UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA
MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

OSEBNI STEČAJ
PRIVAT BANKRUPTCY

Študentka: Tjaša Antolinc

Naslov: Ozeljan 10c, 5261 Šempas
Številka indeksa: 81613366
Redni študij
Program: univerzitetni
Študijska smer: računovodstvo in revizija
Mentor : dr. Borut Bratina
Somentor: dr. Majda Kokotec Novak

Maribor, junij 2010

PREDGOVOR

V diplomskem delu osebni stečaj sem v začetnem poglavju prikazala in seznanila bralca z
novo zakonodajo na področju stečajnih postopkov, predvsem pa z novo uveljavljenim
postopkom osebnega stečaja v Sloveniji. Predstavila sem bistvene značilnosti osebnega
stečaja, razloge za prezadolženost prebivalstva in nekaj napotkov, kako se izogniti
prezadolževanju. Tu so predstavljene tudi prednosti in slabosti tega zakona in kaj so možne
zlorabe.

Osrednji del diplomske naloge predstavlja potek osebnega stečaja in stečaj zapuščine.
Opisane so razlike med novim zakonom ZFPPIPP ter starim ZPPSL ter razlike med
stečajem pravnih oseb in postopkom osebnega stečaja. V četrtem poglavju so razložene vse
računovodske informacije, ki so potrebne pri osebnem stečaju. Prikazana je bilanca stanja,
izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov. Pomembno je to, da se v postopku
osebnega stečaja zasebnika in potrošnika ne uporabljajo določila v zvezi z vodenjem
poslovnih knjig in računovodskih izkazov ter otvoritveno bilanco.

Za lažjo predstavo in realno sliko v slovenskem prostoru so v zadnjem poglavju

predstavljeni statistični podatki osebnih stečajev od začetka uvedbe zakona o osebnem
stečaju do konca oktobra 2009, kjer so razvidne odločitve ljudi, ki so se odločili za začetek
osebnega stečaja. Na koncu sem tudi predstavila primer osebnega stečaja v slovenskem
prostoru.

2
Kazalo:

1 Uvod ............................................................................................................................... 5
1.1 Opredelitev področja in opis problema .............................................................................. 5
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve .......................................................................................... 5
1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ................................................................................... 6
1.4 Predvidene metode raziskovanja ........................................................................................ 6
2 OSEBNI STEČAJ .......................................................................................................... 7
2.1 Opredelitev osebnega stečaja ............................................................................................. 7
2.1.1 Razlogi za osebni stečaj ............................................................................................. 7
2.1.2 Spopadanje s problemom prezadolženosti ................................................................. 8
2.2 Prednosti in slabosti osebnega stečaja ................................................................................ 9
2.2.1 Prednosti in slabosti za stečajnega dolžnika............................................................... 9
2.2.2 Prednosti in slabosti za stečajnega upnika ............................................................... 10
2.2.3 Zlorabe osebnega stečaja .......................................................................................... 10
3 PRAVNA UREDITEV POSTOPKA OSEBNEGA STEČAJA .................................. 12
3.1 Najpomembnejše razlike med ZPPSL in ZFPPIPP .......................................................... 13
3.2 Začetek stečajnega postopka ............................................................................................ 15
3.2.1 Oblikovanje stečajne mase in prodaja premoženja .................................................. 16
3.2.2 Odpust obveznosti stečajnega dolžnika .................................................................... 16
3.2.3 Ovire za odpust obveznosti ...................................................................................... 17
3.2.4 Preizkusno obdobje .................................................................................................. 17
3.3 Stečaj zapuščine ............................................................................................................... 18
3.3.1 Posebnosti postopka stečaja zapuščine..................................................................... 18
3.4 Primerjalna ureditev osebnega stečaja ............................................................................. 18
3.4.1 Osebni stečaj v germanskih državah ........................................................................ 19
3.4.2 Osebni stečaj v romanskih državah .......................................................................... 19
3.4.3 Osebni stečaj v ZDA ................................................................................................ 20
3.4.4 Bistvene razlike med stečajem pravnih oseb in postopkom osebnega stečaja ......... 20
4 RAČUNOVODSKE INFORMACIJE V STEČAJNEM POSTOPKU........................ 22
4.1 Začetna bilanca stanja ...................................................................................................... 22
4.1.1 Sredstva .................................................................................................................... 25
4.1.2 Obveznosti do virov sredstev ................................................................................... 27
4.2 Računovodske informacije med stečajnim postopkom .................................................... 28

3
 4.2.1 Izkaz poslovnega izida ............................................................................................. 28
4.2.2 Izkaz denarnih tokov ................................................................................................ 30
5 PREGLED IN ANALIZA STATISTIČNIH PODATKOV 2008 – 2010 .................... 31
5.1 Število osebnih stečajev v letih od 2008 do 2010 ............................................................ 31
5.1.1 Gibanje števila odločitev o odpustu obveznosti ....................................................... 33
5.2 Primer osebnega stečaja v slovenskem prostoru .............................................................. 34
5.2.1 Potek stečajnega postopka ........................................................................................ 35
5.2.2 Zaključek stečajnega postopka ................................................................................. 42
6 SKLEP .......................................................................................................................... 43
7 VIRI IN LITERATURA .............................................................................................. 45

Seznam tabel:

TABELA 1: BISTVENE RAZLIKE MED STEČAJEM PRAVNIH OSEB IN POSTOPKOM

OSEBNEGA STEČAJA .................................................................................................................. 21
TABELA 2: SHEMA BILANCE STANJA ..................................................................................... 23
TABELA 3: STATISTIKA OSEBNIH STEČAJEV V REPUBLIKI SLOVENIJI PO IZDANEM
SKLEPU O ZAČETKU OSEBNEGA STEČAJA ........................................................................... 31
TABELA 4: STATISTIKA OSEBNIH STEČAJEV NA PODLAGI SODNE STATISTIKE ZA
PRVO POLLETJE 2009 (INS-03) ................................................................................................... 32
TABELA 5: ŠTEVILO PRAVNOMOČNO KONČANIH STEČAJNIH ZADEV V LETU 2008 . 33
TABELA 6: SKLEPI O ZAČETKU POSTOPKA ODPUSTA OBVEZNOSTI ALI ZAVRNITEV
.......................................................................................................................................................... 33
TABELA 7: STANJE UNOVČENE STEČAJNE MASE ............................................................... 36
TABELA 8: OTVORITVENA BILANCA...................................................................................... 37
TABELA 9: PRIMERJAVA REZULTATOV POSLOVANJA ...................................................... 38
TABELA 10: PRIMERJAVA BILANC STANJA .......................................................................... 38
TABELA 11: PODATKI IZ IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA ..................................................... 39
TABELA 12: OPIS OPRAVIL ........................................................................................................ 40
TABELA 13: PRIKAZ PREDRAČUNA STROŠKOV STEČAJNEGA POSTOPKA................... 41

Seznam slik:

SLIKA 1: GIBANJE REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI ......................................................... 8

SLIKA 2: STATISTIKA OSEBNIH STEČAJEV V RS PO IZDANEM SKLEPU O ZAČETKU
OSEBNEGA STEČAJA .................................................................................................................. 32
SLIKA 3: SKLEPI O ZAČETKU POSTOPKA ODPUSTA OBVEZNOSTI ALI ZAVRNITEV . 34

4
1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema

V zadnjem času lahko na vsakem koraku prisluhnemo pripovedovanju o recesiji,

brezposelnosti, naraščajočih življenjskih stroških, prezadolženosti prebivalstva itd. Mnogi
so se znašli v situaciji, ko ne zmorejo več plačevati svojih tekočih obveznosti, ne zmorejo
vračati posojil, ki so jih najeli pred časom. Predvsem pa je nujno, da se posamezniku
omogoči nov finančni začetek ter da se uskladi nacionalno zakonodajo s pravom Evropske
unije. Vse to so vzroki za uvedbo osebnega stečaja v slovensko zakonodajo. Posledice
prezadolženosti prebivalstva pa so predvsem v pretiranem potrošništvu, spremenjenih
vrednotah in individualizmu. Osebni stečaj je novost v našem pravnem sistemu in je urejen
z zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem
prenehanju ( ZFPPIPP, ki je začel veljati 1. 10. 2008).
Temeljni cilji, ki jih želijo doseči z ZFPPIPP so predvsem v zagotovitvi pravne varnosti na
trgu, vzpodbujanje gospodarske stabilne rasti, maksimiranje vrednosti premoženja dolžnika
itd.

V svoji diplomski nalogi sem si zastavljala vprašanja, kot so, ali je osebni stečaj res rešitev
za prezadolženega dolžnika, ali v Sloveniji obstajajo zlorabe osebnega stečaja, kako se
izogniti osebnemu stečaj. Predstavila bom osebni stečaj v Sloveniji, njegove prednosti in
slabosti ter potek in statistične podatke osebnih stečajev med leti 2008 in 2010.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve

Namen diplomske naloge je seznaniti bralca z novo zakonodajo na področju stečajnih

postopkov, predvsem z novo uveljavljenim postopkom osebnega stečaja v Sloveniji.
Opredelila bomo tudi vse računovodske informacije, ki so potrebne pri postopku osebnega
stečaja.

Cilji:
• Spoznati značilnosti osebnega stečaja,
• potek osebnega stečaja,
• seznaniti se s prednostmi in slabostmi osebnega stečaja,
• prikazati katere računovodske informacije so potrebne ob osebnem stečaju,
• prikazati statistične podatke osebnega stečaja od leta 2008 do 2010,
• prikazati primer osebnega stečaja.

Osnovne trditve:
• Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi bili vsi upniki poplačani iz premoženja
stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih.
• Upravitelj mora voditi poslovne knjige in sestavljati računovodske izkaze
stečajnega dolžnika, v skladu z računovodskimi rešitvami za podjetja v stečaju, ki
jih določajo slovenski računovodski standardi.
• Število osebnih stečajev se v Sloveniji iz leta v leto veča.
• Postopek osebnega stečaja ima veliko pomanjkljivosti.

5
1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

Predpostavljam, da se zakonodaja osebnega stečaja v času pisanja moje diplomske naloge

ne bo spremenila. Z vidika upnikov so najmanj ugodni stečajni postopki, saj v teh
postopkih praviloma njihove terjatve niso poplačane v celoti.

Omejila se bom na slovenski prostor ter predstavila najpomembnejše značilnosti izbrane

teme diplomske naloge. Pregled števila osebnih stečajev bom prikazala v točno določenem
obdobju, in sicer od leta 2008 do 2010. O omejitvi, s katero se srečujem pri osebnih
stečajih, je tudi v pomanjkanju virov in literature. Prav zaradi tega se bom zanesla
predvsem na podatke uradnih spletnih strani sodnih postopkov ter raznih člankov v revijah
in nekaj knjižnih izdajah.

1.4 Predvidene metode raziskovanja

V diplomskem delu gre predvsem za makroekonomsko raziskavo, ki se ukvarja s

proučevanjem obnašanja in delovanja temeljnih ekonomskih subjektov. Uporabila sem
dinamično raziskavo, ki proučuje proces nastajanja in širjenja sprememb, ki ga povzroči
začetna sprememba določene oziroma določenih spremenljivk.

Pri pisanju diplomske naloge bom uporabila deskriptivni pristop k raziskovanju, ker takšen
način raziskovanja daje prednost opisu strukture, delovanju in razvoju določenega
gospodarskega procesa. V okviru deskriptivnega pristopa bom uporabila naslednje metode:
• Metodo deskripcije – za opis dejstev, procesov, pojavov v ekonomiji,
• komparativno metodo – za primerjavo enakih ali podobnih dejstev, pojave, procese
in odnose ter ugotovitev njihovih podrobnosti v obnašanju in razlike med njimi,
• metodo kompilacije – za povzemanje opazovanj, spoznanj, stališč, sklepov in
rezultatov drugih avtorjev.

6
2 OSEBNI STEČAJ

2.1 Opredelitev osebnega stečaja

Osebni stečaj je pravni postopek, ki naj bi omogočal prezadolženim fizičnim osebam, da iz

svojega premoženja, v okviru svojih zmožnosti, poplačajo upnike, hkrati in v enakih
deležih. V stečajnem postopku lahko tudi predlagajo sodišču, da jih oprosti obveznosti
plačila dolgov, ki niso bili poplačani iz obstoječega premoženja v stečaju (Ivanjko 2008,
11).

Osebni stečaj je dovoljen nad:

• Fizično osebo, ki ima stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji (v
nadaljevanju RS),
• potrošnikom, ki nima ne stalnega, ne začasnega prebivališča v RS, če v RS prejema
plačo ali druge stalne prejemke ali če je njegovo premoženje v RS,
• proti podjetnikom ali zasebnikom, ki nima ne stalnega in ne začasnega prebivališča
v RS, ima pa sedež v RS (osebni stečaj s.p.).

2.1.1 Razlogi za osebni stečaj

Razlogov za osebni stečaj je veliko, eden glavnih pa je prezadolženost subjektov, ki v

zadnjih letih strmo narašča. K temu je pripomogla še svetovna gospodarska kriza, ki je
zajela Evropo in posledično tudi Slovenijo. Prav prezadolženost in insolventnost sta
pokazatelja revščine prebivalstva in nujna pogoja za osebni stečaj.

Posameznik lahko postane prezadolžen, če ni vešč usklajevanja svojih prihodkov in

izdatkov (npr. nagnjenost k impulzivnemu trošenju), če se mu nepričakovano zniža
dohodek zaradi dogodkov, kot so nesreča, ločitev, bolezen, smrt v družini ipd., ali pa samo
ne predvidi tveganja, ki nastane zaradi povišanja obrestnih mer, kar lahko predstavlja
problem pri odplačevanju dolgov ( Ferk 2007).

V zadnjem letu lahko, v svetu in tudi v Sloveniji, govorimo o zapiranju podjetij in

posledičnem odpuščanju delavcev. Po statističnih podatkih Zavoda za zaposlovanje se je v
letu 2009 število brezposelnih drastično povečalo. To je prikazano v naslednji tabeli.

slika 1 prikazuje brezposelnost v Sloveniji od leta 2005 do konca leta 2009. Iz slika 1 je
razvidno, da po letu 2008 brezposelnost narašča.

Ob koncu januarja 2010 je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 99.591

brezposelnih oseb. V primerjavi z decembrom 2009 je bila brezposelnost večja za 3,0%, v
primerjavi z januarjem 2009 pa za 34,7%. Januarja 2010 se je na novo prijavilo 10.650
brezposelnih oseb, kar je 26,3% več kot decembra 2009 in 17,4% manj kot v lanskem
januarju. (Zavod za zaposlovanje, 2010)

7
SLIKA 1: GIBANJE REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI

Vir: Zavod za zaposlovanje 2009

Razlogi za urejanje postopkov osebnih stečajev, v katerih so fizične osebe oproščene

plačevanja obveznosti, je posledica pojmovanja, da je potrebno posamezniku omogočiti, da
lahko ponovno začne svoje življenje brez vsakršnih materialnih obremenitev (Zywicki
2003).

2.1.2 Spopadanje s problemom prezadolženosti

Načinov, kako se lahko prezadolžen posameznik reši iz tega položaja in izogne osebnemu
stečaju, je veliko. John Edmond navaja nekaj rešitev za obvladovanje dolgov. Ena od njih
je pogajanje z upniki, kjer je mogoče doseči podaljšanje plačilnih rokov oziroma
zmanjšanje obrokov. Tako bodo upniki videli, da dolžnik svoje finančno stanje jemlje
resno in mu bodo pripravljeni pomagati. Lahko pa nastane težava pri neposrednem
pogajanju, če se le eden od upnikov ne strinja z odpisom dolga. V tem primeru postane
edina možnost sprožitev osebnega stečaja.

