I.
KRIMINALITETA IN KAZENSKO PRAVO Kazensko pravo: varstvena in garanta funkcija + pravičnost
Sankcija: represivna in preventivna (generalna in specialna
prevencija) vloga
Prekršek, KD (mala in se in mala prohibita), disciplinski
prestopki (DP se lahko prekriva s KD ali P -> 56/IIII KZ 1; KD in P
se nikoli ne prekrivata)
VIRI KAZENSKEGA PRAVA
materilani viri (=družbeni odnosi in vrednote) so normirani
večinoma v formalnih virih (URS, KZ-1, evropski predpisi)
KZ: splošni in posebni del; neposredni vir KP; kazenskopravna
norma; zakonski znaki (povejo bit KD); sankcije v razponih
blanketne določbe
KRAJEVNA
1) teritorialno načelo: KZ-1 za KD storjena na teritoriju RS (+
načelo ladje in načelo zrakoplova)
2) realno načelo: KZ-1 za KD v tujini (11. člen)
3) aktivno personalitetno načelo: Slovenec v tujini izvrši KD,
zbeži k nam (pregon po KZ-1; 12. člen)
4) pasivno personalitetno načelo: tujec zoper Slovenca v tujini
(13/I. člen); Slovenec proti Slovenca v tujini
5) univerzalno načelo: tujec zoper tujca v tujini, zaloten v SLO
(13/II. člen)
POJEM KD:
 socialno-moralni pojem (družbi škodljiva dejanja…)
 pravni pojem
 splošni pojem KD:
o BIT KD (esenca KD)
o PROTIPRAVNOST
o KRIVDA (subjektivni odnos storilca)
o RAVNANJE
STORITVE IN OPUSTITVE (pasivno ravnanje)
prave opustitve so jasno zapovedana ravnanja, 130. KZ-1
neprave opustitve so skrite v storitvah; garant ima možnost
preprečitve posledice
GARANTNA DOLŽNOST
(protislovni funkciji, abvivalentna instituta)
Na KP vpliva morala, politika, denar, ...
KP = KMP + KPP +KIP; nacionalno + mednarodno KP
Kazensko pravo je povezano z ustavnim, stvarnim in
gospodarskim pravom, kazenskopravno znanostjo in nepravnimi
vedami
VELJAVNOST KZ-1
ČASOVNA: 18. člen, delovnostna teorija; zastaranje (prepoved
retroaktivnosti, a lahko uporaba milejšega zakona -> 7. člen KZ-
1)
OSEBNA: za vse enako (4/I. člen) -> 2 izjemi za tujce in
državljane (4/II in III. člen); 14+ (21. člen); imuniteta izključuje
osebno veljavnost (6. člen)
TEMELJNA NAČELA KP
 načelo legitimnosti
 načelo sorazmernosti (pri pisanju zakonodaje;
primernost, upravičenost, ...)
 načelo zakonitosti zajema načelo pismenosti, prepoved
retroaktivnosti, načelo določenosti/jasnosti, prepoved
analogije (izjema analogija intra legem)
 načelo humanosti (prepoved mučenja, ni smrtne kazni,
izbira in odmera kazni)
 načelo subjektivne/krivdne odgovornosti
 načelo individualizacije kazenske sankcije (sankcije
predpisane v razponih; potrebno individualizirati;
različne krivde,...)
RAVNANJE (predpostavka KD)
človekovo in voljno
ravnanje je izključeno:
 v zunanjem svetu se nič ne zgodi
 refleksno delovanje živčnega sistema
 absolutna sila
 spanje ali nezavestno stanje telesa
 hipnoza/droga (podtaknjene)
 socialna teorija: ravnanje je socialni fenomen VS
osebnostna teorija: ravnanje je odraz posameznikove
osebnosti
S in O so lahko enkratne ali večkratne; če je hkrati oboje je
TEŽIŠČE OČITKA NA S.
