Uvod Civilno Pravo Brus

dr.
Marko Bros
Uvod v zasebno pravo

Splosni del civilnega prava
Zalo~ba
Ljubljana 2011
Predgovor
Knjiga Uvod v zasebno pravo je uvod v pravem pomenu te besede. V njej so

predstavljeni le najsplo~nejsi nauki o zasebnem pravu. Njen namen ni spu~~a
nje v podrobnosti, ki spadajo na katero od preostalih najsplosnejsih podro~ij
zasebnega prava (obligacijsko, stvarno, druZinsko in dedno pravo) ali stevil-
nih posebnih pravnih podrocij. Knjiga z uvodnimi nauki o civilnem pravu se
hkrati nanab na tisto, kar je v pravni literaturi oznaceno za samostojno pravno
podrocje, in sicer splosni del zasebnega prava.
Predmet, pri katerem se studenti seznanijo s temeljnimi nauki zasebnega

prava, je ustaljeni sestavni del pravnega studija v Sloveniji vse od ustanovitve
Univerze v Ljubljani (in njene Pravne fakultete). Splosni del zasebnega prava
uporabnik civilnega prava potrebuje tudi na vseh drugih zasebnopravnih in
celo javnopravnih podroejih. Je temelj za vsa druga zasebnopravna podroCja.
Dela, ki pomenijo uvod v civilno pravo, so torej uporabna tako za nepravnike
kot za studente prava in diplomante katere od pravnih fakultet.
Splosni del zasebnega prava ni golo teoretiziranje. Njegova podlaga so dolocbe

predvsem slovenskih predpisov, torej veljavnega prava, o njih pa je nastala ~e
tudi bolj ali manj obsezna sodna praksa. To delo jo uposteva in tako skusa
zadovoljiti tudi potrebe zahtevnejsih bralcev. Hkrati pa se vsakrSno delo s
podroCja splosnega zasebnega prava ne more in ne sme izogniti nekaterim
temam, ki nimajo neposredne uporabne vrednosti ali pa le skromno. K tern
spada razmeroma obseren prikaz pravne zgodovine na obmocju Republike
Slovenije, zlasti zasebnopravne. Razlogov je v~. Pri praktienem delu je
seveda treba uporabljati (veljavne) predpise, ti pa vcasih nalagajo uporabo re
razveljavljenih. Prav na civilnopravnem podroCju pa se poleg tega lahko, sicer
le se v zelo omejenem obsegu, uporabljajo pravna pravila ODZ. V slovenski
literaturi tudi ni na pretek prikazov polpretekle pravne zgodovine zasebnega
prava. Temeljni nauki o razlagi zakona in o pravnih normah na splosno niso
5
Predgovor
neposredno uporabni na enak nacin, kot na primer pravna norma. Poleg tega
niti nimajo specificno civilnopravne narave. Kljub temu so za uporabnika
civilnega prava tako pomembni, da jib je uvodu v civilno pravo smiselno
dodati.
Na slovensko pravno znanost je v polpreteklem casu najmocneje in neposredno
vplivala avstrijska, nemska pa le posredno. V zadnjih desetletjih je postal vpliv
nemSke pravne znanosti moenejsi kot avstrijske. Nemski in avstrijski pravni pisci
so v prejsnjih desetletjih izdali vrsto del, ki se nana8ajo na splosni del zaseb-
nega prava in se praviloma tako tudi imenujejo. Pri pisanju te knjige se je zato
zdelo primerno upostevati doseZke visoko razvitih nemske in avstrijske pravne
znanosti pri nacinu obravnavanja snovi. Nanju se veeinoma ni mogoee opreti v
podrobnostih, saj nimamo enake pravne ureditve. Na podroejih, na katerih so te
ureditve dovolj podobne ali ki so bolj teoreticna, se tudi to delo sklicuje na tujo
literaturo, zlasti ce slovenske literature sploh ni ali pa je je razmeroma malo.
Abstraktno in zato obcasno teZko razumljivo snov skusa to delo napraviti
razumljivejse s solskimi primeri, sodno prakso, diagrami in tabelami. Kjer
se je zdelo potrebno, pa so predpostavke za uporabo kaksne norme, bodisi
zahtevkov bodisi ugovorov, navedene posebej in poudarjeno.
Zakonska ureditev je hila v knjigi na vee mestih kritizirana. Pravne norme je
treba spostovati, kar pa sene pomeni, da so brez napake in da so dvignjene nad
vsako kritiko. Enako velja za sodno prakso. Bralcu tudi kritika lahko pomaga
v
pri razumevanju pravnih norm. Ce specializirana sodna praksa ali literatura
ne znata najti namena neke norme in jo zato tako ali drugaee kritizirata, bo
povprecni bralec, ki bo razmisljal 0 problemu, v se bolj tezavnem polozaju. v
takem primeru je seveda smiselno opozoriti na pomanjkljivost ureditve.
Zaradi razlicnih razlogov o vsebini stevilnih pravnih norm ni enotnega mnenja.
v
To delo je poskusalo upostevati vsa razlicna pravna mnenja. Ce se mnenje, ki
ga zagovarja to delo, razlikuje od prevladujoeega, je na to opozorjeno. Piscevo
mnenje je vsekakor nezavezujoce. Ali je pravilno, kadar se razlikuje od obi-
cajnega, se bo pokazalo sele scasoma.
Direktorju GV Zalozbe Bostjanu Koritniku se zahvaljujem, da je zalozba
knjigo vzela v svoj zalozniski program, urednici Vesni Fortuna in lektorici
Mateji Pogacar pa za potrpezljivo delo pri izboljsavi rokopisa.
doc. dr. Marko Brus
6
Kazalo
Pred.govor . a • • • • • • • .. • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • .. • • • • • .. .. • • • • 5
Kratice in o~S&ve. ...................................... 21

Seznam skn\jSallo navedene Uterature . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
Prvi del: Pravo, zasebno pravo in drzavljansko pravo

§ 1 Pravo, zasebno pravo in driavljansko pravo . . . . . . . . . . . . . . 25
I. Pravo .............................................. . 25
1. Pomen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25
2. Razmejitev prava od morale in od obi~ajev ............ . 25
3. Pravne norme, ki se uporabljajo pri odlOCallju
o zasebnopravnih primerih .......................... . 27
n. Zasebno pravo .. . . . . . ......... .... ..................... . 31
ill. Splosno zasebno (driavljansko) pravo ............. . ... . .. . 34
l. Pojem ............................................ . 34
2. Razmejitev med splosnim zasebnim pravom in posebnimi
pravnimi :p<:>d.r'OCji .................................. . 35
3. Pomen .......................... . .................... . 35
4. Zakonska ureditev ................................. . 36
N. Vsebina splosnega dela zasebnega prava .................. . 37
V. Glavni pravni viri posameznih podroCij splosnega
zasebnega prava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38
l. Splosni del zasebnega prava ....................... . . 38
a) 'ZA:lkonski viri . .................................. . 38
b) Drugi pravni viri ....................... . ... . ... . 39
2. Obveznostno pravo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39
3. Stvarno pravo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... 39
4. DruZinsko in dedno pravo .......................... . 39
7
Kazalo
§ 2 Razvoj splosnega zasebnega prava na ozemlju

Republike Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40
I. Nastanek OZ. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40
1. Rimsko pravo kot temelj sodobnega zasebnega prava. . . . . . 40
2. Razvoj zamisli o kodiflkaciji prava, razvoj sistematike
zasebnega prava in sprejetje ODZ. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43
3. Pravni razvoj po sprejetju ODZ do zaeetka druge svetovne
vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4.6
4. Pravni razvoj od konca druge svetovne vojne do leta 1980 . 47
5. Pravni razvoj po letu 1980 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52
ll. Temelji zasebnega prava Republike Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . 53
1. Zasebna (privatna) avtonomija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53
2. Socialni popravki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53
3. Varstvo zaupanja v zasebnem pravu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53
ill. Vsebina in vrsta norm . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54
IV. Zgradba zasebnopravnih in drugih zakonov na splo~no . . . . . . . 56
V. Zgradba in zakonodajna tehnika OZ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58
VI. Sistematika OZ. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60
Vll. Izraianje slovenskega zasebnega prava, zlasti OZ. . . . . . . . . . . . 62
Vill. Podroeje veljave OZ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63
1. Stvarno podrocje veljave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64
v
2. Casovno podrocje veljave. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64
3. Prostorsko podrocje veljave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64
4. Osebno podrocje veljave. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65
§ 3 Uporaba prava. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66
•
I. SploSno ............................................ . 66
1. Pojem uporabe prava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66
2. Sodnikova uporaba prava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66
ll. Razlaga zakona. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67
1. J ezikovna razlaga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68
2. Sistematicna razlaga. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70
3. Zgodovinska razlaga. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70
4. Namenska (teleolo~ka) razlaga. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72
m. Zapolnjevanje praznin. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72
IV. Razlikovanje pravnih norm glede na zakonodajno tehniko..... 75
1. Nameni (funkcije) in vrste norm . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75
8
Kazalo
2. Popolna norma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76
3. Nepopolna norma. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76
4. Nasprotna norma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79
Drugi del: Pravni posel
Prvo poglavje: Temelji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81

§ 4 Pogodba, izjava volje in pravni posel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81
I. Pog<><lba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81
1. Pomen. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81
2. Pogodbena prostost. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82
a) Prostost sklenitve pogodbe. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82
b) Vsebinska prostost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82
3. Pojem pogodbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83
n. lzjava volje 0 •••• 0 • 0 0 •••• 0 0 ••••• 0 ••••••••••••• 0 • 0 • • • • • 85
1. Pojem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85
2. Na~ini izraZafija volje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86
3. Oddaja in prejem izjave volje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87
a) Prejem prejemne (priiWdne) i(jave volje in cas njenega
uCinkovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89
b) Poloiaj pasivnega zastopnika prejemu i(jave volje . . . . . 91
4. Oblika izjave volje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92
5. Razmejitve (realni akti in pravnim poslom podobna
ravnanja) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92
a) Realni akti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92
b) Poslovnim podobna ravnanja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93
m.. Pravni po.sel 0 • • 0 .. • • • • 0 • • • • • • 0 .. • • 0 • • 0 • • .. 0 .. • 0 • • • • • 0 .. • • • 94
§ 5 Zavezovalni in razpolagalni pravni posel. . . . . . . . . . . . . . . . . 96
I. Pojem razpolage . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96
ll. Zavezovalni in razpolagalni pravni posel, narelo
abstraktnosti in kavzalnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97
1. Enotnost in loeevanje; zavezovalni in razpolagalni pravni
pose] . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97
2. lzvedba narela loeevanja: sistem abstraktnosti in
kav·zaln_osti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98
3. Publicitetni akt kot dodatna predpostavka za razpolago. . . . 99
9
Kazato
4. Nacelo enotnosti in loeevanja, abstraktnosti in kavzalnosti

ter publicitetni akti v nekaterih tujih pravnih redih . . . . . . . 100
ill. Ureditev v slovenskem pravu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103
1. Stvari. . . . . . . .. .. . . . . . . . .. . . . . . . . .. .. . . . .. . .. . . . . . . . . . . . .. 103
2.. Terjatve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108
§ 6 Pogodba, gospodarska in potrostmka pogodba. . . . . . . . . . . . 109
I. Gospodarska pogodba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109
II. Potrosniska pogodba. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110
§ 7 Razlaga pogodbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111
I. Naravna in normativna razlaga volje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112
II. Razlaga pogodbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112
1. Normativna (objektivna) razlaga pogodbe. . . . . . . . . . . . . . . 112
2. Razlaga spornih doloeil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113
3. Razlaga nejasnih dolocil. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114
4. Razlaga pogodbe s strani tretjega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115
Drugo poglavje: Sklenitev pogodbe. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116

§ 8 Ponudba in sprejem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116
I. Ponudba in vabilo k ponudbi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116
1. Pojem ponudbe in vabila k ponudbi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116
2. Ucinek ponudbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118
3. Prenehanje veljavnosti ponudbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119
ll. Sprejem. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120
1. Pojem in predpostavke veljavnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120
2. Ucinek sprejema. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121
3. Obveznost sprejema ponudbe. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122
ill. Pogajanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122
IV. Realne pogod.be . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124
V. Opcija kot poseben primer . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124
VI. Ekskurz: Nastanek enostranskega pravnega posla. . . . . . . . . . . . 125
§ 9 Sple>Sni pogoji pogodbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126
I. Pomen splosnih pogojev pogodbe in pravni viri. . . . . . . . . . . . . 127
II. Prednosti in slabosti splosnih pogojev pogodbe . . . . . . . . . . . . . 127
m. Pojem splosnih pogojev pogodbe. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128
IV. Vkljucitev splosnih pogojev pogodbe v pogodbo. . . . . . . . . . . . 129
10
Kazalo
V. Raz1aga splosnih pogojev pogodbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131

VI. Vsebinski nadzor nad sp1osoimi pogoji pogodbe . . . . . . . . . . . . 131
Vll. Splosni pogoji pogodbe in potrosniske pogodbe. . . . . . . . . . . . . 132
1. Osebno in stvamo podroCje uporabe ZVPot . . . . . . . . . . . . . 132
2. Predpostavke za uporabo splosnili pogojev pogodbe in
drugih pogodbenih pogojev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133
3. Razlaga pogodbenih pogojev. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133
4. Vsebinski oadzor nad pogodbenimi pogoji (pregled)...... 133
5. Sodno varstvo potrosnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135
§ 10 Soglasje in nesoglasje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136
I. Sog1asje (konsenz) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137
I. Pojem in zakonska ureditev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137
2. Sog1asje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137
3. Posledice......... ......... ......... ......... ..... 138
II. Nesoglasje ( disenz). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139
1. Odkrito nesoglasje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139
2. Skrito nesoglasje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140
Tretje poglavje: Predpostavke veljavnosti pravnega posla . . . . . . . . 144

§ 11 Pojem predpostavk za veljavnost pravnega posla . . . . . . . . . . 144
I. Pojem in razmejitev od predpostavk za sklenitev pogodbe . . . . 144
ll. Predpostavke za veljavnost pogodbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145
ill. Pravna posledica pomanjkanja katere od predpostavk za
veljavnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147
IV. Posledice veljavnosti pogodbe ali katerega drugega
pravnega posla . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147
§ 12 Predmet obveznosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149
I. Uvod. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 150
II. Nemozni, nedopustni in nedoloeljivi predmet obveznosti. . . . . . 150
1. Nem<>Znost predmeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 150
2. Nedopustnost predmeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152
3. Nedoloeljivost predmeta. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153
ill. Naknadna nemoZilost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153
§ 13 Nagib, namen in pogodbena podlaga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153
I. Nagib in namen v pogodbi; nagib kot causa. . . . . . . . . . . . . . . . 154
ll. Podlaga (causa) pogodbene obveznosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156
11
Kazalo
1. Pregled zakonskih doloeb. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156

2. 0 razvoju nauka o causi in poskus razlage pojma podlaga
(razlog) obveznosti v slovenskem pravu . . . . . . . . . . . . . . . . 157
III. Pravni temelj in causa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162
IV. Kavzalni in abstraktni pravni posel. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 163
V. Sodna praksa glede podlage obveznosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 164
, § 14 Poslovna sposobnost .......... . ........ .. ............ . 167
I. Pojem, pomen in razmejitev ............................ . 168
1.. Pojem in pomen ..... ......... . . ........... ........ . 168
2 . R azmeJt" tev .... ...... .. . . . ........................ . 169
a) Posebne poslovne sposobnosti ..................... . 169
b) Deliktna sposobnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170
c) Pravna sposobnost .............. .. .............. . 170
II. Popolna poslovna nesposobnost .. . .......... . ........... . 170
1. Predpostavke ..... ......... . .............. . ....... . 170
2. Posledice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172
III. Omejena poslovna sposobnost .......... ........ ........ . 174
1.. Predpostavke ......................................... . 174
2. Pravni posli, za katere dovoljenje ni potrebno ...... . ... . 175
Pravni posli, za katere je potrebno dovoljenje......... . . .
3. 176
Polozaj sopogodbenika poslovno omejeno sposobne osebe .
4. 178
IV. Posebne poslovne sposobnosti mladoletnih ................ . 178
V. Popolna poslovna sposobnost. .............. .. .......... . 179
VI. V DZ predvidena ureditev ......... ....... ............. . 179
Cetrto poglavje: Napake volje in podobni primeri . . . . . . . . . . . .. . 181
§ 15 Pregled. 0 • • • • • .. • .. 0 • • • • .. .. • • • • 0 • • • • • • 0 • • • • • • • • • • • • • • • • • 181
I. Oris problema ..... ......... ....... . . ........ ......... . 181
ll. Ureditev v OZ ........................................ . 182
III. Neresno mi~ljena izjava ............................... . 184
IV. Tihi (miselni) pridrrek ................................ . 185
§ 16 Nedopustna groinja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 186
I. Predpostavke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 186
1. Gro.Znja ....... . ..................... . ........... . 186
2. Strah in vzroena zveza med groznjo in strahom ......... . 187
3. Nedopustnost . . 0 0 • 0 • 0 • • • • • • • • • • 0 • • • • • • • • • • • • • • • • •• 187
12
Kazalo
4. Subjektivno dejansko stanje (namen). . . . . . . . . . . . . . . . . . . 188

5. Grozeea oseba. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 188
6. Pravoeasno izpodbijanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 188
7. Pravne posledice izpodbitja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 188
II. Posebna ureditev. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 189
§ 17 Bistvena zmota. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 190
I. Pojem zmote . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191
II. Predpostavke za obstoj bistvene zmote pri odplacni
J>OgOdbi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 192
ill. Predpostavke za obstoj zmote pri neodplacni pogodbi. . . . . . . . 195
IV. Nacin uveljavljanja zmote in pravne posledice zmote. . . . . . . . . 195
V. Posebni primeri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 196
§ 18 Prevara (zvijaCa, sleparija). . . .. . . .. . . . . . . . . .. .. . . . . . . . . 197
I. Pojem prevare (zvijaee) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 197
II. Predpostavke pri odplacni pogodbi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 198
1. Ravnanje prve stranke, »prevaranta« (slepaJja). . . . . . . . . . . 198
2. Zmota druge stranke (osleparjenega). . . . . . . . . . . . . . . . . . . 199
3. Povzroeitev zmote. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 199
4. NaJnen. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 200
5. Povzroeitelj zmote . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 200
m. Predpostavke pri neodplacni pogodbi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 200
IV. Pravne posledice in nacin uveljavljanja prevare (zvijaee). . . . . . 201
V. Posebne dolocbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 202
§ 19 Navidezna pogodba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 202
I. Predpostavki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 203
II. Pravne posledice. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 203
ill. Razmejitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 204
1. ZaupniSk:i pravni posel (fiducija) in slamnati moz . . . . . . . . 205
2. Obhajanje zakona . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 206
§ 20 Oblika pravnega posla . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 207
I. Nacelo neoblicnosti pravnih poslov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 208
II. Pomen oblicnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 209
ID. Ureditev predpisane oblike v OZ. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 210
IV. Glavne vrste predpisanih oblik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 212
1. Pisna oblika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 212
13
Kazalo
2. Elektronska oblika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 215

3. Overitev podpisa. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 216
a) Splosno o notarskih listinah. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 216
b) Podrobnosti o overitvi podpisa. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 218
c) Overitev podpisa na pooblastilu za sklenitev pravnega
posla, predmet katerega je nepremicna . . . . . . . . . . . . . . 219
4. Notarski zapis. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 219
5. Izjava pred upravnim oblastvom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 221
6. Izjava pred sodiscem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 222
V. Izjava volje, podana v nepravi, vendar strozji obliki, kot je predpisana
223
VI. Pravne posledice krsitve predpisane oblicnosti . . . . . . . . . . . . . . 224
VII. Na dogovoru strank utemeljena oblika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 227
Vlll. Vrste listin. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 228
§ 21 Vsebinske omejitve pravnega posla in njegova neveljavnost . 230
I. Nicnost in prisilni predpis . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 232
1. Prepovedni predpis . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 234
2. Posledice krsitve prisilnega predpisa. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 235
3. Obhajanje zakona . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 236
II. Nicnost in nasprotovanje moralnim nacelom (»dobrim
Segam<<). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 239
m. Pravne posledice krsitve prisilnega predpisa ali moralnega
naCela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 242
1. Materialnopravne posledice za nicni pravni posel . . . . . . . . 242
2. Druge materialnopravne posledice. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 243
3. Civilnoprocesne posledice nicnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 244
IV. Delna nienost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 245
V. Konverzija (prenaredba) nicne pogodbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 247
V I. Ozdravitev (konvalidacija) nicne pogodbe. . . . . . . . . . . . . . . . 248
VII. Izpodbojnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 249
1. Razlogi za izpodbojnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 249
2. Splosne predpostavke za uveljavljanje izpodbojnosti . . . . . . 249
3. Pravne posledice izpodbitja pogodbe. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 250
4. Razmejitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 252
VITI. lzpodbijanje enostranskih pravnih poslov . . . . . . . . . . . . . . . . . . 253
14
Kazalo
§ 22 Cezmemo prikraj~e in odei'UStvo kot posebna primera

vsebinskih mej dvostranske pogodbe. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 254
I. Cezmemo prikraj~anje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 255
1. Predpostavke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 255
2. Pravne posledice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 256
II. Oderu~ka pogodba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 257
1. Predpostavke oderu~tva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 257
2. Pravne posledice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 258
3. Obrestno oderu~tvo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 259
4. Najemno oderu~tvo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 260
Peto poglavje: Soglasje, pogoj in rok . . .. . .. .. . . . . . . . . .. .. .. . 261

§ 23 Soglasje k pogodbi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 261
I. Pomen in pojem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 261
1. Pomen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 261
2. Pojem in zakonsko izrazje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 262
II. Soglasje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 263
1. Splo~na pravila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 263
2. Ucinek dovoljenja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 264
3. Ucinek odobritve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 264
§ 24 Pogoj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 265
I. Pogoj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 266
1. Pojem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 266
2. Pomen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 268
3. Veljavnost pogodbe in ucinek pogoja . . . . . . . . . . . . . . . . . . 268
4. Dopustnost pogoja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 270
5. Hotni (potestativni) in nehotni (kazualni) pogoj. . . . . . . . . . 271
II. Zavarovanje pogojne pravice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 272
§ 25 Rok in termin . .. . . . . . .. .. .. . . . .. .. . . . . . . . . . . . .. . . .. . 272
I. Rok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 272
1. Opredelitev roka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 272
2. Za.retek roka . . . 0 • • • 0 • • • • • • • 0 0 • • • • • 0 • 0 0 • 0 • • • 0 0 0 • 0 • • 274
3. Konec roka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 274
4. Racunanje roka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 276
5. Pomen roka za pogodbene ucinke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 276
II. Trenutek (tennin) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 277
15
Kazalo
Sesto poglavje: Zastopanje . ................................ . 279

§ 26 Zastopanje ................................................. . 279
I. Razlogi za zastopanje in njegov pomen .................. . 279
II. Pricakovanja in koristi strank ........................... . 280
1. Interes tretjega ................................... . 280
2. Interes zastopanega ................................ . 280
3. Interes tretjega pri neobstoju pooblastil. ............... . 281
ill. V sebina zastopanja ................................... . 281
:IV. Razmejitve ............................................ . 283
1. »Zastopanje« pri realnih aktih ....................... . 283
2. Posredovanje pri sklenitvi pogodb .................... . 283
3. Posredni zastopnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 283
4. Sel. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 284
5. Ravnanje pod tujim imenom ........................ . 284
V. Sistematika ureditve zastopanje v OZ .................... . 285
§ 27 Predpostavke in ucinki zastopanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 285
I. Predpostavke zastopanja ............................... . 285
1. Dopusmost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 285
2. Zastopnikova izjava volje ........................... . 286
3. Ocitnost (razkritje zastopanja) ....................... . 286
4. Ravnanje v okviru pooblastil ........................ . 287
II. Ucinki zastopanja .................................... . 289
m. Prenos pooblastil .................................... . 290
§ 28 Zastopanje brez upravicenosti za zastopanje . ............ . 291
I. Pojem zastopnika brez pooblastila ....................... . 291
II. Prekoracitev pooblastil (cl. 72 OZ) ...................... . 292
1. Pravno razmerje med zastopanim in drugo stranko
(tretjim) . ............................................ . 292
2. Pravno razmerje med zastopnikom in drugo stranko
(tretjim). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 293
3. Pravno razmerje med zastopanim in zastopnikom . . . . . . . . 293
ill. Zastopanje brez pooblastila (cl. 73 OZ) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 293
IV. Razmejitev med clenoma 72 in 73 OZ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 294
§ 29 Pooblastilo (upravicenost za zastopanje na podlagi
pravnega posla) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 295
16
Kazalo
I. Podelitev pooblastila. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 295

1. Pojma pooblastitve in pooblastila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 295
2. Oblika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 296
3. Vrste pooblastila glede na obseg . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 296
ill. Pooblastilo in temeljno pogodbeno razmerje . . . . . . . . . . . . . . . 298
1. Zunanje in notranje razmerje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 298
2. Na~elo loeevanja in na~elo abstrakcije . . . . . . . . . . . . . . . . . 298
IV. Prenehanje pooblastila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 300
1. Razlogi za prenehanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 300
2. Posledice prenehanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 300
§ 30 Zloraba upravieenja za zastopanje in pravni posel
s sa.mi·m sa.bo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 301
I. Zloraba upravicenja za zastopanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 301
ll. Pravni posel s samim seboj in dvojno zastopanje . . . . . . . . . . . . 302
Tretji del: Pravlca

Prvo poglavje: Vsebina in izvrievanje subjektivnih pravic . . . . . . . 305
§ 31 Zasebnopravno razmerje in pravica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 305
I. Zasebnopravno razmerje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 305
1.. Pojem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 305
2. Sestavine zasebnopravnega razmerja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 307
IT. Pravica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 312
1. Pojem in vsebina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 312
2. Vrste . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 314
a) Razvrstitev pravic glede na vsebino upravicenja . . . . . . . . 314
b) Absolutne in relativne pravice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 318
§ 32 Pridobitev pravice. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 319
I . Izvirni in izvedeni nacin pridobitve pravice . . . . . . . . . . . . . . . . 320
1. Izvirna pridobitev. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 320
2. lzvedena pridobitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 321
n. Posamicno in vesoljno pravno nasledstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . 322
1. Posami~no (singularno) pravno nasledstvo . . . . . . . . . . . . . . 322
2. Vesoljno (univerzalno) pravno nasledstvo.. . . . . . . . . . . . . . 323
m. Pridobitev od upravicene in neupravicene osebe . . . . . . . . . . . . 324
1. Pridobitev od upravieene osebe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 324
17
Kazalo
2. Pridobitev od neupravieene osebe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 324

§ 33 Zahtevki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 326
I. Pojem in pomen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 327
1. Pojem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 327
2. Pomen zahtevka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 329
lll. Vrste zahtevkov in zakonska ureditev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 330
1. Vrste zahtevkov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 330
2. Obveznostnopravni zahtevki (terjatve). . . . . . . . . . . . . . . . . . 331
3. Stvarnopravni zahtevki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 332
4. Druzinsko- in dednopravni zahtevki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 332
IV. Pravni temelji zahtevkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 33
§ 34 Ugovori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 334
I. Obramba domnevnega zavezanca v civilnem procesu in
zunaJ• nJega
•
......................................... . 334
1. Obramba zunaj civilnega procesa .................... . 334
2. Obramba torene stranke v civilnem procesu ............ . 336
II. Materialnopravni ugovori .............................. . 337
1. Pravozavorni ugovor ............................... . 337
2. Pravozatorni ugovor ............................... . 337
3. PravozadrZni ugovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 338
4. Materialnopravni ugovori in civilni proces ............. . 338
ill. OdloZni in izkljueevalni ugovor ......................... . 339
§ 35 Ugovor zastaranja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 339
I. Pojem .............................................. . 340
1. Ucinek zastaranja ................................. . 340
2. Zastaranje in izkljucitev (prekluzija) zahtevka .......... . 342
3. Predpostavke zastaranj a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. 343
II. Namen zastaranja .................................... . 343
m. Predmet zastaranja ................................... . 344
IV. Trajanje glavnih zastaralnih rokov ....................... . 345
V. Zacetek teka zastaralnib rokov .......................... . 349
VI. Zadrzanje zastaranja .................................. . 350
VII. Zadrzanje preteka zastaranja ........................... . 351
vm. Pretrganje zastaranja .................................. . 351
IX. Ucinek ugovora zastaranja ............................. . 354
18
Kazalo
Drugo poglavje: Pravni subjekti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 357

v
§ 36 Clovek (fizicna oseba) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 358

I. Zacetek pravne sposobnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 359
II. Konec pravne sposobnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 360
§ 37 Pra.vne ose'be . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 361
I. Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 361
D. Vrste . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 361
m. Temeljni nauki o notranji zgradbi pravnih oseb, zlasti se
zasebnopravnih oseb . .................................. . 361
1. Osebne druZbe ............................... ... .. . 362
2. Pravna telesa (korporacije) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 363
IV. Pravna sposobnost, poslovna in deliktna sposobnost pravne
osel>e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 364
V. DruStvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 365
VI. Ustanova . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 367
VTI. Gospodarske druzbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 368
1. Pojem ............................................ . 368
2. Pravna osebnost in pravna sposobnost gospodarske druzbe 368
vm. Ekskurz: druzba zasebnega prava ....................... . 369
Tretje poglavje: Pra.vni objekti ............................. . 370
§ 38 Pra.vni objekti na splo8no. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. 370
I. Pojem, vrste in razmejitve ............................. . 370
1. Pojem in razmejitve ............................... . 370
2. Vrste ...... . . . ...................................... . 371
II. Skupnost stvari (celotina), skupnost pravic in naeelo
dolocnosti (specialnosti) ............................... . 373
III. Skupnost pravic ..................................... . 376
1. PremoZenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 376
2. Pod.jetje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 378
§ 39 Stvari. ............................................. . 379
I. Pojem stvari ........................................ . 379
II. Vrste .............................................. . 380
1. Nepremicnine in premiCnine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 380
a) Nepremifnina ...................... . ........... . 380
b) P remiCnine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 382
19
Kazalo
2. Kolicinske (mnoZinske) in nekolicinske (nemnoZinske)

stvari . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 382
3. Nadomestne in nenadomestne stvari . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 383
4. Vrstne in doloeene stvari . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 383
5. Potrosne in nepotrosne stvari . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 85
6. Deljive in nedeljive stvari. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 386
ill. Sestavina. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 387
1. Pojem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 387
2. Pomen. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 388
IV. Pritiklina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 388
V. Plodovi in bremena. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 389
Dodatek
§ 40 Metode rdevanja primerov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 391
v
I. Zivljenjski primer in zastavitev pravnega vpra8anja . . . . . . . . . . 392
v
I. Zivljenjski primer . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 392
2. Zastavitev vprasanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 393
II. Pravila za preizkus zahtevka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 394
1. Zahtevajoei in njegov nasprotnik (kdo? Od koga?). . . . . . . . 394
2. Cilj zahtevka (kaj?) .. .. .. .. . . . .. .. .. . .. .. . . .. . . . . .. 395
3. Pravni temelj zahtevka (zakaj?) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 395
ill. Vrstni red preizkusa zahtevkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 395
IV. Obicajni nacin dela pri preprostih primerih . . . . . . . . . . . . . . . . 397
V. lzdelava pravnega mnenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 398
Stvamo kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 401
20
Kratice in okrajsave
BGB Biirgediches Gesetzbuch (nem~ki zasebnopravni zakonik)

cc Code Civil (francoski zasebnopravni zakonik)
ere Corpus iuris civilis
DZ Druzinski zakonik
KZ-1 Kazenski zakonik
ODZ ObCni ddavljanski zakonik (nem. Allgemeines biirgerliches
Gesetzbuch, ABGB)
oz Obligacijski zakonik
SPZ Stvarnopravni zakonik
SZ-1 Stanovanjski zakon
URS Ustava Republike Slovenije
vs Vrhovno sodi§Ce
VSL Visje sodiSce v Ljub1jani
ZASP Zakon o avtorski in sorodnih pravicah
ZD Zakon o dedovanju
ZDru-1 Zakon o dru~tvih
ZEPEP Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu

ZFPPIPP Zakon o fmancnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti
in prisilnem prenehanju
ZGD-1 Zakon o gospodarskih dru!bah
ZIL-1 Zakon o industrijski lastnini
ZIZ Zakon o izvrSbi in zavarovanju
ZMatR Zakon o maticnem registru
21
Kratice in okrajsave
ZMZPP Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku

ZN Zakon o notariatu
ZNP Zakon o nepravdnem postopku
ZOR Zakon o obligacijskih razmerjih
ZPotK-1 Zakon o potro~ni§kih kreditih
ZPP Zakon o pravdnem postopku
zs Zakon o sodi~cih
ZTLR Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih

zu Zakon o ustanovah
ZUP Zakon o upravnem postopku
ZUS-1 Zakon o upravnem sporu
ZVKSES Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih zgradb
ZVPot Zakon o varstvu potro~nikov
ZZK- 1 Zakon o zemljiski knjigi
ZZZDR Zakon o zakonski zvezi in druZi.nskih razmerjih
opr. ~t. opravilna ~tevilka
r. ~t. robna ~tevilka
odst. odstavek
st. stavek
al. alineja
22
Seznam skrajsano navedene literature
Ce ni drugace navedeno, citiranje literature v opombah sledi vzorcu: avtor,

skrajsani naslov dela, mesto sklicevanja.
Primer: Mozina, Uvod v civilno pravo, str. 45 (tc. 1.6.5).
v v
Ce je avtorjev dela vee, v opombi niso navedeni vsi. Ce pa sta dva avtorja dela
in njunih prispevkov ni mogoce lociti, sta navedena oba.
Brox/Walker, AT Hans Brox, Wolf-Dietrich Walker,

Allgemeiner Teil des BGB, 31. izdaja,
2007.
Dolenc, Napake volje Mile Dolenc, Napake volje pri sklepa-
nju pravnih poslov, Cankarjeva zalozba,
Ljubljana 2003.
Gschnitzer, AT Franz Gschnitzer, Allgemeiner Teil des
cit. kot: avtor, Gschnitzer btirgerlichen Rechts, 2. izdaja, 1992.
Koziol/Welser, Grundriss Helmut Koziol, Rudolf Welser, unter
Mitarbeit von Raimund Bollenberger,
Grundriss des btirgerlichen Rechts,
Band I, Allgemeiner Teil, Sachenrecht,
Familienrecht, 11. izdaja, 2000.
Kranjc, Rimsko pravo Janez Kranjc, Rimsko pravo, 2. izdaja, GV
Zalozba, Ljubljana 2010.
LarenVWolf, AT Karl Larenz, Manfred Wolf, Allgemeiner
Teil des btirgerlichen Rechts, 9. lzdaja,
2004.
MKBGB Mtinchener Kommentar zum Btirgerlichen
cit. kot: avtor, MK BGB Gesetzbuch, Band 1, Allgemeiner Teil,
redaktor Franz Jtirgen Sacker, par. 1-240,
4. izdaja, 2001.
23
Seznam skrajsano navedene literature
OZ s kom. Obligacijski zakonik (OZ) (splosoi del) s

cit. kot: avtor, OZ s kom. komentarjem, 1. knjiga (1. do 189. clen),
redak:torja Miha Juhart, Nina Plavsak, GV
Zalozba, Ljubljana 2003.
Stvamo pravo Miha Juhart, MatjaZ Tratnik, Renato
cit. kot: avtor, Stvarno pravo Vrencur, Stvarno pravo, GV Zalozba,
Ljubljana 2007.
SPZ s kom. Miha Juhart, Andrej Berden, TomaZ
cit. kot: avtor, SPZ s kom. Kerestes, Vesna Rijavec, MatjaZ
Tratnik, Ana Vlahek, Renato Vrencur,
Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentar-
jem, 2004
v
Stempihar, Civilno pravo 1 Juri Stempihar, Civilno pravo, 1., Osnutek
splosnega dela, Drlavna zalozba Sloveoije,
Ljubljana 1951.
Stempihar, Zasebno pravo Juri Stempihar, Zasebno pravo, Splosoi del,
Knjima zalozba tiskarne Merkur, Ljubljana
1944 (ponatis z dodano spremno besedo:
Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani in
Cankarjeva zalozba, Ljubljana 2003)
Uvod v civ ilno pravo Miha Juhart, Damjan Mozina, Barbara
cit. kot: avtor, Uvod v civilno Novak, Ada Polajnar Pavcnik, Viktorija
v
pravo Znidarsic Skubic, Uvod v civilno pravo,
Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana
2011.
ZupancicrZnidarsiC Skubic, Karel Zupancic, Viktorija Znidarsic
Dedno pravo Skubic, Dedno pravo, 3. izdaja, Uradoi list
Republike Sloveoije, Ljubljana 2009.
24
Prvi del
Pravo, zasebno pravo in
drzavljansko pravo
Splo§ni del zasebnega prava je tisti del zasebnega prava, k:i je skupen celo-
tnemu ali skoraj celotnemu zasebnemu (civilnemu) pravu. To je tudi glavni
predmet te knjige. Zasebno pravo, imenovano tudi civilno, pa je del veeje
celote, k:i se imenuje pravo.
§ 1 Pravo, zasebno pravo in drzavljansko pravo ,

I. Pravo
1. Pomen
Za skupno zivljenje ljudi je potreben red. Red ustvarjajo pravila. Pravila imajo
lah.k:o zelo razlicno naravo, ne le pravne. Pravna pravila se razlikujejo od dru-
gih. Za pravno pravilo je namrec znacilno, da v primeru njegove kditve drZava
uporabi prisilo. KrSitev druge vrste pravil nima takih posledic.
2. Razmejltev prava od morale In od obieajev 2
Pravo je treba razmejiti od obieajev in od morale. Z obieajem se oznaCuje

ustaljeno, 1 torej v pravem pomenu besede obieajno ravnanje. Ce obstaja obicaj
le med gospodarskimi subjekti, se imenuje poslovni obicaj. Kot bolj ali manj
sinonimen izraz se lah.k:o uporablja tudi izraz trgovinsk:i obicaj.2 Obicaji so
lahko v posameznih druzbenih skupinah in obmocjih zelo razlicni.
1 V. Kranjc, OZ s kom., kom. k 1!1. 12, str. 128 (ll!. 3.2). Slovar slovenskega knjiZnega jezika obil!aj
opisuje takole: • kar se v ustaljeni obliki ponavlja (iz roda v rod) ob dolol!eni l!Jovekovi dejavnosti,
dogajanjuc.
2 V. Ktanjc, OZ s tom., tom. t 1!1. 12, str. 128 (tl!. 3.2). V. Kranjc vidi razlilc:o med obiCajem in poslov-
nim obiajem v tern, da naj bi obil!aj pomenil pril!akovano, poslovni obiaj pa ustaljeno ravnanje.
Ustaljenost ravnanja naj bi bila po njenem mnenju o1ji ~m.
Prvi del: Pravo, zasebno pravo in ddavljansko pravo
3 Pravo in obicaj zahtevata doloceno ravnanje navzven. Razlika med njima

je v tern, da krsitev obicaja ne potegne za sabo uporabe drzavne prisile.
Posledica je zgolj socialne narave, na primer neodobravanje dolocenega
vedenja. Povabilo na kosilo v druzinskem krogu po splosnem mnenju vabe-
cega zavezuje k temu, da pripravi kosilo. Od osebe, ki sprejme povabilo na
kosilo, se pricakuje, da se ga udelezi. Pravne zaveze pa kljub temu ni ne za
vabecega ne za vabljenca.
4 Ceprav se pravo in obicaj med seboj razlikujeta, OZ odkazuje na obicaje: glej
na primer cl. 28/odst. 2/st. 1 OZ in tudi cl. 12 OZ. Besedilo zadnjega je: »V
obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov se za presojo potrebnih rav-
nanj in njihovih ucinkov upostevajo poslovni obicaji ... « Vecjega prakticnega
pomena ta norma nima.
s Moralna pravila in pravo zelita doseci doloceno ravnanje. Toda krsitev moral-
nih pravil sama po sebi ne povzroei uporabe dr.lavne prisile. V tern pogledu sta
morala in obicaj enaka. Razlika med pravnim pravilom in moralo pa je tudi v
namenu enih in drugih pravil. Pri morali gre za uresnicitev neeesa, kar je vsaj
zamisljeno kot dobro. Pravo je glede svojih ciljev skromnejse: zeli doseci cim
bolj znosno zivljenje ljudi. Precej pogosto se zato zgodi, da je neko ravnanje
sicer nemoralno, protipravno pa ne. Mogoee je seveda tudi obrnjeno. Ravnanje
je lahko protipravno, ne velja pa za nemoralno.
6 Nemoralno je, ce zdrav clovek ne odstopi sedeza v nabito polnem avtobusu
telesno prikrajsani ali ocitno bolni osebi. Protipravno tako ravnanje ni; potnik
izkorisca pravico do prevoza, ki si jo je pridobil z nakupom vozovnice.
7 Thdi laganje je nemoralno, protipravno postane sele v posebnih okoliscinah

(na primer v primeru goljufije, cl. 211 KZ-1 3). Na zasebnopravnem podrocju
postane laganje pravno pomembno, ce ima znake prevare (cl. 49/odst. 1 OZ).
8 Kljub razlikam je med moralo in pravom tudi vee sticnih toek. Stevilna rav-
nanja so moralno zavr2na in hkrati protipravna, na primer umor. Poleg tega
pravo v nekaterih primerih samo odkazuje na moralo in odreja pravno posle-
dico v primeru krsitve morale. Glej na primer cl. 86/odst. 1 OZ: »Pogodba, ki
nasprotuje ... moralnim nacelom ... je nicna ... «
3 Cl. 211/odsL 1 KZ-1 se glasi: >>Kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno prcmo-
zenjsko korist, spravi koga z laZnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okomcin v zmoto ali
ga pusti v zmoti in ga s tern zapelje, da ta v skodo svojega ali tujega prcmozenja kaj stori ali opusti, ·
se kaznuje z zaporom do treh let.«
26
•
3. Pravne norme, ki se uporabljajo pri odlocanju o zasebnopravnih primerih 9
Pravne norme nastanejo veeinoma tako, da jih sprejmejo organi neke skupno-
sti. Tako pravo se lahko imenuje tudi postavljeno (zapisano) pravo. Na ozemlju
Republike Slovenije veljajo tako predpisi EU kot slovenski (nacionalni) predpi-
si. Prvotne (primarne) predpise EU sprejemajo ddave clanice EU, sekundarne
predpise EU pa njeni organi. Ustavo in zakone sprejema Ddavni zbor (elena
169 in 89 URS). Uredbe in druge podzakonske akte sprejemajo upravni organi.
Pravne norme pa lahko sprejemajo tudi samoupravna telesa, na primer obCine
(cl. 140/odst. 1 URS).
Pravne norme lahko naeeloma nastanejo tudi kot obicajno pravo. Obicajno 10
pravo ne nastane s pravodajnim aktom, temvee temelji na splosni volji skupno-
sti, ki se k!lZe v trajni uporabi in predvsem v trajni sodni uporabi.
Zdi se, da se v Sloveniji obicajno pravo ne sme uporabljati. Nato je mogoce 11
sklepati iz cl. 125/st. 2 URS, ki odreja, da so sodniki vezani na ustavo in
zakon. Zakon pa je tisti predpis, ki ga lahko sprejme le Drzavni zbor in po
predpisanem postopku (prim. tudi elena 89 in 87 URS). Mesta za uporabo
obicajnega prava torej ni. Thdi ce bi menili, da obicajno pravo vendarle
obstaja, bi nastal prakticen problem, kako ugotoviti njegovo vsebino. Ze
leta 1944 je Juri Stempihar trdil, da na podrocju splosnega zasebnega prava
obicajno pravo ne obstaja vec. 4 Po tern, kar se danes ve o takratnih razmerah,
je imel Stempihar prav. Do takrat je ze vee kot stoletje veljal ODZ, ki je
dober primer postavljenega prava. ODZ je tudi odpravil uporabo obicajnega
prava. Navsezadnje je bil to tudi eden njegovih ciljev in doseZkov. Ce je imel
v
Stempihar leta 1944 prav, potem je bilo obdobje od tedaj do danes verjetno
prekratko, da bi nastalo kaksno novo obicajno pravo. Poleg tega je ves cas, v
taki ali drugacni obliki, obstajalo postavljeno pravo, ki je tvorbo obicajnega
prava prepreeevalo.
Sklep, ki ga je mogoee napraviti, je: ce ima obicajno pravo na ozemlju 12
Republike Slovenije sploh pomen, potem je ta zanemarljiv.
Pojem uzance (v starejsi literaturi tudi: uzanse) je bil sprva sinonimen s poj- 13
mom trgovskih obicajev (poslovnih obicajev).5 Sele po drugi svetovni vojni se
4 Stempihar, Zasebno pravo, r. st. 33 (z nadaljnjimi dokazi). Enako stali~ je ponovilleta 1951 v delu
Civilno pravo I, osnutek splo~nega dela, r. ~t. 15.
5 Stempihar, Zasebno pravo, r. ~t. 32; Stempihar, Civilno pravo 1, r. ~t. 15.
27
je njegova vsebina moeno spremenila. Vzrok za to so bile Splo~ne uzance za

blagovni promet. Plenum Glavne drzavne arbitrafe jib je sprejelleta 1954.
14 Splosne uzance za blagovni promet niso bile samo zapis trgovinskih obica-
jev, temvee so po svoji vsebini pomenile postavljeno pravo, lj. pravo, ki ga
je sprejel plenum Glavne dtiavne arbitraZe. Ta je torej odigral pravodajno
vlogo, eeprav je bil v svojem temelju sodni organ. Uzance so se potem tudi
uporabljale kot pravo in so zavezovale enako kot vsako drugo neprisilno (dis-
pozitivno) pravo.6
1S Urejale so predvsem prodajno pogodbo, in sicer le tisto, ki se je nanasala na

blago (uzanca 1/odst. 1 Splo~nih uzanc za blagovni promet). To je pravzaprav
pomenilo, da se uporabljajo za prodajne pogOdbe v gospodarstvu; temu bi
priblizno ustrezale prodajne pogodbe med gospodarskimi subjekti po OZ.
Glede na uzanco 1/odst. 2 in 3 so tiste uzance, ki se niso izrecno nana~ala le
na nakup in prodajo blaga, veljale tudi za druge pravne posle med, sodobno
receno, gospodarskimi subjekti. To je bilo tudi razumljivo, saj Splo~ne uzance
za blagovni promet niso urejale le same prodajne pogodbe, temvec tudi vrsto
podrocij, ki po svoji vsebini spadajo bodisi v splo~ni del zasebnega prava
bodisi v splosni del obveznostnega prava. Tako so na primer urejale sklepanje
pogodb po poobla~cencu in zamudo. Poleg te je bila doloeena se ena razsiritev,
namrec da se uzance, ki so se izrecno nan~ale le na nakup in prodajo blaga,
smiselno uporabljajo tudi za druge posle blagovnega prometa. Kateri naj bi
bili ti posli, je bilo izrecno na~teto: zamenjava blaga, posredniski, zastopniSki,
komisijski, prevozniski, odpravniski, skladiscni in zavarovalni posli (uzanca 11
odst. 4 Splo~nih uzanc za blagovni promet). Ker pa Splosne uzance za blagov-
ni promet teh pogodb niso urejale dovolj, so se uporabljala alibi se vsaj morala
uporabljati pravna pravila tistih trgovinskih zakonikov, ki so veljali na dan 6.
4. 1941. V Sloveniji bi se torej morala uporabljati pravna pravila Splo~nega
trgovinskega zakonika iz leta 1863.7
16 Vzporedno s Splo~nirni uzancami za blagovni promet (in trgovinskimi zako-

niki) so se uporabljala tudi pravna pravila ODZ za vse posle, ki se (sodobno
reeeno) niso sklepali med gospodarskimi subjekti. Za njih se Splo~ne uzance
za blagovni promet nikoli niso uporabljale.
6 Pregled v v. Kranjc, oz s kom., korn. k cl. 12, str. 132 in 133 (tC. 4.4).
7 Splosni trgovinski zakonik (nern. Allgerneines Handelsgesetzbuch) je bil objavljen v Reichs-
Gesetzblatt, st. l/1863. Zakonje bil sprejet 17. 12. 1862.
28
Prvi del: Pravo, zasebno pravo in driavljansko pravo
Poleg Splosnih uzanc za blagovni promet je bilo sprejetih se vee drugih vrst 17
uzanc, ki pa jih ni sprejela Glavna drZavna arbitra.Za. Urejale so precej ozja
podroCja.
Po sprejetju ZOR ni bilo ve~ prakti~ne potrebe po uporabi Splosnih uzanc 18
za blagovni promet in ve6ni drugih uzanc. Cl. 1107/odst. 1 ZOR je zato
dolocal, da se po njegovi uveljavitvi ne bo vee uporabljala dolocba splosnih
ali posebnih uzanc o domnevi, da sta pogodbeni strank:i privolili v uporabo
uzanc. To je kljub nekoliko zapletenemu besedilu pomenilo, da se uzance na
splosno ne uporabljajo vee. Posebej na Splosne uzance za blagovni promet
se je nana8al cl. 1107/odst. 2 OZ. Dolocil je, da se doloebe Splosnih uzanc
za blagovni promet »ne bodo uporabljale za vpra8anja, ki so z njim urejena.«
Povsem v skladu s ~1. 1107/odst. 2 OZ je hila se ena doloeba ZOR, namrec
cl. 21/odst. 2 ZOR. Ta norma je dolo~ala, da se za obligacijska razmerja
uporabljajo uzance lese, ce so jib udelezenci sami hoteli uporabiti. Uzance
torej niso bile vee predpis.s Na Splosnih uzancah za blagovni promet ute-
meljene sodne prakse je bilo po uveljavitvi ZOR le se komaj kaj. Mogoee je
sklepati, da je ZOR v praksi izrinil Splosne uzance za blagovni promet. To
pa ni bilo ni~ nenavadnega. ·
Ureditev v ZOR je bila kljub stevilnim pomanjkljivostim razmeroma zaokro- 19
zena, bistveno popolnejsa in torej v celoti gledano uporabnejsa kot v Splosnih
uzancah za blagovni promet. Takoj po sprejetju ZOR so postale Splosne
uzance za blagovni promet nezanimive za uporabnike prava zaradi oeitnih
prednosti ZOR. V vee kot dveh desetletjih uporabe ZOR je poleg tega ostalo
ves cas nejasno, kateri deli Splosnih uzanc za blagovni promet bi se se lahko
uporabljali. Thdi to ni spodbujalo njihove uporabe.
v
Cl. 12 OZ dolo~a. da se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov za 20
presojo potrebnih ravnanj in njihovih ucinkov upostevajo »poslovni obi~aji,
uzance in praksa, vzpostavljena med strankama«. OZ pa v navedeni dolo~bi
ne opredeli jasno, kako se za »presojo ravnanj« uporabijo poslovni obi~aji ,
uzance in praksa. Jasno je narnree, da poslovni obicaji in med strankama
8 Tako je bilo tudi stali~ sodstva, lci si je zastavilo vpra5anje, v lcaterih primerih bo sodiSCe v raz-
merjih iz pogodb v gospodarstvu uporabljalo uzance. Odgovor se je glasil: »Y razmerjih iz pogodb
v gospodarstvu bo sodisce uporabilo uzance . . . takrat, kadar sta se pogodbeni stranki za njihovo
uporabo dogovorili, in glede vprabnj, ki jib stranki nista uredili s pogodbo, niti niso ta urejena z
dispozitivnimi doloeili zakona (drugi odstavek 21. ~lena, 25. ~len in 1107. ~len zakona o obljgacijskih
razrnerjih).« To je bilo stallice XV. seje gospodarskega sodstva Jugoslavije maja 1982. Navedeno po
Yipotnik, Spl~ne uzance za blagovni promet, Ljubljana 1984, str. 10.
29
-----------------------
vzpostavljena praksa sami po sebi niso pravni vir, zato ravnanje v nasprotju s
poslovnimi obicaji ali med strankama vzpostavljeno prakso ne more pomeniti
kditve prava. Morebitni vpliv na »presojo« ravnanj strank torej ne more biti
tak kot pri pravnih normab, saj drugace kot pravne norme poslovni obicaji
in praksa niso zavezujoei. Lahko pomenijo le eno in predvsem nezavezujoeo
okoli§cino pri presoji, nic vee.
21 Uzance so navedene v isti sapi kot poslovni obicaji in med strankama vzpostav-
ljena praksa. Pri tern OZ niti ne doloea, katere uzance naj bi se §e uporabljale:
Splosne uzance za blagovni promet ali se katere druge Ker so bile Splosne
uzance za blagovni promet razveljavljene ze z ZOR (ob morebitni prej opisani
izjemi glede dela Splosnih uzanc za blagovni promet), mora za njih veljati
enako kot za vsak razveljavljeni predpis. Razveljavljeni predpis se Ze zaradi
ustavnopravnih ozirov ne more ponovno uporabljati, razen ce v veljavnem
predpisu (kakrSen je na primer OZ) ni nedvournno doloeeno, da se mora spet
uporabljati. Nedvournna pa je taka doloeba sele, ee jasno opredeli, na kateri
ze razveljavljeni predpis se pravzaprav nanasa. Ker take doloCbe v OZ ni, se
uzance na splosno reeeno ne morejo uporabljati kot predpis. Ponovna uvelja-
vitev Ze razveljavljenega predpisa bi pomenila njegov ponovni sprejem; tak
predpis bi bil po svoji formalni plati nov predpis, ki bi moral biti objavljen v
Uradnem listu RS (cl. 154 URS). To pa se ni zgodilo. Poleg tega bi, ee naj bi
se uporabljale kot predpis, moralo biti se doloeeno, kako ravnati, ee si dolocbe
'
uzanc in OZ nasprotujejo. Tako doloebo je cl. 1107/odst. 3 ZOR vseboval, OZ
pa je ne, kar kaie, da uzance na splosno niso vee zavezujoee. Uzance se torej
lahko uporabljajo samo kot eden od dejavnikov pri presoji ravnanja strank,
enako kot poslovni obicaji in praksa med strankama. Uzance so tudi enako
nezavezujoee kot poslovni obicaji in praksa med strankama. V vsakem prirneru
je mogoee cl. 12 OZ ze iz ustavnopravnih razlogov oznaciti za zakonodajni
spodrsljaj. 0 tako pomembnem vprasanju, kot je veljavnost predpisov, namrec
ne sme biti kanCka dvoma.
22 Literatura ima glede uporabnosti uzanc tudi drugacno mnenje, namree da
se uzance morajo (spet) uporabljati in tudi zamisel, kako resevati morebitna
vsebinska nasprotovanja.9
23 Po cl. 125/st. 1 URS je sodnik vezan le na ustavo in zakon. Na sodno
prakso torej ni, zato sodna praksa ni vir prava. To je povsem v skladu
9 v. Kranjc, oz s kom., kom. k cl. 12, str. 131 in 132 (tc. 4.3).
30
Prvi del Pravo, zasebno pravo in dr!avljansko pravo
----------------
s pravno ureditvijo v t. i. kontinentalnih pravnih redih in druga~e kot v
anglosa~kih. Kljub temu pa je sodna praksa zelo pomembna, zlasti usta-
ljena sodna praksa Vrhovnega sodi~~a RS. Ce namre~ Vrhovno sodi~~e RS
kako dolocbo uporabi na dolocen nacin, potem je utemeljeno pricakovati,
da jo bodo na enak nacin uporabila tudi prvo- in drugostopenjska sodi~ca.
Formalno pa sodHca na sodno prakso Vrhovnega sodisca niso vezana.
Prvo- in drugostopenjska sodi~ca bodo ravnala v skladu s sodno prakso
Vrhovnega sodi~ca praviloma fe, ker bo obrazlofitev odlocbe Vrhovnega
sodisca navadno dobro utemeljena in bo torej ucink:ovala z mocjo razloga.
Poleg tega bodo viSja sodi~ca taki razlagi veeinoma sledila re zato, ker
bodo sicer tvegala, da bo njihova sodna odlocba v postopku s pravnimi
sredstvi razveljavljena ali spremenjena (glej zlasti clene 355, 358/tc. 4 in
380 ZPP). Vse povedano velja ~e toliko bolj, re je sodna praksa ustaljena.
Velja pa opozoriti, da ni vsaka sodna praksa fe ustaljena. Ustaljena postane
~ele potem, ko se sodisce v enakovrstnih zadevah vee kot enkrat odloci
enako. Stvar razprave pa je, v koliko enakovrstnih zadevah mora sod i~ce
odloeiti enako, da nastane ustaljena sodna praksa.
Ustavno sodisre je poleg tega ze odloCilo, da mora sodisee odstopanje od 24

ustaljene sodne prakse posebno dobro utemeljiti. To sicer se ne pomeni, da
je katerokoli sodisce tako vezano na ustaljeno sodno prakso, da bi se od nje
ne smelo oddaljiti. Toda odmik mora temeljito utemeljiti. Thdi zaradi tega
se ustaljena sodna praksa po svojem pomenu nekoliko priblib pravnemu
.
VlfU.
Pravna znanost ni vir prava. 10 Pravna znanost se med drugim ukvarja z razla- 25
ganjem in sistematiziranjem pravnih norm, zato lahko vpliva zlasti na sodno
prakso in tudi na zakonodajalca Kljub morda celo precejsnjemu vplivu ji
Ustava RS ne daje lastnosti pravoega vira.
II. Zasebno pravo 26
Zasebno pravo (civilno pravo v ozjem smislu) je tisti del prava, ki ureja raz-
merja med posameznimi enakopravnimi clani skupnosti. 11
10 Mofina, Uvod v civil no pravo, str. 46 (~. 1.6.6).

11 Znidalii~ Sk:ubic, Uvod v civil no pravo, str. 24 (tc. 1.1.2).
31
27 Javno pravo ureja razmerja posameznika do drZave in drugih nosilcev javne

oblasti ter razrnerja nosilcev javnopravne oblasti rned sabo. Javno pravo je
konceptualno nasprotje zasebnemu pravu, saj ureja razmerja nadrejenosti in
podrejenosti.l2
28 Predstavo o tern, kaj je bistvo javnega prava, daje zakonska ureditev. Nosilci
javnopravnih odloeitev so razlicni upravni organi, ki so lahko drzavni organi,
organi lokalnih skupnosti ali tudi nosilci (ornejenih) javnih pooblastil (cl. 1
ZUS-1 ). Upravni organ odloea z upravnirn aktom. Upravni akt je javnopravni,
enostranski, oblastveni posamicni akt, izdan v okviru izvrsevanja upravnih
nalog. Z njim nosilec javnopravne oblasti odloci o pravici, obveznosti ali prav-
ni koristi (cl. 2/odst. 2 ZUS-1 ). Javno pravo je torej veja prava, ki daje pravno
podlago za odloeanje z enostranskirn in oblastvenim posamicnirn aktorn. V
podobno smer gre tudi cl. 2 ZUP. Ta sicer steje k upravnim (in torej javnoprav-
nirn zadevam) tudi tiste, pri katerih to izhaja »zaradi varstva javnega interesa
... iz narave stvari« (cl. 2/odst. 2 ZUP). Katere stvari imajo tako naravo, ZUP
ne doloea vee.
29 Opisane opredelitve zasebnega in javnega prava ne ornogoeajo, da bi posarnez-

no pravno pravilo v vseh prirnerih brez tezave in dvomov priredili enernu od
obeh pravnih podroeij. Kljub temu in ne glede na prakticne tezave v posamez-
nern prirneru velja: doloCbe javnega prava se uporabljajo le, ce javnopravna
oseba ravna kot nosilec javnopravne oblasti. Sicer se uporablja zasebno
pravo.
v
30 Ce Republika Slovenija kupi pisemski papir, ne ravna kot nosilec javnopravne
oblasti. To velja celo, ce na tern papirju izdaja odlocbe, kar nedvomno spada
v
k dejavnosti nosilca javnopravne oblasti. Ce obCina kupi zernljisce, ne ravna
kot nosilec javnopravne oblasti; uporablja se zasebno pravo. Ce Republika
Slovenlja za (nemara isto) zemljisee izda gradbeno dovoljenje, ravna kot nosi-
lec javnopravne oblasti. Pravila o izdaji gradbenega dovoljenja spadajo torej
k javnemu pravu.
31 V vsakdanjern zivljenju se v enern samem zivljenjskem prirneru pogosto upo-

rabljajo norme enega in drugega prava. Pri prodaji zernljisca se uporabljajo
dolocbe obveznostnega in stvarnega prava, ki sta oba del zasebnega prava.
Davek na promet z zemljisci pa je treba placati zaradi doloeb davcnega prava,
12 Znidarlic Skubic, Uvod v civilno pravo, str. 24 (tC. 1.1.2).
32
ki je del javnega prava. ce bo k:upec zemlji~re relet zazictati, bo potreboval

gradbeno dovoljenje. lzdaja gradbenega dovoljeoja se, kot je bilo ie prej pojas-
njeno, ravna po doloCbah javnega prava.
Pojem civilnega prava se v~asih uporablja tudi v ~ir~em pomenu. V tern pri- 32
meru zajema materialno zasebno pravo in vse tiste norme, ki sluzijo uveljavitvi
zasebnega prava v posameznem primeru. Gre zlasti za norme civilnoprocesne
in izvclilnopravne oarave in za dolocbe o zgradbi (organizaciji) sodi~~. 13
Razmejitev zasebnega od javnega prava je pomembna predvsem zaradi dveh 33

razlogov. Prvi~. dolociti je treba pravila, ki se nana~ajo na dejansko stanje.
Katera pa so ustrezna pravila, je odvisno od tega, ali se dejansko stanje pre-
soja po pravilih zaseboega ali javnega prava. Drugi~. o zahtevi za pravno
varstvo sme odlocati le pristojno sodisre. Za odlocanje o zadevah, v katerih
se uporablja javno pravo, je praviloma pristojna upravna veja sodstva (~1. 2 in
nasi. ZUS-1). Pristojno prvostopenjsko je praviloma Upravno sodi~re (cl. 11
ZUS-1 ), ki v postopk:u uporablja Zakon o upravnem sporu. V vseh drugih
primerih je pristojno katero od sodi~ splo~ne pristojnosti, ki pa ne odloea oa
podlagi ZUS-1. Ce odloca sodisre splo~ne pristojnosti, potem v sporih zaseb-
nopravne narave praviloma uporablja Zakon o pravdnem postopk:u (ZPP).
V zaseboo pravo ne spada vse javno pravo. Vanj spadajo: 34

l. drZavno pravo, ki obsega predvsem pravo organizacije drlave in pravic
drZavljanov v razmerju do ddave,
2. upravno pravo,
3. mednarodno javno pravo,
4. kazensko pravo,
5. postopkovni zakoni, ki sluzijo uveljavitvi prava pred sodis6 (na primer
Zakon o pravdoem postopku, Zakon o izvclbi in zavarovaoju, Zakon o
nepravdoem postopk:u, Zakon o delovnih in socialnih sodiscih, Zakon o
kazenskem postopk:u).
Zasebno pravo sestavljata splo~no in posebno pravo. Splosno velja za vsako- 35

gar. Posebno zasebno pravo pa velja le za posamezne skupine oseb ali ozja,
vsebinsko povezana podrOCja urejanja.14
13 Talco Creifelds, Rechtswtirterbuch, 11. Aufl., 1992, geslo Zivilrecht (stt. 1419).
•• KozioVWelser, Gruodriss, str. 8.
33
36 Ill. Splosno zasebno (drzavljansko) pravo
1. Pojem
Ddavljansko pravo je del zasebnega prava, ki velja za vsakogar. Poimenovanje
ne pomeni, da velja le za drZavljane, temvec izhaja iz izraza ius civile in ima
torej zgodovinski, rimskopravni izvor. Poimenovanje ddavljansko pravo se v
slovenscini skoraj ne uporablja vee, toda brez njega ni mogoee shajati. Boljse
oznacbe za zdaj ni, opisno pa je njegovo vsebino mogoce opredeliti kot splos-
no zasebno pravo.
37 Posebno zasebno pravo velja le za posamezne poklicne skupine ali fivljenjska
po<lrOCja. 15 Ddavljansko pravo je v nasprotju s posebnimi zasebnopravnimi
podroeji splosno zasebno pravo.
38 Kot posebno pravno podrocje se je najprej zacelo razvijati trgovinsko pravo.
Trgovinsko pravo je bilo posebno pravo trgovca. Trgovec je bil oseba, ki je
poklicno opravljala pridobitno dejavnost, to je tisto dejavnost, ki je bila usmer-
jena k pridobivanju dobicka. To posebno pravno podroCje obstaja se zdaj,
imenuje pa se gospodarsko pravo.
15 Medicus, Allgemeiner Teil des BGB, 4. Aufl. 1990, r. st. 13.
34
Prvi del: Pravo. zasebno pravo in driavljansko pravo
2. Razmejitev med splosnim zasebnim pravom in posebnimi pravnimi podroeji 39
DrZavljansko pravo (torej splosno zasebno pravo) je treba razmejiti od poseb-

nih pravnih podrocij. Teb je vee, najpomembnejsa paso zlasti:
1. gospodarsko pravo kot naslednik trgovinskega prava,
2. pravo intelektualne lastnine (avtorsko pravo in pravo industrijske lastnine),
3. delovno pravo.
Gospodarsko pravo vsebuje predvsem tista posebna pravila, ki se nanasajo na 40
pridobitno dejavnost opravljajoee osebe. Pridobitna dejavnost je tista dejav-
nost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobicka (prim. cl. 3/odst. 1
in 2 ZGD-1). Glavni vir gospodarskega prava je ZGD-1. Poleg teb povsem
zasebnopravnih predpisov gospodarsko pravo, tako se vsaj zdi, vkljucuje tudi
vrsto upravnopravnih, ee se izrazito ozko nana§ajo na pridobitno dejavnost
opravljajoee osebe. Meje slovenskega gospodarskega prava niso bile nikoli
jasno zacrtane, zato je nemogoce zanesljivo opredeliti, kaj vse §e spada v
gospodarsko pravo in kaj ne vee. Gospodarsko pravo je naslednik trgovinskega
prava, ki pa se ni nanasalo le na trgovino, temvee na trgovce. Od tod izvira tudi
poimenovanje - trgovec je starinski izraz za osebe, ki se poklicno ukvarjajo s
pridobitno dejavnostjo, ki ni intelektualna dejavnost. Trgovci so bill na primer
tudi tovarnarji, ne pa odvetniki in zdravniki.
Pravo intelektualne lastnine se nanasa na duhovne stvaritve. Vkljucuje pravno 41
ureditev avtorske pravice in razlicnih pravic industrijske lastnine. Glavna zako-
na, ki urejata to podroCje, sta ZASP in ZII .-1. Precejsen del pravnih pravil je
tudi v razlicnih mednarodnih pogodbah.
Delovno pravo je pravo odvisnih, nesamostojnih delavcev. Poleg zasebno- 42
pravnih norm vsebuje tudi precej javnopravnih. Glavni vir delovnega prava
je ZDR.
3. Pomen 43
Splosno zasebno pravo (drzavljansko pravo) je temelj zasebnega prava.

Posebnih zasebnopravnih podrocij ni mogoee razumeti brez dovolj dobrega
poznavanja splosnega zasebnega prava NajpomembnejSa podroCja splosnega
zasebnega prava so:
1. splosni del zasebnega prava,
2. obveznostno (obligacijsko) pravo,
35
3. stvarno pravo,
4. druzinsko pravo,
5. dedno pravo.
44 Najpomembnejsa podrocja splosnega zasebnega (drzavljanskega) prava so

torej:
45 Nekoliko nenavadno se lahko zdi, da ima zasebno pravo lahko dva splosna
dela, in sicer splosni del zasebnega (civilnega) prava in splosni del obvezno-
stnega (obligacijskega) prava. Vendar to ni pomota: v enem in drugem so
pravna pravila splosnega pomena. V splosnem delu zasebnega prava so pravi-
la, ki so najsplosneje uporabna za vsa podrocja zasebnega prava. Splosni del
obveznostnega prava je ozji, saj je njegov predmet urejanja omejen na splosna
pravila, veljavna le na podroCju obveznostnega prava.
46 4. Zakonska ureditev
ODZ je nekoc urejal vsa podroeja splosnega zasebnega prava, torej vseh pet
pravnih podroeij. V Republiki Sloveniji trenutno ni enotnega zasebnopravnega
(drZavljanskega) zakonika. Posamezni deli splosnega zasebnega prava so ure-
jeni v posebnih zakonih. Celotna ureditev je zato razmeroma nepregledna. To
velja zlasti za splosni del zasebnega prava, za obveznostno pravo pa manj.
36
Prvi del: Pravo, zasebno pravo in dr2avljansko pravo
Splosno zasebno pravo urejajo predvsem stirje zakoni. OZ ureja splosni del 47
zasebnega prava in obveznostno pravo, SPZ stvarno, ZZZDR predvsem dru-
Zinsko in ZD predvsem dedno pravo. Ce bo DZ zaeel veljati, bo prevzel vlogo,
ki jo irna zdaj ZZZDR.
Najobsimejsi zakon s podroCja splosnega zasebnega prava je OZ. Vendar pa 48
OZ ne ureja le drlavljanskega prava, temvee tudi obveznostna razrnerja, ki
veljajo le za gospodarske subjekte (cl. 13/odst. 3 OZ), ee ti med seboj sklepajo
pogodbe (cl. 13/odst. 1 OZ). OZ se nanasa na dve razlicni podroeji: splosni
del zasebnega prava in obveznostno (obligacijsko) pravo. To se tudi samo deli
na splosno in posebno. Obstajata torej tako splosni del zasebnega prava kot
splosni del obveznostnega prava.
ZZZDR ureja predvsem druzinsko pravo, poleg tega pa se del splosnega dela 49
zasebnega prava. Ce bo DZ zacel veljati, bo nadornestil ZZZDR, saj ureja ista
podrocja.
ZD ureja dedno pravo. Poleg njega ureja 8e postopek v dednih zadevah. so
Ceprav ZVPot in ZPotK veeinoma ne urejata splosnega zasebnega prava, se 51
uporabljata tako siroko, da bosta v tern pregledu splosnega zasebnega prava
vseeno upostevana.
IV. Vsebina splosnega dela zasebnega prava 52
K splosnemu delu zasebnega prava spadajo le norme in nauki, ki so skupni

celotnemu ali skoraj celotnemu zasebnemu pravu. Te norme in nauki se nana-
sajo zlasti na:
1. temelje in pri tern zlasti na opredelitev zasebnega prava,
2. pravni posel (in pri tern tudi na izjavo volje, pogodbo in predpostavke
veljavnosti pravnega posla);
3. zastopanje;
4. vpliv pogoja in casa na zasebnopravno razrnerje (rok, termin in zastara-
nje);
5. pravne subjekte in
6. pravne objekte.
Ker slovenska zakonodaja v nobenem zakonu sisternaticno ne ureja splosnega 53
dela zasebnega prava, je naloga znanosti, da zbere in sistematizira vse tiste
37
norme, ki spadajo v splo~ni del zasebnega prava. Tak:o stanje ima v Sloveniji
tradicijo: tudi ODZ ni sistematicno urejal splosnega dela zasebnega prava, in
vendar se je tak predmet poueeval, t6 o njem pa so se pisale tudi monografi-
je.l7
54 V. Glavni pravni viri posameznih podrocij splosnega

zasebnega prava
1. Splosni del zasebnega prava
a) Zakonski viri
Pojasnjeno je ze bilo, da vecino splosnega dela zasebnega prava ureja OZ,
nekatera podroCja, ki spadajo v splosni del zasebnega prava, pa tudi del
ZZZDR. Uvrstitev posameznih delov zak:onov v splosni del zasebnega pravaje
stvar presoje, ta pa je lahko razlicna Na zak:onsko ureditev se ni mogoee opre-
ti, saj je ni. To pa ni ovira, da ne bi Ze dolgo izhajale knjige, katerih predmet bi
bil prav splosni del avstrijskega zasebnega prava, eeprav ODZ prav tak:o nima
splosnega dela zasebnega prava. Navsezadnje je tudi v tej knjigi velikokrat
citirani Splosni del zasebnega prava Jurija Stempiharja iz leta 1944 mono-
grafija prav o tern. Uvod v civilno pravo piscev Juharta, Mozina, Novak:ove,
v
Polajnar Pavcnikove in Znidar8ic Skubiceve iz leta 2011 pa se predvsem nanasa
na splosni del zasebnega prava. Ta knjiga bo skusala cim bolj zamejiti snov z
zgledi iz nemske in avstrijske literature. Taka zamejitev vpliva tudi na izbiro
zakonov, ki urejajo splo~ni del zasebnega prava.
- -- - - -
16 ~tempibar, Civilno pravo I, r. ~t. 12. Prim. tudi ~tempihar, Zaseboo pravo, r. St. 6. Iz obeh opomb
je razvidoo, da je bil spi<>Sni del z.asebnega prava re pred drugo svetovno vojno predmet na tedaj edini
pravni fakulteti v Sloveniji, tako pa je ocitno ostalo ~ po drugi svetovni vojni celo v asu najhujk ga
politil!nega pritiska na pravo in pravnike. ~tempiharjeva sistematika sploonega dela zasebnega prava
je nelcoliko drugaena kot v tej lcnjigi, l!eprav so obravnavana bolj ali manj ista podrOCja. To sicer bolj
velja z.a njegovo Zasebno pravo kot za Civilno pravo 1. To pa je tudi razumljivo, saj se je medtcm
zakonodaja spremenila in je pisanje Civilnega prava 1 potekalo v zasebnemu pravu nenaldonjenih
razmerah.
17 Pri pisanju literature o ~lo~nem delu zaseboega prava se je zelo izkazal pisec prvega takega dela
v slovenskemjeziku, Juri Stempihar. V svojem razmeroma kratkem znanstvenem delovanju je spisal
kar tri razlil!na dela s tega podrocja. Prvo in dalee najbolj&e je bilo Zasebno pravo, Splo~ni del iz leta
1944 (pooovni oatis leta 2003). Nadaljoji deli, Civilno pravo,l. Osnutek splosnega dela iz leta 1951 in
Osnove civilnega prava I, Splo~ni del i.z leta 1962 (zadoje delo je izslo kot skripta), sta bili re precej
manj kakovostni.
38
Prvi det Pravo, zasebno pravo in driaviJ8nsko pravo
Splo~ni del zasebnega prava je torej urejen predvsem v: ss

1. OZ (~leni 1 do 63, 69 do 99 in 118 do 121 OZ) in
2. delu ZZZDR (zlasti ~leni 107 do 112), delu ZNot, delu ZVPot, delu ZPotK
in ~e nekaterih drugih zakonih.
Ce bo DZ zarel veljati, bodo s stali~a splosnega dela zasebnega prava najpo- S6
membnej~ doloebe v clenih 148 do 153 DZ. Te doloebe vsebinsko pokrivajo
isto podroCje kot ~leni 107 do 112 ZZZDR.
b) Drugi pravni viri S7
K drugim pravnim virom je mogoee ~teti poslovne obi~aje, uzance in med

strankama vzpostavljeno prakso (~1. 12 OZ). Pomen teh virov je zelo majhen.
2. Obveznostno pravo sa
Obveznostno pravo je urejeno zlasti v OZ. Celoten OZ, razen delov, ki urejajo
splo~ni del zasebnega prava, se nan~a na obveznostno pravo. Poleg tega se
obveznostno pravo nahaja ~e v vrsti zakonov ali njihovih delov: v delu ZVPot,
ZPotK-1, ZVKSES itd.
3. Stvarno pravo S9
Stvarno pravo je urejeno predvsem v treh zakonih: SPZ, SZ-1 in ZZK-1. Med
njimi je velika razlika. Ureditev stvamega (materialnega) prava je najbolj za-
okrozena v SPZ. V SZ-1 je urejena le lastninska pravica na delih zgradb, ki so
stanovanja. Ureditev v SZ- 1 predvsem dopolnjuje V. del SPZ. Ta del se nan~a
na etaZno lastnino. V 7ZK-1 je urejeno zemlji~oknj izno pravo. V njem je nekaj
doloeb z materialnopravnim u~inkom (tako imenovano materialno zemlji~ko
knjifno pravo), prevladujejo pa doloebe postopkovne in organizacijske narave.
4. Druflnsko in dedno pravo 60
Zlasti ~leni 107 do 112 ZZZDR spadajo v splo~ni del zasebnega prava.
Preostanek, torej v~ina ZZZDR, ureja druiinsko pravo. Thdi re bo uveljav-
ljen DZ, ne bo ni~ drugace. Bistveni del DZ se namrec nana~a na druZinsko
pravo, le manjsi del (zlasti cleni 148 do 153 DZ) pa na splo~ni del zasebnega
prava.
39
61 ZD ureja materialno dedno pravo in postopek v dednih zadevah.
62 Shematicno (in poenostavljeno) torej glavne vire lahko prikdemo takole:
63 § 2 Razvoj splosnega zasebnega prava na ozemlju

Republike Slovenije
I. Nastanek OZ
1. Rimsko pravo kot temelj sodobnega zasebnega prava

Pojem rimsko pravo se nana8a lena zasehno pravo rimskega cesarstva. Rimsko
zasehno pravo se je razvijalo vee stoletij. Zadnja razvojna stopnjaje hila zako-
nodaja cesarja Justinijana iz let 529 do 534. Posamezni njeni deli so bili sprva
samostojni, sele Gothofredusova izdaja iz leta 1583 18 jih je zdruzila pod naslo-
vom Corpus iuris civilis (CIC), ki se je ohranil do danes. Ti deli so hili:
1. Institucije (uvodni uCbenik, ki se je opiral zlasti na Gajevo delo iz 2. sto-
letja),
2. Digeste, imenovane tudi Pandekte,
18 Leipold, BGB I, Einfllhrung und Allgemeiner Teil, 2002, r. st. 35 in nasi.
40
3. Kodeks (zbirka cesarsk.ih resk:riptov in zakonov do Justinijana),

4. Novele (zbrani poznejsi Justinijanovi zakoni).
Corpus iuris civilis 19 ni ·zakonik. v sodobnem pomenu. Besedilo CIC ni bilo 64

oblikovano kot zaporedje clenov zakona, ki bi k.ratk.o in jedmato izrazile zako-
nodajaleevo voljo, kot je danes obicajno. To velja predvsem za najpomemb-
nejsi del CIC, Digeste.
Digeste (Pandekte) sestavljajo izvleeki iz spisov najpomembnejsih rimskih 65

pravnikov. Cesar Justinijan jim je podelil zakonsko moe. Tako se na primer
izvleeki v Digestah 4.3 nana8ajo na zvijaoo (prevaro). Teh izvleekov je kar 40
in so razmeroma obseZni. Prim. na primer mnogo krajsi cl. 49 OZ.
Za nadaljnji razvoj je bilo zelo pomembno, da v teku casa niso bili uniceni 66
prav vsi izvodi CIC. Izvod CIC je bil najden v 11. stoletju. Glosatorji (12. in
13. stoletje) in poglosatorji (komentatorji, 13. in 14. stoletje) so si prizadeva-
li, da bi razumeli smisel rimskega prava, kot je bil zapisan v CIC. Pisali so
tudi opombe (glose) in komentarje k njemu. Skusali so ga tudi prilagoditi
spremenjenim druzbenim razmerjem, da bi se lahko spet uporablja1. 20 Zacela
se je recepcija rimskega prava - postopno prevzemanje rimskega prava kot
zavezujoeega prava od srednjega veka naprej. 21 Rimsko pravo se je kot zave-
zujoee uporabljalo 8e v novem veku, v ddavah nekdanjega Svetega rimskega
cesarstva nemSke narodnosti tja do kodificiranja zasebnega prava. Predmet
recepcije so bill Corpus iuris civilis, langobardsko fevdno pravo in deloma
Corpus iuris canonici.
Zelo moena je hila recepcija v Svetem rimskem cesarstvu nemske narodno- 67

sti. Vanj sta spadala celotno ozemlje dana8nje Zvezne republike Nemcije in
avstrijski del habsbuclke monarhije, torej tudi ozemlje danasnjih d.rZav Ceske,
Avstrije (brez Gradiscanske) in Slovenije (brez Prekmurja). Pravni temelj za
recepcijo rimskega prava v Svetem rimskem cesarstvu nems"ke narodnosti sprva
ni bil zak.onodajni akt, temvee so jo sprofili pravniki, k.i so dostudirali v ltaliji.
Pozneje so recepcijo nadaljevali na nemskih univerzah 8olani pravniki.22
19 0 nastanku CIC in o njegovih posameznih delih glej Kranjc, Rimsko pravo, stt. 134 do 142.
20 Glcde podrobnosti glej Kranjc, Rimsko pravo, stt. 146 do 152.
21 Glej tudi Kranjc, Rimsko pravo, stt. 153.
22 Podrobnosti o recepciji rimskega prava v Kambi<!, Recepcija rimskega dednega prava na
Slovenskem, 2007, stt. 28 do 42.
41
Prvi del: Pravo, zasebno pravo In drfavljansko pravo
68 Recepcija rimskega prava sicer ni pomeni1a, da bi se obicajno pravo sploh ne

smelo uporabljati, vendar pa ga je vsaj na nekaterih podroejih izrinila. K temu
so prispevale tudi pomanjkljivosti obicajnega prava. Praviloma obieajno pravo
ni bilo zapisano in je zato bilo dvomljivo re, kakSna je bila njegova vsebina.
Rimsko pravo pa je bilo zapisano in o njegovem besedilu ni bilo dvomov.
Poleg tega je bilo kljub izredno okomi zakonodajni tehniki razmeroma razvito.
Obicajno pravo je bilo precej bo1j preprosto.
69 Uporaba rimskega prava je poleg tega vsaj delno omejila hudo pravno raz-
cepljenost (partikularizem),23 ki je bila posledica uporabe obicajnega prava.
Obicajno pravo se je namrec praviloma uporabljalo na razmeroma majhnih
obmoejih, na primer v posameznih pokrajinah, ali pa celo na se manjsih
ozemljih.
70 Uporaba morebitnih zakonov drZ.ave je imela pred rimskim pravom prednost.

Teh zakonov pa na zasebnopravnem podroCju navadno ni bilo veliko in na
splosno do 18. stoletja niso bili posebno obseZni, vsaj ne v srednji Evropi.
Uporaba rimskega prava (imenovana tudi prakticna recepcija rimskega prava)
se je koncala sele z velikimi kodifikacijami zasebnega prava, torej veeinoma
v 19. stoletju.
71 Na dana8njem slovenskem ozemlju nosilec recepcije rimskega prava zanesljivo

ni bila kakSna univerza s sedezem na tern ozemlju. Pravni studij do leta 1919
na sedanjem s1ovenskem ozemlju namrec ni bil mogoe. lzjeme so bile kratko-
trajne in nepomembne. Recepcija obcega in s tern tudi rimskega prava pa je
potekala tudi v Sloveniji,24 kljub temu, da je obicajno pravo obstajalo. Razlog
za recepcijo rimskega prava je oeiten. Pravniki z obmoeja dana8nje Slovenije
so praviloma studirali na univerzah v sosescini, na katerih se je rimsko pravo
poucevalo, zlasti v Italiji in na ozemlju dana8nje Avstrije in Ceske. Tudi poli-
ticni razlogi za recepcijo rimskega prava v Sloveniji niso bili nic drugacni kot
v Avstriji in na Ce~em. Razvoj v Sloveniji se torej kljub neobstoju moznosti za
pravno solanje na ozemlju sedanje Republike Slovenije v naee1u ni razlikoval
na primer od razvoja na ozemlju Zvezne republike Nemcije ali Avstrije. Seveda
pa je bilo za nadaljnji razvoj prava na ozemlju sedanje Republike Slovenije naj-
23 Vilfan, Uvod v pravno zgodovino, ponatis 2. iz.daje, 2007, str. 97.
24 Kambil!, Recepcija rimskega dednega prava na Slovenskem, 2007, str. 35 do 42, zlasti str. 39 do 42;
Vilfan, Pravna zgodovina Slovenccv, 1961, str. 409 in nasi. Podrobnosti o recepciji rimskega dedncga
so v Kambil!, Recepcija rimskcga dednega prava na Slovenskem, 2007, zlasti str. 56 in nasl.
42
Prvi del: Pravo, zasebno pravo in dr2avtjansko pravo
-------------------
pomemhnejse pravno in politi~no dogajanje na ozemlju hahshurSke monarhije
in pozneje Jugoslavije.
2. Razvoj zamisli o kodifikacijl prava, razvoj sistematike zasebnega prava n

in sprejetje ODZ
Uporaha rimskega prava kljuh vsemu ni hila popolnoma neovirana. Otel.eval
jo je z.e ohseg CIC. Poleg tega ni hil napisan na na~in, ki hi omogOCal raz-
meroma 1ahko uporabo. POCasi se je zarela ohlikovati zamisel, da hi veljalo
zasehno pravo urediti preprosteje, v enem samem, vseobsegajorem zakonu, v
zakoniku torej . Preden se je ta zamisellahko uresniffia, je moral zakonodajalec
domisliti, kako to sploh storiti. Potrehna je hila zakonodajna tehnika. Ta se je
razvijala poeasi. V sakemu preudarnemu zakonodajalcu se tudi pri preprostih
zakonodajnih osnutkih postavi vprasanje, kaj sploh urediti in kako predmet
ureditve sistematizirati. Dalj ~i ko je zakon, pomemhnej~a je notranja ureditev
snovi. Thdi zamisli o sistematiki so se razvijale bolj zlagoma. Najvee novih in
koristnih zamisli je prineslo 19. sto1etje.
Prva veeja kodiftkacija zasehnega prava v kateri od veejih ddav je hila 73

PreuJ3isches Allgemeines Landrecht, sprejeta v Prusiji leta 1794. Veliko bolj
slavna in za nadaljnji razvoj pomemhna kodifikacija pa je hil CC iz leta 1804.
Se danes velja v Franciji, kratek cas pa je veljal tudi v llirskih provincah, torej
na delu sedanje Repuhlike Slovenije.
Za slovenski pravnozgodovinski razvoj, deloma pa tudi se za sedanjost, je 74

najpomemhnejsi ObCni ddavljansk:i zakonik (nem. Allgemeines hlirgerli-
ches Gesetzhuch, nem. kratica ABGB). V pripravi je bil nekaj desetletij .25
Razgla8en je hil 1. junija 1811, v ve1javo pa je stopil 1. januarja 1812. V llirskih
provincah je hil postopoma uveljavljen leta 1815.26 Veljal je samo v avstrijskih
de~elah hahshurSke monarhije, na veejem in pomemhnej8em delu ogrskega
ozemlja pa ne. Tako na primer ni veljal v Prelanurju, ki je hilo del Ogrske.
ODZ je odpravil uporaho recipiranega rimskega prava, posehnih in pokrajin- 75

skih pravnih virov ter ohi~aj nega prava. Moeno je poenostavil pravne vire in
omogoeil veejo preglednost. Pomenil je zakonodajni doserek, reprav le rela-
tiven. Bil je razmeroma kratek, saj vsehuje 1502 paragrafov.
25 Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, 1961, str. 409 in nasi.

26 Stempibar, Zasebno pnvo, r. ~t. 15.
43
Prvi del: Pravo. zasebno pravo in drzavljansko pravo
76 Na nastanek ODZ so vplivali predvsem rimsko, nemsko in narav- obi~ajno

no pravo.V Rimsko pravo je vplivalo zlasti na obvemostno, vendar tudi na
stvarno pravo. Nem~o obicajno pravo je vplivalo zlasti na stvarno pravo. Na
primer razlikovanje med premicninami in nepremi~ninami je nemskoprav-
nega izvora, 28 prav tako dobrovema pridobitev od neupravicenega (par. 367
ODZ).
77 ODZ je raz~lenjen v tri velike dele, ki ustrezajo razdelitvi snovi po Gaju in

Justinijanu: persones, res, actiones. 29 Ti trije deli so:
1. osebne pravice,
2. stvarne pravice in
3. skupne dolocbe o osebnih in stvarnih pravicah.
78 V sklopu stvarnih pravic so bili urejeni obveznostno in stvarno pravo, poleg

tega pa se dedno pravo. Sistematika je bila kljub prilagoditvam oprta se na rim-
sko pravo. Kmalu ni bila v~ prepri~ljiva in tudi sicer ni veljala za dobro. 30
79 Z vpruaoji sistematike, torej tudi z razdelitvijo snovi zasebnega prava med

posamezne zakonske dele ali posamezne zakone, se je v 19. stoletju ukvarjala
zlasti nem~a pravna znanost.
80 Georg Arnold Heise je na z~etku 19. stoletja predlagal uvedbo splosnega dela
zasebnega prava kot posebne, razmeroma samostojne celote.31 Snov splosnega
zasebnega prava bi hila tako razporejena v pet delov: poleg splosnega zasebne-
ga prava se obveznostno, stvarno, drufulsko in dedno pravo. Heisejev predlog
je prisel prepozno, da bi lahko vplival na nastanek ODZ. Vendar ni ostal brez
vpliva na uporabo prava v habsbur8ki monarhiji, pomeje v Jugoslaviji in nato
v Sloveniji. Predlog je bil tako prepri~ljiv, da se je uveljavil pri pourevanju
prava celo tam, kjer zakonska podlaga take »petdelitve« snovi niti ni omogo-
cala. Med te ddave je spadala tudi habsb~ monarhija oziroma vsaj njen
avstrijski del, ki mu je pripadal tudi v~ji del ozemlja Republike Slovenije
(brez Prekmurja).
27 Obemofer, Gschnitzer, AT, str. 17 (~.IV a do c).

28 Talco tudi Brox/Walker, AT, r. §t. 24.
29 Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, 1961, str. 420 in nasl.
30 Stempibar, Zasebno pravo, r. §t. 7 in 15.
31 Predlog je bil dan v delu Grundri6 cines Systems des Gemeinen Zivilrecbts zum Behuf von
Pandecten-Vodesungen. Knjigaje iz§la leta 1807.
44
Prvi del: Pravo, zasebno pravo in driav1jansko pravo
Sa prepri~ljivo zakonodajno uresni~itev predloga o razdelitvi snovi na pet 11

delov v kaksnem zakoniku je bilo treba kar dolgo ~akati. Predlog je bil
namree z resni~nim uspehom uresnicen sele v nemskem civilnem zakoniku
Bfirgerliches Gesetzbuch, sprejetem leta 1896. BGB sestavlja pet knjig:
1. knjiga: splosni del (par. 1 do 240),
2. knjiga: obveznostno pravo32 (par. 241 do 853),
3. knjiga: stvarno pravo (par. 854 do 1296),
4. knjiga: druzinsko pravo (par. 1297 do 1921) in
5. knjiga: dedno pravo (par. 1922 do 2385).
BGB je razveljavil vrsto starejsih zakonikov. Eden pomembnejsih je bil pro- 82
ski zakonik, ki je bil razmeroma kazuisticen in ni veljal za uspesno delo. Na
nekaterih nemskih ozemljih pa sploh se ni veljal noben zakonik in se je do
sprejetja BGB uporabljalo se rimsko pravo. BGB je bilo temeljito in za tisti cas
sodobno delo nemskih pravnih u~enjakov, ki je posre~eno kodificiralo celotno
splosno zasebno pravo. Leta 2001 je bilo temeljito posodobljeno in zdaj spet
ustreza potrebam ~asa.
Se pred uresni~itvijo tega predloga o sistematiki zasebnega prava sta Savigny 13
in zgodovinska (historicna) pravna sola razvila nauk o pravnem poslu, ki je
\'-eljal za celotno zasebno pravo.33 Ta naukje danes osrednji del splosnega dela
zasebnega prava.
v 19. stoletju se je pod vplivom zgodovinske pravne sole zarela razvijati se 84
pandektistika. Njen namen je bil predvsem preu~evanje Pandekt - ekstrahi-
ranje abstraktnih pravnih pojmov iz kazuisticnega rimskega prava, zapisa-
nega predvsem v Pandektah, in sistematiziranje tako pridobljenega znanja.
Posledica te dejavnosti je bila visoka in precej abstraktna pravna kultura,
na njej pa veeinoma temelji tudi sodobna srednjeevropska pravna znanost.
Doseili pandektisti.ke so neposredno vplivali na nastanek BGB.
V drugi polovici 19. stoletjaje v Nemciji in v avstrijskih dezelah habsburske as
monarhije prevladala zgodovinska pravna sola. Ena od posledic je bila, da se
je ODZ za~el razlagati v smislu na~el zgodovinske pravne sole. To pa je bilo
v nasprotju z nameni avstrijskega zakonodajalca, saj ODZ po svoji zgradbi
~ Knjiga o obveznostnem pravu je najobsdnejSa. Sestavljata jo dve precej samostojni celoti: splo5ni
del obveznostnega prava (par. 241 do 432) in posebni del obve1.nostnega prava (par. 433 do 853).
33 Stagl, Die Rezeption der Lehre vom Rechtsgeschiift in 6sterreich durob Joseph Unger, Zeitschrift
fUr Europiiiscbes Privatrecbt 2007, str. 38.
45
Prvi del: Pravo, zasebno pravo In dr!avtjansko pravo
tega ne omogoea.34 Nova sistematizacija, ki jo je uvedla historicna sola, je

hila povsem znanstvena in je izrinila prej uveljavljeno avstrijsko eksegeticno
solo.
86 Vpliv historicne sole je pripeljal do tega, da se je v avstrijskih dezelah
Habsburske monarhije pri znanstvenih delih in pri studiju zaeela upostevati
nova sistematizacija, ki jo je nekaj desetletij prej predlagal Heise. Razdelitev
snovi se je v Nemciji, Avstriji, Sloveniji in najbd se marsikje drugje tako v
znanstvenih delih kot pri studiju zasebnega prava ohranila do danes, kar prica
o njeni kakovosti. Vpliv historicne sole je bil torej v Nemciji in v avstrijskih
derelah Habsburske monarhije drugaeen. V obeh je bil moean in je pustil
trajne sledove.
87 V tern easu je tudi s1ovenski pravnik JC>Zef Krajnc (nem. Josef K.rainz) prispe-
val s1ovenski obolus k razvoju pravne sistematike ODZ. Svojega temeljnega
dela System des osterreichischen allgemeinen Privatrechtes, GrundriB und
Ausfiihrungen (2 zvezka, 1885 in 1889) mu ni uspelo dokoncati. Je pa to po
njegovi smrti stori1 in delo izdal njegov kolega Leopold Pfaff. Krajnc je veljal
predvsem za dobrega sistematika. Njegovo temeljno de1o je pozneje izslo v
stevilnih izdajah, ki pa so jih priprav1jali poleg Pfaffa se drugi. 35
88 3. Pravni razvoj po sprejetju ODZ do zacetka druge svetovne vojne
ODZ nibil velikokrat spremenjen. Najpomembnejse so novele iz let 1914, 1915

in 1916. Praksa avstrijskega zakonodajalca je hila namrec drugacna: ce je bilo
treba priJagoditi avstrijsko zasebno pravo, je zakonodajalec navadno spreje1
nov zakon. Ta ni sprerninjal besedila ODZ, bolj ali manj pa je spremenil prav-
no stanje in vcasih moeno vplival na uporabo v ODZ zapisanih pravnih pra-
vil. Pomembnejse spremembe zasebnega prava so bile na primer uveljavljene
leta 1871, ko je zaeel veljati Splosni zemljiskoknjiZili zakon (Das allgemeine
Grundbuchsgesetz). Ta zakon je uvedel splosne zemljiske knjige, ki jib ODZ
V CasU sprejetja se ni pozna}.
34 Stagl, Die Rezeption der Lehre vom Rechtsgeschiift in Osterreich durch Joseph Unger, Zeitschrift
fiir Europliisches Privatrecht 2007, str. 47.
35 Osterreichisches Biographisches Lexikon 1815- 1950, 4. zvezek, snopi~ 18, 1968, geslo Josef
Krainz (avtor besedila Mayrhofer), str. 195 (dostopno tudi na: http://www.biographien.ac.at/
oebl?frames=yes); Slovenski biografski leksikon, geslo Joief Krajnc. Avtor prispevka o Jorefu
Krajncu je Janko Polec (http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl: 1254/VIEW/). V tem elektronskem viru ni
navedb o pisni izdaji Slovenskega biografskega leksikona, iz katere je prispevek prenesen.
46
Avstrijsko pravo je po nastanku Kraljevine SHS (pozneje preimenovane v 89

Jugoslavijo) ostalo v veljavi na dotedanjem ozemlju, njegova veljava je hila
celo razsirjena na Prekmurje.36 S prvo univerzo in prvo pravno fakulteto v slo-
venskem jeziku leta 1919 pa so nastale moznosti za studij prava v slovenscini
in v Sloveniji. Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani je tako postala negovalec
avstrijske ins tern tudi srednjeevropske pravne tradicije.
Jugoslovanski zakonodajalec je sprejel precej enotnih jugoslovanskih zaseb- 90

nopravnih zakonov. To je bilo nujno, saj je v Jugoslaviji obstajalo sest
pravnih podroeij . Ti zakoni pa so bill vecinoma moeno oprti na avstrijsko
zakonodajo ali celo komaj kaj vee kot le njen prevod. Pripravil je tudi pred-
osnutek jugoslovanskega zasebnopravnega zakonika, ki pa ni bil nikoli spre-
jet. ODZ do zacetka druge svetovne vojne ni bil razveljavljen in tudi zelo
malo spremenjen. Na dan napada na Jugoslavijo 6. 4. 1941 je veljal ODZ37 s
skoraj enako vsebino, kot jo je imel ob razpadu Habsburske monarhije konec
oktobra 1918. Thdi druga civilnopravna zakonodaja se ni bistveno razlikovala
od tiste, ki je na slovenskem ozemlju veljala ob nastanku Kraljevine SHS.
Ker je hila ta zakonodaja veeinoma sodobna in razmeram dokaj dobro pri-
lagojena, je pravna kontinuiteta izrazito koristila pravni varnosti. Thdi tuja,
zlasti avstrijska in ceska Hteratura sta za s1ovenske pravnike ostali uporabni,
saj sta se nanasali na povsem enako ali vsaj zelo podobno pravno stanje. To
je bilo zelo pomembno, saj je bilo pravne literature v slovenskem jeziku
le zelo malo. Slovenski pravniki so v veliki veeini znali nemSki jezik, ki
je bil takrat najbolj pogosto poucevan in uporabljan tuj jezik v jugoslovan-
skem delu Slovenije. Avstrijsko literaturo so povecini torej lahko razumeli
in uporabljali. Nekateri, bolj redki pravniki, pa so znali cesko, na primer
Stempihar.
4. Pravni razvoj od konca druge svetovne vojne do leta 1980 91
Leta 1945 je bila izdana uredba, 38 s katero so bill razveljavljeni vsi pred 6.
aprilom 1941 in med drugo svetovno vojno izdani predpisi. Uredbo je leta
1945 nadomestil Zakon o razveljavfjenju pravnih predpisov, izdanih pred 6.
36 Brus, Slovenian Law Review 1-2/2007, Sir. 38 in nasl.

n Brus, Slovenian Law Review, st. 1-2/2007, str. 48 in nasl.
38 Uradni list DFJ, ~t. 4/1945.
47
Prvl del: Pravo, zasebno pravo in dr!avljansko pravo
aprilom 1941 in med sovrdno okupacijo.39 Razlika med uredbo in zakonom

je hila nebistvena.40
92 Najpomembnej~i je bil cl. 4 navedenega zakona. Pod dolocenimi, vecinoma

nejasno opredeljenimi pogoji so se predvojni predpisi smeli uporabljati ~e
naprej. Za te predpise se je uporabljal izraz pravno pravilo. Ucinek te celovite
razveljavitve je bil, da pravna pravila ODZ niso hila vee zavezujoea; sodnik je
njihovo uporabo lahko opustii.41
93 Razveljavitev predvojnih predpisov bi bilo nemara ~e mogoce razumeti,

ee bi jib nadomestili novi. To pa se je zgodilo samo na druZinskopravnem
podroeju, in ~e tam ne takoj. Zakon o razveljavljenju pravnih predpisov je
tako pripeljal do brezpravja, ki je bilo v novoveski zgodovini Slovenije najbrZ
brez primere. Tako stanje je bilo izrazito zlasti v prvih letih po koncu druge
svetovne vojne, ko je hila iz politicnih razlogov zaielena cim hitrejsa uved-
ba komunizma sovjetskega tipa, ne glede na nesmiselnost takega poeetja na
podroeju zasebnega prava in ne glede na konkretne stvame ovire. Zavedati se
je narnrec treba, da ni bilo samo razveljavljeno vse predvojno pravo, temvee
so bile velike spremembe uvedene tudi v sodstvu, tako da sodisca niso vee
mogla biti varuh zakonitosti. V stoletjih vzpostavljeni sistem varstva zaseb-
39 Uradni list R.RJ, St. 86/1946.

40 Bistvena vsebina Zak:ona o razve1javljenju pravnih predpisov, izdanib pred 6. aprilom 1941 in med
soVI'llZno okupacijo je bila:
v cl. 1 je za neobstojeee razg1asil vsc predpise, ki so jih izdali »organi oblasti okupatorjev in njihovih
pomagacev«;
v cl. 2 je bilo do1oeeno: »Pravni predpisi (zakoni, uredbe, odredbe, pravilniki in drugi), ki so vcljali
na dan 6. aprila 1941, so izgubili pravno moe«;
Cl. 4 se je ukvarjal s pravnimi posledicami razveljavitve vseb na dan 6. aprila 1941 ve1javnih predpisov.
Do1oeal je: »( I) Pravna pravila, ki jih vsebujejo zakoni in drugi pravni predpisi, omenjeni v 2. clenu
tega zakona, ... se smejo po tern zakonu uporabljati za razmerja, ki niso urejena z veljavnimi pred-
pisi, to pa samo toliko, kolikor niso v nasprotju z ustavo R.RJ, ustavami ljudskih republik, zakoni in
drugimi veljavoimi predpisi, ki so jih izdali pristojni organi nove drlave, in tudi ne z naceli ustavnega
reda Federativne ljudske republike Jugoslavije in njenih republik. (2) Ddavni organi ne morejo svojih
odloCb in drugib aktov opirati neposredno na ta pravna pravila«;
v cl. 5 je najpomembnej§i odst. 3: »Praksa in pravni nazori sodisc in drugib drlavnib organov biv§e
Jugoslavije ne morejo biti podlaga za razlago in uporabo pravnih pravil iz 3. in 4. elena tega zako-
na.«
Za prakso so bile pomembne tudi doloebe, ki so se nantiale na med drugo svetovno vojno izdane
sodne odloebe, novo zemljiskoknjilno stanje in upravne odloebe (cleni 7 do 11 navedenega zakona).
Te so veeinoma ostale veljavne, ~prav so bile pravzaprav lahko izdane na temelju za neobstojere
razgWenih predpisov(!).
41 Glej tudi Stempihar, Civilno pravo 1, r. st. 14.
48
Prvi del: Pravo. zasebno pravo in driavljansko pravo
nopravnih pravic je bil z eno samo potezo iznicen. Bolj kot sama razveljavi-
tev preseneea brezobzirnost, s katero se je skusala izpeljati sovjetizacija tudi
na pravnem podroeju. Z glavo skozi zid se je razveljavilo kar celotno pred-
vojno pravo. Tak ukrep sta od vseh socialisticnih drlav sprejeli le sovjetska
Rusija42 in Bolgarija.43 Bolgarija je to storila pozneje kot Jugoslavija, sele
leta 1951. Tamkajsnji pravni polozaj je bil tudi ugodnejsi za razveljavitev, saj
je hila do takrat stara zakonodaja Ze veeinoma nadome8eena z novo. Vzor
za jugoslovanski zakon je hila torej lahko le sovjetska popolna razveljavitev
predpisov carske Rusije. Jugoslavija je hila tako ena od dveh sovjetskih sate-
litskih drbv, ki sta oeitno kdili nacelo nadaljnje veljave predpisov ne glede
na spremembe v politicnem rezimu in se uprli uveljavitvi zakonitosti na
svojem ozemlju.44 Poljska, Nemska demokraticna republika, Ceskoslovaska
in Romunija niso razveljavile do takrat veljavne zakonodaje kar na splosno;
nasprotno, razveljavitev se je nanasala le na posamezne predpise, na primer
na rasisticno motivirane zakone. Prav ta razHka kaze na posebno vnemo
jugoslovanskih oblasti za vsako ceno in cim prej uvesti komunizem, in sicer
toeno po sovjetskem vzorcu.
Nekaj let po odpravi zakonodaje se je vendarle uveljavilo pravilo, da se lahko 94

predvojna zakonodaja brez posebne skrbi uporablja Se naprej, ceprav kot prav-
no pravilo. S tern se je obdobje najhujse represije, ki je segala tudi na podroeje
zasebnega prava, koncalo. ODZ se je torej vsaj v Sloveniji uporabljal se naprej.
Sicer je bil dalec od vzomega zakonika, vendarle pa je bil v takratnih razmerah
se uporaben. Ce bi bilo drugace, se velik del ODZ ne bi mogel uporabljati se
desetletja. To kaZe, kako nepotrebna, nesmiselna in izkljucno politicno moti-
virana je hila razveljavitev predvojnih predpisov.
ODZ se kot pravno pravilo nina vseh podroejih uporabljal enako dolgo. Kmalu 95
po koncu druge svetovne vojne je namree zaeel jugoslovanski zakonodajalec
sprejemati nove zakone s podroeja civilnega prava. Najprej so prisli na vrsto
druzinskopravni zakoni, zaradi katerih se je druZinsko pravo ODZ prenehalo
42 Grzybowski, Government, Law and Courts in the Soviet Union and Eastern Europe, vol. 1, 1959,
su. 473 in nasi.
43 Grzybowski, Government, Law and Courts in the Soviet Union and Eastern Europe, vol. I, 1959,
su. 482 in nasl. 0 polozaju v Bolgariji glej navedeno delo, str. 484 in nasi.
44 Grzybowski, Government, Law and Courts in the Soviet Union and Eastern Europe, vol. 1, 1959,
su. 483.
49
Prvi del: Pravo, zasebno pravo in dr!avljansko pravo
uporabljati. Prvi pomembni zakon je bil sprejet Ze leta 1946,45 kar kmalu pa so
sledili se stevilni drugi. Leta 1955 je bilo z Zakonom o dedovanju46 na novo
urejeno dedno pravo.
96 Precej drugaeen je bit razvoj splosnega dela zasebnega prava, obveznostnega
in stvarnega prava. Pravna pravila s teb podro~ij
so se uporabljala precej dlje.
Po obsegu manjse, po prak:ticnem pomenu pa precejsnje razveljavitve so bile
opravljene v 1etib 1953 in 1954. Leta 1953 je bil sprejet Zakon o zastaranju
terjatev. 47 Delno ureditev nekdanjega trgovinskega prava je biJo mogoce
najti v Splosnih uzancab za blagovni promet, ki jib je sprejel plenum glavne
drzavne arbitraZe leta 1954. Na obseznejse zakone s podrOCja splosnega dela
zasebnega prava, obveznostnega in stvarnega prava, je bilo treba ~ak:ati do let
1978 in 1980.
97 Predvojna Jugoslavija ni imela enotnega materialnega prava. V takih razmerab
bi bilo najbolje, ee bi bil sprejet jugoslovanski civilni zakonik, ki bi poenostavil
in poenotil pravno stanje.
98 Priprave za izdelavo jugoslovanskega civilnega zakonika so sicer potekale,
sprejet pa ni bil nikoli. Po letu 1971 jugoslovanska zvezna drZava zanj niti ni
bi1a ve~ pristojna. Sele v letib 1978 in 1980 se je spet posveti1a ve~jim zaseb-
nopravnim zakonodajnim projektom: v veliki meri je poenotila obveznostno
in v manjsi meri stvamo pravo.
99 Leta 1978 je bil sprejet ZOR, ki je pomenil precej obsimo ureditev tak:o splos-
nega dela zasebnega kot tudi obveznostnega (obligacijskega) prava.
100 ZOR je bil razmeroma samostojno delo, ki ni bilo le prevod tujega zakona
in se tudi ni veliko opiralo na predhodno zak:onodajo. Edina pomembnej8a
izjema je bila na podrocju zastaranja terjatev, saj je bil v ZOR prevzet skoraj
nespremenjeni Zakon o zastaranju terjatev. Naslonitev delov ZOR (in zdaj
OZ) na nekatere starejse zglede, zlasti tuje zakone, je zelo verjetna, saj so
jim bili nekateri odseki v ZOR preprosto prev~ podobni, da bi to lahko bilo
nakljucje. V kolikSni meri pa je obstajala taka naslonitev, pa se ni bilo predmet
obsirnejse raziskave.
45
Prvi v vrsti zakonov je bit Tcmeljni zakon o zakonski zvezi (Uradni list FLRJ, §t. 29/1946).
Pomembna sta bila zlasti ~e Temeljni zakon o razmerju med starsi in otroki (Uradni list FLRJ,
st. 104/1947) in Zakon o premofenjskih razmerjih med zakonci (Uradni list LRS, sL 20/1950).
46 Uradni list FLRJ, St. 20/1955.
47 Uradni list FLRJ, st. 40/1953. Pozneje je bil spremenjen (Uradni list FLRJ, sL 57/1954).
50
Leta 1980 je bil sprejet se ZTLR, s katerimje bilo delno urejeno stvamo pravo. 101
Kolikor sta ta dva zakona urejala obveznostno in stvamo pravo, so se prene-
hala uporabljati pravna pravila ODZ.48 Leti 1978 in 1980 sta torej pomenili
konec obdobja, v katerem je bilo avstrijsko materialno pravo temeljni pravni
vir tudi na slovenskem ozemlju. Po letih 1978 in 1980 so se njegovi deli sicer
5e uporabljali kot pravno pravilo, sistematicne celote pa iz se veljavnih delov
ni bilo vee mogoce sestaviti. Tudi uporaba kakovostne avstrijske literature je
postala nemogoea. Eno pravnozgodovinsko obdobje se je koncalo in zacelo
.
se Je novo.
Pregled glavnih pravnih virov po letih 1978 in 1980
S,:IDI4 del 0111 I . . . . pr8i0 - . . . . .....

• -ebllep pma pnno
ZOR, manjsi del ZOR in pravna ZTLR in prnvna ZZZDR (veCji ZD
7XZDR pravilaODZ pravilaODZ del)
Niti ZOR niti ZTLR nista vseobsegajoce uredila vsak svojega podroeja. 102
Preostanek bi Iahko uredile republike in pokrajine, saj so imele zakonodajno
pristojnost za to. Ta se je nanasala zlasti na nekatere pogodbe, na primer na
darilno. Zakonodajne pristojnosti nobena od jugoslovanskih republik ni izra-
bila. Tako so se v Sloveniji deloma Se naprej uporabljala pravila ODZ. Celotni
sistem pa je bil notranje neskladen in poleg tega nepregleden. Niti v strokovni
literaturi namree ni bilo jasnega pregleda, katere dolocbe ODZ naj se se upo-
rabljajo in katere ne vee.
ZOR je sicer vseboval dolocbe, ki so bile oeitno politicno motivirane. Zdi pa 103
se, da jih ni bilo zelo veliko. Njegove sicer ze zelo daljnje korenine so povsem
oeitno se v rimskem pravu.49 Rimsko pravo je na veljavno zasebno pravo doslej
torej vplivalo trikrat: v casu recepcije ter na ODZ in ZOR. Vpliv na zakona je
bil seveda posreden, vendar vseeno opazen.
48 0 cclotnem razvoju glej Brus, Slovenian Law Review, st. 1-'U2007, str. 58 in nasl.
49 Glej na primer primere v Kranjc, Rimsko pravo, str. 187, 215, 216 (op. pod crto 530), 227 (op. pod
crto 550), 229 (op. pod crto 554) itd.
51
104 5. Pravni razvoj po letu 1980
Leta 2001 je bil sprejet OZ. Najvee njegovih norm je prevzetih iz ZOR, zato
je literatura o ZOR praviloma Se vedno uporabna. OZ pa v primerjavi z ZOR
vsebuje tudi pomembne dopolnitve. OZ je narnree uredil ~e tiste tipe pogodb,
ki jib ZOR ni, in za katere so se do uveljavitve OZ uporabljala pravna pravila
ODZ. Kljub temu se kot pravna pravila majhni deli ODZ ~e naprej uporabljajo,
na primer par. 22, 23 in 25 ODZ glede pravne sposobnosti.
v
lOS Ceprav je OZ razmeroma obsemo uredil splo§ni del zasebnega prava in
obveznostno pravo, je kodiflkacija le po imenu, po vsebini pa ne. Razloga sta
dva. Prvic, o kodiflkaciji je mogoee govoriti ~ele, ce uredi razmeroma siroko
podroCje. Splo~no civilno pravo (v ozjem smislu) pa bi bilo kodificirano ~ele,
ee bi zakonik urejal vseh pet podrocij zasebnega prava, podobno kot ODZ ali
BGB. OZ gotovo ni tak. Drugic, OZ niti ob sprejetju ni poskusil kodificirati
vsaj splosnega dela zasebnega in obveznostnega prava. ZVPot je bil sprejet ze
leta 1998, ZPotK leta 2000. ZNot in ZZZDR sta bila sprejeta ~e precej prej.
OZ ni niti poskusil odpraviti te »dekodifikacije« in vse veeje razcepljenosti ter
s tern povezane nepreglednosti zasebnega prava.
106 OCitno je bilo, da je bil ZTLR bolj ali manj neprimerna podlaga za reformo
stvarnega prava. Leta 2002 sprejeti SPZ je prevzel nekatere njegove doloe-
be, vendar ga ni mogoee razumeti kot dopolnitev ZTLR. Sicer pa za SPZ
velja smiselno enako kot za OZ: zakonik je le po imenu. Poleg SPZ urejata
pomembne dele materialnega prava §e SZ-1 in ZZK.-1.
Pregled glavnih pravnih virov (stanje po letu 2003)

(po sprejetju SZ-1 in ZZK-1)
Splolnldel
..
Obfti'IMituo
IJ I P*Aft prawo
•, - I I - "'
Shamopnno Drulblsko
paatO ,....,
Dedao
oz, manjsi del OZ,ZVPot, SPZ, del SZ-1, ZZZDR (vecji ZD

ZZZDR ZPotK-1 ZZK-1 del)
(med letoma 2000 nadomestil ga
in 2010 je veljal boDZ, cebo
ZPotK) zacel veljati
52
Prvi del: Pravo, zasebno pravo in drfavljansko pravo
II. Temelji zasebnega prava Republike Slovenije 107
1. Zasebna (privatna) avtonomija

OZ temelji na predpostavki, naj vsakdo ureja svoje Zivljenje sam. Ta temeljna
usmeritev je liberalisticna in individualisti~na. Naeelo zasebne avtonomije je
posredno razvidno iz ~1. 17/odst 1 OZ. Dolznosti sklepanja pogodb na~elo
ma ni. Clena 2 in 3 OZ dajeta pravico do prostega oblikovanja obligacijskih
razmerij. Omejitve res obstajajo, vendar nacela zato ~e ne postavljajo pod
vpruaj. Thdi prosto oblikovanje obveznostnih razmerij je znacilno za zasebno
avtonomijo.
2. Socialni popravki 108
OZ (in tudi druga zakonodaja) vsebuje vrsto omejitev nacela zasebne avto-
nomije. Nekatere od teh omejitev sluzijo socialnim ciljem. Namen socialnih
popravkov je, da se preprecijo izkoriscanje in druge oblike nemoralnosti.
Primeri socialno motiviranih popravkov so nicnost zaradi nemoralnosti,
eezmemo prikraj~anje in oderu~tvo. Take dolocbe so v splosnem in tudi
posebnem delu. Primer zadnje je cl. 610/odst. 1 OZ. Ce lastnik stvar odsvoji,
potem se seveda zastavi vprasanje, ali bo s prodajalcem sklenjena najemna
v
pogodba veljala ~e naprej za kupca. Ce bi se zgolj uporabila splosna pravi-
la, bi bil odgovor jasen: zanesljivo ne. Kupec namrec ni sklenil pogodbe z
najemnikom, torej ne more biti iz nje niti zavezan niti upravicen. Odsvojitev
stvari bi torej bistveno poslaMala najemnikov polozaj. Cl. 610/odst. 1 OZ
uvaja izjemo od splo~nega pravila. Doloca namree, da med prodajalcem in
najemnikom sklenjena najemna pogodba velja naprej med kupcem in najem-
nikom.
3. Varstvo zaupanja v zasebnem praw 109
Naeeloma velja, da ne more nihee prenesti vee pravic, kot jih ima sam. Zaradi
varstva dobrovernega tretjega pa predvsem stvarno pravo omogoca, da dobro-
verni tretji lahko pridobi pravico, ceprav odsvojitelj sploh ni bil njen imetnik.
S tern se varuje pravni videz, ki ga lahko ustvarijo razlicne okoliscine in zaradi
katerega je odsvojitelj videti kot imetnik pravice, ~eprav to v resnici ni (glej
zlasti cl. 10 SPZ, ~1. 8 ZZK-1 in Cl. 64 SPZ).
53
110 Ill. Vsebina in vrsta norm
Zasebno pravo se deli se naprej, na primer na premorenjsko in neprernozenj-

sko pravo. Premozenjsko pravo je tisto pravo, ki sluZi zadovoljevanju sebicnih
koristi. 50 Sestavljajo ga prernozenjske pravice.51 Prernol.enjske pravice so tiste,
katerih vrednost je mogoee izraziti v demuju in so pravilorna prenosljive ter
podedljive. Prim. cl. 22 SPZ: »Premozenjska pravica po tern zakonu je pravica,
ki je prenosljiva in katere vrednost je rnogoce izraziti v denarju.« Ta oprede-
litev izrecno velja le za SPZ, na kar kafe ze besedilo te doloebe. Vsebuje pa
pravilo, ki ga je rnogoee posplositi. Prernorenjsko pravo je sestavljeno iz vee
delov. Del prernol.enjskega prava se nanasa na terjatve. Terjatve so urejene
zlasti v obveznostnern pravu. Poleg tega spadata k prernol.enjskernu se stvar-
no in dedno pravo. Thdi druzinsko pravo ureja nekatera prernorenjskopravna
razmerja, na primer glede skupnega premozenja zakoncev.
111 Neprernol.enjsko pravo sestavljajo vse tiste pravice, ki jih ni rnogoee izraziti v
denarju in so praviloma neprenosljive. Delijo se na druZinskopravne in oseb-
nostne pravice.52 Neprernol.enjsko pravo je urejeno v razlicnih zakonih. Velik
del ZZZDR na primer spada k nepremozenjskernu pravu.53
112 S stalisca sodnika lahko razlikujerno med strogim in gibCnim pravorn. Strogo
pravo (ius strictum) je tisto pravo, pri katerem se na natancno doloeeni dejan-
ski stan navezuje natancno doloeena pravna posledica. Pri gibcnem pravu
(ius aequum) pa bodisi dejanski stan bodisi pravna posledica nista natancno
doloeena. Sodnik ima zato rnoznost pravicnega preudarka.
113 Dejanski stan je lahko sestavljen iz opisnih (deskriptivnib) ali iz normativnih

znakov dejanskega stanu. Deskriptivni znaki dejanskega stanu sami opisujejo,
na kaj se nana5ajo, in se pri tern v veliki rneri zana5ajo na splosno jezikovno
rabo, ta pa seveda na telesno obstojeeo resnicnost. Omogoeajo najveejo pravno
varnost,54 pravo pa je potern razmerorna togo - in strogo.
50 EngeVObemofer, Gschnitzer, AT, str. 170 in nasi. Prim. tudi Stempihar, Zasebno pravo, r. ~. 216,
in Civilno pravo 1, r. §t. 82.
5l Novak, Uvod v civilno pravo, str. 118 (t~. 4.3.6).
52 Stempihar, Zasebno pravo, r. st. 213. Prim. tudi Novak. Uvod v civilno pr.tvo, str. 118 (t~. 4.3.6).
53 Prim. Stempihar, Zasebno pravo, r. ~t 214, in Civilno pravo I, r. st. 81.
54 Baumann, Einfiibrung in die Rechtswisscnschaft, 8. Aufl., 1989, str. 94.
54
Prvi del: Pravo, zasebno pravo In drzavljansko pravo
Dejanski stan ni natancno doloeen, ce uporablja nedoloeene pravne pojme ali 114
pa generalne klavzule. 55 Literatura to dvoje sicer razlikuje, praviloma pa ne
opredeli, v cern naj bi bila razlika. Za opredelitev enega in drugega je kljucna
opredelitev normativnega znaka dejanskega stanu.
Normativni znaki dejanskega stanu v najozjem pomenu besede so tisti, ki 115

uporabljajo pravne strokovne izraze, kot na primer lastnina, posest, odstop od
pogodbe, odpoved.56 Ti veeinoma ne vodijo do kaksne posebne gibCnosti, saj
je njihovo vsebino mogoee opredeliti ze na podlagi predpisov, pojem norma-
tivnega znaka dejanskega stanu pa se v opisanem ozkem pomenu uporablja
le redko.
Navadno se pri normativnih znak.ih dejanskega stanu misli na tiste, ki niso 116
specificno pravne narave, temvee temeljijo na druzbenem vrednotenju. Ti se
imenujejo tudi nedoloeeni pravni pojmi (nem. unbestimmter Rechtsbegrifj),
preudarkovni pojmi (ker zahtevajo preudarek; nem. Ermessensbegriff) in
pojmi, ki jib je treba zapolniti z vrednotenjem (nem. wertausfiillungbedurfti-
ger Begrifj).s1 Vsebinske razlike med temi razlicnimi pojmi ni, oznacujejo
namree isto.
Razlika med nedoloeenimi pravnimi pojmi in generalnimi klavzulami ni 117

velika: ee je osrednja vsebina ureditve zakonskega predpisa nedoloeen pravni
pojem, potem gre za generalno klavzulo,58 sicer pa za nedoloceni pravni pojem
{normativni znak. dejanskega stanu). To pojasnjuje, zakaj literatura v isti sapi
omenja normativne znake dejanskega stanu in generalne ldavzule.59
Normativni znaki dejanskega stanu in generalne klavzule napravijo normo 118

gibCno, posledica pa je veeja pravna negotovost kot pri uporabi opisnih znakov
dejanskega stanu. Primer generalne klavzule je v cl. 5 OZ: naeelo vestnosti in
postenja. Podobno tudi cl. 86/odst. 1 OZ: moralaf,(>
ss RUthers, Recbtstheorie, 4. Aufl., 2008, r. st.185, nasteva naslednje primere ncdolocenih pravnih
pojmov: primeren, sorazmeren, buda nebvalefuost, neeastno ravnanje. Kot primere generalnih klav-
zul navaja: pomemben razlog, dobra vera in postenje (Treu und Glauben), dobre !lege (gute Sitten),
pravi~ni preudarek.
56 Kramer, Juristische Methodenlchre, 3. Aufl., 2010, str. 64.
57 Kramer, Juristische Methodenlehre, 3. Aufl., 2010, str. 67.
58 Kramer, Juristische Methodenlebre, 3. Aufl., 2010, str. 67.
59 Na primer Riithers, Rechtstheorie, 4. Aufl,. 2008, r. st. 185 in 836.
60 Stempihar, Zasebno pravo, r. st. 52.
55
119 S stali~~a uporabnika prava je treba razlikovati med prisilnim (kogentnim)

in spremenljivim (neprisilnim, dispozitivnim) pravom. Prvega uporabnik ne
more spremeniti, drugega lahko.61 Prvo velja po sill predpisa, drugo pale, ee
se uporabnik prava o njegovi uporabi ni izjavil ali pa se je izjavil nepopolno. 62
Dolocbe OZ so praviloma spremenljive (dispozitivne; ~1. 2 OZ) in tak~no je
veeinoma tudi ostalo zasebno pravo.
120 IV. Zgradba zasebnopravnih in drugih zakonov na splosno

Eden najpomembnej ~ih doseZkov razvoja zakonodajne tehnike je m<>Znost
sestavljanja razmeroma kratkih predpisov. Ni bilo vselej tako; CIC je sicer ze
vseboval razmeroma visoko razvito zasebno pravo, ki ga je mogoee primerjati
s sedanjim. Zakonodajna tehnika pa je hila k prav preprosta. To ni nic nena-
vadnega, saj se je zakonodajna tehnika zaeela razvijati ~ele v novem veku, in
se to zlasti od 17. stoletja naprej. To je pripeljalo do tega, da nastajajo predpisi,
ki so razmeroma kratki in abstraktni.
121 Kratkost predpisa se doseze na tri nacine: z »izpostavljanjem«, z abstraktnostjo

norm in z odkazovanjem.
122 V matematiki se lahko kaksno ~tevilo postavi pred oklepaj; operacija z izpo-
stavljenim stevilom se potem nana5a na vsa ~tevila v oklepaju. Izpostavljanje
v pravu deluje na podoben nacin kot v matematiki. Opravi se tako, da se
splo~no pravilo postavi pred vse tiste posebne norme, v zvezi s katerimi se bo
lahko uporabljalo. Tako so pravila o sklenitvi pogodb (Cl. 15 in nasi. OZ) pred
doloebami o vseh posameznih vrstah pogodb (pogodbenih tipih), saj veljajo za
njih vse. Kar je urejeno spredaj, tega ni treba ponoviti potem se zadaj, za vsako
vrsto pogodbe posebej. Na primer za sklenitev prodajne pogodbe (~1. 435 in
nasl. OZ) veljajo ista pravila kot za sklenitev zakupne (najemne) pogodbe
(cl. 587 in nasi. OZ).
123 Poleg tega morajo biti pravna pravila sestavljena abstraktno, ne konkretno,
da so lahko kratka. Izrazi v njih so abstraktni, da se prilegajo ve~jemu ~te
vilu med seboj razlicnih primerov. OZ na primer zato ne govori o sklenitvi
prodajne, najemne, podjemne pogodbe, temvec o »sklenitvi pogodbe«. Se
61 Mozina, Uvod v civilno pravo, str. 48 (tl. 1.7.3).

62 Stempihar, Zasebno pravo, r. St. 50.
56
bolje bi bilo, ~e bi govoril o sklenitvi pravnega posla. To bi bilo sicer se bolj

abstraktno, vendar povsem v skladu s stvarnim podroejem veljave, ki izhaja
ze iz cl. 14 oz.
Ce pravno pravilo doloca, da se v dolocenih primerih uporabi neko drugo 124

pravno pravilo, gre za odkazovanje, in sicer pravo odkazovanje. 0 nepravem
odkazovanju je rnogoee govoriti, ce odkazujoee pravilo odkazuje na pravilo,
ki bi se uporabilo tudi brez odkazila.63 Primer odkazovanja je na primer
v cl. 246 OZ: za povrnitev skode zaradi krsitve pogodbene obveznosti se
uporabljajo dolocbe OZ o povrnitvi nepogodbene skode. To pa so cl. 164
in nasi. OZ. Cl. 246 OZ torej odkazuje na te doloebe, in sicer na srniselno
uporabo. Vendar pa ni nujno, da odkazujoea norma odkazuje na smiselno
uporabo katere druge. Odkazana norma se lahko uporablja tudi prav taka,
kot je, ne le srniselno.
Odkazovanje skrajsuje ureditev in poleg tega ustvari zanesljivo pravno 125

podlago za uporabo odkazanih norm v primerih, v katerih je to potrebno.
OZ te zakonske tehnike ne uporablja pogosto, vcasih je njena posledi-
ca negotovost glede uporabe posarneznih dolocil. Tako lahko na primer
upnik odstopi od pogodbe zaradi zamude. Pravne posledice so urejene v
cl. 111 OZ. Od pogodbe pa lahko odstopi tudi zaradi nemoznosti izpol-
nitve (elena 116/odst. 2 in 117/odst. 3 OZ) in zaradi napak (elena 470 in
490/odst. 1 OZ). Pravne posledice niso urejene, zato se je treba s sredstvi
razlage sele dokopati do tega, da pride v postev uporaba cl. 111 oz. s
preprostim odkazovanjem na cl. 111 OZ pa bi bil vsak dvom odstranjen in
se uporaba oz bi hila bistveno laZja.
Racionalizacija ima tudi slabe plati. Za pravno presojo dejanskega stanja 126
potrebna praviJa se lahko nahajajo v vee razlicnih delih, kar zlasti zacetniku
otezi iskanje prave resitve. Vcasih je treba v posebnem delu postaviti kaksno
pravilo, ki se razlikuje od tistega v splosnem delu. Abstraktna pravila so poleg
tega tezje razumljiva kot konkretna. Ocitno pa prednosti moeno pretehtajo sla-
bosti. Sodobno pravodajno dejavnost si je nam.reC teZko predstavljati drugacno,
kotje zdaj.
63 Stempihar, Zasebno pravo, r. St. 39.
57
121 V. Zgradba in zakonodajna tehnika OZ

Zasebnopravni zakoni so iz razlicnih obdobij in zelo razlicno zgrajeni. OZ
kot najobsemej~i zasebnopravni predpis je na primer razdeljen na naslednje
(clenitvene) dele:
dve knjigi (splo~ni in posebni del), ti dve na
poglavja (o~tevileena z rimskimi ~tevilkami), ta na
oddelke (o~tevileene z arabskimi stevilkami), ta na
odseke (ostevilcene z arabskimi stevilkami) in ta na
»pododseke« (ostevilcene z rimskimi ~tevilkami).
128 Zadnji niso poimenovani in so le o~tevilceni. Ker pa clenijo odseke na manjse

dele, se zdi primeren izraz pododsek.
129 V si zakoni niso urejeni enako. Za slovensko zasebno pravo je znacilna velika
neizenacenost, ki meji na pravi nered. Tako je na primer SPZ razclenjen na
dele, oddelke in odseke, SZ-1 in ZZK-1 po decimalnem sistemu (vendar ne v
obeh primerih enakem) itd. Na to je treba pri sistematicni razlagi biti priprav-
ljen in upostevati razclenitev vsakega zadevnega predpisa.
130 Prva knjiga OZ, Splo~ni del, vsebuje bolj splosna pravila kot Posebni del.
Najsplosnejsa pravila so predvsem na zaeetku Splosnega dela. Pravila se
nana5ajo zlasti na sam pravni posel. Thdi v Splosnem delu se torej uporablja
metoda izpostavljanja.
131 Cleni imajo svoje marginalne rubrike. 64 To so nadpisi ali naslovi clenov.
Nadpisi nad cleni so uradni in veljajo enako kot besedilo elena. Koristni so
lahko tako pri razlagi vsebine elena kot pri hitrem iskanju uporabne norme.
Yendar je treba paziti, saj so nadpisi vcasih v nasprotju z vsebino elena in
razlago otezujejo, namesto da bi jo olaj~evali (na primer elena 362 in 363
OZ). Nemalokrat so se vsebinsko povrsni in dolgovezni, s cimer seveda ne
slu!ijo svojemu namenu. Prim. na primer cl. 300 OZ: »Kdaj pride upnik
v zamudo«. Bi bilo namesto tega res tezko zapisati: »Nastanek upnikove
zamude« ali pa se preprosteje »Upnikova zamuda«? Ali pa cl. 470 OZ: »Kdaj
kupec lahko odstopi od pogodbe«. v sebina tega elena nima opravka s casom
64 Pravni terminolo~ki slovar do leta 1991 - gradivo, 1999, pri geslu marginalni pozna podgeslo
marginalna rubrika zakona. Opisuje jO kot »Das)ov aJi kratJca oznaCba vsebine eosamezne do}ocbe
zakona«. Slovenskc vzporednice ne navaja. Pozna in uporablja pa jo Stempibar (Stempihar, Zasebno
st.
pravo, r. 29).
58
Prvi del: Pravo, zasebno pravo in driavtjansko pravo
odstopa od pogodbe, temve~ opredeljuje predpostavke za nastanek odstopnega

upravieenja. Primernejsi nadpis bi bil na primer: »Predpostavke za odstop« ali
•Predpostavke odstopnega upravieenja«.
Pisci OZ so uporabljali metodo izpostavljanja in odkazovanja. Kar je skupne- 132

ga s podro~ij, ki spadajo v splosni del zasebnega prava, je urejeno skupaj in
postavljeno pred drugo, kot v matematiki. Take skupne doloebe so zlasti v
~lenih 1 do 121 OZ; vmes je raztresenih nekaj doloeb, ki spadajo v obvezno-
sttlo pravo. Doloebe o pogoju v pogodbi so urejene v splosnem delu in veljajo
za vse vrste pogodb. Za prodajno pogodbo veljajo na primer enako kot za
najemno pogodbo.
Ce se OZ ne nanaSa na zakonske obveznosti, je temeljni »gradnik« OZ pogod- 133

ba (prim. na primer cl. 15 in nasl.; 69 in nasl., 86 in nasl. OZ), in ne pravni
posel kot sidi pojem. OZ torej ureja sklenitev pogodbe, zastopanje pri sklenitvi
pogodbe, nienost pogodbe itd. Vcasih je ozji in se nanaSa le na dvostranske
pogodbe (na primer cl. 100 in nasi. OZ). Pojem pravnega posla pozna (na
primer cl. 14 in 69/odst. 1 OZ), vendar ni temeljna enota njegove ureditve.
Izjavo volje OZ le omenja v clenih 18, 48, 69 /odst. 2 in naslovu 5. oddelka 134
(pred cl. 207 OZ), splosne ureditve pa ni. Ureditev v OZ je torej pomanjkljiva
in vodi do pravnih praznin. Posledice je mogoee dobro prikazati na primeru.
OZ razmeroma natancno ureja dve razlicni izjavi volje, in sicer ponudbo in
sprejem (glej cl. 22 in nasi. OZ). Obe sta izjavi volje in pri obeh doloea tudi
zaeetek ucinkovanja (cleni 25/odst. 2, 28/odst. 1 in 21 OZ). Poleg njiju pozna
Se vrsto izjav volje, na primer odpoved (cl. 333 OZ). Toda od katerega tre-
nutka ucinkuje odpoved? Tega OZ na splosno sploh ne ureja in s tern nastane
pravna praznina. Zapolni se lahko z naukom o izjavi volje, ki pa ga je mogoce
utemeljiti na razlicnih zakonskih doloebah o posameznih vrstah izjave volje,
zlasti dolocoah o ponudbi in sprejemu ponudbe.
Zanimiva je zakonodajna tehnika OZ v posebnem delu. Pri pogodbah, ki so 135

bile prej urejene v ZOR, je zakonodajalec pravna pravila praviloma razvrstil na
tista, ki urejajo pravice, in tista, ki naj bi prinaSala obveznosti za neko pogod-
beno stranko. Pri veeini pogodb, ki jih ZOR ni urejal, je ta tehnika opuscena,
na primer pri pogodbi o izroCitvi in razdelitvi premozenja (izrocilni pogodbi)
in pri druzbi zasebnega prava. Izjema je pri ureditvi posodbene pogodbe, za
katero so se do sprejetja OZ uporabljala se pravila ODZ.
59
Prvi del: Pravo, zasebno pravo in ddavljansko pravo
136 Znacilen primer delitve pravic na pravice ene in druge stranke (oziroma
pravice in obveznosti) je v poglavju o prodajni pogodbi. Pravice kupca
so urejene v cl. 468 in nasl. OZ, njegove obveznosti pa v cl. 496 in nasi.
OZ. V sebinsko enako je, kadar so norme razvrscene na dve veliki skupini,
namrec na obveznosti ene in druge pogodbene stranke. Tako OZ na primer
ureja obveznosti zakupodajalca (cl. 588 in nasi. OZ) in zakupnika (cl. 600
in nasl. OZ). Tako zakonodajno tehniko je treba upostevati pri razlagi posa-
meznih dolocb.
137 Posledica take zakonodajne tehnike je, da so zivljenjsko povezane norme
raztrgane na dva odseka. Poleg tega se pri natancnejsem pregledu za veliko
stevilo pravic izkaze, da so le bremena, in ne pravice. Taka zakonodajna
tehnika se dodatno razdrobi ze sicer zelo podrobno clenitev oz. v celoti
gledano prinasa obcutno vee skode kot koristi. BGB in ODZ brez tezav
shajata brez nje.
138 VI. Sistematika OZ

OZ prehaja naceloma od splosnega k posebnemu po metodi izpostavljanja.
V splosnem delu so pravila, ki se nanasajo na vse vrste pogodb, in sicer na
sklenitev, krsitev pogodbe in prenehanje pogodbe. Poleg njih so v splosnem
delu OZ tudi norme, ki doloeajo, v katerih primerih nastajajo obveznostna raz-
merja na podlagi zakona (cleni 131 do 206 OZ). V posebnem delu je ureditev
posameznih vrst pogodb, tj. pogodbenih tipov. Taka groba porazdelitev snovi
je razumljiva in povsem pricakovana.
139 Sodba o sistematiki OZ postane manj ugodna, ce zapustimo pticjo perspektivo.