Ostali prijemi, ki služijo kot osnova za učinkovito spopadanje s prezadolženostjo, so:

• Izboljšanje znanja o upravljanju družinskih financ,
• odgovorno sposojanje in upravljanje denarja (finančna izobraženost in pismenost),
• odgovorno posojanje,
• odgovorno upravljanje upnikov z zamudami,
• dostopnost brezplačnega in neodvisnega dolžniškega svetovanja,

8
 • možnost zunaj-sodnega dogovora med upnikom in dolžnikom,
• sodni postopki, vključno z osebnim stečajem.

V Sloveniji lahko od oktobra 2008 potrošnik sproži postopek osebnega stečaja, ne dobi pa
nobene pomoči v obliki svetovanja, kar bi lahko prispevalo k rehabilitaciji in pozneje tudi
k temu, da se finančne težave ne bi več ponavljale. Pri takem svetovanju se namreč opravi
poseben odplačilni načrt in načrt družinskih financ, vključno z tudi kakšen stečaj lahko
preprečili (Ferk 2009).

2.2 Prednosti in slabosti osebnega stečaja

Pri zakonu o osebnem stečaju se srečamo z veliko prednostmi in slabostmi, tako za

dolžnika, kot tudi za upnika.

2.2.1 Prednosti in slabosti za stečajnega dolžnika

Prednosti:
• Zmanjšajo se stresne situacije in negotovost, ki ju prinaša pritisk številnih upnikov.
• Po objavi stečaja drugi prevzamejo administracijo, odločanje in postopek
plačevanja dolgov.
• Dolžniki v osebnem stečaju običajno plačajo manj, kot če se dogovorijo za katero
od drugih možnosti poravnave dolgov.
• Upniki se morajo sprijazniti z dejstvom, da bodo dobili manj denarja, kot jim ga
dolguje dolžnik.
• Upniki si v času postopka praviloma ne morejo premisliti in spremeniti zahtev.
• Ko so dolgovi enkrat v postopku stečaja, se jih običajno večji del odpiše; upniki pa
ne morejo pozneje zahtevati poplačila.

Slabosti:
• Dolžnik bo izgubil večji del svojega premoženja.
• Če ima dolžnik lastniški delež v svojem domu, bo ta verjetno prodan, saj gre vse to
v stečajno maso.
• Če je dolžnik lastnik podjetja, bo to prodano. Če se bo prodalo premoženje podjetja,
bodo praviloma odpuščeni tudi delavci. Če pa se proda delež (delnice, poslovni
delež), potem podjetje lahko deluje naprej pod lastnino drugega. Razen prodaje so
še druge možnosti ureditve, denimo prenos dobička na upnike in podobno.
• Stečajnemu upravitelju mora dolžnik sporočiti vsakršno spremembo, ki se nanaša
na njegovo premoženje in naslov bivališča.
• Oseba v stečaju brez soglasja sodišča ne more odpreti transakcijskega računa, najeti
posojila ali dati poroštva, niti se ne more odpovedati dediščini ali drugim
premoženjskim pravicam.
• Dolžnik se mora sprijazniti z natančnimi pregledi vseh njegovih finančnih
transakcij.
• Nekatere terjatve ne morejo biti odpisane (obveznosti vzdrževanja). Če je dolg
nastal s prevaro, bo rok odplačila drugačen ali pa sodišče sploh ne bo dovolilo
stečaja.

9
 • Če je deležnikov na enem dolgu več, lahko upnik za poplačilo dolga še vedno terja
tiste, ki niso v postopku osebnega stečaja. Osebni stečaj ne vpliva na poroke, ki
morajo v celoti plačati dolg. Osebni stečaj zajame le individualnega dolžnika in se
ne oprosti dolg, temveč obveznost posameznika. (Klačinski 2009)

2.2.2 Prednosti in slabosti za stečajnega upnika

Prednosti:
• Imajo možnost vložitve postopka osebnega stečaja za dolžnika.
• Pravičen delež poplačila upnikovih terjatev.
• Izključeno je pravilo hitrejšega v tožbenih postopkih.
• Onemogočeno je prednostno poplačilo po subjektivni presoji.

Slabosti:
• Poplačilo terjatev v samo določenem deležu.
• Neizterljivost ostalih terjatev, ki so vključene v odpust dolga stečajnemu dolžniku.
• Stroški postopka zmanjšujejo dolžnikova sredstva za poplačilo terjatev.

2.2.3 Zlorabe osebnega stečaja

Mnogi menijo, da je za naše pravo za uvedbo osebnega stečaja še prezgodaj, posebej z

odpustom obveznosti, saj je obvladovanje in preprečevanje zlorab (predvsem kazenskega
prava) še neučinkovito in pomanjkljivo.

Luigi Varanelli pravi, da gre v osebnem stečaju za pravo kopernikansko revolucijo v

razmerjih upniki-dolžniki, saj se zdaj v centru sistema vrtijo interesi in potrebe dolžnikov
in ne več upnikov. Dalje pravi, da gre za »luknjo« v zakonu , ki jo bodo nepošteni dolžniki
verjetno spretno in pogosto izkoristili na škodo svojih upnikov (Varanelli 2008, 6).

Poleg kršitve načela pravne varnosti pa Varanelli navaja, da zakonodaja osebnega stečaja
krši tudi načelo prepovedi retroaktivnosti, saj lahko dolžnik zahteva odpust tistih
obveznosti, ki so nastale med veljavnostjo novega zakona, kot tudi tistih, ki so nastale med
veljavnostjo prejšnjega zakona (Varanelli 2008, 8).

Pomislek je, da bi se osebni stečaji lahko ponavljali v škodo upnikov in v tem primeru
Šime Ivanjko pravi (Mihajlović 2007): »Zakonodajalec posebej ne predvideva, da bi bil
podjetnik po opravljenem osebnem stečaju od pravnomočnosti sodne odločbe, s katero se
odpustijo prejšnji dolgovi, pod posebnim nadzorom. Tako oproščen dolžnik normalno kot
vsi preostali stopa v podjetniško igro«.

Vendar pa se stvari spremenijo, če bi se pozneje ugotovilo, da je bil institut osebnega

stečaja zlorabljen. Lahko bi se denimo izkazalo, da je dolžnik sodišču posredoval napačne
in neutemeljene podatke ali pa poskušal izkoristiti osebni stečaj za oprostitev dolgov ali
nekaterih obveznosti, ki bi jih lahko plačal. »V tem primeru so v zakonu predvidena
sredstva obnove postopka oziroma začetka izpodbijanja odločbe o končanem osebnem
stečaju,« opozarja Ivanjko (Mihajlović 2007).

10
Posledice bodo enake, če bi dolžnik poskušal premoženje prikriti s prenosom na druge
pravne ali fizične osebe, potem pa bi ga izkoristil pri novem podjetniškem poslovanju.
Takrat se imajo upniki iz stečajnega postopka možnost poplačati iz premoženja, ki bi ga
dolžnik tako ali drugače prikril sodišču. »Jamstvo za onemogočanje in prikrivanje zlorab je
zelo natančno izdelan zakonski postopek vodenja osebnega stečaja,« meni Ivanjko. Poleg
tega bo nekdanji dolžnik do pravnomočnosti sklepa o koncu osebnega stečaja pod strogim
nadzorom sodišča (Mihajlović 2007).

Dr. Jasna Murgel (Murgel 2010, 7) v članku opisuje vlogo upnikov v postopku osebnega
stečaja s tem, da lahko upniki ugovarjajo proti odpustu obveznosti, če menijo, da obstajajo
ovire za odpust obveznosti, poleg tega pa lahko ugovarjajo v primeru, če se jim zdi
poskusna doba, ki jo določi sodišče, prekratka. Ne morejo pa izpodbijati dolžnikove
insolventnosti z ugovorom zoper sklep o odpustu dolga.

Tako pridemo do zaključka, da je takšna ureditev v nasprotju s samim namenom zakona, ki

naj bi bil v tem, da se osebni stečaj začne nad insolventnim dolžnikom in se samo takemu
dolžniku morda odpiše del obveznosti. Tako bi morali upniki imeti možnost izpodbijati
domnevo o dolžnikovi insolventnosti in s tem bi se onemogočila zloraba osebnega stečaja.

11
3 PRAVNA UREDITEV POSTOPKA OSEBNEGA STEČAJA

Oktobra 2008 je v slovenskem prostoru v celoti začel veljati Zakon o finančnem

poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Zakon
nadomešča prejšnji Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) in hkrati
uveljavlja dva nova instituta – institut stečaja zapuščine in institut osebnega stečaja. V
diplomski nalogi se bom posvetila predvsem osebnemu stečaju, saj je slednji zelo zanimiv,
tako za potrošnika kot tudi zasebnika.

V Sloveniji ZFPPIPP ureja :

• Finančno poslovanje pravnih oseb,
• postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami,
• postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb.

V primerjavi s prejšnjo ureditvijo, nov zakon omogoča izvedbo postopka stečaja tudi nad
fizično osebo, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti. Prezadolženi posameznik, ki ga iz vseh
strani »obletavajo« upniki, dolgovi pa naraščajo iz dneva v dan, bo tako lahko uveljavil
osebni stečaj. Osebni stečaj bodo lahko uveljavili tako posamezniki, kot tudi samostojni
podjetniki in si s tem morebiti zagotovili dostojno življenje. Z novim zakonom se, pri
poskusih poplačil svojih terjatev do dolžnika na določeno razumno časovno obdobje,
poskuša omejiti upnike.

ZFPPIPP ureja finančno poslovanje pravnih oseb, postopke zaradi insolventnosti (prisilna
poravnava in stečaj) nad pravnimi in fizičnimi osebami ter postopke prisilnega prenehanja
pravnih oseb (izbris iz sodnega registra brez likvidacije in prisilna likvidacija).
Tako ZFPPIPP ureja postopke zaradi plačilne nesposobnosti ali insolventnosti, za:
• Gospodarsko družbo;
• podjetnika ( ZGD, 3. člen );
• zasebnika (zdravnik, notar, odvetnik, kmet ali druga fizična oseba, ki ni podjetnik,
in kot poklic opravlja določeno dejavnost) ;
• potrošnika (fizična oseba, ki ni niti podjetnik niti zasebnik).

Dolgoročna plačilna nesposobnost posameznika pomeni, da v določenem časovnem

obdobju ni sposoben poravnati vseh obveznosti ob zapadlosti oziroma je ta nezmožnost
trajna, če je vrednost premoženja manjša od vsote obveznosti. Takrat govorimo o
prezadolženosti.

V zakonu zasledimo tudi pojem nelikvidnost. O trajni nelikvidnosti lahko govorimo takrat,
ko:
• Pravna oseba, podjetnik ali zasebnik več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene
ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20% zneska njegovih obveznosti,
izkazanih v letnem poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo teh
obveznosti;
• potrošnik več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v
skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih
prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev ali če
je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva
meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1000 EUR.

12
Finančno prestrukturiranje obsega celoto ukrepov, da bi dolžnik postal kratkoročno in
dolgoročno plačilno sposoben:
• Zmanjšanje in odložitev zapadlosti dolžnikove obveznosti,
• kapitalska družba – povečanje osnovnega kapitala.

Objave v postopkih zaradi insolventnosti na spletnih straneh omogoča Agencija RS za

javnopravne evidence in storitve.

Javno objavljeni in brezplačno dostopni podatki, so:

• Postopek prisilne poravnave, stečaja in prisilne likvidacije;
• sodni sklepi, izdani v postopkih (razen izjem določenih v ZFPPIPP);
• oklici o začetku postopka, oklici o razpisih naroka in drugi oklici ali pozivi za
glasovanje, ki jih po ZFPPIPP izda sodišče;
• zapisniki o narokih in poteku sej upniškega odbora;
• poročila upraviteljev, v postopku prisilne poravnave pa tudi poročila insolventnega
dolžnika;
• seznami preizkušenih terjatev;
• vloge strank postopkov in druga sodna pisanja, za katere ZFPPIPP določa, da se
objavijo;
• v stečajnem postopku tudi vsi razpisi javnih dražb in vabil k dajanju ponudb v zvezi
z unovčevanjem stečajne mase,
• seznam upraviteljev v postopkih zaradi insolventnosti.

V četrtem poglavju zakon ureja tudi postopek prisilne poravnave, ki se lahko vodi le zoper
gospodarsko družbo ali zadrugo oziroma samostojnega podjetnika, medtem ko nad
zasebnikom ta postopek ni mogoč. V petem poglavju je urejen stečajni postopek.

ZFPPIPP sledi načelom in rešitvam Uncitralovih zakonodajnih smernic za insolvenčno

pravo, ki so bile predmet posebne resolucije združenih narodov z dne 2. 12. 2004, in so
državam priporočile, da ustrezno upoštevajo smernice pri oceni ekonomske učinkovitosti
in njihove pravne ureditve postopkov zaradi insolventnosti. Cilji, ki jih skušajo doseči, so
predvsem zagotovitev pravne varnosti na trgu, spodbujanje gospodarske rasti,
maksimiranje vrednosti premoženja dolžnika, zagotavljanje ravnotežja med prodajo
premoženja zaradi poplačila upnikov in finančnemu prestrukturiranju dolžnika ter
zagotovitev enakega obravnavanja upnikov, ki so v enakem položaju do dolžnikov. Razen
tega, pa želijo omogočiti učinkovito, nepristransko in pravočasno presojanje položaja
insolventnosti dolžnika (Ivanjko 2007, 1168).

3.1 Najpomembnejše razlike med ZPPSL in ZFPPIPP

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju

(ZFPPIPP), ki je nadomestil stari Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji
(ZPPSL), je prinesel številne novosti. V nadaljevanju je prikazanih nekaj pomembnejših
sprememb med novim in starim zakonom.

13
• Osebni stečaj in stečaj zapuščine sta predvsem nova instituta.

• Postopek zaradi insolventnosti sestavljata dve fazi postopka. Prva faza se imenuje
predhodni postopek, v katerem sodišče odloča o pogojih za začetek postopka; druga
faza pa je glavni postopek (49. člen ZFPPIPP).

• Formalno in vsebinsko se postopek prisilne poravnave ne konča, ampak se zahteva

od dolžnika, da vsake tri mesece pripravi za sodišče Poročilo o izvajanju ukrepov in
poplačila do konca stečajnega postopka. Po starem zakonu ZPPSL to ni bilo
potrebno, saj ni nihče kontroliral dolžnika pri realizaciji ukrepov in poplačil, zato je
navadno sledil drugi postopek prisilne poravnave ali pa morda stečaj.

• Pomembna novost je tudi, da so vsa procesna dejanja objavljena na javnih spletnih

straneh, po stari zakonodaji so bile objave na oglasnih deskah sodišča in v Uradnem
listu RS.

• V primeru postopka prisilne poravnave mora dolžnik že ob vložitvi predloga

izkazati, da bo z ukrepi finančnega prestrukturiranja odpravil vzroke svoje
insolventnosti in da bodo upniki zaradi prisilne poravnave dosegli ugodnejše
pogoje za poplačilo svojih obveznosti, kot če bi se nad dolžnikom izvedel stečajni
postopek.

• Po novi zakonodaji se je uveljavil tudi institut stečaja fizične osebe. Podobno kot
stečajni postopek nad pravno osebo se tudi postopek osebnega stečaja vodi zaradi
sorazmernega in hkratnega plačila terjatev vseh upnikov.

