OPOROKA OPOROKA(TESTAMENT) je enostranska, preklicna, v predpisani obliki in strogo osebno dana izjava volje, s katero neka oseba razpolaga

s svojim premoenjem za primer smrti POGOJI ZA VELJAVNOST: 1) Oporona sposobnost *odvzem poslovne sposobnosti ne pomeni, da je zapustnik oporono nesposoben; odloilno je dejansko stanje njegovega razuma in volje v asu ko poda izjavo poslednje volje 2) prava in resnina volja zapustnika **napake volje:gronja,sila (morata dejansko vplivati) zvijaa,zmota(vsaka zmota; zmota v nagibu) **simulirana, navidezna oporokaninost **miselni pridrek velja tisto, kar imel oporoitelj v mislih; e se lahko ugotovi prava volja 3.) Vezanost na obliko **forma ad valorem **e gre za tako hude napake v obliki, da je na prvi poglej jasno, da ne gre za oporoko=nina **konverzija: e oporoka, ki jo zapustnik napravi v doloeni obliki, ne izpolnjuje vseh oblinostnih zahtev za to oporoko, ampak jo izpolnjuje za neko drugo z zakonom doloeno obliko, velja oporoka v tej drugi obliki 3)monost, dopustnost, doloenost ali dololjivost vsebine oporoke in dopustnost podlage oporonega razpolaganje **nezmonost: dejanska/pravna **nedopustno: v nasprotju z ustavnimi naeli, prisilnimi predpisi, moralo drube **nedololjivost: e se s sredstvi razlage ne da ugotoviti **vsebina nemogoa, nedolona= nina; praviloma tudi nedopustna: rezultat vrednotenja pomena krene norme, prizadetega interesa, intenzitete kritve NINOST V. IZPODBOJNOST: nina pogodba je neuinkovita sama po sebi,sodie pazi na to po urandi dolnosti, pravica do uveljavljanja ninosti ne ugasne OBLIKE OPOROKE Redne/izredne; javne/zasebne; pisne/ustne 1) LASTNORONA OPOROKA - Izjavo poslednje volje lastnorono napie, podpie - Zasebna/pisna/redna 2) PISNA OPOROKA PRED PRIAMI - Redna/zasebna/pisna - Potrebno, da obstaja pisni sestavek

Oporoitelj: mora znati brati in biti sposoben brati in pisati Oporoitelj podpie oporoko, izjavi, da je pisni sestavek njegova poslednja volja, podpis 2 pri (ni potrebno, da poznata vsebino oporoke) - Absolutno nesposobne prie: Nimajo poslovne sposobnosti, ne znajo brati in pisati - Relativno nesposobne prie: Oporoiteljevi potomci, posvojenci, njihovi potomci, njegovi predniki in posvojitelji, sorodniki v stranski rti do vtetega tretjega kolena, zakonci vseh teh oseb, oporoiteljev zakonec Oporone prie katerim je oporoitelj kaj zapustil ali osebam, ki so njimi v krvni ali osebni povezavi teje za pomanjkljivost v oblinosti =izpodbojnost 3) SODNA OPOROKA - Redna/javna/ustna - Sodelovanje sodia - Ustno izjavi sodiu svojo poslednjo voljo - Sestavi po oporoiteljevi izjavi sodnik posameznik okrajnega sodia - Ugotovi identiteto oporoitelja - Oporoiteljevo izjavo zapie sodnik v zapisnik; vnese okoliine pomembne za veljavnost - 2 varianti: Oporoitelj zna brati in pisati Oporoitelj prebere sestavek oporoke, ki ga je napravil sodnik Sestavek podpie Sodnik podpie: potrdi, da jo je oporoitelj v njegovi navzonosti prebral in podpisal Oporoitelj ne zna brati in pisati Oporoko prebere sodnik Oporoitelj pred 2 priama izjavi, da je to njegova oporoka, sestavek podpie Prii podpieta na oporoki(potrdita, da je bila prebrana, avtentina izjava,podpisal) - Prie ne morejo biti: Isto kot pri pisni + sodnik ne sme biti z oporoiteljem v krvni ali osebni povezanosti; namenim njemu, osebam Absolutno nesposobne: ne razumejo jezika v katerem je oporoka napravljena OPOROKE IZPELJANE IZ SODNE OPOROKE OPOROKA SESTAVLJENA V TUJINI - Redna/javna/ustna - Predpisi, ki veljajo za sodno oporoko OPOROKA SESTAVLJENA NA SLOVENSKI LADJI/ NA LETALU - Javna/izredna/ustna - Po ustni izjavi sestavi poveljnik ladje - Izredna: samo oseba, ki je na slovenski ladji, as veljavnosti omejen OPOROKA SESTAVLJENA MED IZREDNIM ALI VOJNIM STANJEM - Javna/izredna/ustna - Vojaka oporoka

