AZIJA

NEKAJ UVODNIH POJASNIL

- Največja celina na svetu
- Velike naravne kulturne in gospodarske razlike
- Bogate in revne države
- 2/3 celotnega človeštva
- Severna Azija, Južna Azija, Jugozahodna Azija, Jugovzhodna Azija,
Vzhodna Azija
- Najvišje gore, najdaljša železnica, najnižji del površja, največje slano in
najglobje jezero
- Riž

LEGA
- Severna in južna poluta
- Na vzhodni poluti
- Na severu / Severno ledeno morje
- Na vzhodu / Tihi ocean
- Na jugu/ Indijski ocean, Rdeče morje
- Na zahodu / Ural, Ural, Kaspijsko jezero, Maniško podolje, Črno morje,
Bospor, Dardanele, Egejsko morje

RELIEF
- Najstarejši deli celine so ( predkambrij ) zemeljski ščiti ( stare
kamnine ) in plošče ( prekrite z mlajšimi sedimenti ) na primer
Arabska plošča in Sibirska plošča, Dekanski polotok, Indijski ščit,
Kitajski ščit. Gre za nižji uravnani del.
- Kaledonska in hercinska orogeneza se raztezata v pretežno gorati
notranjosti med uravnanim delom Sibirije na severu in velikansko
verigo mladonagubanih gorstev na jugu.
- V času alpidke orogeneze/ podalšek mladonagubanih gorstev iz
Evrope/ v smeri vzhod – zahod /
1. gorovja Male Azije in Kavkaz, Hindukuša, Karakoruma in Himalaje
( POSLEDICA JE ZBLIŽEVANJE LITOSFERSKIH PLOŠČ –
 Indoevropejska in nekatere plošče na jugu se stikajo z Evrazijsko
ploščo na severu – veliko potresov )
2. Kamčatke, preko Japonskega otočja in Filipinov do Indonezijskega
otočja ( nižja veriga, ki je delno potopljena pod morsko gladino ) /
nastala je kot posledica podrivanja Tihooceanske in Filipinske
plošče pod Evrazijsko ( veliko potresov in vulkanskih aktivnosti )/ ta
veriga je del OGNJENEGA OBROČA, ki se razteza na obeh straneh
Tihega oceana
- Zaradi orogenez pa so nastala tudi obsežna višavja, planote in globoke
ugreznjene kotline
- Obsežna nižavja prekrita z rečnimi nanosi
- Hercinska in kaledonska orogeneza v palezoiku, mezozoik začetek
alpidke orogeneze, višek v kenozoiku
- Planote ( Tibet, Dekanska planota )
- Reke Evfrat, Tigris, Ind, Ganges, Rumena in Modra reka so nasula
nižavja Mezopotamijo, Indsko nižavje, Gangeško nižavje, Kitajsko
nižavje

AZIJSKO PODNEBJE
- Geografska širina, relief, monsunska kroženja zraka, morski tokovi,
oddaljenost od morja
- Veter, vlaga, zračni pritisk se spreminjajo odvisno od prostora in časa
- Geografska širina (toplotni pasovi )
- Relief ( Himalaj zadrži padavine, Kavkaz deluje kot pregrada )
- Oddaljenost od morja ( ob obali manjša temperaturna nihanja, ob
obali več padavin, različni zračni pritiski ki vplivajo na monsunske
vetrove )
- PADAVINE * najbolj vlažna sta jug in jugovzhod, KONVEKCIJSKE
PADAVINE ( vlaga, izhlapeva, močno segreto ), TROPSKI CIKLONI
( tajfuni – vsaj 26 stopinj mora imeti morje, začne hitro izhlapevati in
mase se hitro dvigujejo ), OROGRAFSKE ( monsunske ), CIKLONSKE
( prinašajo padavine daleč na jug )
- Gore na jugu prepričujejo vlažnim masam iz Indijskega oceana v
celinsko notranjost
- Zahodni Gati delujejo kot ovira vendar so zelo mokri ( podobno tudi
Himalaja in Veliki Hingan )
 - Na vzhodnem delu največ padavin prijemajo gorata otočja ognjenega
obroča
- Pri gorstvih na zavetrni strani pa je ravno obratno ( nastale puščave )
- Poletni monsun ( kopno na jugu se bolj segreje kot oceana zato se
razvije območje NIZKEGA ZRAČNEGA TLAKA, sem se prestavi z juga
območje stekanja pasatov )( posledica tega so vetrovi ki iz mrzlega
oceana pihajo proti zagretim kopnem ) ker se nad oceanom navlažijo
prinašajo deževje ki lahko traja več mesecev
- Zimski monsuni (nasproten položaj, pihajo hladni in suho vetrovi iz
celine nad toplejše oceane) (suhi vetrovi iznad kopnega se na poti čez
Južnokitajsko morje navlažijo in prinašajo padavine tudi v zimskem
času )

