Zadrzevalnik

UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO
Peter Grginič
PROJEKT ZADRŽEVALNIKA VISOKIH VOD

HOČE PO ATV-A 128E
Diplomsko delo
Maribor, december 2010

I
Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
PROJEKT ZADRŢEVALNIKA VISOKIH VOD HOČE PO ATV-A 128E
Študent: Peter GRGINIČ
Študijski program: univerzitetni, Gradbeništvo
Smer: Konstrukcijska
Mentor: red. prof. dr. Renata Jecl, univ. dipl. inţ. grad.
Somentor: viš. pred. dr. Milan Kuhta, univ. dipl. inţ. grad.
Maribor, december 2010

II
III
What we know is a drop, what we don't know is an ocean.

Isaac Newton
IV
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici dr. Renati Jecl za

pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega
dela. Prav tako se zahvaljujem somentorju dr.
Milanu Kuhti. Hvala tudi mojemu štipenditorju,
direktorju podjetja DK-PROTIM d.o.o.,
mag. Darku Kočarju, ki je velikodušno dovolil
uporabo projektne dokumentacije in ki me je
usmerjal pri izdelavi diplomskega dela.
Posebna zahvala velja bratu Konstantinu, mami

Milici in očetu Joţefu, ki so mi omogočili študij
ter čakali in dočakali dan mojega diplomiranja.
Zahvala gre tudi babici Saveti in dedku Milošu,
ki sta mi ves čas študija stala ob strani.
Zahvala gre tudi Mojci in mojim zvestim

prijateljem – mušketirjem, ki ste me spodbujali
in podpirali pri študiju. Hvala!
V
PROJEKT ZADRŢEVALNIKA VISOKIH VOD HOČE PO ATV-A

128E
Ključne besede: zadrţevalni bazen, komunalna infrastruktura, kanalizacijski sistem,

vplivi na okolje, ATV-A 128E standard.
UDK: 696.135/.136:006(043.2)
Povzetek
Diplomska naloga obravnava dimenzioniranje zadrţevalnega bazena prvih nalivnih vod

na področju mešanega kanalizacijskega sistema v juţnem delu naselja Spodnje Hoče.
Uvodni del naloge opisuje obravnavano območje (topografske in hidrografske
značilnosti) in obstoječe stanje kanalizacijskega sistema ter čistilne naprave. Osrednji
del naloge opisuje projektno dokumentacijo skladno z zakonodajo ter objekte
komunalne infrastrukture na splošno kot tudi analizo vplivov na okolje. V zadnjem delu
pa je prikazano dimenzioniranje zadrţevalnega bazena na območju mešanega
kanalizacijskega sistema juţnega dela naselja Spodnje Hoče in njegove potrebne
efektivne prostornine. Predstavljen je projekt zadrţevalnega bazena in njegovo
dimenzioniranje po nemških smernicah ATV-A 128E. Smernice zahtevajo večje število
podatkov, ki jih je potrebno predhodno analizirati. Prvi val razbremenjenih odtokov je
ob daljšem sušnem obdobju, spomladi in jeseni, kjer koncentracije spranih onesnaţil
doseţejo visoke vrednosti, potrebno zadrţati in ga v celoti odvesti na čistilno napravo.
Na primeru zadrţevalnika visokih vod Hoče sem podrobneje predstavil samo
dimenzioniranje in načrte.
VI
THE PROJECT OF STORMWATER TANK HOČE IN

ACCORDANCE WITH ATV-A 128E
Key words: stormwater tank, communal infrastructure, sewer system, environmental

impacts, ATV-A 128E standard.
UDK: 696.135/.136:006(043.2)
Abstract
This diploma paper deals with dimensioning of the stormwater tank retaining the first
flush of stormwater (STRFF) in the area of the Spodnje Hoče combined sewer. The
introductory part of the paper describes the researched area (topographic and
hydrographical characteristics) and the current state of the combined sewer and
wastewater treatment plant. The main part of the diploma paper describes the project
documentation in accordance with the current regulations. It also describes objects of
communal infrastructure in general and the environmental impact assessment. In the
last part, the design and dimensioning of STRFF in the area of the Spodnje Hoče
combined sewer according to German standard ATV-A 128E and its required volume
capacity is described. The standard demands a large number of data which has to be
previously analyzed. The first flush has to be contained and transported to the
wastewater treatment plant in its entirety, especially after longer dry periods in spring
and autumn, when concentrations of pollutants reach high values. In the case of the
stormwater tank Hoče I presented the dimensioning and designs in detail.
VII
VSEBINA
1 UVOD ...................................................................................................................... 1
1.1 OPREDELITEV PROBLEMA .................................................................................. 1

1.2 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKEGA DELA .................................................................. 2
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ............................................................................. 2
2 OBJEKTI KOMUNALNE INFRASTRUKTURE .............................................. 3
2.1 SPLOŠNO O OBJEKTIH KOMUNALNE INFRASTRUKTURE ...................................... 3

2.2 ZADRŢEVALNI BAZEN PRVIH NALIVNIH VOD ...................................................... 7
2.3 ANALIZA VPLIVOV NA OKOLJE ........................................................................... 7
2.3.1 TLA IN VODA ................................................................................................... 8
2.3.2 ZRAK .............................................................................................................. 8
2.3.3 HRUP ............................................................................................................. 9
2.3.4 ODPADKI ...................................................................................................... 10
2.3.5 MEHANSKA ODPORNOST IN STABILNOST ......................................................... 11
2.3.6 VARNOST PRED POŢAROM .............................................................................. 11
2.3.7 HIGIENSKA IN ZDRAVSTVENA ZAŠČITA ............................................................ 12
2.3.8 VARNOST PRI UPORABI .................................................................................. 13
2.3.9 ENERGIJA IN OHRANJANJE TOPLOTE .............................................................. 14
3 PROJEKTNA DOKUMENTACIJA .................................................................. 15
3.1 SPLOŠNO O PROJEKTNI DOKUMENTACIJI .......................................................... 15

3.2 VODILNA MAPA ............................................................................................... 16
3.3 NAČRTI ............................................................................................................ 16
3.4 ELABORATI ...................................................................................................... 17
3.5 PROJEKT ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA – PGD .......................... 17
3.6 PROJEKTNI POGOJI IN SOGLASJA K PROJEKTNIM REŠITVAM .............................. 19
4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKI DEL ..................................................................... 23
4.1 SPLOŠNO .......................................................................................................... 23

4.2 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA ............................................................................. 24
4.3 ANALIZA LOKACIJE.......................................................................................... 25
VIII
4.4 HIDRAVLIČNA PRESOJA ................................................................................... 26

4.5 TEHNOLOŠKI PROCES IN DIMENZIONIRANJE (ATV-A 128E) ............................ 27
4.6 TEHNIČNI OPIS OBJEKTA KOMUNALNE INFRASTRUKTURE ................................ 44
4.6.1 SISTEM ZA IZPIRANJE ..................................................................................... 45
4.6.2 PRELIVNO SITO ............................................................................................. 45
4.6.3 OBJEKT GROBIH GRABELJ S ČRPALIŠČEM ....................................................... 46
4.7 KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA OBJEKTA KOMUNALNE INFRASTRUKTURE ........... 46
4.8 OBSTOJEČI KOMUNALNI VODI .......................................................................... 47
4.8.1 VODOVOD .................................................................................................... 47
4.8.2 PLINOVOD .................................................................................................... 47
4.8.3 TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŢJE................................................................... 48
4.8.4 ELEKTRO OMREŢJE ....................................................................................... 48
5 ZAKLJUČEK ....................................................................................................... 49
6 VIRI, LITERATURA........................................................................................... 50
7 PRILOGE .............................................................................................................. 51
7.1 SEZNAM SLIK ................................................................................................... 51

7.2 SEZNAM PREGLEDNIC ...................................................................................... 51
7.3 SEZNAM PRILOG .............................................................................................. 52
7.4 SEZNAM NAČRTOV........................................................................................... 52
7.5 NASLOV ŠTUDENTA ......................................................................................... 53
7.6 KRATEK ŢIVLJENJEPIS...................................................................................... 53
IX
UPORABLJENI SIMBOLI
ACA – celotna površina območja
Ared – utrjena površina
Ais – nepropustna prispevna površina
aa – koeficient vpliva kanalizacijskih usedlin
ac – število delovnih ur v dnevu v komerciali
af – redukcija časa pretoka
ah – koeficienta vpliva letne količine padavin
ai – število delovnih ur v dnevu v industriji
ap – koeficienta vpliva letne koncentracije sušnega odtoka
bc – število delovnih dni v letu v komerciali
bi – število delovnih dni v letu v industriji
cco – teoretična koncentracija preliva
cdc – koncentracija dimenzioniranja pri sušnem pretoku
cdw – koncentracija KPK v sušnem iztoku, ki vključuje tuje vode
cr – koncentracija KPK v odtoku padavinskih vod
ctp – koncentracija KPK v izpustu komunalne čistilne naprave
cw – koncentracija KPK v sušnem iztoku
dl – pomoţni faktor za izračun aa
eo – dovoljeno razmerje preliva
H1, H2 – pomoţni faktor za izračun Vs
hpr – koeficienta vpliva letne koncentracije sušnega odtoka
I – število prebivalcev
JT – povprečni gradient terena

X
m – povprečno razmerje mešanja
n – pogostost intenzitete padavin
q – količina padavin
Qc24 – dnevni povprečni pretok komercialnih odpadnih vod
Qcw – mešane odpadne vode katere gredo naprej v proces čiščenja
Qd24 – dnevni povprečni pretok hišnih odpadnih vod
qdw24 – razmerje sušnega pretoka in nepropustno površino
Qdw24 – dnevni sušni pretok
Qdwx – urni konični pretok pri sušnem dnevnem pretoku
Qi24 – dnevni povprečni pretok industrijskih odpadnih vod
Qiw24 – dnevni pretok tujih vod
Qpx – urni konični pretok pri dnevnem pretoku
Qpxc – urni konični pretok komercialnih odpadnih vod pri sušnem dnevnem pretoku
Qpxd – urni konični pretok hišnih odpadnih vod pri sušnem dnevnem pretoku
Qpxi – urni konični pretok industrijskih odpadnih vod pri sušnem dnevnem pretoku
qr – razmerje padavinskih vod in nepropustne površine
Qr24 – meteorne vode katere gredo naprej v proces čiščenja
Qro – povprečen odtok padavinskih vod na prelivu
QrS24 – dotok padavinskih vod ločenih sistemov
Qt – pretok mešane odpadne vode iz razbremenilnika na dušilko
Qw24 – skupni dnevni povprečni pretok odpadnih vod
QwS24 – dnevne povprečne hišne in industrijske odpadne vode
SGm – povprečni gradient terena
t – čas trajanja padavin
T0 – seštevek trajanja prelivov v enem letu

XI
tf – najdaljši čas pretoka kanalizacije
V – potrebna prostornina
Vs – specifična prostornina
Vs,min – minimalna specifična prostornina
VQ0 – seštevek izpusta mešane odpadne vode v enem letu
ws – normna porabe vode
x – čas na dan, skladno s standardom ATV-DVWK-A 118E
xa – konični koeficient vpliva kanalizacijskih usedlin
 – koeficient nepropustnosti
 – pomoţni faktor za izračun aa
 – suma
XII
UPORABLJENE KRATICE
AB - armiran beton
AISI 304 - oznaka za ţelezo in jeklo (American Iron and Steel Institute)
C25/30 - razred tlačne trdnosti betona (Concrete 25/30)
CČN - centralna čistilna naprava
ČN - čistilna naprava
IDP - idejni projekt
IDZ - idejna zasnova
KPK - kemijska potreba po kisiku
PE - populacijski ekvivalent
PE - polietilen (Polyethylene)
PEHD - polietilen visoke gostote (Polyethylene High Density)
PGD - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
PID - projekt izvedenih del
PP - polipropilen (Polypropylene)
PVC - polivinil klorid (Polyvinyl Chloride)
PZI - projekt za izvedbo
SN 8 - togostni razred (Nominal Stiffness)
TK - telekomunikacije
ZV - zakon o vodah
ZVO - zakon o varstvu okolja
ZVV - zadrţevalnik visokih vod

Projekt zadrţevalnika visokih vod Hoče po ATV-A 128E Stran 1
1 UVOD
1.1 Opredelitev problema
Zaradi razlogov priključitve pribliţno 1.500 prebivalcev naselja Spodnje Hoče na centralno
čistilno napravo, zmanjšanja emisij v vode iz komunalnih virov onesnaţenja, varovanja
okolja in čistih voda, implementacije veljavnih predpisov s področja varovanja okolja in
izvajanje strateške usmeritve drţave na področju komunalne infrastrukture se predvideva
gradnja Zadrţevalnika prvih nalivnih vod Hoče.
Predmet diplomske naloge je objekt komunalne infrastrukture, in sicer zadrţevalni bazen

visokih vod za obstoječi mešani kanalizacijski sistem dela naselja Spodnje Hoče, ki se
obravnava kot juţni del naselja Hoče, dimenzioniran skladno z nemškimi smernicami
»ATV-A 128E Standards for the Dimensioning and Design of Stormwater Overflows in
Combined Wastewater Sewers«.
Neposredno na zadrţevalni bazen se navezuje mešan kanalizacijski sistem obravnavanega

območja (23 ha), severni del naselja pa se priključuje z ločenim kanalizacijskim sistemom,
ki bo voden neposredno v kolektor ter od tod na centralno čistilno napravo, kar pa ni
predmet diplomskega dela.
Slika 1: Obravnavano območje in lokacija ZVV Hoče

