Vilma Brodnik, Gregor Antoličič, Dragica Babič, Špela Frantar

ZGODOVINA 3
Dolgo 19. stoletje

Učbenik za zgodovino v 3. letniku gimnazij

Je zgodovina lahko učiteljica za življenje?

Obdobje dolgega 19. stoletja se začenja z razsvetljenskim pogledom na

svet in revolucijami tako na političnem (npr. ameriška in francoska revo-
lucija) kot gospodarskem področju (industrijska revolucija). Vse to je vpli-
valo na oblikovanje politične, gospodarske, kulturne in družbene podobe
sveta, v katerem živimo, v tem obdobju ima korenine tudi slovensko naci-
onalno oblikovanje. Zavedanje pomena dolgega 19. stoletja za sodobnost
nas spodbuja, da se podrobneje poglobimo vanj in ga raziščemo.
Tako kot predhodna učbenika, ki sta pokrivala obdobje do novega veka,
tudi Zgodovino 3 sestavljajo obvezne in izbirne teme. Znotraj obveznih
tem boš pridobil/-a temeljno znanje o politični, družbeni in gospodar-
ski podobi Evrope, vključno z današnjim slovenskim prostorom, izbirne
teme pa bodo znanje poglobile in razširile. Učbenik ti pri učenju nudi po-
trebno podporo.
Da je treba učenje načrtovati, te na začetku skupne poti opozori rubrika
Kje sem in kam grem 1 . K cilju te dodatno usmerijo naslovi poglavij; pod-
naslovi ter Ključne besede in besedne zveze 2 pa slikajo celostni pregled.
Časovni orientaciji znotraj poglavja služi časovni trak 3 . Viri* in naloge
ob njih 4 odpirajo vrata v preteklost. Naloge v rubriki Ključ do znanja 5
spodbujajo različne miselne procese, nudijo ti podporo pri samostojnem
učen­ju, iskanju bistva, povezovanju snovi med seboj in z lastnimi izku-
šnjami. Pripravljajo te na maturo in življenje. Na koncu vsakega poglavja
lahko z nalogami snov povzameš in preveriš, če si res na cilju 6 . Če želiš
postati še boljši poznavalec/-ka in raziskovalec/-ka preteklosti, pa poku-
kaj v rubriko Želim in zmorem več 7 .

Znanje je zaklad, v katerega se splača vlagati. V zgodbah iz dolgega 19.

stoletja boš nedvomno našel/-la še kak argument, zakaj je tako.

1. Nemirne vode Kako je Francozom uspelo ukiniti absolutno monarhijo? 1.4 1. Nemirne vode

Nemirne vode
2
Državni dolgovi od Ludvika XIV. do Ludvika XVI. Vir 1 Državni izdatki Vir 2 Delovanje Svete alianse (1820) Vir 4
Ključne besede
stari režim
državni stanovi
Kako je Francozom »Ko je bila bruhnila vstaja v kraljestvu obeh Sicilij, se je
sešel kongres v Opavi. ‚Visoki zvezani suvereni‘ so se ta-
veličanstvu, kralju obeh Sicilij, napravili korak, ki je bil
nemalo sposoben, odstraniti vsak dvom o mišljenju in

uspelo ukiniti absolutno

4
koj načeloma izrekli, da je po blazni sekti zasnovana in namenih združenih dvorov. Izkratka, zvezani monarhi
narodna skupščina
ustavodajna skupščina
po nezvestih vojakih izvedena revolucija, kakor tudi iz so hoteli imeti na svoji strani kralja Ferdinanda (op. si-
napad na Bastiljo nje izhajajoči prevrat postavnih razmer, na katerih me- ciljski kralj), ki naj bi s svojim imenom zakrival silo, ka-

monarhijo?
francoska revolucija sto je stopila gola anarhija, v nasprotju z načeli, kate- tera se je nameravala uporabiti. Zategadelj je pisal dne
Deklaracija o pravicah človeka in ra so visoki vladarji že tolikokrat in glasno objavili, to 20. novembra 1820. leta cesar Franc svojemu gospodu
drugo
državljana je z načeli reda, pravice, nravnosti in sploh prave bla- bratu in jako čislanemu tastu v Neapolj posebno pismo,
vojska
ustavna monarhija ginje narodov. Istotako so ‚zvezani monarhi‘ soglasno v katerem je poudarjal, da bi se združeni vladarji čutili
dvor
jakobinci bili mnenja, da je revolucija v Neapolju nevarna javni srečne, ko bi ob sodelovanju z njega veličanstvom mo-
Državni dolgovi od Ludvika XIV. do Ludvika XVI. plemiške pokojnine
zakonodajna skupščina Francoska družba je bila sredi 18. stoletja Kronika človeštva. Ljubljana. Mladinska knjiga, 1996. Str. 605. obresti
varnosti v drugi Italiji in z vzdrževanjem miru po Evro- gli izpolniti dolžnosti, naložene jim po sveti aliansi. ‚V ta
»družba številnih nasprotij« pi nezdružljiva. Sklenili so torej, da je vse, kar se je na namen predlagamo Vašemu veličanstvu, z nami se se-
Neapoljskem pripetilo, zopet odstraniti, če ne izlepa, pa stati v mestu Ljubljani. Vaša navzočnost, sire, pospeši
Raziskujem z viri izgrda. Da bi bilo vse čedneje videti, so visoki vladarji tako potrebno sprijaznjenje.‘«
Sredi 18. stoletja se je Francija znašla v hudi družbeno-politični in go- po ‚zrelem‘ posvetovanju v Neapolju, in sicer pri njega Ivan Tavčar: Izza kongresa. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1955 (Zbra-
• Čemu so Francozi namenjali največ državnih izdatkov?
Ključ do znanja spodarski krizi. Državni dolg je iz leta v leto strmo naraščal. Kraljeva dru- no delo, 5), str. 10.
• Pojasni, zakaj je bilo vzdrževanje vojske tako potratno.
• Francija je bila v tem času žina na čelu z Ludvikom XVI. je bila nepriljubljena med ljudstvom in je • S pomočjo letnic v Viru 1 ugotovi, kateri zgodovinski dogodki so povzročili porast državnih dolgov.
absolutna monarhija. Pono- veljala za razsipno. Dodatno so državne izdatke bremenili številni voja- Raziskujem z viri
vi značilnosti absolutne mo-
ški neuspehi, med drugimi tudi vojaško posredovanje v Severni Ameriki • Kje je potekal kongres Svete alianse, ki ga opisuje Vir 4? Pojasni namen tega kongresa.
narhije.
(glej str. XX). Gospodarstvo je močno zaostajalo za angleškim, moderni- • Utemelji, zakaj se »zvezani monarhi« niso ozirali na prebujanje nacionalnih in liberalnih čustev in so jih s silo zatirali.
• Opiši Versailles in pojasni, za- Stanovska družba v Franciji Vir 3
zacijo pa so zavirale številne fevdalne ovire, kot so velike dajatve in ca- • Eden izmed kongresov Svete alianse je bil sklican tudi v Ljubljani. Razišči, kaj še danes spominja na ta zgodovinski
kaj je bil potraten za vzdrže-
dogodek.
Eugène Delacroix: Svoboda vodi ljudstvo, 1830, Louvre, Pariz

vanje. rine. Industrializacijo je bilo zaslediti le v določenih panogah, kot je npr.

Število Zemljiška • Ali bi lahko delovanje Svete alianse primerjali z delovanjem kakšne današnje mednarodne organizacije? Odgovor
• Kako je industrijska revoluci- predilna proizvodnja. Domača proizvodnja je propadala tudi na račun Stan Sestava Privilegiji
prebivalstva posest utemelji.
ja vplivala na gospodarstvo trgovinskega sporazuma z Veliko Britanijo, ki je omogočal uvoz cenejših
evropskih držav na celini? Prvi • približno 130.000 duhovščina – • lastno sodstvo,
britanskih izdelkov. Ker zaradi slabih letin kmetje niso pridelali dovolj
• Pojasni, zakaj in kako so raz- stan do 150 000 visoka in nižja • oproščeni plače-
hrane za vse prebivalstvo, so cene kruha močno narasle. Življenje rev-

5
svetljenci kritizirali stari re- • 0,5 % prebivalcev vanja davkov, 10%
žim. nejših so pestile še nizke mezde in visoka stopnja brezposelnosti. Vso • nadzor nad šol- Sem na cilju? Želim in zmorem več
politično moč sta imela v rokah plemstvo in duhovščina s številnimi pri- stvom
• S kakšnim namenom so se države zmagovalke • Dunajski kongres je prvi odredil prepoved trgo-
vilegiji, medtem ko je bilo meščanstvo kljub gospodarski moči odrinje- Drugi • približno 350.000 plemstvo – dvorno • pravica do noše- nad Napoleonom zbrale na Dunaju? vanja s sužnji. Razišči, kdaj je bilo suženjstvo do-
no od političnega odločanja. Številni meščani so sledili razsvetljenskim stan do 400.000 in podeželsko nja orožja,
25–30 % • Pojasni glavna načela dunajskega kongresa. končno odpravljeno.
• 1,5 % prebivalcev • oproščeni plačeva- • Opiši ozemeljske spremembe, ki so nastale po • V času dunajskega kongresa je Dunaj postal po-
idejam in opozarjali na politično-socialne (ne)pravice, zlasti na problem
Kje sem in kam grem? nja večine davkov dunajskem kongresu. membno mesto diplomacije in kulture. Zaradi ve-
neenake obdavčitve prebivalstva.
Eugène Delacroix je leta 1830 naslikal Marianne – poosebitev svobode, ki vodi ljudstvo. Goloprsi in bosonogi žen- Politična karikatura o družbenih Tretji • približno 25 do bankirji, zdravniki, • Ovrednoti delo Svete alianse. likega števila pomembnih evropskih politikov in
ski lik z bajonetom v levi roki in dvignjeno zastavo, trobojnico, v desni, je postal francoski nacionalni simbol. Tako Ludvik XVI. razlikah v francoski družbi stan 27 milijonov odvetniki, uradniki, • Pojasni dolgoročne posledice francoske revoluci- diplomatov, ki so tam živeli in se srečevali v času
Marija Antoaneta
Stari režim ali »ancien régime«, • 98 % prebivalcev je. trajanja kongresa, so prirejali številne plese, kon-
kot Marianne simbolizira nemiren duh časa, tudi tema Nemirne vode simbolizira revolucionarno obdobje med leti Bibliothèque nationale de Fran- kmetje, obrtniki, 60–65 %
1776 in 1848.
ki je označeval francoski politični ce, 1789
trgovci, podeželski certe in gledališke predstave. V tem času se je s

6
Spoznal/-a boš nemirno obdobje poznega 18. stoletja, ki je z revolucionarnim dogajanjem v Severni Ameriki in in družbeni sistem, se uporablja delavci idr. skladateljema Johannom Straussom starejšim in
kasneje v Franciji vplivalo na evropske politične, družbene in gospodarske spremembe prve polovice 19. stoletja. tudi za opis zgodovinskih obdobij kasneje Johannom Straussom mlajšim uveljavil
Moč absolutnih monarhov je bledela in poskusi ohranjanja privilegijev plemstva in duhovščine niso bili uspešni. drugih držav, ki so podobno kot dunajski valček. Leta 2017 ga je na seznam av-
Konservativna načela so se umaknila pod težo liberalnih in nacionalnih zahtev. Bogato meščanstvo je zahtevalo Raziskujem z viri strijske nesnovne kulturne dediščine uvrstil UNE-
Francija doživele dramatične po-
politične pravice, novonastalo delavstvo pa se je na krilih industrializacije počasi vključevalo v politično življenje. • Opiši politično karikaturo. Identificiraj posameznike na sliki in stan, ki ga predstavljajo. SCO. Ugotovi, zakaj je dunajski valček sprva veljal
litične spremembe, in je ponazar-

7
Na kakšnih temeljih se je gradila nova Evropa? Kako so vladarji skušali ohranjati stari režim ali »ancien régime«? • Pojasni, po čem se stanovi razlikujejo. za pohujšljiv ples.
Kdo je izgubil vpliv in kdo ga je pridobil? Vse to boš odkrival/-a v tej temi.
Antoine-François Callet: Ludvik XVI., kralj Francije jal ogromne politične in družbe- • Pojasni, ali sta bila prvi in drugi stan homogena ali znotraj vsakega obstajajo družbene (premoženjske) razlike.
in Navarre, 1789, Versajska palača, Versailles
• Vživi se v vlogo plemiča in meščana na začetku in sredi 19. stoletja. Kako negotova je bila tvoja prihodnost? Ka-
Elisabeth Louise Vigée-Lebrun: Marija Antoaneta
z otroki, 1787, Versajska palača, Versailles
ne razlike – tako med stanovi kot • Utemelji, kateri stan je nosil v državi vsa davčna bremena.
tere spremembe si doživljal/-a in kako se je spreminjal tvoj družbeno-politični položaj? 1754–1793 znotraj njih. Prebivalstvo je bilo • Vživi se v vlogo francoskega kmeta in napiši kratko pismo kralju, v katerem izražaš svoje nezadovoljstvo.
1755–1793
• Razmisli, zakaj vladarji niso želeli korenitnih sprememb, predvsem zakaj se niso ozirali na liberalne in nacional- kralj iz dinastije Burbonov, v času ame- razdeljeno na tri stanove, ki so se • Mnogi razsvetljenci so izhajali iz drugega stanu, a so kljub temu zahtevali enako razdelitev bogastva in politične
ne zahteve. riške revolucije podpiral ameriške kolo- kraljica Francije, najmlajša hči Marije med seboj razlikovali po privilegi- moči. Marquis de Condorcet, ki je zagovarjal enake pravice za vse ljudi ter odpravo suženjstva, se je celo odpovedal
• Kaj meniš, da bi moral/-a vedeti o temi Nemirne vode? Načrtuj svoje učenje. niste, ponovno sklical državne stanove Terezije (glej str. XX) jih, pravicah in dolžnostih. svojemu nazivu. Z različnih zornih kotov oceni, kako plemenito je bilo njegovo dejanje.

1
5 20 21 42

3
5
1778 1789 1792 1918 1778 1814 1821

1780 1790 1800 1810 1820 1830 1840 1850 1860 1870 1880 1890 1900 1910 1918 1780 1790 1800 1810 1820 1830 1840 1850 1860 1870 18

* Zemljevidi so didaktično prilagojeni in prikazujejo samo kraje in vsebine, s katerimi se boš srečal/-a v učbeniku.

2
Kazalo
Obvezne teme
1 Nemirne vode
1.1 Kaj je prineslo dolgo 19. stoletje?
1.2 Kako se je v razsvetljenstvu spremenil pogled na državo in posameznika v družbi?
1.3 Kako so si Američani izborili neodvisnost?
1.4 Kako je Francozom uspelo ukiniti absolutno monarhijo?
1.5 Kako je Francozom uspelo oblikovati republiko?
1.6 Kako je Napoleon skušal osvojiti Evropo?
1.7 Kako se je po Dunajskem kongresu na novo oblikoval politični zemljevid Evrope?
1.8 Zakaj so družbene in politične spremembe vodile v liberalna in nacionalna gibanja?
1.9 Kako so se nacionalna in liberalna gibanja razvijala v Osmanskem imperiju?
1.10 Kako je potekal razvoj nacionalnih in liberalnih gibanj v Zahodni in Srednji Evropi med letoma 1815 in 1848?
1.11 Kako je revolucija leta 1848 vplivala na podobo Evrope?

2 Vzpon meščanstva in uveljavitev parlamentarizma

2.1 Kako sta se razvijala ustavnost in parlamentarizem do leta 1848?
2.2 Katere ideologije in politične stranke so se pojavile v 19. stoletju?
2.3 Kako je potekala združitev nemškega ozemlja?
2.4 Kako je potekala združitev Italije?
2.5 Kako se je spremembam prilagodila habsburška monarhija?
2.6 Kako se je spremembam prilagodila Rusija?
2.7 Zakaj je Balkanski polotok postal sod smodnika?
2.8 Anglija in Francija

3 Prva svetovna vojna in versajska Evropa

3.1 Kako je prišlo do razmaha imperializma in kolonialne delitve sveta?
3.2 Zakaj je imperializem svet zapeljal v vojno?
3.3 Kako so prvi spopadi vodili v svetovno vojno?
3.4 Kako se je velika vojna razširila v svetovni spopad in kako končala?
3.5 Ali so mirovne konference versajski Evropi prinesle mir?