Sistematika OZ je namrec pogosto nedosledna, polna ponavljanj in nejasnih
norm, »praznega tovora«, 65 kot se je posreceno izrazil Stempihar v zvezi z
ODZ.
140 Ponesreeena sistematika OZ je ocitna na vee mestih, med drugim pri doloc-
bah, ki se nanasajo na splosni del. Dober primer so pomanjkljivosti OZ glede
doloeanja pravnih posledic neveljavnih pogodb. Clena 87/odst. 1 in 96 OZ
vsak po malem urejata pravne posledice, vendar se zdalee ne vseh. Prav neve-
ljavna pogodba je znacilen primer, v katerem pride do neupravieene pridobitve
65 Stempihar, Zasebno pravo, r. ~t. 17.
60
Prvi del: Pravo, zasebno pravo in dri.avljansko pravo
(obogatitve). Sistematsko torej oha navedena elena spadata k cl. 190 in nasi.
OZ. Ureditev neupravieene pridohitve je precej ohseznej ~a in popolnejb kot v
~lenih 87/odst. 1 in 96 OZ. Zato je dvomljivo, ali sta ti doloehi sploh potrehni.
Ni videti namree, da hi doloeali karkoli tak~nega, kar ne hi hilo ze urejeno v
B . 190 in nasi. OZ.
S sistematskega stali~caje oeitno napacna uvrstitev doloeh o zastaranju terjat- 141

ve (cleni 335 do 370 OZ) v poglavje o prenehanju ohveznosti (IV. poglavje;
~leni 270 do 370 OZ). Razlog je kot na dlani: z zastaranjem nastane dol.Zniku
zgolj ugovor zastaranja. Ohveznost nedvomno ne preneha in celo dol.Znost
izpolnitve ohveznosti ne. Le upnik ne more vee izsiliti izpolnitve ohveznosti
(glej na primer elena 335/odst. 1 in 3 ter 342 OZ).
Primerov ponavljanj in neprimeme sistematike ne manjka niti v delu OZ, ki se 142

nana~a na ohveznostno pravo. Tako na primer ureditev nemo:lnosti izpolnitve v
zvezi s prodajno pogodbo (cleni 438 do 440 OZ) veeinoma le ponavlja ureditev
iz splosnega dela (~1. 34 in nasi. OZ) in doda prav malo novega; da je treha
izpolniti ohveznosti obeh strank soeasno, doloea ze cl. 101 OZ, zato je cl. 455
OZ nepotreben. Podohnih primerov je ~e veliko.
Ce se uposteva vsa ponavljanja, je OZ vsehinsko precej manj ohse:len, kot hi 143

hilo mogoee sklepati po njegovem formalnem ohsegu (1062 clenov).
Ni mogoee najti prepricljivega razloga za to, da so norme o nastanku ohvezno- 144

sti z javno ohljubo nagrade (el. 207 in nasl. OZ) v splo~nem delu OZ; javna
obljuha nagrade je vrsta pravnega posla (poseben tip pravnega posla) in zato
spada v posehni del. Tudi ni jasno, zakaj so doloebe o prenehanju pogodbe
zaradi neizpolnitve (el. 103 in nasi. OZ) v 11. poglavju 1. knjige, ki se nana~a na
nastanek ohveznosti, ce pa se s prenehanjem obveznosti ukvarja IV. poglavje
v 1. knjigi (Prenehanje ohveznosti; cl. 270 in nasl. OZ).
Navedenih je le nekaj primerov nesistematicnega razvd canja snovi; v resnici 145

jib je ~e veliko vee. Sicer je razumljivo, da nobena sistematika ni brez napak.
Toda ~tevilo spodrsljajev pri sistematiki v OZ je vseeno nenavadno veliko.
Sistematiko OZ je v grobem sicer mogoee oceniti za primemo, pri podrohno-
stih pa kot ponesrereno.
61
146 VII. lzrazanje slovenskega zasebnega prava, zlasti OZ

Slovensko zasebnopravno izrazje nastaja §ele razmeroma kratko obdohje in je
pogosto neustaljeno. Tako je na primer mogoca razveljavitev oporoke zaradi
zvijaee (cl. 60/odst. 1 ZD). Isto, namree zvijaca, je lahko tudi razlog za raz-
veljavitev pogodbe na podlagi bolj splo§nega cl. 49/odst. 1 OZ. Ta dolocba pa
vzrok za razveljavitev jezikovno neustrezno imenuje prevara. Medtem ko OZ
veze veljavnost pogodbe na poslovno sposohnost (prim. na primer cl. 41 OZ),
je veljavnost oporoke odvisna od sposobnosti za razsojanje (cl. 59/odst. 1 ZD),
kar je vsehinsko isto. Podohnih primerov je mogoee najti se vee.
147 Eden od vzrokov za tako stanje je zanesljivo to, da zasebno pravo sestavljajo
stevilni zakoni in jib je zato teZko jezikovno uskladiti. LaZje bi bilo, ce hi
obstajal enoten zasebnopravni zakoni.k. Pricakovali hi, da bo vsaj izrazje v OZ
enotno. Ali je tako?
148 lzrazje je neenotno celo v samem OZ in primerov ni treba dol go iskati. Killen
je le razlog za razlikovanje med neupraviceno pridobitvijo in neupraviceno
obogatitvijo? Izraza se uporahljata v cl. 190 in nasi. OZ drug poleg drugega,
ne da bi bilo mogoee najti kaksno vsehinsko razliko.
149 Podobno je tudi z razdrtjem pogodbe. ZOR je v preteklosti uporabljal pojem
razdrtje pogodbe za izjavo, s katero je upni.k razvezal pogodbo zaradi neizpol-
nitve (prej cl. 125/odst. 3 ZOR; zdaj cl. 104/odst. 3 OZ). Posledica odstopa je,
da je pogodba razvezana; ko je se veljal ZOR, je hila »razdrta«. Novo izrazje
hi lahko hilo primemej§e, ce hi bilo uporahljeno dosledno. Vendar ni. V zvezi
s prodajno pogodbo se pravne posledice odstopa opisujejo kot »pogodba je
razvezana« (na primer cl. 4nlodst. 1 OZ; nekoc cl. 497 ZOR) in poleg tega
se tudi kot »pogodba je razdrta«. Prim. na primer cl. 503 in nasi. oz (prej
cl. 523 in nasi. ZOR). Podohno je tudi pri podjemni pogodbi (prim. na pri-
mer cl. 639/odst. 3 OZ; prej cl. 620/odst. 3 ZOR), le da se je zakonodajalcu v
zvezi s podjemno pogodbo »posreeil« celo vecji dosezek, da je v istem clenu
uporabil oba izraza, novega za izjavo upnika (odstop) in starega za njegove
posledice (cl. 648 OZ).
150 Ker je hila veeina besedila ZOR brez obCutnejsih posegov prevzeta v OZ, je
bil v oz prevzet tudi nacin izraZanja. Zanj so znacilni dolgi in zapleteni stavki.
Zdi se, da si je ZOR prizadeval, da bi bil v enem odstavku le en sam stavek.
Le ugibamo lahko, zakaj je tako. Pogosto en sam stavek zdruzuje vee stavkov
62
v dalj~o celoto, ki jih neredko loci s podpicji. Tak nacin izraianja pa ni nujno
potreben in za slovensko zakonodajo tudi ni znacilen. Dolgi stavki so lahko
hitro dvoumni in jih je teZje razumeti kot kratke. Res je sicer, da OZ ureja raz-
meroma zapletene stvari. Dolgim stavkom se sicer ni mogoee povsem izogniti.
To niti ni potrebno, v veliki meri pa bi bilo mogoee in koristno. Spreten pisec
zakonskega osnutka to zmore; dober primer so SPZ in ~tevilni tuji zakoniki,
na primer BGB in ODZ.
Zdruzevanje razlicnih celot v eno dolgo vecjo ima vecinoma celo nasprotni 151
uCinek od predvidenega. Dober primer takega nesmiselnega in vsebinsko praz-
nega prizadevanja je mogoce najti v cl. 435/odst. 1 OZ. Ta glasi takole: »S
prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izroeil
kupcu tako, da bo ta pridobillastninsko pravico; kupec pa se zavezuje, da bo
prodajalcu placal kupnino.«
Ta stavek je sestavljen iz sedmih glavnih in pomoznih stavkov in ima oeitno 152
dve vsebinski celoti, med seboj loeeni s podpicjem. Bi bilo te:Zko isti odsta-
vek spisati na primer takole: »S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da
bo stvar izroeil kupcu tako, da bo ta pridobillastninsko pravico. Kupec se s
prodajno pogodbo zavezuje k placilu kupnine.« Naslednji primer te vrste je
Ze v naslednjem odstavku istega elena, potem pa v clenih 436/odst. 1, 438/
odst. 1 OZ itd.
Jugoslovanski zakonodajalec je namesto samostalnikov pogosto uporabljal 153
opise, ki so besedilo zapletli. Primer je v naslovu pododseka, ki se zacne s cl.
296 ZOR (zdaj cl. 271 OZ). Glasi se: »Kdo lahko izpolni in stro§ki izpolni-
tve.« Res, kdo pa lahko izpolni? Kdor izpolni, je izpolnitelj. IzraZanje bi bilo
torej brez tezave lahko kraj~e in celo jasnejk Zdi se, da si je jugoslovanski
zakonodajalec prizadeval sestaviti besedilo z razmeroma malo abstrakcijami.
Nemara je bil koncni cilj boljsa razumljivost besedila za prava neuke osebe.
Zdi pa se, da tillen koncni cilj, ni bil dose:Zen. Razumevanje OZ je vse prej
kot preprosto.
VIII. Podrocje veljave OZ 154
Za re~itev primera se lahko uporabijo doloebe nekega zakona, ee se ta zakon

zanje sploh lahko uporablja. Uporablja pa se, ee spada primer na stvarno,
casovno, prostorsko in osebno podrocje veljave.
63
155 1. Stvarno podrocje veljave
Stvarno podrocje veljave doloeajo posamezne norme. OZ ureja na zakonu ali

na pravnem poslu utemeljena pravna razmerja. Prva se imenujejo zakonska,
druga pravnoposlovna. Kolikor OZ ureja pravnoposlovna razmerja, je njegov
temeljni »gradnik« pogodba. Za vse druge pravne posle, ki niso pogodbe, velja
OZ le smiselno (cl. 14 OZ). Take pravne posle imenuje OZ drugi pravni posli.
Ti so enostranski pravni posli.
156 2. Casovno podroeje veljave
OZ velja od 1. 1. 2002. Za obligacijska razmerja, ki so nastala pred njegovo

uveljavitvijo, pa se ne uporablja OZ, temvee takrat veljavno pravo (cl. 1060
OZ). Pogosto ta obligacijska razmerja temeljijo na ZOR. Prehod na uporabo
OZ zato ne pomeni vecjega vsebinskega preloma in ni povzroeal posebnih
tezav.
157 3. Prostorsko podrocje veljave
Vrhovna oblast (suverenost) drzave praviloma ne sega cez njene meje.

Zakonodaja je izraz vrhovne oblasti, zato tudi veljavnost predpisov pravi-
loma ne sega cez drzavno mejo. OZ torej ureja predvsem pravna razmerja
v Republiki Sloveniji. Prej opisano nacelo je preprosto, njegova izpeljava
v podrobnostih pa vse prej kot to. Neki zivljenjski dogodek se namrec
lahko dotika razlicnih pravnih redov. V njem so na primer lahko udelezeni
tujci ali pa se v celoti ali deloma zgodi v tujini. Takim primerom se rece
primeri s tujim (inozemskim) elementom (sestavino). Povedano se lahko
ponazori na primeru. Najbd ni veliko dvomov, ali je treba uporabiti OZ,
ce prodajalec in kupec, oba s prebivaliscem v Sloveniji, skleneta prodajno
pogodbo v Sloveniji. Kako pa je, ce je prodajalec ali kupec tujec?
158 V primerih s tujim (inozemskim) elementom mora vsak pravni red odlociti,
ali naj doloci, da se v njih uporabljajo domaci (tuzemski) ali tuji (inozem-
ski) predpisi. Poseben del prava se ukvarja prav s tern, da doloca, ali se
v primerih s tujo sestavino uporablja domace pravo ali ne. Ta del prava
se imenuje mednarodno zasebno pravo. Podrocje uporabe mednarodnega
zasebnega prava so »mednarodni« primeri, torej primeri z mednarodnim
elementom, od tod tudi poimenovanje te posebne pravne veje. Sicer pa
64
mednarodno zasebno pravo praviloma ne temelji na mednarodnopravnih

pravnih viri in je zato poimenovanje v nekem pogledu napacno. Mednarodno
zasebno pravo je urejeno predvsem z nacionalnimi zakoni, v zadnjem casu
tudi z uredbami EU, manj pa z meddrZavnimi ali mednarodnimi pogodba-
mi. Najpomembnejsi slovenski zakon s podroeja mednarodnega zasebnega
prava je ZMZPP.
Thje pravo se uporabi le, ce je podana navezna okoliscina. Navezna okoliscina 159
je okoliscina, ki zivljenjski primer povezuje s tujino (inozemstvom). Katere
okoliscine primer povezujejo s tujino, doloea pravo samo in je odvisno od
vrste primera. Na primer za posameznikovo pravno in poslovno sposobnost
je praviloma odlocilno drlavljanstvo (cl. 13/odst. 1 ZMZPP), za lastninsko in
druge stvarne pravice leZiSce stvari (cl. 18/odst. 1 ZMZPP), za pogodbo pravo
prebivalisca ali sedeu stranke, ki mora opraviti pogodbenotipicno dajatev ali
storitev (cl. 20/st. 2 ZMZPP).
4. Osebno podroeje veljave 160
Doloebe OZ veljajo naeeloma za kogarkoli. OZ je po tej plati zakon, ki se v

resnici nana5a na del splosnega zasebnega prava, predvsem na njegov splosni
del in precejsen kos obveznostnega prava.
Od te jasne usmeritve, da je OZ splosni zakon, pa obstaja precej pomemb- 161
na izjema. Nekatere, razmeroma redke norme veljajo le za pogodbe med
gospodarskimi subjekti (cl. 13 OZ). Ceprav taldh dolocb ni prav veliko, niso
nepomembne, saj se nana8ajo na v zivljenjski resnicnosti razmeroma pogosto
sklenjene pogodbe.
OZ pa ne ureja pravnih razmerij med potrosniki in podjetjem. Ta so urejena 162
v ZVPot in ZPotK-1. Thdi te pogodbe so razmeroma pogoste, zato opustitev
njihove vkljucitve v OZ za enotnost pravnega sistema pomeni toliko veejo
izgubo. Poleg tega je ta izguba nesistemska: ce so v OZ urejene gospodarske
pogodbe, ni razloga za to, da niso tudi potrosniSke.
65
163 § 3 Uporaba prava
1. Splosno
1. Pojem uporabe prava

Uporaba prava je uporaba zakonskih do loeb na Zivljenjskem dogodku. Pravne
norme vsebujejo abstraktni dejanski stan in odrejajo pravno posledico.
Abstraktni dejanski stan je zgomji stavek, dejansko stanje je spodnji stavek v
pravnem silogizmu, sklep pa je pravna posledica
164 2. Sodnikova uporaba prava
Cl. 11 OZ udelerencem obligacijskega razmerja nalaga, da si morajo prizade-

vati za resevanje sporov na »miren na~in«, kar je zelo nerodno formulirano.
Misljeno je bilo, da brez vkljucitve sodis~a v spor.
165 Pogosto je drugaee: upravieenec od zavezanca ne more doseei izpolnitve
svojega zahtevka V tern primeru upravieencu ne ostane kaj drugega, kot da
vloZi tozbo zoper zavezanca. V resevanje spora med dvema osebama se tako
vkljuci drZavna oblast, to je sodisee. Sodisee o sporu avtoritativno odloei po
vnaprej dolocenih pravilih.
166 Ozadje spora je praviloma zivljenjski dogodek, ki ga je pravno mogoee opre-
deliti kot dejansko stanje in ga je treba razlikovati od zakonskega dejanskega
stanu. Predstavljamo si lahko naslednji Zivljenjski dogodek: oSkodovanca, ki
je bil pe5ec in je pravilno hodil po ploeniku, je zbil kolesar. OSkodovanec je
padel, si raztrgal hlaee in zlomil roko. Med zdravljenjem naj bi trpel razlicne
boleeine, poleg tega bo roka ostala trajno poskodovana. Ce kolesar ni prosto-
voljno pripravljen odpraviti skode, lahko oSkodovanec s tozbo od njega zahteva
povrnitev skode. To oskodovanec lahko stori, ni pa tega dolzan storiti.
167 Toze~a stranka mora v tozbi navesti dejstva primera (~1. 180/odst. 1 ZPP). V
opisanem primeru mora oskodovanec kot tozeea stranka trditi, da ga je tozena
stranka (kolesar) zbila po cesti, zaradi ~esar naj bi si tmeea stranka raztrgala
hla~e in si zlomila roko. Pri zdravljenju naj bi trpela razli~ne boleeine, roka pa
ne bo nikoli vee povsem zdrava. Toznik zahteva denamo odskodnino.
66
Sodnik mora nato toZbo vi'OCiti torencu. Torenec lahko na tozbo odgovori 161
(~1. 276/odst. 1 ZPP). V njej na primer odgovori, da v ~asu nezgode ni bil na
kraju nezgode. Poleg tega nima kolesa in ga tudi sicer nikoli ne uporablja. Trdi
pa tudi, da ~oda v resnici ni hila tolikSna, kot zatrjuje tozoca stranka, temvoc
precej manj§a.
Sodnik mora najprej ugotoviti, ali je dejansko stanje, kot ga je navedel toznik, 169
sploh mogore subsumirati pod katero normo. V danem primeru je mogoce
(~1. 131/odst. 1 OZ in ~1. 132 OZ) in tudi postavljeni zahtevek za denarno
od§kodnino je pravno mogoc (~1. 179 OZ).
Sele potem ko sodnik preizkusi, ali so to:Znikove navedbe pravno sploh upo- 170
§tevne, preizkusi, ali so take tudi torenreve navedbe. Ali so pravno upo§tev-
ne, pa se ugotovi s subsumpcijo pod zakonske dolocbe, ki bi lahko prisle v
po§tev kot pravni temelj za obrambo tozene stranke. Thdi v primeru tol.en~evih
navedb bi sodnik ugotovil, da so vse pravno pomembne. Tozena stranka najprej
zanika, da bi sama povzi'OCila §kodo, kar je glede na ~1. 131/odst. 1 OZ pravno
upostevno. Poleg tega tudi nasprotuje trditvam o vgini §kode (prim. ~lene 132,
164, 168, 169, 179 OZ).66
Potem ko se sodnik prepri~a . ali so navedbe ene in druge stranke pravno upo- 171
stevne, mora izvesti dokaze o dejstvih. Izvesti mora le dokaze o za odlocbo
pomembnih dejstvih (~1. 213/odst. 1 ZPP). Dokazov o prav vseh pomembnih
dejstvih ni treba izvajati, temvoc le o tistih dejstvih, ki so med strankama
spoma (~1. 214/odst. 1 in 2 OZ).
Izid postopka je lahko trojen. Sodnik je lahko prepri~an. da je dejansko stanje 172
bodisi toZnika bodisi tozenca pravilno opisano. V tern primeru zmagata v
postopku bodisi eden bodisi drugi. Lahko pa sodnik ostane v dvomu glede
pravilnosti navedb ene in druge strani. V tern primeru odloci v skladu z dokaz-
nim bremenom (cl. 215 ZPP).
II. Razlaga zakona 173
Ko bo pravnik preizkusal, ali je mogoee za neko dejansko stanje uporabiti

doloreno zakonsko normo, bo moral vedeti, kaksna je pravzaprav vsebina te
norme. Vsebina pravnega pravila pa se lahko ugotovi z razlago. Za razlago
66 Vee glej r. ~t. 1184 in nasi.
67
(interpretacijo, eksegezo) zakona razvita pravila se uporabljajo tudi za razlago

drugih zasebnopravnih predpisov. Preozko poimenovanje ne sme zapeljati do
sldepa, da pri razlagi podzakonskih predpisov veljajo kakSna druga pravila.
174 Zakonodajalec vzporedno uporablja strokovne in nestrokovne izraze. Primere

je mogoee najti v stevilnih doloebah OZ, na primer v cl. 51/odst. 1 OZ: »Za
sklenitev pogodbe se ne zahteva nik.akrsna oblika, razen ee zakon drugace
doloca.« V tern kratkem stavku so uporabljeni strokovni izrazi pogodba,
sklenitev, oblika in zakon ter nestrokovni. Besedi pogodba in zakon se upo-
rabljata v obicajni rabi s priblimo enako vsebino kot v strokovni, medtem ko
ima beseda oblika v pravu poseben pomen. Podobno, vendar manj izrazito
velja tudi za besedno zvezo sklenitev pogodbe, ki pa je, drugaee kot oblika,
v OZ vsaj splosno opredeljena (glej cl. 15 OZ; prim. tudi elena 21/odst. 1 in
28/odst. 1 OZ).
175 Pravo je sestavljeno iz pravnih norm. Te so sestavljene iz jezikovnih stavkov

(»pravnih stavkov«).67 Ker pravna norma ni snovna, je potreben nosilec pravne
norme, to pa je pravni stavek. Pravni stavek in pravna norma se med seboj
razlikujeta. 68 Zakonsko besedilo je medij, ki naj omogoei spoznanje smisla
norme,69 to pa je mogoee z razlago. Kar velja na splosno za celotno pravo,
velja tudi za zasebno pravo kot njegov del.
176 Razlaga zakona je veasih tezavna, zato so se razvile metode razlage, ki naj
pomagajo pri ugotavljanju pravno pomembnega smisla zakona. Za razlago
zakona se uporabljajo: jezikovna (gramaticna), teleoloska, sistematicna in
historicna razlagalna metoda.
177 1. Jezikovna razlaga
Jezikovna (gramaticna) razlaga je zaeetek vsake razlage. Najprej se je treba

vpra8ati, kakSen pomen imata beseda ali stavek. Upostevati je treba slovnicna
pravila, pomen posameznih besed v splosni rabi in morebitni posebni pomen,
ki ga ima strokovni izraz.70
67 RUthers, Rechtstheorie, 4. Aufl., 2008, r. §t. 92.

68 RUthers, Rechtstheorie, 4. Aufl,. 2008, r. ~t. 92.
69 Kramer, Juristische Methodenlehre, 3. Aufl., 2010, str. 57.
70 Novak, Uvod v pravo, 2010, str. 314; Pav<!nilc, Argumentacija v pravu, 2. izdaja, 2004, str. 57;
Pav<!nik, Teorija prava, 2007, str. 486 in nasi.
68
V zakonih uporahljeni pojmi so nujno velikokrat neostri, saj jezik sam po 178
sehi ni zelo natancno sredstvo za izraZanje dejstev. Jezikovna razlaga ho lahko
zadoscala, ce ho dejstvo dejanskega stanja spadalo v jedro zakonskega pojma,
vsehino katerega je z razlago treha ugotoviti.
To pa ne bo zadoscalo, ee ho dejstvo padlo v ohrobno ohmoeje pojma, v 179

katerem je dvomljivo samo po sehi, ali se nanj pojem se nana8a ali ne vee.n
Takrat bo treha uporahiti druge metode razlage. Toda tudi v teh primerih je
jezikovna razlaga nujna in celo koristna. Nedopustna bi hila namrec razlaga,
ki ne hi upostevala skrajnega mogoeega pomena norme. 72 To velja zlasti za
sodisca in sodnike. Cl. 125/st. 2 URS veze sodnike na ustavo in zakon; ker
se ta izraZa z jezikom, ki ima skrajni pomenski doseg. V tern okviru se mora
gibati razlaga, ki jo lahko sodnik da normi Skrajni mogoci jezikovni pomen
torej zarisuje mejo, ki je ne sme prestopiti nohena druga metoda razlage.73 Kar
je onkraj te meje, je ustvarjanje zakona, ne vee njegova razlaga. Sprejemanje
zakonov pa ni v pristojnosti sodstva.
v
Ce dejstvo dejanskega stanja ne bo spadalo v jedro zakonskega pojma, vsehi- 180

no katerega je z razlago treba ugotoviti, ho z jezikovno razlago ugotovljena
vsebina posamezne norme le opozorilo, indic, kaksen hi lahko hil pomen
norme. Hkrati pa jezikovna razlaga omejuje skrajni doseg vseh drugih metod
razlage.74
Pri jezikovni razlagi so velikokrat v pomoe opredelitve (defrnicije), »oklepaj- 181

ne« in druge.
71 Koziol/Welser, Grundriss, str. 21 (t.C. a).

72 Novak, Uvod v pravo, 2010, str. 318; Pav~nik, Argumentacija v pravu, 2. izdaja, 2004, str. 57;
Pav~nik, Teorija prava, 2007, str. 486.
73 Nepmvilna se zato zdi odlocitev VS RS, opr. st. II Ips 364/2000, ki je pri sicer jezikovno jasnem
besedilu ~1. 219 ZOR (zdaj cl. 198 OZ, besedilo je ostalo nespremenjeno) uporabilo namensko razla-
go, ki tega besedila ne upo~teva. S tern je bila se dopustna meja razlage prekoraeena. Iz obrazloZitve:
»Res govori omenjeni 219. ~len ZOR, da je mogoce od uporabnika zabtevati, naj 'nadomesti korist, ki
jo je irnel od uporabe'. Vendar je treba to zakonsko dolOCbo razlagati po njenem namenu, ta paje kot
skupen zahtevkom zaradi neupravieene pridobitve (210. do 219. ~len ZOR) v tern, da prikrajsani dobi
ustrezno odmeno.« Mnenje VS RS o domnevnem skupnem namenu doloeb o neupravi~eni pridobitvi
oeitno ne ddi. Namen ~1. 210 ZOR in nasi. (zdaj cl. 190 OZ in nasi.) je povrnitev koristi. PoloZ<lj je
sicer absurden, saj besedilo odlocilnega cl. 219 ZOR (~I. 198 OZ) po vsebinski plati dopusca tako
odlocitev, kot jo je sprejelo VS RS. Vpra5anje je namree, ali cl. 198 OZ meri na abstraktno (objek-
tivno mogoeo) ali konkretno (subjektivno) korist. To je lahko predmet razlage; argumentacija sodne
odlocbe delorna celo gre v to smer.
74 Koziol/Welser, Grundriss, str. 22 (tc. a).
69
182 Nadaljnje razlagalne metode lahko pomen besede bolj priblizajo njegovernu
pomenskernu jedru ali pa ga oddaljijo od njega. V prvem primeru gre za ozko,
v drugern primeru za siroko (ekstenzivno) razlago.
183 2. Sistematicna razlaga
Sistematicna razlaga uposteva, da imajo lahko stavki in posamezne besede

doloeen pomeo prav zato, ker so v okolju, ki ga sestavljajo druge besede
in stavki. To okolje se imenuje .tudi kontekst. Pri sistematicni razlagi se
zato uposteva mesto dolocbe v zakonu in razmerje do drugih doloeb.
Sistematicna razlaga si pomaga z uvrstitvijo snovi v posamezni (clenit-
veni) dei.75
184 Tako je na primer cl. 100 oz UvrSCen v 5. odsek, ki

se zacne prav s cl. 100
OZ. Iz uvrstitve je rnogoee sklepati, da velja cl. 100 OZ le za dvostranske
pogodbe. To sicer cl. 100 OZ pove tudi izrecno in s tern torej ni veliko pri-
dobljeno. Drugace je na primer pri cl. 112 OZ, ki sam ne opredeli, za katere
vrste pogodb se uporablja. Iz njegove uvrstitve v navedeni odsek je mogoee
sklepati, da se .tudi cl. 111 OZ uporablja le za dvostranske pogodbe. To pripelje
do ozke razlage pojma pogodba. Ct. 111 OZ se torej ne nana8a na vse, ternvec
lena dvostranske pogodbe (obojestransko zavezujoee pogodbe). To sicer jasno
izhaja tudi iz vsebine cl. 111 oz.
185 3. Zgodovinska razlaga
Zgodovinska (historicna) metoda razlage zakona ugotavlja voljo zgodovin-

skega zakonodajalca. Pri tern se opira na predhodna besedila istega zakona,
prejsnjo ureditev v zakonu predhodniku in zlasti zakonodajne rnateriale. 76 Prav
to zadnje pa povzroea tezave dveh vrst.
186 V demokraticnih ddavah, med katere spada tudi Republika Slovenija, spreje-
ma zakone z glasovanjern iz izvoljenih clanov sestavljeno posebno telo (par-
v
lament). Clani tega telesa imajo lahko o zakonskern osnutku razlicna mnenja,
?S Novak, Uvod v pravo, 2010, str. 329 in na.~l.; Pavl!nik. Argumentacija v pravu, 2. izdaja, 2004,
stt. 70 in nasi.; Pavl!nik. Teorija prava, 2007, stt. 501 in nasi.
76 Novak, Uvod v pravo, 2010, str. 333; Pavcnik. Argumentacija v pravu, 2. izdaja, 2004, stt. 75;
Pavl!nik, Teorija prava, 2007, str. 333.
70
ki veeinoma niso zapisana, pogosto so povsem splosna in torej pri razlagi

neuporabna.
Upostevati je treba tudi, da veeino zakonov pripravljajo nosilci uprave, zlasti 187
ministrstva. Poleg tega nosilci uprave pripravljajo in sprejemajo podzakonske
predpise. Zlasti pri pripravi zakonov se tudi v demokraticnih ddavah vecino-
ma opise namen zakona in vcasih tudi podrobnosti glede posarneznih dolocb
v gradivih, ki so prilol.ene zakonskemu predlogu. Parlamentarna posvetovalna
telesa se veeinoma ne posvetujejo o golem zakonskem predlogu, temvee se jim
predloZijo tudi take obrazloZitve.
Uporabno vrednost za zgodovinsko razlago imajo prav parlamentarnim 188

posvetovalnim telesom predloreni zakonski predlogi, obrazlozitve, zapisi
posvetovanj posvetovalnih teles in parlamentarnih obravnav. Koristna je lahko
tudi primerjava besedil istega zakona po vsaki parlamentarni obravnavi. Iz
primerjav je mogoee razbrati, v katero smer se je nagibala volja parlamentarne
vecine. Obrazlozitve in zapisi posvetovanj skupaj se imenujejo zakonodajno
gradivo. Del zakonodajnih materialov je objavljen v Poroeevalcu DrZavnega
zbora Republike Slovenije.
Zakonodajni materiali so v Republiki Sloveniji dobro dostopni, razen kaksne 189

za zasebno pravo nepomembne izjeme. Problema v slovenskih razmerah
sta njihova izdatnost in kakovost. Obrazlozitve, objavljene v Porocevalcu
Ddavnega zbora Republike Slovenije, so zelo splosne. Thdi sicer za vrsto
pomembnih odlocitev ni mogoee najti nobene obrazloZitve. Pogosto tudi
zato, ker v zakonodajnem postopku ni bilo potrebne temeljitosti.77 Uporabna
vrednost zgodovinske metode je, kar zadeva zakonodajo Republike Slovenije,
torej razmeroma majhna. Precej bolj je zgodovinska razlaga uporabna v zvezi
z evropskopravnimi predpisi, pri katerih je pripravljalno gradivo praviloma
obsemejse in bolje pripravljeno.
77 Talm na primer zakonodajni matcriali 1.a talco obse~en zakonik, kot je OZ, niso prav nic obsezni.
Poroeevalec Dr~avnega zbora Republike Slovcnije je predlog OZ objavil sicer tri.krat (Porocevalcc,
St. 3011996, 82/2000 in 4112001), vendar so vse obrazlozitve v zvezi s talm pomembnim in tudi
obsdnim predpisom ostajale zelo splo~ne in povr§ne. Da jc mogoee delati tudi drugace, kaiejo
zakonodajni materiali celo v zvezi s tako starim zakonom. kot je ODZ. Ti zakonodajni materiali
so precej obsdnejsi. ceprav so zapisovalci v casu njegove priprave Se opravljali svoje delo s Crni-
lom in papirjem in se niso imeli na voljo niti pisalnega stroja ali preprostih moinosti kopiranja.
Glej ~tempibar, Zasebno pravo, r. st. 22 in 57. Zakonodajni materiali v zvezi z BGB obsegajo vee
obseinih lcnjig itd.
71
190 4. Namenska (teleoloska) razlaga
Pri teleoloski razlagi se razlaga zakon po svojem smislu in namenu (ratio

legis), ki ga je imel zakonodajalec.78
191 Kaksen namen pa je lahk.o imel zakonodajalec? Oporo pri iskanju zakonodaj-
nega namenaje mogoce najti predvsem v samem zakonu. Vpra5ati se je treba,
kakSen smisel bi lahko razumno imela norma. Uposteva se lah.ko tudi namen
drugih norm. Pogosto je treba tehtati izide razlage in pri doloeanju izidov
razlage se upostevajo tudi merila razlagalca, ki so zunaj razlage potrebnega
zakona. Ta merila so lahko na primer pravna varnost, uresni~ljivost (izvrs'lji-
vost) zakona, pravicnost. Namenska razlaga je zato razmeroma zahtevna in
tudi problematicna, ker lahko na njene izide mocno vplivajo zunajzakonske
vrednote razlagalca.
192
193 Ill. Zapolnjevanje praznin

Pravo sluzi zlasti temu, da se uporablja za zivljenjske dogodke. lzid razlage
zakona je lah.ko, da zakon n~esa ne ureja. To lahko pomeni, da dejansko stanje
ni pravno pomembno (relevantno). Lahko pa tudi pomeni, da zakonodajalec
ne~esa ni uredil, ceprav bi bil moral. Opraviti je treba se preizkus, ali obstaja
pravna praznina. Sele ee je ocitno, da pravna praznina ne obstaja, je mogoee
v
78 Novak, Uvod v pravo, 2010, str. 335 in nasi.; Pavarik, Argumentacija v pravu, 2. izdaja, 2004, str.
79; Pav~nik. Teorija prava, 2007, str. 523 in nasi.
72
dejansko stanje razumeti kot pravno nepomembno. To pomeni konec preizkusa

takega dejanskega stanja glede njegovih morebitnih pravnih posledic.
Povedano je mogoee prikazati na primeru. Fant in dekle se dogovorita za 194

zmenek, na katerega pa fant ne pride. Dekle je pred zmenkom kupilo novo
obleko, da bo naredilo primeren vtis. Sestanka ni bilo in dekle bi rado vede-
lo, ali lahko zahteva povrnitev stroskov. Pogodbena stranka na~loma lahko
zahteva povrnitev izdatkov, ki jib je napravila, da bo lahko izpolnila pogodbo,
ce nasprotna stranka pogodbe ne izpolni (cleni 239/odst. 2, 243/odst. 1, 246,
164 in nasi. OZ). Vendar pa mora prej biti pogodba sklenjena, sicer odgovor-
nosti naceloma ne more biti (izjema na primer cl. 20/odst. 2 in 3 OZ). Pravno
gledano fant ni zavezan, da pride na zmenek z dekletom. Ker dekle ne more
zahtevati udelezbe na sestanku, tudi ne more od fanta zahtevati, da nadomesti
stroske nakupa obleke. Ali v v tern primeru obstaja pravna praznina? Zdi se,
da ne. Dogovori o zmenkih imajo socialen pomen, za zdaj pa splosno velja,
da nimajo pravnega. Potrebe po spremembi stalisca ni videti.
Pravna praznina obstaja le, ~ zakon ne ureja ~sa, kar bi glede na namen prav- 195
zaprav moral urediti, in ce njegova dopolnitev ne nasprotuje zakonodajalcevi
volji. Pravna praznina je nenacrtna; ce nekaj namerno ni bilo urejeno, potem
je treba tako zakonodajalcevo voljo spostovati.
PrazniDe so lahko primarne ali sekundarne. Primarna praznina obstaja, ~ 196

zakonodajalec neke okoliscine ni uposteval ali pa je ni uposteval pravilno re
ob sprejetju zakona. Praznina lahko nastane tudi pozneje, na primer zaradi
tehnicnega razvoja. V takem primeru gre za sekundarno praznino.
Pravna praznina se lahko zapolni z zakonsko (posamicno) ali pravno analogi- 197
jo. v obeh primerih pride do razsiritve uporabe dejanskih stanov zakonskih
doloeb na dejanska stanja, na katera se po svojem besedilu ne prilegajo. V
primeru zakonske (posamicne) analogije se razsiri en sam zakonski dejanski
stan (dejanski stan ene same zakonske norme) na dejansko stanje. Ce pa gre
za pravno analogijo, se uporabijo dejanski stanovi vee razlicnih norm, ki po
mnenju razlagalca i:zraZajo splosnejse pravilo. To splosnejse pravilo se potem
razsiri se na dejansko stanje, pri katerem se je odkrila pravna praznina. Tako
pri zakonski kot pri pravni analogiji se lahko pravno pravilo uporabi le, ce
je dejansko stanje podobno tistim, na katera se nanasajo pravna norma ali
73
pravne norme.79 Nekaj primerov pravne analogije se lahko najde tudi v tern
delu. Eden od njih se nana8a na za~etek u~inkovanja vsake prejemne izjave
volje. Iz ~lenov 25 in 28 OZ, ki veljata le za ponudbo in sprejem ponudbe,
se je sku~alo sklepati na splosnej~e pravilo, ki naj bi veljalo za vsako izjavo
volje. Dober primer pravne analogije se najde tudi v odloebi VS RS, opr. st.
ll Ips 858/2006. Izhodiscni problem je v tern, da za terjatve, ki so ugotovlje-
ne z notarskim zapisom, zastaralni rok zakonsko ni doloeen. Doloeen pa je
zastaralni rok za terjatve, ugotovljene s poravnavo pred sodiscem (zdaj ~1. 356
OZ, nekoc cl. 379 ZOR). Sodna poravnava je tudi sama javna listina. VS RS
je odlocilo, da je notarski zapis javna listina z visoko stopnjo verodostojnosti.
Zaradi tega naj ne bi bilo niti negotovosti glede dolznikovega polouja, niti
nevarnosti unirenja dokazov. Notar ima stevilna javna pooblastila. Pravni polo-
zaj je po mnenju VS RS zato podoben kot pri sodni poravnavi, za katero glede
na cl. 379/odst. 1 ZOR velja desetletni zastaralni rok. VS RS je zato odloeilo,
da zato terjatve, doloeene v neposredno izvrsljivem notarskem zapisu, zasta-
rajo v enakem zastaralnem roku, kot s poravnavo pred sodiscem ugotovljene
terjatve. VS RS je torej analogno uporabilo ~1. 379 ZOR za primer, ki ga ta
doloCba ne ureja.so
198 Sodniku cl. 3/odst. 21st. 1 zs nalaga zakonsko in pravno analogijo. Cl. 3/odst.
21st. 2 zs pa nalaga se vee: Ce je odloeitev ~e vedno dvomljiva, naj bi sodnik
odlocil v skladu s splosnimi pravnimi naceli pravnega reda v ddavi, v skladu s
pravnim izrocilom in utrjenimi spoznanji pravne vede. To pa bi pomenilo, daje
izid take odlo~itve popolnoma odprt in nepredvidljiv. To pa se zdi predvsem v
vsebinskem nasprotju z naeeli pravnosti drzave in vezanosti sodnika na zakon
(elena 2 in 125/st. 2 URS).
199 Pojmovno nasprotje analogije je teleoloS.ka redukcija. Uporablja se, re je

zakonodajalec neki zakonski dejanski stan sicer uredil, vendar se uporaba take
zakonske ureditve ne zdi primema za posebna dejanska stanja. Ta posebna
dejanska stanja se morajo v kaksni po razlagalcevem mnenju bistveni znacil-
nosti razlikovati od splosnejse zakonske ureditve. Zakonske ureditve v takem
posebnem primeru zato izjemoma ni mogoce uporabiti.81 TeleoloSka reduk-
79 Novak, Uvod v pravo, 2010, str. 385 in nasi.; Pav<!nik, Argumentacija v pravu, 2. izdaja, 2004, str.
125 do 127; Pav<!nik, Teorija prava, 2007, str. 510 do 512.
80 VS RS je enako odlOCilo ze prej v odlo<!bi z opr. ~l. II Ips 75f2006.
81 Glej na primer sodni odJOCbi opr. st. II Ips 69/2006 in II Ips 52212006. Zadoja sicer zanimivo
pojasojuje, kaj je teleol~a redukcija, veodar na oapa<!nem primeru. Teleoloska redukcija je 1lliiJU'CC
74
Prvi del Prevo, zasebno pravo in driavfjansko pravo
cija se opira na zakonodajal~evo hipoteti~no voljo, namree na to, killna bi

bila zakonska ureditev, ~e bi zakonodajalec pomislil na posebnosti primera.
Predpostavka uporabe teleoloJke redukcije je pravzaprav obstoj pravne prazni-
ne, vendar skrite. Skrita pa je zato, ker je sicer pravno urejena s predpisom.
ki pa se zdi neprimeren in naj hi bil zato neuporaben. Druge pravne praznine,
pri katerih manjka predpis in se zato zapolnjujejo s smiselno uporabo drugih
dolocb, so seveda odkrite.
Zapolnjevanje pravnih praznin ni eksaktno; enako se lahko rere tudi za tele- 200
olo§ko redukcijo. »Da bi zakonodajalec v nere~enem primeru uporabil isto
pravilo kot v re~enem, je samo bolj ali manj veijetna domneva,« je menil l.e
Stempihar.82 Thdi zdaj, desetletja pozneje, je to mnenje ~e vedno pravilno
brez vsakclnega odbitka. Analogije in teleolo~ke redukcije kot pojmovnega
nasprotja sodnik zato ne more uporabljati druga~e kot v primerih, v katerih ju
je mogoce dobro u temeljiti s pravnimi razlogi.
IV. Razlikovanje pravnih norm glede na zakonodajno tehniko 201
1. Nameni (funkcije) in vrste norm

Norme sluzijo razli~nim namenom. Poznavanje razli~nih vrst norm zato olaj-
§uje uporabo pravnih norm.
Pravne norme so sestavljene iz dveh delov: iz dejanskega stanu in pravne 202
posledice. Dejansk:i stan sestavljajo vse predpostavke, k:i so potrebne za nastop
pravne posledice. Predpostavke se imenujejo znaki dejanskega stanu. Na
jezikovni ravni sestavljajo dejanski stan norme posamezne besede ali skupine
besed, ki vsebujejo doloeeno izpoved.83 Pravna norma je »elementami del~ek
prava«. Pravo je sestavljeno le iz norm. 84
Norme se lahko glede na povedano razvt'SCajo na popolne, nepopolne in 203
nasprotne norme. Popolne norme imajo dejanski stan in pravno posledico,
-mog<n 1e pri razlagi zakona, ne pa tudi pri razlagi splo§nih pogojev pogodbe. V literaturi glej o
teleololli redukciji na primer v: Novak. Uvod v pravo, 2010, str. 141 in nasl.; PavCnik, Argumentacija
v pravu, 2. izdaja, 2004, str. 393; Pav~nik. Teorija prava, 2007, str. 390.
82 Stempihar, Zasebno pravo, r. §t. 63.
83 Treder, Methoden und Technik der Rechtsanwendung, 1998, str. 6.

84 Rtlhi/ROhl, Allgemeine Rechts1ehre, 3. Aufl., 2008, str. 189.
75
Prvi del: Pravo, zasebno pravo in dr!avljansko pravo
nepopolne se tako ali drugace nanasajo le na dejanski stan. Nasprotne norme

pa sicer imajo svoj dejanski stan in pravno posledico, vendar je bistveno zanje
nekaj drugega: so tesno povezane s pravnim temeljem zahtevka, in sicer tako,
da prepreeijo nastanek pravne posledice.
204 2. Popolna norma

Popolna norma se nanasa na neko storitev ali opustitev; vsebuje dejanski stan
in pravno posledico. Primer popolne norme je cl. 435/odst. 1 OZ: s prodajno
pogodbo se prodajalec zave~e. da bo stvar, ki jo prodaja, izroeil kupcu tako,
da bo ta pridobil lastninsko pravico. Kupec se zavere, da bo prodajalcu placal
kupnino.
205 Le popolne norme so labko pravni temelj zahtevka. Zato so izredno pomembne.
Kaj je zahtevek in kaj je temelj zahtevka, bo v nadaljevanju se pojasnjeno.
206 Pri uporabi popolne norme pogosto pomaga pomofua norma. Pomozna norma
je tista norma, ki opredeljuje znake dejanskega stanu druge pravne norme,
ceprav ne nujno popolne norme. Pomozne norme so zlasti razlicne opredelitve
(definicije). Pomozne norme so vrsta nepopolnih norm in bodo v nadaljevanju
opredeljene se natancneje.
201 3. Nepopolna norma
K nepopolnim normam spadajo norme, ki ne vsebujejo nobene pravne posle-

dice, torej nobene zapovedi ali prepovedi. K nepopolnim pravnim normam
spadajo fikcije, izpodbojne domneve, neizpodbojne domneve, odkazila in
definicijske norme.
208 Bistvo fikcije je, da kot resnicno opredeljuje nekaj, kar je v oeitnem nasprotju
z resnico.85 Fikcija slu~i uresnicitvi (nastanku) pravne posledice, ki sicer ne
bi nastopila. Oporo za prepoznavanje ftkcije daje re zakonsko besedilo; fikci-
ja se neredko skriva za formulacijo »se steje za« ali podobnim, vendar to ni
zanesljivo, saj to vcasih pomeni le domnevo. .
209 OZ neredko uporablja fikcije, na primer v cl. 48 OZ. Ocitno je, da ce je v
zmoti zastopnik, zastopani pac ni. Zato cl. 48 OZ doloea, da se zmota osebe,
85 Baumann, Einfiihrung in die Rechtswissenschaft, 8. Aufl., 1989, str. 85; Treder, Methoden und
Technik der Rechtsanwendung, 1998, str. 14 (t<!. 1).
76
po kateri je stranka izjavila svojo voljo, steje enako kot zrnota v izjavljanju
lastne volje.
Z domnevo se domneva obstoj nekega znaka dejanskega stanu, ki bi lahko 210

bil resnicen. V tern se domneva razlikuje od ftkcije. 86 Izpodbojna je tista
domneva, ki jo je rnogoee izpodbiti. Neizpodbojna domneva se od izpodbojne
razlikuje po tern, da je ni rnogoce izpodbiti.
Tudi zakonske dornneve niso redke. Tako se na primer dornneva, da ima 211
obveznost podlago celo, ee ta ni izrdena (cl. 39/odst. 3 OZ). Zanirniv je tudi
primer v cl. 377/odst. 1 oz. v nekaterih primerih se domneva, da so obresti
oderus"ke; upnik pa lahko dokde nasprotno. Iz formulacije OZ, da »se tak
dogovor steje za oderu8ko pogodbo«, bi bilo sicer rnogoee sklepati, da gre za
fJ.kcijo (zoper katero dokaz nasprotnega ni rnogoe), toda to bi bil oeitno napa-
ceo sklep. Cl. 377/odst. 1 OZ namrec sam doloca, da je dokaz nasprotnega
rnogoc in pod kaksnimi predpostavkami.
Odkazilna norma odreja uporabo neke druge norme. Odkazuje se lahko na 212
dejanski stan druge norme ali na pravno posledico. Norma, na katero se odka-
zuje, bi se lahko imenovala odkazana norma. Odkazovanje na dejanski stan ali
na pravno posledico je lahko popolno ali delno.
Primer odkazovanja je na primer v cl. 119/odst. 2 OZ: za pravne posledi- 213

ce oderuske pogodbe se uporabljajo dolocbe OZ o posledicah nicnosti in
o delni nicnosti pogodb. To je primer popolnega odkazovanja na pravno
posledico.
Opredelitvene (defmicijske) norme so tiste, ki opredeljujejo nedoloeene 214

(ali vsaj ne dovolj dolocene) znake dejanskega stanu. Tako rnocno olajsajo
uporabo vsakega predpisa, saj uporabniku ni treba opredeliti vsebine znaka
dejanskega stanu. S tern pa je vsaj delorna odstranjena tudi negotovost glede
pravilne vsebine znaka dejanskega stanu. Opredelitvene norrne torej pripo-
rnorejo tudi k pravni varnosti. Primer take norme je cl. 22/odst. 1 OZ, ki
opredeljuje pooudbo: »Ponudba je doloeeni osebi dan predlog za sklenitev
pogodbe, ki vsebuje vse bistveoe sestavine pogodbe, tako da hi se z njegovim
sprejemom pogodba lahko sklenila.« Ta defJ.nicija pomaga pri uporabi cl. 15
OZ, se bolj pa pri uporabi z njim vsebinsko povezanega cl. 28 OZ: ponudba
86 Baumann, Einflihrung in die Rechtswissenschaft, 8. Aufl., 1989, str. 86; Treder, Methoden und
Technik der Rechtsanwendung, 1998, str. 14 (tl!. 2).
77
je sprejeta, ko ponudnik prejme izjavo naslovnika, da sprejema ponudbo.

Kaj je ponudba, pa opredeli cl. 22/odst. 1 OZ. Nadaljnji primer je definicija
utemeljenega strahu (cl. 45/odst. 2 OZ), lei je povezana s cl. 45/odst. 1 OZ.
Ta je popolna norma.
215 Definicije se neredko pojavljajo kot »oklepajne« definicije (nem. Klammer-

definition) ~e v zakonu. Primer zakonske »oklepajne« opredelitve je na pri-
v
mer v cl. 64/odst. 1 OZ: »Ce je ob sklenitvi pogodbe ena stranka dala drugi
stranki nek znesek denarja ali neko kolicino drugih nadomestnih stvari v
znamenje, da je pogodba sklenjena (ara) . .. « Potem ko je OZ opredelil aro,
pojem v nadaljevanju uporablja zato, k.er je to krajse in racionalnej~e. kot da
bi vsakic opisoval aro. OZ uporabi pojem ara v nadaljevanju istega elena, v
katerem na zaeetku opredeli, kaj je ara. Ce je torej ena stranka dala drugi aro,
»se ~teje, da je pogodba sklenjena, ko je ara dana, razen ce ni dogovorjeno
kaj drugega«. Isti pojem uporabi se v naslednjih odstavleih istega elena in v
naslednjih clenih. V zvezi z »oklepajnimi« definicijami je treba paziti, saj v
oklepaju niso vedno opredelitve, temvec lahko tudi pojasnila, lei nimajo nara-
ve »Oklepajne« defmicije. Tak primer je v cl. 39/odst. 1 OZ: »V saka pogod-
bena obveznost mora imeti dopustno podlago (razlog).« Kaj j e pogodbena
podlaga, s to doloebo ni opredeljeno. Tako je tudi s pojmom razlog. Gre zgolj
za pojasnilo, lei pa je v konkretnem primeru precej ponesreceno, saj samo po
sebi nic ne pove.
216 Razlikovati bi bilo mogoee tudi med glavnimi in pomoznimi normami.

Pomome norme so nepopolne in imajo v razmerju do glavnih norm (lei pa
niso nujno same popolne norme) zgolj sluZeei poloZaj . Zanje je znacilno, da
opredeljujejo znake dejanskega stanu neke druge norme tako, da j ib defmirajo
ali pa na killen drug nacin opredeljujejo.87 Primer je lahko cl. 138/odst. 1
OZ. Ta doloea, da v silobranu napadalcu povzroeene skode ni treba povrniti.
v
Cl. 138/odst. 1 OZ torej doloea izjemo od popolne norme (in hkrati pravila),
lei je v cl. 131/odst. 1 OZ: ce kdo drugemu povzroci skodo, jo mora povrniti.
Hkrati paje zanimivo, da cl. 138/odst. 1 OZ ne opredeljuje silobrana. Pomagati
si je treba z dolocbami KZ-1, v katerem je ustrezna definicijska norma. Ta je
torej pomo~na v razmerju do cl. 138/odst. 1 oz in tudi v razmerju do cl. 131/
odst. 1 OZ.
r1 Treder, Melhoden und Technik der Rechtsanwcndung, 1998, sir. 18.
78
Prvi del: Prevo, zasebno pravo in driavljansko pravo
4. Nasprotna norma 217
Omeniti velja §e nasprotne norme. To so norme, ki nasprotujejo kakSni normi,

ki je temelj zahtevka. Imenujejo se tudi ugovori. Ti bodo v nadaljevanju se
podrobneje obravnavani. Najpomembnejsa zna~ilnost nasprotne norme pa je,
da se nana8a na pravno posledico, ki jo doloca temelj zahtevka, in sicer pre-
p~i njen nastanek.
79
Drugi del
Pravni posel
Prvo poglavje: Temelji 218
§ 4 Pogodba, izjava volje in pravni posel
Primeri
1. P pokafe belega konja v hlevu, za nakup katerega se zanima K. Pove,
da je konju ime Ferdi in da je cena konja 5.000 BUR. K si ga ogleda
in po koncanem ogledu izjavi: »Kupil born tega lepotca.« Ali je bila
prodajna pogodba sklenjena? 7A odgovor glej r. st. 229.
2. K pride do kioska, kjer so na pultu razstavljeni razlicni casopisi.
Brez besede vzame isti casopis kot vsako jutro in poloZi denar na pult.
Prodajalka P prav tako brez besed vzame denar in mu vrne ostanek,
potem pa K vzame svoj izvod casopisa in odide. Ali je imelo tako
ravnanje kaksno pravno posledico? Ce jo je imelo, kaksna je bila? 7A
odgovor glej r. st. 239.
I. Pogodba
1. Pomen
Pogodba je vrsta pravnega posla, pri katerem naj bi se dosegel cilj z vsaj dvema
soglasnima izjavama volje.
Nameni, za uresnicitev katerih se sklepajo pogodbe, so zelo razlicni. Pogodba 219
lahko sluzi zadovoljevanju potreb na zasebnem in gospodarskem podroCju.
Take so na primer prodajna, menjalna, podjemna, najemna in zakupna pogod-
ba. Njihov cilj je zamenjava neke dobrine (na primer stvari, uporabe stvari) za
drugo dobrino. Praviloma ena stranka drugi da neko dajatev ali opravi neko
storitev za denarno placilo. V teh pogodbah vsaka pogodbena stranka sledi
81
Drugi del: Pravnl posel
svojim koristirn. V tovrstnih pogodbah so si stremljenja strank nasprotujoca:

kar je za eno stranko dobro, je za drugo slabo. Take pogodbe so pogoste, niso
pa vse take; pogodba je lahko tudi sredstvo, s katerirn se ustanovi obveznost
le ene stranke; v tern primeru ne sluzi izmenjavi. Primer take vrste pogodbe
je darilna pogodba (cl. 533/odst. 1 OZ).
220 Soglasje volj je pomembno tudi na nepremozenjskem pravnem podrocju, na
primer na podrocju druzinskega prava. Primer pogodbe na nepremozenjskem
podrocju je zakonska zveza. Zak:onska zveza je vrsta pravnega posla, in sicer
druZinskega prava. Soglasje volj je potrebno tudi zanjo (cl. 16 ZZZDR). Tako
je predvideno tudi v cl. 21 DZ. Ce ona ne mara njega ali obmjeno, zakonska
zveza ne bo mogla biti sklenjena, ker ne bo soglasja volj. To jasno, vendar
brez stvarne potrebe doloea tudi cl. 17/odst. 1 ZZZDR. Zelo podoben je tudi
cl. 22/odst. 1 oz.
221 2. Pogodbena prostost
Pogodbena prostost je del zasebnopravne avtonomije. Vldjucuje prostost skle-

nitve pogodbe in vsebinsko prostost.
m a) Prostost sklenitve pogodbe

Prostost sklenitve pogodbe porneni, da pravni subjekti sami odlocajo, ali
bodo sklenili pogodbo ali ne (arg. iz cl. 17/odst. 1 OZ). Prosti so torej
glede njene sklenitve, od tod ime. Izjeme obstajajo na primer na podrocju
preskrbe z nekaterimi dobrinami, kot so na primer voda, elektrika in plin.88
Gre za dobrine, ki se razumejo kot nujne za zivljenje v civilizirani druzbi.
Izjemoma torej obstaja dolZnost sklenitve pogodbe, tako imenovana kontra-
hima dolZnost.
223 b) Vsebinska prostost
Pravni subjekti pogodbi naceloma lahko dajo poljubno vsebino. To je bistvo

vsebinske prostosti. Tako doloca cl. 2 OZ (incl. 3 OZ). Vcasib je vsebinska
prostost omejena. Izjema je cl. 17/odst. 2 OZ, ki pa se nana8a le na pogodbe,
ki morajo biti sklenjene ze po zakonu. ce je namree s kak~nim predpisom
doloeena vsebina pogodbe, postane predpisana vsebina sestavni del pogodbe.
88 v. Kranjc, (fl. s kom., kom. k cl. 17, str. 216 in nasi. (~. 3).
82
Nadaljnja izjema glede vsebinske prostosti je v primeru prisilnih predpisov ali

morale. S pogodbo se ne srne kcliti prisilnih predpisov, niti ne srne pogodba
nasprotovati rnorali (arg. iz ~l. 86/odst. 1 OZ).
V sebinska prostost je najmanj omejena pri obveznostnopravnih pogodbah, bolj 224

pa pri pogodbah stvarnega, drufinskega in dednega prava. Tako na primer cl. 2
SPZ na5teva, katere so stvarne pravice. Drugih stvarnih pravic razen teh ni in
v tern srnislu je ornejena vsebinska prostost strank.
Zanimivo in prakticno pomembno je, kaj potem velja, ee stranki pri urejanju 225
cesa nista uporabili svoje vsebinske prostosti. Katera pravila se torej upo-
rabljajo, ee pogodbeni stranki na primer neeesa sploh nista uredili ali pa le
nepopolno? V takern primeru velja zakonska ureditev. Veljajo torej neprisilni
predpisi.89
3. Pojem pogodbe 226
OZ ne vsebuje abstraktne defmicije pogodbe. Ne glede na to pa vsebuje OZ

razmeroma ~tevilne doloebe o pogodbi, iz katerihje rnogoee zanesljivo sklepa-
ti o tern, kaj je pogodba. Oporo za opredelitev pogodbe daje zlasti cl. 15 OZ.
Pogodba je oeitno sporazum dveh pogodbenih strank 0 bistvenih pogodbenih
sestavinah. Druga pogodbena stranka (tudi: pogodbenik) ne more kar sama
od sebe vedeti, kaksna je volja prve pogodbene strank.e glede pogodbenih
sestavin. Pogodbeno voljo je treba izjaviti. Sporazum se torej lahko doseze le,
~e vsaka od pogodbenih strank izjavi svojo na bistvene pogodbene sestavine
nana5ajoeo se voljo. Vendar to se ne zadosea: (vsaj) dve vsebinsko enaki izjavi
volje rnorata biti dani tako, da se nana5ata ena na drugo. Ce ni tako in se izjavi
volj po nakljucju ujernata, o sporazumu strank glede bistvenih sestavin pogod-
be na.mreC niti ni mogoee govoriti, saj se stranki nista sporazumeli, ternvee po
nakljucju ujeli v svojih namenih.
s cl. 15 oz so bile opredeljene bistvene predpostavke za sklenitev in s tern za 227

obstoj katerekoli pogodbe. Posamezne vrste pogodb (pogodbeni tipi) so ure-
jene v drugi knjigi (posebnem delu) oz in v stevilnih drugih zakonih. v tern
je tudi smisel abstrakcije: predpostavke za sklenitev pogodbe so opredeljene
razrneroma abstraktno, vendar se uporabljajo za vse vrste pogodb. Z nadalj-
89 ~tempihar, Zasebno pravo, !C. I, r. ~- 50.
83
Orugi del: Pravni posel
njimi ahstrakcijami je mogoee priti do pojmov pravni posel in izjava volje, ki

sta tako ali drugaee povezana z opredelitvijo pogodbe.
228 V clenih 21 do 31 OZ je mogoee najti podrohnosti, ki se

~e ~tevilne
nana~ajo na sklenitev pogodbe. Zlasti pomemhna sta elena 22 in 28 OZ.
Nanasata se na ponudho in sprejem ponudbe. Tako ponudha kot sprejem
•
ponudhe sta izjavi volje; kaj to pomeni, ho pojasnjeno v nadaljevanju.
v
Casovno prva izjava volje je ponudha (cl. 22 OZ), poznejsa pa sprejem
ponudhe (elena 28 in 29 OZ). Ponudha je praviloma doloeeni osehi dan
predlog za sklenitev pogodbe, ki vsehuje vse histvene sestavine pogodbe,
tako da hi se z njegovim sprejemom pogodha lahko sklenila (cl. 22/odst. 1
OZ). Sprejem ponudbe je odgovor na ponudho in mora hiti praviloma tak,
dane vsehuje sprememh ali dopolnitev ponudbe (cl. 29/odst. 2/st. 1 OZ).
Povedano drugaee: pogodha je nedvornno sprejeta, ce naslovnik ponudbe
ponudho sprejme hrez kakrsnihkoli sprememh ali dopolnitev. V drugih
primerih, namrec ce naslovnik ponudbe ne sprejme hrez sprememh, je
pogodha lahko hodisi sprejeta (cl. 29/odst. 2 OZ) bodisi zavrnjena (cl. 29/
odst. 1 OZ). Sprejem ponudhe hrez kakrsnihkoli sprememh sicer ne pomeni,
da se mora sprejem ponudbe dobesedno ujemati s ponudbo; vsekakor pa
se mora ujemati vsehinsko.
229 Tako je hilo v prvem primeru. P je sicer ponudil konja Ferdija in povedal ceno.
K ni izjavil, da bo kupil Ferdija za ponujeno ceno, temvee je izjavil samo, da
bo kupil »tega lepotca«. Ceprav sprejem ponudbe ne ustreza dobesedno dani
ponudhi, je oeitno, da se ujema vsehinsko. Cena konja je hila znana in K ji ni
nasprotoval. Predmet prodajne pogodbe je hil oeitno konj Ferdi, in kupec je
izjavil, da ga bo kupil. To zadosca.
230 Sklenitev pogodbe ima torej tri predpostavke. Prva je, da morata ohstajati izja-
vi volje vsaj dveh pogodbenih strank, ki se lahko imenujeta tudi pogodbenika.
Iz nekaterih drugih doloeh OZ je mogoee sklepati, da je vsaj pri nekaterih
vrstah pogodh stevilo pogodbenikov lahko tudi visje. Tako je na primer pri
sklenitvi druzhene pogodbe (cl. 990 in nasi. OZ). Druga predpostavkaje, da se
morajo izjave volje vsehinsko ujemati. Tretja je, da se mora sprejem ponudbe
nana8ati prav na ponudbo (elena 15 in 29/odst. 1 in 2 OZ). Le ujemanje dveh
izjav volje, ki sta hili dani hrez medsebojne povezave, ne pripelje do sklenitve
pogodbe.
84
II. lzjava volje 231
1. Pojem
Kolikor se OZ ne nana8a na obveznostna razrnerja, uterneljena na zakonu,
gradi besedilo OZ predvsern oa pogodbi. Ta je tako rekoe temeljni gradnik,
molekula besedne materije, iz katere je zgrajen OZ. Pri vsebinskem pregledu
zakonskega besedila pa se izkare, da obstaja ~e manj~a vsebinska enota, ki se
imenuje izjava volje. Ce pogodbo primerjamo z molekulo, potem bi bilo izjavo
volje mogoee primerjati z atomom.
OZ izrecno ne ureja izjave volje in se ce1o izogne uporabi pojma izjava volje, 232
kjerkoli se le more. 0 vsebini pojma izjava volje je delno mogoee sklepati z
metodo abstrakcije iz redkih dolocb, ki se izrecno nana8ajo na izjavo volje ali
jo vsaj omenjajo (cleni 18, 48, 69/odst. 2 in naslov 5. oddelka pred cl. 207
OZ). V tern pogledu lahko pomaga pravna znanost. Do pojma izjava volje
odklonilno ali celo sovrazno razmerje OZ vodi do velikih pravnih praznin, kot
bo v nadaljevanju razlofeno v zvezi z neveljavnostjo pogodbe in izjave volje.
Tako recimo sploh ni urejeno, kakSne so predpostavke za veljavnost izjave
volje in k~ne so pravne posledice neveljavne izjave volje, eeprav ne eno ne
drugo ni obroben problem.
Se najvee opore za sklepanje z metodo abstrakcije o tern, kaj naj bi bila izjava 233
volje, daje cl. 18 OZ, ki pa se sicer po vsebinski plati nana8a na sklepenost
pri izjavljanju volje in na napake volje. Zlasti pornernben je cl. 18/odst. 1 OZ,
ki se glasi takole: »Volja za sklenitev pogodbe se lahko izjavi z besedami, z
obicajnimi znaki ali z drugacnim ravnanjern, iz katerega se da zanesljivo skle-
pati, da obstoji. « Ze po jezikovni razlagi je mogoce hitro priti do sklepa, da je
izjava volje le tista volja, ki je izrafena navzven. Do enakega sklepa sicer na
primer vodi tudi cl. 48 OZ. Cl. 18/odst. 1 OZ pac naprej ~ doloea, da naCin
izraza volje sam po sebi ni pomemben, pomembno pa je, da je iz njega rnogoee
zanesljivo sklepati na obstoj in s tern posredno na vsebino.
Ceprav je jasno, da izjava volje ni nic drugega kot navzven izrafena volja, pa 234
s tern se ni nic povedano o tern, kateri izrazi volje pornenijo izjavo volje. To je
oeitno, ee se uposteva zakonsko besedilo ct. 18 oz. ct.18 oz namree ornenja
le izjavo volje, ki se nana8a na sldenitev pogodbe, torej na ponudbo in sprejem
ponudbe. OCitno je tudi pooblastitev vrsta izjave volje (cl. 69/odst. 2 OZ).
Kaj vee pa glede i:zJave volje OZ na splosno ne doloca. Iz njegovih ~tevilnih
85
doloeb, ki na izjavo katere od strank vclejo pravne posledice (na primer re

cl. 28/odst. 3 OZ: izjava o umiku; cl. 312 OZ: pobotna izjava itd.), je mogoee
sklepati, da se volja lahko nan~a na karkoli v zasebnem pravu relevantnega,
ne le na ponudbo, sprejem ali pooblastitev.
235 OZ se le na zasebno pravo, zato je treba izjavo volje omejiti izkljucno
nana~a
na podroCje zasebnega prava.
236 Ce povzamemo izide dosedanjih sklepanj: izjava volje je zasebnopravni izraz
volje, kije usmerjen k dosegi pravne posledice.90 lma dve sestavini: (notranjo)
voljo in (zunanji) izraz te volje.
237 2. Nacini izra!anja volje
0 pravilih, ki veljajo za izra.Zanje volje, je mogoce sklepati predvsem iz do loeb

o ponudbi in sprejemu ponudbe (cleni 22, 25 do 28, 30 OZ) in tudi o pogodbi
sami (cl. 51 in nasi. OZ). V nadaljevanju bodo ta pravila pojasnjena
238 Volja se lahko izrazi izrecno ali sklepeno. lzrecna (neposredna, direktna) je
tista izjava volje, v kateri se izjaviteljeva volja izrazi neposredno v izjavi.
Sklepena izjava volje (konkludentna, tudi posredna, indirektna izjava volje)
je tista, pri kateri oseba s svojim ravnanjem neposredno uresnicuje neki drug
namen, posredno pa s takim ravnanjem uresnicuje svojo poslovno voljo.
Odlocilno je, da je iz ravnanja mogoee zanesljivo sklepati, da obstaja doloeena
volja (arg. iz cl. 18/odst. 1 na koncu OZ). Posebni primeri sklepene ponudbe
ali sprejema ponudbe so v clenih 23 in 28/odst. 2 OZ. Sklepcna izjava volje
je v Zivljenjski resnicnosti kar pogosta, zlasti pri manj~ih pravnih poslih v
v
vsakdanjem Zivljenju. Ce voznik vozila na bencinski crpalki natoCi gorivo v
svoje vozilo, je iz tega ravnanja mogoee sklepati, da ima voljo skleniti prodajno
pogodbo. Podobno tudi ne bo kaj dosti dvomov, kaj zeli kupec, ce iz nakupo-
valne ko~arice pred blagajnicarko na tekoci trak polozi zivila.
239 V drugem primeru P in K nista izustila niti besede. Ne glede na to je mogo-
ee ugotoviti, kakSna je bila izjava volje ene in druge strani. Ce so v kiosku
razstavljeni casopisi, je iz tega mogoee brez tezav sklepati, da so naprodaj.
Volja P je torej, da jih proda. P je iz ravnanja K brez tezave lahko sklepala,
kak~na je njegova volja, ~e dodatno pa zato, ker je ocitno vselej enako. P in
90 Prim. vsebinsko enake opredelitve v tuji literaturi v Brox/Walker, AT, r. ~t. 84; LarenzJWolf, AT,
par. 22, r. st. 3.
86
K sta torej sklenila prodajno pogodbo, pri umer sta bili izjavi volje obeh
pogodbenih strani dani skle¢no.
Molk naeeloma ne pomeni izjave volje (arg. iz ~I. 30/odst. 1 OZ). To tudi sicer 240
velja za kakrsnokoli drugo opustitev. Ponudnik ne more samo z doloeilom v
ponudbi dos~i. da bosta molk ali kaksna druga opustitev veljala za sprejem
ponudbe (~1. 30/odst. 2 OZ). Taka doloeba varuje naslovnika ponudbe, da ne
bi zaradi nel.elene ponudbe trpel kakSnih pri.krajsanj.
Obstajajo izjeme, pri katerih naslovnikova opustitev izjave volje (molk) ven- 241
darle vodi do pravnih posledic zanj (cl. 30/odst. 3 in 4 OZ). Ce je naslovnik
glede doloUoega blaga v stalni poslovni zvezi s ponudnikom, steje, da je
sprejel ponudbo, ki se nanda na tako blago, u je ni takoj ali v danem roku
zavrnil (Cl. 30/odst. 3 OZ). To ni edini primer ftkcije sprejema naroeila. Tisti,
ki se je drugemu ponudil, da bo po njegovih naro~ilih opravljal doloeene posle,
mora dobljeno narocilo izvrsiti, ~e po prejetem naro~ilu mol~i. Isto velja za
tistega, v cigar dejavnost spada izvrlevanje naroeil za doloeene posle. ce po
prejetem narOCilu molci, ga mora izvrSiti (oba primera v cl. 30/odst. 4 OZ). V
obeh primerih molk pomeni sprejem naroeila. Ftkcijo sprejema naroeila lahko
naslovnik prep~i le tako, da naroeilo takoj zavrne (cl. 30/odst. 4 OZ).
3. Oddaja in prejem izjave volje 242
Ko je volja izjavljena, obstaja izjava volje. Toda ali od tega trenutka ze ucinku-
je? To je najprej odvisno od tega, ali je sploh potrebno, da izjavo volje prejme
naslovnik. Ce ni, potem najbd ni posebnih razlogov, da bi izjava volje ne mogla
ucinkovati z oddajo. Odgovor na prej zastavljeno vpraSanje torej lahko postane
pomemben pri izjavah volje, ki so narnenjene doloeenemu naslovniku, in Se pri
teh ne v vseh primerih. Tako vp!aSanje ni posebej smiselno pri izjavah volje,
pri katerih je naslovnik izjave volje v neposredni blizini izjavljajocega, tako
da lahko izjavo volje zazna (skoraj) isti trenutek, ko je bila oddana. Smiselno
velja enako tudi v podobnih primerih, v katerih sodobna tehnologija omogoca
prenos izjave volje tako rekoc v trenutku. Prenos izjave volje sicer nekaj ~asa
traja, toda ce je ta cas zelo kratek, je to dejstvo za pravno ureditev samo po
sebi nepomembno. Drugace pa je, ce prenos izjave volje traja dalj casa. Tako
je na primer pri pisemskih posiljkah, ki potujejo nekaj casa, praviloma nekaj
dni. v takih primerih je prej zastavljeno vpraSanje, namree od kdaj naprej bo
izjava volje u~inkovala, upravieeno.
87
243 Zakonodajalec ima naceloma na voljo ~tiri razlicne trenutke za dolocitev

ucinkovanja izjave volje: trenutek izjave volje, trenutek oddaje izjave volje (na
primer pisma na posto), trenutek prejema (na primer poste v po~tni nabiralnik)
in trenutek seznanitve naslovnika z izjavo volje. Ocitno je, da ima vsaka od
teh moznosti prednosti in slabosti. Ce bi zado~cala ze izjava volje ali njena
oddaja, potem bi naslovnikove koristi ne bile prav nic varovane. Naslovnik
mora na.mreC imeti vsaj momost, da se prilagodi novemu pravnemu polofaju;
to pa ni mogoee, ee ima pred tern vsaj moznost, da se seznani z vsebino izja-
ve volje. Ce bi se ucinek izjave volje vezal na seznanitev naslovnika z izjavo
volje, bi to imelo oeitne in hude pomanjkljivosti. Z nekaterimi izjavami volje
se naslovnik ne bo nikoli seznanil, s katero od njih tudi zato ne, ker se bo
temu izmikal. Navsezadnje, kako naj izjavitelj dokafe, ce bo potrebno, da se
v
je naslovnik seznanil z izjavo volje, eeprav ta to zanika? Se najbolje je torej,
da se pri prejemnih (prih6dnih) izjavah volje trenutek ucinkovanja izjave volje
vde na prejem. Tako je tudi pravilo v slovenskem pravu, kot bo v nadaljevanju
~e razlozeno.
244 Uvodoma je bilo ze nakazano, da za ucinkovanje doloeenih izjav volje ni

treba, da jib prejme naslovnik. Zgolj podana izjava volje ali njena oddaja
pa nasprotno zadoscata, ce ni treba varovati koristi naslovnika. Take izjave
volje ucinkujejo re, ce so vsaj izjavljene ali oddane. Kateri od obeh trenutkov
pride v postev, je odvisno od zadevne zakonske ureditve. Tako za veljavnost
lastnorocne oporoke zadosca ze, ce jo oporocitelj lastnoroeno napiSe in
podpi~e (cl. 63 /odst. 1 ZD). Za veljavnost torej ni treba, da bi jo oporocitelj
oddal (na primer na po~to) ali da bi jo dedici prejeli. Nekoliko drugace je pri
javni obljubi nagrade: pri njej ne zado~ca podana izjava volje, temvec mora
biti ta izjava volje tudi javno razpisana; z izjavo volje se mora torej izjavitelj
obmiti na javnost, sicer javne obljube nagrade se ni (cl. 207 /odst. 1 OZ).
V obeh primerih je tako, da naslovnika izjave volje ni treba varovati: dedi-
cev zanesljivo ne, saj ne pridobijo z oporoko nobenega zahtevka in tretjih
tudi oe, saj dokler izjava ni dana v javnost, tretji za obljubo nagrade niti ne
morejo vedeti in tudi niso prikraj~ani. ee si izjavitelj volje premisli ~e pred
javno objavo.
245 Izjave volje, za ucinkovanje katerih naslovnikov prejem ni potreben, se

lahko imenujejo neprejemoe izjave volje (nem. nicht empfangsbedurftige
Willenserkliirungen). Druge, za ucinkovanje katerih je potrebno vee kot to,
88
namree prejem, bi lahko poimenovali prejemne ali tudi prih6dne izjave volje
lnem. empfangsbedurftige Willenserkliirungen).91
Pri koncu ucinkovanja izjave volje se postavijo drugacna vpruanja. VeCinoma 246
izjavitelj ne zeli biti neskoncno dolgo vezan na izjavo volje. Tudi za pravno
vamost je koristno, ce izjava volje ucinkuje le dolocen cas. Doloebe o koncu
ucinkovanja izjave volje doloeajo, do kdaj izjava volje ~e velja.
OZ ne ureja niti zaCetka niti konca ucinkovanja izjav volje, ker je pogodba 247
tisti temeljni gradnik, na katerem gradi oz. Opustitev ureditve zaeetka in
konca ucinkovanja izjave volje je le ena od ~tevilnih pravnih praznin, ki
nastanejo zaradi opisane zasnove OZ. OZ pa ureja zacetek in konec ucin-
kovanja ponudbe in sprejema ponudbe kot dveh vrst izjav volje. Le iz teh
dolocb je mogoce sklepati na splosnejsa pravila, ki se nana8ajo na splo~no
na vse vrste izjav volje.
a) Prejem prejemne (prih6dne) izjave volje in Cas njenega uCinkovBJ\ia 248
OZ zacetka uCinkovanja izjave volje ne ureja izrecno. Za katero od teorij se

je OZ odloeil, je mogoee sklepati iz doloeb o ponudbi, o sprejemu ponudbe
in o sklenitvi pogodbe. Ponudba namree veZe 8ele od takrat, ko jo naslovnik
prejme, in pod pogojem, da je ~e pravoeasno ne umakne (cl. 25 OZ). Ponudba
je sprejeta sele, ko ponudnik prejme izjavo naslovnika, da sprejema ponudbo
(cl. 28/odst. 1 OZ). Takrat, to je s prejemom izjave o sprejemu ponudbe, je
oeitno pogodba sklenjena (cl. 21/odst. I OZ). Do prejema izjave o sprejemu
ponudbe lahko naslovnik ponudbe (sprejemnik ponudbe) 8e umakne sprejem
ponudbe (cl. 28/odst. 3 OZ), kar je razumljivo. Od prejema izjave o sprejemu
ponudbe je nam.reC pogodba sklenjena, kot je Ze bilo povedano.
Na podlagi doloeb o ponudbi in sprejemu ponudbe je torej mogoee sklepati, da 249

zacrte izjava volje ucinkovati ~ele, ko jo naslovnik prejme. Pravilo, ki velja za
ponudbo in sprejem ponudbe, je mogoee brez teZav raz~iriti na vse prejemne
izjave. Morebitna zamuda pri prenosu izjave volje pripelje do tega, da zaradi
nepravoeasnosti prejetja izjava volje ne ucinkuje (arg. iz cl. 31/odst. 1 OZ).
lzguba izjave volje med prenosom pripelje do tega. da naslovnik izjave volje
ne prejme; izjava volje zato ne ucinkuje.
91 Stempihar, Zasebno pravo, r. ~t. 288, jib imenuje tudi dostavne ali prihodne izjave volje; vtdnje
poi.menovanje se oC!itno nanah na prihod izjave volje.
89
250 Tezje je odgovoriti na vprasanje, kdaj naslovnik izjavo volje prejme. Treba je
razlikovati dva temeljna poloZaja: izjava volje je lahko dana navzoei ali odsotni
osebi. Thdi glede tega OZ ne postavlja nobenih splosnih pravil niti za ponudbo
ali sprejem ponudbe, kaj sele za vsako izjavo volje.
251 Ustno dana ponudba ucinkuje takoj, saj se steje za zavrnjeno, ce ni hila takoj
sprejeta. Iz tega je mogoce sklepati, da je prej morala biti ponudba prejeta
(cl. 26/odst. 4 OZ). Poleg tega se lahk.o ustno dano ponudbo da le navzoei
osebi ali vsaj osebi, ki je povezana s tehnicnimi sredstvi za hiter prenos glasu,
na primer s telefonom. Le na podlagi cl. 26/odst. 4 OZ je mogoee sklepati, da
navzoei osebi dana izjava volje ucinkuje takoj. To je razumljivo, saj prispe v
trenutku. Fizikalno gledano sicer glas do naslovnika nekaj casa potuje, vendar
je ta sicer (izracunljivi) cas potovanja prekratek, da bi pomenil pravni problem,
in je zato cas potovanja s pravnega stalisca zanemarljiv.
252 Od kdaj bo ucinkovala prejemna izjava volje, ce je dana odsotni osebi, je

naceloma sicer jasno: od naslovnikovega prejema. Iz ze nastetih dolocb
(cleni 25, 28/odst. 1 in 21/odst. 1 OZ) je mogoee na podlagi jezikovne
razlage brez teuve sklepati, da oddaja izjave volje ni zadosti. OZ pa ne
opredeljuje, kdaj je izjava volje prejeta. Zakaj je to pomembno, je mogoee
ponazoriti s primerom: ponudnik se na naslovnika obme tako, da mu po
posti poslje pisno ponudbo. Ponudbo bo postar sicer vrgel v postni nabiral-
nik, naslovnik pa se bo z njo lahko seznanil sele, ko bo ze v nabiralniku,
nemara pa postne posiljke sploh ne bo hotel odpreti. Ali je naslovnik izjave
volje (tj. prejemnik postne posiljke) izjavo volje prejel ze v trenutku, ko je
bila vdena v postni nabiralnik, sele takrat, ko jo je vzel iz postnega nabiral-
nika, ali takrat, ko jo je prebral? Zdi se, da OZ res predpostavlja, da izjava
volje ucinkuje od prejema, saj prav na to kaze ze sama beseda prejem. Izjava
volje bi glede na to morala ucink.ovati celo, ee
se naslovnik z njeno vsebino
ne bi seznanil. Ucinkovala pa bi izjava volje ze takrat, ko bi prisla na prejem-
nikovo obmocje, tako da bi se z njo lahko seznanil. Kakrsnakoli drugacna
resitev bi naslovniku omogoeila, da bi se prejetju izjave volje izmaknil, in
bi povzrocila tezko obvladljive tezave pri dokazovanju trenutka prejema. V
ZPP je celo posebna ureditev, ki pa se nanasa lena civilno procesno pravo
(glej zlasti cl. 132 in nasi. ZPP). Ureditev, ki velja po materialnem pravu, ne
velja v civilnem procesnem pravu. V materialnem pravu je odloeilno, kdaj
prispe izjava volje v naslovnikov postni nabiralnik. Vendar pa velja glede
tega omejitev: izjava volje je prejeta sele, ko je s seznanitvijo z izjavo volje
90
mogoee racunati v obicajnih okoliscinah. V soboto zveeer vriena pisna

izjava volje bo torej prejeta sele prvi delovni dan, torej praviloma v pone-
deljek.92 Elektronsko sporocilo pa velja za prejeto, ko vstopi v prejemnikov
informacijski sistem (cl. 10/odst. 1 ZEPEP).
Glede dol.Zine ucinkovanja izjave volje ni nobenih posebnih doloeb; te obsta- 253
jajo le glede ponudbe in sprejema ponudbe. Izjava volje preneha ucinkovati,
ee prispe njen umik k naslovniku Se pred samo izjavo volje. Zadnji trenutek,
ko lahko izjavitelj izjavo volje se prekliee, je trenutek prejetja izjave volje (arg.
iz cl. 25/odst. 2 in 28/odst. 3 OZ). Sicer pa izjava volje velja praviloma toliko
casa, kolikor zeli izjavitelj volje; ta lahko namrec postavi rok njene veljavnosti
(arg. iz cl. 26/odst. 1 OZ). Za podrobnosti o racunanju roka, ce pravil o racu-
nanju roka ne postavi sam izjavitelj, se lahko smiselno uporabi cl. 26/odst. 2
in 3 oz.
b) Polo~ pasivnega zastopnika prejemu izjave voije
Izjavo volje lahko prejme naslovnik. V tern primeru veljajo prej opredeljena
pravila. Poleg tega je mogoee, da med izjaviteljem in naslovnikom obstaja se
tretja oseba, ki bi jo lahko imenovali vmesna oseba. Ta oseba je lahko izjavi-
teljev ali naslovnikov sel ali pa pasivni zastopnik.
Na zastopanje nana5ajoca se temeljna norma (Cl. 69/odst. 1 OZ) dopusca skle- 255
nitev pogodbe tudi po zastopniku. Sklenitev pogodbe pa predpostavlja obstoj
ponudbe in sprejema ponudbe (cl. 22 in nasi. OZ). Poleg tega lahko zastopnik
opravlja se druga pravna dejanja za zastopanega (arg. iz cl. 70/odst. 2 OZ). K
njim spadata dajanje in prejem izjav volje.
Iz teh doloeb je mogoee sklepati, da sta zastopnika lahko dejavni dajalec 256
in njihov prejemnik. Tako je na primer pri sprejemu ponudbe, pri katerem
je ponudnikov zastopnik prejemnik sprejema ponudbe. Tako zastopanje, pri
katerem zastopnik zastopa zastopanega samo kot prejemnik, se imenuje pasiv-
no zastopanje. Ker imajo zastopnikova pravna dejanja neposredne ucinke za
zastopanega (cl. 70/odst. 2 OZ), prejme zastopani izjavo volje ze, ko jo prej-
me njegov zastopnik. Za ucinkovanje izjave volje torej ni treba, da bi pasivni
zastopnik izjavo volje da1 naprej zastopanemu.
92 Mofina, Uvod v civilno pravo, sir. 160 (!C. 6.3.5).
91
257 4. Oblika izjave volje
Pogodba je sklenjena, ko je ponudba sprejeta. Razlicni predpisi predpisujejo

stevilne oblike za sklenitev pravnega posla. To pomeni, da morata biti v pred-
pisani obliki ponudba in sprejem ponudbe, pri enostransk.ih pravnih poslih pa
le izjava volje edinega izjavitelja. To pravilo OZ doloei le za pogodbe (arg.
iz cl. 51/odst. 2 OZ), za vse druge vrste pravnih poslov pa bi moralo veljati
smiselno.
258 Na splosno velja, da morajo biti, ce zakon za sklenitev pogodbe predpisuje
doloceno obliko, praviloma v isti obliki tudi vse njene poznejse spremembe ali
dopolnitve (cl. 51/odst. 2 OZ). Ker pa nastanejo spremembe in dopolnitve le s
pomocjo izjav volje, morajo torej v taki obliki biti izjave volje. Vendar ze glede
tega cl. 51/odst. 3 OZ doloea izjemo. Oblicne pogodbe praviloma ni mogoee
razvezati neoblicno, kar velja zlasti za vse najpomembnejse primere enostran-
ske razveze pogodbe, na primer za odpoved (arg. iz cl. 53 OZ). Neoblicno je
mogoce razvezati oblicno pogodbo le sporazumno (cl. 53 OZ), kar pa je izje-
ma od pravila. Thdi za razvezo je torej praviloma potrebna oblicna izjava volje
v predpisani obliki. Celo za pooblastilo za sklenitev pogodbe velja ista oblika,
kot je zakonsko predpisana oblika za dolocen pravni posel (cl. 75 OZ).
259 Iz teh doloeb bi bilo mogoee potegniti splosno pravilo: ce je za sklenitev prav-
nega posla potrebna dolocena oblika, to velja tudi za vse na ta pravni posel
nanasajoee se izjave volje pogodbenjh strank. Izjeme so sicer mogoce, vendar
so le izjeme, zato jib je treba razlagati ozko.
260 5. Razmejitve (realni akti in pravnim poslom podobna ravnanja)

lzjava volje se lahko da tudi sklepcno (konkludentno; arg. iz clenov 18/odst. 1,
23, 28/odst. 2 OZ). Izjava volje se torej lahko poda z ravnanjem, iz katerega
je mogoee zanesljivo sklepati na voljo ravnajocega. To pa se ne pomeni, da
je prav vsako ravnanje hkrati tudi ze (sklepcna) izjava volje. Poleg izjav volje
namree re OZ in tudi drugi zakoni urejajo se dve drugi vrsti ravnanj, ki niso
izjave volje. To so realni akti in poslovnim podobna ravnanja.
261 a) Realni akti
Realni akti so ravnanja, na katera pravni red navezuje pravno posledico ne

glede na voljo stranke. Pravne posledice torej nastanejo ne glede na obstoj ali
92
neobstoj volje za dosego killne pravne posledice, hkrati pa tudi brez namena
karkoli sporoeiti ali razkriti.93 Ce se krovec s podjemno pogodbo (cl. 619 OZ)
zave~e. da bo prekril na!OCnikovo streho, je to njegova pravnoposlovna dol-
most. Postavi se ~ vpra8anje, ali ima prekrivanje strehe killen pravni pomen,
in re ga ima, killen je. s prekritjem strehe krovec izpolni svojo pogodbeno
obveznost, tapa je izpolnjena ne glede na to, ali jo je krovec sploh hotel izpol-
niti aline. OZ glede volje za izpolnitev pogodbe (tj. dosego pravne posledice)
ne postavlja nobenih posebnih predpostavk. Jasno je tudi, da se s prekritjem
strehe naroCniku nic ne reli sporoeiti ali razkriti. Prekrivanje strehe je torej
realni akt, ne izjava poslovne volje. Vsebinsko enako je na primer tudi pri
izdelavi nove premicnine iz materiala. Za izdelavo nove premicnine zado§ca
ze realni akt (cl. 57 SPZ).
Ker se za realne akte ne zahteva sploh nobena volja, se zanje ne morejo smi- 262
selno uporabiti na izjavo volje nana§ajoca se pravila. Zlasti za opravo realnega
akta ni potrebna poslovna sposobnost.
b) Poslovnim podobna ravnanja 263
Poslovnim podobna ravnanja so tisti izrazi volje ali sporoeila, na katere zakon
vere nastanek pravnih posledic ne glede na obstoj - ali neobstoj - volje za
nastanek kak§ne pravne posledice. S poslovnim podobnimi ravnanji se sicer
praviloma izrazijo volja ali sporoeila z namenom razkritja. Ne glede na tak
namen pa nastane pravna posledica celo, ce je opravitelj ravnanja ni hotel.
Obstaja torej samo volja izjaviti nekaj, ne pa tudi volja doseCi nekaj z izjavo
volje.94 Primerov poslovnim podobnih ravnanj je precej rev OZ, poznajo pa
jib tudi drugi zakoni. Grajanje napake v prodajni pogodbi (cl. 461 OZ in nasl.)
na primer omogoci uveljavljanje zahtevkov iz stvame napake (cl. 468 in nasl.
OZ). Pravoeasno grajanje napake to omogoea celo, re v casu grajanja napake
kupec §e ni niti pomisHl, da bi sploh uveljavljal kakdnekoli zahtevke.
Poslovnim podobna ravnanja so podobna izjavam volje. V po§tev pride ana- 264
logna uporaba pravil o izjavah volje, kar bi utegnilo imeti pomen zlasti glede
poslovne sposobnosti. Drugace kot pri realnih aktih bi namree moral ravnalec
za poslovnemu podobno ravnanje imeti poslovno sposobnost.
93 Brox/Walker, AT, r. ~L 94; Larcnz/Wolf, AT, par. 22, r. St. 20.

94 Prim. Stempihar, Zasebno pravo, r. h. 290. Stempihar poslovnim podobna ravnanja sicer imenuje
dru~. »izjave vednostic. V tuji literaturi: Brox/Walker, AT, r. h. 95; l...arenzJWolf, AT, par. 22, r.
h. 14.
93
26s Ill. Pravni posel

Iz cl. 14 OZ je mogoee sklepati, da je pogodba podvrsta pravnega posla.
266 Iz cl. 15 OZ (in ~tevilnih drugih doloeb) je mogoce sklepati, da morata biti
pri pogodbi udelezeni dve stranki. Pogodba je torej praviloma dvostranska
(»dvostrankarska«), pogodbenih strank pa je naceloma lahko tudi vee. Dober
primer take vrste pogodbe je druzbena pogodba (cl. 990 OZ). Iz clenov 22 in
28 OZ je mogoce sklepati, da pogodba nastane sele, ko pride do vsebinskega
ujemanja izjav volj, s katerima se stranki sporazumeta.
267 Iz prej navedenih doloeb je torej mogoee sklepati, da je pogodba pravni posel,
ki je sestavljen iz vsaj dveh vsebinsko ujemajoeih se izjav volje, ki vsebujeta
soglasje strank.95
268 oz nekatere pogodbe imenuje dvostranske (glej naslov 5. odseka pred cl. 100
OZ). Poimenovanje teh pogodb je izrazito slabo. Pogodbe, pri kateri bi bil
udelezen le en pravni subjekt, si ni mogoce niti predstavljati. Pogodba s samim
sabo ne obstaja in enostranske pogodbe si ni mogoce niti zamisliti. Iz clenov
100/odst. 1 in 101/odst. 1 OZ je mogoee sklepati, da je znacilnost dvostranskih
pogodb, da ima vsaka stranka obveznosti. Seveda je mogoee sklepati tudi, da
sta pri dvostranski pogodbi udelezeni dve stranki.
269 Poleg dvostranskih pogodb obstajajo se pogodbe, pri katerih ima obveznosti
le ena stranka. Znacilen primer take pogodbe je darilna pogodba (cl. 533 in
nasi. OZ). Za take pogodbe OZ nima posebnega imena.
270 Poleg pogodb pozna OZ se »enostranske izjave volje« (glej 5. oddelek pred
cl. 207 OZ). Thdi to poimenovanje ni posreeeno. Izjava volje je vedno eno-
stranska, drugacna niti ne more biti.
271 Pravni posel torej vkljucuje dvo- in enostranske pravne posle. Za zadnje je
potrebna le ena izjava volje za nastanek pravne posledice.96 Primera v OZ
urejenih enostranskih pravnih poslov sta pooblastitev (cl. 74/odst. 1 OZ) in
javna obljuba nagrade (cleni 207 do 211 OZ), v dednem pravu pa oporoka
(elena 8 in 78 ZD).
272 Izrazje OZ je izrazito slabo. Oznaebe razlicnih pravnih poslov v literaturi so
drugacne. Sicer niso poenotene, vendar so kljub temu vecinoma ustreznejse.
9S Podobno Mozina, Uvod v civilno pravo, str. 153 (te. 6.2.1).

96 Mozina, Uvod v civilno pravo, str. 152 (tC. 6.2.1).
94
Uteratura razlikuje na primer med enostranskimi in dvostranskimi pravnimi

posli. Pri dvostranskib razlikuje med enostransko- in dvostransko zavezujoei-
mi.97 Za dvostranske pravne posle se uporablja tudi izraz pogodba. Pogodbe
se lahko naprej razvr8cajo na enostransko in dvostransko zavezujoce.
Poleg teh vrst pravnih poslov poznamo se sklepe.98 To so enakovrstne izjave 173
vee oseb v osebnih zdruzenjih, na primer v drustvih in druzbah. Vcasih za
sprejetje sklepa zadosca vecina, ki se lahko racuna na razlicne nacine. Vcasih
se zahteva vee kot veeina, namree soglasnost (prim. na primer cl. 992/odst. 2
v
in 3 OZ). Ce zadosca veeinski sklep, ni treba, da se vsi druzbeniki strinjajo
s sklepom. V tern se vecinski sklep razlikuje od pogodbe, s katero se morajo
strinjati prav vsi pogodbeniki.
Posamezne vrste pravnih poslov 174
Podobno kot pogodbe OZ izrecno ne opredeli niti pravnega posla. Sarno 175
omenjen je v cl. 14 OZ. Glede na doloebe OZ (in ne glede na nesreeno po-
imenovanje posameznih vrst pravnih poslov) je torej mogoce potegniti sklep:
pravni posel je dejanski stan, ki je sestavljen iz vsaj ene izjave volje, pogosto
pa se iz drugih elementov, in na katerega pravni red vere nastop zelene pravne
posledice.
97 Prim. Plav~ OZ s kom., kom. k ct. 14, str. 155 in nasi. (t<!. 4).
98 Mofula, Uvod v civilno pravo, str. 152 (tc. 6.2.1 ).
95
276 § 5 Zavezovalni in razpolagalni pravni posel
I. Pojem razpolage
Primeri
1. P s K 1. 4. 2010 sklene pogodbo o prodaji slike in mu jo 3. 4. 2010
izroei. Kaksen je pravnj polozaj pred izroeitvijo in po izrocitvi? Za
2. Pin K 1. 2. 2010 skleneta pogodbo o prodaji slike. K si sliko zelo
zeli, ker bo z njo zaokrozil svojo zbirko slik. Zbirko sestavlja ze dese-
tletja. PinK se dogovorita, da bo slika izroeena 3. 4. 2010. Po sklenitvi
pogodbe, vendar se pred predvidenim dnem izrocitve, tat ukrade sliko,
ki je hila medtem se pri P. KakSen je pravni polozaj? Za odgovor glej
r. st. 306.
3. PinK 1. 2. 2010 skleneta pogodbo o prodaji. Dogovorita se, da bo

slika izrocena 3. 4. 2010. Kaksen bi bil pravni polozaj, ee bi tat ukradel
sliko po njeni izrocitvi K? Za odgovor glej r. st. 306.
4. P sklene s K pisno prodajno pogodbo glede nepremicnine, ki je sta-
novanje in na njej obstaja etaZna lastnina. Kaj mora P se storiti, da bo
K postallastnik nepremicnine? Za odgovor glej r. st. 308.
5. K bi prisla terjatev do tretjega (T) zelo prav. K najde P, ki ima res
terjatev do T. P je pripravljen terjatev za placilo prenesti na K, tapa je za
terjatev doT pripravljen placati. Kaj morata storiti, da bo K postal imet-
nik terjatve do T in da bo P prejel placilo? Za odgovor glej r. st. 316.
Pogosto se zeli s pravnim poslom prenesti, obremeniti, spremeniti neko

pravico ali doseci njeno prenehanje. S skupnim imenom se lahko prenos,
obremenitev, sprememba ali prenehanje neke pravice imenujejo razpolaga.
Pravica, s katero se lahko razpolaga, je pravica stvarnega (na primer lastnin-
ska pravica), obveznostnega ali katerega drugega prava (na primer terjatev,
avtorska pravica).
277 Kdor zeli razpolagati s pravico, mora vedeti, kako lahko to stori, katere
so torej predpostavke za to, da bo dosegel prenos, obremenitev, spremem-
96
bo ali prenehanje pravice. Ali bo za prenos lastninske pravice na primer

zadoscala ze sklenjena prodajna pogodba ali pa bo treba napraviti se kaj
vee? To vprasanje se mora postaviti pri kateremkoli pravu; vseeno je, ali
gre na primer za francosko, nem8ko, slovensko pravo ali pravo kaksne
oddaljene drzave. Podobno vprasanje se postavi tudi pri prenosu pravice,
na primer terjatve. Se terjatev prenese ze, ce se sklene prodajna pogodba
glede terjatve, ali ne?
Vpra8anje je univerzalno, odgovor nanj pa zanesljivo ne. Odgovoriti je mogoee 278

le z uporabo doloeb konkretne zakonodaje, v Sloveniji torej slovenske.
Zastavljeno vprasanje je eno osrednjih vprasanj na celotnem prem&enj- 279

skopravnem podroeju, zlasti pomembno pa je za obveznostno in stvarno
pravo. Navezuje se namrec na popolnoma prakticna vprasanja, na primer
kaj je treba storiti, da nekdo postane imetnik pravice (lastnik, zastavni
upnik, slumostni upravicenec itn). Mocno vpliva na posebno podroeje,
ki se je v slovenskem pravu zaeelo ponovno oblikovati sele po pridobitvi
neodvisnosti, to je pravo stvamih kreditnih zavarovanj. Hkrati je to eno
tezjih podrocij, ki zahteva razmeroma dobro poznavanje obveznostnega in
stvarnega prava; zacetnik na podroeju zasebnega prava bo zato to poglavje
le tezko razumel.
II. Zavezovalni in razpolagalni pravni posel, nacelo 2ao

abstraktnosti in kavzalnosti
1. Enotnost in locevanje; zavezovalni in razpolagalni pravnl posel
Razlicni pravni redi na vprasanje, kako doseCi pravnoposlovno razpolaganje s

pravico, naceloma odgovarjajo na dva nacina. Za pravnoposlovno razpolaganje
z neko pravico lahk.o zahtevajo enega ali dva pravna posla.
Ce se za pravnoposlovno razpolaganje z neko pravico zahteva en sam pravni 281

posel, velja naeelo enotnosti. Ce se zahtevata dva pravna posla, potem lahko
razlikujejo med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom. Velja torej
nacelo locevanja (nem. Trennungsprinzip), namrec locevanja zavezovalnega od
razpolagalnega pravnega posla.
97
Drugi del: Pravni pose!
282 Z zavezovalnim pravnim poslom se utemelji (ustanovi) obveznost, da se opravi

neka dajatev ali storitev. Z razpolagalnim pa se pravica neposredno prenese,
obremeni, spremeni ali preneha.99
283 Ce se zaradi nacela enotnosti sklene en sam pravni posel, se v enotnem prav-
nem poslu razpolagalec zaveze in tudi opravi razpolago.
284 2. lzvedba nacela locevanja: sistem abstraktnosti in kavzalnosti
Pravni redi, ki razlikujejo med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim

poslom, se razlikujejo glede tega, ali razpolagalni pravni posel velja neodvisno
od zavezovalnega ali pa ne. Moznosti za razmerje med zavezovalnim in raz-
polagalnim pravnim poslom sta namrec dve: sistem abstraktnosti (abstrakcije)
ali tudi abstraktne tradicije in sistem kavzalnosti ali tudi kavzalne tradicije. 100
Abstraktnost in kavzalnost imata razlicne pravne posledice za razpolagalni
pravni posel v treh situacijah: prvic, ee je zavezovalni pravni posel nevelja-
ven, drugic, ce zavezovalni pravni posel manjka, in tretjic, ce z zavezovalnim
pravnim poslom dogovorjeni cilj ni dosezen.tot
285 V sistemu abstraktnosti neveljavnost in neobstoj zavezovalnega pravnega posla

ali nedosezen cilj v nieemer ne prizadenejo veljavnosti razpolagalnega prav-
v
nega posla. Razpolagalni pravni posel ostane veljaven. Ce so se spremenile
premozenjske pravice (tj. premozenjski premik) in se je s tern razpolagateljevo
premozenje zmanjsalo, to sicer ne ostane povsem brez posledic. Razpolagatelj
namrec lahko zahteva vrnitev neupravicene obogatitve (pridobitve). To je
razumljivo: ce ni bilo neeesa, kar je pravzaprav temelj razpolage, potem ne
v
bi bilo prav, da bi prejemnik prejeto smel obddati. Ce je hila na primer pro-
99 Literature v nem.SCini o naeelu locevanja in enotnosti, abstraktnosti in kavzalnosti je nepregled-
no vetiko. Kratek, razumljiv in pregleden je na primer claoek Jauerniga, Trennungsprinzip und
Abstraktionsprinzip, Juristische Schulung 9/1994, str. 721 in nasi. Specialno monografijo o teh
vprasanjih je napisata avtorica Stadler, Gestaltungsfreiheit und Verkehrsschutz durch Abstraktion,
1996. Dober pravnoprimerjalni pregled je tudi v Basedow/Hopt/Zimmermann, Haodworterbuch
des Europliischen Privatrechts, Band I, 2009, geslo Eigentumsiibertragung (gcslo je uredil Franco
Ferrari). V slovenski pravni literaturi je bila v zadnjih pribli.Zno desetih letih tema obravnavaoa raz-
meroma velikokrat. Glej na primer: Plavsak, OZ s kom., kom. k cl. 14, str. 152 in nasi. (tc. 3.2 in 3.3),
ter kom. k cl. 34, str. 275 in nasi. (lc. 2.1); Juhart, SPZ s kom., kom. k cl. 40, str. 243 in nasi. (tc. 2) in
str. 248 in nasi. (tc. 4); Tratnik; Stvamo pravo, str. 222 in nasi. (tc. 4.3.2.3), str. 225 do 230 (t.C. 4.3.2.7
in 4.3.2.8); Vrencur, Stvamo pravo, str. 536 in nasi. (tc. 8.3.5.3) in str. 541 in nasi. (t.C. 8.3.6.2).
100 Strokovno izrazje je neenotno tako v nemscini kot v sloven§cini. Prim. na primer Tratnik, Stvamo
pravo, str. 222 in 223 (tc. 4.3.2.3 in 4.3.2.4), in Vrencur v istem delu, str. 536 in nasi. (tc. 8.3.5.3).
101 Kegel, Festschrift fiir F. A. Mann zum 70. Geburtstag, 1977, str. 57.
98
Orugl del: Pravni posel
dajna pogodba ni~na, prenos lastninske pravice kot razpolagalni pravni posel
pa veljaven, ostane prenos lastninske pravice veljaven. Prodajalec pa vrnitev
lasmioske pravice na stvari lahko zahteva na podlagi pravil o neupravireni
pridobitvi (obogatitvi). 102 Kljub neveljavnosti zavezovalnega pravnega posla
ostane prejemnik lastnik stvari ~e naprej, ~eprav le za~asno.
V sistemu kavzalnosti neveljavnost zavezovalnega ali neobstoj pravnega 216

posla samodejno povzroci ~e neveljavnost razpolagalnega pravnega posla.
Razpolagatelj Jahko zahteva vrnitev danega. To lahko stori zato, ker je ves
~as ostal imetnik pravice in torej zahteva vrnitev na tej podlagi, namr~ kot
oseba, ki je bila ves ~as lastnik. To se lahko pojasni na prejsnjem prime-
ru. Prodajalec je ostal lastnik stvari in ima kot lastnik nareloma se vedno
vrnitveni zahtevek (reivindikacijski zahtevek) tako zoper kupca kot zoper
vsakega tretjega. 103
Ce se nekdo zavde k razpolaganju s pravico, se zato, ker z njo res zeli raz- 287
polagati. Sam razpolagalni pravni posel slufi izvedbi tega pravnoposlovnega
namena. Zavezovalni pravni posel se zato vcasih imenuje tudi pravni temelj
za razpolago. V starejsi literaturi se je imenoval tudi pravni naslov; zadnjega
ni treba zarnenjevati z izvrsilnim naslovom, ki je pojem izvr8ilnega prava in
nima nobene prave povezave s pravnim naslovom.
Veliko zavezovalnih poslov je urejenih v obveznostnem pravu OZ, najdejo pa 281

se tudi na drugih zasebnopravnih podrOCjih, na primer v drufbenem pravu.
Znacilna primera zavezovalnih pravnih poslov sta prodajna (~1. 435 OZ) in
darilna pogodba (cl. 533 OZ).
3. Publicitetni akt kot dodatna predpostavka za razpolago
Pravni redi pogosto postavljajo se dodatno zahtevo za razpolago s stvarno

pravico. Ta dodatna zahteva se imenuje publicitetni akt. To je dejanje, s kate-
rim se poskrbi za razkritje razpolage. Lahko bi se ga opisali tudi kot dejanje,
s katerim se poskrbi za ocitnost razpolage tretjim, torej za njeno publiciteto,
kar pove re sam izraz.
102 Juhart, SPZ s kom., kom. lc <!1.40, str. 248 in nasl. (!<!. 5); Kegel, Festschrift fUr F. A. Mann zum
70. Geburtstag, 1977, str. 57; Vren<!ur, Stvamo pravo, str. 538 (\<!. 8.3.5.3).
103 Juhart, SPZ s lcom.,lcom. k ll. 40, str. 248 in nasi. (tl. 5); Kegel v: Festschrift fUr F. A. Mann zum
70. Geburtstag, 1977, str. 57; Vreocur, Stvarno pravo, str. 538 (tl. 8.3.5.3).
99
290 Povedano ne pomeni, da je puhlicitetni ak:t sam po sehi hrez vsak:ega prav-
nega pomena. Nasprotno, ce ga zadevni pravni red doloca kot predpostavko
za razpolaganje z pravico, potern o razpolaganju ni mogoce govoriti, dokler
se ne opravi puhlicitetni akt. Ce torej na primer prodajalec zgolj sklene pro-
dajno pogodbo glede premicnine, stvari pa ne izroCi, potern kupec ni pridohil
lastninske pravice.
291 Pojern puhlicitetni akt sam ne vsehuje nobene opredelitve o njegovern
~e
pravnern pornenu. Precej ocitno je, da pri premicnini kot puhlicitetni akt pride
v po~tev predvsern izroeitev (ali njeni nadomestki), pri nepremicnini pa vpis
v zemlji~ko knjigo. Zanimivo pa je, da nems"ko in avstrijsko pravo vpisa v
zemljisko knjigo ne omogocata ze na podlagi sklenjenega zavezovalnega ali
razpolagalnega pravnega posla (ali oheh skupaj), kar hi hilo teoreticno (misel-
no) mogoce. Zahtevata namrec ~e posehno izjavo volje razpolagatelja, ki se
imenuje zemljiskoknjiZno dovolilo.
292 Za pravico je znacilno, da je (zgolj) pravno razmerje med osehami. Ker na njej
ni nic rnaterialnega, hi hil puhlicitetni akt teoreticno (miselno) sicer mogoc,
posehno smiseln pa ne hi hil. Pri razpolaganju s pravicami zato puhlicitetnega
ak:ta ni.
293 4. Naeelo enotnosti in loeevanja, abstraktnosti in kavzalnosti ter publicitetni

akti v nekaterih tujih pravnih redih
Francosko zasehno pravo upo~teva nacelo enotnosti. Lastninska pravica na
~pecies preide s sklenitvijo ohveznostnega pravnega posla na pridohitelja.
Izrocitev ali nadornestki izrocitve niso potrehni. Zadosca goli konsenz. Pravni
temelji so v clenih 711, 1138 in 1583 CC. Goli konsenz zado~ca tudi za usta-
novitev, prenos ali vsehinsko spremembo ornejenih stvarnih pravic.104
294 Precej drugaeen je pravni polobj v nern~kern in avstrijskem pravu. Pri tern je
koristno nekoliko poznati zgodovino teoreticne uterneljitve nacelloeevanja in
ahstraktnosti.
295 Razmisljanje o tern, kaj je pravzaprav potrehno za razpolaganje s pravico, se je
zaeelo v 19. stoletju. Naeelo loeevanja in tudi nacelo ahstraktnosti je uterneljil
Friedrich Carl von Savigny (1779- 1868). 105 Njegov glas hi ostal osamljen, ce
104 Stadler, Gestaltuogsfreiheit und Verkehrsschutz durch Abstraktion, 1996, str. 46 in nasi.
lOS Stadler, Gestaltungsfreiheit und Verkehrsschutz durch Abstraktion, 1996, str. 31.
100
nem.Ska pandektisticna pravna znanost 19. stoletja njegove zamisli ne bi razme-

roma hitro in dobro sprejela. 106 Savignyjeve zamisli so bistveno in neposredno
vplivale na vsaj dva pravna reda, s katerima je tako ali drugace povezan tudi
slovenski pravni prostor: na nem5kega in avstrijskega. Pri zadnjem se misli
na tistega avstrijskega, ki je obstajal pred razpadom habsburske monarhije.
Vplivale pa so na vsakega malo drugaee. Vpliv na nemSko pravo je jasen in
oeiten: BGB je kodificiral nacelo locevanja in abstraktnosti (par. 929 in nasl.,
873 in nasl., 1273 in nasl. BGB za stvarne pravice ter par. 398 in nasl. BGB
za terjatve). To se je zgodilo pribliZilo tri desetletja po Savignyjevi smrti in
ostalo nespremenjeno do danes. Ce je predmet razpolage premicna stvar, je po
nemSkem pravu potreben poleg obeh pravnih poslov se publicitetni akt, to je
izroeitev. Ce pa je predmet razpolage nepremicna stvar, potem je poleg obeb
pravnih poslov potreben vpis v zemljisko knjigo. Ta pa se ne opravi samo
zato, ker sta stranki sklenili zavezovalni in razpolagalni pravni posel. Za vpis v
zemljiSko knjigo je po nem.Skem pravu potrebno se zemljiskoknjiZno dovolilo,
ki se v nemSki pravni nemscini imenuje Eintragungsbewilligung (par. 873
BGB, par. 19 Grundbucbordnung). Po mnenju nemSke literature je zemljiSko-
knjiZno dovolilo enostranska postopkovna izjava volje brez materialnopravne-
ga ucinka. to7 Zemljiskoknjizno dovolilo da tista oseba, ki razpolaga s svojo
pravico, na primer prodajalec. Nasprotna stran zemljiskoknjiznega dovolila ne
more dati in ji ga tudi ni treba sprejeti. Za razpolaganje z nepremicnino sta po
nem.Skem pravu torej potrebna dva pravna posla, zemljiskoknjiZno dovolilo in
se akt sodisca, to je vpis v zemljisko knjigo.
V casu, ko je Savigny razvil svoje zamisli, je ODZ ze veljal. V avstrijskib deze- 296
lab habsburske monarhije je bil polozaj drugaeen kot v Nemciji: medtem ko
so Savignyjeve zamisli lahko vplivale na nastanek BGB, je bila ta moznost pri
ODZ vnaprej izkljueena. ODZ je bil sestavljen 8e pod vplivom starej8ega nauka
o kavzalnem prenosu lastninske pravice na podlagi titulusa (pravnega naslova)
in modusa (pravnega nacina).l08 Odloeilne doloebe so bile in so se v par. 380,
424 in 425 ODZ. Sestavljavci ODZ so v modusu videli se realni akt, pod vpli-
vom pandektistike pa se je uveljavilo mnenje, da je za nastanek stvarne pravice
potreben 8e stvarnopravni razpolagalni pravni posel, pri cemer je razmerje med
106 Stadler, Gestaltungsfreiheit und Verkehrsschutz durch Abstraktion, 1996, str. 50 in 51.
107 Glej pregled razlicnih stalisc in navedbe nadaljnje literature v Holzer/Kramer, Grundbuchsrecht,
1994, 4. Teil, r. ~t 97; Schoner/Stober, Grundbuchsrecht, 14. Aufl., 2008, r. St. 96.
108 Stadler, Gestaltungsfreiheit und Verkehrsschutz durch Abstraktion, 1996, str. 50 in 51.
101
Drugl del: Pravni posel
zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom kavzalno.l09 Savignyjev nauk

je torej odloCilno vplival na razlago ODZ. V besedilu BGB je jasna opora za
razlikovanje med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom, besedilo
ODZ pa za novo razlago ni dajalo prave opore. Razlikovanje med zavezoval-
nim in razpolagalnim pravnim poslom se je ne glede na to uveljavilo. Ocitno
je bilo, da je velik del takratnih pravnikov preprosto relel doloeen izid razlage,
namree takega, ki bi se prilegal Savignyjevim mislim, in je zato besedilo ODZ
zaeel razlagati tako, da se jim je prilegalo. Ker za kakrSnokoli pandektisticno
razlago v ODZ ni dobre opore, ne sme prevee preseneeati, da stali~ca o tern, ali
je stvarnopravni razpolagalni pravni posel potreben in kakSen je njegov pomen,
zdaj niso vee enotna. 110 Vseeno ~e vedno prevladuje mnenje, da v avstrijskem
pravu obstaja naeelo locevanja, vendar pa je razmerje med zavezovalnim in
stvarnopravnim razpolagalnim pravnim poslom kavzalno.
297 Thdi v avstrijskem pravu je za razpolaganje potreben publicitetni akt. Pri

premiCninah je to izroeitev. Pri nepremicinah je podobno kot v nemskem
pravu publicitetni akt vpis v zemljiSko knjigo. Za vpis v zemljiSko knjigo pa
je potrebno zemljiSkoknjizno dovolilo, ki se tudi v avstrijski pravni nemsCini
imenuje Eintragungsbewilligung, altemativno pa se uporabljata ~e zastarela
izraza Aufsandungserkliirung in Intabulationsklausel. 111 S slovenskega sta-
li~ca je zanimivo predvsem, da si avstrijska literatura razlaga njegov pomen
povsem drugace kot nemska. Eintragungsbewilligung (par. 32 Allgemeines
Grundbuchsgesetz; par. 433 ODZ) naj bi bil po njenem mnenju razpolagalni
pravni posel, 112 in sicer enostranski. 113 Enako kot v nemskem pravu zemljiSko-
knjizno dovolilo da tista oseba, ki razpolaga s svojo pravico, torej na primer
prodajalec. Nasprotna stran zemljiskoknjifnega dovolila ne more dati in ji ga
tudi ni treba sprejeti. Kako je mogoee z enostransko izjavo volje spreminjati
pravno stanje in v isti sapi tak posel imenovati 8e stvarnopravno soglasje (nem.
dingliche Einigung), pa avstrijska literatura ne razkriva Zanimivo bi bilo izve-
deti, s kom naj bi se razpolagatelj strinjal o enostranski izjavi volje. S samim
sabo sene more, nasprotni strani (na primer pri prodajni pogodbi kupcu) pa
se z zemljiskoknjiZnim dovolilom ni treba strinjati.
!09 Stadler, Gestaltungsfreiheit und Verkehrsschutz durch Abstraktion, 1996, str. 50 in 51.
IIO Stadler, Gestaltungsfreiheit uod Verkehrsschutz durch Abstraktion, 1996, str. 50 in 51.
111 Olcj na primer Koziol/Welser, Grundriss, str. 315 in nasi.
112 Iro, Btirgerliches Recht IV, Sacheorecht, 2000, r. ~t. 3124; Koziol/Welser, Grundriss, str. 315.
113 lro, Btirgerliches Recht N, Sachenrecht, 2000, r. ~t. 3124; Koziol/Welser, Grundriss, str. 315.
102
Ostane torej se vpra8anje, kako je z razpolaganjem s pravico. Thdi v zvezi s pra- 298
vico je mogoCih vee razli~nih razpolagalnih pravnih poslov. Najpomemhnejsi
med njimi je tisti, s katerim se pravica prenese. To je mogore z odstopom ter-
jatve, ki je poseben pravni posel. Ce na primer nekdo sklene prodajno pogodbo
glede terjatve, ga bo ta zavezovala le k prenosu terjatve na kupca. Za njen
prenos (s katerim bo sele izpolnjena njegova ohveznost iz prodajne pogodbe)
bo moral skleniti 8e eno pogodbo, namree odstop terjatve. V nemskem pravu
je odstop terjatve ahstrakten, 114 v avstrijskem pravu pa kavzalen. 115
Ill. Ureditev v slovenskem pravu 299
1. Stvari
Slovenska literatura se je v preteklosti zavedala, da ohstajata talco zavezovalni
kot razpolagalni pravni posel. Dokler je sledila avstrijskemu pravu, ta tema
ni hila v ospredju, saj se je z njo ukvarjala avstrijska literatura, slovenska pa
ni imela pravega razloga za odstopanje od avstrijske. 116 Po spreje~u ZOR in
ZTLR (in po opustitvi uporabe pravnih pravil ODZ, ki je hila s tern povezana)
pa zanimanja za ti vrsti pravnih poslov ni hilo.
Zanimanje za zavezovalni in razpolagalni pravni posel se je spet pojavilo sele 300
po nastanku samostojne slovenske drzave. Razprave so se nana8ale na takratno
pravno stanje, medtem ko se pred sprejetjem OZ in SPZ praviloma niso in
imajo zato precej omejen pomen.
Najbolj nazomo je mogooe prikazati celoten sklop prohlemov, kot ohstajajo v 301
veljavnem pravu, na primeru prodajne pogodbe glede stvari, ki ji sledi prenos
lastninske pravice.
Cl. 435/odst. 1 OZ dolOOa: »S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da 302
bo stvar, ki jo prodaja, izrocil kupcu tako, da ho ta pridohil lastninsko pra-
vico ... « Besedilo ne daje nohene opore za mnenje, da bo lastninska pravica
prenesena ze s sklenitvijo prodajne pogodbe. Nasprotno, s prodajno pogodbo
114 Jubart, Cesija,1996. str. 80.
m Juhart, Cesija, 1996, stt. 81.
116 Najstarej5o prcdstavitev zavezovalnega in rctZpOlagalncga pravnega posla v slovenskem jez.iku je
mogooe najti v: ~tempihar, Zaseboo pravo, r. ~L 109, 437 in 438.
103
se prodajalec zavezuje samo, da bo stvar izroeil kupcu tako, da bo ta pridobil

lastninsko pravico. Gre za prodajalcevo obljubo, nic vee in nic drugega. Za
prenos lastninske pravice bo torej treba storiti se nekaj vee. Kaj je to, nakazuje
ze cl. 435/odst. 1 OZ: stvar bo moral prodajalec izroCiti. 0 tern, k.aj je to in
kako se to opravi, pa OZ molci.
303 Kako bo lahko priSlo do prenosa lastninske pravice na stvari, doloca SPZ. Cl.
40 SPZ naprej doloea, da se s pravnim poslom pridobi lastninska pravica, ee je
sklenjen veljaven pravni posel, iz k.aterega izhaja obveznost prenesti lastninsko
pravico, in so izpolnjeni drugi pogoji. Iz prodajne pogodbe nedvomno izhaja
prodajalceva obveznost do izrocitve in prenosa lastninske pravice. Dodatni
pogoji, ki jib omenja cl. 40 SPZ, pa so opredeljene v clenih 49 in 60 SPZ.
304 Pri neprernicnini je za prenos lastninske pravice potreben vpis v zemlji-
sko knjigo, zanj pa je potrebno zemljiskoknjizno dovolilo (cl. 49 SPZ).
ZemljiSkoknjiZno dovolilo je posebna izjava, da se dovoljuje vpis v zemljiSko
knjigo. Izjavo pa mora dati tisti, Cigar pravica se prenasa, spreminja, obreme-
njuje ali preneha (cl. 23/st. 1 SPZ). To je tudi razumljivo: prenos, sprememba,
obremenitev ali prenehanje vplivajo predvsem na pravico njenega dosedanjega
imetnika, in sicer praviloma tako, da se njegova pravica zmanjsa ali pa celo
v celoti preneha. To je posebno ocitno pri prodajni pogodbi: njen koncni cilj
je prenos lastninske pravice na kupca. Thdi pri drugih pogodbah ni bistveno
drugace, zato je razumljivo, da zemljiskoknjizno dovolilo cia tisti, ki razpolaga
0
s pravtco.
30S Dodaten pogoj za prenos lastninske pravice pri premicnini je izrocitev (cl. 60/
odst. 1 SPZ) ali izrocitveni nadomestek (surogat; cl. 60/odst. 2 do 4 SPZ).
306 v prvem primeru je p pred izroeitvijo stvari se njen lastnik, po izrOCitvi
pa postane lastnik K. Drugi in tretji primer pojasnjujeta posledice takega
pravnega polozaja. v drugem primeru je tat ukradel sliko, se preden je bila
izrOCena K. Lastnik. slike je bil se naprej P, zato lahko od tatu zahteva vrnitev
slike. Torej lahko uveljavlja vrnitveni zahtevek (cl. 92/odst. 1 SPZ). K takega
zahtevka ne more uveljavljati, ceprav je njegova osebna prizadetost lahko veli-
ka in celo precej veeja od lastnikove. v tretjem primeru je po izroeitvi stvari
postal lastnik K. Le K torej lahko zahteva od tatu vrnitev slike (cl. 92/odst. 1
SPZ); P takega zahtevka ne more vee uveljavljati.
307 Navedene dolocbe (cleni 40, 49 in 60 SPZ) ne dajejo jasne opore za to, da
bi moral biti poleg zavezovalnega pravnega posla sklenjen se kaksen razpo-
104
lagalni pravni posel za prenos lastninske pravice. Ne glede na to pa literatura

meni, da razpolagalni pravni posel pri prodajni pogodbi glede nepremicnin
obstaja, in sicer naj hi to bilo zemljiskoknjizno dovolilo. Ker gre za izjavo
volje ene od obeh strank, je seveda tako razlogovanje ze vnaprej problema-
ticno. Ce naj bi zemljiSkoknjizno dovolilo imelo kakSen materialnopravni
ucinek, hi moral SPZ to jasno dolocati, in sicer hi moral dolocati, da je
zemljiskoknjizno dovolilo enostranski pravni posel. Take dolocbe pa ni.
Zemljiskoknjizno dovolilo, ki mu ne sledi vpis pravice v zemljisko knjigo, se
nima pravnih posledic. Poleg tega hi bilo nenavadno, ce hi lahko s svojo pra-
vico enostransko razpolagalle njen imetnik, brez vsakega soglasja pridobite-
lja pravice. Tisti del literature, ki poskusa razloziti, kako je v zemljiSkoknjiZ-
nem dovolilu mogoee videti razpolagalni pravni posel, zeli skonstruirati, da
mora zemljiskoknjizno dovolilo nasprotna stranka sprejeti. 117 Opore v zakonu
pa to stalisce niti ne poskusa navesti. To ne hi smelo biti presenetljivo; ne v
navedenih ne v katerih drugih dolocbah zemljiskoknjiznega dovolila je ni.
Zemljiskoknjifuo dovolilo ni pogodba: nasprotni stranki ga ni treba spreje-
ti in ga celo ne more. Ucinkuje, ceprav ga enostransko da le ena stranka,
namrec tista, ki razpolaga s pravico.
V cetrtem primeru sta P in K ze sklenila pisno prodajno pogodbo. Nato mora 308
P sestaviti zemljiSkoknjifuo dovolilo, ki ga mora overiti notar. Potem mora
~
P predlagati vpis v zemljisko knjigo. Sele z vpisom v zernljisko knjigo bo K

postallastnik nepremiCnine. V pojasnilo 8e tole: navedeni so bill le tisti pogoji
za nastanek lastninske pravice na nepremicnini, ki jib opredeljuje zasebno
pravo. Javnopravni pogoji, kot je placilo davka, so izpuseeni. Poleg tega so
navedeni le tisti pogoji, ki veljajo za najpreprostejsi primer prenosa lastninske
pravice, to je prenos lastninske pravice na posameznem delu zgradbe, ki je v
etafni lastnini (prim. cl. 105 SPZ).
Pri prenosu lastninske pravice glede nepremicnin je vsaj mogoce poskusiti 309
najti oporo za stalisce, da obstaja razpolagalni pravni posel, pri premicninah
117 Juhart, SPZ s kom. , kom. k. cl. 49, str. 284 (tc. 1), dolocno meni, da je zemljiSkoknjifno dovolilo
enostransk.a izjava volje. v istem delu, in sicer v komentarju k cl. 23, str. 139 (tc. 2), pa je precej
drugaeno mnenje: • Res je, da je zemlji.§koknji!no dovolilo izjava volje ene strank.e, k.ar lahko na prvi
pogled ustvarja vtis enostranskega pravnega posla. Vendar je za nastanek razpolagalnega pravnega
posla potrebno Ludi, da pridobitelj pravice izrazi voljo, da LO pravico sprejema, kar nedvomno poka-
re s sprejemom listine, na kateri je zapisano zemljiSkoknji!no dovolilo .. . « Zakaj naj bi pridobitelj
pravice moral sprejeti zemljiSkoknji!no dovolilo in kje najti pravni temelj za tak.Sno stali§ce, Juhart
ne razkrije.
105
pa je ta naloga se tezja. Literatura vecinoma apodikticno, brez kakrsnihkoli

utemeljitev trdi, da je razpolagalni pravni posel potreben. Utemeljiti ga je
skusal Tratnik, ki meni, da je potreben sporazum o prenosu lastninske pra-
vice, torej razpolagalni pravni posel. V tern sporazumu bi moral prenosnik
izjaviti, da lastninsko pravico prenasa, pridobitelj pa izjaviti, da lastninsko
pravico sprejema. 118 Ampak kje najti oporo za to? Tratnik pojasni: » ... raz-
polagalni pravni posel se najveckrat opravi s konkludentnimi dejanji. Ko
prenosnik izroca premicnino pridobitelju in jo slednji sprejema, se steje, da
izjavljata voljo prenasati oziroma sprejemati lastninsko pravico na premicni-
ni. Do , vidnega' razpolagalnega posla pride na nepremicninskem podrocju,
kjer je razpolagalni posel zemljiskoknjizno dovolilo ... Prav tako je razpo-
lagalni pravni posel , vi den' pri prenosu lastninske pravice v zavarovanje,
kjer se zahteva notarski zapis (prvi odstavek 202. elena SPZ).« 119 Zanimivo
pa je, da Tratnik (in ne samo on) meni, da je izrocitev realno dejanje, ki
zagotavlja publiciteto. Torej izrocitev po njegovem mnenju ni pravni poseJ.I20
Svoj poskus razlage povezuje z izrocitvijo na drugacen nacin. Pomaga si s
fikcijo: ker stranki druga drugi izroeata stvar, se to steje, kot da sta sklenili
se razpolagalni pravni posel. Prizna pa, da tega ni mogoce videti. Thdi ta
poskus razlage ne ponuja odgovora na vprasanje, v kateri zakonski dolocbi bi
v
bilo mogoce najti oporo za tako stalisce. Ce cesa ni mogoce videti, je treba
najprej preuciti, ali ni nemara vzrok v tern, da tega ni. Razpolagalni pose! je
neviden prav zato, ker ga SPZ ne predvideva in niti ni potreben. Prej opisano
staliSce se zato ne zdi pravilno.
310 Pregled stalisc vodi do sklepa: prevladujoee rnnenje v literaturi je, da v

Sloveniji glede razpolaganja s stvarnimi pravicami obstaja sistem locevanja121
in kavzalnosti.l22 Po vsebinski plati se popolnoma opira na stalisca v avstrijski
literaturi, besedilo slovenskih predpisov pa je drugacno.
311 OZ in SPZ za prej opisano stalisce ne dajeta opore. Zemljiskoknjizno dovolilo

je samo izjava volje, potrebna za vpis v zemljisko knjigo, in ne pravni posel.
us Tratnik, SPZ s kom., kom. k cl. 60, str. 307 (tc. 1 in 2).
11 9 Tratnik, Stvarnopravni zakonik z uvodnimi pojasnili Matjaia Tratnika in stvarnim kazalom, 2002,
str. 64 (te. 6.2.3). Enako stalisce tudi v SPZ s kom., kom. k cl. 60, str. 308 (tc. 2).
120 Tratnik, Stvarnopmvni zakonik z uvodnimi pojasnili MatjaZa Tratnika in stvarnirn kazalom, 2002,
str. 64 (tc. 6.2.4). Enako stalisee tudi v SPZ s kom. , kom. k cl. 60, str. 308 (tC. 3.1).
121 Vrencur, Stvarno pravo, str. 537 (tC. 8.3.5.3).
122 Juhart, OZ s kom., kom. k cl. 417, str. 573 (tC. 1); isti v SPZ s kom., kom. k cl. 40, str. 249 (tc. 5);
Tratnik, Stvarno pravo, str. 223 (tc. 4.3.2.4); Vrencur, Stvarno pravo, str. 537 (tc. 8.3.5.3).
106
V saj pri prenosu lastninske pravice niti ni mogoee govoriti o posebnem,

loeenem razpolagalnem pravnem poslu; obstaja torej sistem enovitosti. Pri
nepremi~nini pride do prenosa lastninske pravice z vpisom v zemlji~ko knjigo.
Poseben razpolagalni pravni posel ni predviden, zemlji~koknjizno dovolilo je
izjava volje, potrebna za dosego vpisa v zemlji~o knjigo. Do razpolaganja z
lastninsko pravico pride pri premi~ninah z izroeitvijo, ki je publicitetni (in tudi
realni) akt, razen ee stranki zavezovalnega pravnega posla dosezeta drugacen
dogovor. Tega OZ izrecno predvideva kot mogo~ega pri pridrZku lastninske
pravice (~1. 520 OZ). Iz te dolo~be (in tudi drugih) je mogoee razbrati, da volja
razpolagati s stvarjo praviloma ze vsebuje kal razpolage, toda da je tudi to kal
mogoee zatreti in kljub izroCitvi premicnine ne pride do prenosa lastninske
pravice, ee se stranki tako dogovorita.
Pri drugih stvarnih pravicah na nepremicninah je stalisce podobno kot pri 312
prenosu lastninske pravice zaradi sklenjenega zavezovalnega pravnega posla.
Zemljiskoknjizno dovolilo naj bi bilo po preteznem mnenju v literaturi razpo-
lagalni pravni posel. 123 Thdi v teh primerih se tako mnenje ne zdi pravilno, in
sicer iz istih razlogov kot pri prodajni pogodbi.
Koncni ucinek nacela enovitosti, ce (edini) pravni posel ni veljaven, je veci- 313
noma enak, kot ~e se dolocbe SPZ razlagajo tako, kot jih razlaga vecinsko
mnenje v slovenski literaturi. Ce ta edini pravni posel ni veljaven, imetnik
pravice s pravico ni razpolagal. Tako je na primer Iastnik ostal lastnik in
lahko zahteva vrnitev stvari na podlagi vrnitvenega zahtevka, imenovanega
tudi reivindikacijski in vindikacijski (~1. 92/odst. 1 SPZ). Pripomniti pa
velja, da ima to pravilo stevilne izjeme. Tako lahko na primer dobroverni
pogodbenik v stevilnih primerih pridobi lastninsko pravico na premicnini
(cl. 64 SPZ). Posebna pravila veljajo tudi za zemljisko knjigo, v zvezi s
katero lahko na podlagi zaupanja dobroverni (posteni) pridobitelj pridobi
lastninsko ali kakSno drugo pravico na nepremicnini (cl. 10 SPZ in cl. 8
ZZK-1). Lastninsko pravico je mogoee tudi priposestvovati (cl. 43 SPZ). V
teh primerih je vrnitveni zahtevek izkljucen. Stevilne in pomembne podrob-
nosti spadajo v stvarno pravo.
123 Talco za hipoteko KeresteS, SPZ s kom., kom. k cl. 141, str. 633 (tC. 2.2), in Tratnik, Stvamo pravo,
str. 431 (tc. 7.2.3.2.3.1); za stvamo slumost Juhart, Stvarno pravo, str. 601 (IC. 9.2.3.2); za stvarno
breme Vrencur, SPZ s kom., kom. k cl. 250, str. 991 (te. 2), in isti v Stvamo pravo, str. 653 (te. 10.4.1);
za stavbno pravico Vlahek, SPZ s kom., kom. k Cl. 257, str. 1010 (tc. 3).
107
314 2. Terjatve
Razpolagalni pravni posel za prenos pravice je odstop terjatve s pogodbo

(cesija; cl. 417 in nasl. OZ). Cesija je razpolagalni pravni posei.l24 Iz dolocb
OZ ni mogoee ugotoviti razmerja med zavezovalnim pravnim poslom in odsto-
pom terjatve. 125 Pravzaprav bi to moralo zadoscati za dolocitev medsebojnega
razmerja: prav to, da OZ razmerja med posloma ne doloea, odlocilno kaZe
na abstraktnost odstopa terjatve. Ne glede nato Juhart, ki se je od slovenskih
v
pravnikov se najvec ukvarjal s tern vprasanjem, meni drugaee. Ce je zavezo-
valni pravni posel neveljaven, se postavi vprasanje, ali velja razpolagalni pravni
posel. S kavzalnostjo naj bi bilo po Juhartovem mnenju reseno razmerje med
cedentom in cesionarjem v celoti; neveljaven je tudi razpolagalni pravni posel.
Dodaten razlog naj bi bil tudi, da bi hila tudi pri odstopu terjatve smiselna
enaka resitev kot pri prenosu lastninske pravice. Temu razlogu bi bilo mogo-
ee reei razlog homogenosti pravnega sistema. 126 Juhart je torej zagovornik
kavzalnosti odstopa. 127 Tega stalisca ne zastopa le on. 128
315 Argument homogenosti pravnega sistema je mocan, ee zakonsko besedilo

dopusca drugacno kot jezikovno razlago. Sam po sebi pa se ne more zadoscati,
saj je besedilo cl. 417 OZ jasno, kakrsnekoli povezave z zavezovalnim pravnim
poslom ta doloeba preprosto ne pozna. Neprepricljiv pa je prvi razlog; zakaj, je
Juhart raziskal v svojem delu o cesiji. Ce je namree odstop terjatve samodejno
neveljaven zato, ker je bil neveljaven zavezovalni pravni posel, potem to pome-
ni, da ni izpolnil svoje obveznosti tisti dolznik (cesus), ki je dolgovano dajatev
po cesiji in v skladu z obvestitvijo o odstopu (cl. 419 OZ) ze dal tretjemu (torej
novemu upniku, cesionarju). Moral bi bil namrec izpolniti (staremu) upniku
(odstopniku). Pri tern pa je oCitno, da dolznik niti nima moznosti, da bi sam
kaj dosti preizkusal, ali je odstop veljaven ali ne. Hitro se lahko zgodi, da je
Z£tev tujega napacnega ravnanja, to je napak starega upnika in tretjega (nove-
ga upnika). To zadrego skusa Juhart resiti z razlago, da je odstop terjatve za
124 Juhart, QZ S kom., kom. k cl. 417, Sir. 573 (tc. 1).
125 Juhart, oz s kom., kom. k cl. 417, Sir. 573 (tc. 1).
126 Juhart, OZ s kom., kom. k cl. 417, sir. 573 (tc. 1); isti v SPZ s kom., kom. k cl. 40, sir. 242 in 243
(tc. 1).
127
Juhart, Cesija, 1996, sir. 230 sicer trdi, da se je opredelil za »manj§insko, vendar z moenimi
argumenti podprto, stali§ce o abslraktni naravi«. Njegova argumentacija pa vsekakor ne We le v to
smer- glej sir. 87 in 88. V resnici zagovarja le to, da bi hila v r'dZmerju do dolinika cesija abstraktna,
sicer pa je zagovornik kavzalnosti.
128 Vreocur, Stvarno pravo, sir. 575 (tc. 8.4.2.1).
108
dolmika abstralaen, sicer pa kavzalen.l29 Pravnega temelja za tako staliSCe ne

navede, ni ga v ZOR in OZ. Zato mora obveljati mora tisto, kar OZ sam doloca.
Prav na podroCju pravic obstaja nacelo lotevanja in abstraktnosti. Neveljavnost
zavezovalnega pravnega posla nima vpliva na veljavnost odstopa terjatve. Tako
se varuje tisti, ki je takega varstva nujno potreben, n~ dolznik, ne da bi
pri tern delali silo zakonskemu besedilu.
Terjatev je vrsta pravice. V petem primeru morata P in K najprej skleniti 316

prodajno pogodbo glede terjatve (cl. 435/odst. 2 OZ). S sklenitvijo prodajne
pogodbe terjatev k ni prenesena, kot izhaja Ze iz besedila cl. 435/odst. 2 oz.
Terjatev mora P torej se prenesti na K. To bo lahko storil z odstopom terjat-
ve s pogodbo (cesijo; cl. 417/odst. 1 OZ). P in K morata torej skleniti dve
pogodbi, da bosta dosegla namen: prodajno pogodbo in 8e pogodbo o odstopu
terjatve.
§ 6 Pogodba, gospodarska in potrosniska pogodba 317
OZ ureja pogodbe na splosno in njegove dolocbe naeeloma veljajo ne glede

nato, kakSne lastnosti imajo pogodbene stranke (cl. 13/odst 1 OZ). Naj bodo
stare ali mlade, zenske ali moSki, izkukni v pravu ali popolni pravni zaeetniki:
OZ velja za vse enako. Poleg teh obstaja se precej drugih dolocb, ki ne veljajo
za vse vrste oseb, temvee le za nekatere. Posebne dolocbe se vcasih ne upo-
rabljajo re, ee je sklenjena pogodba z osebo z dolocenimi lastnostmi, temvee
le, ce so izpolnjene se dodatne predpostavke.
I. Gospodarska pogodba 311
Nekatere dolocbe OZ veljajo le, ce pogodbo med seboj skleneta dva gospo-
darska subjekta. Te pogodbe se imenujejo gospodarske pogodbe (cl. 13/odst. 2
OZ). Ne pomenijo posebnega pogodbenega tipa, temvee so to pogodbe, za
katere se uporablja katera od redkih zakonskih dolocb, ki veljajo le, re sta oba
l29 Juhan, Cesija, 1996, str. 87 in 88. V resnici zagOYalja le to, da bi bilo v razmcrju do doiZnilta cesi-
ja abstrak:tna, sicer pa je pristd kavz.alnosti V novejkm SPZ s kom., kom. k B. 40, str. 242 (~. 1), je
govor le ~ o kanalnosti odstopa; u~ pa je treba, da je njegov glavni argument zdaj argument
homogeoosti pravnega sistema, ki ga v delu Cesija ~ oi mogel uporabiti.
109
pogodbenika gospodarska subjekta. 130 Primer je lahko prodajna pogodba, ki

vsebuje nekaj razmeroma malostevilnih, le za gospodarske pogodbe veljavnib
dolocb (na primer o grajanju ocitnib napak, cl. 461/odst. 1 OZ). Po splosnem
pravilu se morajo ocitne napake grajati v osmih dneh, pri gospodarski prodajni
pogodbi pa nemudoma.
v
319 Ce pojem gospodarske pogodhe ne oznacuje posebne vrste (tipa) pogodh,
kaksna pa je potem njegova vsehina? Gospodarska pogodha je tista, pri kateri
se uporahljajo nekatere dopolnilne dolocbe, ki delno spreminjajo najsplosnejse
doloche OZ.
320 Gospodarski suhjekti so predvsem gospodarske druzhe in druge pravne osehe,

ki opravljajo pridohitno dejavnost, in samostojni podjetniki posamezniki. Za
gospodarske suhjekte se stejejo tudi druge pravne osehe, kadar se v skladu
s predpisom obCasno ali ob svoji pretezni dejavnosti ukvarjajo s pridohitno
dejavnostjo in kadar gre za pogodhe, ki so v zvezi s tako pridobitno dejavno-
stjo (cl. 13/odst. 3 in 4 OZ).
321 Kadar si splosna ureditev po OZ in ureditev za gospodarsko pogodho nasprotu-

jeta, se uporahi za gospodarsko pogodho veljavna dolocha. Za vse drugo, eesar
ne urejajo posehne doloebe za gospodarske pogodhe, se uporahijo splosne
doloche. Ce je hila na primer sklenjena gospodarska prodajna pogodha, mora
kupec oeitno napako grajati takoj (cl. 461/odst. 1 OZ). Nacin, na katerega mora
to storiti, pa je enak za vse vrste pogodb, gospodarske in negospodarske. V
ohvestilu mora napako natancneje opisati in povahiti prodajalca k pregledu
stvari (cl. 464/odst. 1 OZ). Za to ni posebnih, samo za gospodarske pogodbe
veljavnib pravil. Tudi glede upravicenj, ki jih ima kupec po tern, ko je hila
napaka pravoeasno in pravilno grajana, ni posehnih doloch samo za gospodar-
ske pogodbe. Veljajo torej splosna pravila (cl. 468 in nasi. OZ).
322 II. Potrosniska pogodba