1.2 Namen in cilj diplomskega dela
Cilj diplomskega dela je dimenzionirati zadrţevalnik visokih vod Hoče skladno s sedaj
veljavno zakonodajo in smernicami z namenom predstaviti standard »ATV-A 128E
Standards for the Dimensioning and Design of Stormwater Overflows in Combined
Wastewater Sewers«.
1.3 Predpostavke in omejitve
Pri izdelavi diplomske naloge smo se srečevali s teţavami, saj je literature na temo
zadrţevalnih bazenov prvih nalivnih vod zelo malo. Zato smo si pomagali s tujo literaturo
in tujimi standardi oziroma smernicami.
Potrebne podatke za dimenzioniranje in izdelavo diplomskega dela sem pridobil s strani

Občine Hoče, standard ATV-A 128E sem pridobil s strani podjetja DK-PROTIM d.o.o.,
standard ATV-DVWK-A 118E pa sem pridobil pri podjetju SEGIS d.o.o.
V diplomski nalogi se omejujem na okvir znanj, ki sem jih pridobil ob študiju gradbeništva
(univerzitetna smer) ter v podjetjih STADIJ d.o.o., SEGIS d.o.o. in DK-PROTIM d.o.o.
2 OBJEKTI KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
2.1 Splošno o objektih komunalne infrastrukture
Pod pojmom komunalna infrastruktura razumemo objekte in naprave, ki sluţijo izvajanju

obveznih lokalnih javnih sluţb varstva okolja in so infrastruktura lokalnega pomena ter so
opredeljeni v 149. členu Zakona o varstvu okolja (ZVO-1, Ur. l. RS št. 41/2004) in
skladno z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1A, Ur.
l. RS št. 20/2006, ZVO-1B Ur. l. RS št. 70/2008, ZVO-1C, Ur. l. RS, št. 108/2009) in sicer:
 oskrba s pitno vodo,
 odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
 zbiranje komunalnih odpadkov,
 prevoz komunalnih odpadkov,
 obdelava mešanih komunalnih odpadkov,
 odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in
 urejanje in čiščenje javnih površin.
Manjši objekti komunalne infrastrukture so lahko izdelani iz duroplastnih (armirani

poliester) in termoplastnih (PE - polietilen, PP - polipropilen) materialov. Med poglavitne
štejemo jaške, poţiralnike, ponikovalnice, črpališča, lovilce olj in maščobnike ter cisterne
in čistilne naprave; vsi ti izdelki se najpogosteje uporabljajo v gradbeništvu. Večji objekti
komunalne infrastrukture pa so grajeni, in sicer so to največkrat armiranobetonske (AB)
konstrukcije. Med objekte komunalne infrastrukture štejemo vodohrane in vodovodna
omreţja, vodnjake, namakalne sisteme, kanalizacijske sisteme (meteorni, fekalni, mešani),
čistilne naprave (komunalne, industrijske, skupne), razbremenilnike ter zadrţevalne
bazene.
Mejna vrednost emisije snovi ali emisije toplote je vrednost, na podlagi katere se določa
čezmerna obremenitev pri emisiji snovi ali toplote v javno kanalizacijo ali v vode pri
odvajanju odpadne vode in se izraţa kot:
 mejna vrednost parametra odpadne vode,

 mejna vrednost letne količine nevarnih snovi,
 mejni emisijski faktor,
 mejna vrednost učinka čiščenja odpadne vode,
 mejni emisijski deleţ oddane toplote;
Nevarne snovi v odpadni vodi so snovi ali skupine snovi, ki so zaradi svoje strupenosti,
obstojnosti oziroma teţke razgradljivosti in sposobnosti, da se kopičijo v okolju, določene
v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo
(Ur. l. RS št. 47/2005), v Uredbi o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS št. 45/2007) in v
Uredbi o spremembah Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode
in javno kanalizacijo (Ur. l. RS št. 79/2009).
Odpadna voda je voda, ki se po uporabi ali kot posledica padavin onesnaţena odvaja v
javno kanalizacijo ali v vode. Odpadna voda je lahko komunalna odpadna voda,
industrijska odpadna voda ali padavinska odpadna voda.
Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe
vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih.
Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli
dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu.
Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v
proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali
padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v
gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne
presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri
kateri za nobeno od nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi,
določene v prilogi 3 v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v
vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS št. 47/2005).
Industrijska odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem pri uporabi v industriji, obrtni ali
obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni
odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi voda, ki nastaja pri uporabi v kmetijski
dejavnosti, ter zmes industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo
ali z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v
vode. Industrijska odpadna voda so tudi hladilne vode in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo
iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov.
Padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka onesnaţena
iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v
javno kanalizacijo. Prvi naliv padavinske vode je padavinska voda, ki se odvede v javno
kanalizacijo na začetku večjih nalivov.
Čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno
onesnaţenost. Čistilna naprava padavinske odpadne vode je naprava za fizikalno, kemijsko
ali fizikalno-kemijsko obdelavo padavinske odpadne vode zaradi zmanjševanja njene
onesnaţenosti.
Komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za komunalno odpadno vodo ali za

mešanico komunalne in padavinske odpadne vode.
Mala komunalna čistilna naprava je naprava za obdelavo komunalne odpadne vode z

zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2.000 PE, v kateri poteka biološka razgradnja s
pospešenim prezračevanjem s pomočjo razpršene biomase ali s pritrjenim biološkim
filmom ali biološka razgradnja z naravnim prezračevanjem s precejanjem skozi peščeni
filter s pomočjo rastlin v prezračevanih lagunah ali naravnih lagunah, če je zagotovljeno
posredno odvajanje vode v podzemne vode.
Industrijska čistilna naprava je čistilna naprava za industrijsko odpadno vodo ene ali več
naprav, v katerih poteka eden ali več različnih tehnoloških procesov. Če se industrijska
odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, je industrijska čistilna naprava namenjena
predčiščenju industrijske odpadne vode.
Skupna čistilna naprava je čistilna naprava za mešanico komunalne ali padavinske odpadne
vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri deleţ obremenitve čistilne naprave, ki
jo povzroča industrijska odpadna voda ene ali več naprav, presega 50 odstotkov –
mverjeno s kemijsko potrebo po kisiku (KPK).
Lovilec olj je naprava za obdelavo odpadne vode z izločanjem lahkih tekočin, katere
velikost, vgradnja, obratovanje in vzdrţevanje je v skladu s standardom SIST EN 858-2 in
je kot gradbeni proizvod načrtovana, preizkušena in označena v skladu s predpisi, ki
urejajo gradbene proizvode.
Zadrţevalnik padavinske odpadne vode je eden ali več objektov za izravnavanje sunkovitih
in povečanih iztokov padavinske odpadne vode posredno ali neposredno v vode, v čistilno
napravo padavinske odpadne vode ali v javno kanalizacijo.
Kanalizacija je omreţje kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih naprav,
ki se povezujejo v kanalizacijsko omreţje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje
odpadne vode iz stavb ali ločeno od njih oziroma skupaj z njimi tudi padavinske vode s
streh in z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin.
Javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju

občinske gospodarske javne sluţbe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode. Priključki stavb na javno kanalizacijo, greznice in male čistilne naprave z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije.
Mešani kanalizacijski sistem je sistem za skupno zbiranje in odvajanje komunalne ali

komunalne in industrijske odpadne vode skupaj s padavinsko odpadno vodo.
Slika 2.1: Prikaz klasifikacije odpadnih vod

2.2 Zadrţevalni bazen prvih nalivnih vod
Osnovna funkcija razbremenilnika je ločiti najbolj onesnaţeno vodo iz mešane kanalizacije

ob začetku naliva in jo po koncu deţevja odpeljati preko fekalne kanalizacije na čistilno
napravo. Kar pomeni, da se po mešanem kanalizacijskem sistemu odvajajo tako odpadne
vode iz gospodinjstev in industrije kot tudi padavinske vode, ki ob deţju padejo na
prispevno področje kanalizacije. Zadrţevalni bazen ima tako akumulacijo, da sprejme
najbolj onesnaţene začetne vode naliva. To so vode ob samem začetku deţevanja, ko se
sperejo vse prometne in druge površine ter splakne kanalizacija. Močno razredčene vode se
po zapolnitvi zadrţevalnega bazena preko preliva izlivajo v sprejemnik.
Slika 2.2: Prikaz delovanja zadrţevalnika visokih vod Hoče
2.3 Analiza vplivov na okolje
V skladu s slovensko zakonodajo (Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba

izvesti presojo vplivov na okolje, Ur. l. RS št. 78/2006 in Spremembe in dopolnitve te
uredbe, Ur. l. RS št. 72/2007, ter Spremembe te uredbe, Ur. l. RS št. 32/2009) za
predvideni obseg v prostor ni potrebno izvesti celovite Presoje na okolje.
2.3.1 Tla in voda
2.3.1.1 Med gradnjo
Pred gradnjo se bo odstranil zgornji humusni sloj, ki se po končanih delih uporabi za

ozelenitev površin.
Med gradnjo objekta lahko pride, med uporabo delovnih strojev, do izlitja olj ali drugih
naftnih derivatov oz. njihovih sintetičnih nadomestkov. Zato naj se v primeru izlitja
onesnaţena zemljina odstrani in ustrezno deponira na zato pooblaščenih mestih. Za odvoz
onesnaţene zemljine naj poskrbi podjetje pooblaščeno za odvoz nevarnih odpadkov.
Zagotovilo se bo ustrezno skladiščenje in manipulacija z nevarnimi snovmi, kot naftni
derivati, olja, maziva itd. skladno z Uredbo o skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnih
skladiščnih posodah (Ur. l. RS. št. 104/2009).
2.3.1.2 Med obratovanjem
Med obratovanjem zadrţevalnika lahko pričakujemo izboljšanje stanja okolja, saj se bodo
z obratovanjem zadrţevalnika in prečrpavanjem na CČN Maribor v Dogošah preprečili
nenadzorovani izpusti odpadnih vod na območju.
2.3.2 Zrak
2.3.2.1 Med gradnjo
Onesnaţevanje zraka med gradnjo objekta bo povečano zaradi uporabe delovnih strojev.
Vendar je ta vpliv omejen na čas del in zato zanemarljiv. Povečano bo tudi prašenje zaradi
premikov gradbenih strojev in morebitnih rušenj. Vozne makadamske površine naj se zato
redno močijo.
Med obratovanjem ustrezno upravljan in vzdrţevan zadrţevalnik prvih nalivnih vod ne bo

imel večjega vpliva na zrak. Zadrţevalnik, ki obratuje skladno s projektiranimi vrednostmi
in je ustrezno upravljan in vzdrţevan, ni vir smradu zaradi ustreznega izplakovalnega
sistema.
2.3.3 Hrup
2.3.3.1 Med gradnjo
Hrup med gradnjo bo povečan zaradi del in uporabe strojne opreme. Vendar bo zaradi
časovne omejenosti obravnavanih del vpliv hrupa v daljšem časovnem obdobju
zanemarljiv.
Zadrţevalnik v obratovanju ne bo vir hrupa, ki bi presegal dovoljene mejne vrednosti iz

tabele 2.1.
Glavni vir hrupa so grobe grablje, ki se nahajajo v upravnem objektu.
Občasno bo vir hrupa tudi vozilo upravljavca. Vendar je ta zaradi omejenega števila
obiskov in razdalje do najbliţjega stanovanjskega objekta zanemarljiv.
Obravnavano območje obkroţajo kmetijske površine, ki jih uvrščamo v območje IV.
stopnje varstva pred hrupom. Gre za območje, ki je namenjeno kmetijski dejavnosti.
Vendar se lokacija nahaja v neposredni bliţini podeţelskega naselja Spodnje Hoče, ki ga
uvrščamo v območje III. stopnje varstva pred hrupom (Uredba o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju, Ur. l. RS št. 105/2005 in Spremembe, Ur. l. RS št. 34/2008,
109/2009, 62/2010).
Tabela 2.1: Mejne vrednosti kazalcev hrupa za posamezna območja varstva pred hrupom
IV. območje varstva pred hrupom Lnoč (dBA) Ldvn (dBA)