POSLEDICA je rezultata ravnanja, ki ga zaznamo. Poškodbene
posledice poškodujejo dobrine. Ogrozitvene posledice delimo
na abstraktne in konkretne (314. člen)
VZROČNA ZVEZA = povezava med ravnanjem in posledico:
 neposredna ali posredna (psevdovzročnost)
 rezultat je konkretna posledica, prispevek storilca ima
neko težo, dejanski vpliv na posledico
 teorije VZ: pravna t., ekvivalenčna t. vzročnosti (formula
odmišljanja), adekvantna teorija (razumska
povezljivost/predvidlj.), teorija objektiv. pripisljivosti
 alternativna in kumalativna
 prekinitev VZ:
o vmeša se nova oseba
o čudaško ravnanje žrtve
o predvidljivi elementarni dogodki
VRSTE KD
storitvena in opustitvena
poškodbena in ogrozitvena (posledica)
enoaktna in večaktna (rop)
enostavna in sestavljena (št. KD v dejanskem stanu)
trajajoča (133 KZ-1; formalno dokončanje in materialno
dokončanje protipravno stanje se preneha)
STEK KD
pravi in navidezni (določena KD izključujejo pregon drugih)
idealni (1 ravnanje = več KD) in realni
NIS: odnos subsidiarnosti (eno KD je predfaza drugega),
specialnost, konsumpcije (kriminalna količina manjšega KD
zavzeta z hujšim) in metoda inkluzije (konsumpcija, a ni
istovrstna)
NRS: sestavljeno KD, nekaznivo predhodno/naknadno dejanje
(predhodna faza ali uresničitev KD), kolektivno KD, nadaljevano
KD (več KD v nekem časovnem obdobju, ki so istovrstna)
PROTIPRAVNOST
bit jo večinoma predpostavlja
formalna in materialna (vsebinsko presojanje)
protipravnosti ni = ni KD -> splošni del: posebni institut in tudi
nezapisano (privolitev)
SILA IN GROŽNJA: biti mora dovolj resna
G = napovedovanje sile
S je lahko absolutna (izključuje ravnanje, oseba je le orodje
storilca; popolnoma onemogoča voljo osebe) ali kompulzivna
SILOBRAN (22. člen KZ-1; branimo zasebne in nekatere javne
dobrina)
pravica, da se branimo zoper napada, izključena protipravnost
2 cilja: načelo samozaščite in načelo afirmacije pravnega reda
elementi silobrana: napad + obramba:
 v kolikor pride do zmote o resničnosti N govorimo o
putativnem silobranu
 N in O: istočasnost
 O: neizogibno potrebna (najmilejša možnost, lahko beg)
in sorazmerna (dobrina, razmerje med posameznikoma,
oboroženost, št. oseb)
tretji ne želi obrambe -> ne smeš braniti
dogovorjen spopad = ni silobrana
KAZENSKOPRAVNA NORMA IN BIT KD
določenost v zakonu in miselni proces
objektivni & subjektivni (želja storilca) zakonski znaki
deskriptivni & normativni (pravnik napolni) zakonski znaki
KP norma = dispozicija (enostavna -> 115 KZ -1; alternativna ->
186 KZ-1; pravi in nepravi objektivni pogoji kaznivosti) + sankcija
MODALITETE KD: temeljno, kvalificirano, privilegirano
(olajševalne okoliščine)
KAZENSKO PRAVNE DOBRINE: vrednote/interesi, ki jih pravo
ščiti:
 osebne in neosebne
 individualne in univerzalne (splošne dobrine družbe)
 včasih ni čisto jasno, kaj je zavarovano
RAZLAGA KZ-1
jezikovna razlaga (teorija maksimalne določenosti)
supremacija teleološke razlage = SPLOŠNI DEL
UPRAVIČLJIVA KOLIZIJA DOLŽNOSTI
garant večim osebam, ki so v nevarnosti (ne sme biti pasiven in