4 Slovensko nacionalno oblikovanje

4.1 Kako so reforme Marije Terezije in Jožefa II. spremenile življenje na Slovenskem?
4.2 Kakšni so bili začetki slovenskega narodnega gibanja?
4.3 Kako so Francozi spodbudili slovensko narodno gibanje?
4.4 Kako se je narodno gibanje razvijalo v predmarčni dobi?
4.5 Kako revolucionarno je bilo leto 1848 v slovenskih deželah?
4.6 Kaj so dosegli Slovenci v času neoabsolutizma?
4.7 Kako se je v ustavni dobi obnovilo politično življenje?
4.8 Kako se je v drugi polovici 19. stoletja krepila narodna zavest?
4.9 Kako so nastale slovenske politične stranke in kakšni so bili njihovi programi?
4.10 Industrializacija na Slovenskem
4.11 Slovensko podjetništvo in obrtništvo
4.12 Značilnosti družbe – kmetje, delavci in meščanstvo
4.13 Agrarna kriza in izseljevanje
3
4.14 Slovenci pred prvo svetovno vojno
4.15 Zakaj si take vojne niso predstavljali?
4.16 Kakšno je bilo življenje v zaledju soške fronte
4.17 Konec vojne in nova politična stvarnost

Izbirne teme
5 Blišč in beda industrializacije
5.1 Zakaj se je industrijska revolucija začela v Angliji?
5.2 Zakaj sta ekonomski in politični liberalizem povezana z industrijsko revolucijo?
5.3 Kako se je širila industrializacija v več valovih
5.4 Zakaj se je pojavilo socialno vprašanje in kako je potekalo delavsko gibanje?
5.5 Kako so si ženske prizadevale za enakopravnost?
5.6 Zakaj je rast prebivalstva povzročila migracije in urbanizacijo?
5.7 Zakaj govorimo o blišču in bedi industrializacije?

6 Vsakdanje življenje v 19. in na začetku 20. stoletja

6.1 Kako je industrializacija vplivala na družino, vzgojo otrok in sistem vrednot?
6.2 Kakšno je bilo življenje v industrijskih velemestih in provincialnih mestih?
6.3 Kakšen je bil pomen šol in izobraževanja?
6.4 Kako se je poleg letine uveljavila množična kultura?
6.5 Vloga znanosti

7 Razvoj družbe na Slovenskem v 19. in začetku 20. stoletja

6.1 Položaj kmetov in delavcev ter vsakdanjik (bogati, revni), meščanstvo (izobraženci, podjetniki)
6.2 Pomen širjenja šolstva
6.3 Zamolčana polovica – položaj žensk
6.4 Dosežki slovenske znanosti in kulture
6.5 Širjenje urbanizacije na slovenskem ozemlju

8 Stičišča kultur v 19. in začetku 20. stoletja

8.1 Narodna in protikolonialna gibanja
8.2 Evropa in Bližnji vzhod
8.3 Azijske dežele in družbe pred evropsko kolonialno ekspanzijo in širitev kolonialne oblasti
8.4 Indija
8.5 Japonska – nova velesila, nazadovanje Kitajske
8.6 Avstralija in Nova Zelandija
8.7 Severna Amerika, industrializacija in migracije
8.8 Državljanska vojna v ZDA
8.9 Kolonizacija ameriškega Zahoda
8.10 Boj južno- in srednjeameriških kolonij za neodvisnost, politična nestabilnost

4
Nemirne vode

Eugène Delacroix: Svoboda vodi ljudstvo, 1830, Louvre, Pariz

Kje sem in kam grem?
Eugène Delacroix je leta 1830 naslikal Marianne – poosebitev svobode, ki vodi ljudstvo. Goloprsi in bosonogi žen-
ski lik z bajonetom v levi roki in dvignjeno zastavo, trobojnico, v desni, je postal francoski nacionalni simbol. Tako
kot Marianne simbolizira nemiren duh časa, tudi tema Nemirne vode simbolizira revolucionarno obdobje med leti
1776 in 1848.
Spoznal/-a boš nemirno obdobje poznega 18. stoletja, ki je z revolucionarnim dogajanjem v Severni Ameriki in
kasneje v Franciji vplivalo na evropske politične, družbene in gospodarske spremembe prve polovice 19. stoletja.
Moč absolutnih monarhov je bledela in poskusi ohranjanja privilegijev plemstva in duhovščine niso bili uspešni.
Konservativna načela so se umaknila pod težo liberalnih in nacionalnih zahtev. Bogato meščanstvo je zahtevalo
politične pravice, novonastalo delavstvo pa se je na krilih industrializacije počasi vključevalo v politično življenje.
Na kakšnih temeljih se je gradila nova Evropa? Kako so vladarji skušali ohranjati stari režim ali »ancien régime«?
Kdo je izgubil vpliv in kdo ga je pridobil? Vse to boš odkrival/-a v tej temi.
• Vživi se v vlogo plemiča in meščana na začetku in sredi 19. stoletja. Kako negotova je bila tvoja prihodnost? Ka-
tere spremembe si doživljal/-a in kako se je spreminjal tvoj družbeno-politični položaj?
• Razmisli, zakaj vladarji niso želeli korenitnih sprememb, predvsem zakaj se niso ozirali na liberalne in nacional-
ne zahteve.
• Kaj meniš, da bi moral/-a vedeti o temi Nemirne vode? Načrtuj svoje učenje.

5
5
 1. Nemirne vode

Ključne besede
dolgo 19. stoletje Kaj je prineslo
dolgo 19. stoletje?
Ključ do znanja Dolgo 19. stoletje stoji na izteku novega veka in pomeni prelomno
• S časovnim trakom prikaži svo- dobo v človeški zgodovini. Nikdar prej ni v tako kratkem času prišlo do
je poznavanje novega veka. tako velikih sprememb. Francoska revolucija, napoleonska doba, indu-
• Navedi primer države, ki je strijska revolucija, razmah nacionalnih gibanj, razvoj parlamentarizma,
v novem veku dobila parla- pojav političnih strank itd. so samo nekateri dogodki in procesi tega
ment.
časa. Rekli bi lahko, da se je dolgo 19. stoletje začelo z revolucijama v
• Kateri/-e jezik/-e so na Slo-
venskem uporabljali v šolah Ameriki in Franciji, končalo pa s koncem prve totalne vojne v človeški
in uradih do 18. stoletja? zgodovini. Spremembe, ki jih je prineslo dolgo 19. stoletje, si lažje pred-
stavljamo na primeru življenja avstrijskega cesarja Franca Jožefa.

Življenje Franca Jožefa (1830–1916) v prizmi dolgega 19. stoletja Vir 1

Franc Jožef se je rodil v času, ko je knez Metternich s
trdo roko preprečeval vsak odpor proti obstoječemu
stanju (več na str. XX). Leta 1848 so revolucije v Evropi
pripeljale do pomembnih političnih sprememb. Takrat
je Franc Jožef postal cesar Avstrijskega cesarstva, in če-
prav je zavladal s trdo roko, se hrepenenjem ljudskih
množic po soustvarjanju političnega življenja ni mogel
dolgo zoperstavljati. V času svojega življenja je tako od
neoabsolutistične vladavine doživljal širjenje liberalnih
gibanj in nastajanje političnih strank. Prav pod njego-
vo vladavino je tudi habsburška monarhija dobila par-
lament. Politično življenje v Avstro-Ogrski je doživelo

1778 1780 1790 1815 1830 1835

kubiz
razsvetljenstvo bidermajer
barok in rokoko romantika
neoklasicizem

1846
France Prešeren:
1781 1789–1794 1804 1815–1848 1830–1916 Poezije
Wattov izum francoska revolucija Napoleon Metternichov Franc Jožef
parnega stroja se razglasi absolutizem
za francoskega 1829 1848
1776 cesarja Stephenson: leto revolucij
13 kolonij v Ameriki Raketa
razglasi neodvisnost program
Zedinjena Slovenija
1809–1811
Ilirske province 1830
junijska revolucija

1815
dunajski kongres

6
1778
 Kaj je prineslo dolgo 19. stoletje? 1.1

svoj vrhunec leta 1907 s sprejetjem splošne in enake moške volilne pravice.
V obdobju vladavine cesarja Franca Jožefa so se tudi dokončno izoblikovale
slovenska narodna zavest in nacionalne zahteve, kot npr. enakopravnost slo-
venščine v šolah in uradih.
Franc Jožef je v toku svojega življenja ob drastičnih političnih in družbenih
spremembah doživljal tudi dotlej nepojmljive spremembe na področju vsak-
danjega življenja. Potovanje s kočijo so lahko nadomestile vožnje z vlakom in
avtomobilom, proti koncu svojega življenja pa bi lahko tudi letel. Medtem ko
je v svoji mladosti večere preživljal ob svetlobi sveč, je na prelomu 19. v 20.
stoletje njegov dom že razsvetljevala električna svetloba. Po dvorcu Schön-
brunn jo je napeljal izumitelj žarnice, Thomas Alva Edison (glej str. XX). Ob
pismih se je lahko sporazumeval tudi s pomočjo telegrafa in telefona. Visoki
Osebni arhiv Igorja Vodnika, Maribor
starosti, ki jo je Franc Jožef dočakal, umrl je v 86. letu, je morda botroval tudi
napredek na področju medicine. Spreminjala se je tudi umetnost. Medtem
ko si je cesar v mladosti lahko ogledoval slike v slogu historičnega slikarstva,
v sklopu katerega so bili upodobljeni tudi njegovi slavni predniki, je lahko
proti koncu svojega življenja užival ob slikah Maneta, Picassa in drugih ume-
tnikov.
Gregor Antoličič (ur.): Franc Jožef. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2016, in drugi viri.

Raziskujem z viri
• Koliko let je živel Franc Jožef? Koliko let je vladal?
• Dopolni časovni trak na dnu strani s pomembnejšimi gospodarskimi, družbenimi, političnimi in kulturni-
mi spremembami, ki so se zgodile v času življenja Franca Jožefa in njegovih staršev. Za vsako področje navedi vsaj še
eno spremembo, ki je Vir 1 ne navaja.
• Navedi nekaj sprememb na različnih področjih, ki so se zgodile med tvojim življenjem ali življenjem tvojih staršev.
Navedi tudi nekaj sprememb, ki so se zgodile v času življenja poljubne osebe iz starejših obdobij zgodovine. Kaj ugo-
tavljaš?

1860 1880 1885 1900 1905 1907 1914 1918

zem sodobnost
realizem
impresionizem
simbolizem
postimpresionizem
secesija
ekspresionizem
Bachov absolutizem
1857 1878 1885 1894
odprtje železniške
proge Dunaj–Trst
berlinski
kongres
izum bencinskih
motorjev z notranjim
prva javna
električna
kubizem
izgorevanjem razsvetljava
na Slovenskem
1859 1903
Charles Darwin: O izvoru vrst prvi polet
fotografija z letalom 1908 1914–1918
telefon avstrijska prva svetovna
uvedba dualizma v habsburški monarhiji (Avstro-Ogrska) 1889 aneksija vojna
združitev Italije Eifflov stolp Bosne in
združitev Nemčije Hercegovine

7
 1. Nemirne vode

Za slovensko zgodovino se pomen dolgega 19. stoletja kaže tudi v ra-

zvoju nacionalnih gibanj. Medtem ko je bila pred tem v zavesti posame-
znika močno zasidrana lokalna pripadnost kraju oziroma deželi, so na-
cionalna gibanja, razmah kulture, literature, nastajanje političnih strank
itd. pripomogli k nastanku narodne zavesti. Enakogovoreči, enakoveru-
joči, enakorazmišljajoči posamezniki so se vedno bolj čutili povezane
in na tej podlagi začeli nastopati kot narod. Narodna zavest je posta-
la ključna pri izoblikovanju naroda v homogeno enoto, ki je prek svo-
jih predstavnikov lahko skupaj nastopila proti zunanjim nasprotnikom.
Duh časa, ki nas bo popeljal v dolgo 19. stoletje, je nakazoval nov misel-
ni tok – razsvetljenstvo. Nove ideje so nato počasi ustvarile okoliščine, v
katerih je tako v Ameriki kot tudi v Evropi prišlo do izbruha revolucij, ki
so v temeljih spremenile dotedanji družbeni red in tlakovale pot vsem
tistim tokovom, ki so zaznamovali dolgo 19. stoletje.

Sem na cilju?
• Opredeli pojem dolgo 19. stoletje.
• Kaj je po tvojem mnenju vodilo v hitre spremembe, značilne za dolgo
19. stoletje?
• Razmisli in navedi nekaj predlogov, kaj se v tem obdobju ni spreme-
nilo (kontinuiteta).
• Katero obdobje sledi novemu veku? Kateri dogodek postavljamo za
mejnik med obdobjema?
• Navedi nekaj dogodkov, nekaj pojavov in nekaj procesov, značilnih za
dolgo 19. stoletje.
• V čem se po tvojem mnenju razlikuje dolgo 19. stoletje od predhodnih
obdobij, tj. obdobij novega in srednjega veka?

8
1778 1780
 Kako se je v razsvetljenstvu spremenil pogled na državo in posameznika v družbi? 1.2

Kako se je v Ključne besede

in besedne zveze
naravne pravice

razsvetljenstvu spremenil delitev oblasti

razsvetljenstvo
naravno pravo

pogled na državo in ideja o suverenosti ljudstva

družbena pogodba
revolucija

posameznika v družbi?
Razsvetljenstvo je temeljilo na naravnih pravicah
Ključ do znanja
posameznika
• Naštej in opiši značilnosti ab-
solutizma.
Od 16. stoletja dalje so mnogi evropski vladarji vladali v skladu z nače- • Kaj že veš o razsvetljenstvu?
lom božjega prava in bili neodvisni od drugih političnih institucij. Svojo • Utemelji, kako se je z razsve-
monarhično oblast so krepili s pomočjo absolutizma. tljenstvom spremenila vloga
vladarja v državi.
Pogled na vladarja in njegovo vlogo v državi se je od 17. stoletja da- • Katera so načela božjega pra-
lje postopoma spreminjal. Prve ideje o drugačni vlogi vladarja je podal va?
• Na časovni trak umesti po-
John Locke, ki je opredelil temeljne človekove naravne pravice (ena- membnejše družbeno-politič-
kost, svoboda, pravica do nedotakljivosti osebe in lastnine) in prvi po- ne in kulturno-znanstvene do-
dal idejo o delitvi oblasti na zakonodajno in izvršilno. Z delitvijo oblasti godke, osebe in izume 17. in
bi se vladarju preprečila zloraba oblasti, ki je bila značilna za abolutistič- 18. stoletja.
ni sistem vladanja, in ljudem omogočilo spoštovanje njihovega narav-
nega stanja. Ker je Locke živel in deloval ravno v času usmrtitve angle-
škega kralja in kasnejše angleške državljanske vojne (1642–1651), je bil
očividec številnih političnih sprememb. Menil je, da vladar s tiranstvom
izgubi pravico do oblasti.

Locke o naravnem stanju (1689) Vir 1

»Naravnemu stanju vlada naravno pravo, ki obvezuje vse; in razum, ki je to

pravo, vse ljudi, če le želijo prejeti njegov nasvet, uči, da so vsi enaki in ne-
odvisni, in zato ne sme nihče škodovati življenju, zdravju, svobodi ali ime-
tju drugega. […] Da bi pri vseh ljudeh zadržali poseganje v pravice drugih Raziskujem z viri
in vzajemno povzročanje hudega in bi bil spoštovan naravni zakon, ki hoče • Pojasni, kako je Locke
mir in ohranitev vseh ljudi, je v tem stanju izvajanje naravnega prava polo- opisoval naravno stanje.
ženo v roke vsakega človeka in zato ima vsak pravico, da kršilce tega zakona Kdo je bil po njegovem mnenju
kaznuje, kolikor je potrebno, da prepreči njegovo kršenje. […] Na ta način v podvržen naravnemu stanju?
naravnem stanju človek pridobi oblast nad drugimi, vendar ne absolutne ali • Katere naravne pravice prepoznaš
samovoljne oblasti […], ampak oblast, da mu povrne v obsegu, ki ga miren v odlomku?
razum in vest narekujeta kot sorazmernega njegovemu postopku.« • Utemelji, ali se Locku abolutizem
John Locke: Dve razpravi o oblasti; Pismo o toleranci. Ljubljana: Krtina, 2010, str. 138–139. zdi primeren način vladanja.