Mejne vrednosti 65 75
Kritične vrednosti 80 80
Mejne vrednosti konične ravni hrupa 90 90
III. območje varstva pred hrupom Lnoč (dBA) Ldvn (dBA)
Mejne vrednosti 50 60
Kritične vrednosti 59 69
Mejne vrednosti konične ravni hrupa 70 85
2.3.4 Odpadki
2.3.4.1 Med gradnjo
Med gradnjo zadrţevalnika bodo nastajali različni gradbeni odpadki navedeni v tabeli 2.2
(Uredba o ravnanju z odpadki, Ur. l. RS št. 34/2008).
Tabela 2.2: Gradbeni odpadki med gradnjo
Gradbeni odpadek Klasifikacijska številka

beton 17 01 01
les 17 02 01
plastika 17 02 03
bitumenske mešanice, ki niso zajete v 17 03 01 17 03 02
zemljina in kamenje, ki vsebujeta nevarne snovi 17 05 03
izkopani material, ki ni naveden pod 17 05 05 17 05 06
Nevarne odpadke je potrebno zbirati ločeno. Za odvoz odpadkov naj se izvajalec dogovori
s pooblaščeno organizacijo (Uredba o ravnanju z odpadki, Ur. l. RS, št. 34/2008).
Povzročitelj odpadkov, pri katerem v posameznem koledarskem letu zaradi njegove
dejavnosti nastane najmanj 10 ton odpadkov ali najmanj 5 kilogramov nevarnih odpadkov,
mora ministrstvu najkasneje do 31. marca dostaviti poročilo o nastalih odpadkih in
ravnanju z njimi za preteklo koledarsko leto (Uredba o ravnanju z odpadki, Ur. l. RS, št.
34/2008).
Pri ravnanju z nevarnimi odpadki zbiralec, prevoznik, predelovalec in odstranjevalec ne
smejo med seboj mešati različnih skupin nevarnih odpadkov ali nevarnih in nenevarnih
odpadkov (Uredba o ravnanju z odpadki, Ur. l. RS, št. 34/2008).
Med deli in ob zaključku del se bo dosledno upoštevalo principe čistega okolja.
Vse odpadke se bo zbiralo v za to namenjenih lokacijah na obravnavanem gradbišču.
Med obratovanjem zadrţevalnika bodo nastajali odpadki, ki bodo izvirali iz posameznih

faz procesa čiščenja odpadne vode in so navedeni v tabeli 2.3.
*
odpadki, ki sodijo med nevarne odpadke
Tabela 2.3: Gradbeni odpadki med obratovanjem
Odpadek obratovanja Klasifikacijska številka

ostanek na grabljah in sitih 19 08 01
2.3.5 Mehanska odpornost in stabilnost
2.3.5.1 Med gradnjo
Gradnja objekta ne bo povzročila:

 porušitve celotnega objekta ali dela objekta v okolici nameravane gradnje;
 deformacij, večjih od dopustne ravni;
 škode na delih objektov v okolici nameravane gradnje ali na njihovi napeljavi in
vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije;
 škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na
osnovni vzrok.
Predvidena gradnja, pri upoštevanju dobre gradbene prakse in izvedbe, ne bo vplivala na

mehansko odpornost sosednjih objektov. Moţnosti nesreč in/ali škod so zanemarljive tudi
zaradi oddaljenosti najbliţjih objektov.
Obratovanje objekta ne bo povzročilo:

 porušitve celotnega objekta ali dela objekta v okolici nameravane gradnje;
 deformacij, večjih od dopustne ravni;
 škode na delih objektov v okolici nameravane gradnje ali na njihovi napeljavi in
vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije;
 škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na
osnovni vzrok.
Med obratovanjem objekt ne bo imel vpliva na mehansko odpornost sosednjih objektov.

Moţnosti nesreč in/ali škod so zanemarljive tudi zaradi oddaljenosti najbliţjih objektov.
2.3.6 Varnost pred poţarom
2.3.6.1 Med gradnjo
Gradnja objekta upošteva, da bo:

 nosilna konstrukcija objektov v okolici nameravane gradnje določen čas ohranila

svojo nosilno sposobnost;
 omejila moţnost širjenja poţara na objekte v okolici nameravane gradnje;
 omogočila osebam v objektih v okolici nameravane gradnje, da objekt zapustijo in
da bo omogočena varnost reševalnih ekip.
Predvidena gradnja ob upoštevanju dobre gradbene prakse in izvedbe, ne bo vplivala na

zmanjšanje poţarne varnosti sosednjih objektov. Moţnosti nesreč in/ali škod so
zanemarljive tudi zaradi oddaljenosti najbliţjih objektov.
Obratovanje objekta upošteva, da bo:

 nosilna konstrukcija objektov v okolici nameravane gradnje določen čas ohranila
svojo nosilno sposobnost;
 omejila moţnost širjenja poţara na objekte v okolici nameravane gradnje;
 omogočila osebam v objektih v okolici nameravane gradnje, da objekt zapustijo in
da bo omogočena varnost reševalnih ekip.
Med obratovanjem objekt ne bo imel vpliva na zmanjšanje poţarne varnosti sosednjih

objektov. Moţnosti nesreč in/ali škod so zanemarljive tudi zaradi oddaljenosti najbliţjih
objektov.
2.3.7 Higienska in zdravstvena zaščita
2.3.7.1 Med gradnjo
Gradnja objekta upošteva, da:

 ne bodo uhajali strupeni plini,
 v zrak ne bodo uhajali nevarni delci ali plini,
 ne bo emisij nevarnega sevanja,
 ne bo onesnaţenja ali zastrupitve vode in tal,
 ne bo napačnega odstranjevanja odpadnih voda, dima, trdnih ali tekočih odpadkov,
 ne bo prisotna vlaga v objektih v okolici nameravane gradnje ali na površinah
znotraj njih,
 ne bo nedovoljenih osenčenj nepremičnin v okolici,
 predvidena gradnja ob upoštevanju dobre gradbene prakse in izvedbe ne bo

vplivala na zmanjšanje higienske in zdravstvene zaščite sosednjih objektov.
Moţnosti nesreč in/ali škod so zanemarljive tudi zaradi oddaljenosti najbliţjih objektov.
Obratovanje objekta upošteva, da:

 ne bodo uhajali strupeni plini,
 v zrak ne bodo uhajali nevarni delci ali plini,
 ne bo emisij nevarnega sevanja,
 ne bo onesnaţenja ali zastrupitve vode in tal,
 ne bo napačnega odstranjevanja odpadnih voda, dima, trdnih ali tekočih odpadkov,
 ne bo prisotna vlaga v objektih v okolici nameravane gradnje ali na površinah
znotraj njih,
 ne bo nedovoljenih osenčenj nepremičnin v okolici.
Med obratovanjem objekt ne bo imel vpliva na zmanjšanje higienske in zdravstvene zaščite

sosednjih objektov. Moţnosti nesreč in/ali škod so zanemarljive tudi zaradi oddaljenosti
najbliţjih objektov.
2.3.8 Varnost pri uporabi
2.3.8.1 Med gradnjo
Gradnja objekta upošteva, da:

 v okolici nameravane gradnje na nepremičninah ne bo prihajalo do
nesprejemljivega tveganja za nastanek nezgod, kot so:
o zdrs,
o padec,
o trčenje,
o udar električnega toka,
o poškodbe zaradi eksplozije.
Uporaba oz. obratovanje objekta ne bo imelo vpliva na zmanjšanje varnosti sosednjih

objektov.
Obratovanje objekta upošteva, da:

 v okolici nameravane gradnje na nepremičninah ne bo prihajalo do
nesprejemljivega tveganja za nastanek nezgod, kot so:
o zdrs,
o padec,
o trčenje,
o udar električnega toka,
o poškodbe zaradi eksplozije
Uporaba oz. obratovanje objekta ne bo imelo vpliva na zmanjšanje varnosti sosednjih

objektov.
2.3.9 Energija in ohranjanje toplote
2.3.9.1 Med gradnjo
Predvidena gradnja, pri upoštevanju dobre gradbene prakse in izvedbe, ne bo vplivala na

povečanje količine energije, potrebne pri uporabi objektov v okolici nameravane gradnje.
Med obratovanjem objekt ne bo imel vpliva na povečanje količine energije, ki je potrebna

pri uporabi objektov v okolici nameravane gradnje.
3 PROJEKTNA DOKUMENTACIJA
3.1 Splošno o projektni dokumentaciji
S projektno dokumentacijo odgovorni projektanti določijo lokacijske, funkcionalne,

tehnične in oblikovne značilnosti predvidene gradnje tako, da ob upoštevanju naročila
investitorja zagotovijo skladnost s prostorskimi akti, zanesljivost in evidentiranost.
Projektna dokumentacija je sestavljena iz treh delov, in sicer iz vodilne mape, načrtov in

elaboratov.
Glede na namen uporabe se projektna dokumentacija razvršča na naslednje projekte:
Idejna zasnova (IDZ) je grafični prikaz in opis bistvenih značilnosti objekta. Njen namen je
pridobitev projektnih pogojev oziroma soglasij za priključitev pristojnih soglasodajalcev.
Idejna zasnova za gradbeno inţenirske objekte mora vsebovati tiste vrste načrtov, ki so
potrebni za izdajo projektnih pogojev ter prikaz ţelenih priključkov na gospodarsko javno
infrastrukturo.
Idejni projekt (IDP) je sistematično urejen sestav idejnih načrtov, na podlagi katerih je
investitorju omogočeno, da se odloči o najustreznejši varianti nameravane gradnje. Namen
IDP je izbor najustreznejše variante nameravanega objekta oziroma načina izvedbe del pa
tudi določitev pristojnih soglasodajalcev in pridobitev njihovih projektnih pogojev v
postopku določitve smernic za projektiranje. Izdela se le, če je tako določeno s posebnimi
predpisi ali če to izrecno pisno zahteva investitor.
Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) je sistematično urejen sestav takšnih

načrtov, na podlagi katerih je pristojnemu organu omogočeno, da presodi vse okoliščine,
pomembne za izdajo gradbenega dovoljenja. Njegov namen je pridobitev gradbenega
dovoljenja, zato je njegova vsebina v našem primeru gradbeno-inţenirskega objekta
obširna in za samo gradnjo objekta ne zadostuje. Namen PGD-ja namreč ni, da bi investitor
ta projekt uporabil kot osnovo za gradnjo, ampak le kot dokument, ki upravnemu organu
dokazuje, da so izpolnjeni vsi formalni pogoji in da lahko izda gradbeno dovoljenje.
Projekt za izvedbo (PZI) je dopolnjen projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, s

podrobnimi načrti in detajli, na podlagi katerih se v skladu s pogoji iz gradbenega
dovoljenja gradnja lahko izvede in projektiranje ni več potrebno. PZI je namenjen izvedbi
gradnje in tudi zakonodaja določa, da se morajo dela izvajati po projektu za izvedbo. Ves
čas gradnje pa je potrebno tudi zagotavljati, da je na gradbišču na vpogled vsaj en izvod
gradbenega dovoljenja ali vsaj tisti del projekta za izvedbo, ki je potreben glede na
trenutno stanje izvajanja gradnje.
Projekt izvedenih del (PID) je dopolnjen projekt za izvedbo, s prikazom vseh morebitnih
odstopanj izvedenih del od projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za
izvedbo. Njegov namen je pridobitev uporabnega dovoljenja za obratovanje. Vlogi za
izdajo uporabnega dovoljenja je tako potrebno poleg geodetskega načrta novega stanja
zemljišča priloţiti izjavo projektanta in nadzornika, da je takšna stavba zgrajena v skladu s
predpisi.
3.2 Vodilna mapa
Vodilna mapa vsebuje podatke o projektu in udeleţencih pri graditvi, lokacijske podatke
ter druge dokumente, iz katerih izhajajo podatki, pomembni za ugotavljanje skladnosti
rešitev v projektu s prostorskimi akti, izpolnjevanje bistvenih zahtev nameravane gradnje
in drugi podatki pomembni za odločanje v upravnem postopku.
3.3 Načrti
Načrti vsebujejo sistematično urejene sestave grafičnih prikazov in opisov, s katerimi se

določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane gradnje in
s pomočjo katerih je mogoče skupaj z drugimi predpisanimi sestavinami dokazati, da bo
nameravana gradnja skladna s prostorskimi akti, izpolnjevala bistvene zahteve ter da bodo
za objekt, za katerega je to določeno s posebnimi predpisi, zagotovljen neoviran dostop,
vstop in uporaba brez grajenih ovir.
3.4 Elaborati
Elaborati vsebujejo študije, zasnove, strokovne ocene, geodetske načrte, konservatorske

načrte ter druge tehnične dokumente v zvezi z gradnjo, kadar so zaradi posebnosti
posamezne vrste objekta ali lokacije, na kateri se objekt gradi, potrebni in katere zahtevajo
posebni predpisi, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje predpisanih bistvenih zahtev.
3.5 Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja – PGD
Vodilna mapa pri projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) za gradbeno