• Prenovljen je institut prisilne likvidacije, pri kateri se premoženje pravne osebe

unovči, po plačilu vseh njenih obveznosti pa se preostanek razdeli med družbenike.

• Na novo je urejen tudi institut izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki se

izvede, če je pravna oseba prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse
svoje obveznosti.

• Postopek se začne na okrožnem sodišču, kjer je sedež dolžnika za pravne osebe,

medtem ko se za fizično osebo osebni stečaj in stečaj zapuščine začneta na
okrajnem sodišču.

• Nadzorni svet mora dati svoje mnenje na pripravljen program ukrepov finančnega
prestrukturiranja v petih dneh po prejemu poročila, ki ga mora uprava pripraviti v
roku tridesetih dneh po nastanku težav (35. člen ZFPPIPP); po starem zakonu
ZPPSL je bilo to v šestdesetih dneh.

• Po novem lahko predlog za začetek postopka prisilne poravnave vloži dolžnik in

osebno odgovorni družbenik (139. člen ZFPPIPP), po starem zakonu ZPPSL le
dolžnik preko osebe, pooblaščene za zastopanje dolžnika.

14
 • Po začetku stečajnega postopka ni več dovoljeno predlagati postopka prisilne
poravnave, v starem zakonu ZPPSL je bila možna prisilna poravnava v stečaju.

3.2 Začetek stečajnega postopka

Slovensko sodišče lahko izvaja postopek osebnega stečaja proti vsaki fizični osebi, ločiti je
potrebno samo, ali gre za podjetnika ter ali so dolgovi nastali pri opravljanju podjetniške
dejavnosti ali pri nepridobitni dejavnosti. Temeljni namen zakona o osebnem stečaju je
predvsem zaščita upnikov, da bi bili poplačani hkrati in v enakih deležih, vendar je v
izvršilnem postopku znano, da imajo agresivnejši in hitrejši upniki prednost.

Predlog za začetek osebnega stečaja stečajnega postopka lahko vloži dolžnik sam, kar
pomeni, da je dolžnik insolventen; predlog lahko predloži tudi upnik. Pri tem pa morajo
sodišču izročiti popis svojega premoženja in poročilo o finančnem poslovanju v zadnjih
treh letih, pri čemer mora podjetnik priložiti poslovne knjige, kjer je razvidno njegovo
premoženjsko stanje. Tukaj lahko vidimo razliko med osebnim stečajem in stečajem
pravne osebe, saj pri pravni osebi stanje dolžnikovega premoženja ugotavlja stečajni
upravitelj na podlagi poslovnih knjig, pri osebnem stečaju pa se to stanje ugotavlja na
podlagi poročila dolžnika (Ivanjko 2008a, 129).

Poročilo mora obsegati vse premoženje, podatke o dolžnikovih transakcijskih računih,

podatke o skupnem mesečnem znesku plače, pokojnine ali drugih rednih prejemkov ter
izjavo dolžnika, da je v poročilu navedeno celotno njegovo premoženje. Sodišče nato izda
sklep o začetku stečajnega postopka, hkrati pa o tem obvestijo vse upnike. Z začetkom
postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne
more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je
razpolaganje s svojim premoženjem, ki spada v stečajno maso in brez soglasja sodišča ne
more niti najeti kredita ali posojila ali dati poroštva, niti odpreti novega transakcijskega ali
drugega denarnega računa ter se mora odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim
pravicam (ZFPPIPP Uradni list RS, št. 126/2007).

Upravitelj mora naslednji delovni dan po začetku postopka osebnega stečaja odpreti
poseben denarni račun preko katerega sprejema vsa vplačila glede unovčenja stečajne mase
ter opravlja izplačila za stroške postopka osebnega stečaja in plačila terjatev upnikov
(Ivanjko 2009, 88).

Upravitelj, z začetkom osebnega stečaja, pridobi tudi pravico zastopati dolžnika pri
procesnih in drugih dejanjih v zvezi z izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika ter
pri uresničevanju odstopnih in drugih pravic stečajnega dolžnika v posledici začetka
stečaja. Nadalje je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena tudi tako, da brez
soglasja sodišča, dolžnik ne more najeti kredita ali posojila, dati poroštva, odpreti
transakcijskega računa ali denarnega računa ali se odpovedati dediščini ter drugim
premoženjskim pravicam. Če v danih primerih stečajni dolžnik sklepa pravne posle, za
katere nima potrebne poslovne sposobnosti, so ti brez pravnega učinka, če je druga stranka
vedela oz. bi morala vedeti, da je nad dolžnikom pričet postopek osebnega stečaja
(Keresteš 2009).

15
Velja pa neizpodbitna pravna domneva, da je druga pogodbena stranka vedela za začetek
postopka osebnega stečaja, če je bil pravni posel opravljen v osmih dneh po objavi oklica o
začetku osebnega stečaja (386. Člen ZFPPIPP 2007).

3.2.1 Oblikovanje stečajne mase in prodaja premoženja

V stečajno maso gre celotno premoženje dolžnika (nepremičnine, premičnine, vozila,

sredstva na računih do vrednostnih papirjev, itd.). Če osebni stečaj napove podjetnik, ki je
(so)lastnik hiše, v kateri živi z družino, bo del stečajne mase postala tudi ta hiša oziroma
njen del. Stečajni upravitelj bo vsa ta sredstva prodal in s tem poplačal upnike.

Posebna stečajna masa je premoženje, ki je predmet ločitvene pravice ali denarno

dobroimetje, ki je doseženo z unovčenjem tega premoženja. Razdelitvena masa (ločimo
splošno in posebno) je unovčeni del stečajne mase, namenjen za plačilo upnikov. Splošna
razdelitvena masa je denarno dobroimetje, ki nastane z unovčenjem splošne stečajne mase,
zmanjšana za stroške stečajnega postopka. Posebna razdelitvena masa pa nastane z
unovčenjem posebne razdelitvene mase, zmanjšane za stroške, ki so nastali s tem
unovčenjem (Vodopivec 2009,104).

Ko je unovčena vsa stečajna masa dolžnika, sodišče izda sklep o končanju stečajnega
postopka, v primeru, da je bila stečajna masa neznatne vrednosti ali pa da ni zadoščala niti
za stroške sodnega postopka, sodišče izda sklep, ne da bi bila opravljena razdelitev
upnikom (389. člen ZFPPIPP, 2007).

3.2.2 Odpust obveznosti stečajnega dolžnika

Po osnutku zakona mora stečajni dolžnik do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega
stečaja vložiti predlog za odpust njegovih obveznosti, ki so nastale do začetka postopka
osebnega stečaja. Predlog pa ni obvezen in v tem primeru se stečajni postopek konča,
dolžnik pa mora plačati še preostanek dolga upnikom, ki niso bili poplačani. Enaki pogoji
veljajo tudi za podjetnika posameznika (Ivanjko 2007, 1174).

Sam postopek odpusta obveznosti poteka v treh fazah:

1. faza:
V tej fazi sodišče preverja le obstoj ovire predhodne kaznovanosti in predhodnih odpustov
obveznosti. To opravi sodišče tako, da pogleda v vse razpoložljive evidence. Če sodišče
ugotovi obstoj katere od ovir, predlog za odpust obveznosti zavrne. V nasprotnem primeru
pa sodišče izda sklep o začetku postopka odpusta obveznosti in s tem sklepom določi tudi
preizkusno dobo.

16
2. faza:
Nastopi v primeru, če kateri od upnikov ali upravitelj vloži ugovor, da ni pogojev za
odpust obveznosti. Upnik lahko tudi ugovarja, da je preizkusno obdobje prekratko in v tem
primeru je rok za vložitev ugovora šest mesecev po objavi oklica o začetku postopka za
dopust obveznosti. Kadar se uveljavlja, da dolžnik krši svoje splošne ali dodatne
obveznosti, je ugovor potrebno vložiti do poteka preizkusnega obdobja. Če sodišče po
ugovoru presodi, da je utemeljen, ustavi postopek odpusta obveznosti in zavrne predlog za
odpust obveznosti oziroma v primeru ugovora prekratkega preizkusnega obdobja le-to
podaljša.

3. faza:
Nastopi v primeru, da upniki ali upravitelji niso uspešno ugovarjali proti odpustu
obveznosti. Ta faza tako nastopi po preteku preizkusnega obdobja in v njej sodišče izda
sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti na Ministrstvu za pravosodje (Keresteš,
2009).

3.2.3 Ovire za odpust obveznosti

Odpust obveznosti sodišče ne sme začeti, če obstajajo ovire, ki jih mora sodišče preveriti
po uradni poti. Postopek ni dovoljen v primeru:
• Če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti
premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano,
• če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja
dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke Davčnemu uradu RS,
• če še ni poteklo deset let od zadnjega osebnega stečaja,
• če je v zadnjih treh letih pred uvedbo stečajnega postopka prevzemal nesorazmerne
obveznosti ali razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo
(399. člen ZFPPIPP).

3.2.4 Preizkusno obdobje

Sodišče določi preizkusno obdobje in pri tem upošteva starost stečajnega dolžnika,
njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov
za njegovo insolventnost. Preizkusno obdobje ne more biti niti krajše od dveh let od
uvedbe osebnega stečaja niti ne od enega leta po vložitvi predloga za odpust obveznosti in
niti daljše od pet let od uvedbe postopka osebnega stečaja (Ivanjko 2009, 88).

V času trajanja preizkusnega obdobja mora stečajni dolžnik izpolnjevati določene dodatne
obveznosti, po 401. členu ZFPPIPP:
• Če je zaposlen, mora izpolnjevati svoje obveznosti do delodajalca, po pogodbi o
zaposlitvi in druge obveznosti iz delovnega razmerja,
• če ni zaposlen in je sposoben za delo, si mora prizadevati najti zaposlitev in ne sme
odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela, razen če
ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati ter mora upravitelju mesečno
poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev.

17
3.3 Stečaj zapuščine

Skupaj z osebnim stečajem je bila v slovenski pravni sistem uvedena nova pravna
institucija – stečaj zapuščine.
Stečaj zapuščine se vodi po vsaki umrli osebi s stalnim ali začasnim prebivališčem v
Republiki Sloveniji, pa tudi v primeru, ko oseba ni imela prebivališča v Sloveniji, vendar
se tu nahaja njeno premoženje (414. člen ZFPPIPP, Uradni list RS, št. 126/2007).

Namen stečaja zapuščine je, da bi vsi upniki iz stečajne mase prejeli plačilo svojih
navadnih terjatev hkrati in v enakem deležu (415. člen ZFPPIPP, Uradni list RS, št.
126/2007).

Stranke v postopku stečaja zapuščine so dediči in upniki. V kolikor je bila zapuščina

prenesena na Republiko Slovenijo, je stranka v postopku tudi Republika Slovenija (417.
člen ZFPPIPP, Uradni list RS, št. 126/2007).
Stečajno maso zapuščine predstavlja premoženje zapustnika, pa tudi terjatve do dedičev iz
naslova njihove odgovornosti za zapustnikove dolgove po 142. členu Zakona o dedovanju
(ZD) (Uradni list RS št. 15/1976 do št. 83/2001).

3.3.1 Posebnosti postopka stečaja zapuščine

Pri stečaju zapuščine ne gre za nadaljevanje poslovanja tako, da stečajno maso v osnovi
tvori le premoženje, ki je bilo po smrti zapustnika. Prav tako se ne uporabljajo določila
glede dokončanja nujnih poslov, pogojev za nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika
in drugo, čeprav bo v določenih primerih tudi upravitelj v stečaju zapuščine moral, do
upravljanja zapuščinskega premoženja, sprejeti ukrepe glede smiselnega dokončanja
opravil, ki jih je začel zapustnik (Ivanjko 2009, 91).

Upniki zapustnika morajo prijaviti svoje terjatve v treh mesecih po objavi oklica stečajnega
postopka (59. člen ZFPPIPP, Uradni list RS, št. 126/2007).

V stečajnem postopku tudi ni omejitvenega roka glede prijave ločitvene pravice in ne

preneha, razen če jo upnik ne prijavi sodišču v roku, ki sicer velja v primeru stečaja pravne
osebe. Enako velja v primeru, če je upnikova terjatev prerekana in upnik ni vložil tožbe v
roku enega meseca po objavi sklepa o preizkusu terjatev in v primeru prerekanja
zavarovanja terjatve ali ločitvene pravice v pravdi. Upniki tako lahko uveljavljajo pravice
v času trajanja vodenja postopka stečaja zapuščine do njegovega zaključka (Ivanjko 2009,
92).

3.4 Primerjalna ureditev osebnega stečaja

Postopek osebnega stečaja na ravni Evropske unije ni poenoten, od leta 1980 pa vseeno
lahko spremljamo zakonodajne ukrepe v različnih državah, ki so usmerjeni k urejanju
osebnega stečaja potrošnikov.

Pravo osebnega stečaja so najprej uvedli v ZDA in zahodnoevropskih državah. Danska je

zakon osebnega stečaja uvedla 1984, kasneje pa še Francija (leta1989), Norveška in Finska

18
leta 1993, Švedska 1994, Avstrija 1995, Nizozemska in Belgija 1998, Nemčija 1999 ter
Luksemburg leta 2000.

Iz pregleda omenjenih ureditev v navedenih državah je mogoče ugotoviti, da so razlogi za

sprejetje zakona približno povsod enaki: omogočanje posameznikom, da se rešijo dolgov,
sočasno pa se zagotavlja določena socialna varnost fizičnih oseb pred upniki, ki so
pripomogli, da je prišlo do prezadolžitve dolžnika (Ivanjko 2005, 1101).

3.4.1 Osebni stečaj v germanskih državah

Slovenska ureditev osebnega stečaja je povzeta po nemško–avstrijskem modelu. V Nemčiji

je to urejeno z Insolvenčnim zakonom (Insolvenzordnung-InsO), ki je začel veljati 1. 1.
1999, v Avstriji pa je urejen s stečajnim zakonom (Konkursordnung, KO) ter Zakonom o
poravnavi (Ausgleichsordnung) (Volk 2008).

Nemški Insolvenzordnung predvideva možnost odpusta dolga po preteku določenega

obdobja primernega obnašanja. Pri njih ima postopek osebnega stečaja tri faze:
1. Izvensodna pogajanja med dolžnikom in upnikom,
2. sodna pogajanja med dolžnikom in upnikom,
3. med obdobjem primernega obnašanja možnost za odpust dolga.

Prva faza je obvezna, dolžnik pa lahko zaprosi za postopek odpusta dolga šele po neuspelih
izvensodnih in sodnih pogajanjih (Gerhardt 2009, 8). V Nemčiji je v veljavi šestletno
obdobje primernega obnašanja, pri čemer prezadolženemu dolžniku, ki mu ne uspe
poplačati niti odstotka terjatev svojim upnikom, nemško sodišče vseeno podeli odpust
dolga (Skubic 2007, 7).

Avstrijski sistem je podoben nemškemu, s tem, da je pot do novega začetka v avstrijskem

pravu precej težavna.
Dolžnik mora najprej poskusiti urediti dolžniško–upniška razmerja z izvensodno
poravnavo, če mu pa to ne uspe, lahko predlaga uvedbo sodnega postopka. Najprej je na
vrsti prisilna poravnava, nato poplačilni načrt in nazadnje razbremenitveni postopek z
možnostjo odpusta preostalih dolgov. Vse te možnosti nudijo samo poštenemu dolžniku, ki
tekom postopka upnike poplača v čim višjem znesku. Praviloma mora dolžnik v
sedemletnem obdobju plačati vsaj 10% upnikove terjatve, da s tem lahko doseže odpust
obveznosti (Dellinger, Oberhammer 2004, 181).