rešiti 0)
živalsko življenje < človeško življenje
zdravniki imajo triažna navodila
PREKORAČENI SILOBRAN
nepotrebna metoda, ni podan element sorazmernosti
(nesorazmerje med N in O)
ne izključuje protipravnosti
OMEJITEV SILOBRANA
napadalec ni krivdno sposoben in ni kriv
družinski odnosi in odnosi garantov (sploh potrebno?; drugače,
če odnosi propadajo)
nenevarni/bagatelni napadi
sprovocirani napadi (odvisno od namena provokatorja in odziva
provociranega)
zmote na strani policistov
 PRIVOLITEV
razpoložljive (avtonomija posameznika), delno razpoložljive
(TELO in ŽIVLJNJE -> privolitev v uboj nima učinka) in ne
razpoložljive dobrine
razum (naravna razsodnost) + volja + sposobnost + vnaprej
kriterijev privolitve ni (izjema: spolna dejanja 15+; 173 KZ-1)
bistvena zmota: privolitev izgubi učinek
izkoriščanje stiske: privolitev ostane
sila/grožnja: privolitev izgubi učinek
3 načini privolitve: PISNA, USTNA, KONKLUDENTNA (razberemo
iz situacije)
SPOLNO NADLEGOVANJE: ni jasne definicije; organizacije same
določijo pravila
JA POMENI JA: glavna postane PRIVOLITEV; sila ali grožnja ni
potrebna
DOMNEVNA PRIVOLITEV: ni privolitve, a sklepamo, da jo imamo
(ker oseba bi jo dala, če bi lahko)
OPRAVIČLJIVA SKRAJAN SILA: izključuje krivdo (ne
protipravnosti)
v koliziji sta enakovredni dobrini
sem spadajo tudi garanti
ne sme opravičevati čistega zla!
DRUGI PRIMERI IZKLUČEVANJA PROTIPRAVNOSTI
1) MEDICINSKI POSEGI:
 vedno potrebna privolitev (0-15: straši!)
 pomembno vedeti: kvalifikacija zdravnika + postopek
posega
 179. KZ-1: sankcioniranje zdravnikov, ki neskrbno
opravljajo svoje delo
2) SAMOPOŠKODBE:
 se jih ne preganja, razen 203 in 362 KZ-1
 načeloma tudi pomoč pri samopoškodbi ni kazniva
razen 120 KZ-1, 121 KZ-1 in pomoč nesposobnemu
odločitve
3) POŠKODBE PRI ŠPORTU: v okviru pravil športa niso kazniva
(izven pravil pa običajno KD)
4)FIZIČNO KAZNOVANJE OTROK: nedopustno (problematično je
hudo ali dlje časa trajajoče nasilje)
KRIVDA (zavržni odnos do dejanja -> nanaša se na konkretno
KD)
posledica načelo subjektivne/krivdne odgovornosti
brez krivde ni KD (subjektivna sestavina KD)
3 predpostavke krivde: prištevnost + tip krivde + zavest o
protipravnosti
materialni pojem k.: očitek podlosti; formalni pojem k.:
zapisanost v zakonu in 3 predpostavke
SPOLNI DELIKTI
170. KZ-1: posilstvo - prodor v telo
171. KZ-1: spolno nasilje - drugo
172. KZ-1: spolna zloraba slabotne osebe (ni sposobna privoliti)
173. KZ-1: spolni napad na osebo mlajšo od 15 let
174. KZ-1: zloraba položaja (tudi nadlegovanje na delovnem
mestu - 197. KZ-1)
175. KZ-1: zloraba prostitucije
176. KZ-1: otroška pornografija:
 vizualni posnetek otroka v spolnih aktih
 prava, psevdo in digitalna
SKRAJNA SILA (32. člen KZ-1)
nevarnost + odvračanje nevarnosti (ni napada)
utilitaristično načelo in solidarni pogled (trpiš škodo, ker je
lahko naslednjič obratno)
UPRAVIČLJIVA SKRAJNA SILA: izključi protipravnost
 višje zavarovana dobrina preživi na račun nižje
(tehtanje)
 istočasnost!