4) 5)

6)

7)

- Izredna: samo v asu izrednega in vojnega stanja, samo vojaka oseba doloen as - Po ustni izjavi vojaki stareina 8) MEDNARODNA OPOROKA - Javna/pisna/ - Z doloitvijo enotne oblike se zagotovi pravna varnost v zvezi z veljavnostjo oporoke v vseh dravah, ki so ratificirale Mednarodno konvencijo o enotnem zakonu o obliki mednarodne oporoke - Pisna, v katerem koli jeziku, kdorkoli, kakorkoli - Oporoitelj: izjavi, da je pisni sestavek njegova oporoka, da je seznanjen z njeno vsebino, navzonost 2 pri in pooblaene osebe, podpisati;; prej napie:podpis priznati in potrditi, da je njegov - Prii in pooblaena oseba se morejo podpisati in pristaviti, da se podpisujejo kot prie, ni potrebno, da so seznanjene z vsebino - Pooblaena oseba zapie datum - Absolutno nesposobne prie: isto kot pisna oporoka z 2 priama+ pooblaenec (isto kot zakaj je sodnik ) - Dokaz o veljavnosti oporoke: potrdilo o tej oporoki 9) NOTARSKA OPOROKA - Redna/javna - 2 obliki 1 oporoka sestavljena v obliki notarskega zapisa Sestavi notar po ustni izjavi oporoitelja Ugotovi istovetnost oporoitelja in zapisanih pri, poui oporoitelja o vsebini, posledicah in smislu njegove izjave poslednje volje Po oporoiteljevi izjavi zapie njegovo poslednjo voljo, jo prebere oporoitelju, priam Oporoitelj izjavi, da zapis ustreza njegovi volji, podpie Notar zapie datum, podpie Podpiejo prie Prie: samo polnoletne osebe, ki so pismene in obvladajo uradni jezik; nesposobne: osebe, ki jim je odvzeta dolnost prievanja, pri notarju zaposlene, jim gre iz oporoke kaka korist, ki so z oporoiteljem, notarjem ali osebami ki jim gre iz oporoke kaka korist, v ZZ, ZZS, v sorodstvu v ravni rti do kateregakoli kolena, v stranski rti do drugega kolena, v razmerju posvojitve, rejnitva, skrbnika, ali so njihovi zakoniti zastopniki ali pooblaenci. Tudi notar ne more sestaviti oporoke, e mu gre iz oporoke kaka korist ali zgornjim osebam 2 pisna oporoka, ki jo oporoitelj izroi notarju Dobi lastnost javne oporoke, ko jo notar podpie Mora ustrezati zunanji obliki in navedenim zahtevam vsebine notarskega zapisa e ne: notar potrdi tako, da sestavi poseben notarski zapis s temi potrebinami in ga spoji z oporoko, ki jo podpie