3.4.2 Osebni stečaj v romanskih državah

Izvorna značilnost romanskega sistema osebnega stečaja je bila, da bi omogočili nenasilno

pogajanje med upnikom in dolžnikom. Takšno ureditev je imela tudi Francija, od nje pa sta
to prevzeli Belgija in Luksemburg. Izvor takšne ureditve je v stečajnem pravu trgovcev,
kjer je zasebno pogajanje temelj urejanja dolžniško–upniških razmerij. Takšno izhodišče
romanskih držav se je do danes precej spremenilo (Kilborn 2007, 12).

Francoska ureditev sprva ni predvidevala odpusta obveznosti, ampak je temeljila na

pogajanjih med upnikom in dolžnikom o reprogramiranju dolga (do 10 let). Takšna
pogajanja so bila precej uspešna, saj je bila poravnava o reprogramiranju sklenjena v 65%

19
vseh primerov. Novejša francoska ureditev pa predvideva tri možne rešitve, ki so lahko
izvedene, ko poravnava ni mogoča in dolžnik med njimi ne more prosto izbirati (Kilborn
2007, 63). V primeru, da poravnava ni sklenjena, lahko komisija predlaga odložitev
obveznosti in plačevanja v trajanju do dveh let, po tem času pa komisija zopet obravnava
primer. Druga možnost je, da komisija predlaga sodišču prisilno reprogramiranje in
zmanjša dolžnikove obveznosti. Če komisija ugotovi, da je primer brezupen, lahko sodišču
predlaga, da stranke prisili v prisilni načrt reprogramiranja (v praksi ne več kot pet let) ali
pa določi postopek likvidacije dolžnikovega premoženja, kjer je izvzeto določeno
premoženje, ki ga dolžnik potrebuje za preživetje. Po likvidaciji lahko sodišče delno ali v
celoti odpusti dolžnikovo obveznost (Gerhardt, 2009, 10).

Pravo osebnega stečaja v Španiji ureja zakon o osebnem stečaju potrošnika od leta 2003,
vendar ne ureja odpusta obveznosti. Italija je ena redkih, ki v letu 2009 ni poznala
zakonodaje o osebnem stečaju (Gerhardt 2009, 11).

3.4.3 Osebni stečaj v ZDA

V ZDA je logiko osebnega stečaja potrošnika mogoče opisati kot princip novega začetka
(fresh start) v korist potrošnika. Obstaja več možnosti zaščite dolžnika, ki mu omogočijo,
da obdrži precejšen del svojega premoženja (Keresteš 2009, 143,144; povz. po Chatterjee,
2008, 7).

V ZDA je v letu 2005 začel veljati nov zakon o stečaju, ki je bistveno strožji od prejšnjega.
Ta zakon spodbuja več osebne odgovornosti, saj preverja, koliko je posameznik zaslužil v
zadnjih šestih mesecih. Če je zaslužil več, kot je povprečni dohodek v posamezni zvezni
državi, mora prijaviti osebni stečaj po poglavju 13 in dolgove odplačati. Izjeme so le tisti,
ki so zadolženi zaradi visokih stroškov zdravljenja in naravnih nesreč. Do leta 2005 je
namreč večina dolžnikov razglasila osebni stečaj po poglavju 7, to se pravi, da se jim je
uničil skoraj celotni dolg (V ZDA v veljavi nov zakon o stečaju, 2005).

3.4.4 Bistvene razlike med stečajem pravnih oseb in postopkom osebnega stečaja

Stečajni postopek in postopek osebnega stečaja sta dva različna postopka, ki ohranjata
podoben koncept in namen postopka.

Postopek se izvaja podobno kot stečajni postopek pravnih oseb, zato se za postopek
osebnega stečaja tudi uporabljajo osnovna pravila stečajnega postopka pravnih oseb.
Izjeme vsebinsko logično izvzetega besedila so natančno opredeljene v 383. členu
ZFPPIPP. tabela 1 prikazuje glavne vsebinske razlike.

20
TABELA 1: BISTVENE RAZLIKE MED STEČAJEM PRAVNIH OSEB IN
POSTOPKOM OSEBNEGA STEČAJA

Stečajni postopek pravnih oseb. Postopek osebnega stečaja.

Stečajni dolžnik Pravna oseba. Fizična oseba.
Namen postopka Da bi vsi upniki iz premoženja Da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega
stečajnega dolžnika prejeli dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev
plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih
do stečajnega dolžnika hkrati in deležih.
v enakih deležih.
Kdo prijavi stečajni Stečajni dolžnik sam ali upniki. Stečajni dolžnik sam ali upniki.
postopek?
Kdaj prijaviti stečajni Ko je stečajni dolžnik Ko je stečajni dolžnik insolventen.
postopek? insolventen.
Kdaj je stečajni Če za več kot dva meseca Če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo
dolžnik insolventen? zamuja z izpolnitvijo ena ali več ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki
obveznosti v skupnem znesku, presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali
ki presega 20 % zneska drugih prejemkov oz. če je nezaposlen in ne
njegovih obveznosti izkazanih v prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter
letnem poročilu. za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo
obveznosti, ki presega 1.000 EUR..
Predlog za začetek Pisni predlog. Pisni predlog in ustni predlog na zapisnik pri
stečajnega postopka. sodišču.
Predujem za kritje Se mora plačati pred začetim Se mora plačati pred začetim postopkom ali pa
začetnih stroškov postopkom, sicer se postopek se poda prošnja za brezplačno pravno pomoč.
stečajnega postopka zavrže.
Prijava terjatev V roku 3. mesecev po objavi Rok za prijavo terjatev je prekluziven.
upnikov oklica o začetku stečajnega
postopka.
Izpodbojnost pravnih Rok izpodbojnosti pravnih Rok izpodbojnosti drugih pravnih dejanj
poslov poslov in drugih pravnih dejanj stečajnega dolžnika je doba enega leta, za
stečajnega dolžnika stečajnega dolžnika je doba določene pravne posle pa je rok izpodbojnosti
pred predlogom za enega leta. tri leta (izvedeni posli v dobro ožje povezane
stečajni postopek osebe …).
Stečajna masa Unovčevanje celotne bilančne Unovčevanje premičnega in nepremičninskega
aktive. premoženja stečajnega dolžnika pridobljenega
pred stečajnim postopkom ter določen znesek
njegovih rednih mesečnih dohodkov (plače,
nadomestila plače, odškodnine …).
Razdelitev stečajne Vsem upnikom, ki so prijavili Vsem upnikom, ki so prijavili svoje terjatve v
mase svoje terjatve v stečajnem stečajnem postopku in so bile priznane, se
postopku in so bile priznane, se izplača enak odstotek terjatve, glede na zbrano
izplača enak odstotek terjatve, stečajno maso. Preostanek neizplačanih terjatev
glede na zbrano stečajno maso. po zaključenem stečajnem postane znova
Preostanek neizplačanih terjatev izvršljiva v kolikor stečajni dolžnik pred
po zaključenem stečajnem zaključkom postopka osebnega stečaja ne
postopku in po izbrisu sproži postopka za odpust dolga.
gospodarskega subjekta iz
poslovnega registra propade.
Prenehanje stečajnega Po zaključenem stečajnem Po zaključenem postopku osebnega stečaja
dolžnika postopku pravna oseba preneha stečajni dolžnik ne preneha delovati, zato
delovati in sledi izbris iz postanejo preostale terjatve izvršljive v kolikor
poslovnega registra. stečajni dolžnik ne zaprosi za odpust dolga.

Vir: Jovanovič, Novak Krajšek in Volk 2008.

21
4 RAČUNOVODSKE INFORMACIJE V STEČAJNEM POSTOPKU

Finančna neuspešnost je osrednji pokazatelj krize v podjetju, ki jo vidimo v izkazu

denarnega izida, v bilanci stanja in v izkazu poslovnega izida. Neustvarjeni dobiček vodi
do finančnih težav, kar je tudi razvidno iz bilance stanja, kjer so zapisane izgube in
neugodne spremembe v kapitalu in dolgovih. O prezadolžitveni bilanci govorimo, ko
višina dolgov preseže vrednost sredstev in je vrednost kapitala negativna. Družba je takrat
plačilno nesposobna, saj ne morejo pokriti vseh dolgov in takrat podjetje nima kapitala.

Do stečaja podjetja pride, ko podjetje ne deluje več. Pri stečaju so potrebne računovodske
rešitve, ki so v Sloveniji opredeljene s slovenskim računovodskim standardom – SRS 37.
SRS 37 obravnava posebnosti računovodskih rešitev v podjetjih v stečaju ali likvidaciji ter
sestavljanje računovodskih izkazov zanje. Računovodske rešitve kot jih opredeljuje SRS
37 bom opredelila v nadaljevanju.

Cilj računovodskih izkazov nedelujočih podjetij je predvsem nuditi informacije o začetni

stečajni bilanci, unovčitvi stečajnega premoženja, delovanju podjetja v stečaju in končni
stečajni bilanci, stečajnim upnikom, stečajnemu senatu ter tudi zainteresirani javnosti.

Sodišče, tako kot pri ostalih stečajnih postopkih, imenuje stečajnega upravitelja, kateri
nadzoruje premoženjsko stanje dolžnika in kateremu mora dolžnik poročati vse morebitne
spremembe, zlasti pa mu mora posredovati obvestila o poslih, ki jih je sklepal v zadnjih
treh letih pred uvedbo postopkov osebnega stečaja (Osebni stečaj s.p., 2008).

Upravitelj mora voditi poslovne knjige in sestavljati računovodske izkaze stečajnega

dolžnika v skladu z računovodskimi rešitvami za podjetja v stečaju, ki jih določajo
slovenski računovodski standardi.

V postopku osebnega stečaja zasebnika (zdravnik, notar, odvetnik, kmet ali druga fizična
oseba, ki ni podjetnik in kot poklic opravlja določeno dejavnost) in potrošnika (fizična
oseba, ki ni niti podjetnik niti zasebnik) se ne uporabljajo določila v zvezi z vodenjem
poslovnih knjig in računovodskih izkazov ter otvoritveno bilanco (Breznik, Mojca. 2010).

Člen 383/6 v ZFPPIPP pravi, da za postopek osebnega stečaja zasebnika in potrošnika ni

treba sestaviti otvoritvene bilance po stanju na dan začetka stečajnega postopka, torej je po
pravni analogiji mogoče zaključiti, da je za podjetnika otvoritveno bilanco potrebno
sestaviti.

4.1 Začetna bilanca stanja

Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz, ki prikazuje višino in strukturo sredstev ter
obveznosti do virov sredstev podjetja na določen dan. Prikazuje premoženje, s katerim
podjetje razpolaga (sredstva) na določen dan, in vire, s katerimi podjetje financira to
premoženje (obveznosti do virov sredstev). Stran bilance, na kateri so prikazana sredstva,
imenujemo aktiva, stran, na kateri so prikazane obveznosti do virov sredstev, pa pasiva.

V bilanci stanja sredstva vsebinsko razporejamo po načelu naraščajoče ali padajoče

likvidnosti. Obveznosti do virov sredstev v bilanci stanja razporejamo po načelu

22
zapadlosti. Načelo zapadlosti upošteva rok zapadlosti posamezne vrste obveznosti do virov
sredstev. Običajno družbe razporejajo sredstva po načelu naraščajoče likvidnosti sredstev
in naraščajoče zapadlosti obveznosti do virov sredstev ali obratno. Kar pomeni, da
uporabljajo istosmerno načelo.

TABELA 2: SHEMA BILANCE STANJA

AKTIVA PASIVA
SREDSTVA OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
DOLGOROČNA SREDSTVA KAPITAL
• Neopredmetena dolgoročna sredstva • Osnovni kapital
• Opredmetena osnovna sredstva • Rezerve
• Dolgoročne finančne naložbe • Preneseni čisti dobiček/izguba
prejšnjih let
• Presežek iz prevrednotenja
• Nerazdeljeni čisti dobiček/izguba
poslovnega leta
KRATKOROČNA SREDSTVA
DOLGOROČNE REZERVACIJE
• Zaloge
• Dolgoročne terjatve iz poslovanja DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
• Kratkoročne terjatve iz poslovanja (iz financiranja in poslovanja)
• Kratkoročne finančne naložbe
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
• Denar (iz financiranja in poslovanja)
AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

Vir: Slovenski računovodski standardi (24).

Na dan pred začetkom postopka sestavi podjetje v stečaju ali likvidaciji računovodske
izkaze, ki so v skladu s splošnimi slovenskimi računovodskimi standardi. Na dan začetka
postopka popiše podjetje vsa sredstva in obveznosti do njihovih virov ter sestavi začetno
bilanco, ob upoštevanju pravil vrednotenja in merjenja računovodskih postavk, v skladu s
tem standardom. V štirih mesecih po začetku stečajnega postopka pa mora pripraviti tudi
otvoritveno bilanco po stanju na dan začetka stečajnega postopka. Podjetje pojasni
pomembnejše razlike med bilanco stanja, sestavljeno na dan pred začetkom postopka in
začetno bilanco v prilogi k začetni bilanci (SRS 37, 2007).

Bilanca stanja kaže premoženje podjetja (sredstva in obveznosti do virov sredstev) na

določen dan. Informacije, ki jih dobimo v bilanci stanja, so pomembne tudi za lastnika.
Potrebno je pravilno prikazovanje vseh poslovnih dogodkov, predvsem pa popis sredstev
in obveznosti do virov sredstev, s katerim ugotavljamo dejansko stanje na dan, 31. 12.
Podatke za sestavo bilance bomo dobili predvsem iz popisa sredstev in obveznosti do virov
sredstev, tj. inventure na dan, 31. 12. prejšnjega leta.

Neopredmetena sredstva se v začetni bilanci stanja ovrednotijo po ocenjeni likvidacijski

vrednosti. To je vrednost sredstev, ki jo ugotovi stečajni upravitelj, pri njenem določanju
pa lahko sodelujeta tudi pooblaščeni revizor ali pooblaščeni ocenjevalec vrednosti sredstev
(SRS 37 2007).

23
V začetni bilanci stanja na dan začetka postopka se ne prikažejo dolgoročne aktivne
časovne razmejitve (dolgoročno razmejeni stroški ter dobro ime), saj je upoštevana
predpostavka, da bo podjetje prenehalo poslovati. Prikažejo se naložbe v koncesije,
patente, licence, blagovne znamke in preostale pravice, vendar le, če jih je mogoče prodati.
Tudi opredmetena osnovna sredstva se v začetni bilanci prikažejo po ocenjeni likvidacijski
vrednosti. Med opredmetena osnovna sredstva se štejejo zemljišča, zgradbe, oprema,
osnovna čreda in večletni nasadi. V začetni bilanci podjetja v stečaju morajo biti posebej
izkazana tista opredmetena osnovna sredstva, ki so obremenjena s stranskimi pravicami ali
pridobljena s finančnim najemom.