9
1918
 1. Nemirne vode
John Locke
John Greenhill: John Locke, 1672–1676
Nacionalna portretna galerija, London
1632–1704
angleški empiristični mislec, član Kra-
ljeve družbe (Royal Society), soobliko-
valec ideje družbene pogodbe in deli-
tve oblasti
izbrana dela: Pisma o toleranci, Dve raz-
pravi o oblasti, O človeškem razumu
Ključ do znanja
• Naštej nekatere naravne pravi-
ce posameznika.
• Pojasni, zakaj se je razsvetljen-
stvo najprej razvilo na Nizo-
zemskem in v Angliji, ne pa v
Franciji. Osredotoči se na go-
spodarske, politične in druž-
bene okoliščine.
François-Marie Arouet – Voltaire
Nicolas de Largillière, 1724–1725,
Muzej Carnavalet, Pariz
1694–1778
francoski pesnik, pisatelj, filozof, zgo-
dovinar
zagovarja svobodo veroizpovedi, kriti-
zira Cerkev, zaprt v Bastiliji
izbrana dela: Kandid ali optimizem, An-
gleška pisma, Filozofska pisma
10
1778 1780
Na teh temeljih se je v 18. stoletju razvilo razsvetljenstvo, filozofsko-
-kulturno gibanje (glej Zgodovino 2, str. 63–66), ki se je zavzemalo za na-
ravne pravice posameznika in poudarjalo kritično moč razuma, ki daje
človeku možnost, da spozna in razloži svet okoli sebe. V tem času se je
hkrati z novimi znanstvenimi dognanji spremenil pogled na svet, kakr-
šnega ga je dolga stoletja videla in zagovarjala Cerkev.
Razsvetljenstvo se je najprej razvilo v Veliki Britaniji in na Nizozemskem,
kjer sta bila meščanstvo in plemstvo že izenačena (glej Zgodovino 2, str.
63–66) ter je gospodarski napredek sledil političnim spremembam. Naj-
vidnejši predstavniki razsvetljenstva pa so postali francoski filozofi.
Ideje francoskih razsvetljencev so odsevale družbene
in politične težave francoskega naroda
Francoski misleci (npr. Diderot, Montesquieu) so opisovali takratno ne-
pravično francosko družbo in v svojih spisih močno kritizirali navade
francoske duhovščine in plemstva. Mnogi med njimi so imeli stike z
vplivnimi evropskimi vladarji (npr. s Friderikom II. iz Prusije in Katarino II.
Veliko iz Rusije), zlasti Voltaire, ki je posebno pozornost posvetil svobo-
di vesti in verski toleranci. Močno je obsojal versko nestrpnost, ki je bila
po njegovem mnenju posledica vraževernosti in pretirane religioznosti.
V Enciklopediji, ki so jo pod budnim očesom Denisa Diderota in Jeana
Baptista le Rond d‘Alamberta izdajali v Franciji več kot 20 let (glej tudi
Zgodovino 2), so že v prvem zvezku zapisali, da vladar ne pridobi pravi-
ce do vladanja od Boga ali po naravi (po božjem pravu), ampak od dru-
gih ljudi, ki imajo pravico po naravnem pravu, da si glede svoje odloči-
tve premislijo.
Enciklopedija o naravni enakosti ljudi Vir 2
»Naravna enakost ljudi je načelo, ki ga nikoli ne smemo izgubiti izpred oči.
V družbi je temeljno načelo, ki ga potrjujeta filozofija in vera. Če se zdi, kot
da obstaja med ljudmi neka na družbeni položaj oprta neenakost, tedaj
je bila vpeljana le za to, da bi ljudje v svojem trenutnem razvojnem stanju
bolje dosegli skupni cilj, ki je v tem, da bi bili toliko srečni, kolikor dovoljuje
minljivo bivanje.«
Kronika človeštva. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996. Str. 566.
Raziskujem z viri
• Kako ideja enciklopedistov sovpada z Lockovo idejo naravnega
stanja?
• Pojasni, zakaj so enciklopedisti poudarjali zamisel o naravni enakosti ljudi.
Utemelji, ali je dandanes to načelo povsod v svetu upoštevano.
• Koga po tvojem mnenju prikazujejo in predstavljajo figure pod Razumom
na naslovnici Enciklopedije (Vir 3)?
 Kako se je v razsvetljenstvu spremenil pogled na državo in posameznika v družbi? 1.2

Naslovnica Enciklopedije Vir 3

Raziskujem z viri
• Kako je ideja enciklopedistov sovpadala z Lockovo idejo
naravnega stanja?
• Pojasni, zakaj so enciklopedisti poudarjali zamisel o naravni enakosti ljudi.
Utemelji, ali je dandanes to načelo povsod v svetu upoštevano.
• Koga po tvojem mnenju prikazujejo in predstavljajo figure pod Razumom
na naslovnici Enciklopedije (Vir 3)?

Charles-Louis de Secondat Mon-

tesquieu

Charles-Nicolas Cochin: Enciklopedija, 1764

Izdaja Enciklopedije prikazuje, kako iz
ozadja prodira svetloba, ki osvetljuje
Razum v sredini.

Snovalci Enciklopedije so bili številni razsvetljenski filozofi, pesniki, pi- Neznani avtor: Portret Charlesa de Secon-
data, barona de Montesquieuja, 18. stoletje,
satelji in znanstveniki, ki so s svojimi nazori spremenili pogled na posa- Versajska palača, Versailles
meznika, vladarja in družbo kot celoto. Tako se je Charles-Louis de Se-
1689–1755
condat Montesquieu med vsemi tipi državne ureditve nagibal k ustavni
monarhiji po angleškem vzoru. Zagovarjal je, da mora država varovati filozof, enciklopedist, zagovarjal deli-
tev oblasti na zakonodajno, izvršilno
politično svobodo, zagotavljati delitev oblasti ter omejiti kraljevo moč.
in sodno
Njegov sodobnik Jean-Jacques Rousseau je bil mnenja, da je glavna na- dela: Duhu zakonov, Perzijska pisma
loga države izpolnjevati občo voljo. Edini suveren nosilec oblasti je (su-
vereno) ljudstvo, ki se z državo poveže z družbeno pogodbo. Intere-
si posameznika se morajo podrediti splošnemu zakonu, država pa mu Jean-Jacques Rousseau
mora zagotavljati spoštovanje njegovih pravic. Če si posamezni zasto-
pniki ljudstva suvereno oblast prilastijo, se družbena pogodba izniči in
ljudstvo ima pravico do revolucije.

Z deli razsvetjencev so se seznanili številni politiki in diplomati, tudi

preko Atlantika. Njihove ideje so postale vodilo kasnejšim revolucijam
poznega 18. stoletja in vplivale na ustave »novega časa«.
Maurice Quentin de La Tour: Portret Jean-
-Jacquesa Rousseauja, 2. polovica 18. sto-
letja,
Muzej Antoine Lécuyer, Saint-Quentin

Pomembno vlogo so v razsvetljen-
stvu imele tudi izobražene ženske,
ki so organizirale salone – družab-
na srečanja, ki so potekala pogosto
na domovih. Na njih so razpravlja-
li o pomembnih političnih idejah,
umetnosti in literaturi.
Anciet Charles Gabriel Lemonnier: Salon
Marie Therese Rodet Geoffrin, 1755,
Nacionalni muzej Malmasion, Boi-Préau
1712–1778
filozof, enciklopedist, ideja o suvere-
nosti ljudstva, družbena pogodba
izbrana dela: Emile, Družbena pogod-
ba, Razprava o izvoru in temeljih neena-
kostih med ljudmi, Razprava o znanosti
in umetnosti

11
1918
 1. Nemirne vode

Montesquieu v svojem delu Duh zakonov o svobodi, 1748 Vir 4

»Ni svobode, če sodna oblast ni ločena od zakonodaj- na, ker je sodnik hkrati zakonodajalec. Če je združena z
ne in izvršilne. Če je povezana z zakonodajno, postane izvršilno oblastjo, dobi sodnik moč zatiralca.«
oblast nad življenjem in svobodo državljanov samovolj- Kronika človeštva. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996. Str. 566.

Rousseau v svojem delu Družbena pogodba o družbeni pogodbi, 1762 Vir 5

»Če bi upošteval samo silo in iz nje izhajajoče posledi-
ce, bi dejal: ‚ Dokler se je ljudstvo prisiljeno uklanjati in
se uklanja, dela prav; brž ko lahko jarem strese z vratu
in ga tudi strese, stori še bolje: kajti ker si tedaj povrne
svobodo z isto pravico, s katero so mu jo vzeli, si jo ali
povrne upravičeno ali pa mu je sploh ne bi smeli vzeti.‘
Vendar je družbeni red sveta pravica in na njej temelji-
jo vse ostale. Ta pravica pa nikakor ne izhaja iz narave;
temelji torej na dogovorih. Ugotoviti je treba, kakšni so
ti dogovori. […] ‚Treba je najti tako obliko združitve, ki
bo z vso skupno močjo branila in varovala osebo in pre-
moženje vsakega pridruženega člana in v kateri se bo
lahko vsakdo, združen z vsemi, vendarle podrejal le sa-
memu sebi in ostal prav tako svoboden kakor poprej.‘ V
tem je temeljni problem, za katerega nam daje rešitev
družbena pogodba.«
Jean-Jacques Rousseau: Družbena pogodba ali Načela političnega prava; Razpra-
va o izvoru in temeljih neenakost med ljudmi. Ljubljana: Krtina, 2017, str. 18 in 26.

Raziskujem z viri
• Koliko let je živel Franc Jožef? Koliko let je vladal?
• Dopolni časovni trak na dnu strani s pomembnejšimi gospodarskimi, družbenimi, političnimi in kulturni-
mi spremembami, ki so se zgodile v času življenja Franca Jožefa in njegovih staršev. Za vsako področje navedi vsaj še
eno spremembo, ki je Vir 1 ne navaja.
• Navedi nekaj sprememb na različnih področjih, ki so se zgodile med tvojim življenjem ali življenjem tvojih staršev.
Navedi tudi nekaj sprememb, ki so se zgodile v času življenja poljubne osebe iz starejših obdobij zgodovine. Kaj ugo-
tavljaš?

Sem na cilju? Želim in zmorem več

• Pojasni, kaj je razsvetljenstvo. • K širjenju razsvetljenstva so prispevala tudi pro-
• V obliki preglednice zapiši glavne ideje in imena stozidarska (skrivna) društva. Prostozidarji so bili
razsvetljencev. predvsem premožnejši državljani, ki so si deli-
• Zakaj se je razsvetljenstvo močno razširilo v li enake poglede in ideale ter se zbirali v ložah.
Franciji? Razišči in opiši delovanje prostozidarskih dru-
• Opiši, kakšen je bil pogled razsvetljencev na po- štev v Sloveniji in pojasni, kakšno je stališče Cer-
sameznika v družbi in državo. kve do njih.
• Utemelji, ali so ideje razsvetljencev še vedno ak- • V času razsvetljenstva je pomemben razvoj doži-
tualne. vela znanost. Ustanovljena so bila številna stro-
kovna društva (npr. londonska Royal Society in
pariška Académie Royale des Sciences), ki so se
ukvarjala z matematičnimi in naravoslovnimi
znanostmi. Razišči delo Réneja Descartesa, Fran-
cisa Bacona in Isaaca Newtona ter pojasni, kako
so prispevali k večji popularizaciji znanosti. Ugo-
tovi, kako je znanstvena revolucija navdahnila
razsvetljenstvo.

12
1778 1787
 Kako so si Američani izborili neodvisnost? 1.3

Kako so si Američani Ključne besede

in besedne zveze
kolonija

izborili neodvisnost? bostonski pokol

bostonska čajanka
celinski kongresi
ameriška vojna za neodvisnost
Deklaracija o neodvisnosti
ustava
Razsvetljenstvo je temeljilo na naravnih pravicah federativna zvezna republika
posameznika zvezna država

Od 16. stoletja dalje so mnogi evropski vladarji vladali v skladu z nače-

lom božjega prava in bili neodvisni od drugih političnih institucij. Svojo
monarhično oblast so krepili s pomočjo absolutizma.
Ključ do znanja
Pogled na vladarja in njegovo vlogo v državi se je od 17. stoletja da-
• Ponovi, kaj že veš o odkritju
lje postopoma spreminjal. Prve ideje o drugačni vlogi vladarja je podal Severne Amerike. Po kom je
John Locke, ki je opredelil temeljne človekove naravne pravice (ena- bila poimenovana novoodkri-
kost, svoboda, pravica do nedotakljivosti osebe in lastnine) in prvi po- ta celina?
dal idejo o delitvi oblasti na zakonodajno in izvršilno. Z delitvijo oblasti • Pojasni, zakaj so bile koloni-
bi se vladarju preprečila zloraba oblasti, ki je bila značilna za abolutistič- je pomembne za matično
(evropsko) državo.
ni sistem vladanja, in ljudem omogočilo spoštovanje njihovega narav-
• Kakšen pomen so imele kolo-
nega stanja. Ker je Locke živel in deloval ravno v času usmrtitve angle- nije v času merkantilističnega
škega kralja in kasnejše angleške državljanske vojne (1642–1651), je bil gospodarstva?
očividec številnih političnih sprememb. Menil je, da vladar s tiranstvom
izgubi pravico do oblasti.

1774 1776
1754–63 1764 1770 1773 1775 1775–83 1787 1789

francoska Angleži so naložili bostonski ameriška vojna George

in indijanska vojna kolonistom pokol za neodvisnost Washington
nove davke postane
bostonska Deklaracija
ameriška 1. ameriški
čajanka o neodvisnosti
ustava predsednik
prvi celinski kongres oblikovanje ameriške
v Filedelfiji celinske vojske

Pregled pomembnejših dogodkov ameriške neodvisnosti

Angleži so prvo kolonijo v Severni Ameriki ustanovili

v 17. stoletju

Po Kolumbovem odkritju nove celine in Cabotovem odkritju obale Se-

verne Amerike leta 1497 so se na to območje postopoma začeli naselje-
Zemljevid Novega Amsterdama iz leta 1660
vati Evropejci. Prvi so ga raziskovali Španci, ki so sredi 16. stoletja nase-
Zemljevid Novega Amsterdama (t. i. Castello Plan),
lili območje današnje Floride. Za njimi so prihajali Francozi, Nizozemci 1660, Newyorška javna knjižnica, New York

13
1918
1. Nemirne vode
Ključ do znanja
• Leta 1620 je ladja Mayflower
pripeljala prve angle-
ške puritance v novi svet.
Tam so ustanovili koloni-
jo Plymouth. Kdo so bili pu-
ritanci in zakaj so se odločili
zapustiti Evropo?
• Navedi še druge vzroke za
priseljevanje Evropejcev v Se-
verno Ameriko.
• Razmisli, ali so med priseljenci
obstajale družbene razlike. Kaj
pa dandanes?
Zahvalni dan Vir 1
Američani praznujejo vsak če-
trti četrtek v novembru ene-
ga najpomembnejših prazni-
kov, zahvalni dan. Prvič so ga
praznovali kot nacionalni pra-
znik leta 1789, čeprav tradicija
sega že v leto 1621. Takrat so v
Plymouthu angleški kolonisti
priredili pojedino, na katero so
povabili tudi staroselce.
Zahvalni dan nekoč in danes
Jennie A. Brownscombe: Prvi zahvalni dan
v Plymouthu, 1914
Muzej De Lakenhal, Leiden
Raziskujem z viri
• Opiši, kako se je pojedina leta 1621 razlikovala od današnje.
• Pojasni, zakaj so kolonisti povabili na pojedino tudi staroselce.
14
1778 1787
in Angleži. Prva stalna angleška kolonija Virginija je bila ustanovljena
leta 1607, mesto Jamestown, poimenovano po angleško-škotskem kra-
lju Jakobu I., pa velja za prvo stalno angleško naselbino.
Na porečju reke Hudson so leta 1626 Nizozemci ustanovili Novi Amester-
dam, ki so ga že leta 1664 zasedli Angleži in ga preimenovali v New York.
Večji val angleških naseljencev se je priselil v novi svet v drugi polovici
17. stoletja. Priseljenci so želeli obdelovati zemljo in uživati versko svo-
bodo. Mnogi puritanci so zapustili Veliko Britanijo, ker jih je preganjala
anglikanska cerkev. Do leta 1755 naj bi vzdolž obale Atlantskega ocea-
na v trinajstih angleških kolonijah živelo že okoli 2,5 milijona angleških
priseljencev.
Življenje kolonistov je bilo sprva težko, saj so se morali prilagoditi no-
vemu okolju. Številni staroselci so jim marsikje pomagali preživeti prve
zime ter jih naučili gojiti koruzo in druge poljščine. V znak zahvale so
kolonisti ob prvi uspešni žetvi priredili pojedino (glej Vira 1 in 2). Kasne-
je so se odnosi med njimi in kolonisti poslabšali. Kolonisti so staroselce
pregnali iz njihovih ozemelj, uničili njihovo kulturo in mnoge celo zasu-
žnjili. Najbolj pa so staroselsko populacijo zdesetkale številne evropske
bolezni (na primer koze), na katere niso bili odporni.
Postopoma je v angleških kolonijah začelo cveteti gospodarstvo. Na se-
veru so se razvijale velike farme, manufakture in trgovina, medtem ko
so na jugu nastajale plantaže bombaža in tobaka, kamor so za delovno
silo uvažali sužnje iz Afrike.
Kolonije so imele notranjo samo-
Vir 2
upravo, guvernerja pa je imeno-
vala angleška vlada. Kolonistom
ni bilo dovoljeno imenovati pred-
stavnika v angleški parlament.
Ključ do znanja
Utemelji, ali so bili angleški ko-
lonisti v Severni Ameriki politič-
Zahvalni dan danes
no in gospodarsko enakopravni
s prebivalci v Angliji.
 Kako so si Američani izborili neodvisnost? 1.3