Za potrosniske pogodbe je znacilno, da je ena od pogodhenih strank potrosnik.
Doloehe o potrosniskih pogodhah so nastale pod mocnim (eeprav ne izkljuc-
nim vplivom) direktiv EU.
130
Te zakonske doloebe na8teva Plav§ak, OZ s kom., kom. k cl. 13, str. 143 in nasi. (tC. 3.1 ).
110
Glede potrosnillih pogodb po ZVPot velja: med seboj jib skleneta podjetje 3D
(~l. 1/odst. 3 ZVPot) in potrosnik. Potrosnik je fizi~na oseba, lei pridobiva
ali uporablja blago in storitve za namene zunaj svoje poklicne ali pridobitne
dejavnosti (~l. 1/odst. 2 ZVPot). Vsaka pogodba, ki jo skleneta podjetje in
potrosnik, ni potrosniSka pogodba, temvee mora izpolnjevati pogoj, da je
potrosnik tisti, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve (~l. 1/odst. 2 ZVPot).
Ce podjetje pridobiva ali uporablja blago in storitve od potrosnika (nasprotni
primer od prejsnjega), se potrosnisko pravo ne uporablja; velja splosna uredi-
tev. V postev pride zlasti OZ.
Nekoliko druga~na je ureditev po ZPotK-1: velja le za kreditne pogodbe, ki 324

jib skleneta jemalec in dajalec kredita. vsebino teb dveh pojmov pa doloca
ZPotK-1. Jemalec kredita po ZPotK-1 je potrosnik, ki jemlje kredit (cl. 11
odst. 1 ZPotK-1). Potrosnikje lahko le ~lovek, ki deluje za namene zunaj svoje
poklicne ali pridobitne dejavnosti (~1. 2/tc. 9 ZPotK-1). Dajalec kredita po
ZPotK-1 je oseba, ki kredit d~ ali obljubi v okviru svoje dejavnosti, poslovanja
ali poklica (cl. 2/tc. 1 ZPotK-1).
Kaj vse je treba razumeti kot kreditno pogodbo po ZPotK-1, dolOCa ~1. 2/te. 10 325
ZPotK-1: pogodba, s katero dajalec kredita potrosniku ~ ali obljubi, da mu
bo dal kredit v obliki odloga placila, posojila ali drugega podobnega fmanc-
nega dogovora. Kreditna pogodba torej ni le tista pogodba, ki so jo z enakim
imenom uredil cl. 1065 in nasi. ZOR (te dolocbe se veljajo), temve~ je pojem
kreditne pogodbe po ZPotK-1 precej sirSi.
Nekoliko poenostavljeno bi bilo mogoee trditi, da ZPotK-1 velja za pogodbe, 326

sklenjene med potrosnikom in podjetjem, pri cemer mora biti jemalec kredita
potrosnik. Vsebinska podobnost z ZVPot je ocitna.
§ 7 Razlaga pogodbe 327
Z izjavo volje, vsebovano v pravnem poslu, feli izjavljajoci doseci doloceno

pravno posledico. (Notranja) poslovna volja je njegova resnicna volja, ki se
poWe v obliki izjave volje. Razlaga pomaga ugotoviti poslovno voljo izjavlja-
joeega. Ce se ugotovljena volja prekriva z (notranjo) poslovno voljo, je razla-
ga koneana. Tako je najveekrat. Ce pa se izjava volje razlikuje od (notranje)
poslovne volje, se razlaga nadaljuje.
111
328 I. Naravna in normativna razlaga volje
Pri naravni razlagi se skusa ugotoviti (notranjo) voljo izjavljajoeega. Z naravno

razlago se predvsem varujejo koristi izjavljajo~ega.
329 Drugace je, re se razlaga objektivni pomen izjave volje. S tako razlago se varu-
jejo koristi prejemnika izjave volje. Kajti prejemnik izjave volje o volji izjav-
ljajoeega praviloma ve samo tisto, kar je vsebovano v izjavi volje. Notranje
poslovne volje praviloma niti ne more poznati, saj nima na voljo nobenega
sredstva, s katerim hi jo spoznal. Objektivna razlaga volje se imenuje tudi
normativna razlaga izjave volje.
33o II. Razlaga pogodbe
OZ ne vsebuje nobenih dolocb o razlagi izjave volje, temvec le pravila

za razlago pogodbe (~leni 82 do 84 OZ). Toda prav pri razlagi pogodb
(in drugih pravnih poslov) se pokaze, da je treba upostevati interese obeh
pogodbenikov.
331 1. Normativna (objektivna) razlaga pogodbe
Naceloma je dolo~ila pogodbe treba razlagati tako, kot se glasijo (cl. 82/odst.
1 OZ). OZ torej predvideva objektivno razlago pogodbe, razlago pogodbe po
besedah (»dobesedna razlaga«). Stranki sami lahko tudi uporabljata posebne,
celo posebej dogovorjene izraze, re se o tern sporazumeta. To je del njune
zasebne avtonomije. Primer so posebni dogovorjeni izrazi v bancnih ali oro-
zarskih poslih.
332 Pravilo cl. 82 OZ oeitno velja tudi za druge pravne posle, izjemo je pogosto
treba narediti pri enostranskih pravnih poslih. Pri oporoki na primer ni treba
varovati koristi tretje osebe, zato je treba ugotavljati resni~no oporoeiteljevo
voljo (cl. 84/odst. 1 ZD). Pri javni obljubi nagrade (~1. 207 in nasl. OZ) je
poloZaj drugaeen kot pri oporoki, saj je javna obljuba nagrade prav namenje-
na drugim osebam, in je torej potrebno varovati njihove koristi z normativno
razlago javne obljube nagrade.
112
2. Razlaga spornih dolocil 333
Cl. 82/odst. 2 OZ nalaga, da je treha pri razlagi spomib dolocil iskati skupen
namen pogodbenikov; dobesednega pomena uporabljenih izrazov se ni treha
v
ddati. Cl. 82/odst. 2 OZ je torej izjema od pravila, zapisanega v cl. 82/odst.
1 OZ. Cl. 82/odst. 2 OZ je ze na prvi pogled premalo dolocen, saj ni jasno,
kaksno tew naj ima suhjektivni in kakSno ohjektivni element. 131
CJ. 82/odst. 2 OZ ne pove, katera dolocila so spoma. Lahko hi hila tista:

1. glede katerih velja spor med strankama ali
2. ki hi tudi po ohjektivni razlagi ostala nejasna. ·
Zdi se, da OZ meri na prvo razlago, saj ne govori o nejasnih doloeilih, temvee 334
o spornih. OZ namrec pojem nejasnih dolocil pozna, njibovo razlago pa ureja v
clenih 83 in 84 OZ. V neki zadevi se je VS RS ze odlocilo, da je prva razlaga
pravilna, enako mnenje se najde tudi v literaturi. 13 2 Spoma doloCba pogodbe
je torej »taka, o katere vsehini se stranki ne strinjata«. 133
Za ohstoj spora med strankama pravzaprav zadosca ze to, da si ena stranka vsaj 335
eno pogodbeno dolocilo razlaga drugace kot druga. Dolocilo postane spomo
celo, re je normativni pomen doloeila jasen. Sporno tako postane in ostane
neko dolocilo, ce si ga le ena stranka razlaga drugace od njegovega ohjektiv-
nega pomena, pri katerem vztraja druga stranka. To omogoca stranki, ki je iz
takega ali drugacnega razloga nezadovoljna s svojo izjavo volje, da poskusa
prek razlage volje odpraviti prikrajsanje, ki hi ga utrpela s (svojo lastno) izjavo
volje. Tciava je predvsem v tern, da lahko nezadovoljna stranka ne Je uveljav-
lja, da je imela drugacno notranjo voljo, kot je opredeljena v pogodhi, temvee
lahko to pravico celo zlorahlja. Trdi, da je imela drugacno notranjo voljo, kot
je hila opredeljena v pogodhi, ceprav je v resnici ni imela.
Druga stranka ima dober razlog, da se takemu poznej8emu »popravljanju« 336

izjave volje upre. Ne le zato, ker praviloma pozna samo izjavo volje, temvee
tudi zato, ker je praviloma nemogoce ugotoviti, ali se je razlika med notranjo
voljo in izjavljeno voljo pojavila oh izjavljanju volje ali pozneje.
131 Prim. preglcd literature v Dolenc, Objektivna ali subjektivna razlaga pogodb v na.~m obligacij-
skem pravu?, Pravna praksa, ~l. 27/2005, priloga, stt. vm.
132 Odlocba VS RS, opr. §t. Illps 522/2006; Plavsak, OZ s kom., kom. k ~1. 82, stt. 493 (te!. 3.1).
133 Navedek je iz odlocbe VS RS, opr. sl. ll Ips 52212006.
113
337 Kadar ni mogoce ugotoviti, kaksen je bil skupni namen pogodbenikov, ce naj
bi bil drugacen od besedila pogodbe, je torej treba poseci po razlagi, ki ustreza
nacelom obligacijskega prava. V postev pride zlasti nacelo vestnosti in poste-
nja (cl. 5/odst. 1 OZ). Po tern nacelu se lahko uporabi normativna razlaga. 134
Stranka, ki vztraja pri normativni razlagi pogodbe, pac praviloma ne ravna
nevestno ali neposteno.
338 3. Razlaga nejasnih dolocil

v
V cl. 83 OZ je dodatno pravilo, ki se nana8a na nejasna dolocila. Ce je pogod-
bo pripravila in predlagala ena od pogodbenih strank, je treba nejasna dolocila
razlagati v korist druge stranke. To pravilo pride v postev zlasti pri uporabi
splosnih pogojev pogodbe. Ti so namrec sestavni del pogodbe (cl. 120/odst. 1
OZ). Nejasna doloeila v splosnih pogojih pogodbe se torej razlagajo v korist
stranke, ki jib ni pripravila.
339 V neodplacni pogodbi je treba razlagati nejasna dolocila na nacin, ki bo dolZ-

nika pripeljal do manj tezkih obveznosti (cl. 84 OZ, prvi primer). Namen
pravila je jasen: dolzniku olajsati breme.
340 Drugace je, ce je pogodba odplacna; tu je zazeleni cilj prav zagotoviti ena-
kovrednost vzajemnih dajatev. Nejasna dolocila v odplacni pogodbi je zato
treba razlagati tako, da so vzajemne dajatve v pravicnem razmerju (cl. 84 OZ,
drugi primer). Tako bi bilo v primeru, da bi se stranki sporazumeli za placilo
v dolarjih, ne bi pa opredelili, v katerih - kanadskih, ameriskih ali katerih
drugih. Ob upostevanju okoliscin bi bilo treba dolociti tiste, ki bi imeli ustrez-
no zvezo s pravnim poslom in bi omogocali, da bi bile vzajemne dajatve v
pravicnem razmerju.
341 VS RS se je tudi ze ukvarjalo z vpra8anjem, ali vsaka spoma dolocba velja za

nejasno. Odlocilo je, da vsaka sporna dolocba pogodbe se ni nejasna. Nejasna
dolocba, ce je hila pogodba pripravljena in predlagana s strani ene pogodbene
stranke (cl. 83 OZ, prej cl. 100 ZOR) je le tista spoma dolocba, katere pome-
na ni mogoce enoznacno opredeliti niti po obveznem razlagalnem pravilu iz
134 Do enakega sklepa pride tudi Dolenc, Objektivna ali subjektivna razlaga pogodb v na§em obli-
gacijskem pravu?, Pravna praksa,st.
2712005, priloga, str. X, vendar s pravnoprimerjalnim argumen-
tom.
114
~1.
82/odst. 2 OZ (prej ~1. 99/odst. 2 ZOR) niti z uporabo drugih ustaljenih
metod razlage. 135
Nejasna naj bi bila tudi tista spoma dolocba, katere pomena ni mogoee dolociti 342
po obveznem razlagalnem pravilu iz ~1. 83/odst. 2 OZ, niti z uporabo drugih
ustaljenih metod razlage.
4. Razlaga pogodbe s strani tretjega 343
Pogodbenika se lahko dogovorita. da bo tretji dal razlago pogodbe. V prime-

ru spora se morata tak:o obrniti na tretjega, da da razlago. Ce je ne da, lahko
sprofita spor pred sodi~~em, in potem bo moralo sodi~~e dati svojo razlago v
teku odlOC3nja o sporu (~1. 85 OZ). DolOCba pa Ul ne pove izrecno, kakSen je
pomen razlage, ~e jo tretji da: je to razlaga, ki je obvezujoca tudi za sodi~re.
aline? Zdi se, dane, saj OZ resa takega ne doloca.
IJS Odlo&a VS RS, opr. ~ lllps 52212006.
115
344 Drugo poglavje: Sklenitev pogodbe
§ 8 Ponudba in sprejem
Primeri
1. V katalogu trgovine V seZaDom, d.o.o., je mogoce najti mizo po ceni
120 EUR. K podjetju VseZaDom, d.o.o., napiSe pismo, da zeli kupiti
mizo po navedeni ceni. Ali lahko K zahteva izroCitev mize? Za odgovor
glej r. st. 349.
2. P napise K, da bi mu lahko prodal svoje rabljeno osebno vozilo. K
pisno odgovori, da se stern strinja. Ali lahko K zahteva izrocitev vozila?
Za odgovor glej r. st. 369.
3. Na medmreZni draZbi je bilo podjetje K, d.o.o., najboljsi ponudnik

za anticni kip, ki ga prodaja P. KakSen je pravni polozaj, ko podjetje s
svojega racunalnika poslje sporocilo, koliko je pripravljeno odsteti za
kip, ce po tern sporoeilu ni bilo vee nobene ponudbe z visjim zneskom?
4. P v pismu ponudi K nakup svojega rabljenega osebnega vozila. Posto

odda 2. 5. 2008, do K prispe 3. 5. 2008. K potem dva tedna isce boljso
ponudbo, vendar je ne najde. K koncno odda pismo o sprejemu ponudbe
17. 5. 2008, ki prispe do P 20. 5. 2008. Ali je hila prodajna pogodba
sklenjena? Kaj lahko P stori v takem primeru, ee se zeli skleniti pogod-
bo o prodaji osebnega vozila? Za odgovor glej r. st. 366.
34s I. Ponudba in vabilo k ponudbi
1. Pojem ponudbe in vabila k ponudbi

Po cl. 22 OZ je ponudba doloceni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe z
vsemi bistvenimi pogodbenimi sestavinami.
346 0 ponudbi je mogoee govoriti le, ce je dana doloceni osebi. V tern se razlikuje
'
od vabila k ponudbi, ki je dano nedoloeenemu krogu oseb (cl. 22/odst. 3 OZ).
116
Vabilo k ponudbi je torej nedoloeenemu krogu oseb dan predlog za sklenitev

pogodbe z vsemi bistvenimi pogodbenimi sestavinami.
Vabilo k ponudbi ni ponudba; tako izrecno doloea cl. 24/odst. 1 OZ. Je poziv 347
drugim, naj (sami) dajo ponudbo pod objavljenimi pogoji. Ce jo killna oseba
potem da, lahk:o posiljatelj vabila k ponudbi ponudbo sprejme ali zavrne.
Katalogi, ceniki, tarife in druga obvestila, oglasi v tisku, po radio, televiziji, 348
z letaki ali kako drugaee so samo vabila k ponudbi (cl. 24/odst. 1 OZ). Iz
dosedanjih primerov je mogoee sklepati, da bi bil tudi oglas po medmrezju
mogoee §teti samo kot vabilo k ponudbi.
v prvem primeru katalog se ni pomenil ponudbe, temvee le vabilo k ponudbi. 349
K-jevo pismo je pomenilo ponudbo, ki jo lahk.o trgovina VseZaDom, d.o.o.,
sprejme ali pa ne. K torej se ne more zahtevati izroeitve mize.
Med ponudbo in vabilom k ponudbi pa ni razlika le v krogu oseb, na katere 350
je naslovljena izjava volje, temvee tudi v volji glede nastanka pravnoposlovne
obveznosti. Posiljatelju vabila je namrec treba omogoeiti, da si izbere svojega
sopogodbenika. Praviloma se nihce ne reli zavezati neznani osebi, re zato ne,
ker ne ve, ali je sposobna in pripravljena izpolniti svoje obveznosti. Posiljatelja
vabila pa je treba varovati se iz enega razloga. Ce bi slo namree za ponudbo,
bi jo lahko sprejelo neomejeno stevilo oseb in tako doseglo sklenitev pogodbe.
Vse pogodbe bi bile veljavne, ne bi pa mogle biti izpolnjene, kar bi najverjet-
neje pripeljalo do odskodninske odgovornosti.
Oba vsebinska razloga je zakonodajalec uposteval tako, da je poleg ponudbe 351
uredil se vabilo k ponudbi in mu podelil drugacne pravne lastnosti kot ponud-
bi.
Glede na povedano je morda v vsebinskem neskladju s cl. 22/odst. 3 OZ tisto, 352
kar doloea cl. 23 OZ, namree da pomeni razstavljanje blaga z oznacitvijo cene
praviloma ponudbo. Iz zakonske doloebe pa ni mogoee sklepati, koliksen je
obseg te ponudbe: ali gre za ponudbo le glede razstavljenega blaga ali tudi
nemara glede se drugega, istovrstnega blaga.
V posebnih okoliscinah ponudnik ne zeli dati svoje ponudbe prav doloeeni 353
osebi. Zaradi posebnih okoliscin mu je celo vseeno, kdo bo konkretni prejem-
nik ponudbe, in ni nobene nevamosti, da bi vee oseb hkrati sprejelo ponudbo.
Prav zaradi teh posebnih okoliscin gre vseeno za ponudbo, ne za vabilo k
ponudbi, ceprav se ponudnik obraca na nedoloeeno stevilo oseb (glej cl. 221
117
odst. 3 na koncu OZ). Taki primeri niso redki. Najdejo se pri prodaji prek
avtomatov, obratovanju prevoznega sredstva v javnem prometu in tudi pri
javni dra.Zbi.
354 Ceprav vabilo k ponudbi ni ponudba, ima pravni ucinek. ce namrec po~iljatelj
vabila brez utemeljenega razloga ne sprejme ponudbe (drugega), odgovarja za
~odo (cl. 24/odst. 2 OZ).
355 Ni pa jasno, ali je medmrema draZba tudi le oblika vabila k ponudbi. Zelo
podobna je namrec nemedmrezni draZbi, pri kateri sklene prodajalec pogodbo
s praviloma vnaprej neznanim draZiteljem. Pri medmreZni dra.Zbi je z ustrezno
programsko opremo vnaprej izkljueena nevarnost, da bi prodajalec sklenil
vee pogodb, kot bi jib lahko izpolnil. Oboje govori v prid temu, da gre pri
medmreZni dra.Zbi za ponudbo osebe, ki zacne javno draZbo, ne le za vabilo
k ponudbi.
356 Dokler naslovnik ne prejme ponudbe, lahko ponudnik ponudbo umakne brez
posledic. Iz te dolocbe je mogoee sklepati, da ponudba ucinkuje ~ele od pre-
jema (arg. iz cl. 25/odst. 2 OZ). Pravila je mogoee na splo~no uporabiti tudi
za izjave volje.
357 Iz ponudbe mora biti razvidno, da ponudnik predlaga sklenitev pogodbe, vse-
bovati pa mora tudi vse bistvene pogodbene sestavine. Katere so te, je mogoee
doloeiti na podlagi ureditve posameznega pogodbenega tipa. Pri prodajni
pogodbi na primer morata biti doloeena najmanj stvar (ali pravica) in kupnina
(cl. 435/odst. 1 in 2 OZ). Pri najemni pogodbi morata biti dolocena stvar in
zakupnina (cl. 587/odst. 1 OZ) itd.
358 Ponudba mora biti talco doloeena, da lahko naslovnik sprejme pogodbo tako,
da le ~e izrazi soglasje (na primer z »da«, kimanjem, placilom ali kako dru-
gaee).
359 Ponudba in sprejem ponudbe sta izjavi volje. Pogodba je torej sklenjena, ko se
doseze soglasje dveh izjav volj: ponudbe in sprejema ponudbe.
360 2. Ucinek ponudbe
Ponudba ponudnika vere (ct. 25/odst. 1 OZ). To pomeni, da lahko v easu,

ko ponudba vere, prejemnik ponudbo sprejme in tako povzroci sklenitev
pogodbe, ponudnik pa tega ne more prepre6ti. Ponudnik lahko izkljuci svojo
118
obveznost, da ostane pri ponudbi, ali pa to lahko izhaja iz okoli~in (~1. 25/
odst. 1 OZ).
3. Prenehanje veljavnosti ponudbe 361
Cas trajanja ponudbe ni neomejen Ze zarad.i ponudnikovega varstva. Po pre-

teku doloeenega ~asa ponudba preneha vezati (~1. 26/odst. 1 in 3 OZ). Zakon
omenja tud.i, da ponudba preneha veljati in da ponudba nima v~ u~inka (elena
26/odst. 5 in 32 OZ). Iz teh doloeb je mogoee sklepati, kaj pravzaprav pomeni,
da ponudba ne vere v~: ne velja, kar pomeni, da nima vee uCinka.
Razlog za prenehanje veljavnosti ponudbe sta lahko pretek easa, zlasti roka 362
za sprejem (~1. 26/odst 1 do 4 OZ), in zavrnitev ponudbe (Cl. 26/odst. 5 OZ).
Praviloma pa razlog za prenehanje ve1javnosti ponudbe ne moreta biti smrt ali
nesposobnost strank.e (~1. 32 OZ).
OZ razmeroma natancno ureja, do kdaj ponudba velja. Ce rok za sprejem 363
doloei ponudnik, potem velja do izteka tega roka, pri eemer OZ doloea, od
kdaj se ra~una rok, ee je dana odsotni osebi. Ce je ponudba dana odsotni osebi,
rok za sprejem pa ni doloeen, ponudnika vere toliko ~asa, kolikor je navadno
potrebno, da prispe do naslovnika, da jo ta preuci in o njej odloei, ter da potem
odgovor o sprejemu prispe do ponudnika.
Cas vezave je krajsi, ee je ponudba dana ustno navzoei osebi. Vezati preneha, 364
ee ni sprejeta takoj, razen ee iz okolis~in izhaja, da ima naslovnik nekaj ~asa
za premislek (cl. 26/odst. 4 OZ). Iz tega je mogoee sklepati, da tud.i odsotni
osebi dana ponudba naslovniku ne daje na voljo prav veliko ~asa za razmislek,
potem ko jo prejme. Od prejema je namree naslovnik fe v zelo podobnem
poloZ<lju, kot ~e bi hila ponudba dana navzoei osebi. Ta opredelitev ne more
biti natanfua, ker je prev~ odvisna od oko~in.
Ker po preteku doloeenega casa ponudba preneha veljati, morebitni sprejem 36S
ne pripelje do sklenitve pogodbe. Prepozni sprejem pa velja kot nova ponudba
(~1. 31/odst. 1 OZ).
V eetrtem primeru je naslovnik glede na okoliscine odgovoril prepozno. Za 366

odgovor na ponudbo glede rabljenega osebnega vozila bi si lahko vzel nekaj
dni Casa, ne pa dveh tednov. Njegov sprejem je bil prepozen. Velja pa kot nova
ponudba. Ce torej P vseeno ! eli skleniti prodajno pogodbo, mora to ponudbo,
n~ ponudbo K, sprejeti.
119
367 V korist naslovnika, ki je pravocasno sprejel ponudbo, vendar ta zaradi

nepravilnosti pri prenosu ni pravoeasno prispela, je dolocena izjema v cl. 31/
odst. 2 oz. v takih primerih se vseeno se steje, da je pogodba sklenjena. ce
hoce ponudnik to prepreeiti, pa mora naslovnika takoj obvestiti, da se s svojo
ponudbo ne cuti vezanega.
368 II. Sprejem
1. Pojem in predpostavke veljavnosti

Sprejem ponudbe je izjava volje, s katero naslovnik obvesti ponudnika, da se
strinja s ponudbo, in ki jo mora ponudnik praviloma prejeti (cl. 28/odst. 1 OZ).
Sprejem je mogoe le, ce je hila ponudba sploh dana.
369 V drugem primeru ponudba ni bila dana, saj cena ni bila opredeljena. Torej
tudi sprejema ponudbe ni bilo. K ne more zahtevati izrocitve osebnega vozi-
la.
370 V tretjem primeru je odgovor odvisen od tega, kaksen pravni pomen se

pripise medmreZni javni draZbi. Ce draZitelja P na medmrezni javni draZbi
razumemo kot ponudnika, sporocilo K, d. o. o., pomeni sprejem ponudbe.
371 Iz cl. 28/odst. 1 OZ jasno izhaja, da je sprejem podan le, ce ponudnik sprejme
prav ponudbo. Ce naslovnik poda samo izjavo volje, ki (iz kakrsnegakoli vzro-
ka) vsebinsko ustreza ponudbi, vendar se nanjo ne nanasa, sprejema ponudbe
.
m.
372 Sprejem ponudbe mora prispeti v casu, ko ponudba se veze (cl. 26 OZ). Po
vsebinski plati se mora sprejem ponudbe v celoti skladati z bistvenim delom
ponudnikovega predloga. To jasno do1oca cl. 29/odst. 1 in 2 OZ: ee odgovor
na ponudbo sicer izraZa sprejem, hkrati pa predlaga bistveno spremembo
ponudbe, se tak odgovor razume kot nova ponudba. Prav iz predlogov za
spremembe (med katere spadajo tudi dopolnitve!) je namree mogoce sklepati,
da se naslovnik s ponudbo vendarle ne strinja.
373 Ce pa sprememba ni bistvena, je pogodba vseeno sprejeta. Celo v tern primeru

lahko ponudnik takoj ugovarja in tako povzroci, da sprejem z nebistvenimi
spremembami ne velja kot sprejem (cl. 29/odst. 2/st. 1 OZ).
120
Sprejem ponudbe se Jahko izrazi s posebno izjavo ali pa sklepeno, torej z 374
ravnanjem, ki ~teje za izjavo o sprejemu (cl. 28/odst. 2/st. 1 OZ). Enako kot
ponudbo je mogoce tudi sprejem umakniti, vse dokler ponudnik ne prejme
izjave o sprejemu (cl. 28/odst. 3 OZ).
Molk naslovnika praviloma ne pomeni sprejema ponudbe (cl. 30/odst. 1 OZ). 375
Ponudnik sprejema tudi ne more doseCi tako, da bi v svojo ponudbo vkljucil
doloeilo, po katerem bi molk veljal za sprejem ponudbe (Ct. 30/odst. 2 OZ).
Cl. 30/odst. 1 OZ je oeitno prisilna dolocba. Izjeme pa veljajo za naslovnika, ki
je v stalni poslovni zvezi s ponudnikom, za tistega, ki se je drugemu ponudil,
da bo po njegovih naroeilih opravljal doloeene posle, in za tiste, v dejavnost
katerih spada izvr&evanje takih naroeil (cl. 30/odst. 3 in 4 OZ).
Tudi cl. 45 ZVPot doloea, da nenaroeene ponudbe blaga ali storitve ne vodijo 376
v nastanek pogodbenih obveznosti za potrosnika.
2. Ucinek sprejema 377
S sprejetjem ponudbe je pogodba sklenjena (cl. 28/odst. 1 OZ). Isto doloea cl.
15 OZ na drug nacin: pogodba je sklenjena, ko se stranki sporazumeta o njenih
bistvenih sestavinah. To pa je prav s sprejemom ponudbe.
Pogodba je sklenjena v easu prejema ponudbe in v kraju ponudnikovega sedeza 378

ali prebivali§ca (cl. 21 OZ). Oboje je pomembno zaradi pravnih posledic, ki
se vezejo prav na cas in kraj sklenitve pogodbe.
OZ pozna le ponudbo in njen sprejem kot izjavi volje, ki pripravljata skleni- 379
tev pogodbe, in pogodbo. Predpostavka za obstoj pogodbe je njena sklenitev.
Vsaka pogodba ima torej lastnost, da je sklenjena, nesklenjene pogodbe OZ
ne pozna. Thj mu je tudi pojem neobstojece pogodbe. Ne glede na to se v
praksi in Uteraturi pojavljata oba izraza. Nesklenjena pogodba najbrz oznacuje
predvsem osnutek pogodbe. Osnutek pogodbe je pravno samo ponudba, ta pa
ne zavezuje. 0 osnutku pogodbe so morda re potekala pogajanja, ker pa tudi
ta ne zavezujejo, »nesklenjena pogodba« ostaja nezavezujoea. Priprave na
morebitno sklenitev pogodbe ~e niso pogodba in tudi osnutek pogodbe ostaja
nepogodba.
121
380 3. Obveznost sprejema ponudbe
Le v primerih, ko mora kdo re po zakonu skleniti pogodbo, lahko zainteresi-

rana oseba zahteva sklenitev pogodbe. To doloea OZ v cl. 17/odst. 1. V takem
primeru naslovnilc pri sklepanju pogodbe ni prost. Literatura imenuje doll.nost
sprejema ponudbe tudi kontrahirna dolZnost. Iz cl. 17/odst. 1 OZ je mogoee
tudi sklepati, da je naslovnik v vseh drugih primerih prost, torej pogodbo
lahko sklene ali pa ne. Prostost sklenitve je pomemben del zasebne (privatne)
avtonomije.
381 Druga mogoea izjema je, ce se stranki sami s pogodbo dogovorita, da bosta
enk:rat pozneje sklenili se neko (drugo) pogodbo. Druga pogodba se imenuje
glavna pogodba, prejsnja (prva) pogodba pa predpogodba (cl. 33/odst. 1 OZ).
Predpogodba veze le, ce vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe (cl. 33/
odst. 3 OZ). Ce pa ena od strank po tern, ko je bila sklenjena predpogodba,
noce skleniti glavne pogodbe, lahko sklenitev glavne pogodbe zainteresirana
stranka zahteva (cl. 33/odst. 4 OZ).
382 Sklenitev predpogodbe ni prav smiselna, saj morata stranki ze v predpogodbi
doloeiti glavne obveznosti, ki ju bodo zavezovale tudi v glavni pogodbi. Ce
jib ne doloeita, predpogodba ne zavezuje, zato zainteresirana stranka ne more
zahtevati niti sklenitve glavne pogodbe. Ko stranki dosezeta tolikSno soglas-
je, da so jasne glavne obveznosti, je praviloma smiselna kar sklenitev (ene
same) pogodbe. Predpogodba ni potrebna, glavna pogodba pa prav tako ne.
Celotna ureditev predpogodbe ima morda dober namen, toda premalo uposteva
zivljenjsko realnost.
383 Ill. Pogajanja

Pogajanja v OZ niso opredeljena. Glede na besedilo cl. 20 OZ morajo biti tesno
povezana s sklenitvijo pogodbe in casovno pred njo ter pomenijo pripravo na
sklenitev pogodbe (arg. iz 20/odst. 4 OZ). Iz tega bi bilo mogoee sklepati, da
so pogajanja sestavljena iz ponudb in nasprotnih ponudb. 136 Prav iz ponudb in
nasprotnih ponudb je namrec mogoee sklepati, da imata stranki namen skleniti
pogodbo.
136
Drugal!no rnnenje: Moiina, Uvod v civilno pravo, str. 189 (tc. 6.7.6); V. Kranjc, OZ s kom., kom.
k 1!1. 20, str. 225 in nasl. (tc. 3.1 ).
122
Pogajanja ne zavezujejo in jib lahko vsaka stranka kadarkoli prekine. V takem 384
primeru pogodba ni sklenjena, pogajanja pa ostanejo brez pravnih posledic.
Morebitne stro~e s pogajanji mora nositi vsaka stranka sama. Izjalovljena
pogajanja le izjemoma lahko povzroeijo pravno posledico, vodijo na.mreC
lahko do odskodninske odgovornosti enega od pogajalcev. OZ takega pogajalca
imenuje kar stranka. To je netocno, saj pogodba sploh ni sklenjena in torej ni
razloga, da bi v pogajalcu videli stranko.
Od~kodninska odgovomost je mogoea v dveh primerih. Pri prvem se domneva. 385

da se je eden od pogajalcev pogajal brez namena sklenitve pogodbe (cl. 20/
odst. 2 OZ). Ni teZko izlu~citi razloga. zaradi katerega nastane ~odninska
odgovomost. Ce se nekdo pogaja. s tern povzroea izgubo easa pri nasprotnem
udelerencu pogajanj in praviloma tudi stro~e. Poleg tega lahko nastane se
druga skoda. na primer zaradi izgubljene priloznosti za sklenitev katerega
drugega pravnega posla. Nemoralno je, ce pogajalec povzroti take posledice,
ker se pogaja. eeprav ze vnaprej ve, da pogodbe ne bo sklenil. Tak primer je
blizu naklepnemu in nemoralnemu skodovanju. Vsekakor pa je zelo tezko
dokazati, da se je nekdo pogajal brez namena sklenitve pogodbe. To bi postalo
mogoee sele, ce bi pogajalec imel na voljo notranje podatke sopogajalca. ki
je opustil pogajanja. ali pa ee bi to trdil sopogajalec sam. Oboje si je mogoee
predstavljati le izjemoma.
Pri drugem primeru so predpostavke postavljene bistveno drugace: od~kodnin- 386

sko odgovoma je stranka, ki je opustila pogajanja brez utemeljenega razloga
(cl. 20/odst. 3 OZ). Nejasno pa je, kateri je neutemeljeni razlog za opustitev
namena skleniti pogodbo. Boljsa ponudba drugega se zdi utemeljen razlog za
opustitev pogajanj. Razumljivo je namree, da si stranka prizadeva za Cim veejo
korist zase, kar ji omogoea konkurencna. boljsa ponudba. Boljsa ponudba
koga drugega ne bi smela voditi do ods](odninske odgovomosti, saj je prosto
tekmovanje na trgu temelj gospodarskega razvoja.
Dodaten razlog, da v prej opisanem primeru ne bi smelo biti od~kodninske 387

odgovomosti, bi lahko bil cl. 74 URS, vendar se nana8a le na osebe, ki se
ukvarjajo s podjetni~o (gospodarsko) dejavnostjo. Prosto podjet:Imtvo je
ustavnopravno varovano (cl. 74 URS). V nasprotju z usmeritvijo cl. 74 URS bi
bilo, ce bi odloeitev enega od pogajalcev za prekinitev pogajanj zaradi boljse
ponudbe drugega pripeljala do od~kodninske odgovomosti.
123
388 Morehitno prenehanje potrebe po dohrini na strani enega pogajalca lahko vodi
do opustitve pogajanj. Tudi v tern primeru ohstaja razlog za opustitev pogajanj,
ki se lahko razume kot utemeljen. Za pogajalca, ki dohrine ne potrehuje (vee),
hi hila pogodha nesmiselna. Thdi ce pogajalec opusti pogajanja samo zaradi
spremenjenih nacrtov, in sicer izkljucno zaradi spremenjene volje (ne pa na
primer spremenjenih okoliscin), ne bi smel hiti odskodninsko odgovoren. Ker
je pogajalec odskodninsko odgovoren, ce se je pogajal hrez namena sklenitve
pogodbe, potem ne sme biti odgovoren ze, ce tak namen opusti. Lahko pa
hi postal odgovoren, ce hi pogajanja kljub temu nadaljeval. Tezko si je torej
predstavljati, v kaksnem realnem primeru hi sploh lahko nastala odSkodninska
odgovomost na podlagi cl. 20/odst. 3 oz.
389 IV. Realne pogodbe

Vecina pogodh se sklene re, ce se doseze soglasje volj strank. Te pogodbe se
imenujejo konsenzualne pogodhe. V slovenskem pravu obstaja se nekaj realnih
pogodb. Za sklenitev teh pogodh ne zadosca soglasje volj, temvec je potrehna
tudi dajatev ali storitev ene pogodbene stranke. Realne pogodbe so torej izjema
od pravila, da je pogodha sklenjena, ko je doseren konsenz.
390 Realni pogodhi naj hi hili pogodha o ari (cl. 64 OZ) in nadomestna izpolnitev
(cl. 283 OZ), taksno je vsaj stalisce v literaturi. 137 To je glede na zelo nejasno
zakonsko hesedilo v zvezi z aro in na dvoumno zakonsko besedilo v zvezi z
nadomestno izpolnitvijo dvomljivo. Zanimiv je pravnoprimerjalni in historicni
pregled ureditve realnih pogodh. Realnih pogodh je hilo v ODZ nekaj vee kot
v OZ, medtem ko novejsi BGB shaja povsem brez njih. Kaksne stvame potrebe
po njih niti ni videti, tako da se zdijo skromni ostanki rea1nih pogodh v OZ,
ee sploh ohstajajo, predvsem nepotreben anahronizem.
391 V. Opcija kot poseben primer

Opcijaje pravica, da se z izjavo volje enostransko, hrez kakrsnekoli izjave volje
drugega pogodbenika, sklene pogodba. 138
l31 Tako Cigoj, Teorija obligacij, 1981, str. 135 o ureditvi ZOR; enako Plav~ak, OZ s kom., kom. lc
ct. 64, str. 390 (~. 2), za aro inkom. k a. 283, str. 326 (~. 1), za nadomestno izpolnitev.
t38 Juhart, Opcijski pravni posli - pravni posli pribodnosti, Podjetje in delo, St. 6-7/2004, str. 1103.
124
Opcijska pravica temelji na pogodbi, k:i je hila Ze prej sldenjena med stran- 392
kama. V tej pogodbi se je druga pogodbena stranka re prej strinjala, da bo
sldenila pogodbo, ce bo opcijsk:i upravieenec dal potrebno izjavo volje. Pravno
se opcijska pogodba lahko razume kot pravni pose!, sldenjen pod odloznim
pogojem. Pogoj je, da mora opcijsk:i upravieenec sprejeti ponudbo. V literaturi
so mnenja o pravni naravi opcijske pravice neenotna.
Enak ucinek kot z opcijsko pravico se lahko dose~e tudi s ponudbo z zelo 393
dolgim rokom vezave.
Primer opcijske pravice v slovenskem pravu je odkupna pravica. To je pravi- 394
ca odkupnega upravieenca, da na svojo zahtevo pod vnaprej dogovorjenimi
pogodbenimi pogoji sklene prodajno pogodbo z lastnikom stvari (cl. 38/odst.
5/st. l SPZ).
Predpostavke sklenitve pogodbe

I. Ponudba
1. oddaja predloga za sklenitev pogodbe, ne le vabila k ponudbi (cl. 22/odst.
1 in ill OZ)
2. prejem ponudbe (arg. iz cl. 25/odst. 2 OZ)
3. ni umika ponudbe (cl. 25/odst. 2 OZ)
4. dovolj doloeena vsebina ponudbe in naslovnik ponudbe (Cl. 22/odst. 1
OZ)
II. Sprejem
1. prejem (cl. 28/odst. l OZ)
2. ni umika (cl. 28/odst. 3 OZ)
3. glede na ponudbo (cl. 28/odst. 1 OZ)
4. vsebina: strinjanje s ponudbo (Cl. 28/odst. 1 OZ)
5. pravoeasnost (cl. 26 OZ, sicer cl. 31 OZ)
VI. Ekskurz: Nastanek enostranskega pravnega posla 39s
Za nastanek enostranskega pravnega posla ni posebne ureditve, potrebna sta

izjava volje le enega samega nosilca pravic in obveznosti ter izpolnjevanje
zakonskih pogojev za nastanek doloeene vrste enostranskega pravnega posla.
125
396 Znacilen primer enostranskega pravnega posla je javna ohljuha nagrade

(cl. 207 in nasi. OZ). Tako za nastanek ohveznosti z javno ohljubo nagrade
zado~ca javni razpis, v katerem se ohljuhi nagrada tistemu, ki prvi izpolni neki
pogoj (cl. 207/odst. 1 OZ).
397 § 9 Splosni pogoji pogodbe
Primeri
1. Po sklenitvi prodajne pogodbe po~lje prodajalec (P) kupcu (K)

kupljeni stroj. Prilozi mu racun, na hrhtni strani katerega so ohjavljeni
splo~ni pogoji pogodhe. Glede na splo~ne pogoje pogodbe lahko kupec
» V primeru nepravilnega delovanja ali popolnega nedelovanja zahteva le
odpravo napake. Kupec ne more odstopiti od pogodbe.« Izroeeni stroj ne
deluje pravilno. K zahteva od P, da v primemem roku odpravi napako.
Napove tudi, da ho pogodha razvezana, ce napaka ne ho odpravljena
(cl. 468 /odst. 1 tc. 3 OZ in elena 470 /odst. 1 in 471 OZ). P je ne zna
odpraviti in stroj ~e naprej ne deluje pravilno. Ko K zahteva od P, da
pride po stroj in da mu vrne kupnino, mu P odgovori, da je hilo v splo~
nih pogojih pogodbe upravicenje do odstopa od pogodbe izkljuceno.
Killno je pravno stanje? Za odgovor glej r. st. 410.
2. Ali hi splosni pogoji pogodbe veljali, ee hi hili natisnjeni na ponudhi?
3. V formulami zavarovalni pogodhi je natisnjeno, da zavarovalnica
zavaruje najvec za ftodo do zneska 1 mio EUR. V zavarovalni pogodhi
med Z in A je na roko pripisano, da je najvisja skoda, zoper katero je
zavarovan A, 1.500.000 EUR. Natisnjeni znesek 1 mio EUR ni precr-
tan. Kaj velja, natisnjeni ali na roko napisani znesek? Za odgovor glej
r. st. 415.
4. Ohrtnik K kupi stroj za obdelavo lesa. V »drohnem tisku« je doda-

no dolocilo, da »S sklenitvijo te prodajne pogodbe kupec sklene tudi
pogodho o vzdrrevanju stroja«. V nadaljevanju so opredeljene se
podrohnosti glede te pogodbe. Ali to pogodheno dolocilo velja? Za
126
I. Pomen splosnih pogojev pogodbe in pravni viri

Zakonske opredelitve splo~nih pogojev pogodbe ni. Iz cl. 120 oz pa je mogoee
sklepati, katere so njihove znacilnosti.
Splo~ni pogoji pogodbe so za mno~tvo pogodb vnaprej formulirana pogodbena 398
doloeila, ki jib ena stranka (uporabnik) postavi drugi pogodbeni stranki pri
sklenitvi pogodbe. Vnaprej so lahko formulirani bodisi v obliki formulame
pogodbe bodisi na kak~en drug nacin tako, da se pogodba nanje lahko skli-
•
CUJe.
Ponudnik v svoji ponudbi pogosto doda splo~ne pogoje pogodbe, na primer v 399
pisni obliki. S takim ravnanjem poka.Ze, da zeli skleniti pogodbo le, ee bodo
veljali njegovi pogoji. Ce prejemnik ponudbe ponudbo sprejme brez pridrZkov,
je sklenjena pogodba s tako vsebino, kot jo je doloeila ponudba. Ker spadajo
k tej ponudbi tudi splo~n i pogoji pogodbe, pogodbeno vsebino torej doloeajo
tudi ti.
Splo~ni pogoji pogodbe se uporabljajo pogosto in si brez njih ze dolgo ni vet 400
mogoee predstavljati poslovanja. Uredil jib Ze ZOR. Ureditev je ostala zelo
splo~na. Splo§ne doloebe o njih so zdaj v OZ in veljajo za vsakogar. Poleg
tega so splo~ni pogoji pogodbe urejeni Se v ZVPot (cleni 22 do 24 ZVPot).
Stvamo podroCje ureditve splo~nih pogojev pogodbe v ZVPot pa je omejeno
na potrosniske pogodbe in je torej ofje kot stvamo podroCje uporabe doloeb
OZ. Doloebe ZVPot pa so ze natancnejse in lahko precej bolj ucinkovito varu-
jejo potrosnika kot OZ.
II. Prednosti in slabosti splosnih pogojev pogodbe 401
Potreba po individualnero oblikovanju pogodbenih do loeb je velikokrat razme-

roma majhna zaradi narave pogodbenega predmeta. Tako se na primer prodaja
elektrike mo§kemu ali zenski, staremu ali mlademu tako rekoe ne razlikuje.
Pogosto zato ni nobene stvarne potrebe, da bi se pogodbe med seboj moeno
razlikovale, saj si je bistvena pogodbeoa vsebina razmeroma ~tevilnih pogodb
podobna kot jajce jajcu. V takih primerih se poenotenje pogodbene vsebine
doseze z uporabo splosnih pogojev pogodbe.
Splosni pogoji pogodbe se uporabljajo zlasti pri mnozicnih pogodbah. Zanje 402
je znaeilno, da se sklepajo v razmeroma velikem ~tevilu. Uporabljajo se na
127
primer v bancnBtvu, zavarovalnistvu, javnem prevozu, pri kataloski prodaji,

dobavi elektrike, vode, plina itd. Toda njihova uporaba ni omejena na mnozic-
ne pogodbe. Smiselna je tudi v primerih, v katerih je koristna zelo natanena
ureditev kaksnega zapletenega pogodbenega razmerja. Tako je na primer pri
prodajnih pogodbah glede bolj zapletenih strojev in celotnih naprav, pa tudi
pri nekaterih mnozicnih pogodbah (na primer pri zavarovalni pogodbi). V
okviru natancnejse ureditve bo uporabnik splosnih pogojev pogodbe poskusal
tudi zavarovati svoje koristi, na primer s pridrZkom lastninske pravice. Thdi
zaradi tega ali celo predvsem zaradi tega je uporaba splosnih pogojev pogodbe
srniselna.
403 Splosne pogoje pogodbe pripravlja uporabnik. Vanje lahko vkljuci le take
dolocbe, ki so izrazito ugodne zanj in neugodne za drugega pogodbenika, to
ee
je tistega, ki ne uporablja teh pogojev. To se toliko bolj velja, je uporabnik
splosnih pogojev pogodbe monopolist ali pa ce veljajo zaradi pripadnosti
kaksnemu poklicnemu ali interesnemu zdruzenju. Uporaba splosnih pogojev
pogodbe torej ni brez slabosti, zlasti za drugo pogodbeno stranko.
404 Ill. Pojem splosnih pogojev pogodbe

Splosni pogoji pogodbe v OZ niso izrecno opredeljeni. Zlasti iz cl. 120/odst. 1
OZ je mogoce sklepati, kaj naj bi bill. Pri opredelitvi lahko pomaga tudi prav-
na znanost. Cl. 120/odst. 1 OZ razlikuje med njimi in posebnimi dogovori.
Splosni pogoji pogodbe dopolnjujejo posebne dogovore med pogodbenikoma
v isti pogodbi in praviloma zavezujejo enako kot ti (cl. 120/odst. 1 OZ). Torej
postanejo pogodbena vsebina in so po pravni plati pogodbena doloeila. Torej
je pomembno predvsem, da niso negotova dejstva, in prav zato niso pogoji v
smislu cl. 59/odst. 1 oz.
405 Splosni pogoji pogodbe so le taka pogodbena doloeila, ki jih je uporabnik

teh pogojev dolocil drugemu. To pomeni, da jim je uporabnik sam dolocil
vsebino, druga pogodbena stranka pa na oblikovanje pogodbenih doloeil, ki
jib vsebujejo ti pogoji, ni imela vpliva. To sicer ne pomeni, da lahko upo-
rabnik splosnih pogojev pogodbe v celoti doloci pogodbeno vsebino z njimi.
Nasprotje splosnib pogojev so posebni dogovori, imenovani tudi individualni
dogovori. Pri kreditni pogodbi je to na primer znesek kredita, pri zavarovalni
pogodbi je to predmet zavarovanja.
128
Pri sklepanju pogodbe ni ni~ nenavadnega in tudi na~loma ni~ skrb zbujajo- 406
~ga, ~e ena pogodbena stranka sama vnaprej s svojo ponudbo skoraj v celoti
opredeli pogodbeno vsebino. Druga stranka potem ponudbo le ~e sprejme
ali zavme in se ne pogaja. Splo~ni pogoji pogodbe slufijo prav dolOCitvi
pogodbene vsebine, vendar pa se po eni lastnosti bistveno razlikujejo od dru-
gih primerov vnaprej formuliranih pogodbenih dolOCb. To pa je nameravana
mnoZi~na uporaba. Da je prav to ena bistvenih lastnosti splo~nih pogojev, je
v OZ le nakazano. Na to je mogoce sklepati Ze iz pojma: ti pogoji so splo~ni.
torej naj bi se uporabljali na splo~no, ne le v doloceni (posamezni) pogodbi.
To je zelo ocitno pri formularni pogodbi. Smisel vsakega obrazca je v tern, da
je namenjen vOCkratni uporabi v razlicnih, vendar podobnih polofajih. Enak
namen mora irneti tudi obrazec formularne pogodbe. Znacilnost formularne
pogodbe je torej v tern, da se obrazec pogodbenih dolOCb sestavi le, ce se isti
obrazec namerava uporabiti v~krat.
Talco je mog~ iz cl. 120 OZ izlu~citi opredelitev: splo~ni pogoji pogodbe 407
so za mno~tvo pogodb vnaprej formulirana pogodbena doloeila (»pogodbeni
pogoji«).
IV. Vkljucitev splosnih pogojev pogodbe v pogodbo

Splosni pogoji pogodbe ne veljajo v pogodbi samo zato, ker jih eden od pogod-
benikov (uporabnik) navadno uporablja pri sklepanju pogodb. Veljajo le, ~
so vsebovani v formularni pogodbi ali ~ se nanje pogodba sklicuje (cl. 120/
odst. 1 OZ). Ocitno je torej, da mora uporabnik splo~nih pogojev s svojim
ravnanjem sopogodbeniku pokazati, da jih zeli vk.lju~iti v pogodbo. To pa ~e ni
zadosti. Splo~ni pogoji pogodbe veljajo le, ~ druga stranka v njihovo uporabo
privoli. Da je privolitev druge pogodbene stranke potrebna, lahko sk.lepamo
prav iz cl. 120/odst. 1 oz.
Ponudnik pogosto uporablja formularno ponudbo. Vedno znova uporablja isti 408
obrazec, ki ga izpolnjuje po potrebi, v tern obrazcu so natisnjeni tudi splo~ni
pogoji pogodbe. Talco je na primer pri sk.lepanju pogodb v zavarovalni~tvu in
ban~nistu. Ce druga pogodbena stranka sklene pogodbo na podlagi formular-
ne ponudbe, si je to mogoee razlagati kot privolitev v nastanek formularne
v
pogodbe in s tern v uporabo teh pogojev. Ce se ponudba uporabnika splo~nih
pogojev sk.licuje na te pogoje, druga pogodbena stranka s sklenitvijo pogod-
be pokaZe, da se strinja z njihovo uporabo. Druga~ je, ~ se ponudnik ne
129
sklicuje na splosne pogoje, prejemnik pa odgovori, da sprejema ponudbo oh

uporabi svojib splosnih pogojev. V takem primeru se volji strank: ne prekrivata.
Prejemnikov odgovor praviloma pomeni zavrnitev ponudbe in hkrati nasprotno
ponudbo (~1. 29/odst. 1 OZ).
409 OZ doloca tudi, da splosni pogoji pogodbe zavezujejo pogodbeno stranko, ee
so ji hili oh sklenitvi pogodbe znani ali hi ji morali hiti znani (~l. 120/odst. 3
OZ). Ce so sestavni del formularne ponudhe, potem hi drugi pogodbeni stranki
morali hiti znani, saj jib je pred sklenitvijo pogodhe lahko prebrala. Morali hi
ji biti znani tudi, ~e so priloreni ponudbi, na primer kot pisna priloga. Tudi
v tern primeru se druga pogodbena stranka namree lahko seznani s splosnimi
pogoji pogodbe oh enakem naporu, kot ~e re postanejo nelocljivi del pogod-
bene listine. Ni pa povsem jasno, v katerih drugih primerih hi stranki morali
biti znani. Zdi se, da zadosca, ee so vsaj ohjavljeni na ohicajen na~in (~1. 120/
odst. 2 OZ). To mora zadoscati, ee bi hila seznanitev s splosnimi pogoji pogod-
he sicer mogoca le oh nesorazmernih tezavah za njihovega uporabnika. To bi
na primer lahko veljalo za splosne pogoje, objavljene na parkirnem avtomatu,
na tahli na parkiris~u ali na avtomatu za prodajo hrane.
410 Navsezadnje so pomembni splosni pogoji pogodbe le, ~e so bili stranki znani
ali bi ji morali hiti znani v casu sklenitve pogodbe (cl. 120/odst. 3 OZ).
Pozneje spremenjeni ali sele po sklenitvi pogodbe predlozeni splosni pogoji
pogodbe druge pogodbene stranke ne zavezujejo. V prvem primeru se zato
splosni pogoji pogodhe ne morejo uporahiti. K lahko odstopi od pogodbe. V
drugem primeru pa se hi lahko uporahili. K se je lahko seznanil z njimi se
pred sklenitvijo pogodhe.
411 ZVPot imenuje splosne pogoje pogodbe drugace, namrec splosni pogoji poslo-
vanja (cl. 22/odst. 1 ZVPot). Dodaten pogoj za njibovo uporabo v primerjavi z
OZ je, da jib je postavil kot uporabnik podjetje in je druga pogodbena strank:a
potrosnik. Sicer se splosni pogoji pogodbe po ZVPot lahko uporahljajo Ie,
ce je hil potrosnik pred sklenitvijo pogodbe seznanjen s celotnim besedilom
splosnih pogojev pogodhe. Steje pa se, da je bi1 potrosnik seznanjen s ce1ot-
nim besedilom pogodhenih pogojev, ~e ga je nanje podjetje izrecno opozorilo
in ce so mu hili dostopni brez tdav (~1. 22/odst. 3 ZVPot). Zanimivo je, da
ZVPot kot pogoj za veljavnost splosnih pogojev pogodbe ne zahteva, da hi hil
potrosnik res seznanjen z njihovim besedilom, temvee ocitno zados~a, da ga
je podjetje izrecno opozorilo nanje. V takem primeru mu seveda niso znani,
temvee hi mu morali hiti znani; nepomemhno pa je, ali so mu res znani ali ne.
130
Drug1 del: Pravni posel
Dostopni hrez teZav so mu hili na re prej opisane na~ine, torej ee so hili del
formularne pogodbe ali ee se pogodha nanje sklicuje (~1. 22/odst. 1 ZVPot).
ZVPot torej dodatno (v primerjavi z OZ) zahteva le, da je moralo podjetje 412
potro~nika izrecno opozoriti na njihovo uporabo. 0 tern, kalclno opozorilo ze
lahko velja kot izrecno in killno (se) ne, pa iz zakonskega besedila ni mogoce
sklepati. Ali je izrecno opozorilo na uporabo splosnih pogojev pogodbe, ki je
razvidno iz njihove ohjave na ohi~jen na~in (~1. 120/odst. 2 OZ) Ze ~no,
da zadosea ~1 22/odst. 3 ZVPot? Odgovor na ~je ima prakticni pomen.
Zdi se, da hi ohjava na ohicajen na~in morala zado~~ti; teleoloSka redukcija
hi hila upravieena iz prakticnih razlogov. Ce hi izrecno opozorilo na uporabo
splosnih pogojev pogodbe iz ohjave, opravljene na ohi~jen nacin, ne zadoscalo,
hi hila na primer prodaja prek avtomatov onemogoeena. Tako strogo varovanje
potrosnika hi pripeljalo do tega, da bi potrosnik na primer ne mogel vee kupo-
vati razlicnih pijac prek avtomatov in tudi ne placati parkiranja na hliznjem
parkiriscu. To pa ne bi hilo prav srniselno; varovanje po~nika hi se sprevrglo
v svoje nasprotje.
V. Razlaga splosnih pogojev pogodbe 413
Za razlago splo~nih pogojev pogodbe veljajo naceloma ohicajne metode raz-

lage. OZ pa vsehuje ~e dve posehni dolochi, kako si razlagati pogodbo, ki
vsebuje te pogoje.
Posebni dogovor ima vedno prednost pred splo~nimi pogoji podogbe (~l. 120/ 414
odst. 4 OZ). Ce jim individualni dogovor nasprotuje, velja ta dogovor, ne splos-
ni pogoji. Poleg tega se v primeru nejasnosti razlaga pogodbe ravna po ~1. 83
OZ. Ker je splosne pogoje pogodbe pripravil in predlagal njihov uporahnik, se
torej nejasna dolocila razlagajo v korist drugega pogodbenika, ne uporabnika.
V tretjem primeru bo torej veljalo z roko napisano, ker pomeni zapis indivi- 41S
dualnega dogovora. Veljalo bo ne glede nato, da natisnjeni znesek zavarovalne
vsote 1 mio EUR ni hil precrtan.
VI. Vsebinski nadzor nad splosnimi pogoji pogodbe 416
Poglavitni namen zakonskih doloch o sp1osnih pogojih pogodbe je pravzaprav

doseei omejitev veljavnosti posameznih dolocil pogojev, ce ta posamezna
131
doloeila enostransko spreminjajo zakonske doloCbe v breme druge pogodbene

stranke. To je OZ dosegel zlasti tako, da je doloeil, da so nekatera doloeila
splo~nih pogojev pogodbe nicna. Gre za zakonski primer delne nicnosti. Nicna
dolocila ne veljajo in se zato ne morejo uporabljati. Preostala dolocila splos-
nih pogojev pogodbe (in celotne pogodbe) pa se lahko uporabljajo. To je za
drugo pogodbeno stranko praviloma celo ugodno. S pogodbo bo zadovoljila
svojo potrebo (zato je tudi sklenila pogodbo!), vendar brez zanjo pretirano
obremenjujoeega doloeila. Namesto nicnega doloeila se bo uporabila materi-
alnopravna doloeba, ce obstaja.
417 »Nicna so doloeila splo~nih pogojev, ki nasprotujejo namenu sk.lenjene pogod-
be ali dobrim poslovnim obicajem, in to celo, ce je splo~ne pogoje, ki jib
vsebujejo, odobril pristojni organ« (cl. 121/odst. 1 OZ). Sodi~ee lahko zavrne
uporabo posameznih doloeil splosnih pogojev, ki drugi stranki jemljejo pra-
vico ugovorov, ali tistih doloeil, na podlagi katerih izgubi pravice iz pogodbe
ali roke ali ki so sicer nepravicna ali pretirano stroga zanjo (cl. 121/odst. 2
OZ). Sodisce lahko torej ravna, kot da bi posamezna doloeila splosnih pogojev
pogodbe ne veljala, in jib ne uporabi. Naloga sodisca pa je razmeroma teZka,
saj manjka trdna opora (in tudi obseznej ~a sodna praksa) za presojo, katera so
doloeila, na katera meri cl. 121 OZ. Nekoliko boljsi je le polozaj potrosnikov,
saj cl. 24 ZVPot n~teva nekatera znacilna pogodbena doloeila, ki ne veljajo,
in je pri tern konkretnej~i. Tudi glede uporabe splosnih pogojev na podroCju
potrosniskega prava ni sodne prakse.
418 Splosni pogoji pogodbe so vcasih oznaceni za drobni tisk. V ~etrtem primeru
je hila v prodajni pogodbi 0 stroju skrita se pogodba 0 njegovem vzdrZevanju.
Namen prodajne pogodbe je prenos stvari ali pravice na kupca za placito
(cl. 435 OZ). Vzddevanje kupljene stvari je lahko kvecjemu predmet kake
druge pogodbe, ne prodajne. Doloeilo splo~nih pogojev o vzddevanju je torej
nicno (cl. 121/odst. 1 OZ).
419 VII. Splosni pogoji pogodbe in potrosniske pogodbe
1. Osebno in stvamo podroeje uporabe ZVPot

OZ je splosni zakon, ki praviloma velja za vsakogar. Vsebuje tudi nekaj za
gospodarske pogodbe veljavnih doloeb, vendar je to le izjema od pravila.
132
Nekatere doloebe OZ koristijo tudi potro~nikom, in sicer jib varujejo. Toda

to je le posredni ucinek takih doloCb, zanesljivo pa ne njihov glavni namen.
Nasprotno pa je glavni namen ZVPot prav varstvo potro~nikov.
Zakonskemu namenu je prilagojeno tudi podroCje uporabe ZVPot. ZVPot velja 420
le v razmerju med potro~nikom in podjetjem, ee podjetje ponuja, prodaja ali
na drug nacin trZi blago in storitve (cl. 1/odst. 1 ZVPot). ZVPot dopolnjuje
ureditev po OZ in jo deloma spreminja le, ee so izpolnjeni ti pogoji. Ce niso,
velja OZ ali kateri drug zakon.
Cleo 22/odst. 1 ZVPot opredeljuje pogodbene pogoje: za pogodbene pogoje 421
po ZVPot se ~tejejo vse sestavine pogodbe, ki jib doloei podjetje, zlasti tiste,
ki so doloeene v obliki formularne pogodbe ali splo~nih pogojev poslovanja,
na katere se pogodba sklicuje. Clen se torej ne nana~a le na splo~ne pogoje
pogodbe, temvee na vse pogodbene pogoje. Njegovo najpomembnej~e podroC-
je uporabe pa so vseeno splo~ni pogoji pogodbe. Malo verjetno je namrec, da
potro~nik ne pozna posebnih pogojev, precej bolj verjetno pa je, da ne pozna
splo~nih pogojev pogodbe.
2. Predpostavke za uporabo sploinih pogojev pogodbe In drugih

pogodbenih pogojev
Pogodbeni pogoji (in torej tudi splo~ni pogoji pogodbe) zavezujejo potro~nika
le, ce je bil pred sklenitvijo pogodbe seznanjen z njihovim celotnim besedi-
lom (N. 22/odst. 2 ZVPot). Kako je to doloebo mogoee razumeti, je bilo ze
• •
poJasnJeno.
3. Razlaga pogodbenih pogojev 423
ZVPot v CI. 22/odst. 4 nalaga, da morajo biti pogodbeni pogoji jasni in razum.lji-
vi. Pravna posledica nejasnosti doloCil je doloeena v Cl. 22/odst. 5 ZVPot: raz-
lagajo se v potro~nikovo korist. ZVPot glede nejasnih doloeil splo~nih pogojev
pogodbe ne vsebuje torej nic takega, Cesar ne bi doloeal re cl. 83 oz.
4. Vsebinski nadzor nad pogodbenimi pogoji (pregled) 424
ZVPot omogoea vsebinski nadzor nad pogodbenimi pogoji, torej tudi nad
splo§nimi pogoji pogodbe. Podjetje ne sme postavljati pogodbenib pogojev,
133
Orugi del: Pravnl posel
ki so nepo~teni do potrosnika (cl. 23/odst. 1 ZVPot). Ce jih postavi, so nicni

(cl. 23/odst. 2 ZVPot). Ni pa nicna celotna pogodba, temvee le posamezni
pogodbeni pogoji.
425 Nadaljnja ureditev je razmeroma zapletena. Cl. 24/odst. I ZVPot doloea, da
se za nepo~tene ~tejejo pogodbeni pogoji, ce:
1. v skodo potrosnika povzroeijo znatno neravnotezje v pogodbenih pravicah
in obveznostih strank ali
2. povzroeijo, da je izpolnitev pogodbe neutemeljeno v skodo potrosnika,
ali
3. povzroeijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugaena od tistega, kar je
potrosnik utemeljeno priCakoval, ali
4. nasprotujejo naeelu postenja in vestnosti.
426 Generalnih ldavzul je vee: znatno neravnotezje v pogodbenih pravicah in
obveznostih, izpolnitev v potrosnikovo ~kodo, znatno drugacna izpolnitev od
pricakovane, vestnost in postenje. Take zakonske doloebe je teZko uporab1jati,
kot velja tudi za podobne dolocbe v OZ ali kateremkoli drugem zakonu. Zato
so v cl. 24/odst. 3 ZVPot na8teta konkretna nepostena pogodbena dolocila.
Seznam ni zaldjueen, kar lahko razberemo iz besede »Zlasti« v besedilu cl.
24 /odst. 3 ZVPot.
427 Vrstni red pri preizkusu, ali katero pogodbeno doloeilo v splo~nih pogojih
pogodbe nasprotuje clenoma 23 ali 24 ZVPot, je torej tak: najprej je treba
preizkusiti, ali je mogoce uporabiti cl. 24/odst. 3 ZVPot, saj je ta najkonkret-
nej~i. Sele potem je treba uporabiti generalno ldavzulo (cl. 23/odst. 1 ZVPot).
Pri tern je treba preizkusiti, ali ni podan kateri od dejanskih stanov iz cl. 24/
odst. 1 ZVPot.
v
428 Ceprav cl. 24/odst. 1 ZVPot v ~tirih alinejah na8teva stiri razlicne skupine
nepostenih pogodbenih doloeil, so te v resnici le tri. Nepostenost pogodbenih
doloeil je namree upostevana ze v generalni ldavzuli (cl. 23/odst. 1 ZVPot),
tako da je njena ponovitev v cl. 24/odst. 1/al. 4 ZVPot nesrniselna. Tezje je
odgovoriti na vprasanje, kako uporabiti preostale primere.
429 Zakonodajalec praviloma pri zasebnem pravu nima kaksnega posebnega razlo-
ga, da bi spravljal eno aU drugo stranko v posebno ugoden polozaj. Na splosno
velja, da je zakonska ureditev taka, da pravice obeb strank ddi v primemem
ravnotezju. To ~e posebno velja za OZ. »Znatno neravnotezje v pogodbenih
pravicah ... strank« je glede na pravkar povedano mogoee zaznati v vseh
134
primerih, v katerih splosni pogoji pogodbe bistveno odstopajo od zakonske

medsebojne porazdelitve pravic (in njim zrcalno odgovarjajoeih obveznosti)
obeh pogodbenih strank. Tezje si je predstavljati, v katerih primerih je katera
od pogodbenih doloCb nepostena zato, ker doloea tako izpolnitev pogodbe, ki
je neutemeljeno v skodo potrosnika ali drugacna od utemeljenih potrosnikovih
pri~akovanj (~1. 24 /odst. 1/aJ. 2 in 3 ZVPot). Mogoee je pri tern zakonoda-
jalec mislil predvsem na primere, v katerih doloCba slosnih pogojev odstopa
od zakonske ureditve zna~ilnih pravic ali dolZnosti uporabnika teh pogojev,
predvidenih za doloeeno vrsto pogodbe. Tako bi na primer lahko bilo, re bi
splosni pogoji pogodbe posrednika vsebovali doloeilo, da je posrednik upra-
viren do provizije re, ~e spravi v stik z naroeiteljem kak.Sno osebo, ki se bo
z naroeiteljem pogajala. To namre~ nasprotuje prav za posrednisko pogodbo
zna~ilni doloeitvi posrednikovih pravic. Posrednik je na.mre~ glede na ~1. 837I
odst. 1 OZ upravicen do pla~ila le, ~e narocitelj in tretji skleneta pogodbo.
Sarno za~etek pogajanj torej po OZ za nastanek posrednikovega pla~ilnega
zahtevka ne zadosca.
5. Sodno varstvo potroinikov 410
Pogosto so prikrajsanja potrosnikov zaradi krlenja doloeb o njihovem varstvu

veliko premajhna, da bi imeli interes, da bi sami uveljavljali zahtevke pred
sodiscem. Ker se civilni proces praviloma vodi le med dvema strankama in
velja sodna odlo~ba le za njiju, bi tudi morebitni uspeh v civilnem procesu ne
koristil d.rugim potrosnikom. Koristil ne hi niti tistim, ki so u hili prikrajsani
zaradi protipravnega ravnanja podjetja, niti tistim, ki jim to sele grozi. ZVPot
jete slabosti splosnega civilnega procesnega prava poskusal odpraviti s poseb-
nimi doloebami o sodnem varstvu (~1. 74 in nasi. ZVPot).
Posebnosti sodnega varstva so: proti podjetju, ki pri poslovanju s potrosniki 431
uporablja protipravne splosne pogoje pogodbe, se lahko vlozi tozba, s katero
se zahteva ugotovitev neveljavnosti splosnih pogojev pogodbe (~1. 76/odst. 1
ZVPot). Tako tozbo lahko vlozi organizacija za varstvo potrosnikov, poleg nje
pa tudi zbornica ali poslovno zdruzenje, katere clan je podjetje, ki je torenec
(~lena 75 in 76/odst. 1 OZ). Vlozi jo lahko nekdo, ki predvidoma ni in nikoli ne
bo stranka pogodbe, v kateri se uporabljajo splosni pogoji pogodbe. Ugodilna
sodba koristi vsem potrosnikom, ki bodo v prihodnosti skleni)j kakSno pogod-
bo z uporabnikom splosnih pogojev pogodbe (cl. 76/odst 2 ZVPot). Poleg
135
ugotovitvene tozbe je mogoee tudi vloZiti tozbo na opustitev uporabe proti-

pravnih splo5nih pogojev pogodbe (~1. 74/odst. 1 ZVPot).
432 § 10 Soglasje in nesoglasje
Primeri
Ali je bila v naslednjih primerih sklenjena pogodba?
1. P feli prodati svojo sliko za 1.000 EUR in jo po taki ceni ponudi K.
Ta mu odgovori, da jo vzame za 900 EUR. P na to ne odgovori ni~.
Killna je pravna posledica? Za odgovor glej r. st. 435 in 447.
2. P zeli prodati K svojo zbirko znamk za 540 EUR. P napi~e pismo K,
v katerem zapise, da mu ponuja zbirko znamk za 450 EUR. K ve, da
zeli P dobiti za zbirko znamk 540 EUR, in se s tern strinja. V pisnem
odgovoru P-ju odgovori, da jo je pripravljen kupiti za 54 EUR. P opazi
pisno pomoto. Za odgovor glej r. st. 437.
3. Enak primer kot prejsnji, le da K ne pozna resni~ne volje P. K ve
le tisto, kar je zapisano v pismu. K torej ne ve, da bi P v resnici felel
prodati zbirko znamk za 540 EUR in da je priSlo do pisne pomote. K
pisno odgovori, da sprejema ponudbo. Za odgovor glej r. st. 439.
4. K v knjigarni poizveduje po knjigi Nobelovega nagrajenca Iva Andrica
Most na Drini. Prodajalec mu pomotoma polozi na prodajni pult knjigo
Most na Dravi. Njen avtor je pisec kriminalk lvo Anti~. K izjavi, da bo
knjigo kupil. Kak~en je pravni polozaj? Za odgovor glej r. st. 453.
5. P je trgovec s pohistvom v Sentilju. PohBtvo prodaja izklju~no tako,
da ga s tovomjakom prepelje do kupca. v primeru vocje oddaljenosti
od Sentilja zaraeuna stro~e prevoza, na lear vedno opozori v katalogu.
Preden sprejme ponudbo, kupcu vedno poslje okvirni izra~un stro~kov
prevoza (~e je bolj oddaljen kraj) in ~aka na njegovo potrditev, da bo
pla~al tudi te stroske.
K po~lje pismo P z vsebino: »Pri Vas naroeam mizo tipa Sabina iz Vase-
ga zadnjega kataloga po ceni 150 EUR. Placilo mize in drugih stro~kov
ob izrOCitvi glede na Vas katalog. Dobava v Selnico, Selnica 35.« P
odgovori, da jo bo dobavil nemudoma in da zaradi majhne oddaljenosti
prevoznih stro~ov ne bo zara~unal.
136
Pozneje se razkrije, da je K mislil na Kraj Selnica ob Dravi, ki je precej

v
dalee od Sentilja. P je mislil na Selnico ob Muri, ki je res povsem blizu
v
Sentilja. Ali je pogodba sklenjena? Za odgovor glej r. st. 454.
I. Soglasje (konsenz)
1. Pojem in zakonska ureditev 433
Predpostavka za sklenitev pogodbe je sporazum med strankama glede bistve-

nih pogodbenih sestavin (cl. 15 OZ). 139 To ni edini clen OZ, ki se nanasa na
v
soglasje, temvec se nanj nanasa tudi cl. 29/odst. 1 in 2 OZ. Ce sta ponudba in
sprejem v soglasju vsaj v bistvenem delu, je pogodba sklenjena (cl. 29/odst.
1 in 2 OZ).
v
Doloebi se vsebinsko ne ujemata povsem. Cl. 15 OZ predpostavlja samo, da 434
je nastalo soglasje (sporazum) strank. Precej drugaee je pri cl. 29/odst. 1 in
2 OZ, saj sta ponudba in sprejem ponudbe sami po sebi izjavi, in sicer izjavi
volje. Zastavi se torej lahko vprasanje, katero soglasje je odlocilno: soglasje
volj ali izjav volj.
2. Soglasje 435
Glede na cl. 15 OZ za sklenitev pogodbe zadosca ze sporazum o bistvenih

pogodbenih sestavinah. Ta je praviloma dosezen tako, da se izjavi volj vse-
binsko ujemata. Tako je, ce prodajalec kupcu ponudi svojo knjigo za 10 EUR,
kupec pa odgovori, da tako ponudbo sprejema. Ce soglasje ni dosezeno,
pogodba ni sklenjena. Vseeno je, zakaj ni sklenjena. Mogoce je, da odgovor
naslovnika ponudbe ni izrazal soglasja s ponudbo ali pa da naslovnik sploh ni
odgovoril. Tak je prvi primer.
Lahko pa je tudi drugace, in sicer se lahko izjavi volj sicer razlikujeta, obe 436
(resnicni) volji pa se ujemata. V takem primeru obstaja skupen namen, od kate-
rega pa izjavi volje odstopata. Ni razloga, da bi pogodba ne bila sklenjena. V
to smer kare tudi cl. 82/odst. 2 OZ, ki se glede na svoje besedilo nanasa le na
139 Mo-Lina, Uvod v civilno pravo, str. 188 (t~. 6.7.5); P1av~ak, OZ s kom., uvodni kom. pred ~1. 15,
str. 194 (~. 2.4.3).
137
razlago sklenjene pogodbe. 140 Pri (sklenjeni!) pogodbi je treba namree iskati in
upostevati skupni namen pogodbenikov; na ta primer se namree nana8a cl. 82/
odst. 2 OZ. Najbd ni nobenega razloga. da ga ne bi iskali tudi pri odgovarjanju
na vprasanje, ali so bile izjave volje take, da je bila pogodba sploh sklenjena.
Thdi sicer, po vsebinski plati, obstaja tehten razlog za tako ravnanje. Nobena od
strank zaradi tega ni prikraj~ana, saj se s pogodbo uresnicuje to, kar sta stranki
hoteli.
v
437 Tak primer je bolj teoreticne narave. Ce se stranki strinjata, potem namrec pra-
viloma ne bo nobena uveljavljala. da pogodba ni bila sklenjena. Konsenz je torej
lahko dosezen tako, da se volje strank pokrivajo; zadosca notranji konsenz. Thdi
ee bodo izjave volj med seboj razliene, to ne bo vplivalo na sklenitev pogodbe.
V primeru spora pa bo teZko dokazati, kakSna je hila resniena volja stranke, saj
je ta pravzaprav psiholoSka kategorija. Na tak polol.aj se nana8a dmgi primer.
P zeli prodati zbirko znamk za 540 EUR in K jo zeli kupiti po tej ceni. Nastalo
je soglasje volj, na katerega ne more vplivati niti pisna pomota P niti K.
438 Mogoee pa je tudi, da izjavi volj strank sicer sogla8ata, vendar si je vsaka
stranka pri izjavi volje predstavljala nekaj drugega. Obstaja zunanji konsenz,
notranji pane. V takem primeru je treba z normativno razlago obeh izjav ugo-
toviti njun smisel. Pomemben je objektivni pomen s prejemnikovega stali~ca.
Ce izjavi volj v svojem normativnem smislu sogla8ata, je pogodba sklenjena
z vsebino, ki izhaja iz pravno upostevnega pomena izjave volje. Konsenz je
zunanji in objektivno-normativen. Razhajanje v voljah na obstoj konsenza
nima vpliva. 141
439 Tak je tretji primer. K ne ve, da je prislo do pisne pomote, in izjavi volje se
pokrivata. Pogodba je hila sklenjena.
440 3. Posledice
Ce je dosezeno soglasje, je pogodba sklenjena (cl. 15 OZ). Kot taka obstaja
in daje pravne ucinke; iz nje nastanejo obveznosti vsaj za eno, pogosteje pa za
obe pogodbeni stranki (cl. 125/odst. 1 OZ). Glavni pravni ucinekje, daje treba
pogodbene obveznosti izpolniti; pogodbeni stranki praviloma odgovarjata za
neizpolnitev pogodbe (cl. 9/odst. 1 OZ).
140 V. Kranjc, CYZ s kom ., kom. k 1!1. 15, str. 211 (tc. 3).
141 V to smer tudi V. Kranjc, OZ s kom., kom. k Cl. 15, str. 211 (tc. 3).
138
Konsenz je lahko oCiten in tudi jasno izra!en. Poleg takega konsenza si je 441
mogoee predstavljati Se dva razli~na pol&aja. Prvi obstaja, ~ je nastalo
notranje soglasje, tj. ce se volji strank ujemata. V tern primeru nobena stranka
ne more uveljavljati zmote. Tako je zato, ker nobena od strank nima napa~ne
predstave o killni odloeilni okom~ini (cl. 46/odst. I OZ). To velja ne glede
na to, da se izjavi volj ne pokrivata.
Drugaee je pri drugem mogoeem poloZc1ju. Obstaja soglasje z normativno 442

razlago pridobljenega smisla izjav volje, toda resni~ni volji se razlikujeta. Ena
stranka res hoee tisto, kar vsebuje njena izjava volje, druga pa nekaj drugega.
V takem primeru je pogodba sicer sklenjena, vendar vsaj v nekaterih primerih
pride v po§tev uveljavljanje napak volje zaradi bistvene zmote (cl. 46 OZ).
V bistveni zmoti sklenjena pogodba je izpodbojna (Cl. 46/odst. 2 OZ). Ce je
izpodbita, postane pogodba neveljavna.
II. Nesoglasje (disenz) 443
OZ ne razlikuje med odkritim in skritim nesoglasjem. V literaturi je to razli-

kovanje znano in za razumevanje zakonske ureditve v OZ celo koristno, zato
velja najprej opredeliti obe vrsti nesoglasja.
Disenz je odkrit, ~ se stranke zavedajo, da niso dosegle soglasja. Ce pa stran- 444

ke menijo, da so dosegle soglasje, vendar ga v resnici niso, je disenz skrit.
Pri obeh vrstah nesoglasja se izjavi volje sicer ne pokrivata, razli~no pa je
zavedanje strank o soglasju. Pri odkritem nesoglasju stranki vesta, da soglasja
ni, pri skritem se nesoglasja niti ne zavedata. Vzrok za skrito nesoglasje je
velikokrat dvoumnost ali veepomenskost izjav strank.
1. Odkrito nesoglasje 44S
Brez dosefenega konsenza pogodba ni sklenjena (cl. 15 OZ). To pravilo velja

za vse tiste primere, v katerih se izjavi volje ne pokrivata. Ce pogodba ni
sklenjena, ne obstaja. Od pravila, da je potreben konsenz o vsem, pa obstajajo
izjeme. Ce sta pogodbeni stranki sicer dosegli soglasje o bistvenih sestavinah
pogodbe, stranske toeke pa pustili za poznej§o ureditev, je pogodba vseeno
sklenjena (cl. 22/odst. 2 OZ; ~l. 29/odst 2 OZ). Iz cl. 29/odst. 3 OZ pa je
mogoee sklepati, da so bistvene toeke tiste, ki se nana§ajo ceno, placilo,
139
kakovost ali kolicino blaga, k:raj in cas dobave, obseg odgovomosti in na

re~evanje sporov (cl. 29/odst. 3 OZ). Stranske so torej lahko le druge toeke.
Po volji strank so seveda lahko bistvene toeke ~e katere druge, ne le tiste, ki
jih nasteva cl. 29/odst. 3 OZ. Pri doloeitvi bistvenih toek sta stranki namrec
povsem prosti.
446 Ce obstaja le razhajanje glede stranskih toCk, je mogoee, da jib uredi sodi~ee
(cl. 22/odst. 2 OZ), ali pa veljajo taka nebistvena pogodbena doloeila (»stran-
ske tocke«), kot jib je opredelil naslovnik (tj. sprejemnik ponudbe; cl. 29/odst.
2 OZ).
447 Prvi primer se nana~a na odkrito nesoglasje. P je ponudil po ceni 1.000 EUR.
OCitno je bila za K cena previsoka in se z njo ni strinjal. Zato je ponudil
nizjo ceno, namree 900 EUR. Te P ni sprejel. Cena je bistvena sestavina
(cl. 29/odst. 3 OZ). Iz okoliscin je oeitno, da stranki nista dosegli soglasja
o bistveni sestavini in da se tega tudi zavedata. Pogodba med P in K ni bila
sklenjena.
448 2. Skrito nesoglasje
Najpreprosteje bi bilo, ee bi bilo skrito nesoglasje izenaeeno z odkritim. Taka

je ureditev v par. 155 BGB. 142 Ureditev je preprosto zasnovana, prakticno
izvedljiva brez tezav in torej prepricljiva v vseh pogledih. Ocitno pa zakonske
norme s tako vsebino v OZ ni. V zvezi z nesoglasjem je v literaturi pritegnil
pozomost cl. 16 OZ, to je nekdanji cl. 63 ZOR. Razlagati si ga je mogoee na
razlicne nacine, med drugim tudi tako, da ureja bodisi zmoto bodisi nesoglas-
je. Problem pravilne razlage je ~e veeji, ce se uposteva umestitev cl. 16 oz.
Cl. 15 OZ re sicer ureja konsenz. Ce ni konsenza, obstaja disenz. Torej je v
cl. 15 urejen se disenz, vendar ne izrecno. Ce stranki soglasja nista dosegli,
pogodba ni sklenjena. Takoj za njim urne~ceni cl. 16 OZ pa pravzaprav doloea,
da pogodba ni sklenjena, ce sta stranki prepricani, da se strinjata, dejansko pa
je med njima nesporazum o naravi pogodbe, o podlagi ali predrnetu obvezno-
sti. Glede razlage cl. 16 OZ (incl. 63 ZOR) so se doslej oblikovala tri stalisca,
ki so vsa znana ~e iz literature v povezavi z ZOR.143
142 Dolenc, Napake volje, str. 174.

143 Dolenc, Napake volje, str. 170 in nasi.
140
Po prvem staliscu ta dolocba ureja odkrito neujemanje izjav volje, torej odkriti 449
disenz. C:e bi bilo tako, bi urejat isto kot ct. 15 oz in bi bil torej odvecen.
Lahko bi se ga razumelo tudi kot omejitev cl. 15 OZ. Literatura sicer tega pose-
bej ne problematizira, je pa vseeno ocitno: medtem ko bi cl. 15 OZ dolocal, da
vsako nesoglasje vodi do nesklenitve pogodbe, bi cl. 16 OZ doloeal drugace,
namree da so vzrok za nesklenitev pogodbe le nekatere vrste nesoglasij. Taka
razlaga bi vzpostavila vsebinsko neskladno ureditev konsenza144 in je ze iz
tega razloga neprimerna.
Po drugem staliscu ureja zmoto, in sicer zmoto o naravi pogodbe, o podlagi ali 450
predmetu obveznosti. 145 Temu staliscu je mogoee oeitati, da pravzaprav ureja
tisto, kar je re urejeno v cl. 46 OZ v zvezi z zmoto, in poleg tega z drugacno
pravno posledico. Vendar to ne more biti odloeilen razlog zoper tako razlago.
Ne bi bilo nemogoce, da bi cl. 46 OZ vzpostavil temeljno pravilo v zvezi z
zmoto, cl. 16 OZ pa posebno. 146 Odloeilen razlog, ki govori zoper tako razla-
go, se zdi nekaj drugega: ce naj bi cl. 16 OZ urejal zmoto, potem je mogoee
domnevati, da je hila pogodba sklenjena. TeZko pa si je predstavljati primer,
v katerem bi stranki dali soglasni izjavi volj kljub temu, da sta se njuni volji
glede narave pogodbe, podlage ali predmeta obveznosti razlikovali. 147
Po tretjem staliscu cl. 16 OZ ureja le skrito nesoglasje, in se to le glede nara- 451

ve pogodbe, podlage ali predmeta obveznosti. 148 Ce se torej izjavi volj strank
ujemata, njuni (resnicni) volji glede narave pogodbe, podlage ali predmeta
obveznosti pa ne, in se stranki tega ne zavedata, potem obstaja med njima
skrito nesoglasje glede navedenih okomcin. Pravna posledica je nesklenitev
pogodbe. 149 V drugih primerih skritega disenza pa bi pogodba pravzaprav
morala biti sklenjena kljub (sicer skritem) nesoglasju(!). Tudi stamce, ki v
cl. 16 OZ vidi (delno) ureditev skritega nesoglasja, torej ni brez hudih pomanj-

145 Pregled stali§C §e iz jugoslovanske literature in k ~. 63 ZOR v: Dolenc, Napake volje, str. 171.
146 Dolenc, Napake volje, str. 176. Dolenc meni, da bi prav taka razlaga povezala ~ena 16 in 46 OZ
v smiselno celoto; vzor za tako ureditev vidi v francoskem pravu.
147 Glej pri.mere v Dolenc, Napake volje, str. 171 do 173.
1-48 Doleoc, Napake volje, str. 174, ob sklicevanju na starej§o literaturo (Smaljcelj, Zabluda u obve-
7.nom praw; podrobnosti glede objave str. 171, op. 9).
149 Dolenc, Napake volje, str. 186, navaja enako §e iz jugoslovanske literature, ne zavzame pa lastnega
stali~l!a. Navaja in graja pa drugacno stali§Ce, ki ga je zavzelo VS RS v odloc"bi z opr. St. II Ips 627/96.
Pravni posel naj bi bil po mnenju VS RS »absolutno niilen«.
Ol!itoo je iz.rldanje VS RS povr§no. Verjetno naj bi »absolutoa nil!nost« pomenila, da je pogodba
nicna, saj niti ZOR niti OZ ne poznata pojma absolutne nicnosti.
141
kljivosti, zlasti sistemskih. V primeru skritega disenza bi lahko bila v drugih

primerih, ki niso zajeti s ~1. 16 OZ, pogodba torej kvecjemu izpodbojna zaradi
bistvene zmote. To velja seveda le, ee bi bile izpolnjene predpostavke cl. 46/
odst. 1 in 2 OZ.
452 Sodna praksa in veeinsko mnenje slovenske literature je, da ~1. 16 OZ ureja
skrito nesoglasje, vendar le skrito nesoglasje glede narave pogodbe, podlage
ali predmeta obveznosti. 150 Taka razlaga delno odpravlja protislovja, ki jib na
eni strani prinasa cl. 16 OZ, na drugi pa ~1. 46 OZ. Prinasa tudi »smiselno
celoto«, lSI ki pa kljub vsem dobro misljenim interpretativnim prizadevanjem
ostaja le relativno smiselna in le nekoliko boljsa od razlage, ki vidi v cl. 16
OZ ureditev zmote.
453 V cetrtem primeru K ocitno zeli kupiti knjigo Most na Drini. P mu ponudi
drugo delo, namrec Most na Dravi. Med strankama sicer ni nesporazuma glede
cene kot enega od dveh predmetov obveznosti. Obstaja pa nesoglasje glede
stvari kot drugega predmeta obveznosti. P meni, da je predmet obveznosti
Most na Dravi, K meni, da gre za knjigo Most na Drini. Te razlike se ne zaveda
nobena od pogodbenih strank. Gre za prikrito nesoglasje. Ker se nana5a na
predmet obveznosti, pogodba ni sklenjena.1s2
454 Drugacen je poloZaj v petem primeru. Stranki sta se sicer strinjali o mizi kot
pogodbenem predmetu, ne pa tudi o kraju iz£0Citve mize. Razlike glede kraja
izrOCitve se nista niti zavedali. Pogodba je sklenjena ne glede na ociten disenz,
saj se ta ne nana5a niti na naravo pogodbe, niti na podlago, niti na predmet
obveznosti, temvec le na kraj izro~itve in s tern povezano stransko obveznost
prevoza.
v
455 Cl. 16 OZ naj bi torej urejal poloZaj, v katerem se izjavi volj strank ujemata,
ne pa tudi njuni (resni~ni) volji glede narave pogodbe, podlage ali predmeta
obveznosti. Do tega lahko pride le, ee je (vsaj) ena stranka v podobnem polo-
zaju, kakrsen je zrnota. Pri (bistveni) zmoti gre sicer za neujemanje izjave volje
s hipoteti~no voljo, ki bi jo stranka imela, ~e bi poznala resni~ne okoliscine.
Pri ~1. 16 OZ gre za neujemanje (resnicnih), in ne le hipoteticnih volj, pri kate-
rem se stranki neujemanja ne zavedata. Tako se izkare, da je ureditev skritega
nesoglasja pravzaprav podobna ureditvi zmote.
150 Pregled stalisc v: Dolenc, Napake volje, str. 170, 171, 176 in 177.
tst Doleoc, Napake volje, str. 176.
IS2 Podobni primeri so v: Doleoc, Napake volje, ~1T. 175.
142
Nobeoega res prepri~ljivega logicnega razloga ni videti, da bi za prikrito neso- 456

glasje moralo veljati kaj drugega kot za odkrito. Celotna ureditev je hila tudi
zato re kritizirana kot arbitrarna 153 Temu stali~cu je mogoee le pritrditi.
Shematska upodobitev ureditve soglasja in nesoglasja 457
143
458 Tretje poglavje: Predpostavke veljavnosti

pravnega posla
§ 11 Pojem predpostavk za veljavnost

pravnega posla
I. Pojem in razmejitev od predpostavk za sklenitev

pogodbe
Ce pogodbenika dosezeta soglasje o bistvenih sestavinah pogodbe, je pogodba
sklenjena (cl. 15 OZ). V primeru disenza pogodba praviloma ni sklenjena (arg.
iz cl. 15 OZ). Do kakSnib posledic za sklenitev pogodbe lahko pripelje uporaba
cl. 16 oz v primerih skritega disenza, je bilo obrazloreno v prejsnjem para-
v
grafu. Sele po sklenitvi je rnogoee govoriti o pogodbi; pred tern pogodba ne
obstaja. Predpostavki za sklenitev in s tern za obstoj pogodbe sta torej ponudba
in sprejem ponudbe. Zadnje ne srne bistveno spreminjati ponudbe. Za nastanek
enostranskega pravnega posla zadosca re ena sama izjava volje.
459 Pogodba je lahko neveljavna. To izhaja na primer iz stevilnih doloeb cl. 34 in
naslednjih OZ, zlasti v 1., 4. in 5. odseku 1. oddelka II. poglavja prve knjige.
Vendar pa nikakor ne le iz njih; stevilne doloebe o neveljavnosti so raztresene
ne le po drugih delih OZ, ternvec tudi po drugih delih slovenske zakonodaje.
Neveljavnost pa je skupno ime za neveljavnost zaradi nicnosti in neveljavnost
zaradi izpodbitja pogodbe (prim. naslov 4. odseka pred cl. 86 OZ).
460 Ker OZ razlikuje med sklenitvijo pogodbe in neveljavnostjo pogodbe, se naj-
prej zastavi vprasanje, kaksno je razmerje rned njima.
461 Dolocbe o neveljavnosti pogodbe so predvsern v cl. 34 in naslednjih OZ (v
ll. poglavju, 1. oddelku, II. pododseku in naslednjih OZ), torej v zacetnern
delu OZ. Te dolocbe so sicer v 1. odseku (1. oddelka II. poglavja prve
knjige), naslovljenem Sklenitev pogodbe. Iz naslova odseka bilo mogoce
sklepati, da pogodba sploh ni sklenjena, ce manjka katera od predpostavk
za njeno veljavnost. Taka razlaga bi bila sicer sistematicna, vendar vseeno
napacna.
144
~ -----.·-....
Drug! del: Pravni pose!
Norme cl. 34 in naslednjih OZ doloeajo, da je pravna posledica neveljavnost 462

pogodbe. Zakonsko besedilo vedno govori o neveljavnosti pogodbe, ne o
njenem neobstoju. Predpostavlja torej, da pogodba obstaja, in odreja njeno
neveljavnost. Pogodba pa obstaja le, ce je sklenjena, kot je bilo pojasnjeno na
zaeetku.
Iz dolocb II. do VI. pododseka (in ~e

nekaterih drugih) se torej lahko zaneslji- 463
vo sklepa, da je lahko neveljavna le ze sklenjena pogodba, ne nesklenjena. Ce
pogodba sploh ni bila sklenjena, ne more biti neveljavna. Nemogoe ali nedopu-
sten pogodbeni predmet na primer je razlog, zaradi katerega je pogodba nicna
(Cl. 35 OZ), ne nesklenjena. lsto velja na primer za pogodbo, ki nasprotuje
prisilnim predpisom (Cl. 86/odst. 1 OZ).
Na podlagi predhodnih izvajanj je mogoce sestaviti preprosto pravilo: le skle- 464

njena pogodba je torej lahko neveljavna. Neobstojeca pogodba ne more biti
neveljavna. Ne obstaja pa zato, ker sploh ni bila sklenjena.
Nesklenjena in zaradi tega neobstojeea pogodba nima pravnih ucinkov, ki bi 465

jih nemara imela sklenjena pogodba. Ce se opazujejo samo posledice neob-
stojeeosti, jo to priblifuje neveljavni pogodbi. Vendar gre, pravno gledano,
vseeno za nekaj drugega, kot je neveljavnost. Razlika je v vzroku, deloma
tudi v posledicah.
S pomoejo teh premislekov je torej mogoee opredeliti pojem predpostavk za 466

veljavnost pogodbe. To so tiste okoli~cine, od katerih je odvisna veljavnost
(sklenjene) pogodbe.
Naslov 1. odseka (Sklenitev pogodbe) v 1. oddelku II. poglavja prve knjige OZ 467
je torej vsebinsko nenatancen: 1. odsek narnree le v 1. pododseku ureja pred-
postavke za sklenitev pogodbe, vecinoma pa ureja predpostavke za veljavnost
pogodbe. Pogodba je torej lahko neveljavna, ce ne izpolnjuje katere od teh
zadnje navedenih predpostavk.
II. Predpostavke za veljavnost pogodbe 468
Pravni posel je sicer lahko sklenjen, vendar pa ne bo veljal. To je mogoee v

naslednjih primerih:
145
Vzrok neveljmtosti Vrsta newJjavnosti ill

pl'lllDi teiiM'Jj
l. nemogoe, nedopusten, nedoloeen ali nicnost (cl. 35 OZ)
nedoloeljiv predmet obveznosti
2. neobstoj ali nedopustnost podlage nicnost (cl. 39/odst. 4 OZ)
3. poslovna nesposobnost (popolna, delna) nicnost ali izpodbojnost (cl. 41/odst. 1
in 3 OZ)
4. z napakami obremenjena volja in podobni vecinoma izpodbojnost (cleni 45/odst. 1,
primeri (grofuja, zmota, prevara, navidezna 46/odst. 2, 49/odst. 1 OZ)
pogodba) nicnost pogodbe (cl. 50/odst. 1 OZ)
5. krSitev doloc'b o zahtevani (predpisani) nicnost (cl. 55/odst. 1 OZ)
obliki
6. krSitev vsebinskih omejitev nicnost (cl. 86/odst. 1 OZ)
izpodbojnost (cl. 118/odst. 1 OZ)
nicnost (cl. 119/odst. 1 OZ)
469 Splosne zahteve za veljavnost so razvidne iz imen pododsekov v 1. odseku (1.

oddelka II. poglavja prve knjige). Izjema je le skupina omejitev glede vsebine
pravnega posla, ki je ze urejena v 4. odseku (ki se zacne s cl. 86 OZ) in v 5.
odseku (ki se zacne s cl. 100 OZ); zadnje veljajo le za dvostransko zavezujoce
pogodbe. Predpostavke za veljavnost pogodbe so torej:
1. predmet (cl. 34 in nasi. OZ), 154
2. podlaga, imenovana tudi causa (elena 39 in 40 OZ), 155
3. poslovna sposobnost (cl. 41 in nasi. OZ),156
4. volja brez napak (cl. 45 in nasi. OZ), 157
5. oblika (cl. 51 in nasi. OZ), ce je zahtevana, 158
6. spostovanje vsebinskih omejitev (cl. 86 in nasi. OZ ter elena 118 in 119
OZ).159
154 Glej par. 12.

155 Glej par. 13.
156 Glej par. 14.
157 Glej par. 15 do 19.
158 Glej par. 20.
159 Glej par. 21 in tudi 22.
146
Najsplo~nej~a pravila glede vsebinskih omejitev vsebujejo cl. 86 in nasi. OZ. 470
Za obojestransko zavezujoee (»dvostranske«) pogodbe so dodatna pravila ~e v
clenih 118 in 119 OZ. Nan~ajo se na cezmemo prikraj~anje in oderustvo. 160
K sp1osnim predpostavkam za veljavnost pravnega posla ne spadajo pogoj, 471
rok, ara in odstopnina (c1eni 59 do 68 OZ). Zadnji dve zato ne, ker sta stranki
povsem prosti glede tega, ali sploh hoeeta dogovoriti aro ali odstopnino. Enako
velja tudi za pogoj, rok in termin; poleg tega tudi nastop razveznega pogoja
ne pripelje do neveljavnosti pogodbe. Pogodba z odloznim pogojem tudi ze
daje pravne ucinke vsaj deloma in ni neveljavna samo zato, ker odloZni pogoj
ni izpolnjen. Smiselno enako velja za razvezni in odloZni rok ter odl<>Zni ter-
•
mm.
Ill. Pravna posledica pomanjkanja katere od predpostavk 472

za veljavnost
v
Ce katera od predpostavk za neveljavnost ni podana, je pogodba neveljavna.
To je razvidno iz posamicnih doloeb (na primer cleni 35, 39/odst. 4, 41/odst.
1 in 3, 45/odst. 1 OZ itd.).
IV. Posledice veljavnosti pogodbe ali katerega drugega 473

pravnega posla
Glavna posledica sklenjene in veljavne pogodbe je, da ustvari zahtevek za vsaj
eno pogodbeno stranko (cl. 125/odst. 1 OZ). To pomeni, da je upravieenec
iz pogodbe upravicen od zavezanca zahtevati izpolnitev obveznosti (cl. 239/
odst. 1 OZ). Povedano drugace, upravicenec iz pogodbe ima zahtevek za
izpolnitev, ki se imenuje tudi izpolnitveni zahtevek. Na zavezo se lahko gleda
tudi z druge strani: zavezanec je dolfan izpolniti svojo zavezo. Tudi g1ede tega
je c1. 239/odst. 1 OZ nedvoumen. lzpolnitev obveznosti torej za zavezanca ni
stvar dobre volje, temvee postane dol.Znost.
Pri dvostransko zavezujoeih pogodbah nastanejo obveznosti za vsako od obeh 474
pogodbenih strank, pri enostransko zavezujoeih pa obveznost 1e za eno stranko,
160 Glej par. 22.
147
v
druga pa ima 1e zahtevke. Ce gre za enostranski pravni pose1, za katerega se
smiselno uporabljajo pravila o pogodbah (cl. 14 OZ), nastanejo obveznosti le
za edini udeldeni pravni subjekt, namree za zavezanca.
475 Zavezanec iz pravnega posla mora izpolniti prav tisto, k cemur se je zavezal
(cl. 282/odst. 1 OZ), ob pravem casu in na pravem kraju (cl. 289 in nasi. OZ).
Razmeroma ~tevilne dolocbe torej oprede1jujejo, katere predpostavke mora
izpolniti dejansko opravljena dajatev ali storitev, da lahko velja za izpolnitev.
v
Ce se obveznost iz pravnega posla izpolni, potem obveznost ugasne, in sicer z
izpolnitvijo (cl. 270/odst. I OZ). To je koncni cilj pravnega posla in pravilo-
ma obveznost preneha prav zaradi izpolnitve. Zahtevek lahko sicer ugasne se
iz drugih razlogov. Pri trajnih obveznostnih razmerjih 1ahko zahtevek katere
od strank preneha na primer tudi zaradi preteka roka (cl. 332 OZ) ali zaradi
odpovedi (cl. 333 OZ).
476 Pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti 1ahko pride do motenj (kditev). 0

motnjah je mogoce govoriti, ce zavezanec ne izpolnjuje svoje obveznosti tako,
kot je to glede na pravni posel zavezan storiti. Zavezanec torej kdi pogodbo.
Nastanek motenj pomeni, da zavezanec kdi vsaj eno pravnopos1ovno zavezo.
Motnje pri izvdevanju pravnoposlovnih zavez so zbirni pojem za stiri razlicne
vrste motenj, to je za nemoZilost izpolnitve (cleni 34 in nasi., 116 in 117 OZ),
zamudo (zlasti cleni 299 in nasi. OZ, 239/odst. 2 OZ), napake (zlasti cl. 100
in 458 in nasi., 488 in nasi. OZ) 161 in za nastanek spremenjenih, izpolnitev
otefujoeih okoliscin (cl. 112 in nasi. OZ).
477 Pravila o motnjah pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti opredeljujejo

pravne posledice zaradi krsitve pogodbe. Te naj bi na zavezanca praviloma
ustvarjale pritisk, da svojo zavezo izpolni, ce je to se mogoee. Talco je na
primer prodajalec zavezan odpraviti stvamo napako na prodani stvari, ce
kupec tako zahteva (cl. 468/odst. lite. 1 OZ). Zaveze ni vedno mogoee
izpolniti, zato skusa OZ v takih primerih upravicencu dati na voljo izravnavo
za prikrajsanje, ki ga je doletelo. Primerov te vrste je veliko. Talco lahko na
primer zahtevajoci, ki mu zavezanec naknadno ne more izpo1niti obveznosti
iz razloga, za katerega odgovarja, zahteva odskodnino zaradi neizpolnitve,
ne more pa zahtevati izvr8itve obveznosti (cl. 117/odst. 3 OZ). Pri nekaterih
161 Prim. tudi uvod v pravno ureditev kmtve pogodbenih obveznosti v: MoZina, Uvod v civilno pravo,
str. 195 in nasi. (tl!. 6.10). Podrobnosti so zlasti v: Mofina, JWitev pogodbe, 2006, str. 325 in nasi.,
333 in nasl., 373 in nasl. ter 399 in nasi.
148
vrstah krSitve pogodbenih obveznosti iz dvostransko zavezujo~ih pogodb

lahko upravi~enec, cigar zahtevka zavezanec ni izpolnil, naknadno doseze
razvezo celotne pogodbe z odstopom (cleni 103 in nasi., 468/odst. 1/tc. 3 OZ
itd.). Pos1edica razveze pogodbe je prenehanje zahtevkov obeh pogodbenih
strank (cl. 111/odst. 1 OZ). Kditelj pogodbenih zavez je 1ahko odskodninsko
odgovoren kljub temu, daje njegova pogodbena zaveza prenehala (elena 1111
odst. 1 in 239/odst. 2 OZ).
Ni pa vedno tako, da zavezanca doletijo neugodne pravne posledice krSitve 478

pogodbenih obveznosti. V nekaterih primerih vzroka za krsitev pravnoposlov-
nih zavez ni mogoee pripisati ravnanju zavezanca ali pa vsaj za krsitev zaveze
zavezanec ni odgovoren. V teh primerih OZ po1ohj krSitelja zaveze olajsuje
na razli~ne na~ine. Tako na primer zavezancu ni mogoee pripisati, da je po-
vzrocil potres, zaradi katerega je bil uni~ena unikatna vaza, ki je bila predmet
obveznosti. V takem primeru bi bilo neprimerno, ce bi zavezanec odgovarjal
za pogodbeno krsitev enako strogo, kot ee je vzrok za nemomost izpolnitve
mogoee iskati v njegovem malomarnem ali celo namernem, k neizpolnitvi
usmerjenem ravnanju. Prav to uposteva tudi pravna ureditev (~1. 116/odst. 1
OZ). Podrobnosti glede motenj pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti spa-
dajo re v obveznostno pravo.
§ 12 Predmet obveznosti 479
Primera
1. P in K skleneta pogodbo o prodaji osebnega vozila v lasti P. Pri skle-
nitvi pogodbe je bilo vozilo ze uniceno, eesar P ni vedel. Ali lahko K
zahteva izroeitev vozila? Za odgovor glej r. st. 491.
2. Serviser S se L zavere, da bo popravil vozilo, ko ga bo ta pripeljal
na popravilo. Ne ve pa, da boleha za boleznijo, zaradi katere je postal
nesposoben za kakrSnokoli delo. Ko L cez nekaj dni pripelje vozilo v
popravilo, S popravila ne more opraviti. Ali se je S sp1oh lahko veljav-
no zavezal k popravilu vozila? Ce se je, kaj lahko stori za izpolnitev
pogodbene obveznosti? Za odgovor glej r. st. 493.
149
I. Uvod
Naslov ~1. 34 OZ je: »Kalden mora biti predmet obveznosti«. V ~1. 34/odst.
1 OZ je opredeljeno, kaksna je lahko vsebina pogodbene obveznosti. To je
lahko dajatev, storitev, opustitev ali trpljenje. Predmet obveznosti aJi vsebina
pogodbene obveznosti torej pomeni isto.
480 Te stiri vrste pogodbenih predmetov je mogoee zdruZiti v dve skupini: daja-
tev in storitev. K zadnji spadata tudi opustitev in trpljenje. Dajatve pomenijo
prenos pravnega objekta. K njim spadajo ne le dajatve stvari, temv~ tudi
pravic. Storitev pomeni neko ravnanje. K storitvam se lahko stejeta tudi
opustitev in trpljenje, ~eprav ju OZ razlikuje od storitve. Vsebina storitve
je v tern primeru nedejavnost pogodbeno zavezane osebe, to je odsotnost
nekega ravnanja.
481 OZ nima posebnih dolo~b o predmetu pravnega posla na splosno. Dolocbe o
pogodbenem predmetu pa se lahko smiselno uporabljajo tudi za enostranske
pravne posle. Posebnih razlogov, ki bi temu nasprotovali, namr~ ni.
482 Cl. 34/odst. 2 OZ opredeljuje, killen mora biti predmet obveznosti. Biti
mora:
1. mogoc,
2. dopusten in
3. vsaj dolocljiv.
483 Clena 34 in 35 OZ se oba nanasata na vse tri predpostavke, ki jih mora izpol-
njevati vsak predmet obveznosti. Cleni 36, 37 in 38 OZ se nanasajo na mogo-
cost, dopustnost in dolocljivost predmeta, in sicer v tern zaporedju.
484 Pravna posledica dogovora o nemogoeem, nedopustnem ali nedoloeljivem
predmetu je nicnost pogodbe. To sicer izrecno doloea C1. 35 OZ, izhaja pa ze
iz cl. 34 oz v povezavi s cl. 86/odst. 1 oz.
48s II. Nemozni, nedopustni in nedolocljivi predmet obveznosti
1. Nemoznost predmeta
486 ct. 35 oz v prvem primeru dotoca smisetno isto, kot je ze rimsko pravo:
lmpossibilium nulla obligatio est. Vprasanje je le, na katere primere se ta
150
dolocba nana.Sa: na subjektivno ali objektivno, na za~tno ali naknadno nemo-

l.nost.
Kot nemogoea lahko velja tista obveznost, ki je nemogoca za vsakogar. Taka 487
nemomost se imenuje objektivna nemofnost. Lahko pa kot nemogoea obvez-
nost velja tista, ki je dolznik ne more izpolniti, kdo drug pa lahko. Taka nemo-
most se imenuje subjektivna nemoznost.
Razlikovati je mogoee 8e med za~tno in naknadno nemomostjo izpolnitve. 418

Za~tna nemol.nost izpolnitve obstaja Ze v easu sklenitve pogodbe, naknadna
pa se pojavi sele po njej.
Clena 116 in 117 OZ urejata naknadno nemoznost neizpolnitve. To je raz- 489

vidno iz njunega besedila. Oba namre~ urejata pravne posledice le, »~e je
postala izpolnitev obveznosti ene stranke dvostranske pogodbe nemogo~a«.
Tako se namre~ za~neta ~lena 116/odst. 1 in 117/odst. 1 OZ in s tern je
opredeljena ze prva predpostavka za njuno uporabo. Ce je izpolnitev obvez-
nosti postala nemogoea, to pomeni, da je bila izpolnitev obveznosti sprva se
v
mogoea. Clena 116 in 117 OZ urejata tisto, kar se bolj abstraktno imenuje
v
naknadna nemomost izpolnitve. Cleni 34 do 36 OZ se torej nana.Sajo le
na primere, ko je obveznost vse od za~etka nemogoea. Gre za t. i. zacetno
nemoznost izpolnitve.
OZ ne govori o dolznikovi nemomosti izpolnitve, temve~ o nemoznosti pred- 490

meta obveznosti. Ze to ka!e, da je v ~1. 35 OZ misljena le objektivna nemo-
l.nost. Poleg tega OZ v zvezi z za~tno nemoznostjo dolfnika sploh ne omenja.
Clena 34/odst. 2 in 35 OZ se torej nanasata le na predmet, ki ga je nemogooe
izpolniti zaradi »predmetnih« lastnosti, ne na predmet, ki ga dolznik ne more
izpolniti zaradi svojih »osebnih« lastnosti. OZ torej doloea ni~nost pogodbe le
v primeru zaeetne objektivne nemomosti predmeta pogodbene obveznosti. 162
lzjema od pravila, da zaeetna nemoZ:nost dati obljubljeni predmet obveznosti
vodi do nicnosti, pa velja, ~e je predmet pogodbe terjatev (~1. 423 OZ). V tern
primeru pogodba ni ni~na. 163
l62 Mofina,lmpossibilium nulla obligatio est? Zat\etna nezmofnost izpolnitev v slovcnskem in pri-
merjalncm pogodbenem pravu, str. 178, Zbomik znanstvenih razprav, Pravna fakulleta v Ljubljani,
2006; isti, Krliitev pogodbe, 2006, str. 334.
t63 Mo!ina, Impossibilium nulla obligatio est? Zaa:tna neunolnost i.qlolnitev v slovenskem in pri-
mcrjalnem pogodbenem pravu, str. 181, Zbornik manstVenih razprav, Pravna fakulteta v J.Jubljani,
2006; isli, Krliitev pogodbe. 2006, str. 338.
151
491 V prvem primeru je bilo konkretno vozilo, na katero se nanasa prodajna

pogodba, ze uniceno. Predmet obveznosti je bil ze v casu sklenitve pogodbe
nemogoc. Prodajna pogodba je torej nicna. K iz nicne pogodbe nima nobenih
(pogodbenih) pravic. Ker je izrocitev vozila ena od takih pravic, torej osebnega
vozila ne more zahtevati.
492 Sarno zaradi popolnosti prikaza se bo zastavilo se vprasanje, kaksna bi bila

pravna posledica zaeetne subjektivne nemomosti izpolnitve predmeta obvez-
nosti. Odgovor je bil nakazan ze prej, v zvezi s cl. 35 OZ. Ta dolocba sicer
'
ne vsebuje izrecnega pravila. OZ pa ureja prodajo stvari, na kateri prodajalec
nima lastninske pravice. Znacilen primer subjektivne nemomosti je prav taka
prodaja, to je prodaja stvari v lasti koga drugega. Cl. 440 OZ za tak primer
v
ne doloea, da bi bila prodajna pogodba nicna. Ce to pravilo velja za prodaj-
no pogodbo, potem ni videti razloga, da ne bi veljalo tudi za druge primere
subjektivne nemomosti izpolnitve. Pogodba torej ni nicna, ce se je dolZnik
zavezal k dajatvi ali storitvi, ki je subjektivno nemozna. 164
493 V drugem primeru se je S zavezal k opravi storitve, ki je sicer sam ne more

opraviti, lahko pa jo opravi kdorkoli drug. Gre torej za primer subjektivne
nemoznosti, ne objektivne. Obveznost S je veljavna ne glede na to, da je sam
ne bo mogel izpolniti. Ce bo hotel izpolniti pogodbene obveznosti, bo torej
moral poskrbeti, da jib bo izpolnil nekdo drug.
494 V trenutku sklenitve nemogoei predmet ne pripelje do nicnosti pogodbe, ee je

bila pogodba sklenjena z odlomim pogojem ali rokom, predmet obveznosti pa
je postal mogoc, preden se je uresnicil pogoj ali iztekel rok (cl. 36 OZ).
495 Zacetna objektivna nemoznost je za prodajno pogodbo urejena v cl. 438 /odst.
2 oz, in sicer enako kot v cl. 34 in nasi. oz.165
496 2. Nedopustnost predmeta
Predmet je nedopusten, ce je v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralo (cl. 37

v
OZ). Ce pogodbeni predmet nasprotuje prisilnim predpisom ali morali, celotna

pogodba nasprotuje prisilnim predpisom ali morali in je torej nicna tudi na
164
Mozina, lmpossibilium nulla obligatio est? Zacetna nezmoznost izpolnitev v slovenskem in pri-
merjalnem pogodbenem pravu, str. 183, Zbornik znanstvenih razprav, Pravna fakulteta v Ljubljani,
2006; isti, Krsitev pogodbe, 2006, str. 340.
165 Juhart, OZ s kom., kom. k Cl. 438, str. 81 (tC. 2.2).
152
podlagi ct. 86/odst. 1 oz. ctena 37 oz in 86/odst. 1 oz torej doloeata isto

pravno posledico. Posebna doloeba o nedopustnosti predmeta je tudi v pravu
prodajne pogodbe {cl. 438/odst. 1 OZ).
Glavni primeri nedopustnega predmeta se nan3Sajo na prodajno pogodbo. 497
Predmet prodajne pogodbe je nedopusten, ce je stvar zunaj pravnega prometa.
Taka prodajna pogodba je nicna.
3. Nedoloeljivost predmeta 491
Predmet je nedoloeljiv, ee se ga ne da doloeiti niti iz opisnih podatkov pogod-

be. ce ga niti tako ni moe doloeiti, potem je to Iahko celo indic, da stranki
v resnici nista dosegli soglasja, jima pa je to ostalo skrito. V tern primeru
pogodba zaradi skritega disenza sploh ni hila sklenjena (elena 15 in 16 OZ)
in ne more biti nicna.
Nedoloeljiv je tudi, ce sta stranki prepustili tretjemu, da doloei predmet pogod- 499
be, tretji pa predmeta pogodbe ne doloei (cl. 38/odst. 2 OZ).
Ill. Naknadna nemoznost soo

Naknadna nemomost ima sicer pravne posledice, vendar ne pripelje do nieno-
sti pogodbe. Ker je vrsta pogodbene krSitve, ne more biti predmet obravnave
v tej knjigi, temvec spada v razpravo o obveznostnem pravu.
§ 13 Nagib, namen in pogodbena podlaga 501
Primeri
1. K je izvedel, da bo moral oditi na slu!beno pot s svojim vozilom. Ker
v
ga tisti Cas nima, si ga kupi. Ze po sklenitvi prodajne pogodbe izve, da
mu ne bo treba iti na sluf beno pot in da avtomobila torej ne potrebuje.
Ali lahko na kaksen nacin doseze, da bi prodajna pogodba ne veljala?
2. Enak primer kot prej, le da se K s prodajalcem dogovori, da bo vozilo
izroCeno in placano sele, ee bo K moral oditi na slufbeno pot. Ali bo
okoliscina, da K ne bo odsel na slu!beno pot, kako vplivala na pogodbo?
153
3. Enak primer kot prej, le da K prodajalcu omeni, da kupuje avtomobil

zato, ker potrebuje vozilo, da z njim odide na sluzbeno pot. Za odgovor
glej r. st. 507.
I. Nagib in namen v pogodbi; nagib kot causa

V OZ je mogoce najti pojem nagiba le na treh mestih (cleni 40, 47, 88 OZ).
Pogostejsa je v OZ beseda namen, toda ta ima lahko vsaj dva razlicna pome-
na. Prvi se nanasa na zakonski namen, ki bi ga bilo mogoee opisati tudi kot
zakonodajalcev namen (na primer cleni 51/odst. 3, 53, 86/odst. 1 OZ). Drugi
se nanasa na namen ene stranke ali pa obeh strank skupaj (na primer cleni 7I
odst. 3, 32, 46/odst. 1, 82/odst. 2 OZ). V tern primeru bi bilo mogoee govoriti
o namenu pogodbene stranke in o pogodbenem namenu.
502 OZ ne opredeljuje nagiba. Zdi se, da nagib (motiv) razume kot razlog, ki kore-
nini v preteklosti in ki je bistveno vplival na odlocitev za doloceno ravnanje,
zlasti na odloCitev za sklenitev pogodbe (cl. 40/odst. 2 OZ). Drugi pogodbeni
stranki lahko nagib ostane neznan (cl. 40/odst. 3 OZ). Praviloma ga celo ne
pozna, saj ne more pogledati v psiho svojega sopogodbenika. Poleg tega druge
pogodbene stranke nagib praviloma niti ne zanima.
503 Namen ene od pogodbenih strank je cilj, torej tisto, kar zeli doseci s svojim
ravnanjem, neka korist. Namen je usmerjen v prihodnost. Za namen velja enako
kot za nagib: drugi pogodbeni stranki je praviloma neznan in zanjo nezanimiv.
504 Ce je namen dosezen, odpade tudi nagib, saj je nagib uresnicen. Ce namen
ni dosezen, tudi nagib ni odpadel. S pravnega staliSca je zato med nagibom
in namenom nesmiselno razlikovati. 166 Kot primer lahko sluzi nakup kruha.
S pravnega staliSca je brez pomena, ali kupec kupi kruh zato, ker je lacen
(nagib), ali zato, da bo postal sit (namen).I67
505 Seveda se pravni posli praviloma sklepajo z nekim nagibom in namenom,

nadejo, »racunom«. Nagib in namen sta praviloma psiholoske narave, zato je
za drugo stranko lahko neprepoznavno. Ne sme se pozabiti na to, da pogodba
temelji na sporazumu strank (cl. 15 OZ). Iz tega bi bilo mogoce sklepati, da
zato okoliscine, ki jih sporazum ne vsebuje in so za drugo stranko neprepo-
166 Stadler, Gestaltungsfreiheit und Verkehrsschutz durch Abstraktion, 1996, str. 10.
167
Kegel, Festschrift fur F. A. Mann, str. 59, 1977, op. pod crto 10 in str. 60.
154
mavne, na veljavnost pravnega posla ne bi smele vplivati. Tako praviloma tudi

je in je tudi prav. Cl. 40/odst. I OZ doloea. da nagibi, iz katerih je hila pogodba
sldenjena, ne vplivajo na njeno veljavnost. Tveganje, ali bo neka okolis~ina
nastopila ali ne in ali bo zaradi tega namen dose7.en ali ne, je praviloma stvar
pogodbene stranke. To pomeni, da ta stranka nosi tudi morebitne izgube, ~e
pogodbeni namen ne bo dose~en. Prepri~ljiv solski primer te vrste je izdelal
nerruki pravnik Windscheid: ~e oee kupi pohistvo za Mer, ki se bo porocila,
oee kot kupec nosi posledice morebitne opustitve poroke. To pomeni, da bo
moral prevzeti pohistvo in ga pla~ti celo, re se h~i ne bo po~ila. Tak je
tudi prvi primer. Kupec bo moral pla~ati osebno vozilo ne glede nato, da sta
njegov nagib in namen za sklenitev pogodbe naknadno odpadla.
Obstaja izjema od pravila. da nosi tveganje nedosege lasmega namena (in tudi S06
nagiba) pogodbena stranka sama. Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da
postane namen ene od pogodbenih strank vsebina pravnega posla. Nagib ene
od pogodbenih strank postane s takim dogovorom pravno uposteven, vendar
postane pogodbena vsebina in s tern preneha biti motiv. Stranki lahko na pri-
mer dogovorita. da bo kupec lahko odstopil od pogodbe, re s pogodbo ne bo
doseren pogodbeni namen, ali pa veljavnost pogodbe vereta na pogoj. V takem
primeru je nevarnost neoprave poroke (iz Wmdscheidovega primera) prevaljena
na prodajalca. 168 Pogodbeno dogovorjeni nagib (motiv) se v~ih imenuje cau-
sa. 169 Drugi primer se nanasa na nagib ene od strank, ki je postal pogodbena
vsebina (ins tern prenehal biti nagib). Stranki sta se dogovorili za pogoj, in sicer
odloZni. Tak pogoj se ne bo nikoli mogel uresni~iti, zato P ne bo treba ~iti
osebnega vozila. K pa ga ne bo treba pla~ati (cl. 59/odst. 2 OZ).
Omenitev nagiba (in namena) ene pogodbene stranke drugi se ne zados~a. da 507
bi to postalo sestavni del pogodbene vsebine. Druga stranka se mora strinjati
s tern, da postane del pogodbene vsebine. Le njena seznanitev z nagibom (in
namenom) nasprotne (prve) stranke za to sene zados~a. Nato cilja dejansko
stanje v tretjem primeru. K je P navedel svoj motiv za sklenitev pogodbe, ki
pa samo z omembo se ni postal pogodbena vsebina. P se zato na nagib ni treba
ozirati, ~eprav ga pozna. Nagib in namen v tretjem primeru zato ne vplivata
na pogodbene obveznosti strank. P bo moral izroeiti vozilo, K pa ga bo moral
pla~ati ne glede na to, da ga ne bo potreboval.
168 Kegel, Festschrift fUr F. A. Mann, 1m, str. 60. Kegel se pri porOCnem primeru sklicuje na
Windscbeida in njegov ~anelc Die Voraussetzung, AcP 78 (1892), str. 169.
t69 Kegel, Festschrift fllr F. A. Mann, 1977, str. 60.
155
508 Nagib praviloma ne vpliva na veljavnost pogodbe. Obstajata pa dve izjemi. Ce

je nedopustni nagib bistveno vplival na odloeitev enega pogodbenika za skleni-
tev pogodbe in je drugi pogodbenik to vedel ali bi bil moral vedeti, je pogodba
niena (cl. 40/odst. 2 OZ). Nedopustni so tudi tisti nagibi, ki niso v nasprotju z
zapisanimi doloebami, se pa upirajo moralnnim pojmom druzbe.t7o Neodplacna
pogodba pa je nicna tudi, ee drugi pogodbenik ni vedel, da je nedopustni nagib
bistveno vplival na sopogodbenikovo odlocitev (cl. 40/odst. 2 OZ).
509 Naj se torej ponovi to, kar je Ze bilo pojasnjeno: causa vcasih oznacuje nagib,
ki je postal del pogodbene vsebine in tako prenehal biti motiv v pravem pome-
nu besede. Pojem se torej vcasih uporablja v pomenu, opisanem v predhodnih
odstavkih.
510 Pojem causa se uporablja tudi v drugem pomenu, in sicer oznacuje podlago.
Nadaljnja pojasnila se nana8ajo na causo v tern pomenu.
II. Podlaga (causa} pogodbene obveznosti
1. Pregled zakonskih dolocb

v splosnem delu je v 1. odseku (sklenitev pogodbe) 1. oddelka (pogodba) n.
poglavja (nastanek obveznosti) ill. pododsek, ki govori o podlagi. Vsebuje
samo dva elena. V prvem (cl. 39 OZ) je govor o podlagi na splosno, v dru-
gem (cl. 40 OZ) pa o nagibih. Ker je cl. 40 OZ v istem pododseku kot cl. 39
OZ, je iz tega mogoce sklepati, da tudi cl. 40 OZ na neki nacin opredeljuje
podlago.
511 Vsebina cl. 39/odst. l OZ je preprosta: vsaka pogodbena obveznost mora imeti
v
dopustno podlago. Ce podlage sploh ni ali ce sicer obstaja in je nedopustna, je
pogodba nicna (cl. 39/odst. 4 OZ). V oklepaju v cl. 39/odst. 1 OZ je mogoce
najti se zakonsko opredelitev podlage. Podlaga pomeni isto kot razlog, kar pa
pri opredelitvi vsebine ni v pomoc. Cl. 39/odst. 1 OZ torej doloca dvoje: prvic,
vsaka pogodbena obveznost mora imeti podlago, in drugic, ee podlaga obstaja,
mora biti dopustna. Ce manjka eno ali drugo, ni nicna posamezna pogodbena
v
obveznost sama zase, temvee pogodba kot celota. Ce je nicna pogodba kot
170
Taka odloeba VS RS, opr. §t. IT Ips 633/2005. Kriticno o tej odloebi Varanelli, Nicnost pogodbe
zaradi nedopustnega nagiba, Pravna praksa, st. 26/2006, str. 8 in nasl.
156
celota, pa ni treba izpolniti nobene pogodbene obveznosti. Opozoriti velja, da

se cl. 39/odst. 1 OZ nana8a na pogodbeno obveznost, ne na pogodbo. Torej
mora imeti vsaka obveznost iz pogodbe dopustno podlago; cl. 39 OZ pa ne
zahteva, da bi imela pogodba dopustno podlago.
Nagibi (motivi), iz katerih je pogodba sklenjena, naceloma ne vplivajo na 512
njeno veljavnost (cl. 40/odst. 1 OZ). To ima ucinek na razlago cl. 39 oz. Ce
bi nagib lahko pomenil podlago, bi bil oz protisloven glede posledic: v cl. 39/
odst. 4 bi dolocal nicnost, v cl. 40/odst. 1 OZ pa omogocal veljavnost pogodbe.
Iz tega je mogoce sklepati, da nagibi ne morejo pomeniti podlage; podlaga
mora biti nekaj drugega kot pogodbeni nagib.
Podlaga je nedopustna, ee nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim 513
naeelom. Enaka opredelitev razlogov za nicnost je v splosnem pravilu cl. 86/
odst. 1 OZ v zvezi z nicnostjo. Morda je nekoliko nenavadno, da pravna posle-
dica pomanjkanja podlage ni neobstoj pogodbe, temvec njena nicnost (cl. 39/
odst. 4 OZ). Podlaga sama torej ni bistvena sestavina, glede katere bi moral
vladati konsenz (cl. 15 OZ). Se najbolj nenavaden je cl. 39/odst. 3 OZ, ki vzpo-
stavlja zakonsko domnevo, »da ima obveznost podlago, eeprav ta ni izrarena.«
Tisti, ki trdi, da obstaja napaka v zvezi s podlago, mora torej to tudi dokazati.
Poglavitno pa s tern se ni opredeljeno, namrec kaj je sploh »dopustna podlaga 514
obveznosti«. v literaturi so stevilni poskusi razlage tega, nekaj je tudi sodne
prakse. Poskusi razlage niso pripeljali do splosno sprejete razlage o vsebini
podlage obveznosti. lmajo pa se eno posebnost: podlago obveznosti veeinoma
imenujejo tudi kar kavza (ali causa) ali pa jo vsaj preprosto enacijo z njo in
ne pojasnijo, zakaj.
Opredelitev podlage obveznosti vpliva na uporabo doloeb o sami podlagi; 515
poleg tega vpliva tudi na razmejitev primerov nicnosti zaradi krSitve prisilnega
predpisa od primerov nicnosti zaradi nedopustne podlage.
2. 0 razvoju nauka o causi in poskus razlage pojma podlaga (razlog) 516

obveznosti v slovenskem pravu
Rimsko pravo je pojem cause ze poznalo in ga uporabljalo v razlicnih pome-

nih. 171 Pojem podlage pogodbene obveznosti se je zares razvil sele pozneje,
17l Kranjc, Rimsko pravo, str. 223 (glede literature glej op. pod crto 540).
157
v srednjem veku, pri recepciji rimskega prava. 172 Prvi razcvet pa je nauk o
causi dozivel v francoskem pravu. Francosko pravo je ze pred sprejetjem
Code civila poznalo pojem cause v pomenu podlage obveznosti (franc.
cause) in je torej ze prej znani in utrjeni pojem prevzelo v Code civil. Code
civil zdaj ureja causo v clenih 1108 in 1131 do 1133. Bistvo teh dolocb je:
predpostavka veljavnosti sporazuma pogodbenih strank je dopustna causa za
posamezno obveznost iz tega sporazuma (cl. 1108 CC). Ce cause ni ali ce je
nedopustna, je obveznost nicna (cl. 1131 CC). Sporazum velja tudi, ce v njem
causa ni izrazena (cl. 1132 CC). Causa je nedopustna, ce jo prepoveduje
zakon ali ce nasprotuje morali ali javnemu redu (cl. 1133 CC). 173 Ureditev v
CC je ocitno vplivala na nastanek dolocb o podlagi pogodbene obveznosti
v ZOR (in zdaj v OZ). Vsebini clenov 1108 in 1131 do 1133 CC ustreza
cl. 39 OZ. Tako CC kot OZ pa sta vnaprej obremenjena s pomanjkljivostjo,
ki otezuje uporabo doloeb o causi: nobeden od njiju je ne opredeljuje. Tudi
razmeroma malostevilne dolocbe, ki sploh urejajo causo, ne dajejo zanesljive
opore za dolocitev njene vsebine. V francoskem pravu je to vodilo do zivah-
ne razprave o causi in do velikih sprememb pri opredeljevanju njene vsebine
v dvestoletni veljavi CC.
517 Doloebe o causi so tudi v italijanskem in spanskem zasebnem pravu, ki se
oba bolj ali manj naslanjata na CC. 174 Nasprotno pa v ODZ ni dolocb o causi.
NemSki zakonodajalec je bil pri pripravi osnutka BGB re dobro seznanjen
s francosko ureditvijo in s tezavami, povezanimi s causo. Moznost ureditve
cause je preucil v (takrat se nastajajocem) osnutku BGB in jo izrecno tudi
zavrni1. 175 Glavna predstavnika srednjeevropskih zasebnopravnih zakonikov
cause torej ne poznata. Prav nic ne ka:Z.e, da bi jo praksa ali vsaj literatura
172
Reiter, Vertrag und Geschiiftsgrundlage im deutschen und italienischem Recht, 2002, str. 105.
173 Besedilo navedenih clenov CC:
Article 1108 Quatre conditions sont essentielles pour Ia validite d'une convention:
Le consentement de Ia partie qui s'oblige;
Sa capacite de contracter;
Un objet certain qui forme Ia matiere de /'engagement;
Une cause licite tklns l 'obligation.
Article 1131 L 'obligation sans cause, ou sur une fausse cause, ou sur une cause illicite, ne peut avoir
aucun effet.
Article 1132 La convention n 'est pas mains valable, quoique Ia cause n 'en soit pas exprimee.
Article 1133 La cause est illicite, quond elle est prohibee par la loi, quond elle est contraire aux
bonnes moeurs ou a l 'ordre public.
174 Reiter, Vertrag und Geschiiftsgrundlage im deutscben und italienischem Recht, 2002, str. 105.
17
5 Sonnenberger v: Ferid/Sonnenberger, Das Franwsische Zivilrecht, Band 1/1, 2. Aufl., 1994, 1 F
605.
158
Drug1 del: Pravni posel
splob kaj pogre~aJi. Literatura, tako neiDSka kot avstrijska, pa pozna kavzalno
in abstraktno razmetje med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom.
To je ~e povsem drugo pravno podroCje, ki ga oi treba me~ati s causo.
Pravna ureditev na slovenskem ozemlju do leta 1978 cause torej ni poznala. 518
Ce se je literatura ukvatjala z njo, je bilo to povsem akademsko zanimanje. Do
bistvene spremembe pa je pri~lo z uveljavitvijo ZOR. Ta jo je namree v ~lenih
51 in 52 uzakonil. Poimenoval jo je podlaga. Nebistveno spremenjene dolocbe
o causi so bile prevzete v ~1. 39 OZ.
Nauki o causi so pritegnili presenetljivo veliko pozomosti v literaturi biv~ih 519
jugoslovanskih nacij, tudi v slovenski. Literatura o causi vocinoma opisuje
razvoj naukov o causi v francoskem pravu. Le obrobno pa se ukvatja z raz-
lago ~1. 39 OZ (aJi ~lenov 51 in 52 ZOR), 176 nekako tako, kot da bi bilo s
ponavljanjem bistvenih dognanj iz francoske literature ~e vse povedano tudi
za slovensko aJi jugoslovansko pravo. Ob oeitni naslonitvi OZ (in pred njim
ZOR) na clene 1108 in 1131 do 1133 CC je treba upo§tevati, da cl. 39 OZ ni
osamljen in samozadosten, temvoc na njegovo uporabo odlocilno vplivajo ~e
druge doloebe OZ. Te pa so drugacne kot v CC. Francoska literatura je sicer
Iabko v pomoe pri zaCetnih razmisljanjih o pomenu Cl. 39 OZ, kaj voc pa ne
more biti. Upostevati je treba tudi, da je pogled na nekatera temeljna pravna
vpra~anja, ki vpliva na razumevanje posameznih doloCb, v Sloveniji in tudi
drugod v biv~i Jugoslaviji bil in je ~e pod moenim vplivom pandektistike, in
ne francoskega zasebnega prava. Sicer pa celo popolna naslonitev na francosko
literaturo ne bi pripeljala do re~itve glavnih tezav. Niti francoska literatura ne
zna res konsistentno razloziti pojma causa, zlasti ne za enostransko zavezujoee
pravne posle. Nezanimanje slovenske in jugoslovanske literature za razlago
konkretnih doloCb domaeega prava je lahko tudi eden od vzrokov, zakaj je
literatura o causi (kot podlagi pogodbene obveznosti) ostaJa brez vocjega
vpliva na sodno prakso.
Causa ima danes v francoskem pravu dve funkciji: funkcijo preizkusa 520
resnosti in funkcijo preizkusa dopustnosti. Za francosko pravo obstaja causa
zaveze ene pogodbene stranke v zavezi druge pogodbene stranke (cl. 1131
176 Glej na primer Cigoj, Komentar Zakona o obligacionim odnosima, redaktori: Borislav T.
Blagojevi~. Vrleta Krulj, 1980, kom. k 1!1. 51, str. 161 do 170 (tl!. 2 in 3); Grilc, OZ s kom., kom. k:
1!1. 39, str. 299 do 308 (tl!. 1.4); Perovi~. Stojan Cigoj: 1920-1989: zbomilc razprav s simpozija SAZU
ob 2()..letnici sunti, 2009, Teorija ugovorne k.auze u naul!nim delima akademika Stojana Cigoja. str.
23 do 36.
159
CC). Le ~e obveznosti ene stranke ustreza obveznost druge stranke, si tak

dogovor zasluzi varstvo pravnega reda, kajti le tako je zagotovljeno, da je bila
zaveza mi~ljena resno. V tern je bistvo preizkusa resnosti. Vsebinsko gleda-
no pa ne gre za ni~ drugega kot za genetsko sinalagmo, 177 za katero obstaja
solidna pravna podlaga tudi v OZ in je v slovenski literaturi znana. Pravni
temelj za zahtevek ene od pogodbenih strank po francoskem pravu torej ni
pogodba, temv~ nasprotna obveznost, ki jo napravi za iztozljivo strankina
lastna zaveza. 178 Pod vplivom pandektistike je ze literatura o ODZ vi del a
pravni temelj obveznosti ne v izolirani zavezi nasprotne stranke, temv~ v
sami pogodbi kot vsoti obojestranskih obveznosti. Thdi OZ in ~e pred njim
ZOR vidita pravni temelj obveznosti v pogodbi. »Pogodba ustvarja pravice
in obveznosti za pogodbeni stranki« (Cl. 125/odst. 1 OZ, prej ~1. 148/odst. 1
ZOR). Dolo~ba je jasna: pravice in obveznosti torej ustvarja pogodba, ne
zaveza nasprotne stranke.
521 Cl. 39/odst. 1 OZ zahteva, da mora imeti vsaka pogodbena obveznost dopustno
podlago. Glede na cl. 125/odst. 1 oz je pravni temelj obveznosti pogodbene
stranke pogodba. Cause v pomenu preizkusa resnosti zaradi cl. 125/odst. 1
OZ slovensko pravo torej ne potrebuje in je ne more niti uporabiti; je odv~.
Doloeba ~1. 39/odst. 1 OZ je mo~a zato, ker je nepotrebna in zbuja dvome,
killno bi (sploh) 1abko bilo podroeje uporabe. K s~i obstaja ~I. 125/odst. 1
OZ, saj bi se v nasprotnem primeru lahko odprla razprava, kaj je pravzaprav
dopustna podlaga enostranske zaveze enostransko zavezujoeih pogodb, na
primer darilne pogodbe. To je prav tista vrsta pogodb, s katero imajo razlicne
teorije iz francoske literature o causi najve~ tezav in pri njenem pojasnjevanju
tudi najmanj uspeha.
522 Subjektivne teorije v francoski literaturi zdaj razlagajo, da je causa darilne

pogodbe subjektivna, namr~ cause subjective, ki pa je motif impulsif et
determinant (odloCilni motiv), kar omogoea ocenjevanje vseh nagibov v zvezi
z enostransko zavezujoeim pravnim poslom. 179 V tern pogledu pa causa ni
potrebna, saj cl. 47 OZ re omogo~a upo~tevanje nagibov in zmote v nagibu.
177 Reiter, Vertrag und Geschiiftsgrundlage im deutschen und italienischem Recht, str. 106;
Sonnenberger v: Fcrid/Sonnenberger, Das Franzijsische Zivilrecht, Band Ill, 2. Aufl., 1994, 1 F 6fY7
in 608.
178 Reiter, Vertrag und Geschiiftsgrundlage im deutschen und italienischen Recht, 2002, str. 107.
179 Sonnenberger v: Ferid/Sonnenberger, Das Franz.ijsische Zivilrecht, Band 2, 2. Aufl. 1986, 2 G
129 in nasi.
160
Druga funkcija cause v francoskem pravu je preizkus dopustnosti pogodbene sn

obveznosti. Pogodbena obveznost nima dopustne cause, <5e nasprotuje morali
ali prisilnemu pravu (elena 1131 in 1133 CC), ce je torej njen koncni (finalni)
namen nedopusten. ISO Pri tern pa se ne upostevajo le nameni iz pogodbe, na
primer placilo kupnine za nakup hise, temvee tudi nadaljnji nameni, na primer
namen v kupljeni hisi urediti ilegalno igralnico. 181 Ze to dovolj zaplete upo-
rabo teh do loeb. Stvari postanejo se bolj zapletene, ce se uposteva, da je tudi
pogodbeni predmet lahko nedopusten.182
Po slovenskem pravu je pravni poloZaj pogosto zapleten zaradi razlicnih 524

norm, ki doloeajo isto. To velja za elena 39 in 86 OZ. Ce je (ena) pogod-
bena obveznost nedopustna, pogodbena obveznost nima dopustne podlage
(cl. 39/odst. 1 OZ) in je zato celotoa pogodba nicna (cl. 39/odst. OZ). To
pa ni edina doloeba, ki se nana§a na nedopustno pogodbeno obveznost. Ce
je pogodbena obveznost nedopustna, tudi ce gre za pogodbeno obveznost
le ene stranke, je lahko pogodba nicna (cl. 86/odst. 1 OZ). Dve razlicni
normi dolocata vsebinsko isto, zato cl. 39 OZ tudi po tej plati sploh ni
potreben - cl. 86/odst 1 oz pripelje do enake posledice na preprostejsi
nacin in to zadosca.
Da se lahko pri doloeanju dopustnosti ravnanja upostevajo tudi nedopustni S2S

nagibi ene stranke, ureja ze cl. 40 oz. Pri nedopustnem nagibu, ki je bistveno
vplival na sklenitev pogodbe, in ce je sopogodbenik zanj vedel ali bi bil moral
vedeti, je pogodba nicna (cl. 40/odst. 2 OZ). Upostevati je treba, da tudi tisti
sopogodbenik, ki je vedel za nedopustni nagib druge pogodbene stranke in je
kljub temu sklenil pogodbo, ni ravnal tako, da bi na tako ravnanje pravni red
lahko gledal z odobravanjem. Razlog je dovolj jasen: s svojim ravnanjem je
dajal potuho drugemu pogodbeniku, da s pravnim poslom uresnici svoj nedo-
pustni nagib. V vsakem primeru pa je pomembno, da je pogodba lahko nicna
tudi zaradi okolisCin, ki nikakor niso del pogodbene vsebine. Po slovenskem
pravu je torej pogodba lahko nicna tako zaradi pogodbene vsebine (elena 35
in 86/odst. 1 OZ) kot zaradi spremljajocih okoliscin, vkljucno z nagibi (elena
40 in 86 OZ).
ISO Soonenbcrger v: Ferid/Sonnenberger, Das FranzOsische Zivilrccbt, Band 1/1, 2. Aufl., 1994, I F
610 in nasl., Se posebno I F 613.
lSI Zweigert/KOtz, Einfiihrung in die Rochtsvergleichung, 3. Aufl., 1996, par. 28 I (str. 375).
182 Zweigert!K<>tt, EinfUhrung in die Rechtsvergleicbung, 3. Aufl., 1996, par. 28 I (str. 375).
161
526 Bistveni problem v zvezi s causo je bil in ostaja njena opredeUtev. Kaj naj
bi causa pravzaprav bila, da bi imela samostojen uporaben pomen in torej
pomen? Noben poskus opredelitve doslej cause ni operacionaliziral. Poleg
tega, kaksno causo naj bi imeli enostransko zavezujoei pravni posli, na primer
darilna pogodba? Glede na razmeroma ostro pravno posledico, to je nicnost
pogodbe, ee nima podlage ali pa je ta nedopustna (cl. 39/odst. 4 OZ), so to
pomembna vpra8anja. Causa pa v praksi ne povzroea posebnih preglavic.
Domneva se namree, da ima obveznost podlago (cl. 39/odst. 3 OZ). Ker ni
jasno, kaj podlaga splohje, ta doloeba pravzaprav prepreeuje nastanek sporov,
v katerih bi se ocitalo, da pogodba nima cause. Niene pa so lahko pogodbe
zaradi krsitve prisilnih predpisov ali morale (cl. 86/odst. 1 OZ). To je za upo-
rabnike prava precej bolj razumljivo kot uveljavljanje nicnosti zaradi nedopu-
stne podlage (cl. 39/odst. 4 OZ).
527 Sestavljavci ZOR in pozneje OZ ocitno niso niti upostevali, da ima pri bistveno
drugacni strukturi doloeb CC causa v francoskem pravu lahko svoj (stvarni)
smisel in da obstaja potreba po njeni ureditvi ze zaradi funkcije preizkusa
nedopustnosti pravnega posla. Zaradi vsebinsko drugacnih doloeb pa v sloven-
skem pravu ni nobene potrebe po posebni ureditvi cause. Cl. 39 OZ in prej
elena 51 in 52 ZOR sta poskus presaditve delCka francoskega zasebnega prava
v OZ, vendar brez prilagoditve drugih doloeb temu delcku francoskega prava.
To pripelje do posledice, da je tak delcek francoskega prava bil in vecinoma
tudi ostal tujek.
52a Ill. Pravni temelj in causa