SRS 37 (2007) glede vrednotenja finančnih naložb v začetni bilanci stanja določa
naslednje:

• Dolgoročne finančne naložbe se izkažejo kot kratkoročne finančne naložbe;

• finančne naložbe v kapital drugih podjetij se ovrednotijo po tržni oziroma čisti
iztržljivi vrednosti. Tržna vrednost je vrednost, po kateri je naložbo možno prodati
na dan začetka postopka, čista iztržljiva vrednost pa je vrednost, po kateri je
naložbo možno prodati, vendar je vrednost zmanjšana za stroške prodaje;
• dana posojila, depoziti in varščine se ovrednotijo po pogodbeni ali čisti iztržljivi
vrednosti;
• finančne naložbe v odkupljene lastne delnice ali deleže se ne izkažejo, saj je
pozitivna razlika med sredstvi in viri sredstev izkazana na kontu obveznosti do
lastnikov in ne na kontu kapitala;
• terjatve za nevplačani vpisani kapital se izkažejo po pogodbeni vrednosti;
• nezapadle finančne naložbe, ki se ne obrestujejo, se na dan začetka postopka
izkažejo po diskontirani vrednosti. Pri tem se uporabi koeficient rasti cen
življenjskih potrebščin od začetka postopka do zapadlosti, omenjeni koeficient je
bodisi ocenjen bodisi iz preteklosti. Pomembno je, da se vedno uporabi enak
koeficient.

Zaloge surovin, materiala, drobnega inventarja, embalaže, nedokončane proizvodnje,

končnih izdelkov in trgovskega blaga se ovrednotijo po čisti iztržljivi vrednosti. Izjema so
tiste zaloge, ki se bodo uporabljale pri morebitnem nadaljevanju proizvodnje – te se
vrednotijo skladno s SRS 4 (2007).

Dolgoročne terjatve iz poslovanja in financiranja se prikažejo kot kratkoročne terjatve.

Terjatve se ovrednotijo po pogodbeni ali čisti iztržljivi vrednosti. Nezapadle terjatve, ki se
ne obrestujejo, se ovrednotijo po diskontirani vrednosti na dan začetka postopka. Terjatve
v tujih valutah se preračunajo v domačo valuto po srednjem tečaju Banke Slovenija na dan
začetka postopka. Posebej se izkažejo še terjatve, ki so obremenjene s stranskimi pravicami
in terjatve, pobotane v času postopka.

Gotovina v blagajnah in dobroimetja na računih v bankah ter drugih finančnih ustanovah

se izkažejo kot denarna sredstva. Denarna sredstva v tujih valutah se preračunajo v domačo
valuto po srednjem tečaju Banke Slovenija na dan začetka postopka.

24
Neiztržljivi kratkoročno odloženi stroški in odhodki se v začetni bilanci podjetja v stečaju
ne izkazujejo. Vrednotnice in drugi iztržljivi kratkoročno odloženi stroški in odhodki se
ovrednotijo po čisti iztržljivi vrednosti.

4.1.1 Sredstva

Sredstva so premoženje, s katerim razpolaga podjetje. To so v denarni merski enoti

izražene stvari, pravice in denar.

Delimo jih na:

• Dolgoročna sredstva, ki so navzoča in delujejo trajneje. Sestavljajo jih opredmetena

osnovna sredstva, neopredmetena dolgoročna sredstva in dolgoročne finančne
naložbe.

• Kratkoročna sredstva, ki se nenehno preoblikujejo. Sestavljajo jih zaloge, poslovne

terjatve, kratkoročne finančne naložbe, denarna sredstva, kratkoročno odloženi
stroški in kratkoročno nezaračunani prihodki. V nasprotju s kratkoročnimi sredstvi
obsegajo tudi dolgoročne poslovne terjatve, v nasprotju z obratnimi sredstvi pa tudi
kratkoročne finančne naložbe.

Opredmetena osnovna sredstva (SRS 1) so sredstva v lasti ali finančnem najemu, ki se

uporabljajo pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali
za pisarniške namene. Načeloma se uporabljajo za več kot eno obračunsko obdobje.
Opredmetena osnovna sredstva so zemljišča, zgradbe, proizvajalna oprema, druga oprema,
osnovna čreda in večletni nasadi. Opredmeteno osnovno sredstvo, katerega posamična
nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega tolarske vrednosti 500 evrov, se
lahko izkazuje skupinsko kot drobni inventar. V bilanci stanja se opredmetena osnovna
sredstva izkazujejo po neodpisani vrednosti. Neodpisana vrednost je razlika med nabavno
vrednostjo in nabranim popravkov vrednosti. Neodpisana vrednost opredmetenega
osnovnega sredstva se zmanjšuje z amortiziranjem.

Neopredmetena dolgoročna sredstva (SRS 2) so sredstva, ki jih ima posameznik

dolgoročno za proizvajanje ali opravljanje storitev, dajanje v najem ali pisarniške potrebe,
fizično pa ne obstajajo. Neopredmetena dolgoročna sredstva zajemajo naložbe v
pridobljene dolgoročne pravice do industrijske lastnine (koncesije, patenti, licence,
blagovne znamke ipd.), dolgoročno odložene stroške (organizacijski stroški, preden se
začne proizvajanje ali opravljanje storitev, stroški razvijanja ipd.) in naložbe v dobro ime
prevzetega podjetja.

Dolgoročne finančne naložbe (SRS 3) so sredstva, ki jih ima podjetje kot naložbenik, da bi
z donosi, ki izhajajo iz njih, dolgoročno povečevalo svoje finančne prihodke. Moramo jih
razlikovali od prihodkov iz rednega poslovanja. To so prihodki od prodaje proizvodov in
opravljanja storitev. Dolgoročne finančne naložbe so večinoma naložbe v kapital drugih
podjetij ali v finančne dolgove drugih podjetij, države, območja, občine ali drugih
izdajateljev. Podjetje oz. naložbenik jih ima v posesti v obdobju, ki je daljše od enega leta.
Dolgoročne finančne naložbe, ki zapadejo v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, se v
bilanci stanja prenesejo med kratkoročne finančne naložbe.

25
Zaloge (SRS 4) so praviloma sredstva v opredmeteni obliki, ki bodo porabljena pri
ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma pri proizvajanju za prodajo ali pa
bodo prodana kot proizvod iz rednega poslovanja. Zaloge so lahko:
• Količine materiala v skladišču, dodelavi, predelavi in tudi na poti od dobavitelja, če
jih je kupec prevzel;
• drobni inventar z dobo koristnosti do leta dni, lahko pa tudi tisti z dobo koristnosti
več kot leto dni, če njegova posamična nabavna cena ne presega tolarske vrednosti
100 evrov;
• nedokončana proizvodnja in polproizvodi;
• dokončani proizvodi;
• trgovsko blago v skladišču in količine na poti do kupca, dokler jih ne prevzame,
trgovsko blago pa tudi količine na poti od dobavitelja, če jih je kupec pri njem že
prevzel;
• predujmi za zaloge.

Zaloge proizvodov oziroma nedokončane proizvodnje ob začetnem prepoznavanju

ovrednotimo po:
• Proizvajalnih stroških – v širšem ali ožjem pomenu. V ožjem pomenu so zajeti
proizvajalni stroški, ki nastajajo v procesu proizvajanja. V širšem pomenu pa so
zajeti proizvajalni stroški v ožjem pomenu in tudi posredni stroški nakupovanja.
• Zoženi lastni ceni, ki obsega proizvajalne stroške v ožjem pomenu, posredne
stroške nakupovanja, posredne stroške prodaje in posredne stroške splošnih služb.
• Spremenljivih proizvajalnih stroških v ožjem pomenu. Spremenljivi proizvajalni
stroški so, poleg neposrednih proizvajalnih stroškov, še spremenljivi del posrednih
proizvajalnih stroškov.

Če se cene v obračunskem obdobju na novo nabavljenih količinskih enot ali stroški na

novo proizvedenih količinskih enot, razlikujejo od cen oziroma stroškov količinskih enot
iste vrste na zalogi, se lahko med letom za zmanjševanje teh količin uporablja metoda
drsečih povprečnih cen, metoda tehtanih povprečnih cen, metoda zaporednih cen (FIFO)
ali metoda obratno zaporednih cen (LIFO). Vsaka od uporabljenih metod ima svoje
prednosti in slabosti ter vpliva na bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih
tokov.

Dolgoročne in kratkoročne terjatve iz poslovanja (SRS 5) se uvrščajo med kratkoročna

sredstva. Dolgoročne terjatve zapadejo v plačilo v obdobju, daljšem od leta dni,
kratkoročne pa v obdobju, krajšem od leta dni. Dolgoročne terjatve se pojavljajo v zvezi s
prodajo na up (kredit) z dolgoročnim odplačevanjem. Med dolgoročne terjatve iz
poslovanja prav tako štejemo odložene terjatve za davek in dolgoročne varščine. Terjatve
se pojavljajo večinoma do kupcev. V bilanci stanja se dolgoročne terjatve, ki so že zapadle
(a še niso plačane) in dolgoročne terjatve, ki bodo zapadle v plačilo v letu dni po dnevu
bilance stanja, izkazujejo kot kratkoročne terjatve.

Kratkoročne finančne naložbe (SRS 6) so sestavni del tako kratkoročnih sredstev. To so

sredstva, ki jih ima podjetje oz. naložbenik, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, kratkoročno
povečeval svoje finančne prihodke. Niso povezane s proizvodnjo ali opravljanjem storitev

26
v podjetju. Kratkoročne finančne naložbe so kupljene menice ali drugi kratkoročni
dolžniški papirji.

Denarna sredstva (SRS 7) so sestavina kratkoročnih sredstev in najbolj likvidna oblika

sredstev. Denar je gotovina v blagajni, denar na računih pri banki ali drugi finančni
inštituciji, ki se lahko uporablja za plačevanje in denar na poti, ki se prenaša iz blagajne na
ustrezen račun pri banki ali drugi finančni inštituciji.

Aktivne časovne razmejitev (SRS 12) so terjatve v širšem smislu. Zajemajo kratkoročno
odložene stroške oziroma kratkoročno odložene odhodke in kratkoročno nezaračunane
prihodke, ki se izkazujejo posebej in razčlenjujejo na pomembnejše vrste.

4.1.2 Obveznosti do virov sredstev

Obveznosti do virov sredstev so kapital, dolgoročne rezervacije, dolgoročne obveznosti (iz

financiranja in poslovanja), kratkoročne obveznosti (iz financiranja in poslovanja) in
pasivne časovne razmejitve.

Kapital (SRS 8)
Celotni kapital je kapital, s katerim lastniki financirajo podjetje. Gre za njegovo obveznost
do lastnikov podjetja, ki zapade v plačilo, če podjetje preneha delovati ali če se sprejme
sklep o dokapitalizaciji podjetja zaradi zmanjšanja njegovega delovanja. Imenujemo ga
tudi lastniški kapital. Celotni kapital sestavljajo: Vpoklicani ali osnovni kapital, kapitalske
rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let ali prenesena čista
izguba iz prejšnjih let, presežek iz prevrednotenja in prehodno še ne razdeljeni čisti
dobiček ali še ne poravnana čista izguba poslovnega leta.

Osnovni kapital se pojavlja glede na vrsto podjetja kot delniški kapital (pri delniških
družbah), kot kapital z deleži (pri gospodarskih družbah, ki niso delniške družbe ali niso
samostojni podjetniki posamezniki) in kot kapitalska vloga (pri samostojnih podjetnikih
posameznikih).

Kapitalske rezerve sestavljajo zneski, ki jih podjetje pridobi iz vplačil, ki presegajo

nominalne zneske deležev. To so lahko, npr. zneski, ki jih dodatno vplačajo družbeniki za
pridobitev dodatnih pravic iz deležev ali vplačila družbenikov na podlagi statuta (npr.
poznejša vplačila družbenikov).

Rezerve iz dobička so namensko zadržan del čistega dobička iz prejšnjih let, predvsem za
poravnavanje možnih izgub v prihodnosti. Obvezno se razčlenjujejo na zakonske rezerve,
rezerve za lastne deleže, statutarne rezerve in druge rezerve iz dobička.

Preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let je ostanek čistega dobička, ki ni bil v obliki dividend
ali drugih deležev razdeljen prinašalcem kapitala, pa tudi ne namensko opredeljen kot
rezerva. Prenesena čista izguba iz prejšnjih let zmanjšuje celotni kapital. To je izguba, ki ni
bila poravnana z nabranimi drugimi sestavinami kapitala (rezerve, dobiček).

Dolgoročne obveznosti iz financiranja in poslovanja (SRS 9) so zlasti denarne obveznosti,

ki jih je treba v obdobju, daljšem od leta dni, vrniti oziroma poravnati. V dolgoročne

27
finančne obveznosti uvrščamo dolgoročno dobljena posojila za sanacijo, za izboljšanje
finančne sposobnosti ali za komercialne razloge podjetja, na podlagi posojilnih pogodb do
izdanih dolgoročnih vrednostnih papirjev.

Rezervacije (SRS 10) se oblikujejo za obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavile v

obdobju, daljšem od leta dni in katerih velikost je zanesljivo ocenjena. Obveznosti se
nanašajo na pravne ali fizične osebe, do katerih bo tedaj nastal dolg. Rezervacije so lahko
na račun dolgoročno odloženih prihodkov ali dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov
oziroma odhodkov.

Kratkoročne obveznosti iz financiranja in poslovanja (SRS 11) so obveznosti, v zvezi s

financiranjem sredstev, ki jih je treba najkasneje v letu dni vrniti oziroma poravnati, zlasti
v denarju. Kot kratkoročne finančne obveznosti izkazujemo kratkoročna posojila,
pridobljena od bank in podjetij v državi in tujini ter kratkoročne izdane vrednostne papirje.

Pasivne časovne razmejitve (SRS 12) so dolgovi v širšem smislu. Pasivne kratkoročne
časovne razmejitve zajemajo kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma kratkoročno
vnaprej vračunane odhodke in kratkoročno odložene prihodke, ki se izkazujejo posebej in
razčlenjujejo na pomembnejše vrste.

4.2 Računovodske informacije med stečajnim postopkom

Podjetje sestavlja bilanco stanja ter izkaz poslovnega izida in udenarjenja premoženja
najmanj vsake tri mesece, pogosteje pa, če to zahteva sodišče ali kateri koli drugi organ,
pooblaščen z zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Podjetje, ki mu stečajni
senat dovoli nadaljevanje proizvajanja in opravljanje drugih sprotnih poslov, sestavlja
mesečno bilanco stanja, mesečni izkaz poslovnega izida in udenarjenja premoženja ter
mesečni izkaz denarnih tokov do 10. v tekočem mesecu, po stanju na zadnji dan prejšnjega
meseca. Podjetje sestavi zaključno bilanco, izkaz poslovnega izida in udenarjenja
premoženja ter izkaz denarnih tokov na dan, ko so končana vsa opravila iz stečajnega
postopka.

4.2.1 Izkaz poslovnega izida

To je računovodski izkaz, v katerem prikazujemo rezultate poslovanja v nekem časovnem

obdobju. Običajno obdobje je eno leto. V nasprotju z bilanco stanja, ki je statični
računovodski izkaz, je izkaz poslovnega izida dinamični računovodski izkaz, saj se nanaša
na obdobje in ne na določen trenutek. V njem prikazujemo prihodke in odhodke. Razlika
med enimi in drugimi je rezultat poslovanja v obravnavanem obdobju. V izkazu
poslovnega izida seštevamo vse prihodke in odhodke, dosežene v posameznem letu ter
ugotavljamo poslovni izid. Naslednje poslovno leto začnemo prihodke in odhodke
ponovno seštevati, začnemo z ničle. Poslovni izid je dobiček ali izguba. Lahko se zgodi, da
ni niti dobička niti izgube, to je v primeru, če so prihodki enaki odhodkom.

