Star Zavet MK

1|1|1|Vo po~etokot Bog gi sozdade neboto i zemjata.
1|1|2|Zemjata be{e bezobli~na i prazna; i ima{e temnina nad bezdnata; Duhot Bo`ji
lebde{e nad vodata.
1|1|3|I re~e Bog: "Neka bide svetlina!" I bi svetlina.
1|1|4|I vide Bog deka svetlinata e dobra; i ja oddeli Bog svetlinata od temninata.
1|1|5|I svetlinata Bog ja nare~e den, a temninata ja nare~e no}. I bi ve~er, i bi utro -
den prvi.
1|1|6|Potoa re~e Bog: "Neka ima svod srede vodata i toj da razdeluva voda od
voda!"
1|1|7|I sozdade Bog svod; i ja odvoi vodata od pod svodot od vodata nad svodot.
Taka i stana.
1|1|8|I svodot Bog go nare~e nebo. I bi ve~er i bi utro - den vtori.
1|1|9|I re~e Bog: "Neka se sobere vodata, {to e pod neboto, na edno mesto, i neka
se pojavi suvo!" I stana taka.
1|1|10|I suvoto Bog go nare~e zamja, a sobranite vodi gi nare~e - moriwa; i vide
Bog deka e dobro.
1|1|11|I pak re~e Bog: "Neka izraste od zemjata zelenilo - treva, {to dava seme,
spored svojot rod i vid, i drvo plodorodno na zemjata, {to dava plod i ima vo sebe
seme, spored svojot rod i vid!" I stana taka.
1|1|12|I pu{ti zemjata od sebe zelenilo: treva {to dava seme spored svojot rod i vid,
a i drvo plodorodno {to ra|a plod, i ~ie seme e spored nivniot rod na zemjata. I vide
Bog deka e dobro.
1|1|13|I bi ve~er, i bi utro - den treti.
1|1|14|Potoa re~e Bog: "Neka se pojavat svetila na svodot nebeski, {to }e ja
osvetluvaat zamjata za da go delat denot od no}ta, i da bidat znaci i za vremiwata, i
za denovite i za godinite;
1|1|15|i neka svetat na svodot nebeski, za da ja osvetluvaat zamjata!" I bi taka.
1|1|16|I sozdade Bog dve golemi svetila: svetilo pogolemo da upravuva so denot, a
svetilo pomalo da upravuva so no}ta, i yvezdi;
1|1|17|i gi postavi Bog na svodot nebeski da ja osvetluvaat zemjata,
1|1|18|i da upravuvaat so denot i no}ta, i da ja oddeluvaat svetlinata od temninata. I
vide Bog deka e dobro.
1|1|19|I bi ve~er, i bi utro - den ~etvrti.
1|1|20|Potoa re~e Bog: "Neka proizvede vodata laza~i, ìvi su{testva, i ptici da
poletaat nad zemjata, pod svodot nebeski!" I bi taka.
1|1|21|I sozdade Bog golemi ribi i sekakov vid ìvotni vleka~i, a koi gi proizvede
vodata, spored nivniot rod, kako i sekakov vid krilati ptici, spored rodot nivni. I
vide Bog deka e dobro.
1|1|22|I gi blagoslovi Bog, velej}i: plodete se i mnoète se, i napolnete ja vodata vo
moriwata, i pticite neka da se mnoàt na zemjata.
1|1|23|I bi ve~er, i bi utro - den petti.
1|1|24|Pak re~e Bog: "Neka proizvede zemjata od sebe razni su{testva spored rodot
nivni: dobitok, i laza~i, i yverki zemni spored nivniot rod!" I bi taka.
1|1|25|I sozdade Bog yverovi zemni, sopred rodot nivni, i dobitok spored rodot
negov, i sekakvi gadinki na zemjata, spored rodot nivni. I vide Bog deka e dobro.
1|1|26|Potoa re~e Bog: "Da sozdademe ~ovek spored Na{iot obraz i podobie kako
{to sme Nie, koj }e bide gospodar nad ribite morski, i nad pticite nebeski, i nad
yverovite - nad celata zemja i nad site gadinki {to se dviàt po zemjata!"
1|1|27|I go sozdade Bog ~ovekot spored obrazot Svoj, spored obrazot Bo`ji go
sozdade; ma{ko i ènsko gi sozdade.
1|1|28|I gi blagoslovi Bog, i im re~e: "Plodete se, i mnoète se, i napolnete ja
zemjata, i gospodarete nad nea, i ovladajte gi ribite morski, i yverovite, i pticite, i
siot dobitok, i so celata zemja, i so site ìvotni {to lazat po zemjata."
1|1|29|I re~e Bog: "Eve, vi dadov sekakov vid rastenie, {to dava seme, i kakvo ima
po celata zemja, i sekakvi drvja, {to vo sebe imaat seme spored svojot rod i vid: toa
da vi bide za hrana!
1|1|30|A na site yverovi zemni, i na site ptici nebeski, i na se {to se dviì po
zemjata, i vo koe ima ìva du{a, im gi dadov site trevni rastenija, za da imaat da
jadat." Taka i stana.
1|1|31|I vide Bog deka e mnogu dobro se ona {to go be{e sozdal. I bi ve~er, i bi
utro - den {esti.
1|2|1|Taka se dovr{i neboto i zemjata i siot ukras nivni.
1|2|2|I gi zavr{i Bog do sedmiot den delata Svoi, {to gi napravi; i si otpo~ina vo
sedmiot den od site dela Svoi, {to gi sozdade.
1|2|3|I go blagoslovi Bog sedmiot den, i go osveti, za{to vo toj den si otpo~ina od
site dela Svoi, {to gi napravi i sozdade.
1|2|4|Ete taka nastanaa neboto i zemjata, vo ona vreme koga Gospod Bog gi
sozdade zemjata i neboto.
1|2|5|I sekoe rastenie polsko, {to u{te ne be{e na zemjata, i sekoja trevka zemna,
{to u{te ne be{e niknala, za{to Gospod Bog u{te ne pra}a{e do`d na zemjata, nitu,
pak, ima{e ~ovek {to }e ja obrabotuva zemjata,
1|2|6|no se kreva{e para od zemjata. I ja natopuva{e povr{inata na celata zemja.
1|2|7|A go sozdade Gospod Bog ~ovekot od prav zemen i mu duvna vo liceto duh
ìvoten; i ~ovekot stana ìva du{a.
1|2|8|I nasadi Gospod Bog raj vo Edem, na istok; i tamu go smesti ~ovekot {to go
sozdade.
1|2|9|I napravi Gospod Bog da izrastat od zemjata sekakvi drvja, ubavi za gledawe i
dobri za jadewe, i drvoto na ìvotot srede rajot, i drvoto za poznavawe na dobroto i
zloto.
1|2|10|I voda te~e{e od Edem, za da go navodnuva rajot, a potoa taa se
razdvojuva{e vo ~etiri reki.
1|2|11|Imeto na ednata e Fison; taa te~e okolu celata zemja Hevilska, a tamu ima
zlato.
1|2|12|Zlatoto na taa zemja e dobro; tamu ima i bdelium i kamen oniks.
1|2|13|A na vtorata reka imeto i e Geon; taa ja opkruùva celata zemja Ku{.
1|2|14|Imeto, pak, na tretata reka e Tigar, a te~e na istok od Asirija. êtvrtata reka e
Efrat.
1|2|15|I, zemaj}i go Gospod Bog ~ovekot, kogo go sozdade, go vovede vo
gradinata Edemska, za da ja obrabotuva i da ja pazi.
1|2|16|I mu zapoveda Gospod Bog na ~ovekot i re~e: "Od sekoe drvo vo gradinata
moè{ da jade{,
1|2|17|osven od drvoto za poznavewe na dobroto i na zloto; od nego ne jadi; za{to
vo onoj den koga }e vkusi{ od nego, }e umre{."
1|2|18|I re~e Gospod Bog: "Ne e dobro za ~ovekot da bide sam; da mu sozdademe
pomo{nik, sli~en na nego!"
1|2|19|Toga{ Gospod Bog gi sozdade od zemjata site polski ìvotni, i site ptici
nebeski, i gi dovede kaj ~ovekot za da vidi kako koja }e ja nare~e toj, pa, kako {to
~ovekot }e go nare~e sekoe ìvo su{testvo, taka da mu bide i imeto.
1|2|20|I im dade ~ovekot imiwa na siot dobitok, i na pticite nebeski, i na site
yverovi polski; no za ~ovekot ne se najde pomo{nik, sli~en na nego.
1|2|21|Zatoa Gospod mu prati na ~ovekot tvrd son; pa koga zaspa, mu zede edno
rebro, i mestoto go popolni so plot.
1|2|22|I Gospod Bog sozdade èna od rebroto, {to go zede od ~ovekot, i ja dovede
kaj ~ovekot.
1|2|23|A ~ovekot re~e: "Eve sega koska od moite koski, i plot od mojata plot. Neka
i bide imeto èna, za{to e zemena od maòt!"
1|2|24|Zatoa }e go ostavi ~ovekot tatkoto svoj i majkata svoja i }e se prilepi kon
ènata svoja; i obata }e bidat edno telo.
1|2|25|I bea obajcata goli, Adam i èna mu, i ne im be{e sram.
1|3|1|No zmijata be{e polukava od site yverovi polski, {to gi sozdade Gospod Bog;
pa i re~e na ènata: "Vistina li e deka Bog rekol da ne jadete od niedno drvo vo
rajot?"
1|3|2|A ènata i re~e na zmijata: "Nie jademe rod od sekoe drvo vo rajot;
1|3|3|- samo od rodot na ona drvo srede rajot, - re~e Bog, - ne jadete i ne se
dopirajte do nego, za da ne umrete!"
1|3|4|Toga{ zmijata i re~e na ènata: "Ne, vie nema da umrete!
1|3|5|Bog znae oti onoj den koga }e vkusite od nego, }e vi se otvorat o~ite, pa }e
stanete kako bogovi i }e znaete {to e dobro, a {to zlo."
1|3|6|I ènata, gledaj}i deka rodot na drvoto e dobar za jadewe, i ubav za gledawe, i
deka drvoto e poèlno poradi znaeweto, nabra rod od nego i jade, pa mu dade i na
maòt svoj, ta i toj vkusi.
1|3|7|Toga{ im se otvorija o~ite na obajcata, i uvidoa deka se goli; pa ispletoa lisja
od smokvi i si napravija opa{ala.
1|3|8|I go ~uja glasot na Gospoda Boga, koga On ode{e niz rajot vo prikve~erinata;
i se sokrija Adam i èna mu.
1|3|9|No Gospod Bog go povika Adama i mu re~a: "Adame, kade si"?
1|3|10|A toj odgovori: "Go ~uv glasot Tvoj vo rajot koga vrve{e, pa se upla{iv, oti
sum gol, i se sokriv."
1|3|11|I Gospod re~e: "Koj ti kaà deka si gol? Da ne si jal od ona drvo, od koe ti
zabraniv da jade{?"
1|3|12|Adam, pak, re~e: "@enata, koja mi ja dade Ti, taa mi dade od drvoto, i jas
jadev."
1|3|13|Toga{ Gospod Bog i re~e na ènata: "Zo{to go napravi toa?" @enata
odgovori: "Zmijata me izmami, i jas jadev."
1|3|14|Na zmijata, pak, i re~e Gospod Bog: "Zatoa {to si go napravila toa, prokleta
da si me|u site ìvotni i site yverovi polski; pome{e~ki }e se vle~e{ i prav }e
jade{ se do krajot na svojot ìvot!
1|3|15|I stavam neprijatelstvo me|u tebe i ènata i me|u rodot tvoj i porodot nejzin.
On }e ti ja gazi glavata, a ti }e go kasnuva{ vo petata."
1|3|16|A na ènata i re~e: "]e ti gi umnoàm i preumnoàm makite koga si bremena;
so bolki }e ra|a{ deca, i }e bide{ pod vlasta na maòt svoj, i toj }e ti bide
gospodar!"
1|3|17|Pa potoa mu re~e na Adama: "Bidej}i ja poslu{a ènata i vkusi od drvoto, od
koe ti zabraniv i rekov: - ne jadi od nego - zatoa zemjata neka bide prokleta poradi
tebe; so maka }e se hrani{ od nea se do krajot na svojot ìvot;
1|3|18|trwe i troskot }e ti ra|a; i ti }e jade{ treva polska.
1|3|19|So pot od liceto svoe }e jade{ leb, se duri ne se vrati{ vo zemjata, od koja si
zemen; za{to si zemja, i vo zemja }e se vrati{!"
1|3|20|I ja nare~e Adam ènata svoja Eva, bidej}i taa stana majka na site ìvi.
1|3|21|A Gospod Bog im napravi na Adama i na ènata negova obleki od koà, i gi
oble~e vo niv.
1|3|22|I re~e Gospod Bog: "Ete, Adam stana kako eden od Nas, znaej}i {to e dobro
i {to e zlo; no sega da ne ja ispruì rakata svoja i da zeme od drvoto na ìvotot, i da
vkusi, pa da zaìvee ve~no!"
1|3|23|Toga{ Gospod Bog go izgoni od gradinata Edem, za da ja obrabotuva
zemjata, od koja be{e zemen.
1|3|24|Otkako, pak, go izgoni Adama, postavi na istok pred gradinata Edem
heruvim i ogneno oru`je, koe se vrte{e i natamu i navamu, za da go pazat patot kon
drvoto na ìvotot.
1|4|1|Potoa Adam ja pozna ènata svoja Eva, koja za~na i go rodi Kaina, i re~e:
"Pridobiv ~ovek od Gospoda!"
1|4|2|Go rodi u{te i brata mu Avela. I Avel stana ov~ar, a Kain be{e zemjodelec.
1|4|3|Po nekoe vreme Kain mu prinese na Gospoda dar od plodovite zemni;
1|4|4|a i Avel isto taka prinese od prvinata na stadoto svoe i od masta. I Gospod
pogledna milozlivo na Avela i na negovite darovi;
1|4|5|a na Kaina i na negovite darovi ne pogledna milozlivo. Zatoa Kain se ogor~i
mnogu, i liceto mu potemne.
1|4|6|Toga{ mu re~e Gospod Bog na Kaina: "Zo{to se ogor~i? Zo{to se pomra~i
liceto tvoe?
1|4|7|Zarem, koga pravi{ dobro, ne go kreva{ li liceto? A ako ne pravi{ dobro,
toga{ grevot e pred vratata: toj te vle~e kon sebe, no ti nadvladaj go!"
1|4|8|I mu re~e Kain na svojot brat Avela: "Da pojdeme v pole!" A koga bea vo
poleto, Kain skokna na Avela, bratot svoj, i go ubi.
1|4|9|Toga{ mu re~e Gospod Bog na Kaina: "Kade e bratot tvoj, Avel?" A toj
odgovori: "Ne znam; zar sum jas ~uvar na bratot moj?"
1|4|10|A Gospod re~e: "[to napravi? ûj! Glasot na krvta od bratot tvoj vika od
zemjata kon Mene.
1|4|11|Zatoa da si proklet od zemjata, {to ja otvori ustata svoja da ja primi krvta na
bratot od rakata tvoja.
1|4|12|Koga }e ja obrabotuva{ zemjata, taa nema pove}e da ti ja dava svojata sila; ti
}e bide{ izgnanik i skitnik po zemjata!"
1|4|13|A Kain mu re~e na Gospoda: "Kaznata moja e tolku golema, {to ne moè da
se nosi.
1|4|14|Ete, danes me isteruva{ od liceto na zemjata, i od liceto Tvoe }e se krijam
i }e bidam izgnanik i skitnik po zemjata: zna~i, sekoj {to }e me sretne, }e me ubie."
1|4|15|A Gospod Bog mu re~e: "Toa nema da se slu~i; oti, koj }e go ubie Kaina,
sedumpati }e se kazni!" I mu stavi Gospod Bog znak na Kaina, za da ne go ubie
nikoj, koj }e go sretne.
1|4|16|I si otide Kain od pred liceto na Gospoda, i se naseli kako izgnanik vo
zemjata Nait, isto~no od Edem.
1|4|17|I ja pozna Kain ènata svoja, a taa zabremeni i go rodi Enoha. Potoa soyida
grad i go nare~e spored imeto na svojot sin Enoh.
1|4|18|Na Enoha mu se rodi Gajdad; a Gajdad go rodi Maleleila; Maleleil, pak, go
rodi Matusala, a Matusal go rodi Lameha.
1|4|19|Lameh zede dve èni: na ednata i be{e imeto Ada, a na drugata Sela.
1|4|20|Ada go rodi Jovila, a od nego se izrodija onie, {to pasat dobitok i ìveat pod
{atori.
1|4|21|A na bratot negov imeto mu be{e Juval; od nego se narodija guslari i svira~i.
1|4|22|Sela, pak, go rodi Tovela, koj be{e kova~ na sekakvi raboti od bakar i èlezo;
a sestra na Tovela mu be{e Noema.
1|4|23|I im re~e Lameh na ènite svoi, Ada i Sela: "ûjte go glasot moj, èni
Lamehovi; poslu{ejte gi zborovite moi: }e ubijam ~ovek, koj }e me rani, i mladi~,
ako me udri.
1|4|24|Ako Kain }e se odmazdi sedumpati, Lameh }e se odmazdi sedumdeset i
sedumpati!"
1|4|25|Adam, pak, ja pozna ènata svoja, i taa mu rodi sin, i mu dade ime Sit. Za{to
re~e: "Gospod mi dade sin mesto Avela, kogo go ubi Kain."
1|4|26|I na Sit mu se rodi sin, kogo go nare~e Enos. Toga{ po~na da se prizovuva
imeto na Gospoda Boga.
1|5|1|Ova e rodoslovot na Adama. Koga Bog go sozdade ~ovekot, go sozdade
spored obrazot Bo`ji.
1|5|2|Ma` i èna gi sozdade, i gi blagoslovi, i gi nare~e - ~ovek - vo denot koga bea
sozdadeni.
1|5|3|Adam poìve dveste i trieset godini, koga mu se rodi sin spored podobieto
svoe i spored obrazot svoj, i mu dade ime Sit.
1|5|4|A otkako go rodi Sita, Adam poìve u{te sedumstotini godini, ra|aj}i sinovi
i }erki.
1|5|5|I site denovi, {to gi poìve Adam, iznesuvaa devetstotini i trieset godini; potoa
toj umre.
1|5|6|Sit, pak, poìve dveste i pet godini i mu se rodi Enos.
1|5|7|Po ra|aweto na Enosa, Sit ìvee{e u{te sedumstotini i sedum godini, ra|aj}i
sinovi i }erki;
1|5|8|taka poìve Sit vkupno devetstotini i dvanaeset godini; i umre.
1|5|9|Enos, pak, ìvee{e sto i dvaeset godini, koga mu se rodi Kainan.
1|5|10|A otkako go rodi Kainana, Enos ìvee{e u{te sedumstotini i petnaeset godini,
ra|aj}i sinovi i }erki;
1|5|11|i taka site denovi na Enosoviot ìvot iznesuvaa devetstotini i pet godini; potoa
toj umre.
1|5|12|Kainan, pak, poìve sto i sedumdeset godini i go rodi Maleleila;
1|5|13|a po ra|aweto na Maleleila Kainan ìvee{e u{te sedumstotini i ~etirieset
godini, ra|aj}i sinovi i }erki.
1|5|14|I taka Kainan poìve vkupno devetstotini i deset godini; i umre.
1|5|15|A Meleleil poìve sto {eeset i pet godini, i go rodi Jareda.
1|5|16|Po Jaredovoto ra|awe Maleleil ìvee{e u{te sedumstotini i trieset godini, ra|
aj}i sinovi i }erki.
1|5|17|A site denovi od ìvotot na Maleleila bea osumstotini devedeset i pet godini;
potoa toj umre.
1|5|18|Jared, pak, poìve sto i {eeset godini i go rodi Enoha;
1|5|19|a otkako go rodi Enoha, Jared ìvee{e u{te osumstotini godini, ra|aj}i sinovi i
}erki.
1|5|20|Site denovi, pak, od ìvotot na Jareda iznesuvaa devetstotini {eeset i dve
godini; i umre.
1|5|21|Enoh, otkako poìve sto {eeset i pet godini, go rodi Matusala;
1|5|22|a po ra|aweto na Matusala, Enoh ode{e spored voljata Bo`ja dveste godini,
ra|aj}i sinovi i }erki.
1|5|23|A site denovi od Enohoviot ìvot iznesuvaa trista {eeset i pet godini.
1|5|24|I Enoh, ìveej}i spored voljata Bo`ja, is~ezna, bidej}i Bog go zede.
1|5|25|Matusal, pak, poìve sto osumdeset i osum godini, i go rodi Lameha;
1|5|26|pa, otkako go rodi Lameha, Matusal ìvee{e u{te sedumstotini osumdeset i
dve godini, ra|aj}i sinovi i }erki;
1|5|27|a site denovi od ìvotot na Matusala bea devetstotini {eeset i devet godini;
potoa umre.
1|5|28|Lameh, pak, otkako poìve sto osumdeset i dve godini, dobi sin.
1|5|29|i go nare~e Noe, velej}i: ovoj }e ne ute{i vo rabotite na{i i vo trudot na
racete na{i na zemjata, {to Gospod Bog ja prokolna.
1|5|30|A otkako se rodi Noe, Lameh poìve u{te petstotini {eeset i devet godini, ra|
aj}i sinovi i }erki.
1|5|31|Taka poìve Lameh vkupno sedumstotini pedeset i tri godini; i umre.
1|5|32|Noe ima{e petstotini godini, koga gi rodi trite sina: Sima, Hama i Jafeta.
1|6|1|A koga lu|eto po~naa da se mnoàt na zemjata, i }erki im se narodija,
1|6|2|toga{ sinovite Bo`ji, gledaj}i gi }erkite ~ove~ki deka se ubavi, gi zemaa, koi
{to gi sakaa, za èni.
1|6|3|I re~e Gospod Bog: "Duhot Moj nema ve~no da prebiva vo lu|eto, za{to tie se
telo; ete denovite nivni neka im bidat sto i dvaeset godini."
1|6|4|A ima{e vo toa vreme xinovi na zemjata, osobono, pak, koga sinovite Bo`ji
po~naa da vleguvaa pri }erkite ~ove~ki i tie po~naa da im ra|aat; toa se silnite lu|e,
pro~ueni od staroto vreme.
1|6|5|I vide Gospod Bog deka lo{otiite me|u lu|eto na zamjata se golemi, i deka site
misli i pomisli vo srcata nivni bea zli vo sekoe vreme.
1|6|6|I se pokaja Bog {to go be{e sozdal ~ovekot na zemjata, pa se ogor~i vo srceto
Svoe.
1|6|7|I re~e Gospod: "]e gi istrebam lu|eto {to sum gi sozdal, od zemjata - od
~ovekot do ìvotnoto, yverovite i pticite nebeski - oti se kajam {to gi sozdadov."
1|6|8|No Noe najde milost pred o~ite na Gospoda Boga.
1|6|9|Eve go ìvotot na Noja: Noe be{e ~ovek praveden i neporo~en vo svojot rod;
Noe ìvee{e sekoga{ spored voljata Bo`ja.
1|6|10|I mu se rodija na Noe tri sina: Sim, Ham i Jafet.
1|6|11|A zemjata se izrasipa pred liceto na Boga, i se ispolni so nepravda.
1|6|12|I pogledna Gospod Bog na zemjata, i ete - taa be{e rasipana: bidej}i sekoja
plot be{e se otklonila od svojot pat na zemjata.
1|6|13|I mu re~e Gospod Bog na Noja: "Krajot na sekoe telo pred o~ite Moi dojde,
za{to se ispolni zemjata so nepravda od niv; i, eve, Jas }e gi istrebam niv od
zemjata.
1|6|14|Izgradi si za sebe kov~eg od drvoto gofer, i napravi pregradi vo kov~egot;
potoa nama~kaj go so smola odvnatre i odnadvor.
1|6|15|A izgradi go vaka: dolìnata na kov~egot da bide trista lakti, {irinata negova
pedeset lakti, a vo visina da e trieset lakti.
1|6|16|Napravi i prozorec na kov~egot, i zasvodi go na eden lakot odozgora; stavi
mu i vrata na kov~egot otstrana i neka ima tri kata vo nego: dolen, sreden i goren.
1|6|17|Jas }e pu{tam potop, voda, na zemjata, za da ja istrebam pod neboto sekoja
plot, vo koja ima duh ìvoten, se, {to e na zemjata, }e izgine.
1|6|18|No so tebe Jas }e napravam zavet Svoj, a vo kov~egot }e vleze{ ti, i so tebe i
sinovite tvoi, i ènata tvoja, i ènite na sinovite tvoi.
1|6|19|I vnesi vo nego isto taka od site ìvotni, od sekoj dobitok i od site vleka~i, i
od sekoja plot da ima po dve, za da ostanat so tebe vo ìvot; a od ma{ki i ènski pol
da bidat.
1|6|20|Od pticite spored rodot nivni, i od dobitokot spored rodot negov, i od site
vleka~i spored nivniot rod, i toa se po dve }e vlezat pri tebe, za da ostanat ìvi so
tebe, porod od ma{ki i ènski pol.
1|6|21|I zemi so sebe sekakva hrana, so kakva se hranat, i ~uvaj ja pri sebe; toa }e
bide hranata za tebe i za niv!"
1|6|22|I napravi Noe se: napravi taka kako {to mu zapoveda Gospod Bog.
1|7|1|I mu re~e Gospod Bog na Noja: "Vlezi vo kov~egot ti i celiot dom tvoj,
bidej}i te vidov praveden pred Sebe vo ovoj rod,
1|7|2|i zemi so sebe od sekoe ~isto ìvotno po sedum od ma{ki i ènski pol, a od
ìvotnite ne~isti po dve, ma{ki pol i ènski pol;
1|7|3|isto taka i od pticite nebeski po sedum, ma{ki pol i ènski, i od site ne~isti
ptici po dve, za da im se za~uva rodot nivni po celata zemja.
1|7|4|Oti po sedum dena }e pu{tam do`d na zemjata, {to }e se izliva ~etirieset dena
i ~etirieset no}i i }e go istrebam od zemjata sekoe su{testvo, {to sum go sozdal
Jas."
1|7|5|I Noe napravi se {to mu zapoveda Gospod Bog.
1|7|6|A Noe ima{e {estotini godini koga dojde potopot na zemjata.
1|7|7|I vleze Noe vo kov~egot, i sinovite negovi, i ènata negova, i ènite na sinovite
negovi so nego, zaradi potopot od voda.
1|7|8|I od ìvotnite ~isti i od ìvotnite ne~isti, i od pticite i od se {to se vle~e{e po
zemjata;
1|7|9|vlegoa pri Noja vo kov~egot po dve, ma{ko i ènsko, kako {to mu zapoveda
na Noja Bog.
1|7|10|A po sedmiot den dojdoa vodite od potopot na zemjata.
1|7|11|Koga ima{e Noe {estotini godini, vo vtoriot mesec vo taa godina, dvaeset i
sedmiot den od toj mesec, vo toj den bliknaa site izvori na golemata bezdna i se
otvorija oknata nebeski;
1|7|12|i se lie{e do`d na zemjata ~etirieset dena i ~etirieset no}i.
1|7|13|Vo istiot den vleze vo kov~egot Noe, i Sim, i Ham i Jafet, sinovite negovi, i
ènata Noeva, i trite èni na sinovite negovi so niv.
1|7|14|Tie, i site yverovi spored rodot nivni, i dobitokot spored negoviot rod, i site
gadovi, {to se vle~ea po zemjata, spored nivniot rod, i se {to leta, spored rodot
negov, pticite site i se {to ima krilja,
1|7|15|vlegoa vo kov~egot pri Noja po dve edinki od ma{ki i ènski pol od sekoja
plot, vo koja ima{e ìvoten duh;
1|7|16|i tie {to vlegoa, ma{ki i ènski pol vlegoa od sekoja plot, kako {to mu be{e
zapovedal Bog. I Gospod Bog potoa go zatvori kov~egot odnadvor.
1|7|17|Natopuvaweto na zemjata potraja ~etirieset dena i ~etirieset no}i; vodata
nadojde i go podzede kov~egot; i toj se krena od zemjata;
1|7|18|vodata se zasiluva{e mnogu i se umnoùva{e na zemjata, i kov~egot pliva{e
vrz vodata.
1|7|19|I se zasili vodata na zemjata tolku mnogu, {to gi pokri site visoki planini,
kakvi {to ima pod celoto nebo;
1|7|20|petnaeset lakti se izdiga{e vodata nad planinite, otkako gi pokri.
1|7|21|Toga{ go izgubi ìvotot sekoja plot, {to se dviè{e po zemjata: i pticite, i
dobitokot, i yverovite, i site laza~i, {to se vle~at po zemjata, i site lu|e;
1|7|22|se, {to na suvo ima{e zdiv vo nozdrite svoi, izumre.
1|7|23|I se istrebi sekoe ìvo su{testvo, {to se dviè{e na zemjata: od ~ovekot do
yverot, laza~ite i pticite nebeski - se be{e istrebeno od zemjata; samo Noe ostana, i
onie, koi bea so nego vo kov~egot.
1|7|24|A vodata se izdiga{e nad zemjata sto i pedeset dena.
1|8|1|I si spomna Bog za Noja, i za site yverovi i siot dobitok, {to be{e so nego vo
kov~egot; i navea Bog vetar na zamjata, i vodite zaprea.
1|8|2|Izvorite na bezdnata i oknata nebeski se zatvorija, i do`dot od neboto prestana.
1|8|3|Vodata po~na postepeno da opa|a na zamjata, i po sto i pedeset dena namali.
1|8|4|I se zapre kov~egot vo sedmiot mesec na sedumnaesettiot den na ridovite od
planinata Ararat.
1|8|5|Vodata, pak, opa|a{e se pove}e do desettiot mesec; i vo prviot den od desettiot
mesec se pokaàa vrvovite na planinite.
1|8|6|A po ~etirieset dena go otvori Noe prozorecot na kov~egot, {to go be{e
napravil;
1|8|7|I pu{ti gavran, da vidi dali se povlekla vodata na zamjata i, otkako odleta, ne
se vrati dodeka ne se isu{i vodata.
1|8|8|Potoa pu{ti gulab, za da vidi dali is~eznala vodata od liceto na zemjata;
1|8|9|no gulabot, bidej}i ne najde kade da zastane so svoite noze, se vrati kaj nego
vo kov~egot, za{to u{te ima{e voda po celata zemja; i Noe ja spruì rakata, go fati i
go zede kaj sebe vo kov~egot.
1|8|10|Po~eka u{te drugi sedum dena, i povtorno go pu{ti gulabot od kov~egot.
1|8|11|Gulabot se vrati kaj nego prikve~er, i toa, vo klunot so sve` maslinov list;
taka pozna Noe deka opadnala vodata od zemjata.
1|8|12|Po~eka potoa u{te sedum dena, i odnovo go pu{ti gulabot, a toj pove}e ne
mu se vrati.
1|8|13|Vo {estotini i prvata godina, vo prviot den od prviot mesec na Noeviot ìvot,
ja snema vodata od zemjata; i Noe go otvori pokrivot, i ja vide zemjata suva.
1|8|14|A na davaeset i sedmiot den, od vtoriot mesec, celata zemja be{e suva.
1|8|15|Toga{ mu re~e Gospod Bog na Noja:
1|8|16|"Izlezi od kov~egot, ti i ènata tvoja, a so tebe i sinovite tvoi, i ènite na
sinovite tvoi;
1|8|17|site ìvotni, {to se so tebe od sekoe su{testvo, od pticite, dobitokot i site
vleka~i {to lazat po zemjata, izvedi gi so sebe, neka se rasturat po zemjata, i neka
se plodat i mnoàt na zemjata!"
1|8|18|I izleze Noe, a so nego i sinovite negovi, i ènata negova, i ènite na sinovite
negovi;
1|8|19|site yverovi, i siot dobitok i site laza~i, site ptici - se {to se dviì po zemjata,
spored rodot nivni, izlegoa od kov~egot.
1|8|20|I Mu napravi Noe `rtvenik na Gospoda; zede od sekoj ~ist dobitok i od site
ptici ~isti, i prinese na `rtvenikot `rtvi sepalenici.
1|8|21|I Gospod go po~uvstvuva mirisot prijaten, pa re~e Gospod Bog,
pomisluvaj}i: "Nema pove}e da ja prokolnuvam zemjata poradi ~ovekot, za{to
pomislite na srceto ~ove~ko se zli u{te od mladini; i nema pove}e da gi uni{tuam
ìvite su{testva, {to gi sozdadov.
1|8|22|Otsega, pa se duri postoi zemjata, nema da prestanat seeweto i `neeweto,
studot i gore{tinata, letoto i zimata, denovite i no}ite."
1|9|1|Toga{ Bog go blagoslovi Noja i sinovite negovi, i im re~e: "Plodete se i
mnoète se, i polnete ja zemjata i vladejte ja!
1|9|2|A site yverovi zemni i site ptici nebeski, i siot zemen dobitok, i se {to se dviì
po zemjata, i site morski ribi da se pla{at od vas: vo va{i race se predadeni.
1|9|3|Se {to se dviì i ìvee, }e vi bide hrana; seto toa vi go dadov, kako {to vi go
dadov zelenoto rastenie.
1|9|4|Samo da ne jadete meso vo koe ima u{te du{a, odnosno krvta negova.
1|9|5|A i va{ata krv, odnosno va{iot ìvot, }e go baram; od sekoj yver }e go
baram, }e ja baram, isto taka, du{ata ~ove~ka od rakata na ~ovek, od rakata na
bratot negov;
1|9|6|koj }e prolee krv ~ove~ka, i negovata krv }e se prolee od ~ove~ka raka; za{to
~ovekot go sozdadov spored obrazot Bo`ji.
1|9|7|Vie, pak, plodete se i mnoète se; {irete se na zemjata i napolnete ja i vladejte
ja!"
1|9|8|I mu re~e Gospod na Noja i sinovite negovi so nego, velej}i:
1|9|9|"A Jas, eve, go postavuvam zavetot Moj so vas i so va{eto potomstvo po vas,
1|9|10|i so sekoja ìva du{a, koja e so vas, so pticite, i so dobitokot, i so site yverovi
zemni, {to se so vas, so se ona {to izleglo od kov~egot, so site zemni ìvotni;
1|9|11|go postavuvam zavetot Moj so vas deka otsega nema ve}e niedna plot da
zagine od potop i deka pove}e ne }e ima potop da ja zapustuva zemjata!"
1|9|12|I re~e Bog: "Eve go znakot na zavetot, {to go postavuvam me|u Mene i vas i
me|u sekoja ìva du{a, koja e so vas, za idnite pokolenija:
1|9|13|boìlak Svoj postavuvam vo oblakot, za da bide znak na zavetot me|u Mene i
zemjata.
1|9|14|Pa koga oblak }e naveam na zemjata, }e se vidi boìlakot vo oblakot,
1|9|15|i }e si spomnam za zavetot Moj, koj e me|u Mene i vas i me|u sekoja du{a,
{to ìvee vo plot; i nema ve}e da ima potop za da ja uni{ti sekoja plot.
1|9|16|Boìlakot }e bide vo oblakot, i Jas }e go vidam i }e si spomnam za ve~niot
zavet me|u Boga i me|u sekoja du{a, {to ìvee vo sekoja plot, koja e na zemjata."
1|9|17|I mu re~e Bog na Noja: "Toa neka e znakot na zavetot, {to go postaviv me|u
Mene i me|u sekoja plot, koja e na zemjata!"
1|9|18|Sinovite Noevi, koi izlegoa od kov~egot, bea: Sim, Ham i Jafet. Ham e tatko
na Hananejcite.
1|9|19|Toa se trite sina Noevi, i od niv se naseli celata zemja.
1|9|20|A Noe po~na da ja obrabotuva zemjata, i nasadi lozje.
1|9|21|I se napi od vinoto, pa se opi, i legna gol srede {atorot svoj.
1|9|22|A Ham, tatkoto na Hananejcite, ja vide golotijata na tatkoto svoj, i izleze, ta
im go kaà toa na obajcata bra}a svoi.
1|9|23|No Sim i Jafet zedoa obleka, i, nametnuva}i ja na ramenata svoi, pojdoa
nazade{kum i ja pokrija so nea golotijata na tatkoto svoj; licata im bea svrteni
nanazad, i tie ne ja vidoa golotijata na tatkoto svoj.
1|9|24|A koga se istrezni Noe od vinoto, dozna {to mu be{e napravil pomladiot sin,
1|9|25|pa re~e, "Proklet da e Hanan; na bra}ata svoi }e im bide najdolen sluga!"
1|9|26|I u{te re~e: "Blagosloven da e Gospod Bog Simov; a Hanan }e mu bide
sluga!
1|9|27|Neka go ra{iri Bog Jafeta, i toj neka ìvee vo {atorite na Sim; a Hanan da im
bide sluga!"
1|9|28|I poìve Noe po potopot trista i pedeset godini.
1|9|29|A se na se poìve Noe devetstoitni i pedeset godini; potoa umre.
1|10|1|A ova e rodoslovot na sinovite Noevi: Sim, Ham i Jafet, na koi po potopot im
se rodija sinovi.
1|10|2|Sinovite na Jafeta se: Gomer, Magog, Madaj, Javan, Elisa, Tuval, Meseh i
Tiras.
1|10|3|A sinovite Gomerovi se: Askenaz, Rifat, i Togarma.
1|10|4|Sinovite, pak, Javanovi se: Elisa, Tarsis, Kitim i Dodanim.
1|10|5|Od niv se razgranaa ostrovi na narodi vo zemjite nivni, sekoj spored jazikot
svoj, spored rodot svoj, i narodot svoj.
1|10|6|Hamovite sinovi se: Hus i Mesraim, Fut i Hanan.
1|10|7|A sinovite Husovi: Sava, Evila, Savata, Regma i Savataka. Sinovite, pak,
Regmanovi se: Sava i Dadan.
1|10|8|Hus go rodi Nimroda; a toj prv stana silen na zemjata;
1|10|9|be{e dobar lovec pred Gospoda Boga; zatoa se veli: - dobar lovec pred
Gospoda kako Nimrod -.
1|10|10|A po~etokot na negovoto carstvo be{e: Vavilon, Oreh, Arkad i Halne, site
vo zemjata Senar.
1|10|11|Od taa zemja izleze Asur, i ja soyida Ninevija i Rovot grad, i Halah,
1|10|12|i Dasem me|u Ninevija i Halah; toj e grad golem.
1|10|13|Od Mesraima proizlegoa Ludejcite, Enamejcite, Lavijcite, Neftalejcite,
1|10|14|pa Patrusejcite i Hasmejcite, od koi vodat poteklo Filistejcite i Gaftorejcite.
1|10|15|A Hanan go rodi Sidona, prvenec svoj, i Heta,
1|10|16|potoa Jevusejcite, Amorejcite, Gergesejcite,
1|10|17|Evejcite, Arukejcite, Asenejcite,
1|10|18|Aradejcite, Samarejcite i Amatejcite. A potoa plemiwata hananski pak se
raseaja.
1|10|19|Predelite, pak, hananski bea od Sidon kon Gerar do Gaza, i potoa do
Sodom, Gomor, Adma i Sevoim pa se do Dasa.
1|10|20|Toa se sinovite Hamovi, spored semejstvata nivni, spored jazicite nivni, vo
nivnite zemji i vo narodite svoi.
1|10|21|I na Sim mu se rodija sinovi, na postariot brat Jafetov, tatko na site sinovi
Everovi.
1|10|22|A sinovite Simovi bea: Elam, Asur, Arfaksad, Lud i Aram.
1|10|23|Sinovite, pak, Aramovi se: Uz, Hul, Gater i Mas.
1|10|24|Arfaksad go rodi Sala, a Sala go rodi Evera.
1|10|25|Na Evera mu se rodija dvajca sinovi: na edniot mu be{e ime Falek, za{to vo
negovoto vreme se razdeli zemjata, a imeto na brata mu be{e Jektan.
1|10|26|Jektan go rodi Elmodada, Saleta, Sarmota i Jareha,
1|10|27|Odora, Evila i Dekla,
1|10|28|pa Evala, Avimaila i Seva,
1|10|29|potoa Ufira, Evila i Jovava, i site tie bea sinovi Jektanovi.
1|10|30|@iveali{tata im bea od Masa do Sefar, gora isto~na.
1|10|31|Toa se Simovite sinovi spored semejstvata nivni, spored jazicite nivni, vo
nivnite zemji i vo nivnite narodi.
1|10|32|Toa se semejstvata na sinovite Noevi spored nivnite rodovi, i spored jazicite
nivni. Od niv se razdelija ostrovi na narodi vo zemjata po potopot.
1|11|1|Po celata zemja ima{e eden jazik i eden govor.
1|11|2|A koga otidoa od istok, najdoa ramnina vo zemjata Senarska, ta se naselija
tamu.
1|11|3|I si rekoa mu|e sebe: "Ajde da pravime tuli i na ogan da gi pe~eme!" I imaa
tuli namesto kamen i smola zemjana namesto var.
1|11|4|Potoa rekoa: "Sega da soyidame grad i kula, visoka do neboto; i da se
zdobieme so ime, pred da se rasturime po liceto na celata zemja!"
1|11|5|Toga{ Gospod se spu{ti da go vidi gradot i kulata, {to gi yidaa sinovite
~ove~ki.
1|11|6|I re~e Gospod: "Ete, eden narod se i site imaat eden jazik, no eve {to po~nale
da pravat; i nema da se otkaàt da go napravat toa, {to go naumile.
1|11|7|Ajde da slezeme i da im go zbrkame jazikot nivni za da ne se razbiraat eden
so drug {to zboruvaat!"
1|11|8|I taka Gospod gi rasturi ottamu po celata zemja, i prestanaa da go yidaat
gradot i kulata.
1|11|9|Zatoa toj se nare~e Vavilon, za{to tamu go zbrka Gospod jazikot na celata
zemja i ottamu gi rasturi Gospod po celata zemja.
1|11|10|Ova e rodoslovot Simov: Sim ima{e sto godini koga go rodi Arfaksada, dve
godini po potopot.
1|11|11|I otkako go rodi Arfaksada, poìve Sim petstotini godini, ra|aj}i sinovi
i }erki, i umre.
1|11|12|A Arfaksad poìve sto trieset i pet godini i go rodi Sala.
1|11|13|Po ra|aweto, pak, na Sala, Arfaksad poìve ~etiristotini i tri godini, ra|aj}i
sinovi i }erki, i umre.
1|11|14|Sala poìve sto trieset godini i go rodi Evera.
1|11|15|A, otkako go rodi Evera, Sala poìve ~etiristotini i trieset godini, ra|aj}i
sinovi i }erki.
1|11|16|Ever poìve sto trieset i ~etiri godini, i go rodi Faleka.
1|11|17|Po ra|aweto na Faleka, Ever poìve ~etiristotini i sedumdeset godini, ra|aj}i
sinovi i }erki, i umre.
1|11|18|A Falek poìve sto i trieset godini i go rodi Ragava.
1|11|19|A, otkako go rodi Ragava, Falek poìve dveste i devet godini, ra|aj}i sinovi i
}erki, i umre.
1|11|20|Ragav poìve sto i trieset i dve godini i go rodi Seruha;
1|11|21|a otkako go rodi Seruha, Ragav poìve dveste i sedum godini, ra|aj}i sinovi i
}erki, i umre.
1|11|22|Seruh poìve sto i trieset godini i go rodi Nahora;
1|11|23|Po ra|aweto na Nahora, Seruh poìve dveste godini, ra|aj}i sinovi i }erki, i
umre.
1|11|24|Nahor, pak, poìve sedumdeset i devet godini i go rodi Tara;
1|11|25|no {tom go rodi Tara, Nahor poìve sto i devetnaeset godini, ra|aj}i sinovi
i }erki, i umre.
1|11|26|Tara poìve sedumdeset godini i go rodi Avrama, Nahora i Arana.
1|11|27|A eve go rodoslovot na Tara: Tara go rodi Avrama, Nahora i Arana; a Aran
go rodi Lota.
1|11|28|I Aran umre pred tatkoto svoj Tara vo rodnata zemja, vo Ur Haldejski.
1|11|29|A Avram i Nahor se oènija; imeto na ènata Avramova be{e Sara, a na
ènata Nahorova imeto i be{e Melha, }erka na Arana, tatko na Melha i Esha.
1|11|30|Sara be{e neplodna i nema{e porod.
1|11|31|I go zede Tara sinot svoj, Avrama, i vnukot od sinot svoj, Lot, sin Aranov, i
Sara, snaata svoja, ènata na negoviot sin Avram; pa izlegoa zaedno od Ur Haldejski
za da pojdat vo zemjata Hananska; i dojdoa do Haran, kade {to se i naselija.
1|11|32|I poìve Tara se na se dveste i pet godini; i umre Tara vo Haran.
1|12|1|I mu re~e Gospod na Avrama: "Izlezi od zemjata svoja, i od rodot svoj, i od
domot na tatka si, pa pojdi vo zemjata, {to }e ti ja pokaàm Jas!
1|12|2|A od tebe }e napravam golem narod, i }e te blagoslovam, i imeto tvoe }e go
proslavam i ti }e bide{ blagosloven.
1|12|3|]e gi blagoslovam onie, {to tebe }e te blagoslovuvaat, i }e gi prokolnam onie,
{to tebe }e te prokolnuvaat i preku tebe }e bidat blagosloveni site rodovi na
zemjata."
1|12|4|Toga{ trgna Avram, kako {to mu kaà Gospod, a so nego pojde i Lot. A
Avram ima{e sedumdeset i pet godini koga izlese od Haran.
1|12|5|I gi zede Avram Sara, ènata svoja, i Lota, bratanecot svoj, so celiot imot {to
go bea spe~alile, i lu|eto {to gi bea pridobile vo Haran, pa izlegoa za da otidat vo
zemjata Hananska.
1|12|6|I Avram ja izmina taa zemja vo dolìna duri do Sihem i do visokiot dab
Mamre; a toga{ vo taa zamja ìveeja Hananejci.
1|12|7|I mu se javi Gospod na Avrama i mu re~e: "Ovaa zemja }e mu ja dadam na
tvoeto potomstvo." I napravi tamu Avram `rtvenik na Gospoda, Koj mu se javi.
1|12|8|Potoa ottamu se premesti na ridot, na istok od Vetil, i tamu go raspna {atorot
svoj; i Vetil mu be{e od zapad, a Gaj od istok; i tamu Mu napravi na Gospoda
`rtvenik, i go priziva{e imeto Gospodovo, {to mu se javuva{e.
1|12|9|A ottamu se krena Avram i se upati kon jug.
1|12|10|No nastana glad vo taa zamja i Avram sleze vo Egipet da poìvee tamu;
za{to gladta prodolì vo ovaa zemja.
1|12|11|I koga nabliì da vleze vo Egipet, i re~e na ènata svoja Sara: "Eve, znam
deka si èna li~na vo liceto.
1|12|12|Zatoa, koga }e te vidat Egiptjanite, }e re~at - ovaa mu e èna - . Pa }e me
ubijat, a tebe }e te ostavat vo ìvot.
1|12|13|Tuku kaì, deka si mi sestra, za da mi bide dobro pokraj tabe i da ostanam
ìv poradi tebe.
1|12|14|I koga vleze Avram vo Egipet, Egiptjanite vidoa deka ènata e mnogu
ubava.
1|12|15|Ja vidoa i prvencite Faraonovi, pa ja pofalija pred Faraonot. I ènata be{e
odvedena vo dvorot Faraonov.
1|12|16|I zaradi nea toj mu prave{e dobro na Avrama; ima{e ovci, goveda, osli,
slugi, sluginki, maski i kamili.
1|12|17|No Bog pu{ti golemo zlo na Faraonot i na negoviot dom poradi Sara, ènata
Avramova.
1|12|18|Toga{ Faraonot go povika Avrama i mu re~e: "Zo{to mi go napravi toa? Oti
ne mi kaà deka ti e èna?
1|12|19|Zo{to re~e - sestra mi e - pa sakav da ja zemam za èna. Sega, pak, ete ti ja
ènata, zemi si ja i odi si!"
1|12|20|I Faraonot opredeli lu|e, koi go ispratija Avrama i ènata negova, so se {to
ima{e, i Lota so nego.
1|13|1|Taka izleze Avram od Egipet kon jug, vo pustiwata Negev, toj, ènata negova,
i se {to ima{e, a i Lot so nego.
1|13|2|A Avram be{e mnogu bogat so dobitok, so srebro i so zlato.
1|13|3|I otide, od kade {to pojde, vo pustiwata se do Vetil; prodolì da patuva se do
mestoto, kade {to porano mu be{e postaven {atorot, me|u Vetil i Gaj;
1|13|4|Na mestoto, kade {to najnapred be{e podignal `rtvenik; i tamu go prizva
Avram imeto Gospodovo.
1|13|5|A i Lot, koj ode{e so Avrama, ima{e ovci, goveda i {atori.
1|13|6|I zemjata be{e tesna, za da ìveat zaedno, bidej}i imotot nivni be{e tolku
golem, {to ne moèa da ìveat zaedno.
1|13|7|I stana karanica me|u pastirite na Avramoviot dobitok i pastirite na Lotoviot
dobitok. A vo taa zamja ìveeja toga{ Hananejci i Ferezejci.
1|13|8|Zatoa Avram mu re~e na Lota: "Ne treba da se karame jas i ti, ni moite pastiri
so tvoite pastiri, za{to sme rodnini.
1|13|9|Ne e li pred tebe celata zemja? Oddeli se od mene. Ako trgne{ ti na levo,
jas }e trgnam na desno; ako ti pojde{ na desno, jas, pak, na levo."
1|13|10|Toga{ Lot gi krena o~ite svoi i ja vide celata okolina Jordanska, koja, pred
Bog da gi uni{ti Sodom i Gomor, celata, se do Sigor se napojuva{e so voda, kako
rajot Bo`ji i kako zemjata Egipetska.
1|13|11|I Lot ja izbra za sebe celata okolina Jordanska; pa pojde Lot kon istok; i se
razdelija eden od drug.
1|13|12|Avram se naseli vo zemjata Hananska, a Lot se nastani me|u gradovite na
okolinata, premestuvaj}e se se do Sodom.
1|13|13|Lu|eto, pak, vo Sodom bea lo{i, i mnogu gre{ni pred Boga.
1|13|14|I mu re~e Bog na Avrama, otkako Lot se oddeli od nego: "Kreni gi sega
o~ite svoi, pa pogledni od mestoto, kade {to si, na sever i na jug, na istok i na
zapad,
1|13|15|za{to celata zemja, {to ja gleda{, }e ti ja dadam tebe i na potomstvoto tvoe
doveka;
1|13|16|}e go umnoàm potomstvoto tvoe da bide kolku {to e pesokta na zemjata;
ako nekoj moè da ja izbroi pesokta na zemjata, toa }e moè da go izbroi i
potomstvoto tvoe.
1|13|17|Stani i izodi ja ovaa zemja vo dolìna i vo {iro~ina, za{to }e ti ja dadam
tebe i na potomstvoto tvoe doveka."
1|13|18|I Avram gi krena {atorite svoi, i otide da se naseli kaj dabot Mamre, {to
be{e vo Hevron, i tamu Mu napravi `rtvenik na Gospoda.
1|14|1|Vo ona vreme senarskot car Amarfal, elasarskot car Arioh, elamskiot car
Hodologomor i goimskot car Targal,
1|14|2|site tie carevi zavojuvaa protiv sodomskot car Val, protiv gomorskiot car
Varsa, protiv adamskot car Senar, sevoimskot car Simovor i so carot na Valak,
odnosno Sigor.
1|14|3|Site tie se sobraa vo dolinata Sidim, koja e sega Soleno More.
1|14|4|Dvanaeset godini mu sluèa na Hodologomor, a vo trinaesettata se pobunija.
1|14|5|Vo ~etirinaesettata dojde Hodologomor i carevite, koi bea so nego, pa gi
porazija xinovite vo Astarot i vo Karnaim, Zuzejcite vo Ham, Omejcite vo dolinata
Karijatim,
1|14|6|I Horejcite vo gorata nivna Seir, duri do ramninata El Faran, koja se nao|a
pokraj pustiwata.
1|14|7|A koga se vratija ottamu, dojdoa do izvorot Misfat, odnosno Kadis, i ja
opusto{ija celata oblast Amalikitska, kako i Amorejcite, koi ìveeja vo Asasah -
Tamar.
1|14|8|Toga{ izlegoa carot sodomski i carot gomorski, carot adski, carot sevoimski i
carot od Valaka, odnosno Sigor, i pojdoa vo borba protiv niv vo dolinata Sidim,
1|14|9|protiv Hodologomor, carot elamski, i Tagar, carot goimski, i Amarfal, carot
senarski, i Arioh, carot elasarski; ~etiri cara protiv pet.
1|14|10|Vo dolinata Sidim ima{e, pak, mnogu jami, od koi se vade{e smola. I
pobegnaa carot sodomski i carot gomorski, i padnaa vo nivni plen; a drugite
izbegaa vo planinite.
1|14|11|I go zedoa celiot imot na Sodom i Gomor i seta hrana nivna, pa si otidoa.
1|14|12|Go zedoa i Lota, bratanecot Avramov, koj ìvee{e vo Sodom, i bogatstvoto
negovo, i si otidoa.
1|14|13|A eden od onie, {to se bea izbavile, dojde i mu se javi na Evreinot Avram,
koj toga{ ìvee{e pri dabot Mamre, Amoreecot, brat Eskolov i brat Abnanov,
Avramovi sojuznici.
1|14|14|A koga Avram ~u deka mu e zaroben bratanecot Lot, gi vooruà slugite
svoi, trista i osumnaeset, koi se rodija vo negovata ku}a, i trgnaa vo potera do Dan.
1|14|15|Tuka gi rasporedi svoite i udri na niv no}e, so slugite svoi, i gi razbi, i gi
gone{e do Hoval, koj e levo od Damask.
1|14|16|I go povrati celiot imot sodomski; go vrati i Lota, bratanecot svoj, so
bogatstvoto negovo, i ènite i narodot.
1|14|17|A carot sodomski mu izleze vo presret, koga se vrati, otkako go razbi
Hodologomor i carevite, {to bea so nego, vo dolinata Savin, koja e sega Dolina na
carevite.
1|14|18|I Melhisedek, carot salimski, iznese leb i vino; a toj be{e sve{tenik na
Sevi{niot Bog,
1|14|19|pa go blagoslovi Avrama, velej}i: "Blagosloven da e Avram od Sevi{niot
Bog, Sozdatelot na neboto i zemjata!
1|14|20|Blagosloven da e i Sevi{niot Bog, Koj gi predade neprijatelite tvoi vo racete
tvoi!" I mu dade Avram desetti del od se.
1|14|21|A carot, pak, sodomski mu re~e na Avrama: "Daj mi gi mene lu|eto, a
imotot zemi si go za sebe!"
1|14|22|No Avram mu re~e na carot sodomski: "Ja krevam rakata svoja kon
Sevi{niot Gospod Bog, Sozdatel na neboto i zemjata,
1|14|23|deka ni konec, nitu, pak, remen od obuvki, nema da zemam od se ona, {to e
tvoe, da ne re~e{ - jas go zbogativ Avrama -,
1|14|24|osven, ona {to izedoa momcite, i osven delot na lu|eto, {to odea so mene:
Eskol, Avnan, i Mamre; tie neka go zemat svojot del."
1|15|1|Po onie nastani bi slovo Gospodovo kon Avraama vo videnie no}e i mu re~e:
"Ne boj se, Avrame! Jas sum ti zakrila, i nagradata tvoja }e bide mnogu golema."
1|15|2|A Avram re~e: "Gospodi, zo{to da mi dade{ koga sum bez porod; a doma}in
vo mojata ku}a e Eliezer damaskinecot."
1|15|3|I pak re~e Avram: "Bidej}i, Ti ne mi dade potomstvo, ete, zatoa eden od
doma{nite vo ku}ata moja }e bide naslednik."
1|15|4|No Gospod pak progovori: "Nema toj da ti bide naslednik, tuku onoj, {to }e
izleze od tebe, toj }e ti bide naslednik."
1|15|5|Pa go izvede nadvor i mu re~e: "Pogledni na neboto i izbroj gi yvezdite, ako
moè{ da gi izbroi{." I mu re~e: "Tolkavo }e bide potomstvoto tvoe."
1|15|6|I Mu poveruva Avram na Gospoda Boga, i toa mu se primi za opravdanie.
1|15|7|I mu re~e: "Jas sum Bog, Koj te izvede od Ur Haldejski za da ti ja dadam
ovaa zemja, da ja vladee{."
1|15|8|A toj re~e: "Gospodi, Gospodi, po {to }e poznaam deka }e ja nasledam?"
1|15|9|I mu re~e: "Prinesi mu junica, od tri godini, i koza trigodi{na, i oven, od tri
godini, a i grlica i mlad gulab!"
1|15|10|I toj go zede seto toa, i gi prese~e na polovina i gi stavi site polovini edna
sproti druga; no pticite ne gi prepolovi.
1|15|11|A ptici grablivki sletuvaa na tie mr{i; no Avram gi brka{e.
1|15|12|A koga sonceto be{e na zalez, go sovlada Avrama dlabok son, i ete, go
opfati golem mrak - i go obzede uàs.
1|15|13|I Gospod mu re~e na Avrama: "Znaj deka potomcite tvoi }e bidat pridojdeni
vo tu|a zemja, }e robuvaat i }e gi ma~at ~etiristotini godini.
1|15|14|No na narodot, na koj }e mu sluì, Jas }e mu sudam; potoa tie }e izlezat
ottamu so golemo bogatstvo.
1|15|15|A ti }e otide{ kaj tatkovcite svoi vo mir, i }e bide{ pogreban vo dlaboka
starost.
1|15|16|Tie, pak, vo ~etvrtoto koleno }e se vratat vamu; za{to merkata na
bezakonijata Amorejski u{te ne prevr{ila."
1|15|17|A {tom sonceto zajde, padna mrak, i ete, dim kako od pe~ka i ognen
plamen pominuva me|u onie delovi.
1|15|18|Vo toj den Gospod napravi zavet so Avrama, velej}i: "Na potomstvoto tvoe
mu ja davam ovaa zemja od rekata vo Egipet do golemata reka Eufrat:
1|15|19|Kenejcite, Kenezejcite, Kedmonejcite,
1|15|20|Hetejcite, Ferezejcite, Refaincite,
1|15|21|Amorejcite, Hananejcite, Gergesejcite i Jevusejcite!"
1|16|1|No Sara, ènata na Avrama, ne mu ra|a{e. A ima{e sluginka Egiptjanka, po
ime Agara.
1|16|2|I mu re~e Sara na Avrama: "Ete, Gospod mi ja zatvori utrobata za da ne ra|
am; tuku odi pri sluginkata moja, moèbi }e dobijam deca od nea." I Avram se
soglasi so zborovite na Sara.
1|16|3|I taka, otkako Avram presede deset godini vo zemjata Hananska, Sara, ènata
Avramova, ja zede sluginkata svoja, Egiptjankata Agara, i mu ja dade na maòt svoj
Avrama za èna.
1|16|4|I toj vleze pri Agara, i taa za~na; a koga vide deka za~na, se vozgordea pred
gospodarkata svoja.
1|16|5|A Sara mu re~e na Avrama: "Navredata moja e vina tvoja; jas ti ja prepu{tiv
vo pregrad sluginkata moja, a taa, gledaj}i deka za~na, se vozgordea pred mene.
Bog neka sudi me|u mene i tebe."
1|16|6|Toga{ Avram i re~e na Sara: "Ete, sluginkata tvoja e vo tvoi race, pravi so
nea {to saka{!" I Sara po~na da ja zlostavuva, i taa izbega od nea.
1|16|7|No angel Gospoden ja najde pri izvorot vo pustiwata, pri izvorot na patot za
Sur.
1|16|8|I i re~e: "Agaro, sluginko Sarina, od kade doa|a{ i kade odi{?" A taa re~e:
"Begam od Sara, gospodarkata moja."
1|16|9|Angelot Gospoden pak i re~e: "Vrati se kaj gospodarkata tvoja i pokori i se!"
1|16|10|I angelot Gospoden u{te re~e: "]e go umnoàm mnogu potomstvoto tvoe,
{to ne }e moè da se izbroi od mnoèstvo."
1|16|11|I pak i re~e angelot Gospoden: "Ete ti si bremena i }e rodi{ sin, i }e go
nare~e{ so imeto Ismail; oti Gospod ja ~u makata tvoja.
1|16|12|Toj }e bide silen ~ovek: rakata negova }e se kreva protiv sekogo, i se~ija
protiv nego; i }e ìvee pred liceto na site bra}a svoi."
1|16|13|Toga{ Agara Go prizva imeto na Gospoda, Koj i zboruva{e, i re~e: "Ti si
Bog, Koj milostivno pogledna na mene," za{to re~e: "Pred sebe Go vidov Onoj {to
mi se javi."
1|16|14|Zaradi toa toj izvor se nare~e Beer - Lahaj - Roj, a se nao|a me|u Kadis i
Varad.
1|16|15|I mu rodi Agara na Avrama sin; i mu stavi Avram na sinot svoj, kogo go
rodi Agara, ime Ismail.
1|16|16|A Avram ima{e osumdeset i {est godini koga Agara mu go rodi Ismaila.
1|17|1|A koga Avram ima{e devedeset i devet godini mu se javi Gospod na Avrama
i mu re~e: "Jas sum Bog tvoj, odi pred Mene i bidi neporo~en!
1|17|2|I }e napravam zavet me|u Mene i tebe, i mnogu, mnogu }e te razmnoàm."
1|17|3|Avram padna ni~kum. A Bog prodolì da mu govori i mu re~e:
1|17|4|"A ova e zavetot Moj so tebe: }e stane{ tatko na mnogu narodi.
1|17|5|Zatoa pove}e nema da se vika{ Avram, tuku imeto }e ti bide Avraam, oti }e
te napravam tatko na mnogu narodi;
1|17|6|i mnogu, mnogu }e te umnoàm, i }e izdignam od tebe mnogu narodi, i
carevi }e izlezat od tebe.
1|17|7|I }e postavam zavet Moj me|u Mene i tebe i me|u tvoite potomci po tebe vo
nivnite rodovi; }e napravam zavetot da bide ve~en, }e ti bidam Bog tebe i na
potomcite tvoi po tebe.
1|17|8|I }e ti ja dadam tebe i na potomstvoto tvoe po tebe zemjata, vo koja si
pridojden, celata zemja Hananska vo ve~no vladeewe; i }e im bidam nivni Bog."
1|17|9|I mu re~e Bog na Avraama: "Ti, pak, zapazi go zavetot Moj, ti i potomstvoto
tvoe po tebe vo nivnite rodovi!
1|17|10|A ova e zavetot Moj me|u Mene i vas i potomcite tvoi vo nivnite rodovi, {to
}e go pazite: sekoe ma{ko od vas neka bide obrezano.
1|17|11|A }e obrezuvate kraj~e od teloto svoe; toa }e bide znak na zavetot me|u
Mene i vas.
1|17|12|Sekoe ma{ko dete koga }e napolni osum dena po ra|aweto, niz celoto va{e
potomstvo, da bide obrezano: i rob, roden vo va{iot dom, i onoj {to }e bide kupen
od stranec, a ne e od semeto tvoe, so obrazanie }e se obreè robot od tvojot dom i
kupeniot.
1|17|13|Da, i robot, roden vo domot tvoj, i kupeniot mora da bide obrezan, i taka
Mojot zavet nad va{eto telo }e ostane ve~en.
1|17|14|A neobrezanoto ma{ko, na koe ne }e mu se obreè kraj~e od teloto negovo
vo osmiot den, da se istrebi od rodot svoj: takviot go naru{il zavetot Moj."
1|17|15|I mu re~e u{te Bog na Avraama: "A Sara, ènata tvoja, ne ja vikaj pove}e
Sara, tuku imeto neka i bide Sa'ra.
1|17|16|I Jas, }e ja blagoslovam, i }e ti dadam sin od nea; }e ja blagoslovam, i
narodi }e poteknuvaat od nea, i carevi na narodi }e izlezat od nea."
1|17|17|Toga{ padna Avraam ni~kum i se nasmea, velej}i vo sebe: "Kako moè na
~ovek od sto godini da mu se rodi sin? Zarem Sa'ra vo devedesette godini }e rodi?"
1|17|18|I Avraam Mu re~e na Boga: "O, barem Ismail da bide ìv pred liceto Tvoe!"
1|17|19|A Bog mu re~e na Avraama: "Navistina, Sa'ra, ènata tvoja, }e ti rodi sin
i }e go nare~e{ so imeto Isak; i }e napravam zavetot Moj so nego da bide zavet
ve~en, i da mu bidam Bog na potomstvoto negovo po nego.
1|17|20|A i za Ismaila te poslu{av; eve, go blagoslovuvam, i }e go napravam
ploden, i mnogu }e go umnoàm, mnogu; i }e rodi dvaneset knezovi, i od nego }e
proizleze golem narod.
1|17|21|A zavetot Moj so Isaka }e go napravam koga }e ti go rodi Sa'ra, dogodina
vo ova vreme."
1|17|22|Pa, otkako Bog go izgovori toa, se izdigna Bog od Avraama.
1|17|23|Avraam, pak, go zede Ismaila, sinot svoj, i site rodeni vo domot negov, i site
kupeni, i site ma{ki doma{ni, im obreza kraj~e od teloto nivno vo istiot den, kako
{to mu re~e Bog.
1|17|24|Avraam ima{e devedeset i devet godini koga mu be{e obrezano kraj~e od
teloto negovo.
1|17|25|A Ismail, sinot negov, ima{e trinaeset godini koga mu be{e obrezano kraj~e
od teloto negovo.
1|17|26|Vo istiot den bea obrezani Avraam i sin mu Ismail,
1|17|27|i so nego zaedno bea obrezani i site doma{ni ma{ki, i robovite, rodeni vo
negoviot dom, a i kupenite od stranci.
1|18|1|Potoa mu se javi Gospod kaj dabot Mamre koga sede{e pred vratata od
{atorot svoj, na pladnina.
1|18|2|Otkako gi krena o~ite svoi, vide Trojca maì kako stojat sproti nego. Otkako
gi vide, im pritr~a vo presret pred vratata na {atorot svoj, i im se pokloni dozemi.
1|18|3|I re~e: "Gospodi, ako sum na{ol milost pred Tebe, nemoj da go
odmine{ slugata Svoj!
1|18|4|]e Vi donesam malku voda: izmijte gi nozete, pa odmorete se malku pod ova
drvo!
1|18|5|I }e Vi iznesam malku leb za da se potkrepite {tom ve}e navrativte kaj
slugata Va{, pa toga{ prodolète go svojot pat." Tie rekoa: "Napravi, kako {to
re~e!"
1|18|6|I Avraam otr~a vo {atorot kaj Sa'ra, i i re~e: "Zamesi brzo tri merki ~isto
bra{no i ispe~i poga~i!"
1|18|7|Pa otr~a kaj govedata i fati tele mlado i ugoeno, i mu go dade na momokot, i
toj pobrza da go zgotvi.
1|18|8|Pa potoa iznese maslo i mleko i teleto, {to be{e zgotveno, i im prinese; i tie
jadoa, a toj samiot stoe{e pred niv pod drvoto.
1|18|9|Toga{ tie go pra{aa: "Kade e Sa'ra, ènata tvoja?" A toj odgovori: "Ene ja vo
{atoron."
1|18|10|Eden, pak, od niv mu re~e: "Dogodina vo ova vreme, vra}aj}i se, Jas,
pak }e dojdam kaj tebe, i Sa'ra, ènata tvoja }e ima sin." A Sa'ra slu{a{e na vratata
od {atorot, zad nego.
1|18|11|Avraam i Sa'ra bea stari i vozrasni, i kaj Sa'ra be{e prestanalo redovnoto kaj
ènite.
1|18|12|Zatoa Sa'ra se nasmea vo sebe, velej}i: "Bidej}i sum ostarela, sega li }e ni
dojde radosta? A i gospodarot mi e star."
1|18|13|Toga{ mu re~e Gospod na Avraama: "Zo{to se nasmea Sa'ra vo sebe,
velej}i - Vistina li e deka }e rodam koga sum ostarena? -
1|18|14|Ima li ne{to nemo`no za Gospoda? Dogodina vo ova vreme Jas pak }e
dojdam pri tebe, i Sa'ra }e ima sin."
1|18|15|No Sa'ra ne prizna i re~e: "Ne se nasmeav," bidej}i se be{e upla{ila. A On
re~e: "Ne, ami ti se nasmea."
1|18|16|Potoa lu|eto stanaa i trgnaa kon Sodom i Gomor, a i Avraam pojde so niv da
gi isprati.
1|18|17|A Gospod re~e: "Kako da krijam od Avraama, slugata Svoj, {to sakam da
napravam?
1|18|18|Ta od Avraama }e izleze golem i silen narod, i preku nego }e bidat
blagosloveni site narodi na zemjata.
1|18|19|Oti nego go izbrav za da im zapoveda na sinovite svoi, i na domot svoj po
sebe, da odat po patot Gospoden i da izvr{uvaat pravda i sud, za da moè Gospod
da go ispolni ona, {to mu go veti na Avraama."
1|18|20|I re~e Gospod: "Golem povik e protiv Sodom i Gomor, i grevovite nivni se
prete{ki.
1|18|21|Zatoa }e slezam za da uznaam i da vidam dali taka se pravi, kako {to
povikot doa|a do Mene, ili ne."
1|18|22|Ottamu lu|eto trgnaa kon Sodom, dodeka Avraam u{te stoe{e pred liceto na
Gospoda.
1|18|23|Toga{ Avraam se pribliì i re~e: "Saka{ li da go uni{ti{ i pravedniot so
nepravedniot i }e bide li pravedniot kako nepravedniot?
1|18|24|Moèbi vo gradot ima pedesetmina pravednici; zarem }e gi pogubi{ i niv, a
da ne mu prosti{ na toa mesto zaradi onie pedeset pravednici, {to se vo nego?
1|18|25|Ne e mo`no taka da postapi{ Ti, da pogubi{ pravedni so nepravedni zaedno,
ta isto da se slu~i so pravednikot kako i so nepravednikot; ne, toa od Tebe ne;
zarem Sudijata na celata zamja nema da sudi pravo?"
1|18|26|I re~e Gospod: "Ako vo gradot Sodom najdam pedesetmina pravednici, }e
go zapazam gradot i celoto mesto zaradi niv."
1|18|27|A Avraam odgovori i re~e: "Eve, se osmeliv da Mu progovoram na
Gospoda, iako sum zemja i pepel.
1|18|28|Moèbi da ima pravednici od pedeset pet pomalku; zar zaradi tie pet }e go
zatre{ celiot grad?" On odgovori: "Nema toa da go napravam, ako najdam ~etirieset
i pet."
1|18|29|I go prodolì razgovorot so Nego i re~e: "Moèbi }e se najdat tamu
~etirieset?" On, pak, odgovori: "Nema da go napravam ni poradi tie ~etirieset."
1|18|30|Potoa re~e: "Neka ne se naluti Gospod, ako re~am - moèbi }e se najdat
trieset?" - On re~e: "Nema da go napravam, ako najdam trieset."
1|18|31|I pak re~e: "Eve, se osmeluvam odnovo da Mu progovaram na Gospoda -
moèbi }e se najdat dvaeset?" "Nema da go uni{tam - re~e - ni zaradi tie dvaeset."
1|18|32|Najposle re~e: "Neka ne se naluti, Gospod, ako u{te edna{ progovoram -
moèbi }e se najdat deset?" - On re~e: "Nema da gi iskorenam ni zaradi onie deset."
1|18|33|I Gospod zamina, otkako prestana da zboruva so Avraama; a Avraam se
vrati vo svoeto mesto.
1|19|1|Onie dva angela stignaa ve~erta vo Sodom koga Lot sede{e pred portata
sodomska. A koga gi vide Lot, stana da gi presretne, i se pokloni dozemi.
1|19|2|I re~e: "Gospodari moi, vlezete vo ku}ata na slugata Va{, da preno}evate, i
izmijte si gi nozete Svoi; pa utre rano, koga }e stanete, odete si po Svojot pat." A tie
rekoa: "Ne, tuka }e no}evame na ulica."
1|19|3|No toj nastojuva{e, i tie pojdoa po nego i vlegoa vo domot negov. I toj gi
nagosti, im ispe~e lebovi presni, i jadea.
1|19|4|I u{te ne bea legnele, a gra|anite sodomski se nasobraa okolu ku}ata, stari i
mladi, celiot narod od site krai{ta na gradot.
1|19|5|I go povikaa Lota i mu rekoa: "Kade se lu|eto, koi dojdoa da no}evaat kaj
tebe? Izvedi gi da bideme so niv!"
1|19|6|Lot izleze pred niv do vlezot, ja zatvori vratata zad sebe,
1|19|7|i im re~e: "Bra}a moi, nemojte da pravite zlo!
1|19|8|Eve imam dve }erki, koi u{te ne bile so ma`; }e gi izvedam kaj vas, pa
pravete so niv {to vi e ugodno; samo na onie lu|e ne pravete im ni{to, bidej}i se
dojdeni pod pokrivot na mojot dom."
1|19|9|A tie mu rekoa: "Mavni se ottuka! Si do{ol vamu da ìvee{ kako pridojden,
pa, i }e ni sudi{ li? Sega so tebe }e postapime u{te polo{o otkolku so niv." Pa
navalija silno na ~ovekot, na Lota, i se dobliìja da ja kr{at vratata.
1|19|10|Toga{ onie maì gi protegnaa racete svoi nadvor i go vovlekoa Lota kaj
sebe, vo ku}ata, i ja zatvorija vratata od ku}ata.
1|19|11|A lu|eto, koi bea pred portata ku}na, naedna{ oslepea, od mal do golem, i ne
moèa da ja najdat vratata.
1|19|12|Toga{ onie maì mu rekoa na Lota: "Ako ima{ zetovi, sinovi ili }erki, ili koj
i da bilo svoj vo ovoj grad site niv izvedi gi od ova mesto!
1|19|13|Zo{to sakame da go sotreme ova mesto, bidej}i povikot protiv niv e golem
pred Gospoda, pa ne isprati Gospod nas da go uni{time."
1|19|14|I izleze Lot, i im kaà na zetovite svoi, na koi saka{e da im gi dade }erkite
svoi, i im re~e: "Stanete, odete si od ova mesto, za{to Gospod sega }e go sotre svoj
grad!" No na zetovite negovi im se pri~ini oti se {eguva.
1|19|15|A koga zorata zazori, navalija angelite na Lota da pobrza i mu rekoa: "Stani,
zemi ja ènata svoja, i dvete }erki tvoi, koi se tuka, za da ne zagine{ poradi
bezzakonieto na ovoj grad!"
1|19|16|No toj se dvoume{e. Zatoa angelite go fatija za raka nego, ènata negova, i
dvete }erki negovi, oti Mu be{e àl na Gospoda, i gi izvedoa, pa gi ostavija nadvor
od gradot.
1|19|17|A koga gi izvedoa nadvor od gradot, eden od niv re~e: "Spasuvaj se i spasi
ja du{ata svoja; i ne obyrnuvaj se nazad, ne zapiraj nikade vo ovaa okolina! Begaj
na onoj rid, za da ne zagine{."
1|19|18|A Lot re~e: "Ti se molam, Gospodi!
1|19|19|Eve, slugata Tvoj najde milost pred Tebe, i milosta Tvoja e golema, {to ja
napravi sprema mene, oti mi go spasi ìvotot; no jas ne moàm da se spasam na
ridot, bidej}i }e me stigne zloto i }e zaginam.
1|19|20|Ene, vo onoj grad; dosta e blizu, da pobegnam tamu, a mestoto e malo;
tamu }e se spasam, za{to e mal; pa }e ostanam ìv, blagodarej}i na Tebe."
1|19|21|A On mu re~e: "Eve, }e te poslu{am i zatoa nema da go uni{tam gradot, za
koj re~e.
1|19|22|Begaj pobrzo tamu; oti ne moàm da napravam ni{to, dodeka ne
stigne{ onamu." Zaradi ova onoj grad se nare~e Sigor.
1|19|23|I koga sonceto ogrea po zemjata, Lot pristigna vo Sigor.
1|19|24|Toga{ izlea Gospod na Sodom i na Gomor od neboto do`d od sulfur i ogan
od Gospoda od neboto.
1|19|25|I gi sosipa onie gradovi i celata okolija, i site ìteli vo tie gradovi, i site
rastenija zemni.
1|19|26|No ènata Lotova, odej}i po nego, pogledna nazad i se pretvori vo solen
stolb.
1|19|27|A uredenta rano, otkako stana, Avraam otide na mestoto kade {to be{e stoel
pred Gospoda;
1|19|28|i pogledna na Sodom i na Gomor i na celata okolija i vide: i, ete, se kreva{e
plamen od zemjata kako ~ad od pe~ka.
1|19|29|No dodeka Bog gi unu{tuva{e gradovite vo onaa okolija, se seti Bog na
Avraama, pa go izvede Lota od propasta koga gi sosipuva{e Gospod gradovite,
kade {to ìvee{e Lot.
1|19|30|A Lot izleze od Sigor, i se nastani na onoj rid so dvete }erki svoi; se pla{e{e
da ìvee vo Sigor. Pa se naseli vo pe{tera so dvete }erki svoi.
1|19|31|A postarata i re~e na pomladata: "Na{iot tatko e star, a nema ~ovek vo
zemjava da vleze pri nas, kako {to e obi~aj po celata zemja.
1|19|32|Ajde da mu dademe na tatkoto na{ vino, za da se opie; pa da legneme so
nego, za da go za~uvame potomstvoto na na{iot tatko!"
1|19|33|I mu dadoa vino na tatka si vo onaa no}; i vleze postarata i legna so tatkoto
svoj; a toj ne seti ni koga legnala taa, ni koga stanala.
1|19|34|A utredenta i re~e postarata na pomladata: "Ete, no}eska bev so svojot
tatko. Da go opieme so nivo i ve~erva: pa vlezi i ti legni so nego, za da mu go
zapazime potomstvoto na tatkoto na{!"
1|19|35|I taa no} mu dadoa na tatka si vino; i vleze pomladata i spa so nego; a toj ne
uzna ni koga taa legnala ni koga stanala.
1|19|36|I obete }erki Lotovi za~naa od tatkoto nivni.
1|19|37|I postarata rodi sin, i go nare~e Moav, velej}i od tatka mi e. Toj e pratatko
na Moavcite do denes.
1|19|38|A i pomladata rodi sin, i go nare~e Amon, velej}i: "Sin od mojot rod." Od
nego se Amoncite do dene{niov den.
1|20|1|Avraam ottamu trgna na jug, i se nastani me|u Kades i Sur; i ìvee{e nekoe
vreme vo Gerar kako pridojden.
1|20|2|Toga{ vele{e Avraam za ènata svoja Sa'ra, deka mu e sestra, oti se pla{e{e
da re~e deka mu e èna, za da ne go ubijat ìtelite gradski zaradi nea. A carot
gerarski Avimeleh isprati, i ja zede Sa'ra.
1|20|3|No Bog dojde pri Avimeleh no}e vo son, i mu re~e: "Ete, }e umre{ zaradi
ènata, koja si ja zel, za{to taa ima ma`."
1|20|4|A Avimeleh ne be{e se doprel do nea, pa re~e: "Gospodi, zar }e
pogubi{ narod praveden?
1|20|5|Neli samiot mi re~e - 'Sestra mi e - a i taa samata re~e 'Brat mi e - a jas toa
go napraviv prostosrde~no i so ~isti race."
1|20|6|Toga{ mu re~e Bog vo sonot: "Zatoa te zadràv da ne gre{i{ pred Mene i ne
ti dopu{tiv da se dopre{ do nea.
1|20|7|A sega vrati mu ja na ~ovekot ènata negova, za{to e prorok, i }e se pomoli
za tebe, i }e ostane{ ìv. Ako ne ja vrati{, znaj deka }e umre{ i ti i site tvoi.
1|20|8|Utredenta rano stana Avimeleh, i gi povika site slugi svoi, i im go kaà seto
toa da go ~ujat. I tie mnogu se upla{ija.
1|20|9|Toga{ Avimeleh go povika Avraama i mu re~e: "[to napravi ti so nas? [to ti
zgre{iv, pa saka{e da navle~e{ na mene i na carstvoto moe golem grev? Mi go
napravi ona, {to nikoj ne go pravi."
1|20|10|I u{te mu re~e Avimeleh na Avraama: "[to ima{e na um, koga go napravi
toa?"
1|20|11|A Avraam odgovori: "Si pomisliv deka vo ova mesto nema strav Bo`ji,
pa }e me ubijat poradi ènata moja.
1|20|12|A vsu{nost i mi e sestra: po tatko, no ne i po majka: i se omaì za mene.
1|20|13|A koga me izvede Gospod od domot na mojot tatko, jas i rekov: napravi mi
dobro i kaì za mene, i vo sekoe mesto kade {to }e dojdeme: 'Brat mi e"
1|20|14|Toga{ Avimeleh zede ovci, i goveda, i slugi, i sluginki, i mu gi dade na
Avraama, i mu ja vrati Sa'ra, ènata negova.
1|20|15|I mu re~e Avimeleh na Avraama: "Eve, zemjata moja e pred tebe; i kade {to
ti e ugodno, naseli se!"
1|20|16|A na Sa'ra i re~e: "Eve, mu dadov na tvojot brat iljada sikli srebro: toa neka
ti bide vo ~est na tvoeto lice, prevez pred o~ite na site, koi se so tebe, i pred site si
opravdana."
1|20|17|Avraam, pak, Mu se pomoli na Boga, i Bog gi isceli Avimeleha, i ènata
negova, i sluginkite negovi, i tie po~naa da ra|aat;
1|20|18|za{to Gospod gi be{e zatvoril site utrobi vo domot na Avimeleha poradi
Sa'ra, ènata Avraamova.
1|21|1|I Gospod milostivno pogledna na Sa'ra, kako {to be{e rekol, i i napravi
Gospod na Sa'ra kako {to i be{e rekol.
1|21|2|Sa'ra za~na i mu rodi na Avraama sin vo starosta negova, vo vreme koga {to
mu be{e rekol Gospod.
1|21|3|I Avraam go nare~e so imeto Isak, sinot {to mu se rodi, koj mu go rodi Sa'ra.
1|21|4|I go obreza Avraam sinot svoj Isaka vo osmiot den, kako {to mu be{e
zapovedal Gospod.
1|21|5|Avraam ima{e sto godini koga mu se rodi sinot Isak.
1|21|6|Sa'ra, pak, re~e: "Gospod mi nanese smea; koj }e ~ue za mene, }e mi se
smee."
1|21|7|I re~e: "Koj bi rekol deka Sa'ra na Avraama }e mu doi deca? No sepak mu
rodiv sin vo starosta negova."
1|21|8|Deteto porasna i be{e odbieno. A Avraam priredi golema gozba vo onoj den
koga go odbija Isaka, sinot negov.
1|21|9|Vide Sa'ra deka sinot na Agara Egiptjankata, {to mu go rodi taa na Avraama,
se potsmeva so nejziniot sin Isak.
1|21|10|pa mu re~e na Avraama: "Isteraj ja ovaa robinka so sinot nejzin, za{to sinot
na ovaa robinka ne biva da stane naslednik so mojot sin Isaka!"
1|21|11|A toa na Avraama mu be{e mnogu te{ko, poradi sinot negov Ismaila.
1|21|12|No Bog mu re~e na Avraama: "Neka ne ti e krivo zaradi deteto i robinkata!
Se {to }e ti re~e Sa'ra, poslu{aj go glasot nejzin, za{to po Isaka }e se nare~e
potomstvoto tvoe.
1|21|13|A i od sinot na robinkata }e izdignam golem narod, za{to toj e seme tvoe."
1|21|14|I Avraam stana utredenta rano, zede leb i mev so voda, i i dade na Agara,
stavaj}i i go toa na grb, i deteto, pa ja otpu{ti. I taa trgna i se zaskita po pustiwata
Virsavija.
1|21|15|A koga snema voda vo mevot, taa go ostavi deteto pod eden dab,
1|21|16|a samata otide daleku, kolku {to so strela moè da se dofrli, i sedna sproti
nego; za{to vele{e: "Ne moàm da ja gledam smrtta na moeto dete." I sedej}i sproti
nego od daleku, koga go ~u glasot na deteto, po~na glasno da pla~e.
1|21|17|No Bog go ~u glasot na deteto od mestoto kade {to be{e, i angel Bo`ji i
vikna na Agara od neboto i i re~e: "[to ti e, Agaro? Ne pla{i se, bidej}i Gospod go
~u glasot na deteto ottamu, kade {to e.
1|21|18|Stani, kreni go deteto i fati go za raka; oti od nego }e napravam golem
narod."
1|21|19|I Bog i gi otvori o~ite, i taa vide izvor na ìva voda; i otide, pa go napolni
mevot so voda, i go napoi deteto.
1|21|20|A Bog be{e so deteto, i toa porasna, i zaìvea vo pustiwata, i stana strelec so
lak.
1|21|21|Toa ìvee{e vo pustiwata Faran. I majka mu negova mu zede èna od
zemjata Egipetska.
1|21|22|Vo toa vreme Avimeleh, so Fihol, vojvodata negov, mu re~e na Avraama:
"Bog e so tebe vo se {to pravi{.
1|21|23|A sega zakolni mi se ovde vo Boga deka nema da mi napakosti{ ni mene, ni
na potomstvoto moe, nitu na imeto moe; tuku deka }e postapuva{ dobro so mene i
so zemjata, vo koja si gostin, kako {to potapuvav jas so tebe."
1|21|24|I re~e Avraam: "Se zakolnuvam."
1|21|25|Toga{ Avraam go prekori Avimeleha za izvorite vodni {to gi zedoa slugite
Avimelehovi.
1|21|26|A Avimeleh mu re~e: "Ne znam koj go napravi toa; nitu ti mi kaà, nitu,
pak, ~uv za toa do denes."
1|21|27|A Avraam zede ovci i goveda, i mu gi dade na Avimeleha, i tie dvajca
sklopija sojuz.
1|21|28|Potoa Avraam odvoi sedum jagniwa od stadoto.
1|21|29|A Avimeleh mu re~e na Avraama: "Zo{to se ovie sedum jagniwa {to gi
odvoi?"
1|21|30|Avraam, pak, odgovori: "Primi gi od moja raka ovie sedum jagniwa, za da
mi bidat svedo{tvo deka jas sum go iskopal onoj kladenec."
1|21|31|Zatoa ona mesto se nare~e Virsavija, bidej}i tuka se zakolnaa obajcata.
1|21|32|Otkako sklopija sojuz vo Virsavija, Avimeleh so prijatelot Ohozat i Fihol,
vojvodata negov, se krenaa i se vratija vo zemjata Filistejska.
1|21|33|I Avraam nasadi {umi~ka vo Virsavija, i tamu go prizva imeto na Gospoda,
Ve~niot Bog.
1|21|34|Avraam ìvee{e vo zemjata Filistejska kako pridojden mnogu denovi.
1|22|1|Po tie nastani Bog, isku{uvaj}i go Avraama, re~e: "Avraame!" A toj
odgovori: "Eve me!"
1|22|2|Bog prodolì: "Zemi go sega sakaniot sin tvoj Isaka, pa odi vo zemjata
Morija, i prinesi go tamu kako `rtva sepalenica na edna gori~ka {to }e ti ja
pokaàm!"
1|22|3|I utredenta rano, otkako stana, Avraam go osedla osleto svoe, zede so sebe
dvajca od slugite svoi i Isaka, sinot svoj; pa, otkako iscepi drva za `rtvata, se krena,
pojde i dojde na mestoto, za koe mu re~e Bog.
1|22|4|Na tretiot den, krevaj}i gi o~ite svoi, Avraam go zdogleda mestoto oddaleku.
1|22|5|I im re~e Avraam na slugite svoi: "Ostanete vie ovde so osleto, a jas i
deteto }e odime onamu, pa otkoga }e se pomolime, }e se vratime kaj vas."
1|22|6|I zede Avraam drva za `rtvata, mu gi natovari na Isaka, sinot svoj, a samiot
toj zede vo svoi race ognilo i no`; pa otidoa obajcata zaedno.
1|22|7|Toga{ mu re~e Isak na Avraama, tatkoto svoj: "Tatko!" A toj odgovori: "[to e,
sinko!" I re~e Isak: "Ete ognilo i drva, a kade e jagneto za `rtva?"
1|22|8|A Avraam odovori: "Bog }e si predvidi, sinko, jagne za `rtva." I obajcata go
prodolìja patot zaedno.
1|22|9|I stignaa do mestoto, za koe mu be{e rekol Bog. Tuka Avraam napravi
`rtvenik, i klade drva na nego, a otkako go vrza Isaka, sinot svoj, go stavi na
`rtvenikot vrz drvata.
1|22|10|Toga{ Avraam ja pruì rakata svoja i go zede noòt da go zakole sinot svoj.
1|22|11|No angel Gospoden vikna od neboto, i re~e: "Avraame! Avraame!" A toj
odgovori: "Eve me!"
1|22|12|I angelot prodolì: "Ne krevaj raka svoja na deteto, i ne pravi mu ni{to! Eve,
sega znam, oti se pla{i{ od Boga {tom ne go poàli ni sakaniot svoj sin zaradi
Mene."
1|22|13|I Avraam gi krena o~ite svoi i pogleda: a toa - zad nego oven, koj se be{e
spletkal so rogovite vo gastalakot. I Avraam otide, go zede ovenot i go prinese kako
`rtva sepalenica mesto sinot svoj.
1|22|14|I go nare~e Avraam ova mesto: "Gospod }e predvidi." Zatoa i denes se veli:
"Na gori~kata Gospod se javi."
1|22|15|A angelot Gospoden povtorno go vikna od neboto Avraama,
1|22|16|i re~e: "Se kolnam vo Sebe - veli Gospod - koga taka napravi, i ne go poàli
sakaniot svoj sin zaradi Mene.
1|22|17|Navistina, Jas }e te blagoslovam i preblagoslovam, i potomstvoto tvoe }e
go umnoàm i preumnoàm kako yvezdite na neboto i kako pesokta na morskiot
breg! A potomcite tvoi }e gi zavladeat gradovite na neprijatelite svoi.
1|22|18|I }e bidat blagosloveni preku potomstvoto tvoe site narodi na zemjata, za{to
go poslu{a glasot Moj."
1|22|19|Toga{ Avraam se vrati pri slugite svoi, i se krenaa, pa se vratija zaedno vo
Virsavija. I se naseli Avraam vo Virsavija.
1|22|20|Po tie nastani mu javija na Avraama: "Ete, i Melha mu rodi sinovi na bratot
tvoj Nahor!"
1|22|21|Uz, negoviot prvenec, brat mu Vuz, i Kamuila, tatkoto na Aramejcite,
1|22|22|Hazada, Azava, Faldesa, Eldafa i Vatuila.
1|22|23|A Vatuilo ja rodi Reveka. Ovie osumte mu gi rodi Melha na Nahora, bratot
na Avraama.
1|22|24|A negovata nalo`nica, po ime Revma, gi rodi ovie: Taveka, Gama, Tohosa i
Moha.
1|23|1|Sa'ra poìve sto i dvaeset i sedum godini; toa se godinite na Sa'riniot ìvot.
1|23|2|I umre Sa'ra vo gradot Kirijat - Arbi, a toa e Hevron, vo zemjata Hananska. I
dojde Avraam da ja izàli i da ja ispla~e.
1|23|3|A koga stana Avraam pred pokojnicata svoja, im re~e na sinovite Heteovi,
velej}i:
1|23|4|"Stranec sum i pridojden pri vas; dajte mi da imam grob kaj vas, sam da ja
pogrebam pokojnicata svoja."
1|23|5|A sinovite Heteovi mu odgovorija na Avraama, velej}i:
1|23|6|"ûj ne, gospodaru na{; ti si knez Bo`ji me|u nas; vo najdobriot grob
na{ pogrebi ja pokojnicata svoja; nikoj me|u nas nema da ti go odbie grobot svoj za
da moè{ da ja pogrebe{ pokojnicata svoja tamu!"
1|23|7|Toga{ stana Avraam i mu se pokloni na narodot od zemjata na sinovite
Heteovi,
1|23|8|i im re~e Avraam, velej}i: "Ako sakate da ja pogrebam pokojnicata svoja
pred o~ite moi, poslu{ajte me - re~ete mu za mene na Efrona, sinot Sarov.
1|23|9|Neka mi ja dade pe{terata vo Makpela, koja e na krajot od nivata negova; za
pari neka mi ja dade, kolu {to ~ini, za da imam grobnoca me|u vas!"
1|23|10|A Efron sede{e me|u sinovite Heteovi. I mu odgovori Efron Heteecot na
Avraama, pred sinovite Heteovi, i toa glasno, da ~ujat site, koi bea vo sovetot od toj
grad, velej}i:
1|23|11|"Ne, gospodaru; poslu{aj me - nivata, i pe{terata vo nea, ti ja davam; pred
sinovite na narodot moj ti ja podaruvam, pogrebi ja pokojnicata tvoja."
1|23|12|A Avraam mu se pokloni na narodot od taa zemja,
1|23|13|i mu re~e na Efrona glasno, pred siot narod, velej}i: "Ako saka{, po~uj
me: }e ti dadam kolku {to ~ini nivata, zemi od mene, pa toga{ }e ja pogrebam
pokojnicata svoja tamu."
1|23|14|A Efron mu odgovori na Avraama i re~e:
1|23|15|"Gospodaru moj, ~uj me; zemjata ~ini ~etiristotini sikli srebro; {to e toa za
mene i za tebe? Zatoa pogrebi ja pokojnicata tvoja!"
1|23|16|I Avraam, otkako go islu{a Efrona, mu go izmeri srebroto, {to go kaà toj
pred sinovite Heteovi, ~etiristotini sikli srebro, kako {to vrve{e toga{ me|u
trgovcite.
1|23|17|I nivata Efronova vo Makpela sproti Mamre, nivata i vo predelite naokolu,
1|23|18|stanaa sopstvenost na Avraama pred sinovite Heteovi, pred site koi vleguvaa
vo toj grad.
1|23|19|Potoa ja pogreba Avraam Sa'ra, ènata svoja, vo pe{terata na nivata
Makpela sproti Mamre, a toa e Hevron, vo zemjata Hananska.
1|23|20|Taka Avraam ja pridobi od sinovite Heteovi nivata i pe{terata vo nea, za da
ima sopstvena grobnica.
1|24|1|A Avraam be{e ve}e star i vo godini, Gospod go be{e blagoslovil vo se.
1|24|2|I mu re~e Avraam na slugata svoj, na najstariot vo domot negov, koj stoe{e
nad celiot negov imot: "Stavi ja rakata svoja pod bedroto moe
1|24|3|i }e te zakolnam vo Gospoda Boga na neboto i Boga na zemjata, deka nema
da zeme{ èna za sinot moj od }erkite Hananejski, me|u koi ìveam,
1|24|4|tuku deka }e otide{ vo zemjata moja, kade {to se rodiv, vo rodot moj, i }e
mu dovede{ èna na sinot moj Isaka ottamu."
1|24|5|A slugata mu re~e: "Mo`no e devojkata da ne saka da pojde so mene vo ovaa
zemja; }e go odvedam li sinot tvoj vo zemjata, od koja si se iselil?"
1|24|6|A Avraam mu re~e: "Gledaj da ne go odvede{ sinot moj tamu.
1|24|7|Gospod, Bog na nebesata i na zemjata, Koj me zede od domot na tatkoto moj
i od zemjata, kade {to sum roden, i Koj mi re~e i mi se zakolna, velej}i: 'Tebe i na
potomstvoto tvoe }e mu ja dadam ovaa zemja', On }e isprati angel svoj pred tebe, i
ti }e dovede{ èna za sinot moj ottamu.
1|24|8|Ako, pak, devojkata ne saka da pojde so tebe vo ovaa zemja, toga{ neka ti e
prosta kletvata moja; samo sinot moj ne pra}aj go tamu!"
1|24|9|I ja stavi slugata rakata svoja pod bedroto na Avraama, gospodarot negov, i
mu se zakolna vo toa.
1|24|10|Potoa slugata zede deset kamili od kamilite na gospodarot svoj, zede i od
dragocenostite na gospodarot svoj so sebe, pa koga stana, se upati vo
Mesopotamija, vo gradot Nahorov.
1|24|11|I gi ostavi kamilite nadvor od gradot, pokraj izvorot, prikve~erina koga
ènite izleguvaat da polnat voda.
1|24|12|I re~e: "Gospodi, Boè na gospodarot moj Avraama, isprati mi ja denes vo
presret onaa, koja ja baram, i napravi mu milost na gospodarot moj Avraama.
1|24|13|Eve, jas }e stojam kraj ovoj izvor, i }erkite na gradskite ìteli }e dojdat da
naleat voda.
1|24|14|I na koja devojka }e i re~am - 'Navedni ja stomnata svoja da pijam' - a
taa }e re~e - 'Na, pij, i kamilite tvoi }e gi napojam - dodeka se napivam,' nea si ja
opredelil za slugata tvoj Isaka; i po toa }e razberam deka si mu napravil milost na
gospodarot moj Avraama."
1|24|15|I dodeka toj u{te zboruva{e vo sebe, a ete Reveka, }erkata na Vatuila, sinot
na Melha, ènata na Nahora, ~ij brat e Avraam, dojde so stomnata na ramo.
1|24|16|A be{e mnogu ubava devojka, koja ~ovek u{te ne be{e poznala. Taa sleze
pri izvorot, ja napolni stomnata, pa pojde ugore.
1|24|17|Toga{ slugata izleze pred nea i re~e: "Daj mi da se napijam malku voda od
stomnata tvoja!"
1|24|18|A taa odgovori: "Eve, pij, gospodaru." I brzo ja spu{ti stomnata na rakata
svoja, i mu dade da pie, ~ekaj}i dodeka ne se napie.
1|24|19|Pa re~e: "I na kamilite tvoi }e im naleam dodeka site ne se napijat."
1|24|20|Pa brzo ja isturi stomnata svoja vo poiloto, i pak otr~a do izvorot da ja
napolni, i im nalea na site kamili negovi.
1|24|21|A ~ovekot ja gleda{e so voshit i molkum, no saka{e da uznae dali go
blagoslovil Gospod patot negov ili ne.
1|24|22|A otkako kamilite se napoija, ~ovekot izvedi zlatni nau{nici, te{ki polivina
sikla, i dve grivni za nejzinite race, od deset sikli zlato.
1|24|23|Ja zapra{a i re~e: "îja }erka si? Kaì mi, ima li vo ku}ata na tatkoto tvoj
mesto za preno}evawe?"
1|24|24|A taa mu odgovori: "Jas sum }erka na Vatuila, sinot na Melha, koja mu go
rodi na Nahora."
1|24|25|I u{te re~e: "Ima pri nas mnogu slama i hrana; a i mesto za no}evawe."
1|24|26|Toga{ ~ovekot se navedna i Mu se pokloni na Gospoda,
1|24|27|pa re~e: "Neka e blagosloven Gospod Bog na gospodarot moj Avraama, Koj
ne go ostavi gospodarot moj bez Svoja milost i Svojata pravda sprema gospodarot
moj. Gospod me dovede po prav pat vo domot na bratot od gospodarot moj."
1|24|28|Devojkata, pak, otr~a i seto ova go kaà vo domot na majkata svoja.
1|24|29|A Reveka ima{e brat, po ime Lavan. Lavan pobrza kon ~ovekot kraj
izvorot.
1|24|30|Otkako gi be{e videl nau{nicite i grivnite na racete od sestrata svoja i ~ul
koga sestra mu Reveka re~e - vaka mi re~e ~ovekot - toga{ pojde kaj ~ovekot; a toj
stoe{e so kamilite pri izvorot.
1|24|31|I re~e: "Ela ti, koj si blagosloven od Gospoda; zo{to da stoi{ nadvor? Jas ja
prigotviv ku}ata; a ima mesto i za kamilite."
1|24|32|Toga{ ~ovekot vleze vo ku}ata; mu gi rastovarija kamilite, i im dadoa
slama i seno - hrana na kamilite, a mu donesoa i voda za nozete negovi i za lu|eto,
koi bea so nego.
1|24|33|I im postavija leb da jadat. No toj re~e: "Nema da jadam dodeka ne kaàm
za {to sum dojden." I mu rekoa: "Zboruvaj!"
1|24|34|Toga{ re~e: "Jas sum sluga Avraamov.
1|24|35|Gospod go blagoslovi gospodarot moj mnogu, ta stana golem; i mu dade
ovci i goveda, srebro i zlato, i slugi i sluginki, i kamili i osli.
1|24|36|A Sa'ra, ènata na gospodarot moj, pod starost mu rodi sin na gospodarot
moj, i toj mu go dade celiot svoj imot.
1|24|37|Mene, pak, me zakolna gospodarot moj, velej}i - 'Nemoj da mu dovede{ na
sinot moj èna od }erkite Hananejski, me|u koi ìveam;
1|24|38|tuku pojdi vo domot na tatkoto moj i vo rodot moj, i zemi èna za sinot
moj.'"
1|24|39|A jas mu rekov na gospodarot moj: "Moèbi devojkata ne }e saka da pojde
so mene!?"
1|24|40|A toj mi re~e - "Gospod, pred ~ie lice odev, }e isprati angel Svoj so tebe,
i }e ti go pokaè patot tvoj do celta i ti }e zeme{ èna za sinot moj od rodot moj, od
domot na tatkoto moj.
1|24|41|Toga{ }e ti bide prosta kletvata moja, koga }e otide{ vo rodot moj; a ako ne
ti ja dadat, }e bide{ osloboden od kletvata moja."
1|24|42|I koga dojdov denes pri izvorot, rekov: "Gospodi, Boè na gospodarot moj
Avraama, ako si me upatil na prav pat, po koj odam,
1|24|43|eve, jas }e zastanam kraj izvorot, i na devojkata, koja }e dojde da nalee
voda, }e i re~am - 'Daj mi da se napijam malku voda od stomnata tvoja,' -
1|24|44|a taa mi odgovori - 'Eve ti pij; i na kamilite tvoi }e im naleam - taa neka
bide èna, koja {to Gospod ja opredelil za slugata Svoj Isaka; i po ova }e razberam
deka si mu napravil milost na mojot gospodar Avraama."
1|24|45|Jas u{te ne go izrekov toa vo srceto svoe, a Reveka dojde so stomnata na
ramo, i sleguvaj}i na izvorot, nalea: a jas i rekov - Daj mi da se napijam.'
1|24|46|I taa brzo ja spu{ti stomnata na rakata svoj i re~e - 'Eve, pij ti; i kamilite
tvoi }e gi napojam.' - Se napiv, i kamilite moi gi napoi."
1|24|47|Toga{ ja pra{av i rekov: - 'îja }erka si?' A taa odgovori: - 'Jas sum }erka na
Vatuila, sinot na Nahora, kogo mu go rodi Melha. Toga{ i gi staviv nau{nicite i
grivnite na racete nejzini.
1|24|48|Pa se navednav i Mu se pokloniv na Gospoda; i Go blagosloviv Gospoda
Boga na gospodarot moj Avraama, Koj me povede po praviot pat da ja
zemam }erkata od bratot na gospodarot za negoviot sin.
1|24|49|A sega kaète mi: "]e mu napravite li milost i pravda na gospodarot moj, ili
ne? Ako, pak, ne sakate, kaète mi, i jas }e trgnam nadesno ili nalevo."
1|24|50|A Lavan i Vatuilo odgovorija: "Od Gospoda dojde ova; nie ne moème da ti
kaème ni lo{o, ni dobro.
1|24|51|Ete, Reveka e pred tebe, zemi ja, pa odi, i neka mu bide èna na sinot od
tvojot gospodar, kako {to rekol Gospod."
1|24|52|A koga gi ~u slugata Avraamov zborovite nivni, Mu se poklini na Gospoda
dozemi.
1|24|53|Potoa slugata izvadi raboti zlatni i srebreni, i obleka, i i gi dade na Reveka;
a i na bratot nejzin i na majkata nejzina im dade podaroci.
1|24|54|Pa jadea i pieja toj i lu|eto, koi bea so nego, i no}evaa. A utredenta koga
stanaa, toj re~e: "Pu{tete me da se vratam pri gospodarot moj!"
1|24|55|A bratot nejzin i majka i rekoa: "Neka ostane devojkata kaj nas makar u{te
desetina dena, pa toga{ odete."
1|24|56|No toj im re~e: "Ne zadrùvajte me koga Gospod go blagoslovi mojot pat;
pu{tete me da si odam kaj gospodarot moj!"
1|24|57|A tie rekoa: "Da ja vikneme devojkata, i da ja pra{ame, {to }e re~e taa."
1|24|58|I ja povikaa Reveka, pa i rekoa: "Saka{ li da odi{ so ovoj ~ovek?" A taa
odgovori: "Sakam."
1|24|59|I ja pu{tija Reveka, sestrata svoja, i sluginkite nejzini, so slugata Avraamov
i lu|eto negovi.
1|24|60|Ja blagoslovija Reveka i i rekoa: "Sestro na{a, da se umnoì{ na iljadi i
iljadi, i potomstvoto tvoe da zavladee vo gradovite nad neprijatelite tvoi!"
1|24|61|I stana Reveka so sluginkite svoi, i se ka~ija na kamilite, i trgnaa so
~ovekot. Taka slugata ja zede Reveka i si otide.
1|24|62|A Isak be{e do{ol vo Beer Lahaj Roj, za{to ìvee{e vo ju`niot kraj.
1|24|63|Prikve~er izleze Isak vo poleto da se pro{eta, pa gi krena o~ite: a toa - ete,
kamilite idat.
1|24|64|Reveka, otkako gi podigna o~ite svoi i go vide Isaka, sleze od kamilata
1|24|65|i go pra{a slugata: "Koj e onoj ~ovek, {to preku poleto ni doa|a vo presret?"
A slugata odgovori: "Toa e gospodarot moj." - Toga{ taa zede prevez, pa se pokri.
1|24|66|I mu raskaà slugata na Isaka se {to be{e napravil.
1|24|67|Toga{ Isak ja odvede Reveka vo {atorot na Sa'ra, majkata svoja, i taa mu
stana èna, i mu omile. I Isak se ute{i za Sa'ra, majkata svoja.
1|25|1|A Avraam zede vtora èna, po ime Hetura.
1|25|2|I taa mu gi rodi Zimrana, Joksana, Medana, Madijama, Jesvoka i Soijena.
1|25|3|Joksan gi rodi Temana i Dedana. A Dedanovi sinovi bea Raguil, Navdeil i
Asurim, Letusim i Laudim.
1|25|4|A sinovi Madijamovi: Efa, Efer, Hanoh, Avid i Eldag. Site tie bea sinovi
Heturini.
1|25|5|A Avraam celiot svoj imot mu go dade na Isaka.
1|25|6|Na sinovite, pak, od svoite nalo`nici im dade Avraam samo podaroci, i, u{te
dodeka be{e ìv, gi rasprati na istok, vo isto~niot kraj - daleku od sinot negov Isaka.
1|25|7|A denovite na Avraamoviot ìvot, {to go poìve, bea sto i sedumdeset i pet
godini.
1|25|8|I otkako oslabe, umre Avraam vo dobra starost, sit od ìvotot, i se pribra vo
rodot svoj.
1|25|9|A go pogrebaa negovite sinovi, Isak i Ismail, vo pe{terata Makpela, vo nivata
na Efrona, sinot na Heteecot Sahar, a koja se nao|a{e sproti Mamre;
1|25|10|vo pe{terata na nivata, {to ja be{e kupil Avraam od sinovite Heteovi, tamu
be{e pogreban Avraam so Sa'ra, ènata svoja.
1|25|11|A po smrtta Avraamova go blagoslovi Bog Isaka, sinot negov. Isak ìvee{e,
pak, vo Beer Lahaj Roj.
1|25|12|Eve go rodoslovot na Ismaila, sinot Avraamov, kogo mu go rodi na Avraama
Agara Egiptjankata, sluginkata na Sa'ra.
1|25|13|A ova se imiwata na sinovite Ismailovi, kako {to gi imenuvaa vo rodovite
nivni: prvenecot Ismailov e Navajot, pa Kidar, Navdeil i Masam,
1|25|14|potoa Masma, Duma i Masa,
1|25|15|Hadar, Teman, Jetur, Nafes i Kedma.
1|25|16|Toa se sinovite Ismailovi, i toa se imiwata spored seli{tata, {atorite i
naselbite nivni. Toa se dvanaesette knezovi nad plemiwata nivni.
1|25|17|A denovite na ìvotot Ismailov se sto trieset i sedum godini. Potoa oslabe i
umre, i se pribra pri svojot rod.
1|25|18|Negovite sinovi ìveeja od Evilat duri do Sur, isto~no od Egipet, od kade
{to se odi vo Asirija. Tie se naselija sproti site bra}a svoi.
1|25|19|A ova e rodoslovot na Isaka, sinot Avraamov: Avraam go rodi Isaka;
1|25|20|A Isak ima{e ~etirieset godini koga se oèni so Reveka, }erkata na
Arameecot Vatuilo od Mesopotamija siriska, sestra na Arameecot Lavan.
1|25|21|I Isak Mu se pomoli na Gospoda za ènata svoja, bidej}i taa be{e neplodna;
i Bog go ~u, pa Reveka, ènata negova, za~na.
1|25|22|No decata se udiraa edno so drugo vo utrobata nejzina, i taa re~e: "Ako bide
taka, zo{to mi e ova?" I otide da Go pra{a Gospoda.
1|25|23|A Gospod i re~e: "Dve plemiwa ima vo utrobata tvoja, i dva naroda }e
izlezat od tebe; edniot narod }e bide posilen od drugiot i pogolemiot }e mu sluì na
pomaliot."
1|25|24|I dojde vremeto da rodi, a ete - bliznaci vo utrobata nejzina.
1|25|25|Izleze sinot prvenec crven, celiot runtav kako runo; i mu dadoa ime Isav.
1|25|26|A potoa izleze brat mu, drèj}i go Isava so raka za petata; nemu mu stavija
ime Jakov. A Isak ime{e {eeset godini, koga gi rodi ovie Reveka.
1|25|27|I decata porasnaa: Isav stana ve{t lovec i qubitel na poleto, a Jakov be{e
~ovek krotok i prestojuva{e vo {atorite.
1|25|28|Isak go saka{e Isava, za{to mnogu mu se svi|a{e lovot negov; a Reveka
pove}e go saka{e Jakova.
1|25|29|Edna{ Jakov zgotvi jadewe, i Isav dojde od poleto umoren.
1|25|30|I mu re~e Isav na Jakova: "Daj mi da jadam od toa crvenikavo, zo{to sum
umoren." Ottamu se nare~e Edom.
1|25|31|No Jakov mu re~e na Isava: "Prodaj mi go denes prvorodstvoto tvoe!"
1|25|32|A Isav odgovori: "Eve, sakam da umram, pa {to }e mi e prvorodstvoto?"
1|25|33|No Jakov mu re~e: "Zakolni mi se u{te sega!" I toj mu se zakolna. Taka
Isav mu go prodade svoeto prvorodstvo na Jakova.
1|25|34|I Jakov mu dade na Isava leb i varena le}a, i toj jade i pi, pa stana i si otide.
Taka Isav go prezre prvorodstvoto svoe.
1|26|1|No nastana glad na zemjata pokraj onoj {to be{e vo Avraamovoto vreme; i
Isak otide pri Avimeleha, carot Filistejski, vo Gerar.
1|26|2|I mu se javi Gospod i re~e: "Ne odi vo Egipet, tuku ìvej vo zemjata, koj }e ti
ja pokaàm."
1|26|3|Nastani se vo taa zamja i Jas }e bidam so tebe, i }e te blagoslovam; za{to
tebe i na potomstvoto tvoe }e vi ja dadam seta taa zamja, i }e ja potvrdam kletvata,
so koja mu se zakolnav na Avraama, tatkoto tvoj;
1|26|4|i }e go umnoàm potomstvoto tvoe kako yvezdite na neboto, i }e mu ja
dadam na potomstvoto tvoe seta taa zamja i }e se blagoslovat preku potomstvoto
tvoe site narodi zemni.
1|26|5|Bidej}i tatko ti Avraam go poslu{a glasot Moj i se pokoruva{e na zapovedite
Moi, na zakonite Moi i na naredbite Moi."
1|26|6|I ostana Isak vo Gerar.
1|26|7|A lu|eto vo toa mesto pra{uvaa za ènata negova, a toj vele{e - 'sestra mi e' -
oti se pla{e{e da kaè - '@ena mi e' - za da ne go ubijat lu|eto od toa mesto zaradi
Reveka, bidej}i taa be{e ubava.
1|26|8|No otkako mina mnogu vreme tamu, se slu~i Avimeleh, carot gerarski, da
pogleda niz prozorec, i da go vidi Isaka kako se {eguva so Reveka, ènata svoja.
1|26|9|I go vikna Avimeleh Isaka i mu re~e: "Pa, taa ti bila èna; a zo{to re~e -
'Sestra mi e?'" - A Isak mu odgovori: "Oti pomisliv deka }e zaginam poradi nea."
1|26|10|Avimeleh toga{ mu re~e: "[to ni napravi? Lesno moè{e da se slu~i nekoj
od nadvor da legne so tvojata èna, i }e ne vovede{e vo grev."
1|26|11|I mu zapoveda Avimeleh na siot narod svoj, velej}i: "Koj }e se dopre do
ovoj ~ovek ili do ènata negova, }e zagine!"
1|26|12|I Isak po~na da see vo taa zemja, i taa godina dobi stopati pove}e ja~men.
Gospod go blagoslovi.
1|26|13|I ~ovekot se izdigna i stanuva{e se pogolem dodeka ne stana mnogu bogat.
1|26|14|I se zdobi so mnogu ovci i goveda i nivi, taka {to Filistejcite po~naa da mu
zaviduvaat.
1|26|15|Pa site izvori, {to gi bea iskopale tatkovite mu slugi pri ìvotot na negoviot
tatko Avraama, Filistejcite gi zatrupaa so zemja.
1|26|16|I Avimeleh mu re~e na Isaka: "Odi si od kaj nas, za{to stana mnogu posilen
od nas!"
1|26|17|Toga{ Isak si otide ottamu, i gi raspna {atorite svoi vo dolinata Gerarska, i
se naseli tamu.
1|26|18|I po~na Isak da gi otkopuva izvorite, {to bea iskopani od slugite na
Avraama, tatkoto negov, a koi gi bea zatrupale Filistejcite po smrtta na Avraama,
tatkoto negov; i gi nare~e so istite imiwa, {to im gi be{e dal negoviot tatko.
1|26|19|I kopaj}i, slugite Isakovi vo dolinata Gerarska, najdoa izvor so ìva voda.
1|26|20|Pa se skaraa pastirite Gerarski so pastirite Isakovi, velej}i: "Vodata e na{a."
I mu klade ime na toj izvor Esek, za{to se skaraa okolu nego.
1|26|21|Otkako zamina ottamu, Isak iskopa drug izvor, i okolu nego se skaraa.
Zatoa nego go nare~e Sitna.
1|26|22|Toga{ se krena ottamu, i iskopa nov izvor, a okolu nego nema{e karanica;
zatoa go nare~e Rehovot, velej}i: "Oti Godpod ni dade prostor za da se razmnoìme
vo ovaa zemja."
1|26|23|A ottamu mina toj vo Virsavija.
1|26|24|I istata no} mu se javi Bog, i mu re~e: "Jas sum Bog na Avraama, tatkoto
tvoj. Ne pla{i se, za{to Jas sum so tebe, }e te blagoslovam i }e go umnoàm
potomstvoto tvoe zaradi Avraama, tatkoto tvoj."
1|26|25|I napravi toj tamu `rtvenik, i Go prizva imeto Gospodovo. I tamu go raspna
{atorot svoj, a slugite Isakovi iskopaa izvor tamu, vo dolinata Gerarska.
1|26|26|Toga{ dojde pri nego Avimeleh od Gerar so Ohozat, prijatelot svoj, i so
Fihol, vojvodata svoj.
1|26|27|A Isak im re~e: "Zo{to dojdovte pri mene koga me mrazite i me isteravte od
kaj vas?"
1|26|28|A tie odgovorija: "Vidovme deka Gospod Bog e navistina so tebe, pa
rekovme - da poloìme me|u tebe i nas kletva i da sklu~ime so tebe sojuz:
1|26|29|da ne ni pravi{ zlo, bidej}i i nie tebe ne te doprevme i ti pravevme samo
dobro, i te pu{tivme da si odi{ so mir; i ete, sega si blagosloven od Gospoda."
1|26|30|Toga{ toj im priredi gozba; pa jadea i pieja.
1|26|31|A uredenta, otkako stanaa rano, se zakolnaa eden na drug, i gi otpu{ti Isak, i
tie otidoa od nego so mir.
1|26|32|Istiot den dojdoa slugite Isakovi i mu kaàa za izvorot, {to go iskopaa, i mu
rekoa: "Najdovme voda."
1|26|33|I toj go nare~e Virsavija i poradi ova i se vika onoj grad Virsavija i do den
dene{en.
1|26|34|A koga ima{e Isav ~etirieset godini, se oèni so Judita, }erka na Heteecot
Veoh, i so Vasemata, }erka na Heteecot Elon.
1|26|35|A tie stanaa tegoba za Isaka i Reveka.
1|27|1|Koga Isak ostare i mu oslabe vidot na o~ite, ta ne gleda{e, go povika
postariot sin svoj Isava, i mu re~e: "Sine moj!" A toj odgovori: "Eve me."
1|27|2|I re~e Isak: "Eve ostarev i ne go znam denot na smrtta.
1|27|3|Zemi ja sega spremata svoja, lakot i strelite, i izlezi v pole, i ulovi mi dive~!
1|27|4|Pa zgotvi mi jadewe kakvo {to sakam, i donesi mi da jadam, i da te
blagoslovi du{ata moja, pred da umram."
1|27|5|A Reveka ~u {to mu re~e Isak na sinot svoj Isava; i Isav otide v pole da ulovi
dive~ za svojot tatko.
1|27|6|Reveka, pak, mu re~e na Jakova, pomaliot sin svoj, velej}i: "Ete, go ~uv
tatko ti, kako razgovara{e so Isava, bratot tvoj, i deka re~e -
1|27|7|"Donesi mi dive~ i zgotvi mi jadewe, da jadam, pa da te blagoslovam pred
Gospoda, pred da umram."
1|27|8|Tuku sega, sinko moj, poslu{aj me {to }e ti re~am:
1|27|9|"Odi pri stadoto i donesi ottamu dve mladi i dobri jaganca; i jas }e mu
zgotvam jadewe od niv, kakvo {to saka;
1|27|10|a ti }e mu odnese{ na tatka ti, i toj }e jade, pa }e te blagoslovi tatkoto tvoj
duri e u{te ìv."
1|27|11|A Jakov i re~e na Reveka, majkata svoja: "No Isav, bratot moj, e runtav, a
jas sum ~ovek gladok.
1|27|12|Moè tatko mi da me popipa, pa pred o~ite negovi }e stanam izmamnik, i
mesto blagoslov }e navle~am vrz sebe prokletstvo."
1|27|13|A majka mu odgovori: "Prokletstvoto tvoe, sinko, neka padne na mene;
samo poslu{aj me, i odi, pa donesi mi!"
1|27|14|Toga{ toj otide, zede i i donese na majka si svoja; a majka mu negova
zgotvi jadewe, kakvo {to jade{e tatko mu.
1|27|15|Pa potoa ja zede Reveka najubavata obleka na postariot sin Isava, {to be{e
kaj nea doma, i go oble~e Jakova, pomladiot nejzin sin,
1|27|16|a racete negovi i goliot vrat mu go obloì so jare{ki koì~ki.
1|27|17|I mu go dade na Jakova, sinot svoj, v race jadeweto i lebot, {to go be{e
zgotvila.
1|27|18|A toj vleze pri tatka si i mu re~e: "Tatko!" A toj odgovori: "Eve me! Koj si
ti, sinko?"
1|27|19|Jakov, pak, mu re~e na tatka si: "Jas sum Isav, tvojot prvoroden sin;
napraviv, kako {to mi re~e; stani, sedni i jadi od lovot moj, pa da me blagoslovi
du{ata tvoja."
1|27|20|A Isak mu re~e na sinot svoj: "Koga tolku brgu najde, sinko moj?" A toj
odgovori: "Gospod, tvojot Bog, be{e milostiv."
1|27|21|Toga{ mu re~e Isak na Jakova: "Dojdi poblizu, sinko moj, da te popipam i
da vidam dali si ti, sinot moj Isav, ili ne!"
1|27|22|I pristapi Jakov do Isaka, tatkoto svoj, a toj go popipa, pa re~e: "Glasot e
glas na Jakova, no racete se race Isavovi."
1|27|23|I ne go pozna, za{to racete mu bea kako racete na Isava, bratot negov,
runtavi. I go blagoslovi,
1|27|24|i mu re~e: "Ti li si sinot moj Isav?" A toj odgovori: "Jas sum."
1|27|25|Toga{ re~e: "Daj mi sega, sinko, da jadam od lovot tvoj, pa da te blagoslovi
du{ata moja." I mu dade i toj jade; pa mu donese i vino, i pi.
1|27|26|Potoa Isak, tatkoto negov, mu re~e: "Pribliì se do mene i celivaj me,
sinko!"
1|27|27|I toj pristapi i go celiva; Isak go po~uvstvuva mirisot od oblekata negova, i
go blagoslovi, velej}i: "Eve, mirisot na sinot moj e kako miris od poleto, {to go
blagoslovil Gospod.
1|27|28|Bog neka ti dade rosa nebeska i rodna zemja: mnogu p~enica i vino vo
izobilie!
1|27|29|Narodi da ti sluguvaat i knezovi da ti se klawaat! Da bide{ gospodar nad
bratot svoj i da ti se klawaat sinovite na tatkoto tvoj! Proklet da bide onoj, {to tebe
te prokolnuva, a blagosloven - onoj {to tebe }e te blagoslovuva!"
1|27|30|Pa otkako Isak go blagoslovi Jakova, i Jakov otide od Isaka, tatkoto svoj, vo
toj ~as dojde od lov Isav, bratot negov.
1|27|31|I toj mu zgotvi jadewe i mu odnese na tatka si, i mu re~e: "Stani, tatko, i
jadi od ona {to sinot tvoj ulovi, za da me blagoslovi du{ata tvoja!"
1|27|32|I Isak, tatkoto negov, mu re~e: "Koj si ti?" A toj re~e: "Jas sum sinot tvoj,
prvorodeniot Isav."
1|27|33|Toga{ Isak premnogu se vozbudi i re~e: "A koj be{e onoj, koj ulovil lov i
mi donese od se, i jas jadev, pred da dojde{ ti, i go blagosloviv? Toj i }e ostane
blagosloven."
1|27|34|A koga gi ~u Isav zborovite na tatkoto negov, izvika na siot glas i mnogu se
naàli, pa re~e: "Blagoslovi me i mene, tatko!"
1|27|35|A toj mu odgovori: "Dojde bratot tvoj so izmama, i go zede tvojot
blagoslov,"
1|27|36|Isav, pak, re~e: "Sigurno zatoa mu e imeto Jakov, eve ve}e dvapati me
istisna. Prvorodstvoto mi go zede, a sega i blagoslovot mi go zede. I mu re~e - Isav
na tatka si: "Ne ostavi li blagoslov i za mene?"
1|27|37|I Isak odgovori i mu re~e na Isava: "Nego ve}e go postaviv za gospodar
nad tebe; i site bra}a negovi gi opredeliv da mu bidat slugi; so ìto i vino go
obdariv; a {to da napravam sega, sinko, so tebe?"
1|27|38|No Isav mu re~e na tatka si: "Zar samo eden blagoslov ima kaj tebe, tatko?
Blagoslovi me i mene, tatko!". Bidej}i Isak mol~e{e, Isav izvika na siot glas i
zaplaka.
1|27|39|Toga{ Isak, tatkoto negov, odgovaraj}i mu re~e : "Ete, domot tvoj }e bide
od plodna zemja i od rosa nebeska odozgora.
1|27|40|Od me~ot svoj }e ìvee{, i na brata ti }e mu sluì{; no edna{, koga }e se
pobuni{, }e go strese{ jaremot negov od vratot svoj."
1|27|41|Toga{ Isav go namrazi Jakova poradi blagoslovot, so koj go be{e
blagoslovil tatko mu; i si re~e Isav vo srceto svoe: "Se nabliùvaat denovite na
oplakuvaweto za tatkoto moj; toga{ }e go ubijam Jakova, bratot moj."
1|27|42|I i kaàa na Reveka zborovite od Isava, postariot nejzin sin, a taa isprati, pa
go povika Jakova, pomaliot sin nejzin, i mu re~e : "Bratot tvoj Isav se zakanuva
deka saka da te ubie.
1|27|43|Zatoa, sinko, poslu{aj me sega : - Stani i begaj vo Mesopotamija kaj
Lavana, bratot moj, vo Haran,
1|27|44|i ìvej pri nego nekoe vreme, dodeka mu minat gnevot i lutinata na bratot
tvoj;
1|27|45|i dodeka toj ne zaboravi {to si mu napravil. A toga{, jas }e pratam, da te
dovedat ottamu. Zo{to da ostanam bez vas dnajcata vo eden den?"
1|27|46|A na Isaka Reveka mu re~e : "Mi omrzna ìvotot poradi }erkite hetejski. A
ako zeme Jakov èna od }erkite hetejski, toga{ zo{to mi e ìvotot?"
1|28|1|Zatoa Isak go povika Jakova, go blagoslovi, i mu zapoveda, velej}i : "Nemoj
da zeme{ èna od }erkite hananejski!
1|28|2|Stani, pa odi vo Mesopotamija, vo domot na Vatuila, tatkoto na majkata
tvoja, i ottamu zemi si èna, od }erkite na Lavana, vujkoto tvoj.
1|28|3|A mojot Bog, Koj e semo}en, neka te blagoslovi, i neka te izdigne i neka te
umnoì, ta od tebe da nastanat mnogi narodi;
1|28|4|da ti go dade blagoslovot na Avraama, mojot tatko, tebe i na potomstvoto
tvoe so tebe, za da ja nasledi{ zemjata, vo koja si pridojden, a koja Bog mu ja dade
na Avraama!"
1|28|5|Taka Isak go isprati Jakova, i toj otide vo Mesopotamija pri Lavana, sinot na
Vatuila Arameecot, kaj bratot na Reveka, majkata na Jakova i Isava.
1|28|6|Koga Isav vide kako Isak go blagoslovi Jakova i go isprati vo Masopotamija
aramejska, ottamu da se oèni, i kako blagoslovuvaj}i go, mu zapoveda : "Nemoj da
se oèni{ so nekoja od }erkite hananejski",
1|28|7|i deka Jakov go poslu{a tatkoto svoj i majkata svoja, i otide vo
Mesopotamija;
1|28|8|uvide Isav deka }erkite hananejski ne mu se po volja na Isaka, tatkoto negov,
1|28|9|pa zatoa otide kaj Ismaila, i pokraj ènite svoi ja zede za èna
Maeleta, }erkata na Ismaila, sinot Avraamov, sestra Navajotova.
1|28|10|Jakov, pak, ja napu{ti Virsavija i otide vo Haran,
1|28|11|pa najde edno mesto, i tamu preno}eva, bidej}i sonceto be{e za{lo. I zade
eden kamen od toa mesto, i si go klade pod glavata, pa zaspa na toa mesto.
1|28|12|I vide son : ete, skala stoi na zemjata, a so vrvot dopira do neboto, i Angeli
Bo`ji se ka~uvaa po nea i sleguvaa.
1|28|13|A ete, Gospod stoe{e na nea, Koj mu re~e : "Jas sum Gospod Bog na
tatkoto tvoj Avraama i Bog Isakov, ne pla{i se. Ovaa zemja, na koja spie{, tebe }e ti
ja dadam i na potomstvoto tvoe;
1|28|14|a potomstvoto tvoe }e bide kolku pesokta na zemjata; ti }e se ra{iri{ na
zapad i na istok, i na sever i na jug, i site plemiwa na zemjata }e se blagoslovuvaat
so tebe i vo potomstvoto tvoe.
1|28|15|I eve, Jas sum so tebe, i }e te pazam sekoga{ kade i da pojde{, i }e te
vratam vo ovaa zemja, i nema da te ostavam se dodeka ne go izvr{am ona {to sum
ti rekol."
1|28|16|A koga se razbudi Jakov od sonot, si re~e : "Sigurno e Gospod na ova
mesto; a jas ne znaev!"
1|28|17|Se upla{i i re~e : "Kolku e stra{no ova mesto! Ne e drugo, a e dom Bo`ji,
ova e vratata nebeska!"
1|28|18|I stana Jakov utredenta rano, go zede kamenot, {to go be{e stavil pod glava,
i go postavi kako spomen, pa go prelea so maslo.
1|28|19|I toa mesto Jakov go nare~e Vetil, odnosno dom Bo`ji; a porano imeto na
ovoj grad mu be{e Luz.
1|28|20|I se zare~e Jakov, velej}i : "Ako Gospod Bog bide so mene i me zapazi na
ovoj pat, po koj odam, i ako mi dade leb da jadam i obleka da se oblekuvam,
1|28|21|i se vratam zdrav vo domot na tatkoto moj, i mi bide Gospod Bog moj,
1|28|22|toga{ ovoj kamen {to go postaviv za spomen }e mi bide dom Bo`ji. I od se,
{to }e mi dade{, }e Ti davam Tebe del desetti."
1|29|1|Toga{ se krena Jakov i otide vo zemjata na istok, kaj Lavana, sinot na Vatuila
Arameecot, bratot na Reveka, majkata na Jakova i Isava.
1|29|2|Odedna{ zabeleà vo poleto izvor; i ete tri stada ovci leèa okolu nego,
bidej}i na toj izvor se poeja stada. No golem kamen ima{e nad otvorot od izvorot.
1|29|3|I se sobiraa tamu site stada, go istavaa kamenot od otvorot na izvorot i gi
napojuvaa ovcite, a potoa pak go stavaa kamenot nad otvorot od izvorot na
negovoto mesto.
1|29|4|Jakov im re~e : "Od kade ste vie, bra}a?" Tie odgovorija : "Od Haran sme."
1|29|5|A toj im re~e : "Go poznavate li Lavana, sinot Nahorov?" Tie rekoa : "Go
poznavame."
1|29|6|Toj pak gi pra{a : "Zdrav li e?" Rekoa : "Zdrav e, i eve Rahil, }erkata
negova, ide so stadoto."
1|29|7|I toj re~e : "Ete, u{te e rano i ne e vreme dobitokot da se pribira. Napojte gi
ovcite, pa odete i pasete gi!"
1|29|8|A tie rekoa : "Ne moème, dodeka ne se soberat site stada, za da se istavi
kamenot od otvorot nad izvorot, pa toga{ }e gi napoime ovcite."
1|29|9|Dodeka toj u{te zboruva{e so niv, dojde Rahil so stadoto od tatkoto nejzin,
bidej}i taa gi pase{e ovcite.
1|29|10|A koga ja vide Jakov Rahil, }erkata Lavanova, bratot na majka si, i stadoto
na Lavana, bratot na majka si, pristapi Jakov i go istavi kamenot od otvoroto na
izvorot, i go napoi stadoto na vujka si Lavana.
1|29|11|I ja celiva Jakov Rahil, pa izvika i zaplaka.
1|29|12|Potoa i kaà na Rahil deka toj mu e rod na tatkoto nejzin i deka e sin na
Reveka, a taa ottr~a, pa go izvesti tatkoto svoj.
1|29|13|A koga ~u Lavan za Jakova, sinot na negovata sestra, mu izleze vo presret,
go pregrna i bakna, i go vovede vo svojot dom. A toj ostana pri nego cel mesec.
1|29|14|Lavan, pak, mu re~e : "Ti si navistina koska od moite koski i od mojata
plot!" I toj ostana pri nego cel mesec.
1|29|15|Toga{ mu re~e Lavan na Jakova : "Zarem besplatno }e mi sluì{ oti si mi
rod? Kaì mi, koja da ti bide platata?"
1|29|16|A Lavan ima{e dve }erki : na postarata i be{e imeto Lija, a na pomladata
Rahil.
1|29|17|Na Lija o~ite i bea bolnikavi, a Rahil ima{e ubava stava i ubavo lice.
1|29|18|Na Jakova mu omile Rahil, pa re~e : "]e ti sluàm sedum godini za Rahil,
tvojata pomala }erka."
1|29|19|Toga{ Lavan re~e : "Podobro tebe da ti ja dadam, otkolku na drug; ostani
pri mene!"
1|29|20|I otsluì Jakov za Rahil sedum godini, i tie mu se pri~inija kako nekolku
dena, za{to ja saka{e.
1|29|21|I mu re~e Jakov na Lavana : "Daj mi ja ènata, za{to dojde vremeto da
vlezam pri nea!"
1|29|22|I gi povika Lavan site lu|e od toa mesto i napravi svedbena gozba.
1|29|23|A ve~erta ja zede Lavan Lija, }erkata svoja, i ja vovede kaj Jakova, i Jakov
vleze pri nea.
1|29|24|I Lavan i ja dade Zelfa, sluginkata svoja, na Lija, }erkata svoja, za da i bide
sluginka.
1|29|25|A koga nastana utroto, se vide deka toa bila Lija, pa mu re~e Jakov na
Lavana : "[to mi napravi? Neli za Rahil ti sluguvav? Zo{to me izmami?"
1|29|26|A Lavan mu re~e : "Ne biva vo na{eto mesto da se omaì pomalata pred
postarata."
1|29|27|Pomini ovaa sedmica so nea, pa }e ti ja dadam i drugata, za koja }e mi
sluguva{ drugi sedum godini."
1|29|28|I Jakov napravi taka, i pomina so nea edna sedmica. Potoa mu ja dade
Lavan za èna Rahil, }erkata svoja.
1|29|29|I i ja dade Lavan sluginkata svoja Vala na Rahil, }erkata svoja, za da i bide
sluginka.
1|29|30|Toga{ Jakov vleze pri Rahil. I Rahil pove}e ja zasaka otkolku Lija. I taka
mu sluè{e na Lavana u{te drugi sedum godini.
1|29|31|Koga vide Gospod Bog, pak, deka Lija ne e sakana, i ja otvori utrobata
nejzina, a Rahil ostana neplodna.
1|29|32|Lija za~na i mu rodi sin na Jakova, i go nare~e Ruvim, velej}i : "Gospod
milostivno pogledna na smirenieto moe, sega }e me zasaka maòt moj."
1|29|33|I pak za~na, i rodi sin, pa re~e : "Gospod ~u deka ne sum sakana, pa mi go
dade i ovoj." I go nare~e Simeon.
1|29|34|I odnovo za~na, pak rodi sin i re~e : "Sega ve}e }e mi se nakloni maòt
moj, oti mu rodiv tri sina!" Zatoa mu stavi ime Levij.
1|29|35|A koga pak za~na, i rodi sin, re~e : "Sega }e go vosfalam Gospoda!" Zatoa
go nare~e Juda. I prestana da ra|a.
1|30|1|Rahil, gledaj}i deka ne mu ra|a deca na Jakova, i pozavide na sestrata svoja,
pa mu re~e na Jakova : "Daj mi deca, ako ne - jas }e umram!"
1|30|2|A Jakov se naluti na Rahil, i i re~e : "Zar jas sum toj, a ne Bog, {to ne ti dal
plod na utrobata?"
1|30|3|I mu re~e Rahil na Jakova : "Ene ja sluginkata moja Vala; vlezi pri nea; neka
mi rodi taa v skut, pa jas }e imam deca od nea."
1|30|4|I mu ja dade Vala, sluginkaka svoja, za èna, i Jakov vleze pri nea.
1|30|5|I Vala za~na, i mu rodi na Jakova sin.
1|30|6|A Rahil re~e : "Bog mi presudi i go ~u glasot moj, ta mi dade sin." Zatoa mu
stavi ime Dan.
1|30|7|I Vala, sluginkata na Rahil, pak za~na, i mu rodi vtor sin na Jakova.
1|30|8|A Rahil re~e : "Mi pomaga Bog. @estoko se borev so sestrata moja, no
pobediv." I mu klade ima Neftalim.
1|30|9|A Lija, gledaj}i deka prestana da ra|a, ja zede sluginkata svoja Zelfa i mu ja
dade na Jakova za èna; i toj vleze pri nea.
1|30|10|I za~na Zalfa, sluginkata na Lija, i mu rodi na Jakova sin;
1|30|11|Toga{ Lija re~e : "Dojde ~esta moja." Pa go nare~e Gad.
1|30|12|I pak za~na Zelfa, sluginkata Liina, i mu rodi na Jakova i vtor sin.
1|30|13|I re~e Lija : "Blaze mene, za{to blaèna }e me nare~uvaat ènite!" Zatoa mu
stavi ime Asir.
1|30|14|A koga se `nee{e p~enicata, izleze Ruvim vo poleto i najde mandragori, pa i
gi donese na Lija, majkata svoja. A Rahil i re~e na Lija, sestrata svoja; "Daj mi od
mandragorite na sinot tvoj!"
1|30|15|Lija, pak, re~e: "Malku li ti be{e {to mi go zede maòt? Saka{ da mi
zeme{ i od mandragorite na sinot moj? Rahil i odgovori : "Toga{ neka legne
no}eska so tebe za mandragorite od sinot tvoj."
1|30|16|I ve~erta, koga Jakov se vra}a{e od poleto, mu izleze Lija vo presret i re~e:
"Vlezi pri mene, za{to te otkupiv za mandragorite od sinot moj!" I legna toj so nea
taa no}.
1|30|17|A Bog ja poslu{a Lija, i taa za~na, pa mu go rodi na Jakova pettiot sin.
1|30|18|I re~e Lija : "Bog mi dade nagrada, zatoa {to mu ja dadov sluginkata svoja
na maòt moj." I mu dade ime Ishar, {to zna~i nagrada.
1|30|19|I pak za~na Lija, i mu go rodi na Jakova {estiot sin.
1|30|20|I re~e Lija : "Bog me nagradi so ubav dar, pa moèbi sega }e me zasaka
maòt moj, bidej}i mu rodiv {est sinovi." Zatoa go nare~e Zavulon.
1|30|21|Potoa rodi }erka i i stavi ime Dina.
1|30|22|No Bog si spomna i za Rahil. I ja usli{a Bog, pa ja otvori utrobata nejzina.
1|30|23|Taa za~na i mu rodi na Jakova sin, pa re~e Rahil : "Bog go otstrani od mene
sramot moj."
1|30|24|I mu dade ime Josif, velej}i : "Bog }e mi dade i drug sin."
1|30|25|A koga Rahil go rodi Josifa, mu re~e Jakov na Lavana: "Pu{ti me i }e si
odam vo moeto mesto i vo svojata zemja.
1|30|26|Daj mi gi ènite moi, i decata moi, za koi ti sluèv, i da si odam; a ti
znae{ kako ti sluèv."
1|30|27|Lavan mu re~e : "Nemoj, ako sum na{ol milost pred tebe. Gledam deka
Bog me blagoslovi poradi tebe."
1|30|28|I u{te re~e : "Baraj plata, kolku {to saka{, i jas }e ti dadam."
1|30|29|A Jakov mu odgovori : "Ti znae{ kako ti sluèv i kolku mnogu ti se zgolemi
dobitokot so mene;
1|30|30|oti malku be{e ona, {to go ima{e, dodeka ne dojdov jas; no mnogu se
namnoì, bidej}i Gospod Bog te blagoslovi koga dojdov jas. Pa koga i jas za sebe
taka ku}a }e ku}am?"
1|30|31|I mu re~e Lavan : "[to bara{ da ti dadam?" A Jakov odgovori : "Ne treba
ni{to da mi dade{. No napravi onaka kako {to }e ti kaàm, a jas, pak, }e go pazam
stadoto tvoe i ponatamu.
1|30|32|]e go obikolam denes celoto stado tvoe i oddeli sekoja {arena ovca i sekoja
crna i sekoja {arena i pruèsta koza. I toa neka bide platata moja!"
1|30|33|Taka posle }e mi posvedo~i spravedlivosta moja pred tebe koga }e
dojde{ da ja proveri{ nagradata moja : ako se najde toga{ me|u moite ovci koja ne e
crna ili {arena, i me|u kozite moi, koja ne e {arena ili pruèsta, zna~i kradena e."
1|30|34|Lavan mu re~e : "Neka bide, kako {to re~e!"
1|30|35|I gi oddeli Lavan istiot den jarcite pruèsti i {areni i site kozi crvenikavi i
{areni - sekoja na koja ima{e ne{to belo i site crni ovci, pa im gi predade na
sinovite svoi.
1|30|36|I opredeli rastojanie od tri dena odewe me|u sebe i Jakova. A Jakov go
pase{e drugiot siten dobitok na Lavana.
1|30|37|I zede Jakov zeleni pra~ki topolovi, bademovi i javorovi, pa izreà Jakov
prugi, otkako ja izvadi korata do belikata,
1|30|38|i gi stavi taka izrezanite pra~ki vo koritata od poilata, kade {to doa|aa ovcite
da pijat, a bidej}i stokata za~nuva{e, koga doa|a{e na voda,
1|30|39|ovcite, gledaj}i vo pra~kite za~nuvaa, pa se ra|aa ovci beluzlavi, damki~avi
i {areni.
1|30|40|I Jakov gi oddeluva{e i ovcite, i im gi svrtuva{e glavite kon {arenoto i seto
crno stado na Lavana; a svoeto stado go oddeluva{e i ne go me{a{e so stadoto
Lavanovo.
1|30|41|I sekoga{ koga za~nuva{e silniot dobitok, Jakov gi stava{e pra~kite vo
poilata pred o~ite na dobitokot, za da se pari gledaj}i vo pra~kite.
1|30|42|A koga se pare{e slabiot dobitok, toga{ ne gi stava{e. I go ostava{e slabiot
za Lavana, a silniot - za Jakova.
1|30|43|I taka toj ~ovek se zbogati mnogu, mnogu, ta ima{e mnogu siten dobitok i
krupen, sluginki i slugi i kamili i osli.
1|31|1|Vo toa vreme ~u Jakov deka sinovite Lavanovi zboruvaat : "Jakov zede se,
{to be{e na na{iot tatko, i od ona {to be{e na na{iot tatko, go dobi toa celo
bogatstvo.
1|31|2|I vide Jakov deka liceto na Lavana ne e sprema nego kako v~era i zav~era.
1|31|3|I mu re~e Gospod na Jakova : "Vrati se vo zemjata na tatkoto svoj i vo rodot
svoj; i Jas }e bidam so tebe!"
1|31|4|Toga{ isprati Jakov, i gi povikaa Rahil i Lija od poleto, kade {to be{e
stadoto,
1|31|5|i im re~e : "Gledam deka liceto na va{iot tatko ne e sprema mene kako v~era
i zav~era; no Bog na tatkoto moj be{e so mene.
1|31|6|Vie samite znaete deka na va{iot tatko mu sluèv so seta svoja sila,
1|31|7|a tatkoto va{ me laè{e i desetpati mi ja meni platata, no Bog ne mu dozvoli
da mi napravi zlo.
1|31|8|Koga toj }e re~e{e - sekoja {arena neka bide tvoja nagrada, - toga{ site se ra|
aa {areni. A koga }e re~e{e - sekoja pruèsta da ti bide plata - toga{e site se ra|aa
pruèsti.
1|31|9|Taka Bog go odzede dobitokot od va{iot tatko i mi go dade mene.
1|31|10|Edna{, koga se pare{e dobotokot, gi krenav o~ite moi i vidov son, a toa -
ovnite i jarcite {to skokaa na ovcite i kozite bea pruèsti, namesta beli i {areni.
1|31|11|I angel Bo`ji mi re~e vo sonot : "Jakove!" A jas odgovoriv : "Eve me!"
1|31|12|A toj re~e: "Kreni gi o~ite tvoi i pogledaj, ovnite i jarcite {to skokaat na
ovcite i kozite, se pruèsti, so beli damki i {areni; oti gledam se {to ti pravi Lavan.
1|31|13|Jas sum Bog, Koj ti se javi vo Vetil, kade {to go preli kamenot i mi napravi
tamu zavet; stani sega i odi si od ovaa zemja, i vrati se vo rodniot kraj i }e bidam so
tebe."
1|31|14|Toga{ odgovorija Rahil i Lija, i mu rekoa : "Dali imame u{te nekakov del
od nasledstvoto vo domot od tatkoto na{?
1|31|15|Zarem ne ne smeta{e kako tu|inki? Toj ne prodade i go izede na{eto srebro.
1|31|16|Seto ova bogatstvo i slava, {to mu gi zede Bog na tatkoto na{, }e bide na{e
i na na{ite deca. Zatoa sega pravi onaka kako {to ti rekol Bog."
1|31|17|I se krena Jakov, pa gi ka~i decata svoi i ènite svoi na kamili;
1|31|18|i go zede so sebe siot svoj dobitok, i celoto svoe bogatstvo, {to go be{e
pridobil vo Mesopotamija, za da pojde kaj Isaka, tatkoto negov, vo zemjata
Hananska.
1|31|19|A Lavan be{e oti{ol da gi striè ovcite svoi; toga{ Rahil mu gi ukrade
idolite na tatkoto svoj.
1|31|20|I Jakov zatai od Lavana Arameecot, ne javuvaj}i mu deka }e si odi.
1|31|21|I si zamina toj so celoto bogatstvo svoe, i se krena i premina preku rekata,
pa se upati kon gorata Galad.
1|31|22|Na tretiot den mu javija na Lavana Arameecot deka Jakov pobegnal.
1|31|23|I gi zede so sebe sinovite i bra}ata svoi, pa trgna po nego vo potera, i po
sedum dena go stigna vo gorata Galad.
1|31|24|No Bog mu dojde na Lavana Arameecot no}e vo son, i mu re~e: "Pazi se,
ne zboruvaj mu na Jakova lo{o!"
1|31|25|I go nastigna Lavan Jakova; a Jakov gi be{e raspnal {atorite svoi vo gorata.
A i Lavan isto taka gi raspna so srodnicite svoi vo gorata Galad.
1|31|26|I Lavan mu re~e na Jakova : "[to napravi? Zo{to me izlaga i gi
odvede }erkite moi, kako so oru`je grabnati?
1|31|27|Zo{to tajno izbega i skri{um otide od mene? Ako mi kaè{e, jas }e te
ispratev so veselba i so pesni, so timpani i gusli?
1|31|28|Ti ne me udostoi duri ni da gi baknam vnucite moi i }erkite moi? Postapi
navistina nerazumno.
1|31|29|Sega moàm da postapam lo{o so tebe. No Bog na va{iot tatko mi re~e
no}eska, velej}i : - 'Pazi se, na Jakova ne zboruvaj mu lo{o.'
1|31|30|Odi si, zna~i, koga tolku si se zaèlel da se najde{e vo ku}ata tatkova - no
zo{to gi ukrade idolite moi?"
1|31|31|A Jakov mu odgovori na Lavana i re~e : "Se pla{ev, oti pomisliv deka
nasila }e mi gi grabne{ }erkite svoi od mene, i se moe."
1|31|32|I re~e Jakov : "Kaj kogo }e gi najde{ idolite tvoi, toj neka ne ìvee pove}e;
pred na{ite srodnici baraj go ona, {to e tvoe kaj mene." No toj ni{to ne najde kaj
nego, a Jakov, pak, ne znae{e deka Rahil, ènata negova, gi ukrala.
1|31|33|I vleze Lavan i gi prebara vo {atorot na Jakova i vo {atorot Liin i vo {atorot
na dvete robinki, i ne gi najde. Pa, otkako izleze od {atorot na Lija, vleze vo {atorot
na Rahil.
1|31|34|A Rahil be{e gi zela idolite i gi sokrila pod sedloto na edna od kamilite i
be{e sednala na niv.
1|31|35|A taa mu re~e na tatkoto svoj : "Nemoj da se naluti{, gospodaru moj, {to ne
moàm da stanam pred tebe, oti go imam ona {to e kaj ènite obi~no. I gi bara{e
Lavan po celiot {ator, no ne gi najde idolite svoi.
1|31|36|I Jakov se naluti, pa se skara so Lavana i, velej}i, mu re~e : "[to sum
napravil, {to sum zgre{il, pa tolku èstoko me goni{?
1|31|37|Gi prebara site raboti moi, i {to najde od ku}ata tvoja? Pokaì ovde pred
moite i pred tvoite srodnici, i tie neka presudat me|u nas dvajcata.
1|31|38|Eve, dvaeset godini bev kaj tebe: ovcite tvoi i kozite tvoi ne se jalovea; a
ovni od tvoeto stado ne jadev.
1|31|39|[to }e zakolea yverovite, ne ti go nosev, sam go nadomestuvav; od mene go
bara{e ona, {to }e be{e zagubeno dewe ili no}e.
1|31|40|Dewe me iznuruva{e gore{tinata, a no}e mrznev; i sonot mi bega{e od
o~ite.
1|31|41|Takvi mi bea dvaesette godini vo tvojata ku}a. Ti sluèv ~etirinaeset godini
za dvete }erki tvoi i {est godini za ovcite tvoi, i platata mi ja izmeni desetpati.
1|31|42|Da ne be{e so mene Bog na mojot tatko, Bog Avraamov, i stravot od Isaka
so mene, ti sekako bi me otpu{til prazen. No Bog ja vide mojata nevolja i trudot na
racete moi, pa te prekori v~era."
1|31|43|A Lavan mu odgovori na Jakova i re~e: "]erkite se moi }erki; decata se moi
deca, dobitokot e moj dobitok i, se {to gleda{, se e moe i na }erkite moi; pa moàm
li ne{to da im napravem nim i na decata {to gi rodija tie?
1|31|44|Tuku ajde da sklu~ime sojuz jas i ti, i toa neka bide svedo{tvo me|u mene i
tebe!" A Jakov mu re~e: "Nikogo nema so nas. Bog e svedok me|u mene i tebe."
1|31|45|Toga{ Jakov zede kamen i go postavi za spomen.
1|31|46|I im re~e Jakov na srodnicite svoi: "Soberete kamewa!" I Nasobraa kamewa
i gi nafrlija na kup, i jadea tamu na kupot. Mu re~e Lavan: "Ovaa gramada denes
svedo~i me|u mene i tebe."
1|31|47|Lavan go nare~e kupot Jegar - Sahadut, odnosno gramada svedo{tvo. A
Jakov go nare~e Galad, t.e. gramada svedok.
1|31|48|I mu re~e Jakov na Lavana: "Ovoj kup i ovoj kamen {to go postaviv me|u
mene i tebe }e svedo~i pred mene i tebe i zatoa se nare~e so imeto Galad."
1|31|49|A se nare~e i Mispa, oti Lavan re~e: "Neka gleda Bog na mene i na tebe,
otkako }e se razdelime eden od drug.
1|31|50|Ako postapuva{ so }erkite moi lo{o ili ako zema{ drugi èni pokraj }erkite
moi, toa, iako nema ~ovek da bide me|u nas da gleda, ete, Bog e svedok me|u mene
i tebe."
1|31|51|I u{te mu re~e Lavan na Jakova: "Eve go ovoj kup, eve go ovoj spomenik,
{to go postaviv me|u tebe i mene;
1|31|52|ovoj spomeni neka bide svedok deka nitu jas nema da mina preku ovoj kup
kaj tebe, nitu ti kaj mene }e mine{ preku ovoj kup i preku ovoj spomenik za lo{o.
1|31|53|Bog Avraamov i Bog Nahorov, neka sudi me|u nas!" I Jakov se zakolna vo -
stravot na negoviot tatko Isaka.
1|31|54|Toga{ Jakov zakla `rtva vo gorata, i gi povika srodnicite svoi; i tie jadea,
pieja i no}evaa vo gorata.
1|31|55|A utrina stana Lavan, i gi bakna vnu~iwata i }erkite svoi, i gi blagoslovi; pa
se vrati Lavan i otide vo svoeto mesto.
1|32|1|I Jakov trgna po svojot pat i vide vojska Bo`ja sproti nego; i go sretnaa angeli
Bo`ji.
1|32|2|A koga gi vide, Jakov re~e: "Ova e Bo`ja vojska." I zatoa mestoto go nare~e
Mahanaim.
1|32|3|I prati Jakov pred sebe glasnici kaj Isava, bratot negov, vo zemjata Seir, vo
krajot Edomski.
1|32|4|Pa im zapoveda i re~e: "Vaka re~ete mu na gospodarot moj Isava: - 'Eve {to
veli slugata tvoj Jakov: bev pri Lavana i dosega se zadràv tamu;
1|32|5|a imam volovi, osli i siten dobitok, slugi i sluginki; zatoa isprativ da go
izvestat gospodarot moj Isava; ne bi li na{ol slugata tvoj milost pred tebe?'"
1|32|6|I se vratija glasnicite kaj Jakova i mu rekoa: "Otidovme pri bratot tvoj Isav, i
ete toj ti doa|a vo presret so ~etiristotini du{i."
1|32|7|A Jakov se upl{i mnogu i se zagriì; pa gi razdeli vo dve grupi svoite lu|e {to
bea so nego, i ovcite, i volovite, i kamilite.
1|32|8|I re~e Jakov: "Ako Isav udri na ednata grupa i ja razbie, moèbi vtorata }e se
spasi."
1|32|9|I pak re~e Jakov: "Boè na tatkoto moj Avraama, Boè na tatkoto moj Isaka,
Gospodi Boè, Ti, Koj mi re~e - 'Vrati se vo zemjata kade {to si roden, i Jas }e ti
bidam dobrotvor!' -
1|32|10|Ne sum zasluìl tolkava milost i tolkava vera {to mu ja napravi na slugata
Tvoj; za{to samo so stap go minav ovoj Jordan, a sega sum gospodar na dva tabora.
1|32|11|Spasi me od racete na bratot moj, od racete Isavovi, oti se pla{am od nego
da ne bi, koga }e dojde da me ubie mene, da gi ubie i majkite i decata.
1|32|12|A Ti re~e - 'Navistina Jas }e ti bidam dobrotvor, i }e napravam potomstvoto
tvoe da bide kako pesokta morska, koe od mnoèstvo ne }e moè da se izbroi.'
1|32|13|I preno}eva tamu taa no}, i zede od se ona {to mu be{e pri raka, pa mu
isprati darovi na svojot brat Isava:
1|32|14|dveste kozi so dveste jarci, dveste ovci so dveste ovni,
1|32|15|trieset kamili rodilki so kamil~iwa, ~etirieset kravi i deset juniwa, dvaeset
odlici i deset osli.
1|32|16|I im gi predade na slugite svoi, sekoe stado posebno. Pa im re~e na slugite
svoi: "Vrvete pred mene i ostavajte dovolno rastojanie me|u ednoto stado i
drugoto!"
1|32|17|I mu zapoveda na prviot, velej}i: "Ako te sretne Isav, bratot moj, i te pra{a,
velej}i: - 'îj si?' - i - 'Kade odi{?' - i - 'îe e toa {to go tera{ pred tebe?'
1|32|18|A ti kaì - 'Na slugata tvoj Jakova, a ova mu go ispra}a kako dar na
gospodarot svoj Isava, i ete, i samiot doa|a po nas.'
1|32|19|[to mu zapoveda na prviot, taka napravi i na vtoriot i na tretiot i na site {to
odea po stadata, i re~e: "Taka kaète mu na Isava, koga }e go sretnete."
1|32|20|I u{te re~e: "Ete, Jakov slugata tvoj, doa|a po nas." Oti si vele{e; "]e go
ublaàm so darovite {to odat pred mene, pa }e mu go vidam toga{ liceto; moèbi,
i }e me primi."
1|32|21|Taka darovite trgnaa pred nego, a toj preno}eva taa no} kaj taborot svoj.
1|32|22|I no}ta stana, pa otkako gi zede obete èni svoi i obete robinki i edinaesette
sinovi svoi, go premina potokot Javok.
1|32|23|A otkako niv gi zede i gi prevede preku potokot, prenese i se drugo {to
ima{e.
1|32|24|A koga ostana Jakov sam, toga{ nekoj se bore{e so nego do zori.
1|32|25|I koga vide deka ne moè da go sovlada, se dopre do bedroto, taka {to na
Jakova mu se izmesti kolkot od zglobot dodeka se bore{e so Nego.
1|32|26|Pa toga{ re~e: "Pu{ti Me ve}e, zora e!" No Jakov odgovori: "Nema da Te
pu{tam, dodeka ne me blagoslovi{."
1|32|27|I mu re~e: "Kako se vika{?" A toj odgovori "Jakov".
1|32|28|Toga{ mu re~e: "Otsega imeto nema da ti bide Jakov, tuku Izrail }e e imeto
tvoe; za{to hrabro se bore{e i so Boga, pa i so lu|eto silen }e bide{."
1|32|29|A Jakov pra{a i re~e: "Kaì mi go imeto Tvoe!" A On odgovori: "Zo{to
pra{uva{ za imeto Moe, koe e ~udno?" I go blagoslovi tamu.
1|32|30|I Jakov go nare~e ona mesto so imeto Fanuil, za{to, re~e; "Boga go vidov
lice v lice, i du{ata moja se spasi."
1|32|31|A sonceto be{e izgrealo koga go mina Fanuil, i nakrivnuva{e poradi kolkot.
1|32|32|Zatoa sinovite Izrailevi ne ja jadat ìlata kaj zglobot od bedroto se do
dene{en den, bidej}i bedroto od Jakova mu be{e is~a{en vo tetivata.
1|33|1|I pogleda Jakov so o~ite svoi, pa vide, ete Isav, bratot negov doa|a, i so nego
~etiristotini lu|e. I gi razdeli decata na Lija, i na Rahil i na dvete sluginki.
1|33|2|I gi postavi sluginkite so nivnite deca napred, a Lija i nejzinite deca zad niv;
dodeka Rahil so Josifa bea posledni.
1|33|3|A samiot toj izleze prv pred niv i sedumpati se pokloni dozemi, dodeka ne
dojde do bratot svoj.
1|33|4|Isav istr~a pred nego i go pregrna, pa mu se obesi okolu vratot i go bakna, i
obajcata zaplakaa.
1|33|5|Isav, pak, krevaj}i gi o~ite, gi vide ènite i decata, pa re~e: "Koi ti se ovie?"
A Jakov odgovori: "Deca, so koi Bog go pomiluva slugata tvoj."
1|33|6|Toga{ pristapija sluginkite so decata svoi, i se poklonija.
1|33|7|Potoa pristapi Lija i decata nejzini, i se poklonija; a najposle pristapija Josif i
Rahil, i se poklonija.
1|33|8|A Isav re~e: "Zo{to ti e site onie lu|e, {to gi sretnav?" Jakov odgovori: "Da
najdam milost pred o~ite na gospodarot moj."
1|33|9|Isav, pak, re~e: "Ima, brate, pri mene dosta; neka ti ostane tabe ona {to e
tvoe."
1|33|10|No Jakov re~e: "Ako najdov milost pred o~ite tvoi, primi go darot od
mojata raka, za{to koga go vidov liceto tvoe deka ubavo me pre~ekuva, kako da
bev go videl liceto Bo`jo.
1|33|11|Primi go darot moj, {to go donesov; bidej}i izobilno me obdari Bog, i imam
se." I navali na nego i toj go primi.
1|33|12|Potoa re~e Isav: "Ajde da odime, }e pojdam i jas so tebe."
1|33|13|No Jakov mu re~e: "Znae gospodarot moj deka ovie deca se mali, a imam
ovci i kravi doilki, pa, ako gi podgonam samo eden den pobrzo, }e mi izgine seto
stado.
1|33|14|Tuku neka trgne gospodarot moj pred slugata negov, a jas }e odam poleka,
kolku {to moàt decata i dobitokot pred mene, i }e dojdam kaj gospodarot moj vo
Seir."
1|33|15|Isav re~e: "]e ti ostavam nekolku lu|e, {to se so mene." Jakov odgovori:
"Zo{to? Dovolno e samo da najdam milost pred gospodarot moj."
1|33|16|I taka Isav se vrati istiot den po svojot pat vo Seir.
1|33|17|A Jakov otide i tamu si napravi dom, a za dobitokot svoj napravi trla. Zatoa
toa mesto go nare~e Sokot.
1|33|18|Potoa Jakov dojde vo Sihem, grad vo zemjata Hananska, otkako se vrati od
Mesopotamija, i se naseli sproti gradot.
1|33|19|I kupi par~e zemja, kade {to go raspna {atorot svoj, od Emor, tatkoto
Sihemov, za sto kovani pari.
1|33|20|I tamu podigna `rtvenik, i go prizva Boga Izrailev.
1|34|1|Dina, }erkata na Lija, koja mu ja rodi na Jakova, izleze za da gi vidi
devojkite vo toj kraj.
1|34|2|No ja vide Sihem, sinot na Emoreecot, knez na taa zemja, ja zede i spa so
nea, i ja osramoti.
1|34|3|I mu se pripi srceto negovo za Dina, }erkata na Jakova, i toj ja zasaka
devojkata, i gleda{e da ja pridobie.
1|34|4|I mu re~e Sihem na Emora, tatkoto svoj, velej}i: "Oèni me so onaa
devojka!"
1|34|5|A Jakov ~u deka sinot Emorov ja osramotil Dina, }erkata negova; no, bidej}i
sinovite negovi bea v pole so dobitokot negov, Jakov zamol~a dodeka ne dojdat tie.
1|34|6|Toga{ Emor, tatkoto Sihemov, otide kaj Jakova da porazgovara so nego.
1|34|7|A koga dojdoa sinovite na Jakova od poleto i slu{naa {to stanalo, silno se
naàlostija i ogor~ija mnogu, za{to toj mu nanel sram na Izrailot, prespivaj}i
so }erkata na Jakova, {to ne treba{e da go napravi.
1|34|8|A Emor im re~e, velej}i: "Sinot moj Sihem od srce ja zasaka va{ata }erka.
Dajte mu ja za èna!
1|34|9|I posvatete se so nas; }erkite va{i maète gi za nas i so }erkite na{i ènete se.
1|34|10|Pa ìvejte so nas, i zemjata e pred vas; naseluvajte ja, dviète se slobodno i
sozdavajte svoi imoti."
1|34|11|A Sihem mu re~e na tatkoto na devojkata i na bra}ata nejzini: "Samo da
najdam milost pred o~ite va{i, i }e vi dadam se {to }e mi kaète.
1|34|12|Pobarajte najgolem otkup i darovi: jas }e vi dadam se, {to i da mi kaète;
samo dajte mi ja momata za èna."
1|34|13|A sinovite na Jakova mu odgovorija na Sihema, i na tatkoto negov,
neiskreno. A taka odgovorija, bidej}i be{e ja osramotil Dina, sestrata nivna.
1|34|14|I im rekoa: "Ne moème toa da go napravime, da ja dademe sestrata na{a za
~ovek neobrazan, za{to toa e sramno za nas.
1|34|15|No }e se soglasime so vas i }e se naselime kaj vas, samo ako sakate da se
izedna~ite so nas i da gi obreète site va{i ma{ki.
1|34|16|Toga{ }e gi maìme na{ite }erki za vas i }e se ènime so va{ite }erki, }e se
naselime kaj vas i }e staneme eden narod.
1|34|17|A ako ne ne poslu{ate da se obreète, nie }e ja zememe na{ata }erka i }e si
otideme."
1|34|18|I po volja im bea zborovite nivni na Emora i na Sihema, negoviot sin.
1|34|19|I mom~eto, ne dvoumej}i se, go napravi toa vedna{, bidej}i mnogu ja
zasaka }erkata na Jakova. A toj be{e najpo~ituvan me|u svoite vo domot na
negoviot tatko.
1|34|20|I zastana Emor i sin mu Sihem pred portite od nivniot grad, i im rekoa na
ìtelite od svojot grad, velej}i:
1|34|21|"Ovie lu|e se mirni, sakaat da se naselat vo ovaa zenja i slobodno da se
dviàt po nea; a eve - zemja ima i za niv. Pa neka gi zemame nivnite }erki za èni, a
i na{ite da im go davame nim.
1|34|22|No se soglasuvaat so nas taka da ìveat i da staneme eden narod, samo ako
site ma{ki me|u nas se obreàt, kako {to se tie obrezani.
1|34|23|Nivnite stada i nivniot imot i siot nivni dobitok nema li da bidat i na{i?
Samo da se soglasime so niv, i tie }e ostanat so nas."
1|34|24|I site {to izleguvaa od portite na gradot nivni go poslu{aa Emora i Sihema,
sinot negov; i se obrezaa site ma{ki.
1|34|25|A na tretiot den, dodeka tie u{te bea vo bolki, dvajcata sinovi Jakovovi,
Simeon i Levij, bra}ata na Dina, go zedoa sekoj svojot me~ i slobodno vlegoa vo
gradot i gi izubija site ma{ki.
1|34|26|Go pogubija i Emora, i sinot negov Sihem, so ostar me~, i, otkako ja zedoa
Dina od domot na Sihema, si otidoa.
1|34|27|Toga{ dojdoa sinovite na Jakova kaj ubienite, i go ograbija gradot, za{to vo
nego be{e osramotena sestrata nivna.
1|34|28|I gi zedoa ovcite nivni, i dobitokot nivni, i oslite nivni, se {to be{e vo
gradot i se {to ima{e vo poleto.
1|34|29|I seto bogatstvo nivno, i decata i ènite nivni gi plenija, i ograbija se, {to
ima{e vo gradot i vo ku}ite.
1|34|30|Toga{ Jakov im re~e na Simeona i na Levij: "Me smutivte i me omrazivte
kaj narodot od ovaa zemja, kaj Hananejcite i Ferezejcite. Jas imam malku lu|e;
tie }e se soberat protiv mene, }e me ubijat, ta }e bidam istreben jas i domot moj."
1|34|31|A tie rekoa: "Zar so sestrata na{a da postapuvaat kako so bludnica?"
1|35|1|I mu re~e Bog na Jakova: "Stani, odi gore vo Vetil i ìvej tamu; i napravi
tamu `rtvenik na Boga, Koj ti se javi, koga bega{e od liceto na Isava, bratot tvoj.
1|35|2|Toga{ Jakov im re~e na svoite doma{ni i na site, koi bea so nego: "Isfrlete gi
idolite, {to se kaj vas, pa is~istete se i preoble~ete se.
1|35|3|Da se kreneme i da otideme vo Vetil; tamu }e napravam `rtvenik na Boga,
Koj me ~u vo denot na nevoljata moja, i be{e so mene i me spasi na patot, po koj
odev."
1|35|4|I mu gi dadoa na Jakova site idoli, {to bea vo nivni race, i obetkite, - {to gi
imaa na u{ite; i gi zakopa Jakov pod dabot kaj Sihem; gi ostavi nepoznati do
dene{en den.
1|35|5|Potoa otide Izrail. A strav Bo`ji gi be{e spopadnal okolnite gradovi, ta ne se
krenaa vo potera po sinovite Izrailevi.
1|35|6|I Jakov dojde vo Luz, vo zemjata Hananska, a toa e Vetil, toj sam i lu|eto {to
bea so nego,
1|35|7|i napravi tamu `rtvenik, i go nare~e toa mesto: El-Vetil, za{to tamu mu se
be{e javil Bog, koga bega{e od liceto na Isava, svojot brat.
1|35|8|Toga{ umre Devora, doilkata na Reveka, i ja pogrebaa podolu od Vetil, pod
dabot, kogo Jakov go nare~e Pla~i-dab.
1|35|9|I mu se javi Bog na Jakova vo Luz, otkako se vrati od Mesopotamija, i go
blagoslovi Bog.
1|35|10|I mu re~e Bog: "Imeto ti e Jakov, no otsega nema da se imenuva{ Jakov,
imeto }e ti bide Izrail." I go nare~e Izrail.
1|35|11|I u{te mu re~e Bog: "Jas sum tvoj Bog; plodi se i mnoì se; narod i mnogu
narodi }e nastanat od tebe i carevi }e izlezat od tvoeto koleno.
1|35|12|I ti ja dadov zemjata, {to mu ja dadov na Avraama i na Isaka, tvoja da bide,
a i na potomstvoto tvoe }e mu ja dadam ovaa zemja."
1|35|13|Potoa Bog se izdigna od mestoto, kade {to mu zboruva{e.
1|35|14|A Jakov podigna spomenik na istoto mesto, kade {to mu zboruva{e Bog;
spomenik od kamen, pa go pokropi i go prelea so elej.
1|35|15|I Jakov go nare~e toa mesto, kade {to mu zboruva{e Bog, El-Vetil.
1|35|16|I otide Jakov potamu od Vetil, i go raspna {atorot svoj podaleku od kulata
Gader. A koga im preostana u{te maku pat do Efrat, Rahil rodi, i poroduvaweto i
be{e te{ko.
1|35|17|A koga porodilnite maki i bea najte{ki, babicata i re~e: "Ne pla{i se, i
ova }e ti bide sin."
1|35|18|A koga du{ata ja napu{ta{e, bidej}u umira{e, go nare~e Venoni, t. e. sin na
bolkite moi. No tatkoto mu dade ime Venijamin.
1|35|19|I umre Rahil, i ja pogrebaa kraj patot {to vodi kon Efrat, a toa e Vitleem.
1|35|20|I podigna Jakov spomenik nad grobot nejzin. Toa e spomenikot na grobot
Rahilin do dene{en den.
1|35|21|A koga zamina ottamu, Izrail go raspna {atorot svoj zad kulata Gader.
1|35|22|I koga Izrail ìvee{e vo taa zemja, otide Ruvim, ta legna so Vala, nalo`nicata
na negoviot tatko Jakov. I toa go do~u Izrail i se ogor~i. A Jakov ima{e dvanaeset
sinovi.
1|35|23|Sinovite Liini bea: Ruvim, prvenecot Jakovov, i po nego Simeon, Levij,
Juda, Isahar i Zavulon.
1|35|24|A sinovite na Rahil bea: Josif i Venijamin.
1|35|25|Sinovi, pak, na Vala, robinkata na Rahil, bea Dan i Neftalim.
1|35|26|A sinovi na Zelfa, robinkata Liina, se: Gad, Asir. Toa se sinovi Jakovovi,
koi mu se rodija vo Mesopotamija.
1|35|27|I dojde Jakov kaj Isaka, tatkoto svoj, koj u{te be{e ìv vo Mamre vo Kirijat-
Arbi, odnosno vo Hevron, vo zemjata Hananska, kade {to Avraam i Isak bea
pridojdeni.
1|35|28|A Isak ima{e sto i osumdeset godini.
1|35|29|I iznemo{ten, umre Isak, i be{e pribran kaj rodot svoj, bidej}i star i sit od
ìvotot. A go pogrebaa sinovite negovi Isav i Jakov.
1|36|1|A ova e rodoslovot na Isava, koj se vika i Edom
1|36|2|Isav se oèni so }erkite hananski: Ada, }erka na Eloma Heteecot, i
Olivema, }erkata na Ananij, sinot na Sevegona Eveecot.
1|36|3|I so Vasemata, }erkata Ismailova, sestrata na Navajot.
1|36|4|Ada mu go rodi na Isava Alifasa, a Vasemata go rodi Raguila.
1|36|5|Olivema, pak go rodi Jeusa, Jegloma i Koreja. Toa se sinovite Isavovi, koi
mu se rodija vo zemjata Hananska.
1|36|6|I Isav gi zede ènite svoi, i sinovite svoi, i }erkite svoi i site doma{ni svoi, i
stadata svoi, i siot dobitok svoj, i seto bogatstvo svoe, i se {to go be{e dobil vo
zemjata Hananska, pa otide Isav od zemjata Hananska vo druga zemja, daleku od
Jakova, bratot svoj.
1|36|7|Oti, bogatstvata im bea mnogu golemi, pa ne moèa da ìveat zaedno; nitu
zemjata, vo koja bea pridojdeni, moè{e da gi pribere, poradi mnogute stada.
1|36|8|I se naseli Isav, nare~en Edom, na gorata Seir.
1|36|9|Ete, toa e plemeto Isavovo, tatko na Edomcite na gorata Seir.
1|36|10|Eve gi imiwata na sinovite Isavovi: Elifas, sin na Ada, èna Isavova, i
Raguil, sin na Vasemata, èna Isavova.
1|36|11|A Elifasovi sinovi bea: Teman, Omar, Sofar, Gotom i Kenez.
1|36|12|Tamna be{e nalo`nica na Elifas, sinot Isavov, i mu go rodi na Elifasa
Amalik. Toa se sinovite na Ada, ènata Isavova.
1|36|13|A ova se sinovite Raguilovi: Nahot, Zare, Some i Moze. Toa bea sinovite na
Vasemata, ènata Isavova.
1|36|14|Sinovite, pak, na Olivema, }erkata na Ananija, ènata Isavova: sinot
Sevegonov; taa mu gi rodi na Isava Jeusa, Jegloma i Koreja.
1|36|15|A ova se stare{inite Isavovi: sinovite na Elifas, prvenecot Isavov:
stare{inata Teman, stare{inata Omar, stare{inata Sofar, stare{inata Kenez,
1|36|16|stare{inata Korej, stare{inata Gotom, stare{inata Amalik. Toa se stare{inite
od Elifas vo zemjata Edomska, koi se sinovi Adini.
1|36|17|Ova se, pak, potomcite na Raguila, sinot Isavov: stare{inata Nahot,
stare{inata Zare, stare{inata Some, i stare{inata Moze. Toa se stare{inite od Raguila
vo zemjata Edomska; tie se sinovi na Vasemata, ènata Isavova.
1|36|18|A potomci na Olivema, ènata Isavova: stare{inata Jeus, stare{inata Jeglom,
stare{inata Korej. Toa se stare{inite od Olivema, }erkata na Ananij, èna Isavova.
1|36|19|Toa bea sinovite Isavovi, i stare{inite nivni, koi se sinovi Edomovi.
1|36|20|Eve gi sinovite na Horeecot Seir, koi ìveeja vo onaa zemja: Lotan, Soval,
Sevegon i Ana.
1|36|21|Dison, Asar i Rison. Tie se stare{ini na Horeoviot sin Seir vo zemjata
Edomska.
1|36|22|A sinovi Lotanovi bea: Horij i Eman; sestra, pak, Lotanova be{e Tamna.
1|36|23|Ova se, pak, sinovite Sovalovi: Golam, Manahat, Govil, Sofar, i Omar.
1|36|24|Sinovi na Sevegon bea: Aij i Ana. Toj e onoj Ana, koj gi pronajde toplite
izvori vo pustiwata, koga gi pase{e oslite na Sevegon, tatkoto svoj.
1|36|25|Deca, pak, Ananievi se: Dison i Olivema, }erkata na Ana.
1|36|26|A ova se sinovite Disonovi: Amad, Asvan, Itran i Haran.
1|36|27|Asvanovi sinovi bea: Valam, Zevan i Akan.
1|36|28|Sinovi, pak, na Risona bea: Uz i Aran.
1|36|29|Eve gi stare{inite na Horejcite: stare{inata Lotan, stare{inata Soval,
stare{inata Sevegon, stare{inata Ana,
1|36|30|stare{inata Dison, stare{inata Asar, stare{inata Risan. Toa se stare{inite na
Horejcite, spored stare{instvata vo zemjata Seir.
1|36|31|A ova se carevite, koi caruvaa vo Edom, pred da stanuvaat carevi sinovite
Izrailevi:
1|36|32|vo Edom caruva{e Valak, sinot Veorov, a gradot se vika{e Denava.
1|36|33|A koga umre Valak, po nego se zacari Jovav, sinot Zarin od Vosor.
1|36|34|Po smrtta na Jovav, se zacari Asom od zemjata Temanska.
1|36|35|A koga umre Asom, na negovo mesto se zacari Adad, sinot Varadov, koj gi
porazi Madijamcite vo poleto Moavsko, a gradot se vika{e Geten.
1|36|36|Umre i Adad, a na negovo mesto se zacari Samada od Masekas.
1|36|37|Po smrtta na Samada se zacari Saul od Rovot, koj se nao|a kraj reka.
1|36|38|A koga umre Saul, na negovo mesto se zacari Valenon, sinot Ahovorov.
1|36|39|Umre i Valenon, sinot na Ahovor, a na negovo mesto se zacari Adar, sinot
Varadov, a gradot mu se vika{e Fogor. Imeto na ènata negova i be{e
Meteveil, }erka na Matraida, sin Mezevev.
1|36|40|Eve gi imiwata na stare{inite Isavovi, spored plemiwata nivni, po narodite
nivni, po mestata nivni: stare{inata Tamna, stare{inata Gola, stare{inata Jeter,
1|36|41|stare{inata Olivema, stare{inata Ila, stare{inata Finon,
1|36|42|stare{inata Kenez, stare{inata Teman, stare{inata Mazar,
1|36|43|stare{inata Magedil, stare{inata Zafoj. Toa se Edomski stare{ini spored
naselbite vo nivnata zemja. Isav im be{e tatko na Edomcite.
1|37|1|Jakov ìvee{e vo zemjata, vo koja be{e pridojden negoviot tatko Isak, vo
zemjata Hananska.
1|37|2|Eve go ìvotot na Jakova: koga be{e na sedumnaesetgodi{na vozrast Josif go
pase{e dobitokot na tatka si so bra}ata svoi, so sinovite na Vala i so sinovite na
Zelfa, ènite na negoviot tatko. Josif mu nose{e lo{i glasovi na tatka si za niv.
1|37|3|A Jakov go saka{e Josifa mnogu pove}e od site sinovi svoi, za{to mu se rodi
pod starosta, i mu napravi {arena obleka.
1|37|4|A bra}ata, gledaj}i deka tatkoto nivni go saka mnogu pove}e od site sinovi
svoi, go zamrazija, taka {to ne moèa ubav zbor da mu kaàt.
1|37|5|Pritoa Josif soni son i im go raskaà na bra}ata svoi.
1|37|6|I im re~e: "ûjte go sonot {to go soniv -
1|37|7|vrzuvame snopja vo poleto, i odedna{ mojot snop se ispravi, i zastana prav, a
va{ite snopovi se rasporedija naokolu i mu se poklonija na snopot moj."
1|37|8|Toga{ bra}ata mu rekoa: "Da ne bi }e stane{ u{te car na{ i da ni
zapoveda{?" Zatoa u{te pove}e go zamrazija, poradi soni{tata negovi i poradi
zborovite negovi.
1|37|9|Potoa toj soni i vtor son, i im go raskaà na tatka si i na bra}ata svoi, velej}i:
"Vidov i u{te eden son, a toa - sonceto i mese~inata i edinaesette yvezdi mi se
klawaa."
1|37|10|No tatko mu go prekori i re~e: "Kakov e toj son {to si go sonil? Zar jas i
majkata tvoja, i bra}ata tvoi, }e dojdeme tebe da ti se poklonime dozemi?"
1|37|11|I mu pozavidoa bra}ata negovi; no tatkoto negov gi ~uva{e tie zborovi.
1|37|12|Edna{ bra}ata negovi otidoa da gi pasat stadata na tatkoto nivni kaj Sihem.
1|37|13|Toga{ Izrail mu re~e na Josifa: "Bra}ata tvoi ne go pasat li dobotokot kaj
Sihem? Ajde da te ispratam pri niv." A toj re~e: "Dobro, odam."
1|37|14|I u{te mu re~e Izrail: "Otidi i vidi kako se bra}ata tvoi i kako e dobitokot,
pa javi mi." I go isprati od dolinata Hevronska; i toj otide vo Sihem.
1|37|15|I ~ovek eden go najde kako skita po poleto, pa go zapra{a, velej}i mu: "[to
bara{?"
1|37|16|A toj odgovori: "Gi baram bra}ata moi; kaì mi, te molam, kade go pasat
dobitokot?"
1|37|17|A ~ovekot re~e: "Tie si zaminaa odovde, za{to ~uv kako velat - ajde da
odime vo Dotaim." I otide Josif po bra}ata svoi, i gi najde vo Dotaim.
1|37|18|A tie go vidoa oddaleku; i, pred da im se pribliì, po~naa da se dogovaraat
za da go ubijat.
1|37|19|I si rekoa pome|u sebe: "Ene onoj {to sonuva, ide.
1|37|20|Ajde sega da go ubieme i da go frlime vo nekoja od ovie jami, pa }e re~eme
- luta yverka go izede. Toga{ }e vidime {to }e stane od negovite soni{ta."
1|37|21|No, koga go ~u toa Ruvim, se obide da go spasi od racete nivni, pa re~e:
"Da ne go ubivame!"
1|37|22|I u{te im re~e Ruvim: "Krv da ne prolevame; frlete go vo edna od ovite
jami vo pustiwata, no ne krevajte raka na nego." A toj saka{e da go spasi od racete
nivni i da go odvede kaj tatka mu.
1|37|23|I koga Josif dojde kaj bra}ata svoi, tie mu ja soblekoa oblekata {arena, {to
ja ima{e na sebe.
1|37|24|I go farija, pa go frlija vo edna jama; a jamata be{e prazna; nema{e voda vo
nea.
1|37|25|Potoa sednaa da jadat leb. I krevaj}i gi o~ite, vidoa Ismailci kako doa|aat od
Galad so kamilite svoi, natovareni so mirizlivi rastenija, balsam i smirna; go
prenesuvaa toa vo Egipet.
1|37|26|Im re~e Juda na bra}ata svoi: "Kakva polza }e imame, ako go ubieme bratot
na{ i ja sokrieme krvta negova?
1|37|27|Ajde da im go prodademe na ovie Ismailci, pa da ne klavame raka na nego,
za{to brat ni e, na{a krv e." I go poslu{aa bra}ata negovi.
1|37|28|Pa koga trgovcite Madijamski minuvaa pokraj niv, tie go izvadija Josifa od
jamata i im go prodadoa na Ismailcite za dvaeset zlatnici; a ovie go odvedoa Josifa
vo Egipet.
1|37|29|A koga se vrati Ruvim kaj jamata, Josifa go nema{e vo jamata. Toga{ toj ja
raskina oblekata svoja.
1|37|30|I otide kaj bra}ata svoi i re~e: "Go nema mom~eto: a sega, kade da se
denam jas?"
1|37|31|Toga{ ja zedoa oblekata Josifova, i zaklaa jare, pa ja natopija oblekata so
krv.
1|37|32|I ja ispratija {arenata obleka da se odnese na nivniot tatko i da se re~e: "Ja
najdovme ovaa obleka, pa vidi dali e toa oblekata na sinot tvoj, ili ne?"
1|37|33|A toj ja pozna i re~e: "Oblekata e na mojot sin, yverka luta go izela; Josif e,
navistina, rastrgnat."
1|37|34|I ja raskina Jakov oblekata svoja, pa se prepa{a so pokajni~ki kostret okolu
sebe; i taguva{e po sinot svoj mnogu dni.
1|37|35|I se sobraa site sinovi negovi i }erki negovi da go te{at; no toj ne moè{e da
se ute{i, tuku vele{e: "So taga vo adot }e pojdam po sinot moj." Taka go
oplakuva{e tatkoto negov.
1|37|36|A Madijamcite go prodadoa Josifa vo Egipet na Petefri, dvorjanin na
Faraonot, zapovednik na straàta.
1|38|1|A vo toa vreme Juda se oddeli od bra}ata svoi, i se nastani kaj nekoj ~ovek
Odolameec, po ime Iras.
1|38|2|I tamu ja vide Juda }erkata na nekoj Hananeec, ~ie ime be{e Sava, i ja zede i
vleze pri nea.
1|38|3|Taa zabremeni, i rodi sin; i toj go nare~e Ir.
1|38|4|Odnovo za~na, i pak rodi sin, i nemu mu stavi ime Onan.
1|38|5|I pak rodi sin, i go imenuva Silom. A Juda be{e vo Hasafija, koga taa gi rodi
ovie.
1|38|6|I Juda go oèni prvorodeniot sin svoj Ir so devojkata po ime Tamara.
1|38|7|No Ir, prvenecot Judin, be{e lo{ pred Gospoda, i Bog go pogubi.
1|38|8|Toga{ Juda mu re~e na Onana: "Vlezi pri vdovicata od bratot tvoj, i oèni se
so nea, za da go zapazi{ potomstvoto na bratot tvoj."
1|38|9|A Onan, znaej}i deka porodot nema da bide negov, koga vleguva{e pri ènata
na bratot svoj, go istura{e semeto nazemi, za da ne mu dade potomstvo na bratot
svoj.
1|38|10|No toa {to go prave{e, be{e zlo pred o~ite na Boga, pa zatoa i nego go
pogubi.
1|38|11|Toga{ Juda, po smrtta na obata svoi sinovi, i re~e na Tamara, snaata svoja:
"@ivej kako vdovica vo ku}ata na tatkoto tvoj dodeka porasne sinot moj." Oti si
vele{e vo sebe da ne umre i toj kako bra}ata negovi. I otide Tamara, i ìvee{e vo
ku}ata na svojot tatko.
1|38|12|Izmina mnogu vreme i umre }erkata na Sava, ènata Judina. A koga Juda se
ute{i, pojde vo Tamna kaj lu|eto {to mu go strièa stadoto, toj sam i negoviot
prijatel Iras, Odolameecot.
1|38|13|I i javija na Tamara, snaata negova: "Ete, svekorot tvoj odi vo Tamna da gi
striè ovcite svoi."
1|38|14|A taa ja soble~e od sebe vdovi~kata obleka i se oble~e vo letna obleka, si
stavi prevez, pa sedna pred portata na Enaim, na patot za Tamna. Za{to vide, deka
Silom be{e porasnal, a nea u{te ne mu ja davaa za èna.
1|38|15|Koga ja vide Juda, pomisli deka e bludnica, za{to taa go be{e pokrila liceto
svoe, i ne ja pozna.
1|38|16|I toj se odbi pri nea i i re~e: "Dozvoli mi da vlezam pri tebe!" Za{to ne ja
pozna deka mu e snaa. A taa re~e: "[to }e mi dade{, ako vleze{ pri mene?"
1|38|17|A toj odgovori: "]e ti ispratam jare od stadoto." A taa mu re~e: "No da mi
dade{ zalog, dodeka ne go isprati{."
1|38|18|A toj re~e: "Kakov zalog da ti dadam?" A taa mu odgovori: "Svojot prsten,
krpata i stapot {to ti e vo rakata." I toj i gi dade, pa vleze pri nea; i taa za~na od
nego.
1|38|19|Potoa taa stana i si otide; ja smetna letnata obleka od sebe i ja oble~e
vdovi~kata obleka.
1|38|20|A Juda isprati jare po ov~arot svoj, Odolameecot, za da si go povrati
zalogot od ènata i toj ne ja najde.
1|38|21|Pa gi pra{a lu|eto od ona mesto, velej}i: "Kade e bludnicata {to be{e na
raspa}eto vo Enaim?" A tie odgovorija: "Ovde nema{e bludnica."
1|38|22|I toj se vrati kaj Juda i re~e: "Ne ja najdov. Duri me{tanite mi rekoa deka
tamu nemalo bludnica."
1|38|23|A Juda re~e: "Neka si gi zadrì, samo da ne mi se smeat; jas i go isprativ i
jareto, no ti ne ja najde."
1|38|24|A koga izminaa okolu tri meseci, mu javija na Juda, velej}i: "Tamara,
snaata tvoja se oddala na blud i, ete, bremena e od blud." A Juda re~e: "Izvedete ja
za da se zapali!"
1|38|25|A koga ja povedoa, taa prati na svekorot nejzin da mu kaàt: "Od ~ovek, ~ie
e ona - sum za~nala." U{te dodade: "Od onoj, ~ij e prstenov, krpava i stapov!"
1|38|26|A Juda gi prepozna, pa re~e: "Taa e popravedna od mene, bidej}i ne ja
dadov na sinot svoj Silom." I pove}e ne vleze pri nea.
1|38|27|I koga dojde vremeto da rodi, a toa - bliznaci vo utrobata nejzina.
1|38|28|I koga se poroduva{e, ednoto dete ja pokaà rakata, a babicata zede i mu
vrza crven konec okolu rakata, velej}i: "Ovoj e prvenec."
1|38|29|No toa ja povle~e rakata, i ete izleze negovoto brat~e, a taa re~e - kako ja
prese~e obvivkata, pa presek neka ti bide. I mu stavija ime Fares.
1|38|30|A potoa izleze negovoto brat~e so crven konec na rakata. Nemu mu stavija
ime Zara.
1|39|1|A Josifa go odvedoa vo Egipet. I Petefri, dvorjaninot Faraonov, zapovednik
na straàta, Egiptjanin, go kupi od Ismailcite, koi go dovedoa tamu.
1|39|2|I Gospod be{e so Josifa, ta zatoa be{e zadovolen, i ìvee{e vo ku}ata od
gospodarot svoj, Egiptjaninot.
1|39|3|I gospodarot negov vide deka e Gospod so nego i deka se {to rabote{e toj,
Gospod prave{e da uspeva vo racete negovi.
1|39|4|I Josif se zdobi so milost kaj ovoj gospodar, i mu ugoduva{e. Najposle go
postavi nad celiot svoj dom, i se {to ima{e, go predade vo racete negovi.
1|39|5|A koga go postavi nad domot svoj i nad se {to ima{e, ottoga{ Gospod go
blagoslovi domot na Egiptjaninot zaradi Josifa; i blagoslovot Gospodov be{e nad
se, {to ima{e vo ku}ata i vo poleto negovo.
1|39|6|I ostavi vo Josifovite race se za {to ima{e, i ne se griè{e ve}e za drugo,
osven za lebot, {to go jade{e sam. A Josif be{e so ubava stava i so krasivo lice.
1|39|7|I se slu~i, po nekoe vreme, ènata na gospodarot negov, da se zagleda vo
Josifa, i mu re~e: "Legni so mene!"
1|39|8|A toj odbi i i re~e na ènata od gospodarot svoj: "Ete, gospodarot moj ne se
griì ve}e za ni{to {to ima vo ku}ata, tuku se {to ima{e, mi go predade mene vo
racete.
1|39|9|Ni samiot ne e pogolem od mene vo svojot dom; i toj ni{to ne mi zabranil,
osven tebe, za{to si mu èna; pa kako jas da napravam tolku golemo zlo i da
gre{am pred Boga?"
1|39|10|I taka taa mu zboruva{e na Josifa za toa sekoj den, no toj ne ja poslu{a da
legne so nea, nitu da se zadrùva kaj nea.
1|39|11|Se slu~i eden den toj da dojde vo ku}ata po svoja rabota, a tamu doma da
nema nikogo od doma{nite.
1|39|12|Toga{ taa go fati za oblekata i mu re~e: "Legni so mene!" No toj, ostavaj}e
ja oblekata svoja vo racete nejzini, izbega i si otide.
1|39|13|A taa, koga vide deka toj ja ostavi vo racete nejzini oblekata svoja i izbega,
1|39|14|gi vikna svoite doma{ni, pa im re~e, velej}i: "Gledajte, ni dovel ~ovek
Evrein za da ne sramoti. Dojde pri mene i re~e: 'Legni so mene!' No jas izvikav na
siot glas.
1|39|15|A toj, koga ~u deka go podignav glasot i izvikav, ja ostavi oblekata svoja
kaj mene i izbega, pa si otide."
1|39|16|I taa ja zadrà oblekata negova kaj sebe, dodeka si dojde gospodarot vo
domot svoj.
1|39|17|A toga{ i nemu mu ja kaà istata rabota, velej}i: "Slugata Evreinot, {to go
dovede kaj nas, dojde kaj mene da me sramoti i mi re~e: 'Da bidam so tebe!'
1|39|18|No koga ~u deka podignav glas i izvikav, toj ja ostavi oblekata svoja kaj
mene i si izbega."
1|39|19|Koga gi ~u gospodarot negov zborovite na ènata svoja, koja mu re~e: "Ova
mi go napravi slugata tvoj," - se razgnevi mnogu.
1|39|20|I go fati gospodarot Josifa, pa go frli v zatvor, kade {to leèa zatvorenicite
carski. I toj ostana tamu, vo zatvorot.
1|39|21|No Gospod be{e so Josifa i izlea milost Svoja nad nego i napravi da mu
omili na stare{inata na zatvorskata straà.
1|39|22|I mu gi doveri na~alnikot na zatvorskata straà na Josifa site zatvorenici vo
zatvorot; i se {to treba{e da se svr{i, toj go vr{e{e.
1|39|23|I stare{inata na zatovrot ne nadgleduva{e ni{to: se be{e vo Josifovite race,
za{to Gospod be{e so nego; i se {to prave{e, Gospod deluva{e da uspeva vo racete
negovi.
1|40|1|Potoa se slu~i, peharnikot na carot egipetski i lebarot da mu zgre{at na
gospodarot svoj, carot egipetski.
1|40|2|I Faraonot se razgnevi nad tie dvajca dvorjani, na stare{inata nad peharnicite
i na stare{inata nad lebarite,
1|40|3|pa gi stavi pod straà vo ku}ata na zapovednikot na straàta, kade {to Josif
be{e zatorenik.
1|40|4|A zapovednikot na straàta gi predade na Josifa toj da gi pazi. I ostanaa tie
tamu nekoe vreme.
1|40|5|I obajcata sonija son vo ista no}, sekoj po zna~eweto na svojot son za sebe, i
peharnikot i lebarot na carot egipetski, koi bea zatvoreni vo temnicata.
1|40|6|A utredenta, koga dojde Josif kaj niv, gi vide, a tie bea neveseli.
1|40|7|Pa gi zapra{a dvorjanite Faraonovi, koi bea pod straà zaedno so nego vo
ku}ata na gospodarot negov, i re~e: "[to vi se denes licata tolku naàleni?"
1|40|8|A tie mu odgovorija: "Obajcata sonivme son, a nema koj da ni go
protolkuva." Josif im re~e: "[to zna~at, ne li e toa vo Boga? Raskaète mi gi!"
1|40|9|I stare{inata nad peharnicite mu go raskaà sonot svoj na Josifa, velej}i "Ete,
pred mene loza,
1|40|10|na lozata ima{e tri pra~ki; i taa zapupi i rascuti, vrza grozje, koe uzrea;
1|40|11|a vo rakata mi be{e ~a{ata Faraonova, zedov eden grozd, go istiskav vo
Faraonovata ~a{a i mu ja dadov ~a{ata na Faraonot v raka."
1|40|12|Josif mu re~e: "Eve go zna~eweto: trite pra~ki lozovi se tri dena.
1|40|13|Po tri dena Faraonot }e te pomiluva i pak }e te postavi na porane{nata
slu`ba; i odnovo }e mu ja podava{ ~a{ata vo rakata negova kako i porano, koga mu
be{e peharnik.
1|40|14|No, koga }e ti bide dobro, seti se na mene i napravi mi dobro; spomni mu
na Faraonot za mene i izvedi me od ovaa tvrdina;
1|40|15|oti me ukradoa od zemjata Evrejska; a i ovde ni{to lo{o ne sum napravil, za
da bidam frlen vo zatvor."
1|40|16|A koga vide stare{inata nad lebarite kolku dobro mu go protolkuva sonot,
mu re~e na Josifa: "I jas soniv: i toa - na glavata moja tri ko{nici leb;
1|40|17|vo najgornata ko{nica ima{e se {to jade Faraonot, {to go pravat pekarite; i
ptici nebeski kolvaa od ko{nicata nad mojata glava."
1|40|18|A Josif odgovori i re~e: "Toa zna~i - tri ko{nici se tri dena.
1|40|19|Po tri dena Faraonot }e ti ja zeme glavata i }e te obesi na drvo, a pticite }e
kolvaat od teloto tvoe."
1|40|20|I koga dojde tretiot den, a toa be{e denot vo koj se rodil Faraonot, toj im
priredi gozba na svoite slugi, pa se seti na stare{inata nad peharnicite i na
stare{inata nad lebarite pome|u slugite svoi;
1|40|21|I go vrati stare{inata nad peharnicite na porane{nata slu`ba, za da mu ja
podava ~a{ata na Faraonot,
1|40|22|dodeka stare{inata nad lebarite go obesi na drvo, kako {to be{e rekol Josif.
1|40|23|No stare{inata nad peharnicite ne si spomna za Josifa, tuku go zaboravi.
1|41|1|A po dve godini soni son Faraonot - kako stoi kraj edna reka.
1|41|2|I odedna{ - od rekata izlegoa sedum ubavi i debeli kravi, pa po~naa da pasat
na bregot;
1|41|3|a po niv, potoa, od rekata izlegoa drugi sedum kravi, grdi i slabi i pasea so
drugite kravi na bregot.
1|41|4|I sedumte grdi i slabi kravi gi izedoa onie sedum ubavi i debeli kravi, i ne se
poznava{e deka gi izele. Toga{ se razbudi Faraonot.
1|41|5|Potoa videl vtor son, a toa - sedum klasja izrasnale od edno steblo, jadri i
ubavi;
1|41|6|a po niv izrasnale sedum prazni, isu{eni od vetar.
1|41|7|Potoa praznite i isu{enite klasja gi izele sedumte golemi i jadri klasja.
Toga{ Faraonot se razbudi, no toa bilo son.
1|41|8|Utredenta be{e toj voznemiren vo du{ata, ta naredi, i bea povikani site
gatalci egipetski i site mudreci. I Faraonot im raskaà {to sonil, no nikoj ne se najde
da go protolkuva sonot na Faraonot.
1|41|9|Toga{ mu progovori na Faraonot glavniot peharnik i re~e: "Denes se setiv za
grevot moj.
1|41|10|Koga Faraonot se naluti na slugite svoi i ne frli v zatvor vo ku}ata na
zapovednikot straàrski, mene i stare{inata nad lebarite,
1|41|11|sonuvavme vo ista no} jas i toj, no sekoj od nas svoj son vidovme po svoeto
zna~ewe.
1|41|12|A tamu so nas be{e eden mlad Evrein, sluga na zapovednikot na straàta;
nie mu gi raskaàvme soni{tata na{i, a toj na sekogo od nas mu go protolkuva
sonot.
1|41|13|I kako {to ni kaà, taka i stana: mene me vrati Faraonot na mojata slu`ba, a
onoj drugiot be{e obesen."
1|41|14|Toga{ Faraonot naredi, ta go povikaa Josifa, i brzo go izvedoa od zatvorot,
a toj se ostriga i se preoble~e, pa izleze pred Faraonot.
1|41|15|A Faraonot mu re~e na Josifa: "Soniv son, a nikoj ne moè da mi kaè {to
zna~i: a za tebe slu{am umee{ da tolkuva{ soni{ta."
1|41|16|Josif mu odgovori na Faraonot i re~e: "Bez Boga ne moè da mu se dade na
Faraonot to~en odgovor."
1|41|17|I mu re~e faraonot na Josifa, velej}i: "Soniv, kako stojam kraj bregot na
edna reka;
1|41|18|i odedna{ - od rekata izlegoa sedum debeli i ubavi kravi, pa po~naa da pasat
po bregot;
1|41|19|i ete, po niv drugi sedum kravi izlegoa, mnogu grdi i slabi vo teloto, kakvi
{to ne sum videl polo{i vo celata zemja Egipetska, tolku grdi kravi.
1|41|20|I onie kravi, slabi i grdi, gi izedoa onie sedum debeli.
1|41|21|A koga im bea vo stomakot, ne se poznava{e deka im se vo stomakot, tuku
pak bea taka grdi kako porano. Toga{ se razbudiv.
1|41|22|Pa pak soniv, a toa - sedum klasja izrasnaa od edno steblo, jadri i ubavi;
1|41|23|a po niv izrasnaa sedum tenki i prazni klasja, isu{eni od vetar.
1|41|24|I sedumte prazni klasja isu{eni od vetrot gi progoltaa sedumte jadri i ubavi
klasja. I sevo ova im go raskaàv na gatalcite, no nieden ne znae{e da mi objasni."
1|41|25|A Josif mu re~e na Faraonot: "Sonot Faraonot e eden: Gospod mu javuva na
Faraonot, {to }e pravi.
1|41|26|Sedumte ubavi kravi se sedum godini, i sedumte ubavi klasja se pak sedum
godini; i obata sona Faraonovi se eden son.
1|41|27|Sedumte slabi i grdi kravi, koi izlegoa po onie, se sedum godini; i sedumte
klasja prazni i isten~eni od vetar se sedum godini; }e ima sedum godini glad.
1|41|28|Toa e ona {to ve}e mu go rekov na Faraonot: Bog mu kaùva na Faraonot
{to }e pravi.
1|41|29|Ete, }e dojdat sedum godini mnogu rodni po celata zemja Egipetska;
1|41|30|a po niv }e nastapat sedum godini gladni; }e se zaboravi seto ona izobilstvo
vo zemjata Egipetska, i glad }e ja sotre zemjata.
1|41|31|Koga }e se pojavi gladta, nema da se znae deka vo zemjata porano imalo
izobilie - poradi gladot - {to }e dojde, oti }e bide mnogu golem.
1|41|32|A toa, {to Faraonot sonil dvapati ednopodrugo, zna~i deka Bo`jiot zbor e
vistinski i deka Bog naskoro }e go napravi toa.
1|41|33|A sega Faraonot neka pobara ~ovek mudar i razumen, pa da go postavi nad
zemjata Egipetska.
1|41|34|I neka zapoveda Faraonot da bidat postaveni stare{ini po zemjata, pa da
sobiraat petina od site ètvi po zemjata Egipetska vo tekot na sedumte rodni godini;
1|41|35|neka sobiraat tie sekakva zrnena hrana vo sedumte rodni godini {to doa|aat;
ìtoto da go sobiraat vo gradovite so ovlastuvawe od Faraonot i hranata vo
gradovite da se ~uva.
1|41|36|I taa hrana da bide zapazena za sedumte gladni godini {to }e nastapat vo
zemjata egipetska, za da ne propadne zemjata od glad."
1|41|37|Negoviot odgovot mu se svide na Faraonot i na site slugi negovi.
1|41|38|Pa im re~e Faraonot na slugite svoi: "Zar moème da najdeme ~evek, kako
{to e ovoj, vo kogo ima duh Bo`ji?"
1|41|39|I mu re~e Faraonot na Josifa: "Bidej}i Bog tebe ti go otkri sevo ova, toa
nema ~ovek tolku mudar i porazumen kako {to si ti.
1|41|40|Ti }e bide{ nad domot moj, i celiot narod moj }e go slu{a zborot tvoj; samo
so prestolot }e bidam pogolem od tebe."
1|41|41|I u{te mu re~e Faraonot na Josifa: "Eve, te postavuvam denes tebe nad
celata zemja Egipetska."
1|41|42|I go izvadi Faraonot prstenot od rakata svoja i mu go stavi na Josifa na raka,
i go oble~e vo obleka, od najfina tkaenina, i mu stavi zlatna veri{ka okolu vratot.
1|41|43|I zapoveda da go vozat vo negovata vtora kola, a glasnik pred nego da
izvikuva; "Abrek! (Poklonuvajte se!)" I go postavi nad celata zemja Egipetska.
1|41|44|I u{te mu re~e Faraonot na Josifa: "Jas sum Faraon, no bez tebe nikoj nema
da krene raka, ni noga vo celata zemja Egipetska.
1|41|45|I go nare~e Faraonot Josifa Peontomfanih; i go oèni so Aseneta, }erkata na
Petefri, iliopolski `rec.
1|41|46|A Josif ima{e trieset godini, koga se pretstavi pred Faraonot, carot
egipetski. I, otkako otide od Faraonot, toj ja obikoli celata zemja Egipetska.
1|41|47|I za sedum rodni godini zemjata rodi vo izobilstvo.
1|41|48|I sobira{e Josif za tie sedum godini sekakov vid ìto, {to go dava{e zemjata
Egipetska, i go nose{e ìtoto vo gradovite; vo sekoj grad go nose{e ìtoto od
okolnite nivi.
1|41|49|Taka nasobra Josif mnogu ìto, kolku {to e pesokta morska, taka {to
prestanaa da go merat, za{to nema{e broj.
1|41|50|A pred da nastana gladnite godini, mu se rodija na Josifa dva sina, koi mu gi
rodi Aseneta, }erkata na Petefri, `recot iliopolski.
1|41|51|I na prvorodeniot Josif mu stavi ime Manasija, velej}i: "Oti Bog mi napravi
da gi zaboravam nesre}ite moi i celiot dom na mojot tatko."
1|41|52|A vtoriot go nare~e Efrem, velej}i: "Bidej}i Bog me napravi ploden vo
zemjata na makite moi."
1|41|53|No izminaa sedumte rodni godini vo zemjata Egipetska,
1|41|54|i nastapija sedumte gladni godini, kako {to be{e rekol Josif. I nastana glad
po site zemji, a vo celata zemja Egipetska ima{e leb.
1|41|55|No, koga po~na da gladuva i zemjata egipetska, narodot mu zapiska na
Faraonot za leb. A Faraonot im re~e na site Egiptjani: "Odete kaj Josifa, pa kako
{to }e kaè toj, taka pravete."
1|41|56|A koga gladot se pro{iri vo celata zemja, gi otvori Josif site ìtnici i po~na
da im prodava na Egiptjanite ìto, oti gladot stana èstok i vo zemjata Egipetska.
1|41|57|I od site zemji doa|aa vo Egipet, da kupuvaat ìto od Josifa, bidej}i nastana
golem glad nasekade.
1|42|1|Koga Jakov ~u deka vo Egipet ima ìto, im re~e na sinovite svoi: "[to
~ekate?"
1|42|2|I im re~e: "Ete, slu{am deka vo Egipet ima ìto; odete tamu i kupete ni ìto,
za da ostaneme ìvi i da ne umreme."
1|42|3|I desetminata bra}a Josifovi otidoa vo Egipet da kupat ìto.
1|42|4|A Venijamina, bratot Josifov, Jakov ne go pu{ti so bra}ata negovi, velej}i:
"Za da ne go snajde po patot nekoja nesre}a."
1|42|5|I dojdoa sinovite Izrailevi da kupat ìto zaedno so drugite {to doa|aa, bidej}i i
vo zemjata Hananska vladee{e glad.
1|42|6|A Josif be{e upravitel vo zemjata; toj i mu prodava{e ìto na siot narod od
taa zamja. I bra}ata Josifovi, koga dojdoa, mu se poklonija do liceto dozemi.
1|42|7|A Josif, {tom gi vide bra}ata svoi, gi pozna; no se drè{e nastrana od niv, i
ostro im progovori i re~e: "Od kade ste dojdeni?" A tie odgovorija: "Od zemjata
Hananska, da kupime hrana."
1|42|8|Josif, pak, gi pozna bra}ata svoi, no tie nego ne go poznaa.
1|42|9|I se seti Josif za soni{tata, {to gi be{e sonil za niv, pa im re~e: "Vie ste
razuznava~i. Ste do{le da gi izvidite slabite mesta na ovaa zemja."
1|42|10|A tie mu rekoa: "Ne sme, gospodaru, tuku slugi tvoi, {to do{le da kupat
hrana;
1|42|11|site sme sinovi na eden ~ovek, ~esni lu|e sme; slugite tvoi nikoga{ ne bile
razuznava~i."
1|42|12|Toj, pak, im re~e: "Ne, tuku ste do{le da izvidite kade e slabosta na ovaa
zemja."
1|42|13|A tie rekoa: "Nie bevme dvanaeset bra}a, slugite tvoi, sinovi na eden ~ovek
vo zemjata hananska; i, ene, najmaliot denes e so tatkoto na{, edniot go nema
ve}e."
1|42|14|Toga{ Josif im dofrli: "Vi rekov jas - vie ste razuznava~i.
1|42|15|Tuku vaka sakam da se uveram: Se kolnam vo ìvotot na Faraonot, deka vie
nema da izlezete odovde, ako ne dojde vamu najmaliot brat va{.
1|42|16|Ispratete eden od vas, i toj neka go dovede va{iot brat; a vie }e bidete
zadràni ovde dodeka ne vidam dali e vistina toa {to go velite; inaku ste
razuznava~i, ìmi ìvotot na Faraonot."
1|42|17|I gi stavi pod straà za tri dena.
1|42|18|A na tretiot den im re~e: "Ako sakate da ostanete ìvi, eve {to }e napravite,
za{to jas se pla{am od Boga:
1|42|19|ako ste ~esni lu|e, eden brat od vas neka ostane ovde pod straà, a vie odete
i odnesete go kupenoto ìto kolku {to im treba na va{ite semejstva.
1|42|20|A potoa dovedete go kaj mene najmaliot brat va{, za da se potvrdat
zborovite va{i. Ako li ne, }e zaginete." I tie postapija taka.
1|42|21|I si rekoa eden na drug: "Te{ko nam! Ova e kaznata poradi bratot na{; ne ja
po~uvstvuvavme makata na du{ata negova koga ni se mole{e, no nie se oglu{ivme.
O zatoa i ne snajde ova zlo."
1|42|22|A Ruvim im odgovori, velej}i: "Zar ne vi rekov jas - ne gre{ete mu na
deteto? No vie ne me poslu{avte; i, eve, sega od nas se bara krvta negova."
1|42|23|A tie na znaeja deka Josif gi razbira, za{to se nego razgovaraa preku
preveduva~.
1|42|24|Toga{ Josif se oddeli od niv i zaplaka. Potoa pak se vrati pri niv, i progovori
so niv, pa zemaj}i go od niv Simeona, go vrza pred o~ite nivni.
1|42|25|I zapoveda Josif da im gi napolnat vre}ite nivni so ìto, a parite, koj kolku
{to dal, da im gi vratat sekomu vo vre}ata, i da im dadat hrana za po pat. I taka
be{e napraveno.
1|42|26|Pa, otkako go natovarija ìtoto na oslite svoi, si zaminaa ottamu.
1|42|27|A eden od niv, koga no}evaa, ja otvori vre}ata, za da go nahrani osleto
svoe, i gi vide parite svoi odozgora vo vre}ata;
1|42|28|im re~e na bra}ata svoi: "Jas gi dobiv parite moi nazad, eve gi vo mojava
vre}a." I zatreperi srceto vo niv. Se upla{ija i si rekoa: "[to ni go napravi Bog ova!"
1|42|29|I, otkako dojdoa kaj Jakova, tatkoto nivni, vo zemjata Hananska, mu
raskaàa za se, {to im se slu~i, velej}i:
1|42|30|"Ostro zboruva{e so nas ~ovekot, {to zapoveda vo taa zemja, i ne zadrà v
zatvor kako razuznava~i.
1|42|31|A nie mu rekovma deka sme ~esni lu|e, nikoga{ ne sme bile razuznava~i.
1|42|32|Dvanaeset bra}a sme sinovi na na{iot tatko; edniot ve}e go nema, a
najmaliot e denes so tatkoto na{, vo zemjata Hananska.
1|42|33|No ~ovekot {to zapoveda vo taa zemja, ni re~e: 'Vaka }e doznaam dali ste
~esni lu|e. Eden od bra}ata neka ostane ovde kaj mene, a vie kupenoto ìto zemete
go i odete si.
1|42|34|A potoa dovedete go pri mene bratot va{ najmal, za da se uveram deka ne
ste razuznava~i, tuku ~esni lu|e. Toga{ bratot va{ }e vi go pu{tam, i }e moète da
trguvate vo ovaa zemja."
1|42|35|I praznej}i gi vre}ite svoi, za ~udo, sekoj si go najde vo vre}ata svoeto }ese
so parite negovi. Koga gi vidoa }esiwata so parite nivni, tie i tatkoto nivni se
upla{ija.
1|42|36|I im re~e Jakov, nivniot tatko: "Decata mi gi zapustivte; Josifa go nema, go
nema i Simeona, pa i Venijamina li }e mi go zemete? Seto ova na mene se strupa."
1|42|37|Toga{ progovori Ruvim i mu re~e na tatkoto svoj: "Dvata moi sina ubi gi,
ako ne ti go dovedam; daj go vo moi race, i jas }e ti go vratam."
1|42|38|A toj re~e: "Nema da pojde sin mi so vas, za{to brat mu negov umre i toj
ostana sam; pa, ako se slu~i nekoja nesre}a na patot, po koj }e odite, star }e me
turnete so taga v grob."
1|43|1|No gladot se zgolemuva{e vo taa zemja.
1|43|2|A koga go izedoa ìtoto, {to go bea donele od Egipet, tatkoto nivni im re~e:
"Odete pak i kupete ni malku hrana."
1|43|3|Juda mu progovori i re~e: "Onoj ~ovek jasno ni re~e 'Da ne se javuvate pred
liceto moe, ako va{iot pomal brat ne dojde so vas.'
1|43|4|Ako gi pu{ti{ so nas bratot na{, }e odime i }e ti kupime hrana.
1|43|5|Ako, pak, ne go pu{ti{, toga{ nema da odime, oti onoj ~ovek ni re~e - 'Nema
da go vidite liceto moe, ako va{iot brat ne bide so vas'."
1|43|6|No Izrail re~e: "Zo{to mi napravivte takvo zlo i mu rekovte na ~ovekot deka
imate u{te eden brat?"
1|43|7|A tie odgovorija: "ôvekot podrobno se raspra{uva{e za nas i za rodot na{,
velej}i: 'Dali e u{te ìv tatkoto va{? Imate li u{te bra}a?' I nie mu odgovorivme
kako {to ne pra{uva{e. Moèvme li da znaeme deka }e re~e: 'Dovedete go bratot
va{!'"
1|43|8|A Juda mu re~e na Izraila, tatkoto svoj: "Pu{ti go maliot so mene, pa }e se
kreneme i }e otideme za da ostaneme ìvi, i da ne izumreme ni nie, nitu ti, ni na{ite
deca.
1|43|9|Jas }e odgovaram za nego, od moja raka }e go bara{. Ako ne ti go dovedam i
ne go pretstavam pred tebe, }e bidam vinoven pred tebe do krajot na mojot ìvot.
1|43|10|Da ne se dvume{e tolku, ve}e dosega moèbi dvapati }e se vratevme."
1|43|11|Toga{ Izrail, tatkoto nivni, re~e: "Ako e taka, eve {to }e napravite - zemete
plodovi od ovaa zemja, i stavete gi vo va{ite vre}i, pa odnesete mu gi kako podarok
na onoj ~ovek; malku balsam, malku med, temjan, za~ini, miriliva smola, pa i orevi
i bademi.
1|43|12|A pari, so sebe zemete dvojno pove}e, oti }e treba da gi vratite parite, {to gi
najdovte pod grlata na va{ite vra}i; moèbi e gre{ka.
1|43|13|Zemete go i bratot va{, pa stanete i odete pak kaj onoj ~ovek.
1|43|14|A semo}niot Bog da vi dade da najdete milost kaj onoj ~ovek, pa da vi go
pu{ti i drugiot va{ brat, i Venijamina. A jas, pak, ako treba ve}e da ostanam bez
deca, pa neka ostanam."
1|43|15|Toga{ tie gi zedoa podarocite i pari dvojno pove}e, go zedoa i Venijamina,
pa stanaa i otidoa vo Egipet i izlegoa pred Josifa.
1|43|16|A Josif koga go vide so niv i Venijamina, svojot ednoutroben brat, mu re~e
na ~ovekot {to upravuva{e so ku}ata negova: "Odvedi gi ovie lu|e doma, pa zakoli
ne{to od dobitokot i zgotvi go, oti tie na pladne so mene }e ru~aat."
1|43|17|I napravi ~ovkot taka kako {to mu re~e Josif, i gi odvede lu|eto vo domot
Josifov.
1|43|18|A tie lu|e se upla{ija, koga ~ovekot gi vode{e vo domot Josifov, i rekoa:
"Zaradi parite, {to se najdoa porano vo vre}ite na{i, ne vodat, dodeka ne smislat
ne{to, pa da ne obvinat, za da ne zarobat nas i oslite na{i."
1|43|19|I mu pristapija na ~ovekot, {to upravuva{e so domot Josifov, i mu
progovorija pred vratata na ku}ata
1|43|20|i rekoa: "ûj ne, gospodaru! Nie i porano bevme ovde, za da kupime hrana.
1|43|21|No koga bevme na no}evawe, gi otvorivme vre}ite, a toa - parite na sekogo
od nas bea odozgora vo vre}ite na{i; i eve vo ista koli~ina gi vra}ame so svoi race,
1|43|22|a i drugi pari donesovme, da kupime hrana; nie ne znaeme koj ni gi stavi
parite na{i vo vre}ite."
1|43|23|A toj odgovori: "Bidete spokojni, ne pla{ete se, va{iot Bog i Bog na tatkoto
va{ go stavil srebroto vo vre}ite va{i; parite va{i stignaa pri mene." I im go izvede
Simeona.
1|43|24|I gi vovede ~ovekot vo domot Josifov i im donese voda, za da gi izmijat
nozete; a im dade i hrana za oslite nivni.
1|43|25|I gi prigotvija podarocite, ~ekaj}i duri da dojde Josif na pladne, oti ~uja
deka tuka }e ru~aat.
1|43|26|A koga dojde Josif doma, mu gi iznesoa podarocite, {to gi imaa pri sebe, i
mu se poklonija dozemi.
1|43|27|Potoa toj gi pra{a za zdravjeto i re~e: "Dobar li e va{iot tatko, za kogo mi
zboruvavte? @iv li e u{te?"
1|43|28|A tie odgovorija: "@iv e slugata tvoj, na{iot tatko, i zdrav e." Pa se
navednaa i mu se poklonija.
1|43|29|Koga gi podigna Josif o~ite svoi, go vide bratot svoj, Venijamina,
ednoutrobniot brat svoj, i re~e: "Ovoj li e najmaliot brat va{, za kogo mi rekovte
deka }e mi go dovedete?" I dodade: "Bog neka te miluva sinko!"
1|43|30|Toga{ Josif pobrza nadvor, oti srceto mu se be{e vozbudilo poradi bratot
negov. Mu dojde da zapla~e, pa vleze vo edna soba i tamu pla~e{e.
1|43|31|Potoa se izmi i izleze, i vozdrùvaj}i se re~e: "Prinesete jadewe!"
1|43|32|I mu donesoa, nemu posebno, nim oddelno, i na Egiptjanite posebno, {to
ru~aa kaj nego, za{to Egiptjanite ne moàt da jadat so Evreite, oti toa bi im bilo
neugodno na Egiptjanite.
1|43|33|I sednaa tie pred nego, postarite spored vozrasta nivna, a pomladite spored
mladosta nivna, pa se pogledaa, ~udej}i se.
1|43|34|I naredi toj po del od jadewata {to bea pred nego, da gi nosat pred niv, a
delot na Venijamina be{e petpati pogolem od delot na sekogo od niv. I pieja i se
nagostija so nego.
1|44|1|Potoa mu zapoveda Josif na domoupravitelot svoj, velej}i: "Napolnete im gi
na ovie lu|e vre}ite so ìto, kolku {to moàt da nosat, i na sekogo vo otvorot na
vre}ata stavete im gi parite nivni;
1|44|2|a ~a{ata moja srebrena stavete mu ja na najmaliot vo vre}ata, i parite negovi
za kupenoto ìto!" I toj napravi taka, kako {to mu re~e Josif.
1|44|3|A utredenta, na osamnuvawe, gi ispratija lu|eto so oslite nivni.
1|44|4|U{te ne bea izminale mnogu pat od gradot, mu re~e Josif na ~ovekot, koj
upravuva{e so domot negov: "Stani, odi brzo po onie lu|e, a, koga }e gi stigne{,
kaì im: 'Zo{to vra}ate zlo za dobro'.
1|44|5|Ne e li toa ~a{ata, so koja pie mojot gospodar? I nema li sekako po nea da
poznae kakvi ste. Lo{a napravivte so toa."
1|44|6|I toj gi stigna, i im gi re~e ovie zborovi.
1|44|7|A tie mu odgovorija: "Zo{to zboruva{, gospodaru, takvi zborovi? Ne, slugite
tvoi takvo ne{to ne moàt da napravat.
1|44|8|Duri i parite, {to gi najdovme pri otvorot na vre}ite, gi donesovme od
zemjata Hananska, pa kako moèvme da ukrademe od ku}ata na gospodarot tvoj
srebro ili zlato?"
1|44|9|A pri kogo od slugite tvoi }e se najde ~a{ata, toj neka zagine; a nie, pak, }e
mu bideme robovi na gospodarot na{."
1|44|10|A toj, pak, re~e: "Neka bide taka, kako {to rekovte; no vo kogo }e se najde
~a{ata, toj neka mi bide rob, a vie drugite nema da bidete vinovni."
1|44|11|I tie brzo gi simnaa vre}ite svoi, i gi odvrzaa sekoj svojata vre}a.
1|44|12|A toj po~na da bara, po~nuvaj}i od najstariot, i koga dojde do najmaliot, i
se najde ~a{ata vo vre}ata Venijaminova.
1|44|13|Toga{ ja raskinaa oblekata svoja, pa go natovarija sekoj tovarot na svojot
osel, i se vratija vo gradot.
1|44|14|I vleze Juda so bra}ata svoi vo domot na Josifa, koj be{e se u{te doma, i
padnaa pred nego na kolenici.
1|44|15|A Josif im re~e: "[to napravivte? Zar ne znaevte deka ~ovek, kakov {to sum
jas, pogoduva i sekako }e moè da razbere?"
1|44|16|Toga{ re~e Juda: "[to da odgovorime, gospodaru na{? [to da kaème ili so
{to da se opravdame? Bog ja otkri nepravdata na tvoite slugi. Eve, nie sme site
robovi tvoi, gospodaru, i nie i ovoj, vo kogo se najde ~a{ata!"
1|44|17|No Josif odgovori: "Ne, jas ne go sakam toa; kaj kogo se najde ~a{ata, toj
neka mi bide rob, a vie odete si so zdravje kaj tatkoto va{."
1|44|18|No Juda pristapi do nego i re~e: "Gospodaru, dozvoli da progovori slugata
tvoj pred tebe i gnevot tvoj neka ne se isturi na slugata tvoj, za{to ti si po Faraonot.
1|44|19|Gospodarot moj gi pra{a slugite svoi vlej}i: 'Imate li tatko ili brat?'
1|44|20|A nie mu rekovme na gospodarot na{: 'Imame star tatko i najmal brat, koj
mu se rodi vo starosta; a negoviot brat umre, i toj ostana sam od majkata svoja, i
tatkoto mnogu go saka!'
1|44|21|A ti im re~e na slugite tvoi: 'Dovedete go kaj mene da go vidat moite o~i.'
1|44|22|I nie mu rekovme na gospodarot: 'Ne }e moè deteto da go ostavi tatkoto
svoj; ako go ostavi tatka si svoj, toj vedna{ }e umre.'
1|44|23|A ti im re~e na slugite tvoi: 'Ako ne dojde so vas bratot va{ najmal, nema
pove}e da go vidite liceto moe.'
1|44|24|Pa, koga se vrativme kaj slugata tvoj, a tatkoto na{, mu gi kaàvme
zborovite na gospodarot na{.
1|44|25|Potoa ni re~e tatkoto na{: 'Odete pak, kupete ni malku hrana.'
1|44|26|A nie rekovme: 'Ne moème da odime; no, ako dojde so nas bratot
na{ najmal, toga{ }e odime, za{to ne moème da go vidime liceto na onoj ~ovek,
ako so nas ne bide na{iot najmal brat.'
1|44|27|A i slugata tvoj, tatkoto na{, ni re~e: "Znaete deka ènata moja mi rodi dva
sina.
1|44|28|A eden od niv otide od mene, i rekovte - 'Sigurno e rastrgnat', i jas dosega
ne go vidov.
1|44|29|Ako i ovoj go zemete od mene, pa go snajde nekoja nevola po patot, }e me
turnete vaka star so taga v grob.'
1|44|30|I sega, ako otidam kaj slugata tvoj, tatkoto na{, a ova dete da ne bide so nas,
bidej}i du{ata negova e svrzana za du{ata na ovoj,
1|44|31|i koga }e vidi deka go nema deteto, }e umre; i slugite tvoi }e go turnat
stariot sluga tvoj, a tatkoto na{, so taga v grob.
1|44|32|A tvojot sluga ja zede odgovornosta za deteto pred tatkoto na{, velej}i: 'Ako
ne ti go dovedam i ne go pretstavam pred tebe, neka bidam vinoven pred tatkoto
svoj doveka.'
1|44|33|Zatoa jas, slugata tvoj, neka ostanam mesto deteto, da mu bidam rob na
gospodarot moj, a deteto neka si odi so bra}ata svoi.
1|44|34|Oti, kako }e se vratam kaj tatkoto svoj, deteto da ne e so mene? Ne bi moèl
da ja gledam tagata, {to }e go snajde mojot tatko."
1|45|1|Toga{ Josif, ne moèj}i pove}e da se vozdrì pred onie koi stoeja okolu nego,
izvika: "Odstranete gi site od mene." I taka nikoj ne ostana pri Josifa koga im se
otkri na bra}ata svoi.
1|45|2|Pa zaplaka silno, taka {to ~uja Egiptjanite, a se ~u i vo domot na Faraonot.
1|45|3|I im re~e Josif na bra}ata svoi: "Jas sum Josif! Dali e u{te ìv tatko mi?" No
bra}ata ne moèa da mu odgovorat, bidej}i se smutija pred nego.
1|45|4|No Josif im re~e na bra}ata svoi: "Dojdete poblizu do mene!" I tie pristapija;
a toj im re~e: "Jas sum Josif, bratot va{, kogo go prodadovte vo Egipet.
1|45|5|A sega, pak, ne àlostete se nitu da àlite {to me prodadovte vamu, oti Bog
me prati mene pred vas, za da go zapazi ìvotot va{.
1|45|6|Oti ima ve}e dve godini, otkako nastapi glad na zemjata, a u{te pet godini
ostanuvaat, vo koi }e nema ni orawe, nitu ètva.
1|45|7|Zatoa Bog me prati pred vas, za da ve za~uva na zemjata, a i da vi go zapazi
ìvotot so golemo izbavuvawe.
1|45|8|I taka, ne me prativte vie vamu, tuku Bog. Koj me postavi kako tatko na
Faraonot i gospodar na celiot dom negov i knez nad celata zemja Egipetska.
1|45|9|Vratete se brzo kaj tatkoto moj i kaète mu: 'Vaka veli sinot tvoj Josif - Bog
me postavi za gospodar nad celiot Egipet; dojdi pri mene, ne odlagaj.
1|45|10|]e ìvee{ vo zemjata Gesem Arabiski i }e bide{ blizu do mene, ti i sinovite
tvoi, i vnucite tvoi, i ovcite tvoi, i volovite i se {to e tvoe.
1|45|11|A jas }e se griàm vamu za prehranata tvoja, za{to glad }e ima na zemjata
u{te pet godini, ta da ne zagine{ ti, i sinovite tvoi, i se, {to e tvoe.
1|45|12|I ete, gledate so o~ite va{i, i bratot moj Venijamin so svoi o~i gleda, deka
mojata usta ova vi go zboruva.
1|45|13|Raskaète mu na tatkoto moj za seta slava moja vo Egipet i za se {to
vidovte, pa poskoro dovedete go vamu tatkoto moj."
1|45|14|Potoa go pregrna bratot svoj Venijamina i pla~e{e nad nego. A i Venijamin
pla~e{e, nad bratot negov.
1|45|15|I gi celiva site bra}a svoi i pla~e{e nad niv, pregrnuvaj}i gi. Potoa negovite
bra}a razgovaraa so nego.
1|45|16|Toga{ glas se prenese vo domot na Faraonot, deka pristignale bra}ata na
Josifa. I se zaraduva Faraonot i slugite na negovite dvorjani.
1|45|17|I mu re~e Faraonot na Josifa: "Kaì im na bra}ata tvoi - eve {to }e
napravite: 'Natovarete gi oslite va{i, i vratete se vo zemjata Hananska.
1|45|18|Pa zemete go tatkoto va{ i se {to e va{e i dojdete kaj mene, i }e vi ja dadam
najubavata zemja {to ja ima vo Egipet, i taka vie }e ìveete vo izobilie vo ovaa
zemja.'
1|45|19|A tebe, pak, ti zapovedam da im kaè{ - Vaka napravete: "Zemete so sebe
od zemjata Egipetska koli za decata va{i i za ènite va{i, i povedete go tatkoto va{,
i dojdete vamu.
1|45|20|I nemojte da àlite za poku}ninata va{a, za{to se, {to e najubavo vo zemjata
egipetska, }e bide va{e."
1|45|21|I sinovite Izrailevi taka postapija. A Josif im dade koli, po naredba na
Faraonot; im dade i hrana za po pat.
1|45|22|I na sekogo im dade po dve obleki, a na Venijamina mu dade trista
srebrenici i pet promeni.
1|45|23|A i na tatka si svoj mu isprati deset osli, natovareni so najubavi raboti, {to
ima{e vo Egipet, i deset oslici, natovareni so ìto i hrana na tatka mu za po pat.
1|45|24|Toga{ gi isprati bra}ata svoi, i tie trgnaa; a im pora~a: "Nemojte da se
karate patem!"
1|45|25|I taka tie izlegoa od Egipet, i stignaa vo zemjata Hananska kaj Jakova,
tatkoto nivni.
1|45|26|I mu raskaàa se, velej}i: "Josif, sinot tvoj e ìv, i toj e gospodar nad celata
zemja Egipetska." A negovoto srce se smuti, za{to ne im veruva{e.
1|45|27|No, koga mu raskaàa za se, {to im be{e rekol Josif, i koga gi vide kolite,
{to mu gi be{e ispratil Josif, za da go zemat, toga{ oìve duhot na Jakova, tatkoto
nivni.
1|45|28|I re~e Izrail: "Dovolno e {to e ìv sinot moj Josif; }e pojdam da go vidam,
pred da umram."
1|46|1|I trgna Izrail so se {to ima{e, pa, otkako dojde vo Virsavija, Mu prinese `rtva
na Boga od tatkoto svoj Isaka.
1|46|2|I mu re~e Bog na Izraila no}e vo videnie; "Jakove! Jakove!" A toj odgovori:
"Eve me!"
1|46|3|Toga{ Bog mu re~e: "Jas sum Bog, Bog na tatkoto tvoj. Ne pla{i se da sleze{
vo Egipet, oti tamu }e napravam od tebe golem narod.
1|46|4|Jas }e slezam so tebe vo Egipet, i Jas pak }e te vratam vamu; i Josif }e gi
zaklopi o~ite tvoi."
1|46|5|I trgna Jakov od Virsavija; i sinovite Izrailevi go smestija Jakova, tatkoto
svoj, i decata svoi, i ènite svoi i imotot svoj vo kolite, {to be{e im gi pratil Josif, za
da go dovedat.
1|46|6|I go zedoa dobotokot svoj i imotot svoj, {to go bea spe~alile vo zemjata
Hananska, i dojdoa vo Egipet - Jakov i siot negov rod zaedno so nego.
1|46|7|Toj gi dovede so sebe vo Egipet sinovite svoi i vnucite svoi, i }erkite svoi i
vnukite svoi, i celoto svoe potomstvo.
1|46|8|A ova se imiwata na decata Izrailevi, koi dojdoa vo Egipet: Jakov i sinovite
negovi. Prvenecot na Jakova Ruvim.
1|46|9|Sinovite Ruvimovi: Enoh i Falos, Asron i Harmi.
1|46|10|Sinovite Simeonovi: Jemuil, Jamin, Aod, Jahim, Soar, i Saul, sin na
Hananejkata.
1|46|11|Ainovite Levievi: Girson, Kat i Merarij.
1|46|12|Sinovite Judini: Ir, Avnan, Silom, Fares i Zara; no Ir i Avnan umrea vo
zemjata Hananska. Sinovi Faresovi bea Esron i Hamuil.
1|46|13|Sinovi Isaharovi: Tula, Fuva, Jov i Simron.
1|46|14|Sinovi Zavulonovi: Sered, Alon i Ahoil.
1|46|15|Toa se sinovite Liini, {to mu gi rodi na Jakova vo Mesopotamija Siriska,
zaedno so Dina, }erkata negova. Site sinovi i }erki negovi bea trieset i tri du{i.
1|46|16|Sinovi Gadovi: Sifon, Agij, Sunij, Esvon, Irij, Arodij i Arilij.
1|46|17|Sinovi Asirovi: Emna, Esva, Usvij i Verij - i sestrata nivna Sara. A sinovi na
Verij bea: Hevor i Melhil.
1|46|18|Toa se sinovite na Zelfa, koja i ja dade Lavan na Lija, }erkata svoja; taa mu
rodi na Jakova {esnaeset du{i.
1|46|19|Sinovi, pak, na Rahil, ènata na Jakova, bea: Josif i Venijamin.
1|46|20|A na Josifa vo Egipet mu se rodija od Aseneta, }erkata na Petefrij, `recot
iliopolski: Manasija i Efrem.
1|46|21|A sinovi Venijaminovi bea: Vela, Veher i Asvil; sinovi Velovi: Gira, Naman,
Ihij, Ros, Upim, a Gira go rodi Arad.
1|46|22|Toa se sinovite na Jakova, {to mu go rodi Rahil, - vkupno ~etirinaeset du{i.
1|46|23|A sin Danov: Asom.
1|46|24|Sinovi Nefralimovi: Asil, Gunij, Eser i Silim.
1|46|25|Toa bea sinovi na Vala, koja i ja dade Lavan na }ekata svoja Rahil; taa mu
rodi na Jakova vkupno sedum du{i.
1|46|26|Site, koi dojdoa so Jakova vo Egipet i koi bea izlegle od bedrata negovi,
osven ènite na sinovite Jakovovi, bea vkupno {eeset i {est du{i.
1|46|27|I dvajcata sinovi Josifovi, {to mu se rodija vo Egipet; site du{i, zna~i, vo
domot na Jakova, koi dojdoa vo Egipet, bea sedumdeset.
1|46|28|Izrail go prati Juda kaj Josifa pred sebe, za da go sretne vo siriskiot grad -
Gesem, vo zemjata Gesemska.
1|46|29|Toga{ Josif ja vpregna kolata svoja, i mu izlaze vo presret na Izraila, tatkoto
svoj, vo siriskiot grad Gesem; i koga go vide Jakov, mu se obesi okolu vratot, i
pla~e{e dolgo na vratot negov.
1|46|30|Potoa Izrail mu re~e na Josifa; "Sega, bidej}i so svoi o~i vidov, oti si ìv,
moàm da umram."
1|46|31|A Josif im re~e na bra}ata svoi - "Odam da mu soop{tam na Faraonot i }e
mu re~am: 'Bra}ata moi i semejstvoto na tatkoto moj, koi bea vo zemjata hananska,
dojdoa kaj mene.
1|46|32|Tie se lu|e ov~ari; od sekoga{ se zanimavale so sto~arstvo; i gi dovedoa so
sebe ovcite i govedata svoi i se {to imaa.'
1|46|33|A koga Faraonot }e ve povika i }e ve pra{a: 'Kakva rabota rabotite,'
1|46|34|vie kaète: 'Ov~ari se slugite tvoi u{te od mladini pa dosega, i nie i
tatkovcite na{i' - za da ostanete vo zemjata Gesem Arabiski. Oti Egiptjanite site
ov~ari gi smetaat za ne~isti."
1|47|1|I otide Josif, pa mu javi na Faraonot, velej}i: "Tatkoto moj i bra}ata moi, so
ovcite nivni i govedata nivni, i so se {to imaa, dojdoa od zemjata Hananska; i, ete,
tie se sega vo zemjata Gesemska."
1|47|2|I zemaj}i od bra}ata svoi pet du{i - gi pretstavi pred Faraonot.
1|47|3|A Faraonot im re~e na bra}ata Josifovi: "Kakva rabota rabotite?" Tie mu
odgovorija na Faraonot: "Ov~ari se slugite tvoi, i nie i na{ite tatkovci, od detstvo pa
do sega."
1|47|4|I u{te mu rekoa na Faraonot: "Dojdovme da poìveeme vo ovaa zemja, za{to
nema pasi{ta za dobotokot na slugite tvoi, bidej}i golem glad zavladea vo zemjata
Hananska; zatoa dozvoli im na slugite tvoi da se naselat vo zemjat Gesem
Arabiski."
1|47|5|A Faraonot mu re~e na Josifa: "Tatkoto tvoj i bra}ata tvoi dojdoa pri tebe;
1|47|6|zemjata Egipetska e vo tvoja vlast; naseli gi na najdobro mesto: tatkoto tvoj i
bra}ata tvoi; neka ìveat vo zemjata Gesem; i, ako znae{, deka me|u niv ima
sposobni lu|e, postavi gi za nadglednici nad mojot dobitok."
1|47|7|Potoa go dovede Josif Jakova, tatkoto svoj i go pretstavi pred Faraonot:
Jakov go blagoslovi Faraonot.
1|47|8|A Faraonot go pra{a Jakova: "Kolku godini ima{?"
1|47|9|Mu odgovori Jakov na Faraonot: "Denovite na mojot ìvot na zemjata se sto i
trieset; godinite na mojot ìvot bea kratki i zlo~esti i ne gi dostignaa dnite na
tatkovcite moi, kolku {to tie ìveeja."
1|47|10|Potoa se zboguva so Faraonot i, otkako go blagoslovi, Jakov si otide od
nego.
1|47|11|A Josif gi naseli i tatkoto svoj i bra}ata svoi i im dade najdobro mesto vo
sopstvenost vo zemjata Egipetska vo oblasta Ramzes kako {to be{e zapovedal
Faraonot.
1|47|12|I mu dade Josif ìto na tatkoto svoj i na bra}ata svoi, i na celiot tatkov dom,
spored brojot na ~lenovite.
1|47|13|No ìto nema{e po celata zemja, za{to gladot stana mnogu golem: se isto{ti
zemjata Egipetska i zemjata hananska od glad.
1|47|14|I gi sobra Josif site pari {to se nao|aa vo zemjata egipetska i vo zemjata
Hananska, merej}i im ìto, {to go kupuvaa, i gi odnese vo domot Faraonov.
1|47|15|I snema pari vo zemjata egipetska i vo zemjata Hananska. Toga{ site
Egiptjani po~naa da doa|aat kaj Josifa i vikaa: "Daj ni leb! Zo{to da umirame pred
tebe? Parite ve}e svr{ija."
1|47|16|A Josif im vele{e: "Dajte go dobotokot svoj, pa }e vi dadam leb za
dobotokot, {tom parite ste gi potro{ile."
1|47|17|I go doveduvaa dobitokot svoj kaj Josifa, a Josif im dava{e ìto za kowite,
za ovcite, za volovite i za oslite. Taka gi ishrani taa godina so ìto vo zamena za siot
dobitok nivni.
1|47|18|A koga pomina taa godina, po~naa pak da doa|aat kaj nego i vtorata godina,
velej}i: "Zar da izgineme pred gospodarot na{? Bidej}i parite na{i svr{ija, a i
dobitokot i imotot {to go imavme pred tebe, i kaj gospodarot na{, pa ne ni ostana
ve}e ni{to da mu doneseme na gospodarot na{, osven telata na{i i nivite na{i.
1|47|19|Za da ne propadneme pred o~ite tvoi, kupi ne nas i nivite na{i za ìto, pa nie
i zemjata na{a da mu staneme robovi na Faraonot. A ti daj ni seme, da seeme i da
ostaneme ìvi i da ne umreme, ta i zemjata da ne zapusti."
1|47|20|I tako Josif ja kupi za Faraonot seta zemja vo zemjata Egipetska, bidej}i site
Egiptjani ja prodadoa svojata zemja na Faraonot, za{to gladot gi pritisna. I zemjata
stana Faraonova.
1|47|21|A narodot go porobi od edniot kraj na Egipet do drugiot.
1|47|22|Samo ne gi kupi imotite na `recite, bidej}i Faraonot imotite im gi podaril, i
tie se hranea od dava~ki, {to im gi opredelil Faraonot. Zatoa tie ne ja prodadoa
zemjata svoja.
1|47|23|Josif, pak, im re~e na site Egiptjani: "Ete, ve kupiv denes vas i nivite va{i
za Faraonot. Pa, eve vi seme, i posejte gi nivite.
1|47|24|No od rodot edna petina }e mu davate na Faraonot, a ~etirite dela neka
ostanat za vas: za seewe na nivite i za prehrana va{a i na onie, koi se po domovite
va{i."
1|47|25|A tie rekoa: "Ti ni go zapazi ìvotot; neka najdeme milost pred gospodarot
na{ i da mu bideme robovi na Faraonot."
1|47|26|I donese Josif zakon, koj e i denes vo sila vo zemjata Egipetska: petina mu
pripa|a na Faraonot, osven od zemjata na `recite, {to ne stana Faraonova.
1|47|27|A Izrail se naseli vo zemjata egipetska, vo oblasta Gesem, koja ja drè{e, i
se iznarodija i namnoìja mnogu.
1|47|28|I poìve Jakov vo zemjata Egipetska sedumnaeset godini; a denovite na
Jakova broeja sto i ~etirieset i sedum godini
1|47|29|A koga se nabliì vremeto Izrail da umre, go povika sinot svoj Josifa i mu
re~e: "Ako sum na{ol milost pred tebe, stavi ja rakata tvoja pod bedroto moe, i
napravi mi milost i veti mi: nemoj da me pogrebe{ vo Egipet.
1|47|30|No za da po~ivam kaj tatkovcite moi, zatoa prenesi me od Egipet gore i
pogrebi me vo grobot nivni." A toj re~e: "]e napravam kako {to veli{."
1|47|31|I mu re~e: "Zakolni mi se!" I toj mu se zakolna. Toga{ Izrail mu se pokloni
vrz pernicata na postelata.
1|48|1|Potoa mu javija na Josifa: "Ene, tatko ti e bolen." A toj gi povede so sebe
dvajcata sinovi svoi, Manasija i Efrema, i dojde kaj Jakova.
1|48|2|I go izvestija Jakova, velej}i mu: "Ete, sinot tvoj doa|a pri tebe." A Izrail
sobra sili i sedna na postelata svoja.
1|48|3|I mu re~e Jakov na Josifa: "Sesilniot moj Bog mi se javi mene vo Luz, vo
zemjata Hananska, me blagoslovi,
1|48|4|i mi re~e: "]e te napravam ploden i mnogubroen; i }e napravam od tebe da
proizlezat mnogu narodi, }e ja dadam ovaa zemja i na tvoeto potomstvo po tebe vo
ve~na sopstvenost.
1|48|5|A sega, dvajcata sinovi tvoi, koi ti se rodija vo zemjata Egipetska, pred da
dojdam vo Egipet, neka bidat moi: Efrem i Manasija, kako {to mi se Ruvim i
Simeon.
1|48|6|Decata, pak, koi ti se rodija po niv, neka ostanat tvoi; a vo nasledstvoto svoe
neka se vikaat spored imiwata na bra}ata nivni.
1|48|7|A koga se vra}av od Mesopotamija Siriska, umre majka ti Rahil vo zemjata
Hananska, po pat, blizu do Efrat, i jas ja pogrebav tamu na patot za Efrat, nare~en
sega Vitleem."
1|48|8|A, otkoga gi vide Izrail sinovite Josifovi, pra{a: "Koi se ovie?"
1|48|9|A Josif mu re~e na tatkoto svoj: "Toa se moite sinovi, koi mi gi dade Bog
ovde." I re~e Jakov: "Dovedi gi pri mene, da gi blagoslovam."
1|48|10|Oti o~ite na Izrail mu bea oslabele od starosta, pa ne moè{e dobro da
gleda. A koga mu gi dovede, gi pregrna i gi celiva.
1|48|11|I mu re~e Izrail na Josifa: "Ne se nadevav deka }e go vidam liceto tvoe; no,
ete, Bog mi gi pokaà i decata tvoi."
1|48|12|Toga{ Josif gi istavi od kolenata negovi i mu se pokloni so liceto dozemi.
1|48|13|Pa gi zede Josif obajcata, Efrema vo svojata desna raka, sproti levata na
Izrail, a Manasija vo svojata leva raka, sproti desnata na Izrail, i gi pribliì do nego.
1|48|14|A Izrail ja pruì desnata raka svoja i ja stavi vrz glavata na Efrema, iako toj
be{e pomal, a levata vrz glavata na Manasija. Taka gi vkrsti racete naro~no, makar
{to Manasija be{e prvoroden.
1|48|15|I go blagoslovi Josifa, velej}i: "Bog, po ~ij pat sekoga{ odea pred nego
tatkovcite moi Avraam i Isak, Bog, Koj mi be{e Spasitel, otkako sum nastanal pa se
do dene{en den,
1|48|16|Angelot, Koj me izbavuva{e od sekoe zlo, neka gi blagoslovi ovie deca; so
imeto moe i imeto na tatkovcite moi, Avraama i Isaka, po niv da se spomnuva, i vo
mno{tva mnogubrojni na zemjata da se namnoàt."
1|48|17|A na Josifa mu be{e te{ko koga vide deka tatko mu svojata desna raka ja
vozloì vrz glavata na Efrema. Pa ja zede tatkovata desna raka za da ja premesti od
glavata Efremova na glavata Manasieva,
1|48|18|i mu re~e Josif na tata si: "Ne taka, tatko, oti onoj e prvenec; stavi ja svojata
desna raka vrz negovata glava."
1|48|19|No takoto ne saka{e, tuku re~e: "Znam, sinko, znam, i od nego }e izleze
narod, i toj }e bide golem; no pomaliot brat }e bide pogolem od nego, i od
negovoto seme }e proizleze mnogubroen narod."
1|48|20|I gi blagoslovi vo onoj den i re~e: "Preku vas }e se blagoslovuva Izrailot
i }e se veli: 'Bog neka ti napravi, kako {to mu napravi na Efrema i na Manasija.'"
Taka go postavi Efrema nad Manasija.
1|48|21|A potoa Izrail mu re~e na Josifa: "Eve, jas umiram; no Bog }e bide so vas
i }e ve vrati vo zemjata na tatkovcite va{i.
1|48|22|I jas ti davam eden del pove}e otkolku na bra}ata tvoi, od ona {to go zedov
od racete amorejski, so svojot me~ i so svojot lak."
1|49|1|Potoa gi povika Jakov sinovite svoi i im re~e: "Soberete se, za da vi
soop{tam odnapred, {to }e se slu~i so vas vo poslednite denovi.
1|49|2|Soberete se i poslu{ajte me, vie sinovite na Jakova, polu{ajte go Izrailot
tatkoto va{ -
1|49|3|Ruvime, sine moj prvoroden, ti se sila moja i po~etok na ~edata moi; prv po
dostoinstvo i prv po sila.
1|49|4|Ti blika{ kako voda; nema da se izdigne{, za{to se ka~i na tatkovoto leglo, i
ja oskverni postelata moja, na koja se ka~i.
1|49|5|Simeon i Levij se bra}a, no napravija oru`je na nepravda.