 ni mogoče odvrniti drugače
včasih se lahko opraviči mučenje
posluževalec OSS ne sme biti povzročitelj
sorazmerna, ne pa uradni dolžnosti (zakon)
PREKORAČENA SKRAJNA SILA: podobno kot prekoračen silobran
5) ZAPOVE NADREJENEGA: hierarhično nadrejena oseba
podrejeni naroči KD (najbolj vojni):
 doktrina respondent superior: kaznuje se le ukazatelj,
vojak ne
 doktrina popolne odgovornosti: vojak nosi vso
odgovornost (problematična učinkovitost organov)
 doktrina očitne protipravnosti (samo za vojake,
analogija nedopustna): protipravnost je; krivde ni
6) DEJANJE MAJHNEGA POMENA: do kod seže »majhen
pomen«
TEORIJE KRIVDE
psihološka t. k. (izbira med dobrim in zlom, psihični odnos
storilca)
normativne t. k.
kombinacije normativno-psihološkega pogleda na krivdo - naš
KZ-1 (negativen odnos + ocena odnosa)
čista normativna/pravna teorija krivde
 ODGOVORNOST ZA HUJŠO POSLEDICO
npr. HTP preraste v smrt
storilcu se pripiše kvalificirana hujša posledica, do katere je
malomaren
 poskus možen pri pravih in nepravih opustitvah
(primerni in neprimerni poskus; vse pred dokončanjem
je faza poskusa)
 kdaj preidemo iz pripravljanje faze v poskus:
o za poskus mora biti izpolnjen vsaj en zakonski
znak KD
o poskus lahko raztegnemo do faze, ko manjka
minimalni akt pred uresničitvijo KD
o za poskus morata v večini biti osebi v istem
prostoru
o problematično je določanje začetka poskusa
 NEPRIMERNI POSKUS: neprimerno sredstvo (z njim ne
gre izvršiti KD) ali neprimerni objekt/predmet napada
 ABSURDNI POSKUS (uroki, magija) ≠ neprimerni
poskus
3) PROSTOVOLJNI ODSTOP  premisli si po lastni volji s
plemenitim namenom
Nedokončani poskus: pasivnost storilca (izpolnjuje nekatere
zakonske znake)
Končan poskus: aktivnost storilca + biti mora uspešen
PRIPRAVLJALNA DEJANJA, POSKUS, PROSTOVOLJNI ODSTOP
1)PRIPRAVLJALNA DEJANJA:
 zunanja manifestacija storilčeve volje v smeri KD
 zakonski znaki niso izpolnjeni
 dobrina še ni ogrožena
 načeloma nekazniva  izjeme predvidene v KZ-1
2) IZVRŠITVENO DEJANJE IN POSKUS (naklep + izpolnjeni zak.
znaki + ni posledic):
 storilec prične izpolnjevati zakonske znake
 posledica NE nastane
 objektivni in subjektivni (naklepno, ne iz malomarnosti)
del
 kaznivost: 3+ leta zapora ali posebej določeno
 možnost OMILITVE KAZNI  51. člen KZ-1
 nekatera KD nimajo možnosti poskusa
ZMOTA
Institut, ki lahko izključi ali omeji krivdo
Napačna predstava o okoliščinah ali pravni opredelitvi
Napačno PREPRIČANJE (dvom ni dovolj)
Posameznik lahko v zmoti naredi nekaj, česar drugače ne bi
1) DEJANSKA ZMOTA (30. člen KZ-1):
o DZ v ožjem pomenu: zmota o okoliščinah, ki
predstavljajo zakonske znake KD (ne izključuje
malomarnosti)razumni očitek!!!
o DZ v širšem pomenu (naklep se ne kaznuje; npr.