Notar potrdi: vnese vanjo svoje ime, podatke o nainu ugotavljanja istovestnosti oporoitelja in o tem da je oporoko oporoitelju prebral, podpie in pritisne nanjo svoj peat 10) USTNA OPOROKA - Izredna/izredna/ustna - Oporoitelj izjavi poslednjo voljo pred 2 priama, soasno navzoi - Samo ko so izredne razmere; zapustnik ni mogel napraviti pisne; omejen as - Izjavo morata prii brez odlaanja zapisati in jo im prej izroiti sodiu ali jo ustno reproducirati pred sodiem(ne odkodninsko odgovorni) - Nima pravnega uinka: prii nista reproducirati; izjema: z rekonstrukcijo - Ponarejena, falsificirana oporoka: volje ne zapieta oz. ne ponovita po resnici oporoka nima pravnega uinka (na voljo: pravda na podlagi tobe za ugotovitev pristnosti oz. nepristnosti listine) - Prie ne morejo biti: isto kot pri sodni; ni treba znati brati in pisati IRA AKRESCENCA: prosti dedni dele priraste vsem sodediem OJA AKRESCENCA: prosti dedni dele priraste samo nekaterim sodediem OPOROKA- AKRESCENCA: Zapustnik postavi ve dediev, ne doloi jim dedne delee, ali samo doloi naj bodo dedni delei enako pride do prirasti Zapustnik nekaterim dediem doloi delee, drugim pa ne prirast velja samo za dedie, ki nimajo doloenega dednega delea Oporoitelj doloi dedne delee ne pride do prirasti

DELE OPORONEGA DEDIA, KI NE DEDUJE NE PRIPADE Z. DEDIU: substitut, nastopi dedna transmisija VOLILO: oporono naklonilo doloene koristi osebi, katere oporoitelj ne postavi za dedia. Najpogosteje ima naklonitev premoenjski znaaj. V dvomu je treba teti naklonitev posameznih stvari ali pravic za volilo

DAMNACIJSKI LEGAT: daje volilojemniku samo obligacijsko pravico zahtevati izpolnitev volila od tistega, ki je po oporoki dolan volilo izpolniti. Predmet volila pridobi volilojemnik ele z izpolnitvijo volila. VINDIKACIJSKI LEGATAR: ima stvarnopravni uinek. Volilojemnik pridobi ob smrti zapustnika lastninsko pravico na voljeni stvari, s tem pa tudi monost lastninske tobe, reivindikacije. OBREMENJENEC Z VOLILOM: katerekoli oseba, ki dobi kakno korist iz zapuine ( ne n.d.) SUBLEGAT: volilojemnika oporoitelj obremeni z volilom VOLILOJEMNIK: pravna ali fizina oseba, e je dedno sposobna; sam upnik, ne odgovarja za dolgove

KOLEGATORJI: osebe, ki jim oporoitelj nakloni volilo, ne da bi doloil delee ali po enakih delih (lahko pride do prirasti) PRELEGAT: volilo, ki ga dobi dedi povrhu svojega dednega delea **zapustnikovi upniki imajo pravico zahtevati poplailo svojih terjatev pred volilojemnikom PREDMET VOLILA: vse kaj je lahko predmet obveznosti: dajatev, storitev, opustitev, dopustitev PRIDOBITEV VOLILA: nastanek pravice volilojemnika, da zahteva izpolnitev volila od obremenjenca Pogoj, rok: lahko volilojemnik zahteva zavarovanje predmeta spolnitve Za odpoved volilu ni doloen rok