1|49|6|Vo sovetuvawata nivni da ne vleguva du{ata moja, i vo sobirot nivni da ne
u~estvuva slavata moja; bidej}i tie vo gnevot svoj ubija lu|e, a za svoja veselba
ispokinaa ìli na junec.
1|49|7|Proklet da e gnevot nivni, oti e èstok, i lutinata nivna, za{to e svirepa; }e gi
razdelam vo Jakova, i }e gi rasturam vo Izrailot.
1|49|8|Judo! Tebe }e te falat bra}ata tvoi, i racete sekoga{ }e ti bidat vrz ple}ite na
neprijatelite tvoi; i tebe }e ti se klawaat sinovite na tatkoto tvoj.
1|49|9|Judo, lave moj mal! Od grabe` se izdiga{, sine moj. Se navednuva{ i leguva{
kako lav i lavica. Koj smee da te razbudi?
1|49|10|Nema da nedostasuva knez od Juda, i voda~ od bedrata negovi, se duri ne
dojde Onoj, Komu mu pripa|a vlasta, i On e nade` na narodite.
1|49|11|Toj go vrzuva za loza oselot svoj, i prleto na negovata oslica za debela
pra~ka,; vo vino ja pere oblekata svoja, a vo krv od grozje oblekloto svoe;
1|49|12|o~ite mu se poveseli od vino i zabite mu se pobeli od mleko.
1|49|13|Zavulon }e ìvee pokraj more i pri morsko pristani{te, a granicata }e mu
bide do Sidon;
1|49|14|Isahar go zasaka dobroto, po~ivaj}i me|u ogradi;
1|49|15|pa, otkako vide deka po~ivkata e dobra i deka e zemjata plodna, gi svi
ramewata svoi pod trudot i stana zemjodelec.
1|49|16|Dan }e mu sudi na svojot narod, kako i na sekoe pleme Izrailevo.
1|49|17|Dan neka bide zmija na pat {to sedi na raskrsnica, koja, {tom go kasnuva
kowot za noga, java~ot negov pa|a nazad.
1|49|18|~ekaj}i spasenie od Gospoda.
1|49|19|A Gad, nego nezgodi }e go snajdat, no toj, odej}i im po tragite, }e gi
sovlada.
1|49|20|Kaj Asira }e ima hrana vo izobilie, toj }e im dava hrana na knezovite.
1|49|21|Neftalim e kako steblo razgraneto, {to razvilo ubavi granki.
1|49|22|Josif e sin moj izdignat, sin revnosen, sin moj najmlad, svrten kon mene!
1|49|23|Iako zdogovoreno te navreduvaa, ogor~uvaa luto i iako silnite gi upravuvaa
strelite vo tebe,
1|49|24|se sotrea so sila nivnite lakovi i oslabnaa muskulite na racete nivni od
silnata raka na Jakova: taka Izrailot, tatkoto tvoj ojakna od Boga.
1|49|25|I ti pomogna mojot Bog i te blagoslovi so blagoslov odozgora od neboto, i
so blagoslov od zemjata, so blagoslov od site gradi, od site utrobi.
1|49|26|Blagoslovite na tatkoto tvoj i na majkata tvoja gi nadminaa blagoslovite na
starite planini i blagoslovite na ve~nite ridovi; tie neka se spu{tat nad glavata
Josifova, izbraniot me|u bra}ata, nad koi gospodare{e.
1|49|27|Venijamin e volk grabliv, nautro jade lov, a nave~er go deli plenot."
1|49|28|Toa se dvanaesette sinovi Jakovovi, i toa im go izgovori tatkoto nivni, gi
blagoslovi: sekogo so blagoslovot negov gi blagoslovi.
1|49|29|Potoa im re~e: "Jas se pribiram pri rodot svoj, pogrebete me pri tatkovcite
moi, vo pe{terata {to e vo nivata na Heteecot Efron.
1|49|30|Vo pe{terata, {to se nao|a vo nivata Makpelska sproti Mamre, vo zemjata
Hananska, koja ja be{e kupil Avraam od Heteecot Efron, za da ima svoj grobnica.
1|49|31|Tamu gi pograbaa Avraama i ènata negova Sara, tamu go pogrebaa i Isaka i
Reveka, ènata negova, a tamu ja pogrebaa i Lija;
1|49|32|vo sopstvenata niva i pe{terata, {to e vo nea, koja e kupena od sinovite
Heteevi."
1|49|33|I prestana Jakov da im govori na sinovite svoi, go povle~e nozete vo
postelata, pa umre - i se pribra kaj predcite svoi.
1|50|1|Toga{ Josif padna vrz liceto od tatkoto svoj, plaka nad nego, i go celiva.
1|50|2|I im zapoveda Josif na grobarite, koi bea vo negova slu`ba, da go pogrebat
tatkoto negov; i grobarite go pogrebaa Izrailot.
1|50|3|I izminaa ~etirieset dena, za{to taka se brojat denovite pogrebni, i go
oplakuva{e sedumdeset dena.
1|50|4|[tom izminaa denovite na àlosta, im re~e Josif na golemcite Faraonovi,
velej}i: "Ako sum na{ol milost pred va{ite o~i, zboruvajte so Faraonot i re~ete mu:
1|50|5|'Tatkoto moj me zakolna pred da umre i mi re~e: - Vo grobot moj, {to go
iskopav vo zemjata hananska, tamu da me pogrebe{.' - Pa sega bi sakal da odam i
da go pogrebam tatkoto moj, a potoa }e se vratam." I mu rekoa na Faraonot spored
zborovote Josifovi.
1|50|6|A Faraonot mu re~e na Josifa: "Odi i pogrebi go tatkoto tvoj, {tom te
zakolnal."
1|50|7|Potoa otide Josif da go pogrebe tatkoto svoj. A so nego pojdoa i site slugi
Faraonovi, stare{ini od zemjata egipetska,
1|50|8|i celiot dom Josifov i bra}ata negovi, i celiot dom na tatkoto negov i
rodninite negovi. Ovcite i govedata gi ostavija vo zemjata Gesem.
1|50|9|So nego trgnaa, isto taka, koli i kowanici, tolku mnogu, {to pretstavuvaa
golema pogrebna pridru`ba.
1|50|10|A koga dojdoa vo Gorni Hatad, koj e od onaa strana na Jordan, zaplakaa
tamu mnogu silno i àlno. I Josif go oplakuva{e svojot tatko sedum dena.
1|50|11|A lu|eto od onaa zemja hananska koga vidoa pla~ewe vo Gorni Hatad,
rekoa: "Golema àlost imaat Egiptjanite." Zatoa toa mesto go narekoa "Abel
Misraim", odnosno, pla~ egipetski: {to e otade Jordan.
1|50|12|I mu napravija sinovite negovi onaka, kako {to im be{e zapovedal;
1|50|13|go odnesoa sinovite negovi vo zemjata Hananska, i go pogrebaa vo
pe{terata na nivata Makpela, {to be{e ja kupil Avraam od Heteecot Efron, sproti
Mamre, za da ima grobnica.
1|50|14|A Josif se vrati vo Egipet, - toj i bra}ata negovi, i site, koi bea na
pogrebenieto na negoviot tatko.
1|50|15|Koga vidoa bra}ata Josifovi deka nivniot tatko umre, si rekoa; "Da ne bi da
si spomni Josif za na{ata omraza, pa da ni odmazdi za seto zlo, {to mu go
napravivme!"
1|50|16|Zatoa dojdoa i mu rekoa na Josifa: "Tatko ti ostavi kletva pred da umre i
re~e -
1|50|17|'Vaka kaète mu na Josifa: Prosti im ja na bra}ata tvoi nepravdata i grevot
nivni, {to ti go napravija.' I ete, sega prosti im go grevot na slugite na tatkoviot
Bog." A Josif zaplaka, koga mu go rekoa toa.
1|50|18|Potoa dojdoa pred nego i rekoa: "Eve, nie sme slugi tvoi."
1|50|19|Josif im re~e: "Ne pla{ete se, bidej}i jas sum po Boga.
1|50|20|Vie pomislivte lo{o za mene, no Bog toa go obrna vo dobro, za da se izvr{i
ona, {to denes se slu~uva: da se prehranat mnogu lu|e."
1|50|21|I im re~e: "Ne pla{ete se, jas }e ve prehranam vas i va{ite domovi." Taka gi
ute{i, zboruvaj}i ugodno.
1|50|22|I prodolì da ìvee Josif vo Egipet, samiot toj i bra}ata negovi i celiot dom
na tatkoto negov: poìve sto i deset godini.
1|50|23|I gi vide Josif sinovite Efremovi do tretoto koleno; a i sinovite na Mahir,
sinot Manasiev, {to se rodija na kolenata Josifovi.
1|50|24|Toga{ im re~e na bra}ata svoi, velej}i: "Jas }e umram; no Bog vas
sekako }e ve poseti i }e ve izvede od ovaa zemja vo zemjata, za koja im se zakolnal
Bog na na{ite tatkovci - na Avraama, na Isaka i na Jakova."
1|50|25|Pa gi zakolna Josif sinovite Izrailevi i im re~e: "Koga Bog }e ve poseti vas,
vie toga{ ponesete gi koskite moi odovde so vas!"
1|50|26|Potoa umre Josif koga ima{e sto i deset godini. I, go pogrebaa, go poloìja
vo kov~eg vo Egipet.
2|1|1|A ovie se imiwata na sinovite Izrailevi, koi dojdoa vo Egipet so Jakova,
tatkoto nivni; sekoj so celoto svoe semejstvo dojde.
2|1|2|Ruvim, Simeon, Levij i Juda,
2|1|3|Isahar, Zavulon i Venijamin,
2|1|4|Dan i Neftalim, Gad i Asir. A Josif, pak, be{e vo Egipet.
2|1|5|I site, koi proizlegoa od Jakova, bea sedumdeset i pet du{i.
2|1|6|Potoa Josif umre i site bra{a negovi, i siot nivni rod;
2|1|7|a sinovite Izrailevi se narodija i se namnoìja, i bea mnogu, i se zasilija
mnogu, taka {to zemjata se napolni so niv.
2|1|8|Toga{ vo Egipet se zacari nov car, koj ne znae{e za Josifa,
2|1|9|i mu re~e na narodot svoj: "Eve, narodot na sinovite Izrailevi e mnogubroen i
posilen od nas.
2|1|10|Pa ajde da gi nadmudrime za da ne se razmnoùvaat; i, ako nastane vojna, da
ne se zdruàt so neprijatelite na{i i da udrat na nas, pa da ne si otidat od zemjata
na{a."
2|1|11|I postavija nad niv nadzornici nad rabotite za da gi ma~at so rabota. Taka mu
gi izgradija na Faraonot utvrdenite gradovi Pitom i Ramzes i On, nare~en sega
Iliopol.
2|1|12|No, kolku pove}e gi ma~ea, tolku pove}e se mnoèa, i se zasiluvaa mnogu,
taka {to se pla{ea Egiptjanite od sinovite Izrailevi.
2|1|13|Zatoa Egiptjanite gi gonea sinivite Izrailevi so èstokost,
2|1|14|i im go zagor~uvaa ìvotot so te{ki raboti, so kal i pravewe tuli, i so sekakva
rabota vo poliwata, i so site drugi raboti, gi izma~uvaa nemilosrdno.
2|1|15|Osven toa, carot egipetski im se obrati na babicite evrejski, od koi na ednata
i' be{e imeto Sepfora, a na drugata Fua;
2|1|16|i im re~e: "Koga }e babuvate kaj Evrejkite, i pri poroduvaweto, ako vidite
deka e ma{ko, ubijte go, a ako bide ènsko, zapazete go!"
2|1|17|No babicite se pla{ea od Boga i ne pravea taka, kako {to im zapoveda carot
egipetski, tuku gi ostavaa decata od ma{ki pol.
2|1|18|A carot egipetski gi povika babicite i im re~e: "Zo{to pravite taka i gi
ostavata ma{kite deca vo ìvot?"
2|1|19|A babicite mu odgovorija na Faraonot: "Evrejkite ne se kako ènite egipetski:
za{to pred da dojde babicata, tie ve}e rodile."
2|1|20|Bog, pak, im preve{e na babicite dobro; a narodot se mnoè{e i mnogu se
zasiluva{e.
2|1|21|I bidej}i babicite se pla{ea od Boga, Bog im prave{e dobro za da
preuspevaat vo ìvotot.
2|1|22|Toga{ mu zapoveda Faraonot na celiot narod svoj, velej}i: "Sekoe ma{ko
koe }e se rodi kaj Evreite, frlete go v reka: samo ènskite deca ostavajte gi vo
ìvot."
2|2|1|Eden ~ovek od plemeto Levievo otide i se oèni so edna od }erkite Levievi.
2|2|2|@enata za~na i rodi ma{ko dete; pa koga vide deka e mnogu ubavo, go krie{e
tri meseci.
2|2|3|No, koga ne moè{e pove}e da go krie, majkata zede ko{ni~e od trski; go
oblepi so smola i katran; i, otkako go stavi deteto vo nego, go odnese vo trskata kraj
rekata.
2|2|4|A sestrata negova zastana podaleku, za da gleda {to }e stane so nego.
2|2|5|]erkata, pak, Faraonova sleze do rekata, za da se kape, a i nejzinite sluginki
odea pokraj rekata. I taa go zabeleà ko{ni~eto vo trskata, pa isprati edna od
sluginkite svoi, da go donese.
2|2|6|A koga go otvori, vide dete; i toga{ deteto zaplaka. Taa se smili nad nego i
re~e: "Ova e evrejsko dete."
2|2|7|Toga{ sestrata negova i' re~e na }erkata Faraonova: "Saka{ li da odam da
viknam doilka Evrejka, da ti go doi deteto?"
2|2|8|A }erkata Faraonova i' re~e: "Odi!" I devoj~eto otide, i ja vikna majkata na
deteto.
2|2|9|]erkata Faraonova i' re~e: "ûvaj go ova dete, i doj mi go; a jas }e ti platam." I
go zede ènata deteto i go doe{e.
2|2|10|A koga deteto porasna, go odvede kaj }erkata Faraonova, i taa go posini. I
mu stavi ime Mojsej, velej}i, "oti od voda go izvadiv."
2|2|11|Po mnogu vreme, koga Mojsej stana vozrasen, otide me|u bra}ata svoi,
sinovite Izrailevi, i ja vide makata nivna. I zabeleà kako eden Egiptjanin bie Evrein
- eden od bra}ata negovi.
2|2|12|Se obyrna na site strani, i, koga vide deka nema nikoj, go ubi Egiptjaninot i
go zakopa vo pesokta.
2|2|13|Utredenta izleze pak i vide dvajca maì Evrei kako se tepaat i mu re~e na
onoj, koj be{e vinoven: "Zo{to go bie{ bli`niot svoj?"
2|2|14|A toj odgovori: "Koj te postavi tebe za stare{ina i sudija nad nas? Da ne
saka{ i mene da me ubie{, kako {to go ubi Egiptjaninot?" Toga{ Mojsej se upla{i i
re~e: "Zna~i, se razbralo za ova?"
2|2|15|I Faraonot be{e ~ul za ova, pa saka{e da go pogubi Mojseja. No Mojsej
izbega od Faraonot i se naseli vo zemjata Madijamska. Koga dojde vo zemjata
Madijamska, sedna kraj eden izvor.
2|2|16|A sve{tenikot Madijamski, pak, ima{e sedum }erki, koi gi pasea ovcite na
tatka si Jotor. I tie dojdoa i po~naa da zemaat voda dodeka ne gi napolnija poilata,
za da go napojat stadoto na tatkoto svoj Jotor.
2|2|17|No dojdoa ov~ari, i gi isteraa, a Mojsej stana i gi odbrani, im nalea voda i im
go napoi stadoto.
2|2|18|I tie se vratija kaj tatkoto svoj Jotor, a toj gi pra{a: "Kako tolku brgu se
vrativte denes?"
2|2|19|Tie odgovorija: "Eden Egiptjanin ne' odbrani od ov~arite, duri ni izvadi voda
i ni gi napoi ovcite na{i."
2|2|20|A toj im re~e na }erkite svoi: "Pa, kade e? Zo{to ste go ostavile taka toj
~ovek? Pokanete go da jade leb!"
2|2|21|I Mojsej re{i da ìvee kaj toj ~ovek, a toj mu ja dade na Mojseja za
èna }erkata svoja Sepfora.
2|2|22|I taa za~na i rodi sin, i Mojsej mu stavi ime Girsam, "bidej}i sum - re~e -
pridojden vo tu|a zemja." I pak za~na i rodi vtor sin, i mu stavi ime Eliezer, velej}i:
"Bog na mojot tatko mi e Pomo{nik i me izbavi od racete Faraonovi."
2|2|23|A po mnogu vreme umre carot egipetski. A sinovite Izrailevi u{te ofkaa od
makite i vikaa; i piskotot nivni od te{kite raboti dojde do Boga.
2|2|24|I bog go ~u ofkaweto nivno, i se seti Bog na zavetot Svoj so Avraama, Isaka i
Jakova.
2|2|25|I pogledna Bog na sinovite Izrailevi, i se smili nad niv.
2|3|1|Mojsej go pase{e stadoto na Jatora, testot svoj, sve{tenikot Madijamski.
Teraj}i go stadoto taka preku pustiwa, dojde do planinata Bo`ja Horiv,
2|3|2|I mu se javi Angel Gospodeov vo ognen plamen vo kapina. I vide toj, a toa
kapinata gori so ogan, a ne izgoruva.
2|3|3|I Mojsej re~e: "Da pojdam da go vidam ova ~udo, za{to kapinata ne
izgoruva."
2|3|4|A koga vide Gospod deka toj doa|a da vidi, izvika Gospod od kapinata i re~e:
"Mojsej, Mojsej!" A toj odgovori: "Eve me, Gospodi!"
2|3|5|I On re~e: "Ne prio|aj vamu. Sobuj gi ovubkite tvoi od nozete, za{to ova
mesto, na koe stoi{, e sveta zemja."
2|3|6|I mu re~e: "Jas sum Bog na tatkoto tvoj, Bog Avraamov, Bog Isakov i Bog
Jakovov." A Mojsej go svrti liceto svoe, za{to se pla{e{e da pogleda vo Boga.
2|3|7|I Gospod mu re~e na Mojseja: "Gi vidov stradawata na narodot Moj vo
Egipet, i go ~uv piskotot negov od zloto, {to mu go pravat nadzornicite. Sega ja
znam makata negova.
2|3|8|Pa slegov da go izbavam od racete egipetski, i da go izvedam od taa zemja i
da go vovedam vo zemja dobra i prostrana, vo zemja, kade {to te~e med i mleko,
vo krajot na Hananejcite, Hetejcite, Amorejcite, Ferezejcite, Gergesejcite i
Jevusejcite.
2|3|9|I eve, sega vikotot na sinovite Izrailevi stigna ve}e do Mene, i Jas go vidov
gnetot, so koj gi ma~at Egiptjanite.
2|3|10|A sega pojdi - Jas te ispra}am kaj Faraonot, carot egipetski, za da go
izvede{ od Egipet narodot Moj, sinovite Izrailevi."
2|3|11|Mojsej, pak, Mu progovori na Boga: "Koj sum jas, ta da odam kaj Faraonot,
carot egipetski, i da gi izvedam sinovite Izrailevi od zemjata egipetska?"
2|3|12|Mu re~e Bog na Mojseja, velej}i: "]e bidam so tebe, i ova neka ti bide znak,
deka Jas sum te ispratil: Koga }e go izvede{ narodot Moj od Egipet, pomolete Mu
se na Boga na ovaa planina."
2|3|13|A Mojsej Mu re~e na Boga: "Eve, }e pojdam kaj sinovite Izrailevi i }e im
re~am: 'Bog na tatkovcite va{i me ispra}a kaj vas.' I ako tie me pra{aat: 'kako Mu e
imeto', {to }e im re~am toga{?"
2|3|14|Bog mu odgovori na Mojseja, velej}i: "Jas sim Onoj, Koj ve~no postoi!" Pa
prodolì: "Taka }e im kaè{ na sinovite Izrailevi: "Onoj, Koj ve~no postoi, me
isprati kaj vas."
2|3|15|I pak mu re~e Bog na Mojseja: "Vaka kaì im na sinovite Izrailevi: 'Gospod
Bog na tatkovcite na{i, Bog Avraamov, Bog Isakov i Bog Jakovov me isprati kaj
vas. Ete toa e imeto Moe ve~no, i toa e spomenot za Mene od koleno na koleno.'
2|3|16|Odi i soberi gi stare{inite Izrailevi, i kaì im: 'Gospod, Bog na tatkovcite
va{i, mi se javi, Bog Avraamov, Bog Isakov i Bog Jakovov, i mi re~e: 'Ve posetiv i
vidov {to vi se pravi vo Egipet.'
2|3|17|I rekov u{te: ']e ve izvedam od makite egipetski vo zemjata Hananska, i
Hetejska, i Amorejska, i Ferezejska, i Evejska, i Jevusejska, vo zemja kade {to te~e
med i mleko!'
2|3|18|I tie }e go poslu{aat glasot tvoj; a }e otide{ ti i stare{inite Izrailevi kaj
Faraonot, carot egipetski, i }e mu re~e{: 'Gospod, Bog na Evreite, ne' povika da
pojdeme na tri dena pat vo pustiwata, za da Mu prineseme `rtva na Gospoda, na{iot
Bog.'
2|3|19|A Jas znam deka Faraonot, carot egipetski, nema da vi dozvoli da izlezete
bez silna raka.
2|3|20|No }e ja pruàm rakata Svoja, i }e gi porazam Egiptjanite so site Moi ~udesa,
{to }e gi napravam me|e niv; potoa }e ve pu{ti.
2|3|21|I }e mu dadam milost na ovoj narod kaj Egiptjanite, taka {to, koga }e
pojdete, nema da pojdete prazni.
2|3|22|Tuku sekoja èna neka pobara od sosetkata svoja i od prijatelkata svoja
srebren i zlaten nakit i obleka; i }e gi ukrasite so niv sinovite va{i i }erkite va{i, i
taka }e gi plenite Egiptjankite."
2|4|1|Toga{ Mojsej odgovori i re~e: "A ako ne mi poveruvaat i ne go poslu{aat
glasot moj, tuku mi re~at - 'Ne ti se javil Gopod?' - [to }e im re~am?"
2|4|2|A gospod mu re~e: "[to ti e toa vo rakata?" A toj odgovori: "Stap."
2|4|3|I mu re~e: "Frli go na zemja!" I go frli na zemja, a toj stana zmija. I Mojsej
izvega od nea.
2|4|4|A Gospod mu re~e na Mojseja: "Ispruì ja rakata svoja, pa fati ja za opa{kata."
I ja ispruì rakata i ja fati za opa{kata, i pak stana stap vo rakata negova.
2|4|5|"Taka }e poveruvaat, oti ti se javil Gospod, Bog na tatkovcite tvoi, Bog
Avraamov, Bog Isakov i Bog Jakovov."
2|4|6|I pak mu re~e Gospod: "Stavi ja sega rakata svoj vo pazuvata svoja!" I toj ja
stavi rakata svoja vo pazuvata svoja; a koga ja izvadi, a toa rakata mu pobelela od
lepra, kako sneg.
2|4|7|I pak mu re~e Gospod: "Stavi ja pak rakata svoja vo pazuvata svoja!" I pak ja
stavi rakata svoja vo pazuvata svoja; a koga ja izvadi od pazuvata, taa pak stanala,
kako {to mu be{e celoto telo negovo.
2|4|8|"Pa, ako ne ti poveruvaat i ne go poslu{aat glasot tvoj pri prviot znak, }e ti
poveruvaat pri vtoriot znak.
2|4|9|A ako ne poveruvaat ni na dvata znaka i ne go poslu{aat glasot tvoj, a ti
toga{ zemi voda od rekata, i isturi ja na suvo; i vodata, zemena od rekata, }e se
pretvori vo krv na zemjata."
2|4|10|A Mojsej Mu re~e na Gospoda: "O, Gospodi, Te molam, ne sum dobrore~iv
~ovek; ni porano sum bil, nitu v~era, ni zav~era, pa ni sega, otkako progovori Ti so
slugata Tvoj, bidej}i nemam dobra glas i tepkam, te{ko zboruvam."
2|4|11|A Gospod mu re~e na Mojseja: "Koj mu dal usta na ~ovekot? Koj go pravi
nem, ili gluv, da gleda, ili da e slep? Zar ne Jas li, Gospod Bog?
2|4|12|Pa sega, odi, i Jas }e ti ja otvoram ustata tvoja, i }e te nau~am, {to }e
zboruva{."
2|4|13|No Mojsej pak re~e: "Te molam, Gospodi, izberi drug, {to }e go isprati{."
2|4|14|I se razgnevi Gospod na Mojseja, i re~e: "Ne li ti e brat Aron Levitot? Znam
deka e sposoben i toj }e zboruva namesto tebe; i eve toj }e te sretne, i, koga }e te
vidi, }e se zaraduva vo sebe.
2|4|15|Nemu }e mu kaè{ i }e gi stavi{ Moive zborovi vo ustata negova, i Jas }e ti
ja otvoram ustata tvoja i ustata negova i }e vi pokaàm {to da pravite.
2|4|16|I toj mesto tebe }e mu zboruva na narodot; i taka toj }e ti bide tebe usta, a
ti }e mu bide{ nemu mesto Boga.
2|4|17|A toj stap {to be{e pretvoren vo zmija, zemi go vo svojata raka. So nego }e
pravi{ ~uda."
2|4|18|Toga{ otide Mojsej i se vrati pri Jotora, testot svoj, i mu re~e: "]e pojdam i }e
se vratam kaj bra}ata moi vo Egipet, da vidam dali se u{te ìvi." I mu re~e Jotor na
Mojseja: "Odi so zdravje!" Po onie mnogu denovi umre carot egipetski.
2|4|19|I mu re~e Gospod na Mojseja vo zemjata Madijamska: "Odi, vrati se vo
Egipet, za{to izumrea site, {to ja baraa du{ata tvoja."
2|4|20|Toga{ ja zede Mojsej ènata svoja i decata svoi, i gi ka~i na osli, i se vrati vo
Egipet. A stapot Bo`ji go zede Mojsej vo rakata svoja.
2|4|21|I mu re~e Gospod na Mojseja: "Koga }e otide{ i se vrati{ vo Egipet, gledaj
da gi napravi{ pred Faraonot site ~udesa, za koi ti dadov mo} vo racete tvoi. A Jas,
pak, }e go oèsto~am srceto negovi, da ne go pu{ti narodot.
2|4|22|A ti kaì mu na Faraonot: 'Vaka veli Gospod Bog evrejski: Izrail e Mojot
prvoroden sin.'
2|4|23|'Ti rekov da go pu{ti{ narodot Moj da mi posluì. Ako odbie{ da go pu{ti{,
vnimavaj Jas }e gi ubijam tvojot prvoroden sin.'"
2|4|24|I koga patem no}eva{e, go sretna Angel Gospodov i saka{e da go ubie.
2|4|25|Toga{ Sepfora zede ostar kamen, i go obreza krajot od teloto na svojot sin, i
klekna pred nozete na Mojseja i re~e: "Ete ja krvta od obrezanieto na mojot sin!"
2|4|26|Toga{ Angelot otide od nego; a taa re~e: "Poradi obrezanieto zastana krvta
na sinot moj."
2|4|27|A Gospod mu re~e na Arona: "Izlezi vo pusitwata i otidi da go
sretne{ Mojseja!" I otide da go sretne na planinata Bo`ja, i se celivaa obajcata.
2|4|28|Mojsej, pak, mu gi kaà na Arona site zborovi Gospodovi, Koj go isprati, i
site znaci, {to mu gi be{e zapovedal.
2|4|29|I otidoa Mojsej i Aron i gi sobraa site stare{ini i sinovite Izrailevi.
2|4|30|A Aron im gi kaà site zborodi, {to mu gi be{e kaàl Gospod na Mojseja, a
Mojsej gi izvr{i site znaci pred narodot.
2|4|31|Narodot poveruva i se izraduvaa za{to Gospod Bog gi poseti sinovite
Izrailevi i pogledna na makata nivna, pa padnaa na kolena i se poklonija.
2|5|1|A potoa vlegoa Mojsej i Aron kaj Faraonot, pa mu rekoa: "Vaka veli Gospod,
Bog Izrailev - 'Pu{ti go narodot Moj, da praznuva praznik vo Moja ~est vo
pustiwata.'"
2|5|2|No Faraonot re~e: "Koj e, za da Go poslu{am glasot Negov, i da gi pu{tam
sinovite Izrailevi? Ne Go poznavam Gospoda, nitu }e go pu{tam Izrailot."
2|5|3|A tie rekoa: "Bog na Evreite ne' povika nas tri dena pat da odime vo pustiwata,
za da Mu prineseme `rtva na Gospoda, na{iot Bog, ta da ne isprati On na nas smrt
ili ubistvo."
2|5|4|Toga{ carot egipetski im re~e: "Zo{to vie, Mojsej i Arone, go odvlekuvate
narodot od rabotata negova? Odete si sekoj od vas po svoja rabota!"
2|5|5|I Faraonot u{te dodade: "Ete, sega se namnoì narodot vo zemjata, no nema da
mu dademe po~ivka od rabotite."
2|5|6|I im zapoveda Faraonot na nadzornicite za rabota nad narodot i na nastojnicite
negovi, i re~e:
2|5|7|"Otsega na narodot nema da mu davate pleva za pravewe tuli, kako dosega:
tuku sami neka odat da si sobiraat pleva.
2|5|8|A kolku tuli dosega pravele, nastojuvajte tolku da pravet i otsega: ni{to ne
namaluvajte; oti se bez rabota, pa zatoa vikaat i velat - 'Da odime i da Mu
prineseme `rtva na na{iot Bog.'
2|5|9|Neka im se zgolemi rabotata na tie lu|e; toga{ }e se griàt za toa i nema da
slu{aat prazni zborovi."
2|5|10|I gi prinudija niv nadzornicite i nastojnicite, i mu rekoa na narodot: "Vaka
veli Faraonot: nema da vi davame ve}e pleva;
2|5|11|odete sami i sobirajte si pleva, kade {to }e najdete; a od rabotata nema ni{to
da vi se namali."
2|5|12|I se razotide narodot po celata zemja Egipetska za da sobira strnika namesto
pleva.
2|5|13|A nadzornicite navaluvaa, velej}i: "Vr{ete gi opredelenite raboti va{i sekoj
den, kako i porano koga imavte pleva."
2|5|14|I nastojnicite od rodot na sinovite Izrailevi, koi gi postavija nad niv
nadzornicite na Faraonot, bea bieni i im se vele{e: "Zo{to i denes ne izrabotivte
tolku tuli, kolku {to vi e opredeleno, kako {to pravevte i porano?"
2|5|15|I otidoa nastojnicite na sinovite Izrailevi pred Faraonot, pa izvikaa i rekoa:
"Zo{to postapuva{ taka so slugite tvoi?
2|5|16|Pleva ne im se dava na slugite tvoi, a pak ni se veli: 'Pravete tuli. I ete, gi
bijat slugite tvoi. Go onepravduvaat tvojot narod."
2|5|17|No toj im odgovori: "Sedite bez rabota, ne rabotite, pa zatoa velite: 'Da
odime da Mu prineseme `rtva na na{iot Bog.'
2|5|18|Zatoa sega odete, rabotete; pleva nema da vi se dava, a tuli }e predavate vo
opredelen broj."
2|5|19|I nasotjnicite na sinovite Izrailevi se vidoa vo zlo, oti im se re~e: 'Dnevnata
koli~ina na tulite ne smeete da ja namalite.'
2|5|20|A koga izlegoa od Faraonot, gi sretnaa Mojseja i Arona, koi idea vo presret.
2|5|21|Pa im rekoa: "Bog neka vidi i neka vi sudi {to ne' namrazivte kaj Faraonot i
slu`benicite negovi, i im dadovte me~ vo radete, za da ne' ubivaat!"
2|5|22|Toga{ Mojsej se obrna kon Gospoda i re~e: "Gospodi, Ti se molam,
Gospodi, zo{to go vovede vo nevola ovoj narod i zo{to me isprati mene?
2|5|23|Oti, otkako izlegov pred Faraonot i progovoriv vo Tvoe ime, toj u{te polo{o
postapuva so ovoj narod; i Ti ne go izbavi narodot Svoj."
2|6|1|A Gospod Bog mu re~e na Mojseja: "Eve, }e vidi{ {to }e mu napravam na
Faraonot; so raka silna }e gi pu{ti; pod dejstvo na raka cvrsta duri }e gi istera od
zemjata svoja."
2|6|2|I u{te mu zboruva{e Bog na Mojseja, pa mu re~e: "Jas sum Gospod.
2|6|3|Jas mu se javiv na Avrama i Isaka i Jakova kako "Semo}en Bog", a so imeto
Moe kako "Gospod" ne sum im se otkril.
2|6|4|I napraviv zavet Svoj so niv, deka }e im ja dadam zemjata Hananska: zemja,
vo koja bea ti pridojdeni, i vo koja ìveeja kako tu|inci.
2|6|5|Gi ~uv vozdi{kite na sinovite Izrailevi, koi Egiptjanite gi izma~uvaat, i se
setiv na zavetot Moj.
2|6|6|Zatoa, pojdi i kaì im na sinovite Izrailevi, velej}i: "Jas sum Gospod, }e ve
izvedam od egipetskoto nasilstvo, }e ve izbavam od ropstvoto nivno, }e ve spasam
vas udiraj}i so silna raka i so sud golem.
2|6|7|]e ve zemam za svoj narod, }e vi bidam Bog, pa }e poznaete deka Jas sum
Gospod, Bog va{, Koj }e ve izvede od Egipetskata zemja.
2|6|8|I }e ve vovedam vo onaa zemja, za koja krenav raka i se zakolnav deka }e mu
ja dadam na Avraama, na Isaka i na Jakova; i }e vi ja dadam vam vo nasledstvo. Jas
Gospod!"
2|6|9|Mojsej im go kaà toa na sinovite Izrailevi, no tie ne go poslu{aa Mojseja od
malodu{nost i poradi te{kite raboti.
2|6|10|Toga{ Gospod pak mu re~e na Mojseja, velej}i:
2|6|11|"Vlezi, kaì mu na Faraonot, carot egipetski, da gi pu{ti sinovite Izrailevi od
zemjata svoja."
2|6|12|A Mojsej progovori pred Gospoda i re~e: "Ete, sinovite Izrailevi ne me
poslu{aa, a kako }e me poslu{a Faraonot? A osven toa, jas sum spor vo
zboruvaweto."
2|6|13|No Gospod im zboruva{e na Mojseja i Arona, i gi zadolì da odat kaj sinovite
Izrailevi i kaj Faraonot, za da gi pu{ti sinovite Izrailevi od zemjata Egipetska.
2|6|14|Ova se stare{inite na nivnite domovi: sinovite na Ruvima, provorodeniot sin
Izrailev: Enoh i Falus, Asron i Harmi; toa e plemeto Ruvimovo.
2|6|15|A sinovite Simeonovi se: Jemuil, Jamin, Aod, Ahin, Sar i Saul, sin na edna
Hananejka; toa e plemeto Simenovo.
2|6|16|A eve gi imiwata na sinovite Levievi, spored srodstvata nivni: Girson, Kaat i
Merari. A Levij poìve sto i trieset i sedum godini.
2|6|17|Sinovi, pak, Girsonovi bea: Lovenij i Semej so semejstvata nivni.
2|6|18|Sinovi Kaatovi: Amram i Isar, Hevron i Ozil. A godinite na Katoviot ìvot
bea sto i trieset i tri.
2|6|19|A sinovite Merarievi se: Molij i Musij. Toa se semejstvata na Levij spored
srodstvata nivni.
2|6|20|Amram se oèni so Johaveda, bratu~etkata svoja, i taa mu gi rodi Arona i
Mojseja i Marijam, sestrata nivna. Amram poìve sto trieset i sedum godini.
2|6|21|Sinovi, pak, Isarovi bea: Korej, Nafek i Zehrij.
2|6|22|Sinovite Ozilovi se: Misail, Elisafan i Segrij.
2|6|23|A Aron ja zede za èna Elisaveta, }erkata Aminadavova, sestra Nasonova; i
taa mu gi rodi Nadava i Aviuda, Eleazara i Iramara.
2|6|24|Sinovi Koreeve bea: Asir, Elkan i Avijasaf. Toa e potomstvoto Koreevo.
2|6|25|I Eleazar, sinot Aronov, se oèni so edna od }erkite Futilovi, i taa mu go rodi
Finesa. Toa se stare{inite na Levievoto pleme, spored nivnite semejstva.
2|6|26|A Aron i Mojsej, toa se onie, na koi Gospod im re~e da gi izvedat sinovite
Izrailevi od zemjata Egipetska, si silata na druìnite nivni!
2|6|27|Ovie se onie, koi mu zboruvaa na Faranonot, carot egipetski, za da gi izvedat
sinovite Izrailevi od zemjata Egipeska; toa se Aron i Mojsej.
2|6|28|Vo onoj den, koga Gospod mu govore{e na Mojseja vo zemjata Egipetska,
2|6|29|i mu re~e Gospod na Mojseja, velej}i: "Jas sum Gospod. Kaì mu go na
Faraonot, carot egipetski, se' ona {to Jas ti go rekov!"
2|6|30|A Mojsej re~e pred Gospoda: "Eve, nedobrore~iv sum, pa kako }e me
poslu{a Faraonot?"
2|7|1|I Gospod mu re~e na Mojseja, velej}i: "Ete, Jas te postaviv da mu beide{ Bog
na Faraonot; a Aron, bratot tvoj, }e ti bide prorok tvoj.
2|7|2|Ti }e mu zboruva{ se', {to tebe }e ti zapovedam, a Aron, pak, bratot tvoj, }e
mu zboruva na Faraonot da ti gi pu{ti sinovite Izrailevi os zemjata svoja.
2|7|3|Samo Jas }e go oèsto~am srceto na Faraonot, i }e gi umnoàm znacite Moi i
~udesata Moi vo zemjata Egipetska.
2|7|4|Faraonot sepak nema da ve poslu{a. No Jas }e ja stavam rakata Svoja nad
Egipet i so silata Moja }e go izvedam narodot Moj, sinovite Izrailevi, od zemjata
egipetska so stra{na odmazda.
2|7|5|I }e poznaat site Egiptjani deka Jas sum Gospod, koga ja protegam rakata
Svoja nad Egipet i koga }e gi izveda sinovite Izrailevi od nivnata sredina."
2|7|6|I napravija taka Mojsej i Aron; kako {to im zapoveda Gospod, taka napravija.
2|7|7|Mojsej ima{e osumdeset godini, a Aron, bratot negov osumdeset i tri godini
koga zboruvaa so Faraonot.
2|7|8|Im re~e Gospod na Mojseja i na Arona, velej}i:
2|7|9|"A ako Faraonot vi kaè i re~e: "Napravete nekakvo ~udo ili dajte znak - toga{
kaì mu na Arona, bratot tvoj: 'Zemi go stapot i frli go nazemi pred Faraonot i
negovite slugi' - toj }e stane zmija."
2|7|10|Potoa Mojsej i Aron vlegoa kaj Faraonot i slugite negovi i napravija taka,
kako {to im zapoveda Gospod. I go frli Aron stapot svoj pred Faraonot i pred
slugite negovi, i toj stana zmija.
2|7|11|Toga{ Faraonot gi povika mudrecite egipetski i vra~evite; i tie napravija isto
so svoeto vraàwe.
2|7|12|I sekoj od niv go frli svojot stap i tie stanaa zmii; samo stapot Aronov gi
progolta nivnite stapovi.
2|7|13|No srceto Faraonovo se stvrdna i ne gi poslu{a niv, kako {to im be{e rekol
Gospod.
2|7|14|I mu re~e Gospod na Mojseja: "Koravo e srceto Faraonovo; i nema da go
pu{ti narodot.
2|7|15|Pojdi utre pri Faraonot. I ete, toj }e izleze do vodata, i presretni go na re~niot
breg; stapot, pak, {to se pretvori vo zmija, zemi go vo rakata svoja.
2|7|16|I re~i mu: 'Gospod, Bog na Evreite, me isprati kaj tebe da ti kaàm: 'Pu{ti go
narodot Moj za da mi izvr{i slu`ba vo pustiwata!' Ni ti, ete, dosega ne Go poslu{a.
2|7|17|Zatoa Gospod veli: 'Po ova }e poznae{, deka Jas sum Gospod.' Eve, so
stapov, {to mi e vo rakata, }e udram po vodata, koja e vo rekata, i taa }e stane krv.
2|7|18|I ribite {to se vo rekata }e izumrat, i rekata }e se smirisa, a Egiptjanite ne }e
moàt da pijat voda od rekata."
2|7|19|Mu re~e Gospod na Mojseja - "Kaì mu na Arona bratot tvoj: 'Zemi go stapot
svoj vo rakata tvoja, i pruì ja rakata svoja nad vodite egipetski: nad rekite nivni, i
nad ezerata nivni i nad site nivni sobirali{ta na vodi; i tie }e se pretvorat vo krv. I
se' }e stane krv po celata zemja egipetska, i po drvjata i po kamewata."
2|7|20|Napravija Mojsej i Aron taka, kako {to zapoveda Gospod. I go zede Aron
stapot svoj, pa udri po re~nate voda pred o~ite na Faraonot i slugite negovi. I seta
voda re~na se pretvori vo krv.
2|7|21|I izumrea ribite, {to bea vo rekata, i se smirisa rekata, taka {to Egiptjanite ne
moèa da pijat voda od rekata; i krv ima{e po celata zemja egipetska.
2|7|22|No i vra~evite egipetski go napravija istoto so svoeto vraàwe. I srceto na
Faraonot se oèsto~i i toj ne gi poslu{a niv, kako {to im be{e rekol Gospod.
2|7|23|Potoa se svrte Faraonot i se otide vo domot svoj; i ni od toa ne se pou~i toj.
2|7|24|A Egiptjanite, site, po~naa da kopaat okolu rekata, baraj}i voda za piewe;
za{to ne moèa da pijat voda od rekata.
2|7|25|I taka izminaa sedum dena, otkako ja udri Gospod rekata.
2|8|1|Potoa Gospod pak mu re~e na Mojseja: "Odi pri Faraonot, i re~i mu - vaka
veli Gospod: 'Pu{ti go narodot Moj, da mu izvr{i slu`ba.'
2|8|2|A ako ne se soglasi{ da go pu{ti{, eve, Jas }e ja porazam celata zemja tvoja so
àbi;
2|8|3|i rekata }e se ispolni so mnogu àbi, i tie }e izlezat i }e vlezat kaj tebe doma, i
vo tvojata spalna, i vo postelata tvoja, i vo ku}ata na slugite tvoi i narodot tvoj, i vo
pe~kite tvoi, i vo no}vite tvoi;
2|8|4|a vrz tebe }e skokaat àbi i vrz narodot tvoj i vrz slugite tvoi."
2|8|5|I mu re~e Gospod na Mojseja: "Kaì mu na Arona, bratot tvoj: 'Pruì ja rakata
Tvoja so stapot svoj vrz rekite, vrz izvorite i vrz ezerata, i napravi àbi da izlezat po
zemjata Egipetska."
2|8|6|I ja pruì Aron rakata svoja vrz vodite egipetski, i proizlegoa àbi; i ja pokrija
zemjata Egipetska;
2|8|7|No i vra~evite egipetski go napravija istoto so svoeto vraàwe, pa izvedoa àbi
po zemjata Egipetska.
2|8|8|Toga{ Faraonot gi povika Mojseja i Arona i im re~e: "Pomolete Mu se na
Gospoda za mene, da gi otstrani àbite od mene i od narodot moj, i jas }e go
pu{tam narodot da Mu prinese `rtva na Gospoda."
2|8|9|A Mojsej mu re~e na Faraonot: "Opredeli koga saka{ da Mu se pomolam za
tebe, za slugite tvoi i za tvojot narod, za da se otstranat àbite od tebe i od narodot
tvoj i od ku}ite va{i, a samo vo rekata da ostanat."
2|8|10|I opredeli: "Utre". A Mojsej re~e: "Neka bide kako {to re~e ti, za da
poznae{ deka nema drug osven Gospoda, na{iot Bog.
2|8|11|]e otidat àbite od tebe, od ku}ite va{i, od dvorovite na slugite tvoi i od
narodot tvoj; samo vo rekata }e ostanat."
2|8|12|Potoa Mojsej i Aron izlegoa od kaj Faraonot. I Mojsej Mu se pomoli na
Gospoda za razgrani~uvawe na àbite, kako {to be{e se dogovoril so Faraonot.
2|8|13|I Gospod napravi kako {to izmoli Mojsej: àbite izginaa po ku}ite, po
dvorovite i po nivite nivni.
2|8|14|I gi sobraa na kupi{ta, taka {to zemjata zasmrde.
2|8|15|A koga Faraonot vide deka zloto pomina, mu otvrdna srceto, i ne gi poslu{a
niv, kako {to be{e rekol Gospod.
2|8|16|Toga{ Gospod mu re~e na Mojseja - "Kaì mu na Arona: 'Pruì go so raka
stapot svoj, i udri po pravot na zemjata -' i }e se pojavat mu{i~ki po celata zemja
Egipetska."
2|8|17|Aron go pruì so rakata stapot svoj, i udri po pravot na zemjata, i se pojavija
mu{i~ki po lu|eto i po doborokot, siot pesok na zemjata se pretvori vo mu{i~ki po
celata zemja Egipetska.
2|8|18|Seobidoa i vraà~ite egipetski so vraàweto svoe da prizvedat mu{i~ki, no ne
moèa. I ima{e mu{i~ki po lu|eto i po dobitokot.
2|8|19|I mu rekoa vraà~ite na Faraonot: "Ova e znak Bo`ji!" No srceto na
Faronotpak se stvrdna, i ne gi poslu{a, kako {to be{e rekol Gospod.
2|8|20|I mu re~e Gospod na Mojseja: "Stani utre i zastani pred Faraonot.
Toga{ toj }e izleze kaj rekata, pa kaì mu: 'Vaka veli Gospod: Pu{ti go narodot Moj,
da Mi posluì.'
2|8|21|A ako ne saka{ da go pu{ti{ narodot Moj, eve, Jas }e pu{tam vrz tebe i vrz
slugite tvoi, i vrz narodot tvoj i vo domovite va{i buba~ki, i }e se ispolnat so
buba~ki ku}ite egipetski, i zemjata na koja se.
2|8|22|A vo onoj den }e ja oddelam zemjata Gesem, kade {to ìvee Mojot narod, i
tamu nema da ima buba~ki, za da poznae{, deka Jas sum Gospod Bog na celata
zemja.
2|8|23|I }e napravam razlika me|u narodot Moj i narodot tvoj. Utre }e go ima toj
znak na zemjata."
2|8|24|I napravi Gospod taka: i se pojavija mnogu buba~ki vo ku}ite Faraonovi, vo
ku}ite na slugite negovi i vo celata zemja Egipetska, taka {to se sotre zemjata od
buba~kite.
2|8|25|Faraonot gi povika Mojseja i Arona, i im re~e: "Otidete, prinesete Mu `rtva
na va{iot Gospod Bog vo ovaa zemja!"
2|8|26|No Mojsej re~e: "Ne e mo`no taka da bide, za{to prinesuvaweot `rtva na
Gospoda, na{iot Bog, e ne~isto za Egiptjanite, pred nivnite o~i, tie nema li da ne'
ubijat so kamewa?
2|8|27|Tri dena pat }e odime vo pustiwata, pa da Mu prineseme `rtva na Gospoda,
na{iot Bog, kako {to ni re~e na{iot Gospod."
2|8|28|I odgovori Faraonot: "]e ve pu{tam da Mu prinesete `rtva na Gospoda, va{iot
Bog, vo pustiwata; no ne odete podaleku, i pomolete se na Gospoda i za mene!"
2|8|29|A Mojsej re~e: "Eve, jas odam od tebe i }e Mu se pomolam na Gospoda
Boga, i buba~kite utre }e is~eznat od tebe i od slugite tvoi, a i od narodot tvoj. No
prestani, Faraone, da ne' mami{, ne pu{taj}i go narodot da Mu prinese `rtva na
Gospoda.
2|8|30|I otide Mojsej od Faraonot, i Mu se pomoli na Gospoda.
2|8|31|I Gospod napravi kako {to izmoli Mojsej, i si otidoa buba~kite od Faraonot, i
od slugite negovi, i od narodot; i ne ostana niedna.
2|8|32|No pak zarvrdna srceto Faraonovo, i pak ne go pu{ti narodot.
2|9|1|Toga{ mu re~e Gospod na Mojseja: "Vlezi pri Faraonot i kaì mu: 'Vaka veli
Gospod, Bog na Evreite: pu{ti go narodot Moj, za da mi izvr{i slu`ba.'
2|9|2|Oti, ako ne go pu{ti{, pa i ponatamu go zadrùva{,
2|9|3|eve, rakata Gospodova }e dojde vrz dobitokot tvoj vo poleto, vrz kowite, vrz
oslite, vrz kamilite, vrz govedata i vrz ovcite - i mnogu golem pomor }e nastane.
2|9|4|I vo ona vreme }e napravam ~uda me|u dobitokot na sinovite Izrailevi; i od
siot dobitok na sinovite Izrailevi nema ni{to da zagine."
2|9|5|I opredeli Gospod vreme, velej}i: "Utre }e go napravi toa Gospod na
zemjata."
2|9|6|I go izvr{i toa Gospod utredenta, i siot dobitok egipetski iscrka; a od dobitokot
na sinovite Izrailevi ni{to ne zagina.
2|9|7|I vide Faraonot deka od dobitokot Izrailev ne be{e zaginato nitu edno grlo. No
Faraonovot srce odnovo otvrdna, i toj pak ne go pu{ti narodot.
2|9|8|Toga{ mu re~e Gospod na Mojseja i na Arona, velej}i: "Zemete polni race
pepel od pe~kata, i Mojsej neka ja frli pred Faraonot i pred slugite negovi sprema
neboto;
2|9|9|i }e se digne prav po celata zemja Egipetska; a od nea }e se pojavat
vospalenija i na lu|eto, i na dobotokot po celata zemja Egipetska."
2|9|10|I zedoa pepel od pe~kata, i zastanaa pred Faraonot, pa ja frli Mojsej sprema
nebo, i se pojavija gnojni strupje po lu|eto i po dobitokot.
2|9|11|I vraà~ite ne moèa da stojat pred Mojseja poradi strupjeto, za{to strupje
ima{e i na vraà~ite i na site Egiptjani.
2|9|12|I go oèsto~i Gospod srceto na Faraonot i toj ne gi poslu{a, kako {to mu
be{e rekol Gospod na Mojseja.
2|9|13|Potoa mu re~e Gospod na Mojseja: "Stani utre rano i izlezi pred Faraonot i
re~i mu: 'Eve {to veli Gospod, Bog na Evreite: pu{ti go narodot Moj, da Mi
posluì,
2|9|14|oti ovoj pat }e gi pu{tam site zla, za da poznae{ deka nema drug kako {to
sum Jas na celata zemja.
2|9|15|Oti sega, ako ja pruàm Svojata raka, }e te porazam tebe i narodot tvoj so
pomor, taka {to }e se istrebite od zemjata.
2|9|16|A te ostaviv dosega samo za da ja pokaàm nad tebe silata Svoja, za da bide
propovedano imeto Moe po celata zemja.
2|9|17|U{te li }e se kreva{ nad Mojot narod, i nema li da go pu{ta{?
2|9|18|Pa, eve, utre, tokmu vo ovoj ~as, Jas }e pratam grad mnogu golem, kakov
{to nemalo vo Egipet, otkako nastanal pa dosega.
2|9|19|Zatoa, sega pobrzaj da se pribere dobitokot tvoj, i se' {to ima{ po poleto;
oti }e padne grad vrz site lu|e i vrz dobotokot. A onie, {to }e se zate~at vo poleto i
ne bidat pribrani doma, }e padne grad vrz niv i }e izginat."
2|9|20|Onie Faraonovi slugi, koi se upla{ija od zborovite Gospodovi, brzo go
pribraa dobitokot svoj po ku}ite.
2|9|21|A onoj, pak, koj ne im poveruva na zborovite Gospodovi, toj go ostavi
dobitokot svoj vo poleto.
2|9|22|I mu re~e Gospod na Mojseja: "Pruì ja rakata svoja kon neboto, i }e udri
grad po celata zemja Egipetska, vrz lu|eto, vrz dobotokot i vrz trevata zemna."
2|9|23|I Mojsej ja krena rakata kon neboto i Gospod pu{ti gromovi i grad, i te~e{e
ogan po zemjata. I prati Gospod grad vrz celata zemja Egipetska.
2|9|24|Pa|a{e grad, a i ogan gore{e so gradot mnogu silen, kakov {to nemalo vo
celata zemja Egipetska, otkako bile naseleni lu|eto vo nea.
2|9|25|A gradot uni{ti vo celata zemja Egipetska se' - od ~ovek do ìvotno; i gradot
gi uni{ti site rastenija po poleto, i site drvja vo poleto gi sotre.
2|9|26|Samo vo zemjata Gesem, kade {to bea sinovite Izrailevi, nema{e grad.
2|9|27|Toga{ prati Faraonot, i gi povika Mojseja i Arona, i im re~e: "Sega zgre{iv;
Gospod e pravedan, a jas i mojot narod sme gre{nici.
2|9|28|Pomolete Mu se na Gospoda za mene; neka prestanat gromovite Bo`ji i
gradot, i ognot na zemjata, pa }e ve pu{tam, i pove}e nikoj da ne ve zadrùva."
2|9|29|A Mojsej mu re~e: "[tom }e izlezam od gradot, }e gi krenam racete moi
sprema neboto kon Gospoda, i gromovite }e prestanat i grad i do`d pove}e nema da
ima, za da poznae{ deka zamjat e Gospodova.
2|9|30|No znam deka ti i slugite tvoi u{te nema da se upla{ite od Gospoda."
2|9|31|I taka propadna lenot i ja~menot, za{to ja~menot be{e isklasal, a lenot -
fa}a{e seme.
2|9|32|A p~enicata i 'r`ta ne propadnaa, bidej}i bea docni ìta.
2|9|33|I Mojsej izleze od kaj Faraonot nadvor od gradot, gi izdigna racete svoi kon
Gospoda - prestanaa gromovite i gradot, i grad i do`d ne padnaa ve}e na zemjata.
2|9|34|No Faraonot, otkako vide deka prestana do`dot, gradot i gromovite, prodolì
pak da gre{i, i zakoravi srceto negovo i na slugite negovi.
2|9|35|Se oèsto~i srceto Faraonovo i na slugite negovi, i toj pak ne gi pu{ti sinovite
Izrailevi, kao {to mu be{e rekol Gospod preku Mojseja.
2|10|1|Toga{ Gospod mu re~e na Mojseja, velej}i: "Odi pri Faraonot, za{to Jas mu
go oèsto~iv srceto negovo i srceto na slugite negovi, za da gi pokaàm ovie znaci
vrz niv;
2|10|2|pa da im prikaùvate na ~edata va{i i na vnucite va{i {to im napraviv na
Egiptjanite, kako i za znacite Moi, {to gi pokaàv pred niv, i za da znaat, deka sum
Jas Gospod."
2|10|3|I otidoa Mojsej i Aron kaj Faraonot i mu rekoa: "Eve {to veli Gospod, Bog
na Evreite: 'Do koga ne }e saka{ da se zasrami{ pred Mene? Pu{ti go narodot Moj
da Mi posluì!
2|10|4|Oti, ako ne saka{ da go pu{ti{ narodot Moj, eve, utre vo ova vreme }e
pratam skakulci nad celata zemja tvoja.
2|10|5|I tie }e go pokrijat liceto na zemjata, taka {to ne }e se gleda, a }e go izedat
ostatokot, za~uvan od gradot; }e go izadat i sekoe drvo, {to vi raste po poleto.
2|10|6|I }e gi napolna ku}ite tvoi, ku}ite na slugite tvoi i site ku}i po celata zemja
Egipetska kakvo {to ne videle tatkovcite tvoi, ni pradedovcite nivni, otkako ìveat
na zemjata pa se' do denes." I svrtuvaj}i se, si otide Mojsej od Faraonot.
2|10|7|Toga{ slugite mu rekoa na Faraonot: "Do koga ovie maki? Pu{ti gi lu|eto
neka Mu zablagodarat na Gospoda, nivniot Bog. Ili saka{ da gleda{ kako Egipet
propa|a?"
2|10|8|I gi vratija Mojseja i Arona pred Faraonot, i im re~e Faraonot: "Odete,
poluète Mu na Gospoda, va{iot Bog. A koi se tie {to }e odat?"
2|10|9|Mojsej odgovori: "]e odime i mladi i stari, so sinovite svoi i so }erkite svoi,
so ovcite svoi i volovite svoi, }e odime, za{to toa }e bide praznik vo ~est na
Gospoda, na{iot Bog."
2|10|10|I im re~e Faraonot: "Taka neka bide; neka e Gospod so vas. ]e ve pu{tam,
no zo{to se decata va{i? Ete, lo{o lukavstvo imate.
2|10|11|Ne taka, no da odite samo maìte i zablagodarete Mu na Gospoda, za{to toa
sami baravte." I gi isteraa od kaj Faraonot.
2|10|12|Toga{ mu re~e Gospod na Mojseja: "Protegni ja rakata svoja nad zemjata
Egipetska i }e izlezat skakulci na zemjata egipetska, pa da ja izadat seta treva po
zemjata, siot plod {to ostana neudren od gradot."
2|10|13|I go krena Mojsej stapot svoj kon neboto i nad egipetskata zemja navede
Gospod juèn vetar, koj duva{e cel den i cela no}; a koga se razdeni, ju`niot vetar
dovea skakulci.
2|10|14|I gi navea niv nad celata zemja egipetska, i napadnaa po site krai{ta
egipetski vo golem broj: takvi skakulci nikoga{ nemalo, nitu takvi }e ima nekoga{.
2|10|15|I go pokrija liceto na zemjata, taka {to na zemjata ni{to ne se gleda{e, i ja
izedoa seta treva na zemjata i siot rod po drvjata i od trevata polska vo celata zemja
egipetska.
2|10|16|Toga{ Faraonot brzo gi povika Mojseja i Arona i re~e: "Pregre{iv pred
Gospoda, va{iot Bog, i pred vas.
2|10|17|No u{te sega prosti mi go grevot moj, i molete Mu se na svojot Gospod Bog
da ja otstrani od mene samo ovaa smrt.
2|10|18|A, otkako izleze Mojsej od kaj Faraonot, Mu se pomoli na Gospoda.
2|10|19|I svrte Gospod vetar od moreto, mnogu silen i toj gi krena skakulcite i gi frli
vo Crveno More; i ne ostana nitu eden skakulec vo celata zemja Egipetska.
2|10|20|No Gospod go zatvrdna srceto na Faraonot i toj ne gi pu{ti sinovite
Izrailevi.
2|10|21|I mu re~e Gospod na Mojseja: "Kreni ja sega rakata svoja kon neboto, i }e
bide gusta temnina po zemjata Egipetska, takva {to duri opipliva }e bide.
2|10|22|I Mojsej ja podigna rakata svoj kon neboto, i nastana gusta temnina, mrak i
bura po celata zemja egipetska, koja potraja celi tri dena.
2|10|23|Lu|eto ne se gledaa eden so drug tri dena, i nikoj ne se pomestuva{e od
postelata svoja tri dena. No po mestata, kade {to ìveeja sinovite Izrailevi, ima{e
videlina.
2|10|24|Toga{ Faraonot go povika Mojseja i Arona, i im re~e: "Odete,
zablagodarete Mu na Gospoda, va{iot Bog; samo ovcite va{i i volovite va{i neka
ostanat, a imotot va{ neka odi so vas."
2|10|25|No Mojsej re~e: "Ne, ami ti treba da ne' snabdi{ so prinosi i `rtvi sepalinici,
{to }e gi prineseme na Gospoda, na{iot Bog.
2|10|26|Zatoa i dobitokot na{ neka odi so nas, da ne ostane ni kopito; za{to od nego
treba da zememe ne{to, so {to }e mu zablagodarime na Gospoda, na{iot Bog; no,
dodeka ne pristigneme tamu, ne znaeme kakva `rtva }e Mu prineseme na Gospoda."
2|10|27|I Gospod pak go otvrdna srceto na Faraonot i toj ne saka{e da gi pu{ti.
2|10|28|I mu re~e Faraonot: "Istavi se od pred mene, pove}e da ne mi
izleguva{ pred o~i! I onoj den koga }e mi dojde{ pred o~i, }e zagine{."
2|10|29|A Mojsej re~e: "Pravo kaà, nema pove}e da ti go vidam liceto."
2|11|1|Pak mu re~e Gospod na Mojseja: "U{te edno zlo }e pratam nad Faraonot i
nad Egipet, pa toga{ }e ve pu{ti ottuka; i koga }e ve pu{ti, prosto }e ve istera.
2|11|2|A sega kaì mu na narodot tajno - sekoj ~ovek neka pobara od sosedot svoj i
sekoja èna od sosetkata svoja nakit srebren i nakit zlaten a i obleka."
2|11|3|I dade Gospod narodot da najde milost kaj Egiptjanite i im dadoa; a i samiot
Mojsej be{e mnogu golem ~ovek pred Egiptjanite i pred Faraonot, pred o~ite na
slugite negovi i pred narodot.
2|11|4|I re~e Mojsej: "Vaka veli Gospod: 'Na polno} }e pominam niz Egipet,
2|11|5|i }e umre sekoj prvoroden vo zemjata Egipetska, od prvorodeniot sin
Faraonov, koj treba{e da sedne na prestolot negov, do prvorodeniot sin na
sluginkata, koja se nao|a vo vodenicata, i prvorodeniot dobitok.
2|11|6|I }e stane piskot golem po celata zemja egipetska kakov {to u{te nemalo,
nitu nekoga{ }e go ima.
2|11|7|A kaj sinovite Izrailevi nigde name ni ku~e da lavne so svojot jazik, nitu
protiv ~ovek, nitu protiv ìvotno, za da se vidi kolku }e se proslavi Gospod me|u
Izrailcite i Egiptjanite.
2|11|8|Pa }e dojdat site tie slugi tvoi kaj Mene, i }e Mi se poklonat, velej}i: 'Odi si i
ti i celiot tvoj narod, {to go vodi{ so tebe.' I toga{ }e izlezam." I si izleze Mojsej od
Faraonot so golem gnev.
2|11|9|A Gospod mu re~e na Mojseja: "Nema da ve poslu{a Faraonot, za da se
umnoàt znacite i ~udesata Moi vo zemjata Egipetska."
2|11|10|Mojsej i Aron gi napravija site znaci i ~udesa pred Faraonot, no Gospod mu
go oèsto~i srceto na Faraonot, i toj ne saka{e da gi pu{ti sinovite Izrailevi od
zemjata Egipetska.
2|12|1|I re~e Gospod na Mojseja i na Arona vo zemjata Egipetska, velej}i:
2|12|2|"Ovoj mesec da vi bide po~etok na mesecite, da vi bide prv mesec me|u
mesecite vo godinata.
2|12|3|Kaì mu na celiot sobor na sinovite Izrailevi i re~i im: "Na desettiot den od
ovoj mesec sekoj neka zeme jagne {ileè spored brojot na ~eladta: zna~i, po edno
na dom.
2|12|4|Ako se pomalu vo domot za edno jagne, neka go zeme kaj sebe sosedot, koj
mu e najblizok, so onolku du{i, kolu {to treba, za da moàt da go izedat jagneto.
2|12|5|A jagneto ili jareto da vi bide zdravo, ma{ko, bez nedostatok, od edna
godina; zemete go od ovcite ili od kozite.
2|12|6|I ~uvajte go do ~etirinaesettiot den od ovoj mesec, a toga{ op{tiot sobor
Izrailev neka go zakole, vo prikve~erina.
2|12|7|I neka zemat krv od nego i neka gi poprskaat obata dovratnika i pragovite na
ku}ata, vo koja }e go jadat.
2|12|8|I neka jadat meso istata no}, na ogan pe~eno, so presen leb i so gor~livo
zelje, neka jadat.
2|12|9|Nemojte da jadete surovo, nitu vo voda vareno, tuku na ogan pe~eno: so
glavata, so nozete i so drobovite.
2|12|10|I ni{to nemojte da ostavate do utrinata; i koski ne kr{ete od nego; ako ne{to
od nego ostane do utrinata, izgorete go na ogan.
2|12|11|A vaka jadete go: preopa{ani, obuvkite da vi se na nozete i stapovite va{i vo
racete va{i, i jadete brzo: toa e Pasha Gospodova.
2|12|12|Oti }e pominam niz zemjata egipetska taa no}, i }e go ubijam sekoj
prvoroden vo zemjata Egipetska, od ~ovek do dobitok, i }e se odmazdam na site
bogovi egipetski. Jas sum Gospod.
2|12|13|A krvta }e vi bide znak na ku}ite, vo koi }e bidete tamu: i koga }e vidam
krv, }e ve odminam, pa nema da ima me|u vas pomor, koga }e ja porazam zemjata
egipetska.
2|12|14|I toj den }e vi bide den na se}avawe i praznuvajte go toj praznik, posveten
na Gospoda; praznuvajte go od koleno na koleno; ve~no ozakonet.
2|12|15|Sedum denovi jadete lebovi bez kvas; u{te od prviot den otstranete go
kvasot od ku}ite va{i; za{to onoj, koj }e jade ne{to so kvas, toj }e bide istreben od
Izrailot.
2|12|16|Prviot den da se nare~e svet sobor; a i sedmiot den da vi bide osobeno svet;
nikakva rabota da ne vr{ite vo tie denovi. Osven za jadeweto, za kogo kolku {to
treba, samo toa moète da go pravite.
2|12|17|I zapazete ja ovaa zapoved; za{to vo toj den ja izvedov vojskata va{a od
zemjata egipetska; praznuvajte go toj den od koleno na koleno kako ve~no
ozakonet.
2|12|18|Beskvasni lebovi po~nete da jadete od prviot mesec vo ~etirinaesettiot den
ve~erta, pa se' do dvaeset i prviot od istiot mesec do ve~erta.
2|12|19|Sedum denovi ne smee da ima kvas vo ku}ite va{i. Oti, ako nekoj jade
ne{to so kvas, }e bide istrebena taa du{a od op{testvoto na Izrailot, bilo da e
pridojdena - ili rodena vo zemjata.
2|12|20|Ni{to so kvas nemojte da jadete: vo site ku}i va{i jadete samo beskvasen
leb!"
2|12|21|I gi svika Mojsej site stare{ini na sinovite Izrailevi i im re~e: "Odete i
prigotvete jagne, spored semejstvata svoi, i zakolete pasha.
2|12|22|Potoa zemete kitka isop i natopete ja vo krvta, {to e blizu do vratite, i
poprskajte gi pragovite i obata dovratnika so krvta, {to e blizu do vratite, i nieden
od vas da ne izleguva niz vratata ku}na do izutrina.
2|12|23|I koga }e pomine Gospod da go porazuva Egipet, {tom }e ja vidi krvta na
pragot i na obata dovratnika, }e ja odmine Gospod taa vrata, i nema da mu dozvoli
na istrebitelot da vleze vo ku}ite va{i i da ubiva.
2|12|24|Pazate go ova kako zakon za sebe i za sinovite svoi doveka.
2|12|25|I koga, pak, }e vlezete vo zemjata, {to }e vi ja dade Gospod, kako {to re~e,
drète ja ovaa slu`ba.
2|12|26|I koga }e ve pra{aat sinovite va{i: 'Kakva vi e taa slu`ba?'
2|12|27|Odgovorete: 'Toa e Pashalna `rtva na Gospoda, koga gi odmina ku}ite na
sinovite Izrailevi vo Egipet, ubivaj}i gi Egiptjanite, a domovite na{i gi za~uva." -
Toga{ narodot, navednuvaj}i se, se pokloni.
2|12|28|I otkako otidoa sinovite Izrailevi, napravija taka, kako {to im zapoveda
Godpod preku Mojseja i Arona: taka napravija.
2|12|29|A na polno} gi ubi Gospod site prvorodeni vo zemjata Egipetska, od
prvorodeniot sin Faraonov, koj treba{e da sedi na prestolot negov, do prvorodeniot
sin na zatvorenikot vo zatvorot, i se' {to be{e prvorodeno vo dobitokot.
2|12|30|I stana Faraonot vo taa no}, toj i site negovi slugi, i site Egiptjani; i nastana
golem piskot vo celata zemja egipetska, za{to nema{e ku}a, vo koja nema{e
mrtovec.
2|12|31|Toga{ gi povika Faraonot Mojseja i Arona, no}ta, i im re~e: "Stanete, odete
si od narodot moj, kako vie taka i sinovite Izrailevi, i izvr{ete Mu slu`ba na
Gospoda, kako {to velevte.
2|12|32|Zemete gi i ovcite va{i, govedata va{i, kako {to velevte i odete si, pa i
mene blagoslovete me!"
2|12|33|I Egiptjanite navaluvaa na narodot, {to pobrzo da si odi od zemjata, za{to
velea: "Site }e izgineme!"
2|12|34|I narodot si go zede testoto svoe, u{te neiskisnato; no}vite gi zavitkaa vo
oblekite svoi, i go stavija na ramewata svoi.
2|12|35|I postapija sinovite Izrailevi spored zapovedta Mojseeva, i pobaraa od
Egiptjanite nakiti srebreni i nakiti zlatni, a i obleka.
2|12|36|I Gospod napravi, ta narodot najde milost kaj Egiptjanite, i tie im dadoa;
taka tie gi obraa Egiptjanite.
2|12|37|I trgnaa sinovite Izrailevi od Ramzes za Sokhot, okolu {estotini iljadi pe{aci
maì, ne smetaj}i gi tuka decata.
2|12|38|I mnogu drugi pridojdeni otidoa so niv, i ovci i volovi golem broj otidoa so
niv.
2|12|39|A od testoto, {to go iznesoa od Egipet, ispekoa beskvasni lep~iwa, za{to toa
u{te ne be{e skisnato koga gi isteraa Egiptjanite, i ne moèa da se zadrùvaat, taka
{to duri ni hrana za popat ne si prigotvija.
2|12|40|Vremeto, pak, {to go pominaa sinovite Izrailevi vo Egipet i vo zemjata
Hananska, tie i nivnite tatkovci, iznesuva{e ~etiristotini i trieset godini.
2|12|41|A koga se navr{ija ~etiristotini i triesette godini, no}e vo istiot den izleze
seta vojska Gospodova od zemjata egipetska.
2|12|42|Taa no}, koja Gospod ja probdea, za da gi izvede od Egipetskata zemja, toa
e no} Bdenie za Gospoda, koe treba da go praznuvaat sinovite Izrailevi od koleno
na koleno.
2|12|43|I im re~e Gospod na Mojseja i na Arona: "Zakon za Pashata e: nieden tu|
inec da ne jade od nea!"
2|12|44|A sekoj rob va{, ili kupen za pari, otkako }e go obreète, toga{ moè da jade
od nea.
2|12|45|Pridojden ili naemnik da ne jade od nea!
2|12|46|Vo edna ku}a treba da jadete; ne ostavajte za izutrina i ne iznesuvajte
nadvor od ku}ata, i koskite od `rtvata da ne kr{ite.
2|12|47|Celoto op{testvo Izrailevo neka pravi taka.
2|12|48|Ako dojde kaj vas nekoj tu|inec i posaka da ja praznuva Pashata
Gospodova, neka mu se obreàt site od ma{ki pol, pa potoa neka po~ne da ja
praznuva, i }e bide kako roden vo taa zemja; inaku, nikoj neobrezan da ne jade od
nea.
2|12|49|Eden zakon neka ima za rodeniot vo taa zemja i za pridojdeniot {to do{ol
me|u vas!"
2|12|50|I napravija site sinovi Izrailevi kako {to im zapoveda Gospod na Mojseja i
na Arona, taka napravija.
2|12|51|I vo toj den gi izvede Gosopod sinovite Izrailevi od zemjata Egipetska so
nivnata vojska.
2|13|1|Mu re~e Gospod na Mojseja, velej}i:
2|13|2|"Posveti mi go sekoe prvorodeno, koe ja otvara sekoja utroba me|u sinovite
Izrailevi: i od lu|eto, i od dobitokot. Tie Mene mi pripa|aat!"
2|13|3|I Mojsej mu re~e na narodot: "Pomnete go ovoj den, vo koj izlegovte od
zemjata Egipetska, od domot na ropstvoto, za{to so raka silna ve izvede Godpod
ottamu; i ne jadete ni{to so kvas.
2|13|4|Za{to denes izleguvate, vo Aviv, mesecot na novite plodovi.
2|13|5|Zatoa, koga Gospod }e te vovede vo zemjata hananska, i hetejska, i
amorejska, i evejska, i jevusejska, i gergesejska i ferezejska, za koja im se zakolnal
na tatkovcite tvoj, deka }e ti ja dade - zemjata vo koja te~e med i mleko -
toga{ sluì ja ovaa slu`ba vo ovoj mesec!
2|13|6|[est dena jadete beskvasen leb, a sedmiot den neka bide praznik Gospodov.
2|13|7|Beskvasen leb da jadete sedum dena, i da ne se najde kaj tebe ni{to so kvas,
nitu da se najde negde kaj tebe kvas vo site tvoi predeli.
2|13|8|I vo toj den kaì mu na sinot tvoj, velej}i: 'Ova e za ona, {to mi go napravi
Gospod Bog, koga izleguvav od Egipet!'
2|13|9|I toa neka ti bide znak na rakata tvoj i spomen pred o~ite tvoi, ta zakonot
Gospodov da ti bide vo ustata; za{to so raka silna te izvede Gospod od Egipet.
2|13|10|Zatoa onoj zakon zapazuvaj go sekoja godina vo opredeleno vreme!
2|13|11|A koga }e te vovede Gospod, tvojot Bog, vo zemjata Hananska, kako {to ti
se zakolna tebe i na tvoite tatkovci, i }e ti ja predade -
2|13|12|na Gospoda }e Mu go oddeluva{ sekoe prvorodeno od ma{ki pol, {to
otvora utroba i sekoe provorodeno od stadata ili dobitokot, {to go ima{, a e od
ma{ki rod, posveti go na Gospoda!
2|13|13|A sekoe prvorodeno osle zameni go so jagne;, ako, pak, ne go zameni{,
otkupi go. I sekoe prvoroden~e od ~ovek me|u sinovite tvoi otkupuvaj go!
2|13|14|A koga }e te zapra{a sinot tvoj toga{ i ti re~e: '[to e toa?' Kaì mu: 'Za{to so
raka silna ne' izvede Gospod od Egipet, od domot na ropstvoto.'
2|13|15|Oti, koga se oèsto~i Faraonot da ne ne' pu{ti, go ubi Gospod sekoj
prvoroden vo zemjata Egipeska, od prvenec ~ove~ki do prvorodeno vo dobitokot -
zatoa Mu go prinesuvam na Gospoda kako `rtva sekoe ma{ko, koe otvora utroba, a
sekoj prvoroden me|u sinovite moi go otkupuvam.
2|13|16|I toa neka ti bide znak na rakata tvoja i postojano pred o~ite tvoi, bidej}i so
raka silna te izvede Gospod od Egipet."
2|13|17|A koga Faraonot go pu{ti narodot, Bog ne go povede po patot kon zemjata
Filistejska, iako e pokratok; za{to Bog re~e: "Za da ne bi da se pokae narodot, koga
}e vidi vojna, pa da se vrati vo Egipet."
2|13|18|Bog go povede narodot po patot vo pustiwata kon Crveno More. A sinovite
Izrailevi vooruèni izlegoa od zemjata Egipetska.
2|13|19|I gi zede Mojsej koskite Josifovi so sebe; za{to gi be{e zakolnal Josif
sinovite Izrailevi, velej}i: "Gospod navistina }e ve poseti, a vie toga{ ponesete gi
koskite moi odovde so sebe."
2|13|20|Otkako pojdoa sinovite Izrailvi od Sokhot, se utvrdija vo Etam, pri krajot na
pustiwata.
2|13|21|A Bog gi vode{e po patot: dewe vo stolb od oblak, a no}e vo stolb vo ogan,
svetej}i im.
2|13|22|I ne se istava{e pred siot narod stolbot oblak - dewe, ni stolbot od ogan -
no}e.
2|14|1|I mu re~e Gospod na Mojseja, velej}i:
2|14|2|"Kaì im na sinovite Izrailevi da svrtat i da se utaborat pred Pi - Airot vo
dolinata me|u Magdol i moreto, sproti Veel Sepfon. Sproti nego utaborete se kraj
moreto.
2|14|3|I taka Faraonot }e im re~e na svoite lu|e za sinovite Izrailevi: 'Zaskitale vo
zemjata, pustiwata gi zatvorila.'
2|14|4|A Jas }e napravam da se stegne srceto na Faraonot, i toj da pojde vo potera
po niv. No Jas }e se proslavam nad Faraonot i nad seta vojska negova. I site
Egiptjani }e poznaat deka Jas sum Gospod." Tie taka i napravija.
2|14|5|A koga mu soop{tija na carot egipetski deka narodot izbegal, se izmeni
srceto Faraonovo i slugite negovi sprema narodot, pa rekoa: "[to napravivme, pa gi
pu{tivme sinovite Izrailevi, ta da ne ni rabotat pove}e."
2|14|6|I ja vpregna Faraonot kolata svoja, i siot narod go povede so sebe;
2|14|7|zede {estotini koli po izbor i kolku {to u{te ima{e koli egipetski, so nivnite
na~alnici.
2|14|8|A Gospod napravi, ta so oèsto~i srceto na Faraonot, carot egipetski, i na
slugite negovi, i trgna vo potera po sinovite Izrailevi; no sinovite Izrailevi vrvea
pod silna raka.
2|14|9|I se vpu{tija po niv Egiptjanite, i site kowi Faraonovi so kolite, i seta vojska
negova, i gi najdoa vo dolinata kraj moreto, sproti Veel Sepfon.
2|14|10|A koga nabliì Faraonot, se obyrnaa sinovite Izrailevi, i {to }e vidat - ete
Egiptjanite idat po niv. I sinovite Izrailvi se upla{ija mnogu, pa izvikaa kon
Gospoda,
2|14|11|i mu rekoa na Mojseja: "Zar nema{e grobovi vo Egipet, tuku ne' izvede
ovde da izgineme vo pustiwata? [to ni napravi? Zo{to ne' izvede od Egipet?
2|14|12|Neli ti go kaàvme ova i vo Egipet, koga ti rekovme: 'Ostavi ne', da im
sluìme na Egiptjanite?' Oti podobro }e ni be{e da im sluìme na Egiptjanite,
otkolku da izgineme vo pustiwava."
2|14|13|A Mojsej mu re~e na narodot: "Ne pla{ete se, zastanete i }e vidite Gospod
kako }e ve spasi denes: Egiptjanite, kako {to gi gledate denes, nema pove}e
nikoga{ da gi vidite doveka.
2|14|14|Gospod }e se bie za vas, a vie bidete spokojni.
2|14|15|I mu re~e Gospod na Mojseja: "Zo{to vika{ kon Mene? Kaì im na sinovite
Izrailevi neka vrvat.
2|14|16|A ti zemi go stapot svoj i protegni ja rakata svoja vrz moreto, i razdeli go, i
neka minat sinovite Izrailevi, srede more po suvo.
2|14|17|No, ete, Jas }e go stegnam srceto na site Egiptjani, i tie }e trgnat po niv. A
Jas }e ja pokaàm slavata Svoja nad Faraonot i nad seta vojska negova, nad kolite
negovi i nad kowanicite negovi.
2|14|18|I site Egiptjani }e poznaat deka Jas sum Gospod, {to }e se proslavam nad
Faraonot, nad kolite negovi, i nad kowanicite negovi."
2|14|19|I se krena Angelot Gospoden, {to ode{e pred vojskata na sinovite Izrailevi, i
zastana zad niv; se krena i stolbot od oblak pred niv, i zastana zad niv.
2|14|20|A koga vleze me|u vojskata Egipetska i me|u vojskata na sinovite Izrailevi
zastana; na onie im be{e temnina i mrak, a na ovie im be{e svetlina, taka {to preku
cela no} ne se dobliìja ednite do drugite.
2|14|21|I ja podigna Mojsej rakata svoja nad moreto, a Gospod go razbranuva{e
moreto so juèn vetar, koj duva{e silno cela no}, pa se napravi vo mereto suvo i
vodata se razdeli.
2|14|22|I pojdoa sinovite Izrailevi srede more po suvo, i vodata im stoe{e kako yid
od desnata strana i od levata strana.
2|14|23|A Egiptjanite, gonej}i gi, pojdoa po niv srede more, site kowi Faraonovi,
kolite i kowanicite negovi.
2|14|24|A vo utrinskata straà pogledna Gospod na vojskata egipetska od stolbot
ognen i oblasniot i ja dovede vo zabuna vojskata egipetska,
2|14|25|pa im gi vrza trkalata na kolite nivi, ta odvaj gi vle~ea. Toga{ Egiptjanite
rekoa: "Da begame od Izrailcite, za{to Gospod se bie za niv protiv Egiptjanite!"
2|14|26|Toga{ mu re~e Gospod na Mojseja: "Pruì ja rakata nad moreto, i neka se
sobere vodata vrz Egiptjanite, i da gi pokrie kolite nivni i kowanicite nivni."
2|14|27|I Mojsej ja ispruì rakata svoja vrz moreto, i pred zori pak se povrati so
svojata sila, a Egiptjanite trgnaa da begaat kon moreto; i Gospod gi frli Egiptjanite
srede more.
2|14|28|A koga se povrati vodata, gi potopi kolite i kowanicite so seta vojska
Faraonova, se' {to be{e trgnalo kon niv, i ne ostana nieden od niv.
2|14|29|Sinovite, pak, Izrailevi minaa srede more po suvo; vodata stoe{e kako yid
od desnata strana i od levata strana.
2|14|30|I gi izbavi Gospod Izrailcite vo toj den od racete na Egiptjanite. I gi vidoa
sinovite Izrailevi Egiptjanite {to izumrea na bregot morski.
2|14|31|Ja vide Izrail silata golema, {to Gospod ja pokaà nad Egiptjanite, i narodot
se upla{i od Gospoda, i poveruva vo Boga i na negoviot ugodnik Mojseja.
2|15|1|Toga{, Mojsej i sinovite Izrailevi ja zapeaja ovaa pesna na Gospoda, velej}i:
"Da Go vospeam Gospoda, za{to slavno se proslavi: kowite i kowanicite gi frli v
more.
2|15|2|Pomo{nik i zakrilnik mi be{e vo spasenieto. On e Bog moj, i }e Go
proslavuvam; Bog na tatkoto moj, i }e Go prevoznesuvam.
2|15|3|Gospod gi ni{ti vojnite; imeto Mu e Gospod.
2|15|4|Kolite Faraonovi i vojskata negova gi frli v more; izbranite vojvodi negovi se
udavija vo Crveno More.
2|15|5|Bezdnite gi pokrija; tie potonaa vo dlabo~inite kako kamen.
2|15|6|Desnicata Tvoja, Gospodi, se proslavi so sila; desnata raka Tvoja, Gospodi,
go uni{ti neprijatelot.
2|15|7|I so veli~ieto na slavata Tvoja Ti gi sobori onie, koi stanaa protiv Tebe, Ti go
izli gnevot Svoj, i toj gi izgore kako slama.
2|15|8|Od zdivot na gnevot Tvoj vodite se rascepija, vodite se izdignaa kako bedem;
srede moreto branovite se zatvrdnaa.
2|15|9|Neprijatelot re~e: ']e gonam, }e stignam, plen }e razdelam, }e go gospodari
rakata moja.'
2|15|10|Ti duvna so zdivot Tvoj, i moreto gi pokri; i tie potonaa kako olovo vo
silnite vodi.
2|15|11|Koj e kako Tebe me|u bogovite, Gospodi? Koj e kako Tebe proslaven vo
svetosta Svoja, prekrasen vo slavata Svoja i Tvorec na ~udesa?
2|15|12|Ti ja pruì desnicata Svoja - a zemjata gi goltna.
2|15|13|Spored milosta Tvoja go vode{e narodot, kogo Ti go izbavi, i go ute{uva{e
so silata Svoja, vodej}i go vo ìveali{teto na Svetosta Tvoja.
2|15|14|Narodite }e ~ujat i }e se voznemirat: uàs }e gi opfati ìtelite na zemjata
Filistejska.
2|15|15|Toga{ }e pobrzaat i poglavarite edomski, strav i trepet }e gi obzema
knezovite moavski, }e se upla{at site ìteli hananski.
2|15|16|Neka gi opfati strav i uàs; od silata na rakata Tvoja neka onemeat kako
kamen, dodeka ne pomine narodot Tvoj, Gospodi, dodeka ne pomine narodot ovoj
Tvoj, kogo so go pridobil.
2|15|17|Odvedi go i smesti go vo planinite, nasledstvoto Tvoe, vo mesto, koe Ti,
Gospodi, si go prigotvil za ìveali{te Svoe, vo svetili{teto sozdadeno so racete
Tvoj, Gospodi!
2|15|18|Gospod }e caruva sekoga{ i vo ve~nost.
2|15|19|Koga kowite Faraonovi so kolite negovi i so kowanicite negovi vlegoa vo
moreto, Gospod gi povrati vrz niv vodite morski: a sinovite Izrailevi pominaa po
suvo srede more."
2|15|20|I proro~icata Marijam, sestrata Aronova, zede timpan vo rakata svoja, a po
nea izlegoa site èni so timpani i vo hor.
2|15|21|I zapea Marijam pred niv: "Pejte Mu na Gospoda, za{to slavno se proslavi:
kowot i kowanikot v more gi frli."
2|15|22|Potoa gi izvede Mojsej sinovite Izrailevi od Crvenoto More, i tie se upatija
vo pustiwata Sur; i odej}i niz pustiwata tri dena ne najdoa voda za piewe.
2|15|23|Dojdoa vo Mera, no ne moèa da pijat voda vo Mera, za{to be{e gor~liva;
zatoa i go nerekoa toa mesto Mera.
2|15|24|Toga{ narodot po~na da vika protiv Mojseja, velej}i: "[to }e pieme?"
2|15|25|Izvika Mojsej kon Gospoda, i Gospod mu pokaà drvo. Toj go frli drvoto vo
voda, i vodata stana slatka. Tamu mu dade naredbi i zakoni, i tamu go podloì na
ispitanie.
2|15|26|I mu re~e: "Ako go poslu{a{ dobro glasot na Gospoda tvojot Bog, ako
pravi{, {to e ugodno pred o~ite Negovi, ako gi slu{a{ zapovedite Negovi, ako gi
pazi{ site naredbi Negovi, nema da ti pratam niedna od bolestite, {to gi prativ nad
Egipet. Za{to Jas sum Gospod, Bog tvoj celitel."
2|15|27|Potoa stignaa vo Elim; tamu ima{e dvanaeset izvori i sedumdeset palmi; i
site se utaborija tuka kraj vodite.
2|16|1|Od Elim se krenaa i celata zaednica na sinovite Izrailevi dojde vo pustiwata
Sin, koja se nao|a me|u Elim i Sinaj, vo petnaesettiot den od vtoriot mesec, otkako
izlegoa od zemjata Egipetska.
2|16|2|I po~na da se buni celata zaednica na sinovite Izrailevi protiv Mojseja i
protiv Arona.
2|16|3|I im rekoa sinovite Izrailve: "O, da bevme umrele od rakata Gospodova vo
zemjata Egipetska, koga sedevme pokraj kotlite so meso i jadevme leb do nasit! Ne'
izvedovte ovde vo ovaa pustiwa, za da go umrete celovo ova mnoèstvo so glad."
2|16|4|A Gospod mu re~e na Mojseja: "Eve, }e pu{tam da pa|a leb od neboto, i
narodot neka izleguva sekoj den i neka sobira kolku {to e potrebno za toj den, za da
go ispitam }e postapuva li spored zakonot Moj ili ne;
2|16|5|a vo {estiot den koga }e go zgotvat ona, {to go sobrale, i toa }e bide dvojno
od ona, {to go sobiraat sekoj den."
2|16|6|Toga{ Mojsej i Aron mu rekoa na celiot zbor na sinovite Izrailevi:
"Ve~erva }e poznaaete deka Gospod ve izvede od zemjata Egipetska,
2|16|7|a utre }e ja vidite slavata Gospodova; za{to Gospod go ~u negoduvaweto
va{e protiv Boga. [to sme nie, ta da se bunite protiv nas?"
2|16|8|Potoa re~e Mojsej: "Ve~erva Gospod }e ve dade meso da jadete, a utre
izutrina leb do nasitka; oti go ~u Gospod povikot va{, {to go dignavte protiv Nego.
Koi sme nie? Va{iot povik ne e protiv nas, tuku protiv Boga."
2|16|9|I mu re~e Mojsej na Arona: "Kaì mu na celoto op{testvo na sinovite
Izrailevi - ,zastanete pred Boga, za{to On go ~u povikot va{."
2|16|10|I koga Aron mu zboruva{e na celoto op{testvo na sinovite Izrailevi, tie
poglednaa kon pustiwata, a toa - slavata Gospodova se pojavi vo oblak.
2|16|12|"Go ~uv negoduvaweto na sinovite Izrailevi. Kaì im i re~i: 'Ve~erva }e
jadete meso, a utre }e se nasitite so leb, i }e poznaete deka jas sum Gospod, Bog
va{.'"
2|16|13|Ve~erta doletaa potpolo{ki i go prekrija taborot; a utrinata be{e padnala
rosa okolu taborot.
2|16|14|I, ete, koga se krena rosata, a toa - po pustiwata leì ne{to sitno, kako
korijander, zrnesto, belo kako slana po zemjata.
2|16|15|I koga vidoa sinovite Izrailevi, si velea eden na drug: "[to e ova?" Oti ne
znaeja, {to be{e toa. A Mojsej im re~e: "Toa e lebot, {to vi go dade Gospod da go
jadete."
2|16|16|Eve kako zapoveda Gospod: "Sobirajte od nego, sekoj kolku {to mu treba
za jadewe - po eden gomor na lice, spored brojot na ~lenovite va{i; sekoj od vas so
doma{nite sobirajte."
2|16|17|I napravija taka sinovite Izrailevi: sobiraa kaj pove}e koj pomalku.
2|16|18|Pa merea so gomor; i koj be{e sobral pove}e, izli{ok nema{e, a onoj
pomalku, - nema{e nedostig; sekoj sobra onolku, kolku {to mu treba{e,
2|16|19|i im re~e Mojsej: "Nikoj da ne ostava od toa za utre!"
2|16|20|No tie ne go poslu{aa Mojseja, tuku nekoi ostavija od toa za utre, a toa
muvlosa i se smirisa. I se naluti Mojsej na niv.
2|16|21|I taka tie go sobiraa sekoe utro rano, sekoj kolku {to ima{e potreba; a koga
sonceto }e izgree{e, manata se tope{e.
2|16|22|A vo {estiot den sobraa od toj leb dvojno pove}e - po dva gomora za
sekogo. I dojdoa stare{inite narodni, pa mu javija na Mojseja.
2|16|23|A Mojsej im re~e: "Eve ja zapovedta {to ja kaà Gospod - utre e saboten
den, svet odmor za Gospoda; {to }e pe~ete - pe~ete, i {to treba da varite - varete
denes; a {to }e preostane, soberete go i pazete go za utre!"
2|16|24|I ostavija od nego za utre, oti kako {to zapoveda Mojsej, i toa ne se smirisa,
nitu ima{e crvja vo nego.
2|16|25|I re~e Mojsej: "Jadete go toa denes, bidej}i e denes sabota posvetena na
Gospoda; denes nema da najdete mana vo poleto.
2|16|26|[est dena }e sobirate, a sedmiot den e sabota, toga{ }e ja nema."
2|16|27|I na sedmiot den izlegoa nekoi od narodot da sobiraat, no ne najdoa.
2|16|28|A Gospod mu re~e na Mojseja: "Do koga }e se protivite na zapovedite Moi
i na zakonot Moj?
2|16|29|Ete, Gospod vi dal denes sabota, zatoa vo {estiot den i vi dava leb za dva
dena. Ostanete sekoj na svoeto mesto, i vo sedmiot den nikoj da ne go napu{ta
mestoto svoe."
2|16|30|I se odmara{e narodot sedmiot den.
2|16|31|I sinovite Izrailevi toj leb go narekoa mana. Toa be{e kao semeto
korijandrovo, belo, a po vkus kako medeno kola~e.
2|16|32|Toga{ im re~e Mojsej: "Eve {to zapoveda Gospod: 'Napolnete eden gomor
mana, za da se zapazi vo rodovite va{i, za da go vidat lebot {to go jadevete i so koj
ve hranev vo pustiwata, koga ve izvedov od zemjata Egipetska."
2|16|33|I mu re~e Mojsej na Arona: "Zemi zlaten sad i stavi vo nego eden gomor
mana, i postavi go pred Boga, za da se pazi od koleno do koleno va{e."
2|16|34|I go postavi Aron pred kov~egot na svedo{tvoto, za da se ~uva, kako {to
mu be{e zapovedal Gospod na Mojseja.
2|16|35|A sinovite Izrailevi jadea mana ~etirieset godini, dodeka ne dojdoa vo
naselena zemja; jadea mana dodeka ne stignaa do granicata na zemjata Hananska.
2|16|36|A gomorot e desetti del od efa.
2|17|1|I se krena celoto op{testvo na sinovite Izrailevi, od pustiwata Sin, po
zapovedta Gpspodova, i se zadràa vo Rafidin; a tamu nema{e voda da pie narodot.
2|17|2|I narodot go ukori Mojseja, velej}i: "Daj ni voda da pieme!" A Mojsej im
re~e: "Zo{to me ukoruvate mene? Zo{to Go isku{uvate Gospoda?"
2|17|3|i èden be{e za voda narodot tamu, pa vika{e protiv Mojseja i vele{e: "Zo{to
ne' izvede od Egipet i nas, i sinovite na{i, i dobitokot na{, za da ne' pomori{ so
èd?"
2|17|4|A Mojsej se obrna kon Gospoda i re~e: "[to da pravam so ovoj narod? U{te
malku, pa }e me kamenuvaat."
2|17|5|No Gospod mu re~e na Mojseja: "Izlezi pred narodot, i povedi gi so sebe
stare{inite narodni, zemi go vo rakata i stapot svoj, so koj go razdvoi moreto, pa
pojdi.
2|17|6|A Jas }e stojam onamu kaj karpata na Horiv pred doa|aweto tvoe; a ti
toga{ udri vo karpata, i od nea }e pote~e voda i narodot }e pie." I napravi Mojsej
taka pred sinovite Izrailevi.
2|17|7|I toa mesto go nare~e Masa i Meriva, poradi podbivot na sinovite Izrailevi
{to Go isku{uvaa Gospoda, velej}i: Dali e Gospod me|u nas, ili ne e?"
2|17|8|No toga{ dojdoa Amalikijcite i se bieja protiv Izrailcite vo Rafidin.
2|17|9|A Mojsej, pak, mu re~e na Isusa: "Izberi si lu|e silni, pa izlezi i bori se utre
protiv Amalikijcite; a jas }e zastanam na vrvot od gorata i stapot Bo`ji }e mi bide v
raka."
2|17|10|I napravi Isus, kako {to mu re~e Mojsej, i izleze protiv Amalikijcite; A
Mojsej, Aron i Or se iska~ija na vrvot od gorata.
2|17|11|I koga Mojsej gi kreva{e racete ugore - nadvladuvaa Izrailcite, a koga gi
spu{ta{e racete - nadvladuvaa Amalikijcite.
2|17|12|No racete na Mojseja mu ote`naa; zatoa zedoa kamen i go stavija pod nego,
pa sedna na nego: a Aron i Or mi gi potpiraa racete: eden od edna strana, a drugiot -
od drugata. Taka stoeja racete Mojseevi krenati do zajdisonce.
2|17|13|I go pobedi Isus Amalika i negoviot narod so ostar me~.
2|17|14|Potoa mu re~e Gospod na Mojseja: "Zapi{i go toa za spomen vo knigata, i
objasni mu na Isusa da pomni deka sosema }e go izbri{am spomenot za Amalika od
pod neboto."
2|17|15|Toga{ Mojsej podigna `rtvenik, i go nare~e Jehova Nisi, odnosno Gospod
pribeì{te moe,
2|17|16|"bidej}i, re~e toj, raka se krenala na prestolot Gospoden, Gospod }e vojuva
protiv Amalika od koleno na koleno."
2|18|1|A Jotor, sve{tenikot medijamski, testot Mojseev, ~u za se' {to napravi
Gospod za Izrailot, narodot Svoj, kako go izvede Gospod Izrailot od Egipet.
2|18|2|I ja zede Jotor, testot Mojseev, Sepfora, ènata Mojseeva, koja be{e ja vratil,
2|18|3|i dvata sina nejzini: na edniot imeto mu be{e Girsam, oti Mojsej vele{e:
"Pridojden sum vo zemja tu|a,"
2|18|4|a na vrotiot imeto mu be{e Eliezer, bidej}i re~e: "Bog na tatkoto moj mi se
najde na pomo{ i me izbavi od racete Faraonovi."
2|18|5|I Jotor, testot Mojsev, trgna so sinovite negovi i so ènata negova pri Mojseja
vo pustiwata, kade {to se be{e utaboril na planinata Bo`ja,
2|18|6|pa go izvestija Mojseja, velej}i: "Ete, testot tvoj Jotor, ide kaj tebe, ide i
ènata tvoja, i obata sina nejzini so nea."
2|18|7|I Mojsej mu izleze vo presret na testot svoj i mu se pokloni, i go celiva; pa
otkako se pozdravija eden so drug, go vovede Mojsej pod {atorot svoj.
2|18|8|I mu raskaà Mojsej na testot svoj za se' {to napravi Gospod so Faraonot i so
site Egiptjani poradi Izrailcite, i za site te{kotii {to gi snajduvaa patem, i kako
Gospod gi izbavi od racete Faraonovi i od racete egipetski.
2|18|9|I se zaraduva Jotor za site dobrini {to mu gi napravi Gospod na Izrailot,
spasuvaj}i go od racete na Egiptjanite i od racete Faraonovi.
2|18|10|Toga{ Jotor re~e: "Neka e blagosloven Gospod, Koj ve izbavi od racete na
Egiptjanite i od racete Faraonovi!
2|18|11|Sega znam deka e Gospod pogolem od site bogovi, i toa tokmu vo ona, so
{to tie se prevoznesuvaat."
2|18|12|Potoa Jotor, testot Mojseev, Mu prinese na Boga sepalenica i `rtvi.
Toga{ dojde i Aron i site stare{ini Izrailevi, i jade leb so testot Mojseev pred Boga.
2|18|13|A utredenta sedna Mojsej da mu sudi na narodot; i siot narod stoe{e pred
Mojseja od utroto do ve~erta.
2|18|14|I Jotor, gledaj}i se' {to pravi so narodot, re~e: "[to pravi{ taka so narodot?
Zo{to samo ti sedi{, a siot narod stoi od utro do ve~er?"
2|18|15|A Mojsej mu odgovori na testot svoj: "Narodot doa|a pri mene za da bara
sud od Boga.
2|18|16|Koga }e im se slu~i nekoja rabota, tie doa|aat pri mene, i jas presuduvam
pome|u niv, a ima me|u niv nedorazbirawa, i im gi kaùvam naredbite Bo`ji i
Zakonot Negov."
2|18|17|No testot Mojseev mu re~e: "Ne e dobro toa, {to go pravi{ ti.
2|18|18|]e se izmori{ i ti i siot narod, koj e so tebe; oti taa rabota e mnogu te{ka za
tebe; ti sam ne moè{ da ja izvr{uva{.
2|18|19|Tuku poslu{aj me sega i }e te posovetuvam, i Bog }e bide so tebe; ti bidi
posrednik pred Boga za narodot, i rabotite nivni soop{tuvaj Mu gi na Boga:
2|18|20|U~i gi na naredbite Bo`ji i na zakonit Negov, i pokaùvaj im go patot
Negov, po koj treba da odat i delata {to treba da gi vr{at.
2|18|21|A ti od siot narod odberi sposobni lu|e, koi se pla{at od Boga; lu|e
spravedlivi, koi mrazat gordelivost, pa postavi gi nad niv kako iljadnici, stotnici,
pedesetnici, desetnici i pisari.
2|18|22|Tie neka mu sudat na narodot vo sekoe vreme i da te izvestuvaat za sekoe
pote{ko delo; a za site mali raboti tie samite neka presudat. Taka }e ti bide polesno i
tie tebe }e ti pomagaat.
2|18|23|Ako go napravi{ toa, i Bog ti go odobri toa, toga{ }e moè{ da istrae{, i siot
toj narod }e si odi mirno vo svoeto mesto."
2|18|24|I go poslu{a Mojsej testot svoj, i napravi se', kako {to mu re~e.
2|18|25|I izbra Mojsej od siot Izrail lu|e sposobni, pa gi postavi: iljadnici, stotnici,
pedesetnici i desetnici.
2|18|26|I tie mu sudea na narodot vo sekoe vreme, a za te{kite raboti mu kaùvaa na
Mojseja; za site mali raboti, pak, sudea sami.
2|18|27|Potoa go oslobodi Mojsej testot svoj, i toj si otide vo zemjata svoja.
2|19|1|Vo prviot den od tretiot mesec, otkako izlegoa sinovite Izrailevi od zemjata
Egipetska, vo den na mlad mesec, stignaa vo pustiwata Sinajska.
2|19|2|Krevaj}i se od Rafidin, dojdoa vo pustiwata Sinajska, i se utabori Izrail tamu
sproti gorata.
2|19|3|I Mojsej se iska~i na gorata pri Boga, i go povika Bog, velej}i: "Kaì mu na
domot Jakovov, i izvesti gi sinovite Izrailevi:
2|19|4|'Sami vidovte {to im napraviv na Egiptjanite i kako ve iznesov, kako na krilja
orlovi ve privedov pri Sebe.
2|19|5|Pa sega, ako go slu{ate glasot Moj i go pazite zavetot moj, }e mi bidete
narod izbran me|u site narodi, za{to Moja e zemjata cela.
2|19|6|I vie }e mi bidete carstvo na sve{tenici i narod svet.' Toa se zborovite, {to }e
im gi kaè{ na sinovite Izrailevi."
2|19|7|Potoa Mojsej dojde i gi povika stare{inite narodni; i im gi izloì site ovie
zborovi, {to im gi zapoveda Gospod.
2|19|8|I siot narod odgovori ednodu{no i re~e: "Se' {to rekol Gospod }e napravime
i }e poslu{ame." Toga{ Mojsej mu gi soop{ti na Gospoda zborovite narodni.
2|19|9|A Gospod mu re~e na Mojseja: "Eve, Jas }e dojdam kaj tebe vo stolb
obla~en, za da ~ue narodot, kako }e zboruvam so tebe, pa da ti poveruva
zasekoga{." Oti Mojsej mu gi be{e soop{til na Gospoda zborovite narodni.
2|19|10|I mu re~e Gospod na Mojseja: "Slezi od gorata pri narodot i objasni im i
o~isti go denes i utre, i neka gi isperat oblekite svoi;
2|19|11|i neka se prigotvat za tretiot den, za{to vo tretiot den }e sleze Gospod na
gorata Sinajska pred siot narod,
2|19|12|a }e postavi{ granici za siot narod od site strani i }e im kaè{: 'Pazete da ne
se ka~uvate na planinata i da ne se dopirate do podno`jeto nejzino; sekoj, koj }e se
dopre do gorata, }e bide predaden na smrt.
2|19|13|Nikakva raka da ne se dopre do nea, tuku so kamewa da bide ubien ili so
strela da bide zastrelan; dobitok }e e ili ~ovek, ìv da ne ostane. A koga trubata }e
zatrubi otegnato, koga oblakot }e se krene od planinata, toga{ }e moàt da se ka~at
na gorata.'"
2|19|14|I Mojsej sleze od gorata kaj narodot; i go o~isti narodot, i tie gi ispraa
oblekite svoi.
2|19|15|I mu re~e na narodot: "Bidete gotovi i za tri dni ne pribliùvajte se do
ènite!"
2|19|16|A tretiot den, pred osamnuvaweto, zagrme i molwi zasvetkaa, i nastana gust
oblak nad gorata Sinajska, i zatrubi truba so mnogu silen glas, taka {to zatreperi
siot narod, koj be{e utaboren.
2|19|17|Toga{ Mojsej go izvede narodot od taborot, za da Go presretne Boga, i
zastana vo podno`jeto na gorata.
2|19|18|A gorata Sinajska celata be{e vo dim, za{to Gospod be{e slegol nad nea vo
ogan; i dim se kreva{e od nea, kako dim od pe~ka, i se upla{i siot narod;
2|19|19|i glasot na trubata stanuva{e se' posilen. Mojsej zboruva{e, a Gospod mu
odgovara{e glasno.
2|19|20|I Gospod sleze na gorata Sinajska, na vrvot od gorata, i go povika Gospod
Mojseja na vrvot od gorata. Mojsej se iska~i.
2|19|21|Toga{ Bog mu re~e, velej}i: "Slezi i kaì mu na narodot da ne navaluva za
da Go vidi Gospoda, ta da ne izginat mnozina od niv;
2|19|22|a sve{tenicite, koi Mu pristapuvaa na Gospoda Boga, neka se osvetat, za da
ne gi poguvi Gospod."
2|19|23|Toga{ Mojsej Mu re~e na Boga: "Ne }e moè narodot da se ka~i na
planinata Sinajska, bidej}i Ti izri~no ne' opomena, velej}i - ome|i ja gorata i osveti
ja."
2|19|24|No Gospod mu re~e: "Odi, slezi, pa toga{ ka~ete se ti i Aron po tebe; a
sve{tenicite, pak, i narodot neka ne se trukaat da se ka~at pri Gospoda, za da ne gi
pogubi."
2|19|25|I sleze Mojsej kaj narodot i im objasni.
2|20|1|Toga{ Gospod Bog gi kaà site ovie zborovi kon Mojseja, velej}i:
2|20|2|"Jas sum Gospod, Bog tvoj, Koj te izvede od zemjata Egipetska, od domot na
ropstvoto.
2|20|3|Nemoj da ima{ drugi bogovi osven Mene!
2|20|4|Ne pravi za sebe idol, nitu kakva slika na ona, {to e gore na neboto, {to e
dolu na zemjata i {to e vo vodata pod zemjata;
2|20|5|nemoj da im se klawa{, nitu da im sluì{, oti Jas sum Gospod, Bog tvoj; Bog
revnitel, Koj za grevovite na tatkovcite gi kaznuvaa decata do tretoto i ~etvrtoto
koleno, onie, koi Me mrazat;
2|20|6|Koj pokaùva milost na iljadnici, koi Me sakaat i gi pazat zapovedite Moi.
2|20|7|Ne izgovaraj go naprazno imeto na Gospoda, tvojot Bog, bidej}i Gospod
nema da go ostavi nekaznet onoj, koj naprazno }e go izgovori imeto Negovo.
2|20|8|Pomni go denot saboten, za da go praznuva{.
2|20|9|[est dena raboti, i svr{i gi vo niv site raboti svoi;
2|20|10|a sedmiot den e sabota Gospodova, na tvojot Bog; toga{ nemoj da
vr{i{ nikakva rabota, ni ti, ni sinot tvoj, ni }erkata tvoja, ni slugata tvoj, ni
sluginkata tvoja, ni volot tvoj, ni osleto tvoe, nitu pridojdeniot, koj se nao|a kaj tebe.
2|20|11|oti za {est dena gi sozdade Gospod neboto i zamjata, moreto i se' {to e vo
niv; a vo sedmiot den si otpo~ina: zaradi toa Gospod go blagoslovi sedmiot den i
go osveti.
2|20|12|Po~ituvaj gi tatkoto svoj i majkata svoja, za da ti bide dobro i da
poìvaa{ podolgo na zemjata, {to ti ja dava Gospod, tvojot Bog.
2|20|13|Ne ubivaj!
2|20|14|Ne vr{i prequba!
2|20|15|Ne kradi!
2|20|16|Ne svedo~i la`no protiv svojot blièn!
2|20|17|Ne poèluvaj ja ènata na bli`niot svoj, ne poèluvaj go domot na bli`niot
svoj, nitu nivata negova, ni slugata negov, ni sluginkata negova, ni volot negov, ni
osleto negovo, ni sekakov dobitok, nitu ne{to drugo, koe e na bli`niot tvoj!"
2|20|18|I siot narod gi slu{a{e molwite i glasot na trubata {to trube{e i ja gleda{e
gorata {to se dime{e; i kako se ispla{ija, site lu|e otstapija i se oddale~ija malku.
2|20|19|Pa mu rekoa na Mojseja: "Zboruvaj ni ti, a nie }e slu{ame; no da ne ni
zboruva nam Bog, za da ne umreme."
2|20|20|A Mojsej im re~e: "Ne pla{ete se: Bog dojde za da ve ispita i stravot Negov
da bide vo vas, za da ne gre{ite."
2|20|21|I narodot stoe{e podaleku, a Mojsej pojde kon mrakot, kade {to be{e Bog.
2|20|22|I mu re~e Gospod na Mojseja: "Vaka kaì mu na domot Jakovov i izvesti gi
sinovite Izrailevi: 'Vie vidovte kako Jas zboruvav so vas od neboto.'
2|20|23|Ne pravete si sami bogovi srebreni, nitu bogovi zlatni, ne pravete sami za
sebe.
2|20|24|Napravete mi `rtvenik od zemja i na nego prinesuvajte mi `rtvi sepalenici i
`rtvi spasitelni; ovci i junci va{i, na sekoe mesto, kade {to }e opredelam da se
spomnuva imeto Moe, }e dojdam kaj tebe i }e te blagoslovam.
2|20|25|Ako mi napravi{ `rtvenik od kamen, nemoj da go yida{ so delkan kamen;
za{to, {tom }e povle~e{ po nego so se~ivo, }e go oskverni{.
2|20|26|I da ne se ka~uva{ po stapalata do `rtvenikot Moj, za da ne se otkrie na
nego golotijata tvoja."
2|21|1|A ova se zakonite, {to }e im gi objavi{:
2|21|2|"Ako kupi{ rob Evrein, {est godini neka ti sluì, a sedmata neka si odi
sloboden, bez otkup;
2|21|3|ako do{ol sam, sam neka si odi; a ako ima èna, neka odi i ènata so nego;
2|21|4|ako, pak, negoviot gospodar mu dal èna, i taa mu rodila sinovi ili }erki,
ènata i decata neka ostanat na gospodarot negov, a toj neka si odi sam;
2|21|5|no, ako robot odgovaraj}i, re~e: 'Go sakam gospodarot moj, ènata moja, i
decata moi; ne sakam da odam i da bidam sloboden.'
2|21|6|toga{ takviot gospodarot negov neka go dovede pred sudot Bo`ji i neka go
postavi pred vratata ili na pragot i tamu gospodarot negov da mu go produp~i uvoto
so {ilo, ta da mu ostane ve~en rob.
2|21|7|Ako nekoj ja prodade }erkata svoja za robinka, taa da ne si odi kako {to odat
robinkite;
2|21|8|ako ne mu se svidi na godpodarot nejzin, za koja vetil deka }e ja zeme za
èna, neka ja otpu{ti. No nema pravo gospodarot da ja prodade na tu| narod, koga
sam ja otfrlil;
2|21|9|ako, pak, ja svr{il za sinot svoj, neka i' go dade pravoto, {to go imaat }erkite;
2|21|10|ako zeme druga za sebe, prvata ne smee da ja li{i od hrana, obleka i
sopru`ni~ka dol`nost.
2|21|11|Ne i' napravi li edna od ovie tri raboti, toga{ neka si odi od nego darum, bez
otkup.
2|21|12|Koj }e udri ~ovek i toj umre, so smrt da se kazni.
2|21|13|No, ako toa ne go napravi namerno, a Bog dopu{til da padne vo negovi
race, toga{ }e ti opredelam mesto, kade {to moè da pobegne ubiecot.
2|21|14|Ako nekoj, pak, namerno go napadne svojot blièn, so cel da go ubie na
izmama, i se zasolni pri `rtvenikot Moj, odvle~i go i od `rtvenikot Moj, za da umre.
2|21|15|Koj }e go udri tatkoto svoj ili majkata svoja, da se pogubi.
2|21|17|Ako nekoj ukrade nekogo od sinovite Izrailevi i go prodade ili se najde vo
negovi race, otkako go zarobil, so smrt da zavr{i.
2|21|16|Koj go zlostavuva tatkoto svoj ili majkata svoja, so smrt da se kazni.
2|21|18|Koga dvajca maì se skaraat, pa eden od niv udri drug so kamen ili so
tupanica, no toj ne umre, tuku legne vo postela,
2|21|19|pa, koga }e stane, makar i so stap da se potpira, na onoj {to udril neka mu e
prosto; samo dengubata da mu ja nadomesti i za lekuvaweto da plati.
2|21|20|A koj }e udri rob svoj ili robinka svoja so stap, i tie umrat od negovata raka,
neka bide vinoven pred sudot;
2|21|21|no, ako tie preìveat den ili dva, da ne e vinoven, bidej}i tie se negov imot.
2|21|22|Koga lu|eto se bijat, pa nekoj od niv udri bremena èna, taka {to taa
pometne, ne ne dojde do smrt, da plati globa, kolku }e opredeli maòt na ènata; a
da i' plati kolku i' pripa|a;
2|21|23|ako, pak, plodot bil oformen, toga{ neka se dade ìvot za ìvot;
2|21|24|oko za oko, zab za zab, raka za raka, noga za noga,
2|21|25|izgoretina za izgoretina, rana za rana, povreda za povreda.
2|21|26|Ako nekoj go udri robot svoj vo okoto, ili robinkata svoja vo okoto, i gi
oslepi, da gi pu{ti na sloboda zaradi okoto;
2|21|27|ili, ako mu skr{i zab na robot svoj, ili na robinkata svoja, da gi pu{ti na
sloboda zaradi zabot.
2|21|28|Ako vol ubode ma` ili èna, pa umre, volot da se otepa so kamewa i mesoto
od nego da ne se jade; no gospodarot na volot nema da bide vinoven;
2|21|29|No, ako volot bil i porano bodliv, a gospodarot negov znael za toa i ne go
pazel, pa ubie ma` ili èna, volot da se ubie so kamewa, i gospodarot negov zaedno
so nego da se predade na smrt.
2|21|30|Ako, pak, mu se naloì otkup za ìvotot svoj, neka plati otkup, kolku {to }e
mu se opredeli.
2|21|31|Sin li probode ili }erka, so nego da se postapi spored istiot zakon.
2|21|32|Probode li, pak, volot rob, ili robinka, toga{ na gospodarot nivni da mu se
platat trieset sikli srebro, a volot da se ubie so kamewa.
2|21|33|Ako nekoj otkrie jama, ili pak iskopa jama i ne ja pokrie, i padne vo nea
junec ili osel,
2|21|34|sopstvenikot na jamata treba da gi nadomesti; na gospodarot }e mu dade
srebro, a trupot toga{ }e bide negov.
2|21|35|Koga ne~ij vol smrtno ubode vol na drug ~ovek, i toj umre, toga{ da go
prodadat volot ìv i parite da gi podelat, a isto taka da go podelat i ubieniot vol;
2|21|36|ako, pak, se znaelo od porano, deka volot bil bodliv, i mu e kaàno na
gospodarot negov, a toj ne go pazal, da dade vol za vol, a ubieniot neka mu ostane
nemu.
2|22|1|Ako nekoj ukrade junec ili ovca i ja zakole, ili ja prodade, da dade pet junci
za eden junec i ~etiri ovci za edna ovca.
2|22|2|Ako se fati kradec, kako potkopuva i ranet umre, toa ne se smeta za ubistvo.
2|22|3|No, ako sonceto ve}e se pojavilo nad nego, vinoven e za krv. I kradecot
{tetata mora da ja nadomesti. A, ako nema ni{to, toga{ toj treba da bide prodaden
za svojata kra`ba.
2|22|4|Ako kaj fateniot se najde ona, {to go ukral, vo negovata raka ìvo, bilo osel
ili ovca, da go vrati dvojno.
2|22|5|Ako nekoj uni{ti niva, ili lozje, pu{taj}i go dobitokot svoj da pase vo tu|a
niva, da ja nadomesti {tetata za celata niva, da nadomesti so najdobroto od svojata
niva i najdobroto od svoeto lozje spored plodot od svojata niva; ako ja uni{ti.
2|22|6|Ako se pojavi ogan, pa toj go zafati trweto, i se zapali gumnoto, ili klasjeto
ili nivata, ottoga{ onoj, koj go predizvikal poàrot, da plati.
2|22|7|Koga nekoj mu dade na bli`niot svoi pari ili predmeti na ~uvawe, i tie bidat
ukradeni od domot negov, kradecot, ako se fati, }e plati dvojno;
2|22|8|vo slu~aj, pak, kradecot da ne se fati, toga{ sopstvenikot na ku}ata neka se
javi pred Boga, pa neka se zakolne deka toj ne posegnal vrz imotot na bli`nito svoj.
2|22|9|Za sekoja izre~ena nepravda: za junec, osel, ovca, obleka, za sekoj izguben
predmet, za koj nekoj re~e deka e negov, nivniot spor treba da dojde pred Boga: pa
kogo }e go osudi Bog, toj neka mu plati na bli`niot dvojno.
2|22|10|Ako nekoj mu dade na ~uvawe na bli`niot svoj osel, ili junec, ili ovca, ili
nekoj drug dobitok, i toj dobitok pcovisa, ili zagine, ili, pak, bide zaplenet, a nikoj
da ne go vidi,
2|22|11|toga{ me|u niv neka odlu~i kletvata pred Gospoda, deka onoj ne posegnal
vrz imotot na svojot blièn, i ako sopstvenikot taka go primi, ne se nadomestuva;
2|22|12|ako, pak, mu bide ukraden, toga{ neka mu plati na sopstvenikot negov.
2|22|13|A ako e izeden od yverka, da donese dokaz za toa i da ne pla}a ni{to.
2|22|14|Ako nekoj od bli`niot svoj dobie na usluga - ìvin~e, pa toa zagine ili
pcovisa, ili bide zaginato, a sopstvenikot ne bil so nego, }e mora da se plati;
2|22|15|no, ako sopstvenikot bide so nego, da ne se pla}a. Ako bil momok, da go
plati samo naemot.
2|22|16|Koj izmamil nesvr{ena devojka, i bide so nea, da ja daruva i da ja zame za
èna;
2|22|17|a ako tatkoto nejzin odbie i ne saka da mu ja dade, da odmeri srebro na
tatka i' kolku {to sleduva za miraz na devojkata.
2|22|18|Vraà~i da ne ostavate ìvi.
2|22|19|Koj }e zgre{i so dobitokot, so smrt da se kazni.
2|22|20|Koj prinesuva `rtvi na drugi bogovi, osven na Ediniot Gospod, so smrt da se
istrebi.
2|22|21|Na pridojden nemoj da mu pravi{ nepravda, nitu da go ugnetuva{, za{to i
vie bevte pridojdeni vo zemjata egipetska.
2|22|22|Ne navreduvajte ni vdovici ni siraci;
2|22|23|ako gi navredi{ i tie, negoduvaj}i se obrnat kon Mene, }e go ~ujam povikot
nivni,
2|22|24|i }e se raspali gnevot Moj, pa so me~ }e ve ubijam, i ènite va{i }e ostanat
vdovici, i decata va{i - siraci.
2|22|25|Koga na zaem }e dade{ pari na nekoj siroma{en brat {to e pri tebe, ne
prisiluvaj go i ne naliùvaj mu lihva.
2|22|26|Ako zeme{ vo zalog obleka od prijatelot tvoj, vrati mu ja do zajdisonce;
2|22|27|oti taa mu e pokrivka, taa mu e edina obleka na teloto negovo: so {to }e
spie? I koga }e povika kon Mene, Jas }e go ~ujam, bidej}i sum milostiv.
2|22|28|Nemoj da gi zlostavuva{ sudiite, ni za stare{inite na tvojot narod da ne
zboruva{ lo{o.
2|22|29|Ne vozdrùvaj se da gi prinese{ prvite plodovi od ètvata i lozjeto; daj Mi gi
prvorodenite od sinovite tvoi.
2|22|30|Taka i so junecot tvoj, i so ovcata tvoja, i so oselot tvoj; sedum dena neka
bidat pri majkata svoja, a vo osmiot den daj Mi gi Mene.
2|22|31|I }e Mi bidete svet narod. Zatoa i meso od rastrgnato ìvotno da ne jadete;
frlaj im go na ku~iwata."
2|23|1|Ne primaj la`ni izjavi; ne me{aj se so nepravedni, za da svedo~i{ krivo.
2|23|2|Ne odi so mnozinstvoto na zlo i ne soglasuvaj se so mnozinstvoto protiv
pravdata, poveduvaj}i se po mnozinstvoto.
2|23|3|Na siromaviot so negoviot spor ne gledaj {to e siromav.
2|23|4|Ako sretne{ vol na neprijatelot, ili osel zaskiten, odvedi go kaj nego.
2|23|5|Ako vidi{ deka na neprijatelot tvoj mu padnal oselot pod tovarot negov,
nemoj da go odminuva{, no da mu pomogne{ da se krene so nego.
2|23|6|Nemoj da ja izvrtuva{ pravdata na siromaviot tvoj vo sporot negov.
2|23|7|Oddale~uvaj se od nepravdata i ne ubivaj nevin praveden, bidej}i Jas nema
da go opravdam bezzakonikot.
2|23|8|Ne zemaj podaroci, za{to podarocite gi zaslepuvaat o~ite na onie {to gledaat
i gi izvrtuvaat delata na pravednite.
2|23|9|Ne navreduvajte i ne voznemiruvajte pridojden: vie znaete kakva mu e
du{ata na pridojdeniot, oti i samite bevte pridojdeni vo zemjata Egipetska.
2|23|10|[est godini sej ja zemjata svoja i sobiraj gi plodovite nejzini,
2|23|11|a sedmata - ostavi ja neka otpo~ine, za da se hranat siromasite na tvojot
narod; a so ona, {to }e ostane po niv, neka se hranat yverovite polski; taka pravi i so
lozjeto tvoe i so maslinarnikot tvoj.
2|23|12|[est dena vr{i gi rabotite svoi, a vo sedmiot den otpo~ini, za da zdivne volot
tvoj i osleto tvoe, i da se odmori sinot na robinkata tvoja, kako i pridojdeniot.
2|23|13|Pazete go seto ona, {to vi go kaàv. Ne spomnuvajte gi imiwata na tu|ite
bogovi; ova da ne se ~ue od ustata va{a.
2|23|14|Tripati godi{no proslavuvaj Me so praznik:
2|23|15|pazi go praznikot Beskvasnici; sedum dena jadi beskvasni lebovi, kako {to
ti zapovedav, vo opredelenoto vreme vo mesecot Aviv, za{to vo toj mesec si izlegol
od Egipet; da ne se javuva{ pred Mene prazen;
2|23|16|i praznikot na ètvata od prvite plodovi od tvojot trud, {to si gi poseal na
nivata tvoja, i praznikot na braweto plodovi na krajot od sekoja godina koga go
sobira{ trudot svoj od nivnite tvoi.
2|23|17|Tripati preku godinata site tvoi od ma{ki pol treba da se javuvaat pred
Gospoda, tvojot Bog.
2|23|18|Krvta od `rtvata Moja da ne se izliva vrz leb, i mesoto od Mojata prazni~na
`rtva da ne se ostava do izutrina, koga }e gi istera{ neznabo{cite od pred tebe i gi
pro{iri{ predelite svoi.
2|23|19|Prvite plodovi od ètvata na zemjata tvoja prinesuvaj gi vo domot na
Gospoda, tvojot Bog. Nemoj da vari{ jagne vo mleko od majkata negova.
2|23|20|Eve, Jas go pra}am pred tebe Angelot Moj, za da te pazi po patot, i da te
vovede vo zemjata {to sum ti ja prigotvil.
2|23|21|Pazi se i poslu{aj Go i ne protivi Mu se, oti i On nema da vi go prosti
grevot, bidej}i imeto Moe e vo Nego.
2|23|22|Ako go poslu{a{ glasot Moj i izvr{uva{ se' {to }e ti zapovedam, i go
pazi{ zavetot Moj, }e Mi bidete izbran narod me|u site narodi; Moja e celata zemja,
a vie }e Mi bidete carsko sve{tenstvo i narod svet. Ovie zborovi da im gi kaè{ na
sinovite Levievi, sve{tenicite; i ako go poslu{ate glasot Moj, i ako go izvr{uvate se'
ona {to }e vi re~am, }e im bidam neprijatel na neprijatelite tvoi i protivnik na
protivnicite tvoi.
2|23|23|Koga Angelot Moj }e pojde pred tebe i te odvede vo zemjata na Amorejcite,
Hetejcite, Ferezejcite, Hananejcite, Gergesejcite, Evejcite i Jevusejcite, i Jas }e gi
istrebam pred liceto va{e.
2|23|24|Nemoj da im se klawa{ na bogovite nivni, ni da im sluì{, nitu da pravi{ {to
tie pravat, tuku urni gi likovite nivni uni{ti gi.
2|23|25|Sluì Mu na Gospoda, tvojot Bog, pa }e go blagoslovam lebot tvoj, i vinoto
tvoe, i vodata tvoja; i }e otstranam od vas sekakvi bolesti.
2|23|26|Bezdetni i neplodni nema da ima vo zemjata tvoja; a }e napravam brojot na
denovite tvoi da bidat polni.
2|23|27|I }e go pu{tam uàsot Moj {to te vodi, i }e go upla{am sekoj narod, na
koj }e naide{, i }e gi svrtam kon tebe grbovite na site neprijateli tvoi.
2|23|28|]e pratam pred tebe i str{leni, i }e gi izgonam Amorejcite, Evejcite,
Hananejcite, Jevusejcite i Hetejcite.
2|23|29|Nema da gi isteram pred tebe za edna godina, za da ne se zapusti zemjata i
yverovite polski da ne se razmnoàt protiv tebe.
2|23|30|Malku po malku }e gi izgonuvam pred tebe, dodeka ne se namnoì{ i ne
zavladee{ so zemjata.
2|23|31|I }e ti ja postavam granicata tvoja od Crvenoto do Filistejskoto More, i od
pustiwata do golemata reka Efrat, i }e vi gi predadam vo racete onie, koi ìveat vo
taa zemja, za da gi istera{ pred tebe.
2|23|32|Ne me{aj se so niv, i so bogovite nivni da ne svrzuva{ zavet.
2|23|33|Da ne ostanat vo zemjata tvoja, za da ne te navedat na grev protiv Mene;
za{to, ako im sluì{ na bogovite nivni, tie }e ti bidat soblazan za tebe."
2|24|1|I mu re~e Bog na Mojseja: "Ka~i se pri Gospoda ti i Aron, Nadav i Aviud i
sedumdesette stare{ini Izrailevi i poklonete Mu se oddaleku na Gospoda;
2|24|2|i da pristapi Mojsej sam do Gospoda, no tie, pak, da ne pristapuvaat, i
narodot so niv da ne se iska~uva."
2|24|3|Dojde Mojsej i mu gi povtori na narodot site zborovi Bo`ji i site zapovedi. I
siot narod odgovori vo eden glas, i re~e: "Site zborovi {to gi kaàl Gospod }e gi
pomnime i }e slu{ame."
2|24|4|I gi napi{a Mojsej site zborovi Gospodovi, pa stanuvaj}i utredenta rano,
podigna `rtvenik pod gorata, i dvanaeset stolbovi za dvanaaesette Izrailevi plemiwa,
2|24|5|i prati mladi~i od sinovite Izrailevi, i tie prinesoa `rtvi sepalenici i `rtvi mirni
na Gospoda Boga.
2|24|6|Potoa Mojsej zede polovina od krvta i ja nalea vo ~a{a, a drugata polovina
od krvta ja izli na `rtvenikot;
2|24|7|pa ja zede knigata na zavetot i mu ja pri~ita glasno na narodot, a tie rekoa:
"Se', {to rekol Gospod, }e pravime i }e bideme poslu{ni."
2|24|8|Toga{ Mojsej ja zede krvta, i go poprska so nea narodot, velej}i: "Ova e
krvta na zavetot, koj go postavi Gospod so vas za site onie zborovi."
2|24|9|I se iska~ija potoa Mojsej i Aron, Nadav i Aviud, i sedumdesette stare{ini
Izrailevi gore
2|24|10|i go vidoa mestoto kade {to stoe{e Bog Izrailev; a podno`jeto Negovo kako
da be{e od Kamen safir, so sjaj kako svodot nebeski po ~istota.
2|24|11|I ne se povredi nikoj od izbranite me|u sinovite Izrailevi: tie Go vidoa
mestoto na Boga, pa jadea i pieja.
2|24|12|I mu re~e Gospod na Mojseja: "Ka~i se pri Mene na gorata i ostani tuka; }e
ti dadam kameni plo~i so zakon i zapovedi, {to gi napi{av za da im bidat zakon."
2|24|13|Toga{ stana Mojsej so Isusa, negoviot pomo{nik, i se iska~ija na gorata
Bo`ja,
2|24|14|a na stare{inite im rekoa: "Po~ekajte tuka vo mol~ewe dodeka se vratime
pri vas; a, ete, Aron i Or se so nas, pa, ako ima nekoj ne{to za sudewe, neka odi pri
niv."
2|24|15|I se iska~i Mojsej na gorata, a oblak ja pokri planinata,
2|24|16|i be{e slava Gospodova na gorata Sinajska; i oblak ja pokriva{e {est dena; a
vo sedmiot den go povika Mojseja pred oblakot.
2|24|17|A slavata Gospodova se gleda{e kako ogan {to gori na vrvot od gorata pred
sinovite Izrailevi.
2|24|18|I Mojsej vleze srede oblakot i se ka~i na gorata; i ostana tamu Mojsej
~etirieset dena i ~etirieset no}i.
2|25|2|"Kaì im na sinovite Izrailvi da Mi soberat prilog: zemete prilog koj od drago
srce Mi dava.
2|25|3|A prilogot {to }e go zemete od niv da bide: zlato, srebro i bakar;
2|25|4|pre|a sina, crvena i temnocrvena kako vtkaen vison i kozina;
2|25|5|i ubavi koì ovne{ki crveni, koì sini i drvo sitim;
2|25|6|maslo za svetewe, i mirisi za masloto za pomazanie i za mirisno kadilo;
2|25|7|kamewa oniks i kamewa za ukrasuvawe na efodot i nagradnikot.
2|25|8|Da Mi napravite svetili{te, od kade {to }e vi se javuvam vam.
2|25|9|Se', kako {to }e ti pokaàm Jas na planinata: i obrazecot na skinijata, i
obrazecot na site nejzini sosudi - taka da napravat.
2|25|10|Napravi kov~eg na svedo{tvoto od drvoto sitim, vo dolìna od dva lakta i
pol, a vo {irina na eden i pol lakot, i vo visina eden i pol lakot;
2|25|11|i pozlati go so ~isto zlato: pozlati go odvnatre i odnadvor; napravi mu zlaten
venec okolu vrvot;
2|25|12|i izlij za nego ~etiri alki od zlato, i postavi gi na ~etirite negovi strani: dve
alki od ednata strana i dve alki od drugata strana.
2|25|13|Napravi od drvoto sitim lostovi, pozlati gi so ~isto zlato,
2|25|14|i provle~i gi lostovite niz alkite od obete strani na kov~egot, za da se nosi
na niv kov~egot;
2|25|15|lostovite vo alkite na kov~egot neka stojat, da ne se vadat od niv.
2|25|16|A vo kov~egot poloì gi svedo{tvata, {to }e ti gi dadam.
2|25|17|Napravi isto taka i o~istili{te - poklopec od ~isto zlato, dolgo dva lakta i
pol, a {iroko eden i pol lakot.
2|25|18|I napravi dva heruvima od zlato, leani napravi gi i postavi na dvata kraja od
poklopecot;
2|25|19|da se napravat heruvimi: eden od edna strana, a vtor od druga strana na
poklopecot; napravi dva heruvima na obete strani;
2|25|20|heruvimite da bidat so krilata ugore, ta so krilata da go zasolnuvaat
poklopecot, a so licata svrteni eden sproti drug; licata na heruvimite neka bidat
svrteni kon o~istili{teto.
2|25|21|I stavi go poklopecot odozgora nad kov~egot, a vo kov~egot poloì gi
svedo{tvata, {to }e ti gi dadam Jas:
2|25|22|i tuka, nad poklopecot, me|u dvata heruvima, koi }e bidat nad kov~egot na
svedo{tvoto, }e ti se javuvam tebe i otade }e ti zboruvam tebe i za se' }e im
zapovedam preku tebe na sinovite Izrailevi.
2|25|23|Napravi i trpeza od drvoto sitim: dolga dva lakta, a {iroka eden lakot,
visinata da i' e lakot i polovina.
2|25|24|I pozlati ja so ~isto zlato, a napravi i zlaten venec naokolu:
2|25|25|i napravi porab i na venecot naokolu isto;
2|25|26|a napravi za nea i ~etiri alki od zlato, i pricvrsti gi alkite na ~etirite strani od
nejzinite ~etiri noze, pod venecot;
2|25|27|na stranicite neka ima alki, za da moàt vo niv da se stavat lostovi, pa
trpezata so niv da se podignuva;
2|25|28|napravi gi lostovite od drvoto sitim i pozlati gi so ~isto zlato; i so niv }e se
kreva trpezata.
2|25|29|Napravi za nea ~inii, kadilnici, ~a{i i crpki, so koi }e se vr{i prelivawe; a }e
gi napravi{ od ~isto zlato.
2|25|30|Na trpezata postavuvaj gi sekoga{ lebovite prineseni pred Mene.
2|25|31|I napravi svetilnik od ~isto zlato; svetilnikot neka bide izlean; negoviot
stolb, negovite granki i ~a{ki so jabolkca i negovite cvetovi - i site tie na nego neka
bidat;
2|25|32|{est granki neka izleguvaat od stranite: tri granki od ednata strana na
svetilnikot, a tri granki od drugata strana na svetilnikot;
2|25|33|tri ~a{ki vo oblik na orev~e, so jabol~e i cvetovi neka ima ednata granka, i
tri ~a{ki kako bademov cvet, so jabol~e i cvetovi na drugata granka; i taka neka
ima na {este granki, {to izleguvaat od svetilnikot,
2|25|34|a na samiot svetilnik neka ima ~etiri ~a{ki vo vid na orev, jabolkca i
cvetovi;
2|25|35|edno jabol~e pod dve granki, od nego, i edno jabol~e pod drugite dve
granki, od nego, i edno jabol~e od drugite dve granki, taka neka ima {est granki {to
izleguvaat od svetilnikot, i na svetilnikot ~etiri ~a{ki vo vid na orev.
2|25|36|Jabol~iwata i grankite nivni od nego treba da izleguvaat; celiot da bide
izlean od ~isto zlato.
2|25|37|I napravi mu sedum kandila, i stavi gi kandilata negovi da svetat od
prednata negova strana;
2|25|38|a i {tipkite i pepelarkite za niv neka bidat od ~isto zlato napraveni;
2|25|39|od talat ~isto zlato da gi napravi{ site tie sosudi.
2|25|40|I gledaj da gi napravi{ spored obrazecot, {to ti be{e pokaàn na planinata."
2|26|1|"Napravi i skinija od deset platni{ta: od tkaen vison, od sina, crvena i
temnocrvena tkaenina; da napravi{ i heruvimi - izvezena izrabotka.
2|26|2|Dolìnata na sekoe platni{te neka e dvaeset i osum lakti, dodeka {irinata na
seke platni{te - ~etiri lakti; taa merka da bide za site platni{ta.
2|26|3|Pette platni{ta neka se pridrùvaat edno so drugo, a pette drugi platni{ta neka
se dràt edno so drugo.
2|26|4|I napravi sini vrvki po rabot na prvoto platni{te, od ednata strana za
soedinuvawe; taka napravi i po rabot na poslednoto platni{te: kade {to }e se
soedinuvaa dvete polovini;
2|26|5|pedeset vrvki napravi na edno platni{te, i pesedet vrvki napravi po rabot na
drugoto platni{te, kade {to }e se soedinuvaat so slednoto; da bidat edni sproti drugi,
za da moàt da se vrzuvaat.
2|26|6|Napravi i pedeset kuku~ki od zlato i so kuki~kite soedini go ednoto platni{te
so drugito; i taka skinijata }e bide celosna.
2|26|7|Potoa napravi platni{ta od kozina za pokrivawe na skinijata; edinaeset takvi
platni{ta napravi.
2|26|8|Ednoto platni{te da e dolgo trieset lakti, a {iroko sekoi platni{te, ~etiri lakti;
taa merka da bide za site edinaeset platni{ta.
2|26|9|I soedini gi pette platni{ta oddelno, i {estte platni{ta oddelno; {estoto
platni{te kon vlezot vo skinijata svitkaj go vudve.
2|26|10|Napravi i pedeset vrvki po rabot na krajot od ednoto platni{te, kade {to }e
se soedinat, i pedeset kuki~ki po rabot na krajot od vtoroto platni{te, kade {to }e se
soedinuvaat.
2|26|11|I napravi kuki~ki pedeset od bakar i sostavi gi kuki~kite so vrvkite, pa
soedini gi platni{tata, za da bide celina.
2|26|12|A ostatokot od platni{tata na skinijata previtkaj go, neka bide taa polovina
spu{tena nad skinijata od zadnata strana;
2|26|13|ostatokot, pak, od dolìnata na platni{tata na skinijata - lakot od ednata
strana i lakot od drugata strana - neka bidat spu{teni od stranite na skinijata - od
ednata i od drugata strana, za da ja pokrivat.
2|26|14|I napravi pokriv nad skinijata od koì ovne{ki, crveno oboeni, kako i
pokrivala od sini koì - odozgora.
2|26|15|Napravi i stolbovi za skinijata od drvoto sitim:
2|26|16|deset lakti naka bide dolg sekoj stolb, a lakot i polovina {irok eden stolb;
2|26|17|na sekoj stolb neka ima po dva klina - eden sproti drug; taka napravi na
sekoj stolb za skinijata.
2|26|18|Taka napravi stolbovi za skinijata: dvaeset stolbovi od stranata {to e na jug,
2|26|19|a pod dvaesette stolbovi napravi ~etirieset podno`ja od srebro: dve podno`ja
na eden stolb za obata kraja negovi, i dve podno`ja pod drugiot stolb za obata kraja
negovi;
2|26|20|i dvaeset stolbovi za drugata strana na skinijata, od sever,
2|26|21|so ~etirieset podno`ja srebreni: dve podno`ja na eden stolb i dve podno`ja
pod drug stolb.
2|26|22|A od zadnata strana na skinijata - {to e od kaj moreto, napravi {est stolbovi.
2|26|23|I napravi dva stolba za aglite na skinijata od zadnata strana;
2|26|24|tie da bidat odozdola, a odozgora da se soedinuvaat so alka; taka neka bide
so dvete; tie neka bidat za obata agla;
2|26|25|i taka }e ima osum stolba so {esnaeset podno`ja srebreni: po dve podno`ja
pod eden stolb, i po dve podno`ja pod drug stolb - na obata kraja negovi.
2|26|26|Ponatamu napravi napre~nici od drvoto sitim, pet napre~ni stolbovi od
ednata strana na skinijata,
2|26|27|i pet napre~nici na stolbot od drugata strana na skinijata, i pet napre~nici na
stolbot od zadnata strana na skinijata, {to e kon moreto;
2|26|28|a sredniot napre~nik da minuva preku sredinata na stolbot, od edniot kraj do
drugiot.
2|26|29|Stolbovite pozlati gi so zlato, a i alkite za niv napravi gi so zlato, vo koi }e
so provlekuvaat napre~nicite; pa i napre~nicite da gi pozlati{ so zlato.
2|26|30|Taka }e ja napravi{ skinijata spored obrazecot, {to ti be{e pokaàn na
planinata.
2|26|31|I napravi zavesa od sina, crvena i od temnocrvena tkaenina i tkaen vison, i
na nea neka ima umetni~ki izvezeni heruvimi.
2|26|32|I zaka~i ja na ~etirite stolba od drvoto sitim, opkovani so zlato, nivnite
vrvovi zlatni, a nivnite podno`ja - srebreni.
2|26|33|Potoa obesi ja zevesata na kuki~ki, i obesi ja taka tamu zavesata do
kov~egot na svedo{tvoto, i zavesata }e go oddeluva svetili{teto od svjataja svjatih.
2|26|34|I so zavesa pokrij go kov~ekot na svedo{tvoto vo svjataja svjatih.
2|26|35|Namesti i trpeza pred zavesata i svetilnik sprema trpezata, od ju`nata strana
na skinijata, a trpezata postavi ja na severnata strana.
2|26|36|I napravi zavesa za vlezot vo skinijata od sina, crvena i temnocrvena
tkaenina i od tkaen vison.
2|26|37|Za taa zavesa }e napravi{ pet stolbovi od drvoto sitim, opkovani so zlato i
so vrvovi zlatni; pa }e im izlie{ za niv i pet podno`ja od bronza.
2|27|1|Napravi i `rtvenik od drvoto sitim - pet lakti dolg i pet lakti {irok;
~etiriagolen da bide `rtvenikot i tri lakti visok.
2|27|2|A na negovite ~etiri agli napravi im rogovi, taka {to rogovite da izleguvaat
od nego; i opkovaj gi so bronza.
2|27|3|Potoa napravi venec na `rtvenikot, pokrov i ~a{i za temel i kadilo; site sadovi
napravi gi od bakar.
2|27|4|I napravi mu ogni{te od bakar vo vid na mreà, a na ogni{teto od stranite
~etiri agli, napravi i ~etiri alki od bakar;
2|27|5|i stavi gi pod ogni{teto na `rtvenikot, za da zafa}a ogni{teto do sredinata na
`rtvenikot.
2|27|6|Napravi za `rtvenikot lostovi, lostovi od drvoto sitim, i obvi gi so bakar;
2|27|7|lostovite da se provle~at niz alkite, taka {to lostovite da izleguvaat od dvete
strani na `rtvenikot, za da se nosi.
2|27|8|Prazen }e go napravi{ od {tici, odnatre da bide prazen; kako {to ti be{e
pokaàno na gorata, taka da go napravi{.
2|27|9|Napravi i dvor na skinijata. Na ju`nata strana napravi zavesi od tkaenina, i od
vison, sto lakti vo dolìna od ednata strana;
2|27|10|a za dvesette nivni stolbovi i podno`ja od bakar - dvaeset; kuki~kite za
nivnite stolbovi i vrvovite nivni da bidat srebreni.
2|27|11|Isto taka i od severnata strana zavesite da bidat sto lakti dolgi; i dvaeset
stolbovi za niv so dvaeset podno`ja do bakar; kuki~kite nivni i vrvovite na
stolbovite i podno`jata nivni posrebreni so srebro.
2|27|12|A i po {irina na dvorot {to e od kaj moreto da ima zevesi, dolgi pedeset
lakti; so deset stolbovi i deset podno`ja za niv.
2|27|13|A na prednata strana, kon istok, dvorot treba da ima zavesi, od pedeset lakti
- so stolbovi deset i nivni podno`ja deset.
2|27|14|Od petnaeset lakti vo visina neka bidat zavesite od ednata strana, i za niv tri
stolba i tri podno`ja pod niv;
2|27|15|i od drugata strana zavesi, od petnaeset lakti, vo visina so tri stolba za niv i
tri podno`ja pod niv;
2|27|16|A za vratata na dvorot zavesata da e dvaeset lakti vo visina, od sina, crvena
i temnocrvana tkaenina i so tkaen vison i{arana; i ~etiri stolba za nea, so ~etiri
podno`ja pod niv.
2|27|17|Site stolbovi za tremot naokolu treba da bidat opkovani so srebro; i vrvovite
nivni da im se srebreni, a podno`jata od bakar.
2|27|18|Vo dolìna dvorot da ima sto lakti, vo {irina po pedeset nasekade, dodeka vo
visina pet lakti; tkaenina od vison, a podno`jeto od bakar.
2|27|19|Site napravi i site orudija vo skinijata za op{ta upotreba i site negovi
kol~iwa, i site kol~iwa na dvorot da se od bakar.
2|27|20|I zapovedaj im na sinovite Izrailevi da ti donesat elej, maslinov, za gorewe,
bez talog, ~ist, da gori za svetewe, za da gori sekoga{.
2|27|21|Ve skinijata na svedo{tvoto pred zavesata, koja e nad kov~egot na
otkrovenieto, Aron i sinovite negovi neka go palat, da gori pred Gospoda od ve~er
do utrina. Toa neka e ve~en zakon za pokolenijata na sinovite Izrailevi."
2|28|1|A ti zemi go pri sebe Arona, bratot tvoj, so sinovite negovi, za da Mi
sve{tenodejstvuvaat; Aron i Nadav, Avijud, Eleazar i Itamar - sinovite Aronovi.
2|28|2|I napravi mu sveti ode`di na Arona, bratot tvoj, za ~est i slava.
2|28|3|I kaì im na site nadareni so um, koi sum gi ispolnil so duh na premudrost i
rasuduvawe, za da mu napravat na Arona ode`di, so koi }e mi sluì vo svetili{teto.
2|28|4|A ova se ode`dite {to treba da gi napravat: nagradnik, efod, nametka, vezen
hiton, kidar i pojas. Neka napravat sveti ode`di za Arona, i za sinovite negovi, vo
koi }e Mi sve{tenodejstvuvaat.
2|28|5|Zatoa i ovie neka zemat zlato i tkaenina sina, crvena i temnocrvena i vison;
2|28|6|pa neka napravat efod od vison tkaen, izrabotka {areno tkaena.
2|28|7|Na nego dva naramenika neka ima, koi se vrzuvaat na dvata kraja, za da se
dràt zaedno.
2|28|8|I tkaeweto na efodot, koj e odozgora, neka bide ista izrabotka: od zlato, od
tkaenina sina, crvena i temnocrvana i od vison.
2|28|9|I zemi dva kamena smaragd, i izreì gi na niv imiwata na sinovite Izrailevi:
2|28|10|{este imiwa nivni na edniot kamen, a drugite {est imiwa na vtoriot kamen,
spored nivnoto pleme;
2|28|11|so pomo{ta na rezbar, preku ve{t kamenorezec, koj dlabi pe~ati, }e gi
izreè{ na tie dva kamena imiwata na sinovite Izrailevi.
2|28|12|Tie dva kamena potoa stavi gi na naramenicite od efodot, kako kamewa za
sopmen na sinovite Izrailevi: i Aron neka gi nosi imiwata na sinovite Izrailevi pred
Gospoda na obete ramewa za nivni spomen.
2|28|13|Napravi i dve ramki od ~isto zlato,
2|28|14|potoa dve veri{ki od ~isto zlato i{arani, napravi gi so cvetovi, pa zaka~i gi
pletenite veri{ki na ramkite, od naramenikot nivni odnapred.
2|28|15|I gradnik sudiski napravi, vezen, napravi go kako po sostavot na efodot: od
zlato, od tkaenina sina, crvena i temnocrvana i od vison tkaen napravi go;
2|28|16|~etiriagolen da bide, dvoen, peda dolg i peda {irok;
2|28|17|naredi po nego vo ~etiri reda skapoceni kamewa. Vo prviot red: sad, topaz i
smaragd,
2|28|18|vo vtoriot red: antraks, safir i jaspis;
2|28|19|vo tretiot red: ligur, ahat i ametist;
2|28|20|vo ~etvrtiot red: hrisolit, jaspis i oniks. Opto~i gi so zlato, a neka bidat
postaveni vo zlatni ramki, da bidat na svojot red.
2|28|21|Tie kamewa so imiwata na sinovite Izrailevi treba da bidat dvanaeset,
spored imiwata nivni: neka bidat vreàni kako pe~at, so po edno ime od brojot na
dvanaesette plemiwa.
2|28|22|I na nagradnikot stavi veri{ki viti, ispleteni od ~isto zlato.
2|28|23|Napravi i dve al~iwa zlatni za nagradnikot, i dvete al~iwa pricvrsti gi za
dvata kraja na nagradnikot,
2|28|24|pa provle~i gi dvete zlatni veri{ki niz dvete al~iwa za kraevite od
nagradnikot,
2|28|25|a drugite dva kraja od dvete veri{ki zaka~i gi za dvete kop~iwa i stavi gi na
naramenicite od efodot, od prednata strana.
2|28|26|Napravi i u{te drugi dve al~iwa zlatni, pa stavi gi na drugite dva kraja od
nagradnikot, od kraj v kraj na efodot nazad, odvnatre,
2|28|27|a napravi i dve zlatni al~iwa, i pricvrsti gi za dvata naramenika na efodot,
odozdola, od negovata predna strana, kade {to se soedinuva, nad pojasot.
2|28|28|Potoa al~iwata na nagradnikot neka se vrzat za al~iwata na efodot so sina
vrvka pletena od volna, ta da ne se oddeluva nagradnikot od efodot.
2|28|29|A Aron neka gi nosi imiwata na sinovite Izrailevi preku nagradnikot sudiski
nad srceto svoe koga }e vlaguva vo svetili{teto, za spomen pred Boga.
2|28|30|A vo nagradnikot sudiski stavi gi Urim i Tumim; i tie }e bidat na gradite
Aronovi, koga vleguva pred Gosdpoda; a Aron sekoga{ }e go nosi nad gradite svoi
sudot na sinovite Izrailevi pred Gospoda.
2|28|31|Napravi i nametka za efodot, celata sina;
2|28|32|odozgora vo sredinata neka ima prorez za glavata; i neka bide rabot na
prorezot naokolu op{ien so {irit tkaen, taka {to nametkata da ne se resi;
2|28|33|i po polite nejzini napravi top~enca od sina, crvena i temnocrvana tkaenina,
i temen vison naokolku, a me|u niv i zlatni yvon~iwa:
2|28|34|yvon~e zlatno pa top~e, yvon~e zlatno pa top~e po polite na nametkata
nasekade naokolu.
2|28|35|Nea }e ja nosi Aron, koga }e sluì, za da se slu{a glasot od nea koga }e
vleguva vo svetili{teto pred liceto na Gospoda, a i koga izleguva, ta da ne umre.
2|28|36|A napravi i plo~ka od ~isto zlato, i na nea izreì kako na pe~at "Svetiwa
Gospodova",
2|28|37|i da ja postavi{ na sina tkaenina za kidarot, da stoi od prednata strana na
kidarot;
2|28|38|da bide na ~eloto Aronovo, ta Aron na sebe da gi prezema grevovite na
prinosite, {to gi posvetuvaat sinovite Izrailevi od site darovi, {to mu se prinesuvaat
tie; i taka, taa neka bide sekoga{ na Aronovoto ~elo, za da bidat tie
sekoga{ primeni od Gospoda.
2|28|39|Napravi i hiton od vison, i kidar od vison; a pojasot napravi go vezen.
2|28|40|I na sinovite Aronovi napravi im hitoni, napravi i kidari, i previvki za
glavata napravi im, za ~est i slava.
2|28|41|Vo toa oble~i go Arona, bratot tvoj, i sinovite negovi so nego; pomaì gi,
ispolni im gi racete, i osveti gi, za da mi bidat sve{tenici.
2|28|42|A napravi im i dolna obleka od len, da se pokrie golotijata od teloto nivno,
od krstot do bedrata, neka bide,
2|28|43|i da gi nosi Aron, i sinovite negovi, koga vleguvaat vo skinijata na
svedo{tvoto, ili koga pristapuvaat kon `rtvenikot za slu`ba vo svetili{teto, za da ne
navle~at grev i ne umrat. Toa e ve~en zakon za nego i za potomstvoto negovo po
nego."
2|29|1|"A eve {to da napravi{ nad niv, za da gi posveti{ za Moi sve{tenici da Mi
sve{tenodejstvuvaat: zemi tele od govedata i dva ovna zdravi,
2|29|2|i veskvasni lebovi, zameseni so maslo, i pitki beskvasni nama~kani so maslo;
od bra{no p~eni~no napravi gi.
2|29|3|Stavi gi vo edna ko{nica, i prinesi gi vo ko{nicata, zaedno so teleto i dvata
ovna.
2|29|4|Dovedi go Arona i sinovite negovi pred vlezot na skinijata na svedo{tvoto, i
izmij gi so voda.
2|29|5|A otkako }e gi zeme{ svetite ode`di, oble~i go Arona, bratot tvoj, vo hiton i
vo efod, so efodot i so nagradnikot i opa{i go preku efodot;
2|29|6|stavi mu gi na glava kidarot, a na kidarot pricvrsti go venecot na svetosta.
2|29|7|I zemi elej za pomazanie, izlej na glavata negova i pomaì go.
2|29|8|Potoa dovedi gi sinovite negovi i oble~i gi vo hitonite.
2|29|9|I opa{i gi so pojasi, i stavi im gi kidarite na glavata, pa sve{tenstvoto neka
im pripa|a ve~no. Taka }e gi posveti{ racete na Arona i na negovite sinovi.
2|29|10|Potoa dovedi go teleto pred vrata na skinijata na svedo{tvoto, i Aron i
sinovite negovi neka gi poloàt racete svoi vrz glavata na teleto, pred Gospoda.
2|29|11|I zakoli go teleto pred Gospoda, pri vratata vo skinijata na svedo{tvoto,
2|29|12|i zemi krv od teleto i so tvojot prst pomaì gi rogovite na `rtvenikot, a
ostatokot od krvta, seta izlij ja vo podno`jeto na `rtvenikot.
2|29|13|Potoa zemi go siot loj {to ja obviva vnatre{nosta, ko{ulkata na crniot drob i
obata bubrega so lojot okolu niv, i zapali gi na `rtvenikot.
2|29|14|A mesoto od teleto, koàta negova i ne~istotiite izgori gi na ogan nadvor od
taborot. Toa e `rtva za grevot.
2|29|15|Potoa zemi go edniot oven, i Aron i sinovite negovi neka gi poloàt racete
svoi vrz glavata na ovenot;
2|29|16|pa zakoli gi, zemi krv od nego i so nea polij go `rtvenikot od site strani;
2|29|17|ovenot, pak, ise~i go na delovi, izmij ja vnatre{nosta i nozete negovi vo
voda, i stavi gi rase~enite delovi so glavata,
2|29|18|i izgori go celiot oven na `rtvenikot. Toa e `rtva sepalenica pred Gospoda za
miris blagoprijaten, `rtva na Gospoda.
2|29|19|Zemi go potoa i drugiot oven, ta Aron i sinovite negovi neka gi poloàt
racete svoi na glavata na ovenot;
2|29|20|zakoli gi i zemi od negovata krv, pa pomaì go so nea kraj~eto od desnoto
uvo na Arona, i kraj~eto na desnata raka na Arona, i kraj~eto i krajot od desnoto
u{e na sinovite negovi, a i palecot na desnata raka nivna, i palecot od desnata noga
nivna; a so krvta, {to }e preostane, poprskaj go `rtvenikot od site strani.
2|29|21|Potoa zemi od krvta, {to e na `rtvenikot i elej za pomazanie, i poprskaj go
Arona i ode`dite negovi, i sinovite negovi i ode`dite nivni - pa }e bidat osveteni toj i
ode`dite negovi, i sinovite negovi i ode`dite na sinovite negovi so nego; krvta od
ovenot izlij ja vedna{ na `rtvenikot naokolu.
2|29|22|Osven toa, zemi loj od ovenot i lojta {to ja obviva vnatre{nosta negova,
kako i ko{ulkata od crniot drob i obata bubrega i lojta {to e na niv, i desnata ple{ka;
toa e oven za posvetuvawe;
2|29|23|i eden leb so maslo, i edna pitka od ko{nicata so beskvasni lebovi, priloèna
pred Gospoda.
2|29|24|Seto toa stavi go vrz racete na Arona i vrz racete na sinovite negovi, i
prinesi go toa pred Gospoda kako `rtva prinosna so podigawe.
2|29|25|Potoa zemi im go toa od racete nivni, i prinesi go na `rtvenikot, nad `rtvata
sepalenica, za da bide mirisot blagoprijaten pred Gospoda: toa e prinos pred
Gospoda.
2|29|26|I zemi gi gradite od ovenot za Aronovoto posvetuvawe i donesi gi kako
`rtva prinosna pred Gospoda - i toa }e bide tvoj del.
2|29|27|Taka }e gi osveti{ gradite kako `rtva vratena i ple{kite kako `rtva
voznesena, {to se oddeli od ovanot na prinosot otse~ena za posvetuvawe na Arona i
na sinovite negovi;
2|29|28|i toa neka bide za Arona i za sinovite negovi ve~en zakon od sinovite
Izrailevi, bidej}i toa e voznesenie; toa voznesenie treba da go pravat sinovite
Izrailevi pri blagodarstvenite `rtvi; nivnoto voznesenie e dar za Gospoda.
2|29|29|A svetite ode`di Aronovi po nego neka preminat na sinovite negovi, za da
bidat vo niv pomazuvani i vo niv da se posvetuvaat za sve{tenici.
2|29|30|Sedum dena neka se oblekuva vo niv velikiot sve{tenik, onoj, koj na
negovoto mesto }e bide sve{tenik od sinovite negovi, koj }e vleguva vo skinijata na
svedo{tvoto za da sluì vo svetili{teto.
2|29|31|A ovenot za posvetuvawe zemi go i mesoto negovo svari go na svetoto
mesto;
2|29|32|i Aron i sinovite negovi neka go izedat mesoto od toj oven so lebovite od
ko{nicata pri vlezot vo skinijata na svedo{tvoto.
2|29|33|Neka jadat od ona {to posluìlo za nivnoto posvetuvawe, racete da im bidat
ispolneti so vlast i da bidat posveteni; no ~ovek drug da ne jade, za{to toa e sveta
rabota;
2|29|34|a i ako ostane ne{to od mesoto na `rtvata za posvetuvawe, ili od lebovite do
izutrina, ostatokot izgori go na ogan; toa ne treba da se jade, za{to e osvetuvano.
2|29|35|I napravi taka so Arona i so sinovite se' onaka kako {to ti zapovedav. Sedum
dena posvetuvaj gi racete nivni.
2|29|36|Tele zaradi grevovite da prinesuva{ vo denot na o~istuvaweto; i da go
o~isti{ `rtvenikot, koga osvetuva{ na nego, i pomaì go za da bide osveten.
2|29|37|Sedum dena }e go o~istuva{ `rtvenikot i }e go osvetuva{, i `rtvenikot }e
bidea svjataja svjatih; sekoj {to }e se dopre do `rtvenikot, }e se osveti.
2|29|38|A eve {to }e prinesuva{ na `rtvenikot: dve jagniwa zdravi od edna godina,
sekoj den na `rtvenikot `rtva bez prekin.
2|29|39|Ednoto jagne prinesuvaj go nautro, a drugoto prinesuvaj go nave~er;
2|29|40|i u{te po edna desetina efa p~eni~no bra{no izme{ano so ~etvrt in maslo, a
za prelivawe - ~etvrt in vino, za edno jagne;
2|29|41|a drugoto jagne prinesuvaj go nave~er: kako utrinskata `rtva, i so se' za
prelivawe prinesuvaj go, za da bide mirisot blagoprijaten prinos na Boga.
2|29|42|Toa neka bide postojana `rtva vo pokolenijata va{i pred vratata od skinijata
na svedo{tvoto pred Gospoda, kade {to }e ti se javuvam, za da zboruvam so tebe.
2|29|43|I tamu }e im se javuvam na sinovite Izrailevi, i }e se osvetuva mestoto so
slavata Moja.
2|29|44|A }e gi osvetam skinijata na svedo{tvoto i `rtvenikot; i Arona i sinovite
negovi }e gi osvetam, za da Mi sve{tenodejstvuvaat.
2|29|45|]e prebivam me|u sinovite Izrailevi i }e im bidam Bog,
2|29|46|i }e poznaat deka Jas sum Gospod, Bog nivni, Koj gi izvedov od zemjata
Egipetska za da prebivam me|u niv. Jas sum Gospod, Bog nivni."
2|30|1|"Napravi i `rtvenik za kadewe, od drvoto sitim napravi go:
2|30|2|dolìnata neka mu bide lakot, a {irinata lakot, ~etvoroagolen da bide, i dva
lakta visok; od nego neka izleguvaat rogovite negovi;
2|30|3|pozlati go so ~isto zlato ogni{teto negovo odozgora, od stranite naokolu, i
rogovite negovi; napravi mu pleten venec i zlaten naokolku;
2|30|4|pod venecot na dvata agli negovi napravi i dve alki od ~isto zlato na obata
agla; niz niv provri lostovi, za da moè da se nosi;
2|30|5|lostovite napravi gi od drvoto sitim, i pozlati gi so zlato.
2|30|6|Pa stavi go spreme zavesata, koja visi pred kov~egot na svedo{tvoto, od
kade {to }e ti se javuvam tebe.
2|30|7|A Aron neka kadi na nego so kadivo napraveno blagoprijatno; neka kadi nad
nego, koga ja prigotvuva kadilnicata.
2|30|8|I koga }e gi pali Aron kandilata nave~er, neka kadi nad nego; neka ima
postojano kadewe pred Gospoda vo pokolenijata nivni.
2|30|9|Ne prinesuvaj nad nego nikakvo drugo kadivo, ni `rtvi, nitu prinosi, ni
prelivawe ne izlivajte nad nego.
2|30|10|Aron edna{ vo godinata neka vr{i o~istuvawe nad rogovite negovi; so `rtva
za o~istuvawe na grevovite negovi; so `rtva za o~istuvawe na grevovite neka se
vr{i o~istuvawe vo pokolenijata nivni, za{to toa e svjataja pred Gospoda."
2|30|11|I u{te mu re~e Gospod na Mojseja, velej}i:
2|30|12|"Koga }e gi prebrojuva{ sinovite Izrailevi, pri vr{ewe pregled, sekoj neka
dade na Gospoda otkup za du{ata svoja, pri nivniot pregled, i nema da ima
nedostatok;
2|30|13|a ova e, onie {to }e doa|aat za prebrojuvawe neka davaat po polovina
didrahma, spored svetata didrahma: vo taa didrahma ima dvaeset obalii; a
polovinata didrahma e prinos na Gospoda.
2|30|14|Site {to doa|aaat na prebrojuvawe, a imaat po dvaeset godini i nagore, treba
da davaat prnos na Gospoda.
2|30|15|bogatiti da ne dava pove}e, a siromaviot da ne dava pomalku od polovina
didrahma, koga davaat prinos na Gospoda koga se molite za otkup na du{ite va{i.
2|30|16|A, otkako }e go sobere{ otkupenoto srebro od sinovite Izrailevi,
upotrebuvaj go za oddrùvawe na skinijata na svedo{tvoto. Toa }e im bide na
sinovite Izrailevi spomen pred Gospoda za otkup koga se molite za du{ite va{i!"
2|30|18|"Napravi i mijalnik od bakar i podno`jeto negovo neka e od bakar, za
miewe; postavi go me|u skinijata na svedo{tvoto i `rtvenikot i nalej voda vo nego;
2|30|19|i Aron i sinovite negovi od nego neka gi mijat racete svoi i nozete svoi so
voda;
2|30|20|koga vleguvaat vo skinijata na svedo{tvoto, neka se mijat so voda, i nema
da umrat, ili koga pristapuvaat kon `rtvenikot, da Mu sluàt i da Mu prinesuvaat na
Gospoda `rtva sepalenica;
2|30|21|tega{ neka gi mijat racete svoi i nozete svoi, za da ne umrat koga vleguvaat
vo skinijata na svedo{tvoto. Toa neka im bide naredba ve~na, nemu i na
potomstvoto negovo po nego."
2|30|22|Mu re~e Gospod u{te na Mojseja, velej}i:
2|30|23|"Zemi mirisi najubavi: cvet smirna ~ista - petstotini sikli, mirizliva kanela
polovina od toa - dveste i pedeset, i trstika mirizliva - isto taka dveste i pedeset,
2|30|24|kasija - petstotini sikli, spored svetata sikla, i elej maslinov eden in;
2|30|25|i od toa napravi elej miro za sveto pomazanie; miroto za sveto pomazanie
da bide napraveno so ume{nosta na mirovarec; toa neka bide- miro za sveto
pomazanie.
2|30|26|So nego pomaì ja skinijata na svedo{tvoto i kov~egot na skinijata na
svedo{tvoto
2|30|27|i site sosudi nejzini, i svetilnikot i site sosudi negovi, i `rtvenikot za
kadewe;
2|30|28|i `rtvenikot, na koj se prinesuva `rtva sepalenica, i site negovi sosudi, i
trpezata i site nejzini sosudi, i mijalnikot i podno`jeto negovo.
2|30|29|Taka }e gi osveti{, pa }e stanat svjataja svjatih i se' {to }e se dopre do
niv, }e se osveti.
2|30|30|Pomaì go i Arona i sinovite negovi, i posveti gi, za da Mi
sve{tenodejstvuvaat.
2|30|31|A na sinovite Izarilevi kaì im: ovoj elej za pomazanie neka Mi bide sveto
miro; za sveto pomazanie na pokolenijata va{i.
2|30|32|Teloto na obi~en ~ovek neka ne se pomazuva so nego, i ne pravete za sebe
takvo miro kakvo {to e ova. Toa e osveteno i neka vi ostane svetost.
2|30|33|Ako nekoj napravi takvo miro, ili pomaè drug so nego, neka bide istreben
od narodot svoj."
2|30|34|I mu re~e Gospod na Mojseja: "Zemi blagoprijatni mirisi: stakta, oniks,
halan mirizliv, i livan ~ist, od site raboti vo ednakvi delovi,
2|30|35|i od niv napravi kadivo, miro vareno, so ume{nosta na mirovarec, ~isto i
sveto.
2|30|36|Pa, otkako }e go istol~i{ sitno, stavaj od nego pred otkrovenieto vo
skinijata na svedo{tvoto, kade {to }e ti se javuvam; toa neka vi bide golema svetost
- kadivo.
2|30|37|A takvo kadivo, kakvo {to }e go napravi{, nemojte da pravite za sebe; toa
neka vi bide svetost pred Gospoda.
2|30|38|A, ako nekoj go napravi toa, za da kadi so nego, neka bide istreben od
narodot svoj."
2|31|1|I mu re~e Gospod na Mojseja velej}i:
2|31|2|"Ete, go opredeliv po ime Veseleil, sin na Urij, sinot Orov, od plemeto
Judino;
2|31|3|i go ispolniv preku Duhot Bo`ji, Koj mu dade ume{nost, kako i znaewe da
razbira od sekakvi raboti,
2|31|4|da gradi, da izrabotuva so zlato, srebro i bakar; i sina i crvena i temnocrvena
volna - tkaeni izrabotki i vison tkaen;
2|31|5|da reè kamewa, da pravi drveni izrabotki, za sekakvi potrebi.
2|31|6|I, ete, go dadov Elijav, sinot na Ahisamah, od plemeto Danovo; i na site
sposobni lu|e im dadov razum da se potvrdat da napravat se' kako {to ti zapovedav:
2|31|7|Skinijata na svedo{tvoto, i kov~egot na zavetot, i o~istili{teto nad nego, i
site raboti vo skinijata i `rtvenikot i trpezata so nejzinite sadovi;
2|31|8|i trpezata, i svetilnikot od ~isto zlato so site prinadle`nosti negovi, i kadilniot
`rtvenik;
2|31|9|`rtvenikot za `rtvi sepalenici so site potrebi negovi, i mijalnikot i podno`jeto
negovo;
2|31|10|i ode`dite na Arona za sluèwe i ode`dite na sinovite Aronovi, so koi }e mi
sve{tenodejstvuvaat;
2|31|11|elejot za pomazanie, i kadivoto blagoprijatno svet sostav za svetili{teto - se'
neka napravat taka, kako {to ti zapovedav."
2|31|12|I pak mu re~e Gospod na Mojseja, velej}i:
2|31|13|"Kaì, zapovedaj im na sinovite Izrailevi: pazete gi sabotite Moi, za{to toa e
znak me|u Mene i vas od koleno do koleno, za da znaete deka Jas sum Gospod, Koj
ve osvetuva.
2|31|14|Pazete ja, pak, sabotata, oti taa e sveta za Gospoda i za vas. Koj }e ja
oskverni, da se pogubi; bidej}i sekoj, koj }e vr{i nekakva rabota vo toj den, taa
du{a neka se istrebi od narodot svoj.
2|31|15|[est dena neka se raboti; a sedmiot den e sabota, odmor, svet na Gospoda;
sekoj, koj }e raboti vo saboten den, neka se predade na smrt.
2|31|16|Zatoa sinovite Izrailevi neka gi pazat sabotite, praznuvaj}i gi vo rodovite
svoi.
2|31|17|Toa e znak me|u Mene i sinovite Izrailevi doveka; za{to vo {est dena gi
sozdade Gospod neboto i zemjata, a vo sedmiot den se otpo~ina i se odmori."
2|31|18|I koga prestana da zboruva so Mojseja na planinata Sinajska, mu dade dve
plo~i na svedo{tvoto, Bo`ji.
2|32|1|A narodot koga vide deka Mojsej dolgo vreme ne sleguva od planinata, se
sobra pred Arona, i mu re~e: "Stani i napravi ni bogovi {to }e odat pred nas, za{to
ne znaeme {to se slu~i so onoj ~ovek - so Mojseja, koj ne' izvede od zemjata
Egipetska.
2|32|2|Aron im re~e: "Izvadete gi zlatnite obetki od u{ite na va{ite èni i }erkite
va{i, i donesete mi gi!"
2|32|3|I site gi izvadija zlatnite obetki, {to im bea na u{ite na ènite nivni, i mu gi
donesoa na Arona.
2|32|4|A toj, otkako gi zede od racete nivni, gi rastopi vo kalapi i od niv izlea tele. I
rekoa: "Eve gi, Izraile, tvoite bogovi, {to te izvede od zemjata Egipetska."
2|32|5|A koga go vide toa Aron, napravi `rtvenik sproti nego, i izjavi i re~e: "Utre e
praznik na Gospoda."
2|32|6|Utredenta, stanuvaj}i rano, prinese `rtvi sepalenici i `rtva za spasenie; i
isposedna narodot, ta jadea i pieja, i potoa stanaa da igraat.
2|32|7|I mu re~e Gospod na Mojseja: "Odi poskoro i slezi dolu, za{to narodot tvoj,
kogo go izvede od zemjata Egipetska, pojde po pat na bezzakonie.
2|32|8|Brzo se otklonija od patot, koj im go opredeli; si napravija tele, i mu se
poklonija, pa mu prinesoa `rtvi, i rekoa: 'Ova se, Izraile, tovite bogovi {to te
izvedoa od zemjata Egipetska.'
2|32|9|I mu re~e Gospod na Mojseja: gledam deka onoj narod e tvrdoglav, no sega
ostavi da se razgori gnevot Moj protiv niv i da gi istrebam;
2|32|10|a od tebe }e napravam narod golem."
2|32|11|A Mojsej, se pomoli pred Gospoda Boga, i re~e: "Zo{to se razgoruva,
Gospodi, gnevot Tvoj protiv narodot Tvoj, kogo go izvede od zemjata Egipetska so
sila golema i raka cvrsta?
2|32|12|Zo{to Egiptjanite da zboruvaat i da re~at: 'Za zlo gi izvede, za da gi ubie po
planinite i da gi istrebei od zemjata?' Neka se smiri gnevot Tvoj; i bidi milostiv
poradi zlobata na narodot Tvoj.
2|32|13|Seti se na Avraama, Isaka i Jakova, slugite Tvoi, na koi im re~e, velej}i: ']e
go umnoàm i preumnoàm potomstvoto va{e kolku mnoèstvoto yvezdi na neboto,
i seta ovaa zemja, za koja si rekol deka }e mu ja dade{ na potomstvoto nivo ve~no
da ja vladeat.'
2|32|14|I Gospod se smiluva i ne mu napravi zlo na narodot Svoj, kako {to be{e
vetil.
2|32|15|Toga{ se vrati Mojsej, sleguvaj}i od planinite; vo racete mu bea dvete plo~i
na svedo{tvoto, ispi{ani od dvete strani: i na ednata strana i na drugata strana be{e
napi{ano.
2|32|16|Plo~ite bea delo Bo`jo, i pismoto, pismo Bo`jo, vreàno na plo~ite.
2|32|17|A Isus, koga go ~u glasot na narodot {to vika{e, mu re~e na Mojseja:
"Borben povik e vo taborot."
2|32|18|No toj odgovori: "Ne e toa vik na pobednici, nitu, pak, piskot na pobedeni;
tuku slu{am glas na pijani od vino."
2|32|19|A koga pribliì do taborot i go vide teleto i igrite, i se razgnevi Mojsej: pa gi
frli od racete svoi obete plo~i, i gi skr{i vo podno`jeto na planinata.
2|32|20|Potoa gi zede teleto, {to go bea napravile, i go izgori vo ogan i go pretvori
vo prav, a pravta ja isturi vo vodata, i im dade od nea da pijat sinovite Izrailevi.
2|32|21|I mu re~e Mojsej na Arona: "[to ti napravi ovoj narod, ta go navede na tolku
golem grev?"
2|32|22|A Aron mu re~e na Mojseja: "Ne gnevi se, gospodaru moj; ti znae{ za {to e
sklon ovoj narod.
2|32|23|Tie mi rekoa: 'Napravi ni bog {to }e odi pred nas; Mojsej e ~ovekot {to ne'
izvede od Egipet, no ne znaeme {to stana so nego, so onoj koj ne' izvede od zemjata
Egipetska.'
2|32|24|A jas im rekov: 'Koj ima zlato, neka go izvadi od sebe.' I go izvadija i go
donesoa, a jas go frliv vo ogan, i go izleav ova tele."
2|32|25|Koga vide Mojsej deka toj narod stanal neobuzdan - bidej}i Aron be{e
dopu{til da padne vo raspojasanost za radost na neprijatelite svoi,
2|32|26|zastana Mojsej na vratata od taborot, i re~e: "Koj e Gospodov, neka dojde
pri mene!" I se sobraa kaj nego site sinovi Levievi.
2|32|27|I toj im re~e: "Eve {to veli Gospod, Bog Izrailev: opa{ete go sekoj svojot
me~ na bedroto svoe, i pojdete po taborot, pa navratete od vrata do vrata, i sekoj
neka go ubie bratot svoj, bli`niot svoj i sosedot svoj.
2|32|28|I postapija sinovite Levievi spored zapovedta Mojseeva: i vo toj den izgina
narod do tri iljadi du{i.
2|32|29|I Mojsej im re~e: "Denes Mu gi posvetivte racete svoi na Gospoda za
slu`ba: koj na sinot svoj, koj na bratot svoj, za da vi dade denes blagoslov."
2|32|30|A utredenta mu re~e Mojsej na narodot: "Napravivte golem grev; i sega }e
pojdam gore pri Boga, za da molam da vi se prosti va{iot grev.
2|32|31|I se vrati Mojsej pri Gospoda, i re~e: "Ti se molam, Gospodi, ovoj narod
napravi golem grev, oti si napravi bog od zlato.
2|32|32|I sega prosti im go grevot nivni; ako li, pak, ne, toga{ izbri{i me i mene od
knigata Tvoja, vo koja si me zapi{al."
2|32|33|A Gospod mu re~e na Mojseja: "Onoj, {to zgre{il pred Mene, nego }e go
izbri{am od knigata Moja.
2|32|34|No sega odi, slezi i povedi go toj narod vo mestoto, kade {to ti rekov. Eve,
Mojot Avgel }e odi pred tebe, a koga }e gi posetam, na niv }e go navrtam grevot
niven."
2|32|35|I go porazi Gospod narodot, zatoa {to napravenoto tele go izleal Aron.
2|33|1|I mu re~e Gospod na Mojseja: "Kreni se ottuka ti i tvojot narod, kogo go
izvede od zemjata Egipetska i odi vo zemjata, za koja mu se zakolnav na Avraama,
Isaka i Jakova, velej}i: na potomstvoto va{e }e mu ja dadam;
2|33|2|i }e ispratam pred tebe Angel Moj, a On }e gi izgovni Hananejcite,
Amaorejcite, Hetejcite, Ferezejcite, Gergesejcite, Evejcite i Jevusejcite:
2|33|3|i }e te vovedam vo zemjata, kade {to te~e med i mleko; Samiot nema da
odam so tebe, za da ne te pogubam po patot, bidej}i ste vie tvrdoglav narod."
2|33|4|A narodot koga go ~u toj stra{en zbor, se rasplaka, vo àlni obleki.
2|33|5|Oti Gospod mu be{e rekol na Mojseja: "Kaì im na sinovite Izrailevi: vie ste
tvrdoglav narod; vnimavajte da ne navedam na vas druga maka i da ve istrebam; a
sega soble~ete gi od sebe sve~enite obleki i nakitot svoj, a Jas }e vi pokaàm {to }e
napravam so vas."
2|33|6|I gi izvadija nakitite i oblekite od sebe sinovite Izrailevi na planinata Horiv.
2|33|7|A Mojsej go zede {atorot svoj, i go raspna nadvor od taborot, i se nare~e
skinija na sobranieto; i sekoj {to Go bara{e Gospoda, doa|a{e kaj skinijata na
sobranieto, koja se nao|a{e nadvor od taborot.
2|33|8|I koga Mojsej vleguva{e vo skinijata siot narod stoe{e na vratata od svojot
{ator, i gleda{e po Mojseja, dodeka ne vleze vo skinijata.
2|33|9|A koga Mojsej vleguva{e vo skinijata, se spu{ta{e stolb od oblak i se
zadrùva{e pred vratata na skinijata, dodeka Gospod zboruva{e so Mojseja.
2|33|10|I siot narod go gleda{e stolbot od oblak, koj stoe{e pred vratata na skinijata;
i siot narod stanuva{e, i sekoj se klawa{e pred vlezot na svojot {ator.
2|33|11|I toga{, Gospod zboruva{e so Mojseja lice v lice, kako {to ~ovek zboruva
so prijatel svoj. Potoa Mojsej se vra}a{e vo taborot, a pomo{nikot negov Isus, sinot
Navinov, mladi~, ne izleguva{e od skinijata.
2|33|12|I mu re~e Mojsej na Gospoda: "Ete, Ti mi veli{: 'izvedi go toj narod, i ne mi
javi kogo }e prati{ so mene, iako mi re~e: 'Jas te znam po imeto i ti najde milost
pred Mene.'
2|33|13|Pa, ako, sum na{ol milost pred Tebe otkri mi se da Te razberam, ta i
ponatamu da najdam milost pred Tebe, i da uznaam deka ovie lu|e se Tvoj golem
narod."
2|33|14|I mu re~e Gospod: "Jas Samiot }e vrvam pred tebe, i }e te uspokojam."
2|33|15|A Mojsej mu re~e: "Ako Ti Samiot ne pojde{ so nas, toga{ ne izveduvaj ne'
odovde,
2|33|16|oti, po {to }e poznaeme deka jas i narodot Tvoj sme na{le milost pred Tebe,
osven po toa {to Ti odi{ so nas? I }e se proslavam jas i narodot Tvoj pove}e od site
narodi {to se na zemjata."
2|33|17|I Gospod mu re~e na Mojseja: "]e go napravam i toa, {to go kaà, za{to ti
najde milost pred Mene, i te poznavam pove}e od site."
2|33|18|Pak re~e Mojsej: "Pokaì mi ja slavata Svoja."
2|33|19|Mu odgovori: "]e odam pred tebe so Moja slava, i }e te povikam vo imeto
Moe: Gospod e pred tebe, i koj e za pomiluvawe, }e go pomiluvam, a koj e za
ute{enie - }e go ute{am."
2|33|20|I potoa re~e: "No liceto Moe ne }e moè{ da go vidi{, za{to ne moè ~ovek
da Go vidi liceto Moe i da ostane ìv."
2|33|21|I pak re~e Gospod: "Ene mesto pri Mene, zastani na onaa karpa!
2|33|22|A koga }e pomine slavata Moja, }e te stavam vo puknatinata na karpata,
i }e te zasolnam so rakata Svoja, dodeka ne pominam;
2|33|23|a koga }e ja krenam rakata Svoja, ti }e me vidi{ od kon grbot, no liceto
Moe ne }e ti se otkrie tebe."
2|34|1|I mu re~e Gospod na Mojseja: "Izdelkaj za sebe dve plo~i od kamen, kako
{to bea prvite, i iska~i se kaj Mene na planinata, a Jas }e gi napi{am na plo~ite
zborovite, koi bea na prvite plo~i, {to ti gi skr{i.
2|34|2|I bidi gotov za utre, i ka~i se gore na planinata Sinaj, i zastani pred Mene, na
vrvot od planinata.
2|34|3|No nikoj neka ne se iska~uva so tebe, nitu da se pojavuva po celata planina;
duri ni ovci ni govida da ne pasat blizu planinava."
2|34|4|I izdelka dve plo~i od kamen, kako {to bea prvite, i stana porano Mojsej
utredenta rano, pa se iska~i na planinata Sinaj, kako {to mu zapoveda Gospod: i gi
zede so sebe dvete kameni plo~i.
2|34|5|A Gospod sleze vo oblak, i zastana pred Nego, i go vozglasi imeto
Gospodovo.
2|34|6|Potoa pomina Gospod pokraj liceto negovo i izvika: "Gospod, Gospod, Bog
{tedar i milostiv, dolgotrpeliv, mnogumilostiv i vistinski!
2|34|7|Koj ja ~uva pravdata i pokaùva milost na iljadnici, Koj pro{tava
bezzakonija, nepravdi i grevovi, Koj vinovni ne o~istuva, Koj za grevovite na
tatkovcite gi kaznuva decata - duri i vnucite do tretoto i ~etvrtoto koleno."
2|34|8|A Mojsej pobrza, padna nazemi i se pokloni na Boga;
2|34|9|i re~e: "Ako sum na{ol milost pred Tebe, Gospodi, neka odi Gospod moj so
nas, bidej}i ovoj narod e tvrdoglav; prosti ni gi grevovite na{i i bezzakonijata na{i i
}e bideme Tvoi."
2|34|10|Mu odgovori Bog na Mojseja: "Eve ti postavuvam zavet tebe: pred celiot
narod tvoj }e izvr{am ~udesa kakvi {to ne bile napraveni po celata zamja i pri
nieden narod; i }e gi vidi{ site lu|e, me|u koi si i ti, deka se ~udesni {to }e ti gi
napravam tebe.
2|34|11|Pazi go se' ona, {to ti go zapovedam tebe; eve, Jas }e gi izgonam pred liceto
va{e Amorejcite, i Hananejcite, i Hetejcite, i Ferezejcite, i Evejcite i Evusejcite;
2|34|12|vnimavaj da se se sojuzuva{ so onie, koi ìveat vo zemjata, vo koja }e
vleze{, da ne stanat soblazni za vas,
2|34|13|tuku `rtvenicite nivni urnete gi, i idolite nivni skr{ete gi; i izleanite bogovi
nivni vo ogan izgorete gi.
2|34|14|I ne klawajte se na drugi bogovi osven na Gospoda, bidej}i imeto Negovi e
revnivo; On e Bog revnitel.
2|34|15|Ne stapuvaj vo sojuz so ìtelite na taa zemja, ta, koga }e se oddavaat na
blud za svoite bogovi i im prinesutvaat `rtva, da ne to pokanat i tebe da jade{ od
nivite `rtvi.
2|34|16|I ne zemaj im od }erkite nivni èni za svoite sinovi, nitu od }erkite svoi za
nivnite sinovi, ta da ni bi i }erkite tvoi, vr{ej}i blud za bogovite nivi, da gi nateraat
i sinovite tvoi na blud za bogovite nivni.
2|34|17|Ne pravi za sebe lieni bogovi!
2|34|18|Pazi go praznikot Beskvasnici: sedum dena jadi beskvasen leb, kako {to ti
zapovedav, vo opredeleno vreme vo mesecot aviv, za{to vo toj mesec si izlegol od
zemjata Egipetska.
2|34|19|Se' {to otvora utroba, Moe e, kako i sekoe prvorodeno od govedata tvoi, i
sekoe provorodeno od ovcite.
2|34|20|No prvorodenoto od oslite zameni go so ovca; ako ne go zameni{,
toga{ otkupi go; a sekoe prvorodeno me|u sinovite tvoi, otkupi go; da ne se
pojavuva{ pred Mene prazen.
2|34|21|[est dena raboti, a vo sedmiot den otpo~ini se: i od oraweto i od `neeweto
otpo~ini;
2|34|22|ustanovi praznik na sedmicite i praznik preku letoto;
2|34|23|tripati vo godinata sekoe ma{ko me|u vas da se javuva pred Gospoda Boga
Izrailev,
2|34|24|koga Jas }e gi isteram narodite od pred tebe, i }e gi pro{iram granicite tvoi,
i nikoj nema da ja poèla zemjata tvoja, ako se javuva{ pred liceto na Gospoda,
tvojot Bog, tripati vo godinata.
2|34|25|Nemoj da ja me{a{ krvta so `rtvite Moi na kvasen leb, i `rtvata za praznikot
Pasha da ne preno}eva do izutrina.
2|34|26|Prvite plodovi od prviot rod na zemjata tvoja prinesuvaj gi vo domot na
Gospoda, tvojot Bog; nemoj da vari{ jagne vo mlekoto od majkata negova!"
2|34|27|A mu re~e u{te Gospod na Mojseja: "Napi{i gi za sebe ovie zborovi, za{to
so tie zborovi sklu~uvam zavet so tebe i so Izrailot."
2|34|28|I ostana Mojsej tamu pred Gospoda ~etirieset dena i ~etirieset no}i, na
jadej}i leb i ne pij}i voda; i gi napi{a vrz plo~ite zborovite na Zavetot, Desette
zapovedi.
2|34|29|Koga Mojsej sleze od planinata Sinajska, gi drè{e vo racete svoi dvete
plo~i, no sleguvaj}i od planinata, Mojsej ne znae{e deka koàta na licito mu zra~i
koga Bog razgovara{e so Nego.
2|34|30|I bidej}i Aron i site sinovi Izrailevi go vidoa Mojseja deka liceto mu zra~i,
se pla{ea da se pribliàt do nego.
2|34|31|No Mojsej gi povika, i tie pristapija kon nego, Aron i site poglavari na
narodot, i Mojsej govore{e so niv.
2|34|32|Potoa dojdoa kaj nego site sinovi Izrailevi, i toj im zapoveda se' {to mu re~e
Gospod na planinata Sinaj.
2|34|33|A koga Mojsej prestana da zboruva so niv, go pokri siceto svoe so
pokrivalo.
2|34|34|No koga Mojsej izleguva{e pred liceto na Gospoda, za da zboruva so nego,
go kreva{e pokrivaloto, dedeka ne izleze{e; a {tom }e izleze{e, im kaùva{e na
sinovite Izrailevi se' {to mu be{e zapovedal.
2|34|35|Toga{ sinovite Izrailevi go gledaa liceto Mojseevo kako zra~i; Mojsej, pak,
go pokriva{e liceto svoe so pokrivalo dodeka pak ne vleze{e da zboruva so Nego.
2|35|1|Potoa go sobra Mojsej celoto op{testvo na sinovite Izrailevi, i im re~e: "Eve
{to zapoveda Gospod da pravite:
2|35|2|{est dena da se raboti, i sedmiot den da vi bide odmor, za{to e sveta sabota,
po~ivka na Gospoda; sekoj {to }e raboti vo toj den, so smrt da se kazni;
2|35|3|vo den saboten da ne palite ogan nigde vo ìli{tata va{i, Jas sum Gospod."
2|35|4|I u{te mu re~e Mojsej na celoto op{testvo na sinovite Izrailevi: "Eve {to
zapoveda Gospod:
2|35|5|soberete pome|u vas prinos na Gospoda, sekoj {to od srce dava, neka donese
prinos, doborovolno neka prinese prinos na Gospoda; zlato, srebro i bakar.
2|35|6|sina, crvena i temnocrvena tkaenina, dvojno predena, vison tkaen i kozina;
2|35|7|i koì ovne{ki, crveni, koì sini i drvo sitim;
2|35|8|maslo za svetewe, i mirisi za elej za pomazanie i mirisno kadilo;
2|35|9|i kamen sardiski, i kamewa za ukrasuvawe na efodot i za nagradnikot.
2|35|10|I site, koi se me|u vas mudri po srce, neka dojdat da napravat se' {to
zapovedal Gospod:
2|35|11|Skinijata, zavesite i pokrivot negov, kuki~kite negovi i {ticite, napre~nicite
negovi, stolbovite negovi i podno`jata negovi;
2|35|12|i kov~egot na svedo{tvoto, i stolbovite negovi, i zavestata na dvorot i
stolbot negov, i kamewata smaragdovi i miris.
2|35|13|Trpezata i lostovite nejzini, i lebovite za prinos; i `rtvenikot i site sosudi
nejzini;
2|35|14|svetilnikot za osvetlenie so priborot negov i kadilata negovi, i maslo za
osvetlenie;
2|35|15|i kadilniot `rtvenik, i lostovite negovi, i elej za pomazanie, i kadilo
mirizlivo, i zavesata na vratata od skinijata;
2|35|16|`rtvenikot za sepalenici, i ogni{tata negovi od bakar, lostovite negovi i site
sosudi za nego, i mijalnikot i podno`jeto negovo.
2|35|17|Zavesite za dvorot, stolbovite negovi i podno`jata nivni, i zavesite od
vratata na dvorot;
2|35|18|kov~ezite za skinijata, i kol~iwata za dvorot so jaìwata nivni;
2|35|19|ode`dite sveti za slu`ba vo svetili{teto, i svetite ode`di na sve{tenikot Aron,
i ode`dite na sinovite negovi za sve{teni~ka slu`ba, i elejot za pomazanie i kadilo
mirizlivo."
2|35|20|Potoa celoto op{testvo na sinovite Izrailevi se povle~e od Mojseja.
2|35|21|I sekoj, koj prinese {to mu srce saka{e srceto go vle~e{e i du{ata go
pottiknuva{e, doa|a{e, nosej}i prinos na Gospoda - u~estvoto za gradewe na {atorot
na sadovi, za sekoja slu`ba vo nego i za site ode`di na svetili{teto;
2|35|22|doa|aa maì i èni; site, {to srceto gi vle~e{e, prinesuvaa pe~ati, al~iwa,
obetki, prstewa i veri{ki, sekakvi zlatni raboti; sekoj, koj saka{e, prinesuva{e zlato
na Gospoda;
2|35|23|i sekoj, koj ima{e sina, crvena i temnocrvena tkaenina i vison tkaen, koì
ovne{ki, crveni, i koì sini, koì kozji prinesuvaa;
2|35|24|i sekoj, koj donesuva{e srebro ili tu~, Mu Go prinesuva{e kako dar na
Gospoda; i koj ima{e drvo sitim, go prinesuva{e za sekoja potreba.
2|35|25|A sekoja èna, mudra i ve{ta vo ra~no predewe so svoite race i prinesuvaa
se' {to }e ispredea - pre|a sina, crvena i temnocrvena i prepredena;
2|35|26|sekoja pak, èna, {to }e naume{e poradi ume{nosta nejzina, prede{e kozina.
2|35|27|A stare{inite prinesuvaa kamen oniks i kamewa za ukrasuvawe na efodot i
na nagradnikot;
2|35|28|isto taka i maslo za osvetlenie i mirisi za elej za pomazanie i za kadilo
mirisno!
2|35|29|I taka sinovite Izrailevi - site maì i site èni, {to }e im dojde{e na um da
prinesat {to i da e za deloto, {to zapoveda Gospod preku Mojsej da se napravi,
prinesoa dobrovolen dar na Gospoda.
2|35|30|Toga{ im re~e Mojsej na sinovite Izrailevi: "Ete, Bog go povika po ime
Veseleil, sin na Urij, sinot Orov, od plemeto Judino.
2|35|31|i go ispolni so Duh Bo`ji, so mudrost i so razum, so znaewe i so sekoja
ume{nost da gradi;
2|35|32|da obrabotuva drvodelie, i da pravi raboti od zlato, srebro i bakar;
2|35|33|da reè kamewa, da reè i obraboruva drvo, i da pravi sekakvi umetni~ki
raboti;
2|35|34|a vloì vo negovoto srce i vo srceto na Elijava, sinot Ahisamahov, od
plemeto Danovo, i sposobnost da moàt da u~at i drugi.
2|35|35|Go obdari so ume{nost da vr{at sekakva rezbarska rabota, kroja~ka,
veza~ka i tkaja~ka na sina, crvena i temnocrvena tkaenina i na vison, i da
izveduvaat sekakvi raboti, vo razni umetnosti.
2|36|1|I napravija Veseleil i Elijav i site sposobni lu|e, na koi im be{e dadena
mudrost i znaewe da razbiraat i da rabotat sekakvi raboti, potrebni za svetili{teto,
toa se' kako {to be{e zapovedal Gospod.
2|36|2|I gi povika Mojsej Veseleila i Elijava i site mudri lu|e, na koi Bog im dal
razum vo srceto, i site, {to od srce sakaa da se zafatat za dela {to treba da se svr{at.
2|36|3|I tie gi zedoa od Mojseja site darovi {to gi bea prinele sinovite Izrailevi za
potrebite na svetili{teto za da se izrabotat. A tie gi primaa u{te i prinesuvanite
darovi od onie {to nosea sekoe utro.
2|36|4|Toga{ dojdoa site ve{ti lu|e, {to vr{ea raboti za svetili{teto, sekoj spored
svojata rabota, {to sami ja vr{ea,
2|36|5|pa mu rekoa na Mojseja - "Narodot prinesuva pove}e otkolku {to e potrebno
za da se napravi, kako {to zapoveda Gospod."
2|36|6|I Mojsej razglasi vo taborot, velej}i: "Ni ma` ni èna da ne prinesuva ni{to
pove}e kako dar za svetili{teto:" I narodot prestana da prinesuva,
2|36|7|za{to ima{e dosta prineseno za sekakvi raboti {to treba{e da se napravat,
duri i preostanuva{e.
2|36|8|Toga{ site ve{ti lu|e, koi se obvrzaa da ja napravat skinijata, prigotvija deset
platni{ta od tkaenina so prepredena pre|a i od sina, crvena i temnocrvena tkaenina; i
na niv napravija umetni~ki izvezeni heruvimi.
2|36|9|Dolìnata na sekoe platni{te iznesuva{e dvaeset i osum lakti, a {irinata ~etiri
lakti; site platni{ta bea so ista merka.
2|36|10|I Veseleil gi sostavi pette platni{ta edno so drugo, i drugite pet platni{ta gi
sostavi edno so drugo.
2|36|11|I napravi sini petlici po rabovite na ednoto platni{te, kade {to }e se
soedinuva so drugoto; takvi napravi toj i na rabot na poslednoto platni{te, za da go
soedini so drugoto.
2|36|12|Pedeset petlici napravi na ednoto platni{te, kade {to se soedinuva so
drugoto; petlicite bea edna sprema druga.
2|36|13|I napravi pedeset zlatni kuki~ki i so kuki~kite sostavi edno platni{te so
drugo. Taka skinijata stana edna celina.
2|36|14|Potoa napravi platni{te od kozina za pokrivawe na skinijata; edinaeset takvi
platni{ta napravi:
2|36|15|edno platni{te be{e dolgo trieset lakti, a {iroko ~etiri lakti; edna merka bea
site edinaeset platni{ta.
2|36|16|Pa gi sostavi pette platni{ta oddelno, a {este platni{ta oddelno.
2|36|17|I napravi pedeset petlici po rabot na ednoto platni{te, kade {to se soedinuva
so drugoto, i pedeset petlici napravi po rabot na drugoto platni{te, za da se
soedinuva so drugoto;
2|36|18|a napravi i pedeset kuki~ki od bakar, za da se sostavi skinijata, ta da stane
celina.
2|36|19|Potoa napravi pokrivka za skinijata od ovne{ki koì, crveni, a nad nea druga
- od sini koì.
2|36|20|I napravi direci za skinijata od drvoto sitim, {to }e stojat ispraveni;
2|36|21|sekoj direk od po deset lakti dolg, a lakot i polovina {irok;
2|36|22|sekoj direk ima{e po dva klina, eden sproti drug; taka napravi toj na sekoj
direk za skinijata.
2|36|23|A vakvi direci za skinijata napravi dvaeset za ju`nata strana:
2|36|24|i napravi ~etirieset podno`ja srebreni za pod dvaesette direci, po dve
podno`ja pod sekoj direk za dvata klina negovi, i po dve podno`ja pod drugiot direk
za dvata negovi klina.
2|36|25|I za drugata strana na skinijata, sprema sever, napravi dvaeset direci.
2|36|26|i ~etirieset srebreni podno`ja pod niv, po dve podno`ja pod sekoj direk za
dvata negovi klina, i po dve podno`ja pod drugiot direk.
2|36|27|A za zapadnata strana na skinijata napravi {est direci;
2|36|28|napravi u{te dva direka za aglite vo skinijata od zapadnata strana;
2|36|29|tie bea sostaveni odozdola i sostaveni odozgora so po edna alka; taka
napravi toj so obete strani na dvata agli;
2|36|30|i taka ima{e osum direci i {esnaeset podno`ja srebreni, po dve podno`ja pod
sekoj direk.
2|36|31|Potoa napravi napre~nici od drvoto sitim: pet za direcite od ednata strana od
skinijata,
2|36|32|i pet napre~nici za direcite od drugata strana na skinijata, i pet napre~nici za
direcite od zapadnata strana na skinijata do obata agli.
2|36|33|A napravi i sredna napre~nica {to }e ide preku sredinata na direcite od
edniot do drugiot kraj;
2|36|34|direcite go opkovaa so zlato, a i alkite, niz koi bea provle~eni napre~nicite,
gi napravi od zlato, pa i napre~nicite go opkova so zlato.
2|36|35|Potoa napravi zavesa od sina, crvena i temnocrvena tkaenina i od tkaen
vison i na nea napravi heruvimi, umetni~ki izvezeni;
2|36|36|za nea napravi i ~etiri stolba od drvoto sitim, i go opkova so zlato; i zlatni
kuki~ki za stolbovite i im izlea ~etiri podno`ja od srebro.
2|36|37|Napravi potoa zavesa za vlezot vo skinijata od sina, crvena i temnocrvena
tkaenina i od tkaen vison, umetni~ki istkaena,
2|36|38|i pet stolbovi za nea so kuki~kite nivni; vrvovite na stolbovite i nivnite
prsteni gi obloì so zlato, i pet podno`ja od bakar.
2|37|1|I napravi Veseleil od drvoto sitim kov~eg, dva i pol lakti visok;
2|37|2|go opkova odvnatre i odnadvor so ~isto zlato i mu napravi zlaten venec
naokolu;
2|37|3|izlea za nego ~etiri alki od zlato za ~etiri negovi strani: dve alki za ednata
strana, a dve za drugata;
2|37|4|napravi lostovi od drvoto sitim i gi opkova so zlato;
2|37|5|i go provre losotvite niz alkite od obete strani na kov~egot, za da moè
kov~egot da se nosi.
2|37|6|Potoa napravi poklopec od ~isto zlato: vo dolìva dva lakti i polovina, vo
{irina - lakot i polovina.
2|37|7|Napravi i dva heruvima od zlato; iskovani gi napravi za dvata kraja na
poklopecot;
2|37|8|edniot heruvim na edniot kraj, a drugiot heruvim na drugiot kraj; heruvimite
gi napravi da se izdavaat od obata kraja na poklopecot.
2|37|9|I heruvimite bea so ra{ireni krilja, odozgora, i so kriljata svoi go pokrivaa
o~istili{teto, a so licata svrteni eden sprema drug, i naso~eni kon o~istili{teto.
2|37|10|Napravi trpeza od drvoto sitim, so dolìna od dva lakti i {irina od lakot, a
lakot i polovina vo visina.
2|37|11|I ja opkova so ~isto zlato, i naokolu i' napravi zlaten venec;
2|37|12|potoa i' napravi stranici naokolu, kolku dlanka {iroki, a po stranicite i'
napravi zlaten venec.
2|37|13|Izlea za nea ~etiri alki od zlato, i alkite gi pricvrsti na ~etirite agli pri
~etirite noze,
2|37|14|na stranicite ima{e alki, niz koi bea provreni lostovi, za da moè trpezata da
se nosi.
2|37|15|A lostovite gi napravi od drvoto sitim, za nosewe na trpezata, i gi pokri so
zlato.
2|37|16|Potoa napravi sadovi od ~isto zlato, opredeleni za trpezata: ~inii, kadilnici,
~a{i i crpki, so koi }e se preliva.
2|37|17|Napravi i sve}nik od ~isto zlato, za da sveti go napravi: stebloto i grankite,
~a{kite, jabol~iwata i cvetovite mu izleguvaa od nego na dvete strani.
2|37|18|Grankite mu izleguvaa od stranite: tri granki od sve}nikot od ednata strana,
a tri granki na sve}nikot od drugata strana;
2|37|19|tri ~a{ki kako bademov cvet so jabol~e i cvetovi ima{e na ednata granka, a
tri ~a{ki kako bademov cvet so jabol~e i cvetovi na drugata granka; taka be{e na
site {est granki {to izleguvaa od sve}nikot.
2|37|20|A na samiot sve}nik ima{e ~etiri ~a{ki kako bademov cvet so jabol~iwa i
cvetovi:
2|37|21|edno jabol~e be{e pod dvete granki od nego, i edno jabol~e pod drugite dve
granki od nego; taka i pod tretite dve granki od {eset granki {to izleguvaa od nego.
2|37|22|Jabol~iwata nivni i grankite nivni izleguvaa od nego; celiot iskovan od
~isto zlato.
2|37|23|I mu napravi sedum kandilca, a i seka~i i pepelarki od ~isto zlato;
2|37|24|od talant ~isto zlato go napravi so site negovi potrebi.
2|37|25|I napravi `rtvenik za kadewe od drvoto sitim: lakot dolg i lakot {irok,
~etiriagolen, dva lakti visok; i od nego mu izleguvaa rogovite;
2|37|26|pa go opkova so ~isto zlato odozgora i stranite naokolu, a i negovite rogovi;
mi napravi i zlaten venec naokolu;
2|37|27|i dve alki od zlato mu napravi pod venecot na dvata agli negovi, gi napravi
od dvete negovi strani, za da se sprovrat niz niv lostovite, za da moè da se nosi.
2|37|28|Lostovite gi napravi od drvoto sitim, i go opkova so zlato.
2|37|29|I napravi miro za sveto pomazanie i mirisno kadivo, ~isto so ve{tina na
mirovarec.
2|38|1|I napravi od drvoto sitim `rtvenik za `rtvi sepalenici; pet lakti dolg i pet lakti
{irok, ~etiriagolen, tri lakti visok, i gi opkova so bakar;
2|38|2|a napravi i rogovi na negovite ~etiri agli, taka {to rogovite da izleguvaat od
nego, i go opkova so bakar.
2|38|3|I gi napravi site sadovi za `rtvenikot: kotliwa, kadilnicite, ~a{kite i vilu{kite,
i kle{tite; site potrebi mu gi napravi od bakar.
2|38|4|a na `rtvenikot mu napravi re{etka od bakar kako mreà na dnoto, od dnoto
pa do sredinata naokolu;
2|38|5|i izlea ~etiri alki za ~etirite agli na re{etkata od bakar, za da se provle~at niz
niv lostovi za nosewe.
2|38|6|A lostovite gi napravi od drvoto sitim i gi opkova so bakar.
2|38|7|Pa gi provle~e lostovite niz alkite od obete strani na `rtvenikot, za da moè da
se nosi; od {tici go napravi, prazen odvnatre.
2|38|8|Napravi i mijalnik od bakar i podno`je od bakar so ubavi {arki, koi go krasea
vlezot na skinijata na svedo{tvoto.
2|38|9|I dvor napravi od ju`nata strana, a zavesite mu bea od tkaen vison, po sto
lakti dolgi;
2|38|10|dvaeset stolbovi za niv, i dvaeset podno`ja pod niv od bakar; a kuki~kite za
stolbovite i lostovite bea od srebro.
2|38|11|Taka i od severnata strana, sto na sto lakti; stolbovi za niv dvaeset i
podno`ja pod niv od bakar dvaeset; a i kuki~kite za stolbovite i lostovite nivni od
srebro.
2|38|12|A od zapadnata strana zavesi od pedeset lakti: deset stolbovi za niv, i
podno`ja - deset; kuki~kite za stolbovite i lostovite nivni od srebro;
2|38|13|i od isto~nata strana, zavesi od pedeset lakti.
2|38|14|Za zapadnata strana na vratata zavesi od petnaeset lakti, tri stolbovi za niv i
tri podno`ja pod niv;
2|38|15|i za drugata zadna strana (otade i odovde na vratata odnadvor) zavesi od
petnaeset lakti, tri stolba za niv, i podno`ja pod niv - tri.
2|38|16|Site zavesi na dvorot naokolu bea od tkaen vison.
2|38|17|a podno`jata od stolbovite - od bakar, kuki~kite za stolbovite i lostovite na
niv - od srebro; i vrvovite nivni bea so srebro obloèni; i site stolbovi na dvorot bea
so srebro povrzani.
2|38|18|A zavesata na vratata od dvorot - vezena - od sina, crvena i temnocrvena
tkaenina i od tkaen vison, dolga dvaeset lakti, a vo visina po {irinata pet lakti, kako
i drugite zavesi vo dvorot;
2|38|19|i ~etiri stolba za niv, i ~etiri podno`ja pod niv od bakar; kuki~kite im bea od
srebro, a vrvovite nivni posrebreni.
2|38|20|Site kol~iwa okolu skinijata i dvorot bea od bakar.
2|38|21|Ete, toa se izrabotkite za skinijata na svedo{tvoto, napraveni po zapovedta
na Mojseja za levitite a pod nadzor na sve{tenikot Itamara, sin na Arona.
2|38|22|A se' ona kako {to mu zapoveda Gospod na Mojseja, go napravi Veseleil,
sin na Urija, sinot Orov, od plemeto Judino.
2|38|23|I so nego Elijav, sinot Ahisamahov, od plemeto Danovo, rezbar, ve{t tkaja~
i veza~ na porfirna tkaenina sina, crvena i temnocrvena i na tkaen vison.
2|38|24|Seto zlato, {to be{e upotrebeno za site potrebi na svetili{teto, zlato,
prineseno na dar, be{e dvaeset i devet talanti i sedumstotini i trieset sikli, sve{teni
sikli;
2|38|25|a srebroto prebroeno od darodavcite - sto talanti i iljada sedumstotini
sedumdeset i pet sikli, sve{teni sikli.
2|38|26|Po polovina sikla od ~ovek, presmetano spored sve{tenata sikla, od sekoj
{to doa|a na prebrojuvawe, od dvaeset godini i nagore, od {estotini i tri iljadi i
petstotini i pedeset du{i.
2|38|27|Sto talanti srebro bea upotrebeni za liewe na podno`jata za svetili{teto i
podno`jata za zavesite; sto podno`ja od sto talanti, po talant na podno`je;
2|38|28|a od iljada i sedumstotini i sedumdeset i pette sikli toj napravi kuki~ki za
stolbovite i opkov za vrvovite nivni, a napravi i lostovi za niv.
2|38|29|A od prineseniot dar vo bakar ima{e sedumdeset talanti, i dve iljadi i
~etiristotini sikli;
2|38|30|i od nego gi napravi toj podno`jata za vlezot vo skinijata na svedo{tvoto, i
`rtvenikot od bakar kako i re{etkata od bakar za nego, i site sadovi za `rtvenikot;
2|38|31|podno`jata za celiot dvor naokolu, podno`jata za vratata na dvorot, i site
kol~iwa za skinijata i site kol~iwa za dvorot naokolu.
2|39|1|A od tkaenina sina, crvena i temnocrvena napravija ode`di za slu`ba vo
svetili{teto; mu napravija i sve{teni ode`di na Arona, kako {to mu be{e zapovedal
Gospod na Mojseja.
2|39|2|Napravija efod od zlato, od sina, crvena i temnocrvena tkaenina i od tkaen
vison;
2|39|3|izvlekoa listovi od zlato, i isekoa ìci, za da gi vtkaat ve{to vo tkaeninata
sina, crvena i temnocrvena i vo visonovite ni{ki;
2|39|4|mu napravija i naramenici {to se vrzuvaat: tie se vrzuvaat so nego na dvata
negovi kraja.
2|39|5|I pojasot na efodot, od negovata gorna strana, be{e ist kako i toj: od zlato, od
sina, crvena i temnocrvena tkaenina i od vtkaen vison, kako {to mu be{e zapovedal
Gospod na Mojseja.
2|39|6|I izrezaa i kamewa smaragdovi, i gi obrabija so zlato, i gi vpi{aa na niv
imiwata na sinovite Izrailevi, kako {to se pravat pe~ati;
2|39|7|pa gi stavija na naramenicite od efodot, za spomen na sinovite Izrailevi, kako
{to mu be{e zapovedal Gospod na Mojseja.
2|39|8|Napravija i nagradnik, ve{to izraboten, od ista meterija kako i efodot: od
zlato, od sina, crvena i temnocrvena tkaenina i od tkaen vison;
2|39|9|nagradnik napravija: ~etiriagolen, dvoen, peda dolg, i peda {irok, dvoen.
2|39|10|I naredija na nego ~etiri reda kamewa: vo prviot red: sard, topaz i smaragd;
2|39|11|vo vtoriot red: antraks, safir i jaspis;
2|39|12|vo tretiot red: ligur, ahat i ametist;
2|39|13|vo ~etvrtiot red: hrisolit, viril i oniks; i tie bea opkovani i obvieni vo zlato.
2|39|14|Kamewata bea spored brojot na imiwata na sinovite Izrailevi: tie bea
dvanaeset, spored brojot na nivnite imiwa, i na sekoj od niv be{e izreàno kako
pe~at po edno ime, za dvanaesette plemiwa.
2|39|15|I napravija za nagradnikot veri{ki viti, pleteni od ~isto zlato;
2|39|16|napravija i dve kop~enca zlatni i dve al~iwa zlatni, i gi stavija dvete al~iwa
na dvata kraja od nagradnikot;
2|39|17|pa gi zaka~ija dvete zlatni veri{ki za dvete al~iwa na kraevite od
nagradnikot,
2|39|18|a drugite dva kraja od dvete veri{ki gi zaka~ija za dvete kop~enca i gi
pricvrstija na naramenicite od efodot od prednata strana.
2|39|19|Napravija u{te dve zlatni al~iwa, i gi stavija na dvata kraja od nagradnikot,
na vnatre{niot rab, svrten sprema efodot:
2|39|20|napravija u{te dve zlatni al~iwa, gi stavija na dvata naramnika od efodot, na
negoviot preden kraj odozdola, kade {to se sostavuva efodot nad pojasot;
2|39|21|i taka go vrzaa nagradnikot so al~iwata negovi za al~iwata od efodot so
vrvka sina, pletena, za da stoi odozgora nad pojasot od efodot i da ne se oddeluva
nagradnikot od efodot, kako {to mu be{e zapovedal Gospod na Mojseja.
2|39|22|a za efodot napravija i nametka, od sina tkaenina,
2|39|23|i prorez po sredinata na nametkata kako otvor, okolku prorezot {irit {ien, za
da ne se resi.
2|39|24|Po polite na podmetkata odozdola napravija vrvci od sina, crvena i
temnocrvena tkaenina i vison tkaen.
2|39|25|A napravija i yvon~iwa od ~isto zlato, i gi zaka~ija yvon~iwata na polite od
nametkata naokolu me|u pra~kite:
2|39|26|yvon~e i jabolkce, yvon~e i jabolkce naokolu po polite na nametkata, za
slu`ba, kako {to mu be{e zapovedal Gospod na Mojseja.
2|39|27|Potoa napravija hitoni od tkaen vison za Arona i za sinovite negovi;
2|39|28|i kidar od vison i mitra od vison, i dolna obleka od tkaen vison,
2|39|29|i pojas za niv od sina, crvena i temnocrvena tkaenina i od tkaen vison, kako
{to mu be{e zapovedal Gospod na Mojseja.
2|39|30|I napravija plo~ka, znak na svetosta, od ~isto zlato, izdlabija na nea pismo,
kako {to se reè pe~at "Svetost Gospodova".
2|39|31|I vrzaa za nea sina vrvka, za da se vrzuva na kidarot odozgora, kako {to mu
be{e zapovedal Gospod na Mojseja.
2|39|32|I taka se svr{i celata rabota okolu skinijata, skinijata na svedo{tvoto. I
napravija sinovite Izrailevi se' kako {to mu be{e zapovedal Gospod na Mojseja,
taka napravija.
2|39|33|I ja donesot pri Mojseja skinijata, pokrivkata i site nejzini raboti, kuki~kite,
direcite, lostovite, stolbovite i podno`jata.
2|39|34|I pokrivkata od koì ovne{ki, crveni, i pokrivkata od koì fini i zavesata za
zasolnuvawe,
2|39|35|kov~egot na otkrovenieto so lostovite, i o~istili{teto,
2|39|36|trpezata so site nejzini prinadle`nosti, i lebovi za predloènie,
2|39|37|sve}nikot od ~isto zlato so negovite kandilca, kandilcata ve}e naredeni, i
site potrebi negovi, i elej za svetewe,
2|39|38|`rtvenikot zlaten, i elej za pomazanie, kadivo mirisno, i zavesata za vlezot
vo skinijata,
2|39|39|`rtvenikot od bakar i re{etkata od bakar za nego, lostovite negovi i site
prinadle`nosti negovi, mijalnikot i podno`jeto negovo,
2|39|40|zavesite za dvorot, stolbovite za niv i podno`jata nivni, i zavesata za vlezot
vo dvorot, jaìwata negovi i kol~iwata negovi, i site potrebi za slu`ba vo skinijata
na svedo{tvoto;
2|39|41|ode`dite bogoslu`beni za sluèwe vo svetili{teto, ode`dite sveti za
sve{tenikot Arona i ode`dite za sinovite negovi, za sve{teni~ka slu`ba.
2|39|42|Kako {to mu be{e zapovedal Gospod na Mojseja, taka gi napravija sinovite
Izrailevi site tie raboti.
2|39|43|I gi pogleda Mojsej site tie raboti, i ete, tie gi bea napravile: kako {to be{e
zapovedal Gospod, taka gi bea napravile. I gi blagoslovi Mojsej.
2|40|2|"Vo prviot den od prviot mesec podigni ja skinijata na svedo{tvoto,
2|40|3|potoa postavi go tamu kov~egot na otkrovenieto i zasolni go so zavesata;
2|40|4|vnesi ja trpezata, i postavi se' {to treba da se namesti na nea; vnesi go i
sve}nikot, a stavi gi i kandilcata na nego;
2|40|5|postavi go zlatniot `rtvenik za kadewe pred kov~egot na otkrovenieto; i
zaka~i zavesa pred vlezot vo skinijata na svedo{tvoto.
2|40|6|Postavi go i `rtvenikot za `rtvi sepalenici, a postavi go i pred vlezot vo
skinijata na svedo{tvoto;
2|40|7|stavi go mijalnikot me|u skinijata na svedo{tvoto i `rtvenikot, i nalej voda vo
nego;
2|40|8|ogradi go dvorot naokolu, i zaka~i ja zavesata na vratata od dvorot;
2|40|9|pa zemi elej za pomazanie, i pomaì ja skinijata i se' {to ima vo nea: i osveti
ja nea i site prinadle`nosti nejzini, pa }e bide sveta.
2|40|10|Pomaì go i `rtvenikot za `rtvi sepalenici i siot pribor negov, pa osveti go
`rtvenikot, i `rtvenikot }e stane presvet.
2|40|11|Pomaì go i mijalnikot, i podno`jeto negovo, i osveti go.
2|40|12|Potoa dovedi go pred vlezot od skinijata na svedo{tvoto Arona i sinovite
negovi i izmij gi so voda;
2|40|13|oble~i go Arona vo svetite ode`di i pomaì go i osveti go, za da Mi
prinesuva `rtvi.
2|40|14|Dovedi gi i sinovite negovi, i oble~i gi vo hitoni,
2|40|15|i po0aì gi, kako {to go pomaza tatkoto nivni, za da Mi prinesuvaat `rtvi; i
pomazanieto nivno }e gi osveti za ve~no sve{tenstvo vo nivnite pokolenija."
2|40|16|I napravi Mojsej se', kako {to mu zapoveda Gospod, taka napravi.
2|40|17|Vo prviot mesec od vtorata godina, vo prviot den vo mesecot se podigna
skinijata.
2|40|18|Mojsej ja podigna skinijata: gi ispravi direcite, gi provle~e napre~nicite, i gi
ispravi stolbovite;
2|40|19|pa gi raspna platni{tata nad skinijata, a nad nea gi stavija pokrivot
odozgora, kako {to mu be{e zapovedal Gospod na Mojseja.
2|40|20|I, otkako go zede otkrovenieto, go stavi vo kov~egot, i stavi nogalki pod
kov~egot, pa go stavi o~istili{teto odozgora nad kov~egot.
2|40|21|Potoa go vnese kov~egot vo skinijata, i ja zaka~i zavestata, ta go zasolni
kov~egot na otkrovenieto, kako {to mu be{e zapovedal Gospod na Mojseja.
2|40|22|I ja postavi trpezata vo skinijata na svedo{tvoto od severnata strana na
skinijata, pred zavesata;
2|40|23|potoa postavi na nea lebovi za predloènie pred Gospoda, kako {to mu be{e
zaopvedal Gospod na Mojseja.
2|40|24|Go namesti sve}nikot vo skinijata na svedo{tvoto sprema trpezata, od
ju`nata strana na skinijata,
2|40|25|a gi postavi i kandilcata pred Gospoda, kako {to mu be{e zapovedal
Gospod na Mojseja.
2|40|26|Go postavi zlatniot `rtvenik vo skinijata na svedo{tvoto pred zavesata,
2|40|27|i stavi na nego da gori mirisno kadivo, kako {to mu be{e zapovedal Gospod
na Mojseja.
2|40|28|Ja zaka~i zavesata pred vlezot vo skinijata;
2|40|29|potoa go postavi i `rtvenikot za `rtvi prinosnici pri vlezot vo skinijata na
svedo{tvoto, i prinese na nego `rtva sepalenica, i leben prinos, kako {to mu be{e
zapovedal Gospod na Mojseja.
2|40|30|Go namesti i mijalnikot me|u skinijata na svedo{tvoto i `rtvenikot, i nalea
vo nego voda za miewe;
2|40|31|i od nego Mojsej i Aron i sinovite negovi si gi izmija racete svoi i nozete
svoi;
2|40|32|a gi mieja koga vleguvaa vo skinijata na svedo{tvoto i koga pristapuvaa kon
`rtvenikot da sluàt, kako {to mu be{e zapovedal Gospod na Mojseja.
2|40|33|Go ogradi i dvorot okolu skinijata i `rtvenikot, i ja stavi zavesata na
vleznata vrata od dvorot. Taka ja dovr{i Mojsej seta rabota.
2|40|34|Toga{ oblak ja pokri skinijata na svedo{tvoto i se ispolni skinijata so slava
Gospodova;
2|40|35|i Mojsej na moè{e da vleze vo skinijata na svedo{tvoto, za{to oblakot go
zasenuva{e, i slavata Gospodova ja ispolnuva{e skinijata.
2|40|36|I koga se kreva{e oblakot od skinijata, toga{ poa|aa sinovite Izrailevi na pat
so svojot imot;
2|40|37|a koga ne se kreva{e oblakot, toga{ ni tie ne poa|aa se' do denot, koga }e se
krene{e,
2|40|38|za{to oblakot Gospodov stoe{e nad skinijata dewe, a no}e vo oblakot se
pojavuva{e ogan pred o~ite na celiot dom Izrailev, pri site nivni patuvawa.
3|1|1|I go povika Gospod Mojseja, i mu re~e od skinijata na svedo{tvoto, velej}i:
3|1|2|"Soop{ti im na sinovite Izrailevi, i kaì im: koga nekoj od vas saka da Mu
prinese na Gospoda darovi, od dobitokot, od govedata i od ovcite privesuvajte
va{ dar.
3|1|3|Ako prinesuva `rtva sepalenica od krupen dobitok, neka prinese ma{ko,
zdravo; pred vlezot od skinijata na svedo{tvoto neka ja dovede, za da pridobie
milost pred Gospoda.
3|1|4|I neka ja vozloì rakata svoja vrz glavata na `rtveta, i }e pridobie milost za
o~istuvawe;
3|1|5|naka se zakole tele pred Gospoda, a sinovite Aronovi, sve{tenicite, neka
prinesat krv, i so nea neka go poprskaat `rtvenikot odozgora naokolu, {to e pred
vlezot od skinijata na svedo{tovoto;
3|1|6|potoa `rtvata sepalenica neka se odere i neka se ise~e na delovi.
3|1|7|A sinovite Aronovi, sve{tenicite, neka zapalat ogan na `rtvenikot, i neka stavat
drva na ognot.
3|1|8|Pa potoa sinovite Aronovi, sve{tenicite, neka gi naredat delovite, glavata i
lojta vrz drvata na ognot, {to e na `rtvenikot.
3|1|9|A vnatre{ninata i nozete neka se izmijat so voda; sve{tenikot neka go stavi
seto toa na `rtvenikot; toa e `rtva sepalenica, `rtva ognena, so blagoprijaten miris
pred Gospoda.
3|1|10|A ako prinesuva `rtva sepalenica na Gospoda od siten dobitok, od ovci ili od
kozi, neka prinese jagne ili jare, ~isto ma{ko i zdravo i da ja postavi rakata vrz
glavata negova.
3|1|11|Da se zakole na severnata strana od `rtvenikot pred Gospoda, a sinovite
Aronovi, sve{tenicite, neka go prelijat `rtvenikot so krvta odozgora naokolu.
3|1|12|I neka se rase~e na delovi, a glavata so lojot, sve{tenikot neka gi stavi vrz
drvata, {to se na ognot vrz `rtvenikot;
3|1|13|a vnatre{ninata i nozete sve{tenikot neka gi izmie so voda i seto toa neka go
donese i neka go izgori na `rtvenikot; toa prinos `rtva, `rtva ognena so blagoprijaten
miris pred Gospoda.
3|1|14|Ako Mu prinesuva na Gospoda `rtva ptica kako sepalenica, toga{ neka
prinese na dar grlica ili mlad gulab;
3|1|15|sve{tenikot neka ja prinese na `rtvenikot, i izvivaj}i i' ja glavata, neka ja
otkine i neka ja izgori na `rtvenikot, krvta da ja iscedi vo podno`jeto na `rtvenikot;
3|1|16|neka i' gi izvadi grklanot i perjata i zaedno so ne~istotijata neka gi frli do
`rtvenikot od isto~nata strana, kade {to e pepelta,
3|1|17|pa neka ja prekr{i me|u kriljata, no da ne gi razdeluva od nea; i sve{tenikot
potoa neka ja postavi na `rtvenikot, vrz drvjata {to se na ognot; toa e prinos `rtva,
`rtva ognenea so blag prijaten miris pred Gospoda.
3|2|1|"Ako nekoj Mu prinese na Gospoda lebna `rtva, neka prinese p~eni~no
bra{no, i neka go prelie so elej, pa na nego neka stavi livan;
3|2|2|neka ja donese toj kaj sinovite Aronovi, sve{tenicite, a sve{tenikot da zeme
polna raka od bra{noto p~eni~no so elej i siot nejzin livan, pa neka ja zapali taa
sve{tenikot na `rtvenikot kako spomen nejzin; toa e `rtva so prijaten miris na
Gospoda,
3|2|3|a ona {to }e ostane od `rtvata neka bide za Arona i za sinovite negovi: toa e
najgolema svetiwa me|u `rtvite na Gospoda,
3|2|4|Ako, pak, se prinesuva dar `rtva od p~eni~no bra{no pe~ena vo pe~ka, toa
neka bidat beskrasni lebovi, zameseni so elej, i beskvasni pitki, namaàni so elej.
3|2|5|Ako ti e `rtvata dar prèn vo tava, neka bide so p~eni~no bra{no, zemeseno so
elej, bez kvas;
3|2|6|raskr{i ja na par~iwa i polej ja so elej: toa e `rtva na Gospoda.
3|2|7|Ako ti e darot tvoj `rtva od ogni{te, taa treba da bide napravena od p~eni~no
bra{no so elej.
3|2|8|I prinesi ja `rtvata, {to si ja prigotvil od toa, na Gospoda: pretstavi ja pred
sve{tenikot, a toj neka ja poloì na `rtvenikot;
3|2|9|i sve{tenikot neka zeme del od taa `rtva za spomen i neka ja izgori na
`rtvenikot: toa `rtva so blagoprijaten miris pred Gospoda;
3|2|10|ostatokot, pak, od `rtvata neka bide za Arona i sinovite negovi; toa e
najgolema svetiwa me|u `rtvite na Gospoda.
3|2|11|Sekoja `rtva, {to Mu ja prinesuvate na Gospoda, ne pravete ja so kvas, za{to
ni kvas nitu med ne treba da se prinesuva kako `rtva na Gospoda.
3|2|12|Prinesuvajte Mu gi niv na Gospoda kako privini od plodovite; no na
`rtvenikot da ne se polagaat kako prijaten miris pred Gospoda.
3|2|13|Sekoj dar od va{ata `rtva so sol zasoli go, i ne ostavaj ja `rtvata svoja na
zavetot na tvojot Bog bez sol: pri sekoja `rtva prinesi sol.
3|2|14|Ako Mu prinesuva{ na Gospoda `rtva od prvite ìtni plodovi, prinesuvaj ja
kako dar od svoite prvi plodovi vo zrna od is~ukani presni klasja, isu{eni na ogan,
3|2|15|polij ja so elej i stavi vrz nea livan: toa e `rtva,
3|2|16|a sve{tenikot da izgori del od zrnata i elejot so siot livan za spomen: toa e
prinos na Gospoda."
3|3|1|"No, koga nekoj prinesuva `rtva za spasenie, kako svoj dar na Gospoda, a ja
prienuva od govedo, bilo ma{ko ili ènsko, nake ja prinese pred Gospoda bez
nedostatok;
3|3|2|i neka gi poloì racete svoi vrz glavata na darot, i neka ja zakole pred Gospoda
pri vlezot vo skinijata na svedo{tvoto, a sve{tenicite, sinovite Aronovi, neka ja
izmijat krvta na `rtvenikot odozgora naokolu.
3|3|3|Od `rtvata za spasenie neka Mu prinesat na Gospoda prinos - lojta {to ja
obviva vnatre{ninata i siot loj po vnatre{ninata.
3|3|4|I obata bubrega i lojot {to e na niv i na slabinite, i ko{ulkata {to e na crniot
drob: neka ja izvadi so bubrezite;
3|3|5|sinovite Aronovi neka go izgorat toa na `rtvenikot zaedno so `rtvata
sepalenica, {to e vrz drvata, na ognot koj e na `rtvenikot. Toa e `rtva so
blagoprijaten miris pred Godspoda.
3|3|6|Ako, pak, Mu se prinesuva na Gospoda `rtva za spasenie od ovcite, ma{ko ili
ènsko, neka prinese takva {to e bez nedostatok.
3|3|7|Ako jagne prinesuva kako dar svoj, neka go privede pred Gospoda;
3|3|8|i neka ja poloì rakata svoja vrz glavata na darot svoj, i neka go zakole pred
vratata od skinijata na svedo{tvoto, a sinovite Aronovi neka go poprskaat `rtvenikot
so krvta nejzina naokolu.
3|3|9|Potoa od `rtvata za spasenie neka ja prinesat kako `rtva na Gospoda i lojta,
celata opa{ka do grbot, siot loj {to ja obviva vnatre{ninata i seta mast vo
vnatre{ninata,
3|3|10|i obata bubrega i lojot {to e na niv i {to e na bedrata, i ko{ulkata okolu crniot
drob: seto toa zaedno so bubrezite neka go oddelat;
3|3|11|sve{tenikot neka go izgori toa na `rtvenikot; miris prijaten, prinos na
Gospoda.
3|3|12|Ako, pak, prinesuva kako dar svoj na Gospoda od kozite, neka ja pretstavi
pred Gospoda,
3|3|13|i neka gi poloì racete svoi vrz glavata negova, pa neka ja zakole pred
Gospoda pred vratata od skinijata na svedo{tvoto, a sinovite Aronovi neka ja izlijat
krvta vrz `rtvenikot odozgora naokolu.
3|3|14|Potoa sve{tenikot od nea neka Mu go prinese na Gospoda kako prinos i lojot,
{to ja obviva utrobata i siot loj vo nea,
3|3|15|i obata bubrega, i siot loj {to e okolu niv, {to e po bedrata, i ko{ulkata na
crniot drob: seto toa zaedno so bubrezite neka go oddeli.
3|3|16|A sve{tenikot neka go izgori na `rtvekonot; toa e prinos, blagoprijaten miris
na Gospoda; siot loj e za Gospoda.
3|3|17|Toa neka e ve~en zakon za site va{i pokolenija, vo site va{i ìveali{ta:
nikakov loj i nikakva krv da ne jadete."
3|4|2|"Kaì im na sinovite Izrailevi: ako nekoj zgre{i pred Gospoda ne sakaj}i,
protiv koja i da bilo zapoved Gospodova izvr{i ne{to, {to ne treba da pravi, -
3|4|3|ako pomazaniot prvosve{tenik zgre{il i go obvinil narodot, toa za grevot svoj,
{to go napravil, neka Mu prinese na Gospoda za grevot, dar od Govedata svoi tele
bez nedostatok,
3|4|4|pa otkako }e go dovede teleto pred vlezot od skinijata na svedo{tvoto pred
Gospoda, neka ja poloì rakata svoja vrz glavata na teleto i da go zakole teleto pred
Gospoda.
3|4|5|A sovr{eno pomazaniot sve{tenik neka ja sobere krvta od teleto so racete, i
neka ja vnese vo skinijata na svedo{tovoto.
3|4|6|I sve{tenikot neka go nakvasi prstot svoj vo krvta, i so krvta sedumpati neka
poprska pred Gospoda sprema zavesata na svetili{teto.
3|4|7|A potoa sve{tenikot so taa krv neka gi pomaè rogovite na `rtvenikot, na koj se
kadi so blagoprijaten miris pred Gospoda, Koj e vo skinijata na svedo{tvoto, a
ostatokot od krvta na teleto neka go izlie vo podno`jeto na `rtvenikot za `rtvi
sepalenici, koj e pri vlezot vo skinijata na svedo{tvoto.
3|4|8|I neka go izvadi siot loj od teleto za grev, lojot {to ja pokriva utrobata i siot loj
{to e na utrobata;
3|4|9|i obata bubrega, i lojot {to e na niv i na slabinite, i ko{ulkata na slezinata so
bubrezite neka gi izvadi.
3|4|10|onaka kako {to se vadi toa od tele na `rtva za spasenie; i neka gi izgori
sve{tenikot na `rtvenikot za prinosi.
3|4|11|A koàta od teleto so seto meso so glavata i so krajnicite i utrobata i
ne~istotijata,
3|4|12|odnosno celoto tele neka go iznesat nadvor od logorot na ~isto mesto, kade
{to se istura pepelta, i neka go izgorat so ogan na drva; na mestoto, kade {to se
istura pepelta, neka se izgori.
3|4|13|A ako celiot sobir na sinovite Izrailevi zgre{i, na sakaj}i, a toa se sokrie od
sobirot, pa napravat ne{to {to Gospod zabranil da se pravi, }e zgre{at;
3|4|14|koga }e se uznae grevot nivni, vo {to zgre{ile, toga{ sobirot neka prinese
zdravo tele kako `rtva za grevot, i neka go dovede pred skinijata na svedo{tvoto.
3|4|15|A stare{inite na sobirot neka poloàt race vrz glavata na teleto pred Gospoda,
i da go zakolat teleto pred Gospoda.
3|4|16|A pomazaniot sve{tenik neka vnese krv od teleto vo skinijata na svedo{tvoto.
3|4|17|Potoa neka go natopi sve{tenikot prstot svoj vo krvta, i sedumpati neka
poprska pred svetili{teto na Gospoda,
3|4|18|a od taa krv neka stavi i na rogovite od `rtvenikot za kadewe {to e pred
Gospoda vo skinijata na svedo{tvoto, dodeka seta druga krv neka ja izlie vo
podno`jeto na `rtvenikot za prinosi, koj e pri vlazot od skinijata na svedo{tvoto.
3|4|19|Siot, pak, loj, otkako }e go izvadi od nego, neka go izgori na `rtvenikot.
3|4|20|I so toa tele da napravi onaka kako {to pravi so teleto za grev - taka neka
napravi so nego; i potoa neka se pomoli sve{tenikot za niv, i grevot }e im se prosti.
3|4|21|A teleto celo neka go iznesat od taborot, i neka go izgorat kako i prvoto tele;
toa e `rtva za grevot na celiot sobir.
3|4|22|Ako zgre{i na~alnikot i napravi, ne sakaj}i ne{to {to negoviot Gospod Bog
zabranil da se pravi, gre{en e oti napravil prestap.
3|4|23|Koga }e uznae vo sebesi za grevot svoj {to go napravil, toga{ neka prinese
dar svoj zaradi grevot kozel, od ma{ki rod, bez nedostatok.
3|4|24|I neka ja stavi rakata svoja vrz glavata na kozelot i neka go zakole na ona
mesto, kade {to se kolat `rtvite sepalenici pred Gospoda; toa e `rtva za grev.
3|4|25|I neka zeme sve{tenikot krv od `rtvata za grev i so prstot svoj neka gi
nama~ka rogovite na `rtvenikot za sepalenici; a seta druga krv negova neka ja izlie
vo podno`jeto na `rtvenikot za sepalenici.
3|4|26|A siot loj neka go izgori na `rtvenikot kako loj od `rtvata za sepalenici; i da
se pomoli sve{tenikot za grevot negov, i }e mu se prosti.
3|4|27|I ako nekoj od narodot zgre{i, na sakaj}i napravi ne{to {to Gospod zabranil
da se pravi, vinoven e.
3|4|28|Koga }e uznae, pak, za grevot svoj {to go napravil, toga{ neka prinese dar
svoj - koza od kozite svoi, bez nedostatok, poradi grevot {to go napravil;
3|4|29|i neka ja stavi rakata svoja vrz glavata od `rtvata za grev, i neka se zakole
kozata poradi grevot na mestoto, kade {to se kolat `rtvite sepalenici.
3|4|30|Potoa neka zeme sve{tenikot krv od nea na prstot svoj i neka gi pomaè
rogovite na `rtvenikot za sepalenici: a seta druga krv neka ja izlie vo podno`jeto na
`rtvenikot.
3|4|31|I siot loj od nea neka go izvadi kako {to se vadi lojot od `rvata za spasenie, i
neka go izgori sve{tenikot na `rtvenikot za prijaten miris pred Gospoda; i da se
pomoli sve{tenikot za nego, pa }e mu bide prosteno.
3|4|32|Ako prinesuva dar ovca poradi grevot, neka donese zdrava i bez nedostatok.
3|4|33|I neka ja stavi rakata svoja vrz glavata od `rtvata za grev, pa neka se zakole
poradi grevot na ona mesto, kade {to se kolat `rtvite sepalenici.
3|4|34|I sve{tenikot neka zeme krv od `rtvata za grev i so prstot svoj so nea neka gi
nama~ka rogovite na `rtvenikot, na koj se gori `rtvata; a seta druga krv neka ja izlie
vo podno`jeto na `rtvenikot za sepalenici.
3|4|35|I siot loj neka go izvadi, kako {to se vadi lojot od ovca na `rtva za spasenie; i
neka go izgori sve{tenikot vrz `rtvenikot kako `rtva sepalenica Gospodova; pa neka
se pomoli sve{tenikot za grevot negov, {to go napravil, i }e mu se prosti."
3|5|1|"A koga nekoj zgre{i so toa {to izrekol kletva i taka stanal svedok, ili videl ili
doznal, pa ne kaàl, toj go nosi svojot grev.
3|5|2|Ili, ako nekoj se dopre do kakvagode ne~ista rabota, ili do mrtvo, ili do ne~ista
yverojadina, do gnasotija od mr{a, ili do mr{a od ne~isti ìovtni, ili do izginati
gadinki, so toa toj se oskvernuva;
3|5|3|ili ako se dopre do nekoja ne~istotija ~ove~ka, bilo koja ne~istotija negova, so
nea se oskvernuva, znej}i ili ne znaej}i, i vinoven e za grev.
3|5|4|A ako nekoj izjavi so ustata svoja deka }e napravi ne{to lo{o, ili dobro, a za
koja i da bilo rabota, kako {to gi pravat toa lu|eto pod kletva, a ne ja napravi, i
potoa se uznae, vinoven }e bide za edna od tie raboti.
3|5|5|Koga }e go priznae, pak, grevot svoj,
3|5|6|neka Mu prinese na Gospoda za grevot, {to go napravil: mlada ovca ili koza
od stadoto svoe za grevot; i sve{tenikot neka se pomoli poradi grevot negov {to go
napravil i }e mu se prosti.
3|5|7|Ako ne moè da prinese ovca, toga{ neka Mu prinese na Gospoda kako dar za
grevot, so koj zgre{il: dve grlici ili dve gulap~iwa - edno kako `rtva za grevot, a
drugoto kako `rtva sepalenica.
3|5|8|Neka mu gi donese na sve{tenikot, a toj neka go pretstavi prvo ona {to e za
grev, i neka mu go istrgne vratot, no glavata da ne ja otkinuva.
3|5|9|I so krvta od `rtvata za grev neka go poprska yidot na `rtvenikot; a krvta {to }e
ostane, neka ja iscedi vo podno`jeto na `rtvenikot, bidej}i e toa `rtva za grev.
3|5|10|A od drugoto neka napravi `rtva sepalenica, kako {to treba; a sve{tenikot
neka se pomoli poradi grevot negov, {to go napravil, i }e mu bide prosteno.
3|5|11|A ako ne moè da prinese ni dve grlici ili gulap~iwa poradi toa {to zgre{il,
toga{ neka prinese edna desetina od merkata efa p~eni~no gra{no za da bide `rtva
za grevot, a neka ne dodava elej i neka ne stava kadivo, za{to `rtvata e za grev.
3|5|12|I koga }e go donese kaj sve{tenikot, sve{tenikot neka zeme poln grst od
nego za spomen nejzin, i neka go izgori na `rtvenikot za sepalenici kako `rtva
ognena na Gospoda, bidej}i e `rtva za grev.
3|5|13|I da se pomoli sve{tenikot poradi grevot negov, so koj zgre{il vo ne{to od
ova, i }e mu prosti; a ostatokot }e bide za sve{tenikot kako podarok, kako `rtva od
p~eni~no bra{no."
3|5|14|Pak mu re~e Gospod na Mojseja, velej}i:
3|5|15|"Koj }e zaboravi, pa zgre{i ne sakaj}i vo rabotite posveteni na Gospoda,
neka Mu prinese dar na Gospoda za prestapot svoj oven bez nedostatok od
ovcite, }e se oceni svetata rabota vo sikli srebreni, spored siklite sveti, spored
prestapot.
3|5|16|I taka, kolku zgre{il sprema svetata rabota, tolku neka nadomesti; i na toa
u{te neka dodade petti del, i neka mu go dade na sve{tenikot; a sve{tenikot }e se
pomoli nad prineseniot oven za prestapot, i }e mu se prosti.
3|5|17|Koj zgre{i i napravi ne{to {to Gospod zabranil da se pravi, i - ako ne znael,
sepak e vinoven i go nosi svojot grev.
3|5|18|Neka mu dovede na sve{tenikot kako `rtva za grev oven zdrav od ovcite,
spored procena vo srebro, a sve{tenikot neka se pomoli za prestapot, {to go
napravil poradi neznaewe, bidej}i zgre{il pred Gospoda, i }e mu se prosti.
3|5|19|Toa e `rtva za grev: zgre{il pred Gospoda.
3|6|2|"Ako nekoj zgre{i i napravi prestap protiv zapovedite na Gospoda i go otkaè
na bli`niot svoj ona, {to mu dal na ~uvawe, ili od nego ukradeno, ili pak, go izmami
svojot blizok,
3|6|3|ili na{ol ne{to zagubeno i toa go odre~e, ili la`no se zakolne za koja i da bilo
rabota, {to lu|eto obi~no go pravat i so toa gre{at,
3|6|4|pa koga taka zgre{i i napravi prestap, toj treba da go vrati ona {to go ukral, ili
sosila go prisvoil, ili poverenoto {to mu bilo dadeno na ~uvawe, ili {to go na{ol
kako zagubeno.
3|6|5|Za sekoja rabota, za koja se zakolnal krivo, neka go vrati ona istoto, i na toa
neka mu dodade u{te petti del na onoj ~ie e; toa da mu go dade vo onoj den koga }e
bide obvinet za svojot grev.
3|6|6|A za prestapot svoj neka Mu prinese na Gospoda kaj sve{tenikot oven od
stadoto svoe, zdrav, spored procena na prestapot;
3|6|7|a sve{tenikot neka Mu se pomoli za nego na Gospoda, i }e mu se prosti sekoja
rabota, so koja zgre{il ili napravil prestap."
3|6|9|"Zapovedaj mu na Arona i na sinovite negovi, i kaì im: ova e zakonot za `rvi
sepalenici - `rtvata sepalenica neka gori vrz `rtvenikot cela no} do izutrina; i ognot
neka gori na `rtvenikot i da ne se gasne.
3|6|10|Sve{tenikot neka ja oble~e lenenata ode`da, a i lenenata dolna obleka neka ja
oble~e na teloto svoe, pa potoa neka ja sobere pepelta od `rtvata {to ognot ja
izgorel i naka ja stavi pokraj `rtvenikot.
3|6|11|A otkako }e gi soble~e ode`dite svoi i oble~e drugi, neka ja iznese pepelta
nadvor od logorot na ~isto mesto.
3|6|12|A ognot {to e na `rtvenikot, neka gori na nego, da ne se gasne. Sve{tenikot
neka klava vrz ognot drva sekoe utro, i neka ja postavuva na nego `rtvata
sepalenica, neka go gori na nego lojot od `rtvata za spasenie.
3|6|13|Ognot da gori postojano na `rtvenikot, neka ne se gasne.
3|6|14|Toa e zakonot za `rtvite: {to }e gi prinesuvaat sinovite Aronovi pred Gospoda
pri `rtvenikot.
3|6|15|Sve{tenikot neka zeme grst od `rtvata i od p~eni~noto bra{no i od elejot i
celoto kadivo, {to e vrz `rtvata, i neka go izgori, toa na `rtvenikot kako spomen za
blagoprijaten miris pred Gospoda.
3|6|16|A ona {to }e preostane od nea, mu pripa|a za jadewe na Arona i na sinovite
negovi; neka go jadat presno, na sveto mesto; vo dvorot od skinijata na svedo{tvoto
neka go jadat.
3|6|17|Da ne se pe~e so kvas: toa e del {to im go davam kako dar od prinosite
Gospodovi; toa e najgolemata svetiwa kako `rtvata za grev i `rtvata za prestap.
3|6|18|Sekoe ma{ko me|u sinovite Aronovi neka go jade. Toa e ve~en zakon za
potomstvoto nivno od prinosite na Gospoda; sekoj, {to }e se dopre do nego, }e bide
osveten."
3|6|20|"Toa e darot od Arona i sinovite negovi {to }e Mu go prinesuvaat na
Gospoda vo onoj den koga }e bide pomazan: desetti del od merkata efa p~eni~no
bra{no kako postojana `rtva, polovina za nautro, a drugata polovina za nave~er.
3|6|21|@rtvata treba da se prigotvuva vo tava, so elej; so elej i vo par~iwa
prinesuvaj ja; prinesuvaj ja kako blagoprijaten miris pred Gospoda.
3|6|22|A sve{tenikot me|u sinovite negovi, {to }e bide pomazan po nego, neka go
pravi toa; toa e ve~en zakon {to }e se izvr{uva.
3|6|23|I sekoja sve{teni~ka `rtva treba celata da se gori, i da ne se jade."
3|6|25|"Kaì mu na Arona i na sinovite negovi, i re~i im: toa e zakon za `rtvata
poradi grev - na mestoto kade {to se kole `rtvata sepalenica, na toa mesto neka se
kole i `rtvata za grev pred Gospoda, bidej}i toa e najgolemata svetiwa.
3|6|26|Sve{tenikot {to }e ja prinesuva, neka jade; na sveto masto neka ja jade, vo
dvorot od skinijata na svedo{tvoto.
3|6|27|Se' {to }e se dopre do mestoto nejzino }e se osveti; a ako nekoj ja isprska
oblekata svoja so krvta nejzina, onoj del {to }e bide isprskan neka go ispere na
sveto mesto.
3|6|28|I sadot zemjen, vo koj se varela, neka se skr{i; ako e, pak, gotvena vo
bakaren sad, neka se istrie so voda neka se izmie.
3|6|29|Sekoe ma{ko me|u sve{tenicite neka go jade toa; toa e najgolema svetiwa
pred Gospoda.
3|6|30|A sekoja `rtva za grev, od koja se vnesuva krv vo skinijata na svedo{tvoto, za
da se izvr{i o~istuvawe vo svetili{teto, da ne se jade; toa treba da se izgori."
3|7|1|"Ova e zakonot za `rtvite poradi prestap - toa e najgolame svetiwa.
3|7|2|Na ona mesto, na koe se kole `rtvata sepalenica, na toa mesto neka se kole i
ovenot {to se prinesuva kako `rtva za prestap pred Gospoda; a krvta da se izlie
okolu podno`jeto na `rtvenikot.
3|7|3|A siot loj negov da se prinese; i lojot {to ja pokriva utrobata, i lojot {to e vo
utrobata,
3|7|4|i dvata bubrega, i lojot {to e na niv i na slabinite, i ko{ulkata na slezinata neka
gi izvadi zaedno so bubrezite,
3|7|5|neka gi stavi sve{tenikot vrz `rtvenikot - `rtvata za blagoprijaten miris pred
Gospoda; toa e `rtva poradi prestap.
3|7|6|Sekoe ma{ko od sve{tenicite neka ja jade; na sveto mesto da se jade; toa e
najgolema svetiwa.
3|7|7|@rtvata za prestap e kako `rtvata za grev, eden zakon e i za dvete; koj
sve{tenik se moli za nea, negova neka bide.
3|7|8|A koga sve{tenikot prinesuva ne~ija `rtva sepalenica, koàta od `rtvata {to ja
prinesuva negova neka bide.
3|7|9|I sekoja `rtva pe~ena vo pe~ka ili na ogni{te prèna vo tava, mu pripa|a na
onoj sve{teniko {to ja prinesuva.