PODNEBNI TIPI IN RASTLINSKI PASOVI

- Najdemo vse podnebne tipe in rastlinske pasove

- Pomemben del prebivalstva še vedno živi od kmetijstva
- Uničeno rastlinstvo so nadomestili z kulturnim rastlinstvom
- TROPSKI PAS
Nizka temperaturna nihanja, majhna amplituda, temperature nad 20
EKVATORIALNO ( SINGAPUR )
Padavine čez celo leto, visoke temperature, tropski deževni gozd,
mangrovsko rastlinstvo, Indonezijsko otočje, Šrilanka, Zahodni Gati,
Malajski polotoki
SAVANSKO ( SIEM RIEP )
Visoke temperature, 1 deževno in 1 suho obdobje, med 500 in 1500
mm padavin, osrednji del Indokitajskega in Indijskega polotoka
( Dekanska planota), savansko rastlinstvo ( trave, posamezna drevesa
in grmovja )
POLSUHO IN SUHO ( MEDINA )
Temperaturna nihanja malo večja, polsuho * med 250 in 500 mm
padavin, skromno rastlinstvo, suho * pod 250 mm padavin (Velika
Arabska puščava, Iransko višavje, puščava Tar )
SUBTROPSKI PAS
POLSUHO IN SUHO ( glej zgornjo )
SREDOZEMSKO ( BEJRUT )
Višek padavin pozimi, vroča in suha poletja, mile in vlažne zime, malo
padavin poleti, ciklonske padavine, sredozemski gozd ( listavci, iglavci,
libanonska cedra, lovor, rožmarin, dišavnice, grmovnice), obale
sredozemskega in Črnega morja
VLAŽNO SUBTROPSKO
Več kot 500 mm padavin, ki so razporejene čez celo leto, temperatura
ne gre pod 0, monsunski vetrovi, vlažen subtropski gozd ( jugovzhod
Azije, Kitajska ) ki je izkrčen
MONSKUNSKO
Sušna in deževna doba, veliko padavin, monsunski gozd ( bol svetel
gozd in drevesa odvržejo listje v sušni dobi ), bambus in tik,
jugovzhodna Azija in južna Azija
ZMERNOTOPLI PAS
VLAŽNO CELINSKO
Več kot 500 mm padavin ( poleti ), velika temperaturna nihanja, vroča
poletja in hladne zime, listnati in mešani gozd ( lipe, bukve, gabri
vendar močno izkrčenje ), Korejski polotok in severovzhodna Kitajska
POTEZE OCEANSKEGA PODNEBJA NA JAPONSKEM
Ni tako izrazito, pozimi bolj hladno in več snega
POLSUHO (NORSULTAN )
Od 250 do 500 mm padavin, velika temperaturna nihanja, travniško
rastlinstvo ( stepe ), Mongolija, jug Sibirije
SUHO (URUMČI)
Velika temperaturna nihanja, pod 250 mm padavin, Gobi, Tarimska
kotlina ( za Himalajo), Karakum, Kizilkum
ZMERNO HLADNO
Največja nihanja, bolj kot gremo proti vzhodu bolj je izrazito, dolge
mrzle zime in kratka sveža poletja, rastejo gozdovi ( tajga ), srednja
julijska temperatura čez 10 stopinj, vzhod Rusije in Sibirija
SUBPOLARNI PAS
SUBPOLARNO
Malo padavin, srednja julijska temperatura okoli 0 do 10 stopinj,
tundra
GORSKA PODNEBJA
Od vznožja proti vrhom gorovji, rastlinski pasovi, masivna gorovja, kje
ležijo gorstva, kako so visoka
 Posebnost : oblačni gozd , ves čas zadržuje oblake, močan proces
kondenzacije ( podoben tropskemu gozdu )
grmovni, zeliščini gozd
polarno podnebje območje stalnega snega in ledu
Himalaja : 300m = grmovni, zeliščini gozd, 4000 m = gozdna meja, nad
500 m = veliko rastlinskih vrst