Dobiček nastopi, če so prihodki večji od odhodkov. Dobiček je pozitivni poslovni izid, ki

delno pripada državi v obliki davka od dobička. Čisti dobiček pripada zgolj podjetju.
Kriterij za razporejanje je delo in kapital. Delo se uporabi pri razporejanju na deleže
zaposlencev iz čistega dobička, kapital pa pri razporejanju na deleže, ki pripadajo

28
lastnikom v obliki raznih vrst nadomestil (povečanje osnovnega kapitala, oblikovanje
rezerv, nerazporejeni del čistega dobička ali dividende).

Izguba nastopi, če so odhodki večji od prihodkov. Izguba je negativni poslovni izid. V

bilanci stanja zmanjšuje vrednosti kapitala. Poravnana mora biti v petih letih iz izrednih
odhodkov. Če je izgubo nemogoče poravnati, se zmanjšajo do tedaj izkazane rezerve in
druge sestavine kapitala.

Prihodki (SRS 18) nastajajo v poslovnem procesu kot posledica prodaje zalog in
opravljenih storitev ter s tem povečanja terjatev in priliva denarja. Po Zakonu o
gospodarskih družbah (ZGD) so prihodki razčlenjeni v naslednje skupine:
• Poslovni prihodki (prihodki od prodaje in drugi poslovni prihodki, povezani s
poslovnimi učinki, kot so subvencije, dotacije, regresi, premije in podobni
prihodki);
• finančni prihodki (v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami
ter terjatvami);
• drugi prihodki (posledica izrednih dejavnosti ali rezultat dela v preteklosti; finančno
so realizirani po predhodnem odpisu v letu izdelave bilančnega izkaza);
• usredstveni lastni proizvodi in storitve.

Poslovne in finančne prihodke štejemo med redne prihodke. V računovodstvu poslovne

prihodke izkazujemo kot čiste prihodke, torej kot prihodke, zmanjšane za količinske in
kakovostne popuste. Poslovni prihodki temeljijo na izdanih fakturah, iz katerih je razvidna
vrednost prodanih proizvodov, trgovskega blaga, materiala ali opravljenega dela ter roki in
pogoji plačila. Na fakturi so določeni tudi popusti finančne narave, ki kot drugi popusti
prav tako zmanjšujejo poslovne prihodke in se ne prištevajo med odhodke financiranja.

Odhodki (SRS 17) so tisti stroški, ki po odbitku od prihodkov soustvarjajo poslovni izid v
določenem obračunskem obdobju. Večina odhodkov so stroški, ki se nanašajo na prodane
količine, s katerimi so pridobljeni prihodki. Odhodki so lahko tudi neke druge postavke, ki
niso stroški, vendar zmanjšujejo poslovni izid (izredni odhodki). Odhodkov ne moremo
istovetiti s stroški, prav tako ne z izdatki. Včasih odhodki nastanejo prej kot izdatki, to je v
primeru, da smo proizvod že prodali, dobavitelj pa nam je dal odlog plačila za nabavljen
material ali material še ni bil plačan dobavitelju.

Po SRS 17 razčlenjujemo odhodke na:

• Poslovne odhodke, ki so poslovni stroški, povezani s prodajo proizvodov, storitev,
trgovskega blaga in materiala;
• finančne odhodke (za financiranje in naložbe), ki se praviloma ne zadržujejo v
vrednostih nedokončane proizvodnje in drugih zalogah;
• druge odhodke (postavke, ki v obravnavanem poslovnem letu zmanjšujejo izid
rednega poslovanja). Med izredne odhodke štejemo, npr. rezervacije za kritje
možne izgube.

29
4.2.2 Izkaz denarnih tokov

V SRS 26 je izkaz denarnih tokov opredeljen kot temeljni računovodski izkaz, v katerem
so resnično in pošteno prikazane spremembe stanja denarnih sredstev in njihovih
ustreznikov za poslovno leto ali medletna obdobja, za katere se sestavlja.

Za sestavo izkaza denarnih tokov obstajata dve različici. Po prvi različici se sestavi izkaz
denarnih tokov po neposredni ali po posredni metodi. Izkaz denarnih tokov se sestavi po
neposredni metodi, kadar so na voljo ustrezni podatki o prejemkih in izdatkih. Po posredni
metodi pa takrat, ko je treba iz podatkov, v dveh zaporednih bilancah stanja v izkazu
poslovnega izida in dodatnih podatkov za vmesno obdobje, izračunati podatke o pritokih in
odtokih. Izkaz denarnih tokov je povezan z izrazom denarni tok oziroma čisti denarni tok.
Zlasti v stopenjski zasnovi izkaza denarnih tokov se posebej izkazuje seštevek dobička in
amortizacije, ki se v strokovni literaturi pogosto obravnava kot čisti denarni tok.

30
5 PREGLED IN ANALIZA STATISTIČNIH PODATKOV 2008 – 2010

5.1 Število osebnih stečajev v letih od 2008 do 2010

Osebni stečaj je v slovenskem prostoru mogoč šele od 1. 10. 2008 in ker osebni stečaj
potrošnikov pred tem ni bil mogoč, predstavljajo številke 100% povečanje glede na
preteklo stanje. K povečanju števila osebnih stečajev je dodatno pripomogel začetek
gospodarske in finančne krize, ki je povzročil večje število brezposelnih, zaostrene pogoje
kreditiranja ter poslabšanje ekonomske stabilnosti v slovenskem gospodarstvu. Zaradi
pomanjkanja podatkov bo potrebno spremljati število osebnih stečajev skozi daljše
časovno obdobje, saj bomo le tako lahko ugotovili kavzalne povezave med različnimi
pojavi.

TABELA 3: STATISTIKA OSEBNIH STEČAJEV V REPUBLIKI SLOVENIJI PO

IZDANEM SKLEPU O ZAČETKU OSEBNEGA STEČAJA
Mesec Število sklepov o začetku postopka
osebnega stečaja
oktober 2008 6
november 2008 10
december 2008 16
januar 2009 20
februar 2009 25
marec 2009 36
april 2009 26
maj 2009 17
junij 2009 27
julij 2009 40
avgust 2009 22
september 2009 48
oktober 2009 32
SKUPAJ 2008 32
Skupaj 2009* 293
Skupaj 2008 + 2009 ** 325
*Do 28.10. 2009 Obdobje: od 01.10.2008 do 28.10.2009
*Do 28.10.2009

Vir: Ajpes 2009

Tabela 3 prikazuje, da je bilo V Sloveniji po podatkih AJPES, v času od uveljavitve

ZFPPIPP pa do 28. 10. 2009, izdanih 325 sklepov o začetku postopka osebnega stečaja. Od
tega je bilo v letu 2008 izdanih 32 sklepov, do 28. 10. 2009 pa 293 (Keresteš 2010, 139).

31
SLIKA 2: STATISTIKA OSEBNIH STEČAJEV V RS PO IZDANEM SKLEPU O
ZAČETKU OSEBNEGA STEČAJA

Iz slika 1 je razvidna rast števila izdanih sklepov o začetku osebnega stečaja, ker pa
uveljavitev ZFPPIPP sovpada z začetkom gospodarske krize, ne moremo sklepati o
razlogih za osebni stečaj. Dejstvo je tudi to, da je rast osebnih stečajev razumljiva s
pomočjo dejstva, da naše pravo pred 1. 10. 2008 osebnega stečaja potrošnika ni poznalo in
je statut osebnega stečaja izkoristil že marsikateri prezadolžen potrošnik. Iz sodne statistike
pa lahko vidimo, da so slovenska okrožna sodišča, ki odločajo v zadevah osebnega stečaja
podjetnika in okrajna sodišča, ki odločajo v zadevah osebnega stečaja zasebnikov in
potrošnikov, prejela 286 novih zadev; iz podatkov AJPES pa izhaja, da je bilo v tem času
izdanih 151 sklepov o začetku osebnega stečaja. Iz tega je mogoče sklepati, da gre za
približno polovico ugodnih predlogov za začetek stečajnega postopka (Keresteš 2010,
139).

TABELA 4: STATISTIKA OSEBNIH STEČAJEV NA PODLAGI SODNE

STATISTIKE ZA PRVO POLLETJE 2009 (INS-03)
Sodišče Stare zadeve Nove zadeve Skupaj
Okrožno sodišče INS-03 143 25 168
(podjetnik)
Okrajno sodišče INS-03 127 261 388
(potrošnik, zasebnik)

Vir: Sodna statistika 2009

Iz tabela 4 je razvidno, da je na okrajnih sodiščih več zadev osebnega stečaja kot na

okrožnih sodiščih. Razbrati je mogoče, da je osebnih stečajev podjetnikov manj kot 10%
vseh novih zadev osebnega stečaja. Ni pa mogoče ugotoviti, koliko od vseh 261 zadev v

32
pristojnosti okrajnega sodišča, predstavljajo zadeve osebnega stečaja potrošnikov in koliko
zasebnikov iz dostopnih podatkov.

TABELA 5: ŠTEVILO PRAVNOMOČNO KONČANIH STEČAJNIH ZADEV V

LETU 2008

Subjekt stečaja Število stečajev

Gospodarska družba 353
Zadruga 7
Druga pravna oseba 7
Pravne osebe skupaj 367
Samostojni podjetniki 257
Fizične osebe 0
SKUPAJ 624

Vir: Sodna statistika 2008

Tukaj lahko najdemo podatek o pravnomočno končanih stečajnih postopkih v letu 2008. Iz
tabela 5 lahko vidimo, da ni bil pravnomočno končan noben osebni stečaj fizične osebe,
lahko pa vidimo, da je bilo končanih 257 stečajev nad podjetniki. Stečaji nad podjetniki
predstavljajo 41% vseh pravnomočno končanih stečajnih zadev, preostanek pa
predstavljajo stečajni postopki nad pravnimi osebami (Keresteš 2009, 140).

5.1.1 Gibanje števila odločitev o odpustu obveznosti

TABELA 6: SKLEPI O ZAČETKU POSTOPKA ODPUSTA OBVEZNOSTI ALI

ZAVRNITEV

Mesec in leto Ugodilni sklepi Zavrnilni sklepi Skupaj sklepov

Oktober 2008 0 0 0
November 2008 0 0 0
December 2008 0 0 0
Januar 2009 1 0 1
Februar 2009 2 1 3
Marec 2009 8 0 8
April 2009 7 4 11
Maj 2009 18 4 22
Junij 2009 21 0 21
Julij 2009 17 2 19
Avgust 2009 8 1 9
September 2009 23 1 24
Oktober 2009 22 1 23
SKUPAJ 2008 0 0 0
SKUPAJ 2009* 127 14 141
SKUPAJ 2008 + 2009 127 14 141
*do 28.10.2009 Obdobje: od 1.10.2008 do 28.10.2009
**do 28.10.2009
Vir: Ajpes, 2009

33
Od 1. 10. 2008 lahko spremljamo vse podatke o številu izdanih sklepov o začetku odpusta
obveznosti.

SLIKA 3: SKLEPI O ZAČETKU POSTOPKA ODPUSTA OBVEZNOSTI ALI

ZAVRNITEV

Iz slike 3 lahko nazorno vidimo gibanje izdanih sklepov o začetku postopka odpusta
obveznosti ali zavrnitev v odnosu do vseh sklepov o začetku osebnega stečaja. Povečanje
osebnih stečajev ni nič presenetljivega, saj zakonodaja tega pred tem ni poznala. Razlog je
tudi finančna in gospodarska kriza, ki je k temu še dodatno pripomogla in s tem povezani
zaostreni pogoji kreditiranja ter povečanje brezposelnosti. Dejstvo pa je, da je od uvedbe
osebnega stečaja za potrošnike preteklo premalo časa, da bi lahko sprejemali konkretne
zaključke (Keresteš 2010, 139).

5.2 Primer osebnega stečaja v slovenskem prostoru

Stečajni dolžnik X je svoj gostinski objekt odkupil leta 2000, potem ko je prenehal s staro
gostinsko dejavnostjo v Ajdovščini. Sam je presodil, da je naložba v odkup in obnovo
omenjenega gostinskega objekta smiselna, saj je šlo za uveljavljeno gostilno ter turistično
zanimiv kraj, ne glede na to, da sam objekt ni bil v dobrem stanju. Najprej se je lotil
obnove prostorov in v obnovo vložil nekaj lastnih sredstev, pretežni del sredstev pa je
dobil iz najetih dolgoročnih kreditov. V letih od 2000 do 2002 je potekala gostinska
dejavnost s pričakovanimi rezultati in ni bilo nobenih težav z rednim odplačevanjem
kreditov. Po letu 2002 se je lotil še dodatnih sprememb namembnosti z namenom, da bi
razširil ponudbo še na oddajanje sob, zato je gostinski lokal preuredil, tako da je dve
nadstropji namenil namestitvenim zmogljivostim. Tudi za to prenovo je bilo najetih nekaj
manjših kreditov. Ni mogel predvideti, da bo prišlo po letu 2002 do padca prometa, vendar
se je to začelo dogajati. Zaradi zmanjšanja prometa so nastale težave pri odplačevanju
svojih kreditov ter tudi ženinega kredita (pri tem kreditu je bil za poroka, zato je ta banka
vpisana kot zastavni upnik na gospodarskem objektu). Najprej se je z glavnim

34
kreditodajalcem dogovoril za reprogram, vendar se je ugotovilo, da tudi reprogramnih
obveznosti ni mogoče odplačati. Z banko je bil v večkratnih razgovorih s poskusom
razrešitve vprašanja plačila predvsem pa, da bi banka podaljšala odplačilno dobo, vendar
so bili ti razgovori neuspešni. Zaradi padanja obsega prometa je prihajalo do plačilne
nesposobnosti, zato so upniki začeli vlagati od leta 2005, še več pa v letu 2006, med
drugim tudi na nepremičnino, saj so vedeli za lastništvo na gostinskem objektu. Plačilna
nesposobnost in pomanjkanje obratnih sredstev sta bila razlog, da je moral prenehati z
gostinsko dejavnostjo. To je začel reševati tako, da je v letu 2008 začel oddajati sobe
gradbenim delavcem. Nekaj mesecev je ta dejavnost potekala brez težav, potem pa je
prišlo do recesije in se je zmanjšalo tudi število delavcev, ki so iskali namestitev. Takrat je
sicer mislil, da bi sobe preuredil za oddajanje, v okviru kmečkega turizma, vendar so
dolgovi narasli na večje zneske, da tudi omenjena rešitev ni zagotavljala odplačila dolgov.
Nastalo situacijo je hotel rešiti tako, da bi za sanacijo s.p. X aktiviral svojo družbo X
d.o.o., ki ima v lasti teraso pred gostinskim objektom in da bi ta družba prevzela
obveznosti s.p. X, vendar banka te rešitve ni podprla. V letu 2009 je banka X vložila
izvršbo na nepremičnino in v te izvržbi je bila opravljena dražba nepremičnine z izklicno
ceno 214.000,00 EUR (objekt brez terase). Dražba pa je bila neuspešna. Do druge dražbe
ni prišlo, ker je DURS tudi na njegovo pobudo podal predlog za stečajni postopek. Od leta
2009 je oseba X direktor družbe in prejema mesečno plačo 700 EUR neto, vendar je
neredna in zamuja tudi dva do tri mesece. Obstoj družbe je negotov, ker je v celoti odvisen
od naročil Primorja d.d.

5.2.1 Potek stečajnega postopka

Začetek postopka osebnega stečaja osebe X se je začel 2. 2. 2010. Upniki v postopku so

Ministrstvo za finance, DURS in DU Nova Gorica. Slednji upnik je vložil predlog za
začetek stečajnega postopka nad dolžnikom in založil predujem za kritje stroškov začetka
stečajnega postopka.

