05/05/2019

Temeljne procesne
pravice in
eksekvatura
Ustavna jamstva v civilnih
postopkih – 18. 4. 2019
Izr. prof. dr. Jerca Kramberger Škerl

6. ČLEN EKČP V IZVRŠBI

• Spoštovanje temeljnih procesnih
jamstev zagotavlja pošteno sojenje in
zakonito (in po možnosti pravilno)
končno odločbo.
• ESČP: Hornsby proti Grčiji (1997) 
širitev garancij iz 6. člena EKČP na
fazo izvršbe
• ESČP: Immobiliare Saffi proti Italiji
(1999)  p. do izvršbe v razumnem
roku
2

1
 05/05/2019

• ESČP: McDonald proti Franciji (sklep

2008)  p. do izvršitve tuje sodne
odločbe  ni kršitve 6. člena
• ESČP: Négrépontis proti Grčiji (2011)
 kršitev

PROBLEMATIKA
• Predlaga se priznanje ali izvršitev tuje sodbe, vendar
zaprošena država ugotovi, da so bile pri izdaji kršene
ČP  možne oz. nujne omejitve pravice do izvršitve
take sodbe?
• Če bi bile z eksekvaturo kršene tudi (še enkrat) v
zaprošeni državi  JR
• Problem: kršitve postopkovnih pravic, ki niso
pripeljale do rezultata, ki bi bil nedopusten sam po
sebi
• Še večji problem: kaj, če spornih kršitev v državi
izdaje odločbe sploh ne bi bilo mogoče uveljavljati?
• Kaj, če se „prizadeta“ stranka na kršitve ne sklicuje –
ugotavljanje po UD ali na ugovor?
• Odgovornost države izvora, države izvršitve, obeh?

2
 05/05/2019

EU, SE
• Odločitev posamezne države je uokvirjena
tudi z mednarodnimi akti: EKČP, Listina EU
• Možnosti različne interpretacije ČP
• Možnosti konfliktov med temeljnimi
vrednotami obeh organizacij
• Državo, ki ne spoštuje razlage ESČP in
SEU, lahko doletijo sankcije enega ali
drugega sodišča.

Bruseljska konvencija (1968)

• Čl. 27/1 javni red; čl. 27/2 vročitev
tožbe
• Sankcioniranje drugih procesnih
kršitev preko JR  mnenja deljena

3
 05/05/2019

EKČP
• Vprašanje, ali lahko ena država
odgovarja za „omogočanje“ ali
„potrditev“ kršitve EKČP, ki pa jo
dejansko stori druga država?

ESČP
Ali lahko država priznanja/izvršitve odgovarja za kršitve,
storjene v državi izdaje odločbe?
• 1989 – doktrina “posredne” odgovornosti držav prvič
uporabljena v primeru Soering (izročitev)
• 1992 – Drozd in Janousek: prvič pri odgovornosti države
članice za izvršitev tuje sodne odločbe (prestajanje kazni)
• 1999 – Pellegrini: Italija obsojena za kršitev 6. člena, ker Sv.
Sedež, ki je izdal odločbo, pritožnici ni zagotovil poštenega
sojenja (razveza zak. zveze)

 Država se ne more rešiti odgovornosti za kršitve, ki jih je/bo

storila druga država  mora jih preprečiti oz. vsaj ne potrditi

4
 05/05/2019

Pellegrini proti Italiji (1999)

• ESČP
• Če v postopku izdaje sodbe iz tretje
države ni bil spoštovan 6. člen, je
treba eksekvaturo zavrniti, sicer
zaprošena država odgovarja to kršitev

• Vpr.: ali to velja le za sodbe iz držav,

ki niso članice EKČP?