silobran v zmoti): zmota o okoliščinah, ki bi, če
bi bile podane, izključevale protipravnost
o Zmota o osebi
o Zmota o objektu/predmetu (ni relevantna)
o Zmota o vrednosti stvari
o Zmota o vzročni zvezi
o Zmota o grozovitosti
o Zgrešen udar (lahko izključi N, ne pa M)
2) Pravna zmota (31. člen KZ-1) ELEMENTI/VIDIK KRIVDE
o Zmota glede prava (ne dejstev) 1) Prištevnost:
o Ne pozna pravnega pravila ALI napačno tolmači o Predpogoj krive!
pravo o Je domneva
o Izključuje krivdo (ne le naklepa), ki je o 2 elementa (biološki in psihološki  zavest in
upravičena + Ali je posameznik naredil dovolj? volji element/ali ima telo v oblasti)
o OBRNJENA PRAVNA ZMOTA: meni, da je nekaj o Varnostni ukrep  proti norčku, ki stori KD
prepovedano, a v resnici ni (norček lahko ima svetle/temne trenutke)
o Izključitev krivde:
o Popolnoma neprišteven
o Bistveno zmanjšana prištevnost (biol. +
ϕ)
o Ugotavljanje prištevnosti: izvedenec poda
mnenje mentalnega stanja; prištevnost presodi
sodnik (to je pravniška ocena)
o ACTIO LIBERA IN CAUSA  naklep oblikuje v
prištevnem stanju = naklep; pijan voznik
2) Naklep (25. člen KZ-1) 3) Malomarnost –storilec noče posledice (ni hotenja
o VOLJA (hoče posledico)+ ZAVEST (največja posledice ali strinjanja z njo) 26. člen KZ-1
intenziteta, najhujša oblika krivde!) ZAVESTNA NEZAVESTNA
o Direktni naklep  volja > zavesti; zavest za Storilec se zaveda, da Storilec se ne zaveda,
nastanek posledice 100%, a nima močne želje lahko nastane da iz njegovega
za nastane posledica, a računa, ravnanja lahko
o Eventualni naklep  privolitev v nastanek da ne bo nastane posledica –
posledice, indiferentnost (vedel je, a je vseeno moral bi se zavedati
ravnal) zaveda se ravnanja in
o UGOTAVLJANJE NAKLEPA (naklep ugotavljamo možnih posledic; če
za čas KD): nima vsako KD tudi namena  KD bi vedel bi ravnal
vsebuje namen in naklep (npr. tatvina) drugače
o Naklepno KD lahko ostane pri poskusu  Lahkomiselnost:
o Določeni & generalni n.; premišljen & o Precenjevanje svojih sposobnosti
hipni/nenadni n. o Okoliščine izven storilčevega dosega
o Naklep v. malomarnost: metoda cilja  Pri M posledica more nastati in storilec posledice ne želi
(pri N obratno)
 EN: ne glede na to ali bo posledica nastala, bom ravnal
V. M: če bo posledica nastala, bom ravnal drugače
 Temelj ocene so pretekle izkušnje = malomarnost
 DOLŽNSOSTNO RAVNANJE:
o Objektivni vidik (1. standard, vzpostavljeno
pravno pravilo, ki v konkretni situaciji velja za
vse)
o Subjektivni vidik
 Skrite napake = ni malomarnost

4) Zavest o protipravnosti STORILSTVO (monistični koncept udeležbe; pluralistični koncept

 o Posameznik se zaveda,, da je to kar počne
prepovedano
o Odpade, ko se storilec ne more zavedati
protipravnosti
o Ne pomeni, da mora poznati pravno
kvalifikacijo
o AKTUALNA ZAVEST O P.: storilec ve, da je
dejanje prepovedano
o PASIVNA ZAVEST O P.: storilec bi se
prepovedanosti dejanja moral zavedati
UDELEŽBA
1) SOSTORILSTVO (udeležba v širšem smislu) 20- člen KZ-1
o Sodeluje več storilcev
o Dogovorjeno vnaprej (sostorilec je vpleten in vsi
vedo zanj)  sukcesivni storilec postane sostorilec
» čeprav ni del prvotnega načrta«
o Kriterija prepoznavnega sostorilca (če je O na meji
ali nejasen dobi večjo težo s): objektivni in
subjektivni (kaj je v njegovi glavi)
o Vsak storilec odgovarja v mejah svoje krivde (KD do
katerega imaš naklep; malomarnost)
o EKSCES/PREKORAČITEV SOSTROILSTVA: storilec sam
odgovarja za eksces (ni dog. vnaprej); za
dogovorjeno pa vsi skupaj
o Prostovoljni odstop: aktivno si more prizadevati za
preprečitev posledice
POMOČ: najblažja oblika sodelovanja pri TUJEM KD (ga daljša
omogoči; lahko bi na težji način storil vse sam)  38. člen KZ-1
udeležbe)
1) STORILEC:
o Fizična/pravna oseba, ki sama neposredno z
izpolnjevanjem zakonskih znakom izvrši KD
o 21. člen KZ-1: 14+
2) POSREDNI STORILEC: 20. člen KZ-1
o Uporabi drugo osebo za izvršitev KD  uporabljena
oseba = sredstvo!