Po vojni so se razmere v angleških kolonijah

v Severni Ameriki še poslabšale

Angleški kolonisti so trgovsko in politično prevlado v Severni Ameriki do-

datno utrdili po vojni s Francozi, ki so Angležem preprečevali širjenje nji-
hove posesti v notranjost. V spopadih so se obema stranema priključili
tudi Indijanci, zato imenujemo spopad francoska in indijanska vojna. Po
zmagi Angležev leta 1763 so Francozi morali Angležem predati vsa oze-
Auguste Reģnier: Življenje Geogea Washingto-
mlja vzhodno od Misisipija in okoli Velikih jezer, Angleži pa so za pokritje na – vojak, 1834,
nastalih vojaških stroškov davčno obremenili ameriške koloniste. Kongresna knjižnica, Washington

Severna Amerika pred letom 1763 Vir 3 Severna Amerika po letu 1763 Vir 4
(po sedemletni vojni)

Raziskujem z viri
• Navedi države, ki so imele v začetku 18. stoletja kolonialno posest v Severni Ameriki.
• Pojasni, kako so se po končani vojni leta 1763 spremenile angleške in francoske posesti.
• Ugotovi, katere posesti je izgubila Španija in kaj je pridobila v zameno.

Zaradi velikih vojaških stroškov med francosko in indijansko vojno so

Angleži kolonistom naložili nove davke. Obdavčili so blago, npr. čaj,
sladkor in papir, ter z visokimi carinami omejevali trgovanje kolonistov.
Kolonisti so bili pripravljeni plačati nove davke v zameno za zastopnika
15
1918
1. Nemirne vode
BOSTONSKI POKOL
1770
Paul Revere: Bostonski pokol,
1770, Metropolitanski muzej
umetnosti, New York
• Britanska vojska je v
uličnem boju pred
mestno hišo ubila pet
kolonistov, ki so na
vojake metali kamenje
in kepe snega.
• Kolonisti so dogodek
izkoristili za dodatno
zaostrovanje odnosov
z Angleži.
• Odnosi med koloni-
sti in Angleži so se po-
slabšali.
George Washington
Gilbert Stuart: George Washington, 1797, Inštitut
Clark Art, Williamstown
1732–1799
lastnik plantaže tobaka v Virginiji, so-
deloval že v francoski in indijanski
vojni, poveljnik kontinentalne vojske,
prvi ameriški predsednik, eden od
ustanovnih očetov ZDA
16
1778 1787
BOSTONSKA ČAJANKA v angleškem parlamentu. Ker so
po mnenju Angležev kolonisti že
1773
uživali precejšnjo notranjo samo-
upravo, kralj na zahteve ni pristal.
Posledično so se razmere v nasle-
dnjih letih še zaostrile.
K temu sta pripomogla bostonski
pokol in bostonska čajanka.
Ključ do znanja
• Navedi vzroke za zaostritev
E. Newberry: Bostonska čajanka, , 1789, Kongresna knjižnica, Washing- odnosov med Angleži in ko-
ton
lonisti.
• Na kakšen način so se koloni-
• Bojkot kolonistov proti davku na čaj. sti odzvali na angleško nepo-
• Kolonisti, preoblečeni v staroselce, so zasedli ladje
pustljivost?
angleške Vzhodnoindijske družbe in s krova pome-
tali 342 zabojev čaja (približno 45 ton).
• Pojasni, kako sta bostonski
• Angleški kralj je ukazal zapreti bostonsko pristanišče pokol in bostonska čajanka
do povrnitve nastale škode s strani kolonistov. Ker še dodatno zaostrila odno-
kolonisti tega niso storili, je kralj proti Novi Angliji se med kolonisti in angleško
poslal vojne ladje. vlado.
• Ali bi moral angleški vladar
popustiti zahtevam koloni-
stom? Poišči vsaj en argu-
ment za in en proti.
Dogajanja po bostonski čajanki so vodila v boj
za neodvisnost
Predstavniki kolonij so se zbrali na celinskih kongresih, kjer so:
• na prvem leta 1774 podali pritožbo na ravnanje angleškega kralja,
• na drugem leta 1775 prekinili stike z matično državo, zahtevali odcepi-
tev od nje in po prvih spopadih oblikovali celinsko vojsko,
• na tretjem leta 1776 pa so sprejeli Deklaracijo o neodvisnosti ter že
uporabljali poimenovanje Združene države Amerike.
Leta 1775 se je začela ameriška vojna za neodvisnost. Prvi spopadi so
se začeli pri Lexingtonu in Concordu, preobrat pa se je zgodil leta 1777 z
bitko pri Saratogi, kjer so po porazu Angležev na stran kolonistov pristo-
pili Francozi, kasneje pa še Španci in Nizozemci. Angleški kralj je moral
leta 1783 v Parizu priznati neodvisnost nekdanjim trinajstim angleškim
kolonijam, s čimer se je odrekel kolonialnemu vplivu v Severni Ameriki.
 Kako so si Američani izborili neodvisnost? 1.3

angleška vojska celinska vojska

Prednosti: Prednosti:
• poklicna vojska • borili so se za svobodo
• večje število vojakov • gverilska taktika bojevanja
• močna mornarica

Slabosti: Slabosti:
• slabše poznavanje terena • malo izurjenih vojakov
• težave z oskrbo in komunikacijo • malo ladjevja

Angleška in celinska vojska med ameriško vojno za neodvisnost

Thomas Paine je leta 1776 izdal brošuro Zdrav

Deklaracija o neodvisnosti je postavila temelje razum (Common Sense), s katero je pozval k od-
za nastanek Združenih držav Amerike cepitvi od matične države, saj po njegovem
mnenju otok ne sme (za)vladati celini.

Čeprav se je angleški kralj šele po koncu ameriške vojne za neodvi-

Thomas Jefferson
snost strinjal z odcepitvijo trinajstih kolonij, so bili temelji za oblikova-
nje Združenih držav Amerike postavljeni že 4. julija 1776 s sprejetjem
Deklaracije o neodvisnosti, ki sta jo zasnovala Thomas Jefferson in Be-
njamin Franklin.
Od 1783 do 1787 je bila država urejena kot konfederacija (ohlapna zve-
za držav), po ustavi 1787 pa kot federacija (zvezna država).

Rembrandt Peale: Thomas Jefferson, 1800,

Deklaracija o neodvisnosti Vir 5 Bela hiša, Washington

1743–1826
»Za samoumevne štejemo tele resnice: da so po rojstvu vsi ljudje ena-
ki; da jim je Stvarnik dal določene neodtujljive pravice, med njimi življe- politik in filozof, tretji ameriški pred-
nje, svobodo in prizadevanje za srečo; da so bile za varovanje teh pravic sednik, glavni avtor Deklaracije o ne-
med ljudmi uvedene vlade, odvisnosti, ustanovitelj Demokratične
republikanske stranke
pooblastila vlad pa izvirajo
iz privoljenja vladanih; da je
takrat, kadar katerakoli vla- Benjamin Franklin
davina začne škodovati tem
ciljem, pravica ljudstva, da jo
spremeni ali odpravi ter po-
stavi novo, ki bo temeljila na
takšnih načelih in bo tako
uredila svojo oblast, da bo
najbolj primerna za zagoto- Odbor ustanovnih očetov je na 2. celin-
vitev varnosti in sreče ljud- skem kongresu 4. julija 1776 predstavil De-
stva […]« klaracijo o neodvisnosti. David Martin: Portret Benjamina Franklina, 1767,
John Trumbull: Deklaracija o neodvisnosti, 1819, Bela hiša, Washington
Kronika človeštva. Ljubljana: Mladinska
knjiga, 1996, str. 589. Kapitol, Washington
1706–1790

ameriški izumitelj, fizik, diplomat in

Raziskujem z viri politik, izumitelj strelovoda in konden-
• Iz deklaracije izpiši razsvetljenska načela in zraven pripiši, kateri zatorja, eden od ustanovnih očetov
razsvetljenec jih je zagovarjal. Združenih držav Amerike, položil je te-
• Kateri državni praznik praznujejo Američani v spomin na sprejetje Deklara- melje za delovanje tamkajšnjih javnih
cije? Pojasni, kako ga vsako leto obeležujejo. knjižnic, med letoma 1776 in 1785 po-
slanik v Franciji

17
1918
1. Nemirne vode

Po razglasitvi neodvisnosti je bila leta 1787 sprejeta ustava, ki je postala

zgled kasnejšim evropskim ustavam.

Ustava Združenih držav Amerike, I. poglavje Vir 6

»1. člen: Vsa zakonodajna oblast, kar je je tu zapisane, je prepuščena kongresu Združenih držav, sestavljenemu iz
senata in doma poslancev. […]
7. člen: […] Vsak sklep, ki sta ga izglasovala dom poslancev in senat, mora – preden postane zakon – pregledati
predsednik Združenih držav. Če se strinja z njim, naj ga podpiše, če ne, naj ga vrne z ugovori tistemu domu, v ka-
terem je predlog vzniknil.«
Avgust Lešnik: Od despotizma k demokraciji. Ljubljana: Modrijan, 2000, str. 61–62.

Politična ureditev Združenih držav Amerike Vir 7

SODNA OBLAST ZAKONODAJNA OBLAST IZVRŠNA OBLAST

Vrhovno sodišče Kongres Predsednik ZDA

9 vrhovnih sodnikov senat predstavniški dom izvoljen za 4 leta

imenovani dosmrtno 100 članov 435 članov največ 2 mandata
imenuje jih predsednik, zagovarjajo interese zagovarjajo interese imenuje člane
potrdi pa senat države zvezne države svojega kabineta in
preverjajo skladnost izvoljeni za obdobje 6 let izvoljeni za obdobje 2 let osebje Bele hiše
zakonov z ustavo na vsaki 2 leti se zamenja njihovo število iz predsednik vlade in
1/3 senatorjev posamezne zvezne vrhovni poveljnik
države je določeno oboroženih sil
vsaka zvezna država
določi dva senatorja glede na število
prebivalcev te države
predsednik senata je
podpredsednik ZDA

Raziskujem z viri
• Pojasni, kako se v Združenih državah Amerike kaže načelo delitve
oblasti.
Ključ do znanja • Razišči, kako se deli oblast v Republiki Sloveniji in jo predstavi v obliki pre-
Razišči, kaj vse se dandanes še glednice.
imenuje po prvem ameriškem • Primerjaj organizacijo ameriške in slovenske državne oblasti. S sošolcem/so-
predsedniku. šolko se pogovorita o pristojnostih ameriškega in slovenskega predsednika.

18
1778 1787
 Kako so si Američani izborili neodvisnost? 1.3

Ustava je oblikovala Združene države Amerike kot federativno zvezno re-

publiko. Sprva je vsebovala le sedem točk ali amandmajev, kasneje pa ji je
bilo dodanih še 27. Z Listino pravic ali Bill of Rights je bilo leta 1791 urejeno
tudi področje človekovih in državljanskih pravic (svoboda govora, svoboda
tiska, svoboda združevanja, pravica do nošenja orožja itd.). Kljub spošto-
vanju človekovih pravic pa v tistem času velik del prebivalstva ni imel poli-
tičnih pravic. To so bile ženske, staroselci in Afroameričani (sužnji iz Afrike).
Za prestolnico so leta 1790 določili in načrto-
Z nastankom nove države so zvezne države ohranile notranjo samou- vali mesto Washington, ki nosi ime po prvem
pravo, medtem ko so vojsko, denar, obrambno in zunanjo politiko ure- ameriškem predsedniku.

jale zvezne oblasti. Revolucionarno dogajanje je močno odmevalo po

Evropi, zlasti v Franciji, kjer je kmalu izbruhnila revolucija. Ameriška pot
k neodvisnosti je kmalu postala simbol demokracije in upanja.

Posledice ameriške revolucije

Nastanek nove države ZDA.

Leta 1792 so Američani prevzeli ameriško valu-
ZDA postanejo zgled moderno urejene države (republike). to $ ali dolar. Pogovorno Američani zanj upora-
bljajo tudi izraz »buck«, ki izvira iz časa trgova-
Velika Britanija je izgubila del kolonialnega imperija ter se nja s krznom (18. stoletje).
preusmerila proti Irski in zlasti Avstraliji. Kovanec iz leta 1792.
Narodna numizmatična kolekcija, Nacionalni muzej
Načela ameriške ustave so prevzele številne kasnejše ameriške zgodovine, Washington
evropske ustave.

Francosko sodelovanje v ameriški vojni za neodvisnost je

še dodatno obremenilo finančno stanje državne blagajne. Kip svobode so Ameri- Ključ do znanja
čanom ob 100. oblet­
Zaradi uspešno izpeljane revolucije se je krepilo nici neodvisnosti po- Pojasni, zakaj Kip svobode da-
meščanstvo in kritika absolutizma, zlasti v Franciji. darili Francozi. nes sodi med najpomembnejše
Z rastjo prebivalstva v ZDA se je začel prodor na Divji zahod. ameriške simbole.

Sem na cilju? Želim in zmorem več

• Pojasni odnos med Veliko Britanijo in
kolonisti ter ugotovi, kako so bile kolo-
nije politično-gospodarsko odvisne od
matične države.
• Dogodke, ki so vodili v ameriško vojno za
neodvisnost, razvrsti med vzroke in povode.
• Pojasni, zakaj so tako Angleži kot Fran-
cozi ob ameriški zmagi plačali visoko
ceno.
• Ovrednoti pomen Georgea Washingto-
na med osvobodilno vojno in po njej.
• Utemelji, zakaj trdimo, da je ameriška
ustava pisana po razsvetljenskih načelih.
• Primerjaj politično ureditev Združenih
držav Amerike z ureditvijo v Republiki
Sloveniji.
• Oglej si film Patriot iz leta 2000 in ugotovi, v kolikšni meri je
režiser sledil zgodovinskim dogodkom. Na kratko opiši vse-
bino filma in jo časovno umesti v čas ameriške revolucije.
• Prva ameriška zastava je bila predstavljena leta 1777 (glej
str. XX). V spomin na trinajst kolonij
je nanizanih sedem rdečih in šest be-
lih črt. Primerjaj zastavo iz leta 1777
z današnjo in pojasni, kaj so pred-
stavljale zvezde na njej takrat in kaj
Zastava ZDA leta 1777
predstavljajo danes.
• Od ustanovitve Združenih držav Ame-
rike do današnjih dni se je zamenjalo
precej ameriških predsednikov. Ugo-
tovi, kateri ameriški predsednik je bil
izvoljen največkrat in kaj predstavlja
Današnja zastava ZDA
22. amandma.

