§ 14 Poslovna sposobnost

VZROK NEVELJAVNOSTI VRSTA NEVELJAVNOSTI

IN PRAVNI TEMELJ

1. nemožnost, nedopustnost, nedoločenost ničnost (čl. 35 OZ)

ali nedoločljivost pogodbene obvez-
nosti

2. neobstoj ali nedopustnost podlage ničnost (čl. 39 ods. 4 OZ)

3. poslovna neposobnost (popolna, ničnost (pri popolni

delna) nesposobnosti)
izpodbojnost (pri delni nespos.)
(oboje v čl. 41 ods. 1 in 3 OZ)

4. napake volje in podobni primeri večinoma izpodbojnost (čl. 45

(grožnja, zmota, prevara, navidezna ods. 1, 46 ods. 2, 49 ods. 1 OZ);
pogodba) izjemoma ničnost pogodbe (čl. 50
ods. 1 OZ)

5. kršitev določb o predpisani obliki (če ničnost (čl. 55 ods. 1 OZ)

obstajajo)

6. kršitev vsebinskih omejitev večinoma ničnost (čl. 86 ods. 1 in

čl. 119 ods. 1 OZ) OZ)
izjemoma izpodbojnost (čl. 118
ods. 1 OZ)

I. Pojem, pomen in razmejitev

1. Pojem in pomen

Poslovna sposobnost je sposobnost prevzemati obveznosti in pridobivati pravice s pravnim poslom.

Pomen določb o poslovni sposobnosti je v tem, da se z njimi varuje poslovno nesposobne osebe.

Poslovno nesposobne osebe zastopajo zastopniki.

2. Razmejitev

Splošno poslovno sposobnost je treba razmejiti od posebnih poslovnih sposobnosti, deliktne

sposobnosti (čl. 137 OZ) in pravne sposobnosti.
 2

a) Posebne poslovne sposobnosti

To so sposobnosti, skleniti pravne posle natančno določene vrste. Primeri: sposobnost za sklenitev
zakonske zveze, oporočna sposobnost in sposobnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Te posebne
poslovne sposobnosti se pridobijo že s 15. letom starosti.

b) Deliktna sposobnost

Deliktna sposobnost je sposobnost biti krivdno odgovoren za nastalo (nepogodbeno) škodo (člena
136 in 137 OZ).

Praviloma nastopi s 14. letom starosti.

Primer: 16 let stari mladoletnik Peter razbije sosedu okno. Kdo bo torej lahko odgovoren za nastale
škodo? Peter, če jo je povzročil krivdno (čl. 137 ods. 3 OZ in čl. 131 ods. 1 OZ).

Povsem drugo vprašanje pa je, ali bi poleg Petra morali odgovarjati še starši ali kdo drug. Odgovor
na to vprašanje se najde v čl. 143 ods. 4 OZ.

Kaj pa, če bi bil Peter star 25 let? Odgovarjal bi le še Peter (če bi škodo povzročil krivdno) in vsaj
praviloma nihče drug.

c) Pravna sposobnost

Pravna sposobnost je sposobnost, biti nosilec pravic in dolžnosti. Urejena je še v ODZ, katerega
pravila se uporabljajo še naprej.

Pravna sposobnost pojasni le, ali lahko nekdo pridobi pravice in/ali prevzame obveznosti – ne pa
tudi, ali to lahko stori s pravnim poslom na temelju svojega ravnanja. To (zadnje) je stvar njegove
poslovne sposobnosti.

II. Popolna poslovna nesposobnost

1. Predpostavke

Popolnoma poslovno nesposobni so mladoletniki, ki še niso dopolnili petnajst let (arg. e čl. 146 ods.
1 DZ).

Brez poslovne sposobnosti so lahko tudi polnoletniki, ki so ravnali v stanju prehodne nerazsodnosti,
če vanjo niso prišli po svoji krivdi.

Poslovno nesposobna je lahko tudi polnoletna oseba. Primer: duševni bolnik sklene pogodbo, še
preden se odkrije njegova bolezen. Odvzema poslovne sposobnosti DZ ne predvideva več, mogoča
pa je postavitev skrbnika takšni osebi (čl. 262 ods. 1 DZ).