3|7|10|A sekja `rtva prigotvena so elej ili bez elej, im pripa|a na site Aronovi sinovi,
podednakvo.
3|7|11|Toa e zakon na `rtvite za spasenie, {to Mu se prinesuvaat na Gospoda.
3|7|12|Koga nekoj ja prinesuva od blagodarnost, zaedno so `rtvata treba da prinese i
beskvasni lebovi, meseni so elej, i beskvasni pitki nama~kani so elej, kako i
p~eni~no bra{no izme{ano so elej, lebovi meseni so elej.
3|7|13|Osven pitki, da prinesuva `rtva i leb mesen so kvas, kako blagodarstvena
`rtva za spasenie.
3|7|14|I od seto ona {to se prinesuva, neka prinesuva po edno kako `rtva {to se
voznesuva pred Gospoda; toa neka mu pripa|a na onoj sve{tenik {to ja izliva `rtvata
so krv za spasenie.
3|7|15|A mesoto od `rtvata za spasenie neka bide negovo i neka se izede vo onoj
den koga se prinesuva; neka ne se ostava ni{to do izutrinata.
3|7|16|Ako se prinesuva `rtva poradi zavet ili od usrdnost, taa neka se jade vo istiot
den, a ako ostane ne{to, neka se izede drugiot den.
3|7|17|Ako ne{to od mestoto na taa `rtva ostane tretiot den, toga{ neka se izgori so
ogan.
3|7|18|Ako nekoj na tretiot den jade od mesoto na `rtvata {to ja prinesol, taa nema
da mu bide primena, bidej}i toa e oskvernenie; i sekoj {to }e jade od nea }e zgre{i.
3|7|19|Ako toa meso se dopre do ne{to ne~isto, da ne se jade, tuku da se izgori so
ogan; mesoto moè da go jade sekoj {to e i ~ist.
3|7|20|A ako nekoj ima na sebesi ne~istotija, pa jade meso od `rtvata za spasenie {to
e na Gospoda, toj treba da se istrebi od narodot svoj.
3|7|21|I, ako, nekoj, otkako se dopre do ne{to ne~isto ili do ne~istotija ~ove~ka, ili
do ne~ist dobitok, ili do nekoja ne~ista gadinka, pa jade meso od `rtva za spasenie
{to e na Gospoda, toj da se istrebi od narodot svoj!"
3|7|23|"Kaì im na sinovite Izrailevi, i re~i im: ne jadete loj ni od vol, ni od ovca,
niti koza.
3|7|24|Lojot od dobitok {to pcovisal ili e od yver rastrgnat moè da se upotrebuva za
sekoja rabota; no toj loj da ne se jade.
3|7|25|Onoj, {to }e jade loj od dobitok, {to se prinesuva kako `rtva pred Gospoda,
neka se istrebi od narodot svoj.
3|7|26|Nikakva krv da ne jadete vo site ìveali{ta svoi, ni od koe i da bilo ìvotno,
nitu, pak, od ptici.
3|7|27|A koj }e jade kakva i da bilo krv, }e se istrebi od narodot svoj!"
3|7|29|"Kaì im na sinovite Izrailevi, i re~i im: koj prinesuva `rtva svoja pred
Gospoda za spasenie, neka prinesuva pred Gospoda i dar svoj za `rtvata za
spasenie.
3|7|30|So svoi race da prinesuva prinos pred Gospoda; lojot so gradite neka go
prinesuva, i ko{ulkata na crniot drob i seto toa }e go stavi kako dar pred Gospoda.
3|7|31|A sve{tenikot neka go postavi lojot vrz `rtvenikot, dodeka, pak, gradite da
mu pripadnat na Arona i sinovite negovi.
3|7|32|A desnata ple{ka od `rtvata va{a za spasenie, davajte mu ja na sve{tenikot,
za da mu bide kako del.
3|7|33|Na sve{tenikot, pak, od sinovite Aronovi, {to prinesuva krv i loj od `rtvata za
spasenie, neka bide negova desnata ple{ka.
3|7|34|Za{to gradite od `rtvata za spasenie i ple{kite {to se voznesuvaat, gi zemam
od sinovite Izrailevi od nivnite `rtvi za va{e spasenie i mu gi davam na Arona
sve{tenikot i na sinovite negovi kako ve~no ozakonet del od sinovite Izrailevi.
3|7|35|Toa }e bide del na pomazaniot Aron i na pomazanite sinovi negovi od
prinosite pred Gospoda, od onoj den koga }e zastanat pred Gospoda kako
`rtvoprinositeli,
3|7|36|kako {to zapoveda Gospod da im se dava na sinovite Izrailevi od denot koga
gi pomaza. Toa e ve~en zakon za pokolenijata nivni.
3|7|37|Toa e zakonot za `rtvite sepalenici, za `rtvite za grev, za `rtvite za prestap, za
`rtvite za uspevawe i `rtvite za spasenie,
3|7|38|kako {to mu dade zapoved Gospod na Mojseja vo gorata Sinajska, vo denot
koga im zapoveda Gospod na sinovite Izrailevi vo pustiwata Sinajska da Mu
prinesuvaat na Gospoda dar od plodovite svoi."
3|8|2|"Zemi go Arona i sinovite negovi i ode`dite, i elej za pomazanie, i tele kako
`rtva za grev, i dva ovna, i ko{nica presni lebovi,
3|8|3|pa soberi go celiot narod pred vratata od skinijata na svedo{tvoto."
3|8|4|I napravi Mojsej kako {to mu zapoveda Gospod, i go sobra narodot pred
vratata od skinijata na svedo{tovto.
3|8|5|Potoa mu re~e Mojsej na narodot: "Eve {to zapoveda Gospod da se napravi - "
3|8|6|pa go dovede Mojsej Arona i sinovite negovi i gi izmi so voda.
3|8|7|I mu oble~e hiton, i go opa{a so pojas, go oble~e so gorna ode`da, pa mu stavi
zgora na toa efod, i go opa{a pojasot od efodot naokou, i go stegna so nego,
3|8|8|a na gradite odozgora mu stavi nagradnik, i na nagradnikot postavi i "urim" i
"tumim".
3|8|9|Mu stavi u{te na glavata i kidar, a na kapata sproti liceto mu stavi zlatna
plo~ka, znak na svetosta, kako {to mu zapoveda Gospod na Mojseja.
3|8|10|I zede Mojsej od elejot za pomazanie
3|8|11|i go poprska `rtvenikot sedumpati, i go pomaza `rtvenikot, i go osveti, i site
raboti na nego, i umivalnikot, i podno`jeto negovi i gi osveti; ja pomaza i skinijata, i
site raboti vo nea i ja osveti.
3|8|12|I izli od elejot za pomazanie vrz glavata Aronova, i go pomaza i go osveti;
3|8|13|potoa gi privede Mojsej i sinovite Aronovi, im oble~e hitoni, gi opa{a so
pojasi, im stavi kapi na glavite, kako {to mu be{e zapovedal Gospod.
3|8|14|Go privede Mojsej teleto kako `rtva za grev, a Aron i sinovite negovi gi
vozloìja racete svoi vrz glavata na teleto za grev.
3|8|15|Potoa Mojsej go zakla teleto i zede od krvta negova i so prstot svoj stavi od
nea na rogovite od `rtvenikot naokolu, i go o~isti `rtvenikot, a drugata krv ja izli vo
podno`jeto na `rtvenikot, i go o~isti za da se prinesuva molitva pred nego.
3|8|16|Potoa go izvedi siot loj {to be{e na utrobata, i ko{ulkata od slezinkata, kako i
dvata bubrega, i lojot okolu niv, i seto toa go stavi vrz `rtvenikot.
3|8|17|A teleto, so koàta negova i mesoto negovo i ne~istotijata gi izgore so ogan
nadvor od logorot kako {to mu be{e zapovedal Gospod na Mojseja.
3|8|18|Potoa Mojsej go privede prviot oven kako `rtva sepalenica, a Aron i sinovite
negovi gi vozloìja racete svoi vrz glavata na ovenot;
3|8|19|i Mojsej go zakla ovenot, i izli od krvta negova na `rtvenikot naokolu,
3|8|20|pa go ize~e ovenot na delovi, i gi izgori Mojsej glavata i delovite i lojot; a
utrobata i nozete gi izmi so voda
3|8|21|i taka go voznese Mojsej celiot oven na `rtvenikot: toa e `rtva sepalenica so
prijaten miris, prinos pred Gospoda, kako {to mu be{e zapovedal Gospod na
Mojseja.
3|8|22|Potoa go dovede Mojsej vtoriot oven, oven za posvetuvawe; i Aron i sinovite
negovi gi stavija racete svoi vrz glavata na ovenot.
3|8|23|Pa, otkako go zakla, zede Mojsej od krvta negova i go pomaza so nea
kraj~eto od desnoto uvo na Arona i krajot na desnata raka negova i krajot na
desnata noga negova.
3|8|24|Go dovede Mojsej i sinovite Aronovi, pa i nim im gi pomaza kraevite na
desnoto uvo, kraevite na desnata raka i kraevite na desnata noga; a drugata krv ja
izli kaj `rtvenikot naokolu.
3|8|25|Potoa go izvadi lojot, gi zede bedrata i lojot {to be{e na utrobata, a i
ko{ulkata od slezinata, kako i dvata bubrega, pa lojot okolu niv, i desnata ple{ka,
3|8|26|a od ko{nicata za posvetuvawe, koja e pred Gospoda zede eden beskvasen
leb, i leb so elej, kako i edna pitka, pa gi stavi vrz lojot i vrz desnata ple{ka.
3|8|27|I seto toa mu go predade na Arona v race i vo racete na sinovite negovi i go
voznese kako `rtva pred Gospoda.
3|8|28|Potoa go zede toa od racete nivni Mojsej i go izgori na `rtvenikot zaedno so
`rtvata sepalenica; toa e `rtva za posvetuvawe so prijaten miris, prinos pred
Gospoda.
3|8|29|Pa gi zede Mojsej gradite i gi odvoi od `rtvata pred Gospoda, od ovenot za
posvetuvawe; toa e Mojseev del, kako {to mu be{e zapovedal Gospod na Mojseja.
3|8|30|Potoa zede Mojsej od elejot za pomazanie i od krvta, {to be{e na `rtvenikot,
pa go poprska Arona i ode`dite negovi, i sinovite negovi, i ode`dite nivni, go osveti
Arona i ode`dite negovi i ode`dite nivni.
3|8|31|I mu re~e Mojsej na Arona i na sinovite negovi: "Svarete go ova meso pred
dverite na skinijata na svedo{tvoto, na mesto sveto, i jadete go tamu so leb, koj {to
e vo ko{nicata za posvetuvawe, kako {to mi se zapoveda i re~e - Aron i sinovite
negovi neka go jadat toa.
3|8|32|A ona, {to }e ostane od mesoto i od lebot, izgorete go so ogan.
3|8|33|I ne izleguvajte od dverite na skinijata na svedo{tvoto sedum dena, dodeka
ne se zavr{at denovite na posvetuvaweto va{e, za{to sedum dena }e se posvetuvaat
racete va{i.
3|8|34|Kako {to se napravi denes, taka da se pravi sekoga{ spored Gospodovata
zapoved, za da se o~istite od grevot.
3|8|35|Zatoa pred dverite od skinijata na svedo{tvoto stojte dewe i no}e sedum dena
i taka zapazate gi zapovedite Gospodovi, za da ne umrete, za{to taka mi zapoveda
Gospod Bog."
3|8|36|A Aron i sinovite negovi napravija se' onaka, kako {to im be{e zapovedal
Gospod preku Mojseja.
3|9|1|A vo osmiot den gi povika Mojsej Arona i sinovite negovi i stare{inite
Izrailevi,
3|9|2|pa mu re~e na Arona: "Zemi od govedata svoi tele poradi grev, i oven za
sepalenica, bez nedostatok i prinesi gi pred Gospoda."
3|9|3|I na stare{inite Izrailevi im re~e, velej}i: zemete kozel poradi grev od kozite
va{i, i po eden oven, tele i jagne, ednogodi{ni, prinos, bez nedostatok,
3|9|4|a i tele od govedata, i oven `rtva za spasenie pred Gospoda, i bra{no p~eni~no
isprèno so elej, bidej}i denes }e vi se javi Gospod na vas."
3|9|5|Zadoa se' kako {to im zapoveda Mojsej, i seto toa go donesoa pred skinijata
na svedo{tvoto; se sobra celiot narod, pa zastana pred Gospoda.
3|9|6|Im re~e Mojsej: "Napravete go ona {to go zapoveda Gospod, i vo se' }e se
pokaè slavata Gospodova."
3|9|7|Mu re~e Mojsej na Arona: "Pristapi do `rtvenikot i prinesi `rtva za grevot tvoj
i tvojata `rtva sepalenica, pomoli se za sebe i za domot svoj, i prinesi `rtva za
narodot i pomoli se za niv, kako {to zapoveda Gospod."
3|9|8|Toga{ pristapi Aron do `rtvenikot i zakla tele poradi svojot grev,
3|9|9|i prinesoa sinovite Aronovi krv do nego, i toj go natopi prstot svoj vo krvta i
stavi od nea na rogovite od `rtvenikot, a ostatokot od krvta go izli vo podno`jeto na
`rtvenkot;
3|9|10|lojot i obata bubrega, i ko{ulkata na selzinata, gi postavi vrz `rtvenikot
poradi svojot grev, kako {to mu be{e zaopvedal Gospod na Mojseja;
3|9|11|mesoto, pak, go izgori nadvor od logorot.
3|9|12|Potoa zakla `rtva sepalenica, i sinovite Aronovi mu podnesoa od krvta
nejzina, a toj ja izli na `rtvenikot odozgora naokolu;
3|9|13|mu ja donesoa i `rvata sepalenica vo delovi; seto toa, i glavata, gi izgori na
`rtvenikot,
3|9|14|a utrobata i nozete gi izmi so voda, i gi stavi vrz `rtvenikot zaedno so `rtvata
sepalenica.
3|9|15|Potoa toj prinese dar od narodot; zede kozel poradi grevot na narodot, go
zakla, go o~isti kako i prviot
3|9|16|i go prinese kako `rtva sepalenica, i go izvr{i toa spored zapovedite kako {to
treba.
3|9|17|A prinese i `rtva i gi napolni racete so nea, i ja postavi na `rtvenikot, pa vrz
utrenata sepalenica ja izgore i nea na `rtvenikot.
3|9|18|A zakla i tele i oven kako `rtva za spasenie na narodot, i sinovite Aronovi mu
prinesoa od krvta nivna, i toj ja izli vrz `rtvenikot odozgora naokolu;
3|9|19|a lojot od teleto i bedrata od ovenot, i lojot {to ja pokriva utrobata, i obata
bubrega, i lojot od niv, kako i mreì~kata od slezinata gi izvadi,
3|9|20|pa go stavi lojot vrz gradite, i go voznese lojot na `rtvenikot;
3|9|21|gradite, pak, i desnata ple{ka gi zede Aron kako u~est pred Gospoda, kako
{to mu zapoveda Gospod na Mojseja.
3|9|22|Potoa gi podigna Aron racete kon narodot i go blagoslovi, pa potoa sleze,
otkako prinese `rtva poradi grevot i `rtva sepalenica, kako i `rtva za spasenie.
3|9|23|A Mojsej i Aron vlegoa vo skinijata na svedo{tvoto, pa izlegoa i go
blagoslovuvaa celiot narod i im se javi slavata Gospodava nad site lu|e:
3|9|24|i se javi ogan od Gospoda i izgore nad `rtvenikot se' - i sepalenicite, i lojot; a
narodot, koga go vide toa, se upla{i mnogu i padna ni~kum na zemjata.
3|10|1|Dvata sina Aronovi, Nadav i Aviud, zemaj}i ja sekoj svojata kadilnica,
stavija ogan vo niv, pa stavija vo niv i kadivo, i prinesoa pred Gospoda tu| ogan,
iako toa ne im be{e zapovedal Gospod.
3|10|2|Toga{ izleze ogan od Gospoda, i gi izgore, i umrea pred Gospoda.
3|10|3|I mu re~e Mojsej na Arona: "Toa e ona {to go re~e Gospod, velej}i preku
onie {to }e pristapuvaat kon Mene, }e se osvetam i vo cel sobor }e se
proslavuvam." I Aron se smiri.
3|10|4|Potoa Mojsej gi povika Misaila i Elisafana, sinovite na Ozil, ~i~koto na
Arona, i im re~e: "Dojdete i izvadete gi bra}ata va{i od svetili{tevo nadvor od
logorov."
3|10|5|I tie pristapija i gi iznesoa zaedno so hitonite nivni nadvor od logorot, kako
{to re~e Mojsej.
3|10|6|Pa mu re~e Mojsej na Arona i na Eleazara i na Itamara, drugite negovi
sinovi: "Ne otkrivajte gi va{ite glavi, a i ode`dite va{i da ne gi raskinuvate, za da ne
umrete i Gospod da ne se razgnevi na celiot narod, tuku bra}ata va{i, celiot dom
Izrailev neka pla~e poradi ognot {to se zapali od Gospoda;
3|10|7|i ne izleguvajte od dverite na skinijata na svedo{tvoto, za da ne zaginete,
za{to elejot za pomazanie na vas e od Gospoda." I napravija spored zborovite na
Mojseja.
3|10|8|I Gospod mu re~e na Arona, velej}i:
3|10|9|"Vino i siker da ne piete, ti i sinovite tvoi, koga }e vleguvate vo skinijata na
svedo{tvoto, a i koga }e pristapuvate kon `rtvenikot, za da ne zaginete, toa neka vi
bide ve~en zakon vo pokolenijata va{i:
3|10|10|za da moète da raspoznavate {to e sveto, a {to ne e; i {to e ~isto, a {to ne;
3|10|11|u~ete gi sinovite Izrailevi na site zapovedi, {to im gi kaà Gospod preku
Mojseja."
3|10|12|Potoa Mojsej mu re~e na Arona, i na Eleazara i na Itamara, drugite negovi
sinovi: "Zemajte od `rtvata {to }e preostane i od prinosite pred Gospoda i jadete go
toa kaj `rtvenikot, za{to toa e najgolema svetiwa.
3|10|13|I jadete go toa na sveto mesto, bidej}i toa e zakonski del tvoj i zakonski del
na sinovite tvoi od prinosite pred Gospoda; za{to taka mi zapoveda Gospod.
3|10|14|A gradite od `rtvata {to se prinesuva i ple{kite da gi jadete na sveto mesto,
ti i sinovite tvoi, i domot tvoj so tebe, za{to so zakon ti se dade tebe i na sinovite
tvoi del od `rtvite za spasenie, {to gi prinesuvaat sinovite Izralevi.
3|10|15|Ple{kite od `rtvite {to se prinesuvaat i gradite od `rtvite voznesuvani da se
donesuvaat zaedno so lojot {to se voznesuva pred Gospoda, i toa da bide tvoe, i na
sinovite tvoi, i na }erkite tvoi so tebe, kako del so ve~en zakon, kako {to mu
zapoveda Gospod na Mojseja."
3|10|16|Potoa Mojsej pobara kozel kako `rtva poradi grev; no, ete, toj be{e izgorel;
zatoa se razgnevi Mojsej na Eleazara i na Itamara, sinovite Aronovi i re~e:
3|10|17|"Zo{to ne jadevte na sveto mesto, bidej}i toa e `rtva poradi grev {to e
najgolema svetiwa; taa vi ja dava Gospod vam da ja jadete, za da go oslobodi celiot
narod od grev i da se pomolite za niv pred Gospoda;
3|10|18|i ete krvta negova ne e vnesena vo svetili{teto; za{to treba{e da ja jadete na
sveto mesto, vnatre, kako {to mi zapoveda Gospod."
3|10|19|Toga{ mu re~e Aron na Mojseja, velej}i: "Eve, tie denes prinesoa `rtva
poradi svojot grev i `rtva sepalenica pred Gospoda; i mi se slu~i ova. A da bev jal
denes od `rtvata za grev, }e Mu be{e li toa ugodno na Gospoda?"
3|10|20|Go ~u toa Mojsej i mu be{e ugodno.
3|11|1|I mu re~e Gospod na Mojseja i na Arona, velej}i:
3|11|2|"Kaète im na sinovite Izrailevi i re~ete im: ova se ìvotnite {to gi ima na
zemjata, koi moète da gi jadete -
3|11|3|sekoe ìvotno {to ima razdvoeni kopita i dlabok rez me|u kopitata, i koe
preìva, toa da go jadete.
3|11|4|No od onie {to samo preìvaat ili samo {to imaat razdvoeni kopita, kako {to
e kamilata, da ne jadete, bidej}i preìva, no nema i razdvoeni kopita; taa e za vas
ne~ista.
3|11|5|I pitom zajak, bidej}i preìva i nema razdvoeni kopita, ne~ist da vi e,
3|11|6|i div zajak koj preìva, a nema razdvoeni kopita, ne~ist da vi e,
3|11|7|i sviwata, bidej}i ima razdvoeni kopita, a ne preìva - ne~ista da vi e.
3|11|8|Od mesoto nivno da ne jadete, nitu, pak, mr{ite nivni da gi dopirate - tie se
za vas ne~isti.
3|11|9|A od se' ona, pak, {to e vo voda ova jadete go: - se' {to ima perki i lu{pi vo
vodata, vo moriwata i ezerata, jadete go.
3|11|10|Ona, pak, {to nema perki i lu{pi vo vodata, vo moriwata i ezerata, se' ona
{to pliva po voda i ìvee vo voda, oskverneto e i ne~isto da vi e.
3|11|11|Od mesoto nivno da ne jadete i od mr{ata nivna da se gnasite.
3|11|12|Se' {to nema perki i lu{pi vo vodata, toa da vi e ne~isto.
3|11|13|A me|u pricite gnasete se i da ne gi jadete, gnasni se - orelot i jastrebot i
morskiot orel, nesitot, kragujot i sli~ni na niv;
3|11|14|i nojot, i sovata, i galebot,
3|11|15|i vrap~eto,
3|11|16|i sekakov gavran i sli~en nemu, i jastrebot i sli~ni nemu
3|11|17|i sekakov buf, nurka~ i ibis i sli~ni na nego;
3|11|18|i pelikanot, i lebedot, dropjata
3|11|19|i {trkot, i ~apjata i sli~ni na niv, i pupunecot i liljakot;
3|11|20|i site krilesti gadovi {to odat na ~etiri noze, da vi se odvratni.
3|11|21|No od se' ona {to ima krilja i odi na ~etiri noze, a ima i kolena na nozete
svoi, za da skoka po zemjata, jadete.
3|11|22|Od niv jadete gi samo ovie: skakulcite i sli~ni na niv, salemot i sli~ni na
nego, argolata i sli~ni na nea, i agavata i sli~ni na nea.
3|11|23|Se' drugo {to ima krilja i odi na ~etiri noze odvratno da vi e; so toa da ne se
oskvernuvate.
3|11|24|I sekoj {to }e se dopre do nivno pcovisano telo, ne~ist }e bide do ve~erta.
3|11|25|I sekoj {to }e ponese nivno pcovisano telo, ne~ist }e bide do ve~erta.
3|11|26|Site ìvotni {to imaat nerazdvoeni kopita i {to ne preìvaat, ne~isti da vi se;
sekoj {to }e se dopre do takvi pcovisani, ne~ist }e e do ve~erta.
3|11|27|I se' {to odi na lapite svoi, me|u site ~etvorono`ni ìvotni, ne~isto da vi e;
koj }e se dopre do trupot nivni, ne~ist }e bide do ve~erta
3|11|28|I koj }e ponese trup nivni pcovisan, neka ja ispere oblekata svoja i ne~ist e
do ve~erta; tie da vi bidat odvratni.
3|11|29|A me|u ìvotnite {to lazat po zemja da vi bidat ne~isti: lasicata, gluv~eto i
gu{terot,
3|11|30|i eòt i kameleonot, do`dalecot, tvorot, polàvot i krtot.
3|11|31|Tie da vi se ne~isti me|u ìvotnite {to lazat po zemjata, i koj }e se dopre do
niv pcovisani, ne~ist da e do ve~erta.
3|11|32|I na koi ili na {to }e padne ne{to od niv pcovisano, }e bide ne~ist, bilo da e
sad drven ili obleka ili koà ili vre}a, i sekoj sad {to e potreben za nekoja upotreba,
da se stavi vo voda i }e bide ne~ist do ve~erta; potoa }e bide ~ist.
3|11|33|A i sekoj sad zemjen, vo koj }e padne ne{to od toa, i se' {to }e e vo nego, }e
bide ne~isto, i sadot skr{ete go.
3|11|34|I sekoe jadewe {to go jadete, ako na nego se izlie takva voda, }e bide
ne~isto, i sekoe pitie {to se pie vo sekoj takov sad, }e vi bide ne~isto.
3|11|35|I se' na {to }e padne ne{to od nivnite pcovisani tela ne~isto }e e; i pe~kata i
ogni{teto neka se rasturat, za{to se ne~isto, i ne~isto }e vi bidat.
3|11|36|A osven izvorot, potocite i bunarot, kade {to se sobira vodata, }e bidat ~isti;
no se' {to }e se dopre do pcovisan trup, }e bide ne~isto.
3|11|37|Ako ne{to, pak, od pcovisan trup padne na seme, {to se see, toa }e vi bide
~isto.
3|11|38|No ako na semeto se izlie voda, pa toga{ padne ne{to od pcovisan trup na
semeto, toa da vi bide ne~isto.
3|11|39|I koga }e pcovisa {to i da e od ona od dobitokot {to go jadete, ako nekoj se
dopre do negovito trup, ne~ist }e bide do ve~erta.
3|11|40|A onoj {to }e jade od trupot negov, neka ja ispere oblekata svoja i ne~ist }e
e do ve~erta; i koj }e fati nivni pcovisan trup, neka ja ispere oblekata svoja i
ne~ist }e e do ve~erta.
3|11|41|I sekakov gad {to lazi po zemjata, da vi e odvraten i da ne se jade.
3|11|42|Se' {to se vle~e na mev i se' {to odi na ~etiri noze ili {to e so mnogu noze
me|u se' ona {to se vle~e po zemjata, toa da ne go jadete, bidej}i e ne~isto.
3|11|43|Ne poganete gi du{ite va{i so niedno od ìvotnite {to lazat i ne
oskvernuvajte se od niv, za da ne bidete ne~isti so niv,
3|11|44|za{to Jas sum Gospod, va{iot Bog, osvetuvajte se i bidete sveti, bidej}i Jas
sum svet; i nemojte da se oskvernuvate od site gadovi {to se dviàt po zemjata.
3|11|45|Oti Jas sum Gospod {to ve izvede od zemjata Egipetska, za da vi bidam
Bog; i taka - bidete sveti, za{to Jas sum svet.
3|11|46|Toa e zakon za dobitokot i za pticite, i za sekoja du{a {to se dviì vo voda, i
za sekoja du{a {to lazi po zemja,
3|11|47|za da se raspoznava ~istoto od ne~istoto i za da gi nau~ite sinovite Izrailevi
za ìvotnite koi moàt da se jadat od ìvotnite {to ne treba da se jadat."
3|12|2|"Kaì im na sinovite Izrilevi i re~i im - koga ènata }e zabremeni i rodi
ma{ko dete, ne~ista }e bide sedum dena, kako vo denovite na prirodnoto
o~istuvawe svoe, taka }e bide ne~ista.
3|12|3|A vo osmiot den neka mu se obreè na deteto krajniot del.
3|12|4|A taa neka ostane u{te trieset i tri dena ~istej}i se od krvta; do ni{to sveto da
ne se dopira i da ne vleguva vo svetili{teto se' dodeka ne izminat denovite ne
nejzinoto ~istewe.
3|12|5|A ako rodi ènsko dete, toga{ ne~ista da e ~etirinaeset dena, kako vo vremeto
na prirodnoto ~istewe, i {eeset i {est dena neka ostane, ~istej}i se od krvta na
svojata ne~istotija.
3|12|6|I koga }e se navr{at denovite na ~isteweto nejzino, toga{ zaradi sinot ili
zaradi }erkata neka donese pri sve{tenikot pred skinijata na svedo{tvoto jagne bez
nedostatok, ednogodi{no - `rtva sepalenica ili gulap~e ili grlica kako `rtva poradi
grev.
3|12|7|I sve{tenikot neka ja prinese pred Gospoda i da se pomoli za nea, i taka }e ja
o~isti od te~eweto na krvta nejzina. Toa e zakon za ènata {to }e rodi ma{ko ili
ènsko dete.
3|12|8|Ako ne e vo mo`nost da donese jagne, toga{ neka zeme dve grlici ili dve
gulap~iwa, ednoto kako `rtva sepalenica, a drugoto poradi `rtva za grev; }e se
pomoli za nea sve{tenikot, i taa }e se o~isti."
3|13|1|I im re~e Gospod na Mojseja i na Arona, velej}i:
3|13|2|"ôvek kaj kogo na koàta od teloto negovi se pojavi krasta, otok, ili, pak, po
koàta na teloto negovo se pojavi znak na lepra, neka se dovede kaj Arona
sve{tenikot, ili kaj nekoj sve{tenik, eden od sinovite negovi.
3|13|3|I neka ja vidi sve{tenikot ranata od koàta na teloto negovo; pa, ako vlaknata
na ranata pobelele i ranata na pogled e poniska od drugata koà na teloto negovo,
toga{ toa e lepra; i koga }e go vidi toa sve{tenikot, }e go proglasi za oskvernet.
3|13|4|Ako, pak, i otokot na koàta od teloto negovo pobelel, i na pogled ne spadnal,
a vlaknata na koàta ne pobelele, tuku se temni, toga{ toj neka ostane sedum dena
vo temno mesto, a za ranata sve{tenikot }e odlu~i vo sedmiot den.
3|13|5|A vo sedmiot den neka ja vidi sve{tenikot ranata; ako zabeleì deka ranata
ostanala takva kakva {to bila i ne se ra{irila po koàta, pak neka go odvoi za sedum
dena.
3|13|6|Sve{tenikot, pak, neka ja vidi ranata vo sedmiot den, pa ako zabeleì deka
ranata potemnela, a ne se ra{irila po koàta, toga{ sve{tenikot neka go proglasi za
~ist; toa e li{aj; neka ja ispere oblekata svoja i }e bide ~ist.
3|13|7|Ako, pak, ranata se pro{iri po koàta negova, otkako sve{tenikot ja videl i go
proglasil za ~ist, odnovo neka mu se pokaè na sve{tenikot; i ako sve{tenikot vidi
deka ranata na koàta negova se izmenila,
3|13|8|toga{ neka go proglasi za ne~ist; toa e lepra.
3|13|9|Koga ~ovek ima lepra, neka go privedat kaj sve{tenikot.
3|13|10|I sve{tenikot neka go vidi; ako strupot na koàta stanal bel, a i vlaknata se
pobeleni, ako i zdravo meso ima vo strupot,
3|13|11|toa e zastarena lepra na koàta negova; zatoa sve{tenikot neka go proglasi
za ne~ist, i da go odvoi, bidej}i e ne~ist.
3|13|12|Koga leprata se pojavi na koàta i ja prekrie celata koà na ~ovekot, od
glavata do nozete, kolku {to moè da vidi sve{tenikot,
3|13|13|pa koga }e vidi deka leprata ja pokrila celata koà na nego, }e go proglasi
~ovekot deka e ~ist, bidej}i se' pobelelo, pa e ~ist.
3|13|14|A vo onoj den koga }e se pojavi na nego ìvo meso, toj e oskvernet, ne~ist
e.
3|13|15|Pa, {tom vidi sve{tenikot ìvo meso, }e go proglasi deka e ne~ist; ìvoto
meso e ne~isto, toa e lepra.
3|13|16|Ako ìvoto meso se izmeni i pobeli, toga{ neka dojde kaj sve{tenikot.
3|13|17|Koga }e vidi sve{tenikot deka ranata pobelela, }e go proglasi za ~ist, ~ist e.
3|13|18|Ako kaj nego na koàta imalo ~ir, pa pominal, a
3|13|19|potoa na mestoto kade {to bil ~irot se pojavi bela krasta, strup, ili pluska {to
se belee ili crvenee, neka se pokaè pred sve{tenikot.
3|13|20|Ako sve{tenikot na pogled zabeleì deka taa e poniska od drugata koà i
vlaknata na nea se pobeleni, toga{ }e go proglasi za ne~ist; toa e lepra {to izlegla
od pluskata.
3|13|21|Ako sve{tenikot zabeleì deka vlaknata na nea ne pobelele nitu e taa
poniska od koàta, tuku potemnele, toga{ sve{tenikot }e go odvoi za sedum dena.
3|13|22|Ako mu se pro{iri po koàta, toga{ sve{tenikot }e objavi deka e ne~ist; toa
e rana.
3|13|23|I ako pluskata ostanala na svoeto mesto i ne se pro{irila, toga{ toa e
vospalena rana; zatoa sve{tenikot }e go proglasi za ~ist.
3|13|24|Ako nekoj na koàta se izgorel, pa otkako mestoto }e zazdravi, ostane bel ili
crvenikav ili probelen,
3|13|25|toa treba da go vidi sve{tenikot; ako vlaknata od koàta na toa mesto
pobelele i ako na pogled toa mesto e ponisko od koàta, toa e lepra {to se pojavila
od izgorenoto; zatoa nego sve{tenikot }e go proglasi za ne~ist; toa e rana od lepra.
3|13|26|[tom sve{tenikot zabeleì deka na toa mesto nema beli vlakna i deka toa ne
e ponisko od drugata koà, tuku samo potemnelo, }e go odvoi za sedum dena.
3|13|27|Vo sedmiot den }e go pregleda sve{tenikot, pa, ako taa po koàta se
pro{irila, neka go proglasi za ne~ist; toa e rana od lepra, protekol gnoj.
3|13|28|Ako e, pak, toa mesto svetlikavo i ranata ne se pro{irila po koàta, a i temno
e, toga{ toa e rana od izgoretina. Nego sve{tenikot neka go proglasi za ~ist; toa e
vospalenie od izgoreno.
3|13|29|Koga pri ma` ili èna se pojavi rana od lepra na glavata ili bradata,
3|13|30|a sve{tenikot ja vidi ranata, i utvrdi deka e taa podlaboka od koàta i deka
vlaknata na toa mesto se isten~ile i poòltele, nego neka go proglasi za ne~ist: toa e
rana, odnosno lepra na glavata ili na bradata.
3|13|31|No koga sve{tenikot ja pregleda ranata i utvrdi deka taa ne e podlaboka od
koàta i deka vlaknata na toa mesto ne poòltele, toga{ bolniot {to ima rana neka go
odvoi za sedum dena.
3|13|32|Vo sedmiot den sve{tenikot pak neka ja pregleda ranata. I ako taa ne se
pro{irila nitu vlaknata poòltele i se vidi deka taa ne navlagle podlaboko od koàta,
3|13|33|toj treba da gi istriè vlaknata na koàta, na povredenoto mesto da ne se
striè i toga{ sve{tenikot povtorno da go oddeli za u{te sedum dena.
3|13|34|Vo sedmiot den sve{tenikot odnovo da ja pregleda ranata. Pa, ako uvidi
deka taa ne se pro{irila po koàta na ostriènite mesta i deka na navlegla podlaboko
vo koàta, bolniot neka go proglasi za ~ist; a toj neka ja ispere oblekata svoja i }e
bide ~ist.
3|13|35|No, ako ranata se pro{irila po koàta, otkako e ve}e proglasen za ~ist,
3|13|36|sve{tenikot pak neka go pregleda i ako utvrdi deka taa se pro{irila po celata
koà - toga{ neka ne bara òltenikavi vlakna, bidej}i toj e ne~ist.
3|13|37|Ako, pak, ranata ostane neizmeneta i vo nea izniknale crni vlakna, toa zna~i
deka ranata e iscelena: toj e ~ist. Sve{tenikot neka go proglasi za ~ist.
3|13|38|Ako po koàta na teloto na ma` ili èna ima pegi ili beli damki,
3|13|39|i sve{tenikot vidi i utvrdi deka po koàta ima pegi, odnosno beli svetli
damki, toga{ toa e li{aj, koj se pojavil na koàta na negovoto telo. Toj e ~ist.
3|13|40|Ako nekomu mu padnala kosata od glavata, toj e }elav - no ~ist e;
3|13|41|ako, pak, nekomu mu padnala kosata samo od prednata strana na glavata,
toa e pak }elavost - ~ist e.
3|13|42|Ako po }elavoto ili pro}elavoto mesto se pojavile beluzlavi damki ili
crvenikavi pegi, toa {to se pojavile tie toa e lepra na }elavoto, odnosno pro}elavoto
mesto.
3|13|43|Sve{tenikot da go pregleda, i ako vidi deka otokot na ranata e beluzlav ili
crvenikav po }elavoto ili pro}elavoto mesto i izgleda kako lepra po koàta na teloto
negovo,
3|13|44|toj e leprozen, ne~ist; sve{tenikot da go proglasi za ne~ist: za{to na glavata
ima rana.
3|13|45|Na leprozniot, koj ima takva rana, oblekata da mu se raskine, i glavata da
mu bide otkriena, da bide zabraden okolu ustata i da izvikuva: ne~ist sum!
3|13|46|Se' dodeka ja ima ranata treba da se smeta za ne~ist; toj e ne~ist i treba da
ìvee odvoena; negovoto èveali{te da bide nadvor od naselbata.
3|13|47|Ako se javi zaraza od lepra i na oblekata - volnena ili lenela
3|13|48|ili vrz osnovata ili jatokot lenen ili volnen, ili na koà, ili na se' {to e
napraveno od koà,
3|13|49|i ako damkite se zelenikavi ili crvenikavi na oblekata ili na koàta, ili na
osnovata ili jatokot, ili na kakov i da bilo predmet od koà - toa e zaraza od lepra;
taa treba da mu se pokaè na sve{tenikot,
3|13|50|a sve{tenikot naka ja pregleda zarazata i zarazenoto da go oddeli za sedum
dena.
3|13|51|Na sedmiot den sve{tenikot naka go pregleda zarazenoto: pa, ako zarazata
se pro{irila po oblekata, ili po osnovata, ili po jatokot, ili po koàta, ili po kakov i
da bilo predmet od koà, leprata e rana, ne~ist e.
3|13|52|Toj treba da ja izgori oblekata, bilo osnovata, bilo volneniot ili leneniot
jatok, ili kakov i da bilo predmet od koà, na koj se pojavila zarazata, bidej}i toa e
vistinska lepra - na ogan da se izgori.
3|13|53|Ako sve{tenikot vidi deka zarazata ne se pro{irila po oblekata ili po
osnovata ili po jatokot, ili pa kakov i da bilo predmet od koà,
3|13|54|neka naredi da se ispere ona na {to ima zaraza, i povtorno da go otstrani za
u{te sedum dena.
3|13|55|A ako po mieweto sve{tenikot vidi deka zarazenoto ne go izmenilo svojot
izgled, pa duri i ako ne se ra{irilo, toa e ne~isto: treba da se izgori na ogan, bidej}i
se pojavilo na obleka, osnova ili jatok.
3|13|56|Ako, pak, sve{tenikot vidi deka po pereweto se pojavila temna rana,
toga{ toj neka ja istrgna od oblekata, ili od koàta, ili od osnovata, ili od jatokot.
3|13|57|Ako se pojavi pak beleg od zarazata {to se pro{irila na oblekata ili na
osnovata ili na jatokot, toa e zaraza: da se izgori na ogan ona na {to se pojavila
zarazata.
3|13|58|Ako, pak, otkako }e se ispere oblekata ili osnovata, ili jatokot ili kakov i da
bilo predmet od koà, zarazata se zagubila od niv, treba povtorno da se isperat, i }e
bidat ~isti.
3|13|59|Toa e zakonot za zaraza od lepra vrz oblekata volnena ili lenana, vrz osnova
ili jatok, ili vrz kakov i da bilo koèn predmet - kako da se objavi deka i toj ~ist ili
ne~ist."
3|14|2|"Eve go zakonot za leprozen, koga se izvr{uva negovoto o~istuvawe: vo
denot koga treba da go dovedat kaj sve{tenikot.
3|14|3|Sve{tenikot treba da izleze nadvor od naselbata, pa ako uvidi deka toj se
isceril od leprata,
3|14|4|da naredi za onoj {to se o~istil da se zamat dve ~isti ìvi ptici, kedrovo drvo,
crveniot jatok i isop.
3|14|5|Potoa sve{tenikot da zapoveda da se zakole edna od pricite nad glinen sad,
nad izvorska voda;
3|14|6|i da ja zeme ìvata ptica, kedrovoto drvo, crveniot jatok i isopot, i da gi
natopi niv i ìvata ptica vo krvta na pticata zaklana nad ìvata voda,
3|14|7|i poprskuvaj}i go sedumpati onoj, {to se o~istil od leprata, da go proglasi za
~ist, a ìvata ptica da ja pu{ti v pole na sloboda.
3|14|8|Onoj, {to se o~istil, da gi ispere ali{tata svoi, da ja istriè seta kosa, da se
izmie so voda, i }e bide ~ist; potoa da vleze vo naselbata i da prestoi sedum dena
nadvor od domot svoj.
3|14|9|Na sedmiot den da se izbri~at site vlakna na glavata, na bradata, na ve|ite -
site vlakna da gi izbri~at i da gi ispere ali{tata, potoa da go izmie teloto svoe so
voda, i }e bide ~isto;
3|14|10|na osmiot den da zeme dve ma{ki jagniwa, ednogodi{ni, bez nedostatok, i
edna ovca ednogodi{na bez mana kako i tri desetini od efa p~eni~no pome{ano
bra{no so elej, so leben prinos, i edna merka elej.
3|14|11|Sve{tenikot, {to }e go vr{i o~istuvaweto, da go pretstavi onoj {to se
o~istuva zaedno so prinosot pred Gospoda pri vlezot od skinijata na svedo{tvoto.
3|14|12|I }e go zeme sve{tenikot ednoto jagne i }e go privede kako `rtva za prestap,
i merka so elej, a }e go prinese toa, poloùvaj}i gi pred Gospoda;
3|14|13|i }e go zakole jagneto na ona mesto, kade {to se kolat `rtvite sepalecii
poradi grev, i toa na sveto mesto, za{to `rtvata za grev kako i za prestap mu pripa|a
na sve{tenikot: toa e svetost nad svetostite.
3|14|14|I sve{tenikot }e zeme od krvta na `rtvata za prestap i }e go namaè kraj~eto
od desnoto uvo na onoj koj se o~istuva, i palecot na desnata raka, i palecot na
desnata noga.
3|14|15|Potoa sve{tenikot }e zeme elej od ~a{ata i }e go izlie vo svojata leva raka,
3|14|16|Pa }e go natopi svojot desen prst vo elejot {to mu e vo levata raka, i so
prstot }e poprska od elejot sedumpati pred Gospoda,
3|14|17|a so ostatokot od elejot, {to mu e vo rakata, }e go nama~ka kraj~eto od
desnoto uvo na onoj {to se o~istuva, i palecot na desnata noga, i palecot na desnata
raka, na onie mesta kade {to e krvta od `rtvata poradi prestap.
3|14|18|Preostanatiot, pak, elej, {to mu e vo rakata na sve{tenikot, toj }e go izlie vrz
glavata na onoj {to se o~istuva; i sve{tenikot }e se pomoli za nego pred Gospoda.
3|14|19|Potoa sve{tenikot }e ja prinese `rtvata za grev i }e se pomoli za onoj {to se
o~istuva od grevot svoj, a potoa }e ja zakole `rtvata sepalenica.
3|14|20|i }e gi prinese `rtvata sepalenica i lebniot prinos na `rvenikot pred Gospoda;
potoa sve{tenikot }e se pomoli za nego i toj }e se o~isti.
3|14|21|Ako e, pak, siromav i ne e vo mo`nost, toj neka zeme edno ednogodi{no
jagne za ona vo {to prestapil, za da se pomoli sve{tenikot za nego, i eden desetti del
od efa p~eni~no bra{no, pome{ano so elej, kako leben prinos, i edna ~a{a so elej,
3|14|22|i dve grlici ili dva mladi gulaba, {to }e najde, - ednata od tie ptici da e `rtva
za grev, a drugata kako `rtva sepalenica.
3|14|23|Na osmiot den, za da se o~isti, da mu gi donese toj na sve{tenikot pri
vratata od skinijata na svedo{tvoto, pred Gospoda.
3|14|24|Sve{tenikot }e go zeme jagneto kako `rtva za prestap i merkata so elej, za
da gi prinese, kako `rtva pred Gospoda.
3|14|25|I, {tom }e go zakole jagneto kako `rtva za prestap, sve{tenikot }e zeme od
krvta na `rtvata za prestap i }e go namaè kraj~eto od desnoto uvo na onoj, koj se
o~istuva, i palecot na desnata raka, i palecot na desnata noga.
3|14|26|A od elejot sve{tenikot }e izlie vo svojata leva raka;
3|14|27|i so desniot prst, od elejot {to mu e vo rakata, da poprska sedumpati so prst
pred Gospoda.
3|14|28|I da go namaè sve{tenikot so elej, od onoj {to mu e vo rakata, kraj~eto na
desnoto uvo na onoj {to se o~istuva, i palecot na desnata raka, i palecot na desnata
noga, na ona mesto kade {to e krvta od `rtvata za prestap.
3|14|29|Ostatokot, pak, od elejot {to mu e vo rakata, da gi izlie vrz glavata na onoj
{to se o~istil, i da se pomoli za nego pred Gospoda.
3|14|30|Potoa neka ja prinese sve{tenikot ednata grlica, ili edniot mlad gulab, kakov
{to }e najde, onoj, koj se o~istuva;
3|14|31|ednata ptica `rtva za grev, a drugata `rtva sepalenica zaedno so lebnikot
prinos; i neka se pomoli pred Gospoda za onoj, koj se o~istuva."
3|14|32|Toa e zakonot za onoj {to dobil lepra, a pri ~isteweto nema dovolno
sredstva.
3|14|34|"Koga }e vlezete vo zemjata Hananska, {to vi ja davam da ja vladeete, i
ispratam lepra vo ku}ite {to }e bidat va{i,
3|14|35|toga{ onoj, ~ija e ku}ata, treba da otide kaj sve{tenikot i da kaè - vo
mojata ku}a se pojavi rana.
3|14|36|A sve{tenikot }e naredi ku}ata da se izprazni pred da vleze toj za da ja
pregleda zarazata, za da ne stane ne~isto se' {to e vo ku}ata, potoa sve{tenikot }e
vleze i }e ja pregleda ku}ata.
3|14|37|I toj, koga }e ja pregleda ranata i vidi deka zarazata po yidovite na ku}ata se
sostoi od zelenikavi ili crvenikavi dlabnatinki i po svojot izgled se vsadila vo
yidovite,
3|14|38|toj, toga{ }e izleze od ku}ata niz vratata, a ku}ata }e ja zatvori za sedum
dena.
3|14|39|A vo sedmiot den koga }e se vrati, i vidi deka zarazata se pro{irila po
yidovite na ku}ata,
3|14|40|}e naredi da se izvadat kamewata na koi ima zaraza, i da gi frlat nadvor od
naselbata, na ne~isto mesto;
3|14|41|a ku}ata odvnatre celata da ja istruàt i struganicite da gi isfrlat nadvor od
naselbata, na ne~isto mesto;
3|14|42|I da zemat drugi kamewa i da gi stavat na mestoto na izvadenite i so druga
ma~kanica da ja izma~kaat ku}ata.
3|14|43|Ako zarazata pak se pojavi i po~ne da se {iri po ku}ata, otkako se izvadeni
kamewata i ku}ata e istrugana i prema~kana,
3|14|44|sve{tenikot, {tom }e vleze i vidi deka zarazata se ra{irila po ku}ata, vo taa
ku}a ima lepra - ne~ista e.
3|14|45|Taa ku}a da se urne, a kamewata i drvata i celata struganica od ma~kanicata
na ku}ata da se iznesat nadvor od naselbata, na ne~isto mesto.
3|14|46|Onoj {to }e vleguva vo taa ku}a, dodeka e taa zatvorena, ne~ist }e bide do
ve~erta;
3|14|47|a onoj {to }e spie vo taa ku}a da ja ispere oblekata svoja i ne~ist da e do
ve~erta; a koj }e jade vo takva ku}a, i toj treba da ja ispere oblekata svoj i ne~ist }e
e do ve~erta.
3|14|48|Ako, pak, sve{tenkot dojde i vidi deka zarazata vo ku}ata ne se ra{irila,
otkako e ku}ata prema~kana, neka ja o~isti ku}ata, bidej}i zarazata pominala.
3|14|49|A za da ja o~isti ku}ata, }e zeme dve ~isti ìvi ptici, kedrovo drvo, crven
jatok i isop,
3|14|50|i }e ja zakole ednata ptica vo glenen sad nad izvorska voda.
3|14|51|Potoa toj }e go zeme kedrovoto drvo i isopot, crvenikot jatok i ìvata ptica
i }e gi natopi vo krvta od zaklanata ptica i vo izvorskata voda, i }e ja poprska
ku}ata sedumpati,
3|14|52|i }e ja o~isti ku}ata so krvta od pticata i so ìvata voda, so ìvata ptica i
kedrovoto drvo, so isopot i so crveniot jatok;
3|14|53|potoa ìvata ptica da ja pu{ti vo poleto na sloboda, nadvor od naselbata, da
se pomoli za domot i domot }e bide ~ist.
3|14|54|Toa e zakonot za sekoja zaraza od lepra i za druga prokaza,
3|14|55|i za lepra po oblekata i po ku}ite, i za otok, i za li{aj, i za pegi, -
3|14|56|za da se znae koga se ne~isti, a vo koj den }e bidat ~isti: ova e zakonot za
lepra."
3|15|2|"Zboruvaj so sinovite Izrailevi i kaì im: ako nekoj ma` ima izliv od teloto
svoe, negoviot izliv e ne~ist.
3|15|3|A ova e zakonot za negovata ne~istotija: koga izlivot iste~uva od negovoto
telo, i koga izlivot se zadrùva vo negovoto telo, toa e negova ne~istotija vo nego
samiot. Vo site denovi na izlivot od negovoto telo, so {to e opfateno negovoto telo -
toa e negova ne~istotija.
3|15|4|Sekoja postela, na koja }e legne onoj {to ima izliv od seme, ne~ista e; i sekoj
predmet, na koj }e sedne onoj koj ima izliv od seme, ne~ist e.
3|15|5|I koj }e se dopre do negovata postela, da ja ispere oblekata svoja i da go
izmie teloto svoe so voda i da bide ne~ist do ve~erta.
3|15|6|A i koj }e sedne na nekoj predmet, na koj sedel onoj {to ima izliv od seme,
da gi ispere ali{tata svoi i da se izmie so voda i }e bide ne~ist do ve~erta.
3|15|7|I koj se dopre do teloto na onoj {to ima izliv od seme, da ja ispere oblekata
svoja i da se izmie so voda i da bide ne~ist do ve~erta.
3|15|8|Ako onoj, {to ima izliv od seme, plukne na ~ist, toga{ toj da gi ispere ali{tata
svoi i da se izmie so voda i }e bide ne~ist do ve~erta;
3|15|9|i sekoe sedlo na dobitok, na koe sednal onoj {to ima izliv od seme, ne~isto
da e do ve~erta;
3|15|10|i sekoj {to }e se dopre do {to i da bilo, {to bilo pod nego, ne~isto }e bide do
ve~erta; i onoj {to }e go krene toa, da ja ispere oblekata svoja i da se izmie so voda
i }e bide ne~ist do ve~erta.
3|15|11|I sekoj, do kogo {to }e se dopre onoj {to ima izliv od seme, a ne si gi izmil
racete svoi, da gi ispere ali{tata svoi i da go izmie teloto svoe so voda i ne~ist }e
bide do ve~erta.
3|15|12|Glenen, pak, sad do koj {to }e se dopre onoj {to ima izliv od seme, da se
skr{i; a sekoj drven sad da se izmie so voda i }e bide ~ist.
3|15|13|A koga onoj, {to ima izliv od seme, }e si opredeli sedum dena za
o~istuvawe svoe, da ja ispere oblekata svoja i da go izmie teloto svoe, so izvorska
voda, pa }e bide ~ist;
3|15|14|a na osmiot den da zeme dve grlici ili dva mladi gulaba, i da gi donese pred
Gospoda pri vlezot do skinijata na svedo{tovoto, i da mu gi dade na sve{tenikot.
3|15|15|A sve{tenikot ednata od tie ptici }e ja prinese kako `rtva za grev, a drugata
za sepalenica, a potoa pred Gospoda za nego }e se pomoli za izlivot negov.
3|15|16|Ako nekomu mu se slu~i izliv na seme vo son; toga{ toj treba da go izmie
so voda celoto telo svoe i }e bide ne~ist do ve~erta;
3|15|17|sekoja obleka ili koà, na koja }e se izlie seme, treba da se ispere so voda
i }e bide ne~ist do ve~erta.
3|15|18|Ako ma` legne so èna svoja so izlieno seme, tie i obajcata treba da se
izmijata so voda i }e bidat ne~isti do ve~erta.
3|15|19|Koga èna ima izliv na krv, {to te~e od nejzinoto telo, treba da bide
oddelena sedum dena dodeka e ne~ista, i sekoj {to }e se dopre do nea, da bide
ne~ist do ve~erta.
3|15|20|I se', na {to }e legna taa, dodeka trae o~istuvaweto nejzino, da e ne~isto; i
se', na {to }e sedna taa, da e ne~isto.
3|15|21|I sekoj {to }e se dopre do postelata nejzina, treba da ja ispere oblekata svoja
i da go izmie so voda teloto svoe, i }e bide ne~ist do ve~erta.
3|15|22|A i sekoj, {to }e se dopre do posteleta nejzina, treba da ja ispere oblekata
svoja i da go izmie so voda teloto svoe, i }e bide ne~ist do ve~erta.
3|15|23|I ako nekoj se dopre do {to i da bilo {to e na postelata nejzina, ili na {to i da
e, na {to sedela taa, ne~ist da bide do ve~erta.
3|15|24|A ako se nea bide nekoj, ne~istotijata nejzina }e mine na nego: }e bide
ne~ist sedum dena, i sekoja postela na koja }e legne toj, }e bide na~ista.
3|15|25|Ako nekoja èna ima izliv na krv mnogu denovi, no ne vo tekot za vreme
o~istuvaweto nejzino, i ako taa ima izliv podolgo od nejzinoto obi~no ~istewe, se'
dodeka trae ne~istotojata nejzina, ne~ista e kako za vreme na ~isteweto svoe.
3|15|26|Sekoja postela, na koja }e legna taa vo denovite na izlivot nejzin, da bide
ne~ista kako i postelata za vreme na nejzinoto ~istewe; i se' ona, na {to }e sedna
taa, da bide ne~isto, poradi ne~istotijata nejzina.
3|15|27|I sekoj {to }e se dopre do nea, da bide ne~ist, da gi ispere ali{tata svoi i da
go izmie teloto svoe i ne~ist }e bide do ve~erta.
3|15|28|A koga èna }e se is~isti od izlivot svoj, da izbroi sedum dena i potoa }e
bide ~ista.
3|15|29|Vo osmiot den da zema dve grlici ili dva mladi gulaba i da mu gi odnese na
sve{tenikot pri vlezot od skinijata na svedo{tvoto;
3|15|30|a sve{tenikot da prinese edna od pticite kako `rtva za grev, a drugata za
sepalenica, i da se pomoli za nea pred Gospoda poradi izlivot na ne~istotijata
nejzina.
3|15|31|Taka pazete gi sinovite Izrailevi od nivnata ne~istotija, za da ne umrat
poradi ne~istotijata svoja, ako go oskvernat Moeto ìveali{te, koe e me|u niv.
3|15|32|Toa e zakonot za onoj {to ima izliv od seme, i za onoj {to }e mu se slu~i da
ima izliv na seme pri spiewe, bidej}i toa go pravi ne~ist;
3|15|33|a i za onaa {to strada od izliv na krv, i za onie {to imaa izliv, ma` ili èna, i
za ma` {to }e prespie so ne~ista."
3|16|1|I mu zboruva{e Gospod na Mojseja po smrtta na dvajcata Aronovi sinovi,
koga tie, otkako prinesoa tu| ogan pred Gospoda umrea;
3|16|2|pa mu re~e; - "Kaì mu na bratot tvoj Arona da ne vleguva vo svetili{teto zad
zavesata vo sekoe vrame pred o~istili{teto, {to e vrz kov~egot na svedo{tvoto, za
da ne umre, bidej}i Jas }e se javuvam nad o~istili{teto vo vid na oblak.
3|16|3|Eve vaka da vleguva Aron vo svetili{teto: so tele kako `rtva za grev i so oven
za sepalenica.
3|16|4|Toj treba da go oblekuva osveteniot lenen hiton, na dolnata polovina od
teloto svoe da ima lenena obleka i da se opa{uva so lenen pojas, lenen kidar da
stava - toa se sveti obleki; prvo treba da go izmie celoto svoe telo so voda i potoa da
gi oblekuva.
3|16|5|I od zaednicata na sinovite Izrailevi da zeme Aron dva kozela od kozite kako
`rtva za grev i eden oven za sepalenica.
3|16|6|Potoa Aron da privede tele kako `rtva poradi grevot svoj i da se pomoli za
sebe i domot svoj,
3|16|7|pa }e gi zeme dvata kozela i }e gi postavi pri vratata od skinijata na
svedo{tvoto.
3|16|8|I toga{ Aron }e frli `reb za dvata kozela: eden `reb za Gospoda, a drugiot za
otpu{tawe.
3|16|9|I da go dovede Aron kozelot na koj padnal `rebot za Gospoda, i da go privede
kako `rtva za grev;
3|16|10|a kozelot na koj padnal `reb za otpu{tawe, da go postavi ìv pred Gospoda, i
otkako se pomoli nad nego, da go pu{ti vo pustiwata za otpu{tawe, i kozelot }e gi
ponese vrz sebe site nivni bezzakonija vo neproodna zemja.
3|16|11|Potoa Aron da go privede teleto kako `rtva poradi svojot grev i da se pomoli
za sebe i za domot svoj i da go zakole kako `rtva poradi grevot svoj.
3|16|12|A potoa da zeme kadilnica, polna so razgoreni jaglewa od `rtvenikot, {to e
pred Gospoda, i da gi napolni racete so ~ist temjan, i toa da go vnese zad zavesata;
3|16|13|i da go stavi temjanot vrz ognot pred Gospoda; i dimot od temjanot }e go
pokrie o~istili{teto, {to e nad kov~egot na svedo{tvoto, za da ne umre.
3|16|14|I }e zeme od krvta na teleto i so prst }e go poprska o~istili{teto od isto~nata
strana; sedumpati da poprska od krvta so prstot svoj pred o~istili{teto.
3|16|15|Toga{ da go zakole kozelot pred Gospoda - `rtva poradi grev na narodot, i
da vnese od krvta negova zad zavesata, i so nea da napravi isto {to napravi so krvta
od teleto, i da poprska vrz o~istili{teto i sprema o~istili{teto,
3|16|16|i da go o~isti svetili{teto od ne~istotiite na sinovite Izrailevi i od nepravdite
nivni, i od site nivni grevovi. Taka treba da postapi toj i so skinijata na svedo{tvoto,
koja e me|u niv, srede ne~istotiite nivni.
3|16|17|Koga vleguva vo svetili{teto treba da se pomoli, i se' dodeka toj ne izleze,
nikoj da nema vo skinijata, a i da se pomoli za sebe, za domot svoj i za celoto
op{testvo na Izrailot.
3|16|18|Potoa }e pristapi pred `rtvenikot, {to e pred Gospoda, i }e se pomoli nad
nego i }e zeme od krvta na teleto i od krvta na kozelot, i }e go pomaè rogovite na
`rtvenikot naokolu,
3|16|19|i }e poprska so prstot svoj od krvta sedumpati, za da go o~isti i osveti od
ne~istotiite na sinovite Izrailevi.
3|16|20|Pa, otkako }e gi o~isti svetili{teto, skinijata na svedo{tvoto i `rtvenikot i
otkako }e gi o~isti sve{tenicite, }e go privede ìviot kozel.
3|16|21|Potoa da gi poloì Aron dvete svoi race vrz glavata na ìviot kozel, da gi
ispoveda nad nego site bezzakonija na sinovite Izrailevi, i site nivni prestapi, i site
nivni grevovi, i da gi stavi vrz glavata na ìviot kozel, i da go pu{ti preku rakata na
opredelen ~ovek vo pustiwata;
3|16|22|i kozelot }e gi ponese vrz sebe site nivni bezzakonija vo neproodna zemja; i
da go pu{ti kozelot vo pustiwata.
3|16|23|Toga{ Aron da vleze vo skinijata na svedo{tvoto, da ja soble~e lenenata
obleka, vo koja be{e oble~en pri vleguvaweto vo svetili{teto, i tamu da ja ostavi,
3|16|24|i da go izmie teloto svoe so voda na sveto mesto, da gi oble~e svoite ali{ta,
pa, {tom }e izleze, da prinese sepalenica za sebesi i za siot narod, da se pomoli za
sebe, za domot svoj, za narodot i za sve{tenicite;
3|16|25|lojot pak od `rtvata za grev da go prinese vrz `rtenikot.
3|16|26|A onoj, {to }e go odveduva kozelot za otpu{tawe, da ja ispere oblekata
svoja, da go izmie teloto svoe so voda, i po seto toa moè da vleze vo naselbata.
3|16|27|A teleto za grev i kozelot za grev, ~ija krv se vnesuva vo svetili{tito za
o~istuvawe, da gi iznesat nadovor od naselbata, i da gi izgorat na ogan koìte nivni,
mesoto nivno i ne~istotiite nivni;
3|16|28|onoj, pak, {to }e gi pali, da gi ispere ali{tata svoi i da go izmie teloto svoe
so voda, i toga{ }e moè da vleze vo naselbata.
3|16|29|I toa da vi bide ve~en zakon: vo sedmiot mesec, na desetiot den od mesecot,
smiruvajte gi du{ite va{i, i nikakava rabota da ne vr{ite, ni vie, niti pridojdenite,
naseleni me|u vas,
3|16|30|za{to vo toj den }e se pomoli za vas za da ve o~isti od site va{i grevovi
pred Gospoda, i }e bidete ~isti;
3|16|31|toa da bide sabota nad sabotite; smiruvajte gi du{ite va{i - toa }e bide
ve~en zakon.
3|16|32|Ako se pomoli onoj sve{tenik {to }e bide pomazan i posveten da
sve{tenodejstvuva mesto tatka si: neka oblekuva lenena obleka, obleka sveta;
3|16|33|i da gi o~isti svjataja svjatih i skinijata na svedo{tvoto, i `rtvenikot da go
o~isti, i da se pomoli za sve{tenicite i siot sobran narod.
3|16|34|Ova da bide za vas ve~en zakon: i da se pomoli za sinovite Izrailevi
edna{ godi{no poradi site nivni grevovi, kako {to mu zapoveda Gospod na
Mojseja."
3|17|2|"Kaì mu na Arona i na sinovite negovi i na site sinovi Izrailevi i re~i im: eve
{to zapoveda Gospod, velej}i:
3|17|3|ako nekoj od sinovite Izrailevi ili pridojden, prisoedinet kon vas, zakole tele
ili ovca ili koza vo naselbata, ili nadvor od naselbata,
3|17|4|a ne go privede pri vlezot od skinijata na svedo{tvoto, za da prinese
sepalenica ili `rtva za spasenie, ugodna pred Gospoda, so blagoprijaten miris, i ako
nekoj zakole nadvor od naselbata i ne go donese pri vlezot od skinijata na
svedo{tovoto, za da Mu prinese dar na Gospoda pred skinijata Gospodova,
toga{ toj ~ovek da se obvini za krv: toj proleal krv, da se istrebi od narodot negov.
3|17|5|Taka da gi prinesuvaa sinovite Izrailevi `rtvite svoi, {to gi kolat v pole i da gi
priveduvaat pred Gospoda pri vlezot od skinijata na svedo{tvoto, kaj sve{tenikot, i
da gi kolat pred Gospoda kako `rtvi za spasenie,
3|17|6|i za da izlie sve{tenikot krv okolu `rtvenikot pred Gospoda pri vlezot od
skinijata na svedo{tvoto i da gi izgori lojot za blagoprijaten miris pred Gospoda.
3|17|7|I da ne prinesuvaa zaludo `rtvi svoi na idoli, vo koi samite bludstvuvaat
sledej}i gi. Ova neka bide ve~na naredba i za pokolenijata va{i.
3|17|8|Kaì im u{te - ako nekoj od domot Izrailev ili od pridojdenite, koi ìveat me|u
vas, prinesuva sepalenica ili `rtva
3|17|9|i da ne ja privede pri vlezot od skinijata na svedo{tvoto, za da ja prinese pred
Gospoda, taa du{a da se istrebi od narodot svoj.
3|17|10|Ako, pak, nekoj od domot Izrailev ili od pridojdenite, {to ìveat me|u vas,
jade kakva i da bilo krv, toga{ Jas }e go svrtam liceto Moe protiv du{ata na onoj,
{to }e jade krv, i }e go istrebam od narodot Moj,
3|17|11|za{to du{ata na sekoe telo e negovata krv, i Jas vi ja dadov za `rtvenikot za
da se molite za du{ite va{i, bidej}i taa krv }e se pomoli mesto du{ata.
3|17|12|Poradi toa i im rekov na sinovite Izrailevi: niedna du{a me|u vas ne smee da
jade krv, pa ni pridojdeniot, koj ìvee me|u vas, ne smee da jade krv.
3|17|13|A, ako nekoj od sinovite Izrailevi i pridojdenite, {to ìveat me|u vas, fati vo
lov yver ili ptica, {to se jade, da ja pu{ti krvta da iste~e i da ja pokrie so zemja,
3|17|14|za{to du{ata na sekoe telo e vo krvta negova i im rekov na sinovite
Izrailevi: ne jadete krv od nikakvo telo, bidej}i du{ata na sekoe telo e vo krvta
negova, sekoj {to }e ja jade }e se istrebi.
3|17|15|I sekoj {to jade mr{a ili yverojadina, va{ ili pridojden, neka ja ispere
oblekata svoja, da go izmie teloto svoe so voda i }e bide ne~ist do ve~erta, a
potoa }e bide ~ist.
3|17|16|Ako, pak, ne gi ispere ali{tata svoi, i ne go izmie teloto svoe so voda, }e go
primi svoeto bezzakonie vrz sebe".
3|18|1|I mu re~e Gospod Bog na Mojseja, velej}i:
3|18|2|"Kaì im na sinovite Izrailevi i re~i im: Jas sum Gospod Bog va{.
3|18|3|Ne postapuvajte spored delata na Egipetskata zemja, vo koja ìveevte, ne
postapuvajte ni spored delata na zemjata Hananska, vo koja ve vodam, i ne
upravuvajte se spored nivnite zakoni.
3|18|4|Izvr{uvajte gi site Moi naredbi i pazete gi site Moi zapovedi, odete po niv,
Jas sum Gospod, Bog va{.
3|18|5|Pazete gi site Moi naredbi i site zapovedi i izvr{uvajte gi, i sekoj {to gi
izvr{uva ìv }e bide, Jas sum, Gopoda, Bog va{.
3|18|6|Nikoj ne smee da se dobliùva do srodnicite po telo, za da ja otkrie golotijata
nivna. Jas sum Gospod.
3|18|7|I golotijata na tatkoto svoj i golotijata na majkata svoja da ne ja otkriva{; taa
ti e majka, ne otkrivaj ja golotijata nejzina.
3|18|8|Golotijata na tatkovata èna ne otkrivaj ja: taa e tatkova golotija.
3|18|9|Golotijata na sestrata tvoja, koja e od tatka ti ili od majka ti tvoja, rodena vo
ku}ata ili nadvor od ku}ata, da ne ja otkriva{ golotijata nejzina.
3|18|10|Golotijata od }erkata na sinot tvoj ili od }erkata na }erkata tvoja, ne otkrivaj
ja golotijata nivna, za{to tie se tvoja golotija.
3|18|11|Golotijata na }erkata od tatkovata èna, ne otkrivaj ja, taa ti e sestra po
tatko.
3|18|12|Golotijata na tatkovata sestra ne ja otkrivaj; taa e od ista krv so tatkoto tvoj.
3|18|13|Golotijata na majkinata sestra ne ja otkrivaj, taa e od ista krv so majkata
tvoja.
3|18|14|Golotijata na tatkoviot brat ne ja otkrivaj i do negovata èna ne se
dobliùvaj, taa ti e strina.
3|18|15|Golotijata na snaata svoja ne ja otkrivaj, taa e èna na tvojot sin - zatoa ne ja
otkrivaj golotijata nejzina.
3|18|16|Golotijata na bratovata èna ne otkrivaj ja, taa e golotija na bratot tvoj.
3|18|17|Golotijata na èna i na }erka i' ne ja otkrivaj; }erkata na sinot nejzin
i }erkata na }erkata nejzina ne gi zemaj, za da ja otkriva{ golotijata nivna: tie se od
ista krv; toa e bezzakonie.
3|18|18|Ne zemaj ja za nalo`nica sestrata na tvojata èna za da ja otkrie{ golotijata
nejzina pred nea, se' u{te dodeka e ìva taa.
3|18|19|I do èna, se' dodeka trae ~isteweto od ne~istotijata nejzina, ne dobliùvaj se
za da ja otkrie{ golotijata nejzina.
3|18|20|I so ènata na bli`niot tvoj ne legnuvaj, za da izlee{ seme i da se
oskverni{ so nea.
3|18|21|Od decata svoi ne mu davaj `rtva na Moloha i ne go obes~estuvaj svetoto
ime. Jas sum Gospod.
3|18|22|Ne legnuvaj so ma`, kako so èna: toa e odvratnost.
3|18|23|I so niedno ~etvorono`no ìvotno ne legnuvaj za da izlee{ seme, pa da se
oskverni{ so nego; i èna na smee da legnuva po niedno ~etvorono`no ìvotno, za
da se spoi so nego: toa e gnasotija.
3|18|24|Ne oskvernuvaj se so sevo ova, zatoa {to so seto toa se oskvernile narodite,
koi Jas sakam da gi otfrlam od vas;
3|18|25|i zemjata se oskverni od niv, i Jas gi kazniv poradi nea, i taka zemjata gi
isfrli svoite ìteli.
3|18|26|A vie pazete gi site Moi zakoni i site Moi povelbi i ne vr{ete niedno od site
ovie gnasotii, nitu vie ovde{nite, nitu pridojdenite koi ìveat me|u vas,
3|18|27|za{to site tie gnasotii gi pravea lu|eto na taa zemja, {to bea pred vas, i
zemjata se oskverni;
3|18|28|za da ne se naluti zemjata i na vas, koga }e ja oskvernite, pa da ne ve isfrli,
kako {to gi isfrli narodite {to bea pred vas.
3|18|29|Za{to site, {to gi vr{at ovie gnasotii, }e bidat istrebeni od narodot svoj.
3|18|30|I taka, pazete gi site Moi povelbi za da ne izvr{uvate nieden od nivnite
gnasni zakoni, kako {to postapuvaa onie {to bea pred vas, i da ne se oskvernite so
niv, oti Jas sum Gospod, Bog va{."
3|19|2|"Kaì mu na celoto op{testvo na Izrailevite sinovi i re~i im: bidete sveti,
zatoa {to sum svet, Jas Gospod, va{iot Bog.
3|19|3|Sekoj da se pla{i od tatkoto svoj i od majkata svoja i da gi zapazuva Moite
saboti. Jas sum Gospod va{iot Bog.
3|19|4|Ne odete po idoli, i izleani bogovi ne pravete si. Jas sum Gospod, va{iot
Bog.
3|19|5|Koga Mu prinesuvate na Gospoda `rtva za spasenie, prinesuvajte ja za da
bide primena.
3|19|6|Taa treba da se jade vo denot, koga ja prinesuvate, i vtoriot den, a ona {to }e
ostane vo tretiot den, da se izgori na ogan.
3|19|7|Ako nekoj ja jade vo tretiot den, toa ne e `rtva i nema da se primi.
3|19|8|Onoj {to }e ja jade, }e navle~e vrz sebe grev, bidej}i go oskvernil ona {to
Mu e sveto na Gospoda, i du{ite na tie {to jadele, }e im bidat istrebeni od narodot
Negov.
3|19|9|Koga ja sobirate ètvata od zemjata svoja, ne ja `nej nivata svoja do kraj, i
padnatite klasja od ètvata svoja ne sobiraj gi.
3|19|10|a i lozjeto svoe ne sobiraj go do zrno, i padnatite zrna od braweto ne sobiraj
gi; ostavi go toa za siromaviot i pridojdeniot. Jas sum Gospod, va{iot Bog.
3|19|11|Ne kradete, ne laète i ne klevetete go bli`niot svoj.
3|19|12|Ne kolnete se la`no vo Moeto ime, na oskvernuvajte go svetoto ime na
va{iot Bog; Jas sum Gospod, va{iot Bog.
3|19|13|Ne navreduvaj go bli`niot svoj. Nagradata na naemnikot tvoj ne smee da
ostane kaj tebe do utredenta.
3|19|14|Ne navreduvaj gluv ~ovek i pred slep ne stavaj ni{to, od koe moè da se
sopne; boj se od Gospoda, tvojot Bog. Jas sum Gospod, Bog va{.
3|19|15|Ne pravi nepravda, a koga si vo sudot: ne bidi pristrasen sprema siromaviot
i ne ugoduvaj mu na golemecot; sudi mu na bli`niot svoj po pravda.
3|19|16|Ne {iri laga me|u narodot svoj i ne posegnuvaj vrz ìvotot na bli`niot svoj.
Jas sum Gospod, va{iot Bog.
3|19|17|Vo mislite svoi na zaviduvaj mu na bratot tvoj; izobli~i go bli`niot svoj i
nema da ti se primi za grev poradi toa.
3|19|18|Da ne se odmazduva rakata tvoja i ne bidi im neprijatel na sinovite od
narodot tvoj, tuku sakaj go bli`niot svoj kako samiot sebe. Jas sum Gospod, va{iot
Bog.
3|19|19|Zapazuvaj go zakonot Moj, ne me{aj go dobitokot svoj so dobitok od drug
rod; vo lozjeto svoe ne sadi razli~ni lozi; obleka tkaena od dve pre|i ne oblekuvaj.
3|19|20|Ako nekoj prespie so èna, a taa e robinka, svr{ena za ma`, no u{te
neotkupena, ili u{te ne i' e dadena sloboda, da se kaznat i obajcata, no ne so smrt,
za{to taa ne e slobodna;
3|19|21|toj neka donese pred Gospoda pri vlezot od skinijata na svedo{tvoto `rtva
za prinos: eden oven,
3|19|22|i da se pomoli sve{tenikot pred Gospoda, preku ovenot za prestap, za grevot
{to go napravil, i izvr{eniot grev }e mu bide prosten.
3|19|23|Koga }e vleze vo zemjata, koja Gospod, va{iot Bog, vi ja dava, i }e
posadite sekakvo plodno drvo, o~istete ja ne~istotijata negova, tri godini negoviot
plod treba da e za vas ne~ist i da ne se jade;
3|19|24|a vo ~etvrtata godina sekoj negov plod e svet, posveten na Gospoda za
blagodarnost.
3|19|25|Vo pettata, pak, godina, moète da gi jadete plodovite negovi i da go
sobirate celiot negov rod. Jas sum Gospod, va{iot Bog.
3|19|26|Ne jadete ni{to so krv i ne gatajte spored letot na pticite.
3|19|27|Ne striète ja glavata svoja naokolu i ne rasipuvajte go izgledot na bradata
svoja.
3|19|28|Zaradi umren ne pravete recki po snagata svoja i ne crtajte bukvi po teloto
svoe. Jas sum Gospod, va{iot Bog.
3|19|29|Ne oskvernuvaj ja }erkata svoja, so toa {to }e i' dozvoli{ da vr{i bludstvo i
da se ispolni zemjata so bezzakonija.
3|19|30|Sabotite Moi pazete gi i bojte se od ona {to Mi e sveto. Jas sum Gospod.
3|19|31|Ne odete po onie {to povikuvaat duhovi na mrtvi, i do ma|esnici ne
dobliùvajte se, i ne dozvoluvajte da ve oskvernat. Jas sum Gospod, Bog va{.
3|19|32|Pred sedo lice stanuvaj, po~ituvaj go liceto na starec i boj se od Gospoda,
tvojot Bog. Jas sum Gospod, Bog va{.
3|19|33|Koga pridojden }e se naseli vo zemjata va{a, ne àlostete go;
3|19|34|pridojdeniot me|u vas neka vi bide isto kako tuka{en; sakajte go kako
sebesi, zatoa {to i vie bevte pridojdeni vo Egipetskata zemja. Jas sum Gospod, Bog
va{.
3|19|35|Ne pravete nepravda koga sudite, koga merite so terazija i koga izmeruvate;
3|19|36|merkite va{i da vi bidat to~ni, tegovite to~ni, efata verna. Jas sum Gopod,
Bog va{, {to ve izvedov od Egipetskata zemja.
3|19|37|Pazete go celiot Moj zakon i site Moi povelbi, i izvr{uvajte gi. Jas sum
Gospod, Bog va{."
3|20|2|"Kaì im na sinovite Izrailevi, govorej}i: ako nekoj od sinovite Izrailevi ili od
pridojdenite, koi ìveat me|u Izrailcite, mu dade `rtva na Moloha od decata svoi, da
umre; narodot od zemjata so kamewa da go ubie.
3|20|3|I Jas }e go svrtam liceto Moe protiv toj ~ovek i }e go istrebam od narodot
negov, zatoa {to mu dal na Moloha `rtva od decata svoi, za da go oskverni Moeto
svetili{te, i da se oskverni imeto na onie {to sum gi osvetil.
3|20|4|I ako narodot od zemjata gi zatvori o~ite pred toj ~ovek, koga }e mu dade
ma Moloha `rtva od svoite deca, i ne go ubie,
3|20|5|toga{ Jas }e go svrtam liceto Moe protiv toj ~ovek i negoviot rod, }e gi
istrebam i site ednomislenici, {to }e go sledat vo bludstvoto negovo so idolite na toj
narod.
3|20|6|I ako nekoja du{a trgne po onie {to gataat na ìvotinski creva, i po magesnici,
za da go sledat nivnoto bludstvo, Jas }e go svrtam liceto Moe protiv taa du{a i }e ja
istrebam od narodot nejzin.
3|20|7|Bidete sveti, za{to Jas, va{iot Gospod Bog, sum svet.
3|20|8|Pazete gi Moite povelbi i izvr{uvajte gi, oti Jas sum Gospod, Koj ve
osvetuva.
3|20|9|ôvek, koj go navreduva tatkoto svoj ili majkata svoja da bide ubien; toj {to
go zloslovuva tatkoto svoj ili majkata svoja: vinoven e.
3|20|10|Ako nekoj izvr{i prequba so maèna èna ili so ènata na bli`niot svoj - da
bidat ubieni i prequbodeecot i prequbodejkata.
3|20|11|Koj }e legne so ènata na tatkoto svoj, toj ja otkril golotijata na tatka si;
obajcata da bidat ubieni; vinovni se.
3|20|12|Ako nekoj legne so snaata svoja, i obajcata da bidat ubieni, tie izvr{ile
ne~isto delo - vinovni se.
3|20|13|Ako nekoj legne so ma` kako so èna, i obajcata izvr{ile gnasno delo: da
bidat ubieni, vinovni se.
3|20|14|Ako nekoj se oèni so }erka ili majkata nejzina, toa e bezzakonie: so ogan
da bidat izgoreni i toj i taa, za da nema bezzakonie me|u vas.
3|20|15|A, ako nekoj pristapi kaj nekoe ìvotno, za da se soedini so nego, ubij go
nego i ìvotnoto: tie treba da bidat ubieni - vinovni se.
3|20|16|I èna ako pristapi do ìvotno, da se soedini so nego, da gi ubiete i ènata i
ìvotnoto - da umrat, vinovni se.
3|20|17|Ako nekoj ja zeme sestrata svoja, ili tatkovata }erka, ili majkinata }erka, i ja
vidi golotijata nejzina, i taa ja vidi golotijata negova: toa e sram; da bidat istrebeni
od svojot narod: toj ja otkril golotijata na sestrata svoja - zatoa }e go primi grevot
svoj vrz sebe.
3|20|18|Ako nekoj legne so èna koga e ne~ista od izliv na krv, i ja otkrie golotijata
nejzina, izlivot na nejzinata krv, i taa go otkrie izlivot na svojata krv: i obajcata da
bidat istrebeni od narodot svoj.
3|20|19|Golotijata od majkinata sestra i golotijata od sestrata na tvojot tatko ne
otkrivaj ja, za{to toj otkriva rodbinska golotija, tie grevot svoj }e go nosat vrz sebe.
3|20|20|I ako nekoj legne so rodnina svoja, toj ja otkril Golotijata na rodot svoj:
neka umrat bez deca.
3|20|21|Ako nekoj ja zeme bratovata èna: toa e gnasno delo; toj ja otkril golotijata
na bratot svoj, i obajcata }e umrat bez deca.
3|20|22|Zapazete gi site Moi povelbi i site Moi zapovedi i izvr{uvajte gi - i nema
protiv vas da voznegoduva zemjata, vo koja ve vodam da ìveete vo nea.
3|20|23|Ne postapuvajte spored zakonite na neznabo{cite {to }e gi izgonam pred
vas; zatoa {to tie seto toa go pravea, Jas voznegoduvav protiv niv,
3|20|24|i vi rekov; vie }e ja nasledite zemjata nivna i vam }e vi ja dadam vo
vladenie zemjata, kade {to te~e med i mleko. Jas sum Gospod, Bog va{, Koj ve
oddeli od site narodi.
3|20|25|Pravete razlika me|u ~ist i ne~ist dobitok, i me|u ~ista i ne~ista ptica, i ne gi
oskvernuvajte du{ite svoi so dobitok i so ptica i so ona {to lazi po zemjata, ona {to
vi go odvoiv kako ne~isto.
3|20|26|]e mi bidete sveti, zatoa {to sum Jas, Gospod va{iot Bog, svet, Koj ve
oddeliv od site narodi za da bidete Moi.
3|20|27|Ma` ili èna, ako izvikuva duhovi na mrtvi, da bidat ubieni; so kamewa da
gi ubiete, vinovni se."
3|21|1|I pak mu re~e Gospod na Mojseja, velej}i: "Kaì im na sve{tenicite, sinovite
Aronovi, i re~e im da ne se dopiraat do mrtovec od narodot svoj.
3|21|2|Samo do blizok rodnina svoj, do majka, do tatko, do sin i do }erka, do brat,
3|21|3|do sestra, koja e moma {to ìvee kaj nego, a nemaèna, moè da se dopira, i
so toa da ne se oskvernuva;
3|21|4|inaku, ne smee da se oskverni so dopir do kogo i da bilo od narodot svoj, za
da ne stane ne~ist.
3|21|5|Ne smeat da ja bri~at glavata svoja, nitu da go rasipuvaat oblikot na bradata
svoja, ni da pravata zarezi po teloto svoe.
3|21|6|Tie treba da bidat sveti pred svojot Bog i da ne go oskvernuvaat imeto na
svojot Bog, bidej}i tie sami Mu prinesuvaat darovi na svojot Bog, i }e bidat sveti.
3|21|7|Tie ne smeat da zemaat èni bludnici i poro~ni, ne smeat da se ènat ni so
èna, oterana od svojot ma`, zatoa {to se tie sveti pred Gospoda, svojot Bog.
3|21|8|I svet neka ti bide, bidej}i toj Mu prinesuva dar na Gospoda, va{iot Bog; toj
treba da ti bide svet, zatoa {to sum svet Jas, Gospod Bog va{, Koj gi osvetuva.
3|21|9|Ako sve{teni~ka }erka se oskverni so bludstvo, taa go oskvernila tatkoto
svoj: so ogan da bide izgorena.
3|21|10|A golemiot sve{tenik me|u bra}ata svoi, vrz ~ija glava e izlean elej za
pomazanie, i e sovr{en za da se oblekuva vo ode`di, da ne ja otkriva glavata svoja i
oblekata svoja da ne ja kine;
3|21|11|i do nikakov mrtovec da ne prio|a; da ne se oskvernuva so dopir ni do
umreniot tatko svoj i ni do majkata svoja.
3|21|12|âd od svetili{teto da ne izleguva za da ne go oskverni osvetenoto od svojot
Bog, za{to svetiot elej na Bo`joto pomazanie e vrz nego. Jas sum Gospod.
3|21|13|Za èna toj treba da zema devica od rodot svoj;
3|21|14|ne smee da zema vdovica ili ostavena ili oskverneta ili bludnica, tuku samo
devica od rodot svoj toj treba da zema za èna.
3|21|15|I da ne go oskvernuva svoeto potomstvo vo narodot svoj: zatoa {to sum Jas
Gospod Bog, Koj go osvetuva."
3|21|17|"Kaì mu na Arona: nikoj od tvoeto seme vo site rodovi, koj ima telesen
nedostatok, da ne pristapuva da Mu prinesuva dar na svojot Bog.
3|21|18|Nikoj, koj ima telesen nedostatok, da ne pristapuva; ni slep ~ovek, nitu
hrom, nitu, pak, so kriv nos, ili so reckano uvo,
3|21|19|nitu takov komu mu e rakata skr{ena ili nogata skr{ena,
3|21|20|nitu grbav, nitu gurelav, nitu so perde na o~ite, a ni krastav ili so li{aj, nitu
kilav.
3|21|21|Nikoj ~ovek od rodot na sve{tenikot Aron, koj e so telesen nedostatok, ne
smee da pristapuva za da Mu prinesuva `rtva na tvojot Bog; bidej}i ima nedostatok,
neka ne pristapuva da prinesuva darovi Bo`ji,
3|21|22|no od darovite na svojot Bog, od osvetenite `rtvi, toj moè da jade;
3|21|23|samo do zavesata da ne se dobliùva i do `rtvenikot da ne pristapuva, zatoa
{to ima nedostatok: da ne go oskverni svetili{teto na svojot Bog, oti Jas sum
Gospod, Koi gi osvetuva."
3|21|24|I Mojsej im go soop{ti toa na Arona i na sinovite negovi i na site sinovi
Izrailevi.
3|22|2|"Kaì mu na Arona i na sinovite negovi da postapuvaat vnimatelno so svetite
prinosi od sinovite Izrailevi i da ne go oskvernuvaat Moeto sveto ime vo toa, {to Mi
go posvetuvaat. Jas sum Gospod.
3|22|3|Kaì im: ako nekoj vo celoto va{e potomstvo vo va{ite rodovi ima na sebe
nekakava ne~istotija i pristapi kon svetite darovi, {to sinovite Izrailevi Mu gi
posvetuvaat na Gospoda, da se istrebi taa du{a od pred Mene. Jas sum Gospod,
va{iot Bog.
3|22|4|Onoj ~ovek od semeto Aronovo, koi e leprozen, ili ima izliv na seme, da ne
jade od svetite darovi se' dodeka ne se is~isti, i koj se dopre do ne{to ne~isto od
mrtovac, ili komu mu se slu~i izliv na seme pri spiewe,
3|22|5|ili koj }e se dopre do nekoj gad, pa se oskverni, ili do ~ovek od kogo se
oskverni od kakva i da bilo ne~istotija,
3|22|6|toj {to se doprel do toa da bide ne~ist do ve~erta i da ne jade od svetite
prinosi, pred da go izmie celoto svoe telo so voda;
3|22|7|no, {tom zajde sonceto, da bide ~ist, toga{ da jade od osvetenite darovi,
bidej}i toa e negova hrana.
3|22|8|Mr{a ili yverojadina toj da ne jade, za da ne oskverni od niv. Jas sum
Gospod.
3|22|9|Neka gi pazat zapovedite Moi, za da ne navle~at poradi niv grev vrz sebe i
da ne umrat poradi niv, ako se oskvernat. Jas sum Gospod Bog, Koj gi osvetuva.
3|22|10|Nikoj od drug rod da ne jade od svetite prinosi: koj se naselil kaj sve{tenik,
ni naemnikot negov, ne smee da jade od svetite prinosi.
3|22|11|Ako sve{tenikot si kupi ~ovek so pari, toj neka jade od lebovite negovi; isto
taka i doma{nite negovi moàt da jadat od negovite lebovi.
3|22|12|Ako sve{teni~ka }erka se omaì za ~ovek od drugo pleme, taa ne smee da
jade od prvinite na svetoto,
3|22|13|a ako taa ostane vdovica ili bide razvedena, a nema deca, i se vrati vo
tatkovata ku}a, kako {to bila na mladi godini, toga{ taa moè da jade od lebovite na
tatka si; no nikoj drug rod ne smee da jade od niv.
3|22|14|Koj poradi neznaewe jade ne{to od osvetenite prinosi, toj del treba da mu
go vrati tolku na sve{tenikot i da dodade kon nego u{te edna petina od toa.
3|22|15|I da ne gi oskvernuvaat svetiwite na sinovite Izrailevi, prinesuvani na
Gospoda;
3|22|16|i da ne navlekuvaat vrz sebe bezzakonie poradi prestap, so toa {to }e jadat
od nivnite darovi, za{to Jas sum Gospod, Koj gi osvetuva."
3|22|18|"Kaì im na Arona i na sinovite negovi i na site sinovi Izrailevi kaì im: ako
nekoj od sinovite Izrailevi, ili od pridojdenite me|u narodot Izrailv, bilo poradi
ispovedanie ili od blagodarnost prinesuva `rtvi kakvi {to Mu se prinesuvaat na
Gospoda, za sepalenica,
3|22|19|za da mu se primi `rtvata milostivo, treba da bide od ma{ki pol od stadata
volovi ili ovci, ili kozi, bez nedostatok;
3|22|20|a se' {to ima nedostatok, da ne Mu se prinesuva na Gospoda, bidej}i toa }e
Mu bide neprijatno.
3|22|21|I ako nekoj Mu prinesuva na Gospoda `rtva za spasenie, ispolnuvaj}i zavet
ili po svoja volja, ili na va{ite praznici, toga{ toa treba da bide od stadata na
govedata ili ovcite i da bide bez nedostatok, za da mu bide primena - i da nema
nikakov nedostatok.
3|22|22|@ivotno slepo ili sakato, ili so prese~en jazik, ili {ugavo, ili krastavo, ili so
li{aj - takvi ne prinesuvajte Mu na Gospoda i od niv ne davajte na Gospoda `rtva na
`rtvenikot.
3|22|23|Tele ili ovca so dolgi u{i ili kratki noze moè{ da prinese{ kako `rtva po
svoja volja: no ako e za zavet, nema da se primi.
3|22|24|@ivotno so drobovi slabi i bolni, rezano ili trgano, ne prinesuvaj Mu na
Gospoda; vo zemjata va{a ne pravete go toa.
3|22|25|I od racete na tu|inec na prinesuvate Mu na Gospoda nikakvi darovi na
va{iot Bog, zatoa {to tie se povreda, imaa nedostatok: tie nema da vi se primat."
3|22|27|"Koga }e se rodi tele, ili jagne, ili kozle, da ostane kaj majka si sedum dena,
a od osmiot den i natamu }e moè da se prinesuva kako dar na Gospoda, -
3|22|28|no ne kolete ni tele, nitu jagne vo ist den zaedno so majkata negova.
3|22|29|Ako Mu prinesuvate na Gospoda `rtva po zavet, so radost prinesuvajte ja.
3|22|30|Taa da se izede istiot den, ne ostavajte od mesoto za drugiot den. Jas sum
Gospod.
3|22|31|Pazete gi zapovedite Moi i izvr{uvajte gi. Jas sum Gospod.
3|22|32|Ne oskvernuvajte go Moeto sveto ime, za da bidam svet me|u sinovite
Izrailevi. Jas sum Gospod, Koj ve osvetuva,
3|22|33|Koj ve izvedov od Egipetskata zemja, za da bidam va{ Bog. Jas sum
Gospod."
3|23|2|"Kaì im na sinovite Izrailevi i objasni im za praznicite Gospodovi, koi treba
da se narekuvaat sveti. Ova se praznicite Moi:
3|23|3|vo {este denovi da rabotite, a sedmiot den e sabota - den za odmor, svet na
Gospoda; nikakva rabota da ne vr{ite, toa e sabota Gospodava vo site va{i domovi.
3|23|4|A ova se praznicite Gospodovi, nare~eni sveti, a {to treba da gi svikuvate vo
nivnite opredeleni vremiwa:
3|23|5|vo prviot mesec, na ~etirinaesettiot den od mesecot me|u dvete ve~eri e
Pasha Gospodova,
3|23|6|a na petnaesettiot den od istiot mesec e praznikot na Gospoda Beskvasnici;
sedum dena jadete beskvasen leb;
3|23|7|i prviot den da vi bide svet, ne vr{ete nikakva rabota;
3|23|8|a vo sedumte dena prinesuvajte Mu na Gospoda sepalenici, i sedmiot den da
vi bide svet; ne vr{ete nikakva rabota."
3|23|10|"Javi im na sinovite Izrailevi i kaì im: koga }e vlezete vo zemjata, koja vi
ja davam, i po~nete tami da `neete ètva, prviot snop od ètvata va{a donesete go
kaj sve{tenikot;
3|23|11|toj }e go voznese toj snop pred Gospoda, za da vi bide primen; na vtoriot
den od praznikot sve{tenikot }e go voznese;
3|23|12|a vo onoj den koga go prinesuvate snopot, prinesete Mu na Gospoda i `rtva
sepalenica - ednogodi{no jagne bez nedostatok,
3|23|13|a zedno so nego i `rtvi dragovolni - dve desetini efa p~eni~no bra{no,
prelieno so elej, `rtva - dar na Gospoda so blaoprijaten miris i so preliv za nego od
edna ~etvrtina in vino;
3|23|14|nikakov nov leb nitu pe~eni klasje ne jadete do denot, vo koj }e prinesuvate
dar va{ na va{iot Bog: toa neka vi bide ve~na naredba vo rodovite va{i po site va{i
naselbi.
3|23|15|Izbrojte od prviot den po praznikot, od denot vo koj go prinesuvate snopot
kako voznesuvawe - sedum polni sedmici,
3|23|16|duri do prviot den od poslednata sedmica izbrojte pedeset dena, i
toga{ prinesete Mu na Gospoda nova `rtva.
3|23|17|Od svoite domovi prinesete Mu na Gospoda leb na dar - dva leba za
voznesuvawe, koi treba da bidat meseni od dve desetini efa p~eni~no bra{no so
kvas, da se ispe~eni od prvite plodovi za Gospoda.
3|23|18|Zaedno so lebovite prinesete i sedum jagniwa bez nedostatok, ednogodi{ni i
od krupniot dobitok edno tele i dva ovna bez nedostatok; toa neka bi bide `rtva
sepalenica za Gospoda kako leben prinos so prinos za preliv, za blagoprijaten miris
pred Gospoda.
3|23|19|Prinesete isto taka od stadata na kozite eden kozel - `rtva za grev, i dve
ednogodi{ni jagniwa - `rtva za spasenie so lebovite od prvite ìta.
3|23|20|I sve{tenikot neka go prinese toa so lebovite od prvite ìta pred Gospoda,
zaedno so dvete jagniwa: toa }e bide svet prinos za Gospoda, za sve{enikot {to gi
prinesuva.
3|23|21|I toj den nare~ete go svet, neka vi bide osobeno svet, nikakva rabota ne
vr{ete vo nego - toa neka vi bide ve~na zapoved za rodovite va{i po site naselbi.
3|23|22|I koga `neete ètva na va{ata niva, ne ja do`nevajte nivata svoja do kraj, i
ona {to }e padne od tvojata ètva ne sobiraj go: ostavi go za siromaviot i
pridojdeniot. Jas sum Gospod, va{iot Bog."
3|23|24|"Kaì im na sinovite Izrailevi, velej}i - vo sedmiot mesec, vo prviot den od
mesecot, imajte spokoj, Praznik na trubite; toj den neka vi bide svet.
3|23|25|Nikakva rabota ne vr{ete vo nego, a prinesuvajte Mu na Gospoda `rtvi
sepalenici."
3|23|27|"I desettiot den od sedmiot mesec, denot na o~istuvaweto, neka vi bide svet:
smirete gi du{ite va{i i prinesuvajte Mu sepalenica na Gospoda.
3|23|28|Nikakva rabota ne vr{ete vo toj den, za{to toa e den za o~istuvawe va{e, za
da se o~istite pred liceto na Gospoda, va{iot Bog.
3|23|29|A sekoja du{a, {to ne }e go po~ituva toj den, }e bide istrebena od narodot
svoj.
3|23|30|I sekoja du{a {to }e vr{i kakva i da bilo rabota vo toj den, taa du{a }e
zagine od svojot narod.
3|23|31|Nikakva rabota ne vr{ete: toa vi e ve~na naredba i za rodoviet va{i po site
va{i ìveali{ta.
3|23|32|Toa e za vas sabota nad sabotite, pa zatoa smirete gi du{ite va{i, oti od
ve~erta na devettiot dena od mesecot duri do ve~erta na desettiot den od mesecot
praznuvajte ja va{ata sabota."
3|23|34|"Kaì im na sinovite Izrailevi, velej}i: vo petnaesettiot den od istiot mesec,
sedmiot mesec, e praznikot Senici, Gospodov praznik {to trae sedum dena.
3|23|35|I denot prv }e vi bide nare~en svet, nikakva rabota ne vr{ete;
3|23|36|sedum dena prinesuvajte Mu na Gospoda sepalenici; a i osmiot den neka vi
bide svet, i toga{ prinesuvajte Mu na Gospoda sepalenici; - toa e krajot na
praznikot, i nikakva rabota ne vr{ete.
3|23|37|Toa se Gospodovite praznici, {to }e vi bidat nare~eni osobeno sveti,
koga }e Mu prinesuvate na Gospoda sepalenici i prinosi so niv kako i prelivi vrz
niv od den vo den,
3|23|38|osven vo sabotite Gospodovi, osven darovite va{i, zavetite va{i, {to }e Mu
gi davate od blagodarnost na Gospoda.
3|23|39|A na petnaesettiot den od sedmiot mesec, koga ja zavr{uvate ètvata na
ìtata va{i, praznuvajte praznik Gospodov sedum dena: prviot den neka vi bide
po~inka, a vo osmiot den neka vi e odmor.
3|23|40|Vo prviot den zemete plodovi od ubavi drvja, i granki od palmi, i granki od
{irokolisni drvja kako i od vrbi, re~ni rastenija, i razveselete se pred Gospoda,
va{iot Bog - sedum dena vo godinata.
3|23|41|Ova e ve~na naredba za vas i za rodovite va{i; vo sedmiot mesec
praznuvajte go praznikot Senici.
3|23|42|Sedum dena prestojuvajte vo senici: sekoj tuka{en vo Izrailot treba da
prestoi vo senica,
3|23|43|za da znaat pokolenijata va{i, deka Jas vo senici gi vseliv sinovite Izrailevi,
koga gi izvedov od Egipetskata zemja. Jas sum Gospod, va{iot Bog."
3|23|44|I Mojsej im govore{e na sinovite Izrailevi za praznicite Gospodovi.
3|24|2|"Zapovedaj im na sinovite Izrailevi da zemat ~ist maslinov elej, isceden za
osvetuvawe, ta svetloto da gori sekoga{
3|24|3|zad zavesata vo skinijata na svedo{tvoto, a }e go palat Aron i sinovite
postojano pred Gospoda od ve~erta duri do utrinata; i toa neka vi bide ve~na
naredba vo rodovite va{i.
3|24|4|Na ~istiot sve}nik palete gi svetilata postojano pred Gospoda duri do
utredenta;
3|24|5|i zemete p~eni~no bra{no i izmesete od nego dvanaeset lebovi - sekoj leb da
teì po dve desetini efa;
3|24|6|postavete gi vo dva reda, po {est vo red, na ~istata trpeza pred Gospoda.
3|24|7|I vo sekoj red stavete i livan, kako i sol; i toa neka bide kraj lebovite kako
spomen na prinosot za Gospoda.
3|24|8|Sekoj saboten den postojano da se predlagaat lebovi pred Gospoda od
sinovite Izrailevi: toa e ve~en zavet.
3|24|9|Tie da mu pripa|aat na Arona i na sinovite negovi za da gi jadat na sveto
mesto; toa e golema svetiwa, del od `rtvite za Gospoda, ovekovo~ena so zakon."
3|24|10|Toga{ izleze sinot na edna èna Izrailka, {to go be{e rodila so Egiptjanin,
me|u sinovite Izrailevi i se skara so eden Izrailec vo naselbata;
3|24|11|i sinot na Izrailkata pohuli na Gospodovoto ime. I go dovedoa kaj Mojseja;
imeto na majkata negova be{e Salomit, Davrinova }erka od plemeto Danovo;
3|24|12|pa go stavija v zatvor dodeka ne se donese za nego presuda spored
zapovedta Gospodova.
3|24|13|I mu re~e Gospoda na Mojseja velej}i:
3|24|14|"Izvedi go onoj {to hule{e nadvor od ìveali{teto, a i site {to ~uja, neka gi
stavat racete svoi vrz glavata negova i celiot narod neka go ubie so kamewa,
3|24|15|i kaì im na sinovite Izrailevi: sekoj {to }e pohuli na svojot Bog, }e go
primi svojot grev;
3|24|16|i onoj {to }e go navredi imeto Gospodovo, treba da umre, so kamewa da go
ubie siot narod; bilo da e toj pridojden ili tuka{en, ako pohuli na imeto Gospodovo,
da umre.
3|24|17|Koj }e ubie ~ovek, da bide umrtven.
3|24|18|Koj }e udri dobitok i toj umre, da go plati - dobitok za dobitok.
3|24|19|Na onoj, {to }e mu nanese povreda na blièn, da mu se napravi i nemu ona
{to go napravil toj;
3|24|20|prelom za prelom, oko za oko, zab za zab; kako {to mu nanel povreda na
~ovek, taka i nemu da mu se napravi.
3|24|21|I koj udri ~ovek i umre, da bide umrtven.
3|24|22|Edna pravda da ima kako za pridojden taka i za tuka{en, zatoa {to Jas sum
Gospod, va{iot Bog."
3|24|23|Toga{ Mojsej im kaà se' na sinovite Izrailevi; i go izvedoa onoj {to be{e
pohulil nadvor od naselbata i siot narod go ubi so kamewa; sinovite Izrailevi
napravija taka, kako {to mu be{e zapovedal Gospod na Mojseja.
3|25|1|I mu re~e u{te Gospod na Mojseja, na planinata Sinaj, velej}i:
3|25|2|"Javi im na sinovite Izrailevi i kaì im: koga }e dojdete vo zemjata, {to vi ja
davam Jas, zemjata {to vi ja davam neka ja praznuva sabotata Gospodova;
3|25|3|{est godini zasejuvaj ja nivata svoja i {est godini reì go lozjeto svoe i
pribiraj gi plodovite nivni,
3|25|4|a vo sedmata godina e sabota za zemjata - neka ima odmor zemjata; toa e
sabota Gospodova: ne ja sej nivata svoja i ne go reì lozjeto svoe.
3|25|5|Ona {to samo }e izrasne na nivata tvoja, ne go `nej, i grozjeto od nereànite
lozi tvoi ne sobiraj go: neka bide toa godina za po~inka na zemjata.
3|25|6|I za vreme po~inkata na zemjata toa neka bide hrana za site vas - za teve i za
tvojot rob, za robinkata tvoja, za naemnikot tvoj i za pridojdeniot, naselen kaj tebe;
3|25|7|a dobitokot tvoj i za yverovite {to se na zemjata tvoja, tie plodovi neka im
bidat hrana.
3|25|8|I izbroj sedum sabotni godini, sedumpati po sedum, za da ti izlezat vo
sedumte sedmici ~etirieset i devet godini;
3|25|9|i objavete go so truben glas po celata zemja va{a sedmiot mesec, vo desettiot
den od mesecot; vo denot na o~istuvaweto zatrubete so truba po celata zemja va{a;
3|25|10|i osvetete ja pedesettata godina i objavete sloboda po zemjata za site ìteli;
toa da vi bide godina na pro{tavawe; i sekoj da se vrati vo svojot imot, i sekoj da se
vrati pri rodot svoj.
3|25|11|Pedesettata godina da vi bide godina na pro{tavawe; vo taa godina ne sejte i
ne `nejte go ona {to }e izrasne samo od zemjata, i da ne go sobirate ona {to Mu e
sveto na Gospoda,
3|25|12|za{to toa e znak za oprostuvawe: sveto da vi e toa - od nivite jadete gi
plodovite nivni.
3|25|13|Vo taa pro{talna godina sekoj neka se vrati na imotot svoj.
3|25|14|Ako si mu prodal ne{to na bli`niot svoj, ili ako si kupil ne{to od bli`niot
svoj, ne oskrbuvaj go bli`niot svoj;
3|25|15|ti treba da kupuva{ od bli`niot svoj spored brojot na godinite po pro{talnata,
i spored, brojot na godinite na prihodot toj treba da ti prodava;
3|25|16|ako ostanuvaat mnogu godini, zgolemi ja cenata; ako ostava{ za malku
godini, namali ja cenata; spored brojot na godinite opredeli ja cenata.
3|25|17|Ne oskrbuvaj go bli`niot svoj; boj se od tvojot Gospod Bog, za{to Jas sum
Gospod, va{iot Bog.
3|25|18|Izvr{uvajte gi zapovedite Moi, pazete i ispolnuvajte gi zakonite Moi, i
spokojno }e ìveete na zemjata;
3|25|19|i zemjata }e gi dava svoite plodovi, i }e jadete do nasitka i spokojno }e
ìveete na nea.
3|25|20|Ako kaète: {to }e jademe vo sedmata godina, koga ne sme poseale ni{to,
ne sme sobrale proizvodi na{i,
3|25|21|Jas }e ispratam blagoslov Moj vo {estata godina, i taa }e dade plod za tri
godini;
3|25|22|a vo osmata godina }e seete, pa }e jadete od starite proizvodi do devettata
godina; i dodeka ne uzreat plodovite nejzini, }e jadete od staroto.
3|25|23|Zemjata ne smee da se prodava zasekoga{, za{to zemjata e Moja; vie ste pri
Mene pridojdeni i preselenici;
3|25|24|po celata zemja na va{ite imoti dozvoluvajte zemjata da se otkupuva.
3|25|25|Ako brat ti, koj e kaj tebe, osiroma{i i go prodade svojot imot, toga{ da
dojdte negoviot najblizok rodnina i neka go otkupi prodadenoto od bratot negov.
3|25|26|No, ako nema svoj, koj da go otkupi, toj samiot }e uspee i }e najde kolku
{to treba za otkup;
3|25|27|toga{ da gi presmeta godinite od proda`bata svoja i da go vrati drugoto na
onoj komu mu go prodal, i povtorno da vleze vo vladenieto svoe.
3|25|28|Ako, pak, ne najde kolku {to treba, za da vrati, prodadenoto neka ostane vo
racete na kupuva~ot se' do {estata pro{talna godina, a vo svetata godina da stane
slobodno i povtorno da vleze vo imotot svoj.
3|25|29|Ako nekoj prodade ku}a za ìveewe vo grad ograden, taa moè da se otkupi
se' dodeka ne izmine godinata na proda`bata nejzina - vo tekot na godinata taa moè
da se otkupi.
3|25|30|Ako, pak, ne se otkupi dodeka ne izmine godinata od proda`bata nejzina,
ku}ata {to e vo gradot, so tvrda ograda, zasekoga{ }e ostane vo racete na
kupuva~ot i rodot negov, i nema da mu se vrati vo pro{talnata godina.
3|25|31|A ku}ite po selata, {to ne se ogradeni naokolu, treba da se smetaa za nivi;
tie sekoga{ }e moàt da se otkupuvaat, no vo pro{talnata godina }e se vratat.
3|25|32|A {to se odnesuva do gradovite na levitite, ku}ite vo gradovite na
vladenieto nivno, sekoga{ moàt da gi otkupuvaat levitite;
3|25|33|ako nekoj od levitite nema sredstva da otkupi, toga{ prodadenata ku}a vo
gradot na nivniot imot }e bide vratena vo vremeto na pro{talnata godina, za{to
ku}ite vo gradovite na levitite se nivno vladenie me|u sinovite Izrailevi.
3|25|34|A selata okolu nivnite gradovi ne smeat da se prodavaat, za{to tie se nivno
ve~no vladenie.
3|25|35|Ako bratot tvoj osiroma{i i iznemogne pri tebe, potkrepi go isto taka kako
da e tvoj pridojden ili preselenik, ta da ìvee kaj tebe.
3|25|36|Ne zemaj mu ni lihva ni pe~alba, i boj se od tvojot Bog; Jas sum Gospod;
bratot tvoj neka ìvee pri tebe.
3|25|37|Ne davaj mu srebro svoe so interes, a i hranata tvoja ne davaj mu ja so
pe~alba.
3|25|38|Jas sum Gospod, Bog va{, Koj ve izvede od Egipetskata zemja za da vi ja
dadam zemjata Hananska i da bidam va{ Bog.
3|25|39|Koga }e osiroma{i kaj tebe bratot tvoj, i ti se prodade, ne tovari go so
ropska rabota;
3|25|40|toj treba da ti bide kako naemnik, kako preselnik, neka ti raboti do
pro{talnata godina,
3|25|41|a toga{ neka si otide od kaj tebe, toj samiot i decata negovi so nego vo
pro{talnata godina, i neka se vrati me|u rodot svoj i pak da vleze vo imotot na
tatkovcite svoi,
3|25|42|bidej}i tie se Moi slugi, koi Jas gi izvedov od Egipetskata zemja: tie ne
smeat da se prodavaat kako {to se prodavaat robovite.
3|25|43|Ne tovaraj go so mnogu rabota i boj se od tvojot Gospod Bog.
3|25|44|Ako saka{ da ima{ svoj rob i svoja robinka, kupuvajte si rob i robinka od
narodite {to se okolu vas; od niv da si zemate robovi i robinki.
3|25|45|Isto taka i od decata na preselnicite, naseleni me|u vas, moète da kupuvate;
i od nivnite rodnini vo zemjata va{a ako gi ima, i tie da vi bidat sopstvenost.
3|25|46|Moète da gi predavata vo nasledstvo i na sinovite va{i po vas kako ve~en
imot; a bra}ata va{i, sinovite Izrailevi, ne obremenuvajte gi so mnogu rabota.
3|25|47|Ako tvojot pridojden ili tvojot preselnik se zbogati, a bratot tvoj pred nego
osiroma{i i mu se prodade na pridojdeniot, naselen pri tebe, ili na nekoj drug od
rodot na pridojdenite,
3|25|48|toga{ po proda`bata toj moè da bide otkupen; nekoj od bra}ata negovi
treba da go otkupi,
3|25|49|ili bratat na negoviot tatko, ili sinot na strikoto negov treba da go otkupi, ili
koj i da bilo od rodot negov vo plemeto, da go otkupi, ili samiot toj, ako se snajde
da se otkupi.
3|25|50|I da se presmeta so kupuva~ot svoj, smetaj}i od godinite, koga se prodal, pa
se' do pro{talnata godina, i do go vrati srebroto za koe se prodal spored brojot na
godinite, pri {to da se presmeta i toa deka kaj nego bil i kako naemnik - spored
brojot na godinite,
3|25|51|i ako ostanuvaat u{te mnogu godini, toga{ srazmerno na niv da go vrati
svojot otkup vo srebro, za koj bil kupen;
3|25|52|ako, pak, ostanuvaat u{te malku godini do pro{talnata godina, da presmeta i
srazmerno na godinite na sluèweto da plati za svojot otkup.
3|25|53|Vo tekot na site godini toj da bide kaj nego kako naemnik, no toj ne treba da
bide preoptovaruvan so rabota pred tvoite o~i.
3|25|54|Ako, pak, ne se otkupi na toj na~in, toga{ vo pro{talnata godina da izleze
samiot toj i decata negovi so nego,
3|25|55|zatoa {to sinovite Izrailevi se Moi slugi; tie se Moi deca, {to gi izvedov od
Egipetskata zemja. Jas sum Gospod, va{iot Bog."
3|26|1|Ne pravete rakotvorni obrazi, ni delkani; i ne izdigajte stolb i ne postavuvajte
vo zemjata kamewa so znaci, za da im se klawate, za{to Jas sum Gospod, va{iot
Bog.
3|26|2|Pazete gi Moite saboti i bojet se od Moite svetiwi, Jas sum Gospod.
3|26|3|Ako postapuvate spored Moite povelbi i gi zapazuvate Moite naredbi, i gi
ispolnuvate,
3|26|4|}e vi dadam do`d vo svote vreme, i zemjata }e go dade rodot svoj, i drvjata
polski }e go dadat svojot plod,
3|26|5|i vr{idbata }e trae kaj vas do grozdoberot, grozdoberot }e trae do seidbata,
i }e go jadete svojot leb do nasitka i }e se nastanite na zemjata va{a so sigurnost, i
vojna nema da mine po celata va{a zemja.
3|26|6|]e i' dadam mir na zemjata va{a, }e spiete i nikoj nema da ve
obespokojuva, }e gi istrebam lutite yverovi od zemjata va{a;
3|26|7|vojna nema da mine preku va{ata zemja. Pa }e gi gonite neprijatelite va{i, i
tie od me~ }e padnat ubieni pred vas;
3|26|8|petmina od vas }e progonuvaat sto du{i, i stotina od vas }e progonuvaat
iljadnici, i neprijatelite va{i }e padnat od me~ pred vas.
3|26|9|]e pogledam na vas i }e ve blagoslovam, }e ve rasplodam plodni, }e ve
umnoàm i }e go postavam zavetot Moj so vas.
3|26|10|I }e jadete od staroto i od postaroto i staroto }e go isfrlite poradi novoto.
3|26|11|]e ja postavam skinijata Moja me|u vas, i du{ata Moja nema da se gnasi i
odvra}a od vas.
3|26|12|]e se dviàm me|u vas i }e bidam va{ Bog, a vie }e bidete Moj narod.
3|26|13|Jas sum Gospod, Bog va{, Koj ve izvede od Egipetskata zemja, kade {to
bevte tamu robovi, i gi skr{iv vrskite na jaremot va{ i ve izvedov ohrabreni.
3|26|14|Ako, pak, ne Me slu{ate i ne gi ispolnuvate ovie Moi povelbi,
3|26|15|i ne im se pokoruvate, i ako du{ata va{a voznegoduva od Moite zakoni, i so
toa {to nema da gi isponuvate site Moi zapovedi, za da go naru{ite zavetot Moj, -
3|26|16|toga{ i Jas }e postapam so vas vaka - }e vi pratam skudnost, krasti i òltica,
od koi }e oslabat o~ite va{i i }e se izma~uva du{ata va{a, pa }e seete seme zaludo,
za{to neprijatelite va{i }e go jadat.
3|26|17|]e go svrtam liceto Moe protiv vas i }e padnete pred neprijatelite va{i; nad
vas }e vladeat neprijatelite va{i, i }e begate duri i koga nikoj ne ve goni.
3|26|18|Ako i pokraj seto ova ne Me poslu{ate, sedumpati }e ja zgolemam kaznata
za grevovite va{i;
3|26|19|}e ja skr{am va{ata tvrdoglavost, }e go napravam neboto va{e kako èlezo,
i zemjata va{a kako bakar;
3|26|20|pa zaludo }e se isto{tuva silata va{a, i zemjata va{a nema da go dava svojot
plod, i drvjata na zemjata va{a nema da ra|aat plodovi svoi.
3|26|21|Ako, pak, i potoa trgnete nastrana i ne }e sakate da Me slu{ate, }e vi
nanesam sedumkratni udari poradi grevovite va{i;
3|26|22|}e ispratam protiv vas luti zemni yverovi, koi }e ve izedat, }e go uni{tat
dobitokot va{ i }e ve namalat, taka {to }e se zapustat pati{tata va{i.
3|26|23|Ako i potoa ne se popravite i trnete protiv Mene,
3|26|24|toga{ i Jas }e trgnam protiv vas so jarost i }e ve porazam sedumkratno za
grevovite va{i.
3|26|25|I }e ispratam protiv vas odmazduva~ki me~ za odmazda poradi zavetot;
ako, pak, izbegate po gradovite va{i, }e ispratam na vas pomor i }e bidete
predadeni vo racete na neprijatelot.
3|26|26|]e oskudevate za leb; deset èni }e go pe~at lebot va{ vo edna pe~ka i }e vi
davaat leb so merka; }e jadete i nema da se nasitite.
3|26|27|Ako i pokraj sevo ova ne Me poslu{ate i trgnete protiv Mene,
3|26|28|i Jas }e trgnam protiv vas so gnev i sedumkratno }e ve kaznam spored
grevovite va{i,
3|26|29|i }e gi jadete telata na sinovite svoi, i telata na }erkite va{i }e gi jadete.
3|26|30|]e gi razru{am `rtvenicite va{i, }e gi razru{am rakotvornite stolbovi va{i
i }e gi frlam trupovite va{i vrz urnatinite od idolite va{i, i du{ata Moja }e se
odvrati od vas.
3|26|31|Gradovite va{i }e gi pretvoram vo pustiwi i }e gi opusto{am svetiwite va{i,
i nema da primam blagoprijaten miris od `rtvite va{i.
3|26|32|]e ja zapustam zemjata va{a, taka {to }e se ~udat nad nea neprijatelite va{i,
{to }e ìveat vo nea;
3|26|33|vas, pak, }e ve rasturam me|u narodite i }e ve istrebi me~ot {to }e dojde;
zemjata va{a }e bide pusta, i gradovite va{i - razru{eni.
3|26|34|Toga{ zemjata }e se voznagradi za svoite saboti preku site denovi, dodeka
bide pusta; a vie }e bidete vo zemjata na neprijatelite va{i; zemjata }e si po~iva i }e
se vognagradi za svoite saboti;
3|26|35|taa }e po~iva za seto vreme dodeka }e bide pusta, {to ne po~iva{e za site
saboti va{i koga ìveevte vo nea.
3|26|36|A na onie od vas {to }e ostanat, }e im vsadam strav vo srcata vo zemjata na
neprijatelite nivni, pa i {umot od razvean list }e gi progonuva; }e begaat kako od
me~, i }e pa|aat koga i nikoj ne gi goni.
3|26|37|I brat brata }e prezira i koga nikoj nema da ve napa|a; ne }e imate sila da im
se protivstavuvate na neprijatelite va{i;
3|26|38|}e zaginete me|u narodite, i }e ve progolta zemjata na neprijatelite va{i;
3|26|39|a drugite od vas }e istleat poradi bezzakonijata svoi vo zemjite na
neprijatelite va{i i poradi bezzakonijata na tatkovicite va{i }e is~eznat.
3|26|40|Toga{ }e gi ispovedaat bezzakonijata svoi i bezzakonijata na tatkovcite
svoi, zaradi toa {to Me prezrea, prestapija i stanaa protiv Mene;
3|26|41|poradi koe i Jas }e stanam so jarost protiv niv i }e gi pogubam vo zemjata
na neprijatelite nivni; toga{ }e se zasrami nivnoto neobrezano srce, i toga{ }e se
setat za grevovite svoi.
3|26|42|I Jas }e si spomnam za zavetot Moj so Jakova, i na zavetot Moj so Isaka, i
na zavetot Moj se Avraama,
3|26|43|i na zemjata }e se setam i zemjata }e bide napu{tena od niv i zemjata }e se
voznagradi za svoite saboti, otkako }e bide isprazneta od niv, i tie }e ja dobijata
svojata kazna za bezzakonijata svoi, zatoa {to gi prezrea zakonite Moi i du{ata
nivna voznegoduva poradi naredbite Moi.
3|26|44|No koga tie }e bidat vo zemjata na neprijatelite svoi, - Jas nema da gi
prezram, i nema da se nalutam na niv tolku, za da gi istrebam i da go raskinam
Mojot zavet so niv, za{to Jas sum Gospod, Bog nivni.
3|26|45|]e se setam na zavetot prv, koga gi izvedov od Egipetskata zamja od domot
na ropstvoto pred o~ite na narodite, za da im bidam Bog. Jas sum Gospod."
3|26|46|Toa se naredbite, zapovedite i zakonot koi Gospod im gi dade na sinovite
Izrailevi preku Mojseja na planinata Sinaj.
3|27|2|"Kaì im na sinovite Izrailevi i re~i im - ako nekoj se zavetuva da ja posveti
du{ata svoja na Gospoda so cena,
3|27|3|cenata za ma` od dvaeset do {eeset godini da bide {eeset srebreni didrahmi,
spored sve{tenata merka.
3|27|4|Ako e, pak, za èna, cenata da bide trieset didrahmi.
3|27|5|Za ma{ko od pet do dvaeset godini cenata }e bide dvaeset didrahmi, a za
ènski deset didrahmi.
3|27|6|Za ma{ko, pak, od eden mesec do pet godini cenata treba da iznesuva pet
srebreni didrahmi, a za ènsko tri srebreni didrahmi.
3|27|7|Za ma` od {eeset godini i nagore cenata }e bide petnaeset sreberni didrahmi,
dodeka za èna deset didrahmi.
3|27|8|Ako e siromav i nema da plati spored cenata svoja, toga{ toj neka se pretstavi
pred sve{tenikot, i sve{tenikot neka go proceni: spored sostojbata na onoj, {to se
zavetuval, taka neka go proceni sve{tenikot.
3|27|9|Ako e, pak, dobi~e od onie {to Mu se prinesuvaat kako `rtva na Gospoda,
ako Mu se dade od ovie na Gospoda, }e bide sveto;
3|27|10|da ne se zamenuva dobroto so lo{o, ili lo{oto so dobro; ako nekoj zameni
dobi~e so dobi~e toga{ i dobi~eto i negovata zamena }e bidat svetiwa.
3|27|11|Ako e toa ne~ist dobitok, {to ne se prinesuva kako `rtva na Gospoda, toj
neka mu bide pretstaven na sve{tenikot,
3|27|12|i sve{tenikot da proceni, dali e toj dobar, ili lo{; kako }e go oceni
sve{tenikot, taka i neka bide;
3|27|13|ako nekoj saka da go otkupi, neka dodade kon cenata u{te edna petina.
3|27|14|Ako nekoj Mu ja posvetuva na Gospoda ku}ata svoja za svetiwa,
sve{tenikot da ja proceni, dali e taa dobra, ili lo{a; kako {to }e ja oceni sve{tenikot,
taka i da bide.
3|27|15|Ako onoj {to ja posvetil, pobara da ja otkupi ku}ata svoja, neka priloì u{te
edna petina vo srebro kon cenata nejzina, i toga{ taa neka bide negova.
3|27|16|Ako nekoj Mu posveti na Gospoda od imotot svoj niva, procenata treba da
bide srazmetno so poseanoto: za eden gomer ja~men - pedeset srebreni didrahmi.
3|27|17|Ako nekoj ja posvetuva nivata svoja vo pro{talnata godina, toa treba da
bide spored nejzinata procenka.
3|27|18|Ako nekoj ja posvetuva nivata svoja po pro{talnata godina, treba da bide
spored nea i procenata. Ako ja posvetuva najdocna do pro{talnata godina,
sve{tenikot neka ja opredeli cenata vo srebro spored godinite {to ostanuvaat do
idnata pro{talna godina, i da odzeme i za tolku da ja namali cenata.
3|27|19|Ako onoj, {to ja posvetil nivata svoja, pobara da ja otkupi, neka dodade
u{te edna petina vo srebro kon cenata nejzina, i taa neka bide negova.
3|27|20|Ako, pak, toj ne ja otkupi nivata svoja i nivata bide prodadena na drug
~ovek, toj ve}e ne moè da ja otkupi;
3|27|21|taa niva, otkako }e bide oslobodena vo pro{talnata godina, neka bide
svetiwa Gospodova; taa neka bide zemja oddelena od sopstvenost i da bide za
sve{tenikot.
3|27|22|Ako nekoj Mu posveti na Gospoda kupena niva, koja ne e vo seloto na
imotot negov,
3|27|23|sve{tenikot neka ja opredeli cenata nejzina do pro{talnata godina, i toaj da
ja dade, spored ona kako {to e presmetano, vo istiot den, kako svetiwa Gospodova;
3|27|24|a nivata vo pro{talnata godina pak neka mine na onoj, od kogo bila kupena i
koj {to vladeel so taa zemja.
3|27|25|Sekoja procenka da se vr{i spored sve{tenata merka - dvaeset penezi da
~inat edna didrahma.
3|27|26|A sekoe prvorodeno {to }e se rodi me|u dobitokot tvoj, nikoj ne moè da go
zavetuva: bilo vol, bilo od ovcite - tie se Gospodovi.
3|27|27|Ako, pak, dobitokot e ne~ist, da se otkupuva spored cenata negova i da se
dodade kon nea u{te edna petina; ako ne se otkupi, toga{ neka se prodade spored
negovata procena.
3|27|28|A se' {to ~ovek Mu vetuva na Gospoda so kletva od ona, {to gi ima - od
~ovek do dobitok ili niva od imotot svoj, da ne se prodava nitu da se otkupuva:
sekoj zavet so kletva e najsveta svetiwa Gospodova.
3|27|29|I se' {to e veteno od lu|eto so kletva, ne se otkupuva: toa treba da se predade
na smrt.
3|27|30|I sekoja desetina od zemjata, od zemnite semiwa i od plodovite na drvjata
Mu pripa|aat na Gospoda: toa se svetiwa Gospodova;
3|27|31|ako nekoj ja otkupi desetinata svoja, da dodade kon cenata nejzina u{te
edna petina.
3|27|32|I sekoj desetok od volovite, od ovcite i od se' deseto {to }e padne pod èzal,
treba da Mu padne na Gospoda;
3|27|33|i da ne se zamenuva dobro za lo{o, nitu lo{o za dobro; ako nekoj go
zameni, toga{ toa samoto i negovata zamena da bidat svetiwa - da ne se otkupuva."
3|27|34|Toa se zapovedite, koi Gospod im gi dade na sinovite Izrailevi preku Mojsej
na planinata Sinaj.
4|1|1|I mu re~e Gospod na Mojseja vo Sinajskata pustiwa, vo skinijata na
svedo{tvoto, vo prviot den od vtoriot mesec, na vtorata godina, otkako bea izlegle
od Egipetskata zemja, velej}i:
4|1|2|"Prebrojte ja celata zaednica na Izrailevi sinovi spored rodovite nivni, spored
~eladta nivna, spored brojot na imiwata nivni, site od ma{ki pol do eden;
4|1|3|od dvaeset godini nagore, site sposobni kaj Izailot za vojna; spored
dobrovole~kite ~eti prebrojte gi ti i Aron;
4|1|4|zaedno so vas treba da ima od sekoe pleme po eden pretstavnik, koj e
stare{ina na rodot svoj.
4|1|5|I eve gi imiwata na maìte, {to }e bidat so vas: od Ruvima - Elisur, sinot
Sediurov;
4|1|6|od Simeona - Salamiil, sinot Surisadaev;
4|1|7|od Juda - Naason, sinot Aminadavov;
4|1|8|od Isahara - Natanail, sinot Sogarov;
4|1|9|od Zavulona - Eliav, sinot Helonov;
4|1|10|os sinovite na Josifa: od Efrema - Elisam, sinot Emiudov; od Manasija -
Gamaliil, sinot Fadasurov;
4|1|11|od Venijamina - Avidan, sinot Gadeoniev;
4|1|12|od Dana - Ahiezer, sinot Amisadaev;
4|1|13|od Asira - Fagail, sinot Ehranov;
4|1|14|od Gada - Elisaf, sinot Raguilov;
4|1|15|od Nefralima - Ahirej, sinot Enanov.
4|1|16|Tie se izbranite knezovi od narodot na tatkovskite plemiwa, na~alnici na
Izrailevite iljadnici."
4|1|17|Toga{ Mojsej i Aron gi zedoa tie imenuvani maì
4|1|18|i go sobraa siot narod na prviot den od mesecot od vtorata godina; i tie gi
objavija svoite rodoslovija, spored rodovite svoi, spored domovite svoi, spored
borojot na imiwata, od dvaeset godini i nagore, site do eden od ma{ki pol,
4|1|19|kako {to mu be{e zapovedal Gospod na Mojseja. I toj go izvr{i
prebrojuvaweto nivno vo Sinajskata pustiwa.
4|1|20|Od sinovite na Ruvima, prvorodeniot sin na Izraila, spored rodovite nivni,
spored domovite nivni, spored brojot na imiwata, site do eden, site od ma{ki pol, od
dvaeset godini nagore, site sposobni za vojna.
4|1|21|Se izbroija od plemeto Ruvimovo ~etirieset i {est iljadi i petstotini.
4|1|22|Od sinovite Semeonovi spored rodovite nivni, spored domovite nivni, spored
borojot na imiwata, site do eden, site od ma{ki pol, od dvaeset godini nagore, site
sposobni za vojna,
4|1|23|se izbroija od plemeto Simeonovi pesedet i devet iljadi i trista.
4|1|24|Od sinovite Judini spored rodovite nivni, spored brojot na imiwata nivni,
eden po eden, site od ma{ki pol, od dvaeset godini nagore, site sposobni za vojna,
4|1|25|izbroija od plemeto Judino sedumdeset i ~etiri iljadi i {estotini.
4|1|26|Od sinovite Isaharovi spored rodovite nivni, spored domovite nivni, spored
brojot na imiwata nivni, eden po eden, site od ma{ki pol, od dvaeset godini nagore,
site sposobni za vojna,
4|2|1|I im re~e Gospoda na Mojseja i Arona, velej}i:
4|2|2|"Sinovite Izrailevi treba da se rasporedat sekoj spored svojot ~in, spored
znameto na domot svoj, naokolu treba da se nastanat sinovite Izrailevi pred
Gospoda, okolu skinijata na svedo{tvoto.
4|2|3|Najnapred, na istok, }e se nastani polkot Judin so vojnicite svoi, i na~alnikot
na Judinite sinovi Naason, sinot Aminadavov.
4|2|4|Silata na negovata vojska iznesuva sedumdeset i ~etiri iljadi i {estotini vojnici.
4|2|5|Po nego da se rasporedi plemeto Isaharovo, i na~alnikot na Isaharovite sinovi
Natanail, sinot Sogarov,
4|2|6|~ija sila e izbroena na pedeset i ~etiri iljadi i ~etiristotini vojnici.
4|2|7|Blizu potamu da se smesti plemeto Zavulonovo, i na~alnikot na sinovite
Zavulonovi Eliav, sinot Helonov;
4|2|8|brojot na negovite dobrovolci iznesuva pedeset i sedum iljadi i ~etiristotini.
4|2|9|Site izbroeni vo Judinoviot logor se sto i osumdeset i {est iljadi i ~etiristotini;
tia prvi da trgnat.
4|2|10|Kon jug da bide rasporeden Ruvimoviot polk so vojskata i na~alnikot na
sinovite Ruvimovi Elisur, sinot Sediurov;
4|2|11|brojot na negovite vojnici, vlezeni vo prebrojuvaweto negovo, e ~etirieset i
{est iljadi i petstotini.
4|2|12|Do nego da se nastani plemeto Simeonovo, i na~alnikot na sinovite
Simeonovi Salamiil, sinot Surisadaev;
4|2|13|a negovite vojnici izbroeni bea pedeset i devet iljadi i trista.
4|2|14|Potoa da se naseli plemeto Gadovo, i na~alnikot na sinovite Gadovi Elisaf,
sinot Raguilov;
4|2|15|negovite dobrovolci bea na broj ~etirieset i pet iljadi i {estotini i pedeset.
4|2|16|Seta sila vlezena vo prebrojuvaweto na Ruvimoviot polk iznesuva sto i
pedeset i edna iljada i ~etiristotini i pedeset; tie vtori da pojdat.
4|2|17|Koga }e se krene skinijata na svedo{tvoto, naselbata na levitite da bide vo
sredinata na drugite naselbi. Kako {to se razmesteni, taka i da odat, sekoj na svoeto
mesto spored ~inot svoj.
4|2|18|Kon moreto da bide naselbata na Efremoviot polk so vojskata negova, i
na~alnikot na sinovite Efremovi, Elisam, sinot Emiudov,
4|2|19|a negovite vojnici izbroeni, se ~etirieset iljadi i petstotini.
4|2|20|Do nego da se smesti plemeto Manasievo, i na~alnikot na sinovite Manasievi
Gamaliil, sinot Fadasurov,
4|2|21|so negovite dobrovolci, koi se trieset i dve iljadi i dveste.
4|2|22|Ptota da se smesti brizu do plemeto Venijaminovo, i na~alnikot na sinovite
Venijaminovi Avidan, sinot Gadeoniev,
4|2|23|zaedno so negovite vojnici, ~ij broj e trieset i pet iljadi i ~itiristotini.
4|2|24|Site izbroeni vojnici od Efremovata naselba se sto i osum iljadi i sto; tie treti
da poa|aat.
4|2|25|Kon sever da bide naselbata na Danovata vojka, i na~alnikot na sinovite
Danovi Ahiezer, sinot Amisadaev,
4|2|26|i negovite vojnici, ~ij broj iznesuva {eeset i dve iljadi i sedumstotini.
4|2|27|A do nego da se smesti plemeto Asirovo, i na~alnikot na sinovite Asirovi
Fagail, sinot Ehranov,
4|2|28|zaedno so negovite vojnici na broj, ~etirieset i edna iljada i petstotini.
4|2|29|Potamu da se nastani plemeto Naftalimovo, i na~alnikot na sinovite
Nafralimovi Ahirej, sinot Enanov,
4|2|30|i negovite pedeset i tri iljadi i ~etiristotini dobrovolci."
4|2|31|Site, vlezeni vo prebrojuvaweto na Danovit polk, se sto i pedeset i sedum
iljadi i {estotini; tie posledni da se krevaat spored ~inot svoj.
4|2|32|Site izbroeni sinovi Izrailevi spored domovite nivni se {estotini i tri iljadi i
petstotini i pedeset.
4|2|33|A levitite ne se vbroeni so sinivite na Izrailot, kako {to mu be{e zapovedal
Gospod na Mojseja.
4|2|34|I napravija sinovite Izrailevi se' {to mu be{e zapovedal Gospod na Mojseja;
taka se rasporedija spored ~inovite svoi, i taka odea sekoj spored plemeto svoe,
spored domovite svoi.
4|3|1|Ova e rodoslovot Aronov i Mojseev, vo onoj den koga mu govore{e Gospod
na Mojseja na planinata Sinaj.
4|3|2|Eve gi imiwata na sinovite Aronovi: prvenecot Nadav, Avuid, Eleazar i Itamar.
4|3|3|Toa se imiwata na Aronovite sinovi, pomazani za sve{tenici, koi toj gi posveti
za da sve{tenodejstvuvaat.
4|3|4|No Nadav i Aviud umrea pred Gospoda, koga donesoa tu| ogan pred Gospoda
vo Sinajskata pustiwa, a nemaa deca; Eleazar, pak, i Itamar ostanaa kako sve{tenici
kaj tatka si Arona.
4|3|6|"Dovedi go Levievoto pleme i postavi go pri sve{tenikot Arona, za da mu
sluàt;
4|3|7|i neka tie bidat na straà za nego i na straà za celoto op{testvo Izrailevo pri
skinijata na svedo{tvoto, za da se izvr{uvaat slu`bite pri skinijata;
4|3|8|i da gi pazat site sosudi vo skinijata na svedo{tvoto i da bidat na straà za
sinovite Izrailevi vo vrska so site raboti {to se vr{at okolu skinijata.
4|3|9|I daj mu gi levitite na Aron, bratot tvoj, i na sinovite negovi sve{tenicite: neka
Mi bidat tie dadeni kako dar od sinovite Izrailevi.
4|3|10|A Aron i sinovite negovi postavi gi nad skinijata na svedo{tvoto, za da ja
pazat sve{teni~kata do`nost i se' {to e kaj `rtvenikot i zad zavesata; a ako nekoj
nadvore{en se dobliì, da bide ubien."
4|3|12|"Ete, Jas si zedov levitite me|u sinovite Izrailevi namesto site prvorodeni od
Izrailevite sinovi, {to ja otvoraat utrobata, tie se otkup; levitite da bidat Moi,
4|3|13|bidej}i site prvorodeni se Moi; vo denot, koga gi poraziv site prvorodeni vo
Egipetskata zemja, Jas si osvetiv za Sebe site Izrailevi provorodeni od ~ovek do
dobitok: tie da bidat Moi. Jas sum Gospod."
4|3|14|I mu re~e Gospod na Mojseja vo Sinajskata pustiwa, velej}i:
4|3|15|"Prebroj gi Levievite sinovi spored domovite nivni, spored rodovite nivni,
prebroj se' od ma{ki pol od eden mesec, i nagore!"
4|3|16|I gi prebroi Mojsej i Aron spored zborovite Gospodovi, kako {to be{e
zapovedano.
4|3|17|Eve gi Levievite sinovi spored imiwata nivni: Girson, Kaat i Merari.
4|3|18|A ova se imiwata na Girsonovite sinovi spored rodovite nivni: Loven i
Semej.
4|3|19|I Katovite sinovi spored rodovite nivni: Amram i Isar, Hevron i Uziil.
4|3|20|I Merarievite sinovi spored rodovite nivni: Moli i Musi. Toa se Levisvite
rodovi spored domovite nivni:
4|3|21|Od Girsona proizleguva rodot Lovenov, rodot Semejov: toa se Girsonovcite.
4|3|22|Site, izbroeni od ma{ki pol, od eden mesec i nagore, bea sedum iljadi i
petstotini.
4|3|23|Rodovite na Girsonovci se bea smestile zad skinijata, kon zapad.
4|3|24|Na~alnik na pokolenieto od Girosovite sinovi be{e Elisaf, sin Dailov;
4|3|25|na Girsonovite sinovi pri skinijata na svedo{tvoto im e dovereno da gi pazat:
skinijata i pokrivkata nejzina, zavesata nad vlezot vo skinijata na svedo{tvoto,
4|3|26|ogradite od tremot, zavesata od vlezot vo tremot, {to e okolu skinijata i
`rtvenikot, i site drugi negovi delovi.
4|3|27|Od Kaat proizleguva rodot Amramov i rodot Isarov, i rodot Hevronov i rodot
Uziilov: toa se Katovcite;
4|3|28|Spored prebrojuvaweto site od ma{ki pol, od eden mesec i nagore, bea osum
iljadi i {estotini, koi go ~uvaa (pazea) svetili{teto.
4|3|29|Rodovite na Kaatovci da se smestat na ju`nata strana od skinijata;
4|3|30|a na~alnikot na plemeto Kaatovci be{e Elisafan, sinot Uziilov;
4|3|31|tie go ~uvaa kov~egot, trpezata, svetilnikot, `rtvenicite, sadovite na
svetili{teto, so koi se sluì, i zavesata so site nejzini raboti.
4|3|32|Na~alnik nad na~alnicite na levitite be{e Eleazar, sin na sve{tenikot Aron;
postaven kako straà da go ~uva svetili{teto.
4|3|33|Od Merari proizleguva rodot na Moli i rodot na Musi; toa se rodovi
Merariovi;
4|3|34|site prebroeni od ma{ki pol, od eden mesec i nagore, bea na broj {est iljadi i
dveste;
4|3|35|na~alnik na domot na Merarievci be{e Suriil, sin Aviheov; tie da se
rasporedat na severnata strana;
4|3|36|na Merarievite sinovi im be{e dovereno da gi pazat {ticite na skinijata i
jaìwata nejzini, stolbovite, podno`jata nejzini, site sosudi, i site raboti so celoto
nivno ustrojstvo,
4|3|37|stolbovite od tremot naokolu i podno`jata nivni, kolcite nivni i jaìwata nivni.
4|3|38|A od prednata strana na skinijata, na istok, smesteni bea Mojsej i Aron, i
sinovite negovi, koi mesto sinovite Izrailevi, go pazea svetili{teto; ako, pak, nekoj
tu|inec, se dobliè{e, biva{e ubien.
4|3|39|Site izbroeni leviti, {to gi prebroi Mojsej i Aron po zapoved na Gospoda,
spored rodovite nivni, site od ma{ki pol, od eden mesec nagore, vea dvaeset i dve
iljadi.
4|3|40|I mu re~e Gospod na Mojseja: "Prebroj gi site prvorodeni sinovi Izrailevi od
ma{ki pol, od eden mesec i nagore, i prebroj gi poimeni~no;
4|3|41|i zemi gi levitite za Mene, namesto site prvorodeni od sinovite Izrailevi, - Jas
sum Gospod, - a dobitokot na levitite mesto siot prvoroden dobitok na sinovite
Izrailevi."
4|3|42|I gi prebroi Mojsej, kako {to mu zapoveda Gospod, site prvorodeni od
sinovite Izrailevi;
4|3|43|i site prvorodeni od ma{ki pol, spored brojot na imiwata, od eden mesec i
nagore, bea dvaeset i dve iljadi i dveste i sedumdeset i tri.
4|3|45|"Zemi gi levitite mesto site prvorodeni od sinovite Izrailevi, i dobitokot na
levitite, mesto nivniot dobitok; levitite neka bidat Moi. Jas sum Gospod.
4|3|46|A za otkup na deste i sedumdeset i trite prvorodeni Izrailevi, so koi go
nadminuvaa brojot na levitite,
4|3|47|zemi po pet sikli za ~ovek, spored sve{tenata sikla zemi, po daeset penezi od
sikla,
4|3|48|i daj mu go toa srebro na Arona i na sinovite negovi, za otkup na onie, {to go
nadminuvaat nivniot broj."
4|3|49|I go zede Mojsej srebroto od otkupot za onie, {to go nadmunuvaat brojot na
zamenetite so levitite.
4|3|50|Od prvorodenite Izrailevi sinovi zede srebro iljada i trista i {eeset i pet sikli,
spored sve{tenata sikla;
4|3|51|i srebroto od otkupot, za onie {to go nadminuvaat brojot, Mojsej mu go dade
na Arona i na sinovite negovi spored zborovite na Gospoda, kako {to mu be{e
zapovedal Gospod na Mojseja.
4|4|1|Mu re~e Gospod na Mojseja i Arona, velej}i:
4|4|2|"Prebrojte gi Kaatovite sinovi me|u sinovite Levievi spored rodovite nivni,
spored domovite nivni,
4|4|3|od dvaeset i pet godini nagore do pedeset godini, za da bidat na slu`ba, vr{ej}i
gi site raboti vo skinijata na svedo{tvoto.
4|4|4|A ova e slu`bata na Kaatovite sinovi, levitite, spored rodovite nivni, spored
domovite nivni vo skinijata na svedo{tvoto: da ja nosat Svjataja Svjatih.
4|4|5|Koga }e treba da se krene na pat, Aron i sinovite negovi da vlezat i da ja
simnat pokrivnata zavesa i da go pokrijat so nea kov~egot na svedo{tvoto
4|4|6|ii da go pokrijat so pokrovot od sini koì, i nad nea da ja stavat pokrivkata cela
od sinkava volna, i da go postavat nosilata.
4|4|7|I trpezata za lebot na predloènieto da ja pokrijat so platno od sinkava volna i
da gi naredat odozgora ~iniite, i kadilnicite, i ~a{ite, i kan~iwata za presipuvawe, a
na nea sekoga{ da ima lebovi;
4|4|8|da stavat vrz niv crvena pokrivka, da ja pokrijat so pokrivalo od sina koà i da
ja postavat na nosilata.
4|4|9|Da zemat isto taka pokrivka sina, i da go pokrijat sve}nikot za osvetluvawe, i
sve}ite negovi, i ~istilkite negovi, i site sadovi za elej, so koi se sluàt,
4|4|10|da go obvijat, i site negovi sosudi da gi pokrijat so pokrivka od sini koì i da
go stavat na nosila.
4|4|11|A na zlatniot `rtvenik da stavat pokrivka od sinkava volna, da go pokrijat so
pokrivka od sini koì, i da go postavat na nosilki.
4|4|12|Da gi zemat site sosudi za sluèwe, so koi sluàt vo svetili{teto, da go obvijat
vo sinkava volnena obvivka, da gi pokrijat so pokrivka od sini koì, i da gi postavat
na nosilki.
4|4|13|A pokrivka da stavat i na `rvenikot i da go obvijat so purpurno platno;
4|4|14|da gi stavat odozgora site sosudi negovi, so koi se sluàt vo niv - kadilata,
viqu{kite, lopatkite i ~a{ite, site sosudi na `rtveniiot - da go pokrijat so pokrivka od
sini koì i da go postavat na nosilka. I da zemat purpurno platno, da go pokrijat
umivalnikot i podno`jata negovi, da go obvijat vo sina koèna pokrivka, i da go
stavat na nosilka."
4|4|15|I napravija taka, Aron i sinovite negovi, pokrivaj}i go celoto svetili{te i site
sosudi na svetili{teto, pa koga }e se kreva naselbata, toga{ Kaatovite sinovi da
vlezat i da nosat; no tie ne smeat da se dopiraat do svetite raboti, za da ne umrat. Tie
raboti od skinijata na svedo{tvoto da gi nosat Kaatovite sinovi.
4|4|16|Nadyiratel }e bide Eleazar, sinot na sve{tenikot Aron, nemu mu se doveruva
elejot za svetilnikot, blagomirizlivoto kadilo, postojaniot leben prinos i elejot za
pomazanie, - mu se doveruva celata skinija i se', {to e vo nea, svetili{teto i ona {to
mu pripa|a nemu.
4|4|17|I mu re~e Gospod na Mojseja i Arona, velej}i:
4|4|18|"Ne go pogubuvajte rodot na Kaatovcite me|u levitite,
4|4|19|tuku eve {to }e napravite za niv, za da bidat ìvi i da ne umiraat, koga
pristapuvaat kon Svjataja Svjatih: Aron i sinovite negovi neka dojdat i neka mu
opredelat na sekogo od niv koj {to }e nosi:
4|4|20|no tie ne smeat da se dobliùvaat i nenadejno da ja vidat Svjataja, za da ne
umrat."
4|4|22|"Prebroj gi i Girsonovite sinovi spored domovite nivni, spored rodovite
nivni,
4|4|23|od dvaeset i pet godini nagore do pedeset godini, prebrojte gi site podobni za
slu`ba i za rabota vo skinijata na svedo{tvoto.
4|4|24|Eve ja rabotata na Girsonoviot rod, koga }e sluàt i }e se dviàt:
4|4|25|da gi nosat ogradite na skinijata, i skinijata na svedo{tvoto, pokrivkata
nejzina, i pokrivot od sini koì, {to e na nea, ogradata na vratata od skinijata na
svedo{tvoto,
4|4|26|ogradata na tremot, zavesite od vlezot vo tremot, {to e okolu skinijata i
`rtvenikot, i se' {to im pripa|a nim; i site sosudi za sluèwe {to izvr{uvaat slu`ba.
4|4|27|Site slu`bi na Girsonovite sinovi, koga nosat tovari i koga vr{at rabota, treba
da se izvr{uvaat po zapoved na Arona i na sinovite negovi; sekomu da mu se kaè
posebno {to koj }e nosi.
4|4|28|Toa se slu`bite na rodovite na Girsonovite sinovi vo skinijata na svedo{tvoto
i toa e, {to da pazat pod nadzor na Itamara, sinot na sve{tenikot Aron.
4|4|29|Prebroj gi Merarievite sinovi spored rodovite nivni, spored domovite nivni;
4|4|30|od dvaeset i pet godini nagore do pedeset godini, prebroj gi site sposobni za
slu`ba, za da rabotat vo skinijata na svedo{tvoto.
4|4|31|Eve {to treba da nosat tie spored slu`bata svoja vo skinijata na svedo{tvoto:
ogradite od skinijata i jaìwata nejzini, stolbovite nejzini i podlogite nivni,
4|4|32|i stolbovite od site strani na tremot i podno`jata nivni, i stolbovite za zavesata
na vratata od tremot, i kolcite nivni i jaìwata nivni, i site sosudi i podno`jata i se'
{to e potrebno za sluèwe i imenuvajte gi rabotite, {to treba da gi nosat.
4|4|33|Toa e rabotata na rodovite na Merarievite sinovi spored slu`bata nivna pri
skinijata na svedo{tvoto, a pod nadzor na Itamara, sinot na sve{tenikot Aron."
4|4|34|I gi rasporedija Mojsej i Aron na~alnicite Izrailevi na Kaatovite sinovi spored
rodovite nivni i domovite nivni,
4|4|35|od dvaeset i pet godini nagore duri do pedesettata {to }e sluì i raboti sekoj
vo skinijata na svedo{tvoto.
4|4|36|I izlegoa na broj spored rodovite nivni, dve iljadi i sedumstotini i pedeset.
4|4|37|Toa se prebroenite rodovi Kaatovi, na site {to }e sluàt pri skinijata na
svedo{tovoto, i {to gi izbroi Mojsej i Aron po zapoved na Gospoda, dadena preku
rakata na Mojseja.
4|4|38|I Girsonovite sinovi bea prebroeni spored rodovite nivni, i spored domovite
nivni,
4|4|39|od dvaeset i pet godini i nagore, duri do pedeset godini, {to sekoj }e raboti i
vr{i vo skinijata na svedo{tvoto;
4|4|40|i izlegoa na broj, spored rodovite nivni, spored domovite nivni, dve iljadi i
{estotini i trieset.
4|4|41|Toa se izbroenite od rodovite na Girsonovite sinovi, site {to }e sluàt vo
skinijata na svedo{tvoto, a koi gi izbroi Mojsej i Aron, po zapoved na Gospoda,
preku rakata na Mojseja.
4|4|42|Rodovite na Merarievite sinovi bea izbroeni spored rodovite nivni, spored
domovite nivni,
4|4|43|od dvaeset i pet godini i nagore, duri i do pedeset godini, site sposobni za
slu`ba i za rabota pri skinijata na svedo{tvoto;
4|4|44|i izlegoa na broj, spored rodovite nivni, spored domovite nivni, tri iljadi i
dveste.
4|4|45|Toa se prebroenite od rodovite na Merarievite sinovi, {to gi prebroi Mojsej i
Aron po zapoved na Gospoda, dadeni preku Mojseja.
4|4|46|I bea izbroeni site leviti, {to gi izbroi Mojsej i Aron i na~alnicite Izrailevi
spored rodovite nivni i spored domovite nivni,
4|4|47|od dvaeset i pet godini i nagore, duri i do pedeset godini, site sposobni da
rabotat i da nosat vo skinijata na svedo{tvoto,
4|4|48|i izlegoa na broj osum iljadi i petstotini i osumdeset.
4|4|49|Po zapoved na Gospoda gi rasporedi Mojsej, sekoj za svojata rabota {to }e ja
vr{i, i bea izbroeni, kako {to mu zapoveda Gospod na Mojseja.
4|5|2|"Zapovedaj im na sinovite Izrailevi da gi isteraat nadvor od naselbata site
leprozni, i site {to imaa izliv na seme, i site {to se oskvernile od mrtovec;
4|5|3|i maìte i ènite isterajte gi, nadvor od naselbata isterajte gi, za da ne gi
oskvernuvaat domovite svoi, me|u koi i Jas ìveam."
4|5|4|Taka i napravija sinovite Izrailevi i gi isteraa nadvor od naselbata: kako {to
mu re~e Gospod na Mojseja, taka i napravija sinovite Izrailevi.
4|5|6|"Kaì im na sinovite Izrailevi: ako ma` ili èna napravi koj i da bilo grev protiv
~ovek i so toa izvr{i prestap protiv Gospoda, vinovna e taa du{a.
4|5|7|Neka go ispoveda napraveniot grev i da go vrati ona, za {to e vinoven, i da
dodade kon toa u{te edna petina i da mu go dade na onoj, sprema kogo zgre{il.
4|5|8|Ako toj ~ovek nema naslednik, komu bi trebalo da mu se vrati za vinata, toga{
da mu go posveti toa na Gospoda: neka bide toa za sve{tenikot, osven ovenot za
o~istuvaweto, nad koj }e se pomoli toj za nego.
4|5|9|I sekoja prvina, i se' {to se osvetuva za sinovite Izrailevi, a }e go donesuvaat
za Gospoda pri sve{tenikot, nemu mu pripa|a;
4|5|10|i posvetenoto, od kogo i da e, nemu mu pripa|a, i, ako nekoj mu dade ne{to
na sve{tenikot, nemu mu pripa|a."
4|5|12|"Zboruvaj so sinovite Izrailevi i kaì im: ako nekogo go izveveri ènata i go
prezre,
4|5|13|ili ako nekoj prespie so nea i izlie seme, i toa se utai od o~ite na maòt nejzin,
ili ako skrie deka se oskvernila tajno, a protiv nea nema svedok, taa nema da bide
razobli~ena;
4|5|14|a nego go obzeme li qubomoren duh, i po~ne da qubomori na èna si, koga
taa e oskverneta, ili go obzema qubomoren duh, i toj po~ne da qubomori na èna si,
koga taa ne e oskverneta,-
4|5|15|toga{ maòt neka ja dovede ènata pri sve{tenikot i da prinese dar za nea
edna desetina od efa ja~meno bra{no, na da ne go poliva so elej i da ne stava na
nego livan, za{to toa e `rtva za qubomora, `rtva za spomen {to naspomnuva za
bezzakonie.
4|5|16|A sve{tenikot neka ja privede ènata i neka ja ispravi pred Gospoda;
4|5|17|i da zema toj izvorska voda vo glinen sad i prav od suvata zemja vo skinijata,
i da go stavi vo vodata.
4|5|18|Potoa sve{tenikot da ja ispravi ènata pred Gospoda, i da i' ja otkrie glavata i
da go stavi vrz racete nejzini prinosot za spomen, - a toa e prinos za qubomora, a
sve{tenikot da ja drì vo rakata izme{anata voda, koja nosi prokletstvo.
4|5|19|I sve{tenikot da ja zakolne i da i' re~e na ènata: "Ako nikoj ne bil so tebe, i
ti ne si se oskvernila i ne si go izneverila svojot ma`, nevina bidi.
4|5|20|No, ako si go izneverila svojot ma` i si se oskvernila, i ako nekoj, osven
tvojot ma`, spiel so tebe,-
4|5|21|toga{ sve{tenikot neka ja zakolne ènata so kletva za prokletstvoto i neka i'
re~e: - Da te predade Gospod na prokletstvoto i na kletva vo tvojot narod, i da dade
Gospod utrobata tvoja da se isu{i, i stomakot tvoj da se nadue;
4|5|22|i da mine vnatre vo tebe taa voda {to nosi prokletstvo, pa stomakot tvoj da se
nadue i utrobata tvoja da se isu{i. - A ènata da kaè: 'Amin, amin.'
4|5|23|I sve{tenikot da ja napi{e taa kletva na hartija, a potoa da ja izbri{e vo
izme{anata voda;
4|5|24|i da i' dade na ènata da se napie od izme{anata voda, {to nosi prokletstvo, i
da vleze vo nea vodata, {to donesuva prokletstvo.
4|5|25|I da zeme sve{tenikot od racete na ènata leben prinos za qubomora, i da go
izdigne toj prinos pred Gospoda, i da go odnese kaj `rtvenikot.
4|5|26|I sve{tenikot da zeme toga{ so raka malku od lebniot prinos za spomen, da
go izgori na `rtvenikot i potoa da i' dade da ènata da ja ispie vodata;
4|5|27|i otkoga }e ja napoi so vodata, ako e taa ne~ista i ako napravila prestap
sprema svojot ma`, izme{anata voda {to nosi prokletstvo, }e vleze vo nea, i
stomakot }e i' se nadue, i utrobata nejzina }e se isu{i, i taa èna }e bide prokleta me|
u svojot narod.
4|5|28|Ako, pak, ènata ne e oskverneta i ostanala ~ista, }e ostane bez povreda i }e
se oploduva od seme.
4|5|29|Toa e zakonot za qubomora: koga ènata }e go izneveri svojot ma` i }e se
oskverni,
4|5|30|ili koga qubomoren duh }e go obzema maòt, i toj po~ne da qubomori na
èna si, toga{ toj neka ja ispravi èna si pred Gospoda, i neka go izvr{i sve{tenikot
nad nea se' ona spored ovoj zakon,-
4|5|31|i maòt }e bide ~ist od grev, a ènata }e go primi vrz sebe svojot grev."
4|6|2|"Kaì im na sinovite Izrailevi i re~i im: ako ma` ili èna veti da Mu se posveti
na Gospoda, da dade zavet za da se o~isti so Gospodovata ~istota,
4|6|3|toj treba da se vozdrùva od vino i od siker, i od vinski ocet, i od ocet od siker,
i ne smee da pie ni{to prigotveno od grozje, a ne smee da jade ni sveò, nitu suvo
grozje;
4|6|4|vo site denovi na svojot zavet toj ne smee da jade i da pie ni{to, {to e
prigotveno od grozje, - od semkite do lu{pite.
4|6|5|Vo site denovi na negoviot zavet za o~istuvawe bri~ ne smee da ja dopira
glavata negova; dodeka da minat denovite, vo koi Mu se posvetil na Gospoda, toj e
svet; treba da ostavi slobodna da raste kosata na negovata glava.
4|6|6|Vo site denovi, vo koi Mu se posvetil na Gospoda, toj ne smee da se dobliùva
do mrtvo telo;
4|6|7|toj ne smee da se oskvernuva ni so dopir do tatkoto svoj i majkata svoja, do
bratot svoj i sestrata svoja, koga }e umrat, za{to zavetot na Boga e vrz glavata
negova;
4|6|8|vo site denovi na negoviot zavet neka bide svet pred Gospoda.
4|6|9|Ako nekoj kaj nego umre nekoj nenadejno, i so toa se oskverni glavata na
negoviot zavet, da ja istriè glavata svoja vo denot na svoeto o~istuvawe, na
sedmiot den da ja istriè,
4|6|10|a vo osmiot den da mu odnese na sve{tenikot pri vlezot od skinijata na
svedo{tvoto dve grlici ili dva mlada gulaba.
4|6|11|Sve{tenikot da prinese edna od pticite kako `rtva za grev, a drugata za
sepalenica, i da se pomoli za nego za ona vo {to se oskvernil i da ja posveti glavata
negova vo toj den; vo toj den }e se osveti vo Gospoda, vo denovite na negoviot
zavet,
4|6|12|a toj odnovo treba da gi po~ne na Gospoda posvetenite denovi spored svojot
zavet i da prinese ednogodi{no jagne kako `rtva za prestap; porane{nite, pak,
denovi da ne se smetaat, za{to glavata mu be{e oskverneta.
4|6|13|I toa e zakonot za onoj {to saka da osveti, i vo onoj den koga }e zavr{at
denovite za zavetot negov, toj sam treba da prinese pred vlezot od skinijata na
svedo{tvoto,
4|6|14|priveduvaj}i Mu dar na Gospoda edno ednogodi{no ma{ko jagne bez
nedostatok za sepalenica, i edno ènsko jagne bez nedostatok kako `rtva za grev i
eden oven bez nedostatok kako `rtva za spasenie,
4|6|15|i ko{nica so lebovi bez kvas od p~eni~no bra{no, i lebovi meseni so elej, i
lebovi pomazani so elej, i `rtva za niv i za prelivawe.
4|6|16|I sve{etnikot da go denese toa pred Gospoda i da prinese `rtva za grev i
sepalenica za nego;
4|6|17|ovenot da Mu go prinese na Gospoda kako `rtva za spasenie zaedno so
ko{nicata beskvasni lebovi; isto taka sve{tenikot da go prinese lebot i prelivot za
nego.
4|6|18|A pri vlezot od skinijata na svedo{tvoto veteniot da ja istriè svojata
posvetena glava, i da ja stavi kosata od svojata posvetena glava na ognot, {to e pod
`rtvata za spasenie.
4|6|19|I da zeme sve{tenikot edna svarena ple{ka od ovenot, eden beskvasen leb od
ko{nicata i eden leb i da gi stavi vo racete na veteniot, otkako toj }e ja istriè
svojata glava;
4|6|20|i da go izdigne toa sve{tenikot, ni{aj}i go pred Gospoda; toa e svetiwa za
sve{tenikot zaedno so ni{kanite prinosi i izdignatata ple{ka. Potoa nazoreot moè
da pie vino.
4|6|21|Toa e zakonot za veteniot, koj {to vetil da Mu dade dar na Gospoda za
negoviot zavet, osven ona, {to ne e vo sostojba da dade: spored zakonot za
o~istuvawe."
4|6|23|"Kaì mu na Arona i na sinovite negovi: taka da go blagoslovuvate sinovite
Izrailevi i govorete im:
4|6|24|'da te blagoslovi Gospod i da te ~uva!
4|6|25|da pogledna milozlivo kon tebe Gospod so svetloto Svoe lice na tebe i da te
pomiluva;
4|6|26|da go svrti Gospod kon tebe liceto Svoe i da ti dade mir!'
4|6|27|Taka da go spomnuvate imeto Moe nad sinovite Izrailevi, i Jas, Gospod }e gi
blagoslovam."
4|7|1|Vo onoj den koga Mojsej ja izgradi skinijata i ja pomaza, koga ja osveti nea i
site nejzini sosudi, i `rtvenikot i site negovi sosudi, i gi pomaza i gi osveti, -
4|7|2|toga{ dovedoa pri nego dvanaeset na~alnici Izrailvi, glavi na domovite nivni,
stare{ini na plemiwata {to go nadgleduvaa prebrojuvaweto,
4|7|3|i donesoa prinos svoj pred Gospoda - {est pokrieni koli i dvanaeset volovi, po
edna kola od dvajca na~alnici i po edno tele od sekogo, i go donesoa toa pred
skinijata.
4|7|5|"Zemi go toa od niv; toa }e posluì za izvr{uvawe na slu`bite vo skinijata na
svedo{tvoto; i daj im go toa na levitite, sekomu spored slu`bata negova!"
4|7|6|I gi zede Mojsej kolite i volovite i im gi predade na levititie:
4|7|7|dve koli i ~etiri vola im dade na Girsonovite sinovi, spored slu`bata nivna;
4|7|8|i ~etiri koli i osum volovi im dade na Merarievite sinovi, spored slu`bata
nivna, pod nadzor na Itamara, sinot na sve{tenikot Aron;
4|7|9|a na Kaatovite sinovi ne im dade, za{to nivnata rabota be{e da go nosat
svetili{teto: na ramo treba da go nosat.
4|7|10|I donesoa na~alnicite `rtvi za osvetuvawe na `rtvenikot vo onoj den koga go
pomazaa, a prinesoa na~alnicite i darovi svoi pred `rtvenikot.
4|7|11|Pa mu re~e Gospod na Mojseja: "Na den po eden na~alnik da donesuva svoj
prinos za obnovuvawe na `rtvenikot."
4|7|12|Vo prviot den go donese svojot dar Naason, Aminadavoviot sin, od plemeto
na Juda;
4|7|13|darot negov be{e: edna srebrena ~inija, te{ka sto i trieset sikli, edna srebrena
~a{a, te{ka sedumdeset sikli, spored sve{tenata sikla, obete polni so p~eni~no
bra{no, sme{ano so elej za `rtva;
4|7|14|edna zlatna kadilnica, te{ka deset sikli, polna so temjan;
4|7|15|edno tele, eden oven, edno ednogodi{no jagne za sepalenica;
4|7|16|eden kozel od kozite - `rtva za grev;
4|7|17|i `rtva za spasenie, dve juniwa, pet ovni, pet kozli, pet jagniwa. Toa be{e dar
od Naasona, Aminadavoviot sin.
4|7|18|Vo vtoriot den dar svoj donese Natanail, Sogaroviot sin, na~alnik na plemeto
Isaharovo;
4|7|19|toj donese svoj prinos: edna srebrena ~inija, te{ka sto i trieset sikli, edna
srebrena ~a{a - sedumdeset sikli, spored sve{tenata sikla, polni so p~eni~no
bra{no, izme{ano so elej za `rtva;
4|7|20|edna zlatna kasilnica - deset sikli, polna so temjan,
4|7|21|edno tele, eden oven, edno ednogodi{no jagne za sepalenica,
4|7|22|e eden kozel kako `rtva za grev,
4|7|23|i `rtva za spasenie - dva junca, pet ovni, pet kozli, pet ednogodi{ni jagniwa.
Toa be{e darot od Natanaila, Sogaroviot sin.
4|7|24|Vo tretiot den donese na~alnikot na sinovite Zavulonovi Eliav, Helonoviot
sin;
4|7|25|darot mu be{e: edna srebrena ~inija, te{ka sto i trieset sikli, edna srebrena
~a{a - sedumdeset sikli, spored sve{tenata sikla, polni so p~eni~no bra{no,
izve{ano so elej za `rtva;
4|7|26|edna zlatna kadilnica - deset sikli, polna so temjan,
4|7|27|edno tele od volovite, eden oven, edno ednogodi{no jagne za sepalenica,
4|7|28|eden kozel - `rtva za grev,
4|7|29|i `rtva za spasenie dve junici, pet ovni, pet kozli, pet ednogodi{ni jagniwa.
Toa be{e dar od Eliav, Helonoviot sin.
4|7|30|Vo ~etvrtiot den donese na~alnikot na Ruvimovite sinovi Elisur, Sediuroviot
sin;
4|7|31|darot negov be{e: edna srebrena ~inija, te{ka sto i trieset sikli, edna srebrena
~a{e - sedumdeset sikli, spored sve{tenata sikla, polni so p~eni~no bra{no so elej
za `rtva;
4|7|35|i `rtva za spasenie dve junici, pet ovni, pet jariwa i pet ednogodi{ni jagniwa.
Toa e darot od Elisur, Sediuroviot sin.
4|7|36|Vo pettiot den donese na~alnikot na Simeonovite sinovi Salamiil,
Surisadaeviot sin;
4|7|37|prinosot negov be{e: edna srebrena ~inija, te{ka sto i trieset sikli, edna
srebrena ~a{a - sedumdeset sikli, spored sve{tenata sikla, obete polni so p~eni~no
bra{no, i izme{ano so elej za `rtva;
4|7|38|edna zlatna kadilnica - deset sikli, polna so kadivo,
4|7|41|i `rtva za spasenie - dve junici, pet ovni, pet kolzli i pet ednogodi{ni jagniwa.
Toa e darot od Salamiil, Surisadaeviot sin.
4|7|42|Vo {estiot den donese na~alnikot na Gadovite sinovi Elisaf, Raguiloviot sin;
4|7|43|pronosot negov be{e: edna srebrena ~inija, te{ka sto i trieset sikli, edna
4|7|44|edna zlatna kadilnica - deset sikli, polna so kadivo,
4|7|45|eden kozel, edno tele od volovite, eden oven, edno ednogodi{no jagne za
sepalenica,
4|7|46|eden kozel `rtva za grev,
4|7|47|i `rtva za spasenie - dve junici, pet ovni, pet kozli i pet ednogodi{ni jagniwa.
Toa e darot od Elisaf, Raguiloviot sin.
4|7|48|Vo sedmiot den donese na~alnikot na Efremovite sinovi Elisam, Emiudoviot
sin;
4|7|49|pronosot negov be{e: edna srebrena ~inija, te{ka sto i trieset sikli, edna
4|7|53|i `rtva za spasenie - dve junici, pet ovni, pet kozli, pet ednogodi{ni jagniwa.
Toa e darot od Elisam, Emiudoviot sin.
4|7|54|Vo osmiot den donese na~alnikot na Manasievite sinovi Gamaliil,
Fadasuroviot sin;
4|7|59|i `rtva za spasenie, dve junici, pet ovni, pet kozli, pet ednogodi{ni jagniwa.
Toa e darot od Gamaliil, Fadasuroviot sin.
4|7|60|Vo devettiot den donese na~alnikot na Venijaminovite sinovi Avidan,
Gideonieviot sin;
srebrena ~a{a - sedumdeset sikli, spored sev{tenata sikla, polni so p~eni~no bra{no
izme{ano so elej za `rtva;
4|7|65|e `rtva za spasenie - dve junici, pet ovni, pet kozli, pet ednogodi{no jagniwa.
Toa e dar od Avidana, Gideonieviot sin.
4|7|66|Vo desettiot den donese na~alnikot na Danovite sinovi Ahiezer,
Amisadaeviot sin;
4|7|67|prinosot negov be{e edna srebrena ~inija, te{ka sto i trieset sikli, edna
4|7|71|e `rtva za spasenie - dve junici, pet ovni, pet kozli, pet ednogodi{ni jagniwa.
Toa e darot na Ahiezer, Amisadaeviot sin.
4|7|72|Vo edinaesettiot den donese na~alnikot na Asirovite sinovi Fagail,
Ehranoviot sin;
Toa e darot od Fagail, Ehranoviot sin.
4|7|78|Vo dvanaesettiot den donese na~alnikot na Nefralimovite sinovi Ahirej,
Enanoviot sin;
bra{no, izme{ano so elej za `rtva.
4|7|82|eden kozel, `rtva za grev,
Toa e darot od Ahireja, Enanoviot sin.
4|7|84|Toa bea darovite od na~alnicite Izrailevi pri obnovuvaweto na `rtvenikot vo
denot na pomazuvaweto negovo: dvanaeset srebreni ~inii, dvanaeset srebreni ~a{i,
dvanaeset zlatni kadilnici.
4|7|85|Vo sekoja ~inija ima{e po sto i trieset sikli srebro i vo sekoja ~a{a po
sedumdeset; i taka, srebro vo tie sadovi se' na se' - dve iljadi i ~etiristotini sikli,
spored sve{tenata sikla;
4|7|86|a dvanaesette zlatni kadilnici polni so temjan, sekoja ima{e po deset sikli,
spored sve{tenata sikla: zlato vo kadilnicite se' na se' - sto i dvaeset sikli.
4|7|87|Za sepalenici ima{e vkupno: dvanaeset teliwa krupen dobitok, dvanaeset
ovni, dvanaeset ednogodi{ni jagniwa, i `rtvite so niv i preliv za niv, kako i `rtvite za
grev dvanaeset kozli;
4|7|88|a za spasenie `rtvi ima{e se' na se': dvaeset i ~etiri teliwa krupen dobitok,
{eeset ovni, {eeset ednogodi{ni kozli, {eeset ednogodi{ni jagniwa bez nedostatok;
toa bea darovite pri osvetuvaweto na `rtvenikot otkako be{e pomazan.
4|7|89|Koga Mojsej vleguva{e vo skinijata na svedo{tvoto da zboruva so Gospoda,
slu{a{e glas, koj mu govore{e od poklopecot, {to e nad kov~egot na otkrovenieto
me|u dvata heruvima; i mu govore{e.
4|8|1|I mu re~e Gospod na Mojeja, velej}i:
4|8|2|"Javi mu na Arona i kaì mu: koga gi pali{ kandilcata, otspredi na svetilnikot
treba da gorat sedum kancilca."
4|8|3|Aron taka i napravi: otspredi na svetilnikot gi zapali kandilcata negovi, kako
{to mu zapoveda Gospod na Mojseja.
4|8|4|I eve kako e napraven svetilnikot: izlean e od zlato - od stebloto negovo do
cvetovite negovi; toj go napravi svetilnikot spored obrazecot, {to Gospod mu go
be{e pokaàl na Mojseja.
4|8|6|"Zemi gi levitite me|u sinovite Izrailevi i o~isti gi.
4|8|7|A za da gi o~isti{, postapi so niv vaka: porosi gi so voda za o~istuvawe, i neka
go izbri~at so bri~ celoto telo svoe i da gi isperat ali{tata svoi, pa }e bidat ~isti.
4|8|8|I da zemat edno tele od volovite i zaedno so nego i `rtva prinos od p~eni~no
bra{no, izme{ano so elej, i drugo tele neka zemat - `rtva za grev.
4|8|9|I dovedi gi levitite pred skinijata na svedo{tvoto i soberi go celoto op{testvo
na sinovite Izrailevi;
4|8|10|dovedi gi levitite pred Gospoda, a sinovite Izrailevi neka gi stavat racete svoi
vrz levitite.
4|8|11|Aron, pak, da gi izvr{i nad levitite posvetuvaweto nivno pred Gospoda od
strana na sinovite Izrailevi za da Mu sluàt na Gospoda;
4|8|12|a levitite da gi stavaat racete svoi vrz glavite na teliwata, i ednoto da go
prinese kako `rtva za grev, a drugoto za sepalenica na Gospoda, za da se smili nad
niv Gospod.
4|8|13|Potoa postavi gi levitite pred Arona i pred sinovite negovi i tie da go izvr{at
nad niv posvetuvaweto nivno vo Gospoda;
4|8|14|taka oddeli gi levitite od sinovite Izrailevi, pa levitite da bidat Moi.
4|8|15|Potoa levitite, otkako }e gi o~isti{ i }e go izvr{i{ nad niv posvetuvaweto
nivno, da vlezat da sluàt vo skinijata na svedo{tvoto; za{to tie Mi se dadeni me|u
sinovite Izrailvei;
4|8|16|bidej}i mesto site prvorodeni od sinovite Izrailevi, koi otvoraat sekoja
utroba, Jas gi zedov za Sebe.
4|8|17|Za{to Moi se site prvorodeni me|u sinovite Izrailevi, od ~ovek do dobitok:
vo onoj den, koga Jas gi praziv site prvorodeni vo Egipetskata zemja, Jas gi osvetiv
za Sebe,
4|8|18|i gi zedov levitite mesto site prvorodeni me|u sinovite Izrailevi.
4|8|19|Me|u sinovite Izrailevi levitite mu gi predadov na Aron a na sinovite negovi,
za da sluàt mesto sinovite Izrailevi pri skinijata na svedo{tvoto i da vnimavaat na
sinovite Izrailevi da ne im se slu~i zlo, ako se dobliàt do svetili{teto."
4|8|20|Taka i postapija so levitite Mojsej i Aron i celoto op{testvo na sinovite
Izrailevi; kako {to mu zapoveda Gospod na Mojeja za levitite, taka i postapija so
niv sinovite Izrailevi.
4|8|21|I levitite otkako se o~istija i gi ispraa oblekite svoi, Aron izvr{i nad niv
posvetuvawe pred Gospoda i gi o~isti, i se pomoli za niv za da bidat ~isti.
4|8|22|Potoa levitite vlegoa da sluàt vo skinijata na svedo{tvoto pred Arona i pred
sinovite negovi. Kako {to mu zapoveda Gospod na Mojseja za levitite, taka i
napravi so levitite.
4|9|1|I mu re~e Gospod na Mojseja vo Sinajskata pustiwa vo prviot mesec od
vtorata godina, otkako bea izlegle od Egipetskata zemja, velej}i:
4|9|2|"Neka naparvat sinovite Izrailevi Pasha vo opredelenoto za nea vreme:
4|9|3|na ~etirinaesettiot den od toj mesec ve~erta napravete ja vo opredelenoto
vreme za nea; spored zanokot za nea i so site obredi za nea napravete ja!"
4|9|4|I im re~e Mojsej na sinovite Izrailevi da napravat Pasha.
4|9|5|I napravija Pasha vo prviot mesec, na ~etirinaesettiot den od mesecot ve~erta,
vo Sinajskata pustiwa: kako {to mu zapoveda Gospod na Mojseja, taka i postapija
vo se' sinovite Izrailevi.
4|9|6|A ima{e lu|e, koi bea ne~isti od dopir do mrtvi ~ove~ki tela, pa ne moèa da
napravat Pasha vo onoj den; i dojdoa tie lu|e vo onoj den kaj Mojseja i Arona,
4|9|7|i mu rekoa na Mojseja: "Nie sme ne~isti od dopir do mrtvi ~ove~ki tela; zo{to
ne ni dozvoluvaat i nie da mu prineseme prinos na Gospoda vo opredelenoto vreme
me|u sinovite Izrailevi?"
4|9|8|I im re~e Mojsej: "Po~ekajte da ~ujam, kako }e zapoveda Gospod za vas."
4|9|10|"Kaì im na sinovite Izrailevi: ako nekoj od vas ili od potomcite va{i bide
ne~ist poradi dopir do mrtvo telo, ili bide na dolg pat, pri vas ili kaj rodovite va{i, i
toj neka napravi Pasha Gospodova.
4|9|11|Takvite neka ja napravat vo ~etirinaesettiot den od vtoriot mesec ve~erta i
neka ja jadat so beskvasen leb i so gor~livi trevki;
4|9|12|i da ne ostavaat od nea za utre{niot den i koskite nejzini da ne se kr{at; neka
ja napravat spored site naredbi za Pasha.
4|9|13|A onoj {to e ~ist, a ne bil na dolg pat i ne napravi Pasha, - da se istrebi taa
du{a od narodot svoj, za{to toj ne Mu prinesol dar na Gospoda vo opredelenoto
vreme: grev neka primi vrz sebe toj ~ovek.
4|9|14|Ako pri vas ìvee pridojden i toj treba da napravi Pasha Gospodova; spored
naredbata za Pasha i spred obredot za nea toj treva da ja napravi; edna naredba neka
e za vas - i za pridojden, i za tuka{en.
4|9|15|Vo onoj den koga be{e postavena skinijata, oblak ja pokri skinijata i domot
na svedo{tvoto, i do ve~erta pa do mugri so gleda{e ne{to kako ogan nad skinijata.
4|9|16|Taka stanuva{e sekoga{: oblak ja pokriva{e dewe i ne{to kako ogan - no}e.
4|9|17|I {tom oblakot }e se krene{e od skinijata, sinovite Izrailevi trgnuvaa na pat, i
na mestoto, kade {to oblakot zapira{e, tamu se smestuvaa sinovite Izrailevi.
4|9|18|Po zapoved na Gospoda sinovite Izrailevi trgnuvaa na pat i po zapoved na
Gospoda zastanuvaa: za seto vreme, dodeka oblakot sote{e nad skinijata, stoeja i
tie;
4|9|19|i ako oblakot dolgo vreme ostanuva{e nad skinijata, sinovite Izrailevi go
nabquduvaa toj Gospodov znak i ne trgnuvaa.
4|9|20|Ponekoga{, pak, oblakot malku vreme ostanuva{e nad skinijata: spored
znakot Gospodov tie se zapiraa i spored znakot Gospodov trgnuvaa na pat.
4|9|21|Ponekoga{ oblakot stoe{e samo od ve~e~erta do utrinata, i nautro oblakot se
kreva{e, toga{ i tie trgnuvaa; ili oblakot stoe{e i dewe i no}e, i koga }e se krene{e,
toga{ i tie trgnuvaa;
4|9|22|ili ako eden den, ili cel mesec, oblakot ostanuva{e nad skinijata, toga{ i
sinovite Izrailevi stoeja i ne trgnuvaa na pat; a koga }e se izdigne{e,
toga{ trgnuvaa.
4|9|23|Na znakot Gospodov se zapiraa i spored znakot Gospodov trgnuvaa na pat,
go nabquduvaa znakot Gospodov po zapovedta na Gospoda, dadena preku Mojseja.
4|10|2|"Napravi si dve srebreni trubi, kovani napravi gi, za da ti sluàt da go sobira{
narodot i da gi kreva{ polkovite.
4|10|3|A koga }e zatrubi{ so niv, da se sobere kaj tebe celoto op{testvo pred vlezot
od skinijata na svedo{tvoto.
4|10|4|Koga }e se zatrubi so ednata truba, da dojdat kaj tebe knezovite i vojvodi
Izrailevi.
4|10|5|Koga }e zatrubite za poa|awe, da se krenat onie polkovi, {to se smesteni kon
istok.
4|10|6|Koga }e zatrubite po vtorpat za poa|awe, toga{ da se krenat polkovite, {to se
smesteni kon jug; {tom }e zatrubite po tretpat za poa|awe, neka se krenat polkovite
{to se nastaneti kon moreto; koga po ~etvrti pat }e dadete znak, da se krenat
polkovite, {to se nastaneti kon sever; da se trubi koga se trgnuva na pat.
4|10|7|Koga, pak, se svikuva sobranieto, trubete, no ne so znak.
4|10|8|So trubite da trubat Aronovite sinovi, sve{tenicite: toa da vi bide ve~en
zakon vo rodovite va{i.
4|10|9|I koga }e se krenete da ja branite zemjata va{a od neprijatelot, koj odi protiv
vas, trubete so znak, i Gospod, Bog va{, }e si spomni za vas, i vie }e se izbavite od
neprijatelite va{i.
4|10|10|I vo denovite na veselbata va{a, i vo praznicite svoi, i vo novomese~ijata
svoi trubete za sepalenica, a pri `rtvite va{i za spasenie, - i toa da bide se}avawe
pred va{iot Bog: Jas sum Gospod, Bog va{."
4|10|11|Na vtorata godina, vo vtoriot mesec, na dvaesettiot den od mesecot, oblakot
se krena od skinijata na svedo{tvoto.
4|10|12|Toga{ sinovite Izrailevi pojdoa od Sinajskata pustiwa so imotite svoi, i
oblakot zastana vo pustiwata Faran.
4|10|13|I se krenaa tie za prvpat, po zapoved na Gospoda, dadena preku Mojseja.
4|10|14|Prvo be{e krenato znameto, {to be{e vo poleto na sinovite Judini, spored
dobrovolcite nivni; nad vojskata Judina be{e Naason, Aminadavoviot sin;
4|10|15|nad vojskata od plemeto na sinovite Isaharovi be{e Natanail, Sogaroviot
sin;
4|10|16|nad vojskata od plemeto na sinovite Zavulonovi be{e Eliav, Helonoviot sin;
4|10|17|I se krenaa sinovite Girsonovi i sinovite Merarievi, koi ja nosea skinijata.
4|10|18|A be{e krenato i znameto vo polkot na sinovite Ruvimovi so nivnata
vojska; i nad vojskata Ruvimova be{e Elisur, Sediuroviot sin;
4|10|19|a nad vojskata od plemeto na sinovite Simeonovi be{e Salamiil,
Surisadaeviot sin;
4|10|20|nad vojskite, pak, od plemeto na sinovite Gadovi be{e Elisaf, Raguilov sin.
4|10|21|Potoa trgnaa Kaatovite sinovi, nosej}i go svetili{teto; i skinijata ja
postavuvaa onde, kade {to pristignuvaa.
4|10|22|I se krena znameto vo polkot na sinovite Efremovi so vojskata negova; i
nad vojskata Efremova be{e Elisam, Emiudoviot sin;
4|10|23|a nad vojskata od plemeto na sinovite Manasievi be{e Gamaliil,
Fadasuroviot sin;
4|10|24|nad vojskata pak, od plemeto na sinovite Venijaminovi be{e Avidan,
Gadeonieviot sin.
4|10|25|Posledno me|u site polkovi be{e krenato znameto vo polkot na sinovite
Danovi so vojskata nivna; i nad vojskata Danova be{e Ahiezer, Amisadaeviot sin;
4|10|26|a nad vojskata od plemeto na sinovite Asirovi be{e Fagail, Ehranoviot sin.
4|10|27|nad vojskata pak, od plemeto na sinovite Neftalimovi be{e Ahirej,
Enanoviot sin.
4|10|28|Toa se polkovite na sinovite Izrailevi so vojskite nivni. I trgnaa.
4|10|29|I mu re~e Mojsej na Jovav, Raguiloviot sin, Madijamecot, Mojseeviot test:
"Nie odime vo ona mesto, za koe Gospod re~e: 'vam }e vi go dadam.' Dojdi so
nas, }e ti napravime dobro, za{to Gospod veti mnogu dobrini za Izrailot."
4|10|30|No toj mu odgovori: "Nema da dojdam; }e otidam vo zemjata svoja, pri
rodot svoj }e pojdam."
4|10|31|A Mojsej mu re~e: "Ne ostavaj ne', za{to ti be{e so nas vo pustiwata, i pri
nas }e bide{ stare{ina.
4|10|32|Ako pojde{ so nas, onie dobra, {to Gospod nam }e ni gi napravi, }e ti gi
napravite i nie tebe."
4|10|33|I izminaa od planinata Gospodova tri dena pat, i kov~egot na zavetot
Gospodov ode{e pred niv na tri dena pat, za da im odbere mesto, kade da se
smestat.
4|10|34|I oblakot Gospodov gi osenuva{e dewe, koga trgnuvaa od logorot.
4|10|35|Koga kov~egot se kreva{e za pat, Mojsej vele{e: "Stani, Gospodi, za da se
rasturat Tvoite neprijateli, i da izbegaat od Tvoeto lice onie, {to Te mrazat!"
4|10|36|A koga kov~egot se zapira{e, toj vele{e: "Vrati se, Gospodi, kaj iljadite i
deseticite iljadi Izrailevi!"
4|11|1|Narodot po~na glasno da mrmori pred Gospoda; i Gospod ~u, pa Mu se
razgori gnevot, i me|u niv plamna ogan Gospodov i istrebi eden del od vojskata.
4|11|2|I povika narodot kon Mojseja; Mojsej Mu se pomoli na Gospoda i ognot
prestana.
4|11|3|I go narekoa toa mesto "(ogan)" tavera, za{to me|u niv be{e plamnal ogan
Gospodov.
4|11|4|Prodojdenite me|u niv po~naa da neguduvaat, a zaedno so niv i sinovite
Izraileni sednaa, pla~ea i velea: "Koj }e ne' nahrani so meso?"
4|11|5|Ja opmnime ribata {to ja jadevme kako podarok vo Egipetskata zemja,
krastavicite i diwite, i kromidot, i prazot, i lukot;
4|11|6|a sega du{ata na{a se isu{ila: osven mana, ni{to drugo pred o~ite na{i."
4|11|7|A manata prilega{e na koriandrovo seme i izgleda{e kako kristal.
4|11|8|Narodot ode{e da ja sobira i ja mele{e so ra~nici, i ja tol~e{e vo vagani, i ja
vare{e vo kotli, pa prave{e od nea pitki; po vkus tie li~ea na pitulici, prigotveni so
elej
4|11|9|Koga no}e pa|a{e rosa vrz logorot, toga{ pa|a{e i mana vrz nego.
4|11|10|I ~u Mojsej deka narodot pla~e vo kolibite svoi, sekoj pred vratata od
{atorot svoj; i gnevot Gospodov silno se razgore, i na Mojseja mu stana te{ko.
4|11|11|I Mu re~e Mojsej na Gospoda: "Zo{to go ozlobi Tvojot rob i zo{to ne
najdov jas milost pred o~ite Tvoi, pa go stavi vrz mene celoto breme na ovoj
narod?
4|11|12|Zar jas go za~nav vo utrobata svoja ovoj narod, i zar jas go rodiv, pa mi
veli{: 'nosi go na race, kako {to doilkata go nosi deteto, do zemjata, koja Ti so
kletva mu ja veti na tatkovcite negovi?'
4|11|13|Od kade pri mene meso, pa da im dadam na site ovie lu|e, oti tie pla~at pred
mene i velat: 'daj ni meso da jademe.'
4|11|14|Jas sam ne moàm da go vodam siot ovoj narod, za{to taa zapoved e te{ka
za mene.
4|11|15|[tom taka postapuva{ so mene, podobro ubij me ako sum dobil milost pred
Tvoite o~i, pa da ne ja gledam nevoljata svoja."
4|11|16|I mu re~e Gospod na Mojseja: "Soberi mi sedumdeset maì od starcite me|u
stare{inite Izrailevi, za koi znae{ deka se negovi stare{ini i nadzirateli, pa dovedi gi
kaj skinijata na svedo{tovoto, za da zastanat tamu zaedno so tebe.
4|11|17|Jas }e slezam i }e zboruvam tamu so tebe, }e zemam od Duhot, Koj e vo
tebe, i }e im naredam nim, da go nosat zaedno so tebe tovarot na narodot, a ne ti
sam da go nosi{.
4|11|18|A na narodot kaì mu: 'o~istete se za utre{niot den, i }e jadete meso; za{to
pla~ete pred Gospoda velej}i: - koj }e ne nahrani so meso; dobro ni be{e vo Egipet,
- zatoa Gospod }e vi dade meso, i }e jadete meso;
4|11|19|}e jadete ne den, ne dva, ne pet dena, ne deset i ne dvaeset dena,
4|11|20|no cel mesec }e jadete, dodeka ne vi izleze od nozdrite i ne vi omrzne, zatoa
{to go prezrevte Gospoda, Koj {to e me|u vas, i pla~ete pred Nego, velej}i: - {to ni
treba{e da izleguvame od Egipet?"
4|11|21|I re~e Mojsej: "[estotini iljadi pe{aci ima vo toj narod, me|u koi sum i jas, a
Ti veli{: Jas }e im dadam meso, i }e jadat cel mesec!
4|11|22|zar treba da se zakolat site ovci i volovi, pa da im bide dovolno, ili }e se
sobere seta morska riba, pa da gi zadovoli?"
4|11|23|I mu re~e Gospod na Mojseja: "Zar e rakata Gospodova kratka: sega }e
vidi{, }e se ostvari li zborot Moj kon tebe, ili ne.:
4|11|24|Mojsej izleze i mu gi kaà na narodot zborovite Gospodovi, i sobra
sedumdeset postari maì me|u stare{inite narodni i gi postavi okolu skinijata.
4|11|25|I Gospod sleze vo oblak i govore{e so nego, i zede od Duhot, Koj be{e nad
nego, i im dade na sedumdesette maì stare{ini. I koga sleze nad niv Duhot, tie
po~naa da prorokuvaat, no potoa prestanaa.
4|11|26|Dvajca od maìte bea ostanale vo logorot; imeto na edniot mu be{e Eldad, a
na drugiot - Modad; no i nad niv be{e slegol Duhot, tie bea me|u zapi{anite, samo
{to ne izlegoa pri skinijata, no i tie prorokuvaa vo logorot.
4|11|27|Dotr~a edno mom~e i mu javi na Mojseja, i re~e: "Eldad i Modad
prorokuvaat vo logorot."
4|11|28|Vo odgovor na toa Isus sin Navinov, sluìtel na Mojseja, eden od izbranicite
negovi, re~e: "Gospodare moj, Mojseju, zabrani im!"
4|11|29|No Mojsej mu re~e: "Zar zaviduva{ poradi mene? O, da bea site od narodot
Gospodov proroci, i da im go isprate{e Gospod Svojot Duh!"
4|11|30|Toga{ Mojsej se vrati vo logorot, toj i stare{inite Izrailevi.
4|11|31|Potoa vetar duvna od Gospoda, i donese otkaj moreto potpolo{ki i gi
natrupa okolu logorot na eden den pat od ednata strana i na eden den pat od drugata
strana okolu logorot, re~isi do dva lakta od zemjata.
4|11|32|Se krena narodot, i celiot onoj den i cela no} i celiot iden den se sobiraa
potpolo{ki; i onoj, koj malku sobira{e, i toja nabra deset gomeri: i si gi naredija
okolu logorot da se su{at.
4|11|33|Mesoto be{e u{te vo nivnite zabi i u{te ne be{e izedeno, i se razgore gnevot
Gospodov protiv narodot, i Gospod go porazi narodot so mo{ne golem poraz.
4|11|34|I go narekoa toa mesto: grobi{ta na al~nosta, za{to tamu go pogrebaa
narodot, {to se pokaà al~en.
4|11|35|I se krenaa lu|eto od grobi{tata na al~nosta, pa pojdoa za Asirot, i vo Asirot
se smestija.
4|12|1|Toga{ Marijam i Aron go prekoruvaa Mojseja poradi ènata Etiopjanka, {to
ja be{e zel, za{to toj se be{e oènil so Etiopjanka;
4|12|2|i rekoa: "Samo na Mojseja li mu zboruva Gospod? Ne ni govore{e li On i
nam?" I Gospod go ~u toa.
4|12|3|A Mojsej be{e najkrotkiot ~ovek me|u site lu|e na zemjata.
4|12|4|I im re~e Gospod vedna{ na Mojseja, Arona i na Marijam: "Izlezete vie
trojca pred skinijata na svedo{tvoto!" Tie izlegoa i trojcata.
4|12|5|I sleze Gospod vo oblakov stolb, zastana pri vlezot od skinijata na
svedo{tvoto, pa go povika Arona i Marijam, i tie izlegoa i dvajcata.
4|12|6|I re~e: "ûjte gi Moive zborovi: ako me|u vas ima prorok Gospodov, Jas mu
se otkrivam vo videnie, na son govoram so nego;
4|12|7|ne e taka, me|utoa so Mojot sluga Mojsej, - toj e veren na celiot Moj dom:
4|12|8|Jas govoram so nego usta so usta, i javno, a ne preku gatawe, i toj ja vide
slavata Gospodova; a vie kako ne se ispla{ivte da go prekoruvate Mojot sluga
Mojseja?"
4|12|9|I se razgori gnevot na Gospoda protiv niv, i On si otide.
4|12|10|Se povle~e i oblakot od skinijata, i ete, Marijam be{e prokaèna so lepra,
bela kako sneg. Aron ja pogledna Marijam, i, ete, taa e leprozna.
4|12|11|I mu re~e Aron na Mojseja: "Pomoli Go Gospoda ova da ne ni go smeta za
grev, bidej}i ne znaevme daka pogre{ivme;
4|12|12|ne ostavaj taa da ostane kako mrtvorodeno mladen~e, ~ie telo, koga
izleguva od majkinata utroba, do polovina ve}e e gnilo."
4|12|13|I se obrna Mojsej kon Gospoda, velej}i: "Boè, Ti se molam, isceli ja."
4|12|14|Mu re~e Gospod na Mojseja: "Ako tatko i' ja be{e plukal vo lice, ne }e
treba{e li taa da se sramuva sedum dena! I taka, taa da bide zatvorena sedum dena
nadvor od naselbata, a potoa pak da se vrati."
4|12|15|I se odlu~i Marijam da bide zatvorena nadvor od logorot sedum dena, i
narodot ne trgna na pat, dodeka taa ne se vrati.
4|13|1|Potoa narodot trgna od Asirot i se razmesti vo {atori, vo pustiwata Faran.
4|13|3|"Isprati od sebe lu|e da ja razgledaat Hananskata zemja, koja Jas im ja davam
na sinovite Izrailevi vo vladenie: po eden ~ovek od sekoe pleme spored domovite
nivni; isprati gi site nivni stare{ini!"
4|13|4|Toga{ Mojsej gi isprati od pustiwata Faran, po zapoved Gospodova, i tie site
bea maì, stare{ini na sinovite Izrailevi.
4|13|5|Eve gi imiwata nivni: od Ruvimovoto pleme - Samuil, Zahuroviot sin;
4|13|6|od Simeonovot pleme - Safat, Surieviot sin;
4|13|7|od Judinoto pleme - Halev, Jefonieviot sin;
4|13|8|od Isaharovoto pleme - Igal, Josifoviot sin;
4|13|9|od Efremovoto pleme Avsis Navinoviot sin;
4|13|10|od Venijaminovoto pleme - Faltij, Rafuvoviot sin;
4|13|11|od Zavulonovoto pleme - Gudiil, Sudieviot sin;
4|13|12|od Josifovoto pleme na sinovite Manasiini - Gadij, Susinoviot sin;
4|13|13|od Danovoto pleme - Amiil, sinot na Gamalin;
4|13|14|od Asirovoto pleme - Satur, Mihailoviot sin;
4|13|15|od Neftalimovoto pleme - Navij, Savinoviot sin;
4|13|16|od Gadovoto pleme - Gudiil, Mahiloviot sin.
4|13|17|Toa se imiwata na maìte, {to gi isprati Mojsej da ja razgledaat zemjata. I go
nare~e Mojsej Osija, Navinoviot sin, Isus.
4|13|18|Gi isprati Mojsej od pustiwata Faran, za da ja razgledaat Hananskata zemja
i im re~e: "Odete vo onaa pustiwa i ka~ete se na gorata,
4|13|19|i pogledajte ja zemjata kakva e, i narodot, {to ìvee tamu: silen li e ili e slab,
malubroen li e ili e mnogubroen;
4|13|20|i kakva e zemjata, kade {to ìvee toj, dobra li e ili lo{a; i kakvi se gradovite,
vo koi ìvee, - ogradeni li se ili ne.
4|13|21|Kakva e zemjata, plodna li e ili ne, ima li na nea drvja ili nema? Potkrepete
se, pa zemete od plodovite na zemjata." A toa be{e vo prolet koga zreat jagodite.
4|13|22|Tie otidoa i ja razgledaa zemjata od pustiwata Sin duri do Roov, blizu do
Emat;
4|13|23|i odej}i po pustiwata, tie stignaa do Hevron, kade {to ìveeja Ahiman, Sesij,
i Telamin, od rodot na Enah; a Hevron be{e izgraden sedum godini porano od
egipetskiot grad Tanin;
4|13|24|i dojdoa do dolinata so lozja i ja razgledaa, i tamu vidoa pra~ka so eden
grozd, ja presekoa i obajcata ja ponesoa na stap; zedoa i kalinki i smokvi;
4|13|25|tie go narekoa toa mesto lozova dolina poradi grozdot {to go presekoa tamu
sinovite Izrailevi.
4|13|26|I otkako ja razgledaa zemjata, se vratija po ~etirieset dena.
4|13|27|I koga pristignaa i dojdoa kaj Mojseja i Arona i kaj celoto op{testvo na
sinovite Izrailevi vo pustiwata Faran, vo Kades, tie mu donesoa tamu i na celiot
narod odgovor, i im gi pokaàa plodovite od onaa zemja;
4|13|28|i mu raskaàa i rekoa: "Bevme vo zemjata, vo koja ne' isprati; vo zemjata
kade {to te~e med i mleko, i eve gi plodovite nejzini;
4|13|29|no narodot, {to ìvee vo taa zemja, e silen, i gradovite se ukrepeni so golemi
ogradi; tamu go vidovme i rodot Enahov.
4|13|30|Amalik ìvee vo ju`niot del na zemjata, a Hetejcite, Evejcite, Jevusejcite i
Amorejcite ìveat po planinata, Hananejcite, pak, ìeveat kraj moreto i po bregot na
Jordan."
4|13|31|No Halev go uspokojuva{e narodot pred Mojseja, velej}i: "Da ideme i da ja
prezememe, za{to moème da ja zavladeeme!"
4|13|32|A onie, {to bea odele zaedno so nego, rekoa: "Ne moème da odime protiv
toj narod, za{to e posilen od nas."
4|13|33|I proturija uàsni glasovi me|u sinovite Izrailevi za zemjata, {to ja bea
razgledale i velea: "Zemjata {to ja izodivme, za da ja razledame, e zemja, koja gi
golta svoite ìteli, i site, {to gi vidovme na nea, se mnogu pogolemi.
4|13|34|I tamu vidovme ispolini, od rodot Enahov; nie izgledavme pred niv kako
skakulci, takvi bevme i vo nivnite o~i."
4|14|1|Toga{ celiot narod po~na da vika i pla~e{e celata taa no};
4|14|2|i site sinovi Izrailevi roptaa protiv Mojseja i Arona, i celiot narod im vele{e:
"O, da bevme umrele vo Egipetskata zemja, ili da bevme izumrele vo ovaa pustiwa!
4|14|3|I zo{to Gospod ne' vodi vo taa zemja, za da padneme vo borba! @enite na{i i
decata na{i }e stanat plen; ne e li podobro da se vratime vo Egipet."
4|14|4|Pa si velea edni na drugi: "Da si izbereme stare{ina, i da se vratime vo
Egipet."
4|14|5|Toga{ Mojsej i Aron padnaa ni~kum pred celoto sobranie na Izrailovite
sinovi.
4|14|6|I Isus, sinot Navinov, i Halev, Sinot Jefoniev, me|u onie, {to ja bea razgledale
zemjata, gi raskinaa oblekite svoi
4|14|7|i im rekoa na site sobrani sinovi Izrailevi: "Zemjata, {to ja izodivme, za da ja
razgledame, e mnogu, mnogu dobra.
4|14|8|Ako Gospod ne' saka, }e ne' vovede vo nea i }e ni ja dade - taa zemja, kade
{to te~e med i mleko;
4|14|9|no ne otstapuvajte od Gospoda i ne pla{ete se od narodot na taa zemja; za{to
On }e ni bide potpora na{a; tie nemaat za{tita, a so nas e Gospod; ne pla{ete se od
niv."
4|14|10|I celoto sobranie re~e: "Da gi ubieme so kamewa!" No slavata Gospodova
se javi vo oblak nad skinijata na svedo{tvoto pred site sinovite Izrailevi.
4|14|11|I mu re~e Gospod na Mojseja: "Do koga }e Me ogor~uva ovoj narod, i do
koga nema da Mi veruva i pokraj site znaci, {to gi izvr{iv Jas me|u nego?
4|14|12|]e go porazam so smrt, }e go istrebam, i }e sozdadam od tebe i od domot na
tatkoto tvoj narod mnogubroen i posilen od ovoj."
4|14|13|No Mojsej Mu re~e na Gospoda: "]e ~ujat Egiptjanite, od ~ija sredina Ti so
silata Svoja go izvede ovoj narod,
4|14|14|no ~uja za toa i ìtelite na ovaa zemja, deka Ti, Gospodi, si me|u ovoj narod,
i deka Ti, Gospodi, im se javuva{ kako lice vo lice, i Tovojot oblak stoi nad niv, i ti
odi{ pred niv dewe vo oblakov stolb, a no}e vo ognen stolb;
4|14|15|pa, ako Ti go istrebi{ ovoj narod do eden ~ovek, toga{ site onie {to ja ~uja
slavata Tvoja, }e re~at:
4|14|16|'Gospod ne moè da go vovede ovoj narod vo zemjata, koja so kletva mu ja
veti, pa zatoa go pogubi vo pustiwata.'
4|14|17|I taka, neka se vozveli~i silata Tvoja, Gospodi, kako {to re~e, velej}i:
4|14|18|'Gospod e dolgotrpeliv i mnogumilostiv i vistinit, Koj gi prostuva
bezzakonijata i nepravdite, i grevovite, i ne ostava bez kazna, a za bezzakonijata na
tatkovcite gi kaznuva decata duri do tretoto i ~etvrtoto koleno.
4|14|19|Prosti im go grevot na ovie lu|e poradi Tvojata pregolema milosrdnost, kako
{to si mu prostuval na ovoj narod od Egipet do tuka."
4|14|20|I mu re~e Gospod na Mojseja: "Prostuvam spored zborot tvoj;
4|14|21|no ìv sum Jas, i sekoga{ }e ìvee imeto Moe, i celata zemja }e se ispolni so
slavata Gospodova:
4|14|22|bidej}i onie lu|e, {to ja vidoa slavata Moja i delata Moi, {to gi izvr{iv vo
Egipet i vo pustiwata, i Me isku{uvaa ve}e desetpati, i ne go poslu{aa glasot Moj,
4|14|23|nema da ja vidat zemjata, koja so kletva im ja vetiv na tatkovcite nivni;
samo na decata nivni, koi se tuka so Mene, koi ne znaat, {to e dobro, {to e lo{o, na
site maloletni, koi ni{to ne razbiraat, nim }e im ja dadam zemjata, a site onie {to
Me ogor~uvaa, nema da ja vidat;
4|14|24|no Mojot sluga Halev, poradi toa {to vo nego ima{e drug duh, i zatoa {to
Mi be{e napolno veren, nego }e go vovedam vo zemjata, vo koja toj otide, i
negovoto potomstvo }e ja nasledi.
4|14|25|Amalikijcite i Hananejcite ìveat vo dolinata; zatoa utre vratete se i odete vo
pustiwata kon Crveno More!"
4|14|27|"Do koga ovoj lo{ narod }e negoduva protiv Mene? Jas go slu{am
negoduvaweto na sinovite Izrailevi, {to gi upatuvaat protiv Mene.
4|14|28|Kaì im: ìv sum Jas, veli Gospod: kako {to vie Mi govorevte vo u{ite Moi,
taka }e vi napravam i Jas vam;
4|14|29|vo ovaa pustiwa }e padnat telata va{i, i site vie prebroeni, kolku {to ste na
broj, od dvaeset godini i nagore, {to roptate protiv Mene,
4|14|30|nema da vlezete vo zemjata, vo koja Jas so krenata raka re{iv da ve
naselam, osven Halev, Jofonieviot sin, i Isus, Navinoviot sin;
4|14|31|decata va{i, za koi velevte, deka }e stanat plen, }e gi vovedam tamu, i tie }e
ja poznaat zemjata, koja vie ja prezrevte;
4|14|32|a va{ite trupovi }e padnat vo ovaa pustiwa;
4|14|33|sinovite va{i, pak, }e skitaat po pustiwata ~etirieset godini i }e stradaat,
nosej}i go va{iot grev se' dodeka ne zaginat telata va{i vo pustiwava;
4|14|34|spored brojot na ~etirieset dena, vo koi ja razgleduvavte zemjata, vie }e
stredate za grevovite va{i ~etirieset godini, godina za den, pa da ja razberete jarosta
na Mojot gnev.
4|14|35|Jas, Gospod, vi velam, nevistina taka i }e postapam so siov ovoj narod,
vostanat protiv Mene: vo ovaa pustiwa site }e se istrebat i }e izumrat."
4|14|36|I onie, koi Mojsej gi isprati da ja razgledaat zemjata i, koi po vra}aweto
svoe, vozroptaa pred siov ovoj narod, {irej}i lo{i glasovi za zemjata,
4|14|37|onie, {to {irea lo{i glasovi za zemjata, umrea, prazeni pred Gospoda;
4|14|38|samo Iisus, sinot Navinov, i Halev, sinot Jefoniev, ostanaa ìvi od onie maì,
{to bea oti{le da ja razgledaat zemjata.
4|14|39|Otkoga gi kaà Mojsej tie zborovi pred site sinovi Izrailevi, narodot se
rasplaka.
4|14|40|I koga stanaa rano utredenta, se iska~ija na vrvot od planinata, velej}i: "Ete,
}e otideme na ona mesto, za koe Gospod re~e, bidej}i zgre{ivme."
4|14|41|No Mojsej re~e: "Zo{to ne ja ispolnivte zapovedta Gospodova? Nema da
uspeete:
4|14|42|ne odete gore, oti Gospod ne e me|u vas; i }e padnete od neprijatelite va{i,
4|14|43|bidej}i tamu pred nas si Amalikijcite i Hananejcite, i }e padnete od no`,
za{to ne Mu se pokorivte na Gospoda, i Gospod nema da bide so vas."
4|14|44|No tie re{ija i se iska~ija na vrvot od planinata; a kov~egot na zavetot
Gospodov i Mojsej ne se oddelija od logorot.
4|14|45|Amalikijcite i Hananejcite, {to ìveeja na onaa planina, gi soprea i gi gonea
duri do Ermon i se vratija vo logorot.
4|15|2|"Kaì im na sinovite Izrailevi i re~i im: 'Koga }e vlazete vo zemjata, vo
koja }e ìveete i koja vi ja davam,
4|15|3|i po~nete da prinesuvate na Gospoda sepalenici, ili `rtvi zaklani, ili po zavet,
ili od sesrdnost, ili vo tekot na praznicite va{i, neka bide so prijaten miris pred
Gospoda, toa da bide `rtva od stadata na govedata ili od ovcite va{i;'
4|15|4|toga{ onoj, koj ja prinesuva `rtvata na Gospoda, treba da prinese i dar prinos
na Gospoda od edna desetina efa p~eni~no bra{no, izme{ano so ~etvrt in elej;
4|15|5|i vino za preliv prinesuvaj po ~evrt in za sepalenica, ili priklana `rtva: po
edno jagne za blagoprijaten miris pred Gospoda.
4|15|6|I oven koga prinesuvate za sepalenica, prinesuvajte i `rtva, prinos dve
desetini efa p~eni~no bra{no, izme{ano so edna tretina in elej;
4|15|7|i vino za preliv prinesi edna tretina in za blagoprijaten miris pred Gospoda.
4|15|8|Ako prinesuvate sepalenica od govedata, ili klana `rtva, za da ti e molitvata
pousrdna pred Gospoda, ili `rtva za spasenie,
4|15|9|toga{ zaedno so teleto prinesete i prinos tri desetini efa p~eni~no bra{no,
izme{ano so polovina in elej,
4|15|10|i vino za preliv prinesete polovina in kako `rtva, za blagoprijaten miris pred
Gospoda.
4|15|11|Taka pravi pri sekoj prinos na tele, na oven, i na jagne od ovcite ili od
kozite;
4|15|12|spored brojot na `rtvite, {to gi prinesuvate, taka pravete pri sekoja od niv,
spored brojot nivni.
4|15|13|Sekoj tuka{en taka treba da pravi, koga sevo ova go prinesuva kako `rtva za
blagoprijaten miris pred Gospoda;
4|15|14|i koga me|u vas ima pridojden ili koj i da bilo me|u vas vo redovite va{i, i
prinese `rtva za blagoprijaten miris pred Gospoda, i toj treba da pravi taka, kao {to
pravite vie;
4|15|15|za vas, narodot Gospodov, i za pridojdeniot, koj ìvee me|u vas, naredbata
da bide edna, naredbata ve~na vo redovite va{i: {to ste vie, toa da bide i
pridojdeniot pred Gospoda;
4|15|16|eden zakon i ednakvi prava da bidat za vas i za pridojdeniot, koj ìvee me|u
vas."
4|15|17|Mu re~e u{te Gospod na Mojseja, velej}i:
4|15|18|"Kaì im na sinovite Izrailevi i re~i im: koga }e vlezete vo zemjata, vo koja
ve vodam,
4|15|19|i }e po~nete da jadete leb od taa zemja, ostavete i del za Gospoda;
4|15|20|od prvinite na testoto prinesete; leb prinesete od gumnoto.
4|15|21|Taka odvojuvajte go lebot, prvina na testoto va{e i prinesuvajte Mu na
Gospoda vo rodovite va{i.
4|15|22|Ako pogre{ite i ne gi ispolnuvate site tie zapovedi, koi Gospod mu gi kaà
na Mojseja,
4|15|23|se' ona, {to vi zapoveda Gospod Bog preku Mojseja, od denot, koga
Gospod vi zapoveal, i za vo idninata vo rodovite va{i,-
4|15|24|ako gre{kata e napravena nevolno od narodot, toga{ celoto op{testvo neka
prinese edno tele bez nedostatok za sepalenica, za blagoprijaten miris na Gospoda,
zaedno so toa i prinos za preliv, spored naredbite, i edno jare od kozite - `rtva za
grev.
4|15|25|I sve{tenikot da se pomoli za celoto op{testvo na sinovite Izrailevi, i }e im
se prosti, za{to toa bilo gre{ka, i tie prinele svoj dar na Gospoda, `rtva za grev pred
Gospoda, poradi svoeto neznaewe.
4|15|26|I }e mu bide prosteno na celoto op{testvo na sinovite Izrailevi i na
pridojdeniot, koi ìvee me|u niv, za{to celiot narod go napravil toa poradi
neznaewe.
4|15|27|Ako nekoj sam zgre{i poradi nesakawe, neka prinese ednogodi{na koza
zaradi svojot grev.
4|15|28|I sve{tenikot da se pomoli za taa du{a, koja ne sakaj}i napravila pred
Gospoda grev, i taa }e bide o~istena i }e i' bide prosteno.
4|15|29|Eden zakon da bide za vas, kako za ìtelite od sinovite Izrailevi, taka i za
pridojdeniot, koj ìvee me|u vas, koga nekoj }e pogre{i ne sakaj}i.
4|15|30|Ako nekoj od tuka{nite ili pridojdenite izvr{i ne{to so drska raka, toj huli
na Gospoda; da se istrebi taa du{a od narodot svoj,
4|15|31|za{to toj go prezrel zborot na Gospoda i ja naru{il zapovedta Negova, da
bide istrebena taa du{a; grevot nejzin da bide vrz nea."
4|15|32|Koga sinovite Izrailevi bea vo pustiwata, najdoa eden, kako sobira drva vo
saboten den;
4|15|33|i onie, {to go najdoa, kako sobira drva vo saboten den, go privedoa kaj
Mojseja i Arona i kaj celoto op{testvo na sinovite Izrailevi;
4|15|34|i go zatvorija, bidej}i u{te ne be{e re{eno, {to da se pravi so nego.
4|15|35|I mu re~e Gospod na Mojseja: "Toj ~ovek treba da umre; celoto op{testvo
da go ubie so kamewa nadvor od naselbata."
4|15|36|Toga{ celoto op{testvo go izvede nadvor od naselbata, i go ubija so
kamewa, i toj umre, kako {to mu zapoveda Gospod na Mojseja.
4|15|38|"Objavi im na sinovite Izrailevi i kaì im da si pravat resi po polite na svoite
obleki vo pokolenijata svoi, i vo resite, {to se po polite, da vleguvaat ni{ki od sina
pre|a,
4|15|39|i tie da vi bidat na resite, pa, koga gi gledate, da se spomnite na site
zapovedi Gospodovi i da gi izvr{uvate i da ne se razvratuvate po srceto svoe i o~ite
va{i, so koi se zabluduvate.
4|15|40|Da gi pomnite i izvr{uvate site Moi zapovedi i da bidete sveti pred va{iot
Bog.
4|15|41|Jas sum Gospod, Bog va{, Koj ve izvede od Egipetskata zemja, za da vi
bidam Bog. Jas sum Gospod, Bog va{."
4|16|1|Korej, sinot na Isar, sinot Kaatov, sinot Leviev, Datan i Aviron, sinovite na
Eliav, i Avnan, sinot na Falet, sinovi Ruvimovi,
4|16|2|vostanaa protiv Mojseja zaedno so dveste i pedeset maì od sinovite Izrailevi,
na~alnici na narodot, povikuvani na sobranieto, maì poznati.
4|16|3|I se sobraa protiv Mojseja i Arona i im rekoa: "Dosta vi e tolku; celoto
op{testvo, site se sveti, i me|u niv e Gospod! A vie zo{to se postavuvate pogore od
narodot Gospodov?"
4|16|4|Koga go ~u toa, Mojsej padna ni~kum
4|16|5|i mu kaà na Koreja i na site negovi sou~enici, velej}i: "Utre }e pokaè
Gospod, koj e Negov, i koj e svet, za da go pribliì kon Sebesi; i kogo On }e go
izbere, nego i }e go dobliì do Sebesi.
4|16|6|Eve {to }e napravi: Korej i site negovi sou~esnici, zemete si gi kadilnicite
4|16|7|i utre stavete vo niv ogan i sipete vo niv temjan pred Gospoda; kogo
Gospod }e go izbere, toj i }e bide svet. Dosta vi e tolku Levievi sinovi!"
4|16|8|I mu re~e Mojsej na Koreja: "ûjte Levievi sinovi!
4|16|9|Malku li vi e toa, {to Bog Izrailev ve oddeli od Izrailevoto op{testvo i ve
pribliì kon Sebesi, za da sluìte pri skinijata Gospodova i da stoite pred narodot
Gospodov, sluèj}i za niv?
4|16|10|On te pribliì tebe i zaedno so tebe site tvoi bra}a, Levievi sinovi, a vie
barate u{te i da sve{tenodejstvuvate.
4|16|11|I taka, ti i celata tvoja druìna ste se sobrale protiv Gospoda. [to e Aron, pa
negoduvate protiv nego?
4|16|12|Mojsej isprati da go povikaat Datana i Avirona, Eliavovite sinovi. No tie
rekoa: "Nema da odime!
4|16|13|Malku li ti be{e, {to ne' izvede od zemjata, kade {to te~e mad i mleko, za
da ne' pogubi{ vo pustiwata, a saka{ u{te i da gospodari{ nad nas; si stanal knez.
4|16|14|Ne' vovede li vo zemjata, kade {to te~e med i mleko, i ni dade li da
vladeeme nivi i lozja, ili saka{ da im gi izvedi{ o~ite na tie lu|e? Nema da odime!"
4|16|15|Mojsej se jadosa mnogu, i Mu re~e na Gospoda: "Ne svrtuvaj go pogledot
Svoj kon nivniot prinos; na nikogo od niv ne sum mu zel osel, nikomu od niv ne
sum mu napravil zlo."
4|16|16|I mu re~e Mojsej na Koreja: "Utre ti i celiot tvoj narod zastanete pred liceto
Gospodovo, ti i Aron, i drugite,
4|16|17|pa sekoj neka ja zeme kadilnicata svoja, i stavete vo niv temjan, i donesete
ja pred liceto Gospodovo sekoj svojata kadilnica - dveste i pedeset kadilnici; i ti i
Aron, sekoj svojata kadilnica."
4|16|18|I site gi zedoa svoite kadilnici, stavija vo niv ogan, stavija vo niv temjan, i
zastanaa pri vlezot od skinijata na svedo{tovoto; isto taka i Mojsej i Aron.
4|16|19|I Korej gi sobra protiv niv celoto op{testvo pri vlezot od skinijata na
svedo{tvoto. I slavata Gospodova se javi pred celoto op{testvo.
4|16|20|I im re~e Gospod na Mojseja i Arona, velej}i:
4|16|21|"Sekoj od vas neka se istavi od tie lu|e, i vo eden mig }e gi istrebam."
4|16|22|A tie padnaa ni~kum i rekoa: "Boè, Boè na duhovite i na sekoja plot!
Eden ~ovek zgre{i, a Ti na celoto op{testvo li se gnevi{?"
4|16|24|"Kaì mu na narodot: otstapete naokolu od ìveali{tata na Koreja, Datana i
Avirona!"
4|16|25|I stana Mojsej i otide kaj Datana i Avirona, i po nego otidoa i stare{inite
Izrailevi.
4|16|26|I mu re~e na narodot: "Trgnete so od {atorite na tie lu|e so èstoko srce i ne
se dopirajte do ni{to nivno, za da ne zaginete zaedno so niv vo site nivni grevovi!"
4|16|27|Tie se trgnaa naokolu od ìveali{tata na Koreja, Datana i Avirona; a Datan i
Aviron izlegoa i zastanaa pred vratite na {atorite svoi i ènite nivni, i decata nivni, i
stokata nivna!
4|16|28|Toga{ Mojsej re~e: "Vo ova }e poznaete, deka Gospod me isprati da gi
izvr{am site ovie dela, a ne go pravam toa sam od sebesi.
4|16|29|Ako umrat tie, kako {to umiraat site lu|e, i gi stigne takva kazna, kakva {to
gi stignuva site lu|e, toa toga{ Gospod ne me pratil;
4|16|30|no, ako Gospod izvr{i ne{to neobi~no, i zemjata ja otvori ustata i gi goltne i
domovite nivni, i ku}ite nivni i se' {to ima kaj niv, i tie slezat ìvi vo adot,
toga{ uverete se, deka ovie lu|e Go razgnevile Gospoda."
4|16|31|[tom gi izgovori tie zborovi, zemjata se raspuka pod nivnite noze,
4|16|32|i zemjata ja otvori ustata svoja i gi goltna niv i domovite nivni, i site lu|e
zaedno so Koreja i dobitokot nivni,
4|16|33|i tie slegoa ìvi vo adot so se' {to be{e nivno, i zemjata go pokri, i niv gi
snema od sredinata na op{testvoto.
4|16|34|Site Izrailci, {to bea okolu niv, se razbegaa od nivnoto vikawe, za da ne ne'
goltne, velea tie, i nas - zemjata.
4|16|35|Ogan izleze od Gospoda i gi izgori onie dveste i pedeset maì, {to bea
prinele temjan.
4|16|37|"Kaì mu na Eleazara, sinot na sve{tenikot Aron, da gi sobere bakarnite
kadilnici na izgorenite i tu|iot ogan da go isfrli, bidej}i se osvetija preku nivnata
smrt,
4|16|38|i da se spleskaat kako listovi za okovuvawe na `rtvenikot, za{to tie gi
donesoa pred liceto Gospodovo, a zatoa se osvetija; i tie }e bidat opomena za
sinovite Izrailevi."
4|16|39|Toga{ Eleazar, sinot na sve{tenikot Aron, gi zede bakarnite kadilnici, {to gi
bea donele izgorenite, i gi spleska na listovi za okovuvawe na `rtvenikot,
4|16|40|za da pomnat sinovite Izrailevi, pa nikoj nadvore{en, koj ne e od Aronovoto
seme, da ne prinesuva temjan pred Gospoda, za da ne stane i so nego ona, {to stana
so Koreja i sou~esnicite negovi, kako {to mu be{e rekol Gospod preku Mojseja.
4|16|41|Na vtoriot den celoto op{testvo na sinovite Izrailevi vozropta protiv
Mojseja i Arona i re~e: "Vie go uni{tivte narodot Gospodov."
4|16|42|I koga se sobra narodot, napadna na Mojseja i na Arona, tie pogledaa kon
skinijata na svedo{tvoto,
4|16|43|i ete, ja pokri oblak, i slavata Gospodova se javi. I vlegoa Mojsej i Aron vo
skinijata na svedo{tvoto.
4|16|45|"Otstranete se od toa op{testvo i Jas vo eden mig }e gi pogubam!" No tie
padnaa na kolena.
4|16|46|I mu re~e Mojsej na Arona: "Zemi ja kadilnicata, stavi vo nea ogan od
`rtvenikot, sipi temjan i nosi go toa {to poskoro kaj narodot i pomoli se za niv,
za{to gnev izleze od liceto na Gospoda, i po~na da gi pogubuva lu|eto.
4|16|47|I zede Aron, kako {to re~e Mojsej, i se najde kaj narodot, i ete po~na pomor
me|u narodot. I toj isipa temjan i se pomoli za narodot:
4|16|48|zastana me|u mrtvite i ìvite, i smrtta prestana.
4|16|49|Izumrea od pomorot ~etirinaeset iljadi i sedumstotini du{i, osven umrenite
po deloto na Koreja.
4|16|50|Toga{ Aron se vrati kaj Mojseja, pri vlezot od skinijata na svedo{tvoto,
otkako prestana pomorot.
4|17|2|"Kaì im na sinovite Izrailevi i zemi od niv po eden èzal od koleno, po eden
èzal od sekoj nivni knez, dvanaeset èzla, i imeto na sekoj napi{i go na èzalot;
4|17|3|Aronovoto ime napi{i go na Levieviot èzal, za{to tie treba da dadat eden
èzal, spored plemeto na nivniot rod,
4|17|4|i stavi gi vo skinijata na svedo{tvoto, pred kov~egot na otkrovenieto, kade
{to vi se javuvam;
4|17|5|i kogo Jas }e go odberam, i negoviot èzal }e go rascutam; i taka }e go
otstranam ropotot na sinovite Izrailevi, {to go krevaat protiv vas."
4|17|6|I im re~e Mojsej na sinovite Izrailevi, i site na~alnici nivni im dadoa, od
sekoj na~alnik po eden èzal, dvanaeset èzla, spored kneèstvata svoi i rodovite
nivni; i Aronoviot èzal be{e me|u èzlata nivni.
4|17|7|Toga{ Mojsej gi postavi èzlata pred liceto Gospodovo vo skinijata na
svedo{tvoto.
4|17|8|Na vroriot den vleze Mojsej i Aron vo skinijata na svedo{tvoto, i ete,
Aronoviot èzal, od Levieviot dom, be{e poteral, pu{til gran~iwa, procutil i rodil
orevi.
4|17|9|I gi iznese Mojsej site èzli od liceto Gospodovo pred site sinovi Izrailevi; i
tie go vidoa toa i sekoj si go zede svojot èzal.
4|17|10|I mu re~e Gospod na Mojseja: "Postavi go pak Aronoviot èzal pred
kov~egot na otkrovenieto da se ~uva, kako pretskazanie za nepokorenite, pa ropotot
protiv Mene da prestane i tie da ne izumrat."
4|17|11|I Mojsej i Aron napravija taka, kako {to mu zapoveda Gospod na Mojseja,
taka napravija.
4|17|12|I mu rekoa sinovite Izrailevi na Mojseja: "Ete, nie se trebime, gineme,
is~eznuvame;
4|17|13|sekoj, {to se pribliùva kon skinijata na svedo{tvoto Gospodovo, umira: dali
}e izumreme taka site?"
4|18|1|I mu re~e Gospod na Arona: "Ti i sinovite tvoi i tatkoviot ti dom zaedno so
tebe, ponesete go vrz sebe grevot za nemarnosta vo svetili{teto; i ti i sinovite tvoi
zaedno so tebe }e go ponesete vrz sebesi grevot za sve{tenodejstvieto svoe.
4|18|2|Zemi gi kaj sebe bra}ata tvoi, od plemeto Levievo od rodot na tatkoto tvoj;
neka bidat tie kaj tebe i neka ti sluàt, a ti i sinovite tvoi zaedno so tebe bidete kaj
skinijata na svedo{tvoto;
4|18|3|i da pazat na tebe i na skinijata; samo da ne se dobliùvaat do svetite sosudi i
do `rtvenikot, za da ne umrete i vie, i tie.
4|18|4|Neka bidat tie pri tebe i da ja ~uvaat skinijata na svedo{tvoto, i na site raboti
vo skinijata; a ~ovek nadvore{en da ne pristapuva kon tebe.
4|18|5|Taka pazete go svetili{teto i `rtvenikot, za da nema vo idnina gnev protiv
sinovite Izrailevi;
4|18|6|za{to va{ite bra}a, levitite, Jas gi zedov me|u sinovite Izrailevi i vi gi dadov
vam kako dar {to Mu e daden na Gospoda, za da sluàt pri skinijata na svedo{tvoto;
4|18|7|a ti i sinovite tvoi zaedno so tebe pazete go sve{tenstvoto svoe so se' {to
prinadleì na `rtvenikot; Jas vi podaruvam slu`ba sve{tena, a nadvore{en koj }e se
dobliì, da bide ubien."
4|18|8|I mu re~e Gospod na Arona: "Ete, Jas ti gi davam prvinite za vozno{enie, od
site osveteni darovi za Mene, dodeka od sinovite Izrailevi, tebe ti gi davam i na
sinovite tvoi preku ve~na naredba.
4|18|9|Ova neka bide va{e: od Svjataja Svjatih, od site nivni darovi, od site nivni
`rtvi, i od se' poradi prestap, i od se' poradi grev; od se' {to Mi prinesuvaat Mene,
od site osveteni darovi: toa neka bide za tebe i za sinovite tvoi.
4|18|10|Toa da go jade sekoj; od ma{ki pol moè da go jade; toa da ti bede sveto.
4|18|11|I ova da bide va{e - od prvinite {to se prinesuvaat, od se' {to se voznesuva
od sinovite Izrailevni preku ve~en zakon ti go dadov tebe, i na sinovite tvoi, i
na }erkite tvoi zaedno so tebe, sekoj ~ist vo ku}ata tvoja moè da jade od toa.
4|18|12|Sekoja prvina od elej, sekoja prvina od vino i od p~enicata, - site prvini, {to
tie Mu gi prinesuvaat na Gospoda, tvoi da se;
4|18|13|i site prvini od plodovite na zemjata nivna, {to Mu gi prinesuvaat na
Gospoda, tvoi neka bidat; sekoj ~ist od ku}ata tvoja moè da go jade toa.
4|18|14|Se' {te e osveteno vo zemjata Izraileva, da bide tvoe.
4|18|15|I se' ona, {to ja otvora utrobata vo sekoja plot, a se prinesuva na Gospoda,
od lu|e i dobitok, da bide tvoe: samo prvorodenite od lu|eto se otkupuvaat za
izbavuvawe, i prvorodenoto od ne~ist dobitok da bide otkupeno.
4|18|16|A otkupot im e: koga }e po~ne{ od eden mesec nagore, spored ocenkata
tvoja, zemaj otkup pet sikli srebreni, spored sve{tenata sikla, koja ima dvaeset
bakrenici;
4|18|17|no za prvorodenoto tele i za prvorodenoto od ovcite i za prvorodenoto od
kozite ne zemaj otkup: tie se sveti; so krvta nivna porosi go `rtvenikot, a lojot
prinesi go kako `rtva za blagoprijaten miris na Gospoda,
4|18|18|a mesoto nivno, pak, ti pripa|a tebe, kako {to ti pripa|aat gradite za
vozno{enie i desnata ple{ka."
4|18|19|Site voznesuvani sveti darovi koi sinovite Izrailevi Mu gi prinesuvaat na
Gospoda, preku ve~no ozakonuvawe ti gi davam tebe i na sinovite tvoi i na }erkite
tvoi zaedno so tebe; toa e zavet skap, ve~en pred Gospoda, daden za tebe i za
potomstvoto tvoe zaedno so tebe.
4|18|20|I mu re~e Gospod na Arona: "Od zemjata nivna }e nema{ nasledstvo i del
nema da ima{ me|u niv, bidej}i Jas sum tvojot del i tvoeto nasledstvo me|u sinovite
Izrailevi.
4|18|21|A na Levievite sinovi, ete, Jas im dadov kako del desetok od se', {to ima
Izrailot, za slu`bata nivna, {to ja vr{at vo skinijata na svedo{tvoto.
4|18|22|I po sevo ova sinovite Izrailevi da ne pristapuvaat do skinijata na
svedo{tvoto, za da ne zgre{at i da ne umrat.
4|18|23|Levievite sami neka ja vr{at slu`bata vo skinijata na svedo{tvoto i da go
nosat vrz sebe nivniot grev. Toa e ve~no ozakonuvawe vo pokolenijata va{i; no me|
u sinovite Izrailevi tie nema da dobivaat del;
4|18|24|bidej}i na levitite im go davam kako del desetokot od sinovite Izrailevi, koj
tie go prinesuvaat za vozno{enie pred Gospoda, zatoa i im rekov: me|u Izrailevite
sinovi tie nema da nasleduvaat del."
4|18|26|"Kaì im na levitite i re~i im: 'koga go zemate od sinovite Izrailevi
desetokot, koj vi go dadov od niv vo del, zatoa voznesuvajte Mu od nego
vozno{enie na Gospoda, od desetokot desetok, -
4|18|27|i toa ve{e vozno{enie }e vi se primi kako ìto od gumnoto i kako del od
te~nosta;
4|18|28|taka i vie voznesuvajte Mu vozne{enie na Gospoda, od site va{i desetoci,
{to gi zemate od sinovite Izrailevi, i davajte go osveteniot dar od niv za vozno{enie
Gospodovo na sve{tenikot Aron.
4|18|29|Od se' {to vi se daruva, prinesuvajte na Gospoda, od sekoja prvina {to se
osvetuva od nego.'
4|18|30|I kaì im: 'koga }e prinesuvate `rtvi toa }e im se smeta za levitite kakodar
od gumno i del od te~nost.'
4|18|31|Moète da go jadete toa ne sekoe mesto, vie i sinovite va{i i doma{nite
va{i, za{to toa vi e nagrada za va{ata slu`ba vo skinijata na svedo{tvoto;
4|18|32|i nema da pogre{ite ako gi prinesuvate prvinite od toa; i ne oskvernuvajte gi
darovite za osvetuvawe od sinovite Izrailevi, za da ne umrete."
4|19|1|I im re~e Gospod na Mojseja i Arona, vele}i:
4|19|2|"Eve ja naredbata na zakonot, {to Gospod ja zapoveda, koga re~e: javi im na
sinovite Izrailevi da ti dovedat junica crvenikava, bez povreda, bez nedostatok, i
koja ne bila vpregnuvana;
4|19|3|dajte ja na sve{tenikot Eleazar, i da ja izvedat nadvor od naselbata na ~isto
mesto, i da ja zakolat pred nego.
4|19|4|I neka zema sve{tenikot Eleazar od krvta nejzina i neka poprska od nejzinata
krv sedumpati pred skinijata na svedo{tvoto.
4|19|5|I potoa da ja izgorat pred o~ite negovi: i koàta nejzina, i mesoto nejzino, i
krvta, a i ne~istotiite nejzini - da gi izgorat.
4|19|6|I sve{tenikot da zema kedrovo drvo, i isop, i ni{ka od temnocrvena volna i
da gi stavi vo sredinata na ognot kade {to gori junicata.
4|19|7|A sve{tenikot da ja ispere oblekata svoja i da go izmie teloto svoe so voda, a
potoa da vleze vo naselbata, i sve{tenikot }e bide ne~ist do ve~erta.
4|19|8|I onoj, {to ja izgorel, da ja ispere oblekata svoja so voda, i da go izmie teloto
svoe so voda, i da bide ne~ist do ve~erta.
4|19|9|A nekoj ~ist da ja sobere pepelta od junicata i da ja ostavi nadvor od
naselbata na ~isto mesto, i taa da se ~uva za op{testvoto na sinovite Izrailevi, za
prigotvuvawe o~istitelna voda.
4|19|10|A onoj, pak, {to ja sobral pepelta od junicata, da ja ispere oblekata svoja, i
da bide ne~ist do ve~erta. Toa neka bide ve~no ozakonenie za sinovite Izrailevi i za
pridojdenite, {to ìveat me|u niv.
4|19|11|Onoj {to }e se dopre do mrtvo telo na koj i da bilo ~ovek, da bide ne~ist
sedum dena:
4|19|12|toj treba da se o~isti so taa voda na tretiot den i na sedmiot den, i }e bide
~ist; ako, pak, ne se o~isti na tretiot i sedmiot den, nema da bide ~ist.
4|19|13|Sekoj, {to se doprel do mrtvo telo na koj i da bilo umren ~ovek i ne se
o~istil, }e ja oskverni skinijata Gospodova; toj ~ovek da se istrebi od Izrailot, za{to
ne e poprskan so voda za o~istuvawe, toj e ne~ist, ne~istotata e se' u{te na nego.
4|19|14|Eve go zakonot: ako ~ovek umre doma, toga{ sekoj, {to }e vleze vo domot,
i se' {to e vo {atorot, da bide ne~isto sedum dena;
4|19|15|sekoj otkrien sad, nezavrzan i nepokrien, e ne~ist.
4|19|16|Sekoj, {to }e se dopre v pole do ranet, ili do umren, ili do ~ove~ka koska,
ili do grob, da bide ne~ist sedum dena.
4|19|17|Za ne~istiot da zemat pepel od onaa izgorena `rtva za o~istuvawe i da sipaat
nad nea izvorska voda vo sad.
4|19|18|I nekoj ~ist neka zema isop i neka go potopi vo voda i da go poprska domot
i site sadovi i lu|e, {to }e se najdat tamu, i onoj, {to se doprel do ~ove~ka koska, ili
do ranet, ili do umren, ili do grob;
4|19|19|i ~istiot da go poprska ne~istiot na tretiot i sedmiot den i vo sedmiot den toj
}e se o~isti; i da ja ispere oblekata svoja, i da go izmie teloto svoe so voda, i
ne~ist }e bide do ve~erta.
4|19|20|Ako nekoj se oskverni i ne se o~isti, toj ~ovek da se istebi od narodot, za{to
toj go oskvernil svetili{teto Gospodovo: toj ne e isprskan so voda za poprskuvawe,
ne~ist e.
4|19|21|Toa neka vi bide ve~na naredba. I onoj, koj prska so voda za poprskuvawe
da ja ispere oblekata svoja; i onoj koj se doprel do voda za poprskuvawe, da bide
ne~ist do ve~erta.
4|19|22|I se', do {to }e se dopre ne~istiot, da bide ne~isto, i ~ovek koj se doprel, }e
bide ne~ist do ve~erta."
4|20|1|Toga{ sinovite Izrailevi, celoto op{testvo, dojdoa vo pustiwata Sin vo prviot
mesec, i narodot se zadrà vo Kades; tamu umre Marijam, kade {to be{e i
pogrebana.
4|20|2|Za narodot nema{e voda, i tie zastanaa pred Mojseja i Arona;
4|20|3|i roptaa protiv Mojseja i velea: "O, da bevma umrele i nie toga{, koga umrea
na{ite bra}a pred Gospoda!
4|20|4|Zo{to go dovedovte narodot Gospodov vo ovaa pustiwa, pa da izumreme
tuka nie i dobitokot na{?
4|20|5|I zo{to ne' izvedovte od Egipet, pa ne' dovedovte na ova lo{o mesto, kade
{to ne moè da se see, kade {to nema ni smokvi, ni lozja, ni jabolka, duri ni voda za
piewe?"
4|20|6|Toga{ Mojsej i Aron se povlekoa od narodot, kon vlezot od skinijata na
svedo{tvoto, i padnaa ni~kum, i im se javi slavata Gospodova.
4|20|8|"Zemi go èzalot svoj i soberi go narodot, ti i bratot tvoj Aron, i pred o~ite
nivni kaète i' na karpata pred niv i taa }e pu{ti od sebe voda: i taka, ti }e im
dade{ voda od karpata i }e go napoi{ narodot i dobitokot negov."
4|20|9|Go zede Mojsej èzalot {to e pred Gospoda, kako {to mu zapoveda On.
4|20|10|I go sobraa Mojsej i Aron narodot kaj karpata i toj im re~e: ûjte me,
nepokornici, zar moè od ovaa karpa da vi izvadime voda?"
4|20|11|I ja krena Mojsej rakata svoja i udri dvapati na karpata so èzalot svoj, i
pote~e mnogu voda, i narodot se napi, a i dobitokot negov.
4|20|12|I im re~e Gospod na Mojseja i Arona: "Poradi toa {to ne Mi poveruvavte, i
ne ja projavivte Mojata svetost pred o~ite na sinovite Izrailevi, vie nema da go
vovedete toj narod vo zemjata, koja Jas mu ja davam."
4|20|13|Toa e vodata kaj koja sinovite Izrailevi vozroptaa pred Gospoda, i On se
osveti pred niv,
4|20|14|i isprati Mojsej pratenici od Kades do edomskiot car za da mu kaàt: "Vaka
veli bratot tvoj Izrail: ti gi znae{ site te{kotii, {to ne' snajdoa;
4|20|15|tatkovcite na{i slegoa vo Egipet, i nie ìveevme vo Egipet dolgo vreme, i
Egiptjanite lo{o postapuvaa so nas i so tatkovcite na{i;
4|20|16|i povikavme kon Gospoda, i On go ~u na{iot glas, pa isprati Angel, i ne'
izvede od Egipet; i ete, nie sme sega vo Kades, grad do samite tvoi predeli.
4|20|17|Dozvoli ni da mineme preku tvojata zemja: nema da odime preku sela, nitu
preku lozja, i nema da pieme voda od potocite tvoi: tuku }e odime po carskiot pat, i
nema da skr{nuvame ni desno, ni levo, dodeka da gi meneme tvoite predeli."
4|20|18|No Edom im re~e: "Ne minuvaj preku mene, za{to so vojskata }e izlezam
protiv tebe."
4|20|19|I mu rekoa sinovite Izrailevi: "]e odime pokraj gorata, i ako pieme od
vodata tvoja, jas i dobitokot moj, }e platime za nea; no nema da ima nikakva {tete,
za{to pokraj gorata }e mineme."
4|20|20|No toj re~e: "Ne minuvaj preku mene!" I Edom izleze protiv nego so
mnogubroen narod i so silna raka.
4|20|21|I taka, Edom ne se soglasi da mu dozvoli na Izrailot da mine preku negovite
predeli. I Izrail se povle~e od nego.
4|20|22|I se krenaa sinovite Izrailevi od Kades, i celiot narod stigna do planinata Or.
4|20|23|I im re~e Gospod na Mojseja i Arona na planinata Or, blizu do predelite na
Edomskata zamja, velej}i:
4|20|24|"Neka umre Aron pri narodot svoj, za{to toj nema da velze vo zemjata, koja
Jas im ja davam na sinovite Izrailevi, zatoa {to Me ogor~ivte kaj vodata na
raspravija.
4|20|25|I zemi go bratot tvoj Arona i sinot negov Eleazar, i iska~i gi na planinata Or
pred celiot narod;
4|20|26|i soble~i ja od Arona oblekata negova i oble~i go so nea sinot negov
Eleazar, i neka zamine Aron i neka umre tamu!"
4|20|27|I napravi Mojsej taka, kako {to zapoveda Gospod. Tie se iska~ija na
planinata Or pred o~ite na celoto op{testvo,
4|20|28|i ja soble~e Mojsej oblekata od Arona i go oble~e so nea sinot negov
Eleazar.
4|20|29|I umre tamu Aron na vrvot od planinata, A Mojsej i Eleazar slegoa od
planinata.
4|20|30|I celoto op{testvo vide deka Aron umre, celiot Izrailev dom pla~e{e po
Arona trieset dena.
4|21|1|Eden od hanaskite carevi, - carot na Arad, koj ìvee{e na jug, koga ~u, deka
Izrailot doa|a po patot od kaj Atarim, stapi vo borba protiv Izrailcite i zarobi
nekolkumina od niv.
4|21|2|i se zavetuva Izrailot pred Gospoda, i re~e: "Ako go predade{ ovoj narod vo
racete moi, }e gi istrebam gradovite nivni, }e gi uni{tam."
4|21|3|Gospod go ~u glasot na Izrailot i gi predade Hananejcite vo racete negovi, i
toj pobedi i gradovite negovi gi opusti, i toa mesto go nare~e: zapustenie.
4|21|4|Od planinata Or tie trgnaa kon Crveno More, za da ja zaobikolat zemjata na
Edom. I po patot narodot padna so duhot;
4|21|5|i vozroptaa lu|eto protiv Boga i protiv Mojseja: "Zo{to ne' izvede od Egipet,
pa da umreme vo pustiwava: tuka nema ni leb, ni voda, a vo du{ata ni omrzna taa
lo{a hrana?"
4|21|6|i isprati Gospod protiv narodot otrovni zmii, koi go kasaa narodot, i mnogu
lu|e izumrea od sinovite Izrailevi.
4|21|7|I dojde narodot pri Mojseja i re~e: "Zgre{ivme koga se pubunivme protiv
Gospoda i protiv tebe; pomoli Mu se na Gsopdoa da gi otstrani od nas zmiite." I
Mojsej Mu se pomoli na Gospoda za narodot.
4|21|8|I mu re~e Gospod na Mojsej: "Napravi bakarna zmija i zaka~i ja na zname
kako znak, i ako kasne nekogo zmija, kasnatiot, {tom }e ja pogledne, }e ostane ìv."
4|21|9|I napravi Mojsej bakarna zmija i ja zaka~i na znameto kako znak, i koga
nekoja zmija }e kasne{e nekoj ~ovek, toj {tom }e ja pogledne{e bakarnata zmija,
ostanuva{e ìv.
4|21|10|I trgnaa sinovite Izrailevi i se zadràa vo Ovot;
4|21|11|se krenaa i od Ovot, i zastanaa vo Ahalagej, sproti pustiwata Moav, koja e
na istok.
4|21|12|Ottamu trgnaa i dojdoa vo dolinata Zared;
4|21|13|ottuka, koga trgnaa, se zadràa vo onoj del od stranata na Arnon, koj te~e od
predelite na Amoreja, bidej}i Arnon e granicata na Moav, me|u Moav i Amoreja.
4|21|14|Zatoa e i re~eno vo knigata za vojnite Gospodovi: 'go uni{ti Zoov, i potokot
Arnon.'
4|21|15|I po potokot ja izgradi naselbata Ir, koja mu pripa|a na Moav.
4|21|16|Ottuka trgnaa kon eden izvor, a toa e onoj kladenec, za koj Gospod mu re~e
na Mojseja: 'soberi go narodot i }e im dadam voda.'
4|21|17|Toga{ Izrailot ja zapea pesnata: 'izviraj, kladenec!'
4|21|18|Pejte za kladenecot {to go iskopaa knezovite, a narodnite voda~i zaedno so
zakonodavecot go razru{ija so èzlata svoi. I od kladenecot trgnaa kon Mantanail.
4|21|19|Od Mantanail vo Naadil, od Naadil, vo Vamot,
4|21|20|a od Vamot za Napin, koj e vo Moavskata zemja, od prese~eniot vrv, svrten
so liceto kon pustiwata.
4|21|21|I gi prati Mojsej pratenicite pri Sion, amorejskiot, so predlog za mir, i da mu
kaàt:
4|21|22|"Dozvoi ni da mineme preku tvojata zemja; }e odime po patot, nema da
navleguvame ni vo selata, ni vo lozjata, i nema a pieme voda od tvoite kladenci,
a }e odime po carskiot pat, dodeka da gi meneme predelite tvoi."
4|21|23|No Sion ne mu dozvoli na Izraila da mine preku predelite negovi; i go sobra
Sion celiot svoj narod i izleze protiv Izrailot vo pustiwata, i stigna do Jasan i se
sudri so Izrailot.
4|21|24|I go porazi Izrail so me~ i zavladea so zemjata negova od Arnon do Javok,
duri do Aminovite sinovi, bidej}i Jazir e amonitski predel.
4|21|25|I gi zazede Izrail site tie gradovi, i se naseli Izrailot vo site amorejski
gradovi, vo Esevon i vo site nemu pot~ineti;
4|21|26|za{to Esevon be{e grad na amorejskiot car Sion, koj vojuva{e protiv
porane{niot moavski car i ja be{e odzel od racete negovi celata zemja negova od
Aroir duri do Arnon.
4|21|27|Zatoa velat pisatelite: dojdete vo Esevon, neka se izgradi i utvrdi gradot
Sion;
4|21|28|bidej}i ogan izleze od Esevon, plamen od gradot Sionov i izgore duri do
Moav i gi progolta stolbovite arnaitski.
4|21|29|Te{ko tebe, Moave, izginaa lu|eto Hamosovi, sinovite negovi gi zarobija,
i }erkite mu stanaa robinki na amorejskiot car Sion.
4|21|30|I semeto nivno se zatre od Esevon duri do Devon, i ènite nivni, koi izgorea
od ogan kaj Moav.
4|21|31|I se naseli Izrailot vo Amorejskata zemja.
4|21|32|I isprati Mojsej da go razgledaat Fazir, pa go zazedoa nego i selata negovi, i
gi izgonija Amorejcite {to ìveeja tamu.
4|21|33|Toga{ se povratija i pojdoa kon Vasan. I izleze protiv niv vasanskiot car Og,
samiot toj i celiot narod negov, za da se sudri so niv kaj Edrain.
4|21|34|I mu re~e Gospod na Mojseja: "Ne boj se od nego, za{to Jas }e ti go
predadam vo racete tvoi nago i celiot narod negov i celata zemja negova, i }e
postapi{ so nego, onaka kako {to postapi so amorejskiot car Sion, koj ìvee{e vo
Esevon."
4|21|35|I go porazi nego i sinovite negovi i celiot narod negov, taka {to nieden od
niv ne ostana ìv; i ja nasledija zemjata negova.
4|22|1|Toga{ sinovite Izrailevi trgnaa i se zadràa na zapad od Moav, kaj Jordan
sproti Jerihon.
4|22|2|I Valak, sinot Sepforov, vide se' {to im be{e napravil Izrailot na Amorejcite.
4|22|3|I Moavcite mnogu se upla{ija od toj narod, bidej}i be{e mnogubroen; zatoa
tie mnogu se upla{ija od sinovite Izrailevi.
4|22|4|Toga{ Moavcite im rekoa na Madijamskite stare{ini: "Ovoj narod sega
istebuva se' okolu nas, kako {to teliwata ja izeduvaa polskata treva." A Valak, sinot
Sepforov, be{e moavitski car vo toa vreme.