inţenirski objekt, kot je zadrţevalnik visokih vod Hoče, mora vsebovati podatke o
projektu, ki jih sestavljajo naslovna stran s ključnimi podatki o investitorju, objektu,
projektantu in odgovornemu vodji projekta, kazalo vsebine vodilne mape, kazalo vsebine
projekta, splošni podatki o objektu in soglasjih ter podatki o izdelovalcih projekta, kot tudi
izjavo odgovornega vodje projekta. Poleg naštete vsebine katera je določena skladno s
Pravilnikom o projektni dokumentaciji (Ur. l. RS št. 55/2008) in je sestavni del tega
pravilnika mora vodilna mapa vsebovati tudi:
 povzetek revizijskega poročila, če je revizija predpisana,

 lokacijske podatke,
 izkaze, če so potrebni in
 kopije pridobljenih soglasij ter soglasij za priključitev.
Lokacijski podatki v vodilni mapi glede na vrsto gradnje vsebujejo sledeče opise in
grafične prikaze, kateri so izdelani na geodetskem načrtu na risbah, kjer so posamezni
prikazi jasno vidni:
 grafični prikaz lege, velikosti in oblike zemljiške parcele oziroma zemljiških parcel,
na katerih objekt stoji oziroma na katerih bo potekala nameravana gradnja s
seznamom teh parcel,
 navedbo veljavnega prostorskega akta, ki določajo rešitve oziroma pogoje za

gradnjo z opisom usklajenosti z njim,
 grafični prikaz gradbenih in drugih regulacijskih linij, če so te določene v

prostorskem aktu,
 grafični prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razvidna njegova tlorisna

velikost na stiku z zemljiščem z značilnimi absolutnimi in relativnimi višinskimi
kotami; projekcija najbolj izpostavljenih nadzemnih ali podzemnih delov objekta
na zemljišče; odmiki od sosednjih zemljišč, sosednjih objektov ter varovanih
območji in varovalnih pasov,
 grafični prikaz značilnih prerezov (profilov) in oblikovanje objekta in terena, če je

glede na vrsto objekta in zunanjo ureditev to smiselno,
 grafični prikaz območja za določitev strank z izračunom območja in seznamom

zemljiških parcel na katere sega območje za določitev strank,
 grafični prikaz priključkov na infrastrukturo, ki vsebuje točko priključitve na

obstoječo infrastrukturo, mesto priključitve na objektu in traso poteka priključka,
kadar se objekt nanjo priključuje, popis vrst priključkov in njihov kapacitete
oziroma dimenzij ter seznamom zemljiških parcel preko katerih priključki potekajo,
 grafični prikaz prometne ureditve, ki vsebuje prikaz načina in poteka priključevanja

na javno cesto, prikaz površin za mirujoči promet in intervencijski dostop ter
seznam zemljiških parcel preko katerih poteka priključevanje na javno cesto,
 grafični prikaz zunanje ureditve, ki vsebuje prikaz zelenih in utrjenih površin z

odvodnjavanjem,
 opis pričakovanih vplivov objekta na neposredno okolico z navedbo ustreznih

ukrepov,
 elemente za zakoličenje, če se projekt nanaša na gradnjo novega objekta ali

dozidavo,
 grafični prikaz območja gradbišča.
Poleg vodilne mape projektna dokumentacija PGD za zadrţevalnik visokih vod Hoče
vsebuje še načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti, načrt elektro inštalacij in
elekrto opreme, načrt strojnih inštalacij in strojne opreme ter tehnološki načrt. Sestavni deli
načrtov projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja so:
 izjava odgovornega projektanta načrta,

 vrste načrtov, ki so glede na vrsto gradnje in vrsto gradbenega inţenirskega
objekta potrebni ali jih določajo posebni predpisi,
 tehnični opis z navedbo uporabljenih predpisov in standardov,
 tehnične risbe – tlorisi, karakteristični prerezi, vzdolţni in prečni profili,
inštalacije …
 tehnični izračuni – statika, hidravlika, energetika,
 stroškovna ocena z rekapitulacijo vrednosti objekta,
 morebitni posebni tehnični pogoji za gradnjo objekta.
Projektu je potrebno kot obvezen elaborat priloţiti najmanj geodetski načrt, smiselno pa je
projektu priloţiti še hidrološko-hidravlično analizo zaradi poplavnih kot, saj je objekt
potrebno zgraditi nad koto stoletnih vod ter geološko-geomehansko poročilo zaradi
ustreznega temeljenja gradbeno inţenirskega objekta.
Pred začetkom projektiranja je potrebno za izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti

projektne pogoje in soglasja k projektnim rešitvam. Ko so prejeti vsi zahtevani projektni
pogoji in soglasja za priključitev, lahko nadaljujemo z izdelavo posameznih načrtov PGD
in PZI ter tudi vodilne mape. V projektni dokumentaciji morajo biti upoštevani projektni
pogoji. Pri tem mora npr. v primeru gradnje objekta v varovalnem pasu občinske ceste
upoštevati minimalni odmik objekta od cestišča, tehnične predpise in standarde glede
projektiranje samega priključka ipd. V primeru projektiranja priključkov na gospodarsko
javno infrastrukturo (npr. cesto, vodovodno omreţje, kanalizacijsko omreţje, električno
omreţje ipd.) je potrebno natančno upoštevati soglasja za priključitev, kjer so določena
npr. mesta priključitve, odjemna moč, debelina cevi, morebitna kriţanja z obstoječo
komunalno infrastrukturo ipd.
3.6 Projektni pogoji in soglasja k projektnim rešitvam
To so soglasja in pogoji, ki jih v skladu s pogoji iz izvedbenega prostorskega akta in

skladno s svojimi pristojnostmi, določenimi z zakonom ali predpisom in na podlagi
izvedbenega prostorskega akta, določi pristojni soglasodajalec za izdelavo projektne

dokumentacije.
K vlogi za pridobitev projektnih pogojev se priloţi:

 lokacijsko informacijo,
 idejno zasnovo predvidene gradnje,
 situacijo obstoječega stanja – geodetski načrt ,
 situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in
objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji,
 opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta,
 strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi.
Projektne pogoje izda upravljavec tudi tistim gradnjam objektov, ki se priključujejo na

lasten vir oskrbe s pitno vodo, kakor tudi v primerih, ko za objekt ne potrebuje vode in v
primerih, kadar je potrebna prestavitev ali kriţanje cevovoda zaradi gradnje objekta.
V zvezi s pridobivanjem projektnih pogojev zakonodaja med drugim določa, da mora

pristojni soglasodajalec določiti projektne pogoje in jih poslati vlagatelju pri manj
zahtevnem objektu v 15 dneh, pri zahtevnem objektu pa v 30 dneh od prejema popolne
vloge, razen če drug zakon ne določa drugače (v primeru pridobivanja soglasij za
priključitev je rok 30 dni). Če tega ne stori, se šteje, da projektnih pogojev ni določil in da
je s tem dano njegovo soglasje. Večina soglasodajalcev ima tako 15 dnevni rok, da izda
projektne pogoje za gradnjo manj zahtevnih objektov, kakršen je npr. stanovanjski objekt.
Ţal pa nekateri posebni zakoni (npr. Zakon o vodah (ZV-1), Ur. l. RS št. 67/2002) določajo
precej daljše roke. V primeru gradnje npr. na vodovarstvenem območju je rok za izdajo
projektnih pogojev (t. i. informacije o pogojih posega v prostor, ki lahko vplivajo na vodni
reţim ali stanje voda) 30 dni, za izdajo vodnega soglasja pa kar 60 dni.
Če soglasodajalec ne določi projektnih pogojev v zakonsko določenem roku, se šteje, da

pogojev za nameravano gradnjo nima ter da je s tem dano tudi njegovo soglasje. Kot
dokazilo o prejemu vloge velja vročilnica, zato je najenostavneje, da vlagatelj vloge pošlje
po pošti, in sicer priporočeno s povratnico, saj prejme na tak način potrdilo, da je
soglasodajalec vlogo dejansko tudi prejel. Nekateri se odločajo za osebno vloţitev vloge,
vendar se lahko teţava pojavi takrat, ko soglasodajalec vlagatelju pisno ne potrdi prejema
vloge. Ne preostane mu nič drugega, kot da vlogo vloţi še enkrat in dnevi se spet štejejo od
začetka. Če je vloga vročena osebno, je bistveno, da jo prejemnik podpiše in ţigosa ter
original vrne vlagatelju. Če nastopi zakonska domneva, po kateri se šteje, da pristojni
soglasodajalec projektnih pogojev nima in je soglasje s tem dano, pristojni upravni organ
za gradbene zadeve pa pred izdajo dovoljenja prejme obvestilo pristojnega soglasodajalca,
da ta ima projektne pogoje in jih uveljavlja, investitorju naloţi, da projekt za pridobitev
gradbenega dovoljenja uskladi s projektnimi pogoji in pridobi soglasje. Škodo in stroške,
ki jih je imel investitor v zvezi s tem, nosi soglasodajalec.
Na podlagi pridobljenih projektnih pogojev projektant izdela projektno dokumentacijo –
projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), ki je obdelan v prejšnji točki.
K vlogi za soglasje k projektnim rešitvam in projektni dokumentaciji se priloţi:
 projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,

 situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1.000 ali 1:500,
 sluţnostne pogodbe z lastniki parcel, preko katerih bo potekal kanalizacijski
priključek, sluţnostne pogodbe s soglasodajalci, če gradimo v cestnem telesu ali
priobalnem zemljišču (DRSC, ARSO ... ).
Ko je projekt končan, je potrebno od vseh soglasodajalcev, ki so izdali projektne pogoje,

pridobiti še soglasja k projektnim rešitvam. Z njimi po pregledu projektne dokumentacije
potrdijo, da so bili pri projektiranju upoštevani vsi predhodno pridobljeni projektni pogoji.
V kolikor je investitor od upravljavcev gospodarske javne infrastrukture ţe pridobil
soglasja za priključitev, soglasij od njih za projektne rešitve več ni potrebno posebej
pridobivati. Ko so v projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja vloţena vsa soglasja, je
projekt zaključen.
Podobno kot pri izdaji soglasij za priključitev mora pristojni soglasodajalec tudi soglasje k
projektnim rešitvam izdati v 30 dneh od prejema popolne vloge, razen če poseben zakon ne
določa drugače, sicer se šteje, da je soglasje dano. Kot smo omenili ţe prej, pa nekateri
področni zakoni določajo precej daljše roke.
Vendar pa ima lahko investitor v primeru pridobivanja soglasij k projektnim rešitvam s

soglasodajalci več teţav, kot pa pri pridobivanju projektnih pogojev. Ko se namreč
pridobivajo slednji, soglasodajalci poleg vloge za pridobitev projektnih pogojev prejmejo

razmeroma skopo idejno zasnovo, ki jo lahko tudi obdrţijo, kar se pogosto dogaja. V
primeru pridobivanja soglasij k projektnim rešitvam pa je potrebno soglasodajalcu skupaj z
vlogo dostaviti celotno dokumentacijo PGD. Ta pa je precej bolj obseţna. Zato je
pomembno, da soglasodajalec to dokumentacijo tudi vrne. Če tega ne stori v zakonsko
določenem roku, ga je potrebno na to opomniti. V kolikor pa soglasodajalec v roku ne
določi projektnih pogojev ali se ne odloči o izdaji soglasja, pa po poteku roka izda odločbo
o zavrnitvi soglasja in o tem obvesti pristojni upravni organ za gradbene zadeve, le-ta
prekine postopek do pravnomočnosti odločitve o izdaji soglasja. Škodo in stroške, ki jih je
imel investitor v zvezi s tem, nosi soglasodajalec. Od 15. aprila 2008 soglasodajalci za
pripravo in izdajo soglasij niso upravičeni do plačila taks, povračila stroškov ali drugih
plačil.
4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKI DEL
4.1 Splošno
Občina Hoče-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče, ţeli opustiti obstoječo čistilno
napravo ČN Lestro zmogljivosti 300 PE (populacijskih ekvivalentov) in zgraditi
zadrţevalnik visokih vod v Hočah.
Stanje obstoječe čistilne naprave 300 PE na obravnavanem območju Občine Hoče-Slivnica

je dotrajano in slabo. Ob nalivu in hkratnem nizkemu vodostaju reke se vode iz
kanalizacije neočiščene prelijejo v bliţnji vodotok. Z zadrţevalnim bazenom bomo prve
nalivne vode akumulirali in prečrpali v nadaljnje čiščenje.
S strani Občine Hoče-Slivnica so bili pridobljeni podatki za projektiranje, in sicer območje

23 ha v juţnem delu naselja Hoče skupaj z moţnostjo dodatne poselitve (cca. 1500 PE).
Slika 4.1: Prikaz obravnavanega območja z lokacijo ZVV Hoče