UGASNITEV VOLILA: volilojemnik umre pred oporoiteljem, odpove volilu, dedne nevreden , objektivna nezmonost, da dobi volilo( oporoitelj razpolaga z volilom, predmeta volila ve ni)/ vstopne pravice potomcev ni; predmet volila ostane osebi, ki bi morala volilo izpolniti NAVADNA NADOMESTITEV- VULGARNA SUBSTITUCIJA: oporoitelj doloi osebo, ki naj bo dedi, e postavljeni dedi ne bo dedoval LEGALNA SUBSTITUCIJA ni mona; namesto oporonega dedia vstopijo njegovi potomci SUBSTITUT: mora biti iv v trenutku zapustnikove smrti, ni pa treba da doivi nastop substitucijskega primera PRIMER: institut dediini odpove, postane substitut dedi, eprav umre preden se odpove institut; dediino pridobijo substitutovi dedii. PRIMER: institut preivi oporoitelja, umre preden se dediini odpove, preide dedna pravica na podlagi t.i. dedne transmisije na njegove(institutove) dedie in substitucija odpade FIDEJKOMISARINA SUBSTITUCIJA: si po volji oporoitelja dve ali ve oseb asovno sledijo kot dedii. RAZPOLAGANJE V DOVOLJEN NAMEN: gre za doloitev doloitev nesamostojne ustanove, oporoitelj razpolaga s premoenjem v neki doloen, trajen namen. (zapusti ustanovi, katere ustanovitev doloi v oporoki) POGOJNO POSTAVLJENI DEDI: dedna pravica je odloena, v tem asu ne more izvrevati upravienj glede dediine, lahko zahteva opustitev vsega, kar bi moglo ogroziti njegovo priakovano dedno pravica; zahteva lahko da sodie izda ukrepe za zavarovanje zapuine ali dela zapuine; vmes pripada: zakonitim dediem ODLOENI POGOJ: uinkuje ex nunc, negotov dogodek, ki pomeni odloeni pogoj, pomeni za prvotnega dedia razvezni pogoj; RAZVEZNI POGOJ: ex nunc; ne sme okrniti njene substance BREME: oporoitelj lahko naloi kako dolnost tistemu, ki mu kaj nakloni iz zapuine. Navadno govorimo o nalogu. Modusu.

NALOG doloilo oporoke, s katerim oporoitelj zavee dedia ali volijomenika na doloeno ravnanje. Nimamo nobene osebe, ki bi lahko v lastnem interesu izsilila spolnitev

IZVRITELJ OPOROKE: Poslovna sposobnost; pravna ali fizina oseba Zapustnikov mandatar Osebna, neprenosljiva; sodiu poloiti raun Za zapuino skrbeti, upravljati zapuino, poskrbeti da se poravnajo zapustnikovi dolgovi, izpolnijo volila in nalogi Preneha: opravi nalogo(zap. Postopek konan), sodie razredi(delo ni v redu ne izpolnjuje ve pogojev)- lahko postavi zaasnega skrbnika zapuine, razreen na lastno eljo

PREKLIC OPOROKE: irecni/molei ZAHTEVEK ZA RAZVELJAVITEV OPOROKE (OPORONA NESPOSOBNOST, PRAVA IN RESNINA VOLJA): -subjektivni rok: 1 LETO od dneva ko je upravienec do izpodbijanja zvedel za zapustnikovo oporono nesposobnost v asu ko je napravil oporoko - objektivni rok: 10 LET od razglasitve oporoke / 20 LET zoper nepotenega nasprotnika =zastaralni roki OPORONA SPOSOBNOSTI: 15+razsodnost OPOROKA SESTAVLJENA NA SLOVENSKI LADJI: 30 DNI od dneva vrnitve oporoitelja v Slovenijo OPOROKA SESTAVLJENA MED IZREDNIM IN VOJNIM STANJEM: Objektiven rok: 60 DNI od prenehanja izrednega ali vojnega stanja Subjektiven rok: vezna na individualno prenehanje vojake slube: 30DNI

USTNA OPOROKA: dokler trajajo trajajo izredne razmere in e 30 DNI po prenehanju izrednih razmer PRAVICA ZAHTEVATI SPOLNITEV VOLILA: (zastaralni rok) 1LETO od dne, ko je volilojemnik izvedel za svojo pravico in smel zahtevati izpolnitev volila. izgubi zahtevek, ne pa same pravice na izpolnitev POSREDOVATI NOTARSKI ZBORNICI ZAHTEVO ZA VPIS OPOROKE V CENTRALNI REGISTER OPOROK: v 15DNEH od tedaj, ko so oporoko bodisi sestavili ali jo sprejeli v hrambo