KULTURNO RASTLINSTVO
Riž, čaj, sladkorni trst, kumare, začimbnice, poper, soja

VODNE ZNAČILNOSTI AZIJE

- Nima najdaljših rek na svetu
- Gorstva zadržujejo padavine
- Razvodnice potekajo po gorovju
- Aralsko jezero je izginilo
- Reke imajo velik vpliv na poselitev in preživetje na prebivalstvo
- Ob nekaterih glavnih rekah ( Evfrat, Tigris, Ind … ) so se razvile
najstarejše civilizacije. Ob njih os še danes namakalne površine.
- Poplave ( lahko so pozitivne, ker prinesejo vrsti potrebnih hranil,
lahko pa so katastrofalne )
- Reliefne pregrade imajo velik vpliv na izoblikovanje rečnega omrežja
- Območje kontinentalnega polsuhega in suhega podnebja / območje
brez vodnega odtoka v morje ( 30 % površja ) notranjost Azije in
notranjost Arabskega polotoka
- AREIČNA OBMOČJA ( zaradi primanjkovanja padavin ni stalnih tekočih
voda)
- ENDOREIČNA OBMOČJA ( območja z notranjimi odtoki, kjer reke
končajo v jezerih )
- Zunaj teh območij so se izoblikovala POREČJA ki jih delimo na :
* povodje Severnega ledenega morja ( Ob in pritok, Irtiš ki se izliva v
Ob, Lena, Jenisej ) /pozimi vse zmrznejo

*Tihega oceana (Rumena reka, Modra reka, Amur, Mekong) (Mekong

– Indokitajski polotok, velika reka, promet, hidroelektrarne, plavajoče
tržnice) ( Modra reka ima večje porečje in več pritokov, najdaljša
Azijska reka, bolj razgibana kot Rumena reka, izvira v Tibetu, v Rdeči
kotlini se močno razširi – zgostitev prebivalstva, JEZ TREH SOTESK,
glavna Kitajska vodno prometna žila / dve tretjini rečnega tovornega
prometa, močno onesnažena ) ( Rumena reka teče severneje kot
Modra, zato njeno porečje prejema manj padavin, za ladje ni plovna,
prenaša veliko gradiva, značilni rumeni barvni delci v reki, poplave
( gradnja jezov, zadrževalnikov, umetnih jezer, drugače pomembna za
kmetijstvo, izgonska struga – dvigne se nad okolico )

*Indijskega oceana ( Evfrat, Tigris v Perzijski zaliv, največji pritok imata

pozimi in spomladi)
( Ind, Ganges, Bramaputra , izvirajo iz gorstev in tečejo po monsunskih
območjih ) (v času zimskega monsuna – najmanjši pritok, previsoko pa
imajo v času spomladi in poleti ) ( Ind – izvira za Himalajo, teče čez
Pakistan, peterorečje ( vanj zliva pet pritokov ) ( Ganges in Bramaputri
– nasuli Gangeško nižavje in Bengalsko nižavje, monsunsko deževje,
taljenje ledu, Ganges ima veliko nihanje do 16 m, Ganges prinaša
blagoslov, poplave vse večje – človek sega v tok, obedve reke se
zlivata v delti)
! Ganges : verski pomen ( sveta reka, umivanje ), Gangeško nižavje
( kmetijstvo, namakanje, rodovitna prst), industrija (usnjarska,
tekstilna – onesnaževanje), zelo onesnažena reka, stresajo pepel

*Sredozemskega morja ( najmanjše in ima najkrajše reke) ( problem je

poletna suša, zato pride zaradi oskrbe vode do konfliktov med
državami )

JEZ TREH SOTESK – največji jez, preko 2 km dolga pregrada, za sabo

pustila jezero, hidroelektrarna / energijo za 11 Slovenij
+ pozitivni učinki jezu
Veliko energije, manjša uporaba fosilnih goriv, maj onesnaženje zraka
v Kitajskih mestih, nova delovna mesta, zaščita pred poplavami
+ negativni učinki jezu
Selitev ljudi, izguba obdelovalnih površin, uničene pokrajine,
potopitev mest, potresno nevarno območje
 VODA IN BLIŽNJI KONFLIKTI
- Problem oskrbe z vodo na sušnem območju ( Egipt )
- Izrael in zasedena arabska ozemlja ( težavno oskrbovanje z vodo že
od 1948 od preganjanja Judov )
- Turčija ( projekti gradnje dvajsetih jezov za hidroelektrarne na Tigrisu,
Evfrat … )