4.2 Opis obstoječega stanja
Na zemljišču 739/2, K.O. Spodnje Hoče je bila zgrajena čistilna naprava Lestro
zmogljivosti 300 populacijskih ekvivalentov (PE), katera pa je ţe dotrajana in ne deluje
optimalno ter tako ne zagotavlja ustreznih izpustnih parametrov in jo je potrebno opustiti.
Občina Hoče – Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče, zaradi potrebe po čiščenju
odpadnih voda mešane meteorne kanalizacije namerava na isti parceli 739/2 ter na parcelah
1471 in 1742/2, vse K.O. Spodnje Hoče, zgraditi zadrţevalnik visokih vod z zmogljivostjo
200m3. Projektirana kota polnitve zadrţevalnika znaša 273,80 m.n.v.; pred izvedbo bo
potrebno pregledati sistem obstoječe kanalizacije, saj so podatki o izvedenem stanju skopi
ali pa jih ni. Celoten objekt zadrţevalnik visokih vod je predviden na poplavno varnem
območju, in sicer na koti 274,50 m.n.v. Obdan bo z zatravljenimi površinami in obstoječo
poljsko cesto ter ograjen z ţično ograjo višine 2 m. Vse pohodne površine se predvidene iz
pranih plošč ločene z robniki od ostalih površin.
Zunanja ureditev v okolici oz. neposredni bliţini ZVV-ja Hoče je obstoječa in se z gradnjo
ne bo spreminjala (zmanjša se le površina obstoječe zelenice na račun ZVV-ja), prav tako
je dostop do ZVV-ja ţe urejen preko obstoječe poljske ceste, ki ostaja nespremenjena.
Utrdi in uredi se le obstoječi dovoz do sedanje ČN kot odcep z obstoječe poljske ceste.
Slika 4.2: Lokacija obstoječe ČN LESTRO 300 PE

4.3 Analiza lokacije
Lokacija objekta je omejena z neimenovanim vodotokom in poljsko cesto na levi ter njivo
na desni strani, preko katere je predviden gravitacijski kanalizacijski vod ločenega sistema,
ki bo povezoval fekalne odpadne vode z ZVV-jem Hoče v obstoječi ločeni sistem. Objekt
je zasnovan na delu lokacije s parcelno številko 739/2 in 1471, kjer je dovolj prostora, da
ne posegamo v varovalni pas regionalne ceste. Situacija umestitve ZVV-ja Hoče je
razvidna is slike (sl. 4.31).
Cevna zadrţevalnika z
izplakovalniki
Prelivno sito z
obvodom in dušilko
Upravno-servisni
objekt
Obstoječi objekti ČN
Izpust nalivnih vod
Slika 4.3: Situacija umestitve ZVV Hoče z legendo
Pri umestitvi objekta v prostor oziroma projektiranju smo si pomagali s sledečimi podatki:
 lokacijska informacija – občina Hoče-Slivnica,

 kataster komunalnih vodov,
 geodetski posnetek območja izgradnje ZVV na območju naselja Spodnje Hoče,
 digitalni ortofoto posnetki z zemljiškimi katastri,
 terenski ogledi in meritve.
1
Umestitev v prostor na podlagi geodetskega posnetka.
4.4 Hidravlična presoja
Pri izdelavi hidravlične presoje obstoječe kanalizacije mešanega sistema juţnega dela
naselja Hoče je bila upoštevana dotočna količina komunalne odpadne vode (1448 PE) in
dotočna količina padavinske vode (23 ha).
Za določitev količine komunalne odpadne vode je bila upoštevana normna porabe vode
ws = 150 litrov/osebo/dan. Za izračun so bili upoštevani štirje stanovalci na posamezni
obstoječi stanovanjski objekt. Upoštevane so tudi moţne širitve in dodatne poselitve.
Podatek o obravnavanem področju juţnega dela naselja Hoče (23 ha) pa je bil pridobljen s
strani občine Hoče-Slivnica .
Izračun padavinske vode je izveden po retenzijski metodi ob upoštevanju intenzitete

padavin s pogostostjo n = 2.0, q = 154 l/(s*ha), t = 15 min, prispevne površine ACA in
izračunanega maksimalnega koeficienta odtoka  = 0.30.
Odtočni koeficienti za posamezne prispevne ploskve varirajo v skladu z gostoto pozidave

območja in znašajo od  = 0.20 do  = 0.40.
Podatki za količino padavin veljajo za mesto Maribor –Tabor.
nadmorska višina: 275 m zemljepisna širina: 46° 32' zemljepisna dolţina: 15° 39'
Slika 4.4: Padavine, temperature in lokacija s podatki - Maribor
Izbrana intenziteta padavin je bila upoštevana ob dejstvu, da je bila obstoječa javna

kanalizacija dimenzionirana na intenziteto padavin q = 154 l/(s*ha), t = 15 min in ob
upoštevanju 70 odstotkov maksimalne zapolnitve kanalov.
količina padavin2 (trajanje padavin 15 min, povratna doba 2 leti) = 154 l/(s*ha)
2
povratne dobe za ekstremne padavine (MOP-ARSO, oktober 2009)
4.5 Tehnološki proces in dimenzioniranje (ATV-A 128E)
Odpadna voda juţnega dela naselja Hoče se pretaka skozi zdruţitveni objekt v cevna
zadrţevalnika z izplakovalniki, dušilko, kanalom z vgrajenimi mehanskimi grobimi
grabljami in nato v črpališče. Na podlagi zbranih podatkov je bila narejena ocena
hidravlike dotoka. Točen podatek pa bo moţen in razviden po dokončanju izvedbe projekta
kanalizacije juţnega dela naselja Hoče ter po podrobni analizi obstoječega, saj ni
natančnejših podatkov o sistemu.
Za določitev potrebne prostornine zadrţevalnega bazena prvih nalivnih vod (STRFF), za

obravnavano območje smo uporabili nemške smernice »STANDARD ATV-A 128E«, ki
so namenjene projektiranju in dimenzioniranju objektov s prelivi pri mešanih
kanalizacijskih sistemih. To so objekti, ki imajo prelivne izpuste speljane v jezera ali reke,
kot so na primer: prelivi padavinskih voda (SO), zadrţevalni bazeni s prelivi (STO) in
cevni zadrţevalniki (SSCO).
STRFF – stromwater tank retaining the first flush
SO – stromwater overflow
STO – stromwater tank with overflow
SSCO – sewer with storage capacity and overflow
Slika 4.5: Shema delovanja zadrţevalnega bazena

Površina območja ACA = 23 ha
Koeficient nepropustnosti  = 0,3
Letne padavine hpr = 1000 mm
Tabela 4.1: Dolgoletna mesečna povprečja količine padavin za obdobje 1993-2003
mesec padavine (mm)
1 32.1
2 32.7
3 45.7
4 73.3
5 80.1
6 116.8
7 106.5
8 120.8
9 119.5
10 98.6
11 84.3
12 79.5
 989.9
http://www.arso.gov.si/cd/izbrani_meteo_podatki/padavine/P310.html
Število prebivalcev PE = 1448 PE
 Šola: 19 razredov s 25 učenci in 45 zaposlenih (19x25+45)/3 = 173,33 PE

 Vrtec: 150 otrok in 25 zaposlenih (150+25)/3 = 58,33 PE
 140 starih, 52 novih in 52 predvidenih hiš (4PE na hišo) = 976 PE
 4 novi stanovanjski bloki s po 10 stanovanji in 4 predvideni stanovanjski bloki s po
10 stanovanji po 2 osebi na stanovanje = 2x (4x10x2) = 160 PE
 širitev 20 parcel po ena hiša = 20x4 = 80 PE
Dnevna normna poraba vode na prebivalca ws = 150 l/PE.
Celotna površina območja ACA je sestavljena iz utrjene površine Ared in neutrjene površine
(ACA  Ared). Računska prispevna površina pa je tista površina, s katere padavinske vode
po odbitku vseh izgub, doseţejo mešani kanalizacijski sistem. Neutrjene površine kot tudi
površine na ločenem kanalizacijskem sistemu lahko zanemarimo. Ker nimamo natančnih
podatkov o računski prispevni površini, jo izenačimo z utrjeno površino.
Ais  Ared , (4.1)

kjer je:
Ais – vsota nepropustnih prispevnih površin v ha,

Ared – utrjena površina v ha,
Ared  ACA   , (4.2)
kjer je:
ACA – celotna površina območja v ha,

 – koeficient odtoka,
Ais  23  0,3  6,9 ha
Po določitvi vseh površin, izračunamo ali ocenimo najdaljši čas pretoka kanalizacije tf, na
podlagi meritev hitrosti pretoka v kanalu in dolţine najdaljšega kanala. Na zelo razpršenih
območjih in z majhnim vplivom v mešanem kanalizacijskem sistemu ga lahko tudi
zanemarimo. Na podlagi podobnih sistemov in podatkov ocenimo najdaljši čas pretoka.
t f  7,3 min
Skladno s smernicami ATV-DVWK-A 118E »Hydraulic Dimensioning and Verification of

Drainage System« je potrebno določiti tudi povprečno skupino naklona terena SGm, ki je
razdeljena v štiri skupine.
Tabela 4.2: Skupine naklona terena po ATV-DVWK-A 118E
Skupina naklona terena SG Povprečni gradient terena JT
1 JT < 1%
2 1% ≤ JT ≤ 4%
3 4% < JT ≤ 10%
4 JT > 10%
Če pa imamo več prispevnih površin z različnimi nakloni, ga izračunamo po enačbi 4.3:
SGm   ACA,i  SGi  A ,

CA,i (4.3)
kjer je:
ACA,i – celotna površina podpovršine i v ha

SGi – skupina naklona terena (1,2,3 ali 4) podpovršine i
V našem primeru smo določili da je:
SGm  1
Sedaj določimo povprečni dnevni pretok Qw24:
Qw24  Qd 24  Qc 24  Qi 24 , (4.4)
kjer je:
Qw24 – skupni dnevni povprečni pretok odpadnih vod v l/s

Qd24 – dnevni povprečni pretok hišnih odpadnih vod v l/s
Qc24 – dnevni povprečni pretok komercialnih odpadnih vod v l/s
Qi24 – dnevni povprečni pretok industrijskih odpadnih vod v l/s
V našem primeru imamo samo hišne odpadne vode in nimamo komercialnih in

industrijskih odpadnih vod, tako da jih izračunamo po enačbi (4.5):
Qc 24  Qi 24  0
I  ws
Qd 24  , (4.5)
86400
kjer je:
I – število prebivalcev,
ws – dnevna normna poraba vode na prebivalca v l,
1448 150
Qd 24   2,51l/s
86400
Qd 24  Qw24
Sledi izračun dnevnega sušnega pretoka Qdw24:
Qdw24  Qw24  Qiw24 , (4.6)
kjer je:
Qdw24 – dnevni sušni pretok v l/s

Qiw24 – dnevni pretok tujih vod v l/s
Qiw24  Ais  0,15  6,9  0,15  1,035 l/s
Qdw24  2,51  1,035  3,55 l/s
Naprej je potrebno izračunati urni konični pretok pri dnevnem pretoku Qpx:
24 24 365 24 365
Q px   Qd 24    Qc 24    Qi 24 , (4.7)
x ac bc ai bi
kjer je:
Qpx – urni konični pretok pri dnevnem pretoku v l/s

x – čas na dan, skladno s standardom ATV-A 118 v h
ac – število delovnih ur v dnevu v komerciali v h
bc – število delovnih dni v letu v komerciali v dnevih
ai – število delovnih ur v dnevu v industriji v h
bi – število delovnih dni v letu v industriji v dnevih
Ker nimamo komercialnih odpadnih vod Qpxc niti industrijskih odpadnih vod Qpxi,
računamo urni konični pretok samo za hišne odpadne vode Qpxd in sicer:
Q pxc  Q pxi  0
kjer je:
Qpxc – urni konični pretok komercialnih odpadnih vod pri sušnem

dnevnem pretoku v l/s
Qpxi – urni konični pretok industrijskih odpadnih vod pri sušnem
Q px  Q pxd
kjer je:
Qpxd – urni konični pretok hišnih odpadnih vod pri sušnem

Qpx – urni konični pretok pri dnevnem pretoku v l/s (4.7)
24
Q px   2,51  5,03 l/s
12
Nato izračunamo urni konični pretok pri dnevnem sušnem pretoku Qdwx:
Qdwx  Q px  Qiw24 , (4.8)
kjer je:
Qdwx – urni konični pretok pri sušnem dnevnem pretoku v l/s
Qdwx  5,03  1,035  6,06 l/s
V primeru, da se na sistem priključuje tudi del ločenega sistema, je potrebno upoštevati

dotok padavinskih vod iz ločenih sistemov QrS24. Če nimamo natančnih podatkov, pa je
potrebno računati s 100% dodatkom dnevnih povprečnih hišnih in industrijskih odpadnih
vod iz dodatnih površin in sicer po enačbi (4.6).
QrS 24  QwS 24 , (4.9)
kjer je:
QrS24 – dotok padavinskih vod ločenih sistemov v l/s