4|22|5|Toj isprati pratenici pri Valaam, sinot Veorov vo Fadur, kraj rekata vo
zemjata na sinovite na negoviot narod, da go povikaat i da mu kaàt: 'Ete, ovie lu|e
dojdoa od Egipet i go pokrija liceto zemno, i sega se smesteni vo moeto vladenie.
4|22|6|Pa dojdi i prokolni mi go toj narod, bidej}i se posilni od mene:
toga{ moèbi }e bidam vo sostojba da gi porazam i da gi izgonam od zemjata moja;
bidej}i znam, deka kogo }e go blagoslovi{ ti, toj e blagosloven, i kogo }e go
prokolne{, toj e prokolnat.'
4|22|7|I otidoa moavskite stare{ini i stare{inite Madijamski so podaroci vo racete i
dojdoa pri Valaam i mu gi soop{tija Valakovite zborovi.
4|22|8|I toj im re~e: "Preno}evajte no}eska ovde, i jas }e vi odgovoram {to da
pravite, onaka kako {to }e mi re~e Gospod." I moavskite stare{ini ostanaa kaj
Valaama.
4|22|9|I dojde Bog pri Valaam i mu re~e: "Koi se onie lu|e kaj tebe?"
4|22|10|Valaam Mu odgovori na Boga: "Moavskiot car Valak, sinot Sepforov gi
ispratil pri mene da kaàt:
4|22|11|'ete, lu|e dojdoa od Egipet i go pokrija zemnoto lice, pa se smestija na moeto
vladenie; dojdi, pa, prokolni gi; toga{ moèbi }e moàm da gi porazam i da gi
izgonam od zemjata.'"
4|22|12|I mu re~e Bog na Valaama: "Ne odi so niv, ne prokolnuvaj gi tie lu|e; tie se
blagosloveni."
4|22|13|I utrinata stana Valaam i im re~e na knezovite Valakovi: "Vratete se pri
svojot gospodar, za{to Bog ne mi pozvoluva da odam so vas."
4|22|14|Toga{ moavskite knezovi stanaa i se vratija pri Valak, i mu rekoa: "Valaam
ne saka{e da dojde so nas."
4|22|15|I Valak pak re{i da isprati knezovi, pove}e i so pogolema ~est od prvite.
4|22|16|I tie dojdoa pri Valaama i mu rekoa: "Vaka veli Valak, sinot Sepforov: te
molam ne zadocnuvaj da dojde{ pri mene;
4|22|17|}e ti ukaàm golemi po~esti i }e napravam za tebe se', {to }e mi kaè{; pa
dojdi i prokolni gi tie lu|e."
4|22|18|Valaam odgovori i im kaà na knezovite Valakovi: "Da mi ja dade{e Valak i
ku}ata svoja, polna so zlato i srebro, ne moàm da ja prekr{am zapovedta na
Gospoda Boga, i da izvr{am ne{to malo ili golemo po svoja volja;
4|22|19|no sepak, ostanete i vie tuka, ovaa no} i jas }e razberam, {to u{te }e mi
kaè Gospod."
4|22|20|I dojde no}ta Bog pri Valaama i mu re~e: "Ako ovie lu|e do{le da te vikaat,
stani, odi so niv; no pravi go samo ona, {to }e ti go re~am Jas."
4|22|21|Utrinata Valaam stana, ja osedla oslicata svoja i trgna so moavskite knezovi.
4|22|22|I se razgnevi jarosta Bo`ja, zatoa {to trgna toj, i zastana Angel Gospodov na
patot, za da mu popre~i. Toj java{e na oslicata svoja, a so nego i dvajca slugi
negovi.
4|22|23|I oslicata go vide Angelot Gospodov, zastanat na patot so izvle~en me~ vo
rakata, pa skr{na od patot i trgna po poleto, a Valaam po~na da ja bie oslicata so
svojot èzal za da se vrati na patot.
4|22|24|I zastana Angelot Gospodov na eden tesen pat me|u lozjata, ogradeni i od
ednata i od drugata strana.
4|22|25|Oslicata koga go vide Angelot Gospodov, trgna kon ogradata i ja pritisna
nogata na Valaama; i toj pak po~na da ja bie.
4|22|26|No Angelot Gospodov pak se trgna i zastana na tesno mesto, kade {to
nema{e kade da se skr{ne ni nadesno, nitu nalevo.
4|22|27|Oslicata, koga go vide Angelot Gospodov, legna pod Valaama. I se razgnevi
Valaam i pak po~na da ja bie oslicata so èzalot.
4|22|28|Toga{ ja odvrza Bog ustata na oslicata i toj mu re~e na Valaama: "[to ti
napraviv, ta me bie{ eve ve}e tretpat?"
4|22|29|Valaam i' re~e na oslicata: "Zatoa {to se podigra so mene; da imav vo rakata
me~, sega }e te probodev."
4|22|30|A oslicata mu re~e na Valaama: "Ne li sum jas tvojata oslica, koja ti ja java{
od mladosta tvoja do denes? Sum ti pravela li vaka dosega?" Toj odgovori: "Ne".
4|22|31|I mu gi otvori Gospod o~ite na Valaama, i toj go vide Angelot Gospodov,
zastanat na patot so izvle~en me~ vo rakata, se pokloni i padna ni~kum.
4|22|32|I mu re~e Angelot Gospodov: "Zo{to ja bie{ oslicata eve ve}e tri-pati? Jas
izlegov da ti go popre~am patot, za{to patot tvoj ne Mi e po volja!
4|22|33|i oslicata, koga }e me vide{e, skr{nuva{e od mene eve ve}e tri pati; ako ne
skr{nuva{e od mene, }e te ubiev, a nea }e ja ostavev ìva."
4|22|34|I mu re~e Valaam na Angelot Gospodov: "Zgre{iv, bidej}i ne znaev, deka Ti
stoi{ na patot pred mene; i sega, ako toa Ti e neugodno, jas }e se vratam."
4|22|35|I mu re~e Angelot Bo`ji na Valaama: 'odi so ovie lu|e; zboruvaj go samo ona
{to Jas }e ti go kaùvam.' I otide Valaam so Valakovite knezovi.'
4|22|36|Valak, koga ~u, deka doa|a Valaam, izleze da go pre~eka vo moavskiot
grad, koj e vo Arnonskite predeli, pri samiot kraj.
4|22|37|I mu re~e Valak na Valaama: 'neli isprativ jas pri tebe da te vikaat, zo{to ne
dojde pri mene? Ili zar ne moàm da ti ukaàm po~esti?'
4|22|38|I mu re~e Valaam na Valaka: 'ete, jas dojdov pri tebe, no moàm li da kaàm
ne{to od sebesi? Ona {to Bog go vloùva vo ustata moja toa i }e go kaàm.'
4|22|39|I trgna Valaam so Valaka, i vlegoa vo gradskite ku}i.
4|22|40|I zakla Valak teliwa i ovci i mu isprati na Valaama i na knezovite, koi bea so
nego.
4|22|41|A utrinata Valak go zede Valaama i go ka~i na Vaalovite yidini, za da vidi
ottamu eden del od narodot.
4|23|1|Toga{ Valaam mu re~e na Valaka: "Izgradi mi ovde sedum `rtvenici i
prigotvi mi sedum teliwa i sedum ovni."
4|23|2|Valak napravi taka, kako {to re~e Valaam; i prinesoa Valak i Valaam po edno
tele i po eden oven na sekoj `rtvenik.
4|23|3|I mu re~e Valaam na Valaka: "Zastani pri svojata sepalenica, a jas }e pojdam,
moèbi }e se javi Gospod pred mene, i {to }e mi otkrie, }e ti kaàm." I ostana Valak
pri sepalenicata svoja, a Valaam otide na drugata strana za da Go pra{a Boga.
4|23|4|I mu se javi Bog na Valaama, i Valaam Mu re~e: "Jas podignav sedum
`rtvenici i prinesov po edno tele i po eden oven na sekoj `rtvenik."
4|23|5|I mu vloì Gospod zbor vo ustata na Valaama i re~e: "Vrati se pri Valaka i
re~i vaka."
4|23|6|I se vrati pri nego, a toj stoe{e pri svojata sepalenica, toj i site moavski
knezovi. A Duhot Bo`ji be{e vrz nego.
4|23|7|I gi primi ovie zberovi, pa re~e: "Od Mesopotamija, od isto~nite planini, mi
re~e Valak, moavskiot car: dojdi, prokolni mi go Jakova, i dojdi, prokolni mi go
Izrailot!
4|23|8|Kako }e prokolnam? Bog ne prokolnuva. [to lo{o }e re~am, koga Gospod ne
zloslovuva.
4|23|9|Od vrvot na gorata go gledam, od ridovite go gledam: ete narod koj ìvee
oddelno i ne se vbrojuva me|u narodite.
4|23|10|Koj }e go izbroi semeto na Jakova i koj }e go presmeta brojot na narodot
Izrailev. Da umre du{ata moja, kako {to umiraat pravednicite, i krajot moj da bide
kako nivniot!"
4|23|11|I mu re~e Valak na Valaama: "[to mi napravi? Jas te povikav da gi
prokolne{ neprijatelite moi, a pak ti, ete, gi blagoslovuva{ so blagoslov."
4|23|12|Toj odgovori i re~e: "Ne treba{e li da go kaàm tokmu ona, {to Gospod go
vloì vo ustata moja?"
4|23|13|I Valak mu re~e: "Dojdi so mene na drugo mesto, od kade {to }e vidi{, no
samo del od nego }e vidi{, a nema celiot da go vidi{; i prokolni mi go ottamu."
4|23|14|I go odvede do granicata na poleto na vrvot na edna karpa, i izgradi tamu
sedum `rtvenici, i prinese po edno tele i po eden oven na sekoj `rtvenik.
4|23|15|I mu re~e Valaam na Valaka: "Stoj tuka pri sepalenicata svoja, jas pak, }e
odam ponatamu za da Go pra{am Boga."
4|23|16|I go sretna Bog Valaama, i mu vloì slovo vo ustata negova, pa re~e: "Vrati
se pri Valaka i kaì mu taka."
4|23|17|I se vrati pri nego, a toj stoe{e pri svojata sepalenica, a zaedno so nego i site
moavski knezovi. I mu re~e Valak: "[to veli Gospod?"
4|23|18|Toj go zapo~na svoeto kaùvawe i re~e: "Stani Valako, slu{aj i vnimavaj,
sine Sepforov!
4|23|19|Bog ne e ~ovek, ta da se koleba, nitu e sin ~ove~ki, pa da se izmenuva.
[to }e kaè, pa da ne go izvr{i, ili {to }e re~e, pa da ne bide taka?
4|23|20|Ete, doveden sum da blagoslovuvam: }e blagoslovuvam, i nikako inaku.
4|23|21|Ne se gleda maka vo Jakova, i ne se zabeleùva ni bolest kaj Izrailot;
Gospod Bog e so nego, i toj ima sava carska.
4|23|22|Bog go izvede od Egipet: toj e brz kako ednorog:
4|23|23|nema gatawe kaj Jakova, nema ma|epsni{tvo kaj Izrailot; nekoga{ }e re~at
za Jakova i za Izrailot: ete, {to napravi Bog!
4|23|24|Ete, eden narod se podigna kako lavica i se ispravi kako lav; nema da legne,
dodeka ne go izede plenot svoj i dodeka ne se napie od krvta na pobedenite."
4|23|25|I mu re~e Valak na Valaama: "Ni so kletva ne go prokolnuvaj, ni so
blagoslov ne go blagoslovuvaj."
4|23|26|I odgovori Valaam i mu re~e na Valaka: "Ne li ti rekov {to }e re~e Gospod,
toa i }e go izvr{i."
4|23|27|I mu re~e Valak na Valaama: "Dojdi, }e te odvedam na drugo mesto; }e Mu
bide sekako ugodno na Boga, i ottamu }e mi go prokolne{."
4|23|28|I go povede Valak Valaama na vrvot od Fagor, {to se protega sprema
pustiwata.
4|23|29|I mu re~e Valaam na Valaka: "Izgradi mi ovde sedum `rtvenici i prigotvi mi
sedum teliwa i sedum ovni."
4|23|30|I Valak napravi, kako {to re~e Valaam, i prinese po edno tele i po eden oven
na sekoj `rtvenik.
4|24|1|Valaam vide deka na Gospod Mu e prijatno da go blagoslovuva Izrailot i ne
otide vo presret kako porano, za da preskaùva, a go svrti liceto kon pustiwata.
4|24|2|Pogledna Valaam i go vide Izrailot, kako se be{e smestil so plemiwata svoi, a
Duhot Bo`ji be{e na nego.
4|24|3|I zapo~nuvaj}i ja svojata beseda, re~e: "Valaam, sinot Veorov, govori toj {to
ja gleda vistinata.
4|24|4|Zboruva onoj, koj gi slu{a zborovite na Semo}niot; bidej}i videnie Bo`jo
vide vo son, i toa mu gi otvori o~ite.
4|24|5|Kolku se ubavi domovite tvoi, Jakove, i ìveali{tata tvoi, o Izraile!
4|24|6|Tie se rasprostiraat kako dubravi so senki, kako gradini kraj reka, kako ku}i
{to gi izgradil Gospod, kako kedri kraj vodi;
4|24|7|od semeto negovo }e izleze ~ovek, i }e zavladee mnogu narodi, i carstvoto
negovo }e so vozvisi pogore od carstvoto na Goga, i }e se preuveli~i.
4|24|8|Bog go izvede od Egipet; toj e brz kako ednorog, }e gi goltne neprijatelski
raspoloènite narodi sprema nego, }e im gi skr{i koskite nivni i so strelite svoi }e
go porazi neprijatelot.
4|24|9|Legnal toj kako lav i kako lav~e; koj }e go razbudi? Blagosloven da bide,
onoj {yo te blagoslovuva i proklet - onoj {to te prokolnuva!"
4|24|10|Se razgnevi Valak protiv Valaama, i plesna toj so racete svoi, pa mu re~e na
Valaama: "Jas te povikav da gi prokolne{ neprijatelite moi, a ti gi
blagoslovuva{ eve ve}e po tretpat;
4|24|11|begaj, pak, vo zemjata svoja; jas sakav da ti iskaàm po~it, no, ete, Gospod
te li{uva od po~estite."
4|24|12|I mu re~e Valaam na Valaka: "Ne li im rekov na tvoite pratenici {to mi gi
isprati:
4|24|13|'Da mi ja dade{e Valak i ku}ata svoja, polna so srebro i zlato, ne bi moèl da
ja prekr{am zapovedta Gospodova, za da napravam ne{to dobro ili lo{o po svoja
volja: ona {to }e mi re~e Gospod, toa i }e go kaùvam?'
4|24|14|I taka, ete, jas si odam vo svoeto mesto, no pribliì se, za da ti kaàm i da te
posovetuvam {to }e napravi vo poslednite dni ovoj narod so tvojot narod."
4|24|15|I go raskaà videnieto svoe, velej}i: "Valaam, sinot Veorov, zboruva ~ovek
so otvoreni o~i,
4|24|16|go zboruva onoj, {to gi pazi zborovite Bo`ji, koj dobi znaewe od Sevi{niot,
i otkako vide videnie Bo`jo vo son, o~ite mu se otvorija.
4|24|17|]e mu pokaàm, no ne sega u{te, go sakam no ne odblisku. Izgreva yvezda
od Jakova, i se izdiga dovek od Izrailot; toj }e gi porazuva knezovite moavski i }e
gi zarobuva site Sitovi sinovi.
4|24|18|I Edom }e bide negovo nasledstvo, Seir }e zavladee nad neprijatelite svoi, a
Izrail }e ja pokaè silata svoja.
4|24|19|Proizlezeniot od Jakova }e zavladee i }e gi pogubi preìveanite od gradot.
4|24|20|I go vide toj Amalika, i ja raskaà taa svoja prikazna, velej}i: Amalik e prv
me|u narodite, no semeto negovo }e se zatre.
4|24|21|I go vide i Keneon, i prorokuva, velej}i: "Silno e tvoeto ìveali{te, na
kamen si go svil svoeto gnezdo,
4|24|22|iako mu e na Veor toa gnezdo na spletki, Asircite }e te zarobat.
4|24|23|I koga go vide Oga, pak prorokuva, i re~e: "Te{ko, te{ko, koj }e ostane ìv,
koga Bog }e go napravi toa.
4|24|24|]e gi izvedat od racete Kitiski, }e go ozlobat Asura, }e go ozlobat i Evera,
no i samite }e se uni{tat."
4|24|25|I stana Valaam i se vrati vo mestoto svoe, a isto taka i Valak otide po patot
svoj.
4|25|1|Izrail ìvee{e vo Sitim i narodot po~na preku blud da se oskvernuva
so }erkite na Moav;
4|25|2|i gi pokanuvaa tie da prinesuvaat `rtva na idolite nivni, i narodot gi jade{e
`rtvite nivni i im se klawa{e na bogovite nivni.
4|25|3|I mu se pokloni Izrailot na Vaal-Fegor. I se razgori gnevot Gospodov protiv
Izrailot.
4|25|4|I mu re~e Gospod na Mojseja: "Zemi gi site na~alnici narodni i razobli~i gi
pred Gospoda sproti sonceto, i }e se odvrati jarosniot gnev Gospodov od Izrailot."
4|25|5|Toga{ Mojsej im re~e na plemiwata Izrailevi: "Sekoj neka gi ubie svoite lu|e,
{to mu sluàt na Vaal-Fegor."
4|25|6|I ete, eden od sinovite Izrailevi dojde i dovede pri bratot svoj edna
Madijamka, pred o~ite na Mojseja, i pred o~ite na celoto op{testvo na sinovite
Izrailevi, koga tie pla~ie pri vlezot od skinijata na svedo{tvoto.
4|25|7|Fines, sinot na Eleazara, sin na sve{tenikot Aron, koga go vide toa, stana
srede op{testvoto i zede vo rakata kopje,
4|25|8|i vleze po Izrailecot vo bludili{teto i gi probode i obajcata: Izrailecot i ènata
vo utrobata nejzina; i prestana pomorot na sinovite Izrailevi.
4|25|9|A umrenite od pomor bea dvaeset i ~etiri iljadi.
4|25|11|"Fines, sinot na Eleazara, sin na sve{tenikot Aron, ja odvrati jarosta Moja
od sinovite Izrailevi, pokaùvaj}i me|u niv revnost za Mene, i Jas ne gi istrebiv
sinovite Izrailevi vo revnosta Svoja.
4|25|12|Taka kaì im: 'ete, Jas mu davam miren zavet;
4|25|13|i toj }e bide za nego i za potomstvoto negovo po nego zavet na ve~no
sve{tenstvo, zatoa {to pokaà revnost za svojot Bog i Go omilostivi za sinovite
Izrailevi."
4|25|14|Imeto na ubieniot Izrailec, koj be{e ubien so Madijamkata, e Zamvri, sin na
Salo, na~alnik na Simeonovoto pokolenie;
4|25|15|a imeto na ubienata Madijamka e Hazva; taa be{e }erka na Sura, na~alnik
na Madijamskoto pleme Omot.
4|25|17|"Smetajte gi za neprijateli Madijamcite i porazuvajte gi,
4|25|18|za{to tie so podmolnosta svoja postapuvaa neprijatelski sprema vas,
soblaznuvaj}i ve so Fegora i so Hazva, }erkata na madijamskiot na~alnik, nivna
sestra, ubiena vo denot na pomorot poradi Fegor."
4|26|1|Po toj poraz Gospod mu re~e na Mojseja i na sve{tenikot Eleazar, sin
Aronov, velej}i:
4|26|2|"Prebroj go celoto op{testvo na sinovite Izrailevi od dvaeset godini nagore,
spored domovite nivni, site sposobni za vojuvawe vo Izrailot."
4|26|3|I im re~e Mojsej i sve{tenikot Eleazar vo Aravot moavski kaj Jordan, sproti
Jordan, sproti Jerihon, velej}i:
4|26|4|"Prebrojte gi site od dvaeset godini i nagore, kako {to zapoveda Gospod, koi
izlegoa od Egipetskata zemja:
4|26|5|Ruvim, Izrailev prvorodenec. Ruvimovite sinovi: od Enoh - Enohovo
pokolenie, od Falu - Faluovoto pokolenie,
4|26|6|od Asron - Asronovoto pokolenie, od Harmi - Harmievoto pokolenie;
4|26|7|toa se Ruvimovite rodovi: na broj tie bea ~etirieset i tri iljadi i {estototini i
trieset.
4|26|8|Faluovite sinovi: Eliav,
4|26|9|i Eliavovite sinovi: Namuil, Datan i Aviron. Toa se onie Datan i Aviron,
poznati kaj narodot, koi predizvikaa smut protiv Mojseja i Arona zaedno so
sou~esnicite na Koreja, koga tie predizvikaa bunt protiv Gospoda;
4|26|10|pa zemjata ja otvori ustata svoja i gi goltna zaedno so Koreja: zaedno so niv
umrea i sou~esnicite nivni, koga ogan izgore dveste i pedeset ~oveka, i tie stanaa za
primer;
4|26|11|no Koreevite sinovi ne izumrea.
4|26|12|Simeonovite sinovi spored pokolenijata nivni: od Namuil - Namuilovoto
pokolenie, od Jamin - Jaminovoto pokolenie, od Jahin - Jahinovoto pokolenie,
4|26|13|od Zara - Zarovoto pokolenie, od Saul - Saulovoto pokolenie;
4|26|14|toa se Simeonovite rodovi pri prebrojuvaweto nivno: dvaeset i dve iljadi i
dveste.
4|26|24|Gadovi sinovi spored pokolenijata nivni: od Safon - Safonovoto pokolenie,
od Agin - Aginovoto pokolenie, od Sunin - Suninovoto pokolenie,
4|26|25|od Azen - Azenovoto pokolenie, od Ad - Adovoto pokolenie,
4|26|26|od Aroad - Aroadovoto pokolenie, od Armal - Armalovoto pokolenie;
4|26|27|toa se pokolenijata na Gadovite sinovi, spored prebrojuvaweto nivno:
~etirieset iljadi i petstotini.
4|26|15|Judinite sinovi: Ir i Avnan, i Silom, Fares i Zara, no Ir i Avnan umrea vo
Hananskata zemja;
4|26|20|od Jasuva - Jasuvovoto pokolenie, od Amvram - Amvramovoto pokolenie;
4|26|16|Judinite sinovi spored pokolenijata nivni bea: Silom - Silomovoto
pokolenie, od Fares - Faresovoto pokolenie, od Zara - Zarovoto pokolenie.
4|26|17|Faresovi sinovi bea: od Asron - Asronovoto pokolenie, od Jamun
Jamunovoto pokolenie;
4|26|18|toa se Judinite rodovi spored prebrojuvaweto nivno: sedumdeset i {est iljadi
i petstotini.
4|26|19|Isaharovi sinovi spored pokolenijata nivni: od Tola - Tolovoto pokolenie, od
Fuva - Fuvinoto pokolenie,
4|26|21|toa se Isaharovite rodovi, spored prebrojuvaweto nivno: {eeset i ~etiri iljadi
i ~etiristotini.
4|26|22|Zavulonovi sinovi spored pokolenijata nivni: od Sared - Saredovo
pokolenie, od Alon - Alonovo pokolenie, od Alil - Alilovo pokolenie;
4|26|23|toa se Zavulonovite pokolenija, spored prebrojuvaweto nivno: {eeset iljadi i
petstotini.
4|26|32|Josifovi sinovi spored pokolenijata nivni: Manasija i Efrem.
4|26|33|Manasievi sinovi: od Mahir - Mahirovo pokolenie, od Mahir se rodi Galaad,
od Galaada - Galadovo pokolenie.
4|26|34|Eve gi Galaadovite sinovi: od Ahiezer - Ahiezerovoto pokolenie, od Helek -
Helekovoto pokolenie,
4|26|35|od Esriila - Esriilovoto pokolenie, od Suhem - Suhemovoto pokolenie,
4|26|36|od Simaer - Simaerovoto pokolenie, od Ofer - Oferovoto pokolenie.
4|26|37|Salpaad, sin Oferov, nema{e sinovi, tuku samo }erki; imiwata na
Salpaadovite }erki bea: Mala, Nua, Egla, Melha i Tersa;
4|26|38|toa se Manasievite pokolenija; a na broj tie bea pedeset i dve iljadi i
sedumstotini.
4|26|39|Eve gi Efremovite sinovi spored pokolenijata nivni: od Sudal - Sudalovoto
pokolenie, od Tanah - Tanahovoto pokolenie;
4|26|40|A eve gi Sudalovite sinovi: od Eden - Edenovoto pokolenie;
4|26|41|toa se pokolenijata na Efremovite sinovi, spored prebrojuvaweto nivno:
trieset i dve iljadi i petstotini. Toa se Josifovite sinovi spored pokolenijata nivni.
4|26|42|Venijaminovite sinovi spored pokolenijata nivni: Val - Valovoto pokolenie,
od Asivir - Asivirovoto pokolenie, od Jahiran - Jahiranovoto pokolenie;
4|26|43|od Sofan - Sofanovoto pokolenie;
4|26|44|Valovi sinovi bea: Ader i Noeman: od Ader - Aderovoto pokolenie, od
Noemana - Noemanovoto pokolenie;
4|26|28|Asirovi sinovi spored pokolenieto nivno: od Jamin - Jaminovoto pokolenie,
od Jesu - Jesuovoto pokolenie, od Varij - Varievoto pokolenie.
4|26|45|toa se Venijaminovite sinovi spored pokolenijata nivni; a na broj tie bea
~etirieset i pet iljadi i {estotini.
4|26|46|Eve gi Danovite sinovi spored pokolenijata nivni: od Samej - Sameovoto
pokolenie;
4|26|47|A site Sameovi pokolenija spored prebrojuvaweto nivno bea: {eeset i ~etiri
iljadi i ~etiristotini.
4|26|29|Od Varievite sinovi, od Hover - Hoverovoto pokolenie, od Melhiil -
Melhiilovoto pokolenie;
4|26|30|Imeto na Asirovata }erka be{e Sara;
4|26|31|Toa se pokolenijata na Asirovite sinovi spored prebrojuvaweto nivno:
~etirieset i tri iljadi i ~etiristotini.
4|26|48|Neftalimovi sinovi spored pokolenijata nivni: od Asil - Asilovoto pokolenie,
od Gaun - Gaunovoto pokolenie;
4|26|49|od Jeser - Jeserovoto pokolenie, od Selim - Selimovoto pokolenie;
4|26|50|toa se Neftalimovite pokolenija spored prebrojuvaweto nivno: a na broj tie
bea ~etirieset i pet iljadi i ~etiristotini.
4|26|51|Toa se vlezenite vo prebrojuvaweto sinovi Izrailevi: {estotini i edna iljada i
sedumstotini i trieset.
4|26|53|"Nim da im se podeli zemjata vo nasledstvo, spored brojot na imiwata;
4|26|54|na pomnogubrojnite daj im pogolem del, a na pomalubrojnite daj im pomal
del: sekomu treba da mu se dade del srazmerno so brojot na vlezenite vo
prebrojuvaweto;
4|26|55|zemjata treba da se podeli so `reb, tie treba da dobijat nasledstvo spored
imiwata na nivnite rodovi;
4|26|56|so `reb da im se podelat nivnite delovi pome|u niv - kako na mnogubrojnite,
taka i na malubrojnite."
4|26|57|Tie se Levievi sinovi, {to vlegoa vo prebrojuvaweto spored pokolenijata
svoi: od Girson - Girsonovoto pokolenie, od Kat - Katovoto pokolenie, od Merari -
Merarievoto pokolenie.
4|26|58|Ova se Levievite rodovi: Lovenovoto pokolenie, Hevronovoto pokolenie,
Musinovoto pokolenie i Koreevoto pokolenie. Od Kat se rodi Amram.
4|26|59|Imeto na Amramovata èna be{e Johaved, }erka Levieva, koja e rodena od
Levievata èna vo Egipet, a taa mu go rodi na Amarma Arona, Mojseja i Marijam,
nivnata sestra.
4|26|60|Na Arona mu se rodija Nadav i Aviud, Eleazar i Itamar;
4|26|61|no Nadav i Aviud umrea, koga prinesoa tu| ogan pred Gospoda vo
Sinajskata pustiwa.
4|26|62|Site od ma{ki pol, od eden mesec i nagore, bea prebroeni dvaeset i tri iljadi;
tie ne bea prebroeni zaedno so sinovite Izrailevi, za{to ne im be{e daden del me|u
sinovite Izrailevi.
4|26|63|Toa se prebroenite od Mojseja i sve{tenikot Eleazar, koi gi prebroija
sinovite Izrailevi vo Aravot moavski kaj Jordan, sproti Jerihon;
4|26|64|me|u niv nema{e ni eden od onie, koi Mojsej i sve{tenikot Aron gi
prebroija, koga gi prebrojuvaa sinovite Izrailevi vo Sinajskata pustiwa;
4|26|65|za{to Gospod im be{e rekol: "Tie }e izumrat vo pustiwata." I nikoj od niv
ne ostana, osven Jefonieviot sin Halev i Navinoviot sin Isus.
4|27|1|I dojdoa }erkite na Salpaad, sin na Ofera, koj be{e sin na Galaada, a toj - sin
na Mahir, od pokolenieto na Manasija, sin Josifov, i eve gi imiwata na }erkite
negovi: Mala, Nua, Egla, Melha i Tersa;
4|27|2|i otkako zastanaa pred Mojseja, pred sve{tenikot Eleazar, pred knezovite i
pred celoto op{testvo, pri vlezot od skinijata na svedo{tvoto, rekoa:
4|27|3|"Tatkoto na{ umre vo pustiwata, i toj ne be{e me|u sou~esnicite, {to stanaa
protiv Gospoda zaedno so lu|eto na Korej, tuku umre poradi svoj grev, bez sinovi.
4|27|4|Za{to da se zagubi imeto na tatkoto na{ me|u plemeto negovo poradi toa {to
nema sin? Dajte ni del me|u bra}ata na tatkoto na{!"
4|27|5|I Mojsej go iznese pra{aweto nivno pred Gospoda.
4|27|6|A Gospod mu re~e na Mojseja:
4|27|7|"Pravo velat Salpaadovite }erki; daj im nasledstven del me|u bra}ata na
tatkoto nivni i predaj im go nim tatkoviot del so `reb,
4|27|8|a na sinovite Izrailevi javi im i kaì: 'ako nekoj umre, i ne ostavi sin,
predavajte go nasledstvoto negovo na }erkite negovi;
4|27|9|ako, pak, toj nema }erki, davajte go negoviot del na bra}ata negovi;
4|27|10|ako nema bra}a, dajte go negoviot del na strikovcite negovi;
4|27|11|ako, pak, nema ni strikovci, dajte mu go negoviot del na najbliskiot rodnina
negov od negovoto pokolenie da go nasledi; i neka bide toa zakon za sinovite
Izrailevi, kako {to mu zapovedal Gospod na Mojseja!"
4|27|12|I mu re~e Gospod na Mojseja: "Izlezi vo onaa gora, koja e od onaa strana
na Jodan, vo gorata Navav, i pogledaj ja zemjata Hananska, koja im ja davam na
sinovite Izrailevi vo vladenie;
4|27|13|i otkako }e ja pogleda{, priberi se i ti pri narodot svoj, kako {to se pribra
Aron, bratot tvoj na planinata Or;
4|27|14|za{to vie ne ja poslu{avte zapovedta Moja vo pustiwata Sin, koga me|u
op{testvoto se pojavi raspravija, da ja pokaète pred o~ite nivni Mojata svetost pri
vodata. Toa se vodite na raspravija pri Kades, vo pusitwata Sin."
4|27|15|I Mu re~e Mojsej na Gospoda, velej}i:
4|27|16|"Gosopod, Bog na duhovite i na sekoja plot, neka odredi nad ovoj narod
~ovek,
4|27|17|koj }e izleguva pred niv, i koj }e vleguva pred niv, koj }e gi izveduva i
koj }e gi doveduva, ta da ne ostane narodot Gospodov kako ovci bez pastir."
4|27|18|I mu re~e Gospod na Mojseja: "Zemi go Iisusa, Navinoviot sin, ~ovek, vo
kogo ima Duh, i poloì gi vrz nego racete svoi.
4|27|19|Prestavi go pred sve{tenikot Eleazar i pred celoto op{testvo, naredi mu i
zapovedaj za nego pred celiot narod,
4|27|20|i daj mu od slavata tvoja za da go slu{a siot narod na sinovite Izrailevi;
4|27|21|a toj da se obrnuva do sve{tenikot Eleazar i da se dopra{uva do nego za
re{enija Gospodovi; i spored zborot negov da izleguvaat i spored zborot negov da
vleguvaat toj i site sinovi Izrailevi so nego i celoto op{testvo."
4|27|22|I napravi Mojsej kako {to mu zapoveda Gopspod Bog, i go zede Iisusa, pa
go pretstavi pred sve{tenikot Eleazar i pred celoto op{testvo;
4|27|23|i gi poloì vrz nego racete svoi i mu dade sovet, kako {to mu zapoveda
Gospod na Mojseja.
4|28|2|"Zapovedaj im na sinovite Izrailevi i kaì im: darovite Moi, lebnite prinosi,
`rtvite Moi so blagoprijaten miris da Mi se prinesuvaat na praznicite Moi.
4|28|3|I kaì im: ete ja `rtvata, koja {to treba da Mu ja prinesuvate na Gospoda: dve
jagniwa na den, bez nedostatok, za sepalenica postojana za prestap:
4|28|4|ednoto jagne prinesuvaj go nautro, a drugoto jagne nave~er;
4|28|5|i da prinesete `rtva, edna desetina od efa p~eni~no bra{no, pome{ano so
~etvrtina in ~ist elej,
4|28|6|sepalenicata e postojana `rtva na Gospoda, kakva {to be{e izvr{ena pri
planinata Sinaj, za blagoprijaten miris,
4|28|7|i kon nea da ima za preliv ~etvrt in za ednoto jagne; na sveto mesto izvr{uvaj
go so vino prelivot na Gospoda.
4|28|8|Drugoto jagne prinesuvaj go nave~er, so takov leben prinos kako utrinata, so
`rtva i preliv za nego prinesuvaj go za prijatna blagougodnost na Gospoda.
4|28|9|A vo saboten den prinesuvajte po dve jagniwa bez nedostatok, i dve desetti
od efa p~eni~no bra{no, podneseno so elej, kako i preliv;
4|28|10|i toa e sabotna sepalenica za sekoja sabota, osven postojanata sepalenica i
prelivot za nea.
4|28|11|i pri mlad mesec prinesuvajte Mu na Gospoda sepalenici: od govedata dve
teliwa, eden oven i sedum jagniwa bez nedostatok,
4|28|12|i tri desetti od efa p~eni~no bra{no podneseno so elej, prinos so teleto, i dve
desetti od efa p~eni~no bra{no, prineseno so elej, prinos so ovenot,
4|28|13|i po edna desetta od efa p~eni~no bra{no, podnesena so elej, prinos za
sekoe jagne: toa e sepalenica, blagoprijatna `rtva na Gospoda;
4|28|14|a prelivot za niv treba da bide polovina in vino za teleto, edna tretina od in
za ovenot i edna ~etvrtina in za jagneto; toa e sepalenica za sekoe novomese~je vo
tekot na site meseci na godinata.
4|28|15|Prinesuvajte Mu na Gospoda sekoga{ i po eden kozel od kozite va{i - `rtvi
za grev; nego treba da go prinesuvate zaedno so prelivot za nego.
4|28|16|Vo prviot mesec, na ~etirinaesettiot den od mesecot, e Pasha Gospodova.
4|28|17|A na petnaesettiot den od toj mesec e praznik; sedum dena treba da se jadat
beskvasni lebovi.
4|28|18|Prviot den da vi bide osobeno svet, nikakva rabota ne vr{ete;
4|28|19|i prinesete sepalenica, `rtva na Gospoda: dve teliwa od govedata, eden oven
i sedum ednogodi{ni jagniwa; tie da se bez nedostatok;
4|28|20|a i prinos kon niv p~eni~no bra{no, podneseno so elej, tie desetini od efa za
sekoe tele, i dve desetini od efa za ovenot,
4|28|21|i po edna desetina efa prinesuvajte za sekoe od sedumte jagniwa,
4|28|22|i eden kozel od kozite - `rtva za grev, za da se pomolat za vas;
4|28|23|prinesuvajte go toa, osven utrinskata sepalenica, koja e postojana `rtva.
4|28|24|Taka pravete sekoj den vo sedumte dena; toa e dar, prinos blagoprijaten za
Gospoda; pri redovnata sepalenica i preliv za nea.
4|28|25|I sedmiot den treba da vi bide osobeno svet; nikakva rabota ne vr{ete.
4|28|26|I denot na prvite plodovi, koga Mu prinesuvate na Gospoda nova `rtva vo
va{ite sedmici, treba da vi bide osobeno svet; nikakva rabota ne vr{ete;
4|28|27|i prinesete sepalenici i blagoprijaten miris na Gospoda: od govedata dve
teliwa, eden oven i sedum ednogodi{ni jagniwa, bez nedostatok,
4|28|28|a zaedno so niv i prinos od p~eni~no bra{no, podneseno so elej, tri desetini
od efa za sekoe tele, dve desetini od efa za oven,
4|28|29|i po edna desetina od efa za sekoe od sedumte jagniwa;
4|28|30|i eden kozel od kozite - `rtva poradi grev, za da se pomolat za vas.
4|28|31|Pronesuvajte mi gi ovie `rtvi so vino za preliv, osven postojanite sepalenici
so prinosite; tie treba da bidat bez nadostatok."
4|29|1|Vo sedmiot mesec, prviot den od mesecot, treba da vi bide osobeno svet;
nikakva rabota ne vr{ete; toa da vi bide den na trubni znaci;
4|29|2|i prinesete sepalenica za blagoprijaten miris na Gospoda: edno tele od
govedata, eden oven, sedum ednogodi{ni jagniwa, bez nadostatok;
4|29|3|a zaedno so niv i `rtva od p~eni~no bra{no, podneseno so elej, tri desetini od
efa za teleto, dve desetini od efa za ovenot,
4|29|4|edna desetina od efa za sekoe od sedumte jagniwa,
4|29|5|i eden kozel od kozite kako `rtva za grev, za da se palat za vas.
4|29|6|Osven novomese~nite sepalenici i prinosite za niv, i prelivite nivni, i
sekoga{nite sepalenici so nivnite prinosi i prelivi spored naredbite, treba da bidat so
blagoprijaten miris za Gospoda.
4|29|7|I desettiot den od toj sedmi mesec treba da vi bide posebno svet: smiruvajte
gi du{ite svoi i nikakva rabota ne vr{ete;
4|29|8|a prinesete sepalenici za blagoprijaten miris na Gospoda: edno tele, eden
oven, sedum ednogodi{ni jagniwa; tie treba da bidat bez nedostatok;
4|29|9|i zaedno so niv i prinos od p~eni~no bra{no, podneseno so elej, tri desetini
od efa za tele, dve desetini od efa za oven,
4|29|10|i po edna desetina od efa za sekoe od sedumte jagniwa,
4|29|11|kako i eden kozel od kozite - `rtva za grev, za da se pomolat za vas, osven
`rtvite za grev, {to se prinesuvaat vo denot na o~istuvaweto, i osven postojanite
sepalenici i prinosite so niv i prelivite za niv, {to se prinesuvaat spored naredbite, i
`rtva na Gospoda so blagoprijaten miris.
4|29|12|I petnaesettiot den od sedmiot mesec treba da vi bide osobeno svet: nikakva
rabota ne vr{ete i praznuvajte go toj praznik Gospodov sedum dena:
4|29|13|i prinesete sepalenica, `rtva za blagoprijaten miris na Gospoda: vo prviot
den trinaeset teliwa, dva ovna, ~etirinaeset ednogodi{ni jagniwa; tie treba da bidat
bez nedostatok;
4|29|14|I `rtva od p~eni~no bra{no, pretstavena so elej, tri desetini od efa za sekoe
od trinesette teliwa, dve desetini od efa za sekoj oven,
4|29|15|po edna desetina od efa za sekoe edno od ~etirinaeset jagniwa
4|29|16|i eden kozel od kozite `rtva za grev, osven postojanata sepalenica prinos
kako i preliv za nea.
4|29|17|A na vtoriot den prinesete: dvanaeset teliwa, dva ovna, ~etirinaeset
ednogodi{ni jagniwa, bez nedostatok,
4|29|18|i so niv u{te i prinos i preliv za teliwata, ovnite i jagniwata, spored brojot
nivni, spored naredbite;
4|29|19|isto taka i kozel eden od kozite - `rtva za grev, osven postojanata sepalenica
so prinosot i preliv za niv.
4|29|20|Na tretiot den, pak, prinesete: edinaeset teliwa, dva ovna, ~etirinaeset
4|29|21|a so niv prinos i preliv za teliwata, ovnite i jagniwata, spored brojot nivni,
spored naredbite;
4|29|22|isto taka i eden kozel od kozite `rtva za grev, pokraj postojanata sepalenica
so prinosot i preliv za nea.
4|29|23|Na ~etvrtiot den prinesete: deset teliwa, dva ovna, ~etirinaeset ednogodi{ni
jagniwa, bez nedostatok,
4|29|24|so niv i prinos i preliv za teliwata, ovnite i jagniwata, spored brojot nivni,
spored naredbite,
4|29|25|a pokraj toa i eden kozel - `rtva za grev, osven postojanata sepalenica i
prinosot i prelivot za nea.
4|29|26|I na pettiot den prinesete `rtva: devet teliwa, dva ovna, ~etirinaeset
4|29|27|i so niv denesete u{te i prinos i preliv za teliwata, ovnite i jagniwata, spored
brojot nivni, spored naredbite,
4|29|28|a i kozel eden - `rtva za grev, pokraj postojanata sepalenica i prinosot, u{te i
preliv za nea.
4|29|29|I na {estiot den pak, prinesete: osum teliwa, dva ovna, ~etirinaeset
4|29|30|a so niv i prinos kako i preliv za teliwata, ovnite i jagniwata, spored brojot
nivni, spored naredbite;
4|29|31|a isto taka i eden kozel od kozite - `rtva za grev, pokraj postojanata
sepalenica i prinos i u{te i preliv za nea.
4|29|32|Vo sedmiot den prinesete: sedum teliwa, dva ovna, ~etirinaeset ednogodi{ni
jagniwa, bez nedostatok,
4|29|33|i so niv u{te prinos i preliv za teliwata, ovnite i jagniwata, spored brojot
nivni, spored naredbite,
4|29|34|a i kozel eden kako `rtva za grev, osven postojanata sepalenica i prinos kako
i preliv za nea.
4|29|35|Vo osmiot den e kraj na praznikot: nikakva rabota ne vr{ite;
4|29|36|a prinesete sepalenica, `rtva so prijaten miris na Gospoda: edno tele, eden
oven, sedum ednogodi{ni jagniwa bez nedostatok,
4|29|37|i zaedno so niv prinos i preliv za teleto, za ovenot i za jagniwata, spored
brojot nivni spored naredbite;
4|29|38|osven toa u{te i eden kozel - `rtva za grev, pokraj postojanata sepalenica,
prinosot i prelivot za nea.
4|29|39|Prinesuvajte go toa na Gospoda na va{ite praznici, osven zavetite va{i i
blagodarnostite va{i, i sepalenicite va{i i `rtvite va{i u{te i `rtvi za spasenieto
va{e."
4|30|1|I im kaà Mojsej na sinovite Izrailevi se', {to mu be{e zapovedal Gospod.
4|30|2|I im zboruva{e Mojsej na na~alnicite od plemiwata na sinovite Izrailevi,
velej}i: "Eve {to zapoveda Gospod:
4|30|3|ako nekoj Mu veti ne{to na Gospoda, ili se zakolne so kletva, ili ja zaloì
du{ata svoja, da ne go oskverni zborot svoj, tuku da izvr{i se', {to izleglo od ustata
negova.
4|30|4|Ako èna se zavetuva na Gospoda i si se zare~e vo tatkovata si ku}a, vo
mladi godini,
4|30|5|a tatkoto nejzin go ~ue zavetot i zarekuvaweto nejzino, {to go naloìla na
du{ata svoja, pa go premol~i tatkoto nejzin toa, toga{ site nejzini vetuvawa, i sekoe
nejzino zarekuvawe, {to si go naloìla na du{ata svoja, da gi ispolni;
4|30|6|ako tatkoto nejzin, koga }e ~ue, pa i' zabrani, toga{ site najzini zaveti, {to si
gi naloìla na du{ata svoja, da ne se ispolnuvaat, i Gospod }e i' prosti, bidej}i
tatkoto i' gi zabranil.
4|30|7|Ako se omaì, pak e obvrzana so zavet, ili so zbor, izlezen od ustata nejzina,
so koja taa se obvrzala,
4|30|8|i ~ue maòt nejzin, pa, otkako }e ~ue i on gi naloì na du{ata svoja, isto taka
da se ispolni;
4|30|9|ako maòt nejzin, koga }e gi ~ue, i' zabrani i go otfrli zavetot nejzin, {to go
dala, i zborot, izlezen od ustata nejzina, so koj taa se obvrzala, tie da ne se ispolnat,
bidej}i maòt i' zabranil i Gospod }e i' prosti.
4|30|10|A zavetot na vdovica i razvedena, kakov i da bilo zarek da si naloìla na
du{ata svoja, da se ispolni.
4|30|11|Ako èna se zavetuvala vo ku}ata na maòt svoj, ili so kletva si naloìla na
du{ata svoja zarek,
4|30|12|i maòt nejzin ja ~ul, a premol~al i ne i' go zabranil, toga{ site zaveti nejzini
da se ispolnat, i sekoe zarekuvawe, {to go naloìla na du{ata svoja, da se ispolni;
4|30|13|ako, pak, maòt nejzin, otkako gi ~ul, gi otfrlil, toga{ site zaveti nejzini,
izlezeni od ustata nejzina, i zarekuvawe na du{ata nejzina, da ne se ispolnat; maòt
nejzin gi uni{til, i Gospod }e i' prosti.
4|30|14|Sekoj nejzin zavet i sekoja kletva nejzina za smiruvawe na du{ata svoja,
maòt nejzin moè da go potvrdi, i maòt nejzin moè da go otfrli.
4|30|15|Ako maòt nejzin mol~el odden naden, toj so toa gi potvrdil site vetuvawa
nejzini i site zarekuvawa nejzini, so koi se obvrzala, gi potvrdil, za{to, otkako gi
~ul, mol~el za toa;
4|30|16|ako, pak, maòt gi otfrlil, otkako gi ~ul, toj go primil vrz sebe grevot
nejzin."
4|30|17|Toa se naredbite, koi Gospod mu gi zapoveda na Mojseja za odnosite me|u
maòt i ènata negova, me|u tatkoto i }erkata negova vo mladi godini, vo ku}ata na
tatkoto svoj.
4|31|2|"Odmazdi im se na Madijamcite poradi sinovite Izrailevi, i potoa }e se
pribere{ pri narodot svoj."
4|31|3|I mu re~e Mojsej na narodot velej}i: "Vooruète me|u vas lu|e za vojna, za da
trgnat protiv Madijamcite, da izvr{at odmazda Gospodova nad niv;
4|31|4|ispratete vo vojna po iljada od pleme, od site plemiwa na sinovite Izrailevi.
4|31|5|I od iljadnicite Izrailevi bea oddeleni po iljada od sekoe pleme, vkupno
dvanaeset iljadi vooruèni za vojna.
4|31|6|I gi isprati Mojsej vo vojna, po iljada od sekoe pleme, niv i Fines, sinot na
sve{tenikot Eleazar, Aronov sin, so svetite sosudi i so trubi za trevoga v raka.
4|31|7|I otidoa vo vojna protiv Madijam, kako {to mu zapoveda Gospod na
Mojseja, i gi ubija site od ma{ki pol;
4|31|8|a zaedno so ubienite od niv gi ubija i madijamskite carevi; go ubija so me~ i
Valaam, Veoroviot sin zaedno so nivnite ubieni.
4|31|9|Madijamskite, pak, èni i decata nivni sinovite Izrailevi gi zedoa vo plen; i
siot nivni dobitok, i site stada nivni, i celiot imot nivni go zagrabija;
4|31|10|site gradovi nivni vo nivno vladenie i site sela nivni so ogan gi izgorea.
4|31|11|I go zedoa seto zagrabeno, od ~ovek do dobitok.
4|31|12|I zarobenite, i ogarbenoto i zagrabenoto mu go donesoa na Mojsej, pred
sve{tenikot Eleazar i pred op{testvoto na sinovite Izrailevi, pri naselbata vo Aravot
Moavski, kaj Jordan, sproti Jerihon.
4|31|13|Toga{ Mojsej i sve{tenikot Eleazar i site knezovi na op{testvoto izlegoa
nadvor od naselbata za da gi pre~ekaat.
4|31|14|I se razgnevi Mojsej na voenite na~alnici, iljadnicite i stotnicite, {to se bea
vratile od vojnata,
4|31|15|pa im re~e: "Zo{to gi ostavivte ìvi site èni?
4|31|16|ete tie, po sovetot na Valaama, bea stanale pri~ina sinovite Izrailevi da
otstapat i da gi prezrat naredbite od Gospoda, zaradi Fegor, zatoa i dojde onoj poraz
vrz narodot Gospodov.
4|31|17|A sega, ubijte gi site deca od ma{ki pol, ubijte gi i site èni, {to poznale ma`
na ma{ko leglo;
4|31|18|a site deca od ènski pol, koi ne poznael ma{ko leglo, ostavete gi ìvi za
sebesi.
4|31|19|I ostanete nadvor od naselbata sedum dena; site, {to ubile ~ovek i {to se
doprele do ubien, o~istete se na tretiot den, vie i va{ite zarobenici;
4|31|20|o~istete ja i seta obleka, site koèni predmeti, se' {to e napraveno od kozina,
i site drveni sadovi."
4|31|21|Potoa im re~e sve{tenikot Eleazar na vojnicite, {to bea oti{le vo vojna:
"Eve gi naredbite na zakonot, koi Gospod mu gi zapoveda na Mojseja:
4|31|22|zlato, srebro, bakar, èlezo, kalaj i olovo,
4|31|23|i se' {to minuva niz ogan, pominete go niz ogan, za da se o~isti, a osven toa,
toa treba da se o~isti i so o~istitelna voda; a se', {to ne minuva niz ogan, pominete
go niz voda;
4|31|24|i oblekata isperete ja na sedmiot den, i o~istete se, i potoa vlezete vo
naselbata."
4|31|25|I mu re~e Gospod Na Mojseja, velej}i:
4|31|26|"Prebroj go zagrabenoto, od ~ovek do dobiotok, ti i sve{tenikot Eleazar i
na~alnicite od plemiwata na op{testvoto;
4|31|27|i razdeli go ograbenoto po polovina, na onie {to vojuvaa, {to odea vo borba,
i me|u celoto op{testvo.
4|31|28|A od vojnicite, {to bea vo vojna, zemi danok za Gospoda, od du{a
petstotini, od lu|e i od goveda, i od ovcite i od oslite;
4|31|29|zemi go toa od nivnata polovina i daj mu go na sve{tenikot Eleazar za
voznesuvawe pred Gospoda.
4|31|30|A od polovinata, opredelena za sinovite Izrailevi, zemi po pedeset na ~ovek,
od lu|eto, od govedata, od ovcite i oslite, i od site drugi ìvotni, i daj im go toa na
levitite {to sluàt pri skinijata Gospodova."
4|31|31|I napravi Mojsej i sve{tenikot Eleazar, kako {to mu zapoveda Gospod na
Mojseja.
4|31|32|I plenot, {to ostana od grabeòt, {to go zagrabija onie, koi bea oti{le vo
vojna, be{e: ovci {estotini sedumdeset i pet iljadi,
4|31|33|goveda sedumdeset i dve iljadi,
4|31|34|osli {eeset i edna iljada,
4|31|35|lu|e - èni, koi ne poznale ma{ko leglo, site bea trieset i dve iljadi du{i.
4|31|36|Polovinata, delot na onie, {to bea oti{le da se borat, spored prebrojuvaweto,
be{e: ovci trista trieset i sedum iljadi i petstotini, goveda trista i sedum iljadi i
petstotini.
4|31|37|Na Gospoda od ovcite Mu se dade {estotini sedumdeset i pet;
4|31|38|goveda trieset i {est iljadi, i od toa dar za Gospoda sedumdeset i dva;
4|31|39|osli trieset iljadi i petstotini, a del od niv za Gospoda {eeset i eden;
4|31|40|lu|e {esnaeset iljadi, i danok od niv za Gospoda be{e trieset i dve du{i.
4|31|41|I mu go dade Mojsej darot za voznesuvawe pred Gospoda, na sve{tenikot
Eleazar, kako {to mu zapoveda Gospod na Mojseja.
4|31|42|I od polovinata, opredelena za sinovite Izrailevi, {to ja oddeli Mojsej od
onie koi bea oti{le vo vojnata,-
4|31|43|a polovinata kako del na op{testvoto be{e: ovci trista i trieset i sedum iljadi
i petstotini,
4|31|44|goveda tieset i {est iljadi,
4|31|45|osli trieset i pet iljadi i petstotini,
4|31|46|lu|e {esnaeset iljadi.
4|31|47|Od taa polovina, opredelena za sinovite Izrailevi, Mojsej zede pedesetti del
od lu|eto i od dobitokot i im go dade toa na levitite, {to sluèa pri skinijata
Gospodova, kako {to mu zapoveda Gospod na Mojseja.
4|31|48|I dojdoa pri Mojseja na~lnicite nad iljadite od vojskata, iljadnicite od
stotnicite,
4|31|49|i mu rekoa na Mojseja: "Tvoite slugi gi prebroija vojnicite, {to ni se
dovereni, i nieden od niv ne umrel.
4|31|50|Eve, Mu donesovme prinos na Gospoda koj {to na{ol - zlatni predmeti,
alki, grivni, pretewa, obetki i veri{ki, za da se pomolat za nas pred Gospoda.
4|31|51|I go zede od niv Mojsej i sve{tenikot Eleazar zlatoto od site tie izrabotki.
4|31|52|I seto zlato, doneseno od iljadnicite i stotnicite za voznesuvawe pred
Gospoda, be{e {esnaeseti iljadi i sedumstotini i pedeset sikli.
4|31|53|Vojnicite bea grabala sekoj za sebesi.
4|31|54|I go zede Mojsej i sve{tenikot Eleazar, zlatoto od iljadnicite i stotnicite i go
vnesoa vo skinijata na svedo{tvoto za spomen na sinovite Izrailevi pred Gospoda.
4|32|1|Ruvimovite sinovi i Gadovite sinovi imaa mnogu dobitok; i tie vidoa, deka
zemjata Jazir i zemjata Galad se mesta za stada.
4|32|2|I Gadovite sinovi i Ruvimovite sinovi dojdoa i mu kaàa na Mojseja i na
sve{tenikot Eleazar i na knezovite narodni, velej}i:
4|32|3|"Atarot i Devon, Jazir i Namra, Esevon i Eleali, Sevam, Neviv i Vean,-
4|32|4|zemjata, koja Gospod im ja predade na sinovite Izrailevi, e zemja za
odgleduvawe stada, a tvoite slugi imaat stada.
4|32|5|- I rekoa - ako sme na{le blagoslovenie pred tebe, daj im ja taa zemja na
slugite tvoi vo vladenie; ne ne' preveduvaj preku Jordan."
4|32|6|I im re~e Mojsej na Gadovite sinovi i na Ruvimovite sinovi: "Bra}ata va{i }e
otidat vo vojna, a vie tuke li }e ostanete?
4|32|7|Zo{to go odvra}ate srceto na sinovite Izrailevi da odat vo zemjata {to
Gospod im ja dava?
4|32|8|Ne napravija li taka tatkovcite va{i, koga gi ispra}av od Kadis-Varni da ja
vidat zemjata."
4|32|9|Tie otidoa do dolinata na lozjata i ja vidoa zemjata, i go odvratija srceto na
sinovite Izrailevi, za da ne otidat vo zemjata, koja Gospod im ja dava;
4|32|10|i vo onoj den se razgori gnevot na Gospoda i On se zakolna, velej}i:
4|32|11|'I tie lu|e, {to izlegoa od Egipet, od dvaeset godini i nagore, koi znaat {to e
dobro i {to e zlo, nema da ja vidat zemjata, za koja mu se bev zakolnal na Avraama,
Isaka i Jakova, za{to tie ne Me poslu{aa,
4|32|12|osven Halev, sinot na Jefonija, i Isus, sinot Navinov, za{to tie Go poslu{aa
Gospoda;
4|32|13|i se razgori gnevot na Gospoda protiv Izrailot, i On gi vode{e po pustiwata
~etirieset godini; dodeka ne se sotre celiot rod, koj be{e napravil zlo pred Gospoda.
4|32|14|I ete, namesto tatkovcite va{i, vostanavte vie, izrodi od gre{nici, za da ja
zgolemite u{te pove}e jarosta Gospodova protiv Izrailot.
4|32|15|Ako se odvratite od Nego, On pak }e go ostavi Izrailot vo pustiwata, i
vie }e go pogubite siot ovoj narod.'
4|32|16|I tie se pribliìja donego i rekoa: "]e napravime tuka ko{ari za stadata na{i i
gradovi za decata na{i;
4|32|17|a samite nie prvi }e se vooruìme i }e odime pred sinovite Izrilevi, dodeka
ne go odvedeme do mestata nivni; dobitokot na{ neka ostane vo urvrdeni gradovi,
za da bide vo bezopasnost od mesnite ìteli;
4|32|18|nema da se vratime vo domovite na{i se' dodeka ne stapat sinovite Izrailevi
sekoj na svojot del;
4|32|19|za{to nema da zememe zaedno so niv del od onaa strana na Jordan i
ponatamu, bidej}i so `reb ni se dade ovaa strana na Jordan, kon istok."
4|32|20|Toga{ Mojsej im re~e: "Ako go napravite toa, ako otidete vooruèni vo
vojna pred Gospoda,
4|32|21|i sekoj od vas vooruèn go mine Jordan pred Gospoda, dodeka ne gi istrebi
On pred Sebe Svoite neprijateli,
4|32|22|i zemjata }e bide pokorena pred Gospoda, toga{ potoa }e se vratite i nema
da bidete vinovni pred Gospoda i pred Izrailot, i }e ja vladeete ovaa zemja pred
Gospoda.
4|32|23|No ako ne postapite taka, }e zgre{ite pred Gospoda i za grevot svoj }e
pretrpite kazna, {to }e ve stigne.
4|32|24|Izgradete gradovi na imotite va{i i ogradi za dobitok va{, i izvr{ete go ona,
{to go kaàvte so ustata svoja!"
4|32|25|Toga{ Gadovite sinovi i Ruvimovite sinovi mu rekoa na Mojseja: "Slugite
tvoi }e napravat taka, kako {to zapovedal Gospod na{;
4|32|26|decata, pak, na{i, ènite na{i, i siot na{ dobitok neka ostanat tuka vo
gradovite na Galad,
4|32|27|a slugite tvoi, site vooruèni i podgotveni kako vojnici, pred Gospoda }e
pojdat vo vojna, kako {to veli Gospod."
4|32|28|I Mojsej mu zapoveda na sve{tenikot Eleazar i na Iisusa, Navinov sin, i na
na~alnicite nad plemiwata na sinovite Izrailevi,
4|32|29|i im re~e: "Ako Gadovite sinovi i Ruvimovite sinovi go preminat zaedno so
vas Jordan, site vooruèni i podgotveni za vojuvawe pred Gospoda, i ja zavladeat
zemjata pred vas, dajte im ja da ja vladeat zemjata Galad.
4|32|30|Ako pak ne trgnat zaedno so vas vooruèni i podgotveni za vojna pred
Gospoda, toga{ ispretete gi pred vas imotite nivni ènite nivni i dobitokot nivni vo
Hananskata zemja, i neka ja nasledat zaedno so vas zemjata Hananska."
4|32|31|Toga{ Gadovite sinovi i Ruvimovite sinovi odgovorija i rekoa: "Kako {to ni
zapoveda Gopsod, na slugite negovi, taka i }e napravime;
4|32|32|nie }e trgneme vooruèni pred Gospoda za Hananskata zemja, a dajte ni ja
vo vladenie na{e ovaa strana na Jordan."
4|32|33|I im go dade Mojsej - na Gadovite sinovi i na Ruvimovite sinovi i
polovinata od plemeto Manasievo, i na sinovite Josifovi - carstvoto na Sion,
amorejski car, i carstvoto na Og, vasanski car, zemjata so gradovite nejzini i
okolnostite nivni, - gradovite na zemjata naokolu.
4|32|34|I Gadovite sinovi go izgradinja Divon, Atarot i Aroir,
4|32|35|i Sofan, i Jazir i gi utvrdija;
4|32|36|i Amram i Vegran, gradovi utvrdeni, i ogradi za ovci.
4|32|37|A Ruvimovite sinovi gi izgradija Esevon, Eleali, Karijataim,
4|32|38|I Nevon, i Veelieon, ~ii imiwa bea izmeneti, i Sevma, i im dadoa imiwa na
gradovite, {to gi izgradija.
4|32|39|I otide Ur, sinot Mahirov, Manasiev vnuk, vo Galad, i go prezedoa i gi
porazi Amorejcite, {to ìveeja tamu.
4|32|41|I mu go dade Mojsej Galad na Manasieviot sin Mahir, i toj se naseli tamu.
4|32|40|Jair, pak, sinot Manasiev, otide i gi prezede selata nivni i gi nare~e Jairovi
sela.
4|32|42|A Navav otide i go zazede Kaga i pot~inetite mu gradovi, i go nare~e
spored imeto svoe: Navav.
4|33|1|Ete toa se naselbite na sinovite Izrailevi, {to izlegoa od Egipetskata zemja
spored svojot sostav, pod vodstvoto na Mojseja i Arona.
4|33|2|Po zapovedta na Gospoda Mojsej go opi{a nivnite patuvawa i prestojuvawata
nivni, i eve gi prestoite na nivnoto patuvawe.
4|33|3|Od Ramzes tie trgnaa vo prviot mesec, na petnaesettiot den od prviot mesec,
- utrinata po Pasha izlegoa sinovite Izrailevi pod visoka raka pred o~ite na site
Egiptjani;
4|33|4|a vo toa vreme Egiptjanite gi pogrebuvaa site prvorodeni, {to gi porazi
Gospod me|u niv, i nad bogovite nivni Gospod be{e izvr{il sud.
4|33|5|Taka trgnaa sinovite Izrailevi od Ramzes i se smestija vo Sokhot.
4|33|6|Potoa pojdoa od Sokhot i se smestija vo Vutan, koj e del od pustiwata.
4|33|7|Se krenaa od Vutan, i se upatija pri izvorot Irot, koj e sproti Veelsepfan, i se
smestja sprema Migdol.
4|33|8|Otkoga trgnaa od Irot, minaa preku moreto vo pustiwata, i patuvaa tri dena
po pustiwata, i se smestija vo Mera.
4|33|9|I se krenaa od Mera, pristignaa vo Elim; a vo Elim ima{e dvanaeset vodni
izvori i sedumdeset finikovi drvja, i tamu se smestja do vodite.
4|33|10|Potoa pojdoa od Elim i se smestija kraj Crvenoto More.
4|33|11|I trgnaa od Crveno More i se smestija vo pustiwata Sin.
4|33|12|Pa se krenaa od pustiwata Sin i se smestija vo Rafak.
4|33|13|Od Rafak zaminaa i dojdoa vo Elus.
4|33|14|Trgnaa od Elus i se smestija vo Rafidin, a tamu nema{e voda da pie
narodot.
4|33|15|Pojdoa od Rafidin i se smestija vo Sinajskata pustiwa.
4|33|16|Zaminaa od Sinajskata pustiwa i se smestija pokraj grobovite na strastite.
4|33|17|Trgnaa od grobovite na strastite i se smestija vo stan na Asirot.
4|33|18|Od Asirot pojdoa i se smestija vo Ratam.
4|33|19|Potoa se krenaa od Ratam i se smestija vo Remnon-Fares.
4|33|20|Pojdoa od Remnon-Fares i se smestija vo Lemnon.
4|33|21|Od Lemnon zaminaa i se smestija vo Resan.
4|33|22|Trgnaa od Resan i se smestija vo Makelata.
4|33|23|Se krenaa od Makelata i se smestija vo Arsafat.
4|33|24|Trgnaa od planinata Arsafat i se smestija vo Harad.
4|33|25|Trgnaa od Harad i se smestija vo Makidad.
4|33|26|Od Makidad se krenaa i se smestija vo Katad.
4|33|27|Trgnaa od Katad i se smestija vo Tarad.
4|33|28|Pojdoa od Tarad i se smestija vo Madek.
4|33|29|Zaminaa od Madek i se smestija vo Aselnon.
4|33|30|Od Aselnon trgnaa i se smestija vo Masurut.
4|33|31|Trgnaa od Masurut i se smestija vo Banakan.
4|33|32|Zaminaa od Banakan i se smestija vo gorata Gadad.
4|33|33|Se krenaa od gorata Gadat i se smestija vo Etevat.
4|33|34|Pojdoa od Etevat i se smestija vo Evron.
4|33|35|Trgnaa od Evron i se smestija vo Gesion-Gaver.
4|33|36|Od Gesion-Gaver trgnaa i se smestija na stan vo pustiwata Sin, pa se krenaa
od pustiwata Sin, i se smestija vo pustiwata Faran, koja e i Kades.
4|33|37|Pojdoa od Kades i se smestija vo planinata Or, blizu do zemjata Edomska.
4|33|38|Toga{ po zapoved na Gospoda sve{tenikot Aron se iska~i na planinata Or i
umre tamu na ~etiriesettata godina po izleguvaweto na sinovite Izrailevi od
Egipetskata zemja, vo pettiot mesec, na prviot den od mesecot;
4|33|39|Aron ima{e sto i dvaeset i tri godini koga umre na planinata Or.
4|33|40|Toga{ carot na Arad, eden od hananskite carevi, koj ìvee{e na jug vo
Hananskata zemja, ~u, deka idat sinovite Izrailevi.
4|33|41|I tie trgnaa od planinata Or i se smestija vo Selmon.
4|33|42|Pojdoa od Selmon i se smestija vo Finon.
4|33|43|Se krenaa od Finon i se smestija vo Ovot.
4|33|44|Potoa zaminaa od Ovot i se smestija vo Gaj, od sprotiva na predelite
Moavski.
4|33|45|Trgnaa od Gaj i se smestija vo Devon-Gad.
4|33|46|Pojdoa od Devon-Gad i se smestija vo Gelmon-Devlataim.
4|33|47|Se krenaa od Gelmon-Devlataim i se smestija vo Avarimskata gora sproti
Navav.
4|33|48|Trgnaa od Avarimskata planina i se smestija vo zapaden Moav, kraj Jordan,
sproti Jerihon;
4|33|49|i se krenaa od zapaden Moav, pa se smestija vo Jordan me|u Esimot i
Velsatim vo zapaden Moav.
4|33|50|Toga{ mu re~e Gospod na Mojseja vo zapaden Moav, vo Jordan kaj
Jerihon, velej}i:
4|33|51|"Kaì im na sinovite Izrailevi i re~i im: koga }e minete od ovaa strana na
Jordan vo Hananskata zemja,
4|33|52|pogubete gi od pred sebe site ìteli na ovaa zemja, razru{ete gi site nivni
hramovi i site izleani idoli, razru{ete gi i site nivni `rtvenici, razorete gi;
4|33|53|pogubete se' ìvo vo taa zemja i zavladejte ja i naselete se vo nea, za{to Jas
vi ja davam taa zemja da ja vladeete;
4|33|54|i podelete ja zemjata so `reb na delovi me|u va{ite plemiwa: na
mnogubrojnite dajte im pogolem del, a na malubrojnite dajte im pomal del; kako
komu }e mu se padne `rebot, tamu da mu bide i delot; zemete si delovi spored
rodovite na tatkocite va{i.
4|33|55|Ako, pak, ne gi porazite od pred sebe ìtelite na zemjata, toga{ onie {to }e
ostanat, }e bidat trn vo o~ite va{i i bodila vo slabinite va{i i }e ve pritesnuvaat vo
zemjata kade {to }e ìveete,
4|33|56|i toga{, ona {to mislev da im go napravam nim, }e vi go napravam vam."
4|34|1|Mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
4|34|2|"Zapovedaj im na sinovite Izrailevi i kaì im: koga }e vlezat vo Hananskata
zemja, taa e zemjata, koj }e vi se padne vo del, zemjata Hananska so predelite
nejzini:
4|34|3|va{ata strana }e bide onaa vo jug, od pustiwata Sin, duri do Edom, kako i
predelot kon Liv, od krajot na Solenoto More otkaj istok,
4|34|4|i da se grani~i so predelite od jug do Akravinskite vozvi{enija da minuva kon
jug kaj Kadis-Varni da izleguva kaj poleto Arad, minuvaj}i preku Aselmon;
4|34|5|od Aselmon linijata da odi kon Egipetskata reka i izleguva kon moreto.
4|34|6|I morskite predeli da bidat va{i, predeli {to gi opredeluva moreto - toa e
morskata granica.
4|34|7|Otkaj sever, pak, da imate granica: od golemoto more da ja izmerite sami do
gorite,
4|34|8|od gorite taa ad prodolùva do Emat, i ottuka svrtuva kon Sadad;
4|34|9|ottamu granicata da prodolì kon Zefron i da skr{nuva kon Arsenain: toa da
vi bide severnata granica.
4|34|10|Isto~nata granica izmerete ja sami od Arsenain do Sepfamara,
4|34|11|od Sepfamara da prodolì kon Vil do izvorite, potoa taa pravi zavoj do
moreto Kineret, od isto~nata strana;
4|34|12|taa granica izleguva na Jordan i pravi zavoj kon Solenoto More. Toa da vi
bide zemjata so granicite nejzini naokolu."
4|34|13|Toga{ im zapoveda Mojsej na sinovite Izrailevi i re~e: "Eve ja zemjata
{to }e ja podelite so `reb, koja Gospod zapoveda da im se dade na devette plemiwa
i polovinata od plemeto Manasievo,
4|34|14|za{to plemeto na Ruvimovite sinovi spored domovite nivni, i plemeto na
Gadovite sinovi spored domovite nivni, i polovinata od Manasievoto pleme, go
dobija svojot del:
4|34|15|dvete plemiwa i polovinata pleme go dobija svojot del so `reb od ova strana
na Jordan, sproti Jerihon na istok."
4|34|17|"Ova se imiwata na maìte, {to }e ja podelat taa zemja me|u vas,
sve{tenikot Eleazar, i Isus, Navinoviot sin;
4|34|18|a za deleweto na zemjata zemete i po eden knez od sekoe pleme.
4|34|19|A eve gi imiwata na tie maì: za Judinoto pleme-Halev, sinot Jefoniev;
4|34|20|za plemeto na Simeonovite sinovi - Samuil, sinot Amiudov;
4|34|21|za Venijaminovoto pleme - Eldad, sinot Haslonov;
4|34|22|za plemeto na Danovite sinovi - knezot Vakhir, Eglinoviot sin;
4|34|23|za Josifovite sinovi, za plemeto na Manasievite sinovi - knezot Anil,
Efodoviot sin;
4|34|24|za kolenoto na Efremovite sinovi - knezot Kamuil, sinot Safatanov;
4|34|25|za plemeto za Zavulonovite sinovi - knezot Elisafan, sinot Farnahov;
4|34|26|za plemeto na Isaharovite sinovi - knezot Faltiil, sinot Ozanov;
4|34|27|za plemeto na Asirovite sinovi - knezot Ahir, sinot Selemiinov;
4|34|28|za plemeto na Neftalimovite sinovi - knezot Fadail, sinot Amiudov."
4|34|29|Toa se onie, na koi Gospod zapoveda da gi podelat delovite me|u sinovite
Izrailevi vo Hananskata zemja.
4|35|1|I mu re~e Gospod na Mojseja vo zapaden Moav pri Jordan, sproti Jerihon,
velej}i:
4|35|2|"Zapovedaj im na sinovite Izrailevi da im dadat so `reb na levitite od
dobienite delovi vo vladenie svoe gradovi za ìveewe, i pole okolu gradovite dajte
im na levitite;
4|35|3|vo gradovite }e ìveat tie, a poleto }e bide za dobitokot nivni, i za site nivni
~etvorono`ni ìvotni.
4|35|4|Poleto okolu gradovite, {to }e im go dadete na levitite, treba da se prostira od
gradskiot yid dve iljadi lakti naokolu.
4|35|5|I izmerete nadvor od gradot, otkaj istok dve iljadi lakti, otkaj stranata na jug
dve iljadi lakti, i stranata otkaj moreto dve iljadi lakti, otkaj sevet dve iljadi lakti, a
vo sredinata da bide gradot; takvo }e im bide poleto okolu gradovite.
4|35|6|Me|u gradovite {to }e im gi dadete na Levitite, {est grada neka ima za
zasloni{te, kade {to }e dozvolite da izbegaat onie {to ubile; i osven niv dajte
~etirieset i dva grada:
4|35|7|site gradovi, {to }e im gi dadete na Levitite, da bidat ~etirieset i osum grada
so pole okolu niv.
4|35|8|I koga gi davate gradovite od vladenieto na sinovite Izrailevi, davajte od
pogolemoto - pove}e, od pomaloto pomalku; spored nasledstvoto svoe, {to }e go
dobie, neka im dade od svoite gradovi na Levitite."
4|35|10|"Kaì im na sinovite Izrailevi i re~i im: 'koga }e minete preku Jordan vo
Hananskata zemja,
4|35|11|razdelete si gradovi, {to }e vi bidat gradovi pribeì{ta, kade {to bi moèl da
izbega ubiec, koj ubil nenamerno.'
4|35|12|I tie gradovi neka vi bidat zasolni{te od odmazdnikot za krv, ta da ne bide
poguben onoj, {to go izvr{il ubistvoto, pred da izleze na sud pred narodot.
4|35|13|A gradovite, {to }e gi dadete, gradovite za zasolni{ta, treba da bidat {est:
4|35|14|tri grada dajte od ovaa strana na Jordan i tri grada dajte vo Hananskata
zemja; tie treba da bidat gradovi pribeì{ta.
4|35|15|Tie {est gradovi da bidat zasolni{ta za sinovite Izrailevi, za pridojdeniot i za
preseleniot me|u vas, za da izbega vo niv sekoj, koj ubil ~ovek ne sakaj}i.
4|35|16|Ako nekoj udri nekogo so èlezno orudie i toj umre, toj e ubiec: ubiecot da
bide ubien;
4|35|17|i ako nekoj udri nekogo so kamen od raka, i toj umre od kamenot; toj e
ubiec, ubiecot da bide ubien;
4|35|18|ili ako udri so drveno orudie od raka, pa toj od toa umre, toj e ubiec, ubiecot
da bide umrtven.
4|35|19|Odmaznikot za krv sam moè da go ubie ubiecot: {tom }e go sretne, moè
sam da go umrtvi.
4|35|20|Ako nekoj turne nekogo od omraza, ili so umisla frli na nego ne{to, taka {to
toj da umre,
4|35|21|ili od zavest go udri so raka, pa toj umre, toga{ onoj {to udril da bide ubien,
toj e ubiec; odmazdnikot za krv moè da go umrtvi ubiecot, {tom }e se sretne so
nego.
4|35|22|Ako go turne, ne sakaj}i, i bez neprijatelstvo, ili frli na nego ne{to bez
umisla,
4|35|23|ili, bez da vidi, otka~i nekoj kamen odozgora, {to moè da predizvika smrt,
taka {to onoj umre, no toj ne mu bil neprijatel i ne mu mislel zlo,
4|35|24|toga{ narodot da go re{i deloto me|u ubiecot i odmazdnikot za krv spored
ovaa naredba;
4|35|25|i narodot da go spasi ubiecot od rakata na odmaznikot za krv, i da go vrati
vo gradot na negovoto zasloni{te, kade {to izbegal toj, za da ìveee tamu do smrtta
na golemiot sve{tenik, koj e pomazan so svet elej.
4|35|26|Ako ubiecot izleze nadvor od gradot za zasolnuvawe, kade {to izbegal,
4|35|27|pa odmazdnikot za krv go sretne nadvor od granicata na gradot pribeì{te i
go ubie, nema da bide vinoven za krvnina,
4|35|28|za{to onoj treba da ìvee vo gradot na zasolni{teto svoe do smrtta na
golemiot sve{tenik, a po smrtta na golemiot sve{tenik ubiecot }e moè da se vrati
vo zemjata na imotot svoj.
4|35|29|Toa da vi bide zakonska naredba vo pokolenijata va{i, po site va{i
ìveali{ta.
4|35|30|Sekoj {to }e ubie ~ovek ubiecot da bide pred svideteli; no eden svedok ne e
dovolen za osuduvawe na smrt.
4|35|31|I ne zemajte otkup za du{ata na ubiecot, koj e vinoven za smrtta, nego
predavajte go na smrt.
4|35|32|I ne zemajte otkup za izbegan vo zasolni~ki grad, za da mu dozvolite da
ìvee vo zemjata svoja, se' do smrtta na velikiot sve{tenik.
4|35|33|Na ubivajte na zemjata, na koja ìveete; za{to krvta ja oskvernuva zemjata, i
zemjata ne se ~isti od proleanata krv vrz nea poinaku, osven so krvta na onoj, {to ja
proleal.
4|35|34|Da ne ja oskvernuvate zemjata, na koja ìveete, vo koja pome|u vas se
vseliv i Jas; za{to Jas sum Gospod, Koj se vseli me|u sinovite Izrailevi."
4|36|1|Dojdoa knezovite na plemiwata od sinovite na Galad, sinot na Mahir, vnuk
Manasiev, od plemiwata na Josifovite sinovi, govorea pred Mojseja i pred
sve{tenikot Eleazar i pred knezovite, na domovite na sinovite Izrailvi,
4|36|2|pa rekoa: "Gospod mu zapoveda na gospodarot na{ da im dademe zemja vo
del na sinovite Izrailevi po `reb, i na gospodarot na{ mu e zapovedano od Gospoda,
delot na Salpaad, na{ brat, da im go dade na }erkite negovi;
4|36|3|ako, pak, tie se omaàt za sinovi od nekoe drugo pleme na sinovite Izrailevi,
toga{ nivniot del da se odzeme od delot na tatkovcite na{i i da se dodade kon delot
na ona pleme, vo koe tie }e bidat omaèni, i da se odzeme nasledstvoto nivni od
delot, koj {to ni se padna so `reb nam;
4|36|4|i duri otkako kaj sinovite Izrailevi }e ima pro{talna godina, delot nivni da se
dodade kon delot na ona pleme, vo koe tie }e bidat omaèni, delot nivni da se
odzeme od delot na tatkovoto ni pleme."
4|36|5|Toga{ Mojsej im zapoveda na sinovite Izrailevi, spored povelbata
Gospodova, i re~e: "Pravo govori plemeto na Josifovite sinovi:
4|36|6|eve, kako zapoveda Gospod za Salpaadovite }erki: tie moàt da bidat èni na
onie, {to }e im se dopadnat, no moàt da se omaàt samo so ~ovek vo plemeto od
tatkoviot rod,
4|36|7|za da ne minuva delot na sinovite Izrailevi od edno pleme vo drugo - za{to
sekoj od sinovite Izrailevi treba da se èni samo vo rodot na tatkovoto si pleme;
4|36|8|i sekoja }erka, koja nasleduva del vo plemeto na sinovite Izrailevi, treba da
stane èna na nekogo od plemeto na tatkoviot si rod, ta sekoj od sinovite Izrailevi da
go naledi tatkoviot del,
4|36|9|i da ne minuva delot od edno pleme vo drugo; za{to sekoj od sinovite
Izrailevi treba da se èni vo plemeto od svoeto nasledstvo."
4|36|10|Kako {to mu zapoveda Gospod na Mojseja, taka i napravija
Salpaadovite }erki.
4|36|11|I Salpaadovite }erki Mala, Tersa, Egla, Melha i Nua se omaìja so sinovite
od bra}ata na svoeto pleme;
4|36|12|tie se omaìja vo plemeto od sinovite na Manasija, Josifov sin, i nivniot del
ostana vo plemeto na nivniot tatko.
4|36|13|Toa se zapovedite i naredbite, i povelbite, {to Gospod im gi dade na
sinovite Izrailevi preku Mojseja vo zapaden Moav, pri Jordan, sproti Jerihon.
5|1|1|Ova se zborovite {to mu gi kaà Mojsej na siot Izrail od onaa strana na Jordan
vo pustiwata na zapad sprema Suf, me|u Faran i Tofol, Lovon i Avlon i rudnicite na
zlato;
5|1|2|a od Horiv, preku planinata Sir, do Kadis-Varni ima edinaeset dena pat.
5|1|3|Na ~etiriesettata godina, na edinaesettiot mesec, vo prviot den od mesecot, im
kaà Mojsej na site sinovi Izrailevi se, {to mu be{e zapovedal Gospod za niv.
5|1|4|Otkako go porazi amorejskiot car Sion, koj ìvee{e vo Esevon, i vasanskiot
car Og, koj ìvee{e vo Astarot, vo Edrain,
5|1|5|od onaa strana na Jordan, vo zemjata Moavska, Mojsej po~na da go objasnuva
toj zakon i re~e:
5|1|6|"Gospod, Bog na{, ni govore{e na Horiv i re~e: 'Dosta ìveevte vo taa planina;
5|1|7|svrtete se i krenete, pa slezete vo gorata na Amorejcite i pri site nivni sosedi,
po ramninata, po planinite i na jug i vo primorskata zemja Hananska i vo Antilivan,
duri do golemata reka, rekata Eufrat!
5|1|8|Ete, vi ja davam taa zemja, odete, zemete ja zemjata vo nasledstvo, koja
Gospod so kletva im veti daka }e im ja dade na tatkovcite va{i - na Avraama, Isaka
i Jakova, nim i na potomstvoto nivno.
5|1|9|I jas vi rekov vo ona vreme: 'Ne moàm sam da ve vodam;
5|1|10|Gospod, va{iot Bog, ve umnoì, i eve, vie ste sega mnogubrojni kako
yvezdite nebeski:
5|1|11|Gospod, Bog na tatkovcite va{i, neka dade da se namnoìte i iljadapati
pove}e, otkolku {to ste sega i neka ve blagoslovi, kako {to vi govore{e!
5|1|12|Kako }e gi nosam sam stradawata va{i, teìnite va{i i raspraviite va{i?
5|1|13|Izberete si spered va{ite plemiwa lu|e mudri, razumni i iskusni, a jas }e vi gi
postavam za na~alnici.
5|1|14|Vie mi odgovorivte toga{ i rekovte: 'Toa e dobro {to veli{ da go napravime."
5|1|15|I zedov od vas maì mudri, razumni i iskusni, i gi postaviv za na~alnici nad
vas: iljadana~alnici, stona~alnici, pedesetna~alnici, desetna~alnici i zapisni~ari kaj
sudiite va{i.
5|1|16|I im zapovedav na sudiite va{i vo toa vreme, i rekov: 'Islu{uvajte gi bra}ata
svoi i sudete spravedlivo kako ~ovek sprema brat, taka i negoviot pridojden;
5|1|17|Vo sudot ne pravete razlika me|u licata, islu{uvajte go i maliot, i golemiot: ne
pla{ete se od liceto ~ove~ko, bidej}i sudot e Bo`ji; a ako imate delo, koe e te{ko za
vas, obrnete se do mene, i jas }e go islu{am.'
5|1|18|I vo toa vreme vi zapovedav za se' {to treba da pravite.
5|1|19|I otkako trgnavme od Horiv, odevma po celata taa golema i stra{na pustiwa,
{to ja vidovte, po pat kon Amorejskata planina, kako {to be{e zapovedal Gospod,
na{iot Bog, i stignavme vo Kadis-Varni.
5|1|20|Toga{ jas vi rekov: 'Vie stignavte na Amorejskata planina, koja Gospod, Bog
na{, vi ja dava;
5|1|21|ete, Gospod, Bog va{, vi ja predade ovaa zemja; {to }e vlezete, zemete ja vo
vladenie, kako {to im re~e Gospod, Bog na va{ite tatkovci: ne bojte se i ne
pla{ete!'
5|1|22|No vie site dojdovte pri mene i rekovte: 'Da ispratime pred nas lu|e, da ja
razgledaat zemjata i da ni donesat izvestuvawe za patot po koj }e odime, i za
gradovite, vo koi }e vlezeme."
5|1|23|Mi se svidoa tie zborovi, a jas zedov od vas dvanaeset du{i, po eden ~ovek
od sekoe pleme.
5|1|24|Tie trgna, se ka~ija na planinata, dojdoa do dolinata so lozja i ja razgledaa;
5|1|25|pa zedoa vo racete svoi plodovi od zemjata, ni donesoa, i ne' izvestija,
velej}i: 'Dobra e zemjata, {to Gospod, Bog na{, ni ja dava.'
5|1|26|No vie ne sakavte da odite i se oglu{ivte od zapovedta na Gospoda, va{iot
Bog,
5|1|27|i vozroptavte vo {atorite svoi, velej}i: 'Gospod, od omraza sprema nas, ne'
izvede od zemjata Egipetska, za da ne' predade vo racete na Amorejcite i da ne
istrebi;
5|1|28|kako }e odime?' Va{ite bra}a ve obeshrabrija, velej}i: 'onoj narod e pogolem,
pobroen i posilen od nas, tamu gradovite se pogolemi i ogradeni so yidovi do
nebesa, pa i lu|e ispolini vidovme tamu.'
5|1|29|Toga{ jas vi rekov: 'Ne uàsuvajte se i ne pla{ete se od niv;
5|1|30|Gospod, Bog va{, odi pred vas; On }e se bori za vas, isto onaka, kako {to vi
napravi vam vo Egipet, pred o~ite va{i.
5|1|31|I vo ovaa pustiwa, kako {to vidovte, Gospod, Bog tvoj te paze{e, kako {to
~ovek go pazi sinot svoj, po celiot pat, po koj minavte, dodeka stignavte na ova
mesto.'
5|1|32|No i pri toa vie na Mu veruvavte na Gospoda, va{iot Bog,
5|1|33|Koj ode{e pred vas po patot, za da vi odbere mesto, kade da zaprete - no}e se
ogan, za da vi go so~uva patot po koj odite, a dewe so oblak.
5|1|34|I koga Gospod Bog gi ~u zborovite va{i, se razgnevi, i se zakolna, velej}i:
5|1|35|'Nikoj od ovie lu|e, nema da ja vidi dobrata zemja, za koj im se zakolnav na
tatkovcite nivni, deka }e im ja dadam,
5|1|36|osven Halev, Jefonieviot sin, toj }e ja vidi; nemu }e mu ja dadam zemjata, vo
koja vleze, i na sinovite negovi, za{to Mu se pokoruva{e na Gospoda.'
5|1|37|Gospod se razgnevi i na mene zaradi vas, velej}i: 'I ti nema da vleze{ tamu;
5|1|38|Iisus, sinot Navinov, koj e pri tebe, toj }e vleze tamu; nego potkrepi go;
toj }e mu ja dade na Izrailot vo nasledstvo;
5|1|39|i decata va{i, za koi govorevte, deka }e stanat plen na neprijatelite, i sinovite
va{i, koi zasega ne znaat {to e dobro, i {to zlo, tie }e vlezat tamu, nim }e im ja
dadam, i tie }e ja nasledat.'
5|1|40|A vie svrtivte i trgnavte kon pustiwata, po patot kon Crvenoto More.
5|1|41|Vie odgovorivte toga{ i mi rekovte: 'Zgre{ivme pred Gospoda, na{iot
Bog; }e odime i }e se borime kako {to ni be{e zapovedal Gospod, Bog na{.' I vie
go opa{avte sekoj bojnoto oru`je svoe, pa se sobravte i se iska~ivte na planinata.'
5|1|42|No Gospod mu re~e - kaì im: 'Ne odete i ne vojuvajte, za{to Jas nema da
bidam me|u vas, za da ne bidete razbieni od neprijatelite va{i.'
5|1|43|I jas vi go kaàv toa, no vie ne me poslu{avte i ja prestapivte Gospodovata
zapoved i svoevolno se iska~ivte na planinata.
5|1|44|Toga{ izleze protiv vas Amorej, koj ìvee{e vo taa planina, i ve progna, kako
{to pravata p~elite, i ve razbiva{e od Sir duri do Horma.
5|1|45|Vie toga{ se vrativte i po~navte da pla~ete pred Gospoda, no Gospod ne go
~u pla~ot va{ i ne ve poslu{a.
5|1|46|i ostanavte vo Kadis mnogu vreme, kolku {to bevte tamu."
5|2|1|"Koga se vrativme i trgnavme po pustiwata kon Crveno More, kako {to mi
be{e rekol Gospod, i mnogu vreme odevme okolu planinata Sir.
5|2|2|I Gospod mi re~e, velej}i:
5|2|3|'Dosta odevte okolu taa planina, svrtete se, pak, kon sever.
5|2|4|Zapovedaj mu na narodot i kaì mu: "]e pominete sega niz predelite na va{ite
bra}a, sinovite Isavovi, koi ìveat so Sir, i tie }e se ispla{at od vas, i }e se uàsat.
5|2|5|No vie na zapo~nuvajte so niv vojna. Jas nema da vi dadam od zemjata nivna
ni edna stapka, za{to planinata Sir so `reb im ja dadov na sinovite Isavovi.
5|2|6|Hrana kupuvajte od niv so srebro i jadete; i voda kupuvajte od niv spored
cenata i pijte;
5|2|7|za{to Gospod, Bog tvoj, te blagoslovi vo sekoe delo na tvoite race, seti se
kako pomina, dodeka patuva{e ti po taa golema i stra{na pustiwa; ete, ~etirieset
godini Gospod, Bog tvoj, e so tebe; ti od ni{to ne se li{uva{e.'
5|2|8|I minavme pokraj na{ite bra}a, sinovite Isavovi, koi ìveat vo Sir, po
arabiskiot pat, od Elon i Gesion - Gaver, pa svrtivme i go izminavme patot vo
pustiwata Moav.
5|2|9|I mu re~e Gospod: 'Ne se karajte so Moavcite, nitu po~nuvajte so niv vojna;
za{to Jas ne vi dadov so `reb ni{to od zemjata nivna, bidej}i Jas im dadov na
Lotovite sinovi da go nasledat Aroir.'
5|2|10|Porano tamu ìveeja Ominite, narod golem, mnogubroen i silen kako
Enakovcite,
5|2|11|i se smetaa me|u Rafainite za Enakovcite; Moavcite, pak, gi narekuvaa
Omini.
5|2|12|A vo Sir ìveeja porano Horejcite; no sinovite Isavovi gi izgonija i gi istrebija
od pred sebe i se naselija namesto niv - taka, kako {to postapi Izrailot so zemjata na
svoeto nasledstvo, {to im go be{e dal Gospod.
5|2|13|'I sega, stanete i preminete ja dolinata Zared. 'I nie ja minavme dolinata
Zared.
5|2|14|Otkako otidovme vo Kades-Varni i ja minavme dolinata Zared, pominaa
trieset i osum godini, dodeka vo taborot ne izginaa site maì, godni za vojna, spored
ona kako {to im se be{e zakolnal Gospod Bog;
5|2|15|pak i rakata Gospodova be{e protiv niv, istrebuvaj}i gi od logorot, dedeka
site ne izumrea.
5|2|16|I toga{, koga izginaa site maì, godni za vojna, i tie umiraj}i me|u narodot,
5|2|17|Gospod mi re~e, velej}i:
5|2|18|'Ti minuva{ sega pokraj predelite Moavski, nare~eni Aroir,
5|2|19|i koga }e se pribliì{ do Amonovite sinovi, ne sudruvaj se so niv, nitu
po~nuvaj so niv vojna, za{to Jas nema da ti dadam ni{to vo nasledstvo od zemjata
na Amonovite sinovi, bidej}i im ja dadov na Lotovite sinovi so `reb.'
5|2|20|Taa se smeta{e za zemja na Rafainite: porano ìveeja vo nea Rafainite;
Amonitite, pak, gi narekuvaa Zomijci;
5|2|21|tie bea narod golem, mnogubroen i jak kako Enakovcite, i Gospod gi istrebi
pred liceto nivno, i Amonitite gi izgonija i se naselija na mestoto nivno,
5|2|22|kako {to napravi za sinovite Isavovi, koi ìveat vo Sir, istrebuvaj}i gi pred
niv Horejcite, i tie gi izgonija, i se naselija na mestoto nivno i ìveat do den denes.
5|2|23|I Evejcite, {to ìveeja vo Asirot duri do Gaza, Kapadokijcite, koi bea izlegle
od Kapadokija, gi istrebija i se naselija na mestoto nivno.
5|2|24|'Stanete, trgnete i minete vo dolinata na Arnon; ete, go predavam vo rakata
tvoja Sion, carot esevonski, Amoreec, i negovata zemja; po~ni da ja nasleduva{ i
vojuvaj protiv nego;
5|2|25|od denes Jas }e po~nam da seam strav i uàs pred tebe vrz narodite pod
celoto nebo; onie, {to }e ~ujat za tebe, }e se smutat i }e se razbolat od liceto tvoe.'
5|2|26|I isprativ pratenici od pustiwata Kadamot pri esevonskiot car Sion, so mirni
zborovi, za da kaàt:
5|2|27|'Dozvoli mi da minam preku tvojata zemja; }e odam po patot, nema da
skr{nuvam ni desno ni levo;
5|2|28|hrana prodavaj mi za pari, i jas }e jadam, i voda prodavaj mi za pari, i jas }e
pijam; samo so nozete moi da minam.'
5|2|29|Taka, kako {to mu dozvolija sinovite Isavovi, koi ìveat vo Sir, i Moavcite od
Aroir, dodeka ne minam preku Jordan vo zemjata, {to Gospod, Bog na{, ni ja dava.
5|2|30|No esevonskiot car Sion ne se soglasi da mineme preku zemjata negova,
za{to Gospod, Bog na{, go oèsto~i duhot negov i srceto mu go okoravi, za da go
predade vo rakata tvoja, kako {to toa se vide sega.
5|2|31|I mu re~e Gospod: 'Ete, Jas po~nav da ti go predavam Siona, carot
esevonski, Amoreecot, i zemjata negova; po~nuvaj da ja naseluva{ zemjata
negova.'
5|2|32|I sion, carot esevonski, so celiot narod svoj izleze protiv nas vo boj pri Jasa;
5|2|33|i go predade Gospod, Bog na{, vo racete na{i i nie go razbivme nego,
sinovite negovi i celiot narod negov.
5|2|34|Toga{ gi prezedovme site gradovi negovi, gi razorivme site gradovi, a i ènite
i decata ne gi ostavivme ìvi;
5|2|35|samo dobitokot im go zedovme i plenot od gradovite, {to gi prezedovme.
5|2|36|Od Aroir, koj e pri ustieto na potokot Arnon, i od toj grad, koj e vo dolinata,
do planinata Galad, nema{e grad, nepristapen za nas: se' ni predade Gospod, Bog
na{, vo racete na{i.
5|2|37|Samo kon zemjata na Amonitite ne pristapivme nitu do mestata, bliski do
potokot Javok nitu kon gradovite po planinata, nitu do se', za koe ne ni zapoveda
Gospod, Bog na{.
5|3|1|I se svrtivme ottamu i pojdovme kon Vasan, i vasanskiot car Og izleze vo
borba protiv nas so celiot svoj narod, pri Edraim.
5|3|2|I mi re~e Gospod: 'Ne boj se od nego, za{to Jas }e ti go predadam vo rakata
tvoja nego i celiot narod negov i celata zemja negova, i ti }e napravi{ so nego taka,
kako {to napravi so amorejskiot car Sion, koj ìvee{e vo Esevon.
5|3|3|I Gospod, Bog na{, ni go predade vo racete na{i i Og, carot vasanski, i celiot
narod negov; i go razbivme nego, taka {to od nego ne ostana nikoj ìv.
5|3|4|Toga{ mu gi prezedovma site gradovi negovi, pa ne ostana grad, {to ne bevme
go prezele od niv; {eeset gradovi, celata oblast Argov vo carstvoto na Og vasanski.
5|3|5|Site tie gradovi bea utvrdeni so visoki yidovi, porti i dovratnici, osven
mnogute ferezejsni gradovi.
5|3|6|I nie gi porazivme, kako {to napravivme so Siona, carot esevonski,
uni{tuvaj}i gi site gradovi zaedno so ènite i decata;
5|3|7|a celiot dobitok i plenot od gradovite go razgrabivme.
5|3|8|I vo toa vrema ja prezadovme od racete na dvajcata carevi amorejski zemjata
od onaa polovina na Jordan, od potokot Arnon duri do planinata Aermon,
5|3|9|- Finikijcite go vikaat Ermon-Sirion, a Amorejcite go narekuvaat Senir.
5|3|10|Site gradovi vo ramninata, celiot Galad i celiot Vasan do Salha i Edraim, bea
gradovi od carstvoto na Og vasanski;
5|3|11|za{to samo vasanskiot car Og ostanuva{e od Rafainite. Ete, odarot mu be{e
èlezen odar, i sega e vo prigradieto na Amonovite sinovi: dolg devet lakti, a {irok -
~etiri lakti, ma{ki lakti.
5|3|12|I toga{ ja nasledivma taa zemja, po~nuvaj}i od Aroir, koj e ustie na potokot
Arnon; a polovinata od planinata Galad so gradovite mu ja predadov na
Ruvimovoto i Gadovoto pleme.
5|3|13|ostatokot, pak, od Galad i celiot Vasan, carstvoto na Og, mu go predadovme
polovinata na Manasievoto pleme, celata oblast Argov, so cel Vasan. Taa zemja se
nare~e Rafainska.
5|3|14|Jair, Manasieviot sin, ja prezede celata obglast Argov, duri do predelite
Gargasinski, i Mahatinski, i gi nare~e Jairovi sela, spored svoeto ime, kako {to se
vikaat i do den denes.
5|3|15|Na Mahir mu go dadov Galad;
5|3|16|a na plemeto Ruvimovo i Gadovo im dadov od Galad duri do potokot
Aronon, zemjata me|u potokot i predelot, do potokot Javok, predelot na Amonovite
sinovi,
5|3|17|isto taka i Arav, i Jordan, predel od Mahaneret duri do moreto arabisko, do
Solenoto More, pod Asidot - Fazga od istok.
5|3|18|Toga{ i vi zapovedav, velej}i: 'Gospod, Bog va{, vi ja dade taa zemja so `reb;
site sposobni za vojna, otkako }e se vooruìte, pojdete pred bra}ata va{i, Izrailevite
sinovi;
5|3|19|samo ènite va{i, decata va{i i dobitokot va{, (bidej}i znam, oti imate mnogu
dobitok), neka ostanat vo gradovite va{i, {to vi gi dadov,
5|3|20|dodeka Gospod Bog ne im dade pokoj na va{ite bra}a, kako i vam, i dodeka i
tie na ja nasledat i taa zemja, koj Gospod, Bog va{, im ja dava od onaa strana na
Jordan; toga{ vratete se sekoj vo svoeto nasledstvo, {to vi go dadov.'
5|3|21|A na Iisusa mu zapovedav vo ona vreme, velej}i: 'O~ite va{i vidoa se', {to
Gospod, Bog va{, im napravi na tie dvajca carevi; isto }e napravi Gospod i so site
carstva, preku koi }e minuva{.
5|3|22|Ne pla{ete se od niv, za{to Gospod, Bog na{, Sam se bori za nas,'
5|3|23|I Mu se pomoliv na Gospoda vo ona vreme, velej}i:
5|3|24|'Gospodi, Boè, Ti po~na da go pokaùva{ na slugata Svoj veli~ieto Svoe i
silata Svoja i cvrstata raka Svoja i visokata mi{ka Svoja; pa ima li nekoj bog na
neboto ili na zemjata, koj bi moèl da pravi takvi dela, kako Tvoite, i so takva mo},
kako {to e Tvojata?
5|3|25|Daj mi da minam i da ja vidam onaa prekrasna gora i Anti - Livan.'
5|3|26|No Gospod me prezre zaradi vas i ne me poslu{a, i mi re~e Gospod: 'Dosta,
vo idnina da ne mi govori{ pove}e za toa;
5|3|27|iska~i se na vrvot na gorata i kreni gi o~ite kon moreto i kon sever, koj jug i
kon istok, pogledni so o~ite, za{to nema da go mine{ Jordan;
5|3|28|upati go Iisusa, potkrepi go i ute{i go: za{to toj }e go predvodi ovoj narod i
toj }e im go razdeli nasledstvoto na celata zemja, na koja ti }e pogledne{.'
5|3|29|I se zadràvme vo dolinata blizu do domot na Fogor."
5|4|1|"I taka, Izraile, poslu{aj gi naredbite i zakonite, na koi jas denes ve u~am da gi
ispolnuvate, za da bidete ìvi i da se razmnoùvate i da otidete i da ja nasledite onaa
zemja, koj Gospod, Bog na va{ite tatkovci, vi ja dava vo nasledstvo;
5|4|2|ne dodavajte ni zbor pove}e na ona {to vi go zapovedam, nitu da odzemate od
nego; ispolnuvajte gi zapovedite na Gospoda, va{iot Bog, koi jas denes vi gi
predavam;
5|4|3|o~ite va{i vidoa se', {to Gospod, Bog na{, mu napravi na Velfegor; za{to
Gospod, Bog na{, }e go istrebi od sredinata tvoja sekoj, {to }e go sledi Velfegor;
5|4|4|a vie, koi mu pripa|ate na Gospoda, va{iot Bog, site ste ìvi do den denes.
5|4|5|Ete, vi gi iznesov naredbite i zakonite, koi mi gi predade Gospod, Bog moj, za
da postapuvate taka vo zamjata, vo koja vleguvate, za da ja nasledite.
5|4|6|I taka, pazete gi i ispolnuvajte gi, za{to vo toa e va{ata mudrost i va{iot razum
pred o~ite na site narodi, koi, otkako }e gi ~ujat site tie naredbi, }e re~at: ovoj
golem narod e mudar i razumen narod.
5|4|7|Oti ima li nekoj golem narod, komu negoviot bog mu se pribliìl tolku, kako
{to e blizok kon nas Gospod, na{iot Bog, koga i da go povikame?
5|4|8|I im li nekoj golem narod so takvi pravedni naredbi i zakoni, kako celiot ovoj
zakon, {to vi go predavam denes?
5|4|9|Samo pazi se i gri`livo ~uvaj ja du{ata svoja, za da ne gi zaboravi{ delata, {to
gi vidoa tvoite o~i, i tie da ne izleguvaat od srceto tvoe, vo site denovi na tvojot
ìvot, i da prodolàt taka i sinovite tvoi, i sinovite na sinovite tvoi.
5|4|10|Vo onoj den, koga stoevte pred Gospoda, va{iot Bog, pri Horiv, kaj skinijata,
i koga mi re~e Gospod: 'Soberi go pri Mene narodot, za da im gi kaàm Moite
zborovi, od koi }e nau~at da se bojat od Mene vo site denovi na svojot zemen ìvot
i da gi nau~at sinovite svoi.'
5|4|11|Vie se dobliìvte i zastanavte po planinata, a planinata gore{e vo ogan do
samoto nebo; i ima{e temnina, oblak i mrak, i veter.
5|4|12|I Gospod vi govore{e na planinata od sredinata na ognot; glasot na zborovite
negovi gi ~uvte, no obraz ne vidovte, tuku ~uvte samo glas.
5|4|13|I On vi go objavi zavetot Svoj, i vi zapoveda da gi ispolnuvate desette
zapovedi i gi napi{a na dve kameni plo~i.
5|4|14|Toga{ Gospod mi zapoveda da ve nau~am na naredbite i zakonite, za da gi
ispolnuvate vo zemjata vo koja vleguvate, da ja nasledite.
5|4|15|Bidete cvrsto ubedeni vo du{ite svoi, bidej}i ne vidovte nikakvo lice vo onoj
den, koga Gospod vi govore{e, vo gorata Horiv od sredinata na ognot.
5|4|16|Ne vr{ete bezzakonija, pravej}i si likovi vajani, sekakov vid likovi na ma` ili
èna,
5|4|17|lik na nekoe ìvotno {to e na zemjata, lik na nekoja pernata ptica, koja leta
pod neboto,
5|4|18|lik na sekakov gad {to polzi po zemjata, lik na sekakov vid riba, koja e vo
vodata podolu od zemjata;
5|4|19|i da ne se soblazni{ ti, koga }e pogledne{ kon neboto i go vidi{ sonceto,
mese~inata i yvezdite i seta ubavina nebeska, ta da im se pokloni{ i da im posluì{,
za{to Gospod, tvojot Bog, gi opredelil za site narodi pod neboto.
5|4|20|A vas, pak, Gospod Bog ve zede i ve izvede od èleznata pe~ka, od Egipet, ta
da bidete narod Negov, kako {to ste toa denes.
5|4|21|I se razgnevi Gospod Bog na mene poradi vas i se zakolna, deka nema da go
minam Jordan i nema da vlezam vo onaa ubava zemja, {to Gospod, tvojot Bog, ti ja
dava vo nasledstvo.
5|4|22|Jas }e umram vo ovaa zemja, a da ne go minam Jordan, dodeka vie }e minete
i }e ja zazemete taa ubava zemja.
5|4|23|Gledajte, da ne go zaboravite zavetot na Gospoda, va{iot Bog, {to On go
sklu~i so vas, i da ni se pravite kakvigode rezani likovi, kako {to ti zapoveda
Gospod, tvojot Bog;
5|4|24|bidej}i Gospod tvojot Bog, e ogan, {to gori, Bog revnitel.
5|4|25|Ako, pak, ti se rodat sinovi i vnuci, i, otkako }e poìveete dolgo na zemjata,
po~nete da vr{ite bezzakonija i napravite kakovgode rezan lik, so toa }e napravite
zlo pred o~ite na Gospoda, va{iot Bog, i taka }e Go razgnevite.
5|4|26|Denes, eve, vi svedo~am so neboto i so zemjata, deka naskoro }e ja izgubite
ovaa zemja, vo koja odite da ja nasledite od onaa strana na Jordan; nema da
ostanete vo nea dolgo, ami }e zaginete.
5|4|27|I }e ve rasturi Gospod po site narodi, i }e stanete malubrojni me|u narodite,
kaj koi }e ve odvede Gospod;
5|4|28|i tamu }e im sluìte na nivnite bogovi, {to raka ~ove~ka gi napravila od drvo
i kamen, koi ne gledaat i ne ~ujat, ne jadat, i ne mirisaat.
5|4|29|No tamu koga }e Go pobarate Gospoda, va{iot Bog, }e Go najdete, ako Go
pobarate od se' srce i od celata du{a vo va{ata àlost.
5|4|30|Koga }e zapadne{ vo taga, i koga seto toa so vreme }e te snajde, ti }e Mu se
obrne{ na Gospoda, tvojot Bog, i }e go ~ue{ glasot Negov.
5|4|31|Gospod, tvojot Bog, e Bog blag i milosrden; On nema da te ostavi, nema da
te pogubi i nema da go zaboravi zavetot so tvoite tatkovci, na koi so kletva im go
potvrdil.
5|4|32|Za{to, zapra{aj se za porane{nite vremiwa, {to bea pred tebe, od onoj den,
koga Bog go sozdade ~ovekot na zemjata, i od edniot kraj na neboto do drugiot;
imalo li ne{to takvo kako ova golemo delo, ili se ~ulo li za sli~no na nego?
5|4|33|Go ~ul li nekoj narod nekoga{ glasot na ìviot Bog, Koj govori od ogan,
kako {to ti ~u, i ostana ìv?
5|4|34|Zar ne vide deka Bog otide i si zede narod od drugite narodi preku porazi,
pretskaùvawa i ~udesa, preku vojna, i so silna raka, so visoka mi{ka i so golemi
uàsi, kako {to napravi za vas Gospod, va{iot Bog, vo Egipet pred tvoite o~i?
5|4|35|Tebe ti e dadeno da go razbere{ toa, za da znae{e deka samo Gospod, tvojot
Bog e Bog i deka nema drug osven Nego.
5|4|36|On ti dozvoli od neboto da go ~ue{ glasot Negov, za da te nau~i, a na
zemjata ti go pokaà Svojot golem ogan, i ti gi slu{a{e zborovite Negovi od ognot;
5|4|37|bidej}i On gi zasaka tvoite tatkovci i ve izbra vas, potomcite nivni po niv, i te
izvede Sam so golemata sila Svoja od Egipet,
5|4|38|za da gi porazi od pred tebe narodite {to bea pogolemi i posilni od tebe, da te
vovede i da ti ja dade zemjata nivna vo nasledstvo, koja sega ja ima{.
5|4|39|I taka, znaj sega i vrazumi se, deka Gospod, tvojot Bog, e Bog na neboto
gore i na zemjata dolu, i nema drug osven Nego;
5|4|40|i pazi gi naredbite Negovi i zapovedite Negovi, koi denes ti gi davam za da
bide dobro za tebe i za tvoite sinovi po tebe i da ostane{ dolgo vo onaa zemja, koja
Gospod, tvojot Bog, ti ja dava zasekoga{,"
5|4|41|Toga{ Mojsej oddeli tri grada od onaa strana na Jordan, otkaj izgrevot na
sonceto,
5|4|42|za da izbega tamu ubiec, koj ne sakaj}i }e ubie blièn svoj, a da ne mu bil
neprijatel ni v~era, nitu zav~era, i, otkako }e izbega vo eden od tie gradovi, da
ostane ìv.
5|4|43|Vosor vo pustiwata, naselena od plemeto Ruvimovo, i Ramot vo Galad,
nasledstvo Gadovo, i Gavlon vo Vasan, zemja na plemeto Manasievo.
5|4|44|Toa e zakonot {to Mojsej im go predloì na sinovite Izrailevi;
5|4|45|toa se zapovedite, naredbite i zakonite, koi Mojsej im gi kaà na sinovite
Izrailevi vo pustiwata otkako bea izlegle od Egipet,
5|4|46|od onaa polovina na Jordan, vo dolinata vo blizina na domot Fogorov, vo
zemjata na Amorejskiot car Sion, koj ìvee{e vo Esevon, kogo Mojsej go razbi so
sinovite Izrailevi, otkako bea izlezeni od Egipet.
5|4|47|I ja nasledija zemjata negova i zemjata na vasanskiot car Og, obajcata carevi
na Amoreja, koja e od onaa polovina na Jordan, otkaj izgrevot na sonceto,
5|4|48|od Aroir, pri ustieto na potokot Arnon, do planinata Sion, toa e i Ermon;
5|4|49|i celiot Arav od ovaa strana na Jordan kon istok, pod samiot Asidot.
5|5|1|Toga{ Mojsej go svika siot Izrail i im re~e: "Slu{aj gi, Izraile, naredbite i
zakonite {to vi gi kaùvam denes vo u{ite va{i, nau~ete gi i trudete se da gi
ispolnuvate.
5|5|2|Gospod, na{iot Bog, sklu~i so vas zavet na Horiv.
5|5|3|Toj zavet Gospod ne go sklu~i so na{ite tatkovci, tuku so nas, koi sme sega
tuka site ìvi.
5|5|4|Lice kon lice vi govore{e Gospod vam na planinata od ognot:
5|5|5|ja, pak, stoev me|u Gospoda i me|u vas vo toa vreme, za da vi gi prenesuvam
zborovite Gospodovi, bidej}i vie se pla{evte od ognot i ne izlegovte na planinata.
On toga{ re~e:
5|5|6|"Jas sum Gospod, tvojot Bog, Koj te izvedov od Egipetskata zemja, od domot
na ropstvoto;
5|5|7|da nema{ drugi bogovi pred liceto Moe!
5|5|8|Ne pravi idoli i nikakvi likovi na ona, {to e na neboto gore, i {to e na zemjata
dolu, i {to e vo vodite pod zemjata,
5|5|9|ne im se klawaj i ne im sluì; za{to Jas sum Gospod, Bog tvoj, Bog revnitel,
koj, za grevot na tatkovcite {to Me mrazat gi kaznuvam decata, do tretoto i
~etvrtoto koleno,
5|5|10|i Koj pokaùva milost do iljadnici pokolenija kon onie, koi Me sakaat i gi
pazat zapovedite Moi.
5|5|11|Ne izgovaraj go naprazno imeto na Gospoda, tvojot Bog; za{to Gospod,
tvojot Bog, nema da go o~isti onoj, {to go upotrebuva imeto Negovo naprazno!
5|5|12|Pazi go sabotniot den, za da ti bide svet, kako {to ti zapovedal Gospod, tvojot
Bog;
5|5|13|{est dena raboti i vr{i gi site raboti,
5|5|14|a sedmiot den e sabota na Gospoda, tvojot Bog: ne vr{i vo nego nikakva
rabota, ni ti, ni sinot tvoj, ni }erkata tvoja, ni robot tvoj, ni robinkata tvoja, ni volot
tvoj, ni oselot tvoj, nitu nekoj tvoj dobitok, nitu pridojdeniot tvoj, koj e kaj tebe, za
da si po~ine robot tvoj i robinkata tvoja i oselot tvoj, kako i ti.
5|5|15|I zapomni, deka ti be{e rob vo Egipetskata zemja, no Gospod, tvojot Bog, te
izvede ottamu so cvrsta raka i so visoka mi{ka; zatoa i ti zapoveda Gospod, tvojot
Bog, da go po~ituva{ sabotniot den i da ti e svet.
5|5|16|Po~ituvaj go tatkoto tvoj i majkata tvoja, kako {to ti zapoveda Gospod,
tvojot Bog, za da ìvee{ dolgo i da ti bide dobro vo onaa zemja, {to ti ja dava
Gospod, tvojot Bog.
5|5|17|Ne ubivaj!
5|5|18|Ne vr{i prequba!
5|5|19|Ne kradi!
5|5|20|Ne svedo~i la`no protiv bli`niot svoj!
5|5|21|Ne ja poèluvaj ènata na bli`niot svoj i ne go poèluvaj domot na bli`niot
svoj, nitu nivata negova, nitu robot negov, nitu robinkata negova, nitu volot negov,
nitu oselot negov nitu kako i da bilo dobitok negov, nitu ne{to drugo, koe e na
bli`niot tvoj!'
5|5|22|Tie zborovi gi izre~e Gospod gromoglasno kon celoto va{e sobranie na
planinata od ognot, oblakot i mrakot, i pove}e ne govore{e, i gi napi{a na dve
kameni plo~i i mi gi predade.
5|5|23|I koga go ~uvte glasot od mrakot, i planinata gore{e vo ogan, vie se
pribliìvte do mene, site na~alnici na va{ite plemiwa i stare{inite va{i,
5|5|24|govorej}i: 'Ete, ni ja pokaà Gospod, na{iot Bog, slavata Svoja i go ~uvme
glasot Negov od ognot; denes vidovme, deka Gospod mu govore{e na ~ovek, i toj
ostana ìv.
5|5|25|A zo{to sega da umreme? Bidej}i toj golem ogan }e ne izgori; ako pak gu
~ueme glasot na Gospoda, na{iot Bog, }e umreme;
5|5|26|koe e toa telo {to go ~ulo, kako nie, glasot na ìviot Bog, Koj govore{e od
ognot, a da ostanalo ìvo?
5|5|27|Pristapi ti i poslu{aj se', {to ti veli Gospod, na{iot Bog, kaì ni se', {to }e ti
kaè Gospod, na{iot Bog, a nie }e poslu{ame i taka }e pravime.'
5|5|28|I Gospod gi ~u va{ite zborovi, kako razgovaravte so mene, i mi re~e
Gospod: 'Gi ~uv zborovite na tvojot narod, koj ti govore{e; se' {to rekoa, e dobro.
5|5|29|O, da imaa tie takvo srce, ta da se pla{ea od Mene i da gi slu{aa site
zapovedi Moi vo site denovi, toga{ }e im be{e dobro nim i na sinovite nivni vo
veki!'
5|5|30|Odi i kaì im: 'Vatete se vo domovite va{i!
5|5|31|a ti ostani tuka so Mene, i Jas }e ti go kaàm site zapovedi, naredbi i zakoni,
na koi treba da gi nau~i{, kako da postapuvaat vo onaa zemja, {to im ja davam vo
nasledstvo.'
5|5|32|Gledajte da postapuvate taka, kako {to vi zapoveda Gospod, va{iot Bog, ne
skr{nuvajte ni desno, ni levo;
5|5|33|odete po patot, po koj vi zapoveda Gospod, va{iot Bog, za da bidete ìvi i da
vi bide dobro i da poìveete dolgo vreme vo onaa zemja, {to }e ja dobiete vo
nasledstvo."
5|6|1|"Ova se zapovedite, naredbite i zakonite, na koi zapoveda Gospod, Bog va{,
da ve nau~am, kako da postapuvate vo onaa zemja, vo koja odite da ja nasledite:
5|6|2|da se pla{i{ od Gospoda, tvojot Bog, i site Negovi naredbi i zapovedi Negovi,
koi denes ti gi kaùvam, da gi pazi{ ti i sinovite tvoi i vnucite tvoi vo site denovi na
ìvotot tvoj, za da ìvee{ dolgo.
5|6|3|I taka, ~uj Izraile, i potrudi se da go ispolnuva{ toa, za da ti bide dobro, i da se
namnoìte mnogu mnogu, kako {to Gospod, Bog na tatkovcite va{i, im be{e rekol,
deka tebe }e ti dade zemja, kade {to te~e med i mleko. (Toa se naredbite i zakonite,
{to im gi zapoveda Gospod Bog na sinovite Izrailevi vo pustiwata, otkako izlegoa
od Egipetskata zemja.)
5|6|4|Po~uj, Izraile: Gospod, na{iot Bog, e edinstven Gospod,
5|6|5|sakaj Go Gospoda, tvojot Bog, od se' srce, so seta du{a tvoja i so site sili tvoi!
5|6|6|Ovie zborovi, {to ti gi zapovedam denes, da bidat vo srceto tvoe i vo du{ata
tvoja;
5|6|7|i prenesuvaj im gi na decata svoi i govori za niv, koga sedi{ doma i koga si na
pat, koga si legnuva{ i koga stanuva{;
5|6|8|i vrzi gi na rakata svoja kako znak i da ti bide toj nepokolebliv pred o~ite tvoi,
5|6|9|i napi{ete gi na nadvratnikot na ku}ite va{i na vratite va{i.
5|6|10|Koga, pak, }e te vovede Gospod, tvojot Bog, vo onaa zemja, za koja On im
se zakolna na tatkovcite tvoi - Avraama, Isaka i Jakova, da ti ja dade so golemi i
ubavi gradovi, {to ti ne si gi gradel,
5|6|11|i so ku}i, polni so sekoe dobro, so koe ti ne si gi napolnil, i so kladenci
iskopani, {to ti ne si gi kopal, so lozja i maslini, koi ti ne si gi sadel, pa jadi i
nasituvaj se!
5|6|12|Toga{ pazi da ne se odvrati srceto tvoe i da Go zaboravi{ Gospoda, Koj te
izvede od Egipetskata zemja, od domot na ropstvoto.
5|6|13|Boj se od Gospoda, tvojot Bog, i samo Nemu sluì Mu, i kon Nego bidi
privrzan i vo Negovo ime kolni se!
5|6|14|Ne odete po drugi bogovi, bogovi na onie narodi, {to }e bidat okolu vas;
5|6|15|za{to Gospod, tvojot Bog, Koj e pokraj tebe, e Bog revnitel; za da ne se
razgori gnevot na Gospoda, tvojot Bog, protiv tebe, i da ne te istrebi On od liceto na
zemjata.
5|6|16|Ne isku{uvajte Go Gospoda, va{iot Bog, kako {to Go isku{uvavte vo Masa.
5|6|17|Pazete gi cvrsto zapovedite na Gospoda, va{iot Bog, i zakonite Negovi i
naredbite, {to ti gi zapovedav tebe;
5|6|18|i vr{ete go ona {to e pravo i dobro pred o~ite na Gospoda, tvojot Bog, za da
ti bide dobro i da vleze{ i da ja nasledi{ dobrata zemja, za koja Gospod so kletva
im ja veti na tatkovcite va{i,
5|6|19|i deka On }e gi izgoni site tvoi neprijateli od pred tebe, kako {to govore{e
Gospod.
5|6|20|Ako eden den sinot tvoj te zapra{e, velej}i: '[to zna~at tie zapovedi, naredbi i
zakoni, koi vi gi zapoveda Gospod, Bog va{?'
5|6|21|Kaì mu gi toga{ na sinot tvoj: 'Nie bevme robovi na Faraonot vo Egipet, no
Gospod Bog ne' izvede od Egipet so silna raka i cvrsta mi{ka,
5|6|22|i pokaà Gospod Bog znaci i golemi ~uda i porazii nad Egipet, nad Faraonot i
nad celiot dom negov i nad vojskata negova, pred o~ite na{i;
5|6|23|i nas ne' izvede Gospod Bog ottamu za da ne' vovede i ni ja dade ovaa zemja,
za koja Gospod Bog im se zakolna na na{ite tatkovci deka }e ni ja dade.
5|6|24|I ni zapoveda Gospod da gi ispolnuvame site tie naredbi, da se boime od
Gospoda, na{iot Bog, za da ni bide dobro vo site denovi, za da si go za~uvame
ìvotot svoj, kako i denes.
5|6|25|I }e imame milost, ako se trudime da gi izvr{uvame site tie zapovedi na
zakonot pred Gospoda, na{iot Bog, kako {to ni zapoveda On.'
5|7|1|"Koga Gsopod, tvojot Bog, }e te vovede vo zemjata, vo koja ti odi{, za da ja
nasledi{, i gi izgoni od pred tebe mnogubojnite narodi: Hetejcite, Gergesijcite,
Amorejcite, Hananejcite, Ferezejcite, Evejcite i Jevusejcite, - sedum narodi, koi se
pobrojni i posilni od vas.
5|7|2|I }e ti gi predade Gospod, tvojot Bog, vo racete tvoi, i gi razbie{, -
toga{ predaj gi na kletva, ne pravi so niv sojuz i nemoj da gi pomiluva{;
5|7|3|i ne se oroduvaj so niv: }erkata svoja ne ja davaj na sinot negov, i }erkata
negova ne zemja ja za sinot tvoj,
5|7|4|za{to tie }e gi odvratat sinovite tvoi od Mene, za da im sluàt na drugi bogovi,
toga{ }e se razgori vrz vas gnevot na Gospoda i On }e te istrebi.
5|7|5|No postapete so niv vaka: `rtvenicite nivni razru{ete im gi, stolbovite nivni
razbijte gi i dabovite nivni ise~ete gi i rezanite likovi nivni so ogan izgorete gi;
5|7|6|za{to ti si svet narod na Gospoda, tvojot Bog; tebe te izbra Gospod, tvojot
Bog, za da bide{ negov sospstven narod me|u site narodi, {to se na zemjata.
5|7|7|Ne zatoa, deka ste pobrojni od site narodi, ve primi Gospod i ve izbra, -
bidej}i vie ste pomalubrojni od site narodi, -
5|7|8|tuku zatoa {to Gospod ve zasaka i za da ja odrì kletvata, so koja On im se
be{e zakolnal na tatkovcite va{i, i ve izvede Gospod so silna raka i cvrsta mi{ka i
te osloobodi od domot na ropstvoto, od rakata na Faraonot, egipetskiot car.
5|7|9|I taka, znaj deka Gospod, tvojot Bog, e Bog veren, Koj go pazi od iljada
pokolenija Svojot zavet i ima milost kon onie {to Go sakaat i gi izvr{uvaat
zapovedite Negovi;
5|7|10|a onie, {to Go mrazat, gi kaznuva niv, i gi pogubuva; On ne zaborava da go
kazni tpkmu onoj, koj Go mrazi.
5|7|11|I taka, pazi gi ovie zapovedi, naredbi i zakoni, koi denes ti gi kaùvam i da gi
ispolnuva{.
5|7|12|I ako gi slu{ate site ovie zakoni i gi pazite i ispolnuvate, Gospod, tvojot Bog,
}e go pazi zavetot i milosta kon tebe, kako {to im se zakolna On na tatkovcite va{i;
5|7|13|}e te zasaka, }e te blagoslovi, }e te namnoì i }e go blagoslovi plodot na
utrobata tvoja i plodot na zemjata tvoja: p~enicata tvoja, i vinoto tvoe, i elejot tvoj,
i rodot na volovite tvoi, i stadata na ovcite tvoi, vo onaa zemja, za koja On im se
zakolna na tatkovcite tvoi deka }e ti ja dade;
5|7|14|blagosloven }e bide{ pove}e od site narodi: nema da ima ni besploden me|u
vas, ni besploden me|u dobitokot tvoj;
5|7|15|i }e ja otstrani od tebe Gospod, tvojot Bog, sekoja nemo}, i nikakvi luti
egipetski bolesti, {to si gi videl, i koi gi znae{, nama da isprati vrz tebe, i }e gi
isprati na site {to te mrazat;
5|7|16|i }e gi uni{ti{ site narodi, {to Gospod, tvojot Bog, ti gi dava: i da ne bidat
po{tedeni pred okoto tvoe; i ne sluì im na bogovite nivni, bidej}i toa e jamka za
tebe.
5|7|17|Ako kaè{ so srceto svoe: 'ovie narodi se pobrojni od mene, kako moàm da
gi porazam?'
5|7|18|ne pla{i se od niv, spomni si, {to napravi Gospod, tvojot Bog, so Faraonot i
so celiot Egipet.
5|7|19|Seti se za onie golemi isku{enija {to ti gi vidoa o~ite tvoi, na onie znaci, i na
golemite ~uda i na silnata raka i cvrstata mi{ka, so koi te izvede Gospod, tvojot
Bog; toa isto }e go napravi Gospod, tvojot Bog, i so site narodi, od koi se boi{;
5|7|20|I str{eli }e isprati Gospod, tvojot Bog vrz niv, dodeka ne zaginat onie {to
ostanale i onie {to se sokrile pred tebe;
5|7|21|ne pla{i se od niv, bidej}i Gospod, tvojot Bog, e so tebe; Bog golem i silen.
5|7|22|I Gospod, tvojot Bog, }e gi progonuva od pred tebe tie narodi malku po
malku; ti ne moè{ brzo da gi istrebi{, za da ne stane zamjata pusta i da se
namnoàt protiv tebe divite yverovi;
5|7|23|no }e ti gi predava Gospod, tvojot Bog, vo racete tvoi, i }e gi pobedi{ vo
golemi borbi, se' dodeka ne zaginat;
5|7|24|i }e gi predade vo tvoite race carevite nivni, i ti }e go istrebi{ imeto nivno od
pod neboto: nikoj nema da ustoi protiv tebe dodeka ne gi istrebi{.
5|7|25|Likovite na bogovite nivni so ogan izgorete gi; da ne ti se prisaka da go
zeme{ srebroto ili zlatoto, {to e na niv, za da ne bide toa za tebe jamka, bidej}i e toa
odvratnost pred Gospoda, tvojot Bog;
5|7|26|i ne ja vnesuvaj gnasotijata vo domot svoj, za da ne bide{ prokolnat, kako
tie; odvra}aj se od toa i gnasi se od nego, bidej}i toa e prokletstvo.
5|8|1|"Site zapovedi, koi denes vi gi kaùvam, nastojuvajte da gi ispolnuvate, za da
bidete ìvi i da se mnoìte, i da otidete i da ja nasledite dobrata zamja, koja Gospod
Bog so kletva im ja veti na va{ite tatkovci.
5|8|2|I pomni go celiot pat, po koj {to te vode{e Gospod, tvojot Bog, po pustiwata
eve ve}e ~etirieset godini, za da te isku{a i da doznae {to e vo srceto tvoe, dali gi
po~ituva{ zapovedite Negovi, ili, pak, ne.
5|8|3|On te smiruva{e, te ma~e{e so glad i te hrane{e so mana, koja ti ne ja znae{e,
ne ja znaeja ni tvoite tatkovci, za da ti pokaè, deka ~ovekot ne ìvee samo od leb,
no ~ovekot ìvee i od sekoj zbor {to izleguva od ustata na Gospoda;
5|8|4|oblekata tvoja ne izvetve na tebe, i nogata tvoja ne ote~e, eve ve}e ~etirieset
godini.
5|8|5|I znaj vo srceto svoe, deka Gospod, tvojot Bog, te kaznuva kako {to ~ovekot
go kaznuva sinot svoj.
5|8|6|Zatoa po~ituvaj gi zapovedite na Gospoda, tvojot Bog, odi po pati{tata
Negovi i boj se od Nego.
5|8|7|Za{to Gospod, tvojot Bog, te vodi vo dobra i bogata zemja, kade {to po
poliwata i planinite, te~at potoci, a ima i izvori i ezera,
5|8|8|vo zemjata na p~enicata, ja~menot, lozjata, smokvite i kalinkite; vo zemja,
kade {to ima maslinov elej i med;
5|8|9|vo zemja, kade {to }e go jade{ lebot svoj bez nedostatok i od ni{to nema da
ima{ potreba, - vo zemja, kade {to kamewata se èlezo, i od planinite }e
kopa{ bakar.
5|8|10|I koga }e jade{ i }e bide{ sit, blagoslovuvaj Go Gospoda, tvojot Bog, za
dobrata zemja, {to ti ja dade.
5|8|11|Gledaj da ne go zaboravi{ Gospoda, tvojot Bog, ne po~ituvaj}i gi zapovedite
Negovi i naredbite Negovi, koi denes ti gi kaùvam.
5|8|12|Koga }e jade{ i }e bide{ sit, i izgradi{ ubavi ku}i i }e se vseli{ vo niv,
5|8|13|koga }e ti se namnoàt govedata i ovcite i koga se zbogati{ so mnogu srebro i
zlato, i od se' }e ima{ vo izobilie,
5|8|14|gledaj, da ne se vozgordee srceto tvoe, ta da zaboravi{ na Gospoda, tvojot
Bog, Koj te izvede od Egipetskata zamja, od domot na ropstvoto;
5|8|15|Koj te prevede preku golemata i stra{na pustiwa, kade {to ima zmii {to
zagrizuvaat, skorpii i suvi mesta, vo koi nema voda; Koj ti izvadi voda od najtvrda
karpa, i
5|8|16|te hrane{e vo pustiwata so mana, koja ti ne ja znae{e, a i takovcite tvoi ne ja
znaeja, za da te smiri i da te isku{a, pa da ti napravi potoa dobro,
5|8|17|i za da ne kaè{ vo srceto svoe: 'mojata sila i cvrstinata na mojata raka go
zdobija ova bogatstvo,'
5|8|18|no da Go pomni{ Gospoda, tvojot Bog, za{to On ti dade sila za da se zdobie{
so bogatstvo, za da go ispolni, kako denes, Svojot zavet, koj so kletva go be{e
potvrdil na tatkovcite tvoi.
5|8|19|Ako pak Go zaboravi{ Gospoda, tvojot Bog, i trgne{ po drugi bogovi,
sluèj}i im i poklonuvaj}i im se, vi svedo~am denes so neboto i so zemjata, deka }e
izginete;
5|8|20|onaka kako narodite, koi Gospod Bog gi uni{ti pred vas: taka }e zaginete i
vie, zatoa {to ne go poslu{avte glasot na Gospoda, va{iot Bog."
5|9|1|ûj, Izraile: ti denes }e go mine{ Jordan da zavladee{ narodi, pogolemi i
posilni od vas, gradovi golemi, so tvrdini do nebesa,
5|9|2|lu|e golemi, i mnogubrojni, i visoki, Enakovite sinovi, za koi znae{ i si slu{al:
'Koj moè da im se protivstavi na Enakovite sinovi?'
5|9|3|No sega znaj, deka Gospod, tvojot Bog, e pred tebe kako ogan, {to gori: On }e
gi odvrati od liceto tvoe i naskoro }e gi istrebi, kako {to ti re~e tebe Gospod.
5|9|4|Koga }e gi izgoni Gospod, tvojot Bog, pred tebe, nemoj da re~e{ vo srceto
svoe: 'Zaradi mojata pravednost me dovede Gospod da ja nasledam taa dobra
zemja;'
5|9|5|ne zaradi pravednosta tvoja i ne zaradi pravinata na srceto tvoe ti odi{ da ja
nasledi{ zemjata nivna, tuku poradi bezzakonijata na tie narodi Gospod, tvojot Bog,
go izgoni od pred tebe, i za da go odrì zavetot, za koj im se zakolna Gospod na
tatkovcite va{i: Avraama, Isaka i Jakova;
5|9|6|zatoa znaj sega, deka ne zaradi pravednosta tvoja Gospod, tvojot Bog, ti dava
da ja nasledi{ taa dobra zemja, - bidej}i vie ste lu|e èstoki.
5|9|7|Zapomni i ne zaboravaj, kolku Go razgnevivte Gospoda, va{iot Bog, vo
pustiwata: od onoj den, koga izlegovte od Egipetskata zemja, pa se' dodeka
pristignavte na ova mesto, vie ne Mu se pokorivte na Gospoda.
5|9|8|i pri Horiv vie Go razgnevivte Gospoda, i se razgnevi Gospod na vas, taka {to
saka{e da ve istrebi,
5|9|9|koga jas se iska~iv na planinata, za da gi primam kamenite plo~i, plo~ite na
zavetot, {to Gospod vi gi be{e vetil vam; i ostanav na planinata ~etieiset dena i
~etirieset no}i, leb na jadev i voda ne piev;
5|9|10|i mi gi dade Gospod dvete kameni plo~i, napi{ani so Bo`ji prst, a na niv bea
napi{ani site zborovi, {to vi gi izre~e Gospod na planinata srede ognot vo denot na
sobranieto.
5|9|11|Otkako izminaa ~etirieset dena i ~etirieset no}i, Gospod mi gi dade dvete
kameni plo~i, plo~ite na zavetot,
5|9|12|i mi re~e Gospod: 'Stani, odi si poskoro ottuka, za{to tvojot narod, {to go
izvede od Egipet, se razvrati mnogu brzo; tie se otstranija od patot, {to im go
zapovedav; tie si napravija idol.'
5|9|13|I mi re~e Gospod: 'Jas ti govorev edna{ i dvapati: go gledam toj narod, ete,
toj e narod èstok;
5|9|14|ostavi Me da gi uni{tam i da go izbri{am imeto nivno od pod neboto, a od
tebe da napravam narod pogolem, posilen i pomnogubroen od niv.'
5|9|15|Jas se svrtiv i slegov od planinata, a planinata gore{e vo ogan; dvete plo~i na
zavetot bea vo obete moi race;
5|9|16|i vidov, deka vie bevte zgre{ile protiv Gospoda, va{iot Bog, bevte si
napravile izleano tele, i naskoro bevte otstapile od patot, {to vi go be{e zapovedal
Gospod da go drìte;
5|9|17|toga{ gi zedov dvete plo~i, gi frliv od racete svoi, pa gi skr{iv pred vas.
5|9|18|I Mu se pomoliv na Gospoda pak, kako i porano, i pak ~etirieset dena i
~etirieset no}i leb na jadev i voda ne piev, za site va{i grevovi, so koi zgre{ivte,
za{to izvr{ivte zlo pred Gospoda, va{iot Bog, i Go razgnevivte;
5|9|19|bidej}i jas se pla{ev od gnevot i jarosta, so koja Gospod se razgnevi na vas i
saka{e da ve istrebi. No Gospod me poslu{a i toga{.
5|9|20|A i na Arona silno se razgnevi Gospod i saka{e da go pogubi; no jas toga{ se
molev i za Arona.
5|9|21|A grevot va{, {to go napravivte, teleto, go zedov, go izgorev vo ogan, go
skr{iv, i go uni{tiv, otkako go zdrobiv, taka {to stana siten prav, i jas go frliv toj
prav vo potokot {to te~e{e od planinata.
5|9|22|I vo Taver, i vo Masa i vo mestoto: Kivrot-Atavi vie Go razgnevivte
Gospoda, va{iot Bog.
5|9|23|I koga Gospod ve prati od Kadis-Varni, so zborovite: 'Odete i nasledete ja
zemjata, {to vi ja davam,' - vie i' se protivstavivte na zepovedta na Gospoda, va{iot
Bog, i ne Mu poveruvavte i ne go poslu{avte glasot Negov.
5|9|24|Vie Mu bevte nepokorni na Gospoda u{te od onoj den, otkoga ve zapoznav.
5|9|25|I Mu se molev na Gospoda, Go molev ~etirieset dena i ~etirieset no}i,
bidej}i Gospod saka{e da ve istrebi;
5|9|26|Mu se molev na Gospoda i rekov: 'Gospodi, Gospodi, Caru na bogovite, ne
pogubuvaj go Svojot narod i Svoeto nasledstvo, {to go izbavi so golemata Tvoja
sila, {to go izvede od Egipet so silna raka i cvrsta mi{ka;
5|9|27|spomni Si za Tvoite slugi Avraama, Isaka i Jakova, na koi im se zakolna so
Sebe; ne gldaj na èstokosta na ovie lu|e, nitu na ne~esnosta nivna, nitu pak na
grevovite nivni,
5|9|28|za da ne re~at ìtelite na ovaa zemja, od kade {to ne' izvede: - Gospod ne
moè{e da gi vovede vo zemjata, {to im ja be{e vetil, i od omraza sprema niv gi
izvede, za da gi istrebi vo pustiwata, -
5|9|29|a pak ovie lu|e se Tvoi i Tvoj izbor, {to Ti gi izvede od Egipetskata zamja so
golemata sila Svoja i cvrstata Svoja mi{ka.'
5|10|1|Toga{ Gospod mu re~e: "Ise~i si dve kameni plo~i, sli~ni na prvite, i dojdi
pri Mene na planinata, i napravi si drven kov~eg.
5|10|2|A Jas }e gi napi{am na plo~ite onie zborovi {to bea na porane{nite plo~i
napi{ani, a koi ti gi skr{i, i poloì gi vo kov~egot."
5|10|3|I napraviv kov~eg od drvo {to ne gnie, pa isekov dve kameni plo~i, kako
porane{nite, i otidov na planinata so dvete plo~i vo racete.
5|10|4|I gi napi{a On na plo~ite, kako {to be{e napi{ano porano, onie deset
zapovedi, {to vi gi kaà Gospod na planinata srede ognot vo denot na sobranieto, i
mi gi predade Gospod.
5|10|5|Jas se svrtiv i slegov od planinata i gi poloìv plo~ite vo kov~egot, {to go
bev napravil, za da bidat tie tamu, kako {to mi zapoveda Gospod."
5|10|6|Potoa se krenaa sinovite Izrailevi od Virot na sinovite Jakimovi vo Misadaj; i
umre Aron i tamu be{e pogreban, a mestoto negovo sve{tenik stana sinot negov
Eleazar.
5|10|7|Ottamu otidoa vo Gadad, a od Gadad vo Etavata, vo zemjata so vodni potoci.
5|10|8|Toga{ Gospod go oddeli Levievoto pleme, za da go nosi kov~egot na zavetot
Gospodov, za da stoi pred Gosdpoda i da Mu sluì, i da se moli i da blagoslovuva
vo imeto Negovo, kako {to e toa i do den denes;
5|10|9|poradi toa levititie nemaat del i nasledstvo so bra}ata svoi: Samiot Gospod e
nivni del, kako {to im be{e govorel Gospod, tvojot Bog.
5|10|10|I prestojuvav na planinata, kako i porano, ~etirieset dena i ~etirieset no}i;
Gospod me poslu{a i ovoj pat, i ne posaka Gospod da ve pogubi;
5|10|11|i Gospod mi re~e: 'Stani, trgni na pat pred svojot narod; neka otidat i neka ja
naselat zemjata, za koja im se zakolnav na tatkovcite nivni deka }e im ja dadam.'
5|10|12|I sega, Izraile, {to bara od tebe Gospod, tvojot Bog? Samo da se boi{ od
Gospoda, tvojot Bog, da odi{ po site Negovi pati{ta, da Go saka{, i da Mu sluì{ na
Gospoda, tvojot Bog, od se' srce i so seta du{a;
5|10|13|da gi pazi{ zapovedite na Gospoda, tvojot Bog, i naredbite Negovi, koi
deneska ti gi zapovedam za da ti bide dobro.
5|10|14|Ete, neboto i neboto na nebesata, zemjata i se' {to e na nea, e na Gospoda,
tvojot Bog;
5|10|15|no samo tatkovcite va{i gi primi Gospod i gi zasaka, i ve izbra vas, nivnoto
seme po niv, od site narodi, kako {to gleda{ denes.
5|10|16|I taka, obreàjte ja va{ata èstokosrde~nost i ne oèsto~uvajte nikogo;
5|10|17|za{to Gospod, va{iot Bog, e Bog na bogovite i Gospodar na gospodarite,
Bog golem, silen i stra{en, Koj ne gleda na lice i ne zema darovi,
5|10|18|Koj pravo sudi na pridojden, na sirak i na vdovica, go saka pridojdeniot i
mu dava leb i obleka.
5|10|19|Sakajte go i vie pridojdeniot, bidej}i i vie samite bevte pridojdeni vo
Egipetskata zemja.
5|10|20|Boj se od Gospoda, tvojot Bog, i samo Nemu sluì Mu, kon Nego privrzi se
i vo Negovo ime kolni se;
5|10|21|On e tvojata pofalba, On e tvoj Bog, Koj poradi tebe gi napravi onie golemi
i slavni dela, {to gi vidoa o~ite tvoi;
5|10|22|tvoite tatkovci dojdoa vo Egipet sedumdeset i pet du{i, a sega Gospod,
tvojot Bog, te napravi mnogubroen kako yvezdite nebeski.
5|11|1|I taka, sakaj Go Gospoda, tvojot Bog, i vnimavaj - ona {to go zapovedal da
go pazi{, - i naredbite Negovi, i zakonite Negovi, i zapovedite Negovi vo site
denovi.
5|11|2|Pa razberete sega, - bidej}i jas ne zboruvam so sinovite va{i, koi ne gi znaat i
ne gi videle kaznite od Gospoda, va{iot Bog, - Negovoto veli~ie, Negovata silna
raka i Negovata cvrsta mi{ka;
5|11|3|~udesata Negovi i delata Negovi, {to gi napravi srede Egipet so Faraonot,
carot egipetski, i so celata zemja negova,
5|11|4|i ona {to go napravi On so egipetskata vojska, so kowite i kolite, {to gi
potopi On vo vodite na Crvenoto More, koga tie ve gonea, - i Gospod Bog gi
pogubuva duri i denes, -
5|11|5|i {to napravi On za vas vo pustiwata, dodeka ne dojdovte na toa mesto,
5|11|6|i {to napravi On so Datan i Aviron, sinovite na Eliav, sin Ruvimov, koga
zemjata ja otvori ustata i pred celiot Izrail gi goltna niv i domovite nivni, i ku}ite
nivni i celiot imot, {to go imaa;
5|11|7|za{to va{ite o~i gi vidoa site tie golemi dela na Gospoda, {to gi napravi On.
5|11|8|I taka, pazete gi site Negovi zapovedi, koi vi gi kaùvam denes, za da bidete
ìvi, da se namnoìte, pa da otidete i da ja nesledite zemjata, site koi preminuvate
preku Jordan, za da ja nasledite;
5|11|9|i da ìveete dolgo vreme vo onaa zemja, za koja Gospod im se zakolna na
tatkovcite va{i deka }e im ja dade nim, i na pokolenijata nivni, zemjata, vo koja
te~e med i mleko.
5|11|10|Za{to zemjata, vo koj odi{ da ja nasledi{, ne e kako Egipetskata zemja, od
koja izlegovte, kade {to ti, odkako }e go posee{e semeto svoe, ja napojuva{e so
nozete svoi, kako zelen~ukova gradina.
5|11|11|Zemjata, pak, vo koja odite, za da ja nasledite, e zemja so planini, i se
napojuva so voda od nebeskiot do`d, -
5|11|12|zemja, za koja Gospod, tvojot Bog, se griì: o~ite na Gospoda, tvojot Bog,
neprestajno se vrz nea, od po~etokot na godinata i do krajot na godinata.
5|11|13|Ako gi slu{ate zapovedite Negovi, koi vi gi kaùvam denes, ako Go
saka{ Gospoda, tvojot Bog, i Mu sluì{ od seto srce tvoe i od seta du{a tvoja,
5|11|14|On }e i' dade na zemjata tvoja do`d navreme, ran i docen, i ti }e go
sobira{ ìtoto svoe vinoto svoe i elejot svoj;
5|11|15|I }e mu dade treva na poleto tvoe za tvojot dobitok i ti }e jade{ i }e
bide{ sit.
5|11|16|No pazi, da ne se soblazni srceto tvoe, pa da pristapite i da im sluìte na
drugi bogovi i da im se klawate;
5|11|17|za{to toga{ }e se razgori gnevot na Gospoda vrz vas, i On }e go zatvori
neboto; i nema da ima do`d, i zemjata nema da go dade svojot plod i vie brzo }e
is~eznete od dobrata zemja, koja Gospod vi ja dade.
5|11|18|I taka, stavete gi ovie zborovi Negovi vo srceto svoe i vo du{ata svoja,
vrzete gi na rakata svoja kako znak, i neka bidat tie vrzulka me|u o~ite va{i;
5|11|19|u~ete gi sinovite svoi na niv, kaùvajte im za niv, koga sedi{ doma i koga si
na pat, koga si legnuva{ i koga stanuva{;
5|11|20|i napi{ete gi vrz vhodot na ku}ite va{i i nad vratite svoi,
5|11|21|za da se umnoàt va{ite denovi i denovite na va{ite deca vo onaa zemja, za
koja Gospod se zakolna deka }e im ja dade na tatkovcite va{i, kolku {to neboto }e
bide nad zemjata.
5|11|22|Za{to, ako gi pazite site tie zapovedi, {to vi gi kaùvam i gi ispolnuvate, ako
Go sakate Gospoda, va{iot Bog, ako odite po site pati{ta Negovi i se privrzete kon
Nego,
5|11|23|toga{ Gospod }e gi izgoni site tie narodi od pred vas, i vie }e vladeete so
narodi, {to se pogolemi i posilni od vas;
5|11|24|sekoe mesto, na koe }e stapi nogata va{a, }e bide va{e: va{ite predeli }e
bidat od pustiwata i Antilivan, i od golemata reka Eufrat, duri do moreto, koe e na
zapad.
5|11|25|Nikoj nema da vi se protivstavi vam: Gospod, va{iot Bog, }e isprati strav i
trepet pred vas vrz sekoja zemja, na koja {to }e stapnete, kako {to vi govore{e On.
5|11|26|Ete, jas vi davam denes blagoslov i kletva;
5|11|27|blagoslov - ako gi poslu{ate zapovedite na Gospoda, va{iot Bog, {to vi
zapovedam denes,
5|11|28|a kletva - ako ne gi poslu{ate zapovedite na Gospoda, va{iot Bog, i se
otstranite od patot, {to vi go kaùvam denes, i trgnete po drugi bogovi, {to ne gi
znete.
5|11|29|Koga }e te vovede Gospod, tvojot Bog, vo onaa zemja vo koja odi{ da ja
nasledi{, toga{ iskaì blagoslov od planinata Garizin, a prokletstvo od planinata
Geval.
5|11|30|Tie planini se od onaa strana na Jordan, po patot kon zajdisonce, vo zemjata
na Hananejcite, koi ìveat vo ramninata, sproti Galgal, blizu do visokiot dab!
5|11|31|Za{to vie go pominuvate Jordan, za da otidete da ja nasledite zemjata, koja
vi ja dava Gospod, va{iot Bog, so `reb, za sekoga{; primete ja i naselete se vo nea.
5|11|32|I taka, po~nete da gi pazite site Negovi naredbi i zakoni, {to vi gi predavam
denes.
5|12|1|Ova se naredbite i zakonite, {to ste dol`ni gri`livo da gi ispolnuvate vo
zemjata, koja Gospod, Bog na tatkovcite, vi ja dava so `reb za site denovi, vo koi }e
ìveete vo taa zemja.
5|12|2|Razru{ete gi site mesta, kade {to narodite im sluèle na bogovite svoi; se' {to
}e zemete po visokite planini i viso~ini i pod sekoe razgranato drvo;
5|12|3|razurnete gi `rtvenicite nivni i skr{ete gi stolbovite nivni, izgorete gi so ogan
dabovite nivni i zdrobete gi idolite na bogovite nivni, sotrete go i imeto nivno od
toa mesto.
5|12|4|Da ne Mu pravite takvo ne{to na Gospoda, va{iot Bog;
5|12|5|no obrnuvajte se kon ona mesto, koe Gospod, Bog va{, }e go izbere od site
plemiwa va{i, za da go spomnuvate imeto Negovo da go prizivate i da Go molite, i
tamu odete:
5|12|6|tamu prinesuvajte gi svoite sepalenici, `rtvite va{i i prvinite va{i, zavetite
va{i, dobrovolnite prinosi, ispovedanijata va{i, i prvorodenite od volovite va{i i od
ovcite va{i:
5|12|7|i tamu jadete pred Gospoda, va{iot Bog, i veselete se vie i domovite va{i za
se', prigotveno od racete va{i, so koe te blagoslovil Gospod, tvojot Bog.
5|12|8|Tamu ne treba da pravite se' onaka, kako {to sega ovde go pravite, - sekoj,
kako {to mu se ~ini deka e dobro;
5|12|9|za{to sega u{te ne ste vlegle vo mestoto na spokojot i vo nasledstvoto, {to
Gospod, va{iot Bog, vi go dava.
5|12|10|No koga }e go preminete Jordan i }e se naselite vo zemjata, koja Gospod,
va{iot Bog, vi ja dava kako del, i koga }e ve uspokoi od site neprijateli va{i, {to ve
opkruùvaat, i zaìveete bazbedno,
5|12|11|toga{, vo ona mesto, {to }e go odbere Gospod, va{iot Bog, za da se priziva
tamu imeto Negovo, tamu prinesuvajte se', {to vi zapovedam denes: sepalenici
va{i, `rtvite va{i, desetocite va{i, i prvinite od racete va{i, i sekoj va{ izbran dar,
{to }e Mu go vetite na Gospoda, va{iot Bog.
5|12|12|I veselete se pred Gospoda, va{iot Bog, vie i sinovite, }erkite va{i, robovite
va{i, robinkite va{i i levitite, koi se srede ìveali{tata va{i, bidej}i tie nemaat del i
nasledstvo so vas.
5|12|13|Gledaj da ne gi prinesuva{ sepalenicite svoi na sekoe mesto, {to }e go
vidi{,
5|12|14|tuku samo na ona mesto prinesuvaj gi sepalenicite svoi, koe Gospod, tvojot
Bog }e go odbere vo edno od tvoite plemiwa, i pravi se' onaka kako {to ti
zapovedam denes.
5|12|15|Za{to, koga i da posaka du{ata tvoja, moè{ da kole{ i da jade{, po
blagoslov od Gospoda, tvojot Bog, meso, {to ti go dal On, vo site svoi ìveali{ta:
ne~ist pri tebe i ~ist moè da go jade toa kako {to se jade srna i elen;
5|12|16|samo krv ne jadete, isturajte ja na zemjata kako voda.
5|12|17|Ne treba da go jade{ vo tvoeto ìveali{te desetokot od tvoeto ìto, tvoeto
vino i tvojot elej od volovite tvoi, i od ovcite tvoi {to si gi vetil, i od site zaveti tvoi,
{to ste gi vetile, i od dobrovolnite prinosi i od prvinite na racete va{i,
5|12|18|no jadi go pred Gospoda, tvojot Bog, samo na ona mesto {to go odbral
Gospod, tvoj Bog, ti i sinot tvoj, i }erkata tvoja, i robot tvoj, i robinkata tvoja, i
levitot, i pridojdeniot vo gradovite tvoi: i razveseli se pred Gospoda, tvojot Bog, vo
se' na {to e stavena rakata tvoja.
5|12|19|Vnimavaj da ne go zaboravi{ levitot za seto vreme dodeka si ìv na zemjata.
5|12|20|Koga }e gi ra{iri Gospod, tvojot Bog, predelite tvoi, kako {to ti be{e
govorel, i ti }e kaè{: 'da jadam meso', za{to du{ata tvoja }e posaka da jade meso, -
toga{ jadi meso, kolku {to ti saka du{ata tvoja.
5|12|21|Ako bide daleku od tebe mestoto, {to }e go izbere Gospod, tvojot Bog, za
da se priziva imeto Negovo tamu, toga{ koli od volovite tvoi, i od ovcite tvoi, {to ti
gi dal Gospod, tvojot Bog, kako {to ti zapovedav, i jadi vo gradovite tvoi, kolku {to
ti saka du{ata;
5|12|22|no jadi gi taka, kako {to se jade srna i elen; ne~ist, kako i ~ist pri tebe moàt
da go jadat toa.
5|12|23|Samo pazi dobro, da ne se jade krvta, za{to krvta e du{a: ne ja jadi du{ata
zaedno so mesoto;
5|12|24|na jadi ja: isturaj ja na zemja kako voda;
5|12|25|ne jadi ja, za da ti bide dobro tebe i na sinovite tvoi po tebe sekoga{, ako
vr{i{ {to e dobro i ugodno pred o~ite na Gospoda, tvojot Bog.
5|12|26|Samo svetite darovi tvoi, kakvi {to }e gi ima{ i zavetite tvoi donesuvaj gi, i
doa|aj na ona mesto, {to }e go odbere Gospod, tvojot Bog, za da se priziva tamu
imeto Negovo;
5|12|27|i prinesuvaj gi sepalenicite tvoi: meso i krv, vrz `rtvenikot na Gospoda,
tvojot Bog; no krvta od drugite tvoi `rtvi treba da bide izlivana pri `rtvenikot na
Gospoda, tvojot Bog, a mesoto jadi go.
5|12|28|Pazi i slu{aj da gi izvr{uva{ site tie zborovi, {to ti gi zapovedam, za ti bide
dobro tebe i na tvoite sinovi po tebe doveka, ako pravi{ dobro i ugodno pred
5|12|29|Koga Gospod, tvojot Bog, }e gi istrebi od liceto tvoe narodite, kaj koi
odi{ za da ja nasledi{ nivnata zemja, i, otkako ja primi{ vo nasledstvo i }e gi
osvoi{, }e se naseli{ vo zemjata nivna,
5|12|30|vnimavaj da ne vleze{ vo stapica, koga }e trgne{ po niv, otkako }e bidat
istrebeni pred tebe, i da ne gi bara{ bogovite nivni, velej}i: 'kako {to sluèle tie
narodi na bogovite svoi, taka }e pravam i jas.'
5|12|31|Da ne Mu pravi{ taka ti na Gospoda, tvojot Bog; odvratno Mu e na
Gospoda {to go pravat tie na bogovite svoi, bedej}i tie i sinovite svoi i }erkite svoi
gi gorat na ogan za svoite bogovi.
5|12|32|Pogriì se da ispolnuva{ se', {to ti go zapovedam denes; ne dodavaj kon toa
i ne odzemaj od nego.
5|13|1|Ako izleze pred tebe nekoj prorok, ili tolkuva~ na soni{ta, i ti pokaè znak ili
~udo,
5|13|2|i ako se ostvari toj znak ili ~udo, za koe toj ti govorel, pa potoa ti re~e: 'da
odime da sluìme na drugi bogovi, koi ti ne gi poznava{,'
5|13|3|ti ne go slu{aj glasot na takov prorok, ili na takov tolkuva~ na soni{ta;
bidej}i preku toa Gospod, va{iot Bog, ve isku{uva, za da doznae, dali Go sakate
Gospoda, va{iot Bog, so seto svoe srce i so seta svoja du{a.
5|13|4|Gospoda, va{iot Bog, sledete Go, bojte se od Nego, izvr{uvajte gi Negovite
zapovedi i slu{ajte go glasot Negov, i Nemu sluète Mu i bidete privrzani kon
Nego.
5|13|5|A onoj prorok, ili onoj tolkuva~ na soni{ta da bide osuden na smrt, poradi
toa {to te izmamil da se otkaè{ od Gospoda, tvojot Bog, Koj te izvede od
Egipetskata zemja i te izbavi od domot na ropstvoto, za{to sakal da te odvrati od
patot, po koj Gospod, tvojot Bog, ti be{e zapovedal da odi{; taka istrebete go zloto
od okolinata va{a.
5|13|6|Ako tajno te nagovoruva bratot tvoj od tvojot tatko ili od majkata tvoj, ili
tvojot sin, ili }erkata tvoja, ili sakanata èna tvoja, ili prijatelot tvoj, koi e za tebe
kako du{ata tvoja, pa ti re~e: 'da odime i da im sluìme na drugi bogovi', {to ne gi
poznava{e ti i tvoite tatkovci,
5|13|7|na bogovite na onie narodi, {to se okolu tebe, od edniot kraj na zemjata do
drugiot, -
5|13|8|ne se soglasuvaj so nego i ne go slu{aj; i da ne ti se smili okoto tvoe nad
nego, ne go àli i ne go sokrivaj,
5|13|9|tuku ubij go; prvo tvojata raka neka bide vrz nego, za da go ubie, - a potoa
racete na celiot narod;
5|13|10|ubij go so kamewa, da umre; bidej}i toj sakal da te otstrani od Gospoda,
tvojot Bog, Koj te izvede od Egipetskata zemja, od domot na ropstvoto.
5|13|11|Celiot Izrael da go ~ue toa i da se ispla{i, i nema vo idnina da pravi pred
tebe takvo zlo.
5|13|12|Vie ste sinovi na Gospoda, va{iot Bog; ne pravete zarezi na teloto svoe i ne
ja striète kosata nad o~ite svoi za umreno;
5|13|13|za{to vie ste svet narod na Gospoda, va{iot Bog, i Gospod vas ve izbra od
site narodi, {to se na zemjata, za da bidete Negov narod.
5|13|14|Ne jadi ni{to ne~isto.
5|13|15|Svoj dobitok moète da jadete: telci od govedata, i jaganci od ovcite, i kozli
od kozite;
5|13|16|elen, srna, bivol, ko{uta, zebra i diva koza.
5|13|17|Sekoe ìvotno {to ima razdeleni kopita i na dvete kopita dlabok zarez, i
dobitokot {to preìva, jadete go.
5|13|18|Od onie, {to preìvaat i imaat razdeleni kopita so dlabok zarez, ne jadete
samo: kamila, pitom zajak i div zajak, za{to tie, iako preìvaat, nivnite kopita ne se
razdeleni: tie se ne~isti za vas;
5|14|1|TREBA DA SE DODADE CELA GLAVA E ISPUSTENA!!!
5|15|1|Vo sedmata godina pro{tavaj!
5|15|2|I ova e zapoved za prostuvaweto: sekoj koj {to dal na zaem na bli`niot svoj,
neka mu go prosti; celiot dolg da ne go bara od bli`niot svoj, ili od bratot svoj,
bidej}i toa e prostuvawe zaradi Gospoda, tvojot Bog;
5|15|3|od tu|inecot baraj go ona {to go ima{ kaj nego; a na bratot tvoj prosti mu go
dolgot,
5|15|4|za da nema kaj tebe siromav; za{to Gospod }e te blagoslovi vo onaa zemja,
koja Gospod, tvojot Bog, ti ja dava kako del, za da ja dobie{ vo nasledstvo.
5|15|5|Dovolno e samo da go slu{a{ glasot na Gospoda, tvojot Bog, i da gi pazi{ i
da gi ispolnuva{ site ovie zapovedi, koi denes ti gi zapovedam;
5|15|6|za{to Gospod, tvojot Bog, }e te blagoslovi, kako {to ti govorel, i ti }e
dava{ zaem na mnogu narodi, a samiot nema da zema{ zaem; i }e vladee{ so
mnogu narodi, a nad tebe nama da vladeat.
5|15|7|Ako, pak, ima{ nekoj brat siromav vo eden od gradovite tvoi, vo zemjata
tvoja, {to Gospod, tvojot Bog, ti ja dava, ne go odvra}aj srceto svoe i ne ja stiskaj
rakata svoja pred tvojot brat {to ima potreba,
5|15|8|tuku otvori mu ja rakata svoja i daj mu zaem, kolku {to mu treba i kolku {to
mu nedostasuva;
5|15|9|pazi se', da ne vleze vo srceto tvoe lukava misla: pa da re~e{ 'nabliùva
sedmata godina, godina na prostuvaweto' i da ne stane okoto tvoe zlobno sprema
tvojot siromav brat, {to ima potreba i da mu otkaè{; za{to toj }e povika protiv tebe
pred Gospoda, i na tebe golem grev }e padne;
5|15|10|podaj mu dragovolno zaem, kolku {to saka i kolku {to mu treba, a koga mu
dava{, da ne ti se naàli srceto tvoe, bidej}i Gospod, tvojot Bog, }e te blagoslovi za
toa vo site tvoi raboti i vo se', {to go vr{at racete tvoi;
5|15|11|za{to siromasi }e ima sekoga{ vo zemjata tvoja; zatoa i ti zapovedam,
velej}i ti: otvoraj ja vratata tvoja za tvojot brat, za tvojot beden i za onoj {to moli
vo zemjata tvoja;
5|15|12|ako ti se prodade tvojot brat, Evrein, ili Evrejka, toj treba {est godini da ti
raboti, a sedmata godina pu{ti go na sloboda;
5|15|13|koga, pak, go pu{ta{ na sloboda, ne otpu{taj go so prazni race,
5|15|14|tuku daruvaj go so ne{to od ovcite tvoi, od p~enicata tvoja i od vinoto tvoe:
daj mu od ona, so koe te blagoslovil Gospod, tvojot Bog;
5|15|15|pomni, deka i ti be{e rob vo Egipetskata zemja, i Gospod, tvojot Bog, te
oslobodi; ete zatoa i ti go zapovedam denes ova.
5|15|16|Ako, pak, ti kaè: 'ne sakam da si odam od kaj tebe, za{to te zasakav tebe i
domot tvoj', bidej}i mi e dobro kaj tebe,
5|15|17|zemi {ilo i produp~i mu go uvoto na stepenikot pred vratata; i toj }e ti bide
rob zasekoga{. Taka napravi i so robinkata tvoja.
5|15|18|Za da ne ti bide te{ko, poradi toa {to si dolèn da go pu{ta{ na sloboda,
bidej}i toj ti izrabotil vo tekot na {este godini dvojno pove}e - otkolku platen
naemnik, zatoa Gospod, tvojot Bog, }e te blagoslovi vo se', {to i da pravi{.
5|15|19|Sekoe ma{ko prvorodeno, {to }e se rodi od govedata tvoi i od ovcite tvoi,
posvetuvaj go na Gospoda, tvojot Bog: ne raboti so provorodeniot vol svoj i ne
striì go prvorodenoto od ovcite tvoi;
5|15|20|toa jadi go ti i ~eladta tvoja pred Gospoda, tvojot Bog, sekoja godina, na
mestoto, {to }e go odbere Gospod, tvojot Bog;
5|15|21|ako, pak, toa bide so nedostatok, - hromo, ili slepo, ili so nekoj drug
nedostatok, ne prinesuvaj go kako `rtva na Gospoda, tvojot Bog,
5|15|22|no vo gradovite tvoi neka se jade; ne~ist i ~ist moè da jade kako {to se jade
srna i elen;
5|15|23|samo krvta ne jadi mu ja: isturaj ja na zemja kako voda.
5|16|1|Nabquduvaj go mesecot na novite plodovi i praznuvaj ja Pashata na
Gospdoa, tvojot Bog, za{to vo noviot mesec si izlegol od Egipet, no}e.
5|16|2|I koli pasha na Gospoda, tvojot Bog, od govedata tvoi i od ovcite tvoi, na
mestoto, {to }e go odbere Gospod, za da se prizovuva imeto Negovo tamu.
5|16|3|Ne jadi na nea leb so kvas: sedum dena jadi na nea beskavasni lebovi, lebovi
na makite, bidej}i nabrzina izlegovte od Egipet, za da go pominte denot na va{iot
ishod od Egipetskata zemja;
5|16|4|ni{to so kvas da nema pri tebe vo site tvoi predeli vo tekot na sedumte dena, i
od mesoto, {to si go prinel kako `rtva ve~erta na prviot den ni{to ne smee da
preno}eva.
5|16|5|Ne smee{ da kole{ pasha ni vo eden od gradovite tvoi, {to Gospod, tvojot
Bog }e ti gi dade:
5|16|6|tuku samo na ona mesto, {to }e go odbere Gospod, tvojot Bog, za da se
prizovuva ve~no imeto Negovo, tamu kolu pasha nave~er, pri zaodsonce, vo ona
isto vreme, vo koe si izlegol od Egipetskata zemja;
5|16|7|pa svari i ispe~i i jadi na ona mesto {to }e go odbere Gospod, tvojot Bog, a
na vtoriot den moè{ da se vrati{ vo domot tvoj.
5|16|8|[est dena jadi beskvasni lebovi, a sedmiot den e posleden den od praznikot na
Gospoda, tvojot Bog; ne vr{i nikakva rabota.
5|16|9|Izbroj sedum sedmici; po~ni da gi broi{ sedumte sedmici, otkoga }e go
sravi{ srpot na ètvata;
5|16|10|toga{ praznuvaj go praznikot Sedmici na Gospoda, tvojot Bog, spored ona
kolku {to moè da dade rakata tvoja, vo koe {to te blagoslovil Gospod, tvojot Bog;
5|16|11|i razveseli se pred Gospoda, tvojot Bog, ti, sinot tvoj i }erkata tvoja, robot
tvoj i robinkata tvoja, levitot koj e vo gradovite tvoi, i pridojdeniot, siromaviot i
vdovicata, {to se kaj tebe, na ona mesto, {to }e go odbere Gospod, tvojot Bog, za
da se priziva ve~no imeto Negovo tamu;
5|16|12|pomni, deka ti be{e rob vo Egipetskata zemja, i pazi gi i ispolnuvaj gi ovie
naredbi.
5|16|13|Sedum dena praznuvaj go praznikot Senici, otkako }e ja pribere{ ètvata od
nivite tvoi i vinoto vo sadovite tvoi.
5|16|14|Pa razveseli se ti na praznikot tvoj, sinot tvoj i }erkata tvoja, robot tvoj i
robinkata tvoja, leviotot i pridojdeniot, siromaviot i vdovicata, koi se vo gradovite
tvoi;
5|16|15|sedum dena proslavuvaj Go Gospoda, tvojot Bog, na ona mesto, {to }e go
odbere Gospod, tvojot Bog, za da se priziva tamu imeto Negovo, bidej}i }e te
blagoslovuva Gospod, tvojot Bog, vo site plodovi tvoi i vo sekoja rabota na racete
tvoi i ti samo }e se veseli{.
5|16|16|Tripati vo godinata sekoe ma{ko treba da se javuva pred Gospoda, tvojot
Bog, na mestoto, {to }e go odbere On, na praznikot Beskvasnici, na praznikot
Sedmici i na praznikot Senici; i nikoj ne smee da se javuva pred Gospoda so prazni
race,
5|16|17|no sekoj so dar vo rakata, spored blagoslovot od Gospoda, tvojot Bog, od
ona {to ti go dan On.
5|16|18|Vo site tvoi gradovi, koi Gospod, tvojot Bog, ti gi dal, postavi si sudii i
nadzornici spored plemiwata svoi, za da mu sudat na narodot so praveden sud;
5|16|19|na iskruvuvaj go zakonot, ne gledaj na lice i ne zamaj darovi, bidej}i
podarocite gi zalepuvaat o~ite na mudrite i go izopa~uvaat deloto na pravite;
5|16|20|praveden sud baraj, za da bide{ ìv i da otide{ da ja nasledi{ zemjata, koja
Gospod, tvojot Bog, ti ja dava.
5|16|21|Ne posaduvaj {umi~ka bilo od kakvi i da e drvja pokraj `rtvenikot na
Gospoda, tvojot Bog, {to }e si go podigne{;
5|16|22|i ne gradi drug `rtvenik, bidej}i toa go mrazi Gospod, tvojot Bog.
5|17|1|Ne prinesuvaj `rtva na Gospoda, tvojot Bog, vol, ili ovca, koi se povredeni,
ili imaat nekakov nedostatok, bidej}i toa e gnasotija pred Gospdoa, tvojot Bog.
5|17|2|Ako se najde pri tebe vo eden od gradivite tvoi, koi Gospod, tvojot Bog, ti gi
dava, ma` ili èna, {to }e napravi zlo pred Gospoda, tvojot Bog, i so toa go
prestapat zavetot Negov,
5|17|3|pa trgnat i po~nat da im sluàt na drugi bogovi, i im se poklonuvaat nim, ili
na sonceto, ili na mese~inata, ili na se {to e nebeski, koe Jas ne sum go zapovedal,
5|17|4|i ti bide soop{teno, i ti proveri{ dobro; pa, ako toa e vistina, ako e napravena
takva gnasotija vo Izrailot,
5|17|5|izvedete gi toj ma`, ili taa èna, {to go napravile toa zlo, pred vratata i ubijte
gi so kamewa, za da umrat.
5|17|6|Spored zborovite na dvajca ili trojca svedoci osudeniot na smrt treba da
umre: ne smee da se pogubuva samo na eden svedok;
5|17|7|prvo rakata na svedocite treba da padne vrz nego, za da bide ubien, potoa
racete na celiot narod; taka istrebete go zloto od vas samite.
5|17|8|Ako po nekoe delo }e bide te{ko za tebe da presudi{ me|u krv i krv, me|u sud
i sud, me|u rana i rana, i me|u rasprava i rasprava na sudiite od tvoite gradovi, stani i
odi vo mestoto, {to }e go odbere Gospod, tvojot Bog, za da se priziva imeto
Negovo tamu,
5|17|9|i prijdi kaj sve{tenicite leviti i pri sudijata, {to }e bide vo tie denovi, pra{aj
gi, i tie }e ti kaàt, kako da presudi{.
5|17|10|I postapi, onaka kako {to }e ti kaàt na mestoto {to }e go odbere Gospod,
tvojot Bog, za da se priziva imeto Negovo tamu, i gledaj da izvr{i{ se {to }e ti kaàt
tie;
5|17|11|spored zakonot i spored presudata {to }e ja kaàt, postapi taka i ne
otstapuvaj ni desno ni levo od ona, {to }e ti go kaàt tie.
5|17|12|A koj }e postapi gordo, i ne }e go poslu{a sve{tenikot, {to e tamu na slu`ba
pred Gospoda, tvojot Bog, ili sudijata, {to }e bide vo tie denovi, toj treba da umre. -
Taka is~istete go zloto od Izrailot;
5|17|13|pa celiot narod }e ~ue, i }e se upla{i, i vo idnina nema da postapuav
ne~esno.
5|17|14|Koga }e vleze{ vo zemjata, koja Gospod, tvojot Bog, ti ja dava so `reb, i ja
primi{, i se naseli{ vo nea, i re~e{: '}e si postavam knez, kako drugite sosedni
narodi', -
5|17|15|postavi si knez, kogo Gospod, tvojot Bog, }e go izbere, potavi si knez od
bra}ata tvoi; ne smee{ da postavi{ za knez tu|inec, koj ne e tvoj brat.
5|17|16|No toj da ne gi umnoùva kowite svoi i da ne go vrati narodot vo Egipet, za
da gi umnoì kowite svoi, bidej}i Gospod vi re~e: 'ne obiduvajte se da se vratite
ve}e po toj pat';
5|17|17|i da ne gi umnoùva ènite svoi, za da ne se razvrati srceto negovo, i da ne
natrupuva srebro i zlato prekumerno.
5|17|18|A koga }e sedne so vlast na prestolot, neka si napravi prepis na ovoj zakon
od knigata, {to se nao|a kaj sve{tenicite leviti,
5|17|19|i neka gi drì kaj sebe i neka go ~ita vo site denovi na negoviot ìvot, za da
se nau~i da se boi od Gospoda, svojot Bog, i da gi pazi i da gi ispolnuva site ovie
zapovedi i naredbi;
5|17|20|za da ne se vozgordee srceto negovo pred negovite bra}a, i da ne otstapuva
od zakonite ni desno, ni levo, za da ostane na vlast mnogu godini, toj i sinovite
negovi vo Izrailot.
5|18|1|Da nema del i nasledstvo vo Izrailot za sve{tenicite leviti, vo celoto pleme
Levievo; tie treba da jadat od `rtvite za Gospoda,
5|18|2|del od niv nema da ima me|u bra}ata negovi: Samiot Gospod e negov del,
kako {to mu re~e On.
5|18|3|Eve, {to treba da bide opredeleno za sve{tenicite od narodot, od onie, {to
prinesuvaat `rtva tele ili ovca; na sve{tenikot treba da mu se dava ramoto, glavata i
utrobata;
5|18|4|davaj mu isto taka i prvina od p~enicata tvoja, od vinoto tvoe i od elejot tvoj,
i prvinata od strigot na ovcite tvoi,
5|18|5|bidej}i Gospod, tvojot Bog, nego go izbra od site tvoi plemiwa da pretstoi
pred Gospoda, tvojot Bog, da sluì i da blagoslovuva vo imeto Gospodovo, toj i
sinovite negovi vo site denovi.
5|18|6|I ako levit nekoj dojde od nekoj od tvoite gradovi, niz celata zemja na
Izrailevite sinovi, kade {to ìveel toj, i po èlba na du{ata svoja dojde na mestoto,
{to }e go odbere Gospod,
5|18|7|i po~ne da sluì vo imeto na Gospoda, svojot Bog, kako i site negovi bra}a
leviti, koi stojat tamu pred Gospoda,
5|18|8|kako hrana neka dobie ednakov del, osven dobienoto od proda`bata na
tatkoviot imot.
5|18|9|Koga }e vleze{ vo zemjata, koja Gospod, tvojot Bog, ti ja dava, da ne
svikne{ da pravi{ gnasotii, kakvi {to vr{ele tie narodi;
5|18|10|da ne se najde pred tebe ~ovek {to go tera sinot svoj ili }erkata svoja preku
ogan, zaradi o~istuvawe, ili da pretskaùva, da gata, ili kako ma|epsnik,
5|18|11|~arodeec, ni gleda~ na utrobata, nitu, pak, {to gleda po znaci, ni takov {to
povikuva mrtvi;
5|18|12|za{to, sekoj, {to go pravi toa, e gnasen pred Gospoda, i tokmu poradi tie
gnasotii Gospod, tvojot Bog, gi izgonuva od pred tebe.
5|18|13|Bide neporo~en pred Gospoda, tvojot Bog;
5|18|14|za{to tie narodi, {to ti gi nasleduva{, gi slu{aat gata~ite i pretskaùva~ite, a
toa Gospod, tvojot Bog, ne ti go dal.
5|18|15|Gospod, tvojot Bog, }e ti digne prorok od bra}ata tvoi, kako mene, - Nego
slu{ajte Go, -
5|18|16|bidej}i ti go mole{e Gospoda, tvojot Bog, pri Horiv vo denot na sobranieto,
velej}i: 'da ne go ~ujam vo idnina glasot na Gospoda, na{iot Bog, i da ne go vidam
pove}e toj golem ogan, za da ne umram.'
5|18|17|I mi re~e Gospod: dobro e toa, {to ti go kaàle;
5|18|18|Jas }e im izdignam prorok od bra}ata nivni, kakov {to si ti, }e gi stavam
zborovite Moi vo ustata Negova i On }e im kaè se, {to Jas }e mu zapovedam;
5|18|19|a koj ne }e gi poslu{a zborovite {to }e govori onoj Prorok od Moe ime,
Jas }e mu se odmazdam.
5|18|20|Koj, pak, prorok }e se osmeli da zboruva od Moe ime, ona {to ne sum mu
zapovedal da govori i onoj {to }e zboruva od imeto na drugi bogovi, takviot prorok
da bide poguben.
5|18|21|Ne }e si re~e{ vo srceto svoi: 'kako }e gi razbereme zborovite, {to ni gi
kaàl Gospod?'
5|18|22|Eve kako }e gi doznaete: ako prorokot govori od imeto na Gospoda, i
zborovite ne se zbidnat i ne se ispolnat, toga{ Gospod ne gi kaàl tie zborovi, tuku
gi kaàl prorokot po svoja gordost, - i ne boj se od nego.
5|19|1|Koga Gospod, tvojot Bog, }e gi istera narodite, zamjata nivna {to ti ja dava
Gospod, tvojot Bog, i ja nasledi{ po niv, i se naseli{ vo gradovite nivni, i ku}ite
nivni,
5|19|2|toga{ oddeli tri grada vo zemjata svoja, {to Gospod, tvojot Bog, ti ja dava vo
nasledstvo;
5|19|3|izgradi si pat i razdeli ja na tri dela seta zemja, {to Gospod, tvojot Bog, ti ja
dava vo nasledstvo; tie da sluàt za zasolni{te na sekoj ubiec.
5|19|4|A eve koj ubiec moè da se zasolni tamu i da ostane ìv: onoj {to }e ubie
blièn svoj bez umisla, i da ne mu bil neprijatel v~era, i zav~era;
5|19|5|onoj {to }e otide so drugarot svoj vo {uma da sobira drva, pa mu se slizne
rakata so sekirata, za da prese~e drvo, i ispadne ostricata od dr{kata, go pogodi
drugarot negov, i toj umre, - takov neka se zasolni vo eden od tie gradovi, za da
ostane ìv,
5|19|6|za da ne go podgoni odmazdnikot za krv so razjareno srce ubiecot i da go
stigne, pa, ako patot bide dolg, i go ubie, no toj ne smee da se osudi na smrt, bidej}i
ne mu bil neprijatel ni v~era, ni zav~era;
5|19|7|zatoa i ti zapovedav, velej}i ti: oddeli si tri grada.
5|19|8|Koga pak Gospod, tvojot Bog, }e gi ra{iri tvoite granici, kako {to se be{e
zakolnal na tatkovcite tvoi, i ti ja dade seta zemja, {to im ja be{e vetil na tatkovcite
tvoi,
5|19|9|ako se trudi{ da gi ispolnuva{ site ovie zapovedi, {to denes ti gi zapovedam,
da Go saka{ Gospoda, tvojot Bog, i da odi{ po Negovite pati{ta vo site denovi, -
toga{ kon tie tri grada dodaj u{te tri grada,
5|19|10|za da ne se proleva nevina krv vo zamjata tvoja, {to ti ja dava Gospod,
tvojot Bog, vo nasledstvo za da ne bide{ obvinet poradi krv.
5|19|11|No ako ima nekoj ~ovek pri tebe neprijatel na bli`niot svoj i go na~eka, pa
se nafrli na nego i go istepa taka, {to toj umre, i izbega vo eden od onie gradovi,
5|19|12|stare{inite na toj grad da ispratat, da go zemat ottamu i da go predadat vo
racete na odmazdnikot za krvta i da umre.
5|19|13|Da ne go po{tedi okoto tvoe: o~isti ja krvta na neviniot od Izrailot, i }e ti
bide podobro.
5|19|14|Ne ja premestuvaj me|ata na predelot od bli`niot svoj, postavena od
tatkovcite tvoi vo tvoeto nasledstvo, {to si go dobil vo zemjata, koja Gospod, tvojot
Bog, ti ja dava tebe so `reb.
5|19|15|Ne e dovolen eden svedok protiv ~ovek za kakov i da bilo obid, prestap ili
nekoj grev, so koj zgre{il: pri svedo~eweto na dvajca svedoci, ili so zborovite na
trojca svedoci se donesuva re{enie.
5|19|16|Ako protiv nekogo izleze nepraveden svedok, obvinuvaj}i go za prestap,
5|19|17|i obajcata, na koi im se sudi, neka zastanat pred Gospoda, pred sve{tenicite
i pred sudiite, {to }e se najdat vo tie denovi;
5|19|18|i sudiite neka gi ispitaat dobro, pa ako onoj la`liv svedok la`no svedo~i
protiv bratot svoj.
5|19|19|napravete mu go ona {to go be{e namislil da mu go napravi na bratot svoj:
taka is~istete go zloto od vas samite.
5|19|20|I drugite }e ~ujat, pa }e se upla{at, i nema vo idnina da pravat takvo zlo pri
vas.
5|19|21|Da ne go po{tedi okoto tvoe: du{a za du{a, oko za oko, zab za zab, raka za
raka, noga za noga. Kakva {teta nekoj }e mu napravi na bli`niot svoj, takva da mu
se vrati.
5|20|1|Koga }e izleze{ vo vojna protiv neprijatelite tvoi i }e vidi{ kowi i mnogu lu|
e, pove}e od tebe, ne boj se od niv, bidej}i Gospod, tvojot Bog, Koj te izvede od
Egipetskata zemja, e so tebe.
5|20|2|Koga, pak, }e vlezete vo borba, sve{tenikot neka se pribliì i neka mu
zboruva na narodot,
5|20|3|i da mu kaè: 'slu{aj, Izraile, vie denes vleguvate vo boj protiv va{ite
naprijateli, da ne oslabuva srceto va{e, ne bojte se, ne zbunuvajte se i ne
otstapuvajte od niv,
5|20|4|bidej}i Gospod, va{iot Bog, odi so vas, za da se bori za vas protiv va{ite
neprijateli i da ve spasi.'
5|20|5|Nadzornicite, pak, neka mu re~at na narodot, i neka mu kaàt: koj izgradil
nova ku}a i ne se vselil vo nea, neka si odi i da se vrati vo domot svoj, za da ne
umre vo bojot, a drug da se nastani vo nea;
5|20|6|i koj nasadil lozje i ne go obral, neka si odi i neka se vrati vo domot svoj, za
da ne umre vo bojot, a drug da sobere se;
5|20|7|i koj se svr{il i ne se oènil, neka si odi i neka se vrati vo domot svoj, za da
ne umre vo bojot, a drug da ja zema svr{enicata negova.'
5|20|8|Nadzornicite neka mu kaàt u{te na narodot i neka mu re~at: 'koj e pla{liv i
malodu{en, neka si odi i neka se vrati vo domot svoj, za da ne gi napravi pla{livi
srcata na bra}ata svoi, kako negovoto srce.'
5|20|9|Otkako nadzornicite }e mu go kaàt toa na narodot, da izberat voeni
na~alnici i voda~ na narodot.
5|20|10|Koga }e se pribliì{ do nekoj grad, za da go prezeme{, predloì mu mir.
5|20|11|Ako se soglasi na mir so tebe i ti gi otvori portite, celiot narod {to se nao|a
vo nego, }e ti pla}a danok i }e ti raboti.
5|20|12|Ako, pak, ne se soglasi na mir so tebe, i po~ne da vojuva protiv tebe, opkoli
go;
5|20|13|i, koga Gospod, tvojot Bog, }e go predade vo racete tvoi, pogubi so se~iloto
na me~ot se {to e ma{ko kaj nego;
5|20|14|samo ènite i decata, dobitokot i se {to ima vo gradot, zaplenete go za sebe i
koristi se so plenot na neprijatelite svoi, koi Gospod, tvojot Bog, ti gi predal.
5|20|15|Taka postapi so site gradovi, {to se mnogu daleku od tebe, a koi ne se
gradovi na tie narodi.
5|20|16|No vo gradovite na onie narodi, koi Gospod, tvojot Bog, ti dava da ja
nasledi{ zemjata nivna, ne ostavaj ni edna ìva du{a,
5|20|17|tuku predaj gi na zakletva: Hetejcite, Amorejcite, Hananejcite, Ferezejcite,
Jevusejcite i Gergesejcite, kako {to ti be{e zapovedal Gospod, tvojot Bog,
5|20|18|za da ne ve nau~at da gi pravite site nivni gnasotii, kakvi {to im pravele tie
na svoite bogovi, za da ne gre{ite i vie pred Gospoda, va{iot Bog.
5|20|19|Koga opsaduva{ dolgo vreme nekoj grad, za da go prezeme{ i zavladee{,
ne se~i gi drvjata negovi, koi se vo {umata, tuku koristi gi plodovite nivni za hrana,
i ne opusto{uvaj ja okolinata, bidej}i drvoto vo poleto ne e ~ovek, za da izbega od
tebe vo tvrdinata;
5|20|20|no onie drvja, za koi znae{ deka ne davaat nikakvi plodovi, moè{ da gi
povreduva{ i se~e{ i od niv da pravi{ skalo za gradot, koj ti objavil vojna, se
dodeka ne go pokori{.
5|21|1|Ako vo zemjata, {to Gospod, tvojot Bog, ti ja dava da ja nasledi{, se najde
ubien ~ovek vo poleto, i ne se znae, koj go ubil,
5|21|2|neka izlezat tvoite stare{ini i sudiite i neka go izmerat rastojanieto od
ubieniot do gradovite naokolu;
5|21|3|i stare{inite na gradot, koj e najblisku do ubieniot, neka zemat juni~ka, koj
ne bila spregnata i koja ne nosela jarem,
5|21|4|i stare{inite od toj grad neka ja odvedat taa juni~ka vo suv neobraboten i
nezasejuvan dol, i tamu vo dolot neka ja zakolat junicata;
5|21|5|potoa neka pristapat sve{tenicite, sinovite Levievi, bidej}i Gospod, tvojot
Bog, niv gi izbra da Mu sluàt i da blagoslovuvaat od imeto Negovo, i spored
zborovite nivni da se presudi sekoja raspravija i sekoja pri~ineta {teta,
5|21|6|i site stare{ini od toj grad, najbliskiot do ubieniot, neka si gi izmijat racete
nad glavata na junicata kade {to i se prese~eni ìlite vo dolot,
5|21|7|pa da objavat i da kaàt: na{ite race na ja proleaja ovaa krv i na{ite o~i ne
vidoa;
5|21|8|milostiv bidi sprema lu|eto Tvoi vo Izrailot, koj Ti, Gospodi, go izvede od
Egipetskata zemja, za da nema nevina krv vo Izrailot. I tie }e se o~istat od krvta.
5|21|9|Taka treba da ja otstranuva{ od sebesi krvta na nevinost, ako saka{ da
pravi{ dobro i ugodno pred Gospoda, tvojot Bog.
5|21|10|Koga }e izleze{ vo boj protiv neprijatelite svoi, i Gospod, tvojot Bog, }e ti
gi predade vo racete tvoi, i ti }e gi zarobi{ niv,
5|21|11|pa vidi{ me|u zarobenite èna ubavica, i ja zasaka{, i }e posaka{ da si ja
zema{ za èna,
5|21|12|odvedi ja vo domot Tvoj, i neka ja istriè taa glavata svoja i neka gi ise~e
noktite svoi,
5|21|13|neka ja soble~e ropskata obleka, neka ìvee vo domot tvoj, i da go oplakuva
tatkoto svoj i majkata svoja cel mesec; potoa moè{ da vleze{ pri nea, i da i
stane{ ma`, i taa da ti bide èna.
5|21|14|Ako, pak, otposle taa ne ti e po volja, otpu{ti ja, no ne prodavaj ja za srebro,
nitu ja imaj za robinka, za{to ti si ja uniìl.
5|21|15|Ako nekoj ima dve èni - ednata omilena, a vtorata nesakana, pa tie i dvete
mu rodat sinovi i ako prvorodeniot sin mu e od nesakanata èna,
5|21|16|toga{, pri podelbata na imotot me|u sinovite, toj ne moè da dade prvenstvo
na sinot od omilenata èna, mesto na prvorodeniot od nesakanata,
5|21|17|tuku e dolèn da go priznae za svoj prvenec sinot od nesakanata èna i nemu
da mu dade dvoen del od siot imot, bidej}i toj e po~etok na negovata sila; nemu mu
se pa|a pravoto na prvorodstvo.
5|21|18|Ako nekoj ima buen i nepokoren sin, koj{to ne go slu{a glasot na svojot
tatko i glasot na svojata majka, pa iako go kaznuvale, toj pak e neposlu{en,
5|21|19|toga{ tatko mu i majka mu neka go zemat i odvedat pri stare{inite na gradot
i pri vratite na svoeto mestoìveewe,
5|21|20|pa neka im kaàt na gradskite stare{ini: "Ovoj na{ sin e buen i nepokoren,
ne gi slu{a na{ite soveti, rasipnik e i pijanica;"-
5|21|21|toga{ site maì od gradot negov neka go kamenuvaat do smrt; taka is~istete
go zloto od samite sebe, i drugite }e ~ujat i }e se upla{at.
5|21|22|Ako nekoj napravi grev, {to zasluùva smrt, pa bide umrtven, i ti go
obesi{ na drvo,
5|21|23|teloto negovo da ne preno}eva na drvoto, tuku pogrebi go istiot den, za{to
proklet e od Boga sekoj {to visi na drvo, i ne oskvernuvaj ja zemjata, koja Gospod,
tvojot Bog, ti ja dava vo nasledstvo.
5|22|1|Ako vidi{ tele od bratot tvoj ili ovca negova zaskitana na pat, ne ostavaj gi,
tuku poteraj gi kaj bratot tvoj;
5|22|2|ako, pak, bratot tvoj, ne e blizu do tebe, priberi gi vo domot tvoj, i neka
ostanat kaj tebe, dodeka bratot tvoj ne gi pobara, i toga{ vrati mu gi;
5|22|3|taka postapuvaj so oselot negov, taka postapuvaj so oblekata negova, taka
postapuvaj so sekoja zagubena rabota na bratot tvoj, {to toj }e ja zagubi, a ti ja
najde{: od toa ne smee{ da se otklonuva{.
5|22|4|Ako go vidi{ oselot na bratot tvoj ili teleto negovo, padnati na patot, ne
ostavaj gi, tuku kreni gi so nego zaedno.
5|22|5|@ena ne treba da nosi ma{ka obleka, i ma` ne treba da se oblekuva vo ènska
obleka: sekoj, {to go pravi toa, odvraten e pred Gospoda, tvojot Bog.
5|22|6|Ako najde{ na patot pti~je gnezdo na nekoe drvo ili na zemja, so pti~ki ili
jajca, i majkata sedi nad pti~kite ili na jajcata, ne ja zemaj majkata zaedno so
malite:
5|22|7|majkata pu{ti ja, a malite zemi gi, za da ti bide dobro, i da ti se prodolàt
denovite tvoi.
5|22|8|Ako gradi{ nova ku}a, napravi okolu nea ograda, za da ne
predizvika{ ubistva, ako padne nekoj od nea.
5|22|9|Da ne sadi{ vo lozjeto tvoe lozi razli~ni, pa da ne se osvetat plodot i
semiwata, so koi }e go posee{ plodot na lozjeto tvoe.
5|22|10|Da ne ora{ so junec i osel zaedno.
5|22|11|Da ne oblekuva{ obleka, tkaena me{ano od volna i len zaedno.
5|22|12|Napravi si reski na ~etirite krai{ta od nametkata tvoja, so koja se
nametnuva{.
5|22|13|Ako nekoj zeme èna, i vleze pri nea, pa ja namrazi,
5|22|14|i ja obvini za poro~ni dela i pu{ti lo{i zborovi za nea, i kaè: 'ja zedov ovaa
èna, vlegov pri nea, i ne ja nadov devica',
5|22|15|toga{ tatkoto na momata i majkata nejzina neka gi zemat i neka gi iznesat
devstvenite belezi na momata pri stare{inite pred portata;
5|22|16|i tatkoto na devojkata neka im kaè na stare{inite: 'mu ja dadov }erkata
moja za èna na ovoj ~ovek, a sega toj ja namrazi,
5|22|17|i ete, ja obvinuva za poro~ni dela, velej}i: "ne ja najdov }erkata tvoja
devica"; no eve gi devstvenite belezi na }erkata moja.' I da ja rasprostre dolnata
obleka nejzina pred stare{inite od toj grad.
5|22|18|Toga{ gradskite stare{ini da go fatat maòt i da go kaznat,
5|22|19|i da go globat so sto sikli srebro, i toa da mu go dadat na tatkoto od
devojkata, poradi toa {to nanel zlo na izrailska devica; taa, pak, da si ostane negova
èna, i toj da ne moè da se razvede od nea preku celiot ìvot.
5|22|20|Ako, pak, kaànoto izleze vistina, i taa ne bide najdena kako devica,
5|22|21|toga{ neka ja dovedat momata pred vratata na takovata i ku}a, i gradskite
maì naka ja kamenuvaat do smrt, bidj}i izvr{ila sramno delo vo Izrailot, go
oskvernila tatkoviot dom; taka istrebuvajte go zloto od sebe.
5|22|22|Ako nekoj bide faten da leì so maèna èna, toga{ i obajcata da bidat
predadeni na smrt: i maòt koj leèl so ènata, i ènata: taka istrebuvajte go zloto od
Izrailot.
5|22|23|Ako nekoja devica, svr{ena za ma`, ja sretne nekoj vo gradot i legne so nea,
5|22|24|toga{ i obajcata da gi dovedete pred portata na toj grad i da gi pretepate so
kamewa do smrt: momata poradi toa {to ne vikala vo gradot, a maòt, poradi toa {to
ja oskvernil svr{enicata na bli`niot svoj: taka istrebuvajte go zloto od sebe.
5|22|25|Ako, pak, nekoj sretne vo poleto moma svr{ena, pa ja siluva, da bide
poguben samo maòt, koj leèl so nea,
5|22|26|a na momata ne pravete i ni{to; kaj momata nema grev za smrt: toa e isto,
kako koga nekoj stane protiv bli`niot svoj i go ubie;
5|22|27|bidej}i toj ja sretnal vo poleto, a svr{enata moma i da vikala, nemalo koj da
ja spasi.
5|22|28|Ako nekoj sretne devica nesvr{ena, pa ja siluva, i gi zate~at,-
5|22|29|toga{ onoj, {to leèl so nea, da mu dade na tatkoto od momata pedeset
didrahmi vo srebro, a taa da bide negova èna, bidej}i toj ja osramotil; preku celiot
ìvot svoj toj ne moè da se razvede od nea.
5|22|30|Nikoj ne smee da ja zeme ènata na tatkoto svoj i da go otkriva krajot od
pokrivkata tatkova.
5|23|1|Onoj {to e skopen ili kastren ne vleguva vo op{testvoto Gospodovo:
5|23|2|nitu sin na bludnica da vleguva vo Gospodoviot hram, ni desettoto koleno
negovo.
5|23|3|Amoniec i Moavec ne smee da vleguva vo hramot Gospodov; i duri ni
desettoto koleno nivno da ne vleguvaat vo hramot Gospodov, pa i doveka,
5|23|4|zatoa {to tie ne ve prestretnaa so leb i voda po patot, koga bevte izlegle od
Egipet, i zatoa {to go nagovorija protiv tebe Valaam Veoroviot sin, od
Mesopotamija, za da te prokolne.
5|23|5|No Gospod, tvojot Bog, ne saka{e da go ~ue Valaama i ja obrna Gospod,
tvojot Bog, kletvata negova vo blagoslov za tebe, bidej}i Gospod tvojot Bog te
zasaka;
5|23|6|ne poèluvaj im ni mir, ni dobrina preku site tvoi denovi doveka.
5|23|7|Ne gnasi se od Idumeec, bidej}i toj e tvoj brat; ne gnasi se od Egiptjanin,
za{to ti be{e pridojden vo zemjata negova;
5|23|8|Sinovite nivni, rodeni vo treto koleno, moàt da vlezat vo hramot Gospodov.
5|23|9|Koga odi{ vo boj protiv neprijatelite svoi, pazi se od se {to e lo{o.
5|23|10|Ako kaj tebe ima nekoj ne~ist od no}en izliv, toj treba da izleze nadvor od
logorot i da ne vleguva vo logorot;
5|23|11|a ve~erta da go izmie teloto svoe so voda, i po zajdisonce neka vleze vo
logorot.
5|23|12|Ti treba da ima{ mesto nadvor od stanot, kade {to }e odi{ sam;
5|23|13|osven rilec vo pojasot, ti treba da ima{ lopatka; pa koga }e odi{ tamu
nadvor, iskopaj so nea zemja i potoa pokri ja so nea ne~istotijata svoja,
5|23|14|bidej}i Gospod, tvojot Bog, dojde vo logorot tvoj, za da te izbavi i da gi
predade neprijatelite tvoi vo tvoi race; zatoa logorot tvoj treba da bide svet, za da ne
vidi On kaj tebe ne{to ne~isto i da ne se ottrgne od tebe.
5|23|15|Ne predavaj go robot na gospodarot negov, koga }e izbega pri tebe od
gospodarot negov;
5|23|16|neka ìvee so tebe, me|u vas neka ìvee vo sekoe mesto, {to }e mu bide
ugodno; ne go oskrbuvaj.
5|23|17|Bludnica od Izrailevite }erki da nema, i bludnik da nema od sinovite
Izrailevi.
5|23|18|Vo domot na Gospoda, tvojot Bog, ne prinesuvaj bludni~ka nagrada, nitu
cena od pes, za nikakov zavet, bidej}i i ednoto i drugoto se odvratnost pred
5|23|19|Ne mu davaj na bratot svoj so lihva, nitu srebro, nitu hrana, nitu ne{to
drugo, {to se dava vo zaem so lihva;
5|23|20|na tu|inec davaj mu so lihva, a na bratot svoj ne mu davaj so lihva; za da te
blagoslovi Gospod, tvojot Bog, vo site tvoi raboti na zemjata, vo koja odi{ da ja
nasledi{.
5|23|21|Ako Mu dade{ zavet na Gospoda, tvojot Bog, bezdrugo ispolni go, za{to
Gospod, tvojot Bog, }e go pobara od tebe i vrz tebe }e padne grev;
5|23|22|ako, pak, ne si vetil, nema da ima{ grev.
5|23|23|Ona {to }e izleze od ustata tvoja, zapazuvaj go i ispolnuvaj go, bidej}i so
obraz si Mu vetil dar na Gospoda, tvojot Bog, i dobrovolno si go kaàl so ustata
svoja.
5|23|25|Koga }e vleze{ vo lozjeto na bli`niot svoj, grozje moè{ da jade{ kolku {to
du{ata ti saka, no ne klavaj vo sadovi.
5|23|24|Ako vleze{ vo nivata na bli`niot svoj, zemi klasja vo racete svoi, no srp da
ne zema{.
5|24|1|Ako nekoj zeme èna i poìvee so nea, no taa ne dobie milost vo o~ite
negovi, bidej}i na{ol kaj nea sramna rabota, pa i napi{e pismo za razvod, i i go
dade vo racete nejzini, i ja isprati od ku}ata svoja,
5|24|2|a taa otkako }e izlezze od ku}ata negova, se omaì za drug,
5|24|3|pa, ako i toj ma` ja namrzi i i napi{e pismo za razvod, i i go dade vo racete
najzini, i ja isprati od ku}ata svoja, ili pak toj, vtoriot ma`, {to ja zel za èna, umre,-
5|24|4|toga{ prviot ma` nejzin, otkako ja napu{til, ne moè pak da ja zeme za èna
po nejzinoto oskvernuvawe, za{to toa e odvratno pred Gospoda, tvojot Bog: ne
oskvernuvaj ja zemjata, {to vi ja dava Gospod, va{iot Bog, vo nasledstvo.
5|24|5|Ako nekoj skoro se oènil, neka ne odi vo vojska, i da ne mu se naloùva
nikakva rabota; neka ostane toj sloboden vo domot svoj cela godina i neka ja veseli
ènata svoja, {to ja zel.
5|24|6|Nikoj da ne zema vo zaloga ni goren ni dolen vodeni~ki kamen, bidej}i
takviot vo zalog zema du{a.
5|24|7|Ako bide faten nekoj deka ukral nekogo od bra}ata svoi, od sinovite
Izrailevi, i go zarobil i go prodal, takviot zlo~inec da bide predaden na smrt: taka
istrebuvajte go zloto od samite sebe.
5|24|8|Pri bolesta lepra gledaj vnimatelno da pazi{ i da go ispolnuva{ celiot zakon,
{to }e vi go kaàt sve{tenicite leviti; ispolnuvaj go gri`livo, ona {to sum vi go
zapovedal;
5|24|9|pomni, {to i napravi Gospod, tvojot Bog, na Marijam po patot, koga bevte
izlegle od Egipet.
5|24|10|Koga }e dade{ ne{to vo zaem na bli`niot svoj, ne odi doma kaj nego, za da
zema{ od nego zalog,
5|24|11|tuku po~ekaj nadvor, a ~ovekot, komu si mu dal zaem, }e ti go iznese
zalogot nadvor;
5|24|12|ako e, pak, ~ovekot siromav, da ne preno}eva zalogot negov kaj tebe;
5|24|13|vrati mu go zalogot na zajdisonce, za da spie so oblekata svoja i da te
blagoslovi; toa }e ti se smeta za milost pred Gospoda, tvojot Bog.
5|24|14|Ne ostavaj go bez nagrada bedniot i siromaviot od tvoite bra}a ili od
pridojdenite, koi se vo gradovite tvoi;
5|24|15|predaj mu ja nagradata vo istiot den, pred da zajde sonceto, bidej}i toj e
beden, i na nea se nadeva, za da ne povika protiv tebe kon Gospoda, za da ne padne
gnev vrz tebe.
5|24|16|Tatkovcite da ne bidat osuduvani na smrt zaradi decata, i decata da ne bidat
kaznuvani so smrt poradi tatkovcite; sekoj da bide kaznet so smrt za svojot grev.
5|24|17|Ne zagor~uvaj go pominot na pridojdeniot, siromaviot i vdovicata, i od
vdovica ne zemaj obleka vo zalog;
5|24|18|seti se, deka i ti be{e rob vo Egipet, i Gospod, tvojot Bog, te oslobodi
ottamu: zatoa i ti zapovedam da gi ispolnuva{ ovie naredbi.
5|24|19|Koga `nee{ na nivata svoja vo tvoeto pole i zaboravi{ snop na nivata tvoja,
ne vra}aj se da go zeme{: toj neka ostane za pridojdeniot, i siromaviot, i vdovicata,
za da te blagoslovi Gospod, tvojot Bog, vo site raboti na racete tvoi.
5|24|20|Koga gi bere{ maslinkite svoi, ne vra}aj se da gi dobere{ ostanatite: tie
neka ostanat za pridojdeniot, siromaviot i vdovicata. Pa seti se deka i ti be{e rob vo
Egipetskata zemja: zatoa i ti zapovedam da go pravi{ ova.
5|24|21|Koga go bere{ lozjeto svoe, ne go beri dokraj ona {to }e ostane po tebe:
neka ostane toa za dojdeniot, siromaviot i vdovicata;
5|24|22|i ne zaboravi, deka i ti be{e rob vo Egipetskata zemja: zatoa i ti zapovedam
da go pravi{ ova.
5|25|1|Koga ima raspravija me|u lu|e, neka gi dovedat vo sud i da gi sudat; praviot
da go opravdaat, a vinovniot da go osudat;
5|25|2|a ako vinovniot zaluùva biewe, da go legnat pred sudiite i da go bijat poradi
vinata negova.
5|25|3|Moàt da mu se udrat ~etirieset stapa, no ne pove}e, za da ne se zasrami
bratot tvoj pred tebe.
5|25|4|Ne vrzuvaj usta na vol koga vr{i.
5|25|5|Koga bra}ata ìveat zaedno, i edniot od niv umre bez porod, ènata na
umreniot ne smee da se omaì za nadvore{en ~ovek, no deverot nejzin treba da
vleze pri nea, da ja zeme za èna i da ìvee so nea, -
5|25|6|i prvorodeniot, {to taa }e go rodi, da go nosi imeto na umreniot brat, za da ne
se uni{ti imeto negovo vo Izrailot.
5|25|7|Ako, pak, toj ne posaka da ja zeme za èna snaata svoja, toga{ snaata negova
da otide kaj portata pred stare{inite i da kaè: "bratot na mojot ma` ne saka da go
podigne imeto na bratot svoj vo Izrailot, ne saka da se oèni so mene."
5|25|8|I stare{inite na gradot negov da go povikaat i da mu zboruvaat, i ako toj
stane i kaè: "ne sakam da ja zemam,"
5|25|9|toga{ snaata negova neka dojde pri nego pred o~ite na stare{inite, da sobue
eden ~evel od negovata noga, da go plukne v lice i da kaè: "taka se postapuva so
~ovek, koj ne go podiga domot na bratot svoj vo Izrailot";
5|25|10|i }e mu izvadat ime vo Izrailot: "dom na sobueniot,"
5|25|11|Koga se tepaat me|usebe dvajcata maì, i ènata na edniot od niv se pribliì
za da go otrgne maòt svoj od onoj {to go bie, i, otkoga }e ja ispruì rakata svoja,
go fati za slabinite,
5|25|12|prese~i i ja rakata: da ne ja poàli okoto tvoe.
5|25|13|Vo torbata svoja ne smee{ da ima{ dve merila: golemo i malo;
5|25|14|vo ku}ata tvoja da nema{ dvojna merka: te{ka i lesna;
5|25|15|merilo da ima{ verno i pravedno, i merka da ima{ to~na i pravedna, za da ti
se prodolàt denovite na zemjata, koja Gospod, tvojot Bog, ti ja dava kako del;
5|25|16|bidej}i odvraten e pred Gospoda, tvojot Bog, sekoj {to go pravi ova i druga
nepravda.
5|25|17|Pomni, kako postapi so tebe Amalik, po patot, koga bevte izlegle od Egipet;
5|25|18|kako toj ti se protivstavi po patot i gi pogubi site {to zaostanaa zad tebe od
umor, koga ti be{e al~en i iznemo{ten, i ne se upla{i od Boga.
5|25|19|I taka, koga Gospod, tvojot Bog, }e te uspokoi od site tvoi neprijateli, {to se
okolu tebe na zemjata, koja Gospod, tvojot Bog, ti ja dava kako del za da ja
nasledi{, izbri{i go imeto na Amalik pod neboto; da ne zaboravi{.
5|26|1|Koga }e dojde{ vo zemjata {to Gospod, tvojot Bog, ti ja dava kako del, i }e
ja nasledi{ i se naseli{ vo nea,
5|26|2|zemi gi prvinite od plodovite na zemjata tvoja, koja Gospod, tvojot Bog, ti ja
dava, stavi gi vo ko{nica, i odi na ona mesto, koe Gospod, tvojot Bog, }e go
odbere, za da se priziva ve~no imeto Negovo tamu;
5|26|3|potoa odi pri sve{tenikot, {to se zatekol vo tie denovi i kaì mu: 'denes
izjavuvam pred Gospoda, mojot Bog, deka vlegov vo zemjata, za koja Gospod im
se zakolna na tatkovcite na{i deka }e ni ja dade.'
5|26|4|Sve{tenikot da ja zema ko{nicata od rakata tvoja i da ja stavi pred `rtvenikot
na Gospoda, tvojot Bog.
5|26|5|Ti, pak, odgovori i kaì pred Gospoda, tvojot Bog: 'mojot tatko ja napu{ti
Sirija i otide vo Egipet i se naseli tamu so mal broj lu|e, i od nego proizleze tamu
narod golem, silen i mnogubroen.
5|26|6|I Egiptjanite se ozlobija na nes, ne pritisnaa i ni naloùvaa te{ka rabota;
5|26|7|toga{ nie Mu se poàlivme na Gospoda, Bog na na{ite tatkovci, i Gospod ja
~u na{ata molba i ja vide bedata na{a, makite na{i i nevolite na{i;
5|26|8|i ne izvede Gospod od Egipet. Sam so golemata sila Svoja, so silna raka i so
cvrsta mi{ka, so videnija golemi, so znaci i ~udesa,
5|26|9|pa ne dovede na ova mesto i ni ja dade ovaa zemja, zemja vo koja te~e med i
mleko.
5|26|10|I taka, ete, gi donesov prvinite od plodovite na zemjata, koja Ti, Gospode,
mi ja dade, zemjata, kade {to te~e med i mleko.' Stavi go toa pred Gospoda, tvojot
Bog, pokloni se pred Gospoda, tvojot Bog,
5|26|11|pa razveseli se potoa za site dobra, {to Gospod, tvojot Bog, ti gi dade tebe,
ti i domot tvoj, ti i levitot i pridojdeniot, {to e kaj tebe.
5|26|12|Koga }e gi oddeli{ site desetoci od plodovite na zemjata tvoja vo tretata
godina, vtorata desetina daj ja na levitot, na pridojdeniot, na siromaviot i na
vdovicata, za da jadat vo gradovite tvoi i da se nasituvaat.
5|26|13|Toga{ kaì pred Gospoda, tvojot Bog: 'iznasobravme se, {to e sveto vo
domot moj, i go dadov na levitot, pridojdeniot, siromaviot i vdovicata, spored site
Tvoi zapovedi, kako mi zapoveda: jas ne napraviv prestap sprema Tvoite zapovedi i
ne gi zaboraviv;
5|26|14|vo tagata ne jadev od niv, nitu oddeliv od niv za ne~ista potreba, nitu dadov
od niv za umreno; go poslu{av glasot na Gospoda, mojot Bog, ispolniv se kako {to
mi zapoveda Ti.
5|26|15|Pogledni od neboto od Tvojot svet hram i blagoslovi go narodot Svoj,
Izrailot, i zemjata, {to ni ja dade, kako {to im se zakolna na tatkovcite na{i deka }e
ni ja dade{, zemjata, vo koja te~e med i mleko.'
5|26|16|Denes Gospod, tvojot Bog, ti zapoveda da gi izvr{uva{ site ovie naredbi i
zakoni: pazi gi i ispolnuvaj gi so seto srce svoe i so seta svoja du{a.
5|26|17|Denes si Go izbral Gospoda, On da ti bide tvoj Bog, deka ti }e odi{ po
Negovite pati{ta i }e gi po~ituva{ naredbite Negovi i }e go slu{a{ glasot Negov;
5|26|18|i Gospod ve izbra denes vie da Mu bidete Negov izbran narod, kako {to ti
re~e ako gi po~ituvate site zapovedi Negovi,
5|26|19|i deka On }e te postavi pogore od site narodi, {to gi sozdal pro~uen, falen,
slaven, i deka vie }e Mu bidete svet narod na Gospoda, va{iot Bog, kako {to be{e
rekol.
5|27|1|Toga{ Mojsej so stare{inite na sinovite Izrailevi mu zapoveda na narodot,
velej}i: "Pazete gi site zapovedi, {to denes vi gi davam.
5|27|2|I koga vo onoj den }e go minete Jordan vo zemjata, koja Gospod, tvojot Bog,
ti ja dava, kako del, postavi si golemi kamewa i obeli gi so var;
5|27|3|i napi{i gi na tie kamewa site zborovi od tvojot zakon, {tom }e go
premine{ Jordan, za da vleze{ vo zemjata, koja Gospod, tvojot Bog, ti ja dava, vo
zemjata, kade {to te~e med i mleko, kako {to im be{e govorel Gospod, tvojot Bog,
na tvoite tatkovci.
5|27|4|Koga }e go preminete Jordan, postavete gi tie kamewa, kako {to vi
zapovedam denes, na planinata Geval i obelete gi so var;
5|27|5|i izgradi tamu `rtvenik na Gospoda, tvojot Bog, `rtvenik od kamewa; da ne
stava{ na niv èlezo;
5|27|6|`rtvenikot na Gospoda, tvojot Bog, celiot izgradi go od kamewa i prinesuvaj
vrz nego sepalenici na Gospoda, tvojot Bog;
5|27|7|prinesuvaj i `rtvi za spasenie, i jadi i nasituvaj se tamu, i veseli se pred
Gospoda, tvojot Bog;
5|27|8|i vrz tie kamewa napi{i go mnogu jasno celiot ovoj zakon."
5|27|9|Toga{ Mojsej so sve{tenicite leviti mu re~e na celiot Izrail, velej}i:
"Vnimavaj i slu{aj, Izraile: ti denes stana narod na Gospoda, tvojot Bog.
5|27|10|I taka, slu{aj go glasot na Gospoda, tvojot Bog, i izvr{uvaj gi site Negovi
zapovedi i naredbi, {to ti gi zapovedam denes."
5|27|11|I vo toj den mu zapoveda Mojsej na narodot, velej}i:
5|27|12|"Koga }e go minete Jordan, ovie treba da zastanat na planinata Garizim, za
da go blagoslovat narodot: Simeon, Levij, Juda, Isahar i Venijamin;
5|27|13|a na planinata Geval da zastanat za da iskaàt prokletstvo ovie: Ruvim, Gad,
Zavulon, Dan i Neftalim.
5|27|14|Levitite da go izvestat narodot i da im kaàt na site Izrailci so visok glas:
5|27|15|'proklet da e onoj ~ovek, {to }e napravi izrezan ili izlien idol, odvratnost
pred Gospoda, rabota na umetni~ki race, pa go stava na skri{no mesto! Celiot narod
da bide izvesten i neka re~e: amin!
5|27|16|Proklet da e onoj, {to go navreduva tatkoto svoj ili majkata svoja! I celiot
narod da kaè: amin!
5|27|17|Proklet da e onoj, koj ja pomestuva me|ata na bli`niot svoj! I celiot narod
neka re~e: amin!
5|27|18|Proklet da e onoj, koj otstranuva slep ~ovek od patot! I celiot narod neka
kaè: amin!
5|27|19|Proklet da e onoj, koj krivo sudi pridojden, siromav ili vdovica! I celiot
narod neka re~e: amin!
5|27|20|Proklet da e onoj, koj }e legne so ènata na tatkoto svoj, za{to toj go otkril
krajot od pokrivkata na tatkoto svoj! I celiot narod da kaè: amin!
5|27|21|Proklet da e onoj, koj }e legne so kakov i da bilo dobitok! I siot narod neka
re~e: amin!
5|27|22|Proklet da e onoj, koj }e legne so sestrata svoja, so tatkovata }erka, ili so
majkinata }erka! I celiot narod da kaè: amin!
5|27|23|Proklet da e onoj, koj }e legne so te{tata svoja! I celiot narod neka re~e:
amin! Proklet da e onoj, koj }e legne so sestrata na ènata svoja! I celiot narod da
kaè: amin!
5|27|24|Proklet da e onoj, {to }e go ubie tajno ble`niot svoj! I celiot narod da kaè:
amin!
5|27|25|Proklet da e onoj, {to zema potkup, za da pogubi du{a i da prolee krv
nevina! I celiot narod neka re~e: amin!
5|27|26|Proklet da e sekoj, koj ne }e gi ispolni site naredbi od onoj zakon i ne }e
postapi spored niv! I celiot narod da kaè: amin!"
5|28|1|Otkako }e minete od onaa strana na Jordan, vo zemjata, koja Gospod, ve{iot
Bog, vi ja dava, ako go slu{a{ glasot na Gospoda, tvojot Bog, gi pazi{ i gi
izvr{uva{ site zapovedi Negovi, koi denes ti gi zapovedam, toga{ Gospod, tvojot
Bog, }e te postavi pogore od site narodi na zemjava;
5|28|2|i }e se prenesat na tebe site ovie blagoslovi i }e se ispolnat, ako go
slu{a{ glasot na Gospoda, tvojot Bog.
5|28|3|Blagosloven }e bide{ vo gradot i blagosloven vo poleto.
5|28|4|Blagosloven }e bide plodot na tvojata utroba, i plodot na zemjata tvoja, i
plodot na dobitokot tvoj, i plodot na volovite tvoi, i plodot na ovcite tvoi.
5|28|5|Blagosloveni }e bidat ìtnicite tvoi i ostavite tvoi.
5|28|6|Blagosloven }e bide{, koga vleguva{, i blagosloven - koga izleguva{.
5|28|7|Gospod neka gi porazi pred tebe neprijatelite tvoi, koi se krevaat protiv tebe;
po eden pat }e navlezat tie protiv tebe, a po sedum pati{ta da izbegaat od pred tebe.
5|28|8|Gospod da ti isporati blagoslovi na tvoite plodovi i na sekoja rabota na tvoite
race; i na zemjata, koja Gospod, tvojot Bog, ti ja dava.
5|28|9|Gospod, tvojot Bog, neka te postavi za Svoj svet narod, kako {to ti se be{e
zakolnal tebe i na tatkovcite tvoi, ako gi izvr{uva{ zapovedite na Gospoda, tvojot
Bog, i odi{ po pati{tata Negovi.
5|28|10|I toga{ }e vidat site narodi na zemjata, deka imeto na Gospoda, tvojot Bog,
ti e dadeno tebe, i }e se upla{at od tebe.
5|28|11|I Gospod, tvojot Bog, neka ti dade izobilstvo vo site blaga, vo plodot na
tvojata utroba, vo plodot na dobitokot tvoj i vo plodot na nivite tvoi na zemjata, za
koi Gospod im se be{e zakolnal na tvoite tatkovci deka }e ti gi dade.
5|28|12|I Gospod neka ti go otvori dobroto Svoe sokrovi{te, neboto, za da dava toa
na vreme do`d na zemjata tvoja i da gi blagoslovuva site raboti na racete tvoi: i }e
im dava{ na zaem na mnogu narodi, a ti samiot nema da zema{ na zaem; i }e
vladee{ nad mnogu narodi, a tie nad tebe nema da vladeat.
5|28|13|Gospod, tvojot Bog, da te napravi glava, a ne opa{ka, i da bide{ samo na
visoko, a ne na nisko, ako gi pazi{ zapovedite na Gospoda, tvojot Bog, koi ti gi
zapovedam denes da gi po~ituva{ i ispolnuva{,
5|28|14|i ako ne otstapuva{ od site zborovi, {to ti gi zapovedam denes, ni nadesno,
ni nalevo, i ako ne trgne{ po drugi bogovi za da im sluì{.
5|28|15|Ako, pak, ne go slu{a{ glasot na Gospoda, tvojot Bog, i ne gi pazi{ i ne gi
ispolnuva{ site Negovi zapovedi i naredbi, {to ti gi zapovedam denes, }e padnat vrz
tebe i }e se zbidnat site ovie prokletstva.
5|28|16|Proklet }e bide{ vo gradot i proklet }e bide{ vo poleto.
5|28|17|Prokleti }e bidat tvoite ìtnici i tvoite ostavi.
5|28|18|Proklet }e bide plodot na utrobata tvoja i plodot na zemjata tvoja, plodot na
govedata tvoi i plodot na stadata ovci tvoi.
5|28|19|Proklet }e bede{, koga vleguva{, i proklet koga izleguva{.
5|28|20|Neka ti isprati toga{ Gospod skudnost, glad i uni{tuvawe na sekoja rabota
na racete tvoi, kakva i da vr{i{, dodeka ne te istrebi, - i dodeka naskoro ne te
pogubi poradi tvoite lo{i dela, za{to si Me ostavil.
5|28|21|Gospod neka isprati toga{ vrz tebe i pomor, dodeka ne te istrebi od zemjata,
vo koja odi{ da ja nasledi{.
5|28|22|Neka te porazi Gospod so isto{tuvawa i ognovi, so treska i vospalenie, so
su{a, so topol veter i glamja po ìtata, i tie }e te gonat dodeka ne zagine{.
5|28|23|I neboto nad glavata tvoja }e stane bakar, a zemjata pod tebe - èlezo;
5|28|24|namesto do`d Gospod neka i dade na zamjata pepel, i zemja od neboto }e
pa|a, }e pa|a vrz tebe, dodeka ne te isto{ti, dodeka ne te istrebi.
5|28|25|Neka te predade Gospod na neprijatelite tvoi, za da te porazat; po eden
pat }e izleze{ protiv niv, a po sedum pati{ta }e bega{ od niv; i }e bide{ rasean po
site zemni carstva.
5|28|26|Tvoite trupovi }e stanat hrana na site ptici nebeski i na yverovite, i ne }e
ima koj da gi istera.
5|28|27|Neka te porazi Gospod so egipetskata lepra po domovite, so diva krasta i
jade`, od koi ne }e moè{ da se isceli{;
5|28|28|neka te porazi Gospod so besnilo, slepilo i slaboumnost.
5|28|29|I }e odi{ dewe so pipawe, kako {to odi slepiot so pipawe vo temninata, i
patot tvoj nema da bide prav, i }e bide{ toga{ sekoga{ navreduvan i ograbuvan, i ne
}e ima koj da ti pomogne.
5|28|30|]e zeme{ èna, i drug }e ti ja zeme; ku}a }e izgradi{, i nema da ìvee{ vo
nea; lozje }e nasadi{ i nema da go obere{.
5|28|31|Teleto tvoe pred tebe }e go zakolat, i nema da jade{ od nego, oselot }e ti go
grabnat, i nema da ti go vratat; ovcite tvoi }e bidat dadeni na neprijatelite tvoi i }e
nema nikoj da ti pomogne.
5|28|32|Sinovite tvoi i }erkite tvoi }e bidat predadeni na drug narod; o~ite tvoi }e
gledaat i }e ~ezneat po niv, no nema da ima{ sila vo racete svoi.
5|28|33|Plodovite na zemjata tvoja i celiot trud tvoj }e go jade narod, kogo ti ne go
poznava{: i }e bide{ samo navreduvan i izma~uvan preku site denovi.
5|28|34|]e bide{ izbezumen od toa, {to }e go gledaat o~ite tvoi.
5|28|35|I neka te porazi Gospod so lo{a povreda, vo kolenata i na listovite, od koe
ne }e moè{ da se izlekuva{, od stapalata na nozete tvoi i duri do glavata tvoja.
5|28|36|Gospod neka te odvede tebe i knezovite tvoi, {to si gi izbral, pri narod,
kogo ne si go poznaval nitu ti, nitu tatkovcite tvoi, i tamu }e sluì{ na drugi bogovi,
drveni i kameni;
5|28|37|i }e stane{ tamu za ~udo, prikaz i podigravka kaj site narodi, kaj koi
Gospod Bog }e te odvede.
5|28|38|Mnogu seme }e frli{ vo nivata, a malku }e sobira{, za{to }e go jadat
skakulci.
5|28|39|Lozje }e sadi{ i }e go raboti{, i vino nema da pie{ i nema da se veseli{ od
nego, za{to crv }e go jade.
5|28|40|Malini }e ima{ vo site tvoi predeli, no so elej nema da se pomaè{, bidej}i
maslinkite tvoi }e pa|aat.
5|28|41|Sinovi i }erki }e rodi{, no tie nema da ostanat pri tebe, za{to vo plen }e
otidat.
5|28|42|Site tvoi drvja i site ìta na zemjata tvoja glamja }e gi uni{ti.
5|28|43|Pridojdeniot, koj e kaj tebe, }e se izdiga nad tebe se povisoko, i ti }e pa|
a{ se ponisko;
5|28|44|toj }e ti dava na zaem, a ti nema da mu dava{ na zaem; toj }e bide glavata,
a ti }e bide{ opa{kata.
5|28|45|]e dojdat vrz tebe site ovie kletvi, }e te gonat i }e te stignat, dedeka ne te
uni{tat, zatoa {to ne go poslu{a glasot na Gospoda, tvojot Bog, i ne gi zapazi
zapovedite i naredbite Negovi, {to ti gi be{e zapovedal;
5|28|46|tie }e bidat vrz tebe i tvoeto potomstvo znak i ~udo doveka.
5|28|47|Za{to ti ne Mu sluè{e na Gospoda, tvojot Bog, so veselo i radosno srce,
poradi izobilstvoto vo se.
5|28|48|ti }e mu sluì{ na neprijatelot svoj, {to }e ti go isprati Gospod, tvojot Bog,
vo glad i èd, vo golotija i vo sekakva skudnost; toj }e ti stava na vratot èlezen
jarem, dodeka ne te uni{ti.
5|28|49|]e isprati Gospod protiv tebe narod od daleku, od krajot na zemjata; kako
orel }e se spu{ti narodot ~ij jazik ti ne go razbira{.
5|28|50|narod bezdu{en, koj ne saka ni staro da po~ituva, nitu mlado da pomiluva,
5|28|51|i }e go izede toj plodot od dobitokot tvoj i plodot od zemjata tvoja; nema da
ti ostavi ni ìto, ni vino, ni elej, nitu od govedata tvoi, nitu od ovcite tvoi, dodeka ne
te pogubi;
5|28|52|i }e te pritesnuva vo site tvoi gradovi, dodeka ne gi razru{i vo tvojata zemja
tvoite visoki i jaki yidovi, na koi ti se nadeva{; i }e ti nanese zlo vo site tvoi
gradovi vo celata tvoja zemja, koja Gospod, tvojot Bog, ti ja dade.
5|28|53|I ti }e gi jade{ ~edata od utrobata svoja, plotta na sinovite i }erkite svoi, koi
Gospod, tvojot Bog, ti gi dade, vo tesnotijata tvoja i vo àlosta tvoja, vo koja }e te
stavi neprijatelot tvoj.
5|28|54|Meìte i mladite pri vas mnogu }e mu pozavidat na bratot svoj, na sakanata
èna i na drugite deca svoi {to mu ostanale,
5|28|55|i nema da mu dade na nieden od niv plot od decata svoi, koi toj }e gi jade,
za{to nema da mu ostane ni{to drugo vo pritesnetosta i vo àlosta, vo koi }e te
postavat neprijatelite tvoi vo site tvoi gradovi.
5|28|56|@ena ne`na i mlada, ubava me|u vas, koja poradi ubavinata i mladosta
nikoga{ so noga ne stapnala na zemjata, so bezmilosno oko }e gleda na sakaniot
ma` svoj, na sinot svoj, na }erkata svoja,
5|28|57|i nema da im go dade posledokot, {to izleguva me|u bedrata nejzini, na
decata, {to gi rodila; za{to, pri skudnosta vo se, taa }e gi jade tajno, vo pritesnetosta
vo koja }e te stavi naprijatelot tvoj vo tvoite gradovi.
5|28|58|Ako ne gi pazi{ i ispolnuva{ site zborovi od zakonot, napi{ani vo ovaa
kniga, i ne se boi{ od ova ~esno i ~udesno ime na Gospoda, tvojot Bog,
5|28|59|Gospod }e te porazi tebe i tvoeto potomstvo so neobi~ni porazi, so porazi
golemi i trajni, i so bolesti lo{i i dolgi;
5|28|60|i }e gi navle~e vrz tebe site lo{i bolesti egipetski, od koi se pla{e{e, i tie }e
se zalepat za tebe;
5|28|61|i sekakva slabost i sekakva rana nezapi{ana i sekakva zapi{ana vo knigata
na ovoj zakon, Gospod }e isprati vrz tebe, dodeka ne te istrebi;
5|28|62|i }e ostanete na broj malkumina, a ne kako koga bevte mnogubrojni kolku i
yvezdite nebeski, bidej}i ne go slu{avte glasot na Gospoda, va{iot Bog.
5|28|63|I kako {to Gospod se raduva{e, koga vi prave{e dobro i ve umnoùva{e,
taka }e se raduva Gospod, koga }e ve pogubuva, i }e bidete izgoneti od zemjata, vo
koja odi{ ti, za da ja nasledi{.
5|28|64|I }e te rasee Gospod, tvojot Bog, po site narodi, od krajot na zemjata do
krajot na zemjata, i tamu }e im sluì{ na drugi bogovi, koi ne si gi znael, nitu ti,
nitu tatkovcite tvoi, na drvo i na kamen }e im sluì{.
5|28|65|No i me|u tie narodi nema da te uspokoi, nitu }e ima mesto, kade i da stapi
nogata tvoja; i tamu Gospod }e go naàli srceto tvoe i }e prati kratkovidost na o~ite
tvoi i du{ata tvoja da gine;
5|28|66|ìvotot tvoj }e visi pred tebe, i }e se pla{i{ i dewe i no}e i nema da
bide{ siguren za ìvotot svoj;
5|28|67|od stravot vo srceto svoe }e se pla{i{, i od vidot na o~ite tvoi, pa nautro }e
kaè{: "o, {to poskoro da se stemni!", a nave~er }e veli{: "o, {to poskoro da se
osamne!"
5|28|68|I Gospod }e te vrati vo Egipet na korabi po onoj pat, za koj {to ti kaàv: "ti
nema pove}e da go vidi{"; i tamu }e bidete prodavani na neprijatelite svoi kako
robovi i robinki, no }e nama koj da ve kupi."
5|29|1|Toa se zborovite na zavetot, {to Gospod mu zapoveda na Mojseja da go
sklu~i so sinovite Izrailevi vo Moavskata zemja, osven zavetot {to Gospod go
sklu~i so niv na Horiv.
5|29|2|Toga{ Mojsej gi povika site sinovi Izrailevi i im kaà: "'Vie vidovte se, {to
napravi Gospod pred o~ite va{i vo Egipetskata zemja so Faraonot i so site negovi
slugi i so celata zemja negova;
5|29|3|ima{e isku{enija golemi, {to gi vidoa o~ite tvoi, i golemi znaci i ~udesa od
silnata raka i cvrstata mi{ka Negova,
5|29|4|no i do den denes Gospod Bog ne vi dade srce za da razberete, o~i da vidite i
u{i da ~uete.
5|29|5|êtirieset godini ve vodev po pustiwata, i oblekata ne izvetve na vas, i
obuvkite ne se iskinaa na nozete va{i;
5|29|6|leb ne jadevte, vino i siker ne pievte, za da poznaete deka Jas sum Gospod,
va{iot Bog.
5|29|7|I koga dojdovte do ova mesto, izleze vo borba protiv vas esevonskiot car
Sion i vasanskiot car Og,
5|29|8|no nie gi prazivme i im ja zedovme zemjata nivna i Jas im ja dadov vo del na
Ruvimovoto i Gadovoto pleme, i polovinata na Manasievoto pleme.
5|29|9|Pazete gi site zborovi na ovoj zavet i ispolnuvajte gi, za da imate na um se,
{to pravite.
5|29|10|Site vie zastanavte denes pred Gospoda, va{iot Bog, na~alnicite na
plemiwata va{i, stare{inite va{i, sudiite va{i, nadzornicite va{i, site maì Izrailevi,
5|29|11|decata va{i, ènite va{i i pridojdenite, koi se vo va{ata naselba, od drvarot
va{ do vodonosecot va{,
5|29|12|za da vlezete vo zavetot na Gospoda, va{iot Bog, i vo kletveniot dogovor so
Nego, koga Gospod, tvojot Bog, denes gi sklu~uva so tebe,
5|29|13|za da te napravi denes Svoj narod, i da ti bide Bog, kako {to im se zakolna
na tatkovcite tvoi Avraama, Isaka i Jakova.
5|29|14|Ne samo vam edinstveni vi go zavetuvam ovoj zavet i ovoj dogovor so
kletva,
5|29|15|tuku i na onie {to denes ne stojat ovde so nas pred Gospoda, na{iot Bog.
5|29|16|Za{to vie znaete, kako ìveevme vo Egipetskata zemja i kako odevme sred
narodite, niz koi minavte,
5|29|17|i gi vidovte odvratnostite nivni i idolite nivni, drveni i kameni, srebreni i
zlatni, {to se kaj niv.
5|29|18|Da nema me|u vas ma` ili èna, dom ili pleme, ~ie srce bi se otstranilo od
Gospoda, va{iot Bog, ta da odi da im sluì na bogovite na onie narodi; da nema me|
u vas koren, {to }e dava pelin i otrov;
5|29|19|i ako nekoj, koj, otkako }e gi ~ue zborovite na ovaa kletva, se pofali vo
srceto svoe i kaè: "dobro }e mi bide, iako odam po èlbite na srceto svoe"; taka
gre{nikot nema da go pogubi bezgre{niot so sebe.
5|29|20|Na takov Gospod nema da mu prosti, no gnevot i revnosta na Gospoda }e se
razgorat protiv toj ~ovek, a vrz nego }e padne celata kletva od ovoj zavet, napi{an
vo ovoj zakon, i Gospod }e go izbri{e imeto negovo pod neboto;
5|29|21|i }e go oddeli Gospod od site plemiwa Izrailevi za pogubuvawe, spored site
kletvi na zavetot, napi{an vo ovoj zakon.
5|29|22|Toga{ podocne`noto pokolenie, decata va{i {to }e nastanat po vas, i tu|
inecot, {to }e dojde od dale~na zemja, otkako }e gi vidat poraziite na taa zemja i
bolestite {to Gospod gi ispratil vrz nea, }e re~at:
5|29|23|sulfur i sol, e celata zemja; na nea ne moè da se see, nitu }e rodi, nitu }e
nikne na nea nekakva treva, kako {to stana vo Sodom, Gomor, Adma i Sevoim, koi
Gospod gi opsipa so gnevot Svoj i jarosta Svoja.
5|29|24|Toga{ }e kaàt site narodi: 'Zo{to Gospod postapil taka so taa zemja? Kolku
golema i jarosta na gnevot Negov!'
5|29|25|I }e odgovorat: 'Zatoa {to go ostavija zavetot na Gospoda, Bog na
tatkovcite svoi, {to im go veti na tatkovcite nivni, koga gi izvede od Egipetskata
zemja,
5|29|26|i otidoa da im sluàt na drugi bogovi i da im se poklonuvaat nim, koi tie ne
gi znaeja, i koi On ne im gi be{e odredil.
5|29|27|Poradi toa se razgori gnevot na Gospoda vrz taa zemja, i On gi isprati vrz
nea site kletvi na zavetot, napi{ani vo ovaa kniga na zakonot;
5|29|28|i gi sotre Gospod od zemjata nivna vo gnev, jarost i golema lutina, i gi isfrli
na druga zemja, kako {to denes gledame.'
5|29|29|Ona {to e tajno, mu pripa|a na Gospoda, na{iot Bog, a ona {to e javno -
nam i na sinovite na{i doveka, za da gi izvr{uvame site zborovi na ovoj zakon.
5|30|1|Koga }e se zbidnat vrz tebe site tie zborovi - blagoslovite i kletvite, {to ti gi
izloìv, i ti gi zeme{ pri srce kaj site narodi, me|u koi }e te rasturi Gospod, tvojot
Bog,
5|30|2|i od seto srce i od seta du{a svoja }e se obrne{ kon Gospoda, tvojot Bog, i }e
go poslu{a{ glasot Negov ti i sinovite tvoi, kako {to ti zapovedam denes, -
5|30|3|toga{ Gospod, tvojot Bog, }e ti gi prosti site tvoi grevovi, }e se smili nad
tebe, i pak }e te sobere od site narodi, me|u koi te rasturil Gospod Bog, tamu.
5|30|4|Makar i da bide{ rasturen od krajot na neboto duri do krajot na neboto i
ottamu }e te sobere Gospod, tvojot Bog, i ottamu }e te zeme,
5|30|5|i ottamu }e te dovede Gospod, tvojot Bog, vo zemjata, {to ja vladeele tvoite
tatkovci, i }e ja nasledi{, i }e ti napravi Gospod dobro i }e te umnoì pove}e od
tatkovcite tvoi;
5|30|6|i }e go o~isti Gospod srceto tvoe i srceto na potomstvoto tvoe, za da Go
saka{ Gospoda, tvojot Bog, od se srce i so seta du{a svoja, i da ìvee{;
5|30|7|toga{, Gospod, tvojot Bog, }e gi prefrli site ovie kletvi na neprijatelite tvoi i
na onie, {to te mrazea i {to te gonea;
5|30|8|i ti }e se obrati{ i }e go slu{a{ glasot na Gospoda, tvojot Bog, i }e gi
ispolnuva{ site zapovedi Negovi, {to ti gi zapovedam denes;
5|30|9|i }e te blagoslovi Gospod, tvojot Bog, vo sekoja rabota na racete tvoi, vo
plodot na utrobata tvoja, vo plodot na dobitokot tvoj, vo ìtata na zemjata tvoja;
za{to Gospod, tvojot Bog }e se svrti kon tebe i }e ti se raduva postojano na tebe,
pravej}i ti dobro, kako {to se raduva{e na tatkovicte tvoi,
5|30|10|samo ako go slu{a{ glasot na Gospoda, tvojot Bog, i gi izvr{uva{ site
zapovedi i naredbi Negovi i povelbi Negovi, napi{ani vo knigata na ovoj zakon, i
ako se svrti{ kon Gospoda, tvojot Bog, so seto srce svoe i so seta du{a svoja.
5|30|11|Za{to ovaa zapoved, {to denes ti ja davam, ne e te{ka za tebe, nitu daleku
od tebe.
5|30|12|Taa ne e na neboto za da moè da se kaè: "koj od nas bi se vozdignal na
neboto i bi ni ja zemal i donel da ja ~ueme, ta da ja ispolnime?";
5|30|13|nitu e preku more, za da moè da se kaì: "koj od nas bi oti{ol preku more i
bi ni ja zemal i dal da ja ~ueme, ta da ja ispolnime?"
5|30|14|No ovaa zapoved e mnogu bliska do tebe, taa e vo ustata tvoja i vo srceto
tvoe, za da ja ispolnuva{.
5|30|15|Ete, jas denes ti predloìv ìvot i dobro, smrt i zlo.
5|30|16|Ako gi slu{a{ zapovedite na Gospoda, tvojot Bog, {to denes ti gi davam, -
da Go saka{ Gospoda, tvojot Bog, da odi{ po site pati{ta Negovi i da gi
izvr{uva{ zapovedite i zakonite Negovi, - toga{ }e ìvee{ i }e se namnoì{, i
Gospod, tvojot Bog, }e te blagoslovi vo zemjata, vo koja odi{, za da ja nasledi{;
5|30|17|ako, pak, se odvrati srceto tvoe, i ne poslu{a{, i se zabludi{, pa po~ne{ da
im se klawa{ na drugi bogovi i da im sluì{,
5|30|18|toga{, vi javuvam denes, deka }e zaginete i nema dolgo da ostanete na
zemjata, koja Gospod Bog ti ja dava, otkoga }e go minete Jordan, za da ja nasledite
tamu.
5|30|19|Vi svedo~am denes so neboto i so zemjata: ìvot i smrt ti predloìv jas,
blagoslov i prokletstvo. Izberi go ìvotot, za da ìvee{ ti i potomstvoto tvoe:
5|30|20|da Go saka{ Gospoda, tvojot Bog, da go slu{a{ glasot Negov i da se
privrze{ kon Nego, za{to toa e tvojot ìvot i dolgodenstvie; taka ti }e ìvee{ na
zemjata, za koja Gospod Bog im se be{e zakolnal na tatkovcite tvoi - Avraama,
Isaka i Jakova, deka }e im ja dade."
5|31|1|Otkako zavr{i Mojsej da im gi kaùva tie zborovi na site sinovi Izrailevi,
5|31|2|im re~e: 'Sega sum na sto i devedeset godini; ne moàm ve}e da izleguvam i
da vleguvam, i Gospod mi re~e: - ti nema da ja mine{ rekata Jordan -;'
5|31|3|Gospod, tvojot Bog, Sam }e trgne pred tebe; On }e gi istrebi tie narodi pred
tebe, i ti }e gi nasledi{; Isus }e trgne pred tebe, kako {to re~e Gospod;
5|31|4|i }e postapi Gospod so niv taka kako {to postapi so Siona i so Oga, carevi
Amorejski, koi bea od ovaa strana na Jordan, i so zemjite nivni, koi On gi uni{ti;
5|31|5|i }e vi gi predade Gospod, i vie }e postapite so niv spored site zapovedi, {to
vi gi dadov.
5|31|6|Bidete cvrsti i hrabri, ne bojte se, ne uàsuvajte se, nitu se pla{ete od niv,
za{to Gospod, tvojot Bog, Samiot }e trgne pred vas, i nema da otstapi od tebe i
nema da te ostavi.
5|31|7|Toga{ Mojsej go povika Isusa i pred site Izrailci mu kaà: 'Bidi cvrst i hrabar,
za{to ti }e vleze{ so ovoj narod vo zemjata, za koja Gospod im se zakolna na
tatkovcite va{i deka }e im ja dade, i ti }e im ja razdeli{ so `reb.
5|31|8|I Gospod }e trgne so tebe, }e bide so tebe, nema da otstapi od tebe i nema da
te ostavi: ne pla{i se i ne uàsuvaj se.'
5|31|9|I gi napi{a Mojsej ovie zapovedi od zakonot i im go predade na sve{tenicite,
sinovi Levievi, koi go nosea kov~egot na zavetot Gospodov, i na site stare{ini na
Izrailevite sinovi.
5|31|10|I im veti Mojsej i im re~e "Po sedum godini, vo pro{talnata godina, na
praznikot Senici,
5|31|11|koga celiot Izrail }e dojde da se javi pred Gospoda, tvojot Bog, na mesto
{to }e go odbere Gospod, pro~itajte go glasno ovoj zakon pred celiot Izrail;
5|31|12|soberi go narodot, maìte, ènite, decata i pridojdenite svoi, {to se nao|aat vo
gradovite va{i, za da ~ujat i da se nau~at da se pla{at od Gospoda, va{iot Bog, i da
pazat da gi ispolnuvaat site zapovedi od ovoj zakon;
5|31|13|i sinovite nivni, koi ne go znaat toa, }e ~ujat i }e se nau~at da se pla{at od
Gospoda, va{iot Bog, preku site denovi, dodeka ìveete vo zemjata, za koja }e go
minete Jordan, za da ja nasledite."
5|31|14|I mu re~e Gospod na Mojseja: "Ete, tvoite denovi se pribliìja do smrtta
tvoja; povikaj go Isusa, i zastanete pred vlezot vo skinijata na svedo{tvoto, i Jas }e
mu dadam zapoved"! I dojde Mojsej so Isusa, i zastana pred vlezot od skinijata na
svedo{tvoto.
5|31|15|I se javi vo skinijata Gospod vo oblakov stolb, i zastana oblakoviot stolb pri
vlezot od skinijata na svedo{tvoto.
5|31|16|I mu re~e Gospod na Mojseja: "Ete, ti }e se pribere{ kaj tatkovcite svoi, a
ovoj narod }e po~ne da se zabluduva po tu|ite bogovi na onaa zemja, vo koja
odi, }e Me ostavi i }e go naru{i zavetot Moj, {to im go vetiv;
5|31|17|i }e se razgori jarosta Moja protiv nego vo ovoj den, a Jas }e gi ostavam
i }e go svrtam liceto Svoe od niv, i toj }e bide istreben, i }e go snajdat mnogu
nesre}i i àlosti, i }e re~at vo toj den: "bidej}i ne e Gospod Bog vo nas, ne snajdoa
ovie zla."
5|31|18|"A Jas so odvratnost }e go svrtam liceto Moe od niv vo onoj den poradi site
nivni bezzakonija, {to }e gi napravat, bidej}i }e se obrnat kon tu|i bogovi."
5|31|19|I taka, napi{ete gi zborovite na taa pesna, nau~ete gi sinovite Izrailevi na
nea i staevte ima ja vo ustata nivna, za da Mi bide taa pesna svedo{tvo vo sinovite
Izrailevi;
5|31|20|za{to Jas }e gi vovedam vo dobra zemja, kade {to te~e med i mleko, kako
{to im se zakolnav na tatkovcite nivni deka }e im ja dadam; tie }e jadat, i otkako }e
se nasitat, }e se obrnat kon tu|i bogovi i }e im sluàt, a Mene }e me razgnevat i }e
go naru{at zavetot Moj, {to im go vetiv;
5|31|21|i koga }e gi snajdat mnogu nesre}i i àlosti, taa pesna }e bide protiv niv
kako svedo{tvo, bidej}i taa nema da izleze od ustata nivna i od ustata na
potomstvoto nivno. Jas im ja znam zlobata nivna sega, u{te pred da gi vovedam vo
dobrata zemja, za koja im se zakolnav na tatkovcite nivni."
5|31|22|I vo onoj den ja napi{a Mojsej taa pesna i gi nau~i sinovite Izrailevi na nea.
5|31|23|I mu zapoveda Mojsej na Isusa, sinot Navinov, i mu re~e: "Bidi cvrst i
hrabar, za{to ti }e gi vovede{ sinovite Izrialevi vo zemjata, za koja im se zakolna
Gospod, i On }e bide so tebe."
5|31|24|A koga Mojsej gi napi{a vo kniga site zborovi od ovoj zakon duri do krajot,
5|31|25|im zapoveda na levitite, koi go nosea kov~egot na zavetot Gospodov,
velej}i:
5|31|26|"Zemete ja ovaa kniga na zakonot i stavete ja pokraj kov~egot na zavetot
Gospodov, va{iot Bog, i taa }e bide tamu kako svedo{tvo;
5|31|27|za{to jas ja znam tvojata upornost i èstokata tvrdoglavost; ete i sega, koga
ìveam so vas, vie ste uporni pred Gospoda, a kolku pove}e po smrtta moja?
5|31|28|Soberete gi pri mene site va{i na~alnici na plemiwata, stare{inite, sudiite i
nadzornici svoi, i jas }e im gi kaàm glasno ovie zborovi, a svedoci }e mi bidat
neboto i zemjata
5|31|29|za{to znam, deka po smrtta moja vie }e vr{ite bezzakonija i }e otstapite od
patot, {to vi go zapovedav, i podocna }e ve snajdat nezgodi, zatoa {to }e pravite zlo
pred Gospoda Boga, razgnevuvaj}i Go so delata na racete va{i."
5|31|30|I Mojsej gi kaà glasno pred celoto izrailsko sobranite zborovite na taa
pesna do kraj
5|32|1|Vnimavaj, nebo, jas }e govoram; i neka gi slu{a i zemjata zborovite od ustata
moja.
5|32|2|Da se razlee kako do`d zavetot moj, kako rosa da padnat zborovite moi, kako
poroen do`d na troskot i kako slana na seno.
5|32|3|Imeto Gospodovo }e go prizovuvam; vozdajte Mu slava na na{iot Bog!
5|32|4|On e tvrdina; delata Bo`ji se vistina, a site pati{ta Negovi se pravedni; Bog e
veren i napravda nema (vo Nego); On e praveden i vistinit;
5|32|5|no tie stanaa i zgre{ija pred Nego, toa ne se Negovi deca poradi porocite
svoi; rod drzok i razvraten.
5|32|6|Toa li Mu go vozdavate na Gospoda, narode glupav i bezumen? Neli e On
tvoj Otec, Koj te sozdade, te usvoi i te izdigna?
5|32|7|Seti se na starite denovi, pomisli za godinite na porane{nite pokolenija;
pra{aj go tatka si - i toj }e ti kaè, starcite svoi - i tie }e ti re~at.
5|32|8|Koga Sevi{niot go razdeluva{e nasledstvoto na narodite i gi rasejuva{e
sinovite Adamovi, toga{ stavi granici me|u narodite spored brojot na sngelite Bo`ji,
5|32|9|za{to delot na Gospoda e Negoviot narod; Jakov e nasledstvoto Negovo.
5|32|10|On go najde vo pustiwata, vo zemja vezvodna, go za{tituva{e, se griè{e za
nego, go ~uva{e kako zenica na okoto svoe;
5|32|11|kako {to orelot go pokriva gnezdoto svoe, i sakaj}i gi orliwata, gi ra{iruva
kriljata svoi, gi zema i gi nosi na peduvite svoi,
5|32|12|taka Gospod Sam gi vode{e niv, i nema{e so Nego tu| bog.
5|32|13|On gi iska~i na zemnata viso~ina, gi zasituva{e so polski ìta i gi hrane{e
so med od kamen i elej od tvrda karpa;
5|32|14|so kravjo maslo i ov~o mleko, i so loj od jagniwata, od ovcite, od juncite, i
od kozlite, so najdobro ìto, i tie pieja vino, krv od grozje.