POMEN AZIJSKIH REK

- Hidroelektrarne
- Reke nasujejo nižavje
- Promet
- Rodovitne obrečne prsti
- Gosta poselitev ob rekah

ARALSKO JEZERO
- Krčilo čez leto
- Zmanjšalo za 50 %
- Izumrle živali
- Bombaž bolj pomemben kot ribištvo
- ČLANEK

PREBIVALSTVO
- 60 % svetovnega prebivalstva
- Dve največji zgostitvi prebivalstva na svetu
1. Vhodna Azija, ob Rumeni in Modri reki
2. Južna Azija, ob Gangesu in Bramaputri
- Poselitev je zelo povezana z rekami in obalna območja ( Ind, obale
Dekanskega polotoka, jugovzhodna obala Japonske )
- Najredkeje poseljena območja ( gorati notranjosti na primer Tibet, na
obsežnih stepskih ( Mongolija, Kazahstan ) in puščavskih območjih
( Arabski polotok )

STOPNJA URBANIZACIJE
- Tesno povezana z gospodarsko razvitostjo držav
 - Najvišjo : Japonska, Azijski tigri ( Hongkong, Tajvan, Singapur, Južna
Koreja ) , naftne države ob Perzijskem zalivu
- Najnižjo : najrevnejše države Jugozahodne, Južne in Jugovzhodne
Azije ( Afganistan, Nepal, Kambodža )
- Kitajska hitro urbanizacijo druga pa Indija
- Pomembni dejavniki : gospodarski razvoj države, kultura, verske
tradicije, politika posameznih držav
- Naravni prirastek Aziji : pravilo da imajo najmanj razvite države
najhitrejšo rast
- Najmanjši naravni prirast oz. negativni prirast : Japonska, Južna
Koreja, Singapur ) – dosegle zadnjo fazo demografskega prehoda /
problem je staranje prebivalstva
- Najhitrejša rast prebivalstva : značilna za nekatere arabske države
(Jemen, Irak, Jordanija ) in Afganistan
- Številnim manj razvitim državam je uspelo zmanjšati rodnost ( Indijo ,
Kitajsko

VERSKA SESTAVA
- Zibelka vseh svetovnih verstev
- Včasih delimo na UNIVERZALNA VERSTVA ( krščanstvo, islam, budizem
) ki so namenjena pripadnikom kateregakoli naroda in na ETIČNA
VERSTVA ( hinduizem, judovstvo ) ki so namenjena praviloma
določenega naroda ( kar z rojstvom )
- Azijska verstva : prevladujejo in so značilna za Azijo ( hinduizem,
budizem, šintoizem )
- Pri krščanstvu in islamu se malo razlikujejo. Ne gre toliko za
verovanje ampak predvsem za način dojemanja sveta in načina
življenja.

 KRČANSTVO
Najštevilnejše in najbolj razširjena svetovna religija, v Aziji je zelo
šibko zastopana, Filipini ki imajo več kot 80 % katoličanov
 JUDOVSTVO
Ima glavno središče v Izraelu , drugače pa so raztreseni tudi po
različnih azijskih islamskih državah
 ISLAM
 Je drugo najbolj razširjeno svetovno verstvo, razširjeno je v pasu iz
severnega dela Afrike proti jugovzhodni Aziji, drugače pa tudi v
Bangladešu, Maleziji in Indoneziji. Islamska območja imajo
nadpovprečen naravni prirast. Prepovedano je uživanje svinjskega
mesa, ostro je tudi z alkoholom. Po navadi oblečeni v tradicionalne
islamske oblačila ( zelo vidno pri ženskah )
! MUSLIMANE DELIMO NA SUNITE IN ŠIITE
SUNITI prevladujejo v večini islamskih držav, ŠIITI pa so izraziti v
Iranu
 HINDUIZEM
Je tretja največja svetovna religija, a kar 97 % vseh hindujcev na
svetu živi le v Indiji ( prva država v številu goved vendar ga ne
uživajo ). Hindujci si razdeljeni na kaste ki so uradno drugače
prepovedane. Najnižje kaste večinoma prestopijo v islam ali
budizem. Med hindujci in muslimani pogosto pride do trenj.
 BUDIZEM
Je predvsem vera Indokitajskega polotoka pa tudi Kitajske in
Japonske. Delita se na dve vrvi. Budistične menihe prepoznamo po
obritih glavah in značilnih oranžnih ali rdečih oblačilih. Tibetanski
verski voditelj dalajlama si je s politiko nenasilnega boja za pravice
pridobil svetovni sloves. Na Šrilanki imajo etnična trenja med
večinskimi Singalci in manjšimi Tamilci tudi verski značaj.
 Kitajska ima veliko verstev. Med najpomembnejše spada
KONFUCIANIZEM ki ga nekateri ne štejejo med verstva.
 Japonska spada k budizmu in hkrati k ŠINTOIZMU.