Poleg dopustne podlage obveznosti obstaja se navidezno podoben pojem
pravnega temelja. Uporablja se v cl. 190/odst. I OZ v zvezi s pravom neupra-
vieene obogative (pridobitve). Ce je nekdo drugemu nekaj dal ali storil brez
pravnega temelja, lahko zahteva vrnitev dajatve ali storitve. Ce to ni mogoee,
lahko zahteva nadomestilo vrednosti doserene koristi. Nerodno je, da cl. 190/
odst. 3 oz uporablja pojem podlage in tako ni usklajen s cl. 190/odst. 3 oz.
Hkrati pa ta pojem postavlja vprasanje, ali ni »podlaga« iz cl. 190 /odst. 3 oz
istovetna s »podlago« iz cl. 39/odst. 1 oz.
529 Slovenska literatura se s pojmom pravnega temelja v zvezi s cl. 190 /odst. 1
OZ ni pretirano ukvarjata. Enak pojem pozna tudi BGB, in sicer prav tako v
162
Drugi del: Pravni posal
zvezi z neupravi~eno obogatitvijo (par. 812 BGB). Pravni temelj je v BGB

misljen zelo siroko. Pravni temelj je lahko zlasti obstoj kaksnega pogodbenega
ali zakonskega razmerja. Thdi ta pravni temelj se vsaj v~asih v literaturi ime-
nuje causa.183 Ker pa BGB ne pozna cause v enakem pomenu, kot ga ima v
cc oz.
ali je ocitno, da ima v tern primeru pojem pravnega temelja druga~no
vsebino.
Druga~e kot BGB slovensko pravo causo (podlago) sicer ureja, kljub temu 530
pa causa (podlaga) in pravoj temelj v pomenu ~1. 190/odst. 1 OZ nista isto.
Razlog za tako stalisre je preprost. Causa (podlaga) lahko obstaja le pri pogod-
beni obveznosti, kar jasno doloca ~1. 39/odst. I OZ. Do obogatitve (pridobitve)
brez pravnega temelja pa lahko pride tudi, ee sploh ni biJa sklenjena pogodba
ali drug pravni posel. Ni razloga, da bi obogateni ne bil dolZan vrniti oboga-
titve tudi, re ni bila sklenjena nobena pogodba. Zato je treba pojem pravnega
temelja razloziti tako, da ustreza namenu cl. 190 in nasi. OZ. To pa hkrati tudi
pomeni, da sta causa v pomenu ~1. 39 OZ in pravni temelj v pomenu ~1. 190
OZ razli~na pojma, ki imata vsak svojo vsebino. Pravni temelj je lahko pogod-
beno ali zakonsko pravno razmerje. Enaka vsebina pojma pravnega temelja kot
v BGB se torej vsaj v bistvenem delu prilega tudi slovenskemu pravu v zvezi
z neupravireno pridobitvijo ( obogatitvijo), ne glede na to, da v OZ obstaja
posebna ureditev cause (podlage).
IV. Kavzalni in abstraktni pravni posel 531
V literaturi se pogosto uporabljata tudi pojma kavzalni in abstraktni pravni

pose!, predvsem v obveznostnem pravu. Na splosno se pojmovni par kavzal-
no - abstraktno pojavlja v razli~nih povezavah, zato se je vedno smiselno
vpra5ati, v razmerju do resa naj bi bil pravni posel pravzaprav abstrakten.184
Pojma predpostavljata, da obstajata dva razli~na, vendar med seboj na neki
na~in povezana posla. Povezava je lahko tudi samo gospodarske narave. Pri
obveznostnem pravu se pojem »abstrakten« uporablja za to, da ozna~i, da je
poznejsi pravni posel neodvisen od dolZnikovih ugovorov iz prejsnjih pravnih
poslov. Ce jib dolZnik lahko uveljavlja, je pravni posel kavzalen.
183 Flkentscher/Heincmann, Scbuldrecbt, 10. Aufl., 2006, par. 12, r. ~t. 61.
184 Fikentscber/Heinemann, Schuldrecbt, 10. Auf!., 2006, par. 12, r. §t. 60.
163
532 Ce si na primer prodajalec (ki je upnik iz prodajne pogodbe) izgovori dolzni-

kovo menico zaradi popla~ila svoje terjatve, stori to zato, da prepre~i ku~eve
ugovore iz prodajne pogodbe nasproti tretjemu, ki mu naprej prenese menico.
Menica je poseben pravni posel, ki je abstrakten. Zaradi odsotnosti ugovorov
iz temeljnega pravnega razmerja (v tern primeru prodajne pogodbe) je tudi
ldje prenosljiva. 185
533 Pri abstraktnih terjatvah je mogocih manj ugovorov kot pri kavzalnih.
Abstraktne terjatve so zato varnej~e za upnika in na splo~no primernej~e za
prenos, torej za pravni promet.
534 Kot je iz opisa kavzalnih in abstraktnih poslov razvidno, razen deloma

poimenovanja nimajo nobene neposredne vsebinske povezave s causo (v smi-
slu ~1. 39 OZ).
535 V. Sodna praksa glede podlage obveznosti

Glede na stevilne nejasnosti v zvezi s causo je morda nekoliko presenetljivo,
da v zvezi z njo obstaja razmeroma ustaljena sodna praksa. Sodna praksa je
doslej causo (pogodbeno podlago) uporabila v zvezi z darilnimi pogodbami,
pri katerih je bil predmet darilne pogodbe odsvojen prav zaradi sklenitve
zakonske zveze in v pri~akovanju, da bo zakonska zveza trajala. Sodna praksa
glede drugih vidikov cause je skromna.t86
536 Nastarejsa sodna odlocba v zvezi z darilno pogodbo je iz leta 1983. 187 Tast
in ta~~a sta podarila sinu in njegovi zeni (njuni snahi) nepremi~nino . To sta
storila zaradi sklenjene zakonske zveze med njunim sinom in snaho. Zakonska
zveza je hila razmeroma kmalu razvezana. K<lZe, da sta starsa po razvezi
zakonske zveze zahtevala vrnitev nepremi~nine v njuno last in da biv~a snaha
ni hotela prostovoljno prenesti lastninske pravice na nepremi~nioi nazaj na
l&s Glej na primer Fikentscher/Heinemann, Scbuldrecht, 10. Aufl., 2006, par. 12, r. ~t. 60.
l86 Zdi se, da je sodna praksa glede neobstoj~ podlage omejena na en sam primer. V odlocbi VS RS
z opr. ~t. m Ips 6512003 je bilo odlOCeDO, da je pogodba nicna zato, ker ni bilo podlage za dollnikovo
obveznost. Ta edina odlocba, ki se poleg tega nana8a na upravnopravno podrOCje, pa post.avlja vee
vpra§anj, kot daje odgovorov, in ni vodila do kakrlnekoli ustaljene sodne prakse.
l87 Povezani zadevi z opr. st. II Ips 242/82 in opr. ~t. ll Ips 302/82, o katerih je bilo odlooeno z eno
odlocbo. Obe sta bill doslej neobjavljeni; bistveni razlogi so bill objavljeni v: Strohsack, Obligacijska
razmerja I, Obligacijska razmerja 11, 1998, str. 105.
164
darovalca. OCe obdarjenk.inega moza je umrl se pred vlozitvijo tozbe, tako da

je sodni postopek vodila le njegova zena.
Vrhovno sodisce je v tern primeru odlocilo takole: »Pravna podlaga je tako 537
pomemhen sestavni del pogodbe, da je od nje odvisen ohstoj pogodbe tudi
potem, ko je hila pogodha pravnoveljavno sklenjena in realizirana. Ce pravna
podlaga pozneje odpade, pogodha preneha veljati. Kar sta strank.i v izvrseva-
nju pogodhe da1i oziroma prejeli, imata pravico zahtevati nazaj oziroma sta
to dolzni vmiti.« Vrhovno sodisee je torej odloeilo, da pogodha naknadno
preneha veljati. To pa tudi pomeni, da mora obdarjenec prejeto vmiti.
Tej zadevi zelo podohna je naslednja: 188 darovalka je podarila nepremicnine 538
sinu in snahi glede oa njuno zakonsko zvezo in v pricakovanju, da bo tako
zafivela z obdarjencema v njuni druZini ter da bosta ohdarjenca obnovila
podarjeno stanovanjsko hiso, ki je stala na podarjeni nepremicnini. Darilna
pogodha je bila sklenjena leta 1981, z razvezo zakonske zveze med obdarjen-
cema pa so se pricakovanja izjalovila. Kare, da je hila zakonska zveza razve-
zana kar kmalu, najpozneje pa sredi leta 1985. Darovalka je zahtevala vrnitev
podarjenih nepremicnin. Obdarjenca tega oeitoo nista hila pripravljena storiti
prostovoljno, zato je darovalka vlozila tozbo zoper njiju. Koncni izid spora je
hil, da je darovalka imela prav, namree da lahko zahteva vmitev podarjenih
nepremicoin. Vrhovno sodisce je odlocitev utemeljilo takole:
»Pravna podlaga vsake darilne pogodhe je v neodplacni naklonitvi neke
premozenjske koristi v korist ohdarjenca. V posameznem primeru pa ta
poslovni namen darovalca lahko spremljajo se stevilni razlicni motivi
(nagihi). Nagib je lahko tako pomemben, da darila brez njega ne hi bilo.
Take nagibe, ki pri odplacnih pravnih poslih na veljavnost pogodbe ni-
majo nobenega vpliva (1. odstavek 53. elena ZOR), 189 pa sciti pravni red
pri neodplaenih razpolagah. Nagib, ki je bil ob sklenitvi pogodbe tako
pomemben, da brez njega do darila ne hi prislo, s tern postane sestavni
del pravne podlage sklenjene darilne pogodbe.
Pravna podlaga pa je tako pomemben sestavni del vsake pogodbe, da je
od nje odvisen obstoj pogodhe tudi potem, ko je bila pogodha veljavno
sklenjena in realizirana. Ce pravna podlaga pozneje odpade, pogodba
188 Povezani zadevi z opr. ~t ll Ips 150/87 in II Ips 151/87, o katerih je bilo odloreno z eno odlOCbo.
Bisrveni razlogi so bill objavljeni v Pol"OCilu o sodni praksi VS SRS, ~t. Il/87, str. 12, in v: Strohsack,
Obligacijska razmerja I, Obligacijska razmerja ll, 1998, str. 105.
l89 Nekdanji ct. 53 OZ je zdaj B. 40 OZ.
165
---------------------------
preneha veljati. Kar sta stranki dali prejeli, imata pravico zahtevati nazaj
oziroma sta to dolzni vrniti ... «
Ker darovalka ne bi sklenila darilne pogodbe s snaho, ee ta ne bi hila v zakon-

ski zvezi z njenim sinom, je nagib za sklenitev pogodbe obenem tvoril njeno
pravno podlago. Z razvezo zakonske zveze je odpadla pravna podlaga pogodbe,
pogodba je s tern prenehala veljati in obdarjenka je hila dolzna vrniti darilo.
Enako je veljalo za obdarjenca, ki je bil njen bivsi moz in darovalkin sin.
539 Thdi druge, poznejse zadeve so zelo podobne. 190 Govoriti je mogoee o ustaljeni
sodni praksi v zvezi z darilnimi pogodbami, ki so bile motivirane s sklenitvi-
jo (pozneje sicer razvezane) zakonske zveze ali s skupnim zivljenjem (lei je
pozneje prenehalo). Zaradi pozneje nasta1ih okoliscin in posledicno naknadno
odpadle podlage pravnega pa naj bi po rnnenju VS RS pravni posel prenehal
veljati. VS RS se pri tern izrecno sklicuje na cl. 51/odst. 1 ZOR (zdaj cl. 39/
odst. 1 OZ). Precej oeitno je, da sodna praksa nagibu pripise pomen podlage
(cause). Nagib razume kot del pravne podlage, ce ta v sarni pogodbi ni bil
doloeen kot pogoj in celo ce ni bi1o sicer nobenega razloga, da bi ne bil. Ne
glede na to, da je zlahka mogoee razumeti dejansko stanje teh primerov in
tudi po cloveSki plati ravnanje darovalcev in odloeitve VS RS, pa je sodisce
vezano na zakon, kakrSen je, in ga mora spostovati. Sodni praksi je mogoee
ocitati, da se niti malo ne potrudi pojasniti, kaj naj bi causa pravzaprav bila.
Apodikticno, brez poskusa razlage pojma cause trdi, da je nagib, ki je bil ob
sklenitvi pogodbe tako pomemben, da brez njega do darila ne bi prislo, postal
sestavni del pravne podlage sklenjene darilne pogodbe.
540 Poleg tega sodna praksa ob skUcevanju na nekdanji cl. 51 ZOR (zdaj cl. 39/
v
odst. 1 do 3 OZ) ne uporabi vseh doloeb o causi. Ce podlage ni ali je nedo-
pustna, je pogodba nicna. Glede tega sta hila elena 52 ZOR in 39/odst. 4 OZ
jasna. Ker je nicna, je pogodba neveljavna od samega zacetka. Ne more torej
l90 Zadevi z opr. ~t. II Ips 546192 in II Ips 170/97. Vsakil! je §lo za darilno pogodbo. Darilna pogodba
je bila sldenjena zaradi sldenitve zalconske zveze, ki pa je bila pomeje razvezana. V zadevi z opr.
§t. II Ips 425/93 je sicer tudi no za darilno pogodbo, ni pa jasno, Jcako je bila povezana s sldenitvijo
zakonske zveze, ki jo sicer omenja. Thdi v zadevi z opr. st. TT Ips 85412006 je slo za sldenjeno darilno
pogodbo, le da je bilo darilo dano z nagibom vzpostavitve skupnega zivljenja; v zadevi z opr. §t. rr
Ips 39112007 je obstajala zunajzakonska skupnost. Podrobnosti o pravnih posledicah odpada pravne
podlage so v odlOCbi z opr. st. II Ips 91612006.
Odlocba z opr. st. ID Ips 54/2001 se od prej navedenih nekoli.ko razlik:uje. Spor se je vodil glede daril-
ne pogodbe, toda obdarjenec ni bil zakonec in tudi siccr celotno dejansko stanje ni imelo nobeoega
opravka z zakonsko zvezo. V tej odlocbi je bila starej§a sodna praksa potrjena, vendar je VS RS v tem
primcru odlocilo, da nagib naknadno ni odpadel in da zato ni razloga za neveljavnost pogodbe.
166
postati neveljavna. Poleg tega je edini trenutek, ko se zahteva obstoj cause,

trenutek sklenitve pogodbe. To je oeitno ze iz umestitve v ll. poglavje prve
knjige, katerega naslov je nastanek obveznosti. Da je pogodba nicna, ee cause
od samega zacetka ni, se lepo vkljucuje v celoten sistem OZ.
Sodna praksa pa meni, spet apodikticno, da v primeru, ko pravna podlaga S41
pozneje odpade, pogodba preneha veljati. Pravnega temelja za tako odloeanje
ni mogoee najti v nobeni sodni odloCbi. To ne preseneea, saj so odloebe VS
RS v jasnem nasprotju s cl. 52 ZOR in sedanjim cl. 39/odst. 4 OZ.
Primeri darilne pogodbe so primeri, pri katerih je ocitno ~lo za naknadni 542
odpad poslovne podlage (cl. 112 OZ). Cl. 112 OZ pa ima pomembno pomanj-
kljivost, uporabi se na.mreC lahko le za obojestransko zavezujoee pogodbe.
Darilna pogodba pa ni obojestransko zavezujoea, zato bi pri~la v po~tev nje-
gova smiselna uporaba. Dobra stran cl. 112 OZ je v tern, da jasno doloea, da
se pogodba razve~e in ne razveljavi, kar vodi do smiselne re~itve prav takih
pogodbenih razmerij, s katerimi je doslej imela opravka sodna praksa. Na
cl. 112 oz pa se doslej sodna praksa ni oprla.
§ 14 Poslovna sposobnost 543
Primeri
1. Polnoletni K re dalj easa boleha za du~evno boleznijo. Sam simpto-
mov ne pozna in tudi njegova okolica jib ne prepozna. V trenutku, ko
bolezen miruje in ne vpliva na njegovo razmi~ljanje, kupi od P osebno
vozilo. Ali je taka pogodba veljavna? Alina veljavnost kakork.oli vpliva
okomcina, da mu je bila kmalu po sklenitvi prodajne pogodbe poslovna
sposobnost odvzeta? Za odgovor glej r. st. 563.
2. Polnoletni K je hud alkoholik, vendar mu poslovna sposobnost ni bila
odvzeta. V stanju zacasne treznosti kupi od P osebno vozilo. Ali je taka
pogodba veljavna? Za odgovor glej r. st. 564.
3. Sestnajstletni K si kupi kitaro po ceni 60 EUR. Ali je taka pogodba
veljavna? Za odgovor glej r. st. 575.
4. Sestnajstletni K si kupi motor take kategorije, za katerega lahko
pridobi voznisko dovoljenje ~e pred polnoletnostjo. Ali je taka pogodba
veljavna? Za odgovor glej r. st. 575 in 576.
167
I. Pojem, pomen in razmejitev
1. Pojem in pomen
Sistematika ureditve je v grobem taka: ZZZDR vsebuje splosne doloebe, iz
katerih je mogoce sklepati, kaj je vsebina poslovne sposobnosti in kdaj se
pridobi. Te dolocbe dopolnjuje se ZNP. V OZ je urejeno, kak:Sne so posle-
dice, ce pravni posel sklene oseba brez poslovne sposobnosti. Ta sistematika
ni dosledna; vsaj po mnenju literature je tudi v OZ deloma urejena poslovna
nesposobnost. Poleg tega je tudi v razmeroma stevilnih zakonih urejeno, v
katerih posebnih primerih oseba pridobi poslovno sposobnost se pred polno-
letnostjo. Posebno pomembni so ZZZDR, ZD in ZDR.
544 Ureditev poslovne sposobnosti je izredno nepregledna in deloma tudi vse-
binsko neusklajena. Poleg tega je mogoee z dobrimi razlogi podvomiti o
v
smotrnosti nekaterih zakonodajnih odloeitev. Ce bo uveljavljen DZ, bodo nje-
gove doloebe zamenjale tiste iz ZZZDR. Ker bi uveljavitev DZ pripeljala do
precejsnjih sprememb v pravni ureditvi, ji bo namenjeno posebno podpoglavje
na koncu tega paragrafa.
545 Slovenska zakonodaja ne opredeljuje izrecno, kaj je poslovna sposobnost. 0
vsebini pojma je mogoce le sklepati iz nekaterih njenih dolocb. Iz cl. 108/
odst. 1 ZZZDR izhaja, da je poslovna sposobnost to, da lahko clovek sklene
veljaven pravni posel. Ker lahko iz pravnih poslov izhajajo tako pravice kot
obveznosti, se lahko poslovna sposobnost opredeli tudi kot sposobnost pre-
vzemati obveznosti in pridobivati pravice s pravnim poslom.
546 Slovenska zakonodaja praviloma sposobnosti podajanja izjav volje ne veze na
dejansko sposobnost razumevanja posledic ravnanja, na t. i. razsodnost. Veze jo
na dolocene starostne razrede (skupine). Poslovna sposobnost brez vsakih ome-
jitev se doseze s polnoletnostjo, ki nastopi z 18. letom (cl. 117/odst. 1 ZZZDR),
delna poslovna sposobnost pa ze prej. To ustreza spoznanju, da je veeina pol-
noletnih oseb dovolj razsodna, da razume posledice svojega ravnanja.
547 Namen dolocb o poslovni sposobnosti je varstvo oseb, ki niso (popolnoma)
poslovno sposobne. Z dolocbami o poslovni sposobnosti se prepreci, da bi si
same prizadejale prikrajsanje ali zasle v neugoden polozaj.
548 Varovanje poslovno nesposobnih oseb je bilo obravnavano ze v rimskem pravu
in je do danes ostalo bolj ali manj nujen sestavni del vsakega zasebnega prava.
168
Ker so nevarnosti oeitne, je toliko bolj potrebno dobro varstvo taldnih oseb.
Varujejo se predvsem tri skupine oseb:
1. mlajse, zlasti mladoletne osebe,
2. polnoletne osebe, ki nimajo dusevnih sposobnosti za varovanje lastnih
koristi, na primer duSevno nerazvite, du!evno bolne ali osebe z opesanimi
dusevnimi sposobnostmi (na primer starostno dementne osebe);
3. brez svoje krivde za~asno poslovno nesposobne osebe.
Poslovna sposobnost se glede na starost pridobiva praviloma takole: S49
2. Razmejitev sso
Splosno poslovno sposobnost je treba razmejiti od posebnih poslovnih sposob-
nosti, deliktne sposobnosti (~1. 137 OZ) in pravne sposobnosti.
a) Posebne poslovne sposobnosti 551
Slovenski predpisi vsebujejo vrsto doloCb, glede na katera lahko nekdo pridobi
poslovno sposobnost za podanje kiline posebne izjave volje ali sklenitev poseb-
ne vrste pravnega posla, se preden postane (popolnoma) poslovno sposoben. Te
doloebe so izjema od pravila in podeljujejo le sposobnost opraviti prav to dolo-
~eno vrsto pravnega posla. Glavni primeri so sposobnost za sklenitev zakonske
zveze, oporoena sposobnost in sposobnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi.
169
ss2 b) Deliktna sposobnost
Deliktna sposohnost je sposohnost hiti krivdno odgovoren za nastalo (nepogod-

beno) ~odo (~lena 136 in 137 OZ). Neodgovoren je mladoletnik. do dopolnje-
nega sedmega leta starosti (cl. 137/odst. 1 OZ). Neodgovoma je tudi oseha, ki
zaradi motnje v du~evnem razvoju, tezave v dusevnem zdravju ali zaradi kate-
rega drugega vzroka ni zmozna razsojati (cl. 136/odst. 1 OZ). Celo oseha, ki je
povzroeila skodo v stanju prehodne nerazsodnosti, je lahko neodgovoma. To je
mogoee le, ee ni pri~la v takSno stanje po svoji krivdi (cl. 136/odst. 2 OZ).
SS3 Omejeno deliktno sposohni so mladoletniki od dopolnjenega sedmega do
dopolnjenega stirinajstega leta starosti. Deliktno sposohni so, Ce so hili razso-
dni, sicer pane (cl. 137/odst. 2 OZ).
554 Deliktno sposohne so vse druge osebe, poleg polnoletnik.ov tudi mladoletniki
od dopolnjenega stirinajstega leta naprej (cl. 137/odst. 3 OZ).
555 c) Pravna sposobnost

Pravna sposohnost je sposohnost hiti nosilec pravic in dolznosti. Pravna spo-
sohnost ljudi je 8e naprej urejena v ODZ, katerega pravna pravila glede tega
se uporahljajo se naprej.
SS6 Pravno sposohna je vsaka fizicna oseha ne glede na starost, razsodnost
ali druge ok.oMcine. Dojeneek in dusevno holna oseha ne moreta sklepati
pogodh, torej na primer ne moreta kupiti knjige. Thdi ne moreta odgovarjati
za (nepogodheno) ~kodo, ee naj hi hila njuna odgovomost krivdna. Lahko pa
pridohivata pravice ali so jima nalozene ohveznosti. Lahko sta torej lastnika
nepremi~nine ali pa dolZnika neke terjatve.
s57 II. Popolna poslovna nesposobnost191
1. Predpostavke
Poslovno nesposohni so mladoletniki, ki se niso dopolnili petnajst let (arg. iz
cl. 108/st. 1 ZZZDR). Izrecna doloeba o poslovni nesposohnosti sicer manjka,
191 Pojma »omcjena poslovna sposobnost« in »popolna poslovna nesposobnost« se pojavljata v cl. 44
(JZ. Namesto »popolna poslovna sposobnost« bi se lahko uporabil tudi pojem »poslovoa sposobnost«,
170
toda do tega sklepa je mogoee priti, ee se upo~teva namen do lOCh o omejevanju

poslovne sposobnosti: varovanje mladoletnih oseb. Ce te pridobijo omejeno
poslovno sposobnost ~ele v starosti 15 let, potem pred to starostjo ne morejo
imeti nobene poslovne sposobnosti. Preden doserejo to starost, so namre~ ~e
manj sposobne presoditi posledice svojega ravnanja kot po dosezeni starosti 15
let. Torej pred dosereno starostjo 15 let mladoletniki nimajo nobene pos1ovne
sposobnosti.
Poleg njih so poslovno nesposobni lahko se polnoletniki, ki jim je hila v celoti SS8
odvzeta poslovna sposobnost, ker zaradi du~evne bolezni, du~evne zaostalo-
sti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali iz katerega drugega, na psihofizi~no
stanje vplivajoeega vzroka ne morejo skrbeti zase, za svoje pravice in koristi
(~1. 44 ZNP). Poslovne sposobnosti tudi nimajo polnoletniki, nad katerimi je
podalj~ana roditeljska pravica tako, da so v celoti brez poslovne sposobnosti
(~1. 118/odst. 1 ZZZDR; ~lena 60 in 50 ZNP). Razlog za podaljsanje roditeljske
pravice je, da zaradi telesne ali du~evne prizadetosti niso sposobni skrbeti zase,
za svoje pravice in koristi (~1. 118/odst. 1 7ZZDR; enako ~1. 57 ZNP). V obeh
primerih polnoletniki nimajo poslovne sposobnosti dalj~ obdobje.
Brez poslovne sposobnosti so lahko tudi polnoletniki, ki so ravnali v stanju SS9

prehodne nerazsodnosti, ~e vanjo niso pri~li po svoji krivdi. Ta primer zakon-
sko sploh ni urejen. V po~tev pride le smiselna uporaba ~1. 136/odst. 1 in 2
OZ. 192 Tako bi lahko bilo v primeru, da je nekdo zaradi njemu neznanega
omamnega u~inka zdravila sklenil pravni posel, ki bi ga sicer ne sklenil, ce bi
mu zdravilo ne odvzelo razsodnosti.
Pri polnoletnikih se poslovna sposobnost domneva. Poslovno nesposobnost, S60

popolno ali delno, mora torej dokazati tisti, ki trdi, da je ni bilo, razen ee je
bilo o njej Ze pravnomocno odloeeno v nepravdnem postopku.193 Poslovno
nesposobna pa je lahko oseba ze pred odvzemom poslovne sposobnosti. 194
Odlocilen je trenutek sklenitve pogodbe. Ce je bila neka oseba poslovno
nesposobna ~e pred odvzemom poslovne sposobnosti, je to torej treba zatr-
jevati in po potrebi dokazati poslovno nesposobnost v trenutku sklenitve
lti pomeni isto. Vendar je pojem :.popolna poslovna sposobnost« prildadnej§i, leer ne pu~ nobenega
dvoma o obsegu poslovne sposobnosti, in se bo uporabljal prav zato.
192 Plav~ak, OZ s kom., kom. k ~1. 41 , str. 328 in nasl. (l~. 2).
193 OdiOCba VS RS, opr. h. IT Ips 476/97.
194 Enako velja tudi za procesno sposoboost., lti je vsebinsko podobna poslovni sposobnosti. Glq
odJOCb<> vs RS, opr. h. nIps ml1ff16, r. ~ 11 in u.
171
pogodbe. l95 V sporih o veljavnosti pogodb se torej lahko postavi vprabnje,

ali je bila pogodbena stranka v resnici poslovno nesposobna, popolno ali
delno, ne glede na to, da o njeni poslovni sposobnosti se ni bilo odlo~eno
v ustreznem postopku. Vprasanje o poslovni sposobnosti se pogosto zastavi
prav pri osebah, ki jim je bila pozneje poslovna sposobnost res odvzeta. 196
Poznejsi odvzem poslovne sposobnosti (popolni ali delni) je namr~ dober
indic, da je bila ta oseba ze pred odvzemom poslovne sposobnosti v ustrez-
nem postopku v resnici popolno ali delno poslovno nesposobna. Sicer pa se
sodna praksa ukvarja zlasti z vprasanjem, ali je bila neka oseba poslovno
sposobna ali ne. To vprabnje se pogosto postavi zlasti v primerih, v katerih
je bilo splosno telesno ali dusevno zdravje neke osebe ze na~eto, tak.o da se
ze zaradi tak.ega splosnega slabega stanja osebe postavi se vprasanje, ali je
bila poslovno sposobna ali ne. 197
561 2. Posledice
Cl. 41/odst. 1 OZ ne pove, ali ima pomanjkanje poslovne sposobnosti sploh

kak.sno posledico. Izrecna ureditev tega pomembnega vpra8anja torej manj-
ka. Da je obstoj poslovne sposobnosti predpostavka za sklenitev pogodbe,
je mogoce kve~jemu sklepati iz ~l. 41/odst. 3 OZ. Ta norma narnre~ dolo~a.
da je izpodbojna pogodba, za katero poslovno omejeno sposobna oseba
potrebuje dovoljenje, ~e dovoljenja ni imela. Toliko bolj bi moralo veljati,
da ne sme biti veljavna pogodba, ki jo sklene v celoti poslovno nesposob-
na oseba. Vendar pa: ali bi bila taka pogodba izpodbojna ali pa bi nastala
kaksna druga pravna posledica? Problem je zlasti v tern, da je izpodbijanje
pogodbe vezano na razmeroma kratke roke (~1. 99 OZ), po preteku roka pa
ni vee mogoee.
562 Iz besedila Cl. 41/odst. 1 OZ je mogoee tudi razbrati, da gre za prisilno normo
(»Za sklenitev veljavne pogodbe mora imeti pogodbenik poslovno sposobnost
...«), krSitev katere bi morala povZ10Citi ni~nost pogodbe (cl. 86/odst. 1 OZ).
195Tako na primer odloCbi VS RS, opr. §t. II Ips 476/97, in VSL, opr. st. II Cp 1601/93.
196 Tako na primer odloCbi VS RS, opr. §t. II Ips 476/97, in VSL II Cp 1601193 (zadnja sc nana§a na
delno poslovno sposobnost).
17
9 S takimi problemi se ubadajo na primer odlocbe VS RS z opr. st. II Ips 13/99, lllps 630/96 (alko-
holizem kot vzrok slabega stanja), II Ips 148/94 (alkoholizem kot vzrok slabega stanja), II Ips 273/93
(mofganska kap kot vzrok slabega stanja).
172
Tako je staliSCe sodne prakse198 in dela literature. 199 Za pogodbo o zaposlitvi

z manj kot 15 let staro osebo je ni~nost celo izrecno dolOCena (~1. 19/odst 2
ZDR). Re~itev je sicer smiselna, nima pa trdne opore niti v OZ niti v kate-
rem drugem zakonu. Poleg tega zakon ne ureja, kako je z veljavnostjo vseh
drugih izjav volje, ki jib da poslovno nesposobna oseba v ~asu svoje poslovne
nesposobnosti. 200 To je posledica koncepta OZ, katerega temeljni gradnik je
pogodba, ne izjava volje.
V prvem primeru je odlocilno, ali je K v easu sklenitve pogodbe bil poslovno S63
sposoben ali ne. Ker je sklenil prodajno pogodbo v trenutku, ko bolezen ni
vplivala na njegovo razmi~ljanje, je prodajna pogodba veljavna. Na veljavnost
pogodbe poznejsi odvzem poslovne sposobnosti ne vpliva. Lahko je kvOCjemu
indic, da je bolezen obstajala fe pred odvzemom poslovne sposobnosti, vendar
to ni odlocilno.
Drugi primer je podoben prej~njemu. Thdi v tern primeru K ni bila odvzeta 564
poslovna sposobnost O~itno je tudi, da je zaradi hudega alkolizma lahko
obstajal razlog za odvzem poslovne sposobnosti. Odgovor na vpra8anje je
odvisen od tega, ali je bil K prav v ~asu za~asne treznosti poslovno sposoben
ali ne. V sekakor na odgovor bistveno vpliva, koliko razsodnosti je v casu
treznosti imel. Pri alkoholikih se zdi le malo verjetno, da bi bill v Casu trez-
nosti vendarle razsodni, ni pa to nemogoce. Tako je VS RS v zadevi z opr.
st. II Ips 630/96 odlocilo, da kroni~ni alkoholik v stanju za~asne treznosti,
ko je sklenil pogodbo, ni imel poslovne sposobnosti. Slo je za alkoholika,
pri katerem je re prislo do osebnostnega in socialnega upada in ki je kazal
vidne znake alkoholne odvisnosti. Odlocitev se zdi prepri~ljiva, dopus~a pa
tudi, da bi bil lahko alkoholik v killnem drugem primeru poslovno sposo-
ben. ~itno je treba presojati vse okoli~ine, ki pa so od primera do primera
razli~ne.
Poslovno nesposobnemu se mora vseeno omogociti udelefba v pravnem S65

prometu, torej da lahko nastopa kot stranka pravnih poslov. To storita za mla-
198 OdJ~ba VS RS, opr. §t. ll Ips 13/99. Tako tudi Ze prej Vrhovno sodi~e Bosne in Hercegovine
(glej CYl s kom., kom. k cl. 41, odl~ba pod 13). V odloebi z opr. §t. VSL 11 Cp 1601/93 ni odgovora
na vpra§anje, katera vrsta neveljavnosti je posledica neobstoja poslovne sposobnosti.
199 Za nicnost kot pravno posledico se zavzema Novak, Uvod v civilno pravo, str. 74 (tC. 3.1.3).
Protislovno Plavhl. fYZ s kom., kom. It cl. 41, str. 328 (tC. 1): » .. . izjava volje poslovno nesposobne
osebe nima pravnih OCinkov. Tillna izjava volje zato ne povzroei sk.lenitve pogodbe. Pogodba je zato
nicna.•
200 Na to opowri odlo&a VS RS, opr. ~ D Ips 564195, ti govori o »newljavnosti pooudbec.
173
-----------------------
doletnega otroka njegova zakonska zastopnika. To sta starsa (cl. 107/odst. 1
ZZZDR). Praviloma le oba skupaj lahko zastopata otroka, ce gre za izjavljanje
poslovne volje (cl. 107/odst. 1 ZZZDR). Sporoeila (tj. izjave volje) pa lahko
prejme vsak od stadev (cl. 107/odst. 2 ZZZDR).
566 Toda zastopanje po star8ih ne zado~ca vedno. Le s privolitvijo centra za soci-

alno delo smejo star~i odsvojiti ali ohremeniti stvari iz premozenja svojega
otroka, in ~e to le, ce to zahteva kaksna otrokova korist (cl. 111 OZ). Poleg
zastopanja starsev je torej v teh primerih potrebno se soglasje upravnega
organa.
567 Osebe s (popolnoma) odvzeto poslovno sposobnostjo zastopa skrbnik (cl. 208/
odst. 1 ZZZDR). Otroke, nad katerimi je hila podaljsana roditeljska pravica
tako, da so ostali (popolnoma) poslovno nesposohni, zastopajo star~i. lzrecne
doloehe sicer ni, vendar tako izhaja iz razlicnih doloeh ZZZDR (cl. 4/odst. 2,
107 in 118/odst. 1 ZZZDR).
S68 Ill. Omejena poslovna sposobnost

Omejeno poslovno sposohne osebe lahko v doloeenem ohsegu same veljavno
sklepajo pogodbe. Za druge pogodbe potrehujejo dovoljenje svojega zakonite-
ga zastopnika (cl. 41/odst. 2 OZ).
569 1. Predpostavke
Omejeno poslovno sposohni so mladoletniki z dopolnjenim 15. letom staro-

sti (cl. 108/st. I ZZZDR). Poleg njih so lahko omejeno poslovno sposobni
tudi polnoletniki, ce jim je hila poslovna sposohnost delno odvzeta (cl. 44
ZNP). Razlogi za delni odvzem so naceloma enaki kot za popolni odvzem.
Delni odvzem pride v postev, ce oseha se vseeno vsaj deloma lahko skrhi
za svoje pravice in koristi (cl. 50 ZNP). Omejeno poslovno sposohni so tudi
polnoletni otroci, nad katerimi je hila podaljsana roditeljska pravica tako, da
poslovne sposohnosti nimajo le deloma (elena 60 in 50 ZNP; cl. 118/odst.
1 ZZZOR). Razlog za podaljsanje roditeljske pravice je enak, kot ce gre
za taksno podalj~anje roditeljske pravice, da otrok v celoti nima poslovne
sposohnosti.
174
0 tern, da je lahko neka oseba delno poslovno nesposobna, ~e preden se o S70

tern odloei v ustreznem postopku, je Ze bil govor v zvezi s popolno poslovno
nesposobnostjo. Enako velja za dokazovanje delne poslovne nesposobnosti.
2. Pravni posli, za katere dovoljenje ni potrebno S71
Mladoletnik lahko z dopolnjenim 15. letom sam veljavno sklene pravni posel,
ce:
1. ne vpliva bistveno na njegovo Zivljenje v casu mladoletnosti (cl. 108/st. 2
ZZZDR) in
2. ne more vplivati na njegovo zivljenje se v polnoletnosti (cl. 108/st. 2
ZZZDR) in
3. gre pri mladoletnikovi dajatvi iz pogodbe zgolj za razpolaganje s placo iz
zaposlitve (cl. 112/st. 1 ZZZDR).
Zadnja izjema je v vsebinskem nasprotju s cl. 108/st. 2 ZZZDR. Mladoletnik S72
lahko brez vsakrlnega nadzora iz svoje plaee Ze placa denamo odmeno v
poslih, ki lahko bistveno vplivajo na njegovo Zivljenje ali pa vplivajo na nje-
govo Zivljenje tudi ~e po polnoletnosti. Ce place ~ ne prejema, taksnih poslov
ne more skleniti.
Pogodba, za katero dovoljenje zakonitega zastopnika ni bilo potrebno, je S73
veljavna (cl. 41/odst. 2 OZ).
Odloeilna pomanjkljivost cl. 108/st. 2 ZZZDR pa je nekaj drugega: merila, 574
kateri posel lahko bistveno vpliva na mladoletnikovo zivljenje v casu rnla-
doletnosti oziroma lahko vpliva se v polnoletnosti, so >>tako meglena, da
ostaja vpruanje, kateri posli spadajo v to kategorijo, se vedno odprto in stvar
razlage«.201 Dodati je treba k ker gre za generalo klavzulo, bo tudi ~e v pri-
hodnosti ostalo nemogoee vnaprej doloeiti, kateri posli so tak~ni. Pravna var-
nost zato trpi brez vsake potrebe, in sicer tako pravna vamost mladoletnikov
kot njihovih pogodbenikov!
Tretji in eetrti primer ponazarjata tezave, ki lahko nastanejo pri uporabi cle- S7S
nov 108 in 112 ZZZDR. Ali lahko nakup kitare bistveno vpliva na zivljenje v
mladoletnosti ali vpliva na Zivljenje v polnoletnosti? Oboje je mogoee. Nemara
bo mladoletnik zaradi brenkanja na kitaro zanemaril ~olo, kar bi bilo slabo,
201 Zupaneic, Druiinsko pravo, 1999, r. h. 240 (str. 143).
175
vendar pa je nenadno tolikSno zanimanje za katerikoli instrument zelo redko.

Mogoee je, da bo K celotno obdobje polnoletnosti igral kitaro za zabavo, v
cemer ni nic napacnega, vendar pa je oeitna posledica nakupa kitare v casu
mladoletnosti. Ker pa je nakup kitare z nizko ceno praviloma razmeroma malo
vpliva na fivljenje v mladoletnosti in v polnoletnosti, razen v izjemnih pri-
merih, bi za nakup kitare mladoletnik pravzaprav moral imeti delno poslovno
sposobnost.
576 Manj prepricljiv je lahko odgovor za cetrti primer. Zakonodajalec sicer tudi
mladoletnikom dovoljuje, da sodelujejo v prometu z motomimi vozili primer-
no svoji starosti. Iz tega zakonodajalcevega povsem upravnopravnega stalisea
pa ni mogoee sklepati, da je mladoletnik tudi na civilnopravnem podroCju
ze poslovno sposoben. Temeljne nejasnosti so enake kot v tretjem primeru.
Razlika pa je vseeno oeitna: upravljanje motomega kolesa povzroea izpostav-
ljanje bistveno vecjim nevarnostim kot na primer upravljanje kolesa z motor-
jem ali pa brenkanje na kitaro. Navsezadnje je zaradi lastnine nad motornim
kolesom mogoee pricakovati stroske (na primer z vzdrzevanjem vozila, regi-
stracijo in gorivom), ki jih bo mladoletnik predvidoma zelel placati zato, da se
bo sploh lahko vozil z motorjem. Nevarnosti in predvideni stroski govorijo v
prid temu, da bo vpliv motomega kolesa na mladoletnikovo fivljenje bistven.
Torej bi za nakup motorja mladoletnik se ne smel biti poslovno sposoben ne
glede na to, da sme tak motor upravljati, ee prej pridobi voznisko dovoljenje
potrebne kategorije. Razlogovati bi bilo mogoee sicer tudi drugace, tako da v
cetrtem primeru ni mogoee dati odgovora, ki bi bil zanesljivo pravilen.
5n Za pravne posle, ki jih mladoletniki ne morejo veljavno skleniti, je potrebna
odobritev starsev (cl. 108/st. 2 ZZZDR).
578 3. Pravni posli, za katere je potrebno dovoljenje

Mladoletnik z dopolnjenim 15. letom sam ne more veljavno skleniti pravnega
posla, ee:
1. bistveno vpliva na njegovo zivljenje v casu mladoletnosti (cl. 108/st. 2
ZZZDR) ali
2. bi lahko vplival na njegovo zivljenje se v polnoletnosti (cl. 108/st. 2
ZZZDR)in
3. ne gre pri mladoletnikovi dajatvi iz pogodbe zgolj za razpolaganje s placo
iz zaposlitve (cl. 112/st. 1 ZZZDR).
176
Za sklenitev tak~nih pravnih poslov mladoletnik potrebuje dovoljenje zako- S79

nitega zastopnika (cl. 41/odst. 2 OZ). To pa sta le oba stma skupaj (Cl. 107
ZZZDR), ki se morata o podelitvi dovoljenja strinjati. Dovoljenje je kot pojem
opredeljeno v OZ. Glede na ureditev v OZ ga lahko zakoniti zastopnik podeli le
pred sklenitvijo pogodbe (cl. 19/odst. 1 OZ). Osebam z delno odvzeto poslov-
no sposobnostjo da dovoljenje za sklenitev pogodb skrbnik, ki pogodbo tudi
lahko odobri (cl. 208/odst. 2 ZZZDR; elena 41/odst 3 in 43/odst. 1 OZ).
Po OZ je pogodba, za katero je manjkalo potrebno dovoljenje zakonitega za- sao

stopnika, veljavna. T~no pogodbo lahko poslovno omejeno sposobna oseba
prek svojega zastopnika le izpodbija (cl. 41/odst. 3 OZ). Z morebitnim izpod-
bitjem pogodba preneha veljati z ucinkom za nazaj (arg. iz cl. 96 OZ). Tak
nacin varstva je okoren, saj je treba pravni posel izpodbijati v sodnem postopku
(cl. 95/odst. 1 OZ). Zakoniti zastopnik lahko pogodbo odobri. Izpodbojnostno
upravieenje z odobritvijo ugasne (cl. 41/odst. 3 OZ).
Poslovno nesposobna oseba lahko po pridobitvi poslovne sposoboosti izpodbi- 511

je pogodbo sama, vendar le, ee vlozi tozbo v treh mesecih po pridobitvi popol-
ne poslovne sposobnosti (cl. 44 OZ). Ni videti razloga, zaradi katerega (odslej)
popolnoma poslovno sposobna oseba ne bi mogla sama odobriti pogodbe, ki
jo je sklenila ~e. ko je bila delno poslovno sposobna.
Drugacna je ureditev v cl. 108/st. 2 ZZZDR, ki govori o odobritvi. Zdi se, da Sll
je ZZZDR glede pomena izraza odobritev usklajen z OZ. V cl. 189/odst. 3
ZZZDR govori namrec o poprej§nji odobritvi. To pa ustreza pojmu odobrit-
ve po OZ. Odobritev, na katero rnisli cl. 108/st. 2 ZZZDR, bi torej morala
pomeniti naknadno soglasje. §e mnogo veeja je razlika glede pravnih posledic.
Cl. 108/st. 2 ZZZDR doloea takole: »Za veljavnost teh pos1ov (scil.: tistih, ki
jib ne more skleniti mladoletnik sam), je potrebna odobritev staclev ... « To
pomeni, da je do ooobritve pravni poset ocitno nevetjaven. ctena 41/odst. 3
OZ in 108/st. 2 ZZZDR sta si torej v nasprotju. 202
Kljucni problem pa je ~e nekje drugje: slovensko pravo mladoletniku re s 15. S83

letom podeli razmeroma veliko prostost pri sklepanju pravnih poslov z zelo
nejasno zacrtanirni mejami, in tako ostane vse do njegovega 18. leta. To je
obdobje ~canja, ki ga zaz.namuje puberteta, in od mladoletnika ze zato
202 Novak, Uvod v civilno pravo, str. 78 (ll. 3.1.3.1).
177
ni mogoee prieakovati posebne zrelosti pri ravnanju. Ocitno je tudi, da mu se

manjkajo zivljenjske izkusnje.
S84 Veljavna pravna ureditev mladoletnika pravzaprav slabo varuje. V tezak polo-
zaj pa spravlja se starse. Ne gre le za to, da spodkopava njihovo avtoriteto.
Mladoletnik namree lahko ze s 15. letom sklene pravne posle, s katerimi si
priskrbi sredstva, s katerimi lahko drugim povzroei skodo. Za to skodo pa
potem odgovarjajo poleg mladoletnika tudi starsi, razen ce jim uspe dokazati,
da je nastala brez njihove krivde (el. 142/odst. 4 OZ).
sss 4. Polozaj sopogodbenika poslovno omejeno sposobne osebe

Upostevati je treba tudi koristi sopogodbenika poslovno omejeno sposobne
stranke. Te urejata elena 42 in 43 OZ. Naslov el. 42 OZ je ponesreeen, saj
govori o poslovno nesposobni osebi. Enako velja za el. 42/odst. 1 OZ. Besedilo
elena pa predpostavlja, da je hila pogodba sklenjena brez dovoljenja zakonitega
zastopnika, kar pride v postev le pri poslovno omejeno sposobnih osebah (el.
41/odst. 3 OZ). Cl. 42 OZ se torej nanasa le nanje. 203
S86 Sopogodbenik poslovno omejeno sposobne osebe ima dve pravici. Prva je, da
lahko odstopi od pogodbe, ki jo je sklenil s poslovno omejeno sposobno osebo,
ki ni imela dovoljenja (el. 42/odst. 1 OZ), v tridesetih dneh po tern, ko izve za
delno poslovno nesposobnost druge stranke (cl. 42/odst. 3 OZ). Enako pravico
ima tudi tisti sopogodbenik, ki je sicer vedel za delno poslovno sposobnost,
vendar ga je omejeno poslovno oseba prevarala, da ima dovoljenje zakonite-
ga zastopnika (el. 42/odst. 2 OZ). Druga pravica je, da lahko od zakonitega
zastopnika zahteva, da se izreee, ali pogodbo odobrava ali ne (el. 43/odst. 1
OZ). Ce se zakoniti zastopnik v tridesetih dneh ne izreee, se njegova zavrnitev
fingira (el. 43/odst. 2 OZ).
ss1 IV. Posebne poslovne sposobnosti mladoletnih

Doloebe o posebni poslovni sposobnosti pomenijo izjemo od pravila in pode-
ljujejo mladoletniku sposobnost, da opravi prav to doloeeno vrsto pravnega
posla se pred dosego popolne poslovne sposobnosti. Tak.Snih doloeb je vee.
Tako se lahko na primer poslovna sposobnost za sklenitev zakonske zveze
203 Plavsak, OZ s kom., kom. k cl. 42, str. 334 (tc. 1).
178
pridobi re pred polnoletnostjo (Cl. 117/odst. 1 OZ). Zakonodaja ne dolOOi

izrecno, od katere starosti naprej. Ob smiselni uporabi clenov 108/st 1, 112/
st. 1 in 89 ZZZDR bi morala biti najni.Zja starost za sklenitev zakonske zveze
15 let.204 Thdi oporoena sposobnost se pridobi v starosti 15 let, ce je oseba
razsodna (cl. 59/odst. 1 ZD).
V. Popolna poslovna sposobnost

S polnoletnosljo se pridobi popolna poslovna sposobnost. Z7ZDR tudi tega ne
dolOOi izrecno, vendar je mogoee na to sklepati iz cl. 108 ZZZDR. Za polno-
letnike namree cl. 108 ZZZDR ne velja prav zato, ker niso vee mladoletniki.
Ce lahko mladoletnik s 15. letom naceloma z.e sam sklepa pravne posle, potem
s polnoletnostjo seveda ni vee nobenih razlogov, da bi se obstajala kakSna
omejitev poslovne sposobnosti.
lzjemoma se popolna poslovna sposobnost lahko pridobi se pred polnoletno- S89
stjo, in sicer s sklenitvijo zakonske zveze 5e pred osemnajstim letom (cl. 117/ •
odst. 2 ZZWR). Popolno poslovno sposobnost lahko pridobi tudi mladoletnik,
ki je postal roditelj (Cl. 117/odst. 3 Z72DR).
Sele s pridobitvijo popoJne poslovne sposobnosti se je mogoee zavezati s 590

porostveno pogodbo (cl. 1014 OZ). To je oeitno izjema od bolj splosnega
pravila, po katerem lahko dolocena oseba se pred polnoletnosljo sklepa
pravne posle.
Ce poslovno omejeno sposobna oseba sklene pogodbo, glede katere ima 591
poslovno sposobnost, potem pogodba ne more biti neveljavna zaradi pomanj-
kanja poslovne sposobnosti. Lahko pa je neveljavna iz katerega drugega
razloga, na primer zaradi pomanjkanja ob1ilre. Ce ni niti takega razloga, je
veljavna.
VI. V DZ predvidena ureditev 592
Otroke naj bi kot doslej aktivno zastopali starsi (cl. 148/odst. 1 DZ), pasivno
pa vsak od obeb starSev (cl. 148/odst. 2 DZ).
204 Enalro Zupan~~. Dru~nsko pr.tvo, 1999, r. ~t 75 (str. 57).
179
593 Praviloma naj bi otrok postal omejeno poslovno sposoben s 15. letom (cl. 149/
odst. 1 DZ). Za sklepanje poslov, ki bistveno vplivajo na otrokovo ~ivljenje
pred polnoletnostjo ali po njej, naj bi bilo potrebno dovoljenje stadev (cl. 149/
odst. 2 DZ). S tern je ureditev nekoliko spremenjena in poenostavljena v pri-
merjavi z veljavno. Vendar pa bi otrok s 15. letom se naprej razpolagal s plaoo
(ct. 153 DZ).
594 Bistvena sprememba je predvidena glede pravnih poslov, ki bi jib otrok sklenil
brez dovoljenja starSev. Veljavnost teh pravnih poslov naj bi se presojala po
pravilih obligacijskega prava (cl. 149/odst. 3 DZ). To pomeni, da DZ veljavno-
sti teh pravnih poslov ne ureja vee in torej tudi ne drugaee kot OZ. To pomeni
izboljsanje v primerjavi s sedanjim pravnim stanjem. Brez dovoljenja stadev
sklenjeni pravni posel bi bil torej veljaven, vendar pa izpodbojen (cl. 41/odst. 3
OZ).
595 Glede sklenitve zakonske zveze cl. 30 DZ predvideva, da lahko sodisce dovoli
sklenitev zakonske zveze otroku, ki je ze dopolnil 15 let. Predpostavka je, da
je otrok dosegel tako telesno in du8evno zrelost, da lahko razume pomen in
posledice pravic in obveznosti, ki nastanejo s sklenitvijo zakonske zveze. Zdi
se, da bi torej sicer otrok od petnajstega leta naprej postal poslovno sposoben,
vendar pa bi bila sklenitev zakonske zveze odvisna od dovoljenja sodisca.
596 Se naprej je predvideno, da pridobi otrok poslovno sposobnost s sklenitvijo
zakonske zveze (cl. 155/odst. 2 DZ). Poleg tega lahko sodisce podeli popolno
poslovno sposobnost otroku, ki je postal roditelj in je dosegel tako telesno in
dusevno zrelost, da je sposben za samostojno zivljenje (cl. 155/odst. 3 DZ).
180
Cetrto poglavje: Napake volje in podobni primeri 597
§ 15 Pregled
Primer
P in K sldeoeta prodajno pogodbo. P je v resoici nOCe skleniti in se !e
pri sldenitvi odloei, da zato pogodbeoih obveznosti ne bo izpolnil. Ko
K od njega zahteva izpolnitev pogodbe, se P sklicuje na svojo resoi~no
voljo. Ta je bila. da nOCe skleoiti prodajne pogodbe. Killne so pravne
posledice P-jeve resni~ne volje? Za odgovor glej r. st.615.
I. Oris problema
Pravoi red omogoea prosto sklepanje in oblikovanje pogodb. Kon~ni
cilj pa
ne bi bil dose!eo, re bi imeta izjava volje napako. Napaka lahko oastane pri
tvorjenju volje in pozneje, pri izjavljanju oastale volje.
Napake pri tvorjenju volje lahko nastanejo iz razli~nih vzrokov. Izjavitelj 598
praviloma uposteva dolOCena dejstva zunanjega sveta kot temelj (podlago) pri
tvorjenju volje. Predstava o teh dejstvih- o resoi~nosti - je lahko naparna. Ce
ima izjavitelj volje oaparno predstavo o resoi~nosti in na tej nap~ni predstavi
temelji njegova odloeitev (volja), potem je nastala napaka votje. Ta je lahko
upostevna ali pa ne. Gre za primere bistvene zmote (~lena 46 in 47 OZ) in
prevare (zvija~e; zlasti ~1. 49 OZ). Vsebinsko se primeri bistvene zmote in
prevare precej razlikujejo. Pri prevari je ena stran.ka praviloma sama poskrbe-
la za to, da je druga stran.ka izhajala od nap~nih okoliStin, in sicer tako, da
je povzroeila zmoto pri izjavitelju volje. Ravnanje pogodbene stranke je bilo
torej izrazito neposteno. Pri zmoti vpliva ene pogodbene stranke na nastanek
zmote pri drugi pogodbeni stranki ni. Vpliv prejemoika izjave volje na voljo
izjavljajoeega je lahko tudi bolj neposreden, kot da povzroei zmoto. Izjavitelju
volje lahko grozi s kak:Snim zlom in pod tern vplivom izjavitelj volje izjavi
voljo. To je zn~ilno za grofnjo (~1. 45 OZ). Pri njej je oeitno, da izjavitelj volje
v resnici nima volje podati prav tak:Sno izjavo volje, kot jo je podal - vendar
pa tako ravna, ker nanj vpliva gromja. V sldopu napak volje se obravnavajo
tudi primeri, v katerih pogodbeni stranki skleneta neko pogodbo le na videz,
reprav je v resnici nOCeta (~l. 50 OZ), in 5e nekateri. Pri navidezni pogodbi o
181
zmoti v pravem pomenu besede niti ni mogoee govoriti, vendar se kljub temu
obravnava v pododseku o napakah volje.
S99 Iz doslej opisanih najzna~ilnejsih primerov je ~e razvidno, da ni mogoee najti

enotne opredelitve napak volje. V sklopu napak volje se namre~ obravnavajo
primeri, v katerih izjavljena volja sicer ustreza tvorjeni volji, ta pa ne ustreza
(hipoteti~ni) pravi volji (bistvena zmota, prevara). Pravno pa so urejeni tudi
primeri, v katerih izjavljena volja ne ustreza resnicni volji (gromja, navidezna
pogodba). Ti primeri pravzaprav nimajo veliko skupnega, razen da se vsi tako
ali drugare nana8ajo na voljo, bodisi na pravo bodisi na hipoteti~no.
600 Problerni v zvezi z napako volje bi se Janko resevali v skladu s teorijo volje
ali teorijo izjave volje. Po teoriji volje velja tisto, kar je stranka res hotela, ne
glede na to, kaj je izjavila. Pomanjkljivost te teorije je, da je za prejemnika
izjave volje praviloma prepoznavna le izjava volje, ne pa tudi volja sama. Po
teoriji izjave volje pa naj velja tisto, kar je stranka izjavila, ne glede na to, kaj
je v resnici hotela. Ta teorija je prepri~ljivejsa. Vzrok za nastanek napake volje
praviloma ne izvira od prejernnika izjave volje. Ce je na primer treba tehtati,
koga torej varovati, se zdi dokaj razumljivo, da tisto od dveh oseb, ki z nastan-
kom napake volje nima povezave. Vendar tudi ta teorija ni vedno ustrezna. Ce
je na primer stranka podala izjavo volje le navidezno in je druga to vedela,
prejemnika niti ni treba varovati.
601 OZ nobeni od teh dveh teorij ne sledi dosledno, temvec uporablja eno ali
drugo, kakor se mu zdi potrebno. Tak »eklekticni« pristop ni posebnost OZ,
pozna ga na primer tudi BGB.
602 II. Ureditev v OZ

Napaka volje nastane vsaj pri eni stranki in torej pri njeni izjavi volje. Taksna
izjava volje zato ne bi smela veljati. To bi razumna pravna ureditev morala
vzeti za izhodisce. Da napaka vpliva na samo pogodbo, je le samodejna posle-
dica napake pri izjavi volje.
603 Izhodisre za pravno ureditev OZ je druga~no. OZ preskoei posledice napa-

ke volje za samo izjavo volje in ureja le posledice napake volje za sklenitev
pogodbe. S tern pa se zdalee ne ureja vseh primerov, ki lahko nastanejo zaradi
napak volje. Pravne praznine je mogoee zapolniti le z analogijami
182
OZ izrecno ureja naslednje primere napak volje: 604

1. nedopustno groznjo (cl. 45 OZ),2os
2. bistveno zmoto (cleni 16, 46 do 48 OZ)206 in
3. prevaro (zvijaeo; cl. 49 OZ).207
Marsikaj v zvezi z napako pri izjavi volje pa v OZ ni urejeno ali pa je ureditev 605
v najboljsem primeru le nakazana. Taki primeri so neresno misljena izjava,
tibi (miselni) pridrzek in tudi primeri napake pri prenosu izjave volje. Prvi
dve vpra5anji obravnava literatura v zvezi s clenoma 18 in 50 OZ, za zadnje
se morda lahko smiselno uporabi cl. 46 OZ.
Celotna slovenska (in prej jugoslovanska) ureditev se je presenetljivo malo 606

uporabljala v praksi. Po literaturi in sodni praksi sodee so doloCbe o zmoti v
nemSkem in avstrijskim pravu pogosteje v uporabi. To ne preseneca prevee.
Najpogostejsi primer napake volje je zmota, ureditev zmote pa je uporabna le
redko. Celotna ureditev je pomanjkljiva. Ureditev zmote je poleg tega nesi-
stematicna in arbitrarna 208
20S Glej par. 16.

206 Glej par. 17.
'1JJ7 Glej par. 18.
183
607 Pravne posledice napake volje so v OZ urejene predvsem za primere, ko pride

do napake volje pri sklenitvi pogodbe. To za neresno izjavo volje (cl. 18 OZ),
gromjo (cl. 45/odst. 1 OZ), bistveno zmoto (cl. 46/odst. 1 in 2 OZ) in prevaro
(cl. 49/odst. 1 OZ) izhaja re iz besedila Le pri navidezni pogodbi je drugaee,
saj cl. 50 OZ pravnih posledic ne vere na sklenitev pogodbe.
608 Ta ureditev se srniselno uporablja tudi za druge pravne posle (cl. 14 OZ).
Tezava pa je, da se jim ne prilega. Pri enostranskih pravnih poslih namrec ni
sklenitve in zato ni jasno, kako zanje smiselno uporabiti te doloebe. Tezava je
se vecja pri vseh drugih izjavah volje, ki jih OZ v zvezi z napakami volje niti
ne omenja. Neurejenost tega podroCja je ena stevilnih pomanjkljivosti OZ, s
katero se doslej ni ukvarjala niti literatura.
609 Tako je na primer mogoee, da je bila pogodba sicer sklenjena brez kakrsne-
koli napake volje, eden od pogodbenikov pa jo je zaradi nedopustne groznje
odpovedal. Zato je razumljivo, da bi bilo smiselno izpodbijati le odpoved, ki
je enostranski pravni posel. Posledica izpodbitja tega enostranskega pravnega
posla bi bila, da bi odpoved kot taka ne veljala. Ker bi bila odpoved neveljavna,
bi veljala pogodba se naprej. Opisani primer ustreza dejanskemu stanju, ki ga
opisuje odloeba VS RS z opr. st. VIII Ips 176/98. Odgovor na prej zastavljeno
vpra8anje torej nima samo teoreticnega, temvee tudi praktieen pomen.
61o Ill. Neresno misljena izjava

To je izjava volje, ki ni misljena resno in ki jo poda izjavitelj v pricakovanju,
da bodo drugi pomanjkanje resnosti prepoznali. Primeri neresno misljenih
izjav so izjave volje, dane pri pouku, pri snemanju ftlmov, v sali in v reklamne
namene.
611 Glede na cl. 18/odst. 2 OZ mora biti izjava volje svobodna in resna. Taka norma
je se nepopolna, saj ne doloca pravnih posledic. v cl. 45 oz so opredeljene
pravne posledice nesvobode pri izjavljanju volje, pravne posledice neresnosti
pri izjavi volje pa nikjer izrecno. Iz tega dejstva bi bilo mogoce sklepati, da
neresno izjavljena volja velja in s tern tudi pogodba.
612 Prevladujoee ali celo enotno stalisce v literaturi je drugacno in vodi do tega,
da naj bi za izjavitelja volje ne nastale pravne posledice. Po prvem staliscu
184
izjava volje izjavitelja ne vere;209 zakaj, pa to stall~ ne pove. Morda zato, ker
je taHna izjava volje neveljavna sama po sehi. Na to kate uporahljeni glagol
»mora«. Neresna izjava volje hi hila nedopustna in oh smiselni uporabi cl. 86/
odst. 1 OZ hi to pripeljalo do njene nicnosti, s tern pa do nicnosti celotne
pogodbe. Drugo stalBce je, da pogodha sploh ni sklenjena.21o To stalisce ni
prepricljivo, saj je hila izjava volje podana in jo je nasprotna stranka prejela.
Pogodha hi torej morala hiti sklenjena. Nesklenjena hi hila lahko le, ee hi
neresno miSljeno izjavo volje razumeli kot talclno, ki splob ni hila dana (kot
neohstojeeo). Za takSno stallsee pa ni mogoee najti razloga, zato je izjavo volje
potrehno ohravnavati kot ohstojeeo.
IV. Tihi (miselni) pridrzek 613
Miselni pridrZ.ek (reservatio mentalis) ohstaja, ce nekdo da izjavo volje, zase

pa zadrli, da izjavljenega v resnici noee.
V sodni praksi in literaturi je uveljavljeno mnenje, da tihi pridrZek ne vpliva 614
na veljavnost pogodbe.211 Za tako rnnenje niti sodna praksa niti literatura ne
navajata opore v OZ. Zdi pa se, da je vseeno mogoee najti zadovoljivo uteme-
ljitev zanj. Miselni pridrZek ohstaja le, ee je ohstajala neka resnicna drugacna
volja od tiste, ki je hila izjavljena. Miselni pridrZek ni torej nic drugega kot
ohstojeCa, vendar neizjavljena volja. Neizjavljena volja ima pravni pomen le,
ce kaksen predpis tako doloea. Ker posehne doloebe glede tega ni, je miselni
pridrrek hrez pravnega pomena. Velja torej izjava volje. Stempihar je to for-
muliral kratko in jasno: »Miselni priddek je neizjavljena volja, zato pravno
hrez pomena. «212
v primeru, opisanem na zaeetku tega paragrafa, je torej miselni pridrZek 615
osebe P hrez pravnega pomena. Pogodba je hila sklenjena, zato jo P mora
izpolniti.
209 Dolenc, az s kom., kom. k tl. 50, str. 362 (tc. 4).
2IO V. Kranjc, (JZ s kom., kom. k tl. 18, str. 220 (tc. 3).
211 OdloCba VS RS, opr. Jt. ID Ips 5212004; Dolenc, OZ s kom., kom. k Cl. 50, str. 362 (tc. 3); Mofina,
Uvod v civilno pravo, str. 163 (it. 6.5.1.1 ).
212 ~tempihar, Zaseboo pravo, r. sL 356.
185
616 § 16 Nedopustna groznja
Primera
1. Prometno nesreco je povzroeil B. O~kodovanec A mu v podpis
predlozi osnutek pogodbe in mu napove, da ga bo napravil »zrelega za
bolni~nico, ee ne mrtv~nico, ee je ne podpise«. V osnutku pogodbe B
priznava. da je nesreto povzroeil sam in da se je z A dogovoril, da bo
poravnal na 5.000 EUR ocenjeno skodo. B jo zaradi groznje podpi~e.
Ali lahko B izpodbije pogodbo? Za odgovor glej r. st. 621.
2. Killen hi bil pravni polozaj, ee bi A napovedoval, da bo na kraj ne-
sreee poklical policijo, ki bo ugotovila, da je B vozil alkoholiziran, in
mu odvzela voznisko dovoljenje? Za odgovor glej r. st. 622.
I. Predpostavke
Pri nedopustni groznji ne gre za to, da hi hil izjavitelj volje v zmoti glede
kak~nih dejstev. Izpodhijanje pogodbe zaradi grofuje (cl. 45/odst. 1 OZ) je
predvideno zato, ker je zakonodajalec zelel varovati prostost izjavitelja volje
pri tvorjenju volje. Izpodhijanje pogodbe zaradi gromje je mogoee le, ee so
podane razmeroma stevilne in ozko postavljene predpostavke.
617 Izjavitelja volje OZ imenuje druga stranka, grozeeega pa pogodbena stranka
(cl. 45/odst. 1 OZ).
618 1. Groznja
Groznja je naznanitev nekega prikrajsanja (zla). Prikrajsanje lahko grozi izjavi-

telju volje ali komu drugemu (glej cl. 45/odst. 2 OZ), na primer druZinskemu
clanu.213 Tako prikrajsanje je lahko na primer odvzem prostosti, nasilje nad
izjaviteljem volje ali nad njemu hlimjo osebo ali napoved vlozitve tozbe.
619 0 grofuji je mogoee govoriti, ce naj hi imel na nastanek prikrajsanja vpliv
grozeei. To je razumljivo, saj naj bi cl. 45/odst. 1 OZ varoval prav prostost
pri tvorjenju volje pred psihicnim vplivom grozecega. Cl. 45/odst. 1 OZ torej
predpostavlja ohstoj psihicnega pritiska (vis compulsiva). Ce je vpliv telesen in
213 Odloc'Oa VS RS, opr. St. ll Ips 124199.
186
Drug1del: Pravni posel
se mu ni mogoee upreti (vis absoluta), sploh ne gre za izjavo volje, saj manjka
volja podati izjavo volje. Ce torej pogodbena stranka vodi roko podpisujoeega
pri podpisu pogodbe, eeprav se podpisujoCi sploh ne Zeli podpisati, ni podana
nobena izjava volje. Ce izjave volje ni, pa tudi pogodha ne ohstaja. Morehitne
ldjuh temu opravljene dajatve ali storitve je treha vrniti, saj zanje ni pravnega
temelja (cl. 190 OZ).
2. Strah in vzroena zveza med groznjo in strahom 620
Groznja mora pri drugi stranki povzroeiti strah, in sicer tak, da ta zaradi tega
sldene pogodbo. Strah mora torej hiti vzrok za sklenitev pogodbe. Cl. 45/
odst. 1 az se posebej poudarja, da mora hiti strah utemeljen. torej tak, da
je grozila resna nevarnost pomemhni dohrini pogodbene stranke, na primer
zivljenju (cl. 45/odst. 2 OZ). Ali grozeci sploh lahko povzro~i strah, je odvisno
od konkretnih okolis~in. 214 Ce petletni otrok grozi odraslemu, da ga bo uhil, in
pri tern vihti v roki pol metra dolgo palico, s tern 8e ne more povzrOCiti strahu.
Drugaee je pri osehah, ki so si po moei bolj podohne. Ali odrasel moski lahko
povzrOCi strah drugemu odraslemu moSkemu, je lahko na primer odvisno od
telesne zgradbe teh dveh posameznikov, bojazljivosti in se marsieesa.
3. Nedopustnost 621
Iz ~1. 45/odst. 1 OZ jasno izhaja, da mora hiti groznja nedopustna. Sodna

praksa glede nedopustnosti (protipravnosti) se ni posehno oMirna. Groznja je
nedopustna, ee je sredstvo za dosego cilja re samo protipravno, na primer tako,
da ohstaja nevarnost za zivljenje ali telesno nedotakljivost. Nedopustna hi hila
gro!nja z nasiljem, na primer s pretepanjem ali celo smrtjo.215 Ce hi v prvem
primeru oskodovanec A podpisal pogodbo, hi hila ta sldenjena. Na njenem
temelju hi lahko A zahteval 5.000 EUR odSkodnine. ~itno pa je, da je hila
A-jeva gromja nedopustna in da je B podpisal zaradi grofnje. Pogodha hi hila
izpodbojna. Ce hi hila uspesno izpodhita, hi bila neveljavna.
Grofnja je dopustna, ~e ima groze~i pravico do uporabe nekega sredstva. 622
Tako je na primer, ~e grozi z vloZitvijo to!be ali prijavo dejanja drZavnemu
214 V to smer gre tudi odloCba vm Ips 176198. Druga stranka (v tern primeru tomica) je bila v odloe-
bi opisana kot »podredljiva in pasivno odvisna oseba«. ~ilno je torej bila nadpovpre(!no dovzetna za
groroje, k.ar je sodi~ upo~tevalo.
215 Primer v odloCbi ll Ips 124199: grohlja s smrtjo.
187
organu.216 V drugem primeru A vedno lahko poklice policijo na kraj nesrece.

Groznja je torej dopustna, ne nedopustna. Pogodba ni izpodbojna.
623 4. Subjektivno dejansko stanje (namen)
Glede na cl. 45/odst. 1 OZ mora pogodbena stranka ravnati tako, da pri drugi
stranki povzroei utemeljen strah in da ta zaradi tega sklene pogodbo. Iz bese-
dila cl. 45/odst. 1 OZ je torej mogoee sklepati, da je moral grozeti ravnati
namenoma, in sicer z namenom vplivati na voljo druge stranke.
624 5. Grozeca oseba

Groznja je podana, ee grozi pogodbena stranka. OZ pa omenja ~e moznost,
da je groznja podana celo takrat, kadar tretji z groznjo vpliva na tvorjenje
volje (cl. 45/odst. 1 OZ). Tako bi na primer bilo, ee bi poslovodja d.o.o. grozil
delavcu, pri eemer bi bila pogodbena stranka d.o.o., in ne poslovodja.217
625 6. Pravoeasno izpodbijanje

Druga stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe (cl. 45/odst. 1 OZ). Vsak
dvom, kaj bi to lahko pomenilo, odstrani cl. 94 oz, ki posebej doloea, da je
tak~na pogodba izpodbojna. Rok za vlozitev izpodbojne tozbe je doloeen v
ci. 99 oz.
626 7. Pravne posledice izpodbitja

Izpodbita pogodba je neveljavna (cl. 96/odst. 1 OZ). To bi moralo veljati
tudi za enostranske pravne posle (cl. 14 OZ), na primer za odpoved pogodbe
o zaposlitvi.218 Prejeto je treba, ce je mogoee. Ce ni, je treba dati ustrezno
denarno nadomestilo (cl. 96/odst. 1 OZ).
216 Primer v odloebi II Ips 541197: gromja s to!bo pri drugi stranki in gromja s prijavo ddavnemu
organu.
217 Primer je v odloebi VS RS, opr. §t. VIII Ips 176/98.
218 Pri odloebi VS RS, opr. §t. vm Ips 176198, je pravzaprav §lo za tilien primer. Delavka, ki je
data odpoved, je trdila, da jo je data zaradi gro!nje. Pravna pot, po kateri se je doseglo, da je bila
dana odpoved brez pravnega u~inka, pa ni bila taka. Oprta je se bila na ~1. 100 Zakona 0 delovnih
razmerjih iz leta 1990.
188
Nedopustna groZnja (Cl. 45 OZ)

I. Predpostavke za izpodbijanje pogodbe zaradi gromje
1. izpodbojnostni razlog
a) grol.nja (naznanitev nekega zla)
b) strah in vzro~na zveza med groznjo in strahom
c) nedopustnost
d) naklep
e) grozeea oseba
2. izpodbojnostna zahteva (tozba; a. 95/odst. 1 OZ)
3. v izpodbojnostnem roku (~1. 99/odst. 1 OZ)
4. nepretek izklju~itvenega (prekluzivnega) roka (~1. 99/odst. 2 OZ)
D. Pravna posledica
a) neveljavnost pogodbe ali drugega pravnega posla ex tunc (~1. 95/odst 1
OZ)
b) doiZ.nost vrnitve prejetega in druge pravne posledice (~1. 96 OZ ter
~1. 190 in nasi. OZ).
II. Posebna ureditev 627
V ~1. 60/odst. 1 in 2 W je posebna ureditev oporoke. Podobna je ureditvi v

~1. 45 OZ. Razlika naj hi hila v tern. da naj bi hila oporoka izpodbojna re,
re se je nad opo~iteljem izvajala kakclnakoli gromja. Za izpodbojnost torej
zado~~a ze gromja z dopustnim ravnanjem.219 Poleg tega so drugare doloreni
izpodbojnostni rok in izklju~itveni rok (~1. 61 ZD).
Ureditev v ZD je zanimiva tudi zato, ker se nanMa na oporoko, ki je zna~ilen 628

enostranski pravni posel. Kaze, da je mogoee izpodbijati tudi enostranske
pravne posle.
219 Zup~icrZ.n.idarli~ Slcubic, Dedno pravo, L st. 196.
189
629 § 17 Bistvena zmota
Primeri
1. K za prijateljico od P kupi ogrlico znanega oblikovalca nakita. Z njo
sku8a na prijateljico napraviti vtis. V resnici pa prijateljica nakita sploh
ne mara. Ali lahko K izpodbija pogodbo zaradi zmote? Za odgovor glej
r. st. 638.
2. K kupi na borzi delnice, ker se njihova vrednost dviga. Poleg tega je
sli~ati govorice, da bo v kratkem cena poskoeila. Cena delnic pa se v
resnici sploh ne dvigne, temvec pade. Ali lahko K izpodbija pogodbo
zaradi zmote? Za odgovor glej r. st. 639.
3. PinK se pogajata glede nakupa sli.ke. K vpra.Sa P po starosti slike. P
trdi, da je slika stara najmanj 200 let, K pa o tern ni preprican. K naro-
ci pregled pri izvedencu, ki bo ocenil njeno starost. p se s tern strinja.
Izvedenec meni, da je bila slika naslikana v 18. stoletju. K se seznani z
izvedenskim mnenjem in sliko kupi. Pozneje se izkafe, da je bila nasli-
kana pred nekaj leti. Tega izvedenec ni ugotovil, niti ni tega vedel P. Ali
lahko K uveljavlja bistveno zmoto? Za odgovor glej r. st. 632 in 643.
4. Na bolsjem trgu K vidi sliko, ki je po naCinu slikanja videti stara
vsaj 200 let. Na sliki ni podpisa in letnice. Preprican je, da je slika stara
toliko, kot je videti. Cena je ugodna in K meni, da bo napravil »ugoden
nakup«. Zato P ne vpra8a po starosti slike, da ga ne bi nemara navedel
k misli, da prodaja staro sliko pod ceno. K sldene prodajno pogodbo.
Pozneje se izkafe, da je slika stara mogoee dve leti. Z obCutkom za »stari
nacin slikanja« navidezno stare sli.ke ustvarjajo neznani kitajski slikarji,
ki se prezivljajo s tern. Te slike se potem prodajajo vsepovsod po svetu.
Ali lahko K uveljavlja bistveno zmoto? Za odgovor glej r. st. 643.
Stranka v bistveni zmoti lahko uveljavlja, da je v bistveni zmoti, in tako doseze

razveljavitev pogodbe (elena 46/odst. 2 in 47 OZ).
630 Bistvena zmota je urejena v clenih 46 do 48 OZ. Pravna podlaga za uveljav-

ljanje zmote je v cl. 46/odst. 2 OZ za dvostransko zavezujoce pogodbe in v
cl. 47 OZ za neodplacne pogodbe.
190
I. Pojem zmote 631
v
Cl. 46/odst. 1 OZ ne opredeli, kaj je zmota. Njena opredelitev je torej pre-
puseena sodni praksi in pravni znanosti. Iz obeh v ~1. 46/odst. 1 OZ na5tetih
primerov je mogoce sklepati, da je jedro ureditve zmote v tern, da ima stranka
neko predstavo o lastnostih predmeta, osehe ali katerih drugih okolisCinah,
vendar je ta predstava zmotna. Resnicne lastnosti predmeta ali osebe so namre~
druga~ne. Zaradi napa~ne predstave o okoliscinah izjavljajoea stranka izjavi
voljo, ki je ne hi hila imela, ee hi poznala prave oko1is~ine. Pri zmoti torej ne
gre za napalm pri izjavi volje, temvec pri njenem tvorjenju. Izjava volje se ne
razlikuje od volje izjavljajOCega, temvd od njegove hipoteti~ne volje. Zmota v
lastnostih predmeta in v osebi sta na5teti samo za primer, kot podvrsti zmote
v odlocilni okolis~ini.220 Enako kot zmota same stranke u~inkuje tudi zmota
osehe, po kateri je stranka izjavila svojo voljo (cl. 48 OZ).
Uveljavlja se lahko le histvena zmota, nehistvena pa ne. Glede oa skopo bese- 632
dilo ~l. 46 OZ se postavlja vpra8anje, katere vrste napak volje lahko stranke
uveljavljajo kot svojo histveno zmoto. Brez dvoma se ~l. 46 OZ lahko uporabi
v primerih, ko se je izjavitelj volje zmotil pri njenem tvorjenju. Tako je na pri-
mer v tretjem primeru. K je domneval, da je slika stara vsaj 200 let, eeprav
to ni hilo res.
Zastavi se torej lahko kve~jemu vprasanje, ali je mogoee ureditev bistvene 633
zmote uporabiti tudi, ce se je napaka dogodila sele po tvorjenju volje. Gre
za napake, ki se zgodijo pri prenosu izjave volje do naslovnika. Na primer
telefaks pride do naslovnika tako izmali~en, da v ponudbi namesto cene
80 EUR/kos pise 30 EUR/kos, ker je zaradi napake pri prenosu, naprava
izhrisala levo polovico stevilke 8. Thdi taksno zmoto je morda mogoee uve-
ljavljati na podlagi cl. 46/odst. 1 OZ, saj se histvena zmota lahko uveljavlja,
ce se nanasa na odlocilne pogodhene okoliscine (~1. 46/odst. 1 OZ) Cena
je zanesljivo ena odlocilnih pogodhenih okoliscin. Ni pa zanesljivo, da se
cl. 46 oz lahko uporahi tudi v takSnih primerih. Thdi Ce se cl. 46 oz ne
more uporahiti, bi hila mogoca vsaj njegova smiselna uporaha v primerih
slahega prenosa izjave volje. Podohno vprasanje kot za napako pri prenosu
izjave volje se lahko postavi tudi v drugih primerih, v katerih izjavitelj izja-
220 Dolenc, Napake volje, str. 178 (~. 3.1).
191
vi nekaj drugega, kot je hotel, na primer ker se mu zare~e ali zapi~e nekaj,
eesar ni hoteJ.221
634 II. Predpostavke za obstoj bistvene zmote

pri odplacni pogodbi
Predpostavke za obstoj bistvene zmote so: obstoj zmote, in sicer taUne, ki se
nana5a na odlocilno okolisCino, ravnanje s potrebno skrbnostjo ter vzrOCna
zveza med zmoto in izjavo volje (~1. 46/odst. 1 in 2 OZ).
635 V eem je bistvo zmote, je bilo Ze opisano. Zmota je podana, ee se izjava volje
razlikuje od hipoteticne volje izjavljajoeega. Hipoteticna je tista volja, ki bi jo
izjavljajoci imel, ee bi poznal resnicne okoliscine.
636 Ne zado~ca pa zmota glede katerihkoli okoliscin. Okomcine morajo biti
po obicajih v prometu ali po namenu strank odloeilne (cl. 46/odst. 1 OZ).
Zmoto o odlocilnih okoliscinah nadpis nad cl. 46 OZ imenuje bistvena zmota.
Okoliscine so odloeilne, kadar bi stranka v zmoti pogodbe ne sklenila, ce bi
jib bila poznala. Merilo je abstraktno. Zmota glede lastnosti predmeta in glede
osebe, ~e se sklepa pogodba glede na to osebo, je znaeilna vrsta takih odlo-
cilnih okoliscin, ki abstraktno merilo vsaj nekoliko konkretizira. Pomembna
je zlasti tista lastnost, ki vpliva na vrednost predmeta. Pomembne so ne le
naravne lastnosti predmeta, temvec tudi dejanska in pravna razmerja.
637 Upostevne so predvsem okolis~ine, ki se po obicajih v prometu ~tejejo za
odlo~ilne. Merilo je torej znacilen gospodarski namen {iogodbe. S tern naj bi se
izkljuata izpodbojnost zaradi okomCin, ki so pomembne le s stali~ca izjavlja-
joeega.222 Thdi te okoliSCine lahko postanejo bistvene, ee postanejo pogodbena
vsebina in torej del skupnega pogodbenega namena strank. Pogodba se namree
lahko izpodbija tudi, ee je sklenjena glede na okoliscine, ki se po namenu
strank stejejo za odlocilne (cl. 46/odst. 1 OZ). Odplaene pogodbe ni mogoee
221 Dolenc, OZ s kom., kom. k cl. 46, str. 341 (tc. 2), in Polajnar Pavcnik, Uvod v civilno pravo, str.
164 (te. 6.5.1.2), orisani problem reSita s ~iroko opredelitvijo zmote. Zmota po njunem mnenju nc
vkljucuje le zmote v predstavi, temvec tudi zmoto v izjavi.
222 Tako na primer Brox/Walker, AT, r. §t. 419. Avtorja se sklicujeta pri tern sicer na podobno doloCbo
~ar. 119/odst. 2 BGB. Glede na par. 119/odst. 2 BGB je pomembna le v prometu bistvena lastnost.
Ct. 46/odst. 1 oz prcdpostavlja, da se Iahlro pogodba izpodbija, ce kak.~na pogodba po obicaJih v pro-
metu §teje za odloeilno. Vendar pa je to vsebinsko enako ureditvi v BGB, ki sicer napravi izpodbijanje
odvisno od v prometu bL'itVene lastnosti.
192
izpodbijati zaradi zmote v nagibu (arg. iz cl. 47 OZ). Neodplacne pa se lahko

izpodbijajo zaradi zmote v nagibu, kar je izjema od pravila (cl. 47 OZ).
V prvem prlmeru prijateljica K v resnici ne mara nakita. 0 tej okoli~ini je 638

bil K v zmoti. Njegov nagib je bil, da je relet nanjo napraviti vtis. Med P in
K je bila sklenjena prodajna pogodba, pri kateri je bil K v zmoti v nagibu.
Po cl. 47 OZ ta zmota ni bistvena. Uveljavljanje zmote zato glede na cl. 46/
odst. 2 OZ ni mogoee.
V drugem primeru K ni bil v zmoti glede cene. Bil pa je v zmoti glede pri- 639
hodnje cene, to pa je okoli~ina, ki v casu sklenitve pogodbe §e ni obstajala.
Ta okoli~ina je bila nagib K za sklenitev prodajne pogodbe. Po cl. 47 OZ ta
zmota ni bistvena. Uveljavljanje zmote zato po cl. 46/odst. 2 OZ ni mogoee.
Izid je razumljiv in splosnejse pravilo je preprosto: dobicek in izgubo od spe-
kulacij v zvezi s ceno nosi vsaka pogodbena stranka sama.
Stranka lahko izpodbija pogodbo le, ce je ravnala s skrbnostjo, kakrSna je v 640

prometu potrebna. Tudi to merilo je abstraktno in omogoea presojanje ravnanja
izjavljajoeega v vsakem posameznem primeru. Ce je stranka ravnala s potreb-
no skrbnostjo, je njena zmota opravicljiva. Ni pa pomembno, ali je zmoto
povzroeila stranka sama ali kdo drug. Povzroeitelj zmote je lahko tako druga
pogodbena stranka kot nekdo, lei sploh ni stranka.
Pravna literatura zmote razvr8ca po tern, na kaj se nana8ajo, na vee podvrst (na 641
primer racunska zmota, zmota o osebi, zmota o predmetu, zmota o lastnostih,
zmota o vrednosti itd.). Razdelitev lahko pripomore k razumevanju znacilnih
polozajev, v katerih lahko pride do zmote. 223 S stalisca OZ pa je takSna siste-
matizacija nepomembna, saj je OZ ne pozna.
Znak dejanskega stanu zmote, lei bo najbolj omejeval uspesno izpodbijanje 642
pogodbe, je prav opravicljivost zmote. Zmota je neopraviCljiva, ee se je dogo-
dila zaradi malomamega ravnanja stranke v zmoti.224 Le redko bo stranka v
zmoti lahko trdila, da je ravnala s potrebno skrbnostjo, ce je povzroeila zmoto
sama. 225
223 Prim. na primer Cigoj, Veliki komentar ZOR, 1984, kom. k ~1. 61, stt. 249 in nasi. (tC. Vl);
Dolcnc, (Yl. s kom., kom. k B. 46, str. 341 in nasi. (tc. 2).
22A OdlOOba VS RS, opr. ~t. U Ips mi2JX)6.
ru Dolenc, Napake volje, str. 179.
193
643 lzpodbijanje bi pri§lo v postev v tretjem primeru. K ni zaupal navedbam

stranke in se je skusal prepricati s pomoejo strokovnjaka. Kljub temu je za5el
v zmoto. Neskrbnosti pri ravnanju mu ni mogore oCitati. Drugace je bilo v
cetrtem primeru. K se je zanesel na svojo presojo starosti. Pri umetninah in
starinah ni mogoee izkljuciti, da jih je nekdo ustvaril »na stari nacin« namer-
no, da bi fingiral veejo starost od resnicne. To ni prepovedano. Tako je bilo
pogosto re v preteldosti, zato je doloeitev resnicne starosti v nekaterih prime-
rib negotova celo, ce se pritegne strokovnjaka. Nestrokovnjaku, ki se zanese
na svojo presojo, je zato mogoee ocitati neskrbnost pri ravnanju. K ne more
uveljavljati bistvene zmote.
644 Sodna praksa je pri presoji skrbnosti doslej nihala. Tako v nekem primeru
osemdesetletna renska ni prebrala osnutka darilne pogodbe, ker ni imela oCal
pri sebi. Ceprav se ni prepricala, ali vsebina osnutka ustreza predhodnemu
ustnemu (in nezavezujoeemu) dogovoru, se je zanesla na predhodni dogovor
z obdarjencem in osnutek podpisala pri notarju. Pogodbo je sicer izpodbijala,
vendar neuspesno. Vrhovno sodisee RS je odloeilo, da ni ravnala s skrbnostjo,
ki se zahteva v prometu.226 Ta presoja je bila ocenjena za strogo in kritizira-
na.227
645 V nekem novejsem primeru je na zapuscinski obravnavi izjavitelj volje s pod-

pisom zapisnika o obravnavi odstopil svoj oporoeni delez zapuscine bratu.
Pozneje je trdil, da tega ni hotel. Hotel je odstopiti svoj oporocni delez na neki
njivi, ne pa tudi na vseh drugih stvareh, ki so sestavljale zapu§cino. Navedel
je, da je dal tako izjavo. Sodisce naj bi jo napacno zapisalo kot izjavo, s katero
odstopa svoj oporoeni delez zapu8cine. Zapisnika, preden ga je podpisal, po
lastnem zatrjevanju ni prebral. VS RS je dopustilo momost, da se tak pravni
pose! izpodbije, med drugim zaradi tega, ker bi na zapuscinski obravnavi
izjavitelja v zmoto lahko spravila tako brat kot sodisce. V sami zadevi pa ni
odlocilo.228 To novejso odlocbo je mogore razumeti predvsem kot popravek
prejsnje usmeritve. Pravilnost taksne korekture pa ostaja dvomljiva; omogoea
namrec varovanje tistega, ki se je nesreci izpostavil sam - navsezadnje zato,
ker ni prebral zapisnika.
226 Odloeba vs RS, opr. §t. IT Ips 103/96.

228 Odloeba VS RS, opr. §t. II Ips 22tn005.
194
Orugt del: Pravni posel
-------------------
Zmota (~1. 46/od.st. 1 in 2 OZ)
Predpostavke
1. izpodbojnostni razlog (cl. 46/odst. 1 in 2 OZ)
a) obstoj zmote (odstopanja izjave volje od volje) glede odloeilne okolisci-
ne
c) ravnanje izjavitelja volje s potrebno skrbnos~o
d) vzroena zveza med zmoto in izjavo volje
2. izpodbojnostna zahteva (tofba; cl. 95/odst. 1 OZ)
3. v izpodbojnostnem roku (cl. 99/odst. 1 OZ)
4. nepretek izkljucitvenega (prekluzivnega) roka (cl. 99/odst. 2 OZ)
Pravna posledica
a) neveljavnost pogodbe ali drugega pravnega posla ex tunc (cl 95/odst. 1
OZ)
b) prenehanje pogodbenih obveznosti strank
c) dolZnost vrnitve prejetega in druge pravne posledice (cl. 96, 190 in nasl.
OZ)
d) nekrivdna odSkodninska odgovomost izjavitelja volje do postenega sopo-
godbenika (cl. 46/odst. 3 OZ)
Ill. Predpostavke za obstoj zmote pri neodplacni pogodbi 646
Pri neodplacni pogodbi se steje za bistveno tudi zmota v nagibu, ki je bil odlo-
cilen za prevzem obveznosti (cl. 47 OZ). OCitno je to izjema od Cl. 46/odst. 1
OZ: na veljavnost vpliva tudi bistveni nagib. Vplivajo torej tudi okoliscine, ki
niso postale pogodbena vsebina in so pomembne le s stalisca izjavljajocega.
S tern je pojem odloeilnih okomcin razsirjen, vse druge predpostavke zmote
paso enake.
IV. Nacin uveljavljanja zmote in pravne posledice zmote 647
Stranka v zmoti lahko zahteva razveljavitev pogodbe (cl. 46/odst. 1 OZ).

Predpostavke za izpodbijanje so opredeljene v Clenih 95 in 99 OZ. lzpodbija
se lahko le s tozbo (cl. 95/odst. I OZ). lzpodbojni rok je leto dni od takrat,
ko je upravicenec izvedel za razlog izpodbojnosti (cl. 99/odst. 1 OZ), vendar
najvee tri leta od sklenitve pogodbe (Cl. 99/odst. 2 OZ). Stranka v zmoti ne
195
more izpodbiti pogodbe, re je druga stranka pripravljeoa izpolniti pogodbo,

kot da zmote ni hilo (cl. 46/odst. 4 OZ). Izpodhitje pogodbe pripelje do njene
neveljavnosti (arg. iz cl. 95/odst. 1 OZ). Ker je pogodba neveljavna, je tisto,
kar je katera od strank prejela, prejela hrez pravnega temelja. Prejeto je zato
treba vrniti (cl. 96/odst. 1 OZ).
648 Uveljavljanje bistvene zmote je za stranko v zmoti dvorezni mee. Druga stran-
ka oamree lahko uveljavlja od~odnioski zahtevek zoper straoko v zmoti, re je
hila sama postena. Zahtevek lahko uveljavlja celo v primeru nekrivde straoke
v zmoti (cl. 46/odst. 3 OZ).
649 Tezave pri uveljavljanju zmote hi pri trajnih pogodbenih razmerjih povzroCali
vrnitveoi zahtevki. Zato pri njih ucinkuje izpodbijanje le ex nunc, in sicer v
nasprotju z zakonskim besedilom.
6so V. Posebni primeri

Posehne primere histvene zmote doloeata ZD in ZZZDR.
651 Oporoka je izpodbojna, ce je hila napravljena v zmoti (cl. 60/odst. 1 ZD).
Oporoeoa razpolaganja so neveljavna tudi, re je bil oporoeitelj v zmoti o
dejstvih, ki so ga nagnila k razpolagaojem (cl. 60/odst. 3 ZD). Neveljavna so
lahko tudi le posamezna doloeila. Zadosca katerakoli zmota, ne le histvena.
652 Razveljavitev oporoke lahko zahteva le oseba, ki ima pravni interes.
Izpodbojnostna roka sta dva: eno leto od dneva, ko je izpodhojnostni upravi-
cenec izvedel za vzrok neveljavnosti, vendar najdlje v desetih letih od razgla-
sitve oporoke (cl. 61/odst. l ZD). Rok zoper neposteno osebo je daljsi, in sicer
dvajset let od razglasitve oporoke (Cl. 61/odst. 3 OZ). V primeru izpodbitja
oporoke ni ods"kodninske odgovornosti nasproti v oporoki postavljenemu dedi-
cu. Odgovornost namree po ZD ni predvidena in tudi ni potrebna. Ni treha
varovati zaupaoja za oporocnega dedica postavljene osebe, da je res dedic.
Ore namrec za enostransko razpolaganje, pri katerem ni treha varovati koristi
osebe, ki bi lahko pridobila neko korist.
653 Zakonska zveza ni veljavna brez svobodne privolitve bodoeih zakoncev (cl.
17/odst. 1 Z72DR). ZZZDR doloea, v katerih primerih je podana zmota v
privolitvi. Zmota glede osebe zakonca je podana, re je zakonec mislli, da
sklepa zakonsko zvezo s pravo osebo, vendar je sklenil zakonsko zvezo z
196
drugo, ali je sklenil zakonsko zvezo z doloeeno osebo, ki pa ni tista, za katero

se je izdajala (~1. 17/odst. 3 ZZZDR). Zmota o bistvenih lastnostih zakonca
je podana, kadar bi drugega zakonca bistvene lastnosti odvm ile od sklenitve
zakonske zveze, ~e bi zanje vedel, in ki delajo skupno zivljenje nevzdrZno (~1.
17/odst. 4 ZZZDR).
Razveljavitev v zmoti sklenjene zakonske zveze lahko zahteva le zakonec, ki 654
je v zmoti privolil v zakonsko zvezo (~1. 39/odst. 1 ZZZDR). Za postavitev
zahteve je doloeen rok v ~1. 39/odst. 2 ZZZDR.
DZ glede ureditve zmote pri sklenitvi zakonske zveze ne predvideva bistve- 6SS
nih sprememb. Zakonske zveze naj ne bi bilo mogoee skleniti brez svobodne
izjave volje bodoeih zakoncev, da relita skleniti zakonsko zvezo. Svobodne
izjave volje naj ne bi bilo, ~ bi bila izjava dana v zmoti (Cl. 22/odst. 1 DZ).
Izjava volje za sklenitev zakonske zveze bi bila po ~1. 22/odst. 2 DZ dana v
zmoti glede osebe zakonca, ~e je zakonec mislil, da sklepa zakonsko zvezo s
pravo osebo, a jo je sklenH z drugo, ali ~ je sklenil zakonsko zvezo z osebo,
ki ni tista, za katero se je izdajala. Ce bi bila zakonska zveza sklenjena pod
prisilo ali v zmoti, bi po ~1. 54/odst. 1 DZ smel zakonec, ki je bil prisiljen ali
je v zmoti, izpodbijati zakonsko zvezo. Pri izpodbijanju bi bil omejen z rokom
(~I. 54/odst. 2 DZ).
§ 18 Prevara (zvijaca, sleparija) 6S6
Primer
K je na pogajanjih o nakupu osebnega vozila vprasal P, koliko kilome-
trov je Ze prevozilo vozilo. P je odgovoril, da toliko, kot je videti na
stevcu. v resnici je p kilometrski stevec vozila prevrtel nazaj. Posledica
je, da je videti, kot da je osebno vozilo prevozilo precej manj kilome-
trov kot v resnici. Ali lahko K izpodbija pogodbo? Za odgovor glej r.
st. 660 in 671.
I. Pojem prevare (zvijace)

Thdi pri prevari gre za napako pri tvorjenju volje. Pojem prevara je z jezikov-
nega stalis~a izbran pones~no, saj je hrvatizem oziroma srbizem. Poleg tega
197
sta OZ in ZD pri tern jezikovno neusklajena. lsti dejanski stan ZD imenuje

drugace (in slovensko pravilno) zvijaca. Podoben dejanski stan kot pri prevari
oziroma zvijaci se v kazenskern pravu imenuje goljufija.
6S7 Tako kot bistvena zmota je tudi prevara vrsta zmote. Od bistvene zrnote se
prevara razlikuje predvsem v tern, da zmoto povzroei ena stranka in da to stori
z dolocenim namenorn. Namen paje v tern, da bi to (drugo) stranko napeljala
k sklenitvi pogodbe. Za prevaro gre tudi, ce ena stranka le izrabi zmoto, ki je
ni povzrocila sama, in ddi drugo stranko v zmoti s prej opisanim namenom,
narnree da bi jo napeljala k sklenitvi pogodbe.
658 lzpodbijanje pogodbe zaradi bistvene zmote in zaradi prevare se ne izkljucu-
jeta. Zaradi vsebinskih podobnosti med bistveno zmoto in prevaro bo lahko
druga stranka vsaj vcasih lahko sama izbirala razlog za izpodbijanje pogod-
be. lzpodbijala jo bo lahko zaradi ene ali zaradi druge vrste napake volje.
6S9 II. Predpostavke pri odplacni pogodbi
1. Ravnanje prve stranke, »prevaranta« (slepa~a)

Ravnanje prve stranke (prevaranta, sleparja) je lahko tako, da povzroei zmoto
pri drugi stranki, ali tako, da jo ohrani (ddi) v zmoti.
660 Zmoto bo prva stranka povzroeila tako, da bo v nasprotju z resnico zatrjevala
pornembne okoMCine, torej da bo o njih lagala. Opisani primer je tak.Sne
vrste; trditve P o stevilu prevozenih kilometrov so bile neresnicne in P je to
vedel.
661 Hvaljenje pogodbenega predmeta in subjektivne vrednostne ocene se ne
pornenijo povzroeitve zmote pri drugi stranki, ampak je to samo za mnenje
ene stranke o prednostnih pogodbenega predmeta, pri cerner je rnerilo za
vrednostne ocene pogosto nejasno. Zakaj pa je Ora najboljsa ta trenutek? In
zakaj je (nekoe) pralni pra8ek Radion pral bolj belo? In v primerjavi s cim?
Z navadnirn pralnim milom, drugirn pralnim praSkorn ali povsem drugim
pralnirn sredstvom?
662 Zadosca ze, da prva stranka drZi drugo stranko v zmoti. Pogoj za to je, da
je druga stranka ze v zmoti in da prva stranka to zmoto ohranja. Tako je v
primeru, ko prva stranka spozna, da ima druga stranka napacno predstavo
198
o resnitnosti, in tega drugi stran.ki ne razkrije. Pretirano bi bilo, ee bi to ~e

zado~talo za izpodbijanje pogodbe; vsakdo naj na~eloma nosi posledice svojih
napatnih predstav sam in naj jib ne prelaga na drugega. Primemeje bi torej
bilo, ee bi druga stranka Jahko izpodbijala pogodbo le, ~e bi prvo stranko
zadela pojasnilna dolZilost in bi kljub temu, da tak~na doJZ.nost obstaja, drugo
stranko pustila v zmoti.
Pojasnilna dolZnost na splo~no ne obstaja. Predstavljati si jo je mogoee le izje- 663
moma, na podlagi vestnosti in po~tenja (tl. 5/odst 1 OZ) ali glede na poslovne
obi~aje (~1. 12 OZ). 0 zanimivem tovrstnem primeru je moralo odloeiti VS
RS. 229 Dejansko stanje bo zaradi vetje razumljivosti nekoliko poenostavljeno.
D.o.o. kot posojilojemalec in posojilodajalec sta se pogajala o sklenitvi posojilne
pogodbe. Poslovodja d.o.o. P je ze med pogajanji o sklenitvi posojilne pogodbe
vedel, da ima d.o.o primanjkljaj, kljub temu pa je finan~no stanje d.o.o. prika-
zoval kot dobro. Posojilodajalec je zato sklenil posojilno pogodbo. VS RS je v
obrazlo~itvi menilo: »Glede dolznosti ... (poslovodja) pravne osebe o informi-
ranju na primer posojilodajalca glede fmancnega stanja druZbe se je n~eloma
strinjati, da je to prvenstveno skrb tistih, ki se odloeajo za pos1ovanje s pravno
osebo. Vendar pa je ob dejanski ugotovitvi ... , da je ... (poslovodja) vedel za
primanjkljaj v podjetju, ob tern, da je hila edini druzbenik . . . in poslovodja
tega podjetja, pritrditi zaklju~lru sodi~ prve in druge stopnje, da je to namemo
zamol~anje slabega finan~nega stanja ob dejstvu, da je ... {poslovodja posoji-
lodajalcu) lafuo prikazoval dobro financno stanje podjetja, ~teti za prevaro ... «
2. Zrnota druge stranke (osleparjenega) 664
Pri drugi stranki mora nastati zmota (a. 49/odst. 1 OZ). OZ pa pojma zmote
v ~1. 49 OZ ni opredelil. ~itno si je torej treba pomagati s pojmom zmote,
kakor izhaja iz ~1. 46/odst. 1 OZ. Ni treba, da bi se zmota nan~ala na odloeilne
okoli~&e. Zados~ ze nebistvena zmota (cl. 49/odst. 1 na koncu OZ).
3. Povzroeitev zmote 665
Prva stranka moras svojim dejavnim ravnanjem drugo stranko spraviti v zmoto
ali pa jo s svojo opustitvijo dnati v zmoti. To je jasno razvidno iz besedila
~1. 49/odst. 1 OZ.
229 Odlo&a vs RS, opr. §!.nIps 12812006.
199
666 4. Namen
Prvi pogodbenik. je moral ravnati s posebnim namenom, da bi drugo stranko

napeljal k sklenitvi pogodbe (cl. 49/odst. 1 OZ). Namen pa predpostavlja
vedenje in hotenje, da bo prevara (zvijaca) drugega pripravila do tega, da
bo sklenil pogodbo, ki je brez prevare (zvijace) rnogoee ne bi ali pa je ne bi
sklenil s tak.o vsebino.
667 5. Povzrocitelj zmote

Povzroeitelj zmote je lahko prva stranka (prevarant, slepar). To je temeljni
primer, pri njern pa je tudi oeitno, da je treba varovati koristi druge pogodbene
v
stranke. Ce pa je nasprotno zmoto povzrocila tretja oseba, je ocitno, da je treba
varovati tudi koristi prve stranke, ee rned prvo stranko in tretjim ni nobene
povezave. Naeeloma mora v takSnern primeru prva pogodbena stranka imeti
rnomost, da se zanese na izjave druge pogodbene stranke, ne glede na to, da
ta stranka sama ravna v zrnoti. Le izjemoma, ce sploh, lahko druga pogodbena
stranka uveljavlja svojo zmoto po splosnejsih dolocbah o (bistveni) zmoti.
668 Ce zmoto povzroei tretji, bi bilo prav, da bi se pogodba lahko izpodbijala

zaradi zmote, ee ena od pogodbenih strank za zmoto ve in jo izrabi v svoj
prid. Isto velja, ee bi ena od pogodbenih strank lahko vsaj vedela za po tretjern
povzroeeno zrnoto in bi jo izrabila v svoj prid. To je smisel cl. 49/odst. 3 OZ.
Njegova formulacija pa je izrazito ponesreeena, vsaj v primerjavi s cl. 49/
odst. 1 OZ. Ko cl. 49/odst. 1 OZ govori o drugi stranki, misli na zrtev slepa-
rije (prevare). V Cl. 49/odst. 3 OZ pa je govor o drugi pogodbeni stranki. Pri
tern je miSljena pogodbena stranka, ki je s tern, ko je izrabila po tretjern pov-
zroeeno zmoto, sama postala prevarant (slepar). Drugacna razlaga bi namree
pripeljala do nesmiselnega izida, da bi pravni posel lahko izpodbijal slepar,
in ne njegova zrtev.
669 Ill. Predpostavke pri neodplacni pogodbi

Predpostavke pri neodplacni pogodbi so pravilorna enake kot pri odplacni.
lzpodbojnostno upravicenje pa je Se razsirjeno s tern, da lahko pogodbena
stranka izpodbija neodplacno pogodbo ze, ce sopogodbenik prevaranega ni
vedel za prevaro, niti ni bil zanjo dolzan vedeti (cl. 49/odst. 4 OZ).
200
IV. Pravne posledice in nacin uveljavljanja prevare (zvijace) 67o
Pravne posledice so izpodbojnost pogodbe ali drugega pravnega posla ex tunc

(cl. 49/odst. 1 OZ), dolZnost vrnitve prejetega in §e druge posledice neupravi-
cene pridobitve (cleni 96 ter 190 in nasl. OZ). Ni pa osleparjeni odSkodninsko
v
odgovoren. Cl. 97 OZ je glede tega nedvoumen. Od§kodninsko je odgovoren
slepar, saj je pri njem vzrok izpodbojnosti (cl. 49/odst. 2 OZ). Pravni posel
lahko izpodbojnostni upravirenec izpodbija v enem letu, odkar je izvedel za
razlog izpodbojnosti, najvee pa v treh letih od doeva sklenitve pogodbe (Cl. 99
OZ).
Ureditev pa ni jasna le po pravni plati, temvee je razumljiva tudi po cisto 671
vsebinski plati. Sleparija velja za izrazito neposteno; nepo§tenosti naj bi prav-
ni red naceloma ne smel podpirati. V opisanem primeru je P izpolnil vse
predpostavke prevare. P je namrec dal napacen podatek o §tevilu prevo~enih
k:ilometrov. Dal ga je namerno, ker saj je poznal pravilni podatek in je celo
sam postoril vse, da je bil podatek na §tevcu naparen. K lahko izpodbija pro-
dajno pogodbo.
Prevara (zvijaCa, sleparija); B. 49 OZ

1. Predpostavke:
a) ravnanje prve stranke (prevaranta, sleparja):
bodisi povzroeitev zmote pri drugi stranki, bodisi ddanje v zmoti;
b) zmota druge stranke (prevaranega, osleparjenega),
c) povzroeitev zmote,
d) obstoj namena prve stranke napeljati drugo stranko k sklenitvi pogodbe
e) povzroCitelj zmote: prva stranka ali tretji.
Tretji zadosca kot povzroeitelj prevare le, ee prva stranka za prevaro ve ali bi
morala vedeti.
Pri neodplaenih pogodbah se vedoost ali krivdoa nevedoost ne zahtevata.
2. izpodbojnostna zahteva (to~ba; cl. 95/odst. 1 OZ)
3. znotraj izpodbojnostnega roka (cl. 99/odst. 1 OZ)
4. nepretek izkljucitvenega (prekluzivnega) roka (cl. 99/odst. 2 OZ)
Pravne posledice
a) neveljavnost pogodbe ali drugega pravnega posla ex tunc (cl. 95/odst.
1 OZ)
201
b) prenehanje pogodbenih obveznosti strank

c) dolznost vrnitve prejetega in druge pravne posledice (cl. 96 oz incl. 190
in nasi. OZ)
672 V. Posebne dolocbe

lzpodbijanje oporoke zaradi zvijace je urejeno v cl. 60 ZD. Ureditev je manj
podrobna kot v OZ, po vsebini pa ji je podobna. Po cl. 60/odst. 1 ZD je opo-
roka neveljavna, ce jo je oporocitelj napravil zaradi zvijace. Oporoka tudi ne
velja, ce zvijaca izvira od tretje osebe (cl. 60/odst. 2 ZD). Za izpodbojnostnega
upravicenca in izpodbojnostni rok velja tisto, kar je bilo povedano re pri zmoti
v zvezi z ureditvijo v ZD.
673 § 19 Navidezna pogodba
Primeri
1. P in K se dogovorita, da bo P prodala K nepremicnino in koliko bo
zanjo placal K. Ker pa je K bolj pogodu, ee je videti, kot da bi bila
sklenjena darilna pogodba, skleneta ~e darilno pogodbo glede iste
nepremicnine. P tudi izstavi zemlji~koknjizno dovolilo. K se vpise kot
lastnik v zemlji~ko knjigo. Katera pogodba velja, darilna ali prodajna?
Ce ena od pogodb ne velja, ali potem velja vsaj druga? Za odgovor glej
r. st. 677 in 680.
2. P navidezno proda in prenese lastninsko pravico na neki premicni
stvari na K. Ta jo podari T, ki nic ne ve o navideznosti prodaje in pre-
nosa lastninske pravice. KakSne so pravne posledice? Za odgovor glej
r. st. 679.
3. Din U skleneta navidezno pogodbo, s katero postane D dolznik, U
pa upnik. U prenese terjatev na postenega tretjega (T). KakSne so pravne
posledice? Za odgovor glej r. st. 679.
Navidezna pogodba v OZ ni opredeljena zaradi domneve, da je pojem dovolj

znan. V literaturi je opredeljena kot pogodba, pri kateri se obe stranki strinjata,
torej hoceta navzven ustvariti videz pogodbe, v resnici pa naj pogodba zanju
202
ne velja.230 Pri taki pogodbo sta ena in druga izjava volje dani le navidezno,
brez namena, da bi se stranki v resnici vezali. Gre za hoteno in sporazumno
neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani, in na drugi strani izjavo
volje navzen, namenjeno drugim, da bi pri teb nastala zmotna predstava. 231
Navidezna pogodba se imenuje tudi simulirana pogodba. Vecinoma se sklepa
za preslepitev tretjih,232 ki so labko osebe zasebnega prava ali tudi oblastva.
Navidezna pogodba labko sluzi prikrivanju neke druge, to je (resnicno) hotene 674
pogodbe. Ta se imenuje tudi disimulirana pogodba. Ni pa pravno pravilo, da
se za navidezno pogodbo vedno skriva resnicno hotena pogodba, le pogosto je
tako. Mogoee je torej, da stranki skleneta navidezno pogodbo in pri tern niti
ne zelita skleniti ~e kakSne resnicno hotene pogodbe.
Predpostavke za sklenitev navidezoe pogodbe so sicer enake kot za sklenitev 675
vsake druge, oamree dve soglasni izjavi volj. Da je pogodba navidezna, mora
biti vsaj ena izjava volje navidezna, druga stranka pa se mora s tern striojati.
Navidezna izjava volje se imenuje tudi simulirana izjava volje.
I. Predpostavki 676
Predpostavki sta preprosti: stranki sta sklenili pogodbo, za katero se strinjata,

da naj zanju ne velja. 233
II. Pravne posledice 677
»Navidezna pogodba nima ucinka med pogodbenima strankama« (cl. 50/odst.

1 OZ). Ze iz tega je mogoce sklepati, da taka pogodba ne velja. Iz cl. 50/odst.
2 OZ je ~e bolj jasno mogoee sklepati, da navidezni pravni posel ne velja.
Neucinkovitost je samodejna (cl. 50/odst. 1 OZ), kar je znacilnost nicnosti.
Navidezna pogodba je torej nicna.234 Tak je prvi primer: P in K sta v resni-
ci sklenila prodajno pogodbo. Le zaradi videza je bila sklenjena ~e darilna
230 Dolenc, OZ s kom.• kom. k cl. SO, str. 360 in nasi. (tC. 2).
23t Odloeba vs RS, opr. ~L II Ips IOIS/2008, r. ~t. 7.
232 BroxJWalker, AT, r. §!. 402; Koziol/Welser, Grundriss, str. 127 (tC. D).
233 Dolenc, oz s .lrom., kom. k cl. so. str. 360 in nasl. (tc. 2).
234 Tako odloeba VS RS, opr. st. 11 Ips 633/00S. Kriticno o odlocbi glej Varanelli, Nicnost pogodbe
zaradi nedopustnega nagiba, Pravna praksa, ~l. 26/2006, str. 9.
203
pogodba. To je hila pogodba, katere namen je bil ustvariti videz, da je bila

•
sklenjena. Stranki sami je nista hoteli, saj sta hoteli skleniti prodajno pogodbo.
Darilna pogodba torej ne velja.235
678 Potrebno je §e varstvo tretjih, ~e so ti bili posteni. Posteni so bill, ~e niso

vedeli za navideznost in jim tega tudi ni bilo treba vedeti. Zaupanje tretjih v
veljavnost pogodbe se doseze tako, da ni~nosti pogodbe ni mogooe uveljavljati
nasproti njim. Ta na~in varstva tretjega in sploh celotna ureditev navidezne
pogodbe moono spominjata na par. 916 ODZ.
679 Pri drugem primeru T ni ni~ vedel o navideznosti in s tern ni~nosti pogodbe
med P in K. T je bil torej posten. Niti P niti K ne moreta uveljavljati ni~nosti
med njima sklenjene pogodbe. T je postallastnik premi~nine. Tretji primer je
podoben, le da gre za pridobitev terjatve in za enega izjemno redkih primerov
dobroverne pridobitve terjatve.
680 Resni~o hotena pogodba lahko velja, ce so izpolnjeni pogoji za njeno veljav-
nost (~1. 50/odst. 2 OZ). Ali bo prodajna pogodba v prvem primeru veljala, je
odvisno od tega, ali je bila na primer sklenjena prodajna pogodba pisna (~1. 52
OZ) in lahko se tudi od drugih predpostavk.
681 Ill. Razmejitve

0 navidezni pogodbi ne moremo govoriti niti pri zaupniskem (fiduciarnem)
pravnem poslu, niti pri pravnem poslu s »slamnatim mozem«, niti pri obhaja-
nju zakona. Pri vseh teh poslih namr~ druga~e kot pri navideznih pogodbah
stranke zelijo nastanek pravne posledice. V tern se razlikujejo od navideznega
pravnega posla.
682 Razlogi za takSne pravne posle so zelo razli~ni. Lahko so nezavr!ni, na primer
»prikritje povsem zasebnih zadev, ki se nikogar ne tieejo in s ~imer ni nih~e
oskodovan,«236 kakrsno je prikritje zadev pred trZnimi tekmeci, radovedneZi,
sorodniki, mediji ali politiki. V~asih pa so resnicni nagibi krsitev zakona,
prikrajsanje upnikov ali izmikanje placila davkov, torej zavr!ni. Na splosno
pa tega ni mogoce trditi.
235 Gre za nekoliko poenostavljen primer, o katerem je VS RS 7.e odJoeilo (opr. §t. ll Ips 120197).
236 ~tempibar, Zasebno pravo, r. st.
360 (Sir. 204).
204
1. Zaupniiki pravni posel (fiducija) in slamnati moz

Pri zaupni~kem pravnem poslu prenosni.k (zaupodajalec, fiduciant) na zaupni-
ka (fiduciarja) prenese pravice.237 Zaupnikjih izvriuje v lastnem imenu. Stern
je opisano le t. i. zunanje razmerje, torej tisto, ki je vidno navzven. Obstaja
pa ~e notranje razmerje, to je razmerje do zaupodajalca. To razmerje doloea
nacin, na katerega naj bi zaupnik izvr8eval pravico.238 Ali se tega naroeila
zaupnik drZi, je pa Ze povsem druga rec.
Zaupnik je nosilec pravice. Kakclenkoli pravni posel s tretjim sklepa zato kot 614
njen nosilec, na primer kot lastnik. Seveda tudi ni zastopnik. Pravni posel s
tretjim je veljaven celo, ee zaupnik prestopi mejo v notranjem razmerju dovo-
ljenega. To pravilo mora veljati vselej, ko je tretji dobroveren. Le izjemoma
ne velja, namree <Se tretji ni dobroveren, in sicer v tern primeru zaradi nemo-
ralnosti pravnega posla.
Ce zaupnik ne izpolnjuje obveznosti iz pravnega razmerja z zaupodajalcem, 615

lahko zaupodajalec njihovo izpolnitev zahteva. Ce ni vee mogoea, je predvsem
od okoli~cin odvisno, ali zaupnik zaupodajalcu odgovarja. Ce ni vee mogoea
zaradi zaupnikove krSitve obveznosti do zaupodajalca, potem odgovornost
seveda ni izkljueena.
Slovensko pravo zaupni~kega pravnega posla ne ureja na splo§no. Ni pa 686

nedopusten.239 Posebne vrste zaupni§kega pravnega posla so urejene v zvezi
z zemlji§kim dolgom pri prenosu lastninske pravice v zavarovanje (cl. 201 in
nasi. SPZ) in odstopu terjatve v zavarovanje (cl. 207 in nasi. SPZ). Zaupni~ke
posle lahko opravlja tudi notar.240 Iz tega je mogoee sklepati, da je zaupniski
pravni posel na splo~no dovoljen tudi v vseh drugih primerih. Pogodbena
avtonomija brez dvoma omogoea sklenitev potrebnih pravnih poslov.
Zaupnistev je vee vrst. Razlikovati je mogoee med nesebicnim in sebicnim 617
na eni strani ter odkritim in skritim na drugi strani. Nesebicno zaupnistvo je
tisto, pri katerem ravna zaupnik praviloma v zaupodajalcevo korist. Sebicno je
tisto, pri katerem ravna v svojo korist. Tako je na primer pri prenosu lastninske
237 Glede opredelitve prim. odJocbo VS RS, opr. ~t. II Ips 522198; Dolenc, OZ s kom., kom. k ~1. 50,
str. 361 (~. 2), in Ratnik. Notarski fiduciami pravni posli, 2006, str. 45.
238 Tratnik, Stvarno pravo. str. 512 in nasi. (~. 8.1.2.2), in Vreneur, Stvamo pravo, str. 534 (~.
8.3.5).
239 Glej odJOCbo VS RS, opr. §t. II Ips 427noo3 (~. 2.1.1), s pregledom starej§e sodne prakse.
2AO Ratnik, Notarski fiduciarni pravni posli, 2006, str. 45 in nasi.
205
pravice v zavarovanje. Odkrito zaupni~tvo je tisto, pri katerem zaupnik razkrije

tretjim, da ne ravna v svojo korist. Pri skritem zaupnistvu tega ne razkrije. Taka
oseba se vcasih imenuje tudi slamnati moz; 241 opredelitev znaCilnosti slamna-
tega moza sicer niha ali pa pogosto ostaja nejasna.242 Po tukaj zastopanem
stali~cu je slamnati moz torej le vrsta zaupnika, in sicer skritega.
688 2. Obhajanje zakona
Obhajanje zakona (tudi: obid, izigravanje) je re star problem. Na abstraktni

ravni ga ni teZko opredeliti. Prva predpostavka je, da zakon nekaj prepove,
pogodbeni stranki pa relita to uresniciti na dovoljen nacin. To za obid zakona
~e ne zadosca. 0 obhajanju zakona je mogoee govoriti sele, ce zakon prepove-
duje dosego samega cilja; to je torej druga predpostavka. Stranki obideta zakon
tako, da si za uresnicitev izbereta drugo, neprepovedano in s tern dovoljeno
pot ali sredstvo. Lahko si slikovito predstavljamo, da gresta »okoli« zakona, ga
obideta. Namen zakonske doloebe se nata nacin »obrezuspesi«.243 Stempihar
je menil takole: »Ce je cilj prepovedan, je prepovedano obenem tudi vsako
sredstvo in vsak ovinek za dosego tega cilja.«244 Po drugi strani pa samo iz
zakonske doloebe, ki nekaj prepoveduje, se ni mogoee zanesljivo sklepati, da
je prepovedan sam cilj. Pogosto bi takSna razlaga pomenila nevzddno ome-
jevanje pogodbene prostosti in bi sama po sebi ne imela nobenega pravega
smisla. Mogoce je, da se prepoved nan~a le na doloceno sredstvo in pot, ne
pa na cilj.
689 0 obhajanju zakona je mogoee torej govoriti le v primeru, ce zakon prepove-
duje dosego samega cilja. Vse drugo je uporaba zakona. Kako pa ugotoviti, ali
v
gre za obid ali ne? Stempiharjevo mnenje je bilo: »Zadevna pravila je mogo-
ce dobiti samo z razlago zakona, vsake razlage se pa drZi moean koeficient
negotovosti.«245 To stalisee se je nanasalo se na ODZ, velja pa se zdaj - tudi
2AI Opredelitev sledi tisti v KozioVWelser, Grundriss, Dunaj 2000, str. 194.
2A2 Prim. na primer opredelitev v odlolbah VS RS, opr. ~t. lllps 57312004 in ll Ips 963fl007; Doleoc,
OZ s kom., kom. k cl. SO, str. 361 (tc. 2); ~tempihar, Zaseboo pravo, r. ~L 359 (str. 203) in 361.
2A3 Prim. na primer Stempihar, Zasebno pravo, r. ~t. 260.
244 Stempihar, Zaseboo pravo, r. st. 261 (str. 150).
24S Stempihar, Zasebno pravo, r. st. 261 (str. 150). Zanimivo je, da Stempihar »molnega koeficienta
negotovosti« samo sedem let pozneje v knjigi Civil no pravo 1, osnutek sp1osnega dela, r. §t. 108, ni vee
omenil, svoje stalisee pa je tudi uteme1jille ge zelo na kratko. Kljucoi del njegove predstavitve proble-
ma je, da »je vsako izigravanje zakonodajalceve volje na splosno nedopustno in da ima za posledico
civ. sankcije«. KaZe, da se je v socializmu »koeficient negotovosti« zmanjsal na oic.
206
Drug• del: Pravni posel
OZ ne vsebuje nobenih posebnih pravil in jib glede na naravo problema niti

ne more. Kot primer navaja ~tempihar porostvo, za katero je bila predpisana
pisna oblika. Za prevzem dolga pisna oblika ni predpisana, reprav se z njo
lahko doseze isti gospodarski u~inek. Ce si stranke namesto porostva izbe-
rejo prevzem dolga (s katerim se lahko doseze enak gospodarski u~inek kot
pri porostvu), ne gre za obhajanje zakona, ker zakon strankam pri tern daje
popolno prostost.
Thdi v OZ mora biti porostvo pisno (~1. 1013 OZ), za prevzem dolga (~1. 427 690
OZ) pa oblienost ni predpisana. ~tempihaijev sklep, da se s prevzemom dolga
ne obide dolOCba 0 pisnosti porostva, bi drZal se danes, reprav velja drug
zakon. Doloebe o pisnosti porostva in neobli~nosti prevzema dolga so n~
v OZ enake, kot so bile (in so Se) v ODZ.
Pravna posledica »Obidnega« posla bi morala biti enaka kot pravna posledica 691
»obitega« posla. Ce ne bi bilo tako, bi se namen zakonske prepovedi lahko
izjalovil. Ta cilj pa se dosere z omejujoro razlago neposredno uporabne norme
(teleoloSko redukcijo) in z razsirjajoro razlago »obite« norme ali pa z njeno
smiselno (analogno) uporabo.246
Znan primer obhajanja zakona je bila zadeva Orion, o kateri je odlocilo VS 692
RS v odloebi z opr. st. II Ips 427/2003. Ta odlocba bo predstavljena v zvezi z
neveljavnostjo pravnega posla in tudi v zvezi z zastopanjem.
§ 20 Oblika pravnega posla 693
Primeri
1. P in K ustno skleneta pogodbo o prodaji nepremi~nine. P nepremi~
nine ne ~i . temv~ jo uporablja 8e oaprej. K nepremi~nine ne placa.
Po nekaj tednih K zahteva iz~itev nepremi~nine, dogovorjeno ceno
je pripravljen pla~ati kadarkoli. P na zahtevo za izrocitev oepremi~nine
odgovori K, da ustno sklenjene pogodbe o nepremicnini ni dolbn iz-
polniti. Ali lahko K zahteva iz~itev nepremi~nine in prenos lastninske
pravice na njej? Za odgovor glej r. st. 705 in 768.
246 Koziol/Welser, Grundriss, stt. 158 in 159.
207
2. P in K skleneta pisno pogodbo o prodaji nepremicnine. Kupnina je

dogovorjena, nacin placila pa ne. Pozneje se P in K ustno dogovorita,
da bo K placal kupnino na poslovni racun P. Ali je talc ustni dogovor
dopusten? Za odgovor glej r. st. 709.
3. Porok P in upnik U skleneta porostveno pogodbo. Podpis P overi
notar. Ali je taka porostvena pogodba veljavna? Ali bi hila porostvena
pogodba veljavna, ee bi bila sklenjena v obliki notarskega zapisa? Za
I. Nacelo neoblicnosti pravnih poslov

Volja za sklenitev pogodbe se praviloma lahko izjavi »Z besedarni, z obicajni-
mi znaki ali z drugacnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da
obstoji« (cl. 18/odst. 1 OZ). V cl. 18/odst. 1 OZ je zapisano nacelo neoblicnosti
(neformalnosti) izjave volje. Vse, kar je potrebno za ucinkovanje izjave volje,
je njena zanesljiva prepoznavnost. Talco je vsaj pravilo, ki pa ima tudi izjeme.
Pravni red vcasih predpise obliko za izjavo poslovne volje, vcasih se stranki sami
in prostovoljno dogovorita za doloeeno obliko. Z obliko izjave volje se sicer OZ
posebej ne ukvarja. Njegove dolocl>e o obliki se nana8ajo na pogodbe.
694 Oblika je nacin izjave poslovne volje. Je »Obleka« poslovne volje. 247 Nacin
izjave volje je lahko predpisan s predpisom ali se o njem dogovorijo stranke.
V prvem primeru je oblika predpisana (tudi: zakonska), v drugem pa dogo-
vorjena po strankah. Ce je pogodbo treba skleniti v doloeeni obliki, gre za
oblicno pogodbo.
695 OZ za sklenitev pogodbe nace1oma ne zahteva nobene oblike (cl. 51/odst. 1
OZ). To praviloma smiselno velja za vse pravne posle, saj ni nobene do1oebe
glede enostranskih pravnih poslov. Tudi si ni mogoee predstavljati razlogov,
zaradi katerih bi morali biti enostranski pravni posli oblicni.
696 Oblicnost je izjema od pravila neoblicnosti. Ce zakon zahteva sklenitev pogodbe
v doloeeni obliki, ta oblika praviloma velja tudi za vse poznejse spremembe in
dopolnitve (cl. 5Uodst. 2 OZ). Iz tega je mogoee sklepati, da za spremembe
in dopolnitve neoblicne pogodbe ni potrebna nobena oblika. Iz teh zakonskih
doloeb je mogoee potegniti dve razmeroma preprosti pravili: ee je predpisana
208
oblika za sklenitev pogodbe, potem morajo praviloma biti obli~ne tudi vse njene
spremembe in dopolnitve. Drugo pravilo je, da ~e za sklenitev pogodbe ni predpi-
sana oblika, potem so lahko neobli~ne tudi vse njene spremembe in dopolnitve.
V slovenskem zasebnem pravu torej velja na~elo neobli~nosti pravnih poslov. 697
To na~elo naj bi olajsalo pravni promet. Ker se oblika ne zahteva, to pomeni,
da lahko vsakdo izjavi svojo voljo na kakrsenkoli na~in. Izjavi jo lahko z obi-
~ajnimi znaki ali drug~nim ravnanjem (sklepeno, prim. ~1. 18/odst 1 OZ),
ustno, pisno itd.
Ce pa je oblika predpisana, to pomeni, da se zahteva zapis vsebine pravnega 698
posla. Podrobnosti bodo pojasnjene v nadaljevanju. Na~inov zapisa je v~: od
preprostega pisnega (in z njim izen~nega elektronskega) do zapisa v sodni
zapisnik. Razli~ne vrste oblike se med seboj razlikujejo po tern, ali je poleg
pisnosti treba izpolniti se dodatne predpostavke. ce jih je treba izpolniti, se
razlikujejo se po tern, kaksne so te dodatne predpostavke, da je zados~eno
zahtevi po obliki. Obli~nosti brez pisnosti torej ni, zahteva po obli~nosti pa ni
vedno izpolnjena re s pisnostjo.
II. Pomen oblicnosti 699
Predpisana in dogovorjena oblika imata lahko razli~ne namene. Bistveni so

trije. Oblika lahko sluzi ustvaritvi jasnosti o sklenitvi pravnega posla in o
njegovih dolo~bah. Tako se je mogoce izogniti med drugim dvomu, ali je bila
sploh sklenjena kakSna pogodba in s kakSno vsebino. Ta funkcija se imenuje
dokazna funkcija. Dokazna funkcija je Se zlasti pomembna, re gre za kak8en
obsezen ali vsaj pravno zahteven pravni posel. Seveda si je teoreti~no mogoee
predstavljati, da stranki takSnega pravnega posla skleneta pogodbo z doloeeno
vsebino Ze neobli~no. Ze zaradi naravnih omejitev, zlasti omejenih spominskih
sposobnosti strank, pa to ni verjetno. Poleg tega je pri pogajanjih nemogoee
misliti na vse podrobnosti, ki imajo v~asih bistven pomen. Pisnost ima torej
velik prakti~ni pomen.
Oblika tudi opozarja stranke pred prenagljeno sklenitvijo pravnega posla. 700
Oblika ima torej tudi opozorilno funkcijo. 248
m 0 funk:cijah oblike glej Mofina, Uvod v civilno pravo, str. 169 in nasi. OZ. Mofina razlilruje
med dokazno, informacijsko svarilno in svetovalno funcijo. Zadnji dve se kljub drug~ncmu izrazju
vsebinsko ujemata z opozorilno in svetovalno funkcijo v tej lcnjigi.
209
Drugi del: Pravni poser
701 Namen notarskega zapisa pa je se druga~en. Notar mora strankam pravnega

posla svetovati o pos1edicah pravnega posla (~1. 42 ZNot). V tern primeru
predpis o obliki sprozi obvezno svetovanje notarja. Oblika ima torej svetovalno
funkcijo.
702 Na narelni ravni je mogoce razlikovati med razlicnimi nameni posamezne
oblike, v praksi pa je namen predpisane oblike vcasih tezko do1ociti. Neredko
namrec oblika sluzi ve~ kot enemu namenu.
703 S1ovensko zasebno pravo precej pogosto predpisuje obliko, in sicer pravilo-
ma v zvezi s posameznim tipom pravnega posla. Tako je na primer potrebna
za sklenitev darilne pogodbe za primer smrti (~1. 545 OZ), izrocilne pogodbe
(cl. 547/odst. 2 OZ), gradbene pogodbe (~1. 649/odst. 2 OZ), zavarovalne
pogodbe (~1. 925/odst. 1 OZ) itd. Edina dolo~ba v OZ, ki se nanasa na obli-
ke vee pravnih pos1ov, je cl. 52 OZ. Ta zahteva pisno obliko pogodbe, na
podlagi katere se prenasa lastninska pravica ali s katero se ustanavlja druga
stvarna pravica na nepremicnini. Do1ocba se nana8a na primer na prodajno
ali darilno pogodbo, s katero se kdo zavefe k prenosu lastninske pravice,
poleg tega pa tudi na pogodbo o ustanovitvi zastavne pravice ali stvarne
sluznosti.
704 Ill. Ureditev predpisane oblike v OZ

Kot predpisana oblika se oznacuje tista oblika, ki jo zahteva predpis, zlasti
zakon. OZ podrobneje ureja le pisno in z njo izenaceno e1ektronsko obliko
(elena 57 in 58 OZ). Sicer predpostavlja se obstoj drugih oblik, jih pa ne
na8teva in ne ureja posebej. OZ je sicer glede oblike najsplosnejsi predpis,
za vecjo preglednost ali celo popolnost svoje ureditve pa si niti ne prizadeva,
eeprav bi hila mogoca. Te, drugacne oblike imenuje »dolocena oblika« ali
tudi posebna oblika (glej na primer elena 51/odst. 2 in 4, 56/odst. 1 in 3 OZ).
Obliko torej lahko doloci vsak predpis posebej; v slovenskem zasebnem pravu
se zato stevilo oblik spreminja. Najpomembnejsa zakona, ki urejata obliko, sta
poleg OZ se ZEPEP in ZN.
70S »Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nicna« (cl. 55/odst. 1 OZ).
v
Ceprav je doloeba jasna, naj se posebej opozorimo na njeno vsebino. Pogodba

brez predpisane oblike ni nesklenjena, temve~ je sklenjena in nicna. Nicna
pogodba pogodbenih strank ne zavezuje k izpolnitvi tega, kar bi hila pri
210
veljavni pogodbi pogodbena obveznosl Ce je Ze kaj bilo izpolnjeno, morata

stran.ki vrniti (~1. 87/odst. 1 OZ). Nobena od pogodbenih strank niti ne more
zahtevati od druge sklenitev pogodbe v predpisani obliki. Tako je tudi v
prvem primeru. Pogodba med P in K se je nana~ala na nepremicnino. Zato
bi morala biti sldenjena v pisni obliki. Ker ni bila sklenjena v pisnj obliki, je
ni~na (~1. 55/odst. 1 OZ).
Ce je pogodba sklenjena v kateri od predpisanih oblik, velja le vse tisto, ker je 706
iZ11lZeno v tej obliki (~1. 56/odst. 1 OZ). V isti obliki morajo biti dogovorjene
tudi vse njene poznej~e spremembe ali dopolnitve (~1. 51/odst. 2 OZ). V zahte-
vani obliki morajo biti ponudba in sprejem ponudbe (~1. 27 OZ) ter pooblastilo
(~1. 75 OZ). Za pooblastilo za sklenitev pravnega posla, predmet katerega je
nepremi~nina, veljajo posebne, strozje dolOCbe ~1. 64a ZN.
Nedosledno pa je, da se obli~na pogodba praviloma lahko sporazumno razvefe 707

tudi neobli~no (~1. 53 OZ). Le izjemoma se zahteva obli~na razveza, ~e namen
oblike zahteva tudi obli~no razvezo (~1. 53 na koncu OZ).
Praviloma velja le tisto, kar je izraieno v predpisani obliki (~1. 56/odst. 1 OZ). 708
Obstajata pa dve izjemi: s sklenitvijo obli~ne pogodbe s0Ca5ni ustni dogovori
o stranskih tockah so veljavni. Enako velja tudi za poznej~e ustne dopolnitve
o stranskih tockah, v obeb primerih pa le, re niso v nasprotju z namenom
oblike (~lena 56/odst. 2 in 51/odst. 3 OZ). Tako si je mogore predstavljati,
da bi bil pri zavarovalni pogodbi veljaven stranski dogovor o nacinu pla~ila
z nakazilom namesto v gotovini, saj tak dogovor v ni~emer ne vpliva na
bistveni del pogodbene vsebine, to je na obveznosti zavarovalnice.
Tako je tudi v drugem primeru, ~eprav se nanab na prodajno pogodbo. Ker 709
je prodajna pogodba pravni temelj za prenos lastninske pravice na kupca, mora
biti sklenjeoa v pisni obliki (~1. 52 OZ). Dogovor o izpolnitvi na poslovni
ra~un je bil usten. Dopusten je, ker ne vpliva bistveno na pogodbeno obvez-
nost, temve~ doloca le v pravnem prometu obi~ajen na~io izpolnitve denarne
obveznosti. Ker je dopusten, ni neveljaven.
Druga, prej navedena izjema pa ni tako jasna: veljaven je s sklenitvijo pogodbe 710
socasen ustni dogovor, s katerim se zmanj~uje ali olaj~uje obveznost ene ali
obeh straok, ~e je posebna oblika predpisana le v interesu pogodbenih straok;
tudi poznej~i taki dogovori so veljavni (~lena 56/odst. 3 in 51/odst. 4 OZ).
Obliko drlavni predpis navsezadnje predpisuje tudi zato, ker se z obliko sku~a-
jo doseCi tudijavnopravni cilji, na primer prep~iti spore o sklenitvi in vsebini
211
pogodbe in ohvarovati stranke pred posledicami lastnega ravnanja. Tezko si je

torej predstavljati, da hi hila ohlika kdaj predpisana le v interesu strank.
v
711 Ce iz namena predpisa izhaja kaj drugega, potern pogodba izjernorna ni nicna
kljuh kr~itvi doloCb o ohliki (Cl. 55/odst. 1 OZ). Tak primer hi si lahko pred-
stavljali pri gradbeni pogodhi, saj ni prav jasno niti, zakaj je sploh predpisana
pisnost. Zato tudi ni razvidno, zakaj hi rnorala hiti gradhena pogodha nicna,
ce ne hi hila sklenjena v pisni obliki.
712 Sam predpis lahko seveda izrecno doloea tudi drugacno pravno posledico
kot nicnost. Tako doloebo je rnogoee najti na primer v zvezi z darilno
pogodbo, predrnet katere ni hil takoj prenesen v ohdarjencevo prosto razpo-
lago. Darilna pogodha ocitno ni nicna, saj je pravna posledica samo to, da
obdarjenec s tozbo ne more zahtevati izpolnitve darilne pogodbe (cl. 538/
odst. 2 OZ). Za darovalca nastane torej obveznost, ki pa je neiztoZljiva.
Ker pa njegova obveznost obstaja, to porneni, da pogodba ni nicna. Ce
hi hila nicna, namree darovalec sploh ne bi bil zavezan (arg. iz cl. 87/
odst. 1 OZ).
1n IV. Glavne vrste predpisanih oblik

Za vse zakonske ohlike veljajo splosne doloebe clenov 51, 53, 55 in 56 OZ.
K njim je treba dodati ~e posehne doloebe, ki jib veeinoma postavljajo drugi
zakoni, ne OZ. Poleg teh doloeh je treba upo~tevati se posebne dolocbe, ki se
nanasajo na posamezno vrsto oblike. V OZ so le posehne dolocbe za pisno
ohliko. Posebne doloebe, ki se nana8ajo na druge vrste oblik, pa so doloeene
v drugih zakonih. Veliko jib je zlasti v ZN.
714 Ce zakonodajalec doloei nacin, na katerega se mora izraZati volja, to pomeni,
da je predpisal obliko za izjavo volje. Vrst oblik je zato lahko neomejeno veli-
ko. V tern delu ne hodo opisane vse, saj bi to zavzelo veliko prostora, tak opis
pa bi bille trenutni posnetek hitro sprerninjajoeega se stanja. Nadaljnji pregled
je namenjen samo opisu najpogostejsib in s tern najznacilnej§ib vrst oblik.
715 1. Pisna obllka

Na pisno obliko nanasajoce se norme so dveh vrst: prve opredeljujejo pred-
postavke, pod katerirni je zado~ceno predpisani pisni obliki . Druge doloeajo,
212
.
kateri pravni posli morajo biti pisni. Doloebe prve vrste so v clenih 57 in
58 OZ. Norme druge vrste pa so raztresene po slovenski zakonodaji, ~te
vilne vsebuje fe OZ. Cl. 52 OZ na splosno doloea, pri kateri vrsti pravnib
poslov se zabteva pisna oblika. Ta doloeba se ne nana~a na kak~en poseben
pogodbeni tip. Pisno obliko v zvezi s posameznim pogodbenim tipom pa
OZ zahteva na vee mestih (glej na primer clene 538/odst. 1, 649/odst. 2 in
1013 OZ).
Predpisani pisni obliki je zado~ceno, ce se sestavi listina, ki jo podpisejo vsi, 716

v
ki se z njo zavezujejo (cl. 57/odst. 1 OZ). Cl. 57/odst. 1 OZ torej zabteva, da

se volja pogodbenih strank zapi~ (olistini), s pogodbo zavezane strank.e pa
podpikjo to listino. Ker govori ct. 57/odst. 1 OZ o »listini« v ednini, je torej
splosno pravilo, da je za sklenitev pogodbe praviloma potreben podpis na eni
sami listini. Cl. 57/odst. 4 OZ to pravilo razsirja: za sklenitev obojestransko
zavezujoce pogodbe je dovolj, da obe stranki podpiseta vsaka tisti izvod listine,
ki je namenjen drugi stranki.
Besedilo v listini je lahko napisano strojno, na primer s tiskalnikom, ali pa roeno. 717
v
Cl. 57 OZ glede tega ne postavlja nobenih zahtev. Ni pa vedno tako: na primer
cl. 63 ZD zahteva pri lastnorOCni oporoki lastnoroeen zapis zapustnikove izjave
volje. Prim. tudi cl. 64 ZD, ki pri pisni oporoki pred pricami ne postavlja zahteve
za lastnoroeni zapis, postavlja pa druge pogoje za veljavnost taksne oporoke:
lastnoroeni podpis listine in priznanje oporoke pred dvema pricama.
V OZ manjkajo pravila o tern, kako ravnati z listinami, sestavljenimi iz vee 711
listov papirja, o mestu podpisa in o njegovih lastnostih. NemSka sodna praksa
se je s tern fe ukvarjala, in je pri~a do odloeitev: ee je listina sestavljena iz vee
listov papirja, ti listi skupaj sestavljajo eno listino le, ee je med njimi telesna
povezava s trajnim namenom obstoja. Tako je na primer pri spetih straneh.
Morebitno dodajanje listov papirja k prvotni izjavi volje naj bi torej ne bilo
mogoee. Podpis mora prostorsko zakljueevati besedilo listine. Podpis se nana-
sa lena tisto, kar stoji pred njim. Morebitni dodatki k prvotnemu besedilu se
morajo zato ~ enkrat podpisati. 249 Stern se uli prepreeiti, da bi veljalo tudi
tisto besedilo, ki bi ga kdo dodal za podpis na isti list papirja.
Ni treba, da je podpis citljiv. Biti pa mora tak, da je mogoee prepoznati, da 719
je sestavljen iz posameznih crk, in mora imeti znacilne lastnosti, ki dovolj
249 Brox/Walker, AT, r. ~t. 300a in 301.
213
oznacujejo istovetnost podpisanega. Necitljiva cacka, cetudi se oseba navadno

sama oznacuje z njo, torej ne zado~ca, prav tako ne zadosca parafa.250 Podpis
mora biti lastnoroeen; faksimile podpisa ali celo le s strojem napisana ime in
priimek ne zadoscata.2s1
720 Cl. 57 OZ se nana5a na katerokoli obliko, pri kateri je treba sestaviti listino.
Druge vrste oblik (overitev podpisa, notarski zapis itd.) pa pogosto vsebujejo
posebna pravila o tern, kdaj je pogodba sklenjena. Ta pravila razveljavljajo ali
tako ali drugace dopolnjujejo cl. 57 OZ. Notarska listina je na primer sesta-
vljena sele, ce jo notar lastnoroeno podpise in na listino pritisne svoj peeat
ali zig (cl. 37/odst. I OZ). To pa velja tako za notarske zapise kot notarske
zapisnike in notarska potrdila, saj so vse te tri vrste listin notarske listine (cl. 3/
odst. 1 ZN).
721 Cl. 52 OZ zahteva pisno obliko za pogodbo, ki je temelj za prenos lastninske

pravice na nepremicnini ali s katero se ustanavlja druga stvarna pravica na
nepremicnini. Cl. 52 OZ sene nana~a na doloceno vrsto pogodbe (pogodbeni
tip), temvec na vse razlicne vrste pogodb, ki so temelj za prenos lastninske
pravice ali ustanovitev druge stvarne pravice na napremicnini. Cl. 52 OZ
se torej nanaSa na zelo razlicne pogodbe, na primer na prodajno pogodbo
(cl. 435/odst. 1 OZ), menjalno pogodbo (cl. 528/odst. 1 OZ) itd. , ce ni za
posameznega od teh pogodbenih tipov predpisana celo ~e strozja oblika kot
.
p1sna.
722 Cl. 52 OZ je pomemben ze zaradi pravne varnosti. Pogodbeni stranki morata

svoj dogovor o stvarni pravici zapisati, s tern pa postane dokazljiv. Hkrati pa
stranki pripravi do tega, da premislita, ali res zelita skleniti pogodbo o stvarni
pravici. Take pogodbe so praviloma zelo pomembne vsaj za eno pogodbeno
stranko zaradi razmeroma velike vrednosti. Zato je premislek nujen. Pisna
oblika ima zato tudi opozorilno funkcijo.
723 Prodajna pogodba na primer, ki je temelj za prenos lastninske pravice, mora

torej biti pisna. Oblicnost prodajne pogodbe pa je treba lociti od oblicnosti
zernljiskoknjiznega dovolila. Za prenos lastninske pravice mora namrec biti
dano se zemljiskoknjiZno dovolilo. Njegova vsebina je v grobem opredelje-
na v cl. 23 SPZ. Zemljiskoknjizoo dovolilo mora sicer tudi biti pisoo, na
2SO Brox/Walker, AT, r. §t. 302.