5|32|15|I jade{e Jakov i se nasiti, no se odvrati od taa qubov, i otkako se pro{iri, Go
ostavi Boga, Koj go sozdade, i otstapi od Boga, Spasitelot svoj.
5|32|16|So tu|i bogovi Me razdraznija i so odvratnosti svoi Me zagor~ija:
5|32|17|im prinesuvaa `rtva na besovite, a ne na Boga; na bogovite, {to ne gi
poznavaa, na bogovite novi i nepoznati, koi tatkovcite nivni ne gi videle.
5|32|18|A hranitelot, koj te rodil, ti Go ostavi, i Boga, Koj te sozdal, Go zaboravi.
5|32|19|I Gospod vide, pa se naluti i se razdrazni poradi grevot na sinovite Svoi
i }erkite Svoi,
5|32|20|i re~e: "]e go svrtam liceto Svoe od niv i }e im go pokaàm krajot nivni:
bidej}i tie se razvraten rod, sinovi, vo koi nema vera;
5|32|21|tie Me razdraznija so ona {to ne e Bog tuku so svoite Idoli Me naskrbija: i
Jas }e gi razdraznam so ona {to ne e narod, tuku so narod nerazbran }e gi
naskrbam;
5|32|22|za{to ogan se razgori od jarosta Moja; toj nagoruva se do pekolot ve~en, ja
jade zemjata i ìtata nejzini, gi izgoruva osnovite na planinite;
5|32|23|}e nafrlam vrz niv zla i }e gi vperam protiv niv strelite Moi:
5|32|24|tie }e se isto{tuvaat od glad, }e gi jadat ptici i neizle~ivi bolesti, i }e
ispratam protiv niv yverski zabi i otrov od zemni vleka~i;
5|32|25|od ovaa strana }e gi pogubuva me~, a vo domovite nivni - uàs, porazuvaj}i
mladi~ i devojka i dete doen~e i pobelen starec.
5|32|26|Jas bev rekol: }e gi raseam i }e go izbri{am spomenot nivni me|u lu|eto;
5|32|27|no go odloìv toa poradi ozlobenosta na neprijatelite, za da ne ìveat dolgo,
se vozgordeat, pa da re~at: "na{ata raka e visoka, i ne go napravi sevo ova
Gospod."
5|32|28|Za{to tie se narod, {to go izgubil rasuduvaweto i nema razum.
5|32|29|O, da bea rasuduvale, pomislile na godinite {to idat, i da bea razbrale {to }e
stane so niv!
5|32|30|Kako bi moèl eden da goni iljadi i dvajca deset iljadi, ako nivniot Bog ne
bi gi predal, i Gospod ne bi gi dal!
5|32|31|Za{to nivnite bogovi ne se kako na{iot Bog, na{ite neprijateli se nerazumni.
5|32|32|Za{to lozjeto im e od sodomska loza, a pra~kite od Gomor; grozjeto im e
otrovno grozje, grozdovite im se gor~livi;
5|32|33|vinoto im e zmijski otrov i smrtonosen aspiden otrov.
5|32|34|Ne e li seto toa sokrieno o Mene? Ne e li zape~ateno vo Moite sokrovi{ta?
5|32|35|]e objavam den za odmazda, i toa vo ona vreme koga }e im se soblazni
nogata nivna, za{to denot na zaginuvaweto nivno e blisku, brzo }e nastapi
podgotvenoto za niv.
5|32|36|No Gospod }e mu sudi na Svojot narod, i }e se smili nad robovite Svoi,
koga }e gi vidi oslabeni, isto{teni i iznemo{teni.
5|32|37|I }e re~e toga{ Gospod: "Kade se bogovite nivni, na koi se nadevaa?
5|32|38|Loj od `rtvite nivni jadevte i vino od prelivite za niv pievte, kamo da
voskresnat, pa da vi pomognat i da vi bidat pokroviteli?
5|32|39|I ete, videte sega deka toa sum Jas; Jas sum i nema Bog, osven Mene: Jas
uni{tuvam i oìvuvam, Jas ranuvam i Jas lekuvam, i nema koj moè da zeme od
rakata Moja.
5|32|40|]e ja krenam kon neboto rakata Moja i se kolnam vo desnicata Moja i
velam: - ìv sum doveka -!
5|32|41|Koga }e go naostram Mojot bleskav me~, i rakata Moja go primi sudot, }e
im se odmazdam na neprijatelite Moi i }e im platam na onie {to Me mrazat;
5|32|42|}e gi napojam strelite Svoi so krv, i me~ot Moj }e se nasiti so meso, so
krvta od ubienite i zarobenite, od glavite na neprijatelskite knezovi.
5|32|43|Veselete se, nebesa, zaedno so Nego, i poklonete Mu se, site angeli Bo`ji.
Veselete se, neznabo{ci, so Negoviot narod i neka se zakrepnat site sinovi Bo`ji!
Za{to On }e se odmazdi za krvta na sinovite Svoi, }e im se odmazdi na neprijatelite
Svoi, }e im plati na onie, {to Go mrazat, i }e ja o~isti Gospod zamjata Svoja i
narodot Svoj!"
5|32|44|I vo toj den ja napi{a Mojsej taa pesna i gi nau~i sinovite Izrailevi na nea. I
se pribliì Mojsej do narodot i gi kaà glasno site zborovo od ovoj zakon pred
narodot, toj i Isus Navin.
5|32|45|Otkako Mojsej gi kaà site tie zborovi pred celiot Izrail,
5|32|46|im re~e: "Vnesete gi vo srceto site zborovi, {to vi gi kaàv denes, i
zapovedajte im na decata va{i, da gi pazat i da gi ispolnuvaat site zborovi od ovoj
zakon;
5|32|47|za{to tie ne se za vas prazni zborovi, tuku va{ ìvot, i preku niv }e ìveete
dolgo vreme na zemjata, za koja odite preku Jordan da ja nasledite.'
5|32|48|I vo istiot toj den mu zboruva{e Gospod na Mojseja i mu re~e:
5|32|49|"Iska~i se na planinata Avarim, toa e planinata Nevo, vo Moavskata zemja,
sproti Jerihon, i pogledni ja Hananskata zemja, {to im ja davam na sinovite Izrailevi
vo vladenie;
5|32|50|i umri na planinata, na koja }e se iska~i{ i priberi se pri narodot svoj, kako
{to umre bratot tvoj Aron, na planinata Or, i se pribra pri narodot svoj,
5|32|51|zatoa {to ne gi poslu{avte zapovedite Moi pred sinovite Izrailevi kaj vodite
vo Kadis, vo pustiwata Sin, za{to ne ja po~itavte svetosta Moja me|u sinovite
Izrailevi;
5|32|52|ti samo }e ja vidi{ zemjata, no nema da vleze{ tamu, - vo zemjata, {to im ja
davam na sinovite Izrailevi."
5|33|1|Ova se blagoslovite, so koi Mojsej, ~ovek Bo`ji, gi blagoslovi sinovite
Izrailevi pred smrtta svoja.
5|33|2|I toj re~e: "Gospod dojde od Sinaj, ni se javi nam vo Sir, se pokaà od
planinata Faran i pristigna so desetici iljadi svetii; a od desnata strana so Nego bea
angeli.
5|33|3|I gi za{titi lu|eto svoi i site svetii se vo Tvoi race, i tie padnaa pred Tvoite
noze.
5|33|4|I tie gi primija zborovite od ovoj zakon, {to ni go objavi nam Mojsej,
nasledstvoto na narodot od Jakova.
5|33|5|I toj be{e omilen car izrailski koga se sobiraa narodnite knezovi zaedno so
Izrailevite plemiwa.
5|33|6|Da ìvee Ruvim i da ne umira, i Simeon da bide mnogubroen!
5|33|7|A za Juda go kaà ova: 'ûj go, Gospodi, glasot na Juda i bidi pri narodot
negov; da se za{titi so racete svoi, a ti bidi pomo{nik protiv neprijatelite negovi.'
5|33|8|I za Levij re~e: 'Tvojot "tumim" i "urim" e na setiot ma` Tvoj, kogo Ti go
ukori kaj vodata na raspravii,
5|33|9|koj im re~e na tatka si i na majka si: "jas ne te vidov", i bra}ata svoi ne gi
pozna, a sinovite svoi ne gi vide, bidej}i tie, levitite, gi po~ituvaat zborovite Tvoi i
go pazat zavetoto Tvoj,
5|33|10|go u~at Jakova na zakonite tvoi, i Izrailot na Tvoite zapovedi, stavaat
temjan pred liceto Tvoe i sepalenici na `rtvenikot Tvoj;
5|33|11|blagoslovi ja, Gospodi, silata negova i primi gi delata na racete negovi,
porazi gi bedrata na neprijatelite negovi, {to stanuvaat protiv nego i koi go mrazat,
za da ne moàt da se podignat.'
5|33|12|Za Venijamina re~e: 'Koga Gospod go saka, toj ìvee vo Nego so radost,
Bog go za{tituva sekoga{, i toj po~iva vrz ramenata Negovi.'
5|33|13|A na Josifa mu re~e: 'Neka ja blagoslovi Gospod zemjata negova so
mnogusakani darovi nebeski, so rosa i so podaroci na bezdnata, {to leì dolu,
5|33|14|so mnogusakani plodovi od sonceto i mnogusakanite plodovi od
mese~inata,
5|33|15|so darovi od starite planini i so darovi od ve~nite ridovi,
5|33|16|i blagovremeno neka ti se ispolnuva so prijatni i bogati plodovi, pa
toga{ Onoj, Koj mi se javi vo kapinata da sleze vrz glavata na Josifa i vrz temeto na
najdobriot brat negov;
5|33|17|cvrstinata mu e kako na prvordno tele, i rogovite mu se kako rogovite na
bivol; so niv }e gi izbode site narodi do krajot na zemjata: toa se deseticite iljadi
Efremovi, toa se iljadnicite Manasievi.'
5|33|18|Na Zavulona mu re~e: 'Veseli se, Zavulone, vo svoite pati{ta, i ti Isahare, po
poliwata tvoi;
5|33|19|tie }e gi istrebat narodite, i vie go svikuvate narodot na planinata, tamu }e
prinesete `rtvi za pravda, bidej}i bogatstvoto na moreto }e te hrani, kako i trgovijata
so narodot {to ìvee pokraj moreto.'
5|33|20|Za Gad re~e: 'Blagosloven neka e koj }e go pro{iri Gada; toj po~iva kako
lav i sokru{uva mi{ka i glava;
5|33|21|toj gi vide prvite delovi na svojata zemja koga tamu se razdeluva{e zemjata
me|u sobranite knezovi i na~alnicite, i ja ispolni pravdata Gospodova i sudot so
Izrailot.'
5|33|22|Za Dan re~e: 'Dan e mlad lav, koj {to izbega od Vasan.'
5|33|23|Za Neftalima re~e: 'Neftalim e zadovolen so prijatnosti, pa neka se zasiti i
so blagoslov od Gospoda; moreto i jugot }e gi nasledi.'
5|33|24|Za Asira re~e: 'Blagosloven e so sinovite Asir, toj }e bide omilen me|u
bra}ata svli i vo elej }e ja natopi silata tvoja.
5|33|25|èlezoto i bakarot ti se obuvkite; kako denovite tvoi }e se zgolemuva silata
tvoja.
5|33|26|Nema drug kako vozqubeniot Bog, Koj se pronesuva po neboto, tebe na
pomo{, i kako velikolepie na zemjata.
5|33|27|Ediniot bog e tvoe pribeì{te, i ti si pod silata na Negovite ve~ni mi{ki.
On }e go progonuva neprijatelot pred tebe i }e re~e: istrebuvaj!
5|33|28|I koga }e se naseli Izrail, }e ìvee sam vo zemjata na Jakova, zemja izobilna
so ìto i vino, a neboto }e mu pra}a rosa.'
5|33|29|Blaèn si ti, Izraile! Koj e kako tebe, narod pazen od Gospoda, Koj ti e {tit
zakrilnik i me~ na slavata tvoja? Tvoite naprijateli te molat, a ti }e gi
gazi{ vratovite nivni.'
5|34|1|Toga{ Mojsej se iska~i od ramninite Moavski na planinata Nevo, na vrvot
Fazga, sproti Jerihon, i Gospod mu ja pokaà celata zemja od Galad duri do samiot
Dan,
5|34|2|i celata zemja Neftalimova, i celata zemja Efremova i Manasieva, i celata
zemja Judina, duri do samoto posledno more,
5|34|3|i pustiwata i poliwata okolu Jerihon, grad na palmi, duri do Sigor.
5|34|4|I mu re~e Gospod na Mojseja: "Ete ja zemjata, za koja im se zakolnav na
Avraama, Isaka, i Jakova, velej}i: 'na va{eto seme }e im ja dadam'; ti ja pokaàv na
o~ite tvoi, no ti tamu nema da pojde{."
5|34|5|I umre tamu Mojsej, slugata Gospodov, vo zemjata Moav, spored zborot
Gospodov;
5|34|6|i go pogrebaa vo zemjata Moavska blizu do domot Fogarov, i duri do
deneska nikoj ne znae kade e pogreban.
5|34|7|Mojsej be{e na sto i devedeset godini koga umre; no vidot ne mu be{e
oslabnat, i silata negova ne mu be{e opadnala.
5|34|8|I sinovite Izrailevi go oplakuvaa Mojseja vo Aravot Moavski kaj Jordan,
blizu do Jerihon, trieset dena. A po denovite za pla~ewe nastana taga po Mojseja.
5|34|9|I Isus, sinot Navinov, se ispolni so duh na mudrost, za{to Mojsej gi be{e
vozloìl racete svoi vrz nego, i mu se pokoruvaa sinovite Izrailevi i pravea taka,
kako {to mu be{e zapovedal Gospod na Mojseja.
5|34|10|I ne se pojavi ve}e takov prorok vo Izralot, kako Mojsej, kogo Gospod go
poznava{e lice so lice;
5|34|11|so takvi znaci i ~udesa, koi gi be{e ispratil Gospod da gi izr{i vo
Egipetskata zemja nad Faraonot, nad site slugi negovi i nad celata zemja negova.
5|34|12|ûdesni se i golemi tie dela {to Mojsej gi izvr{i pred o~ite na celiot Izrail,
so silna raka i cvrsta mi{ka.
6|1|1|Po smrtta na Mojseja, slugata Gospodov, Gospod mu re~e na Navinoviot sin
Isusa, sluìtel na Mojseja, velej}i:
6|1|2|"Mojsej, slugata Moj umre; zatoa sega stani, mini preku onoj Jordan, ti i siot
ovoj narod, vo zemjata, koja Jas im ja davam, na sinovite Izrailevi.
6|1|3|Sekoe mesto, na koe }e stapnat stapalata na va{ite noze, vam vi go davam,
kako {to mu rekov na Mojseja:
6|1|4|od pustiwata i od Antilivan duri do golemata reka, rekata Eufrat, celata zemja
Hetejska, i do golemoto more na zapad }e bidat va{i predeli.
6|1|5|Nikoj nema da ustoi pred tebe preku site denovi na tvojot ìvot; i kako {to bev
so Mojseja, taka }e bidam i so tebe: nema da te ostavam i nitu }e te prezram.
6|1|6|Bidi cvrst i hrabar, za{to }e mu ja razdeli{ zemjata na ovoj narod, vo
nasledstvo za koja im se zakolnav na tatkovcite nivni deka }e im ja dadam;
6|1|7|samo bidi mnogu cvrst i hrabar, i gri`livo pazi go i izvr{uvaj go se ona {to ti
go zapoveda slugata Moj Mojsej; ne se otstranuvaj od seto toa ni nadesno ni nalevo,
tuku postapuvaj razumno so se {to }e prezema{.
6|1|8|Da ne se oddeluva od ustata tvoja ova kniga na zakonot; tuku pou~uvaj se od
nea dewe i no}e, za da razbere{ kako }e go izvr{uva{ se ona, {to e napi{ano vo
nea; za{to toga{ ti }e ima{ uspeh vo pati{tata tvoi i umno }e postapuva{.
6|1|9|Eve, ova ti zapovedam Jas: bidi cvrst i hrabar, ne pla{i se i ne se uàsuvaj;
za{to Gospod, tvojot Bog, e zaedno so tebe, kade i da odi{."
6|1|10|Toga{ Isus im zapoveda na upravitelite narodni i re~e:
6|1|11|"Vlezete me|u narodot i zapovedajte im na lu|eto i kaète im: prigotvete si
hrana za pat, za{to po tri dena }e ja minete rekata Jordan, i }e vlezete da ja
prezemete zemjata, koja Gospod, Bog na va{ite tatkovci, vi ja dava vo nasledstvo."
6|1|12|A na plemeto Ruvimovo, Gadovo i na poluplemeto Manasievo Isus im re~e:
6|1|13|"Spomnete si, {to vi zapoveda Mojsej, slugata Gospodov, velej}i: 'Gospod,
va{iot Bog ve uspokoi i vi ja dade ovaa zemja;
6|1|14|ènite va{i, decata va{i i dobitokot va{ neka ostanat vo zemjata, koja Mojsej
vi ja dade od ovaa strana na Jordan; a vie hrabrite, {to moète da vojuvate, trgnete
vooruèni pred bra}ata va{i i pomagajte im,
6|1|15|dodeka Gospod, va{iot Bog, ne gi uspokoi bra}ata va{i, kako i vas; dodeka i
tie ne ja nasledat taa zemja, koja Gospod, va{iot Bog, im ja dava; toga{ vratete se
vo nasledstvoot svoe i zemete ja zemjata, koja Mojsej, slugata Gospodov, vi ja dade
od ovaa strana na Jordan sprema istok."
6|1|16|Tie mu odgovorija na Isusa: "Se {to ni zapoveda{, }e napravime, i kade i da
ne pra}a{, }e odime;
6|1|17|kako {to go slu{avme Mojseja, taka }e te slu{ame i tebe; samo Gospod,
tvojot Bog, da bide so tebe, kako {to be{e so Mojseja;
6|1|18|sekoj, {to }e se protivi na tvojata zapoved i ne gi poslu{a zborovite tvoi vo
se, {to i da mu zapoveda{, }e bide poguben. Samo bidi cvrst i hrabar!"
6|2|1|Isus, sinot Navinov, isprati tajno od Sitim dvajca mladi lu|e i im re~e:
"Otidete, razgledajte ja zamjata i gradot Jerihon!" I dvete mom~iwa otidoa i vlegoa
vo Jerihon vo ku}ata na edna bludnica, po ime Raav, i ostanaa da no}evaat tamu.
6|2|2|Toga{ mu javija na Jerihonskiot car: "Ete, nekoi lu|e od sinovite Izrailevi
dojdoa tuka no}eska, za da ja razgledaat zemjata."
6|2|3|Jerihonskiot car isprati da i kaàt na Raav: "Izvedi gi lu|eto, {to vlegoa vo
tvojot dom, bidej}i do{le da ja razgledaat celata zemja."
6|2|4|Ne ènata gi zede onie dvajca lu|e, gi sokri i re~e: "Dojdoa, navistina, kaj
mene lu|e, no jas ne znam od kade bea tie;
6|2|5|koga, pak, na stemnuvawe treba{e da se zatvorat portite, tie izlegoa; ne znam
kade otidoa; trnete vedna{ po niv, }e gi stignete."
6|2|6|A samata gi odvede na pokrivot i gi sokri vo ne~e{lan len, rasprostran kaj nea
na tavanot nejzin.
6|2|7|Ispratenite trgnaa potoa po patot kon Jordan do samiot brod, a portite se
zatvorija vedna{ koga trgna potera po niv.
6|2|8|Pred da legnat da spijat, Raav se ka~i kaj niv na pokrivot
6|2|9|i im re~e: "Znam, deka Gospod vi ja dal vam ovaa zemja, bidej}i uàs ne
opfati od vas, i site ìteli na ovaa zemja se ispla{ija od vas;
6|2|10|za{to ~uvme, deka Gospod Bog ja isu{i pred vas vodata vo Crvenoto More
koga ste doa|ale od Egipet, i kako ste postapile so dvajca amorejski carevi od onaa
strana na Jordan, Sion i Og, koi ste gi pogubile.
6|2|11|Koga go ~uvme toa, srceto ni se stegna i vo nikogo od nas ne ostana duh
protiv vas; za{to Gospod, va{iot Bog, e Bog na neboto i na zemjata dolu;
6|2|12|I taka, zakolnete mi se vo Gospoda, va{iot Bog, deka, kako {to jas vi
pokaàv milost, taka i vie }e bidete milostivi kon domot na mojot tatko, i dajte mi
veren znak:
6|2|13|ostavete gi ìvi vo domot na tatko mi i majka mi, bra}ata moi i sestrite moi, i
site {to se vo nego, i spasete gi du{ite na{i od smrt."
6|2|14|Tie lu|e i rekoa: "Du{ata na{a }e ja predademe na smrt, samo sega da ne ne
predade{." A taa re~e: "Koga Gospod vi go predade ovoj grad, bidete sprema mene
milostivi i verni."
6|2|15|I taa gi spu{ti po jaè niz prozorecot, bidej}i ku}ata i be{e na karpa i taa
ìvee{e na karpata;
6|2|16|i im re~e: "Odete sega vo planinata, za da ne ve sretnat gonitelite, i krijte se
tamu tri dena, dodeka da se vrati poterata {to trgna po vas, a potoa odete si po
va{iot pat."
6|2|17|A lu|eto i rekoa: "Nie }e bideme oslobodeni od kletvata tvoja, so koja ne
zakolna ako ne postapi{ vaka:
6|2|18|ete, koga }e dojdeme vo ovoj gradski kraj, ova crveno jaè obesi go na
prozorecot, niz koj ne spu{ti, i priberi gi vo ku}ata kaj sebe tatkoto tvoj, majkata
tvoja i bra}ata tvoi i celiot tatkov dom;
6|2|19|i ako nekoj izleze nadvor od vratata na tvojata ku}a, samiot neka si bide
vinoven, a nie }e bideme oslobodeni od ovaa tvoja kletva; a za site {to }e bidat so
tebe vo ku}ata tvoja, krvta nivna neka bide vrz glavite na{i, ako nekoja raka se
dopre do niv;
6|2|20|ako, pak, nekoj ne navredi ili gi otkrie ovie na{i zborovi, nie isto taka }e
bideme oslobodeni od tvojata kletva, so koja ne zakolna."
6|2|21|Taa odgovori: "Neka bide spored zborovite va{i!" I gi pu{ti, i tie si otidoa, a
taa go vrza za prozorecot crvenoto jaè.
6|2|22|Tie trgnaa i otidoa vo planinata i ostanaa tamu tri dena, dodeka se vrati
poterata. Gonitelite gi baraa po celiot pat i ne gi najdoa.
6|2|23|I se vratija obajcata mladi lu|e, slegoa od planinata, go minaa Jordan i otidoa
kaj Isusa, sinot Navinov i mu kaàa se {to im be{e stanalo.
6|2|24|I mu rekoa na Isusa: "Gospod, na{iot Bog, ja predade celata taa zemja vo
na{i race, i site ìteli na taa zemja se upla{eni od nas."
6|3|1|Toga{ Isus stana rano utredenta, i trgna od Sitim i dojde do Jordan, toj i site
sinovi Izrialevi, i zastanaa tamu pred da go minat.
6|3|2|Po tri dena trgnaa upravitelite niz logorot,
6|3|3|i im zapovedaa na lu|eto, velej}i: "Koga }e go vidite kov~egot na zavetot
Gospodov, va{iot Bog, i sve{tenicite na{i, levitite, da go nosat, trgnete i vie od
mestoto va{e i odete po niv.
6|3|4|No rastojanieto me|u vas i niv da bide okolu dve iljadi lakti; ne se dobliùvajte
do nego, za da go znaete patot, po koj }e odite; za{to vie ne ste odele po toj pat ni
v~era ni zav~era."
6|3|5|I mu re~e Isus na narodot: "Is~istete se utre rano, bidej}i Gospod }e izvr{i me|
u vas ~udesa."
6|3|6|Na sve{tenicite, pak, im re~e Isus: "Zemete go Kov~egot na zavetot i odete
pred narodot." Sve{tenicite go zedoa Kov~egot na zavetot i trgnaa pred narodot.
6|3|7|Toga{ Gospod mu kaà na Isusa: "Denes }e po~nam da te izdigam pred o~ite
na site sinovi Izrailevi, za da doznaat deka, kako {to bev so Mojseja, taka }e bidam
i so tebe.
6|3|8|A sega zapovedaj im na sve{tenicite, koi go nosat kov~egot na zavetot, i kaì
im: {tom }e vlezete vo vodite na Jordan, zaprete vo Jordan.
6|3|9|Isus im kaà na sinovite Izrailevi: "Dojdete vamu i ~ujte gi zborovite na
Gospoda, va{iot Bog!"
6|3|10|U{te im re~e Isus: "Od toa }e doznaete deka me|u vas e ìviot Bog, Koj }e gi
izgoni od vas Hananejcite i Hetejcite, Evejcite i Ferezejcite, Gergesejcite,
Amorejcite i Jevusejcite;
6|3|11|ete, kov~egot na zavetot Gospodov na celata zemja }e trgne pred vas preku
Jordan;
6|3|12|i zemete si dvanaesetmina lu|e od sinovite Izrailevi, po eden ~ovek od sekoe
pleme;
6|3|13|i {tom nozete na sve{tenicite, koi go nosat kov~egot na Gospoda nad celata
zemja, }e stapnat vo vodite na Jordan, vodata jordanska }e se prekine, a vodata {to
te~e odozgora, }e zapre."
6|3|14|I taka, koga narodot trgna od {atorite svoi, za da go mine Jordan, i
sve{tenicite go ponesoa kov~egot na zavetot Gospodov pred narodot,
6|3|15|toga{, {tom onie, {to go nesea kov~egot na zavetot Gospodov vlegoa vo
Jordan, i nozete na sve{tenicite, koi go nosea kov~egot, se nakvasija vo vodite na
Jordan; a Jordan pak, se izliva od site svoi bregovi za seto vreme vo ètvata na
p~enicata.
6|3|16|Vodata, {to te~e{e odozgora, zapre i stana kako karpa na mnogu golemo
rastojanie, od gradot Adam, duri do predelot Zartan; a vodata {to te~e{e odozgora,
po~na da te~e vo moreto, koe e soleno more, se dodeka ne iste~e.
6|3|17|A narodot stoe{e sproti Jerihon; koga pak sve{tenicite, {to go nosea
kov~egot na zavetot Gospodov, zastanaa na suvo srede Jordan, toga{ i site sinovi
Izrailevi preminuvaa na suvo, dodeka celiot narod ne go premina Jordan.
6|4|1|Koga celiot narod go premina Jordan, Gospod mu re~e na Isusa:
6|4|2|"Zemi od narodot dvanaeset lu|e, po eden ma` od sekoe pleme
6|4|3|i zapovedaj im i kaì im: 'Zemete ottuka, srede Jordan, kade {to stoeja
nepodvi`no noète na sve{tenicite, dvanaeset kamewa, poneseti gi so sebe i stavete
gi na mestoto, kade {to }e no}evate ovaa no}!'"
6|4|4|Isus povika dvanaeset lu|e, {to gi izbra od sinoviet Izrailevi, po eden ma` od
sekoe pleme
6|4|5|i im re~e: "Odete po mene pred Gospoda, va{iot Bog, srede Jordan i sekoj
neka zeme ottamu po eden kamen, i neka go stavi na ramo spored brojot na
plemiwata na sinovite Izrailevi,
6|4|6|za da bidat kaj vas za sekoga{ znak; koga }e te pra{a vo podocne`no vreme
sinot tvoi i }e re~e: 'zo{to se ovie kamewa kaj vas?'
6|4|7|a ti }e mu re~e{ na sinot tvoj: 'Vodata vo rekata Jordan prestana da te~e pred
kov~egot na zavetot na Gospoda nad celata zemja; koga toj go preminuva{e Jordan,
toga{ vodata jordanska presu{i'; i taka tie kamewa }e bidat kaj vas kako ve~en
spomenik na sinovite Izrailevi."
6|4|8|i sinovite Izrailevi napravija taka, kako {to zapoveda Isus: zedoa dvanaeset
kamewa od srede Jordan, kako {to mu re~e Gospod na Isusa, spored brojot na
plemiwata na sinovite Izrailevi, i gi ponesoa so sebe vo logorot, i gi stavija tamu.
6|4|9|I drugi dvanaeset kamewa postavi Isus srede Jordan na mestoto, kade {to im
stoeja nozete na sve{etnicite, koi go nosea kov~egot na zavetot Gospodov. Tie se
tamu i do den denes.
6|4|10|Sve{tenicite, pak, koi go nosea kov~egot na zavetot Gospodov, stoeja srede
Jordan, dodeka ne be{e svr{eno se {to Gospod mu be{e zapovedal na Isusa - to~no
taka, kako {to mu be{e zapovedal Mojsej na Isusa; pa potoa narodot brza{e i
preminuva{e.
6|4|11|Koga celiot narod go premina Jordan, toga{ premina i kov~egot na zavetot
Gospodov i kamewata pred niv.
6|4|12|I Ruvimovite sinovi i Gadovite sinovi i polu plemeto Manasievo pominaa
vooruèni pred sinovite Izrialevi, kako {to im be{e zapovedal Mojsej.
6|4|13|Okolu ~etirieset iljadi vooruèni za borba preminaa pred Gospoda kon gradot
Jerihon, za da se borat.
6|4|14|Vo toj den Gospod go vozveli~i Isus pred celiot rod Izrailev i po~naa da se
bojat od nego, kako {to se boeja od Mojseja, se dodeka be{e ìv.
6|4|15|I mu re~e Gospod na Isusa, velej}i:
6|4|16|"Zapovedaj im na sve{tenicite, {to go nosat kov~egot na zavetot na
svedo{tvoto, da izlezat od Jordan."
6|4|17|Isus im zapoveda na sve{tenicite i re~e: "Izlezete od Jordan!"
6|4|18|I koga sve{tenicite, {to go nosea kov~egot na zavetot Gospodov, izlegoa od
Jordan, i {tom nozete nivni stapija na suvo, vodata na Jordan se spu{ti na svoeto
mesto, pote~e, kako v~era i zav~era, po celoto korito.
6|4|19|I narodot izleze od Jordan vo desettiot den na prviot mesec i se smesti vo
Galgal, na istok od Jerihon.
6|4|20|I dvanaesette kamewa, {to gi bea zele od Jordan, Isus gi postavi vo Galgal
6|4|21|i im re~e na sinovite Izrailevi: "Koga }e ve pra{aat va{ite sinovi, velej}i:
'zo{to se ovie kamewa?'
6|4|22|kaète im na va{ite sinovi: 'Izrail go pomina Jordan po suvo.'
6|4|23|Za{to Gospod, va{iot Bog, gi isu{i vodite na Jordan za vas, dodeka da go
preminete, isto onaka, kako {to Gospod, va{iot Bog, go napravi so Crvenoto More,
koe go isu{i pred nas, dodeka go preminavme,
6|4|24|za da vidat site narodi na zemjata, deka rakata Gospodova e silna, i da Go
po~ituvate Gospoda, va{iot Bog, vo sekoe vreme."
6|5|1|Koga amorejskite carevi, {to ìveeja od onaa strana na Jordan kon moreto, i
hananejskite carevi, {to se kraj moreto, ~uja deka Gospod Bog gi isu{il vodite na
Jordan pred sinovite Izrailevi, dodeka tie preminuvale, toga{ im se zaprea mislite,
se uàsija i ne ostana ve}e vo niv duh protiv sinovite Izrailevi.
6|5|2|Vo toa vreme Gospod mu re~e na Isusa: "Napravi si kameni noèvi od ostar
kamen i obreì gi sinovite Izrailevi po vtorpat!"
6|5|3|Toga{ Isus napravi ostri noèvi od kamen, i gi obreza sinovite Izrialevi vo
mestoto nare~eno Rid na obrezanieto.
6|5|4|I taka gi obreza Isus sinovite Izrailevi, koi toga{ se rodija po patot, i koi me|u
izlezenite od Egipet toga{ ne bea obrezani, site gi obreza Isus; siot narod, {to be{e
izlegol od Egipet, od ma{ki pol, site sposobni za vojna umrea vo pustiwata po
patot, otkako bez izlagle od Egipet;
6|5|5|bidej}i site izlezeni bea obrezani, a site, {to bea se rodile vo pustiwata po
patot, po izleguvaweto od Egipet, ne bea obrezani;
6|5|6|za{to sinovite Izrailevi ~etirieset godini odea po pustiwata Mavdaritit; zaradi
toa mnozina ne bea obrezani, dodeka izumrea site sposobni za vojna, {to bea izlegle
od Egipet, koi ne go poslu{aa glasot Gospodov i na koi Gospod im se zalona, deka
nema da ja vidat zemjata, koja Gospod so kletva be{e im ja vetil na tatkovcite
nivni, deka }e ni ja dade nam zemjata, kade {to te~e med i mleko,
6|5|7|a na mesto niv gi postavi sinovite nivni. Niv gi obreza Isus, za{to tie ne bea
obrezani; bidej}i niv, kako rodeni po patot, ne gi obrezuvaa.
6|5|8|Siot narod, otkako be{e obrezan, si ostana na mestoto vo logorot, dodeka ne
ozdravi.
6|5|9|Toga{ Gospod mu re~e na Isusa: "Sega Jas go simnav od vas egipetskiot
sram!" I toa mesto se nare~uva duri i do den denes "Galgal".
6|5|10|I se zadràa sinovite Izrailevi vo logorot vo Galgal i napravija Pasha vo
ramninite Jerihonski na ~etirinaesettiot den od mesecot, ve~erta;
6|5|11|i na vtoriot den po Pasha po~naa da jadat od p~enicata na taa zemja -
beskvasni lebovi i pe~eni zrna vo istiot toj den;
6|5|12|i manata prestana da pa|a vo toj den, po koe po~naa da jadat od ìtoto na taa
zemja; i ve}e nema{e mana kaj sinovite Izrailevi: vo taa godina tie jadea od
plodovite na Hananskata zemja.
6|5|13|Koga Isus se nao|a{e blizu do Jerihon, pogledna i vide, i ete, pred nego stoi
~ovek, so istrgnat me~ vo rakata. Isus se pribliì do nego i mu re~e: "Na{ li si, ili si
od na{ite neprijateli?"
6|5|14|Toj mu odgovori: "Ne; jas sum voda~ot na vojskata Gospodova, sega dojdov
ovde." Isus padna ni~kum na zemja, se pokloni i mu re~e: "[to }e mu zapoveda{ na
svojot sluga?"
6|5|15|Voda~ot na vojskata Gospodova mu re~e na Isusa: "Sobuj gi obuvkite od
nozete svoi, bidej}i mestoto, na koe stoi{, e sveto." Isus taka i napravi.
6|5|16|A Jerihon be{e utvrden i zatvoren poradi strav od sinovite Izrailevi; nikoj ne
izleguva{e i ne vleguva{e vo nego.
6|6|1|Toga{ mu re~e Gospod na Isusa: "Eve, Jas go predavam Jerihon vo racete tvoi
i carot negov i silnite lu|e vo nego;
6|6|2|opkolete go gradot site vie, sposobni za vojna, i obikoluvajte go gradot po
edna{ sekoj den, taka pravete {est dena;
6|6|3|i sedum sve{tenici neka nosat pred kov~egot sedum trubi od rogovi; a sedmiot
den obikolete go gradot sedumpati i sve{tenicite neka trubat so trubite od rogovi.
6|6|4|I {tom }e zatrubat so trubniot rog, pa go ~uete glasot truben, celiot narod neka
vosklikne, i gradskite yidi{ta }e padnat sami do osnovata svoja pred onie {to
vikaat; i toga{ celiot narod da navleze vo gradot, trgnuvaj}i sekoj od svoeto mesto."
6|6|5|Toga{ dojde Isus, sinot Navinov, kaj sve{tenicite Izrailevi i im re~e: "Zemete
go kov~egot na zavetot Gospodov i sedum sve{tenici neka nosat sedum roèni trubi
pred kov~egot Gospodov!"
6|6|6|I im re~e, velej}i: "Zapovedajte mu na narodot da go obikolat i da go opkruàt
gradot; a vooruènite neka odat pred kov~egot Gospodov."
6|6|7|[tom Isus mu go kaà toa na narodot, re~e i sedumte sve{tenici, {to gi imaa
sedumte sve{teni trubi, da pojdat i da zatrubat gromoglasno so trubite, i kov~egot
na zavetot Gospodov da odi po niv.
6|6|8|Vooruènite, pak, odea pred sve{tenicite, koi trubea so trubite; i onie {to odea
po niv, po ko~egot na zavetot Gospodov, trubea so trubite.
6|6|9|Na narodot, pak, Isus mu zapoveda i re~e: "Ne vikajte i da ne se ~ue glas od
vas, i da ne izleguva zbor od ustata va{a do onoj den, dodeka ne vi zapovedam:
vikajte! - i toga{ }e viknete."
6|6|10|Taka kov~egot na zavetot Gospodov trgna okolu gradot i edna{ go obikoli; i
dojdoa vo logorot i no}evaa vo nego.
6|6|11|Na vtoriot den Isus stana utrinata rano, i sve{tenicite go ponesoa kov~egot na
zavetot Gospodov;
6|6|12|i sedumte sve{tenici, {to gi nosea sedumte trubi pred kov~egot Gospodov,
odea i trubea so trubite; vooruènite, pak, odea pred niv, a drugite odea po kov~egot
na zavetot Gospodov i sve{tenicite zatrubija so roènite trubi.
6|6|13|I vtoriot dena go obikolija gradot edna{ i se vratija vo logorot. Taka pravea
{est dena.
6|6|14|Na sedmiot den stanaa rano i go obikolija gradot sedumpati; samo toj den go
obikolija gradot sedumpati.
6|6|15|I pri sedmoto zaobikoluvawe sve{tenicite zatrubija vo trubite. Toga{ Isus mu
re~e na narodot: "Vikajte, bidej}i Gospod vi go predade gradot!
6|6|16|I gradot neka bide prokolnat, i se {to e vo nego, od silata Gospodova; samo
bludnicata Raav zapazete ja, nea i sekoj {to e vo domot nejzin; za{to taa gi sokri
izvidnicite {to gi prativme.
6|6|17|No vie pazete se od kletvata, za da ne padnete i samite po kletva, ako zemete
ne{to od zakolnatoto, i so toa na logorot i na sinovte Izrailevi da im nanesete kletva,
i nas da ne istrebite.
6|6|18|Zlatoto, pak, srebroto i bakarot i èlezoto se za Gospoda i da se vnesat vo
sokrovi{teto Gospodovo!"
6|6|19|I zatrubija sve{tenicite so trubite. [tom go ~u narodot glasot na trubite, site
zaedno izvikaa so visok i silen glas, i site gradski yidi{ta padnaa, i celiot narod
vleze vo gradot, sekoj od svoeto mesto, i go prezedoa gradot.
6|6|20|I prokolna Isus se {to be{e vo gradot, - maìte i ènite, mladite i starite,
ovcite i oslite; se se istrebi so me~.
6|6|21|A na dvajcata mladi~i {to ja bea razgledale zemjata, Isus im re~e: "Vlezete
vo domot na ènata bludnica i izvedete ja ottamu nea i site {to se kaj nea, bidej}i
vie i se zakolnavte."
6|6|22|Toga{ vlegoa mladi~ite, {to go razgleduvaa gradot, vo domot na ènata i ja
izvedoa bludnicata Raav i tatkoto nejzin, majkata nejzina, bra}ata nejzini i site
nejzini rodnini i site, {to bea kaj nea, gi izvedoa i gi stavija nadvor od logorot na
Izrailot.
6|6|23|A gradot i se {to be{e vo nego, go izgorea so ogan; samo srebroto i zlatoto,
bakarot i èlezoto gi predadoa, za da se vnesat vo sokrovi{nicata Gospodova.
6|6|24|Bludnicata, pak, Raav i celiot nejzin tatkov dom, Isus gi ostavi ìvi, i taa
ìvee me|u Izrailot do denes, za{to gi sokri izvidnicite, {to gi isprati Isus za da go
razgledaat Jerohon.
6|6|25|Vo toj den Isus prokolna i re~e: "Proklet da bide pred Gospoda onoj, {to }e
go izdigne i izgradi ovoj grad Jerihon; vrz prvorodeniot sin svoj toj }e gi poloì
osnovite negovi i vrz najmaliot sin svoj }e gi postavi portite negovi!" A toa go
napravi Azan, rodum od Vetil; toj go osnova vrz prvorodeniot sin svoj Aviron i vrz
najmaliot, Spasen, gi postavi portite negovi.
6|6|26|I Gospod be{e so Isus, i slavata Negova se raznesuva{e po celata zemja.
6|7|1|No sinovite Izrailevi napravija golem grev i zedoa od zakolnatoto. Ahan, sinot
na Harmija, sin na Zavdija, Zarov sin od Judinoto pleme, zede od zakolnatoto, i
gnevot Gospodov se razgori protiv sinovite Izrailevi.
6|7|2|Od Jerihon Isus isprati lu|e vo Gaj, koj e na sprotiva na Vitain, isto~no od
Vetil, i im re~e: "Odete, razgledajte ja zemjata!" Tie otidoa i go razgledaa Gaj.
6|7|3|I otkako se vratija kaj Isusa, mu rekoa: "Neka ne odi celiot narod, tuku neka
otidat dve do tri iljadi lu|e i }e go razbijat Gaj; ne pra}aj go tamu celiot narod,
bidej}i tie se malku na broj."
6|7|4|I taka, otidoa tamu od narodot okolu tri iljadi du{i, no tie po~naa da begaat
pred gajskite ìteli;
6|7|5|gajskite ìteli ubija od niv do trieset i {est du{i, gi gonea od portite i gi razbija
pri strmninata na planinata; od toa srcata na lu|eto se rastopija i stanaa kako voda.
6|7|6|Isus ja raskina oblekata svoja i padna ni~kum na zemjata pred kov~egot na
Gospoda i leè{e duri do ve~erta, toj i stare{inite Izrailevi, i gi posipaa so pepel
glavite svoi.
6|7|7|I re~e Isus: "Ti se molam, Gospodi Boè, zo{to go prevede slugata Tvoj
narodot preku Jordan, za da gi predade{ vo racete na Amorejcite na pogubuvawe?
Kamo da bevme ostanale da ìveeme od onaa strana na Jordan!
6|7|8|O, Gospodi, {to da kaàm, bidej}i Izrailot go svte grbot pred svoite
neprijateli?
6|7|9|Hananejcite i site ìteli na zemjata }e ~ujat, }e ne opkolat i }e ne istrebat nas
od zemjata. I {to }e napravi{ za imeto Tvoe Golemo?"
6|7|10|Gospod mu odgovori na Isusa: "Stani, zo{to padna ni~kum?
6|7|11|Zgre{ija lu|eto i ja prekr{ija mojata zapoved, {to im ja dadov; ukradoa od
prokolnatoto, i go sokrija me|u rabotite svoi;
6|7|12|zatoa sinovite Izrailevi ne moàt da izdràt pred neprijatelite svoi i im svrtija
grb, bidej}i tie potpadnaa pod kletvata; nema da bidam ve}e so vas, ako ne go
otstranite od vas prokolnatoto.
6|7|13|Stani, o~isti go narodot i kaì: "O~istete se za utre, bidej}i taka veli Gospod,
Bog Izrailev: 'Prokolnatoto e vo tebe, Izraile; zatoa ti ne }e moè{ da izdrì{ pred
neprijatelite svoi, dodeka ne go otstrani{ od sebesi prokletstvoto.
6|7|14|Soberete se utre site spored plemiwata svoi; plemeto, pak, {to }e go pokaè
Gospod, neka mine po rodovite; i rodot, {to }e go pokaè Gospod, neka mine po
domovite, {to }e gi pokaè Gospod, i neka mine ~ovek po ~ovek;
6|7|15|koj }e bide faten, deka ukral od prokolnatoto, so ogan neka se izgori toj i se
{to e negovo, zatoa {to ja prekr{il zapovedta na Gospoda i napravil prestap me|u
Izrailot."
6|7|16|Otkako stana utredenta rano, Isus gi prevede lu|eto spored plemiwata svoi, i
be{e pokaàno Judinoto pleme;
6|7|17|potoa zapoveda da minat rodovite na Juda, i be{e poso~en rodot na Zara; mu
zapoveda na Zaroviot rod da mine spored domovite, i se pojavi rodot na Zavdija;
6|7|18|Mu zapoveda na domot negov da mine ~ovek po ~ovek, i be{e pokaàn
Ahan, sinot na Harmija, sin na Zavdija, Zarov sin, od Judinoto pleme.
6|7|19|Toga{ Isus mu re~e na Ahan: "Sinko, proslavi Go Gospoda, Boga Izrailev,
ispovedaj se pred Nego i kaì mi, {to si napravil; ne krij od mene."
6|7|20|Ahan mu odgovori na Isusa i re~e: "Navistina, jas zgre{iv pred Gospoda,
Boga Izrailev, i go napraviv ova i ova;
6|7|21|me|u predmetite pleneti vidov edna ubava i dobra obleka, i dve didrahmi
srebro i eden sosud od zlato, so vrednost od pedeset didrahmi; toa mi se svide i jas
go zedov; i, ete, toa e sokrieno vo zemjata vo domot moj, i srebroto e sokrieno pod
nego."
6|7|22|Isus isprati lu|e, i tie otidoa vo domot negov vo logorot; i ete, seto toa be{e
sokrieno vo domot negov, i srebroto pod nego.
6|7|23|Tie go iznesoa toa od domot, go donesoa kaj Isusa i kaj stare{inite Izrailevi i
go stavija pred Gospoda.
6|7|24|Toga{ Isus i site Izrailci so nego go zedoa Zaroviot sin Ahan, srebroto,
oblekata, i sosudot od zlato, sinovite negovi i }erkite negovi, volovite negovi i
oslite negovi, ovcite negovi i domot negov, i se {to be{e negovo, i go odvedoa vo
dolinata Ahor.
6|7|25|I re~e Isus: "Zatoa {to nekoi od nas istrebi, Gospod }e te istrebi denes tebe."
I site Izrailci go ubija so kamewa, go izgorea nego i predmetite so ogan, i nafrlaa
vrz niv kamewa.
6|7|26|I nafrlaa vrz nego golema gramada kamewa, koja ostana se do den denes.
Potoa stivna silata od gnevot na Gospoda. Poradi toa, ona mesto denes se vika
"Dolinata Ahor".
6|8|1|I mu re~e Gospod na Isusa: "Ne pal{i se i ne se uàsuvaj; zemi gi so sebe site
maì, sposobni za vojna i odi vo Gaj; ete, Jas go predavam vo tvoi race gajskiot car
i narodot negov, gradot negov, i zemjata negova.
6|8|2|Napravi mu na Gaj i carot negov isto ona {to mu napravi na Jerihon i carot
negov; samo plenot i dobitokot negov podelete se go; postavi zaseda zad gradot."
6|8|3|Isus i site maì, sposobni za vojna, se podgotvija da odat vo Gaj; i odbra Isus
trieset iljadi du{i hrabri i gi isprati vo tekot na no}ta,
6|8|4|im dade zapoved, velej}i: "Skrijte se zad gradot; ne se oddale~uvajte od
gradot i bidete site gotovi;
6|8|5|jas, pak, i site maì, {to se so mene, }e se dobliìme do gradot i {tom ìtelite
galski }e izlezat protiv nas, kako i porano, nie }e izbegame od niv;
6|8|6|tie }e jurnat po nas, i taka nie }e gi odvle~eme od gradot, za{to tie }e re~at: -
begaat od nas, kako i porano -; otkoga }e izbegame od niv,
6|8|7|vie stanete od zasedata i odete vo gradot, i Gospod, va{iot Bog, }e vi go
predade vo racete va{i.
6|8|8|Otkoga }e go prezemete gradot, zapalete go gradot so ogan, postapete spored
zapovedta moja; toa vi go zapovedam jas."
6|8|9|Taka gi isprati Isus, i tie otidoa vo zaseda i zasednaa me|u Vetil i Gaj, na
zapad, od Gaj; taa no} preno}eva Isus srede narodot.
6|8|10|Otkako stana utrinata rano, Isus go pregleda narodot i trgna toj i stare{inite
Izrailevi pred narodot za Gaj;
6|8|11|i site maì, sposobni za vojna, {to bea so nego, trgnaa, se pribliìja i dojdoa
do gradot od sprotiva, od istok, dodeka zasedata be{e otkaj moreto.
6|8|12|I se smestija na sever od Gaj, a me|u niv i Gaj ima{e dolina. Potoa Isus zede
do pet iljadi du{i i go postavi vo zaseda me|u Vetil i Gaj, na zapad od gradot.
6|8|13|I celiot logor, koj be{e na sever od gradot, se rasporedi taka, {to zapadniot
del be{e na zapad od logorot. A Isus otide taa no} srede dolinata.
6|8|14|[tom gajskiot car go vide toa, stana rano i izleze vedna{ so ìtelite gradski
protiv Izrailot vo borba na opredelenoto mesto pred ramninata; no toj ne znae{e,
deka protiv nego ima zaseda zad gradot negov.
6|8|15|Isus i celiot Izrail, kako boèm se razbieni od niv, izbegaa kon pustiwata;
6|8|16|a tie go povikaa celiot narod, {to be{e vo gradot, za da gi gonat, i, gonej}i go
Isusa, se oddale~ija od gradot;
6|8|17|i ne ostana vo Gaj i Vetil nitu eden ~ovek, koj ne be{e trgnal po Izrailot; a
gradot svoj go ostavija otvoren, gonej}i go Izrailot.
6|8|18|Toga{ Gospod mu re~e na Isusa: "Spruì go kopjeto, {to e vo rakata tvoja,
kon Gaj, bidej}i Jas }e go predadam vo racete tvoi i zasedata vedna{ neka stane od
mestoto svoe!" Isus ja spriì kon gradot rakata svoja so kopjeto, {to be{e vo rakata
negova.
6|8|19|A onie {to bea vo zaseda stanaa vedna{ od mestoto svoe i jurnaa, {tom ja
ispruì rakata svoja, vlegoa vo gradot, go prezedoa i za mig go zapalija so ogan.
6|8|20|@itelite gajski, koga poglednaa nazad, vidoa, deka od gradot se kreva dim
kon neboto. Nema{e kade da begaat - nitu natamu, nitu navamu; za{to narodot, {to
be{e vo pustiwata, se svrte kon gonitelite.
6|8|21|Isus i celiot Izrail, koga vidoa, deka onie {to bea vo zaseda go prezele gradot
i deka od gradot se kreva dim kon neboto, se vratija i po~naa da gi ubivaat Gajcite.
6|8|22|A onie od gradot izlegoa protiv niv, taka {to tie se nadjoa me|u Izrailcite, od
koi edni bea na edna strana, a drugite na druga; taka gi razbija, {to ne ostavija od
niv nitu eden ìv, nitu izbegan;
6|8|23|a gajskiot car go fatija ìv i go dovedoa kaj Isusa.
6|8|24|Otkoga Izrailcite gi ubija site ìteli od Gaj vo poleto i pustiwata, kade {to gi
gonea, i otkako tie site do eden padnaa od se~iloto na me~ot, toga{ site Izrailci se
vratija vo Gaj i go porazija so se~iloto na me~ot.
6|8|25|Zaginatite od toj den maì i èni, site od Gaj, bea dvanaeset iljadi.
6|8|26|Isus ne ja trgna rakata svoja, {to ja be{e ispruìl so kopjeto, dodeka ne gi
prokolna site od Gaj;
6|8|27|samo dobitokot i plenot od toj grad sinovite Izrailevi go podelija me|u sebe,
spored Gospodoviot zbor, {to Gospod be{e mu go kaàl na Isusa.
6|8|28|Toga{ Isus go izgori Gaj i go pretvori vo ve~ni urnatini, vo pustiwata do
denes;
6|8|29|a gajskiot car go obesi na drvo i go ostavi na drvoto do ve~erta; po
zajdisonce Isus pak im zapoveda, i go simnaa trupot negov od drvoto, go frlija pred
gradskite porti vo rov, i natrupaa vrz nego golema gramada kamewa, koja postoi do
den dene{en.
6|8|30|Toga{ Isus mu izgradi `rtvenik na Gospoda, Boga na Izrailot, na gorata
Geval,
6|8|31|kako {to Mojsej, slugata Gospodov, im be{e zapovedal na sinovite Izrailevi,
za koe be{e napi{ano vo knigata na Mojseeviot zakon, - `rtvenik od celi kamewa,
do koi ne doprelo èlezo; i prinesoa vrz nego sepalenica na Gospoda i `rtva za
spasenie.
6|8|32|I tamu na kamewata Isua napi{a prepis od zakonot na Mojseja, {to toj go
be{e napi{al pred sinovite Izrailevi.
6|8|33|Siot Izrail, stare{inite negovi i upravitelite negovi i sudiite negovi, zastanaa
od ednata i od drugata strana na kov~egot sproti sv{tenicite, - levitite, koi go nosea
kov~egot na zavetoto Gospodov, - kako pridojdenite, taka isto i pridojdenite ìteli,
ednata polovina od niv kaj planinata Garizim, a drugata polovina kaj planinata
Geval, kako {to porano Mojsej, slugata Gospodov, be{e zapovedal da se blagoslovi
narodot Izrailev.
6|8|34|Potoa Isus go pro~ita site zborovi od zakonot, blagoslovuvawata i
prokletstava, kako {to e napi{ano vo knigata na zakonot;
6|8|35|od se ona, {to Mojsej mu be{e zapovedal na Isusa, nema{e ni zbor, {to Isus
ne go pri~ita pred celoto Izrailsko sobranie, pred maìte i ènite i decata i
pridojdenite, {to se najdoa me|u niv.
6|9|1|Otkako go ~uja toa amorejskite carevi, koi bea od ovaa strana na Jordan, po
planinata i ramninata i po celiot breg na Golemoto More, i koi bea blizu do
Antilivan, - Hetejcite, Amorejcite, Gergesejcite, Hananejcite, Ferezejcite, Evejcite i
Jevusejcite,
6|9|2|se sobraa site, za da udrat zaedno protiv Isusa i Izrailot.
6|9|3|No ìtelite gavaonski, otkako ~uja, {to mu napravil Gospod na Jerihon i na
Gaj,
6|9|4|upotrebija i tie itrina; otidoa i se snabdija so hrana za pat i stavija vetvi vre}i
na oslite svoi i vetvi, ispokinati i zakrpeni mevovi za vino;
6|9|5|i obuvkite na nozete im bea stari, zakrpeni, i oblekata nivna - vetva; i siot leb
nivni za pat be{e suv i muvlosan.
6|9|6|Tie dojdoa kaj Isusa vo logorot Izrailev vo Galgal i mu rekoa nemu i na site
Izrailci: "Nie sme dojdeni od mnogu dale~na zemja; vpro~em ako sakate sklu~ete
so nas sojuz."
6|9|7|A Izrailcite im odgovorija na Evejcite: "Vie, moèbi ìveete blizu do nas;
kako }e sklu~ime sojuz so vas?"
6|9|8|Tie mu rekoa na Isusa: "Nie sme tvoi robovi." A Isus gi pra{a: "Koi ste vie i
od kade ste do{le?"
6|9|9|Tie mu odgovorija: "Od mnogu dale~na zemja se dojdeni tvoite robovi vo
imeto na Gospoda, tvojot Bog, za{to ja ~uvme slavata Negova i za se {to izvr{il On
vo Egipet,
6|9|10|i za se ona, {to im napravi na dvajcata amorejski carevi, koi bea od onaa
strana na Jordan, na esevonskiot car Sion i na vasanskiot car Og, koi ìveeja vo
Astarot i vo Edrain.
6|9|11|Koga go ~uja toa, stare{inite na{i i site ìteli na na{ata zemja ni rekoa: zeme
vo racete svoi leb za pat, odete im vo presret i kaète im: 'Nie sme va{i robovi; pa,
ako sakate, sklu~ete sojuz so nas.
6|9|12|Ovoj na{ leb go zedovme od ku}ite na{i topol vo denot, koga trgnavme kon
vas, a sega ete, toj se isu{il i muvlosal;
6|9|13|i ovie mevovi so vino, koi koga gi napolnivme bea novi, ete se ispokinaa; i
ovie na{i obleki i obuvkite izvetvea poradi mnogu dolgiot pat."
6|9|14|I knezovite go zedoa lebot nivni, a Gospoda ne go pra{aa.
6|9|15|Toga{ Isus sklu~i so niv mir i postavi uslov, deka }e im go za~uva ìvotot; i
knezovite na narodot im se zakolnaa.
6|9|16|A po tri dena, otkako sklu~ija so niv sojuz, slu{naa deka tie bile nivni sosedi
i deka ìveat blizu do niv;
6|9|17|za{to sinovite Izrailevi koga trgnaa na pat, dojdoa do gradovite nivni na
tretiot den; gradotive nivni, pak, bea: Gavaon, Kefira, Virot i u{te gradot Jarim.
6|9|18|Isus i sinovite Izrailevi ne gi pogubija, za{to site knezovi narodni im se
zakolnaa vo Gospoda, Izraileviot Bog. Zatoa celoto op{testvo Izrailevo zamrmori
protiv knezovite.
6|9|19|Site knezovi mu rekoa na celiot narod: "Im se zakolnavme vo Gospoda,
Izraileviot Bog, i zatoa ne moème da gi dopreme niv;
6|9|20|a, eve, {to }e napravime so niv: }e gi ostavime ìvi, za da ne ne stigne gnevot
poradi kletvata, so koja im se zakolnavme."
6|9|21|I im rekoa u{te knezovite: "Neka ìveat, no }e se~at drva i }e nosat voda za
celoto op{testvo." I celiot narod napravi taka, kako {to mu rekoa knezovite.
6|9|22|Isus gi povika i im re~e: "Zo{to ne izmamivte, koga rekovta: 'nie sme mnogu
daleku od vas, a vie ste ìveele blisku do nas?'
6|9|23|Otsega da ste prokleti! Ve~no }e bidete robovi, }e se~ete drva i }e nosite
voda za mene i za domot na mojot Bog!"
6|9|24|Tie mu odgovorija na Isusa i rekoa: "Dojde do u{ite na tvoite robovi, deka
Gospod, tvojot Bog, mu zapovedal na svojot sluga Mojsej, oti }e vi ja dade cela
zemja, i deka }e ne pogubi nas i site ìteli na ovaa zemja pred liceto va{e; zatoa nie
mnogu se upla{ivme da ne ni go zemete ìvotot, pa go napravivme toa;
6|9|25|sega, ete, nie sme vo tvoi race: kako ti se ~ini deka e podobro i pospravedlivo
da postapi{ so nas, taka i napravi."
6|9|26|I Isus taka i postapi so niv: gi izbavi od racete na sinovite Izrailevi, i tie ne gi
pogubija.
6|9|27|I vo toj den Isus naredi tie da se~at drva i da nosat voda za celoto op{testvo i
za `rtvenikot na Gospoda; poradi toa onie {to ìveeja vo Gavaon stanaa drvari i
vodari za `rtvenikot Bo`ji duri i do denes, na ona mesto, {to }e go izbere Gospod.
6|10|1|Koga erusalimskiot car Adonivezek ~u, deka Isus go prezel Gaj i go predal
na kletva, i deka postapil so Gaj i so carot negov taka, kako {to postapil so Jerihon i
carot negov, i deka Gavaoncite sklu~ile mir so Isusa i so Izrailot i so drugite me|u
niv,
6|10|2|toj mnogu se upla{i, bidej}i Gavaon be{e golem grad, kako eden od carskite
gradovi, i pogolem od Gaj, i site ìteli negovi bea hrabri lu|e.
6|10|3|Poradi toa erusalimskiot car Adonivezek isprati pratenici kaj hevronskiot car
Elam, i kaj Feran, carot jerimutski, i kaj Afi, carot lahiski, i kaj Davir, carot
odolamski, da im kaàt:
6|10|4|"Dojdete kaj mene i pomognete mi da go sosipeme Gavaon, zatoa {to sklu~i
mir so Isusa i sinovite Izrailevi."
6|10|5|Tie se sobraa i otidoa petmina amorejski carevi: erusalimskiot car,
hevronskiot car, jerimutskiot car, lahiskiot car, odolamskiot car, tie i celiot nivni
narod, i go opsednaa Gavaon i po~naa da vojuvaat protiv nego.
6|10|6|Gavaoncite ispratija do Isusa vo logorot Izrailev vo Galgal, da kaàt: "Ne ja
trgnuvaj rakata od tvoite robovi; dojdi poskoro kaj nas, izbavi ne i pomogni ni;
za{to protiv nas se sobrani site amorejski carevi, {to ìveat vo planinite."
6|10|7|Isus trgna od Galgal, toj i so nego site sposobni za vojna, i site hrabri maì.
6|10|8|Toga{ Gospod mu re~e na Isusa: "Ne se boj od niv, za{to Jas gi predadov vo
racete tvoi: nikoj od niv nema da ustoi pred liceto tvoe."
6|10|9|I gi napadna niv Isus nenadejno, bidej}i celata no} be{e odel od Galgal.
6|10|10|Gospod gi dovede vo zabuna od Izrailcite, i tie im nanesoa golem poraz vo
Gavaon, gi gonea po patot kon Vetoron i gi porazuvaa duri do Azik i do Makid.
6|10|11|A koga begaa od Izrailcite po padinite na Vetoronskata planina, Gospod
frla{e vrz niv od neboto golemi kamewa do samiot grad Azik, i tie umiraa: umrenite
od kamewata bea pove}e, otkolku onie, {to sinovite Izrailevi gi ubija so me~ vo
borbata.
6|10|12|Toga{ Isus Mu re~e na Gospoda vo onoj den, vo koj Gospod Bog go
predade Amorej vo racete na Izrailot - otkako gi porazi vo Gavaon, i tie bea izbieni
od sinovite Izrailevi, - i re~e pred Izrailcite: "Zapri se, sonce, nad Gavaon, i ti,
mese~ino, nad dolinata Elon!"
6|10|13|I sonceto zastana, i mese~inata stoe{e, dodeka Bog im se odmazduva{e na
neprijatelite nivni. Neli e toa zapi{ano vo knigite na Pravedniot: 'Sonceto zastana
na neboto i ne brza{e da zajde skoro cel den?'
6|10|14|Takov den nemalo ni pred ni po onoj, vo koj Gospod taka da poslu{al
~ove~ki glas. Za{to Gospod vojuva{e za Izrailot.
6|10|15|Potoa Isus i celiot Izrail so nego se vratija vo logorot, vo Galgal.
6|10|16|A onie petmina carevi izbegaa i se sokrija vo pe{terata vo Makid.
6|10|17|Koga mu javija na Isusa i mu rekoa: "Gi najdovme petminata carevi, tie se
krijat vo pe{terata vo Makid",
6|10|18|Isus re~e: "Navalete golemi kamewa pred vlezot na pe{terata i postavete kaj
nea lu|e da gi pazat;
6|10|19|a vie ne se zadrùvajte tuka, tuku gonete gi neprijatelite va{i, istrebuvajte gi
poslednite delovi od vojskata nivna i ne im dozvoluvajte da otidat po gradovite
nivni, bidej}i Gospod, va{iot Bog, gi predade vo racete va{i."
6|10|20|Otkako Isus i sinovite Izrailevi im nanesoa mnogu golem poraz, i drugite od
niv izbegaa vo utvrdenite gradovi,
6|10|21|celiot narod se vrati mirno vo logorot kaj Isusa vo Makid, i nikoj ne otvori
usta protiv sinovite Izrailevi.
6|10|22|Toga{ Isus re~e: "Otvorete go vlezot na pe{terata i dovedete gi kaj mene od
pe{terata petminata carevi!"
6|10|23|Taka i napravija: gi dovedoa kaj nego od pe{terata petminata carevi:
erusalimskiot car, hevronskiot car, jermutskiot car, lahiskiot car i odolamskiot car.
6|10|24|Koga gi izvedoa ovie carevi pred Isusa, Isus gi povika site Izrailci i im kaà
na voenite na~alnici, {to bea odele so nego: "Pribliète se, stapnete so nozete svoi
vrz vratovite na tie carevi!"
6|10|25|Isus im re~e: "Ne pla{ete se i ne se uàsuvajte, bidete cvrsti i hrabri; za{to
taka }e postapi Gospod so site va{i neprijateli, so koi }e vojuvate."
6|10|26|Potoa Isus gi ubi, i gi obesi na pet drvja; i visea na drvjata do ve~erta.
6|10|27|Na zajdisonce Isus zapoveda, i gi simnaa od drvjata, gi frlija vo pe{terata,
vo koja se krieja, i na vlezot na pe{terata natrupaa golemi kamewa, koi se i denes
tamu.
6|10|28|Vo istiot den go prezedoa Makid i go porazija so me~ nego i carot negov, i
se ìvo, {to se nao|a{e vo nego: ne ostavija nikoj, koj da ne be{e pogoden ili da
izbegal; i so makidskiott car postapija taka, kako {to postapija so jerihonskiot car.
6|10|29|Potoa trgna Isus i site Izrailci so nego od Makid za Levna i vojuva{e protiv
Levna
6|10|30|I ja predade Gospod i nea vo racete na Izrailot i ja prezedoa nea i carot
nejzin, i istrebi Isus so me~ se ìvo, {to se nao|a{e vo nea; ne ostavi vo nea nikoj,
{to ne be{e pogoden ili da izbegal, a so carot postapi taka, kako {to postapi so
jerihonskiot car.
6|10|31|Od Levna trgna Isus i site Izrailci so nego za Lahis, se ulogori pred nego i
po~na da vojuva protiv nego;
6|10|32|i go predade Gospod Lahis vo racete na Izrailot, i toj go prezede vo vtoriot
den, i go porazi so me~ nego i se ìvo, {to be{e vo nego, i go istrebi taka, kako {to
postapi so Levna.
6|10|33|Toga{ na pomo{ na Lahis mu dojde gazerskiot car Oram; no Isus go porazi
so me~ i nego i narodot negov taka, {to ne ostavi od narodot nikoj {to ne be{e
pogoden ili da izbegal.
6|10|34|I trgna Isus i site Izrailci so nego od Lahis za Aglon, se ulogori pred nego i
po~na da vojuva protiv nego;
6|10|35|go predade Gospod i nego vo racete na Izrailot i go prezedoa vo istiot den i
go porazija so me~, i so se ìvo, {to se nao|a{e vo nego vo toj den, postapi taka,
kako {to postapi so Lahis.
6|10|36|Potoa pojde Isus i site Izrailci so nego od Aglon za Hevron, go opsednaa,
6|10|37|go prezede i go porazi so me~ nego i carot negov, site gradovi negovi i se
ìvo, {to se nao|a{e vo nego; ne ostavi nikoj, {to ne be{e ubien; kako {to postapi so
Aglon, taka go porazi i nego i se ìvo, {to se nao|a{e vo nego.
6|10|38|Potoa se obrna Isus i celiot Izrail so nego kon Davir i go opsedna;
6|10|39|go prezedoa nego, carot negov i site sela negovi, i go porazija so me~, i gi
istrebija niv i se ìvo, {to se nao|a{e vo nego: nikogo ne ostavi ìv; kako {to postapi
so Hevron i carot negov, so Levna i carot nejzin, taka postapi i so Davir i carot
negov.
6|10|40|I ja porazi Isus celata planinska zemja, i Nagev i ramnicata i Asidot i site
carevi nivni; ne ostavi nikogo da preìvee, i se ìvo pogubi, kako {to be{e
zapovedal Gospod, Bog Izrialev.
6|10|41|go porazi Isus od Kadis - Varni duri do Gaza i celata zemja Gosom duri do
Gavaon;
6|10|42|i site tie carevi i zemjite nivni Isus gi prezede vedna{, bidej}i Gospod, Bog
Izrailev, mu pomaga{e na Izrailot.
6|10|43|Potoa Isus i site Izrailci so nego se vratija vo logorot, vo Galgal.
6|11|1|Koga go ~u toa asorskiot car Javin, prati lu|e kaj madonskiot car Jovav i kaj
semerskiot car, i kaj ahavskiot car,
6|11|2|i kaj carevite, {to ìveeja na planinata, i vo Arav sprema Heneret, i vo
ramninata i vo Nafador
6|11|3|i kaj primorskite Hananejci, {to ìveeja na istok, i kaj primorskite Amorejci, i
kaj Hetejcite, i kaj Ferezejcite i Jevusejcite, koi ìveeja vo planinata, i kaj Evejcite,
{to se pod Aermon, vo zemjata Masif.
6|11|4|I izlegoa site tie carevi, a so niv i mnogu lu|e, tolku mnogu kolku pesokta vo
primorjeto, so kowi i mnogu koli.
6|11|5|I slegoa site tie carevi, pa se soedinija i se smestija kaj vodata Maron, za da
vojuvaa protiv Izrailot.
6|11|6|no Gospod mu re~e na Isusa: "Ne se pla{i od niv, za{to utre, vo ova
vreme, }e im gi predadam niv site na sinovite Izralevi, za da gi ubijat; a na kowite
da im gi prese~at ìlite i kolite so ogan da gi izgorat."
6|11|7|Isus i so nego site sposobni za vojna izlegoa nanadejno protiv niv kaj
Meronskata voda i gi napadnaa vo planinite.
6|11|8|I Gospod gi predade vo racete Izrailevi, i tie gi razbija i gi gonea duri do
golemiot Sidon i do Maserfot - Maim i do poliwata Masifski na istok, i gi ubivaa se
dodeka od niv ne ostana nikoj ìv, ili da izbega.
6|11|9|I postapi Isus so niv taka, kako {to mu re~e Gospod: na kowite im gi prese~e
ìlite, a kolite im gi izgore so ogan.
6|11|10|Vo isto vreme Isus, otkako se vrati, go prezede Asor i carot negov go ubi so
me~. Asor, pak, porano vladee{e nad site tie carstva;
6|11|11|i pogubi so me~ se ìvo, {to be{e vo nego, i ne ostavi vo nego niedna ìva
du{a. A Asor, toj go izgore so ogan.
6|11|12|I site gradovi na tie carevi gi zazede Isus, i carevite so me~ gi ubi, kako {to
be{e zapovedal Mojsej, slugata Gospodov.
6|11|13|No, site tie utvrdeni gradovi, Izrailot ne gi izgore, osven samo Asor, koj go
zapali Isus.
6|11|14|A seto bogatstvo od tie gradovi i siot dobitok go zaplenija sinovite Izrailevi;
site lu|e, pak, gi ubija so me~, taka {to site bea istrebeni; ne ostavija od niv nitu
edna ìva du{a.
6|11|15|Kako {to mu be{e zapovedal Gopod na svojot sluga Mojsej, taka Mojsej mu
zapoveda na Isusa, a Isus taka i napravi: ne otstapi nitu od eden zbor vo se {to mu
be{e zapovedal Gospod na Mojseja.
6|11|16|Taka ja prezede Isus celata onaa planinska zemja, i celata zemja Nagev i
celata zemja Gosom, kako i ramninata na zapad, i planinata Izraileva, i poliwata
pokraj planinata,
6|11|17|od planinata Helh, koja se protega kon Seir, i duri do Valgad, i poleto Livan,
pod planinata Aermon, i site carevi nivni gi fati i gi ubi.
6|11|18|Dolgo vreme Isus vojuva{e so tie carevi.
6|11|19|I nema{e nieden grad, koj Gospod ne mu go predade na Izrailot, osven
Gavaon vo koj èveeja Evejcite; site tie so borba gi zazedoa;
6|11|20|za{to od Gospoda be{e toa, tie da go oèsto~at srceto svoe i da zapo~nat
borba protiv Izrailot - za da bidat istrebeni i za niv da nema milost, tuku da bidat
pogubeni taka, kako {to mu be{e zapovedal Gospod na Mojseja.
6|11|21|Vo toa vreme pristigna Isus i gi porazi site Enakijci na planinata, vo Hevron,
vo Davir, vo Anov, po celata planina Izraileva, i po celata planina Judina so
gradovite nivni i gi istrebi Isus.
6|11|22|Od Enakijcite na ostana nieden vo zemjata na sinovite Izrailevi; ostanaa
samo vo Gaza, vo Get i vo Asidot.
6|11|23|Taka ja prezede Isus celata zemja, kako {to mu be{e zapovedal Gospod na
Mojseja, i mu ja predade Isus vo nasledstvo na Izrailot, otkako ja razdeli na
plemiwata nivni. I zemjata prestana da vojuva.
6|12|1|Eve gi carevite na onie zemji, koi sinovite Izrailevi gi ubija i ~ija zemja ja
nasledija od onaa strana na Jordan, od isto~nata strana, od Arnonskata dolina duri
do planinata Ermon, i celata ramnina na istok;
6|12|2|Sion, amorejskiot car, koj ìvee{e vo Esevon i vladee{e od Arior, {to e kaj
bregovite na potokot Arnon, kon sredinata na potokot, i polovinata Galad, do
potokot Javok, predeli na sinovite amonitski;
6|12|3|I Arav duri do Heneretskoto More na istok, i duri do moreto Aravsko,
Solenoto More, na istok po patot za Vitsimot, i od Teman koe e pod gorata Fazga;
6|12|4|i Og, vasanskiot car, posledniot od ispolinite koj ìvee{e vo Astarot i vo
Edrain,
6|12|5|i vladee{e od planinata Ermon i Selha, i so celiot Vasan, do Gesurskata i
Mahatskata granica, i so polovinata na Galad, do predelite na esevoskiot car Sion.
6|12|6|Mojsej, slugata Gospodov, i sinovite Izrailevi gi ubija; i ja dade Mojsej,
slugata Gospodov, vo nasledstvo na plemeto Ruvimovo i Gadovo i na poluplemeto
Manasievo.
6|12|7|A ova se carevite amorejski, koi gi prazi Isus i sinovite Izrailevi od onaa
strana na Jordan na zapad, kraj moreto Valgad vo Livanskata dolina do planinata
Alok, koja se protega kon Seir, i ~ija zemja Isus im ja dade vo nasledstvo na
plemiwata Izrailevi so `reb;
6|12|8|po planinata, po nizinite, i vo Arav, i vo Asidot, i vo pustiwata, i vo Nagev,
kade {to ìveat Hetejcite, Amorejcite, Hananejcite, Ferezejcite, Evejcite i
Evusejcite;
6|12|9|carot jerihonski i carot na Gaj, {to e blizu do Vetil,
6|12|10|carot erusalimski, carot hevronski,
6|12|11|carot jerimutski, carot lahiski,
6|12|12|carot eglonski, carot gazerski,
6|12|13|carot davirski, carot gaderski,
6|12|14|carot ermatski, carot aderski,
6|12|15|carot leviski, carot odolamski,
6|12|16|carot makidski, carot vetilski,
6|12|17|carot apfuski, carot oferski,
6|12|18|carot afekski, carot hesaromski,
6|12|19|carot samvronski, carot fuvski,
6|12|20|carot maronski, carot ahsadski,
6|12|21|carot tanahski, carot magdedonski,
6|12|22|carot kedeski, carot jakonski, - Hermel
6|12|23|carot adorski pri Nafedor, carot goimski vo Galgal,
6|12|24|i carot terski. Vkupno trieset i eden car.
6|13|1|Koga Isus ostare i be{e vo napredna vozrast, Gospod mu re~e: "Ti ostare i
ve}e si vo naprednati godini, a ostanuva u{te mnogu da se zavladee.
6|13|2|Ostanuvaa u{te ovie zemji: site filistimski predeli, Gesur i Hanan,
6|13|3|nenaseleniot hananski kraj od Egipet duri do granicite na Akaron na sever, im
pripa|a na pet filistimski oblasti: Gaza, Azot, Askalonit, Get Akaronit i Eveja.
6|13|4|Od Teman, pak, celata Hananska zemja sprema Gaza i Sidon, do Afek, duri
do amorejskite granici.
6|13|5|isto taka celata zemja Gavla filistimska i celiot Livan od istok, od Galgal, {to
e pod planinata Ermon, do vlezot vo Emat.
6|13|6|Site planinski ìteli od Livan do Maserfot - Maim, site sidonci Jas }e gi
izgonam pred sinovite Izrailevi. Pa razdeli mu ja so `reb na Izrailot, kako {to ti
zapovedav;
6|13|7|razdeli ja ovaa zemja sega kako del od nasledstvoto na devette plemiwa i na
plemeto Manasievo - od Jordan duri do Golemoto More na zapad; nim daj im ja:
Golemoto More neka bide granica.
6|13|8|A plemeto Ruvimovo i Gadovo, so drugoto polupleme Manasievo, go dobija
svojot del od Mojseja od onaa strana na Jordan, na istok, kako {to im be{e dal
Mojsej, slugata Gospodov,
6|13|9|od Arior, koj e do ustieto na potokot Arnon, i gradot, koj e srede dolinata, i
celiot Misor od Medavan;
6|13|10|isto taka site gradovi na amorejskiot car Sion, koj caruva{e vo Esevon duri
do predelite na amonitskite sinovi,
6|13|11|kako i Galad i Gesurskata i Mehadskata oblast, i celata planina Aermon i
celiot Vasan do Elhi,
6|13|12|celoto carstvo Ogovo vo Vasan, koj caruva{e vo Astarot i vo Edrain. Toj
sam ostana od ispolinite, kogo Mojsej go porazi i ubi.
6|13|13|No Izrailevite sinovi ne gi izgonija ìtelite na Gesur i Mahad i Hanan, i
Resurcite i Mahatcite èveat me|u Izrailot i do den dene{en.
6|13|14|Samo na Levievoto pleme ne mu dade nasledstvo; Gospod, Izraileviot Bog,
e negovo nasledstvo, kako {to mu be{e rekol Gospod; a ova se delovite, {to im gi
opredeli Mojsej na sinovite Izrailevi spored plemiwata nivni vo Aravot Moavski od
onaa strana na Jordan, sproti Jerihon:
6|13|15|na plemeto na Ruvimovite sinovi spored rodovite nivni Mojsej im dade del:
6|13|16|nivnite predeli bea od Arior, {to e sprema dolinata Arnonska, i gradot, {to e
vo dolinata Arnonska,
6|13|17|i seta zemja Misorska duri do Esevon i Devor i Vamot Val,
6|13|18|I Jasa, i Kadimot, i Mifat, i
6|13|19|Kariatem, i Sevam i Sard,
6|13|20|i Sior na planinata Enak, i Betfagor, i Asidot - Fasga, i Vitsimut;
6|13|21|site gradovi Misorski i celoto carstvo na amorejsiot car Sion, koj caruva{e
vo Esevon, i kogo go ubi Mojsej, kako i madijamskite stare{ini Evija, i Rokom, i
Sur, Ur i Rovek, siorski knezovi, {to ìveeja vo taa zemja;
6|13|22|isto taka i vra~ot Valaam, Veoroviot sin, go ubija so me~ Izrailevite sinovi
vo borbata.
6|13|23|Predel na Ruvimovite sinovi be{e Jordan. Toa be{e delot na Ruvimovite
sinovi spored plemiwata nivni, - gradovite i selata nivni.
6|13|24|Mojsej im dade nasledstvo i na Gadovite sinovi, spored plemiwata nivni:
6|13|25|nivni predeli bea Jazir i site galadski gradovi i polovinata od zemjata na
Amonovite sinovi do Aroir, {to e pred Ravat;
6|13|26|i zemjite od Esevon do Ramot kaj Masfe i Votanim i Manaim do Divirovite
predeli,
6|13|27|a i vo Emek Vitaram, i Vitnamra, i Sahot Safon, ostatok od carstvoto na
esevonskiot car Sion; negovata granica be{e Jordan do Heneretskoto More od onaa
strana na Jordan, kon istok.
6|13|28|Toa e nasledstvoto na Gadovite sinovi spored plemiwata nivni, - gradovite
nivni i selata nivni.
6|13|29|Mojsej mu dade del i na poluplemeto Manasievo, spored rodovite nivni;
6|13|30|nivni predeli bea: od Manaim, i celot carstvo Vasansko, i celoto carstvo na
vasanskiot car Og i site sela Jairovi vo Vasan - {eeset gradovi;
6|13|31|a polovinata od Galad, i vo Astarot i vo Edrain, gradovi carski na Og
Vasanski, tie im bea dadeni na sinovite od Mahira, Manasiev sin, i polovina na
Mahirovite sinovi, spored rodovite nivni.
6|13|32|Toa e nasledstvo {to im go dade Mojsej vo Aravot Moavski od onaa strana
na Jordan, sproti Jerihon, kon istok.
6|13|33|A na Levievoto pleme Mojsej ne me dade del: Samiot Gospod, Bog Izrailev,
e nivni del, kako {to im be{e rekol On.
6|14|1|Eve {to nasledija sinovite Izrailevi vo Hananskata zemja, {to im razdeli
sve{tenikot Eleazar i Isus Navinov, i knezovite na tatkovskite plemiwa na sinovite
Izralievi;
6|14|2|na devette plemiwa i na poluplemeto Manasievo, razdelba izvr{ija so `reb,
kako {to be{e zapovedal Gospod preku Mojseja,
6|14|3|za{to na dvete plemiwa i na plemeto Manasievo Mojsej im dade nasledstvo
od onaa strana na Jordan; a na levitite ne im dade del me|u niv,
6|14|4|bidej}i od Josifovite sinovi proizlegoa dve plemiwa: Manasievoto i
Efremovoto; poradi toa ne im se dade na Levitite del od zemjata, tuku samo gradovi
za ìveewe i predgradija za dobitokot nivni i za drugi nivni potrebi.
6|14|5|Kako {to mu be{e zapovedal Gospod na Mojseja, taka i napravija sinovite
Izrailevi, koga ja razdeluvaa zemjata.
6|14|6|Judinite sinovi dojdoa vo Galgal kaj Isusa. I mu re~e Kenezeecot Halev,
sinot Jefoniev: "Ti znae{, {to mu govore{e Gospod na Mojseja, ~ovekot Bo`ji, za
mene i za tebe vo Kadis-Varni.
6|14|7|Jas bev na ~etirieset godini, koga Mojsej, slugata Gospodov, me prati od
Kadis-Varni da ja razgledam zemjata i mu donesov odgovor, ona {to mi be{e na
srceto;
6|14|8|bra}ata moi, koi odea so mene, go obeshrabrija srceto na narodot, no jas
to~no go sledev Gospoda, mojot Bog;
6|14|9|i se zakolna Mojsej vo onoj den, velej}i: 'zemjata, po koja ode{e, }e bide
nasledstvo za tebe i za decata tvoi za navek, bidej}i ti ode{e to~no po Gospoda,
mojot Bog.'
6|14|10|I taka, ete, Gospod me zapazi ìv, kako {to govore{e; ~etirieset i pet godini
ve}e izminaa, otkoga Gospod mu gi be{e kaàl tie zborovi na Mojseja, i Izrailot
ode{e po pustiwa; sega, eve, jas sum na osumdeset i pet godini;
6|14|11|no i sega sum tolku cvrst, kako i toga{, koga me prati Mojsej: kolku {to
imav sila toga{, tolku imam i sega, da vleguvam, da izleguvam i da vojuvam.
6|14|12|Zatoa, daj mi ja taa gora, za koja govore{e Gospod vo onoj den; bidej}i ti
~u vo toj den, deka tamu ìveat Enakovite sinovi, i tie imaat gradovi golemi i
utvrdeni; moèbi, Gospod }e bide so mene, i jas }e gi isteram, kako {to mi re~e
Gospod."
6|14|13|Isus go blagoslovi i mu go dade vo nasledstvo Hevron na Jefonoviot sin
Halev, Kenezeecot.
6|14|14|Zatoa Hevron ostana i do denes vo nasledstvo na Jefonioviot sin Halev,
Kenezeecot, bidej}i postojano se pokoruva{e na zapovedite od Gospoda, Izraileviot
Bog.
6|14|15|Imeto na Hevron porano be{e Argov, kako {to se vika{e eden krupen ~ovek
me|u sinovite Enakovi. Taka zemjata se smiri od vojna.
6|15|1|Plemeto na Judinite sinovi, spored rodovite nivni, go dobi ovoj predel:
granica do Idumeja im be{e pustiwata Sin kon Liv i duri do Kadis na jug.
6|15|2|Nivnata ju`na granica be{e del od Solenoto More, {to se prostira na jug;
6|15|3|na jug taa odi kon Akravim na vozvi{enieto, go obikoluva Sin, vleguva od
jug kon Kadis-Varni, izleguva na Esron i se protega do Adar, odi na zapad od Kadis
i svrtuva kon Akrak,
6|15|4|potoa izleguva na Asemon, odi kon Egipetskata dolina, taka {to krajot na taa
granica e moreto. Toa e nivnata ju`na granica.
6|15|5|Granicata na istok i celoto Soleno more, do krajot na Jordan; a granicata na
sever po~nuva od Solenoto More do krajot na Jordan;
6|15|6|ottuka granicata odi kon Vitagla, munuva na sever kon Vetara i odi ugore do
kamenot na Ruvimoviot sin Veor;
6|15|7|potoa granicata se spu{ta kon Davir od dolinata Ahor na sever svrtuva kon
Galgal, koj e sproti vozvi{enieto Adamin na jug od potokot; potoa granicata
preminuva kon isto~nite vodi i zavr{uva kaj Rogil;
6|15|8|ottuka granicata odi ugore kon dolinata na Enomovite sinovi, na jug od
Jevus, koj e Erusalim; i granicata odi po vrvot na gorata, {to e na zapad sproti
Enomovata dolina kon moreto do krajot na Refaimskata dolina na sever;
6|15|9|od vrvot na gorata granicata svrtuva kon izvorot na vodite Neftoah i odi
preku gorata Efron; i granicata svtuva kon Vaal, a toa e gradot Jarim;
6|15|10|potoa granicata svrtuva od Vaal kon moreto i odi kon planinata Sir i
izleguva na sever zad gradot Jarim, koj i Haslon, sleguva kon gradot na sonceto i
mine na jug;
6|15|11|ottuka granicata odi na sever pozadi Akaron; granicata svrtuva kon
Sakharon, munuva preku gorata na Vaalovi stignuva do Javnil; i granicata zavr{uva
kaj moreto. Zapadnata granica e Golemoto More.
6|15|12|Toa se okolnite granici na Judinite sinovi spored nivnite rodovi.
6|15|13|A na Jefonoviot sin Halev Isus mu dade eden del me|u Judinite sinovi, kako
{to mu be{e zapovedal Gospod na Isusa; a mu go dade Isus i gradot Kirijat-Arva,
odnosno tatkoto Enakov; toa e gradot Hevron.
6|15|14|Jefonoviot sin Helav gi istera ottamu trite Enakovi sinovi: Susi, Tolmaj i
Ahim.
6|15|15|Ottamu Halev trgna protiv Daviranite; porano Davir se narekuva{e
Kirgejat-Sefer.
6|15|16|I re~e Halev: "Koj }e go porazi Davir i go prezede, }e mu ja dadam }erkata
moja Ashan za èna."
6|15|17|I go prezede Gotonil, sin na Kenezeecot, bratot na Halev, i toj mu ja
dade }erka si Ashan za èna.
6|15|18|Koga treba{e taa da zamine, ja posovetuva da pobara od tatkoto svoj zemja,
i taa sleze od osleto. Halev ja zapra{a: "[to saka{?"
6|15|19|Taa odgovori: "Blagoslovi me; mi dade ju`na zemja, daj mi gi i Golat-
Maim." I toj i gi dade Golat-Maim, gornite i dolnite izvori.
6|15|20|Ete toa e nasledstvoto na plemeto na Judinite sinovi, spored rodovite nivni.
6|15|21|A ova se gradovite na Judinite sinovi, vo predelite sosedni na Idumeja, na
jug: Kavsen, Edraim i Jagur;
6|15|22|Kina, Dimona, Adada,
6|15|23|Kades, Asor, i Itnasit,
6|15|24|Telem, Zif i Valot,
6|15|25|Asor noviot, i gradot Aserom, inaku Asor,
6|15|26|Ama, Sama i Modada,
6|15|27|Asergada i Veftalet,
6|15|28|Asarsula i Virsavija so selata nivni i predgradijata nivni.
6|15|29|Val, Avim i Asem,
6|15|30|Eltolad, Hesil i Erma,
6|15|31|Sikelek, Vedevina i Sansana,
6|15|32|Lavot, Seleim, Ain i Remon; site gradovi se dvaeset i devet so selata nivni.
6|15|33|Vo ramninata: Estaol, Sara, Asna i Ramen
6|15|34|Zano, Ingonim, Tafua i Inaim,
6|15|35|Jerimut, Odolam i Nemra, Soho i Azika,
6|15|36|Sagarim, Adijataim, Gadira so selata nejzini; ~etirieset gradovi so selata
nivni.
6|15|37|Senam, Adasa, Magdalgad,
6|15|38|Dalan, Masfa, i Jektail,
6|15|39|Lahis, Vashat i Eglom,
6|15|40|Havon, Lamas i Hatlos,
6|15|41|Gadirot, Vit-Dagon, Noma i Makid; {esnaeset gradovi so selata nivni.
6|15|42|Levna, Ater i Asan,
6|15|43|Jefta, Asen i Nesit,
6|15|44|Kejla, Ahzev i Marisa i Edom: devet gradovi so selata nivni.
6|15|45|Akaron i selata negovi, i predgradijata negovi,
6|15|46|i od Akaron, Jemna i se {to e do Azdot so selata nivni.
6|15|47|Azot, selata negovi i predgradijata negovi, Gaza, so selata nejzini i
predgradijata nejzini, do samiot Egipetski potok i do Golemoto More, koe {to e
granica;
6|15|48|i na vozvi{enijata: Safir, Jefer i Soho,
6|15|49|i Rena, grad ubav, a toa e Davir,
6|15|50|Anov, Estemo i Anim,
6|15|51|Gosom, Hiluon i Gilom, edinaeset gradovi so selata nivni.
6|15|52|Erev, Esan i Ruma,
6|15|53|Janum, Vet-Tafue i Afak,
6|15|54|Hamata i gradot Arvo, a toa e Hevron, i Sior - gradovi devet i selata nivni.
6|15|55|Maon, Hermel, Zif i Jeta,
6|15|56|Jezdrael, Jekdam i Zano,
6|15|57|Akim, Gava i Tamna - gradovi deset so selata nivni.
6|15|58|Alul, Vetsur i Gedor,
6|15|59|Marot, Vetanon i Eledeken - {est gradovi so selata nivni; Teko, Efrata,
odnosno Vitleem Fagor, Etam, Kulon, Tatami, Soris, Karem, Galim, Vetir i
Manoho: edinaeset gradovi so selata nivni.
6|15|60|Karijat-Val, a toa e gradot Jarim, i Areva: dva grada so selata i predgradijata
nivni;
6|15|61|Vadargis i Vitarava, Madon i Sahoha,
6|15|62|Nevsan, gradot na sol, i Ingad - {est gradovi i selata nivni.
6|15|63|No Judinite sinovi ne moèa da gi izgonat Jevusejcite, ìtelite na Erusalim, i
zatoa Jevusejcite ìveat so sinovite na Juda vo Erusalim do denes.
6|16|1|Potoa `rebot padna na Josifovite sinovi: od Jordan kaj Jerihon, kon Jerihon
na istok, vo planinskata pustiwa, koja se protega od Jerihon kon Vetil;
6|16|2|od Vetil granicata odi kon Luz i munuva kon predelot Arhijatarot,
6|16|3|se spu{ta kon moreto, kon granicata Jefaltimska duri do predelot Vetaron
dolni, pa i do Gazer i izleguva kaj moreto.
6|16|4|Toa go dobija kako del Josifovite sinovi Efrem i Manasija.
6|16|5|Granicata na Efremovite sinovi spored rodovite nivni be{e ovaa: otkaj istok
granicata na nivnoto nasledstvo be{e Atarot i Adar do gorni Vetoron;
6|16|6|potoa granicata odi kon moreto na sever do Mahtot, svrtuva na istok kon
Tinat-Silom i minuva isto~no od Janoh;
6|16|7|a od Janoh, otkako sleguva kon Atarot i Narat, dopira do Jerihon, i selata
nivni i izleguva na Jerihon;
6|16|8|od Tapfu granicata odi kon moreto, kaj potokot Kana, i zavr{uva kaj moreto.
Toa e delot na plemeto na sinovite Efremovi, spored rodovite nivni.
6|16|9|Ima{e oddelni gradovi za Efremovite sinovi i vo nasledstvo na Manaseivite
sinovi, - i site tie gradovi bea so selata nivni.
6|16|10|No Efremovite sinovi ne gi izgonija Hananejcite, koi ìveeja vo Gazer;
zatoa Hanenejcite ìveat me|u Efremovcite do denes, i im pla}aat danok. Najposle
dojde egipetskot car - Faraon, go prezede gradot i so ogan go izgori, a Hananejcite i
Ferzejcite i ìtelite na Gazer bea ubieni, a Faraonot go dade plenot na }erkata svoja.
6|17|1|Eve go nasledstvoto na plemeto Manasievo, koj be{e Josifov prvoroden sin.
Na Manasieviot prvoroden sin Mahir, tatko na Galad, koj be{e hrabar vo borba, mu
se padna Galad i Vasan.
6|17|2|Dobija nasledstvo i drugite Manasievi sinovi, spored rodovite nivni; i
sinovite Ahizerovi, i sinovite Elekovi, i sinovite Esrilovi, i sinovite Sehemovi, i
sinovite Semiraelovi, i sinovite Oferovi. Toa se sinovite Manasiesvi, sinot na Josifa,
spored rodovite nivni.
6|17|3|Salpad, pak, sinot na Ofer, koj be{e sin na Galad, a ovoj - sin na Mehir,
Manasiev sin, nema{e sinovi, tuku samo }erki. Eve gi imiwata na }erkite negovi:
Mala, Nua, Egla, Melha i Tersa.
6|17|4|Tie dojdoa kaj sve{tenikot Eleazar i kaj Isusa, sinot Navinov, i kaj knezovite,
i rekoa: "Bog mu be{e zapovedal na Mojseja da ni dade del me|u na{ite bra}a." I im
se dade nasledstvo, pa zapoved na Gospoda, me|u bra}ata na tatkoto nivni.
6|17|5|I Manasija go dobi vo nasledstvo poleto Lavekovo, osven zemjata Galadska i
Vasanska od onaa strana na Jordan;
6|17|6|za{to }erkite na sinovite Manasievi dobija delovi me|u sinovite negovi, a
Galadskata zemja im se padna na drugite Manasievi sinovi.
6|17|7|Granicata na sinovite Mansievi odi do Asir-Mahtot i Danat, koj e sproti
Sihem; ottuka granicata izleguva na Jamin i na Jasif, kaj izvorot Taftot.
6|17|8|Zemjata Taftot mu se padna na Manasija, a predelot na Manaseiviot Taftot -
na Efremovite sinovi.
6|17|9|Ottuka granicata sleguva kon dolinata na Kana, na jug po dolinata Jarim.
Gradot Terevit mu pripa|a na Efrema, iako e me|u gradovite na Manasija.
Manasievata granica e na sever od potokot i zavr{uva kaj moreto.
6|17|10|Ona {to e na jug, toa e Efremovo, a ona {to e na sever, toa e Manasievo; a
moreto im e nivna granica; so Asir se grani~i otkaj sever, a so Isihar otkaj istok.
6|17|11|Na Manasija mu pripadnaa me|u Isahar i Asir, Vetsan so selata negovi,
Jevlam i selata negovi, ìtelite na Dor i pot~inetite mu sela, ìtelite na Endor i
pot~itenite mu sela, ìtelite na Maged i pot~inetite mu sela, i ìtelite vo Tanah, i
selata negovi, i tret del od Nafet i selata negovi.
6|17|12|Manasievite sinovi ne moèa da gi izgonat ìtelite na tie gradovi i
Hananejcite ostanaa da ìveat vo taa zemja.
6|17|13|Koga, pak, Izrailevite sinovi se zacvrstija, gi napravija Hananejcite svoi
podanici, no - ne gi izgonija.
6|17|14|Josifovite sinovi mu se protivstavija na Isusa i rekoa: "Zo{to ni dade za
nasledstvo eden `reb i edno jaè, koga sme nie mnogubrojni, bidej}i taka ne
blagoslovuval Gospod dosega?"
6|17|15|Isus im odgovori: "Ako ste mnogubrojni, odete vo gorata i tamu, vo zemjata
na Ferezejcite i Ratajcite, ras~istete si mesto, {tom gorata Efremova vi e tesna."
6|17|16|Josifovite sinovi rekoa: "Gorata Efremova ne ni e dovolna; a site Hananejci,
{to ìveat vo dolinata, imaa èlezni koli, kako onie, {to se vo zemjata Vet-San i vo
selata nivni, taka i onie, {to se vo Jezraelskata dolina."
6|17|17|No Isus mu re~e na Josifoviot dom, na Efrema i na Manasija: "Koga si
mnogubroen i ima{ golema sila, nema da ostane{ samo so eden `reb;
6|17|18|i gorata neka bide tvoja, i nea ti }e ja ras~isti{, i taa }e bide tvoja do samiot
kraj; bidej}i ti }e gi izgoni{ Hananejcite, iako tie imaa èlezni koli, iako se silni,
ti }e gi prisili{."
6|18|1|I celoto op{testvo na Izrailevite sinovi se sobraa vo Silom, ja postavija tamu
skinijata na svedo{tvoto, bidej}i zemjata be{e pokorena od niv.
6|18|2|A od sinovite Izrailevi ostanaa u{te sedum plemiwa, koi ne bea dobile svoe
nasledstvo.
6|18|3|I im re~e Isus na sinovite Izrailevi: "Do koga }e se kolebate, i ne otidete da ja
zemete zemjata, {to vi ja dava Gospod, Bog na tatkovcite va{i?
6|18|4|Izberete si me|u sebe po tri ~oveka od sekoe pleme i jas }e gi pratam, i tie }e
stanat, }e ja obikolat zemjata i }e ja opi{at, spored toa kako }e treba da im se
razdeli na delovi, i }e dojdat kaj mene.
6|18|5|I neka ja razdelat na sedum delovi: Juda neka go zadrì predelot svoj od Liv,
a sinovite Josifovi da ostanat vo predelite svoi na sever.
6|18|6|A vie razdelete ja zemjata na sedum delovi i donesete mi go predlogot ovde;
Jas }e vi frlam `reb pred Gospoda, na{iot Bog.
6|18|7|A za levitite nema del me|u vas, bidej}i sve{tenstvoto Gospodovo e nivni
del; Gad, pak, i Ruvim i poluplemeto Manasievo dobija nasledstvo od onaa strana
na Jordan, na istok, {to im go dade Mojsej, slugata Gospodov."
6|18|8|Tie lu|e stanaa i otidoa. A na lu|eto, koi otidoa za da ja opi{at zemjata, Isus
im dade zapoved: "Odete, obikolete ja zemjata, obeleète ja i vratete se kaj mene;
jas, pak, ovde }e vi frlam `reb pred Gospoda, vo Silom."
6|18|9|Tie lu|e otidoa, ja obikolija zemjata, ja razgledaa i ja obeleìja, spored
gradovite nejzini, na sedum delovi, pa dojdoa kaj Isusa vo logorot, vo Silom.
6|18|10|Isus im frli `reb vo Silom pred Gospoda, i ja razdeli tamu Isus zemjata me|u
sinovite Izrailevi, spored toa kako {to se deleja.
6|18|11|I se frli `reb prvo za plemeto na Venijaminovite sinovi, spored rodovite
nivni. Spored `rebot granicata im minuva me|u sinovite Judini i me|u sinovite
Josifovi;
6|18|12|granicata nivna na sever po~nuva od Jordan, munuva zad Jerihon od sever,
se iska~uva po planinata kon moreto i zavr{uva kaj Mavdarit Vet-Aven;
6|18|13|ottamu granicata odi kon Luz, na jug od Luz, inaku Vetil, i granicata
sleguva kon Atarot-Adar, kon gorata, {to e na jug od dolni Vetoron;
6|18|14|potoa granicata svrtuva i se spu{ta kon morskata strana od Liv, od gorata,
{to e na jug pred Vetoron i zavr{uva kaj Kirijat-Val, inaku Kirijat-Jarim, grad na
Judinite sinovi. Toa e zapadnata strana.
6|18|15|A delot, {to odi od Kirijat-Val kon Liv, izleguva kaj moreto, vo Gaj, i
stignuva do vodnite izvori na Naftonovite;
6|18|16|potoa granicata sleguva kon krajot na gorata {to e pred dolinata na
Enomoviot sin, a vo dolinata, koja e del od Emek Rafajski, sleguva kon Gen, odi na
Jevus do jug i izleguva kaj izvorot Rogil;
6|18|17|potoa svrtuva od sever, munuva kon izvorot Sames, odi kon Galilot, koj e
sproti ridot Adumim, i sleguva kon kamenot na Ruvimoviot sin Van;
6|18|18|potoa minuva pozadi Veterava od sever i sleguva kon Arava;
6|18|19|ottuka granicata se spu{ta od Arava i minuva zad Vetagla na sever i
zavr{uva kaj ridot na Solenoto More, vo ju`niot kraj na Jordan. Toa e ju`nata
granica. Od istok, pak, za granica sluì Jordan.
6|18|20|Toa e nasledstvoto na Venijaminovite sinovi, so okolnite granici negovi
spored rodovite nivni.
6|18|21|Na plemeto na Venijaminovite sinovi, spored rodovite nivni, im pripadnaa
ovie gradovi: Jeriohn, Vitagla, Amekkasis,
6|18|22|Veterava, Semrim i Vetil,
6|18|23|Avim, Afara, Afra i Ekaren,
6|18|24|Kafiramin, Afni i Gavla: dvaneset gradovi so selata nivni;
6|18|25|Gavaon, Rama i Virot,
6|18|26|Masfa, Hefira i Amosa,
6|18|27|Rekem, Jefail i Tarala,
6|18|28|Silaler i Jevus, inaku Erusalim, i Gavat i gradot Jarim: ~etirinaeset gradovi
so selata nivni. Toa e delot na Venijaminovite sinovi, spored rodovite nivni.
6|19|1|Vtoriot `reb padna za Simeona, za plemeto na Simeonovite sinovi, spored
rodovite nivni; i nasledstvoto nivno be{e me|u delot na Judinite sinovi.
6|19|2|Vo delot nivni bea: Virsavija i Sava, Molada,
6|19|3|Asarsual, Val i Asem,
6|19|4|Eltulad, i Eoma,
6|19|5|Sekelag, Vet-Markavot, Svot i Asar-Susa,
6|19|6|Vetalvat i selata negovi, trinaeset gradovi so selata nivni;
6|19|7|Ain, Remot, Eter i Asam: ~etiri grada so selata nivni,
6|19|8|i site predgradija okolu tie gradovi duri do Vaalteriramot, od Jamet kon Liv.
Toa e delot na plemeto na Simeonovite sinovi, spored rodovite nivni.
6|19|9|Od delot na Judinite sinovi se oddeli nasledstvo za plemeto na Simeonovite
sinovi; bidej}i delot na Judinite sinovi be{e mnogu golem za niv, zatoa
Simeonovite sinovi dobija nasledstvo me|u nivniot del.
6|19|10|Tretiot del im se padna na Zavulonovite sinovi, spored rodovite nivni i
granicata na nivniot del se prostira{e do Sarid;
6|19|11|granicata nivna izleguva kon moreto i Marila i dopira do Davaset i se spu{ta
po dolinata, {to e pred Jeknam;
6|19|12|od Sarid odi nazad kon istok, kade {to izgreva sonceto do granicata na
Hasalot-Tavor; ottuka prodolùva kon Davrat i izleguva kaj Jafagi;
6|19|13|ottamu minuva na istok vo Getaefer, vo gradot Kasim, i odi kon Remon,
Mafarim, Anua;
6|19|14|od sever granicata svrtuva kon Enatot i zave{uva vo Gaj Jeftail;
6|19|15|ponatamu taa gi opfa}a: Katat, Nalol, Semron, Jadila, i Vitleem: dvanaeset
gradovi so selata nivni.
6|19|16|Toa e nasledstvoto na Zavulonovite sinovi, spored rodovite nivni - gradovite
i selata nivni.
6|19|17|êtvrtiot `reb padna na Isahar, za Isaharovite sinovi, spored rodovite nivni;
6|19|18|nivnata granica be{e: Jezrail, Ahaselot i Sunam,
6|19|19|Aferafim, Sian i Renat i Anaharet,
6|19|20|Ravot, Kesion i Aeme,
6|19|21|Ramat, En-Ganim, Anada i Vetfasis;
6|19|22|granicata dopira do Tavor, i kaj Sasimat vo primorjeto i do Vetsmas, i
zavr{uva kaj Jordan: {esnaeset gradovi so selata nivni.
6|19|23|Toa e nasledstvoto na plemeto na Isaharovite sinovi, spored rodovite nivni -
gradovite i selata nivni.
6|19|24|Pettiot `reb padna za plemeto na Asirovite sinovi, spored rodovite nivni;
6|19|25|nivna granica bea: Helkat, Oli, Vatne, i Ahsav,
6|19|26|Alimeleh, Amad, i Masal; granicata se bliì do Karmil otkaj zapad i so Sior i
do Lavanat.
6|19|27|Potoa odi nazad kon istok vo Vit-Dagon, dopira do Zavulon i odi do Gaj
Jeftail na sever i vleguva vo predelite na Asat vo Bit-Aemek i Anil, i preo|a vo
Havol, od levo;
6|19|28|ponatamu taa gi opfa}a: Aron, Roov, Amon i Kana, duri do golemiot Sidon;
6|19|29|potoa granicata se vra}a kon predelot na Rama do utvrdeniot grad Tir,
dvrtuva kon predelot Susi i zavr{uva od U`, kaj moreto, vo grat~eto Ahziv;
6|19|30|ponatamu gi opfa}a: Ama, Afek i Raov: dvaeset i dva grada so selata nivni.
6|19|31|Toa e delot na plemeto na Asirovite sinovi, spored rodovite nivni - gradovite
so selata nivni.
6|19|32|[estiot se frli za Neftalim, za sinovite Neftalimovi, spored rodovite nivni;
6|19|33|Granicata nivna odi od Melev i Milon, go opfa}a Vesenaim, Arme, Nakev i
Javnil, duri do Lakum i zavr{uva kaj Jordan;
6|19|34|ottuka granicata svrtuva na zapad kon Azanot-Tavor i ottamu odi kon Ikok, i
dopira do Zavulona od jug, dopira i do Asir, od zapad, i do Juda kaj Jordan, otkaj
isto~nata strana.
6|19|35|Utvrdeni gradovi bea: Tirijan, Tir, Amat, Rekat i Henerot,
6|19|36|Adami, Rama i Asor,
6|19|37|Kedes, Edrej i izvorot Asor,
6|19|38|Jarion, Magdalil, Oran, Vetanat i Tasmus: devetnaeset gradovi so selata
nivni.
6|19|39|Toa e nasledstvoto na plemeto na Neftalimovite sinovi, spored rodovite
nivni - gradovite i selata nivni.
6|19|40|Za plemeto na Danovite sinovi, spored rodovite nivni, se frli sedmiot `reb.
6|19|41|Granicite na nivniot del bea: Sara i Estaol
6|19|42|i gradovite: Sames, Salamin i Ealon,
6|19|43|Jetla, Elon i Tamna,
6|19|44|Akaron i Elteko,
6|19|45|Gavatan, Vatot i Jut,
6|19|46|Vanivarak i Getremon, i otkaj moreto Jerakon i Irakon so granicata blizu do
Jopija. I delot na Danovite sinovi izleze mal za niv.
6|19|47|Toga{ Danovite sinovi krenaa vojska protiv Lasem, go prezedoa i go
porazija so me~, zavladuvaj}i go i se naselija vo nego, i Lasem go narekoa
Lasemdan, spored imeto na tatkoto svoj Dan. Amorejcite ostanaa da ìveat vo Elom
i Salamin, no rakata Efremova gi nadvi i tie stanaa negovi podanici.
6|19|48|Toa e nasledstvoto na plemeto na Danovite sinovi, spored rodovite nivni -
gradovite i selata nivni. Danovite sinovi ne gi istrebija Amorejcite, {to gi bea
pritisnale vo gorata, i tie, na Amorejcite ne im dozvoluvaa da slezat vo dolinata, pa
im go odzedoa nivniot del.
6|19|49|Otkako zavr{i delbata na zemjata, spored granicite nejzini, sinovite Izrailevi
mu dadoa me|u niv naseledstvo i na Isusa, sinot Navinov:
6|19|50|po zapoved na Gospoda mu go dadoa gradot Tamnat-Saraj, kogo toj go
pobara, na Efremovata gora; i toj si izgradi grad i se vseli vo nego.
6|19|51|Toa se nasledstvata {to sve{tenikot Eleazar, Isus, sinot Navinov, i kenzovite
na takovskite plemiwa im gi radelija na sinovite Izrailevi, so `reb, vo Silom, pred
Gospoda, pri vlezot vo Skinijata na svedo{tvoto. I zavr{ija so podelbata na zemjata.
6|20|1|I mu re~e Gospod na Isusa, velej}i:
6|20|2|"Kaì im na sinovite Izrailevi: odredete si gi gradovite pribeì{ta, za koe vi
govorev preku Mojseja,
6|20|3|za da moè da izbega tamu ubiec, koj ubil ~ovek po gre{ka, bez umisla; neka
vi bidat tie gradovi pribeì{te za da ne umre ubiecot od odmazdnikot za drv dodeka
ne zastane pred naroden sud.
6|20|4|I koj }e izbega vo eden od tie gradovi, neka zastane pred portite od gradot i
glasno neka go raskaì deloto svoe na gradskite stare{ini; tie da go primat kaj sebe
vo gradot i da mu dadat mesto, za da ìvee pri niv;
6|20|5|i koga odmazdnikot za krv }e go podgoni, tie ne treba da go predadat ubiecot
vo racete negovi, za{to toj ubil blièn svoj bez umisla i nemal sprema nego omraza
ni v~era ni zav~era.
6|20|6|I neka se vseli vo toj grad, dodeka ne izleze na sud pred narodot, dodeka ne
umre golemiot sve{tenik, {to }e bide vo tie denovi. A potoa ubiecot neka se vrati i
neka si odi vo gradot svoj i vo domot svoj, od kade {to izbegal."
6|20|7|I go odredija Kedes vo Galileja, vo Neftalimovata gora, Sihem vo
Efremovata gora, i gradot Arvo, inaku Hevron, vo gorata Judina;
6|20|8|od onaa strana na Jordan, sproti Jerihon na istok, go odredija: Vosor vo
pustiwata, vo ramninata, od Ruvimovoto pleme, Ramot vo Galad, od Gadovoto
pleme, i Golan vo Vasan, od Manasievoto pleme.
6|20|9|Tie gradovi bea odredeni za site Izrailevi sinovi i za pridojdenite, koi ìveat
me|u niv, za da izbega tamu sekoj, koj po gre{ka ubil ~ovek, za da ne umre od
rakata na odmazdnikot za krv, pred da izleze na sud pred narodot.
6|21|1|Levitskite stare{ini na takovskite domovi dojdoa kaj sve{tenikot Eleazar, kaj
Isusa, sinot Navinov, i kaj plemenskite stare{ini na Izrailevite sinovi,
6|21|2|i im rekoa vo Silom, vo Hananskata zemja, velej}i: "Gospod be{e zapovedal
preku Mojseja da ni dadete gradovi za ìveewe i okolni nivni predgradija za
dobitokot na{."
6|21|3|I sinovite Izrailevi im dadoa na levitite od delovite svoi, spored zapovedta na
Gospoda, ovie gradovi so nivnite okolni predgradija.
6|21|4|I se frli `reb za Katovite rodovi i spored `rebot na sinovite od sve{tenikot
Aron, koi bea leviti, im se padnaa trinaeset gradovi - od Judinoto pleme, od
Simenovoto pleme i od Venijaminovoto pleme;
6|21|5|a na drugite Katovi sinovi spored `rebot za rodovite na Efremovoto pleme, na
Danovoto pleme i na poluplemeto Manasievo im se padnaa - deset gradovi;
6|21|6|na Girsonovite sinovi od plemeto Isaharovo, od Asirovoto pleme, od
Neftalimovoto pleme i od poluplemeto Manasievo vo Vasan so `reb im pripadnaa -
trinaeset gradovi;
6|21|7|na Merarievite sinovi, spored rodovite nivni, od Ruvimovoto pleme, od
Gadovoto pleme i od Zavulonovoto pleme - dvanaeset gradovi.
6|21|8|Sinovite Izrailevi im gi dadoa na levitite tie gradovi i predgradijata nivni so
`reb, kako {to be{e zapovedal Gospod preku Mojseja.
6|21|9|A sinovite od plemeto Judino i od plemeto Simeonovo i od plemeto
Venijaminovo im gi dadoa ovie gradovi {to se nabrojuvaa spored imiwata svoi:
6|21|10|na Aronovite sinovi, od rodovite Katovi, me|u sinovite Levievi, bedej}i
nivniot `reb be{e prv.
6|21|11|Im go dadoa Kirijet-Arva, odnosno gradot na Arvo, Enakoviot tatko, inaku
gradot Hevron, vo Judinata gora, zaedno so okoliite negovi;
6|21|12|a poleto na toj grad i selata negovi mu gi dadoa vo nasledstvo na Jefonieviot
sin Halev.
6|21|13|I taka, na sinovite na sve{tenikot Aron im go dadoa gradot Hevron, so
okoliite negovi, kako grad-pribeì{te za ubijcite, i Levna so okolinata nejzina,
6|21|14|Jeter so okolinata negova, Estem so okolinata negova,
6|21|15|Olon so okolinata negova, Davir so okolinata negova,
6|21|16|Ain so okolinata negova, Jeta so okolinata nejzina; Vetsamis so okolinata
negova - devet gradovi od tie dve plemiwa;
6|21|17|od Venijaminovoto koleno: Gavaon so okolinata negova, Gave so okolinata
nejzina,
6|21|18|Anatot so okolinata negova, Almon so okolinata negova - ~etiri grada.
6|21|19|Site gradovi na sinovite Aronovi, sve{tenicite, se trinaeset gradovi so
okolinite nivni.
6|21|20|I na rodovite od Katovite sinovi, levitite, - {to u{te bea ostanale od Katovite
sinovi, spored nivniot `reb, im se padnaa gradovite od predelite na plemeto
Efremovo:
6|21|21|im go dadoa Sihem so okolinata negova, kako grad pribeì{te za ubijci, vo
Efremovata gora, i Gazer so okolinata negova.
6|21|22|Kavsaim so okolinata negova, Vetoron so okolinata negova - ~etiri grada;
6|21|23|a od Danovoto pleme: Eltekon so okolinata negova i Gaveton so okolinata
negova,
6|21|24|Elon so okolinata negova i Getremon so okolinata negova - ~etiri grada;
6|21|25|od poluplemeto Mansievo: Tanah so okolinata negova, i Vetsam so
okolinata negova - dva grada.
6|21|26|Site gradovi {to im se padnaa na drugite Katovi sinovi, se deset grada so
okolinite nivni.
6|21|27|A na Girsonovite sinovi, srodnici na levitite, im gi dadoa: od poluplemeto
Manasievo Golan vo Vasan so okolinata negova, grad pribeì{te za ubijci, i Vestera
so okolinata nejzina - dva grada;
6|21|28|od Isaharovoto pleme: Kison so okolinata negova, Devrat so okolinata
negova,
6|21|29|Jermot so okolinata negova, En-Ganim so okolinata negova - ~etiri grada;
6|21|30|od Asirovoto pleme: Masal so okolinata negova, Avdon so okolinata
negova;
6|21|31|Telkat so okolinata negova, Reov so okolinata negova - ~etiri grada;
6|21|32|od Neftalimovoto pleme: Kedes vo Galileja so okolinata negova, - grad
pribeì{te za ubijci, Emator so okolinata negova i Noemon so okolinata negova - tri
grada.
6|21|33|Site gradovi {to im se padnaa na Girsonovite sinovi, spored plemiwata
nivni, se trinaeset gradovi so okolinite nivni.
6|21|34|Na drugite leviti, od rodovite na Merarievite sinovi, im gi dadoa od
Zavulonovoto pleme: Jeknam so okolinata negova, Karta so okolinata nejzina.
6|21|35|Damna so okolinata nejzina, Nalol so okolinata negova - ~etiri grada;
6|21|36|od onaa strana na Jordan sproti Jerihon od Ruvimovoto pleme im be{e
daden gradot pribeì{te za ubijci Vosor, vo pustiwata Misor, so okolinata negova,
Jazir so okolinata negova,
6|21|37|Gedson so okolinata negova, Masfa so okolinata nejzina - ~etiri grada;
6|21|38|od Gadovoto pleme: Ramot so okolinata negova, gradot pribeì{te za ubijci,
Ramot vo Galad, Manaim so okolinata negova.
6|21|39|Esevon so okolinata negova, Jazir so okolinata negova - grada ~etiri.
6|21|40|Site gradovi, {to im se padnaa so `reb na drugite levitski rodovi, od
Merarievite sinovi, spored domovite nivni, se dvanaeset grada.
6|21|41|Site levitski gradovi, {to bea vo nasledstvata na sinovite Izrailevi, bea
~etirieset i osum grada so okolinite nivni.
6|21|42|Pri tie gradovi okolu sekoj grad ima{e okolina; taka be{e kaj site tie
gradovi. Koga Isus ja zavr{i delbata na zemjata spored predelite nejzini, Izrailevite
sinovi mu dadoa del na Isusa po zapoved na Gospoda, mu go dadoa gradot, koj
samo go bara{e, mu go dadoa Tamnasahar, vo Efremovata gora; toga{ Isus go
izgradi gradot, {to go be{e pobaral, i ìvee{e vo nego. I gi zede Isus kamenite
noèvi, - so koi gi be{e obrezal Izrailevite sinovi, rodeni po patot vo pustiwata,
bidej}i tie ne bea obrezani vo pustiwata, - i go postavi vo Tamnasahar.
6|21|43|I taka Gospod mu ja predade na Izrailot celata zamja, za koja im se zakolna
na nivnite takovci deka }e im ja dade; tie ja nasledija i se naselija vo nea.
6|21|44|I Gospod im dade spokojstvo otsekade, kako {to im se be{e zakolnal na
tatkovcite nivni, i nikoj od neprijatelite nivni ne ustoi protiv niv; site nivni
neprijateli Gospod im gi predade vo nivni race.
6|21|45|Ne ostana neispolnet nieden zbor od site dobri zborovi, koi Gospod im gi
be{e rekol na domot Izrailev: se se ispolni.
6|22|1|Toga{ Isus go povika Ruvimovoto i Gadovoto pleme i Manasievoto
polupleme i im re~e:
6|22|2|"Vie ~uvte se, {to vi be{e zapovedano od Mojseja, slugata Gospodov, i gi
poslu{avte site moi zborovi vo se, {to vi zapovedav;
6|22|3|vie ne gi napu{tavte bra}ata svoi vo tekot na mnogute denovi i gi zapazivte
zapovedite na Gospoda, va{iot Bog.
6|22|4|Sega Gospod, va{iot Bog, gi uspokoi va{ite bra}a, kako {to im be{e govorel;
i taka, vratete se i odete vo domovite va{i, vo zemjata na va{eto nasledstvo, {to vi
ja dade Mojsej, slugata Gospodov, od onaa strana na Jordan;
6|22|5|samo pazete gri`livo da gi ispolnuvate zapovedite i zakonot, {to vi go dade
Mojsej, slugata Gospodov: da Go sakate Gospoda, va{iot Bog, da odite po site
Negovi pati{ta, da gi pazite zapovedite Negovi, da se privrzuvate kon Nego i da Mu
sluìte so seto srce va{i i so seta du{a va{a."
6|22|6|Potoa Isus gi blagoslovi i gi otpu{ti i tie se razotidoa po domovite svoi.
6|22|7|Na ednata polovina od Manasievoto pleme Mojsej i dade vo Vasan, a na
drugata polovina Isus i dade del so bra}ata nivni vo Jordan kon moreto. I koga Isus
gi otpu{ti vo domovite nivni i gi blagoslovi,
6|22|8|so golemoto bogatstvo se vratija vo domovite svoi, so mnogu mnogu
dobitok, so srebro, so zlato, so bakar i so èlezo, i so golemo mnoèstvo obleka; i go
razdelija plenot zemen od neprijatelite so bra}ata svoi.
6|22|9|Toga{ sinovite Ruvimovi i sinovite Gadovi i poluplemeto Manasievo se
vratija i trgnaa od sinovite Izrailevi od Silom, koj {to e vo Hananskata zemja, za da
si odat vo zemjata Galad, vo zemjata na nasledstvoto svoe, {to go dobija po
zapoved na Gospoda, dadena preku Mojseja.
6|22|10|Koga dojdoa vo okolinata na Jordan, vo Hananskata zemja, sinovite
Ruvimovi i sinovite Gadovi, i poluplemeto Manasievo izgradija tamu, kraj Jordan,
eden `rtvenik, `rtvenik golem na izgled.
6|22|11|I slu{naa Izrailevite sinovi deka se zboruva: 'Ete, sinovite Ruvimovi i
sinovite Gadovi i poluplemeto Manasievo izgradile `rtvenik vo Hananskata zemja,
vo Galilot kraj Jordan, nasproti Izrailevite sinovi.'
6|22|12|[tom go ~uja toa Izrailevite sinovi, so sobra celoto op{testvo na sinovite
Izrailevi vo Silom za da odat vo vojna protiv niv.
6|22|13|Najnapred sinovite Izrailevi go ispratija kaj sinovite Ruvimovi i kaj sinovite
Gadovi i kaj poluplemeto Manasievo vo Galadskata zemja Fines, sinot na
sve{tenikot Eleazar,
6|22|14|i so nego deset knezovi, po eden knez od domovite na tatkovcite od site
Izrailevi plemiwa; sekoj od niv be{e vojvoda vo iljadnicite Izrailevi.
6|22|15|I tie dojdoa kaj sinovite Ruvimovi i kaj sinovite Gadovi i kaj poluplemeto
Manasievo vo zemjata Galad i im rekoa, velej}i:
6|22|16|"Eve {to veli celoto op{testvo Gospodovo: kakov prestap ste napravile pred
Gospoda, Izraileviot Bog, so toa {to ste otstapile sega od Gospoda, Izraileviot Bog,
ste si podignale `rtvenik i otstapivte sega od Gospoda?
6|22|17|Zar mal vi be{e grevot Fogorov, od kogo ne sme se o~istile ni do den denes
i poradi nego dojde poraz vrz op{testvoto Gospodovo?
6|22|18|A vie denes otstapuvate od Gospoda! Denes stanuvate protiv Gospoda, a
utre Gospod }e se razgnevi na celoto op{testvo Izrailevo.
6|22|19|Ako, pak, zemjata na va{eto nasledstvo vi e mala, pominete site vo zemjata
Gospodova, vo koja se nao|a skinijata Gospodova, zemete del me|u nas, no ne
stanuvajte protiv Gospoda, niti protiv nas stanuvajte, gradej}i si drug `rtvenik,
osven `tvenikot na Gospoda, na{iot Bog;
6|22|20|zar Ahan, sinot Zarin, ne izvr{i li samiot prestap, zemaj}i od zakolnatoto, a
gnevot padna vrz celoto op{testvo Izrailevo? Ne umre samo toj poradi bezzakonieto
svoe."
6|22|21|I odgovorija na toa sinovite Ruvimovi i sinovite Gadovi i poluplemeto
Manasievo i im rekoa na vojvodite Izrailevi:
6|22|22|"Gospod Bog na bogovite, Gospod e Bog Gospod, On znae, i Izrailot neka
znae! Ako otstapuvame od Gospoda, Gospod neka ne ne po{tedi ovoj den!
6|22|23|Ako sme izgradile `rtvenik, za da otstapime od Gospoda, na{iot Bog, ili za
da prinesuvame na nego sepalinici ili da prinesuvame na nego `rtvi za spasenie,
samiot Gospod neka sudi!
6|22|24|No za dobro go napravivme nie toa, za da ne im re~at utre va{ite sinovi na
na{ite sinovi: '[to imate vie so Gospoda, Izraileviot Bog?'
6|22|25|Gospod go odredi Jordan za granica me|u nas i vas, sinovite Ruvimovi i
sinovite Gadovi, vie nemate del vo Gospoda. Taka sinovite va{i }e gi otu|at na{ite
sinovi da ne Mu sluàt na Gospoda.
6|22|26|Zatoa rekovme: da si podigneme `rtvenik ne zaradi prinosi nitu zaradi `rtvi,
6|22|27|tuku za da bide toj me|u vas i nas, me|u na{ite rodovi po nas, svedok, deka
nie moème da Mu sluìme na Gospoda pred niv so na{i prinosi, i so na{i `rtvi i so
na{i `rtvi za spasenie i za da ni im re~at utre va{ite sinovi na na{ite sinovi: 'vie
nemate del vo Gospoda.'
6|22|28|Pa si rekovme: ako taka ni kaàt nam i na na{ite rodovi po nas, nie }e im
re~eme: 'Videte ja sli~nosta na `rtvenikot Gospodov, {to go napravile na{ite
tatkovci, na zaradi prinosi nitu zaradi `rtvi, tuku za da bide svedok me|u vas i nas i
me|u sinovite na{i.
6|22|29|Daleku sme od mislata, da otstapime od Gospoda, i da se odvratime od
Gospoda, i da yidame `rtvenik za prinosi, `rtvi za grev i `rtvi za spasenie, osven
pred `rtvenikot na Gospoda, na{iot Bog, koj e pred skinijata Negova."
6|22|30|Sve{tenikot Fines, site knezovi na op{testvoto i vojvodite na iljadnicite
Izrailevi, {to bea so niv, koga gi islu{aa zborovite, {to gi rekoa Ruvimovite sinovi,
Gadovite sinovi i Manasievite sinovi gi odobrija.
6|22|31|I Eleazaroviot sin, sve{tenikot Fines, im re~e na sinovite Ruvimovi, na
sinovite Gadovi, i na poluplemeto Manasievo: "Denes poznavme, deka Gospod e so
nas, deka vie so toa ne ste izvr{ile pred Gospod prestap, no deka ste gi izbavile
sinovite Izrailevi od rakata Gospodova."
6|22|32|Toga{ Eleazaroviot sin, sve{tenikot Fines, i knezovite narodni se vratija od
sinovite Ruvimovi i od sinovite Gadovi i od plemeto Manasievo vo Hananskata
zemja kaj sinovite Izrailevi i im donesoa odgovor.
6|22|33|I na Izrailevite sinovi toa im be{e ugodno, pa Go blagoslovija sinovite
Izrailevi Boga i rekoa deka nema da vojuvaat protiv niv, i da ja razorat zemjata, vo
koja ìveat sinovite Ruvimovi i sinovite Gadovi i poluplemeto Manasievo.
6|22|34|I Ruvimovite sinovi i Gadovite sinovi i poluplemeto Manasievo go narekoa
toj `rtvenik Ed, za{to, rekoa tie, toj e svedok me|u niv, deka Gospod Bog e nivni
Bog.
6|23|1|Po mnogu vreme, otkako Gospod Bog go uspokoi Izrailot od site okolni
neprijateli, Isuz ostare, dojde vo naprednata vozrast.
6|23|2|I gi svika Isus site sinovi Izriailevi, stare{inite nivni, sudiite nivni i
upravitelite nivni, i im re~e: "Jas ostarev, sum vo naprednata vozrast.
6|23|3|Vie vidovte se {to Gospod, va{iot Bog, go napravi pred liceto va{e so site tie
narodi, bidej}i Gospod, va{iot Bog, Samiot se bori za vas.
6|23|4|Ete, vi gi podeliv so `reb tie drugi narodi vo nasledstvo na plemiwata va{i,
site narodi {to gi istrebiv od Jordan do Golemoto More, na zapad.
6|23|5|Samiot Gospod, va{iot Bog, }e gi progoni od vas dodeka ne zaginat; i }e
napravi protiv niv divi yverovi, dodeka ne gi istrebi niv i nivnite carevi od pred
liceto va{e; }e gi istrebi pred vas, za da ja dobiete vo nasledstvo zemjata nivna,
kako {to Gospod, va{iot Bog, vi govore{e.
6|23|6|Zatoa trudete se najto~no da vnimavate i da ispolnuvate se {to e napi{ano vo
knigata na Mojseeviot zakon, ne klonej}i se od nego nitu nadesno, nitu nalevo.
6|23|7|Ne se zbliùvajte so narodite, {to ostanaa me|u vas, ne gi spomnuvajte
imiwata na nivnite bogovi, ne kolnete se vo niv, ne sluète im i ne se poklonuvajte,
6|23|8|no privrzete se kon Gospoda, va{iot Bog, kako {to pravevte do denes.
6|23|9|I Gospod izboni od vas golemi i silni narodi, i nikoj ne ustoi pred vas do
denes;
6|23|10|eden od vas progonuva{e iljada, bidej}i Samiot Gospod, va{iot Bog, se
bie{e za vas, kako {to vi govore{e.
6|23|11|Zatoa trudete se mnogu za da Go sakate Gospoda, va{iot Bog.
6|23|12|Ako, pak, se povratite i se priklu~ite kon ostatocite na tie narodi, {to
ostanaa me|u vas, i se srodite so niv, i odite kaj niv, i tie kaj vas,
6|23|13|znajte, deka Gospod, va{iot Bog, nema pove}e da gi progonuva od vas tie
narodi, tuku }e bidat za vas primka i mreà, kam{ik za rebrata va{i i trn za va{ite
o~i, dodeka ne bidete istrebeni od taa dobra zemja, koja Gospod, va{iot Bog, vi ja
dade.
6|23|14|Eve, jas sega zaminuvam na pat kade {to celiot svet zaminuva. A vie
poznavte so seto svoe srce i so seta svoja du{a, deka ne be{e naprazen nieden zbor
od site dobri zborovi, {to gi govore{e za vas Gospod, va{iot Bog: se se izvr{i na
vas, ni eden zbor ne ostana neispolnet.
6|23|15|No kako {to se izvr{i na vas sekoj dobar zbor, {to vi go kaùva{e Gospod,
va{iot Bog, taka Gospod }e go ispolni nad vas sekoj lo{ zbor, dodeka ne ve istrebi
od ovaa dobra zemja, {to vi ja dade Gospod, va{iot Bog.
6|23|16|Ako go prekr{ite zavetot na Gospoda, va{iot Bog, {to On vi go zapoveda, i
otidete da im sluìte na drugi bogovi i da im se poklonuvate, toga{ gnevot
Gospodov }e plamne vrz vas, i brzo }e is~eznete od ovaa dobra zemja, koja vi ja
dade Gospod."
6|24|1|Toga{ Isus gi sobra site plemiwa Izrailevi vo Sihem i gi svika stare{inite na
Izrailot i knezovite negovi, sudiite negovi i upravitelite negovi, i tie se pretstavija
pred Gospoda Boga.
6|24|2|I mu re~e Isus na celiot narod: "Vaka veli Gospod, Bog na Izrailot: 'Va{ite
tatkovci, Tara, tatkoto Avraamov i tatkoto Nahorov, vo staro vreme ìveeja od onaa
strana na rekata i im sluèa na drugi bogovi.
6|24|3|No jas go zedov tatkoto va{ Avraama od onaa strana na rekata, go vodev do
celata zemja Hananska, mu go umnoìv semeto negovo i mu go dadov Isaka.
6|24|4|Na Isaka mu gi dadov Jakova i Isava. Na Isava mu ja dadov vo nasledstvo
gorata Sir; a Jakov i sinovite negovi vlegoa vo Egipet i stanaa tamu golem, silen i
mnogubroen narod, i Egiptjanite po~naa da gi pritesnuvaat.
6|24|5|Toga{ gi isprativ Mojseja i Arona i go porazija Egipet so znaci, {to gi
izvr{iv, a potoa ve izvedov.
6|24|6|Gi izvedov tatkovcite va{i od Egipet, i vie dojdovte kaj Crvenoto More.
Toga{ Egiptjanite se spu{tija po tatkovcite va{i so koli i kowanici do Crveno More;
6|24|7|no tie povikaa kon Gospoda, i On spu{ti oblak i magla me|u nas i Egiptjanite
i go navede na niv moreto, koe i gi pokri. O~ite va{i vidoa {to napravi Gospod vo
Egipetskata zemja i vie ostanavte vo pustiwata mnogu denovi.
6|24|8|I ve vovede vo zemjata na Amorejcite, koi ìveeja od onaa strana na Jordan;
tie stanaa protiv vas, no Gospod gi predade vo racete va{i, i vie ja dobivte kako
nasledstvo zemjata nivna i gi istrebivte od pred liceto va{e.
6|24|9|Se krena Valak, sinot Sepforov, moavski car, i otide so vojskata protiv
Izrailot, i isprati da go povika Veoroviot sin Valaam, za da ve prokolne;
6|24|10|no Gospod ne saka{e da go poslu{a Valaam, - toj ve blagoslovi, i jas ve
izbaviv od racete negovi.
6|24|11|Vie go preminavte Jordan i dojdovte vo Jerihon. I po~naa da vojuvaat protiv
vas ìtelite na Jerihon: Amorejcite i Ferezejcite, Hananejcite i Hetejcite,
Gergesejcite, Evejcite i Jevusejcite, no Gospod gi predade vo racete va{i.
6|24|12|I isprati pred vas str{eli, koi gi izgonija od pred vas dvajcata amorejski
carevi; ne so tvojot me~ i ne so tvojot lak se napravi toa.
6|24|13|I vi dade zemja, za koja vie ne ste se trudele, i gradovi {to ne ste gi gradele,
i vie ìveete vo niv; i lozja i maslini, koi ne ste gi sadele, a jadete plodovi."
6|24|14|I taka, bojte se od Gospoda i sluète Mu so ~istota i iskrenost; i otfrlete gi
bogovite na koi im sluèa tatkovcite va{i od onaa strana na rekata i vo Egipet, i
sluète Mu na Gospoda.
6|24|15|Ako, pak, ne vi e ugodno da Mu sluìte na Gospoda, odberete si sega, komu
da mu sluìte: na bogovite li, na koi im sluèa tatkovcite va{i, koga bea od onaa
strana na rekata, ili na bogovite na Amorejcite, vo ~ija zemja ìveete, a, pak, jas i
domot moj }e mu sluìme na Gospoda, bidej}i on e svet."
6|24|16|Odgovori narodot i re~e: "Ne, toa nikako, da Go ostavime Gospoda i da
po~neme da im sluìme na drugi bogovi!
6|24|17|Za{to Gospod e na{ Bog; On ne izvede nas i takovcite na{i od Egipetskata
zamja, od domot na ropstvoto, i prave{e pred o~ite na{i ~uda golemi i ne paze{e po
celiot pat, po koj odevme, i me|u site narodi, niz koi minuvavme.
6|24|18|Gospod gi izgoni od kaj nas site narodi i Amorejcite, {to ìveeja vo ovaa
zemja. Zatoa i nie }e Mu sluìme na Gospoda, bidej}i On e Bog na{."
6|24|19|Isus mu re~e na narodot: "Ne }e moè da Mu sluìte na Gospoda (Boga),
za{to On e svet Bog, Bog revnitel; On nema da go istrpi bazzakonieto va{e i
grevovite va{i.
6|24|20|Ako Go ostavite Boga i im sluìte na tu|i bogovi, On }e isprati na vas zlo
i }e ve istrebi, mesto da vi napravi dobro."
6|24|21|I narodot mu odgovori na Isusa: "Ne, nie }e Mu sluìme na Gospoda."
6|24|22|Isus mu re~e na narodot: "Svedoci li ste vie za sebe, deka Go izbravte
Gospoda - da Mu sluìte?" Tie odgovorija: "Svedoci sme."
6|24|23|"A sega, otfrlete gi tu|ite bogovi, {to se vo vas, i svrtete go srceto svoi kon
Gospoda, Bog Izrailev."
6|24|24|Narodot mu re~e na Isusa: "Na Gospoda, na{iot Bog, }e Mu sluìme i
glasot Negov }e go slu{ame."
6|24|25|I toj den slu~i so narodot zavet i mu dade naredbi i zakoni vo Sihem pred
skinijata na Gospoda, Boga Izrailev.
6|24|26|I gi zapi{a Isus tie zborovi vo knigata na zakonot Bo`ji, pa zede golem
kamen i go postavi tamu pod dabot, {to e pred svetili{teto Gospodovo.
6|24|27|I mu kaà Isus na celiot narod: "Ete, onoj kamen }e ni bide svedok, bidej}i
toj gi ~u site zborovi na Gospoda, {to On vi gi kaà denes; toj neka bide svedok
protiv vas vo podocne`nite denovi, ako nekoga{ laète pred Gospoda, Va{iot Bog."
6|24|28|I potoa Isus go raspu{ti narodot, sekoj vo mestoto svoe.
6|24|29|I Mu sluè{e Izrailot na Gospoda vo site denovi Isusovi, i vo site denovi na
stare{inite, koi go pominaa vremeto so Isusa i koi gi vidoa site dela {to mu gi
napravi na Izrailot.
6|24|30|A po seto toa umre Isus, sinot Navinov, slugata Gospodov, na sto i deset
godini.
6|24|31|I go pogrebaa vo predelite na delot negov vo Tamna Sahar, vo Efremovata
gora, na sever od planinata Gaas. I gi stavija tamu so nego vo grobot, vo koj {to go
pogrebaa, kamenite noèvi, so koi Isus gi be{e obrezal Izrailevite sinovi vo Galgal,
koga gi izvede od Egipet, kako {to be{e zapovedal Gospod; i tie se tamu duri do
denes.
6|24|32|I koskite na Josifa, koi Izrailevite sinovi gi iznesoa od Egipet, gi pogrebaa
vo Sihem, vo onoj del na poleto, {to Jakov go be{e kupil od sinovite Amorejski, koi
ìveeja vo Sihem, za sto srebrenici i mu gi dade kako del na Josifa.
6|24|33|Potoa umre i Aronoviot sin, prvosve{tenikot Eleazar, i go pogrebaa vo
Finesoviot Gavat, koj mu be{e daden na Efremovata gora.
6|24|34|Vo toj den Izrailevite sinovi, otkako go zedoa kov~egot Bo`ji, go nesea so
sebesi, a Fines be{e sve{tenik mesto tatka si Eleazar, dodeka ne umre i go pogrebaa
vo negoviot Gavat.
6|24|35|I sinovite Izrailevi otidoa sekoj vo svoeto mesto i vo svojot grad.
6|24|36|I po~naa Izrailevite sinovi da mu sluàt na Astrata i na Astarot, bogovi na
okolnite narodi; i Gospod gi predade vo racete na moavskiot car Eglon, koj
vladee{e nad niv osumnaeset godini.
7|1|1|Po smrtta na Isusa sinovite Izrailevi Go pra{aa Gospoda, velej}i: "Koj od nas
prv }e trgne protiv Hananejcite - da vojuva protiv niv?"
7|1|2|Gospod odgovori: "Juda }e trgne; ete, Jas ja predavam zemjata vo negovi
race."
7|1|3|Juda, pak, mu kaà na bratot svoj Simeona: "Vlezi so mene vo mojot `reb, i da
vojuvame protiv Hananejcite; i jas }e vlezam so tebe vo tvojot `reb." I Simeon otide
so nego.
7|1|4|Toga{ Juda trgna, i gi predade Gospod Hananejcite i Ferezejcite vo racete
nivni, i tie ubija od niv vo Vezek deset iljadi du{i.
7|1|5|Vo Vezek se sretna so Adoni-Vezek, se sudrija so nego i gi razbija Hananejcite
i Ferezejcite.
7|1|6|Adoni-Vezek izbega, no tie se spu{tija, trgnaa po nego, go fatija i mu gi isekoa
palcite na racete negovi i na nozete negovi.
7|1|7|Toga{ Adoni-Vezek re~e: "Sedumdeset carevi so prese~eni palci na racete i
nozete sobiraa tro{ki pod trpezata moja; kako {to pravev jas, taka mi vozdade
Bog." I go dovedoa vo Erusalon, kade {to i umre.
7|1|8|i vojuvaa Judinite sinovi protiv Erusalim, go prezedoa i go porazija so me~ i
gradot go izgorea so ogan.
7|1|9|Potoa Judinite sinovi otidoa da vojuvaat protiv Hananejcite, koi ìveeja vo
gorata i vo ju`nata zemja i vo nizinite.
7|1|10|I trgna Juda protiv Hananejcite, koi ìveeja vo Hevron, porano Hevron se
narekuva{e Kirijat-Arba, i go porazija Sesaja, Ahimana i Talmaja.
7|1|11|Ottuka otidoa protiv ìtelite na Davir, porano Davir se vika{e Kirijat-Sefer.
7|1|12|I re~e Halev: "Koj }e go porazi Kirijat-Sefer i go prezeme, }e mu ja
dadam }erkata svoja Ahsa za èna.
7|1|13|Go prezede Gotoniil, sin Kenezov, pomaliot brat Helezov, i Halev mu ja dade
}erkata svoja Ahsa za èna.
7|1|14|Pred da zamine taa, Gotonoil ja podu~i da bara od tatka si zemja, i taa sleze
od oselot. Halev ja pra{a: "[to bara{?"
7|1|15|A taa mu re~e: "Daj mi blagoslov; ti mi dade suva zemja, daj mi i vodni
izvori." I i gi dade Helev gorinite izvori i dolnite izvori.
7|1|16|I sinovite na Keneecot, Mojseeviot test, pojdoa od gradot na palmite so
Judinite sinovi vo Judinata pustiwa, koja e na jug od Arad. I dojdoa i se naselija me|
u narodot.
7|1|17|Potoa trgna Juda so brata si Simeona i gi porazi Hananejcite, koi ìveeja vo
Sefat, go predadoa gradot pod zakletva i go narekoa toj grad Horma.
7|1|18|Juda isto taka gi prezede Gaza so predelite nejzini, Akaron so predelite
negovi, i Anarod so predelite negovi,
7|1|19|za{to Gospod be{e so Juda, i toj ja zavladea planinata; no ne moè{e da gi
istera ìtelite vo dolinata, bidej}i tie imaa èlezni dvokolki.
7|1|20|A na Halev mu go predadoa Hevron, kako {to be{e zapovedal Mojsej, i tamu
toj gi dobi vo nasledstvo trite grada na sinovite Enakovi i gi istera ottamu trite
sinovi Enakovi.
7|1|21|No Venijaminovite sinovi ne gi isteraa Jevusejcite, koi ìveeja vo Erusalim;
Jevusejcite ìveat so sinovite na Venijamina vo Erusalim i do den denes.
7|1|22|I sinovite Josifovi isto taka trgnaa protiv Vetil, i Gospod be{e so niv.
7|1|23|A se zadràa Josifovite sinovi i go razgledaa Vetil, a porano gradot se
narekuva{e Luz.
7|1|24|I straàrite vidoa eden ~ovek, koj doa|a{e od gradot i mu rekoa: "Pokaì ni go
vlezot vo gradot, i }e ti napravime milost."
7|1|25|Toj im go pokaà vlezot vo gradot, i tie go porazija gradot so me~, a toj
~ovek i site negovi rodnini gi pu{tija.
7|1|26|Toj ~ovek otide vo zemjata na Hetejcite i izgradi tamu grad i go nare~e so
imeto Luz. Toa mu e imeto i do den denes.
7|1|27|I Manasija ne gi istera ìtelite na Vetsan i pot~inetite mu gradovi, nitu ìtelite
vo Dor, ni pot~inetite mu gradovi, ni ìtelite na Ievlam i pot~inetite mu gradovi,
ìvelite na Megedon i pot~inetite mu gradovi; taka ostanaa Hananejcite da ìveat vo
ovaa zemja.
7|1|28|Koga Izrailot se zasili, gi napravi Hananejcite svoi podanici, no ne gi istera.
7|1|29|I Efrem ne gi istera Hnanecite koi ìveeja vo Gazer; i Hananejcite ìveeja me|
u niv vo Gazer i im pla}aa danok.
7|1|30|I Zavulon ne gi istera ìtelite na Kitron, nitu ìtelite na Nahlol, i Hananejcite
ìveeja me|u niv i im pla}aa danok.
7|1|31|I Asir ne gi istera ìtelite na Akhor, nitu ìtelite na Dor i ni ìtelite na Sidon i
Ahlav, ni od Ahaziv, Dalafe, Elva, Afek nitu, pak, od Roav.
7|1|32|Se naseli Asir me|u Hananejcite, ìtelite na taa zemja, bidej}i ne gi istera.
7|1|33|I Neftalim ne gi istera ìtelite na Vetsames kako ni ìtelite na Vetanah i
ìvee{e me|u Hananejcite, ìtelite na taa zemja; a ìtelite na Vetsames i na Vetanah
bea negovi podanici.
7|1|34|Amorejcite gi pritiskaa sinovite Danovi vo gorite, bidej}i ne im davaa da
slezat vo dolinata.
7|1|35|I Amorejcite ostanaa da ìveat vo gorata Heres, vo Ajalon i Salavin; no rakata
na Josifovite sinovi gi prisili i tie im stanaa podanici.
7|1|36|Predelite na Amorejcite se protegaa od gorata Akravin, od karpata se ugore.
7|2|1|Dojde Angel Gospodov od Galgal vo Vohim i re~e: "Jas ve izvedov od Egipet
i ve vovedov vo zemjata, za koja im se zakolnav na tatkovcite va{i; i rekov: - nema
da gi naru{am Mojot zavet so vas zasekoga{;
7|2|2|vie, pak, ne vleguvajte vo sojuz so ìtelite na ovaa zemja; na bogovite nivni ne
im se klawajte, idolite nivni skr{ete gi, `rtvenicite nivni urnete gi". No vie ne go
poslu{avte glasot Moj. Zo{to postapivte taka?
7|2|3|Zatoa velam: nema pove}e da gi preseluvam tie lu|e, {to sakav da gi isteram,
nema da gi isteram od vas, i tie }e bidat trwe za vas, a bogovite nivni }e vi bidat
soblazna."
7|2|4|Koga Angelot Gospodov gi kaà tie zborovi pred site sinovi Izrailevi, narodot
krena golem piskot i zaplaka.
7|2|5|Poradi toa i go narekuvaat toa mesto Vohim. Tamu tie prinesoa `rtva na
Gospoda.
7|2|6|Otkako Isus go raspu{ti narodot, i sinovite Izrailevi zaminaa, sekoj vo domot
svoj i sekoj vo svojot del, za da dobie vo nasledstvo zemja.
7|2|7|Narodot Mu sluè{e na Gospoda preku site denovi na Isusa i preku site denovi
na stare{inite, ~ij ìvot prodolì po Isusa, i koga gi bea videle site golemi dela na
Gospoda, kakvi {to On mu napravi na Izrailot.
7|2|8|A koga umre Isus, sinot Navinov, rab Gospodov, na sto i deset godini,
7|2|9|go pogrebaa vo predelite na negoviot del vo Tamnatares, vo Efremovata gora,
na sever od gorata Gaas;
7|2|10|i koga celiot toj narod se pribra kaj tatkovcite svoi, i nastana po niv drug rod,
koj ne Go znae{e Gospoda i delata Negovi, kakvi {to mu be{e napravil na Izrailot,
-
7|2|11|toga{ Izrailevite sinovi po~naa da pravat zlo pred Gospoda i da mu sluàt na
Vaal;
7|2|12|go ostavija Gospoda, Boga na tatkovcite nivni, Koj gi be{e izvel od zemjata
Egipetska, i se obrnaa kon drugi bogovi, kon bogovite na tamo{nite okolini, i
po~naa da im se klawaat, i Go razgnevija Gospoda;
7|2|13|Go otravija Gospoda i po~naa da mu sluàt na Vaal i na razni Astarti.
7|2|14|Toga{ Gospod silno se razgnevi protiv Izrailcite i gi predade vo racete na
graba~i, koi gi ograbuvaa; i gi predade vo racete na okolnite neprijateli tamu, i ne
moèa pove}e da odoleat pred neprijatelite svoi.
7|2|15|Nasekade, kade i da otidea tie, rakata Gospodova be{e protiv niv na zlo,
kako {to im be{e govorel Gospod i kako {to im se be{e zakolnal Gospod. I tie bea
na golema maka.
7|2|16|Toga{ Gospod im postavi sudii, koi gi spasuvaa od racete na onie {to gi
plenea.
7|2|17|No tie i niv ne gi slu{aa, tuku bludstvuvaa so drugi bogovi i nim im se
klawaa, pa Go razgnevija Gospoda, a potoa skr{naa od patot, po koj odea takvcite
nivni, pokoruvaj}i im se na zapovedite od Gopoda. Tie ne pravea taka.
7|2|18|No koga Gospod im postavuva{e sudii, Sam Gospod be{e so sudijata i gi
spasuva{e od neprijatelite nivni preku site dni na sudijata, za{to Gospod gi
soàluva{e, slu{aj}i gi ofkawata nivni od onie, {to gi ugnetuvaa i potiskaa.
7|2|19|No {tom }e umre{e sudijata, tie odnovo po~nuvaa da ìveat polo{o od
tatkovcite svoi, odej}i po drugi bogovi, da im sluàt i da im se klawaat. I ne
otstapuvaa od delata svoi èstoki i od lo{iot pat svoj.
7|2|20|Toga{ Gospod silno se razgnevi protiv Izrailot i re~e: "Poradi toa {to ovoj
narod otstapi od zavetot Moj, {to go postaviv so tatkovcite nivni, i ne go poslu{aa
glasot Moj,
7|2|21|ni Jas nema pove}e da proteruvam pred niv nieden od narodite, {to gi ostavi
Isus, koga umira{e, -
7|2|22|za da go ispitam Izrailot; }e po~nat li da se dràt do patot Gospodov i da odat
po nego, kako {to se drèa tatkovcite nivni, ili ne?"
7|2|23|I Gospod gi ostavi tie narodi i ne gi protera vedna{ i ne gi predade vo racete
na Isusa.
7|3|1|Eve gi narodite, koi ne znaeja za site hananski vojni,
7|3|2|samo za da znaat i da se u~at na vojna podocne`nite pokolenija na Izrailevite
sinovi, koi porano ne ja znaeja:
7|3|3|{est filistejski vojvodstva, site Hananejci, Sidonci i Evejci, koi ìveeja vo
goratao Val-Ermon do Emat.
7|3|4|Tie bea ostaveni, za da bide preku niv isku{an Izrailot, i da se doznae, dali se
pokoruvaat na zapovedite Gospodovi, koi On gi be{e zapovedal na tatkovcite nivni
preku Mojseja.
7|3|5|I ìveeja Izrailevite sinovi me|u Hananejcite, Hetejcite, Amorejcite,
Ferezejcite, Evejcite, Gergesejcite i Jevusejcite,
7|3|6|i gi zemaa }erkite nivni za èni, i im gi davaa }erkite svoi na sinovite nivni, i
im sluèa na nivnite bogovi.
7|3|7|Sinovite Izrailevi izvr{ija zlo pred o~ite na Gospoda, i Go zaboravija svojot
Gospod Bog, i im sluèa na Vaal i na Dubravi.
7|3|8|Toga{ Gospod se razgnevi silno protiv Izrailot, i gi predade vo racete n
Husarsatem, carot na Siriska Mesopotamija, i sinovite Izrailevi mu robuvaa na
Husarsatem osum godini.
7|3|9|Potoa sinovite Izrailevi povikaa kon Gospoda, i izdignaa za sinovite Izrailevi
spasitel, koj gi izbavi, - Kenezoviot sin Gotoniil, pomaliot brat na Halev.
7|3|10|Vrz nego be{e Duhot Gospodov, i toj be{e sudija na Izrailot. Toj objavi vojna
protiv Husarsatem, i Gospod go predade vo racete negovi siriskiot car Husarsatem i
rakata negov se zacvrsti nad Husarsatema.
7|3|11|I zemjata be{e spokojna ~etirieset godini, Potoa umre Gotoniil, Kenezoviot
sin.
7|3|12|Sinovite Izrailevi po~naa pak da vr{at zlo pred Gospoda, i Gospod mu dade
sila na moavskiot car Eglon protiv Izrailot, poradi toa {to tie pravea zlo pred
Gospoda.
7|3|13|Toj gi sobra pri sebesi sinovite Amonitski i Amalikovi, pa trgna i go porazi
Izrailot, i go zavladeja gradot na palmite.
7|3|14|I sinovite Izrailevi mu robuvaa na moavskiot car Eglon osumnaeset godini.
7|3|15|Toga{ sinovite Izrailevi pak povikaa kon Gospoda, i Gospod im go izbra za
spasitel Aoda, sinovt na Gira, Eminiev sin, koj be{e levak. I sinovite Izrailevi mu
ispratija po nego darovi na moavskiot car Eglon.
7|3|16|Aod si napravi me~ so dve se~ila, dolg eden lakot, i go prepa{a pod oblekata
svoja na desnoto bedro,
7|3|17|i odnese darovi na moavskiot car Eglon, a Eglon be{e ~ovek mnogu debel.
7|3|18|Koga Aod gi podnese site darovi i gi isprati lu|eto, {to gi donesoa darovite,
7|3|19|sam se vrati od idolite, {to se vo Galgal, i re~e: "Care, imam tajna za tebe."
Toj re~e: "Potivko!" I izlegoa site, {to stoeja pri nego.
7|3|20|Aod vleze pri nego: toj sede{e vo letnata gorna soba, {to ja ima{e oddeleno.
I re~e Aod: "Imam Bo`ja poraka za tebe." Eglon stana od prestolot.
7|3|21|Koga toj stana, Aod ja podade svojata leva raka, i go zede me~ot od desnoto
bedro i go zabi vo stomahot negov,
7|3|22|taka {to se~iloto vleze i dr{kata, i debelinata go pokri se~iloto; bidej}i Aod
ne go izvadi me~ot od trbuhot negov i izleze ne~istotija.
7|3|23|Aod potoa izleze od sobata, ja zatvori vratata i ja zaklu~i.
7|3|24|Otkako izleze, slugite na Eglon dojdoa i gledaa, ete, vratata na sobata e
zaklu~ena, i si rekoa: - sigurno e toj nadvor po potreba do letnata soba
7|3|25|êkaa dosta dolgo, no otkako vidoa deka nikoj ne ja otvora vratata od sobata,
zedoa klu~ i otklu~ija, a tamu gospodarot nivni leì na zemjata mrtov.
7|3|26|Dodeka se ~udea, Aod izbega, i nikoj na nego ne misle{e, mina pokraj idolite
i se spasi vo Setirot.
7|3|27|A {tom pristigna vo zemjata Izraileva, Aod zatrubi so truba vo Efremovata
gora, i slegoa so nego sinovite Izrailevi od gorata, i toj trgna pred niv.
7|3|28|I im re~e: "Odete po mene, za{to Gospod Bog gi predade neprijatelite va{i,
Moavcite, vo va{i race." I trgnaa po nego, prezedoa moavski brodovi na Jordan, i
ne pu{tija nikon da premine.
7|3|29|Toga{ ubija okolu deset iljadi Moavci, se zdravi i silni, i nikoj ne izbega.
7|3|30|Taka se smirija vo onoj den Moavcite pred Izrailot, i zemjata be{e spokojna
osumdeset godini. I Aod be{e nivni sudija do svojata smrt.
7|3|31|Po nego dojde Semegar, sin Anatov, koj ubi {estotini du{i Filistejci so
volovski osten; i toj isto taka go izbavi Izrailot.
7|4|1|Koga umre Aod, Izrailevite sinovi pak po~naa da pravat zlo pred Gospoda.
7|4|2|I Gospod gi predade vo racete na hananskiot car Javin, koj caruva{e vo Asor, i
na negoviot vojvoda Sisar, koj ìvee{e vo Arisot.
7|4|3|I povikaa Izrailevite sinovi kon Gospoda; za{to Javin ima{e devetstotini
èlezni koli i gi pritiska{e Izrailevite sinovi dvaeset godini.
7|4|4|Vo toa vreme sudija na Izrailot be{e proro~icata Devora, ènata Lafidotova;
7|4|5|taa ìvee{e pod palma, me|u Rama i Vetil, vo Efremovata gora i odea kaj nea
Izrailevite sinovi na sud.
7|4|6|Devora isprati po Varaka, sinot na Avineema od Kedes Neftalimov, i mu re~e:
"Zar ne ti zapoveda Gospod, Bog Izrailev: - idi, soberi narod na gorata Tavor i zemi
so sebesi deset iljadi du{i od Neftalimovite sinovi i od Zavulonovite sinovi;
7|4|7|Jas pak, }e go dovedam pri tebe, kaj potokot Kison, Javinoviot vojvoda Sisar,
i kolite negovi i mnoguiljadnata vojska negova, i }e ti gi predadam vo tvoi race."
7|4|8|Varak i odgovori: "Ako dojde{ so mene, }e odam; ako ne dojde{ so mene,
nema da otidam, za{to ne go znam denot, vo koj Gospod }e go isprati Angelot so
mene."
7|4|9|Taa mu re~e: "Dobro, }e dojdam so tebe; samo znaj, deka nema da bide
slavata tvoja po patot, po koj }e odi{; za{to vo ènska raka }e go predade Gospod
Sisara." I Devora stana i trgna so Varaka za Kedes.
7|4|10|I Varak gi povika Zavulonovcite i Neftalimovcite vo Kedes, i po nego trgnaa
deset iljadi du{i, i Devora pojde so nego.
7|4|11|Toga{ Keneecot Haver se oddeli od Kenejcite ,sinovi na Ovav, Mojseev
rodnina, i go postavi {atorot svoj kaj dabot, bluzu do Kedes.
7|4|12|I mu javija na Sisara deka Avineemoviot sin Varak izlegol na gorata Tavor.
7|4|13|Sisar gi sobra site koli, devetstotini èlezni koli, i siot narod, {to be{e so
nego, od Arisot neznaboè~ki kaj potokot Kison.
7|4|14|I Devora mu re~e na Varaka: "Stani, bidej}i denes e denot, vo koj Gospod }e
go predade Sisara vo racete tvoi; Sam Gospod }e trgne pred Tebe." I Varak sleze od
gorata Tavor, i po nego - deset iljadi du{i.
7|4|15|Toga{ Gospod go dovede vo zabuna Sisara i site negovi koli i celiot narod
negov pred Varakoviot me~, i Sisar sleze od kolata svoja i izbega pe{.
7|4|16|Varak gi podgoni kolite negovi i narodot do dubarvata neznaboè~ka i celiot
narod Sisarov padna od ostar me~, ta ne ostana nieden.
7|4|17|A Sisar pobegna pe{ do {atorot na Jail, ènata na Keneecot Haver, za{to me|u
asorskiot car Javin i domot na Keneecot Haver ima{e mir.
7|4|18|Toga{ izleze Jail i mu re~e na Sisara: "Vlezi gospodaru moj, vlezi pri mene,
ne pla{i se!" Toj vleze pri nea vo {atorot, i taa go pokri so nametkata svoja.
7|4|19|Sisar i re~e: "Daj mi malku voda da pijam, èden sim." Taa odvrza mev so
mleko, mu dade da pie i pak go pokri.
7|4|20|Sisar povtorno i re~e: Stoj pri vlezot na {atorot i , ako nekoj dodje i te pra{a:
'nema li nikoj tuka?' a ti odgovori - 'nema'".
7|4|21|Jail, Heverovata èna, zede eden kolec od {atorot, zede i ~ekan vo rakata
svoja, i otide tivko pri nego, ta mu go zabi kolecot vo slepoo~nicite negovi, taka {to
toj dopre do zemjata; a toj umoren spie{e, - i izdivna.
7|4|22|I ete, Varak, tr~a{e po Sisara. Jail go pre~eka i mu re~e: "Vlezi, jas }e ti go
pokaàm ~ovekot, {to go bara{." Toj vleze pri nea, i ete, Sisar leì mrtov, i kolecot
vo slepoo~nicite negovi.
7|4|23|Taka go pokori Gospod Bog vo toj den hanaskiot car Javin pred sinovite
Izrailevi.
7|4|24|Rakata na sinovite Izrailevi se zasiluva{e se pove}e i pove}e nad hananskiot
car Javin, dodeka tie najposle ne go istrebija.
7|5|1|Vo toj den zapeaja Devora i Varak, sinot Avineemov so ovie zborovi:
7|5|2|"Blagoslovuvajte Go Gospoda za{to se odmazdi za Izrailot, narodot pokaà
sesrdnost.
7|5|3|Slu{ajte, carevi, vnimavajte, knezovi; jas }e Mu peam i }e Mu sviram na
Gospoda, na Gospoda, Boga Izrailev!
7|5|4|Koga izleguva{e Ti, Gospodi, od Sir, koga doa|a{e od seloto Edomovo,
zemjata se trese{e, neboto kape{e i oblacite voda prolevaa;
7|5|5|gorite se topea od liceto na Gospoda, duri i Sinaj zatreperi pred Gospoda,
Boga Izrailev.
7|5|6|Vo dnite na Samegara, sinot Anatov, vo dnite na Jail, pati{tata opustea i koi
porano odea po pravite pati{ta, toga{ odea po okolnite pateki.
7|5|7|Vo Izrailot nema{e ìtel vo selata, nema{e, dodeka jas, Devora, ne stanav,
dedeka ne vostanav jas, majkata Izraileva.
7|5|8|Izbraa novi bogovi, zatoa vojnata be{e pred vratata. Se vide li {tit i kopje vo
~etirieset iljadi od Izrailot?
7|5|9|Srceto mi e kon vas, na~alnici Izrailevi, kon revnitelite vo narodot;
proslavuvajte Go Gospoda!
7|5|10|Vie, koi javate na beli oslici, {to sedite vo sudovite i odite po patot,
propovedajte!
7|5|11|Srede glasovite na onie {to pleskaat, tamu neka pokaàt pravda, Gospodi,
zacvrsti ja pravdata vo Izrailot! Toga{ narodot Gospodv se razotide po svoite
gradovi.
7|5|12|Stani, stani! Devoro! Stani, stani, pa zapej pesna! Stani, Varak i vodi gi svoite
platenici, sine Avineemov!
7|5|13|Toga{ se vozveli~i silata negova; Gospod mene mi gi pot~ini hrabrite.
7|5|14|Od Efrema dojdoa onie, koi bea fatile koren vo dolinite; po tebe e bratot tvoj
Venijamin, spored narodot tvoj; od Mahir doa|aa na~alnici, a od Zavulona onie {to
se zanimavaat so pi{uvawe.
7|5|15|I knezovite Isaharovi so Devora, i Isahar isto taka kako Varak, se spu{tija pe{
vo dolinata. Vo Ruvimovite plemiwa - golemo raznoglasie.
7|5|16|Zo{to si mi sednal me|u ko{arite i go slu{a{ bleeweto na stadata? Vo
Ruvimovite plemiwa - dolemo nesoglasie.
7|5|17|Galad si ìvee spokojno od onaa strana na Jordan, i zo{to Dan da se
zanimava so korabite, a Asir da sedi na morskiot breg i se veseli pri svoite
pristani{ta.
7|5|18|Zavulon e narod, koj ja dade du{ata svoja na smrtta, i Neftalim - na polskite
viso~ini.
7|5|19|Dojdoa carevi, toga{ se sudrija carevite hananski vo Tahan, pri vodite
Megidonski, no ni par~e srebro ne dobija.
7|5|20|Od neboto se vojuva{e, se bieja yvezdite od svoite pati{ta protiv Sisara.
7|5|21|Potokot Kison gi odvle~e, potokot Kadimin, potokot Kison. Gazi gi, du{o
moja, silnite!
7|5|22|Toga{ otpa|aa kopitata na kowite od topotewe, od terawe na java~ite nivni.
7|5|23|Prokolnete go Mazor, re~e Angelot Gospodov, prokolnete gi ìtelite negovi,
zatoa {to ne dojdoa na pomo{ na Gospoda so hrabrite.
7|5|24|Neka e blagoslovena me|u ènite Jail, ènata na Keneecot Hever, me|u ènite
vo {atorite neka e blagoslovena!
7|5|25|Toj pobara voda: taa mleko mu dade, vo vojvodska ~a{a mu donese kravja
pavlaka.
7|5|26|Levata raka svoja taa ja protegna kon kolecot, a desnata - kon ~ekanot
kova~ki; go udri Sisara, mu ja smrska glavata, go probode i mu gi probi
slepoo~nicite negovi.
7|5|27|Me|u nozete nejzini padna, isto{ten se ispruì i umre, me|u nozete nezini
padna vedna{.
7|5|28|Pogledna niz prozorecot Sisarovata majka, niz re{etkata i si pomisli: zo{to ne
doa|a u{te kolata negova, zo{to se zabavuvaat trkalata na kolite negovi?
7|5|29|Mudrite nejzini dvorjani i odgovaraat, a i samata taa si odgovara na zborovite
svoi:
7|5|30|moèbi na{le plen, pa go delat: komu po edna moma, komu po dve na vojnik.
Plen {aren za Sisara, plen {aren, vezen; {aren i vezen od obete strani, simnat od
ramenicite na plenikot.
7|5|31|Taka da zaginat site Tvoi neprijateli, Gospodi! A onie, koi Go sakaat, da
bidat kako sonce koga izgreva vo seta svoja sila! - I mirna be{e zemjata ~etirieset
godini.
7|6|1|A sinovite Izrailev pok po~naa da prvat zlo pred Gospoda, i Gospod gi
predade vo racete na Madijamcite za sedum godini.
7|6|2|Te{ka be{e rakata Madijamska, nad Izrailot, i Izrailevite sinovi poradi
Madijamcite si pravea pribeì{ta vo pe{teri i tvrdini po gorite.
7|6|3|I koga }e posee{e ne{to Izrailot, }e dojde{e Madijamec ili Amalikiec ili ìtel
od istok, }e napadne{e na nego;
7|6|4|i stoe{e kaj niv vo {atorite, i gi uni{tuva{e zemnite plodovi duri do Gaza, i ne
mu ostava{e za ishrana na Izrailot ni ovca, ni vol, ni osel.
7|6|5|Za{to tie doa|aa so dobitokot svoj i so {atorite svoi, doa|aa vo golemo
mnoèstvo - kako skakulci; tie i kamilite nivni broj nemaa, i odea po zemjata
Izraileva za da ja opusto{uvaat.
7|6|6|Mnogu osiroma{e toga{ Izrailot od Madijamcite, i povikaa sinovite Izrailievi
kon Gospoda.
7|6|7|A koga sinovite Izrailevi povikaa kon Gospoda protiv Madijamcite,
7|6|8|Gospod isprati prorok pri Izrailevite sinovi i On im re~e: "Vaka veli Gospod,
Bog Izrailev - Jas vi izvedov od Egipet, ve izvedov od domot na ropstvoto;
7|6|9|ve izbaviv od rakata na Egiptjanite i od rakata na site va{i ugnetuva~i, gi
isterav od pred vas, i vi ja dadov zemjata nivna,
7|6|10|i vi rekov: 'Jas sum Gospod, Bog va{; ne gi po~ituvajte bogovite na
Amorejcite, vo ~ija zemja ìveete.'
7|6|11|Toga{ dojde Angelot Gospodov i sedna vo Efrat pod dabot, koj be{e Joasov,
tatkoto na Aviezer; a sinot negov Gedeon mlate{e na gumnoto, za da se sokrie od
Madijamcite.
7|6|12|I mu se javi Angelot Gospodov i mu re~e: "So tebe e Gospod, maù silen!"
7|6|13|Gedeon mu odgovori: "Gospodaru moj, ako e Gospod so nas, zo{to ne snajde
seta ovaa maka? I kade se site Negovi ~udesa, za koi ni raskaùvaa na{ite tatkovci,
velej}i: 'Gospod ne izvede od Egipet?' Sega Gospod ne ostavi i ne predade vo
racete na Madijamcite."
7|6|14|Gospod go pogledna i re~e: "Odi so taa svoja sila i spasi go Izrailot od rakata
na Madijamcite. Jas te ispra}am."
7|6|15|Gedeon Mu odgovori: "Gospodi, kako }e go spasam Izrailot: ete, i plemeto
mi e najbedno vo kolenoto Manasievo i jas sum najmal vo domot na mojot tatko?"
7|6|16|Gospod mu re~e: "Jas }e bidam so tebe, i ti }e gi porazi{ Madijamcite kako
eden ~ovek."
7|6|17|Gedeon Mu re~e: "Ako sum se zdobil so milot pred Tebe, daj mi dokaz deka
Ti govori{ so mene.
7|6|18|Ne odi si ottuka, dodeka ne dojdam kaj Tebe, da ti donesam dar svoj i da Ti
go predadam". On re~e: "Jas }e ostanam, dodeka se vrati{."
7|6|19|Gedeon otide i prigotvi kozle i lebovi presni od edna efa bra{no; mesoto go
stavi vo ko{nica, ~orbata ja nalea vo grne, gi donese pri Nego pod dabot i Mu gi
podnese.
7|6|20|I Angelot Bo`ji mu re~e: "Zemi go mesoto i poga~ata, i stavi gi na onoj
kamen, a ~orbata isturi ja." Toj taka i napravi.
7|6|21|Angelot Gospodov go protegna krajot na èzalot, {to be{e vo rakata negova, i
go dopre mesoto i lebovite; i vivna ogan od kamenot i izgorea mesoto i lebovite. A
Angelot Gospodov se sokri od o~ite negovi.
7|6|22|I vide Gedeon deka toa be{e Angel Gospodov i re~e Gedeon: "Te{ko mi e,
Vladiko Gospodi, za{to vidov lice na Angel Gospodov."
7|6|23|Gospod mu re~e: "Mir na tebe, ne pla{i se, nema da umre{!"
7|6|24|I Gedeon Mu izgradi tamu `rtvenik na Gospoda i go nare~e: Jehova [alom.
Toj stoi i do denes vo Efrat Aviezerov.
7|6|25|Vo taa no} Gospod mu re~e: "Zemi edno tele od stadoto na tatka ti i edno
june sedumgodi{no i razru{i go `rtvenikot Vaalov, koj {to e kaj tatka ti, i ise~i gi
drvcata, {to se kaj nego,
7|6|26|i izgradi Mu kako {to treba `rtvenik na tvojot Gospod Bog, Koj ti se javi na
vrvot od karpata, pa zemi go vtoroto tele i prinesi go kako `rtva sepalenica vrz
drvcata, {to }e gi ise~e{."
7|6|27|Gedeon zede deset du{i slugi svoi i napravi kako {to mu re~e Gospod; no
bidej}i se pla{e{e od doma{nite na tatkoto svoj i od ìtelite gradski da go napravi
toa dewe, go napravi no}e.
7|6|28|Koga utredenta gradskite ìteli stanaa, ete, `rtvenikot Vaalov be{e razru{en,
drvcata blizu nego ise~eni i vtoroto tele prineseno kako `rtva vrz novoizgradeniot
`rtvenik.
7|6|29|I si govorea eden na drug: "Koj go napravi toa?" Baraa, raspra{uvaa i rekoa:
"Joasoviot sin Gedeon go napravi toa."
7|6|30|I gradskite ìteli mu rekoa na Joasa: "Izvedi go sinot svoj; toj treba da umre,
za{to go razru{i Vaaloviot `rtvenik i gi ise~e drvcata, {to bea do nego."
7|6|31|Joas im kaà na site {to dojdoa pri nego: "Vie li }e se zastapuvate za Vaal, vie
li }e go za{tituvate? Koj }e se zastapi za nego, }e bide predaden na smrt u{te ova
utro; ako e toj bog, sam neka se odmazdi za toa {to mu go sru{il `rtvenikot negov."
7|6|32|I po~naa da go nerekuvaa od toj den Jerovaal, bidej}i Joas be{e rekol: sam
neka se odmazdi Vaal so nego, poradi toa {to mu go sru{il `rtvenikot negov.
7|6|33|I site Madijamci i Amalikovcite i ìtelite od istok se sobraa zaedno, ja
preminaa rekata i se smestija vo dolinata Izrailska.
7|6|34|I Duhot Gospodov go potrepi Gedeona; toj zatrubi so truba, i plemeto
Aviezerovo se sobra da odi po nego.
7|6|35|I isprati pratenici po seto pleme Manasievo, i toa se odzva da odi po nego; toj
isto taka isprati pratenici do Asira, Zavulona i Neftalima, i tie dojdoa tamu da se
sretnat.
7|6|36|A Gedeon Mu re~e na Boga: "Ako go spasi{ Izrail preku mojata raka, kako
{to govore{e Ti,
7|6|37|toga{ eve, }e poloàm ovde na gumnoto edno runo - ako ima rosa samo na
runoto, a po celata zemja bide suvo, }e znam deka Ti preku mojata raka }e go
spasi{ Izrailot, kako {to mi re~e."
7|6|38|Taka i stana: utredenta, otkako stana rano, fati da go cedi runoto i iscedi rosa
od runoto cela ~a{a voda.
7|6|39|I Gedeon Mu re~e na Boga: "Ne mi se gnevi, ako pak kaàm i ako samo u{te
edna{ se obidam so runoto - neka bide suvo samo na runoto, a po celata zemja da
ima rosa."
7|6|40|Taka i napravi Bog vo taa no}: samo na runoto be{e suvo, a po celata zemja
ima{e rosa.
7|7|1|I porani Jerovoam, odnosno Gedeon, utrinata i siot narod, {to be{e so nego, i
se smestija pri izvorot Arad; madijamskiot, pak, logor be{e na sever od nego, kaj
ridot More, vo dolinata.
7|7|2|I Gospod mu re~e na Gedeona: "Se tebe ima mnogu narod, ne moàm da gi
predadam Madijamcite vo negovi race, za da ne se vozgordee Izrailot pred Mene i
da kaè: "mojata raka me spasi".
7|7|3|Zatoa razglesi da ~ue narodot, i kaì: "Koj se boi i e pla{liv, neka se vrati i
vedna{ neka odi na gorata Galad". I se vratija od narodot dvaeset i dve iljadi du{i, a
deset iljadi ostanaa.
7|7|4|I mu re~e Gospod na Gedeona: "Narod se u{te ima mnogu; odvedi gi kaj
vodata, tamu }e ti gi odberam; za kogo }e re~am: 'da odi so tebe', neka odi so tebe;
a za kogo }e ti kaàm: 'ne treba da odi so tebe', neka ne odi."
7|7|5|Toj go odvede narodot kaj vodata. I mu re~e Gospod na Gedeona: "Koj loka
voda so jazikot svoj, kako {to loka ku~e, nego stavi go nastrana, isto taka i site
onie, {to kleknuvaat za da pijat voda."
7|7|6|I brojot na onie, {to lokaa so usta od raka, be{e trista du{i; a siot drug narod
koleni~e{e, za da pie voda.
7|7|7|I mu re~e Gospod na Gedeona: "So tie trista, {to lokaa, }e ve spasam i }e vi gi
predadam Madijamcite vo racete va{i, a site drugi neka si odat sekoj vo svoeto
mesto".
7|7|8|I tie ja zedoa hranata od narodot za sebe i trubite nivni, i Gedeon gi raspu{ti
site Izrailci po {atorite, a zadrà kaj sebe trista du{i. Madijamskiot logor, pak, be{e
podolu od nego - vo dolinata.
7|7|9|Vo onaa no} Gospod mu re~e: "Stani, slezi vo logorot, za{to ti go predadov vo
tvoi race.
7|7|10|Ako, pak, se pla{i{ da sleze{ sam, odi vo logorot so Fara, slugata svoj;
7|7|11|i }e ~ue{ {to zboruvaat, i toga{ }e se zacvrstat racete tvoi, i }e sleze{ vo
logorot". I sleze toj i Fara, slugata negov, do vojnicite, {to bea vo logorot.
7|7|12|A Madijamcite i Amalikovcite i site ìteli od istok se bea smestile po dolinata
vo golemo mnoèstvo, kako skakulci; kamilite nivni bea bezbroj, bea mnogu - kako
pesokot na morskiot breg.
7|7|13|Gedeon dojde. I ete, eden mu go raskaùva sonot na drug i veli: "Soniv deka
eden trkalezen ja~menov leb se trkala po madijamskiot logor i otkako se otrkala do
{atorot, udri vo nego taka, {to toj padna, go sobori, i {atorot se rasturi."
7|7|14|Drugiot mu odgovori: "Toa ne e ni{to drugo, tuku me~ot na Gedeona,
Joasoviot sin, Izrailecot; Bog gi predal vo racete negovi Madijamcite i celiot logor."
7|7|15|Otkako go ~u prikaùvaweto za sonot i tolkuvaweto negovo, Gedeon Mu se
pokloni na Gospoda, se vrati vo Izrailskiot logor i re~e: "Stanuvajte! Gospod go
predade vo racete va{i madijamskiot logor."
7|7|16|I gi rasporedi tristote du{i na tri ~eti i na site im dade po edna truba i prazni
stomni i vo stomnite sve}i.
7|7|17|I im re~e: "Gledajte me mene i pravete go istoto; ete, }e se dobliàm do
logorot, i {to }e pravam jas, toa pravete go i vie.
7|7|18|Koga jas i tie, {to se so mene }e zatrubime so truba, trubete i vie so va{ite
trubi okolu celiot logor i vikajte: "Me~ Gospodov i Gedeonov!"
7|7|19|I dojde Gedeon i sto du{i so nego do krajot na logorot, vo po~etokot na
srednata straà, gi razbudija straàrite, zatrubija so trubite i gi skr{ija stomnite, {to
bea vo racete nivni.
7|7|20|I zatrubija site tri ~eti so trubi, i gi skr{ija stomnite, i gi drèa vo levata raka
sve}ite, a vo desnata raka trubite, trubea i vikaa: "Me~ Gospodov i Gedeonov!"
7|7|21|I sekoj stoe{e na mestoto svoe okolu logorot; toga{ vo celiot logor se
rastr~aa, razvikaa i po~naa da begaat.
7|7|22|Dedeka tie trista du{i trubea so trubi, Gospod go svrte me~ot na sekogo
pritiv drugarot negov po celiot stan, i vojskata bega{e do Bet{ita kaj Carer, do
predelite na Avelmehol, blizu do Tabata.
7|7|23|Toga{ Izrailcite od plemeto Neftalimovo, Asirovo i od celoto pleme
Mansievo bea povikani i se vpu{tija po Madijamcite.
7|7|24|a Gedeon isprati pratenici po celata gora Efremova da kaàt: "Izlezete im vo
presret na Madijamcite i zazemete im gi brodovite vo vodite na Vetir i Jordan." I
bea povikani site Efremovci, i gi zazedoa brodovite vo vodite na Vetir i Jordan;
7|7|25|I gi fatija dvajcata madijamski knezovi: Oriva i Ziva; Oriva go ubija vo Sur,
a Ziva - vo Jakevziv, i gi gonea Madijamcite; glavite, pak, na Oriva i Ziva mu gi
odnesoa na Gedeon od onaa strana na Jordan.
7|8|1|I mu rekoa Efremovcite: "Zo{to napravi taka, ta ne povika, koga zamina da
vojuva{ protiv Madijamcite?" I mnogu se karaa so nego.
7|8|2|Gedeon im odgovori: "Pa {to napraviv taka, kako vie sega? Neli se pabirkite
na Efrema podobri od grozdoberot na Aviezer?
7|8|3|Vo va{i race Bog gi predade madijamskite knezovi Oriva i Ziva, i kako moèv
jas da storam takvo ne{to, kako vie?" Toga{ duhot nivni sprema nego se smiri {tom
toj im gi kaà tie zborovi.
7|8|4|A koga dojde Gedeon kaj Jordan, go premina toj i tristote du{i, {to bea so
nego. Tie bea umorni poradi goneweto na neprijatelot.
7|8|5|I im re~e toj na ìtelite na Sokhot: "Dajte im leb na ovie maì {to se so mene,
za{to se gladni; jas gi gonam madijamskite carevi Zeveja i Salmana."
7|8|6|Sokhotskite na~alnici rekoa: "Zar rakata na Zeveja i Salmana e ve}e vo tvoi
race, ta da i davame leb na vojskata tvoja?"
7|8|7|Gedeon odgovori: "Ne taka, tuku koga Gospod }e gi predade Zeveja i
Salmana vo racete moi, jas }e gi uni{tam telata va{i so trwe od pustiwata i so
bocki."
7|8|8|Ottuka otide vo Fanuil i im go re~e istoto na negovite ìteli, i fanuilskite ìteli
mu odgovorija, kako {to odgovorija ìtelite na Sokhot.
7|8|9|Toj im kaà i na fanuilskite ìteli: "Koga }e se vratam vo mir, }e ja rasturam
taa kula."
7|8|10|A Zevej i Salman bea vo Karkara i vojskite nivni so niv do petnaeset iljadi,
se {to be{e ostanalo od seta vojska na ìtelite od istok; a padnaa sto i dvaeset iljadi
du{i me~onosci.
7|8|11|I otide Gedeon pri onie {to ìveeja vo {atori na istok od Nov i Jegval i go
razbi logorot, koga logorot stoe{e bezgri`no.
7|8|12|Zevej i Salman izbegaa; toj se spu{ti po niv i gi fati dvajcata carevi - Zeveja i
Salmana, i go dovede vo zbrka celiot logor.
7|8|13|Toga{ Gedeon, sinot na Joasa, se vrati od vojnata pred izgrevot na sonceto.
7|8|14|I fati edno mom~e od ìtelite sokhotski i go raspra{a; i toj mu gi napi{a
imiwata na na~alnicite i stare{nite sokhotski - sedumdeset i sedum du{i.
7|8|15|Potoa dojde kaj ìtelite sokhotski i re~e: "Ete, Zevej i Salman, za koi mi se
potsmevavte, velej}i: 'Zar rakata na Zeveja i Salmana e ve}e vo tvoi race, ta da im
davame leb na tvoite izmoreni du|e?'"
7|8|16|I zede trwe od pustiwata i bocki, pa gi kazni so niv gradskite stare{ini, ìteli
na Sokhot.
7|8|17|i ja sru{i fanuilskata kula i gi ubi gradskite ìteli.
7|8|18|I mu re~e na Zeveja i Salmana: "Kakvi bea onie, {to gi ubivte na Tavor?" Tie
odgovorija: "Bea kako tebe - sekoj prilega{e na carski sin."
7|8|19|Gedeon re~e: "Tie bea moi bra}a, sinovi na majka mi! Gospod neka mi e
svedok: da bevte gi ostavile ìvi, ne bi ve ubil ni jas."
7|8|20|I mu re~e na Jetera, svojot prvoroden sin: "Stani, ubij gi!" No mom~eto ne
go izvadi me~ot svoj; se pla{e{e, bidej}i be{e u{te mlad.
7|8|21|Toga{ Zevej i Salman rekoa: "Stani sam i porazi ne, za{to spored ~ovekot e i
silata negova." I stana Gedeon, i gi ubi Zeveja i Salmana, i gi zede veri{kite, {to
bea okolu vratovite na kamilite nivni.
7|8|22|I mu rekoa Izrailcite na Gedeona: "Vladej so nas ti i sin ti i vnuk ti, bidej}i ti
ne spasi od racete na Madijamcite."
7|8|23|Gedeon im odgovori: "Nitu jas }e vladeam so vas, nitu mojot sin }e vladee
so vas; Gospod neka vladee so vas."
7|8|24|I im re~e u{te Gedeon: "Ve molam za edno, dajte mi sekoj po eden nakit od
plenot svoj. Za{to neprijatelite, bidej}i bea Ismailci, imaa mnogu zlaten nakit."
7|8|25|Tie odgovorija: "]e dademe." I poslaa edna obleka i frla{e tamu sekoj po
eden nakit od plenot svoj.
7|8|26|Zlatnite nakiti, {to toj gi izmoli, teèa iljada i sedumstotini sikli, osven
veri{kite, kop~iwata i purpurnite ode`di, {to gi nosea madijamskite carevi, i osven
zlatnite veri{ki {to bea na vratovite od kamilite nivni.
7|8|27|Od toa Gedeon napravi Efod i go stavi vo svojot grad, vo Efrat; i po~naa site
Izrailci bludno da odat tamu, po efodot, koj be{e zamka za Gedeona i celiot dom
negov.
7|8|28|Taka se smirija Madijamcite pred sinovite Izrailevi i pove}e ne krenaa glava,
i zemjata be{e spokojna ~etirieset godini vo denovite na Gedeona.
7|8|29|I otide Jeravaal, Joasoviot sin, i ìvee{e vo svojot dom.
7|8|30|Gedeon ima{e sedumdeset sina, proizlezeni od bedrata negovi, bidej}i ima{e
mnogu èni.
7|8|31|A i nalo`nicata, koja ìvee{e vo Sihem, mu rodi sin, i nemu mu dade ime
Avimeleh.
7|8|32|I umre Gedeon, sinot Joasov, vo dlaboka starost, i be{e pogreban vo grobot
na tatkoto svoj, Joas, vo Efrat Aviezerov.
7|8|33|Otkako umre Gedeon, Izrailevite sinovi pak po~naa da odat bludno po
Vaalovci i go postavuja za svoj bog Vaalverita.
7|8|34|Izrailevite sinovi ne se setija na Gospoda, svojot Bog, Koj gi be{e spasuval
od racete na site okolni neprijateli,
7|8|35|i kon domot na Jerovaala, odnosno na Gedeona, ne pokaàa blagodarnost za
site dobrini {to mu gi napravi Toj na Izrailot.
7|9|1|Avimeleh, Jerovaaloviot sin, otide vo Sihem kaj vujkovcite svoi, i im re~e nim
i na celoto pleme od maj~inoto poteklo:
7|9|2|"Kaète im na site sihemski ìteli: {to e podobro za vas, da vladeat so vas site
sedumdeset sinovi Jerovaalovi ili da vladee so vas eden? I spomnete si deka jas sum
va{a koska i va{e telo."
7|9|3|Vujkovcite im gi kaàa na ìtelite sihemski site tie zborovi za nego; i srceto na
tie ìteli se skloni kon Avimeleha, bidej}i si govorea: "Toj e na{ brat".
7|9|4|I mu dadoa sedumdeset sikli srebro od domot na Vaalverit, za koi Avimeleh
najde bezdelnici i skitnici, koi trgnaa po nego.
7|9|5|I dojde vo domot na tatkoto svoj vo Efrat i gi ubi bra}ata svoi, sedumdesette
Jerovaalovi sinovi, vrz eden kamen. Ostana samo Jotam, najmaliot Jerovaalov sin,
za{to se be{e sokril.
7|9|6|Toga{ se sobraa site sihemski ìteli i celiot dom na Maalov, i otidoa, pa go
postavija Avimeleha za car kaj dabot, blizu do Sihem.
7|9|7|Otkako mu raskaàa za toa na Jotama, toj otide i zastana na vrvot od gorata
Garizim i, otkako go krena glasot svoj, pa vikna i im re~e: "ûjte me, ìteli
Sihemski, i Bog }e ve ~ue!
7|9|8|Edno vreme trgnale drvjata da pobaraat car i i rekle na maslinkata: "Stani ni
car!"
7|9|9|Maslinkata im rekla: "Zar da ja ostavam masnotijata svoja, so koja se
posluùva Bog i lu|eto, pa da trgnam da skitam po drvjata?"
7|9|10|Toga{ drvjata i rekle na smokvata: "Dojdi ti, da ni stane{ car!"
7|9|11|Smokvata im odgovorila: "Zar da si ja ostavam sladosta svoja i ubaviot plod i
da trgnam da skitam po drvjata?"
7|9|12|& kaàle drvjata na lozata: "Dojdi ti, da ni stane{ car!"
7|9|13|Lozata im rekla: "Zar da go ostavam sokot svoj, {to gi veseli Boga i lu|eto, i
da trgnam da skitam po drvjata?"
7|9|14|Najposle site drvja mu rekle na trnot: "Dojdi ti, da ni stane{ car!"
7|9|15|Trnot im rekol na drvjata: "Ako, navistina, me postavite za car nad sebesi,
toga{ dojdete da si po~inete pod senkata moja; ako ne, }e izleze ogan od trnot i }e
gi izgori kedrite livanski."
7|9|16|I, ete, gledate, po vistina i po pravda li postapile koga go postavile za car
Avimeleha? I dobro li postapile so Jerovaala i domot negov, i spored negovite
dobrini li napravile taka?
7|9|17|Za vas site vojuva{e tatko mi, ne go àle{e ni ìvotot svoj i ve spasi od racete
na Madijamcite;
7|9|18|a vie sega se krevate protiv domot na mojot tatko i gi ubivate sedumdesette
sinovi na tatko mi vrz eden kamen i go postavivte za car nad ìtelite sihemski
Avimeleha, sinot na robinkata negova, za{to e va{ brat.
7|9|19|Ako denes ste postapile spored vistinata i spored pravdata so Jerovaala i so
domot negov, toga{ odete i raduvajte se na Avimeleha, i toj da se raduva na vas;
7|9|20|ako, pak, ne - neka izleze ogan od Avimeleha i neka gi izbori ìtelite sihemski
i celiot dom Maalov, i neka izleze ogan od ìtelite sihemski i od domot Maalov i da
go izgori Avimeleha!"
7|9|21|I izbega Jotam, izbega i otide vo Veer, i ìvee{e tamu skri{no od bratot svoj
Avimeleha.
7|9|22|Avimeleh, pak, caruva{e nad Izrailot tri godini.
7|9|23|I isprati Bog lu{ duh me|u Avimeleha i ìtelite na Sihem, i po~naa ìtelite
sihemski da ne mu se pokoruvaat na Avimeleha.
7|9|24|Za da se odmazdi za sedumdesette sinovi Jerovaalovi, i krvta nivna da im se
svrti protiv bratot nivni Avimeleha, koj gi ubi, i protiv ìtelite sihemski, koi ja
poddràa rakata negova, za da go ubie bratot svoj,
7|9|25|ìtelite sihemski postavija po gorskite vrvovi protiv nego zasedi, koi go
ograbuvaa sekogo, {to minuva{e pokraj niv po patot. Za toa mu be{e javeno na
Avimeleha.
7|9|26|Vo Sihem prostigna i Gal, Evedoviot sin, so bra}ata svoi, i odea vo Sihem, i
ìtelite sihemski se potprea vrz nego.
7|9|27|I izlegoa vo poleto, i go berea grozjeto svoe, go gazea i se veselea, pa otidoa
vo domot na svojot bog, jadea i pieja, i go prokolnuvaa Avimeleha.
7|9|28|A Gal, Evedoviot sin, re~e: "Koj e Avimeleh i {to e Sihem, ta da mu sluìme?
Ne e li toj Jerovaalov sin, i ne e li Zevul negoviot glaven sluga? Podobro sluète im
na potomcite od Emora, tatko Sihemov, a nemu zo{to da mu sluìme?
7|9|29|Ako nekoj mi go dade{e toj narod vo racete moi, jas }e go izgonev
Avimeleha." I mu be{e re~eno na Avimeleha: "Zgolemi ja vojskata svoja i
izleguvaj.
7|9|30|Zevul, upravitelot na gradot, gu ~u zborovite na Gal, Evedoviot sin, i silno se
razgnevi.
7|9|31|Toj isprati tajno pratenici kaj Avimeleha da mu kaàt: "Ete, Gal, Evedoviot
sin, i bra}ata negovi dojdoa vo Sihem, i go buntuvaat gradot protiv tebe;
7|9|32|zatoa stani no}eska, ti i narodot, {to se nao|a so tebe, i postavi zaseda vo
poleto;
7|9|33|a izutrina, po izgrevawe na sonceto, stani i pristapi kon gradot; i koga toj i
narodot, koj e so nego, }e izlezat sproti tebe, toga{ pravi go so niv ona, {to rakata
tvoja moè."
7|9|34|Avimeleh stana no}ta, i siot narod, {to se nao|a{e se nego, i postavija vo
zaseda kaj Sihem ~etiri druìni.
7|9|35|Utredenta Gal, Evedoviot sin, izleze i zastana kaj gradskite porti; a izleze i
Avimeleh i narodot, {to be{e so nego, od zasedata.
7|9|36|Gas, otkako go vide narodot mu re~e na Zevula: "Eve, narodot sleguva od
vrvot na gorata." Zevul mu odgovori: "Senkite od drvjata ti se pri~inuvaat lu|e."
7|9|37|Gal pak progovori i re~e: "Ene, narodot se spu{ta od viso~inite, i edna
druìna doa|a otkaj patot na dubravata Meonim."
7|9|38|I mu re~e Zevul: "Kade ti e ustata, koja vele{e: 'koj e Avimeleh, ta da mu
sluìme?' Ova e narod, {to ti go prezira{e; izleguvaj sega i bori se so nego."
7|9|39|I trgna Gal pred ìtelite sihemski i se sudri so Avimeleha.
7|9|40|No Avimeleh se spu{ti po nego, i toj izbega od nego; a padnaa mnogu ubieni
do samite gradski porti.
7|9|41|I Avimeleh ostana vo Arum, a Zevul go istera Gala i bra}ata negovi, za da ne
ìvee vo Sihem.
7|9|42|Na drugiot den narodot izleze vo poleto, i mu javija za toa na Avimeleha.
7|9|43|Toj go zede narodot svoj i go razdeli na tri druìni i gi postavi vo zaseda po
poleto. I, otkako vide, deka narodot izleze od gradot, se krena protiv niv i gi ubi.
7|9|44|Dodeka Avimeleh i druìnite, {to bea so nego, pristapija i zastanaa kaj
gradskite porti, drugite dve druìni gi napadnaa site, {to bea vo poleto, i gi
ispotepaa.
7|9|45|I Avimeleh vode{e borba so gradot, celiot toj den, go prezede gradot, go
porazi narodot, {to be{e vo nego, go razru{i gradot i go posipa so sol.
7|9|46|Otkako go slu{naa toa site, {to bea kaj kulata Sihemska, vlegoa vo ku}ata na
bogot Valverit.
7|9|47|Mu javija na Avimeleha deka tamu se sobrale site, {to bea vo kulata
Sihemska.
7|9|48|Toga{ Avimeleh otie na gorata Salmon, toj i siot narod, koj be{e so nego, i
zede Avimeleh sekira so sebesi, otse~e granka od drvjata, ja stavi na ramoto svoe i
mu re~e na narodot, {to be{e so nego: "Vie vidovte {to napraviv; poskoro
napravete go i vie ona {to go napraviv i jas."
7|9|49|I sekoj od siot narod prese~e granka, pa trgnaa po Avimeleha, gi natrupaa
grankite okolu kulata i zapalija ogan so niv, i izginaa site, {to bea vo kulata
Sihemska, okolu iljada du{i maì i èni.
7|9|50|Potoa Avimeleh otide vo Teves i go opsedna i go prezede.
7|9|51|Srede gradot ima{e jaka kula; tamu izbegaa site maì i èni i site gradski
ìteli, se zatvorija i se ka~ija na pokrivot od kulata.
7|9|52|Avimeleh dojde do kulata, udri na nea i se pribliì do vratata od kulata, za da
ja izgori so ogan.
7|9|53|Toga{ edna èna frli par~e od vodeni~en kamen vrz glavata na Avimeleha i
mu go skr{i ~erepot.
7|9|54|Avimeleh vedna{ go povika slugata, oruènosecot svoj, i mu re~e: izvadi go
me~ot svoj i ubij me, za da ne se re~e za mene: "go ubi èna". I slugata go probode
i toj umre.
7|9|55|Izrailcite, otkako vidoa deka Avimeleh umre, otidoa sekoj vo mestoto svoe.
7|9|56|Taka mu dade Bog na Avimeleha za zlo~inot {to go napravi protiv tatkoto
svoj, ubivaj}i gi sedumdesette bra}a svoi.
7|9|57|I site zlodela na sihemskite ìteli Bog gi svrti protiv glavite nivni; i gi stigna
kletva od Jotam, Jerovaaloviot sin.
7|10|1|Po Avimeleha se krena da go spasi Izrailot Tola, sinot na Fuj, sin Dodov, od
Isaharovo pleme. Toj ìvee{e vo Samir, na gorata Efremova.
7|10|2|Toj be{e sudija nad Izrailot dvaeset i tri godini, i umre, i be{e pogreban vo
Samir.
7|10|3|Po nego se krena Jair od Galad, koj be{e sudija nad Izrailot dvaeset i dve
godini.
7|10|4|Toj ima{e trieset i dva sina, koj javaa na trieset i dve osliwa, i tie imaa trieset
i dva grada, koi i do denes se narekuvaat Jairovi seli{ta, a se vo Galadskata zemja.
7|10|5|Umre Jair i be{e pogreban vo Kamon.
7|10|6|A Izrailevite sinovi pak po~naa da vr{at zlo pred Gospoda i im sluèa na
razni Vaalovci i Astarti, na bogovite siriski, na bogovite sidonski, na bogovite
moavski, na bogovite amonitski i na bogovite filistejski, a Gospoda Go ostavija i ne
Mu sluèa.
7|10|7|I se razgori gnevot na Gospoda protiv Izrailot, i On gi predade vo racete na
Amonitite.
7|10|8|Ottoga{ tie gi ugnetuvaa i gi ma~ea Izrailevite sinovi osumnaeset godini po
red, site Izrailevi sinovi od onaa strana na Jordan vo Amorejskata zemja, koj e vo
Galad.
7|10|9|Najposle Amonitite go preminaa Jordan, za da vojuvaat protiv Juda i
Venijamina i protiv domot Efremov. I sinovite Izrailevi bea na golemi maki.
7|10|10|Pa povikaa sinovite Izrailevi kon Gospoda i rekoa: "Zgre{ivme pred Tebe,
za{to go ostavivme na{iot Bog i im sluìme na Vaalovci."
7|10|11|I Gospod im re~e na Izrailevite sinovi: "Ne ve ugnetuvaa li Egiptjanite i
Amorejcite, Amonitite i Filistejcite,
7|10|12|Sidoncite, Amalikijcite i Moavcite i koga povikavte kon Mene, ne ve spasiv
li od racete nivni?
7|10|13|A vie Me ostavivte i po~navte da im sluìte da drugi bogovi; zatoa nema
pove}e da ve spasuvam;
7|10|14|odete, povikajte gi bogovite, {to ste gi izbrale, neka ve spasat tie vo ova za
vas te{ko vreme."
7|10|15|Toga{ sinovite Izrailevi Mu rekoa na Gospoda: "Zgre{ivme; pravi so nas se
{to Ti e ugodno, samo spasi ne sega."
7|10|16|I gi otfrlija od sebe tu|ite bogovi i po~naa da Mu sluàt samo na Gospoda. I
ne gi istrpe du{ata Negova stradawata Izrailevi.
7|10|17|Amonitite, pak, se sobraa i se smestija, se ulogorija vo Galad; isto taka se
sobraa i Izrailevite sinovi i se ulogorija vo Masifa.
7|10|18|Narodot i na~alnicite galadski se rekoa eden na drug: "Koj }e po~na vojna
protiv Amonitite, toj neka bide na~alnik na site galadski ìteli."
7|11|1|A Eftaj be{e od Galad, ~ovek hrabar; no be{e sin na edna bludnica, so koja
Gal go rodi Eftaja.
7|11|2|No ènata na Gal mu rodi sinovi. Koga porasnaa sinovite od ènata, taa go
istera Eftaja, velej}i mu: "Ti ne si naslednik na tatkoviot ni dom, za{to si sin na
druga èna."
7|11|3|I Eftaj izbega od bra}ata svoi vo zemjata Tov. Pri Eftajta se sobraa
toga{ bezdelnicite i odea po nego.
7|11|4|Po izvesno vreme Amonitite vlegoa vo vojna protiv Izrailot.
7|11|5|Vo vremeto na vojnata na Amonitite protiv Izrailot otidoa galadskite stare{ini
da go dovedat Eftaj od zemjata Tov,
7|11|6|i mu rekoa na Eftaja: "Dojdi, stani ni vojvoda i }e vojuvame protiv
Amonitite."
7|11|7|Eftaj im re~e toga{ na galadskite stare{ini: "Neli me namrazivte i me
isteravte od domot na taka mi? Zo{to dojdovte sega kaj mene, koga ste vo
nevolja?"
7|11|8|Galadskite stare{ini mu odgovorija na Eftaja: "Za toa dojdovme kaj tebe
sega, za da dojde{ so nas i da vojuva{ protiv Amonitite i da bide{ kaj nas knez na
site ìteli galadski."
7|11|9|A Eftaj im odgovori na galadskite stare{ini: "Ako me vratite, za da se boram
protiv Amonitite, i Gospod mi gi predade, - }e stanam li kaj vas knez?"
7|11|10|Galadskite stare{ini mu rekoa na Eftaj: "Gospod neka bide svedok me|u nas,
deka }e postapime spored zborot tvoj!"
7|11|11|Potoa Eftaj otide so galadskite stare{ini, i narodot go postavi za svoj knez i
vojvoda. I Eftaj gi iskaà site svoi zborovi pred Gospoda, {to gi be{e rekol vo
Masifa.
7|11|12|I Eftaj isprati toga{ pratenici pri amonitskiot car da kaè: "[to bara{ od
mene, ta si do{ol kaj mene da vojuva{ vo zemjata moja?"
7|11|13|A amonitskiot car im re~e na Eftaevite pratenici: "Koga Izrail dojde od
Egipet, ja zazede mojata zemja od Arnon do Javok i Jordan; zatoa vrati mi ja na
miren na~in i jas }e se povle~am."
7|11|14|I se vratija pratenicite na Eftaja. No Eftaj pak isprati pratenici pri
amonitskiot car,
7|11|15|za da mu kaàt: "Vaka veli Eftaj: Izrael ne ja zazede zemjata Moavska i
zemjata Amonitska;
7|11|16|za{to, koga doa|a{e od Egipet, Izrailot otide vo pustiwata kaj Crvenoto
More i dojde vo Kades;
7|11|17|ottamu Izrail isprati pratenici kaj edomskiot car za da kaàt: 'dozvoli mi da
minam niz zemjata tvoja'. No edomskiot car ne se soglasi; i pri moavskiot car
isprati, no i toj ne se soglasi. Zato Izrail ostana vo Kades.
7|11|18|I trgna preku pustiwata, ja zaobikoli zemjata Edomska i zemjata Moavska, i
dojde do isto~nata granica na Moavskata zemja, i se smesti od onaa strana na
Aronon; ne ne vleze vo predelite moavski, bidej}i Arnon e granica na Moav.
7|11|19|No Izrail isprati pratenici i pri Siona, carot amorejski, carot esevonski, i mu
re~e: 'dozvoli ni da mineme preku tvojata zemja do na{eto mesto.'
7|11|20|No Sion ne mu dozvoli na Izrailot da mine preku predelite negovi, i go
sobra Sion siot narod svoj, pa se ulogori vo Jas i se sudri so Izrailot.
7|11|21|I Gospod, Bog Izrailev, go predade Siona i siot negov narod vo racete na
Izrailot, i toj gi ispotepa; i zavladea Izrail so celata zemja na Amorejcite, koi ìveeja
vo taa zemja,
7|11|22|i tie zavladeeja nad site predeli na Amoreja, od Arnon do Javok i od
pustiwata do Jordan.
7|11|23|I taka, Gospod, Bog Izrailev, gi izgoni Amorejcite pred narodot Svoj,
Izrailot, a ti saka{ da go zavladee{?
7|11|24|Ne vladee{e li ti so toa, {to ti go dal Hamos, tvojot Bog? I nie vladeeme so
seto ona, {to ni go dade kako nasledstvo Gospod, na{iot Bog.
7|11|25|Zar si ti podobar od Valak, Sepforoviot sin, carot moavski? Se karal li toj so
Izrailot ili vojuval li protiv nego?
7|11|26|Izrailot ìvee ve}e trista godini vo Esevon i vo nemu pot~inetite gradovi, vo
Aroir i vo pot~inetite mu gradovi, i vo site gradovi, {to se blisku do Arnon; zo{to
za toa vmreme ne gi odzedovte?
7|11|27|Jas ne sum vinoven pred tebe, a ti mi pravi{ zlo, izleguva{ vo vojna protiv
mene. Gospod neka bide sudija me|u sinovite Izrailevi i Amonitite."
7|11|28|No amonitskiot car ne gi poslu{a zborovite na Eftaja, {to toj mu gi isprati.
7|11|29|I sleze vrz Eftaja Duhot Gospodov, i toj go premina Galad i Manasija, ja
premina Masifa Galadska, i od Masifa Galaska otide kaj Amonitite.
7|11|30|I se zavetuva Eftaj pred Gospoda, velej}i: "Ako gi predade{ Amonitite vo
racete moi,
7|11|31|toga{, koga }e se vratam so mir od Amonitite, se {to }e mi izleze vo presret
od vratata na domot moj, neka bide za Gospoda, i }e go prinesam za `rtva
sepalenica."
7|11|32|Pa otide Eftaj kaj Amonitite, da se bori protiv niv, i Gospod mu gi predade
vo racete negovi;
7|11|33|i im nanese mnogu golem poraz, od Aroir do Menit, vo dvaeset gradovi, i
do Avel - lozarski kraj, i se smirija Amonitite pred sinovite Izrailevi.
7|11|34|Potoa dojde Eftaj vo Masifa, vo domot svoj, i ete, }erka mu izleguva vo
presret so timpani i hor: taa mu be{e edinica; osven nea nema{e ni sin ni }erka.
7|11|35|[tom ja vide, ja raskina oblekata svoja i re~e: "Ah, dete moe! Ti me sosipa: i
ti se me|u onie, {to go naru{ija spokojstvoto moe! Jas ja otvoriv ustata svoja pred
Gospoda i ne moàm da odre~am."
7|11|36|Taa mu odgovori: "Tatko! Ti si ja otvoril ustata svoja pred Gospoda - pravi
go ona so mene, {to si go kaàl so ustata svoja, {tom Gospod se odmazdi preku tebe
na tvoite naprijateli, Amonitite".
7|11|37|I mu re~e na tatka si: "Napravi mi u{te, eve, {to - pu{ti me za dva meseca
da otidam da se iska~am na gorata i da go ispla~am mominstvoto svoe so
drugarkite moi!"
7|11|38|Toj i re~e: "Odi!" I ja pu{ti za dva meseca. Taa otide so drugarkite svoi i go
oplakuva{e mominstvoto svoe vo gorata.
7|11|39|Po dva meseca taa se vrati pri tatka si, i toj go izvr{i nad nea zavetot svoj,
{to go dade, i taa ne pozna ma`. I stana obi~aj kaj Izrailot,
7|11|40|taka {to od godina do godina }erkite Izrailevi da odat i ja
oplakuvaat }erkata na Galadecot Eftaja, po ~etiri dena sekoja godina.
7|12|1|Lu|eto od Efremovoto pleme se sobraa, dojdoa vo Sefin i mu rekoa na Eftaja:
"Zo{to otide da vojuva{ protiv Amonitite, a nas ne ne povika so sebe? Nie }e go
izgorima so ogan domot tvoj so tebe."
7|12|2|Eftaj im re~e: "Jas i narodot moj imavme so Amonitite silni karanici; jas ve
povikav, no vie ne me spasivte od racete nivni.
7|12|3|Otkako uvidov, deka vie nema da me spasite, go izloìv ìvotot na opasnost i
otidov protiv Amonitite, i Gospod gi predade vo racete moi; zo{to dojdovte sega da
vojuvate protiv mene?"
7|12|4|Toga{ Eftaj gi sobra site galadski ìteli i udri na Efremovcite, i ìtelite
galadski gi ispotepaa Efremovcite, velej}i: "Vie ste begalci Efremovi, a Galad e
srede Efrema i srede Manasija".
7|12|5|I Galadcite gi zazedoa brodovite jordanski od Efremovcite, i koga nekoj od
unesre}enite Efremovci }e re~e{e: "dozvolete mi da preminam", ìtelite galadski
mu velea: "neli si ti Efremovec?" Toj }e odgovori: "ne".
7|12|6|Tie }e mu re~at: "kaì {ibolet", i toj }e re~e: "sibolet", i ne moè{e nikako da
go izgovori. Toga{ tie go zemaa i go zakoluvaa pri brodot preku Jordan. I vo toa
vreme od Efremovcite padnaa ~itirieset i dve iljadi.
7|12|7|Eftaj be{e sudija nad Izrailot {est godini, i umre Eftaj, i be{e pogreban vo
eden od galagadskite gradovi.
7|12|8|Po nego sudija nad Izrailot be{e Esevon od Vitleem.
7|12|9|Toj ima{e trieset sinovi, a trieset }erki od domot svoj omaì, dodeka
tirieset }erki zede odnadvor za sinovite svoi, i be{e sudija nad Izrailot sedum
godini.
7|12|10|Esevon umre i be{e pogreban vo Vitleem.
7|12|11|Po nego sudija nad Izrailot stana Elon od Zavulon i mu sude{e na Izrailot
deset godini.
7|12|12|Umre i Zavulonecot Elon i go pogrebaa vo Elim, vo zemjata Zavulonova.
7|12|13|Po nego be{e sudija nad Izrailot Avdon, sin na Eliva Faratonecot.
7|12|14|Toj ima{e ~etirieset sinovi i trieset vnuci, koi javaa na sedumdeset osliwa;
toj mu sude{e na Izrailot osum godini.
7|12|15|I umre Avdon, sinot na Faratonecot Eliva, i be{e pogreban vo Faraton, vo
zemjata Efremova, vo gorata Amalikova.
7|13|1|Izrailevite sinovi pak pravea zlo pred Gospoda, i Gospod gi predade vo
racete na Filistejcite za vreme od ~etirieset godini.
7|13|2|Vo toa vreme ima{e eden ~ovek od Saraj, od Danovoto pleme, po ime
Manoj; èna mu be{e neplodna i ne ra|a{e.
7|13|3|I Angel Gospodov i se javi na ènata i i re~e: "Ete, ti si neplodna i ne ra|a{;
no }e za~ne{ i }e rodi{ sin;
7|13|4|zatoa pazi se, ne pij vino i siker i ne jadi ni{to ne~isto;
7|13|5|oti, ete, }e za~ne{ i }e rodi{ sin, i bri~ nema da ja dopre glavata negova,
za{to od samata maj~ina utroba toa mladen~e }e bide nazorej Bo`ji, i }e po~ne da
go spasuva Izrailot od racete na Filistejcite."
7|13|6|@enata dojde i mu kaà na maòt svoj, velej}i: "ôvek Bo`ji dojde kaj mene,
i liceto mu be{e kako lice na Angel Bo`ji, mnogu stra{no; jas ne go pra{av od kade
e, i toj ne mi go kaà imeto svoe;
7|13|7|toj mi re~e: 'ete, }e za~ne{ i }e rodi{ sin; zatoa ne pij vino i siker i ne jadi
ni{to ne~isto, bidej}i mladen~eto od samata maj~ina utroba pa do smrtta svoja }e
bide posveteno na Boga.'
7|13|8|I Manoj mu se pomoli na Gospoda i re~e: "Gospodi! Neka dojde pak pri nas
~ovekot Bo`ji, {to si go ispratil, i neka ne nau~i kako da postapime so mladenecot,
{to }e se rodi."
7|13|9|Bog ja usli{i molitvata na Manoja, i Angelot Bo`ji pak dojde pri ènata, koga
taa be{e vo poleto, a Manoj, maòt nejzin, ne be{e so nea.
7|13|10|@enata vo toj moment potr~a i mu javi na maòt svoj i mu re~e: "Ete, mi se
javi ~ovekot, koj porano dojde pri mene."
7|13|11|Manoj stana i trgna so èna si, i dojde kaj onoj ~ovek i mu re~e: "Ti li si
~ovekot, {to govorel so ovaa èna?" I Angelot re~e: "Jas."
7|13|12|I re~e Manoj: "I taka, neka se ispolni zborot tvoj, no kako da postapuvame
so toa mladen~e, i {to da pravime so nego?"
7|13|13|Angelot Gospodov mu kaà na Manoj: "Neka se ~uva toj od se ona, za koe i
govorev na ènata;
7|13|14|neka ne jade ni{to od ona {to lozata go ra|a; neka ne pie vino i siker, da ne
jade ni{to ne~isto i da vnimava na se, {to i zapovedav."
7|13|15|A Manoj mu re~e na Angelot Gospodov: "Dozvoli mi da te zadràm,
dodeka da zgotvime jare."
7|13|16|Angelot Gospodov mu re~e na Manoj: "I da me zadrì{, jas nema da jadam
tvoj leb; ako, pak, saka{ da Mu prinese{ `rtva na Gospoda, prinesi go." Manoj ne
znae{e, deka e toa Angel Gospodov.
7|13|17|Manoj pak go pra{a Angelot Gospodov: "Kako ti e imeto, za da te
proslavam, koga }e se ispolni zborot tvoj."
7|13|18|Angelot Gospodov mu odgovori: "Zo{to pra{uva{ za imeto moe? Toa e
~udno."
7|13|19|I go zede Manoj jareto i lebniot prinos i Mu gi prinese na Gospoda vrz
kamen. I On izvr{i ~udo, koe go vidoa Manoj i negovata èna.
7|13|20|Koga po~na plamenot da se izdiga od `rtvenikot kon neboto, Angelot
Gospodov se izdigna vo `rtveniot plamen. Otkakot go vidoa toa, Manoj i ènata
negova padnaa ni~kum na zemjata.
7|13|21|I Angelot Gospodov stana nevidliv za Manoj i ènata negova. Toga{ Manoj
dozna, deka toa be{e Angel Gospodov.
7|13|22|I i re~e Manoj na ènata svoja: "Bezdrugo }e umreme, bidej}i Go vidovme
Boga."
7|13|23|@enata mu re~e: "Ako Gospod saka{e da ne umrtvi, ne bi primil od racete
na{i `rtva sepalenica i leben prinos, i ne bi ni go pokaàl seto ona, a sega ne bi ni go
otkril ova."
7|13|24|i ènata rodi sin i go nare~e so imeto Samson. I mladen~eto raste{e, i
Gospod go blagoslovuva{e.
7|13|25|I Duhot Gospodov po~na da dejstvuva vo nego vo Danoviot logor, me|u
Saraj i Estaol.
7|14|1|I otide Samson vo Tamnata i vide vo Tamnata moma od filistejskite }erki.
7|14|2|Toj otide i im javi na tatka si i na majka si i re~e: "Vidov vo Tamnata devojka
od filistejskite }erki; zemete mi ja za èna".
7|14|3|Tatko mu i majka mu rekoa: "Zar nema moma me|u }erkite na bra}ata tvoi i
vo siot narod, pa odi{ da zeme{ èna od neobrezanite Filestejci?" A Samson mu
odgovori na tatka si: "Nea zemi ja za èna, bidej}i taa mi se svide."
7|14|4|Tako mu i majka mu na znaeja deka toa e od Gospoda, i deka toj bara slu~aj
da im se odmazdi na Filistejcite. Vo toa vreme Filistejcite vladeeja nad Izrailot.
7|14|5|I otide Samson so tatka si i majka si vo Tamnata, i koga se pribliùvaa do
Tamnatskite lozja, ete eden mlad lav, rikaj}u mu doa|a vo presret.
7|14|6|I Duhot Gospodov sleze vrz nego, i toj go raskina lavot kako jare; a vo rakata
negova nema{e ni{to. I ne im kaà na tatka si i majka si, {to napravi.
7|14|7|I dojde i porazgovara so devojkata, i taa mu se dopadna na Samsona.
7|14|8|Po nekolku dena, toj pak otide, za da ja zeme, i navrati da go vidi trupot na
lavot, i ete, roj p~eli na trupot od lavot i med.
7|14|9|Toj zede od medot vo racete svoi, trgna i jade{e po patot; i koga dojde kaj
tatka si i majka si, im dade i nim, i tie jadea; ne ni im kaà deka toj med go zel od
trupot na lavot.
7|14|10|Dojde i tatko mu kaj devojkata, i tamu Samson priredi sedumdnevna gozba,
kako {to obi~no pravat mladoèncite.
7|14|11|I {tom go vidoa tamu, izbraa trieset bra~ni drugari, koi }e bidat pri nego.
7|14|12|I im re~e Samson: "]e vi postavam edna gatanka: ako mi ja odgatnete vo
tekot na sedumte dena na gozbava i ja pogodite to~no, }e vi dadam trieset ko{uli i
trieset promeni;
7|14|13|ako, pak, ne moète da ja odgatnete, vie }e mi dadete trieset ko{uli i trieset
promeni." Tie mu rekoa: "Postavi ja gatankata, da ja ~ueme."
7|14|14|I im re~e: "Od jada~ot izleze jadewe, i od silniot izleze slatko." I tri dena ne
moèa da ja odgatnat gatankata.
7|14|15|Na sedmiot den tie i rekoa na Samsonovata èna: "Potseti go maòt tvoj, da
ni ja odgatne gatankata; inaku }e te izgorime so ogan tebe i domot na tatkoto tvoj;
zar ne pokanivte da ne oberete."
7|14|16|I pla~e{e pred Samsona ènata negova, velej}i: "Ti me mrazi{ i ne me
saka{; ti im zadade gatanka na sinovite na mojot narod, a mene ne mi ja
odgatnuva{." Toj i re~e: "Na tatko mi i na majka mi jas ne im ja odgatnav, na tebe li
da ti ja kaàm?"
7|14|17|I pla~e{e taa pred nego sedum dena, dodeka trae{e go{tevaweto nivno.
Najposle na sedmiot den toj i ja odgatna, bidej}i taa uporno go mole{e. A taa im ja
kaà gatankata na sinovite na svojot narod.
7|14|18|I na sedmiot den pred zajdisonce mu rekoa gra|anite: "[to e poslatko od
med, i {to e posilno od lav?" Toj im re~e: "Da ne bevte orale so mojata june~ka,
nema{e da ja odgatnete gatankata moja."
7|14|19|I Duhot Gospodov sleze vrz nego, i toj otide vo Askalon, kade {to ubi
trieset du{i, gi soble~e od niv ali{tata, im gi dade promenite na onie, {to ja bea
odgatnale gatankata; i se rasrdi mnogu, pa otide vo ku}ata na tatkoto svoj.
7|14|20|A ènata na Samson se omaì za negoviot svadben drugar, koj mu be{e
prijatel.
7|15|1|Po nekolku dena, po ètvata na p~enicata, dojde Samson da se vidi so èna si,
donesuvaj}i so sebe edno jare; i koga re~e: "]e vlezam pri èna si vo spalnata",
tatko i ne mu dozvoli da vleze.
7|15|2|I re~e tatko i: "Jas pomisliv deka ti si ja namrazil, pa ja dadov na prijatelot
tvoj; ete, pomalata sestra e poubava od nea; taa neka bide tvoja nemesto nea."
7|15|3|Toga{ Samson re~e: "Sega }e bidam prav pred Filistejcite, ako im storam
zlo."
7|15|4|I otide Samson i ulovi trista lisici i, otkako zede sve}i, vrza opa{ka za opa{ka
i vrza edna sve}a me|u dve opa{ki;
7|15|5|gi zapali sve}ite, i gi pu{ti lisicite vo posevite filistejcki ta gi izgore krstinite
i neo`neanoto ìto, i lozjata i maslinovite gradini.
7|15|6|I se pra{uvaa Filistejcite: "Koj go napravi toa?" I rekoa: "Samson, zetot na
timnateecot, bidej}i toj mu ja odzede ènata i ja dade na drugarot negov."
Toga{ Filistejcite otidoa i ja izgorija so ogan nea i domot na tatko i.
7|15|7|Samson im re~e: "Iako go storivte toa, jas pak }e vi se odmazdam i samo
toga{ }e se uspokojam."
7|15|8|I toj im gi skr{i kolenata do bedrata, i otide pa zasedna vo pe{terata kaj
karpata Itam.
7|15|9|Toga{ stanaa Filistejcite i se ulogorija vo Judeja, pa se ra{irija duri do Lehi.
7|15|10|A ìtelite na Judeja zapra{aa: "Zo{to izlegovte protiv nas?" Tie odgovorija:
"Dojdovme da go vrzeme Samsona, za da postapime so nego onaka kako {to toj
postapi so nas."
7|15|11|I tri iljadi du{i Judejci otidoa do pe{terata kaj karpata Itam i mu rekoa na
Samsona: "Zar ne znae{ deka Filistejcite vladeat nad nas? [to ni napravi?" Toj im
odgovori: "Kako {to postapija tie so mene, taka postapiv i jas so niv."
7|15|12|Tie mu rekoa: "Dojdovme da te vrzeme, za da te predademe vo racete na
Filistejcite." A Samson im re~e: "Zakolnete se deka nema da me ubiete."
7|15|13|Tie mu odgovorija: "Ne, nie samo }e te vrzeme i }e te predademe vo racete
nivni, a {to se odnesuva do ubivaweto, nema da te ubieme." I go vrzaa so dve novi
jaìwa i go odvedoa od pe{terata.
7|15|14|Koga se pribliì do Lehi, Filistejcite go presretnaa so radosno vikawe. I
Duhot Gospodov sleze vrz nego, i jaìwata na racete negovi stanaa kako izgoren
len, i vrskite padnaa od racete negovi.
7|15|15|Pa najde presna oslina ~elust, ja protegna rakata, i ja zede i ubi so nea iljada
du{i.
7|15|16|I re~e Samson: "So oslina ~elust ubiv tolku, dvapati po tolku, so oslina
~elust ubiv iljada du{i."
7|15|17|Otkako go re~e toa, ja frli ~elusta od rakata svoja i go nare~e toa mesto:
"Ramat-Lehi."
7|15|18|Toga{ po~uvstvuva silna èd; vikna kon Gospoda i re~e: "Ti go izvr{i so
rakata na Tvojot sluga ova golemo izbavuvawe; no sega }e umram li od èd ili }e
padnam vo racete na neobrezanite."
7|15|19|I Bog ja rascepi karpata vo Lehi, i pote~e voda od nea. Toj se napi, duhot
mu se povrati i oìve; zatoa be{e nare~eno toa mesto: "Izvor na onoj {to se moli",
{to e vo Lehi i do den denes.
7|15|20|I toj be{e sudija nad Izrailot vo dnite na Filistejcite dvaeset godini.
7|16|1|Potoa Samson dojde vo Gaza; tamu vide edna bludnica i vleze pri nea.
7|16|2|Im javija na ìtelite od Gaza: "Samson dojde ovde". I obikoluvaa, go ~ekaa
cela no} pri gradskite porti i se krieja cela no}, velej}i: "Do osamnuvawe }e
~ekame i }e go ubieme."
7|16|3|A Samson spie{e do polno}; na gradskite porti so dvata dovratnika, gi krena
zaedno so direcite, gi stavi na grb i gi odense na vrvot od gorata, koja e na patot za
Hevron i gi ostavi tamu.
7|16|4|Potoa toj zasaka edna, koja ìvee{e vo dolinata Sorek; imeto i be{e Dalida.
7|16|5|Dojdoa kaj nea filistejskite knezovi i i rekoa: "Zapra{aj go i doznaj vo {to
mu e golemata sila, i kako da go nadmudrime, za da go vrzeme i da go smirime;
nie, pak, }e ti dademe za toa sekoj po iljada i sto sikli srebro."
7|16|6|Toga{ Dalida go pra{e Samsona: "Kaì mi, vo {to ti e golemata sila, i so {to
bi moèle da te vrzat, za da te smirat?"
7|16|7|Samson i odgovori: "Ako me vrzat so sedum surovi tetivi, u{te neisu{eni, jas
}e stanam bessilen i }e bidam kako drugite lu|e."
7|16|8|I i donesoa filistejskite knezovi sedum surovi tetivi, u{te neisu{eni, i taa go
vrza so niv.
7|16|9|Vo toa vreme eden od niv sede{e sokrien vo spalnata nejzina; i taa re~e:
"Samsone, Filistejcite idat protiv tebe." Toj gi raskina tetivite, kako {to se raskinuva
konop koga }e go gori ogan. I ne se dozna za silata negova.
7|16|10|I Dalida mu re~e na Samsona: "Ete, ti me izmami i mi kaà laga; kaì mi
sega, so {to moàt da te vrzat?"
7|16|11|Toj i odgovori: "Koga bi me vrzale so novi jaìwa, koi ne bile upotrebeni,
jas bi stanal bessilen i }e bidam kako drugite lu|e."
7|16|12|Dalida zede novi jaìwa, go vrza i mu re~e: "Samsone, Filistejcite doa|aat
protiv tebe." Vo toa vreme eden od niv sede{e sokrien vo spalnata. I toj gi skina
jaìwata od racete svoi kako konci.
7|16|13|I Dalida pak mu re~e na Samsona: "Ti se me mami{ i mi govori{ laga; kaì
mi, so {to moàt da te vrzat?" Toj odgovori: "Ako privie{ sedum per~iwa od kosata
na glavata moja, na vratilo i gi zabie{ so kolec na kamen jas }e bidam bessilen kako
drugite lu|e."
7|16|14|I go uspa Dalida na kolenata svoi. I koga toj zaspa, Dalida zede sedum
per~iwa od kosata na glavata negova, gi privi na vratiloto i so kolec gi pritegna na
kamen i mu re~e: "Filistejcite idat protiv tebe, Samsone!" Toj se razbudi od sonot i
go izvle~e krosnoto spletkano od osnovata i vratiloto, i pak ne se dozna za silata
negova.
7|16|15|I Dalida toga{ mu re~e: "Zo{to zboruva{ 'te sakam', a srceto tvoe ne e so
mene? Ete, me izmami tripati i ne mi kaà, vo {to e tvojata golema sila."
7|16|16|I bidej}i taa go vozmenurava{e so zborovite svoi sekoj den i go ma~e{e,
du{ata negova mu se nataì do smrt.
7|16|17|I toj i go otkri celoto svoe srce, velej}i i: "Berber ne se doprel do glavata
moja, za{to jas sum nazorej Bo`ji od maj~inata si utroba: ako me istriè nekoj, }e
me napu{ti silata moja; jas }e oslabam i }e bidam kako drugite lu|e."
7|16|18|Dalida, otkako vide, deka toj i go otkri celoto srce svoe, isprati i gi povika
filistejskite knezovi, velej}i im: "Dojdete sega; toj mi go otkri celoto srce svoe." I
tie dojdoa kaj nea i donesoa srebro vo racete svoi.
7|16|19|I Dalida go uspa na kolenata svoi, pa povika eden ~ovek, ta mu zapoveda
da gi istriè sedumte pletenki na glavata negova. I toj po~na da oslabuva, i silata
negova go napu{ti.
7|16|20|Taa toga{ re~e: "Filistejcite doa|aat protiv tebe, Samsone!" Toj se razbudi
od sonot svoj i re~e: "]e otidam, kako i porano, i }e se oslobodam." No ne znae{e,
deka Gospod otstapil od nego.
7|16|21|Filistejcite go fatija i mu gi izvadija o~ite, go dovedoa vo Gaza i go okovaa
so dve bakarni verigi, i toj mele{e vo zatvorot.
7|16|22|Me|utoa, kosata na glavata negova, otkako be{e istrièn, po~na pak da raste.
7|16|23|Filistejskite knezovi se sobraa, za da prinesat golema `rtva na Dagona,
svojot bog, i da se proveselat, pa rekoa: "Na{iot bog go predade vo racete na{i
na{iot neprijatel Samson."
7|16|24|Isto taka i narodot, otkako vide, go proslavuva{e svojot bog, velej}i:
"Na{iot bog ni go predade vo racete na{i neprijatelot na{ i opusto{itelot na zemjata
na{a, koj porazi mnogumina od nas."
7|16|25|A koga se razveseli srceto nivno, rekoa: "Povikajte go Samsona od zatvorot
za da ne razveseli. I go povikaa Samsona od zatvorot, i toj gi vesele{e i go stavija
me|u dva stolba.
7|16|26|I Samson mu re~e na mom~eto, {to go vode{e za raka: "Dozvoli mi da gi
napipam stolbovite, vrz koi se krepi domot, i da se potpram na niv. Mom~eto taka i
napravi.
7|16|27|A domot be{e poln so maì i èni: tamu bea site filistejski knezovi, i na
pokrivot ima{e do tri iljadi maì i èni, koi gledaa vo Samsona kako gi vesele{e.
7|16|28|Povika Samson kon Gospoda i re~e: "Gospodi Boè, spomni si za mene i
poddrì me samo sega, o Boè, za da im se odmazdam vedna{ na Filistejcite za
dvete o~i moi."
7|16|29|I gi pomesti Samson od mestoto dvata sredni stolba, vrz koi se krepe{e
domot, otkako nablegna vrz niv, na edniot so desnata raka, a na drugiot so levata.
7|16|30|I Samson re~e: "Umri, du{o moja, so Filistejcite!" I pritisna so seta sila, i
domot se urna vrz knezovite i vrz siot narod, {to be{e so nego. I umrenite, {to gi
ubi pri smrtta svoja, bea pove}e, otkolku toj {to be{e umrtvil vo tekot na celiot
ìvot svoj.
7|16|31|I dojdoa bra}ata negovi i celiot negov tatkov dom, go zedoa, pa otidoa i go
pogrebaa me|u Saraj i Estaol, vo grobot na tatko mu Manoj. Toj be{e sudija nad
Izrailot dvaeset godini. Po Samsona se izdigna Emegar, Enanoviot sin, i ubi od
drugite plemiwa {estotini du{i, osven dobitokot. I toj go spasi Izrailot.
7|17|1|Ima{e eden ~ovek od Efremova gora, po ime Miha.
7|17|2|Toj i re~e na majka si: "Iljada i sto sikli {to ti bea ukradeni i za koi ti izre~e
pred mene prokletstvo, toa srebro e kaj mene, jas go zedov." Majka mu re~e:
"Bagosloven neka bide sinot moj pred Gospoda!"
7|17|3|I toj gi vrati na majka si iljadata i sto sikli srebro. I majka mu re~e: "Toa
srebro go posvetiv od sebesi na Gospoda za mojot sin, za da napravi od nego idol i
izleana statua, i taka, ti go davam."
7|17|4|No toj i go vrati srebroto na majka si. Majka mu gi zede dveste sikli srebro i
gi dade na learot. Toj napravi od niv idol i izlea statua, koj stoe{e vo domot na
Miha.
7|17|5|I taka, Miha ima{e dom Bo`ji. I napravi toj efod i serafim i posveti eden od
sinovite svoi, za da mu bide sve{tenik.
7|17|6|Vo tie denovi Izrailot nema{e car; zatoa sekoj go prave{e ona {to go smeta{e
za pravo.
7|17|7|Toga{ ìvee{e tamu eden mladi~, levit, od Vitleem Judejski, od Judinoto
koleno;
7|17|8|toj ~ovek izleze od gradot Vitleem Judejski, od Judinoto koleno, za da
preìvee kade {to }e najde mesto, i, kako {to ode{e po patot, dojde do Efremovata
gora, do domot na Miha.
7|17|9|I Miha go zapra{a: "Od kade doa|a{?" A toj mu odgovori: "Jas sum levit od
Vitleem Judejski i odam da poìveam, kade {to }e najdam mesto."
7|17|10|A Miha mu re~e: "Ostani kaj mene i bidi mi tatko i sve{tenik; }e ti davam
godi{no po deset sikli srebro, potrebnata obleka i ishrana."
7|17|11|Levitot se soglasi da ostane kaj onoj ~ovek, i toj momok mu be{e kako sin.
7|17|12|Miha go posveti levitot, i toj momok mu be{e sve{tenik i ìvee{e vo domot
na Miha.
7|17|13|I Miha si re~e: "Sega znam deka Gospod }e mi pravi dobro, za{to imam
levit sve{tenik."
7|18|1|Vo tie denovi Izrailot nema{e car; i vo toa vreme, pak, Danovoto pleme si
bara{e del, kade da se naseli, za{to dotoga{ ne mu be{e padnal poln del me|u
Izrailevite plemiwa.
7|18|2|I Danovite sinovi ispratija od plemeto svoe petmina hrabri maì, od Saraj i
Estaol, za da ja pregledaat zemjata i da ja ispitaat, i im rekoa: "Odete, prou~ete ja
zemjata!" Tie dojdoa vo Efremovata gora blizu do domot na Miha i tamu no}evaa.
7|18|3|Otkako vlegoa vo domot na Miha, tie go poznaa glasot na mladiot levit,
vlegoa tamu i go pra{aa: "Koj te dovede ovde? [to pravi{ tuka? Zo{to si ovde?"
7|18|4|Toj im odgovori: "Toa i toa napravi za mene Miha, me najmi, i jas sum mu
sve{tenik."
7|18|5|Tie toga{ mu rekoa: "Pra{aj go Gospoda Boga, za da znaeme, uspe{en li }e
bide patot na{, po koj sme trgnale."
7|18|6|Sve{tenikot im re~e: "Odete so mir; pred Gospoda e patot va{, po koj ste
trgnale."
7|18|7|I petminata maì trgnaa, i dojdoa vo Lais, i vidoa deka tamo{niot narod ìvee
spokojno, spored obi~ajot na Sidoncite, deka e tih i bezgrièn, i deka nema vo ovaa
zemja, koj da onepravda vo ne{to, ili da ima vlast: toj narod ìvee{e daleku od
Sidoncite i so nikogo nemaa nikakva rabota.
7|18|8|I koga se vratija kaj bra}ata svoi vo Saraj i Estaol, i bra}ata nivni gi
zapra{aa: "[to napravivte?"
7|18|9|Tie odgovorija: "Stanete da odime protiv niv; nie ja vidovme zemjata, taa e
mnogu ubava. [to, vie se dvoumite? Ne zadrùvajte se i trgnete da ja zavladeeme taa
zemja;
7|18|10|a koga }e trgnete, }e dojdete kaj eden narod bezgrièn, i taa zemja e {iroka;
Bog ja predava vo va{i race; mestoto e takvo, {to nema skudnosti vo ni{to, {to
dava zemjata."
7|18|11|I trgnaa ottamu, od Saraj i Estaol, {estotini du{i od Danovoto pleme
vooruèni.
7|18|12|Tie trgnaa i se ulogorija vo Kirijat-Jarim, vo Judeja. Zatoa i do denes ona
mesto go narekuvaa Daanov logor. Toj e od onaa strana na Kirijat-Jarim.
7|18|13|Ottuka tie trgnaa kon Efremovata gora i dojdoa pri domot na Miha.
7|18|14|I petminata maì, {to bea odele da ja pregledaat zemjata Lais, im rekoa na
bra}ata svoi: "I dali znaete, deka vo eden od tie domovi ima efod, serafim, idol i
izleana statua? I taka, pomislete, {to da se pravi."
7|18|15|I navratija tamu i vlegoa vo domot na mladiot levit, vo domot na Miha, i go
pozdravija.
7|18|16|A {estotinite Danovi sinovi, vooruèni, stoeja kaj vratata.
7|18|17|Petminata, pak du{i, {to bea odele da ja obikolat zemjata, otidoa, vlegoa
tamu, go zedoa idolot i efodot, serafimot i izleanata statua. A sve{tenikot stoe{e kaj
vratite so {estotinite du{i, vooruèni.
7|18|18|Koga vlegoa vo domot na Miha i go zedoa idolot, efodot, serafimot i
izleanata statua, sve{tenikot im re~e: "[to pravite?"
7|18|19|Tie mu odgovorija: "Mol~i, stavi ja rakata na ustata svoja i odi so nas i bidi
ni tatko i sve{tenik; podobro li ti e da bide{ sve{tenik vo domot na eden ~ovek,
otkolku da bide{ sve{tenik vo Izrailevo pleme i rod?"
7|18|20|Sve{tenikot se zaraduva, go zede efodot, serafimot i idolot i izleanata
statua, i trgnaa so narodot.
7|18|21|Tie svrtija i trgnaa, i gi ispratija napred decata, dobitokot i te{kite predmeti.
7|18|22|Koga se oddale~ija od domot na Miha, Miha i ìtelite od domovite, sosedi
na Mihoviot dom, se sobraa i se vturnaa po Danovite sinovi
7|18|23|i vikaa po Danovite sinovi. Danovite sinovi se svrtija i mu rekoa na Miha:
"[to ti e, {to vika{ tolku?"
7|18|24|Miha odgovori: "Mi gi zedote bogovite, {to bev gi napravil, i sve{tenikot, i
si zaminavte. [to mi ostana u{te, pa velite: {to ti e?"
7|18|25|A Danovite sinovi mu rekoa: "Da ne se ~ue glasot tvoj pove}e, inaku, nekoj
od nas, ako se naluti, }e te napadne, i ti }e si ja zagubi{ du{ata svoja i ~eladta
svoja."
7|18|26|I Danovite sinovi trgnaa po patot; a Miha, otkako vide, deka se tie posilni
od nego, si trgna nazad i se vrati vo domot svoj.
7|18|27|A tie otkako go zedoa ona, {to go be{e napravil Miha, i sve{tenikot, koj
be{e so nego, otidoa vo Lais protiv spokojniot i bezgrièn narod, i go porazija so
me~, a gradot go izgorea so ogan.
7|18|28|Nema{e koj da pomogne, za{to toj be{e oddale~en od Sidon i so nikogo
nema{e rabota. Toj gred se nao|a{e vo dolinata, {to e blizu do Vet-Rehov. I
izgradija odnovo grad i se naselija vo nego.
7|18|29|otkako go narekoa gradot so imeto Dan, spored imeto na tatka si Dan,
Izraileviot sin; a porano toj grad se vika{e Lais.
7|18|30|I Danovite sinovi si postavija idol; Jonatan, pak, sinot na Girsona, Manasiev
sin, toj i sinovite negovi, bea sve{tenici vo Danovoto pleme se do denot, koga
ìtelite na onaa zemja se preselija;
7|18|31|i si imaa idol, {to be{e naparven od Miha, za seto vreme, dodeka domot
Bo`ji se nao|a{e vo Silom.
7|19|1|Vo ona vreme, koga Izrail nema{e car, ìvee{e eden levit, koj kako pridojden
ìvee{e vo gorata Efremova. Toj si zede nalo`nica od Vitleem Judejski.
7|19|2|No nalo`nicata negova se skara so nego i si otide vo tatkoviot si dom, vo
Vitleem Judejski, i ostana tamu ~etiri meseci.
7|19|3|Maòt i stana i otide pri nea, za da ja zamoli i da ja vrati nazad. So nego be{e
slugata negov i dve osliwa. Taa go vovede vo tatkoviot dom.
7|19|4|Testot negov, tatko na taa mlada èna, otkako go vide, go presretna radosno i
go zadrà. I toj prestojuva{e kaj nego tri dne: jadea, pieja i no}evaa tamu.
7|19|5|Na ~etvrtiot den stanaa rano, stana i toj, za da si odi. I tatkoto na mladata
èna mu re~e na zetot svoj: "Potkrepi go srceto svoe so zalak leb, i potoa }e
trgnete."
7|19|6|Tie ostanaa, i dvajcata zaedno jadea i pieja. I tatkoto na taa mlada èna mu
re~e na toj ~ovek: "Ostani u{te edna no}, i neka se poveseli srceto tvoe!"
7|19|7|ôvekot be{e stanal za da si odi, no testot go nagovori i toj pak no}eva{e
tamu.
7|19|8|Na pettiot den izutrinata toj stana, za da si odi. A tatkoto na mladata èna
re~e: "Potkrepi si go srceto svoe so leb, i po~ekajte, dodeka da izmine denot." I
jadea dvajcata i pieja.
7|19|9|I stana ~ovekot da si odi, toj, nalo`nicata negova i slugata negov. I testot
negov, tatkoto na mladata èna, mu re~e: "Eve, po~na da se stemnuva, no}evajte,
ve molam, denot e na svr{uvawe, no}evaj tuka, neka se poveseli srceto tvoe; utre
rano }e trgnete na pat, i }e si odi{ vo domot svoj!"
7|19|10|No maòt ne se soglasi da no}eva, stana i trgna; i nabliì do Evus, koj e sega
Erusalim; so nego dvete natovereni osliwa i nalo`nicata so nego.
7|19|11|Koga bea blizu do Evus, denot ve}e be{e izminal. I slugata mu re~e na
gospodarot svoj: "Da navratime vo ovoj evusejski grad i da no}evame vo nego."
7|19|12|Gospodarot mu odgovori: "Ne, nema da odime vo grad na drugi plemiwa,
koe ne se od sinovite Izrailevi, a }e pojdeme vo Gavaon."
7|19|13|I mu re~e na slugata svoj: "Odi da stigneme do edno od Gavaonskite mesta
i }e no}evame vo Gavaon ili vo Rama."
7|19|14|Pa trgnaa, i odea, a sonceto zajde blizu do Gavaon Vanijaminov.
7|19|15|I tie navratija tamu, za da odat da no}evaat vo Giva. Otkako vleze, toj sedna
na gradskiot plo{tad, no nikoj ne gi pokani vo domot svoj da no}evaat.
7|19|16|I ete, eden starec se vra}a{e ve~erta od polska rabota; toj be{e rodum od
Efremovata gora i ìvee{e kako pridojden vo Gavaon. @itelite, pak, od toa mesto
bea Venijaminoti sinovi.
7|19|17|Koga gi grena o~ite, toj vide na gradskiot plo{tad patnik. I starecot zapra{a:
"Kade odi{ i od kade doa|a{?"
7|19|18|Toj mu odgovori: "Od Vitleem Judejski odime za Efremovata gora, od kade
{to sum jas; otidov vo Vitleem Judejski, a sega odam kon domot Gospodov; i nikoj
ne me pokanuva vo domot svoj;
7|19|19|si imame i slama i hrana za oslite svoi; isto taka i leb i vino za mene i za
tvojata robinka i za ovoj sluga ima kaj tvoite slugi, od ni{to nemame potreba."
7|19|20|Starecot mu re~e: "Bidi spokoen; kakva potreba i da ima{, jas }e se
pogriàm, samo na ulica ne no}evaj."
7|19|21|I go odvede vo domot svoj i im dade hrana na oslite negovi, a samite tie se
izmija nozete svoi, jadea i pieja.
7|19|22|Otkako go razveselija srceto svoe, ete, gradskite ìteli, razvratnici, ja
opkolija ku}ata, za~ukaa na vratata i mu govorea na starecot, stopanot na ku}ata:
"Izvedi go ~ovekot, koj vleze vo ku}ata tvoja, za da go zapoznaeme."
7|19|23|Stopanot na ku}ata izleze pred niv i im re~e: "Ne, bra}a moi, ne pravete
zlo, koga toj ~ovek vlegol vo ku}ata moja, ne pravete go toa bezumie;
7|19|24|eve, jas imam }erka moma, a toj ima nalo`nica }e gi izvedam osrametete gi
i pravete so niv, se {to vi e ugodno; a so toj ~ovek ne pravete go toa bezumie."
7|19|25|No tie na sakaa da go slu{aat. Toga{ maòt ja zede nalo`nicata svoja i ja
izvede pri niv na ulica. Tie ja poznaa i ja zlostavuvaa cela no} do utrinata. I ja
pu{tija vo zorata.
7|19|26|I vo zorata dojde ènata, padna pred ku}nata vrata na ~ovekot, kaj kogo
be{e gospodarot nejzin, i leè{e do osamnuvawe.
7|19|27|Gospodarot nejzin stana utrinata, ja otvori ku}nata vrata i izleze, za da trgne
na pat; i ete, nalo`nicata negova leì pred ku}nata vrata, so racete na pragot.
7|19|28|Toj i re~e: "Stani, }e odime!" No odgovor nema{e za{to taa be{e umrela.
Toj ja stavi na osleto, stana i zamina za mestoto svoe.
7|19|29|Koga dojde vo domot svoj, zede no`, ja fati nalo`nicata svoja, ja prese~e po
delovite na teloto nejzino na dvanaeset delovi i isprati po site predeli Izrailevi.
7|19|30|Sekoj, {to go vide toa, vele{e: "Ne stanalo i ne se videlo takvo ne{to od
denot, koga Izrailevite sinovi izegoa od Egipetskata zemja do denes. I im re~e na
lu|eto {to gi isprati: "Taka zboruvajte po siot Izrail: stanalo li takvo ne{to?
Razmislete za toa, posovetuvajte se i kaète!"
7|20|1|Toga{ izlegoa site sinovi Izrailevi, i se sobraa celoto op{testvo kako eden
~ovek od Dan do Virsavija i Galadskata zemja pred Gospoda vo Masifa.
7|20|2|Se sobraa pred Gospoda stare{inite na siot narod, site plemiwa Izrailevi, vo
sobranieto na narodot Bo`ji, - ~etiristotini iljadi pe{aci me~onosci.
7|20|3|A Venijaminovite sinovi slu{naa deka sinovite Izrailevi do{le vo Masifa. I
Izrailevite sinovi zapra{aa: "Kaète, kako stanalo toa zlo?"
7|20|4|Levitot, maòt na ubavata èna, odgovori i re~e: "Dojdov so nalo`nicata svoja
da no}evam vo Gavaon Venijaminov;
7|20|5|i se krenaa protiv mene ìtelite na Gavaon i preku no}ta ja opkolija zaradi
mene ku}ata; mene sakaa da me ubijat, a nalo`nicata moja ja izma~ija, otkako ja
poznaa, taka {to taa umre;
7|20|6|jas ja zedov nalo`nicata svoja, na par~iwa ja isekov i ja isprativ po site
oblasti na vladeeweto Izrailevo, bidej}i tie izvr{ija nazakonito i sramno delo vo
Izrailot;
7|20|7|ete, site vie, sinovi Izrailevi, razgledajte go toa delo i re{ete tuka."
7|20|8|I se krena siot narod kako eden ~ovek i re~e: "Nikoj nema da otide vo
{atorot svoj i nikoj nema da se vrati vo domot svoj.
7|20|9|A eve {to }e napravime sega so Gavaon: da frlime `reb za nego!
7|20|10|]e zememe po deset du{i na sto od site Izrailevi plemiwa, po sto na iljada i
po iljada na deset iljadi, za da donesat hrana za narodot, koj {to }e trgne protiv
Gavaon Venijaminov, za da go kazni za sramot, {to go be{e izvr{il protiv Izrailot."
7|20|11|I site Izrailci se sobraa protiv gradot ednodu{no, kako eden ~ovek.
7|20|12|I Izrailievite plemiwa ispratija lu|e da mu kaàt po celoto Venijaminovo
pleme: "Kakva gnasotija e izvr{ena kaj vas!
7|20|13|A sega, predajte gi tie razvratnici, {to se vo Gavaon; nie }e gi ubieme i }e
go iskorenime zloto od Izrailot." No sinovite Venijaminovi ne sakaa da go poslu{aat
glasot na bra}ata svoi, sinovite Izrailevi.
7|20|14|I sinovite Venijaminovi od gradovite se sobraa vo Gavaon, za da trgnat vo
vojna protiv sinovite Izrailevi.
7|20|15|A vo onoj den Venijaminovite sinovi, {to se bea sobrale od gradovite svoi,
se izbroija dvaeset i {est iljadi du{i me~onosci; osven toa od ìtelite na Gavaon
ima{e odbrani na broj sedumstotini.
7|20|16|Vo siot toj narod ima{e sedumstotini du{i odbrani, koi bea levaci, i site tie
frlaa kamewa so pra}ki, bez da pogre{at.