2. Posledice

Če oseba nima potrebne poslovne sposobnosti, je pogodba nična (člena 41 ods. 1 in 86 ods. 1 OZ).

III. Omejena poslovna sposobnost

 3

Omejeno poslovno sposobne osebe lahko v določenem obsegu same veljavno sklepajo pogodbe. Za
ostale pogodbe rabijo dovoljenje svojega zakonitega zastopnika (čl. 41 ods. 2 OZ).

1. Predpostavke

Omejeno poslovno sposobni so mladoletniki z dopolnjenim 15 letom starosti (čl. 146 ods. 1 DZ).

2. Pravi posli, za katere dovoljenje ni potrebno

Mladoletnik lahko z dopolnjenim 15 letom sam veljavno sklene pravni posel, če:
1. ne vpliva bistveno na njegovo življenje v času mladoletnosti (čl. 146 ods. 2 DZ) in
2. ne more bistveno vplivati na njegovo življenje še v polnoletnosti (čl. 146 ods. 2 DZ) in
3. gre pri mladoletnikovi dajatvi iz pogodbe zgolj za razpolaganje s plačo (čl. 150 ods. 1 st.
1 DZ).

3. Pravi posli, za katere je potrebno dovoljenje

Gl. zgoraj: to so posli, ki bistveno vplivajo na mladoletnikovo življenje v času mladoletnosti ali
lahko vplivajo na njegovo življenje še v polnoletnosti.

Če je pravni posel sklenjen brez dovoljenja staršev, je izpodbojen (čl. 41 ods. 3 OZ).

4. Položaj sopogodbenika poslovno omejeno sposobne osebe

Sopogodbenik lahko odstopi od pogodbe, ki jo je sklenil s poslovno omejeno sposobno osebo, ki ni

imela dovoljenja (čl. 42 ods. 1 OZ) v tridesetih dneh, odkar izve za delno poslovno nesposobnost
druge stranke (čl. 42 ods. 3 OZ). Enako pravico ima tudi tisti sopogodbenik, ki je sicer vedel za
delno poslovno sposobnost, vendar ga je omejeno poslovno oseba prevarala, da ima dovoljenje
svojega zakonitega zastopnika (čl. 42 ods. 2 OZ).

Sopogodbenik lahko zahteva od zakonitega zastopnika, da izjavi, ali pogodbo odobrava ali ne (čl.
43 ods. 1 OZ). Če se zakoniti zastopnik v tridesetih dneh ne izreče, se njegova zavrnitev fingira (čl.
43 ods. 2 OZ).

III. Posebne poslovne sposobnosti mladoletnih

IV. Popolna poslovna sposobnost

Praviloma se pridobi s polnoletnostjo (arg. e čl. 146 DZ).

 4

ČETRTO POGLAVJE: NAPAKE VOLJE IN PODOBNI PRIMERI

VZROK NEVELJAVNOSTI VRSTA NEVELJAVNOSTI

IN PRAVNI TEMELJ

1. nemožnost, nedopustnost, nedoločenost ničnost (čl. 35 OZ)

ali nedoločljivost pogodbene obvez-
nosti

2. neobstoj ali nedopustnost podlage ničnost (čl. 39 ods. 4 OZ)

3. poslovna neposobnost (popolna, delna) ničnost (pri popolni nesposobnosti)

izpodbojnost (pri delni nespos.)
(oboje v čl. 41 ods. 1 in 3 OZ)

4. napake volje in podobni primeri večinoma izpodbojnost (čl. 45

(grožnja, zmota, prevara, navidezna ods. 1, 46 ods. 2, 49 ods. 1 OZ);
pogodba) izjemoma ničnost pogodbe (čl. 50
ods. 1 OZ)

5. kršitev določb o predpisani obliki (če ničnost (čl. 55 ods. 1 OZ)

obstajajo)

6. kršitev vsebinskih omejitev večinoma ničnost (čl. 86 ods. 1 in

čl. 119 ods. 1 OZ) OZ)
izjemoma izpodbojnost (čl. 118
ods. 1 OZ)
 5

§ 15 PREGLED

I. ORIS PROBLEMA

Teorija volje in teorija izjave volje. OZ ne sledi nobeni od obeh teorij dosledno.