2.51 Brox/Walker, AT. r. st. 303.
214
njem pa mora biti podpis osebe, ki prenasa lastninsko pravico, overjen pri
notarju.
Ct. 52 OZ se zdi nepopoln. Izrecno namrec ne ureja, ali je pisna oblika n4
potrebna tudi se za spremembe in prenehanja stvarne pravice na nepremicnini.
Pri njih namrec ni videti nic manjse potrebe po pisni obliki kot pri nastanku
stvarne pravice ali njenem prenosu. Ce gre za spremembo obstojeee stvarne
pravice, Ze iz cl. 51/odst. 2 oz izhaja, daje oblicnost potrebna. Za prenehanje
pa OZ ne zahteva pisne oblike, obliene pogodbe se namree lahko praviloma
razve~ejo re z neoblicnim sporazumom (cl. 53 OZ). Izjemi veljata, ee je z
zakonom predvideno kaj drugega ali ce namen tudi za razvezo zahteva enako
obliko kot za sklenitev (cl. 53 OZ). Prav pri prenehanju stvarnih pravic je
mogoee najti tak primer, pri katerem namen oblike zahteva tudi za razvezo
enako obliko kot za sklenitev. Razlog je preprost: zaradi navadno razmeroma
velikega pomena stvarne pravice na nepremicnini je oblika potrebna tudi za
razvezo pogodbe, ki je bila temelj za nastanek stvarne pravice.
2. Elektronska oblika ns
Elektronsko obliko kot enakovredno zamenjavo listine omogoca ze c1. 57/odst.
2 oz. Enak ucinek kot listina ima tudi vsak nacin sporoeanja, ki ohranja zapis
besedila neokrnjen in k:i omogoca preizkus izvora besedila z uporabo splosno
sprejetih sredstev. Te predpostavke so razmeroma nedoloene. Podrobnosti so v
drugem zakonu, namrec v ZEPEP, ni pa jasno, kakSno je razmerje med cl. 57/
odst. 2 OZ in doloebami ZEPEP.
Nekoliko drugacne predpostavke postavlja cl. 13/odst. 1 ZEPEP. Po tej doloebi n6
je elektronska oblika enakovredna pisni, ee so podatki v elektronski obliki
dosegljivi in primemi za poznejso uporabo. Zdi pa se, da je ZEPEP s tako
doloebo zgolj zahteval, da je elektronska oblika berljiva po tehnicni plati. To
se zdi samoumevno, saj je to znacilnost vsakega zapisa.
Elektronska in pisna oblika sta torej po pravni moci naeeloma izenaeeni. V 727
cl. 13/odst. 2 ZEPEP so dolocene izjeme, pri katerih je treba pravni posel
zapisati se pisno, ceprav ne nujno v pisni obliki, temvec vcasih celo se v strozji
obliki. Te izjeme so:
1. pravni posli, s katerimi se prena5a lastninska pravica na nepremicnini ali
s katerimi se ustanavlja druga stvarna pravica na nepremicnini;
2. oporoeni posli;
215
3. pogodbe o urejanju premol.enjskih razmerij med zakoncema;

4. pogodbe o razpolaganju s premorenjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna
sposobnost;
5. pogodbe 0 izrocitvi in razdelitvi premozenja v casu zivljenja;
6. pogodbe o dosmrtnem preZivljanju in sporazumi o odpovedi neuvedenemu
dedovanju;
7. darilne obljube in darilne pogodbe za primer smrti;
8. vsi drugi pravni posli, za katere zakon doloca, da morajo biti sldenjeni v
obliki notarskega zapisa.
728 Elektronska oblika je podobna pisni, hk:rati pa se od nje razlikuje. Sicer ni
dvoma, da je mogoee vsebino izjave volje zapisati z elektronskimi sredstvi,
ocitno pa je ni mogoee lastnorocno podpisati. Nadomestilo za rocni podpis
tudi mora biti urejeno, saj dolocb OZ o podpisu ni mogoce smiselno upora-
biti tudi za elektronsko obliko. Prav doloCbe o elektronskem podpisu v celoti
manjkajo v OZ; vsebuje pa jib ZEPEP.
n9 Splosno naeelo je: enako veljavnost in dokazno vrednost kot lastnoroeni pod-
pis ima le varen elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom (cl. 15
ZEPEP). Podrobnosti so opredeljene v cl. 2/tc. 3 in 4 ZEPEP. Sestavine kva-
lificiranega potrdila so dolocene v cl. 28 ZEPEP.252
no 3. Overitev podpisa
a) Splo8no o notarskih listinah

Overitev podpisa urejata ZN in ZUP. Bistvo overitve lepo opisujeta oba zako-
na: overitev pomeni potrditev, da se je stranka podpisala vprieo overitelja
podpisa. Z overitvijo se torej potrjuje pristnost podpisa (CI. 64/odst. 1 ZN in
cl. 178/odst. list. 1 ZUP). Pred tern pa mora overitelj preizkusiti istovetnost
osebe, ki zeli overiti svoj podpis. Z overitvijo se torej ne le potrdi, da se je neka
oseba podpisala pred overiteljem, temvec tudi, kdo je ta oseba.
731 Medtem ko je smisel overitve podpisa pri obeh zakonih enak, pa se ucinek
overitve podpisa razlikuje glede na overitelja. Overitelj je lahko notar ali
uradna oseba drzavnega organa. Overitev podpisa po ZUP velja kot overitev
252 Podrobnosti glede varnega elektronskega podpisa s tebni~nega stalisea v: Sladic, Elelctronsko
poslovanje in elelctronski podpis v evropskem in slovenskem pravu, Podjetje in delo, ~t 6-712010, str.
1120 in nasi.
216
podpisa le v upravnih postopkih, ki se vodijo na podlagi ZUP (~1. 178/odst. 3

ZUP). Notarska overitev velja v vsakem, tudi upravnem postopku in seveda v
pravnem prometu na splo~no.
V nadaljevanju bo opisana le notarska overitev podpisa na zasebni listini, saj 732

je v zasebnopravnih razmerjih pomembnej~a od tiste po ZUP. Listino ZN ime-
nuje tudi listina v fl.Zi~ obliki (~1. 31/odst. 1 ZN), da jo razlikuje od listine
v elektronski obliki. Opis predpostavk in postopka overitve se bo omejil na
listino (»v fizi~ obliki«); pravila o overitvi elektronske listine obstajajo v ZN
in so prilagojena tehni~nim posebnostim elektronskih listin. Povemo naj le k,
da je tudi overitev podpisa po ZUP (~1. 178 in nasl. ZUP) podobna notarski
overitvi podpisa.
Notarske listine so2S3 (~1. 3/odst. 1 ZN): 733
1. notarski zapis,
2. notarski zapisnik in
3. notarsko potrdilo.
Notarska overitev podpisa je vrsta notarskega potrdila. To izhaja iz njegove 734

umestitve v N. poglavje, tretji oddelek (pred ~1. 60 ZN). Za overitev podpisa
torej veljajo splo~na pravila, ki se uporabljajo za vse vrste notarskih listin.
Bistvena lastnost notarske listine je, da je javna listina, ~e so bile pri njeni 735
sestavi upostevane vse zak.onsko dolocene bistvene predpostavke (~1. 3/odst. 2
ZN). To ZN k enkrat potrdi za notarska potrdila in zapisnike (~1. 60/odst. 2
ZN). K.lju~no za vsako javno listino pa je opredeljeno v ~1. 224/odst. 1 ZPP:
javna listina dokazuje resni~nost v njej potrjenega ali zatrjevanega. Protidokaz
nasprotnega je sicer mogoc (~1. 224/odst. 4 ZPP),254 vendar tehl. Pomen javne
listine bo v nadaljevanju k podrobneje razloren.
Notarske listine se lahko sestavijo glede pravnih poslov, izjav volje in dej- 736
stev (~1. 2/odst. 1 ZN). Preden za~ne notar sestavljati notarsko listino, mora
ugotoviti osebno istovetnost strank in drugih udelefencev s pomocjo uradnih
dokumentov, na primer osebne izkaznice (cl. 39/odst. 1 in 2 ZN).
l.S3Ralnik. Notarski fiduciami pravni posli, 2006, str. 32-34.

254 Ratnik, Notarslci fiduciarni pravni posli, 2006, str. 33.
217
•
737 b) Podrobnosti o overitvi podpisa
Z overitvijo podpisa notar potrdi, da je stranka vprico njega lastnoroeno podpi-

sala listino (cl. 64/odst. list. 1 ZN).255 To je t. i. overitvena klavzula. Overitev
se vpge na izvirno listino (cl. 64/odst. 3/st. 1 ZN). Overitvena klavzula vsebuje
med drugim datum overitve (cl. 64/odst. 3/st. 2 ZN). Postavi se vpra8anje, kaj
je v primeru overitve podpisa pravzaprav javna listina. Javna listina je le ove-
ritvena klavzula. 256 S podpisom se ustvarjata domnevi, da je listino podpisala
kot podpisnik navedena oseba, in domneva glede datuma podpisa. Domneva
se torej ne nana8a na vsebino same zasebne listine. V sebina zasebne listine
(na katero se je stranka podpisala) namree ni predmet notarjevega preizkusa.
TakSna zasebna listina ne postane javna listina in za njeno vsebino notar ne
v
odgovarja (cl. 64/odst. 8/st. 2 ZN). Ceprav je lastnost javne listine omejena na
razmeroma majhno stevilo dejstev, je pomen overitve podpisa velik: praviloma
izkljuCi dvom o podpisniku listine in tudi o datumu overitve listine pri notarju.
Pozneje torej podpisnik praviloma niti ne bo trdil, da listine ni podpisal sam,
temvee nekdo drug. Ce pa bo to trdil, bo moral to dokazati, kar pa praviloma
spet ne bo prav nic lahko.
738 Najbrz najbolj znana izjava volje, za katero je potrebna overitev podpisa, je
zemlji§koknjiZno dovolilo (cl. 23 SPZ). Overiti ga mora notar (cl. 64/odst. 5
ZZK-1), ne upravni organ. ZZK-1 poleg tega predpisuje se vrsto predpostavk
za overitev podpisa (cleni 33 do 38 ZZK-1). Notar mora poskrbeti, da so
izpolnjene, sicer podpisa ne sme overiti. Tako morajo biti osnutku zemljisko-
knjiZnega dovolila pogosto priloreni potrdilo o placilu davkov ali vsaj racun
(cl. 37/odst. 1 in 2 ZZK-1) ter potrdilo o namenski rabi zemljisca (cl. 38/odst. 1
ZZK-1) itd. Notarjeve obveznosti v zvezi z overitvijo podpisa dalee presegajo
njegovo obicajno delo pri overitvi podpisa.
739 Ker sta odsvojitev in obremenitev nepremicnine za stranke praviloma zelo
pomembni, je zakonodajalec predpisal se dodatno opozorilo, ki ga mora dati
notar pred overitvijo podpisa lastnika. Pri overitvi navzoce pogodbene stranke
mora opozoriti, da je za vsebino listine notar odgovoren le, ce jo sestavi v
obliki notarskega zapisa (cl. 64/odst. 6 ZN). Pri overitveni klavzuli mora biti
opozorilo izrecno navedeno se pisno (cl. 64/odst. 7 ZN).257
255 0 overitvi podpisov glej Ratnik, Notarski fiduciarni pravni posli, 2006, str. 29- 32.
256 Ude, Civilno procesno pravo, Ljubljana 2002, str. 266.
257 Ratnik:, Notarski fiduciarni pravni posli, 2006, str. 29 in 30.
218
c) Overitev podpisa na pooblastilu za sk.lenitev pravnega posla, 740

predmet katerega je nepremicna
ZN je notarju nalozil re posebno nalogo, ee se pooblastilo nan~a na skleni-

tev pravnega posla, predmet katerega je nepremi~nina. Notar mora n~
pooblastitelja natan~no opozoriti na pravne posledice, ki lahko izhajajo iz
tillnega pooblastila (~l. 64a/odst. 1 ZN). Opozorilo mora notar celo navesti
na pooblastilu (cl. 64alodst. 1/st. 2 ZN). Pri overitvi podpisa na nepremi~nine
nana~ajooega se pravnega posla torej notarja zadene pojasnilna dolZnost,258 ki
je podobna kot pri notarskem zapisu.
Poleg tega mora biti pooblastilo posebno (specialno); podrobnosti so opisane 741
v ~l. 64alodst. 1/st. 1 ZN. Ce ni tako, mora notar overitev podpisa odkloniti
(~1. 64/odst. 3/ZN). To sicer ni neposredno povezano z obliko pooblastila, je
pa z vsebino.
4. Notarski zapis 742
Precej zahtevnej~a oblika od notarske overitve podpisa je notarski zapis. Zanj

velja vse tisto, kar je bilo prej naeeloma re povedano glede vseh notarskih
listin. Notarski zapis izjave volje ali pravnega posla se ustvari v posebnem
postopku pred notarjem.259 Pri tern sta na voljo dve poti. Listino lahko sestavi
notar v obliki notarskega zapisa (~1. 43 ZN). Lahko pa stranka sama sestavi
zasebno listino, notar pa jo le potrdi (~1. 49/odst. 1 ZN). Notarsko potrjena
zasebna listina ima lastnost notarskega zapisa (~1. 49/odst. 1 ZN), ee se pri
tern spo~tujejo nekatere predpostavke (~1. 50 ZN).
Notarski zapis se Ze po videzu bistveno razlikuje od zasebne listine z overje- 74J
nim podpisom. Celoten notarski zapis (tudi ee gre za potrjeno zasebno listi-
no) mora biti »~rtkan«. Prazna mesta morajo biti nam~ izpolnjena s ~rtami
(~1. 31/odst. 1 ZN), vsako stran notarske listine morajo stranke tudi paraftrati
(~1. 36/odst. 1 ZN). Klju~no pa to ni. Notarski zapis se odlikuje po tern, da
mora notar strankam pravno svetovati se pred sklenitvijo pravnega posla.
Notar mora pred sestavo notarske listine strankam na razumljiv nacin opisati
vsebino, pravne posledice nameravanega pravnega posla ali izjave volje ter jib
izrecno opozoriti na znana in obi~ajna tveganja v zvezi s sklenitvijo taldnega
lSI Ratnik. Notarski fiduciarni pravni posli. 2006, str. 30.

259 0 notarsk:em zapisu glej Ratnik:, Notarski fiduciarni pravni posli, 2006, srr. 35 in 36.
219
pravnega posla ali izjave volje. Notar mora praviloma stranke opozoriti tudi
na morebitne druge okoli~~ine v zvezi z nameravanim pravnim poslom, ce jih
pozna. Prizadevati si mora za razumljivost in nedvoumnost izjav strank ter
mora opozoriti stranke na mogoce posledice nerazumljivih in dvoumnih izjav
(cl. 42 ZN). Tako mora ravnati tudi, ce le potrjuje zasebno listino (cl. 49/odst.
4 ZN). To pomeni, da mora notar pri notarskem zapisu strankam pravzaprav
svetovati po pravni plati in si tudi prizadevati, da bi bile izjave razumljive in
nedvoumne. Notar ni zastopnik nobene od strank, zato mora svetovati strogo
nepristransko. Poleg tega notar ne sme sestaviti notarskega zapisa v poslu, ki
je po zakonu nedopusten (cl. 23/odst. 1 ZN). Thdi zasebne Ustine, ee vsebuje
nedopusten posel, ne sme potrditi (c1. 49/odst. 4 ZN). Notar mora torej poskr-
beti za to, da je pravni posel dopusten, posredno pa za to, da je veljaven. Za
morebitno nepravilno ravnanje seveda tudi odgovarja.
744 Koristnosti notarjevega ravnanja ni mogoce oceniti dovolj visoko. TakSno

mnenje velja ne glede na to, da notarski zapis strankam povzroea vi~je stro~e
in zahteva vee easa. Oboje je razumljivo. Pravna varnost ne more biti brez-
placna in terja svoj cas.
745 Sam postopek do podpisa notarskega zapisa je razmeroma preprost. Notar

mora najprej ugotoviti istovetnost strank (cl. 39/odst. 1 ZN), potem mora
strankam svetovati in dati opozorila iz cl. 42 ZN. Sledi sestava notarske
listine. Vsebina listine v obliki notarskega zapisa je predpisana razmeroma
natancno (cl. 43 ZN). Notar mora notarski zapis prebrati, nato ga morajo
udelezenci vprico njega podpisati (cl. 41/odst. 1 ZN). Nazadnje notar doda
svoj pe~at ali zig in podpis (cl. 37/odst. 1 ZN). Drugace kot pri overitvi
opisa pa lastnost javne listine pri notarskem zapisu ni omejena samo na
overitveno klavzulo. Javna Ustina je celoten notarski zapis. Celotna vsebina
notarskega zapisa torej dokazuje resnicnost tistega, kar se v njej potrjuje
(cl. 224/odst. 1 ZPP).
746 Nekateri pravni posli morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa. TakSni
posU so na primer nasteti v cl. 47 ZN, vendar sene vsi:
1. pogodbe o urejanju premol.enjskih razmerij med zakoncema in zunajza-
konskima partnerjema;
2. pogodbe o razpolaganju s premozenjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna
sposobnost;
3. sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju.
220
ZN omenja, da tudi kateri drug zakon lahko doloea, da mora biti pravni posel 747
sklenjen v obliki notarskega zapisa. TakSnih zakonov je precej. Tako na primer
OZ pri vee vrstah pogodb zahteva sklenitev pogodbe v obliki notarskega zapi-
sa, na primer pri pogodbi o izroeitvi in razdelitvi premorenja (cl. 547/odst. 2
OZ), pogodbi o dosmrtnem pre~ivljanju (cl. 558 OZ) in pogodbi o preufitku
(cl. 567 OZ).
ZN posebej doloCa, da je ni~n pravni posel, ~ ni sklenjen v obliki notarskega 741

zapisa (Cl. 48 ZN). Moznosti ozdravitve (konvalidacije) sklenjenega izvdenega
pravnega posla, ki hi sicer bit sklenjen v nepravi obliki, ZN ne predvideva. Za
tak pravni posel se tudi ne more uporabiti cl. 58 OZ, saj ta velja le za pisno
obliko, ne pa tudi za katero drugo.
Posebno pomembna lastnost pravnega posla notarskega zapisa je, da je lahko 749
izvdilni naslov (cl. 4 ZN). Tak notarski zapis se imenuje tudi neposredno
izvriljivi notarski zapis. Vsak pravni posel v obliki notarskega zapisa ~ ni
izvdilni naslov. To lahko postane le, ~ so izpolnjene predpostavke iz cl. 4
ZN. Pravni posel v obliki notarskega zapisa lahko postane izvdilni naslov,
ce vsebuje zavezo k dajatvi ali storitvi, glede katere je dovoljena poravnava
(elena 306/odst.. 3 in 3/odst. 3 ZPP), ee zavezanec da soglasje za njegovo
neposredno izvdljivost in ee je terjatev sama zapadla.
Celo ce ima upnik v roki zasebno listino ali listine, ki dokazujejo obstoj in 7SO
vi§ino terjatve, te ne zado§cajo, da bi lahko dolznika prisilil k izvr§itvi obvez-
nosti. Praviloma mora upnik v civilnem procesu (pravdnem postopku) izpo-
slovati sodno odloebo. Ta sodna odloeba se imenuje tudi izmilni naslov. Ce
dolZnik prostovoljno ne izpolni svoje s sodno odloebo opredeljene obveznosti,
lahko upnik zahteva izvr§itev te sodne odloebe v izvdilnem postopku. Ta pot
je razmeroma zamudna in draga. Z neposredno izvrsljivim notarskim zapisom
si upnik pribrani najzamudnejsi in praviloma dral.ji del, namree vodenje civil-
nega procesa glede terjatve. Notarski zapis je »neposredno« izvrSljiv zato, ker
ni treba najprej voditi civilnega procesa.
S. lzjava pred upravnimoblastvom 7S1
Predpisi o oblicnosti lahko predvidevajo tudi, da je treba dati izjavo pred uprav-
nim oblastvom. Pojem oblastvo (nem. Be/Wrde) se zdaj uporablja zelo redko
221
ali skoraj ne. Vsaj do konca druge svetovne vojne pa je bil ta strokovni izraz
dokaj pogost.260 To pomeni izgubo, saj je izraz koristen in celo potreben.
752 Glede na cl. 121/odst. 1 URS upravne naloge opravljajo ministrstva, ki so
drZavni organi. Poleg teh jib oeitno opravljajo tudi obcine vklju~no z mestnimi
obCinami (elena 140/odst. 1 in 142/odst. 2 URS) in zlasti osebe zasebnega prava,
ee se jim podeli »javno pooblastilo« (cl. 121/odst. 2 URS). Javno pooblastilo
v resnici ni pooblastilo v smislu zasebnega prava, temvee osebi zasebnega
prava podeljeno upravicenje za opravljanje javnopravnih nalog. Pojem oblastva
je sirsi od pojma upravnega organa, saj zajema vsa tista mesta, ki opravljajo
upravne naloge. Zajema torej med drugim organe Jokalne samouprave in osebe
zasebnega prava z javnim pooblastilom. Thdi notarji so »oblastvo« v opisa-
nem pomenu, saj imajo javno pooblastilo. V tern pregledu so vseeno izloeeni
v posebno skupino. Razloga sta dva. Prvic, razmeroma pogosto so udelezeni
pri sklenitvi pravnega posla in na razli~ne nacine. Drugic, opis oblicnosti je
preglednejsi, ee se njihov delokrog ne pripise k delokrogu oblastva. Poleg tega
cl. 137/odst. 2 URS posebej zagotavlja obstoj notariata kot javne sluzbe in ga
torej obravnava celo v posebni dolocbi.
753 Ponekod, vendar razmeroma redko, je predpisana taka ali drugacna udelezba
oblastva pri sklenitvi pravnega posla. Primer takega zasebnopravnega prav-
nega posla je sklenitev zakonske zveze. Sklene se namree pred naeelnikom
upravne enote ob navzoenosti maticarja (cl. 28/odst. 1 ZZZDR). Predpisane
so se druge formalnosti (cl. 28/odst. 2 ZZWR). DZ glede tega ne predvideva
nobenih bistvenih sprememb (cl. 35 in nasi. DZ).
754 6. lzjava pred sodi§fem
Sodisce je drZavni organ, ki pripada sodni veji oblasti. V nekaterih primerih se

Jahko poda izjava volje z materialnopravnimi posledicami tudi pred sodiscem.
Talco je na primer pri sklenitvi sodne poravnave in sestavitvi sodne oporoke.
755 Sodna poravnava je poravnava glede civilnopravnih razmerij (glej cl. 1 ZPP),
sklenjena pred sodiscem. S poravnavo se odpravi spor ali negotovost glede
kaksnega pravnega razmerja z vzajemnimi popustitvami in se (na novo) dolo-
cijo vzajemne pravice in obveznosti (cl. 1050/odst. 1 OZ). To velja za vsako
v
poravnavo. Ce je poravnava sklenjena pred sodiscem, pa gre za sodno porav-
260 Na primer v Stempihar, Zasebno pravo, r. st. 118.
222
navo. Pri sodni poravnavi se praviloma poda izjava pred sodiseem (elena 306/
odst. 1 in 307/odst. 1 ZPP; izjema v cl. 307/odst. 4 ZPP). Sodna poravnava je
sklenjena, ko stranki podpi~eta (sodni) zapisnik. Pred tern pa sta morali stranki
zapisnik o poravnavi prebrati (cl. 307/odst. 2 ZPP). Stranki se lahko poravna-
vata glede kateregakoli zasebnopravnega pravnega razmerja. ee se le nana5a na
tak zahtevek, s katerim lahko stranki sploh razpolagata (cl. 306/odst. 4 ZPP).
Pri poravnavah, sklenjenih pred sodiscem, mora sodi~ce po uradni dolfuosti
paziti na to, da je poravnava v skladu s prisilnimi predpisi in z moralnimi
pravili (cl. 3/odst 3 ZPP).
Zapisnik vodi sodisce in je sam po sebi javna listina (cl. 224/odst. 1 ZPP). S 7S6
stali~ca stranke pa je verjetno odloeilno, da je sodna poravnava izvr8ilni naslov
(cl. 17/odst 2/te. I ZIZ).
Cl. 65 ZD omogoea sestavitev oporoke pred sodiscem. Ta vrsta oporoke se 757
imenuje sodna oporoka. To ni edina oblika za sestavitev oporoke, temvec le
ena od mogoeih.
V. lzjava volje, podana v nepravi, vendar strozji obliki, 1sa

kot je predpisana
Za te primere ne OZ ne kateri drug predpis ne vsebuje nobenih splosnih pra-
vil, obstaja pa vrsta posamicnih doloeb. Po cl. 14 SPZ se steje, da je, ce SPZ
zahteva obliko notarskega zapisa, zahteva po obliki izpolnjena tudi s sodno
poravnavo ali drugim dogovorom pred sodnikom. Oporoka v obliki notarskega
zapisa je izenaeena s sodno oporoko (cl. 46/odst. 1 ZN). Cl. 41/odst. 2 ZZK-1
se doda, da je zemljiSkoknji~no dovolilo naeeloma lahko tudi v obliki notar-
skega zapisa namesto v obliki overitve podpisa.
lz teh posamicnih, po zakonodaji raztresenih norm ni mogoee potegniti splos- 759
no veljavnega sklepa, ali je mogoee eno od oblik nadomestiti z drugo, strozjo.
Praviloma bi to ne smelo biti dopustno, saj so doloebe o obliki prisilne in jib
je treba torej spostovati ~ne, kot so.
Izjema bi lahko obstajala glede pisne oblike. Sarno neoblicne izjave so nezapi- 760
sane. V saka vrsta oblicnosti zahteva zapis izjave volje na takem ali drugacnem
nosilcu. RazJicne vrste oblicnosti pa se med seboj razlikujejo po tern. koliko
dodatnih oblienostnih opravil ~ zahtevajo. Ce zapis nastane celo ~ ob dodat-
nih, nezahtevanih oblicnostih, so doloeila o pisni obliki ~ vseeno spostovana.
223
Ce (oblicnostni) predpis zabteva le pisno obliko, dodatnih zahtev v zvezi z

obliko pa ni, potem v strozji obliki podana izjava volje tej zahtevi praviloma
zadosti. Vsak notarski zapis je na primer pisen in je z njim zadosceno zakon-
sko zahtevani pisnosti. Tudi za overitev podpisa je zahtevana pisnost in je torej
zahtevi po pisnosti lahko zadosceno tudi, ee se pogodbeni stranki prostovoljno
odlocita za obliko overitve podpisa. V obeh primerih to velja le, ce oblicnostni
predpis ne postavlja se kaksnih dodatnih zahtev.
761 Tako na primer glede na cl. 41/odst. 2 ZZK-1 sicer zadosca, da je zemlji-
SkokoknjiZno dovolilo sestavljeno v obliki notarskega zapisa namesto v manj
zahtevni obliki overitve podpisa, vendar pa mora biti predlogu za vknjizbo
priloren odpravek notarskega zapisa, sestavljen za vpis v zemljisko knjigo,
sicer se vpis v zemljisko knjigo ne dovoli (cl. 41/odst. 2 ZZK-1). Navedena
dolocba torej postavlja dodatno zahtevo.
762 V primeru 3 ne more biti nobenih pomislekov glede skJenitve porostvene
pogodbe v obliki overitve porokovega podpisa ali v obliki notarskega zapisa
namesto v zakonsko predpisani pisni obliki (cl. 1013 OZ). Porostvena pogodba
bo veJjavna.
763 Overitev podpisa se zahteva zato, da se ugotovi istovetnost dajalca podpisa. Enak
namen se doseze tudi pri notarskem zapisu, torej pri strozji obliki. To bi lahko
bila nadaljnja izjema, pri kateri str&ja oblika lahko nadomesti manj strogo.
764 Thdi za sodno poravnavo bi lahko veljalo posebno pravilo, saj je mogoca
glede kateregakoli pravnega posla, ne glede na za ta pravni posel predpisano
obliko. Vendar to velja le za tisti pravni posel (in izjavo volje), glede katere
vlada spor ali negotovost, in le v primeru, da je s taksnim zabtevkom splob
mogoee razpolagati.
76s VI. Pravne posledice kriitve predpisane oblicnosti

Cl. 55/odst. 1 OZ jasno doloca, da je praviloma nicna pogodba, ki ni sklenjena
v predpisani obliki. To bi moralo smiselno veljati tudi za vsak drug pravni
posel (cl. 14 OZ) in seveda za vsako takSno izjavo volje. Cl. 55/odst. 1 OZ je
vsebinsko lepo usklajen s cl. 86/odst. 1 OZ. Oblicnostni predpis po svoji vsebi-
ni ni nic drugega kot prisilni predpis. Ta predpisuje, da je izjavo volje treba dati
v doloceni obliki. Da je pravna posledica krsitve prisilnega predpisa nicnost,
224
doloca cl. 86/odst. 1 OZ. Nicna pogodha ni nesklenjena in je zato obstojeea.

Je neveljavna in iz nje ne morejo nastati pravne posledice, ki nastanejo iz
veljavne pogodbe. Izjema od nicnosti velja le, ee iz namena ohlicnostnega
predpisa ne izhaja kaj drugega (cl. 55/odst. l OZ). Ce pogodba ni nicna, velja
ali pa zanjo velja kaj drugega, kar doloca predpis. Primer te vrste je v cl. 538
OZ. Darilna pogodba, pri kateri darovalec podarjenega predmeta ne prenese
takoj v obdarjencevo prosto razpolago, mora biti pisna. Ce ni pisna, pa to
ne pomeni, da je nicna. Ob odmiku od splo~nega pravila o nicnosti cl. 5381
odst. 2 OZ doloca, da je pravna posledica le to, da obdarjenec ne more s tozbo
zahtevati izpolnitve neohlicne darilne pogodbe. Za obdarjenca praviloma ni
velike raz1ike v tern, ali je pogodba nicna ali je »le« neizto~ljiva. V nobenem
primeru ne more zahtevati izpolnitve. Za darovalca pa razJika ni nepomembna.
Ce bo izpolnil tako darilno pogodbo, potem predmeta darilne pogodbe ne bo
mogel zahtevati nazaj (cl. 192 OZ). Ce hi bila darilna pogodba nicna (in ne
»le« neiztoZ.ljiva), pa hi to lahko storil.
Nienostna posledica velja tudi za krlitev predpisane pisne in vsake druge pred- 766
pisane ohlike (cl. 55/odst. 1 OZ). Toda cl. 58 OZ prav za krlitev predpisane
pisne oblike doloca izjemo od pravila. Pogodba je veljavna, »eeprav ni hila
sklenjena v tej ohliki, ee sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretemem delu
izpolnili ohveznosti, ki so iz nje nastale«. Neohlicno, zlasti k ustno sklenjena
pogodba torej lahko ozdravi (konvalidira), ee je izpolnjena. Ne more pa ozdra-
veti pogodba, za katero je predpisana kak~na druga oblika kot pisna. Izjema
od izjeme velja za primer, da iz namena, zaradi katerega je hila predpisana
oblika, oeitno ne izhaja kaj drugega (cl. 58 OZ). V takem primeru konvalida-
cija vendarle ni mogoea.
Kot vsako izjemo je tudi mofuost konvalidacije smiselno razlagati cim ozje, 767
da ne postane pravilo. Prakticni pomen pa je cl. 58 oz pridobil zlasti v zvezi
z ustnimi prodajnimi pogodbarni glede nepremiCnin. Splo~no pravilo, ee se
uporabi za ustno sklenjeno prodajno pogodbo o nepremicnini, je preprosto.
Ustna prodajna pogodha glede nepremicnine je sicer sklenjena, nobena od
pogodbenih strank pa ne more zahtevati njene izpolnitve. Ce sta pogodbeni
stranki v celoti ali vsaj v prete~nem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje
nastale, pa pogodha vendarle ni nicna (cl. 58 OZ).261
26! Prim. Polajnar Pav~nik, CYZ s !rom., !rom. k cl. 58, str. 373 in 374 (t~. 1 in 2). Polajnar Pav~nilrova
prika!e ~ . ki je pripeljal do sprejetja predhodnika B . 58 OZ, to je ~l. 73 ZOR
225
768 V primeru 1 bi moral P glede na cl. 435/odst. 1 OZ izroeiti stvar K tako, da

bi ta pridobil lastninsko pravico. K bi moral nepremicnino placati. Ce bi P in
K ravnala tako, bi prodajna pogodba morda ozdravela (cl. 58 OZ). Ocitno je,
da nobena od pogodbenih strank ni izpolnila pogodbene obveznosti. Pri tem
se zastavlja vpra~anje, ali bi P sploh lahko izpolnil svojo obveznost glede na
to, da bi K lahko pridobillastninsko pravico praviloma z vpisom v zernljgko
knjigo, za katerega pa je potrebno notarsko overjeno zemlji~koknjiZno dovo-
lilo. V sekakor pa bi moral P nepremicnino tudi izroeiti, da bi izpolnil svojo
pogodbeno obveznost, vendar ni storil niti tega. Taka pogodba ni mogla na
noben nacin ozdraveti, ker je ni izpolnila nobena pogodbena stranka (cl. 58
OZ). Ker ni ozdravela (konvalidirala), je nicna.
769 Zakonodajalec s pisno ob1iko sledi doloeenim ciljem v razmerju med stran-
kama in v ddavnem interesu. Medtem ko bo zaradi nepremisljene sklenitve
pravnega posla lahko prizadeta predvsem katera od strank, pa ima dokazljivost
pomen, ki moeno presega zgolj razmerje med strankama. Dokazljivost moeno
pripomore k splosni pravni varnosti. Pisnost torej predvsem prepreeuje spore
o sklenitvi pogodbe in o njeni vsebini. Cl. 58 OZ je zelo problematieen re
zaradi tega. Poleg tega pa ni jasno, kako je v polozaju, da sta stranki sicer
zaceli izpolnjevati pogodbene obveznosti, vendar je pri tern prislo do motenj,
na primer zamude ali napake. Potem cl. 58 OZ ne bi mogel biti uporabljen
ne glede na to, da sta stranki s svojim ravnanjem pokazali, da sarni pogodbo
razumeta kot zavezujoeo.
770 Iz navedenih razlogov bi bilo smiselno razlagati cl. 58 OZ cim ozje, saj je
namen oblike praviloma prav to, da varuje take ali drugacne koristi in prepreei
neoblicna razpolaganja. Poleg tega je cl. 58 OZ izjema od pravila iz cl. 55/
odst. 1 OZ, kar znova govori v prid cim ozji razlagi. Uporaba cl. 58 OZ bi
morala biti redka. 262
771 Uporaba cl. 58 OZ nadaljnje tezave povzroea na stvarnopravnem podrocju. Ce

namree stranki skleneta ustno pogodbo glede nepremicnine (na primer prodaj-
no pogodbo), izstavitev zemlji~oknjiZnega dovolila ni mogoea. Predpostavka
za njegovo izstavitev je namree priloZitev listine 0 pravnem poslu, ki ustvarja
zavezo prenosa lastninske pravice (cl. 36/odst. 1 ZZK-1). Ce se notarju taka
listina ne predlozi, zemljiskoknjiznega dovolila sploh ne sme overiti (cl. 33/
odst. 2 ZZK-1). Zato vpis novega lastnika v zernljisko knjigo ni mogoc (cl . 40/
262
Drugaeno mnenje Polajnar Pav~nik, OZ s kom., kom. k Cl. 58, str. 374 (tl!. 2).
226
-----------------------
odst. 1/tC. 1 ZZK-1). Tretji o sldenjenem pravnem poslu pogosto nic ne vedo,
prav mogoee pa je tudi, da katera od pogodbenih strank zanika svoje obvez-
nosti iz sldenjenega pravnega posla. Domnevni pridobitelj stvarne pravice se
- vsaj v precej~njern ~tevilu primerov - lahko poskusi sk.Jicevati na pridobitev
svoje pravice s priposestvovanjem, pogosta posledica pa je zahteven sodni
spor. Priposestvovati je sicer mogoee le lastninsko pravico in stvarno slumost,
vendar pa spori o teh dveh pravicah niso redki. Vpmanje priposestvovanja
pri lastninski pravici se zelo zaostri zaradi razmeroma strogih, vendar kljub
temu nejasnih predpostavk (~1. 43/odst. 2 SPZ). S tern pa se takoj postavi
vprManje, ali je kupca, ki je sk.Jenil ustno prodajno pogodbo in nima zemlji-
~koknjiZnega dovolila, splob mogoee steti za dobrovemega posestnika Po
prepricljivem mnenju v literaturi pravilorna ne in bi torej od sprejema SPZ
tak kupec ne mogel priposestvovati lastninske pravice.263 Vendar pa literatura
trezno opozarja na prak.so sod is~ pred uveljavitvijo SPZ, ki je dopuscala prido-
bitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja in v nasprotju z zemljisko
knjigo.264 Sodna praksa je tako splosni nered na nepremi~ninskem podroCju
in nepravilnosti v zemljilli knjigi celo omogoeala. Glede na uteeeno prakso
je vpraSljivo, ali se bo navedeno prepricljivo stali~re literature uveljavilo kljub
koreniti spremernbi zakonodaje. Precej laije in bolje bi bilo, re pravnopoli-
ti~no zgresenega ~1. 58 OZ splob ne bi bilo ali pa re bi se vsaj razlagal na
najozji mogoei na~in.
VII. Na dogovoru strank utemeljena oblika 772
Ce strankama zakon ne predpisuje nobene oblike, potem se vseeno lahko dogo-

vorita, da bosta dali pogodbi doloeeno posebno, prosto izbrano obliko.
OZ razlikuje med dvema namenoma strank glede dogovorov o doloeeni poseb- 773
ni obliki. Prvi je v tern, da se stranki dogovorita za doloeeno posebno obliko
kot predpostavko za veljavnost pogodbe. Drugi je dokazni namen. Zaradi
263 Tratnik, Stvarno pravo, str. 258 (tf. 4.3.3.2.4.3). Tratnik sicer meni, da jc praviloma dobroverni
posestnik ncprcmil!nine le v zemlji§ko knjigo vpisana oseba. Dopu~l!a sicer izjeme, toda ne v v pri-
meru, ko je raz.Jog za opustitev vpisa v zemlji~ko knjigo mogol!e pripisati pridobitelju.
264 Tratnik., Stvarno pravo, str. 259 (tl!. 4.3.3.2.4.3). Tratnik sicer meni, da je praviloma dobro-
verni posestnik nepremicnine le v zcmlji§ko knjigo vpisana oseba. Dopu~a sicer izjeme, toda
nc v primeru, ko je razlog za opu~titev vpisa v zemljiSko knjigo mogol!e pripisati (domnevnemu)
pridobitelju.
227
razlicnih namenov doloea OZ posledice morebitne opustitve sklenitve pogod-

be v dogovorjeni posebni obliki. Ce sta stranki nameravali vezati veljavnost
pogodbe na dogovorjeno posebno obliko, je pogodba nicna, ce ni sklenjena
v dogovorjeni obliki (cl. 55/odst. 2 OZ). Ce pa sta nameravali le zagotoviti
dokaz o sklenitvi oziroma o vsebini, potem je pogodba sklenjena Ze, ko je
dosereno soglasje o vsebini. Ena od obveznosti strank pa je, da pogodbi dasta
dogovorjeno obliko (cl. 54/odst. 3 OZ).
774 Ce je pogodba sklenjena v dogovorjeni obliki, kar je predpostavka za

njeno veljavnost, potem naceloma velja le tisto, kar sta stranki izrazili v
tej obliki (cl. 56/odst. 1 OZ). Socasni ustni dogovori o stranskih tockah
so dopustni, ee niso v nasprotju z vsebino oblicne pogodbe (cl. 56/odst. 2
OZ). Pogodba v dogovorjeni obliki se lahko po sklenitvi razveze, dopolni
ali kako drugace spremeni tudi z neoblicnim sporazumom (cl. 54/odst. 2
OZ). To zakonsko pravilo je dispozitivno; stranki se vedno lahko dogovo-
rita tudi drugace.
11s VIII. Vrste listin

Po izvoru so listine javne ali zasebne. Javna listina je predvsem listina, ki jo v
predpisani obliki izda ddavni organ v mejah svoje pristojnosti. Poleg tega je
javna listina tudi tista. ki jo izda samoupravna lokalna skupnost, spet v okviru
svoje pristojnosti in v predpisani obliki. Izda jo lahko tudi javno pooblastilo
izvdujoea oseba zasebnega prava, ce je izdana v predpisani obliki in v okviru
izvr8evanja javnega pooblastila, torej njenih pristojnosti. Vse druge listine so
zasebne.
776 Javna listina ima posebno dokazno moe: dokazuje namree resnicnost tistega,
kar se v njej potrjuje ali doloea (cl. 224/odst. 1 ZPP). Zasebne listine nimajo
zakonsko predpisane dokazne moei. Dokazna moe zasebne listine se zato pre-
soja prosto; za civilni proces je tako doloeeno v cl. 8 ZPP. Vendar pa je tudi v
zvezi z javno listino mogoee dokazati nasprotno, namrec da so v javni listini
dejstva neresnicno ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena
(cl. 224/odst. 4 ZPP). Ocitno je torej, da javna listina ne dokazuje resnicnosti,
ceprav tako izrecno doloca cl. 224/odst. 1 ZPP, temvec le vzpostavlja izpodboj-
no domnevo. Domnevo pa mora izpodbiti tisti, ki trdi, da dejstva niso pravilno
ugotovljena ali da je listina nepravilno sestavljena. To uspe le redko.
228
Tudi nekatere druge listine so glede dokazne moci po posebnih predpisih ize- n1
na~ne z javno listino (~1. 224/odst. 2 ZPP).
DOLOCBE 0 OBLIKI ZA PRAVNE POSLE

I. Smisel (namen) oblike
1. priskrbetje dokaza
2. opozorilo
3. svetovanje
II. Glavne vrste oblik

1. pisna oblika
2. elektronska oblika
3. overitev podpisa
4. notarski zapis
5. izjava pred upravnim oblastvom
6. izjava pred sodi~m
m. Pravne posledice kriitve oblike

1. Kclitev predpisane oblike
Pravilo: ni~nost pogodbe (~1. 55/odst. 1 OZ).
lzjema za pisno obliko: veljavnost pogodbe, ~ so bile pogodbene obvez-
nosti izpolnjene v celoti ali v pretemem delu (cl. 58 OZ).
2. Kclitev dogovorjene oblike

Pravilo: veljavnost pogodbe kljub krSitvi (~1. 54/odst. 3 OZ).
Izjema: ~ sta se pogodbeni sttank.i sporazumeli, da naj bo posebna obli-
ka predpostavka za veljavnost pogodbe (~1. 54/odst. 1 OZ), in prekrsita
dogovor o obliki, je pogodba ni~na (cl. 55/odst. 2 OZ).
229
ns § 21 Vsebinske omejitve pravnega posla

in njegova neveljavnost
Primeri
1. P ukrade nekaj premi~nin in jih proda K. K-ju pri tern tudi pove, da
gre za ukradeno blago. Kak~en je pravni polozaj? Za odgovor glej r.
st. 795.
v
2. Z namerava zastrupiti svojega moza. V ta namen pri prodajalcu P kupi
v
strup. P ve, s kak.Snim namenom Z kupuje strup. Ali prodajna pogodba
med Pin Z velja? Za odgovor glej r. st. 812.
v v
3. Zena (Z) zeli zastrupiti svojega m<>Za. V ta namen pri prodajalcu P
kupi strup. P o nameri Z ne ve nieesar. Ali prodajna pogodba med P in
z velja? Za odgovor glej r. st. 812.
DruZbena skupnost dopusea vsebinsko prostost pri sklepanju pogodb. Izraz

te prostosti je v prvi polovici ~1. 3 OZ: pogodbeniki lahko naeeloma prosto
urejajo pogodbena razmerja. Toda re isti clen v nadaljevanju omenja moznost
omejitve tak.Sne prostosti: pogodbeniki lahko sami prosto uredijo svoje obli-
gacijsko razmerje le, »ce iz posamezne doloebe tega zakonika ali iz njenega
smisla ne izhaja kaj drugega«. DoloCba smiselno velja tudi za vse vrste pravnih
poslov (~I. 14 OZ).
779 Cl. 3 OZ pa ni edina norma, ki omejuje vsebinsko prostost pogodbenih strank.
Glavni del ureditve je drugje, v ~I. 86 in nasi. OZ. Ureditev je na~eloma pre-
prosta: nasprotovanje prepovedni normi ali moralnemu nacelu vodi do ni~nosti
pogodbe. Pravna posledica je nicnost, nicnost pa je vrsta neveljavnosti pogod-
be. Ni~nost bo obravnavana zlasti v I. do VI. podpoglavju tega paragrafa.
780 Oderu~tvo re dolgo velja za izrazito nemoralno, saj je utemeljeno na izkori~~a

nju drugega. Oderu~a pogodba je zato vsebinsko sorodna nemoralni pogodbi.
Urejena ni v 4. odseku (ki se zacne s cl. 86 OZ), temvec v 5. odseku (o dvo-
stranskih pogodbah; zacne se s cl. 100 OZ), v njegovem VII. pododseku. Z
nemoralno pogodbo nima le vsebinskih sorodnosti, temvee tudi enako pravno
posledico, namree nicnost (cl. 119/odst. 2 OZ). Posebni vrsti oderu~tva sta
obrestno in najemno oderustvo. Prvo je urejeno v cl. 377 oz. drugo v clenih
119 in 120 SZ-1.
230
711
Razlogi za ni~nost so opredeljeni se v vee po OZ raztresenih dolocbah. 782

Pogodba je lahko ni~na na primer zaradi predmeta, lei je nemogoc ali nedolo-
~en (~1. 35 OZ), zaradi pomanjkanja podlage ali njene nedopustnosti (cl. 39/
odst. 4 OZ), zaradi navideznosti (~1. 50/odst. 1 OZ) ali zaradi kr§itve dolo& o
predpisani obliki (~. 55/odst. 1 OZ). To poglavje se ne bo ukvarjalo z vsemi
razlogi za ni~nost, temvee le s tistimi, ki se nana5ajo na vsebino pogodbe ali
drugega pravnega posla.
Vrsta norm pogodbenikov ne omejuje pri opredeljevanju vsebine obveznosti, 783

temvee le glede na~ina sklepanja pogodbe. Te dolocbe varujejo predvsem
enega od pogodbenikov. Korist druzbene skupnosti je sicer ocitna tudi v teh
primerih, vendar je manj izrafena kot v prvi skupini primerov, h kateri spadajo
doslej na5teti ni~nostni razlogi. S to drugo skupino norm se teli doseei raz-
li~ne cilje: varstvo poslovno omejeno sposobnih oseb na primer, varstvo pred
posledicami napak. volje in tudi varstvo pred nesorazmernostjo medsebojnih
obveznosti. Neposredna pravna posledica takih norm je nastanek izpodbojno-
stnega upravicenja.
Ni~nim in izpodbojnim pravnim poslom nista skupna niti vzrok za nastanek 784
pravne posledice niti na~in njenega nastanka. Imajo pa enako (koncno) prav-
no posledico, in sicer tisto, ki se nana5a na veljavnost pravnega posla. Ce se
pogodba z uspehom izpodbije, je nadaljnja pravna posledica kot pri ni~nih
poslih, nam.reC neveljavnost pogodbe. Te dolOCbe se morajo smiselno uporab-
231
ljati tudi za enostranske pravne posle (cl. 14 OZ). Izpodbojnost, in sicer le

v tistem delu, ki se nanasa na naCin uveljavljanja in na pravne posledice, bo
obravnavana v vn. podpoglavju tega paragrafa.
785
786 I. Nicnost in prisilni predpis

Nicna je pogodba, ki nasprotuje Ustavi ali kaksnemu prisilnemu predpisu
(cl. 86/odst. 1 OZ). Za nicnost enostranskih pravnih poslov velja smiselno
enako kot za nicnost pogodb (cl. 14 OZ). Prisilni predpis je lahko zakon aU tudi
podzakonski predpis, na primer uredba. Thdi kditev evropskopravnih predpi-
sov pripelje do nicnosti. Primer je lahko kditev cl. 102 Pogodbe o delovanju
Evropske unije (prej Cl. 82 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti).265
787 Nicnost pa je doloeena tudi za primer »nasprotovanja ustavi« (cl. 86/odst. 1
OZ). Ustava vsebuje vecinoma, ce ze ne izkljucno, prisilne doloebe. Je torej
znacilen prisilni predpis. Kd itev Ustave spada torej v ~ir~o skupino krsitev
prisilnih predpisov. Posebno omenjanje Ustave v cl. 86/odst. 1 OZ torej niti ni
potrebno. Navedena doloCba OZ je zelo problematicna po ustavnopravni plati.
Temeljne ustavne pravice kot del Ustave (cl. 14 in nasi. URS) so zamisljene
kot obrambne pravice posameznika zoper drZavo. To pomeni, da lahko posa-
meznik od drZave zahteva, da se vzdrZi poseganja v svojo zasebnost. K njej
spadajo med drugim razmerja do drugega posameznika; vanje bi torej drZava
praviloma ne smela posegati.
788 Th zelo na kratko orisani problem ucinkovanja ustavnih pravic ni nov in
ni znacilen le za slovensko pravo. Nemska ustavna literatura ga obravna-
va kot problem »ucinkovanja temeljnih pravic na tretje« (Drittwirkung der
265 Mayer-Maly/Annbriister, MK BGB, par. 134, r. St. 37.
232
Grundrechte), pri eemer je ~e posebno problematicna uporaba naeela enakosti

pred zakonom. 266 Ustavne pravice bi lahko ucinkovale neposredno in posred-
no. Neposredno bi uCinkovale, ce bi veljale v razmerju med posameznimi
zasebnopravnimi subjekti v zasebnopravnih razmerjih. Ucinek je posreden, ee
se ustavne norme sicer upo~tevajo pri razlagi in konkretizaciji zasebnopravnih
norm v okviru ustaljenih razlagalnih metod, ne veljajo pa neposredno.
Veeinsko stali~ce v nemlli literaturi je, da temeljne pravice (»clovekove pra- 719
vice«) na tretje ucinkujejo le posredno267 in jib torej pri odloeanju o zaseb-
nopravnih razmerjih neposredno ni mogoee uporabiti. Tillno stali~ee se zdi
pravilno tudi za slovensko pravo.268 Killno stali~ee bo zavzela sodna praksa,
potem ko se bo ustaJi1a, ni mogoee napovedati. V vsaj eni odloCbi pa je VS
RS neposredno uporabilo cl. 35 Ustave, pri eemer neposredna uporaba Ustave
v stvari sami ni hila nujno potrebna.269
Ce predpis le zapoveduje dolooeno ravnanje, k ravnanju zavezana oseba pa 790

tako ravnanje opusti, posledica ne bo mogla biti nicnost. To lahko pojasnimo
na primeru. Ce namree zakon na primer zavezuje k sklenitvi pogodbe (cl. 17/
odst. 1 OZ), zavezana oseba pa pogodbe ne sklene, nesklenjena pogodba ne
more biti nicna. Cesar ni, ne more biti nicno. Cl. 17/odst. 1 OZ tudi doloea tej
okoli~ini prilagojeno pravno posledico: zainteresirana oseba lahko le zahteva
nemudno sklenitev pogodbe (cl. 17/odst. 1 OZ). lsto pravilo velja tudi za vse
druge vrste zapovedi. Cl. 86/odst. 1 OZ se torej nan~a samo na prepovedne
norme; le kr~itev prepovednih norm vodi do nicnosti. To sicer izhaja tudi iz
cl. 86/odst. 2 oz in zlasti cl. 90 oz. Prepovedne norme so sicer lahko zapi-
sane kot zapovedne norme, vendar tak zapis ne sme motiti. Norma, ki po
vsebinski plati zapoveduje ravnanje doloeene vrste, na ~itev zapovedi pa je
vezana pravna posledica. je prepovedna, ne zapovedna. Lahko se torej trdi,
da cl. 86/odst. 1 OZ vere nicnost na krsitev prepovedne norme. Enako velja
za kditev Ustave (ee je ta sploh lahko razlog za nicnost) in vseh podustavnih
predpisov.
266 Prim. na primer LarellliWolf, AT, par. 4, r. st. 68 in nasi.; Mayer/MalyArmbriister, MK BGB,
par. 134, r. st. 34 (s pregledom sodne prakse in literature v ZR Nem<!iji).
267 Glej na primer Bock, Allgemeiner Teil des BUrgerlicben Gesetzbuchs, 2. Aufl. 2006, r. st. 18;
Brox/Walker, AT. r. St. 29; LarellliWolf, AT, r. St. 65, s pregledom literature (glej tudi op. pod Crto
61 in 66).
268 Zdi se, daje takega mnenja tudi Moiina, Uvod v civilno pravo, str. 42 (te!. 1.6.1).
269 Odlocba VS RS, U Ips 84612006 (glej zlasti r. St. 10). Problema u<!inkovanja Ustave v zasebno-
pravnih razmetjih pa ta odlocba niti ne omenja.
233
791 1. Prepovednl predpis

Kot je bilo l.e razlozeno, lahko prepovedni predpis pripelje do nicnosti. Ce
prepovedna norma sama doloca nicnost za primer krsitve, je pravna posledica
tako jasno opredeljena, da z uporabo norme ni nobenih tezav. Tako pa je le
v majhnem ~tevilu primerov. Pogodba nasprotno ni niena, ce sam v posame-
znem primeru predpisuje kaj drugega (cl. 86/odst. 1 OZ). Smiselno isto mora
veljati tudi za vsak drug predpis, tudi za podzakonskega. Razlogov, ki bi temu
nasprotovali, namrec ni mogoce najti. Nasprotovanje prepovednemu predpisu
je torej praviloma treba ugotoviti s sredstvi razlage.
792 Za te primere postavljata oba odstavka Cl. 86 OZ vee razlagalnih pravil. Ta se
lahko povzamejo takole: pogodba je nicna le, ee namen kclenega pravila ne
odkazuje na kak~no drugo pravno posledico. Ce je sklenitev doloeene pogodbe
prepovedana le eni stranki, ostane pogodba praviloma v veljavi. V zadnjem
primeru zadenejo pravne posledice le stranko, ki je krsila zakonsko prepoved.
Te so lahko na primer v tern, da je kaznovana za prekrSek. Zakon seveda vedno
lahko doloea kaj drugega. Zanimivo je, da so te doloCbe zelo podobne pravi-
Jom, ki jih je pri sicer drugacnem zakonskem besedilu par. 134 BGB razvila
nemska sodna praksa. Omenjena pravila so l.e tako stara, da je prav nemska
sodna praksa utegnila vplivati na cl. 86 OZ oziroma natancneje na njegovega
predhodnika v ZOR. Vsekakor pa jo je mogoee pritegniti v zvezi z uporabo
dovolj podobnih doloeb OZ o nicnosti.
793 Sele razlaga zakona je praviloma tisto sredstvo, ki da odgovor na vprasanje,
ali je pravna posledica krsitve predpisa nicnost. To pa ni vedno preprosto: iz
zakonskih prepovedi in zapovedi (ce pomenijo prepovedi), razglasitev neeesa
za nedopustno itd. je treba torej izlusciti, killno pravno posledico pravzaprav
v
Zeli zakonodajalec. Cl. 86/odst. 1 OZ nalaga ugotovitev namena krSenega
pravila in torej neposredno nalaga teleolosko razlago predpisa.
794 Razlaga pravne norme lahko pripelje do sklepa, da je pravni posel nieen zaradi
posebnih okoliscin v zvezi z njegovim sklepom, zaradi svoje vsebine ali zaradi
svojega cilja.
795 Prepoved je v nekaterih primerih mogoee ugotoviti sele iz smisla norme. Tako
na primer cl. 217/odst. 1 KZ-1 doloca: »Kdor prernicno ali nepremicno stvar,
za katero ve, da je bila pridobljena s kaznivim dejanjem, kupi, sprejme v
zastavo, si kako drugaee pridobi, prikrije ali razpeea, se kaznuje z zaporom do
dveh let.« lz te doloebe jasno izhaja, da zakonodajalec ne odobrava prikriva-
234
nja; zakaj bi sicer predpisal kazen zapora? Pravni posel, s katerim se omogoei
prikrivanje, torej ne more ostati v veljavi. Tak pravni posel je niren. V prvem
primeru sklenjena prodajna pogodba med P in K je zato ni~na.
2. Posledice kriitve prisilnega predpisa 796
Te so odvisne od prisilnega predpisa in njegovega namena. Vsak prepoved-

ni predpis ne povzroei ni~nosti pogodbe. V tern je tudi klju~na teZ<lva pri
doloeanju pravne posledice. Ce neki prepovedni predpis prepoveduje le na~in
sklepanja pogodbe, njegovega uspeha pa ne, pravna posledica krSitve takega
predpisa ne more biti ni~nost pogodbe. Taki prepovedni predpisi se imenujejo
v nem~~ini Ordnungsvorschriften, kar bi se lahko prosto prevedlo kot redovni
predpisi ali morda ureditveni predpisi. V nemlli in avstrijski literaturi je zelo
pogosto naveden primer krSitve doloeb o delovnem ~asu. Doloebe o delovnem
~asu imajo namen varovati delavce pred del om zunaj (~e dopustnih) meja glede
delovnega easa in pred delom ob nedeljah. Predpis 0 delovnem casu velja
tudi za trgovce. Namen doloeb o delovnem casu je le prepreeiti prodajo blaga
zunaj meja dovoljenega delovnega casa, ki jih doloea zakon, ne pa tudi prodaje
blaga. Poleg tega se prepoved nana.Sa le na eno pogodbeno stranko, narnree na
prodajalca Za ni~nost pogodbe torej ni razloga.270
Odlo~itev v podobnih primerih je ze lahko dvomljiva. Zak.on o omejevanju 797

porabe alkohola na primer v ~I. 7/odst. 1 in 2 prepoveduje prodajo alkoholnih
pija~ mladoletnHrom in osebam, ki ka!ejo oeitne znake opitosti od alkohola.
Ne prepoveduje pa prodaje alkohola na splo~no; alkohol torej ni stvar zunaj
pravnega prometa. Thdi morebitna ni~nost prodajne pogodbe ne bi imela pra-
vega pomena, saj je v mnogih primerih - mogoee celo praviloma - alkoholna
pijaea ze porabljena, ko se (~le) zastavi vpra5anje protipravnosti prodajaleeve-
ga ravnanja. Kako takrat vrniti (ze porabljeno) alkoholno pijaeo? Kclitev zako-
na o omejevanju porabe alkohola torej najbd ne bi smela pripeljati do nicnosti
pogodbe. Nedvomno lahko vodi do kaznovanja prodajalca za prelmek, vendar
gre za dve razli~ni stvari. Podobno je s tobakom in Zakonom o omejevanju
uporabe tobacnih izdelkov.27 1 Cl. 14/odst. 1/tc. 1 tega zakona prepoveduje pro-
dajo toba~nih izdelkov mladoletnikom, kajenja pa jim ne prepoveduje.
210 Prim. na primer za nemSico pravo: Brox/Wallcer, AT, r. St. 323; Mayer-Maly/Armbrtister, MK
BGB, par. 134, r. ~ 60; za avstrijsko pravo KozioVWelser, Grundriss, str. 156.
271 Jubart. az s kom .• kom. k ~l. 438. str. 83 (t~. 2.2).
235
798 Nekateri prisilni predpisi relijo prepreeiti sklepanje pogodh zaradi njihove vse-
hine. Vsehujejo vsehinske prepovedi in ne prepovedujejo le naeina sklepanja
pogodbe. Namen takega predpisa je prepre~iti sklepanje pogodh s prepovedano
vsehino. Pravna posledica sklenitve pogodbe je zato nicnost. Talco hi na primer
lahko hilo pri kaznivem dejanju dajanja podkupnine (cl. 262 KZ-1). Kaznivo
dejanje sicer stori tisti, ki uradni osehi ali javnemu usluibencu ohljuhi, ponu-
di ali da nagrado, darilo ali kak.Sno drugo korist zanjo ali za koga drugega.
Vendar pa to stori zato, da hi uradna oseha ali javni usluzbenec v mejah svojih
uradnih pravic opravila uradno dejanje, ki ga ne hi smela opraviti, ali da ne
hi opravila dejanja, ki hi ga morala ali smela opraviti, ali da hi kako drugaee
zlorabila svoj poloZaj. Thdi jemanje podkupnine je kaznivo dejanje (~1. 261
KZ-1 ). Podkupovanje je torej dejanje, ki je prepovedano za dajalca in za jemal-
ca podkupnine, ceprav iz razlicnih razlogov. Dajanje podkupnine torej ni le
kaznivo, temvec ima tudi zasehnopravne posledice. Zasebnopravna pogodha,
s katero se je dajalec podkupnine zavezal podkupnino dati, je nicna.
799 Drugaee je, vsaj po stalis~u nemSke literature, pri goljufiji, ee je ogoljufan
sopogodbenik.2'n Nedvomno je goljufija po nemskem in slovenskem kazen-
skem pravu kazniva (cl. 211 KZ-1 ). Kaznivo pa je le goljufovo dejanje, ne
dejanje Zrt:ve goljufije. To je Ze v naravi kaznivega dejanja. Ce je hila goljufija
storjena s prodajno pogodbo, je lahko kazensko odgovoren le prodajalec, ne
kupec. Thdi ~e je prodajalcu mogoee oeitati goljufijo, ima kupec lahko razlog,
da ostane prodajna pogodha veljavna. Ta zato ni nicna, temvec je zaradi pre-
vare izpodbojna (cl. 49 OZ).
100 3. Obhajanje zakona
Prisilni predpis lahko zahteva ravnanje dolo~ene vrste in s tern prepoveduje

drugacno ravnanje. Pogodbe, ki skusajo doseei prepovedani cilj po poti ali s
sredstvi, ki jib prisilni predpis izrecno ne prepoveduje, so naceloma veljavne.
Vseeno ne veljajo, ee bore prepoved v predpisu prepreeiti neki uspeh (rezul-
tat), in sicer ne glede na na~in. na katerega hoeeta stranki doseei ta uspeh.
V takem primeru se mora prepoved uporahiti se na primere, ki jib besedilo
prepovedne norme ne zajema. Prepovedano je ohiti zakon oziroma ga »izigra-
vati«. Problem je bil Ze orisan v zvezi z navideznimi pogodbami.
212 Prim. na primer za nem.Sko pravo: Brox/Walker, AT, r. ~t. 325.
236
Zadeva Orion273 se nana!a pravzaprav na obidenje zakona, ~prav je hila 101

pravno re~ena na drugacen nacin. Nana!a se na nepremicnine, ki so bile v
naravi dvorisce, bib in poslovna stavba. Eden od solastnikov nepremicnin
je zasel v fmancno stisko. Iz okoliscin primera lahko sklepamo, da so hili
solastniki druZ.inski clani. Solastnik v financni stiski je za~l iskati primer-
nega posojilodajalca. Nasel gaje v Orionu Ltd, d.o.o. (v sporu prvi tozenec),
ki je bil pripravljen dati na razpolago potreben denarni znesek. To pa je bil
pripravljen storiti le, ce bi mu solastniki prodali svoje nepremicnine. Ti so
to tudi storili.
Nekoliko pozneje je hila sklenjena se druga prodajna pogodba, s katero je 102

Orion Ltd prodajalcem nepremicnine prodal nazaj. Kupnino bi morali kupci
(tj. bivsi prodajalci) placati v vnaprej doloeenem stevilu obrokov; znesek
posameznega obroka je bil dolooen. Oba pravna posla skupaj sta prodajalcem
omogocila, da so (takoj) dobili izplacan precejsen znesek, s katerim so popla-
cali stare dolgove. V zameno so se zavezali, da bodo odkupili nepremicnine
postopoma, v tern easu paso jib smeli uporabljati. Lastninska pravica naj bi
hila spet prenesena nanje ~ele po plaeilu celotne kupnine. Posojilna pogodba
torej ni hila sklenjena, ocitno pa je bilo, da Orion Ltd gospodarsko gledano
prodajalce kreditira.
Druga prodajna pogodba, torej tista, v kateri je bil Orion Ltd prodajalec, je 103
vsebovala posebne dolocbe o svojem prenehanju. Orion Ltd bi lahko odstopil
od pogodbe, ~ bi kupci zamudili s placilom dveh obrokov in ju ne bi placali
niti po pisnem opominu. V tern primeru bi Orion Ltd moral vrniti plaeane
obroke, nepremicnino pa bi lahko prodal tretjemu. Vendar pa mu ne bi bilo
treba vrniti razlike med nakupno ceno, ki jo je placal Orion Ltd (pri prvi
prodajni pogodbi) in nateklimi dogovorjenimi obrestmi po eni strani, in na
drugi strani ceno, ki naj bi jo plaCal tretji, ko in ~ bi Orion Ltd, d.o.o., prodal
nepremicnino tretjemu.274
Tiline pogodbene dolocbe je VS RS primerjal s prepovedjo lex commissoria. 104

Smisel prepovedi lex commissoria je v tern, da zastavni upnik ne more postati
lastnik stvari, ce dol.Znik ne izpolni svoje obveznosti. Namen prepovedi lex
commissoria je zavarovati lastnika stvari (ki je pogosto ali celo vecinoma
273 ()d]oa,a VS RS, opr. ~DIps 42712003.
214 Glej odloCbo VS RS, opr. §L DIps 42712003, ~. 2.1.2. Opis pogodbenih dol~b. 7lasti v zvezi z
vmitvijo prese7.b kupnine, je precej nejasen.
237
tudi dol!nik) pred pohlepom upnikov.ns Zaradi te prepovedi upnik ne more

postati lastnik stvari niti, te hi se tako dogovoril z dolznikom. To pac zato, da
hi upnik ne postal lastnik stvari, ki je vredna vee kot njegova teijatev. Ce je
upnik upravicen prodati stvar tretjemu, se sicer lahko zgodi, da je izkupieek od
prodaje manjsi od dolZnikovih ohveznosti, vendar to se ni zloraha. S prodajo
torej ni zagotovljeno, da bo ohveznost poplacana. S prepovedjo lex commis-
soria je prepreeeno, da hi v nasprotnem pri.meru, ko je stvar vredna vee kot
dolmikove ohveznosti, zastavni upnik pod ceno postal njen lastnik. Prepoved
lex commissoria je ohstajala tudi po pravu, ki se je uporahljalo oh sklenitvi
obeh prodajnih pogodb in ki ~ zdaj ohstaja v stvarnem pravu (zdaj Cl. 132
SPZ). Vendar taksna prepoved velja le v zvezi z zastavno pravico. Na prodajo
in prodajo nazaj se torej doloeha sama po sehi sploh ne nanasa.
80S VS RS je menilo, da hi se enak ucinek kot pri dogovoru o prodaji in odkupu
nazaj pravzaprav lahko dosegel tudi z zastavno pravico na nepremicnini (hipo-
teko). Drugaena pravna konstrukcija kot hipoteka pa je dopustna le, ce z njo ni
mogore ohiti prepovedi lex commissoria,n 6 ki sta jo l.e takrat doloCala Cl. 69
ZTLR in tudi cl. 973 ZOR, oha v zvezi z zastavno pravico. Ker pa konkretni
dogovor o prodaji in odkupu ni prepreeil zlorabe, kar je namen te prepovedi,
je VS RS odlocilo, da sta obe prodajni pogodhi nicni.
806 Ohrazlofitev VS RS je v svojem temelju razumljiva in vodi do pravicnega
izida. Nana5a se na oeiten (ceprav pravno ne povsem preprost) primer ohida
zakona. Pravna utemeljitev v odloebi pa je nelogicna. Obe prodajni pogodbi
naj hi hili nicni zaradi nedopustne podlage (nekoc cl. 51/odst. 2 in cl. 52 ZOR,
zdaj cl. 39 OZ, zJasti odstavki 1, 2 in 4).m Pomanjkljivost odloebe pa je, da
niti z besedo ne poskusa utemeljiti, v tern naj hi hila podlaga in killna naj hi
hila sploh povezava med podlago in zadevo.
807 Kako tefro je odloeiti, ali gre za ohhajanje zakona ali ne, dovolj nazomo kaZe
zadeva Orion. Podohno je v naslednjem primeru.278 Nanasa se na nepremicni-
no, ki je imela pravno lastnost kmetijskega zemljisca. Prodajalec je leta 1984
prodal nepremicnino kupcu, ki je imel pravni polozaj kmeta. Po slovenski
zakonodaji oh sklenitvi prodajne pogodbe je tako zemljisce lahko kupila le
275 Podobno ureditev je bilo mogoce oajti !e v rimskem pravu. Glej Kranjc, Rimsko pravo, str. 197
in nasl.
276 OdlOCba VS RS, opr. ~t. DIps 427n<>03, tt. 2.1.1.
m Odlocba VS RS, opr. ~t. 11 Ips 42712003, t~. 2.1.2, predzadnji odstavek.
278 Odlocba VS RS, opr. lt. ll Ips 20412007.
238
oseba s pravnim polo2ajem kmeta. Tretji pa je bil dogovorjen s kupcem, da bo

ta nanj prenesel lastninsko pravico na tern zemlji~u. ko bo zemljisee postalo
stavbno in s tern zazidljivo. Tretji je tudi plaCal kupnino. Leta 2000 (torej ~
pred uveljavitvijo OZ in s tern ~1. 52 OZ!) je zemlji~~e postalo stavbno. Kupec
ni hotel prenesti lastninske pravice na tretjega. Ta je zato zoper kupca vloZil
tozbo, s katero je zahteval izstavitev listine, ki bi lahko bila pravni temelj za
vpis tretjega kot lastnika v zemljgko knjigo. V civilnem procesu je bil toze~a
stran.ka, kupec pa tozena stranka. Tretjemu je s tozbo kon~oo uspelo dose~i
tisto, ~esar kupec ni hotel prostovoljno izpolniti.
VS RS je menilo, da je namen zakona, ki je preprereval sklenitev prodajne •
pogodbe glede kmetijskega zemlji~a nekmetu, varovanje splosnih koristi.
Te oaj bi bile v tern, da se ohrani kmetijsko zemlji~~e za pridelavo hrane.
Obrazlozitev sodne odlocbe sicer ne pove izrecno, je pa mogoce iz nje skle-
pati, da tega zakonskega namena izbrana pravna konstrukcija ni ogrozila.
Nepremi~nina, ki je imela lastnost kmetijskega zemJji~~a. je namrec ves ~as
do spremembe njene namembnosti ostala v lasti kmeta. Ta je zemljisee lahko
obdeloval; s tern je zemlji~re lahko sluZilo pridelavi hrane. Dogovor o prenosu
lastninske pravice na tretjega (ki ocitno ni bil kmet), ko bo zemJjisee postalo
stavbno (in zazidljivo), zakonodajalrevega cilja ni ogroZala. Zato tudi ni bilo
razloga, da bi bil ni~en .
II. Nicnost in nasprotovanje moralnim nacelom 809

(»dobrim segam«)
Ni~nost zaradi nemoralnosti pogodbe je poznal re par. 879 ODZ. Izrazje je
bilo druga~no: razlog za ni~nost pogodbe je bilo nasprotovanje dobrim ~gam.
Thdi ni bilo spomo, da si je pod pojmom dobre ~ege treba predstavljati ne
~ege (tj. obi~aje), temv~ moralo.279 Korenine te ureditve so ~e starej~e in jib
je mogoce najti ze v rimskem pravu. V taki ali druga~ni obliki verjetno velika
v~ina pravnih redov kontinentalnih ddav ureja ni~nost zaradi nemoralnosti.
Poseben primer nicnosti zaradi nemoralnosti je urejen v n 40/odst 2 OZ.
Ce je nedopusten nagib bistveno vplival na odlocitev enega pogodbenika, da
je sklenil pogodbo in je drugi pogodbenik to vedel ali bi bil moral vedeti, je
pogodba nicna.
Z19 Stempihar, Zasebno pravo, r. ~ 34. Enako izrazje 5e zdaj uporablja BGB (par. 138 BGB).
239
810 Morala je pojem, ki mu je sele treba dati vsebino. Gre za socialno moralo, za
skupne nazore druZbe, ne za moralo neke posebne socialne ali verske slrupine.
Sakralne narave morala Ze dolgo nima vee.280 Tefuva je v opredelitvi morale.
Slrupna socialna morala v pluralisti~ni druzbi ni obsema in se poleg tega spre-
minja. Na primer spolna morala se je v zadnjih desetletjih mocno spremenila.
811 Predpostavke za uveljavljanje nemoralnosti so: najprej mora obstajati krSitev
moral nih narel v pogodbi. Ali gre za nemoralno ravnanje, je vcasih teZko odlo-
~iti, saj moralna nacela niso zapisana. Moralni nazori ljudi, vkljucno s sodniki,
pa se med seboj precej razlikujejo. Poleg tega bi moral vsaj ravnajoci poznati
okoliS~ine, iz katerih izhaja nemoralnosl Njegovo lastno mnenje o moralnosti
ravnanja ni pomembno; nemoralnost je objektivna kategorija, ne subjektivna.
812 Po cl. 86/odst. 2 OZ mora biti sklenitev pogodbe prepovedana obema stran-
kama, da je neveljavna. To bi moralo praviloma veljati tudi za primere nemo-
ralnosti. Obe stranki morata torej ravnati nemoralno, v nasprotju z moralnimi
prepovedmi. To je druga predpostavka za uveljavljanje nemoralnosti. V dru-
gem primeru P ve, zakaj namerava Z kupiti strup. Ravnanje P je nemoralno,
saj s prodajno pogodbo omogoea pridobitev sredstva za umor. Nemoralno je
v
tudi ravnanje Z, saj si je z nalrupom strupa priskrbela sredstvo za umor. Ker
je ravnanje obeh strank nemoralno, je prodajna pogodba med P in K nicna.
V tretjem primeru pa P o namenu Z ne ve nic. P zato ne ravna nemoralno,
reprav je prav s prodajo strupa omogoeil umor. Pogodba o prodaji strupa ne bi
hila nemoralna in tudi ne nicna. Moralnim nacelom na straneh obeh pogodbe-
nih strank bi nasprotovala na primer tudi tista pogodba, s katero bi ena stranka
drugi narocila storitev kaznivega dejanja in v zameno obljubila pla~ilo. V
postev pridejo na primer umor, telesna poskodba, tatvina itd.
813 Le nesorazmerje vzajernnih obljubljenih dajatev in storitev se ni razlog za
ni~nost, saj to urejajo posebne dolocbe (elena 118 in 119 OZ).
814 Pri odloeanju o konkretni zadevi mora sodisre odloeiti, ali je bilo ravnanje
nemoralno. To pogosto ni lahko. V nekem primeru je slo za pogodbo o dosmrt-
nem prezivljanju. Vrhovno sodisce Socialisticne republike Slovenije je odlo-
cilo: »Ni~na je pogodba, re prezivljalec ob sklepanju pogodbe o dosmrtnem
prezivljanju ali izrOCilne pogodbe, ki je po svoji vsebini pogodba o dosmrtnem
280 To izhaja iz Stempiharjevega mnenja (Zasebno pravo, r. ~t. 34). Upo~tevati jc treba, da jc bilo to
mnenje zapisano leta 1944. Ker je laicizacija dru~ od tedaj do danes mocno napredovala, je ocitno,
da je ta izjava pravilna 8e zdaj.
240
prezivljanju, vidi ali ve, da zaradi tefte in neozdravljive bolezni Caka osebo,
k:i naj bi jo prefivljal, neizbema in skorajsnja smrt. Sldepanje pogodbe v takih
okoli~inah nasprotuje na~elu vestnosti in postenja. Priznanje pravne veljavno-
sti taki pogodbi bi bilo tudi v nasprotju z moralo samoupravne socialisti~ne
druzbe.« 281 Razlog sicer iz objavljenega besedila ni razviden, mogoce pa si ga
je zamisliti: pogodba 0 dosmrtnem prezivljanju naeeloma predpostavlja, da je
trenutek smrti prezivljane osebe negotov. Ce trenutek smrti ni negotov, temvec
napovedljiv in predvsem blizu,je ze pri sklenitvi pogodbe 0 prefivljanju obsta-
jato ocitno nesorazmerje med dajatvama ene in druge pogodbene strani. Tega
nesorazmerja ni vee mogoee utemeljiti z negotovostjo glede obsega obveznosti
in poleg tega zanesljivo prizadene k koristi dedicev.
V novejsi zadevi, v kateri je spet slo za pogodbo o dosmrtnem prezivljanju, 11S
je bilo stalisce VS RS ze nekoliko bolj diferencirano, pri tern pa pravilnosti
prej navedene odlocbe ne zanika:2B2 »Vednost prezivljalca, da je prezivljanec
hudo bolan, sama po sebi ne pomeni moral no zavdnega ravnanja pri sklepanju
pogodbe in ne vpliva na njeno veljavnost Nasprotno stalisee bi pomenilo, da
so nicne vse pogodbe, k:i jib sklepajo bolni ljudje z namenom zagotoviti si
potrebno nego in oskrbo v casu hude bolezni in proti koncu svojega Zivljenja.
Pogodba o dosmrtnem prefivljanju ni nicna niti, kadar je pogodbenim stran-
kam fe ob njeni sklenitvi jasno, da vrednost izroeenega premozenja ne bo v
sorazmerju z vrednostjo dane pomoci in prezivljanja.« Pogodba o dosmrtnem
prefivljanju torej ob upostevanju teh okoliscin ni nicna. Primera kaZeta, kako
tezko je vcasih potegniti mejo med nemoralnostjo in moralnostjo.283
Zanimiv je bil tudi ta primer:284 osebi sta zamenjali nepremicnini s pogodbo z 816
dne 19. 8. 1991. Pogodba naj bi dala pravni temelj, da bi ena od strank (bodoci
tomik) pridobila lastninsko pravico na v casu sklenitve menjalne pogodbe
se nezgrajenem stanovanju. OCitno pa stanovanje tudi se ni bilo vpisano v
zemljisko knjigo in v stvarnopravnem smislu se niti ni obstajalo. Pozneje (26.
2. 1993) je stranka menjalne pogodbe, ki naj bi pridobila lastninsko pravico na
stanovanju, vloZila tozbo zoper sopogodbenika iz menjalne pogodbe. S tozbo
281 Odl~ba VS SRS, opr. ~t.IIIps 7/82; v izvl~lru objavijena v Po~ilu o sodoi praksi Vrhovnega
sodi~a Socialistiene republike Sloveoije, St. 1182, str. 19.
282 Odlo<!ba VS RS, opr. ~~- lllps 17512007.
283 Olej tudi Varanelli, Nicnost pogodbe o dosmrtnem prezivljanju in pogodbc o preufitku, Pravna
praksa, §t. 46/2010, pril. str. II in nasi. tlanek se ukvarja tudi z odlo<!bama VS RS II Ips 7/82 in 8/82
ter ll Ips 38lll006. Do zadnje ima izrazito kriticoo staliSCe.
284 Odlo<!ba VS RS, opr. St. lllps 6541200L
241
je zahtevala izroCitev stanovanja. Med postopkorn je bila z zacasno odredbo

sopogodbeniku iz menjalne pogodbe prepovedana odtujitev in obrernenitev
stanovanja. 30. 11. 1994 je sopogodbenik iz menjalne pogodbe kupcu prodal
stanovanje kljub izdani zacasni odredbi. Za izdano zacasno odredbo in torej za
prepoved razpolaganja s stanovanjem je ta kupec vedel. Toznik je potem zaeel
~e en spor, v katerem je zahteval ugotovitev nicnosti in vrnitev prejetega. Ta
spor je vodil roper sopogodbenika iz rnenjalne pogodbe in roper kupca; roper
prvega zato, ker je bil prodajalec, zoper drugega, ker je bil kupec. V tern sporu
je bil uspesen: sodgca vseh stopenj so bila enakega mnenja, da je bila pogodba
med sopogodbenikom iz rnenjalne pogodbe in kupcern nicna. Vpra~anje pa je
v
lahko, zakaj. Ze dolgo velja za nernoralno, ce dve osebi sporazumno protiprav-
no ravnata tako, da je prikrajsan nekdo tretji. V tern prirneru sta sporazumno in
v nasprotju s prepovedjo iz zacasne odredbe ravnala sopogodbenik iz menjalne
pogodbe (kot prodajalec) in kupec. Prik:raj~ana tretja osebaje bila tista oseba,
ki bi glede na rnenjalno pogodbo rnorala pridobiti lastninsko pravico na stano-
vanju. Nagib ene strank:e je bil nedopusten, druga stranka pa je za nedopustni
nagib vedela. Prodajna pogodba je bila zato nicna (zdaj cl. 40/odst. 2 OZ, prej
cl. 53/odst. 2 OZ).
817 Nemoralno je tudi, ee skleneta pogodbenika prodajno pogodbo zato, da bi
tretjernu prepreeila uveljavljanje njegovih zahtevkov, ki jih ima po pogodbi o
dosmrtnern prezivljanju.m
818 Ill. Pravne posledice krsitve prisilnega predpisa

ali moralnega nacela
1. Materialnopravne posledice za nicni pravni posel

Pravni posel, ki krli prisilni predpis ali moralno nacelo, je nicen. To doloea ze
cl. 86/odst. 1 OZ, vendar ne opredeli, kaj naj bi nicnost pravzaprav pornenila.
Na to pa je mogoce sklepati iz naslova odseka, v katerem so dolocbe o nicno-
sti: pogodba je neveljavna. To je re nekoliko bolj jasno. Ob tej priloznosti velja
opozoriti, da neveljavnost pogodbe in neobstoj pogodbe nista isto. Ce pogodba
zaradi disenza sploh ni bila sklenjena, ne obstaja. Nesklenjena pogodba ne
285 OdloCba VS RS, opr. §t. II Ips 299/2007 (r. §t. 7). Odloeba se opiia na cl. 53/odst. 2 ZOR; to je
zdaj cl. 40/odst. 2 oz.
242
more biti neveljavna. Neveljavnost pogodbe torej predpostavlja, da je bila

pogodba sklenjena, torej da je obstajal med strankama sporazum vsaj o njenih
bistvenih sestavinah (cl. 15 OZ).
Neveljavnost pogodbe pa pomeni, da (sicer sklenjena) pogodba ne daje 119

tak~nih uCinkov, k.ot bi jib dajala veljavna pogodba (arg. iz cl. 87/odst. 1 OZ).
Predvsem za obe pogodbeni stranki ne nastane obveznost izpolniti pogodbo
(cl. 9/odst. 1 OZ). Ce obstaja kak~oa k neizvdena obveznost iz neveljavne
pogodbe, te obveznosti ni treba izpolniti. Nesmiselno bi bilo namree najprej
izvdevati obveznosti, ki bi jib bilo potem zaradi cl. 87/odst. 1 oz treba takoj
vrniti.
Povsem drugo vp~anje pa je, od kdaj je pogodba neveljavna. Literatura ne 120
pu~ca dosti dvomov: neveljavna (nicna) je od trenutka svoje sklenitve (ex tunc),
ne od katerega poznej~ega trenutka (ex nunc). To je sicer bolj ali manj nujna
posledica dejstva, da nicnosti ni treba uveljavljati niti sodno niti kako drugaee
in torej deluje samodejno. Zato je tudi edina easovna toeka, s katero se nicnost
lahko zaene, sklenitev pogodbe.
Uveljavljanje nicnosti s pretekom casa ne ugasne (cl. 93 OZ); ker ne gre za 821
zahtevek, uveljavljanje nicnosti tudi ne zastara.
2. Druge materialnopravne posledice 822
Morebitnih dajatev ali storitev pogodbeni stranki ne smeta zahtevati, ee se

razkrije nicnost pogodbe, ~e preden bi zanju po nicni pogodbi oastala obvcz-
nost dati dolgovane dajatve ali storitve. Kako pa je v nasprotoem primeru,
ko sta najprej zacela izvdevati svoje pogodbene obveznosti, nicnost pa se je
razkrila Sele pozneje? Prav bi bilo, da bi jib ne smela obddati, saj nihee ne
more priCakovati, da bo obddal na podlagi neveljavne pogodbe prejeto. OZ
izrecno doloea, da semora na podlagi nicne pogodbe prejeto vrniti (cl. 87/odst.
1 OZ). Izjema velja v primeru nasprotovanja temeljnim moralnim naeelom, ce
je le ena stranka ravnala nepo~teno. Takrat lahko sodi~ee zahtevek nepostene
stranke za vrnitev danega zavrne (cl 87/odst. 2 OZ). Pri odloeitvi o obstoju
vrnitvenega zahtevka je treba upo~tevati ~e postenost druge stranke in pomen
ogrozenih interesov (cl. 87/odst. 2 OZ).
Nekaterih vrst i~enih dajatev ali storitev iz takib ali drugacnih razlogov ni 123
mogoee vrniti. Razlogi so Iahko zelo razlicni. Prejeto je bilo nemara re uniee-
243
no, zato vrnitev ni mogoea. Lahko pa je vzrok za nemoznost vrnitve prejetega

v naravi prejetega. Storitve in marsicesa drugega ni mogoee. V tern primeru
je treba dati ustrezno denamo nadomestilo (cl. 87/odst. 1 OZ).
824 Kaj pa v primeru, da so bill v vmesnem casu med prejemom in vrnitvijo s
prejeto stvarjo ali pravico kak~ni izdatki? In ce je nastala tudi kaksna korist?
Z vsem tern in marsicim drugim potrebnim se cl. 87/odst. 1 OZ ne ukvarja. Ti
problemi se tudi ne morejo uvrstiti k splosnemu delu zasebnega prava, temvec
so znaCilni za neupravieeno obogatitev (pridobitev). Ta je urejena v obvezno-
stnem pravu (Cl. 190 in nasl. OZ). Cl. 190/odst. 1 OZ doloea, da je tisti, kdor
je bil brez pravnega temelja obogaten na skodo drugega, prejeto dolzan vrniti.
Nicnost pomeni, da za prejeto ni pravnega temelja, ker je pogodba neveljavna.
v cl. 87/odst. 1 oz v zvezi s posledicami nicne pogodbe ni nobenih dodatnih
pravil o obsegu vrnitve, kijih ne bi vsebovali Ze cl. 190 OZ in nasl.286 Ureditev
v cl. 87/odst. 1 oz je torej (veeinoma) nepotrebna, poleg tega pa tudi nepo-
polna in napacno uvdcena.
825 To se ni zadnja pravna posledica neveljavnosti pogodbe. Pogodbenik, ki
je kriv za sklenitev pogodbe, je sopogodbeniku odSkodninsko odgovoren.
Odgovornost je vezana na dodatno predpostavko, namree da sopogodbenik ni
vedel in nibil dolZan vedeti za vzrok nicnosti (cl. 91 OZ).
826 3. Civllnoprocesne posledice niCnosti
OZ ne vsebuje nobenega pravila, ki bi predvidevalo sodno uveljavljanje nicno-

sti. Torej je ni treba uveljavljati sodno. Stranka jo lahko uveljavlja zunajsodno,
na primer z ugovorom: dolZnik, ki ga upnik pozove k izpolnitvi obveznosti,
izjavi, da je pogodba nicna. Dolznik iz nicne pogodbe v resnici ni dolZnik, zato
lahko tudi preprosto ne izpolni svoje le domnevne obveznosti. Thdi v morebit-
nem sodnem sporu lahko dolznik uveljavlja nicnost z ugovorom. Uveljavljal
pa bi jo lahko tudi z ugotovitveno tozbo, ee bi bile izpolnjene civilnoprocesne
predpostavke zanjo.
827 Na nicnost mora sodiSce paziti po uradni dolznosti (cl. 92 OZ). Paziti mora
celo, ce se nobena od strank ne sklicuje nanjo. Poleg tega se lahko na nic-
286 Do takega sklepa pride Dolenc, Napake volje, str. 197, lev zvezi s posledicami izpodbitja pogod-
be. Treba pa je upo§tevati, da je ~1. 96 OZ, na katerega se nanab Dolen~evo mnenje, skoraj dobesedno
enak kot ~I. 87/odst. 1 OZ, vsebinsko pa med njima ni mog~ najti sploh nobene razlike. Dolen~v
sklep se torej mora nan~ati tudi na pravne posledice ni~nosti.
244
nost sklicuje vsaka zainteresirana oseha (cl. 92 OZ). Ali se to nan~a le na

uveljavljanje nicnosti v sodnem sporu ali zunaj njega. ni mogoee dognati na
podlagi besedila. Interes pa mora temeljiti na materialnem pravu, saj interes
kot predpostavko doloea prav OZ kot materialnopravni zakon.
IV. Delna nicnost 828
Ce pogodha vsehuje vee dolOCil, nicno pa hi hilo lahko le eno od njih. pogod-
ha ~e ni nujno nicna v celoti. Lahko je le delno nicna, in sicer je nicno le
posamezno pogodbeno doloeilo. Delna nicnost pomeni olaj~avo in zmehcanje
trdega temeljnega pravila iz cl. 86 /odst. 1 OZ. Vendar pa ni vseeno, kakSno
je to nicno doloeilo, tako da delna nicnost ni mogoea v vseh primerih. Delna
nicnost je precej pogosta.
Delna nicnost je mogoea pod ~tirimi predpostavkami (cl. 88/odst. 1 OZ): 829
da gre za eno pogodbo z vee pogodbenimi doloeili, da je neki del (neko
dolocilo) nieen, da lahko pogodha ohstane hrez nicnega pogodbenega dolo-
cila (pogodba je tako deljiva, da ima preostanek sploh smisel) in da niCni
del ni pogodbeni pogoj in odlocilni nagih, zaradi katerega je hila pogodba
sklenjena.287
lzjemo doloca C1. 88/odst. 2 OZ. Nan~a se na primer, v katerem je hilo neko 830
pogodbeoo dolocilo pogoj ali odloeilen nagih. Po splo~nem pravilu (cl. 88/
odst. 1 OZ) hi hila tak~na pogodha nicna. Cl. 88/odst. 2 OZ pa doloea izje-
mo: namesto da hi hila pogodha nicna, je nicna le deloma, in sicer je nicna
le dolocha, ki pomeni pogoj ali odloCilen nagih. Namen ugotovitve nicnosti
je namree prav v tern, da pogodha ne preneha veljati v celoti, temvee le hrez
tega pogodbenega doloeila. Tefro si je predstavljati, kako hi lahko nagih, ee
se razume kot drugi stranki neznani koncni namen, sploh lahko vplival na
287 Prim. na primer preizlcus, ali so izpolnjene predpostavke za delno nienost v odloebi VS RS, opr.
~L. m Ips 3612005 (r. §L. 9 in 10). Izid jc bil, da je delna nicnost mogoea. Mofuost delne nicnosti je bila
zanikana v odloebi VS RS, opr. §t. ffi Ips 4212006 (r. §t. 14). Pogodba je imela sicer dva pogodbena
predmeta. Zaradi enega pogodbenega predmeta (prodaje poslovnega delda) bi morala biti sklenjena v
oblilti notarskega zapisa vsaj glede tega predmeta, vendar ni bila. Zato bi morala biti vsaj delno nicna.
Vendar je bila ~lnitev prodajaleevih obvemosti glede obeh pogodbenih predmetov doloeena kot
nedeljiva celota. Tak je bil izrecen dogovor v enem od pogodbenih clenov. Iz tega je VS RS sklepalo,
da je bit a izpolnitev celote po prodajalcu pogodbeni pogoj in da zato delna nicnost sploh ni mogoea
(glej navedeno odloCbo, r. ~ 14). Nadaljnji primer zanikanja delne nienosti je v odloCbi VS RS, opr.
§t. U Ips ITTf1JXJ2.
245
veljavnost pogodbe. Neznan pa je zato, ker ne postane pogodbena vsebina. Ni

jasno, ali je zakonodajalec s cl. 88/odst. 2 oz mislille na primere, v katerih je
nagib postal pogodbena vsebina. S talco razlago pojma nagib bi cl. 88/odst. 2
OZ dobil smisel.
831 Delno nicnost doloea vee posebnih doloeb. Tako cl. 23/odst. 2 ZVPot dolo-
ca, da so nicni tisti splo~ni pogodbeni pogoji, ki so neposteni do potrosnika.
Druge doloebe iz splosnih pogojev pogodbe, ki niso nepo~tene, veljajo. Enako
velja oeitno tudi za celotno pogodbo, ee ni nobenega drugega razloga za njeno
nicnost. Velja torej pogodba brez nepostenega pogodbenega pogoja. Zanimiv
je tudi cl. 1017/odst. 1 OZ. Porokova obveznost ne more biti vecja od obvez-
nosti glavnega dolznika. Ce je dogovorjeno, da je veeja, se zmanj~a na mero
dolznikove obveznosti. Ocitno je v preseznem delu porostvena pogodba nicna,
poro~tvena pogodba pa se prilagodi se dopustnem obsegu.
832 Poseben primer delne nicnosti je v cl. 120 SZ-l. Najemnine so v nekaterih
primerih navzgor omejene. Najemnik, ki se je z najemno pogodbo zavezal pla-
cati previsoko najemnino, lahko zahteva znizanje najemnine na raven ustrezne
najemnine, karkoli naj bi to ze pomenilo. Poleg tega lahko zahteva tudi vrni-
tev prevec placane najemnine (cl. 120/odst. 3 SZ-1). Pogodba torej ni nicna
v celoti, ceprav je dogovor o visini najemnine bistvena pogodbena sestavina
vsake najemne pogodbe in gotovo tudi odloeilni nagib ene in druge pogodbene
strani za njeno sklenitev. Delna nicnost tudi ne pripelje do neveljavnosti pogod-
bene doloCbe o visini najemnine, temvec le do njene delne nicnosti. Dogovor
o najemnini je neveljaven toliko, kolikor pogodbeno dogovorjena najemnina
presega »ustrezno najemnino«. Gre za t. i. veljavnost ohranjajoeo redukcijo
(nem. geltungserhaltende Reduktion). Do enakega izida bi bilo mogoee priti
pri vseh drugih pogodbah, pri katerih ni izrecne zakonske ureditve, s smiselno
uporabo cl. 88/odst. 2 oz. Gre za primere, v katerih je killna pogodbena
doloeba kvantitativno deljiva.
833 Podobni primeri so znani iz sodne prakse in literature. Pogodba postane le

deloma nicna, v dovoljenem delu pa se prilagodi se dopustnim mejam. To
je mogoee zlasti pri omejitvah cene. Namen nicnosti v taksnih primerih ne
more biti, da je nicna celotna pogodba, saj bi zaradi nicnosti obe pogodbeni
stranki morali vrniti svoje izpolnitve. Kupec bi torej ostal brez stvari, ki jo
predvidoma potrebuje, saj zato je sklenil prodajno pogodbo. Namen nicnosti
v takih primerih je lahko le, da velja prodajna pogodba brez nicnega doloeila.
246
Nadomesti ga predpisana najvi~ja mogoea cena stvari. Podohoo Jahko velja

na primer za cene storitev, na primer najemnine,288 in tudi za oderuSke obre-
sti. Veljavnost ohranjajoea redukcija se ponuja tudi pri dogovoru o oderullih
ohrestih (cl. 377/odst. I OZ).
V. Konverzija (prenaredba) nicne pogodbe 834
Ce niena pogodha izpolnjuje pogoje za veljavnost katere druge pogodbe, med

pogodbenikoma velja druga pogodba. Druga pogodba velja, ee je to v skladu
z namenom obeh pogodbenikov in se lahko ~teje, da hi sklenila to pogodbo,
ce hi hila vedela za nienost pogodbe (cl. 89 OZ).
Predpostavke za prenaredbo so razmeroma stroge: prva je, da mora ohstajati 835
nicna pogodha. V nicni pogodhi pa mora hiti vsehovana veljavna nadome-
stna pogodha; ta mora po svojem smislu vsebovati nekaj »manj<< kot nicna
pogodba. Veljavna pogodha mora hiti taka, da je ~ v skladu z namenom obeh
pogodbenikov in se lahko §teje, da hi hila sklenila to pogodbo, ee hi bila vedela
za nicnost svoje pogodbe.
Prenaredba je mogoea le redko. Mogoea je na primer pri prenosu uZitka. 836
Prenos uZitka je nedopusten (cl. 230/odst. 3 SPZ). Ni pa nedopusten prenos
uZitka v izvclevanje. Ce bi se stranki dogovorili o prenosu uZ:itka, bi hil tak
pravni posel nieen. Mogoea pa bi bila prenaredba v prenos uZitka v izvrieva-
nje, ki ga cl. 230/odst. 3 SPZ izrecno dopusca. Razume se, da bi morale hiti
izpolnjene predpostavke konverzije iz cl. 89 OZ: to bi moralo hiti ~e v skladu
z namenom obeh pogodbenikov in bi se moralo §teti, da bi bila sklenila to
pogodbo, ee hi bila vedela za nicnost svoje pogodbe. Nedopusten dogovor o
(prekratkem) odpovednem roku se lahko prenaredi v dogovor o najkraj~em (~e
dopustnem) odpovednem roku.289 Nicna izroCilna pogodba lahko konvertira v
darilno pogodbo.290
288 Prim. glede uporabe nermkega prc~va v podobnib primerib Mayer-Maly/ArmbrUster, MK BGB,
par. 134, r. §t. 107. Izrc:cna dolocba v nemSkem zaseboem pravu sicer manjka, tako da je prej opi-
sana oae5ela razvila predvscm sodna praksa. ODZ je v par. 917a dolocnej~i : C5e je bila z.aradi varstva
pogodbenc stranke zak.onsko doloe5ena najvi§ja ali najniZja odmena, je dogovor o odmeni neveljaven
le tol.iko, kolikor odstopa od nje. Vendar je bila ta doloeba dodaoa §ele leta 1979 in se v Sloveniji
nikoli ni uporabljala. Thdi sicer avstrijska zakooodaja ureja pravne posledice »veljavnost ohranjajoee
redukcije« §e na drugih mestih. Prim. na primer KozioVWelser, Grundriss, str. 162.
289 Stempihar, Zasebno pravo, r. §t. 353 (~.1).
290 Polajnar Pavcoik, Uvod v civilno praw, str. 181 (tc. 6.6.2).
247
837 Cl. 89 OZ se glede na cl. 14 OZ smiselno uporahlja tudi za enostranske pravne

posle. Pri teh so primeri konverzije tudi mogoei. Tako hi hilo mogoee nedo-
pustno izredno odpoved razumeti kot dopustno redno odpoved oh prvi mogoei
naslednji prilomosti.29I
838 VI. Ozdravitev (konvalidacija} nicne pogodbe

Ozdravitev nicnega pravnega posla naceloma ni mogoea niti, ce vzrok nicnosti
pozneje preneha (Cl. 90 /odst. 1 OZ). »Pozneje« pomeni po sklenitvi pogodbe.
Iz tega je mogoee tudi sklepati, da nicnost ucinkuje ex tunc, tj. od sklenitve
pogodbe.
839 Ozdravitev pogodhe torej praviloma ni dopustna. Vseeno je mogoea, ce je hila
pogodha izpolnjena. lzpolnjen pa mora biti se pogoj, da je hila prepoved manj-
sega pomena. Ali gre za prepoved manj8ega pomena, je odvisno od okolisCin
in njihove presoje. Poseben primer ozdravitve nicne pogodbe je ~e hil opisan
v zvezi z ohliko (cl. 58 OZ).
840 Primeri ozdravitve so redki, eden takih je naveden v nadaljevanju. 292 Cl. 122
Stanovanjskega zakona (ki zdaj ne velja vee) je doloeal prepoved prodaje
stanovanja, ki je hilo kupljeno od privatizacijskega prodajalca, vse do placila
celotne kupnine. Lastnik privatiziranega stanovanja pa je storil prav prepove-
dano. Prodal je namrec stanovanje pred placilom celotne kupnine. Kupnino,
ki jo je dolgoval privatizacijskemu prodajalcu, je sicer poravnal pravilno,
tako da mu v tern pogledu ni hilo mogoce nicesar oCitati. Privatizacijski
prodajalec tako ni hil v nicemer prikrajsan, ne pravno ne kako drugace. V
sodnem sporu se je uveljavljala nicnost. VS RS je odloeilo, da je cl. 122 SZ
prepoved manjsega pomena. Ker je hila pogodha med privatizacijskim pro-
dajalcem in kupcem izpolnjena, prepoved pa manjsega pomena, ta pogodha
ni hila nicna, ker naj hi- tako VS RS - konvalidirala po cl. 107 ZOR (zdaj
cl. 90 OZ).
291 Brox/Walker, AT, r. st. 367.

292 Odlocba VS RS, opr. ~t. ll Ips 227/97.
248
VII. lzpodbojnost 841
1. Razlogi za izpodbojnost
Pogodba je izpodbojna. ce jo je sklenila poslovno omejeno sposobna stranka,

ce so bile pri sldenitvi napake glede volje strank, in v drugih primerih (cl. 94
OZ). Navedena doloeba OZ ne doda nobenega novega razloga, zaradi katerega
bi bila pogodba izpodbojna. Le navaja dve skupini razlogov za izpodbojnost, ki
sta urejeni re v drugih clenih v zakonu, in opozori, da je izpodbojnost mogoea
~e v drugih primerih.
Smisel cl. 94 in nasi. OZ torej ne more biti, da bi bile v njem urejene posebne 842
predpostavke za izpodbijanje pogodbe. Te so urejene v drugih clenih. Glavni
namen cl. 94 in nasi. OZ (ll. pododseka) je predvsem, da ureja splo~ne pred-
postavke za uveljavljanje izpodbojnosti in pravne posledice izpodbojnosti.
2. Splosne predpostavke za uveljavljanje lzpodbojnosti 843
Uveljavljanje neveljavnosti je pridrZano le osebi, v interesu katere je doloeena

izpodbojnost (cl. 95 /odst. 1 OZ). To osebo lahko imenujemo izpodbojnostni
upravicenec.
Uveljavljanje izpodbojnosti je vezano na roke. Roka za izpodbijanje pogodbe 844
sta dva: eno leto od dneva, ko je upravicenec izvedel za razlog izpodbojnosti,
oziroma eno leto od prenehanja sile. V vsakem primeru pa pravica zahtevati
razveljavitev pogodbe preneha v treh letih od dneva sldenitve pogodbe (cl. 99
OZ). Ker OZ jasno opredeli, da pravica preneha, je rok prekluziven.293 Ta
rok oeitno ne velja za vse vrste izpodbojnosti. a.
99 oz velja le pri napakah
volje. 294 Za razveljavitev zaradi omejene poslovne sposobnosti je namrec
doloeen rok treh mesecev po pridobitvi popolne poslovne sposobnosti (cl. 44
OZ).
Cl. 95 /odst. 1 OZ se glasi: »Pogodbenik, v Cigar interesu je doloeena izpod- 845
bojnost, lahko zahteva, da se pogodba razveljavi.« Iz te ne povsem jasne
dolocbe sta doslej sodna praksa in literatura sklepali, da se lahko zahteva
293 Polajoar Pavrni.k, (11. s kom., kom. k ~l 99, str. 533; ista v: Uvod v civilno pravo, str. 182 (tl.
6.6.3).
294 Polajoar Pavcnilc, (11. s kom., kom. k cl. 99, str. 533.
249
razveljavitev le sodno.295 lzpodhojnostni upravieenec mora torej vloziti tozbo

na razveljavitev pogodbe. Izpodhojnostni upravicenec ima upravicenje, da po
sodni poti zahteva razveljavitev pogodbe. Pravno razmerje oblikuje torej sele
sodisee s sodno odloeho.
846 0 neveljavnosti pogodbe odloei sodisce. Sodisee na neveljavnost zaradi
izpodbojnosti ne pazi po uradni dolZnosti, saj ga k temu ne zavezuje nobena
norma.
847 Upravicenje od sodisca zahtevati razveljavitev pogodhe je omejeno z roki, ti pa
niso prav kratki. Negotovost nasprotnika izpodbojnostnega upravieenca, ali bo
izpodbojnostni upravicenec zahteval razveljavitev pogodbe, lahko traja precej
casa. To stanje negotovosti lahko nasprotnik preseka, ee je sam pripravljen
tvegati razveljavitev pogodbe. Od izpodbojnostnega upravicenca namree lahko
zahteva, da se izreee, ali vztraja pri pogodbi, hkrati pa mu napove, da bo sicer
stel, da bo pogodha razveljavljena. Nasprotnik izpodbojnostnemu upravieencu
za odlocitev in sporoeitev te odlocitve ne sme postaviti krajsega roka kot 30
dni (cl. 95/odst. 2 OZ). Ce se izpodbojnostni upravicenec v danem roku ne
izrece, se steje pogodha za razveljavljeno. Enako velja, ce izjavi, da ne vztraja
(»ostaja«) pri veljavnosti pogodbe (cl. 95/odst. 3 OZ). OZ pa ne ureja pravne-
ga poloZcija, ee se izpodbojnosti upravicenec izreee, da vztraja pri veljavnosti
pogodbe. Sklepati pa je mogoee, da pozneje pogodbe ne more vee izpodbijati.
Ce hi jo namree lahko, hi se postavil v nasprotje s svojim prejsnjim vztrajanjem
pri veljavnosti pogodbe. To hi hilo nevestno in neposteno (cl. 5/odst. 1 OZ).
848 Seveda tudi ni no bene ovire, da hi izpodbojnostni upravicenec sam in zunajsod-
no zahteval od svojega nasprotnika razveljavitve pogodbe. Toda razveljavitev
bi hila lahko le sporazumna; slo hi za pogodbo o razvezi pogodbe. Pravni
temelj take pogodbe hi hila splosna pogodbena avtonomija strank (cl. 2 OZ).
OZ taksne pogodbe ne ureja posebej, ker to ni niti potrehno.
849 3. Pravne posledice izpodbitja pogodbe
Pravna posledica izpodbitja je jasna: pogodba je razveljavljena (cl. 95/odst.

1 OZ) in torej neveljavna. Nadaljnja posledica neveljavnosti pogodbe je, da
v
morata pogodbenika prejeto drug drugemu vrniti. Ce toni mogoee, je treba
295 Polajnar Pavcnik, OZ s korn., korn. k cl. 95, str. 529 (tc. 1.2); ista v: Uvod v civilno pravo, str.
183 (tC. 6.6.3).
250
----------------------
dati denarno nadomestilo (~1. 96/odst. 1 OZ). MogOCa je tudi O<Wrodninska
v
odgovomost. Clena 97 in 98 OZ jo sicer urejata, vendar ne zaklju~no. Po OZ
je raztresenih ~ nekaj dolocb, ki jo urejajo (na primer ~1. 46/odst. 3 OZ in
~1. 49/odst. 2 OZ).
Posledica izpodbitja pogodbe je za veljavnost pogodbe enaka kot pri nicno- 850
sti.296 Pogodba ne velja, in sicer ex tunc,297 od trenutka sklenitve pogodbe.
Neveljavna postane ~ele zaradi odlo~itve sodg~a. Do takrat pa je veljavna. 298
Neveljavna postane pogodba ~ele zaradi odlocitve sodi~~a. do takrat pa je
veljavna in ucinkuje. 299 Odlocitev sodi~~ je torej oblikovalna (konstitutivna).
Pogodba je sicer do izpodbitja veljala, zato so bile morebitne do tedaj dane
dajatve in storitve veljavne. Ce pogodba ne bi hila izpodbita, bi take tudi ostale.
Po izpodbitju pa je pogodba neveljavna, z uCinkom za nazaj. U&ek izpodbitja
je zato enak kot pri nicnosti. Thdi druge posledice so enake kot pri nicnosti. 300
Pogodbenih obveznosti ni treba izpolniti. Treba je vrniti prejeto ali dati nado-
mestilo. Clena 87/odst. 1 in 96 OZ se vsebinsko v nicemer ne razlikujeta, tudi
besedilo je skoraj enako. Tako kot ~1. 87/odst. 1 OZ je tudi cl. 96 OZ odvee,
saj ne doloca nic takega, Cesar ne bi u cl. 190 in nasi. oz.30l
Del literature primerja izpodbojnost in nicnost. Meni, da so pravne posledice 851

(>>sank.cije«) stopnjevane.302 To pa ne drZi. Izpodbitje ne vodi do drugacnih
pravnih posledic kot nicnost. Materialnopravne posledice se ne stopnjujejo.
Neprepri~ljiva je tudi njuna primerjava, ki naj bi sluzila kot opora za pod-
krepitev teze o stopnjevanju pravnih posledic. lzpodbojnost je le upravicenje
izpodbojnostnega upravicenca pri ~e veljavni pogodbi. Nicnost pa je vrsta
neveljavnosti in oznacuje ze pravno posledico.
Ureditev v OZ je brez potrebe zapletena. Zlahka bi bila preprostej~a in pregled- 852

oej~. Enakost v materialnopravnih posledicah je na primer BGB smiselno
296 Polajnar PavCnik, Uvod v civilno pravo, str. 182 (tc. 6.6.3).
297 Dolenc, Napake volje, str. 192 (~. 6.2.3); v tern delu je tudi pregled starejre literature; Polajnar
Pavrni,k. OZ s lcom., kom. k Cl. 96, str. 532.
298 Enako odloc'ba VS RS, opr. ~t. m Ips 77/97.
299 Polajnar Pavcnik, OZ s kom., kom. lc cl. 99, str. 533, in Neveljavnost pogodb, Podjetje in delo,
§t. 5-6/1996, str. 591.
300 Polajnar Pavrni,k. oz s kom., kom. k cl. 96, str. 532.
301 Dolenc, Napake volje, stt. 197.
302 Polajnar Pavcnilc, OZ s kom., uvodni kom. pred ct. 86, str. 505 in nasi. (tc. 2), in Neveljavnost
pogodb, Podjetje in delo, §t 5-6, str. 587 in nasi.; ista v: Uvod v civilno pravo, str. 178 in nasl. (~.
6.6.1).
251
izrabil tako, da je preprosto dolocil, da je nic:!nost pravna posledica izpodbitja

pravnega posla (par. 142 BGB). Uporaba dolocb o izpodbojnosti je s tern
bistveno poenostavljena.
853 Shematic:!na primerjava pravnih posledic nicne in izpodbite pogodbe
Za pogoclbo neveljavnost od oeveljavnost od

trenutka sklenitve ttenutka sklenitve
Droge posledice ni obvemosti izpolnitve pogodbe ni obveznosti izpolnitve pogodbe
vrnitveni zahtevki vrnitveni zahtevki
morebitna od!kodninska morebitna od§kodninska
odgovornost (pod posebnimi odgovornost (pod posebnimi
predpostavkami) predpostavkami)
854 Primerjava glede uveljavljanja neveljavnosti pa bi bila tillna
--~~
N&an uveljavljaoja ugovor ali toZba to1ba
Rok ne da
Sodba ugotovitvena oblikovalna
(= deklaratoma) (= konstitutivna)
Dolmosti sodiSCa pazi na ni~nost (uposteva ne pazi po uradni dolznosti
ni~nost) po uradni
dol~nosti
ass 4. Razmejitve
OZ ureja se eno vrsto izpodbojnosti, in sicer izpodbijanje doanikovih pravnih
dejanj (cleni 255 do 260 OZ). Izpodbijanje dolZnikovib pravnih dejanj skusa
odpraviti upnikovo prikrajsanje zaradi kaksnega pravnega dejanja svojega
dolfnika (cl. 255/odst. 1 OZ). Pravno dejanje je sirok pojem. Zajema ne le
pravne posle, temvee tudi opustitve (cl. 255/odst. 3 OZ). Ze v tern se razli-
kuje od izpodbojnosti po cl. 94 in nasi. OZ. Ta izpodbojnost je mogoca le
pri pravnih poslih, ti pa zahtevajo aktivno ravnanje. Ze v tern je razlika, saj
izpodbojnost ni mogoca glede opustitev, vendar to ni edina in bistvena razli-
ka. Bistvena razlika je namrec:! v uc:!inku izpodbijanja. Izpodbiti pravni posel
je razveljavljen in torej neveljaven (cl. 95 OZ). Neveljaven je v razmerju do
252
vsakogar: do pogodbenih strank. in do vseh tretjih. Drugace je pri izpodbijanju

dolznikovega pravnega dejanja: pravno dejanje namrec izgubi ucinke le proti
izpodbojnostnemu upravieencu in le toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev
njegovih terjatev (cl. 260 OZ).
Izpodbojnosti je nekoliko podoben tudi odstop od pogodbe. Mogoc je v pose- 856
bej na5tetih primerih krSitev pogodbenih obveznosti, na primer pri zamudi z
izpolnitvijo pogodbenih obveznosti (elena 104 in 105 OZ), stvarnih napakah
(elena 100/odst. 3 in 468/odst. 1/tc. 3 OZ), pravnih napakah (elena 100/odst. 3
in 490/odst. 1 OZ) itd.
Ucinki odstopa od pogodbe so urejeni zlasti v cl. Ill OZ, in sicer zelo 857
pomanjkljivo. Pogodba je zaradi odstopa razvezana (cl. 111/odst. 1 OZ). OZ
torej glede pravne posledice ne doloCa, da bi bila pogodba razveljavljena.
Druge posledice so podobne posledicam neveljavnosti pogodbe: dolznost
vrnitve danega (cl. 111/odst. 2 OZ) in koristi (cl. 111/odst. 4 OZ) ter obresti
v nedoloeeni visini (cl. 111/odst. 5 OZ). Kljucno vpra5anje pa je, ali razveza
pogodbe ucinkuje od trenutka sklenitve pogodbe kot izpodbojnost (ex tunc)
ali pa vsaj praviloma od preteka naknadnega roka za izpolnitev pogodbe,
torej ex nunc (cl. 105/odst. 3 OZ). Po vecinskem mnenju ucinkuje od trenutka
sklenitve pogodbe. To bi pomenilo, da bi bil odstop od pogodbe vsaj zelo
podoben neveljavnosti pogodbe, ee ne celo le njena vrsta. Tak sklep pa se ne
zdi pravilen; Ce bi to veljalo, bi bila ureditev v cl. 111 oz pravzaprav odvee.
Predvsem pa ureditev ni enaka kot pri dolZnosti vrnitve zaradi neveljavnosti
pogodbe. Prav glede dolZnosti obrestovanja denarja (cl. 111/odst. 5 OZ) se
bistveno razlikuje od cl. 193 OZ, ki se sicer uporablja v primeru neveljavnosti
pogodbe. Vendar to ni edina razlika, le najbolj oeitna je. Odstop od pogodbe
se torej mora razumeti kot nekaj samostojnega in drugacnega od razveljavitve
pogodbe zaradi izpodbojnosti. Zdi se predvsem, da ucinkuje ex nunc, pravilo-
ma torej od preteka naknadnega roka za izpolnitev pogodbe.
VIII. lzpodbijanje enostranskih pravnih poslov 858
OZ ureja le izpodbijanje pogodbe (cl. 94/odst. 1 OZ). Izpodbijanje enostran-

skega pravnega posla je lahko v praksi pomembno. Na to kaie na primer
delovnopravna zadeva, s katero se je ukvarjalo VS RS :303 delavka je dala odpo-
303 Odlo<!ba VS RS, opr. §t. VIII Ips 176198.
253
vedno izjavo zaradi gromje. Pred sodi~rem je slcu~ala dose6, da bi njena pod
groznjo dana odpoved prenehanja pogodbe o zaposlitvi postala neveljavna. To
bi pripeljalo do tega, da bi njena pogodba o zaposlitvi spet veljala. Pri tern pa
je naletela na ovire zaradi pravne ureditve. OZ ureja pravne posledice grofuje
za veljavnost pogodbe, vendar le pri groznji ob sklenitvi pogodbe (~1. 45 OZ).
Cl. 45 OZ torej delavki ni mogel neposredno nic koristiti, saj se uporablja le
pri sklenitvi pogodbe, ne pa prenehanju. Odpoved pogodbe pa je tudi pravni
posel, reprav enostranski.
859 S tern, kako naj bi se smiselno uporabile doloebe o izpodbijanju pogodbe za
enostranski pravni posel, bi se morala ukvarjati sodna praksa in literatura.
Doslej je bil problem prezrt v obeh. Splo~no pravilo bi lahko bilo: izpodbija
se lahko tudi enostransk.i pravni posel; za njegovo izpodbijanje je treba smi-
selno uporabiti doloebe o izpodbijanju sklenitve pogodbe (elena 45 in 14 OZ).
Bnostranski pravni posel je mogoee razveljaviti, posledica pa je, da ne velja.
860 Ce se enostranski pravni posel (na primer odpoved) nan~a na drug pravni
posel (na primer pogodbo o zaposlitvi), potem razveljavljeni enostranski prav-
ni posel ne velja vee. Na veljavnost drugega pravnega posla zato nima ucinka.
Drugi pravni posel velja ~ naprej, kot da neveljavne odpovedi ni bilo. Prej
opisani pravni primer bi bilo mogore re~iti na tak nacin. 304
861 § 22 Cezmerno prikrajsanje in oderustvo

kot posebna primers vsebinskih mej
dvostranske pogodbe
Primera
1. P je alkoholik. To je K dobro znano. K ga veekrat obi~re. mu vsakic
prinese malo hrane in veliko alkohola in si tako pridobi njegovo zaupa-
nje. Po veckratnem prepri~evanju uspe P prepricati K, da mu proda svojo
nepremicnino s hi~o. vredno priblizno 100.000 BUR, za 15.000 BUR.
Prava vrednost nepremi~nine je K znana. K uspe prepri~ati P v prodajo
304 Oa odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila veljavna, izhaja fe iz obrazJoiitve odlolbe VS RS,
opr. ~- vm Ips 176198. Veodar pa se ta sodna odi<>B>a v bistvenem delu opira na zdaj oe vet veljav-
oo in v moogib pogledih 1.elo specifi~no weditev delovnega prava in je ko~no utemeljena s temi
pr.tvnimi pravili.
254
~le, ko je K ravno brez denarja in brez alkohola, kar K opazi. K privoli

v prodajno pogodbo, ker nujno potrebuje denar, da si spet kupi alkohol.
Je taka pogodba veljavna? Za odgovor glej r. st. 877.
2. Posojilodajalec posodi posojilojemalcu 1000 EUR s pogodbenirni
obrestmi, ki znasajo 4 odstotke na mesec. Ali je taka pogodba veljav-
na? Predpostavljajte, da je predpisana obrestna mera zamudnih obresti
10 odstotkov na leto. Za odgovor glej r. st. 882.
Talco ~zmemo pri.krajbnje kot oderustvo sta posebni obliki ni~nosti. Obe
dolOCbi veljata le za dvostransko zavezujoee pogodbe, kar je razvidno iz njune
vsebine in uvrstitve v 5. odsek: dvostranske pogodbe (odsek, ki se za~ne s ~1.
100 OZ). Oderustvo je poleg tega tudi izrazito nemoralno, zato je v vsebin-
skem sorodstvu z ni~nostjo zaradi nemoralnosti.
I. Cezmerno prikrajianje 862
1. Predpostavke
Cl. 8/odst. 1 OZ doloca, da pogodbene stranke pri sk1epanju obojestransko
zavezujocih pravnih poslov »izhajajo ... iz na~ela enake vrednosti vzajemnih
dajatev«. Nejasno je re, kaj naj bi pomenilo, da stranke izhajajo od enake
vrednosti dajatev. Naj bi jo vzeli za temelj pri svoji presoji? Ce naj bi jo vzela
vsaka stranka zase, se zastavlja vprasanje, ali to sploh zadeva drugo stranko,
tudi ~ temelj v resnici ne obstaja ali ~ je zgresen? Jasnejsi je ~1. 8/odst. 2
OZ. Ta spet povsem naeelno doloca, v katerih primerih ima krSitev tega nace-
la pravne posledice. Sam ~1. 8 OZ nima nobenih pravnih posledic in tudi ne
doloca predpostavk za njihov nastanek. Celoten Cl. 8 OZ je tako vsebinsko
prazen. V najbolj~m primeru se mu lahko pripise pomen opowrila, da irna
nesorazmerje pri obveznostih pogodbenih strank lahko pravne posledice. Ce
ga ne bilo, bi bilo se bolje.
Eden od primerov, pri katerih neenaka vrednost obveznosti strank pripelje do 863
pravnih posledic, je ~zmerno prikrajsanje (cl. 118 OZ); drugi je oderuska
pogodba (~1. 119 OZ).
Predpostavke za uveljavljanje cezmemega pri.krajsanja so preproste. Objektivne 864
predpostavke so: obstoj veljavne dvostransko zavezujoce pogodbe, ocitno
255
nesorazmerje glede obveznosti pogodbenih strank, uveljavljanje zahtevka v

enem letu od sklenitve pogodbe in neobstoj izkljucitvenih razlogov. Na~tete
so v cl. 118/odst. 5 oz. Pogodb na SreCo, na javni draZbi sklenjenih pogodb
in iz posebne naklonjenosti sklenjenih pogodb s previsoko dano ceno za stvar
ni mogoee izpodbijati.
865 Subjektivna predpostavka je samo ena: zaradi nesorazmerja prikrajsana stran-
ka305 ni vedela in ni bila dolzna vedeti za pravo vrednost svoje obveznosti in
obveznosti d.ruge stranke. OCitno gre pri cezmemem prikrajsanju za posebno
vrsto zmote, na.mreC za zmoto o pravi vrednosti obveznosti.306 Nerodna pa je
formulacija, ki izkljucuje uveljavljanje eezmemega prikrajsanja, ee prikrajsana
stranka ni bila dol.Zna vedeti za pravo vrednost. Nemogoee je namrec, da bi
prikrajsana stranka imela dolznost do same sebe. Do d.ruge stranke je dol.Zna
ravnati vestno in posteno (cl. 5/odst. 1 OZ), v lastnih zadevah pa je stranki
mogoee oeitati kvecjemu neskrbnost. Merilo je torej lahko skrbnost. Stranka
bi bila kveejemu »dolZna« vedeti za pravo vrednost. ee je mogla vedeti za
okoliScine, ki doloeajo ceno, ali pa ce je poznala pravo ceno. Ce je mogla
poznati okoliscine in kljub temu ni vedela za pravo vrednost, bi morala sama
nositi posledice.
~ Nekoliko oddaljen zgled za cl. 118 OZ sta najverjetneje par. 934 in 935
ODZ. ODZ sicer ureja nadpolovicno prikrajsanje, medtem ko OZ eezmemo.
Slovenska ureditev je bolj gibCna in bi torej morala vsaj naeeloma biti uporab-
ljena pogosteje kot avstrijska. Vendar je v celoti gledano uporabljena le zelo
redko, in se tedaj praviloma brez uspeha za prikrajsano stranko. Tezav pri
uporabi c1. 118 oz je vee. Prva je ze ugotavljanje prave vrednosti obveznosti
ene ali d.ruge stranke (ali obeh). Druga tdava je povezana s presojo, v katerih
primerih je nesorazmerje ze oeitno, v katerih pa (se) ne. Tretja pa je, da mora
prikrajsana stranka trditi in po potrebi dokazati, da za pravo vrednost stvari ni
vedela in da niti ni bila dolzna vedeti. To je morda se najtezje.
867 2. Pravne posledice
Prikrajsana stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe (C:l. 118/odst. 1 OZ).