19
1918
1. Nemirne vode

Ključne besede
stari režim
državni stanovi
Kako je Francozom
narodna skupščina
ustavodajna skupščina
napad na Bastiljo
uspelo ukiniti absolutno
francoska revolucija
Deklaracija o pravicah človeka in
državljana
monarhijo?
ustavna monarhija
jakobinci
zakonodajna skupščina Francoska družba je bila sredi 18. stoletja
»družba številnih nasprotij«

Sredi 18. stoletja se je Francija znašla v hudi družbeno-politični in go-

Ključ do znanja
• Francija je bila v tem času
absolutna monarhija. Pono-
vi značilnosti absolutne mo-
narhije.
• Opiši Versailles in pojasni, za-
kaj je bil potraten za vzdrže-
vanje.
• Kako je industrijska revoluci-
ja vplivala na gospodarstvo
evropskih držav na celini?
• Pojasni, zakaj in kako so raz-
svetljenci kritizirali stari re-
žim.
spodarski krizi. Državni dolg je iz leta v leto strmo naraščal. Kraljeva dru-
žina na čelu z Ludvikom XVI. je bila nepriljubljena med ljudstvom in je
veljala za razsipno. Dodatno so državne izdatke bremenili številni voja-
ški neuspehi, med drugimi tudi vojaško posredovanje v Severni Ameriki
(glej str. XX). Gospodarstvo je močno zaostajalo za angleškim, moderni-
zacijo pa so zavirale številne fevdalne ovire, kot so velike dajatve in ca-
rine. Industrializacijo je bilo zaslediti le v določenih panogah, kot je npr.
predilna proizvodnja. Domača proizvodnja je propadala tudi na račun
trgovinskega sporazuma z Veliko Britanijo, ki je omogočal uvoz cenejših
britanskih izdelkov. Ker zaradi slabih letin kmetje niso pridelali dovolj
hrane za vse prebivalstvo, so cene kruha močno narasle. Življenje rev-
nejših so pestile še nizke mezde in visoka stopnja brezposelnosti. Vso
politično moč sta imela v rokah plemstvo in duhovščina s številnimi pri-
vilegiji, medtem ko je bilo meščanstvo kljub gospodarski moči odrinje-
no od političnega odločanja. Številni meščani so sledili razsvetljenskim
idejam in opozarjali na politično-socialne (ne)pravice, zlasti na problem
neenake obdavčitve prebivalstva.

Ludvik XVI.
Antoine-François Callet: Ludvik XVI., kralj Francije
in Navarre, 1789, Versajska palača, Versailles
1754–1793
kralj iz dinastije Burbonov, v času ame-
riške revolucije podpiral ameriške kolo-
niste, ponovno sklical državne stanove
Marija Antoaneta
Elisabeth Louise Vigée-Lebrun: Marija Antoaneta
z otroki, 1787, Versajska palača, Versailles
1755–1793
kraljica Francije, najmlajša hči Marije
Terezije (glej str. XX)
Stari režim ali »ancien régime«,
ki je označeval francoski politični
in družbeni sistem, se uporablja
tudi za opis zgodovinskih obdobij
drugih držav, ki so podobno kot
Francija doživele dramatične po-
litične spremembe, in je ponazar-
jal ogromne politične in družbe-
ne razlike – tako med stanovi kot
znotraj njih. Prebivalstvo je bilo
razdeljeno na tri stanove, ki so se
med seboj razlikovali po privilegi-
jih, pravicah in dolžnostih.

20
1778 1789 1792
 Kako je Francozom uspelo ukiniti absolutno monarhijo? 1.4

Državni dolgovi od Ludvika XIV. do Ludvika XVI. Vir 1 Državni izdatki Vir 2

100
100 86 21 %
Podatki v % državnih

80
30 %
62 67
dohodkov

60 50
36 6% 33 %
40
22
10 %
20

0
drugo
1683 1715 1722 1739 1763 1774 1789 vojska
Ludvik XIV. Ludvik XV. Ludvik XVI.
dvor
Državni dolgovi od Ludvika XIV. do Ludvika XVI. plemiške pokojnine
Kronika človeštva. Ljubljana. Mladinska knjiga, 1996. Str. 605. obresti

Raziskujem z viri
• Čemu so Francozi namenjali največ državnih izdatkov?
• Pojasni, zakaj je bilo vzdrževanje vojske tako potratno.
• S pomočjo letnic v Viru 1 ugotovi, kateri zgodovinski dogodki so povzročili porast državnih dolgov.

Stanovska družba v Franciji Vir 3

Število Zemljiška
Stan Sestava Privilegiji
prebivalstva posest

Prvi • približno 130.000 duhovščina – • lastno sodstvo,

stan do 150 000 visoka in nižja • oproščeni plače-
• 0,5 % prebivalcev vanja davkov, 10%
• nadzor nad šol-
stvom

Drugi • približno 350.000 plemstvo – dvorno • pravica do noše-

stan do 400.000 in podeželsko nja orožja,
25–30 %
• 1,5 % prebivalcev • oproščeni plačeva-
nja večine davkov

Politična karikatura o družbenih Tretji • približno 25 do bankirji, zdravniki,

razlikah v francoski družbi stan 27 milijonov odvetniki, uradniki,
Bibliothèque nationale de Fran- • 98 % prebivalcev kmetje, obrtniki, 60–65 %
ce, 1789
trgovci, podeželski
delavci idr.

Raziskujem z viri
• Opiši politično karikaturo. Identificiraj posameznike na sliki in stan, ki ga predstavljajo.
• Pojasni, po čem se stanovi razlikujejo.
• Pojasni, ali sta bila prvi in drugi stan homogena ali znotraj vsakega obstajajo družbene (premoženjske) razlike.
• Utemelji, kateri stan je nosil v državi vsa davčna bremena.
• Vživi se v vlogo francoskega kmeta in napiši kratko pismo kralju, v katerem izražaš svoje nezadovoljstvo.
• Mnogi razsvetljenci so izhajali iz drugega stanu, a so kljub temu zahtevali enako razdelitev bogastva in politične
moči. Marquis de Condorcet, ki je zagovarjal enake pravice za vse ljudi ter odpravo suženjstva, se je celo odpovedal
svojemu nazivu. Z različnih zornih kotov oceni, kako plemenito je bilo njegovo dejanje.

21
1918
1. Nemirne vode
Sieyès, francoski politik, je v razpravi Kaj je tre-
tji stan? zapisal:
»1. Kaj je tretji stan? Vse.
2. Kaj je bil doslej v političnem redu? Nič.
3. Kaj hoče? Postati v njem nekaj. […]
Tretji stan pa zajema vse, kar spada v narod, in
ničesar, kar ni tretji stan, ne smemo šteti za del
naroda. Kaj je torej tretji stan? Vse!«
Emmanuel-Joseph Sieyès: Kaj je tretji stan?,
https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/
view/3703/3405 [21. 4. 2020]
Sklic državnih stanov v Versaillesu
Charles Monnet: Sklic državnih stanov 5. maja 1789,
1789, Francoska nacionalna knjižnica, Pariz
Ključ do znanja
Zakaj državni stanovi kot zako-
nodajni organ niso bili sklicani
že 175 let, vse od Ludvika XIV.?
22
1778 1789 1792
1. faza francoske revolucije (1789–1791):
prehod iz absolutne v ustavno monarhijo
Francija je bila leta 1789 tik pred bankrotom
Francosko gospodarstvo je v drugi polovici 18. stoletja zapadalo v ve-
dno globljo finančno krizo. Po neuspelih poskusih obdavčitve prvega in
drugega stanu je bil leta 1789 razglašen državni bankrot, Ludvik XVI. pa
je, da bi z davki pridobil nova finančna sredstva, prvič po 175 letih skli-
cal državne stanove.
Zasedanje državnih stanov je potekalo v Versaillesu. Vsak državni stan
je zasedal ločeno in imel le en glas, s čimer pa se ni strinjal tretji stan, ki
je zahteval glasovanje po glavah, ker bi bil drugače vedno preglasovan.
Prviligirana stanova se s predlogom nista strinjala. Kralj je predstavni-
kom tretjega stanu onemogočil zbiranje znotraj Versaillesa, zato so se
začeli sestajati v t. i. »teniški« dvorani. Razglasili so se za zastopnike ljud-
stva in oklicali narodno skupščino. S svečano prisego so zagotovili, da
se ne bodo razšli, dokler ne bo sprejeta ustava.
Prisega v »teniški« dvorani Vir 3
»Prisegam, da se nikoli ne bomo ločili od narodne skupščine in se bomo
sestajali povsod, kjer bo nujno zaradi razmer, dokler ne bo ustava kralje-
stva ustvarjena in postavljena na trdne temelje.«
Kronika človeštva. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996, str. 607.
Jacques-Louis David*: Risba
prisege v »teniški« dvorani,
1790–1794, Versajska palača;
Versailles
* David je bil zagovor-
nik revolucije in tesen
prijatelj Robespierra, ka-
snejšega voditelja ja-
kobincev. Mnogi so ga
označevali za diktatorja
umetnosti.
Raziskujem z viri
• Opiši, kako je prisega narodne skupščine upodobljena na sliki.
• Slika simbolizira enotnost. Pojasni, kateri elementi na sliki dokazuje-
jo to trditev in kateri jo zavračajo.
• Ugotovi, kaj simbolizira veter, ki piha v dvorano.
• Primerjaj sliko prisege narodne skupščine s sliko naslovnice Enciklopedije na
str. XX. Prepoznaj simboliko, ki jima je skupna.
 Kako je Francozom uspelo ukiniti absolutno monarhijo? 1.4

Kralj si predstavnikov tretjega stanu ni upal razgnati z vojsko, zato je

naposled narodno skupščino priznal. Nekaj dni kasneje se je ta preime-
novala v ustavodajno skupščino, saj je bil njen glavni cilj oblikovanje
ustave. Politične spremembe so sprožile val navdušenja po vsej Franci-
ji, strah pred kraljevo reakcijo pa nemire v Parizu. Parižani so se 14. ju-
lija 1789 napotili do osovražene kraljeve trdnjave Bastilje, ki je veljala
za kraljevi državni zapor in arzenal (skladišče vojaškega orožja). Basti-
lja se je v hipu iz simbola absolutizma spremenila v simbol revolucije
in povod za njen izbruh. Napad na Bastiljo se je izkazal za bistveno po-
V Bastilji so bili od 14. stoletja dalje zaprti pred-
membnejšega, kot se je sprva zdel, saj je ta ljudska vstaja najverjetne- vsem politični zaporniki. Med njimi se je znašel
je rešila ustavodajno skupščino pred tem, da bi jo kralj razpustil s silo. celo Voltaire. V času napada je bilo v njej le se-
dem zapornikov, branilo pa jo je 80 invalidov in
30 vojakov švicarske garde.
Po zavzetju Bastilje so revolucionarji za ohranitev reda ustanovili naro- Jean- Pierre Houël: Zavzetje Bastilje, 1789, Francoska
dno gardo, ki je postala pomemben del revolucionarne vojske. Iz Pariza nacionalna knjižnica, Pariz

so se nemiri hitro razširili na podeželje. Kmetje so prenehali plačevati

dajatve, plenili so po gradovih, del plemstva pa se je umaknil iz države.
Ključ do znanja
Ustavodajna skupščina je pozornost preusmerila na kmečko prebival-
• Zakaj se je narodna skup-
stvo ter odpravila fevdalno ureditev in cerkveno desetino. Kmet je po-
ščina preimenovala v usta-
stal svoboden, zemljo pa je lahko odkupil po tretjini njene vrednosti. Vsi vodajno? Ali se je s tem
državljani so morali plačevati davke. spremenil namen njenega
delovanja?
• Pojasni, kaj Francozi obele-
Konec absolutizma je pomenil prehod žujejo 14. julija.
v dobo ustavnosti

Ustavodajna skupščina je nadaljevala s pripravo ustave. 26. avgusta

1789 je bila razglašena Deklaracija o pravicah človeka in državljana, ki je
imela 17 členov in je predstavljala uvod v ustavo. V njej so zapisali glav-
ne ideje razsvetljencev, ki jih je ponazarjal slogan francoske revolucije:
svoboda – bratstvo – enakost (fr. liberté – égalité – fraternité). Čeprav je
kralj sprva ni želel podpisati, se je moral na koncu ukloniti.

Deklaracija o pravicah človeka in državljana Vir 7

1. člen: Ljudje se rodijo in živijo svobodni ter enaki v
pravicah. Družbene razlike smejo temeljiti samo na
splošnem interesu.
2. člen: Cilj vsakega političnega združevanja je ohrani-
tev naravnih in nezastarljivih človekovih pravic. Te pra-
vice so svoboda, lastnina, varnost in upor proti zatiranju.
3. člen: Načelo vse suverenosti izvira predvsem iz naro-
da. Nobeno telo, noben posameznik ne more izvrševati
oblasti, ki ne izhaja neposredno iz naroda.
4. člen: Svoboda je v tem, da lahko storiš vse, kar ne
škodi drugemu. Izvrševanje naravnih pravic vsakega
človeka tedaj nima drugih omejitev kot onih, ki zagota-
vljajo drugim članom družbe, da uživajo enake pravice.
Te meje sme določiti samo zakon.
6. člen: Zakon je izraz splošne volje. Vsi državljani imajo
pravico osebno ali prek svojih predstavnikov sodelova-
ti pri njegovem sprejemanju. Biti mora enak za vse, pa
naj varuje ali kaznuje. Ker so vsi državljani pred zako-
nom enaki […]
9. člen: Vsakdo velja za nedolžnega, dokler se ne ugo-
tovi njegova krivda. […]
11. člen: Svobodna izmenjava mišljenja in misli je ena
najdragocenejših človekovih pravic. […]«
Kronika človeštva. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996, str. 611.

23
1918
1. Nemirne vode
Raziskujem z viri
• Po kateri deklaraciji se je zgledovala Deklaracija o pravicah človeka in državljana? Primerjaj ju.
• Načelo katerega razsvetljenskega filozofa najdeš v 3. členu?
• Ponazori, kako je opredeljena svoboda.
• Pojasni, ali je Deklaracija o pravicah človeka in državljana spoštovala naravne politične pravice vseh posameznikov.
Zasežena zemljišča je skupščina uporabila za
financiranje revolucije in njenega delovanja
z izdajo asignatov, ki so leta 1790 postali pla-
čilno sredstvo. Kmalu so začeli izgubljati vre-
dnost. Na sliki je asignat z dne 29. septembra
1790 za 500 liver.
Ključ do znanja
• Že v času francoske revolu-
cije sta se znotraj zakono-
dajnega organa oblikova-
la levo/liberalno in desno/
konservativno politično kri-
lo. Pojasni, ali je to aktualno
še danes.
• Kje leži Avstrijska Nizozem-
ska? Sklepaj, zakaj je kralj
skušal pobegniti ravno tja.
• Pojasni, zakaj je kraljev beg
zbližal nekatere evropske
vladarje.
• Pojasni razlike med absolu-
tno in ustavno monarhijo.
• Razloži, zakaj se je ustavo-
dajna skupščina preimeno-
vala v zakonodajno.
• Kdo je sprejemal zakone v
ustavni monarhiji? Ali je bil
kralj dolžan te zakone upo-
števati?
• Pojasni, ali je ustava upošte-
vala vsa načela, zapisana v
Deklaraciji o pravicah člove-
ka in državljana.
24
1778 1789 1792
V času do sprejetja ustave je ustavodajna skupščina postopoma odpra-
vila elemente fevdalizma, sprejela pa je tudi številne druge reforme in
ukrepe, kot so:
• razširitev volilne pravice,
• ukinitev cehov,
• odprava notranjih carin,
• upravna delitev na departmaje,
• odprava dednega plemstva in plemiških nazivov,
• odprava suženjstva v Franciji (ne pa v kolonijah, kjer ga ukinejo šele
leta 1794),
• zaseg cerkvene zemlje, ukinitev nekaterih meniških redov in samo-
stanov,
• duhovniki so postali državni uradniki, ki so morali priseči državi, ta jih
je tudi plačevala,
• uvedba asignatov (jamstva za papirnati denar),
• selitev kraljeve družine iz Versaillesa v središču Pariza iz varnostnih ra-
zlogov.
Znotraj ustavodajne skupščine se je oblikovalo več poslanskih klubov,
najvplivnejši med njimi pa so bili jakobinci. Jakobinski klub je ime do-
bil po samostanu sv. Jakoba, kjer so se zbirali predstavniki nižjih slojev.
Sprva so se zavzemali za zmerno politiko, kasneje pa so postali zelo ra-
dikalni v svojih prepričanjih (zlasti na področju širjenja volilne pravice),
zato je prišlo znotraj kluba do razkola (glej str. XX).
Ker je kralj izgubil večino nadzora nad državo, je skušal pobegniti na
Avstrijsko Nizozemsko. Ker so blizu meje kralja prepoznali, se je kraljeva
družina morala vrniti v Pariz. Kralju so odvzeli pristojnosti in 3. septem-
bra 1791 sprejeli ustavo. Oblikovana je bila ustavna monarhija. S spre-
jetjem ustave je ustavodajna skupščina dobila novo vlogo in se preime-
novala v zakonodajno skupščino.
NARODNA USTAVODAJNA ZAKONODAJNA
KONVENT
SKUPŠČINA SKUPŠČINA SKUPŠČINA
1792–1795
1789 1789–1791 1791–1792
Najpomembnejši politični organ v času francoske revolucije
 Kako je Francozom uspelo ukiniti absolutno monarhijo?
Sem na cilju?
• Loči med vzroki in povodom za francosko revo-
lucijo.
• Vzroke za francosko revolucijo razvrsti med go-
spodarske, politične in družbene.
• Pojasni razlike med absolutno in ustavno monar-
hijo.
• Pojasni, kako se je med leti 1789 in 1792 v Franciji
spremenila politična ureditev.
• Naštej reforme, ki jih je sprejela ustavodajna
skupščina. Razvrsti jih med politične, gospodar-
ske, družbene in verske. Katere se ti zdijo najpo-
membnejše?
• Pojasni, kako je bila na podlagi prve ustave delje-
na oblast.
• Na časovni trak uvrsti najpomembnejše dogodke
1. faze francoske revolucije. Časovni trak načrtuj
tako, da ga boš lahko dopolnil/-a še s sledečim
dogajanjem.
1.4
Želim in zmorem več
• Vrni se k Sieyèsovim besedam, zapisanim v eseju
Kaj je tretji stan? iz leta 1789 (glej str. XX), in s so-
šolcem/sošolko analiziraj, v kolikšni meri so bile
preroške.
• Z Marijo Antoaneto je povezano več anekdot.
Najbolj znana je, da naj bi ob napadu žensk na
Versailles izjavila: »Če nimajo kruha, naj pač jedo
potico.« Razišči, ali so te besede resnične.
• Privrženci revolucije so nosili rdeče kape, znane
kot frigijske čepice, tako kot osvobojeni sužnji v
starem Rimu. Razloži simboliko njihovih pokrival.
• Leta 1777 je Marie Tussaud (rojena Grosholtz)
izdelala prvo voščeno lutko, in sicer filozofa Vol-
taira. V času francoske revolucije je izdelovala
maske usmrčenih ljudi. Leta 1802 je odšla v Veli-
ko Britanijo, kjer je v Londonu postavila razstavo
voščenih lutk. Danes so njeni muzeji (Madame
Tussauds) pomembna turistična znamenitost v
številnih evropskih prestolnicah. Razišči, kje je
nam najbližji muzej in katere znane voščene lut-
ke so v njem razstavljene. Zakaj se ljudje še vedno
navdušujejo nad takšnimi muzeji?
25
1918
1. Nemirne vode