II. Ureditev v OZ

Napake volje

Kršitev prostosti pri Nezavedno odstopanje Zavestno odstopanje

tvorjenju volje
grožnja (čl. 45 OZ) in
prevara (čl. 49 OZ)
pravna posledica:
izpodbojnost
resnične volje volje od izjave
(hipotetične volje) od navidezni pravni posel
izjave volje (čl. 50 OZ); neresno
disenz in zmota (členi 16, mišljena izjava (čl. 18 ods.
46 in 47 OZ) 2 OZ?), tihi pridržek
pravna posledica: pravne posledice:
nesklenitev pogodbe ali različne, deloma sporne ali
izpodbojnost negotove

III. Neresno mišljena izjava

To je izjava volje, ki ni mišljena resno. Izjavitelj jo poda v pričakovanju, da bodo drugi

pomanjkanje resnosti prepoznali. Gre za izjave, dane pri pouku, snemanju filmov, v šali in
podobno. Pravne posledice OZ ne ureja izrecno.

Verjetno je nična.

IV. Tihi (miselni) pridržek

Miselni pridržek (reservatio mentalis) obstaja, če nekdo da izjavo volje, zadrži pa zase, da izjav-
ljenega v resnici noče. Miselni pridržek nima pravnega pomena.
 6

§ 16 NEDOPUSTNA GROŽNJA

I. PREDPOSTAVKE

1. Grožnja

Grožnja sama je naznanitev nekega prikrajšanja (zla). Prikrajšanje lahko grozi izjavitelju volje ali
kom drugem (gl. čl. 45 ods. 2 OZ), npr. družinskemu članu.

2. Strah in vzročna zveza med grožnjo in strahom

3. Nedopustnost

Iz čl. 45 ods. 1 OZ jasno izhaja, da mora biti grožnja nedopustna.

4. Subjektivno dejansko stanje (namen)

5. Grozeča oseba

6. Pravočasno izpodbijanje

7. Pravne posledice izpodbitja

Izpodbita pogodba je neveljavna (čl. 96 ods. 1, 1. del OZ).

II. Posebna ureditev

Posebna ureditev se nahaja v čl. 60 ods. 1 in 2 ZD v zvezi z oporoko.

§ 17 BISTVENA ZMOTA

Stranka v bistveni zmoti lahko uveljavlja, da je v bistveni zmoti in tako doseže razveljavitev
pogodbe (člena 46 ods. 2 in 47 OZ).

I. POJEM ZMOTE

Stranka ima napačno predstavo o za sklenitev pogodbe bistvenih okoliščinah.

II. PREDPOSTAVKE ZA OBSTOJ BISTVENE ZMOTE PRI ODPLAČNI POGODBI

Predpostavke za obstoj bistvene zmote so: obstoj zmote, in sicer takšne, ki se nanaša na odločilno
okoliščino, ravnanje s potrebno skrbnostjo in vzročna zveza med zmoto in izjavo volje (čl. 46 ods. 1
in 2 OZ).

Zmota se lahko uveljavlja le z izpodbojnostno zahtevo (tožbo), v izpodbojnostnem roku in še pred

pretekom izključitvenega (prekluzivnega) roka (člena 95 ods. 1 in 99 ods. 1 OZ).

Pravni posledici: predvsem neveljavnost pogodbe ali drugega pravnega posla ex tunc in nekrivdna
odškodninska odgovornost izjavitelja volje do poštenega sopogodbenika (čl. 46 ods. 3 OZ).
 7

III. PREDPOSTAVKE ZA OBSTOJ ZMOTE PRI NEODPLAČNI POGODBI

Pri neodplačni pogodbi se šteje za bistveno tudi zmota v nagibu, ki je bil odločilen za prevzem
obveznosti (čl. 47 OZ).

IV. PRAVNE POSLEDICE ZMOTE

Stranka v zmoti lahko zahteva razveljavitev pogodbe (čl. 46 ods. 1 OZ).

V. POSEBNI PRIMERI

Posebne primere bistvene zmote določata ZD in čl. 23 ods. 3 DZ.