• V zadnjem času: številne odločbe, ki države

obsojajo, ker so ali ker niso priznale/izvršile tuje
sodne odločbe (“vsebinske” in procesne pravice)
• Hornsby: “enotno” pojmovanje postopka od pravice
dostopa do sodišča do izvršbe

• McDonald proti Franciji (2008): pravica do izvršitve

tuje sodbe, ki je lahko omejena le pod pogoji, ki na
splošno upravičujejo omejitev pravice iz 6/1
• Negrepontis-Giannissis proti Grčiji (2011)

5
 05/05/2019

• Maumousseau in Washington proti Franciji (2007)

 kršitve je treba uveljavljati v državi izvršitve +
sankcija samo, če očitna zavrnitev sodnega
varstva
• Romanczyk proti Franciji (2010)  NY konvencija
o preživnini (Dinu proti Romuniji in Franciji)

SKLEP: tudi država priznanja/izvršitve mora

sankcionirati kršitve ČP iz EKČP, sicer lahko
obsojena pred ESČP
VENDAR: iti mora za posebej hude kršitve (“omiljeni
JR”) + uveljavljane že v drž. priznanja/izvršitve

11

EKČP v. BU I
• EU: krčenje razlogov za zavrnitev
priznanja in izvršitve iz drugih DČ
• SE: širitev zahtevane kontrole sodb

 Kako uskladiti?

6
 05/05/2019

Krombach proti Bamberski

(2000)
• SEU, BU I
• Vpr.: Ali se lahko razglasitev izvršljivosti
zavrne zaradi kršitve kontradiktornosti na
podlagi čl. 34/1 (javni red)?
• SEU: DA
• ESČP: šlo je za kršitev 6. čl. EKČP

Potrditev, omilitev: Gambazzi proti

DaimlerChrysler (2009) (ESČP zavrže)

Trade Agency proti Seramico

Investments
• SEU 2012, BU I
• Vročitev  Sodišče države izvršitve je
pristojno, da preveri skladnost med
informacijami iz potrdila iz 54. člena uredbe
in dokazi.
• Neobrazloženost sodbe  Sama po sebi
ni podlaga za uporabo pridržka JR, „razen
če glede na celotno presojo postopka in
vseh upoštevnih okoliščin…“

14

7
 05/05/2019

Nasprotja znotraj prava EU

 Na splošno: vedno večja veljava ČP
• Listina temeljnih pravic (2000)
• Lizbonska pog. 2009: Listina postane primarni akt
EU + predviden pristop EU k EKČP

 „Prost“ pretok sodnih odločb

• Forsiranje k avtomatičnemu učinkovanju sodb v
celotni EU, brez možnega preverjanja kršitev ČP
• Kaj, če DČ mora izvršiti sodbo, ker ji akti EU ne
omogočajo preverjanja – ali je lahko obsojena pred
ESČP?

• EU vztraja pri končnem cilju odprave eksekvature

Tampere (1999), Haag (2005), Stockholm
(2010): osnove za dejavnosti na področju
prostega pretoka sodnih odločb
• Stockholm – odprta in varna Evropa, ki služi
državljanom in jih varuje
 Evropa, osnovana na temeljnih pravicah
 spodbujanje medsebojnega zaupanja
 nadaljevanje procesa odpravljanja eksekvature
itd.

8
 05/05/2019

Bosphorus (2005)
• ESČP
• Vprašanje: ali je lahko država
obsojena pred ESČP, če je kršitev
nastala, ko je država uporabila pravo
EU, saj ni imela možnosti, da ga ne bi
(sicer bi kršila pravo EU in bila lahko
obsojena pred SEU)

Bosphorus
• DVOJNI TEST: Država ni odgovorna za takšno
kršitev, če:
1. Relevantna mednarodna organizacija spoštuje
temeljne pravice tako vsebinsko kot z
zagotavljanjem mehanizmov za kontrolo njihovega
spoštovanja, v obsegu, ki je vsaj enakovreden
tistemu, ki ga zagotavlja konvencija
2. V konkretnem primeru varstvo konvencijskih pravic
ni smelo biti očitno pomanjkljivo.