Ključne besede
žirondisti
montanjarji
Kako je Francozom
marsejeza
republika
sanskiloti
uspelo oblikovati
narodni konvent
revolucionarni koledar
Odbor za občo blaginjo
republiko?
giljotina
jakobinski teror
termidorijanski udar 2. faza francoske revolucije (1792):
direktorij
radikalizacija, prehod v republiko

Ključ do znanja Francija se je zapletla v več kot dvajsetletno obdobje

• Francija je bila v tem času
neprestanih vojn
absolutna monarhija. Pono-
vi značilnosti absolutne mo-
narhije. Nasprotja v zakonodajni skupščini so vedno bolj naraščala. Znotraj ja-
• Opiši Versailles in pojasni, za- kobinskega kluba so se pojavile različne politične skupine z različni po-
kaj je bil potraten za vzdrže- litičnimi prepričanji, boj za politično prevlado pa se je odvijal med ži-
vanje. rondisti in montanjarji.
• Kako je industrijska revoluci-
ja vplivala na gospodarstvo
evropskih držav na celini? Odnosi pa se niso zaostrovali le znotraj države, ampak vedno bolj tudi z
• Pojasni, zakaj in kako so raz- drugimi evropskimi monarhijami. Habsburška monarhija, na čelu kate-
svetljenci kritizirali stari režim. re je bil brat Marije Antoanete, Leopold II., je sklenila zavezništvo s Pru-
sijo. Oblikovala se je koalicija proti Franciji. K temu so pripomogli šte-
vilni plemiški emigranti, ki so širili
strah, da se bo revolucija razširila
Žirondisti Montanjarji (ali montanjardi)
tudi čez francoske meje. Francija
Predstavniki srednjega in se je zaradi podpisa skupne izjave
visokega meščanstva, ki so se Sestavljali so jih delavci, kmetje
Sestava o zavezništvu počutila ogroženo,
odcepili od jakobincev in so jih in malomeščani.
leta 1793 porazili montanjarji. zato je napovedala vojno obema
Maximilien Robespierre (glej str. državama. Aprila 1792 so se zače-
Vodja Jacques-Pierre Brissot
XX) le koalicijske vojne, ki so trajale do
Ime so dobili po departmaju Ime so dobili po vrstnem redu leta 1815 (glej str. XX). Avgusta je
Izvor imena Gironde, od koder so večinoma sedežev v skupščini, saj so sede- francosko ljudstvo pod vodstvom
prihajali. li v vrhnjih klopeh skupščine sanskilotov kralju odvzelo pristoj-
Odnos do
Bili so nasprotniki kralja, a so nosti zaradi prikritega sodelovanja
ga kasneje skušali rešiti pred Bili so ostri nasprotniki kralja.
kralja z zunanjimi zavezniki in ga skupaj
smrtno obsodbo.
z družino zaprlo v trdnjavo Tem-
Odnos do
Zagovarjali so gospodarski Zagovajali so državno poseganje ple.
gospodarske
liberalizem. v gospodarstvo.
politike
Odnos do Revolucijo so želeli popeljati Bili so proti vojni, a so želeli na-
revolucije izven meja Francije. daljevati z revolucijo.
Vzpon montanjarjev je povezan s padcem žirondistov.

26
1778 1792 1799
 Kako je Francozom uspelo oblikovati republiko? 1.5

Vstanite, otroci domovine, Ključ do znanja

dan slave je prišel! • Pojasni, ali je bilo smiselno,
Proti nam je tiranija da je Francija sredi revoluci-
vzdignila krvave zastave [...] je napovedala vojno močni-
ma monarhijama.
K orožju, državljani! • Kdo v Franciji se je razvese-
V bataljone! lil zunanjega vojaškega po-
Korakajmo, korakajmo! sredovanja (intervencije) in
zakaj?
Naj teče kri,
namoči naša polja!

Na pobudo župana Strasbourga je nastala pe-

sem Marsejeza. Prvi so jo zapeli vojaški pro-
stovoljci iz Marseillesa ob prihodu v Pariz. Leta
1795 je postala državna himna. Kasneje jo je
Napeoleon prepovedal, leta 1879 pa je znova
Prostovoljci iz Marseillesa postala državna himna.
François Rude, Marsejeza ali odhod prostovoljcev,
1792, Slavolok zmage, Pariz

Zmaga proti koaliciji je vodila v oblikovanje republike

Francija na vojno z zunanjimi sovražniki ni bila pripravljena. Konec av-

gusta 1792 je avstrijsko-pruska vojska že vdrla na francoska tla, s čimer
ji je bila odprta pot do Pariza. Ljudstvo se je zbalo, da bo s pomočjo tujih
vladarjev Ludvik XVI. ponovno vzpostavil svojo absolutno vladavino in
odpravil vse revolucionarne spremembe, zato se je še bolj radikalizira-
lo. Posledično se je med ljudmi razširil strah, ki je vodil do septembrskih
Sanskiloti so bili revolucionarji, ki niso nosili
pokolov. Množice so vdrle v zapore in obračunavale z nasprotniki reži- dokolenskih hlač kot plemiči in se naslavljali z
ma, zlasti duhovniki. Ubitih je bilo okoli 1200 jetnikov. nazivom gospod, ampak so bili znani po dolgih
hlačah, rdeči frigijski čepici in po naslavljanju z
nazivom državljan. Zavzemali so se za splošno
Na začetku septembra 1792 je imel Georges Jacques Danton v zakono- oborožitev ljudstva in za socialno-revolucio-
nalne cilje. Pomemben zagovornik sanskilotov
dajni skupščini govor o domovini v nevarnosti, v katerem je pozval dr- je bil Jean-Paul Marat, ki ga je umorila pripa-
žavljane k orožju za obrambo domovine. Njegov govor je obrodil sado- dnica žirondistov.
ve. Pri Valmyju so 20. septembra 1792 francoske prostovoljne čete prvič Louis-Léopold Boilly: Portret pevca Simona Chenarda
v oblačilih sanskilotov 1792, Muzej Carnavalet, Pariz
zadržale avstrijsko-pruski napad in se veselile zmage.

Na krilih zmagoslavja so revolucionarji odstavili kralja

Ludvika XVI. Novo izvoljeni zakonodajni organ, naro-
dni konvent, je 21. septembra 1792 razglasil konec
ustavne monarhije in oklical republiko. Nato so kralja
obsodili na smrt.

Pri Valmyju je kot član spremstva pruskega vojvode sodeloval tudi nem-
ški pisatelj, predstavnik viharništva, Johann Wolgang Goethe. Ob obstre-
ljevanju Valmyja je zapisal: »Od tod in od danes se začenja novo obdobje
svetovne zgodovine in rekli boste lahko, da ste bili navzoči.«*
*Kronika človeštva. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996, str. 623.
Horace Vernet: Bitka pri Valmyju 1826, Narodna galerija, London

27
1918
1. Nemirne vode

Jesen Pomlad Francija 1792–1795 Vir 1

vendémiaire – trgatev germinal – setev
brumaire – megla floréal – cvetje
frimaire – mraz prairial – travnik
Zima Poletje
nivôse – sneg messidor – žetev
pluviôse – dež thermidor – vročina
ventôse – veter fructidor – sadje
Revolucionarni koledar je razdelil leto na
12 mesecev po 30 dni, ki so jim na koncu
dodali 5 ali 6 dni. Imena mesecev so povze-
mala značilnosti letnega časa.

Ključ do znanja
Pojasni razliko med ustavno
monarhijo in republiko. Kot pri-
mer si vzemi politično ureditev
v antičnem Rimu (glej Zgodovi-
no 1).

Raziskujem z viri
• Zakaj je bila bitka pri Valmyju pomembna za ubranitev Francije?
• Navedi pokrajine, kjer so se v letih 1792 in 1793 oblikovali upori pro-
ti revolucionarjem.

Charles-Henri Sanson, rabelj in krvnik, o Ludviku XVI. na dan usmrtitve, januar 1793 Vir 2

»Kralj, opirajoč se na duhovnika, se je počasi in dostojanstveno povzpel h giljotini. ‚Ali ne bodo bobnarji že prene-
hali?‘ je vprašal Charlemogneja. Le-ta mu je rekel, da ne ve ničesar. Ko smo prišli tik pod giljotino, je stopil kralj ob
stran, da ga je lahko videla večina ljudstva. S poveljujočim migljajem je dal bobnarjem znamenje, da naj utihnejo.
Le-ti so proti svoji volji na mah ustavili bobnanje.
‚Francozi,‘ je dejal z močnim glasom, ‚zdaj vidite, da je vaš kralj voljan umreti za vas. Ko bi le bila moja kri temelj vaši
sreči! Umiram nedolžen grehov, ki so mi jih hoteli naprtiti.‘ Najbrž bi bil še kaj povedal, tedaj pa je Santerre, ki je
stal na čelu generalnega štaba, dal bobnarjem znamenje. Le-ti so spet udarili po kožah, da ne bi mogel nihče več
slišati kraljevih besed. V enem samem trenutku je bil pričvrščen ob usodni tram; v hipu, ko je rezilo ločilo njegovo
glavo od telesa, je še mogel čuti besede pobožnega duhovna, ki je vzkliknil z močnim glasom: ‚Pojdi v nebesa, sin
svetega Ludovika!‘«
Spomini pariških krvnikov. Ljubljana: Konzorcij Jutra (Življenje in svet, 3, leto 2) /18. 2. 1928/, str. 222.

28
1778 1792 1799
 Kako je Francozom uspelo oblikovati republiko? 1.5

Obglavljanje kralja Vir 3

Raziskujem z viri
• Kako opisuje Vir 2 kralje-
vo usmrtitev? Ali je bila
po tvojem mnenju njegova smrt
upravičena?
• Pojasni, zakaj je bilo pomembno,
da je usmrtitev potekala javno.
• Poimenuj in opiši napravo, s katero
Giljotina je naprava za obglavljenje, ki so jo v Franciji uporabljali kot edi- je bil kralj usmrčen. Zakaj niso več
no napravo za usmrčevanje do leta 1977. uporabljali obešanja ali obglavlje-
Georg Heinrich Sieveking: Obglavljenje Ludvika XVI., 1793, Muzej Carnavalet, Pariz nja z rabljevim zamahom?

3. faza francoske revolucije (1793–1794):

obdobje republike in revolucionarnega nasilja

Odbor za občo blaginjo je simboliziral nasilje

in strahovlado

Francija se je po razglasitvi republike soočala s hudim splošnim po-

manjkanjem. Vrstili so se številni upori, med katerimi je bila najbolj zna-
na rojalistična vstaja v Vendéeji (glej Vir 1), kjer so po zadušitvi vstaje
Maximilien Robespierre –
usmrtili okoli 15.000 ljudi. Po usmrtitvi kralja se je povečala tudi zuna-
Nepodkupljivi
nja nevarnost, saj so se avstrijsko-pruski koaliciji z namenom zaustaviti
nevarnost širjenja francoske revolucije pridružile tudi druge evropske
države (Švedska, Španija, Kraljevina Nizozemska, Kraljevina Velika Brita-
nija itd.). Vojna in izdatki zanjo so iz dneva v dan poglabljali gospodar-
sko krizo. Narodni konvent je na nastalo stanje odgovoril z ustanovitvijo
Odbora za občo blaginjo (izvršni organ narodnega konventa). Njegovo
vodenje je sčasoma prevzel jakobinec Maximilien Robespierre. Najpo-
membnejša naloga Odbora je bila braniti revolucijo, kar je vodilo v od- Neznani avtor: Portret Maximiliena Robespierra,
ok. 1790, Muzej Carnavalet, Pariz
stranjevanje vseh sovražnikov ljudstva. Z Zakonom zoper sumljiveže so
pred revolucionarno sodišče pripeljali veliko političnih nasprotnikov in 1758–1794
pod giljotino obglavili več kot 10.000 ljudi. Tako je glavno orodje nove pravnik, filozof, politik, eden ključnih
vlade postalo ustrahovanje, Odbor z Robespierrom pa simbol jakobin- mož revolucije, član Odbora za občo
blaginjo, obglavljen zaradi strahovlade
skega terorja.
29
1918
1. Nemirne vode

Emblem Odbora Vir 4 Jakobinci so leta 1793 prevzeli oblast in odpravili še

za občo blaginjo, 1794 zadnje ostanke fevdalizma

Leta 1793 se je začelo obdobje jakobinske diktature. Jakobinci so od-

pravili ustavo iz leta 1791 in sprejeli novo, ki pa ni nikoli prišla v veljavo.
Uvedli so revolucionarni kult Razuma – čaščenje Najvišjega bitja. Prekli-
cali so versko svobodo, uradno prepovedali krščansko vero, katedrala
Notre-Dame pa je postala »tempelj Razuma«. Veljati je začela splošna
vojaška obveznost in gospodarstvo se je podredilo vojaškim potrebam.
Maksimizirali so cene in mezde ter bogatejšim zaplenili premoženje.
Prepovedali so klube in društva žensk, ker so verjeli, da udeležba žensk
v političnem življenju ogroža stabilnost družine. V tem obdobju je bila
poslana pod giljotino tudi Olympe de Gouges.