Ker dolžnik v 15-ih dneh po prejemu predloga za začetek stečajnega postopka ni ugovarjal,
da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, se domneva, da je dolžnik
insolventen. Sodišče je tako odločilo, da se nad dolžnikom začne stečajni postopek.
Sodišče je, s sklepom o začetku postopka, tudi imenovalo (stečajnega) upravitelja.

Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji

tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih poslov ali dejanj, katerih predmet je
razpolaganje z svojim premoženjem, ne more najeti kreditov, posojil ali dati poroštva, ne
more odpreti novega transakcijskega ali drugega računa, ne more se odpovedati dediščini
ali drugim premoženjskim pravicam.

Upravitelj je ugotovil, da je dolžnik sicer lastnik poslovno–stanovanjske hiše, v kateri

prebiva z družino, vendar pa je omenjena nepremičnina predmet cele vrste izvršilnih
postopkov različnih upnikov. Zaradi velikega števila izvršilnih postopkov na predmetno
nepremičnino upravitelj predvideva, da bodo ti upniki prijavljali zavarovane terjatve ter
ločitveno pravico. Izvršilni postopki se z začetkom stečajnega postopka prekinejo. V
stečajnem postopku upravitelj ne predvideva visokega poplačila upnikov (unovčenje
premoženja), ker po sedanjih podatkih stečajni dolžnik nima premoženja, razen
nepremičnin. V bilanci stanja je sicer izkazana vrednost opredmetenih osnovnih sredstev

35
(seznam teh sredstev dolžnik ni priložil, niti jih še niso prejeli od računovodske družbe,
vendar se predvideva, da se ta vrednost nanaša na poslovno–stanovanjski objekt).
Upravitelj je tudi poskušal pridobiti čim bolj natančne, popolne in verodostojne
računovodske in poslovne listine, da bi lahko ugotovil morebitne neplačane izterljive
terjatve, obveznosti dolžnika do upnikov in dejanja dolžnika, ki bi jih v skladu z določili
ZFPPIPP, lahko izpodbijal.

TABELA 7: STANJE UNOVČENE STEČAJNE MASE

SALDO
Tekoči račun stečajnega dolžnika 0,00
Depoziti 0,00
Terjatev za DDV 24,61
Predujem pri sodišču 0,00
SKUPAJ 24,61

Vir: Ajpes 2010

Dolžnik je sicer lastnik nepremičnin, ki pa se bo, po vsej verjetnosti, prodajala v izvršilne

postopku. Stečajna masa je po stanju 31.3. 2010 znašala 24,61 EUR iz naslova terjatve za
vračilo DDV. Nepremičnine se lahko prodajajo v ločenem izvršilnem postopku ali pa v
stečajnem postopku odvisno od odločitve upravitelja. Če se bodo prodajale v izvršilnem
postopku, se bo stečajni postopek najbrž prej zaključil, ker premoženja ni.

Odpust obveznosti

Stečajni dolžnik dne, 2. 3. 2010, vloži predlog za odpust obveznosti in sodišče na podlagi
evidenc ugotovi, da ni ovir za odpust obveznosti, zato se začne postopek odpusta
obveznosti. ( 399. in 400. člen ZFPPIPP)

Vsak upnik stečajnega dolžnika ali upravitelj lahko vloži ugovor, da ni pogojev za odpust
obveznosti (ugovor proti odpustu obveznosti), s katerim lahko uveljavlja te razloge:
• Da obstaja ovira za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP,
• da dolžnik krši svoje obveznosti iz 384., 386. ali 401. člena ZFPPIPP ali
• da je preizkusno obdobje prekratko.

Sodišče je določilo preizkusno obdobje štiri leta od vložitve predloga za odpust obveznosti.
Upravitelj je dolžan v štirih mesecih po začetku stečajnega postopka pripraviti otvoritveno
bilanco po stanju na dan začetka stečaja. V otvoritveni bilanci je podana ocena upravitelja,
da je vrednost nepremičnine 180.000,00 EUR, cena na prvi dražbi pa je bila 214, 605,00
EUR.

36
TABELA 8: OTVORITVENA BILANCA

Postavka ZAKLJUČNA BILANCA OTVORITVENA

na dan 02.02.2010 BILANCA
na dan 03.02.2010
SREDSTVA 198.170,03 363.481,31
I. Neopredmetena osnovna sredstva 0,00 0,00
1. Koncesije, patenti, licence, blagovne znamke in podobne 0,00 0,00
pravice
2. Predujemi za neopredmetena osnovna sredstva 0,00 0,00
II. Opredmetena osnovna sredstva 264.152,37 180.000,00
III. Zaloge 0,00 0,00
IV. Terjatve, nastale o začetka postopka 0,00 3.490,00
1. Terjatve do kupcev 0,00 0,00
2. Terjatve za nevplačani vpisani kapital 0,00 0,00
3. Druge terjatve 0,00 3.490,00
4. Varščina 0,00 0,00
5. Terjatve, obremenjene s stranskimi pravicami 0,00 0,00
6. Terjatve, pobotane v času postopka 0,00 0,00
V. Terjatve, nastale v času postopka 102,87 0,00
1. Terjatve do kupcev 102,87 0,00
2. Druge terjatve (DVV, PREDUJEM SODIŠČE) 0,00 0,00
3. Varščine 0,00 0,00
4. Terjatve, obremenjene s stranskimi pravicami 0,00 0,00
VI. Finančne naložbe 1.358,44 0,00
VII. Finančne naložbe, nastale v času postopka 0,00 0,00
VIII. Denarna sredstva 160,81 0,00
1. Gotovina v blagajni in prejeti čeki 0,00 0,00
2. Denarna sredstva v banki 160,81 0,00
IX. Izguba v začetni bilanci -67.604,46 179.991,31
X. Zabilančna sredstva 0,00 0,00
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 198.170,03 363.481,31
A. Obveznost do lastnikov 0,00 0,00
B. Obveznost do izločitvenih upnikov 0,00 0,00
C. Obveznost do ločitvenih upnikov 0,00 224.113,38
Č. Obveznost do zaposlenih in države, ki se 0,00 0,00
poravnavajo kot stroški postopka
D. Obveznost za prerekane terjatve 0,00 7.274,28
E. Obveznost za nepreizkušene terjatve 0,00 0,00
F. Obveznost do navadnih upnikov 198.170,03 128.603,65
- od tega prednostne terjatve 0,00 0,00
G. Obveznosti, pobotane v času postopka 0,00 0,00
H. Obveznosti iz financiranja, nastale v času postopka 0,00 0,00
I. Obveznosti iz poslovanja, ki so nastale v času 0,00 0,00
postopka
J. Obveznosti za stroške vodenja postopka 0,00 0,00
K. Obveznosti iz poslovanja, ki bodo nastale v času 0,00 1.305,40
postopka
1. Obveznosti do dobaviteljev 0,00 1.305,40
L. Obveznosti za stroške vodenja postopka, ki bodo 0,00 2.184,60
nastale v času postopka
1. Obveznosti za stroške nagrad stečajnemu upravitelju 0,00 1.704,60
2. Obveznosti za druge stroške postopka 0,00 480,00

Vir: Ajpes 2010

37
TABELA 9: PRIMERJAVA REZULTATOV POSLOVANJA

Postavka 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

(v EUR) (v EUR) (v EUR) (v EUR) (v EUR) (v EUR) (v EUR)
Poslovni prihodki 129.249 90.192 28.421 26.494 5.854 0
Stroški materiala 53.352 52.774 24.802 7.586 11.712 2.202
in storitev
Stroški dela 28.007 16.226 2.534 5.053 0 0
Odpisi vrednosti: 9.954 11.237 10.352 11.071 7.573 7.187 0
-AM 9.954 11.237 10.352 11.071 7.573 7.187
-prevrednotenje 0 0 0 0 0 0
Drugi poslovni 6.089 6.797 2.512 631 516 439 53
odhodki
Finančni prihodki 0 0 0 0 0 0
Finančni odhodki 1.572 0 7.906 1.310 85 73
Drugi prihodki 0 4.004 0 0 0 5.620
Drugi odhodki 9.586 9.139 0 0
Čisti 20.689 -1.977 -19.685 843 -14.032 -4.281 -53
dobiček/izguba
Št. zaposlenih 4 1 1 0 0 0 0

Vir: Ajpes 2010

TABELA 10: PRIMERJAVA BILANC STANJA

Postavka 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

(v EUR) (v EUR) (v EUR) (v EUR) (v EUR) (v EUR) (v EUR)
SREDSTVA 120.985 305.990 292.346 285.741 273.297 265.774 265.774
Dolgoročna: 117.406 300.939 291.420 280.270 272.697 265.510 265.510
Opr. OS 116.857 300.939 290.059 278.910 271.339 264.152 264.152
Dolj.fin.nal. in 549 0 1.361 1.360 1.358 1.358 1.358
terj.
Kratkoročna: 3.051 3.867 405 5.329 459 264 264
Poslovne terjatve 228 405 0 138 298 103 103
Zaloge 2.248 3.299 267 5.133
Krat.fin.nal. 0 0
Denarna sredstva 575 163 138 58 161 161 161
AČR 528 1.184 521 142 141 0 0
OBVEZNOSTI 120.985 305.990 292.346 285.741 273.297 265.774 265.774
Kapital -11.800 141.531 130.957 89.755 72.334 68.053 67.604
Rezervacije 0 0
Finančne in 132.785 164.459 161.389 195.986 200.963 197.721 198.170
poslovne
obveznosti
Dolgoročne obv. 117.140 112.195 111.698 111.668 111.666 111.666 111.666

Vir: Ajpes 2010

38
TABELA 11: PODATKI IZ IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA

Znesek tekočega Znesek preteklega

leta leta
1 Čisti prihodek od prodaje 0,00 0,00
2 Sprememba vrednosti zalog proizvodov in 0,00 0,00
nedokončane proizvodnje
3 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 0,00 0,00
4 Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi 0,00 0,00
poslovnimi prihodki)
5 Stroški blaga, materiala in storitev (5.1+5.2) 0,00 0,00
5.1 Nabavna vrednost prodanega blaga in 0,00 0,00
materiala ter stroški porabljenega materiala
5.2 Stroški storitev 0,00 0,00
6 Stroški dela (6.1+6.2+6.3+6.4) 0,00 0,00
6.1 Stroški plač 0,00 0,00
6.2 Stroški socialnih zavarovanj (brez stroškov 0,00 0,00
pokojninskega zavarovanja)
6.3 Stroški pokojninskih zavarovanj 0,00 0,00
6.4 Drugi stroški dela 0,00 0,00
7 Odpisi vrednosti (7.1+7.2+7.3) 0,00 0,00
7.1 Amortizacija 0,00 0,00
7.2 Prevrednotovalni poslovni odhodki pri 0,00 0,00
neopredmetenih sredstvih in opredmetenih
osnovnih sredstvih
7.3 Prevrednotovalni poslovni odhodki pri 0,00 0,00
obratovalnih sredstvih
8 Drugi poslovni odhodki 52,68 396,44
9 Finančni prihodki iz deležev 0,00 0,00
10 Finančni prihodki iz danih posojil 0,00 0,00
11 Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 0,00 0,00
12 Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov 0,00 0,00
finančnih naložb
13 Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 0,00 0,00
14 Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 0,00 0,00
15 Drugi prihodki 0,00 0,00
16 Drugi odhodki 0,00 0,00
17 Skupni prihodki 0,00 0,00
18 Skupni odhodki 52,68 396,44

Poslovni izid
19 Podjetnikov dohodek (17-18)
20 Negativni poslovni izid (18-17) 52,68 396,44

Vir: Ajpes 2010

39
Upravitelj, v skladu z določili ZFPPIPP, predlaga sodišču načrt poteka stečajnega
postopka. Predlog načrta poteka stečajnega postopka je narejen ob ugotovitvi, da v tej
zadevi ne bo prišlo do unovčenja premoženja v tem postopku, ampak v izvršilnem
postopku oziroma izterjavi terjatve, ki pa so zastarane. Dolžnik je ravno takrat zaposlen in
prejema stalne denarne prejemke v obliki plače in otroškega dodatka za mladoletne osebe.
Upoštevajoč omenjene okoliščine upravitelj meni, da ni možnosti, da bi v tem postopku
prišlo do oblikovanja stečajne mase in do unovčenja le-te, ker se bo premoženje stečajnega
dolžnika (nepremičnine) prodajalo v sklopu izvršilnega postopka, zato se predvideva, da bi
lahko bil stečajni postopek zaključen po poteku preizkusnega obdobja za odpust
obveznosti, t.j. 2. 3. 2014.

TABELA 12: OPIS OPRAVIL

Opis opravil Roki za izvedbo Sprememba načrta

poslov
Administrativna opravila (opiranje računa, 10.02.2010
vloge ob začetku stečaja, poizvedovanja)
Pridobivanje in pregled dokumentacije 30.04.2010
Preizkus prijavljenih terjatev 03.06.2010
Otvoritvena bilanca 03.06.2010
Izterjava terjatev
Zaključek preizkusa terjatev (sklep) 30.08.2010
Zaključek preizkusne dobe 02.03.2014
Zaključek stečajnega postopka 31.03.2010

Vir: Ajpes 2010

Predlog predračuna stroškov stečajnega postopka

Predračun stroškov je narejen ob predpostavki, da ne bo prišlo do unovčenja premoženja v

tem postopku, ampak v izvršilnem. Oblikovanje stečajne mase ne bo mogoče iz izterjave
dolžnikovih terjatev, ker dolžnik, sicer izkazuje terjatve, ki pa so zastarane.

Upravitelj predlaga sodišču predračun stroškov in sodišče to tudi potrdi. Bistveni stroški
nastanejo pri računovodskih in administrativnih stroških. Glede na vplačani predujem
3.490,00 EUR, omenjeni znesek ob sedanjem stanju stvari, zagotavlja pokritje le
minimalnih stroškov v višini 785,40 EUR in nagrade upravitelju v višini 704,60 EUR, ne
zagotavlja pa dodatnega nadomestila upravitelju za čas preizkusne dobe od 189,40 EUR do
473,50 EUR letno.