KMETIJSTVO
- PREVLADUJOČA PANOGA
- Povprečen delež zaposlenih se zmanjšuje
- V gospodarski razvitih državah delež kmetijstva enako kot v evropskih
državah ( pod 5 % ) = JAPONSKA, TAJVAN, SINGAPUR
- Nizek delež v naftnih državah = moderno in sodobno kmetijstvo, visoki
hektarski donos, vendar primanjkuje prostora za kmetijstvo
- Tradicionalno kmetijstvo = gospodarsko manj razvite države
( Indonezija, Nepal, Bangladeš, Indija ), ogromna prenaseljenost ( ni
dovolj zemlje za vse )
 - Delež obdelovalnih površin je nizek ( 10 – 20 % ) = tropski gozd,
puščave, gorata površja
OBLIKE KMETIJSTVA
A ) SAMOOSKRBNO
- Lov in nabiralništvo / izginja
- Samooskrbno mešano kmetijstvo z ostanki selilnega poljedelstva
(izginja, požigalništvo = krčevina, pepel = gnojilo in ko postane
nerodovitno se preselijo )
- Nomadska in polnomadska živinoreja ( seli se del prebivalstva ) = suha
in polsuha območja – ni možna intenzivna veja, konji, govedo,kamele,
intenzivno možno samo v oazah
- Intenzivno samooskrbno poljedelstvo z prevlado vodnega riža
( tropski, subtropski pas, vlažno, jug in jugovzhod in vzhod Azije ),
razvilo se je na rodovitnih prsteh, tradicionalno kmetijstvo, veliko
fizičnega dela,male kmetije prevladujejo, Azija največja proizvajalka
riža = Indonezija, Bangladeš, Kitajska, Indija
- Intenzivno samooskrbno kmetijstvo s prevlado drugih kulturnih rastlin
( pšenica … ), sušna območja in zavetrni del = Severna Kitajska,
Turčija, Iran
B) TRŽNE
- plantažno kmetijstvo = jugovzhod in jug Azije kjer gojijo 1 ali 2 kulturni
rastlini, prinesli Evropejci, sodobnejše kmetijstvo, večji hektarski
donos
- Čaj ( drevo, grmovnica) = Šrilanka, Turčija, Kitajska, Indija, Indonezija
- Kavčuk ( izdelovanje gume) = Indonezija, Tajska, Kitajska
- Sladkorni trst (sladkor, alkohol, vlažno vroče podnebje)
- Oljna palma = Indonezija, Malezija, peciva čokolade, škoduje okolju,
posekajo deževni gozd
- Bombaž = Indija, Kitajska, Pakistan
- Juta / tobak ( vreče )

ZELENA REVOLUCIJA ( zaradi ravnih držav kjer jim vsak dan primanjkuje hrane )
 NOVOSTI IN SPREMEMBE
Biokemijske ( odpornejše in rodovitnejše sorte kulturnih rastlin,
umetna gnojila, pesticidi )
 Tehnične ( učinkovitejše namakanje, novi kmetijski stroji )
Družabne (agrarne reforme, nove možnosti posojil )

 UČINKI
 Pozitivni ( povečan hektarski donos, povečana zanesljivost letin,
povečan zaslužek dela kmetov, delna obnovitev nekaterih
zaraščenih ali opuščenih kmetijskih območih
 Negativni ( večja onesnaženost okolja, povečane razlike med
bogatimi in revnimi kmeti, saj so uvajali hitro in v večjem obsegu,
prezadolženost in povečan brezposelni delež kmetov, večina je
usmerjena v proizvodnjo izdelkov, ki so namenjeni izvozu
( multinacionalke )

GOSPODARSKI RAZVOJ AZIJSKIH DRŽAV

- NAJVEČJA RAZLIKA MED REVNIMI IN BOGATII DRŽAVAMI
- gospodarsko bolj razvite države : Japonska, Singapur, Tajvan, Južna
Koreja
- naj razvite države : Sinja, Jemen, Afganistan
- vzroki : družbeni, politična nestabilnost, neenakomerna porazdelitev
bogastva
- OPEC = organizacija držav izvoznic nafte
- ASEAN = združenje držav jugovzhodne Azije