7|20|17|A Izrailcite, bez Venijaminovite sinovi, broeja ~etiristotini iljadi du{i
me~onosci; site tie bea sposobni za vojna.
7|20|18|Toga{ Izrailevite sinovi stanaa i otidoa vo Bo`jiot dom i go zapra{aa Boga:
"Koj od nas prv }e trgne vo boj protiv sinovite Venijaminovi?" I Gospod odgovori:
"Juda prv neka odi."
7|20|19|Utrinata stanaa sinovite Izrailevi i se rasporedija na tabori pred Gava;
7|20|20|i izlegoa Izrailcite za borba protiv Venijamina i se naredija sinovite Izrailevi
vo bojni redovi blizu do Gava.
7|20|21|Toga{ izlegoa od Gava i sinovite Venijaminovi i vo toj den ubija dvaeset i
dve iljadi Izrailci.
7|20|22|No, narodot izrailski se sovzede i pak se naredi za borba na istoto mesto,
kade {to be{e prethodniot den.
7|20|23|I otidoa sinovite izrailevi pred Gospoda i pla~ea do ve~erta, pa Go pra{aa
Gospod: "Da vlezeme li pak vo borba so sinovite na na{iot brat Venijamin?"
Gospod im re~e: "Odete protiv nego!"
7|20|24|I vtoriot den Izrailevite sinovi pak nastapija protiv sinovite na Venijamina.
7|20|25|Vo toj den izleze i Venijamin od Gava i bea ubieni od sinovite Izrailevi u{te
osumnaeset iljadi du{i me~onosci.
7|20|26|Toga{ site Izrailevi sinovi i siot narod trgnaa i dojdoa vo Bo`jiot dom, pa
sedea tamu i pla~ea pred Gospoda, postea celot den do ve~erta i Mu prinesoa na
Boga sepalinici i mirni `rtvi.
7|20|27|I Go pra{aa sinovite Izrailevi Gospoda (vo toa vreme Kov~egot na zevetot
be{e tamu
7|20|28|i Fines, sinot Eleazarov, sin Aronov, stoe{e pred nego): "Dali da izlezeme
pak protiv na{iot brat Venijamin ili ne?" Gospod im re~e: "Odete! Utre }e go
predadam vo va{ite race."
7|20|29|Toga{ Izrail postavi zaseda okolu Gava.
7|20|30|Na tretiot den izlegoa sinovite Izrailevi protiv sinovite na Venijamina, pa,
kako i porano, se naredija za borba protiv Gava.
7|20|31|Venijaminovite sinovi izlegoa protiv narodot i se oddale~ija od gradot, i
po~naa, kako porano, da ubivaa od narodot po pati{tata, od koi eden vodi za Vetil, a
drug vo Gavaon, preku poleto, i ubija do trieset du{i Izrailci.
7|20|32|I Venijaminovite sinovi si rekoa: "Tie pa|aat pred nas kako porano." A
Izrailevite sinovi si rekoa: "Da begame od niv i da gi odvle~eme od gradot na
patot."
7|20|33|Toga{ site Izrailci stanaa od mestoto svoe i se naredija vo Vaal-Tamara. A
Izrailevata zaseda se spu{ti od mestoto svoe od zapadnata strana na Gavaon.
7|20|34|I se sobraa protiv Gavaon deset iljadi du{i odbrani od siot Izrail, i po~na
èstoka borba. No Venijaminovite sinovi ne znaeja deka }e gi snajde zlo,
7|20|35|i Gospod go razbi Venijamina pred Izrailot, i Izrailcite kutnaa vo toj den od
sinovite Venijaminovi dvaeset i pet iljadi i sto du{i vooruèni so me~evi.
7|20|36|Koga Venijaminovite sinovi pomislija, deka gi porazile Izrailcite, koi im
napravija mesto, bidej}i Izrailecot se nadeva{e na zasedata, {to ja bea postavle
blizu do Gavaon,
7|20|37|zasedata pobrza i se spu{ti kon Gavaon, - vleze i go porazi so me~ celiot
grad.
7|20|38|Izrailcite si bea dogovorile znak so zasedata, da napadnat, koga }e se krene
dim od gradot.
7|20|39|I taka, koga Izrailcite otstapija od mestoto na borbata, i Venijamin po~na da
porazuva i kutna do tieset du{i Izrailci, velej}i: "pak pa|aat pred nas, kako i vo
porane{nite sudiri",
7|20|40|toga{ po~na da se izdiga od gradot dim kako stolb. Venijamin pogledna
nazad, i ete, od celiot grad izlguva dim kon neboto.
7|20|41|I Izrailcite se vratija, a Venijamin se upla{i, bidej}i vide deka go sna{lo zlo.
7|20|42|I izbegaa sinovite Venijaminovi od Izrailcite po patot kon pustiwata, no bea
sledeni so kole`, i onie, {to izleguvaa od gradovite, tamu gi ubivaa;
7|20|43|go opkolija Venijamina i go gonea bez po~ivka od Nua i go porazuvaa do
samata isto~na strana na Gavaon.
7|20|44|I od sinovite Venijaminovi padnaa osumnaeset iljadi du{i, silni maì.
7|20|45|A od drugite {to se svrtija i se spu{tija sprema pustiwata, kon karpata
Rimon, nasobraa pet iljadi i gi gonea duri do Gadam, i od niv ubija dve iljadi du{i.
7|20|46|Site, pak, Venijaminovi sinovi, padnati toj den, bea dvaeset i pet iljadi du{i,
vooruèni so me~evi, site bea silni maì.
7|20|47|Drugite se svrtija i izbegaa vo kamenata pustiwa, pri Rimon, ~etiristotini
du{i i tamu ostanaa ~etiri meseci.
7|20|48|A Izrailcite se vratija kaj sinovite Venijaminovi i gi porazija so me~ - i lu|
eto od gradot, i dobitokot, i se, {to se sre}ava{e vo site gradovi, i so ogan gi izgorea
site gradovi {to se nao|aa po patot.
7|21|1|I se zakolnaa Izrailcite vo Masifa, velej}i: "Nikoj od nas da ne ja dava }erka
si na Vanijaminovite sinovi za èna!"
7|21|2|I narodot dojde vo Bo`jiot dom, sedea tamu do ve~erta pred Boga, krenaa
golem pisok, silno pla~ea
7|21|3|i velea: "Gospodi, Boè Izrailev, zo{to se slu~i ova vo Izrailot, pa sega
iz~ezna edno pleme vo Izrailot."
7|21|4|Na drugiot den narodot porani, i podigna tamu `rtvenik i prinesoa `rtvi
sepalenici, i mirni `rtvi.
7|21|5|I rekoa sinovite Izarilevi: "Koj u{te od site Izrailevi plemiwa ne do{al na
sobranieto pred Gospoda?" Za{to golama kletva be{e izre~ena pred onie, {to ne
bea do{le pred Gospoda vo Masifa, i be{e re~eno, deka tie }e bidat predadeni na
smrt.
7|21|6|I sinovite Izrailevi se smilija nad bratot svoj Venijamina i rekoa: "Denes se
istrebi edno pleme od Izrailot;
7|21|7|{to da napravime za èni na drugite od niv, koga se zakolnavme vo Gospoda
deka nema da im gi davame }erkite svoi za èni?"
7|21|8|I rekoa: "Nema li nekoe od plemiwata Izrailevi, koe ne e dojdeno pred
Gospoda vo Masifa?" I se pokaà deka od Javis Galadski nikoj ne do{ol na
sobranieto pred Gospoda.
7|21|9|Go pregledaa narodot, i ete, nema{e ni eden od ìtelite na Javis Galadski.
7|21|10|I op{testvoto isprati tamu dvanaeset iljadi du{i, i im dadoa zapoved, velej}i:
"Odete i porazete gi so me~ ìtelite na Javis Galadski, i ènite i decata;
7|21|11|i eve {to }e napravite: "Sekoj ma` i sekoja èna, {to poznava ma{ko leglo,
ubijte gi, a momite ostavete gi ìvi." Taka i napravija.
7|21|12|I najdoa me|u ìtelite na Javis Galadski ~etiristotini momi, {to ne poznale
ma{ko leglo, i gi dovedoa vo logorot pri Silom, koj e vo Hananskata zemja.
7|21|13|Toga{ celoto op{testvo isprati lu|e da razgovaraat so sinovite Venijaminovi,
koi bea kaj karpata Rimon, i im objavi mir.
7|21|14|I taka Venijaminovite sinovi se vratija i im dadoa èni, {to bea ostanale ìvi
od ènite na Javis Galadski; no izleze, deka tie na stasuvaat.
7|21|15|A na narodot, pak, mu be{e àl za Venijamina, poradi toa {to Gospod ne ja
za~uva celinata na Izrailevite plemiwa.
7|21|16|I si rekoa stare{inite narodni: "[to da napravime za èni na drugite sinovi,
bidej}i ènite kaj Venijamina se istrebeni?"
7|21|17|I rekoa: "Nasledstvoto na Venijamina neka ostane, za da ne se sotre edno
pleme od Izrailot.
7|21|18|No nie ne moème da im dademe èni od na{ite }erki, za{to sinovite
Izrailevi se zakolnaa, velej}i: "Proklet da bide onoj, {to }e mu dade èna na
Venijamina!"
7|21|19|I rekoa: "Ete, sekoja godina e praznik Gospodov vo Silom, na sever od Vetil
i na istok od patot, koj vodi od Vetil za Sihem, i na jug od Levona."
7|21|20|I im zapovedaa na sinovite Venijaminovi, velej}i: "Odete i sokrijte se vo
lozjata,
7|21|21|i gledajte, koga }e izlezat silomskite momi da igraat oro, izlezete od lozjata
i grabnete si sekoj èna za sebe od silomskite momi, pa odete si vo zemjata
Venijaminova;
7|21|22|a koga }e dojdat tatkovcite, ili bra}ata nivni da se popla~at kaj nas, nie }e
im re~eme: "Prostete ni za niv, bidej}i nie ne zedovme za sekogo od niv èna vo
vreme na vojnata, i vie ne im dadovte; sega vie ste vinovni."
7|21|23|Taka i napravija sinovite Venijaminovi, i zedoa spored brojot svoj èni od
onie, {to bea vo oroto i koi gi odzedoa, pa trgnaa i se vratija vo delot svoj, i
izgradija gradovi i zaìveeja vo niv.
7|21|24|Vo isto vreme Izrailcite se razotidoa ottamu sekoj vo rodot svoj i vo plemeto
svoe, a ottamu otide sekoj vo delot svoj.
7|21|25|Vo tie denovi Izrail nema{e car: sekoj go prave{e ona, {to mu se ~ine{e
deka e pravo.
8|1|1|Vo ona vreme, koga upravuvaa sudiite, nastana glad vo zemjata. I eden ~ovek
od Vitleem Judejski otide da ìvee vo Moavskite poliwa, zaedno so èna si i
dvajcata sinovi svoi.
8|1|2|Imeto na toj ~ovek mu be{e Elimeleh, imeto na èna mu - Noemina, a dvajcata
sinovi negovi se vikaa Malon i Heleon: tie bea od Eufrat, od Vitleem Judejski. I
dojdoa vo Moavskite poliwa i ostanaa tamu.
8|1|3|Elimeleh, maòt na Noemina, umre, i taa ostana so dvajcata sinovi svoi.
8|1|4|Tie si zedoa za èni Moavki, - na ednata imeto i be{e Orfa, a na drugata - Rut;
i ìveeja tamu okolu deset godini.
8|1|5|No podocna i obajcata sinovi nejzini, Malon i Heleon, umrea, i ostana taa èna
bez dvajcata sinovi svoi i bez maòt svoj.
8|1|6|Toga{ taa se krena so snaite svoi i se vrati od Moavskite poliwa, bidej}i be{e
~ula vo Moavskite poliwa deka Bog go posetil Svojot narod i mu dal leb.
8|1|7|I taa trgna od ona mesto, kade {to ìvee{e, i dvete snai nejzini so nea. Koga
odea po patot, vra}aj}i se vo Judejskata zemja,
8|1|8|Noemin im re~e na dvete svoi snai: "Odete i vratete se sekoja vo tatkovata si
ku}a; Gospod neka vi napravi milost, spored toa kako postapuvavte so pokojnite i
so mene!
8|1|9|Neka vi dade Gospod da najdete pribeì{te sekoja vo ku}ata na svojot ma`!" I
gi bakna. No tie povikaa, i zaplakaa, pa
8|1|10|i rekoa: "Ne, nie }e se vratime so tebe pri tvojot narod."
8|1|11|A Noemin re~e: "Vratete se, }erki moi; zo{to }e doa|ate so mene? Zar u{te
imam vo utrobata svoja sinovi, koi bi vi stanale maì?
8|1|12|Vratete se, }erki moi, odete si, bidej}i sum ve}e stara i ne moàm da se
omaàm; pa i da re~ev: 'u{te imam nade`', i duri ovaa no} da se omaàm i podocna
da rodam sinovi,
8|1|13|}e moète li da ~ekate, dodeka da porasnat? Moète li da se odrìte da ne se
omaìte? Ne, }erki moi, mnogu mi e àl za vas, za{to rakata Gospodova me porazi."
8|1|14|Tie povikaa i pak zaplakaa. I Orfa se prosti so svekrvata svoja i se vrati pri
rodot svoj, a Rut ostana so nea.
8|1|15|Noemina i re~e na Rut: "Ete, jatrvata ti se vrati pri rodot svoj i pri bogovite
svoi; vrati se i ti po jatrvata svoja."
8|1|16|No Rut odgovori: "Ne me prinuduvaj da te ostavam i da se oddelam od tebe;
no kade {to }e odi{ ti, tamu }e dojdam i jas, i kade }e ìvee{ ti, tamu }e ìvem i jas;
tvojot narod }e bide moj narod, i tvojot Bog - moj Bog;
8|1|17|i kade {to }e umre{ ti, tamu i jas }e umram i }e bidam pogrebana; "Gospod
neka mi go napravi toa i ne{to pove{e neka dodade; samo smrtta }e me razdeli od
tebe."
8|1|18|Noemina, otkako vide deka taa cvrsto e re{ena da otide so nea, prestana da i
zboruva.
8|1|19|I odea tie dvete, dodeka stignaa do Vitleem, celiot grad se razdviì poradi niv,
i rekoa: 'Ova li e Noemina?'
8|1|20|Taa im re~e: "Ne me vikajte Noemina, vikajte me Mara, za{to Sedrìtelot mi
isprati golema Gor~evina.
8|1|21|Jas izlegov odovde zamo`na, a Gospod me vrati so prazni race: zo{to da me
vikate Noemin, koga Gospod me prinudi da stradam, i Sedrìtelot mi isprati
nesre}a?"
8|1|22|I Noemina se vrati, a zaedno so nea i snaata nejzina, Moavkata Rut, koj
dojde od Moavskite poliwa; tie pristignaa vo Vitleem, koga be{e po~nala
ja~menovata ètva.
8|2|1|Noemin ima{e rodnina po maòt, ~ovek mnogu viden, od plemeto na
Elimeleh, po ime Voz.
8|2|2|I Moavkata Rut i re~e na Noemina: "]e trgnam po nivjata i }e sobiram klasje
po onoj vo ~ii o~i }e najdam naklonost (qubov)." Taa i odgovori: "Odi }erko."
8|2|3|Taa otide i po~na da bere na edna niva klasje po ètvarite. I se pokaà deka taa
niva mu pripa|a na Voz, koj{to be{e od plemeto Elimelehovo.
8|2|4|I ete, Voz dojde od Vitleem i im re~e na ètvarite: "Gospod so vas." Tie mu
odgovorija: "Neka te blagoslovi Gospod!"
8|2|5|I Voz go zapra{a slugata svoj, nadgleduva~ot na ètvarite: "îja e onaa mlada
èna?"
8|2|6|Slugata, nadzornikot nad ètvarite, odgovori i re~e: "Taa mlada èna e
Moavka, do{la so Noemina od Moavskite poliwa;
8|2|7|taa ni re~e: 'Ostavete me da beram i da sobiram me|u snopjata po ètvarite';
dojde i ostana tuka od utrinata do sega; taa malku ostanuva doma."
8|2|8|I Voz i re~e na Rut: "Slu{aj, }erko moja, ne odi da sobira{ na druga niva i ne
si odi ottuka, tuku ostani so moite sluginki;
8|2|9|gledaj na koja niva tie `neat, i odi so niv; ete jas im zapovedav na slugite svoi
da ne ti pre~at; koga }e oèdni{, odi kaj sadovite i pij, od kade {to crpat slugite
moi."
8|2|10|Taa padna ni~kum, se pokloni do zemja i mu re~e: "So {to se zdobiv pred
o~ite tvoi so milost, pa me prima{, iako sum tu|inka?"
8|2|11|Voz i odgovori i i re~e: "Mi rekoa za se {to si napravila za svekrvata svoja po
smrtta na maòt tvoj, deka si ostavila tatko, majka i tatkovina i si do{la me|u narod
koj ne si go poznavala do v~era i zav~era;
8|2|12|Gospod neka ti vozvrati za tvoeto delo, i da dobie{ polna nagrada od
Gospoda, Bog Izrailev, pri Kogo si do{la, za da se uspokoi{ pod Negovite krilja!"
8|2|13|Taa odgovori: "Moèbi }e najdam milost pred o~ite tvoi, gospodaru moj! Ti
me ute{i i i zboruva{e od srceto na robinkata svoja, makar i da ne vredam ni kolku
edna sluginka tvoja."
8|2|14|I i re~e Voz: "Koga }e pribliì vremeto za jadewe, dojdi tuka i jadi leb i topi
go zalakot svoj vo ocet." I taa sedna pri ètvarite. Toj i dade leb; taa jade{e, se
najade, i u{te i ostana.
8|2|15|I stana da sobira klasje. Voz im zapoveda na slugite i re~e: "Neka sobira i me|
u snopjata, i ne ja navreduvajte;
8|2|16|duri i od snopjata potfrluvajte i ostavajte; neka sobira i nemojte da ja
prekoruvate."
8|2|17|Taka sobira{e taa na nivata do ve~erta i go is~uka sobranoto i toa dade blizu
edna efa ja~man.
8|2|18|Otkako go zede toa, otide vo gradot, i svekrva i vide, kolku be{e sobrala taa.
I go izvadi Rut od pazuvite svoi i i go dade ona, {to i be{e ostanalo, otkako se be{e
najala.
8|2|19|I i re~e svekrvata: "Kade bere{e denes i kade rabote{e? Da bide blagosloven
onoj, {to te primil!" Rut i kaà na svekrvata svoja, kaj kogo rabotela, i re~e:
"ôvekot, kaj kogo denes rabotev, se vika Voz."
8|2|20|I i re~e Noemin na snaata svoja: "Neka e blagosloven od Gospoda, poradi toa
{to ne gi li{i od milosta svoja nitu ìvite, nitu umrenite!" I i re~e Noemin: "Toj
~ovek ni e blizok; toj e na{ rodnina."
8|2|21|Moavkata Rut i kaà na svekrvata svoja: "Toj duri mi re~e - ostani pri
sluginkite moi, dodeka da ja zavr{at ètvata moja."
8|2|22|I i re~e Nomin na snaata Rut: "Dobro e, }erko, toa {to si odela so sluginkite
negovi, i nema da te oskrbuvaa na druga niva."
8|2|23|Taka se priklu~i taa kon Vozovite sluginki i bere{e klasje, dodeka zavr{i
ja~menovata ètva i p~eni~nata ètva, i ìvee{e pri svekrvata svoja.
8|3|1|I i re~e Noemina, svekrvata nejzina: "]erko, neli biva da ìvee{ podobro!
8|3|2|Ete, Voz, so ~ii sluginki be{e ti, e na{ rodnina, ovaa no} toj go vee ja~menot
na gumnoto;
8|3|3|zatoa izmi se, nama~kaj se, promeni se i odi na gumnoto, no ne mu se
pokaùvaj, dodeka zavr{i so jadeweto i pieweto;
8|3|4|a koga }e legna da spie, doznaj go mestoto, kade }e legne; toga{ odi, otkri go
otkaj nozete negovi i legni; toj }e ti kaè {to da pravi{."
8|3|5|Rut i re~e: "]e napravam se {to mi kaà."
8|3|6|I otide na gumnoto i napravi se onaka, kako {to i pora~a svekrvata nejzina.
8|3|7|Voz se najade i se napi, i go razveseli srceto svoe, i otide, pa legna da spie do
stogot. I taa otide poleka, go otkri od kaj nezote negovi i legna.
8|3|8|Na polno} toj se trgna, se obyrna, a toa pri nozete negovi leì èna.
8|3|9|I i re~e Voz: "Koja si ti?" Taa odgovori: "Jas sum Rut, tvoja robinka, ra{iri go
kriloto svoe nad svojata robinka, za{to si mi rodnina."
8|3|10|Voz i re~e: "Blagoslovena da si od Gospoda, }erko! Taa svoja poledna milost
ti ja izvr{i podobro od prvata, koga ne otide da bara{ momci, bedni ili bogati;
8|3|11|zatoa ne pla{i se, }erko! Jas }e napravam za tebe se, {to kaà ti; oti pri sekoja
porta kaj mojot narod znaat, deka ti se ~esna èna;
8|3|12|iako e to~no, deka sum ti rodnina, no ima drug rodnina, poblizok od mene;
8|3|13|no}evaj taa no}; a utre, ako toj te zeme, dobro, neka te zeme, ako, pak, ne te
zeme, jas }e te zemam; ìv e Gospod! Spi do utre!"
8|3|14|I prespa taa pri nozete negovi do utrinata i stana, pred da moàt da se
raspoznaa eden so drug, za{to Voz re~e da ne se znae deka doa|ala èna na
gumnoto.
8|3|15|I i re~e: "Daj ja nametkata {to e na tebe, podrì ja." Taa ja drè{e, i toj i
izmeri {est meri ja~men, ja natovari i si otide vo gradot.
8|3|16|A Rut dojde kaj svekrva i. Taa ja zapra{a: "[to napravi, }erko?" Taa i raskaà
se, {to be{e napravil onoj ~ovek za nea.
8|3|17|Taa re~e: "Toj mi gi dade ovie {est meri ja~men i mi re~e: "Ne odi so prazni
race pri svekrvata svoja!"
8|3|18|Taa i re~e: "Po~ekaj, }erko, dodeka da doznae{e, kako }e se svr{i rabotata;
za{to toj ~ovek nema da se uspokoi, dodeka ne ja svr{i denas taa rabota."
8|4|1|Voz izleze pred gradskite porti i tamu sedna. I ete, minuva onoj rodnina, za
kogo govore{e Voz. I mu re~e: "Navrati i sedni tuka!" Toj navrati i sedna.
8|4|2|Voz povika desetina od graskite stare{ini i re~e: "Sednete tuka!" I tie sednaa.
8|4|3|I Voz mu re~e na rodninata: "Noemin, koja {to se vrati od moavskite poliwa,
go prodava delot od nivata, koja mu pripa|a na bratot na{ Elimeleh;
8|4|4|jas re{iv da ti javam i da ti kaàm: "Kupi go pred sednative tuka i pred
stare{inite na mojot narod ako saka{ da go otkupi{, otkupi go; ako, pak, ne re{i{ da
go otkupi{, kaì mi, za da znam, za{to, osven tebe, nema koj da go otkupi, a po tebe
sum jas." Toj odgovori: "Jas }e go otkupam."
8|4|5|Voz re~e: "[tom ja otkupuva{ nivata od Noemin, treba da kupi{ i od Moavkata
Rut, èna na umreniot, i nea treba da ja zeme{, za da go vostanovi{ imeto na
umreniot vo nasledstvoto negovo."
8|4|6|A onoj rodnina odgovori: "Jas ne moàm da ja otkupam, za da ne si go
rasturam moeto nasledstvo; zemja ja ti, za{to jas ne moàm da ja zemam."
8|4|7|Porano kaj Izrailot, koga se otkupuva{e i razmenuva{e ne{to, zaradi
potvrduvawe postoe{e obi~aj: edniot ja sobuva{e obuvkata svoja i mu ja dava{e na
drugiot, koj go prima{e pravoto na rodstvo, i toa sluè{e kako svedo{tvo kaj
Izrailot.
8|4|8|I onoj rodnina mu re~e na Voz: "Otkupi go ti!" I ja sobu obuvkata svoja, i mu
ja dade.
8|4|9|I Voz im kaà na stare{inite i na celiot narod: "Vie ste sega svedoci, deka jas
go kupuvam od Noemin seto Elimelehovo i seto Heleonovo i Malonovo nasledstvo;
8|4|10|isto taka ja zemam za èna i Moavkata Rut, Malonovata èna, za da go
vostanovam imeto na umreniot vo delot negov, ta da ne is~ezne imeto na umreniot
me|u bra}ata negovi i plemeto negovo; vie ste mi denes svedoci za toa."
8|4|11|I siot narod, {to be{e pri gradskite porti, i stare{inite rekoa: "Nie sme
svedoci. Neka dade Gospod, ènata, koja vleguva vo ku}ata tvoja, da bide kako
Rahil i Lija, koi i obete go izdignaa domot Izrailev; zbogatuvaj se vo Eufrat, i neka
se slavi imeto tvoe vo Vitleem;
8|4|12|i domot tvoj da bide kako domot na Faresa, kogo Tamar mu go rodi na Juda
od semeto, koe Gospod }e ti go dade od taa mlada èna."
8|4|13|I Voz ja zede Rut, i taa mu stana èna. I toj vleze pri nea, i Gospod i dade, ta
za~na i rodi sin.
8|4|14|I i velea ènite na Noemin: "Neka e blagosloven Gospod, za{to ne te ostavi
denes bez naslednik! I neka bide slavno imeto negovo vo Izrailot.
8|4|15|Toj }e ti bide uteha i prehrana vo starite denovi tvoi, za{to e ro`ba na snaata
tvoja, koja te saka i koj ti vredi pove}e od sedum sinovi."
8|4|16|I Noemin go zede deteto i go nose{e vo pregratkite svoi i mu be{e
neguvatelka.
8|4|17|Sosetkite mu dadoa ime, velej}i: "Na Noemin i se rodi sin", i go narekoa
Ovid. Toj e tatko na Jeseja, tatkoto Davidov.
8|4|18|I eve go rodot Faresov: Fares go rodi Esroma;
8|4|19|Esrom go rodi Arama; Aram go rodi Aminadava;
8|4|20|Aminadav go rodi Naasona; Naason go rodi Salmona;
8|4|21|Salmon go rodi Voza; Voz go rodi Ovida;
8|4|22|Ovid go rodi Jeseja; Jesej go rodi Davida.
9|1|1|Ima{e eden ~ovek od Armatem-Sif, od Efremovata gora, imeto mu be{e
Elkana, sin Jeremilov, sin Illin, sin na Takel, vo Nasiv od Armatel, od gorata na
Efremovcite;
9|1|2|toj ima{e dve èni: ednata se vika{e Ana, a drugata Fenana; Fenana ima{e
deca, Ana, pak, nema{e deca.
9|1|3|I vo opredeleni denovi toj ~ovek ode{e od gradot svoj za da Mu se pokloni i
da Mu prinese `rtva na Gospod Savaot vo Silom; tamu be{e Ilij i dvajcata sinovi
negovi Ofni i Fines, sve{tenici na Gospoda.
9|1|4|A vo denot, koga Elkana prinesuva{e `rtva, i dava{e na ènata svoja Fenana i
na site nejzini sinovi i }erki, po eden dar,
9|1|5|a na Ana, pak, i dava{e poseben dar, za{to taa nema{e deca, a i ja saka{e Ana
pove}e od Fenana, iako Gospod i ja be{e zatvoril utrobata nejzina.
9|1|6|Soperni~kata nejzina mnogu ja ogor~uva{e, pa ja tera{e da negoduva, poradi
toa {to Gospod i ja be{e zatvoril utrobata nejzina.
9|1|7|Taka stanuva{e sekoja godina, koga Elkana ode{e vo domot Gospodov: onaa
ja ogor~uva{e, a ovaa pla~e{e i ne jade{e.
9|1|8|I i re~e Elkana, maòt nejzin: "Ano!" Taa mu odgovori: "Eve, me gospodaru."
I i re~e: "Zo{to pla~e{ i zo{to ne jade{, i poradi {to e naàleno srceto tvoe? Ne
~inam li jas za tebe pove}e od deset sinovi?"
9|1|9|Otkako jadea i pieja vo Silom, Ana stana i zastana pred Gospoda. A
sve{tenikot Ilij sede{e toga{ na stol pri vlezot vo hramot Gospodov.
9|1|10|Taa taè{e vo du{ata svoja i Mu se mole{e na Gospoda i gorko pla~e{e,
9|1|11|pa se zavetuva, velej}i: "Gospodi, semo}ni Boè Savaote! Ako
pogledna{ milostivo kon smirenosta na sluginkata Tvoja i se seti{ za mene, i ne ja
zaboravi{ sluginkata Svoja i i dade{ na sluginkata Svoja dete od ma{ki pol, jas }e
Mu go dadam na Gospoda za site denovi na ìvotot negov; i vino i siker nema da
pie i bri~ nema da se dopre do glavata negova."
9|1|12|Dodeka taa se mole{e dolgo pred Gospoda, Ilij ja gleda{e vo ustata;
9|1|13|i bidej}i Ana govore{e vo srceto svoe, a ustata nejzina samo se mrda{e, i
glasot nejzin ne se slu{a{a, Ilij pomisli deka i pijana.
9|1|14|I i re~e: "Do koga }e bide{ pijana? Istrezni se od vinoto svoe i istavi se od
liceto Gospodovo."
9|1|15|Ana odgovori i re~e: "Ne, gospodaru moj; jas sum èna, koja du{eno strada;
vino i siker ne sum pila, a ja izlivam du{ata svoja pred Gospoda;
9|1|16|ne ja smetaj sluginkata svoja za lo{a èna, za{to poradi golemata àlost i
poradi tagata svoja jas govorev dosega."
9|1|17|Ilij odgovori i re~e: "Odi si so mir, i Bog Izrailev neka ja ispolni molbata
tvoja, za koja Go mole{e."
9|1|18|A taa odgovori: "Moèbi sluginkata tvoja }e najde milost vo tvoite o~i." I taa
trgna po patot svoj, i jade{e, i liceto nejzino ve}e ne be{e ta`no, kako pred toa.
9|1|19|I utredenta tie stanaa, se poklonija pred Gospoda i se vratija, pa otidoa vo
domot svoj vo Armatem. I Elkana ja pozna Ana, ènata svoja, i Gospod si spomna
za nea.
9|1|20|Po izvesno vreme Ana za~na, rodi sin i mu dade ima Samuil, bidej}i vele{e
taa od Gospoda Boga Savaota go izmoliv.
9|1|21|I otide maòt nejzin Elkana i celata ~elad negova vo Silom, za da Mu ja
prinese godi{nata `rtva na Gospoda i zavetite svoi i site desetoci od zemjata svoja.
9|1|22|No Ana ne otide so nego, velej}i mu na maòt svoj: "Koga mladen~eto }e
bide odbieno od gradite i }e porasne, toga{ }e go odvedam, i toj }e se javi pred
Gospoda i }e ostane tamu zasekoga{.
9|1|23|I i re~e Elkana, maòt nejzin: "Pravi, ona {to ti e ugodno; ostani dodeka go
odbie{; samo Gospod da go utvrdi zborot {to izlegol od tojata usta." I ostana èna
mu i go hrane{e sinot, dodeka go ishrani.
9|1|24|A koga go odbi, otide so nego vo Silom, zemaj}i so sebe tri teliwa i lebovi i
edna efa bra{no i mev so vino, pa dojde vo domot Gospodov vo Silom, i mom~eto
so niv; a mom~eto be{e u{te dete.
9|1|25|I go dovedoa deteto pred liceto na Gospoda; i tatko mu prinese `rtva, kakva
{to Mu prinesuva{e na Gospoda vo opredelinite dni. I go privedoa mom~eto i
zaklaa tele; i majka mu Ana go dovede mom~eto pri Ilija,
9|1|26|i re~e: "O, gospodaru moj, da ìvee du{ata tvoja, gospodaru moj! Jas sum
onaa èna, koja stoe{e tuka pri tebe i Mu se mole{e na Gospoda;
9|1|27|za ova dete se molev, i Gospod ja ispolni molbata moja, za koja Mu se
molev;
9|1|28|i jas go predavam sega na Gospoda za site denovi na ìvotot negov - neka Mu
sluì na Gospoda." I taa Mu se pokloni tamu na Gospoda.
9|2|1|I se mole{e Ana i vele{e: "Mi se zaraduva srceto moe vo Gospoda; se
vozdigna rogot moj preku mojot Bog; {iroko se otvori ustata moja protiv moite
neprijateli, za{to se raduvam poradi spasenieto od Tebe.
9|2|2|Nikoj ne e taka svet kako Gospod; za{to nema drug, osven Tebe; i nema
tvrdina kako na{iot Bog.
9|2|3|Ne prodolùvajte da govorite gordo; zborovi oholi da ne izleguvaat od ustata
va{a; za{to Gospod e Bog na zneweto, i delata Negovi se obmisleni.
9|2|4|Lakot na silnite se prekr{uva, a slabite so sila se zdobivaat;
9|2|5|sitite rabotat za leb, a gladnite po~ivaat; duri neplodnata ra|a sedumpati, a
mnogudetnata iznemo{tuva.
9|2|6|Gospod umrtvuva i oìvuva, kutnuva nazemi i kreva;
9|2|7|Gospod go pravi ~ovekot siromav i bogat, go poniùva i go vozdiga.
9|2|8|Od prav go podiga bedniot, od kal go kreva siromaviot, stavaj}i go da sedne
so golemcite, i im go dava vo nasledstvo prestolot na slavata; za{to vo Gospoda se
osnovite na zemjava, i On vrz niv ja utvrdi vselenata.
9|2|9|Gi usli{uva molitvite na molitelot i gi blagoslovuva denovite na pravednikot,
za{to ne preku sila ~ovekot e jak.
9|2|10|Gospod }e gi sotre onie {to se prepiraat so Nego; od nebesata }e zgrmi na
niv. Gospod e svet. Da ne se fali mudriot so mudrosta svoja, da ne se fali silniot so
silata svoja, da ne se fali bogatiot so bogatstvoto svoe, tuku sekoj, koj saka da se
fali, neka se fali deka Go razbira i Go znae Gospoda. Gospod }e gi sudi krai{tata na
zemjata, }e mu dade sila na Svojot car i }e go vozdigne rogot na pomazanikot
Svoj."
9|2|11|I go ostavija tamu Samuila pred Gospoda. Elkana zamina za Armatem vo
svojot dom, a mom~eto ostana da Mu sluì na Gospoda pri sve{tenikot Ilija.
9|2|12|A sinovite na Ilija bea lo{i lu|e; tie ne Go poznavaa Gospoda
9|2|13|i dolgot na sve{tenikot kon narodot. Koga nekoj prinesuva{e `rtva, slugata na
sve{tenikot doa|a{e so viqu{kata vo rakata, dodeka se vare{e mesoto,
9|2|14|i ja spu{ta{e vo kotelot, ili vo kotleto, ili vo tavata, ili vo grneto, i {to }e
izvadi viqu{kata, toa go zema{e za sebe sve{tenikot. Taka postapuvaa tie so site
Izrailci, {to doa|aa tamu vo Silom.
9|2|15|Duri i pred da izgori lojot, slugata na sve{etenikot doa|a{e i mu vele{e na
onoj, {to prinesuva{e `rtva: "Daj meso za pe~ewe na sve{tenikot; toj nema da zeme
od tebe vareno meso, ami daj surovo."
9|2|16|I ako nekoj mu re~e{e: "Prvo neka izgori lojot, kako {to e redot, i posle zemi
si, kolu {to ti saka du{ata", toj }e re~e{e: "Ne, daj sega, ako ne, nasila }e zemam."
9|2|17|I grevot na tie mladi~i be{e mnogu golem pred Gospoda, za{to tie zemaa od
`rtvoprinesuvaweto na Gospoda.
9|2|18|A mom~eto Samuil sluè{e pred Gospoda, oblekuvaj}i efod od vison.
9|2|19|Gornata obleka negova mu ja prave{e majka mu i mu ja donesuva{e sekoja
godina, koga doa|a{e so maòt svoj, za da prinese godi{na `rtva.
9|2|20|Ilij go blagoslovi Elkana i èna mu i re~e: "Da ti dade Gospod deca od ovaa
èna kako zamena za ona, koe ti Mu go podari na Gospoda!" I zaminaa vo svoeto
mesto.
9|2|21|I ja poseti Gospod Ana, i taa za~na i rodi u{te tri sina i dve }erki; a mom~eto
Samuil raste{e pri Gospoda.
9|2|22|Ilij, pak, be{e mnogu star i slu{a{e se, {to pravea sinovite negovi so site
Izrailci, i deka tie spijat so ènite, koi se sobiraa pri vlezot vo skinijata na
svedo{tvoto.
9|2|23|I im re~e: "Zo{to pravite takvi raboti, za{to slu{am lo{i zborovi za vas od
siot narod (Gospodov).
9|2|24|Ne, deca moi, ne se dobri glasovite {to gi slu{am za vas; nemojte da pravite
taka, bidej}i ne se dobri glasovite, {to gi slu{am; vie go razvratuvate narodot
Gospodov;
9|2|25|ako ~ovek zgre{i protiv ~ovek, }e se pomolat na Boga za nego; no ako
~ovek zgre{i protiv Gospoda, koj }e bide toj {to }e moli za nego?" No tie ne go
poslu{aa glasot na tatkoto svoj, bidej}i Gospod ve}e be{e re{il da gi osudi na smrt.
9|2|26|A mom~eto Samuil se pove}e i pove}e raste{e i napreduva{e vo naklonost
pred Gospoda i pred lu|eto.
9|2|27|I dojde eden Bo`ji ~ovek pri Ilija i mu re~e: "Vaka veli Gospod: Neli se
otkriv vo tatkoviot ti dom, koga tie u{te bea vo Egipet, vo domot na Faraonot?
9|2|28|I me|u site plemiwa Izrailevi neli go izbrav nego za sve{tenik, za da
pristapuva pred Mojot `rtvenik, da kadi tamjan, da nosi efod pred Mene? Neli mu gi
dadov Jas na tatkoviot ti dom site `rtvi sepalenici od sinovite Izrailevi?
9|2|29|A vie zo{to gi gazite so noze `rtvite Moi i lebnite prinosi Moi, koi zapovedav
da se prineuvaat pred Mene, i zo{to gi pretpo~ita{ sinovite svoi pove}e od Mene,
goej}i se od prvinite na site prinosi od Mojot narod Izrailot?
9|2|30|Zatoa Gospod Bog Izrailev veli vaka: 'Jas bev rekol toga{ - domot tvoj i
domot na tatko ti }e odat pred liceto Moe za sekoga{; no sega Gospod veli - da ne
bide taka, za{to Jas }e gi proslavam onie, koi Mene Me proslavuvaat, a onie, {to
Me obeslavuvaat, }e bidat posrameni.
9|2|31|Ete, nastapuvaat dni, vo koi }e ja prese~am mi{kata tvoja i mi{kata na
takoviot ti dom, taka {to nikoga{ da nema starec vo domot tvoj;
9|2|32|i ti }e ja vidi{ nesre}ata vo domot Moj, pri se {to Gospod mu pravi dobrini
na Izrailot, i vo site denovi nema da ima starec vo domot tvoj.
9|2|33|Jas nema da gi otstranam site tvoi od `rtenikot Svoj, ta da gi iznemo{uvam
o~ite tvoi i da ti ja izma~uvam du{ata tvoja; no celoto potomstvo na domot tvoj }e
umira na sredna vozrast.
9|2|34|I eve ti znak, {to }e stane so dvajcata sinovi tvoi Ofni i Fines: i obajcata }e
umrat vo eden den.
9|2|35|I }e Si postavam veren sve{tenik; toj }e postapuva po srceto Moe i spored
du{ata Moja; i negoviot dom }e go napravam cvrst, i toj }e odi pred Mojot
pomazanik vo site denovi;
9|2|36|i sekoj, {to }e ostane od domot tvoj, }e dojde da mu se klawa za srebrena
para i par~e leb i }e re~e: "Zapi{i me za nekoja levitska dol`nost, za da imam
prehrana."
9|3|1|Mom~eto Samuil Mu sluè{e na Gospoda pri Ilij; slovoto Gospodovo be{e
retko vo tie denovi i nema{e videnija.
9|3|2|I se slu~i vo ona vreme, koga Ilij leè{e na mestoto svoe, - o~ite negovi bea
po~nale da se premreùvaat, i toj ne moè{e da gleda, -
9|3|3|i svetilnikot Bo`ji u{te ne be{e ugasnal, a Samuil leè{e vo hramot Gospodov,
kade {to be{e kov~egot Bo`ji;
9|3|4|Gospod povika kon Samuila: "Samuile! Samuile!" Toj odgovori: "Eve me!"
9|3|5|I pritr~a pri Ilij i re~e: "Eve me! Ti me vika{e." No toj odgovori: "Jas ne sum
te vikal; odi legni si!" I toj otide i si legna.
9|3|6|No Gospod povika po vtorpat kon Samuila: "Samuile, Samuile!" Toj stana i
pak otide kaj Ilij i re~e: "Eve me! Ti me povika?" No toj re~e: "Jas ne sum te vikal,
sinko; odi legni si!"
9|3|7|Samuil u{te ne go poznava{e toga{ glasot na Gospoda, u{te ne mu se be{e
otkrilo slovoto Gospodovo.
9|3|8|Vikna Gospod kon Samuila i tretpat. Toj stana i otide pri Ilij i re~e: "Eve me!
Ti me povika?" Toga{ Ilij razbra, deka Gospod go vika mom~eto.
9|3|9|I mu re~e Ilij na Samuila: "Odi legni si, i koga Onoj {to vika, }e te povika, ti
kaì: "Govori, Gospodi, bidej}i Tvojot sluga slu{a." I otide Samuil i legna na
mestoto svoe.
9|3|10|I Gospod dojde, zastana i vikna, kako prviot i vtoriot pat: "Samuile!
Samuile!" I Samuil re~e: "Govori Gospodi, bidej}i Tvojot sluga slu{a."
9|3|11|I mu re~e Gospod na Samuila: "Eve, {to }e izvr{am vo Izrailot, za koe,
koj }e ~ue, }e mu pisnat i dvete u{i.
9|3|12|Vo toj den Jas }e go ispolnam nad Ilij se ona {to sum zboruval za domot
negov; Jas }e po~nam i }e zavr{am.
9|3|13|Jas mu javiv deka }e go kaznam domot negov zasekoga{ zaradi onaa vina,
koja toj ja znae{e, bidej}i sinovite negovi bes~estvuvaa, i toj ne gi zapira{e.
9|3|14|I poradi toa se kolnam pred domot na Ilij, deka vinata na Iliniot dom nema da
se izbri{e doveka nitu so `rtvi, nitu so lebni prinosi."
9|3|15|Samuil spie{e do utrinata, (i stana rano) i ja otvori vratata na domot
Gospodov; Samuil se pla{e{e da mu soop{ti na Ilij za toa videnie.
9|3|16|No Ilij go povika Samuila i re~e: "Sinko Samuile!" Toj odgovori: "Eve me!"
9|3|17|I re~e Ilij: "[to ti be{e re~eno? Ne krij od mene; toa i toa neka ti napravi
Gospod tebe, i u{te pove}e neka napravi, ako sokrie{ od mene od se {to ti be{e
kaàno."
9|3|18|I Samuil mu soop{ti se i ne sokri od nego ni{to. Toga{ Ilij re~e: "On e
Gospod; {to Mu e ugodno, toa i neka napravi."
9|3|19|Samuil porasna, i Gospod be{e so nego; i ne ostana ni eden Negov zbor
neispolnet.
9|3|20|I siot Izrail od Dan duri do Virsavija dozna deka Samuil e udostoen da bide
prorok Gospodov.
9|3|21|I Gospod prodolùva{e da se javuva vo Silom, otkako mu se be{e otkril na
Samuila vo Silon preku slovoto Gospodovo. I vo siot Izrail, od kraj do kraj na
zemjata, se uverija deka Samuil, e prorok Gospodov. Ilij, pak, ostare mnogu, a
sinovite negovi prodolùvaa da odat po lukav pat pred Gospoda.
9|4|1|Filistejcite se sobraa da vojuvaat protiv Izrailot. I slovoto Samuilovo be{e
svrteno kon siot Izrail. I izlegoa vo vojna Izrailcite protiv Filistejcite i se ulogorija
pri Aven-Ezer, a Filistejcite se smestija pri Afek.
9|4|2|I Filistejcite se naredija za borba protiv Izrailcite; po~na borbata, i Filistejcite
gi razbija Izrailcite, i zaginaa od niv na bojnoto pole do ~etiri iljadi du{i.
9|4|3|Toga{ narodot dojde vo logorot; i stare{inite Izrailevi rekoa: "Zo{to Gospod
ne porazi denes pred Filistejcite. Da si go zememe od Silom kov~egot na zavetot
Gospodov, i toj }e odi srede nas i }e ne spasi od rakata na neprijatelite na{i."
9|4|4|I narodot isprati vo Silom, pa go donesoa ottamu kov~egot na zavetot na
Gospoda Savaot, Koj sedi na Heruvimi; a pri kov~egot na zavetot Bo`ji bea
dvajcata sinovi na Ilij - Ofni i Fines.
9|4|5|I koga pristigna vo logorot kov~egot na zavetot Gospodov, siot Izrail krena
tolku silen vik, {to zemjata trepere{e.
9|4|6|I Filistejcite gi slu{naa radosnite izvici i rekoa: "Zo{to li se tie radosni izvici
vo logorot na Evreite?" I doznaa, deka vo logorot pristignal kov~egot Gospodov.
9|4|7|I se upla{ija Filistejcite, bidej}i rekoa: "Bog do{ol pri niv vo logorot." I rekoa:
"Te{ko nam, za{to takvo ne{to ne se slu~ilo ni v~era ni zav~era;
9|4|8|te{ko nam! Koj }e ne spasi od rakata na Onoj silen Bog? Toa e Onoj Bog, {to
gi porazi Egiptjanite so sekakvi porazii vo pustiwata.
9|4|9|Stegnete se, o Filistejci, i bidete hrabri, za da ne stanete robovi na Evreite,
kako {to se tie vo ropstvo pod vas; bidete junaci i udrete na niv!"
9|4|10|I Filistejcite udrija, Izrailcite bea razbieni, i sekoj izbega vo {atorot svoj;
porazot be{e mnogu golem; od Izrailcite padnaa trieset iljadi pe{aci.
9|4|11|Kov~egot Bo`ji be{e zemen, i obajcata Iliini sinovi, Ofni i Fines, zaginaa.
9|4|12|A eden od Venijaminovite pobegna od mestoto na bitkata i dojde vo Silom
istiot den; oblekata mu be{e ispokinata i glavata vo prav.
9|4|13|Koga toj pristigna, Ilij sede{e na stol pri patnata vrata i gleda{e, bidej}i
srceto mu trepere{e za kov~egot Bo`ji. I koga toj ~ovek pristigna i javi vo gradot,
celiot grad visoko povika.
9|4|14|Ilij go ~u pla~eweto i re~e: "Kakva vreva e toa?" I ~ovekot vedna{ se pribliì
i mu soop{ti na Ilij.
9|4|15|Ilij toga{ be{e na devedeset i osum godini; i o~ite mu se bea pomra~ile, i toj
ne moè{e da gleda.
9|4|16|I ~ovekot mu re~e na Ilij: "Jas dojdov od logorot, denes izbegav od mestoto
na bitkata." I re~e Ilij: "[to stana, sinko?"
9|4|17|I izvestitelot odgovori i re~e: "Izrail izbega pred Filistejcite, golem poraz
stana vo narodot, i dvajcata tvoi sinovi, Ofni i Fines, zaginaa, i kov~egot Bo`ji be{e
zaplenet."
9|4|18|Koga toj spomna za kov~egot Bo`ji, Ilij padna od stolot pri vratata nagrb, si
go skr{i grbnikot i umre; bidej}i toj be{e star i teòk. Toj be{e sudija na Izrailot
~etirieset godini.
9|4|19|Snaata negova, Finesovata ène, be{e bremena ve}e navremenila. Koga go
~u izvestuvaweto deka kov~egot Bo`ji e zaplenet i deka svekorot nejzin i maòt
nejzin umrele, se svitka na kolena i rodi, bidej}i i dojdoa bolkite.
9|4|20|I koga taa umira{e, ènite okolu nea i govorea: "Ne pla{i se, ti rodi sin." No
taa ne odgovara{e i ne obrnuva{e vnimanie.
9|4|21|I go nare~e mladen~eto Ihavod, velej}i: "Si otide slavata od Izrailot" - so
zaplenuvaweto na kov~egot Bo`ji, a i so smrtta na svekorot nejzin i maòt nejzin.
9|4|22|Taa zatoa re~e: "Otide slavata od Izrailot, bidej}i kov~egot Bo`ji e zaplenet.
9|5|1|A Filistejcite go zedoa kov~egot Bo`ji i go prenesoa od Aven-Ezer vo Azot.
9|5|2|Go zedoa Filistejcite kov~egot Bo`ji, go vnesoa vo Dagonoviot hram i go
postavija do Dagona.
9|5|3|Na drugiot den, otkako stanaa Azotcite rano, ete, Dagon leì ni~kum na zemja
pred kov~egot Gospodov. I go zedoa Dagona i go postavija pak na mestoto negovo.
9|5|4|Na sledniot den, otkako stanaa utrinata, ete, Dagon pak leì ni~kum na zemja
pred kov~egot Gospodov; glavata na Dagona, obete stapala na nozete i obete dlanki
na racete negovi bea prese~eni, sekoja oddelno, i leèa na pragot; samo trupot na
Dagona be{e ostanal.
9|5|5|Poradi toa `recite Dagonovi i site drugi, koi doa|aa vo domot na Dagona vo
Azot, ne stapnuvaat na pragot Dagonov do den dene{en.
9|5|6|I rakata Gospodova se protegna vrz Azotcite, i Bog go porazi i gi kazni so lo{i
plikovi vo Azot i okolnite mesta negovi, a vo zemjata se nakotija gluvci, i vo gradot
ima{e golem smut.
9|5|7|Otkako go vidoa toa Azotcite, rekoa: "Da ne ostane kov~egot na Boga Izrilev
kaj nas, za{to te{ka Mu e rakata i za nas i za na{iot bog Dagon."
9|5|8|I ispratija, ta gi sobraa pri sebe site filistrjski knezovi i rekoa: "[to da pravime
so kov~egot na Boga Izrailev?" A tie rekoa: "Neka se prenese kov~egot na Boga
Izrailev vo Get." I go ispratija kov~egot na Boga Izrailev vo Get.
9|5|9|Otkako go prenesoa, rakata Gospodova dojde vrz gradot i napravi uàs mo{ne
golem, i gi porazi Gospod gradskite ìteli od mal do golem, i se pojavija na niv
izrastoci.
9|5|10|Zatoa tie go ispratija kov~egot Bo`ji vo Askalon. I koga kov~egot Bo`ji
dojde vo Askalon, Askaloncite izvikaa i rekoa: "Go donese pri nas kov~egot na
Boga Izrailev, za da ne pomori nas i narodot na{."
9|5|11|I ispratija, ta gi sobraa site filistejski knezovi i rekoa: "Ispratete go kov~egot
na Boga Izrailev; neka se vrati na mestoto svoe, za da ne ne pomori nas i narodot
na{." Za{to se pojavi smrten strav: po celiot grad rakata Bo`ja silno se protegna vrz
niv, otkako kov~egot na Boga Izrailev dojde tuka.
9|5|12|I onie, {to ne umrea, bea porazeni so plikovi, taka {to piskotot od gradot se
izdiga{e do neboto.
9|6|1|A kov~egot Gospodov ostana vo oblasta Filistejska sedum meseci, i se napolni
taa zemja so gluvci.
9|6|2|I Filistejcite povikaa `reci vraà~i, pa rekoa: "[to da pravime so kov~egot
Gospodov? Pou~ete ne, kako da go ispratime do mestoto negovo?"
9|6|3|Tie, pak, rekoa: "Ako sakate da go ispratite kov~egot na zavetoto na Gospoda
Boga Izrailev, ne ispra}ajte go bez ni{to, tuku prinesete Mu `rtva za vina; toga{ }e
se izlekuvate i }e doznaete, poradi {to ne otstapuva od vas rakata Negova."
9|6|4|I tie zapra{aa: "Kakva `rtva za vina treba da Mu prineseme?" Tie odgovorija:
"Spored brojot na filistejskite knezovi - pet zlatni plikovi i pet zlatni gluvci; za{to
ednakov e porazot vrz site nas i vrz knezovite va{i;
9|6|5|i taka, napravete izvajani podobija (sli~ni) na va{ite plikovi i izvajani podobija
na va{ite gluvci, {to ja opusto{ija zemjata, i vozdajte Mu slava da Boga Izrailev;
moèbi On }e ja napravi i polesna rakata Svoja nad vas, nad bogovite va{i i nad
zemjata va{a;
9|6|6|i zo{to da go oèsto~uvate srceto svoe, kako {to go oèsto~ija srceto svoe
Egiptjanite i Faraonot? Ete, koga Gospod ja pokaà silata Svoja nad niv, tie gi
pu{tija i tie trgnaa.
9|6|7|Pa taka, zemete, napravete edna nova kola i zemete dve kravi doilki na koi
jarem u{te ne e stavan, i vpregnete gi kravite vo kolata, i teliwata nivni odvedete gi
od niv doma;
9|6|8|i zemete go kov~egot Gospodov i stavete go na kolata, a zlatnite raboti, {to }e
Mu gi prinesete kako `rtva za vina, stavete gi vo kov~eè otstrana; pu{tete go i neka
odi;
9|6|9|No gledajte, ako trgne kon predelite svoi, kon Vetsamis, toj ni go napravil toa
golemo zlo; ako pak ne, }e znaeme, deka ne rakata Negova ne porazila, tuku toa
stanalo so nas slu~ajno."
9|6|10|Taka i napravija: zedoa dve kravi doilki, gi vpregnaa vo kola; a teliwata nivni
gi zadràa doma;
9|6|11|i go stavija na kolata kov~egot Gospodov, kov~eèto so zlatnite gluvci i
izvajanite plikovi.
9|6|12|I trgnaa kravite pravo po patot kon Vetsamis: odea se po eden pat, odea i
mukaa, no ne skr{nuvaa ni desno, ni levo; a filistejskite knezovi odea po niv do
predelite na Vetsamis.
9|6|13|Vetsamiskite ìteli takmu go `neeja ìtoto vo dolinata i, otkako poglednaa, go
vidoa kov~egot Gospodov i se zaraduvaa, poradi toa {to go vidoa.
9|6|14|A kolata dojde vo nivata na Vetsamiecot Isus i tamu se zastana; ima{e tamu
eden golem kamen, i iscepija drva od kolata, a kravite gi prinesoa na Gospoda kako
`rtva.
9|6|15|Levitite go simnaa kov~egot Gospodov i kov~eèto, {to be{e do nego, vo
koe se nao|aa zlatnite raboti, i gi stavija na golemiot kamen; a vetsamitskite ìteli
prinesoa toj den `rtvi sepalenici i `rtvi za blagodarnost na Gospoda.
9|6|16|I pette filistejski knezovi go vidoa toa i se vratija istiot den vo Akaron.
9|6|17|Zaltnite plikovi {to Filistejcite Mu gi prinesoa na Gospoda kako `rtva za
vina, bea: eden za Azot, eden za Gaza, eden za Askalon, eden za Get, eden za
Akaron;
9|6|18|a zlatnite gluvci bea spored brojot na site filistejski gradovi - na pette
knezovi, od ukrepenite gradovi i otvorenite sela do golemiot kamen, vrz kogo go
stavija kov~egot Gospodov i koj i od den denes se nao|a vo nivata na Vetsamiecot
Isus.
9|6|19|Me|u vetsamiskite ìteli ne se zaraduvaa sinovite Jehonievi, iako go vidoa
kov~egot Gospodov. I Bog ubi od niv pedeset iljadi i sedumdeset du{i. I narodot
zaplaka, bidej}i Gospod go porazi so golema pogibel.
9|6|20|I vetsamiskite ìteli rekoa: "Koj moè da stoi pred Gospoda, pred Ovoj svet
Bog i pri kogo od nas }e otide On?"
9|6|21|I ispratija pratenici pri ìtelite na Kirijat-Jarim da kaàt: "Filistejcite go vratija
kov~egot Gospodov; dojdete i zemete go pri vas!"
9|7|1|@itelite na Kirijat-Jarim dojdoa, go zedoa kov~egot na zavetot Gospodov i go
odnesoa vo ku}ata na Aminadava, na ridot, a sinot negov Eleazar go posvetija da go
~uva kov~egot na zavetot Gospodov.
9|7|2|Od onoj den, koga kov~egot ostana vo Kirijat-Jarim, izmina mnogu vreme-
dvaeset godini. I siot Izrailev dom se obrna kon Gospoda.
9|7|3|I mu re~e Samuil na siot Izrailev dom, velej}i: "Ako od se srce se obrnuvate
kon Gospoda, otstranete gi od sredinata svoja tu|ite bogovi i bogovite od gori~kite,
raspoloète go srceto svoe kon Gospoda i Nemu edinstveno sluète Mu, i On }e vi
izbavi od filistejskite race."
9|7|4|I Izrailevite sinovi gi otstranija raznite Vaalovci i Astarti i po~naa da mu sluàt
samo na Gospoda.
9|7|5|I re~e Samuil: "Soberete gi site Izrailci vo Masifa, i jas }e Mu se pomolam na
Gospoda za vas."
9|7|6|I se sobraa vo Masifa, i crpea voda - ja isturaa pred Gospoda, i postea toj den,
velej}i: 'zgre{ivme pred Gospoda.' A Samuil im sude{e na sinovite Izrailevi vo
Masifa.
9|7|7|Koga Filistejcite ~uja deka sinovite Izrailevi se sobrale vo Masifa, knezovite
nivni izlegoa protiv Izrailot; Izrailcite otkako go slu{naa toa, se upla{ija od
Filistejcite.
9|7|8|Toga{ Izrailevite sinovi mu rekoa na Samuila: "Ne prestanuvaj da go
moli{ Gospoda, na{iot Bog za nas, ta nekako da ne spasi od filistejskite race." A
Samuil re~e: "Ne moè da bide, jas da otstapam od Gospoda, mojot Bog, i da ne se
molam za vas vo molitvata svoja!"
9|7|9|I Samuil zede edno jagne cical~e i go prinese zaedno so siot narod kako `rtva
sepalenica na Gospoda; povika Samuil kon Gospoda za Izrailot i Gospod go ~u.
9|7|10|I koga Samuil ja prinesuva{e sepalinicata, Filistejcite dojdoa da se bijat
protiv Izrilot. No toj den Gospod zagrme so silen tatne` nad Filistejcite i isprati
protiv niv silen uàs, i tie se zbrkaa i bea porazeni pred Izrailot.
9|7|11|Izrailcite izlegoa od Masifa, gi gonea Filistejcite i gi razbivaa do pod Vethor.
9|7|12|I Samuil zede eden kamen i go stavi me|u Masifa i Sen, i go nare~e Avan-
Zer, {to zna~i dovde ni pomogna Gospod.
9|7|13|Taka bea smireni Filistejcite i ne doa|aa ve}e vo predelite Izrailevi; i rakata
Gospodova be{e vrz Filistejcite preku site denovi na Samuila.
9|7|14|A mu bea vrateni na Izrailot gradovite, {to Filistejcite gi bea prezele od
Izrailot, od Akaron duri do Get, i Izrail gi oslobodi predelite nivni od filistejki race,
i nastana mir me|u Izrailot i Amorejcite.
9|7|15|I Samuil be{e sudija nad Izraila preku site denovi na svojot ìvot;
9|7|16|i sekoja godina ode{e i go obikoluva{e Vetil, Galgal, i Masifa i mu sude{e na
Izrailot po site tie mesta;
9|7|17|potoa se vra}a{e vo Armatem, bidej}i tamu be{e ku}ata negova, tamu
ìvee{e i tamu mu sude{e na Izrailot, a tamu izgradi i `rtvenik na Gospoda.
9|8|1|A koga Samuil ostare, gi postai svoite sinovi za sudii nad Izrailot.
9|8|2|Imeto na pogolemiot sin negov be{e Joil, a imeto na vtoriot sin negov - Avija;
tie bea sudii vo Virsavija.
9|8|3|No sinovite negovi ne odea po negovite pati{ta, tuku se vpu{tija vo
koristoqubie - zemaa podaroci i sudea krivo.
9|8|4|Toga{ se sobraa site stare{ini Izrailevi, dojdoa pri Samuila vo Armatem
9|8|5|i mu rekoa: "Ete, ti ostare, a sinovite tvoi ne odat po pati{tata tvoi. Zatoa
postavi ni car, koj }e ni sudi, kako {to e kaj drugite narodi."
9|8|6|Ovie zborovi ne mu bea prijatni na Samuila, koga rekoa: 'daj ni car, koj }e ni
sudi.' I Samuil Mu se pomoli na Gospoda.
9|8|7|A Gospod mu re~e na Samuila: "ûj go narodniot glas vo se, {to ti govorat;
za{to tie ne te otfrlija tebe, tuku Me otfrlija Mene, za da ne caruvam nad niv;
9|8|8|kako {to postapuvaa od onoj den do denes, koga gi izvedov od Egipet, otkako
Me ostavija i im sluèa na drugi bogovi, taka postapuvaat i so tebe;
9|8|9|zatoa, poslu{aj go glasot nivni; samo izloì im gi i objavi im gi pravata na
carot, {to }e caruva nad niv."
9|8|10|I Samuil im gi soop{ti site tie zborovi Gospodovi na narodot, koj bara{e od
nego car,
9|8|11|i re~e: "Eve, kakvi }e bidat pravata na carot, {to }e caruva nad vas: toj }e gi
zema sinovite va{i i }e gi pravi svoi kolari i svoi kowanici i tie }e odat pred kolite
negovi;
9|8|12|i }e gi postavi da mu bidat iljadnici i pedesetnici, da mu gi obrabotuvaat
nivite, da go `neat ìtoto i da mu pravat vojni~ko oru`je i se {to e potrebno za kolite
negovi;
9|8|13|}e gi zema }erkite va{i za da pravat mirizlivi masla, da gotvat jadewa i da
pe~at leb;
9|8|14|}e vi gi zema najdobrite va{i nivi, lozja i malinovi gradini i }e im gi dava na
slugite svoi;
9|8|15|}e zema desetok od posevite va{i i od lozjata va{i i }e im go dava na
evnusite svoi i na slugite svoi;
9|8|16|}e gi zema robovite va{i i robinkite va{i, najdobrite momci va{i i oslite va{i
i }e gi upotrebuva za svoja rabota;
9|8|17|}e zama desetok od va{iot siten dobitok, a vie sami }e mu bidete robovi;
9|8|18|toga{ }e zaofkate od carot svoj, {to ste go izbrale, i Gospod nema da vi
odgovori toga{."
9|8|19|No narodot ne saka{e da go poslu{a glasot na Samuila i re~e: "Ne, neka ima
car nad nas,
9|8|20|i nie }e bideme kako drugite narodi - }e ni sudi na{iot car i }e odi pred nas,
i }e gi vodi na{ite vojni."
9|8|21|I Samuil, otkako gi islu{a site tie zborovi na narodot, Mu gi kaà na
Gospoda.
9|8|22|I Gospod mu re~e na Samuila: "Poslu{aj go glasot nivni i postavi im car." I
Samuil im re~e na Izrailcite: "Odete sekoj vo svojot grad!"
9|9|1|Ima{e eden viden ~ovek od Venijaminovite sinovi, po ime Kis, sin Avilov, sin
Jaredov, sin na Vahirov, sin Afekov, sin na nekojsi Venijaminec.
9|9|2|Toj ima{e sin, po ime Saul, mlad i ubav; i nikoj od Izrailcite ne be{e poubav
od nego; a i za glava toj be{e povisok od siot narod.
9|9|3|I na Sauloviot tatko Kis mu se zagubija oslicite, pa mu re~e Kis na sinot svoj
Saula: "Zemi so sebe eden od slugite i stani, ta odi i pobaraj gi oslicite."
9|9|4|I toj ja mina Efremovata gora, ja minaa i zemjata Selha, no ne gi najdoa; ja
minaa i zemjata Segalimiska, i tamu gi nema{e; potoa ja minaa i Venijaminovata
zemja, no ne gi najdoa.
9|9|5|A koga dojdoa vo zemjata Sifova, Saul mu re~e na slugata svoj, {to be{e so
nego: "Da se vratime, za da ne po~ne tatko, zaboravaj}i gi oslicite, da se bespokoi
poradi nas."
9|9|6|No slugata mu re~e: "Eve, vo ovoj grad ima eden ~ovek Bo`ji, ~pvek
po~ituvan; se {to toj }e kaè, se zbidnuva. Da otideme sega tamu; moèbi, }e ni go
pokaè na{iot pat, po koj da odime."
9|9|7|I mu re~e Saul na slugata svoj: "Dobro, da odime, no {to }e mu odneseme na
toj ~ovek? Zo{to leb ne ostana vo torbite na{i, a i podaroci nema, za da mu
odneseme na ~ovekot Bo`ji. [to imame?"
9|9|8|Slugata, pak, mu odgovori na Salu i re~e: "Ete, vo rakata moja ima ~etvrt sikla
srebro; }e mu ja dadam na ~ovekot Bo`ji, i toj }e ni go pokaè patot na{."
9|9|9|Porano kaj Izrailot, koga nekoj odel da Go pra{a Boga, velel vaka: 'da odime
kaj jasnovidecot. Za{to toj, kogo denes go narekuvaat prorok, porano se vikal
jasnovidec.'
9|9|10|I mu re~e Saul na slugata svoj: "Dobro veli{; da odime!" I otidoa vo gradot,
kade {to be{e ~ovekot Bo`ji.
9|9|11|Koga vleguvaa vo gradot, sretnaa devojki, koi bea izlegle da si napolnat
voda, i gi zapra{aa: "Ima li tuka jasnovidec?"
9|9|12|Tie im odgovorija i rekoa: "Ime; ete, toj e pred vas; samo pobrzajte; toj denes
dojde vo gradot, bidej}i narodot denes prinesuva `rtva na ridot;
9|9|13|koga }e dojdete vo gradot, }e go zate~ete, pred da se iska~i na ridon za da
ru~a; za{to narodot nema da po~na da jade, dodeka toj ne dojde; bidej}i toj }e ja
blagoslovi `rtvata, i potoa pokanetite }e po~nat da jadat; i taka, odete, tokmu
sega }e go zate~ete."
9|9|14|I otidoa vo gradot. A koga dojdoa srede grad, ete, i Samuil im izleguva vo
presret, za da otide na ridot.
9|9|15|A den pred Saulovoto doa|awe, Gospod mu otkri na Samuila i re~e:
9|9|16|"Utre vo ova vreme }e ti ispratam eden ~ovek od Venijaminovata zemja, i to
pomaì go za car na Mojot narod, Izrailot; toj }e go spasi narodot Moj od
filistejskite race; za{to Jas poglednav milostivno na Mojot narod, bidej}i povikot
negov stigna do Mene."
9|9|17|Koga Samuil go vide Saula, Gospod mu re~e: "Ete go ~ovekot, za kogo ti
govorev; toj }e caruva nad Mojot narod."
9|9|18|Saul se pribliì do Samuila pri vratata i go zapra{a: "Kaì mi, kade e ku}ata
na jasnovidecot?"
9|9|19|Samuil mu odgovori na Saula i re~e: "Jas sum jasnovidecot, odi pred mene
na ridon; i vie }e ru~ate denes so mene; jas }e te pu{tam izutrina, i }e ti kaàm se,
{to ima{ na srceto;
9|9|20|a za oslicite, {to se zagubija pred tri dena, ne se griì, tie se najdeni. Ta za
kogo e se ona, {to e najsakano kaj Izrailot? Neli e za tebe i za celiot tvoj tatkov
dom?"
9|9|21|Saul odgovori i re~e: "Ne sum li jas sin od Venijaminovoto koleno, edno od
najmalite Izrailevi kolena? I domot moj ne li e najmal me|u domovite od
Venijaminovoto koleno? Toga{, zo{to mi go govori{ toa?"
9|9|22|Samuil go zede Saula i slugata negov, gi vovede vo sobata, i im dade prvo
mesto me|u pokanetite, koi bea triesetina du{i.
9|9|23|I mu re~e Samuil na gotva~ot: "Donesi go onoj del, {to ti go bev dal i za koj
ti bev rekol: 'za~uvaj go kaj sebesi.'"
9|9|24|I gotva~ot ja zede ple{kata i se, {to be{e na nea, i go stavi toa pred Saula. I
re~e Samuil: "Ete, toa e prineseno, stavi go pred sebe i jadi, bidej}i toa e za~uvano
zaradi tebe koga go svikav narodot." I toj den Saul ru~a{e so Samuila.
9|9|25|Potoa tie slegoa od ridot vo gradot, i Samuil razgovara{e so Saula na
pokrivot, a i poslaa za Saula na pokrivot i toj spie{e.
9|9|26|Utrinata tie stanaa tokmu koga zazori zorata, Samuil go povika Saula na
pokrivot i re~e: "Stani, jas }e te ispratam." Saul stana, i obajcata, toj i Samuil,
izlegoa od ku}ata.
9|9|27|Koga nabliùvaa kon krajot na gradot, Samuil mu re~e na Saula: "Kaì mu na
slugata da odi pred nas," - i toj otide napred, - "a ti sega zastani," i jas }e ti otkrijam,
{to re~e Bog."
9|10|1|I zede Samuil sad so elej, go izlea vrz glavata negova, go bakna i re~e: "Eve,
Gospod te pomaza za car na Svoeto nasledstvo vo Izrailot i ti }e caruva{ nad
narodot Gospodov i }e gi izbavi{ od racete na okolnite neprijateli nivni, i ete ti
znak, deka Gospod te pomazal za car na Svoeto nasledstvo.
9|10|2|I, koga }e trgne{ sega od mene, }e sretne{ dvajca lu|e blizu do Rahiliniot
grob, vo Venijaminovite predeli, vo Silom, vo Vakalat i tie so radost }e ti kaàt: "Se
najdoa oslicite, {to ode{e da gi bara{, i ete, tatko ti, zaboravaj}i gi oslicite, se
obespokoi za vas, velej}i: '[to stana so sinot moj?'
9|10|3|Otkako }e otide{ ponatamu i }e dojde{ pri Tavorskata dubrava, i tamu }e te
sretnat trojca lu|e, koi odat kaj Boga vo Vetil: edniot nosi tri jariwa, drugiot nosi tri
leba, a tretiot nosi mev so vino.
9|10|4|I tie }e te pozdravat i }e ti gi dadat dvata leba, i ti }e gi zeme{ od racete
nivni.
9|10|5|Potoa }e dojde{ na Bo`jiot rid, kade {to e filistejskata strana, tamu se
filistejskite na~alnici; i koga }e vleze{ tamu vo gradot, }e sretne{ grupa proroci,
koi sleguvaat od ridot, i pred niv psaltir i timpani, svirki i gusli, i }e prorokuvaat;
9|10|6|i Duhot Gospodov }e sleze vrz tebe, i ti }e prorokuva{ zaedno so niv i }e
stane{ drug ~ovek.
9|10|7|Koga toj znak }e se slu~i so tebe, toga{ pravi ona {to moè rakata tvoja,
za{to so tebe e Bog.
9|10|8|Odi pred mene vo Galgal, kade {to i jas }e dojdam pri tebe, za da prinesam
`rva sepalenica i `rtvi za blagodarnost. Sedum dena ~ekaj, dodeka da dojdam kaj
tebe, i toga{ }e ti kaàm {to da pravi{."
9|10|9|I {tom Saul se svrte, za da si odi od Samuila, Bog mu dade drugo srce, i site
onie znaci se zbidnaa vo istiot den.
9|10|10|Koga dojde do ridot, ete kaj gi sretnuva drupa proroci, i Duhot Bo`ji sleze
vrz nego, i toj prorokuva{e me|u niv.
9|10|11|Site, {to go poznavaa v~era i zav~era, otkako vidoa, deka toj prorokuva so
prorocite, si velea eden na drug: "[to se slu~ilo so Kisoviot sin? Zar i Saul e me|u
prorocite?"
9|10|12|I eden od onie, {to bea tamu, odgovori i re~e: "Pa koj e nivniot tatko?"
Zatoa izleze pogovorka: 'Zar i Saul e me|u prorocite?'
9|10|13|I toj prestana da prorokuva i otide na ridot.
9|10|14|A Sauloviot ~i~ko go pra{a nego i slugata negov: "Kade odevte?" Toj
odgovori: "Pa gi baravme oslicite, no, otkako vidovme, deka gi nema, navrativme
kaj Samuila."
9|10|15|I Sauloviot ~i~ko re~e: "Raskaì mi, {to vi re~e Samuil."
9|10|16|I Saul mi kaà na ~i~ka si: "Toj ni javi, deka oslicite se najdeni." A ona, {to
Samuil mu go kaà za carstvoto, ne mu go kaà.
9|10|17|I Samuil go svika narodot pri Gospoda vo Masifa,
9|10|18|i im re~e na sinovite Izrailevi: "Taka govore{e Gospod, Bog Izrailev: 'Jas
go izvedov Izrailot od Egipet i ve spasiv od racete na Egiptjanite, od racete na site
carstva, {to ve pritiskaa.'
9|10|19|A vie sega go otfrlivte va{iot Bog, Koj ve spasi od site va{i maki i tagi, i
Mu rekovte: -postavi ni car. I taka, zastanavte sega pred Gsopoda spored znamiwata
va{i i plemiwata svoi i spored iljadnicite svoi!"
9|10|20|I zapoveda Samuil da minuvaa site plemiwa Izrailevi, i so `reb be{e
poso~eno Venijaminovoto pleme.
9|10|21|I mu zapoveda na Venijaminovoto pleme da minuva spored domovite nivni,
i be{e poso~eno Matrievoto pleme; i go doveduvaa Matrievoto pleme spored
maìte, i be{e poso~en Saul, Kisoviot sin; i go baraa, no ne go najdoa.
9|10|22|I pak go zapra{aa Gospoda: "]e dojde li toj ~ovek tuka?" I Gospod
odgovori: "Ete, toj se krie vo pokrivkite."
9|10|23|Go najdoa tamu i go izvadija ottamu; toj zastana srede narodot: a od
ramenicite svoi ugore be{e povisok od site.
9|10|24|I Samuil mu re~e na siot narod: "Gledate li, kogo go izbra Gospod? Kako
nego nema me|u siot narod." Toga{ siot narod izvika i re~e: "Neka ìvee carot!"
9|10|25|I Samuil mu gi izloì na narodot pravata na carstvoto (caruvaweto), gi
napi{a vo kniga, i ja stavi pred Gospoda. I go raspu{ti siot narod, sekoj vo domot
svoj.
9|10|26|Isto taka i Saul si otide doma, vo Gava; a so nego otidoa i hrabrite, do ~ie
srce se be{e doprel Bog.
9|10|27|A lo{ite lu|e rekoa: "Ta toj li }e ne spasi?" I go prezrea i ne mu prinesoa
darovi.
9|11|1|I po mesec vreme dojde Amoniteecot Naas i go opkoli Javis Galadski. I site
javiski ìteli mu rekoa na Naas: "Sklu~i so nas sojuz, i nie }e ti sluìme!"
9|11|2|Na Amoniteecot Naas im re~e: "]e sklu~am sojuz so vas, no pod uslov, na
sekogo od vas da mu go izvadam desnoto oko i so toa da nanesam sram vrz celiot
Izrail."
9|11|3|Javiskite stare{ini mu rekoa: "Daj ni rok od sedum dena, da ispratime
pratenici po site izrailski predeli, i, ako nikoj ne ni pomogne, }e ti se predademe."
9|11|4|I pratenicite dojdoa vo Gava Saulova i mu gi raskaàa na narodot glasno tie
zborovi; i siot narod izvika i zaplaka.
9|11|5|A ete, Saul doa|a{e od niva po volovite svoi i re~e: "[to stanalo so narodot, ta
pla~e?" I mu gi kaàa zborovite na Javiskite ìteli.
9|11|6|I sleze Duhot Bo`ji vrz Saula, otkako gi ~u tie zborovi, i silno se razgnevi;
9|11|7|pa zede dva vola, gi ise~e na par~iwa i gi isprati po site izrailski predeli
preku tie pratenici, objavuvaj}i, deka taka }e bide postapeno so volovite na sekogo,
{to nema da trgne po Saula i Samuila. I strav Gospodov padna vrz narodot, i trgnaa
site kako eden ~ovek.
9|11|8|Saul go prebroi vo Vezek, i se najdoa sinovite Izrailevi {estotini iljadi i maì
Judini - sedumdeset iljadi.
9|11|9|I im re~e na dojdenite pratenici: "Vaka kaète im na ìtelite na Javis Galadski:
utre }e imate pomo{ {tom }e pripe~e sonceto." I pratenicite otidoa i im javija na
javiskite ìteli, i tie se zaraduvaa.
9|11|10|I Javiskite ìteli mu rekoa na Naas: "Utre }e vi se predademe, i pravete so
nas {to sakate."
9|11|11|Na sledniot den Saul go razdeli narodot vo tri grupi, i tie se provlekoa srede
logorot po utrinskata straà i do dnevniot propek gi porazija Amonmitcite; drugite
Amonitci se rasprsnaa taka, {to od niv ne ostanaa ni dvajca zaedno.
9|11|12|Toga{ narodot mu re~e na Samuila: "Koi bea tie {to rekoa - Ta Saul li }e
caruva nad nas? - Dajte gi tie lu|e, i nie }e gi ubieme."
9|11|13|No Saul re~e: "Denes ne treba nikoj da se ubie, za{to denes Gospod izvr{i
spasenie vo Izrailot."
9|11|14|I Samuil mu re~e na narodot: "Da odime vo Galgal i tamu da go obnovime
carstvoto."
9|11|15|I siot narod otide vo Galgal i go postavija tamu Saula za car pred Gospoda,
vo Galgal, i prinesoa tamu blagodarstveni `rtvi pred Gospoda. I se proveselija tamu
mnogu, Saul i site Izrailci.
9|12|1|I Samuil mu re~e na siot Izrail: "Ete, jas go poslu{av va{iot glas vo se, {to
mi rekovte, i vi postaviv car,
9|12|2|i eve, carot odi pred vas: a jas ostarev i pobelev; i sinovite moi se so vas. Jas,
pak, odev pred vas od mladini do denes.
9|12|3|Pa eve me, svedo~ete protiv mene pred Gospoda, i pred Negoviot
pomazanik: komu sum zel vol, komu sum zel osel, kogo sum navredil i kogo sum
pritiskal, od kogo sum zel dar i gi zatvoril o~ite pred deloto negovo, i jas }e vi gi
vratam."
9|12|4|I odgovorija: "Ti ne si ne navreduval, nitu si ne izma~uval i od nikogo ni{to
ne si zel."
9|12|5|I toj im re~e: "Svedok protiv vas e Gospod, svedok e i pomazanikot Negov
vo ovoj den, deka ne najdovte ni{to protiv mene." I tie odgovorija: "Svedok e."
9|12|6|Toga{ Samuil mu re~e na narodot: "Svedok e Gospod, Koj gi postavi
Mojseja i Arona i Koj gi izvede va{ite tatkovci od Egipetskata zemja.
9|12|7|A sega zastanete, i jas }e se sudam so vas pred Gsopoda za site dobri dela,
{to On vi gi napravi vam i na tatkovcite va{i.
9|12|8|Koga Jakov dojde vo Egipet, i tatkovcite va{i po~naa da vikaat kon
Gospoda, Gospoda go isprati Mojseja i Arona, i tie gi izvedoa tatkovicite va{i od
Egipet i gi naselija na ova mesto.
9|12|9|No tie Go zaboravija Gospoda, svojot Bog, i On gi predade vo racete na
Sisar, asirskiot vojvoda, i vo racete na Filistejcite i vo racete na moavskiot car, koi
vojuvaa protiv niv.
9|12|10|A koga povikaa pak kon Gospoda i rekoa: "Zgre{ivme, {to Go ostavivme
Gospoda i po~navme da im sluìme na Vaalovci i Astarti, spasi ne sega od racete na
neprijatelite na{i, i nie }e Ti sluìme Tebe."
9|12|11|Toga{ Gospod go isprati Jorovala i Varaka, Eftija i Samuila i ve spasi od
racete na okolnite neprijateli va{i, i vie ìveevte vo mir.
9|12|12|No koga vidovte, deka amonitskiot car Naas odi protiv vas, vie mi rekovte:
"Ne, neka caruva car nad nas", {tom Gospod, va{iot Bog, e va{ car.
9|12|13|I taka, eve go carot, {to go izbravte, kogo go sakavte; ete, Gospod vi
postavi car.
9|12|14|Ako se pla{ite od Gospoda i Mu sluìte, ako go slu{ate glasot Negov i ne se
protivite na zapovedite Gospodovi, vie i carot va{, koj caruva nad vas, i ako odite
po Gospoda, va{iot Bog, toga{ rakata Gospodova nema da bide protiv vas;
9|12|15|ako, pak, ne go slu{ate glasot Gospodov i po~nete da se protivite na
zapovedite Gospodovi, rakata na Gospoda }e bide protiv vas, kako {to be{e protiv
tatkovcite va{i.
9|12|16|A sega stanete i poglednete go golemoto delo, koe Gospod go izvr{i pred
o~ite va{i:
9|12|17|neli e sega p~eni~na ètva? No jas }e Go prizovam Gospoda, i On }e isprati
grom i do`d, i vie }e doznaete i }e vidite, kolku e golem grevot, {to go napravivte
pred o~ite na Gospoda, baraj}i za sebesi car."
9|12|18|I Samuil go prizva Gospoda, i Gospoda isprati grom i do`d vo toj den; i siot
narod mnogu se ispla{i od Gospoda i Samuila.
9|12|19|i siot narod mu re~e na Samuila: "Pomoli se za slugite svoi pred Gospoda,
tvojot Bog, za da ne umreme; za{to kon site grevovi na{i dodadovme u{te eden
grev, koga baravme za sebesi car."
9|12|20|A Samuil mu odgovori na narodot i re~e: "Ne pla{ete se, vie go napravivte,
vistina, toj grev, no samo ne otstapuvajte od Gospoda, i sluète Mu na Gospoda od
se srce,
9|12|21|i ne odete po ni{to`ni bogovi, koi nema da vi donesat korist i nema da ve
spasat, bidej}i se ni{to;
9|12|22|a Gospod nema da go ostavi narodot Svoj zaradi Svoeto golemo ime,
bidej}i na Gospoda mu be{e ugodno da ve izbere za Svoj narod;
9|12|23|isto taka i jas nema da si dozvolam grev pred Gospoda, da prestanam da se
molam za vas, i }e vi go pokaùvam dobriot i praviot pat;
9|12|24|samo bojte se od Gospoda i sluète Mu vistinski od seto svoe srce, za{to
vidovte, kakvi golemi dela izvr{i On so vas;
9|12|25|ako pak vr{ite zlo, toga{ i vie i carot va{ }e zaginete."
9|13|1|Be{e izminala edna godina od caruvaweto na Saula, i dve godini caruva{e
Saul nad Izrailot, koga toj si izbra tri iljadi Izrailci:
9|13|2|dve iljadi bea so Saula vo Mahmas i vo gorata Vetilska, i iljada bea so
Jonatan vo Gava Venijaminova: a drugiot narod toj go isprati po ku}ite nivni.
9|13|3|Jonatan ja razbi filistejskata straà, {to be{e vo Gava; Filistejcite slu{naa za
toa, a Saul zatrubi so truba po celata zemja, vikaj}i: "neka ~ujat Evreite!"
9|13|4|Koga siot Izrail ~u, deka Saul ja razbil filistejskata straà i deka Izrail stanal
namrazen za Filistejcite, - narodot se sobra pri Saula vo Galgal.
9|13|5|A Filistejcite se sobraa za vojna protiv Izrail: trieset iljadi koli i {est iljadi
kowica, i mno{tvo narod, kako pesok na morskiot breg; i dojdoa, ta se smestija vo
Mahmas, na istok od Vetoron.
9|13|6|Izrailcite, otkako vidoa deka se vo opasnost, bidej}i narodot be{e pritesnet,
se krieja vo pe{teri i tesneci, vo kemani mesta, vo puknatini i rovovi;
9|13|7|a nekoi od Evreite minaa od onaa strana na Jordan, vo zemjata Gadova i
Galadska; Saul, pak, be{e u{te vo Galgal, siot narod, {to be{e so nego, se be{e
upla{il
9|13|8|I toj ~eka{e sedum dena do rokot, ozna~en od Samuila, no Samuil ne doa|a{e
vo Galgal. I narodot po~na da se razbeguva od nego.
9|13|9|I Saul re~e: "Donesete go pri mene odredenoto za sepalenici i za
blagodarstveni `rtvi." I prinese `rtva.
9|13|10|A {tom zavr{i so prinesuvaweto na `rtvata, ete kaj ide Samuil, i Saul mu
izleze vo presret da go pozdravi.
9|13|11|A Samuil zapra{a: "[to si napravil?" Saul odgovori: "Vidov oti narodot se
razbega od mene, a ti ne dojde vo zakaànoto vreme, Filistejcite pak se bea sobrale
vo Mahmas, -
9|13|12|toga{ si pomisliv: "Sega }e se spu{tat vrz mene Filistejcite vo Galgal, a jas,
pak, se u{te ne sum go pra{al Gospoda, pa zatoa re{iv da prinesam `rtva."
9|13|13|I Samuil mu re~e na Saula: "Lo{o si postapil {to ne si ja ispolnil zapovedta
na Gospoda, tvojot Bog, koja ti be{e dadena, za{to denes Gospod saka{e da go
zacvrsti caruvaweto tvoe nad Izrailot zasekoga{.
9|13|14|A sega tvoeto caruvawe ne }e moè da opstane: Gospod }e si najde ma`
spored srceto Svoe i }e mu naredi da bide voda~ na narodot Negov, za{to ti ne go
ispolni ona {to ti be{e zapovedal Gospod."
9|13|15|I stana Samuil, ta otide od Galgal vo Gava Venijaminova, drugite, pak lu|e
otidoa po Saula protiv neprijatelskite grupi, koi gi napadnaa koga odea od Galgal
vo Gava Venijaminova; a Saul gi prebroi lu|eto, {to bea so nego, do {estotini du{i.
9|13|16|Saul so sinot svoj Jonatan i lu|eto, {to se nao|aa pri niv, se ulogorija vo Gava
Venijaminova i pla~ea, a Filistejcite bea vo logorot vo Mahmas.
9|13|17|I od filistejskiot logor izlegoa tri druìni, za da ja opusto{uvaat zemjata:
ednata trgna op patot za Gofer, vo zemjata Soval,
9|13|18|drugata druìna trgna po Vetoronskiot pat, dodeka tretata pojde po patot kon
granicata na dolinata Sevoim, kon pustiwata.
9|13|19|Vo seta Izrailska zemja nema{e kova~i, bidej}i Filistejcite se pla{ea, da ne
napravat Evreite me~evi ili kopja.
9|13|20|I site Izrailci treba{e da odat pri Filistejcite za da gi klepaat svoite rala,
motikite, sekirite i kopa~ite,
9|13|21|koga }e otape{e se~iloto na ralata, motikite, vilite i sekirite, ili pak treba{e
da se naostrat ostenite.
9|13|22|Zatoa vo tekot na vojnata nema{e nitu me~, nitu kopje vo siot narod, {to
be{e so Saula i Jonatana, a takvi se najdoa samo kaj Saula i kaj sinot negov
Jonatana.
9|13|23|I filistejskata straà izleze vo tesnecot vo Mahmas.
9|14|1|Eden den Sauloviot sin Jonatan mu re~e na svojot sluga oruènosec: "Dojdi
da mineme kon filistejskata straà, od onaa strana." A na tatka si toj ne mu kaà za
toa.
9|14|2|Saul, pak, se nao|a{e kraj Gava, pod kalinkovoto drvo, koe e vo Magdon; so
nego bea do {estotini du{i narod.
9|14|3|i Ahija, sinot Ahitov, brat na Johaveda, sin na Finesa, sin Iliin, sve{tenik
Gospodov vo Silom, koj nose{e efod. A narodot ne znae{e, deka Jonata zaminal.
9|14|4|Me|u preminite, niz koi Jonatan saka{e da se probie do filistejskata straà,
ima{e ostra karpa od ednata strana i ostra karpa od drugata: ednata ja narekuvaa
Vases, a drugata - Sena;
9|14|5|ednata karpa se izdiga{e od sever kon Mahmas, drugata - od jug kon Gava.
9|14|6|I mu re~e Jonatan na svojot sluga oruènosecot: "Dojdi da preminame kon
straàta na neobrezanite; moèbi, Gospod }e ni pomogne, bidej}i za Gospoda ne e
te{ko da spasi preku mnozina ili malkumina."
9|14|7|I oruènosecot odgovori: "Ve{i se {to ti e po srceto; ete, jas sum so tebe, odi,
kade {to saka{."
9|14|8|Jonatan re~e: "Eve, }e premineme kon onie lu|e i }e zastaneme kon onie lu|e
i }e zastaneme da ne vidat;
9|14|9|ako ni re~at: - zastanete, dodeka da dojdeme do vas, - nie }e zastaneme na
mestata svoi i nema da izlezeme pri niv;
9|14|10|ako, pak, kaàt: - dojdete pri nas, - nie }e izlezeme, za{to Gospod gi predal
vo racete na{i; i toa }e bide znak za nas."
9|14|11|Koga i dvajcata zastanaa, za da gi vidi filistejskata straà, Filistejcite rekoa:
"Ete, Evreite islguvaat od prolomite, vo koi se bea isposokrile."
9|14|12|I izvika straàta kon Jonatana i oruènosecot negov, velej}i: "Dojdete kaj
nas, i nie }e vi kaème ne{to." Toga{ Jonatan mu re~e na oruènosecot: "Odi po
mene, za{to Gospod gi predava vo racete na Izrailot."
9|14|13|Toga{ Jonatan po~na da se ka~uva so race i noze, a oruènosecot negov po
nego. I Filistejcite pa|aa pred Jonatana, a oruènosecot gi doubiva{e po nego.
9|14|14|I vo toj prv poraz, nanesen od Jonatana i oruènosecot negov, padnaa do
dvaeset du{i, vrz polovina od niva, obraboruvana od dva vola vo eden den.
9|14|15|Pa nastana uàs vo logorot na poleto i vo siot narod: straàta i onie {to ja
opusto{ija zemjata, mnogu se upla{ija, i ne sakaa da se bijat; se zatrese celata
zemja, i nastana golem uàs od Gospoda.
9|14|16|I Saulovata straà vo Gava Venijaminova vide, deka narodot se rasprsnuva i
tr~a navamu-natamu.
9|14|17|I Saul mu re~e na narodot, {to be{e so nego: "Pogledajte i doznajte, koi od
na{ite se izlezeni." I pregledaa, a toa, go nema Jonatan i oruènosecot negov.
9|14|18|I Saul mu re~e na Ahija: "Donesi go kov~egot Bo`ji," - za{to vo toa vreme
kov~egot Bo`ji be{e so sinovite Izrailevi.
9|14|19|Saul u{te mu govore{e na sve{tenikot, dodeka zbrkata vo filistejskiot logor
se pove{e i pove}e se zglemuva{e. Toga{ Saul mu re~e na sve{tenikot: "Soberi gi
racete svoi!"
9|14|20|Izvika Saul i siot narod, {to be{e so nego, i dojdoa do mestoto na bitkata, i
ete, tamu me~ot na sekogo be{e naso~en protiv bli`niot negov; smut ima{e mnogu
golem.
9|14|21|Toga{ i Evreite, koi v~era i zav~era bea so Filistejcite i koi zaedno odea so
niv vo logorot, se prisoedinija kon Izrailcite {to bea so Saula i Jonatana;
9|14|22|i site Izrailci, {to se krieja vo Efremovata gora, otkako slu{naa, deka
Filistejcite izbegale i tie se prisoedinija kon svoite vo bitkata.
9|14|23|Toj den Gospod go spasi Izrailot; a bitkata se pro{iri duri do Vamot. Site
maì so Saula bea do deset iljadi, i bitkata se pro{iri po celiot grad na Efremovata
gora.
9|14|24|Izrailevite maì bea izmoreni toj den; a Saul, ne razmisluvaj}i mnogu, go
zakolna narodot, velej}i: "Proklet da e onoj, {to }e vkusi leb do ve~erva, dodeka ne
im se odmazdam na moite neprijateli!" I nikoj od narodot ne vkusi hrana.
9|14|25|I siot narod otide vo gorata, a tamu na ledinkata ima{e med.
9|14|26|I narodot izleze vo gorata, velej}i: "Eve, te~e med." No nikoj ne ja dobliì
rakata kon ustata svoja, bidej}i narodot se pla{e{e od kletvata.
9|14|27|Jonatan, pak, ne ~u, koga tako mu go zakolnuva{e narodot, i otakako go
protegna krajot na stapot, {to be{e vo rakata negova, ja bucna medenata pita i ja
svrti so rakata kon ustata svoja i o~ite mu svetnaa.
9|14|28|A eden od narodot mu re~e, velej}i: "Tatko ti go zakolna narodot, i re~e: -
'Proklet da e onoj, {to denes }e vkusi hrana; od toa narodot iznemo{te.'"
9|14|29|No Jonatan re~e: "Tatko mi ja smuti zemjata; gledate, kako mi svetnaa
o~ite, {tom vkusiv malku od medov;
9|14|30|ako, pak, narodot denes si kasne{e od grabeòv, {to go najde kaj
neprijatelite svoi, nema{e li porazot na Filistejcite da bide pogolem?"
9|14|31|I Izrailcite gi razbija Filistejcite onoj den od Mahmas do Ajalon, i narodot
mnogu be{e izmoren.
9|14|32|Toga{ narodot se nafrli na plenot, i zemaa ovci, volovi i teliwa, i gi kolea
nazemi, i narodot jade{e zaedno so krvta.
9|14|33|Mu javija na Saula, velej}i: "Ete, narodot gre{i pred Gospoda, jade so
krvta." I re~e Saul: "Vie zgre{ivte: donesete sega pri mene eden golem kamen."
9|14|34|Potoa Saul re~e: "Odete me|u narodot i re~ete mu: sekoj neka go dotera pri
mene volot svoj i sekoj - ovcata svoja, i kolete tuka i jadete, i ne gre{ete pred
Gospoda, ne jadete so krvta." I site od narodot doteruvaa, sekoj so svoja raka, volot
svoj i ovcata svoja prez no}ta i kolea tamu.
9|14|35|Toga{ Saul mu izgradi `rtvenik na Gospoda: toa be{e `rtvenikot na Gospoda
podignat od nego.
9|14|36|I Saul re~e: "Da gi podgonime Filistejcite ovaa no} i da gi ograbime do
razdenuvawe i da ne ostavime nitu eden od niv." I rekoa: "Pravi se, {to smeta{ deka
e dobro." A sve{tenikot re~e: "Da pristapime ovde kon Boga."
9|14|37|Saul go zapra{a Boga: "Da gi podgonam li Filistejcite? ]e gi predade{ li vo
racete na Izrailot?" No On ne mu odgovori toj den.
9|14|38|Toga{ Saul re~e: "Neka se pribliàt ovde site na~alnici narodni, da
raspra{aat i doznaat, vrz kogo e denes grevot?"
9|14|39|Za{to, - ìv mi Gospoda, Koj go spasi Izrailot - ako bide i vrz sinot moj
Jonatan, i toj neka umre bezdrugo." No nikoj od siot narod ne mu odgovori.
9|14|40|Toga{ Saul im re~e na site Izrailci: "Zastanete vie na ednata strana, a jas i
sin mi Jonatan }e zastaneme na drugata strana." A narodot mu odgovori na Saula:
"Pravi go ona {to misli{ deka e dobro."
9|14|41|I re~e Saul: "Gospodi, Boè Izrailev! Zo{to sega ne mu odgovori na Tvojot
sluga? Vo mene li e vinata za toa, ili kaj sin mi Jonatan? Gospodi, Boè Izrailev, daj
znak. Ako e vinata kaj tvojot narod Izrail, izobli~i go." Izobli~enite bea so `reb
Jonatan i Saul, a narodot izleze prav.
9|14|42|Toga{ Saul re~e: "Frlete `reb me|u mene i me|u sinot moj Jonatan i kogo
Gospod }e go poso~i, toj da umre." I narodot mu re~e na Saula: "Neka ne bide
taka!" No Saul nastojuva{e. I frlija `reb me|u nego i sinot negov Jonatan, i `rebot
padna vrz Jonatana.
9|14|43|I Saul mu re~e na Jonatana: "Kaì mi, {to si napravil?" I Jonatan mu
raskaà, velej}i: "Vkusiv so stapot, {to e vo rakata moja, malku med; i ete, jas treba
da umram."
9|14|44|I Saul re~e: "Neka mi napravi Gospod i toa i toa, i u{te pove}e da napravi;
ti, Jonatane, denes treba da umre{.
9|14|45|No narodot mu re~e na Saula: "Jonatan li da umre, koj izvr{i takvo golemo
spasenie na Izrailot? Toa nema da bide! Neka e ìv Gospod, ni vlakno nema da
padne od glavata negova na zemjata, za{to denes toj dejstvuva{e so Boga." I
narodot go oslobodi Jonatana, i toj ne umre.
9|14|46|Toga{ Saul ne otide da gi goni Filistejcite; i Filistejcite se vratija vo zemjata
svoja.
9|14|47|Saul go zacvrsti caruvaweto svoe nad Izrailot, i vojuva{e protiv site svoi
okolni neprijateli, so Moav i so Amoncite i so Edom, i so Vetor, i so carevite na
Sova, i so Filistejcite, a protiv kogo i da se svrte{e, po red ima{e uspeh.
9|14|48|Toj ja sredi vojskata, go razbi Amalik i go oslobori Izrail od racete na onie
{to go grabea.
9|14|49|Saulovi sinovi bea: Jonatan, Jesuj i Melhisuj; a dvete }erki negovi se vikaa:
pogolemata - Merova, a pomalata - Melhola.
9|14|50|A Saulovata èna se vika{e Ahinoam, }erka na Ahimas; na~alnikot na
vojskata negova se vika{e Avenir, sin na Nir, strikoto Saulov.
9|14|51|Kis, Sauloviot tatko, i Nir, Aveniroviot tatko, sin na Jamina, bea sinovi
Avilovi.
9|14|52|I za seto Saulovo vreme se vode{e uporna borba protiv Filistejcite. I koga
Saul }e vide{e nekoj ~ovek silen i junak, go zema{e kaj sebesi.
9|15|1|Potoa Samuil mu re~e na Saula: "Gospod me isprati da te pomaàm za car
nad Negoviot narod, nad Izrailot; a sega ~uj go glasot Gospodov.
9|15|2|Taka govore{e Gospod Savaot: "Si spomnav na ona, {to Amalik mu go
napravi na Izrailot, kako toj mu se ispre~i na patot koga toj doa|a{e od Egipet.
9|15|3|Odi sega i porazi go Amalika i istrebi se negovo, no ne zemaj za sebe ni{to
od niv, tuku uni{ti go i prokolni se {to e negovo; ne {tedi go, tuku predaj na smrt od
ma` do èna, od mom~e do doen~e, od vol do ovca, od kamila do osel."
9|15|4|Go sobra toga{ Saul nerodot i go prebroi vo Galgal; i tie dveste iljadi Izrailci
pe{aci i deset iljadi od Judinoto pleme.
9|15|5|I dojde Saul do Amalikovite gradovi i postavi zaseda vo potokot.
9|15|6|Pa im re~e Saul na Kenejcite: "Odete, oddelete se, izlezete od sredinata na
Amalikovcite, za da ne ve pogubam so niv, bidej}i vie pokaàvte blagonaklonost
sprema site Izrailci koga doa|aa od Egipet. I Kenejcite se oddelija od Amalikijcite.
9|15|7|I Saul go porazi Amalika od Evil do predelite na Sur, {to e pred Egipet;
9|15|8|i go zarobi ìv amalikijskiot car Agaga, i siot narod go istrebi so me~ i Jerima
go ubi.
9|15|9|No Saul i narodot go po{tedija Agaga i najdobrite ovci, volovi i zgoenite
jagniwa, i seto dobro, koe ne sakaa da go istrebat, a go istrebija seto lo{o i
bezvredno.
9|15|10|I dojde slovoto od Gospoda, kon Samuila vakvo:
9|15|11|"@alam, {to go postaviv Saula za car, bidej}i toj se odvrati od Mene i ne go
ispolni zborot Moj." Se nataì Samuil mnogu, vika{e kon Gospoda cela no}.
9|15|12|A izutrinata rano Samuil stana i otide da go presretne Saula. I mu javija na
Samuila, deka Saul oti{ol na Karmil i tamu si podignal spomenik, no ottamu ja
svrtil kolata i slegol vo Galgal.
9|15|13|Koga Samuil dojde pri Saula, Saul mu re~e: "Blagosloven da si od
Gospoda; jas go ispolniv zborot Gospodov."
9|15|14|No Samuil re~e: "A kakvo e ova bleewe na ovci vo u{ite moi i mukawe na
volovi, {to go slu{am?"
9|15|15|Saul odgovori: "Gi doteraa od Amalika, za{to narodot gi po{tedi najdobrite
ovci i volovi za prinesuvawe `rtvi na Gospoda, tvojot Bog; a drugoto go istrebivme.
9|15|16|Samuil mu re~e na Saula: "Po~ekaj da ti javam, {to mi kaà Gospod
no}eska." A Saul mu re~e: "Kaùvaj."
9|15|17|Toga{ Samuil mu re~e na Saula: "Zar ne be{e ti mal pred Nego i zar ne te
postavi glava nad Izrailevite plemiwa, i Gospod te pomaza za car nad Izrailot?
9|15|18|I Gospod te isprati na pat i re~e: "Odi i istrebi gi Amalikijcite i vojuvaj
protiv niv, se dodeka gi istrebi{.
9|15|19|Zo{to toga{ ti ne go poslu{a glasot Gospodov, a se vturna po grabe` i
napravi zlo pred o~ite na Gospoda?"
9|15|20|Saul mu odgovori na Samuila: "Jas go poslu{av glasot Gospodov i otidov
na pat, kade {to me isprati Gospod, i go dovedov amalikijskiot car Agag, a
Amalikijcite gi istrebiv;
9|15|21|a od plenot: ovcite i volovite, narodot go zede najdobroto od ograbenoto, za
da mu prinese `rtva na Gospoda, tvojot Bog, vo Galgal."
9|15|22|Samuil odgovori: "Zar sepalinicite i prinosite pove}e Mu se prijatni na
Gospoda, otkolku poslu{nosta na glasot Gospodov? Poslu{nosta e podobra od
`rtvata, i pokoruvaweto - podobro otkolku ovne{koto meso;
9|15|23|za{to nepokornosta i isto takov grev, kakvo {to e vraàweto, a upornosta e
isto kako i idolopoklonstvoto. Poradi toa {to go otfrli zborot na Gospoda, zatoa i
On te otfrli, za da ne bide{ car nad Izrailot."
9|15|24|I Saul mu kaà na Samuila: "Zgre{iv, bidej}i ja prestapiv zapovedta na
Gospoda i tvojot zbor; no jas se ispla{iv od narodot i go poslu{av glasot nivni.
9|15|25|A sega zemi go od mene mojot grev i vrati se so mene, za da Mu se
poklonam na Gospoda, tvojot Bog."
9|15|26|A Samuil mu odgovori na Saula: "Nema da se vratam so tebe, za{to ti go
otfrli zborot Gospodov, i Gospod tebe te otfrli, za da ne bide{ car nad Izrailot."
9|15|27|Samuil se svrti da si odi. No Saul se fati za krajot od oblekata negova i ja
raskina.
9|15|28|Toga{ Samuil re~e: "Denes Gospod go odzede carstvoto Izrailevo od tebe i
mu go dade na tvojot blièn, koj e podobar od tebe.
9|15|29|Svetecot Izrailev nema da kaè nepravda, nitu }e se pokae, bidej}i On ne e
~ovek, ta da se pokae."
9|15|30|I re~e Saul: "Zgre{iv; no napravi mi sega ~est pred stare{inite na mojot
narod i pred Izrailot, i vrati se so mene, i jas }e Mu se poklonam na Gospoda, tvojot
Bog."
9|15|31|Samuil se vrati po Saula, i Saul Mu se pokloni na Gospoda.
9|15|32|Potoa Samuil re~e: "Dovedete mi go amalikijskiot car Agaga." Agag,
rastreperen, se pribliì do nego, i re~e Agag: "Gor~inata na smrtta, sekako,
odmina!"
9|15|33|No Samuil re~e: "Kako {to me~ot tvoj gi li{uva{e ènite od decata, taka i
majka ti me|u ènite naka bide li{ena od sin." I go ise~e Samuil Agaga pred
Gospoda vo Galgal.
9|15|34|Samuil otide vo Armatem, a Saul otide vo domot svoj vo Gava Saulova.
9|15|35|I Samuil ve}e ne se vide so Saula do denot na smrtta svoja; no Samuil
taguva{e po Saula, bidej}i Gospoda se be{e pokajal, {to go zacari Saula nad
Izrailot.
9|16|1|Mu re~e Gospod na Samuila: "Do koga }e taguva{ po Saula, kogo Jas go
otfrliv, da ne bide car na Izrailot? Napolni go rogot svoj so elej i odi; Jas }e te
ispratam kaj vitleemecot Jesej, za{to me|u negovite sinovi si sogledav car."
9|16|2|Toga{ Samuil re~e: "Kako da odam? Saul }e ~ue i }e me ubie." Gospod
re~e: "Poteraj od stadoto svoe edna juni~ka i kaì: - dojdov da mu prinesam `rtva na
Gospoda;
9|16|3|pokani go i Jeseja, i sinovite negovi, na `rtvata; Jas }e ti kaàm, {to da
pravi{, i ti }e Mi go pomaè{ onoj, kogo }e ti go poso~am."
9|16|4|I Samuil napravi, kako {to mu kaà Gospod. Koga dojde vo Vitleem,
stare{inite gradski se upla{ija i izlegoa da go presretnat i zapra{aa: "So mir li doa|
a{?"
9|16|5|Toj odgovori: "So mir; dojdov da Mu prinesam `rtva na Gospoda; osvetete se
i dojdete so mene na prinesuvawe `rtva." I go osveti toj Jeseja i sinovite negovi i gi
pokani na `rtvata.
9|16|6|I koga dojdoa tie, toj, {tom go vide Eliava, re~e: "Sekako ovoj e pred
Gospoda pomazanikot Negov!"
9|16|7|No Gospod mu re~e na Samuila: "Ne gledaj na liceto negovo i visokiot
negov rast; Jas go otfrliv. Jas ne gledam taka, kako {to gleda ~ovek, za{to ~ovek
gleda na liceto, a Gospod gleda na srceto."
9|16|8|I go povika Jesej Aminadava i go dovede kaj Samuila, pa re~e Samuil: "I
ovoj Gospod ne go izbral."
9|16|9|Jesej go dovede Sama, i Samuil re~e: "I ovoj ne e izbran od Gospoda."
9|16|10|Taka Jesej gi dovede pri Samuila sedumte sinovi svoi, no Samuil mu re~e
na Jeseja: "Ni eden od niv Gospod ne izbral."
9|16|11|Samuil go zapra{a Jeseja: "Site deca tvoi li se ovie?" Jesej odgovori:
"Ostana u{te najmaliot; toj gi pase ovcite." I mu re~e Samuil na Jeseja: "Isprati, i
dovedi go, za{to nema da sedneme da jademe, dodeka toj ne dojde ovde."
9|16|12|Toga{ Jesej isprati, i go dovedoa. Toj be{e rus, so ubavi o~i i prijatno lice. I
Gospod re~e: "Stani, pomaì go, za{to toa e toj."
9|16|13|Samuil go zede rogot so elej i go pomaza srede bra}ata negovi, i Duhot
Gospodov po~iva{e vrz Davida od toj den i podocna. Potoa Samuil stana i otide vo
Armatem.
9|16|14|A od Saula otstapi Duhot Gospodov, i zol duh od Gospoda go ma~e{e."
9|16|15|I mu rekoa na Saula negovite slugi: "Ete, zol duh od Boga te ma~i.
9|16|16|Na{iot gospodar neka zapoveda na slugite svoi, {to se pred tebe, da
pobaraat ~ovek, {to znae da sviri na gusli i koga lo{iot duh od Boga }e dojde vrz
tebe, toj, svirej}i so raka, }e te uspokojuva."
9|16|17|Saul im odgovori na slugite svoi: "Najdete mi ~ovek, {to ubavo sviri, i
dovedete mi go."
9|16|18|Toga{ eden od slugite negovi re~e: "Ete, jas vidov kaj vitleemceot Jesej sin,
koj znae da sviri, ~ovek hrabar i borben, umno govori i e ubav, i Gospod e so
nego."
9|16|19|Saul prati izvestitel pri Jeseja i re~e: "Isprati mi go sinot svoj Davida, koj e
pri stadoto."
9|16|20|Jesej zede osel so leb i me{ina so vino i edno jare, pa gi isprati so sinot svoj
Davida kaj Saula.
9|16|21|David dojde kaj Saula, i se pretstavi pred nego; toj mnogu mu se dopadna
na Saula i mu stana oruènosec.
9|16|22|I Saul isprati da mu kaàt na Jeseja: "Neka sluì David pri mene, bidej}i
najde blagonakolnost za o~ite moi."
9|16|23|I sekoga{, koga duhot lukav doa|a{e vrz Saula, David go zema{e gusleto,
svire{e, i na Saula mu stanuva{e podobro i poveselo, i lo{iot duh toga{ se istava{e
od nego.
9|17|1|Filistejcite gi sobraa vojskite svoi za vojna, se smestija vo Sokhot, koj e vo
Judaja, i se ulogorija me|u Sokhot i Azik, vo Efes-Damim.
9|17|2|A Saul i Izrailcite se sobraa i se ulogorija vo dabovata dolina i se podgotvija
za vojna protiv Filistejcite.
9|17|3|I zastanaa Filistejcite od ednata strana na planinata, i Izrailcite od drugata
strana na planinata, a me|u niv be{e dolinata.
9|17|4|A od Filistejskiot logor izleze ma` silen, po ime Golijat, od Get; so rast od
{est lakti i peda.
9|17|5|Na glavata ima{e bakaren {lem; a be{e oble~en vo lu{pest okolop, i oklopot
teè{e pet iljadi sikli bakar;
9|17|6|na nozete ima{e bakarni nogavici do nad kolenata i na ple}ite svoi - bakaren
{tit;
9|17|7|dr{kata na kopjeto negovo be{e kako tkae~ko krosno, a samoto kopje - be{e
od {estotini sikli èlezo, pred nego ode{e oruènosec.
9|17|8|I zastana toj i vikna kon Izrailskite vojski, velej}i im: "Zo{to ste izlegle da
vojuvate? Ne li sum jas Filisteec, a vie robovi Saulovi? Izberete si eden ~ovek i
neka sleze pri mene;
9|17|9|ako toj moè da se bie so mene i me ubie, nie }e vi bideme robovi; ako, pak,
jas go pobedam i go ubijam, bie }e ni bidete robovi i }e ni sluìte."
9|17|10|Re~e u{te Filisteecot: "Denes }e ja zasramam vojskata Izraileva; dajte mi
~ovek, i nie dvajca }e se bieme."
9|17|11|I Saul i site Izrailci koga gi slu{naa tie zborovi od Filisteecot, mnogu se
upla{ija i uàsija.
9|17|12|David be{e sin na Efratecot od Vitleem Judin, po ime Jesej, koj ima{e osum
sinovi; vo dnite na Saula toj ~ovek dostigna starost i be{e najstar me|u maìte.
9|17|13|Trojcata pogolemi Jeseovi sinovi otidoa so Saula vo vojna; imiwata na
trojcata sinovi, {to otidoa vo vojna, bea: najgolemito se vika{e Elijav, vtoriot po
nego - Aminadav, i tretiot - Sama;
9|17|14|David, pak, be{e najmal. Trojcata pogolemi otidoa so Saula,
9|17|15|a David se be{e vratil od Saula, za da gi pase ovcite na tatkoto svoj vo
Vitleem.
9|17|16|Onoj Filisteec izleguva{e nautro i se pokaùva{e ~etirieset dena.
9|17|17|I Esej mu re~e na sinot svoj Davida: "Zemi za br}ata svoi efa pe~eno ìto i
ovie deset lebovi i odnesi gi {to poskoro vo logorot kaj bra}ata tvoi;
9|17|18|a ovie deset piti sirewe odnesi mu gi na iljadana~alnikot i raspra{aj se za
zdravjeto na bra}ata tvoi i doznaj za potrebite nivni."
9|17|19|Saul i site tie Izrailci se nao|aa vo dabovata dolina i se gotvea za borba so
Filistejcite.
9|17|20|David izutrinata stana rano, gi ostavi ovcite na ~uvar, i otkako go zede
tovarot, trgna, kako {to mu be{e zapovedal Jesej; i dojde pri komorata, koga
vojskata be{e naredena i so izvici se gotve{e za borba.
9|17|21|Toga{ Izrailcite i Filistejcite se rasporedija vojska sproti vojska.
9|17|22|David go ostavi tovarot kaj ~uvarot na komorata i potr~a kon redovite,
dojde i gi zapra{a bra}ata svoi za zdravje.
9|17|23|I ete, koga toj razgovara{e so niv, silniot ~ovek, komu mu be{e imeto
Golijat, Filisteec od Get, izleguva{e od filistejskite redovi i gi kaùva{e istite onie
zborovi i David gi ~u.
9|17|24|I site Izrailci, otkako }e go videa toj ~ovek, begaa od nego i mnogu se
pla{ea.
9|17|25|Izrailcite velea: "Go gledate li onoj ~ovek, {to izleguva? Toj izleguva, za da
go navreduva Izrailot; a koga bi go ubil nekoj, carot bi go nagradil so golemo
bogatstvo, i bi mu ja dal }erkata svoja za èna, a domot na tatko mu bi mu go
napravil sloboden vo Izrailot.
9|17|26|I David im re~e na onie, {to stoeja so nego: "[to }e mu napravat na onoj,
{to }e go ubie onoj Filisteec i go simne sramot od Izrailot? Za{to, koj e toj
neobrezan Filisteec, {to ja navreduva vojskata na ìviot Bog?"
9|17|27|I tie mu gi rekoa istite zborovi, dodavaj}i: "Ete, toa }e mu napravat na onoj
~ovek, {to }e go ubie."
9|17|28|Elijav, najgolemiot brat na Davida, ~u {to govore{e toj so lu|eto, i mu se
naluti Elijav na Davida, pa mu re~e: "Zo{to si do{ol tuka i na kogo im gi ostavi
onie malku ovci vo pustiwata? Go znam jas tvoeto krevawe na golemo i tvoeto lo{o
srce; ti se do{ol da ja gleda{ borbata."
9|17|29|A David re~e: "Pa {to sum napravil? Ne li se toa samo zborovi?"
9|17|30|Pa se svrte od nego kon drug i gi govore{e istite zborovi, a lu|ato mu
odgovaraa kako i porano.
9|17|31|Se slu{naa zborovite, {to David gi govore{e, i mu gi soop{tija na Saula, i
toj povika.
9|17|32|I mu re~e David na Saula: "Nikoj neka ne pa|a so duhot pred ovoj; tvojot
rob }e otide i }e se bori protiv toj Filisteec.
9|17|33|A Saul mu re~e na Davida: "Ne moè{ da odi{ protiv Filisteecot, da se
bori{ protiv nego, za{to ti se u{te mom~e, a toj e vojnik u{te od mladini."
9|17|34|Toga{ David mu re~e na Saula: "Tvojot sluga gi pase{e tatkovite si ovci, i
koga se slu~uva{e da dojde lav, ili me~ka, i }e odvle~e{e ovca od stadoto,
9|17|35|jas se spu{tav po niv, gi napa|av i im ja odzemav od ustata nivna; ako, pak,
tie se nafrlea vrz mene, jas gi fa}av za grivata, gi udirav i gi ubivav;
9|17|36|lav i me~ka ubival tvojot sluga; a i so ovoj neobrezan Filisteec }e stane
istoto, kako so niv, bidej}i ja navreduva vojskata na ìviot Bog. Ne biva li da odam i
da go pobedam, za da gi snema navredite od Izrailot? Za{to, koj e toj neobrezan?"
9|17|37|David re~e u{te: "Gospod, Koj me spasuva{e od lavot i me~kata, }e me
spasi i od racete na ovoj Filisteec."
9|17|38|Saul go oble~e Davida so oblekata svoja, mu stavi na glavata bakaren {lem,
i mu nadena èlezna obleka.
9|17|39|David go opa{a me~ot negov vrz oblekata i se obide da odi, bidej}i nikoga{
ne odel so takvo vooruùvawe. I David mu re~e na Saula: "Ne moàm da odam so
ova, ne sum naviknat." I go simna David seto toa od sebesi.
9|17|40|Pa go zede v raka stapot svoj, si odbra pet mazni kam~iwa od potokot, gi
stavi vo ov~arskata torbi~ka, {to be{e so nego; i so torbi~kata i pra}kata vo rakata
izleze protiv Filisteecot.
9|17|41|Izleze i Filisteecot, odej}i i pribliùvaj}i se kon Davida, i pred nego mu
ode{e oruènosecot.
9|17|42|Pogledna Filisteecot i, otkako go vide Davida, so prezir go izgleda, bidej}i
be{e mlad, rus i ubav.
9|17|43|Filisteecot mu re~e na Davida: "Zo{to si trgnal protiv mene so stap i so
kamewa? Da ne sum ku~e?" David mu odgovori: "Ne, tuku podolen od ku~e."
Filisteecot go prokolna Davida so bogovite svoi.
9|17|44|I Filisteecot mu re~e na Davida: "Pribliì se do mene, i }e im go dadam
teloto tvoe na pticite nebeski i na yverovite polski."
9|17|45|David mu odgovori na Filisteecot: "Ti odi{ protiv mene so me~, kopje i {tit,
jas, pak, odam protiv tebe vo imeto na Gospoda Savaota, Bog na Izrailevata vojska,
koja ti ja navreduva{;
9|17|46|sega }e te predade Gospod vo rakata moja, i jas }e te ubijam, }e ja simnam
od tebe glavata tvoja, i }e im go dadam tvojot trup i trupovite na filistejskata vojaka
na pticite nebeski i yverovite zemni, i celata zemja }e doznae, oti ima Bog vo
Izrailot;
9|17|47|i site ovie lu|e }e razberat deka ne so me~ i kopje spasuva Gospod, za{to
toa e vojna na Gospoda, i On }e ve predade vo racete na{i."
9|17|48|Koga Filisteecot se ispravi i po~na da pristapuva i da se pribliùva kon
Davida, David brzo se str~a kon mestoto na borbata protiv Filisteecot,
9|17|49|i brkna so rakata vo torbata, izvadi ottamu eden kamen i frli do pra}kata, ta
go udri Filisteecot v ~elo, taka {to kamenot se zabi vo ~eloto negovo, i toj padna
ni~kum na zemjata.
9|17|50|Taka so pra}ka i kamen go pobedi David Filisteecot; go udri Filisteecot i go
ubi; a David nema{e me~ vo racete.
9|17|51|Toga{ David se str~a i, otkako stapna vrz Filisteecot, zede ta go izvle~e
me~ot negov od koricata, go udri i ja prese~e so nego glavata negova. Filistejcite,
koga vidoa deka nivniot junak umre, po~naaa da begaat.
9|17|52|I se krenaa maìte izrailski i judejski, viknaa i gi gonea Filistejcite do vlezot
vo dolinata i do portite na Akaron. I ubivanite Filistejci pa|aa po [aarimskiot pat do
Get i do Akaron.
9|17|53|Otkako gi progonija Filistejcite, Izrailevite sinovi se vratija i go razgrabija
logorot nivni.
9|17|54|David ja zede glavata na Filisteecot i ja odnese vo Erusalim, a oru`jeto go
stavi vo {atorot svoj.
9|17|55|Koga Saul go be{e videl Davida kako izleguva protiv Filisteecot, toga{ go
zapra{a Avenir, na~alnikot na vojskata: "Avenire, ~ij sin e toa mom~e?" Avenir mu
odgovori: "Da ti e ìva du{ata, care, ne znam."
9|17|56|I carot toga{ re~e: "Ja pra{aj, ~ij sin e toa mom~e?"
9|17|57|A koga DAvid se vra}a{e, otkako go ubi Filisteecot, Avenir go zede i go
dovede pri Saula, i glavata na Filisteecot be{e vo rakata negova.
9|17|58|I Saul go zapra{a: "îj sin si, mom~e?" David odgovori: "Sin na tvojot
sluga Jesej od Vitleem."
9|18|1|Koga David go zavr{i razgovorot so Saula, du{ata na Jonatan se privrza do
du{ata negova, i Jonatan go zasaka kako du{ata svoja.
9|18|2|I toj den Saul go zadrà i ne mu dozvoli da se vrati vo tatkoviot si dom.
9|18|3|A Jonatan sklu~i sojuz so Davida, bidej}i go zasaka kako du{ata svoja.
9|18|4|Jonatan ja smetna gornata obleka svoja, {to be{e na nego, i mu ja dade na
Davida, isto taka i drugata obleka svoja, i me~ot svoj, i lakot svoj, i pojasot svoj.
9|18|5|A David postapuva{e razumno nasekade, kade i da go isprate{e Saul, i Saul
go napravi na~alnik nad voenite lu|e; i toa mu se dopadna na siot narod i na slugite
Saulovi.
9|18|6|Koga odea, pri vra}aweto na Davida od pobedata nad Filisteecot, ènite od
site izrailski gradovi izleguvaa da go presretnat carot Saul so pesni, igri i radosni
izvici, so timpani i kimvali.
9|18|7|I ènite, {to igraa i peeja, govorea: Saul pobedi iljadi, a David - desetici
iljadi!"
9|18|8|Toga{ Saul mnogu se ogor~i, neprijatni mu bea tie zborovi, pa re~e: "Na
Davida mu dadoa desetici iljadi, a mene - iljadi; mu nedostiga samo carstvo."
9|18|9|I od toj den Saul gleda{e na Davida podozrivo.
9|18|10|I se slu~i na drugiot den, lo{iot duh od Boga go napadna Saula, i toj
besnee{e vo ku}ata svoja, a David svire{e so rakata po strunite, kako i vo drugite
denovi; Saul drè{e vo rakata kopje.
9|18|11|I go frli Saul kopjeto, pomisluvaj}i si: }e go prikovam Davida za yidot; no
David dvapati se istrgna od nego.
9|18|12|I Saul po~na da se pla{i od Davida, za{to Gospod be{e so nego, a od Saula
otstapi.
9|18|13|I Saul go istavi od sebesi i go postavi za svoj iljadana~alnik, i toj izleguva{e
i vleguva{e pred narodot.
9|18|14|Vo site raboti David postapuva{e razumno i Gospod be{e so nego.
9|18|15|I Saul vide deka e toj mnogu razumen, i se pla{e{e od nego.
9|18|16|A celiot Izrail i Juda go sakaa Davida, za{to toj izleguva{e i vleguva{e pred
niv.
9|18|17|Saul mu re~e na Davida: "Ete, pogolemata mi }erka Merova }e ti ja dadam
za èna, samo bidi mi junak i vodi gi vojnite Gospodovi." Za{to Saul si misle{e:
neka ne bide mojata raka vrz nego, tuku rakata na Filistejcite neka bide vrz nego.
9|18|18|No David mu re~e na Saula: "Koj sum jas, i kakov e ìvotot moj i rodot na
tatko mi vo Izrailot, ta da stanam carski zet?"
9|18|19|I koga dojde vreme Saulovata }eka Merova da se omaì za Davida, mu ja
dadoa za èna na Adriel od Mehola.
9|18|20|No Davida go be{e zasakala drugata Saulova }erka, Melhola, i koga mu
soop{tija na Saula za toa, mu stana prijatno.
9|18|21|Saul si misle{e: "]e ja omaàm za nego, i taa }e mu bide stapica, i rakata na
Filistejcite }e bide vrz nego." I mu re~e Saul na Davida: "Denes }e se srodi{ so
mene preku drugata."
9|18|22|Toga{ Saul im zapveda na slugite svoi, velej}i: "Kaète mu tajno na Davida:
- ete, carot e blagonaklonet kon tebe, i site slugi negovi te sakaat; zatoa stani mu zet
na carot."
9|18|23|I slugite Saulovi gi predadoa vo u{ite na Davida site tie zborovi. A David
re~e: "Zar vi se ~ini deka e lesno da bide{ zet na carot? Jas sum ~ovek beden i
mal."
9|18|24|I mu soop{tija na Saula slugite negovi i rekoa: "Eve, {to re~e David."
9|18|25|Toga{ Saul re~e: "Vaka kaète mu na Davida: carot ne saka miraz, tuku
samo sto filistejski obrezoci za odmazda na carevite neprijateli." Za{to Saul be{e na
misla da go pogubi Davida so racete na Filistejcite.
9|18|26|Slugite mu gi soop{tija na Davida tie zborovi i na Davida mu se svide da
mu stane zet na carot.
9|18|27|U{te ne bea izminale opredelinite denovi, David stana, trgna toj i lu|eto so
nego, i izbi dveste du{i Filistejci; pa gi donese David nivnite obrezoci, i mu gi
predade na carot vo poln broj, za da stane zet carev. I Saul mu ja dade za èna }erka
si Melhola.
9|18|28|Saul vide i dozna deka e Gospod so Davida i deka siot Izrail go saka, a i
deka Melhola, Saulovata }erka, go saka Davida.
9|18|29|I Saul po~na u{te pove}e da se pla{i od Davida i stana negov neprijatel vo
celiot ìvot.
9|18|30|A koga filistejskite vojvodi izlegoa vo vojna, David u{te od samoto
izleguvawe nivno dejstvuva{e porazumno od site Saulovi slugi, i mnogu se proslavi
imeto negovo.
9|19|1|Saul mu govore{e na sinot svoj Jonatana i na site slugi svoi da go ubijat
Davida. No Sauloviot sin Jonatan mnogu go saka{e Davida.
9|19|2|Jonatan mu kaà na Daivda i re~e: "Tatko mi Saul saka da te ubie; zatoa pazi
se utre; sokri se i bidi na tajno mesto;
9|19|3|jas, pak, }e izlezam i }e se ispravam do tatko mi na nivata, kade {to }e
bide{ ti, i }e mu pozboruvam na tatko mi za tebe; {to }e razberam }e ti soop{tam."
9|19|4|Jonatan mu govore{e na tatka si Saula dobro za Davida, velej}i mu: "Da ne
gre{i carot protiv svojot sluga Davida, za{to toj vo ni{to ne zgre{il protiv tebe, i
delata negovi se mnogu korisni za tebe;
9|19|5|toj ja izloì du{ata svoja na opasnost za da go porazi Filisteecot; i Gospod
izvr{i golemo spasenie za siot Izrail; ti go vide toa i se raduva{e; za{to sega
saka{ da zgre{i{ protiv nevina krv i da go ubie{ Davida bez pri~ina?"
9|19|6|I Saul go poslu{a glasot na Jonatana, i se zakolna Saul: "@imi Gospoda,
David nema da umre."
9|19|7|Toga{ Jonatan go povika Davida; mu gi soop{ti Jonatan site tie zborovi i go
dovede Jonatan Davida pri Saula, i toj be{e pri nego, kako v~era i zav~era.
9|19|8|Po~na pak vojna, i izleze David, pak se bie{e protiv Filistejcite, i im nanese
golem poraz, i tie begaa od nego.
9|19|9|I lo{ duh od Boga go napadna Saula, i toj sede{e doma so kopje vo rakata, a
David svire{e so raka po strunite.
9|19|10|Saul saka{e da go prikova Davida so kopjeto za yidot, no David otskokna
od Saula, i kopjeto za zabode vo yidot; a David izbega i se spasi taa no}.
9|19|11|I isprati Saul slugi vo ku}ata na Davida, da go pre~ekaat i da go ubijat do
izutrinata. Toga{ mu re~e na Davida èna mu Melhola: "Ako ne ja spasi{ du{ata
svoja ovaa no}, utre }e bide{ ubien."
9|19|12|Toga{ Melhola go spu{ti Davida niz prozorecot, i toj otide, izbega i se
spasi.
9|19|13|A Melhola zede edna statua, ja stavi vo legloto, a na pernicata stavi kozja
koà, i ja pokri so obleka.
9|19|14|I Saul isprati slugi da go fatat Davida; no Melhola re~e: "Bolen e."
9|19|15|A Saul isprati slugi da go vidat Davida, velej}i: "Donesete mi go na leglo,
za da go ubijam."
9|19|16|Dojdoa slugite, i ete, vo legloto statua, a na pernicata kozja koà.
9|19|17|Toga{ Saul i re~e na Melhola: "Zo{to me izlaga taka i dozvoli mojot
neprijatel da izbega?" A Melhola mu odgovori na Saula: "Toj mi re~e: pu{ti me,
inaku }e te ubijam."
9|19|18|David izbega, se spasi; dojde ka Samuila vo Rama i mu raskaà se, {to pravi
so nego Saul. I trgna so Samuila, i se zaprea vo Navat, vo Rama.
9|19|19|I mu javija na Saula, velej}i: "Ete, David e vo Navat, vo Rama."
9|19|20|Toga{ Saul isprati slugi da go fatat Davida, i koga tie vidoa grupa proroci,
koi prorokuvaa, i Samuil, nivniot na~alnik, duhot Bo`ji sleze vrz Saulovite slugi, i
tie po~naa da prorokuvaat.
9|19|21|Mu javija za toa na Saula, i toj isprati drugi slugi, no i tie po~naa da
prorokuvaat. Potoa Saul isprati i treti slugi, no i tie po~naa da prorokuvaat.
9|19|22|Saul razgneven otide sam vo Rama, i dojde do glemiot izvor vo Sef, i
zapra{a, velej}i: "Kade se Samuil i David?" I rekoa: "Ete, vo Navat, vo Rama."
9|19|23|Toj otide tamu vo Navat, vo Rama, i vrz nego sleze duhot Bo`ji, i toj ode{e
i prorokuva{e, dodeka stigna do Navat, vo Rama.
9|19|24|Ja soble~e i toj oblekata svoja, i prorokuva{e pred Samuila, i celiot toj den i
celata taa no} leè{e neoble~en; zatoa velat: "Zar i Saul e me|u prorocite?"
9|20|1|David izbega od Navat, koj e vo Rama, i dojde, pa mu re~e na Jonatana: "[to
napraviv jas, vo {to sum vinoven, so {to zgre{iv pred tatko ti, ta ja bara du{ata
moja?"
9|20|2|Mu odgovori Jonatan: "Ne, ti nema da umre{; ete, tatko mi na vr{i ni{to, bilo
golemo, bilo malo, bez da im javi na u{ite moi; za{to tatko mi }e go krie toa od
mene toa? Toa nema da bide."
9|20|3|David se kolne{e i govore{e: "Tatko ti dobro znae, deka jas najdov
blagonaklonost za o~ite tvoi, zatoa si veli: 'neka ne znae za toa Jonatan, za da ne se
ogor~i; no ìv e Gospod i ìva e du{ata tvoja - samo eden ~ovek ima me|u mene i
smrtta."
9|20|4|Jonatan mu re~e na Davida: "[to saka du{ata tvoja, jas }e go storam toa za
tebe."
9|20|5|Toga{ David mu re~e na Jonatana: "Ete, utre e nov mesec, i jas treba da
sedam so carot na trpezata; no pu{ti me, i jas }e se sokrijam vo poleto do ve~erta na
tretiot den.
9|20|6|Ako tatko ti zapra{a za mene, ti kaì: 'David me zamoli da otide vo svojot
grad Vitleem, za{to tamu se vr{i godi{no prinesuvawe na `rtva za siot negov rod.'
9|20|7|Ako na toa toj kaà: 'dobro', tvojot rob }e ima mir; ako, pak, se razgnevi,
toga{ znaj, deka toj namislil ne{to lo{o.
9|20|8|A ti stori milost na tvojot sluga, - za{to ti go primi slugata svoj vo zavet
Gospodov so tebe, - i ako ima nekoja vina vo mene, ubij me; zo{to da me vodi{ kaj
tatko ti?"
9|20|9|Jonatan odgovori: "Toa nema da stane so tebe; za{to, ako navistina doznaam,
deka tatko mi re{il da ti napravi ne{to lo{o, zar nema da ti javam za toa?"
9|20|10|Toga{ David mu re~e na Jonatana: "Koj }e mi soop{ti, ako tatko ti
odgovori naluteno?"
9|20|11|Jonatan mu re~e na Davida: "Ajde da odime vo poleto." I obajcata izlegoa
vo poleto.
9|20|12|Jonatan mu re~e na Davida: "@iv Gospod, Bog Izrailev! Utre vo ova
vreme, ili drugiot den, }e razberam od tatko mi; i ako e toj balgonaklonet kon
Davida, i ako jas u{te toga{ ne ispratam pri tebe i ne ti javam pred u{ite tvoi,
9|20|13|toa i toa neka napravi Gospod so Jonatana i u{te pove}e da dodade zlo, i toa
}e go soop{tam do u{ite tvoi, i }e te pu{tam; toga{ odi si so mir, i Gospod neka
bide so tebe, kako {to be{e so tatko mi!
9|20|14|No i ti, ako bide{ u{te ìv, napravi mi milost Gospodova.
9|20|15|Ako, pak, umram, ne ja odzemaj milosta svoja od domot moj nikoga{, duri
ni toga{, koga Gospod }e gi istrebi od liceto na zemjata site neprijateli Davidovi."
9|20|16|Taka sklu~i Jonatan zavet so domot Davidov i re~e: "Gospod neka im vrati
na neprijatelite Davidovi!"
9|20|17|Jonatan pak mu se zakolna na Davida vo qubovta svoja kon nego, bidej}i
go saka{e kako du{ata svoja.
9|20|18|I mu re~e Jonatan: "Utre e nov mesec, i }e zapra{aat za tebe, bidej}i
mestoto tvoe nema da bide zafateno;
9|20|19|zatoa na tretiot den slezi i odi brzo na mestoto, kade {to se krie{e porano, i
sedni kaj kamenot Azel;
9|20|20|jas, pak, }e pu{tam kon taa strana tri streli, kako |oa strelam vo cel;
9|20|21|potoa }e ispratam edno mom~e, na kogo }e mu kaàm: "odi, najdi gi
strelite", i ako mu kaàm na mom~eto: - na, strelite se zad tebe, zemi gi, dojdi pri
mene, bidej}i ima mir za tebe, i, ìv mi Gospoda, nema ni{to da ti stane;
9|20|22|ako, pak, mu kaàm vaka na mom~eto: 'na, strelite se pred tebe' odi si,
bidej}i Gospod te pu{ta;
9|20|23|a za toa, za koe govorevme jas i ti, Gospod e svedok me|u mene i tebe
zasekoga{."
9|20|24|David se sokri vo poleto. Nastapi nov mesec, i carot sedna da ru~a.
9|20|25|Carot sedna na mestoto svoe, kako sekoga{, na sedi{teto do yidot. Jonatan
stana, i Avenir sedna do Saula; a mestoto na Davida ostana prazno.
9|20|26|Toj den Saul ne kaà ni{to, za{to si pomisli, deka e toa slu~ajno, deka e
David ne~ist, ne se is~istil.
9|20|27|Nastapi i vtoriot den na noviot mesec, a mestoto na Davida ostanuva{e
prazno. Toga{ Saul mu re~e na sinot svoj Jonatan: "Zo{to sinot Eseev ne dojde na
ru~ek nitu v~era, nitu denes?"
9|20|28|Jonatan mu odgovori na Saula: "David izmoli od mene da otide vo Vitleem,
9|20|29|velej}i: 'Pu{ti me, bidej}i imame vo gradot rodbinsko prinesuvawe `rtva, i
brat mi me pokani; zatoa, ako sum na{ot blagonaklonost vo o~ite tvoi, da otidam i
da se vidam so bra}ata svoi, zatoa toj i ne dojde na carskiov ru~ek."
9|20|30|Toga{ Saul mnogu se razgnevi na Jonatana i mu re~e: "Nedostoen i
nepokoren sine! Zar ne znam deka si se zdruìl so Jeseeviot sin za sram, na sebe si i
za sram na majka si!
9|20|31|Za{to vo site denovi, dodeka Eseeviot sin }e ìvee vo zemjata, nema da
opstane{ ni ti, ni carstvoto tvoe; a sega isprati i dovedi go pri mene, bidej}i e
osuden na smrt."
9|20|32|Jonatan mu odgovori na tatka si Saula i mu re~e: "Zo{to da se ubiva? [to
napravil?"
9|20|33|Toga{ Saul frli kopje vrz nego, za da go ubie. Toga{ Jonatan razbra, deka
tatko mu re{il da go ubie Davida.
9|20|34|Jonatan stana od trpezata mnogu razgneven i ne ru~a{e na drugiot den od
noviot mesec, za{to taguva{e za Davida, a i zatoa {to tatko mu go navredi.
9|20|35|Na drugiot den izutrina Jonatan izleze na poleto, vo vremeto, {to mu go
be{e opredelil na Davida, i edno malo mom~e so nego.
9|20|36|I toj mu re~e na mom~eto: "Tr~i, baraj gi strelite, {to gi pu{tam." Mom~eto
se zatr~a, a toj gi pu{ta{e strelite taka, {to tie letaa podaleku od mom~eto.
9|20|37|I mom~eto se zatr~a natamu, na kade {to Jonatan gi pu{ta{e strelite, i
Jonatan vikna po mom~eto i re~e: gledaj, strelata e pred tebe.
9|20|38|Jonatan, pak, vika{e po mom~eto: "Tr~aj pobrzo, ne se zapiraj." I mom~eto
gi sobra Jonatanovite streli i dojde pri gospodarot svoj.
9|20|39|A mom~eto ne znae{e ni{to; samo Jonatan i David znaeja, kakva e rabotata.
9|20|40|Toga{ Jonatan mu go dade oru`jeto svoe na mom~eto, {to be{e so nego, i
mu re~e: "Odi i odnesi go vo gradot."
9|20|41|Mom~eto otide, a David se ispravi od kon jug i padna ni~kum na zemjata i
tripati se pokloni; i se baknaa tie eden so drug, i obajcata pla~ea zaedno, no David
pove}e pla~e{e.
9|20|42|Jonatan mu re~e na Davida: "Odi so mir; a toa, vo koe se kolnevme
dvajcata vo imeto Gospodovo, velej}i: 'Gospod da bide me|u mene i tvoeto seme',
neka bide zasekoga{."
9|20|43|David stana i zamina, a Jonatan se vrati vo gradot.
9|21|1|David dojde vo Nomva pri sve{tenikot Avimeleh, i Avimeleh se zbuni, koga
se sretna so Davida, pa mu re~e: "Zo{to si sam? I zo{to nema nikoj so tebe?"
9|21|2|David mu re~e na sve{tenikot Avimeleh: "Carot mi dade zapoved, velej}i:
'Nikoj neka ne znae, za {to sum te ispratil i {to sum ti pora~al' zatoa gi ostavam
slugite svoi na opredeleno mesto;
9|21|3|a sega daj mi, {to ima{ pri raka, pet leba, ili {to }e se najde."
9|21|4|Sve{tenikot mu odgovori na Davida, re~e: "Nemam pri raka obi~en leb, tuku
imam sve{ten leb; samo, ako tvoite lu|e se vozdràle od èni, neka jadat."
9|21|5|Toga{ David mu odgovori na sve{tenikot i mu re~e: "@eni pri nas nema{e ni
v~era, ni zav~era, otkako sum izlegol, i sadovite na mom~iwata se ~isti, a ako patot
e ne~ist, toa lebot }e ostane ~ist vo sadovite."
9|21|6|Sve{tenikot mu dade od sve{teniot leb, bidej}i nema{e drug leb osven
lebovite na predloènieto, {to bea zemeni pred liceto na Gospoda, ta po
simnuvaweto nivno, da se stavat topli lebovi.
9|21|7|Toj den tamu se nao|a{e eden od slugite Saulovi, po ime Doik, Idumeec,
na~alnik na Saulovite ov~ari.
9|21|8|David mu re~e na Avimeleha: "Nema{ li tuka pri raka kopje ili me~? Zo{to
jas ne zedov so sebe nitu me~, nitu drugo oru`je, bidej}i porakata na carot be{e
nabrzina."
9|21|9|Sve{tenikot odgovori: "Ete go me~ot na Filisteecot Golijat, kogo go ubi ti vo
dabovata dolina, zavitkan vo platno, zad efodot; ako saka{, zami go: drug osven
nego tuka nema."
9|21|10|David stana i izbega istiot den od Saula, i dojde pri getskiot car Anhus.
9|21|11|Mu rekoa na Anhusa slugite negovi: "Ovoj li e David, carot na onaa zemja?
Ne li mu peeja nemu lu|eto, velej}i: "Saul porazi iljadi, a David - desetici iljadi?"
9|21|12|David gi stavi tie zborovi vo srceto svoe i mnogu se pla{e{e od Anhusa,
carot getski.
9|21|13|Toga{ go izmeni liceto svoe pred niv, i se prepravi na bezumen vo o~ite
nivni i udira{e po vratite, se frla{e na racete svoi i pu{ta{e ligi po bradata svoja.
9|21|14|Anhus im re~e na robovite svoi: "Gledate, ovoj ~ovek e lud; zo{to ste go
dovele pri mene?
9|21|15|zar malku ludi imam pri sebe, ta ste go dovele da luduva pred mene? Zar toj
}e vleze vo ku}ata moja?"
9|22|1|I David otide ottamu i izbega vo Adolamskata pe{tera, a koga slu{naa
bra}ata negovi i siot tatkov dom negov, dojdoa tamu pri nego.
9|22|2|Se sobraa pri nego site podjarmeni, site dol`nici i site du{tevno ogor~eni, i
toj im stana na~alnik; i so nego bea okolu ~etiristotini du{i.
9|22|3|Ottamu David otide vo Masifa Moavska i mu re~e na moavskiot car: "Tatko
mi i majka mi naka ostanat pri vas, dodeka razberam {to }e napravi Bog so mene."
9|22|4|I gi dovede pri moavskiot car, i tie ìveeja pri nego za seto vreme dodeka
David be{e vo ona pribeì{te.
9|22|5|No prorokot Gad mu re~e na Davida: "Ne ostanuvaj vo ova pribeì{te, tuku
odi, odi vo zemjata Judina." I David zamina i otide vo gorata Heret.
9|22|6|Saul ~u, deka David se pojavil so lu|eto, {to bea so nego. Saul toga{ sede{e
vo Giva, pod dabot na ridot vo Rama, so kopje vo rakata, i opkolen od site svoi
slugi.
9|22|7|I im re~e Saul na slugite svoi, {to bea okolu nego: "ûjte, Venijaminovi
sinovi! Zar Jeseeviot sin }e vi dade na site vas nivi i lozja i site vas }e ve postavi za
iljadana~alnici i stotnici,
9|22|8|ta site ste se zdogovorile protiv mene, i nikoj ne mi javi, koga sinot mi se
sprijatelil so sinot Jeseev, i nikoj od vas ne me poàli i ne mi soop{ti, deka sin mi go
pottiknal protiv mene mojot sluga da mi kove stapici, kako {to se gleda sega?"
9|22|9|Idumeecot Doik, koj stoe{e so Saulovite slugi, odgovori i re~e: "Jas vidov,
koga Jeseeviot sin doa|a{e vo Nomva pri Avimeleha, sinot na Ahituva,
9|22|10|i toj go pra{a za nego Gospoda, mu dade hrana, mu go dade i me~ot na
filisteecot Golijat."
9|22|11|Toga{ isprati carot da go povikaat sve{tenikot Avimeleh, sinot Ahituvov, i
celiot tatkov dom negov, sve{tenicite, {to bea vo Nomva. I site tie dojdoa pri carot.
9|22|12|Saul re~e: "ûh, sine Ahituvov!" Toj odgovori: "Eve, me gospodaru."
9|22|13|A Saul go zapra{a: "Zo{to ste se dogovorile protiv mene, ti i Jeseeviot sin,
ta si dal lebovi i me~ i si go pra{al Boga za nego, za da vostane protiv mene i da mi
postavuva stapici, kako {to se gleda sega?"
9|22|14|Avimeleh mu odgovori na carot i re~e: "Koj od site tvoi robovi e tolku
veren kako David? Toj e i carev zet, i ispolnitel na tvoite zapovedi, i po~ituvan vo
domot tvoj?
9|22|15|Sega za prvpat li go pra{uvam Boga za nego? No ne obvinuvaj go vo toa,
caru, slugata svoj i celiot moj tatkov dom, za{to vo celata taa rabota tvojot sluga ne
znae ni{to, nitu malo, nitu golemo."
9|22|16|No carot mu re~e: "Avimeleh, ti treba da umre{, ti i celiot tvoj tatkov dom."
9|22|17|I carot im re~e na telohranitelite {to stoeja pri nego: "Odete, ubijte gi
sve{tenicite Gospodovi, za{to i nivnata raka e so Davida, i tie znaeja, deka toj
izbegal, a ne ni javija." No carskite slugi ne sakaa da krenat race, za da gi ubijat
sve{tenicite Gospodovi.
9|22|18|Toga{ carot mu re~e na Doika: "Odi ti i ubij gi sve{tenicite!" I Doik
Idumeecot otide, gi napadna sve{tenicite i vo toj den ubi osumdeset i pet maì, {to
nosea lenen efod;
9|22|19|go porazi so me~ i Nomva, sve{teni~kiot grad; ubi so me~ maì i èni,
mom~iwa i devoj~iwa, volovi, osli i ovci.
9|22|20|Se spasi samo eden od sinovite na Avimeleha, Ahituvoviot sin, po ime
Avijatar, i izbega pri Davida.
9|22|21|Avijatar mu raskaà na Davida, deka Saul gi ubi sve{tenicite Gospodovi.
9|22|22|A David mu re~e na Avijatara: "Jas znaev onoj den, koga tamu be{e
Idumeecot Doik, deka toj bezdrugo }e mu javi na Saula; jas sum vinoven za site
du{i od tatkoviot dom tvoj.
9|22|23|Ostani pri mene, ne pla{i se, za{to kako {to ja bara du{ata moja, }e ja bara i
tvojata du{a; ti }e bide{ kaj mene po za{tita."
9|23|1|Go izvestija Davida i rekoa: "Ete Filistejcite go napadnaa Keil i gi
razgrabuvaa gumnata."
9|23|2|A David go zapra{a Gospoda, velej}i: da odam li i da gi porazam li tie
Filistejci?" I Gospod mu odgovori na Davida: "Odi, ti }e gi porazi{ Filistejcite i }e
go spasi{ Keil."
9|23|3|No onie {to bea so Davida, mu rekoa: "Ete, nie se pla{ime tuka vo Judeja, pa
kako }e odime vo Keil protiv filistejskite grupi? Nie }e padneme vo ropstvo kaj
Filistejcite."
9|23|4|Toga{ David pak Go zapra{a Gospoda, a Gospod mu odgovori i re~e: "Stani
i odi vo Keil, za{to Jas }e gi predadam Filistejcite vo tvoi race."
9|23|5|I David otide so lu|eto svoi vo Keil, se bie{e so Filistejcite, go otepa nivniot
dobitok i im nanese golem poraz, i David gi spasi ìtelite na Keil.
9|23|6|Koga Avijatar, Avimelehoviot sin, izbega pri Davida i otide so nego vo Keil,
toj be{e donel so sebesi i efod.
9|23|7|Mu javija na Saula, deka David do{ol vo Keil, i Saul re~e: "Bog go predade
vo racete moi, za{to toj se zatvori, vleguvaj}i vo grad koj ima porti i reziwa."
9|23|8|I go svika Saul celiot narod vo vojna, za da otide protiv Keil, da go opkoli
Davida i lu|eto negovi.
9|23|9|Koga David dozna, deka Saul namislil lo{o protiv nego, mu re~e na
sve{tenikot Avijatar: "Donesi go efodot Gospodov."
9|23|10|Toga{ David re~e: "Gospodi, Boè Izrailev! Tvojot sluga ~u, deka Saul
saka da dojde vo Keil, i da go uni{ti gradot poradi mene.
9|23|11|]e me pradadat li Keilcite vo racete nigovi? I }e dojde li tuka Saul, kako {to
~u tvojot sluga? Gospodi, Boè Izrailev, javi mu na slugata svoj." I re~e Gospod:
"]e dojde."
9|23|12|David pak pra{a: "]e me predadat li Keilcite mene i moite lu|e vo Saulovite
race?" I Gospod mu re~e: "]e ve predadat."
9|23|13|Toga{ stana David i lu|eto negovi, okolu {estotini du{i, izlegoa od Keil i
otidoa, kade {to moèa. A na Sula mu javija, deka David izbegal od Keil, i toga{ toj
go izmeni pohodot.
9|23|14|A David prestojuva{e vo pustiwata vo nepristapni mesta i potoa na
planinata vo pustiwata Zif. Saul go bara{e sekoj den; no Bog ne go predade Davida
vo racete negovi.
9|23|15|I David vide, deka Sul izlegol da ja bara du{ata negova; David toga{ be{e
vo pustiwata Zif vo gorata.
9|23|16|I Sauloviot sin Jonatan stana, dojde kaj Davida vo gorata i go potkrepi so
nade`ta na Boga,
9|23|17|i mu re~e: "Ne pla{i se, za{to rakata na tatko mi Saula nema da te najde, i ti
}e caruva{ nad Izrailot, jas, pak, }e bidam vtor po tebe; i Saul, tatko mi, go znae
toa."
9|23|18|Toga{ sklu~ija me|u sebe zavet pred liceto na Gospoda; i David ostana vo
gorata, a Jonatan otide vo domot svoj.
9|23|19|I dojdoa Zifejci pri Saula vo Giva i rekoa: "Ete, David se krie pri nas po
nedostapni mesta, vo planinata, na ridot Ehelat, desno od Jesimon.
9|23|20|Zatoa, ako saka du{ata tvoja, caru, dojdi; a na{a rabota }e bide da go
predademe vo racete na carot."
9|23|21|I re~e Saul: "Da ve blagoslovi Gospod, {to ste me poàlile;
9|23|22|odete, uverete se u{te, ispitajte i razgledajte go mestoto negovo, kade {to e
nogata negova, i koj go vide tamu, bidej}i mi velat, oti e mnogu itar;
9|23|23|razgledajte i ispitajte za site pribeì{ta, vo koi se krie toj, i vratete se kaj
mene so to~no izvestie; toga{ jas }e otidam so vas; i ako e vo taa zemja, }e go
baram po site Judini vojvodstva."
9|23|24|I stanaa i otidoa vo Zif pred Saula. A David i lu|eto negovi bea vo pustiwata
Maon, vo ramninata, desno od Esimon.
9|23|25|Potoa otide Saul so svoite lu|e da go bara. No mu javija na Davida za toa, i
toj sleze pri karpata i ostanuva{e vo pustiwata Maon. Saul ~i i se pu{ti po Davida
vo pustiwata Maon.
9|23|26|Saul ode{e na ednata strana od planinata, a David so lu|eto svoi be{e od
drugata strana na planinata. I koga David brza{e da se oddale~i od Saula, a Saul so
lu|eto svoi ode{e da go zaobikoli Davida i lu|eto negovi, za da gi fati,
9|23|27|toga{ dojde pri Saula izvestuva~ i re~e: "Pobrzaj i dojdi, bidej}i Filstejcite
ja napadnaa zemjata."
9|23|28|I se vrati Saul od goneweto na Davida i otide protiv Filistejcite; zatoa i go
narekoa toa mesto: Sela - Hamaklekot (kamen na razdelba).
9|24|1|Potoa David izleze ottamu i ìvee{e po neopasnite mesta na En-Gadi.
9|24|2|Koga Saul se vrati od Filistejcite, mu javija, velej}i: "Ete, David e vo
pustiwata En-Gadi."
9|24|3|Toga{ Saul zede tri iljadi odbrani maì od cel Izrail i otide da go bara Davida
i lu|eto negovi po planinite, kade {to ìveat divokozi.
9|24|4|I dojde kaj edno ov~o trlo kraj patat; tamu ima{e pe{tera, i Saul vleze tamu
po nu`da; a David i lu|eto negovi sedea vo dnoto na pe{terata.
9|24|5|I mu rekoa na Davida lu|eto negovi: "Eve go denot, za koj ti govore{e
Gospod: 'ete, Jas }e go predadam tvojot neprijatel vo racete tvoi' i }e stori{ so nego,
ona {to ti e ugodno." David stana i poleka ja prese~e polata na Saulovata gorna
obleka.
9|24|6|No potoa mu stana ma~no na srceto Davidovo, poradi toa {to ja prese~e
polata na Saulovata obleka.
9|24|7|I im re~e na lu|eto svoi: "Da ne mi dade Gospod da mu go napravam toa na
mojot gospodar, da stavam raka vrz nego, bidej}i toj e pomazanik Gospodov."
9|24|8|So tie zborovi gi zadrà lu|eto svoi i ne im dozvoli da go napadnat Saula. A
Saul stana i izleze od pe{terata na patot.
9|24|9|Potoa stana i David, izleze od pe{terata i izvika po Saula, velej}i:
"Gospodaru moj, caru!" Saul pogledna nazad, i David padna so liceto na zemjata, i
mu se pokloni.
9|24|10|I David mu re~e na Saula: "Zo{to gi slu{a{ zborovite na ovie lu|e, {to velat,
ete, David kroi zlo protiv tebe?
9|24|11|Ete, denes gledaat o~ite tvoi, deka Gospod te predava{e vo racete moi vo
pe{terata, i mi govorea da te ubijam, no jas te po{tediv i rekov: nema da krenam
raka na mojot gospodar, bidej}i toj e pomazanik na Gospoda.
9|24|12|Tatko, pogledni ja polata na oblekata tvoja vo mojata raka, jas ja presekov
polata od oblekata tvoja, a tebe ne te ubiv; znaj i uveri se, deka vo rakata moja
nema zlo, ni neprijatelstvo, i deka jas ne sum zgre{il sprema tebe; a ti ja
bara{ du{ata moja, za da ja odzeme{.
9|24|13|Gospod neka presudi me|u mene i tebe, i neka ti odmazdi Gospod za mene;
no mojata raka nema da bide vrz tebe,
9|24|14|kako {to veli starata pogovorka: - od bezzakonici izleguva bezzakonie. -
Zatoa rakata moja nama da bide vrz tebe.
9|24|15|Protiv kogo izlegol carot Izrailski? Po kogo si se rastr~al? Po mrtvo ku~e,
po edna bolva.
9|24|16|Gospod neka bide sudija i On neka presudi me|u mene i tebe. Toj }e go
ispita deloto moe i }e me spasi od rakata tvoja."
9|24|17|Otkako gi izre~e David tie zborovi kon Saula, Saul re~e: "Tvojot glas li e
toa, sine moj Davide?" I go krena Saul glasot svoj, i pla~e{e
9|24|18|i mu re~e na Davida: "Ti se poprav od mene, za{to ti mi vrati so dobro, a
jas ti vra}av so zlo;
9|24|19|ti go pokaà toa denes, postapuvaj}i so mene milositvo: koga Gospod me
predava{e vo racete tvoi, ti ne me ubi.
9|24|20|Koj, otkako }e go najde neprijatelot svoj, }e go pu{ti zdrav i cel? Gospod
neka ti vrati so dobro za toa {to mi go napravi denes ti.
9|24|21|Sega znam, deka ti bezdrugo }e stane{ car, i carstvoto Izrailevo }e bide
silno vo rakata tvoja.
9|24|22|Zatoa zakolni mi se vo Gospoda, deka nema da go iskoreni{ potomstvoto
moe po mene i nema da gi uni{ti imeto moe vo tatkoviot dom moj."
9|24|23|Mu se zakolna David na Saula. I Saul otide vo svojot dom, a David i lu|eto
negovi otidoa vo utrvrdeno mesto.
9|25|1|I Samil umre. Toga{ se sobraa site Izrailci, go oplakaa i go pogrebaa vo
ku}ata negova, vo Rama. David stana i sleze kon pustiwata Faran.
9|25|2|Ima{e vo Maon eden ~ovek mnogu bogat, a imotite mu bea na Karmil; toj
ima{e tri iljadi ovci i iljada kozi; toj be{e na strièwe kaj ovcite svoi na Karmil.
9|25|3|Toj ~ovek se vika{e Naval, a èna mu se vika{e Avigeja. Taa èna be{e
mnogu umna i ubava, a toj - èstok i lo{ ~ovek; toj be{e od rodot Halevov.
9|25|4|û David vo pustiwata, deka Naval gi striè na Karmil ovcite svoi.
9|25|5|I David isprati deset momci, i im re~e David na momcite: "Odete na Karmil,
pojdete kaj Navala, pozdravete go od moe ime
9|25|6|i kaète mu vaka: "Mir na tebe, mir na tvojot dom, mir na se {to e tvoe!
9|25|7|Denes ~uv, deka ti gi striàt ovcite; ete, ov~arite tvoi bea so nas, i nie ne gi
navreduvavme, i ni{to kaj niv ne se zagubi za seto toa vreme, dodeka stoeja na
Karmil;
9|25|8|pra{aj gi slugite svoi, i tie }e ti kaàt; zatoa neka najdat momcite
blagonaklonost vo o~ite tvoi, bidej}i vo dobar den dojdovme; daj im, pak, na
slugite tvoi i na sinot svoj David ona {to ti se nao|a pri raka."
9|25|9|Davidovite lu|a otidoa i mu gi kaàa na Navala od imeto na Davida site tie
zborovi, i zamol~ea.
9|25|10|Naval skokna i im odgovori na Davidovite slugi i re~e: "Koj e toj David,
koj e toj sin Jeseev? Sega ima mnogu slugi koi begaat od gospodarite svoi;
9|25|11|zar da gi zemam lebot svoj i vodata svoja, i vinoto svoe i mesoto, {to sum
go prigotvil za strià~ite na ovcite, i da im dadam na lu|e, {to ne gi znam od kade
se?"
9|25|12|I Davidovite lu|e se vratija po svojot pat, se vratija i dojdoa, ta mu gi
soop{tija na Davida site tie zborovi.
9|25|13|Toga{ David im re~e na lu|eto svoi: "Prepa{ete go sekoj me~ot svoj." I site
gi prepa{aa svoite me~evi, go prepa{a i David me~ot svoj, i trgnaa po Davida do
~etiristotini du{i, a dveste ostavija kaj komorata.
9|25|14|No eden od slugite i javi na Avigeja, ènata Navalova, velej}i: "Ete, David
isprati od pustiwata pratenici da go pozdravat na{iot gospodar, no toj se odnese kon
niv grubo;
9|25|15|a tie lu|e se mnogu dobri kon nas, ne ne navreduvaa, i ni{to ne se izgubi kaj
nas, kolku {to vreme odevme so niv, dodeka bevme vo poleto;
9|25|16|tie bea za nas kako yid i dewe i no}e za seto vreme, dodeka gi pasevme
stadata blizu do niv;
9|25|17|zatoa, pomisli i vidi, {to da se pravi, bidej}i neizbe`na nesre}a mu se
zakanuva na gospodarot na{ i celiot dom negov; a toj e ~ovek lo{, ne moè da se
govori so nego."
9|25|18|Toga{ Avigeja nabrzina zede dveste leba i dve me{ini so vino, i pet ovci
zgotveni, pet meri prèno ìto, sto vrzopki suvo grozje i dveste nizi smokvi, i gi
natovari na osli,
9|25|19|pa im re~e na lugite svoi: "Trgnuvajte pred mene, ete, jas }e odam po vas."
A na maòt svoj Navala ni{to ne mu kaà.
9|25|20|A koga taa, sednata na osel, se spu{ta{e po padinite na planinata, ete, vo
presret i doa|a David i lu|eto negovi, i taa se sretna so niv.
9|25|21|I David re~e: "Da, zaludo go pazev vo pustiwata celiot imot na toj ~ovek, i
ni{to ne se izgubi od toa, {to be{e negovo; toj mi pla}a zlo za dobro;
9|25|22|toa i toa neka napravi Gospod so neprijatelite na Davida, i u{te pove}e da
dodade, ako utre do razdenuvawe, od se {to e Navalovo, go ostavam i ona {to
mokri kraj yid."
9|25|23|[tom Avigeja go vide Davida, taa brzo sleze od oselot, padna ni~kum pred
Davida i se pokloni do zemja;
9|25|24|padna do nozete negovi i re~e: "Vrz mene da e grevot, gospodaru moj;
dozvoli i na robinkata tvoja da govori vo u{ite tvoi i ~uj gi zborovite na robinkata
tvoja.
9|25|25|Neka ne obrnuva vnimanie gospodarot moj na toj lo{ ~ovek, na Navala;
za{to, kako mu e imeto, takov e i toj: Naval mu e imeto, i bezumieto e so nego. A
jas, tvojata robinka, ne gi vidov slugite na mojot gospodar, {to si gi ispratil.
9|25|26|I sega, gospodaru moj, ìv mi Gospoda i ìva da e du{ata tvoja! Gospod
nema da dozvoli da proleva{ krv, a }e ja zadrì rakata tvoja da ne se odmazduva{; i
sega neka bidat kako Naval tvoite neprijateli i ovie, koi mislea lo{o protiv mojot
gospodar.
9|25|27|Eve gi darovite {to robinkata tvoja mu gi donese na svojot gospodar, za da
im se razdelat na momcite, koi mu sluàt na mojot gospodar.
9|25|28|Prosti i ja vinata na robinkata svoja; Gospod bezdrugo }e vozdigne za mojot
gospodar cvrst dom, za{to mojot gospodar vodi Gospodovi vojni, i vo tekot na
celiot ìvot tvoj zlo nema da se najde vo tebe.
9|25|29|Ako ~ovekot stane da te goni i da ja bara du{ata tvoja, toa du{ata na mojot
gospodar }e bide svrzana so jazelot na ìvotot kaj Gospoda, tvojot Bog, a du{ata na
tvoite neprijateli On }e ja otfrli kako od pra}ka.
9|25|30|I koga Gospod mu go napravi na mojot gospodar se ona {to govore{e dobro
za tebe, i te postavi za voda~ na Izrailot,
9|25|31|za srceto na mojot gospodar toa nema da bide ogor~enie i nespokojstvo,
deka ne proleal naprazno krv, i deka se vozdràl od odmazda. Gospod }e mu
napravi dobro na mojot gospodar, i ti }e si spomni{ za robinkata svoja i }e i
napravi{ milost."
9|25|32|A David i re~e na Avigeja: "Blagosloven Gospod, Bog Izrailev, Koj te
isprati denes vo presret moj,
9|25|33|i blagosloven da bide tvojot razum i blagoslovena da bide{ ti, poradi toa {to
sega ne me ostavi da prolevam krv i da se odmazdam za sebesi.
9|25|34|No, - ìv Gospod, Bog Izrailev, {to me zadrà da ne ti napravam zlo, - ako
ne be{e pobrzala i ne be{e do{la vo presret moj, toa utre do razdenuvawe jas
nema{e da mu go ostavam na Navala ni ona, {to mokri kraj yid."
9|25|35|Toga{ David go zede od racete nejzni ona {to mu go be{e donela, i i re~e:
"Odi si so mir vo domot svoj; ete, go poslu{av glasot tvoj i go po~itav liceto tvoe."
9|25|36|Avigeja dojde kaj Navala, i ete, kaj nego vo domot negov go{tevawe kako
carska gozba, i srceto na Navala be{e veselo; toj be{e mnogu pijan; zatoa taa ni{to
ne progovori, ni mnogu, ni malku, do izutrinata.
9|25|37|A izutrinata, koga Naval se istrezni, i ènata negova mu raskaà za toa,
srceto negovo zamre, i toj stana kako kamen.
9|25|38|Po deset dena Gospod go porazi Navala, i toj umre.
9|25|39|û David, deka Naval umrel, i re~e: "Blagosloven Gospod, Koj vrati za
sramot, {to mi go nanese Naval, i Koj go za~uva Svojot sluga od zlo; Gospod ja
svrti zlobata na Navala vrz negovata glava." I David isprati da i kaàt na Avigeja,
deka toj }e ja zeme za èna.
9|25|40|I Davidovite slugi dojdoa kaj Avigeja na Karmil i i rekoa vaka: "David ne
isprati kaj tebe, za da te zememe za èna."
9|25|41|Taa stana i se pokloni ni~kum do zemjata i re~e: "Ete, robinkata tvoj e
gotova da bide sluginka, za da im gi mie nozete na slugite na mojot gospodar."
9|25|42|Avigeja se podgoti nabrzina, sedna na osel i, pridruèna od pet sluginki,
trgna po pratenicite na Davida i stana negova èna.
9|25|43|A David ja zede i Ahinoam od Izrael, ta i dvete mu bea èni.
9|25|44|Saul, pak, mu ja dade }erka si Melhola, Davidovata èna, na Faltija, sinot na
Lai{a, od Galim.
9|26|1|Pri Saula vo Giva dojdoa zifejci od jug i rekoa: "Ete, David se krie kaj nas na
ridot Ehelat, desno od Jesimon."
9|26|2|Toga{ Saul stana, se spu{ti vo pustiwata Zif, i so nego tri iljadi odbrani maì
izrailski, za da go bara Davida vo pustiwata Zif.
9|26|3|I Saul se ulogori na ridot Ehelat, desno od Jesimon, do patot; a David, koj se
nao|a{e vo pustiwata, vide, deka Saul odi po nego vo pustiwata;
9|26|4|i David isprati razuznuva~i i dozna, deka Saul navistina do{ol od Keil.
9|26|5|I stana David i tajno otide na mestoto, kade {to Saul se be{e ulogoril, go vide
David mestoto, kade {to spie{e Saul i veonona~alnikot negov Avenir, sinot Nirov.
Saul spie{e vo {atorot, a narodot se be{e smestio okolu nego.
9|26|6|David se obrna i im re~e na Heteecot Avimeleh i na Avesa, sinot na Saruja,
Joavov brat, velej}i: "Koj }e dojde so mene kaj Saula vo {atorot?" Avesa odgovori:
"Jas }e dojdam so tebe."
9|26|7|David dojde so Avesa kaj lu|eto Saulovi no}e; i ete, Saul leì zaspan vo
carskata kola i kopjeto mu e zabodeno vo zemjata pri pernicata negova; a Avenir i
narodot leèa okolu nego.
9|26|8|Avesa mu re~e na Davida: "Denes Gospod go predade tvojot neprijatel vo
racete tvoi; zatoa dozvoli, jas }e go prikovam so kopje za zemjata so eden zamav i
nema da go povtoram udarot."
9|26|9|No David mu re~e na Avesa: "Ne ubivaj go, za{to koj krenal raka vrz
pomazanik Gospodov, a ostanal nekaznet?"
9|26|10|David u{te re~e: "@iv e Gospod. Neka go porazi Gospod, ili }e dojde denot
negov, i toj }e umre, ili }e otide vo vojna i }e zagine; a mene da ne mi dava Gsopod
da krenam raka vrz pomazanik Gospodov;
9|26|11|tuku zemi go kopjeto negovo, {to e pri pernicata negova, i sadot so voda, pa
da si odime."
9|26|12|David go zede kopjeto i sadot so voda pri zglavjeto na Saula, i si otidoa; i
nikoj ne vide, nikoj ne dozna i nikoj ne se rabudi, a site spieja, bidej}i gi be{e obzel
son od Gospoda.
9|26|13|Premina David od onaa strana i zastana na vrvot od ridot daleku, a me|u niv
ima{e golemo rastojanie.
9|26|14|I vikna David kon narodot i kon Avenira, sinot Nirov, velej}i: "Avenire, javi
se!" Avenir se javi i re~e: "Koj si ti, {to vika{ i go obespokojuva{ carot?"
9|26|15|David mu re~e na Avenira: "Neli si ma`, i koj e ramen na tebe vo Izrailot?
Zo{to toga{ ne go ~uva{ gospodarot svoj, carot? Za{to doa|a{e nekoj od narodot da
go ubie carot, tvojot gospodar.
9|26|16|Ti lo{o pravi{; ìv da e Gospod! Vie zasluùvate smrt, poradi toa {to ne go
~uvate gospodarot svoj, pomazanikot Gospodov. Vidi, kade e kopjeto na carot i
sadot so voda, {to bea pri zglevjeto negovo?"
9|26|17|I Saul go pozna glasot na Davida i re~e: "Tvojot glas li e toa, sine moj
Davide?" I David re~e: "Mojot glas e, gospodaru moj, care."
9|26|18|I re~e u{te: "Poradi {to gospodarot moj go goni svojot sluga? [to sum
napravil? Kakvo zlo najde kaj mene?
9|26|19|A sega mojot gospodar i car neka gi islu{a zborovite na svojot sluga: "Ako
Gospod te pottiknal protiv mene, toa neka bide od tebe `rtva; blagoprijaten miris;
ako, pak, - sinot ~ove~ki, toga{ prokleti da se od Gospoda, bidej}i tie sega me
izgonija, za da ne pripa|am kon nasledstvoto Gospodovo; velej}i: - odi i sluì im na
tu|i bogovi.
9|26|20|Neka ne se prilee mojata krv na zemjata pred Gospoda, za{to carot Izrailev
izleze da bara edna bolva, kako koga se brka erebica po planinite."
9|26|21|Toga{ Saul re~e: "Jas zgre{iv; vrati se, sine moj Davide, za{to nema
pove}e da ti pravam zlo, bidej}i denes du{ata mi be{e skapa vo tvoite o~i;
bezumno postapuvav jas i mnogu, mnogu zgre{iv."
9|26|22|David mu odgovori i re~e: "Eve go kopjeto na carot; neka dojde eden
mladi~ i neka go zeme;
9|26|23|a Gospod neka mu dade sekomu spored pravdata Negova i spored vistinata
Negova, za{to Gospod go predava{e vo racete moi, no jas ne posakav da krenam
raka vrz pomazanikot Gospodov;
9|26|24|i, kako {to denes ti be{e skapocen ìvotot tvoj vo moite o~i, taka neka se
ceni i mojot ìvot vo o~ite na Gospoda; On neka me za{tituva i neka me spasi od
sekakva nevolja!"
9|26|25|A Saul mu dovikna na Davida: "Blagosloven da si, sine moj Davide; ti }e
go izvr{i{ ona {to si go zapo~nal, i bezdrugo }e pobedi{." I toga{ David otide po
svojot pat, a Saul se vrati vo mestoto svoe.
9|27|1|I David re~e vo srceto svoe: "]e padnam nekoga{ vo racete na Saula; za
mene ni{to podobro, osven da izbegam vo Filistejskata zemja; i Saul }e prestane da
me bara ve}e po site izrailski predeli, i jas }e se spasam od racete negovi."
9|27|2|Toga{ David stana i otide, toj i {estotini maì, koi bea so nego, pri getskiot
car Anhus, sin Moahov.
9|27|3|i David ìvee{e pri Anhusa vo Get, toj i lu|eto negovi, sekoj so ~eladta svoja;
David i dvete èni negovi - Izrailkata Ahinoama i karmelitkata Avigeja, biv{a
Navalova èna.
9|27|4|Mu javija na Saula, deka David izbegal vo Get, i toj ve}e ne go bara{e.
9|27|5|I David mu re~e na Anhusa: "Ako sum se zdobil so milost vo o~ite tvoi, neka
mi bide dadeno mesto vo eden mal grad, i jas }e ìveam tamu; za{to tvojot rob da
ìvee vo carskiot grad zaedno so tebe?"
9|27|6|Toga{ Anhus mu go dade gradot Sekelag; zatoa Sekelag i ostana za carevite
judejski do denes.
9|27|7|Seto vreme, {to David go pomina vo Filistejskata zemja, be{e godina i ~etiri
meseci.
9|27|8|I David izleguva{e so lu|eto svoi i gi napa|a{e Jesurcite i Jerzejcite i
Amalikijcite, koi odamna ja naseluvaa taa zemja do Sur i duri do Egipetskata
zemja.
9|27|9|I David ja opusto{uva{e taa zemja i ne ostava{e ìvi ni maì, ni èni, i
zagrabuva{e ovci i volovi, i osli i kamili i obleka i se vra}a{e i doa|a{e pri Anhusa.
9|27|10|I Anhus go pra{a Davida: "Kade napadnavte denes?" David odgovori: "Kon
jug na Judeja, kon jug na Jerahmeel i kon jug na Keneja."
9|27|11|David ne ostava{e ìvi ni maì, ni èni, i ne gi doveduva{e vo Get, velej}i:
"Tie moàt da ne naklevetat, i da kaàt: toa i toa go napravi David, i takvi mu se
postapkite za seto vreme, dodeka ìvee{e vo Filistejskata zemja."
9|27|12|A Anhus mu se doveri na Davida, velej}i si: "Toj stana namrazen od
narodot svoj Izrailot i si re~e }e mi bide sluga zasekoga{."
9|28|1|Vo toa vreme Filistejcite gi sobraa vojskite svoi za vojna, za da vojuvaat
protiv Izrailot. A Anhus mu re~e na Davida: "Znaj deka i ti }e trgne{ so mene vo
borba, ti i tvoite lu|e."
9|28|2|David mu re~e na Anhusa: "Sega }e doznae{, {to }e napravi tvojot sluga."
Anhus, pak mu re~e na Davida: "Zatoa }e te napravam pazitel na mojata glava
zasekoga{."
9|28|3|Samuil be{e umrel, i go oplakuvaa site Izrailci i go pogrebaa vo Rama, vo
negoviot grad. A Saul gi be{e izgonil me|epsnicite i gata~ite od zemjata.
9|28|4|Se sobraa Filstejcite i otidoa, ta se ulogorija vo Sonam; go sobra i Saul siot
narod izrailski i se ulogorija vo Gelvuja.
9|28|5|Saul go vide filistejskiot logor i se ispla{i, i silno mu zatreperi srceto.
9|28|6|Toga{ Saul go zapra{a Gospoda; no Gospod ne mu odgovara{e ni na son ni
preku urim, ni preku prorocite.
9|28|7|I im re~e Saul na slugite svoi: "Najdete mi èna ma|epsnica, i jas }e odam kaj
nea i }e ja pra{am. I mu odgovorija negovite slugi: "Tuka vo Aendor ima èna ma|
epsnica."
9|28|8|I gi soble~e Saul ali{tata svoi i oble~e drugi, i trgna toj i dvajca lu|e so nego,
i dojdoa kaj ènata no}e. I i re~e Saul: "Te molam, gledaj mi, i izvikaj mi, kogo
{to }e kaàm."
9|28|9|No ènata mu odgovori: "Ti znae{, {to napravi Saul, znae{ deka toj gi istera
od zemjata gata~ite i gleda~ite; zo{to tura{ stapica na du{ata moja, za da me
pogubi{?"
9|28|10|I Saul i se zakolna vo Gospoda, velej}i: "@iv mi Gospod, nema da ti se
slu~i ni{to lo{o za toa."
9|28|11|Toga{ ènata pra{a: "A kogo da ti go izvikam?" Toj odgovori: "Izvikaj mi
go Samuila."
9|28|12|I ènata go vide Samuila i - visoko izvika; ènata se obrna kon Saula i re~e:
"Zo{to me izlaga? Ti si Saul."
9|28|13|Carot i re~e: "Ne pla{i se; kaì {to gleda{?" @enata odgovori: "Gledam
kako |oa Gospod izlguva od zemjata."
9|28|14|"Kakov e toj na izgled?" - pra{a Saul. Taa odgovori: "Izleguva od zemjata
prestar ma`, oble~en vo dolga obleka." Toga{ Saul dozna, deka e toa Samuil, padna
ni~kum na zemjata i se pokloni.
9|28|15|I Samuil mu re~e na Saula: "Zo{to me obespokojuva{ da izleguvam?" A
Saul odgovori: "Mnogu mi e te{ko; Filistejcite vojuvaat protiv mene, a Bog otstapi
i pove}e ne mi odgovara ni preku proroci, ni na son, ni vo videnie; zatoa te povikav,
za da me pou~i{, {to da pravam."
9|28|16|Samuil odgovori: "A zo{to me pra{uva{ mene, koga Gospod otstapil od
tebe i stanal tvoj neprijatel?
9|28|17|Gospod }e ti go napravi toa, {to go govore{e preku mene: }e go odzeme
Gospod carstvoto od racete tvoi i }e mu go dade na tvojot blizok, na Davida.
9|28|18|Bidej}i ti ne go poslu{a glasot Gospodov i ne go ispolni Negoviot jarosen
gnev vrz Amalika, Gospod i go vr{i toa sega nad tebe.
9|28|19|Gospod }e go predade Izrailot zaedno so tebe vo filistejski race; utre ti i
tvoite sinovi }e bidete so mene, a logorot izrailski Gospod }e go predade vo
filistejski race."
9|28|20|Toga{ Saul naedna{ padna so celoto telo svoe na zemja, bidej}i mnogu se
ispla{i od zborovite na Samuila; pritoa i sila nema{e vo nego, za{to ne be{e jadel
leb celiot toj den i cela no}.
9|28|21|Toga{ onaa èna se pribliì do Saula i vide, deka toj mnogu se upla{il, i
re~e: "Ete, sluginkata tvoja go poslu{a glasot tvoj, go izloì ìvotot svoj na opasnost
i ja izvr{i zapovedta, {to ti mi ja dade;
9|28|22|sega, molam, poslu{aj go i ti glasot na sluginkata tvoja: jas }e ti iznesam
zal~e leb, kasni si, i }e ima{ sila, koga }e trgne{ na pat."
9|28|23|No toj otkaà, velej}i: "Nema da jadam." I po~naa da go sovetuvaa lu|eto
negovi, a isto taka i ènata; i toj go poslu{a glasot nivni, stana od zemjata i sedna na
legloto.
9|28|24|A ènata ima{e v ku}i zgoeno tele, i pobrza ta go zakla, zade bra{no, pa
zamesi i ispe~e poga~a,
9|28|25|i im prinese na Saula i na slugite negovi, i tie kasnaa, stanaa i zaminaa istata
no}.
9|29|1|Filistejcite gi sobraa site svoi dobrovlni ~eti vo Afek, a Izrailcite se ulogorija
pri izvorot, koj e vo Jezrael.
9|29|2|Knezovite filistejski vrvea so stotici i iljadi, a David i lu|eto negovi odea zad
niv so Anhusa.
9|29|3|I govorea knezovite filistejski: "Kakvi se tie Evrei?" Anhus im odgovara{e
na knezovite filistejski: "Zar ne znaete, deka e toa David, slugata na Saula, carot
izrailski? Toj e kaj mene pove}e od edna godina, i jas ne najdov kaj nego ni{to
lo{o, otkako e dojden do denes."
9|29|4|I po~naa da negoduvaat protiv nego knezovite filistejski i mu rekoa: "Isprati
go toj ~ovek; neka si odi na mestoto, {to si mu go opredelil, za da ne odi so nas vo
vojna i da ne stana na{ protivnik vo vojnata. So {to moè da go smilostivi
gospodarot svoj, ako ne so glavite na ovie na{i lu|e?
9|29|5|Ne li e toa onoj David, na kogo mu peeja vo horovite, velej}i: Saul porazi
iljadi, a David - desetici iljadi?"
9|29|6|I Anhus go povika Davida i mu re~e: "@iv Gospod! Ti si ~esen, i na o~ite
moi bi im bilo milo da izleguva{ i da vleguva{ so mene vo moeto vojuvawe; za{to
jas ne sum zabeleàl vo tebe ni{to lo{o, otkako si dojden pri mene duri do denes; no
vo o~ite na knezovite ti ne si dobar.
9|29|7|Zatoa, vrati se sega, odi si so mir i ne gi drazni knezovite filistejski.
9|29|8|No David mu re~e na Anhusa: "[to sum napravil i {to si na{ol kaj tvojot
sluga, otkako sum pred liceto tvoe i do denes? Zo{to da ne odam i da ne vojuvam
protiv neprijatelite na mojot gospodar, carot?"
9|29|9|Anhus mu odgovori na Davida: "Bidi uveren, deka vo o~ite moi ti si dobar
kako angel Bo`ji; no knezovite filistejski rekoa: "Neka ne doa|a so nas vo vojna."
9|29|10|Zatoa stani utre rano, ti i slugite na gospodarot tvoj, {to do{le so tebe i
odete vo mestoto, {to vi go opredeliv, i nemoj da ima{ lo{a misla vo srceto svoe,
za{to pred mene ti si dobar; stanete utre rano i, {to }e se razdeni, odete."
9|29|11|I David stana, toj i lu|eto negovi, za da trgnat rano izutrinata i da se vratat
vo zemjata Filistejska. A Filistejcite otidoa da vojuvaat vo Jezrael.
9|30|1|Na tretiot den, otkako David i lu|eto negovi trgnaa za Sekelag; Amalikijcite
go napadnaa Sekelag od jug, go prezedoa i go izgorea so ogan;
9|30|2|ènite, pak, i site {to bea vo nego, od mal do golem, ne gi ubija, tuku gi
odvedoa vo plen i otidoa po patot svoj.
9|30|3|Se pribliì David i lu|eto negovi do gradot, i ete, toj e izgoren so ogan, a
ènite nivni, sinovite nivni i }erkite nivni se zemeni vo plen.
9|30|4|David i narodot, {to be{e so nego, zedoa da vikaat i da pla~at, dodeka ima{e
sila vo niv za pla~ewe.
9|30|5|Bea zemeni vo plen i dvete èni Davidovi: Ahinoama, Izrailkata, i Avigeja,
biv{ata Navalova èna, Karmelitkata.
9|30|6|David be{e mnogu zbunet, bidej}i narodot saka{e da go ubie so kamewa;
za{to siot narod strada{e vo du{ata, sekoj za sinovite svoi i za }erkite svoi.
9|30|7|No David se zakrepi so nade`ta vo Gospoda, svojot Bog; i mu re~e Davida
na Avijatar, sin Ahimelehov: "Donesi mi go efodot." I Avijatara mu go odnese
efodot na Davida.
9|30|8|David go pra{a Gospoda, velej}i: "Da go gonam li toa mno{tvo, i }e gi
stignam li?" A odgovorot mu be{e: "Goni, }e stigne{ i }e gi izbavi{."
9|30|9|I trgna David, toj i {estotini maì, {to bea so nego; i dojdoa do potokot Vosor,
kade {to izmorenite zastanaa.
9|30|10|I gi gone{e David, toj sam so ~etiristotini du{i; a dvestete du{i ostanaa,
za{to nemaa sila da go preminat Vosorskiot potok.
9|30|11|Najdoa eden Egipjanin vo poleto, go dovedoa kaj Davida, mu dadoa leb, toj
jade, i go napoija so voda;
9|30|12|i mu dadoa del od niza smokvi i dva grozda suvo grozje, i toj jade{e i se
potkrepi, za{to ne be{e jadel leb i ne be{e piel voda tri dni i tri no}i.
9|30|13|Toga{ David go pra{a: "îj si ti i od kade si?" Toj odgovori: "Jas sum
momok Egiptjanec, sluga na eden Amalikiec, i mojot gospodar me ostavi, bidej}i se
razbolev ime ve}e tri dni;
9|30|14|nie navlegovme vo ju`niot del na Helet i vo oblasta Judina i vo ju`niot del
na Haklev, a Sekelag go izgorevme so ogan."
9|30|15|A David go zapra{a: "]e me odvede{ li do tie lu|e." Toj odgovori: "Zakolni
mi se vo Boga, deka nema da me ubie{ i nema da me predade{ vo racete na
gospodarot moj, i jas }e te odvedam do tie lu|e."
9|30|16|David mu se zakolna, i toj gi povede. I ete, Amalikijcite, rasprsnati po
celata taa zemja, jadea i pieja i praznuvaa poradi golemiot plen, {to go bea zele od
zemjata Filistejska i od zemjata Judejska.
9|30|17|I gi napadna i gi porazuva{e David od utrinskite mugri do ve~erta na
drugiot den, i nikoj od niv ne se spasi, osven ~etiristotini mom~iwa, {to se ka~ija
na kamili i izbegaa.
9|30|18|I David odzede se, {to bea go zele Amalikijcite, gi odzede David i dvete
èni svoi,
9|30|19|i ne se izgubi kaj niv ni{to, ni malo, ni golemo, ni sinovi, ni }erki, ni plenot,
nitu ne{to od ona, {to go bea zele od niv Amalikijcite: se vrati David.
9|30|20|I David go zede siot siten i krupen dobitok; i negovite lu|e odea pred toj
dobitok i govorea: "Ova e Davidov plen."
9|30|21|David dojde kaj onie dveste du{i, koi nemaa sila da odat po niv, i koi gi
be{e ostavil kaj potokot Vosor, i tie izlegoa da go pre~ekaat Davida i lu|eto, koi bea
so nego. David se pribliì do tie lu|e i gi pozdravi.
9|30|22|Toga{ lo{ite i neranimajkovcite, {to bea odele so Davida, po~naa da
zboruvaat: "Poradi toa {to tie ne odea so nas, nema da im dademe od plenot, {to go
odzedovme; sekoja neka si ja zeme samo ènata i decata i da si odi."
9|30|23|No David re~e: "Ne pravete taka, bra}a moi, otkako Gospod ni go dade toa
i ne za~uva i ni go predade vo racete mno{tvoto lu|e {to doa|a{e protiv nas.
9|30|24|I koj }e ve poslu{a vo toa? Tie ne se podolni od nas. Kakva e ~esta na onie,
{to odea vo vojna, takva ~est treba da ima i za onie, {to ostanaa kaj komorata; me|u
site treba da se podeli."
9|30|25|Taka stana toa, od toa vreme i ponatamu; i toj go postavi toa kako zakon i
pravilo za Izrailot do denes.
9|30|26|I dojde David vo Sekelag i od plenot im isprati na stare{inite Judini, svoi
prijateli, velej}i: "Ete vi podarok od plenot, zemen od neprijatelite Gospodovi."
9|30|27|Im isprati i na onie, {to se vo Vetil i vo juèn Ramot, vo Jetir i vo Getor,
9|30|28|vo Ariot, i vo Amad, vo [ifmot, i na onie vo Estemoa i vo Get,
9|30|29|vo Kinan, vo Safen, vo Timat i vo Rahal, vo gradovite jerahmeelski i vo
gradovite kenejski,
9|30|30|vo Horma, i vo Hora{an, vo Atah
9|30|31|i vo Hervon, i po site mesta, kade {to David be{e odel, toj i lu|eto negovi.
9|31|1|A Filistejcite vojuvaa protiv Izrailcite, i maìte izrailski izbegaa od
Filistejcite i padnaa pobedeni na planinata Gelvuj.
9|31|2|Filistejcite go stignaa Saula i sinovite negovi; Filistejcite go ubija Jonatana,
Aminadava i Malhiusa, Saulovi sinovi.
9|31|3|Bitkata protiv Saula stana èstoka, i streli od lakovi go porazuvaa; toj be{e
mnogu ranet od strelite.
9|31|4|Toga{ Saul mu re~e na oruènosecot svoj: izvadi go me~ot i zakoli me so
nego, da ne dojdat onie neobrezani i da me ubijat i da ne se podigruvaat so mene.
No oruènosecot ne saka{e, bidej}i mnogu se pla{e{e. Toga{ Saul go zede me~ot i
se frli vrz nego.
9|31|5|Oruènosecot negov, koga vide deka Saul umre, i samiot padna vrz me~ot
svoj i umre so nego.
9|31|6|Taka umrea vo toj den Saul i trite sinovi negovi i oruènosecot negov, a isto
taka i site lu|e negovi zaedno.
9|31|7|Izrailcite koi èiveeja kon dolinata i od ovaa strana na Jordan, otkako vidoa,
deka lu|eto izrailski izbegaa i deka Saul umre i sinovite negovi, gi napu{tija
gradovite svoi i izbegaa, a Filistejcite dojdoa i se naselija vo niv.
9|31|8|Na drugiot den Filistejcite dojdoa da gi ograbuvaa ubienite i go najdoa Saula
i trojcata sinovi, {to bea padnale na Gejvulskata planina.
9|31|9|Go svrtea i mu ja presekoa glavata, go simnaa od nego oru`jeto i ispratija po
celata Filistejska zemja, da go razglasat toa po idolskite svetili{ta i na narodot;
9|31|10|i go poloìja oru`jeto negovo vo idolskoto svetili{te na Astarta, a teloto
negovo go zaka~ija na yidot Vet-Sanski.
9|31|11|@itelite na Javis Galadski slu{naa za toa {to napravija Filistejcite so Saula;
9|31|12|se krenaa site silni lu|e, odea cela no}, go zedoa teloto na Saula i telata na
sinovite negovi od yidot Vet-Sanski, dojdoa vo Javis i tamu go izgorea;
9|31|13|gi zedoa koskite nivni i gi pogrebaa pod dabot vo Javis, i postea sedum
dena.
10|1|1|Po Saulovata smrt, koga David se vrati po razbivaweto na Amalikijcite i
prestojuva{e vo Sekelag dva dena,
10|1|2|ete, na tretiot den doa|a ~ovek od Sauloviot logor; oblekata mu e ispokinata i
na glavata ima prav. [tom dojde kaj Davida, padna na zemja i mu se pokloni.
10|1|3|I David go pra{a: "Od kade doa|a{?" Toj odgovori: "Izbegav od Izrailskiot
logor."
10|1|4|David go pra{a: "[to stana? Raskaì mi." A toj odgovori: "Narodot se razbega
od bitkata, i mnogu narod padna i izumre; umrea i Saul i sinot negov Jonatan."
10|1|5|David go pra{a mom~eto {to mu raskaùva{e: "Od kade znae{ deka Saul i
sinot negov Jonatan umrele?"
10|1|6|A mom~eto, {to mu raskaùva{e, re~e: "Jas slu~ajno otidov na Gelvujskata
gora, i ete, Saul padna vrz kopjeto svoe, a kolite i kowanicite go stignaa.
10|1|7|Toga{ toj se svrte nazad i, otkako me vide, mi vikna.
10|1|8|I jas rekov: 'Eve me.' Toj me pra{a: 'Koj si ti?' Jas mu odgovoriv: 'Jas sum
Amalikiec.'
10|1|9|Toga{ toj mi re~e: 'Dojdi kaj mene i ubij me, za{to smrtna taga me opfatila,
no du{ata moja se u{te e vo mene.'
10|1|10|I jas se pribliìv do nego i go ubiv, bidej}i znaev, oti toj nema da ostane ìv
po pa|aweto svoe; i go zedov carskiot venec, {to be{e na glavata negova, i grivnata,
{to be{e na rakata negova, i gi donesov tuka na gospodarot svoj."
10|1|11|Toga{ David se fati za oblekata svoja i ja raskina, isto taka i site lu|e, {to
bea so nego, gi raskinaa ali{tata svoi,
10|1|12|i lipaa, i pla~ea i postea do ve~erta za Saula i za sinot negov Jonatan, i za
narodot Gospodov i za domot Izrailev, poradi toa {to bea zaginale od me~.
10|1|13|David, pak, go zapra{a mom~eto, {to mu raskaùva{e: "Ti od kade si?" A
toj mu odgovori: "Jas sum sin na eden pridojden Amalikiec."
10|1|14|Toga{ David mu re~e: "Kako ne se ispla{i da krene{ raka, za da
ubie{ pomazanik Gospodov?"
10|1|15|I David povika eden od momcite i mu kaà: 'Dojdi i ubij go!' I onoj go ubi, i
toj umre.
10|1|16|I David mu re~e: "Tvojata krv neka bide vrz glavata tvoja, bidej}i tvojata
usta svedo~e{e protiv tebe, koga vele{e: 'Go ubiv pomazanikot Gospodov.'
10|1|17|Potoa David go oplaka Saula i sinot negov Jonatana so ovaa pla~evna
pesna,
10|1|18|zapovedaj}i im na sinovite Judini da nau~at da frlaat lak, kako {to e
napi{ano vo knigata na pravednikot, i re~e:
10|1|19|"Tvojata ubavina, o Izraile, e pogubena vrz tvoite viso~ini! Kako padnaa
silnite!
10|1|20|Ne raskaùvajte vo Get, ne razglasuvajte po ulicite na Askalon, da ne se
raduvaat }erkite filistejski, da ne likuvaat }erkite na neobrezanite.
10|1|21|Gori Gelvujski, da ne pa|a na vas ni rosa, ni do`d, nitu da ima po vas poliwa
so plodovi, za{to tamu e frlen {titot na Saula, kako da ne be{e toj pomazan so elej.
10|1|22|Bez krv od raneti, bez mrs od silni, lakot Jonatanov ne se vra}a{e nazad,
nitu me~ot Saulov se vra}a{e prazen.
10|1|23|Saul i Jonatan, sakani i slo`ni vo ìvotot svoj, ne se razdelija ni vo smrtta
svoja; tie bea pobrzi od orlite, poslini od lavovite.
10|1|24|]erki Izrailevi, pla~ete za Saula, koj ve oblkuva{e vo purpurna obeka so
ukrasi i gi kite{e so zlatni nakiti oblekite va{i!
10|1|25|O, kako padnaa silnite vo borbata! Zagina Jonatan na tvoite viso~ini.
10|1|26|@alam za tebe, brate Jonatane; ti mi be{e mnogu mil; tvojata qubov za
mene be{e pogolema od ènskata qubov.
10|1|27|Kako padnaa silnite, kako zagina bojnoto oru`je!"
10|2|1|Potoa DAvid Go pra{a Gospoda, velej}i: "Da otidam li vo nekoj od Judinite
gradovi?" I Gospod mu re~e: "Odi." David pak pra{a: "Kade da odam?" I On mu
re~e: "Odi vo Hevron."
10|2|2|I David otide tamu so dvete èni svoi: Izraelkata Ahinoama i Kamelitkata
Avigeja, biv{a Navalova èna.
10|2|3|David gi odvede i lu|eto, {to bea so nego, sekoj so ~eladta svoja, i se naselija
vo gradot Hevron.
10|2|4|I dojdoa maìte Judini i tamu go pomazaa Davida za car nad Judiniot dom.
Toga{ mu javija na Davida, deka ìtelite od Javis Galadski go pogrebale Saula.
10|2|5|I David isprati pretenici do ìtelite na Javis Galadski da im kaàt:
"Blagosloveni da ste pred Gospoda, poradi toa {to ja napravivte taa milost na
gospodarot svoj Saula, pomazanikot Gospodov, i {to ste go pogrebale i sinot negov
Jonatana;
10|2|6|i Gospod neka ve nagradi so milost i vistina; i jas }e vi napravam dobro,
poradi toa {to go napravivte vie ova.
10|2|7|A sega neka se zacvrstat racete va{i i bidete hrabri, za{to gospodarot
va{ Saul umre, i domot Judin me pomaza mene za car nad sebesi."
10|2|8|No Avenir, Niroviot sin i vojvoda nad Saulovata vojska, go zede Jevosteja,
Sauloviot sin, go odvede vo Mahanaim,
10|2|9|i go postavi za car nad Galad, A{ur i Jezrael, nad Efrema i Venijamina i nad
siot Izrail.
10|2|10|A Jevostej, Sauloviot sin, be{e na ~etirieset godini, koga se zacari nad
Izrailot, i caruva{e dve godini. Samo Judiniot dom ostana so Davida.
10|2|11|Seto vreme, vo koe David caruva{e vo Hevron nad Judiniot dom, be{e
sedum godini i {est meseci.
10|2|12|Potoa otide Avenir, Niroviot sin, i slugite na Sauloviot sin Jevostej, od
Mahanaim vo Gavaon.
10|2|13|Izleze i Joav, sinot Saruev, so Davidovite slugi i se sretnaa pri Gavaonskiot
potok, i zastanaa eden od ednata strana na potokot, a drugiot - od drugata strana na
potokot.
10|2|14|A Avenir mu re~e na Joava: "Neka stanat momcite i neka se borat pred nas."
I Joav re~e: "Neka stanat."
10|2|15|I stanaa, ta otidoa dvanaeset Venijaminci od stranata na Jevosteja, Sauloviot
sin, i dvanaesette Davidovi slugi.
10|2|16|I tie se fatija eden so drug za glavite, si zabija eden na drug me~ vo slabinite
i padnaa zaedno. I toa mesto be{e nare~eno Helkat-Hasurim, koe e vo Gavaon.
10|2|17|I vo onoj den stana mnogu èstoka borba, a Avenir so Izrailskite lu|e be{e
pobeden od Davidovite slugi.
10|2|18|Tamu bea trojca sinovi Saruevi: Joav, Avesa i Asail. A Asail be{e so lesni
noze, kako srna vo poleto.
10|2|19|Asail po~na da go goni Avenira i go gone{e, a da ne skr{nuva ni desno, ni
levo od stapkite na Avenira.
10|2|20|Avenir se svrte nazad i re~e: "Ti li si, Asaile?" Toj odgovori: "Jas sum."
10|2|21|I Avenir mu re~e: "Skr{ni desno ili levo, izberi si eden od momcite i zemi
go negovoto oru`je." No Asail ne saka{e da go ostavi.
10|2|22|I Avenir povtorno mu re~e na Asaila: "Ostavi me, da ne te soboram na
zemja; so kakvo lice toga{ }e se javam pred bratot tvoj Joava?"
10|2|23|No onoj ne saka{e da otstapi. Toga{ Avenir go svrti kopjeto i go probode vo
stomahot; kopjeto mina niz nego, i toj padna tamu i umre na mestoto. Site {to
minuva niz toa mesto, kade {to bea{e padnal i umrel Asail, zastanuvaa.
10|2|24|Joav i Avesa go gonea Avenira. Sonceto ve}e be{e zajdeno koga stignaa do
ridot Ama, sproti Gaj, na patot za Gavaonskata pustiwa.
10|2|25|A Venijaminovite sinovi se sobraa okolu Avenira i obrazuvaa ~eta i zastanaa
na vrvot od eden rid.
10|2|26|I Avenir izvika kon Joava i re~e: "Ve~no li me~ }e istrebuva? Ili ne znae{,
deka podocne`nite }e bidat gor~livi? I koga }e im kaà{ na lu|eto da prestanat da gi
gonat bra}ata svoi?"
10|2|27|A Joav re~e: "@iv Bog! Ako ti ne govore{e poinaku, u{te ova utro lu|eto
sakaa da prestanat da gi gonat bra}ata svoi."
10|2|28|I Joav zatrubi so truba i siot narod zastana, i pove}e ne gi gonea Izrailcite;
bitkata prestana.
10|2|29|Avenir, pak, i lu|eto negovi vrvea preku poleto calata no}, go preminaa
Jordan, minaa preku celiot Vitron i stignaa vo Mahanaim.
10|2|30|Se vrati i Joav od goneweto na Avenira i go sobra siot narod, a od
Davidovite slugi, osven Asaila, nedostigaa devetnaeset du{i.
10|2|31|A Davidovite slugi gi porazija Venijaminovite i Avenirovite lu|e, od koi
padnaa trista i {eeset du{i.
10|2|32|I go zedoa Asaila i go pogrebaa vo Vitleem, vo tatkoviot mu grob. A Joav so
lu|eto svoi ode{e cela no} i vo zorite stigna vo Hevron.
10|3|1|Borbata me|u Sauloviot dom i Davidoviot dom trae{e dolgo. David se
pove}e se zasiluva{e, a Sauloviot dom se pove}e oslabnuva{e.
10|3|2|Na Davida mu se rodija sinovi {est vo Hevron. Prvoroden mu be{e Amion
od Izraelkata Ainoama,
10|3|3|a vtoriot sin mu be{e Daluja od Karmelitkata Avigeja, biv{a Navalova èna;
tretiot - Avesalom, sin na Melha, }erka na Tolmi, gesurskiot car;
10|3|4|~etvrtiot - Adonija, sin na Agita; pettiot Safatija, sin Avitalinov;
10|3|5|{estiot Jeteram od Egla, Davidova èna. Tie mu se rodija na Davida vo
Hevron.
10|3|6|I dodeka trae{e borbata me|u Sauloviot dom i Davidoviot dom, Avenir go
poddrùva{e Sauloviot dom.
10|3|7|Saul ima{e nalo`nica, po ime Risfa, }erka na Aja. I Avenir vleze pri nea. I mu
kaà Jevostej na Avenira: "Zo{to vleze pri tatkovata mi nalo`nica?"
10|3|8|Avenir mnogu se naluti od zborovite na Jevosteja i re~e: "Zar sum jas pesja
glava? Jas denes napraviv milost kon domot na tatko ti Saula, kon bra}ata negovi i
prijatelite nagovi protiv Juda, i ne te predadov vo racete na Davida, a ti sega zaradi
edna èna bara{ vo mene grev!
10|3|9|Gospod neka mu naprai toa i toa na Avenira, i u{te pove}e da mu dodade!
Kako {to Gospod mu se zakolna na Davida, taka i neka napravi denes za nego:
10|3|10|Neka se odzeme carstvoto od Sauloviot dom i da se postavi David na
prestolot nad Izrailot i nad Juda, od Dan do Virsavija."
10|3|11|I Jevostej ne moè{e ni{to pove}e da mu odgovori na Avenira, bidej}i se
pla{e{e od nego.
10|3|12|A Avenir isprati od svoja strana pratenici do Davida vo Hevron, kade {to se
nao|a{e, da kaàt: "îja e ovaa zemja?" i da mu kaàt u{te: "Sklu~i sojuz do mene, i
rakata moja }e bide so tebe, za da go svrtam kon tebe siot izrailski narod."
10|3|13|David mu odgovori: "Dobro, }e sklu~am so tebe sojuz, samo za edno te
molam, odnosno - ti nema da go vidi{ liiceto moe, ako ne ja dovede{ so sebe
Melhola, Saulovata }erka, koga }e dojde{ da se vidi{ so mene."
10|3|14|Toga{ David isprati pratenici do Jevosteja, Sauloviot sin, da mu kaàt:
"Vrati ja èna mi Melhola, koja ja dobiv za sto filistejski kraeobrezoci."
10|3|15|Toga{ Jevostej isprati, ta ja zede od maòt nejzin Faltija, Lai{ev sin.
10|3|16|So nea trgna i maòt nejzin i so pla~ewe ja pridruì do Bahurim; no Avenir
mu re~e: "Vrati se!" I toj se vrati.
10|3|17|Avenir se obrna kon stare{inite Izrailevi, velej}i: "I v~era i zav~era vie
sakavte David da vi bide car;
10|3|18|napravete go toa sega, za{to Gospod mu rekol na Davida: "Preku rakata na
Mojot sluga Davida }e go spasam narodot svoj Izrail od rakata na Filistejcite i od
rakata na site neprijateli negovi."
10|3|19|Istoto im go govore{e Avenir i na Venijaminovcite. I otide Avenir vo
Hevron, za da mu javi na Davida se, {to saka Izrail i celiot Venijaminov dom.
10|3|20|Avenir dojde pri Davida vo Hevron i zaedno so nego dvaeset maì, a David
gi nagosti Avenira i lu|eto, {to bea so nego.
10|3|21|Avenir mu re~e na Davida: "]e stanam i }e odam da go soberam okolu
gospodarot svoj siot izrailski narod, i tie }e stapat vo zavet so tebe, i ti }e
caruva{ nad site, kako {to saka du{ata tvoja." Toga{ go otpu{ti Avenira, i toj si
otide so mir.
10|3|22|I ete, Davidovite slugi zadno so Joava se vratija od pohodot i donesoa so
sebe golem plen; no Avenira go nema{e ve}e pri Davida vo Hevron, za{to David go
be{e ispratil, i toj si be{e oti{ol so mir.
10|3|23|Koga Joav i seta vojska, {to be{e odela so nego, dojdoa, mu raskaàa na
Joava: doa|a{e Avenir, Niroviot sin, pri carot, i toj go isprati, i toj si otide so mir.
10|3|24|I Joav dojde pri carot i re~e: "[to si napravil? Ete, Avenir doa|al pri tebe,
zo{to si go ispratil i toj si oti{ol?
10|3|25|Ti go znae{e Avenira, Niroviot sin: toj doa|a da te izlaè, da doznae, kade
vleguva{ i kade izleguva{, i da izvidi se {to vr{i{."
10|3|26|Joav izleze od Davida i isprati brzootci po Avenira; i tie go vratija od
kladenecot Sira, bez da znae David.
10|3|27|Koga Avenir se vrati vo Hevron, Joav go odvede vnatre zad vratata,
boèm }e zboruva so nego tajno, i tamu go probode vo stomakot. I Avenir umre za
krvta na Asaila, Joavoviot brat.
10|3|28|Podocna, koga ~u David za toa, re~e: "Ne sum vinoven jas nitu carstvoto
moe pred Gospoda zasekoga{ za krvta na Avenira, Niroviot sin;
10|3|29|neka padne taa vrz glavata na Joava i vrz celiot negov tatkov dom; vo
domot na Joava sekoga{ neka ima ~ovek so semete~enie, ili leprozen, ili {to se
potpira na stap, ili koj pa|a od me~, ili koj ima potreba od leb."
10|3|30|A Joav i bratot negov Aves go ubija Avenira, poradi toa {to toj go ubi bratot
nivni Asail vo bitkata pri Gavaon.
10|3|31|I David mu re~e na Joava i na site lu|e, {to bea so nego: "Raskinete gi
ali{tata svoi i oble~ete se vo vre}i{ta i oplakuvajte go Avenira." I carot David
ode{e po nosilkata negova.
10|3|32|Koga go pogrebaa Avenira vo Hevron, carot pla~e{e so visok glas nad
Aveniroviot grob; pla~e{e i siot narod.
10|3|33|I carot go oplaka Avenira, so ovaa taà~ka: "Zar kako bezumnik treba{e da
umre Avenir?
10|3|34|Racete tvoi ne bea vrzani, nozete tvoi ne bea okovani; i ti padna, kako {to
pa|aat od razbojnici." Toga{ celiot narod po~na u{te pove}e da go oplakuva.
10|3|35|Toga{ siot narod dojde da mu podnese na Davida leb, dodeka u{te ne be{e
se stemnilo, no David se zakolna, velej}i: "Neka mi naparvi Bog toa i toa i u{te
pove}e da mi napravi, ako kasnam leb ili ne{to drugo do zajdisonce."
10|3|36|I celiot narod dozna za toa, i toa mu se dopadna, i se {to prave{e carot, mu
se dopa|a{e na siot narod.
10|3|37|Toj den celiot narod i site Izrailci doznaa, deka ubistvoto na Avenira,
Niroviot sin, ne stanalo od carot.
10|3|38|Toga{ carot im re~e na slugite svoi: "Znaete li, deka denes eden voda~ i
golem ma` padna vo Izrailot?
10|3|39|Jas sum sega u{te slab, iako sum pomazan za car, a tie lu|e, Saruevite
sinovi, se posilni od mene; no na onoj, koj {to pravi zlo, Gospod da mu vrati spored
zlobata negova."
10|4|1|Sauloviot sin Jevostej, otkako ~u, deka Avenir umrel vo Hevron, mu
otpadnaa racete, i celiot Izrail se zbuni.
10|4|2|Sauloviot sin ima{e dvajca voeni na~alnici; edniot se vika{e Vana, a drugiot
- Rihav, sinovi na Veeroteecot Remon, od Venijaminovite potomci, bidej}i i Veerot
se vbrojuva{e kon Venijamina.
10|4|3|I Veerotcite izbegaa vo Gitaim i tamu ostanaa kako pridojdeni do denes.
10|4|4|Jonatan, Sauloviot sin, ima{e sin kuc. Sinot be{e na pet godini, koga od
Izrail dojde izvestuvawe za Saula i Jonatana, a hranitelkata, otkako go zela,
izbegala. Bidej}i taa begala brzo, toj padnal i ostanal sakat. Imeto mu be{e
Memfivostej.
10|4|5|I sinovite na Veeroteecot Remon, Rihav i Vana, trgnaa i stignaa po
najgolemata dnevna gore{tina do ku}ata na Jevostej, koj{to spie{e popladne vo
legloto svoe.
10|4|6|A vratarot na ku}ata, koj ~iste{e p~enica, be{e zadremal i zaspal; Rihav i
bratot negov Vana vlegoa vo ku}ata, |oa da zemat p~enica, go probodoa vo
stomahot i izbegaa.
10|4|7|Koga tie vlegoa vo ku}ata, Jevostej leè{e na legloto svoe, vo svojata spalna;
tie go udrija i go ubija; ja presekoa glavata negova, ja zedoa so sebe i cela no} odea
po pustiwskiot pat;
10|4|8|mu ja donesoa na Davida vo Hevron Jevosteevata glava i mu rekoa na carot:
"Eve ja glavata na Jevostej, sinot na Sula, tvojot neprijatel, koj{to ja bara{e du{ata
tvoja; sega Gospod se odmazdi za mojot gospodar - carot Saula (tvojot neprijatel) i
na potomstvoto negovo.
10|4|9|David mu odgovori na Rihava i na bratot negov Vana, sinovi na Veeroteecot
Temon, i im re~e: "@iv e Gospod, Koj ja spasi du{ata moja od sekakva àlost!
10|4|10|Ako toga{, koj{to mi donese izvestuvawe, velej}i: "Ete, umre Saul i
Jonatan", i koj{to se misle{e za radosen izvestitel, jas go fativ i go ubiv vo Sekelag,
nemesto da mu dadam nagrada,
10|4|11|toa sega, koga nevrednici ubija nevin ~ovek vo ku}ata negova, vo negovoto
leglo, zar nema da ja pobaram krvta negova od va{ata raka i nema da ve istrebam
od zemjata?"
10|4|12|I David im zapoveda na slugite, i tie gi ubija, im gi presekoa racete i nozete
nivni i gi obesija kraj bazenot za voda vo Hevron. A Jevosteevata glava ja zedoa i ja
pogrebaa vo grobot na Avenir vo Hevron.
10|5|1|Toga{ site Izrailevi plemiwa dojdoa kaj Davida vo Hevron i rekoa: "Ete, nie
sme tvoi koski i tvoja plot;
10|5|2|u{te v~era i zav~era, dodeka caruva{e Saul nad nas, ti go izveduva{e i go
voveduva{e Izrailot; i Gospod ti re~e: 'Ti }e go pase{ Mojot narod, Izrailot, i ti }e
bide{ voda~ na Izrailot.'"
10|5|3|Toga{ site Izrailevi stere{ni dojdoa kaj carot vo Hevron, i carot David sklu~i
so niv zavet pred Gospoda vo Hevron; i go pomazaa Davida za car nad siot Izrail.
10|5|4|David be{e na trieset godini, koga se zacari; toj caruva{e ~etirieset godini.
10|5|5|Vo Hevron caruva{e nad Juda sedum godini i {est meseci, a vo Erusalim
caruva{e trieset i tri godini nad celiot Izrail i nad Juda.
10|5|6|Carot trgna za Erusalim zaedno so lu|eto svoi protiv Evusejcite, ìteli od onoj
kraj; no tie mu velea na Davida: "Ti nema da vleze{ tuka; slepite i sakatite }e te
izbrkaat", - toa zna~e{e: David nema da vleze tuka.
10|5|7|No David ja prezede tvrdinata Sion: Toa e Davidoviot grad.
10|5|8|Toj den David re~e: "Sekoj, ubivaj}i Evusejci, neka porazuva so kopje i
sakati i slepi, {to ja mrazat du{ata Davidova." Zatoa i se veli: "Slep i sakat nema da
vleze vo domot Gospodov."
10|5|9|I David se naseli vo tvrdinata, i ja nare~e Davidov grad, i izgradi naokolu yid
od krajot, pa se do vnatre.
10|5|10|I David napreduva{e i se vozdiga{e, i Gospod Bog Savaot be{e so nego.
10|5|11|Tirskiot car Hiram isprati pri Davida pratenici i kedrovo drvo, drvodelci i
kamenodelci, i tie mu izgradina na Davida dom.
10|5|12|David razbra, deka Gospod go odredil za car nad Izrailot i go vozdignal
carstvoto negovo zaradi Svojot narod, Izrailot.
10|5|13|David si zede u{te nalo`nici i èni od Erusalim, otkako dojde od Hevron.
10|5|14|I mu se rodija na Davida u{te sinovi i }erki. Eve gi imiwata na onie, {to mu
se rodija vo Erusalim: Samus, Sovav, Natan i Solomon,
10|5|15|Evear, Elisua, Nafek, i Jafija,
10|5|16|Elisama, Elidae, i Elifalet, Samae, Josivat, Natan, Galiman, Evaar, Teisus,
Elifalat, Nagev, Nafek, Jonatan, Leasamis, Valimat i Elifat.
10|5|17|Koga Filistejcite slu{naa, deka David e pomazan za car na Izrailot, site
Filistejci se krenaa da go baraat Davida. David ~u i otide vo tvrdinata.
10|5|18|A Filistejcite dojdoa i se smestija vo Refaimskata dolina.
10|5|19|I David go zapra{a Gospoda, velej}i: "Da odam li protiv Filistejcite? ]e gi
predade{ li vo racete moi?" A Gospod mu odgovori na Davida: "Odi, za{to Jas }e
gi predadam Filistejcite vo racete tvoi."
10|5|20|Toga{ David otide vo Vaal - Perasim i tamu gi porazi, i re~e David:
'Gospod gi odnese pred mene neprijatelite moi, kako voda {to odnesuva.' Poradi toa
i ona mesto se nare~e Vaal - Perasim.
10|5|21|Tamu Filistejcite gi ostavija idolite svoi, a David so lu|eto svoi gi zede i
zapoveda da gi izgorat so ogan.
10|5|22|Filistejcite, pak, dojdoa i se ulogorija vo Refaimskata dolina.
10|5|23|A David Go pra{a Gospoda: "Da odam li protiv Filistejcite, i }e gi predade{
li vo racete moi?" Gospod mu odgovori: "Nemoj da im izleguva{ vo presret, tuku
zaobikoli gi odzadi i napadni gi otkaj gori~kata na crnici.
10|5|24|Koga }e ~ue{ {um kako da minuva nekoj po vrvovite na crnicite,
toga{ pojdi, za{to toga{ Gospod trgnal pred tebe, za da ja porazi filistejskata
vojska."
10|6|1|David pak sobra izbrani lu|e od Izrailot, trieset iljadi.
10|6|2|Pa stana i trgna David i siot narod, {to be{e so nego, od Vaal Judin, za da go
prenese ottamu Bo`jiot kov~eg, nad koj se povikuva imeto na Gospoda Savaot, Koj
sedi na heruvimi.
10|6|3|I go postavija Bo`jiot kov~eg na nova kola i go iznesoa od Aminadavovata
ku}a, koja be{e na ridot. A sinovite Aminadavovi, Oza i Ahio ja vodea novata kola.
10|6|4|Ja povedoa so Bo`jiot kov~eg od Aminadavovata ku}a, koja be{e na ridot; i
Ahio ode{e pred Kov~egot Gospodov.
10|6|5|A David i site sinovi Izrailevi svirea pred Gospoda na razli~ni svirki od
kiparisovo drvo, na gusli, na psaltiri, na timpani, na citri i na kimvali.
10|6|6|I koga dojdoa do Naharovoto gumno, Oza posegna so rakata kon Bo`jiot
kov~eg za da go pridrì, i se fati za nego, bidej}i volovite go bea navednale.
10|6|7|No Gospod se razgnevi na Oza, i za drskosta Bog go porazi na istoto mesto, i
toj umre tamu pri Bo`jiot kov~eg.
10|6|8|David se naàli poradi toa {to Gospod go porazi Oza. Toa mesto i do sega se
narekuva Ozov poraz.
10|6|9|Toj den David se ispla{i od Gospoda i re~e: "Kako }e dojde kon mene
Kov~egot Gospodov?"
10|6|10|I David ne saka{e da go prenese Kov~egot Gospodov kaj sebe, vo
Davidoviot grad, i go ostavi vo ku}ata na Geteecot Avedar tri meseci, i Gospod go
blagoslovi Avedara i celiot negov dom.
10|6|11|I ostana Kov~egot Gospoden vo domot na geteecot Avedar tri meseci; i
Gospod go blagoslovi Avedara i siot negov dom.
10|6|12|Koga mu javija na car Davida i mu rekoa: "Gospod go blagoslovi
Avedaroviot dom i se {to e vo nego, poradi Bo`jiot kov~eg", David otide i sve~eno
go prenese Bo`jiot kov~eg od Avedarovata ku}a vo Davidoviot grad.
10|6|13|I {totuku onie, {to go nosea kov~egot Gospodov, izminaa {est ~ekori, toj
prinesuva{e `rtva po edno jun~e i po eden oven.
10|6|14|David skoka{e so seta sila pred Gospoda, a be{e oble~en so lenen efod.
10|6|15|Taka David i celiot Izrailev dom go nosea kov~egot Gospdov so izvici i
zvuci od truba.
10|6|16|Koga Kov~egot Gospodov vleguva{e vo Davidoviot grad, Melhola,
Saulovata }erka, gleda{e od prozorecot nejzin i, otkako go vide carot Davida kako
skoka i igra pred Gospoda, go prezre vo srceto svoe.
10|6|17|Go donesoa Kov~egot Gospodov i go postavija na mestoto negovo srede
skinijata, koja David ja be{e napravil za nego: i David prinese sepalenici pred
Gospoda i mirni `rtvi.
10|6|18|Koga David zavr{i so prinesuvaweto sepalenici i mirni `rtvi, toj go
blagoslovi narodot vo imeto na Gospoda Savaot;
10|6|19|i mu razdade na siot narod, na celoto mnoèstvo Izrailci od Dan duri do
Virsavija, i na maì i na èni, na sekogo po eden leb, po par~e pe~eno meso i po
eden kola~ od suvo grozje. Potoa siot narod se razotide, sekoj vo ku}ata svoja.
10|6|20|Koga se vrati David, za da go blagoslovi domot svoj, Melhola,
Saulovata }erka, izleze da go pre~eka i mu re~e: "Kolku se proslavi denes carot
Izrailev, razgoluvaj}i se pred o~ite na sluginkite od slugite svoi, kako {to se
razgoluva prost ~ovek."
10|6|21|A David i odgovori na Melhola: "Pred Gospoda }e igram; i blagosloven e
Gospod, Koj me pretpostavi pred tatko ti tvoj i pred celiot dom negov, postavuvaj}i
me za voda~ na narodot Gospodov, Izrailot; pred Gospoda }e sviram i }e igram;
10|6|22|i u{te pove}e }e se ponizam, i u{te pobeden }e stanam pred o~ite svoi, i pri
seto toa, pred sluginkite, za koi {to govori{, jas }e bidam slaven."
10|6|23|A Melhola, Saulovata }erka, ostana bez ro`ba do denot na smrtta svoja.
10|7|1|Koga carot ìvee{e vo svojot dom, i Gospod go be{e uspokoil od site negovi
okolni neprijateli,
10|7|2|toga{ carot mu re~e na prorokot Natan: "Ete, jas ìveam vo kedrov dom, a
Bo`jiot kov~eg stoi pod {ator."
10|7|3|A Natan mu odgovori na carot: "Odi, pravi se, {to ti e na sece, za{to Gospod
e so tebe."
10|7|4|No vo istata no} dojde ova slovo Gospodovo kon Natana:
10|7|5|"Odi, kaì mu na mojot sluga Davida: Vaka govori Gospod: 'Ti li }e Mi
izgradi{ dom, za da ìveam vo nego,
10|7|6|koga Jas ne sum ìveel vo dom, otkako gi izvedov sinovite Izrailevi od
Egipet, i do denes no minuvav vo {atorot i vo skinijata.
10|7|7|Kade i da odev so site sinovi Izrailevi, mu kaàv li barem eden zbor na nekoe
od plemiwata, na koe sum mu naloùval da go pase Mojot narod Izrailot: zo{to ne
mi izgradivte kedrov dom?'
10|7|8|A sega, kaì mu taka na mojot sluga Davida: Vaka veli Gospod Savaot: 'Jas te
zedov od ov~oto stado, za da bide{ voda~ na Mojot narod Izrailot;
10|7|9|i sekoga{ bev so tebe, kade i da ode{e, gi istrebuvav od pred liceto tvoe site
tvoi neprijateli, i go vozveli~uvav imeto tvoe, kako imeto na golemite lu|e na
zemjata.
10|7|10|Jas }e odredam mesto za Mojot narod, za Izrailot, }e go utvrdam, i toj
spokojno }e ìvee na mestoto svoe i nema pove}e da se obespokojuva, i ne~estivi
lu|e nema pove}e da go izma~uvaat, kako porano,
10|7|11|koga Jas opredeliv sudii nad svojot Izrail; i Jas }e te uspokojam od site tvoi
neprijateli. I Gospod te izvestuva, deka On }e ti podigne dom.
10|7|12|A koga }e zavr{at tvoite dni, i ti }e po~ine{ kaj tatkovcite svoi, Jas }e go
vozdignam po tebe tvoeto seme, {to }e proizleze od tvoite bedra, i }e go zacvrstam
carstvoto negovo.
10|7|13|Toj }e izgradi dom na imeto Moe, i Jas }e go utvrdam prestolot na carstvoto
negovo zasekoga{.
10|7|14|Jas }e mu bidam tatko, i toj }e Mu bide sin; i ako zgre{i, }e go kaznam so
stap ~ove~ki i so udari na sinovi ~ove~ki;
10|7|15|no milosta Svoja nema da ja krenam od nego, kako {to ja krenav od Saula,
koga Jas go otfrliv pred liceto tvoe.
10|7|16|I }e bide nepokolebliv tvojot dom i tvoeto carstvo zasekoga{ pred liceto
Moe, i prestolot tvoj }e ostane zasekoga{."
10|7|17|Site ovie zborovi i celoto toa videnie Natan mu go kaà na Davida.
10|7|18|Toga{ otide car David, zastana pred liceto na Gospoda, i re~e: "Koj sum
jas, Gospodi, i {to e domot moj, ta tolku me vozveli~i!
10|7|19|Pa i toa duri se pokaà malku vo Tvoite o~i, Gospodi moj, Gospodi; no Ti
izvesti u{te za domot na Tvojot sluga dale~na idnina. Toa e ve}e po ~ove~ki,
Gospodi moj, Gospodi!
10|7|20|[to u{te moè da ti kaè David? Ti go poznava{ Tvojot sluga, Gospodi moj,
Gospodi!
10|7|21|Ti go pravi{ ova zaradi zborot Svoj i po srceto Svoe, otkrivaj}i mu gi na
slugata Svoj site golemi raboti.
10|7|22|Vo se si golem Ti, Gospodi moj, Gospodi, za{to nema sli~en na Tebe i nema
Bog, osven Tebe, po se {to sme slu{ale so u{ite svoi.
10|7|23|I koj e podoben na Tvojot narod Izrail, edinstven narod na zemjata, za koj
doa|al Bog da Si go pridobie za narod, da go proslavi imeto Svoe i da izvr{i golemi
i stra{ni ~uda pred Svojot narod, koj Ti si go pridobil od Egiptjanite, progonuvaj}i
gi narodite i bogovite nivni?
10|7|24|I Ti go odredi za Sebe Tvojot narod Izrailot kako Svoj sopstven narod
zasekoga{, i Ti, Gospodi, stana negov Bog.
10|7|25|A sega, Gospodi Boè, utvrdi go zasekoga{ zborot, {to si go izrekol za
Tvojot sluga i za domot negov, i ispolni go, ona {to si go izrekol.
10|7|26|Neka se vozveli~i imeto Tvoe zasekoga{, ta da velat: 'Gospod Savaot e Bog
nad Izrailot.' I domot na Tojot sluga Davida da bide cvrst pred Tvoeto lice.
10|7|27|Bidej}i Ti, Gospode Savaote, Boè Izrailev, mu otkri na Tvojot sluga,
velej}i: ']e ti vozdignam dom', Tvojot sluga go podgotvi srceto svoe da Ti se moli
so taa molitva.
10|7|28|I taka, Gospodi moj, Gospodi! Ti si Bog, i Tvoite zborovi se neizmenlivi, i
Ti mu veti na Tvojot sluga golemo dobro.
10|7|29|A sega blagoslovi i blagoslovi go domot na Tvojot sluga, ta toj da bide
ve~no pred Tvoeto lice, za{to Ti, Gospodi moj, Gospodi, go objavi toa, i so Tvojot
blagoslov domot na Tvojot sluga }e stane blagosloven za da bide pred Tebe
zasekoga{."
10|8|1|Potoa David gi porazi Filistejcite i gi pokori; i go odzede David Meteg-Gama
od racete na Filistejcite.
10|8|2|Gi porazi i Moavcite i gi izmeri so jaìwa, otkako gi legna na zemja: izmeri
dve jaìwa za ubivawe, edno jaè za ostavawe ìvi. I Moavcite mu stanaa robje na
Davida, mu pla}aa danok.
10|8|3|David go porazi Adraazara, sin na suvaskiot car Rehov, koga toj ode{e da ja
pro{iri vlasta svoja pri rekata Eufrat;
10|8|4|i zede Davdi od nego iljada i sedumstotini kowanici i dveste iljadi pe{aci; i
im gi prese~e David ìlite na site kolski kowi, ostavaj}i od niv samo za sto koli.
10|8|5|Dojdoa Sirijci od Damask da mu pomognat na suvaskiot car Adraazar; no
David porazi dvaeset i dve iljadi Sirijci.
10|8|6|Toga{ David postavi straà vo Sirija pod Damask, i Sirijcite mu stanaa na
Davida robovi i mu pla}aa danok. A Gospod go ~uva{e Davida nasekade, kade }e
otide{e toj.
10|8|7|Potoa David gi zede zlatnite grivni, {to gi nosea Adraazovite slugi, i gi
donese vo Erusalim. Niv podocna gi zede egipetskiot car Susakim, koga go
napadna Erusalim, vo dnite na Solomonoviot sin Rovoam.
10|8|8|A od Vet i Berot, Adraazarovite gradovi, car David zede mnogu bakar, od koj
Solomon napravi bakarno more, stolbovi, mijalnici i site sadovi.
10|8|9|Koga imatskiot car Toa ~u, deka David ja porazil celata Adraazarova vojska,
10|8|10|i Toa go isprati sinot svoj Jorama pri carot Davida da go pozdravi i da mu
blagodari, poradi toa {to vojuval protiv Adraazara i go porazil; bidej}i Adraazar
vojuva{e so Toa. A vo racete Joram ima{e srebreni, zlatni i bakarni sadovi.
10|8|11|Car David gi posveti i niv na Gospoda, zaedno so srebroto i zlatoto, koe go
posveti od ona, {to go be{e odzele od site narodi, koi gi be{e pokoril:
10|8|12|od Sirijcite, Moavcite, Amonitite, Filistejcite i Amalikijcite, i od ona, {to
be{e odzemeno od Adraazara, sinot na suvaskiot car Rehov.
10|8|13|I David se proslavi, vra}ajki se od porazot na osumnaeset iljadi Sirijci vo
Solenata dolina.
10|8|14|Toj postavi straì vo Idumeja; postavi straì po cela Idumeja; i site Idumejci
mu stanaa na Davida robovi. I Gospod go ~uva{e Davida, kade i da otide{e toj.
10|8|15|Taka caruva{e David nad site Izrailci, sude{e i dele{e pravda na siot svoj
narod.
10|8|16|A Joav, sinot Saruev, be{e vojvoda nad vojskata; a Josafat, sinot Ahiludov,
be{e letopisec;
10|8|17|Sadok, sinot Ahituvov, i Ahimeleh, sinot Avijatarov, bea sve{tenici; Seraja
be{e pisar;
10|8|18|a Vanija, sin Jodaev, be{e zapovednik nad Heletejcite i Feletejcite, a
Davidovite sinovi bea prvi vo dvorot.
10|9|1|I re~e David: "Ako ostanal u{te nekoj od Sauloviot dom, jas bi mu napravil
milost zaradi Jonatana."
10|9|2|Vo Sauloviot dom ima{e eden sluga, po ima Siva; go povikaa kaj Davida, i
carot go pra{a: "Ti li si Siva?" Toj odgovori: "Jas sum tvojot sluga".
10|9|3|i carot prodolì i re~e: "Nema li u{te nekoj od Sauloviot dom? Bi mu
napravil milost Bo`ja?" A Siva mu odgovori na carot: "Ima eden Jonatanov sin, koj
e sakat."
10|9|4|Carot go pra{a: "Kade e toj?" Siva mu odgovori na carot: "Ete, toj e vo
ku}ata na Mahira, Amieloviot sin, vo Lodevar."
10|9|5|Toga{ car David isprati, ta go zedoa od ku}ata na Mahira, Amieloviot sin, od
Lodevar.
10|9|6|I Memfivostej, sin na Jonatana, Saulov sin, dojde pri Davida, padna ni~kum i
mu se pokloni na carot. I re~e David: "Memfivostej"! Toj odgovori: "Eve, tvoj
sluga sum jas."
10|9|7|I David mu re~e: "Na pla{i se; jas }e ti napravam milost zaradi tatka ti
Jonatana i, }e ti gi vratam site nivi na deda ti Saula, i ti sekoga{ }e jade{ leb na
mojata trpeza."
10|9|8|Se pokloni Memfivostej i re~e: "[to e tvojot sluga, ta pogledna milostivo na
taka mrtov pes kako mene?"
10|9|9|A carot go povika Siva, Sauloviot sluga, pa mu re~e: "Se {to mu pripa|a{e na
Saula i na celiot negov dom, mu go davam na sinot na tvojot gospodar;
10|9|10|obrabotuvaj ja, vpro~em, za nego zemjata, ti, so tvoite sinovi i tvoite slugi, i
donesuvaj gi plodovite najzini, za da ima sinot na gospodarot tvoj leb za ishrana; a
Memfivostej, sinot na gospodarot tvoj, sekoga{ }e jade na mojata trpeza." Siva
ima{e petnaeset sinovi i dvaeset slugi.
10|9|11|Toga{ mu re~e Siva na carot: "Se {to mu zapoveda mojot gospodar na
svojot sluga, toj }e go izvr{i." Memfivostej jade{e na trpezata Davidova kako eden
od carskite sinovi.
10|9|12|Memfivostej ima{e maloleten sin po ima Miha. Site, {to ìveeja vo ku}ata
na Siva, bea slugi na Memfivostej.
10|9|13|I Memfivostej ìvee{e vo Erusalim, bidej}i sekoga{ jade{e na carskata
trpeza. Toj be{e sakat vo obete noze svoi.
10|10|1|Po izvesno vreme umre amonitskiot car, i mesto nego stana car sinot negov
Anon.
10|10|2|I David re~e: "]e pokaàm milost kon Anona, Naasoviot sin, za dobrinata,
{to mi ja napravi tatko mu negov." Pa gi isprati David slugite svoi da go ute{at
Amona poradi tatka mu. I davidovite slugi otidoa vo Amonitskata zemja.
10|10|3|No amonitskite knezovi mu rekoa na gospodarot svoj Anona: "Zar misli{,
deka David od po~it kon tatka ti ispratil pri tebe ute{iteli? Da ne gi ispratil David
slugite svoi pri tebe, za da go pregledaat gradot i da vidat vo nego se i se{to, pa da
go sosipat?"
10|10|4|I Anon gi fati Davidovite slugi i na sekogo od niv mu ja izbri~i polovinata
od bradata i im gi potse~e ali{tata na polovina, do krstot i gi pu{ti.
10|10|5|Koga mu javija za toa na Davida, toj isprati da gi pre~ekaat, bidej}i bea
mnogu obezli~eni. I carot zapoveda da im kaàt: "Ostanete vo Jerihon dodeka vi
porastat bradite, i toga{ vratete se."
10|10|6|Vidoa Amonitite, deka stanaa namrazeni kaj Davida; pa ispratija Amonitite
da najmat Sirijci od Vet-Rehov i Sirijci od Suva - dvaeset iljadi pe{aci, od
amalikijskiot car Mah - iljada du{i i od Ist-Tov dvanaeset iljadi du{i.
10|10|7|Koga David ~u za toa, go isprati Joava so seta hrabra vojska.
10|10|8|Izlegoa Amonitite i se rasporedija za borba pri portite, a Sirijcite od Suva i
Rehov, a Ist-Tov i Mah se zadràa oddelno vo poleto.
10|10|9|Koga vide Joav, deka neprijatelskata vojska se rasporedila sproti nego i
otspredi i odzadi, izbra vojnici od site odbrani Izrailci, i gi rasporedi protiv Sirijcite;
10|10|10|a drugiot del od lu|eto mu gi doveri na bratot svoj Avesa, za da gi naredi
protiv Amonitite.
10|10|11|Toga{ re~e Joav: "Ako Sirijcite po~nat da me nadvivaat, ti }e mi
pomogne{; ako, pak, Amonitite po~nat da te nadvivaat tebe, jas }e ti dojdam na
pomo{;
10|10|12|bidi hrabar, i da stoime cvrsto za na{iot narod i za gradovite na na{iot
Bog, a Gospod }e go napravi ona, {to Mu e ugodno."
10|10|13|i vleze Joav i narodot, {to be{e so nego, vo borba protiv Sirijcite, i tie
izbegaa od nego.
10|10|14|Amonitite, pak, koga vidoa, deka Sirijcite begaat, izbegaa od Avesa i
vlegoa vo gradot. I Joav se vrati od Amonitite i dojde vo Erusalim.
10|10|15|Sirijcite, {tom vidoa deka Izrailcite gi porazija, se sobraa site naedno.
10|10|16|I Adraazar isprati, ta gi povika Sirijcite, {to bea od onaa strana na rekata
Halemak, i, ete, dojdoa do Elam; a Sovak, Adraazaroviot vojvoda, gi predvode{e.
10|10|17|Koga mu javija za toa na Davida, toj gi svika site Izrailci, go premina
Jordan i stigna do Elam. Sirijcite se rasporedija protiv Davida i se sudrija so nego.
10|10|18|Sirijcite izbegaa od Izrailcite, David istrebi sedumstotini siriski koli i
~etirieset iljadi kowanici, go porazi i vojvodata Sovak, koj i umre tamu.
10|10|19|Koga site pot~ineti carevi na Adraazara vidoa deka Izrailcite gi porazija,
sklu~ija so Irailcite mir i im se pokorija. I Sirijcite ve}e se pla{ea da im pomagaat
na Amonitite.
10|11|1|Po edna godina, vo vremeto koga carevite izleguvaa vo vojna, David go
isprati Joava i slugite svoi so nego i site Izrailci; i tie gi porazija Amonitite i ja
opkolija Rava; a David ostana vo Erusalim.
10|11|2|Edna{ prikve~er, otkako stana od legloto svoe, David se {eta{e po pokrivot
na carskiot dom svoj i od pokrivot vide edna èna, koja se kape{e; a ènata be{e
mnogu ubava.
10|11|3|David isprati da doznaat, koja e taa èna? Mu rekoa: "Toa e Virsavija,
Elijamova }erka, èna na Heteecot Urija."
10|11|4|David isprati slugi da ja zemat; i taa dojde pri nego, i toj spie{e so nea. A
koga taa se is~isti od svojata ne~istotija, se vrati vo domot svoj.
10|11|5|Taa èna stana neprazna i isprati da mu javat na Davida i da kaàt:
"Neprazna sum."
10|11|6|Toga{ David isprati da mu kaàt na Joava: "Isprati go pri mene Heteecot
Urija!" I Joav go isprati Urija pri Davida.
10|11|7|Urija dojde pri nego, i David go raspra{a za polo`bata na Joava, za
polo`bata na narodot i za tekot na vojnata.
10|11|8|David mu re~e na Urija: "Odi vo domot svoj i izmi si gi nozete." Urij izleze
od carskiot dom, i po nego odnesoa i carsko jadewe.
10|11|9|No Urij prespa pred vratata na carskiot dom zaedno so site slugi na
gospodarot svoj i ne otide vo domot svoj.
10|11|10|Mu soop{tija na Davida i rekoa: "Urij ne otide vo domot svoj." David mu
re~e na Urija: "Eve, si do{ol od pat; zo{to ne si oti{ol vo domot svoj?"
10|11|11|Urija mu odgovori na Davida: "Kov~egot Bo`ji, Izrail i Juda se pod
{atorite, a gospodarot moj Joav i slugite na gospodarot moj prestojuvaat vo poleto,
a jas da vlezam vo ku}ata svoja da jadam, da pijam i da leàm so ènata svoja! Se
kolnam vo tvojot ìvot i vo ìvotot na tvojata du{a, toa nema da go napravam."
10|11|12|Toga{ David mu re~e na Urija: "Ostani tuka i denes, a utre }e te
otpu{tam." I Urija ostana toj den vo Erusalim do izutrinata.
10|11|13|I David go pokani, i Urij jade{e pred nego i pie{e, i David go opi. No
ve~erta Urija otide da spie na legloto svoe so slugite na svojot gospodar, a vo
domot svoj ne otide.
10|11|14|Izutrinata David napi{a pismo do Joava i go isprati po Urija.
10|11|15|Vo pismoto napi{a vaka: "Postavete go Urija tamu, kade {to }e ima
najsilna vojska, i otstapete od nego, za da bide udren i da umre."
10|11|16|Zatoa, koga Joav go opsednuva{e gradot, go postavi Urija na takvo mesto,
za koe znae{e, deka tamu ima hrabri maì.
10|11|17|Izlegoa od gradot maì, se sudrija so Joava, i nekolkumina od narodot, od
Davidovite slugi, padnaa: ubien be{e isto taka i Heteecot Urija.
10|11|18|Toga{ Joav isprati da mu kaàt na Davida za celiot tek na borbata.
10|11|19|Toj im zapoveda na pratenicite, velej}i: "Koga }e mu raskaète na carot za
celiot tek na bitkata
10|11|20|i }e vidite, deka carot se razgnevuva i vi kaè: "Zo{to ste oti{le da se biete
tolku blisku do gradot? Ne znaete li, deka vrz vas }e frlaat od yidot?
10|11|21|Koj go ubi Avimeleha, Jerovaaloviot sin? Ne li frli èna vrz nego od yidot
par~e od vodeni~ki kamen, 'go porazi' i toj umre vo Tevec? A vie, zo{to se
pribliìvte do yidot?" - toga{ ti kaì: "I tvojot sluga Heteecot Urij isto taka e porazen
i umre."
10|11|22|Otide pratenikot od Joava pri carot vo Erusalim i, otkako stigna, mu
raskaà na Davida za se za koe go be{e ispratil Joav, za celiot tek na bitkata. David
se razgnevi na Joava, i mu re~e na pretenikot: "Zo{to ste odi{le da se biete tolku
blizu do gradot? Ne znaete li, deka vrz vas }e frlaat od yidot? Koj go ubi
Avimeleha, Jerovaaloviot sin? Ne frli li èna vrz nego vodeni~ki kamen, i toj umre
vo Tevec? Zo{to se pribliìvte do yidot?"
10|11|23|Toga{ pratenikot mu re~e na Davida: "Tie lu|e ne nadvivaa i izlegoa protiv
nas vo poleto, i nie gi gonevme, do vlezot na portite;
10|11|24|vo toa vreme strelcite strelaa od yidot vrz slugite tvoi, i zaginaa nekoi od
carskite slugi; umre i tvojot sluga Heteecot Urij."
10|11|25|Toga{ David mu re~e na pratenikot: "Kaì mu na Joava vaka: 'Da ne te
buni taa rabota, za{to noòt istrebuva nekoga{ eden, nekoga{ drug; zasili ja borbata
protiv gradot i sosipi go'. Taka go pottikna.
10|11|26|Urievata èna ~u, deka maòt nejzin umre, pa pla~e{e po maòt svoj.
10|11|27|Koga izmina vremeto za àlewe, David isprati i ja zede vo domot svoj, i
taa mu stana èna i mu rodi sin. No deloto {to go izvr{i David, be{e zlo pred o~ite
na Gospoda.
10|12|1|Gopsod go isprati Natana, prorokot pri Davida, i toj otide pri nego i mu
re~e: "Vo eden grad ima{e dvajca lu|e - edniot bogat, a drugiot siromav;
10|12|2|bogatiot ima{e mo{ne mnogu siten i krupen dobitok,
10|12|3|a siromaviot nema{e ni{to, osven edna ov~i~ka, {to ja be{e kupi mala i ja
ishranil, i taa be{e porasnala pri nego zaedno so decata negovi; taa jade{e od lebot
negov, pie{e od ~a{ata negova, spie{e na gradite negovi i mu be{e kako }erka;
10|12|4|pri bogatiot ~ovek dojde eden stranec; i nemu ne mu se svide da zeme od
ovcite ili od volovite svoi, za da zgotvi ru~ek na stranecot, koj be{e do{ol pri nego,
tuku ja zede ov~i~kata na siromaviot i mu ja prigotvi nea na ~ovekot, {to be{e
do{ol pri nego."
10|12|5|David mnogu se razgnevi protiv toj ~ovek i mu re~e na Natana: "@iv mi
Gospod! Smrt zasluùva onoj ~ovek, {to go napravil toa;
10|12|6|i za ov~i~kata toj treba da plati ~etvorno, za{to go napravil toa i zatoa {to
nemal milost."
10|12|7|Toga{ Natan mu kaà na Davida: "Ti si onoj ~ovek {to go izvr{i toa. Taka
govori Gospod, Bog Izrailev: 'Jas te pomazav za car nad Izrailot, te spasiv od racete
Saulovi,
10|12|8|ti go dadov domot na tvojot gospodar i ènite na gospodarot tvoj vo tvoja
pregratka, ti go dadov domot Izrailev i Judin i, ako ti e toa malku, bi ti pridal u{te
pove}e;
10|12|9|a ti {to go prenebregna zborot na Gospoda, izvr{uvaj}i zlo pred o~ite
Negovi? Urija Heteecot go porazi so me~, ènata negova ja zede za svoja èna, a
nego go ubi so amonitski me~;
10|12|10|zatoa me~ot nema da otstapi od tvojot dom zasekoga{, bidej}i ti me
zapostavi i ja zede ènata na Heteecot Urija, za da bide tvoja èna.'
10|12|11|Taka govori Gospod: "Ete, jas }e podignam zlo protiv tvojot dom, }e gi
zemam tvoite èni pred o~ite tvoi i }e gi dadam na bli`niot tvoj, i toj }e spie so
tvoite èni pod ovaa sonce;
10|12|12|ti go izvr{i toa tajno, Jas, pak, }e go izvr{am pred celiot Izrail na bel den."
10|12|13|Toga{ David mu re~e na Natana: "Zgre{iv pred Gospoda." A Natan mu
kaà na Davida: "I Gospod go simna od tebe grevot tvoj; ti nema da umre{;
10|12|14|no bidej}i so toa im dade povod na neprijatelite Gospodovi da Go hulat,
zatoa sinot {to ti se rodi }e umre."
10|12|15|Natan otide vo domot svoj. I Gospod go porazi deteto, {to mu go be{e
rodila na Davida Urievata èna, i toa se razbole.
10|12|16|David Mu se mole{e na Boga za deteto, poste{e David i osamen ja mina
no}ta, legna na zemja.
10|12|17|I vlegoa pri nego stare{inite na domot negov, da go krenat od zemjata; no
toj ne saka{e i ne jade{e leb so niv.
10|12|18|Na sedmiot den deteto umre, i slugite Davidovi se pla{ea da mu soop{tat,
deka deteto umrelo; za{to si mislea tie, koga deteto be{e u{te ìvo, i nie mu
prozboruvavme, a toj ne go slu{a{e glasot na{, kako }e mu kaème: 'deteto umre'.
Toj }e stori ne{to lo{o.
10|12|19|Vide David deka slugite negovi se do{epnuvaat, i razbra oti deteto umrelo,
pa gi pra{a slugite: "Umre li deteto?" Tie mu odgovorija: "Umre."
10|12|20|Toga{ David stana od zemjata, se izmi, se pomaza, se preoble~e i otide vo
domot Gospodov i se mole{e. Koga se vrati doma, pobara da mu donesat leb i
jade{e.
10|12|21|I go zapra{aa slugite negovi: "[to zna~i toa, {to postapuva{ taka? Dodeka
deteto u{te be{e ìvo, ti poste{e i pla~e{e, i ne spie{e; a otkako umre deteto, ti
stana i jade{ leb i pie{."
10|12|22|David im odgovori: "Dodeka deteto be{e ìvo, jas postev i pla~ev, bidej}i
mislev: koj znae, nema li da se smili nad mene Gospod i nema li deteto da ostane
ìvo?
10|12|23|A sega e umreno; zo{to da postam? Zar moàm da go vratam? Jas }e
otidam pri nego, toa nema da se vrati pri mene."
10|12|24|I David ja ute{i ènata svoja Virsavija, i vleze pri nea i spie{e so nea; taa
za~na i rodi sin, komu mu dade ime Solomon. I Gospod go vozqubi;
10|12|25|i go isprati prorokot Natana, i toj go nare~e: Edidija, spored slovoto
Gospodovo.
10|12|26|Joav vojuva{e protiv Rava Amonitska i tuku-re~i go prezede toj carski
grad.
10|12|27|Isprati Joav da mu kaàt na Davida: "Jas napa|av na Rava i ja osvoiv
vodata na gradot;
10|12|28|sega soberi go drugiot narod i trgni kon gradot, i prezemi go; za{to, ako go
prezemam jas, }e mu se dade moeto ime."
10|12|29|David go sobra siot narod, trgna kon gradot Rava, vojuva{e protiv nego i
go prezede.
10|12|30|David go zede venecot na carot nivni od glavata negova, - a vo nego ima{e
talant zlato i skapecen kamen, - i go stavi David na svojata glava, i odnese od
gradot mnogu golem plen.
10|12|31|A narodot, {to be{e vo nego, go izvede i go prenese preku pili, preku
èlezni grebla, preku èlezni sekiri i go frli vo pe~kata za pe~ewe tuli. Taka postapi
toj so site amonitski gradovi. Potoa David se vrati so siot narod vo Erusalim.
10|13|1|Potoa se slu~i ova: Davidoviot sin Avesalom ima{e sestra ubavica, po ima
Tamar, i Amnon, Davidoviot sin, se vqubi vo nea.
10|13|2|I Amnon tolku se ma~e{e, {to se razbole po sestra si Tamar za{to taa be{e
moma, i Amnon gleda{e deka }e mu bide neugodno da i napravi ne{to.
10|13|3|No Amnon ima{e prijatel, po ime Jonadav, sin na Sama, Davidov brat; a
Jonadav be{e ~ovek mnogu itar.