9
 05/05/2019

Zarraga proti Pelz

SEU, C-491/10, 22. 12. 2010
• V Nemčiji se zahteva izvršitev španske sodbe na podlagi 42. čl.
Bruselj II bis
• Domnevna kršitev 10-letnega otroka do izjave v postopku glede
njegovega varstva in vzgoje (24. člen Listine EU)
• Špansko sodišče je izdalo potrdilo po BU II bis, s katerim je
omogočilo avtomatično izvršitev v Nemčiji
• Nemško sodišče meni, da niso bili izpolnjeni pogoji uredbe glede
varovanja pravic otroka in da potrdilo sploh ne bi smelo biti izdano
 ali lahko zdaj zavrne izvršitev?
• SEU: samo nacionalna sodišča države izvora odločbe lahko
odločajo, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo potrdila iz 42. člena.
Ugovori zoper tako izdajo so zato mogoči samo pred temi sodišči in
ne v državi izvršbe.
• Država izvršbe mora odločbo izvršiti brez nadaljnje kontrole.
• Vprašanje: ali bi bila Nemčija zato lahko obsojena pred ESČP (oz.
ali bi jo lahko „rešil“ Bosphorus test ali ne?)

Povse proti Alpago

SEU, C-211/10, 1. 7. 2010
• Družina v Italiji razpade, mati odpelje otroka v Avstrijo. Italijansko
sodišče izda začasno odredbo, da se otroka začasno dodeli materi
(ki je otroka “ugrabila”). Kasneje italijansko sodišče izda odločbo, da
se otroka takoj vrne v Italijo k očetu. Kasneje avstrijsko sodišče izda
odločbo, da se otroka začasno dodeli materi.
• SEU: Ugrabitev otroka ne bi smela pripeljati do prenosa pristojnosti,
četudi je otrok pridobil običajno bivališče v drugi državi.
• Sodišče v drugi državi pristojno le izjemoma, npr. če je sodišče v
prvi državi meritorno in dokončno odločilo, da ne naloži vrnitve
otroka.
• Izvršitve ni mogoče zavrniti zaradi ogrozitve interesov otroka zaradi
okoliščin, nastalih po izdaji sodbe. Obstoj teh razlogov se lahko
uveljavlja pred pristojnim sodiščem države izvora (ravno tako odlog
izvršbe).

10
 05/05/2019

Povse proti Avstriji

• ESČP, 2013
• Mati in hčerka vložita pritožbo zoper
Avstrijo, ker je na podlagi odločbe SEU
izvršila italijansko sodbo o vrnitvi otroka v
Italijo
• ESČP: uporabi Bosphorus dvojni test in
ugotovi, da so varovalni mehanizmi v EU
primerni, da jih je Avstrija izkoristila (vložila
vpr. za predh. odl.) in da torej ne odgovarja
za kršitev EKČP.

Avotinš proti Latviji

• ESČP, 2014
• Ciprska sodba zoper latvijskega državljana,
zahteva se izvršitev v Latviji
• Uporaba uredbe Bruselj I
• Toženec trdi, da ni bil obveščen o postopku na
Cipru, latvijsko sodišče kljub temu izvrši sodbo.
• ESČP ugotovi, da ni bilo kršitve 6. čl.: uporabi
Bosphorus test (odločitev 4:3)  sporno (država bi
morda lahko zavrnila na podlagi čl. 34/I ali 34/II BU
I)
• Veliki senat ESČP: 2016 – potrdi prvostopenjsko
odločitev
22

11
 05/05/2019

ESČP
• „Pravica do nepriznanja“ tuje sodne odločbe, ki
grobo krši 6. čl. EKČP
• „Pravica do priznanja“ tuje sodne odločbe, da ne bi
prišlo do kršitve 6. čl. EKČP?
- Vsebinske kršitve: npr. 8. čl. EKČP (npr.
Wagner…)
- Procesne kršitve: McDonald (2008), Romanczyk
(2010), Négrépontis-Giannissis (2011), Ates
Mimarlik Mühendislik (2012), Öztürk (2009 – ESČP
kritizira sam postopek za priznanje in izvršitev tujih
sodb)