QwS24 – dnevne povprečne hišne in industrijske odpadne vode v l/s
V našem primeru nimamo takšnih površin, da bi bilo potrebno računati dotok padavinskih
vod iz ločenih sistemov.
Nadaljujemo z izračunom padavinskih oziroma meteornih vod, ki gredo skupaj s fekalnimi

odpadnimi vodami naprej v proces čiščenja proti CČN. To so mešane odpadne vode, ki
odtekajo v nadaljnji proces čiščenja Qcw, od katerih odštejemo sušni pretok Qdw kot tudi
dotok padavinskih vod iz ločenih sistemov QrS24, (v primeru, da jih imamo).
Qr 24  Qcw  Qdw24  QrS 24 , (4.10)
kjer je:
Qr24 – meteorne vode katere gredo naprej v proces čiščenja v l/s

Qcw – mešane odpadne vode katere gredo naprej v proces čiščenja v l/s
Qdw24 – dnevni sušni pretok v l/s (4.6)
QrS24 – dotok padavinskih vod ločenih sistemov v l/s (4.6)
Pri prispevnih površinah, kjer je več podpovršin, se pri izračunu padavinskih vod, katere
gredo skupaj s fekalnimi odpadnimi vodami naprej v proces čiščenja Qr24, zamenja dotok
mešane odpadne vode, ki odtekajo v nadaljnji proces čiščenja Qcw z dotokom iz

razbremenilnika na dušilko Qt. Tako da se enačba lahko zapiše tudi:
Qr 24  Qt  Qdw24  QrS 24 , (4.11)
kjer je:
Qr24 – meteorne vode katere gredo naprej v proces čiščenja v l/s (4.10)
Qt – pretok mešane odpadne vode iz razbremenilnika na dušilko v l/s
Mešane odpadne vode, ki gredo naprej v proces čiščenja Qcw, so v bistvu sušni pretok Qdw
in meteorne vode Qr. Skladno s pravilnikom »ATV-DVWK-A 131E, Dimensioning of
Single-Stage Activated Sludge Plants«, mešane odpadne vode Qcw ne smejo biti manjše
kot:
Qcw  2Q px  Qiw24 , (4.12)
kjer je:
Qcw – mešane odpadne vode katere gredo naprej v proces čiščenja v l/s
Qpx – urni konični pretok pri dnevnem pretoku v l/s (4.7)
Qiw24 – dnevni pretok tujih vod v l/s (4.6)
Qcw  2  5,03  1,035  11,09 l/s
Qcw  Qt
Sedaj se lahko vrnemo na izračun enačbe (4.10), ker imamo vse potrebne izračune in
podatke, da lahko nadaljujemo z dimenzioniranjem.
Qr 24  Qcw  Qdw24  QrS 24

Qr 24  11,09  3,55  0  7,54 l/s
Naprej izračunamo povprečen odtok padavinskih vod na prelivu Qro, in sicer z

aproksimativnim izračunom enačbe 4.15, če le razmerje padavinskih vod in nepropustne
površine qr ni manjše od 2 l/(s*ha), v nasprotnem primeru pa izračunamo po enačbi (4.13).
Qro  VQ0  T0  3,6  Qr 24 , (4.13)
kjer je:
Qro – povprečen odtok padavinskih vod na prelivu v l/s

VQ0 – seštevek izpusta mešane odpadne vode v enem letu v m3
T0 – seštevek trajanja prelivov v enem letu v h
qr  Qr 24 Ais , (4.14)
kjer je:
qr – razmerje padavinskih vod in nepropustne površine v l/(s*ha)
7,54
qr   1,09 l/(s*ha)
6,9
Ker je razmerje padavinskih vod in nepropustne površine qr manjše od 2 l/(s*ha),

nadaljujemo s poenostavljenim izračunom povprečnega odtoka padavinskih vod na prelivu
Qro:
Qro  a f  3.0 Ais  3.2Qr 24  , (4.15)
a f  0.50  50 t f  100 , če je tf ≤ 30 min, (4.16)
a f  0.885 , če je tf > 30 min, (4.17)
kjer je:
af – redukcija časa pretoka

tf – najdaljši čas pretoka kanalizacije v min
Ais – vsota nepropustnih prispevnih površin v ha (4.1)
Qr24 – meteorne vode katere gredo naprej v proces čiščenja v l/s (4.11)
Ker je tf <30 min uporabimo enačbo (4.16):
50
a f  0,50   0,966
7,3  100
Vrnemo se k izračunu enačbe 4.15:
Qro  a f  3.0 Ais  3.2Qr 24 

Qro  0,966  3,0  6,9  3,2  7,54
Qro  0,966  20,7  24,13  0,966  44,83
Qro  43,31 l/s
Nadaljujemo z izračunam razmerja qdw24 med dnevnim sušnim pretokom Qdw24 in

nepropustno površino Ais:
Qdw24
qdw24  , (4.18)
Ais
kjer je:
qdw24 – razmerje sušnega pretoka in nepropustno površino v l/(s*ha)

3,55
qdw24   0,51 l/(s*ha)
6,9
Za izračun potrebne prostornine obravnavanega področja za čistilno napravo moramo

poznati koncentracijo KPK3 v sušnem iztoku. Kemijska potreba po kisiku je merilo za
organsko onesnaţenje v vodah, ki ga določamo tako, da oksidiramo organske nečistoče pri
določenih pogojih in iz porabljene količine oksidanta sklepamo na vsebnost organskih
nečistoč. Na ta način določimo tiste organske snovi, ki oksidirajo v stiku s kisikom.
Določi se z letnimi meritvami na dotoku, za izračun pa se vzame povprečna vrednost. Če

so meritve moţne samo na iztoku, se dobljena vrednost pomnoţi z 1,5. Če pa meritve niso
moţne oziroma nimamo podatkov, pa koncentracijo KPK v sušnem iztoku, ki vključuje
infiltrirano vodo cdw, izračunamo s pomočjo enačbe (4.19).
Definicija PE (SIST EN 1085: čiščenje odpadne vode - Slovar), izraţen s KPK pomeni, da
je populacijski ekvivalent enak 120 g KPK na prebivalca na dan, kar v našem primeru, pri
normni dnevni porabi vode 150 l/PE/dan, znaša KPK = 800 mg O2/l.
3
KPK-kemijska potreba po kisiku ali COD-chemical oxygen demand
cdw  Qd  cd  Qc  cc  Qi  ci  Qd  Qc  Qi  Qiw24  , (4.19)
Če enačbo poenostavimo, dobimo:
Qw 24  cw
cdw  , (4.20)
Qdw24
kjer je:
cdw – koncentracija KPK v sušnem iztoku, ki vključuje tuje vode

Qw24 – skupni dnevni povprečni pretok odpadnih vod v l/s (4.4)
cw – koncentracija KPK v sušnem iztoku
Ko v enačbo vstavimo podatke, dobimo:
2,51  800
cdw   566,69 mg O2/l
3,55
Povprečno razmerje mešanja m, med deţevnim in suhim vremenom pri vseh prelivih, je
izraţen z razmerjem med povprečnim odtekanjem s prelivi Qro skupaj z dotoki padavinskih
vod QrS24 iz mešanih sistemov in dnevnim sušnim pretokom Qdw24. Izračuna se:
m  Qro  QrS 24  Qdw24 , (4.21)
kjer je:
m – povprečno razmerje mešanja

Qro – povprečen odtok padavinskih vod na prelivu v l/s (4.13)
m
43  0  12,11
3,55
V obravnavanem standardu se predpostavi določitev skupne zahtevane oziroma potrebne

prostornine za mešane odpadne vode. Referenčni primer je določen s predpostavko, da
znaša letna obremenitev nepropustnih površin 600 kg/ha, po katerih odteka povprečna
količina letnih padavin 800mm in skupni izpustni koeficient, znaša 0.70. Efektivni deleţ
padavin, ki doseţejo kanalizacijsko omreţje, pa znaša 560 mm.
cdw : cr : ctp  600 : 107 : 70 , (4.22)
kjer je:
cdw– koncentracija KPK v sušnem iztoku, ki vključuje tuje vode (4.20)

cr – koncentracija KPK v odtoku padavinskih vod
ctp – koncentracija KPK na izpustu komunalne čistilne naprave
Če je koncentracija KPK v sušnem iztoku, ki vključuje tuje vode 600 mg/l preseţena, je
potrebno prostornino povečati. To naredimo s pomočjo koeficienta vpliva letne
koncentracije sušnega odtoka ap, ki odraţa povečanje koncentracije onesnaţenosti.
a p  1 , v primeru da je cdw  600mg / l (4.23)

a p  cdw 600 , v primeru da je cdw > 600mg / l ,
kjer je:
ap – koeficienta vpliva letne koncentracije sušnega odtoka

cdw– koncentracija KPK v sušnem iztoku, ki vključuje tuje vode (4.20)
V našem primeru je koncentracija KPK v sušnem iztoku, ki vključuje tuje vode cdw=566,69
mg/l, kar pomeni, da bo naš koeficient vpliva letne koncentracije sušnega odtoka enak
ap=1.
Izpusti in čas trajanja preliva pri zadrţevalnih bazenih s prelivi je odvisno od letne količine
padavin hpr. Z naraščanjem količine padavin sorazmerno narašča tudi čas trajanja preliva, s
tem pa tudi količina izpuščenih komunalnih odpadnih vod v naravo oziroma recipient. Da
bi onesnaţenje zadrţali na neki konstantni ravni, je potrebno določiti koeficient vpliva
letne količine padavin ah.
ah  h pr 800  1, v primeru da je 600mm  h pr  1000mm (4.24)

ah  0.25 , v primeru da je h pr  600mm
ah  0.25 , v primeru da je h pr > 1000mm
kjer je:
ah – koeficienta vpliva letne količine padavin

hpr – letna količina padavin v mm
V našem primeru je koeficienta vpliva letne količine padavin enak ah=+0.25.

Pri dimenzioniranju je potrebno upoštevati tudi kanalizacijske usedline. Trenutno vsa nam
znana tehnologija za odstranjevanje usedlin ni zadostna za matematičen opis le-teh. Zato si
pomagamo z dodatkom pri dimenzioniranju potrebne prostornine za mešano odpadno vodo
in predpostavimo referenčni primer.
Kanalizacijske usedline, kot minimalne, pričakujemo v nočnih urah v skoraj vseh območjih
z mešano odpadno vodo; predvsem v začetnih odsekih kot tudi v odsekih z minimalnimi
nakloni.
Manjši kot je naklon in pretok, večja je verjetnost za kopičenje usedlin. Nakloni na
celotnem območju odvajanja mešanih odpadnih vod so zelo pomembni. Zato kot
zamenjavo, uporabimo skupino naklona terena SGm (4.3). Skupaj z razmerjem sušnega
pretoka in nepropustno površino qdw24 (4.18), koničnim koeficientom vpliva
kanalizacijskih usedlin xa iz dnevnega povprečja Qdw24 (4.6) in urnim koničnim pretokom
pri sušnem dnevnem pretoku Qdwx (4.8) lahko s pomočjo slike 4.5 ali dodatnih enačb
določimo koeficient vpliva kanalizacijskih usedlin aa.
Slika 4.6: Vpliv kanalizacijskih usedlin (ATV-A 128E, Fig. 12, stran 29)
Zaradi natančnejšega rezultata bom koeficient vpliva kanalizacijskih usedlin izračunal s

pomočjo dodatnih enačb (ATV-A 128E, Appendix 4, stran 73):
dl  0.001 1  2SGm  1 (4.25)
xa  24 Qdw24 Qdwx (4.26)
  430  qdw240.45  dl (4.27)
aa  24 xa   2    10 , toda aa  0
2
(4.28)
dl  0,001 1  21  1  0,001
24  3,55
xa   14,05
6,06
  430  0,510, 45  0,001  0,318
 24  2  0,318
2
aa      0,491
 14,05  10
Potrebno je izračunati koncentracijo dimenzioniranja pri sušnem pretoku cdc, ki je določena

s tremi pomembnimi in vplivnimi vrednostmi za teţke onesnaţevalce, letno količino
padavin in kanalizacijske usedline:
cdc  600  a p  ah  aa  , (4.29)
kjer je:
cdc– koncentracija dimenzioniranja pri sušnem pretoku v mg/l

ap – koeficienta vpliva letne koncentracije sušnega odtoka (4.23)
ah – koeficienta vpliva letne količine padavin (4.24)
aa – koeficient vpliva kanalizacijskih usedlin (4.28)
cdc  600  1  0,25  0,491  1044,6 mg/l
Nato izračunamo teoretično koncentracijo preliva.
cco  m  cr  cdc  m  1, (4.30)
kjer je:
cco– teoretična koncentracija preliva v mg/l

m – povprečno razmerje mešanja (4.21)
cr – koncentracija KPK v odtoku padavinskih vod (4.22)

cd – koncentracija dimenzioniranja pri sušnem pretoku v mg/l (4.29)
cco 
12,11107  1044,6  178,52 mg/l
12,11  1
Dovoljeno razmerje preliva eo je teoretična vrednost, ki je izpeljana s pomočjo
referenčnega primera z letno količino padavin hr=800mm. Vpliv drugačnih količin letnih
padavin je bil upoštevan z vrednostjo ah v izračunu enačbe (4.29).
eo  3700 cco  70 , (4.31)
kjer je:
eo – dovoljeno razmerje preliva v %

cco – teoretična koncentracija preliva v mg/l (4.30)
3700
eo   34,10%
178,52  70
Da lahko ohranjamo dovoljeno razmerje preliva, moramo zagotoviti natančno prostornino
v kanalizacijskem omreţju. Specifična prostornina Vs se lahko določi s pomočjo slike 4.7.
Za določitev je potreben podatek razmerja padavinskih vod in nepropustne površine qr.
Slika 4.7: Specifična prostornina zadrţevalnika Vs, v odvisnosti od qr in eo