40
TABELA 13: PRIKAZ PREDRAČUNA STROŠKOV STEČAJNEGA POSTOPKA

A. TEKOČI STROŠKI Mesečno

1* Stroški upravitelja 400,00 EUR 8,00 EUR
1.1 Stroški prevoza (kilometrine, dnevnice) 400,00 EUR 8,00 EUR
1.2 Stroški pisarniškega poslovanja (telefonske storitve,… 0,00 EUR 0,00 EUR
2. Plače in druga nadomestila zaposlenih 0,00 EUR 0,00 EUR
3.* Stroški elektrike, vode, ogrevanja, telefona ter drugi 0,00 EUR 0,00 EUR
stroški v zvezi z uporabo poslovnih prostorov za
potrebe postopka
4.* Zavarovalne premije 0,00 EUR 0,00 EUR
5. Stroški objav 0,00 EUR 0,00 EUR
6. Pravni stroški v postopkih iz oddelka 5.6 ZFPPIPP 100,00 EUR 2,00 EUR
7.* Stroški računovodskih, administrativnih in drugih 820,00 EUR 16,40 EUR
storitev:
7.1 Računovodski stroški 470,00 EUR 9,40 EUR
7.2 Administrativni stroški 350,00 EUR 7,00 EUR
7.3 Odvetniški stroški 0,00 EUR 0,00 EUR
8.* Obveznosti iz naslova davkov in prispevkov 0,00 EUR 0,00 EUR
9. Drugi mesečni stroški 95,40 EUR 1,91 EUR
9.1 Stroški plačilnega prometa 45,40 EUR 0,91 EUR
9.2 Stroški poštnine, telefon 50,00 EUR 1,00 EUR
Skupaj 1.415,40 EUR 28,31 EUR

B. OBČASNI STROŠKI Po
predračunu
1. Stroški plačila terjatev upnikov po 2. odst. 289. čl. 0,00 EUR
ZFPPIPP
2 Stroški izpolnitve obveznosti po 2. odst. 265. čl. 0,00 EUR
ZFPPIPP
3 Stroški plačila razlike po 4. odst. 268. čl. ZFPPIPP 0,00 EUR
4 Stroški izpolnitve obveznosti na podlagi 316. in 317. 0,00 EUR
čl. ZFPPIPP
5 Stroški nalaganja denarnega dobroimetja 20,00 EUR
6 Stroški cenitve vrednosti premoženja 0,00 EUR
7 DDV, davek na promet nepremičnin 290,00 EUR
8 Drugi stroški stečajnega postopka 60,00 EUR
8.1 Stroški arhiviranja 50,00 EUR
8.2 Stroški sodnih taks 0,00 EUR
8.3 Drugi materialni stroški 10,00 EUR
8.4 Tarifa AJPES za objave 0,00 EUR
Skupaj 370,00 EUR
SKUPAJ (A+B) 1.785,40 EUR

Vir: Ajpes 2010

41
Seznam preizkušenih terjatev

Upravitelj je pri preizkusu terjatev ugotovil, da v nobenem primeru prijavljena terjatev ni

usklajena s knjigovodskim stanjem. Prav tako je ugotovil, da vodenje knjig pri dolžniku ni
bilo vestno in skrbno, zato predpostavlja, da so podatki upnikov o stanju odprtih terjatev
zanesljivejši. Poleg tega je upravitelj upošteval, da v tem stečajnem postopku ni na
razpolago sredstev za kakršne koli pravde za ugotovitev obstoja prerekanih terjatev.
Prerekane so samo tiste terjatve, pri katerih se je iz prijave ugotovil razlog za prerekanje
(zastarane terjatve, neupoštevano plačilo, napadno kategoriziranje terjatve v prednostne,
čeprav gre za navadno terjatev, napaka v obračunu obresti, terjatev nastala po zadetku
stečaja ...).

5.2.2 Zaključek stečajnega postopka

Davčna uprava RS (DURS) je predlagal postopek stečaja, ker po večletnem prizadevanju

za izterjavo neplačanih obveznosti ni bilo več drugih možnosti za poplačilo davčnega
dolga. S tem je hotel doseči prenehanje poslovanja subjekta, saj so se neplačane obveznosti
do države in drugih upnikov le povečevale. S stečajem se s trga »odstrani« nezdravi
subjekt. Z odpustom obveznosti pa so oškodovani upniki (tisti, ki nimajo prednostnih
terjatev), saj svojih terjatev ne morejo več uveljavljati v sodnih postopkih in to lahko
pomeni tudi insolventnost.

Glede na to, da dolžnik ne poseduje premoženja, s katerim bi se poplačale terjatve, upniki

ne morejo pričakovati poplačila svojih terjatev. Stečajni postopek se bo najverjetneje
kmalu zaključil (če se bo posebej še naprej vodil izvršilni postopek), ni pa možnosti
poplačila upnikov.
Na trgu je takih subjektov veliko, kar predstavlja nevarnost za solventnost drugih
subjektov v poslovanju, hkrati pa obveznost subjektov na trgu, da se pred sklepanjem
poslov prepričajo o boniteti partnerjev.

42
6 SKLEP

V svoji diplomski nalogi sem skušala slediti zastavljenim ciljem in sprejeti osnovne
trditve. Na podlagi mnenj pravnih strokovnjakov in izbranih člankov sem si izoblikovala
mnenje, ki sem ga dopolnila z raziskavami in zapisanimi podatki.

Veliko število zadolžitev fizičnih oseb temelji na nepoznavanju zakonitosti poslovanja z

denarjem. Nepoznavanje ni nujno povezano le s podjetništvom, lahko gre tudi za
nepoznavanje zakonitosti potrošniškega zadolževanja. Do prezadolženosti lahko pride
zaradi dogodkov, na katere posameznik nima vpliva, kot so smrt družinskega člana,
bolezni, invalidnosti in posledične nezmožnosti za delo.

Postopek osebnega stečaja naj bi omogočil insolventnim dolžnikom, da bi se rešili

finančnih bremen do svojih upnikov, zagotovila naj bi se jim socialna varnost. Posebej je
zanimiv in problematičen postopek odpusta dolga, kjer naj bi bil dolžnik oproščen
obveznosti in naj bi imel priložnost za nov začetek. Šele nadaljnja sodna praksa bo
pokazala ali se bodo napovedi o velikem številu osebnih stečajev uresničile.

Po dosedanjih statističnih podatkih se število osebnih stečajev v Sloveniji veča in

verjetnost je, da bo v nadaljnje tudi s podobnim trendom naraščalo, saj lahko vedno bolj
občutimo gospodarsko in finančno krizo s primeri stečajev v podjetjih, odpuščanjem
delavcev ter vedno večjo socialno stisko.

Ureditev osebnega stečaja v ZFPPIPP ima precejšnje pomanjkljivosti in nesoglasja, saj je

to novejši institut v Sloveniji, za katerega bo potreben čas. ZFPPIPP –A in ZFPPIPP–B
nikakor ne bo odpravil vseh neskladij osebnega stečaja, zato bi naj to nastal rutinski
postopek, kjer bi breme zapolnjevanja pomanjkljivosti prenašal sodnik, kar pa je po mojem
mnenju povsem nesprejemljivo.

Tako v primeru osebnega stečaja kot stečaja zapuščine gre za enako poplačilo upnikov in v
sorazmernem znesku iz premoženja dolžnika, vendar je primarni cilj osebnega stečaja
oprostitev obveznosti dolgov stečajnega dolžnika.

Po drugi strani pa se postavlja vprašanje, ali v Sloveniji že premoremo dovolj finančne

discipline in nadzora, da osebni stečaj ne bo postal novo orodje iznajdljivih malopridnežev,
s katerim bi se ti uspešno izogibali svojim upnikom. Prvi postopki osebnih stečajev že
potekajo, nekateri pričakujejo, da se bo njihov število letos zaradi finančne krize drastično
povečalo, vendar pa je treba po drugi strani upoštevati, da je osebni stečaj najbolj smiseln,
če dolžnik izpolnjuje tudi pogoje za odpis obveznosti, s čimer bi lahko dolgoročno uredil
svoj finančni položaj.

Dejstvo pa je, da kljub vsem pomanjkljivostim, ki jih še vedno ima postopek osebnega
stečaja v Sloveniji, pa je ZFPPIPP vsaj delno uredil to področje. Stečajnim dolžnikom je
prinesel možnost, da dosežejo odpust svojih obveznosti in obenem uredil položaj upnikov,
ki imajo nezavarovane terjatve, saj so ti v primeru stečaja poplačani istočasno in v enakih
deležih.

43
POVZETEK

Zaradi vse večje gospodarske krize, poslovnega neuspeha ali drugih vzrokov, se
prezadolženost posameznikov opazno veča. Marsikdo v svojem življenju zabrede v velike
finančne težave, katere je do leta 2008 reševal po svojih najboljših močeh. Za reševanje
tovrstnih problemov je s 1. oktobrom 2008 v uvedbo stopil postopek osebnega stečaja.
Tudi v Sloveniji je ta tema postala socialno družbeni problem, ki ga želijo z uvedba novega
Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja
vsaj delno odpraviti. Nov zakon namreč vključuje postopek osebnega stečaja in stečaja
zapuščine. Namen osebnega stečaja je poplačilo upnikov iz premoženja stečajnega
dolžnika. S tem se preprečuje nadaljnje zadolževanje prezadolžene osebe in tudi
povzročanje dodatnih dolgov.
Postopek osebnega stečaja že nekaj časa poznajo moderne insolvenčne ureditve, v Nemčiji,
Avstriji, ZDA in Franciji, kot tudi uredba Evropske unije. S sprejetjem tega zakona v
slovenskem prostoru se dokončuje usklajevanje slovenskega prava s pravom Evropske
skupnosti.

Ključne besede: insolventnost, osebni stečaj, fizične osebe, odpust dolga, stečajni dolžnik,
upnik.

ABSTRACT

Given the growing economic crisis, business failure or other causes the over-indebtedness
of individuals rises. Many people in their lives get into major financial difficulties which
they had to solve on their own up until 2008. In order to solve such problems, personal
bankruptcy proceedings were introduced on 1st October 2008. Even in Slovenia, this topic
has become a social problem of the society that is intended to be at least partially removed
by introduction of a new financial law of the insolvency proceedings and compulsory
winding-up. The new law does include a personal bankruptcy proceedings and the legacy
bankruptcy. The purpose of personal bankruptcy is a repayment of creditors from the assets
of the debtor's bankruptcy. This is to prevent further borrowing of over-indebted persons
and creation of a possible additional debt.
The process of personal bankruptcy has already been introduced in modern insolvency
regimes in Germany, Austria, USA and France, as well as to the regulation of the European
Union. Adoption of this law in Slovenia is completion of adapting Slovenian laws of
European Community.

Keywords: insolvency, personal bankruptcy, individuals, debt relief, bankruptcy debtor,

creditor.

44
7 VIRI IN LITERATURA

1. Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Objave v

postopkih zaradi insolventnosti 2009 (online). Available: http://www.ajpes.si
(maj 10, 2010).
2. Breznik, Mojca. 2010. Aktualna vprašanja in dileme vodenja postopka osebnega
stečaja z vidika upravitelja (online). Available:
http://www.planetgv.si/upload/htmlarea/images/prezentacije/dnevi_insolvencnega_
prava_10/Mojca_Breznik.pdf ( maj 27, 2010 ).
3. Breznik, Mojca. 2009. Vloga upravitelja v insolvenčnih postopkih (online).
Available: http://www.planetgv.si/upload/htmlarea/files/8.DFK/breznik-mojca.pdf (
april 28, 2010).
4. Dellinger, Markus., in Paul Oberhammer. 2004. Insolvenzrecht : eine einführung.
Wien: Manz'sche Verlags- und Universitatsbuchhandlung.
5. Davčni urad Republike Slovenije. Davčni urad Nova Gorica ( Online). Available:
http://www.durs.gov.si/ ( maj 2, 2010).
6. Edmond, John. (2009). Bankruptcy- Five Ways To Avoid
Bankruptcy.Lawyerintl.com.
(Onine). Available: http://ezinearticles.com/?Bankruptcy---5-Ways-to-Avoid-
Bankruptcy&id=169489 (maj 5, 2010).
7. Ferk, Barbara. 2007. Zadolževanje prebivalstva v Sloveniji. (Onine). Available:
Http://www.umar.gov.si./index.php?id=78&tx_ttnews%5Btt_news%5D=332&cHa
sh=707cd007de (april 28, 2010).
8. Ferk, Barbara. 2009. Kazalniki in merjenje (pre)zadolženosti posameznikov oz.
gospodinjstev. (Online). Available: http://www.stat.si/StatDnevi2009/Docs/Ferk-
Zadol%C5%BEenost_prispevek.pdf ( maj 30,2010).
9. Gerhardt, Maria. (2009) Consumer Bankruptcy Regimes and Credit Default in the
US and Europe: A comparative study. CEPS Working Document No. 318.
(Online). Available: http://aei.pitt.edu/11336/01/1887.pdf ( maj 22, 2010).
10. Ivanjko, Šime. 2005. Nujnost urejanja "osebnega" stečaja. Podjetje in delo 6/7:
1096-1108.
11. Ivanjko,Šime. 2007. Insolvenčno pravo in osebni stečaj : de lege ferenda. Podjetje
in delo 6/7: 1164-1175.
12. Ivanjko, Šime. 2008. Osebni stečaj in sodna oprostitev dolgov. Večer, 15. januar,
11.
13. Ivanjko,Šime. 2008a. Osebni stečaj kot nova finančna priložnost =Personal
bankruptcy as new financial opportunitie. Maribor: Univerza v Mariboru, Pravna
fakulteta.

45
14. Ivanjko, Šime. 2009. Osebni stečaj in stečaj zapuščine. Maribor: Pravna fakulteta
Univerze v Mariboru.
15. Jovanovič, Dušan, Darja, Novak, Krajšek in Dida Volk. 2008. Zakon o finančnem
poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju z navzkrižnim
navajanjem zakonodaje. Ljubljana: Planet GV.
16. Keresteš, Tomaž. 2009. Osebni stečaj potrošnika v slovenskem pravu in ekonomska
analiza spodbud. Lexonomica 2: 131-154.
17. Klačinski, Mihaela. 2009. Osebni stečaj-novost v Sloveniji. (Onine). Available:
http://www.academia.si/clanek/136-osebni-stecaj-novost-v-sloveniji/stran-1.html.
(maj 3, 2010 ).
18. Mihajlović, Slavko. 2007. Kaj če bankrotiram. (Onine). Available:
http://www.finance.si/181166/Kaj_%E8e_bankrotiram ( april 20, 2010 ).
19. Ministrstvo za pravosodje. 2008. Sodna statistika. Ljubljana: Ministrstvo za
pravosodje.
20. Ministrstvo za pravosodje. 2009. Sodna statistika. Ljubljana: Ministrstvo za
pravosodje.
21. Murgel, Jasna. 2009. ZFPPIPP: Poporodna faza postopka osebnega stečaja. Pravna
praksa 19: I-VIII.
22. Murgel, Jasna. 2010. Osebi stečaj podjetnika. Pravna praksa 8: 6-8.
23. Skubic, Zoran. 2007. Osebni stečaj zdaj!: ali kako Uredba Sveta št. 1346/2000
prezadolženemu slovenskemu državljanu že danes omogoča odpust osebnega
dolga. Pravna praksa 6: 6-7.
24. Slovenski računovodski standardi 2006 (2007). Ljubljana: Zveza računovodij,
finančnikov in revizorjev Slovenije.
25. Varanelli, Luigi. 2007. Osebni stečaj - od rovaša do odpusta obveznosti. Pravna
praksa 42/42: 6-8.
26. Varanelli, Luigi. 2008. Pasti in nevarnost osebnega stečaja, Pravna praksa 33: 6-8.
27. Volk, Dida. 2008. Osebni stečaj v Sloveniji in v izbranih državah EU. (Online).
Available:
http://www.planetgv.si/upload/htmlarea/files/VI.%20dnevi%20evropskega%20prav
a/DidaVolk.pdf ( april 28, 2010 )
28. V ZDA v veljavi nov zakon o stečaju (Online). Available:
http://www.finance.si/134562/V_ZDA_v_veljavi_nov_zakon_o_ste%E8aju (2005,
18. oktober).

46
29. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem
prenehanju. Uradni list Republike Slovenije, št. 126/2007.(Online). Available:
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2007126&stevilka=6413 (maj 24,
2010).
30. Zavod RS za zaposlovanje. Trg dela v številkah 2010 (online). Available:
http://www.ess.gov.si/trg_dela/trg_dela_v_stevilkah ( maj 20, 2010).
31. Zywicki, Todd. 2003. Why So Many Bankruptcies and What to Do About It: An
Economic Analysis of Consumer Bankruptcy Law and Bankruptcy Reform.
(Online). Available: http://papers.ssrn.com (maj 25, 2010).

47