Spreminjanje BU I
Začetni cilj: odprava eksekvature za vse
sodbe s civilnega in gospodarskega
področja = „prost pretok sodb v EU“
Zakaj:
• Politični razlogi (medsebojno zaupanje itd.)
• Praktični razlogi: postopki eksekvature
(lahko) dragi in dolgi, v ogromni večini
primerov predlogu ugodeno

12
 05/05/2019

Spremembe BU I v.
varstvo ČP
• Varstvo ČP in prost pretok sodnih odločb temeljna
cilja EU  KOMPROMIS? = Kako sprostiti
kroženje sodnih odločb in hkrati preprečiti
“prehajanje” sodb, ki kršijo ČP?
• Predlog, da se ustrezni instrumenti zagotovijo v
drugih fazah postopka
 SP: “Odprava eksekvature […] bo dopolnjena z
vrsto zaščitnih ukrepov […]”
 Zelena knjiga o spremembi uredbe Bruselj I: “The
abolition of exequatur should, however, be
accompanied by the necessary safeguards.”

Težave splošne odprave

eksekvature
• Potrebna uskladitev varovanja ČP v okviru EU s tisto v
okviru SE (instrument za pristop EU k EKČP)
• Smiselnost odprave postopka eksekvature, če se
varovalni mehanizmi “preselijo” v drugo fazo postopka
(posebej, če se preselijo v državo izdaje odločbe)
• Odprava eksekvature kot instrument spodbujanja
medsebojnega zaupanja??
• Mnoge pomanjkljivosti bi bilo mogoče odpraviti znotraj
obstoječih mehanizmov (SEU po Lizbonski pog. več
možnosti za razlago)
• Prim. pravo

13
 05/05/2019

Uredba Bruselj I bis

• Sprejeta 2012, začne veljati 2015 (po Lizbonski
pog. SEU več možnosti za razlago)  uporaba
ratione temporis!

• Eksekvatura (prejšnja 1. faza postopka)

odpravljena za širše področje civilnih in
gospodarskih zadev
 vsi primeri, kjer po sedanjem sistemu ni bilo
ugovora, bodo izvršeni avtomatično

• Pravna sredstva v državi izvršbe: zahteva za

zavrnitev izvršljivosti  ugovor  pritožba
• Razlogi za zavrnitev priznanja oz. izvršitve enaki kot
po BU I (+ varstvo delavcev)

Prenovljena BU I:
Dobro: varovalni mehanizem vsebinsko
ohranjen
Slabo: varovalni mehanizem tehnično
spremenjen

28

14
 05/05/2019

SKLEP
• Realnost v. politični cilji (rezultati)
• Pomembno, da je “prehajanje” sodnih
odločb čim lažje, čim predvidljivejše,
vendar:
- ohranjanje ravnovesja (vloga države
izvršbe pri varstvu ČP)
- postopen razvoj (naj obstoječi
instrumenti najprej “zaživijo”)

Literatura
• J. Kramberger Škerl, Temeljna procesna jamstva
pri priznanju in izvršitvi tujih sodnih odločb, v:
Žnidaršič Skubic, Damjan, Koritnik (ur.), Izbrani
vidiki ustavnega, civilnega in gospodarskega
prava, Liber amicorum Lojze Ude, PF UL, IPP,
2016, str. 203-229.

Dostopno tudi na:

https://www.academia.edu/28760137/Temeljna_procesna_jamstva_pri_
priznanju_in_izvr%C5%A1itvi_tujih_sodnih_odlo%C4%8Db_-
_2016_Fundamental_Procedural_Guarantees_and_the_Exequatur_ (2.
2. 2017)

30

15