Vloga Acarye je v Šri Vaišnavizmu je bistvenega pomena.

Prevod sanskrtske besede acarya je

»kdor uči s svojim primerom, idealni učitelj.« Acarya v Šri Vajšnavizmu predstavlja povezavo
med Šriman Narayano in učencem. Praviloma začetnik na duhovni poti nima popolnega
neposrednega dostopa do Gospoda. Zato bi moral najprej poiskati Ačaryo, se mu predati in pred
njegovimi lotosovimi stopali opraviti Šaranagati. Kaj je Šaranagati imenovan tudi Prapatti ali
Bharanyasa bom opisali v posebnem poglavju. Gospod sam v Bhagavad-giti (4.34) pravi:
tad viddhi praṇipātena
paripraśnena sevayā
upadekṣyanti te jñānaṁ
jñāninas tattva-darśinaḥ
Poskusi izvedeti resnico tako, da se predaš duhovnemu učitelju. Ponižno mu postavljaj vprašanja
in mu služi. Samospoznane duše ti lahko posredujejo znanje, ker so videle resnico.
Od kako velikega pomena je, da se vsakdo preda duhovnemu učitelju pokaže sam Gospod, ki se v
različnih inkarnacijah v različnih obdobjih pojavi na Zemlji. Tako je na primer poznano, da je
Krišna osebno pristopil učitelju Sandipani Muniju, ter ga prosil, da Ga poduči. Čeprav je
Vsevišnja Božanska Osebnost in ima vso znanje v popolnosti je prevzel vlogo navadnega
človeka, samo da bi poučil nas. Podobno je Gospod Ramacandra, prav tako božanska inkarnacija
tudi sprejel duhovnega učitelja, namreč Vasişța Rşīja. Čeprav je Vsevišna Božanska Osebnost
edini, za katerega lahko rečemo, da je Svayam Acarya. pa sprejme Acaryo zaradi tega , da bi
poučil ljudi, kakšen je pravilen način v procesu samospoznavanja in predaje Bogu. Dobeseden
prevod izraza Svayam Acarya je »kdor je Acarya sam sebi, oziroma sam svoj učitelj.

Začetnika Šri Vaišnavske sampradaye sta sama Šriman Narayana in Šrimati Lakšmi Devi. Šrimati
Lakšmi Devi je nasledstvo prenosa najzaupnejšega znanja prenesla na Višvakseno, ki je znan tudi
kot Senai Mudalvar (Sena Mudaliar) in Senadhipathi (dobesedno "vodja vojske". Je vrhovni
poveljnik Višnujeve vojske. Tako Božanski par (Divyadampati, Šri Lakšmi Narayana, kot tudi
Višvaksena so v duhovnem svetu-na Vakunthi ali na drugi strani reke Viraja. Vsi naslednji pa so
tukaj v tem svetu, ki se imenuje tudi Prakriti mandalam ali Lila Vibhuti. Višvaksena je poučil
Namm Alvarja, kateremu potem sledijo Natha Muni, Yamunacarya in Ramanujacarya.

Acarya spričo svoje velike ljubeznivosti in usmiljenja posveti molitve Gospodu in On sprejme
priprošnjo Svojega velikega bhakte in sprejme učenca in ga……….

Prvi izmed Acarij, ki sestavljajo Šri Vaišnavski Guru parampara po Namm Alvarju je Śrī
Nāthamuni. Dobesedni prevod imena Nāthamuni je Gospodar (Nāthan) Svetnik (Muni). Rodil se
je leta 584 kraju Mannarkoil poznanem tudi Viranarayanapuram. Njegov oče, učeni brahmana
Iśvara Bhaṭṭa ga je že zelo mladega izčrpno poučil o znanju iz svetih spisov. Nāthamuni je kratek
čas po študiju ostal v rojstnem kraju, kjer je častil Božanstvo Rajagopala Svami v starodavnem
templju. Zatem se je za nekaj dolgih let odpravil na romanje po svetih krajih po celotni Indiji,
vklučno z obiskom svetega mesta (Divya deša) na obronkih Himalaje imenovanega Badrinath.
Kmalu, ko se je vrnil nazaj v Viranarayanapuram so nekega dne tempelj Rajagopala Savamija
obiskali romarji in ko jih je Śrī Nāthamuni slišal peti verze v tamilščini, ga je prevzel devocijski
zanos. Verzi so slavili Gospoda Sarangapanija iz Kumbhakonama. Śrī Nāthamuni je v besedilu
navdušeno prepoznal globoko sporočilo, ki bi lahko popeljalo pogojene duše v materialnem svetu
v Gospodovo večno prebivališče. Iz pesmi je bilo razvidno, da je sestavljena iz sto verzov, zato je
popotnike zaprosil, če lahko zapojejo celo pesem. Odgovorili so mu, da jih žal poznajo samo
prvih deset verzev pesmi, ki jo je napisal Sri Namm Alvar. Śrī Nāthamuni se je na licu mesta
odločil, da se odpravi v Kumbhakonam. Tam je z vso ponižnostjo prosil Božanstvo, naj mu
razkrije, kje lahko najde preostalih 990 verzov. Šri Šarngapani je spregovoril Muniju in mu dejal,
naj gre v kraj Alvar Thirunagari, kjer naj posveti molitve Šri Namm Avarju, avtorju te pesmi.
Śrī Nāthamuni je tako prisel v Alvar Thirunagari in sedel pred Tamarindovim drevesom v
katerem je pred davnimi časi meditiral Namm Alvar. Več dni je ponižno in s popolno
osredotočenostjo v mislih prosil Madhura Kavija naj mu izkaže svoje blagoslove in milost.
Madhura Kavi se je res pojavil pred njim in mu naročil, naj prične izgovarjati njegovo pesem, ki
jo je spesnil v slavo Nammāḷvārja. Presrečen in neizmerno počaščen, nad njegovim prihodom in
navodilom, ki mu ga je dal je takoj z veliko vdanostjo začel izgovarjati Kanninunshiruttambu. Ko
je