(ATV-A 128E, Fig. 13, stran 32)
Potrebna prostornina V, se izračuna kot:
V  Vs  Ais , (4.32)
kjer je:
V – potrebna prostornina v m3
Vs – specifična prostornina v m3/ha
Specifična prostornina Vs se, kot smo ţe prej omenili, lahko izračuna s pomočjo slike 4.7
ali pa s pomočjo aproksimacijskih enačb (ATV-A 128E, Appendix 4, stran 73), katere smo
v našem primeru uporabili za izračun specifične prostornine.
H1  4000  25qr  0.551  qr  (4.33)
H 2  36.8  13.5qr  0.5  qr  (4.34)

Vs  H1 eo  6  H 2 , (4.35)
toda Vs ,min  3.60  3.84qr pri qr  48 xa  1Qdw24  QrS 24  Ais
Področje uporabe zgoraj navedenih enačb:
0.2  qr  2.0l /( s * ha) ,
25  eo  75% ,
Vs ,min  Vs  40m3 / ha ,
Najprej preverimo pogoje za qr, eo in Vs,min:
 48 
  1  3,55  0
qr  
14,05 
 1,24 l/(s*ha)
6,9
eo  34,10 %
Vs ,min  3,60  3,84 1,09  7,79 m3/ha
Naredimo izračun in preverbo pogojev za Vs:
H1 
4000  25 1,09  2454,14
0,551  1,09
H2 
36,8  13,5 1,09  32,40
0,5  1,09
2454,14
Vs   32,40  28,80 m3/ha
34,1  6
Ugotovili smo, da izpolnjujemo vse pogoje, za izračun s pomočjo aproksimativnih enačb.
Sedaj nam preostane le še izračun zadnje enačbe 4.32, s katero bomo izračunali potrebno
prostornino zadrţevalnika visokih vod Hoče:
V  28,80  6,9  198,72 m3
Končna prostornina zadrţevalnika visokih vod Hoče znaša cca. 200 m3.
Tabela 4.3: Rezultati dimenzioniranja ZVV Hoče
I število prebivalcev 1448 PE
ws normna porabe vode 150 l/PE
x čas na dan, skladno s standardom ATV-DVWK-A 118E 12 h
Qiw24 dnevni pretok tujih vod 1,04 l/s
Qpxd urni konični pretok hišnih odpadnih vod pri sušnem dnevnem pretoku 5,03 l/s
cw koncentracija KPK v sušnem iztoku 800 mg O2/l
Qcw/Qt mešane odpadne vode katere gredo naprej v proces čiščenja 11,09 l/s
Ais nepropustna prispevna površina 6,9 ha
tf najdaljši čas pretoka kanalizacije 7,3 min
hPr koeficienta vpliva letne koncentracije sušnega odtoka 1.000,00 mm
SGm povprečni gradient terena 1 /
cr koncentracija KPK v odtoku padavinskih vod 107 mg O2/l
Qw24 skupni dnevni povprečni pretok odpadnih vod 2,51 l/s
Qpx urni konični pretok pri dnevnem pretoku 5,03 l/s
Qdw24 dnevni sušni pretok 3,55 l/s
Qdwx urni konični pretok pri sušnem dnevnem pretoku 6,06 l/s
QrS24 dotok padavinskih vod ločenih sistemov 0,00 l/s
cdw koncentracija KPK v sušnem iztoku, ki vključuje tuje vode 566,69 mg O2/l
Qr24 meteorne vode katere gredo naprej v proces čiščenja 7,54 l/s
qdw24 razmerje sušnega pretoka in nepropustno površino 0,51 l/(s*ha)
qr razmerje padavinskih vod in nepropustne površine 1,09 l/(s*ha)
af redukcija časa pretoka 0,97
Qro povprečen odtok padavinskih vod na prelivu 43,31 l/s

m povprečno razmerje mešanja 12,11
ap koeficienta vpliva letne koncentracije sušnega odtoka 1,00
ah koeficienta vpliva letne količine padavin 0,25
xa konični koeficient vpliva kanalizacijskih usedlin 14,05
aa koeficient vpliva kanalizacijskih usedlin 0,49
cdc koncentracija dimenzioniranja pri sušnem pretoku 1.044,60 mg/l
cco teoretična koncentracija preliva 178,52 mg/l
eo dovoljeno razmerje preliva 34,10 %
Vs specifična prostornina 28,48 m3/ha
V potrebna prostornina 196,53 m3
4.6 Tehnični opis objekta komunalne infrastrukture
Odpadna voda mešanega kanalizacijskega sistema se pretaka skozi cevni zadrţevalnik

prvih nalivnih vod preko dušilke za suho vgradnjo v kanal z vgrajenimi mehanskimi
grobimi grabljami in od tam v črpališče.
Namen cevnega zadrţevalnika je zadrţevanje prvih nalivnih vod, katerih val pobere večino
usedene snovi, ki se je zadrţevala v kanalizaciji. Zadrţevanje prvih nalivnih vod tako
omogoča usmerjanje onesnaţenih vod naprej v kanalizacijski sistem. Padavinske vode se
razbremenjujejo preko preliva v najbliţji sprejemnik.
V samih cevnih zadrţevalnikih je moţen pojav posedanja blata, zato sta oba kraka
opremljena z vakuumskim sistemom za izpiranje dna cevi. Deluje po principu vakuuma,
ustvarjenega s črpalko, ki vzdrţuje stolpec vode v izpiralnem jašku. Po izpraznitvi cevnih
zadrţevalnikov se vakuum v jaških sprosti, zaradi česar stolpec vode pade v cevni
zadrţevalnik in izpere cev.
Preliv je opremljen s prelivnim sitom za preprečevanje izpusta grobe umazanije v

sprejemnik (papir, tekstil, plastika ... ). Prelivno sito je opremljeno s sistemom za spiranje
oziroma čiščenje sita brez mehanskega kontakta, ki bi lahko potiskalo umazanijo skozi sito
in zagotavlja redno delovanje sita.
Zajeto območje ni v celoti priključeno na predviden cevni zadrţevalnik. Obravnavano

območje se bo po pridobljenih podatkih priključilo na projektiran cevni zadrţevalnik z
mešanim sistemom. Izvedena je bila ocena hidravlične presoje območja pred samo izvedbo
projektne dokumentacije kanalizacijskega sistema v načrtovanju za zajeto območje.
Priključitev mešanega kanalizacijskega sistema na zadrţevalnik prvih nalivnih vod je

moţen na način, da se zadrţevalna zmogljivost podaljšuje v sam sistem, ki pa mora biti
opremljen s sistemom za spiranje usedlin. V nasprotnem primeru lahko prihaja do pojava
neprijetnega smradu.
Preliv je po ATV standardu nad koto 10 letnih poplavnih vod. Vsi objekti in naprave so
izven poplavnega območja. Gravitacijsko nivojsko pridemo s koto preliva do kote dna
neimenovanega vodotoka, ki je dejansko razbremenilnik Hoškega potoka.
4.6.1 Sistem za izpiranje

Po prenehanju dotoka večjih količin meteornih voda, se cevni zadrţevalnik izprazni
gravitacijsko. Po tem, ko se zadrţevalnik izprazni, na dnu bazena ostanejo večji delci in
pesek. Usedline se avtomatsko sperejo z vakuumskim sistemom za izpiranje.
Sistem za izpiranje v osnovi sestavljajo vakuumska črpalka, membranski ventil,

pripadajoče pnevmatske povezave in pripadajoče krmilje. Ko se začne cevni zadrţevalnik
polniti z vodo, zaznavalo nivoja vklopi vakuumsko črpalko, katera v zadrţevalni komori
izpiralnih vod (jašek) ustvari podtlak, zaradi česar se v komori zadrţi vodni stolpec. Na
vrhu zadrţevalne komore je nameščen membranski ventil. Ko nivo vode v zadrţevalnem
bazenu pade na nastavljeno višino oz. ko se zadrţevalnik izprazni, se membranski ventil
odpre, zaradi česar pride do trenutnega osvobajanja zadrţanega vodnega stolpca. Zaradi
posebne geometrije iztočne odprtine zadrţevalne komore se ustvari izpiralni val, ki izpere
nesnago s tal bazena.
4.6.2 Prelivno sito

Na prelivnem robu razbremenilnega objekta je nameščeno prelivno sito s svetlimi prehodi
6 mm, kar zadrţuje delce večje od premera 6 mm. Dve venturi – jet potopni črpalki s
pomočjo curka mešanice vode in zraka izpirata sito. Zadrţani delci se vračajo nazaj v
dotočni kanal in skupaj z odpadno vodo preko dušilke odtečejo do grobih grabelj.
4.6.3 Objekt grobih grabelj s črpališčem

Odpadna voda preko dušilke in mehanskih grobih grabelj doteka v črpališče. Grobe grablje
so nameščene v kanalu, ki je lociran med jaškom dušilke in črpališčem. Grablje iz odpadne
vode odstranijo delce večje od premera 30 mm. Izmet ograbkov je v komunalni kontejner.
Delovanje črpalk in grobih grabelj je krmiljeno s pomočjo zaznaval nivoja, ki so

nameščena v črpališču oziroma v kanalu pred grabljami. Poleg tega se grablje vklopijo dva
do tri krat na uro ne glede na nivo vode v kanalu.
Črpališče je dimenzionirano na dotok odpadnih vod, na katerega je kalibrirana dušilka tj.

40 m3/h. V črpališču sta nameščeni dve električni potopni črpalki, vsaka s 100%
kapaciteto, kateri izmenično črpata odpadno vodo v sprejemni jašek.
Prostor grobih grabelj se prezračuje prisilno s pomočjo ventilatorja in ozračevalnih rešetk,

ki so nameščene na vratnih krilih.
4.7 Konstrukcijska zasnova objekta komunalne infrastrukture
Zdruţevalni objekt je armiranobetonski C25/30 s sulfatnoodpornim cementom z dodatki za

vodonepropustnost, grajen z gladkimi opaţi za viden beton. Objekt je izdelan kot zaprt
pravokotni armiranobetonski bazen. Velikost objekta meri 17.90 m v dolţino, 3 m v širino
in cca. 4 m v globino merjeno od kote terena. Pokrit je s krovno AB ploščo debeline 25
cm. Debelina vseh sten je 25 cm. Objekt je vkopan pod koto terena 0.40 m. Skupaj z
zdruţitvenim objektom je tudi prostor za dušilko ter prostor s prelivnim sitom in obvodnim
kanalom nalivnih vod, vendar s koto pokrova 0.25 m nad koto terena.
Cevna zadrţevalnika nalivnih vod sta AB vodonepropustni cevi premera  1400 mm

dolţine 33 m zdruţeni s tlačnima izplakovalnikoma prav tako armiranobetonske izvedbe
C25/30 s sulfatnoodpornim cementom z dodatki za vodonepropustnost, grajena z gladkimi
opaţi za viden beton. Izplakovalnik je izdelan kot zaprt pravokotni armiranobetonski
bazen. Velikost izplakovalnika meri 7.10 m v dolţino, 2.60 m v širino in 3.10 m v globino
merjeno od kote terena. Dvignjen del, kjer se nahajajo pogoni za vakuumsko membrano in
elektro omara, pa meri 2.40 m v globino. Pokrit je s krovno AB ploščo debeline 30 cm.
Debelina vseh sten je 30 cm. Objekt je v celoti vkopan.
Za dosego čim enakomernejše kvalitete vgrajenega betona je potrebno posvetiti posebno

pozornost vgrajevanju betona kot tudi postavitvi armature. Beton je potrebno po
vgrajevanju ustrezno negovati najmanj sedem dni, torej ne manj od časa, ki je potreben, da
beton doseţe 70 procentov predvidene marke betona.
Upravno-servisni objekt se izdela kot pritlični objekt z dvema prostoroma, razdeljenima s