o PS ima moč in vpliv na KD (absolutna sila izključuje
ravnanje)
o Sredstvo ne izpolni biti/zakonskih znakov KD:
sredstvo je običajno žrtev, ustvarjanje zmote
o Sredstvo ne ravna protipravno: ravna v silobranu ali
upravičljivi skrajni sili
o Sredstvo ne ravna krivdno: sredstvo ravna v zmoti
(ustvari jo storilec), opravičljiva s. s.
o Sredstvo nima lastnosti, ki jih zakon zahteva/določa:
zasebnik izvrši KD uradnih oseb
o Organiziran aparat moči: šef odgovarja kot PS +
odgovarja izvršitelj KD  šef ne naslovi ukaza točno
na osebo (!)
o LASTNOROČNI DELIKTI: PS ni mogoče, treba storiti
osebno
o POSKUS POSREDNEGA STORILSTVA: ko PS ustvari
vse pogoje za KD in sredstvo izpusti brez nadzora
2) UDELEŽBA (v ožjem smislu)
o Ali udeleženci odgovarjajo poleg storilca? 
akcesornost udeležbe: u. kaznivo, ko storilec stori
KD; teorija principalnosti udeležbe: vsak opravi svoj
del, kaznovanje posebej; ne rabi dokončati KD
o NAPELJEVNAJE: hujša vrsta udeležbe (37. člen KZ-1)
 Aktivno + nanašati se mora na konkretno
osebo
 Povzroči ali utrdi odločitev o KD
 NAKLEPNO!
 Konkretiziran delikt  storilec stori nekaj več
od napeljevanje (napelj. tega ne moremo
očitati)
 Napeljevanje k nekaznivemu je nekaznivo
 Napeljevanje norčka = sam storiš delikt
 Napeljevanje k milejšemu KD  2 koncepta
(vseeno napeljevanje)
 NEUSPELO NAPELJEVANJE: ne izvrši KD ali
prepričuješ prepričanega  37/II. KZ-1
o Objektivni in subjektivni vidik (oseba ima NAKLEP –
naklep je pogoj)
o Pomagač mora vedeti (mora vedeti, kar je naklepano)
le, da pomaga pri tujem KD
o FIZIČNA IN PSIHIČNA
o Običajno storitvena, lahko tudi opustitvena
o Po storjenem KD ni mogoče biti pomagač  KD
prikrivanja (217 KZ-1); POMOČ PO STORITVI (282. KZ-1)
o Pomagač odgovarja kot storilec ali mileje
o Do faze poskusa ne pride ( za razliko od neuspelega
napeljevanje)
o POSEBNO KD POMOČI: pomoč pri samomoru in
nedovoljen poseg v nosečnost
o Pripravljano dejanje (306. KZ-1)  pri pomoči je
konkretno KD