Vendar pa lahko d.ruga stranka ponudi dopolnitev do prave vrednosti in tako
305 118/odst. 1 oz uporablja za prikrajsano stranko izraz oskodovana stranka. Izraz je izrazito
Cl.
neprimeren, saj ne gre za povuOCitev ~kode v smislu 1!1. 132 OZ. zato se mu velja izogibati.
306 Juhart, OZ s kom., kom. k 1!1. 118, str. 621 (tc. 3).
256
prep~i razveljavitev. V tern primeru ostane pogodba v veljavi, vendar s spre-

menjeno vsebino.
Ce je pogodba razveljavljena, ne velja in morata stranki vrniti prejete izpol- 168
nitve. Ce to ni mogore, morata dati denarno nadomestilo. Posledice so enake
kot pri vsaki drugi razveljavitvi pogodbe.
II. Oderuska pogodba 869
Ct. 118 OZ sku~a le odpraviti prikraj~anje stranke zaradi tega, ker je hila
vrednost prejetega oeitno nifja kot vrednost danega. Drugi stranki se ne oeita
nemoralnost in prav mogoee je, da se nesorazmerja niti ne zaveda. Cezmemo
prikraj~anje samo nima torej nobene neposredne povezave z moralo.
Druga~e je pri oderu~tvu: pri njem se sicer oeitno nesorazmerje dajatev pred- 870
postavlja enako kot pri rezmernem prik:raj8anju. Vendar pa mora biti ravnanje
oderuha tako, da izkori~~a drugo stranko (cl. 119/odst. 1 OZ). To pa je izrazito
nemoralno. Oderu~tvo je torej v tesni vsebinski povezavi s cl. 86/odst. 1 OZ,
natancneje: z nicnostjo pogodbe zaradi nemoralnosti.
1. Predpostavke oderuStva 871
Glede na sodno prakso sta predpostavki dve: objektivna in subjektivna.307

Oderu~tvo je podano, re si oderuh izgovori korist, ki je v oeitnem nesoraz- 872
merju z njegovo lastno obveznostjo. Vseeno je, ali si izgovori korist zase ali
za koga tretjega. Ta predpostavka je objektivna.
Subjektivna predpostavka je, da oderuh izkori~a slab polofaj drugega pogod- 173
benika. To je mogore na pet altemativnih nacinov: izkori~canje stiske, slabega
premozenjskega stanja,308 nezadostne izku~enosti, lahkomiselnosti ali odvis-
nosti. Drugega pogodbenika cl. 119/odst. 3 OZ imenuje o~kodovani. Pojem
je neprimeren, saj ni treba, da ima prikrajsani (»odrti«) pogodbenik frodo v
srnislu ~1. 132 OZ, oderuska pogodba pa tudi sicer nima nobene povezave z
deliktnim pravom (cl. 131 in nasl. OZ).
307 Odloa>i vs RS, opr. ~L nIps 232/2.000 in m Ips 3612005, r. ~ 12.

308 Primer mofuega izkori~anja slabega premofenjskega stanja je mogo& najti v odloa>i VS RS z
opr. ~ m Ips 3612005, r. !t. 15 in 16.
257
874 Slab polobj drugega pogodbena stranka lahko izkoristi le, ~e ji je znan. Ce
ga ne pozna, je le sklenila dober posel, drugega ni~. Poleg tega mora oderuh
tudi poznati oeitno nesorazmerje obveznosti,309 sicer ni mogoee govoriti o
izkori~eanju. Izkoriscanje je torej podano le, ee oderuh izkoris~a slab polobj
drugega pogodbenika zavestno.
875 2. Pravne posledice
Oderuska pogodba je nicna (cl. 119/odst. 1 OZ). To bi moralo pomeniti,

da so pravne posledice enake kot za vsako nicno pogodbo. V vsebinskem
nasprotju s ~1. 119/odst. 1 OZ je cl. 119/odst. 2 OZ, ki dolo~a. da se za ode-
rusko pogodbo te dolo~be uporabljajo le smiselno.310 Mogo~a je tudi delna
nicnost (cl. 119/odst. 2 OZ). Seveda obe pogodbeni stranki zadenejo se vse
druge posledice kot pri vsaki drugi nicni pogodbi: vrniti morata vsaka svojo
dotlej dano dajatev ali storitev. Ce to ni mogoee, morata dati nadomestilo
v denarju.
876 Zna~ilnost nicnosti je, da je pogodba neveljavna ne glede na voljo strank in

ne glede na to, ali jo stranki uveljavljata. Prikrajsana (»odrta«) stranka pa
lahko v nekaterih primerih dosere, da pogodba ostane veljavna. Ce je mogo-
ee, lahko namree zahteva zmanjsanje svojih obveznosti na pravieen znesek.
0 tern pa oeitno odloei sodisce (cl. 119/odst. 3 OZ). Ce takemu zahtevku
ugodi, spremenjena pogodba ostane v veljavi. Uveljavljanje zahtevka pa je
omejeno (oroceno) z rokom petih let od sklenitve pogodbe (cl. 119/odst. 4
OZ).
877 V prvem primeru je K poznal slab polozaj P. Vedel je, da je bil P alkoho-
lik, in ga je preprical v prodajo sele, ko je bil K v stiski zaradi odtegnitve
od alkobola. To sta ze dva razloga, ki bi lahko neodvisno drug od drugega
zados~ala uveljavljanje oderustva. K je torej poznal talco alkoholizem kot
trenutno stisko zaradi pomanjkanja alkohola. Obstajalo je oeitno nesoraz-
merje med koristjo iz pogodbe za P in koristjo za K. K je bilo nesorazmerje
vrednosti znano. Med P in K sklenjena pogodba je hila oderuska in torej
nicna (~1. 119/odst. 1 OZ).
309 Odl<Xba VS RS, opr. §t. ill Ips 36/2005, r. st. 13.
310 Juhart, oz s kom., kom. k ~1. 119, str. 627 (~. 3.1), meni, daje a. 119/odst. 2 oz povsem ncpo-
treben.
258
3. Obrestno oderuitvo 871
Za uveljavljanje cezmemega prik:rajsanja in oderustva veljajo stroge predpo-

stavke. Posledica je, da je zato le redko uspesno. Tako je naceloma tudi prav.
Sposobnejsi pogodbeni stranki naj pripada primema odmena za uspeh, to je
nagrada za njeno sposobnost. Ce druga stranka sklene neugoden posel, naj
torej nosi posledice sama. Pravo re sicer pogosto ne more poskrbeti za izrav-
navo gospodarskih posledic negospodamega posla.
Ni pa prav, ee se nagrajevanje sposobnega sprevde v izkoriscanje posebnih 879

skupin oseb v slabem polo~aju. Oderustvo, kot je urejeno v ct. 119 OZ, omogo-
ca le zelo omejeno varstvo pred izkoriseanjem. Prik:rajsana stranka namree le
redko uspe8no uveljavlja, da gre za oderuSki pravni posel. TeZko doWe neso-
razmerje obveznosti in izkoriscanje slabega polo~ja. Zakonodajalec je zato
primere oderustva, storjenega s previsokimi obrestmi (obrestnega oderustva),
uredil s posebno normo v ct. 377 OZ. Posebna ureditev je izjemoma taka, da jo
je mogoee ucinkovito uveljaviti. Obstaja namree zakonska predpisana obrestna
mera zamudnih obresti, ki lahko sluZijo kot uporabno merilo pri presoji, ali so
s pogodbo dogovorjene obresti oderuske.
Cl. 377/odst. 1 OZ uvaja domnevo, da je pogodbeno dogovorjena obrestna 110

mera oderuska pogodba, ce dogovorjena obrestna mera za vee kot 50 odstot-
kov presega predpisano obrestno mero zamudnih obresti. Ta domneva velja
le za negospodarske pogodbe (cl. 377/odst.. 2 OZ). Upnik ima sicer momost
dokazati, da ni izkoristil stiske, slabega gmotnega stanja dolZnika, nezadostne
izkusenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti, in tudi, da korist ni oeitno neso-
razmema. To mu bo teZko uspelo, ni pa nemogoee. Uspeh bi na primer lahko
imel, Ce bi slo za tvegano posojilo, pri katerem je prav zaradi tveganosti visoka
obrestna mera upravieena.
Razumljivo je, da domneva ne velja za gospodarske pogodbe (cl. 377/odst. 2 111

OZ). Gospodarski subjekti poklicno sklepajo posle, torej bolj poznajo dejanska
in pravna razmerja, in takega varstva ne potrebujejo.
v drugem primeru ni niti nakazano, da bi slo za gospodarsko pogodbo. 882

Najvisja 8e dovoljena pogodbeno dogovorjena obrestna mera bi torej smela
biti najvee 15 odstotkov na leto. Dogovorjena je bila pogodbena obrestna mera
48 odstotkov na leto. Ta obrestna mera je torej oderuska, razen ee posojiloda-
jalec dokare, da ni.
259
883 Dogovor o obrestni meri (obrestni dogovor) velja za oderuSko pogodbo

(cl. 377/odst. 1 OZ). Gre za fikcijo, saj obrestni dogovor sam po sebi nik.oli
ni pogodba, temvec le njen nesamostojni del. Ker obrestni dogovor velja
za oderuSko pogodbo, se mora zanj smiselno uporabiti cl. 119 OZ. Ta pa
glede pravnih posledic odkazuje (cl. 119/odst. 1 in 2 OZ) na uporabo doloeb
o pravnih posledicah nicnosti, vkljucno z delno nicnostjo. Ker je nieen le
obrestni dogovor (tako cl. 377/odst. 1 OZ), se zdi, da je zakonodajalec zelel
preostanek pogodbe ohraniti v veljavi. Pravna posledica bi torej morala biti
delna nicnost le obrestnega dogovora ne glede na to, da je dogovor o obrestni
meri lahko pogoj ali odloeilen nagib. Z drugimi besedami: doloc'De o delni
nicnosti se uporabljajo ne glede na to, da predpostavke za njihovo uporabo
nemara sploh niso podane. Vpra~anje pa je, killne vrste je ta delna nicnost.
Ce bi bil obrestni dogovor nieen, ostanek pogodbe pa veljaven, bi dolZnik
prejel denar v uporabo brezobrestno. To bi mu prineslo oeitno korist, namree
(gospodarsko gledano) brezobrestno posojilo. Za take ugodnosti doliniku pa
ni videti pravega razloga. Prav je, da se prepreci izkori~canje, ne pa tudi, da
se omogoeijo z nicimer upravieene koristi. Zato bi pri~la v postev predvsem
ohranitev obrestnega dogovora v veljavi v se dopustni meri, tj. 50 odstotkov
zvi~ane predpisane obrestne mere zamudnih obresti. 311
884 4. Najemno oderuitvo

Predpostavke, da se najemnino lahko opredeli za oderu~o. so podobne kot pri
obrestnem oderustvu. Kolikor SZ-1 sploh ureja najemnine, je najemnina ode-
ru~ka, ce za vee kot 50 odstotkov presega povprecno trlno najemnino za enako
ali podobno kategorijo stanovanj (cl. 119/odst. 1 SZ-1). Primerjalno merilo
je torej povpreena trZna najemnina v obCini za enako ali podobno kategorijo
stanovanj, izjemoma tudi v regiji (cl. 119/odst. 2 SZ-1).
885 Najemnik, ki se je z najemno pogodbo zavezal placati previsoko najemnino,
lahko sodno (cl. 120/odst. 4 SZ-1) zahteva zniZanje najemnine na raven ustrez-
ne najemnine (cl 120/odst. 3 SZ-1). Zahteva lahko tudi vrnitev previsokega
dela najemnine (cl. 120/odst. 3 SZ-1). Tudi pri najemnem oderustvu gre oeitno
le za primer delne nicnosti, ki je v nacelu enak kot pri obrestnem oderustvu.
Delno nicen je le dogovor o vi~ini najemnine (ee presega se dopustno raven),
preostanek pogodbe pa velja.
311 Plavsak, OZ s kom., kom. k cl. 377, str. 535.
260
Peto poglavje: Soglasje, pogoj in rok 886
§ 23 Soglasje k pogodbi
Primera
1. Mladoletnik, star 16 let, uti kupiti
motomo kolo. StarSe seznani s
svojo namero in ti se z nakupom strinjajo. Nato kupi motomo kolo.
Prodajalec mu ga takoj izrOCi. Od kdaj je mladoletnik lastnik motomega
kolesa? Za odgovor glej r. st. 902.
2. Mladoletnik, star 16 let, lcupi motomo kolo. Prodajalec mu ga takoj
izrOCi. Ko starSe seznani z novo pridobitvijo, se z nakupom strinjajo.
Od kdaj je mladoletnik lastnik motomega kolesa? Za odgovor glej r.
st. 906.
I. Pomen in pojem 887
1. Pomen
Pogodba in vsak drug pravni posel navadno u~inkujeta brez soglasja kaksne 881
tretje osebe. Izjemoma pa zakon predpisuje soglasje tretjega. Za take prav-
ne posle v slovemcini ni pravega izraza. Opisati jih je mogore kot soglasja
potrebne pravne posle (nem. zustimmungsbedarjtige Rechtsgeschiifte).
Soglasje lahko zakon predpik predvsem iz dveh razlogov. Prvi je, da je soglas- 119
je lahko predpisano zaradi varstva osebe, ki je izjavila svojo voljo. Tak primer
je pri poslovno omejeno sposobnem mladoletniku. Soglasje dajejo starli (arg.
iz ~1. 41/odst. 2 OZ).
Drugi razlog je, da je predpisano zaradi varstva koga drugega. Tako je, ee se 890
pravni posel iz tak~nega ali druga~nega razloga dotika njegovih koristi. Pri tern
pa sta mogOCa dva razli~na polofaja.
Pri prvem gre za varstvo koristi tretjih, ki pri pravnem poslu niso udelereni. 191
Tako je pri prevzemu dolga. U~inek prevzema dolga je, da prevzemnik dolga
postane novi dolZnik namesto starega (~I. 427/odst. 1 OZ). Da prevzem dolga
261
ucinkuje na upnikove koristi, je o6tno. Z upnikovega stalisca je pomembno

zlasti, ali je prevzemnik kot novi dolrnik vsaj enako placilno sposoben in
pripravljen izpolniti obveznosti kot stari dolznik. Razumljivo je, da se mora s
prevzemom dolga strinjati tudi upnik (cl. 427/odst. 1 OZ). Upnik pa je v tem
primeru tretji, ki pri prevzemu dolga kot posebni vrsti pravnega posla sicer
ni udelezen. Ni stranka pravnega posla, vendar pa pravni posel ucinkuje na
njegov poloZaj.
892 Drugi polobj nastane pri pravnih poslih, pri katerih je prav od soglasja priza-
detega odvisno, ali bo postal stranka pravnega posla. V tern primeru soglasje
neposredno vpliva na pravni poloZ<lj prizadetega, saj postane pogodbena
stranka. Tako je na primer pri zastopanju brez pooblastila. Ce namree zastop-
nik sklene pogodbo, pooblastila zanjo pa nima, lahko tretji pogodbo odobri
(cl. 73/odst. 1 OZ). Ce neupraviceno zastopani pogodbe ne odobri, se steje, da
pogodba sploh ni bila sklenjena (cl. 73/odst. 3 OZ). Ce pa pogodbo odobri, je
z njo zavezan (cl. 73/odst. 1 OZ).
893 Tudi stranki se labko dogovorita, da je soglasje tretjega k pogodbi pogoj za
uCinkovanje pogodbe. Iz cl. 19/odst. 1 OZ je mogoee sklepati, da doloebe o
soglasju veljajo le za tista soglasja, pri katerih zakon ali kak drug materialno-
v
pravni vir zahteva soglasje. Ce se stranki dogovorita, da je soglasje predpo-
stavka za ucinkovanje pogodbe, se morajo torej uporabljati dolocbe o pogoju,
ne o soglasju.
894 2. Pojem in zakonsko izrazje
Soglasje je dodatna izjava volje, ki jo da tretji, in ne kateri od pogodbenikov.

Zanjo naceloma velja enako kot za vsako drugo izjavo volje, na primer to, da
ucinkuje od prejema.
895 Soglasje ni le izjava volje, temvec je tudi enostranski pravni posel.312
Funkcionalno gledano je pomozni pravni posel k tisti pogodbi, ki je brez
soglasja neveljavna.313
896 Soglasje je skupni pojem za dovoljenje in odobritev; to je razvidno ze iz

besedila cl. 19/odst. 1 OZ. Vendar pa je l.e izrazje v OZ oedosledno. OZ upo-
rablja se pojem privolitev (na primer v clenih 112/odst. 4 , 122/odst. 1-3, 140,
312 ScbrdJiliJl, MK BGB, Vorbemerkung, par. 182, r. st. 2, II.

3!3 Schramm, MK BGB, Vorbemedrung, par. 182, r. ~L 2 in 32.
262
277/odst. 2, 315/odst. 3, 418/odst. 2, 419/odst. 1, 427 OZ itd.). OCitno je, da

se poj em privolitev uporablja talco, da ima vsaj dva razlicna pomena: izrafa
lahko strinjanje drugega sopogodbenika z neeim ali pa strinjanje tretjega. V
vsakem posameznem primeru je zato treba ugotoviti, na kaj torej OZ meri. Ce
»privolitev« izraZa le strinjanje drugega sopogodbenika, potem splob ne gre
za soglasje. Sopogodbenik ni tretji in torej soglasja niti ne more dati, lahko
pa njegova privolitev pravno gledano na primer pomeni sprejem ponudbe, ki
jo je dal prvi sopogodbenik. Ce pa »privolitev« izrafa strinjanje tretjega, gre
za soglasje. Takrat je treba v vsakem posameznem prirneru s sredstvi razlage
ugotoviti, ali je s tern misljeno predhodno soglasje (dovoljenje) ali naknadno
(odobritev).
II. Soglasje 897
1. Sploina pravila
Soglasje, ki je bilo dano pred sklenitvijo pogodbe, se imenuje dovoljenje. 898
Po sklenitvi pogodbe dano soglasje se imenuje odobritev (cl. 19/odst. 1
OZ). Soglasje lahko da le tretji (cl. 19/odst. 1 OZ); pogodbenik ga torej ne
more dati. Da je potrebno soglasje, lahko doloca le zakon (arg. iz cl. 19/
odst. 1 OZ). Soglasje mora biti dano v obliki, predpisani za pogodbo
(cl. 19/odst. 2 OZ).
OZ ne predpisuje, kateri od pogodbenih strank je mogoee izjaviti soglasje. 899
OCitno lahko katerikoli od njiju, ee ni kaksne posebne doloCbe.
V posameznih primerih lahko zakon doloea, da je potrebna ena ali druga 900
vrsta soglasja, na primer dovoljenje, ne odobritev, ali nasprotno. Gre za prisi-
len predpis, ki je namenjen varovanju koristi doloeene osebe. Zato ene vrste
soglasja ni mogoee nadomestiti z drugo; odobritev namesto dovoljenja torej
ni dopustna.314 V takem primeru druga vrsta soglasja od zahtevane ne vodi
do tega, da bi pogodba ucinkovala, tudi ce je bil nemara sklenjena. Poleg
tega lahko zakon v posameznem primeru doloei, katere so pravne posledice
manjkajoeega soglasja, drugaee od splosnega pravila, ki je opredeljeno v cl.
19/odst. 1 oz.
314 Drug~no mnenje V. .Kranjc, OZ s kom., kom. It ~l. 19, str. 223 (~. 2).
263
901 Splosna zakonska ureditev soglasja je omejena na samo en tlen in je pomanjk-

ljiva. To je sicer ocitno, se bolj pa se to razkrije v primerjavi s kaksno tujo
ureditvijo. Na primer BGB soglasju nmenja precej vee pozomosti in ga ureja
v par. 182 do 185.
902 2. Ucinek dovoljenja
Iz cl. 19/odst. 1 oz je mogote razbrati, da je v primeru predpisanega pred-

hodnega soglasja (dovoljenja) pogodba sklenjena sele po njegovi podeUtvi.
Pogodba do podelitve soglasja se ni sklenjena, to pomeni, da manjkata
ponudba in njen sprejem ali pa samo sprejem. V obeh primerih lahko da
tretji soglasje le k taki pogodbi, kot bo sele pozneje sklenjena (tl. 19/odst. 1
OZ). To pa je mogoce le, te da tretji dovoljenje k osnutku pogodbe. Vsaj o
njem se morata stranki strinjati, preden zatneta iskati soglasje pri tretjem.
Pogodbeni stranki dasta ponudbo in sprejem ponudbe, ki ustrezata vsebini
osnutka pogodbe, sele potem je dovoljenje ~e dano. Za sklenitev pogodbe ni
nobene ovire, pogodba ima pravne ucinke od sklenitve. V prvem primeru je
mladoletnik sklenil prodajno pogodbo z dovoljenjem starsev. Ker mu je bilo
motorno kolo izroceno takoj ob sklenitvi prodajne pogodbe, je takrat postal
njegov lastnik.
903 Ker je dovoljenje samo po sebi izjava volje, je preklicljivo kot vsaka druga
izjava volje. Preklicljivo je torej do naslovnikovega prejema, pozneje pa ne
vet.
904 3. Ucinek odobritve
Cl. 19/odst. 1 OZ se glasi: »Kadar je za sklenitev pogodbe potrebno soglas-

je ... (ga lahko tretji da) po sklenitvi pogodbe kot odobritev.« Pravno pravilo
ocitno nasprotuje samo sebi glede vprasanja, ali je odobritev predpostavka za
sklenitev pogodbe ali pa je pogodba sklenjena ~e pred odobritvijo in je odo-
britev le predpostavka za to, da pogodba zacne ucinkovati. Postavlja se torej
vprasanje, ali je pogodba sklenjena ze pred odobritvijo ali sele po njej.
90S Zdi se, da velja prvo, saj je s ponudbo in njenim sprejemom podano strinjanje
(soglasje) volj, se preden je podana odobritev. Vendar pa sta, ce se cl. 19/
odst. 1 OZ razlaga tako, ponudba in sprejem ponudbe dana pod odlowim
pogojem, da bo pogodba razvila polne pravne ucinke le, ce bo odobritev dana.
264
To sicer ne pomeni, da v vmesnem ~u pogodba nima nobenega u~inka

Stranki ne smeta prepreeevati podelitve soglasja, tista, ki ga zeli, si mora zanj
celo prizadevati. To sicer ni doloeeno v cl. 19 OZ, izhaja pa iz nacela vestnosti
in po~tenja (Cl. 5/odst. 1 OZ).
Ena stevilnih pomanjkljivosti ureditve soglasja potrebnih pravnih poslov 906
je, da nikjer ni doloeeno, od katerega trenutka pogodba ucinkuje, ce je
soglasje podeljeno. Ali ~ele od takrat. ko je soglasje dano, ali pa ze od
trenutka, ko sta stranki dosegli soglasje volj? Ce se neodobrena, vendar
sklenjena pogodba razume kot sklenjena pod odloznim pogojem, potem
bi zanjo moralo veljati enako kot za vsako drugo pod odloznim pogojem
sklenjeno pogodbo. Pogodba bi morala ucinkovati od trenutka sklenitve.315
Tako je v drugem primeru. Ceprav je mladoletnik ~ele po sklenitvi pro-
dajne pogodbe pridobil odobritev starSev, je na podlagi cl. 41/odst. 3 oz
taka prodajna pogodba ostala v veljavi. Lastninsko pravico je mladoletnik
pridobil ob izroeitvi, to je ob sklenitvi prodajne pogodbe, ceprav takrat ~e
ni imel odobritve starSev.
§ 24 Pogoj 907
Primeri
1. Prodajalec nepremicnine (P) ni preprican, da bo kupec (K) placal
kupnino za nepremicnino. Lastninsko pravico na nepremiCnini feli pre-
nesti ~ele, ko bo kupnina placana, zato sestavi pogojno zemljiSkoknjiZno
dovolilo, v katerem dovoli vpis K v zemljisko knjigo ~ele po placilu
celotne kupnine. Killen bo ucinek taJdnega pogoja? Za odgovor glej
r. st. 924.
2. Prodajalec osebnega vozila (P) se je odJocil, da ga bo prodal tako,
da mu ga bo kupec (K) placeval v mesecnih obrokih po 300 EUR. K
osebno vozilo potrebuje, zato zeli njegovo izroeitev takoj . P pa tudi
zeli imeti na voljo upravicenje, da zahteva vrnitev vozila, ce mu K ne
bi placal celotne kupnine. Kako se lahko dosde tak cilj? Za odgovor
glej r. st. 925.
3t5 Enako mnenje tudi V. Kranjc, OZ s kom., kom. k B. 19, str. 222 (t~. 2).
265
I. Pogoj
1. Pojem
Pogojno sldenjena pogodba je tista, pri kateri so ucinki pogodbe odvisni od

negotovega dejstva (cl. 59/odst. 1 do 3 OZ).
908 Pogoj je v cl. 59/odst. 1 OZ opredeljen kot negotovo dejstvo. Posebne opre-
delitve dejstva ni, torej je v OZ pomen dejstva enako kot v obicajnem jeziku:
kot okoliscina zunanjega sveta ali tudi dusevnega zivljenja. Negotovo pa je
lahko predvsem dejstvo, ki v trenutku sldenitve pogodbe se ne obstaja, torej
neko bodoce dejstvo. Zanimivo je, da OZ ne zahteva, da bi se kot pogoj
lahko postavilo le bodoce dejstvo. Zdi se, da to ni nakljucje. Ni namrec
nemogoce, da bi dejstvo ne obstajalo, hkrati pa bilo za stranki se negotovo.
Negotovo je, ce ga pogodbeni stranki se ne poznata. V taksnem primeru
je negotova njuna vednost o dejstvu, ki pa je tudi sama dejstvo. Ni videti
nobenih posebnih vsebinskih ovir, da bi se pravila o pogoju ne mogla upo-
rabiti tudi v takem primeru; zadosca torej, da je dejstvo negotovo. 316 Sodna
praksa sicer meni, da mora biti dejstvo ne le objektivno negotovo, temvec
tudi bodoce, vendar ne navaja razlogov za tako od zakonskega besedila
odstopajoce stalisce.317
909 Nekateri dogodki sole navidezno negotovi. Ce so postavljeni kot pogoj, gre
za tako imenovani nujni pogoj. Nujni pogoj v resnici sploh ni pogoj, temvec
gre zgolj za dolocitev casa nastopa pravnih posledic.318 Primer taksnega
pogoja je smrt. Smrt katerekoli osebe je vnaprej gotova. Thdi ne more biti
dvoma, da bo enkrat v prihodnosti spet dezevalo ali sijalo sonce. To sicer
ne pomeni, da je pogoj lahko le tisto dejstvo, cas uresnicitve katerega je
negotov. Pogoj je na primer lahko vezan na trenutek, ko bo nekdo dozivel
70 let, kar je dolocljivo, ni pa gotovo. Prav lahko pa je tudi cas izpolnitve
3l6 Enako Plavsak, (YZ s kom., kom. k Cl. 59, str. 378 (t<!. 1), in Novak., Uvod v civilno pravo, str. 200
(tc. 7.1.1 ); drugacno mnenje Strohsack, Obligacijska razmerja l, Obligacijska razmerja IL 1998, str.
136, XI 2 (k <!1. 74 ZOR). Nejasno je stali~ee Cigoja, Veliki komentar ZOR, 1984, kom. k <!1. 74, str.
294 in 295 (t<!. U).
Ali mora pogoj biti ne le negotov, temve<! tudi bodoe, je na primer predmet razprave v nemski Ute-
raturi. To je razumljivo, saj BGB ne vsebuje opredelitve pogoja. Prim. na primer Brox/Walker, AT, r.
~t. 481; Larenz/Wolf, AT, par. 50, r. §t. 7.
317 Odlocoa VS RS, opr. St. 388198.
3l8 Novak., Uvod v civilno pravo, stt. 200 (t<!. 7.1.1).
266
pogoja negotov. Tako bi bilo na primer, ce bi bil pogoj poroka pravkar roje-
nega otroka.319
Pogoj se bistveno razlikuje od roka in termina. Pri roku in terrninu gre za 910
povezavo pravnega posla s tekom ~asa. Tek ~asa pa je gotov, torej povezava
u~inkov pravnega posla s tekom easa ne more pomeniti pogoja.
V obi~ajni jezikovni rabi se beseda pogoj pogosto, nemara celo praviloma, 911
ne uporablja za ozna~evanje bodocega negotovega dejstva. Nedosledno in
protislovno je celo izrazje OZ in druge zakonodaje. Cl. 120 OZ na primer
uporablja pojem splosni pogoji pogodbe. Cl. 27 ZZZDR se nanasa na pogoje
za sklenitev zakonske zveze; podobno se izrafa napis nad ~1. 21 DZ. V obeh
primerih je jasno, da ne gre za negotovo dejstvo. Splosni pogoji pogodbe
niso negotovi, temvee so, nasprotno, vnaprej znani. Mati~ zakonca opo-
zori na pogoje za veljavnost zakonske zveze - prepri~ati pa se mora, ali so
izpolnjeni (~l. 27/odst. 1 ZZZDR). Ce niso izpolnjeni, mora upravna enota
zavrniti sklenitev zakonske zveze (~1. 27/odst. 2 ZZZDR). Podobno je pred-
videno v ~1. 33 OZ.
Oba opisana primera ponazarjata, da zakonodaja oCitno nepravilno uporablja 912

pojem pogoja v dveh precej razli~nih pomenih. Pogoj lahko pomeni pred-
vsem:
1. kakrSnokoli pogodbeno dolocilo, ki pa se ne nana8a na negotovo dejstvo
(tako v ~. 120 OZ), in
2. predpostavko za sklenitev pravnega posla (tako v ~1. 27 ZZZDR in pred-
videno v ~1. 33 DZ).
V prvem primeru gre za »pogodbeni pogoj«, torej pogodbeno dolocilo.320 V 913

drugem primeru bi se pogoj, ki je v resnici predpostavka pravnega posla, lahko
imenoval tudi pravni pogoj (lat. conditio iuris, nem. Rechtsbedingung).321 Se
bolje pa bi se bilo takSni ozna~bi kar izogniti, da ne bi prislo do zamenjave s
pogojem v pravem pomenu besede.
319 Oba primcra sta povzeta po Larenz/Wolf, AT, par. 50, r. §t. 4. Podobno (glede smrti) Brox/Walker,
AT, r. St. 481.
320 Stempibar, Zaseboo pravo, r. ~ 380 (l~. ID) in 294.
321 Stempihar, Zasebno pravo, r. k 380 (~. I) in 294, ga imenuje zakoniti predpogoj. Ne~ litera·
tura ga imenuje pravni pogoj; prim. na primer Brox/Walker, AT, r. St. 480; Larenz/Wolf, AT, par. 50,
[. ~t. 19.
267
914 2. Pomen
Pogoj se v pogodbo veeinoma postavi zato, da se pogodba prilagodi prihod-

njemu, se negotovemu razvoju dogodkov. Na primer prodajalec proda osebno
vozilo pod pogojem, da bo dedoval dedovo osebno vozilo, kajti takrat ne bo
vee potreboval svojega dotedanjega. Lahko pa se pogoj postavi tudi za to, da
se vpliva na upravieenca iz pogodbe, da ravna v smislu pogoja. Stacli lahlco
obljubijo ~tudentu osebno vozilo v dar pod pogojem, da bo napravil vse izpite
za tekoee akademsko leto v tern akademskem letu.
915 Rok in termin imata enak namen, da naj ima namree pogodba od doloeenega
trenutka polne pravne ucinke ali pa da od doloeenega trenutka ne velja vee.
Pri roku in terminu se niti ne zastavi vprasanje, ali bosta nastopila. Eden in
drugi bosta namree zanesljivo nastopila.
916 3. Veljavnost pogodbe in ucinek pogoja
Cl. 59 /odst. 1 OZ doloea, da je pogodba sklenjena pod pogojem, ce sta njen

nastanek ali prenehanje odvisna od negotovega dejstva. Ta norma opredeljuje
pogoj in tudi njegov ucinek v pogodbi. Glavni vrsti pogoja sta odlozni in
.
razvezm.
917 Ucinek pogoja je razlicen in je odvisen od vrste pogoja. Nastop pogoja lahlco
pripelje bodisi do nastanka polnih ucinkov pogodbe (odloZni pogoj) bodisi do
prenehanja pogodbe (razvezni pogoj). Ucinek razveznega pogoja je razmero-
ma jasen. Cl. 59/odst. 3 OZ doloea, da pogodba preneha veljati, ce se izpolni
razvezni pogoj. Ker pogodba preneha veljati, prenehajo tudi obveznosti iz nje
(prim. I. del, IV. poglavje: prenehanje obveznosti). Torej pogodba po nastopu
takega pogoja nima vee pravnih ucinkov. Pred tern pa je bila pogodba sklenje-
na, je veljala in je imela pravne ucinke.
918 Manj jasno je, kaj pomeni odloZni pogoj glede same sklenitve pogodbe. Cl. 59/
odst. 1 in 2 OZ vsebujeta nasprotujoei si ureditvi. Po cl. 59/odst. 1 OZ pod
odloznim pogojem sklenjena pogodba nastane, ee se uresnicni odlozni pogoj.
Cl. 59/odst. 2 OZ pa doloea: »Ce je pogodba sklenjena pod odloznim pogo-
jem ... « Iz te doloebe je mogoee sklepati, da dogovor o odlo.lnem pogoju
ne pomeni, da pogodba sploh ni sklenjena. Pogodbeni dogovor o odloznem
pogoju nasprotno pomeni, da je pogodba ze sklenjena. Pogojno je le polno
uCinkovanje te pogodbe.
268
OZ ne doloCa, kaj je potrehno za nastanek pogodbe, temvee kaj je potrehno 919

za sklenitev pogodbe (cl. 15 OZ). TeZko pa si je predstavljati, kako hi pogod-
ha lahk.o nastala, se preden hi hila sklenjena. Velja kvecjemu nasprotno, sele
sklenitev pogodbe sploh pripelje do njenega nastanka. Zato se ne zdi pravilno
razlagati cl. 59/odst. 1 OZ, kot da pogodba pred nastopom odloznega pogoja
ne ohstaja, torej kot da hi sploh ne hila sklenjena. OCitno je namrec, da re
ucinkuje: zavezuje pogodbeni stranki, da ne prepreeita nastanka pogoja (cl.
59/odst. 4 OZ). Torej je morala hiti sklenjena, sicer si tega ucinka z nicimer
ne hi mogli pojasniti. Dodaten razlog izhaja iz cl. 60/odst 2 OZ, ki razume
pogodbo kot sklenjeno, ee je sklenjena pod nemogoeim odlol.nim pogojem.
Taka pogodha je sicer nicna. To pa nujno pomeni, da je ze hila sldenjena.
Neohstojeea hi hila le, ce sploh ne hi hila sklenjena. Poleg tega cl. 61 OZ
govori o nastanku pogojne pravice v primeru sklenitve pogodbe pod odloznim
pogojem. Ta pravica pa seveda ni mogla nastati, ce ni hila sklenjena veljavna
pogodha. Sicer je tudi formulacija cl. 61 OZ nenatancna; iz nje pa je vendarle
mogoee sklepati, da pri odlomem pogoju torej ni pogojna sklenitev pogodbe,
temvee nastanek veeine pogodbenih ucinkov.
Zdi se, da si je nenatancno formulacijo Cl. 59/odst. 1 OZ treha razlagati tako- 920
le: pod odloZnim pogojem sklenjena pogodha je sklenjena in tako ohstaja.
Pogodba tudi velja, odlozen je le nastanek glavnih, torej na uresnicitev pogoja
vezanih pogodbenih ucinkov.322 Ti nastanejo z nastopom pogoja -lahk.o seve-
v
da tudi nikoli. Ze pred tern pa nastanejo stranske ohveznosti, namree ravnanja
v sldadu z naeelom vestnosti in postenja (cl. 59/odst. 4 OZ). Ce se izpolni
odlol.ni pogoj, se praviloma steje, da pogodha ucinkuje od trenutka sklenitve,
torej za nazaj (cl. 59/odst. 2 OZ).
Cl. 59/odst. 4 OZ skuSa varovati stranko pred tern, da hi nasprotna stranka 921
s svojim ravnanjem v nasprotju z naeelom vestnosti in postenja prepreeila
nastop pogoja. Ce pa le pride do takSnega primera, potem pogoj velja za
uresnicenega.
Posehne dolocbe urejajo nedopusten in nemogoe pogoj. Nedopusten pogoj 922
povzroei nicnost celotne pogodbe (cl. 60/odst. 1 OZ). Nemogoe odloZ:ni pogoj
povzroei nicnost pogodbe, in to je tudi razumljivo. Nemogoe odloZ:ni pogoj hi
imel posled.ico, da hi pogodha nikoli ne mogla zaeeti ucinkovati, in hi v takem
322Cigoj, Veliki komentar ZOR, 1984, kom.. k a 74, str. 295 (~. ll); podobno lcot tu Plav~ OZ s
kom., kom. k Cl. 59, str. 378 in 379 (tl!. 2).
269
primeru pravzaprav slo za primer zacetne nicnosti (cl. 35 OZ). Pod nemogo-
cim razveznim pogojem sklenjena pogodba pa je ocitno sk.lenjena, veljavna in
ima pravne ucinke. Nemogoc razvezni pogoj se nikoli ne more uresniciti, kar
pa ne skodi, saj sta se pogodbenika ocitno relela vezati s pogodbo. Torej je
tudi razumljiv cl. 60/odst. 2 na koncu OZ: nemogoe razvezni pogoj se steje
za neobstojecega.
923 4. Dopustnost pogoja
Pogoj in rok sta naeeloma dopustni dolocili. Zakonodaja vcasih pogoja vsee-
no ne dopusca, na primer pri zemljiskoknjimem dovolilu (cl. 23 SPZ). Thdi
lastninska pravica naceloma ne sme biti vezana na rok ali pogoj, toda zakon
lahko doloci tudi drugace (cl. 37/odst. 2 SPZ). Tako je na primer pridobitev
lastninske pravice na premicnini lahko vendarle vezana na pogoj placila celot-
ne kupnine (cl. 520 OZ); gre za tako imenovani pridrZek lastninske pravice,
ki je dopusten. Ni pa pridrZek lastninske pravice dopusten pri nepremiCninah,
saj ustrezne doloc"be te vrste ni.
924 V prvem primeru je pogoj nedopusten (cl. 23 SPZ). Pogojnega zemljiskoknjiz-
nega dovolila bi ne smel overiti re notar in bi neoverjeno zemljiskoknjiZno
dovolilo bilo nicno zaradi ~itve dolOCb o obliki (cl. 55/odst. 1 OZ). Ce pa bi
ga notar vseeno overil, bi bil nieen zaradi nedopustnosti (Cl. 60 OZ).
925 V drugem primeru lahko stranki dosezeta svoj cilj s prodajo z lastninskim
priddkom (cl. 520/odst. 1 OZ), ki pa je mogoc le na prernicninah. Ker je treba
skleniti pogodbo glede premicnine, ni ovire, da bi lastninski priddek ne mogel
biti dogovorjen. V primeru prodaje pod lastninskim priddkom je prenos
lastninske pravice pogojen, pogoj pa je placilo celotne kupnine (cl. 520/odst. 1
OZ). Vse dok.ler kupnina ni plaeana, prodajalec ohrani lastninsko pravico in
uziva varstvo kot vsak drug lastnik, na primer po clenih 92 in 98 SPZ. V pri-
meru neplaeevanja kupnine lahko torej zahteva izrocitev stvari od kupca.
926 Pogoja glede na naravo pravnih razmerij ni mogoee dogovoriti niti pri posa-
meznih druZinskopravnih pravnih poslih, na primer pri sklenitvi zakonske
zveze. Gre za nujno nepogojne pravne posle.323 Bolj koCljivo pa je, kaj velja
za oblikovalne pravice, na primer za izpodbijanje, odstop od pogodbe, odpoved
in tudi pobot. Nemska literatura si v takih primerih pomaga s par. 388/st. 2
323 Prim. Stempihar, Zasebno pravo, r. st. 383.
270
----------------------~
BGB, ki se nana~a na pobot. Po tej doloehi je pobotna izjava neveljavna, ee

je vezana na pogoj. Iz te osamljene doloCbe nem~ka literatura sklepa, da je
neveljavna tudi vsaka druga pod pogojem izvrSevana ohlikovalna pravica. Tako
je tudi sicer v nem~ki sodni praksi in literaturi splo~no sprejeto stali~~e. 324 ki
ima vsaj nekaj opore v veljavnem predpisu. Enaka so stali~ca v avstrijski sodni
praksi in literaturi, ki pa nimajo nobene opore v zakonodaji.325 Thdi v OZ ni
opore za opisano stali~ee. Pravni polozaj je torej po tej plati enak v avstrijskem
in slovenskem pravu.
Ureditev v nem~kem pravu ter stali~ee ne~ke in avstrijske sodne prakse 927
in literature sta smiselna, saj so pri iz~vanju ohlikovalnih pravic moeno
prizadete koristi tretjega, in prav tretji mora vedeti, kak~en je pravni poloZa.j.
To ne velja ahsolutno; ohstaja vee izjem. Prejemnika izjave volje, ki pomeni
uresnieevanje ohlikovalne pravic, ni treha varovati, ~e se je odpovedal svojemu
varstvu ali ~e izjemoma varstvo ni potrehno. Tako je, ce sta se stranki dogo-
vorili za pogoj ali rok ali ce je nastop pogoja odvisen izkljucno od ravnanja
prejemnika izjave volje (t i. potestativni pogoj). Ce je za nastanek pravne
posledice odloeilno le ravnanje prejemnika izjave volje, zanj ne ohstaja nejas-
oost glede pravnega poloZa.ja.326
5. Hotni (potestativni) in nehotni (kazualni) pogoj 928
Hotni (potestativni) pogoj je odvisen od volje ene od strank. Njegovo nasprotje

je nebotni (kazualni) pogoj,327 ki je odvisen od oakljucja, torej ne od volje
katere od strank. Pogoj je lahk.o tudi me~an. 328
0 dopustnosti nebotnih pogojev ne more hiti dvoma, pri hotnih pogojib pa to 929
ni tako oeitno. Ali ne hi hilo morda nemoralno, ce hi lahko ena stranka sama
odloeilno vplivala na pravni posel, druga stranka pa hi to morala trpeti in bi
hila tako rekoe povsem odvisna od volje druge stranke?
Zakonodajalec tega ni videl tako. Dober primer hotnega pogoja je pri kupu na 930
posku~njo (cl. 514/odst. 1 OZ). Njegovo histvo je prav v tern, da kupec vzame
324 Brox/Wallcer, AT, r. ~t 487; LarenziWolf, AT, par. 15, r. ~t. 75 (v opombi pod fuo navaja tako
stali!!h! kot spl~no in navaja dodalno literatwo).
32S MBikl. Gscbnitzer, AT, str. 752 (lf. 2); KozioVWelser, Grundriss, str. 175.
326 Brox/Walker, AT, r. ~t 487.
m Novalc, Uvod v ci vilno pravo, str. 203 (t~. 7.1.5); Stempihar, Zasebno pravo, r. h. 382 (~. 3).
:m Stempibar, Zasebno pravo, r. ~. 382 (~. 3).
271
stvar pod pogojem, da ustreza njegovim reljam. Pri tern se kupcu ni treba
ozirati na obstoj doloeenih objektivnih lastnosti (prim. cl. 515 OZ), temvec
lahko ravna po svojih zeljah - in muhah, ce jib ima kaj.
931 II. Zavarovanje pogojne pravice

Ce je pogodba sklenjena pod odloznim pogojem, je lahko v casu do morebitne
uresnicitve odlozilnega pogoja upnikov zahtevek do dolznika v nevarnosti.
DolZnik lahko na primer poskusa ravnati v nasprotju z nacelom vestnosti in
postenja ter prepreeiti uresnicitev pogoja.
932 Ce je upnikov zahtevek iz taldnega ali kaksnega drugega razloga v nevarnosti,
lahko zahteva ustrezno zavarovanje svoje pravice (cl. 61 OZ).
933 § 25 Rok in termin
Primeri
1. Prodajalec in kupec skleneta prodajno pogodbo o rabljenem kolesu
9. 3. 2010. V pogodbi se dogovorita, da mora prodajalec kupcu izroeiti
stvar eez sedem dni. Kdaj mora biti torej kolo izroCeno? Za odgovor
glej r. It. 939 in 940.
2. Prodajalec in kupec skleneta prodajno pogodbo o rabljenem kolesu v
torek, 9. 3. 2010. Dogovorita se, da mora biti kolo izroeeno cez teden dni.
Kdaj mora biti torej kolo izroCeno? Za odgovor glej r. st. 939 in 942.
3. V enakem primeru, kot je prvi, stranki skleneta pogodbo tako, da
zadnji dan sedemdnevnega roka pade na nedeljo. Kdaj mora torej pro-
dajalec izroCiti kolo? Za odgovor glej r. st. 944.
I. Rok
1. Opredelitev roka
Rok v OZ ni opredeljen. Na podlagi cl. 62 OZ je mogoce sklepati, da je
to doloceno (casovno) obdobje. V vsakem primeru mora biti doloceno,
272
na primer v dnevih, tednih mesecih ali letih, ali vsaj do1oc1jivo. OZ na

vee mestih doloca roke, na primer v c1enih 44 (trimeseeni rok za vlozitev
tozbe na razveljavitev pogodbe), 95/odst. 2 (tridesetdnevni rok za to, da se
pogodbenik, v cigar interesu je doloeena izpodbojnost, izreee, ali vztraja
pri pogodbi); cl. 99 oz (prenehanje pravice do izpodbijanja pogodbe;
dolocena sta enoletni in triletni rok); cl. 119/odst. 4 OZ (petletni rok za
vlozitev zahtevka za zmanj~anje obveznosti na pravicen znesek pri oderu~ki
pogodbi) itd.
Posebna skupina so roki, do1zina katerih je doloeena s pravno nedoloeenim 934

pojmom. Tako mora na primer upnik nemudoma329 sporoeiti dolZniku, da si
pridrZuje pravico do pogodbene kazni, ee je bila ta doloeena zaradi zamude in
je upnik sprejel izpolnitev obveznosti (cl. 251/odst. 5 OZ); stvarne napake je
treba pri gospodarskih pogodbah grajati nemudoma (elena 461/odst. 1 in 462/
odst. 1 OZ) ali vsaj »brZ. ko je po normalnem teku stvari« kupec 1ahko izvedel
za napake od svojih odjemalcev (cl. 461/odst. 3 OZ) itd.
Rok je lahko doloeen z materialnopravnim predpisom ali pa je dogovorjen s 935

pravnim poslom. Ce se stranki dogovorita o roku, potem pravni pose) oroeita;
tak pravni posel je oroeen. Omejitev za dogovor o rokih v OZ skoraj ni. Izjema
so zastaralni roki, ki jib stranke ne morejo dogovoriti kraj~e ali dalj~e (cl. 339/
odst. 1 OZ). S pravnim pos1om tudi ni mogoee doloeiti, da zastaranje nekaj
casa ne bo teldo (cl. 339/odst. 2 OZ).
Doloebe o rokih se lahko razvrstijo v stiri skupine: doloebe o zacetku teka 936
roka, o koncu teka roka, o izracunavanju roka in o pomenu roka za ucinkova-
nje pogodbe. Doloebe o zaeetku, koncu in izraCunavanju roka so predvsem v
cl. 62 OZ, doloebe o koncu roka pa poleg tega se na nekoliko skritem mestu,
namree v cl. 112 ZPP. Pravila o ucinkih roka so v cl. 63 OZ, ki pa odkazuje
na smiselno uporabo Cl. 59 OZ.
329 Nedolocni pravni pojem »nemudoma« se pojavlja tudi v nemlkem zasebnem pravu. Orugace
kot v OZ pa je ta nedolocni pravni pojem v par. 121/odst. I BGB opredeljen prav prirocno.
Nemudoma pomeni toliko kot »brez krivdnega odl~anja«. Opredelitcv se nan~a le na izpodboj-
nostni rok, izpodbojnostni upravirenec mora nam~ izpodbijati nemudoma in par. 121/odst. 1
BGB opredeli, kaj to pomeni. Vcndar pa seta prirocna opredelitev uporablja vsepovsod v zaseb-
nem pravu, ne le v zvezi z izpodbojnostnim rokom. Ker je prirocna, bi jo lahko uporabljali tudi v
slovcnskem pravu.
273
937 2. Zacetek roka
Za zacetek teka roka je glede na cl. 62 OZ odloeilen neki dogodek. Cl. 62 OZ

glede zacetk:a teka roka razlikuje med dnevnimi roki na eni strani in vsemi
drugimi (tedenskimi, meseenimi in letnimi) na drugi strani. Dnevni rok zacne
teei prvi dan po dogodku, od katerega se racuna. Tisti dan, na katerega se
dogodi dogodek, se torej ne vracuna v rok. Razlog je verjetno v tern, da so
dnevni roki veeinoma kratki. Napacno bi jib bilo se dodatno skrajsati s tern,
da bi se v rok vracunal re dan, na katerega se je zgodil dogodek, od katerega
se racuna rok.
938 Pri vseb drugih rokih (tedenskih, mesecnih in letnih) se prvi dan racuna v rok.
Ti roki so praviloma daljsi, zato ni stvarne potrebe, da bi rok zaeel teei sele
prvi dan po dogodku.
939 V prvem primeru zacne teei rok 10. 3. 2010. V drugem primeru zacne teei
rok ze dan prej, DamreC 9. 3. 2010. Ta dan je bil torek.
940 3. Konec roka
Konec teka roka je doloeen le za dnevne roke. Rok se izteCe z iztekom zadnjega
dne roka (cl. 62/odst. 1 OZ). Ce je na primer zadnji dan roka 5. 6. 2010, potem
se rok iztece 5. 6. 2010 ob 24.00 (ob polnoei med 5. 6. 2010 in 6. 6. 2010). V
prvem primeru se bo rok torej iztekel 16. 3. 2010 ob 24.00 (ob polnoei med
16. 3. in 17. 3. 2010).
941 V tednih, mesecih ali letih doloeeni rok se konca tistega dne, ki se po imenu
v
in stevilki ujema z dnem nastanka dogodka, od katerega zacne teei. Ce take-
ga dneva v zadnjem mesecu ni, se izjemoma konca zadnji dan tega meseca
(cl. 62/odst. 2 OZ). Norma je povrsna.330 Irne imajo le dnevi v tednu, stevilke
pa nimajo. Po imenu se lahko ravna le konec tedenskega roka. Stevilka se
lahko uporabi le pri meseenih in letnih rokih, ime pa ne. Ce zacne na primer
rok teei v torek in sproZi enotedenski rok, potem se bo iztekel v torek eez en
teden. Ce se zgodi dogodek, od katerega zacne teei rok 11. 7. 2010, in se z
njim zacne enomeseeni rok, potem se rok izteee 11. 8. 2010.
330 Podobno Plavsak, OZ s kom., kom. k ~1. 62, str. 386 in 387 (l~. 3): »norma je delno nedosledna«.
Razlaga v nadaljevanju pa se od te tukaj ne razlikuje.
274
Kdaj v zadnjem dnevu se kon~ tedenski, meseeni ali letni rok, OZ ne dol~. 942
Ker pa je poloZaj povsem podoben kot pri dnevnem roku, bi moralo veljati isto.
Rok se izteCe s koncem dneva, torej ob 24.00 (ob polnoci proti naslednjemu
dnevu). V drugem primeru se bo rok torej iztekel v torek, 16. 3. 2010 (ob
polno~i med 16. 3. in 17. 3. 2010). To paje naklju~je; pogosto ali celo pravilo-
ma se izteki roka v dnevih na eni strani in v drugib ra~unskib enotah (tednih,
mesecih in letih) na drugi ne ujemajo.
Ce za~ne na primer enomeseeni rok teei s sklenitvijo pogodbe in je bila pogod- 943
ba sklenjena 15. 4. 2009, potem se bo rok (praviloma) izteke1 15. 5. 2009.
y
Natan~neje, 15. 5. 2009 ob 24.00, torej ob polnoci med 15. 5. in 16. 5. Ce bi

namesto tega rok zn~al 30 dni, potem bi se tudi iztekel 15. 5. Ce bi namesto
tega rok zna8al 31 dni, bi se kon~al pozneje, in ne 15. 5.
OZ pa dolo~a se moznost podaljsanja roka: ce se zadnji dan roka ujema z 944

dnem, ko se po zakonu ne dela, se za zadnji dan roka steje naslednji delavnik
(cl. 62/odst. 1 in 2 OZ). To pravilo velja brez izjeme za vse roke, dnevne,
tedenske, meseene in letne.33l V tretjem primeru se bo torej rok iztekel sele v
ponedeljek ob 24.00 (v noci na torek). Ce pa tudi ponedeljek ne bo dan, ko se
po zakonu dela, se bo rok iztekel 8ele v torek (ob polnoci v noei na sredo).
Dolocbe o rokih so tudi v ZPP (cl. 110 in nasl.). Vecinoma se nanasajo le na 945
procesne roke, to je tiste, ki jib dol~ ZPP kot procesni zakon. Poleg pro-
cesnih rokov obstajajo se materialnopravni; te doloca materialno pravo, na
primer OZ.
Med pomembnejsimi (in pogosto uporabljenimi) dolocbami je ~1. 112/odst. 2 946

ZPP. V njem je doloreno, da ce se poslje vloga po posti priporOCeno, se steje
dan oddaje na posto za dan izrocitve sodiscu. Vlozitev vloge po posti in pri-
porOCeno torej vodi do podaljsanja roka. Poleg tega je urejeno, kdaj je vloga
izrOCena sodiscu, ~e se poslje po etektronski poti (~1. 112/odst. 3 ZPP), itd.
Vse te doloebe bi veljale le za procesne roke, ~e ne bi bilo cl. 112/odst. 9
ZPP. Ta doloea, da ~e je dolocen rok, v katerem je treba vloziti tozbo po
posebnih predpisih, se ~1. 112/odst. 1 do 8 ZPP uporabljajo tudi za ta rok;
smiselno enako velja za zastaralni rok. Za cas potovanja po posti (ce gre za
pripo~eno posiljko) se torej podaljsajo ne le procesni, temvee tudi nekateri
materialnopravni roki.
331 Plavbk, az s kom., kom. k ~1. 62, str. 387 (t~. 3).
275
947 Sodno varstvo pred motenjem posesti je na primer mogoce zahtevati v tridese-
tih dneh od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje in storilca (cl. 32 SPZ).
Ta rok doloea poseben predpis, ki je poleg tega 8e materialnopravne narave,
nam.reC SPZ. Ce vloZi posestnik tozbo priporoeeno 8e v tridesetdnevnem roku,
jo je vloZil pravoeasno, saj se materialnopravni rok za zahtevek pred motenjem
posesti podaljsa za cas potovanja tozbe po posti.
948 4. Racunanje roka
ct. 62/odst. 4 oz vsebuje se posebno razlagalno pravilo, kaj pomenijo zacetek,

sredina in konec meseca. Zacetek meseca pomeni prvi, sredina petnajsti in
konec zadnji dan v mesecu. Ta pravila vplivajo na racunanje roka.
949 Ta pravila so povsem razlagalne narave, nikakor ne prisilna, kot je razvidno iz
cl. 62/odst. 4 OZ: vse to velja le, ee kaj drugega ne izhaja iz namena strank,
narave pogodbenega razmerja ali iz obicajev.
950 5. Pomen roka za pogodbene ucinke
Na rok je lahko vezana vsaka izjava volje, vendar tudi oprava kakSnega real-
nega akta in na splosno nastop eesa povsem dejanskega. PodroCje uporabe
cl. 63 OZ pa je precej ozje, saj se nana8a le na ucinke na rok vezane pogodbe.
Glede tega cl. 63 OZ odkazuje na smiselno uporabo doloeb o pogoju, torej
zlasti na cl. 59 OZ.
951 Roki sicer niso kot pogoji odlozni in razvezni, temvee so zacetni in koncni.
Razlika v izrazju je sicer oeitna, razlika v vsebini pa prav majhna.332 ZaCetni
rok ima iste ucinke kot odlomi pogoj. Koncni rok ima iste uCinke kot razvezni
pogoj. Pri obeh rokih je v nasprotju s pogojem zanesljivo, da bosta nastopila.
Pogodba z dogovorjenim zacetnim rokom je sicer sklenjena, vendar se nima
polnih ucinkov vse do nastopa zacetnega roka. Pogodba z dogovorjenim konc-
nim rokom pa je sklenjena in ima vse ucinke praviloma takoj, ucinkovati pa
preneha, ko nastopi koncni rok.
952 OroCitev pogodbe, to je doloeitev roka, v doloeenih primerih ni dopustna,
podobno kot pri pogoju, na primer pri sklenitvi zakonske zveze. Kot pri pogoju
332 Plavbk, OZ s kom., kom. k <!1. 63, str. 388 in 389.
276
vetinoma manjkajo izrecne dolocbe in se lahko na nedopustnost pogoja sklepa

le iz same zakonske ureditve.
V zakonodaji in pravnoposlovni praksi se uporabljata tudi izraza »dolocen 953

~as« in njegovo nasprotje »nedolocen ~as«. Pogosta sta v delovnem pravu
in na splo~no pri vseh trajnih obveznostnih razrnerjih. Tako na primer ze
eden od zacetnih clenov ZDR (cl. 10/odst. 1 ZDR) doloca, da se pogodba
o zaposlitvi praviloma sklene za nedolocen cas. Naslednji odstavek istega
elena pa doloca nekaj samoumevnega. Ce namret s pogodbo o zaposlit-
vi (ki mora praviloma biti pisna, glej cl. 15/odst. 1 ZDR) cas trajanja
ni dolocen pisno, se domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za
nedolocen cas. Iz te opredelitve postane hitro jasno, na kaj se misli s
parom dolocen/nedolOCeo cas. Misli se na rok: za nedolocen cas sklenje-
na pogodba o zaposlitvi je pogodba brez koncnega roka, za dolocen cas
sklenjena pogodba pa je orocena s koncnim rokom. V ZDR uzakonjeno in
v praksi tudi na drugih podrocjih ze dolgo ustaljeno izrdanje se razlikuje
tistega, ki je v splo~ni rabi v zasebnem pravu. Predvsem pa je vsebinsko
neprimerno: cas je abstrakten pojem, nedoloeen ali dolocen cas sploh ne
obstajata. Obstajajo pa casovna obdobja in casovne tocke. Rok je easovno
obdobje, termin pa casovna tocka.
II. Trenutek (termin) 954
Ureditev roka je v OZ precej skromna, pojma trenutek (termin) ali kaksnega

enakovrednega izraza pa v OZ sploh ni.
Trenutek (termin) je easovna tOCka, v kateri naj bi se nekaj zgodilo, bodisi 955
da gre za nekaj dejanskega ali za nastop kakSnega pravnega ucinka Rok je
omejeno casovno obdobje, ki je dolOCeno ali vsaj dolocljivo. Zato je med
njima tudi treba razlikovati. Tennin je, »geometricno izrdeno, casovna tocka,
... ' rok je Crta, ali casovno gledano razdobje med zaeetno in koneno easovno
tOCko«. 333 Ce se pogodbeni stranki na primer dogovorita, da mora prodajalec
kupcu izrociti predmet prodajne pogodbe (cl. 435/odst. 1 OZ) v petnajstih
dneh od sklenitve pogodbe, sta torej dolocila rok. Ce pa se sta dogovorila, da
mora stvar izroCiti 26. 6. 2010, sta dolocila tennin.
277
956 Termin pribrani racunanje izteka roka. Doloebe o podaljsanju roka (cl. 62/
odst. 3 OZ) za termin ne veljajo niti smiselno,334 saj so dispozitivno pravo
in lahko stranki s pravnirn poslom od njih praviloma odstopita. Dogovor o
terminu pa je tak dopustni dogovor.
334 Plavsak, OZ s lrom., kom. k cl 62, str. 387 (tC. 2).
278
Sesto poglavje: Zastopanje 957
§ 26 Zastopanje
I. Razlogi za zastopanje in njegov pomen

Kdor da izjavo volje, ravna praviloma za sebe samega. Posledice njegovega
poslovnega ravnanja zadenejo njega. Ce nekdo na primer sklene prodajno
pogodbo o novih cevljih, bo iz nje sam upravicen in zavezan. Pogosto pa
obstaja potreba, da nekdo ravna za drugega in da tega drugega zadenejo vse
posledice tujega ravnanja.
Razlogi za zastopanje so lahko dejanski. Talco lahko na primer zena zastopa 958
odsotnega moza v casu sluzbene poti, ce je prav takrat treba dati izjavo volje.
Zastopanje je lahko potrebno tudi iz drugih razlogov, k.er na primer zastopani
ne pozna prava ali krajevnih razmer itd. Razlogi za zastopanje so lahko tudi
pravne narave. Talco je na primer potrebno zastopanje polnoletne, vendar
poslovno nesposobne osebe. Vcasih je mogoee celo, da so razlogi hkrati dejan-
ski in pravni. Majhen otrok niti se ne more podati izjave volje, hk:rati pa je re
iz pravnih razlogov, zaradi svoje poslovne nesposobnosti, niti ne more.
Zastopanje je zaradi prakticnosti precej pogosto. To se lahko pojasni na prime- 959

ru nalcupovalnega sredisca, ki posluje v pravni obliki d. o. o. in ima zaposlenih
50 prodajalk. Zakonski zastopnik je poslovodja, ki pa vseh raz1icnih pogodb
ne more sklepati osebno. Thdi zato so v na.kupovalnem srediscu zaposlene
prodajalke, ki ga zastopajo.
Podobno je pri poslovno nesposobnih osebah. Poslovno nesposobni lastnik 960
nepremicnine s hiso ne more dati ustrezne izjave volje, ko je treba opraviti
vzddevalna dela. Sam ne more skleniti podjemne pogodbe s kleparjem in
krovcem. Ustrezno izjavo volje za sklenitev podjemne pogodbe pa lahko da in
sprejme zastopnik poslovno nesposobne osebe.
Cl. 69 OZ in naslednji dajejo mofuost, da se pogodba ali drug pravni posel 961
sklene po zastopniku. Poleg tega lahko zastopnik v imenu zastopanega opravi
vsalco drugo pravno dejanje (cl. 70/odst. 2 OZ). Ker pravni posel vedno vse-
buje vsaj eno izjavo volje, se lahko pravilo iz cl. 69/odst. 1 OZ poenostavi:
279
po zastopniku se lahko izjavi vsaka izjava volje, poleg nje pa opravi ~e vsako
drugo pravno dejanje.
962 Zastopanje je lahko aktivno in pasivno. Pri aktivnem (oddajnem) zastopanju
zastopnik da izjavo volje, pri pasivnem (prejemnem) pa jo prejme. Cl. 69/
odst. 1 OZ ne vsebuje nobenih omejitev glede tega. ali je zastopanje mogoee
na strani dajalca ali prejemnika ponudbe. Mogoee je torej oboje: aktivno in
pasivno zastopanje. To sicer velja za vsako izjavo volje.
963 II. Pricakovanja in koristi strank

Pri zastopanju je treba razlikovati tri osebe: zastopnik, zastopani in tretji.
964 Ce pravni posel sklene zastopnik (kot tisti, ki ravna za zastopano osebo ),
potem tudi da izjavo volje v imenu zastopanega. Pravni ucinki izjave volje
zadenejo neposredno zastopanega (cl. 70/odst. 1 OZ). Zastopnik sicer izjavlja
svojo lastno voljo, toda vsi ucinki zadenejo zastopanega. ki ne da lastne izjave
volje. Lahko bi se reklo, da se izjava volje priracuna (pripi~e) zastopanemu.
Ucinki so taki, kot da bi jo dal sam.
965 Tretji je prejemnik izjave volje oziroma, splosneje, naslovnik vsakega drugega
pravnega dejanja. Stranka pravnega posla poleg zastopanega samega je torej
neposredno zastopani, in ne zastopnik. Zastopnik je le »podaljsana roka«
zastopanega.
966 1. tnteres tretjega

lnteres tretjega je poznati sopogodbenika. Tretji mora imeti mofnost, da si
sam izbere sopogodbenika, tako da lahko presodi, ali je vreden zaupanja
Zato OZ govori o tern, da je zastopanje podano le, ee ravna zastopnik v imenu
zastopanega (zaeetek cl. 70/odst. 3 OZ). Zastopnik mora razk:riti zastopanje,
zastopanje mora biti oeitno, ne skrito.
967 2. tnteres zastopanega

lnteres zastopanega je, da ga ne zastopa vsakdo, temvee le zastopnik. Poleg
tega je v interesu zastopanega, da zastopnik upo~teva pooblastilo. Zato cl. 70/
odst. 1 OZ doloea, da zastopanega zavezuje le pogodba, ki jo sklene zastopnik
280
»V mejah svojih pooblastil«. Naeeloma zato zastopanega pravni posel ne vere,

ee zastopnik ne ravna v okviru svojih pooblastil, to je upravieenosti za zasto-
panje (~l. 69/odst. 2 OZ). V nadaljevanju bo razlouno, da to ne pomeni, da pri
prekora~itvi pooblastil zastopanega ne doleti od~odninska pravna posledica.
3. lnteres tretjega pri neobstoju pooblastil

Ce zastopnik sklene pogodbo v imenu zastopanega, toda brez pooblastil, si
zasluZita varstvo tako tretji kot zastopani.
Ce je zastopnik prekora51 pooblastila, zastopanega pogodba naeeloma ne 969
zavezuje (n 72/odst. 1 OZ). Zastopani pa je skupaj z zastopnikom solidarno
od~odninsko odgovoren drugi stranki (a. 72/odst. 5 OZ). Treba pa je opozo-
riti, da tudi prekora~itev pooblastila pomeni ravnanje brez pooblastila. lnteres
tretjega se torej varuje z od~odninskim zahtevkom.
Ce zastopnik (splob) ni imel pooblastila, pa zastopani ni niti zavezan izpol- 970
niti obveznosti iz pogodbe niti ni od§kodninsko odgovoren drugi stranki (cl.
73/odst. 1 in 4 OZ). Od~kodninsko odgovoren pa je zastopnik (~l. 73/odst. 4
OZ).
OZ torej mocneje varuje polobj tretjega kot zastopanega. saj je zastopani lahko 9n
v nekaterih primerih, v katerib je zastopnik ravnal brez pooblastila, tretjemu
celo od~odninsko odgovoren. Gre za primere prekora~itve pooblastila.
Ill. Vsebina zastopanja 972
Zastopnik lahko sklene pogodbo in vsak drug pravni posel (~1. 69/odst 1
OZ). Cl. 69/odst. 1 OZ izhaja torej iz pravne posledice, ki nastane na podlagi
zastopnikovega ravnanja: pravni posel je sklenjen. Za sklenitev pravnega posla
sta praviloma potrebna ponudba in sprejem ponudbe (~leni 15, 22 in 29 OZ).
Zastopnik torej ponudbo ocitno Iahko da in sprejme. ct.
69/odst. 1 oz pa ne
doloca, ali lahko na primer zastopnik oblikuje pravni posel z razlicnirni obli-
kovalnimi izjavami volje, na primer z odpovedjo.
Cl. 69/odst. 1 OZ dopolnjuje ~e ~1. 70/odst. 2 OZ. Zastopnik lahko opravi ~e 97J
killno drugo pravno dejanje za zastopanega (cl. 70/odst. 2 OZ). OCitno cl. 7
/odst. 2 OZ sklenitev pogodbe ~teje za pravno dejanje, saj se sklicuje na cl. 70/
odst. 1 OZ. Pri tern pa je nenataneen. Sklenitev pogodbe je lahko le posledica
281
kaksnega dejanja in ni identicna s sarnirn dejanjern. Huje od povrsnega izra-

zanja je, da OZ ne opredeljuje pravnega dejanja, ki je pri zastopanju precej
pomembno. ce je namrec k pravnirn dejanjern mogoee steti prav vsa dejanja,
ki povzroeijo pravno posledico, potem k njim spada tudi realni akt. sicer pa ne.
Tako bi bil vajenec, ki bi ga obrtnik poslal izpolnit naroeilo, obrtnikov zastop-
nik, ceprav bi Ie opravljal realni akt. ce pojern pravnega dejanja ne zajema se
realnega akta, pa vajenec ne bi bil obrtnikov zastopnik.
974 Pojem pravnega dejanja je oCitno treba ornejiti na vsa tista dejanja, ki se
opravljajo v imenu zastopanega (cl. 70/odst. 1 in 2 OZ). V imenu drugega
pa se lahko opravljajo Ie dejanja, pri katerih je potrebna izjava ali sporoeilo
za nastanek doloeene pravne posledice. Realni akti se re zato ne uvr8cajo k
pravnirn dejanjem, saj pri njih nastanejo pravne posledice neodvisno od izjave.
Izjave volje pa se oCitno uvrscajo k pravnim dejanjem.
975 Poleg izjav volje je mogoee k pravnim dejanjem uvrstiti se pravnoposlovnim
ravnanjem podobna ravnanja, ker je zanje praviloma potrebna izjava Izjave
vednosti, na primer pobotnica (cl. 296 OZ), grajanje stvarnih napak (cleni 461,
462 in 464 OZ) in podobno, so torej pravna dejanja. 335
976 Ker je k pravnim dejanjern mogoee steti vse razlicne izjave volje vkljucno z
oblikovalnimi izjavami volje, je torej pravni posel mogoee odpovedati tudi po
zastopniku.
977 V zvezi z zastopanjem je zlasti pomembno, ali ima zastopnik pooblastilo,
to je pravno moe, da sam oblikuje izjavo. 0 tern, kaksna bo vsebina izjave,
odloea seveda zastopnik. To je zlasti ocitno v primerih, v katerih zastopani ni
sposoben tvoriti nikakr8ne izjave, ker je na primer poslovno nesposoben ali
pa ker je ne more tvoriti iz drugih razlogov. Tako so na primer pravne osebe
sicer samostojni nosilci pravic in dolrnosti, vendar s tern (namree kot pravne
osebe) nimajo same po sebi nobene sposobnosti podati kakrsnokoli izjavo. To
zanje poenejo ljudje, to je njihovi zastopniki.
335 Prim. na primer Stempihar, Zasebno pravo, r. st. 287 in nasl. Stempihar je priSe! do pribliino
enake oprcdelitve pravnega dejanja, kot je zgoraj. Vsekakor pane ~teje realnih aktov k pravnim deja-
njem. Avstrijska literatura opredeljuje pravno dejanje neenotno; Faistenberger in Barta, Gscbnitzer.
AT, str. 450 (t~. b), pravna dejanja oprcdcljujeta kot pravnoposlovnim podobna ravnanja. Koziol in
Welser, Grundriss, str. 89, pa razlik.ujeta med pravnimi dejanji v sirSem in ofjem pomenu. Pravna
dejanja v §ir~em pomenu oprcdeljujeta kot skupni pojcm za pravne posle in pravnoposlovnim deja-
njem podobna dejanja. Pravna dejanja v ofjem pomenu so zanju sporo~ila volje in predstav, skratka
vsa tista sporocila, za katera ni potrebna nobena posebna volja glede doseganja dolocenih pravnih
posledic.
282
---------------------
IV. Razmejitve 971
Od zastopanja je treba razlikovati primere, pri katerih ne gre za zastopanje.
1. »Zastopanje« pri realnih aktih
Zastopanje je ravnanje pri pravnih poslih in pri drugih pravnih dejanjih. 979
»Zastopanje« pri realnem aktu torej ni mogoee. Ce na primer ldepar po§lje
pomoenika popravit naroenikov zleb, opravljanje tega dela ni pravnoposlovno
opravilo, saj pravna posledica nastane neodvisno od volje. Gre za realni akt.
V takem primeru ni mogoee govoriti o zastopanju. To ni nepomembno. Ker
ni potrebna volja, pravna posledica pa vseeno nastane, je lahko »zastopnik«
pri realnem aktu tudi oseba brez poslovne sposobnosti.
Tako bo Jahko na primer prodajalec, ki je s kupcem sklenil prodajno pogod- 980

bo, svojega petletnega otroka postal h kupcu, naj mu izroCi stvar v posest
(cl. 60/odst. 1 SPZ). Petletni otrok ni poslovno sposoben, vendar to niti ni
pomembno. Izroeitev stvari je realni akt in zanj ni potrebna volja, torej tudi
ne poslovna sposobnost. Razumljivo pa je, da je vcasih izroCitev stvari po
zastopniku potrebna, kar SPZ posebej ureja (cl. 62 SPZ). Tako je na primer
pri vseh pravnih osebah.
2. Posredovanje pri sklenitvl pogodb 981
Pri posredovanju pri sklenitvi pogodbe si posrednik prizadeva za sklenitev

neke pogodbe. Njegova opravila so vedno usmerjena na sklenitev pogodbe
med dvema drugima osebama. Pogodbe ne sklene posrednik, temvec drugi
dve osebi (prim. na primer cl. 837 OZ). Posrednik pri posrednilli pogodbi
ni zastopnik (cl. 837 OZ). Thdi trgovski zastopnik praviloma ni zastopnik (cl.
807/odst. 1 OZ; prim. tudi cl. 809 OZ) kljub imenu, ki ga- napacno - ozna-
cuje za zastopnika.
3. Posredni zastopnik 982
Za primere posrednega zastopanja je znacilno, da posredni zastopnik vedno

ravna v lastnem imenu. Po dogovoru s tretjim je dolZan varovati njegove
koristi in morda nanj prenesti koristi pravnega posla. Takega »zastopnika«
283
lahko imenujemo tudi posredni, prikriti, indirektni ali tihi zastopnik. 336
Pravno pa seveda ni zastopnik ~e zato, ker ravna v svojem imenu in torej ne
izpolnjuje temeljne predpostavke za zastopanje po cl. 70/odst. 1 OZ: ravnanje
v tujem imenu.
983 V slovenski zakonodaji je pogosta fonnulacija, da bo pogodbena stranka v svo-

jem imenu in na tuj racun sklepala pogodbe (prim. na primer elena 788/odst. 1
in 851/odst. 1 OZ). To ozna~uje, da gre v teh primerih za posredno zastopanje.
V nekaj primerih posredno zastopanje predvideva predpis. Posredno zastopa-
nje torej ni nedopustno.
984 4. Sel
Sel (kurir) je oseba, ki prenese tujo izjavo volje in jo torej na tak nacin sporoei.
Sel je na primer oseba, ki prinese sporoeilo, ki ga je na kos papirja napisal
nekdo drug, praviloma tisti, ki je sla sploh postal na pot. Navsezadnje je tudi
zastopnik le oseba, ki sporoea izjavo tretjemu. V eem je torej razlika? Enako
opravilo opravlja tudi sel.
985 Razlika je velika in za zastopanje prav zna~ilna. Sel le prenaSa tujo, ~e izjav-
ljeno voljo. Zastopnik pa sam da izjavo. Ima namree pooblastilo, to je pravno
moe, da sam oblikuje izjavo. Vir izjave je zastopnik,337 pravne posledice pa
(kljub temu) zadenejo zastopanega. Thdi voljo za tvorjenje izjave je moral
imeti zastopnik, ne zastopani.
986 5. Ravnanje pod tujim imenom
Pri ravnanju pod tujim imenom lahko razlikujemo med dvema polobjema: ce
hoee izjavljajoei (imenovan tudi: ravnajoei) skleniti pravni posel zase in pre-
jemnik izjave to tako tudi razume, potem je pravni posel med njima sklenjen.
Sklenjen je torej lastni posel ravnajoeega.
987 Ce prejemnik reli skleniti pravni posel prav z nosilcem imena (ki je druga
oseba kot izjavljajoci), pa tak pravni posel ni sklenjen.
336 Novak, Uvod v civil no pravo, str. 209 (t~. 8.2).

337 Novak, Uvod v civilno pravo, str. 210 (~. 8.3).
284
V. Sistematika ureditve zastopanje v OZ

Razporeditev snovi v OZje taka: vI. pododseku (~leni od 69 do 73) 2. odseka
1. oddelka ll. poglavja so splosne doloc"be o zastopanju. Te se nanaSajo na
zastopanje na podlagi zakona in na podlagi pravnega posla.
Posebne splosne dolOCbe, ki se nana5ajo le na zastopanje na podlagi pravnega 989
posla. so vII. pododseku (~leni 74 do 79 OZ). Posebne dolOCbe, ki se nana5ajo
na pooblastilo gospodarskih druzb in samostojnih podjetnikov posameznikov,
so v ~lenih 80 in 81 OZ.
§ 27 Predpostavke in ucinki zastopanja 990
Primeri
1. B prosi Z, da bi zanj sklenil zakonsko zvezo v njegovem imenu, ker tega
ne utegne storiti sam. Thdi nevesta prav takrat nima ~asa in bi bila rada
zastopana Po sklenitvi zakonske zveze naj Z Se pri notarju sestavi oporoko
in naroei po~no gostijo. Je to dopustno? Za odgovor glej r. St. 992.
2. Prodajalka v trgovini (ki je le poslovalnica d.o.o., ki se ukvarja s trgo-
vino) ponudi v nakup obleko gospe, ki se zanima za njen nakup. S kom
bo gospa sklenila pravni posel? Za koga bodo nastali u~inki pravnega
posla in zakaj? Za odgovor glej r. st. 1000.
3. Zastopnikje bil poobla5~n za sklenitev prodajne pogodbe, in sicer za
nakup neke stvari. Pri izjavljanju volje se mu zare~e in za stvar namesto
890 EUR ponudi v~, n~ 980 EUR. Prodajalec ponudbo sprejme.
Ali zastopani lahko uveljavlja napako volje svojega zastopnika? Za od-
govor glej r. st. 1009.
I. Predpostavke zastopanja
1. Dopustnost
Zastopanje je dopustno pri sklenitvi pogodbe in pri vsakem drugem pravnem
dejanju (~1. 70/odst. 1 in 2 OZ), torej tudi pri oblikovalnih izjavah in vseh
285
drugih izjavah volje. Izjemoma pa ni dopustno. To velja praviloma za strogo

osebne pravne posle.338
991 Pri sklenitvi zakonske zveze je ena pogodbena stranka lahko zastopana (cl. 30/
st. 1 ZZZDR), obe pa ne (cl. 30/st. 2 ZZZDR). DZ je se strozji in zastopanja
ne dopusca vee (elena 38/odst. 1 in 49/odst. 1 DZ). Pri oporoki kot strogo
osebnem pravnem poslu pa zastopanje sploh ni mogoee (glej clene 63/odst. 1,
64/odst. 1, 65/odst. 2, 71a/odst. 5, 72/odst. 1 ZD).
992 V prvem primeru se bosta torej morala nevesta in zenin dogovoriti, kateri
od njiju bo prosil upravno enoto za dovoljenje za zastopanje; zastopan bo
v
lahko samo eden. Ce bi ze veljal DZ, zastopanje sploh ne bi bilo dopustno.
Zastopanje pri oporoki je izkljuceno in Z pac ne bo mogel biti zastopnik
pred notarjem. Lahko pa bo z gostilnicarjem sklenil pogodbo glede porocne
gostije. Pri tej vrsti pogodbe namrec ni nobenih omejitev glede dopustnosti
zastopanja.
993 2. Zastopnikova izjava volje
Zastopanje zahteva zastopnikovo lastno pravnoposlovno ravnanje, ki pa ucin-

kuje v korist zastopanemu. Zastopnik mora biti zato poslovno sposoben, ker
sam ravna pravnoposlovno. To velja za aktivnega in pasivnega zastopnika.
994 Prav glede poslovne sposobnosti je med zastopnikom in slom ocitna razlika.
Sel le prenese tujo izjavo volje. Namesto izjave volje bi lahko voljo izjavlja-
joei postal na primer pismo. Sel je zato lahko poslovno nesposoben in to na
veljavnost izjave volje ne vpliva. Na primer sestletni otrok prinese nekomu
pismo starsev, v katerem sprejemata ponudbo. Zastopnik pa mora biti poslov-
no sposoben, saj izjavlja poslovno voljo.
995 3. Ocitnost (razkritje zastopanja)
Zastopanje je ravnanje v tujem imenu, to je v imenu zastopanega (cl. 70/odst.

1 in 3 OZ). Zastopnik torej mora razkriti, da ravna kot zastopnik. Zakonska
formulacija, da »pogodba, ki jo sklene zastopnik v imenu zastopanega ...
zavezuje neposredno zastopanega«, bi lahko privedla do nesporazuma o naci-
nu zastopnikovega ravnanja, zlasti o tern, kaj pomeni, da zastopnik sklene
338 Novak, Uvod v civilno pravo, str. 212 (t~. 8.7.1).
286
pogodbo »v imenu zastopanega«. Zastopnik pri zastopanju seveda ravna pod

svojim imenom. Da ravna v tujem imenu, pomeni samo, da pogodba zavezuje
neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko, ~eprav je zastopnik
nastopal pod svojim imenom. V izognitev dvomu, da gre za zastopanje, se
lahko na primer v pisni pogodbi navede, da je pogodbo sklenila neka oseba
kot zastopnik zastopanega.
Ce zastopnik ne razkrije, da ravna v tujem imenu, druga pogodbena stranka 996

tega ne more vedeti. Mogoce pa je seveda, da jo zastopani sam obvesti, da bo
zastopan. Ce druga stranka neve, da gre za zastopnika, potem bo pogodbena
stranka zastopni.k, ne zastopani. Slo bo za zastopnikovo lastno pogodbo, tudi
~e je bil zastopnik sicer upravi~n do zastopanja in tega le pomotoma ni raz-
lail. Ce bo A prosil B, naj zanj kupi umetniSko sliko kot njegov zastopnik, in
bo B nehote pozabil prodajalcu C razlaiti, da sldepa posel kot zastopnik, bosta
pogodbeni stranki vseeno B in C. Tako bo celo, ~e je do tega prislo nehote,
kot v tern primeru.
4. Ravnanje v okvlru pooblastil 997
Zastopnik mora ravnati v mejah svojih pooblastil (~1. 70/odst. l OZ). Moteee
je, da se pojem pooblastila uporablja v treh razli~nih pomenih. V ~1. 70/odst. 1
OZ ocitno ozna~uje upravi~enost za zastopanje (tj. zastopni~ko moc), pode-
ljeno na kakrSnikoli pravni podlagi; to je prvi pomen. V ~1. 74/odst. I pomeni
upravi~nost za zastopanje, ki je podeljena na podlagi pravnega posla; to je
drugi pomen. Zadnji, tretji pomen se najde v ~1. 262/odst. 2 OZ in pogosto v
obi~ajni jezikovni rabi. Kot pooblastilo se razume listino, na kateri je zapisana
upravi~nost za zastopanje. To listino bi bilo mogOCe imenovati tudi poobla-
stilna listina.
a.70/odst. 1 oz ocitno misli na vsako upravi~nost za zastopanje (tj. zastop- 998
ni~ko moc), in ne le tisto, ki je podeljena na podlagi pravnega posla. Pravilo
velja na splosno, ne glede na to, ali je pravna podlaga za upravi~enost zakon,
drug pravni akt ali pooblastitev. Vsak zastopnik mora torej ravnati v okviru
svojih pooblastil, ne glede na to, na katero pravno podlago so oprta.
Ce zastopnik ravna v okviru pooblastil, je zastopani v enakem pravnem polo- 999
2aju, kot ~e bi sam sklenil pravni posel ali opravil kak~no drugo pravno dejanje
(~1. 70/odst 1 in 2 OZ).
287
1000 V drugem primeru bo gospa sklenila pravni posel glede obleke z d. o. o., ne
s prodajalko. Stranki prodajne pogodbe (cl. 435/odst. 1 OZ) bosta torej d. o. o.
in gospa. Vsi ucinki pravnega posla bodo zato nastali za obe pogodbeni stran-
ki; za d. o. o. in za gospo. Tako bo, ker stranka pravnega posla ni zastopnik,
temvee zastopani.
1001 Ce zastopnik ne ravna v okviru pooblastil, gre lahko za prekoracitev pooblastil

(cl. 72 OZ), ravnanje brez pooblastila (cl. 73 OZ) ali za primer, ko tretji ne ve
za preklic pooblastila (cl. 78 OZ). Pravne posledice so razlicne.
1002 Upravicenost za zastopanje (zastopnisko moe) lahko podeli zakon, drug pravni
akt ali izjava volje {cl. 69 /odst. 2 OZ).
1003 Primer zakonske upravicenosti do zastopanja je zastopanje mladoletnega otro-

ka po st~ih. Mladoletnega otroka v starosti do 15 let aktivno zastopata starsa
skupaj (cl. 107/odst. 1 ZZZDR). Pasivno ga zastopa vsak od stadev (cl. 107/
odst. 2 ZZZDR). DZ glede tega ne predvideva nobenih bistvenih sprememb
(cl. 148/odst. t in 2 DZ).
1004 Kot zakonskega zastopnika ZGD-1 oznacuje tudi organe kapitalskih druzb.
Vendar se ta zastopnik razlikuje od na primer starsev kot zastopnikov otrok,
starih do 15 let. StarSi namree postanejo zakonski zastopniki na podlagi zakona
in dejstva, da so sta£Si. Organi kapitalskih oseb pane postanejo zastopniki na
podlagi zakona in objektivno podane lastnosti, kot je stadevstvo, temvee le,
ee so imenovani.
1005 Primer drugega pravnega akta, s katerim se postavi zastopnik, je odloeba

centra za socialno delo, s katero se postavi skrbnik (cl. 179 ZZZDR). DZ
predvideva, da bi lahko skrbnika postavil center za socialno delo, poleg njega
pa tudi sodisce (na primer elena 247 in 248 DZ).
1006 lzjava volje, s katero se postavi poobla8eenec, se imenuje pooblastitev (glej

naslov cl. 69/odst. 2 OZ). Ta izjava volje pa je sama po sebi tudi enostranski
pravni posel (cl. 74/odst. 1 OZ). Torej bi bilo pravilno govoriti tudi o upravi-
cenosti do zastopanja, ki temelji na enostranskem pravnem poslu zastopanega.
Posebnosti takega zastopanja so urejene v cl. 74 OZ in nasi.
288
II. Ucinki zastopanja 1007
Pravna dejanja imajo neposredni u~inek za zastopanega (cl. 70/odst. 2 OZ).

Z izrazom neposredni je zakon poudaril, da u~inek zastopanja ne nastane
najprej pri zastopniku, ki ga nato prenese na zastopanega, temvoc nastane
takoj, brez posredovanja, pri zastopanem.339 Nazorno pojasnilo, kaj to pome-
ni, je ~e v ~1. 70/odst. 1 OZ. Pogodba kot podvrsta pravnega dejanja torej
zavezuje neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko (~1. 70/odst. 1
OZ). Zastopnik iz nje ni zavezan. Zastopani je v enakem pravnem polo~aju,
kot da bi pogodbo sklenil sam. Zastopanje torej u~inkuje za zastopanega in
.
zoper nJega.
Morebitna zmota zastopnika se ~teje za zmoto v izjavljanju svoje lastne volje 1008
(~1. 48 OZ). To je razumljivo. Ker vsi u~inki zastopnikovega pravnega dejanja
nastanejo neposredno za zastopanega, je prav, da je tudi glede zmote zastopani
v enakem pravnem poloZaju, kot re bi pravno dejanje opravil sam.
V tretjem primeru lahko zastopani uveljavlja bistveno zmoto tudi, re se 1009
je zareklo zastopniku (980 namesto 890), ne zastopanemu. Ali bo pri tern
339 Novak, Uvod v civil no pravo, str. 213 (t~. 8.8).
289
uspesen, je druga stvar. Uspeh je odvisen od tega, ali so podane predpostavke

za njeno uveljavljanje. Te so enake, ee se je zareklo zastopniku ali zastopa-
nemu.
1010 Ill. Prenos pooblastil

OZ ureja tudi prenos pooblastil (cl. 71 OZ). Jezikovna razlaga kare na to,
da gre pri prenosu pooblasti1 za to, da se zastopniSka moe, ki jo ima stari
zastopnik, prenese na novega zastopnika. Oseba, na katero je upravieenost za
zastopanje prenesena, sama ravna kot zastopnik. Za pravni posel, sklenjen po
osebi, na katero so bila preoesena pooblastila, velja enako kot za pravni posel,
ki bi ga sklenil zastopnik.
1011 Prenos pooblastil je naeeloma prepovedan (cl. 71/odst. 1 OZ) in je dovoljen

le izjemoma. Prenos je dovoljen, ce zastopnik ne more opraviti posla osebno,
zaradi koristi zastopanega pa je vseeno potrebna nemudna oprava posla (cl.
71/odst. 2 OZ).
1012 Postavi se vprasanje, ali je s prenosom pooblastil zastopnik svoja pooblasti-

la izgubil oziroma killen je pravni polozaj, ko preneha okoliscina, zaradi
katere posla ni mogel opraviti osebno. Ali to pomeni, da prvotni zastopnik
spet postane zastopnik? Ali pa to pomeni, da sploh ni prenehal biti zastop-
nik, le izvrsevati ni mogel svoje zastopniske moci? Nata vprasanja OZ ne
daje jasnega odgovora. Thdi izrazanje OZ je skrajno ponesreceno, saj pusca
nejasnosti.
v
1013 Pooblastilo temelji na zakonu ali pooblastitvi. Ce temelji na zakonu, potem

zacasna ovira ne more biti razlog za prenehanje pooblastila, saj bi kaj takega
moral doloeati zakon. Podobno je mogoee sklepati tudi glede zastopniSke
moei, ki temelji na pooblastitvi, torej na pravnem poslu. Ta pravni posel je
enostranski, na veljavnost takega enostranskega pravoega posla pa pooblasce-
nec ne more vplivati. Eno in drugo se zdita odloeilna razloga za to, da stari
zastopnik ves cas, kljub »prenosu pooblastila« ostane zastopnik. Po tej razlagi
bi bil prenos pooblastila pravzaprav podpooblastitev, cl. 71 oz pa bi urejal
dopustnost podpooblastila.
290
---------------------
§ 28 Zastopanje brez upravicenosti za zastopanje 101•
Primera
1. B je velika trgovina s pohistvom. Eden zaposlenih, ki se imenuje A,
se ukvarja z nabavo pohistva in ima pooblastilo, da opravlja nakupe.
Vedno sme lrupiti za najvee 10.000 EUR stvari naenkrat; v vsakem
primeru pa ne sme kupiti vee kot 50 enakih stvari. Ob neki prilofuosti
od C lrupi 60 kompletov kuhinj po skupni ceni 12.000 EUR. Cena
je namree tako ugodna, da raeuna, da bodo Sle kuhinje v promet kot
tople remljice. Killen je pravni polobj A, B in C? Za odgovor glej
r. st. 1026 in 1031.
2. A v stikih s C trdi, da je zastopnik B. S C sklene prodajno pogodbo
glede osebnega vozila. C osebno vozilo izroci A ob sklenitvi pogodbe,
B pa naj bi placal mesec dni po izroeitvi vozila. Ko po mesecu dni C
od B zahteva plaeilo, izve od B , da A ne pozna in da ga ni pooblastil.
B zato odkloni placilo osebnega vozila. Killen je pravni poloZaj A, B
inC? Za odgovor glej r. st. 1028.
I. Pojem zastopnika brez pooblastila

Zastopnik brez pooblastila (jalsus procurator) je oseba, ki ni imela upravi-
cenosti za zastopanje (pooblastila) za sklenitev pogodbe ali opravo pravnega
dejanja.
OZ razlilruje med dvema primeroma, pri katerih je zastopnik brez pooblasti- 101S
Ia:
I. prekoraCitve pooblastil (Cl. 72 OZ) in
2. ravnanja brez (kakrSnegakoli) pooblastila (cl. 73 OZ).
Prekoraeitev pooblastil predpostavlja, da upravieenost za zastopanje sicer 1016

obstaja, njene meje pa so prekoraeene. Cl. 73 OZ je drugacen: predpostavlja,
da ni bilo nobene upravicenosti za zastopanje. Vendar tudi cl. 72 OZ pravza-
prav ureja polouj, v katerem je zastopnik ravnal brez pooblastila. Imel je sicer
upravieenje za zastopanje, vendar ga ni imel prav za to, kar je storil.
291
Drugi del: Pravni poser
1011 II. Prekoracitev pooblastil (cl. 72 OZ)
1. Pravno razmerje med zastopanim In drugo stranko (tretjlm)

Prvo vpra8anje, ki se ob tern zastavi, je gotovo, ali velja pogodba, saj je bila
(kljub vsemu) sklenjena brez pooblastila. Ce ne velja, se je treba vpra8ati,
ali ima sldenitev pogodbe vendarle kakSne pravne posledice za zastopanega,
namree odSkodninske.
1018 Zastopani lahko odobri pogodbo, pri kateri je bila upravicenost za zastopanje
prekoracena (cl. 72/odst. 1 OZ). Odobritev ucinkuje za nazaj (cl. 72/odst. 3
OZ). Po odobritvi je pravni pole>Zaj enak, kot ee bi pogodbo sldenil zastopnik
s pooblastilom.
1019 Druga postena stranka lahko nemudoma izjavi, da sene cuti vezane s pogodbo
(cl. 72/odst. 4 OZ). Ni ji treba cakati na pretek roka za odobritev pogodbe
in lahko poleg tega se prepreei, da bi pogodba vendarle (se) zaeela veljati.
Postena je tista druga stranka, ki ni vedela in ni bila dolzna vedeti za prekora-
citev pooblastil (cl. 72/odst. 4 OZ).
1020 Ce zastopani pogodbe ne odobri v roku, navadno potrebnem za preucitev in
odlocitev, je odobritev zavrnjena (cl. 72/odst. 2 OZ). Pogodba zastopanega
ne zavezuje (cl. 72/odst. 1 OZ). OZ pa ne doloea, zakaj. Zdi se, da zato, ker
sploh ni bila sklenjena. Tega sicer OZ ne doloea za prekoracitev pooblastila,
ampak za sklenitev pogodbe po neupraviceni osebi (cl. 73/odst. 3 OZ). Pravni
polozaj pri prekoracitvi pooblastila je precej podoben, tako da se pravilo iz cl.
73/odst. 3 OZ lahko uporablja tudi za primere, v katerih je bilo pooblastilo
prekoraceno, odobritev pa ne dana.
1021 Zastopani je drugi pogodbeni stranki odskodninsko odgovoren, ee ne odobri
pogodbe. Odgovoren je sicer le, ee druga stranka ni vedela in ni bila dolZna
vedeti za prekoracitev pooblastil. Zastopani je odgovoren solidarno z zastop-
nikom (cl. 72/odst. 5 OZ).
1022 Ceprav je zakonska doloeba o odgovornosti zastopanega jasna, ji manjka notra-
nja logika. Ni namree jasno, zakaj mora zastopani sploh odgovarjati. Pooblastilo
je namree prekoracil zastopnik, na cigar ravnanje zastopani navsezadnje ni imel
vpliva. Kljub temu mora zastopani odgovarjati za krSitev, ki jo stori zastopnik,
ker tako doloea cl. 72/odst. 5 oz. Edini razlog za njegovo odgovornost, ki si
292
Drugt del: Pravni posel
ga je sploh mogore predstavljati, je, da je dal pooblastilo. To pa je hkrati precej

neprepri~ljiv razlog, ki nesorazmerno obremenj uje prav zastopanega.
2. Pravno razmerje med zastopnikom In drugo stranko (tretjim) 1023
Zastopnik je za ~odo zaradi prekora~itve pooblastila odgovoren drugi stranki

(~1. 72/odst. 5 OZ), solidarno z zastopanim. Odgovoren je le, re druga stranka
ni vedela in ni bila dol.Zna vedeti za prekora~itev pooblastil.
3. Pravno razme~e med zastopanim in zastopnikom 1024
Zastopani lahko zahteva povrnitev ~ode od zastopnika, ki je prekora~il po-

oblastilo (~1. 72/odst. 5 OZ).
Pravilo sicer pozna izjemo. Ce zastopnik ni vedel in ni bil doi.Zan vedeti za 1025
popolni ali delni preklic (tj. zoZitev) pooblastila, potem zastopani ne more zah-
tevati povrnitve ~kode (~1. 78/odst. 2 OZ). Pravilo je sicer zapisano izrecno le
za preklic pooblastila, velja pa smiselno tudi za vse druge primere prenehanja
pooblastila (~1. 78/odst. 3 OZ) in torej na splo~no za vse zastopnike.
V prvem primeru bi lahko ~lo za prekora~itev pooblastila. A ni upo~teval 1026

v pooblastilu opredeljenih mej , in sicer niti koli~inskih niti vrednostnih.
Vpruanje, ki se lahko zastavi, pa je kv~jemu, ali je ~lo za prekora6tev
pooblastila ali ~e za zastopanje brez pooblastila. Ce je pooblastilo prekoraW
(in ni ~lo za zastopanje brez pooblastila), potem lahko B prekora~itev odobri
(~1. 72/odst. I OZ). Ce jo odobri, potem bo moral pla~ati 12.000 EUR. Ce je
ne odobri, potem bo B lahko od~kodninsko odgovoren, in sicer skupaj z A
(~1. 72/odst. 5 OZ). Ce C ni vedel in tudi ni bil dol~an vedeti za prekora~itev
pooblastil, lahko izjavi, da se ne ~uti vezanega s pogodbo. V tern primeru
prodajna pogodba C ne zavezuje, seveda pa tudi B ne.
Ill. Zastopanje brez pooblastila (cl. 73 OZ) 1021
Razmerja med zastopnikom, domnevno zastopanim (»neupravireno zasto-

panim«) in tretjim so zelo podoboa kot pri prekora~itvi pooblastil. Temeljni
razliki sta dve. Prva je, da lahko druga stranka zahteva od neupravi~eno zasto-
panega, da se izrere, ali odobri pogodbo (cl. 73/odst. 2 OZ). Druga pa je, da
293
domnevno zastopani ni odskodninsko odgovoren, pravne podlage za njegovo

odSkodninsko odgovornost namrec v OZ ni (cl. 73/odst. 4 OZ).
1028 V drugem primeru je bil A zastopnik brez pooblastila, saj B niti ve, kdo je A.
A odkloni odobritev. Steje se, da pogodba sploh ni bila sklenjena (cl. 73/odst. 3
OZ). C lahko zato zahteva povrnitev skode od A, ce ob sklenitvi pogodbe ni
vedel in ni bil dol.Zan vedeti, da A ni imel pooblastila (Ct. 73/odst. 3 OZ).
1o29 IV. Razmejitev med clenoma 72 in 73 OZ

Jasno je, da se uporabi cl. 73 OZ, ce domnevno zastopani v resnici nikoli nidal
nikakrSnega pooblastila. Ni pa zanesljivega merila, v katerih primerih je bilo po-
oblastilo prekoraceno, in s tern tudi ne, v katerih primerih se uporabi cl. 72 OZ.
1030 Zdi se, da je se mogoee govoriti o prekoracitvi, ee je bila samo kolicinska, in
se to nebistvena. Torej ce je na primer zastopnik namesto 100 stolov doloce-
nega tipa kupil 110 stolov. Tezje je odgovoriti na vprasanje, ali gre se za pre-
koracitev pooblastila, ce se nana8a na povsem drugacno vrsto pogodbe ali na
povsem drugaeen pogodbeni predmet. Na primer zastopnik namesto prodajne
pogodbe sklene podjemno: ne kupi stolov, temvec jih da izdelati mizarju. Ali
pa namesto stolov kupi mize. Enako vpra8anje se zastavi, ce obstaja bistvena
prekoracitev glede kolicine pogodbenega predmeta: namesto 100 kupi zastop-
nik 200 stolov.
1031 Za razumevanje problema si je mogoee pomagati s prvim primerom. Ani upo-
steval pooblastila. Kolicinsko in vrednostno ga je presegel za petino (20 odstot-
kov). Toda ali je to se prekoracitev ali pare ravnanje brez pooblastila?
1032 Razlika med prekoracitvijo pooblastila in ravnanjem brez pooblastila (elena 72
in 73 OZ) bi sicer ne bila pomembna, ee ne bi bil pravni polozaj zastopanega
(cl. 72 OZ) oziroma domnevno zastopanega (cl. 73 OZ) razlieen. Zadnjega
cl. 73 OZ imenuje »neupravieeno zastopani«, kar je nerodno, saj napeljuje k
sklepu, da je zastopanje vseeno obstajalo. Pri uporabi cl. 72 OZ je zastopani
skupaj z zastopnikom lahko odSkodninsko odgovoren drugi stranki (tretjemu)
za nastalo skodo. Glede na cl. 73 OZ pa ods"kodninske odgovomosti domnevno
zastopanega ni (prim. elena 72/odst. 5 in 73/odst. 4 OZ).
1033 Clena 72 in 73 OZ se ukvarjata z istim vsebinskim pravnim problemom,
narnrec s tern, da je domnevni zastopnik ravnal v tujem imenu, eeprav za
294
to ni imel pooblastila. Pri obeh doloCbah gre za zastopanje brez pooblastila.

Zastopanje brez pooblastila pomeni izjemo od pravila, da zastopanje brez
pooblastila za domnevno zastopanega ne sme imeti nobenih pravnih posledic.
lzjemo pa je treba razlagati ozko, da se ne spremeni v pravilo, pravilo pa v
izjemo. Zato bi bilo v vseb n~tetih primerih. razen v primeru nebistvene
koliCinske prekora~itve pri pogodbenem predmetu, treba uporabiti ~1. 73 OZ,
in ne cl. 72 OZ. Nesmiselno pa je re to, da je prekoraCitev pooblastila sploh
pravno urejena in da obstaja. Niti nemSko niti avstrijsko zasebno pravo je ne
poznata in oeitno dobro shajata tudi brez nje.
§ 29 Pooblastilo (upravicenost za zastopanje 1034

na podlagi pravnega posla)
Primeri
1. A je zaposlen pri B, d. o. o., katere dejavnost je prodaja pohistva.
V pogodbi o zaposlitvi je jasno doloeeno, da bo lahko sklepal pravne
posle, katerih posami~na vrednost ne bo presegala 15.000 EUR. V
pooblastilu, ki ga izda B, d. o. o., ta omejitev ni navedena. A sklene
prodajno pogodbo s T za 25.000 EUR, njen predmet je prodaja stolov.
Ali ima B, d.o.o. iz nje kak~ne obveznosti do T in T kakSne pravice do
B, d. o. o.? Za odgovor glej r. st. 1052.
2. P je prokurist v B, d. o. o. V njegovi pogodbi o zaposlitvi so enake
omejitve kot v prejsnji pogodbi. Ali so te omejitve veljavne, glede na to,
da gre za prokuro? Ce sklene P enako pogodbo, kot jo je v prejsnjem
primeru A, ali bo iz takSne pogodbe B, d. o. o., zavezana ali ne? Za
I. Podelitev pooblastila
1. Pojma pooblastltve in pooblastila

Pooblastilo je upravieenost za zastopanje, ki se podeli poobl~eencu s pravnim
poslom. Zastopnik se v tern primeru imenuje poobl~~enec, zastopani pa po-
oblastitelj. Pravni posel, s katerim se podeli pooblastilo, se imenuje pooblasti-
295
tev (prim. naslov ~1. 74 OZ). Pooblastitev se tucli imenuje izjava volje zastopa-
nega (glej cl. 69/odst. 2 OZ), s katero se podeli upravi~enje za zastopanje.
1035 OZ ne doloca, da bi pooblascenec moral pooblastilo sprejeti. Torej je po-
oblastitev enostranski pravni posel. Pravni u~inki nastanejo ze s pooblastitvijo,
saj z njo poobla8~enec pridobi upravieenje za zastopanje. Iz pooblastitve (in
pooblastila) ne izhaja dolZnost poobla8~enca, da bi zastopal pooblastitelja.
Pooblastitev zgolj ustvari upravieenje za zastopanje, ne pa dolmosti. Zato
poobla8cencu pooblastila ni treba sprejeti, saj ga v nieemer ne obvezuje.
1036 2. Oblika
Za veljavno pooblastilo se zahteva ista oblika kot za sam pravni posel (cl. 75
OZ). Pooblastilo pa je mogoee preklicati tucli z izjavo brez poseboe oblike
(~l. 77/odst. 2 OZ).
1037 3. Vrste pooblastila glede na obseg
Obseg pooblastila doloci pooblastitelj (cl. 76/odst. 1 OZ). Po obsegu se

lahko razlikuje zlasti posebno (specialoo) in splosno (generalno) pooblastilo.
Pooblastilo, ki se velja le na eno samo pravno dejanje, je posebno pooblastilo.
Splosno pooblastilo dovoljuje opravljanje razlicnih pravnih dejanj. OZ vse-
buje v cl. 76/odst. 2 se posebno (dispozitivno) normo, ki opredeljuje obseg
splosnega pooblastila. Po tej normi so pooblascencu s splosnim pooblastilom
dovoljeni tisti pravni posli, ki spadajo v redno poslovanje.
1o3s ct. 76/odst. 3 oz dopolnjuje in pojasnjuje ~t. 76/odst. 2 oz. Thcli ce ima pobla-
s<Senec splosno pooblastilo, mora za pravne posle, OaStete v cl. 76/odst. 3 OZ,
vedno imeti posebno pooblastilo. Brez posebnega pooblastila ne sme prevzeti
meni~ne obveznosti, skleniti porostveoe pogodbe (Cl. 1012 OZ), pogodbe o
poravnavi (cl. 1050/odst. 1 OZ), o odtujitvi ali obremenitvi nepremicnin, arbi-
traznega sporazuma in se ne odpovedati kaksni pravici brez povracila (prim.
cl. 533/odst. 2 OZ).
1039 Posebno dolocbo vsebuje se na primer cl. 64a/odst. I in 2 ZN, ki se sicer
nanasa na overitev podpisa na pooblastilu za sklenitev pravnega posla, kate-
rega predmet je ena ali vee nepremi~nin. Pooblastilo mora namr~ obsegati
navedbo pravnih poslov z njihovimi bistvenimi dolocbami, navedbo obsega
premozenja pooblastitelja, na katero se nanasajo pravni posli, ki jih lahko
296
sklepa poobla5cenec, ter navedbo obveznosti poobla5eenca. da bo poobla-

stitelja vnaprej seznanil s posli, lei jib bo sklenil v okviru pooblastila. Ce
pooblastilo tern predpostavkam ne zado§ca, mora ootar overitev podpisa na
takem pooblastilu odkloniti (n 64a ZN). s tern je ucinkovito prepreeena
kditev tega predpisa.
Prokura je pooblastilo, ki ga dajo gospodarske dru~be (cl. 3 /odst. 1 in 3 1040

ZGD-1) ali podjetnik (cl. 71/al. 5 ZGD-1). Znacilno za prokuro je, da so meje
upravieenja za zastopanje doloeene re z zakonom in da morebitne omejitve
nimajo pravnega uCinka nasproti tretjim osebam (cl. 35/odst 2 ZGD-1 ). Pravni
posel, ki ga je prokurist sklenil v nasprotju z omejitvami iz temeljne pogodbe,
torej velja Posledice zaradi krlitve (na primer od~kodninska odgovornost)
sicer lahko zadenejo prokurista. ne morejo pa, kot je bilo re povedano, zadeti
tretjega. Izjemoma bi lahko bilo lahko drugaee v primeru zlorabe pooblastil,
zlasti koluzije.
Prokura upravicuje za vsa pravna dejanja, razen za odsvojitev in obremenitev 1041

nepremicnin. Za to mora imeti prokurist posebno pooblastilo (cl. 35/odst. 1
ZGD-1 ). Prokura je neprenosljiva (tl. 37 OZ).
az ureja pooblastilo po zaposlitvi (Cl. 80 (JZ). Mogoee je le v gospodarski 1041
~bi ali pri podjetniku. Pooblastilo po zaposlitvi imajo osebe, ki opravljajo
delo take vrste, da je z njim povezano sklepanje ali izpolnjevanje doloeenih
pogodb. Pooblastilo imajo osebe ze zato, ker so zaposlene, in po zakonu.
Seveda paje norma dispozitivna in lahko delodajalec pooblastilo tudi preklice.
Kjub temu, da zakon govori o pooblastilu po zaposlitvi, gre torej za zastopanje
na temelju zakona, ne pooblastitve.
OZ primeroma na5teva nekatere take vrste oseb: prodajalce, osebe v gostinstvu 1042
(na primer natakarji, recept01ji), usluzbence pri po§tnih in bancnih okencih.
Trgovski potnik je poobla~cen za sklepanje le tistih poslov, ki so navedeni v 1043

pooblastilu in se nana5ajo na prodajo blaga (cl. 81/odst. 1 OZ). Ta doloeba
se torej niti ne nana~a na obseg aktivnega zastopanja, saj tega doloei poo-
blastitelj. Obseg pasivnega zastopanja pa doloca c1. 81/odst. 4 OZ. Trgovski
potnik lahko sprejema izjave glede napak blaga in druge izjave v zvezi z
izpolnitvijo pogodbe, ki je bila sklenjena z njegovim sodelovanjem, in tudi
sicer lahko ukrene vse, kar je potreboo za ohranitev pooblastiteljevih pravic
iz pogodbe.
297
1044 Cl. 81/odst. 2 doloca, kaj velja v dvomu pri aktivnem zastopanju. Ce ni goto-
vo, kak~en je obseg pooblastila, potem trgovski potnik nima pravice sklepati
pogodb. Lahko pa zbira narocila; v tern pogledu je torej v polozaju sla. Ce pa
je trgovski potnik poobla8een sklepati prodajne pogodbe, potem ne sme skle-
pati pogodb o prodaji na kred:it ali za sprejemanje kupnine. Za to dvoje rabi
posebno pooblastilo (cl. 81/odst. 3 OZ).
104s Ill. Pooblastilo in temeljno pogodbeno razmerje
1. Zunanje in notranje razmerje

Pravni razlog (pravni temelj) za pooblastitev je pogosto pogodbeno razmerje
med pooblastiteljem in poobla~cencem. To pogodbeno razmerje se imenuje
temeljno pogodbeno razmerje. Cl. 77/odst. 3 OZ na8teva dve tillni mogoci
pogodbeni razmerji: pogodbo o naroCilu in podjemno pogodbo. Poleg njiju je
temeljno pogodbeno razmerje pogosto tudi pogodba o zaposlitvi.
1046 Pooblastilo se nana~a le na zunanje razmerje, to je razmerje med pooblasti-

teljem in poobla~eencem. Je upravicenost za zastopanje (cl. 74/odst. 1 OZ),
ne dolZnost. Poobla8eencu daje torej le pravice in mu samo po sebi ne nalaga
obveznosti. Je enostranski pravni posel. Za veljavnost ni potrebno soglasje
poobla~eenca, saj ga OZ ne predvideva. Za varstvo poobla~cencevih interesov
niti ni treba, da bi dal soglasje. Iz pooblastila je namrec le upravicen, zavezan
pa ne. Pooblastilo torej poobla8cencu ne skoduje.
1047 Temeljno pogodbeno razmerje med pooblastiteljem in poobla8eencem se

nanasa na notranje razmerje med njima. Poobla~eenca zavezuje, da ravna v
korist pooblastitelja. Za sklenitev temeljne pogodbe pa sta potrebna ponudba
in sprejem ponudbe, torej soglasje volj.
1048 2. Nacelo locevanja in nacelo abstrakcije
Za podelitev pooblastila pogosto obstaja temelj v temeljni pogodbi; druga dva

pogosta pravna temelja sta tudi zakon ali upravni akt. Poobla8cen ni re vsak,
ki bi glede na temeljno pogodbo moral zastopati pooblastitelja. Nasprotno, za
zastopanje je potrebna se pooblastitev kot pravni posel, s katerim se podeli
298
•
pooblastilo. V slovenskem pravu torej velja nacelo loeitve za razmerje med

temeljno pogodbo in pooblastitvijo.
Ceprav je temeljna pogodba pogosto razlog za podelitev pooblastila, je po- 1049

oblastilo neodvisno od temeljne pogodbe (cl. 74/odst. 2 OZ). To pa ima dve
pomembni pravni posledici. Prva je, da tudi morebitna krSitev omejitev, ki
izhajajo iz temeljne pogodbe, ne vpliva na veljavnost pooblastila in s tern na
veljavnost posla, ki ga sklene pooblascenec s tretjim. Druga je, da je morebitni
preklic pooblastila veljaven celo, ce je s tern kr~ena pooblastiteljeva obveznost
iz temeljne pogodbe (prim. na primer cl. 77/odst. 3 OZ).
Tako za temeljno pogodbo kot za pooblastitev se predpostavke glede obstoja 1050

(enega in drugega!) in pri pooblastilu tudi obsega presojajo neodvisno drug od
drugega (cl. 74/odst. 2 OZ). Za razmerje med temeljno pogodbo in pooblastit-
vijo torej velja tudi nacelo abstrakcije (cl. 74/odst. 2 OZ), ne le loeevanja.
Kditev obveznosti do podelitve pooblastila iz temeljne pogodbe pa ni brez 1051

vsakih posledic. Pravna posledica k:rSitve obveznosti je odSkodninska odgo-
vomost pooblastitelja poobla5eencu (cl. 77/odst. 3 OZ).
V prvem primeru je A sicer sklenil pravni posel, ki spada v redno poslovanje 1052
B, d. o. o. Krlil pa je omejitve iz temeljne pogodbe, to je pogodbe o zaposlitvi.
Ker te omejitve niso bile opredeljene tudi v pooblastitvi (ins tern pooblastilu),
je pooblastilo za sklenitev posla z vrednostjo 25.000 EUR imel. Posel torej
zavezuje B, d. o. o., in daje T pravice kot vsak drug veljaven pravni posel.
V drugem primeru je slo za prokurista. Prokura sama po sebi ne pomeni, 1053

da bi bile omejitve v temeljnem pravnem poslu nedopustne in torej neveljavne
iz tega razloga. Neveljavne so le omejitve v zunanjem razmerju. Omejitve
predpisuje zakoo.
Omejitve v danem primeru niso bile krSene, saj P ni sklenil prodajne pogodbe 1054
glede nepremicnine, temvec glede stolov. Prodajna pogodba torej velja in bo
zato iz nje B zavezana enako kot iz vsake druge prodajoe pogodbe.
Naeelo abstrakcije torej varuje predvsem drugo stranko. Njej zaradi tega naeela 1055
ni treba raziskovati, ali je zastopnik ravnal v okviru temeljne pogodbe ali ne.
Poznati mora le obseg pooblastila.
299
1oS6 IV. Prenehanje pooblastila
1. Razlogi za prenehanje
Pooblastilo preneha zlasti v treh primerih. Prvi je, da preneha z izvrsitvijo
tega, za kar je bil poobla8eenec poobla8een, in nastopom nemomosti izvrSit-
ve. Drugi razlog za prenebanje je preklic. Prekliee se labko upravieenost za
zastopanje v celoti ali le delno (»wZitev«, ~1. 77/odst. 1 OZ). Tretji razlog za
prenehanje pooblastila je tudi smrt (ali prenehanje) pooblas~enca in smrt (ali
prenehanje) pooblastitelja (~1. 79 OZ). Le izjemoma smrt oziroma prenehanje
pooblastitelja ne pripeljeta do prenehanja pooblastila (~1. 79/odst. 3 OZ), med-
tem ko smrt oziroma prenehanje poobla8cenca vedno pripeljeta do prenebanja
pooblastila (~1. 79/odst. 1 in 2 OZ).
1057 Pooblastilo lahko pooblastitelj preklice celo, ee se je s pogodbo odpovedal tej
pravici. To velja za popolni ali delni preklic (tj. wZitev pooblastila) enako. Za
preklic zadosca ze neoblicna izjava (cl. 77/odst. 2 OZ).
1058 2. Posledice prenehanja
Posledici prenehanja pooblastila sta zlasti dve. Poobla8cenec izgubi upravi-

cenje za zastopanje (vendar cl. 78 OZ doloea izjemo). Poleg tega nastane
dolZnost vrnitve pooblastilne listine (cl. 262/odst. 2 OZ).
1059 Cten 78/odst. 1 oz doloca izjemo za primer, ce (delni ali popotni) preklic
pooblastila tretjemu nibil znan in ce tretji zanj ni bil dol.Zan vedeti. V taksnem
primeru preklic nasproti tretjemu nima ucinka; pogodba je vseeno sklenjena.
Smisel teh izjem je predvsem varovanje tretjega.
1060 Prav mogoce je, da tudi pooblascenec ni vedel in ni bil dolzan vedeti za preklic
pooblastila. V tern primeru pooblastitelj nima nikakrsnih zabtevkov do poobla-
seenca. Ce pa je poobla8cenec vedel ali bi moral vedeti za preklic pooblastila
in je kljub temu sklenil pogodbo, je pooblastitelju odgovoren odSkodninsko
(ct. 78/odst. 2 OZ).
1061 Posebnosti so se pri prokuri. Te so posledica dejstva, da je prokura vpisana
v sodni register (cl. 4/tc. 8 ZSR), na vpisani podatek pa se vestni tretji lab.ko
zanese celo, ee sicer ni pravilen. To velja seveda tudi, ce je vpisani podatek
nekOC bil pravilen, vendar je scasoma postal nepravilen. Za vestnega tretjega
300
Drugl del: Pravni pose!
bo torej prokura obstajala. dokler ne bo izbrisana iz sodnega registra, tudi ee

je bila y ~u do izbrisa re preklicana.
§ 30 Zloraba upravicenja za zastopanje 1062

in pravni posel s samim sabo
Primera
1. A se pritoZuje prijatelju P, da ima v svoji trgovini na z.alogi nemodna
oblacila. ki jib ne more prodati, in da mu zato nastaja velika ~oda. P,
ki je poobla5Cenec osebe B, kupi ta oblacila po precej previsoki ceni
z utemeljitvijo, da bo B, ki je bogat, la.Zje prenesel izgubo kot njegov
prijatelj A. To razmi~ljanje A pozna in P celo prigovarja. Ali mora B
prevzeti blago in ga placati? Za odgovor glej r. st. 1066.
2. D je edini druzbenik pekarne D, d.o.o., in hkrati njen poslovodja. D,
d.o.o., je lastnica slufbenega racunalnika. D se odloei, da bo slufbeni
racunaJnik od D, d. o. o., kupil. Kako morata ravnati D in D, d. o. o.?
I. Zloraba upravicenja za zastopanje

lzrecnih doloCb o zlorabi pooblastil v slovenskem pravu sicer ni. Vendar to
ne pomeni, da bi v primeru zlorabe pooblastil ne mogli uporabiti nekaterih
drugih doloCb OZ.
Zloraba se lahko zgodi zlasti na dva nacina. Prvi je, da ravnata zastopnik in 106J
druga stranka ravnata pri pogodbi sporazumno tako, da ~kodujeta zastopane-
mu (koluzija). Drugi pa je, da zastopnik ne upo~teva omejitev, ki jib ima pri
zastopanju iz notranjega razmerja, in je druga stranka nedobroverna.
Nemoralno je soglasno ravnanje dveh na Skodo tretjega, pri eemer eden zlorab- 1064
lja zaupanje tretjega (zastopanega). Koluzija je zato znacilen primer nemoral-
nega ravnanja. ki lahko pripelje do nicnosti pravnega posla (cl. 86/odst. 1 OZ).
Sicer pa je to hkrati tudi primer, za katerega se lahko uporabi cl. 40/odst. 2
OZ. Nagib ene stranke je nedopustne, druga stranka pa za to ve.
301
1065 Prav takje prvi primer. Sklenjena pogodba bi bila nicna (in zato neveljavna),
pogodbene obveznosti iz nje ne bi nastale. B torej ne bi bilo treba prevzeti
blaga in ga plaeati.
v
1066 Ce pa sogodbenik ve, da ravna zastopnik v nasprotju s temeljno pogodbo,
potem ni nobenega razloga, da bi ga varovalo nacelo abstrakcije, saj mu je
omejitev iz notranjega razmerja znana. V takem primeru je treba zastopanje
obravnavati kot zastopanje brez pooblastila, zastopani pa ima upravicenja po
ci. 73 oz.
1067 II. Pravni posel s samim seboj in dvojno zastopanje

Poseben problem so posli s samim seboj in dvojno zastopanje. Problem je tudi
v slovenski literaturi Ze dolgo znan. 340 Kljub temu ga slovenski zakonodajalec
ni na splosno uredil v OZ, eeprav je imel vse momosti; lah.ko bi na primer
vsaj prevedel in dodal par. 181 BGB, ki se spopade s problemom, eeprav ga
ne uredi v celoti. Ureditev, kolikor sploh obstaja, je raztresena po razlicnih
zakonih in se nanasa lena posebne primere.34I
1068 Pravni posel s samim seboj je tisti, pri katerem zastopnik v imenu zastopanega
sklene pravni posel s samim seboj. Primeri dvojnega zastopanja so podobni:
ista oseba sklene pravni posel kot zastopnik dveh razlicnih oseb.
1069 Nasprotovanje (navzkrizje, kolizija) interesov je v obeh primerih seveda ocit-

no in momosti zlorabe zastopniSke moci prav tako. Zastopnik najbd ne bo
nagnjen k temu, da ne bi ravnal v svojo korist in zato prik.rajsal zastopano
osebo. Tako bo pri poslih s samim seboj. Ce pa bo zastopal dve osebi, bo
vseeno tezko uposteval koristi obeh zastopanih enako dobro. lzjema velja le
za pravne posle, s katerimi se zgolj izpolni obstojeca obveznost.
340 Prvo omembo je mogoee najti v: Stempihar, Zascbno pravo, r. ~t. 417, torcj leta 1944.
341 Ena takih posebnih ureditev, ki pa ne sega le na pod..OCje materialnega prava, je v a. 5/odst. 2
Zakona o odvetniStvu. Odvelnik mora nam.reC odklooiti zastopanje, re je v isti zadevi zastopal
nasprotno stranko, ee je oasprotno stranko zastopal odvetnik. ki del a v isti odvetnilli pisarni, ali je k.ot
zaposleni odvetnik., odvetniSki kandidat ali odveumki pripravnik delal pri odvelniku, ki je zastopal
nlll.protno stranko.
Cl. 64a/odst. 4 ZN zapoveduje notarju, da odkloni overitcv podpisa na pooblastilu za sklenitev prav-
nega posla, katercga predmet je neprcmicnioa, ce obstaja med pooblastiteljem in pooblMcencem
navzkrifje interesov. ZN pa oe opredeljuje navzkriZja interesov, talco da obstaja ncjasno, v katerib
pri.merih mora notar odkloniti overitev pooblastila.
302
Drug1 del Pravni posel
-----------------------
Eno od posebnih ureditev vsebuje ZZZDR. Cl. 213/odst. 1 ZZZDR predvideva 1070
»posebnega skrbnika«, ee so v navzkri.Zju koristi mladoletnika in njegovih
starsev za sklenitev posameznih pravnih opravil. Njegova glavna naloga je
predvsem v tern, da je t. i. kolizijski zastopnik, ko je treba opraviti pravno
opravilo, na primer skleniti pogodbo, katere stranke so stadi in mladoletnik
(~1. 142/odst. 1 ZZZDR). Podobnih dolocb je v ZZWR oo vee in pravzaprav
omejujejo upravieenje za zastopanje, ki ga sicer zakonski zastopnik ima.
Cl. 274/odst. 1 DZ predvideva postavitev kolizijskega sk:rbnika otroku, nad
katerim izvajajo stadevsko sk:rb star~i. ~e so si njihove koristi v nasprotju.
Tak skrbnik potem zastopa varovanca (cl. 249/odst. 1 DZ). V DZ predvidena
ureditev je torej zelo podobna tisti, ki ze obstaja v ZZZDR.
Pravni pose) s samim seboj pa je urejen tudi v ZGD-1. Pravni pose!, ki ga 1011
sklene edini druZbenik d. o. o. v imenu druzbe s samim seboj kot drugo
pogodbeno stranko, mora biti pisen. Poseben kolizijski zastopnik ni potreben;
dru2benik torej lahko zastopa druzbo in samega sebe hkrati. Za posle, sklenje-
ne pri rednem poslovanju, pa se ne zahteva niti pisna oblika (~1. 525/odst 1 in
2 ZGD-1 ). Te do1o~be se smiselno uporabljajo tudi za d. d. z enim delni~arjem
(~1. 525/odst. 3 ZGD- 1).
Prodaja sluzbenega ra~unalnika ne more spadati v redno poslovanje D, d. o. o., 10n

saj spada v okvir rednega poslovanja le pekarstvo. V drugem primeru morata
torej D in D, d. o. o., skleniti pisno prodajno pogodbo.
303
Tretji del
Pravica
Prvo poglavje: Vsebina in izvrsevanje subjektivnih 1o13

•
praVIC
§ 31 Zasebnopravno razmerje in pravica
I. Zasebnopravno razmerje
1. Pojem
Zasehno pravo zajema vse zasehnopravne norme. Ureja razmerja med ose-
hami in razmerja oseh do stvari. Ta razmerja se imenujejo zasehnopravna
.
razmerJa.
Tako je na primer pravno razmerje med prodajalcem in kupcem ali med zaku- 1074
podajalcem in zakupnikom zasehnopravne narave. Gre za pravno razmerje
med dvema osehama. 0 tern re glede na zakonsko besedilo ne more biti
kak~nega dvoma. Cl. 435/odst. 1 OZ na primer jasno opredeli, kaksno pravno
razmerje nastane s prodajno pogodbo: »S prodajno pogodho se prodajalec
zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izroCil lrupcu, . . . ta pa se zavezuje, da
bo prodajalcu plaeal kupnino.« Tisti osehi, med katerima ohstaja pravno raz-
merje, sta pri prodajni pogodhi prodajalec in kupec, in le med njima ohstaja
•
pravno razmerJe.
Znacilno za stvamo pravo je, da ne ureja pravnega razmerja med osebami 1075
glede stvari, temvee prav pravno razmerje oseb do stvari.342 To se razkrije pri
hranju zakonodaje. Glede na cl. 1 SPZ ureja SPZ stvame pravice. Predmet
stvarne pravice pa je stvar (cl. 3/odst. 1 SPZ). Doloeha bi te1ko hila jasnejsa,
saj ne omenja nikogar, v razmerju do katerega hi se morala uresnicevala stvar-
342 Prim. Stempihar,Zasebno pravo, r. !t. 211 (~. 1). s~ Stempiharja je sicer zanimivo le k iz
pravnozgodovinskih razlogov, saj se opira na 7.e dolgo ne ve(! veljavni par. 307 ODZ.
305
Tretji del: Pravica
na pravica. Dovolj je, da se primerjata Clena l in 3/odst. 1 SPZ na primer s

cl. 435 OZ, da se opazi velika razlika med njima. Cl. 435 OZ opisuje pravno
razmerje med osebami, elena 1 in 3/odst. 1 SPZ pa pravno razmerje osebe do
stvari.
1076 Thdi druge doloebe SPZ so take, da je oCitno, da stvamo pravo ureja razmerje
oseb do stvari. Dober primer je ze lastninska pravica kot najobseZilejsa stvarna
pravica; podobno je na primer tudi z zastavno pravico (cl. 128/odst. 1 SPZ).
Cl. 37/odst. list. 1 SPZ jo opredeljuje takole: »Lastninska pravica je pravica
imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uzivati ... ter z njo razpolagati.« SPZ
nikjer niti z besedo ne omenja kaksne druge osebe, v razmerju do katere bi se
uresnicevala lastninska pravica. Lastninska pravica se torej uresnicuje s pose-
stjo, uporabo, uZ:ivanjem in celo razpolaganjem ne glede na kogarkoli drugega.
Torej se uresnicuje tudi, ee ni sploh nikogar drugega, ki bi kakorkoli posegal
v posest, uporabo in uZ:ivanje stvari.
.
1077 Povedano velja tudi za razpolaganje. Talco je na primer mogoee razpolaganje
s premicno stvarjo tudi ne glede na kogarkoli drugega. Lastnik namree lab.ko
opusti lastninsko pravico na njej (Cl. 102/odst. l SPZ); pri nepremicninah
opustitev lastninske pravice sicer ni mogoca. Pomembnejsi so primeri razpo-
laganja z lastninsko pravico talco, da se ta preoese na koga drugega, na primer
na kupca.
1078 Res pa je, da lab.ko iz razmerja osebe do stvari nastanejo tudi pravna razmer-
ja med osebami. Ce ima na primer dejansko oblast nad stvarjo kdo drug, in
ne lastnik, lab.ko lastnik zahteva vrnitev stvari (a 92/odst. 1 in 2 SPZ). Talc
zahtevek sicer ne bo vedno uspesen, saj ima nekdo drug lahko dejansko oblast
nad stvarjo na killnem pravnem temelju. Talco lastnik ne bo mogel zahtevati
vrnitve stvari od najemnika v casu trajanja najemnega razmerja. V vsakem pri-
meru pa bo slo za razmerje med dvema osebama. Enako velja tudi za zahtevek
lastnika za prenehanje vznemirjanja (cl. 99/odst. 1 SPZ).
1079 Slovenska literatura meni, da stvamo pravo ureja razmerje med osebami glede
stvari. 343 To se ob upostevanju prej navedenih doloeb ne zdi pravilno. Thdi za
stvarne pravice nemara velja, da posredno opredeljujejo razmerje med ose-
bami. Toda ta pristop je Jahko pravilen v sociologiji, ne pa v pravu. Stalisee
343 Glej na primer Juhart, Stvarno pravo, str. 39 (tc. 1.1.1 ); Znidarllic Skubic, Uvod v civilno pravo,
str. 30 (tc. 1.3.2.3).
306
Tretji del: Pravica
pravne ureditve do tega je drugacno in ga doloea SPZ. Kak~no je, je bilo opi-
sano v prejsnjih obrobnih stevil.kah.
2. Sestavine zasebnopravnega razmerja 1080
Zasebnopravno razmerje vsebuje na em strani pravico, tej ustreza na drugi

strani dolZ.nost. Pri prodajni pogodbi na primer, ustreza prodajalcevi dolznosti
po izroCitvi stvari kupeeva pravica, zahtevati njeno izroeitev (cl. 435/odst. 1
OZ).
S tern pa se ni pojasnjeno, kalclna je vsebina vsake pravice. Kot pravico je 1081

mogoee razumeti moe, ki jo je posamezniku podelilo zasebno pravo. Podeljena
moe omogoea ravnanje doloeene vrste. 344 Pravic pa ne podeljuje le zasebno
pravo, temvec jih lahko tudi javno pravo. U smerjene so zoper nosilce javno-
pravne oblasti, na primer zoper drzavo. Primer javnopravnih pravic so clove-
kove pravice (cl. 14 in nasi. URS).
Pravica je najpomembnejsi del zasebnopravnega razmerja. To praviloma 1082

vsebuje vee pravic, vcasih pa samo eno. Primerov ni tefro najti. Iz prodajne
pogodbe ima kupec na primer pravico do izroCitve stvari, pravico do odprave
napake in pravico do povrnitve ~e (Clena 435/odst. 1 in 468 /odst. 1/tc. 1 ter
odst. 2 OZ). Iz neobrestovane posojilne pogodbe glede denarnega zneska ima
posojilodajalec le eno samo pravico, namrec pravico zahtevati vrnitev enakega
zneska denarja (cl. 569/odst. 1 OZ).
Pravica se pridobi le, ee so izpolnjeni vsi znaki dejanskega stanu neke norme, 1083
na podlagi katere se lahko pridobi pravica.
Od pravice je treba razlikovati upanja (nadeje). To je zgolj prilofuost, mofuost 1084

za nekoga, da bo v prihodnosti pridobil kalclno pravico.345 Obicajni primer
upanja je nadeja sina ali hcerke glede dedi~cine. Otroci so zakoniti in celo
nujni dedici (cl. 25/odst. 1 W ), kar pa ne pomeni, da imajo do smrti st.arSev
re kaksno dedno pravico. Vse do zapustnikove srnrti je namrec negotovo,
ali bo njegov otrok sploh lahko dedoval. Morda bo umrl pred ocetom ali pa
ga bo ta razdedinil. V se do oeetove smrti obstaja za otroka torej le ugoden
344Talro je s~ teorije volje. Poleg nje obstaja 5e teorija interesa. Glede obeh teorij glej Nova.k.
Uvod v civilno pravo, str. 114 (t~. 4.2). Prim. tudi Zni.dmi~ Skubic, Uvod v civilno pr.tvo, str. 67
(ta. 2.5).
:ws Prim. Nov-dk, Uvod v civilno pravo, str. Ul (tc. 4.3.12).
307
Tretji del: Pravica
pravni polozaj, pravna momost, vendar pa se nobena pravica. Dedna pravica

predpostavlja zapustnikovo smrt (~1. 123 ZD); pred smrtjo dedne pravice nima
se nih~e. 346
1085 Nekoliko drugace je pri pricakovalnih pravicah. Ta pojem se je pojavil v

slovenski pravni literaturi sele v zadnjem casu in pod vplivom literature
0 nemskem stvarnem pravu. 347 Thdi pri~akovalne pravice niso pravice.
Podobne so nadejam, vendar se od golih nadej razlikujejo. Pri pri~akoval
nih pravicah je namree del predpostavk za pridobitev pravice pridobitelj
ze izpolnil. Ce odsvojitelj ne more ve~ prepreciti pridobitve pravice in
ima zato pravni polozaj pridobitelja ze svojo lastno premozenjsko vre-
dnost, je pri~akovalna pravica ze predstopnja pravice. s tern se doseze, da
lahko imetnik pri~akovalne pravice svojo pravico ze odsvoji; v izvr8ilnem
postopku je Ze zarubljiva.
1086 Glavni primer pri~akovalne pravice je prodajna pogodba z lastninskim pri-

drZkom (cl. 520 OZ in nasi.). Pomen pricakovalne pravice se lahko najbolje
razloZi na primeru. Naj bo za primer prodajna pogodba glede pralnega stroja,
katerega cena je 500 EUR. Pri prodajni pogodbi glede pralnega stroja se proda-
jalec zaveze kupcu, da mu bo izrOCil pralni stroj in prenesellastninsko pravico
na njem. Kupec se zaveze, da bo pla~al 500 EUR. Oboje izhaja iz cl. 435/odst.
1 OZ. Praviloma se torej izroCitev stvari, prenos lastninske pravice in pla~ilo
kupnine opravijo hkrati.
1087 OZ pa dopusca tudi, da se pogodbeni stranki dogovorita za nekoliko druga~no

porazdelitev medsebojnih obveznosti. Sporazumeta se namre~ lahko, da bo
kupcu stvar izroCena, 8e preden bo pla~al kupnino, lastninska pravica pa bo
nanj prenesena sele, kobo pla~ana vsa kupnina (~1. 520/odst. 1 OZ). Tak dogo-
vor se imenuje »prodaja s pridrzkom lastninske pravice«. Lastninsko pravico si
do pla~ila celotne kupnine pridrzi prodajalec. Kupcu za pridobitev lastninske
pravice ni treba storiti ni~ drugega kot placati kupnino. S pla~ilom kupnine
namree pridobi lastninsko pravico samodejno.
346 Smole, Zakonito in oporoeno dedovanje, Ljubljana 1965, str. 16 in 17 (t~. 1 in ll); ZupanW~/
Znidar§i~ Skubic, Dedno pravo, r. st. 89.
v
347 Prim. na primer Stempibar, Zasebno pravo, r. st. 206 (~ . 1). Stempiharju je bil problem sicer
oeitno dobro man, vendar se z njim ni temeljiteje spoprijel. Nepravilna pa se zdi njegova formulacija:
»Nelcatera priCakovanja morejo biti u nepreklicna in dobijo s tern znaeaj pravice v potencialnem, ~
ne v virtualnem smislu.« Pri nepreklicnih pri~alcovanjih (torej pri~ak.ovalnih pravicah) gre prav za
pravico v potencialnem, in ne vee le v virtualnem pomenu.
308
TretJt del: Pravica
Priddek lastninske pravice prodajalcu koristi. Ce bi namret re pri sklenitvi 1088

prodajne pogodbe in Se pred pla~ilom kupnine prenesel lastniosko pravico
na kupca (kar lahko stori), bi ostal brez lastninske pravice Se pred pl~ilom
kupnine. Ne bi mogel ve~ prepre~iti, da bi killen upnik ne dosegel rubeza te
premi~nine in njene prodaje v izvr8ilnem postopku, saj bi bil njen lastnik Z.e
kupec. Iz izkupi&a od prodaje stvari bi se potem popla~al kuprev upnik. Da
bo prodajalec v takem primeru kdaj dosegel popla~ilo svoje terjatve, je potem
le malo verjetno. Sicer kupec odgovarja za obveznosti z vsem svojim premo-
renjem, toda prav izmilni postopki zoper njega so precej zanesljiv mak, da
ni sposoben izpolniti svoje obveznosti.
Tudi kupcu lahko pridrZek lastninske pravice koristi. Omogoca mu namret, da 1019
pride do posesti stvari, Se preden pia~ celotno kupnino. Posest stvari pa mu
omogoca uporabo te stvari. Konkretno to pomeni, da lahko uporablja pralni
stroj, ~e preden bo pla~ana celotna kupnina.
Prodajalec in kupec se na primer lahko namesto za pl~ilo celotne kupnine ob 1090
sklenitvi prodajne pogodbe dogovorita, da mora kupec ob sklenitvi prodajne
pogodbe plaeati le 100 EUR, ostanek pa v stirih enakih mesocnih obrokih
po 100 EUR. Tak~na pogodba bi bila hkrati tudi primer prodaje na obroke
(~. 522 OZ), kar pa sicer za n~ primer ni bistveno. Ce bi se prodajalec in
kupec dogovorila za placito v obrokih, bi torej lastninska pravica na pralnem
stroju pre~la na kupca ~ele s pla~ilom zadnjega obroka. Takrat pa bi pre~la
nanj samodejno.
Pravni polozaj kupcaje v vmesnem ~asu vendarle ze bolj utrjen, kot ee bi samo 1091
sklenil prodajno pogodbo, po kateri bi mu prodajalec stvari ne ~il. Kupec
ima na.mreC pravico do posesti stvari. Dolder pla~uje kupnino, prodajalec ne
more zahtevati ~itve stvari (vmitve stvari) na pod1agi ~1. 92/odst. 1 SPZ,
saj ima kupec pravico do posesti (cl. 93 SPZ). Po drugi strani pa je pravni
polobj prodajalca pri priddku lastninske pravice bolj~i. kot ce bi stvar ~il
in prenesel nanj Iastninsko pravico Se pred pl~ilom kupnine. Kuprev upnik
ne more dosoci ne rubeza stvari ne njene prodaje, saj je lastnik stvari ~e naprej
prodajalec.
Pravni poloZa.j, v katerem se znajde kupec, potem ko mu je stvar izroeena, 1092
celotna kupnina pa ~e ni pla~ana, se opisuje kot pri~akovalna pravica.348 Pravni
348 Tratnik, SPZ s Jwm., lcom. k ~l. 63, str. 319 in 320 (tC. 2.1 in 2.2); Vre!Xur, Stvarno pravo, str. 558
in nasi. (tC. 8.3.11); Novak, Uvod v civilno pravo, str. 120 (te. 4.3.12).
309
Tretji del: Pravica
polofaj kupca je skoraj tak kot lastnikov. Pri~akovalna pravica se v trenutku

prehoda lastninske pravice okrepi; postane namrec lastninska pravica.
1093 Pravne norme vsebujejo poleg pravic tudi pravne do1Znosti.349 Te prizadetega
zavezujejo k doloeenemu ravnanju, to je storitvi ali opustitvi. Primer se spet
lahko najde v zvezi s prodajno pogodbo: kupceva dolrnost pla~ila kupnine (cl.
435/odst. 1 OZ).
1094 Pravna dolinost pravilorna ustreza pravici, le njena zrcalna slika je. Primer je
lahko prodajna pogodba. Kupeevi dolinosti placila kupnine ustreza prodajal-
ceva pravica do kupnine (cl. 435/odst. 1 OZ).
1095 Ni pa vedno tako. Za temeljno razurnevanje si je mogoce pomagati s prime-
v
rom, ki ima korenine v javnem pravu. Ce je v cestnern prometu prehitevanje
prepovedano, potem je vsakdo zavezan, da na tern rnestu opusti prehitevanje.
Upravirenec je ddava; leona lahko zahteva opustitev prehitevanja. Posamezni
udelezenec v prometu pa nasprotno nima pravice, da bi od drugih zahteval,
da se ga na tern mestu ne prehiteva. Ce bi zaradi prepovedanega prehitevanja
prislo do prornetne nezgode, pa bi udelerenec lahko zahteval odSkodnino od
povzrocitelja skode. Vendar je tole stranska, naklju~na pravna posledica krSit-
ve javnopravne dolznosti.
1096 Primere, ko obstaja zgolj dolznost, na drugi strani pa ni nobene pravice, je
mogoee najti tudi v zasebnem pravu. Zapustnik lahko dedicu v oporoki nalozi,
da izpla~a neki znesek »drustvom proti mucenju zivali v Republiki Sloveniji«.
Zapustnik je dedica zavezal (cl. 82/odst. 1 ZD), vendar pa iz te obveznosti
tretji se nimajo pravic.350 Taka zaveza dedi~a se imenuje naloga, tudi nalog
ali modus. ZD je delno poskrbel, da bo dedi~ izpolnil svoje obveznosti, ceprav
tretji nima zahtevka do dedica (glej na primer ~1. 96/odst. 1 ZD).351
1097 Poleg dolznosti obstajajo se »bremena« materialnega prava. Pri »bremenih«
materialnega prava je stiska glede pravih izrazov. Tako na primer je v proces-
nern pravu ustaljen pojem »dokazno breme«, v net:nScini Beweislast. Pojem
»brerne« pa se v slovenscini uporablja tudi v materialnem pravu. Zanj je v
nems~ini druga beseda, Obliegenheit, v slovensCini pa druga~ne besede ni.
V sebina pojma »breme« je v materialnem pravu drugacna kot v procesnem
349 Zrudarii~ Skubic, Uvod v civilno pravo, str. 67 (t~. 2.5).