10|13|4|I toj mu re~e: "Zo{to tolku slabee{ odden naden, carski sine, - nema li da
mi kaè{?" Amnon mu odgovori: "Jas ja sakam Tamar, sestrata na bratot moj
Avesalom."
10|13|5|Jonadav mu re~e: "Legni na legloto svoe i napravi se bolen; i koga }e dojde
tatko ti da te vidi, kaì mu: Neka dojde sestra mi Tamar i da mi dade da jadam, i da
zgotvi pred o~ite moi jadewe, taka {to da vidam i da jadam od racete nejzini."
10|13|6|Amnon legna i se napravi bolen, i carot dojde da go vidi; Amnon toga{ mu
re~e na carot: "Neka dojde sestra mi Tamar i da isprì pred o~ite moi edna - dve
pitki, ta da kasnam od racete nejzini."
10|13|7|David isprati vo ku}ata da i kaàt na Tamar: "Odi vo ku}ata na bratot svoj
Amnon i zgotvi mu jadewe."
10|13|8|Taa otide vo ku}ata na brata si Amnon, a toj leè{e. Taa zede bra{no,
zamesi, prigotvi pred o~ite negovi i mu isprì pitki;
10|13|9|go zede tiganot i gi istruri pred nego; no toj ne saka{e da jade. Toga{ re~e
Amnon: "Neka izlezat site, {to se pri mene." I Izlegoa site lu|e, {to bea pri nego.
10|13|10|I Amnon i kaà na Tamar: "Odnesi go jadeweto vo vnatre{nata soba, i
jas }e kasnam od tvoite race." Tamar gi zede pitkite, {to gi be{e prigotvila, i mu gi
odnese na brata si Amnon vo vnatre{nata soba.
10|13|11|A koga taa mu stavi da jade, toj ja fati i i re~e: "Dojdi legni go mene,
sestro."
10|13|12|No taa re~e: "Ne, brate, nemoj da me obes~esti{, za{to taka ne se
postapuva vo Izrailot; ne pravi go toa bezumstvo.
10|13|13|Pa jas kade }e odam so bes~estieto svoe? I ti, ti }e bide{ bezumnik vo
Izrailot; razgovaraj so carot; toj nema da otkaè da me dade za tebe."
10|13|14|No toj ne saka{e da gi slu{a zborovite nejzini; ja nadvi i ja siluva{e, i
leè{e so nea.
10|13|15|Potoa Amnon ja namrazi mnogu, taka {to omrazata negova sprema nea
be{e posilna od qubovta, {to ja ima{e kon nea; i Amnon i re~e: "Stani, odi si!"
10|13|16|A Tamar mu re~e: "Ne, brate, da me izbrka{ e pogolemo zlo od prvoto {to
mi go napravi." No toj ne saka{e da ja slu{a.
10|13|17|I go povika mladi~ot, {to mu sluguva{e, pa mu re~e: "Isteraj ja ovaa
nadvor i zaklu~i na vratata po nea."
10|13|18|Taa nose{e {arena obleka, bidej}i takvi gorni obleki nosea }erki - devici.
Slugata ja izvede nadvor i ja zaklu~i vratata po nea.
10|13|19|Tamar si ja posipa glavata svoja so pepel, ja raskina svojata {arena obleka,
so koja be{e oble~ena, gi stavi racete svoi na glavata svoja, i taka ode{e i vika{e.
10|13|20|A brati i Avesalom i re~e: "Neli Amnon, bratot moj, be{e so tebe? No sega
mol~i, sestro; toj ti e brat; ne go kini srceto svoe zaradi taa rabota." I Tamar ìvee{e
samotno vo domot na brata si Avesaloma.
10|13|21|Carot David ~u za seto toa i silno se razgnevi, no ne go naskrbi duhot na
sinot svoj Amnona, bidej}i go saka{e, bidej}i mu be{e prvoroden.
10|13|22|Avesalom, pak, ne mu odgovara{e na Amnona ni lo{o ni dobro; toj go
namrazi Amnona, poradi toa {to ja obes~esti sestra mu Tamar.
10|13|23|Po dve godini ima{e stri`ba na ovci kaj Avesaloma vo Vaal-Hasor, blizu do
Efrema i Avesalom gi povika site carski sinovi.
10|13|24|I dojde Avesalom pri carot i re~e: "Ete, pri tvojot sluga denes ima stri`ba
na ovci, neka pojde carot i slugite negovi so tvojot sluga."
10|13|25|No carot mu re~e na Avesaloma: "Ne, sinko, nema da dojdeme site, za da
ne ti dodevame." I Avesalom go mole{e mnogu; no toj ne saka{e da odi i go
blagoslovi.
10|13|26|Toga{ Avesalom mu re~e: "Neka dojde so nas barem bratot moj Amnon."
A carot mu re~e: "Zo{to da dojde so tebe?"
10|13|27|No Avesalom go ubedi i toj go pu{ti so nego Amnona i site carski sinovi. I
Avesalom priredi gozba kakvo go{tevawe dava car.
10|13|28|Avesalom im zapoveda na momcite svoi, velej}i im: "Gledajte, koga }e se
razveseli srceto na Amnona od vinoto, i koga jas }e vi kaàm: porazete go Amnona,
toga{ ubijte go, ne pla{ete se; toa jas vi zapovedam, bidete smeli i hrabri."
10|13|29|Avesalomovite momci napravija so Amnona, kako {to im zapoveda
Avesalom. Toga{ stanaa site carski sinovi, se ka~i sekoj na maskata svoja i izbegaa.
10|13|30|Koga tie bea u{te na pat, dojde sluh do Davida, deka Avesalom gi ubil site
carski sinovi, i deka od niv ne ostanal nieden.
10|13|31|Toga{ carot stana, ja raskina oblekata svoja, i se frli na zemjata, i site slugi
negovi, {to stoeja pri nego, gi raskinaa oblekite svoi.
10|13|32|No Jonadav, sinot na Sama, Davidov brat, re~e: "Da ne misli gospodarot
moj, deka site momci, carski sinovi se ubieni: samo Amnon e ubien, za{to
Avesalom ja ima{e taa misla od denot, koga Amnon ja obes~esti sestrata negova;
10|13|33|poradi toa, mojot gospodar, carot, neka ne se obespokojuva od mislata
deka site carski sinovi umrele; umre samo Amnon."
10|13|34|A Avesalom izbega. Mom~eto, {to stoe{e na straà, gi krena o~ite i vide:
ete, mnogu narod vrvi po patot na nadolninata. I dojde straàrot, pa mu javi na
carot, velej}i: "Vidov lu|e niz Oronskiot pat po nadolninata."
10|13|35|Toga{ Jonadav mu re~e na carot: "Toa se carskite sinovi, koi idat; kako {to
govori slugata tvoj, taka e."
10|13|36|I {tom go izgovori toa, ete, pristignaa carskite sinovi i fatija da pla~at. Pa i
carot i site slugi negovi pla~ea mnogu silno.
10|13|37|Avesalom, pak, izbega i otide pri Talmaja, sinot na gesurskiot car Emiud
vo Hamahadskata zemja. I carot David pla~e{e za sinot svoj vo site dni.
10|13|38|Avesalom izbega, dojde vo Gesur i tamu prestojuva{e tri godini.
10|13|39|I carot David prestana da go goni Avesaloma, za{to se ute{i poradi smrtta
na Amnona.
10|14|1|Sarueviot sin Joav zabeleà deka srceto na carot se svrti kon Avesaloma.
10|14|2|Joav isprati vo Tekoja i dovede ottamu edna umna èna i re~e: "Prepravi se
deka pla~e{; oble~i àlna obleka, nemoj da se pomaè{ so maslo, i pretstavi se kako
èna, koja oplakuva mrtovec;
10|14|3|po odi pri carot i kaì mu taka i taka." I Joav i stavi vo ustata nejzina, {to da
kaè.
10|14|4|I ènata Tekojanka vleze pri carot, padna ni~kum na zemja, se pokloni i mu
re~e: "Pomogni, caru, pomogni!"
10|14|5|Carot ja pra{a: "[to ti e?" A taa odgovori: "Vdovica sum, umre maòt moj;
10|14|6|sluginkata tvoja ima{e dvajca sinovi; tie se skaraa vo poleto, nema{e koj da
gi razdeli, i edniot go udri drugiot i go ubi.
10|14|7|I ete, celiot rod stana protiv sluginkata tvoja, i re~e: 'predaj go onoj, {to go
ubi brata si, nie }e go ubieme zaradi du{ata na brata mu, koja toj ja pogubi, i }e go
istrebime duri i naslednikot. I taka, tie }e ja zgasnat iskrata, koja u{te mi ostanuva,
za da ne ostavat ime i potomstvo na maòt mi po liceto na zemjata."
10|14|8|A carot i re~e na ènata: "Odi si spokojno doma, jas }e dadam zapoved za
tebe."
10|14|9|No ènata Tekojanka mu re~e na carot: "Vrz mene, care, gospodare moj,
neka bide vinata i vrz tatkoviot mi dom, a carot i prestolot negov se nevini."
10|14|10|I carot i re~e: "Dovedi mi go onoj, {to }e bide protiv tebe, i toj pove{e
nema da te gibne."
10|14|11|Taa re~e: "Zakolni se, care, vo Gospoda, tvojot Bog, deka nema da se
umnoàt odmazdnicite za krv i nema da go pogubat sinot moj." Carot re~e: "@iv mi
Gospod! Ni vlakno od tvojot sin nema da padne na zemjata."
10|14|12|I ènata re~e: "Dozvoli i na sluginkata tvoja da mu kaè u{te eden zbor na
svojot car - gospodar."
10|14|13|Toj re~e: "Govori." I ènata re~e: "Zo{to misli{ taka protiv Bo`jiot
narod?" Carot, otkako go kaà toj zbor, sam se obvini, poradi toa {to ne go vra}a
svojot progonet.
10|14|14|"Nie }e umreme i }e staneme kako razleana voda na zemjata, koja ne moè
da se sobere; no Bog ne saka da ja pogubi du{ata i se griì da ne go otfrli od Sebesi
i otfrleniot.
10|14|15|I sega jas dojdov da mu kaàm na carot, mojot gospodar, tie zborovi, za{to
narodot me pla{i; i tvojota sluginka si veli: '}e porazgovaram so carot, dali nema da
postapi toj spored zborot na sluginkata svoja:
10|14|16|carot bezdrugo }e ja islu{a i }e ja spasi sluginkata svoja od rakata na onie,
{to sakaat da me istrebat, zaedno so sinot moj, od Bo`joto nasledstvo.
10|14|17|Zatoa, tvojata sluginka si re~e: 'zborot na mojot gospodar - car neka mi
bide uteha, za{to mojot gospodar - car e kako Angel Bo`ji, i moè da go slu{a i
dobroto i lo{oto. I Gospod, Bog tvoj, }e bide so tebe.'"
10|14|18|Carot odgovori i i re~e na ènata: "Ne go krij od mene toa {to }e go
pra{am." I ènata re~e: "Govori, gospodare moj, caru."
10|14|19|Carot ja pra{a: "Vo seto toa ne e li so tebe rakata na Joava?" @enata
odgovori i re~e: "Da ti e ìva du{ata, gospodare moj, caru, ne moè da ima
skr{nuvawe ni desno, ni levo; vistina, tvojot sluga Joav mi zapoveda i toj gi stavi
vo ustata na sluginkata tvoja site tie zborovi.
10|14|20|Tvojot sluga Joav me nau~i, preku prikaznata da i dadam takov vid na
ovaa rabota. No mojot gospodar carot e mudar, kako {to e mudar Angelot Bo`ji, toj
znae se, {to se slu~uva na zemjata."
10|14|21|I carot mu re~e na Joava: "Ete, jas napraviv spored zborot tvoj, odi
vpro~em, vrati mi go deteto Avesaloma."
10|14|22|Toga{ Joav padna ni~kum na zemjata i se pokloni, i go blagoslovi carot,
velej}i: "Sega slugata tvoj znae, deka na{ol blagonaklonost pred tvoite o~i,
gospodare moj, caru, bidej}i carot postapi spored zborot na svojot sluga."
10|14|23|Pa stana Joav, ta otide vo Gesur i go dovede Avesaloma vo Erusalim.
10|14|24|I carot re~e: "Neka se vrati vo ku}ata svoja, no liceto moe da ne go gleda."
I Avesalom otide vo ku}ata svoja, no carskoto lice ne go vide.
10|14|25|Me|u site Izrailci nema{e takov ubavec kako Avesalom, ni tolku pofaluvan
kako nego: od odot na nozete do vrvot na glavata negova vo nego nema{e
nedostatok.
10|14|26|Koga }e ja istriè{e kosata svoja, a toj ja striè{e sekoja godina, bidej}i mu
teè{e, - kosite od glavata negova teèa dveste sikli spored carskata mera.
10|14|27|I na Avesaloma mu se rodija trojca sinovi i edna }erka, po ima Tamar; taa
be{e mnogu ubava. Taa mu stana èna na Rovoama, Solomonoviot sin, i mu gi rodi
Avija.
10|14|28|I ostana Avesalom vo Erusalim dve godini, no carevoto lice ne go vide.
10|14|29|Toga{ Avesalom isprati po Joava, za da go odvede pri carot; no toj ne
saka{e da dojde pri nego. Go povika i vtorpat, no toj pak ne saka{e da dojde.
10|14|30|Toga{ Avesalom im re~e na svoite slugi: "Ja gledate li nivata na Joava do
mojata? Toj tamu ima ja~men; odete i izgorete go so ogan." I Avesalomovite slugi
ja izgorea so ogan onaa niva. I dojdoa slugite na Joava pri nego, gi raskinaa
oblekite svoi, i rekoa: "Avesalomovite slugi ja izgorea nivata tvoja so ogan."
10|14|31|I stana Joav, pa otide pri Avesaloma doma i mu re~e: "Zo{to slugite Tvoi
ja izgorea nivata moja so ogan?"
10|14|32|A Avesalom mu odgovori na Joava: "Ete, jas ispra}av po tebe i velev:
'Dojdi tuka, i jas }e te pratev pri carot da kaè{: zo{to sum do{ol od Gesur?
Podobro }e be{e da ostanev tamu. Jas sakam da go vidam liceto na carot. Ako, pak,
sum vinoven, ubij me!'"
10|14|33|Joav otide pri carot i mu go raskaà toa. Carot go povika Avesaloma. Toj
dojde pri carot, mu se pokloni i padna ni~kum na zemja pred carot. I carot go bakna
Avesaloma.
10|15|1|Potoa Avesalom si nabavi koli i kowi i pedeset brzoodci.
10|15|2|Avesalom stanuva{e izutrina rano, se zapira{e kraj patot pri portite i, koga
nekoj ima{e poplaka i ode{e pri carot na sud, toj go povikuva{e i go pra{uva{e:
"Od koj grad si?" I koga onoj odgovara{e: 'od toa i toa Izrailevo pleme e tvojot
sluga',
10|15|3|toga{ Avesalom mu vele{e: "Ete, tvoeto delo e dobro i pravedno, no pri
carot nema koj da te islu{a."
10|15|4|I Avesalom u{te vele{e: "O, da bea me postavile mene za sudija vo ovaa
zemja! Pri mene bi doa|al sekoj, koj ima raspravija i poplaka, i jas bi sudel po
pravda."
10|15|5|I koga nekoj }e se dobliè{e da mu se pokloni, toj ja protega{e rakata i go
pregrnuva{e i go baknuva{e.
10|15|6|Taka postapuva{e Avesalom so sekoj Izrailec, koj doa|a{e pri carot da se
sudi, i navleguva{e Avesalom vo srcata na Izrailcite.
10|15|7|Otkako izminaa ~etirieset godini od caruvaweto na Davida, Avesalom mu
re~e na carot: "Da odam i da go ispolnam mojot zavet, {to mu go bav dal na
Gospoda vo Hevron.
10|15|8|Za{to jas, tvojot sluga, koga ìveev vo Gesur, vo Sirija, vetiv: ako Gospod
me vrati vo Erusalim, deka }e mu prinesam `rtva na Gospoda."
10|15|9|A carot mu re~e: "Odi so mir." I toj stana i otide vo Hevron.
10|15|10|A Avesalom rasprati razuznava~i me|u site Izrailevi kolena, velej}i:
"Koa }e ~uete zvuk od truba, velete: 'Avesalom stana car vo Hevron.'"
10|15|11|Od Erusalim otioda so Avesaloma dveste du{i, {to gi be{e pokanil, i tie
otidoa prostodu{no, baz da znaat, kakva e rabotata.
10|15|12|Vo vremeto prinesuvawe `rtvi, Avesalom isprati, ta go povika gilonecot
Ahitofela, Davidov sovetnik, od negoviot grad Gilon. I po~na buna golema, i
narodot se sobira{e i se umnoùva{e okolu Avesaloma.
10|15|13|I dojde razuznava~ pri Davida i re~e: "Srceto na Izrailcite se svrti kon
Avesaloma."
10|15|14|Toga{ im re~e David na site svoi slugi, {to bea pri nego vo Erusalim:
"Stanuvajte da begame, za{to za nas nema spas od Avesaloma; brzajte da izlezeme,
da ne ne zate~e i ne fati, da ne ni navle~e zlo i da go istrebi gradot so me~."
10|15|15|Carskite slugi mu rekoa na carot: "Vo se {to mu e ugodno na gospodarot
na{, carot, nie sme tvoi slugi."
10|15|16|Pa izleze carot i po nego siot dom negov pe{ki. Carot ostavi deset svoi
nalo`nici da ja ~uvaat ku}ata.
10|15|17|I izleze caarot i siot narod pe{ki, i se zadràa na edno podale~no mesto.
10|15|18|I site slugi negovi vrvea od dvete strani negovi, i site Heletejci, site
Feletejci i site Getejci - do {estotini du{i {to bea do{le zaedno so nego od Get, odea
pred carot.
10|15|19|I carot mu re~e na Geteecot Eteja: "Zo{to si trgnal i ti so nas? Vrati se i
ostani so onoj car, bidej}i si tu| i si izbegal od svojata zemja.
10|15|20|Ti si do{ol v~era, a denes }e te teram da odi{ so nas li? Jas odam, kade {to
moàm; vrati se i vrati gi so sebe i bra}ata svoi; Gospod neka ti ukaà milost i
pravda!"
10|15|21|A Etej mu odgovori na carot i re~e: "@iv mi Gospod, i da ìvee mojot
gospodar, carot; kade i da bide mojot gospodar, carot, ìv ili mrtov, tamu }e bide i
tvojot sluga."
10|15|22|Toga{ David mu re~e na Eteja: "Dojdi, pak, i odi so mene." I Trgna
Geteecot Etej i site lu|e negovi i site deca {to bea so nego.
10|15|23|I celata zemja pla~e{e na visok glas. I siot narod minuva{e, i carot go
mina potokot Kedron; i trgna siot narod i carot po patot kon pustiwata.
10|15|24|Ete, i sve{tenikot Sadok i zaedno so nego site leviti go nosea kov~egot na
Bo`jiot zavet od Vetara, i go postavija Bo`jiot kov~eg; Avijatar pak stoe{e na
viso~inata, dodeka siot narod izleze od gradot.
10|15|25|I carot mu re~e na Sadoka: "Vrati go Bo`jiot kov~eg vo gradot i neka stoi
na mestoto svoe. Ako najdam milost pred o~ite na Gospoda, On }e me vrati i }e mi
dade da Go vidam Nego i Negovoto ìveali{te.
10|15|26|Ako, pak, On kaè: 'Nemam kon tebe blagonaklonost, toga{ ete me; neka
vr{i so mene, kako {to }e Mu bide ugodno."
10|15|27|I mu kaà u{te carot na sve{tenikot Sadok: "Gleda{ li, - vrati se vo gradot
so mir zedno so sina si Ahimasa i so Avijataroviot sin Jonatana, dvajcata va{i
sinovi;
10|15|28|gledate li, jas }e se pozabavam po ramninata vo pustiwata, dodeka mi
stigne izvestuvawe od vas.
10|15|29|Sadok i Avijatar go vratija Bo`jiot kov~eg vo Erusalim i ostanaa tamu.
10|15|30|A David trgna kon Eleonskata planina, vrve{e i pla~e{e; glavata mu be{e
pokriena, i toj ode{e bos; i site lu|e, {to bea so nego, ja pokrija sekoj svojata glava,
odea i pla~ea.
10|15|31|Mu javija na Davida i rekoa: "I Ahitofel i me|u zagovornicite so
Avesaloma." I re~e David: "Gospodi, Boè moj, onevozmoì go sovetot na
Ahitofela."
10|15|32|Koga David se iska~i na vrvot od gorata, kade {to saka{e da Mu se
pokloni na Gospoda, ete vo presret mu doa|a Husij, Davidov prv prijatel: oblekata
mu be{e raskinata, i na glavata ima{e prav.
10|15|33|I David mu re~e: "Ako dojde{ so mene, }e mi bide{ tovar:
10|15|34|no, ako se vrati{ vo gradot i mu kaè{ na Avesaloma: "Care, bra}ata tvoi
minaa, i carot tatko ti mina, i sega jas sum tvoj sluga; ostavi me ìv, dosega bev
sluga na tatko ti, a sega sum tvoj sluga", ti }e onevozmoì{ za mene sovetot na
Ahitofela.
10|15|35|Ete, tamu so tebe }e bidat sve{tenicite Sadok i Avijatar, i sekoj zbor, {to }e
go ~ue{ od domot na carot, soop{tuvaj im go na sve{tenicite, na Sadoka i na
Avijatara.
10|15|36|Zaedno so niv tamu se i dvajcata nivni sinovi: Ahimas, sin Sadokov, i
Jonatan, sin Avijatarov; po niv ispra}ajte mi ja sekoja vest, {to }e ja ~uete."
10|15|37|Taka, Husij, Davidoviot prijatel, otide vo gradot, a vo toa vreme Avesalom
vleguva{e vo Erusalim.
10|16|1|Koga David sleze od vrvot na gorata, ete, vo presret mu doa|a Siva, slugata
na Memfivostej, so dva natovareni osela so dveste lebovi, sto vre}i suvo grozje, sto
nizi smokvi i so me{ina vino.
10|16|2|Carot go pra{a Siva: "Zo{to ti e toa?" Siva odgovori: "Oslite se za carskiot
dom, za javawe, lebot i plodovite za hrana na momcite, a vinoto za iznemo{tenite
vo pustiwata."
10|16|3|Carot pra{a: "Kade e sinot na gospodarot tvoj?" Siva mu odgovori na carot:
"Ete, toj ostana vo Erusalim i veli: 'tokmu sega domot Izrailev }e mi go vrati
tatkovoto mi carstvo.'"
10|16|4|I mu kaà na Siva: "Ete, tvoe e se {to ima Memfivostej." A Siva odgovori,
poklonuvaj}i se: "Moèbi }e najdam milost pred o~ite na mojot gospodar - car!"
10|16|5|Koga carot David stigna do Vatirim, ete, ottamu izleze eden ~ovek od rodot
na Sauloviot dom, po ima Semej, sin na Girana. Toj ode{e i lo{o zboruva{e,
10|16|6|i frla{e kamewa vrz Davida i vrz site slugi na carot David; i site lu|e i site
hrabri bea desno i levo od carot.
10|16|7|Zboruvaj}i lo{o za nego, Semej vele{e: "Istavi se, ubiecu, i bezzakoniku!
10|16|8|Gospod ja svrti protiv tebe seta krv na Sauloviot dom, na ~ie mesto ti se
zacari, i Gospod go predade carstvoto vo racete na sinot tvoj Avesaloma; i ete, ti si
vo nevolja, zatoa {to si krvopiec."
10|16|9|Toga{ Aves, Sarueviot sin, mu re~e na carot: "Zo{to ovoj mrtov pes
zboruva lo{o za gospodarot moj, za carot? ]e odam i }e mu ja simnam glavata."
10|16|10|Carot re~e: "[to ni e nam, mene i vam, do Saruevite sinovi? Ostavete go
neka zboruva lo{o, za{to Gospod mu zapovedal da zboruva lo{o za Davida. A koj
moè da kaè: 'Zo{to pravi{ taka?'
10|16|11|I David mu re~e na Avesa i na site slugi svoi: "Koga sinot moj, koj izlegol
od teloto moe, ja bara du{ata moja, dotoklu pove}e eden Venijaminov; ostavete go,
neka zboruva lo{o, za{to Gospod mu zapovedal;
10|16|12|moèbi, Gospod }e pogledne milostivo kon uniùvaweto moe, i }e mi
vozdade Gospod dobro za dene{noto lo{o zboruvawe."
10|16|13|i odea David i lu|eto po patot svoj, a Semej vrve{e pokraj gorata, otkaj
negovata strana; vrve{e, zboruva{e lo{o i frla{e kamewa i zemja kon nego.
10|16|14|I stigna carot i siot narod negov, {to be{e so nego, izmoren, i tamu so
otpo~inuva{e.
10|16|15|Avesalom, pak, i siot Izrailski narod dojdoa vo Erusalim, i so nego
Ahitofel.
10|16|16|Koga Husij, Davidoviot prv prijatel, dojde pri Avesaloma, mu re~e: "Da
ìvee carot!"
10|16|17|I Avesalom mu re~e na Husija: "Kakva e taa tvoja sesrdnost kon tvojot
prijatel! Zo{to ne otide so prijatelot svoj?"
10|16|18|Husij mu odgovori na Avesaloma: "Ne, jas }e otidam po onoj, {to go izbra
Gospod i onoj narod i celiot Izrail; so nego sum i jas, i so nego }e ostanam.
10|16|19|I pritoa komu }e mu sluàm? Neli na sinot negov? Kako {to mu sluèv i na
tatko ti, taka }e ti sluàm i tebe."
10|16|20|I Avesalom mu re~e na Ahitofela: "Dajte sovet, {to da pravime."
10|16|21|Ahitofel mu odgovori na Avesaloma: "Vlezi pri nalo`nicite na tatko ti, {to
toj gi ostavi da go ~uvaat domot negov; i }e ~ujat site Izrailci, deka si stanal
namrazen za tatkoto, i }e im zacvrstat racete na site, {to se so tebe."
10|16|22|I postavija za Avesaloma {ator na pokrivot, i Avesalom vleze pri
nalo`nicite na tatka si pred o~ite na siot Izrail.
10|16|23|A sovetite na Ahitofela, {to toj gi dava{e, vo ona vreme se smetaa, kako
nekoj da se dopra{uval do Boga. Takov be{e sekoj Ahitofelov sovet kako za
Davida, taka i za Avesaloma.
10|17|1|Toga{ mu kaà Ahitofel na Avesaloma: "]e odberam dvanaeset iljadi du{i
i }e stanam, }e otidam da go gonam ovaa no} Davida;
10|17|2|}e go napadnam, koga }e bide izmoren i so otpu{teni race, i }e mu vleam
strav; i site lu|e, {to se so nego }e se razbegaat; i jas }e go ubijam samo carot;
10|17|3|i site lu|e }e gi svrtam kon tebe; i koga }e is~ezni eden, ~ija du{a ja bara{ ti,
toga{ siot narod }e se smiri."
10|17|4|Mu se dopadnaa tie zborovi na Avesaloma i na site Izrailevi stare{ini.
10|17|5|I Avesalom re~e: "Povikajte go Husija; da ~ueme, {to }e re~e toj."
10|17|6|Dojde Husij pri Avesaloma, i Avesalom mu re~e, velej}i: "Eve {to kaùva
Ahitofel; da postapam li spored zborovite negovi? Ako, pak, ne, kaì ti."
10|17|7|A Husij mu re~e na Avesaloma: "Ovoj pat ne e dobar sovetot, {to go dal
Ahitofel.
10|17|8|Ti go poznava{ tatka si i lu|eto negovi; tie se hrabri i mnogu se razdrazenti,
kako me~ka v pole, ~ii male~ki se grabnati, i kako svirep krmak vo poleto, i tatko ti
e ~ovek voinstven; toj nema da se zapre da no}eva so narodot.
10|17|9|Ete, toj sega se krie vo nekoja pe{tera ili na drugo mesto, i ako nekoj padne
pri prviot napad vrz niv, i ako ~ujat i kaàt: 'razbieni se lu|eto, {to trgnaa po
Avesaloma'
10|17|10|toga{ i najhrabriot, ~ie srce e kako lavovsko srce, }e padne so duhot, za{to
na siot Izrail mu e poznato, kolku e hrabar tatko ti, i kolku se junaci onie {to se so
nego.
10|17|11|Zatoa jas sovetuvam: neka se sobere pri tebe siot Izrail, od Dan do
Virsavija, vo mnoèstvo kako pesok kraj moreto, i ti samiot }e trgne{ srede nego;
10|17|12|i toga{ }e odime protiv nego, kade i da se nao|a, i }e go napadneme, kako
{to rosata pa|a na zemjata; i nema da mu ostane ni eden ~ovek od site onie, {to se
so nego;
10|17|13|ako, pak, vleze vo nekoj grad, toga{ siot Izrail }e donese pri toj grad
jaìwa, i nie }e go zavle~eme vo rekata, taka {to kam~e nema da ostane od nego.
10|17|14|Toga{ re~e Avesalom i siot Izrail: "Sovetot na Husija e podobar od
Ahitofeloviot sovet." Taka Gospod presudi da se osueti "dobriot" Ahitofelov sovet,
za da navle~e Gospod zlo vrz Avesaloma.
10|17|15|I Husij im kaà na sve{tenicite, na Sadoka i Avijatara: "Taka i taka Ahitofel
go sovetuava Avesaloma i stare{inite Izrailevi, jas, pak, posovetuvav vaka i vaka.
10|17|16|I sega ispratete poskoro i kaète mu na Davida taka: da ne ostanuva ovaa
no} na ramninata vo pustiwata, i {to poskoro da pomina od onaa strana, da ne
zagine carot i site lu|e, {to se so nego."
10|17|17|Jonatan i Ahimas stoeja pri izvorot Rogel. I otide edna sluginka, taa im
raskaà, a tie otidoa i mu javija na carot Davida; za{to tie ne moèa da se pokaàt vo
gradot.
10|17|18|Gi vide eden mladi~ i mu javi na Avesaloma; no tie i dvajcata brzo
zaminaa i otidoa vo Vaturim, vo ku}ata na eden ~ovek, vo ~ij dvor ima{e kladenec;
tie se spu{tija vo nego.
10|17|19|A ènata zede, ta prostre vrz otvorot na izvorot pokrivka i nasipa odozgora
prekrupa, taka {to ni{to ne se zabeleùva{e.
10|17|20|Dojdoa Avesalomovite slugi vo ku}ata pri ènata i zapra{aa: "Kade se
Ahimas i Jonatan?" A ènata im odgovori: "Minaa preku rekata". Tie baraa i ne
najdoa, i se vratija vo Erusalim."
10|17|21|Otkako si zaminaa, onie izlegoa od kladenecot, otidoa i mu javija na carot
David, velej}i mu: "Stanuvajte i {to poskoro preminuvajte preku vodata, za{to
Ahitofel dade takov i takov sovet za vas."
10|17|22|Toga{ David stana i site lu|e, {to bea so nego, i go minaa Jordan; na
razdenuvawe ne ostana ni eden, {to ne be{e go preminal Jordan.
10|17|23|Ahitofel, koga vide, deka sovetot negov ne se ispolni, go osedla oselot, se
podgotvi, otide vo domot svoj, vo svojot grad, napravi zave{tenie za domot svoj, i
se obesi, i umre, i go pogrebaa vo tatkoviot mu grob.
10|17|24|David stigna vo Mahanaim, a Avesalom go premina Jordan, toj i siot Izrail
so nego.
10|17|25|Namesto Joava, Avesalom go postavi nad vojskata Amesaja. Amesaj be{e
sin na eden ~ovek po ima Efer, od Izrael, {to vleze pri Avigeja, Naasovata }erka,
Sarueva sestra, Joavova majka.
10|17|26|A Izrail se smesti vo logorot so Avesaloma vo Galadskata zemja.
10|17|27|Koga David stigna vo Mahanaim, Naasoviot sin Sovij od Rava Amonitska,
i Mahir, Amilov sin, od Lodavar, i Galadadecot Varzelij od Rogelim,
10|17|28|donesoa deset prigotveni posteli~ki, deset ~inii i zemjani sadovi, p~enica i
ja~men, bra{no i bieno proso, grav i le}a i prèni zrna,
10|17|29|med i maslo, ovci i kravjo sirewe, - donesoa za hrana na Davida i na lu|eto
{to bea so nego; za{to tie velea: narodot e gladen i umoren i èduva vo pustiwata.
10|18|1|David gi pregleda lu|eto, {to bea so nego, i postavi nad niv iljadana~alnici i
stotnici.
10|18|2|David gi isprati lu|eto - edna tretina pod vodstvo na Joava, edna tretina pod
vodstvo na Avesa, sinot Saruev, brat Joavov, edna tretina pod vodstvo na Getecot
Etej. Toga{ carot im re~e na lu|eto: "I jas }e dojdam so vas."
10|18|3|No lu|eto mu odgovorija: "Ne doa|aj, za{to, nie i da izbegame, toa nema da
se zabeleì; i polovinata od nas da umre, toa isto taka nema da se zabeleì; ti, ti,
bidej}i, sam ~ini{, kolku deset iljadi od nas, zatoa podobro e za nas da ni
pomaga{ od gradot."
10|18|4|Carot im re~e: "[to }e najdete za dobro, toa i }e go napravam." I carot se
zadrà pri portite, i siot narod izleguva{e po stotici i po iljadi.
10|18|5|Carot im zapoveda na Joava, Avesa i Eteja, velej}i: "Za~uvajte mi go
mom~eto Avesaloma." I site slu{aa, {to im zapoveda{e carot na site na~alnici za
Avesaloma.
10|18|6|Izlegoa lu|eto vo poleto protiv Izrailcite, i zapo~na bitka vo Efremovata
gora.
10|18|7|I narodot Izrailev be{e pobeden od Davidovite lugi; toj den tamu stana
golem poraz, - bea ubieni dvaeset iljadi du{i.
10|18|8|A bitkata se pro{iri po celata onaa zemja, i gorata pogubi pove}e narod,
otkolku {to se istrebi so me~ot vo toj den.
10|18|9|Avesalom se sretna so Davidovite slugi; toj java{e maska. Koga maskata
navleze pod grankite na eden golem dab, kosata na Avesaloma mu se zapletka vo
grankite od dabot, i toj po~na da visi me|u neboto i zemjata, a maskata, {to be{e
pod nego, izbega.
10|18|10|Nekoj go vide toa i mu javi na Joava, velej}i: "Ete, jas go vidov
Avesaloma kako visi na dabon."
10|18|11|Joav mu kaà na ~ovekot {to mu go soop{ti toa: "Ete, si videl; zo{to ne go
kutna tamu na zemja? ]e ti dadev deset sikli srebro i eden pojas."
10|18|12|I onoj mu odgovori na Joava: "Da stavea vo racete moi i iljada sikli srebro,
i toga{ ne bi krenal raka vrz carskiot sin; za{to nie ~uvme, deka carot ti zapoveda
tebe, na Avesa i na Eteja, velej}i: 'za~uvajte mi go mom~eto Avesaloma;
10|18|13|i da bev postapil poinaku vo opasnost po ìvotot svoj, toa ne bi ostanalo
sokrieno od carot, pa i ti bi stanal protiv mene."
10|18|14|Jova re~e: "Nema zo{to da se zanimavam so tebe." I zede vo racete tri
streli i gi zabode vo srceto na Avesaloma, koj u{te be{e ìv na dabot.
10|18|15|Toga{ go opkolija Avesaloma deset momci, Joavovi oruènosci, go udiraa i
go umrtvija.
10|18|16|I zatrubi Joav so truba, i lu|eto, {to go gonea Izrailot, se vratija, bidej}i
Joav go {tede{e narodot.
10|18|17|Go zedoa Avesaloma, go frlija vo gorata, vo dlaboka jama, i natrupaa vrz
nego golema gramada kamewa. I site Izrailci se razbegaa, sekoj vo {atorot svoj.
10|18|18|U{te dodeka be{e ìv, Avesalom si be{e izgradil spomenik vo carskata
dolina; za{to vele{e: "Jas nemam sin, za da se za~uva spomenot za imeto moe". I
do denes toj se narekuva Avesalomov spomenik."
10|18|19|Ahimas, sin Sadokov, mu re~e na Joava: "]e tr~am da mu javam na carot,
deka Gospod preku Svojot sud go spasi od racete na neprijatelite negovi."
10|18|20|No Joav mu re~e: "Nema da bide{ dobar izvestuva~ denes; drug den }e
javi{, a ne denes, za{to careviot sin umre."
10|18|21|Joav mu re~e potoa na Husija: "Odi, javi mu na carot {to si videl." I Husij
mu se pokloni na Joava i otr~a.
10|18|22|No Ahimas, Sadokoviot sin, nastojuva{e i mu vele{e na Joava: "[to i da
bide, i jas }e tr~am po Husija." a Joav mu odgovori: "[to ti treba da tr~a{, sinko?
Dobra vest nema da odnese{."
10|18|23|Ahimas re~e: "Taka neka bide, no jas }e otr~am." Toga{ Jova mu re~e:
"Tr~aj." I Ahimas potr~a po napre~en pot i go isprevari Husija.
10|18|24|Vo toa vreme David sede{e me|u dvete porti. I straàrot izleze pod vratnata
strea otkaj yidot, gi krena o~ite i vide, eden ~ovek tr~a.
10|18|25|I straàrot izvika i mu soop{ti na carot. A carot re~e: "Ako e sam, vest nosi
vo ustata svoja." A onoj se pove}e i pove}e se pribliùva{e.
10|18|26|Straàrot vide drug ~ovek deka tr~a; i straàrot mu vikna na vratarot: "Ete,
u{te eden ~ovek tr~a." Carot re~e: "I toj e izvestuva~."
10|18|27|Sraàrot re~e: "Go gledam odeweto na priviot, toa prilega na odeweto na
Ahimasa, Sadokoviot sin." A carot re~e: "Toj e dobar ~ovek i doa|a so dobra vest."
10|18|28|Ahimas izvika i mu re~e na carot: "Mir!" I mu se pokloni na carot so liceto
do zemja i re~e: "Blagosloven Gospod, Bog tvoj, Koj gi predade lu|eto, {to bea
krenale raka protiv mojot gospodar, carot!"
10|18|29|A carot pra{a: "Zdravo li e mom~eto Avesalom?" Ahimas odgovori:
"Vidov golema me{anica, koga carskiot sluìtel Joav go ispra}a{e svojot sluga; ne
ne znam, {to stanuva{e tamu."
10|18|30|Carot re~e: "Pomesti se i zastani tuka." I toj se pomesti i zastana.
10|18|31|Ete, pristigna i Husij po nego. I Husij mu re~e na carot: "Dobra vest za
gospodarot moj, carot! Gospod ti napravi denes pravda, spasuvaj}i te od rakata na
site, {to bea stanale protiv tebe."
10|18|32|A carot go pra{a Husija: "Zdravo li e mom~eto Avesalom?" Husij
odgovori: "Da dade Bog so neprijatelite na mojot gospodar, carot, i so site
zlomislinici protiv tebe da se slu~i istoto, {to go snajde mom~eto!"
10|18|33|Se zbrka carot i otide vo sobata nad portite i pla~e{e i, koga si ode{e,
vele{e vaka: "Sine Avesalome! Sine, sine Avesalome! O, da bev umrel jas namesto
tebe, Avesalome, sine moj, sine!"
10|19|1|Mu soop{tija na Joava: "Ete, carot pla~e i taguva za Avesaloma."
10|19|2|I pobedata vo onoj den se pretvori vo pla~ewe za celiot narod: za{to toj den
narodot ~u i vele{e, deka carot àli za sinot svoj.
10|19|3|Toga{ narodot vleguva{e vo gradot skri{no, kako {to se pritajuvaa od sram
lu|eto {to izbegale od borba.
10|19|4|A carot go pokri liceto i vika{e visoko: "Sine Avesalome, Avesalome, sine
moj, sine!"
10|19|5|Potoa Joav dojde pri carot doma i re~e: "Ti denes gi posrami site slugi svoi,
koi go spasija denes ìvotot tvoj, ìvotot na tvoite sinovi, i }erki, ìvotot na tvoite
èni i ìvotot na tvoite nalo`nici;
10|19|6|ti gi saka{ onie, {to te mrazat, a gi mrazi{ onie, {to te sakaat, bidej}i denes
pokaà oti za tebe se ni{to i voda~ite i slugite; denes razbrav, deka tebe }e ti be{e
poprijatno ako Avesalom ostane{e ìv, a nie site da bevme izumrele;
10|19|7|zatoa stani, izlezi i pozboruvaj im po srce na slugite tvoi; za{to, se kolnam
vo Gospoda, deka, ako ne izleze{, ovaa no}, nieden ~ovek nema da ostane so tebe;
toa }e bide za tebe polo{o od site bedi {to te sna{le od mladini do denes."
10|19|8|Stana carot i sedna pri portite, a na siot narod mu javija, deka carot sedi pri
portite. I siot narod dojde pred carot pred portite; a Izrailcite se razbegaa po {atorite
svoi.
10|19|9|I siot narod od site kolena Izrailevi se prepira{e i vele{e: "Carot David ne
spasi od racete na naprijetelite na{i i ne oslobodi od racete na Filistejcite, a sega
samiot izbega od ovaa zemja, od carstvoto svoe, od Avesaloma.
10|19|10|No Avesalom, kogo go pomazavme za car nad nas, umre vo borbata; a
sega zo{to odolgovlekuvate, ta ne go vra}ata carot?" Ovie zborovi na siot Izrail
stignaa do carot.
10|19|11|Toga{ carot David isprati da im kaàt na sve{tenicite, na Sadoka i na
Avijatara, kaète im na Judinite stare{ini: "Zo{to sakate da bidete posledni vo
vra}aweto na carot vo domot negov, koga zborovite na siot Izrail stignaa do carot
vo domot negov.
10|19|12|Vie ste moi bra}a, vie ste moja koska i moja plot, zo{to sakate da bidete
posledni za vra}aweto na carot vo domot negov?"
10|19|13|A na Amesaj kaète mu: 'Ne li si ti moja koska i moja plot? Gospod neka
mi napravi toa i toa i u{te pove}e da mi dodade, ako ti ne stane{ pri mene
zasekoga{ voen na~alnik mesto Joava!'
10|19|14|I skloni go srceto na site Judei kako na eden ~ovek. I tie ispratija da mu
kaàt na carot: 'vrati se ti i site tvoi slugi.'"
10|19|15|Se vrati carot i stigna do Jordan, a Judeite dojdoa vo Galgal da go
pre~ekaat carot i da go prevedat preku Jordan.
10|19|16|I Semej, sinot Girin, Venijaminec od Vaturim, pobrza i otide so Judejcite
da go pre~eka carot Davida;
10|19|17|a zaedno so nego ima{e iljada Venijaminci, i Siva, slugata na Sauloviot
dom, so petnaesette sinovi svoi i so dvaesette slugi svoi; tie go preminaa Jordan
pred liceto na carot i podgotvija da mine carot preku Jordan.
10|19|18|Koga go dovedoa korabot, za da ja prenesat ~eladta na carot i da mu
posluàt, toga{ Simej, sinot Girin, pakna ni~kum pred carot, {tom toj go premina
Jordan,
10|19|19|i mu re~e na carot: "Gospodare, ne mi go smetaj za prestap i ne go
spomnuvaj ona, so koe zgre{i slugata tvoj vo onoj den, koga mojot gospodar
izleguva{e od Erusalim, i ne go stavaj toa, caru, na srce;
10|19|20|za{to slugata tvoj znae deka zgre{il; i, ete, od celiot Josifov dom dojdov
denes prv da go pre~ekam gospodarot svoj, carot."
10|19|21|Avesa, Sarueviot sin, progovori i re~e: "Zar Semej nema da umre, poradi
toa {to zboruva{e lo{o za pomazanikot Gospodov?"
10|19|22|A David re~e: "[to vi e vam do mene, sinovi Saruevi, ta sega mi stanuvate
klevetnici? Denes li treba da ubivate kogo i da bilo od Izrailot? Ne znam li jas, deka
denes sum car nad Izrailot?"
10|19|23|Toga{ mu re~e carot na Semeja: "Ti nema da umre{." I carot mu se
zakolna.
10|19|24|Izleze da go pre~eka carot i Mamfivostej, sinot na Jonatana, Saulov sin.
Toj ne si gi be{e izmil nozete, nitu gi isekol noktite, ne be{e se grièl za bradata
svoja i ne gi be{e ispral ali{tata svoi od onoj den, koga carot izleze, do denot koga
se vrati so mir.
10|19|25|Koga toj izleze od Erusalim da go pre~eka carot, carot go pra{a:
"Memfivostej, zo{to ne dojde so mene?"
10|19|26|Ovoj odgovori: "Gospodare moj, caru, mojot sluga me izlaga, za{to jas,
slugata tvoj, si velev: '}e go osedlam oselot, }e se ka~am na nego i }e otidam so
carot, bidej}i slugata tvoj e sakat.
10|19|27|A toj go nakleveti slugata tvoj pred gospodarot moj, carot. No mojot
gospodar, carot, e kako Angel Bo`ji: pravi {to ti e volja;
10|19|28|makar i celiot moj tatkov dom da be{e zasluìl smrt pred mojot gospodar,
no ti go postavi svojot sluga me|u tvoite sotrpeznici; kakvo pravo imam, pak, u{te
da se poplakuvam pred carot?'"
10|19|29|A carot mu re~e: "Zo{to go zboruva{ seto ova? Jas rekov, ti i Siva da gi
podelite me|u sebe nivite."
10|19|30|No Memfivostej mu odgovori na carot: "Neka zeme toj duri i se, otkako
mojot gospodar - car se vrati so mir vo domot svoj."
10|19|31|Dojde od Rogelim i Galadecot Verzelij i go mina so carot Jordan, za da go
pridruì od onaa strana na Jordan.
10|19|32|A Verzelij be{e mnogu star, na osumdeset godini. Toj go hrane{e carot,
dodeka ìvee{e vo Mahanaim, bidej}i be{e imoten ~ovek.
10|19|33|Carot mu re~e na Verzelij: "Dojdi so mene, i jas }e te hranam vo
Erusalim."
10|19|34|No Verzelij mu odgovori na carot: "Mnogu li mi ostanuva da ìveam, ta da
odam so carot vo Erusalim?
10|19|35|Sega sum na osumdeset godini; }e razlikuvam li dobro od lo{o? ]e go
raspoznae li slugata tvoj vkusot na toa, {to }e go jade i }e go pie? I }e moàm li da
go slu{am glasot na pea~ite i pea~kite? Zo{to, pak, slugata tvoj da mu bide tovar
na svojot car - gospodar?
10|19|36|Slugata tvoj }e go pridruì u{te malku carot od ovaa strana na Jordan:
za{to, vpro~em, carot da me nagraduva so takva milost?
10|19|37|Dozvoli mu na slugata tvoj da se vrati i da umre vo svojot grad, kraj
grobot na tatka si i na majka si svoja. No, ete, slugata tvoj, sinot moj Hamam, neka
otide so mojot car - gospodar, i ti postapi so nego, kako {to ti e volja."
10|19|38|Carot mu re~e: "Neka dojde Hamam so mene, i jas }e napravam za nego,
ona {to ti e volja; i se, {to bi posakal ti od mene, }e napravam za tebe."
10|19|39|Toga{ siot narod go premina Jordan, i carot isto taka. Carot go bakna
Verzelija i go blagoslovi i toj se vrati vo domot svoj.
10|19|40|I carot trgna za Galgal; trgna so nego i Hamam; i siot judejski narod i
polovinata Izrailski narod go pridruìja carot.
10|19|41|I, ete, site Izrailci dojdoa pri carot i mu rekoa: "Zo{to na{ite bra}a, maìte
Judini, te grabnaa tebe, i go prevedoa preku Jordan carot i ~eladta negova i zaedno
so nego i site Davidovi lu|e?"
10|19|42|Site Judini maì im odgovorija na Izrailcite: "Zatoa, {to carot ni e nam
blizok; i zo{to se lutite poradi toa? Zar sme izele ne{to od carot, ili sme dobile od
nego darovi? Ili ne oslobodil od danoci?
10|19|43|A Izrailcite im odgovorija na Judinite maì i rekoa: "Nie sme deset delovi
vo carot, isto taka i za Davida nie sme prvenec, a ne vie; zo{to, pak, ne uniìja? Neli
nam ni se pa|a{e prviot zbor, za da go vratime na{iot car? No zborot na Judinite
maì be{e posilen od zborot na Izrailcite."
10|20|1|Slu~ajno tamu se nao|a{e eden lo{ ~ovek, po ime Savej, sin Vohorov, taj
zatrubi so truba i re~e: "Za nas nema del so Davida i nema za nas nasledstvo so
Jeseeviot sin; Izrailci, site vo {atorite!"
10|20|2|I site Izrailci se oddelija od Davida i otidoa po Savej, sinot Vohorov, a
Judejcite ostanaa od stranata na carot svoj, od Jordan do Erusalim.
10|20|3|David dojde vo domot svoj vo Erusalim; i gi zede carot desette èni
nalo`nici, {to be{e gi ostavil da ja ~uvaat ku}ata; gi smesti vo oddelna ku}a pod
nadzor; gi hrane{e, no ne ode{e pri niv. I tie prestojuvaa tamu se do smrtta svoja i
ìveeja tamu kako vdovici.
10|20|4|A David mu re~e na Amesaj: "Svikaj gi za tri dni Judejcite pri mene i ti
samiot dojdi tuka!"
10|20|5|I Amesaj otide da gi svika Judejcite, no se zadrà pove}e od odredenoto
vreme.
10|20|6|Toga{ David mu re~e na Avesaja: "Vohoroviot sin Savej sega }e vi donese
pove}e zlo, otkolku Avesalom; zemi gi slugite na gospodarot svoj i sledi go, da ne
bi da najde utvrdeni gradovi i da se sokrie od o~ite na{i."
10|20|7|I izlegoa po nego Joavovite lu|e, i Heletejcite i Feletejcite, i site junaci
trgnaa od Erusalim da go progonuvaat Vohoroviot sin Savej.
10|20|8|A koga se dobliìja do golemiot kamen, {to e pri Gavaon, gi sretna Amesaj.
Joav be{e oble~en vo voenata obleka svoja i prepa{an so me~, koj vise{e na kolkot
vo no`nica i koj lesno se vade{e od nea i vleguva{e.
10|20|9|Joav mu re~e na Amesaja: "Zdrav li si, brate?" Joav ja fati so desnata raka
svoja bradata na Amesaja, za da go bakne.
10|20|10|Amesaj, bidej}i ne se pretpazi od me~ot, {to be{e vo rakata na Joava, i toj
go probode so nego vo stomakot, taka {to vnatre{ninata mu se isturi na zemja, a ne
go udri po vtorpat, i toj umre. Joav i bratot negov Avesa go podgonija Saveja,
Vohoroviot sin.
10|20|11|Eden od Joavovite slugi stoe{e nad Avesaja i vele{e: "Koj mu e veren na
Joava i koj e za Davida, neka odi po Joava!
10|20|12|A umreniot Amesaj leè{e vo krvta srede patot. I toj ~ovek, gledaj}i, deka
site lu|e se zapiraat nad nego, go odvle~e Amesaja od patot vo poleto i stavi vrz
nego obleka, bidej}i vide, oti sekoj, {to minuva{e, se zapira{e nad nego.
10|20|13|No koga toj be{e odvle~en od patot, siot narod Izrailev trgna po Joava da
go goni Saveja, Vohoroviot sin.
10|20|14|A toj mina niz site Izrailski plemiwa do Avel i Vet-Mah i preku celiot
Berim; i site ìteli od gradovite se sobiraa i odea po nego.
10|20|15|I dojdoa i go opsadija Avel i Vet-Mah; izdignaa nasip pred gradot, se
pribliìja do yidot, i site lu|e {to bea so Joava, napnaa da go soborat yidot.
10|20|16|Toga{ edna umna èna iznika od gradskiot yid: "ûjte, ~ujte, kaète mu na
Joava da dojde vamu, i jas }e porazgovaram so nego."
10|20|17|Joav se pribliì do nea, i ènata pra{a: "Ti li si Joav?" I toj odgovori: "Jas
sum." Taa re~e: "ûj gi zborovite na sluginkata tvoja." A toj odgovori: "Slu{am".
10|20|18|Taa re~e: "Edno vreme velea: koj saka da pra{a, neka pra{a vo Avel; i taka
go re{avaa deloto. Ima li u{te takvi, koi se re{ile da ostanat verni Izrailci? Neka
pra{aat vo Avel, ima li u{te?
10|20|19|Jas sum od mirnite, verni gradovi izrailski, a ti saka{ da go sosipe{ gradot,
i toa majkata (na gradovite) vo Izrailot. Zo{to da go razurnuva{ nasledstvoto
Gospodovo?"
10|20|20|Joav odgovori i re~e: "Daleku e od mene da sosipuvam ili da razurnuvam!
10|20|21|Toa ne e taka; no eden ~ovek od Efremovata gora, po ime Savej, sinot
Vohorov, krena raka protiv carot Davida; samo nego dajte mi go, i jas }e otstapam
od gradot". A ènata mu re~e na Joava: "Eve, negovata glava }e ti bide frlena od
yidot."
10|20|22|@enata otide pred siot narod so umnite zborovi svoi i mu zboruva{e na
celiot grad da mu ja prese~at glavata na Savej, Vohoroviot sin. I mu ja presekoa
glavata na Savej, Vohoroviot sin, i mu ja frlija na Joava. Toga{ Joav zatrubi so
truba, i site lu|e se razotidoa od gradot po {atorite svoi; a Joav se vrati vo Erusalim
pri carot.
10|20|23|Joav be{e postaven nad seta izrailska vojska, dodeka Vaneja, Jodaeviot
sin, nad Heletejcite i nad Feletejcite;
10|20|24|Adoram - nad danocite; Josafat, Ahiludoviot sin, - za letopisec;
10|20|25|Susa - za pisar; Sadok i Avijatar - za sve{tenici;
10|20|26|isto taka i Iras Jairecot be{e sve{tenik pri Davida.
10|21|1|Vo dnite na Davida ima{e po zemjata tri godini glad, godina po godina.
David go pra{a Gospoda. I Gospod re~e: "Toa e poradi Saula i krvni~kiot dom
negov, poradi toa {to gi pogubi Gavaoncite."
10|21|2|Toga{ carot gi povika Gavaoncite i zboruva{e so niv. Gavaoncite ne bea od
Izrailevite sinovi, tuku ostatoci od Amorejcite, na koi Izraicite im bea dale kletva,
no Saul saka{e da gi istrebi od revnost kon potomcite na Izrailot i na Juda.
10|21|3|I David im re~e na Gavaoncite: "[to da napravam za vas i so {to da ve
zadovolam, za da go blagoslovite nasledstvoto Gospodovo?"
10|21|4|Gavaoncite mu odgovorija: "Ne ni treba ni srebro, ni zlato od Saula, nitu od
negoviot dom, ne ni treba ni da se ubiva koj i da bilo od Izrailot." Toj pra{a: "A {to
sakate? Jas }e napravam."
10|21|5|Tie mu odgovorija na carot: "Od onoj ~ovek, {to ne pogubuva{e i saka{e da
ne istrebi, ta da ne nema vo nieden od Izrailevite predeli, -
10|21|6|od negovite potomci predaj ni sedum du{i, i nie }e gi obesime srede bel den
pred Gospoda vo Giva, gradot na Saula, izbranik Gospodov." A carot re~e: "]e vi
predadam."
10|21|7|No carot go poàli Memfivosteja, sinot na Jonatana, Saulov sin, poradi
kletvata vo imato Gospodovo, koja be{e me|u niv, me|u Davida i Sauloviot sin
Jonatan.
10|21|8|I carot go zede Armona i Mefivosteja, dvajcata sinovi na Resfa, od }erka na
Aija, koja mu gi be{e rodila na Saula, i pette sinovi na Melhola, Saulova }erka, {to
mu gi be{e rodila na Ezdrila, sin na Mohulatecot Verzelij,
10|21|9|i gi predade vo racete na Gavaoncite, i tie gi obesija srede bel den na gorata
pred Gospoda. I zaginaa site tie sedum du{i zaedno; tie bea pogubeni vo prvite dni
na ètvata, vo po~etokot na ja~menovata ètva.
10|21|10|Toga{ Risfa, }erkata na Aija, zede vre}i{te, si go posla na onaa gora i
sede{e od po~etokot na ètvata, se dodeka se izleaja vrz niv od neboto Bo`jite vodi,
i ne ostavi da se doprat do niv i pticite nebeski i no}e - polskite yverovi.
10|21|11|I mu soop{tija na Davida, {to napravila Resfa, }erkata na Aija, Saulova
nalo`nica. I tie istleani, gi pribra Dan, sinot na Joja, od potomcite na ispolinite.
10|21|12|David otide, ta gi pribra koskite na Saula i koskite na sinot negov Jonatan
od ìtelite na Javis Galadski, koi gi bea zele tajno od plo{tadot na Vet-San, kade {to
gi bea obesile Filistejcite, koga Filistejcite go ubija Saula vo Gelvuja.
10|21|13|Toj gi prenese ottamu koskite na Saula i koskite na sinot negov Jonatan; i
gi sobra koskite na obesenite srede bel den.
10|21|14|I gi pogreba koskite na Saula i na sinot negov Jonatan, i koskite na
obesenite srede bel den vo zemjata Venijaminova, vo Sila, vo grobot na tatko mu
Kisa. I izvr{ija se, {to be{e zapovedal carot. I potoa Bog se smili nad zemjata.
10|21|15|I zapo~na pak vojna me|u Filistejcite i Izrailcite. I izleze David i slugite
negovi so nego i vojuvaa so Filistejcite; i David se umori.
10|21|16|Toga{ Jesvej, eden od Refaimovite potomci, ~ie kopje teè{e trista sikli
bakar i koj be{e prepa{an so nov me~, saka{e da go pogubi Davida.
10|21|17|No Avesa, Saureviot sin, mu pomogna, i Avesa go spasi Davida i go udri
Filisteecot i go ubi. Toga{ Davidovite lu|e se zakolnaa i rekoa: "Ti nema pove}e da
izleguva{ so nas vo vojna, za da ne zgasne svetiloto Izrailevo."
10|21|18|Potoa pak ima{e vojna so Filistejcite vo Get; toga{ Sovohaj go ubi Safuta,
eden od Refaimovite potomci.
10|21|19|Stana i druga bitka vo Get; toga{ Elhanan, sinot na Ariorgima Vitleemecot,
go ubi Getecot Golijat, na kogo dr{kata na kopjeto mu be{e kolku tkae~ko krosno.
10|21|20|Stana u{te edna bitka vo Get; i tamu ima{e eden kupen ~ovek, isto taka od
Refaimovite potomci, so po {est prsti na racete i na nozete, se dvaeset i ~etiri.
10|21|21|Toj gi navreduva{e Izrailcite; no Jonatan, sinot na Safaja, Davidoviot brat,
go ubi.
10|21|22|Tie ~etvoricata bea od rodot na Refaimovicite vo Get, i padnaa od rakata
na Davida i na slugite negovi.
10|22|1|I David ispea pesna za Gospoda vo denot, koga Gospod go spasi od rakata
na site neprijateli negovi i od rakata na Saula, velej}i:
10|22|2|"Gospod e mojata tvrdina, moja sila i moj spasitel.
10|22|3|Mojot Bog e moja karpa; na Nego se nadevam; moj {tit, rog na moeto
spasenie, moja za{tita i moe pribeì{te; Spasitele moj, Ti me spasi od neprijateli.
10|22|4|]e go prizovam sefaleniot Gospod i od neprijatelite moi }e se spasam.
10|22|5|Branovi na smrtta me pregrnaa, i potoci od bezzakonija me ispla{ija;
10|22|6|verigite na pekolot me obvitkaa, i stapici na smrtta me obmotaa.
10|22|7|No vo pritesnuvaweto svoe go prizvav Gospoda i povikav kon mojot Bog, i
On go ~u od Svojot svet dvorec glasot moj, i povikot moj stigna do u{ite Negovi.
10|22|8|Se zatrese, se razni{a zemjata, zatreperija i se pomestija osnovite nebeski,
za{to se razgnevi Gospod na niv.
10|22|9|Se krena dim od gnevot Negov, i uriva~ki ogan od ustata Negova; ìv jaglen
se sipe{e od Nego.
10|22|10|On gi navedna nebesata i sleze; i mrak be{e po nozete Negovi;
10|22|11|sedna na heruvimite, letna i se ponese na vetrovi krila;
10|22|12|i so mrak se pokri kako so {ator, zgusnuvaj}i gi vodite na oblacite nebeski;
10|22|13|od bolskotot pred Nego se usvituvaa ogneni jagleni.
10|22|14|Zagrme Gospod od nebesata, i Sevi{niot go pu{ti Svojot glas;
10|22|15|pu{ti streli svoi i gi rasprsna; bolsna so sekavica i gi istrebi.
10|22|16|Se otkrija izvorite morski, se pokaàa osnovite na vselenata od stra{niot
glas na Gospoda, od duvaweto na duhot na Negoviot gnev.
10|22|17|On podade raka od viso~inite, me fati i me izvle~e od golemite vodi;
10|22|18|Me spasi od silniot neprijatel moj, od onie, {to me mrazea, {to bea posilni
od mene.
10|22|19|Tie stanaa protiv mene vo denot na mojata nevolja; no Gospod mi be{e
potslon,
10|22|20|i me izvede na {iroko mesto, me spasi, za{to On blagovoli kon mene.
10|22|21|Mi vozdade Gospod spored mojata pravda, me nagradi spored ~istotata na
racete moi.
10|22|22|Za{to jas gi pazev pati{tata Gospodovi i ne bev ne~estiv pred mojot Bog,
10|22|23|bidej}i site zapovedi Negovi se pred mene, i od zapovedite Negovi ne
otstapuvav,
10|22|24|bev neporo~en pred Nego i vnimavav da ne zgre{am.
10|22|25|I Gospod mi vozdade spored mojata pravda, spored ~istotata moja pred
Negovite o~i.
10|22|26|So milostiviot Ti postapuva{ milostivo, so iskreniot ma`, - iskreno,
10|22|27|so ~istiot - ~isto, a so lukaviot - spored lukavstvoto negovo.
10|22|28|Ti gi spasuva{ ugnetenite i so pogledot Svoj gi uni{tuva{ gordelivite.
10|22|29|Ti si Gospod, svetilo moe; Gospod ja prosvetluva mojata temnina.
10|22|30|So Tebe pobeduvam vojska; so mojot Bog preskoknuvam yid.
10|22|31|Bog! neporo~en e Negoviot pat, ~isto e slovoto Negovo; On e {tit za site,
{to se nadevaat na Nego,
10|22|32|za{to, koj e Bog, osven Gospoda, i koj e sila, {to se nadevaat na Nego,
10|22|33|Bog me prepa{a so sila, mi podgotvuva ~ist pat.
10|22|34|Mi gi pravi nozete kako na elen, i me postavuva na visini;
10|22|35|gi u~i racete moi na borba, i gi napregnuva muskulite moi kako bakaren
lak.
10|22|36|Ti mi go dava{ {titot na Tvoeto spasenie, i Tvojata milost me vozveli~uva.
10|22|37|Ti gi zgolemuva{ ~ekorite moi pod mene, i moite noze ne se ni{aat.
10|22|38|Jas gi gonam neprijatelite moi i gi istrebuvam, i ne se vra}am dodeka ne gi
uni{tam;
10|22|39|gi istrebuvam i gi porazuvam, i tie ne stanuvaat, a pa|aat po nozete moi.
10|22|40|Ti me prepa{uva{ so sila za boj i gi kutnuva{ pred mene onie {to stanale
protiv mene;
10|22|41|Ti go svrtuva{ kon mene grbot na moite neprijateli, i jas gi istrebuvam
onie, {to me mrazat.
10|22|42|Tie vikaat, no nema koj da gi spasi, - kon Gospoda, no On ne gi slu{a.
10|22|43|Gi trijam kako prav zemen, kako uli~na kal gi razma~kuvam i gi gazam.
10|22|44|Ti me spasi od pobunata na mojot narod; Ti me za~uva, za da bidam glava
nad drugorodcite; narod, {to ne go poznavav, mi sluguva.
10|22|45|Drugorodcite mi laskaat; {tom }e ~ujat za mene, mi se pokoruvaat.
10|22|46|Drugorodcite bledneat i treperat vo svoite tvrdini.
10|22|47|@iv e Gospod i blagosloven e mojot za{titnik! Neka se prevoznesuva Bog,
pribeì{te na moeto spasenie,
10|22|48|Bog, Koj odmazduva za mene, Koj mi gi pokoruva narodite
10|22|49|i Koj me spasuva od neprijatelite moi! Nad onie, {to stanuvaa protiv mene,
Ti me vozdigna; Ti me izbavi od èstokiot ~ovek.
10|22|50|Zatoa }e Te prevoznesuvam Tebe, Gospodi, me|u neznabo{cite i }e go
vospevam imeto Tvoe. -
10|22|51|Tebe, Koj slavno go spasuva{ Svojot car i mu pravi{ milost na
pomazanikot Svoj Davida i na potomstvoto negovo zasekoga{."
10|23|1|Eve gi poslednite Davidovi zborovi, slovoto na Jeseeviot sin Davida,
besedata na onoj ma`, koj e visoko postaven, na pomazanikot na Boga Jakovov i na
slatkopevecot Izrailev:
10|23|2|"Duhot Gospodov govori vo mene, i slovoto Negovo e na jazikot moj.
10|23|3|Re~e Bog Izrailev, govori za mene karpata Izraileva: Onoj, {to gospodari so
lu|eto, neka bide praveden, da gospodari so strav Bo`ji.
10|23|4|I kako {to izutrina na razdenuvawe, pri izgrejsonce na bezobla~no nebo, od
greeweto po do`d izraznuva od zemjata treva,
10|23|5|taka e i so mojot dom vo Boga. Za{to On sklu~i so mene zavet ve~en, cvrst
i neizmenliv. Taka izleguva od Nego seto moe spasenie i seta moja èlba.
10|23|6|A ne~estivite }e bidat kako isfrleno trwe, koe ne se fa}a so raka;
10|23|7|no koj saka da se dopre do nego, se vooruùva so èlezo ili so drvo od
kopje, i na mestoto vo ogan go izgoruva."
10|23|8|Eve gi imiwata na junacite Davidovi: Hananeecot Evostej, glaven me|u
trojcata: toj go krena kopjeto svoe protiv osumstotini du{i i gi porazi naedna{.
10|23|9|Po nego be{e Eleazar, sin od bratot na tatka mu, eden od trojcata junaci {to
bea so Davida i koi so prefrluvawa gi predizvikuvaa Filistejcite, koga tie se bea
sobrale da vojuvaat.
10|23|10|Izrailcite izlegoa protiv niv, i toj zastana i gi porazuva{e Filistejcite
dotamu, dodeka mu se izmori rakata i se prilepi do me~ot. I vo toj den Gospod dade
golema pobeda, i narodot trgna po nego, samo za da gi sobira ubienite.
10|23|11|Po nego - Sama, sin na Harovitecot Agej. Koga Filistejcite se sobraa vo
Tirija, kade {to ima{e niva zaseana so le}a, narodot izbega od Filistejcite,
10|23|12|no toj zastana srede nivata i ja za{titi i gi porazi Filistejcite. I
toga{ Gospod dade golema pobeda.
10|23|13|Tie trojca glavni me|u triesette vojvodi otidoa i vlegoa po ètva pri Davida
vo Odolamskata pe{tera, koga filistejskite vojnici stoeja vo dolinata na Refaim.
10|23|14|Toga{ David be{e vo ukrepeno mesto, a filistejskata vojska vo Vitleem.
10|23|15|David pobara da pie i re~e: "Koj }e mi donese da pijam voda od
Vitleemskiot kladenec, {to e pri portite?"
10|23|16|Toga{ tie trojcata junaci se provrea niz Filistejskiot logor, zafatija voda od
Vitleemskiot kladenec, {to e pri portite, i zedoa, pa mu donesoa na Davida. No toj
ne saka{e da ja pie, tuku ja izlea vo slava na Gospoda,
10|23|17|i re~e: "Da me ~uva Gospod da go napravam toa! Ne e li toa krv na lu|eto,
{to odea, so opasnost po ìvotot svoj?" I ne saka{e da pie. Ete {to izvr{ija tie trojca
junaci!
10|23|18|A Avesa, bratot na Sarueviot sin Joav, be{e glaven me|u trojcata; toj ubi so
kopjeto svoe trista du{i i se proslavi me|u tie trojca.
10|23|19|Me|u trojcata toj be{e najviden i im stana na~alnik, no na onie trojca ne im
be{e ramen.
10|23|20|Vaneja, sin na hrabiot ma` Jodaja, od Kavsail, golem po delata, gi porazi
dvajcata sinovi na Ariila Moavski; toj istiot sleze vo eden rov i ubi lav po sne`no
vreme;
10|23|21|toj ubi i eden Egiptjanin, viden ~ovek; Egiptjaninot ima{e vo rakata kopje,
a toj izleze protiv nego so stap i go grabna kopjeto od rakata na Egiptjaninot i go
ubi so negovoto kopje, -
10|23|22|ete, toa go izvr{i Jodaeviot sin Vaneja, i be{e slaven me|u trojcata junaci;
10|23|23|toj be{e poviden od triesette, na onie trojca ne im be{e ramen. I David go
postavi za najblizok izvr{itel na zapovedite svoi.
10|23|24|Eve gi imiwata na silnite pri carot Davida: Asail, bratot na Joava - vo
brojot na triesette; Elhaanan, sinot na Dodo, od Vitleem,
10|23|25|Sama Harotitecot, Elika Harotitecot,
10|23|26|Helis Keloticot, Ira, sinot na Ekisa,
10|23|27|Aviezer Anatotecot, Savukej od Asotit,
10|23|28|Elaon Neotitski, Maharaj Netofatecot,
10|23|29|Helev Netofatecot, sin Vanin, Itaj, sin na Riveja od sinovite Venijaminovi
vo Giva,
10|23|30|Vaneas Faratoitski, Idaj od Nahle-Gaa{.
10|23|31|Avi-Alboi Arbatitecot, Azmavet Barhumitecot,
10|23|32|Elihajba [albonecot; od sinovite na Ja{ena - Jonatan,
10|23|33|Sama Arararin, Ahijam, sin Sararov,
10|23|34|Elifelet, sin Asvezov, sin na Maahatinec, Elijam Gilonecot, sin na
Ahitofela,
10|23|35|Seraj Karmelitec, Farej Arbitec,
10|23|36|Igal, Natanov sin - od Sova, Vani od Gad,
10|23|37|Selek Amoniecot, Naharej Berotecot, oruènosec na Joava, Saruev sin,
10|23|38|Iras Etirski, Garev Jetrejski,
10|23|39|Urija Getejski. Se - trieset i sedum.
10|24|1|Gnevot Gospodov pak se razgori protiv Izrailcite i go pottikna me|u niv
Davida da re~e: "Odi, prebroj go Izrailot i Juda."
10|24|2|I carot mu kaà na vojvodata Joav, koj be{e pri nego: "Obikoli gi site
plemiwa Izrailevi i Judini od Dav do Virsavija, i prebrojte go narodot, za da znam,
kolku narod ima."
10|24|3|Joav mu re~e na carot: "Gospod, Bog tvoj, da go umnoì narodot tolku,
kolku {to e, i u{te stokratno tolku, i o~ite na gospodarot moj carot da go vidat toa;
no zo{to mojot car - gospodar go bara toa sega?"
10|24|4|No carskiot zbor kon Joava i voenite na~alnici nadvladea. I Joava zaedno so
voenite na~alnici izleze od carot da go porebrojuva Izrailskiot narod,
10|24|5|Tie go minaa Jordan i se zdràa vo Aroir, desno od gradot, {to e srede
dolinata Gad i Eliezer,
10|24|6|i dojdoa vo Galad i vo zemjata Tahtim - Hodi{; i stignaa vo Gavastan i Istan
i go zaobikolija Sidon;
10|24|7|dojdoa vo Tirskata tvrdina i vo site hevejski i hananejski gradovi, izlegoa na
jug od Judeja, vo Virsavija,
10|24|8|ja obikolija celata zemja i stignaa vo Erusalim po devet meseci i dvaeset
dena.
10|24|9|Joav mu go predade na carot spisokot za narodnoto prebrojuvawe; i izleze,
deka Izrailci ima{e osumstotini iljadi maì, silni, sposobni za vojna, a Judejci -
petstotini iljadi.
10|24|10|I otkako David go prebroi narodot, srceto mu zatrepka. I mu re~e David na
Gospoda: "Te{ko zgre{iv, {to postapiv taka; i sega Ti se molam, Gospodi, prosti mu
go grevot na Tvojot sluga, za{to jas postapiv mnogu nerazumno."
10|24|11|Koga David stana na drugiot den izutrina, bi slovo Gospodovo kon
prorokot Gad, Davidov jasnovidec:
10|24|12|"Odi i kaì mu na Davida: vaka veli Gospod: tri kazni ti predlagam; odberi
se edna od niv, {to }e se ispolni nad tebe."
10|24|13|I dojdi Gad pri Davida, mu soop{ti i re~e: "Odberi si, glad li da bide vo
zemjata tvoja sedum godini, ili tri meseci da bega{ od neprijatelite svoi, i tie da te
gonat, ili, pak, tri dni da vladee pomor vo tvojata zemja? Sega razmisli i re{i, {to da
Mu odgovoram na Onoj, Koj me isprati."
10|24|14|David mu odgovori na Gad: "Mnogu mi e te{ko; no neka padnam vo
racete na Gospoda, za{to golemo e Negovoto milosrdie; samo da ne padnam vo
~ove~ki race." I David izbra pomor vo vremeto na p~eni~nata ètva.
10|24|15|I isprati Gospod pomor vrz Izrailcite od utrinata do opredelenoto vreme. I
pomor po~na vo narodot i umrea od narodot, od Dan do Virsavija, sedumdeset
iljadi du{i.
10|24|16|I Angel Bo`ji ja ispruì rakata svoja nad Erusalim, za da go opusto{i; no
Gospod se pokaja za zloto i mu kaà na Angelot, koj go porazuva{e narodot:
"Dosta, sega spu{ti ja rakata svoja." A Bo`jiot Angel toga{ be{e pri gumnoto na
Evuseecot Orna.
10|24|17|Koga David go vide Angelot, koj {to go porazuva{e narodot, Mu re~e na
Gospoda, velej}i: "Ete, jas zgre{iv, jas pastirot postapiv bezzakono; no ovie ovci
{to napravile? Zatoa Tvojata raka neka se svrti protiv mene i protiv tatkoviot mi
dom."
10|24|18|I vo toj den dojde Gad pri Davida i re~e: "Odi izgradi mu `rtvanik na
Gospoda vrz gumnoto na Evuseecot Orna."
10|24|19|Toga{ David otide spored zborot na prodokot Gad, kako {to be{e
zapovedal Gospod.
10|24|20|Orna pogledna i vide, deka carot i slugite negovi doa|aat pri nego; izleze
Orna i mu se pokloni na carot ni~kum do zemja.
10|24|21|Orna pra{a: "Zo{to do{ol mojot car - gospodar pri svojot sluga?" David
mu odgovori "Da go kupam od tebe gumnoto, za da izgradam `rtvenik na Gospoda,
ta da prestane pomorot vo narodot."
10|24|22|Orna mu re~e na Davida: "Gospodarot moj, carot, neka zeme i prinese
`rtva {to mu e po volja. Ete, volovite za sepalenica, i kolata i uredite za
vpregnuvawe na volovite - za drva.
10|24|23|Seto toa, care, Orna mu go dava na carot." Orna mu kaà u{te na carot:
"Gospod, tvojot Bog, neka bide milostiv kon tebe!"
10|24|24|No carot mu re~e na Orna: "Ne, jas }e ti platam, kolku {to ~ini, i nema da
mu prinesam na Gospoda, mojot Bog, `rtva, zemena kako dar." I David go kupi
gumnoto i volovite za pedeset sikli srebro.
10|24|25|David izgradi tamu `rtvenik na Gospoda i prinese sepalenici i mirni `rtvi.
Podocna Solomon go pro{iri `rtvenikot, bidej}i be{e mal. I Gosopod se smilostivi
nad zemjata i pomorot kaj Izrailcite prestana.
11|1|1|Koga carot David ostare i ispolni godini, iako go zavitkuvaa vo ali{ta, no ne
moè{e da se stopli.
11|1|2|Toga{ negovite slugi mu rekoa: "Neka pobaraat za na{iot car - gospodar
mlada devica, za da stoi pri carot, da go gleda i da leì pri nego, - i }e mu bide toplo
na na{iot car - gospodar."
11|1|3|I baraa po site izrailski predeli ubava devica, i ja najdoa Avisaga, Sunamitka,
i ja dovedoa pri carot.
11|1|4|Devicata be{e mnogu ubava; taa go gleda{e carot i mu sluè{e; carot, me|
utoa, ne ja pozna.
11|1|5|Adonija, sinot Agitin, se vozgordea i re~e: "Jas }e bidam car." Pa si nabavi
kowi i kowanici i pedeset du{i brzoodci.
11|1|6|No tatko mu negov ne go obespokojuva{e nikoga{ so pra{aweto: "Zo{to go
pravi{ toa?" Toj be{e mnogu ubav, a mu se be{e rodil po Avesaloma.
11|1|7|I toj se sovetuva{e so Sarueviot sin Joav i so sve{tenikot Avijatar, i tie mu
pomagaa na Adonija.
11|1|8|No sve{tenkot Sadok i Vaneja, Jodaeviot sin, prorokot Natan, Semej, Risij i
Davidovite junaci ne ja drèa stranata na Adonija.
11|1|9|I Adonija zakla ovci, volovi i teliwa pri kamenot Zoelet, {to e pri izvorot
Rogel, i gi pokani site svoi bra}a, carski sinovi, i site Judejci {to sluèa pri carot.
11|1|10|A prorokot Natan i Vaneja, i drugite junaci i bratot svoj Solomona ne gi
pokani.
11|1|11|Toga{ Natan i re~e na Virsavija, Solomonovata èna, velej}i: "Slu{na li,
deka Agitiniot sin Adonija se proglasi za car, a na{iot gospodar David ne znae za
toa?
11|1|12|Sega, ete, jas te sovetuvam: spasuvaj go ìvotot svoj i ìvotot na sinot svoj
Solomona.
11|1|13|Odi i vlezi pri carot Davida i kaì mu: "Neli i se kolne{e, gospodaru moj,
caru, na sluginkata svoja, velej}i - sinot tvoj Solomon }e bide car po mene i toj }e
sedne na prestolot moj? - Zo{to toga{ se proglasil za car Adonija?"
11|1|14|I ete, dodeka u{te govori{ tamu so carot, }e vlezam jas so tebe i }e gi
dopolnam tvoite zborovi."
11|1|15|Virsavija otide pri carot vo spalnata; carot be{e mnogu star, i Sunamitkata
Avisaga mu sluè{e.
11|1|16|Virsavija se navedna i mu se pokloni na carot; carot pra{a: "[to bara{?"
11|1|17|Taa mu odgovori: Ti i se zakolna na sluginkata svoja vo Gospoda, tvojot
Bog: - sin ti Solomon }e caruva po mene i toj }e sedne na mojot prestol.
11|1|18|A sega, ete, Adonija se proglasil za car, a ti, gospodaru moj, caru, ne
znae{ za toa.
11|1|19|Toj zaklal mnogu volovi, teliwa i ovci i gi pokanil site carski sinovi,
sve{tenikot Avijatar i voeniot na~alnik Joav; a Solomon, tvojot sluga, ne go
pokanil.
11|1|20|No ti si car, gospodaru moj, i kon tebe se svrteni o~ite na site Izrailci, za da
im soop{ti{, koj }e sedne na prestolot na mojot car - gospodar po nego.
11|1|21|Inaku koga mojot gospodar, carot, }e po~ina pri tatkovcite svoi, }e me
obvinat mene i sinot moj Solomona."
11|1|22|Dodeka taa u{te govore{e so carot, dojde i prorokot Natan.
11|1|23|Mu soop{tija na carot, velej}i: "Eve go prorokot Natan." I toj vleze pri carot
i mu se pokloni ni~kum do zemja.
11|1|24|I Natan re~e: "Gospodaru moj, caru! Si rekol li ti: 'Adonija }e caruva po
mene i toj }e sedne na mojot prestol?'
11|1|25|Za{to toj sega slegol, zaklal mnogu volovi, teliwa i ovci, gi pokanil site
carevi sinovi, voeni na~alnici i sve{tenikot Avijatar, i, ete, tie jadat i pijat kaj nego,
i izvikuvaat: "Da ìvee carot Adonija!"
11|1|26|A mene, tvojot sluga, sve{tenikot Sadok, Jodaeviot sin Vaneja i tvojot sluga
Solomona ne ne pokani.
11|1|27|Dali stanalo toa po voljata na mojot car - gospodar? I zo{to ti ne mu otkri na
svojot sluga, koj }e sedne na prestolot na mojot car - gospodar po nego?"
11|1|28|Odgovori car David i re~e: "Povikajte mi ja Virsavija." Taa vleze i zastana
pred carot.
11|1|29|Carot se kolne{e i vele{e: "@iv e Gospod, koj ja spasuva{e du{ata moja od
sekoja nevolja!
11|1|30|Kako {to ti se kolnev vo Gospoda, Boga Izrailev, velej}i deka sin ti
Solomon }e caruva po mene i toj }e sedne na prestolot moj mesto mene, - taka i }e
go napravam toa denes."
11|1|31|Toga{ Virsavija se navedna ni~kum do zemja, mu se pokloni na carot i
re~e: "Da ìvee mojot gospodar, carot David, zasekoga{!"
11|1|32|I carot David re~e: "Povikajte mi go sve{tenikot Sadok, prorokot Natana i
Jodaeviot sin Vaneja." I tie vlegoa pri carot.
11|1|33|Toga{ carot im re~e: "Zemete gi so sebesi slugite na va{iot gospodar,
ka~ete go Solomona, mojot sin, na maskata moja i odvedete go vo Gion.
11|1|34|I tamu sve{tenikot Sadok i prorokot Natan neka go pomaàt za car nad
Izrailot, zatrubete so truba i izvikajte: 'Da ìvee carot Solomon!'
11|1|35|Potoa pridruète go nazad, i toj }e dojde i }e sedne na mojot prestol; toj }e
caruva mesto mene; nemu sum mu vetil da bide voda~ na Izrailot i na Juda."
11|1|36|Vaneja, Jodaeviot sin, mu odgovori na carot i re~e: "Amin! - taka neka kaè
Gospod, Bog na mojot car - gospodar:
11|1|37|kako {to Gospod be{e so mojot car - gospodar, taka da bide On i so
Solomona i da go vozveli~i prestolot negov pove}e od prestolot na mojot gospodar,
carot Davida!"
11|1|38|Toga{ sve{tenikot Sadok, prorokot Natan, Jodaeviot sin Vaneja, Hetejcite i
Feletejcite otidoa i go ka~ija Solomona na maskata od car Davida i go povedoa kon
Gion.
11|1|39|I sve{tenikot Sadok zede rog so elej od skinijata i go pomaza Solomona. I
zatrubija so truba, i siot narod izvika "Da ìvee carot Solomon!"
11|1|40|I siot narod go pridruùva{e Solomona i narodot svire{e so svirki i mnogu
se raduva{e, taka {to zemjata trepere{e od vikaweto negovo.
11|1|41|I ~u Adonija i site pokaneti od nego, {to bea prestanale da jadat; a Joav,
otkako ~u zvuk na truba, zapra{a: "Od {to li e ovoj {um na razbranuvaniot grad?"
11|1|42|Dodeka u{te govore{e, dojde Jonatan, sinot na sve{tenikot Avijatar. I
Adonija mu re~e: "Vlezi, ti si ~esen ~ovek i nosi{ dobra vest."
11|1|43|Jonatan odgovori i mu re~e na Adonija: "Na{iot gospodar, carot David, go
postavi Solomona za car;
11|1|44|i carot isprati so nego sve{tenikot Sadok, prorokot Natan, Jodaeviot sin
Vaneja, Heretejcite i Feletejcite, i tie go ka~ija na carskata maska;
11|1|45|i sve{tenikot Sadok i prorokot Natan go pomazaa vo Gion za car, i trgnaa
ottamu so radost, i gradot se razdviì. Ete od {to e {umot, {to go slu{ate."
11|1|46|I Solomon ve}e sedna na carskiot prestol.
11|1|47|A carskite slu`benici doa|aa da go pozdravat na{iot gospodar, carot Davida,
velej}i: 'Tvojot Bog neka go proslavi imeto na Solomona pove}e od tvoeto ime i
neka go vozveli~i negoviot prestol pove}e od tvojot prestol!' I carot se pokloni od
legloto svoe
11|1|48|i go re~e ova: neka e blagosloven Gospod, Bog Izrailev, Koj denes od
semeto moe go daruva sednatiot na mojot prestol, i toa moite o~i da go vidat!"
11|1|49|Toga{ site pokaneti pri Adonija se upla{ija, stanaa i se razotidoa sekoj po
patot svoj.
11|1|50|Adonija, pak, pla{ej}i se od Solomona, stana, otide i se fati za rogovite na
`rtvenikot.
11|1|51|i mu soop{tija na Solomona, velej}i: "Adonija se pla{i od carot Solomona,
i, ete, toj se drì za rogovite na `rtvenikot i veli: 'Neka mi se zakolne sega carot
Solomon, deka nema da go ubie so me~ svojot sluga.'"
11|1|52|I Solomon re~e: "Ako toj bide ~esen ~ovek, ni edno vlakno od nego nema
da padne na zemjata; no, ako se najde vo nego lukavstvo, }e umre."
11|1|53|Toga{ Solomon istrati, ta go dovedoa od `rtvenikot. Toj dojde i mu se
pokloni na car Solomona. A Solomon mu re~e: "Odi vo domot svoj!"
11|2|1|Nabliì vremeto da umre David, i toj mu zapoveda na sinot svoj Solomona,
velej}i:
11|2|2|"Eve, jas zaminuvam po patot na site smrtni, a ti bidi hrabar i ~ovek,
11|2|3|i ~uvaj go zavetot Gospodov, tvojot Bog, odej}i po Negovite pati{ta i da gi
~uva{ povelbite Negovi i zapovedite Negovi, sudovite Negovi i zakonite Negovi,
kako {to e napi{ano vo Mojseeviot zakon, za da bide{ blagorazumen vo se, {to i da
pravi{, i nasekade, kade i da se svrti{,
11|2|4|ta Gospod da go ispolni zborot Svoj, {to go be{e kaàl za mene, velej}i: 'Ako
tvoite sinovi gi ~uvaat pati{tata svoi, za da odat pred Mene vo vistinata od se srce i
od seta du{a, nema da nedostiga ~ovek od tebe na Izraileviot prestol.'
11|2|5|No - ti znae{, {to mi napravi Sarueviot sin Joav, kako postapi so dvajcata
vojvodi na izrailskata vojska, so Niroviot sin Avenir i so Jeteroviot sin Amasej,
kako gi ubi i vo mirno vreme prolea krv kako vo borba, i so borbena krv go iskrvavi
pojasot na krstot svoj i obuvkite na nozete svoi;
11|2|6|a ti postapi so mudrosta svoja, za da ne ja otpu{ti{ starosta negova so mir vo
pekolot.
11|2|7|A na sinovite od galadecot Verzelij napravi im milost, ta da bidat me|u onie,
{to se hranat na tvojata trpeza, bidej}i tie dojdoa pri mene, koga begav od bratot
tvoj Avesaloma.
11|2|8|Ete, pri tebe e i Semej, sinot na Venijaminecot Gera od Vaurim; toj me
navreduva{e so te{ki navredi, koga odev vo Mahanaim; no toj mi izleze vo presret
pri Jordan, i jas mu se zakolnav vo Gospoda, velej}i: nema da te pogubam so me~.
11|2|9|No ti ne go ostavaj nekaznet, bidej}i si mudar ~ovek i znae{ {to treba da
napravi{ so nego, ta da ja sobori{ starosta negova okrvavena vo pekolot."
11|2|10|I potoa David po~ina pri tatkovcite svoi i be{e pogreban vo Davidoviot
grad.
11|2|11|A David caruva{e nad Izrailot ~etirieset godini: vo Hevron caruva{e sedum
godini i vo Erusalim caruva{e trieset i tri godini.
11|2|12|Toga{ Solomon sedna na prestolot na tatka si Davida, i carstvoto negovo se
zacvrsti mnogu.
11|2|13|A Adonija, Agitiniot sin, dojde kaj Virsavija, Solomonovata majka i i se
pokloni. Taa go pra{a: "So mir li si dojden?" Toj odgovori: "So mir."
11|2|14|I toj re~e: "Imam ne{to da ti kaàm." Taa mu re~e: "Kaùvaj."
11|2|15|Toga{ toj prodolì: "Ti znae{, deka carstvoto mi se pa|a{e mene, i siot Izrail
gi svrtuva{e pogledite kon mene, kako kon iden car; no carstvoto otide od mene i se
padna na bratot moj, bidej}i toa be{e od Gospoda.
11|2|16|Sega te molam za edno: ne mi otkaùvaj." Taa mu re~e: "Govori."
11|2|17|I toj pak prodolì: "Te molam progovori mu na carot Solomona, bidej}i toj
nema da ti otkaè, da mi ja dade za èna Sunamitkata Avisaga."
11|2|18|Virsavija odgovori: "Dobro, jas }e zboruvam so carot za tebe."
11|2|19|I Virsavija vleze pri carot Solomona da mu govori za Adonija. Carot stana
pred nea, i se pokloni i sedna na prestolot svoj. Postavija prestol i za carevata
majka, i taa sedna desno od nego;
11|2|20|i re~e: "Imam edna molba kon tebe, ne mi otkaùvaj." A carot i odgovori:
"Baraj, majko, nema da ti otkaàm."
11|2|21|Taa re~e: "Daj mu ja Sunamitkata Avisaga za èna na bratot tvoj Adonija."
11|2|22|Toga{ car Solomon odgovori i i re~e na majka si: "A zo{to ja
bara{ Sunamitkata Avisaga za Adonija? Pobaraj go za nego i carstvoto, bidej}i toj
mi e pogolem brat, otkaj nego se sve{tenikot Avijatar, i Sarueviot sin Joav voen
na~alnik i prijatel."
11|2|23|I carot Solomon se zakolna vo Gospoda, velej}i: 'Toa i toa da mi napravi
Gospod i u{te pove}e da mi dodade, ako Adonija ne gi kaàl tie zborovi po cana na
du{ata svoja.'
11|2|24|A sega - "ìv mi Gospod, Koj me zacvrsti i postavi na prestolot od mojot
tatko Davida i Koj mi osnova dom, kako {to be{e govorel On, - sega Adonija treba
da umre."
11|2|25|I carot Solomon go isprati Jodaeviot sin Vaneja, koj go udri i toj umre.
11|2|26|Na sve{tenikot Avijatar carot mu re~e: "Odi si vo Anatot na nivata svoja; ti
zasluùva{ smrt, no sega nema da te pogubam, bidej}i si go nosel kov~egot na
Gospoda Boga pred tatko mi Davida, i si trpel se, {to trpel i tatko mi."
11|2|27|I Solomon go otstrani Avijatara od Gospodovoto sve{tenstvo, i se ispolni
slovoto na Gospoda, {to go be{e kaàl za Ilieviot dom vo Silom.
11|2|28|Dojde glas za toa do Joava, - bidej}i Joav ja drè{e stranata na Adonija, a ne
ja drè{e stranata na Solomona, - i Joav izbega vo Gospodovata skinija i se fati za
rogovite na `rtvenikot.
11|2|29|Mu soop{tija na car Solomona, deka Joav izbegal vo Gospodovata skinija i
deka e kaj `rtvenikot. Solomon go isprati Jodaeviot sin Vaneja, velej}i: "Odi, ubij
go i pogrebi go."
11|2|30|Vaneja dojde vo Gospodovata skinija i mu re~e na Joava: "Vaka kaà carot:
izleguvaj." A toj odgovori: "Ne, jas sakam tuka da umram." Vaneja mu go soop{ti
toa na carot, velej}i: "Taka re~e Joav i taka mi odgovori."
11|2|31|Carot mu re~e: "Napravi kako {to rekol toj: ubij go i pogrebi go, i
proleanata nevina krv od Joava }e ja izmie{ od mene i od domot na tatka mi;
11|2|32|Gospod neka ja svrti krvta negova vrz negovata glava, poradi toa {to ubi
dvajca nevini maì podobri od nego: toj go pogubi so me~, bez znaewe na tatka mi
Davida, Niroviot sin Avenir, voen na~alnik Izrailski, i Eteroviot sin Amasej, voen
na~alnik Judejski;
11|2|33|neka se svrti krvta nivna vrz glavata na Joava i vrz potomstvoto negovo
zasekoga{, a na Davida, i na potomstvoto negovo, i na domot negov, i na prestolot
negov neka bide mir od Gospoda zasekoga{!"
11|2|34|I otide Jodaeviot sin Vaneja, go udri Joava i go ubi; i toj be{e pogreban vo
ku}ata svoja, vo pustiwata.
11|2|35|Toga{ carot Solomon go postavi Jodaeviot sin Vaneja nad vojskata mesto
nego; a upravata na carstvoto be{e vo Erusalim. Sve{tenikot Sadok, pak, carot go
postavi za prvosve{tenik mesto Avijatara.
11|2|36|Carot isprati, ta go povika Semeja i mu re~e: "Izgradi si dom vo Erusalim i
ìvej tuka i nikade ne izleguvaj ottuka;
11|2|37|i znaj, deka vo onoj den, vo koj }e izleze{ i }e go mine{ potokot Kedron,
bezdrugo }e umre{; krvta tvoja }e bide vrz tvojata glava."
11|2|38|A Semej mu re~e na carot: "Dobro; kako {to zapoveda mojot car -
gospodar, taka }e napravi tvojot sluga." I Semej ìvee{e vo Erusalim dolgo vreme.
11|2|39|No po tri godini se slu~i, ta dvajca od Semeevite slugi da izbegaat pri
getskiot car Anhus, Mahov sin. I mu javija na Semeja, velej}i: "Ete, tvoite slugi se
vo Get."
11|2|40|Semej stana, go osedla oselot i trgna za Get pri Anhusa da gi bara slugite
svoi. Semej se vrati i gi dovede slugite svoi od Get.
11|2|41|I go izvestija Solomona, deka Semej odel od Erusalim vo Get i se vratil.
11|2|42|Toga{ carot isprati, ta go povika Semeja i mu re~e: "Neli ti se zakolnav vo
Gospoda i ne li ti soop{tiv, velej}i: znaj deka vo onoj den, vo koj }e izleze{ i }e
otide{ nekade, bezdrugo }e umre{? I ti mi odgovori: dobro.
11|2|43|Pa zo{to ne ja zapazi zapovedta, {to ti ja dadov pred Gospoda so kletva?"
11|2|44|U{te mu re~e na Semeja carot: "Ti go znae{e i go znae srceto tvoe seto zlo,
{to si mu go napravil na tatka mi Davida. Tuku Gsopod neka ja svrti zlobata tvoja
vrz tvojata glava!
11|2|45|A car Solomon da bide blagosloven, i Davidoviot prestol da stoi cvrsto pred
Gospoda zasekoga{!"
11|2|46|I carot mu zapoveda na Jodaeviot sin Vaneja, i toj otide, ta go udri Semeja, i
toj umre.
11|3|1|Koga se zacvrsti carstvovo vo racete na Solomona, Solomon se srodi so
Faraonot, egipetskiot car, i ja zede faraonovata }erka i ja vovede vo Davidoviot
grad, dodeka da go izgradi domot svoj, domot Gospodov i yidovite okolu Erusalim.
11|3|2|Narodot u{te prinesuva{e `rtvi po obre~enite mesta, bidej}i do ona vreme ne
be{e izgraden dom na imeto Gospodovo.
11|3|3|Solomot go vozqubi Gospoda, odej}i po naredbite na tatka si Davida, no i toj
prinesuva{e `rtvi i kade{e po obro~i{tata.
11|3|4|Zatoa carot otide vo Gavaon, za da prinese tamu `rtva, bidej}i tamu be{e
glaviot `rtvenik. Iljada sepalenicite prinese Solomon vrz toj `rtvenik.
11|3|5|Vo Gavaon Gospod mu se javi na Solomona no}e vo son i mu re~e: "Baraj
{to saka{ da ti dadam."
11|3|6|Solomon odgovori i re~e: "Ti mu napravi golema milost na Tvojot sluga,
tatka mi Davida; i poradi toa {to toj ode{e pred Tebe, po vistinata i pravdata i so
iskreno srce pred Tebe, Ti mu ja za~uva taa golema milost i mu podari sin, koj }e
sedi na prestolot negov, kako {to e toa denes;
11|3|7|i denes, Gospodi, Boè moj, Ti go postavi za car Tvojot sluga mesto tatka mi
David, no jas sum sosema mlad, ne znam ni da izleguvam, ni da vleguvam.
11|3|8|A Tvojot sluga e srede Tvojot narod, {to si go izbral, narod tolku
mnogubroen, pa poradi mno{tvoto negovo ne moè ni da se prebroi, ni da se
dogleda.
11|3|9|Podari mu, pak, na Tvojot sluga razumno srce, za da mu sluì na Tvojot
narod i da razlikuva: {to e dobro i {to e zlo; za{to, koj moè da upravuva so toj
mnogubroen Tvoj narod?"
11|3|10|Ugodno Mu be{e na Gospoda, {to Solomon go pobara toa.
11|3|11|Gospod mu re~e: "Zatoa {to go pobara toa, i ne pobara za sebesi dolg ìvot,
ne pobara bogatstvo, ne gi pobara du{ite na tvoite neprijateli, tuku si pobara razum,
za da umee{ da sudi{, -
11|3|12|Jas }e napravam spored zborot tvoj: eve, ti davam mudro i razumno srce,
taka {to podoben na tebe nemalo pred tebe, i po tebe nema da se izdigne sli~en na
tebe;
11|3|13|i ona {to ne go pobara, Jas ti go davam, - i bogatstvo, i slava, taka {to nema
da ima podoben na tebe me|u carevite vo site tvoi denovi;
11|3|14|i ako odi{ po Mojot pat, pazej}i gi Moite naredbi i Moite zapovedi, kako
{to ode{e tatko ti David, }e gi prodolàm i tvoite dni."
11|3|15|Solomon se razbudi, i, ete, toa be{e son. I otide vo Erusalim, ta zastana pred
`rtvenikot pri kov~egot na zavetot Gospodov, prinese sepalenici i `rtvi
blagodarstveni i bogato gi nagosti site slugi svoi.
11|3|16|Toga{ dojdoa pri carot dve èni bludnici i se ispravija pred nego.
11|3|17|I ednata èna re~e: "O, gospodare moj! Jas i ovaa èna ìveeme vo edna
ku}a, i rodiv pri nea vo taa ku}a;
11|3|18|a na tretiot den, otkako rodiv, rodi i taa èna; nie bevme zaedno, i vo ku}ata
pri nas nema{e nikoj nadvore{en ~ovek; samo nie dvete bevme vo ku}ata.
11|3|19|Preku no} umre sinot na ovaa èna, za{to be{e legnala vrz nego;
11|3|20|a taa preku no} stanala, go zela mojot sin od mene, koga jas, tvojata
sluginka, sum spiela, i go stavila do gradite svoi, a svojot mrtov sin go stavila do
moite gradi.
11|3|21|Utredenta stanav da go nadojam sinot svoj, i ete, toj be{e mrtov; a koga na
videlina se zagledav vo nego, toa ne be{e mojot sin, {to go bev rodila."
11|3|22|Drugata èna re~e: "Ne, mojot sin e ìviot, a tvojot sin e umreniot." A taa i
vele{e: "Ne, tvojot sin e umreniot, a mojot e ìviot." I se prepiraa taka pred carot.
11|3|23|Carot toga{ re~e: "Ovaa govori: mojot sin e ìviot, a tvojot e umreniot; a
onaa govori: "Ne, tvojot sin e umreniot, a mojot sin e ìviot."
11|3|24|Potoa carot re~e: "Dajte mi me~!" I mu donesoa me~.
11|3|25|I toga{ carot re~e: "Prese~ete go ìvoto dete na dve polovini i dajte ja
ednata polovina na ednata, a drugata polovina na drugata."
11|3|26|I mu odgovori na carot onaa èna, ~ij be{e ìviot sin, za{to celata nejzina
utroba se be{e rastreperila od àl sprema nejziniot sin: "O, gospodare moj! Dajte i
go toa dete ìvo i ne go ubivajte". A onaa drugata re~e: "Neka bide ni moe, ni tvoe,
se~ete go!"
11|3|27|I carot progovori i re~e: "Dajte i go ìvoto dete na prvata, i ne go ubivajte:
taa e negovata majka."
11|3|28|I siot Izrail ~u za sudot, kako presudi carot. I po~naa da se pla{at od carot,
za{to vidoa deka ima mudrost Bo`ja vo nego, za da izvr{uva sud.
11|4|1|Carot Solomon be{e car nad siot Izrail.
11|4|2|I eve koi bea negovite knezovi: Azarija, sin na sve{tenikot Sadok;
11|4|3|Elihoref i Ahija, sinovi na Siva - pisari; Josafat, Ahiludov sin - letopisec;
11|4|4|Vaneja, Jodaeviot sin, - vojvoda, Sadok i Avijatar - sve{tenici;
11|4|5|Azarija, Natanoviot sin, - na~alnik na upravitelite, i Zavut, sin na sve{tenikot
Natan, - prijatel na carot;
11|4|6|Ahisar, - upravnik na carskiot dom, a Adoniram, - sin Avdin - na danocite.
11|4|7|Solomon ima{e dvanaeset upravnici nad siot Izrail, koi mu dostavuvaa hrana
na carot i na negoviot dom; sekoj be{e dolèn da dostavuva hrana za po eden mesec
vo godinata.
11|4|8|Eve gi imiwata nivni: sinot Urov - na Efremovata gora;
11|4|9|sinot na Deker - vo Makas i vo Salvim, vo Vetsamis, vo Elon i vo Vet-Anan;
11|4|10|sinot Sedafof - vo Aruvot; nemu isto taka mu pripa|a{e Sohot i celata zemja
Oferova;
11|4|11|sinot na Aminadav - nad celiot kraj Dor; a Tafat, Solomonovata }erka, be{e
negova èna;
11|4|12|Vana, Ahiludoviot sin, vo Tenah i Megidon, i vo celiot Vet-San koj e bluzi
do Sartan pod Jezrael, od Vet-San do Avel-Mehol, i duri zad Jok-Meam;
11|4|13|sinot Geverov - vo Ramot Galadski; nemu mu pripa|aa selata na Jaira,
Manasiev sin, koi se vo Galad; nemu mu pripa|a{e i oblasta Argov, vo Vasan, {eeset
golemi gradovi so yidovi i bakarni reziwa;
11|4|14|Ahinadav, Idov sin, vo Mahanaim;
11|4|15|Ahimas, vo zemjata Neftalimova; toj si ja be{e zemal za èna Vasemata,
Solomonova }erka;
11|4|16|Vana, Husev sin, vo zemjata Asirova i vo Alot;
11|4|17|Josafat, Faruev sin, vo zemjata Isaharova;
11|4|18|Semej, sinot na Ila, vo zemjata Venijaminova;
11|4|19|Gever, Uriev sin, vo zemjata Galadska, vo zemjata na amorejskiot car Sion,
i na vasanskiot car Og. Toj be{e upravnik na taa zemja.
11|4|20|Judejcite i Izrail, bidej}i mnogubrojni kako pesokta pri moreto, jadea, pieja
i se veselea.
11|4|21|Solomon vladee{e so site carstva od rekata Efrat do Filistejskata zemja i do
granicata na Egipet. Tie prinesuvaa darovi i mu sluèa na Solomona vo site dni na
ìvotot negov.
11|4|22|Sekojdnevnata hrana na Solomona be{e: tieset kori p~eni~no bra{no i
{eeset kori drugo bra{no,
11|4|23|deset zgoeni volovi i dvaeset volovi odbrani i sto ovci, osven eleni i srni, i
divi kozi i ptici;
11|4|24|za{to toj gospodare{e nad celata zemja od ovaa strana na rekata, od Tapsa
do Gaza, nad site carevi od ovaa strana na rekata, i ima{e mir so site okolni zemji.
11|4|25|I ìveeja Judejcite i Izrail spokojno, sekoj pod lozata svoja i pod smokvata
svoja, od Dan do Vrisavija, preku site Solomonovi dni.
11|4|26|Solomon ima{e ~etirieset iljadi kowi za koli i dvanaeset iljadi za kowicata.
11|4|27|I upravnicite mu dostavuvaa na car Solomona se {to treba{e za carskata
trpeza, sekoj vo svojot mesec, i ne dozvoluvaa da ima nedostig od ni{to.
11|4|28|Isto taka i ja~men, i slama za kowite i za maskite dostavuva{e sekoj
navremeno vo mestoto, kade {to se nao|a{e carot.
11|4|29|A Bog mu dade na Solomona mudrost, mnogu golem razum i {irok um
kako pesokta na morskiot breg.
11|4|30|I Solomonovata mudrost be{e pogolema od mudrosta na site sinovi na
Istok, od seta mudrost na Egiptjanite.
11|4|31|Toj be{e pomudar od site lu|e, pomudar i od Getana Jezrailecot i od Emana,
i od Halkada i Darda, Samadoviot sin, i imeto negovo se slave{e po site okolni
narodi.
11|4|32|Toj izre~e tri iljadi mudri izreki, a pesnite negovi bea iljada i pet;
11|4|33|toj izgovori i za drvjata, od kedar, {to e vo Livan, do isop, {to niknuva po
karpite; toj govore{e i za ìvotnite, za pticite, za vleka~ite i za ribite.
11|4|34|I od site narodi doa|aa da ja ~ujat Solomonovata mudrost, i site zemni
carevi, {to bea slu{ale za negovata mudrost.
11|5|1|Hiram, tirski car, gi isprati slugite svoi pri Solomona, otkako ~u, deka go
pomazale za car mesto tatka mu, za{to Hiram be{e Davidov prijatel vo tekot na
celiot negov ìvot.
11|5|2|A i Solomon isprati da mu kaàt na Hirama:
11|5|3|"Ti znae{, deka tatko mi David na moè{e da izgradi dom na imeto
Gospodovo, svojot Bog, poradi vojnite so okolnite narodi, dodeka Gsopod ne go
pokori pod nozete negovi;
11|5|4|no sega Gospod, mojot Bog, mi dade spokojstvo od site strani: nema
protivnik i nema ve}e stapici.
11|5|5|I, ete, jas imam namera da izgradam dom na imeto Gospodovo, mojot Bog,
kako {to mu be{e rekol Gospod na tatka mi Davida, velej}i: 'Tvojot sin, kogo
{to }e go postavam na tvojot prestol mesto tebe, }e izgradi dom na Moeto ime.'
11|5|6|Zatoa, zapovedaj da mi nase~at kedrovo drvo od Livan; i ete, moite slugi }e
bidat zaedno so tvoite slugi, kako ti {to }e opredeli{, za{to znae{, deka kaj nas
nema lu|e, koi umeat da se~at drva taka, kako Sidoncite."
11|5|7|Koga Hiram gi ~u zborovite od Solomona, mnogu se zaraduva i re~e:
"Blagosloven neka e denes Gospod, Koj mu dade na Davida mudar sin, za da
upravuva so toj mnogubroen narod!"
11|5|8|I Hiram isprati pri Solomona da kaàt: "Go islu{av toa, za koe be{e si ispratil
do mene; }e ja ispolnam tvojata èlba za kedrovoto drvo i kiparisovoto:
11|5|9|slugite moi }e gi dovle~kaat od Livan do moreto, i na splavovi }e gi doteraat
po more do mestoto, {to }e mi go opredeli{; tamu }e gi rastovaram, i ti }e gi
zeme{; no i ti ispolni ja èlbata moja, da dostavuva{ hrana za mojot dom."
11|5|10|I Hiram mu dava{e na Solomona kedrovo drvo i kiparisovo drvo, spored
èlbata negova.
11|5|11|A Solomon mu dava{e na Hirama dvaeset iljadi koi p~enica za ishrana na
negoviot dom i dvaeset kori cedeno maslinovo maslo, - tolku Solomon mu dava{e
na Hirama sekoja godina.
11|5|12|Gospod mu dade na Solomona mudrost, kako {to mu be{e vetil. I me|u
Hirama i Solomona ima{e mir, a sklu~ija i sojuz me|u sebe.
11|5|13|Car Solomon naloì obvrska vrz siot Izrail; a obvrskata se sostoe{e od
trieset iljadi lu|e.
11|5|14|Toj gi ispra}a{e vo Livan, po deset iljadi na mesec, na smeni; eden mesec
prestojuvaa vo Livan, a dva meseci - po domovite svoi. Adoniram, pak, be{e nivni
upravnik.
11|5|15|Solomon ima{e u{te sedumdeset iljadi prenesuva~i na tovari, i osumdeset
iljadi kamenodelci vo planinite,
11|5|16|nadvor od trite iljadi i trista nastojnici, {to Solomon gi be{e postavil nad
rabotata, da go nadgleduvaat narodot, {to gi izvr{uva{e rabotite.
11|5|17|I carot zapoveda da donesuvaat golemi kamewa za osnovata na domot,
kamewa delkani.
11|5|18|Gi delkaa, pak, Solomonovi rabotnici i Hiramovi rabotnici i Gevalci, i
podgotvuvaa drvja i kamewa za gradewe na domot tri godini.
11|6|1|Vo ~etiristotini i osumdesettata godina po izlguvaweto na Izrailevite sinovi
od Egipetskata zemja, vo ~etvrtata godina na Solomonovoto caruvawe nad Izrailot,
vo mesec Zif, koj e vtor mesec, Solomon po~na da Mu gradi hram na Gospoda.
11|6|2|A hramot, {to car Solomon Mu go izgradi na Gospoda, be{e dolg {eeset
lakti, {irok - dvaeset i visok - trieset lakti;
11|6|3|tremot pred hramot be{e dolg dvaeset lakti, spored {irinata na hramot, i {irok
- deset lakti pred hramot
11|6|4|Vo hramot toj napravi prozorci, zatvoreni so re{etki.
11|6|5|I napravi dogradba okolu yidovite na hramot, okolu hramot i Svjataja Svjatih;
a napravi i strani~ni sobi naokolu.
11|6|6|Dolniot kat na zgradata be{e {irok pet lakti, sredniot {irok - {est lakti, a
tretiot - {irok sedum lakti; za{to okolu hramot nadvor bea napraveni rastojanija za
dogradba da ne dopiraat do yidovite na hramot.
11|6|7|Koga se grade{e hramot, za gradewe se upotrebuvaa delkani kamewa, taka
{to za vreme na gradeweto na hramot ne se slu{a{a, ni ~ekan, ni tesla, nitu nekakvo
drugo èlezno orudie.
11|6|8|Vratata na sredniot kat be{e desno od hramot. Po trkalezni skali se iska~uvaa
na vtoriot kat a od vtoriot - na tretiot.
11|6|9|Taka go izgradi toj hramot, go izgradi i go obloì so kedrovi {tici.
11|6|10|i dogradi do celiot hram strani~ni sobi, visoki pet lakti; tie bea prikrepeni
kon hramot so kedrovi gredi.
11|6|11|I bi slovo Gospodovo kon Solomona, i mu be{e re~eno:
11|6|12|"Ete, ti gradi{ hram: ako odi{ po Moite zakoni, ako postapuva{ po Moite
naredbi i ako gi pazi{ site Moi zapovedi, upravuvaj}i se spored niv, Jas }e go
ispolnam vrz tebe slovoto Svoe, {to mu go bev kaàl na tatka ti Davida;
11|6|13|I }e ìveam srede Izrailevite sinovi i nema da go ostavam Mojot narod
Izrailot."
11|6|14|I taka, Solomon go izgradi hramot i go zavr{i.
11|6|15|Gi obloì yidovite na hramot odnatre so kedrovi {tici; od podot do potonot ti
obloì odnatre so drvo, a podot na hramot go pokri so kiparisovi {tici.
11|6|16|a vo zadnata strana na hramot na dvaeset lakti od krajot, izdigna yid i gi
obloì yidovite i podot so kedrovi {tici, i napravi prostor za Svjataja-Svajtih.
11|6|17|A hramot, samo predniot del na hramot, ima{e ~etirieset lakti.
11|6|18|Po kedarot odnatre ima{e rezbi, sli~ni na krastavi~ki i raspuknati cvetovi;
se be{e pokrieno so kedar, kamen ne se gleda{e.
11|6|19|A vnatre vo hramot toj podgotvi oddel za da go postavi tamu kov~egot nz
zavetot Gospodov.
11|6|20|Oddelot be{e dolg dvaeset lakti, {irok dvaeset lakti, i visok dvaeset lakti; toj
go opkova so ~isto zlato; isto taka go opkova i kedroviot `rtvenik.
11|6|21|Odvnatre, Solomon go opkova hramot so ~isto zlato, i protegna zlatni verigi
pred Svajtaja Svjatih, i ja opkova so zlato.
11|6|22|Celiot hram toj go obloì so zlato, celiot hram dokraj, i celiot `rtvenik, {to e
pred Svjataja-Svjatih, go opkova so zlato.
11|6|23|A vo Svjataja-Svjatih napravi dva heruvima od maslinovo drvo, visoki po
deset lakti
11|6|24|Ednoto krilo na heruvimot be{e dolgo pet lakti i drugoto krilo na heruvimot
- pet lakti; deset lakti ima{e od edniot kraj na kriljata negovi do drugiot kraj na
kriljata negovi.
11|6|25|Deset lakti ima{e i drugiot heruvim; ednakva merka i ednakov oblik imaa
dvata heruvima.
11|6|26|Viso~inata na ediot heruvim be{e deset lakti, isto taka i na drugiot heruvim.
11|6|27|Toj gi postavi heruvimite srede vnatre{niot del na hramot. A kriljata na
heruvimite bea ra{ireni, i kriloto na edniot se dopira{e do edniot yid, a kriloto na
drugiot heruvim dopira{e do drugiot yid; drugite nivni krilja pak se sre}avaa krilo
so krilo srede hramot.
11|6|28|Toj gi obloì heruvimite so zlato.
11|6|29|I po site yidovi na hramot naokolu izdlabi likovi na heruvimi, palmi i
rascuteni cvetovi, odnatre i odnadvor.
11|6|30|I podot na hramot go opkova so zlato vo vnatre{niot i predniot del.
11|6|31|Za vlez vo Svjataja Svjatih toj napravi vrata od maslinovo drvo so
petoagloni spojki.
11|6|32|Na dvete polovini na vratata od maslinovoto drvo toj izdlabi heruvimi,
palmi i rascuteni cve}iwa i gi obloì so zlato; go pokri so zlato i heruvimite i
palmite.
11|6|33|I pri vlezot na hramot toj napravi ~etiriagolni stolbovi od maslinovo drvo
11|6|34|i dve vrati od kiparisovo drvo; dvete polovikni na ednata vrata bea podvi`ni,
i dvete polovikni na drugata vrata isto taka bea podvi`ni.
11|6|35|Izdlabi po niv heruvimi, palmi i rascuteni cve}iwa i ja obloì rezbata so
zlato.
11|6|36|I vnatre{niot trem go napravi od tri reda delkani kamewa i od eden red
kedrovi gredi.
11|6|37|Na ~etvrtata godina, vo mesecot Zif, vtoriot mesec, toj gi be{e poloìl
osnovite na hramot Gospodov,
11|6|38|a na edinaesettata godina, vo mesecot Vul, toa e osmiot mesec, - toj go
zavr{i hramot so site negovi prinadle`nosti i spored site negovi prednacrti. Solomon
go grade{e hramot sedum godini.
11|7|1|Potoa Solomon izgradi svoj dom, a go grade{e trinaeset godini, i napolno go
zavr{i.
11|7|2|Toj go izgradi domot svoj od livansko drvo: dolg sto lakti, {irok pedeset
lakti, a visok trieset lakti, na ~etiri reda kedrovi stolbovi; i kedrovi gredi bea
poloèni vrz stolbovite.
11|7|3|Podot be{e poslan so kedar vrz gredi na ~etirieset i pet stolba, po petnaeset
vo red.
11|7|4|Prozorski stolbovi ima{e tri reda; ima{e i tri reda prozorci, prozorec sproti
prozorec.
11|7|5|Site vrati i sobi bea ~etiriagolni, prozorec sproti prozorec vo tri reda.
11|7|6|Toj napravi i trem od stolbovi, pedeset lakti dolg, trieset lakti {irok, i pred niv
- trem, stolbovi, i prag pred niv.
11|7|7|U{te napravi i trem so prestol, od koj toj sude{e, trem za sudili{te, i site
podovi gi pokri so kedar.
11|7|8|Vo domot, kade {to ìvee{e, ima{e drug dvor zad tremot, isto taka izgraden. I
vo domot na faraonovata }erka, koja Solomon ja be{e zel, napravi isto taka trem.
11|7|9|Seto toa be{e napraveno od skapi kamewa - delkani spored razmer, izreàni
so trion odnatre i odnadvor, - od osnovata do pokrivot, i odnadvor do golemiot
dvor.
11|7|10|Vo osnovata bea poloèni skapi kamewa, kamewa golemi, kamewa od deset
lakti;
11|7|11|i odozgora skapi kamewa, delkani spored razmer, i kedar.
11|7|12|Golemiot dvor be{e ograden naokolu so tri reda delkani kamewa i so eden
red kedrovi gredi; isto taka i vnatre{niot dvor na hramot Gospodov i hramoviot
trem.
11|7|13|Car Solomon isprati da go dovedat od Tir Hirama,
11|7|14|sin na edna vdovica od Neftalimovoto pleme. Tatko mu tirjanin, be{e
bronzolivec; toj be{e sposoben i iskusen, a umee{e da pravi sekakvi predmeti od
branza. I toj dojde pri car Solomona i mu prave{e sekakvi raboti:
11|7|15|toj izli dva bronzeni stolba, sekoj visok po osumnaeset lakti, i vrvot od
dvanaeset lakti go opfa}a{e pre~nikot na edniot i na drugiot stolb;
11|7|16|toj napravi i dve glavi~ki, izleani od bronza, za da gi stavi vrz stolbovite;
pet lakti visoka ednata glavi~ka i pet lakti visoka vtorata glavi~ka;
11|7|17|napravi mreì pleteni i vrvovi kako verigi za glavi~kite, {to bea vrz
stolbovite: sedum za ednata glavi~ka i sedum za drugata glavi~ka.
11|7|18|Taka gi napravi toj stolbovite i dva reda narovi okolu mreàta, za da gi
pokrie glavi~kite, {to se pri stolbovite, istoto go napravi i za drugata glavi~ka.
11|7|19|A vo tremot glavi~kite pri stolbovite bea napraveni sli~no na krin, ~etiri
lakti;
11|7|20|i glavi~kite vrz dvata stolba odozgora bea takmu nad izdadenata rabota, {to
be{e do mreàta; i vrz drugata glavi~ka vo redovi naokolu dveste narovi.
11|7|21|I gi postavi stolbovite na hramoviot trem; postavi stolb oddesno i mu dade
ima Jahin; postavi stolb i odlevo i go nare~e Voas.
11|7|22|A nad stolbovite poloì glavi~ki, napraveni sli~no na krin. Taka zavr{i
rabotata nad stolbovite.
11|7|23|Napravi i izleano od bronza more - od edniot negov kraj do drugiot ima{e
deset lakti, - i sosema kru`no, pet lakti visoko; i venec od trieset lakti go opfa}a{e
naokolu.
11|7|24|Pod krai{tata negovi ima{e od site strani izdadeni raboti kako jabolka po
deset na lakot; tie go opkruùvaa moreto od site strani vo dva reda; izdadenite raboti
kako jabolka bea izleani zaedno so nego.
11|7|25|Toa stoe{e na dvanaeset vola: tri gledaa kon sever, tri gledaa kon zapad, tri
gledaa kon jug i tri gledaa kon istok; moreto stoe{e vrz niv, a zadnata strana mu
be{e svrtena navnatre pod nego.
11|7|26|Toa be{e debelo edna dlanka, a krai{tata negovi, napraveni kako krai{ta na
~a{a, prilegaa na procuten krin. Toa sobira{e dve iljadi meri.
11|7|27|Toj napravi i deset bornzeni podno`ja; sekoe podno`je be{e dolgo ~etiri
lakti, {iroko - ~etiri lakti, visoko - tri lakti.
11|7|28|Eve ja napravata na podno`jata: tie imaa strani, strani me|u agolnite
prodolètoci.
11|7|29|Vrz stranite, {to bea me|u agolnite prodolètoci, ima{e oblikuvani lavovi,
volovi i heruvimi; isto taka i vrz agolni prodolètoci; a nad lavovite i volovite i pod
niv ima{e vise~ki venci;
11|7|30|sekoe podno`je ima{e po ~etiri bronzeni trkala i bronzeni oski. Na ~etirite
agli ima{e ispup~uvawa kako ramenici, izleani ispup~uvawa, oddolu pod
mijalnikot, do sekoj venec.
11|7|31|Otvorot od vnatre{niot venec do gore ima{e eden lakot; otvorot mu be{e
kruèn kako podno`jeto na stolbovite; lakot i polovina, i pri otvorot negov - rezbi;
no starnite bea ~etiriagolni - ne kru`ni.
11|7|32|Pod stranite ima{e ~etiri trkala i oski na trkalata vo podno`jata; sekoe trkalo
be{e visoko lakot i polovina.
11|7|33|Napravata na trkalata be{e isto takva, kako trkalata na kolite; oskite nivni,
oplatite nivni, spicite nivni i glavi~kite nivni - se be{e izleano.
11|7|34|Ima{e ~etiri ispaknatini na ~etirite agli na sekoe podno`je; od podno`jata
izleguvaa ispaknatinite negovi.
11|7|35|I vrz podno`jata ima{e ispaknatini, polovina lakot visoki, a nad podno`jata
dr{kite nivni i yidovite im bea od ista materija.
11|7|36|Toj izvaja i vrz {ti~kite na dr{kata nejzina i na yidovite nejzini heruvimi,
lavovi i palmi, kolku {to dozvoluva{e mestoto, i naokolu - vise~ki venci.
11|7|37|Taka napravi toj deset podno`ja; site ednakvo izleani, ednakva merka,
ednakov izgled.
11|7|38|Napravi i deset bronzeni mijalnici; sekoj mijalnik sobira{e po ~etirieset
meri; sekoj mijalnik ima{e ~etiri lakti; sekoj mijalnik stoe{e na edno od desette
podno`ja.
11|7|39|Toj gi rasporedi podno`jata - pet desno od hramot i pet levo od hramot, a
moreto go postavi desno od hramot, na isto~nata strana kon jug.
11|7|40|Hiram gi napravi mijalnicite, lopatkite i ma{ite. I ja svr{i Hiram celata
rabota, {to ja vr{e{e pri car Solomona za hramot Gospodov, odnosno:
11|7|41|dva stolba i dva pojasa na glavi~kite, {to se vrz stolbovite, i dve mreì za
pokrivawe na dvata pojasa na glavi~kite, {to se vrz stolbovite,
11|7|42|i ~etiristotini narovi na dvete mreì; dva reda narovi na sekoja mreà za
pokrivawe na dvata pojasa nad glavi~kite, {to se vrz stolbovite,
11|7|43|i deset podno`ja i deset mijalnici na podno`jata;
11|7|44|edno more i dvanaeset vola pod moreto;
11|7|45|i kotli, i lopatki, i ~a{i. Site raboti, {to Hiram mu gi napravi na carot
Solomona za hramot Gospodov, bea od izmaznet bakar.
11|7|46|Carot gi izlea vo glinena zemja, vo okolinata na Jordan, me|u Sohot i
Sartan.
11|7|47|Solomon gi postavi site tie raboti na mestata nivni. Poradi nivnoto
izvonredno mnoèstvo teìnata na bronzata ne be{e opredelena.
11|7|48|Solomon gi napravi i site predmeti, {to se vo hramot Gospodov: zlaten
`rtvenik i zlatna trpeza, na koja se stavaat lebovite na predloènieto:
11|7|49|svetilnici - pet oddesno i pet odlevo, pred zadnoto oddelenie na hramot, od
~isto zlato, cve}iwa, kandilca i {tipki od zlato;
11|7|50|i ~inii, i noèvi, i ~a{i, i podnosinici i kadilnici od ~isto zlato; reziwa za
vratite na vnatre{nosta od hram vo Svjataja Svjatih i za vratite vo hramot, isto taka
od zlato.
11|7|51|Taka be{e svr{ena seta rabota, {to ja izvr{i car Solomon za hramot
Gospodov. I go prinese Solomon posvetenoto od tatko mu Davida: srebroto, zlatoto
i predmetite gi predade vo riznicata na hramot Gospodov.
11|8|1|Toga{ Solomon gi povika kon sebe vo Erusalim stare{inite Izrailevi i site
knezovi na plemiwata, rodona~alnicite na sinovite Izrailevi, za da go prenesat
Kov~egot na zavetot Gospodov od Davidoviot grad, od Sion - vo hramot.
11|8|2|E se sobraa na praznikot pri carot Solomon site Izrailci vo mesecot Atanim,
koj e sedmiot mesec.
11|8|3|Dojdoa site stare{ini Izrailevi; i sve{tenicite go krenaa kov~egot
11|8|4|i go ponesoa Kov~egot Gospodov i skinijata na svedo{tvoto i site sve{teni
predmeti, {to bea vo skinijata; a gi nosea sve{tenicite i Levitite.
11|8|5|A car Solomon i so nego celiot izrailski sobor, {to se be{e sobral pri nego,
odea pred Kov~egot, prinesuvaj}i `rtvi od siten i krupen dobitok, koj ne be{e
mo`no da se izbroi i presmeta i poradi mno{tvoto negovo.
11|8|6|Sve{tenicite go vnesoa Kov~egot na zavetot Gospodov na mestoto negovo,
vo vnatre{nosta na hramot, vo Svjataja Svjatih, pod kriljata na heruvimite.
11|8|7|Za{to heruvimite gi {irea kriljata nad mestoto na Kov~egot, i heruvimite go
pokrivaa odzgora Kov~egot i lostovite negovi.
11|8|8|Lostovite se podavaa taka, {to glavi~kite nivni se gledaa vo svetili{teto, no
ne izleguvaa nadvor; tie se tamu i do denes.
11|8|9|Vo kov~egot nama{e ni{to, osven dvete kameni plo~i, koi Mojsej gi be{e
poloìl vnatre vo Horiv, koga Gospod sklu~i zavet so sinovite Izrailevi, otkako bea
izlezeni od Egipetskata zemja.
11|8|10|Koga sve{tenicite izlegoa od svetili{teto, oblak go ispolni domot Gospodov.
11|8|11|I sve{tenicite ne moèa da stojat na slu`bata poradi oblakot, bidej}i
svetlinata Gospodova go ispolni hramot Gospodov.
11|8|12|Toga{ Solomon re~e Gospod blagovoli da ìvee vo magla:
11|8|13|"Ti izgradiv hram Tebe za ìveali{te, mesto, kade {to }e
prestojuva{ zasekoga{."
11|8|14|I carot se svrti so liceto svoe, i go blagoslovi celoto sobranie na Izrailcite, a
celoto sobranie na Izrailcite stoe{e. -
11|8|15|Toga{ re~e: "Neka e blagosloven Gospod, Bog Izrailev, Koj so ustata Svoja
mu re~e na tatka mi Davida, i re~enoto denes go ispolni so rakata Svoja! On be{e
rekol:
11|8|16|'Od onoj den, koga gi izvedov Mojot narod Izrailot od Egipet, Jas ne odbrav
grad me|u plemiwata Izrailevi, za da se izgradi dom, kade {to }e ostane
zasekoga{ imeto Moe; go izbrav Davida, toj da bide nad Mojot narod Izrailot.'
11|8|17|Tako mi David namisli da izgradi hram vo imeto na Gospoda, Boga
Izrailev;
11|8|18|no Gospod mu re~e na tatka mi Davida: 'ti si namislil da izgradi{ hram na
imeto Moe; dobro e deka ti e toa na srceto;
11|8|19|me|utoa, ti nema da izgradi{ hram, tuku tvojot sin, koj izlegol od bedrata
tvoi, - toj }e izgradi hram na imeto Moe.
11|8|20|I Gospod go ispolni slovoto Svoe, {to be{e go izrekol; jas se izdignav na
mestoto na tatkoto moj Davida, i sednav na prestolot Izrailev, kako {to re~e
Gospod, i izgradiv hram vo ~est na imeto Gospodovo, Boga Izrailev;
11|8|21|i podgotviv tamu mesto za kov~egot, vo koj e zavetot na Gospoda, {to go
be{e sklu~il so na{ite tatkovci, koga gi izvede od Egipetskata zemja."
11|8|22|Toga{ zastana Solomon pred `rtvenikot Gospodov, pred celoto sobranie na
Izrailcite, gi krena racete kon neboto
11|8|23|i re~e: "Gospodi, Boè Izrailev! Nema Bog kako Tebe nitu na neboto gore,
nitu na zemjata dolu; ti go pazi{ zavetot i milosta kon slugite Svoi, koi odat pred
Tebe od se srce.
11|8|24|Ti go ispolni na Svojot sluga Davida, mojot tatko, ona, {to mu go be{e
vetil; ona {to go be{e izrekol so ustata Svoja, denes go izvr{i so rakata Svoja.
11|8|25|I sega, Gospodi, Boè Izrailev, ispolni go na Svojot sluga David, mojot
tatko, ona {to mu go be{e govorel, velej}i: 'Pred liceto moe nema da prestane da
izleguva od tebe ma`, koj sedi na Izraileviot prestol; dovolno e samo sinovite tvoi
da se dràt za patot svoj, odej}i pred Mene taka, kako {to ti ode{e pred Mene.'
11|8|26|I sega, Boè Izrailev, neka bide verno slovoto Tvoe, {to si mu go rekol na
Svojot sluga Davida, mojot tatko!
11|8|27|No zar Bog }e saka da ìvee na zemjata! Neboto i neboto na nebesata ne Te
sobiraat, a u{te pomalku ovoj hram, {to sum go izgradil jas na Tvoeto ime;
11|8|28|no pogledni milostivo kon molitvata na Tvojot sluga i kon molbata negova,
Gospodi, Boè moj! ûj go povikot i molitvata so koja Tvojot sluga Te moli denes.
11|8|29|Da bidet o~ite Tvoi otvoreni kon toj hram dewe i no}e, kon ova mesto, za
koe si rekol: imeto Moe }e bide tamu; ~uj ja molitvata, so koja }e se moli Tvojot
sluga na toa mesto.
11|8|30|ûj ja molbata na Tvojot sluga i na Tvojot narod Izrailot, koga tie }e se
molat na ova mesto; ~uj od mestoto na Tvoeto ìveali{te, od nebesata, ~uj i
smiluvaj se.
11|8|31|Koga nekoj }e zgre{i protiv bli`niot svoj, i }e pobara od nego kletva, za da
se zakolne, i zaradi kletvata }e dojdat pred Tvojot `rtvenik vo ovoj hram,
11|8|32|toga{ ~uj od neboto i izvr{i sud nad Svoite slugi, obvini go vinovniot,
stovaruvaj}i mu ja vrz glavata negova postapkata negova, i opravdaj go praviot,
davaj}i mu spored pravdata negova.
11|8|33|Koga Tvojot narod Izrailot }e bide porazen od neprijatelite, poradi toa {to
zgre{il pred Tebe, i koga tie }e se obrnat kon Tebe i }e go ispovedaat imeto Tvoe i
Te baraat i Te molat vo ovoj hram, -
11|8|34|~uj toga{ od neboto i prosti mu go grevot na Tvojot narod Izrailot, i vrati gi
vo zemjata, {to si im ja dal na tatkovcite nivni.
11|8|35|Koga }e se zaklu~i neboto i }e nema do`d, poradi toa {to }e zgre{at pred
Tebe, }e go ispovedaat imeto Tvoe i se svrtat od grevot svoj, bidej}i se gi smiril, -
11|8|36|~uj toga{ od neboto i prosti im go grevot na Svoite slugi i na Svojot narod
Izrailski, pokaùvaj}i im go dobriot pat, po koj da odat, i isprati do`d vrz Tvojata
zemja, {to si mu ja dal na narodot Svoj vo nasledstvo.
11|8|37|Glad li }e nastane po zemjata, ili pomor, ognen vetar li, glamja, skakulci, ili
gasenici, neprijatelot li }e go pritisne vo zemjata negova, nekakva nevolja li }e se
pojavi, ili bolest, -
11|8|38|pri sekoja molitva, pri sekoja molba {to doa|a od koj i da bilo ~ovek od siot
Tvoj narod Izrailski, koga }e po~uvstvuvaat bolka vo srceto svoe i }e gi podadat
racete kon ovoj hram,
11|8|39|~uj od neboto, od mestoto na Tvoeto ìveali{te, i smiluvaj se; napravi i
vozdaj sekomu spored pati{tata negovi, kako {to go gleda{ srceto negovo, bidej}i
samo Ti gi poznava{ srcata na site ~ove~ki sinovi:
11|8|40|za da se pla{at od Tebe vo site dni, dodeka ìveat na zemjata, {to si im ja dal
na tatkovcite nivni.
11|8|41|Ako i nekoj drugorodec, koj ne e od Tvojot narod Izrailot, dojde od dale~na
zemja zaradi Tvoeto ime, -
11|8|42|za{to }e ~ujat za Tvoeto golemo ime, za Tvojata silna raka i za Tvojata
krenata mi{ka, - dojde i se pomoli vo ovoj hram,
11|8|43|~uj od neboto, od mestoto na Svoeto ìveali{te, i napravi se, za {to
drugorodecot Te povika, ta site zemni narodi da go znaat Tvoeto ime, za da se bojat
od Tebe, kako Tvojot narod Izrailot, da znaat deka ovoj hram, {to go izgradiv jas, e
nare~en na Tvoe ime.
11|8|44|Koga Tvojot narod izleze od vojna protiv svojot naprijatel po patot, po
koj }e go isprati{, i mu se pomoli na Gospoda, obrnuvaj}i se kon gradot, {to Ti si
go izbral, i kon hramot, {to go izgradiv na Tvoeto ime,
11|8|45|toga{ ~uj ja od neboto molitvata nivna i molbata nivna i napravi go ona, {to
im e potrebno nim.
11|8|46|Koga }e zgre{at pred Tebe, - za{to nema ~ovek {to da ne gre{i, - i Ti }e im
se razgnevi{ i }e gi predade{ na neprijatelite, i onie, {to gi plenile, gi odvedat vo
neprijatelska zemja, dale~na ili bliska;
11|8|47|i koga vo zemjata, kade {to }e bidat vo plenstvo, dojdat na sebesi i se obrnat
kon Tebe i Ti se pomolat vo zemjata na onie, {to gi plenile, velej}i: "Zgre{ivme,
izvr{ivme bezzakonie, vinovni sme;
11|8|48|i koga }e se obrnat kon Tebe od seto srce svoe i od seta du{a svoja vo
zemjata na neprijatelite, {to gi plenile, i ti se pomolat, obrnuvaj}i se kon svojata
zemja, {to si im ja dal na tatkovcite nivni, kon gradot, {to si go izbral, i kon hramot,
{to go izgradile na Tvoe ime, -
11|8|49|toga{ ~uj ja od neboto, od mestoto na Tvoeto ìveali{te, molitvata i molbata
nivna, i napravi {to im e nim potrebno;
11|8|50|i prosti mu na Tvojot narod, za ona {to zgre{il pred Tebe, i site negovi
prestapi, {to gi izvr{il pred Tebe, i predizvikaj sostradanie kon niv kaj onie, {to gi
plenile, ta da bidat milostivi kon niv;
11|8|51|za{to tie se Tvoj narod, i Tvoj del, {to Ti go izvede od Egipet, od èleznata
pe~ka.
11|8|52|U{ite Tvoi i o~ite Tvoi neka bidat otvoreni za molata na Tvojot sluga i za
molitvata na Tvojot narod Izrailski, za da gi ~uva{ sekoga{, koga Te povikuvaat,
11|8|53|za{to Ti si gi oddelil za Svoj del me|u site zemni narodi, kako {to si rekol
preku Mojseja, Tvojot sluga, koga gi izvede tatkovcite na{i od Egipet, Vladiko
Gospodi!"
11|8|54|Otkako Solomon ja zavr{i kon Gospoda celata ovaa molitva i molba, pa
kako {to be{e koleni~el, stana od pred `rtvenikot Gospodov, so racete podignati
kon neboto.
11|8|55|I, ispraven, go blagoslovi celoto sobranie na Izrailcite, velej}i so visok glas:
11|8|56|"Neka e blagosloven Bog, Koj mu dade spokojstvo na Svojot narod Izrailot,
kako {to be{e govorel! Ne ostana neispolnet nieden zbor od site Negovi dobri
zborovi, {to gi be{e izrekol preku svojot sluga Mojseja;
11|8|57|neka bide so nas Gospod, Bog na{, kako {to be{e so tatkovcite na{i; da ne
ne ostava, i da ne ne napu{ta,
11|8|58|priklonuvaj}i gi srcata na{i kon Sebesi, za da odime po site pati{ta Negovi i
da gi ~uvame zapovedite Negovi i zakonite Negovi, {to im gi zapoveda na
tatkovcite na{i.
11|8|59|I ovie zborovi, so koi se molev pred Gospoda denes, neka bidat bliski do
Gospoda, na{iot Bog, dewe i no}e, za da go vr{i On ona {to e nu`no za Negoviot
sluga i za Negoviot narod Izrailot sekoj den,
11|8|60|ta da go poznaat site narodi, deka Gospoda e Bog, i deka nema drug osven
Nego.
11|8|61|Srceto va{e neka bide napolno predadeno na Gospoda, na{iot Bog, za da
odite po naredbite Negovi i da gi pazite zapovedite Negovi, kako denes."
11|8|62|Toga{ carot i site Izrailci so nego Mu prinesoa `rtvi na Gospoda.
11|8|63|Solomon zakla za mirna `rtva, {to mu ja prinese na Gospoda, dvaeset i dve
iljadi krupen dobitok i sto dvaeset iljadi siten dobitok. Taka carot i site sinovi
Izrailevi mu Go osvetlija hramot na Gospoda.
11|8|64|Vo istiot den carot go osveti sredniot del na dvorot, koj e pred hramot
Gospodov, prinesuvaj}i sepalenici i leben prinos i voznesuvaj}i ja lojta od mirnite
`rtvi, bidej}i bornzeniot `rtvenik, {to e pred Gospoda, be{e mal da gi sobere
sepalenicite, lebniot prinos i lojta od mirnite `rtvi.
11|8|65|Taka Solomon napravi praznik i siot Izrail so nego - sobor golem, koj se
be{e sobral od vlezot vo Emat do Egipetskata reka, pred Gospoda, na{iot Bog;
praznuvaa i jadea, i pieja i se molea pred Gospoda, na{iot Bog, vo izgradeniot hram
sedum dena i u{te sedum dena, odnosno ~etirinaeset dena.
11|8|66|Vo osmiot den Solomon go raspu{ti narodot. Site go blagoslovija carot i si
otidoa po {atorite svoi, raduvaj}i se i veselej}i se vo srceto svoe za seto dobro, {to
Gospod mu go napravi na Svojot sluga Davida i na Svojot narod Izrailot.
11|9|1|Otkako Solomon zavr{i gradbata na Gospodoviot hram, na carskiot dom i se,
{to be{e posakal da napravi,
11|9|2|Gospod povtorno mu se javi na Solomona, kako {to mu se be{e javil vo
Gavaon.
11|9|3|I Gospod mu re~e: "Jas ja ~uv tvojata molitva i tvojata molba, za koja Me
mole{e i napraviv se spored tvojata molitva, go osvetiv toj hram, {to go izgradi ti,
za da bide zasegova{ imeto Moe tamu doveka, i o~ite Moi, i srceto Moe }e bidat
tamu vo site dni.
11|9|4|A ti, ako odi{ pred Moeto lice, kako {to ode{e tatko ti David, so ~isto srce i
so pravina, ispolnuvaj}i se, {to sum ti zapovedal, i ako gi pazi{ Moite uredbi i
Moite zakoni,
11|9|5|Jas }e go postavam tvojot carski tron nad Izrailot zasekoga{, kako {to mu
rekov na tatka ti Davida, velej}i: 'Nema da prestane da izleguva od tebe ma`, koj
sedi na prestolot Izrailev.'
11|9|6|Ako vie i sinovite va{i otstapite od Mene i ne gi pazite Moite zapovedi i
Moite uredbi, {to sum vi gi dal, i ako trgnete i po~nete da sluìte na drugi bogovi i
da im se poklonuvate,
11|9|7|Jas }e go istrebam Izrailot od liceto na zamjata, {to sum mu ja dal, i hramot,
{to sum go posvetil na Moe ime, }e go otfrlam od liceto Svoe, i Izrailot }e stane za
prikaz i za podbivawe kaj site narodi.
11|9|8|I za toj visok hram, sekoj, {to }e mine pokraj nego, }e se vàsi, }e potsvirne i
}e re~e: 'zo{to li postapil Gospod taka so ovaa zemja i so ovoj hram?'
11|9|9|I }e re~at: 'zatoa, {to tie go ostavija Gospoda, svojot Bog, Koj gi izvede
tatkovcite nivni od Egipetskata zemja, i se privrzaa kon drugi bogovi, im se
poklonuvaa i im sluèa, - zatoa Gospod im go isprati ova zlo!'"
11|9|10|Otkako izminaa dvaeset godini, vo tekot na koi Solomon izgradi dva doma,
- domot Gospodov i carskiot dom, -
11|9|11|za koi tirskiot car Hriam mu nabavuva{e na Solomona kedrovo drvo i
kiparisovo drvo i zlato spored èlbata negova, - car Solomon mu dade na Hirama
dvaeset gradovi vo Galilejskata zemja.
11|9|12|I Hiram izleze od Tir da gi pregleda gradovite, {to mu gi dade Solomon, i
tie ne mu se dopadnaa.
11|9|13|Zatoa toj re~e: "Kakvi se tie gradovi, {to ti, brate moj, mi gi dade?" I gi
nare~e zamja Kavul, kako {to se narekuvaat i denes.
11|9|14|A Hiram mu be{e ispratil na carot sto i dvaeset talanti zlato.
11|9|15|Ottuka i raspredelbata za danokot, {to go naloì Solomon, za da go izgradi
hramot Gospodov i svojot dom, Melon i yidovite erusalimski, Asor i Megidon i
Gazer.
11|9|16|Faraonot, egipetskiot car, be{e do{ol i go prezel Gazer, i so ogan go be{e
izgorel, a Hananejcite, {to ìveeja vo gradot, gi be{e ispotepal, i go be{e dal kako
miraz na }erka si, Solomonovata èna.
11|9|17|I toga{ Solomon go izgradi Gazer i Dolni Vetoron,
11|9|18|Valat, Tamor vo pustiwata,
11|9|19|i site gradovi ìtnici, {to gi ima{e Solomon, i gradovite za kolite, gradovite
za kowicata i se ona, {to Solomon saka{e da izgradi vo Erusalim, na Livan i po
celata zemja na svoeto vladenie.
11|9|20|Site lu|e, ostanati od Amorejcite, Hetejcite, Ferezejcite, Hananejcite,
Evejcite, Jevusejcite i Gerpesejcite, koi ne bea od Izrailevite sinovi,
11|9|21|decata nivni, ostanati po niv vo zemjata, koi Izrailevite sinovi ne moèa da
gi istrebat, - Solomon gi napravi podani~ki rabotnici, kakvi {to se i denes.
11|9|22|A sinovite Izrailevi Solomon gi prave{e rabotnici; tie bea negovi vojnici,
sluìteli, velikodostojnici, polkovodci i zapovednici na negovite koli i na negovite
kowanici.
11|9|23|Glavinite, pak, rasporednici nad Solomonovite raboti, odnosno upravnicite
na narodot, {to ja izvr{uvaa rabotata, bea petstotini i pedeset.
11|9|24|Faraonovata }erka premina od Davidoviot grad vo svojot dom, {to go
izgradi Solomon za nea. Potoa toj go izgradi Melon.
11|9|25|Solomon prinesuva{e tripati godi{no sepalenici i mirni `rtvi na `rtvenikot,
{to Mu go be{e izgradil na Gospoda, i kade{e vrz nego pred Gospoda. Taka zavr{i
gradbata na domot.
11|9|26|Car Solomon napravi isto taka i korabi vo Gasion-Gaver, koj e pri Elat, na
bregot na Crvenoto More, vo Idumejskata zemja.
11|9|27|I Hiram isprati na tie korabi svoi podanici - korabari, {to go znaat moreto,
zaedno so Solomonovite podanici;
11|9|28|tie otidoa vo Ofir i zedoa ottamu zlato ~etiristotini i dvaeset talanti i mu go
donesoa na car Solomona.
11|10|1|Savskata carica, otkako ~u za slavata Solomonova i za imeto na Gospoda,
dojde da go ispita so gatanki.
11|10|2|Taa dojde vo Erusalim so mnogu golemo bogatstvo: kamilite bea natovareni
so blagoprijatni mirisi, so mnogu zlato i skapoceni kamewa; taa dojde kaj
Solomona i govore{e so nego za se, {to i be{e na srceto.
11|10|3|Solomon i gi objasni site nejzini zborovi, i nema{e ni{to nepoznato za
carot, {to ne i go objasni.
11|10|4|Savskata carica ja vide seta mudrost na Solomona, i domot, {to toj go be{e
izgradil,
11|10|5|i jadewata na trpezata negova, i ìveali{tata na slugite negovi, i drèweto na
slugite negovi, oblekata nivna i peharnicite negovi, i sepalenicite negovi, {to gi
prinesuva{e vo hramot Gospodov. I pove}e ne moè{e da se vozdrì,
11|10|6|pa mu re~e na carot: "Vistina e ona, {to go bev slu{ala vo zemjata svoja za
tvoite dela i za tvojata mudrost;
11|10|7|no ne veruvav na zborovi, dodeka ne dojdov, i ne vidoa o~ite moi: i, ete,
mene ni polovinata ne mi be{e re~eno; mudrost i bogatstvo ti ima{ pove}e otkolku
{to sum slu{ala.
11|10|8|Blaèni se tvoite lu|e, blaèni se i tie tvoi slugi, {to stojat pred tebe sekoga{ i
ja slu{aat mudrosta tvoja!
11|10|9|Blagosloven da e Gospod, tvojot Bog, Koj blagovoli da te postavi na
Izraileviot prestol! Gospod, poradi ve~nata qubov Svoja kon Izrailot, te postavi za
car, za da vr{i{ sud i pravda."
11|10|10|I taa mu podari na carot sto i dvaeset talanti zlato i golemo mnoèstvo
blagoprijatni mirisi i skapoceni kamewa; nikoga{ u{te ne bea donesuvani tolku
mnogu blagoprijatni mirisi, kolku {to Savskata carica mu podari na car Solomona.
11|10|11|I Hiramovite korabi, {to donesuvaa zlato od Ofir, donesoa od Ofir golemo
mnoèstvo crveno drvo i skapoceni kamewa.
11|10|12|I carot napravi od toa crveno drvo potpirki za hramot Gospodov i za
carskiot dom, i gusli i psaltiri za pea~ite. Nikoga{ ne be{e donesuvano tolku crveno
drvo i ne be{e videno do toj den.
11|10|13|Toga{ carot Solomon i dade na Savskata carica se, {to taa poèla i {to
posaka, posebno od ona, {to car Solomon i go podari so racete svoi. I se vrati taa vo
zemjata svoja, taa i site slugi nejzini.
11|10|14|Zlatoto, {to mu doa|a{e na Solomona sekoja godina, teè{e {estotini {eeset
i {est talanti,
11|10|15|osven ona, {to se dobiva{e od raznesuva~ite na stoka i od trguvaweto na
trgovcite i od site arapski carevi i od oblasnite upravnici.
11|10|16|Car Solomon napravi dveste golemi {tita od kovano zlato, - po {estotini
sikli zlato se potro{eni za sekoj {tit;
11|10|17|i trista pomali {tita od kovano zlato, - od po tri mini zlato za sekoj {tit; i
carot gi postavi vo domot od livansko drvo.
11|10|18|Carot napravi i golem prestol od slonova koska i go obloì so ~isto zlato;
11|10|19|pred prestolot ima{e {est stepenika; odzadi vrvot na prestolot be{e kruèn,
i od dvete strani na sedi{teto ima{e potpirki, a do potpirkite stoeja dva lava;
11|10|20|i u{te dvanaeset lava stoeja tamu od dvete strani na {este stepenika. Sli~no
ne{to nemalo vo ni edno carstvo.
11|10|21|Site sadovi za piewe kaj car Solomona bea zlatni, i site sadovi vo domot
od livansko drvo bea od ~isto zlato; ni{to nema{e od srebro, za{to vo dnite na
Solomona srebroto ne se smeta{e za ne{to;
11|10|22|bidej}i carot ima{e na moreto tarsiski korabi zaedno so Hiramovite korabi
i vo tri godini edna{ doa|aa tarsiskite korabi i donesuvaa zlato i srebro, slonova
koska, majmuni i pauni.
11|10|23|Car Solomon gi nadminuva{e site zemni carevi po bogatstvoto i mudrosta.
11|10|24|I site zemni carevi sakaa da go vidat Solomona, za da ja poslu{aat
mudrosta negova, koj Bog ja be{e stavil vo srceto negovo.
11|10|25|I tie mu prinesuvaa, sekoj od sebesi, dar: srebreni sadovi, obleka, oru`je i
blagoprijatni mirisi, kowi i maski sekoja godina.
11|10|26|Solomon taka nasobra kowi i kowanici; toj ima{e ~etirieset iljadi koli i
dvanaeset iljadi kowanici, koi gi razmesti po kolskite gradovi i pri carot vo
Erusalim. Toj vladee{e nad site moriwa - od rekata do Filistejskata zemja i do
predelite na Egipet.
11|10|27|Carot go napravi srebroto vo Erusalim ramnoceno so obi~nite kamewa, a
kedrite poradi nivnoto mnoèsto gi napravi ramnoceni so divite smokvi, {to rastea
po nizinite.
11|10|28|Kowi, pak, donesuvaa za carot Solomona od Egipet; carskite trgovci gi
kupuvaa do Kuva so pari.
11|10|29|Kupena i donesena do Egipet edna kola ~ine{e {estotini sikli srebro, a
kow, - sto i pedeset. Na ist na~in tie so svoi race im gi dostavuvaa seto toa na
hetejskite i aramejskite carevi.
11|11|1|Car Solomon zasaka, osven faraonovata }erka, i mnogu èni - tu|inki -
Moavki, Amonitki, Idumejki, Sidonki i Hetejki, -
11|11|2|od onie narodi, za koi Gospod im be{e rekol na Izrailevite sinovi: ne
vleguvajte pri niv, i tie da ne vleguvaat pri vas, za da ne go priklonat srceto va{e
kon svoite bogovi. Kon niv se prilepi Solomon so qubovta svoja.
11|11|3|Taj ime{e sedumstotini èni i trista nalo`nici; i negovite èni go razvratija
srceto negovo.
11|11|4|Koga Solomon ostare, negovite èni go priklonija srceto negovo kon drugi
bogovi, i srceto negovo ne be{e napolno predadeno na negoviot Gospod Bog, kako
srceto na tatka mu Davida.
11|11|5|I Solomon po~na da i sluì na Astrata sidonskata boginka, i na Milhom,
amonitski gad.
11|11|6|I Solomon go vr{e{e ona, {to be{e neugodno pred o~ite na Gospoda, i ne
go slede{e napolno Gospoda kako tatko mu David.
11|11|7|Toga{ Solomon izgradi mnoguboè~ko svetili{te na Hamos, moavski gad,
na gorata, {to e pred Erusalim, i na Moloh, amonitski gad.
11|11|8|Taka napravi toj za site svoi èni tu|inki, koi kadea i prinesuvaa `rtvi na
svoite bogovi.
11|11|9|I Gospod se razgnevi na Solomona poradi toa {to go otstrani srceto svoe od
Gospoda, Boga Izrailev, Koj na dvapati mu se be{e javuval
11|11|10|i mu be{e zapovedal da ne odi po drugi bogovi; no toj ne go ispolni toa,
{to mu go be{e zapovedal Bog.
11|11|11|Toga{ Gospod mu re~e na Solomona: "Zatoa {to toa se vr{i kaj tebe, i ti ne
go za~uva Mojot zavet i Moite naredbi, {to ti gi bev zapovedal, }e go odzemam
carstvoto od tebe i }e go dadam da tvojot sluga;
11|11|12|no vo tvoite dni Jas nema da go napravam ova poradi tatka ti Davida: od
racete na sinot tvoj }e go odzemam;
11|11|13|no nema celoto carstvo da go odzemam: edno pleme }e mu dadam na sinot
tvoj zaradi Mojot sluga Davida i zaradi Erusalim, {to sum go izbral."
11|11|14|I Gospod mu vozdigna na Solomona protivnik - idumeecot Adada, od
idumejski carski rod.
11|11|15|Koga David be{e vo Idumeja, i vojvodata Joav dojde da gi pogrebe
ubienite, otkako be{e ispotepal se ma{ko vo Idumeja, -
11|11|16|bidej}i Joav i site Izrailci prestojuvaa tamu {est meseci, dodeka ne istrebija
se ìvo vo Idumeja, -
11|11|17|toga{ Adad izbega vo Egipet i so nego nekolkumina Idumejci, {to bea
sluèle pri tatka mu; Adad toga{ be{e dete.
11|11|18|Koga trgnaa od Madijam, tie dojdoa vo Faran i zedoa so sebesi lu|e od
Faran i stignaa vo Egipet pri Faraonot - egipetskiot car; Adad vleze pri Faraonot, i
toj mu dade dom, mu odredi plata i mu dade zemja.
11|11|19|Adad se zdobi so golema milost kaj Faraonot, taka {to go oèni so sestrata
na èna si, sestra na caricata Tahpenesa.
11|11|20|Tahpenesinata sestra mu rodi sin Genuvat. Tahpenesa go vospituva{e vo
Faraonoviot dom; i Genuvat ìvee{e vo Faraonoviot dom zaedno so Faraonovite
sinovi.
11|11|21|Koga Adad ~u, deka David po~inal pri tatkovcite svoi i deka vojvodata
Jova umrel, mu re~e na Faraonot: "Pu{ti me da pojdam vo zemjata svoja?"
11|11|22|Faraonot mu re~e: "Zar si nezadovolen od mene, pa saka{ da odi{ vo
zemjata svoja."
11|11|23|Gospod krena protiv Solomona i drug protivnik - Rezona, Elijadoviot sin,
koj be{e izbegal od svojot gospodar Adraazar, suvskiot car,
11|11|24|i, otkako sobra okolu sebesi lu|e, stana stare{ina na ~eta, otkako David go
be{e pobedil Adraazara; i tie otidoa vo Damask, se nastanija tamu i gospodarea vo
Damask.
11|11|25|Toj be{e protivnik na Izrailot vo tekot na site dni na Solomona. Osven
zloto, izvr{eno od Adada, toj sekoga{ mu prave{e pakost na Izrailot i stana siriski
car.
11|11|26|I Navatoviot sin Jerovoam, Efermecot od Sarida, - imeto na majka mu,
vdovica, be{e Serua, - Solomonov sluga, krena raka protiv carot.
11|11|27|Eve po koj povod toj krena raka protiv carot: Solomon go grade{e Milon,
gi poprava{e urnatinite vo gradot na tatka si Davida.
11|11|28|Jerovoam be{e silen ~ovek. Solomon, otkako zabeleà, deka toa mom~e
go biva za rabota, go postavi za nadzornik nad zadolènite rabotici od Josifoviot
dom.
11|11|29|Vo ona vreme na Jerovoam mu se slu~i da izleze od Erusalim; po patot go
sretna prorokot Ahija Silomec, oble~en vo nova obleka. Tie bea samo dvajcata vo
poleto.
11|11|30|I Ahija ja zede novata obleka, {to be{e na nego, ja raskina na dvanaeset
delovi,
11|11|31|i mu re~e na Jerovoama: "Zemi si deset delovi, za{to taka veli Gospod,
Bog Izrailev: 'Ete go istrgnuvam carstvoto od rakata na Solomona i deset plemiwa
ti davam tebe,
11|11|32|i edno pleme }e mu ostana nemu zaradi Mojot sluga Davida i zaradi gradot
Erusalim, {to go izbraa od site Izrailevi plemiwa!'
11|11|33|Ova e poradi toa, {to tie Me ostavija i po~naa da i se klawaat na Astarta,
sidonskata boginka, i na Hamosa, moavskiot bog, i na Melhoma, amonitskiot bog, i
ne odea po Moite pati{ta, za da go vr{at ona, {to e ugodno pred Moite o~i, i da gi
pazat Moite naredbi i Moite zapovedi, kako tatko mu David.
11|11|34|Jas ne go odzemam celoto carstvo od rakata negova, tuku go ostavam da
vladee do krajot na svojot ìvot zaradi Mojot sluga Davida, kogo go izbrav i koj gi
paze{e Moite zapovedi i Moite naredbi;
11|11|35|no }e go odzemam carstvoto od rakata na sinot negov i deset plemiwa od
nego }e ti gi dadam tebe;
11|11|36|a na sinot negov }e mu dadam edno pleme, za da ostane svetiloto na Mojot
sluga Davida vo site dni pred liceto Moe vo gradot Erusalim, {to go izbrav, za da
ostanae zasekoga{ tamu imeto Moe.
11|11|37|Tebe te izbiram, i ti }e vladee{ so se, {to }e posaka du{ata tvoja, i ti }e
bide{ car nad Izrailot;
11|11|38|i ako pazai{ na se, {to }e ti zapovedam, ako odi{ po pati{tata Moi i ako go
vr{i{ ona, {to e ugodno pred o~ite Moi, pazej}i gi Moite naredbi i Moite zapovedi,
kako {to prave{e Mojot sluga David, Jas }e bidam so tebe i }e ti vodzignam krepok
dom, kako {to mu sozdadov na Davida, i }e ti go dadam Izrailot;
11|11|39|}e go ponizam Davidoviot rod za toa, no ne za sekoga{."
11|11|40|A Solomon saka{e da go ubie Jerovoama, no Jerovoam stana, ta izbega vo
Egipet pri Susakima, egipetski car, i ìvee{e vo Egipet do smrtta Solomonova.
11|11|41|Drugite dela na Solomona i se {to vr{e{e toj, i mudrosta negova, se
opi{ani vo knigata na delata Solomonovi.
11|11|42|Vremeto, vo koe Solomon caruva{e vo Erusalim nad celiot Izrail, be{e
~etirieset godini.
11|11|43|I Solomon po~ina pri tatkovcite svoi i be{e pogreban vo gradot na tatka si
Davida; a mesto nego se zacari sinot negov Rovoam.
11|12|1|Rovoam otide vo Sihem, bidej}i vo Sihenm bea do{el site Izrailci, za da go
zacarat.
11|12|2|û za toa Navatoviot sin Jerovoam, koga se nao|a{e u{te vo Egipet, kade {to
be{e izbegal od carot Solomona, i se vrati od Egipet;
11|12|3|ispratija po nego i go povikaa. Toga{ Jerovoam i celoto izrailsko sobranie
dojdoa i mu govorea na carot Rovoam, velej}i:
11|12|4|"Tvojot tatko ni naloì teòk tovar, ti, pak, olesni ni go èstokoto ropstvo od
tatka ti i te{kiot tovar, {to toj ni go naloì, pa toga{ }e ti sluìme."
11|12|5|Toj im odgovori: "Odete si, po tri dena dojdete pak pri mene." I narodot se
razotide.
11|12|6|Carot Rovoam se sovetuva{e so starcite, koi bea pri tatka mu Solomona,
dodeka be{e ìv, i re~e: "Kako }e me posovetuvate da mu odgovoram na ovoj
narod?"
11|12|7|Tie mu odgovorija, i rekoa: "Ako ti denes im bide{ sluga na ovie lu|e i im
usluì{, ako gi zadovoli{ i im govori{ dobri zborovi, tie }e ti bidat slugi vo site
dni."
11|12|8|No toj ne go poslu{a sovetot, {to mu go bea dale starcite, i se sovetuva{e so
mladite, koi bea porasnale zaedno so nego i koi bea pri nego,
11|12|9|i im re~e: "[to }e me posovetuvate da im odgovoram na onie lu|e, {to mi
rekoa i kaàa: 'olesni ni go igoto, {to ni go naloì tatko ti?'"
11|12|10|Mladite, porasnati zaedno so nego, mu odgovorija i rekoa: "Vaka kaì im
na tie lu|e, {to ti rekle: 'tvojot tatko ni naloì te{ko igo, ti, pak, olesni ni' kaì im:
maliot prst mi e podebel od bedrata na tatka mi;
11|12|11|i taka, ako tatko mi vi naloùval te{ko igo, jas }e go zgolemam va{eto igo;
tatko mi ve kaznuva{e so kam{ici, jas, pak, }e ve kaznuvam so skorpii."
11|12|12|Jerovoam, i site lu|e, dojdoa pri Rovoama na tretiot den, kako {to im be{e
zapovedal carot, velej}i: 'dojdete pri mene na tretiot den.'
11|12|13|I carot grubo mu odgovori na narodot i ne go poslu{a sovetot, {to mu go
bea dale starcite.
11|12|14|I govore{e spored sovetot na mladite i re~e: "Tatko mi vi naloìl teòk
tovar, jas, pak, }e go zgolemam va{iot tovar; tatko mi ve kaznuva{e so kam{ici,
jas, pak, }e ve kaznuvam so skorpii."
11|12|15|I carot ne go poslu{a narodot, za{to taka be{e sudeno od Gospoda, za da
se ispolni zborot Negov, {to go be{e izrekol Gospod preku Ahija Silomecot na
Navatoviot sin Jerovoama.
11|12|16|I site Izrailci vidoa, deka carot ne gi poslu{a. Toga{ lu|eto mu odgovorija
na carot i rekoa: "Kakov del imame kaj Davida? Za nas nema del kaj sinot Jeseev;
po {atorite svoi, Izraile! Gledaj si go svojot dom, Davide!" I Izrail se razotide po
{atorite svoi.
11|12|17|Rovoam caruva{e samo nad Izrailevite sinovi, {to ìveeja vo Judinite
gradovi.
11|12|18|I carot Rovoam go isprati Adonirama, upravnikot nad danocite; no site
Izrailci go zatrupaa so kamewa, i toj umre, a carot Rovoam brzo se ka~i vo kola, za
da izbega vo Erusalim.
11|12|19|I taka Izrailot se odmetna od Davidoviot dom i do denes.
11|12|20|Koga site Izrailci slu{naa, deka Jerovoam se vratil od Egipet, ispratija i go
povikaa vo sobranieto i go zacarija nad site Izrailci. So Davidoviot dom ne ostana
nikoj, osven plemeto Judino i Venijaminovo.
11|12|21|Rovoam, otkako pristigna vo Erusalim, sebra od celiot Judin dom i od
kolenoto Venijaminovo sto i osumdeset iljadi izbrani vojnici, za da vojuvaat protiv
Izraileviot dom i da mu go vozvratat carstvoto na Solomonoviot sin Rovoam.
11|12|22|I bi slovo Bo`jo kon Semeja, ~ovek Bo`ji, i be{e re~eno:
11|12|23|"Kaì mu na Solomonoviot sin Rovoama, carot judejski, i na celiot Judin i
Venijaminov dom i na drugiot narod:
11|12|24|vaka veli Gospod: 'Ne odete i ne po~nuvajte vojna protiv va{ite bra}a,
Izrailevite sinovi; vratete se sekoj vo domot svoj, bidej}i toa be{e od Mene." I tie gi
poslu{aa Gospodovite zborovi i se vratija doma spored slovoto Gospodovo.
11|12|25|Jerovoam go izgradi Sihem na Efremovata gora i se naseli vo nego; ottamu
trgna i go izgradi Fanuil.
11|12|26|I Jerovoam si govore{e vo srceto svoe: "Carstvoto moè pak da premine
kon Davidoviot dom,
11|12|27|ako ovoj narod odi vo Erusalim da prinesuva `rtvi vo domot Gospodov,
toga{ srceto na toj narod }e se svrti kon svojot gospodar Rovoama, carot judjski, }e
me ubijat i }e se vratat pri Rovoama, carot judejski."
11|12|28|I carot, otkako se posevetuva, napravi dve zlatni teliwa, i mu re~e na
narodot: "Ne vi treba da odete vo Erusalim; eve gi tvoite bogovi, Izraile, koi te
izvedoa od Egipetskata zemja."
11|12|29|I edniot go ostavi vo Vetil, a drugiot - vo Dan.
11|12|30|Toa predizvika grev, za{to narodot po~na da odi pri edniot od niv, duri vo
Dan i go ostavija hramot Gospodov.
11|12|31|I izgradi idolsko svetili{te i postavi od narodot sve{tenici, koi ne bea od
Levievite sinovi.
11|12|32|Jerovoam ustanovi praznik vo osmiot mesec na petnaesettiot den, sli~en na
onoj praznik, kakov {to ima{e vo Judeja, i prinesuva{e `rtvi na `rtvenikot; toa go
napravi i vo Vetil, za da im se prinesuvaat `rtvi na teliwata, {to gi napravi. I postavi
vo Vetil sve{tenici vo idolskite svetili{ta, {to gi be{e izgradil,
11|12|33|i prinese `rtvi vo `rtvenikot, {to be{e go izgradil vo Vetil, vo petnaesettiot
den od osmiot mesec, mesec {to proizvolno go opredeli; i ustanovi praznik za
sinovite Izrailevi i prisatapi kon `rtvenikot, za da prekadi.
11|13|1|E ete, spored slovoto Gospodovo, dojde eden bo`ji ~ovek od Judeja vo Vetil
vo ona vreme, koga Jerovoam stoe{e pred `rtvenikot, za da prekadi.
11|13|2|I proiznese kon `rtvenikot slovo Gospodovo, velej}i: "@rtveniku, `rtveniku!
Vaka veli Gospod: 'ete, vo Davidoviot dom }e se rodi sin po ime Osija; toj }e gi
prinese vrz tebe vo `rtva idolskite sve{tenici, {to kadat vrz tebe, i }e izgori vrz tebe
~ove~ki koski."
11|13|3|I vo onoj den toj pokaà znak, velej}i: "A, eve, znak, deka Gospod go rekol
toa: ovoj `rtvenik }e se urne, i pepelta, {to e na nego, }e se razvee.'"
11|13|4|Koga car Jerovoam go ~u slovoto na Bo`jiot ~ovek, izgovoreno pred
`rtvenikot vo Vetil, ja pruì rakata od `rtvenikot i re~e: "Fatete go!" Toga{ rakata
negova, {to ja be{e pruìl kon nego, se zdrvi i ne moè{e da ja trgne kon sebesi.
11|13|5|I `rtvenikot se urna, i pepelta od `rtvenikot se razvea, spored znakot, daden
od Bo`jiot ~ovek preku slovoto Gospodovo.
11|13|6|I carot Jerovoam mu re~e na Bo`jiot ~ovek: "Umilostivi go liceto na
Gospoda, tvojot Bog, i pomoli se za mene, pa da mi se povrati rakata." ôvekot
bo`ji Go umilostivi liceto Gospodovo, i rakata se povrati i stana kako porano.
11|13|7|Toga{ carot mu re~e na bo`jiot ~ovek: "Dojdi so mene doma da se
potkrepi{; }e ti dadam da jade{, i }e ti donesam podarok."
11|13|8|No Bo`jiot ~ovek mu odgovori na carot: "Da mi dade{ i polovina od domot
svoj, nema da dojdam so tebe, nema da jadam leb i nema da pijam voda vo toa
mesto,
11|13|9|za{to taka mi e zapovedano preku slovoto Gospodovo: 'ne jadi tamu leb, ne
pij voda i ne se vra}aj po patot, po koj si odel.'"
11|13|10|I toj trgna po drug pat i ne se vrati po onoj pat, po koj be{e do{ol vo Vetil.
11|13|11|Vo Vetil ìvee{e eden prorok - starec. Sinovite negovi dojdoa i mu raskaàa
se, {to be{e napravil onoj den Bo`jiot ~ovek vo Vetil; tie mu gi raskaàa na tatka si i
zborovite, {to toj mu gi be{e kaàl na carot.
11|13|12|I tatko im gi pra{a: "Po koj pat si otide?" A sinovite mu pokaàa, po koj pat
trgna Bo`jiot ~ovek, {to do{ol od Judeja.
11|13|13|Toga{ toj im re~e na sinovite svoi: "Osedlajte mi go oselot." Tie mu go
osedlaa oselot, i toj se ka~i na nego.
11|13|14|I trgna po Bo`jiot ~ovek, i go najde kako sedi po eden dab, i go pra{a: "Ti
li si Bo`jiot ~ovek, {to doa|a od Judeja?" Onoj odgovori: "Jas sum."
11|13|15|Toga{ mu re~e: "Dojdi kaj mene doma i kasni leb."
11|13|16|Onoj mu odgovori: "Ne moàm da se vratam so tebe i da dojdam pri tebe;
nema da jadam leb i nema da pijam voda kaj tebe vo ova mesto,
11|13|17|za{to preku slovoto Gospodovo mu e re~eno: "ne jadi leb i ne pij voda
tamu, i ne se vra}aj po patot, po koj si odel."
11|13|18|Toj mu re~e: "I jas sum takov prorok kako tebe i angelot mi govore{e
preku slovoto Gospodovo i re~e: 'vrati go vo domot svoj; neka kasne leb i neka pie
voda.'" No toj go izlaga.
11|13|19|I onoj se vrati so nego, kasna leb vo ku}ata negova i se napi voda.
11|13|20|Koga tie u{te sedea na trpezata, bi slovoto Gospodovo kon prorokot, {to
go be{e vratil.
11|13|21|I toj izgovori kon Bo`jiot ~ovek, {to be{e do{ol od Judeja i re~e: "Vaka
veli Gospod: 'zatoa {to ne se pokori na ustata Gsopodova i ne ja zapazi zapovedta,
{to ti ja be{e dal Gospod, Bog tvoj,
11|13|22|tuku se vrati, jade{e leb i pie{e voda na ova mesto, za koe On ti be{e rekol
- ne jadi leb i ne pij voda, teloto tvoe nema da vleze vo grobnicata na tatkovcite
tvoi.'"
11|13|23|Otkako onoj jade{e leb i se napi voda, toj go osedla oselot za prorokot, {to
go be{e vratil.
11|13|24|I onoj si zamina. Na patot go sretna lav i go umrtvi. Teloto mu leè{e
ispruèno na patot; oselot, pak, stoe{e do nego, a lavot stoe{e do teloto.
11|13|25|I ete, minuva~ite go vidoa teloto, ispruèno na patot, i lavot kako stoi do
teloto; i otidoa, ta raskaàa vo gradot, vo koj ìvee{e prorokot - starec.
11|13|26|Otkako go ~u toa prorokot, {to go be{e vratil od patot, re~e: "Toa e onoj
~ovek Bo`ji, {to ne ja poslu{a ustata Gospodova; Gosopod go predade na lav, {to
go napadnal i go usmrtil, spored slovoto Gsopodovo, {to mu be{e kaàno."
11|13|27|I im re~e na sinovite svoi: "Osedlajte mi go oselot." I go osedlaa.
11|13|28|Toj otide i go najde teloto negovo ispruèno na patot; a oselot i lavot stoeja
do teloto; lavot ne be{e go izel teloto i ne be{e go raskinal oselot.
11|13|29|Toga{ prorokot go krena teloto na ~ovekot Bo`ji, go stavi na oselot i go
odnese nazad. I prorokot - starec trgna kon gradot svoj, za da go opla~e i pogrebe.
11|13|30|I go poloì teloto negovo vo svojata grobnica i pla~e{e za nego: "Lele,
bratu moj!"
11|13|31|Otkako go pogreba, toj im re~e na sinovite svoi: "Koga }e umram,
pogrebete me vo grobnicata, vo koja e pogreban Boìjot ~ovek, do negovite koski
poloète gi moite koski,
11|13|32|za{to }e se ispolni slovoto, {to po zapoved na Gospoda toj go kaà za
`rtvenikot vo Vetil i za site idolski svetili{ta vo samarskite gradovi."
11|13|33|I po ovoj nastan Jerovoam ne se odvrati od lo{iot pat svoj, tuku prodolì da
postavuva idolski sve{tenici od narodot; kogo saka{e, nego go posvetuva{e, i toj
stanuva{e idolski sve{tenik.
11|13|34|Toa go vode{e Jerovoamoviot dom vo grev, kon propast i kon
istrebuvaweto negovo od licoto na zemjata.
11|14|1|Vo ona vreme se razbole Jerovoamoviot sin Avija.
11|14|2|I Jerovoam i re~e na èna si: "Stani i preoble~i se, za da ne te poznaat, deka
si Jerovoamova èna, pa odi vo Silom. Tamu e prorokot Ahija, {to mi pretskaà,
deka }e bidam car na ovoj narod.
11|14|3|Zemi so sebe za Bo`jiot ~ovek deset leba, pitki i grne med, pa odi pri nego;
toj }e ti kaè, {to }e stane so deteto."
11|14|4|Jerovoamovata èna taka napravi: stana, otide vo Silom i vleze vo ku}ata na
Ahija. A Ahija ve}e ne moè{e da gleda, za{to o~ite mu bea stanale nepodvi`ni od
starost.
11|14|5|Toga{ Gospod mu re~e na Ahija: "Ete, Jerovoamovata èna doa|a da te
pra{a za sinot svoj, bidej}i e bolen; kaì i taka i taka; taa }e dojde preobl~na."
11|14|6|Ahija, {to go ~u {umot od ~ekorite nejzini, koga vleze niz vratata, re~e:
"Vlezi, Jerovoamova èno; zo{to treba{e da se preoblekuva{? Jas sum praten da ti
kaàm zlo.
11|14|7|Oti i kaì mu na Jerovoama: vaka veli Gospod, Bog Izrailev: 'Jas te izdignav
od sredinata na prostiot narod i te postaviv za voda~ na Mojot narod Izrailot,
11|14|8|go odzedov carstvoto od Davidoviot dom i ti go dadov tebe; no ti ne si
takov, kakov {to be{e Mojot sluga David, koj gi paze{e zapovedite Moi i koj Me
slede{e od se srce, vr{ej}i go samo ona, {to e ugodno pred o~ite Moi;
11|14|9|ti postapuva{ polo{o od site, {to bea pred tebe, i otide, ta si napravi drugi
bogovi i idoli, za da Me drazni{, a Mene me otfrli zad grbot svoj,
11|14|10|zatoa Jas }e ispratam zlo vrz Jerovoamoviot dom i }e go istrebam kaj
Jerovoama duri i ona {to mokri do yid, {to e zatvoreno i izostaveno vo Izrailot, i }e
go is~istam Jerovoamoviot dom sosema, kako {to ~istat |ubre;
11|14|11|koj od Jerovoamoviot dem }e umre vo grad, nego ku~iwata }e go izedat, a
koj }e umre vo poleto, nego pticite nebeski }e go iskolvaat; taka veli Gospod.
11|14|12|Stani, pa odi vo domot svoj; i, {to ~ekorot tvoj }e stapne vo gradot,
deteto }e umre;
11|14|13|site Izrailci }e go opla~at i }e go pogrebat, za{to samo toa od
Jerovoamoviot dom }e vleze vo grob, bidej}i vo nego, od celiot Jerovoamov dom,
se najde ne{to dobro pred Gospoda, Izraileviot Bog.
11|14|14|I Gospod }e Si izdigne nad Izrailot car, koj }e go istrebi Jerovoamoviot
dom vo onoj den; i {to? - eve denes!
11|14|15|I Gospod }e go porazi Izrailot, i toj }e bide kako trska, koja se lula vo
vodata, i }e gi isfrli Izrailcite od ovaa ubava zemja, {to im ja dade na tatkovcite
nivni, i }e gi rasfrli zad rekata, poradi toa {to si napravija idoli i go gnevea
Gospoda;
11|14|16|i }e go izostavi Gospod Izrailot poradi grevovite na Jerovoama, {to sam si
gi napravi, i so koi go navede vo grev Izrailot."
11|14|17|Jerovoamovata èna stana, trgna i dojde vo Sarir; i, {tom stapi na ku}niot
prag, deteto umre.
11|14|18|I site Izrailci go pogrebaa i oplakaa, spored slovoto na Gospoda, koe On
go izre~e preku Svojot sluga, prorokot Ahija.
11|14|19|Drugite dela na Jerovoama - kako vojuval i kako caruval - se opi{ani vo
letopisite na izrailskite carevi.
11|14|20|Vremeto, vo koe {to caruva{e Jerovoam, be{e dvaeset i dve godini; i
po~ina pri tatkovcite svoi, a mesto nego se zacari sinot negov Navat.
11|14|21|Solomonoviot sin Rovoam caruva{e vo Judeja. Rovoam be{e na ~etirieset
i edna godina koga stana car, i caruva{e sedumnaeset godini vo Erusalim, vo
gradot, {to Gospod go izbra od site Izrailevi plemiwa, za da ostane zasekoga{ tamu
imeto Negovo. Imeto na majka mu be{e Naama, Amonitka.
11|14|22|I Juda go vr{e{e ona, {to ne be{e ugodno pred o~ite na Gospoda, i
Judinite sinovi go razgnevuvaa pove}e, otkolku tatkovcite nivni so grevovite svoi,
{to bea gi pravele.
11|14|23|Tie si bea izdignale idoli i idolski svetili{ta na sekoj visok rid i pod sekoe
sen~esto drvo.
11|14|24|Vo taa zemja ima{e i bludnici, {to gi vr{ea site gnasotii na onie narodi, koi
Gospod gi be{e progonil od liceto na Izrailevite sinovi.
11|14|25|Na pettata godina od Rovoamovoto caruvawe egipetskiot car Susakim se
krena protiv Erusalim,
11|14|26|i gi zede riznicite na domot Gospodov i riznicite na carskiot dom: i zlatnite
{titovi, koi David gi be{e zel od slugite na suvskiot car Adraazar i gi be{e vnel vo
Erusalim. Se zede; gi zede i site zlatni {titovi, {to gi be{e napravi Solomon.
11|14|27|I namesto niv car Rovoma napravi bronzeni {titovi i gi dade vo racete na
stare{inite i telohranitelite, koi go ~uvaa vlezot vo carskiot dom.
11|14|28|Koga carot ode{e vo domot Gospodov, telohranitelite gi nosea, a potoa gi
vra}aa vo ìveali{tata na telihranitelite.
11|14|29|Drugoto za Rovoama i za se, {to vr{el, e opi{ano vo letopisite na
judejskite carevi.
11|14|30|Me|u Rovoama i Jerovoama ima{e vojna preku site denovi na ìvotot
nivni.
11|14|31|Rovoam po~ina pri tatkovcite svoi i be{e pogreban pri niv vo Davidoviot
grad. Imeto na majka mu be{e Naama, Amonitka. Namesto nego stana car sinot
negov Avija.
11|15|1|Ne osumnaesettata godina od caruvaweto na Navatoviot sin Jervoam, nad
Judejcite stana car Avija.
11|15|2|Toj caruva{e vo Erusalim tri godini; imeto na majka mu be{e Maaha,
Avesalomova }erka.
11|15|3|Toj ode{e vo site grevovi na tatkoto svoj, {to toj gi vr{e{e pred nego, i
srceto negovo ne be{e predadeno na negoviot Gospod Bog, kako srceto na tatka mu
Davida.
11|15|4|No zaradi Davida, negoviot Gospod Bog mu be{e dal svetilo vo Erusalim,
vozdignuvaj}i go po nego sinot negov i go zakrepi Erusalim,
11|15|5|za{to David vr{e{e, ona {to be{e ugodno pred o~ite na Gospoda, i vo site
dni na ìvotot svoj vo ni{to ne otstapuva{e od ona, {to On mu be{e zapovedal,
osven postapkata so Heteecot Urija.
11|15|6|Me|u Rovoama i Jerovoama ima{e vojna vo site dni na ìvotot nivni.
11|15|7|Drugite dela na Avija, i se {to vr{el, e opi{ano vo letopisite na judejskite
carevi. I ima{e vojna me|u Avija i Jerovoama.
11|15|8|Avija po~ina pri tatkovcite svoi i go pogrebaa vo Davidoviot grad. I
namesto nego stana car sinot negov Asa.
11|15|9|Asa stana car nad Judejcite vo dvaesettata godina od caruvaweto na
izrailskiot car Jerovoam,
11|15|10|i caruva{e vo Erusalim ~etirieset i edna godina; imeto na majka mu be{e
Ana, Avesalomova }erka.
11|15|11|Asa go vr{e{e ona {to be{e ugodno pred o~ite na Gospoda, kako negoviot
tatko David.
11|15|12|Toj gi izgoni bludnicite od zemjata i gi otfrli site idoli, {to gi bea napravile
tatkovcite negovi,
11|15|13|i duri majkata svoja Ana ja li{i od zvaweto carica, poradi toa {to be{e
napravila idol na Astarta; i go skr{i Asa i nejziniot idol i go izgori pri potokot
Kedron.
11|15|14|Idolskite svetili{ta, navistina, ne bea urnati. No srceto na Asa mu be{e
predadeno na Gospoda vo site dni negovi.
11|15|15|I toj gi vnese vo domot na Gospoda predmetite, posveteni na tatko mu
negov, i predmetite posveteni od nego: srebro, zlato i sadovi.
11|15|16|Me|u Asa i izrailskiot car Vasa ima{e vojna vo site nivni dni.
11|15|17|Izrailskiot car Vasa izleze protiv Judeja i po~na da ja gradi Rama, ta nikoj
da ne izleguva, nitu da odi pri judejskiot car Asa.
11|15|18|Toga{ Asa go zede seto srebro i zlato, {to be{e ostanalo vo riznicata na
domot Gospodov i vo riznicata na carskiot dom, i go dade vo racete na slugite svoi;
i carot Asa gi isprati pri Taverema, sinot na Adera, sin Hezionov, car siriski, koj
ìvee{e vo Damask, velej}i:
11|15|19|"Neka ima sojuz me|u mene i tebe, kako {to ima{e me|u mojot tatko i
tvojot tatko; ete, ti ispra}am na dar srebro i zlato; raskini go sojuzot svoj so
izrailskiot car Vasa, ta da se ottrgne od mene.
11|15|20|I sinot na Adera go poslu{a carot Asa, i gi isprati svoite vojvodi protiv
izrailskite gradovi i gi porazi Ain, Dan, Avel-Vet-Mah i celiot Kinerot, po celata
Neftalimova zemja.
11|15|21|Koga go ~u toa, Vasa prestana da ja gradi Rama i se vrati vo Sarir.
11|15|22|A carot Asa gi sobra site Judejci bez isklu~ok, i tie gi iznesoa od Rama
kamewata i drvjata, koi Vasa gi upotrebuva{e za gradewe. So niv carot Asa gi
izgradi Giva Venijaminova i Mispa.
11|15|23|Site drugi dela na Asa site negovi podvizi i se {to izvr{i, i gradovite {to gi
izgradi, se opi{ani vo letopisite na judejskite carevi, osven toa, deka na stari godini
go zabolea nozete.
11|15|24|Asa po~ina pri tatkovcite svoi i be{e pogreban pri niv vo gradot na tatka si
Davida. A mesto nego stana car sinot negov Josafat.
11|15|25|A Jerovoamoviot sin Navat stana car nad Izrailot vo vtorata godina na
judejskiot car Asa i caruva{e nad Izrailot dve godini.
11|15|26|Toj go vr{e{e, ona {to be{e neugodno pred o~ite na Gospoda, ode{e po
patot na tatka si i vo grevovite negovi, so koi toj go navede vo grev Izrailot.
11|15|27|Protiv nego se krena Ahieviot sin Vasa, od Isaharoviot dom, i Vasa go ubi
pri Gavaton filistejski, koga Navat i site Izrailci go opsednuvaa Gavaton;
11|15|28|Vasa go ubi vo tretata godina judejskiot car Asa i stana car mesto nego.
11|15|29|Koga stana car, toj go porazi celiot Jerovoamov dom i ne ostana niedna
du{a kaj Jerovoama, dodeka ne go istrebi, spored slovoto na Gospoda, {to go be{e
izrekol preku svojot sluga Ahija Silomecot,
11|15|30|poradi grevovite na Jerovoama, koi toj sam gi naprvi i so koi go navede vo
grev Izrailot, poradi grevovite so koi toj go razgnevi Gospoda, Boga Izrailev.
11|15|31|Drugite dela na Navata, se {to toj izvr{il, se opi{ani vo letopisite na
izrailskite carevi.
11|15|32|Me|u Asa i izrailskiot car Vasa ima{e vojna vo tekot na site nivni denovi.
11|15|33|Vo tretata godina na judejskiot car Asa stana car vo Ters nad site Izrailci
Ahieviot sin Vasa i caruva{e dvaeset i ~etiri godini.
11|15|34|Toj go vr{e{e ona, {to ne be{e ugodno pred o~ite na Gospoda, i ode{e po
patot na Jerovoama i vo grevovite negovi, so koi toj go navede vo grev Izrailot.
11|16|1|I bi slovo Gospodovo kon Anaieviot sin Juj za Vasa:
11|16|2|"Poradi toa {to te izdignav od pravot i te napraviv voda~ na mojot narod
Izrailot, a ti trgna po patot na Jerovoama i go navede na grev Mojot narod Izrailot,
za da Me razgnevuva so grevovite svoi, -
11|16|3|ete, Jas }e go otfrlam domot na Vasa i domot na potomstvoto negovo i }e
napravam so tvojot dom taka, kako i so domot na Navatoviot sin Jerovoama:
11|16|4|koj od Vasoviot dom }e umre vo grad, nego ku~iwata }e go izedat, a koj }e
umre vo poleto, nego ptici nebeski }e go iskolvaat."
11|16|5|Drugite dela na Vasa, i se {to izvr{il, i podvizite negovi, opi{ani se vo
letopisite na izrailskite carevi.
11|16|6|Vasa po~ina pri tatkovcite svoi i be{e pogreban vo Tersa. A mesto nego
stana car sinot negov Ila.
11|16|7|No preku Ananieviot sin Juj be{e ve}e kaàno slovoto Gospodovo za Vasa,
za domot negov i za seto zlo, {to go be{e izvr{il pred o~ite na Gospoda,
razgnevuvaj}i Go so delata na racete svoi, postapuvaj}i kako Jerovoamoviot dom,
za {to be{e istreben.
11|16|8|Vasoviot sin Ila stana car nad Izrailot vo Tersa vo dvaeset i {estata godina
na judejskiot car Asa i caruva{e dve godini.
11|16|9|Protiv nego stana Zamvrij, negoviot sluga i stare{ina na polovinata komora,
koga se be{e napil vo Tersa, vo domot na Arsa, nadzonik na dvorecot vo Tersa.
11|16|10|Zamvrij vleze, go udri i go ubi vo dvaeset i sedmata godina na judejskiot
car Asa i stana car mesto nego.
11|16|11|Koga stana car i sedna na prestolot nego, toj go istrebi celiot dom na Vasa,
ne ostavaj}i mu go ni ona {to mokri do yid, ni rodninite negovi, ni prijatelite
negovi.
11|16|12|Zamvrij go istrebi celiot Vasov dom, spored slovoto na Gospoda, {to go
be{e izrekol On za Vasa preku prorokot Juj,
11|16|13|za site grevovi na Vasa i za grevovite na sinot negov Ila, {to go vr{ea tie
samite i so koi go navedoa vo grev Izrailot, draznej}i Go Gospoda, Boga Izrailev,
so svoite idoli.
11|16|14|Drugite dela na Ila, i se {to be{e izvr{il, se opi{ani vo letopisite na
izrailskite carevi.
11|16|15|Zamvrij stana car vo dvaeset i sedmata godina na judejskiot car Asa i
caruva{e sedum dena vo Tersa, koga narodot go opsednuva{e Gavaon filistejski.
11|16|16|Koga narodot, {to go opsednuva{e, dozna deka Zamvrij napravil zagovor i
go ubil carot, istiot den vo logorot site Izrailci go zacarija nad Izrailov vojvodata
na~alnik Amvrija.
11|16|17|Amvrij i site Izarailci so nego otstapija od Gavaton i ja opsednaa Tersa.
11|16|18|Koga Zamvrij vide deka gradot e prezemen, vleze vo carskiot dom, go
potpali nad sebe carskiot dom i zagina,
11|16|19|poradi svoite grevovi, so koi be{e zgre{il, vr{ej}i go ona {to be{e
neugodno pred o~ite na Gospoda, odej}i po patot na Jerovoama i vo grevovite
negovi, {to toj gi izvr{i, za da go navede vo grev Izrailot.
11|16|20|Drugite dela na Zamvrija i zagovorot negov, {to be{e go napravil, se
opi{ani vo letopisite na Izrailskite carevi.
11|16|21|Toga{ Izrailskiot narod se razdeli na dva dela: polovinata narod be{e so
Gonatoviot sin Tamnij, za da go napravi car nego, a drugata strana so Amvrija.
11|16|22|Nadvladea narodot, {to be{e so Amvrija, nad narodot, koj be{e so
Gonatoviot sin Tamnij; no Tamnij umre, a car stana Amvrij.
11|16|23|Amvrij stana car nad Izrailot vo trieset i prvata godina na judejskiot car
Asa i caruva{e dvanaeset godini. Toj caruva{e vo Tersa {est godini.
11|16|24|Amvrij ja kupi od Semira gorata Samarija, za dva talanta srebro, izgradi na
gorata grad i go nare~e Samarija - spored imeto na Semira, sopstvenikot na gorata.
11|16|25|I Amvrij vr{e{e, {to ne be{e ugodno pred o~ite na Gospoda, i postapuva{e
polo{o od site svoi prethodnici.
11|16|26|Toj vo se ode{e po patot na Navatoviot sin Jerovoama i vo grevovite
negovi, so koi toj gi navede na grev Izrailcite, za da Go razgnevat Gospoda, Boga
Izrailev, so svoite idoli.
11|16|27|Drugite dela na Amvrija, {to gi napravil, i juna{tvoto, {to go pokaàl, se
opi{ani vo letopisite na izrailskite carevi.
11|16|28|Amvrij po~ina pri tatkovicite svoi i be{e pogreban vo Samarija, a mesto
nego stana car sinot negov Ahav.
11|16|29|Amvrieviot sin Ahav stana car nad Izrailot vo trieset i osmata godina na
judejskiot car Asa, i Amvrieviot sin Ahav caruva{e vo Samarija nad Izrailot dvaeset
i dve godini.
11|16|30|I Amvrieviot sin Ahav go vr{e{e ona {to ne mu be{e ugodno pred o~ite na
Gospoda pove}e od site svoi prethodnici.
11|16|31|Ne be{e dovolno toa {to toj zapadna vo grevovite na Navatoviot sin
Jerovoama, tuku si ja zede za èna Jezavela, }erkata na sidonskiot car Etaval, i
po~na da mu sluì na Vaala i da mu se klawa;
11|16|32|i mu podigna na Vaala `rtvenik vo Vaalovoto svetili{te, {to go be{e
izgradil vo Samarija.
11|16|33|Ahav napravi dubrava, napravi i pove}e od site izrailski carevi {to bea
pred nego. Ahav go prave{e ona {to Go lute{e Gospoda, Boga Izrailev i du{ata
svoja ja pogubi.
11|16|34|Vo negovo vreme Vetilicot Ahil go izgradi Jerihon: vrz prvorodeniot sin
svoj Aviron, toj gi stavi osnovite negovi i vrz najmaliot sin Seguva gi postavi
portite negovi, spored slovoto na Gospoda, {to On go be{e izrekol preku
Navinoviot sin Isusa.
11|17|1|I prorokot Ilija, Tesvitec od Galadskite ìteli, mu re~e na Ahava: "@iv
Gospod, Bog Izrailev, pred Kogo stojam! Vo ovie godini nema da ima nitu rosa,
nitu do`d, osven spored mojot zbor."
11|17|2|Potoa Gospoda mu re~e:
11|17|3|"Trgni se ottuka, svrti se kon istok i sokrij se pri potokot Horat, koj e sproti
Jordan;
11|17|4|od toj potok }e pie{, a na gavranite sum im zapovedal da te hranat tamu."
11|17|5|I toj otide i postapi spored slovoto Gospodovo; otide i ostana pri potokot
Horat, koj e sproti Jordan.
11|17|6|I gavranite mu donesuvaa leb i meso nautro, leb i meso nave~er; a pie{e od
potokot.
11|17|7|Po izvesno vreme potokot presu{i, bidej}i nema{e do`d za zemjata.
11|17|8|Toga{ Gospod mu re~e:
11|17|9|"Stani, odi vo Sarepta Sidonska i ostani tamu. Jas i zapovedav tamu na edna
èna vdovica da te hrani."
11|17|10|I stana toj, pa otide vo Sarepta. Koga dojde pri gradskite porti, ete, tamu
edna vdovica èna sobira drva. Toj i se obrati i i re~e: "Donesi mu malku voda vo
sad da pijam!"
11|17|11|Taa otide, za da zeme, a toj povika po nea i re~e: "Donesi mi v race i par~e
leb!"
11|17|12|Taa mu odgovori: "@iv mi Gospod, tvojot Bog, nema ni{to pe~eno, tuku
imam samo grst bra{no vo no}vite i malku maslo vo maslarnikot; i, ete, jas }e
soberam dve - tri drvca, }e otidam i }e go prigotvam toa za sebesi i za sinot svoj; }e
go izedeme toa i }e umreme."
11|17|13|A Ilija i re~e: "Ne pla{i se; odi i napravi go ona {to go re~e; no najnapred
napravi od toa mala presna pitka za mene i donesi mi; a za sebesi i za sinot svoj }e
napravi{ posle;
11|17|14|za{to vaka veli Gospod, Bog Izrailev: 'bra{noto vo no}vite nema da svr{i,
i masloto vo maslarnikot, nema da se namali do onoj den, vo koj Gospod }e dade
do`d na zemjata.'"
11|17|15|Taa otide i napravi taka, kako {to i re~e Ilija i taa se hrane{e, i toj i sinot
nejzin izvesno vreme.
11|17|16|Bra{noto vo no}vite ne se svr{uva{e, i masloto vo maslarnikot ne se
namaluva{e, spored slovoto na Gospoda, {to On go izre~e preku Ilija.
11|17|17|Potoa se razbole sinot na taa èna, na doma}inkata, i bolesta negova be{e
tolku silna, {to ne moè{e da di{i.
11|17|18|Toga{ taa mu re~e na Ilija: "[to ima{ ti so mene, ~oveku Bo`ji? Si do{ol
da mi gi naspomni{ moite grevovi i da go umre{ sinot moj."
11|17|19|A toj i odgovori: "Daj mi go sinot tvoj." I go zede od racete nejzini, go
odnese vo gornata soba, kade {to ìvee{e go poloì na legloto svoe;
11|17|20|pa povika kon Gospoda i re~e: "Gospodi, Boè moj! Zar Ti na vdovicata,
pri koja ìveam, }e i napravi{ zlo, pogubuvaj}i i go sinot nejzin?"
11|17|21|I otkako se spruì tripati nad mom~eto, izvika kon Gospoda i re~e:
"Gospodi, Boè moj! Neka se vrati du{ata na ova mom~e vo nego!"
11|17|22|I Gospod go ~u glasot na Ilija, mu ja vrati du{ata na mom~eto vo nego, i
toa oìve.
11|17|23|Ilija go zede mom~eto, go simna od gornata soba vo domot, i go predade
na majka mu i re~e: "Eve, sin ti e ìv!"
11|17|24|Toga{ ènata mu re~e na Ilija: "Sega navistina doznav, deka ti si Bo`ji
~ovek, i deka slovoto Gospodovo vo tvojata usta e vistinsko."
11|18|1|Otkako izminaa mnogu denovi, pak mu re~e Gospod na Ilija vo tretata
godina: "Odi i javi mu se na Ahava, i jas }e dadam do`d na zemjata."
11|18|2|Ilija otide da mu se javi na Ahava. A vo Samarija ima{e golem glad.
11|18|3|I Ahava go povika Avdija, upravnikot na dvorecot. Avdija, pak, be{e ~ovek
koj mnogu se boe{e od Gospoda.
11|18|4|Koga Jezavela gi istrebuva{e prorocite Gospodovi, Avdij zede sto proroci i
gi krie{e vo pe{teri, po pedeset lu|e, i gi hrane{e so leb i voda.
11|18|5|I Ahav mu re~e na Avdija: "Trgni po zemjata, po site vodni izvori i po site
potoci vo zemjata, moèbi nekade }e najdeme treva, za da si gi prehranime kowite i
maskite i da ne se li{ime od dobitokot."
11|18|6|I tie ja razdelija me|u sebe zemjata, za da ja obikolat: Ahav trgna oddelno po
eden pat, a Avdij trgna oddelno po drug pat.
11|18|7|Koga Avdij vrve{e po patot, ete, vo presret mu doa|a Ilija. Toj go pozna,
padna ni~kum i re~e: "Ti li si, gospodaru moj Ilija?"
11|18|8|Ovoj mu odgovori: "Jas sum; odi i kaì mu na gospodarot svoj: 'Ilija e
tuka.'"
11|18|9|Toj re~e: "[to sum vinoven, pa go predava{ svojot sluga vo racete na Ahava,
za da me ubie?"
11|18|10|"@iv Gospod, tvojot Bog! Nema nieden narod i carstvo, kade {to ne
ispra}al gospodarot moj da te bara; i koga mu kaùvaa deka te nema, toj zema{e
kletva od toa carstvo i narod, deka ne moèle da te najdat;
11|18|11|a ti sega veli{, odi i kaì mu na gospodarot: Ilija e tuka.
11|18|12|Koga jas }e si otidam od tebe, Duhot Gospodov }e te odnese, ne znam
kade; i ako otidam da mu javam na Ahava, i toj ne te najde, }e me ubie; a slugata
tvoj e bogobojazliv od mladini.
11|18|13|Zar ne mu e kaàno na mojot gospodar, {to storiv jas, koga Jezavela gi
izbiva{e Gospodovite proroci, kako kriev sto Gospodovi proroci, po pedeset du{i
vo pe{tera, i gi hranev so leb i voda?
11|18|14|A ti sega veli{: odi i kaì mu na tvojot gospodar: Ilija e tuka; toj }e me
ubie."
11|18|15|Toga{ Ilija mu re~e: "@iv Gospod Savaot, pred Kogo stojam, denes }e mu
se javam!"
11|18|16|Avdij otide da go presretne Ahava i mu javi, i Ahav otide da go presretne
Ilija.
11|18|17|[tom Ahav go vide Ilija, mu re~e: "Ti li si, {to go voznemiruva{ Izrailot?"
11|18|18|Ilija mu odgovori: "Jas ne go voznemiruvam Izrailot, tuku ti i tatkoviot
dom tvoj, bidej}i gi prezrevte Gospodovite zapovedi i vrvite po Vaalovcite;
11|18|19|sega isprati i soberi go pri mene siot Izrail na gorata Karmil, i
~etiristotinite i pedeset Vaalovi prorci i ~etirite stotini proroci od dubravata, {to se
hranat od trpezata na Jezavela."
11|18|20|I Ahav isprati do site Izrailevi sinovi i gi sobra site proroci na gorata
Karmil.
11|18|21|Toga{ Ilija pristapi kon siot narod i re~e: "U{te li }e hramite na dvete
kolena? Ako Gospod e Bog, vrvete po Nego; ako li e Vaal - odete po nego." A
narodot ne mu odgovori ni zbor.
11|18|22|I mu re~e Ilija na narodot: "Samo jas ostanav prorok Gospodov, a Vaalovi
proroci ima ~etiristotini i pedeset du{i i ~etiristotini idolski proroci;
11|18|23|neka ni dadat dve teliwa i neka si izberat edno tele, i da go rase~at i stavat
vrz drva, no ogan da ne potpaluvaat; jas, pak, }e go prigotvam drugoto tele i }e go
stavam vrz drva, i ogan nema da potpaluvam;
11|18|24|toga{ povikajte go imeto na va{iot bog, jas, pak, }e go povikam imeto na
Gospoda, mojot Bog. Onoj Bog, Koj }e odgovori preku ogan, On e Bog." I siot
narod odgovori i re~e: "Dobro, neka bide taka!"
11|18|25|Potoa im re~e Ilija na Vaalovite proroci: "Izberete si edno tele i prigotvete
go vie najnapred, bidej}i ste mnogu; i povikajte go imeto na va{iot bog, i ogan ne
potpaluvajte."
11|18|26|I ete go zedoa teleto, {to im be{e dadeno, go prigotvoja i go povikuvaa
imeto na Vaala od utrinata do pladne, velej}i: "Vaale, po~uj ne!" No nema{e ni
glas, ni odgovor. I tie skokaa pred `rtvenikot, {to bea go napravile.
11|18|27|Popladneto Ilija po~na da im se potsmeva i vele{e: "Vikajte posilno, za{to
toj e bog; moèbi se zamislil, ili e zafaten so ne{to, ili e na pat, a moèbi i spie, -
taka }e se razbudi!"
11|18|28|I tie po~naa da vikaat visoko i spored obi~ajot svoj da se bodat so noèvi i
kopja, taka {to krv te~e{e od niv.
11|18|29|Mina pladne, a tie se u{te besneeja tokmu do ve~ernoto `rtvoprinesuvawe;
no ne se ~u ni glas, ni odgovor, nitu sluh. Toga{ Ilija Tesvitecot im re~e na
Vaalovite proroci: "A sega trgnete se vie, ta i jas da go izvr{am svoeto
`rtvoprinesuvawe." Tie se trgnaa i zamolknaa.
11|18|30|Toga{ Ilija mu re~e na siot narod: "Pribliète se do mene." I siot narod se
pribliì do nego. Toj, pak, go podigna urnatiot `rtvenik Gospodov.
11|18|31|I zede Ilija dvanaeset kamewa, tokmu kolku {to se kolenata na sinovite na
Jakova, komu Gospod mu be{e rekol vaka: "Izrail }e bide tvoeto ime."
11|18|32|I izgradi od tie kamewa `rtvenik vo imeto na Gospoda, a okolu `rtvenikot
napravi okop, {to sobira{e dve meri zrna, za da se poseat,
11|18|33|i postavi drva vrz `rvenikot, go rase~e teleto, go stavi vrz drvata,
11|18|34|i re~e: "Napolnete ~etiri vedra voda i polivajte ja `rtvata sepalenica i
drvata!" I napravija taka. Potoa re~e: "Povtorete!" I tie povtorija. Toga{ re~e:
"Napravete go toa po tretpat." I tie go napravija i po tretpat.
11|18|35|I vodata se razlea okolu `rtvenikot, a okopot se napolni so voda.
11|18|36|Koga ja prinesuvaa ve~ernata `rtva, prorokot Ilija se pribliì, izvika kon
neboto i re~e: "Gospodi, Boè Avraamov, Isakov i Izrailev! ûj me, Gospodi, ~uj
me denes vo ognot! Neka poznaat denes ovie lu|e, deka si Ti edinstven Bog vo
Izrailot, i deka jas sum Tvoj sluga i deka izvr{iv se spored Tvoeto slovo.
11|18|37|ûj me, Gospodi, ~uj! Neka poznae ovoj narod, deka Ti, Gospodi, si Bog i
ti }e go svrti{ srceto nivno kon Sebesi."
11|18|38|I ogan Gospodov padna i ja izede sepalenicata, i drvata, i kamewata i
zemjata, i ja goltna vodata, {to be{e vo okopot.
11|18|39|Koga go vide toa, siot narod padna ni~kum i re~e: "Gospod e Bog,
Gospod e Bog!"
11|18|40|Toga{ Ilija im re~e: "Fatete gi Vaalovite proroci, ta nieden od niv da ne se
sokrie." Gi fatija, a Ilija gi odvede pri potokot Kison i tamu gi iskla.
11|18|41|Ilija mu re~e na Ahava: "Odi, jadi i pij, za{to se slu{a {um od do`d."
11|18|42|Ahav otide da jade i da pie, a Ilija se iska~i na vrvot na Karmil, se navedna
kon zemjata, go stavi liceto me|u kolenicite svoi
11|18|43|i mu re~e na slugata svoj: "Odi i pogledni kon moreto:" Toj otide,
pogledna i re~e: "Ni{to nema." Toj pak re~e: "Napravi go toa sedumpati."
11|18|44|Na sedmiot pat slugata re~e: "Ete od moreto se kreva malo obla~e, kolku
~ove~ka dlanka." Toj mu re~e: "Odi, kaì mu na Ahava: 'vpregni ja kolata svoja i
trgnuvaj, za da ne te isprevari do`dot.'"
11|18|45|Vo toa vreme neboto potemne od oblaci i vior, i po~na da pa|a silen do`d.
Ahav toga{ sedna vo kolata, zaplaka i trgna za Jezrael.
11|18|46|A rakata Gospodova be{e vrz Ilija. Toj go prepa{a krstot svoj i tr~a{e pred
Ahava duri do Jezrael
11|19|1|I Ahav i raskaà na Jezavela se {to napravi Ilija, i kako toj gi ubi so me~ site
proroci.
11|19|2|A Jezavela isprati pratenik pri Ilija da mu kaè: "Ako si ti Ilija, a jas
Jezavela, neka mi napravat bogivite toa i toa i ne{to pove}e da mi napravat, ako
utre vo ova vreme ne napravam so tvojata du{a, ona {to be{e napraveno so du{ata
na sekogo od niv."
11|19|3|Koga go vide toa, Ilija stana i zamina, za da go spasi ìvotot svoj, i dojde vo
Virsavija, koja e vo Judeja, i tamu go ostavi slugata svoj,
11|19|4|a samiot toj otide vo pustiwata na eden den pat i, otkako dojde, sedna pod
edno iglolisno drvo i saka{e da umre, velej}i: "Dosta ve}e, Gospodi, priberi ja
du{ata moja, bidej}i jas ne sum podobar od tatkovcite svoi."
11|19|5|I legna, ta zaspa pod drvoto. I ete, angel go dopre i mu re~e: "Stani, jadi i
pij."
11|19|6|Ilija pogledna, i, ete, do vozglavnicata negova stoi pe~ena pitka i stomna
voda. Toj kasna, pivna i pak zaspa.
11|19|7|Angelot Gospodov se vrati povtorno, se dopre do nego i re~e: "Stani, jadi i
pij, bidej}i te ~eka dolg pat."
11|19|8|Toj stana, kasna i pivna i, otkako se potkrepi so taa hrana, ode{e ~etirieset
dena i ~etirieset no}i do Bo`jata gora Horiv.
11|19|9|I vleze tamu vo edna pe{tera i no}eva{e vo nea. I, ete, bi kon nego slovo
Gospodovo, i Gospod mu re~e: "Zo{to si ovde Ilija?"
11|19|10|Toj odgovori: "Plamnav od revnost za Gospoda, Boga Savaot, za{to
Izrailevite sinovi go ostavija Tvojot zavet, gi razurnaa Tvoite `rtvenici i so me~ gi
ubija Tvoite proroci; samo jas ostanav, no i mojata du{a sakaat da ja zemat."
11|19|11|Toga{ Bog mu re~e: "Izlezi i zastani na gorata pred liceto Gospodovo; i,
ete, Gospod }e mine, i golem i silen vetar koj ridovi uriva i soboruva karpi pred
Gospoda; no ne e Gospod vo vetrot; po veter - zemjotres, no ne e Gospod vo
zemjotresot;
11|19|12|po zemjotresot - ogan, no ne e Gospod vo ognot; po ognot - zdiv od tih
vetar, i tamu e Gospod."
11|19|13|Koga go ~u toa, Ilija si go sokri liceto so svojot koùv, izleze i zastana
pred vlezot vo pe{terata. I kon nego se ~u glas, koj mu re~e: "Zo{to si tuka, Ilija?"
11|19|14|Toj odgovori: "Plamnav od revnost za Gospoda, Boga Savaot, za{to
Izrailevite sinovi go ostavija Tvojot zavet, gi razurnaa Tvoite `rtvenici i so me~ gi
ubija Tvoite proroci; samo jas ostanav, no i mojata du{a sakaat da ja zemat."
11|19|15|A Gospod mu re~e: "Vrati se po patot svoj preku pustiwata vo Damask i,
koga }e stigne{, pomaì go Azaila za car na Sirija,
11|19|16|a Juja, Namesieviot sin, pomaì go za car nad Izrailot; Jeliseja, pak,
Safatoviot sin, od Avel-Maul, pomaì go za prorok mesto sebesi;
11|19|17|za{to koj }e izbega od Azailoviot me~, nego }e go ubie Juj, a koj }e se
izbavi od me~ot na Juja, nego }e go ubie Jelisej.
11|19|18|No sepak ostaviv me|u Izrailcite sedum iljadi maì; site tie ne gi svitkuvale
kolenata pred Vaala, i ustite nivni ne go baknuvale."
11|19|19|I toj trgna ottamu i go najde Safatoviot sin Jeliseja, koga ora{e; dvanaeset
rala volovi ima{ toj i sam be{e pri dvanaesettoto. Minuvaj}i kraj nego, Ilija go frli
koùvot vrz nego.
11|19|20|Toga{ Jelisej gi ostavi volovite i po~na da tr~a po Ilija i re~e: "Dozvoli mi
da gi baknam tatko mi i majka mi, i }e trgnam po tebe." Toj mu odgovori: "Odi i
vrati se, za{to, {to sum ti napravil?"
11|19|21|Toj se vrati od nego, zede ralo volovi, gi zakla i, otkako go zapali plugot
na volovite, go izpe~e mesoto nivno i im go razdeli na lu|eto, i tie jadea. A samiot
toj stana i trgna po Ilija i po~na da mu sluì.
11|20|1|Sirskiot car, sinot Aderov, ja sobra seta vojska svoja, i so nego ima{e trieset
i dvajca carevi, i kowi i koli, i otide, pa ja opsedna Samarija i vojuva{e protiv nea.
11|20|2|I isprati pratenici do Izrailskiot car Ahav vo gradot,
11|20|3|i mu re~e: "Vaka veli siriskiot car: tvoeto srebro i tvoeto zlato se moi, i
tvoite èni i najdobrite tvoi sinovi se moi."
11|20|4|Izrailskiot car odgovori i re~e: "Neka bide spored zborot tvoj, gospodaru
moj, care; jas i se {to e moe e tvoe."
11|20|5|Pretenicite povtorno dojdoa i rekoa: "Vaka veli Adad: isprativ da ti kaàt,
daj mi go srebroto svoe i zlatoto svoe, ènite svoi i sinovite svoi.
11|20|6|Zatoa, utre, vo ova vreme, }e gi ispratam pri tebe slugite svoi da ja
prebaraat tvojata ku}a i ku}ite na tvoite slugi, i da go zemat v race i da go iznesat se
{to e skapo za o~ite tvoi."
11|20|7|Izrailskiot car gi povika site stare{ini vo zemjata i re~e: "Razmislete i
gledajte, pa toj kroi zlo; koga isprati pri mene za ènite i sinoivte moi, za srebroto i
zlatoto moe, jas ne mu otkaàv."
11|20|8|I site stare{ini i siot narod mu odgovorija: "Ne slu{aj i ne se soglasuvaj!"
11|20|9|Potoa toj im odgovori na Adadovite pratenici: "Kaète mu na mojot
gospodar, carot: se, za koe ti isprati priviot pat po tvojot sluga, gotov sum da go
napravam, no ova ne moàm da go napravam." Toga{ pretenicite si otidoa i mu
odnesoa odgovor.
11|20|10|I Adad isprati i mu pora~a: "Neka mi napravat toa i toa bogovite i u{te
pove}e da mi napravat, ako samariskata pepel bide dovolna po eden grst za site lu|e
{to odat po mene."
11|20|11|Izrailskiot car odgovori i re~e: "Kaète mu da ne se fali onoj, koj se
opa{uva kako onoj, {to se raspa{uva."
11|20|12|Koga gi ~u tie zborovi Adad, koj pie{e vo {atorotie zaedno so carevite, im
re~e na slugite svoi: "Opsednuvajte go gradot!" I go opsednaa gradot.
11|20|13|I ete, eden prorok pristapi do izrailskiot car Ahav i re~e: "Vaka veli
Gospod: go gleda{ li ova celo golemo mnoèstvo? Eve, denes }e go predadam vo
tvoi race, za da znae{ deka Jas sum Gospod."
11|20|14|Ahav zapra{a: "Preku kogo?" Toj odgovori: "Vaka veli Gospod: 'preku
slugite na gradskite voda~i.'" A Ahav pak pra{a: "Koj }e ja po~ne bitkata?" Toj mu
odgovori: "Ti."
11|20|15|Ahav gi prebroi slugite na gradskite voda~i, i se najde deka se dvaeste i
trieset i dvajca; po niv go prebroi siot narod, site izrailski sinovi, i tie bea sedum
iljadi.
11|20|16|tie trgnaa okolu pladne. A Adad se be{e napil vo {atorite zaedno so
carevite, so trieset i dvajcata carevi, koi mu pomagaa.
11|20|17|Najnapred trgnaa gradskite voda~i. I prati sinot Aderov da mu soop{tat na
siriskiot car deka izlegle lu|e od Samarija.
11|20|18|Toj re~e: "Ako se izlezeni za mir, fatete gi ìvi; ako, pak, se izlezeni da
vojuvaat, pak fatete gi ìvi!"
11|20|19|Slugite na gradskite voda~i izlegoa od gradot, a po niv i vojskata.
11|20|20|I sekoj go ubiva{e svojot protivnik: Siricite po~naa da begaat, a Izrailcite
gi gonea. Siriskiot car se spasi na kow so kowicata.
11|20|21|Izrailskiot car izleze, gi zapleni kowite i kolite i im nanese golem poraz na
Siricite.
11|20|22|Toga{ prorokot pristapi do izrailskiot car i mu re~e: "Odi, potkrepi se, pa
znaj i gledaj, {to }e pravi{, za{to po edna godina sirskiot car pak }e izleze protiv
tebe."
11|20|23|I mu kaàa na sirskiot car slugite negovi: "Nivniot Bog e Bog na gorite, a
ne Bog na dolinite, zatoa ne pobedija; no, ako se udrime so niv vo ramnina,
bezdrugo }e gi nadvieme;
11|20|24|I taka, eve {to }e napravi{: otstrani gi carevite sekoj od mestoto negovo i
mesto niv postavi gradski voda~i;
11|20|25|i soberi si tolku vojska, kolku {to izgina, i kowi, i koli, kolku {to ima{e; }e
se udrime so niv vo ramnina i toga{ bezdrugo }e gi nadvieme." Toj go poslu{a
glasot nivni i napravi taka.
11|20|26|Po edna godina Adad sobra Sirci i trgna kon Afek, za da se udri so Izrailot.
11|20|27|Sobrani bea i Izrailevite sinovi i, otkako si zedoa hrana, trgnaa protiv niv.
Izrailevite sinovi se smestija pred niv kako dve mali stada kozi, a Siricite ja
ispolnija zemjata.
11|20|28|Toga{ Bo`jiot ~ovek se pribliì i mu re~e na izrailskiot car: "Taka veli
Gospod: 'bidej}i Siricite velat, deka e Gospod Bog na gorite, a ne Bog na
dolinite, }e go predadam vo racete tvoi celoto toa golemo mnoèstvo, za da znaete,
deka Jas sum Gospod.'"
11|20|29|I tie stoeja ulogoreni edni sproti drugi sedum dena. Na sedmiot den po~na
borbata, i Izrailevite sinovi ispotepaa sto iljadi pe{aci Sirci vo eden den.
11|20|30|Drugite izbegaa vo gradot Afek; tamu padna yidot vrz drugite dvaeset i
sedum iljadi lu|e. Adad, pak, vleze vo gradot i bega{e od edna skrivnica vo druga.
11|20|31|Toga{ negovite slugi mu rekoa: "Sme slu{ale, deka carevite od Izraileviot
dom se milostivi carevi; dozvoli ni da go prepa{ame so vre}i{te krstot svoj, da
stavime jaìwa okolu glavite svoi i da otideme pri izrailskiot car; moèbi toj }e go
zapazi ìvotot tvoj."
11|20|32|Tie go prepa{aa krstot svoj so vre}i{te, stavija okolu glavite svoi jaìwa i
dojdoa pri izrailskiot car, pa rekoa: "Tvojot sluga Adad veli: 'Po{tedi go ìvotot
moj.' Onoj pra{a: 'Zar e toj ìv? Toj mi e brat.'"
11|20|33|Tie lu|e go primija toa kako dobar znak i brzo go zedoa zborot od ustata
negova i rekoa: "Adad e tvojot brat." A toj im re~e: "Odete i dovedete go."
Toga{ Adad izleze pred nego, a toj go ka~i do sebe vo kolata.
11|20|34|I mu re~e Adad: "Gradovite, {to tatkoto moj gi prezede od tvojot tatko, }e
gi vratam, i ti moè{ da ima{ za sebe plo{tadi vo Damask, kako {to ima{e tatko mi
vo Samarija." Ahav odgovori: "So dogovor }e te pu{tam." I, otkako sklu~i
dogovori so nego, go pu{ti.
11|20|35|Toga{ eden od prorokovite sinovi spored slovoto Gospodovo mu re~e na
eden od svoite drugari: "Tepaj me!" No toj ~ovek ne se soglasi da go bie.
11|20|36|Toga{ mu re~e: "Poradi toa {to ne go poslu{a Gospodoviot glas, }e te
umrtvi lav, koga }e si otide{ od mene." Toj si otide od nego, i lav go sretna i go
umrtvi.
11|20|37|Toj najde drug ~ovek i re~e: "Bij me!" Onoj ~ovek go bie{e tolku mnogu,
{to mu napravi rani od tepaweto.
11|20|38|Toga{ prorokot trgna i zastana pred carot na patot, pokrivaj}i gi o~ite so
pokrivalo.
11|20|39|Koga carot minuva{e, toj izvika kon carot i re~e: "Tvojot sluga ode{e vo
borba, i ete, eden ~veok, otkako se trgna nastrana, dovede pri mene ~ovek i re~e:
'Vardi go ovoj ~ovek; ako ne go za~uva{, du{ata tvoj }e odi mesto negovata du{a,
ili }e treba da odmeri{ talant srebro.'
11|20|40|Koga slugata tvoj se zafati so edni i drugi raboti, toj se izgubi." A
izrailskiot car mu re~e: "Takva ti e presudata; ti sam si ja re{il."
11|20|41|Toj toga{ go simna pokrivaloto od o~ite svoi, i carot go pozna, deka e od
prorocite.
11|20|42|I mu re~e: "Vaka veli Gospod: zatoa {to go pu{ti od racete svoi ~ovekot,
{to go bev predal na prokletstvo, tvojata du{a }e odi mesto negovata du{a, i tvojot
narod - mesto negoviot narod."
11|20|43|Izrailskiot car si zamina vo domot svoj vozbuden i ogor~en i stigna vo
Samarija.
11|21|1|Po tie nastani eve {to se slu~i: Izraelecot Navutej ima{e vo Jezrael lozje do
dvorecot na samariskiot car Ahav.
11|21|2|Ahav mu re~e na Navuteja, velej}i: "Daj mi go lozjeto svoe; toa }e mi bide
ovo{tarnik, bidej}i e blizu do mojot dom, a mesto nego }e ti dadam poubavo lozje
od toa, ili, ako saka{, }e ti dadam srebro, kolku {to ~ini toa."
11|21|3|No Navutej mu odgovori na Ahava: "Da me ~uva Gsopod da ti go dadam
nasledstvoto od tatkovcite svoi."
11|21|4|Ahav se vrati vo domot svoj vozbuden i ogor~en od zborovite, {to mu gi
be{e kaàl Jezreelecot Navutej, velej}i: zar da ti go dadam nasledsvoto od
tatkovicite svoi. Du{evno zbrkan, legna na postelata svoja, si go svrti liceto i ne
jade{e leb.
11|21|5|Pri nego vleze èna mu Jazavela i mu re~e: "Zo{to si zbrkan so duhot, pa i
leb ne jade{?"
11|21|6|Toj i odgovori: "Koga mu spomnav na Jezreelecot Navutaj i mu rekov: 'daj
mi go lozjeto za srebro, ili, ako saka{, da ti dadam drugo lozje mesto nego', - toj mi
odgovori - ne ti go davam lozjeto svoe, nasledstvo od tatkovcite moi."
11|21|7|Toga{ èna mu Jazavela mu re~e: "Kakvo carstvo }e bide vo Izrailot, ako ti
postapuva{ taka? Stani, jadi leb i bide spokoen; jas }e go zemam lozjeto od
Jezreelecot Navutej."
11|21|8|I taa napi{a pisma od imeto na Ahava, gi zape~ati so negoviot pe~at i gi
isprati do stare{inite i golemcite {to ìveeja so Navuteja, vo gradot negov.
11|21|9|Vo pismata taa pi{uva{e vaka: "Objavete post i postavete go Navuteja pred
narodot;
11|21|10|i sproti nego stavete dvajca lo{i lu|e, {to }e svedo~at protiv nego i da
kaàt: 'Ti hule{e na Boga i na carot.' I potoa izvedete go i ubijte go so kamewa, ta
da umre."
11|21|11|Toga{ maìte na negoviot grad, stare{inite i golemcite, {to ìveeja vo
gradot negov, napravija kako {to im zapoveda Jazavela, taka, kako {to be{e
napi{ano vo pismoto, {to go be{e ispratila do niv.
11|21|12|Objavija post i go postavija Navuteja pred narodot;
11|21|13|pa izlegoa dvajca lo{i lu|e, sednaa sproti nego i svedo~ea protiv nego pred
narodot i velea: "Navutej huli na Boga i na carot." Pa go izvedoa nadvor od gradot,
go ubija so kamewa, i toj umre.
11|21|14|Ispratija da i kaàt na Jezavela: "Navutej e ubien so kamewa i umre."
11|21|15|Koga ~u, deka Navutej e ubien so kamewa i umrel, Jezavela mu re~e na
Ahava: "Stani i zavladej so lozjeto na Jezreelecot Navuteja, koj ne saka{e da ti go
dade za srebro, bidej}i Navuteja go nema me|u ìvite, toj umrel."
11|21|16|Koga ~u, deka Jezreelecot Navutej bil ubien, Ahav ja raskina oblekata
svoja, stavi vre}i{te vrz sebe, a potoa stana i otide vo lozjeto na Jezreelecot Navutej
i go zavladea.
11|21|17|Toga{ bi slovoto Gospodovo kon Tesvitecot Ilija:
11|21|18|"Stani i presretni go izrailskiot car Ahava, koj e vo Samarija, - ete, sega e
vo lozjeto na Navuteja, kade {to do{ol da zavladee, -
11|21|19|i kaì mu: vaka veli Gospod: 'ti si ubil, i u{te stapuva{ vo nasledstvo!' I
kaì mu: "Vaka veli Gospod: 'na ona mesto, kade {to ku~iwata ja lièa Navuteevata
krv, ku~iwata }e ja liàt i tvojata krv.'"
11|21|20|Ahav mu re~e na Ilija: "Ti me najde, moj neprijatele!" Toj re~e: "Te
najdov, bidej}i ti se oddade da go vr{i{ ona {to e nugvorno pred o~ite na Gospoda i
da Go gnevi{.
11|21|21|Vaka veli Gospod: ete, }e ti ispratam kazna, }e is~istam se po tebe i }e go
istrebam kaj Ahava i ona {to mokri do yid, i {to e zatvoreno i izostaveno vo
Izrailot;
11|21|22|i }e postapam so tvojot dom taka, kako {to postapiv so domot na
Navuteeviot sin Jerovoam i so domot na Ahieviot sin Vasa, za naskrbuvaweto, so
{to ti me razdrazni i go navede vo grev Izrailot."
11|21|23|I za Jezavela Gospod re~e: "Ku~iwata }e ja izedat Jezavela zad
Jezreelskite yidovi;
11|21|24|i koj od Ahavoviot dom }e umre vo gradot, nego ku~iwata }e go izedat, a
koj }e umre vo poleto, nego pticite nebeski }e go iskolvaat;
11|21|25|u{te nemalo takov kako Ahava, {to da se oddava da go vr{i ona {to e
nugodno pred o~ite na Gospoda, za koe go sovetuva{e èna mu Jezavela;
11|21|26|toj postapuva{e mnogu gnasno, sledej}i gi idolite, kako {to pravea
Amorejcite, koi Gospod, gi izgoni od pred liceto na Izrailevite sinovi."
11|21|27|Otkako gi islu{a site tie zborovi, Ahav se umilkuva{e pred Gospoda,
ode{e, i pla~e{e, ja raskina oblekata svoja, go pokri teloto svoe so vre}i{te, poste{e
i spie{e vo vre}i{te i ode{e naàlen.
11|21|28|I bi slovo Gospodovo kon Ilija Tesvitecot za Ahava. I Gospod re~e:
11|21|29|"Vide li, kako se smiri Ahav pred Mene? Zatoa {to se smiri pred Mene, Jas
nema da mu ispratam zlo vo negovite dni, tuku vo dnite na sinot negov }e pratam
zlo vrz negoviot dom."
11|22|1|Izminaa tri godini, bez vojna me|u Sirija i Izrail.
11|22|2|Na tretata godina judejskiot car Josafat otide pri izraiskiot car.
11|22|3|Izrailskiot car im kaà na slugite svoi: "Znaete li, deka Ramot Gladski e
na{? A nie tolku dolgo mol~ime i ne go zemame od racete na siriskiot car."
11|22|4|I mu re~e na Josafata: "]e pojde{ li so mene vo vojna protiv Ramot
Galadski?" Josafat mu odgovori na izrailskiot car: "Kako {to odi{ ti, taka i jas;
kako tvojot narod, taka i mojot narod; kako tvoite kowi, taka i moite."
11|22|5|Josafat u{te mu re~e na izrailskiot car: "Pra{aj denes {to }e kaè Gospod."
11|22|6|Izrailskiot car gi sobra toga{ prorocite - do ~etiristotini du{i - i gi pra{a:
"Da odam li vo vojna protiv Ramot Galadski, ili ne?" Tie odgovorija: "Odi, Gospod
}e go predade vo racete na carot."
11|22|7|Josafat pra{a: "Nema li tuka u{te nekoj prorok Gospodov, ta preku nego da
Go pra{ame Gospoda?"
11|22|8|Izrailskiot car mu odgovori na Josafata: "Ima u{te eden ~ovek, preku kogo
moème da go pra{ame Gospoda, no jas ne go sakam nego, za{to ne prorokuva za
mene dobro, tuku samo zlo, - toj e Jemvlaeviot sin Mihej." Josafat re~e: "Caru ne
govori taka."
11|22|9|Izrailskiot car povika eden dvorjanin i re~e: "Odi poskoro po Jemvlaeviot
sin Mihej!"
11|22|10|Izrailskiot car i Josafat, judejskiot car, sedea sekoj na svoeto sedi{te,
oble~eni vo carska obleka, na plo{tadot pred portite na Samarija, i site proroci
prorokuvaa pred niv.
11|22|11|Henanoviot sin Sedekija si napravi èlezni rogtovi i re~e: "Vaka veli
Gospod: so ovie }e gi izbode{ Siricite, dedeka da gi istrebi{."
11|22|12|I site proroci go prorokuvaa istoto, velej}i: "Odi protiv Ramot Galadski; }e
ima uspeh; Gospod }e go predade vo racete na carot."
11|22|13|Isprateniot, koj be{e oti{ol da go povika Miheja, mu re~e: "Eve, zborovite
na prorocite ednoglasno mu pretskaùvaat dobro na carot; i tvojot zbor neka bide
soglasen so zborot na sekoj od niv; iskaì i ti dobro."
11|22|14|Mihej odgovori: "@iv mi Gospod! ]e go kaàm ona, {to }e mi kaè
Gospod."
11|22|15|Koga dojde pri carot, ovoj go pra{a: "Mihej, da odime li vo vojna protiv
Ramot Galadski, ili ne?" A toj mu odgovori: "Odi, }e ima uspeh; Gospod }e go
predade vo racete na carot."
11|22|16|Toga{ carot mu re~e: "Pak li da te zakolnuvam da ne govori{ ni{to, osven
vistinata vo imeto na Gospoda?"
11|22|17|Toj odgovori: "Gi gledam site Izrailci rasprsnati po gorite kako ovci, koi
nemaat pastir, za{to Gospod re~e: 'gospodar nemaat; sekoj neka se vrati so mir vo
domot svoj.'"
11|22|18|Izrailskiot car mu re~e na Josafata: "Neli ti rekov, deka toj ne prorokuva
dobro za mene, tuku samo lo{o?"
11|22|19|A Mihej odogovori i re~e: "Ne taka, islu{aj go slovoto Gospodovo; Go
vidov Gospoda kako sedi na Svojot prestol, i celata nebesna vojska stoe{e pri Nego
desno i levo;
11|22|20|i Gospod re~e: koj }e go nagovori Ahava da odi i da padne vo Ramot
Galadski? I eden vele{e vaka, a drug inaku;
11|22|21|eden duh, pak, istapi, zastana pred liceto na Gospoda i re~e: 'jas }e go
sklonam!' I eden vele{e vaka, a drug inaku;
11|22|22|Toj odgovori: '}e izlezam i }e stana la`liviot duh vo ustata na site negovi
proroci.' Gospod re~e: 'ti }e go nagovori{ i }e go ispolni{ toa;' odi i napravi taka."
11|22|23|I, ete, Gospod sega dopu{ti la`liv duh vo ustata na site tie tvoi proroci; no
Gospod iskaà za tebe lo{o."
11|22|24|A Henanoviot sin Sedekija se dobliì, go udri Miheja po ustata, i re~e:
"Kako, zar izleze od mene Duhot Gospodov, za da govori vo tebe?"
11|22|25|Mihej odgovori: "Ete, ti }e go vodi{ toa vo onoj den, koga }e bega{ od
edna soba vo druga, za da se sokrie{."
11|22|26|Toga{ izrailskiot car re~e: "Zemete go Miheja i odvedete go pri
gradona~alnikot Amon i pri carskiot sin Joasa.
11|22|27|I kaète: vaka veli carot: "Zatvorete go ovoj vo temnicata i hranete go
skudno so leb i skudno so voda, dodeka ne se vratam so mir."
11|22|28|A Mihej re~e: "Ako se vrati{ so mir, toga{ Gospod ne zboruval preku
mene." I re~e: "ûjte, site lu|e!"
11|22|29|Potoa izrailskiot car i Josafat, judejskiot car, trgnaa za Ramot Galadski.
11|22|30|Izraiskiot car mu re~e na Josafata: "Jas }e se preoble~am i }e vlezam vo
borba, a ti oble~i si gi carskite ali{ta. I izrailskiot car se preoble~e i vleze vo borba.
11|22|31|A Sirskiot car im zapoveda na vojvodite nad kolite, na broj bea trieset i
dvajca, velej}i: "Ne bijte se nitu so mal, nitu so golem, tuku samo so izrailskiot
car."
11|22|32|Vojvodite nad kolite koga go vidoa Josafata, pomislija, bezdrugo, toa e
izrailskiot car, i se svrtea protiv nego, za da se udrat so nego. No Josafat po~na da
vika.
11|22|33|I vojvodite nad kolite koga vidoa deka toj ne e izrailskiot car, se istavija od
nego.
11|22|34|A eden ~ovek slu~ajno go zapna lakot i go rani izrailskiot car niz {evovite
na okolopot. A carot mu re~e na svojot kolar: "Vrti nazad i izvadi me od vojskata,
bidej}i sum ranet."
11|22|35|No vo toj den borbata se zasili, i carot stoe{e vo kolata sproti Sircite, a
ve~erta umre; krvta od rakata se sleva{e po kolata.
11|22|36|I pri zajdisonce be{e objaveno po celiot logor: sekoj da si odi vo gradot
svoj, sekoj - vo zemjata svoja.
11|22|37|Taka umre carot i be{e donesen vo Samarija, i go pogrebaa carot vo
Samarija.
11|22|38|Kolata ja izmija na Samariskiot izvor, kade {to se mieja bludnicite, i
ku~iwata ja lièa krvta negova, spored slovoto na Gospoda, koe On go izre~e.
11|22|39|Drugite dela na Ahava i se {to be{e napravil, i ku}ata od slonova koska,
{to ja izgradi, i site gradovi {to gi izgradi, se opi{ano vo letopisite na izrailskite
carevi.
11|22|40|Ahav po~ina pri tatkovcite svoi, a mesto nego stana car sinot negov
Ohozija.
11|22|41|Josafat, sinot na Asa, stana car nad Judeja vo ~etvrtata godina na
izrailskiot car Ahava.
11|22|42|Josafat be{e na trieset i pet godini, koga stana car, i caruva{e vo Erusalim
dvaeset i pet godini. Majka mu se vika{e Azuva, Salaileva }erka.
11|22|43|Vo se toj vrve{e po patot na tatka si svoj Asa, ne se otklonuva{e od nego,
vr{ej}i go ona {to ne be{e ugodno pred o~ite na Gospoda.
11|22|44|Josafat sklu~i mir so izrailskiot car.
11|22|45|Drugite dela na Josafata i podvizite negovi, {to gi izvr{i, i kako vojuval, se
opi{ani vo letopisite na judejskite carevi.
11|22|46|I site bludnici {to bea ostanale od vremeto na tatka mu Asa, toj gi istrebi
od zemjata.
11|22|47|Vo Idumeja toga{ nema{e car; ima{e carski namesnik.
11|22|48|Carot Jsafat izgradi korabi na moreto, za da odi vo Ofir po zlato; no tie ne
stignaa do tamu, bidej}i se razbija vo Esion-Gaver.
12|1|1|Po smrtta na Ahava, Moav se odmetna od Izrailot.
12|1|2|A Ohozij padna niz prozorskata re{etka na svojata gorna soba, koja e vo
Samarija, i se razbole. Pa isprati pratenici i im re~e: "Odete, pra{ajte go Veelzevula,
akaronskoto boèstvo: }e ozdravam li od ovaa bolest?" I tie otidoa da pra{aat.
12|1|3|Toga{ Angel Gospodov mu kaà na Ilija Tesvitecot: "Stani, presretni gi
pratenicite na samariskiot car i kaì im: 'Zar vo Izrailot nema Bog, ta ste trgnale da
go pra{ate Veelzevula, akaronskoto boèstvo?'
12|1|4|Zatoa vaka veli Gospod: 'Od postelata na koja si legnal, nema da stane{, tuku
}e umre{'". I otide Ilija i im kaà.
12|1|5|Se vratija pratenicite pri Ozohija. I toj gi pra{a: "Zo{to se vrativte?"
12|1|6|Tie mu odgovorija: "Ne presretna eden ~ovek i ni re~e: "Odete, vratete se pri
carot, koj ve ispratil, i kaète mu: vaka veli Gospod: 'zar vo Izrailot nema Bog, ta
ispra}a{ da go pra{a{ Veelzevula, akaronskoto boèstvo?' Zatoa od postalata na
koja si legnal, nema da stane{, tuku }e umre{."
12|1|7|Toj gi pra{a: "Kakov be{e na izgled onoj ~ovek, {to ve presretna i vi gi kaà
tie zborovi?"
12|1|8|Tie mu odgovorija: "Toj ~ovek celiot be{e so vlakna i be{e opa{an preku
polovinata so koèn pojas." Toj re~e: "Toa e Ilija Tesvitecot."
12|1|9|Toga{ isprati carot pri nego pedesetnik so negovite pedesetmina. I toj se
iska~i pri nego, koga Ilija sede{e na vrvot od gorata, i mu re~e: "ôveku Bo`ji,
carot naredi da sleze{."
12|1|10|Odgovori Ilija i mu re~e na pedesetnikot: "Ako sum jas ~ovek Bo`ji, neka
padne ogan od neboto i da te izgori tebe i tvoite pedesetmina." I padna ogan od
neboto i go izgori nego i negovite pedesetmina.
12|1|11|Carot isprati drug pedesetnik so negovite pedesetmina. I toj mu progovori i
re~e: "ôveku Bo`ji, vaka veli carot: 'Slezi poskoro!'"
12|1|12|Ilija odgovori i mu re~e: "Ako sum jas ~ovek Bo`ji, neka padne ogan od
neboto i da te izgori tebe i tvoite pedesetmina". I padna ogan Bo`ji od neboto i go
izgore nego i negovite pedesetmina.
12|1|13|Carot isprati po tretpat pedesetnik so negovite pedesetmina. Tretiot
pedesetnik stana, ta dojde, i padna na kolenici pred Ilija, go mole{e i mu zboruva{e:
"ôveku Bo`ji, da ne bide prezrena du{ata moja i du{ata na tvoite slugi - ovie
pedesetmina - pred tvoite o~i;
12|1|14|Ete, padna ogan od neboto i gi izgore dvajcata prethodni pedesetnici so
nivnite pedesetmina; no sega da ne bide prezrena du{ata moja pred tvoite o~i!"
12|1|15|Toga{ mu re~e Angelot Gospodov na Ilija: "Odi so nego i ne pla{i se od
nego." I toj stana, ta otide so nego pri carot.
12|1|16|I mu re~e: "Vaka veli Gospod: 'Poradi toa {to isprati pratenici da go pra{aat
Veelzevula, akaronskoto boèstvo, kako da nema{e vo Izrailot Bog da Go pra{a{ za
slovoto Negovo, - ti nema da stane{ od legloto, na koe si legnal, tuku }e umre{."
12|1|17|I toj umre spored slovoto Gospodovo, {to go izre~e Ilija. I stana car Joram,
bratot na Ohozija, mesto nego, vo vtorata godina na Jorama, sin Josafatov, car
judejski, bidej}i onoj nema{e sin.
12|1|18|Drugoto za Ohozija, ona {to go izvr{il toj, e opi{ano vo letopisite na
izrailskite carevi.
12|2|1|Vo ona vreme, koga Gospod saka{e da go voznese Ilija na neboto vo vior,
Ilija so Jeliseja doa|a{e od Galgal.
12|2|2|I mu re~e Ilija na Jeliseja: "Ostani tuka, za{to Gospod me ispra}a vo Vetil."
No Jelisej re~e: "@iv Gospod i ìva ti du{a! Nema da te ostavam." I otidoa vo Vetil.
12|2|3|I izlegoa pri Jeliseja sinovite proro~ki, {to bea vo Vetil, i mu rekoa: "Znae{,
li deka denes Gsopod }e go voznese tvojot gospodar nad glavata tvoja!" Toj
odgovori: "I jas znam, mol~ete."
12|2|4|I mu re~e Ilija: "Jelisee, ostani tuka, za{to Gospod me ispra}a vo Jerihon." A
toj re~e: "@iv Gospod i ìve ti du{a! Nema da te ostavam." I dojdoa vo Jerihon.
12|2|5|Toga{ se pribliìja sinovite proro~ki, {to bea vo Jerihon, i mu rekoa:
"Znae{ li, deka denes Gospod go zema tvojot gospodar i }e go voznese nad glavata
tvoja?" Toj odgovori: "I jas znam, mol~ete."
12|2|6|Pak mu re~e Ilija na Jeliseja: "Ostani tuka, za{to Gospod me ispra}a vo
Jordan. A toj re~e: "@iv Gospod i ìva ti du{a! Nema da te ostavam." I trgnaa
obajcata.
12|2|7|Pedeset du{i od sinovite proro~ki trgnaa i zastanaa podaleku sproti niv, a tie
dvajca stoeja pri Jordan.
12|2|8|Toga{ go zede Ilija koùvot svoj, go svitka i udri so nego po vodata, i taa se
razdeli na dve strani, pa taka i dvajcata minaa po suvo.
12|2|9|Koga minaa, Ilija mu re~e na Jeliseja: "Baraj, {to saka{ da ti napravam, pred
da bidam zemen od tebe." Jelisej odgovori: "Duhot, koj e vo tebe, da bide dvojno
vo mene."
12|2|10|A toj re~e: "Bara{ ne{to mnogu te{ko; ako vidi{, kako }e bidam zemen od
tebe, taka }e ti bide; ako, pak, ne vidi{, nema da ti bide."
12|2|11|Kako {to odea i si razgovaraa po patot, naedna{ se pojavi ognena kola i
ogneni kowi, i gi razdvoija eden od drug, i Ilija se ponese vo viorot kon neboto.
12|2|12|A Jelisej gleda{e i izvika: "O~e moj, o~e moj, kola na Izrailot i negova
kowica!" I ve}e ne go vide. Pa ja fati oblekata svoja, i ja raskina na dve par~iwa.
12|2|13|I go krena toj koùvot na Ilija, {to be{e padnal od nego, pa se vrati i se
zapre kraj bregot na Jordan;
12|2|14|go zede koùvot na Ilija, {to be{e padnal od nego, udri so nego po vodata, i
re~e: "Kade e Gospod, Bog Iliev? On Samiot?" I udri po vodata, a taa se razdeli na
dve strani, i Jelisej pomina.
12|2|15|I go vidoa od daleku sinovite prorokovi, {to bea vo Jerihon i rekoa: "Ilieviot
duh sleze vrz Jeliseja." Mu izlegoa vo presret i mu se poklonija do zemja.
12|2|16|I mu rekoa: "Ete, vo nas, tvoite slugi, ima pedeset du{i silni maì; neka odat
tie da go pobaraat gospodarot tvoj; moèbi, Duhot Gospodov go odnel i go frlil na
nekoja gora, ili vo nekoj dol." A toj re~e: "Nemojte da ispra}ate!"
12|2|17|No tie nastojuvaa pred nego mnogu, ta mu zdodeaja, pa im re~e:
"Ispratete!" I ispratija pedeset du{i, koi baraa tri dena, no ne go najdoa,
12|2|18|i se vratija pri nego, dodeka toj be{e vo Jerihon; i toj im re~e: "Neli vi
govorev: ne odete!"
12|2|19|Toga{ ìtelite na gradot mu kaàa na Jeliseja: "Ete, kako {to gleda{,
gospodaru, polo`bata na ovoj grad e dobra; no vodata e lo{a i zemjata e besplodna."
12|2|20|A toj re~e: "Dajte mi nova ~a{a i tureta vo nea sol." I mu dadoa.
12|2|21|Toj otide pri izvorot na vodata, ja frli vo nea solta i re~e: "Vaka veli
Gospod: 'Jas ja napraviv zdrava taa voda; i vo idnina nema da doa|a od nea ni smrt,
ni besplodnost.'"
12|2|22|I vodata ostana zdrava do denes, spored zborot, {to go kaà Jelisej.
12|2|23|Ottamu toj otide vo Vetil. Koga ode{e po patot, mali deca izlegoa od gradot,
mu se potsmevaa i mu velea: "Vrvi, }elavko! Vrvi, }elavko!"
12|2|24|Toj se svrti, gi vide i gi prokolna vo imeto Gospodovo. Toga{ izlegoa od
gorata dve me~ki i raskinaa od niv ~etirieset i dve deca.
12|2|25|Ottuka otide na gorata Karmil, a ottamu se vrati vo Samarija.
12|3|1|Joram, sinot Ahavov, stana car nad Izrailot vo Samarija vo osumnaesettata
godina na judejskiot car Josafat i caruva{e dvaeset godini.
12|3|2|Toj vr{e{e ona {to be{e neugodno pred o~ite na Gospoda, makar i ne taka,
kako tatko mu i majka mu, za{to ja sobori statuata na Vaala, {to be{e ja naparvil
tatko mu;
12|3|3|pri seto toa toj ostana vo grevovite na Jerovoama, Navatoviot sin, {to be{e
go navel na grev Izrailot, i ne otstapuva{e od niv.
12|3|4|Moavskiot car Mosa ima{e mnogu dobitok i mu ispra}a{e na izrailskiot car
po sto iljadi ovci i po sto iljadi neistrièni ovni.
12|3|5|No, {tom umre Ahav, moavskiot car se odmetna od izrailskiot car.
12|3|6|Vo ona vreme carot Joram izleze od Samarija i gi prebroi site Izrailci,
12|3|7|pa otide i isprati da mu kaàt na judejskiot car Josafata: "Moavskiot car se
odmetna od mene; odi{ li so mene vo vojna protiv Moava?" Toj odgovori: "Odam;
kako {to }e otide{ ti, taka i jas, kako tvojot narod, taka i mojot narod, kako tvoite
kowi, taka i moite kowi."
12|3|8|I re~e: "Po koj pat da odam?" Toj re~e: "Po patot niz Edomskata pustiwa."
12|3|9|I trgnaa izrailskot car, judejskiot car i edomskiot car, i odea po zaobikolen pat
sedum dena, i nema{e voda za vojskata i za dobitokot, {to ode{e po niv.
12|3|10|Toga{ re~e izrailskiot car: "Ah! Gospod gi izvede ovie trojca carevi, za da
gi predade vo rakata na Moava."
12|3|11|No Josafat re~e: "Nema li tuka prorok Gospodov, pa preku nego da go
pra{ame Gospoda?" Odgovori eden od slugite na izrailskiot car i re~e: "Tuka e
Jelisej, Safatoviot sin, koj poleva{e voda na Ilievite race."
12|3|12|I re~e Josafat: "Vo nego ima slovo Gospodovo." I otidoa pri nego izrailskiot
car i Josafat i edomskiot car.
12|3|13|I mu re~e Jelisej na izrailskiot car: "[to ima{ ti so mene! Odi kaj prorocite
na tatkovcite svoi i kaj prorocite na majka si svoja." I mu kaà izrailskiot car: "Ne,
za{to Gospod gi izvede ovde ovie trojca carevi, za da gi predade vo rakata na
Moava."
12|3|14|I re~e Jelisej: "@iv Gospod Savaot, pred Kogo stojam! Ako ne go
po~ituvav Josafata, judejskiot car, ne bi te poglednal i ne bi te videl;
12|3|15|tuku povikajte mi guslar." I koga guslarot svire{e na guslata, toga{ rakata
Gospodova se dopre do Jeliseja,
12|3|16|i toj re~e: "Vaka govori Gospod: 'Napravete ja ovaa dolina jama do jama;
12|3|17|za{to vaka veli Gospod: nema da vidite vetar i nema da vidite do`d, a ovaa
dolina }e se napolni so voda, od koja }e piete vie i sitniot i krupniot dobitok va{;
12|3|18|no toa e malku pred o~ite na Gospoda: On i Moava }e go predade vo racete
va{i,
12|3|19|i }e gi porazite site ukrepeni gradovi i site glavni gradovi, i }e gi ise~ete site
dobri drvja, i }e gi zaprete site izvori, i site dobri nivi i }e gi zatrupate so kamewa."