predelno steno. V objektu se nahajajo grobe grablje, za katere se naredi kanal 6.00 m x
0.70 m globine 5.35 m in črpališče globine 6.35 m ter prostor z elekto-omarami. Objekt
ima tlorisno površino 48.8 m2. Stene pritličnega objekta se izdela iz modularne votlak
opeke. Fasada je tipa Demit PLUS. Notranji omet je prepleskan z barvo odporno na vlago,
plesen in alge. Prostori so naravno in prisilno prezračevani. Okna in vrata so PVC. Nosilna
konstrukcija ostrešja je izdelana iz betona, prekrita s »SIKAPLAN 15G«.
Vsi elementi betonskega bazena, ki prihajajo v stik z odpadno vodo ni potrebno dodatno
zaščititi zaradi uporabe sulfatno odpornega cementa CEM I 42,5 N SR (SIST 1023).
Vsi cevovodi so izdelani iz nerjavečega jekla AISI 304, PEHD in PVC togostnega razreda
SN8 (podzemno poloţeni cevovodi). Odpadne vode iz ZVV Hoče se prečrpavajo v ţe
izveden kolektor, ki vodi proti obstoječi CČN v Dogošah.
4.8 Obstoječi komunalni vodi
4.8.1 Vodovod
Objekt se ne priključuje na javno vodovodno omreţje.
Pred začetkom in v času izvajanja del je obvezno preko katastra Mariborskega vodovoda
d.d. izvesti zakoličbo na kraju samem v skladu s katastrom obstoječih in predvidenih
vodovodnih cevovodov ter zagotoviti sodelovanje strokovnih sluţb Mariborskega
vodovoda, d.d.
Vse morebitne poškodbe, ki bi nastale na obstoječih vodovodnih objektih in napravah v
času izvajanja del, mora na svoje stroške sanirati izvajalec del.
4.8.2 Plinovod
Objekt se ne priključuje na plinovod. Pred izvajanjem del je potrebno plinovod na terenu
zakoličiti ter zagotoviti distribucijski nadzor predstavnika sistemskega operaterja
distribucijskega omreţja zemeljskega plina Plinarne Maribor d.o.o.. V bliţini plinovodov

ni dovoljen strojni izkop. Plinske instalacije je prepovedano spodkopavati in v kolikor se
bo izkazalo, da je za gradnjo tak izkop potreben, mora izvajalec del o izkopu obvestiti
Plinarno Maribor d.o.o.. Obvestiti ga mora tudi pred zasutjem plinske instalacije. Stroški
zaščite in vse eventuelne poškodbe instalacij gredo v breme izvajalca del.
4.8.3 Telekomunikacijsko omreţje

Objekt se ne priključuje na TK (telekomunikacijsko omreţje). Pred pričetkom del je
potrebno TK instalacije na terenu zakoličiti, po potrebi prestaviti in ustrezno zaščititi.
Zaščitni pogoji za TK instalacije se bodo določili na kraju samem, saj bodo vsa dela
izvršili strokovni delavci Telekoma Slovenije d.d..
4.8.4 Elektro omreţje

V stavbi se bo nahajala elektro omara, ki bo skrbela za krmilje celotnega postrojenja.
Pred pričetkom posega v prostor je potrebno v pristojnem nadzorništvu naročiti zakoličbo
elektoenergetskih vodov in naprav ter zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bliţini
elektroenergetskih vodov in naprav.
5 ZAKLJUČEK
Voda je vir ţivljenja. Danes je ena prvih človekovih skrbi zapustiti čisto okolje
prihajajočim generacijam. Vse bolj postaja ena glavnih človekovih dolţnosti, da se bori
proti onesnaţevanju vseh vrst ter da lajša posledice, ki jih onesnaţevanje povzroča. Za
uspešnost planirane zaščite odnosno zagotavljanje odgovarjajoče kvalitete vode se kot prva
postavlja zahteva po izgradnji popolnega sistema za zbiranje in odvod odpadnih vod, ki se
zaključi s čistilno napravo za obdelavo odpadnih vod pred njihovo dokončno dispozicijo v
naravo. Stopnja intenzivnosti obdelave odpadnih vod mora biti poleg stopnje
onesnaţenosti pogojena s specifičnostjo moţne končne oblike dispozicije očiščenih
odpadnih vod. V obravnavanem delu naselja Hoče, kjer je ţe izveden mešani kanalizacijski
sistem, bodo z izgradnjo zadrţevalnika visokih vod Hoče izboljšali stanje obdelave
odpadnih vod in s tem tudi pripomogli k čistejšemu okolju in ohranjanju narave.
6 VIRI, LITERATURA
[1] ATV-A 128E Standards for the Dimensioning and Design of Stormwater Overflows in
Combined Wastewater Sewers, GFA, Sankt Augustin, 1992
[2] ATV-DVWK-A 118E Hydraulic Dimensioning and Verification of Drainage System,

GFA, Sankt Augustin,1999
[3] David Butler, John W. Davies, 2nd Edition, Urban Drainage, Taylor & Francis Group,
New York, 2004.
[4] Gradbeniški priročnik, Ponatis tretje, predelane in razširjene izdaje, Tehniška zaloţba
Slovenije, Ljubljana, 2006.
[5] Iztok Slokan, Nizke zgradbe: temeljenje, vodovod, kanalizacija, Tehniška zaloţba
Slovenije, Ljubljana, 2003.
[6] Pravilnik o projektni dokumentaciji, Uradni list RS, št. 55/2008
[7] Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo, Uradni list RS, št. 47/2005, 45/2007, 79/2009
[8] Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, Uradni list RS, št. 105/2005,
34/2008, 109/2009, 62/2010
[9] Uredba o ravnanju z odpadki, Uradni list RS, št. 34/2008
[10] Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje,
Uradni list RS, št. 78/2006, 72/2007, 32/2009
[11] Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) , Uradni list RS, št. 110/2002
[12] Zakon o varstvu okolja (ZVO-1, ZVO-1A, ZVO-1B, ZVO-1C) , Uradni list RS, št.
41/2004, 20/2006, 70/2008, 108/2009
[13] http://en.wikipedia.org/ (2010),
[14] http://www.sdzv-drustvo.si/ (2010).

7 PRILOGE
7.1 Seznam slik
Slika 1: Obravnavano območje in lokacija ZVV Hoče
Slika 2.1: Prikaz klasifikacije odpadnih vod
Slika 2.2: Prikaz delovanja zadrţevalnika visokih vod Hoče
Slika 4.1: Prikaz obravnavanega območja z lokacijo ZVV Hoče
Slika 4.2: Lokacija obstoječe ČN LESTRO 300 PE
Slika 4.3: Situacija umestitve ZVV Hoče z legendo
Slika 4.4: Padavine, temperature in lokacija s podatki - Maribor
Slika 4.5: Shema delovanja zadrţevalnega bazena
Slika 4.6: Vpliv kanalizacijskih usedlin
Slika 4.7: Specifična prostornina zadrţevalnika Vs, v odvisnosti od qr in eo
7.2 Seznam preglednic
Tabela 2.1: Mejne vrednosti kazalcev hrupa za posamezna območja varstva pred
hrupom
Tabela 2.2: Gradbeni odpadki med gradnjo
Tabela 2.3: Gradbeni odpadki med obratovanjem
Tabela 4.1: Dolgoletna mesečna povprečja količine padavin za obdobje 1993-2003
Tabela 4.2: Skupine naklona terena po ATV-DVWK-A 118E
Tabela 4.3: Rezultati dimenzioniranja ZVV Hoče

7.3 Seznam prilog
Projektni pogoji 01: Ministrstvo za okolje, Agencija RS za okolje
Soglasje 02: Občina Hoče-Slivnica
Soglasje 03: Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste
Soglasje 04: Elektro Maribor d.d.
Soglasje 05: Telekom Slovenije d.d.
Soglasje 06: Nigrad d.d.
Soglasje 07: Plinarna Maribor d.o.o.
Soglasje 08: Mariborski vodovod d.d.
7.4 Seznam načrtov
Načrt 01: Pregledna situacija zadrţevalnika visokih vod Hoče
Načrt 02: Upravno-servisni objekt ter zdruţitveni objekt s prelivom in dušilko

– tloris

– prerez A-A

– prerez B-B in prerez C-C
Načrt 05: Cevni zadrţevalnik 1400 mm z izplakovalnikom – tloris
Načrt 06: Cevni zadrţevalnik 1400 mm z izplakovalnikom – prerez D-D
Načrt 07: Obvod nalivnih vod z iztočno glavo – prerez E-E
Načrt 08: Zunanja ureditev zadrţevalnika visokih vod Hoče
Načrt 09: Fasade

7.5 Naslov študenta
Peter Grginič
Kettejeva ulica 4
6230 Postojna
Tel.: +386 (0)41 601 962
e-mail: peter.grginic@gmail.com
7.6 Kratek ţivljenjepis
Rojen: 25.08.1980 v Postojni
Šolanje: 1987 – 1995 osnovna šola Miroslava Vilharja, Postojna
1995 – 1999 Šolski center Postojna – Gimnazija, Postojna
1999 – 2004 Fakulteta za gradbeništvo, Maribor
2007 – 2008 Universidade da Madeira, Funchal – Portugal
2008 – 2010 Fakulteta za gradbeništvo, Maribor
Zaposlitev: od 2004 do 2007 zaposlen v podjetju STADIJ d.o.o. in SEGIS d.o.o., Postojna
od 2010 dalje zaposlen v podjetju DK-PROTIM d.o.o., Maribor

Zadrzevalnik

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Zadrzevalnik

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UNIVERZA V MARIBORU

PROJEKT ZADRŽEVALNIKA VISOKIH VOD

Maribor, december 2010

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa

PROJEKT ZADRŢEVALNIKA VISOKIH VOD HOČE PO ATV-A 128E

Študent: Peter GRGINIČ

Študijski program: univerzitetni, Gradbeništvo

Maribor, december 2010

What we know is a drop, what we don't know is an ocean.

Zahvaljujem se mentorici dr. Renati Jecl za

Posebna zahvala velja bratu Konstantinu, mami

Zahvala gre tudi Mojci in mojim zvestim

PROJEKT ZADRŢEVALNIKA VISOKIH VOD HOČE PO ATV-A

Ključne besede: zadrţevalni bazen, komunalna infrastruktura, kanalizacijski sistem,

Diplomska naloga obravnava dimenzioniranje zadrţevalnega bazena prvih nalivnih vod

THE PROJECT OF STORMWATER TANK HOČE IN

Key words: stormwater tank, communal infrastructure, sewer system, environmental

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA .................................................................................. 1

2 OBJEKTI KOMUNALNE INFRASTRUKTURE .............................................. 3

2.1 SPLOŠNO O OBJEKTIH KOMUNALNE INFRASTRUKTURE ...................................... 3

3 PROJEKTNA DOKUMENTACIJA .................................................................. 15

3.1 SPLOŠNO O PROJEKTNI DOKUMENTACIJI .......................................................... 15

4 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKI DEL ..................................................................... 23

4.1 SPLOŠNO .......................................................................................................... 23

4.4 HIDRAVLIČNA PRESOJA ................................................................................... 26

7.1 SEZNAM SLIK ................................................................................................... 51

ACA – celotna površina območja

Ared – utrjena površina

Ais – nepropustna prispevna površina

aa – koeficient vpliva kanalizacijskih usedlin

ac – število delovnih ur v dnevu v komerciali

af – redukcija časa pretoka

ah – koeficienta vpliva letne količine padavin

ai – število delovnih ur v dnevu v industriji

ap – koeficienta vpliva letne koncentracije sušnega odtoka

bc – število delovnih dni v letu v komerciali

bi – število delovnih dni v letu v industriji

cco – teoretična koncentracija preliva

cdc – koncentracija dimenzioniranja pri sušnem pretoku

cdw – koncentracija KPK v sušnem iztoku, ki vključuje tuje vode

cr – koncentracija KPK v odtoku padavinskih vod

ctp – koncentracija KPK v izpustu komunalne čistilne naprave

cw – koncentracija KPK v sušnem iztoku

dl – pomoţni faktor za izračun aa

eo – dovoljeno razmerje preliva

H1, H2 – pomoţni faktor za izračun Vs

hpr – koeficienta vpliva letne koncentracije sušnega odtoka

JT – povprečni gradient terena

m – povprečno razmerje mešanja

n – pogostost intenzitete padavin

Qc24 – dnevni povprečni pretok komercialnih odpadnih vod

Qcw – mešane odpadne vode katere gredo naprej v proces čiščenja

Qd24 – dnevni povprečni pretok hišnih odpadnih vod

qdw24 – razmerje sušnega pretoka in nepropustno površino

Qdw24 – dnevni sušni pretok

Qdwx – urni konični pretok pri sušnem dnevnem pretoku

Qi24 – dnevni povprečni pretok industrijskih odpadnih vod

Qiw24 – dnevni pretok tujih vod

Qpx – urni konični pretok pri dnevnem pretoku

qr – razmerje padavinskih vod in nepropustne površine

Qr24 – meteorne vode katere gredo naprej v proces čiščenja

Qro – povprečen odtok padavinskih vod na prelivu

QrS24 – dotok padavinskih vod ločenih sistemov

Qt – pretok mešane odpadne vode iz razbremenilnika na dušilko