350 Smole, Zakonito in opo!OOno dedovanjc, ~ubljana 1965, str. 172 (tc. I in ll); Zupanei<noidarii~
Skubic, Dedno pravo, r. §t. 312 in 315.
351 Prim. Zupancic!Znidar§i~ Skubic, Dedno pravo, r. ~t. 315.
310
Tretji del: Pravica
pravu. V ne~Cini sta zato uporabljeni razli~ni besedi, medtem ko je v sloven-

§~ini pomena teZje loeevati, saj se za oboje uporablja ista. Poleg tega se beseda
breme v materialnem pravu uporablja §ele v zadnjem ~u in njena uporaba §e
ni ustaljena. Zasilno, samo zaradi izogibanja morebitnim zamenjavam, se bo
zato breme v materialnem pravu imenovalo materialnopravno breme.3S2
Za materialnopravna bremena je znacilno, da obremenjena oseba ni zavezana 1098

b kak§nemu ravnanju. Nasprotna stranka zato od obremenjenega ne more
zabtevati nekega ravnanja. Obremenjeni ni zavezan k ravnanju niti v primeru,
da bi iz zakonskega besedila izbajalo kaj drugega. Prav v tern pa je teuva.
V slovenskem jeziku se n~ v zvezi z dolZnostmi in materialnopravnimi
bremeni pogosto, ee ne celo praviloma, uporabljajo isti izrazi, na primer
»morati«, »je dolUin« in podobno. Pri razlagi zakonskega besedila si je zato
treba pomagati z razlago po namenu, da se razlikuje med dolZnostjo in mate-
rialnopravnim bremenom.
Nazoren primer materialnopravnega bremena je v n 461/odst. 1 OZ: »Kupec 1099

je dolUin prejeto stvar na obi~ajen nacin pregledati . . . in 0 oeitnib napakab
obvestiti prodajalca ... « Iz besedila nedvomno izbaja, da mora kupec stvar pre-
gledati in da mora prodajalca obvestiti o morebitnib napakab. Kaj pa se zgodi,
ee tega ne stori? V cl. 461/odst. 1 OZ je na koncu odstavka doloeena pravna
posledica: kupec izgubi upravieenje, ki bi ga sicer imel, ~e bi pregledal stvar
in obvestil prodajalca o napakab. Upravicenja so doloeena zlasti v ~1. 468/odst.
1 in 2 OZ: kupec labko zabteva odpravo napake ali izro~itev druge stvari brez
napake, znizanje kupnine, labko odstopi od pogodbe in labko poleg tega §e
zabteva odSkodnino. Smisel celotne ureditve je torej tak: ee kupec ne pregleda
stvari in prodajalca 0 napakab ne obvesti, potem zabtevkov iz n 468/odst. 1 in
2 OZ praviloma ne bo mogel uveljavljati. Negativne posledice svoje opustitve
bo nosil sam.
Prodajalec praviloma nima nobene koristi od tega, da od kupca zabteva 1100

pregled stvari in obvestitev o napakab. To labko, gledano s prodajaleevega
stam~a. kvecjemu sprozi kak~ne zabtevke iz ~1. 468/odst. 1 in 2 OZ. Torej
prodajalec nima pravice, ccprav zakonsko besedilo ~1. 461/odst. 1 kaze na oz
nasprotno. Zakonsko besedilo tudi na nobenem mestu prodajalcu ne omogoea
zabtevka do kupca, da naj ta pregleda stvar. Tudi ee bi prodajalec to zabteval
" 2 Materialnopravno breme imenuje Zrudariic! Skubic, Uvod v civil no pravo, str. 68 (tc!. 2.5), prepnr
sto breme. Na navedenem mestu je tudi pojasnilo, kaj je znaalno za matcrialnopravno breme.
311
Tretji del: Pravica
od kupca s tozbo, bi sodisce zaradi pomanjkanja pravnega interesa moralo

tozbo zavreci.
1101 Edina posledica kriitve materialnopravnega bremena je torej, da z material-
nopravnim bremenom obremenjeni sam trpi kakSno prikrajsanje, ce ne ravna
v skladu z materialnopravnim bremenom. Zaradi svoje nemarnosti narnree
izgubi materialnopravno ugoden polozaj. Krsitev dolznosti pa nasprotno
materialnopravnega poloZaja praviloma nic ne spremeni. Ce narnree kdo krsi
dolZnost, lahko upravicenec od njega zahteva izpolnitev dolZnosti. V nekate-
rih primerih se vrsta in obseg zavezancevib dolZnosti sicer lahko spremenita.
Prvotna obveznost se spremeni, vendar to se ne pomeni, da zavezanceva obvez-
nost kar preneha. Nasprotno, v spremenjeni oblild obstaja se naprej. V tern je
temeljna razlika med dolZnostjo in bremenom.
1102 II. Pravica
1. Pojem in vsebina
Pravica je voljna moe doloeene osebe, ki jo podeli pravo.353 Pravica ima stiri
sestavine. Te bodo v nadaljevanju podrobneje opredeljene.
1103 Pravica mora izhajati iz prava (pravnega reda). Pravni red sicer pogosto
natancno opredeljuje razlicne pravice. To pa sicer za nastanek pravice ni
nujno potrebno; zadosca ze, da pravo omogoea nastanek kakSne pravice. Tako
na primer pravo natancno opredeljuje kupcevo pravico do placila kupnine
(cl. 435/odst. 1 OZ) in zakupodajalcevo pravico do placila zakupnine (cl. 587/
odst. I OZ). Te pravice so tako opredeljene in utrjene, da bi jib lahko imeno-
vali »imenske«. Niso pa to edine mogoee pravice. Pogodbene stranke namree
lahko v mejah dovoljenega ustanovijo poljubne pravice (elena 2 in 3 OZ).
Tudi te pravice, ceprav jib zakonodaja posebej ne ureja (in jib niti ne more),
so po pravnem pomenu enakovredne ze v pravnem redu podrobneje urejenjm
pravicam. Predvsem pa je pomembno, da pravica ne obstaja, ee je ne podeljuje
pravo. Obicaji ali morala niso temelj za nastanek pravice! Ce si prodajalec in
kupec sezeta v roko glede pogodbe o prodaji nepremicnine, ustreza morali, da
drZita besedo. Za nastanek veljavne pravne zaveze pa je to premalo, kar je lepo
3S3 Brox/Walker, AT, r. ~t. 610; Novak. Uvod v civiloo pravo, str. 113 (tc. 4.1); Stempibar, Zasebno
pravo, r. ~t. 199 (t~. D).
312
Tret11 del: Pravica
razvidno iz clenov 52 in 55/odst. 1 oz. Prodajna pogodba glede nepremi~nine

mora biti pisna (cl. 52 OZ), sicer je ni~na (Cl. 55/odst. 1 OZ). Niroa pogodba
pa nobeni pogodbeni stranki ne daje pravice, da bi zabtevala njeno izpolnitev
(arg. iz 87/odst. 1 OZ).
Pravica mora pripadati neki osebi. Ta oseba se imenuje pravni subjekt. 1104
Enako kot na primer nemsko se tudi slovensko pravo izogiba obstoju pravice
brez imetnika. To se dobro poka.Ze na dednopravnem podroeju. DedBcino
na primer pridobi dedic v trenutku zapustnikove smrti (cl. 123/odst. 1 ZD).
Drugace kot po ODZ torej v slovenskem pravu ne more obstajati zapus~ina
brez dedicev, t. i. leze~a zapu s~ina. Zapuscina ni niti za trenutek brez imet-
nika.354
Pravica imetniku podeljuje upravieenje do ravnanja doloeene vrste, do udej- 110S
stvovanja svoje volje. Z moejo volje lahko vpliva na razmere, v katerih zivi.
Pravica torej posamezniku omogoea prostost v vnaprej doloeenem obsegu.
Ceprav to nima posebne povezave z javnim pravom, pa je posredna povezava
oeitna. To je mogoee pojasniti na primeru lastninske pravice, sicer pa velja
tudi za druge pravice. Dosledno spostovanje lastninske pravice pri izmevanju
brez posebnih omejitev pri njenem pridobivanju lastniku posredno omogoei
razmeroma velilro prostost. Velja tudi obmjeno, omejevanje lastninske pravice
pri izvrievanju in pri pridobivanju pripelje do neprostosti. Ni bilo nakljucje,
da so socialisti~ne drZave relele odpravo (zasebne) lastnine in jo dopuscale le
v omejenem obsegu. Tern ciljem je sluZila na primer omejitev Se dopustnega
obsega lastnine nad obdelovalno zemljo in huda omejitev pridobivanja lastnin-
ske pravice na strojih in orodjih (»proizvaja1nih sredstvih«). Kolikor pa je bila
lastninska pravica sploh dopustna, pa je bilo tudi njeno izvrSevanje velikokrat
moeno omejeno. OCiten je bil strah pred »velikimi« kmeti in »bogatimi« obrt-
niki ter drugimi »kapitalisti«. Sirom3Sni in torej od oblasti odvisni drlavljani
so bili za oblast bolj obvladljivi. Tak strah ni bil brez podlage: prem<>Zenje nad
doloeeno velikostjo namree omogoea razmeroma veliko prostost, ki se lahko
izrabi tudi za politi~no delovanje. Prav to pa poskusa vsak represivni politicni
reZim prepreCiti. Na posameznika, odvisnega od oblasti, je seveda veliko pre-
prosteje pritiskati kot na neodvisnega.
Pravice sluZijo tudi zadovoljevanju koristi. Katerih, je odvisno od same 1106
pravice in tudi od imetnika pravice. Praviloma je dopustno zadovoljevanje
354 ZupanaYh:ridarSi<! Skubic, Dedno pravo, r. h. 382.
313
Tretji del: Pravica
katerihkoli koristi, vendar ne povsem brez omejitev. Pravo lahko pravico

omeji. To je posebno ocitno pri lastninski pravici. Zakon jo lahko omeji
tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekolo~ka funkcija
(cl. 67/odst. 1 URS). S stalisca zasebnega prava pa je pomembna tudi se
mogoca omejitev pravice na podlagi nacela vestnosti in po~tenja ter pre-
povedi zlorabe pravic (elena 5/odst. 1 in 7 OZ; tudi cl. 12 SPZ). Zlasti
ocitno je to v zvezi z zlorabo pravice: pravica se ne sme uporabiti le za
to, da bi se komu skodovalo. v takih primerih ne gre vee za zadovolje-
vanje kolikor toliko eticno sprejemljivih cloveskih potreb. Zato je zloraba
pravice nedopustna.
1101 2. Vrste
Pravice se lahko razvrsti po razlicnih merilih. Pri vsaki od mogoeih raz-

vrstitev je podlaga za sistematiziranje drugacno merilo. Razdelitev pravic
na premozenjske in nepremozenjske je ze hila opisana. Najpomembnejsi
merili sta vsebina pravice in zavezanec (zavezana oseba). Ce se pravice
razvrstijo glede na vsebino, lahko razlikujemo med osebnostnimi pravicami,
pravicami gospodovanja, zahtevki in oblikovalnimi pravicami. Razvrstitev
je preprostejsa, ce je merilo zavezanec. Pravice lahko razvrstimo v le dve
skupini, absolutne in relativne. V vsakem primeru pa je treba upostevati,
da je lahko porazdelitev pravic na skupine nezanesljiva in da vodi tudi
do prekrivanj.
1108 Najpomembnejsi razvrstitvi sta ze razmeroma stari in vsaj v srednjeevropskem
pravnem prostoru tudi siroko razsirjeni. To se zlasti velja za razvrstitev pravic
na absolutne in relativne.355
1109 a) Razvrstitev pravic glede na vsebino upraviceoja
Ce se torej pravice razvrstijo po vsebini upravieenja, razlikujemo med oseb-

nostnimi pravicami, pravicami gospodovanja, zahtevki in oblikovalnimi pra-
.
VlCamt.
.
1110 Slovenska ustava zagotavlja nedotakljivost zasebnosti in osebnostnih pravic

(ct. 35 URS). Ne opredeli pa, kaj je zasebnost in kaj so osebnostne pravice.
Ocitno je prepuseeno sodni praksi in tudi pravni znanosti, da se ukvarjata z
355 Prim. na primer Stempihar, Zasebno pravo, r. §t. 210 in nasi.
314
Tretji del: Pravica
opredelitvijo enega in drugega. Nujna posledica je nejasnost glede ~tevila in

dosega posameznih osebnostnih pravic.
lzhodi~<!e pri opredelitvi osebnostnih pravic je, da so to pravice, ki pripadajo 1111

posameznemu cloveku kot osebnosti in varujejo njegovo osebnost.356 To samo
po sebi ~e ne pove kaj dosti. Pravna literatura na~teva med drugim naslednje
osebnostne pravice: do casti in dobrega imena, do imena, pravico na lastni
podobi, pravico do osebnega zivljenja (zasebnosti) in pravico do dusevne
integritete.357 Osebnostne pravice se varujejo zlasti v okviru deliktnega prava
(cl. 134 OZ).
Pravice gospodovanja (oblastvene pravice)358 podeljujejo imetniku absolutno 1112

in neposredno moc gospodovanja nad doloeenim pravnim objektom. Znacilen
primer pravice gospodovanja je lastninska pravica. Prim. <!1. 37/odst. list. 1
SPZ: »Lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in
uZivati na najobsemej~i nacin ter z njo razpolagati«. Vsebinsko nadaljevanje
te norme je v cl. 92/odst. 1 OZ: »Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev
individualno dolocene stvari.« Lastnik lahko torej vsakogar izkljuci od posesti
stvari. Poleg tega lahko zahteva varstvo pred vznemirjanjem, ki ne pomeni
odvzema stvari (cl. 99/odst. 1 SPZ), in ~ povmitev morebitne Skode (cl. 99/
odst. 2 SPZ; Cl. 131 /odst. 1 OZ).
Lastninsko pravico je treba razlikovati od posesti. Posest je nekaj drugega, 1113

narnree dejanska oblast nad stvarjo (cl. 24 SPZ). Predvsem pa ni stvarna pra-
vica. Kljub temu posestnika pravni red varuje, ceprav le v omejenem obsegu.
Posestnik namree lahko tudi zahteva sodno varstvo v primeru motenja pose-
sti, vklju<!no z odvzemom (cl. 33 SPZ), poleg tega ima na voljo samopomoc
(cl. 31 SPZ). Tako ima tudi na primer zakupnik kot posestnik na voljo varstvo
svoje posesti, kot bi ga irnel lastnik, ee bi bil sam posestnik. Zaradi zaokro-
zitve prikaza varstva ponovimo, da uZiva posedujoci lastnik poleg posestnega
varstva ~e varstvo zlasti na podlagi clenov 92 in 99 SPZ, in sicer prav zato,
ker je lastnik. Obe vrsti varstva sicer sluZita istemu cilju in se v tern primeru
med seboj ne izkljucujeta.
3S6 Novak, Uvod v civilno pravo, str. 117 (t~. 4.3.4); ista, Uvod v civilno pravo, str. 263 (t~. 12.1).
3S? Jadek Pensa, OZ s kom., kom. k 1!1. 134, str. 779 (tt. 2.1), in Novak, Uvod v civilno pravo, str. 265
(tt. 12.3). Jadek Pensa se pri tern sklicuje na Finlgar, Osebnostne pravice, 4ubljana 1985 (str. 65 do
136), lei pa zdaj veljavne ustavne ureditve seveda ni mogel upo~.
3S8 Pravice gospodovanja je Novak v Uvod v civilno pravo, str. 114 (tc. 4.3.2), imeoovala oblastvcnc
pravice.
315
Tretji del: Pravica
1114 Lastnik lahko svojo pravico gospodovanja omeji. To lahko stori tako,
da ustvari na stvari v svoji lastninski pravici omejene stvarne pravice.
Upravi~enec se imenuje tudi imetnik omejene stvarne pravice ali pa tudi
upravi~enec iz omejene stvarne pravice. Glede na vsebino razlikujemo med
varovalnimi in popla~ilnirni pravicami na eni strani ter pravicarni uporabe
na drugi strani.
1115 Srnisel pravice varovanja in popla~ila je, da se z njo zavaruje neka druga
pravica. To je najla2je pojasniti na primeru zastavne pravice na neprerni~nini,
imenovane tudi hipoteka (cl. 128 in nasi. SPZ). Ce ima namree upnik terjatev
do dolznika, je vedno negotovo, ali bo dolznik svojo obveznost izpolnil, torej
poravnal dolg. Negotovost se lahko bistveno zmanjsa, ~e lastnik nepremi~nine
ustanovi hipoteko na nepremi~nini. Tak lastnik se imenuje tudi zastavitelj.
Zastavitelj lahko ustanovi zastavno pravico za zavarovanje svojega ali tudi
tujega dolga (~1. 128/odst. 2 SPZ). Ce dolznik ne izpolni svoje zapadle terjatve,
lahko upnik doseze prodajo nepremi~nine tudi proti lastnikovi volji. Iz dose-
zenega izkupi~ka se potem lahko popla~a upnikova terjatev (~l. 128/odst. 1
SPZ). To velja seveda le za terjatev, zavarovano s hipoteko, ne za katerokoli.
Tako se upnikova terjatev varuje pred neizpolnitvijo.
1116 Varovanju terjatve ne shill le zastavna pravica, temv~ se vrsta drugih.

Poimenovanje varovanju terjatev namenjenih pravic se ni povsem enotno. V
pravni literaturi se poleg pojmov varovanje terjatve aU varovanje kredita (ki je
v ozadju celotne ureditve) uporabljata se zavarovanje in kreditno zavarovanje.
To se zdi manj posreceno zaradi prevelike nevarnosti, da bi se navedene pra-
vice ne pomesale s pravicami iz zavarovalne pogodbe, ki se tudi lahko sklene
prav zaradi prepre~itve prikrajsanja, ki bi lahko nastalo zaradi dolznikove
neizpolnitve obveznosti.
1117 Pravice uporabe so zlasti stvarne slufnosti (na nepremicnini; ~lena 213 in 226
SPZ) in osebne sluznosti. Osebne sluznosti so mogoee na stvari (na premi~nini
ali nepremi~nini; ~1. 227/odst. 1 SPZ). K osebnim slumostim se stejejo uzitek,
raba in sluznost stanovanja (cl. 228 SPZ). Tako lahko na primer obstaja pravica
voznje rez obremenjeno zemljisce v korist vsakokratnega lastnika sosednjega
zemljis~a (~l. 213/odst. 1 SPZ). Ce obstaja, potem obstaja stvarna sluznost
na obremenjenem zemljiscu. Sosednje zemljis~e. v korist katerega obstaja ta
slumost, se (zelo nazomo!) imenuje gospodujoee zemljis~e (prim. ~1. 213/
odst. 1 SPZ).
316
TretJi del: Pravica
Poleg pravic na stvareh ureja SPZ tudi pravice gospodovanja na pravicah. K 1111
tern spadajo zastavna pravica na terjatvi (cl. 178 SPZ) in osebne slufnosti na
pravici (cl. 27:7/odst 1 SPZ).
Navsezadnje pravice gospodovanja lahko obstajajo §e na duhovnih stvaritvah. 1119
Duhovne stvaritve imajo lahko ne le duhovno, temvee tudi premozenjsko
vrednost. Predstavljajte si, koliUna je lahko premozenjska vrednost sve-
tovne knjizne uspe§nice ali popevke! Zanesljivo ne majhna. Pisateljska
dela, skladbe, izumi, znaki razlikovanja itd. dajejo ustvarjalcu tudi pravico
gospodarskega izkoriscanja (unovcevanja) in pravico, da drugim prepove
njihovo unoveevanje. Zakonsko je to urejeno zlasti v dveb zakonih, ZASP
in ZIL-1. Prvi se nana&a na avtorsko pravico, drugi na pravice industrijske
lastnine.
Zahtevki ne dajejo pravice gospodovanja nad doloeenim pravnim objektom. 1120
lmetniku podeljujejo le upravicenje zahtevati od doloeene osebe storitev ali
opustitev. Ta oseba semora torej vesti na doloeen naCin.3S9 Najpomembnej§a
skupina zahtevkov so terjatve v okviru obveznostnih razmerij. K njim spadajo
na primer zahtevek za placito kupnine (Cl. 435/odst. 1 OZ), za izroCitev stvari
(cl. 435/odst. 1 OZ), odSkodninski zabtevki iz delikta (cl. 131/odst. 1 in 2
OZ) itcl Zahtevki lahko izvirajo tudi iz druZinskopravnih razmerij, na primer
za placilo preZivnine. Tudi iz pravic gospodovanja lahko izvirajo zahtevki, na
primer za vrnitev stvari (c1. 92/odst. 1 SPZ). Ti zahtevki sluZijo uveljavljanju
pravic gospodovanja. Glede nastanka in trajanja so odvisni od njih, naperjeni
pa so zoper doloeeno osebo.
Oblikovalne pravice dajejo imetniku moe, da sam, brez soglasja drugega 1121
pogodbenika, vpliva na obstojeei pravni poloZ3j. Na pravni poloZ3j lahko imet-
nik oblikovalne pravice vpliva tako, da se pravno razmerje na novo ustanovi,
vsebinsko spremeni ali konea.J«l Primer oblikovalnih pravic sta odpoved traj-
nega dolZniSkega razmerja (cl. 333 OZ) in odstop od pogodbe zaradi stvarne
napake (cl. 468/odst. l te. 3 OZ).
Vcasih se lahko oblikovalna pravica uresnicuje le prek sodi§ca. Upravicenec 1122
torej ne more sam oblikovati razmerja, temvec lahko le zahteva od sodisca, da
to stori. To bo storil s tozbo ali katero drugo vrsto vloge. Navsezadnje pravno
razmerje oblikuje sodna odloeba. V takib primerih je dvomljivo ze, ali je sploh
3S9 Glcj r. ~. 1164 in nasi. 1er tudi r. ~. 1422 in nasl.
360 LarenzJWolf, AT, par. 15, r. ~t. 65; Novak, Uvod v civilno pravo, str. 115 (If. 4.3.3).
317
Tretji del: Pravica
mogoee govoriti o oblikovalni pravici, saj se razmerje oblikuje na podlagi

odlocitve sodisca, ne neposredno upravicenca. Zdi pa se, da se upravicenja te
vrste vendarle se lahko stejejo k oblikovalnim pravicam, saj brez upravicenceve
sprozitve sodnega postopka pravno razmerje ne bi bilo preoblikovano. Dober
primer oblikovalne pravice, ki se lahk.o uresnicuje le prek sodisca, je izpodbi-
janje pogodbe (cl. 94 OZ).
1123 b) Absolutne in relativne pravice

v
Ce razvrstimo pravice glede na zavezancevo osebo, potem razlikujemo med
absolutnimi in relativnimi pravicami. Absolutne upravicencu dajejo moe
zahtevati spostovanje svoje pravice od vsakogar in jih lahk.o uveljavlja zoper
vsakogar. 361 K tern pravicam spadajo zlasti pravice gospodovanja. Glavni
primer absolutne pravice je lastnjnska pravica. V sakdo je dolzan, da lastni-
ku pusti (nemoteno) posest, uporabo in uzivanje (cl. 37/odst. 1 SPZ). Nacin
varstva lastninske pravice je bil ze opisan. Lastnik lahko zahteva varstvo v
primeru krsitve, zlasti vmitev stvari (vrnitev posesti na stvari; cl. 92/odst. 1
in 2 SPZ), prenehanje vznemirjanja (cl. 99/odst. 1 SPZ) in se odskodnino
(cl. 99/odst. 2 SPZ; cl. 131/odst. 1 in nasi. SPZ). Ce obstaja nevamost, da bi
se vznemirjanje nadaljevalo se v prihodnosti, pride v postev tudi prepoved
nadaljnjega vznemirjanja (cl. 99/odst. 1 SPZ, na koncu). V zadnjem primeru
je torej mogoc tudi opustitveni zahtevek. Manj izdelano je varstvo drugih
absolutnih pravic. Dosezeno je zlasti s sredstvi deliktnega prava (cl. 131 in
nasl. OZ); eden od mogocih zahtevkov je tudi opustitveni zahtevek (cl. 134
OZ).
1124 Relativne pravice ucinkujejo le v razmerju do doloeene osebe.362 Znacilen
v
primer so terjatve. Ce na primer prodajalec sklene prodajno pogodbo glede
kolesa, potem lahk.o zahteva placilo kupnine le od kupca (cl. 435/odst. 1 OZ)
in od nikogar drugega.
3 61 Novak, Uvod v civilno pravo, str. 117 (tc. 4.3.5).

362 Novak, Uvod v civilno pravo, str. 118 (tc. 4 .3.5).
318
Trait• del. Pravica
------------------------
§ 32 Pridobitev pravice 1125
Primeri
1. L se l.eli znebiti malovredne vaze iz sestdesetih let prejsnjega stoletja,
ki je zelo pisana in po njegovem mnenju predvsem neokusna. Zato jo
postavi na kup odveenih stvari, da bo skupaj z drugimi stvarmi odpeljana
pri rednem kosovnem odvozu. Mimoidoci P jo vzame in odnese. Ali
lahko L od P zahteva izrOCitev vaze? P meni, da je postal njen lastnik.
Ali ima prav? Za odgovor glej r. st. 1128.
319
Tretji del: Pravica
2. Kako bi bilo, ce bi L vazo sicer postavil v kot pred svoja vrata, da je

ne bi pozabil odnesti svojemu znancu, in bi jo P odnesel? Za odgovor
glej r. st. 1129.
3. Kako bi bilo, ee bi L vazo sicer postavil v kot pred svoja vrata, da je
ne bi pozabil odnesti svojemu znancu, P pa bi jo odnesel, in jo, ker je
umetnik, potem preslikal? Za odgovor glej r. st. 1130.
4. Kako bi bilo, ce bi L bil pripravljen prepustiti vazo P, vendar le za
placilo 5 EUR? P se s tern strinja. Ker P nima denarja v repu, se do-
govorita, da bo prinesel 5 EUR dan pozneje. P to stori in L mu izroei
vazo. KakSne pravice sta imela Lin P ob sklenitvi prodajne pogodbe?
Za odgovor glej r. St. 1133 in ll40.
I. lzvirni in izvedeni nacin pridobitve pravice

Za pridobitev pravice gre, ce se neka pravica povere z doloceno osebo ali
katerim drugim nosilcem pravic. Mogoca sta dva nacina pridobitve. Pravica
lahko nastane prav za pridobiteljevo osebo in prej kot taka sploh ne obstaja.
Ta nacin pridobitve se imenuje izviren (originareo363). Mogoee pa je tudi, da
je nastanek pravice odvisen od pravice pravoega prednika (avktorja). Novi
imetnik pravice je pravni naslednik svojega predoika. Tak nacin pridobitve je
izveden (derivativen).364
1126 Pri izvedenem naCinu pridobitve je mogoc prenos ene same pravice ali pa
prenos skupka pravic, ki so pripadale pravnemu predniku. Poseben primer pri-
dobitve je pridobitev pravice od neupravicene osebe, na primer od nelastnika.
Ta pridobitev je lahko izvirna ali pa izvedena.
1121 1.1zvima pridobitev
Pridobitev je izvirna, ee pridobitelj pridobi pravico, ki ni odvisna od pravice

predoika.365 Pridobitelj pridobi pravico na novo in neodvisno od morebitne
363
Velja se izogniti zamenjavi podobno zvene~ih besed: originaren in originalcn. Pridobitev pravice
je lahko le originarna, ne originalna. Prim. Pravni terminolo~ki slovar, Ljubljana 1999, gesli origi-
narni in originalni. Pomen teh dveh besed je sicer pogosto soroden, vendar prav v zasebncm pravu
prepoznavno razli~en.
364 Stempihar, Zasebno pravo, r. st. 229; Novak, Uvod v civilno pravo, str. 124 (~. 4.6.1).
320
Tretji del: Pravica
pravice prednika.366 To pa pomeni, da pravica nastane v trenutku pridobitve.

Nastanek in pridobitev pravice ~asovno sovpadata. Primera izvirne pridobitve
sta prilastitev (okupacija; ~1. 50 SPZ) in priposestvovanje (~1. 43 SPZ).
V prvem primeru gre za izvirno pridobitev. L je vazo postavil na kup odv~- 1128
nih stvari, ki so namenjene za kosovni odvoz. Jasno je izrazil voljo, da vaze
ne reli vee imeti v lastnini. S tern je opustillastninsko pravico na njej (~1. 102
SPZ). P si jo je prilastil Uo okupiral; ~1. 50 SPZ), saj jo je vzel v posest z
namenom, da si jo prilasti. P je na vazi pridobil lastninsko pravico, in sicer
izvirno (~1. 50 SPZ).
V drugem primeru je bilo drugare. L je vazo postavil v kot pred svoja vrata. 1129
vendar ni imel volje do opustitve lastninske pravice (~1. 102/odst. 2 SPZ).
Lastninska pravica L ni prenehala. Ker vaza ni bila brez lastnika, P ni mogel
pridobiti lastninske pravice s prilastitvijo. Lastnik je ~e naprej L. Zato lahko
zahteva izrocitev vaze (cl. 92/odst. 1 in 2 SPZ).
Spet druga~e je bilo v tretjem primeru. P je sicer vzel stvar v posest kljub 11JO
temu. da L ni relel opostiti lastninske pravice na njej. Vendar pa je P izdelal
iz vaze novo premi~nino. Kot izdelava nove premiCnine se n~ ~teje tudi
obdelava pov~ine s slikanjem (~1. 57/odst. 2 in 4 SPZ). Ceprav material (vaza)
ni bil v Jasti P, je P pridobil lastninsko pravico na vazi, in sicer neodvisno od
lastninske pravice L, saj vrednost dela P ni bistveno nizja od vrednosti malo-
vredne vaze (~. 57/odst. 2 SPZ). L je lastninsko pravico izgubil.
2.lzvedena pridobitev 1131
Pridobitev je izvedena, ce je nastanek pravice pravnega naslednika odvisen

od enake ali obsemejse pravice pravnega prednika. Pravica pridobitelja je
izvedena iz pravice pravnega prednika
lzvedena pridobitev je lahko translativna ali konstitutivna. Pri translativni 1132
izvedeni pridobitvi preide pravica na pravnega naslednika v taksnem obsegu,
kot jo je imel pravni prednik. Pri konstitutivni izvedeni pridobitvi pa lastnik
ustvari novo pravico, ki je druge vrste in je manj obsdna.367 Preprost primer
translativne izvedene pridobitve je pridobitev lastninske pravice na premi~nini
366 Novak, Uvod v civil.oo pravo, str. 124 (tl!. 4.6.1).

'367Slempihar, Zasebno pravo, r. §L 229; podobno: Novak. Uvod v civilno pravo, str. 124 (tl!. 4.6.1):
pri konstitutivnc m prenosu nastane nova pravica, s katero pravni prednik obremeoi svojo pravico.
321
Tretji del: Pravica
(cl. 40 SPZ) s prodajno pogodbo (cl. 435/odst. 1 OZ) in izroeitvijo (cl. 60 SPZ)
od lastnika. Kupec pridobi lastninsko pravico, katere i.metnik je bil prej pro-
dajalec. Kupec postane sam novi lastnik iste premicnine. Primer konstitutivne
izvedene pridobitve pa je ustanovitev zastavne pravice na premicnini v korist
zastavnega upnika (cl. 128 SPZ).
1133 V cetrtem primeru je slo za izvedeno pridobitev. L in P sta sklenila prodajno

pogodbo (cl. 435/odst. 1 OZ). Predpostavka za prenos lastninske pravice pa
je poleg sklenitve prodajne pogodbe se izrocitev premicnine (elena 40 in 60/
odst. 1 SPZ). L in P sta se strinjala, da bo vaza izroeena sele, ko bo placana.
Ko je bila placana in izroeena (dan po sklenitvi prodajne pogodbe), je lastnin-
ska pravica L presla na P. Od sklenitve prodajne pogodbe do placila je i.mel
P zgolj zahtevek za izroeitev vaze, L pa zahtevek za plaCilo kupnine. V casu
med sklenitvijo prodajne pogodbe in izrocitvijo stvari je L obdrzallastninsko
•
pravtco.
1134 II. Posamicno in vesoljno pravno nasledstvo
1. Posamicno (singularno} pravno nasledstvo
Posamicno (singularno) in vesoljno (univerzalno) pravno nasledstvo sta vrsti

izvedene pridobitve pravice.
113S Pri posamicnem pravnem nasledstvu gre za pridobitev ene same pravice.368
Posamicno pravno nasledstvo je pravilo. Razlog za posamicni prenos pravice
je pogodba med pravnim prednikom in pravnim naslednikom.
1136 Pri prenosu pravic velja nacelo specialnosti: prenesena mora biti vsaka pra-
vica posebej. Pravilo je posebej opredeljeno za stvarne pravice v cl. 7 SPZ:
le individualno dolocena samostojna stvar je lahko predmet stvarnih pravic.
Posledica je, da se lahko prenesejo le posamezne pravice, in ne skupki pravic.
Ce na primer prodajalec proda svojo knjiznico, mora prenesti lastninsko pra-
vico na vsaki knjigi posebej in je ne more prenesti na knjiznici kot celoti. Z
nacelom specialnosti se doseze pravna varnost.
368 Novak, Uvod v civilno pravo, str. 125 (tc. 4.6.2).
322
Tretji del: Pravica
Posebno pomembna so pravila o prenosu obveznostnopravnih pravic in 1137

lastninske pravice. Obveznostnopravne (obligacijske) pravice se prena5ajo s
posebnim pravnim poslom, ki se imenuje »odstop terjatve s pogodbo (cesija)«
(~1. 417 in nasi. OZ).
Nekoliko bolj zapleteno je urejen prenos lastninske pravice na stvareh. Razlog 1138
je v tern, da zakonodaja prenosa lastninske pravice na nepremi~ninah in pre-
mi~inah ne ureja enako. To je razumljivo, saj se nepremi~nine in pravice na
njih vpisujejo v poseben register, ki se imenuje zemljiful knjiga (glej ~I. 11
odst. 1 ZZK-1). Za premi~nine podobnega splo~nega registra ni.
Za prenos lastninske pravice na nepremi~ninah je potreben pravni posel, iz 1139

katerega izhaja obveznost preoesti 1astninsko pravico in tudi vpis v zemljifto
knjigo (aeoa 40 in 49/odst. 1 SPZ). Zna~ilna pravoa posla, ki zavezuje k pre-
nosu lastninske pravice (~1. 40 SPZ), sta prodajna in darilna pogodba. Poleg
takega pravnega posla je potreben se vpis v zemljisko knjigo, kot je ze bilo
povedano. Za vpis v zemljisko knjigo je potrebno zemljiskoknji.Zoo dovolilo
(~1. 49/odst. 2 SPZ). Kaj je to in kakSna je ojegova vsebina, doloca med dru-
gim ~1. 23 SPZ.
Za prenos lastninske pravice na premicninah je potreben pravni posel, iz kate- 1140

rega izhaja obveznost preoesti lastniosko pravico (~1. 40 SPZ). V tern pogledu
sta si prenos lastninske pravice na nepremi~nini in premi~oioi enaka. Poleg
tega je praviloma potrebna ~e izrocitev stvari (~1. 60/odst. 1 SPZ). Zados~a pa
tudi kateri od oadomestkov izrocitve (~I. 60/odst. 2-4 SPZ). Glej tudi cetrti
primer, ki se nanaSa prav na prenos lastninske pravice na premicnini.
2. Vesoljno (univerzalno) pravno nasledstvo 1141
Pri vesoljnem pravnem oasledstvu pravni nasledoik pridobi eel kompleks

pravic od pravnega prednika.369 Univerzalno pravno nasledstvo je sicer v
mnogih pogledih prakticno, vendar je kljub temu izjema. Mogoce je namre~ le
v zakonsko izrecno dolocenih primerih. Zna~ilen primer vesoljnega pravnega
nasledstva je dedovanje (~1. 123 ZD), zaradi katerega ze v trenutku zapustni-
kove smrti preide njegova zapu~~ioa370 na dedire (~I. 132 ZD). Zapu~6na pa
369 Novak, Uvod v civilno pravo, str. 125 (it. 4.6.2).

370 Cc pride do dedovanja. je zapu~ina 7.8 dedii!e d~ina (Zupanl!il!~Ludariic Slrubic, Dedno
pravo, r. st. 9).
323
Tretji del: Pravica
je celota stvari in pravic, katerih imetnik je bil zapustnik in ki po njegovi smrti

lahko preidejo na dedire (prim. cl. 2 ZD).
1142 Univerzalno pravno nasledstvo pa je mogoee tudi pri t. i. statusnem preobli-
kovanju dru~b (cl. 579 in nasl. ZGD-1). DoloCbi, ki urejata vesoljno pravno
nasledstvo, sta na primer cl. 591/odst. 3/tc. 1 in 635/odst. 2/tC. 1 ZGD-1.
1143 Ill. Pridobitev od upravicene in neupravicene osebe
1. Pridobitev od upravicene osebe

Pridobitev od upravicene osebe (upravirenca) pomeni, da nekdo pridobi pra-
vico od osebe, ki je hila do prenosa te pravice njen imetnik.371 Vse pravice
niso prenosljive. Ce je pravica prenosljiva, je do razpolaganja z njo upraviren
njen nosilec, to je imetnik pravice. Pridobitev od upravicenca je najpogostejsi
•
pruner.
1144 2. Pridobitev od neupravicene osebe

Nareloma nihre ne more prenesti vee pravic, kot jib ima sam. To je razumljivo:
kako naj bi nekdo prenesel na drugega, resar se sam nima? Se vedno, vendar
le naceloma, torej velja rimskopravni stavek: Nemo plus iuris ad alium trans-
ferre potest quam ipse habet. Pridobitev od neupravicene osebe pomeni, da
izjemoma pridobi pravico nekdo, re ni bil odsvojitelj nosilec pravice (imetnik
pravice), temvee tretji. 372
1145 Pridobitev stvarne pravice od neupravicene osebe je treba strogo loeiti od
obljube zavezanca, da bo pravico prenesel na nekoga drugega, reprav v trenut-
ku sklenitve pravnega posla zavezanec se ni nosilec taksne pravice. Obljubo
(bodoeega) prenosa je se mogoee izpolniti in seveda ne pomeni prenosa pravi-
ce. Tak pravni posel zavezuje in ga je se mogoee izpolniti. OZ to celo posebej
ureja za prodajno pogodbo, namree prodajo tuje stvari (cl. 440 OZ).
1146 Pridobitev stvarne pravice od neupravicene osebe je mogoca v zakonsko
urejenih primerih na podrocju stvarnega prava in pod dolocenirni, razme-
371 Novak, Uvod v civilno pravo, str. 125 (tl!. 4.6.3).
m Novak. Uvod v civilno pravo, str. 125 (t~. 4.6.3).
324
Tretji del: Pravica
roma omejujoeimi predpostavkami. Zna.Cilen primer pridobitve pravice

od neupravi~ene osebe je pridobitev lastninske pravice. S pridobitvijo od
nelastnika se po eni strani varuje zaupanje pridobitelja v ustvarjeni videz in
po drugi strani varnost pravnega prometa. Neposredna dejanska oblast nad
premi~nino (posest; glej ~1. 24/odst. 1 SPZ) ustvarja pri drugi osebi vtis, da
je posestnik tudi lastnik, celo ~e to ni res. Za lastni§kega posestnika premi~
nine celo ~1. 11/odst. 2 SPZ vzpostavlja domnevo, da je lastnik nepremicnine.
Zaupanje pravni red varuje, ~e je ta druga oseba hkrati §e dobrovema in ce
sklene odplacni pravni posel, stvar pa mora biti tudi izroeena. Poleg tega
pa mora dobroverna druga oseba kupiti premi~ni no na javni drafbi ali pa
pridobiti premicnino v posest po volji njenega lastnika ali od prenosnika, ki
v okviru svoje dejavnosti daje taksne premicnine v promet (cl. 64/odst. 1 in
2 SPZ).373 Prenosnik, ki v okviru svoje dejavnosti daje premicnine doloeene
vrste v promet, je lahko na primer izdelovalec ali trgovec. To pomeni, da
bo dobroverni kupec pridobillastninsko pravico na stvari na primer celo, ce
trgovec ne bo njen lastnik.
Pri nepremicninah obstaja zemljiska knjiga, ki daje ali bi vsaj morala dati 1147
zanesljive podatke o pravicah na nepremicninah. Razlogov za to, da daje
zemlji§ka knjiga razmeroma zanesljive podatke, je vee. Eden od najpo-
membnejsih je, da stvarna pravica na nepremicnini praviloma nastane sele
z vpisom v zemlj isko knjigo (n 7 ZZK-1 ). Praviloma je dolbost osebe, ki
pravico izgubi ali pa se mu bo pravica omejila na podlagi pravnega posla, da
poskrbi za vpis pravice na upravicenca. Sele s tern izpolni svojo obveznost iz
pravnega posla do upravicenca. Hkrati pa je upravicenec do pridobitve stvar-
ne pravice praviloma zelo zainteresiran za to, da zavezanec svojo dolznost
izpolni. Zainteresiran je zato, ker ne postane imetnik pravice, ce ni vpisa v
njegovo korist. lmetnik pravice ostane v zemljiSko knjigo vpisani subjekt.
Ker so vpisi pravic v zemlji§ko knjigo v interesu upravirenca in zavezanca.
je zemljiska knjiga dokaj zanesljiv register (seznam) nepremicnin in stvarnih
pravic na njih.
Kljub vsej skrbnosti se lahko zgodi, da vpis kaksne pravice v zemljiSko knjigo 1148
ni pravilen. To je mogo~e na primer zaradi tega, ker je nekdo pridobillastnin-
sko pravico brez vpisa v zemljisko knjigo v primeru, da izjemoma tako doloea
zakon. Mogoee je tudi, da se pri vpisu v zemljiSko knjigo zgodi napaka in je
373 Podrobnosti v: Tratn.ik, SPZ s kom., kom. k 1!1. 64, Str. 323 in nasi. (tl!. 2).
325
Tretji del: Pravica
------------------------
kot imetnik pravice vpisana napaena oseba. Zgodi se torej na primer lahko,
da v zemljisko knjigo kot lastnik vpisana oseba v resnici ni lastnik. Zaupanje
v zemljisko knjigo pa varuje le posteno, to je dobrovemo osebo (~1. 10 SPZ
in ~1. 8 ZZK-1) Ce na primer kupec ne ve, da v zemljisko knjigo vpisana
oseba ni lastnik, in sklene prodajno pogodbo, potem pa se doseze vpis samega
sebe kot lastnika, postane lastoik. Kupec torej postane lastnik kljub temu, da
prodajalec ni billastnik in je sklenil prodajno pogodbo glede nepremicnine v
lastnini nekoga drugega.
1149 Dobrovema pridobitev stvarnih pravic je sicer mogo~a se v nekaterih drugih

primerih. Vedno pa se postavlja vpra8anje, ali je dobrovema pridobitev izvir-
na ali izvedena. To vprasanje je lahko zahtevno, kar je odvisno od konkretne
zakonske ureditve.
nso § 33 Zahtevki
Primeri
1. Lastnik L je navdusen lovec. Na vrtu svoje hi8e si daopostaviti skupino
kipov, ki upodabljajo na jelena streljajorega lovca. A si skupino kipov
v mimohodu v~krat ogleduje. B je proti ubijanju zivali, vklju~no s ko-
marji in drugim mrcesom. Skupino kipov ob vsaki priloznosti iz protesta
obstreljuje s fraco. To namerava nadaljevati. C pa je skupina kipov vsee
iz povsem drugega razloga. C skupino kipov ukrade. Kaksne zahtevke
ima L? Za odgovor glej r. st. 1155.
2. U ima doD denarno terjatev'V visini 10.000 EUR. Svojo obveznost
do U mora D izpolniti 25. 5. 2010, to je plaeati 10.000 EUR. U pa
potrebuje denar ze prej, najpozneje 2. 4. 2010. Kaj lahko U stori? Za
3. P in K se pogajata o sklenitvi prodajne pogodbe; njuni stalisci do
cene sta se ze precej priblizali. Potem si P premisli, ker mu tretji (T)
da ugodnejso ponudbo. Ali lahko K zahteva nadaljevanje pogajanj? Ali
Jahko zahteva vsaj sklenitev prodajne pogodbe z istimi pogodbenimi
doloeili, o katerih se je P dogovoril z T? Za odgovor glej r. st. 1161
in 1162.
326
Tretji del: Pravica
I. Pojem in pomen
1. Pojem
Zahtevek v smislu splosnega zasebnega prava (drZavljanskega prava) je pravica

doloeene osebe, da zahteva od druge osebe doloeeno ravnanje. Tako ravna-
nje je lahko storitev ali opustitev. Osebi, med katerima obstaja zahtevek, se
imenujeta upravi~nec iz zahtevka in zavezanec. Ta opredelitev zahtevka je
znanstvena in skusa zajeti vse razlicne vrste zahtevkov, od obveznostno- do
dednopravnih. Ustreza opredelitvi zasebnopravnega zahtevka iz par. 194 BGB.
Sprejeta je tudi v avstrijski in slovensJci literaturi,374 ne glede na to, da ODZ
enako kot OZ ne opredeljuje zahtevka na abstraktni ravnP75
Iz razlicnih doloeb OZ je mogoee sklepati, kaj naj bi bil zahtevek. Predvsem 1151
ga opredeljujeta elena 239/odst. 1 in 335/odst. 1 oz. Zadnji se sicer nanasa na
zastaranje. Glede na navedeni doloCbi hi bilo mogoee zahtevek opredeliti kot pra-
vico zahtevati izpolnitev obvewosti. K temu je treba dodati Se cl. 34/odst. 1 OZ.
Pogodbena obveznost je lahko v tern, da nekdo nekaj da, stori, opusti ali trpi. Thdi
dajatev predpostavlja aktivnost, torej neko storitev. Opustitev ali trpljenje predpo-
stavljata pasivnost, s skupno oznaCbo torej: opustitev. Zahtevek je torej tudi glede
doloebe OZ pravica zahtevati doloeeno storitev ali opustitev. Iz teh doloc'b je torej
mogooe vseeno priti do opredelitve, zapisane na zaeetku tega paragrafa.
Slovenska zakonodaja se izrab na razlicne nacine; iz razlicnih zakonskih for- 1152

mulacij je mogoee sklepati, ali kakSna stranka ima na voljo zahtevek ali ne.
Tako na primer je glede na cl. 239/odst. 1 OZ upnik upravicen zahtevati od
dolfnika izpolnitev obveznosti. Ze iz besedila jasno izhaja, da ima torej upra-
vicenec na voljo zahtevek zoper zavezanca VCa.sih zakon na zahtevek gleda
z druge, dolZnikove strani. Doloea namree, da nastanejo obveznosti za zave-
zanca. Tako na primer cl. 190/odst. 1 OZ doloea, da je brez pravnega temelja
obogateni dolZan vmiti prejeto (cl. 190/odst. 1 OZ). Vcasih zakon govori o
obveznosti (na primer v C1. 190/odst. 3 OZ), spet drugic o pravici (cl. 194 OZ).
VsaJcic pri tern misli na zahtevek.
374 Novak, Uvod v civilno pravo, str. 121 (~. 4.4).

37S Engel, Gscbnitzer, AT. str. 172; Ko1.ioVWelser, Grundriss. str. 44 (v op. pod ato 9 se to, na avstrij-
sko prctvo nanaSajo<!e se delo, sklic uje izkljueno na oemfto literaturo!). Prim. tudi ~tempihar, Zasebno
pravo, r. ~ 200, t~. n. ~tempihar n~teva 5e razli~na pravna mneoja. Nazadnje je tudi v avstrijsk.i
litcraturi prevladala opredelitev zahtevka, ki ustreza tisti iz nemftega prava.
327
Tretji del: Pravlca
1153 Zabtevek vedno obstaja med dvema osebama, med upravicencem in zavezan-
cem. Ker je naperjen le zoper do1oeeno osebo, je relativna pravica. To za samo
razlago zakona ali katerega drugega predpisa ni brez pomena. Razume pa se,
da zgolj besedilo predpisa ali vsebina pogodbe, ki nalaga killno dolznost, se
ne zadosca za sklepanje, da obstaja zahtevek. Da obstaja zahtevek, morata biti
podani dve predpostavki: najprej ta, da vsebina predpisa ali pravnega posla
res dovolj opredeljeno daje kaksno pravico ali nalaga kaksno zavezo. Poleg
tega jo mora dovolj jasno povezati z ustrezno osebo; pravico z upravicencem,
zavezo z zavezancem.
1154 Sam zahtevek je relativna pravica. Uveljavljati ga je mogoee le proti zavezancu

in se v tern razlikuje od absolutnih pravic. Zahtevki pa lahko nastanejo tudi
zaradi krSitve killne absolutne pravice (glej na primer clene 134/odst. 1 oz.
92/odst. 1 in 99 SPZ). Absolutna pravica se ne izerpa v enem samem zahtevku,
temvec lahko ustvari teoreticno neomejeno stevilo zahtevkov. Ce na primer
oseba A protipravno vznemirja 1astnika L, ima L zahtevek zoper A na podlagi
cl. 99/odst. 1 SPZ. Ce potem lastnika L vznemirjata se osebi B in C, ima L
zahtevek na podlagi cl. 99/odst. 1 SPZ se zoper B in C. Enako bi veljalo za
vsakega nadaljnjega vznemirjalca.
1155 Povedano prikazuje prvi primer. L ima sicer lastninsko pravico, ki vsakogar
drugega izkljucuje od posesti, uporabe in uZivanja (cl. 37/odst. 1 SPZ). Sarna
lastninska pravica pa se ne daje zahtevka do druge osebe. Zahtevki nastanejo
sele, ce kdo posere v lastninsko pravico. Toda samo z opazovanjem se ni posegel
vanjo, kar je tudi ocitno. L je namrec lahko kljub opazovanju s strani A se naprej
posedoval skupino kipov, jib uporabljal in uzival. Zoper ravnanje A torej L nima
zahtevkov. Nasprotno pa staB inC posegla v lastninsko pravico, ceprav na razlic-
ne nacine. Zoper njiju ima L zahtevke: zoper B ima zahtevek za opustitev nadalj-
njega vznemitjanja (cl. 99/odst 1 SPZ). Zoper C ima zahtevek iz cl. 92/odst. 1
in 2 SPZ. Ker pa je bil L bkrati tudi posestnik, ima se zahtevek zaradi motenja in
v
odvzema posesti (cl. 33/odst. 1 SPZ) tako do B kot do C. Ce bi B skupino kipov
poskodoval (za kar pa v besedilu prvega primera ni nobene opore), bi imel L
zoper B se deliktni zahtevek za placito odskodnine (cl. 131/odst. 1 OZ).
1156 Zahtevek nastane, ko so podani pravni temelji zanj. Od nastanka zahtevka

pa je treba razlikovati zapadlost. Zapadlost je posebna lastnost zahtevka, da
v
labko upravieenec zahteva dolgovano dajatev ali storitev. Ce stranki ali kaksen
predpis ne doloeijo roka za zapadlost in ee za zapadlost glede na okoliscine ni
328
Tretji del: Pravica
potreben doloeen w, potem zahtevek zapade takoj (cl. 289 OZ). Dogovor o
zapadlosti nilc:akor ni redek. Posebno pri zahtevkih na plaeiJo iz pogodbe, skle-
njene med dvema gospodarskima subjektoma. je dogovor o zapadlosti pogost,
morda gre celo za obicaj. Zanesljivo pane gre za obicajno pravo.
V drugem primeru ima U do D zahtevek na placilo 10.000 EUR. Placila 1157
dolgovanega zneska ne more zahtevati pred 25. 5. 2010. Terjatev je vrsta pra-
vice. Pravico pa U lahko proda (cl. 435/odst. 2 OZ) in jo prenese na kupca
(cl. 417 OZ), 8e preden zapade. V zameno za to bo prodajalec, to pa je U, prejel
kupnino, in sicer 8e pred 25. 5. 2010.
Doslej je bil govor le o zahtevku materialnega prava. Od njega je treba loeiti 1158
zahtevek civilnega procesnega prava. Zahtevek civilnega procesnega prava
je tisto, kar toreca stranka zahteva s tozbo376 (cl. 180/odst. 1 ZPP). Procesni
zahtevek je pojem procesnega prava in se bistveno, tudi po vsebini, razlikuje
od materialnopravnega zahtevka. Pojma je treba loeevati; med drugim zato,
ker zahtevek civilnega procesnega prava nima nujno podlage v materialnoprav-
nem zahtevku. Tako je na primer mogoee vloZiti ugotovitveno tozbo tudi zgolj
zato, da se ugotovi pristnost ali nepristnost kaksne listine (cl. 181/odst. 2 ZPP).
Razlike pa so 8e druge. Ce na primer tozeea stranka zahteva placilo najemoi-
ne v znesku 2.500 EUR in se v teku postopka izkare, da je ta znesek touna
stranka ze poravnala, potem toreca stranka nima (vee) materialnopravnega
zahtevka. Jasno pa je, da je imela procesni zahtevek v znesku 2.500 EUR, in
sicer zato, ker ga je uveljavljala v civilnem procesu, eeprav brez uspeha.
Doslej povedano ne pomeni, da med materialnopravnim in procesnim zahtev- 1159
kom ne more biti nikakclne povezave. Namen civilnega procesnega prava je
na splo§no prav to, da omogoea uve1javljanje materialnopravnih zahtevkov tudi
proti volji torene stranke. Mogoee pa je uveljavljati tudi zahtevke, ki nimajo
materialnopravne podlage, in seveda take zahtevke civilnega procesnega prava,
ki so materialnopravno neutemeljeni.
2. Pomen zahtevka 1160
Nekdo lahko zahteva doloeeno ravnanje le, ee lahko uveljavlja zahtevek zanj.
V tern je njegov pomen. Obstaja tudi povezava med materialnopravnim in
procesnim zahtevkom. Materialnopravni zahtevek se lahko uveljavlja s tozbo.
-
376 Novak, Uvod v civilno prnw, str. 121 (tC. 4.4).
329
Tretji del: Pravica
Praviloma bo tozba ostala brez uspeba, ee to~eea stranka nima materialnoprav-

nega zabtevka. lzjemoma je labko tudi druga~e. na primer ee se t<>Zena stranka
sploh ne brani (~1. 318 ZPP), eeprav bi to labko storila z uspehom.
1161 V tretjem primeru sta se PinK samo pogajala. Pogajanja ne zavezujejo in
jib vsaka stranka labko prekine, kadarkoli boce (~1. 20/odst. 1 OZ). Tak~na
dolOCba OZ je izjema od pravila, saj OZ praviloma ureja zabtevke in le izje-
moma doloci, v katerih prirnerih zabtevka ni. To velja tudi v tretjem primeru.
Ze ~1. 20/odst. 1 OZ dovolj jasno pove, da pogajanja ne zavezujejo. To pome-
ni, da praviloma ne morejo imeti nikakrsnih posledic. To potrdi ~e drugi del
istega odstavka istega elena, kar sicer ni potrebno, moti pa tudi ne. Izjeme od
pravila, da pogajanja nimajo pravnih posledic, so opredeljene v B. 20/odst. 2
in 3 OZ. Nobena od izjem v tern primeru ne pride v postev. K torej ne more
zabtevati pogajanj.
1162 Kar zadeva zahtevek K na sklenitev prodajne pogodbe z enakimi dolocbami,
kot so bile re dogovorjene med P in T, pa je pravni polofaj tudi dovolj preprost.
K takSnega zabtevka nima. Pravnega temelja zanj namree ni.
1163 Ill. Vrste zahtevkov in zakonska ureditev
1. Vrste zahtevkov
330
Tret1i del: Pravica
Po temelju nastank.a je mogore razlikovati med obveznostnopravnimi, stvar- 1164

nopravnimi, druZinskopravnimi in dednopravnimi zahtevki. To razlikovanje
ustreza razvrstitvi celotnega splosnega zaseboega prava na pet pravnih podro-
cij, pri cemer pa zahtevki iz splosnega dela zasebnega prava niso posebna
skupina.
2. Obveznostnopravni zahtevki (te~atve) 1165
Obveznostnopravni zahtevek je zahtevek, ki ustvarja za dol!nika obveznost, za

upnika pa terjatev (cl. 9 /odst. 1 OZ). OZ ga vcasih imenuje terjatev (glej oa
primer cl. 392/odst. 2, 417/odst. 1 OZ, 430/odst. 1 OZ), vendar pa ni dosledno-
sti. Za opredelitev obveznostnopravnega zahtevka se uporablja enako izrazje
kot za oznacevanje zahtevka na splosno.
Terjatev je mogoee opredeliti kot posebno vrsto zahtevka, in sicer kot zahtevek 1166
obligacijskega (obveznostnega) prava.m Taksna opredelitev se najde v litera-
turi, v slovenski zakonodaji pa zaradi neenotne terminologije zanjo ni mogoee
najti zanesljive podlage. Drugaee je v BGB, ki terjatev opredeli prav na tak
nacin (par. 241 BGB). Iz opredelitve je razvidno, da je terjatev obveznostno-
pravni zahtevek. To opredelitev pa uposteva tudi avstrijska literatura, eeprav
ODZ terjatve ne opredeljuje.378
Zavezanec v obveznostnopravnem razmerju se imenuje upnik, upravieenec pa 1167

doU.nik. Taka je tudi zakonska terminologija OZ.
Terjatev je seveda relativna. Za razumevanje pomena terjatve je pomembno 1168

razlikovanje med obveznostnim razmerjem v si~m pomenu in posamezno
terjatvijo. Ce na primer kupec kupi easopis v kiosku, bo s placilom cene
casopisa in izroCitvijo easopisa prodajna pogodba glede easopisa sklenjena
(cl. 435/odst. 1 OZ) in izpolnjena (elena 40 in 60 SPZ). V takem primeru sta
terjatvi prodajalca in kupca zapadli takoj in sta takoj tudi ugasnili (cl. 289
OZ). Bili pa sta dve, namrec terjatev prodajalca do kupca za placito kupnine
in kupca do prodajalca za prenos lastninske pravice. Obveznostnopravno raz-
merje v sir5em pomenu je bila prodajna pogodba (cl. 435/odst. 1 OZ), na njej
pa sta temeljila oba zahtevka.
-m Novak, Uvod v civilno pravo, str. 122 (tc. 4.4).
378 Oberbofer, Gschnitzer. AT. str. 171 (~.b) in 172 (~. 3); KozioVWel.seL, Gnmdriss, str. 44.
331
Tretji del: Pravica
------------------------
1169 Obveznostno razmerje lahko traja nekaj casa, in vcasih celo kar dolgo. V prej-
~njern primeru sta hila zahtevka enkratna, kar je sicer pogosto, vedno pa ni tako.
Prodajalec osebnega vozila lahko na primer kupcu dopusti placilo v mesecnih
obrokih (cl. 522 in nasl. OZ), placilo prvega obroka pa za nekaj easa odlozi. V
tern primeru bo iz obveznostnega razmerja v sirSern pornenu nastalo vee terjatev.
Vsaka od terjatev se bo nanasala na placito dela kupnine, na posamezni obrok
torej. Obveznostno razmerje bo obstajalo do p1aeila zadnjega obroka. Postopno
plaeevanje se lahko vleee tudi razmeroma dolgo, na primer nekaj let.
1170 Za nekatera obveznostna razmerja je znaeilno, da ne rnorejo obstajati drugaee
kot doloeeno casovno obdobje. Taka obveznostna razrnerja se imenujejo traj-
na, ceprav v resnici niso veena, niti niso zamisljena kot taka. Znacilen primer
trajnega obveznostnega razmerja je zakupno razmerje, katerega pravni temelj
je zakupna pogodba (cl. 587/odst. 1 OZ). Thdi iz trajnega obveznostnega raz-
rnerja lahko nastane vee terjatev, na primer terjatve za placilo dogovorjenih
mesecnih zneskov najemnine.
1171 3. Stvamopravni zahtevki

Stvarnopravni zahtevki slul.ijo uveljavljanju stvarnih pravic in so od njih
odvisni. Ti zahtevki lahko nastanejo na primer zaradi odvzema stvari, zaradi
vznemirjanja lastnika na drug nacin (elena 92/odst. 1 in 2 ter 99/odst. 1 SPZ),
lahko tudi zaradi dosege poplacila zavarovane terjatve (el. 128/odst. 1 SPZ)
in se iz vrste razlogov.
1172 4. Dru!insko- in dednopravni zahtevki

Drul.insko- in dednopravni zahtevki temeljijo na druZinsko- in dednopravnih
razmerjih.
1173 Velja opozoriti, da druZinsko pravo ureja predvsern razmerja, ki se nan~ajo
na drul.ino, zunajzakonsko skupnost in nekatera sorodstvena razmerja. Dedno
pravo pa ureja predvsern pravna razmerja, ki se nan~ajo na prehod prernorenj-
skih pravic in obveznosti po zapustnikovi smrti. Pri tern pa oba, druzinsko in
dedno pravo, vsebujeta tudi ureditev absolutnih pravic in rned njimi stvarno-
pravnih pravic. To velja na primer za doloebe o pridobitvi lastninske pravice
in drugih pravic v primeru nastajanja skupnega premorenja zakoncev in za
prenos lastninske pravice zapustnika v primeru zapustnikove smrti. Prav tako
332
Tretji del: Pravica
je mogoee, da v okviru druZinskega ali dednega prava nastanejo povsem obvez-

nostnopravni zahtevki. Tako je na primer zahtevek za plaeevanje prezivnine, ki
ga ima lahko otrok do svojega roditelja vsak mesec, obveznostnopravne narave.
Enako pravno naravo ima na primer tudi (damnacijsko) volilo (cl. 85 ZD).379
Obveznostno pravo ureja skoraj izkljucno obveznostnopravne zahtevke. 1174
Stvarno pravo ureja pretezno stvarnopravne pravice, torej absolutne pravice.
Dedno in drufinsko pravo pa sicer urejata drufinsko- in dednopravne pravice
in z njimi povezane zahtevke. Drufinsko- in dednopravne pravice so labko
po svoji naravi absolutne ali relativne. Ne tako malo§tevilni druzinskopravni
in dednopravni zahtevki pa so obveznostno- ali stvarnopravni. Obe posebni
pravni podroeji, druzinsko in dedno pravo, torej vsebujeta nekaj norm, ki bi jib
prav lahko uvrstili tudi v OZ ali SPZ. OCitno pa je tudi, da so hila pri dodelitvi
norm posameznim pravnim podroCjem oziroma zakonom uporabljena razlicna
merila. Ureditev v OZ in SPZ se drZi razmeroma preprostih meril in je zato
kar dosledna. Manj to velja za ZZZDR in ZD.
IV. Pravni temelji zahtevkov 111s
Zahtevek ne nastane kar zato, ker se domnevni upravieenec cuti tako ali
drugaee prikraj§anega. Za zahtevek mora obstajati pravni temelj (podlaga).
Pravni temelj zahtevka je pravna norma, na katero se opira zahtevek. Pravna
v
podlaga je labko v zakonu ali pravnem poslu. Ce se govori o pravnem temelju
zahtevka, se labko razlikuje med zakonskimi in pravnoposlovnimi zahtevki.
V obveznostnem pravu se uporabljata podobna pojma: zakonske in pravnopo-
slovne obveznosti.
Pomembno je zlasti, da ima upravicenec zahtevek le, ce ima pravni temelj 1176
zanj, in lev obsegu., ki ga opredeljuje pravni temelj. Zahtevek ima seveda le
upravicenec iz zahtevka in le zoper zavezanca. To se zdi samoumevno, pa
kljub temu vcasih povzroca te:Z.ave. Zaplete se lahko ze pri vpra§anju, ali sploh
obstaja kak.Sen zahtevek. Zahtevek lahko obstaja, ce so poznani upravicenec,
zavezanec, vsebina zahtevka in njegov pravni temelj. Obstaja lahko torej, ee
se lahko odgovori na stiri vprasanja na k, ki se s crko k bodisi zacnejo (kdo,
od koga, kaj) bodisi jo imajo znotraj besede (zakaj).380
379
v
Tako izrecno Smote, Zakonito in oporoeno dedovanje, str. 156; glede volila glej Zu~iC'
Znidar§il! Skubic, Dedno pravo, r. ~- 268, 280 in nasi.
380 Glej tudi r. §t. 1422 in nasi.
333
Tretji del: Pravica
1177 Pravni temelj zahtevka seveda ni isto kot (pogodbena) podlaga (cl. 39 OZ). To
dvoje je treba strogo razlikovati.
1178 Za isti zahtevek lahko obstaja vee pravnih temeljev. Tak polozaj se imenuje
konkurenca pravnih temeljev zahtevkov. To podroCje je se razmeroma neraz-
iskano.
1179 § 34 Ugovori
Primeri
1. A vlozi tozbo zoper B. V njej zahteva placilo 300 EUR za redko, okoli
leta 1900 izdano znamko iz eksoticne di'Zavice, ki naj bi jo B kupil od A. B
predlaga zavrnitev tozbenega zahtevka. V svojo obrambo navaja, da znam-
ke sploh ni kupil. Poleg tega navaja, da jo je mogoee kupil njegov brat, ki
tudi zbira znamke. Kako naj sodisce odloci? Za odgovor glej r. st. 1186.
2. A vloZi tozbo zoper B in v njej zahteva placilo 300 EUR (kot v prej-
snjem primeru). B se brani, da je o tern re bilo pravnomoeno odloeeno.
Kako naj odloei sodiSce? Za odgovor glej r. st. 118Z
3. Kako bi bilo, ee bi se B branil tako, da bi trdil, da znamka, glede
katere je bila sklenjena prodajna pogodba, v resnici ni nikoli obstajala?
4. Kako bi bilo, ce bi B trdil, da je kupnino ze zdavnaj placal? Za od-
govor glej r. st. 1193.
5. Kako bi bilo, ce bi B opozoril, da je bila prodajna pogodba sklenjena
ze pred sestimi leti in da zdaj ne bo vee placal kupnine? Za odgovor
glej r. st. 1195.
I. Obramba domnevnega zavezanca v civilnem procesu

in zunaj njega
1. Obramba zunaj civilnega procesa

Upravicenec lahko uveljavlja neki zahtevek do zavezanca. Zahtevek lahko uve-
ljavlja le, ce so podani vsi znaki dejanskega stanu zahtevka. Katera dejstva sku-
paj sestavljajo dejanski stan, je odvisno od pravnega temelja samega zahtevka.
334
Tretji del: Pravica
Ce na primer prodajalec od kupca zahteva pla~ilo kupnine za prodano stvar, je

morala prej biti sklenjena prodajna pogodba. Dosefeno je moralo biti soglasje
glede stvari ali pravice (predmeta prodajne pogodbe) in glede kupnine (~1. 435
OZ). Pravni temelj zahtevka za pla~ilo kupnine je v tern primeru ~1. 435 OZ,
in ta tudi opredeljuje vse znake dejanskega stanu zahtevka.
Zavezanec se lahko brani na razlifue nacine. Zatrjuje lahko obstoj dejstev, 1180
zaradi katerih naj ne bi obstajal vsaj eden od znakov dejanskega stanu tiste
norme, ki je pravni temelj zahtevka. Zanika lahko na primer, da bi stranki
dosegli soglasje glede stvari (ali pravice) in glede kupnine. Ali pa trdi, da sta
se sicer pogajali o ceni, soglasja pa nista dosegli. Momosti je seveda se veliko
voc. Torena stranka lahko tudi navaja, da prodajna pogodba ni hila sklenjena s
v
tozeeo stranko, temvee z nekom drugim. Ce to ddi, potem tozoca stranka od
njega ne more terjati kupnine, saj med njima ni pogodbene povezave s prodaj-
no pogodbo. V civilnem procesu se taka obramba imenuje prerekanje.
Zanikanje dejstev, ki bi lahko pomenila dejanski temelj zahtevka, z navaja- 1181
njem nasprotnih dejstev se ni uveljavljanje ugovora. Je zgolj obramba, ki naj
bi pokazala, da niso podane predpostavke za uporabo tiste norme, na kateri
temelji upravi~en~ev zahtevek. 0 ugovoru je nasprotno mogoce govoriti sele,
~e zavezanec uveljavlja obstoj neke nasprotne norme. Ta norma mora biti
taka, da nasprotuje pravnemu temelju upravicen~eve pravice in lahko izjalovi
(obrezuspesi) upravieen~ev zahtevek.381 Nasprotna norma je taka, da iz nje
izhaja, da iz pravnih razlogov pravica niti ni nastala, da je prenehala ali pa da je
ovirana pri uveljavljanju. Ugovor pomeni torej navajanje dejstev, ki izpolnjujejo
neko nasprotno normo, zaradi katere bo toznikov tozbeni zahtevek neuspesen.
Vcasih je potrebna tudi izjava volje.
Obstajajo tri vrste ugovorov: 382 1182
1. pravozavorni ugovor (ugovor nenastale pravice),
2. pravozatorni ugovor (ugovor prenehanja pravice) in
3. pravozadrmi ugovor (ugovor zaddane, enako: ugovor ovirane pravice).
381 Novak, Uvod v civil no pravo, str. 122 (t~. 4.5.1 ).

382 Sistematika ugovorov v tern delu se opira na Juhart, Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije,
1961, str. 293. Thdi terminologija je deloo povzeta po navedeoem delu, razli.k.uje pa se glede pravo-
zaddnega ugovora. Juhan pravozaddni ugovor namre:(! irneouje i.zldjueevalni ugovor. To se zdi glede
na vsebino ugovora oekoliko ponesrc:Uoo poimenovanje. Juhartovi vsebinsko podobna, terminolofu>
pa drugacna je razdclitev ugovorov v Ude, Civitno procesno pravo, 2002, str. 226 in 227. Juhartova
sistematika ustreza v sodobni nemlli literaturi uveljavljeni sistcmatild. Glej na primer Brox, AT, r. st
657 in nasi., in Laren:zJWolf, AT, par. 18, r. §t. 47 in nasi.
335
Tretji del: Pravica
1113 Te tri vrste ugovorov temeljijo na materialnem pravu. Zato bi jib bilo mogoee
imenovati s skupnim i.zrazom materialnopravni ugovori. Ugovor je tudi sam
vrsta pravice zaradi voljne moei, ki jo podeljuje upravi~encu do ugovora.
Ker se z njim nasprotuje imetniku pravice in njegovi pravici, je torej ugovor
nasprotna pravica.
1184 2. Obramba tozene stranke v civilnem procesu
Ce upravieenec materialnopravni zahtevek uveljavlja v civilnem procesu, mora

postaviti trditve o dejstvih (navedbe), ki naj bi utemeljevale njegov procesni
zahtevek. Ceprav procesni zahtevek ni isto kot materialnopravni zahtevek. bo
upravieenec (ki bo v civilnem procesu t<>Zeea stranka) lahko materialnopravni
zahtevek uveljavljal tako, da ga bo oblikoval kot procesni zahtevek.383
1185 To~e~a stranka lahko v civilnem procesu uveljavlja neko pravico, na primer
zahtevek za pla~ilo kupnine (~l. 435 /odst. 1 OZ). Pri tern trdi, da je sklenila
prodajno pogodbo s tol.eno stranko in da zato zahteva pla~ilo kupnine. Ce se
s to~bo uveljavlja materialnopravni zahtevek, mora tol.e~ stranka trditi, da
obstajajo vsi znaki dejanskega stanu nonne, ki je pravni temelj za zahtevek.
Zanimivo je, da tega ne dol~ noben civilnoprocesni predpis posebej, ampak
izhaja to iz doloeb materialnega prava. Toreca stranka mora na primer trditi (in
po potrebi se dokazati), da je res hila sklenjena prodajna pogodba. Trditi mora
torej, in sicer razmeroma konkretno, da sta se pogodbeni strani sporazumeli o
bistvenih sestavinah pogodbe. Katere so bistvene sestavine prodajne pogodbe,
je razvidno iz cl. 435 OZ: stvar ali pravica in kupnina. Ce je treba, mora to~eca
stranka svoje trditve 8e dokazati.
1116 V prvem primeru se torena stranka brani, da prodajna pogodba ni hila sklenje-
na. Zdaj je »na potezi« to~a stranka: dokazati mora, da je prodajna pogodba
bila sklenjena. Kako, je stvar konkretnih okoliSCin; poskusi lahko na primer
y
s predlo~itvijo pisne pogodbe ali s pricami. Ce ji ne bo uspelo dokazati, da

je sklenila prodajno pogodbo, bo sodis~e to~beni zahtevek zavrnilo. Ce ji bo
uspelo dokazati sklenitev pogodbe, pa bo sodisce to1benemu zahtevku moralo
ugoditi.
1187 Torena stranka se lahko brani na razlicne naeine: s prerekanjem, z uveljavlja-
njem pravozavomega, pravozatornega ali pravozaddnega ugovora in z uvelja-
383 Prim. tudi k:ratck opis civilnega procesa v r. ~ 164 in nasl
336
Tretjt del: Pravica
vljanjem kaHnega procesnega ugovora. Zadnji je poseboost civilnega procesa

in nima materialnopravne opore. Z njim tol.ena stranka uveljavlja, da se civilni
proces sploh ne sme voditi, in sicer iz povsem civilnoprocesnih razlogov. Ti pa
so pomanjkanje procesnih predpostavk ali procesne ovire. Zadnje se lahko ime-
nujejo tudi oegativne procesne predpostavke.384 Procesnih predpostavk in ovir
je veliko. Ena takih je na primer, da je o zadevi te bilo pravnomocno odloeeno.
Zato v drugem primero sodi~ sploh ne bo smelo vsebinsko odlociti o tozbe-
nem zahtevku in s tern tudi ne o njegovi materialnopravni podlagi, to je o materi-
alnopravnem zahtevku. Sodi~e bo moralo tozbo zavreei (~1. 319/odst. 2 ZPP).
II. Materialnopravni ugovori 1188
1. Pravozavomi ugovor
Pri pravozavomem ugovoru (domnevni) zavezanec navaja dejstvo ali dejstva, 1189
zaradi katerih naj bi zahtevek niti ne nastal. Glede na oavedbe je »Zavrt« l.e
nastanek zahtevka. Odtod tudi ime: pravozavorni ugovor.
Pravozavomi so na primer ugovori ni~nosti pogodbe ali katerega drugega prav- 1190
nega posla. Primer pravozavomega ugovora je na primer ugovor, da pogodba
ni bila sklenjena v predpisani obliki in da je zato ni~na (~1. 55/odst. 1 OZ), da
je predmet obveznosti oedopusten ali nemoralen (cl. 86/odst. 1 OZ), da gre za
oderu~ko pogodbo (~1. 119/odst. 1 OZ) itd.
V tretjem primero je predmet obveznosti znamka. Domnevni zavezanec je 1191

ugovarjal, da ne more biti predmet obveznosti. Nemogoce je izpolniti z neeim,
kar sploh ne obstaja in nikoli ni obstajalo. Znamka, ki v resnici nikoli ni obsta-
jala (in je izmisljena), je l.e taldeo nemogoe predmet obveznosti. Nemogoci
predmeti obveznosti povzroeijo nicnost pogodbe (cl. 35 OZ). Domnevni zave-
zanec je torej uveljavljal pravozavorni ugovor. Ce se bo izkazal za utemeljene-
ga, bo sodi~ee tozbeni zahtevek zavmilo. ToZbe sodi~ ne bo zavrglo.
2. Pravozatomi ugovor 1192
Zavezanec navaja dejstva, zaradi katerih naj bi bil sicer nastali zahtevek ze
prenehal (ugasnil). Zavezanec torej uveljavlja, da je zahtevek zatrt, odtod ime.
384 0 vsem glej oa primer Ude, Civilno procesno pravo, 2002, str. 95 in na.~l.
337
Tretji del: Pravica
Znaeilni primer pravozatornega ugovora je ugovor izpolnitve, mogoeih pa je

se vrsta drugih, na primer ugovor pobota, odpusta dolga itd. Vee pravozatornih
ugovorov je urejenih v el. 270 in nasl. oz.
1193 V eetrtem primeru zavezanec niti ne zatrjuje dejstev, ki bi kazala, da prodajna
pogodba ni bila sklenjena. Thdi ne trdi, da bi bil zahtevek pri nastanku zavrt.
Trdi, da je bil zahtevek ~e izpolnjen in da je zato prenehal.
1194 3. Pravozadrini ugovor
S tern ugovorom torenec le uveljavlja, da lahko zavrne (odreCe) izpolnitev

zahtevka, da ima torej pravico do zavraeanja (odrekanja) izpolnitve zahtevka.
Vendar pa zahtevek zato ni ugasnil, le njegovo uveljavljanje je zadrzano. Lahko
bi se tudi reklo, da je uveljavljanje ovirano. ZadrZanje oziroma oviranje pa je
lahko zaeasno ali trajno.
1195 V petem primeru zavezanec uveljavlja ugovor zastaranja. Zavezanec niti ne
zatrjuje dejstev, ki bi kazala, da prodajna pogodba ni bila sklenjena. Thdi ne
trdi, da bi bil zahtevek pri nastanku zavrt, ali celo, da bi prenehal obstajati.
Uveljavlja pa, da lahko zavraea izpolnitev obveznosti. Ugovor lahko uveljavlja
uspesno, saj se pri prodajni pogodbi praviloma uporablja splosni petletni zasta-
ralni rok (el. 346 OZ). Ce se bo ugovor izkazal za utemeljenega, bo sodisee
tozbeni zahtevek zavmilo. Tozbe seveda ne bo zavrglo.
1196 Ugovor zastaranja bo obsirno opisan se v nadaljevanju. Ni pa ugovor zastaranja
edini mogoei pravozaddni ugovor. Tak je na primer se ugovor neizpolnjene
pogodbe (el. 101 /odst. 1 OZ).
1197 4. Materialnopravni ugovori in civilni proces
Med pravozavornim in pravozatornim na eni strani ter pravozaddnim ugovo-

rom na drugi strani je pomembna razlika. Prva dva sodisee uposteva ze, ce
ena od strank navaja dejstva, ki karejo na utemeljenost ugovora. Ugovora ni
treba uveljavljati. Ugovor zadrZane pravice pa sodisee uposteva izkljucno na
ugovor (prim. na primer elena 101/odst. 2 OZ in el. 335/odst. 3 OZ). Zavezanec
mora torej dati ustrezno izjavo volje. Razlikovanje je razumljivo: pravozavorni
in pravozatomi ugovor pomenita, da ni pravnega temelja za materialnopravni
zahtevek. Vseeno je, ali ga nikoli ni bilo ali paje pozneje odpadel. Pri pravo-
338
Trelj1 del Pravica
zaddnem ugovoru pa ne gre za to, da upravirenrevega zahtevka ni, temvd

zgolj , da lahko zavezanec zavraea izpolnitev svoje obveznosti.
Ill. Odlozni in izkljucevalni ugovor 1198
Ugovor je lahko tak, da je uveljavljanje zadrZano zaeasno ali trajno. Prvi je

odlozni (dilatorni) ugovor. Takje na primer ugovor neizpolnjene pogodbe (~I.
101/odst. 2 OZ), s katerim lahko dolZnik zadrluje svojo dajatev ali storitev
toliko ~asa, kolikor upnik ni sam pripravljen opraviti svoje dajatve ali storitve.
Ce pa je uveljavljanje zaddano trajno, gre za izkljurevalni (peremptomi) ugo-
vor.385 Tak je na primer ugovor zastaranja.
§ 35 Ugovor zastaranja 1199
Primeri
1. Zbiralec preprog je s kupcem sklenil prodajno pogodbo glede drago-
cene perzijske preproge. Kupec mu je po restih letih ~e ni plaCal. Kupec
ugovarja, da je po ~estih letih ze prepozno za uveljavljanje terjatve.
Kak~en je pravni polozaj? Za odgovor glej r. st. 1218.
2. Kako bi bilo, re bi bil prodajalec perzijske preproge VseZaDom,
d. o. o., kupec pa Vab hi~a. d.o.o., in bi VseZaDom uveljavljal terjatev
~tiri leta po sklenitvi prodajne pogodbe? Za odgovor glej r. st. 1220.
3. Posojilodajalec in posojilojemalec skleneta 3. 5. 2005 posojilno
pogodbo glede glavnice v vi~ini 100.000 BUR. Glavnico mora poso-
jilojemalec vrniti po preteku enega leta od izpla~ila zneska posojila,
v vmesnem Casu mora plarevati vsak mesec 0,5-odstotne obresti od te
glavnice, in sicer prvega doe v mesecu za nazaj za prejsnji mesec. Zne-
sek je izpla~an 31. 5. 2005. Posojilojemalec ne pla~a niti enega obroka
obresti in ne vme glavnice. Upnik 15. 5. 2009 s tozbo zahteva p1a~ilo
glavnice in obresti. Dolznika zanima, ali lahko ugovarja, da je terjatev
zastarala. Za odgovor glej r. st. 1225 in 1235.
4 . Najemodajalec in najemnik januarja 2004 skleneta najemno pogodbo
za ~est mesecev. Najemnik mora p1arevati najemnino vnaprej, in sicer
385 0 obeb vrst.ah ugovorov Novak, Uvod v civilno pravo, str. 123 (t~. 4.5.1).
339
Tretji del: Pravica
prvi dan v mesecu. Najeta stvar mu je izroCena 31. 1. 2004. Najemnino

za februar, marec in april 2004 placa, za maj, junij in ju1ij 2004 pa
ne. Najemodajalec mu posilja pisne zahteve za placilo najemnine, ki
ostanejo brez uspeha. 7. 6. 2007 vlozi najemodajalec tozbo na placilo
najemnin za maj, junij in julij 2004. Najemnik ugovarja, da so terjatve
za vse tri najemnine zastarale. Z uspehom? Za odgovor glej r. st. 1229
in 1236.
5. Upnik denarne terjatve od dolfuika pisno zahteva njeno izpolnitev.
Dol.Znik v odgovoru o sami terjatvi molci, predlaga pa placilo v treh
obrokih. Ali irna taka izjava killno pravno posledico? Za odgovor glej
r. st. 1248.
I. Pojem
1. Ucinek zastaranja
Zastaranje nastopi, ko preteee zastaralni rok (cl. 335/odst. 2 OZ). Z zastaranjem
preneha upnikova pravica zahtevati izpolnitev obveznosti (cl. 335/odst. 1 OZ).
Ct. 335/odst. 1 OZ ne doloea le, kaksna je pravna posledica zastaranja, temvee
skupaj s cl. 239/odst. 1 oz tudi, kaj je zahtevek: to je pravica zahtevati izpolni-
tev obveznosti. Zastaranje torej oeitno vpliva na upnikov zahtevek. v literaturi
ni enotnih stamc, na kaksen nacin. To je nekoliko presenetljivo, saj je prav
ureditev zastaranja po svojem temelju najstarejsa v celotnem OZ. V bistvenem
delu povzema ureditev v ZOR, ZOR pa je brez vecjih vsebinskih sprememb
povzeP86 jugoslovanski Zakon o zastaranju terjatev.387 Zaradi tega se starejsa
literatura 0 zastaranju terjatev praviloma se vedno lahko uporablja.388 Zakon
o zastaranju terjatev je bil po vsebini presenetljivo podoben pravilom BGB o
zastaranju terjatev v takratnem besedilu. Jugoslovansko pravo je bilo precej
preprostejse kot nemSko in je poznalo praviloma krajse zastaralne roke.
1200 Cl. 125/odst. 1 OZ povsem splosno doloca, da pogodba za pogodbeni stranki
ustvarja pravice in obveznosti. Pogodbeni stranki se imenujeta upnik in dol-
386 Glede podroboega seznama po ZOR uvedenih sprememb v Raspor, Zastara, 1982, str. 6 in 7 (~. 6).
387 Uradni list FLRJ, §t 4011953.
388 K tej literaturi spadajo zlasti deJa: Raspor, Zastara, 1982; Stankovic, Zastara potra!ivanja, Zagreb
1969; Zivkovic, Zastarelost pot:raZivanja u n~em pravu, 1980; Vojvodic, Predpisi o zastaranju terjatev,
1975.
340
Tretji deL Pravica
Zni.k. Cl. 239/odst. 1 OZ je fe bolj konkreten: upnik je od dolZilika upraviren

zahtevati izpolnitev obveznosti. Na to se navezuje ~1. 335/odst. 1 OZ: »Z
zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti.« OZ pa izrecno
ne doloca, kak~n naj bi bil pomen te nonne. Ali naj bi to pomenilo, da z
zastaranjem preneha pravica zahtevati (s poudarkom na »zahtevati«), pravica
pa ostane, ali pa naj bi prenehala pravica do zahtevanja, to je zahtevek?
Cl. 335/odst. 3 OZ doloca, da se sme sodi~~e ozirati na zastaranje le, ~e 1201

se dolfnik sklicuje nanj. Zastaranje torej pripelje le do pravice dolrnika, da
ugovarja zastaranje. U~inek ugovora opredeljuje ~1. 342 OZ: ~e je dolmik
izpolnil zastarano obveznost, ne sme zahtevati vmitve danega niti v primeru,
da ni vedel za zastaranje. Ce bi doll.nikova obveznost ugasnila, ne bi bilo
ve~ temelja za izvriitev dol~nikove obveznosti. Ce bi bilo tako, potem bi
lahko dolznik zahteval vrnitev opravljene dajatve (~1. 190 OZ). Cl. 342 OZ
pa dolo~a ravno nasprotno. Dolznik ne more zahtevati vrnitve danega. Iz
te dolocbe je mogoce sklepati, da dolZnikova obveznost kljub zastaranju ne
ugasne. Zaradi zastaranja torej dolznik lahko uporabi ugovor. Ugovor ovira
uveljavljanje upnikove pravice, vendar le, ~e ga dol~nik sploh uveljavlja. OZ
ne postavlja nikakr~ne ~asovne omejitve za njegovo u~inkovanje. Ugovor
zastaranja torej zadrli izvrievanje upnikovega zahtevka, in sicer trajno.
Ugovor zastaranja je ocitno izkljurevalni (peremptomi) ugovor.
Dol~nik lahko uveljavlja ugovor zastaranja tudi zuriajsodno. To pa upnika 1202

ne more ovirati, da bi sodno ne zahteval izpolnitve dolrnikove obveznosti.
Upravi~enje do sodnega uveljavljanja zahtevka je n~ loreno od material-
nopravne pravice. Da je uveljavljanje k~nega zahtevka po sodni poti nedo-
pustno, mora izrecno dolocati kak~na norma. Cl. 335/odst. 1 OZ pa ni norma
materialnega prava, ki se nahaja v materialnopravnem zakonu in se na procesno
pravo sploh ne nana!a. Poleg tega je ocitno, da zahtevek v primeru uveljavljanja
ugovora zastaranja ~e obstaja, torej civilni proces glede talclnega zahtevka ne
more biti nedopusten. Morebitna t<>Zba se torej ne more zavre6 kot nedopustna
celo v primeru, da dolznik uveljavlja zastaranje v sodnem postopku, in tudi ne,
re navaja, da je Ze zunajsodno (in se pred zaretkom sodnega postopka) ugovar-
jal zastaranje. Pa~ pa je sodno uveljavljani zahtevek zaradi ugovora zastaranja
neutemeljen. Sodi~e mora to~beni zahtevek zavrniti, to~be pane sme zavr~i.
Z upnikovega stali~ pripelje ugovor zastaranja torej do tega, da upnik ne 1203

more v~ izsiliti izpolnitve dolrnikove obveznosti, na primer prek sodi~~a.
341
Tretji del: Pravica
Taka nemoznost izsilitve je trajna. Z zastaranjem nastane dolznikova pravica

do trajnega zavracanja izvr~itve svoje obveznosti. Uveljavlja jo z ugovorom.
1204 Zahtevek z zastaranjem ne bo prenehal. Spremenila pa se bo njegova pravna

lastnost. Zastarana obveznost je »naravna«.389 Tak izraz uporablja cl. 192 OZ,
v literaturi pa se se uporablja pojem »naturalna obveznost«. Katera obveznost
je naravna, OZ ne doloca. Ocitno predpostavlja, da bo uporabnik zakona ta
pojem kar poznal. Ker zahtevek z zastaranjem ne preneha, je zgre~ena ume-
stitev doloeb o zastaranju v 1. del, IV. poglavje, z naslovom Prenehanje obve-
znosti (cl. 270 in nasi. OZ).
1205 V literaturi je nesporno prav to, da z zastaranjem obveznost ne preneha.390

Pogosto stali~ce v literaturi pa je, da z zastaranjem preneha pravica zahtevati
izpolnitev. To pravico literatura obravnava kot samostojno pravico, ki naj bi
obstajala poleg samega zahtevka.391 Tako stali~ce sene zdi pravilno. »Pravica
zahtevati izpolnitev obveznosti« ni nic drugega kot zahtevek. Ze prej je bilo
pojasnjeno, da materialnopravni zahtevek ne preneha, za dolznika z zasta-
ranjem nastane le ugovor. Da je tako, se ~e najbolje pokaze, ce dolZnik v
pravdnem postopku zastaranja sploh ne ugovarja ali pa ee upnik zunajsodno
uveljavlja svojo terjatev in jo doiZnik izpolni. Ce dolznik zastaranja ne ugo-
varja niti v pravdnem postopku, pa pac ni videti razloga, zakaj bi sodi~ee o
materialnopravnem zahtevku upnika ne moglo odloeiti. Z zastaranjem pravica
(sodno) zahtevati izpolnitev torej ne more prenehati.
1206 2. Zastaranje in izkljucitev {prekluzija) zahtevka
• Zastaranje je zato treba razlikovati od izkljueevalnega (prekluzivnega) roka

(cl. 345 OZ). Po poteku prekluzivnega roka ne nastane le pravica dolznika do
ugovora, temvec je pravica izgubljena.392 Prekludirajo lahko poleg zahtevkov
tudi oblikovalne pravice, stvarne in druge pravice.393
389 DrugaC!o stalisce o vsebini naravne obveznosti ima Varanclli, Zastaranje obveznosti, Pravna
praksa, ~l. 7-812007, priloga II.
390 Prim. v. Kranjc, az s kom., kom. k cl. 335, str. 446 (fl. 1).
391 Prim. V. Kranjc, OZ s kom., kom. k cl. 335, str. 445 (fl. I).
392 Juhart, Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, 1961, str. 211 in 212; Juhart, Uvod v civilno
pravo, str. 232 (tc. 9.3); Lareoz/Wolf, AT, par. 16, r. ~t. 43; Stempihar, Zasebno pravo. r. st. 475.
393 Larenz/Wolf, AT, par. 16, r. §L. 41.
342
TreiJi del: Pravica
Pomembna je ~e ena razlika med zastaralnim in izkljurevalnim rokom. 1207

Medtem ko sodi~re upo~teva ugovor zastaranja le, re ga dolZnik uveljavlja (cl.
335/odst. 3 OZ), podobne dolocbe v zvezi z izkljurevalnim rokom praviloma
ni (prim. na primer clene 461/odst. 1, 480/odst. 1 OZ). Sodi~ce torej upo~teva
prekluzivni rok po uradni dol!nosti, tako kot sicer nareloma vsako normo
zasebnega materialnega prava. Ker gre praviloma za rok materialnega prava, bi
moralo sodisce zahtevek po preteku izkljurevalnega roka praviloma po uradni
dolmosti zavrniti, ne pa zav~i tozbe.394
3. Predpostavke zastaranja 1208
Predpostavke zastaranja so torej : obveznostnopravni zahtevek, pretek zastaral-

nega roka in uveljavljanje ugovora zastaranja.
II. Namen zastaranja 1209
Dolznik mora svoje obveznosti izpolniti. Lah.ko pa se zgodi, da upnik svoje

terjatve razmeroma dolgo sploh ne uveljavlja. Mogore je tudi, da sicer zahteva
izpolnitev, pa se dolwik brani ali pa preprosto molci. V takem primeru lahko
upnik uveljavlja svojo terjatev sodno. Ce tega ne stori in se torej niti ne potrudi
dovolj, da bi izterjal svojo terjatev, bi bilo neprimemo, da bi lahko od doffnika
zahteval izpolnitev tudi ~e po preteku nemara zelo dolgih casovnih obdobij.
DolZnik si torej zasluzi varstvo, saj bi se po preteku dolgih casovnih obdobij
le ~e teiko branil pred upnikovim zahtevkom.395
Nekoliko drugaren je zakonodajni motiv pri kratkih zastaralnih rokih. Ce 1210
nastopi zastaranje v razmeroma kratkem roku, potem to pospesi potek prav-
nega posla
Namen zastaranja je torej ohranitev pravne vamosti in tudi pravnega miru. 1211
Problematicno pa postane, ce so zastaralni roki prekratki. V takem primeru
pomenijo neupraviceno dajanje prednosti dolzniku na upnikov racun.
394 Glej tudi odlocbo VS RS, opr. §t. IJ Ips 15212006 (zlasti r. St. 7 do 9). V tej odloc"bi VS RS vidi v
roku iz l l. 117/odst. 1 ZOR (zdaj ll. 99/odst. 1 OZ) role., zaradi katcrega naj ne bi bilo vee dovoljeno
sodno izpodbijati pogodbe. Glede na ~no stali§re bi moralo sodi§le v takih primerih toZbo zavre<!i
po uradni dolinosti.
395 Podobno V. Kranjc, OZ s kom., kom. k ll. 335, str. 446 {tl. 2). Kranjleva opozarja, da s tekom
l asa postane dokazovanje vse tefjc. Zastaranje naj bi zato predvsem »preprelilo neskonene pravdec.
343
Tretji del: Pravica
1212 Ill. Predmet zastaranja

Zastara lahko 1e »pravica zahtevati izpolnitev obveznosti« (cl. 335/odst. 1 OZ;
glej tudi cl. 239/odst. 1 OZ). Katera pa je taka pravica, oz ne pove iz.recno.
0 tern je rnogoee le sklepati iz razlicnih doloeb. OZ je naeeloma vendarle
zakon, ki se nana8a le na obveznostno pravo. To sicer izhaja tudi iz njegovih
do1oeb: cl. 125 OZjasno pove, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti le za
pogodbeni stranki. Prim. cl. 5 SPZ, ki je bistveno drugaeen, saj lahko stvarno
pravico uveljavlja imetnik proti vsakomur. Ureditev zastaranja se torej pravi-
1oma nana8a le na obveznostnopravne terjatve. Nejasno je sicer, ali pri tern ni
vsaj kak.Sne izjerne. Tak:o se na primer cl. 356/odst. 1 OZ nana§a na terjatve,
ugotovljene s pravnomocno sodno odlocbo. TeZko si je predstavljati kak:Sen
razlog, zak:aj bi tak:sna doloeba veljala le za obveznostnopravne terjatve, ce so
bile ugotovljene s sodno odloebo, ne pa tudi na vse druge. Cl. 356 OZ bi se
torej prav lahko nana8al na kakrSnokoli terjatev, ne le na obveznostnopravno.
1213 Zakonsko izrazje je sicer pisano in neenotno. OZ navaja kot predmete zastara-
nja enkrat obveznosti (cl. 335/odst. 1 OZ), drugic terjatev (na primer cleni 343,
344, 346 OZ), tretjic govori o pravici, iz katere izvirajo obcasne terjatve (cl.
348 OZ). Misljeno je vedno isto: zahtevek. Tak: zahtevek pa lahko terne1ji tudi
na kak:sni doloebi iz predpisov, ki ne urejajo obveznostnega prava ali ga vsaj
v veejern delu ne urejajo. Tak:o na primer cl. 347 /odst. 1 OZ ornenja terjatev
prezivljanja, ki je po izvoru lahko druZinskopravne narave. Tak je na primer
zahtevek nepreskrbljenega razvezanega zakonca do drugega zak:onca (cl. 81
ZZZDR)396 ali prezivninski zahtevek otroka do vsakega od starsev (cl. 123
ZZZDR). 397. 398 Po naravi pa je ta terjatev obveznostnopravna, saj je naperjena
zoper toeno doloeenega dolZnika in 1ahko zastara. lsto velja tudi na primer
za zahtevke iz razmerja rned posestnikom in lastnikorn za povrnitev stroskov,
ki so urejeni v SPZ. Po naravi so obveznostnopravni (elena 95/odst. 3 in 96/
odst. 4 SPZ). Zanje je sicer v SPZ posebej tudi urejen zastaralni rok (cl. 95/
odst. 9 in cl. 96/odst. 7 SPZ), kar jasno kaze, da je zastaranje mogoee. Dolocbe
o zastaranju iz OZ se torej ne uporabljajo 1e za zahtevke, ki terneljijo na OZ
ali katerern drugem predvsern obveznostnopravnern predpisu.
396 Vsebinsko enako dolocbo je mogoee najti v cl. 103/odst. 1 DZ.

397 Raspor, Zastara, 1982, str. 131, Stankovic, Zastara potrafivanja, 1969, kom. k cl. 15, str. 56 (tc. 7),
in kom. k cl. 16, str. 59 in 60 (tc. 3 in 4); Vojvodic, Predpisi o zastaranju terjatev, 1975, kom. k cl. 15,
str. 57, in kom. k cl. 16, str. 59 in 60.
398 Vsebinsko enaka, vendar bistveno popolnejk dolocbe so v cl. 187 DZ.
344
Treljl del Pravica
lzjemoma nekatere obveznostnopravne pravice ne morejo zastarati. To na pri- 1214

mer velja za zakonsko pravico prelivljanja (cl. 348/odst. 3 OZ).
Zastarati pa ne morejo pravice, ki niso obveznostnopravne narave. To zlasti 121S
velja za absolutne pravice, na primer stvarnopravne, za druzinskopravne in
povsem osebne pravice.399 Lahk.o pa zastarajo obveznostnopravni zahtevki, ki
nastanejo zaradi krlitve posameznih oezastarljivih pravic. To velja na primer
za ~kodninski zahtevek, ki nastane zaradi po~odovanja stvari (cl. 131/
odst. 1 OZ).
Zastarati tudi ne morejo oblikovalne pravice.400 Z njimi se nam.reC ne zahteva 1216

nobena konkretna dajatev (arg. iz ~1. 342 OZ), temvd oblikovanje nekega
•
pravnega razmeiJa.
IV. Trajanje glavnih zastaralnih rokov 1217
Zastaranje nastopi 5ele, re pretde zastaralni rok. Splo§ni petletni zastaralni

rok (~1. 346 OZ) se uporablja le, re se ni doloren poseben zastaralni rok.
Stevilne posebne zastaralne roke dolOCajo druge dolocbe OZ, vendar tudi
drugi zakoni in mednarodne pogodbe.
V prvem primeru je treba uporabiti splosni zastaralni rok. Za zahtevek za 1218
pla~ilo kupnine (B. 435/odst. 1 OZ) namrec ni doloren poseben zastaralni rok.
Splosni zastaralni rok je ze pretekel. Kupec je ugovarjal zastaranje in so s tern
nastale pravne posledice zastaranja.
Poleg tega splosnega zastaralnega roka obstaja 5e zastaralni rok za terjatve 1219
iz gospodarskih pogodb in za povrnitev v zvezi z gospodarskimi pogodbami
nastalih izdatkov. Zanje zna8a le se skromna tri leta (~1. 349/odst. 1 OZ). Ce
je bila na primer sklenjena gospodarska prodajna pogodba glede osebnega
vozila (~1. 435/odst. 1 OZ), prodajalec pa ga nore izroeiti, ga lahko kupec tri
leta zahteva, ne da bi se mu bilo treba bati ugovora zastaranja.
V drugem primeru sta prodajno pogodbo sklenili dve pravni osebi, obe v 1220
obliki druzbe z omejeno odgovornostjo. Druzba z omejeno odgovornostjo je
gospodarska druzba (~1. 3/odst. 3 ZGD-1) in hk:rati gospodarski subjekt v smi-
399 Cigoj, Teorija obligacij, 1981, str. 409 (tC!. 3).

400 OdloC!ba VS RS, opr. §t. D Ips 23212010 (s pregledom sodne prakse in literature); Cigoj, Teorija
obligacij, 1981, str. 409 (~. 3}.
345
Tretji del: Pravica
slu OZ (cl. 13/odst. 3 OZ). Ker sta prodajno pogodbo glede perzijske preproge
med seboj sklenila gospodarska subjekta, je to gospodarska pogodba (cl. 13/
odst. 2 OZ). Za zastaranje terjatve za placHo kupnine torej velja poseben, tri-
letni zastaralni rok (cl. 349/odst. 1 OZ). V cetrtem letu po sklenitvi pogodbe
je terjatev za placito kupnine re zastarana. Kupec lahko z uspehom uveljavlja
zastaranje.
1221 Pri gospodarskih pogodbah je pogosto vnaprej dogovorjenih vee delnih izpol-
nitev ali pa celo le sukcesivne dobave v doloeenem okviru. Na take primere
se nana5a cl. 349/odst. 2 OZ. Zastaranje teee za vsako dobavo blaga, opravlje-
no delo ali storitev posebej (cl. 349/odst. 2 OZ). Ta doloeba se nanasa zlasti
na primere, v katerih dolZnik sklene okvirno pogodbo, po kateri je dolZan
obCasno dobaviti blago (na primer vsak mesec 100 ton jogurta) ali opravljati
storitev.
1222 Nekoliko bolj zapleteno je urejeno zastaranje za nekatere glavne terjatve in

stranske obCasne terjatve, kar pa je posledica medsebojnega razmerja teh dveh
vrst terjatev. Zato ne bo odvee najprej pojasnilo, kaj je eno in kaj drugo.
1223 Mogoee so terjatve, na katerih temeljijo druge terjatve. Prve so vrsta glavne
terjatve, druge so stranske terjatve. Kot primer lahko sluZi kreditna pogodba.
Kreditodajalec sicer da denarni znesek, upravicen pa ni zahtevati le vmitve
tega zneska, temvee tudi obresti (cl. 1065 ZOR). Glavna terjatev iz kreditne
pogodbe je glavnica, obresti so stranska in poleg tega praviloma obCasna.
ObCasna terjatev so zato, ker se obresti praviloma placujejo v casovnih pre-
sledkih.401 PlaCujejo se »ob casu«, zato so »obCasne«. Cl. 347/odst. 1 OZ
opisuje obresti (in podobne dajatve) kot »terjatve obCasnih dajatev«. Glavnicno
terjatev opisuje Cl. 348/odst. 1 OZ kot samo pravico, iz katere izvirajo obCasne
terjatve.
1224 V takih primerih obstajata dve vrsti terjatev, namree glede glavnice in glede
stranske terjatve. Zastaralna roka za eno in drugo vrsto terjatve sta razlicna.
Glavnica zastara v petih letih, odkar je zapadla najstarejsa neizpolnjena ter-
jatev, po kateri doJ.Znik ni izvrsil nobene dajatve vee (cl. 348/odst. 1 OZ).
Obrestna terjatev zastara v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve
(cl. 347/odst. 1 OZ).
40! v. Kranjc, az s kom., kom. k Cl. 347, str. 464 (tC. 1).
346
TreiJI del Pravica
V tretjem primeru bi se morale plaeevati obresti kot obCasna dajatev. ki bi 1225

glede na dogovor strank dospevala prej kot v letu dni. Dospevale so namree
vsak mesec. Za zahtevke za placito obresti torej velja triletni zastaralni rok
(cl. 347/odst. 1 OZ). Zahtevek za vracilo glavnice pa je »pravica sama. iz
katere izvirajo obcasne terjatve« (cl. 348/odst. 1 OZ). Zastaralni rok zanjo je
pet let, odkar je zapadla najstarej~a neizpolnjena terjatev, po kateri doU.nik
ni izvriil nobene dajatve vee. Ali se je zastaralni rok iztekel, je odvisno od
zaeetka njegovega teka. Kdaj je zacel teCi, bo pojasnjeno v nadaljevanju.
Nekoliko drugaeen je polouj pri anuitetab. To so enaki, vnaprej doloeeni 1226

obCasni zneski, s katerimi se hkrati odplacujejo glavnica in obresti (cl. 347/
odst. 2 OZ). Znacilno za anuiteto je, da sluZi odplacilu deloma glavnice, delo-
ma obresti, razmerje med odplacilom glavnice in obresti pa je spremenljivo.
Na zaeetku odplacilne dobe prevladujejo v anuiteti obresti, na koncu glavnica.
Ce bi se za anuitetno terjatev uporabljala splo~na pravila, bi bilo zelo tezavno
preracunati, kolilclen je delez odplacila glavnice in kolik~en delez obresti; to
bi bilo pomembno zaradi dveh razlicnih zastaralnih rokov. Zato je OZ pravilo
poenostavil: anuitetna terjatev zastara v treh letih (cl. 347/odst. 1 in 2 OZ).
Uporabi se torej zastaralni rok, ki sicer velja za obresti. Obroena odplacila pa
so od tega zastaralnega roka izvzeta. Pri obroenih odplacilih gre namree za
delne izpolnitve, za katere veljajo drugi zastaralni roki.
Ct. 352/odst. 3 OZ jasno doloca. da od~odninska terjatev za ~odo, nastalo s 1227

kditvijo pogodbene obveznosti, zastara v roku za zastaranje pogodbene obvez-
nosti. Cl. 352/odst. l in 2 OZ se nanabta na drugacne zahtevke. Uporabljata se
za od~odninske terjatve iz civilnega delikta in sta precej pogosto uporabljana.
Od~kodninska terjatev zastara v treh letih, odkar je o~kodovanec izvedel za
~odo in za povzroeitelja (cl. 352/odst. 1 OZ). V vsakem primeru pa zastara v
petih letih od nastanka (cl. 352/odst. 2 OZ). Sodna praksa se je zato re dosti-
krat ukvarjala z vpra~anjem, kdaj ~koda nastane. To velja zlasti, ee skodljive
posledice nastajajo ~ dolgo po skodnem dogodku, na primer precej casa po
prometni nesreei se s preiskavo ~ele ugotovijo (do takrat) ~e neznane nadaljnje
po~kodbe . 402
Terjatev za izstavitev listine za vpis v zemljisko knjigo zastara v desetih letih 1228
(cl. 350 OZ). Misljeno je zem lji~koknjizno dovolilo, ki je pravni temelj za vpis
v zemljisko knjigo.
<401 Glede podrobnosti glej V. Kranjc, OZ s kom., kom. k ~1. 351, str. 478 in nasl. (t~. 2).
347
Tretji del: Pravica
----------------------
1229 Cl. 351 OZ kratko in jasno doloca, da terjatev zakupnine zastara v treh letih
ne glede na to, ali se placuje obCasno ali v enkratnem skupnem znesku. To
dolocbo je treba uporabiti tudi v eetrtem primeru.
1230 Poleg teh razmeroma dolgih rokov obstaja §e kratek, enoletni rok (cl. 355/odst.
1 OZ). Dolocen je predvsem za:
1. »gospodinjske« terjatve (elektrika in toplota, plin, voda, dimnikarske sto-
ritve, vzdrlevanje snage, ce je bilo karkoli od tega dobavljeno za potrebe
gospodinjstva),
2. terjatve radijske in televizijske postaje za sprejem programov,
3. terjatve za naroenino na obCasne publikacije,
4. pod dolocenimi predpostavkami za terjatve poste, telegrafa in telefona za
uporabo telefonov in postnih predalov, za dostop do medmrezja in
5. terjatve za naroenino na obCasne publikacije.
1ll1 Vendar velja nemudoma opozoriti, da se glede na cl. 355/odst. 2 OZ enoletni

rok racuna na poseben nacin. Zastaranje namree zaene teei sele po poteku leta,
v katerern je terjatev dospela v placilo. Ta posebni nacin racunanja roka zelo
olajsa racunanje roka in praviloma pripelje do podaljsanja enoletnega roka. V
skrajnem primeru se lahko enoletni rok podaljsa na skoraj dve leti.
1232 Razmeroma dolg je zastaralni rok za terjatve, ugotovljene s sodno odlocbo
ali z odlocbo drugega pristojnega organa. Zastaralni rok je deset let (cl. 356/
odst. 1 OZ). Isti zastaralni rok se uporablja za terjatve, ugotovljene s sodno
poravnavo. Analogno se ta rok uporablja tudi za v obliki notarskega zapisa
ugotovljene terjatve.403 Cl. 356/odst. 1 OZ (na koncu) glede teh terjatev pojas-
njuje se nekaj zelo pomembnega. Tudi ee velja za kakSne terjatve krajsi kot
desetletni zastaralni rok, velja za po cl. 356/odst. 1 OZ ugotovljene terjatve
praviloma desetletni zastaralni rok. Za katero od »gospodinjskih« terjatev
(cl. 355/odst. 1/tC. I OZ) velja na primer le enoletni zastaralni rok, ee je ugo-
tovljena s sodno odlocbo, pa desetletni.
1ll3 Ce kak§ne obCasne terjatve temeljijo na odloCbah ali poravnavah in zapadejo
v bodoce, potem zastarajo v splosnem zastaralnem roku za obCasne terjatve
(cl. 356/odst. 2 OZ). Splo§ni zastaralni rok je praviloma tri leta (cl. 347 OZ).
V bodoce zapadejo terjatve, ee zapadejo sele po tern, ko je bil temelj za njihov
v
nastanek ze ugotovljen z odlocbo ali poravnavo. Cl. 356/odst. 1 OZ se torej
403 OdlOCba VS RS, opr. §L II Ips 85812006.
348
Tre111 del: Pravica
nan~ na primer na obresti od dolZnega denarnega zneska, ki je bil ugotovljen

s sodno odlocoo. Vendar pa ~1. 356/odst. 2 OZ ne pomeni izjeme od pravila.
temv~ je le opozorilo,404 ki pomaga pri pravilni uporabi OZ. Bodooe in obCa-
sne terjatve 8e ne morejo biti ugotovljene s sodno odlocbo prav zato, ker so
bodooe - torej mora zanje veljati splo§no pravilo o zastaralnem roku za obCasne
terjatve. Ta pa zna§a, kot je re bilo povedano, praviloma tri leta (~1. 347 OZ).
V. Zacetek teka zastaralnih rokov 1234
Zastaralni rok zaene teei prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati
izpolnitev obveznosti (cl. 336/odst. 1 OZ). Trenutek, od katerega naprej ima
upnik pravico terjati izpolnitev obveznosti, se imenuje zapadlost in je dolOOen
v cl. 289 in nasi. OZ. Stranki lahko zapadlost dolocita tudi sami z zaeetnim
rokom (~lena 63 in 59/odst. 2 OZ) ali terminom, kar je pogosto. V postev
pride tudi odloZni pogoj (cl. 59/odst. 2 OZ). Rok se racuna po pravilih OZ o
racunanju roka (elena 62 in 63 OZ).
Pravico terjati prvi znesek obresti je imel v tretjem primeru posojilodajalec 1ns
1. 7. 2005, in sicer obresti za junij 2005. Zastaranje je zaeelo ~i prvi dan po
tern dnevu, torej 2. 7. 2005. Prvi znesekje zastaral tri leta pozneje, 2. 7. 2008,
potem pa so meseeni zneski obresti zastarevali vsakega drugega dne v mesecu.
Zadnji znesek obresti je zapadell. 6. 2006 in zastara12. 6. 2009. Ko je bila 15.
5. 2009 vlozena tozba, le zadnji znesek obresti (za maj 2006) §e nibil zastaran.
Zastaranje glavnice pa se ra~una od takrat, ko je zapadla najstarej§a neizpol-
njena terjatev, po kateri dolznik ni izmil nobene dajatve v~. TeCi je zaeelo
torej 1. 7. 2005 in bi se izteklo 1. 7. 2010. Z vlozitvijo tozbe je posojilodajalec
pretrgal zastaranje glede glavnice in glede zadnjega zneska obresti. Dolznik
tako lahko ugovarja zastaranje za zaeetnih 11 od 12 zneskov obresti, ne pa tudi
za zadnji znesek obresti. Zastaranja glede glavnice ne more ugovarjati.
Od§kodninska terjatev za povzrOOeno frodo zastara v treh letih, odkar je o§ko- 1236
dovanec izvedel za §kodo in za povzrocitelja, v vsakem primeru pa v petih
letih od nastanka §kode (cl. 352/odst. 1 in 2 OZ). Zastaralna roka sta dva in
zaeetek teka za vsakega od njiju je vezan na drugacno predpostavko. Ker je en
rok vezan na osebne okoliscine, se oznacuje tudi za subjektivni rok. Drugi je
vezan na stvame okoli~ine in se zato imenuje objektivni rok.
~ V. Kranjc, (Yl. s kom., kom. k ~- 357, str. 490 (~. 2).
349
Tretji del: Pravica
1237 Pravico terjati je imel v &trtem primeru najemodajalec I. 5., I. 6. in 1. 7.

2004. Zastaranje pa je za~lo teei prvi dan po teh dnevih, torej 2. 5., 2. 6. in
2. 7. 2004. Uporablja se triletni zastaralni rok. Zastaranje za najemnino za maj
2004 se je torej izteklo 2. 5. 2007, za junij 2. 6. 2007 in za julij 2. 7. 2007. Ko
je najemodajalec 7. 6. 2007 vlo~il tozbo, je bila najemnina za meseca maj in
junij 2004 re zastarana, ne pa tud.i najemnina za julij 2004. Ugovor zastaranja
za najemnino za julij 2004 torej ne bo uspe5en.
1238 Izjema - nikakor nepomembna - od tega pravila velja za terjatve z enoletnim

zastaralnim rokom (tl. 355/odst. I OZ). Pri njih zacne zastaranje teei po pote-
ku leta, v katerem je terjatev dospela (zapadla). Torej lahko traja zastaralni
rok do skoraj dveh let
1239 VI. Zadrzanje zastaranja

OZ na splo~no omogoea zaddanje zastaranja, ~ upnik zarad.i nepremagljivih
ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti (Cl. 360 OZ). Take nepre-
magljive ovire bi lahko na primer bile ugrabitev, huda bolezen in podobno.
Vendar pa velja postaviti strogo merilo: vsaka huda bolezen ne more biti
zadosten razlog za zaddanje zastaranja, saj Jahko upravieenec uveljavlja svoj
zahtevek tudi po pooblMcencu. Zgolj huda bolezen torej ~e ne pomeni nepre-
magljive ovire.
1240 Poleg tega je v OZ za zadrzanje zastaranja nekaj natancno dolocenih razlogov.

Ti so oekatere osebne okoli~cine (cl. 358 OZ), izredne razmere (cl. 359/tc. 1
OZ) in v cl. 359/tC. 2 oz DMteti razlogi.
1241 K osebnim razlogom spadajo zlasti zakonska zveza, zunajzakonska skupnost

in roditeljska pravica (cl. 358 OZ). Razlogi dejanske narave so zlasti mobiliza-
cija, neposredna vojna nevarnost in izredno ali vojno stanje (cl. 359/tc. 1 OZ).
Gre za izredne razmere, v katerih upnik predvidoma ne bo mogel uveljavljati
terjatve. Cl. 359/odst. 2 OZ se naoMa predvsem na razmerja, v katerih upnik
zarad.i dejanske odvisnosti predvidoma ne bo relel ali celo mogel uveljavljav-
ljati terjatve. Gre za terjatve v tujem gospodinjstvu zaposlene osebe osebe proti
delodajalcu ali njegovim skupaj z njim Ziveeim druwsk.im clanom, dokler
traja delovno razmerje (cl. 359/tc. 2 OZ). Ta norma se naoMa na primer na
terjatve sluilinje.
350
TreiJi del Pravica
Zaddanje zastaranja povZJ'OCi, da se !e zareto zastaranje za~asno ne nadaljuje. 1242

Ko vzrok za zaddanje preneha, se zastaranje nadaljuje. Cas, ki je pretekel pred
zaddanjem zastaranja, pa se vseeno ~teje v zastaralni rok (~1. 361/odst. 2 OZ).
Ce je na primer pred zaddanjem zastaranja preteklo pet mesecev zastaralne-
ga roka, se bo po tern, ko vzrok za zad..Zanje zastaranja preneha, zacel sesti
mesec zastaralnega roka. Cas trajanja vzroka za zadrlanje zastaranja se ne bo
~tel v zastaralni rok. Ce pa zastaranje zaradi vzroka za zadrlanje zastaranja ni
moglo teei, potem ~ele zacne teci, ko vzrok za zaddanje zastaranja preneha
(cl. 361/odst. 1 OZ).
VII. Zadrzanje preteka zastaranja 1243
Zaddanje preteka zastaranja pripelje do tega, da se zastaranje neodvisno od

vsakokratnega zastaralnega roka ne iztece pred pretekom doloeenega obdobja.
Obdobje se racuna od zakonsko do1oeene casovne toCke.
Pretek zastaranja terjatve mladoletnika ali druge poslovno nesposobne osebe 1244
brez zastopnika je zadrlan, dokler ne preteCeta dve leti, odkar je postala taka
oseba popolnoma poslovno sposobna ali dobila zastopnika (cl. 362/odst. 2
OZ; izjema v cl. 362/odst. 3 OZ). Proti osebi, ki sluzi voja~ki rok ali je na
voj~h vajah, zastaranje ne more nastopiti, dokler ne preteeejo trije meseci
od odslufitve voj~kega roka ali od prenehanja vojaftih vaj (cl. 363 OZ). Poleg
teh dveh zdaj tako rekoe neuporabnih dejanskih stanov sta na§teta ~e dva precej
podobna. Ugotoviti je mogoee, da ima zadrZanje preteka zastaranja neznaten
pomen. Ni pa nujno, da bo pri tern tudi ostalo.
VIII. Pretrganje zastaranja 124s
Ucinek pretecenega casa je pri pretrganju zastaranja bistveno drugacen kot pri
zadrfanju zastaranja. Pretrganje zastaranja namre~ vodi do ponovnega zaretka
teka zastaralnega roka. Do nastanka vzroka za zad..Zanje zastaranja preteeeni
cas se namrec ne ~teje v zastaralni rok (cl. 369/odst. 1 OZ).
Vzroki za pretrganje zastaranja so zlasti pripoznava dolga (~1. 364/odst. 1 OZ), 1246
vlozitev to!be, re je ta namenjena ugotovitvi, zavarovanju ali izterjavi terjatve
(cl. 365 OZ) in novacija (cl. 370 OZ).
351
Tretjl del: Pravica
1247 Pripomava dolga je vsako doJ.Znikovo dejansko ravnanje v povezavi z upni-

kom, iz katerega nedvomno izhaja, da dolfuik ve za dolg. Zavest lahko izkaZ.e
izrecno, z izjavo ali pa skle¢no (~l. 364/odst. 2 OZ). Slde¢no bo dolZnik
pripoznal svoj dolg, ~e kaj pla~a (ali kako druga~e da ali stori) v korist upnika.
Zado~a re pla~ilo obresti ali podelitev zavarovanja (~1. 364/odst. 2 OZ) ali
pripoznanje temelja terjatve:«>s Takoj po pripoznavi pa za~ne zastaranje znova
t~i (~1. 369/odst. 2 OZ). Za pripoznavo zados~a dejansko ravnanje. Iz tega je
mogore sklepati, da je upniku ni treba sprejeti. Strogo jo je treba razlikovati
od priznanja. Besedi zvenita podobno, imata pa povsem drug~no vsebino.
Priznanje je po vsebini izjava, daje trditev nekoga drugega o dejstvih resnicna.
Pomeni torej, da ima prav oseba, ki je trditev postavila.406
1248 V petem primeru dol:!nik ni izrecno pripoznal upnikove terjatve, ji pa tudi

ni izrecno ugovarjal. Iz njegovega odgovora je razvidno, da predpostavlja njen
obstoj, saj predlaga pla~ilo v obrokih. To bi za pretrganje zastaranja moralo
zados~ati. 407
1249 0 tern, kak~noravnanje re zados~a kot pripoznava, l.e od uveljavitve Zakona

o zastaranju terjatev nastaja razmeroma obsima sodna praksa.408
1250 Po ~1. 364 OZ se ravna le pripoznava se nezastarane obveznosti. OZ pa

ureja tudi pripoznavo !e zastarane obveznosti (~1. 341 OZ). Ta mora biti
pisna. Enak u~inek ima sicer tudi zastava ali drugo zavarovanje, ki je bilo
dano sele, ko je obveznost 1e zastarala. Pripoznava in zavarovanje zastara-
ne obveznosti u~inkujeta kot odpoved zastaranju (~l. 341/odst. 1 OZ). Kaj
naj bi to pomenilo, OZ ne doloca izrecno. O~itno se s pripoznavo doiZnik
odpoveduje prednosti, ki mu jo prina8a zastaranje. To pa je prav nastanek
pravice do zavra~anja upnikove zahteve po izpolnitvi. Odpoved zastaranju
torej pomeni po vsebini odpoved nasprotni pravici (odpoved ugovoru). Po
odpovedi za~ne spet nastajati enaka pravica. Zastaranje zacne torej too
znova. 409 Pripoznava ze zastarane obveznosti semora nandati na konkretno
405 Odlocba VS RS, opr. ~t. II Ips 541/2006 s pregledom sodoe prakse in literature.
406
Prim. glede sodnega priznanja Ude, Civilno procesno pravo, 2002, str. 228.
407 V. Kranjc, OZ s kom., kom. k ~1. 364, str. 501 (~. 2).
408 V starejsi literaturi pregled v: Raspor, 1982, Zastara, str. 108 in nasi., Stankovi~. Zast.ar.t potra-
!ivanja, kom. k 1!1. 31, str. ll3 in nasi. in Vojvodi~. Predpisi o zastaranju terjatev, 1969, kom. k l!l. 31
ZZI, str. 92 in nasl.; v novej§i literaturi V. Kranjc, OZ s kom., kom. k 1!1. 364, str. 502 in nasi.
<409 V. Kranjc, OZ s kom.,lcom. k ~1. 341, str. 457 (~. 4); Stankovi~. Zastara potra!ivanja, 1969, kom.
k ~1. 7, str. 27 (~. 5); Vojvodi~, Predpisi o zastaranju terjatev, 1975, kom. k 1!1. 7, str. 35.
352
Tret1• del Pravica
pravno razmerje, mora biti jasna in doloena. sicer pripoznava ne ucinkuje.