Jakobinski ukrepi Posledice

preskrba revnejšega prebivalstva,

Raziskujem z viri
• Opiši emblem Odbora za
občo blaginjo.
• S pomočjo Deklaracije o pravicah
človeka in državljana ter emblema
Odbora za občo blaginjo zapiši tri
načela, ki so postala geslo franco-
ske revolucije.
Olympe de Gouges
maksimiranje cen
manufakture za vojaške potrebe
uvedba splošne vojaške obveznosti
pri napredovanju v vojski so
pomembne sposobnosti in ne več
(plemiški) nazivi
sprejem revolucionarnega koledarja
kult Razuma
revolucionarni teror
ustava
zmanjšanje lakote
vzpostavitev največje vojske v Evropi,
nadzirano vojno gospodarstvo
močna vojska z okoli 750.000 izurjenih
vojakov
vzpon Napoleona
slavljenje revolucije
odpravljanje krščanstva (dekristjaniza-
cija)
dolg seznam sumljivih oseb, usmrtitve
prva demokratična ustava moderne dr-
žave na celini

Jakobinski ukrepi in njihove posledice

Alexander Kucharsky: Portret Olympe de Gou-

ges, konec 18. stoletja, zasebna zbirka
1748–1793
avtorica Deklaracije o pravicah žensk in
državljank iz leta 1791, politična akti-
vistka, ki se je borila za spolno enakost
na političnem področju
Ključ do znanja
Katera dejanja jakobincev so bila pozitivna za ljudstvo in katera negativ-
na? Odgovor utemelji.
Kmalu so se vodilni jakobinci obrnili tudi proti dotedanjim zaveznikom
(mnogi med njimi so bili usmrčeni) in do aprila 1794 jih je na oblasti
ohranjal le še kritičen položaj francoske vojske na frontah. Ko je franco-
ska vojska začela nizati uspehe proti avstrijski vojski, pa jim je ljudstvo
dokončno obrnilo hrbet.

30
1778 1792 1799
 Kako je Francozom uspelo oblikovati republiko? 1.5

Zaradi nenehnega nasilja so se ju- Jakobinski teror Vir 5 »Revolucija žre svoje Vir 6
lija 1794 združile različne politične otroke«
stranke, ki so na seji v narodnem
konventu zahtevale aretacijo Ro-
bespierra in njegovih privržencev.
Na termidorjanski (julijski) seji je
bil izdan sklep o njegovi aretaciji.
Robespierre je tako končal na mo-
rišču kot mnogi pred njim.

Ključ do znanja
Kdo je bil Kronos v grški mito-
logiji (Saturn v rimski)? Pojasni,
zakaj je žrl svoje otroke.

George Cruikshank: The Radikal's Arms, 1819,

Britanski muzej, London

Odkrivam z viri Francisco de Goya: Saturn požira svojega

• Opiši in prepoznaj sim-
bole jakobinskega teror-
ja, upodobljene na politični kari-
katuri.
• Pojasni, ali je politična karikatura
primarni ali sekundarni vir.
• Utemelji, ali politična karikatu-
ra zgodovinska dejstva prikazuje
objektivno.
sina, 1819–1823, Muzej Prado, Madrid
Odkrivam z viri
Jacques Mallet du Pan je
leta 1793 v svojem eseju za-
pisal, da podobno kot Kronos (v rim-
ski mitologiji Saturn) tudi revoluci-
ja žre svoje otroke. Utemelji trditev s
simboliko slike v Viru 6.

4. faza francoske revolucije (1795–1799):

obdobje direktorija

Po smrti Robespierra je na oblast prišla bogata

buržuazija

S termidorijanskim udarom se je končalo obdobje jakobinske diktatu-

re in vodenje države je prevzela meščanska večina (bogata buržuazija).
Konvent je leta 1795 sprejel novo ustavo (tretjo po vrsti), po kateri je iz-
vršno oblast pridobil petčlanski direktorij s petletnim mandatom, za-
konodajno pa sta si razdelila svet petstotih (spodnji dom) in svet starih
(zgornji dom). Volilno pravico je imel vsak moški državljan, ki je plačeval
davke in bil star nad 21 leti.
Država je bila še vedno v slabem gospodarskem stanju. Vrstile so se šte-
31
1918
1. Nemirne vode

vilne vstaje in celo poskus državnega udara, ki ga je z vojsko zatrl Na-

poleon Bonaparte (glej str. XX). V zahvalo je Napoleona direktorij ime-
noval za poveljnika francoske armade, ki naj bi branila jug Francije pred
avstrijskimi četami, nameščenimi v severni Italiji. Po porazu avstrijske
vojske je osvojil severno Italijo, zasedel Ljubljano in se napotil proti Du-
naju. Avstrijski cesar je leta 1797 podpisal sporazum v Campu Formiu, s
katerim je bila uradno zaključena tudi prva koalicijska vojna. Francija si
je priključila Avstrijsko Nizozemsko in ozemlje vzhodno od Rena, v se-
verni Italiji pa je bila ustanovljena Cisalpska republika (glej zemljevid na
str. XX).

Sem na cilju? Želim in zmorem več

• Navedi tri dejstva o francoski republiki in ob tem
pojasni, kako je Francozom uspelo oblikovati re-
publiko.
• Opiši razmere v Franciji v letih 1792–1794.
• Pojasni značilnosti jakobinskega terorja.
• Navedi najpomembnejše reforme, ki so bile spre-
jete v času republike.
• Ovrednoti vlogo Robespierra.
• Primerjaj usodo Ludvika XVI. in Robespierra.
• Pojasni, kako je Napoleon pridobil politično moč.
• Dopolni časovnico francoske revolucije s preosta-
limi fazami.
• Kako je Francozom uspelo oblikovati republiko?
• Žena Ludvika XVI., Marija Antoaneta, je bila usmr-
čena oktobra 1793. Revolucijo je preživela samo
najstarejša od otrok, Marija Tereza, ki je bila izpu-
ščena iz zapora Temple leta 1795. Razišči, kaj se je
zgodilo z naslednikom, Ludvikom XVII.
• Delacroixova slika (glej str. XX) nikoli ni bila do-
končana predvsem zaradi finančnih vzrokov in
dejstva, da je bilo veliko junakov tega obdobja
razglašenih za izdajalce ali nasprotnike Odbo-
ra za občo blaginjo. Utemelji, v kolikšni meri lah-
ko umetnost služi kot propagandno sredstvo in
obratno.
• Ali je bil Robespierre junak francoske revolucije
ali negativec? Pripravi tri različne argumente za
in proti. Vsak argument naj bo podprt z verodo-
stojnimi viri.
• Razišči življenje ženskih likov med francosko re-
volucijo, npr. Olympe de Gouges, Madame Ro-
land ali Charlotte Corday. Pojasni, kakšna je bila
njihova usoda.

32
1778 1792 1815
 Kako je Napolen skušal osvojiti Evropo? 1.6

Kako je Napolen Ključne besede

in besedne zveze
konzulat

skušal osvojiti Evropo? dosmrtni konzul

konkordat
cesarstvo
Civilni zakonik
bonapartizem
Po koncu revolucije je Napoleon prevzemal
vse pomembnejšo vlogo v Franciji
Napoleon Bonaparte
Čas francoske revolucije je Napoleon Bonaparte pričakal v Parizu. V
kratkem času se je povzpel v francoski vojski od čina topniškega sto-
tnika do vojaškega poveljnika in bil leta 1793 s komaj 24 leti imenovan
za generala francoske vojske. Po uspehih v severni Italiji se je leta 1798
odpravil v Egipt, kjer je želel oslabiti vpliv Velike Britanije v Sredozemlju
in si še dodatno povečati ugled. Po zmagi pri piramidah in vkorakanju v
Kairo ga je v bitki pri Abukirju premagal angleški admiral Nelson, ki mu
je uničil ladjevje in pretrgal oskrbovalne poti.
Jacques–Louis David: Cesar Napoleon v svojem
Napoleon se je vrnil v Francijo in ob pomoči vojske leta 1799 izvedel dr- studiu v Tuilerijah, 1812, Nacionalna umetnostna
galerija, London
žavni udar, s katerim je zrušil direktorij. To dejanje je zaključilo obdobje
francoske revolucije v korist meščanstva. 1769–1821
vladal Franciji med 1799 in 1814

rojen na Korziki, topniški časnik, pri 24

Posledice francoske revolucije letih general, eden izmed treh konzu-
lov, dosmrtni konzul, cesar, Civilni zako-
uveljavitev človekovih pravic
nik, koalicijske vojne, izgnan na Elbo in
nazadovanje francoskega gospodarstva Sveto Heleno

zrušitev fevdalnega družbenega reda in zaton starih monarhij

več kot 20-letno obdobje francoskega vojskovanja s tujimi državami (1792–1815)

za družbeni in politični vzpon ni potrebna zgolj plemiška kri

politični vzpon meščanstva

zahteva po uveljavitvi liberalnih in nacionalnih teženj tudi drugje po Evropi –

revolucija postane zgled poznejšim revolucionarnim gibanjem

Ključ do znanja
• Katere so pozitivne in katere negativne posledice francoske revoluci-
je?
• Pojasni zgodovinski pomen francoske revolucije.
• Ali bi se lahko Napoleon povzpel tako visoko v vojski brez francoske V Kairu je Napoleon ustanovil Egipčanski inšti-
revolucije? tut. Naključna najdba stele iz Rosette (na sliki)
leta 1799 je omogočila razvozlanje hieroglifov in
še dodatno povečala zanimanje za egiptologijo.
Kamen iz Rosette, 2007, Britanski muzej, London

33
1918
1. Nemirne vode
Napoleon se je okronal za dednega cesarja Vir 1
V Kairu je Napoleon ustanovil Egipčanski inštitut. Naključna najdba
stele iz Rosette (na sliki) leta 1799 je omogočila razvozlanje hierogli-
fov in še dodatno povečala zanimanje za egiptologijo.
Kamen iz Rosette, 2007, Britanski muzej, London
Francosko cesarstvo Vir 2
»Sklepi senata o cesarstvu Francije:
• Vladanje Republiki je zaupano cesarju, ki prevze-
me naslov cesar Francozov.
• Napoleon Bonaparte, sedanji prvi konzul Republi-
ke, postane cesar Francozov. […]
• Prisega cesarja: ‚Prisegam, da bom branil neokr-
njenost Republike, spoštoval in ukazoval spošto-
vati določila konkordata in svobodo bogoslužja,
varoval in ukazoval varovati enakost pravic, poli-
tično in državljansko svobodo, nepreklicnost pro-
daje narodnih posesti, ne zviševal dajatev in ne
uvajal doklad, razen v okvirih zakona, ohranjal
Legijo časti in vladal samo v korist, srečo in slavo
francoskega naroda.‘«
Kronika človeštva. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996, str. 646
Raziskujem z viri
• Pojasni, zakaj Napoleon ni želel prevzeti kra-
ljevskega naslova.
• Ugotovi, koga Napoleon krona na sliki in zakaj.
• Utemelji, zakaj je bila pri kronanju potrebna prisotnost
papeža.
• Navedi, katere pravice naj bi spoštoval Napoleon kot
cesar iz sklepov senata.
34
1778 1798
Po državnem udaru je bil vzpostavljen konzulat in
Napoleon je bil imenovan za prvega med tremi kon-
zuli. S plebiscitom so sprejeli novo ustavo, ki je uve-
dla splošno volilno pravico in je prvemu konzulu
zagotavljala široka pooblastila. Na ta račun je Napo-
leon leta 1802 postal dosmrtni konzul in pot do kro-
nanja za cesarja in popolne oblasti mu je bila odprta.
Da bi si lažje zagotovil prisotnost papeža na kro-
nanju, je s papežem leta 1801 podpisal konkordat,
meddržavni sporazum med državo in Cerkvijo. Cer-
kev je priznala uradniški položaj duhovščine, v zame-
no pa je Napoleon Cerkvi dovolil delovati. Leta 1804
je bilo vse pripravljeno za slavnostni dogodek. Napo-
leon se je v stolnici Notre-Dame okronal za cesarja
Francozov, svojo ženo Jožefino pa za cesarico.
Za lažje vodenje države je leta 1804 izdal Civilni za-
konik (Code Civil), ki je uzakonil pomembne pridobi-
tve francoske revolucije, kot so:
• enakost pred zakonom,
• svoboda posameznika,
• svoboda lastnine,
• ločitev Cerkve od države,
• odprava fevdalne družbe,
• svoboda vesti itd.
Civilni zakonik je vseboval 2251 členov. V veljavi je bil tudi
na Slovenskem v času Ilirskih provinc. (glej str. XX)
Vladavina Napoleona je slonela na starih političnih
organih in je vključevala elemente nepotizma. Soro-
dnikom je podeljeval pomembne nazive oziroma jih
imenoval na čelo satelitskih držav. Omogočil je vrni-
tev več kot sto tisoč izseljencev in s tem pridobil nov
kapital za zagon gospodarstva.
1815
 Kako je Napolen skušal osvojiti Evropo? 1.6

Napoleonovi ukrepi

• vodenje države ob pomoči sorodnikov, ki so vladali v satelitskih državah

• civilni zakonik
• centralizacija državne uprave
• vrnitev izseljencev
politično- • vpeljava plemiških naslovov in t. i. cesarskega plemstva (odvisno od Napoleonove naklonjenosti)
upravni • oblika vladavine se je imenovala bonapartizem (plebiscitarna diktatura) – potrjevanje vladanja s pomočjo
avtoritet –, ki si jo je pridobil s plebisciti oziroma ljudskimi glasovanji
• strog policijski nadzor in preganjanje političnih nasprotnikov
• poroka z avstrijsko nadvojvodinjo Marijo Luizo, hčerko avstrijskega cesarja Franca I. leta 1810
• uvedba Legije časti za posebne zasluge
• agresivna zunanja politika – do leta 1812 je nadziral večji del evropskega ozemlja
vojaški • vojaška taktika je slonela na nabornikih
• razvit preskrbovalno-logistični sistem
• uvedba celinske zapore zoper Veliko Britanijo
• uvedba enotnega decimalnega merskega sistema
gospodarski • odprava fevdalizma
• davčne reforme
• izdelava zemljiškega katastra
• konkordat s Cerkvijo
verski
• potrditev ločitve Cerkve od države

Napoleon si je želel pokoriti Evropo

Napoleonova osvajanja Vir 3

35
1918
1. Nemirne vode

Raziskujem z viri
• Naštej evropske države, ki jih Napoleon ni osvojil.
• Katere države so bile neposredno pod francosko upravo, katere pod francoskim nadzorom in katere so bile
francoske zaveznice?
• Katero politično tvorbo je Napoleon ustanovil na današnjem slovenskem ozemlju?
• Iz zemljevida razberi najpomembnejše Napoleonove bitke in jih kronološko razvrsti. Razišči, proti komu se je bojeval
in kakšne so bile posledice posamezne bitke tako za Napoleona kot nasprotnika.

Po zasedbi cesarskega prestola se je Napoleon usmeril v izgradnjo im-

perija. Nadaljeval je z osvajalskimi pohodi:
• proti Avstrijskemu cesarstvu: leta 1805 je zasedel Dunaj in pri Auster-
litzu (oziroma pri Slavkovu, tudi bitka treh cesarjev) premagal avstrij-
sko-rusko vojsko. Cesar Franc II. se je odrekel nazivu svetega rimske-
ga cesarja in prevzel naslov avstrijskega cesarja kot Franc I.;
• proti Kraljevini Prusiji: leta 1806 je premagal prusko vojsko v bitki pri
Jeni in vkorakal v Berlin. Po zmagi pri Austerlitzu je razpustil Sveto rim-
sko cesarstvo nemške narodnosti in oblikovana je bila Renska zveza;
• proti Veliki Britaniji: po porazu pri Trafalgarju leta 1805 je spoznal, da
zasedba Velike Britanije ne bo možna, zato je leta 1806 razglasil ce-
linsko zaporo z namenom onemogočiti trgovanje z Veliko Britanijo;
• proti Kraljevini Španiji: leta 1808 je po zasedbi Portugalske zavzel še
Španijo;
• proti Rusiji: leta 1812 je državo napadel zaradi nespoštovanja celin-
ske zapore.