JAPONSKA ( VELIKI AZIJSKI TIGER )

- Brez naravnih bogastev
- Najstarejša in najpomembnejša azijska država
- Hiter razvoj po 2 svetovni vojni
- Japonska kultura
- Pridni delavci
- Majhna stanovanja in zelo skromna
- Avtomobilska, strojna, biotehnološka industrija, elektronika
- Deindustrializacija ( haha nvm kk se napise jbg )
- Vse bolj so pomembne storitvene dejavnosti
 MALI AZIJSKI TIGRI
- Želele hiter gospodarski razvoj
- Tajvan, Južna Koreja, Singapur, Hong Kong
- Pridni, marljivi, poceni delovna sila
- Avtomobilska, elektronska in tekstilna industrija ( Kia, Hyundai )

SOCIALISTIČNE DRŽAVE
A) DRŽAVE SOVJETSKE ZVEZE
- Rusija, Kazahstan, Azerbajdžan, Gruzija
- Po razpadu se vzpostavijo diktatorskem režimu
- Znižan življenjski standard
- Korupcija, kršenje človekovih pravic
- V zadnjem desetletju se obrača na bolje ( naravna bogastva )

B) SEVERNA KOREJA
- Ohranila socializem
- Najbolj zaprta država na svetu, izolirana
- Država ima problem s prehrano prebivalstva
- Velika vlaganja v vojsko

C) VIETNAM – NKEDAJ SOCIALISTIČEN, KITAJSKA ISTO

- Tržno gospodarstvo ( spuščanje tujega kapitala, zasebna lastnina )

Č) KITAJSKA – AZIJSKI ZMAJ

- Hitra gospodarska rast in napredek
- 2 najmočnejša sila
- Največji skupni BDP
- Največja izvoznica na svetu
- Dolga in burna zgodovina ( izumi = kompas )
- Po letu 1949 – socialistična država
- Ohranili socializem, začeli s tržnim gospodarstvom
- Tuji kapital
- Privatna lastnina
- Jugovzhodni del = hitri razvoj, dobro prometno dostopen, iz tega dela
imeli ogromno izseljencev
- 4 gospodarske cone (pogoji za tuje vlagatelje) = jugovzhod, vedno bolj
v notranjosti
 - Tujci = vlagatelji v Kitajsko ( poceni delovna sila, vlada dala olajšave,
dobra infrastruktura, velik trg )
- Gospodarstvo = elektrika, gospodarstvo, tekstilna, živilska,
pomembno tudi kmetijstvo
- Gospodarska kriza: 2008, ni močno prizadela države
INDIJA
- Ogromna država, raznolika
- Ne sodi med socialistične države
- Kmetijstvo
- Krepi se srednji sloj
- Marginalna naselja
- V 50ih letih začeli z reformami gospodarstva
- Začeli puščati tuji kapital
- Najhitrejši razvoj na področju informacijske tehnologije ( IKT )
- Prinaša 8 % v skupni BDP

NAFTNE DRŽAVE
- Nafta najpomembnejši vir
- Bližnji vzhod, jugovzhodna Azija
- Članica OPEC
- Enostranska gospodarska usmerjenost
- Začeli vlagat v turizem ( Dubai ) in industrijo
- Vlagajo v tujino ( zakupljena pristanišča v severni Ameriki )
- Primanjkuje jim delovna sila 8 nova delovna sila = Afrika, južni del
Azije
- Irak, Sirija, Afganistan ,Oman
- Območje Kaspijskega jezera ( Kazahstan, Azerbajdžan )

OKOLJSKI PROBLEMI
- Erozija prsti
- Problem Aralskega jezera
- Onesnaženje zraka ( promet, energetika )
- Voda ( Ganges, Modra in Rumena reka )
- Uničevanje rastlin
- Degradacija okolja ( najbolj zrak in vodo )
- Spopadajo se tudi z podnebnimi spremembami
 AZIJSKI RJAVI OBLAK
- Južna Azija = onesnaženje
- 3 km debel sloj onesnaženega zraka
- Zaradi industrijske proizvodnje, prometa, kurjenje lesa, kmetijski
odpadki, živalski iztrebki
- Najbolj je značilen za Indijo, sega od Arabskega do Korejskega
polotoka, Pakistan