Odloeilen je objektivni pomen izjave. 410
Zastaranje se lahko pretrga tudi z vloZitvijo t<>Zbe in z vsakim drugim upni- 1251
kovim dejanjem pred sodi~m ali drugim pristojnim organom, da bi se ugo-
tovila, zavarovala ali izterjala terjatev (cl. 365 OZ). Pogosto bo upnik dosegel
pretrganje zastaranja z vloZitvijo tofbe, vendar zado§ca tudi vlofitev predloga
za izvr§bo na podlagi verodostojne listine. Zadosca na primer tudi priglasitev
terjatve v steeajnem postopku (cl. 369/odst. 4 OZ).
Sarno vloZitev tofbe ali oprava drugega dejanja pred pristojnim organom bosta 1252
zado§cali za pretrganje zastaranja. Ne bosta pa zado§cali, da bo zastaranje tudi
ostalo pretrgano. Ce je bila tozba namree umak:njena, zavrnjena ali zavdena
(cl. 366 OZ), se §teje, da zastaranje (sploh) ni bilo pretrgano. To pomeni, da
ucinki sicer ze nastalega pretrganja zastaranja odpadejo nak:nadno, in sicer z
ucinkom za nazaj. Smiselno enako pravilo velja tudi, ce upnik odstopi od deja-
nja. storjenega z namenom, da bi se ugotovila. zavarovala ali izterjala terjatev
(cl. 366/odst. I, na koncu OZ). To pa pravzaprav pomeni, da bo zastaranje ne
le pretrgano, temvee tudi ostalo pretrgano zlasti v primeru, da bo za upnika
izdana ugodilna sodna odloeba (cl. 366 OZ), ali pa tudi s sodno poravnavo
(arg. iz cl. 369/odst. 3 OZ) in le v njunih mejah. 411
Izjema od pravila o naknadnem odpadu pretrganja zastaranja in odpadu pre- 1253

trganja zastaranja za nazaj sicer velja za zavdenje tozbe (cl. 367 OZ). Ce je
namree bila tozba zavrzena zaradi killnega vzroka, ki ne zadeva same stvari,
in vlozi upnik novo tozbo v treh mesecih od pravnomoenosti odloc'be o zavr-
fenju, se §teje, da je bilo zac;taranje pretrgano Ze s prvo tozbo (cl. 367/odst. 1
OZ). Upnik torej dobi dodatni trimeseeni »milostni« rok, v katerem lahko
prepreei nastop ucinkov zastaranja.
Upnikova zahteva do dolfnika, naj izpolni obveznost, se navadno imenuje 1254

opomin. Opomin ne zado§Ca za pretrganje zastaranja (cl. 368 OZ). Upnik se
mora bolj potruditi in mora zaeeti postopek pred pristojnim organom, da pre-
trga zastaranje (cl. 365 OZ).
Po pretrganju zaene zastaralni rok znova teCi; prej preteeeni cas se ne uposteva 1255
(cl. 369/odst. 1 OZ). Novi zastaralni rok je navadno enak prej§njemu (cl. 369/
4to Tako odlo&i vs RS, opr. ~nIps 459noo8 inn Ips 5t3noos (obe s pregJedom sodne prakse).
411 Stanlrovi~. Zastara potrafivanja, 1969, kom. 1c ~- 38, stt. 127 (tl!. 2).
353
Tretji del: Pravica
odst. 6 OZ); pretrganje zastaranja torej na dol.Zino novega zastaralnega roka

praviloma ne vpliva. To pravilo pa velja le za pretrganje zastaranja s pripozna-
vo. ce je namree terjatev ugotovljena s pravnomoeno odlo~bo ali s poravnavo,
potem zanjo velja desetletni zastaralni rok (cl. 356/odst. 1 OZ). Thdi pri pre-
novitvi se zastaralni rok lahko spremeni (cl. 370 OZ).412
1256 Klju~no pri pretrganju zastaranja je vprasanje, kdaj za~ne znova teCi zasta-
ralni rok. Obstajata dve temeljni ureditvi. Ce se je zastaranje pretrgalo zaradi
v
pripoznave dolga, za~ne teci znova od pripoznave (cl. 369/odst. 2 OZ). Ce

pa je bilo pretrgano zaradi vlozitve tozbe ali katerega drugega dejanja pred
pristojnim organom, znova teee od koncanja spora (cl. 369/odst. 3 OZ). To
pravilo je najsplosnejse. Ce je bilo namree zastaranje pretrgano s priglasitvijo
terjatve v steeajnem postopku, zacne zastaranje znova teei od dneva koncanja
steeajnega postopka (cl. 369/odst. 4 OZ). Smiselno enako pravilo velja tudi
za ponoven tek zastaranja, ce je bilo pretrgano s predlogom za izvrsbo ali
zavarovanje (Cl. 369/odst. 5 OZ).
1257 Norme ~1. 369 OZ pomenijo, da dolzina sodnega postopka na zastaranje nima
ee
vee vpliva, ce se je le postopek kon~al ugodno za upnika. Thdi sodni posto-
pek traja dlje od najdaljsega (obstojeeega) zastaralnega roka, bo zastaralni rok
pretrgan ves cas trajanja postopka. Vnovicni zacetek teka zastaralnega roka
v primeru izdaje ugodilne odlocbe ali sklenitve poravnave ni pomemben.
Upnikova terjatev namree postane terjatev, »ugotovljena s pravnomoeno sodno
odloCbo ali z odloebo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodi-
scem ali drugim pristojnim organom« (cl. 356/odst. 1 OZ), seveda lev obsegu,
v katerem je res hila ugotovljena. Zanjo potem velja novi zastaralni rok, ta pa
je desetleten (cl. 356/odst. 1 OZ).
1258 IX. Ucinek ugovora zastaranja

Pojasnjeno je ze bilo, da zahtevek kljub zastaranju se naprej obstaja. Da
ne ugasne, je zlasti razvidno iz ~1. 342 OZ. Ce dolznik izpolni zastarano
obveznost, vrnitve izpolnjenega ne more zahtevati. Tako ni doloceno le v
v
cl. 342 OZ, temvec tudi v cl. 192 OZ. Cl. 342 OZ to dajatev ali storitev
celo izrecno imenuje izpolnitev. Iz te dolocbe lahko nedvomno sklepamo,
da lahko dolZnik ze zastarano obveznost izpolni. Zahtevek kljub ugovoru
412 V. Kr.mjc, OZ s kom., kom. k 1!1. 369, str. 507 (tl!. 1).
354
TretJ• del: Pravica
zastaranja torej ~e ohstaja. Ce ne hi ohstajal, izpolnitev namree niti ne hi

hila mogoCa.
Ce dolznik zeli, lahko po nastopu zastaranja zastaranje ugovarja (cl. 335/ 1259
odst. 3 OZ). Ugovor trajno zadduje uveljavitev zahtevka. Na njegovem prav-
nem temelju je doiZ.Oik trajno upravieen do zavracanja dolzne dajatve ali
storitve. Sodi~ee mora torej morehitno vloreno tozbo zavrniti. Ne sme pa je
zavreei, saj tozba niti v trenutku vlozitve niti kdaj pozneje ni hila nedovoljena.
Ce dolZnik ugovarja, je zahtevek sicer obstojee, vendar neutemeljen. Tako
mora sodi~ tudi odlociti.
Dolznik lahko svojo odlocitev o trajnem zavraeanju oprave dolZne dajatve ali 1260
storitve kadarkoli spremeni. Ohveznost lahko kadarkoli izpolni, saj ta kljub
ugovoru ohstaja ~e naprej, kot je hilo ze pojasnjeno.
Poseben primer je z zastavno pravico zavarovana terjatev. Gre pravzaprav za 1261

dva razlicna zahtevka: eden je zahtevek upnika do osehnega dolmika, drugi je
upnik.ov zahtevek za poplacilo iz zastavljene stvari do zastavitelja Zastavitelj
in dolznik sta lahko ista oseha, ni pa nujno.
Ker zaradi zastaranja upnikov zahtevek do dolznika ne ugasne, tudi zastavna 1262
pravica (ki je sama akcesorna) sama po sebi ne ugasne. Zastavilo hi se lahko
kvecjemu vpmanje, ali poleg same upnik.ove terjatve do dolZnika zastara tudi
njegova pravica do poplacila iz predrneta zastave. Proti temu govori vseka-
kor ze okoliscina, da je zastavna pravica stvarna pravica, te pa ne zastarajo.
Zakonodajalec je zastaranje pri tern posehnem dejanskem stanu uredil ~e pose-
bej v cl. 343 OZ. Upnik se lahko po nastopu zastaranja terjatve do dolZnika
naeeloma 8e naprej poplaea iz ohremenjene stvari. To velja le, ee jo ima v
rokah ali ee je njegova pravica vpisana v javni knjigi (cl. 343/odst. 1 OZ). V
po~tev pride zlasti (vendar ne samo) zemlji~ knjiga. Zastarane terjatve za
ohresti in druge obCasne dajatve pa se ne morejo poplacati niti iz ohremenjene
stvari (ct. 343/odst. 2 OZ).
Zastarane terjatve ostanejo pobotljive. Pobotljivost pa je omejena. Dolg se 1263

lahko pobota z zastarano terjatvijo, ee so se stekle pobotne predpostavke, ko
terjatev ~e ni hila zastarana (cl. 314/odst. 1 OZ). Ce pa so nastale predpostavke
za pobot po tern, ko je ena od terjatev ze zastarala, lahko dolznik z uspehom
uveljavlja ugovor zastaranja (cl. 314/odst. 2 OZ).
355
Tretji del: Pravica
ZASTARANJE (~1. 335 in nasi. OZ)

I. U~inek zastaranja
Nastanek dolznikovega ugovora (dol.Znikove pravice do zavracanja izpolnitve
obveznosti; cl. 335/odst. 3 OZ).
II. Trajanje zastaralnih rokov
1. praviloma pet let, t. i. splosni zastaralni rok (cl. 346 OZ),
2. stevilni posebni zastaralni roki.
m. Zaeetek zastaralnih rokov

1. Pri splosnem zastaralnem roku prvi dan po dnevu zapadlosti (dnevu, ko je
upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, cl. 336/odst. 1 OZ).
2. Pri nekaterih zastaralnih rokih je doloeen poseben zaCetek (na primer
cl. 355/odst. 2 OZ).
IV. ZaciriaJVe zastaranja, zadrianje preteka zastaranja in pretrgal\je

zastaranja
1. ZadrZanje zastaranja
Pomen: obdobje, v katerem je bilo zastaranje zadrZano, se ne vsteva v
zastaralni rok (cl. 361 OZ).
Razlogi za zadrlanje zastaranja: cleni 358 do 360 OZ.
2. ZadrZanje preteka zastaranja
Pomen: odlozitev zastaranja za vnaprej doloeen in nespremenljiv rok po
preteku doloeenega dogodka (elena 362/odst. 2 in 363 OZ).
Razlogi: elena 362 in 363 OZ.
3. Pretrganje zastaranja
Pomen: sprozitev ponovnega teka zastaralnega roka od zacetka, ne glede
na prej preteeeni zastaralni rok (cl. 369/odst. 1 OZ).
Razlogi: cleni 364, 365 in 370 OZ.
Podoben ucinek ima odpoved ze zastarani obveznosti (elena 340 in 341 OZ).
356
Tretji del: Pravica
Drugo poglavje: Pravni subjekti 1264
Pravica vedno predpostavlja, da obstaja nekdo, ki je njen nosilec (imetnik). 126S

Nosilca pravic imenujemo tudi pravni subjekt. Pravni subjekt je lahko le tisti,
ki je pravno sposoben,413 to pomeni, da je lahko nosilec pravic in dolZnosti.
Imetnika obligacijskih pravic OZ praviloma imenuje stranka (prim. na pri- 1266

mer ~lene 15, 16, 86/odst 2, 87/odst 1 itd.). OZ pa ne opredeljuje, kdo je
lahko stranka. Poimenovanje nosilca stvarnih pravic je nekoliko druga~no.
Najsplosnejse poimenovanje zanj je »imetnik stvarne pravice« (~1. 12 SPZ).
Enako kot OZ pa tudi SPZ ne opredeljuje, kdo je to lahko.
Kdo je lahko imetnik pravic in nosilec, doloeajo torej drugi zakoni. Da je 1267
~lovek lahko nosilec pravic in dolznosti, doloeajo se pravna pravila par. 22,
23 in 25 ODZ.
413 Novak, Uvod v civilno pravo, str. 71 (~. 3.1.1).
357
Tretji del: Pravica
1268 Medtem ko je vsak clovek lahko nosilec pravic in dol.Znosti, pa to ne velja za

vsako obliko zdruZevanja vee oseb. Vee oseb se namree lahk.o zdruZi v druzbo
ali jib zdrufuje to, da si delijo neko pravico ali obveznost. Le zdrurevanje v
katero od druzb s priznano pravno sposobnostjo napravi konkretno druZbo za
nosilca pravic in obveznosti. Zato je pomembno vedeti, katera oblika zdruzeva-
nja je sploh lahk.o pravni subjekt in torej nosilec pravic in obveznosti. PoloZaj
je torej pri druzbah in skupnostih pravic Ze naeeloma drugacen kot pri fizicnih
osebah.
1269 Zakonodaja za vsako posamezno vrsto zdruZevanja doloca, ali je nosilec pravic
in obveznosti. Druzbe, ce so pravne osebe, imajo pravno sposobnost. Za dru-
~tva, ustanove in gospodarske druzbe glede tega na primer ni dvoma. Obstajajo
pa lahko tudi druzbe, ki niso pravne osebe. Za njih je treba posebej ugotoviti,
ali so lahko pravno sposobne, ali ne.
1270 Obstajajo tudi skupnosti oseb, ki niso druzbe. Tak~ne skupnosti oseb niso
pravno sposobne in niso pravni subjekti. Pravni subjekt na primer ni skupnost
imetnikov pravic (cl. 1003 in nasi. OZ), skupnost solastnikov (cl. 65 in nasi.
SPZ), druZina itd. Posledica tega stanja je jasna: le vsak clan skupnosti lahko
pridobi pravice ali zanj nastanejo obremenitve. Na skupnost se ne navezujejo
niti pravice niti obveznosti.
1211 § 36 Clovek (fizicna oseba)

Slovenska zakonodaja uporablja za cloveka jezikovno nelepo in nepotrebno
skovanko: fizicna oseba. Za pridobitev pravne sposobnosti pri cloveku se
ne zahtevata niti doloeena starost niti dusevna sposobnost. Mladoletnik in
du~evno bolni sta enako pravno sposobna kot odrasel clovek pri najbolj~ih
moceh. To je razumljivo, saj pravna sposobnost oznacuje samo sposobnost
nekoga, da je nosilec pravic in dolznosti, ne pa tudi, da jib pridobi s svojim
.
ravnanJem.
1272 Pravno sposobnost je treba strogo razlikovati od poslovne sposobnosti. Iz
cl. 108 /odst. 1 ZZZDR (in cl. 149/odst. 1 DZ) je mogoee sklepati le, da je
poslovna sposobnost sposobnost sklepanja veljavnih pravnih poslov. Ker pa iz
pravnih poslov lahko izhajajo tako pravice kot obveznosti, se poslovna sposob-
nost lahk.o opredeli tudi kot sposobnost prevzemati obveznosti in pridobivati
pravice. Pravno in poslovno sposobnost je treba loeiti od deliktne sposobnosti,
358
Tretjl del: Pravica
to je sposobnosti storiti k odSkodni.nski odgovomosti zavezujore protipravno

dejanje (cl. 136 in nasl. OZ).
Ce clovek ni poslovno sposoben, zanj ravna nekdo drug, in sicer tako pri pre- 1273
vzemanju obveznosti, kot tudi pri pridobivanju pravic. Pri mladoletnih otrocih
so to na primer stadi (cleni 107, 109 in 111 ZZZDR), pri polnoletnih poslovno
nesposobnih osebah pa skrbnik (cleni 190 do 192 ZZZDR). DZ glede tega ne
predvideva nobenih sprememb (cleni 148, 150, 152 DZ na eni strani in cleni
249, 251, 252 DZ na drugi).
I. Zacetek pravne sposobnosti 1274
Zacetek in konec pravne sposobnosti sta deloma ~e vedno urejena v pravnih

pravilih par. 22, 23 in 25 ODZ.4 ' 4
Sporeti, vendar ~e nerojeni otrok (nasciturus), ima glede na par. 2'1Jst. 2 ODZ 1275
ze pravno sposobnost, eeprav pogojno in omejeno. Pogoj je, da bo otrok zivo-
rojen. Lahko pa postane nosilec pravic, ee bo to le v njegovo korist (par. 2'1J
st. 2 ODZ).415 V dvomu velja otrok za zivorojenega (par. 23 ODZ). Ce imajo
pravno sposobnost ze nerojeni otroci pod pogojem Zivega rojstva, potem je ze
iz postavitve tega pogoja jasno, da morajo imeti pravno sposobnost vse osebe
V CasU SVOjega zivljenja.
Polna pravna sposobnost se torej z.acne z rojstvom Zivega otroka (par. 2'1Jst. 2 1276
ODZ). Predpostavke za rojstvo Zivega otroka so opredeljene v cl. 17/odst. 2
Pravilnika o pogojih in nacinu opravljanja mrlHko pregledne sluzbe.
Zacetek pravne sposobnosti je pomemben ne le zaradi morebitne pridobitve 12n

pravic ~e pred porodom. temvec tudi zaradi pravice do dedovanja. Cl. 125/
odst. 1 ZD doloea. da je lahko dedic le tisti, ki je fiv ob zapustnikovi smrti.
lzrecno pa raz~irja cl. 125/odst. 2 ZD dedno sposobnost kot vrsto pravne spo-
414 Za uporc1bo par. 23 in 25 ODZ kot pravnih pravil (ne pa tudi za uporabo par. 22 ODZ) se zavzcma
tudi Betetto, Pravna sposobnosl flzible osebe lcr varstvo ~lovekove oscbnosti pred rojstvom in po
smrti, Podjetje in delo, ~. fr7/1IX)3, str. 1744 in 1747.
415 Drugocno mnenje imata Betetto, Pravna sposobnost ftz.i~ne osebe ter varstvo ~lovckove osebnosti
pred rojstvom in po smrti, Podjetje in delo, ~L fr7nro3, str. 1743, in Novak. Uvod v civilno pravo,
str. 71 (t~. 3.1.1). Obe menita, da nastopi pravna sposobnost ~le z rojstvom (in napravita izjerno glede
dedovanja; glej ~1. 125 ZD).
359
Tretji del: Pravica
sobnosti na osebe, ki so bile ob zapustnikovi smrti ze spoeete, pod razveznim

pogojem, da se rodijo Zive.
1278 Rojstvo je torej odloeilna okolis&a v zvezi s pravno sposobnostjo. Kdor zeli
dokazati rojstvo, lahko to stori na primer z izpiskom iz mati~ne knjige.Izpisek
je javna listina (cl. 2/odst. 3 ZMatR).
1279 II. Konec pravne sposobnosti

Pravna sposobnost se konca s smrtjo, in sicer mozgansko.
1280 Pravne posledice smrti so stevilne. Smrt na civilnopravnem podroeju na pri-
mer povzroci uvedbo dedovanja (~1. 123/odst. 1 ZD). V trenutku smrti preide
dedi~ina na dediee (~1. 132 ZD). Po smrti flzicna oseba ne more vee prido-
bivati pravic ali dolbosti, preziveli zakonec pa lahko sklene novo zakonsko
zvezo. Sele po smrti se lahko izplaca zavarovalna vsota zivljenjskega zavaro-
vanja, izplacevanje pokojnine pa preneha.
1281 Dokazovanje smrti je precej pomembno. Smrt se navadno ugotovi v posebnem
postopku, ki se konca z vpisom smrti v mati~ne knjige. Smrt se lahko dokafe
z izpiskom iz maticne knjige (~1. 4/odst. 1/t~. 14 ZMatR). Tako je praviloma.
v
Ce pa to ni mogoee, se lahko pogresana oseba razglasi za mrtvo (cl. 82 ZNP).
Smrt se lahko dokafe tudi v nepravdnem postopku (~1. 93 ZNP). Oba postopka
imata torej isti cilj, namree ugotovitev smrti. Razlika med njima je v predpo-
stavkah: razglasitev za mrtvega je uradna potrditev domnevane smrti zaradi
pogresanosti, dokazovanje smrti pa ugotavljanje smrti na podlagi dejanskih
pozitivnih dokazov.
v
1282 Se naprej se lahko uporablja kot pravno pravilo par. 25 ODZ, po katerem se
v dvomu, katera od dveh ali vee umrlih oseb je preminila najprej, domneva
hkratna smrt vseh oseb. Zato tudi pri dedovanju ne pride do prenosa pravic z
ene na drugo hkrati umrlo osebo.
360
Trelji del Pravica
§ 37 Pravne osebe 1213
I. Uvod
Pravne osebe so s strani pravnega reda priznane zdruzenja oseb ali premozenj-
skih mas, ki so lahko samostojni nosilci pravic.4 16
II. Vrste 1214
Obstajajo pravne osebe javnega in zasebnega prava.417 Pravna oseba javnega

prava je na primer drlava, to je Republika Slovenija. Poleg tega so pravne
osebe javnega prava na primer ~ obCine in javni zavodi. Niso pa pravne
osebe posamezni organi Republike Slovenije, na primer ministrstva. Organi
so le relativno samostojen del pravne osebe, vendar ne toliko, da bi postali
samostojni nosilci pravic in dolZnosti.
Zasebnopravne pravne osebe so stevilne in je tudi njihova notranja zgradba 128S
raznolik.a. K njim je mogore uvrstiti druStva, ustanove in razlicne druZbe,
zlasti ~ gospodarske dndbe.
Ill. Temeljni nauki o notranji zgradbi pravnih oseb, 1286

zlasti se zasebnopravnih oseb
Druzbe imajo Clane, torej praviloma vsaj dva, sicer ne bi bile druZbe. Razmelje
med clani in druZbo ter druZbo in vsemi drugimi subjekti ureja pravo dndb.
Obstaja pa tudi druzba, ki nima clanov, to je ustanova. Poleg nje je se nekaj
drugih izjem, pri katerih pravo posebej dopl!Sea obstoj druzbe z enim samim
clanom.
Ena od predpostavk za ustanovitev druzbe zasebnega pravaje druzbena pogod- 1287
ba. Z druzbeno pogodbo se lahko uredijo pravna razmerja med druzbeniki v
veeji ali manjsi meri, kolikor dopuscajo predpisi.
416 Podoboo Juhart, Uvod v civilno pravo, str. 89 (t~. 3.2.1): »Bistvena zo~ilnost pravne osebe je
v tern, da se povezavi posamezoikov primata lastnost in pravni polo!aj osebe, s tem pa se tillni
organiz.aciji prima tudi momost nastopanja V pravnem prometU.« Pri takem poskusu opredelitve pa
ni upo~tevana ustanova, ki ni zdruf.enje oseb.
417 Glede podrobnosti glej Juhart, Uvod v civilno pravo, str. 94 in nasi. (~. 3.2.3.2).
361
Tretji del: Pravica
1288 V druzbi mora nekdo voditi posle in jo zastopati. K vodenju poslov se stejejo
vsi ukrepi dejanske in pravne narave, s katerimi se skusa uresnieevati druzbeni
namen. Vodenje poslov vkljucuje tudi zastopanje druzbe.
1289 Ciani druZbe, druzbena pogodba in osebe, ki so upravicene zastopati druzbo,

se v vsaki obliki druzbe imenujejo nekoliko drugaee. Primerjaj preglednico,
r. st. 1300.
1290 Razlicne vrste druZb zasebnega prava se razmcajo na dve veliki skupini:
osebne druzbe in pravna telesa (korporacije). Znacilen primer zasebnopravnih
pravnih teles so kapitalske gospodarske druzbe, ki pa so le podvrsta pravnih
teles (korporacij).
1291 Osebne druZbe in pravna telesa se moeno razlikujejo po strukturnih znacilno-

stih. Te bodo zelo kratko opredeljene v nadaljevanju.
1292 1. Osebne druibe
Znacilno za osebne druzbe je, da praviloma obstajajo le, dokler v njih ostajajo
zdruzeni njihovi ustanovitveni druzbeniki. Drugacna pravna ureditev je sicer
mogoca, vendar jo morajo druZbeniki predvideti. V nekaterih redkih primerih
pa Ze zakon predvideva, da druZba ne preneha zaradi spremembe v krogu
druzbenikov.
1293 Notranja zgradba osebne druZbe je razmeroma preprosta. Druzba nima orga-
nov, ki bi posebej nastopali v pravnem prometu, temvee druzbene posle vodijo
druzbeniki. Za tvorjenje volje (potrebne za stevilne odlocitve) je naeeloma
potrebna soglasnost. Za svoje obveznosti odgovarja osebna druzba sama in
poleg nje se njeni druzbeniki.
1294 Osebna drufba je torej notranje zgrajena tako, da je veeinoma odvisna od sode-
lovanja njenih druzbenikov, tudi pri vodenju poslov in zastopanju. Povezanost
druzbenikov in druzbe je tesna in intenzivna. Osebne druzbe zaradi takih
znacilnosti niso primerna oblika za zdruZevanje veejega stevila druzbenikov.
1295 Osebne druzbe so druzba zasebnega prava, druzba z neomejeno odgovornostjo

in komanditna druzba. Zadnji dve sta hkrati osebni gospodarski druzbi.
362
r~ det Pravica
2. Pravna telesa (korporacije) 1296
Pri pravnih telesih (korporacijah) je notranja zgradba precej druga~na. Pravno

telo ni tako tesno povezano s ~lani, da bi prenehalo obstajati zaradi preneha-
nja clanstva katerega od ~lanov. Volja se tvori po vocinskem naeelu. Poleg
tega obstaja stroga loCitev med posameznimi ~lani in druzbenimi zadevami.
Povezava ~lana s pravnim telesom je precej manj tesna in intenzivna kot pri
osebni druzbi.
Za obveznosti pravnega telesa praviloma odgovarja le pravno telo, njegovi 1297

druzbeniki pa ne. Le pravno telo je tudi imetnilc pravic. Za tretje je to zelo
pomembna lastnost: ee na.mreC korporacija ne more poravnati svojih obvezno-
sti, tretji praviloma ne morejo zahtevati njihove izpolnitve od njenih ~lanov.
Pri osebnih druzbah je drugaee; pri njih odgovarjajo za obveznosti druzbe tudi
druzbeniki ali celo izldju~no druzbeniki.
Pravna telesa so zaradi takih zna~ilnosti primema oblika zdruzevanja vocjega 1298
~tevila druzbenikov, predvsem pa so primema v primerih. v katerih je vnaprej
mogoee ra~unati s spremembami ~lanov druzbe.
Zna~ilen primer korporacije so poleg dru~tva ~e kapitalske gospodarske druz- 1299

be.
Preglednica zna~ilnosti nekaterih vrst pravnih teles in ustanove: 1300
Dn 'two
Druzbeni namen nepridobitni namen pridobiUli namen nepridobiUli

(clen 1/odst. 1 in 3 (ct. 3/odst. 1 ZGD-1) (splo~nokoristen ali
ZDru-1) dobrodelen; cl. 11
odst. 1 ZU)
Poimenovanje temeljni akt (cl. 4 d. o. o.: druibena I*
druZbene pogodbe ZDru-1) pogodba
d. d.: statut
Organ clanov druZbe zbor clanov (ct. 13/ sirup~ ina /**
odst. 1 do 3 ZDru-1) d. 0. o.: cl. 507 in nasi.
ZGD-1
d. d.: cl. 292 in nasi.
ZGD-1
363
Tretji del: Pravica
Drultvo
.......
JCapital'a tTstanma
Poslovodstveni in zastopnik (cl. 51 d. o. o.: poslovodja uprava (elena 21 in 22

zastopnilli organ odst. 2 Wru-1) (el. 515/odst. 1 ZU)
ZGD-1)
d. d.: uprava ali
upravni odbor (el. 265
in nasi. ZGD-1 ali 285
in nasi. ZGD-1)
Pravni temelj za elena 5/odst. 1 in 24 el. 4/odst. 2 ZGD-1 el. 1/odst. 2 in 27 zu

pravno sposobnost ZDru-1
• Ker ustanova nima drulbenikov, tudi ne more obstajati druzbena pogodba. Funkcionalno
jo nadomc§Ca akt o ustanovitvi.
** Ker ustanova nima drulbenikov, tudi ne obstaja organ Clanov drulbe. Podoben pomen kot
organ Clanov druZbe ima lahko zaZiva ustanovitelj.
1301 IV. Pravna sposobnost, poslovna in deliktna

sposobnost pravne osebe
Pravna oseba je tista oblika zdruzevanja oseb, ki ji pravni red priznava lastno,
od clanov loeeno osebnost. Pravna oseba je prav zato lahko sama nosilec
pravic in obveznosti. Za vsako vrsto druzbe je treba posebej ugotoviti, ali ji
pravni red podeljuje pravno osebnost in s tern posledicno tudi sposobnost biti
nosilec pravic in obveznosti (pravno sposobnost). Tako je na primer cl. 4/
odst. 2 ZGD-1 dolocil, da lahko gospodarske druzbe »pridobivajo pravice in
prevzemajo obveznosti«. S tern jim je podelil pravno sposobnost.
1302 Ce je neka druzba pravno sposobna, porneni, da lahko pridobiva pravice in
prevzerna obveznosti, kot je ze bilo povedano. Njeni clani ne pridobivajo
teh pravic in tudi niso nosilci njenih obveznosti. Lahko pa pravo doloca,
da druzbeniki druzbe odgovarjajo za obveznosti druzbe. Tako je pravilo pri
osebnih gospodarskih druzbah, na prirneri pri druzbi z neornejeno odgo-
vomostjo (cl. 100 ZGD-1). Nosilec pravice aJi obveznosti je sicer druzba,
za obveznosti druzbe pa odgovarjajo druzbeniki. Upnik lahko torej zahteva
izpolnitev obveznosti tako od osebne gospodarske druzbe, kot tudi od nje-
nih druzbenikov. Praviloma za obveznosti druzbe ne odgovarjajo druzbeniki
druzb, ki niso osebne. K tern spadajo zlasti kapitalske gospodarske druZ-
364
Tre1Ji del· Pravica
be, vendar pa tudi na primer druJtvo. lzjemoma sicer lahko odgovarja za

obveznosti kapitalske drufbe tudi druZbenik (na primer cl. 8 ZGD-1), toda
izjeme so vezane na posebne predpostavke. Osebne in >>neosebne« druzbe
se torej bistveno razlilrujejo med seboj glede odgovomosti druzbenikov za
obveznosti druzbe.
Ce gasilsko druJtvo sklene prodajno pogodbo glede gasilskega vozila kot UOJ
kupec, bo torej imelo zahtevek za izroCitev vozila. Dru~tvo bo postalo njegov
tastnik, ne njegovi ctani. Prevzelo pa bo tudi obveznost placila. Ciani iz te
prodajne pogodbe torej ne bodo zavezani niti kot upniki zahtevka za izroCitev
vozila niti kot dollni.ki za plaeilo kupnine.
Pravna sposobnost je lastnost, k:i jo ima druzba lahko, ee tako doloea pravo, 1J04
saj pomeni samo upravieenje za pridobivanje pravic in no~enje obveznosti.
Poleg tega mora pravo doloeiti se nacin, kako se to lahko zgodi. Ker je druzba
samo pravna tvorba, sama ne more niti izjavljati poslovne volje niti povzroeiti
nepogodbene Skode. Ne prvo ne drugo ni mogoee, ee zanjo ne ravna kakJen
clovek. Pravo druzb doloea, kdo druzbo zastopa.
Na splo~no velja, da se ravnanje njenih zastopnikov pripik (priraCuna, priste- nos

je) pravni osebi. To je oeitno pri zastopanju (cl. 69 OZ), vendar je ta doloeba
zelo splo~na. Ct. 148 /odst. 1 OZ tudi za povzroeitev nepogodbene skode (ki
ni primer zastopanja) izrecno doloea, da pravna oseba odgovarja za Skodo, k:i
jo povzroei njen organ. Ravnanje organa se pravni osebi torej pripise, kot da
bi ga storila sama. Glede na cl. 48 OZ se zmota osebe, po kateri je stranka
izjavila svojo voljo, ~teje enako kot zmota v izjavljanju lastne volje. Posebno
doloebo vsebuje tudi cl. 46 SPZ itd.
Poslovno in deliktno sposobna je lahko pravna oseba le toliko, kolikor je spo- 1J06
sobna tista fizicna oseba, ki je njen zastopnik. To pravilo sicer ni nikjer izrecno
doloeeno, izhaja pa iz namena ureditve poslovne in deliktne nesposobnosti.
Ce na primer zastopa pravno osebo poslovno nesposobna oseba, potem tudi
pravna oseba nima poslovne sposobnosti.
V. Dru§tvo uo1
DruStvo je samostojno zdru!enje clanov za doseganje nepridobitnega namena
(elena 1/odst. 1 in 3/odst. 2 ZDru-1).
365
Tretji del: Pravica
1308 ZDru-1 ne opredeljuje podrobneje dopustnega namena; dopusten je torej nate-

lorna vsak nepridobitni namen. Drustva se zato ustanavljajo za udejanjanje zelo
razlicnih namenov: pogosta so cebelarska, pevska, ribiska, gasilska, strokovna
drustva. Velik pomen imajo zlasti v zvezi s pre~ivljanjem prostega casa svojih
clanov, ker dajejo primeren pravni okvir za ukvarjanje z razlicnimi konjicki.
Hkrati pa se v drustvu lahko uresnicujejo tudi drugi nameni, na primer izo-
brarevalni, znanstveni in politicni. Za zadnje so sicer na voljo Se druge prav-
ne oblike. Pravna ureditev drustev se je v preteklosti velikokrat spremenila.
Trenutna pravna ureditev je po pravni plati izredno slaba.
1309 Drustvo je pravna oseba zasebnega prava. Pravno osebnost pridobi z vpisom
v register drustev (cl. 5/odst. 1 OZ).
1310 Za obveznosti drustvo odgovarja z vsem svojim premorenjem (cl. 6/odst. 2

ZDru-1 ). Ceprav pridobivanje dobicka ni (dovoljen) namen drustva, pa drustvo
lahko vseeno opravlja pridobitno dejavnost. Pridobitna dejavnost sme biti le
dopolnilna, povezana mora biti z nameni in cilji drustva ter se sme opravljati
le v obsegu, potrebnem za uresnicevanje namena in ciljev (cl. 25/odst. 1/st. 2
ZDru-1). Ribisko ali gasilsko drustvo torej na primer lahko prodajata pijaoo in
jedaco na obcasnih veselicah in s to prodajo ustvarjata dobicek.
1311 Drustvo morajo ustanoviti najmanj tri osebe (cl. 8/odst. 1 ZDru-1). Na usta-
novnem zboru lahko sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt drustva (cl.
8/odst. 3 ZDru-1). V temeljnem aktu morajo clani drustva doloeiti med dru-
gim ime in sedez drustva, namen in cilje, dejavnost, predpostavke za pristop
v clanstvo, pravice in obveznosti clanov in financiranje drustva (cl. 9/odst. 1
ZDru-1).
1312 Obvezna organa drustva sta zbor clanov (cl. 13/odst. 1 ZDru-1) in zastopnik
(cl. 5/odst. 2 ZDru-1). Naloga zastopnika je, kot ze ime pove, da zastopa
drusvo, in mora biti poslovno sposobna flzicna oseba (cl. 5/odst. 2 ZDru-1).
Zanimivo pa je, da ZDru-1 ne predvideva posebnega obveznega organa, ki bi
se imenoval predsednik drustva. Najbn bo veeina drustev relela imeti predsed-
nika, saj je tako bolj prakticno, zlasti ce je predsednik hkrati zastopnik.
1313 Drustvo lahko preneha na vee nacinov. Eden od teh je, da zbor clanov sprejme
sklep o prenehanju (cl. 38/odst. 1 ZDru-1). Drustvo lahko preneha tudi zaradi
steeaja (cl. 40/odst. 1 ZDru-1). Delovanje drustva se lahko sodno prepove,
kar je nadaljnji vzrok za prenehanje drustva (cl. 41/odst. 1 ZDru-1). Drustvo
366
Tretji de PrSVJca
lahko preneha tudi po zakonu, re dejansko preneha delovati (cl. 42/odst. 1

ZDru-1).
lzstop starega clana ali vstop novega c1ana nista navedena kot razlog za pre- 1314
nehanje drustva. Drustvo torej ne preneha, ce ustanovnim clanom preneha
clanstvo v drustvu ali ce postanejo c1ani drustva nove osebe, ki niso bile
ustanovitelji drustva. To je znacilno za pravna telesa: ta ne prenehajo, re se
konkretna sestava clanov spreminja.
VI. Ustanova 111s
Medtem ko je za vse druge vrste pravnih oseb znacilno, da so zdruZenja

clanov, pa ustanova Clanov nima. Zanjo je bistvena znacilnost, da pomeni na
doloeen namen vezano premofenje (cl. 1/odst. 1 ZU). Namen ustanove mora
biti splosnokoristen ali dobrodelen in praviloma trajen (cl. 2/odst. 1 ZU).
Zacetno premozenje ustanova pridobi od ustanovitelja (cl. 4 ZU) in mora biti
navedeno v aktu o ustanovitvi (cl. 6/odst. lite. 3 ZU).
Ustanova je pravna oseba zasebnega prava (cl. 1/odst. 2 ZU). Znacilno zanjo 1316
je, da je pod razmeroma obsimim nadzorom upravnih organov, tako pri usta-
novitvi kot pri delovanju in pri prenehanju. Upravni organ lahko imenuje celo
posebnega skrbnika za izvajanje nalog v zvezi z delovanjem ali prenehanjem
ustanove (cl. 33 ZU).
OCitno je pravno sposobna, saj ze ob ustanovitvi pridobi premoienje in ga 1317
Iahko pridobiva Se pozneje (cl. 27 ZU). Tone bi bilo mogoee, ce ne bi bila
pravno sposobna.
Vse za delovanje ustanove bistveno doloei ustanovitelj, med drugim zlasti 1318
ustanovitveno premorenje in namen ustanove (cl. 6/odst. 1/tc. 3 in 4 ZU).
Ustanova se lahko ustanovi s pravnim poslom za primer smrti ali pa s pravnim 1319
aktom med zivimi (Cl. 5/odst. 1 ZU). V vsakem primeru mora imeti akt o
ustanovitvi (cl. 5/odst. 2 ZU). Ustanova postane pravna oseba, ko organ izda
soglasje k aktu o ustanovitvi (cl. 5/odst. 2 ZU). Vpis v evidenco ustanov ima
oeitno le deklaratomo naravo (cl. 13/odst. 1 ZU).
Za doseganje namena potrebno dejavnost mora opravljati neki organ. Ta organ 1320
se v ustanovi imenuje uprava (elena 21 in 22 ZU). Uprava ima predsednika
(cl. 24/odst. 2 ZU).
367
Tretji del: Pravica
1321 Uprava ustanovo upravlja in jo zastopa (elena 21/odst. 1 in 24/odst. 1 ZU).

Uprava si mora s svojo dejavnostjo predvsem prizadevati, da bi dosegla
namen ustanove (cl. 24/odst. 1 ZU). V tern okviru lahko razpolaga s pre-
mo~enjem ustanove (cl. 27 in nasi. ZU). Za razpolaganje z nepremicninami
mora pridobiti soglasje za ustanove pristojnega upravnega organa (cl. 29
ZU).
1322 Glavni razlog za prenehanje ustanove je nernomost doseganja njenega namena

(cl. 31 ZU). Ce sklep o prenehanju sprejme uprava. prenehanje ni mogoee, ee
zanj ne da soglasja za ustanove pristojni organ (cl. 32/odst. 2 ZU).
1323 VII. Gospodarske druzbe
1. Po)em
Gospodarske ~be so skupni pojem za dTl1Zbo z neomejeno odgovomostjo,

kornanditno druZbo, delni~o drufbo, komanditno delnisko drufbo in evropsko
delni~o druZbo. Prvi dve sta osebni druzbi, druge so kapitalske (cl. 3/odst.
3 ZGD-1).
1324 Za gospodarske druZbe na splosno velja, da na trgu opravljajo pridobitno

dejavnost kot svojo izkljucno dejavnost (cl. 3/odst. 1 ZGD-1 ). V tern se jasno
razlikujejo tako od drustva kot od ustanove.
1325 2. Pravna osebnost in pravna sposobnost gospodarske druzbe
Vse gospodarske druzbe so pravne osebe (cl. 4/odst. 1 ZGD-1) in imajo pravno
sposobnost (cl. 4/odst. 2 ZGD-1). Pridobijo jo z vpisom v sodni register (cl.
5/odst. 1 ZGD-1 ).
1326 Po zgradbi se rned seboj bistveno razlikujejo; tudi zastopanje je urejeno zelo
razlicno. Te podrobnosti so predmet gospodarskega prava.4 18
418 Olej tudi pn:glednico, r. ~ 1300.
368
Tre!jj del: Pravica
VIII. Ekskurz: druiba zasebnega prava 1327
OZ ureja druZbo (B. 990 in nasi. OZ). Ta vrsta druzbe nima posebnega dodat-
nega irnena; da bi se izognili zamenjavam s katero drugo drl!Zbo, bo poime-
novana druzba zasebnega prava.
Druzba zasebnega prava se Jahko ustanovi za vsak dopustni skupni namen 1328
z dru2beno pogodbo (cl. 990 OZ). Vsak druzbenik irna v poslovodstvenih
zadevah en glas (cl. 992/odst. 1/st. 1). Druzbeniki opravljajo poslovodstvo
skupno in enakopravno (cl. 992/odst. 4 OZ). To konkretno pomeni, da ima
vsak druzbenik en glas, o dru!benih zadevah pa odloeajo druZbenild soglasno
(elena 992/odst. 1/st. 1 in 992/odst. 2 na zaeetku OZ). Oeitno ima vsak druZbe-
nik pravico prepreeiti odlocitev, s katero se ne strinja; ima torej »pravico veta«.
Med poslovodstvene posle ocitno spada tudi zastopanje, saj kalclne izrecne
drugaene doloebe ni. Druzbo zasebnega prava torej zastopajo le vsi druzbe-
niki skupaj; drugaena ureditev z druzbeno pogodbo je dopu~eena (elena 992/
odst. 5 in 995/odst. 2 OZ).
Dru2ba zasebnega prava preneha zlasti, ee katerikoli drufbenik umre, izgubi 1329
poslovno sposobnost. ee preneha obstajati zaradi statusnih sprememb ali ce
katerikoli druZbenik odpove druZbeno pogodbo (el. 1000/odst. 1/te. 4, 5 in 8
OZ).
Navedene znaeilnosti druzbe zasebnega prava jasno kdejo, da je znaeilno 1330
osebna druzba. Druzba zasebnega prava nima pravne osebnosti, saj ji je ne
podeljuje nobena doloeba. To sicer ne pomeni, da bi druzba zasebnega prava
ne mogla biti nosilec pravic in obveznosti in da bi ne mogla biti pravno spo-
sobna, ee bi pravo doloCalo tako. Miselno je to mogoee. DruZba zasebnega
prava, kot jo ureja BGB (nem. Gesellschaft burgerlichen Rechts ali tudi BGB-
Gesellschaft, par. 705 in nasi. BGB) ima na primer delno pravno sposobnost,
eeprav druZba ni pravna oseba. OdloCilno je torej. kak~na je zakonska ureditev.
V OZ se zdi najpomembnej~a dolocba s tega podroeja el. 995/odst. 3 OZ. Ce
dru2benik (ali poslovodja) zastopa druzbo, postanejo vsi druzbeniki solidarni
upniki oziroma dolzniki (el. 995/odst. 3 OZ). OruZba zasebnega prava oeitno
ne postane ne upnik ne dolznik, saj je navedena doloeba niti ne omenja. Prav
okoli~eina, da postanejo upniki dru2beniki, in ne druzba, odloeilno ka:le, da
druZba nima pravne sposobnosti. Poleg tega dve osebi ne moreta biti vsak zase
imetnika iste nedeljene pravice.
369
Trel11 del: Pravica
1331 Tretje poglavje: Pravni objekti
§ 38 Pravni objekti na splosno
Primeri
1. U ima terjatev do D v znesku 1000 BUR. D mora pl a~ati 1000 EUR
sele 1. 11. 2012. U potrebuje denar re prej, in sicer marca 2012. Kaj
lahko U stori? Za odgovor glej r. St. 1343.
2. L reli prodati celotno mehani~no delavnico K in nanj prenesti lastnin-
sko pravico. Ali je to mogo~e? Za odgovor glej r. !t. 1364.
3. D je edini dru~benik v d. o. o. in hkrati njen poslovodja. D. o. o. ima
v Jasti mebani~no delavnico. Ali lahko D proda delavnico in tudi prenese
lastninsko pravico na K? Za odgovor glej r. !t. 1365.
4. L ~eli prodati K »svojo hBo in njej pripadajoro zemljo«, kot se izrazi,
in prenesti lastninsko pravico na obeh. K se s tern strinja. V resnici je
»hi§i pripadajoca zemlja« sestavljena iz dveh parceL Na eni stoji hi~a z
dvori~~em, na drugi je manj~i vrt. Kje so meje, je v naravi lepo vidno,
saj je okoli hi~e postavljena ograja prav na zunanjih mejah obeh parceL
Kaj je v tern primeru predmet prenosa lastninske pravice? Za odgovor
glej r. !t. 1376.
I. Pojem, vrste in razmejitve
1. Pojem in razmejitve
Pravni objekt ali pravni predmet je vsaka dobrina, na katero se lahko nan~ajo
pravice in ki jo ima upravi~eni v svoji pravni oblasti. 419 Pravni subjekt je nosi-
lec pravic in obveznosti, pravni objekt pa je tisto, na ~emer obstajajo pravice
in obveznosti. Pravni objekt je torej predmet obveznosti; odtod tudi obe imeni.
Pojem pravnega objekta je tudi eden temeljnib pojmov zasebnega prava. 420
419 Brox/Walker, AT, r. ~- 775; Larenz!Wolf, AT, par. 20, r. ~t. 1.
420 LaremJWolf, AT, par. 20, r. ~t. 1.
370
TretJI del: Pravica
Pravni objekti so predmet pravne oblasti in ne morejo biti nosilec pravic in 1332
dolZnosti. Pravni objekti torej nikoli ne morejo biti pravni subjekti.
Ali pa lahko obstaja zasebnopravna oblast na pravnih subjektih? Zdi se, da 1333
ne. Pravice na tuji osebi ne obstajajo. Torej pravni subjekti ne morejo postati
pravni objekti. Pojma se med seboj izkljucujeta in med njima ni prekrivanja.
2. Vrste 1334
Predmet pravne oblasti so lahko stvari, nekatere duhovne stvaritve in pravice.
Stvari so praviloma samostojni telesni predmeti (cl. 15/odst. 1 SPZ).421 1335

Pomembna izjema od tega pravila je v cl. 15/odst. 2 SPZ: stvari so tudi raz-
licne oblike energije in valovanja, ki jih clovek lahko obvladuje. Stvari se vsaj
zaradi svoje telesnosti razlikujejo od duhovnih stvaritev in pravic. Le stvari je
vsaj praviloma mogoee telesno obvladati. Le na stvareh je zato vsaj praviloma
mogoea posest (cl. 24/odst 1 SPZ). Izjeme veljajo za razlicne oblike energije
in valovanja, ki so netelesne.422
Pravo lahko priznava stvaritelju izkljucne pravice na njegovih duhovnih 1336

stvaritvah, vendar jih ne priznava na vseh. Za duhovne stvaritve, na katerih
obstaja intelektualna (dusevna) lastnina, se v novejsem casu uporablja pojem
nematerialna (imaterialna) dobrina (nem. Jmmaterialgut).423 Z jezikovnega
stalisca bi bilo primemeje uporabljati izraze netelesna dobrina ali pa netelesna
ree. V novej~em casu424 se uporablja za pravice pojem pravice intelektualne
lastnine.425 V vsakem primeru pa je motece, da se v tej zvezi govori o lastnini.
421 Par. 285 ODZ je pr.avne objekte opredelil re drugaee: ·Nse, lcar je razliroo od osebe in slufi clove-
kovi uporabi, se v pravnem smislu irncnuje stvar.« Ce gledamo nato dolocbo s st.llhlca (veljavne) slo-
venske zakonodajc, je par. 285 ODZ opredelil pravni objekL Tega je razumel kot zbirni pojem za stvar
(v pomenu veljavne slovenske zakonodaje) in razlicne premounjske pr.avice. Slovenska zakonodaja
torej pojem stvari opredeli ozje, kot ga je ODZ. To je vsckakor bli.Zje pandektisticncmu pojmovanju
stvari kot tistemu i2. ODZ. Je blizu pojmovanju stvari v BGB, vendar se z njim ne prekriva.
422 Podrobnej5o opredelitev glej r. St. 1372 in nasl.
423 Tako na primer :lnidariic Skubic, Uvod v civilno pravo, str. 274 (tc. 13.2): »Objekti prava intelck-
tualne lastnine niso stvari, ... ampak gre za nematerialne dobrine.« Nejasno pa je, kako razume ista
avtorica imaterialne (ncpremozenjske) dobrine v istcm delu na str. 145 in nasi. (tc. 5.5).
424 Stempibar je za duhovnc stvaritve uporabil pojem >>imaterialno blago« in za pravice na njih
»pravice imaterialne svojine«. Izraza se nista uveljavila in tudi jezikovno nista najprimernejsa zaradi
uporabe tujk. Stcmpibar, Zasebno pravo, r. §t. 539 in nasi.
425 Natanenejsi preglcd predmetov varstva in pravicam intelektualne lastninc je napisala Zrudar~ic
Skubic, Uvod v civilno pravo, str. 273 in nasi.
371
Tretji del: Pravica
Imaterialna (dusevna) lastnina namrec ne obstaja na stvari, na kar pravzaprav

pojem »lastnina« nakazuje.
1337 Imaterialne (netelesne) dobrine so duhovne stvaritve, na katerih zakon pode-
ljuje izkljucno pravico uporabe in izkoriscanja.
1338 Pravice intelektualne lastnine so skupni pojem za avtorsko pravico in razlicne
pravice industrijske lastnine.426
1339 Pravice intelektualne lastnine obstajajo zlasti na stvaritvah s podroeja knjirev-
nosti, znanosti in umetnosti (cl. 5/odst. 1 ZASP), na izurnih (elena 10/odst. 1
in 16/odst. 1 Zll.-1), na videzu izdelka (cl. 33/odst. 1 Zll .-1) in na znaku
razlikovanja ali kombinaciji znakov (cl. 42/odst. 1 ZIL-1).
1340 Pravice intelektualne lastnine obstajajo same po sebi na prej nastetih nete-
lesnib dobrinah (receh). Vedno je treba razlikovati med netelesno recjo, na
kateri obstaja pravica, in samo pravico. Netelesna ree je predmet pravice
in za vsako vrsto netelesne reei obstaja drugacna pravica. Tako obstaja na
avtorskem delu avtorska pravica (cl. 14 ZASP), na izumu patent (cl. 10/
odst. I ZIL-1) ali patent s skrajsanim trajanjem (cl. 16/odst. 1 ZIL-1), na
videzu izdelka model (cl. 33/odst. 1 ZIL-1) in na znaku znamka (cl. 42/
odst. 1 ZIL-1).
1341 Bistveno je, da se razlikuje med pravnim objektom in samo pravico. Res pa je,
dane morejo biti 1e nete1esne dobrine (reei) predmet pravic, temvee so 1ahko
pravni objekti tudi pravice intelektualne lastnine. So praviloma prenosljive
s pravnim poslom (prim. cl. 70/odst. 2 ZASP; izjema cl. 70/odst. 1 ZASP;
cl. 75/odst. 1 ZIL-1 ter cl. 16/odst. 3 in 75/odst. 1 ZIL-1) in podedljive. Za
avtorsko pravico tako izrecno do1oea cl. 68 ZASP (ki pa napravi izjemo za pra-
vico skesanja. ki je ena avtorskih moralnih pravic - glej cl. 20/odst. 1 ZASP).
Poleg tega se lahko na avtorski pravici, patentu, modelu in znamki ustanovijo
pravice izkoriscanja (cl. 73 in nasi. ZASP; cl. 75/odst. 1 ZII .-1) v korist katere
druge osebe, ki ni stvaritelj.
1342 Predmet pravne oblasti so lahko tudi pravice. Da je tako pri pravicah intelektu-
alne lastnine, je bilo ze povedano. Poleg njib so lahko pravni objekt tudi druge
pravice. Vendar pa ne vse, le premorenjske pravice so lahko predmet pravne
oblasti. K njim spadajo stvarne pravice (lastnina in omejene stvarne pravice),
pravice na pravicah (na primer zastavna pravica na terjatvi), pravice intelektu-
426 Trampu! v ZASP s komentarjem. 1997, kom. k l!l. 1, str. 16 (~. ll 2).
372
Tretji de Pravica
alne lastnine, terjatve in Clanske pravice v kapitalskih in osebnih druZbah. Te

pravice so lahko predmet pravncga prometa. To pomeni, da se lahko pren~ajo
s pravnim poslom.
Nato se nan~a p rvi primer. U je upnik terjatve, pla~ilo pa lahko zahteva Sele 1343
od za~etka novembra 2011 naprej. Ce denar potrebuje ~e prej, lahk:o poskusi
svojo terjatev prodati (~1. 435/odst. 2 OZ), vendar jo bo moral praviloma
prodati z odbitkom. Seveda kupcu (K) le sklenjena prodajna pogodba ne bo
zado~a, saj bo ~elel postati novi upnik terjatve. To bo relet postati zato, da
bo dolZilik ob zapadlosti pla~al 1000 EUR njemu. K bo lahko postal novi upnik
tako, da bo U prenesel terjatev na K. To bo U storil s posebno pogodbo, ki
se imenuje odstop terjatve (ccsija) in je urejena v ~1. 417 in nasi. OZ. Seveda
pa mora U obvestiti D o odstopu terjatve, in sicer zato, da bo D 1. 11. 2012
izpolnil svojo obveznost K, in ne U.
Nekatere pravice ne morejo biti predmet pravne oblasti. K tern pravicam spa- 1344
dajo osebnostne in oblikovalne pravice. Osebnostne pravice so strogo osebne
narave in zato ne morejo biti predmet pravne oblasti in tudi ne pravnega
prometa. Druga~n je razlog za to, da predmet pravne oblasti ne morejo biti
oblikovalne pravice (na primer odpoved pogodbe; ~1. 332 OZ). Razlog je,
da so oblikovalne pravice namenjene vplivanju na pravni polofaj . Z njim so
torej tesno povezane. Ker sl~ijo prav vplivanju na pravni polo~aj, so prete-
sno povezane z pravico, iz katere so izvedene, da bi lahko bile samostojno
prenosljive.
II. Skupnost stvari (celotina}, skupnost pravic in nacelo 134s

doloenosti {specialnosti}
Skupnost stvari427 ( celotina428) je mno~ica posameznih stvari, ki se obieajno,
ne pa tudi pravno, razumejo kot celota zaradi skupnega namena in irnajo navad-
477 Da ne bo dvoma, na kaj se misli s ,.sJrupnostjo srvari«, ~ isti pojem v nekaterih tujih jezikih:
skupnosl stvari je v latin~l!ini universitas rerum in v ne~l!ini. kot se uporablja v nemlli (ne avstrij-
ski) literaturi: Sachgesamtheit ali Sac:hinbegriff. V avstrijski pravni nem§t!ini se uporablja drugal!na
beseda, Gesamtsache. Ta pojem se uporablja v par. 302 ODZ in ga le zakonsko besedilo definira z
latinskim pojmom universitas rerum.
428 Za sk:upnost stvari §tempihar uporablja pojem .celotina«. Kot navaja, se je pri uporabi tega izra.
za oprt na Cigaletov prevod ODZ. Glej Zasebno pravo, r. §t. 179. Beseda se sicer ne uporablja vet,
~nega posebnega razloga za to, da je zatonila v pozabo, pa si ni mogot!e predstavljati.
373
TreiJi del: Pravica
------------------------
no skupno oznacbo.429 Poimenovanje v slovenski literaturi niha.430 Zakonski
primer skupnosti stvari je zaloga (cl. 173/odst. l SPZ), sicer pa so celotine §e
lcnjimica, zbirlca znamk, creda fivali, kmetijski inventar, kavni servis itd.
1346 Skupnost stvari se sicer navadno razume kot celota prav zato, ker ima celota
svoj pomen, zlasti §e gospodarski. Zadnje je oeitno pri zalogah, sicer pa so
prepricljivi tudi prej na5teti drugi primeri skupnosti stvari.
1347 Hkrati je skupnost stvari primer razlikovanja med obieajnim (nepravnim) in
pravnim razumevanjem stvari, zato je skupnost stvari posebej vredna omem-
be.
1348 V stvarnem pravu namrec velja naeelo specialnosti (tudi: nacelo doloenosti;
cl. 7 SPZ). Le individualno doloeena stvar je lahko predmet stvarnih pravic in
torej pravni objekt. Stvarno pravo se ne ozira na obicajno razumevanje stvari,
temvee opredeljuje stvar samostojno. Obstaja toliko stvarnih pravic, kolikor
je posameznih stvari v tej skupnosti.431 Le glede posamezne stvari je mogoee
skleniti razpolagalni pravni posel, glede skupnosti stvari pa ne. Posledica spe-
cialnosti je, da je na primer pri prenosu lastninske pravice ali pri ustanovitvi
zastavne pravice treba vsako stvar, na katero se nana5a ena ali druga pravica
gospodovanja, opredeliti posebej.432 TakSno je vsaj mnenje tistih, ki razlikuje-
jo med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom. Nacelo specialnosti
(doloenosti) sluZi jasnosti in posredno pravni varnosti. Skupnost stvari glede
na povedano ne more biti predmet pravice gospodovanja, na primer lastninske
ali zastavne pravice (izjema je v cl. 173 SPZ).
1349 Skupnost stvari je treba loeiti tako od zbimih kot od kolicinskih stvari. Te bodo
opredeljene v nadaljevanju.
1350 Ceprav sama skupnost stvari ne more biti predmet pravne oblasti, ima ta
pojem kljub temu prakticni pomen. v obveznostnem pravu namree nacelo
4
29Juhan. Stvarno pravo, str. 69 in nasi. (t<!. 1.4.6.1); Vreo(!ur, SPZ s kom., kom. k (!l. 21, str. 134
(t<!. 1).
430 Enako poimcnovaoje kol v tern bcscdilu uporabljata Vren<!ur, SPZ s kom., kom. k (!l. 21 (str.
133), in Juhart, Stvarno pravo, str. 69 (t<!. 1.4.6.1). Trat.nik pa v SPZ s kom., kom. k (!1. 7, str. 81 (t<!.
1), universitas rerum (Gtsamtsacht) poimenuje z.bima stvar, in nc skupnost stvari. Pri tern jasno
opredeli, da so stvari, lei sestavljajo zbimo stvar, samostojne in da zbima stvar ne more biti predmet
stvarnih pravic kot celota, ampak je lahko le vsaka stvar posebej. N"JCgova opredelitev torej ustre7.a
pojmu skupnost stvari.
431 Vreocur, SPZ s Jrom., kom. k B. 21, str. 134.
432 Tratnik, SPZ s kom., kom. k (!I. 7, str. 81 (t<!. I).
374
specialnosti glede zavezo,11luega pravnega posla ne velja. Obveznostnopravni
posli glede skupnosti stvari (in pravic) so torej dopustni in zato veljavni.
Skupnost stvari, na primer lmjifnica, se lahko oznaci kot taka v prodajni
pogodbi. Za veljavnost prodajne pogodbe to se zadosca. Stvarno pravo je
strozje: stvarna pravica lablco nastane le na individualno doloceni samostojni
stvari (cl. 7 SPZ). Prenesti je treba lastninsko pravico na vsaki knjigi pose-
bej in je ni mogoee prenesti na knjiZnici kot celoti.433 Nacelo specialnosti
sicer pozna nemfto pra\'o. ki pa ga je ze precej omehcalo s tern, da vsaj v
nekaterih primerih dovoljuje nastanek stvarnih pravic ze, ce je dolocljivo,
na katere stvari se nana!ajo. Doloeljivost nacelo specialnosti omehea in pri-
blib pojmu skupnosti stvari, ne da bi ga izenacilo z njim. To je opazila tudi
slovenska literatura. V resnici je nacelo specialnosti ze omehcano s C1. 173
SPZ.434 Ali se bo nacelo specialnosti v Sloveniji v prihodnjih letih razvijalo,
je tezko napovedati.
Naeelo doloenosti velja tudi v obveznostnem pravu, in sicer glede imetnistva 1351
pravic in glede razpolagalnega pravnega posla. To nacelo velja, ceprav v obvez-
nostnem pravu drugaee kot v stvarnem pravu ni izrecno opredeljeno. Imetnik
skupnosti pravic se lahko v enem samem zavezovalnem pravnem poslu sicer
zavde, da bo razpolagal s tako skupnostjo pravic. Razpolagati pa mora z vsako
posebej. To izhaja iz doloeb na primer o prenosu terjatve s pogodbo (cl. 417
OZ), o obremenitvi terjatve z zastavno pravico (cl. 178 SPZ) itd. Iz zakonskega
besedila je vedno razvidno, da se lahko razpolaga le s kak.sno pravico. To pa
nujno pomeni, da mora biti predmet razpolage doloeen. Na primer prodajalec
podjetja, ki nima nobenih stvarnih pravic, ima pa obveznostnopravne pravice,
se torej labko z eno prodajno pogodbo zavel.e, da bo podjetje prenesel na
kupca. Posameznih pravic prodajalcu v prodajni pogodbi ni treba na8teti. Ko
pa bo prodajalec obveznostnopravne pravice prena8al pravice na kupca. bo to
moral storiti za vsako pravico posebej z odstopom terjatve s pogodbo (cl. 417
OZ).435
Iz doslej povedanega je mogoee brez tel.av sklepati, da tudi skupnost pravic 1352
sama po sebi ni pravni objekt.
433 Juhan, Stvarno pravo, str. 69 in nasi. (tl. 1.4.6.1).

434 Vrencur, SPZ s kom.,lcom. k cl. 21, str. 135 (tl. 1). Prim. glede stanja v ocm~kem pravu na primer
Baur v: BaurJStUmer, Sachenrecht, 17. Aufl., 1999, par. 51, r. St. 8, in par. 57, r. ~. 12 in 13.
m Prim. Stllmer v: Baur/Stiimer, Sacbenrecbt, 17. Aufi., 1999, par. 4, r. St. 18 in 19.
375
Tretji del: Pravlca
Ill. Skupnost pravic

1353 Skupnosti pravic sta premorenje in podjetje.
1354 1. Premozenje
OZ na ~tevilnih mestih uporablja pojem premozenja (na primer v ~1enih 132,

203, 533/odst. 1, 546, 548 in nasl., 557/odst. 1 in 559). Kaj je premozenje,
pa ne opredeli. Pojma ne opredeljujejo niti drugi zakoni, ki ga dok.aj pogosto
uporabljajo (na primer cl. 51 in nasl. ZZZDR,436 cl. 28 ZD, cl. 10 ZFPPIPP).
v
13SS Se najvoc opornih toek za opredelitev tega pojma je mogooe najti v OZ. Iz
do1oob OZ je mogooe le doloono sklepati, da je premozenje tisto, kar ima
doloeeno vrednost (g1ej na primer ~lena 132 in 164 OZ) in da k premorenju
ne spadajo obveznosti. Na to nakazujejo ze prej navedene dolo~be, ~e bolj
jasno pa to izhaja iz ~lenov 553/odst. 1 in 560 OZ. S tern je mogoee pojem
premozenja ze opredeliti: premozenje sestavljajo vse premozenjske pravice,
ki pripadajo dolooeni osebi. Premozenjske pravice je opredelil cl. 22 SPZ.
Premorenjske pravice so v denarju izrazljive in prenosljive pravice.437 K pre-
mozenju torej spadajo na primer lastninska pravica, zastavna pravica, terjatve
in pravice intelektualne lastnine. Vendar spadajo k premozenju 1e pravice (tj.
aktivno premozenje), ne pa tudi obveznosti (tj. pasiva; vcasih imenovana tudi
pasivno premorenje438 ). Cl. 51 in 56 ZZZDR jasno razlikujeta med premo-
zenjem in obveznostmi, eeprav ne dajeta posebne opore za samo opredelitev
premozenja. Obcasno se v zakonodaji omenjajo tudi stvari kot del premorenja
(tako cl. 10/odst. 1 ZFPPIPP). Stvari namesto lastninske pravice so v ZFPPIPP
vkljueene zato, ker je pisec zakona ena~il stvari in lastninsko pravico, kar ni
pravilno. Pravilno bi bilo, ee bi zakon navedellastninsko pravico.439
436 PaC pa ~1. 70 DZ opredeljuje skupno premofenje zakoncev. K njemu naj bi spadale vse med
trajanjem zakonske zveze in uvljenjske skupnosti zakoncev z delom ali odplaCno pridobljene premo-
!enjske pravice. Obveznosti torej ne bi bile del premorenja. Poleg tega naj bi spadalo k skupnemu
premounju zakoncev tudi premozenje, ki je pridobljeno na podlagi ins pomocjo skupnega premoZe-
nja oziroma iz njega izvirajoeega premounja. Prim. tudi ~1. 80 DZ.
437 Prim. Stempihar, Zasebno pr.tvo, r. st. 217. Temelj za Stempiharjevo opredelitev premo!enja je ~e
ODZ in ne opisuje ~ sedanjega pmvnega stanja. Stempihar pi~ o »imovini« in o »imovinskih pravi-
cah«. Upostevati je treba, da se tadva, pod vplivom srb~ine ali hrv~ine nastala jezikovno neustrezna
pojma ne uporabljata v~. Namesto njiju se upombljata pojma premoZenje in premounjska pravica.
4311 Larenz/Wolf, AT, par. 21, r. St. 5.
439 Na prem<>Unje se nan~ta tudi Cl. 28/odst. 2 in 3 ZD. Ct. 28/odst. 2 ZD nalaga, da je treba »popi-
sati in oceniti vse premoZenje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, ... in vse njegove terjatve«. ZD
376
Tre!)i det Pravica
Premorenje samo po sebi ni pravni objekt, temv~ le skupna ozna~ba za vse 1356
pravnemu subjektu pripadajOCe premofenjske pravice. lmehlik premorenja se
sicer lahko z eno samo pogodbo (na primer pogodbo o izrocitvi in razdelitvi
premorenja, cl. 546 OZ) zavefe. da bo izroCil in razdelil svoje premozenje.
Premo~enja kot celote pa ne more prenesti; temu nasprotuje narelo specialno-
sti. Mogoee je prena5ati le posamezne pravice.
Za upnike je premozenje podlaga za dolznikovo odgovomost. vsaj praviloma je 1357

tako (prim. Cl. 32 ZIZ in ~1. 224 ZFPPIPP). Ce dolZnik ne poravna svojih pre-
morenjskih obveznosti do upnikov, lahko upniJd poserejo nareloma na vsako
dolznikovo premozenjsko pravico. Tako lahko dose~ejo, tudi proti dolwikovi
volji, izpolnitev njegovib obveznosti. Podrobnosti so urejene v izvrSilnem in
insolven~nem pravu.
Praviloma vse premozenjske pravice sestavljajo le eno samo premozenje. Tako 1358
je tudi v primeru premozenja samostojnega podjetnika posameznika (~1. 71 in
nasi. ZGD-1). Njegovo premorenje, oamenjeno poslovni dejavnosti, in zaseb-
no premozenje sta celota.
lzjema od tega pravila velja za loeeno zapuscino (~1. 143 ZD). MogOCa je v 1359
zvezi z dedovanjem. Zapuscina zaradi dedovanja preide na dedi~a (cl. 132
ZD). Z dedovanjem se zapu~~ina praviloma spoji z dedi~evim premore-
njem. Misljeno je tisto premouoje, ki ga je imel dedi~ pred dedovanjem.
Premozenjski masi se torej z dedovanjem spojita in iz njiju odgovarja dedi~
tako za zapushlikove kot za lasble obveznosti.
To pa je lahko izrazito neugodno za zapustnikove upnike, zlasti ce je bil dedi~ 1360

pred dedovanjem prezadolZen. Zapustnikovi upniki lahko zahtevajo, da se
zapu~~ina loci od dedieevega premorenja. Tako prep~ijo, da bi lahko dedi~
razpoJagal s stvarmi in pravicami iz zapus~ine, in tudi dedirevi upoiki se oe
morejo popla~ati iz teh stvari, dokler se oe poplacajo locitev zahtevajoci upniki
(cl. 143/odst. 1 ZD). Iz zapus~ioe se lahko poplacajo le zapustnikovi upniki,
ki so zahtevali locitev zapus~ine (cl. 143/odst. 2 ZD).
torej premorenja ne razume kot vsoto vseh razli~nih premozcnjskib pravic, temve~ o!je, ni pa jasno,
kako. To literature doslcj ni motilo, dane bi premolenja poskusila opredeliti, kot dale zakonskc opre-
•
delitve sploh ni (na primer Smole, Zakonito in ~ dedovanje, str. 18, ~- 1; ZupaneiC/Znidarii~
Skubic, Dedno pravo, r. ~L 9). Del literature je ~I t premoienju Se obveznosti, del literature pa je
temu nasprotoval (pregled nasprotujocih si mnenj v Zup<IOCiW'..nidarii~ Skubic, Dedno pravo, op.
pod ~no 16).
377
Tretji del: Pravica
1361 Z loeitvijo zapuscine nastane posebno premorenje, ki sluZi posebnemu name-

nu. Pravno sicer pripada dedicu, vendar ta z njim ne more razpolagati. Zahteva
po loCitvi pa je za zapustnikove upnike dvorezen mee. Poravnavo svojih ter-
jatev namree lahko zahtevajo le iz zapuscinskega premorenja (cl. 143/odst. 2
W) . Ce tone zadosca, od dedica ne morejo zahtevati poravnave obveznosti
iz njegovega sicersnjega premorenja.
1362 2. Podjetje
Podjetje je gospodarska celota, ki temelji na povezavi osebnih in stvarnih sred-

stev. Podjetje ni samostojen pravni objekt, temvee predvsem pojem s podroCja
pravne znanosti in iz splosnega pogovornega jezika.
1363 Poslujoea gospodarska druzba, ki opravlja pridobitno dejavnost, ima nujno
podjetje. Enako velja za podjetnika. V nobenem od navedenih dveh primerov
(in tudi sicer v nobenem drugem) pa podjetje ni pravno loeena celota.
1364 V drugem primeru je »mehanicna delavnica« le skupna oznaeba za vrsto
stvari in pravic. Mehanicna delavnica je podjetje in je v kupcevih oceh lahko
dobra celota, ki jo je vredno pridobiti. Pravno gledano pa je L lastnik na pri-
mer zemljisca (na katerem stoji delavnica) vkljucno z zgradbo na njej, vrste
strojev v njej, je imetnik terjatev itd. Vrednost imajo tudi poslovne povezave
in poslovne skrivnosti. L je torej pravno gledano lastnik stvari in imetnik
razlicnih pravic. Glede celotne mehanicne delavnice lahko L sklene eno samo
prodajno pogodbo, ne more pa prenesti lastninske pravice in pravic na K z
enim samim prenosom. Opraviti mora toliko posamicnih prenosov, kolikor
razlicnih pravic bo prenesel.
1365 Tretji primer je nekoliko podoben drugemu. Imetnik podjetja je v tern prime-
ru d. o. o. V jeziku nepravnikov je D pogosto oznacen za lastnika, kar pa je
oCitno napacno. Nosilec vseh pravic je d. o. o. D je zastopnik te d.o.o. in lahko
sprejema v njej vse bistvene odloeitve, vendar kljub temu ni nosilec pravice na
nobeni stvari ali pravici, ki skupaj sestavljajo mehanicno delavnico. D. o. o.
lahko torej proda K mehanicno delavnico z eno samo prodajno pogodbo (pri
eemer bo d. o. o. zastopal D). Vendar pa mora d. o. o. opraviti toliko posa-
micnih prenosov, kolikor razlicnih pravic bo treba prenesti na K. Polozaj je po
tej plati povsem podoben kot v drugem primeru. Vendar pa ima tretji primer
posebnost: namesto posamicnega prenosa vseh pravic si lahko D in K izbereta
tudi drugo pot: D proda in prenese svoj poslovni delez na d. o. o. kupcu K. V
378
TreiJI del: Pravica
tern primeru K ne bo pridobil pravic, temvee bodo te ostale pri d. o. o. K bo

s prodajno pogodbo glede dele!a in s prenosom tega dele!a nase pridobil le
moznost odloeanja o vseh bistvenih druzbenih zadevah, kot ga je prej imel D.
Vendar powr: pri d. o. o. bodo ostale tudi obveznosti. Druga~e bi bilo, ~e bi
se na K prenesle samo pravice.
§ 39 Stvari 1366
I. Pojem stvari
OZ ni bil sestavljen kot zasebnopravni zakonik in ne vsebuje splo~nega
dela zasebnega prava kot sklenjene celote. V njem manjkajo za splo~ni del
zasebnega prava pomembni deli. Tako ne opredeljuje pojma stvari, temve~ jo
definirajo ~1. 15 in nasi. SPZ. Ali se te opredelitve lahko uporabijo tudi zunaj
podroeja uporabe SPZ? Opredelitve pojmov iz zakona so zakonska doloeba.
Zakon na~loma velja na splo~no, za vsakogar in tudi v primeru, kadar je sicer
treba uporabiti ne le zadevni zakon, ki vsebuje dol~no definicijo, temvee
tudi katerega drugega v povezavi s prvim. Pravni red je enoten, razen re sam
doloea kaj drugega. Nobenega razloga pa ni, da opredelitev (definicija) stvari
ne bi veljala za celotno zasebno pravo. Podobno ob~irnih (~eprav ~e vedno zelo
pomanldjivih) opredelitev stvari, kot je v ~l. 15 in nasi. ZIZ, v drugih zakonih
ni. Iz navedenih razlogov je mogoee opredelitve iz SPZ uporabiti kot sp1o~no
veljavne za celotno zasebno pravo.
Pravna opredelitev stvari je pogosto drugafua od »splo~nega prepri~ja«, 1367

kaj je stvar, in tudi naravoslovnim opredelitvam stvari ne sledi. In sicer zato,
ker mora biti stvar obvladljiv samostojen telesni predmet. Pravna opredelitev
stvari torej telesnim predmetom ne podeljuje lastnosti stvari, ~ nimajo samo-
stojnosti (~1. 15/odst. 1 SPZ), ~eprav so jo nekoe morda imeli in jo spet labko
pridobijo.
Od tega pravila SPZ napravi izjemo za zbirno stvar. Zbirna stvar je vee stvari, 1368
ki se po splosnem pojmovanju ~tejejo za eno stvar (~1. 21 SPZ). Zakonsko bese-
dilo je izrazito ponesreeeno. Vee stvari ne more biti hk.rati ena stvar, razen ce
se beseda stvar uporablja v dveh razlicnih pomenih. Zdi pa se, da gre pri ~l. 21
SPZ prav za to. DoloCba reli povedati, da je mogoee, da obstaja vee telesnih
379
Tretji del: Pravica
predmetov, ki pa so pravno gledano ena sama stvar. Razlog za to je splo~no

pojmovanje. Par rokavic je sestavljen iz dveh rokavic in torej iz dveh razli~nih
telesnih predrnetov. Pogled prava na par rokavic je druga~en: gre za eno stvar.
Podoben je primer ~ahovskega kompleta, le da je ~e bolj drasti~en.
1369 Po drugi strani SPZ pojem stvari razsirja z razli~nimi obvladljivimi oblikami
energije in valovanja (~1. 15/odst. 2 SPZ), ki niso telesni predmeti -in je to
celo ocitno. V elektricnih ficah obvladljiva elektri~na energija je torej stvar,
strela pa zaradi svoje neobvladljivosti ni.
1370 II. Vrste
1371 1. Nepremicnlne in premicnine

To razlikovanje je za stvarno pravo temeljno. Pravila za prenos lastninske
pravice in za nastanek razli~nih omejenih stvarnih pravic (na primer zastavne
pravice) n~ v~inoma niso enotna, temv~ razli~na za nepremicnine in
premi~nine.
1372 a) Nepremicnina
Ct.18/od.st. 1 SPZ je nepremi~nino opredelil kot prostorsko odmerjen del

zemeljske povriine, skupaj z vsemi sestavinami. Nepremicnina po ~1. 18/
380
Tretji del: Pravica
odst. 1 SPZ je parcela (glej Cl 3/odst. 1/tc. I ZZK-1 ). Hkrati pa cl. 8 SPZ v
marginalni rubriki nepremicnino zelo nazomo imenuje zemljisce.
Niso pale zemljisea (parcele) nepremicnine, temvee je pojem nepremicnine 1373

sirSi in je zato cl. 18/odst. 1 SPZ nedos1eden. Nepremicnina je tudi posamez-
ni del zgradbe (cl. 105/odst. 2 SPZ), ee na njem obstaja etaZna lastnina.440
Tak.o doloea c1. 11/odst. 2/tc. 2 SPZ. Pojem nepremicnine je ce1o se sidi.
Nepremicnina je tudi zgradba (Cl. 256/odst. 1 SPZ in CI. 11/odst. 2/tc. 2
ZZK-1), ce je zgrajena na pravnem temelju stavbne pravice.441
Od razlicnih vrst nepremicnin je treba tudi pojmovno loeiti razlicne vrste 1374
lastninske pravice. Na parceli obstaja lastninska pravica (cl. 37 SPZ), na posa-
meznem delu zgradbe etaZna lastnina (cl. 105 SPZ)~ etama lastnina je vrsta
lastninsk.e pravice. Na zgradbi, zgrajeni na podlagi stavbne pravice, pa lahko
obstaja lastninska pravica (cl. 256/odst. 1 SPZ) ali pa celo et<dna lastnina
(cl. 258 SPZ). Tak.o lastninsko pravico po vsebini vecinoma opredeljuje in
omejuje prav stavbna pravica (cl. 256 in nasi. SPZ).
V obicajnem pogovoru se te opredelitve navadno ne upostevajo; to velja zlasti 1375

za parcele. Eno samo »zemljiSce« je v pravnem pomenu lahko sestavljeno iz
vee parcel. Nasprotno je seveda tudi mogoee: vee razlicnih »zemljisc« z zelo
razlicnirni nameni in v naravi jasno postavljenimi mejami je lahko v pravnem
pomenu le ena sama parcela.
V eetrtem primeru biSa sp1oh ni samostojen predmet lastrrinske pravice, saj 1376
je trajno spojena z nepremicnino in zato njena sestavina. Prenese se lahko
lastninska pravica na zem1jiScu. Kar je v naravi videti kot hBi pripadajoee
zemljisce, sta pravno gledano dve zemljiski parceli. Zato mora L prenesti
lastninsko pravico na vsak.i od teh dveh parcel, opraviti mora torej dva raz-
licna prenosa lastninske pravice. Zadosca pa, da sklene 1e eno samo prodajno
pogodbo g1ede obeh parcel. Poseben prenos 1astninske pravice na hisi ni niti
mogoe niti potreben. Ko se prenese lastninska pravica na s hiso pozidanem
440 Glede podrobnosti glej Brus, Nastanek in vpis etdne lastnine, Pravosodni bitten, ~t. 112011, str.
167 in nasl.
441 V literaturi je spomo, ali je nepremit!nina stavbna pravica ali stavba. Kot tukaj Juhart, Stvamo
pravo, str. 68 (tt!. 1.4.4) in str. 666 (tt!. 11.1); drugate Berden. SPZ s kom., kom. k (!"1. 18, str. 125 (t(!".
2), in Vlahek, SPZ s kom., kom. k t!l. 256, str. 1015 (tt!. 2.1). Vlahkova meni, daje na temelju fikcije
stavbno pravico treba razumeti kot vrsto nepremit!nine, medtem ko je zgradba sestavina stavbne
prav1ce.
381
Tretji del: Pravica
zemljiscu (parceli), se nailli'OC samodejno prenese tudi lastninska pravica na

vseh sestavinah, torej tudi na hi ~i.
1377 b) Premicnine
Vse druge stvari, razen nepremi~nin. so premi~nine (~1. 18/odst. 2 SPZ). SPZ
torej premi~nine ne opredeljuje pozitivno, skratka ne opisuje njihovih zna~il
nosti, temv~ jih zameji negativno: kar ni nepremi~nina, je premi~nina.
1378 Iz prejsnjega opisa nepremi~nin je mogore sklepati, da so nepremicnine v

resnici nepremi~ne,medtem ko so premi~nine premi~ne, vsekakor pa v zelo
razli~ni meri. Medtem ko je osebno vozilo premi~no, saj je napravljeoo prav
za to, da omogoca premikanje, za nekajstotonski stroj v tovarni tega zanesljivo
ni mogo~e trditi v isti meri. Ne glede na to pa sta obe stvari premicnioi.
1379 2. Kolicinske (mnoiinske) in nekolicinske (nemnofinske) stvari
Ti dve vrsti stvari nista opredeljeni v zakonu kot taki. Koli~inska (mnozinska)
stvar je tista, ki jo sestavljajo majhni, med seboj nepovezani deli, ki so sami
brez gospodarskega pomena, na primer zrnca moke, kapljice vode. Imajo pa
gospodarski pomen, ~e so v merljivih koli~inah. Zamejijo se tako, da se hra-
nijo v ustrezni posodi, na primer v steklenici, plinski jeklenki, vodohramu, in
tako lahko postanejo stvar. Merijo se z merskimi enotami, namr~ po stevilu,
prostornini ali teZi. Pravno gledano pa gre po enem stali~~u pri mnozinskih
stvareh za stvar v pomenu ~1. 15/odst. 1 SPZ, po drugem za zbimo stvar (~1.
21 SPZ).442 Do pravnih razlik ta razlika v staliscih ne pripelje. V vsakem
primeru gre za eno stvar, sestavljeno iz ~tevilnih delcev. Oddeljena koli~ina
koli~inske stvari je ena stvar in je kot takSna en sam predmet stvarnih pravic. 44 3
Predmet stvarnih pravic je na primer kilogram moke, in ne vsako zrnce moke
posebej.
1380 Glede na povedano se zastavlja vpra8anje, kako potem imenovati druge stvari,
ki niso koli~inske. Zanje ni posebnega poimenovanja, vsaj ne v sloven~~i
ni. Lahko pa bi si pomagali z negativnim opisom: te stvari so nekolicinske
(nemnozinske).
442 Jubart, Stvarno pram, str. 70 in 71 (~. 1.4.6.1).

443 1.nidarti~ Skubic, Uvod v civilno pravo, str. 133 (~. 5.2.3.6).
382
Trefli del Pravica
3. Nadomestne in nenadomestne stvari 1311
Nadomestnih in nenadomestnih stvari (nem. vertretbarelnicht vertretbare

Sache)444 ne opredeljujeta ne OZ ne SPZ. OZ vsaj pozna pojem nadomestne
stvari in sicer v zvezi s posojilno (cl. 569/odst. 1 OZ) in shranjevalno pogodbo
(cl. 739 OZ).
Prav iz cl. 569/odst. I OZ je mogoee sklepati, da morajo biti nadomestne stvari 1312
taUne, lei so med seboj objektivno popolnoma zamenljive, tako kot je denar.
Nenadomestne stvari so pac takSne, da po objektivnih kriterijih med seboj
niso zamenljive (nadomestne).445 Nadomestne stvari se doloeajo po stevilu,
meri, te~i ali drugih merskih enotah. Nadomestne stvari so na primer bencin,
knjige iste izdaje (in z istim naslovom), osebna vozila istega modela in tipa.
Nadomestne so lahko tudi po naroeilu ali vzorcu izdelane stvari, ee so lahko
trgovsko blago in se lahko odsvojijo polj ubnemu odjemalcu.
Nenadomestne stvari so na primer po posebnih zeljah izdelane stvari (na 1383
primer obleka ali stroj), umetnine, rabljene stvari, na primer rabljeno osebno
vozilo, antikvaricne knjige. Rabljene stvari so nenadomestne lahko zato, ker
so bodisi same po sebi unikame (na primer staro pohistvo) ali pa ker je obrab-
ljenost vsake rabljene stvari nekoliko drugaena.
Za stvari, ki so objektivno, bodisi po svoji naravi bodisi po poslovni navadi, 1314
nadomestne, se uporablja tudi izraz blago.446
4. Vrstne In dolocene stvari 1385
Pojem vrstne stvari se pojavlja na vee mestih v OZ (na primer Cleni 265, 286,
311,330, 437) inje pomemben predvsem v obveznostnem pravu v zvezi s pred-
metom obveznosti. OZ j ih opisuje na razlicne nacine, na primer kot »Stvari,
do1oeene po vrsti« (marginalna rubrika k cl. 286 OZ).
Vrstna stvar je tista, ki je dolocena s pomocjo splosnih lastnosti (tip, vrsta, 1386
teZa, barva, izvor, letnik); dolocena je torej le kot vrsta stvari. Opredelitev
pogodbeno dolgovane vrste pa je prepuseena upniku in dolfniku, saj v tern
oziru vlada popolna vsebinska prostost. Upnik in dolznik lahko pri oprede-
444 Vertretbor nima opravk.a z zastopanjem (nem. Venretung), temvee se llllllda na zamenljivost. Obe
vrsti stvari st.a opredeljeni v par. 91 BOB.
445 Zrudarii~ Skubic, Uvod v civilno pravo, str. 130 (lt. 5.2.3.2).
446 ~tempihar, Zasebno pravo, r. §t. 172. •
383
Tretjl del: Pravica
litvi vrste torej uporabita poljubno, povsem subjektivno merilo. Tako lahko
na primer kupec sklene prodajno pogodbo glede osebnega vozila modela X,
z opremo tipa Luxus, s strdnim oknom, v reseda zeleni barvi. Katero kon-
kretno vozilo z opisanimi lastnostmi bo prodajalec potem izroeil kupcu, je
~e negotovo. Ne glede na to, da je predmet prodajne pogodbe se razmeroma
nedoloeen, je prodajna pogodba veljavna. Kupreva zahteva se nana8a na eno
vozilo iz vrste vozil, doloeene v prodajni pogodbi.447 Odlocilna za kvalifikaci-
jo dolocene stvari kot vrstne je, da od pogodbeno dogovorjenih stvari obstaja
vet primerkov, tako da lahko med njirni izbira dolznik.
1317 Pojmovno nasprotje vrstne stvari je doloeena stvar (prim. ~lena 390 in 587/
odst. 1 OZ).
1388 Vrstna stvar se spremeni v doloceno s konkretizacijo, ki pa je v OZ zelo
pomanjkljivo urejena (tl. 437/odst. 2 in 3 OZ). S konkretizacijo se dolZnikova
obveznost omeji na stvar, ki je bila izloeena iz vrste, ki ji je nekoe pripadala
(~1. 437/odst. 2 OZ). S tern postane dolznikova obveznost doloeena. Cl. 437/
odst. 3 OZ doloea se nadaljnjo olaj~avo za dolZnika, ~e iz vrste ni mogoee
izloeiti dela stvari. Konkretizacija ima pomembne posledice za dolznikovo
obveznost in, zrcalno, tudi za upnikovo terjatev.
1389 RazJikovanje med vrstnimi in doloeenimi stvarmi je zna~ilno
za obveznostno
pravo inje stvarnemu pravu tuje. Zanimivo je, da nemska zakonodaja (par. 243
BGB) in literatura ne uporabljata posebnih izrazov za vrstno in doloceno stvar,
temv~ pojmovni par vrstna obveznost in dolo~ena (kosovna) obveznost (nem.
Gattungsschuld in Stiickschuld ali pa- istopomensko in redkeje - Genusschuld
in Speziesschuld). Enako razlikovanje uporablja tudi avstrijska literatura,
reprav je opora za takSno razlikovanje v avstrijski zakonodaji hudo skromna.448
Razlikovanje med vrstno in doloeeno obveznostjo je dosledno in je tudi pra-
vilno: navsezadnje ni nobenega razloga, da se ne bi tillna pravila uporabljala
tudi za pravice. Ureditev v OZ je preozka, saj je omejena le na pravice.
1390 Ponavadi so vrstne stvari hkrati tudi nadomestne. Vendar to ni pravilo, ki bi
veljalo brez izjem. Stranke so tiste, ki doloeijo predmet obveznosti. Ali je
neka stvar vrstna ali ne, o tern torej odloea izklju~no subjektivna volja strank.
Nenadomestna stvar, na primer prav doloeeno, v avtomobilskem salonu stojere
447 Primer je iz F'lkcntscher/Heinemann, Schuldrecht, 10. Auf! , 2006, r. ~l. 245.
443 Na primer Koziol/Welser, Grundriss des bUrgerlicben Recllls, Band n, II. Aufl., 2000, str. 26.
Sicer pa avstrijska literatura razlilcuje lUdi med nadomestnimi in nenadomcstnimi stvarmi.
384
Tretji del: Pravica
osebno vozilo, je lahko v prodajni pogodbi opredeljena kot predmet vrstne

ali doloeene obveznosti (kot vrstna ali kot doloeena stvar). Vsaka Jakopi~eva
slika je unikatna in kot taksna nenadomestna. Ce pa ima prodajalec v lasti dve
sliki, se lahko s kupcem dogovori, da mu proda eno Jakopirevo sliko (»enega
Jakopica«). TakSna obveznost je vrstna in obe sliki sta zato vrstni stvari.449
Slovenska literatura je doslej veeinoma opredelila generi~no in specialno stvar 1391

druga~e. Ne pozna poseboega razlikovanja med vrstno in doloreno stvar-
jo. Neoadomestno stvar oznacuje kot species, nadomestno pa kot genus.4 SO
»Stvari, dolooene po vrsti« v smislu cl. 286 OZ posledicno enaci z nadome-
stnimi stvarmi.451
Razlikovanje med vrstnimi in doloeenimi stvarmi pa ni pomembno le zaradi 1392

konkretizacije, temvee ima pomen pri posameznih vrstah pogodb. Tako je
zakupna (najemna) pogodba mogoca le glede dolocene stvari (cl. 587/odst. 1
OZ). Taksno je vsaj zakonsko besedilo. Vpra8anje pa je, ali je OZ pri tern res
mislil na doloreno stvar ali pa na nepotrosno. Bolj smiselno bi namree bilo
zadnje, saj mora zakupnik (najemnik) vrniti prav tisto stvar, ki je predmet
zakupa (cl. 604 OZ). To pa je mogoce le, ce gre za nepotrosno, ne dolooeno
stvar. Podobno vpra8anje se zastavi tudi na primer pri posodbeni pogodbi
(~1. 579 OZ).
5. Potrosne in nepotrosne stvari 1393
Pojem potrosne stvari se najde tako v OZ (cl. 733/odst. 3 OZ) kot v SPZ (cleni
230/odst. 2, 242/odst. 1 in 244/odst. 2 SPZ).
Pojmovnega para potrosna in nepotrosna stvar SPZ ne opredeljujeta niti OZ 1394

niti SPZ. Komaj pa lahko obstaja dvom, kaj je bistvo razlikovanja, saj to izhaja
zlasti iz cl. 230 OZ: uzitek je mogoe na stvari tako, da se ohranja substanca
stvari. Predmet uzitkaje lahko le nepotrosna stvar (cl. 230/odst. 2 SPZ); oeitno
je torej, da mora biti znacilnost nepotrosne stvari prav to, da se pri uporabi
in uZivanju ohranja njena substanca. Do enakega sklepa se pride na podlagi
cl. 244 SPZ.
449 Vsebinsko enak primer navaja Koziol/Welser, Grundriss des bUrgerlicben Rechts, Band II, 11.
Aufl., 2000, str. 26, le da se nana5a na slike avstrijskega slikarja WaldmUllerja.
450 ~idarii~ Skubic, Uvod v civilno pravo, str. 130 (~. 5.2.3.2).
4 51 Plav§ak, OZ s kom., kom. k cl. 286, str. 330.
385
Tretji del: Pravica
-----------------------
1395 Potro~na stvar je tista. ki se porabi z enkratno uporabo, ker se z uporabo uni~i
njena podstat (substanca).452 Nepotrosne so tiste, ki se lahko uporabijo vee-
krat. Odgovoriti je treba le se na vpr~anje, ali obraba stvari zaradi uporabe
pomeni potrosnjo in ali bi obraba pomenila, da je stvar potro~na. Najprej velja
pomisliti na to, da si je tezko predstavljati stvar, ki bi se zaradi uporabe sploh
ne bi obrabila. Naj bo obraba ~e tako neznatna in nepomembna. vedno je
treba ra~unati z njo kot s posledico uporabe. Ce bi vsaka obraba pomenila u
potrosnjo, nepotrosnih stvari sploh ne bi bilo. Predvsem pa ~1. 240/odst. 21st. 2
SPZ izklju~uje razlago, po kateri bi obraba zaradi redne uporabe pomenila ze
potrosnjo stvari. Iz tega je torej mogoee napraviti sklep: postopna obraba stvari
zaradi uporabe ni njena potrosnja, obrabljujOCa se stvar pa je nepotrosna kljub
temu, da je podvdena obrabi.
1396 6. Deljive in nedeljive stvari
SPZ izrecno ne opredeli deljivih in nedeljivih stvari. Gotovo so nedeljive

tiste stvari, delitev katerih je mogOCa le ob znatnem zmanjsanju vredno-
sti stvari (arg. iz ~1. 70/odst. 4 SPZ). Bistveno strozji je OZ, ki sicer ne
ureja deljivosti stvari, temve~ je sirsi in se ukvarja z deljivostjo obveznosti.
Predmet obveznosti pa je lahko tudi stvar, zato pomen dolocb OZ presega
zgolj obveznostno pravo. »Obveznost je deljiva, re se lahko tisto, kar se dol-
guje, razdeli in izpolni v delih, ki imajo iste lastnosti kot celi predmet, in ce s
to delitvijo ne izgubi ni~esar od svoje vrednosti ... « (~1. 393/odst. 1 OZ). To
pravilo se preneseno na stvari glasi: deljive so stvari, ki jih je mogoee brez
zmanjsanja njihove vrednosti razdeliti v enakovrstne dele.4 53 Sestevek vred-
nosti posameznih delov mora biti enak vrednosti nedeljene stvari. Nedeljive
stvari so vse druge. Primeri deljivih stvari so voda, bencin, zito in praviloma
tudi nezazidana zemljis~a.
1397 Razlikovanje je pomembno zaradi razdelitve pravnih skupnosti, na primer

solastnine (~l. 70 SPZ). Tako je sicer lahko doma~a fival v solasti dveh oseb,
deljiva v naravi pa seveda ni. Enako velja tudi na primer za motomo vozilo.
452 Llldariil! Skubic, Uvod v civilno pravo, stt. 131 (tl!. 5.2.3.3).
4 53 Podobno Zrudariil! Skubic, Uvod v civilno pravo, stt. 132 (tl!. 5.2.3.4): •Oeljive stvari so tiste
stVari, k:i se Jahko ra.z.stavijo oa vet istovrstnih delov in se pri 1em njibovo prvocno bistvo ne unil!i
oziroma se zaradi tega njihova vrednost bistveno ne zmanjb.c
386
Tretji del: Pravica
Ill. Sestavina 1398
1 Pojem
Sestavina je po cl. 16/odst. 1 SPZ vse, kar se v skladu s splosnim preprica-
njem steje za del druge stvari, tj. celote, ki se v literaturi imenuje tudi glavna
stvar. Ct. 16/odst. 1 SPZ daje le skrajno nejasno merilo, kaj je sestavina v
primerjavi z glavno stvarjo. Predvsem pa v SPZ ni nobene kolikor toliko
oprijemljive opredelitve, kaj hi lahko hila sestavina na premicninskem podro-
cju. Iz ct. 15/odst. 1 SPZ je mogoee kvecjemu sklepati, da je sestavina oeitno
telesni predmet, ki ni samostojen. Razlog za njegovo nesamostojnost je lahko
fizicne narave (na primer vgradnja) ali tudi pravne narave. Tako je hila noga
mize nekoe, preden je hila vgrajena v mizo, samostojna stvar. Z vgradnjo je
postala njena sestavina in je v pravnem pomenu izguhila lastnost stvari. V
pravnem pomenu je namrec stvar le glavna stvar in se vse pravice na njej
samodejno raztezajo tudi na njene sestavine (cl. 16/odst. 2 SPZ). Mogoce pa
je, da postane noga spet samostojen telesni predmet. V tern primeru izguhi
lastnost sestavine.
Sestavljena stvar je tista, ki je sestavljena iz glavne stvari in vsaj ene sestavi- 1399
ne. Enovita je tista stvar, ki nima sestavin (arg. iz cl. 16/odst. 1 SPZ) ali ki je
enoten kos materije. Deska, iz enega kosa lesa izdelana palica, loneeni lonec,
so na primer enovite stvari.
Razlikovanje med sestavinami in glavnimi stvarmi je zlasti pomemhno pri 1400
nepremicninah. Pri zernljiscih je zgradha vedno sestavina zemljisca, to je
parcele (cl. 8 SPZ). Velja nacelo superficies solo cedit. Zgradha sama torej
ne more hiti predmet stvarnih pravic, na primer lastninske pravice. Povedano
preprosteje: nihee ne more hiti lastnik hise, kar se v pogovornem jeziku sicer
pogosto slisi. V najvee primerih je to napacno. Praviloma je namree lastnik
zemljisca (parcele), na kateri stoji hisa. Ker je lastnik parcele, se njegova
lastninska pravica razteza se na vse sestavine, torej tudi na zgradbo.
Prakticni in konceptualni pomen tega pravila je izreden. Pravilo je preprosto, 1401
razumljivo in lahko izvr8ljivo. Zapisano je hilo l.e v par. 297 ODZ, vendar se
kmalu po drugi svetovni vojni ni vee uporabljalo dosledno in je tako ostalo
vse do uveljavitve SPZ. Med drugim zaradi tega so scasoma postale razmere
na podroeju stvarnih pravic, zlasti se lastninske pravice, kaoticne, posledice
tega nereda pa do danes se niso bile odpravljene.
387
Tretji del: Pravica
1402 Drugaee je pri posameznih delih zgradbe, na kateri obstaja etama lastnina.
Skupni deli so sestavina posebnih delov. To velja tudi za zemljisce, ki je vrsta
skupnega dela (cl. 105/odst. 3 SPZ). Pri posameznih delih je torej naeelo
superficies solo cedit obmjeno na glavo. Gre za razmerorna ozko izjerno z
. . . . .
Jasmm1 rneJanu.
1403 V Jasti pa je lahko tudi zgradba, zgrajena na podlagi stavbne pravice (cl. 256/
odst. 1 SPZ). Thdi v tern primeru velja nasprotje od naeela superficies solo
cedit.454 Lastnik. zgradbe, ki je hkrati imetnik stavbne pravice, ima tudi pravico
uporabljati in u.Zivati nepremicnino (cl. 259/odst. 1 SPZ).
1404 2 Pomen
Namen pravne ureditve sestavine je v tern, da poveze gospodarsko skupaj

spadajoee stvari 8e v enoten pravni okvir. Skupaj spadajoei telesni predmeti
(v naravoslovnern pomenu) postanejo ena stvar in imajo torej en sam pravni
polozaj. Tako se prepreci, da bi se pravno razbile gospodarsko skupaj spada-
joee vrednote.
140s IV. Pritiklina

Pritiklina je premicnina, ki je po splosnern prepricanju namenjena gospodar-
ski rabi ali olepsanju glavne stvari (cl. 17/odst.l SPZ). Pritiklina predvsem ni
sestavina, eeprav merilo za razmejitev ne vodi vedno do nedvoumnih sldepov.
Navsezadnje so tudi sestavine premicnine pogosto del glavne stvari zaradi
gospodarske rabe oziroma olepsanja glavne stvari. Pritiklina je na primer
stresni avtomobiJski prtlja.lnik v razmerju do avtomobila.
1406 Pritiklina je samostojna stvar in na njej Jahko obstaja lastninska pravica druge
osebe kot na glavni stvari. Smiselno enako velja tudi za vse druge pravice
na pritiklini. SPZ vzpostavlja glede pritikline le preprosto pravilo, kaj velja
v dvomu. V dvomu velja, da na pritiklini obstajajo enake pravice istih upra-
vicencev kot na glavni stvari (cl. 17/odst. 2 SPZ). Trditev nasprotnega in po
potrebi dokaz sta vselej rnogoea.
454 Juhan, Stvarno pravo, str. 666 (~. 11.1).
388
Tret1i del: Pravica
V. Plodovi in bremena 1407
Plodovi so opredeljeni v ~1 . 20/odst. t SPZ kot neposredni proizvod stvari, ki

so do locitve sestavina stvari, z locitvijo pa postanejo samostojna stvar. Ce se
sledi tern primerom, so plodovi vinograda grozdje, gozda les, kokosi pa jajca
in pis~anci. Ti plodovi so naravni.
SPZ razlikuje med naravnimi in civilnimi plodovi (cl. 20/odst. 2 SPZ). 1408
Opredelitev v ~1. 20/odst. 1 SPZ se ocitno prilega le naravnim plodovom, ne
pa tudi civilnim. Zadnjih SPZ niti ne posk:usa opredeliti. Pri civilnih plodovih
ne gre za neposredni proizvod stvari, ki bi se lahko kakorkoli loCil od stvari.
Civilni plodovi so le posredni proizvod stvari. Civilni plodovi so donosi stvari,
ki jib daje stvar zaradi pravnega razmerja na njej. Primer civilnega plodu je
lahko najemnina.
Breme ni posebej urejeno. Ore za obveznosti lastnika ali imetnika neke pravice 1409
k opravi dajatve ali storitve. Primer so lahko hipotekarne obresti.
Razli~ni zakoni povedo, komu pripadajo plodovi, koristi od uporabe stvari in 1410
kdo mora nositi bremena. Tako lahko na primer zakupnik pobira tudi plodove
(~1. 587/odst 2 OZ), stvar pa mora vsaj praviloma vzdrZevati zakupodajalec
(~1. 589/odst 1 OZ). Drugare je na primer pri u!itku: uZitkar je tisti, ki lahko
tujo stvar uporablja in ufiva in v tern okviru tudi pridobiva plodove stvari
(~1. 230/odst. 1 SPZ). Stvar pa mora vzdrZevati kar sam in mora poleg tega
nositi tudi stroSke rabe, stvarna bremena injavne dajatve (~1. 237/odst. 1 SPZ).
Le stroske za izredna popravila mora nositi lastnik stvari (cl. 238 SPZ).
389
Dodatek
§ 40 Metode resevanja primerov 1411
Primer
K najde v trgovini majico, ki mu je v§eC. Majica ima sicer listek s crtno
kodo, cene pa ni najti niti na listku niti kje drugje. K se odpravi do bla-
gajne, da bi vpra8al P, kolik.§na je cena. P z opticnim citalnikom prebere
ceno, ki zna8a 25 EUR, in vrne majico. K vzame majico, jo polozi na
pult pred blagajno in pokima. p se enkrat z opticnim citalnikom odcita
ceno in zahteva 25 EUR. K pa si zdaj premisli in majice ne reli vee
kupiti, ker se mu zazdi predraga. Ali lahko P vseeno zahteva 25 EUR?
Za odgovor glej r. st. 1418, 1423, 1426, 1438 do 1440, 1445 do 1449.
Obstaja vrsta specializiranih del, ki se nana8ajo na zelo razlicne teoreticne

podlaga prava. Tudi pravna logika je v slovenski literaturi dovolj dobro znana.
Njeni temelji so sestavni del knjig o pravoznanstvu. Ce se uposteva velikost
slovenskega jezikovnega prostora, bi bilo mogoee govoriti celo o relativnem
obilju del s teh podrocij.455 Precej slabse je stanje glede metode resevanja
primerov (nem. Fallbearbeitung). To je metoda, ki opredeljuje, kako uporabiti
pravo in pravila pravne logike, zlasti silogizma. Vzgaja k pravnemu logicnemu
razmisljanju in ima ze zato pomembno izobra.Zevalno vrednost. V uporabi sta
dva sloga za pisanje pisnih izdelkov pri resevanju primerov. Eden se nana8a
na sestavljanje pravnih mnenj, drugi na sestavljanje sodbe.
Ceprav je silogizem kot bistvena sestavina metode resevanja primerov v 1412
Sloveniji znan, je bil nacin sestavljanja pravnega mnenja doslej zgolj ome-
njen.456 To je nekoliko presenetljivo: metoda resevanja primerov je v drzavah
z nemskim jezikom sestavni del pouka prava, prakticira se tudi v izdelanih
pravnih mnenjih in sodbah, torej v praksi. Pricakuje se, da pravnik spise
4 55K obsdncj~im delom spadajo zlasti: Pav~nik, Argumentacija v pravu, 2. izdaja, Ljubljana. 2004;
Pav~nik. Teorija prava, 3. izdaja, Ljubljana 2007; Novak, Uvod v prdvo, Nova Gorica 2010; Schneider,
Logika za pravnike, Ljubljana 1995 (prevod nem~e 3. izdaje)
456
V: Schneider, Logika za pravni.ke, 1995, str. 171.
391
Dodatek
pravno mnenje po pravilih za pisanje za pravno mnenje, ne pa po poljubnih.

Ceprav poznavanje zlasti nem~kega in avstrijskega prava v Sloveniji ni privile-
gij redkih izbrancev, se za metodo resevanja primerov doslej kljub temu oeitno
nihee ni prevee zanimal.
1413 Pri tern pa nikakor ne gre samo za ~olsko znanje. Metoda resevanja primerov uci,
kako pravilno uporabiti pravno logiko v kakr~nemkoli konkretnem zivljenjskem
primeru. s tern se najprej sreeajo studentje prava ali studentje drugih ved, ki
morajo pri svojem glavnem studiju studirati tudi pravo. Vendar se s tern uporab-
nost metode re8evanja primerov ne izCrpa. Pravilna uporaba prava je temeljna
naloga z.e i:zSolanega pravnika in se stevilnih nepravnikov. Najbrf si izSolan prav-
nik praktik ne bo belil glave s preprostimi, solskimi primeri, saj jib bo znal resiti
brez dolgega preudarjanja tudi brez uporabe kakrsnekoli metode. Ne bo pa tako
preprosto pri zapletenih primerih. Toda ce bo v skladu z metodo brez metodo-
loSke napake znal re8iti preproste primere, bo razre5evanje zapletenih primerov
vsaj bistveno olajsano. Metoda resevanja primerov je torej uporabna vedno, ko se
uporablja pravo. Ne sme motiti, da so temeljna pravila pravzaprav formulaicna
in zelo solska. Taki so na zacetku najveekrat tudi primeri, in sicer namemo, da
se student na preprostih primerih najprej nauci temelje. Z isto metodo se lahko
re~ujejo sicer tudi najzahtevnejsi primeri; v takih primerih formulaicna in solska
pravila za re8evanje problemov pridejo se kako prav, saj delo le olajsajo.
1414 Predvsem pa je treba metodo resevanje primerov ceniti zato, ker iz zaseb-
nega in tudi vsakega drugega prava izloei, kolikor je sploh mogoee, napake
pri logicnem sklepanju. S tern posredno sluzi pravni varnosti in varuje pred
samovoljo.
1415 Namen tega dodatka je na splosno pojasniti, kakSna je metoda re8evanja pri-
merov; podrobnosti bodo izpuseene.457
1416 I. Zivljenjski primer in zastavitev pravnega vprasanja

•
1. Zivljenjski primer
Metoda re§evanja primerov vedno predpostavlja, da je treba resiti neki
Zivljenjski primer, ki ima neko dejansko stanje (nem. Sachverhalt in tudi
457 Ta predstavitev metode re~evanja primerov sledi ve~inoma Brox/Walker, AT, r. §t. 833 in nasi.
392
Dodatek
Lebenssachverhalt). Ta je podan kot kratek opis nekega dogodka Tak je tudi

zgomji primer. Pojma Zivljenjski primer ni treha razumeti dobesedno. Ti pri-
meri so pogosto izrninjeni in so torej prav primer nefivljenjskosti. Pojem pa
je ustaljen in se tako imenuje zato, ker ti primeri opisujejo dejansko stanje,
kakr~no hi v resnicnem !ivljenju lahko nastalo, vendar se ne zahteva, da hi
res nastalo. Se vedno pa so fivljenjski primeri hli!je mogoeim zivljenjskim
dogodkom kot suhoparna in ahstraktna razglabljanja v literaturi hrez kakr~ne
koli povezave z zivljenjsko realnostjo. Dejansko stanje in dejanski stan (nem.
Tatbestand) norme nista isto in ju velja strogo razlikovati.
Rekvalec primera mora primer najprej temeljito prehrati, v nadaJjevanju pa 1417
predpostavljati, da so podatki primera popolni. Okoli~cin primera ne sme
dopolnjevati. Prav tako ne sme razglahljati, ali so posamezne okoliSCine pri-
mera resnicne ali ne in ali se v !ivljenjski realnosti prohlemi resujejo kako
drugace in ne pravno. Naloga re~evalca primera je samo, da se ukvarja s
pravno platjo.
2. Zastavitev vpraianja 1411
Pravno mnenje mora odgovoriti na vpra8anje, ki je postavljeno veeinoma na

koncu fivljenjskega primera. Veeinoma se vpruanje nana~a na zahtevke. Ce
je tako, mora re~evalec primera preizkusiti, ali lahko v opisu zivljenjskega
primera imenovana oseha kaj zahteva od druge osebe. Isto se lahko pove bolj
abstraktno: ali ima v opisu !ivljenjskega primera zahtevek do druge osebe. V
uvodoma opisanem primeru je Ze tako: na koncu opisa je jasno postavljeno
vpruanje, ali ima P zahtevek za plaeilo 25 EUR do K. Rekvalec primera bo
to preizkusil tako, da bo pod zakonski dejanski stan (kot zgomji stavek/zgor-
njo premiso) suhsumiral konkretni fivljenjski primer (ki bo spodnji stavek/
spodnja premisa). lzid tak~nega sklepanja je sklep, ki vsehuje pravno posledi-
co. Ta je lahko taka, da zahtevek ohstaja ali pa ne. Preizkus zahtevka je torej
preizkus, ali je v Zivljenjskem primeru formulirani zahtevek utemeljen ali ne.
Natancnej~i napotki za preizkusanje zahtevka bodo opisani v nadaljevanju.
Vpra8anje je sicer lahko postavljeno bolj splo~no, na primer, kak~no je pravno 1419
stanje. V tern primeru je treha preizkusiti, ali ima katerakoli od v Zivljenjskem
primeru omenjenih oseh kak~en zahtevek do katerekoli druge osebe in kak~en
je ta zahtevek. Ce hi se v uvodoma opisanem primeru postavilo tak~no vpra-
~anje, seveda besedilo primera nic ne hi spruevalo o zahtevku P do K, saj bi
393
Dodatek
bila naloga resevalca primera prav, da bi preizkusil, kaksne zahtevke bi lahko

imela P do K in K do P, in potem se preizkusil, ali jib eden do drugega imata
ali ne. Posebno smiselno taksno vpra5anje v uvodoma opisanem primeru sicer
ne bi bilo, saj je oCitno, da K ne zeli imeti zahtevka do P. Tako vprasanje pa
je seveda vedno pravno mogoce. Nanj bi bilo v uvodoma opisanem primeru
razmeroma preprosto odgovoriti, saj sta zahtevka za placilo kupnine in za
izroeitev stvari, tako da kupec pridobi lastninsko pravico, najtesneje povezana
(cl. 435 /odst. 1 OZ). K bi torej lahko imelle zahtevek za izrocitev stvari.
1420 Zdi se, da se vpra8anje, kakSno je pravno stanje, v resnicnih Zivljenjskih pri-
merih pojavlja pogosteje kot v solskih. Morebitni imetnik zahtevka sicer zeli
vedeti, ali ima zahtevek do nasprotne stranke, hkrati pa ga zanima tudi, ali ima
tudi kaksno obveznost do druge stranke. Obveznost do druge stranke pa ni nic
drugega kot zahtevek druge stranke do imetnika zahtevka.
1421 Mogoca so se drugacna vprasanja, na primer, ali ima nekdo stvarno pravico
itd.
1422 II. Pravila za preizkus zahtevka

Pri preizkusu zahtevka se je treba vpra8ati: kdo lahko od koga kaj zahteva in
zakaj (na kaksnem pravnem temelju)? Gre za stiri vpra8anja na k, ki se s crko
k bodisi zacnejo (kdo, koga, kaj) bodisi jo imajo znotraj besede (zakaj).
1423 1. Zahtevajo~i in njegov nasprotnik (kdo? Od koga?)
Ce se v celotnem primeru postavlja eno samo vprasanje, namrec po enem

samem zahtevku, ni posebnega dvoma: treba se je vpra8ati, kdo lahko zahteva
in od koga. Tako je v uvodoma opisanem primeru, v katerem ni dvoma, da se
sprasuje po tern, ali ima P zahtevek do K.
1424 ce pa je postavtjeno drugacno vprasanje, namree kakSno je pravno stanje, je

najprej treba sestaviti seznam mogocih zahtevkov v vseh mogocih dvoosebnih
razmerjih. Teh dvoosebnih razmerij se je potem treba pri izdelavi pravnega
mnenja drlati, saj so temelj za pravno mnenje.
394
Dodatek
2. Cilj zahtevka (kaj?) 1425
Re~evalec primera si mora ustvariti jasno sliko, kaj je predmet zahtevka, torej
kaj zahtevajoci zahteva od nasprotnika. Ce je zahtevkov vee, je treba ugotoviti,
kaj je predmet zahtevka za vsakega od mogocih zahtevkov.
V uvodoma opisanem primeru je jasno, da P zahteva placilo v znesku 25 EUR. 1426
3. Pravni temelj zahtevka (zakaj?) 1427
Pri preizkusu zahtevka si je nujno treba postaviti vpra5anje: na kalclnem prav-

nem temelju bi lahko zahtevajoci imel zahtevek. Treba je torej najti konkretni
predpis, ki je lahko pravni temelj za zahtevek. To ni nepomembno: zadevna
norma vsebuje znake dejanskega stanu. Ti znaki dejanskega stanu pa so pred-
postavke zahtevka. Ce so predpostavke podane, torej ee jih vsebuje zivljenjski
v
primer, potem je zabtevek utemeljen. ce jih v opisu zivljenjskega primera ni

mogoce najti, zahtevek ni utemeljen.
Ill. Vrstni red preizkusa zahtevkov 1428
V nekaterih primerih je vee mogocib pravnih temeljev zahtevka. Tak polofaj

se opisuje kot konkurenca pravnib temeljev zahtevkov. Med tefavnejb prav-
na vprManja spada, kateri pravni temelj se preizkusi najprej. Deloma daje
odgovor na vpra.Sanje zakon, velikokrat pa ne. S podrobnostmi se slovenska
literatura doslej ni kaj dosti ukvarjala. Gre za zapletena vprasanja, ki jih ni
mogoce preuciti v uvodu v zasebno pravo.
Najpreprostejsa pravila so: najprej je treba preizkusiti zahtevke na podlagi 1429
pogodbe, in sicer se pred zahtevki na podlagi poslovodstva brez naroeila ali
deliktnimi zahtevki. Zahtevki na podlagi poslovodstva brez narocila namree
pridejo v postev sele, Ce je poslovodja ravnal brez naroeila in je bil to zanj tuj
posel (cl. 199 OZ), ce ga torej k njegovemu ravnanju ni zavezovala pogodba.
Thdi zahtevke iz odgovomosti za povzroeeno ~kodo na podlagi zakona (delikt- 1430
ni zahtevki; cl. 131 in nasi. OZ) je treba preizkusiti sele za zahtevki, ki bi imeli
pogodbeni temelj. Thdi tu je vzrok precej oeiten: neko ravnanje, s katerim je
pogodbena stranka povzroeila skodo drugi, je lahko utemeljeno prav s pogod-
bo in glede na to ne more biti protipravno. Ce je tako, je tudi lahko izkljueena
deliktna odgovornost.
395
Dodatek
1431 Ce pa gre za pogodbene zahtevke, je v nem!ki literaturi razmeroma uve-

ljavljeno razlikovanje med primarnimi in sekundarnimi zahtevki. Ceprav ni
popolnega soglasja o tem, kako opredeliti sekundarne zahtevke, je razlikova-
nje tako uporabno, da ga velja uporabljati tudi v zvezi s slovenskim zasebnim
pravom.
1432 Primarni zahtevki so zahtevki za izpolnitev pogodbe, to je zahtevki za izpolni-
tev (dajatve ali storitve) iz pogodbe vkljueno z zahtevkom za odpravo napake
ali i:zrOCitev stvari brez napake. K njim spadajo na primer zahtevki: iz tl. 435/
odst. 1 OZ (za izroCitev in pridobitev lastninske pravice) iz ~1. 468/odst. 11~.
1 OZ (za odpravo napake ali za izroCitev druge stvari brez napake), iz ~1. 587/
odst. 1 OZ (za izroCitev stvari v rabo), iz ~1. 619 OZ (za opravo dolotenega
posla), iz cl. 435/odst. 1 oz (za platilo kupnine), iz ~1. 587/odst. 1 oz (za
placilo najemnine), iz cl. 619 oz (za placito za posel).
1433 Sekundarni zahtevki so zahtevki za vrednostno izravnavo posledic krSitve
pogodbe (na primer jameevanje, ~kodnina): tl. 117/odst. 3 OZ (za placito
od~kodnine zaradi nemo!oosti izpolnitve, za katero odgovarja dol~nik), cl.
239/odst. 2 OZ (za placito odftodnine zaradi zamude), cl. 468/odst. 2 OZ (za
placito ~odnine zaradi napak na stvari).
1434 Iz opredelitve primarnih in sekundarnih zahtevkov je zlahka mogoce razbrati,
zakaj je razlikovanje nazomo. Razlikuje namret med zahtevki za izpolnjevanje
pogodbe (primarni zahtevki) in tistimi, ki nastanejo zaradi krSitve pogodbe
(sekundarni zahtevki). Preseneca mogoce le to, da med primarne zahtevke
spada ~ zahtevek za odpravo napake ali za izroCitev druge stvari brez napake.
Ne gre za pomoto: ee prodajalec odpravi napako, pogodbo pravzaprav izpolni,
zato je zahtevek za odpravo napake ~e primarni zahtevek. Zahtevek za povr-
nitev ~kode zaradi zamude z izpolnitvijo pogodbe (ki je posledica i:zrOCitve
stvari z napako) pa je sekundarni zahtevek.
1435 lzid preizkusa pogodbenega zahtevka je lahko, da zahtevek ni podan. Potem
je vcasih treba preizkusiti, ali so podani zahtevki iz pogodbi podobnih raz-
merij. To so zahtevki, ki nastanejo zaradi pravnoposlovnih stikov, ki pa se
niso koncali z veljavno pogodbo. Take zahtevke je treba zato preizkusiti za
zahtevki iz pogodbenih razmerij. Zahtevki iz pogodbi podobnih razmerij so
na primer: O<Wrodninski zahtevek pri izpodbitju pogodbe (cl. 97 OZ); od~kod
ninski zahtevek zoper zastopnika pri prekoraCitvi pooblastila ali zastopanju
brez pooblastila (cl. 72/odst. 5 in 73/odst 4 OZ).
396
Dodatek
IV. Obicajni nacin dela pri preprostih primerih 1436
Pri preprostih primerih iz splo~nega dela zasebnega prava se praviloma spmu-

je, ali je utemeljen (podan) kak~n izpolnitveni zahtevek. Preizlrus se opravi v
dveh koraldh. V prvem se le preizkusi, ali je zahtevek nastal. Ce ni, je preizkus
kon~an. Ce je zahtevek nastal, se v drugem koraku preizkusi se, ali je zoper
njega podan kakSen ugovor. PreizkuSa se po naslednjem vrstnem redu: pravo-
zavorni, pravozatorni ugovor in ~le na koncu pravozadrlni ugovor.
Ali je zahtevek nastal, je odvisno od tega, ali so v Zivljenjskem primeru poda- 1437
ni posamezni abstraktni znaki dejanskega stanu pravnega temelja zahtevka.
Subsumpcija je namenjena prav ugotovitvi, ali so podani ali ne. V saj teoreti~no
subsumpcija ni teZka: pod zakonski dejanski stan (kot zgomji staveklpremiso)
je treba subsumirati konkretni Zivljenjski primer (ki bo spodnji stavek/premi-
sa). lzid takega sklepanja je sklep, ki vsebuje pravno posledico. Mogoci sta
dve: zahtevek je podan (obstaja) ali pa ne.
Te1je je to udejanjiti. Za za~etek se poisre zakonska norma, ki pride v postev 1438

kot pravni temelj za tak zahtevek. V uvodnem primeru je ocitno, da se spmuje
po zahtevku za pla~ilo kupnine, katerega pravni temelj je ~1. 435/odst. 1 OZ.
Tak zahtevek pa ima prodajalec zoper kupca le, re obstaja prodajna pogodba
- saj je tillna predpostavka jasno razvidna iz besedila ~1. 435/odst. 1 OZ.
Znak dejanskega stanu zahtevka iz ~1. 435/odst. 1 OZ je: (obstoje~a) prodajna
pogodba.
Dejanski stan pravne podlage zahtevka praviloma konkretizirajo pomome 1439

norme. To so tiste norme, ki opredeljujejo make dejanskega stanu killne
norme ali jih kako drugare opredeljujejo in ki same ne vsebujejo nobene prav-
ne posledice. Ali prodajna pogodba kot taka obstaja, ne opredeljuje a. 435/
odst. 1 OZ, temv~ druge norme, in sicer ~lena 22 in 28 OZ. Ti dolocbi
nista podlaga za kakrsenkoli zahtevek, temv~ pomo~ni normi v razmerju
do ~1. 435/odst. 1 OZ. Vendar pa sta sami tudi normi, ki imata svoje make
dejanskega stanu. Dejansko stanje, kolikor se nanasa na pomoZn.e norme, se
mora subsumirati pod njiju. lzid te subsumpcije je, ali je podan kak~n mak
dejanskega stanu pravne podlage zahtevka. Celoten postopek bi lahko primer-
jali z glavno ena~bo in pomofnimi. Brez pomoznih ena~b tudi glavne ena~be
ni mogoee re8iti.
397
Dodatek
1440 Ko bi bil opravljen preizkus, ali je zahtevek nastal, bi bilo treba opraviti se
preizkus, ali obstaja kakSen ugovor zoper zahtevek. Uvodoma opisani primer
takega preizkusa ne zahteva, saj v njem ni nobene opore za kakrsenkoli ugo-
vor.
1441 V. lzdelava pravnega mnenja

v
Ce naj bi bil v pravnern mnenju preueen problem, sestavljalec pravnega mne-
nja izida vnaprej ne pozna. Do tega se mora sele dokopati po v~asih stevilnih
korak:ih. Sestavljavec pravnega mnenja v uvodoma opisanem primeru ne more
kar vnaprej trditi, ali ima P zahtevek ali ne, saj naj bi se to s pomocjo pravnega
mnenja sele ugotovilo. Sestavljavec pravnega rnnenja mora najprej opredeliti
predpostavke, ki morajo obstajati, da zahtevek sploh obstaja. Podobno velja
tudi za morebitne ugovore. Temu so prilagojene tudi formulacije, in te morajo
biti v pogojniku. Na primer: »P bi imel zahtevek, ee ... « (sledijo predpostavke
zahtevka, to je znaki dejanskega stanu). Ce so preizku8ene vse predpostavke,
stoji na koncu izid, na primer: P ima zahtevek za placilo 25 EUR. Miselni tok
je vedno tak.
1442 Za zapis oziroma spo!OCitev izida rniselnega toka se ponujata dva naCina, ki
se imenujeta sloga: slog izvedenskega mnenja (izvedenski slog) in slog sodbe
(sodbeni slog). Njuna podlaga sta dva razli~na na~ina razmisljanja.
1443 Pri izvedenskem slogu stoji izid na koncu izvajanj, ustreza torej miselnemu
toku. Uporabljajo se formulacije, kot na primer: »bi lahko bi bilo«, »bi imel«
(P bi imel zahtevek, ee je hila sklenjena prodajna pogodba ... ), »predpostavka
je ... «, »Za to je potrebno« itd.
1444 Pri sodbenem slogu stoji izid na zaeetku, izidu sledijo utemeljitve, zakaj obsta-
jajo predpostavke. Temu so prilagojene formulacije tudi glede vseh znakov
dejanskega stanu. Za sodbeni slog so znacilne formulacije s ker, kajti, narnrec,
»to sledi iz ... « itd. Sodbeni slog se uporablja zlasti pri sodbah. Sodbeni slog
naj bi se uporabljal v sodbah, odtod tudi ime. V drugih pravnih mnenjih pa naj
se bi uporabljalle za neproblemati~ne znake dejanskega stanu.
1445 Ce bi se sestavilo pravno mnenje v izvedenskem slogu za uvodoma opisani
primer, bi se lahko glasilo: »Za zahtevek P zoper K na pla~ilo 25 EUR kot
podlaga zahtevka pride v postev izkljucno ~1. 435/odst. 1 OZ. Ta predpostavlja
398
Dodatek
prodajno pogodbo o majici za 25 EUR. Za obstoj pogodbe sta potrebna ponud-

ba (cl. 22/odst. 1 OZ) in sprejem ponudbe (cl. 29/odst. 1 in 2 OZ).«
Ponudba je doloeeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse 1446
bistvene sestavine pogodbe. Bistveni sestavini prodajne pogodbe sta stvar in
kupnina (cl. 435/odst. 1 OZ). Volja se labko izjavi tudi z obicajnimi znaki
ali z drugim ravnanjem, iz katerega je mogoce zanesljivo sklepati, da obstaja
(cl. 18/odst. 1 OZ). K je poloZil majico na pult takoj po tern, ko je slisal za
ceno. Poleg tega je pokimal, torej se je njegova izjava volje labko nanasala le
na prej slisano ceno in na majico. Ker je tako ravnal pred blagajno, je bilo
njegovo ravnanje mogoee razumeti le tako, da je z njim izrazil predlog za skle-
nitev pogodbe. K je torej z obicajnim ravnanjem izjavil predlog za sklenitev
prodajne pogodbe, ki je vseboval vse bistvene sestavine.
Ponudba je sprejeta, ce ponudnik prejme izjavo naslovnika, da sprejme ponud- 1447

bo brez kakrsnekoli spremembe (elena 28/odst. 1 in 29/odst. 1 OZ). Volja se
lahk:o izjavi tudi sklepcno (cl. 18/odst. 1 OZ). P je prebral ceno z opticnim
citalnikom in zahteval kupnino, torej se je s ponudbo strinjal brez kakrSnekoli
spremembe. K je torej sprejel ponudbo P.
Prodajna pogodba med P in K je hila torej sklenjena. P labko zahteva 25 EUR 1448
odK.
Za primerjavo se isti primer, v sodbenem slogu, pri eemer se predpostavlja, da 1449

je tozeca stranka Pin tozena stranka K. Utemeljitev je zelo skrajsana: »Tozba
je utemeljena, kajti tozeca stranka lahko zahteva od tol.ene stranke 25 EUR.
To izhaja iz cl. 435/odst. 1 OZ. Glede na to dolocbo labko P zahteva od K
dogovorjeno kupnino. Predpostavka tega predpisa, namrec sklenjena prodajna
pogodba, je podana, ker sta P in K dosegla soglasje glede prodaje majice po
ceni 25 EUR ... (sledi se daljsa obrazloZitev).«
399
Stvarno kazalo
Stevillre pri ges1u so strani v knjigi.
A D
analogija 73 dednopravo
avtorsko pravo 35 - viri 40
avtorska pravica 372 dejanski stan 54, 75, 393, 397

- analogija 73
B - deskriptivni znak 54
- nedoloeeni pravni pojem 55
breme 389
- normativni znak 55
c - opredelitev 75
- pravni posel 95
causa (podlaga) 146, 156
- teleoloSka redukcija 74
- francosko pravo 158
dejansko stanje 392
- nedopustna I 57
- neobstoje~ 156 deliktna sposobnost
- pomen cause v OZ 162 - fizicna oseba (~lovek) 170
- razmerje s pravnim temeljem - pravna oseba 365
162 delovno pravo 35
- sodna praksa 164 dilatomi ugovor - glej ugovor, odloZn.i
causa (pogodbeno dogovorjeni nagib) (dilatorni)
155, 156 disenz - glej nesoglasje in soglasje
civilni proces (konsenz)
- materialnopravni ugovor 336 do1Znik
- navedba 336 - pojem 331
- prerekanje 335 dolmost 310
- procesni ugovor 337 domneva 77
civilno pravo - glej zasebno pravo - izpodbojna 77
- neizpodbojna 77
druZba
eezmemo prikrajbnje 255 - osebna 362
401
Stvarno kazalo
- osebna, odgovomost za - naeelo neobli~nosti 208

obveznosti 362 - neprejemna 88
- pravno telo (korporacija) 362, - oblika 92
363 - opredelitev 86
- pravno telo, odgovomost za - prejemna (prih6dna) 89
obveznosti 363 - sklepena (konkludentna) 86, 92
- vodenje poslov 362, 364 - ucinkovanje 89
- zastopanje 362, 364 izpodbijanje dolznikovih pravnih dejanj
- zgradba 361 252
drufba zasebnega prava 369 izpodbojnost 249
dru~tvo 365 - enostranski pravni posel 253
druZinsko pravo izpolnjevanje pogodbe
- viri 39 - krsitev (motnja) 148
duhovna stvaritev izvr~ilni nas1ov 221
- pojem 371
J
E javna obljuba nagrade 126
enostranski pravni posel 94
javno pravo 32
- nastanek 125
K
F
kodifikacija zasebnega prava 43
fikcija 76
- BGB 45
G - cc 43
- ODZ 43
generalna klavzu1a 55
konsenz- glej soglasje
gospodarska druzba
- pojem 368 kontrahirna doiZnost 82, 122
- pravna osebnost 368
L
gospodarska pogodba 109
lastninska pravica
gospodarski subjekt 110 - absolutna pravica 318
gospodarsko pravo 35 - etaZna lastnina 381, 388
groznja 186 - etafna lastnina, pojem 381
- omejitev z omejeno stvamo
I pravico 316
izjava volje 85 - opredelitev 306
- enostranska 94 - opustitev 321
- izrecna 86 - pogoj 270
- molk 87 - prenos, na~elo specialnosti 374
402
Stvarno kazalo
- pridobitev od nelastnika 325 naloga (modus) 310

- pridr!ek lastninske pravice 270 namen - glej nagib
- varstvo 315
napaka volje 181
listioa
- dokazoa moc 228 navidezna pogodba 202
- javna 228 nepremi~nina 380
- javoa, dokazna moe 228 nepremorenjsko pravo 54
- notarska 217
nesoglasje 139- glej tudi soglasje
- zasebna, dokazna 1llOC 228
- odkrito 139
M - skrito 140
materialnopravno breme 310, 312 ni~nost - glej tudi veljavnost pogodbe
metoda re~evanja primerov 391 ni~nost
- preizk.us zahtevka 394 - civilni proces 244
miselni pridrrek 185 - delna 245
moral a 26 - glej tudi nicnost, - konvalidacija (ozdravitev) 248
nemoralnost - konverzija (prenaredba) 247
- nasprotovanje ustavi 232
N - nemoralnost 239
narelo enotnosti 97, 100 - pogodba, neveljavnost 242
na~elo locevanja 97 - pogodba, odSkodninski zahtevek
- BGB 101 244
- odstop terjatve po OZ 108 pogodba, vrnitveni zahtevki 243
- ODZ 102 prisilni predpis 232
- pravica 103 razlogi 230
- publicitetni akt 99 - u~inkovanje temeljnih pravic na
- publicitetni akt, BGB 101 tretje 232
- publicitetni akt, ODZ 102
- Savigny Friedrich Karl von 100 norma
sistem abstraktnosti 98 - glavna 78
sistem kavz.alnosti 99, 106 - nasprotna 79
- slovensko pravo 103, 106 - nepopolna 76
na~elo specialnosti
- opredelitev (definicija) 77
obveznostno pravo, razpolagalni - opredelitev, »Oklepajna« 78
pravni pose! 375 - pomoma 76, 78, 397
- premorenje 377 - popolna 75, 76
- stvarno pravo 374 - pravna posledica 75
nagib 154, 157
403
Stvarno kazalo
0 oderu~tvo 257
obhajanje (obid) zakona 206, 236 - najemno 260
obicaj 25 - obrestno 259
- poslovni 25, 27, 29 odkazovanje 77
- trgovinski 25, 27 odstop od pogodbe 253
obicajno pravo 27 odstop terjatve s pogodbo (cesija) 323
oblika 146 ODZ
- dogovorjena 208, 227 - Joref Krajnc 46
- elektronska 215 - novele 46
- izjava pred sodiseem 222 - ODZ kot pravno pravilo 49, 51,
- izjava pred upravnim oblastvom 52
221 - sistematika 44
konvalidacija 225 - vplivi na ureditev 44
nacelo neoblicnosti pri izjavah - zgodovioska pravna ~ola 45
volje 208 opcija 124
- nacelo neoblienosti pri pogodbah osebnostne pravice 373
208
- nameo 209
oz
- izrazje 62
- notarski zapis 219 - nadpis elena (marginalna
- notarski zapis, neposredno rubrika) 58
izvr8ljiv 221 - podroCje veljave, casovno 64
- opredelitev 208 podroeje veljave, osebno 65
- overitev podpisa 216 podrocje veljave, prostorsko 64
- pisna 212 podrocje veljave, stvarno 64
- predpisana 208, 210 sistematika 60
- predpisana, nicnost 224 zgradba in zakonodajna tehnika
oblikovalna pravica 317 58
- dopustnost prekluzije 342
- nedopustnost pogoja 270 p
- nedopustnost samostojne pandektistika 45
prenosljivosti 373 - naeelo loeevanja 101
- nezastarljivost 345 peremptorni ugovor- glej ugovor,
obveznostno pravo izkljucevalni (peremptorni)
- ZOR 50 plod
- viri 39 - civilni 389
obveznostno razmerje - naravni 389
- trajno 332 podjetje 378
404
Stvarno kazalo
pogajanja 122 - prenehanje zaradi smrti ali

pogodba 83 - glej tudi nicnost in prenehanja pravne osebe 300
veljavnost pogodbe - prenos 290
- dvostranska 94 - ravnanje brez pooblastila 291,
- dvostransko zavezujoea 95 293
- enostransko zavezujoea 95 - splo~no 296
- oblicna 208 - temeljno pogodbeno razmerje
- opredelitev 81 298
- prostost sklenitve 82 - trgovski potnik 297
- sklenitev 84, 138 pooblastitelj 295
- vrsta (pogodbeni tip) 83 poob1astitev 296
- vsebinska prostost 82
posest 315
- vsebinske omejitve 230, 254
poslovna sposobnost 146, 358
pogoj 266
- druZinski zakonik 179
- hotni (potestativni) 271 - omejena 174
- nedopusten 269
- opredelitev 168
- nehotni (kazualni) 271 - popolna 179
- nemogoe 269 - popolna nesposobnost 170
- odlozni 268 - posebna 169
- opredelitev 266
poslovnim podobna ravnanja 93
- pogodbeni 267
- pravni 267 posredovanje 283
- razvezni 268 potrosnik 111
ponudba 116 - glej tudi sprejem potrosniska kreditna pogodba 111
ponudbe potrosniska pogodba 110
- cas veljavnosti 119
pravica 307, 312
- obveznost sprejema 122
- absolutna 318
- ucinek 118
- dednega prava 333
poobla.Scenec 295 - druzinskega prava 333
- po zaposlitvi 297 - gospodovanja (oblastvena
pooblastilo 291 - glej tudi prokura pravica) 315
- nace1i loeevanja in abstrakcije - gospodovanja na duhovnih
299 stvaritvah 315
- ob1ika 296 - imetnik 357
- posebno 296 - lastninska 315
- po zaposlitvi 297 - nosilec 357
- preklic 300 - oblikovalna 317
- prekoracitev 291, 292 - opredelitev 307
- prenehanje 300 - osebnostna 315
405
Stvarno kazalo
- pricakovalna 308 - dvostransko zavezujoei 95

- relativna 318 - enostranski 94
- stranka 357 - enostransko zavezujoei 95
- stvarna. omejena 316 - kavzalen 163
- stvarna s111Znost 316 - pogodba 94
- uporabe 316 pravni subjekt 357
- varovanja in pop1aCila 316 - fizi~na oseba (clovek) 358
- vrste 314 - pravna oseba 361
- zahtevek 317 pravni temelj
- zastavna 316 - neupravirena obogatitev
- zastavna pravica na terjatvi 317 (pridobitev) 163
pravice intelektualne lastnine 35, 372 pravru vtr
pravna oseba 364 - obi~ajno pravo 27
- deliktna sposobnost 365 - poslovni obicaji 29
- javnega prava 361 - postavljeno 27
- opredelitev 361 postavljeno (zapisano) pravo 27
- poslovna sposobnost 365 - praksa, vzpostavljena med
- pravna sposobnost 364 strankama 29
- zasebnega prava 361 sodna praksa 30, 31
pravna praznina 72 splo~ne uzance za blagovni
- primarna in sekundarna 73 promet 28

pravoa sposobnost 170, 364 pravno dejanje 281
- fizi~na oseba (clovek) 358 pravno nasledstvo
- rojstvo 359 - posamicno (singularno) 322
- smrt 360 - statusno preoblikovanje dru~b
- spoeeti, nerojeni otrok 324
(nasciturus) 359 - vesoljno (univerzalno) 323
pravni naslov 99, 101 pravo
pravni objekt 370 - gi~no (ius aequum) 54
- imaterialna dobrina 371 - neprisilno (dispozitivno) 56, 83
- prisilno (kogentno) 56
- pravica 372
- strogo (ius strictum) 54
- stvar 371
- vrste 371 pravo iodustrijske lastnioe 35, 371
. . pravo intelektualne lastnine - glej tudi
pravru poJem
- nedoloeen 55 pravice intelektualne lastnine
pravni posel predmet obveznosti 146, 150
- abstrakten 163 predpogodba 122
- dvostranski 94 premi~nina 382
406
Stvarno kazalo
premorenje 376 razpolagalni pravni posel - glej tudi

premo1enjske pravice 54 nacelo enotnosti in nacelo locevanja
- obveznostnega prava, naeelo
premozenjsko pravo 54
specialnosti 375
prerekanje 335 - pojem 98
prevara (zvijata) 197 - stvamega prava, naeelo
pridobitev pravice specialnosti 374
- izvedena 320, 321 realna pogodba 124
- izvirna 320 realni akt 92
- lastnine na premicnini od - realni akt kot modus 101
nelastnika 325 rimsko pravo 40, 44, 51
- od neupravieene osebe 324 - CIC 40
- od upravi~ene osebe 324 - Pandekte 41
pridrzek lastninske pravice 308 - recepcija 41
pritiklina 388 rok272
- »dolocen cas« 277
procesna predpostavka 337
- koncni 276
prokura - glej tudi pooblastilo - zaeetni 276
- opredelitev 297
- prenehanje 300 s
publicitetni akt - glej naeelo locevanja sel 284,286
sestavina 387
R - zgradba na zemljiSCu 387
razlaga pogodbe Ill silogizem 391
- naravna 112 sistematika
- nejasna dolocila 114 - Heise, Georg Arnold 44
- normativna (objektivna) 112 - petdelitev snovi 44
- spoma dolocila 113 - pojem 44
- s strani tretjega 115 sklep 95
razlaga zakona 67 skupnost pravic
- jezikovna 68 - lorena zapuscina 377
- namenska (teleoloSka) 72 - podjetje 378
- sistemati~na 70 - premorenje 376
- zgodovinska 70 - skupnost pravic 375
razpolaga skupnost stvari 373
- pojem 96 slamnati moz 206
407
Stvarno kazalo
soglasje - opredelitev 371

- dovoljenje 263 plodovi 389
- dovoljenje, ucinek 264 pritiklina 388
- odobritev 263 sestavina 387
- odobritev, ucinek 264 sestavina, zgradba na zemljiscu
soglasje (konsenz) - glej tudi 387
nesoglasje - vrstna 383
- pojem 137 stvarno pravo 305
- pravna posledica 138 - nacelo specialnosti 374
Splosne uzance za blagovni promet - viri 39, 52
28,50 - ZILR 51
splosni del zasebnega prava 25, 36, 59 subsumpcija 397
- opredelitev 25
- viri 38 T
- vsebina 37 teleoloska redukcija 74
splosni del obveznostnega prava 36 terjatev
splosni pogoji pogodbe 127 - pojem 331
- drobni tisk 132 trenutek (termin) 277
- formularna pogodba 129
- pojem 129 trgovinsko pravo 34
- razlaga 131
- varstvo potrosnikov 132
u
- vkljucitev v pogodbo 129 ugovor 335 - glej tudi zastaranje
- vsebinski nadzor nad splosnimi - izkljucevalni (peremptorni) 339
pogoji pogodbe 131 - materialnopravni 336
sprejem ponudbe 120 - materialnopravni v civilnem
- molk 121 procesu 338
- uCinek sprejema 121 - odloZni (dilatorni) 339
- pravozadrZni 338
stvar
- pravozatomi 337
- deljiva 386
- dolocena 384 - pravozavomi 337
- kolicinska 382 - procesni 337
konkretizacija 384 - vrste 335
nadomestna 383, 384 - zastaranja 338
- nedeljiva 386 univerzalno pravno nasledstvo -
- nekolicinska 382 glej pravno nasledstvo, vesoljno
- nenadomestna 383 (univerzalno)
- nepotrosna 385 upanje (nadeja) 307
408
Stvarno kazalo
upnik zasebnopravno razmerje 305

- pojem 331 - sestavine 307
ustanova 367 zasebno pravo
uzance 27 - glej tudi Splosne uzance - civilno pravo v <>Zjem smislu 31
za blagovni promet in obicaj, civilno pravo v §idem smislu 33
trgovinski - posebno 34
v posebno, glavne vrste 35
sistematika 44
vabilo k ponudbi 117
- splosni del 36
varstvo zaupanja splosni del obveznostnega prava
- pridobitev lastninske pravice na 36
nepremicnini 326 - splosni del, vsebina 37
- pridobitev lastninske pravice na splosno (drzavljansko pravo) 34
premicnini 325 - splosno, glavni zakoni 37
veljavnostpogodbe 144 - splosno, pet podroeij 35
- izpolnitveni zahtevek 147 - varstvo zaupanja 53, 325
- predpostavke 145 - viri, shematicni prik.az 40
vsebinske omejitve pogodbe 146, 230, - viri, tabelaricni prikaz 52
254 zastaranje
z - absolutna pravica 345
- namen 343
zahtevek 327, 340
- oblikovalna pravica 345
- dednopravni 332
pretrganje 351
- druZinskopravni 332
- pripoznava 352
- materialnopravni v civilnem
pripoznava nezastarane terjatve
procesu 336
- obveznostnopravni 331 352
- pravni temelj 333 - pripoznava zastarane terjatve
- preizkus v okviru metode 352
resevanja primerov 394 - stranske obCasne terjatve 346
procesni 329, 336 - terjatev, gospodinjska 348
- relativnost 331 - ucinek ugovora zastaranja 354
stvarnopravni 332 - zadr:Zanje preteka 351
- zadr:Zanje zastaranja 350
zakonodajna tehnika 56
- zahtevek 344
Zakon o razveljavljenju pravnih - zastaralni rok 345
predpisov 47 zastaralni rok, anuiteta 347
Zakon o zastaranju terjatev 50, 340 - zastaralni rok, glavna terjatev
zasebna (privatna) avtonomija 53 346
409
Stvarno kazalo
- zastaralni role, odskodninska - posredno 283

terjatev za civilni delikt 349 - pravni posel s sarnim seboj 302
- zastaralni rok, odskodninska - predpostavke 285
terjatev za krSitev pogodbene - razlogi 279
obveznosti 347 - ucinek 289
- zastaralni rok, stranska obCasna - vsebina 281
terjatev 346 - zastopnikova zmota 289
- zastaralni rok, terjatev iz zloraba 301
gospodarske pogodbe 345 zastopnik - glej tudi zastopanje
- zastaralni role, terjatev - brez pooblastila 291
ugotovljena s sodno odloebo 348
zaupniSki pravni posel (fiducija) 205
- zastaralni rok, terjatev
ugotovljena s sodno poravnavo zavezovalni pravni posel- glej tudi
348 razpolagalni pravni posel in nacelo
- zastaralni role, zacetek teka 349 enotnosti in nacelo loeevanja
zastaralni role, z notarskim - pojem 98
zapisom ugotovljena terjatev 348 - skupnost stvari ali pravic 373,
zastopanje 375
- aktivno 280 zemljiSka knjiga 323, 325
- dopustnost 285 - pridobitev lastninske pravice 104
- dvojno 302 zmota 190
- interesi 280 - poZD 196
- nasprotovanje interesov 302 - po ZZZDR 196
- ocitnost 286 - pri prevari 199
- pasivno 280
410

Uvod Civilno Pravo Brus

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Uvod Civilno Pravo Brus

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

dr.

Uvod v zasebno pravo

Knjiga Uvod v zasebno pravo je uvod v pravem pomenu te besede. V njej so

Predmet, pri katerem se studenti seznanijo s temeljnimi nauki zasebnega

Splosni del zasebnega prava ni golo teoretiziranje. Njegova podlaga so dolocbe

Kratice in o~S&ve. ...................................... 21

Prvi del: Pravo, zasebno pravo in drzavljansko pravo

§ 2 Razvoj splosnega zasebnega prava na ozemlju

Drugi del: Pravni posel

Prvo poglavje: Temelji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81

4. Nacelo enotnosti in loeevanja, abstraktnosti in kavzalnosti

Drugo poglavje: Sklenitev pogodbe. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116

V. Raz1aga splosnih pogojev pogodbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131

Tretje poglavje: Predpostavke veljavnosti pravnega posla . . . . . . . . 144

1. Pregled zakonskih doloeb. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156

4. Subjektivno dejansko stanje (namen). . . . . . . . . . . . . . . . . . . 188

2. Elektronska oblika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 215

§ 22 Cezmemo prikraj~e in odei'UStvo kot posebna primera

Peto poglavje: Soglasje, pogoj in rok . . .. . .. .. . . . . . . . . .. .. .. . 261

Sesto poglavje: Zastopanje . ................................ . 279

I. Podelitev pooblastila. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 295

Tretji del: Pravlca

2. Pridobitev od neupravieene osebe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 324

Drugo poglavje: Pravni subjekti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 357

§ 36 Clovek (fizicna oseba) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 358

2. Kolicinske (mnoZinske) in nekolicinske (nemnoZinske)

Stvamo kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 401

BGB Biirgediches Gesetzbuch (nem~ki zasebnopravni zakonik)

ZEPEP Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu

ZMZPP Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku

ZTLR Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih

opr. ~t. opravilna ~tevilka

r. ~t. robna ~tevilka

Ce ni drugace navedeno, citiranje literature v opombah sledi vzorcu: avtor,

Brox/Walker, AT Hans Brox, Wolf-Dietrich Walker,

OZ s kom. Obligacijski zakonik (OZ) (splosoi del) s

§ 1 Pravo, zasebno pravo in drzavljansko pravo ,

2. Razmejltev prava od morale In od obieajev 2

Pravo je treba razmejiti od obieajev in od morale. Z obieajem se oznaCuje

3 Pravo in obicaj zahtevata doloceno ravnanje navzven. Razlika med njima

7 Thdi laganje je nemoralno, protipravno postane sele v posebnih okoliscinah

3. Pravne norme, ki se uporabljajo pri odlocanju o zasebnopravnih primerih 9

je njegova vsebina moeno spremenila. Vzrok za to so bile Splo~ne uzance za

1S Urejale so predvsem prodajno pogodbo, in sicer le tisto, ki se je nanasala na

16 Vzporedno s Splo~nirni uzancami za blagovni promet (in trgovinskimi zako-

Ustavno sodisre je poleg tega ze odloCilo, da mora sodisee odstopanje od 24

II. Zasebno pravo 26

10 Mofina, Uvod v civil no pravo, str. 46 (~. 1.6.6).

27 Javno pravo ureja razmerja posameznika do drZave in drugih nosilcev javne

29 Opisane opredelitve zasebnega in javnega prava ne ornogoeajo, da bi posarnez-

31 V vsakdanjern zivljenju se v enern samem zivljenjskem prirneru pogosto upo-

ki je del javnega prava. ce bo k:upec zemlji~re relet zazictati, bo potreboval

Razmejitev zasebnega od javnega prava je pomembna predvsem zaradi dveh 33

V zaseboo pravo ne spada vse javno pravo. Vanj spadajo: 34

Zasebno pravo sestavljata splo~no in posebno pravo. Splosno velja za vsako- 35

36 Ill. Splosno zasebno (drzavljansko) pravo

15 Medicus, Allgemeiner Teil des BGB, 4. Aufl. 1990, r. st. 13.

2. Razmejitev med splosnim zasebnim pravom in posebnimi pravnimi podroeji 39

DrZavljansko pravo (torej splosno zasebno pravo) je treba razmejiti od poseb-

Splosno zasebno pravo (drzavljansko pravo) je temelj zasebnega prava.

44 Najpomembnejsa podrocja splosnega zasebnega (drzavljanskega) prava so

IV. Vsebina splosnega dela zasebnega prava 52

K splosnemu delu zasebnega prava spadajo le norme in nauki, ki so skupni

54 V. Glavni pravni viri posameznih podrocij splosnega