Do leta 1812 je Napoleon nizal

Celinska zapora Vir 4
uspehe proti Avstrijskemu cesar-
»V času celinske zapore se je Anglija gospodarsko nezadržno razvijala. stvu, Prusiji in celo Španiji. Celin-
Po letu 1810 pa so se vendarle začele kazati dolgoročne posledice zapo- ska zapora proti Veliki Britaniji je
re: zvišanje davkov, žitne podpore in izguba evropskih tržišč so pri soča- povzročila številne gospodarske
snem stopnjevanju industrijske proizvodnje pripeljali h krizam v prodaji, posledice, zaradi neposlušnosti in
k brezposelnosti, lakoti, prvim luditskim razbijanjem strojev, pa tudi k od-
nespoštovanja držav pa dodatne
piranju novih tržišč v čezmorskih deželah.«
* Ludizem je neorganiziran boj delavcev za izboljšanje njihovega položa- tegobe Napoleonu.
ja, za katerega je značilno spontano uničevanje (razbijanje) strojev.
Zgodovina v slikah (zv. 14., stolpec 6387).. Ljubljana: DZS. 1978,. Leta 1812 se je zaradi neupošte-
vanja celinske zapore in prepriča-
Raziskujem z viri nja, da ima dovolj močno vojsko,
• Naštej posledice, ki jih je zapora prinesla angleškemu gospodar- Napoleon odločil napasti in osvo-
stvu. jiti Rusijo. Proti njej se je podal z
• Kakšne so bile posledice nespoštovanja celinske zapore? veliko armado, ki jo je sestavljalo
• Pojasni na konkretnem primeru, kakšne so dandanes posledice gospodar- okoli 600.000 mož. Na poti je imel
skega embarga ali prepovedi/omejitve trgovine s kako državo.
veliko težav z oskrbo vojske, ruska
vojska pa se je odločila za taktiko
požiganja vasi. Po francoski zma-
gi v bitki pri Borodinu, ki velja za
36
1778 1798 1815
 Kako je Napolen skušal osvojiti Evropo? 1.6

eno najhujših v 19. stoletju, so Francozi vkorakali v gorečo Moskvo. Za-

radi pomanjkanja hrane Napoleonu ni preostalo drugega, kot da se je
umaknil.

Napad na Rusijo Vir 5

»Okoli 13. novembra je prišlo v Smolensk samo še
50.000 francoskih vojakov. Temperatura je padla na mi-
nus 25 stopinj. Popoln propad francoske vojske se je
začel pri prehodu čez reko Berezino. Čez reko je vodil
en sam lesen most. Čezenj se je neprestano valila neu-
rejena množica vojakov. Že prvi topovi so mostu polo-
mili ograjo, tako je iz nagnetene množice padel v lede-
no reko zdaj ta, zdaj oni vojak ali jezdec. Večino konjev
so lačni vojaki tako ali tako že pojedli. V dveh tednih je
od velike vojske ostala samo še neurejena, premraže-
na in lačna bežeča množica. […] Napoleon je prepustil
ostanke vojske usodi in z majhnim spremstvom pobe-
gnil proti Parizu.«
Janez J. Švajncer: Vojna zgodovina. Ljubljana: DZS, 1998, str. 235.

Raziskujem z viri
• Kaj je poleg taktike požiganja presenetilo Napoleona?
• Zakaj so takratni časopisi označevali Napoleonov pohod kot »največjo vojaško katastrofo vseh časov« in
»konec mita o nepremagljivosti Napoleona«?

Po Napoleonovih neuspehih se je okrepila koalicija, ki si je za končni cilj

Bitka pri Leipzigu
zadala poraziti Napoleona. To ji je uspelo do leta 1815.
1813

Po dokončnem izgonu Napoleona je bila končana francoska prevlada • V največji bitki do takrat je sodelovalo
v Evropi. V Franciji se je obnovila monarhija z Ludvikom XVII. iz dinasti- več kot pol milijona vojakov.
• Po bitki je bila razpuščena Renska zveza.
je Burbonov. Kralj ni vladal absolutno, ampak s pomočjo dvodomnega
parlamenta. Kljub padcu Napoleona je bil njegov zakonik priznan in s
tem tudi državljanske svoboščine. O nadaljni usodi Francije so odločali Izgon na Elbo
delegati štirih velesil na dunajskem kongresu. 1814

• Države koalicije so vkorakale v Pariz.

Sem na cilju? • Napoleon je odstopil ter bil izgnan na Elbo,
od koder se je za 100 dni vrnil na prestol.
• Pojasni, kako se je Napoleon povzdignil na oblast.
• Naštej značilnosti Napoleonove vladavine.
• Opiši odnos Napoleona do Cerkve.
Na Dunaju se je začel
• Pojasni, kaj pomeni izraz »celinska zapora«.
dunajski kongres (glej str. XX).
• Navedi usodne napake Napoleona in njihove posledice zanj.
• Predstavi najpomembnejše Napoleonove bitke.
• V obliki preglednice zapiši politične ureditve Francije med leti 1789
in 1815. Bitka pri Waterlooju
• Razmisli, zakaj Napoleona niso usmrtili, ampak le izgnali. 1815

Dosežena je bila dokončna zmaga

koalicije nad Napoleonom pod
poveljstvom Wellingtona.
Želim in zmorem več
Z dvema argumentoma »za« zagovarjaj in z enim argumentom »proti« za-
nikaj trditev: Napoleon je bil dober vojaški strateg in vladar, ki je bistveno Izgon na Sveto Heleno
spremenil politično podobo Evrope. 1815

37
1918
1. Nemirne vode

Ključne besede
in besedne zveze
dunajski kongres
Kako se je po
Nemška zveza
konservativizem
restavracija
dunajskem kongresu na
Sveta aliansa
novo oblikoval politični
Franc I. zemljevid Evrope?
Dunajski kongres je spremenil politični
zemljevid Evrope

Leta 1814 so se države zmagovalke nad Napoleonom zbrale na Dunaju, ki

Friedrich von Amerling: Franc I. z avstrijsko cesar-
sko krono in insignijami, 1832, Umetnostnozgo-
dovinski muzej, Dunaj
1768–1835
Zadnji cesar Svetega rimskega cesar-
stva nemške narodnosti (kot Franc II.),
ki ga je razpustil in je kot odgovor na
Napoleonovo cesarstvo leta 1804 usta-
novil Avstrijsko cesarstvo (do 1867). Po-
stal je prvi avstrijski cesar (kot Franc I.).
Pripadal je habsburško-lotarinški dina-
stiji. Prizadeval si je za krepitev absolu-
tizma.
Udeleženci Vir 1
dunajskega kongresa
je za več kot pol leta postal politično in kulturno središče Evrope. Kongres
je vodil avstrijski knez Klemens von Metternich (glej str. XX). Na njem so
se zbrali najvišji predstavniki držav koalicije, med drugimi avstrijski cesar
Franc I., ruski car Aleksander I. in pruski kralj Friderik Viljem III.
Dunajski kongres Vir 2
»Dunajski kongres je prva multilateralna institucija nove dobe, ki ga je tre-
ba proučevati predvsem zaradi njegovih uspehov – praktično stoletje delo-
vanja nekega sistema. Kongres je prav tako dokaz, da je doseženi dogovor
o skupnih vrednotah in načelih dovolj dober temelj, da se le-ti uresničijo
tudi v praksi. Ni dvoma, da je šlo za pogajanja med glavnimi silami, katerih
predstavniki so zaradi enake vzgoje imeli podobna moralna in etična merila,
vendar je še bolj res, da so si bile velike sile tudi zelo različne: Rusija s svojo
avtokratsko tradicijo, ki jo je poosebljal car Aleksander I.; liberalna Anglija z
že razvitimi demokratičnimi tradicijami in institucijami; restavrirana Franci-
ja, ki je bila okužena z idejami svoje revolucije in ki je izgubo politične pre-
vlade želela nadomestiti z duhovno prevlado v Evropi; Avstrija, najbolj poli-
glotska, najbolj ranljiva in zato najbolj konservativna med vsemi evropskimi
velesilami; Prusija s stalnim občutkom, da je nobena od drugih sil ne spoštu-
je v tisti meri, kot bi to po njenem mnenju zaslužila, in ki je čutila, da bo nje-
na moč dobila pravo težo, ko bodo vsi Nemci združeni v eni državi.«
* Restavracija je obnova starega političnega stanja v Evropi po letu 1815.
Iztok Simoniti: Multilateralna diplomacija. V: Teorija in praksa. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede,
1995, str. 19–20.

Raziskujem z viri
• Na podlagi vira sklepaj, zakaj je bil dunajski kongres pomembno mednarodno diplomatsko srečanje.
• Pojasni, kako so se velike sile med seboj razlikovale.
• Utemelji, ali se spremembe, določene za »okroglo mizo«, obdržijo daljše časovno obdobje ali se kmalu izničijo. Ugo-
tovitev zapiši na podlagi konkretnega primera.

38
1778 1798 1821
 Kako se je po dunajskem kongresu na novo oblikoval politični zemljevid Evrope? 1.7

Dunajski kongres je spremenil politični

zemljevid Evrope

Na dunajskem kongresu so vodilne sile koalicije proti Napoleonu na

novo uredile Evropo, pri čemer so upoštevali sledeče cilje:

Načela dunajskega kongresa

obnoviti stari red z zatrtjem
revolucionarnih vrenj
zagotoviti legitimnost starih vladarskih
rodbin – restavracija oblasti
vzpostaviti ravnotežje moči
V skladu z načeli konservativizma (glej str. XX) so se vrnili k starim vrednotam in sku-
šali obnoviti stari režim. Zagovarjali so monarhijo, stanovsko družbo in bili proti nara-
ščajoči sili liberalnih in nacionalnih gibanj.
Na prestol so se vrnile nekatere pomembne dinastije, kot so Burboni v Franciji ali po-
samezniki, kot npr. papež v papeški državi. Zagovarjali so načelo božjega prava ter
skušali zagotoviti stanje, kakršno je bilo pred francosko revolucijo iz leta 1789.
Da bi preprečili prevlado posamičnih držav, so temeljito spremenili podobo Evrope.
Številne ozemeljske spremembe naj bi zagotovile notranjo stabilnost in zmanjšale
možnost zunanje nevarnosti.

Evropa po dunajskem kongresu Vir 3

39
1918
1. Nemirne vode

Raziskujem z viri
• Primerjaj zemljevid na str. XX z zemljevidom Evrope po dunajskem kongresu.
• Katera država je nastala na ozemlju nekdanjega Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti z name-
nom preprečitve prevlade Francije in Rusije?
• Naštej tri novonastale (nevtralne) države ob francoski meji.
• Pojasni, kako se je spremenila politična podoba Evrope.

Po Napoleonovem porazu leta 1815 so Franciji začrtali mejo iz leta 1792,

Nemška zveza je predstavljala zvezo 35 nem-
ških držav in 4 svobodnih mest. Skrbela je za
zunanjo in notranjo varnost ter neodvisnost
posameznih držav. V njen okvir je spadala veči-
na slovenskega ozemlja, z izjemo Prekmurja in
današnje beneške Istre. Najvišji organ zveze je
postal zvezni zbor v Frankfurtu ob Majni. Odlo-
čilno vlogo znotraj zveze sta prevzeli Avstrijsko
cesarstvo in Prusija.
potrjene pa so bile tudi druge ozemeljske spremembe, npr.:
• Ozemeljsko sta se precej povečali Rusija in Velika Britanija. Rusija si je
v personalno unijo priključila kongresno Poljsko (ustanovljena z du-
najskim kongresom leta 1814), medtem ko je Velika Britanija pridobila
strateško pomembna ozemlja, kot so Malta, Ciper, Cejlon idr.
• Prusija je pridobila večji del Saške, renske province in Vestfalijo.
• Avstrijsko cesarstvo je izgubilo Belgijo in ozemlje ob Renu, a je nazaj
pridobilo precej ozemlja, predvsem nekdanje ozemlje Ilirskih provinc
(glej str. XX) in Lombardsko-beneško kraljestvo.
• Ustanovljena je bila Nemška zveza, z namenom preprečiti hegemoni-
stične težnje sosednjih držav.
• Belgija se je povezala z Nizozemsko v Združeno Nizozemsko.
• Švici je bila zagotovljena večna nevtralnost.

NALOGE SVETE ALIANSE

Za zagotovitev politične stabilnosti v Evropi
zatiranje revolucionarnih trenj so ustanovili Sveto alianso

skrb za nespremenjene meje Za zagotovitev trajnega miru in po načelih krščanstva so na pobudo

obdržati politične ureditve,
sprejete na dunajskem kongresu
zaustavitev liberalnih in
nacionalnih gibanj
vladarjev Rusije, Avstrijskega cesarstva in Prusije oblikovali politično
in vojaško zvezo, imenovano Sveta aliansa. Predstavniki so se zbirali
na kongresih. Leta 1821 je bil organiziran celo v Ljubljani. Politično po-
membnejša je bila obrambna zveza proti Franciji, imenovana »četverna
zveza«, ki se ji je pridružila še Velika Britanija, a ni imela veliko dela, saj
so Francijo že leta 1818 vključili nazaj med evropske velesile.

Delovanje Svete alianse (1820) Vir 4

»Ko je bila bruhnila vstaja v kraljestvu obeh Sicilij, se je
sešel kongres v Opavi. ‚Visoki zvezani suvereni‘ so se ta-
koj načeloma izrekli, da je po blazni sekti zasnovana in
po nezvestih vojakih izvedena revolucija, kakor tudi iz
nje izhajajoči prevrat postavnih razmer, na katerih me-
sto je stopila gola anarhija, v nasprotju z načeli, kate-
ra so visoki vladarji že tolikokrat in glasno objavili, to
je z načeli reda, pravice, nravnosti in sploh prave bla-
ginje narodov. Istotako so ‚zvezani monarhi‘ soglasno
bili mnenja, da je revolucija v Neapolju nevarna javni
varnosti v drugi Italiji in z vzdrževanjem miru po Evro-
pi nezdružljiva. Sklenili so torej, da je vse, kar se je na
Neapoljskem pripetilo, zopet odstraniti, če ne izlepa, pa
izgrda. Da bi bilo vse čedneje videti, so visoki vladarji
po ‚zrelem‘ posvetovanju v Neapolju, in sicer pri njega
veličanstvu, kralju obeh Sicilij, napravili korak, ki je bil
nemalo sposoben, odstraniti vsak dvom o mišljenju in
namenih združenih dvorov. Izkratka, zvezani monarhi

40
1778 1814 1821
 Kako se je po dunajskem kongresu na novo oblikoval politični zemljevid Evrope? 1.7

so hoteli imeti na svoji strani kralja Ferdinanda (op. si-
ciljski kralj), ki naj bi s svojim imenom zakrival silo, ka-
tera se je nameravala uporabiti. Zategadelj je pisal dne
20. novembra 1820. leta cesar Franc svojemu gospodu
bratu in jako čislanemu tastu v Neapolj posebno pismo,
v katerem je poudarjal, da bi se združeni vladarji čutili
srečne, ko bi ob sodelovanju z njega veličanstvom mo-
gli izpolniti dolžnosti, naložene jim po sveti aliansi. ‚V ta
namen predlagamo Vašemu veličanstvu, z nami se se-
stati v mestu Ljubljani. Vaša navzočnost, sire, pospeši
tako potrebno sprijaznjenje.‘«
Ivan Tavčar: Izza kongresa. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1955 (Zbra-
no delo, 5), str. 10.

Raziskujem z viri
• Kje je potekal kongres Svete alianse, ki ga opisuje Vir 4? Pojasni namen tega kongresa.
• Utemelji, zakaj se »zvezani monarhi« niso ozirali na prebujanje nacionalnih in liberalnih čustev in so jih s silo zatirali.
• Eden izmed kongresov Svete alianse je bil sklican tudi v Ljubljani. Razišči, kaj še danes spominja na ta zgodovinski
dogodek.
• Ali bi lahko delovanje Svete alianse primerjali z delovanjem kakšne današnje mednarodne organizacije? Odgovor
utemelji.

Sem na cilju? Želim in zmorem več

• S kakšnim namenom so se države zmagovalke
nad Napoleonom zbrale na Dunaju?
• Pojasni glavna načela dunajskega kongresa.
• Opiši ozemeljske spremembe, ki so nastale po
dunajskem kongresu.
• Ovrednoti delo Svete alianse.
• Pojasni dolgoročne posledice francoske revoluci-
je.
• Dunajski kongres je prvi odredil prepoved trgo-
vanja s sužnji. Razišči, kdaj je bilo suženjstvo do-
končno odpravljeno.
• V času dunajskega kongresa je Dunaj postal po-
membno mesto diplomacije in kulture. Zaradi ve-
likega števila pomembnih evropskih politikov in
diplomatov, ki so tam živeli in se srečevali v času
trajanja kongresa, so prirejali številne plese, kon-
certe in gledališke predstave. V tem času se je s
skladateljema Johannom Straussom starejšim in
kasneje Johannom Straussom mlajšim uveljavil
dunajski valček. Leta 2017 ga je na seznam av-
strijske nesnovne kulturne dediščine uvrstil UNE-
SCO. Ugotovi, zakaj je dunajski valček sprva veljal
za pohujšljiv ples.

41
1918