Oporoka je izpodbojna, če je bila napravljena v zmoti (čl. 60 ods. 1 ZD). Oporočna razpolaganja so
neveljavna tudi, če je bil oporočitelj v zmoti o dejstvih, ki so ga nagnila k razpolaganjem (čl. 60
ods. 3 ZD). Neveljavna so lahko tudi le posamezna določila. Zadošča katerakoli zmota, ne le
bistvena.

§ 18 PREVARA (ZVIJAČA, SLEPARIJA)

I. Pojem prevare (zvijače)

Povzročitev zmote po eni stranki pri drugi stranki z namenom, napeljati (drugo) stranko k sklenitvi
pogodbe, je prevara.

Primerjajte s čl. 211 ods. 1 KZ-1 (goljufija): »Kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil
protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih
okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega
premoženja kaj stori ali opusti, se kaznuje z zaporom do treh let.«

II. Predpostavke pri odplačni pogodbi

1. Ravnanje prve stranke, »prevaranta« (sleparja)

2. Zmota druge stranke (osleparjenega)

Pri drugi stranki mora nastati zmota (čl. 49 ods. 1 OZ).

3. Povzročitev zmote

Prva stranka mora s svojim dejavnim ravnanjem drugo stranko spraviti v zmoto ali pa jo s svojo
opustitvijo držati v zmoti.

4. Namen

Prvi pogodbenik mora ravnati z namenom, da bi drugo stranko napeljal k sklenitvi pogodbe (čl. 49
ods. 1 OZ).
 8

5. Povzročitelj zmote

Je lahko prva stranka (slepar) ali kdo tretji.

III. PREDPOSTAVKE PRI NEODPLAČNI POGODBI

Načeloma enake kot pri odplačni pogodbi.

IV. Pravne posledice in način uveljavljanja prevare (zvijače)

Pravne posledice so izpodbojnost pogodbe ali drugega pravnega posla ex tunc (čl. 49 ods. 1 OZ),
dolžnost vrnitve prejetega in še druge posledice neupravičene pridobitve (čl. 96 OZ in čl. 190 in
nasl. OZ).

V. POSEBNE DOLOČBE

Izpodbijanje oporoke zaradi zvijače je urejeno v čl. 60 ZD.

§ 19 NAVIDEZNA POGODBA

I. PREDPOSTAVKI

Predpostavki sta preprosti: stranki sta sklenili pogodbo, za katero se strinjata, da naj zanju ne velja.

II. PRAVNE POSLEDICE

"Navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama" (čl. 50 ods. 1 OZ). Pogodba je
torej nična. VS RS je v dveh odločbah doslej odločilo drugače, namreč da pogodba sploh ni
sklenjena in da kot takšna ne obstaja (nazadnje tako v sodbi VS RS opr. št. II Ips 96/2018).
Pravilnost je vprašljiva.

Lahko pa velja resnično hotena pogodba, če so izpolnjene predpostavke za njeno veljavnost (čl. 50
ods. 2 OZ).

III. RAZMEJITVE

Za navidezno pogodbo ne gre niti pri zaupniškem (fiduciarnem) pravnem poslu, niti pri pravnem
poslu s "slamnatim možem" niti v primeru obhajanja zakona.

1. ZAUPNIŠKI PRAVNI POSEL (FIDUCIJA) IN SLAMNATI MOŽ

Zaupniški pravni posel je tisti, pri katerem se na zaupnika prenesejo pravice, ki jih na zaupnika
(fiduciarja) prenese prenosnik (zaupodajalec, fiduciant). Zaupnik jih izvršuje v lastnem imenu. S
tem je opisano le t. i. zunanje razmerje, torej tisto, ki je vidno navzven.

Obstaja pa še notranje razmerje, to je razmerje do zaupodajalca. To razmerje določa način, na

katerega naj bi zaupnik izvrševal pravico.
 9

Zaupniški posel je lahko skrit ali odkrit.

»Slamnati mož« je zgolj označba za osebo, ki je skriti zaupnik.

2. OBHAJANJE ZAKONA

To je sklepanje dovoljenih poslov tako, da se poskuša obiti zakonska prepoved. Sklepanje takšnih
poslov je nedopustno le, če zakon prepoveduje dosego cilja kot takšnega.