12|3|20|Utredenta, koga se voznesuva{e leben prinos, naedna{ pote~e voda po patot
od Edom, i zemjata se napolni so voda.
12|3|21|Koga slu{naa Moavcite, deka carevite doa|aat da vojuvaat so niv, bea
sobrani site, {to nosat pojas i postari, pa zastanaa na granicata.
12|3|22|Izutrinata stanaa rano, koga sonceto izgrea nad vodata; na Moavcite taa
voda oddaleku im se pri~ni crvena kako krv.
12|3|23|I tie rekoa: "Toe e krv; se stepale carevite me|u sebe i se istrebile eden so
drug. A sega na plen, Moave!"
12|3|24|I tie dojdoa do izrailskiot logor. Stanaa Izrailcite i fatija da gi porazuvaat
Moavcite, koi po~naa da begaat od niv, a tie prodolùvaa da naletuvaat vrz niv i da
gi porazuvaat.
12|3|25|I gi razru{ija gradovite, i vo sekoja dobra niva sekoj frli po eden kamen, i ja
napolnija, i site vodni izvori gi zatrupaa, i site plodni drvja gi isekoa, taka {to vo
Kir-Haramet ostanaa samo kamewa. I go zaobikolija pra}ka{ite i go razru{ija.
12|3|26|Toga{ moavskiot car vide deka ja gubi bitkata, i zede so sebe sedumstotini
du{i, koi rakuvaa so me~, za da se probijat kon edomskiot car, no ne moèa.
12|3|27|I toj go zede svojot prvoroden sin, komu mu se pa|a{e da caruva mesto
nego, i go prinese kako `rtva sepalenica vrz yidot. Toa predizvika golemo
negoduvawe kaj Izrailcite, i tie se povlekoa od nego i se vratija vo zemjata svoja.
12|4|1|Edna od ènite na proro~kite sinovi so pla~ewe mu govore{e na Jeliseja:
"Tvojot sluga, maòt moj, umre; a ti znae{, deka tvojot sluga se pla{e{e od
Gospoda; sega dojde zaemodava~ot da gi zeme dvete moi deca za robje."
12|4|2|Jelisej i re~e: "[to da napravam za tebe? Kaì mi {to ima{ doma?" Taa
odgovori: "Sluginkata tvoja ni{to nema vo domot svoj, osven eden sad so maslo."
12|4|3|A toj re~e "Odi i pobaraj sadovi odnadvor, od site tvoi sosedi, prazni sadovi;
soberi dovolno,
12|4|4|potoa odi i zatvori ja vratata zad sebe i zad sinovite svoi i nalevaj vo site tie
sadovi; polnite stavaj gi nastrana."
12|4|5|Taa si otide od nego i ja zatvori vratata zad sebesi i zad sinovite sovi. Tie i
podavaa, a taa naleva{e.
12|4|6|Koga bea napolneti sadovite, taa mu re~e na sinot svoj: "Daj mi u{te eden
sad." Toj i re~e: "Nema pove}e sadovi." I masloto prestana da te~e.
12|4|7|Taa dojde i mu raskaà na Bo`jiot ~ovek. Toj i re~e: "Odi, prodaj go masloto
i isplati gi dolgovite svoi; a so toa, {to }e ostane, }e ìvee{ so sinovite svoi."
12|4|8|Eden den Jelisej otide vo Sonam. Tamu edna bogata èna go pokani vo
domot svoj da jade leb, i toj, sekoga{ koga }e mine{e, navratuva{e tamu da jade
leb.
12|4|9|Taa mu re~e na maòt svoj: "Ete, jas znam, deka Bo`jiot ~veok, koj
postojano minuva pokraj nas, e svet;
12|4|10|da mu napravime mala gorna soba nad yidot i da mu stavime tamu leglo i
masa, i stol i svetilnik, ta koga doa|a kaj nas, da se povlekuva tamu."
12|4|11|Eden den Jelisej otide tamu, se ka~i vo gornata soba svoja i si legna tamu,
12|4|12|pa mu kaà na slugata svoj Giezij: "Povikaj ja taa Sonamka." Toj ja povika,
i taa zastana pred nego.
12|4|13|I mu re~e: "Kaì i: 'ete, ti tolku se griì{ za nas; {to da napravime za tebe?
Ima li potreba da mu progovorime za tebe na carot, ili na vojvodata!'" Taa
odgovori: "Ne, jas ìveam me|u narodot svoj."
12|4|14|Jelisej prodolì i re~e: "Toga{ {to da napravime za nea?" I re~e Giezij: "Ete,
taa nema sin, a maòt nejzin e star."
12|4|15|I re~e Jelisej: "Povikaj ja." Toj ja povika, i taa zastana na vratata.
12|4|16|Jelisej i re~e: "Po edna godina, vo ova isto vreme, ti }e drì{ na race sin."
Taa re~e: "Ne, gospodaru moj, ~oveku Bo`ji, nemoj da ja laè{ sluginkata svoja."
12|4|17|I ènata ostana bremena i rodi sin na drugata godina, vo ona isto vreme,
kako {to i kaà Jelisej.
12|4|18|Deteto porasna i eden den otide kaj tatka si, pri ètvarite.
12|4|19|I mu kaà na tatka si: "Glavata, glavata me boli." A toj mu re~e na slugata
svoj: "Odvedi go kaj majka mu!"
12|4|20|Go zede i go odvede kaj majka mu. I toa sede{e vo skutot nejzin do pladne i
umre.
12|4|21|Taa otide i go poloì vo legloto na Bo`jiot ~ovek, go zatvori i izleze,
12|4|22|pa go povika maòt svoj i re~e: "Isprati mi eden od slugite i edna od
oslicite; }e odam kaj Bo`jiot ~ovek i }e se vratam."
12|4|23|A toj ja pra{a: "Zo{to }e odi{ pri nego? Denes ne e nov mesec, ne e ni
sabota." No taa re~e: "Dobro e."
12|4|24|I ja osedla oslicata i mu kaà na slugata svoj: "Vodi i vrvi; ne zapiraj dodeka
ne ti kaàm."
12|4|25|I trgnaa i dojdoa pri Bo`jiot ~ovek, na gorata Karmil. A koga Bo`jiot ~ovek
ja vide oddalku, mu kaà na slugata svoj Giezija: "Eve ja onaa Sonamka;
12|4|26|otr~aj da ja presretne{ i da ja pra{a{: 'zdrava li si, zdrav li e maòt nejzin,
zdravo li e deteto?'" - Taa odgorovi: "Zdravi sme."
12|4|27|A koga dojde pri Bo`jiot ~ovek na gorata, se fati za nozete negovi. I Giezij
se dobliì, za da ja otstrani; no Bo`jiot ~ovek re~e: "Ostavi ja, du{ata i e ogor~ena,
a Gospod ja sokri od mene i ne mi javi."
12|4|28|I taa re~e: "Barav li jas od mojot gospodar sin? Ne zboruvav li: nemoj da
me laè{?"
12|4|29|Toj toga{ mu re~e na Giezija: "Opa{i se preku polovinata i zemi go stapot
moj vo rakata i vrvi; ako sretne{ nekogo, ne go pozdravuvaj; a ako nekoj te
pozdravi, ne mu odgovaraj; i stavi go stapot vrz liceto na deteto!"
12|4|30|A majkata na deteto re~e: "@iv Gospod i ìva ti du{ata! Nema da te
ostavam." Toga{ i toj stana i trgna po nea.
12|4|31|Giezij otide pred niv i go stavi stapot vrz liceto na deteto. No ne se ~u ni
glas, ni odgovor. I mu izleze vo presret, mu soop{ti i re~e: "Deteto ne se
razbuduva."
12|4|32|I Jelisej vleze vo ku}ata, i ete, umreno dete leì na legloto negovo.
12|4|33|I vleze, ja zatvori vratata zad sebe i mu se pomoli na Gospoda;
12|4|34|potoa se ka~i, legna vrz deteto, ja stavi ustata svoja vrz negovata usta, o~ite
svoi vrz negovite o~i, i dlankite svoi vrz negovite dlanki, i se prostre vrz nego, i
teloto na deteto se zagrea.
12|4|35|Jelisej stana i po~na da odi po sobata natamu - navamu; potoa pak se ka~i i
se prostre vrz nego. I deteto kivna sedumpati i gi otvori o~ite svoi.
12|4|36|I toj go povika Giezija i mu re~e: "Povikaj ja Sonamkata!" I toj ja povika.
Taa dojde pri nego, i toj re~e: "Zemi si go sinot svoj!"
12|4|37|Taa se dobliì, padna pred nozete negovi i se pokloni do zemja; potoa go
zede sinot svoj i izleze.
12|4|38|A Jelisej se vrati vo Galgal. Vo taa zemja ima{e glad, i sinovite proro~ki
sedea pred nego. I toj mu kaà na slugata svoj: "Stavi go golemiot kotel i svari le}a
za proro~kite sinovi."
12|4|39|I izleze eden od niv vo poleto da sobira zelen; najde eden koren od diva
loza, i nabra od nea poln skut divi plodovi; se vrati i gi stavi vo kotelot so le}a,
za{to ne gi poznava{e.
12|4|40|Im postavija da jadat. No {tom po~naa da ja jadat le}ata, izvikaa i velea:
"Smrt ima vo kotelot, ~ove~e Bo`ji!" I ne moèa da jadat.
12|4|41|A toj re~e: "Dajte bra{no!" I go isturi vo kotelot i mu re~e na Giezija:
"Stavi im na lu|eto, neka jadat." I vo kotelot ne ostana ni{to otrovno.
12|4|42|Dojde nekoj si od Vetaris i mu donese na Bo`jiot ~ovek lebna prvina -
dvaeset ja~meni lep~iwa i mladi zrna vo klasovi. I re~e Jelisej "Daj im na lu|eto da
jadat."
12|4|43|I re~e slugata negov: "[to }e im dadam na sto du{i?" A toj re~e: "Daj im da
lu|eto, neka jadat, za{to taka veli Gospod: }e se nasitat, i }e ostane."
12|4|44|Toj im dade, i tie se nasitija, i ostana u{te, spored slovoto Gospodovo.
12|5|1|Neeman, vojvoda na sirskiot car, be{e golem ~veok pred gospodarot svoj i
po~ituvan, za{to preku nego Gospod im be{e dal pobeda na Sirijcite; i toj ~ovek
be{e odli~en vojnik, no leprozen.
12|5|2|Edna{ Sirijcite izlegoa vo ~eti i zaplenija od Izrailskata zemja edno malo
devoj~e, i toa i sluè{e na Neemanovata èna.
12|5|3|Taa i re~e na gospodarkata svoja: "O, da otide{e mojot gospodar pri
prorokot, koj e vo Samarija, toj }e ja simne{e od nego leprata."
12|5|4|Toga{ Neeman otide i mu go kaà toa na gospodarot svoj, velej}i: "Taka i
taka veli devoj~eto, {to e od Izrailskata zemja."
12|5|5|I sirskiot car mu re~e na Neemana: "Stani, odi, jas pak, }e ispratam pismo do
izrailskiot car." Toj otide, zemja}i so sebe deset talanti srebro, {est iljadi sikli zlato i
deset promeni obleka;
12|5|6|i mu go odnese na izrailskiot car pismoto, vo koe se vele{e: "Zaedno so ova
pisno, ete, go ispra}am pri tebe Neemana, mojot sluga, da ja simne{ od nego
leprata negova."
12|5|7|Izrailskiot car, otkako go pro~ita pismoto, ja raskina oblekata svoja i re~e:
"Zar sum jas Bog, da umrtvuvam i da oìvuvam, ta ispra}a pri mene da ja simnam
od ovoj ~ovek leprata negova? Ete, znaete sega i gledajte, deka toj bara povod za
neprijatelstvo protiv mene."
12|5|8|Koga Bo`jiot ~ovek Jelisej ~u, deka izrailskiot car ja raskinal oblekata svoja,
isprati da mu re~at na carot: "Zo{to ja raskina oblekata svoja? Neka dojde pri mene
i neka poznae, deka ima prorok vo Izrailot."
12|5|9|I dojde Neeman so kowite svoi i so kolite svoi i zastana pred vlezot na
Jeliseeviot dom.
12|5|10|Toga{ Jelisej go isprati pri nego slugata svoj da mu kaè: "Odi, iskapi se
sedumpati vo Jordan, i teloto tvoe }e se obnovi, i }e bide{ ~ist."
12|5|11|Se razgnevi Neeman i si trgna, velej}i: "Ete, jas mislev, deka toj }e
izleze, }e zastane i }e go povika imeto na Gospoda, svojot Bog, }e ja stavi rakata
svoja na mestoto i }e ja simne leprata;
12|5|12|zar damaskite reki Avana i Farfar ne se podobri od site izrailski vodi? Ne
moèv li da se iskapam vo niv i da se is~istam?" Pa se svrti i si otide naluten.
12|5|13|Mu se dobliìja slugite negovi i mu rekoa, velej}i: "O~e, da be{e ti kaàl
prorokot ne{to te{ko, nema{e li da go napravi{. A kamo li sega, koga ti re~e samo:
iskapi se, i }e bide{ ~ist!"
12|5|14|Toj otide i se potopi vo Jordan sedumpati, spored zborovite na Bo`jiot
~ovek, i teloto mu se obnovi kako telo na malo dete i se is~isti.
12|5|15|Toga{ se vrati pri Bo`jiot ~ovek, toj i site pridru`nici negovi, dojde, zastana
pred nego i re~e: "Eve, poznav, deka po celata zemja nema Bog, osven vo Izrailot;
primi, pak sega dar od tvojot sluga."
12|5|16|Jelisej odgorovi: "@iv Gospod, pred ~ie lice stojam! Ne primam." Onoj go
prinuduva{e da zeme, no toj ne se soglasi.
12|5|17|I re~e Neeman: "[tom e taka, neka mu dadat na tvojot sluga zemja, kolku
{to moàt da nosat dve maski, za{to vo idnina slugata tvoj nema da prinesuva
sepalenici i `rtvi na drugi bogovi, osven na Gospoda;
12|5|18|samo, eve {to da mi prosti Gospod na slugata tvoj: koga mojot gospodar odi
vo domot na Rimona, za da se pokloni tamu i se potpre vrz rakata moja, i jas se
poklonam vo domot na Rimona, toga{ Gospod da mu prosti na slugata tvoj za
poklonuvaweto moe vo domot na Rimona."
12|5|19|A toj mu re~e: "Odi si so mir!" I toj otide od nego i prili~no se oddale~i.
12|5|20|Toga{ Giezij, slugata na Bo`jiot ~ovek Jeliseja re~e: "Ete, mojot gospodar
ne saka{e da go zeme od rakata na toj sirec Neeman, ona {to go be{e donel. @iv
Gospod! ]e potr~am po nego i }e zemam ne{to od nego."
12|5|21|I potr~a Giezij po Neemana. Neeman vide, deka nekoj tr~a po nego, sleze
od kolata da go presretna i re~e: "Dali si so mir?"
12|5|22|Toj odgovori: "So mir sum; mojot gospodar me isprati da kaàm: ete, sega
dojdoa pri mene od Efremovata gora dve mom~iwa od proro~kite sinovi; daj mi
eden talant srebro i dve promeni obleka."
12|5|23|I Neeman re~e: "Zemi, ako saka{, dva talanta." I mnogu go mole{e.
Toga{ toj zavrza dva talanta srebro vo dve torbi i dve promeni obleka i im gi dade
na dvajcata slugi svoi, ta gi ponesoa pred nego.
12|5|24|Koga toj dojde do bregot, gi zede od racete nivni i gi sokri vo domot svoj. I
gi otpu{ti lu|eto, i tie si otidoa.
12|5|25|Koga dojde i se javi pred gospodarot svoj, Jelisej go pra{a: "Od kade doa|
a{, Giezij?" Toj odgovori: "Nikade ne odel slugata tvoj."
12|5|26|Toj mu re~e: "Zar srceto moe ne te pridruùva{e, koga onoj ~ovek se vrati
od kolata svoja da te presretne? Vreme li e da se zeme srebro i da se zema obleka,
ili maslinovi drvja i lozja, siten ili krupen dobitok, slugi ili sluginki?
12|5|27|Zatoa, Neemanovata lepra neka se zalepi na tebe i na potomstvoto tvoe
zasekoga{." I toj izleze od nego bel kako sneg od leprata.
12|6|1|Toga{ proro~kite sinovi mu kaàa na Jeliseja: "Ete, mestoto kade {to ìveeme
pri tebe, e tesno za nas;
12|6|2|da odime do Jordan, da zememe ottamu sekoj po edna greda i da si
napravime tamu ìveali{te." Toj im re~e: "Odete!"
12|6|3|A eden od niv re~e: "Napravi ni milost, dojdi i ti so slugite tvoi." Toj
odgovori: "]e dojdam."
12|6|4|I trgna so niv, dojdoa do Jordan i po~naa da se~at drvja.
12|6|5|I koga eden soboruva{e greda, sekirata mu padna vo vodata. Toj izvika i
re~e: "Ah, gospodaru! A taa be{e zemena na zaem!"
12|6|6|Bo`jiot ~ovek zapra{e: "Kade padna taa?" Toj mu go pokaà mestoto.
Toga{ Jelisej ise~e par~e drvo, pa go frli tamu, i sekirata ispliva.
12|6|7|Toga{ mu re~e: "Zemi si ja." Toj ja spruì rakata i ja zede.
12|6|8|Siriskiot car trgna vo vojna protiv Izrailcite i se sovetuva{e so slugite svoi,
velej}i: "Vo toa i toa mesto }e go postavime svojot logor."
12|6|9|Bo`jiot ~ovek isprati da mu kaàt na Izrailskiot car: "Vnimavaj da ne
minuva{ preku ona mesto, za{to tamu Sirijcite se vo zaseda."
12|6|10|I Izrailskiot car isprati razuznava~i, na toa mesto, za koe mu pora~a Bo`jiot
~ovek, i se paze{e; i se za~uva ottamu ne edna{ i ne dvapati.
12|6|11|I mu se voznemiri srceto na siriskiot car porati toa, i toj gi povika slugite
svoi i im re~e: "Kaète mi, koj od na{ite odrùva vrska so izrailskiot car?"
12|6|12|I re~e eden od slugite negovi: "Nikoj, gospodaru moj, caru; tuku prorokot
Jelisej, koj e vo Izrailot, mu gi soop{tuva na izrailskiot car i onie zborovi, {to ti gi
govori{ vo spalnata soba svoja."
12|6|13|Toga{ toj re~e: "Odete, doznajte, kade e toj, i jas }e ispratam da go fatat." I
mu soop{tija i rekoa: "Ete, toj e vo Dotaim."
12|6|14|I isprati tamu kowi i koli i mnogu vojska. Dojdoa no}e i go opkolija gradot.
12|6|15|Izutrinata slugata na Bo`jiot ~ovek stana i izleze. A toa vojskata okolu
gradot i kowi ikoli. Slugata mu re~e: "Te{ko, gospodaru! [to da pravime?"
12|6|16|Toj odgovori: "Ne pla{i se, za{to onie, {to se so nas, se pove}e od onie, {to
se so niv."
12|6|17|Jelisej se pomoli i re~e: "Gospodi, otvori mu gi o~ite da vidi." I Gospod mu
gi otvori o~ite na slugata, i toj vide, a toa celata gora polna so kowi i ogneni koli
okolu Jeliseja.
12|6|18|Koga Sirijcite otidoa pri nego, Jelisej mu se pomoli na Gospoda i re~e:
"Porazi gi so slepilo. I Gospod gi porazi so slepilo, spored zborot na Jeliseja.
12|6|19|Jelisej toga{ im re~e: "Ne e toa patot, ne e toa gradot, odete po mene, jas }e
ve odvedam pri onoj, {to go barate." I gi odvede vo Samarija.
12|6|20|Koga dojdoa vo Samarija, Jelisej re~e: "Gospodi, otvori im gi o~ite da
vidat." I Gospod im gi otvori o~ite, i vidoa deka se srede Samarija.
12|6|21|Izrailskiot car, koga gi vide, go pra{a Jeliseja: "Da gi ubijam li, o~e moj?"
12|6|22|No toj odgovori: "Ne gi ubivaj. Zar so sabjata svoja i so lakot svoj gi zarobi,
ta da gi ubiva{? Daj im leb i voda; neka jadat i pijat, i da si odat pri gospodarot
svoj."
12|6|23|Toj im prigotvi golem obed, i tie jadea i pieja. Gi otpu{ti, i tie si otidoa pri
gospodarot svoj. Ottoga{ tie siriski ograbuva~ki grupi ne odea ve}e vo Izrailevata
zemja.
12|6|24|Potoa siriskiot car Adad ja sobra celata vojska svoja, trgna i ja opsedna
Samarija.
12|6|25|I nastana golem grad vo Samarija, koga ja opsednuvaa, taka {to edna
osle{ka glava se prodava{e za osumdeset sikli srebro, i ~etvrt kaba gulabova kal -
za pet sikli srebro.
12|6|26|Edna{ izrailskiot car ode{e po yidot, i edna èna mu zboruva{e so pla~ewe:
"Pomogni mi, gospodaru moj, caru."
12|6|27|Toj odgovori: "Ako Gospod ne ti pomogne, od kade }e ti pomognam jas?
Od gumnoto li, od to~iloto li?"
12|6|28|Ja pra{a u{te carot: "[to ti e?" A taa odgovori: "Ovaa èna mi re~e: 'daj go
tvojot sin da go izedeme denes, a mojot sin }e go izedeme utre.'
12|6|29|I go svarivme mojot sin i go izedovme. Na drugiot den jas i rekov: 'daj go i
ti sinot svoj, da go izedeme.' No taa go sokri sinot svoj."
12|6|30|Carot, otkako gi ~u zborovite na ènata, ja raskina oblekata svoja; i, odej}i
po yidot, narodot vide, deka toj nosi na samoto telo svoe vre}i{te.
12|6|31|I carot re~e: "Toa i toa da mi napravi Bog i u{te pove}e da dodade, ako
ostane denes glavata na Jeliseja, Safatoviot sin, na nego."
12|6|32|A Jelisej sede{e vo domot svoj, i starcite sedea kaj nego. I isprati carot eden
od svoite slugi. Pred da dojde pratenikot pri nego, Jelisej im re~e na starcite:
"Gledate li deka toj, sin na ubiec, isprati da mi ja zemat glavata? Gledajte, koga }e
dojde pratenikot, zatvorete ja vratata i pritisnete go so vratata. A ete go i topotot na
nozete na gospodarot negov po nego!"
12|6|33|Dodeka u{te govore{e so niv, ete pratenikot pristigna pri nego, i mu re~e na
Jelisej: "Ete kakvo zlo od Gospoda! [to da ~ekame vo idnina od Gospoda?"
12|7|1|Toga{ Jelisej re~e: "ûjte go slovoto Gospodovo: Vaka veli Gospod: 'utre vo
ova vreme edna mera ~isto bra{no }e ~ini edna sikla, i dve meri ja~men edna sikla
pri portite na Samarija.'"
12|7|2|A dvorjaninot, vrz ~ija raka se potpira{e carot, mu odgovori na Bo`jiot ~ovek
i re~e: "Ako Gospod otore{e duri i prozorci na neboto, i toga{ }e moè{e li da se
slu~i takvo ne{to?" A toj re~e: "Ete, so o~ite svoi }e go vidi{ toa, no ne }e jade{ od
nego."
12|7|3|Pri vlezot na portite ima{e ~etvorica leprozni, i tie si govorea eden na drug:
"Za{to da sedime tuka, o~ekuvaj}i ja smrtta?
12|7|4|Ako sakame da odime vo grad, vo gradot ima samo glad, i tamu }e umreme;
ako, pak, sedime tuka, pak }e umreme. Podobro da odime vo siriskiot logor: ako ne
ostavat ìvi, }e ìveeme; ako ne ubijat, }e umreme."
12|7|5|I stanaa vo samrak, za da odat vo siriskiot logor. I dojdoa do krajot na
siriskiot logor, i ete, tamu nema nieden ~ovek.
12|7|6|Za{to Gospod be{e napravil taka, {to vo siriskiot logor se ~u topot od koli,
'rèwe na kowi, {um od golema vojska. I Sirijcite si bea rekle eden na drug:
"Navistina, izrailskiot car gi najmil protiv nas hetejskite i egipetskite carevi, za da
ne izbrkaat."
12|7|7|Zatoa bea stanale i izbegale vo temninata i gi ostavile {atorite svoi, i kowite
svoi, i oslite svoi - celiot logor, kako {to si bil, i bea izbegale, za da se spasat.
12|7|8|I leproznite dojdoa do krajot na logorot, vlegoa vo eden {ator, jadea i pieja, i
zedoa ottamu srebro, i zlato, i obleka, pa otidoa, ta gi sokrija. Vlegoa i vo drug
{ator, i ottamu zedoa plen, pa otidoa i go sokrija.
12|7|9|I si rekoa eden na drug: "Ne pravime dobro. Ovoj den e den za radosna vest;
ako se zabavime i ~ekame da se razdeni, }e bideme vinovni. Zatoa da odime i da
soop{time vo carskiot dom."
12|7|10|Dojdoa, gi povikaa carskite vratari i im raskaàa, velej}i: "Bevme vo
siriskiot logor, i ete, tamu nema ni ~ovek, ni glas ~ove~ki, tuku samo vrzani kowi, i
vrzani osli, a {atorite, ostaveni kako {to si se."
12|7|11|Vratarite izvikaa i ja soop{tija vesta vo samiot carski dvor.
12|7|12|Preku no}ta carot stana i im kaà na slugite svoi: "]e vi kaàm, {to pravat so
nas Sirijcite. Tie znaat, deka stradame od glad, ta izlegle od logorot, da se sokrijat
vo nivite, mislej}i vaka: koga }e izlezat od gradot, ìvi }e gi fatime i }e navlezeme
vo gradot."
12|7|13|Odgovori eden od slugite negovi i mu re~e: "Da zememe pet kowi, {to se
u{te ostanaa vo gradot, za{to od seto izrailsko mno{tvo, samo toa ostana vo nego,
od celoto mnoèstvo na Izrailcite samo toa ostana {to ne zagina, ta da ispratime i da
vidime."
12|7|14|I zedoa dva vpregnati kowa. I carot isprati po siriskata vojska, velej}i:
"Odete i videte!"
12|7|15|I odea po niv do Jordan; a toa, celiot pat be{e posean so obleki i drugi
predmeti, {to Sirijcite gi bea isfrlile vo brzoto svoe begawe. Se vratija pratenicite i
mu javija na carot.
12|7|16|Toga{ narodot izleze i go razgrabi siriskiot logor, i edna mera ~isto bra{no
stana za sikla, i dve meri ja~men - za sikla, spored slovoto Gospodovo.
12|7|17|I carot go ostavi pri portite onoj golemec, vrz ~ija raka se potpira{e, i
narodot go pritisna pri portite, i toj umre, kako {to be{e rekol Bo`jiot ~ovek, {to go
kaà koga carot be{e pri nego.
12|7|18|Koga Bo`jiot ~ovek mu be{e zboruval na carot vaka: "Dve meri ja~men za
sikla, i edna mera ~isto bra{no za sikla }e bide utre vo ova vreme pred portite na
Samarija,"
12|7|19|toga{ toj golemec mu odgovori na Bo`jiot ~ovek i re~e: "Ako Gospod duri i
prozorci otvore{e na neboto, i toga{ moè{e li da bide takvo ne{to?" A toj mu re~e:
"So o~ite svoi }e go vidi{ toa, no nema da jade{ od nego."
12|7|20|Taka i stana so nego: i go izgazi narodot pred portite, i toj umre.
12|8|1|I i re~e Jelisej na ènata, ~ij sin be{e voskresnal: "Stani i odi, ti i tvojot dom i
skloni se tamu, kade {to moè{ da poìvee{, za{to Gospod povika glad, i toj }e trae
vo ovaa zemja sedum godini."
12|8|2|Stana taa èna, i postapi spored zborot na Bo`jiot ~ovek: otide taa i nejziniot
dom, i ìvee{e vo filistejskata zemja sedum godini.
12|8|3|Otkako izminaa sedum godini, se vrati taa èna od Filistejskata zemja i dojde
da go moli carot za ku}ata svoja i nivata svoja.
12|8|4|Carot toga{ razgovara{e so Giezij, slugata na Bo`jiot ~ovek, i mu re~e:
"Raskaì mi se {to e pozabele`livo, {to go izvr{il Jelisej."
12|8|5|A vo toa vreme, koga toj mu raskaùva{e na carot, deka Jelisej oìveal eden
umren, - ènata, ~ij sin be{e voskresnat, go mole{e carot za ku}ata svoja, i nivata
svoja. Toga{ Giezij re~e: "Gospodaru moj, caru, taa e istata èna i ovoj e istiot sin
nejzin, kogo Jelisej go oìve."
12|8|6|Carot ja pra{a ènata, i taa mu raskaà. I i dade carot eden od caredvorcite i
re~e: "Da i se vrati se {to e nejzino i site prihodi od nivata, od onoj den, koga ja
napu{tila zemjata, do sega."
12|8|7|I dojde Jelisej vo Damask, koga siriskiot car Adad be{e bolen. Mu javija na
Adada i rekoa: "Tuka dojde Bo`jiot ~ovek."
12|8|8|Toga{ carot mu re~e na Azaila: "Zemi v raka dar i odi, pre~ekaj go Bo`jiot
~ovek i pra{aj go preku nego Gospoda, velej}i: '}e ozdravam li od ovaa bolest?'"
12|8|9|Azail otide da go pre~eka i zade v raka dar i se {to e najdobro vo Damask,
kolku {to moàt da nosat ~etirieset kamili, pa otide i zastana pred liceto negovo i
mu re~e: "Tvojot sin Adad, siriskiot car, me isprati pri tebe da pra{am: '}e
ozdravam li od ovaa bolest?'"
12|8|10|Jalisej mu odgovori: "Odi i kaì mu: }e ozdravi{. Me|utoa, Gospod mu javi,
deka toj }e umre."
12|8|11|I go upravi Jelisej vrz nego pogledot svoj, a toj stoe{e, dodeka onoj se
zanese; i zaplaka Bo`jiot ~ovek.
12|8|12|I Azail pra{a: "Zo{to pla~e gospodarot moj?" A toj odgovori: "Zatoa {to
znam, kakvo zlo }e im napravi{ na Izrailevite sinovi: tvrdinite nivni na ogan }e gi
predade{, momcite nivni so me~ }e gi pogubi{, cical~iwata nivni }e gi izbie{ i
nepraznite èni nivni }e gi rase~e{."
12|8|13|I mu re~e Azail: "[to e tvojot sluga? Dali e ku~e ta da moè da napravi taka
stra{ni raboti?" Jelisej mu odgovori: "Gospod mi go pokaà vo tebe carot na Sirija."
12|8|14|Toj si otide od Jeliseja i dojde pri gospodarot svoj. I toj go pra{a: "[to ti
zboruva{e Jelisej?" Toj odgovori: "Mi kaà deka }e ozdravi{."
12|8|15|Na drugiot den, me|utoa, Azail ja zede zavivkata, ja natopi vo voda i ja stavi
vrz liceto negovo, i carot umre. I namesto nego stana car Azail.
12|8|16|Po judejskiot car Josafat, stana car Josafatioviot sin Joram, car judejski - vo
pettata godina na Ahavoviot sin Joram, car izrailski.
12|8|17|Toj be{e na trieset i dve godini, koga stana car, i caruva{e osum godini vo
Erusalim;
12|8|18|i ode{e po patot na izrailskite carevi, kako {to postapuva{e Ahavoviot dom,
bidej}i Ahavovata }erka mu be{e èna i go prave{e ona {to ne be{e ugodno pred
o~ite na Gospoda.
12|8|19|No, Gospod ne saka{e da go pogubi Juda, zaradi svojot sluga Davida, za{to
On be{e vetil da mu dade svetilo me|u decata negovi za site vremiwa.
12|8|20|Vo negovite dni Edom se izmolkna od rakata na Juda i si postavi car.
12|8|21|I otide Joram vo Sair, i site koli so nego; stana toj vo edna no} i gi porazi
Idumejcite, {to go opkoluvaa, i zapovednicite na kolite, no narodot izbega vo
{atorite svoi.
12|8|22|I se spasi Edom od rakata na Juda do den denes. Vo isto vreme se izmolkna
i Livna.
12|8|23|Drugoto za Jorama i se {to izvr{il, e opi{ano vo letopisite na judejskite
carevi.
12|8|24|I po~ina Joram pri tatkovcite svoi, i be{e pogreban pri tatkovcite svoi vo
Davidoviot grad. A mesto nego stana car sinot negov Ohozij.
12|8|25|Ohozij, sin na judejskiot car Jorama, stana car vo danaesettata godina na
Ahavoviot sin Jorama, izrailski car.
12|8|26|Ohozij be{e na dvaeset i dve godini, koga stana car, i caruva{e edna godina
vo Erusalim. A majka mu se vika{e Gotolija, }eka na izrailskiot car Amvrij.
12|8|27|Toj ode{e po patot na Ahavoviot dom i go prave{e ona {to ne be{e ugodno
pred o~ite na Gospoda, kako Ahavoviot dom, za{to be{e vo rodninstvo so
Ahavoviot dom.
12|8|28|Toj otide so Ahavoviot sin Jorama vo vojna protiv siriskiot car Azail vo
Ramot Galadski, i Sirijcite go ranija Jorama.
12|8|29|I carot Joram se vrati da se lekuva vo Jezrael od ranite, {to mu gi nanesoa
Sirijcite vo Ramot, koga vojuva{e protiv siriskiot car Azail. I Ohozija, Joramoviot
sin, judjski car, dojde da go poseti Ahavoviot sin Jorama vo Jezrael, bidej}i be{e
bolen.
12|9|1|Prorokot Jelisej povika eden od proro~kite sinovi i mu re~e: "Prepa{i se
okolu polovinata, zemi go v raka ovoj sad so elej, pa odi vo Ramot Galadski;
12|9|2|koga }e dojde{ tamu, najdi go tamu Juja, sinot na Josafata, Namesiev sin,
pristapi i kaì mu da izleze srede bra}ata svoi i vovedi go vo vnatre{nata soba;
12|9|3|toga{ zemi go sadot so elej, izlij go vrz glavata negova i kaì: vaka veli
Gospod: 'Te pomazuvam za car nad Izrailot.' Potoa otvori ja vratata, pa begaj i ne
~ekaj."
12|9|4|Mom~eto, slugata prorokov, otide vo Ramot Galadski,
12|9|5|i stigna. I ete, vojvodite isposednale, a toj re~e: "Imam ne{to da ti kaàm,
vojvodo." Juj pra{a: "Na kogo od site nas?" Toj odgovori: "Tebe, vojvodo."
12|9|6|Juj stana i vleze v ku}i. I mom~eto go izli elejot vrz glavata negova i mu
re~e: "Vaka veli Gospod, Bog Izrailev: 'Te pomazuvam za car nad narodot
Gospodov, nad Izrailot,'
12|9|7|i ti }e go istrebi{ domot na Ahava, tvojot gospodar, za da odmazdam za krvta
na Moite slugi - prorocite, i za krvta na site slugi Gospodovi, padnati od rakata na
Jezavela;
12|9|8|i }e izgine celiot dom Ahavov, i }e go istrebam vo Ahava se, i ona {to mokri
do yid, i zatvoreno, i izostaveno vo Izrailot,
12|9|9|i }e go napravam domot na Ahava kako domot na Navatoviot sin Jerovoama
i kako domot na Ahieviot sin Vasa;
12|9|10|a Jezavela ku~iwa }e ja izedat na Jezraelskoto pole, i nikoj nema da ja
pogrebe." Pa ja otvori vratata i izbega.
12|9|11|I otide Juj pri slugite na gospodarot svoj, i tie mu rekoa: "So mir li? Zo{to
dojde toj bezumnik pri tebe?" I im kaà: "Vie go znaete toj ~ovek i {to zboruva{e."
12|9|12|I rekoa: "Ne e vistina, kaì ni." A toj re~e: "Toa i toa mi kaà, velej}i: vaka
veli Gospod: 'te pomazuvam za car nad Izrailot.'
12|9|13|Toga{ tie pobrzaa i sekoj si ja zede oblekata svoja, mu poslaa na poniskiot
stepenik, zatrubija so truba i rekoa: "Juj stana car."
12|9|14|I stana Juj, sinot na Nameseiviot sin Josafat, protiv Jorama, a Joram se nao|
a{e so site Izrailci vo Ramot Galadski na straà protiv siriskiot car Azail.
12|9|15|Vo toa vreme carot Joram se be{e vratil da se lekuva vo Jezrael od ranite,
{to mu gi nanesoa Sirijcite, koga vojuva{e protiv siriskiot car Azail. I Juj im re~e:
"Ako ste soglasni so mene, nikoj neka ne izleguva od gradot, za da odi da izvesti vo
Jezrael."
12|9|16|Juj se ka~i na kowot i trgna za Jezrael, kade {to leè{e Joram, carot
izrailski, za da se lekuva od ranite, {to mu gi bea nanele Sirijcite vo Ramot, koga
vojuva{e protiv silniot i mo}niot siriski car Azail, i kade {to be{e do{ol judjskiot
car Ohozij, za da go poseti Jorama.
12|9|17|Na kulata vo Jezrael stoe{e straàr, i go zdogleda Jujevoto mno{tvo, koga
doa|a{e, i re~e: "Mnogu lu|e gledam." I Joram mu re~e: "Zemi kowanik, odvedi go
vo presret nivni i neka pra{a: 'So mir li doa|ate?'"
12|9|18|I izleze kowanikot na kow vo nivni presret i re~e: "Vaka veli carot: - so mir
li doa|ate?" I odgovori Juj: "[to ti e tebe - dali so mir doa|am? Trgnuvaj po mene." I
straàrot javi i re~e: "Stigna do niv, no ne se vra}a."
12|9|19|Ispratija drug kowanik; toj otide pri niv i re~e: "Vaka veli carot: - so mir li
doa|a{?" I re~e Juj: "[to ti e tebe - so mir li doa|am? Trgnuvaj po mene."
12|9|20|Straàrot pak javi i re~e: "Stigna do niv, no ne se vra}a. A odot kako da e na
Namesieviot sin Juj, za{to toj odi gordo."
12|9|21|Joram re~e: "Vpregnuvaj." I ja vpregnaa kolata negova. Izleze izrailskiot
car Joram i judejskiot car Ohozij, sekoj na kowite svoi. Izlegoa do go presretnat
Juja, i se sretnaa so nego vo nivata na Jerzaelecot Navutej.
12|9|22|Koga Joram go vide Juja, re~e: "So mir li, Juj?" Toj odgovori: "Kakov mir
pri bludstvoto na majka ti Jazavela i pri mnogute nejzini magii?"
12|9|23|Toga{ Joram se svrte i izbega, velej}i mu na Ohozij: "Predavstvo, Ohozij!"
12|9|24|A Juj go optegna so rakata lakot i go udri Jorama me|u ple{kite nagovi, i
strelata go probode srceto negovo, i toj padna vo kolata svoja.
12|9|25|Toga{ Juj mu re~e na vojvodata svoj Vadekar: "Zemi, ta frli go vo nivata na
Jezraelecot Navutej, za{to seti se koga nie so tebe odevme dvajcata zad tatka mu
Ahava, i kako Gospod izre~e vrz nego vakvo proro{tvo:
12|9|26|'Navistina jas ja vidov v~era krvta na Navuteja i krvta na sinovite negovi,
vele{e Gospod, i }e ti se odmazdam vo taa niva.' I taka, zemi, ta frli go vo nivata,
spored slovoto Gospodovo."
12|9|27|Judejskiot car Ohozij, koga go vide toa, izbega po patot kon ku}ata, {to
be{e vo gradinata. I se spu{ti po nego Juj i re~e: "Udrete go i nego vo kolata." Toa
stana na rit~eto Gur, blizu do Jevlaam. I toj izbega vo Magedon, i tamu umre.
12|9|28|Slugite nagovi go prenesoa vo Erusalim i go pogrebaa vo grobnicata
negova, pri tatkovcite negovi, vo Davidoviot grad.
12|9|29|Vo edinaesettata godina na Ahavoviot sin Jorama vo Judeja stana car
Ohozij.
12|9|30|Juj pristigna vo Jezrael. A Jezavela, otkako dobi izvestuvawe, stavi crvilo na
liceto svoe, ja nakiti glavata svoja i gleda{e niz prozorecot.
12|9|31|Koga Juj vleze vo portite, taa pra{a: "]e ima li mir za Zamvrij, ubiecot na
gospodarot svoj?"
12|9|32|Toj gi krena o~ite kon prozorecot i pra{a: "Koj e so mene, koj?" I go svrtija
ogledot kon nego dvajca - trojca dvorski slugi.
12|9|33|Toga{ toj im re~e: "Frlete ja!" Tie ja frlija, i krvta i se razlea po yidot i po
kowite, i ja izgazija.
12|9|34|I dojde Juj, jade{e, pie{e i re~e: "Najdete ja onaa prokletica i pogrebete ja,
bidej}i e carska }erka."
12|9|35|Otidoa da ja pogrebaat, no od nea ne najdoa ni{to, tuku samo ~erepot,
nozete i {akite od racete.
12|9|36|Se vratija i mu soop{tija, a toj re~e: "Takvo be{e slovoto na Gospoda, {to
go izre~e On preku slugata Svoj Tesvitecot Ilija, velej}i: 'Jezaveliniot trup }e go
izedat ku~iwa na Jezraelskoto pole.
12|9|37|Jezaveliniot trup }e bide na Jezraelskoto pole kako |ubre na niva, ta nikoj ne
}e moè da kaè: 'ova e Jezavela'.'"
12|10|1|Ahav ima{e sedumdeset sinovi vo Samarija. Juj napi{a i isprati vo Samarija
do izrailskite vojvodi, stare{ini i vospituva~i na Ahavovite deca pisma so vakva
sodrìna:
12|10|2|"Koga }e stigne do vas ova pismo, bidej}i se pri vas sinovite na gospodarot
va{, a isto taka kaj vas se i kolite i kowite, i utvrdeniot grad i oru`jeto, -
12|10|3|izberete go najdobriot i nadostojniot od sinovite na gospodarot svoj,
postavete go na tatkoviot mu prestol i vojuvajte za domot na gospodarot svoj."
12|10|4|Tie se upla{ija mnogu i rekoa: "Ete, dvajca carevi ne ustoija pred nego, a
kako }e ustoime nie?"
12|10|5|Toga{ vojvodata na carskiot dom i gradona~alnikot, i stare{inite, i
vospituva~ite ispratija da mu kaàt na Juja: "Nie sme tvoi slugi i, {to }e ni kaè{, }e
napravime; nikogo nema da postavime za car; pravi {to ti e volja."
12|10|6|Toj povtorno im napi{ta vakvo pismo: "Ako ste moi i ako se pokoruvate na
zborot moj, zemete gi glavite na sinovite na va{iot gospodar i dojdete utre vo ova
vreme pri mene vo Jezrael." I carskite sinovi bea sedumdeset du{i; gi vospituvaa
najvidnite vo gradot.
12|10|7|Koga stigna do niv pismoto, tie gi zedoa carskite sinovi i gi zaklaa -
sedumdeset du{i, gi stavija glavite nivni vo ko{nica i mu gi ispratija vo Jezrael.
12|10|8|Dojde pratenikot, go izvesti i re~e: "Gi donesovme glavite na carskite
sinovi." I toj re~e: "Postavete gi vo dva kupa pri vlezot na portite do utre."
12|10|9|Izutrinata toj izleze, zastana i mu re~e na siot narod: "Vie ne ste vinovni.
Eve, jas vostanav protiv gospodarot svoj i go ubiv, no site ovie koj gi ubi?
12|10|10|A sega znajte, deka nema da izostane na zemjata niedno slovo Gospodovo,
{to On go izrekol za Ahavoviot dom; Gospod go napravi toa, {to go izre~e preku
Svojot sluga Ilija."
12|10|11|I Juj gi ubi site drugi od domot na Ahava vo Jezrael, i site golemci negovi,
i bliski negovi, i sve{tenicite negovi, taka {to od nego ne ostana nitu eden.
12|10|12|Potoa stana, trgna i dojde vo Samarija. Po patot, koga se nao|a{e blizu do
ov~arskiot Vetakad,
12|10|13|Juj gi sretna bra}ata na judejskiot car Ohozija i gi pra{a: "Koi ste vie?" Tie
odgovorija: "Nie sme bra}ata na Ohozija, odime da vidime, zdravi li se sinovite na
carot i sinovite na caricata."
12|10|14|To toj re~e: "Fatete gi ìvi." Gi fatija ìvi i gi zaklaa ~etirieset i dve du{i,
pri kladenecot na Vetakad, i od niv ne ostana nitu eden.
12|10|15|Ottamu trgna i se sretna so Rihavoviot sin Jonadav, koj mu doa|a{e vo
presret; go pozdravi i mu re~e: "Raspoloèno li e srceto tvoe taka, kako moeto srce
kon tvoeto?" Jonadav odgovori: "Da." Toga{ mu re~e: "Ako e taka, daj ja rakata
svoja." I toj ja podade rakata, i toj go ka~i na kolata pri sebe."
12|10|16|I re~e: "Trgnuvaj so mene i gledaj ja mojata revnost kon Gospoda." I go
namestija vo kolata.
12|10|17|Koga dojde vo Samarija, toj gi ubi site, {to ostanaa od Ahava vo Samarija,
taka {to sosema go istrebi, spored slovoto na Gospoda, {to mu go be{e kaàl na
Ilija.
12|10|18|Toga{ Juj go sobra siot narod i re~e: "Ahav malku mu sluè{e na Vaala;
Juj }e mu sluì pove}e.
12|10|19|Zatoa, svikajte gi pri mene site proroci na Vaala, site negovi sluìteli i site
negovi sve{tenici, - nikoj da ne otsustvuva, za{to }e mu prinesam golema `rtva na
Vaala. A sekoj, {to nema da dojde, nema da ostana ìv." Juj go prave{e toa so
lukavstvo, za da gi istrebi Vaalovite sluìteli.
12|10|20|Toga{ re~e Juj: "Svikajte prazni~en sobor za Vaala." I proglasija sobor.
12|10|21|Toga{ Juj isprati po siot Izrail, i dojdoa site Vaalovi sluìteli; ne ostana
nieden da ne dojde; i vlegoa vo domot na Vaala, i Vaaloviot dom se ispolni otkraj
dokraj.
12|10|22|I mu kaà na ~uvarot na ode`dite: "Donesi ode`di za site Vaalovi sluìteli!"
I toj im donese ode`di.
12|10|23|Juj vleze so Rihavoviot sin Jonadav vo domot Vaalov i im kaà na
Vaalovite sluìteli: "Ispitajte i razgledajte, dali se nao|a nekoj od sluìtelite na
Gospoda, za{to tuka treba da bidat samo Vaalovite sluìteli."
12|10|24|I tie pristapija da prinesuvaat `rtvi sepalenici i prinosi. A Juj postavi
nadvor od domot osumdeset du{i i re~e: "Du{ata na onoj, od kogo {to }e se spasi
nekoj od lu|eto, {to vi gi pradavam vo racete, }e bide namesto du{ata na onoj {to se
spasil."
12|10|25|Koga `rtvite sepalenici bea prineseni, Juj im re~e na brzoodcite i na
vojvodite: "Odete, ubijte gi, ta nieden da ne izleze." Gi ubija so se~iloto na me~ot i
gi isfrlija brzoodcite i vojvodite, i otidoa vo gradot, kade {to be{e Vaalovoto
svetili{te,
12|10|26|gi iznesoa idolite od Vaalovoto svetili{te i gi izgorea;
12|10|27|potoa go razbija Vaaloviot idol, go razru{ija Vaalovoto svetili{te i go
pretvorija vo mesto na ne~istotii, duri do denes.
12|10|28|Taka go istrebi Juj Vaala od Izrailskata zemja.
12|10|29|No od grevovite na Navatoviot sin Jerovoama, {to go be{e navel vo grev
Izrailot, od niv Juj ne otstapi, od zlatnite teliwa, {to bea vo Vetil i vo Dan.
12|10|30|Toga{ Gospod mu re~e na Juja: "Poradi toa {to dobrovolno go izvr{i ona
{to be{e pravedno pred o~ite Moi - go ispolni nad Ahavoviot dom se ona, {to Mi
be{e na srce, tvoite sinovi }e sedat do ~etvrtiot rod na Izraileviot prestol."
12|10|31|No Juj ne saka{e da odi spored zakonot na Gospoda, Boga Izrailev, od se
srce. Toj ne otstapuva{e od grevovite na Jerovoama, {to go be{e navel vo grev
Izrailot.
12|10|32|Vo tie denovi Gospod po~na da otkinuva delovi od Izrailcite i Azail gi
bie{e po site izrailski predeli:
12|10|33|na istok od Jordan, celata zemja Galad, plemeto Gadovo, Ruvimovo,
Manasievo, koga }e zafati{ od Aroir, pri potokot Arnon, i Galad i Vasan.
12|10|34|Drugoto za Juja i za se {to toj go izvr{i, i za juna~kite podvizi negovi, e
opi{ano vo letopisite na izrailskite carevi.
12|10|35|I po~ina Juj pri tatkovcite svoi, i go pogrebaa vo Samarija. A mesto nego
stana car sinot negov Joahaz.
12|10|36|Juj caruva{e nad Izrailot vo Samarija dvaeset i osum godini.
12|11|1|Gotolija, majkata na Ohozija, koga vide deka sinot nejzin umre, stana i go
istrebi siot carski rod.
12|11|2|No Josaveta, }erkata na carot Joram, sestra na Ohozija, go zede Ohozieviot
sin Joasa i tajno go zede od ubivanite carski sinovi, go ukrade nego i doilkata
negova, i go sokrija od Gotolija vo spalnata, i toj ne be{e ubien.
12|11|3|I go krieja so nea vo Gospodoviot dom {est godini, a vo toa vreme Gotolija
caruva{e nad zemjata.
12|11|4|Na sedmata godina Jodaj isprati i gi povika stotnicite od telohranitelite i
brzootcite, gi dovede pri sebesi vo domot Gospodov, sklu~i so nov dogovor, zede
od niv kletva vo domot Gospodov i im go pokaà carskiot sin;
12|11|5|i im dade zapoved, velej}i: "Eve {to }e napravite: ednata tretina od vas, {to
doa|ate vo sabota, }e stoite na straà pri carskiot dom;
12|11|6|drugata tretina - pri Surskite porti; i tretata tretina - pri portite zad
telohranitelite, i }e stoite na straà vo domot, za da ne stane nasilstvo.
12|11|7|I dva dela od vas, od site, {to odat vo sabota, }e stojat na straà pri domot
Gospodov, okolu carot;
12|11|8|i opkolete go carot od site strani, sekoj so oru`jeto svoe v raka; koj i da
vleze vo redovite, da bide ubien; i bidete pri carot, koga izleguva i koga vleguva."
12|11|9|Stotnicite napravija se, {to zapoveda sve{tenikot Jodaj; sekoj gi zede lu|eto
svoi, {to doa|aa vo sabota i koi odea vo sabota, i dojdoa pri sve{tenikot Jodaja.
12|11|10|I sve{tenikot im gi razdade na stotnicite kopjata i {titovite na carot Davida,
{to se nao|aa vo domot na Gospoda.
12|11|11|I zastanaa brzoodcite, sekoj so oru`je v raka, od desnata strana na domot
do levata strana na domot, pri `rtvenikot i pri domot, okolu carot.
12|11|12|Toga{ Jodaj go izvede carskiot sin, mu stavi carski venec i ukrasi, go
zacarija, go pomazaa, rakopleskaa i izvikuvaa: "Da ìvee carot!"
12|11|13|Go ~u Gotolija glasot na rastr~aniot narod i otide pri narodot vo domot
Gospodov.
12|11|14|A tamu: ete, carot stoi na povisoko mesto, spored obi~ajot, i knezovite i
trubite do carot; siot narod na zemjata se veseli, i trubat so trubi. Gotolija ja raskina
oblekata svoja i izvika: "Zagovor, zagovor!"
12|11|15|Sve{tenikot Jodaj im zapoveda na stotnicite, vojvodite i vojskata, i im
re~e: "Izvedete ja nadvor od redovite, a koj }e trgne po nea, ubivajte go so me~!"
Sve{tenikot misle{e da ne ja ubijat vo domot Gospodov.
12|11|16|& napravija mesto i taa mina niz kowskiot vlez za carskiot dvor i tamu
be{e ubiena.
12|11|17|I sklu~i Jodaj zavet me|u Gospoda, me|u carot i narodot, tie da bidat narod
Gospodov.
12|11|18|Toga{ siot narod otide vo domot na Vaala, gi sru{ija `rtvenicite negovi, i
idolite negovi sosema gi uni{tija, i Vaaloviot `rec Matana go ubija pred `rtvenicite.
A sve{tenikot ustanovi nadzorni{tvo nad domot Gospodov.
12|11|19|I gi zede stotnicite i telohranitelite i brzoodcite i siot narod od zemjata, i go
pridruìja carot od domot Gospodov, i otidoa po patot niz telohranitelskite porti vo
carskiot dom; i toj sedna na carskiot prestol.
12|11|20|Siot narod na zemjata se vesele{e, i gradot se uspokoi. A Gotolija ja ubija
so me~ vo carskiot dom.
12|11|21|Joas be{e na sedum godini, koga stana car.
12|12|1|Vo sedmata godina na Juja stana car Joas i caruva{e vo Erusalim ~etirieset
godini. Majka mu se vika{e Savija, od Virsavija.
12|12|2|A Joas go vr{e{e ona {to be{e ugodno pred o~ite na Gospoda vo site
denovi dodeka go pou~uva{e sve{tenikot Jodaj;
12|12|3|samo idolskite svetili{ta ne bea urnati; narodot u{te prinesuva{e `rtvi i
kade{e po tie svetili{ta.
12|12|4|Joas im kaà na sve{tenicite: "Seto posvetuvano srebro, {to go prinesuvaat
vo domot Gospodov, srebroto od onie {to se brojat, srebroto {to se vnesuva za
sekoja du{a spored ocenkata, - seto srebro, kolku {to sekomu srceto mu dava, da se
donese vo domot Gospodov;
12|12|5|sve{tenicite neka go priberat, sekoj od svojot poznat, i neka go popravat
rasipanoto vo hramot, nasekade, kade {to }e se najde o{teteno.
12|12|6|No bidej}i do dvaeset i tretata godina na carot Joas sve{tenicite ne gi
popravaa rasipanite raboti vo hramot,
12|12|7|carot Joas go povika toga{ sve{tenikot Jodaja i sve{tenicite i im re~e:
"Zo{to ne gi popravate rasipanite raboti vo hramot? Otsega nema ve}e da pribirate
srebro od svoite poznati, tuku }e go ostavate za popravka na hramot."
12|12|8|I sve{tenicite se soglasija da ne pribiraat ve}e pri sebe srebro od narodot za
popravki vo hramot.
12|12|9|Toga{ sve{tenikot Jodaj zede edno kov~eè, mu napravi odozgora otvor i
go stavi do `rtvenikot desno, kade {to vleguvaa vo domot Gospodov. I sve{tenicite,
{to stoeja na straà pri vratata, go pu{taa tamu seto srebro, {to se vnesuva{e vo
domot Gospodov.
12|12|10|I koga vidoa, deka ima mnogu srebro vo kov~eèto, doa|a{e carskiot pisar
i prvosve{tenikot i go vrzuvaa vo torbi i go prebrojuvaa srebroto, {to se nao|a{e vo
domot Gospodov,
12|12|11|a prebroenoto srebro go predavaa vo racete na odredenite pri domot
Gospodov rasporednici, i tie im pla}aa na drvodelcite, {to rabotea vo domot
Gospodov,
12|12|12|i na yidarite, i na kamenodelcite, i za kupuvawe drva i delkani kamewa, za
popravki vo domot Gospodov, i za se, {to se tro{e{e za odrùvawe na hramot.
12|12|13|No za domot Gospodov ne bea napraveni ni srebreni ~inii, ni {tipki, ni
kotliwa za rosewe, ni trubi - nikakvi zlatni sadovi, i srebreni sadovi ne bea
napraveni od srebro, {to se vnesuva{e vo domot Gospodov,
12|12|14|tuku go predavaa na rasporednicite i tie go popravaa so nego domot
Gospodov.
12|12|15|I ne baraa smetka od onie, na koi im go doveruvaa srebroto za razdavawe
na rasporednicite, za{to tie postapuvaa ~esno.
12|12|16|Srebroto od `rtvite za vina i srebro od `rtvata za grev ne se vnesuva{e vo
domot Gospodov: toa be{e za sve{tenicite.
12|12|17|Toga{ siriskiot car Azail trgna vo pohod, otide da vojuva protiv Get, i go
prezede; a potoa Azail namisli da odi protiv Erusalim.
12|12|18|No judejskiot car Joas go zede seto `rtvuvano, {to go bea `rtvuvale na
hramot negovite tatkovci, judejskite carevi - Josafat, Joram i Ohozij, i {to samiot go
be{e `rtvuval, i seto zlato, najdeno vo riznicite na domot Gospodov i na carskiot
dom, i mu go isprati na siriskiot car Azail; toj toga{ go napu{ti Erusalim.
12|12|19|Drugoto za Joasa i za se, {to toj izvr{il, e opi{ano vo letopisite na
judejskite carevi.
12|12|20|I se pobunija slugite negovi, napravija zagovora i go ubija Joasa vo domot
Milo, na patot za Sila.
12|12|21|Go ubija slugite negovi: Jezehar, sin Jemuagov, i Jezevud, sin Samirov, i
toj umre, i go pogrebaa pri tatkovcite negovi vo Davidoviot grad. A mesto nego
stana car sinot negov Amasij.
12|13|1|Vo dvaeset i tretata godina na Joasa, sinot na judejskiot car Ohozija, stana
car nad Izrailot vo Samarija, Jujeviot sin Joahaz, i caruva{e sedumnaeset godini.
12|13|2|toj go vr{e{e, ona {to ne be{e ugodno pred o~ite na Gospoda, i ode{e vo
grevovite na Navatoviot sin Jerovoama, koj go be{e navel vo grev Izrailot, i ne
otstapuva{e od niv.
12|13|3|I se razgori gnevot na Gospoda protiv Izrailot, i On go predade vo rakata na
siriskiot car Azail i vo rakata na Azailoviot sin Adad, za seto ona vreme.
12|13|4|Joahaz se pomoli pred liceto na Gospoda, i Gospod go ~u, za{to ja vide
nevoljata na Izrailcite, kako gi pritesnuva{e siriskiot car.
12|13|5|I Gospod im dade na Izrailcite spasitel, i tie se ottrgnaa od rakata na
Sirijcite, i ìveeja sinovite Izrailevi vo {atorite svoi, kako v~era i zav~era.
12|13|6|Me|utoa ne otstapuvaa od grevovite na domot na Jerovoama, koj go be{e
navel vo grev Izrailot; odea po niv, a dubravata se u{ta stoe{e vo Samarija.
12|13|7|Na Joahaza mu ostana vojska samo pedeset kowanici, deset koli i deset
iljadi pe{aci, za{to siriskiot car gi be{e istrebil i pretvoril vo prav, {to se tapka.
12|13|8|Drugoto za Joahaza i za se, {to toj go izvr{il, i za negovite juna~ki podvizi,
e opi{ano vo letopisite na izrailskite carevi.
12|13|9|I po~ina Joahaz pri tatkovcite svoi, i go pogrebaa vo Samarija. A mesto
nego stana car sinot negov Joas.
12|13|10|Joahazoviot sin Joas stana car nad Izrailot vo Samarija vo trieset i sedmata
godina na judejskiot car Joas; caruva{e {esnaeset godini.
12|13|11|I toj go vr{e{e ona {to ne be{e ugodno pred o~ite na Gospoda; ne
otstapuva{e vo nieden od grevovite na Navatoviot sin Jerovoama, koj go be{e navel
na grev Izrailot, tuku ode{e po niv.
12|13|12|Drugoto za Joasa i za se ona, {to toj go izvr{i, i za negovite juna~ki
podvizi, kako vojuval protiv judejskiot car Amasija, e opi{ano vo letopisite na
izrailskite carevi.
12|13|13|I po~ina Joas pri tatakovcite svoi, a na prestolot negov sedna Jerovoam.
Joas be{e pogreban vo Samarija, pri izrailskite carevi.
12|13|14|Jelisej se razbole od bolest, od koja podocna umre. Dojde pri nego
izrailskiot car Joas, pla~e{e nad nego, velej}i: "O~e moj, o~e moj, kolata na
Izrailot i negovata kowica!"
12|13|15|I mu re~e Jelisej: "Zemi lak i streli." I toj zede lak i streli.
12|13|16|Toga{ mu re~e: "Stavi ja rakata na lakot." I toj ja stavi rakata.
Toga{ Jelisej gi stavi racete svoi vrz racete na carot
12|13|17|i re~e: "Otvori go prozorecot kon istok." I toj go otvori. A Jelisej re~e:
"Strelaj!" I toj strela{e. Potoa Jelisej re~e: "Taa strela za spasenie e od Gospoda, taa
e spasitelnata srela protiv Sirija, i ti }e gi porazi{ do noze Sirijcite vo Afek."
12|13|18|I prodolì Jelisej i re~e: "Zemi streli!" I toj zede. Pak mu re~e na
izrailskiot car: "Udri vo zemjata!" I toj udri tripati i zapre.
12|13|19|I mu se razgnevi Bo`jiot ~ovek i re~e: "Treba{e da udri{ petpati ili
{estpati, toga{ }e gi razbie{ dokraj Sirijcite, a sega }e gi porazi{ Sirijcite samo
tripati."
12|13|20|Umre Jelisej i go pogrebaa. A na drugata godina moavskite lu|e navlegoa
vo zemjata.
12|13|21|I ete, koga pogrebuvaa eden ~ovek, onie {to go pogrebuvaa, tamu gi vidoa
tie lu|e, go frlija toj ~ovek vo Jeliseeviot grob, i toj, padna, se dopre do Jeliseevite
koski, oìve i se ispravi na nozete svoi.
12|13|22|Siriskiot car Azail gi ma~e{e Izrailcite vo site denovi na Joahaza.
12|13|23|No Gospod se smili nad niv i gi pomiluva; se svrti kon niv poradi zavetot
Svoj so Avraama, Isaka i Jakova i ne saka{e da gi istrebi, i ne gi otfrli od liceto
Svoe do denes.
12|13|24|Siriskiot car Azail umre, i mesto nego stana car sinot negov Adad.
12|13|25|Joahazoviot sin Joas go povrati od racete na Azailoviot sin Adad gradovite,
{to toj gi be{e prezel so vojna od racete na tatka mu Joahaza. Tripati go razbi Joas, i
gi vrati Izrailevite gradovi.
12|14|1|Vo vtorata godina na Joasa, sinot na izrailskiot car Joahaz, stana car Amasij,
sin na judejskiot car Joas:
12|14|2|toj be{e na dvaeset i pet godini, koga stana car, i caruva{e dvaeset i devet
godini vo Erusalim. Majka mu se vika{e Joadina, od Erusalim.
12|14|3|I go vr{e{e toj ona, {to be{e ugodno pred o~ite na Gospoda, no ne taka,
kako negoviot tatko David; toj vo se postapuva{e kako tatka si Joasa.
12|14|4|Samo idolskite svetili{ta ne bea urnati: narodot u{te prinesuva{e `rtvi i
12|14|5|Koga se zacvrsti carstvoto vo racete negovi, toj gi ubi slugite svoi, {to bea
go ubile carot, tatko mu negov.
12|14|6|No decata na ubijcite ne gi ubi, za{to e napi{ano vo knigana na Mojseeviot
zakon, vo koja Gospod zapoveda, velej}i: "Tatkovcite da ne bidat kaznuvani so
smrt poradi decata, i decata ne treba da bidat kaznuvani so smrt zaradi tatkovcite,
tuku sekoj treba da se kaznuva so smrt za svojot prestap."
12|14|7|Toj porazi deset iljadi Idumejci vo Soleniot Dol, i go zede gradot Sela so
vojna, i mu dade ime Jokteil, koe si ostana i do denes.
12|14|8|Toga{ Amasij isprati pratenici do Joasa, izrailskiot car, sin na Joahaza, Jujev
sin, da kaàt: "Izlezi da se vidime lice v lice!"
12|14|9|Toga{ izrailskiot car Joas isprati do Amasija, judejskiot car, da kaàt: "Trnot
livanski ispratil pri kedarot livanski da kaè: 'daj ja }erkata svoja za èna na sinot
moj. No minale divi yverovi livanski i go izgazile toj trn.'
12|14|10|Ti gi porazi Idumejcite, i srceto tvoe se vozgordea. Prevoznesuvaj se i
ostani vo domot svoj. [to ti treba da predizvikuva{ raspravija za zlo? ]e padne{ ti i
Juda so tebe."
12|14|11|No Amasij ne poslu{a. Toga{ Joas, carot izrailski, izleze, i se vidoa lice v
lice, toj i Amasij, carot judejski, vo Vetsamis, {to e vo Judeja.
12|14|12|Judejcite bea razbieni od Izrailcite, i se razbegaa po {atorite svoi.
12|14|13|Izrailskiot car Joas go fati vo Vetsamis judejskiot car Amasija, sinot na
Joasa, Ohoziev sin, dojde vo Erusalim i urna ~etiristotini lakti od erusalimskiot yid
- od Efremovite porti do Aglovite porti.
12|14|14|I go zede seto zlato i srebro i site sadovi, kakvi {to se najdoa vo domot
Gospodov i vo sokrovi{tata na carskiot dom, i zalo`nicite, i se vrati vo Samarija.
12|14|15|Drugite dela na Joasa, {to toj gi izvr{i, i za negovite juna~ki podvizi, i
kako toj vojuva{e protiv judejskiot car Amasija, se opi{ani vo letopisite na
izrailskite carevi.
12|14|16|I po~ina Joas pri tatkovcite svoi, i be{e pogreban vo Samarija, pri
izrailskite carevi. Mesto nego stana car sinot negov Jerovoam.
12|14|17|Amasij, sinot Joasov, car judejski, po smrtta na Joahazoviot sin Joas, car
izrailski, ìvee{e petnaeset godini.
12|14|18|Drugite dela na Amasija se zapi{ani vo letopisite na judejskite carevi.
12|14|19|I napravija zagovor protiv nego vo Erusalim, i toj izbega vo Lahis.
Ispratija po nego vo Lahis, i tamu go ubija.
12|14|20|Go donesoa na kowi, i go pogrebaa vo Erusalim pri tatkovcite svoi, vo
Davidoviot grad.
12|14|21|Siot narod judejski go zede Azarija, koj be{e na {esnaeset godini, i go
postavija za car mesto negoviot tatko Amasij.
12|14|22|Toj go izgradi Elat i mu go vrati na Juda, otkako carot, tatko mu, po~ina
pri tatkovcite svoi.
12|14|23|Izrailskiot car Jerovoam, sin Joasov, stana car vo Samarija vo petnaesettata
godina na judejskiot car Amasij, Joasov sin, i caruva{e ~etirieset i edna godina.
12|14|24|I go prave{e ona, {to ne be{e ugodno pred o~ite na Gospoda: ne
otstapuva{e od nieden grev na Navatoviot sin Jerovoama, koj go be{e navel vo
grev Izrailot.
12|14|25|Toj gi ustanovi granicite na Izrailot od vlezot vo Emat do pustiwskoto
more, spored slovoto na Gospoda, Bog Izrailev, {to On go be{e izrekol preku
slugata Svoj Amatieviot sin Jona, prorok od Getahover,
12|14|26|za{to Gospod ja vide nevoljata na Izrailot, tolku gor~liva, {to nema{e ni
zatvoren, ni sloboden, {to bi mu bil pomo{nik na Izrailot.
12|14|27|I ne saka{e Gospod da go iskoreni imeto na Izrailcite pod neboto, pa gi
spasi preku rakata na Joasoviot sin Jerovoama.
12|14|28|Drugoto za Jerovoama i za se, {to izvr{il, i za negovite juna~ki podvizi,
kako vojuval i kako mu go vratil na Izrailot Damask i Emat, koi bea na Juda, e
opi{ano vo letopisite na izrailskite carevi.
12|14|29|I po~ina Jerovoam, pri tatkovcite svoi, pri izrailskite carevi. A mesto nego
stana car sinot negov Zaharij.
12|15|1|Judejskiot car Azarij, sin Amasiev, stana car vo dvaeset i sedmata godina na
izrailskiot car Jerovoama.
12|15|2|Toj be{e na {esnaeset godini koga stana car, i pedeset i dve godini caruva{e
vo Erusalim. Majka mu se vika{e Jeholija, od Erusalim.
12|15|3|Toj go vr{e{e ona, {to be{e ugodno vo o~ite na Gospoda, tokmu kako {to
postapuva{e tatko mu Amasij.
12|15|4|Samo idolskite svetili{ta ne bea urnati: narodot se u{te prinesuva{e `rtvi i
12|15|5|Gospod go porazi carot, i toj be{e bolen od lepra do denot na smrtta svoja i
ìvee{e vo poseben dom. A careviot sin Jotam be{e upravnik nad dvorot i mu
sude{e na narodot vo zemjata.
12|15|6|Drugite dela na Azarija i se {to toj izvr{il, e opi{ano vo letopisite na
judejskite carevi.
12|15|7|I po~ina Azarij pri tatkovicte svoi, i go pogrebaa pri tatkovcite negovi vo
Davidoviot grad. A mesto nego stana car sinot negov Jotam.
12|15|8|Zaharij, sinot na Jerovoama, stana car nad Izrailot vo Samarija vo trieset i
osmata godina na judeskiot car Azarija i caruva{e {est meseci.
12|15|9|Toj go vr{e{e ona, {to ne be{e ugodno pred o~ite na Gospoda, kako {to
pravea tatkovcite negovi: ne otstapuva{e od grevovite na Navatoviot sin
Jerovoama, koj go be{e navel vo grev Izrailot.
12|15|10|Selum, sinot Javisov, se pobuni protiv nego, go udri pred narodot i gi ubi,
pa stana car mesto nego.
12|15|11|Drugoto za Zaharija e opi{ano vo letopisite na izrailskite carevi.
12|15|12|Takvo be{e slovoto na Gospoda, {to On mu go be{e kaàl na Juja, velej}i:
"Sinovite tvoi }e sedat na Izrailskiot prestol do ~etvrtiot rod." Taka i stana.
12|15|13|Javisoviot sin Selum stana car vo trieset i devettata godina na judejskiot
car Azarija i caruva{e vo Samarija eden mesec.
12|15|14|Toga{ Menaim, sinot na Gadija od Tersa, trgna i dojde vo Samarija, go ubi
Javisoviot sin Selum vo Samarija, go usmrti i stana car mesto nego.
12|15|15|Drugite raboti na Seluma i pobunata negova, {to toj ja izvede, opi{ani se
vo letopisite na izrailskite carevi.
12|15|16|Menaim go porazi Tersa i site, {to bea vo nego i vo predelite negovi,
po~nuvaj}i od Tersa, poradi toa {to gradot ne gi otvori portite, go razbi, i site
naprazni èni vo nego gi raspori.
12|15|17|Menaim, sinot Gadiev, stana car nad Izrailot vo trieset i devettata godina
na judejskiot car Azarija i caruva{e deset godini vo Samarija;
12|15|18|toj go vr{e{e ona, {to ne be{e ugodno pred o~ite na Gospoda; ne
otstapuva{e od grevovite na Navatoviot sin Jerovoama, koj go be{e navel vo grev
Izrailot, vo tekot na site negovi denovi.
12|15|19|Toga{ asirskiot car Ful ja napadna zamjata Izraileva. I Menaim mu dade
na Fula iljada talanti srebro, za da mu pomogne da go zacvrsti carstvoto vo svoja
raka.
12|15|20|Menaim go zede toa srebro od Izrailcite, od site bogati lu|e, po pedeset
sikli srebro od sekoj ~ovek, za da gi dade na asirskiot car. I se vrati nazad asirskiot
car, i ne ostana tamu vo zemjata.
12|15|21|Drugite dela na Menaima i se {to toj be{e izvr{il, opi{ani se vo letopisite
na izrailskite carevi.
12|15|22|I po~ina Menaim pri tatkovcite svoi. A mesto nego stana car sinot negov
Fakij.
12|15|23|Menaimoviot sin Fakij stana car nad Izrailot vo Samarija vo pedesettata
godina na judejskiot car Azarija i caruva{e dve godini.
12|15|24|I toj go vr{e{e, ona {to ne be{e ugodno pred o~ite na Gospoda; ne
otstapuva{e od grevovite na Navatoviot sin Jerovoama, {to go be{e navel Izrailot
vo grev.
12|15|25|Protiv nego se pobuni Fakij, sinot na Remalija, negov vojvoda, go napadna
vo Samarija, blizu carskiot dom, so Argov i Arij, imaj}i so sebesi i pedeset du{i
galadci, go ubi i stana car mesto nego.
12|15|26|Drugite raboti na Fakija i se {to be{e izvr{il, opi{ani se vo letopisite na
izrailskite carevi.
12|15|27|Remalieviot sin Fakij stana car nad Izrailot vo Samarija vo pedeset i
vtorata godina na judejskiot car Azarija i caruva{e dvaeset godini;
12|15|28|Toj go vr{e{e ona, {to ne be{e ugodno pred o~ite na Gospoda: ne
otstapuva{e od grevovite na Navatoviot sin Jerovoama, {to go be{e navel vo grev
Izrailot.
12|15|29|Vo dnite na izrailskiot car Fakija dojde asirskiot car Teglatfelasar, go
prezede Jon, Avael-Vet-Maha, Janoh, Kedes, Asor, Galad, Galileja i celata
Naftalimova zemja, i gi preseli ìtelite nivni vo Asirija.
12|15|30|Osij, sinot Ilin, se pobuni protiv Remalieviot sin Fakija, go udri i go ubi,
pa stana car mesto nego vo davesettata godina na Ozieviot sin Joatam.
12|15|31|Drugite dela na Fakija i se {to toj be{e izvr{il, opi{ani se vo letopisite na
izrailskite carevi.
12|15|32|Joatam, sinot na judejskiot car Ozija, stana car vo vtorata godina na
Ramaileviot sin Fakija, car izrailski;
12|15|33|toj be{e na dvaeset i pet godini, koga stana car, i caruva{e vo Erusalim
{esnaeset godini. Majka mu se vika{e Jerusa, Sadokova }erka.
12|15|34|Samo toj go vr{e{e ona, {to be{e ugodno pred o~ite na Gospoda: vo se
postapuva{e taka, kako {to postapuva{e tatkoto negov Ozij.
12|15|35|No idolskite svetili{ta ne bea sru{eni: narodot se u{te prinesuva{e `rtvi i
kade{e po tie svetili{ta. Toj gi izgradi gornite porti pri domot Gospodov.
12|15|36|Drugite dela na Joatama i se, {to toj be{e izvr{uval, opi{ani se vo
letopisite na judejskite carevi.
12|15|37|Vo tie denovi Gospod po~na da go ispra}a vo Judeja siriskiot car Rasone i
Ramalieviot sin Fakija.
12|15|38|I po~ina Joatam pri tatkovcite svoi, i bi pogreban pri tatkovcite svoi vo
gradot na tatkoto svoj Davida. A mesto nego stana car sinot negov Ahaz.
12|16|1|Ahaz, sinot na judejskiot car Joatam, stana car vo sedumnaesettata godina
na Remalieviot sin Fakij;
12|16|2|Ahaz be{e na dvaeset godini, koga stana car; toj caruva{e {esnaeset godini
vo Erusalim, i ne go vr{e{e ona, {to be{e ugodno pred o~ite na Gospoda, svojot
Bog, kako tatka si Davida,
12|16|3|tuku ode{e po patot na izrailskite carevi, i duri sinot svoj preku ogan go
prenese, sledej}i gi odvratnite dela na narodite, {to Gospod gi be{e otstranil od
pred liceto na Izrailevite sinovi;
12|16|4|prinesuva{e `rtvi i kade{e po idolskite svetili{ta i po mogilite i pod sekoe
sen~esto drvo.
12|16|5|Toga{ siriskiot car Rason i Remaileviot sin Fakij, car izrailski, trgnaa protiv
Erusalim, za da go osvojat i go drèa Ahaza vo opsada, no ne moèa da pobedat.
12|16|6|vo ona vreme siriskiot car Rason i go vrati na Sirija Elat i gi istera Judejcite
od Elat; i Idumejcite vlegoa vo Elat, kade {to ìveat i do denes.
12|16|7|Ahaz isprati pratenici do asirskiot car Teglatfelasar vo Damask da kaàt:
"Jas sum tvoj rob i tvoj sin; dojdi i za{titi me od rakata na siriskiot car i od rakata
na izrailskiot car, koi se krenaa protiv mene."
12|16|8|Ahaz zede srebro i zlato, kolku {to se najde vo domot Gospodov i vo
riznicata na carskiot dom, i mu go isprati kako dar na asirskiot car.
12|16|9|Asirskiot car go poslu{a: i otide asirskiot car vo Damask, go prezede i gi
preseli ìtelite negovi vo Kir, a Rasona go ubi.
12|16|10|Carot Ahaz otide da go pre~eka asirskiot Teglatfelasar vo Damask i go
vide `rtvenikot, {to be{e vo Damask, i mu go isprati carot Ahaz na sve{tenikot
Urija likot na `rvenikot i plan na celiot `rtvenik.
12|16|11|A sve{tenikot Urija izgradi `rvenik spored obrazecot, {to carot Ahaz mu
go isprati od Damask; toa go napravi sve{tenikot Urij, pred da dojde od Damask
carot Ahaz.
12|16|12|Dojde carot od Damask, go vide `rtvenikot, se dobliì toj do `rtvenikot i
prinese na nego `rtva.
12|16|13|Zapali `rtva svoja sepalenica i leben prinos, izvr{i preliv i go porosi
`rvenikot so krvta na mirnata svoja `rtva.
12|16|14|A bronzeniot `rvenik, {to be{e pred liceto Gospodovo, go premesti od
prednata strana na hramot, od mestoto me|u noviot `rtvenik i domot Gospodov, i go
postavi otstrana na toj `rtvenik kon sever.
12|16|15|I mu zapoveda na carot Ahaz na sve{tenikot Urij i re~e: "Na golemiot
`rtvenik pali gi utrinskite sepalenici i ve~erniot leben prinos, sepalenicata od carot i
lebniot prinos od nego, sepalenicite od site lu|e na zemjata i lebiot prinos od niv, i
preliviot od niv, i rosi go `rtvnikot so krvta na sekoja sepalenica i so krvta na sekoja
`rtva, a bronzeniot `rtvenik da ostane, dodeka jas da razmislam.
12|16|16|Sve{tenkot Urij go izvr{i seto toa, kako {to zapoveda carot Ahaz.
12|16|17|I gi izvadi carot Ahaz krai{tata na podno`jata, gi simna od niv mijalinicite,
go simna i moreto od bronzenite volovi, {to bea pod nego, i go postavi na kamenen
pod.
12|16|18|I ja krena sabotnata streja {to be{e vgradena pri hramot, i nadvore{niot
carski vlez vo domot Gospodov, zaradi asirskiot car.
12|16|19|Drugite dela na Ahaz, {to toj gi izvr{il, opi{ani se vo letopisite na
judejskite carevi.
12|16|20|I po~ina Ahaz pri tatkovcite svoi, i be{e pogreban pri tatkovcite svoi vo
Davidoviot gradi. A mesto nego stana car sinot negov Jezekij.
12|17|1|Osij, sinot na Ila, stana car vo Samarija nad Izrailot vo dvanaesettata godina
na judejskiot car Ahaz caruva{e devet godini,
12|17|2|a go vr{e{e ona {to ne be{e ugodno pred o~ite na Gospoda, no ne taka,
kako izrailskite carevi, {to bea pred nego.
12|17|3|Pritiv nego se krena asirskiot car Salamanasar, i Osij mu stana pot~inet, ta
mu dava{e danok.
12|17|4|Asirskiot car zabeleà kaj Osija izmena, za{to toj be{e ispra}al pratenici pri
egipetskiot car Sigor i ne mu dava{e danok na asirskiot car sekoja godina;
toga{ asirskiot car go zede pod straà i go zatvori vo temnica.
12|17|5|I se krena asirskiot car protiv celata zemja, se pribliì do Samarija i ja drè{e
vo opsada tri godini.
12|17|6|Vo devettata godina na Osija, asirskiot car ja prezede Samarija, gi preseli
Izrailcite vo Asirija i gi naseli vo Alaj i vo Avor, pri rekata Gozan, i vo predeleite
midijski.
12|17|7|A toa stana, zatoa {to Izrailevite sinovi po~naa da gre{at pred Gospoda,
svojot Bog, Kog gi izvede od Egipetskata zemja, od rakata na egipetskiot car -
Faraona, i po~naa da po~ituvaat drugi bogovi,
12|17|8|a da postapuvaat spored obi~aite na narodite, koi Gospod gi be{e prognal
pred liceto na Izrailevite sinovi, i spored obi~aite na izrailskite carevi, kako {to tie
postapuvaa.
12|17|9|A po~naa Izrailevite sinot da vr{at raboti neugodni pred Gospoda, svojot
Bog, si podignaa idolski svetili{ta po site svoi gradovi, i toa, po~nuvaj}i od
straàrskata kula, pa se do utvrden grad.
12|17|10|i si postavija idoli i svetili{ta na sekoj povisok rid i pod sekoe zeleno drvo,
12|17|11|i kadea tamu po site idolski svetili{ta, kako narodite, {to gi be{e prognal
od niv Gospod, i pravea lo{i raboti, {to go razgnevuvaa Gospoda,
12|17|12|i im sluèa na idolite, za koi im be{e govorel Gospod: "Ne go pravete toa!"
12|17|13|Toga{ Gospod preku site Svoi proroci, preku sekoj gleda~ go
opomenuva{e Izrailot i Juda, velej}i: "Vratete se od lo{ite pati{ta i pazete gi
zapovedite Moi, naredbite Moi, celiot zakon, {to sum go zapvedal na tatkovicite
va{i, i {to sum vi go predal preku slugite Moi, prorocite."
12|17|14|No tie ne poslu{aa i ostanaa tvrdoglavi, kakvi {to bea i tatkovcite nivni,
koi ne veruvaa vo Gospoda, svojot Bog;
12|17|15|tie gi prezera naredbite Negovi i zavetot Negov, {to On go be{e sklu~il so
tatkovcite nivni, i otkrovenijata Negovi, so koi im be{e posvedo~il, pa trgnaa po
suetata - i - kako {to i okolnite narodi, za koi Gospod im be{e zapovedal da ne
postapuvaat kako niv.
12|17|16|Tie gi ostavija site zapovedi na Gospoda, svojot Bog, si napravija izleani
idoli na dve teliwa, si napravija i dubrava, i se poklonuvaa na seta nebesna vojska,
mu sluèa i na Vaala,
12|17|17|gi prenesuvaa preku ogan sinovite svoi i }erkite svoi, gataa i pravea magii,
i se oddadoa da vr{at zlo pred o~ite na Gospoda, i da Go razgnevuvaat.
12|17|18|Zatoa Gospod silno se razgnevi na Izrailcite i gi otfrli od liceto Svoe, taka
{to ostana samo edno Judino pleme.
12|17|19|No i Juda ne gi paze{e zapovedite na Gospoda, svojot Bog, i postapuva{e
spored obi~aite na Izrailcite, kako {to postapuvaa tie.
12|17|20|I Gospod se odvrati od site potomci na Izrailot, gi ponizi i gi predava{e vo
racete na grabitelite i, najposle, gi otfrli od liceto Svoe.
12|17|21|Izrailcite se bea otcepile od Davidoviot dom i go bea zacarile Navatoviot
sin Jerovoama. Jerovoam gi otstrani od Gospoda i gi navede na golem grev.
12|17|22|I sinovite Izrailevi odea vo site grevovi na Jerovoama, kakvi {to toj gi
prave{e, i ne otstapuvaa od niv,
12|17|23|Dodeka Gospod ne go otfrli Izrailot od liceto Svoe, kako {to be{e govorel
preku site slugi Svoi, prorocite. I Izrailot be{e preselen od zemjata svoja vo Asirija,
kade {to e i do denes.
12|17|24|Asirskiot car prevede lu|e od Vavilon, i od Hura, i od Ava, i od Emat
Sepfaruim i gi naseli vo samariskite gradovi, mesto izrailevite sinovi. I tie vladeeja
vo Samarija i po~naa da ìveat vo gradovite nejzini.
12|17|25|I bidej}i vo po~etokot na svoeto ìveewe tie tamu ne Go po~ituvaa
Gospoda, toga{ Gospod im ispra}a{e lavovi, {to gi davea.
12|17|26|Mu javija na asirskiot car i rekoa: "Narodite, {to si gi preselil i naselil vo
samariskite gradovi, ne go znaat zakonot na Boga od taa zemja, i zatoa On im
ispra}a lavovi, i ete, tie gi davat, za{to ne go znaat zakonot na Boga od onaa
zemja."
12|17|27|I asirskiot car zapoveda i re~e: "Ispratete tamu eden od sve{tenicite, {to gi
iselivte ottamu; neka odi i neka ìvee tamu, i toj }e gi prosveti vo zakonot na Boga
na onaa zemja."
12|17|28|I dojde eden od sve{tenicite, {to bea naseleni od Samarija, i ìvee{e vo
Vetil, i gi u~e{e, kako da Go po~ituvaat Gospoda.
12|17|29|No sekoj narod si napravi i svoi bogovi i gi postavi vo idolskite svetili{ta
po ridovite, kakvi {to si bea napravile, - sekoj narod vo gradovite svoi, kade {to
ìvee{e.
12|17|30|Vailoncite go napravija Sokhot - Venit, Hutcite go napravija Gigel,
Ematcite go napravija Asmat,
12|17|31|Evejcite go napravija Avalazer i Tartak, a Sepfaruimcite gi izgorija vo
ogan sinovite svoi vo ~est na Andrameleha i Anameleha, bogovi sepfaruimski.
12|17|32|Me|utoa, go po~ituvaa i Gospoda i postavija od sredinata svoja sve{tenici
po dubravite, i tie im sluèa na idolskite svetili{ta.
12|17|33|Ti Go po~ituvaa Gospoda i na bogovite svoi im sluèa spored obi~ajot na
narodite, od koi gi preselija.
12|17|34|Tie postapuvaat i do denes spored obi~aite svoi: ne se pla{at od Gospoda i
ne postapuvaat po naredbite, ni po obi~aite, ni po zakonot i ni po zapovedite, {to
Gospod im gi dade na sinovite na Jakova, na kogo mu go dade imeto Izrail.
12|17|35|Gospod sklu~i so niv zavet i im zapoveda, velej}i: "Ne po~ituvajte drugi
bogovi i ne im se poklonuvajte, nemojte da im sluìte i ne prinesuvajte im `rtvi,
12|17|36|a Gospod, Koj ve izvede od Egipetskata zemja so golema sila i cvrsta
mi{ka, Nego po~ituvajte Go, Nemu poklonuvajte Mu se i Nemu prinesuvajte Mu
`rtvi;
12|17|37|uredbite i naredbite, zakonot i zapovedite, {to On vi gi napi{a, trudete se
da gi ispolnuvate preku site dni, i ne po~ituvajte drugi bogovi;
12|17|38|ne go zaboravajte zavetot, {to go sklu~iv so vas, i ne pla{ete se od drugi
bogovi;
12|17|39|po~ituvajte Go samo Gospoda, va{iot Bog, i On }e ve spasi od racete na
site va{i neprijateli."
12|17|40|No tie ne poslu{aa, tuku postapuvaa spored porane{nite svoi obi~ai.
12|17|41|A ima{e narodi, {to Go po~ituvaa Gospoda, no i na svoite idoli im sluèa.
Pa i decata nivni i vnucite nivni do denes postapuvaat taka, kako {to postapuvaa
tatkovcite nivni.
12|18|1|Vo tretata godina na Osija, sinot na Ila, car izrailski, stana car Jezekij, sin na
judejskiot car Ahaz.
12|18|2|Toj be{e na dvaeset i pet godoni, koga stana car, i caruva{e dvaeset i devet
godini vo Erusalim; majka mu se vika{e Avuta, }erka na Zaharija.
12|18|3|Toj go vr{e{e ona {to be{e ugodno pred o~ite na Gospoda, vo se onaka
kako {to prave{e negoviot tatko David;
12|18|4|toj gi urna idolskite svetili{ta, gi ise~e dubravite i ja skr{i bronzenata zmija,
{to Mojsej ja be{e napravil; za{to duri do onie dni Izrailevite sinovi i kadea i ja
narekuvaa Neestan.
12|18|5|Na Gospoda Boga, Bog Izrailev, toj se nadeva{e; i kako nego nema{e me|u
site judejski carevi - i po nego, i pred nego.
12|18|6|Toj se privrza kon Gospoda, ne otstapuvaj}i od Nego i gi paze{e zapovedite
Negovi, koi Gospod mu gi be{e dal na Mojseja.
12|18|7|I Gospod be{e so nego: nasekade, kade i da ode{e, toj postapuva{e
blagorazumno. I se odmetna toj od asirskiot car i prestana da mu sluì.
12|18|8|Toj gi porazi Filistejcite do Gaza i do nejzinite predeli: od straàrskata kula
do utvrdeniot grad.
12|18|9|Vo ~etvrtata godina na carot Jezekij, odnosno vo sedmata godina na Osija,
sinot na Ila, car izrailski, asirskiot car Salamanasar trgna protiv Samarija, ja
opsedna.
12|18|10|i po tri godini ja prezede, - vo {estata godina na Jezekija, odnosno vo
desettata godina na izrailskiot car Osija Samarija be{e prezemena.
12|18|11|I asirskiot car gi preseli Izrailcite vo Asirija, i gi naseli vo Alaj i vo Avor,
pri rekata Gozan, i vo predelite midijski,
12|18|12|za{to tie ne go poslu{aa glasot na Gospoda, svojot Bog, i go prekr{ija
zavetot Negov: se, {to be{e zapovedal Mojsej, slugata Gospodov, tie nitu go slu{aa,
nitu go ispolnuvaa.
12|18|13|Vo ~etirinaesettata godina na carot Jezekij asirskiot car Senahirim trgna
protiv site utvrdeni gradovi na Juda i gi prezede.
12|18|14|Toga{ judejskiot car Jezekij isprati do asirskiot car vo Lahis da kaàt:
"Vinoven sum; odi si od mene; se {to }e mi naloì{, }e podnesam." I asirskiot car
mu naloì na judejskiot car Jezekij trista talanti srebro i trista talanti zlato.
12|18|15|I Jezekij go dade seto srebro, {to se najde vo domot Gospodov i vo
riznicata na carskiot dom.
12|18|16|Toga{ Jezekij go simna zlatoto od vratata na domot Gospodov i od vratnite
stolbovi, koi toj, judejskiot car Jezekij, gi be{e pozlatil, i mu gi dade na asirskiot
car.
12|18|17|I asirskiot car go isprati Tartana, Rapsarisa i Rapsaka od Lahis pri carot
Jezekija vo Erusalim so golema vojska. I trgnaa i stignaa do Erusalim; trgnaa,
stignaa i zaprea pri vodovodot na gornoto ezero, koe e na patot kon nivata na
valavi~arot.
12|18|18|I go povika carot. I izleze pred niv Halikieviot sin Elijakim, upravnik na
dvorecot, i pisarot Somnas, i Asafoviot sin Joas letopisec.
12|18|19|I im re~e Rapsak: "Kaète mu na Jezekija: vaka veli golemiot car, asirskiot
car: 'kakva e toa nade`, na koja se nadevate?'
12|18|20|Ti zboruva{ samo prazni zborovi: za vojna se potrebni um i sila. A sega na
kogo se nadeva{, ta se odmetna od mene?
12|18|21|Ete, ti misli{ da se potpre{ na Egipet, na taa skr{ena trska, koja, ako nekoj
se potpre na nea, }e mu vleze vo rakata i }e mu ja produp~i. Takov e Faraonot,
egipetskiot car, za site, {to se nadevaat na nego.
12|18|22|Ako, pak, mi kaète: 'na Gospoda, na{iot Bog, se nadevame,' toga{ na onoj
li, ~ii svetili{ta i `rtvenici Jezekij gi urna, velej}i mu na Juda i na Erusalim: samo
pred toj `rtvenik poklonuvajte se vo Erusalim?
12|18|23|I taka, sklu~i sojuz so mojot gospodar, asirskiot car; }e ti dadam dve iljadi
kowi; moè{ li da najde{ za niv kowanici?
12|18|24|Kako }e odbie{ ti eden voda~ od najmalite slugi na gospodarot moj? A se
potpira{ vrz Egipet zaradi koli i kowanici?
12|18|25|Pritoa, zar jas bez voljata Gospodova sum trgnal protiv ova mesto, za da
go sotram? Gospod mi re~e: 'odi protiv taa zemja i sotri ja.'"
12|18|26|Toga{ mu re~e Helikieviot sin Elikijam, i Somnas, i Joas na Rapsaka:
"Govori im na slugite svoi po aramejski, za{to razbirame, a nemoj da ni govori{ po
judejski da slu{a narodot, {to e na yidot."
12|18|27|A Rapsak im re~e: "Zar samo do tvojot gospodar i do tebe me isprati
gospodarot moj da gi kaàm tie zborovi? Ne, a i na lu|eto {to sedat na yidot, za da
go jadat izmetot svoj i da ja pijat mo~ta svoja zaedno so vas."
12|18|28|I stana Rapsak, izvika so silen glas po judejski i zboruva{e, velej}i: "ûjte
gi zborovite na golemiot car, na asirskiot car!
12|18|29|Vaka veli carot: 'neka ne ve mami Jezekij, za{to toj ne moè da ve spasi od
mojata raka;
12|18|30|i neka ne ve obnadeùva Jezekij so Gospoda, velej}i: 'Gospod }e ne spasi,
i nema da bide predaden ovoj gred vo rakata na asirskiot car!'
12|18|31|Ne go slu{ajte Jezekija, za{to vaka veli asirskiot car: 'Primirete se so mene
i dojdete pri mene, i sekoj neka gi jade plodovite na lozjeto svoe i na smokvata
svoja, i sekoj neka pie voda od svojot kladenec,
12|18|32|dodeka da dojdam i da ve odvedam vo isto takva zemja, kako va{ata
zemja, vo zemja so leb i vino, vo zemja so plodovi i lozja, vo zemja so maslinovi
drvja i med, i }e ìveete, i nema da umrete. Zatoa ne slu{ajte go Jezejika, koj ve
mami i veli: - 'Gospod }e ne spasi.'
12|18|33|Gi spasija li bogovite narodite, sekoj zemjata svoja, od rakata na asirskiot
car?
12|18|34|Kade se bogovite na Emat i Arfad? Kade se bogovite na Sepfaruim, Ana i
Ava? Ja spasija li tie Samarija od rakata moja?
12|18|35|Koj od site bogovi na tie zemji ja izbavi zemjata svoja od mojata raka? Ta
zar Gospod }e go spasi Erusalim od rakata moja?"
12|18|36|Narodot mol~e{e i ne mu odgovara{e ni zbor, za{to carot be{e zapovedal:
"Ne mu odgovarajte!"
12|18|37|I dojde Helikieviot sin Elijakim, upravnik na dvorecot, i Somnas, pisarot, i
Asafoviot sin Joas, letopisecot pri Jezekija so raskinata obleka i mu gi prenesoa
Rapsakovite zborovi.
12|19|1|Koga go ~u toa carot Jezekij, ja raskina oblekata svoja, se pokri so vre}i{te
i otide vo domot Gospodov.
12|19|2|I go isprati Elijakima, upravnikot na dvorecot, pisarot Somnas i postarite
sve{tenici, pokrieni so vre}i{ta, pri Amosoviot sin, prorokot Isaija.
12|19|3|Tie mu rekoa: "Vaka veli Jezekij: 'ova e den za àlost, za kazna i za sram;
za{to mladen~iwata pristignaa, no rodilna sila nema.
12|19|4|Sekako Gopspod, Bog tvoj, }e gi ~ue site zborovi na Rapsaka, koga
gospodarot negov, asirskiot car, go isprati da go naveduva ìviot Bog i da go
obes~esti so zborovi, kakvi {to ~u Gospod, Bog tvoj. Zatoa upati i pomoli se za
drugite, koi se se u{te ìvi."
12|19|5|Slugite na carot Jezekija otidoa pri Isaija.
12|19|6|A Isaila im re~e: "Vaka kaète mu na va{iot gospodar: Taka veli Gospod:
'Ne prali se od zborovite, {to gi ~u, i so koi Me navreduvaa slugite na asirskiot car.'
12|19|7|Ete, Jas }e ispratam vo nego duh, i toj }e ~ue izvestuvawe, i }e se vrati vo
zemjata svoja, i Jas }e go porazam so me~ vo negovata zemja."
12|19|8|Se vrati Rapsak i go najde asirskiot car, kako vojuva protiv Livna, za{to
be{e ~ul, deka toj trgnal od Lahis.
12|19|9|û carot i za etiopskiot car Tarak, za kogo mu rekoa: "Ete, toj izleze da se
sudri so tebe." I pak isprati pratenici pri Jezekija da kaàt:
12|19|10|"Vaka kaète mu na judejskiot car Jezekija: 'neka ne te laè tvojot Bog, na
Kogo se nadeva{, mislej}i deka Erusalim nema da bide predaden vo rakata na
asirskiot car.'
12|19|11|Zar ne si ~ul, {to napravija asirskite carevi so site zemji, uni{tuvaj}i gi
napolno, - ta ti li }e se izbavi{?
12|19|12|Bogovite na ovie narodi, {to gi sotrea tatkovcite moi, gi spasija li? Go
spasija li Gozan, i Haran, i Fares i sinovite na Eden, koj e vo Talasar?
12|19|13|Kade e carot Ematski, i carot Arfadski, i carot na gradot Sepfarium, na Ana
i na Ava?"
12|19|14|Toga{ Jezekij go zede pismoto od racete na pratenicite, go pro~ita, otide
vo domot Gospodov, i go objavi Jezekija pred liceto Gospodovo;
12|19|15|i se mole{e Jezekij pred liceto Gospodovo i vele{e: "Gospodi, Boè
Izrailev, Koj sedi{ na heruvimi! Ti si edenstven Bog na site zemni carstva. Ti go
sozdade neboto i zemjata.
12|19|16|Nakloni go, Gospodi, uvoto Svoe i ~uj me; otvori gi, Gospodi, o~ite Svoi i
pogledni, i ~uj gi zborovite na Senahirima, koj ispratil da Te navreduvaat Tebe,
ìviot Bog!
12|19|17|Navistina, o Gospodi, carevite asirski gi sotrea narodite i zemjite nivni,
12|19|18|i gi nafrlaa bogovite nivni vo ogan, no toa ne bea bogovi, tuku izrabotki na
~ove~ki race, - drvo i kamen, zatoa i gi istrebija.
12|19|19|I sega, Gospodi Boè na{, sprasi ne od racete negovi, i site zemni
carstva }e poznaat deka Ti, Gospodi, si edinstven Bog."
12|19|20|Toga{ Isaija, sinot Amosov, isprati da mu kaàt na Jezekija: "Vaka veli
Gospod, Bog Izrailev: 'go ~uv ova za koe ti Mi se mole{e protiv asirskiot car
Senahirim.'
12|19|21|Eve go slovoto, {to Gospod go izre~e za nego: }e te prezre, }e ti se
potsmevne devstvenata Sionova }erka, po tebe }e ja zani{a glavata }erkata
Erusalimska.
12|19|22|Kogo Go prekoruva{e i navreduva{e ti? I protiv Kogo krena glas i tolku
visoko go krena o~ite? Protiv Svetecot Izrailev?
12|19|23|Preku tvoite pratenici ti Go navreduva{e Gospoda i vele{e: - so mnogu
koli se ka~iv na gorskite viso~ini, po ridovite na Livan, gi isekov visokite kedri
negovi i prekrasnite kiparisi negovi i stignav do najkrajnoto pristani{te negovo, go
gastalakot na gradinata negova;
12|19|24|iskopav i piev tu|a voda, i gi presu{iv so stapalata na nozete svoi site
egipetski reki.
12|19|25|Zar ne si ~ul, deka Jas odamna sum go napravil toa, vo staredrevni dni
sum go prednacrtal, a sega go ispolniv preku toa, {to ti opusto{uva{ urvrdeni
gradovi, pretvoruvaj}i gi vo kupi{ta urnatini?
12|19|26|i ìtelite nivni iznemo{tea, treperat i se sramuvaat. Tie stanaa kako polska
treva i krevka bilka, kako treva po pokrivite, preplamnata pred da uzree.
12|19|27|Koga sednuva{, koga izleguva{, ili vleguva{, Jas se znam; ja znam i
drskosta tvoja protiv Mene.
12|19|28|Tvojot gnev protiv Mene i tvojata drskost dostigna do Moite u{i, pa
zatoa }e ja stavam alkata Svoja vo tvoite nozdri i uzdata Svoja vo tvojata usta, i }e
te vratam nazad po istiot pat, po koi si do{ol.
12|19|29|I, eve ti znak: jadete go ovaa godina - samoniknatoto, a vo tretata godina
sejte i `nejte, sadete lozja i jadete gi nivnite plodovi.
12|19|30|I spasenieto vo Judiniot dom, pak }e pu{ti koren odozdola i }e dade plod
ozgora,
12|19|31|za{to od Erusalom }e proizleze ostatokot, i spasenoto - od gorata Sion.
Revnosta na Gospoda Savaot }e go napravi toa.
12|19|32|Zatoa vaka govori Gospod za asirskiot car: toj nema da vleze vo ovoj grad,
nema da frli vo nego strela, nema da pristapi so {tit kon nego i nema da iskopa
opkop okolu nego.
12|19|33|Po istiot pat, po koj do{ol, }e se vrati, i nema da vleze vo toj grad, veli
Gospod.
12|19|34|Jas }e go pazam toj grad, za da go zapazam za Sebesi i za Mojojt sluga
Davida."
12|19|35|I se slu~i vo taa no}: angel Gospodov otide i vo asirskiot logor porazi sto i
osumdeset i pet iljadi. Izutrinata koga stanaa, a toa se mrtvi tela.
12|19|36|Trgna, otide i se vrati asirskiot car Senahirim, i ìvee{e vo Ninevija.
12|19|37|I koga se klawa{e vo domot na Meseraha, svojot bog, go ubija so me~
sinovite negovi Adrameleh i Sarsar, a samite izbegaa vo Araratskata zemja. I mesto
nego stana car sinot negov Asardan.
12|20|1|Vo tie dni se razbole Jezekij na smrt; i dojde pri nego Amosoviot sin,
prorokot Isaija i mu re~e: "Vaka veli Gospod: 'sredi gi rabotite za domot svoj, za{to
}e umre{, nema da ozdravi{.'"
12|20|2|Se svti Jezekij so liceto kon yidot i Mu se pomoli na Gospoda, velej}i:
12|20|3|"O Gospodi, spomni si, deka jas odev pred liceto Tvoe verno i so predano
na Tebe srce, i go vr{ev ona, {to be{e ugodno pred o~ite Tvoi." I zaplaka Jezekij
silno.
12|20|4|Isaija u{te ne be{e izlegol od sredniot dvor, i bi slovoto Gospodovo kon
nego:
12|20|5|"Vrati se i kaì mu na Jezekija, vladetelot na Mojot narod: vaka veli
Gospod, Bog na tvojot tatko Davida - Ja ~uv molitvata tvoja, gi vidov solzite tvoi.
Jas }e te izlekuvam; na tretiot den }e otide{ vo domot Gospodov;
12|20|6|i }e dodadam kon denovite tvoi petnaeset godini, i }e te spasam od racete
na asirskiot car tebe i tvojot grad, i }e go za{titam toj grad zaradi Sebesi i zaradi
Mojot sluga Davida."
12|20|7|Toga{ re~e Isaija: "Zemete suvi smokvi." I zedoa, i gi naloìja na ~irot; i toj
ozdrave.
12|20|8|Jezekij mu re~e na Isaija: "Kakov e znakot, deka Gospod }e me izlekuva i
deka na tretiot den }e odam vo domot Gospodov?"
12|20|9|Isaija odgovori: "Eve ti znak od Gospoda, deka Gospod }e go ispolni
slovoto, {to go kaàl - saka{ li napred da odi senkata deset stepeni ili deset stepeni
nazad?"
12|20|10|I re~e Jezekij: "Lesno e da se pomesti senkata deset stepeni napred; ne,
neka se vrati senkata deset stepeni nazad."
12|20|11|Povika prorokot Isaija kon Gospoda, i On ja vrati senkata nazad deset
stepeni spored Ahazovite stepeni, po koi se spu{ta{e.
12|20|12|Vo toa vreme vavilonskiot car Marodah Valadan, sin na Valadana, mu
isprati pismo i podaroci na Jezekija, za{to be{e ~ul, deka Jazekij bil bolen.
12|20|13|Jezekij, otkako gi slu{na pratenicite, im gi pokaà riznicite svoi, srebroto i
zlatoto, i aromatite, i skapocenite masla, i celata svoja oruàrnica i se {to se nao|a{e
vo skrovi{tata negovi; i ne ostana ni{to, {to da ne im go pokaà Jezekij vo domot
svoj i vo celoto svoe vladenie.
12|20|14|Prorokot Isaija dodjde pri carot Jezekija i go pra{a: "[to kaàa tie lu|e, i od
kade dojdoa pri tebe?" Jezekij odgovori: "Od dale~na zemja dojdoa tie, od
Vavilon."
12|20|15|Isaija pak pra{a: "[to vidoa tie vo domot tvoj?" Jezekij odgovori: "Vidoa
se {to e vo mojot dom; ne ostana ni{to, {to da ni im go pokaàv vo riznicite svoi."
12|20|16|Toga{ Isaija mu re~e na Jezekija: "ûj go slovoto Gospodovo:
12|20|17|'Eve, }e dojdat dni, i se {to e vo tvojot dom, i {to go sobrale tatkovcite tvoi
do denes, }e bide odneseno vo Vavilon; ni{to nema da ostane - veli Gospod.
12|20|18|]e zemat od sinovite tvoi, {to }e proizleze od tebe, {to }e go rodi{, i tie }e
bidat slugi vo dvorecot na vavilonskiot car."
12|20|19|A Jezekij mu re~e na Isaija: "Dobro e slovoto Gospodovo, {to ti go
izre~e." I prodolì: "Da bide mir i dobro~estivost vo moite dni!"
12|20|20|Drugata rabota za Jezekija, za site negovi podvizi, deka napravi ezera i
vodovod i sprovede voda vo gradot, opi{ano e vo letopisite na judejskite carevi.
12|20|21|I po~ina Jezekij pri tatkovcite svoi, a mesto nego stana car sinot negov
Manasij.
12|21|1|Manasij be{e na dvanaeset godini, koga stana car, i caruva{e vo Erusalim
pedeset godini; majka mu se vika{e Ofovija.
12|21|2|No toj go vr{e{e ona, {to ne be{e ugodno pred o~ite na Gospoda,
podraàvaj}i gi lo{ite raboti na onie narodi, koi Gospod gi be{e izgonil od pred
liceto na Izrailevite sinovi.
12|21|3|Toj odnovo gi podigna idolskite svetili{ta, koi tatko mu Jezekij gi be{e
uni{til, mu podigna `rtvenici na Vaala i napravi dubrava, kako {to napravi
izrailskiot car Ahav; i se klawa{e na seta nebesna vojska i i sluè{e;
12|21|4|a izgradi `rtvenici i vo domot Gospodov, za kogo Gospod be{e rekol: "Vo
Erusalim }e go postavam imeto Svoe."
12|21|5|Toj izgradi i `rtvenici za seta nebeska vojska vo dvata dvora na domot
Gospodov;
12|21|6|go prenese preku ogan sinot svoj, gata{e i vra~a{e; si nabavi izvikuva~i na
mrtvi i ma|esnici i izvr{i mnogu neugodni raboti pred o~ite na Gospoda, za da Go
razgnevi.
12|21|7|Napravi i statua na Astarta i ja postavi vo domot, za koj Gospod mu be{e
govorel na Davida i na sinot negov Solomona; vo ovoj dom i vo Erusalim, {to Jas
go izbrav me|u sinovite Izrailevi plemiwa, go stavam imeto Svoe za sekoga{:
12|21|8|i vo idnina nema da ja ostavam nogata na Izrailot da izleze od zemjata, {to
sum im ja dal na tatkovcite nivni, samo ako tie se potrudat da postapuvaat spored se
ona, {to sum zapovedal, i spored celiot zakon, {to im go dade Mojot sluga Mojsej.
12|21|9|No tie ne poslu{aa; i Manasij gi razvrati dotamu, {to tie postapuvaa polo{o
i od onie narodi, koi Gospod gi be{e istrebil pred liceto na Izrailevite sinovi.
12|21|10|I govore{e Gospod preku Svoite slugi - prorocite, i re~e:
12|21|11|"Poradi toa {to judejskiot car Manasij gi izvr{i tie lo{i dela, polo{i od se
ona, {to go vr{ea Amorejcite, koi bea pred nego, i go navede Juda vo grev so svoite
idoli,
12|21|12|zatoa Gospod veli vaka: Eve, vrz Erusalim i vrz Juda }e ispratam takvo
zlo, {to, koj }e ~ue za nego, }e mu pisnat i dvete u{i;
12|21|13|i }e go optegnam nad Erusalim jaèto mernik na Samarija i merkata na
Ahavoviot dom, i }e go izbri{am Erusalim taka, kako {to se bri{e sad, - go bri{at i
go zatvoraat;
12|21|14|}e go ostavam ostatokot od Moeto naseledstvo i }e go predadam vo racete
na neprijatelite nivni, i tie }e bidat razgrabgeni i pleneti od site svoi naprijateli,
12|21|15|poradi toa {to go vr{ea ona, {to be{e neugodno pred o~ite Moi i Me
razgnevuvaa od onoj den, vo koj tatkovicite nivni izlegoa od Egipet, duri do denes."
12|21|16|A pri toa Manasij prolea mo{ne mnogu nevina krv, ta go napolni so nea
Erusalim dokraj, osven svojot grev so {to go vovle~e Juda vo grev, da ne vr{i
ugodni dela pred o~ite na Gospoda.
12|21|17|Drugoto za Manasija i za se {to toj go izvr{il, i za grevovite negovi, so koi
zgre{il, e opi{ano vo letopisite na judejskite carevi.
12|21|18|I po~ina Manasij pri tatkovicite svoi, i be{e pogreban vo gradinata pri
domot negov, vo gradinata na Ozi. A mesto nego stana car sinot negov Amon.
12|21|19|Amon be{e na dvaeset i dve godini, koga stana car, i caruva{e vo Erusalim
dve godini; majka mu se vika{e Mesolemet, }erka Arusova, od Jetva.
12|21|20|I toj go vr{e{e, ona {to ne be{e ugodno pred o~ite na Gospoda, taka, kako
{to go prave{e toa tatko mu Manasij;
12|21|21|ode{e tokmu po istiot pat, po koj ode{e tatko mu; im sluè{e na idolite, na
koi im sluè{e tatko mu, i im se klawa{e.
12|21|22|Toj Go ostavi Gospoda, Boga na tatkovcite svoi, i ne ode{e po patot
Gospodov.
12|21|23|Amonovite slugi se pobunija protiv nego i go ubija carot vo domot negov.
12|21|24|No narodot na zemjata gi ubi site zagovorenici protiv carot Amona; i
narodot na zemjata go postavai za car mesto nego sinot negov Josij.
12|21|25|Drugite dela na Amona {to gi izvr{il toj, e opi{ano vo letopisite na
judejskite carevi.
12|21|26|I go pogrebaa vo grobnicata negova, vo gradinata na Ozi. A mesto nego
stana car sin mu Josij.
12|22|1|Josij be{e na osum godini koga stana car, i caruva{e vo Erusalim tieset i
edna godina; majka mu se vika{e Jedida, }erka Edeeva, od Vasurot.
12|22|2|Tog go vr{e{e ona {to be{e ugodno pred o~ite na Gospoda, vo se ode{e po
patot na tatka si Davida i ne se otkolnuva{e ni desno, ni levo.
12|22|3|Koga be{e na osumnaeset godini, carot Josij go isprati pisarot Safan, sin na
Ezelija, Mesolamov sin, vo domot na Gospoda, velej}i:
12|22|4|"Odi pri prvosve{tenikot Helkija, neka go prebroi srebroto, doneseno vo
domot na Gospoda, {to go sobraa od narodot vratarite,
12|22|5|i neka go dadat vo racete na rasporednicite, postaveni pri hramot Gospodov,
a tie da go potro{at za rabotnicite vo domot Gospodov za popravka na {tetite vo
domot:
12|22|6|na drvodelcite, na kamenarite, na yidarite i za kupuvawe drva i delkani
kamewa za popravka na domot;
12|22|7|no da ne se bara od niv smetka za srebroto, predadeno vo racete nivni,
bidej}i tie postapuvaat ~esno."
12|22|8|I mu kaà prvosve{tenikot Helkij na pisarot Safan: "Jas ja najdov vo domot
Gospodov knigata na zakonot." I Helkij mu ja podade knigata na Safana, i toj ja
~ita{e.
12|22|9|Dojde pisarot Safan pri carot i mu donese na carot odgovor, velej}i: "Tvoite
slugi go zedoa srebroto, najdeno vo domot, i go predadoa vo racete na
rasporednicite, postaveni pri domot Gospodov."
12|22|10|Pisarot Safan mu soop{ti u{te na carot i re~e: "Edna kniga mi dade
sve{tenikot Helkij." I Safan ja ~ita{e pred carot.
12|22|11|Koga carot gi ~u zborovite od knigana na zakonot, ja raskina oblekata
svoja.
12|22|12|Toga{ carot zapoveda na sve{tenikot Helkij, na Ahikama, Safanov sin, na
Ahvora, Miheev sin, na pisarot Safan i na carskiot sluga Asaij, velej}i:
12|22|13|"Odete, pra{ajte Go Gospoda za mene, za narodot i za cela Judeja vo vrska
so zborovite na taa najdena kniga, za{to golem e gnevot Gospodov, {to se razgorel
protiv nas, poradi toa {to na{ite tatkovci ne gi poslu{aa zborovite na taa kniga, za
da postapuvaat spored ona {to ni e zapovedano vo nea."
12|22|14|I otide sve{tenikot Helkij so Ahikama, Ahvora, Safana i Asaija pri
proro~icata Oldama, èna na ode`do~uvarot Salum, sin na Tekuja, Arasov sin, - a
taa ìvee{e vo Erusalim, vo vtoriot del, - i zboruvaa so nea.
12|22|15|A taa im re~e: "Vaka veli Gospod, Bog Izrailev: kaète mu na ~ovekot, {to
ve isprati pri mene:
12|22|16|vaka veli Gospod: }e ispratam zlo vo toa mesto i vrz ìtelite negovi - site
zborovi od knigata, {to gi pro~ita judejskiot car.
12|22|17|Poradi oa {to me ostavija i kadat da drugi bogovi, za da me predizvikuvaat
so site raboti na racete svoi, se razgnevi gnevot Moj protiv toa mesto, i nema da
ugasne.
12|22|18|A na judejskiot car, {to ve ispratil da Go pra{ate Gospoda, kaète mu: -
vaka veli Gospod, Bog Izrailev, za zborovite {to gi ~u:
12|22|19|poradi toa {to smekna srcete tvoe, i ti se smiri pred Gospoda, otkako go ~u
ova, {to Jas go izrekov protiv toa mesto i protiv ìtelite negovi, deka tie }e bidat za
uàs i prokletstvo, i ti ja raskina oblekata svoja i pla~e{e pred Mene, Jas te ~uv -
veli Gospod.
12|22|20|Poradi toa, eve, Jas }e te priberam pri tatkovcite tvoi, i }e bide{ staven vo
grobnicata svoja vo mir, i tvoite o~i nema da gi vidat site tie zla, {to }e gi ispratam
vo toa mesto." I mu donesoa na carot odgovor.
12|23|1|Toga{ carot isprati, ta se sobraa pri nego site stare{ini na Juda i na
Erusalim.
12|23|2|I otide carot vo domot Gospodov, i so nego site Judekci i site erusalimski
ìteli, i sve{tenicite, i prorocite, i siot narod, od mal do golem, i im gi pro~ita glasno
site zbovori od knigata, koja se najde vo domot Gospodov.
12|23|3|Potoa carot zastana na visoko mesto i pred liceto Gospodovo se zavetuva -
deka }e Go sledi Gospoda i deka }e gi ~uva zavetite Negovi, otkrovenijata negovi i
naredbite Negovi, od se srce i du{a, za da gi ispolnuva zborovite na toj zavet,
napi{ani vo taa kniga, I siot narod se zavetuva.
12|23|4|Toga{ carot mu zapoveda na prvosve{tenikot Helkij i na drugite sve{tenici i
na vratarite da gi izvesat od hramot Gospodov site raboti napraveni za Vaala i za
Astarta i za seta nebeska vojska, i gi izgori nadvor od Erusalim, vo Kedronskiot
dol, i zapoveda da ja prenesat pepelta nivna vo Vetil.
12|23|5|I gi otstrani mnoguboè~kite `reci, {to gi bea postavila judeskite carevi da
vr{at kadewe po idolskite svetili{ta vo judejskite gradovi i vo okolinata na
Erusalim, i onie, {to mu kadea na Vaala, na sonceto, na mese~inata, na planetite i
na seta nebeska vojska.
12|23|6|I ja iznese toaj Astarta od domot Gospodov nadvor od Erusalim, pri potokot
Kedron, i ja izgore pri potokot Kedron, ja pretvori vo pepel i ja frli pepelta nejzina
vo op{tonarodnite grobi{ta;
12|23|7|i gi razurna bludni~kite domovi, {to bea pri hramot Gospodov, kade {to èni
{ieja obleka za Astarta;
12|23|8|i gi izvede site `reci od judejsite gradovi, gi oskverni idolskite svetili{ta, po
koi `recite vr{ea kadewa, od Gava do Virsavija, i gi razurna svetili{tata pred portite
- onie pri vlezot kon portite na Isusa gradona~alnikot, i onie odlevo pri gradskite
porti.
12|23|9|@recite na idolskite svetili{ta, me|utoa, ne prinesuvaa `rtvi vrz `rtvenikot
Gospodov vo Erusalim tuku jadea bezkvasnici zaedno so bra}ata svoi.
12|23|10|Toj go oskverni i Tofet, {to e vo dolot na Enomovite sinovi, ta nikoj da ne
go prenesuva sinot svoj i }erkata svoja preku ogan vo ~est na Moloha;
12|23|11|i gi urna kowite, koi judejskite carevi gi stavaa vo ~est na sonceto pred
vlezot vo domot Gospodov, blizu do sobite na dvorjaninot Netan - Meleh, vo
Farurim, a kolesnicite na sonceto gi izgore so ogan.
12|23|12|I `rtvenicite vrz pokrivot na Ahazovata gorna soba, {to gi napravija
judejsite carevi, i `rtvenicite, koi Manasij gi be{e napravil vo dvata dvora na domot
Gospodov, carot gi sobori i gi rasturi ottamu, i pravot nivni go frli vo potokot
Kedron.
12|23|13|I idolskite svetili{ta pred Erusalim, desno od Maslinovata Gora, koi
Solomon, carot Izrailev, i go be{e izgradil na Astarta, gad sidonski, i na hamos, gad
moavski, i na Moloh, gad amonitski, carot gi oskverni;
12|23|14|i gi iskr{i idolite, i gi ise~e dubravite, i go napolni mestoto nivno so
~ove~ki koski.
12|23|15|Isto taka i `rtvenikot, {to be{e vo Vetil, i idolskoto svetili{te, izgradeno od
Navatoviot sin Jerovoam, koj be{e go navel Izrailot vo grev, - i `rtvenikot i
svetili{teto gi razurna, i gi izgore, gi pretvori vo prav, ja izgore i dubravata.
12|23|16|Josij pogledna i gi vide grobi{tata, {to bea tamu na gorata, pa isprati i gi
zede koskite od grobovite, gi izgore vrz `rtvenikot i go oskverni, spored slovoto
Gospodovo, {to go navesti ~ovekot Bo`ji, koj gi be{e pretskaàl tie nastani, koga
Jerovaoam stoe{e na praznikot pred `rtvenikot. Potoa se svrte i go vide grobot na
Bo`jiot ~ovek, {to gi be{e pretskaàl tie nastani,
12|23|17|i Josij pra{a: "Kakov e toj spomenik, {to go gledam?" Mu odgovorija
gradskite ìteli: "Toa e grobot na Bo`jiot ~ovek, koj dojde od Judeja i go navesti
ova, {to ti go pravi{ sega nad Vetilskiot `rtvenik."
12|23|18|Toga{ toj re~e: "Ostavete go na mira, nikoj da ne gi obespokojuva koskite
negovi." I gi za~uva koskite negovi zaedno so koskite na prorokot, {to be{e do{ol
od Samarija.
12|23|19|I site idolski svetili{ta vo samariskite gradovi, koi izrailskite carevi gi bea
izgradile, razgnevuvaj}i Go Gospoda, Josij gi razru{i i napravi so niv isto, kako {to
napravi vo Vetil;
12|23|20|gi zakla site `reci pri svetili{tata, {to bea tamu, pri `rtvenicite, i izgore vrz
niv ~ove~ki koski, pa se vrati vo Erusalim.
12|23|21|Toga{ carot mu zapoveda na siot narod i re~e: "Praznuvajte Mu Pasha na
Gospoda, va{iot Bog, kako {to e napi{ano vo taa kniga na zavetot."
12|23|22|Za{to takva Pasha ne be{e praznuvana od dnite na sudiite, koi mu sudea
na Izrailot, i vo site dni na izrailskite carevi, i na judejskite carevi;
12|23|23|a taa Pasha na Gospoda be{e praznuvana vo Erusalim vo osumnaesettata
godina na carot Josija.
12|23|24|Josij isto taka gi istrebi i povikuva~ite na mrtvi, i ma|epsnicite, i vraàlcite,
i idolite, i site gadovi, {to se sretnuvaa vo Judejskata zemja i vo Erusalim, za da gi
ispolni zborovite na zakonot, napi{an vo knigata, {to sve{tenikot Helkij ja najde vo
domot Gospodov.
12|23|25|Sli~en na nego nemalo car pred nego, koj se svrtel kon Gospoda so seto
svoe srce, i so seta du{a svoja, i so site svoi sili, spored celiot zakon Mojseev; i po
nego ne se izdigna sli~en na nego.
12|23|26|No Gospod ne ja odloì golemata jarost na gnevot Svoj, so koja gnevot
Negov Mu se razgori protiv Juda za site navredi, so koi Manasij Go be{e razgnevil.
12|23|27|I Gospod re~e: "I Juda }e go otfrlam od liceto Svoe, kako {to go otfrliv
Izrailot, i }e go otfrlam toj grad Erusalim, {to go izbrav, i domot, za koj bev rekol:
'Tamu }e bide imeto Moe.'"
12|23|28|Drugite raboti za Josija i za se {to be{e izvr{il toj, e opi{ano vo letopisite
na judejskite carevi.
12|23|29|Vo negovite dni egipetskiot car, Faraonot Nehaon, trgna protiv asirskiot
car na rekata Efrat. Carot Josij mu izleze vo presret, a onoj {tom go vide go ubi vo
Megidon, {tom go vide.
12|23|30|Slugite negovi go krenaa mrtov od Megidon, go prenesoa vo Erusalim i go
pogrebaa vo grobnicata negova, i narodot na zemjata go zede Josieviot sin Joahaz,
go pomazaa i go proglasija za car mesto tatko mu negov.
12|23|31|Joahaz be{e na dvaeset i tri godini, koga stana car, i caruva{e tri meseci vo
Erusalim; majka mu se vika{e Hamutal, }erka na Jeremija, od Livna.
12|23|32|Toj go vr{e{e ona, {to ne be{e ugodno pred o~ite na Gospoda, vo se
onaka, kako {to pravea tatkovcite negovi.
12|23|33|Faraonot Nehaon go zadrà vo Rivla, vo Ematskata zemja, za da ne caruva
vo Erusalim, i naloì globa na zemjata sto talanti srebro i sto talanti zlato.
12|23|34|I Faraonot Nehaon go napravi car Josieviot sin Elijakim, mesto tatko mu
Josija, i mu go promeni imeto na Joakim, a Joahaz go zede i go odvede vo Egipet,
kade {to i umre.
12|23|35|Joakim mu dava{e na Faraonot srebro i zlato; toj ja oceni zemjata, za da
go vnesuva srebroto po zapoved na faraonot; toj bara{e od sekogo od narodot na
zemjata, spored ocenkata negova, srebro i zlato, za da mu dava na faroanot Nehaon.
12|23|36|Joakim be{e na dvaeseti i pet godini, koga stana car, i caruva{e edinaeset
godini vo Erusalim; majka mu se vika{e Jeldaf, }erka na Fadaila, od Ruma.
12|23|37|I toj go vr{e{e ona, {to ne be{e ugodno pred o~ite na Gospoda, vo se
onaka, kako {to go pravea tatkovcite negovi.
12|24|1|Vo negovite dni se krena vavilonskiot car Navuhodonosor; i Joakim mu
stana pot~inet za tri godini, no podocna se odmetna od nego.
12|24|2|I Gospod isprati protiv nego mno{tvo Haldejci, i mnogu Sirijci, i mnogu
Moavci, i mnogu Amoniti, - gi isprati protiv Juda, za da go pogubi, spored slovoto
na Gospoda, {to go be{e rekol preku Svoite slugi - prorocite.
12|24|3|Toa stana so Juda po zapoved na Gospoda, za da go otfrli od liceto Svoe za
grevovite na Manasija, za se ona, {to toj go be{e izvr{il;
12|24|4|i za nevinata krv, {to ja prolea, ispolnuvaj}i go Erusalim so nevina krv,
Gospod ne saka{e da prosti.
12|24|5|Drugite raboti na Joakima i za se ona {to toj go be{e izvr{il, opi{ano e vo
letopisite na judejskite carevi.
12|24|6|I po~ina Joakim pri tatkovcite svoi, a mesto nego stana car sinot negov
Jehonij.
12|24|7|Egipetskiot car ve}e ne izleguva{e od zemjata svoja, za{to vavilonskiot car
be{e prezel se, od Egipetskiot potok do rekata Efrat, {to mu pripa|a{e na egipetskiot
car.
12|24|8|Jehonij be{e na osumnaeset godini koga stana car, i caruva{e tri meseci vo
Erusalim; majka mu se vika{e Nista, }erka na Elnatana, od Erusalim.
12|24|9|I toj go prave{e ona, {to ne be{e ugodno pred o~ite na Gospoda, vo se
onaka, kako {to vr{e{e tatko mu.
12|24|10|Vo ona vreme slugite na vavilonskiot car Navuhodonosor nastapija kon
Erusalim, i gradot be{e opkolen.
12|24|11|Vavilonskiot car Navuhodonosor dojde do gradot, {to slugite negovi go
opsednaa.
12|24|12|Toga{ judejskiot car Jehonij otide pri vavilonskiot car, toj, i majka mu, i
slugite negovi, knezovite negovi, i dvorjanite negovi, - i go zarobi vavilonskiot car
vo osmata godina od caruvaweto svoe,
12|24|13|i gi iznese ottamu site riznici na domot Gospodov i riznicite na carskiot
dom; i gi zdrobi, kako {to be{e rekol Gospod, site zlatni sadovi, koi Solomon, carot
Izrailev, gi be{e napravil za hramot Gospodov;
12|24|14|i go iseli celiot Erusalim, i site knezovi, i seta hrabra vojska, - bea
preseleni deset iljadi, - i site drvodelci i kova~i; nikoj ne ostana, osven siromasite
na taa zemja.
12|24|15|Toj go preseli Jehonija vo Vavilon; isto taka i majka mu na carot, i ènite
na carot, i golemcite negovi, i golemcite na zemjata gi odvede od Erusalim za da gi
naseli vo Vavilon.
12|24|16|I seta vojska, na broj sedum iljadi, i umetnici i grade`nici iljada, site
junaci, sposobni za vojna, gi odvede vavilonskiot car za da gi naseli vo Vavilon.
12|24|17|I vavilonskiot car go napravi car Matanija, strikoto na Jehonija, mesto
nego, i mu go promeni imeto vo Sedekij.
12|24|18|Sedekij be{e na dvaeset i edna godina, koga stana car, i caruva{e edinaeset
godini vo Erusalim; majka mu se vika{e Amital, }erka na Jeremija, od Livna.
12|24|19|I toj go vr{e{e ona, {to ne be{e ugodno pred o~ite na Gospoda, vo se
onaka kako {to go prave{e toa Joakim.
12|24|20|Gnevot na Gospoda nad Erusalim i nad Juda be{e tolku golem, {to On gi
otfrli od liceto Svoe. I Sedekij se odmetna od vavilonskiot car.
12|25|1|Vo devettata godina od caruvaweto svoe, vo desettiot mesec, na desettiot
den od mesecot, vavilonskiot car Navuhodonosor dojde so seta svoja vojska pred
Erusalim, go opsedna i napravi okolu nego opkop.
12|25|2|I gradot stoe{e vo opsada do edinaesettata godina od vladeeweto na carot
Sedekij.
12|25|3|Na devettiot den od mesecot gladot se zasili vo gradot, i narodot na zemjata
nema{e leb.
12|25|4|Gradot be{e prezemen, i site voeni lica izbegaa no}e po patot kon portite,
me|u dvata yida, {to se do carskata gradina; a Haldcejcite stoeja okolu gradot, i
carot otide po patot kon ramninata.
12|25|5|Haldejskata vojska se spu{ti po carot i go stigna vo Jerihonskite ramnini, i
seta vojska negova se razbega od nego.
12|25|6|Toga{ go fatija carot, go odvedoa pri vavilonskiot car vo Rivla i izvr{ija
nad nego sud;
12|25|7|sinovite na Sedekija gi zaklaa pred o~ite negovi, a na Sedekija mu gi
izbodoa o~ite, go okovaa vo okovi i go odvedoa vo Vavilon.
12|25|8|Na pettiot mesec, na sedmiot den od mesecot, odnosno vo devetnaesettata
godina od vladeeweto na vavilonskiot car Navuhodonosor, dojde Navuzardan,
zapovednik na telohranitelite, sluga na vavilonskiot car, vo Erusalim
12|25|9|i go izgore domot Gospodov i carskiot dom, i site ku}i vo Erusalim, i site
golemi ku}i gi izgore so ogan;
12|25|10|i yidovite okolu Erusalim bea urnati od haldejskata vojska, {to be{e so
zapovednikot na telohranitelite.
12|25|11|A drugiot narod, {to be{e ostanal vo gradot, i odmetnicite, koi mu se
predale na vavilonskiot car, a i drugiot prot narod gi iseli Navuzardan,
zapovednikot na telohranitelite.
12|25|12|Samo malkumina od siromasite na ovaa zemja zapovednikot na
telohranitelite gi ostavi za rabotnici vo lozjata i za zemjodelci.
12|25|13|I bronzenite stolbovi vo domot Gospodov, i podno`jata, i bronzenoto more
vo domot Gospodov Haldejcite go ispokr{ija i ja odnesoa bronzata nivna vo
Vavilon;
12|25|14|i kotlite, i lopatkite, i {tipkite, i laìcite, i site bakarni sadovi, {to se
upotrebuvaa vo slu`bata, gi krenaa;
12|25|15|i kadilnicite, i sadovite, - se {to ima{e zlatno, i se {to ima{e srebreno, go
zede zapovednikot na telohranitelite;
12|25|16|stolbovi dva, more edno, i podno`jata {to Solomon gi be{e napravil vo
domot Gospodov, - bronzata vo site tie raboti nema{e merka.
12|25|17|Edniot stolb be{e visok osumnaeset lakti, glavata mu be{e od bronza, a
visinata na glavata - tri lakti, i mreàta na narovite okolu glavata - seto toa be{e od
bronza. Toa isto go ima{e i drugiot stolb so mreàta.
12|25|18|Zapovednikot na telohranitelite go zede prvosve{tenikot Seraija, vroriot
sve{tenik Sofanija i trojcata vratari.
12|25|19|Od gradot toj zede eden dvorski ~ovek, koj be{e zapovednik na voenite
lica, i pette du{i, {to stoeja pred carskoto lice i se nao|aa vo gradot, i glavniot pisar
na vojskata, {to go zapi{uva{e vo vojskata narodot na zemjata, i {eeset du{i od
narodot na zemjata, koi se nao|aa vo gradot.
12|25|20|Gi zede Navuzardan, na~alnikot na telohranitelite, i gi odvede pri
vavilonskiot car vo Rivla.
12|25|21|I vavilonskiot car gi porazi i gi pogubi vo Rivla, vo zemjata Emat. I
Judejcite bea iseleni od zemjata svoja.
12|25|22|A nad narodot, ostaven vo Judejskata zemja, vavilonskiot car
Navuhodonosor go postavi za upravnik Godolija, sinot na Ahikama, Safanov sin.
12|25|23|Koga site vojvodi, tie i lu|eto nivni, slu{naa deka vavilonskiot car go
postavil za upravnik Godolija, dojdoa pri Godolija vo Masifa, odnosno Ismail, sinot
na Natanija, Joanan, sinot Karitov, Saraja, sinot Tanametov od Neto, Fatit i Jezanij,
sin Magatetov, tie i lu|eto nivni.
12|25|24|I im se zakolna Godolija nim i na lu|eto nivni i im re~e: "Ne pla{ete se
{to }e bidete pot~ineti na Haldejcite; naseluvajte se vo zemjata, sluète mu na
vavilonskiot car i }e vi bide dobro."
12|25|25|No vo sedmiot mesec dojde Ismail, sinot na Natanija, Elisamov sin, od
carski rod, so deset du{i, go porazi Godolija, i toj umre, a i Judejcite, i Haldejcite,
{to bea vo Masifa.
12|25|26|Toga{ se krena siot narod, od malo do golemo, i vojvodite, pa otidoa vo
Egipet, za{to se pla{ea od Haldejcite.
12|25|27|Vo trieset i sedmata godina od preseluvaweto na judejskiot car Jehonija, vo
dvanaesettiot mesec, na dvaeset i sedmiot den od mesecot, vavilonskiot car
Evilmarodah, vo godinata na caruvaweto svoe, go izvede od zatvor judejskiot car
Jehonija,
12|25|28|govore{e so nego prijatelski i gi postavi prestolot negov pogore od
prestolot na carevite, {to bea pred nego vo Vavilon;
12|25|29|i mu ja smeni zatvorskata obleka negova; i sekoga{ Jehonija jade{e so
nego, vo site dni na ìvotot svoj.
12|25|30|Za postojana izdr`ka, mu se dava{e na carot, sekoj den, vo site dni na
ìvotot negov.
13|1|1|Adam, Sit, Enos,
13|1|2|Kainan, Maleleil, Jared,
13|1|3|Enoh, Matusal, Lameh,
13|1|4|Noe, Sim, Ham i Jafet.
13|1|5|Sinovi Jafetovi: Gamer, Magog, Madaj, Javan, Elisa, Tovel, Mosoh i Tiras.
13|1|6|Sinovi Gomerovi: Ashanaz, Rifat i Togarma.
13|1|7|Sinovi Javanovi: Elisa, Tarsis, Hetim i Dodanaim.
13|1|8|Sinovi Hamovi: Hus, Mesraim, Fut i Hanan.
13|1|9|Sinovi Husovi: Sava, Evila, Savata, Regma i Sevetaha. Sinovi Regmanovi:
Seva i Dadan.
13|1|10|Hus go rodi i Nevroda: toj po~na da stanuva silen na zemjata.
13|1|11|Mesraim gi rodi: Lodima, Anamima, Lavima, Fateroima i Neftoseima,
13|1|12|Patrosonima, Hasloima, od kogo proizlegoa Filistejcite, i Kaftorimite.
13|1|13|Hanan go rodi Sidona, svojot prvenec, i Hetea,
13|1|14|Jevuseja, Amoreja, Gargeseja,
13|1|15|Eveja, Arukeja, Asenija,
13|1|16|Aradija, Samareja i Amatija.
13|1|17|Sinovi Simovi: Elam, Asur, Arfaksad, Lud i Aram. Sinovi Aramovi: Uz, Ul,
Geter i Masoh.
13|1|18|Arfaksad go rodi Kainana, i Kainan go rodi Sala, Sala, pak, go rodi Evera.
13|1|19|Na Evera mu se rodija dvajca sinovi: edniot se vika{e Falek, za{to vo
negovite dni se razdeli zemjata; brat mu se vika{e Jektan.
13|1|20|Jektan go rodi Edmodada, Salefa, Asermota, Jadera,
13|1|21|Adorama, Uzala, Dekla,
13|1|22|Gamala, Avimeila, Sava,
13|1|23|Ufira, Evilata i Joava. Site tie bea Jektanovi sinovi.
13|1|24|A sinovi Simovi se: Arfaksad, Kainan, Sala,
13|1|25|Ever, Falek, Ragav,
13|1|26|Seruh, Nahor, Tara,
13|1|27|Avram, toj e i Avraam.
13|1|28|Sinovi Avraamovi: Isak i Ismail.
13|1|29|Eve go nivniot odoslov: Navajot, prvenic Izmailov, po nego Kidar, Navdeil,
Mavsan,
13|1|30|Maoma, Iduma, Masij, Hodad, Teman,
13|1|31|Jetur, Nafdes, i Kedma. Toa se Izmailovite sinovi.
13|1|32|Sinovite na Hetura, Avraamova nalo`nica: taa go rodi Zomvrana, Jezana,
Madala, Madijama, Jesvoka i Sueja. Sinovi Jezanovi: Sava i Dedan. Sinovi
Dedanovi: Raguil, Navdeil, Asurim, Latusim i Asomin.
13|1|33|Sinovi Madijamovi: Gefar, Ofer, Enoh, Avida i Eldad. Site tie se Heturini
sinovi.
13|1|34|I go rodi Avraam Isaka. Sinovi Isakovi: Isav i Izrail.
13|1|35|Sinovi Isavovi: Elifaz, Raguil, Jevul, Jeglom i Korej.
13|1|36|Sinovi Elifazovi: Teman, Omar, Sofor, Gotam, Kenez, a Tamna, Elifazova
nalo`nica, mu go rodi Amalika.
13|1|37|Sinovi Raguilovi: Mahet, Zare, Some i Moze.
13|1|38|Sinovi Sirovi: Lotan, Soval, Sevegon, Ana, Dison, Aser i Disan.
13|1|39|Sinovi Lotanovi: Hori i Eman, a sestrata Lotanova: Tamna.
13|1|40|Sinovi Sovalovi: Aduar, Manat, Uval, Sapfi i Onam. Sinovi Sevegonovi:
Aija i Onam.
13|1|41|Deca Ananovi: Dison i Elivama, Anonova }erka. Sinovi Disonovi: Amada,
Esevan, Etran i Haran.
13|1|42|Sinovi Asorovi: Valam, Zanan i Ilakan. Sinovi Disonovi: Os i Aran.
13|1|43|Eve gi i carevite, {to caruvaa vo zemjata Edomova, pred da se zacari car
nad sinovite Izrailevi: Valak, sin Veorov, a gradot negov se vika{e Denava.
13|1|44|Umre Valak, a po nego stana car Jovav, sinot Zarin od Vosora.
13|1|45|Umre Jovav, a po nego caruva{e Asom, od zemjata na Temancite.
13|1|46|Umre Asom, i po nego stana Adad, sin Varadov, koj gi porazi Madijamcite
vo Moavskoto pole. Negoviot grad se vika{e Getem.
13|1|47|Umre Adad, a po nego car stana Samla, od Masekas.
13|1|48|Umre Samla, i po nego car stana Saul, od Roovot, {to e pri rekata.
13|1|49|Umre Saul, a po nego car stana Valaenon, sin Ahovorov.
13|1|50|Umre Valaenon, i po nego car stana Adad, sin Varadov; gradot mu se vika{e
Fagor; imeto na èna mu be{e Meteveil, }erka na Matraida.
13|1|51|Potoa umre i Adad. Knezovi edomski bea: knez Teman, knezot Alua, knezot
Jetaf,
13|1|52|knezot Elivama, knezot Ila, knezot Finon,
13|1|53|knezot Kenez, knezot Taman, knezot Vamail,
13|1|54|knezot Gamaesil, knezot Areraman. Toa bea knezovite idumejski.
13|2|1|Eve gi sinovite na Izrailot: Ruvim, Simeon, Levij, Juda, Isahar, Zavulon,
13|2|2|Dan, Josif, Venijamin, Neftalim, Gad i Asir.
13|2|3|Sinovi Judini: Ir, Avnan i Silom, - trojcata mu se rodija od }erkata Sava,
Hananejka. Ir, prvenecot Judin, be{e lukav pred o~ite na Gospoda, i On go ubi.
13|2|4|Tamara, negova snaa, mu go rodi Faresa i Zara. Site sinovi na Juda bea pet.
13|2|5|Sinovite Faresovi se: Esrom i Jemuil.
13|2|6|Sinovite Zarovi: Zamvri, Itam, Emuan, Kalhad i Daralej - se na se pet.
13|2|7|Sinovi na Harmi: Ahar, koj navle~e beda vrz Izrailot, naru{uvaj}i ja
zakletvata.
13|2|8|Sin Itamov: Azarija.
13|2|9|Sinovi Esromovi, {to mu se rodija: Jerameil, Aram i Halovi.
13|2|10|Aram, pak, go rodi Aminadava: Aminadav go rodi Naasona, knez na
Judinite sinovi;
13|2|11|Naason go rodi Salmona, Salmon go rodi Vooza;
13|2|12|Vooz go rodi Ovida, Ovid go rodi Jeseja;
13|2|13|Jesej go rodi svojot prv sin Elijava, vtoriot Aminadava, tretiot Samea,
13|2|14|~etvrtiot - Natanaila, pettiot - Reila,
13|2|15|{etstiot Asak, sedmiot - Davida.
13|2|16|Nivni sestri bea: Saruija i Avigeja. Sinovi Saruili: Avesa, Joav i Asail, -
trojca.
13|2|17|Avigeja go rodi Amesa; a tatko na Amesa be{e Jotor, Ismailec.
13|2|18|Halev, sinot Esromov, so ènite Azuva i Jeriota, i eve gi sinovite negovi:
Jasar, Suvav i Ardon.
13|2|19|Umre Azuva, i Halev ja zede za èna Efrata, a taa mu go rodi Ora.
13|2|20|Or go rodi Urija, a Urij go rodi Veseleila.
13|2|21|Potoa Esrom vleze pri }erkata na Mahira, Galadov tatko, i ja zede, koga toj
be{e na {eeset godini, a taa mu go rodi Seguva.
13|2|22|Seguv go rodi Jaira; toj ima{e dvaeset i tri grada vo Galadskata zemja,
13|2|23|bidej}i od Gesurcite i Sirijcite gi zede selata Jairovi i Kenat so selata, -
{eeset gradovi. Site tie gradovi bea na sinovite od Mahira, Galadoviot tatko.
13|2|24|Otkako umre Esrom vo Halev-Efrat, Esromovata èna Avija mu go rodi
Asdoma, tatko na Tekoja.
13|2|25|Sinovi na Jerameila, Esromov prvenec, bea: prvenecot Ram, po nego Vuna,
Ocem i Ahija.
13|2|26|Jarameil ima{e i druga èna, po ime Atara; taa be{e majka na Unama.
13|2|27|Sinovi na Rama, prvenec Jerameilov, bea: Maas, Jamin i Aker.
13|2|28|Sinovi Unamovi bea: Sama i Sadaj. Sinovi Samaevi: Nadav i Avisur.
13|2|29|@enata Avisurova se vika{e Avigeja, taa mu gi rodi Auzva i Molodija.
13|2|30|Sinovi Nadavovi: Salad i Apfain. Salad umre bezdeten.
13|2|31|Apfainoviot sin be{e Jesej, Jeseeviot sin - Sosan, Sosanoviot sin - Dadaj.
13|2|32|Sinovi Jadovi, [amaev brat: Ahisama, Jeter i Jonatan; Jeter umre bezdeten.
13|2|33|Sinovi Jonatanovi: Falef i Zaza. Toa se sinovite Jerameilovi.
13|2|34|Sosan nema{e sinovi, tuku samo }erki. Sosan ima{e eden sluga, Egiptjanec,
po ime Jeraa.
13|2|35|Sosan mu ja dade }erkata svoja za èna na svojot sluga Jaraa, a taa mu go
rodi Etaja.
13|2|36|Etaj go rodi Natana, Natan go rodi Zaveda;
13|2|37|Zaved go rodi Oflada, Oflad go rodi Jovida;
13|2|38|Jovid go rodi Iuja, Iuj go rodi Azarija;
13|2|39|Azarija go rodi Helisa, a Helis go rodi Eleasa;
13|2|40|Eleasa go rodi Sosomaja, Sosomaj go rodi Saluma;
13|2|41|Salum go rodi Jekomija, Jekomija go rodi Elisama.
13|2|42|Sinovi na Haleva, brat Jerameilov, bea: Marisa, negov prvenec, koj e tatko
na Zifa, a sinovite na Marisa, Hevronov tatko.
13|2|43|Sinovi Hevronovi: Korej i Tafuj, Rekom i [ema.
13|2|44|[ema go rodi Raema, Jerkonov tatko, a Rekom go rodi Samaja.
13|2|45|Samaeviot sin be{e Maon, a Maon be{e tatko Vetsurov.
13|2|46|A Efa, nalo`nicata Halevova, go rodi Arana, Mosa i Gazera.
13|2|47|Sinovi Adaevi: Regma, Joatam, Girsom, Falet, Gefa i Segav.
13|2|48|Moha, nalo`nicara Halevova, go rodi Severa i Tarhana;
13|2|49|taa go rodi i Sagafa, tatkoto na Madmina i Saula, tatkoto na Madeva i tatko
na Agovdveja. A }erka Haleova be{e Asha.
13|2|50|Eve gi sinovite Halevovi: sin Or, prvenec od Efrata; Soval, tatko na Kirijat-
Jarima;
13|2|51|Solomon, Vetleamov tatko; Arim, Vetgedorov tatko.
13|2|52|Soval, Kirijat-Jarimoviot tatko, ima{e sinovi: Ara, Esij, Amanit;
13|2|53|Umasvaj, Kirijat-Jarim, Mifitin, Isamatim, Isa i Marein. Od niv poteknuvaat
plemiwata: Saratei i Estago.
13|2|54|Sinovi Salmanovi: Vitleemcite i Netofatcite, Atarovcite od Joavoviot dom, i
polovinata od Manatievite Isari,
13|2|55|plemiwata na pisarite, {to ìveeja vo Javis, Targa, Tim, Samatim i Sahatim,
toa se Kenejcite {to dojdoa od Emat, od tatkoto na Rihavoviot dom.
13|3|1|Sinovite na Davida, {to mu se rodija vo Hevron, bea: prvenecot Amnon, od
Ahinoama, Izrailka; vtoriot - Daluija, od Avigeja, Karmilka;
13|3|2|tretiot - Avesalom, sin od Maha, }erka na gesurskiot car Tolomija; ~etvrtiot -
Adonij, sin na Agita;
13|3|3|pettiot - Safatija, od Avitala; {estiot - Jetram, od èna mu Aglaja, -
13|3|4|{estina {to mu se rodija v Hevron; toj caruva{e tamu sedum godini i {est
meseci; a trieset i tri godini caruva{e vo Erusalim.
13|3|5|Ovie, pak, mu se rodija vo Erusalim: Sima, Sovav, Natan i Solomon -
~etvorica od Virsavija, }erkata Amiilova;
13|3|6|Evar, Elisama, Elifalet.
13|3|7|Nagis, Nefek, Jafij,
13|3|8|Elisam, Elijadak i Elifelet - devetmina.
13|3|9|Toa se site sinovi Davidovi, osven sinovite od nalo`nicite. Sestra im be{e
Tamara.
13|3|10|Solomonov sin be{e Rovoam, negov sin - Avija, negov sin - Asa, negov sin
Josafat,
13|3|11|negov sin Joram, negov sin Ohozija, negov sin - Joas,
13|3|12|negov sin Amasija, negov sin - Azarija, negov sin - Jotam,
13|3|13|negov sin Ahaz, negov sin - Ezekija, negov sin Manasija,
13|3|14|negov sin - Amon, negov sin - Josija.
13|3|15|Sinovi Josievi: prvenecot Joahaz, vtoriot - Joakim, tretiot - Sedekija,
~etvrtiot - Selum.
13|3|16|Sinovi Joakimovi: Jehonija, sin negov; Sedekija, negov sin.
13|3|17|Sinovi Jahonievi: Asir, Salatiil, negov sin;
13|3|18|Melhiram, Fadija, Anesar, Jezekija, Osamon i Savdadija.
13|3|19|Sinovi Salatailovi: Zorovavel i Semej. A sinovi na Zorovavela: Mosolam, i
Ananija, i sestrata nivna Salimina
13|3|20|i u{te petmina: Asuvej, Oel, Varahija, Asadija i Asaved.
13|3|21|Sinovi Ananievi: Faltijas i Jesija; negov sin Rafal, negov sin Orna, negov
sin Avdija, negov sin Sahenija.
13|3|22|Sin Seheniev: Samea, sinovi Samnievi: Hatus, Joil, Verija, Noadija i Saf -
{estmina.
13|3|23|Sinovi Noadievi: Elionej, Ezekija i Ezrikam - trojca.
13|3|24|Sinovi Elioneevi: Uadija, Eliasevon, Fadaija. Akaum, Jonan, Daleja i Anan
- sedmina.
13|4|1|Sinovi Judini: Fares, Esrom, Harmij, Or i Soval.
13|4|2|Rada, Sovalov sin, go rodi Jeta; Jet go rodi Ahimeja i Lada; od niv se
rodovite na Aratincite.
13|4|3|A tie se sinovi Etanovi: Jezrail, Jesman, Jevdan, i sestrata nivna, po ime
Esijadesfon.
13|4|4|Fanuil, tako na Gedora, i Ezer, tatko na Osana. Toa se sinovite na Ora,
prvenec Efratov, tatko Vitleamov.
13|4|5|Asor, tatkoto na Tekoa, ima{e dve èni: Hala i Mara.
13|4|6|Mara mu gi rodi Ahaza i Adera, Temana i Astira, toa se sinovite od Mara.
13|4|7|Sinovi od Hala: Seret, Saar, i Estanam.
13|4|8|Kos go rodi: Enova i Soviva i rodovite na Rihava, Jarimov sin.
13|4|9|Javis be{e popro~uen od svoite bra}a. Majka mu go nare~e Javis, velej}i: go
rodiv so bolki.
13|4|10|I povika Javis kon Boga Izrailev, velej}i: "O, da me blagoslove{e so Tvoeto
blagoslovie, da gi pro{ire{e granicite moi, da be{e rakata Tvoja so mene i da me
paze{e od zlo, ta da ne taguvam!" I Bog mu go dade ona za {to mole{e.
13|4|11|A Heluv, bratot na [uha, go rodi Mahira; toj e tatko na E{ona.
13|4|12|Asaton go rodi Satrafa, Sefija i Tana, tatko na gradot Nas, brat na Seloma
Kenezeecot i na Ahava; toa se ìtelite na Rihavavi.
13|4|13|Sinovi Kenezeovi: Gotonil i Saraja, sin Gotonilov: Atat.
13|4|14|Manataj go rodi Gofora, a Saraja go rodi Jorama, tatkoto na onie {to ìveeja
vo dolinata na drvodelcite, za{to bea drvodelci.
13|4|15|Sinovi na Haleva, Jefonin sin: Ir, Ila i Nam. Sin na Ila: Kenez.
13|4|16|Sinovi na Amelima: Zif, Zefa, Tirija i Eseril.
13|4|17|Sinovi Ezrovi: Jeter, Morad, Avfer i Jamon; Jeter, pak, go rodi Marona,
Semeja i Jesevoja, tatkoto na Gedar, tatkoto na Estamona.
13|4|18|A èna mu Adija go rodi Jareda, Gedorov tatko, i Avera, tatko na Soho, i
Ehitla, tatko na Zanona. Toa bea sinovi na faraonovata }erka Vetija, {to ja be{e zel
Moril.
13|4|19|Sinovi na èna mu Odija, sestna Novamova, tatko Keliov: Garmij i
Esedemon od Mahata.
13|4|20|Sinovi Simeonovi: Amnon, Ramnon, sin Ananov i Timnonov. Sinovi I{ievi:
Zohev i Benzohet.
13|4|21|Sinovi na Siloma, sin Judin: Ir, tatko na Leha i Laeda, tatko na Mare{a, i
~eladta na tie, {to obrabotuvaa vison, od A{beeviot dom,
13|4|22|i Jokim, i ìtelite na Hozeva, i Joa{, i Saraf, koi{to imaa vladenie vo Moav, i
Ja{uvilehem; no toa se damne{ni raboti.
13|4|23|Tie bea grn~ari, ìveej}i i vo gradinite i ov{nite gradini; ìveeja tamu pri
carot, za da mu rabotat.
13|4|24|Sinovi Simeonovi: Nemuil, Lamin, Jariv, Zerah i Saul.
13|4|25|Negov sin [alum; negov sin Mivsam; negov sin Mi{ma.
13|4|26|Sinovite na Mi{ma: Hamuil, sin negov; negoviot sin Zakur, negoviot sin
Semej.
13|4|27|Semej ima{e {esnaeset sinovi i {est }erki, no bra}ata negovi nemaa mnogu
sinovi, i siot nivni rod ne be{e tolku mnogubroen, kako rodot na sinovite Judini.
13|4|28|Tie ìveeja vo Virsavija, vo Savata, vo Monada i vo Esersual,
13|4|29|vo Valaj, vo Asem, vo Tolad,
13|4|30|vo Vatuil, vo Erma, vo Sikel,
13|4|31|vo Vert{arinot, vo Imisuses i domot Varuseorim. Toa se gradovite nivni do
caruvaweto na Davida,
13|4|32|so selata nivni: Etam, Ain, Ramnon, Tokan i Esar, - pet gradovi,
13|4|33|i site nivni sela, {to bea okolu tie gradovi do Vaal; toa se nivnite ìveali{ta i
rodoslovija.
13|4|34|A Mesovav, Jamleh i Josija, sin na Amasija,
13|4|35|Joil i Jehu, sin na Jo{iva, sin na Seraija, sin Asiilov,
13|4|36|Elioenaj, Jakova, I{ohaija, Asaija, Adiil, I{imiil i Vaneja,
13|4|37|i Ziza, sin na Safeja, sin na Alona, sin na Jedaija, sin na [imrija, sin [emaiev,
-
13|4|38|site ovie spomenati bea knezovi nad svoite rodovi, i domot na tatkovcite
nivni se raskolni mnogu.
13|4|39|Tie odea do Gerara i do isto~nata strana na dolinata, za da najdat pasi{ta za
stadata svoi;
13|4|40|i najdoa gusti i ubavi pasi{ta i {iroka zemja, mirna i bezopasna, za{to
porano vo niv ìveeja malkumina od Hamovcite.
13|4|41|Pa pojdoa tie, zapi{ani poimeni~no, vo dnite na judejskiot car Ezekija, pa gi
ubija skitnicite i zasednatite, {to se nao|aa tamu, gi istrebija zasekoga{ i se naselija
na mestoto nivno, za{to tamu ima{e pasi{ta za stadata nivni.
13|4|42|A od niv, od Simeonovite sinovi, petstotini du{i otidoa kon gorata Sir;
knezovi im bea: Faltija, Noadija, Rafaija i Oziil, sinovi Jesovi,
13|4|43|i gi ubija izbeganite ostatoci od Amalikijcite, i ìveat tamu i do denes.
13|5|1|Sinovi na Ruvima, prvoroden Izrailev, - toj be{e prvoroden; no otkako ja
oskverni postelata na tatka si, prvenstvoto im be{e dadeno na sinovite na Josifa, sin
Izrailev, no pod uslov da ne se pi{at provorodeni.
13|5|2|Bidej}i Juda be{e najsilen me|u bra}ata svoi, toa i voda~ot izleguva{e od
nego, no prvenstvoto be{e preneseno na Josifa, -
13|5|3|sinovi na Ruvima, provorodeniot Izrailev, bea: Enoh, Falus, Asrom i Harmij.
13|5|4|Sinovi Joilevi: Semej i Vanea, negov sin; negoviot sin Gog, negoviot sin
Semej,
13|5|5|negov sin Miha, negov sin Riha, negov sin Vaal,
13|5|6|negov sin Veira, kogo {to asirskiot car Teglafalasar go odvede vo plen. Toj
be{e knez na Ruvimcite.
13|5|7|A bra}ata negovi, spored rodovite nivni, spored nivniot rodosloven spirok,
bea: Joil - glaven, potoa Zaharija
13|5|8|i Valek, sin Azuzov, sin na Sama, sin Joilov; toj ìvee{e vo Aroir, do Navan i
do Veel-Maon;
13|5|9|potoa ìvee{e toj kon istok do vlezot vo pustiwata, koj se protega do rekata
Efrat, za{to bea mnogubrojni vo zemjata Galadska.
13|5|10|Vo dnite na Saula, tie vodea vojna so Agarjanite, a tie se nastanija vo
{atorite nivni po celata isto~na strana na Galad.
13|5|11|Sinovite Gadovi ìveeja sproti niv vo zemjata Vasanska, do Selha:
13|5|12|vo Vasan priv be{e Joil, vtor - Safam, potoa Janin, kni`nik vasanski.
13|5|13|Bra}ata nivni so ~eladta svoja bea sedum: Mihail, Mosolam, Sevej, Joraj,
Johan, Jovija i Ovid, sedum.
13|5|14|Eve gi sinovite na Avihajla, sin Ruvinov, i Adi, sin Galadov, sin na Mihaila,
sin Jeseinov, sin Jedainov, sin Vuzov.
13|5|15|Ahi, sin na Avdiila, sin Guniev, be{e stare{ina vo domot na svojot rod.
13|5|16|Tie ìveeja vo Galad, vo Vasan i po selata negovi i vo site okolnosti na
Saron, duri do krajnite granici nivni.
13|5|17|Tie site bea prebroeni vo dnite na judejskiot car Joatam i vo dnite na
izrailskiot car Jerovoam.
13|5|18|Me|u potomcite na Ruvima i Gada i poluplemeto Manasievo ima{e
voinstveni lu|e, maì, koi nosea {tit i me~, koi strelaa so lak i sviknati na borba, -
~etirieset i ~etiri iljadi i sedumstotini i {eeset du{i, {to odea vo vojna.
13|5|19|Tie vojuvaa so Agarjanite, so Iturejcite, Nafisejcite, Nadavjecite.
13|5|20|I pomo{ im be{e dadena protiv niv, i Agarjanite bea predadeni vo racete
nivni so se, {to imaa, za{to vo vremeto na borbite tie go povikuvaa Gospoda, i On
gi usli{uva{e, za{to na Nego se nadevaa.
13|5|21|I gi zedoa stadata nivni: pedeset iljadi kamili, siten dobitok dveste i pedeset
iljadi, osli dve iljadi i sto iljadi lu|e.
13|5|22|za{to raneti padnaa mnogu, bidej}i borbata be{e od Boga. I ìveeja na
nivnoto mesto do preseluvaweto.
13|5|23|Potomcite od plemeto Manasievo ìveeja vo taa zemja od Vasan do Vaal-
Ermon i Sanir i do gorata Ermon; i tie bea mnogu.
13|5|24|Eve gi nivnite stare{ini: Gofer, Jesi, Eliil, Jeremija, Jodija i Jediil, maì
silni, maì pro~ueni, glavi na rodovite svoi.
13|5|25|no koga zgre{ija protiv Boga na tatkovcite svoi i po~naa da odat bludno po
bogovite na narodite vo taa zemja, koi Bog gi be{e izgonil od pred liceto nivno,
13|5|26|toga{ Bog Izrailev go vozbudi duhot na asirskiot car Fula i duhot na
asirskiot car Teglatfalasara, i tie g preselija Ruvimcite i Gadovcite i poluplemeto
Manasievo i gi odvedoa vo Alai, Jovor i Aran i na rekata Gozan, - kade {to se i do
den dene{en.
13|6|1|Sinovi Levievi bea: Gerson, Kat i Merari.
13|6|2|Sinovi Katovi: Amram, Isar, Hevron i Ozil.
13|6|3|Deca Amramovi: Aron, Mojsej i Marijam. Sinovi Aronovi: Nadav, Aviud,
Eleazar i Itamar.
13|6|4|Eleazar go rodi Finesa, Fines go rodi Aviuda;
13|6|5|Aiud go rodi Vokija, Vokij go rodi Ozija;
13|6|6|Ozija go rodi Sareja, Sarej go rodi Mariota;
13|6|7|Mariot go rodi Amarija, Amarija go rodi Ahitova;
13|6|8|Ahitov go rodi Sadoka, Sadok go rodi Ahimasa;
13|6|9|Ahimas go rodi Azarija, Azarija go rodi Joanana;
13|6|10|Joanan go rodi Azarija, - toa e onoj, {to be{e sve{tenik vo izgradeniot hram
od Solomna vo Erusalim.
13|6|11|Azarija go rodi Amarija, Amarija go rodi Ahitova;
13|6|12|Ahitov go rodi Sadoka, Sadok go rodi Seluma;
13|6|13|Selum go rodi Helkija, Helkija go rodi Azarija;
13|6|14|Azarija go rodi Sareja, Sarej go rodi Josedeka;
13|6|15|Josedek otide vo plen, koga Gospod gi preseli Judejcite i erusalimcite preku
rakata Navuhodonosorova.
13|6|16|I taka, sinovi Levievi bea: Gerson, Kat i Merari.
13|6|17|Eve gi imiwata na Gersonovite sinovi: Lovenij i Semej.
13|6|18|Sinovi Katovi: Amram, Isar, Hevron i Ozil.
13|6|19|Sinovi Merarievi: Moli i Musi. Toa se potomcite Levievi spored rodovite
nivni.
13|6|20|Gerson ima{e: Lavenij, negov sin; Jet, sin negov; Semna, negov sin;
13|6|21|Jol, negov sin; Ado, negov sin; Zara, negov sin; Jetri, negov sin.
13|6|22|Sinovi Katovi: Isar, sin negov; Aminadav, negov sin; Korej, negov sin, Asir,
negov sin;
13|6|23|Elkana, negov sin; Avisaf, negov sin; Asir, negov sin;
13|6|24|Kat, negov sin; Uril, negov sin; Ozija negov sin; Saul, negov sin.
13|6|25|Sinovi na Elkana: Amasi i Amiot.
13|6|26|Elkana, negov sin; Sufij, negov sin; Nat, negov sin;
13|6|27|Elijab, negov sin; Jeremeil, negov sin; Elkana, negov sin; Samuil, negov
sin.
13|6|28|Sinovi Samuilovi: provorodeniot Joil, vtor Avija.
13|6|29|Sinovi Samuilovi: provorodeniot Joil, vtor Avija.
13|6|30|Sama, negov sin; Ananija, negov sin; Asaija, negov sin.
13|6|31|Ete, niv gi postavi David da peat nad pea~ite vo Gospodoviot dom, otkako
go vnese vo nego kov~egot.
13|6|32|Tie sluèa kako pea~i pred skinijata na svedo{tvoto, dodeka Solomon go
izgradi domot Gospodov vo Erusalim. Tie nastapuvaa vo slu`bata svoja spored
redot svoj.
13|6|33|Eve gi onie {to nastapuvaa so sinovite svoi: od sinovite Katovi - Eman,
pea~, sin na Joila, sin na Samuila,
13|6|34|sin na Elkana, sin na Jeremeila, sin na Elijava, sin Nafov
13|6|35|sin na Sufa, sin na Elkana, sin na Amiota, sin na Amasa,
13|6|36|Sin na Elkana, sin na Joila, sin na Avarija, sin na Safanija,
13|6|37|sin na Mata, sin na Asera, sin na Avijasara, sin na Koreja,
13|6|38|sin na Aminadava, sin na Kita, sin na Isara, sin Leviin, sin Izrailev.
13|6|39|I brat mu Asaf, koj stoe{e od desnata strana negova, - Asaf, sin na Varahija,
sin na Sama,
13|6|40|sin na Mihaila, sin Masilov, sin na Meliev,
13|6|41|sin Ataniev, sin Zaraev, sin Adaev,
13|6|42|sin Itamov, sin Zemin, sin Semeev,
13|6|43|sin Jetov, sin Gersonov, sin Leviev.
13|6|44|A od sinovite na Merari, nivnite bra}a, - na levata strana: Etam, sin Husiev,
sin Avdiev, sin Malohov,
13|6|45|sin Saviev, sin Amasiev, sin Helkiev,
13|6|46|sin Amsiev, sinot Vaniev, sinot Samirov,
13|6|47|sinot Moliev, sinot Musiev, sinot Merariev, sin Leviev.
13|6|48|Bra}ata nivni, levitite, bea opredeleni za sekakva slu`ba pri Bo`jiot dom;
13|6|49|Aron, pak, i sinovite negovi gi izgoruvaa prinosite vrz `rtvenikot i vrz
kadilniot `rtvenik izvr{uvaa sekoe sve{tenodejstvie vo Svjataja Svjatih i za
is~istuvawe na Izrailot vo se, kako {to be{e zapovedal Bo`jiot sluga Mojsej.
13|6|50|Eve gi sinovite Aronovi: Eleazar, sin negov; Fines, sin negov; Aviud, sin
negov;
13|6|51|Vokhi, negov sin; Ozij, negov sin, Sarej, negov sin;
13|6|52|Mariot, negov sin; Amarij, negov sin; Ahirov, negov sin;
13|6|53|Sadok, negov sin; Ahimas, negov sin.
13|6|54|Eve gi nivnite ìveali{ta spored selata nivni vo nivnite predeli: na sinovite
Aronovi od rodot Katov, spored ona {to im se padna so `reb;
13|6|55|go dadoa Hevron, vo zemjata Judina, i okolinata negova;
13|6|56|a nivite na toj grad i selata negovi mu gi dadoa na Haleva, sinot Jefoniev.
13|6|57|Na Aronovite sinovi im gi dadoa i pribeì{nite gradovi: Hevron i Lovna so
okoliite nivni, Jatir i Estemoj so okolinata negova,
13|6|58|Ilon i okolinata negova, Davir i okolinata negova,
13|6|59|Asan so okolinata negova i Vetsamis so okolinata negova; i Vetsur so
okolinata negova,
13|6|60|a od plemeto Venijaminovo - Gavaon i okolinata negova, Elamot so
okolinata negova, i Elamvej so okolinata negova i Anatot so okolinata negova; site
nivni gradovi vo rodovite nivni bea trinaeset grada.
13|6|61|Na drugite sinovi Katovi od ~eladta na toa pleme im dadoa so `reb deset
grada od delot na poluplemeto Manasievo.
13|6|62|Na sinovite Girsonovi, spored rodovite nivni, od plemeto Isaharovo, od
plemeto Asirovo, od plemeto Neftalimovo i od plemeto Manasievo vo Vasan im
dadoa trinaeset gradovi.
13|6|63|Na sinovite Merarievi, spored rodovite nivni, od plemeto Ruvimovo, od
plemeto Gadovo, i od plemeto Zavulonovo im dadoa so `reb dvanaeset gradovi.
13|6|64|Taka sinovite Izrailevi im gi razdadoa na levitite gradovite so okolinite
nivni.
13|6|65|Gi dadoa so `reb od plemeto na Judinite sinovi, od plemeto na Simeonovite
sinovi i od plemeto na Venijaminovite sinovi onie gradovi, koi tie gi iskaàa
poimeni~no.
13|6|66|A ne nekoi rodovi od Katovite sinovi im bea dadeni gradovite od
Efremovoto pleme.
13|6|67|I im gi dadoa pribeì{nite gradovi: Sihem i okolinata negova na gorata
Efremova, Gazer i okolinata negova,
13|6|68|Ekman i okolinata negova, Vetoron i okolinata negova,
13|6|69|Elon so okolinata negova i Gatremon i okolinata negova;
13|6|70|od poluplemeto Manasievo - Aneir so okolinata negova i Jevlam so
okolinata negova, toa za semejstvata na drugite sinovi Katovi.
13|6|71|Na sinovite Girsonovi od poluplemeto Manasievo im go dadoa Golan vo
Vasan so okolinata negova i Asirot so okolinata negova;
13|6|72|po plemeto Isaharovo - Kedes i okolinata negova, Nadar i okolinata negova,
13|6|73|Ramot so okolinata negova i Enan so okolinata negova;
13|6|74|od plemeto Asirovo - Masal i okolinata negova Ravot i okolinata negova,
13|6|75|Hukok so okolinata negova i Reov so okolinata negova;
13|6|76|od plemeto Neftalimovo - Kadis vo Galileja i okolinata negova, Hamon so
okolinata negova i Karijataim so okolinata negova.
13|6|77|A na drugite sinovi Merarievi - od plemeto Zavulonovo, Remon so
okolinata negova i Tavor so okolinata negova.
13|6|78|Od onaa strana na Jordan, sproti Jerihon, na istok od Jordan, od plemeto
Ruvimovo go dadoa Vosor vo pustiwata i okolinata negova, Jasa i okolinata
negova.
13|6|79|Kadimot so okolinata negova i Moapsat so okolinata negova.
13|6|80|od plemeto Gadovo - Ramot vo Galad i okolinata negova, Mahanaim i
okolinata negova,
13|6|81|Esevon so okolinata negova i Jazir so okolinata negova.
13|7|1|Sinovi Isaharovi bea: Tola, Fua, Jasuv i Somvram, ~etvorica.
13|7|2|Sinovi Tolovi: Ozij, Rafej, Jeril, Amin, Javtam i Samuil, stare{ini na
domovite vo Tolovite pokolenija, maì voinstveni vo svoite rodovi; nivniot broj vo
Davidovite dni be{e dvaeset i dve iljadi i {estotini.
13|7|3|Oziev sin: Jezrij; a Jezrievi sinovi: Mihail, Abdij, Joil i Jesij - petmina. Site
tie bea stare{ini.
13|7|4|Tie imaa, spored rodovite svoi i pokolenijata svoi, trieset i {est iljadi gotova
vojska za borba, za{to imaa mnogu èni i sinovi.
13|7|5|A bra}ata nivni vo site pokolenija Isaharovi bea do osumdeset i sedum iljadi,
maì borbeni, zapi{ani vo rodoslovnite spisoci.
13|7|6|Venijamin ima{e sinovi: Valaj, Hovor i Jediil - trojca.
13|7|7|Sinovi na Valaj: Esevon, Ozij, Oziil, Jerimut i Urij - petmina, stare{ini, maì
voinstveni. Vo rodoslovnite spisoci zapi{ani dvaeset i dve iljadi i trieset i ~etiri.
13|7|8|Sinovi Vohorovi: Zamir, Joav, Eliezer, Elijan, Amrij, Jeremot, Avij, Anatot i
Elmetem; site tie se sinovi Vohorovi.
13|7|9|Vo rodoslovnite spisoci od niv se zapi{ani, po rodovite i po stare{instvo,
maì borbeni - dvaeset iljadi i dveste.
13|7|10|Jediilev sin: Valaam; sinovi Valaamovi: Jeos, Venijamin, Lot, Ahanan,
Zitan, Taris, Asair.
13|7|11|Site tie sinovi Jediilevi bea stare{ini na domovi, maì voinstveni; koi odea
vo vojna, bea sedumnaeset iljadi i dveste.
13|7|12|Safan i Ifan bea sinovi Jerimutovi; Esud be{e sin Ahirov;
13|7|13|a sinovite Naftalimovi: Jasiil, Gunij, Jeser i Selam bea deca od Vala.
13|7|14|Sinovi Manasievi: Jezriil, kogo go rodi nalo`nicata negova, Aramejka; taa
go rodi u{te Mahira, Galadov tatko.
13|7|15|Mahir ja zede za èna sestrata na Orfira i Safina, - sestrata nivna se vika{e
Maha; vtoriot sin na Manasija se vika{e Salpad. Salpad ima{e samo }erki.
13|7|16|Maha, ènata Mahirova, rodi sin i go nare~e Fares, a brat mu se vika{e
Soror. Negovi sinovi: Ulam i Rakam.
13|7|17|Ulamov sin: Bedan. Toa bea sinovi na Galada, sin na Mahira, sin Manasiev.
13|7|18|Sestra mu Malehet go rodi Jesuda, Aviezera i Mala.
13|7|19|Semirovi sinovi bea: Aim, Sihem, Lahin i Enijam.
13|7|20|Efremovi sinovi: Tusalam; i Vered, negov sin, Tahat, negov sin, Elead,
negov sin, Tahat, negov sin,
13|7|21|Zavad, negov sin, Sotela, negov sin, Ezer i Ezlad. Niv gi ubija ìtelite
getski, rodeni vo taa zemja, zatoa {to bea oti{le da gi zagrabat stadata nivni.
13|7|22|I tatko im Efrem pla~e{e po niv mnogu denovi, a bra}ata negovi doa|aa da
go ute{uvaat.
13|7|23|Potoa toj vleze pri èna si; taa za~na i rodi sin, i toj go nare~e so imeto
Varija, zatoa {to zlo go snajde domot negov.
13|7|24|Toj ima{e i }erka Sara. Taa go izgradi Dolni i Gorni Vetoron i Sadra.
13|7|25|Negov sin be{e Rafaj; negovi sinovi Rasef i Talaj; Taan, negov sin,
13|7|26|Ladan, negov sin, Amiud, negov sin, Elisama, negov sin,
13|7|27|Nun, negov sin, i Josij, negov sin.
13|7|28|Imotot nivni i ìveali{tata nivni bea: Vetil i selata negovi: kon istok Naran,
kon zapat Gazer i selata nivni; Sihem i nemu pot~inetite gradovi duri do Gaza so
selata nejzini,
13|7|29|i drugi do predelite na sinovite Manasievi: Vetsan i selata negovi, Tanah so
selata negovi, Magedon so selata pot~ineti, Dor i pot~inetite sela. Vo niv ìveeja
sinovite na Josifa. Izrailev sin.
13|7|30|Sinovi Asirovi: Jamna, Jesva, Jesvaj, Varija i sestra im Sarea.
13|7|31|Sinovi Varievi: Hover i Melhil. Toj e tatko Zavetov.
13|7|32|Hover go rodi Jafleta, Somira, Hotana i sestra im Sula.
13|7|33|Sinovi Jafletovi: Faseh, Amamat i Asot. Toa bea sinovi Jafletovi.
13|7|34|Sinovi Somirovi: Ahi, Roga, Jehuva i Aram.
13|7|35|Sinovi na Helema, negov brat: Sofa, Jamna, Elim i Alam.
13|7|36|Sinovi Sofovi: Sue, Arijafer, Suan, Vorin i Imram,
13|7|37|Vosor, Hod, Sama, Selimvan, Itran i Veera.
13|7|38|Sinovi Jeterovi: Jeton, Fasfa i Arej.
13|7|39|Sinovi Olanovi: Oreh, Aniil i Rasija.
13|7|40|Site tie bea sinovi Asirovi, stare{ini na domovite, izbrani maì, borbeni,
knezovi, vojvodi. Zapi{ani bea vo nivnite rodoslovni spisoci, za vojna, na broj
dvaeset i {est iljadi du{i.
13|8|1|Venijamin go rodi Vala, svojot prvenec, Azvila - vtor, Disra - tret,
13|8|2|Nauila - ~etvrti i Rafa - petti.
13|8|3|Sinovi na Vala bea: Adir, Gir, Aviud,
13|8|4|Avisuj, Noaman, Ahij,
13|8|5|Gira, Sefufam i Uram.
13|8|6|Eve gi sinovite Ehudovi, koi bea stare{ini na rodovite, {to ìveeja vo Gava i
bea preselini vo Manahat:
13|8|7|Naman, Ahija i Gira, koj{to gi preseli; toj go rodi Azana i Nua,
13|8|8|Seorim rodi deca na Moavskata zemja, otkako gi napu{ti ènite svoi Osima i
Vada.
13|8|9|Toj gi rodi od ènite si Koala: Jovava, Samija, Mis, Melhama,
13|8|10|Joasa, Sehija i Marmija; toa se negovi sinovi, ocena~alnici.
13|8|11|Od Osima toj gi rodi Amitova i Elifada.
13|8|12|Sinovi Elifadovi: Ever, Misroam, Samiil, - koj{to go izgradi Anon, Lodon i
nemu pot~inetite gradovi, -
13|8|13|Varija i Sama. Tie bea knezovi na Elamskite ìteli. Tie gi izgonija getskite
ìteli.
13|8|14|Sosil, Jerimot,
13|8|15|Zevadija, Orid, Avad,
13|8|16|Mosolam, Jesfa, Jezija, bea Varievi sinovi.
13|8|17|Zevadija, Mosolam, Azaki, Aver,
13|8|18|Jasij, Samram, i Jezelija i Joav, bea sinovi Alfadovi.
13|8|19|Jakim, Hezrij, Zavdij,
13|8|20|Elionaj, Saltij i Eliil,
13|8|21|Adaija, Varea i Samarat bea sinovi Semeevi
13|8|22|Jesfan, Aver, Eleil,
13|8|23|Avdon, Zehrij, Anan,
13|8|24|Ananija, Ilam, Anatatija,
13|8|25|Jefadija i Fanuil bea sinovi Sosikovi.
13|8|26|Samoas, Sareja, Etnija,
13|8|27|Jarsija, Ilija, i Zehrija bea sinov Jeromaimovi.
13|8|28|Tie bea knezovi, glavni vo rodovite svoi. Tie ìveeja vo Erusalim.
13|8|29|Vo Gavaon se nastanija: Jeila, tatkoto na Gavaoncite - èna mu se vika{e
Maha, -
13|8|30|i prvorodeniot mu sin Avdon, a po nego: Sur, Kis, Vael, Nadav, Nir,
13|8|31|Gedor, Ajuj, i brat mu Saur i Mahelod.
13|8|32|Mahelod go rodi Sama. I tie ìveeja do bra}ata svoi vo Erusalim, zaedno so
bra}ata svoi.
13|8|33|Nir, go rodi Kisa; Kis go rodi Saula; Saul go rodi Jonatana, Melhisua,
Aminadava i Jesvala.
13|8|34|Jonatanov sin be{e Memfival; Memfival go rodi Miha.
13|8|35|Sinovi na Miha: Fitot, Malot, Tares i Ahaz.
13|8|36|Ahaz go rodi Jada: Jad go rodi Salemeta, Asmota i Zamvrija; Zamvrij go
rodi Mesa;
13|8|37|Mesa go rodi Vana; Rafej be{e negov sin; Elasa, negov sin; Asail, negov
sin.
13|8|38|Asail ima{e {estmina sinovi, i eve gi imiwata nivni: Ezrikam, Ismail,
Azarija, Avdija, Saraja i Anan; tie site bea sinovi Asailovi.
13|8|39|Sinovi na Aseka, negov brat: Ulam negov prvoroden, vtor - Jesus, tret -
Elifas.
13|8|40|Sinovite Ulamovi bea maì voinstveni, strelci so lak, imaa mnogu sinovi i
vnuci; sto i pedeset. Site tie bea od sinovite Venijaminovi.
13|9|1|Taka bea prebrojani spored rodovite svoi site Izrailci, i, ete, tie se zapi{ani vo
knigite na izrailskite carevi. A Judejcite zaradi bezzakonijata svoi bea preseleni vo
Vavilon.
13|9|2|Prvite ìteli, {to ìveeja vo svoite vladenija, po izrailskite gradovi, bea
Izrailci, sve{tenici, leviti i Netinejci.
13|9|3|Vo Erusalim ìveeja nekoi od Judinite sinovi i od sinovite Venijaminovi, kako
i od sinovite Efremovi i Manasievi:
13|9|4|Utij, sin Amiudov, sin na Amvri, sin na Ameraima, sin Vaniev, - od sinovite
na Faresa, Judiniot sin;
13|9|5|od sinovite Silonovi - Asaija, prvoroden, i sinovite negovi;
13|9|6|od sinovite na Zara - Jeil i bra}ata nivni, - {estotini i devedeset;
13|9|7|od sinovite Venijaminovi - Salu, sin na Vasolama, sin na Oduaje, sin Sanuev;
13|9|8|Jevna, sin Jeroamov, Elav, sin na Ozija, sin Mahirov; Mosolam, sin na
Safatija, sin na Raguila, sin Jevaniev,
13|9|9|i bra}ata nivni spored rodovite nivni: devetstotini i pedeset i {est, - site tie
maì bea knezovi na rodovite vo pokolenijata svoi.
13|9|10|A od sve{tenicite: Jodaj, Joarim, Joakim,
13|9|11|Azarija, sin na Helkija, sin na Mosolama, sin na Sadoka, sin na Marariota,
sin Ahitov, koj be{e na~alnik na Bo`jiot dom;
13|9|12|Adijam, sin na Jeroama, sin na Fastura, sin Melhiaev; Maasij, sin Adiilov,
sin Ezirov, sin na Mosolama, sin na Maselamota, sin Emarov,
13|9|13|i bra}ata nivni, knezovi na rodovite svoi: iljada i sedumstotini i {eest, - maì
istaknati vo slu`bata svoja vo Bo`jiot dom.
13|9|14|A od levitite: Semeja Asuev sin, sin na Ezraikama, sin Saviev, - od sinovite
Merarievi;
13|9|15|Vakvakar, Aris, Garea i Matanija, sin na Miha, sin na Zehrija, sin Asafov;
13|9|16|Avdija, sin Semeev, sin na Galila, sin na Idituna, i Varahija, sin na Asa, sin
na Elkana koj ìvee{e vo Netofatskite sela.
13|9|17|A vratari: Selum, Akum, Telmon, Eman i bra}ata nivni; Selum be{e glaven.
13|9|18|Tie se i do denes vratari pri carskata porta kon istok i ja odrùvaat straàta
na sinovite Levievi.
13|9|19|Selum, sin Koreov, sin na Avijasafa, sin na Koreja, i bra}ata negovi od
negoviot rod, - Koreevci, po slu`bata bea straàri pri pragovite na skinijata, a
tatkovcite nivni go ~uvaa vlezot vo Gospodoviot dom.
13|9|20|Finees, sin Eleazarov, be{e voda~ nivni, i Gospod be{e so nego.
13|9|21|Zaharija, sin Mosolamov, be{e vratar pri vratata vo skinijata na
svedo{tvoto.
13|9|22|Site tie, izbrani za vratari pri pragovite, bea dveste i dvanaeset. Tie se
zapi{ani vo spisokot spored nivnite sela. Niv gi postavija David i Samuil
jasnovidecot zaradi vernosta nivna.
13|9|23|Tie i sinovite nivni ~uvaa straà pri vratata na domot Gospodov, pri domot
na skinijata.
13|9|24|Vratari ima{e na ~etirite strani: na isto~nata, zapadnata, severnata i ju`nata.
13|9|25|A bra}ata nivni ìveeja vo svoite sela i doa|aa odvreme - navreme pri niv za
sedum dena.
13|9|26|Tie ~etvorica prvi vratari, levitite, bea dovereni lica; tie isto taka bea
postaveni pri ìveali{tata i sokrovi{tata na Bo`jiot dom.
13|9|27|Tie prestojuvaa i no}e okolu Bo`jiot dom, bidej}i nim im be{e naloèno da
go ~uvaat, i tie bea dol`ni sekoe utro da gi otvoraat vratite.
13|9|28|Nekoi od niv bea postaveni pri slu`benite sadovi, koi gi primaa so broj i
davaa so broj.
13|9|29|Na drugi od niv im bea dovereni drugite sadovi i site sve{teni potrebi:
naj~isto bra{no, vino, elej, temjan i mirisite.
13|9|30|A nekoi od sve{teni~kite sinovi podgotvuvaa miro, od razni mirizlivi
materii.
13|9|31|A na leviotot Matatija, prvoroden na Koreecot Selum, mu be{e dovereno
ona, {to se podgotvuva vo tav~e.
13|9|32|Na nekoi od bra}ata nivni, od sinovite Katovi im be{e dovereno da gi
prigotvuvaa lebovite na predloènieto, za da gi prinesuvaat sekoja sabota.
13|9|33|A pevcite, glavnite vo levitskite pokolenija, vo sobite na hramot bea
oslobodeni od rabota, bidej}i bea dol`ni da se zanimavaat dewe i no}e so svojata
slu`ba.
13|9|34|Toa se levitskite knezovi, glavni vo rodovite svoi. Tie ìveeja vo Erusalim.
13|9|35|Vo Gavaon ìveeja: Jeil, tatko na Gavaoncite, - èna mu se vika{e Maha, -
13|9|36|i prvorodeniot sin negov Avadon; po nego: Sur, Kis, Val, Nir, Nadav,
13|9|37|Gedor, Ajun, Zehrija i Makelot.
13|9|38|Makelot go rodi Sama. I tie ìveeja do bra}ata svoi vo Erusalim, zaedno so
bra}ata svoi.
13|9|39|Nir go rodi Kisa, Kis go rodi Saula, Saul go rodi Jonatana, Melhisa,
Aminadava i Jesfala.
13|9|40|Jonatanov sin be{e Memfival; Memfival go rodi Miha.
13|9|41|Sinovi na Miha: Filot, Mehiil, Tara i Haz.
13|9|42|Has go rodi Jada; Jad go rodi Aleta, Asmota i Zamvrija, Zamvrij go rodi
Mesa.
13|9|43|Mes go rodi Vanija; Rafeja be{e negov sin; Elasa, negov sin, Asail, negov
sin.
13|9|44|Asail ima{e {estmina sinovi, i eve gi imiwata nivni: Ezrikam, Ismail,
Azarija, Avdija, Anan i Asa. Toa se sinovite Asailovi.
13|10|1|Filistejcite vojuvaa protiv Izrailot, i Izrailcite begaa od Filistejcite i pa|aa
porazeni na gorata Gelvuja.
13|10|2|Filistejcite go gonea Saula i sinovite negovi i gi ubija Jonatana, Aminadava
i Melihisua, sinovi Saulovi.
13|10|3|Bitkata protiv Saula se zasili, i strelcite se nafrlija vrz nego, taka {to toj
be{e iznaranet od strelcite.
13|10|4|Saul mu re~e na svojot oru`jenosec: "Izvadi go me~ot svoj i ubi me so
nego, za da ne dojdat tie neobrazani i da se podbivaat so mene." No oru`jenosecot
ne se osmeluva{e, za{to mnogu se be{e upla{il. Toga{ Saul go zede me~ot svoj i
padna vrz nego.
13|10|5|Oru`jenosecot negov, koga vide, deka Saul umre, i samiot padna vrz me~ot
svoj i umre.
13|10|6|Zagina Saul i trojcata sinovi negovi, i celiot dom negov zagina zaedno so
nego.
13|10|7|Koga Izrailcite, {to bea vo dolinata, vidoa, deaka site begaat i deka Saul i
sinovite negovi se ubieni, gi napu{tija gradovite svoi i se razbegaa; a Filistejcite
dojdoa i se naselija vo niv.
13|10|8|Na drugiot den Filistejcite dojdoa da gi soberat ubienite i go najdoa Saula i
sinovite negovi, padnati na Gelvujskata gora.
13|10|9|Go soblekoa Saula i mu ja zedoa glavata i oru`jeto, i ispratija po zemjata
Filistejska da razglasat za toa pred svoite idoli i pred narodot.
13|10|10|Oru`jeto negovo go stavija vo idolskoto svetili{te pred svoite bogovi, a
glavata negova ja nadenaa vo domot na Dagona.
13|10|11|I celiot Javis Galadski ~u se, {to bea izvr{ile Filistejcite so Saula.
13|10|12|Potoa stanaa site silni maì, go zedoa teloto Saulovo i telata na sinovite
negovi i gi odnesoa vo Javis; tie gi zakopaa koskite nivni pod dabot vo Javis i
postea sedum dena.
13|10|13|Taka umre Saul poradi svoeto bezzakonie, {to go napravi pred Gospoda,
zatoa {to ne gi zapazi zborovite Gospodovi i se dopra{uva{e do vraà~ite,
13|10|14|a ne Go pobara Gospoda. Zatoa On i go pogubi i carstvoto negovo i go
predade na Davida, Jeseeviot sin.
13|11|1|Se sobraa site Izrailci pri Davida vo Hevron i rekoa: "Eve, nie sme koska
tvoja i plot tvoja;
13|11|2|i v~era i zav~era, koga Saul be{e u{te car, ti go izveduva{e i go
voveduva{e Izrailot: i Gospod, Bog tvoj, ti re~e: 'Ti }e go pase{ Mojot narod
Izrailot i ti }e bide{ voda~ na Izrailot, Mojot narod.'"
13|11|3|Toga{ site stare{ini Izrailevi dojdoa pri carot vo Hevron, i David sklu~i so
niv zavet vo Hevron pred liceto Gospodovo, i tie go pomazaa Davida za car nad
Izrailot, spored slovoto Gospodovo preku Samuila.
13|11|4|I trgna David i siot Izrail za Erusalim, odnosno za Jevus. A tamu bea
Jevusejcite, ìteli na taa zemja.
13|11|5|@itelite na Jevus mu rekoa na Davida: "Nema da vleze{ tuka." No David ja
prezede tvrdinata Sion: toa e gradot Davidov.
13|11|6|I re~e David: "Koj od site vas najnapred }e gi pobedi Jevusejcite, }e stane
knez i vojvoda." Najnapred od site izleze Joav, Sarueviot sin, i stana knez.
13|11|7|David ìvee{e vo taa tvrdina, i zatoa ja nerekuvaa Davidov grad.
13|11|8|Toj izgradi yidovi okolu gradot, po~nuvaj}i od Milon pa se naokolu; Joav,
pak, gi obnovi drugite delovi na gradot.
13|11|9|David napreduva{e i se vozdiga{e se pove}e i pove}e, i Gospod Savaot
be{e so nego.
13|11|10|Eve gi poglavnite Davidovi junaci, koi se borea hrabro so nego vo
carstvoto negovo, zaedno so siot Izrail, za da go zacarat nad Izrailot spored slovoto
Gospodovo.
13|11|11|Eve go i brojot na junacite {to bea pri Davida: Jesval, sin Ahamaniev, prv
od triesettemina: toj go izvel~e me~ot svoj protiv trista du{i i naedna{ gi porazi.
13|11|12|Po nego Eleazar, sinot na Ahohiecot Dodo - eden od trojcata junaci:
13|11|13|Toj be{e so Davida vo Fasedomin, kade {to Filistejcite se bea sobrale za
vojna. Tamu eden del od poleto be{e poseano so ja~men, i narodot izbega od
Filistejcite;
13|11|14|no tie se zaprea srede poleto, gi zabeleàa i gi porazija Filistejcite. I
Gospod dade golemo spasenie na Svoite lu|e.
13|11|15|Tie trojcata glavni od triesettemina voda~i se ka~ija na karpata pri Davida
vo pe{terata Odolam, a, pak, filistejskiot logor be{e smesten vo Refaimskata
dolina.
13|11|16|David vo toa vreme be{e vo utvrdeno mesto, a straàta filistejska be{e vo
Vitleem.
13|11|17|David oèdne i re~e: "Koj }e mi donese da pijam voda od Vitleemskiot
izvor, {to e pri portite?"
13|11|18|Toga{ tie trojca se provrea niz filistejskiot logor, zafatija voda od
Vitleemskiot izvor, {to e pri portite, ta mu donesoa na Davida. No David ne saka{e
da pie, tuku ja izlea vo slava na Gospoda.
13|11|19|i re~e: "Da me ~uva Gospod, toa da go napravam! Zar }e ja pijam krvta na
onie maì, {to gi izloìja du{ite svoi! Za{to so opasnost po ìvotot svoj tie ja
donesoa vodata." - I ne saka{e da ja pie. Eve {to izvr{ija tie trojca junaci.
13|11|20|I Avesa, bratot Joavov, be{e glaven me|u trojcata: toj ubi so me~ot svoj
trista du{i i se proslavi me|u tie trojca.
13|11|21|Od trojcata toj be{e najviden i be{e voda~, no na tie trojca ne im be{e
ramen.
13|11|22|Vaneja, sinot na hrabriot ma` Jodaj, golem po delata, rodum od Kavasail,
gi ubi dvajcata sinovi na Ariila Moavski; toj istiot sleze i ubi lav vo eden rov po
sne`no vreme;
13|11|23|pak toj ubi eden Egiptjanec, koi be{e pet lakti visok: Egiptjanecot ima{e
vo rakata kopje kolu edno tkae~ko krosno, a toj pristapi kon nego so stap i, otkako
mu go izbi kopjeto od rakata na Egiptjanicot, go ubi so negovoto kopje.
13|11|24|Toa tokmu go izvr{i Jodaeviot sin Vaneja, i be{e slaven me|u tie trojca
junaci;
13|11|25|toj be{e poviden od triesettemina, no na onie trojcata ne im be{e ramen, i
David go postavi za najblizok ispolnitel na svoite zapovedi.
13|11|26|A glavni od borcite bea: Asail, brat na Joava; Eleanan, sin na Dodo, od
Vitleem;
13|11|27|Samot Aditijanin, Helki Afelonin;
13|11|28|Orej, sin na Kis Tekuitski; Aviezer Anatotski;
13|11|29|Sovohaj Asotiski; Ilij Ahojski;
13|11|30|Vooraj Netofatec; Elad, sin na Vajnak, Netofatecot;
13|11|31|Itaj, sin Riveinov, od Gava Venijaminova; Vaneja Faratonijev;
13|11|32|Urij od Neal; Galsavil od Araveja;
13|11|33|Azmot Varsamijski; Elijav Salamijski; Iras Goiniski.
13|11|34|Sinovi na Gizonecot Hasema: Jonatan sin na Sagti, Arariecot;
13|11|35|Ahijam, sin Saharov, Arariec: Zifail, sin na Orin;
13|11|36|Afer Mehuratinski; Ahija Feloniski;
13|11|37|Asaraj Marmelinski; Nooraj, sin Avdiev;
13|11|38|Joil, brat Natanov; Mehar, sin Taraiev;
13|11|39|Selik Amonec; Naarej Virodin, oru`jenosec na Joava, sin Saruev;
13|11|40|Ira Jeteriin; Gariv i Teriin;
13|11|41|Urija Heteecot; Vazat, sin Oliev;
13|11|42|Adina, sin na Saha, knez na Ruvimovcite, i toj ima{e trieset;
13|11|43|Anan, sin na Maaha; Josafat Tatanin;
13|11|44|Ozija Astarot; Sama i Jeil, sinovi na Hotan od Aroir;
13|11|45|Jedil, sin Samerin, i Joza, negov brat Tosanec;
13|11|46|Jeliil od Maoin, i Ariva i Osoja, sinovi Elijamovi, Enam i Ustem, Moavci;
13|11|47|Eliil, Ovid i Jesiil od Mesovija.
13|12|1|Eve gi onie koi isto taka dojdoa pri Davida vo Sikelag, koga toj u{te se
krie{e od Kisoviot sin Saula; tie bea od junacite, {to pomagaa vo borbata,
13|12|2|vooruèni so lak, frlaa so desnata i so levata raka kamewa i pu{taa streli so
lak, bea od bra}ata Saulovi, od Venijamina;
13|12|3|knez be{e Ahizer, po neka Joas, sinovi na Sama od Giva; Jaziil i Falit,
sinovi Zamotovi; Varihija i Juj od Anatot;
13|12|4|Samija od Gavaon, junak od triesetmina i voda~ na triesetminata; Eremija,
Jezekil, Joanan i Jozavat od Gadara;
13|12|5|Eliozij, Jerimut, Valija, Samarija, Safatija od Arufa;
13|12|6|Elkana, Jesija, Ueliil, Jezar, i Jesval, od Koreevcite;
13|12|7|i Joil i Zavadija, sinovi na Jeroama, od Gedor.
13|12|8|Pri Davida vo silaa, vo pustiwata dojdoa maì junaci, od Gadovcite,
voinstveni, vooruèni so {tit i kopje; licata nivni - licata lavovski, brzi kako eleni v
gora.
13|12|9|Glaven be{e Azer, vtor Avdija, tret - Alijad.
13|12|10|~etvrti Masman, petti - Jeremija,
13|12|11|{esti - Jetija, sedmi - Eliil,
13|12|12|osmi Joanan, devetti - Elzaval,
13|12|13|desetti - Jeremija, edinaesetti - Mahavenaj.
13|12|14|Tie, sinovite Gadovi, bea vojvodi vo vojskata: najmaliot nad sto du{i, a
najgolemiot nad iljada.
13|12|15|Tie minaa preku Jordan vo prviot mesec, koga toj se izliva od bregovite
svoi, i gi progonija site onie {to ìveeja vo dolinite kon istok i zapad.
13|12|16|Isto taka i sinovite Venijaminovi i Judini dojdoa vo tvrdinata pri Davida.
13|12|17|David izleze da gi presretne i im re~e: "Ako ste do{le so mir pri mene, za
da mi pomagate, toga{ jas i vie da imame edno srce; no, ako doa|ate, za da me
predadete so zagovor na neprijatelite moi, koga nema vo racete moi nepravda, Bog
na tatkovcite na{i neka vidi i neka sudi."
13|12|18|I duh go opfati Amasija, voda~ot na triesettemina, i toj re~e: "Mir na tebe,
Davide, mir so tebe sine Jeseev! Mir na tebe, mir i na tvoite pomo{nici! Za{to
tvojot Bog ti pomaga." Toga{ David gi primi i gi postavi na ~elo na vojskata.
13|12|19|I od Manasievoto pleme preminaa nekoi kon Davida, koga vojuva{e so
Filistejcite protiv Saula. No David ne im pomogna na Filistejcite, za{to vojvodite
Filistejski, otkako se posovetuvaa, go ispratija velej}i: "Za na{e zlo, toj }e pobegne
pri svojot gospodar Saula."
13|12|20|Koga se vra}a{e David vo Sikelag, pribegnaa kon nego plemiwata
Manasievi: Ednaj, Jozavad, Mihail, Josafat, Jediil, Eliu, Salatij, iljadnici kaj
Manasievite.
13|12|21|Tie mu pomagaa na Davida protiv ~etite na Gedur, za{to site bea maì
hrabri i bea na~alnici na vojskata.
13|12|22|Taka sekoj den pridoa|aa kaj Davida na pomo{ do tolku, {to negovata
vojska stana golema kako vojskata Bo`ja.
13|12|23|Eve go brojot na knezovite vo vojskata, {to dojdoa pri Davida vo Hevron,
za da mu go predadat carstvoto Saulovo, spored slovoto Gospodovo;
13|12|24|Judini sinovi, {to nosea {tit i kopje, ima{e podgotveni za vojna {est iljadi i
osumstotini;
13|12|25|od sinovite Simeonovi, maì hrabri, ima{e vo vojskata sedum iljadi i sto;
13|12|26|od sinovite Levievi - ~etiri iljadi i {estotini;
13|12|27|dojde i Jodaj, knez od Aronoviot rod, i so nego tri iljadi i sedumstotini;
13|12|28|i Sadok, hrabar junak, i rodot negov - dvaeset i dvajca knezovi;
13|12|29|od sinovite Venijaminovi, bra}ata Saulovi, dojdoa tri iljadi; no u{te
mnogumina od niv mu vea verni na Sauloviot dom;
13|12|30|od sinovite Efremovi - dvaeset iljadi i osumstotini hrabri junaci, maì
pro~ueni vo rodovite svoi;
13|12|31|od poluplemeto Manasievo - osumnaeset iljadi, koi poimeni~no bea
povikani, za da odat da go zacarat Davida;
13|12|32|od sinovite Isaharovi dojdoa maì razumni, koi gi poznavaa vremiwata i
znaeja koga i {to treba da izvr{i Izrailot; tie bea dveste knezovi, i site bra}a nivni
odea po zborovite nivni;
13|12|33|od plemeto Zavulonovo ima{e gotovi za borba, vooruèni so sekakvi voeni
oru`ja, pedeset iljadi, vo stroj, ednodu{ni;
13|12|34|od plemeto Neftalimovo - iljada vojvodi i so niv trieset i sedum iljadi so
{titovi i kopja;
13|12|35|od plemeto Danovo - dvaeset i osum iljadi i {estotini, spremni za vojna;
13|12|36|od Asira - ~etirieset iljadi vojnici, podgotveni za borba;
13|12|37|od onaa strana na Jordan, od plemeto Ruvimovo i Gadovo i od
poluplemeto Manasievo, sto i dvaeset iljadi, so sekakvo voeno oru`je.
13|12|38|Site tie borci, naredeni vo stroj, dojdoa so polno srce vo Hevron, za da go
zacarat Davida nad celiot Izrail. Pa i site drugi Izrailci bea ednodu{ni da go zacarat
Davida.
13|12|39|I ostanaa tamu pri Davida tri dena, jadea i pieja, za{to bra}ata im bea
podgotvile se za niv;
13|12|40|pa i onie {to bea poblisku do niv, duri do Isaharovoto, Zavulonovoto i
Neftalimovoto pleme, im donesuvaa na osli, kamili, maski i volovi se za jadewe:
bra{no, smokvi, suvo grozje, vino i elej, kako i mnogu siten i krupen dobitok,
bidej}i radosta be{e golema za Izrailot.
13|13|1|David se sovetuva{e so iljadnicite, stotnicite i so site vojvodi,
13|13|2|i mu kaàa na celoto sobranie izrailsko: ako vi e ugodno, i ako blagoslovi
Gospod, Bog na{, da ispratime do drugite na{i bra}a nasekade po celata Izrailska
zemja, a isto taka i do sve{tenicite i levitite vo gradovite i selata nivni, za da se
soberat pri nas,
13|13|3|i da go preneseme Kov~egot na na{iot Bog pri nas, za{to vo Saulovite dni
ne se obrnuvavme kon nego."
13|13|4|I celoto sobranie re~e: "Taka neka bide!" za{to toa mu se vide pravedno na
celiot narod.
13|13|5|Taka David gi sobra site Izrailci, od Sihor Egipetski do vlezot vo Emat, za
da go prenesat Kov~etot Bo`ji od Kirijat-Jarim.
13|13|6|I otide David i siot Izrail vo Kiriat-Jarim, {to e vo Judeja, za da go prenesat
ottamu Kov~egot na Boga, Gospoda, Koj sedi na heruvimi, vrz kogo se povikuva
Negovoto ime.
13|13|7|I go povezoa Kov~egot na nova kola od domot Aminadavov, a Oz i bra}ata
negovi ja vodea kolata.
13|13|8|David, pak, i site Izrailci svirea so seta sila pred Boga, so peewe na gusli,
psaltiri, timpani i trubi.
13|13|9|Koga stignaa do Hidonovoto gumno, Oz posegna so rakata da go pridrì
Kov~egot, bidej}i volovite go bea nastranile.
13|13|10|No Gospod se razgnevi na Oza i go porazi poradi toa {to posegna so raka
kon Kov~egot, i toj umre na samoto mesto pred Bo`joto lice.
13|13|11|David se naàli zatoa {to Gospod go porazi Oza. I go nare~e toa mesto
Ozov poraz; taka se narekuva i do den dene{en.
13|13|12|I vo toj den David se upla{i od Boga i re~e: "Kako }e go vnesam pri
sebesi Kov~egot Bo`ji?"
13|13|13|I ne go prenese David Kov~egot pri sebesi vo Davidoviot grad, tuku go
svrte kon ku}ata na Getecot Avedar.
13|13|14|I stoe{e Kov~egot Bo`ji kaj Avedara vo ku}ata negova tri meseci, i
Gospod go blagoslovi Avedaroviot dom i se {to ima{e.
13|14|1|Tirskiot car Hiram isprati pri Davida pratenici, kedrovi drvja, i
kamenodelci, za da mu izgradat dom.
13|14|2|Otkako razbra David, deka Gospod go utvrdil za car nad Izrailot, deka
carstvoto negovo se vozdignuva visoko, zaradi narodot negov Izrailot.
13|14|3|toj si zede u{te èni vo Erusalim, i mu se rodija u{te sinovi i }erki.
13|14|4|Eve gi imiwata na onie, {to mu se rodija vo Erusalim: Sam, Sovav, Natan i
Solomon,
13|14|5|Jevear, Elisuj, Elifalet,
13|14|6|Naged, Nafat, Jafija,
13|14|7|Elisam, Valijad, Elifalet.
13|14|8|I slu{naa Filistejcite, deka David bil pomazan za car nad celiot Izrail, i site
tie se krenaa da go baraat Davida. A David, otkako razbra, izleze protiv niv.
13|14|9|Filistejcite dojdoa i se rasporedija vo Refaimskata dolina.
13|14|10|David go pra{a Boga, velej}i: "Da odam li protiv Filistejcite, i }e gi
predade{ li vo racete moi?" Gospod mu odgovori: "Odi, Jas }e gi predadam vo
racete tvoi."
13|14|11|Tie otidoa vo Vaal-Farasin, i tamu gi porazi David. I re~e David: "Bog gi
prese~e moite neprijateli preku rakata moja kako voden prolom." Zatoa i go
narekoa toa mesto Vaal-Farasin.
13|14|12|I Filistejcite gi ostavija bogovite svoi tamu, a David zapoveda, ta gi
izgorea so ogan.
13|14|13|I pak dojdoa Filistejcite i se ulogorija vo dolinata.
13|14|14|David pak go pra{a Boga, i Bog mu odgovori: "Ne odi pravi vo presret
nivni, tuku skr{ni od niv i odi kon niv otkaj crnicite;
13|14|15|i koga }e ~ue{ {um kako od vrve` po crni~ini vrvovi, toga{ po~ni ja
borbata, za{to Bog }e izleze pred tebe, za da go porazi filistejskiot logor."
13|14|16|David napravi taka, kako {to mu zapoveda Gospod, i go porazi filistejskiot
logor, od Gavaon do Gazer.
13|14|17|I Davidovoto ime se raznese po site zemji, i Gospod go napravi stra{no za
site narodi.
13|15|1|Toga{ si izgradi toj palata vo Davidoviot grad, podgotvi mesto za Kov~egot
Bo`ji i napravi skinija za nego.
13|15|2|I re~e David: "Nikoj ne smee da go nosi Kov~egot Bo`ji, osven levitite,
bidej}i niv gi izbra Gospod, za da go nosat Kov~egot na Boga i da mu sluàt
zasekoga{."
13|15|3|I gi sobra David site Izrailci vo Erusalim, za da go vnesat Kov~egot
Gospodov na mestoto negovo, {to be{e go postavil za nego.
13|15|4|Pa gi svika David sinovite Aronovi i levitite:
13|15|5|od sinovite Kaatovi, na~alnikot Uril i bra}ata negovi - sto i dvaeset du{i;
13|15|6|od sinovite Mararievi, na~alnikot Asaija i bra}ata negovi - dveste i dvaeset
du{i;
13|15|7|od sinovite Girsonovi, na~alnikot Joila i bra}ata negovi - sto i trieset du{i;
13|15|8|od sinovite Elisafanovi, na~lanikot Semeja i bra}ata negovi - dveste;
13|15|9|od sinovite Hevronovi, na~alnikot Eliila i bra}ata negovi - osumdeset;
13|15|10|od sinovite Oziilovi, na~lanikot Aminadava i bra}ata negovi - sto i
dvanaeset.
13|15|11|I gi povika David sve{tenicite: Sadoka i Avijatara, i levitite: Urila, Asaija,
Joila, Semeja, Eliila i Aminadava,
13|15|12|i im re~e: "Vie, na~alnici na levitskite rodovi, osvetete se, vie i bra}ata
va{i, i odnesete go Kov~egot na Gospoda, Boga Izrailev, na mestoto, {to sum mu
go podgotvil;
13|15|13|i poradi toa {to porano ne go vr{evte vie toa, Gospod, Bog na{, ne
raazdeli, zatoa {to ne Go baravme, kako {to treba{e."
13|15|14|I se osvetija sv{tenicite i levitite, za da go nosat kov~egot na Gospoda,
Boga Izrailev.
13|15|15|I sinovite levitski go ponesoa kov~egot Bo`ji, kako {to be{e zapovedal
Mojsej spored slovoto Gospodovo, na ramenici, so lostovi.
13|15|16|Toga{ David im zapoveda na levitskite na~alnici da gi postavat bra}ata
svoi pevci so svirki - psaltiri, gusli i kimvali, da razglasat so visok radosen glas.
13|15|17|Levitite go postavija Joiloviot sin Etana, i od bra}ate negovi - Varahieviot
sin Asaf, a od sinovite Merarievi, nivni bra}a - Kiseoviot sin Etan;
13|15|18|i so niv bra}ata nivni, vtorostepeni: Zaharija, Ozila, Semiramota, Jeila,
Ananija, Elijava, Vaneja, Masija, Matataija, Elifala, Makenija i Avdeda, Jeila i
Ozija vratari.
13|15|19|Eman, Asaf i Etan svirea visoko na bakarni kimvali,
13|15|20|a Zaharija, Oziil, Semiramot, Jehil, Ananij, Eliav, Masija i Vaneja - na
psaltiri, so tenok glas.
13|15|21|A Matatija, Elifala, Makenej, Avdedom, Jeil i Ozija - na gusli, za da
prezemaat.
13|15|22|Honenija, pak, na~alnik levitski, be{e u~itel po peewe, za{to be{e ve{t vo
peeweto.
13|15|23|Varahija i Elkana bea vratari pri Kov~egot.
13|15|24|Sovenija, Josafat, Natanail, Amasija, Zaharija, Vanaja i Eliezer, sve{tenici,
trubea so trubi pred Kov~egot Bo`ji. Avdedom i Jehija bea vratari pri Kov~egot.
13|15|25|I taka David i stare{inite Izrailevi i iljadnicite otidoa da go prenesat
Kov~egot na zavetot Gospodov od domot na Avdedoma so veselba.
13|15|26|I koga Bog im pomogna na levitite, {to go nosea Kov~egot na zavetot
Gospodov, zaklaa kako `rtva sedum teliwa i sedum ovni.
13|15|27|David be{e ogrnat so nametka od tenko platno, a isto taka i site leviti,
kako i pevcite {to go nosea Kov~egot, Honenija, koj rakovode{e so svira~ite i so
pevcite. David nose{e i lenen efod.
13|15|28|I taka siot Izrail go vnesuva{e Kov~egot na zavetot so izvici, pri zvuci od
rog, trubi i kimvali, svirej}i na psaltiri i gusli.
13|15|29|Koga Kov~egot na zavetot Gospodov vleguva{e vo Davidoviot grad,
Melhola, Saulovata }erka, gleda{e od prozorecot i, otkako go vide carot David
kako igra i se veseli, go prezre vo srceto svoe.
13|16|1|Go donesoa Kov~egot Bo`ji i go postavija srede skinijata, {to ja be{e
napravil David za nego i mu prinese na Boga `rtvi sepalenici, i mirni `rtvi.
13|16|2|Koga David zavr{i so sepalenicite i prinesuvaweto na mirni `rtvi, go
blagoslovi narodot vo imeto Gospodovo,
13|16|3|i im razdade na site Izrailci, i na maì i na èni, po eden leb, po edno par~e
meso i po ~a{a vino.
13|16|4|Toga{ postavi toj na slu`ba pred Kov~egot Gospodov nekoi od levitite, za
da slavoslovat, da blagodarat i da Go prevoznesuvaat Gospoda, Boga Izrailev:
13|16|5|Asafa - za rakovoditel, vtor po nego - Zaharija, Jeila, Semiramota, Jeila,
Matatija, Elijava, Vaneja, Avdedoma i Jeila so psaltiri i gusli, i Asafa - da sviri na
kimvali,
13|16|6|a Vaneja i Ozila, sve{tenici, - da trubat postojano pred Kov~egot na zavetot
Bo`ji.
13|16|7|Vo toj den David za prvpat dade psalm za savoslovie na Gospoda preku
Asafa i bra}ata negovi:
13|16|8|"Slavete Go Gospoda, razglasuvajte go imeto Negovo; kaùvajte gi delata
Negovi me|u narodite;
13|16|9|pejte Mu, svirete Mu; raskaùvajte za site negovi ~udesa;
13|16|10|falete se so Negovoto sveto ime; neka se veseli srceto na onie, koi Go
baraa Gospoda;
13|16|11|pobarajte Go Gospoda i silata Negova, barajte go neprastajno liceto
Negovo,
13|16|12|spomnuvajte gi ~udesata, {to gi izvr{i, znacite Negovi i sudovite od ustata
Negova;
13|16|13|vie, seme Izrailevo, slugi Negovi, sinovi Jakovovi, izbranici Negovi!
13|16|14|On e Gospod, Bog na{; Negovite sugovi se po celata zemja.
13|16|15|Pomnete go ve~no zavetot Negov, slovoto, {to go zapoveda za iljada
rodovi,
13|16|16|ona, {to mu go veti na Avraama i vo koe mu se kolne{e na Isaka.
13|16|17|On mu ja postavi na Jakova za zakon i na Izrailot za ve~en zavet,
13|16|18|velej}i: 'Tebe }e ti ja dadam zemjata Hananska, kako va{ nasleden del.'
13|16|19|Tie toga{ bea malubrojni, oti se namalija i vo nea bea pridojdeni,
13|16|20|i preminuvaa od narod kon narod i od edno carstvo kon drugo pleme;
13|16|21|no ne dozvoli nikomu da gi navreduva i gi izobli~uva{e zaradi niv
carevite:
13|16|22|'ne dopirajte se do Moite pomazanici i ne pravete im zlo na Moite proroci.'
13|16|23|Pej Mu na Gospoda, cela zemjo, blagovestete go od den vo den spasenieto
Negovo.
13|16|24|Razglasuvajte ja me|u neznabo{cite slavata Negova, i me|u site lu|e
~udesata Negovi,
13|16|25|za{to Gospod e golem i mnogu treba da Go hvali, postra{en od site
bogovi.
13|16|26|Oti site bogovi na narodite se ni{to, a Gospod gi sozdade nebesata.
13|16|27|Slava i veli~ie pred liceto Negovo, sila i radost vo Negovoto Sveto mesto.
13|16|28|Vozdajte Mu na Gospoda, plemiwa narodni, vozdajte Mu na Gospoda
slava i ~est.
13|16|29|Vozdajte Mu ja na Gospoda slavata na imeto Negovo. Zamete dar, odete
pred liceto Negovo, poklonete Mu se na Gospoda so vlelepie vo svetlinata Negova.
13|16|30|Treperi pred Nego, cela zemjo, za{to On ja osnova vselenata, i taa nema
da se razni{a.
13|16|31|Neka se veselat nebesata, da torèstvuva zemjata, i neka se veli me|u
narodite: 'Gospod caruva!'
13|16|32|Neka se branuva moreto i se {to go ispolnuva, da se raduva poleto i se {to
e na nego.
13|16|33|Da likuvaat zaedno site drvja vo dubravite pred liceto na Gospoda, za{to
On doa|a da ja sudi zemjata.
13|16|34|Slavete Go Gospoda, za{to milosta Mu e zasekoga{,
13|16|35|i re~ete: "Spasi ne, Boè, Spasitele na{! Soberi ne i izbavi ne od narodite,
za da go slavime Tvoeto sveto ime i da se falime so Tvojata slava!
13|16|36|Blagosloven Gospod, Bog Izrailev, otsekoga{ i zasekoga{!" I siot narod
re~e: "Amin, aluluja!"
13|16|37|David gi ostavi tamu, pred Kov~egot na Zavetot Gospodov, Asafa i
bra}ata negovi, za da sluàt pred Kov~egot postojano, sekoj den,
13|16|38|Avdedon i bra}ate negovi, {eeset i osum du{i; Avdedom, sin Iditunov, i
Osa - za vratari;
13|16|39|a sve{tenikot Sadok i bra}ata negovi sve{tenici gi ostavi pred
Gospodoviot dom, {to be{e na visinata na Gavaon,
13|16|40|za da prinesuvaat `rtvi na Gospoda vrz `rtvenikot za sepalenici postojano -
nautro i nave~er, i za se {to e pi{ano vo zakonot na Gospoda, {to On mu go dade na
Izrailot;
13|16|41|i so niv Emana i Idituma i drugite izbranici, koi bea imenuvani posebno,
za da Go slavat Gospoda, za{to milosta Negova e zasekoga{.
13|16|42|So niv Emana i Idituma da Go slavat Boga, svirej}i so trubi i kimvali i so
razni svirki; a sinovite Iditumovi gi postavi pri vratata.
13|16|43|Potoa se razotide siot narod, sekoj vo domot svoj; si otide i David, za da
go blagoslovi svojot dom.
13|17|1|Koga David ìvee{e vo svojot dom, mu re~e na prorokot Natana "Eve, jas
ìveam vo kedrov dom, a kov~egot na zavetot Gospodov e pod {ator."
13|17|2|A Natan mu odgovori na Davida: "Vr{i se {to ti e na srce, za{to Gospod e
so tebe."
13|17|3|No vo istata no} mu dojde slovoto Bo`jo na Natana:
13|17|4|"Odi i kaì mu na slugata Moj Davida: vaka veli Gospod: 'Ti nema da mi
izgradi{ dom, kade {to }e ìveam,
13|17|5|za{to Jas ne sum ìveel vo dom od denot koga gi izvedov sinovite Izrailevi,
i do denes, a odev od {ator vo {ator i od ìveali{te vo ìveali{te.
13|17|6|Kade i da odev so siot Izrail, mu rekov li, makar i zbor, na nekogo od
sudiite Izrailski, na koi im bev zapovedal da mu bidat pastiri na Mojot narod: 'zo{to
ne mi izgradite kedrov dom?'
13|17|7|I sega vaka kaì mu na Mojot sluga David: vaka veli Gospod Savaot: Te
zedov od ov~oto stado, za da te napravam voda~ na Mojot narod Izrailot;
13|17|8|bev so tebe sekoga{, kade i da ode{e, gi poraziv site tvoi neprijateli pred
liceto tvoe i go napraviv imeto tvoe kako imeto na golemite po zemjata;
13|17|9|podgotviv mesto za Mojot narod Izrailot, go zacvrstiv, i toj }e ìvee
spokojno na svoeto mesto, i nema pove}e da go voznemiruvaat, ne~estivite nema
pove}e da go pritiskaat, kako porano,
13|17|10|vo onie dni, koga Jas bev postavil sudii nad Mojot narod Izrailot, i Jas bev
gi smiril site tvoi neprijateli, i te izvestiv, deka Gospod }e ti izgradi dom.
13|17|11|Koga }e se ispolnat tvoite dni, i ti }e se pribere{ kaj tatkovcite svoi,
toga{ }e go podignam tvoeto seme po tebe, {to }e bide od sinovite tvoi, i }e go
zacvrstam carstovo negovo.
13|17|12|Toj }e Mi izgradi dom, i }e go utvrdam prestolot negov zasekoga{.
13|17|13|Jas }e mu bidam tatko, i toj }e Mi bide sin, i milosta Svoja nema da ja
krenam od nego, kako {to ja krenav od onoj {to be{e pred tebe.
13|17|14|}e go postavam vo Mojot dom i vo Moeto carstvo zasekoga{, prestolot
negov }e bide ve~no cvrst."
13|17|15|Site tie zborovi i celoto videnie Natan to~no mu gi raskaà na Davida.
13|17|16|Car David dojde, zastana pred liceto Gospodovo i re~e: "Koj sum jas,
Gospode Boè, i {to e mojot dom, ta tolku me podigna?
13|17|17|No i toa se pokaà malku vo Tvoite o~i, Boè; ti navestuva{ za domot na
Tvojot sluga dale~na idnina i gleda{ na mene kako na golem ~ovek, Gospodi Boè!
13|17|18|[to u{te moè da pribavi pred Tebe David, za da se vozveli~i Tvojot sluga?
Ti go znae{ Svojot sluga!
13|17|19|Gospodi, za Tvojot sluga, spored srceto Svoe, Ti gi vr{i{ site tie golemi
dela, objavuvaj}i go ova seto veli~ie.
13|17|20|Gospodi, po se ona {to go ~uv so u{ite svoi, sli~en na Tebe nema i nema
Bog osven Tebe.
13|17|21|I koj e sli~en na Tvojot narod Izrailot, edinstven narod na zemjata, kaj koj
doa|al Bog, da go iskupi za svojot narod, za da se zdobie so ime na golemi i stra{ni
dela, - preku progonuvawe na narodite od liceto na Svojot narod, koj go spasi od
Egipet Ti.
13|17|22|Ti go napravi Tvojot narod Izrailot Svoj sopstven narod zasekoga{ i Ti,
Gospodi, stana negov Bog.
13|17|23|I taka, sega, o Gospodi, utvrdi go zasekoga{ slovoto, {to si mu go kaàl na
Tvojot sluga i za negoviot dom, i napravi, spored ona kako {to si kaàl.
13|17|24|Neka se zacvrsti i neka se vozveli~i Tvoeto ime zasekoga{, za da velat:
'Gospod Savaot, Bog Izrailev, e Bog na Izrailot, i domot na Tvojot sluga Davida da
bide cvrst pred Tvoeto lice.
13|17|25|Za{to Ti, Boè moj, mu javi na Tvojot sluga, deka }e mu izgradi{ dom, ta
zatoa i Tvojot sluga se osmeli da se moli pred Tebe.
13|17|26|I sega, Gospodi, Ti si Bog, i Ti go veti za Tvojot sluga toa dobro.
13|17|27|Po~ni, pak, da go blagoslovuva{ domot na Tvojot sluga, za da bide ve~en
pred Tvoeto lice; za{to, ako Ti, Gospodi, gi blagoslovi{, }e bide blagosloven
zasekoga{."
13|18|1|Potoa David gi porazi Filistejcite i gi pokori, pa go prezede Get i nemu
pot~inetite gradovi od racete na Filistejcite.
13|18|2|Toj gi porazi i Moavcite, i Moavcite stanaa robovi na Davida i mu davaa
danok.
13|18|3|David go porazi i suvskiot car Adraazar vo Emat, koga toj ode{e da ja
utvrdi vlasta svoja pri rekata Eufrat.
13|18|4|I zede David od nego iljada koli, sedum iljadi kowanici i dvaeset iljadi
pe{aci; i gi uni{ti David site koli, ostavaj}i od niv samo sto.
13|18|5|Damaskite Sirijci sakaa da mu dojdat na pomo{ na suvskiot car Adraazara,
no David porazi dveste i dve iljadi Sirijci.
13|18|6|David postavi straà vo Sirija Damaska, i Sirijcite mu stanaa na Davida
robovi i mu pla}aa danok. Taka mu pomaga{e Gospod na Davida sekoga{, kade i
da ode{e.
13|18|7|David gi odzede zlatnite {titovi, {to gi nosea Adraazarovite slugi, i gi
donese vo Erusalim.
13|18|8|A od Metavet i od izbranite Adraazarovi gradovi, David odnese mo{ne
mnogu bakar. Od nego Solomon gi napravi bakarnoto more i stolbovite, i bakarnite
sadovi.
13|18|9|Koga ~u za toa ematskiot car Toa, deka David ja porazil celata vojska na
suvskiot car Adraazar,
13|18|10|go isprati sinot svoj Adurama pri carot Davida, da go pozdravi i da mu
blagodari, poradi toa {to vojuval so Adraazara i go porazil - za{to Toa be{e vo
vojna so Adraazara, - i po nego isprati sekakvi sadovi zlatni, srebreni i bakarni.
13|18|11|Carot David mu gi posveti na Gospoda, zaedno so srebroto i zlatoto, {to
go be{e odzel od site narodi: Idumejcite, Moavcite, Amonitite, Filistejcite i
Amalikijcite.
13|18|12|I Sarueviot sin Avesa vo Solenata Dolina porazi osumnaeset iljadi
Idumejci;
13|18|13|i postavi vo Idumeja straà, i site Idumejci mu stanaa robovi na Davida.
Gospod mu pomaga{e na Davida sekoga{, kade i da ode{e.
13|18|14|I caruva{e David na siot Izrail i dele{e sud i pravda na siot narod svoj.
13|18|15|Joav, Sarueviot sin, be{e vojvoda nad vojskata, a Josafat, Ahiludoviot sin -
letopisec,
13|18|16|Sadok, sinot Ahitov, i Avimeleh, sinot Avijatarov, bea sve{tenici, a Susa -
pisar,
13|18|17|Vaneja, sinot Jodaev, be{e nad Hetejcite i Feletejcite, dodeka sinovite
Davidovi bea prvi pri carot.
13|19|1|Potoa umre Nas, car amonitski, i mesto nego stana car sinot negov.
13|19|2|Toga{ David re~e: "]e pokaàm milost kon Anona, Nasoviot sin, zaradi
dobroto, {to mi go napravi tatkoto negov." I David isprati pratenici da go ute{at za
tatka mu. Davidovite slugi dojdoa vo zemjata Amonitska pri Anona, za da go
ute{at.
13|19|3|No amonitskite knezovi mu rekoa na Anona; "Zar misli{, deka poradi po~it
kon tatka ti Davi isprati pri tebe ute{iteli? Zar slugite negovi ne do{le pri tebe za da
razuznaat i da ja razgledaat zemjata, ta da ja zavladeat?"
13|19|4|Toga{ Anon gi fati slugite Davidovi i gi izbri~i i im ja potse~e oblekata do
polovina, do krstot, i gi isprati.
13|19|5|I tie si otidoa. Koga mu soop{tija na Davida za tie lu|e, toj isprati da gi
pre~ekaat, bidej}i bea neobi~no mnogu obezli~eni, za da im kaàt od carot:
"Ostanete vo Jerihon, dodeka da vi porasnat bradite, toga{ vratete se!"
13|19|6|Koga Amonitite vidoa, deka mu stanale omrazni na Davida, toga{ Anon i
Amonitite ispratija iljada talanti srebro, za da najmat koli i kowanici od Sirija
Mesopotamiska, od Sirija Mahova i od Suva.
13|19|7|I najmija trieset i dve iljadi koli i carot Maha so narodot negov, koi dojdoa i
se ulogorija sproti Medeva. Se sobraa i Amonitite od gradovite svoi i izlegoa na
vojna.
13|19|8|Koga David ~u za toa, go isprati Joava so seta vojska - junaci.
13|19|9|Amonitite izlegoa i se naredija za borba pred gradskite porti, a carevite, {to
bea do{le, - oddelno vo poleto.
13|19|10|Joav, otkako vide, deka mu pretstoi borba odnapred i odzadi, gi odbra site
izbrani vojnici vo Izrailot i gi naredi sproti Sirijcite.
13|19|11|A drugiot del od narodot mu go doveri na bratot svoj Avesa, za da se
rasporedi sproti Amonitite.
13|19|12|I toga{ re~e: "Ako Sirijcite po~nat da me nadvivaat, }e mi pomogne{ ti;
ako, pak, Amonitite po~nat da te nadvivaat tebe, jas }e ti pomognam.
13|19|13|Bidi hrabar, i da stoime cvrsto za na{iot narod i za gradovite na na{iot
Bog, i Gospod neka napravi, kako {to Mu e ugodno."
13|19|14|I vleze Joav i lu|eto, {to bea so nego, vo borba so Sirijcite, i tie izbegaa od
nego.
13|19|15|Amonitite, pak, {tom vidoa, deka Sirijcite begaat, izbegaa i tie od bratot
negov Avesa, i navlegoa vo gradot. Toga{ Joav si otide vo Erusalim.
13|19|16|Sirijcite, otkako vidoa, deka se pobedeni od Izrailcite ispratija pratenici i
gi izvedoa Sirijcite, {to bea od onaa strana na rekata; gi predvode{e Sofak, voen
prvona~alnik Adraazarov.
13|19|17|Koga mu soop{tija za toa na Davida, toj gi sobra site Izrailci, go preminaa
Jordan i, otkako dojde kaj niv, se rasporedi sproti niv. I vleze David vo borba so
Sirijcite, i tie se sudrija so nego.
13|19|18|I Sirijcite izbegaa od Izrailcite, i David im uni{ti sedum iljadi koli na
Sirijcite, i ~etirieset iljadi pe{aci, a voeniot prvona~lanik Sofaka go ubi.
13|19|19|Koga vidoa lu|eto Adraazarovi, deka Izrailcite gi porazija, so Davida
sklu~ija mir i mu se pot~inija. I Sirjicite ne sakaa pove}e da im pomagaat na
Amonitite.
13|20|1|Po edna godina, vo vremeto, koga carevite izleguvaa vo vojna, Joav ja
izvede vojskata i po~na da ja opusto{uva Amonitskata zemja, i otide, pa ja opsedna
Rava. A David be{e ostanal vo Erusalim. Joav ja osvoi Rava i ja razru{i.
13|20|2|I go zede David venecot na carot nivni od glavata negova; vo nego se najde
talant zlato na merka, i skapoceni kamewa ima{e na nego; mu go stavija na glavata
na Davida. I prili~no golem plen iznesoa od gradot.
13|20|3|A lu|eto, {to bea vo nego, gi izvedu{a{e i gi sotira{e so trioni, so èlezni
~ekani i sekiri. Taka postapi David so amonitskite gradovi; pa se vrati David i siot
narod vo Erusalim.
13|20|4|Potoa po~na vojna so Filistejcite vo Gazer. Toga{ Sovohaj Husitecot go ubi
Safuta, eden od Refaimovite potomci. I tie se smirija.
13|20|5|I pak ima{e vojna so Filistejcite. Toga{ Eleanin, sinot Jairov, go ubi
Laomija, Golijatoviot brat, Geteec, vo kogo dr{kata na kopjeto be{e kolku tkae~ko
krosno.
13|20|6|Ima{e borba i vo Get. Tamu ima{e eden ~ovek so golem rast, na kogo
prstite mu bea po {est - se dveset i ~etiri. I toj be{e od Refaimovite potomci.
13|20|7|Toj go navreduva{e Izrailot, no Jonatan, sin na Davidoviot brat Samaja, go
ubi.
13|20|8|Tie se bea rodile od Refaimovcite vo Get, i padnaa od rakata na Davida i od
racete na slugite negovi.
13|21|1|Se krena satanata protiv Izrailot i go pottikna Davida da gi prebroi
Izrailcite.
13|21|2|I David mu re~e na Joava i na na~alnicite narodni: "Odete, prebrojte gi
Izrailcite od Virsavija do Dan, i soop{tete mi za da go znam brojot nivni."
13|21|3|Joav re~e: "Da go namnoì Gospod narodot Svoj stopati pove}e, otkolku
{to e! Site tie, gospodare moj, care, neli se slugi na mojot gospodar? Zo{to go saka
toa mojot gospodar? Zo{to toa da se zapi{e kako grev na Izrailot?"
13|21|4|No carskiot zbor nadvladea nad Joava. I otide Joav, ta go obikoli siot Izrail,
i dojde vo Erusalim.
13|21|5|I mu dade Joav na Davida spisok na preboreniot narod. Site Izrailci bea
iljada iljadi, i sto iljadi maì me~onosci, i Judejci ~etiristotini i sedumdeset iljadi
me~onosci.
13|21|6|A levitite i Venijaminovite ne gi prebroi so niv, za{to carskiot zbor mu be{e
odvraten na Joava.
13|21|7|Toa ne{to ne be{e ugodno vo o~ite na Boga, i On go porazi Izrailot.
13|21|8|I David Mu re~e na Boga: "Mnogu zgre{iv, {to go napraviv toa. Sega prosti
mu ja vinata na Tvojot sluga, za{to postapiv mnogu nerazumno.
13|21|9|I mu re~e Gospod na Gada, jasnovidecot Davidov:
13|21|10|"Odi i kaì mu na Davida: vaka veli Gospod: Tie kazni ti predlagam; izberi
si edna od niv, i Jas }e ja ispratam vrz tebe."
13|21|11|Dojde Gad pri Davida i mu re~e: "Taka veli Gospod izberi si:
13|21|12|'ili tri godini glad, ili tri meseci da bide{ progonuvan od tvoite neprijateli, i
me~ot na tvoite neprijateli da se dopira do tebe; ili tri dena me~ot Gospodov i
pomor po zemjata i Angel Gospodov da ubiva po site predeli na Izrailot.' I taka, vidi
{to da Mu odgovoram na Onoj, Koj me isprati so ovie zborovi."
13|21|13|David mu odgovori na Gada: "Mnogu mi e te{ko, no podobro da padnam
vo racete na Gospoda, za{to milosrdieto Negovo e mnogu golemo; samo da ne
padnam vo racete ~ove~ki."
13|21|14|I isprati Gospod pomor na Izrailot, i umrea sedumdeset iljadi du{i Izrailci.
13|21|15|Pa go isprati Gospod Angelot vo Erusalim, za da go istrebuva. I koga
po~na da go istrebuva, Gospod vide i se pokaja porati toa zlo, i mu re~e na Angelot
istrebitel: "Dosta! Sega spu{ti ja rakata svoja!" A Angelot toga{ stoe{e nad
gumnoto na Jevuseecot Orna.
13|21|16|David gi krena o~ite i go vide Angelot Gospodov kako stoi me|u neboto i
zemjata so gol me~ vo rakata negova, protegnat nad Erusalim; i padna David
ni~kum i stare{inite, pokrieni so vre}i{ta.
13|21|17|I Mu re~e David na Gospoda: "Neli jas narediv da go prebrojat narodot?
Jas zgre{iv, jas napraviv zlo, a ovie ovci {to napravile? Gospodi, Boè moj! Neka
bide Tvojata raka vrz mene i vrz mojot tatkov dom, a na vrz Tvojot narod, za da go
pogubi{."
13|21|18|I Angelot Gospodov mu re~e na Gada, za da mu kaè na Davida: "Neka
dojde David i neka postavi `rtvenik na Gospoda vrz gumnoto na Jevuseecot Orna."
13|21|19|David otide, spored zborovite na Gada, koj mu govore{e od imeto
Gospodovo.
13|21|20|Orna se svrti, go vida Angelot, i ~etvoricata sinovi negovi se sokrija so
nego. Orna toga{ vr{e{e p~enica.
13|21|21|Dojde David pri Orna. Orna, otkako pogleda i go vida Davida, izleze od
gumnoto i mu se pokloni na Davida ni~kum do zemja.
13|21|22|David mu re~e na Orna: "Daj mi go mestoto na gumnovo, jas }e izgradam
na nego `rtvenik na Gospoda; daj mi go za onolku kolku {to ~ini, za da se prekine
istrebuvaweto na narodot."
13|21|23|Orna mu odgovori na Davida: "Zemi go: neka mojot car-gospodar pravi
{to mu e volja; eve, gi davam i volovite za sepalenici, i plugovite drveni, i
p~enicata - za prinos; seto toa go davam kako dar."
13|21|24|Carot David mu re~e na Orna: "Ne, jas sakam da go kupam toa od tebe za
onolku kolku {to ~ini, za{to nema da Mu prinesuvam na Gospoda tvoj imot i nema
da prinesuvam sepalenici od ne{to, zemeno kako podarok."
13|21|25|I David mu dade na Orna za ona mesto {estotini sikli zlato.
13|21|26|Pa izgradi David tamu `rtvenik na Gospoda i Mu prinese sepalenici i mirni
`rtvi; i Go prizva Gospoda, i On go poslu{a, ispra}aj}i ogan od neboto vrz
`rtvenikot za sepalenici.
13|21|27|Toga{ Gospod mu re~e na Angelot: "Vrati go me~ot svoj vo no`nicata
negova!"
13|21|28|Vo toa vreme David, otkako vide deka Gospod go poslu{a na gumnoto na
Jevuseecot Orna, tamu prinese `rtva.
13|21|29|A Gospodovata skinija, {to be{e ja napravil Mojsej vo pustiwata, i
`rtvenikot za sepalenici vo toa vreme se najdoa na Gavaonskata visina.
13|21|30|I David ne moè{e da odi tamu, za da Go pobara Boga, za{to be{e upla{en
od me~ot na Angelot Gospodov.
13|22|1|I re~e David: "Eve go domot na Gospoda Boga, eve go i `rtvenikot za
sepalenici na Izrailot."
13|22|2|Pa zapoveda David da gi soberat pridojdenite, {to bea vo zemjata Izrailska i
odredi kamenodelci da delkaat kamewa za izgradba na dom Bo`ji.
13|22|3|David podgotvi u{te mnogu èlezo za {ajki po krilata na vratite i za kuki, i
mnogu bakar - bez merka,
13|22|4|i kedrovo drvo bez broj, za{to Sidoncite i Tircite mu dostavija na Davida
mnogu kedrovo drvo.
13|22|5|I re~e David: "Sinot moj Solomon e mlad i slab, a domot, {to }e se gradi za
Gospoda, treba da bide mnogu veli~estven, za slava i za prikaz po site zemji; zatoa
jas }e mu prigotvam se {to treba za nego. I prigotvi David do smrtta svoja mnogu.
13|22|6|I go povika sinot svoj Solomon i mu zapoveda da izgradi dom na Gospoda,
Boga Izrailev.
13|22|7|I mu re~e David na Solomona: "Sine, imav na srce da izgradam dom na
imeto na mojot Gospod, Bog,
13|22|8|no bi kon mene slovoto Gospodovo i mi se re~e: "Ti si proleal mnogu krv i
si vodel golemi vojni; ti ne biva da gradi{ dom na imeto Moe, za{to si proleal
mnogu krv na zemjata pred liceto Moe.
13|22|9|Eve, }e ti se rodi sin: toj }e bide miren ~ovek; }e mu dadam spokojstvo od
site okolni naprijateli, zatoa imeto negovo }e bide Solomon. Vo negovite dni }e mu
dadam na Izrailot mir i spokojstvo.
13|22|10|Toj }e izgradi dom na imeto Moe i }e mi bide sin, a Jas nemu - tatko, i
taka }e go zacvrsti prestolot na carstvoto negovo nad Izrailot doveka.
13|22|11|A sega, sine, Gospod neka bide so tebe, ta da ima{ blagoslov i da Mu
izgradi{ dom na Gospoda, tvojot Bog, spored toa kako {to On re~e za tebe.
13|22|12|Da ti dade Gospod mudrost i razum i da te postavi nad Izrailot; i zapazi go
zakonot na Gospoda, tvojot Bog!
13|22|13|Taka }e ima{ uspeh, koga }e zeme{ da gi izvr{uva{ naredbite i zakonite,
{to Gospod mu gi zapoveda na Mojseja za Izrailot. Bide cvrst i hrabar, ne pla{i se i
ne pa|aj so duhot!
13|22|14|I eve, jas pri skudnosta svoja prigotviv za domot Gospodov sto iljadi
talanti zlato, iljada talanti srebro, a bakarot i èlezoto merka nemaat, za{to se vo
golemi koli~in; drva i kamewa isto taka podgotviv, a ti pridodaj u{te kon toa.
13|22|15|Ima{ mnogu rabotnici, i kamenodelci, i rezbari, i drvodelci, i ve{ti lu|e za
sekakva rabota.
13|22|16|Zlato, srebro, bakar i èlezo - bez broj; prodolì i raboti; Gospod }e bide so
tebe."
13|22|17|I im zapoveda David na site knezovi izrailski da mu pomagaat na sinot
negov Solomona:
13|22|18|"Zar ne e so vas Gospod, Bog na{, Koj vi dade spokojstvo od sekade? Oti
On gi predade vo moi race ìtelite na ovaa zemja, i zemjata se pokori pred Gospoda
i pred Negoviot narod.
13|22|19|I taka, raspoloète go srceto svoe i du{ata svoja, za da Go pobarate
Gospoda, va{iot Bog. Stanete i izgradete svetili{te na Gospoda Boga, za da go
prenesete kov~egot na zavetot Gospodov i sve{tenite sadovi Bo`ji vo domot, {to }e
se gradi na imeto Gospodovo!"
13|23|1|Koga ostare i se zasiti od ìvotot, David go postavi za car nad Izrailot sinot
svoj Solomona.
13|23|2|I gi sobra site knezovi izrailski, sve{tenicite i levitite;
13|23|3|a levitite od trieset godini i nagore bea prebroeni: brojot nivni, na site do
eden, be{e trieset i osum iljadi du{i.
13|23|4|Od niv bea opredeleni za rabota vo domot Gospodov dvaeset i ~etiri iljadi,
pisari i sudii - {est iljadi,
13|23|5|~etiri iljadi vratari i ~etiri iljadi, onie {to }e Go slavat Gospoda so svirki,
napraveni od Davida za proslavuvawe na Gospoda.
13|23|6|I gi razdeli David na smeni spored Levievite sinovi - Girsona, Kata i
Merarija.
13|23|7|Od Girsonovite bea: Ladan i Semej.
13|23|8|Sinovi Ladanovi: prv Jeil, Zetam i Joil - trojca.
13|23|9|Sinovi Semeevi: Salomit, Aziil i Aram - trojca. Tie bea Ladanovi rodovski
stare{ini.
13|23|10|A i u{te sinovite Semeevi: Jet, Zizaj, Joas, Verija. Toa bea sinovi Semeevi
- ~etvorica.
13|23|11|Jed be{e glaven, Zizaj vtor; Joas i Verija imaa malku deca, zatoa bea
pribroeni so tatkoviot dom.
13|23|12|Sinoviet Katovi: Amvram, Isar, Hevron i Ozil - ~etvorica.
13|23|13|Sinovite Amvramovi: Aron i Mojsej. Aron be{e opredelen da bide
posveten pri Svjataja Svajtih doveka, toj i sinovite negovi, za da kadat pred liceto
na Gospoda, da Mu sluàt i da go blagoslovuvaat Negovoto ime doveka.
13|23|14|A Mojsej, ~ovek Bo`ji, i sinovite negovi bea pridodadeni kon Levievoto
pleme.
13|23|15|Sinovi Mojseevi: Girson i Eliezer.
13|23|16|Sinovi Girsonovi: prv be{e Suvail.
13|23|17|Sinovi Eliezerovi bea: prv Ravija. Drugi sinovi Eliezer nema{e; a Ravija
ima{e mnogu sinovi.
13|23|18|Sinovi Isaharovi: prv Salumot.
13|23|19|Sinovi Hevronovi: prv Jeriav, vtor Amarija, tret Jaziil i ~etvrti Jezekija.
13|23|20|Sinovi Oziilovi: prv Miha i vtor Jesija.
13|23|21|Sinovi Merarievi: Moli i Musi. Sinovi Molievi: Eleazar i Kis.
13|23|22|Eleazar umre i nema{e sinovi, tuku samo }erki; i se oènija so niv sinovi
Kisovi, nivni bratu~edi.
13|23|23|Sinovi Musievi: Moli, Eder i Jarimot - trojca.
13|23|24|Toa bea sinovite Levievi spored domovite na tatkovcite nivni, glavi na
domovite, {to bea prebroeni poimeni~no, site do eden, a koi gi vr{ea slu`bite vo
domot Gospodov, od dvaeset godini nagore.
13|23|25|Za{to David re~e: "Gospod, Bog Izrailev, mu dade mir na svojot narod i
go naseli vo Erusalim zasekoga{,
13|23|26|ta levitite nema da imaat potreba da ja nosat skinijata i sekakvi nejzini
predmeti za sluèwe vo nea."
13|23|27|Zatoa, spored poslednite Davidovi zapovedi, bea prebroeni levitite od
dvaeset godini i nagore,
13|23|28|za da bidata pri sinovite Aronovi, da sluàt vo domot Gospodov, vo dvorot
i vo tremovite, da pazat na ~istota vo celoto svetili{te i da vr{at sekoja slu`ba vo
Bo`jiot dom;
13|23|29|da gi nadgleduvaat lebovite na predloènieto, p~eni~no bra{no za leben
prinos, presni piti, se pe~eno i prèno i nad site merki i teìni;
13|23|30|da po~nuvaat sekoe utro da blagodarat i da Go slavoslovat Gospoda, kako
i nave~er,
13|23|31|pri site sepalenici, prinesuvani na Gospoda vo sabotni dni, vo
novomese~ijata i vo praznicite spored brojot, kako {to e zapovedano za niv, -
postojano pred liceto na Gospoda, -
13|23|32|i da ja pazat skinijata na svedo{tvoto, svetili{teto i sinovite Aronovi nivni
bra}a, pri slu`bite vo domot Gospodov.
13|24|1|Eve go i rasporedot na sinovite Aronovi: Aronovite sinovi: Nadav, Aviud,
Eleazar i Itamar.
13|24|2|Nadav i Aviud umrea pred tatkoto svoj, a sinovi nemaa, zatoa
sve{tenodejstvuvaa Eleazar i Itamar.
13|24|3|I David gi rasporedi: Sadoka - od sinovite Eleazarovi, i Avimeleha - od
sinovite Itamarovi, spored redot na slu`bite nivni.
13|24|4|I se najde, deka me|u sinovite Eleazarovi ima{e pove}e stare{ini, otkolku
me|u sinovite Itamarovi. I toj gi rasporedi vaka: od sinovite Eleazarovi - {esnaeset
stare{ini, a od sinovite Itamarovi - osum.
13|24|5|A gi rasporeduva{e so `reb, za{to stare{inite vo svetili{teto i stare{inite
pred Boga bea od sinovite Eleazarovi i od sinovite Itamarovi;
13|24|6|i gi zapi{a Semaja, sinot Natanailov, pisar od levitite, pred liceto na carot i
knezovite i pred sve{tenicite Sadoka i Avimeleha, Avijataroviot sin, i pred
stare{inite na sve{teni~kite i levitskite domovi: koga se frla{e `reb, zedoa eden od
Eleazaroviot rod, potoa zedoa eden od Itamaroviot rod.
13|24|7|Prviot `reb padna na Joarima, vtoriot za Jedija,
13|24|8|tretiot - za Hariva, ~etvrtiot - za Seorima,
13|24|9|pettiot - za Melhija, {estiot - za Mejamina,
13|24|10|sedmiot - za Akosa, osmiot - za Avija,
13|24|11|devettiot - za Jisuja, desettiot za Sehenija,
13|24|12|edinaesettiot - za Elijasiva, dvanaesettiot - za Jakima,
13|24|13|trinaesettiot - za Ofaja, ~etirinaesettiot - za Jasvaja,
13|24|14|petnaesettiot - za Velgija, {esnaesettiot - za Emira,
13|24|15|sedumnaesettiot - za Ezira, osumnaesettiot - za Afisisa,
13|24|16|devetnaesettiot - za Fetija, dvaesettiot - za Jezekiila,
13|24|17|dvaeset i prviot - za Jahina, dvaeset i vtoriot - za Gamuila,
13|24|18|dvaeset i tretiot - za Daleja, dvaeset i ~etvrtiot - za Leila.
13|24|19|Toa be{e nivniot red pri slu`bata nivna za doa|awe vo domot Gospodov,
spored naredbata za niv, naredeno od tatkoto nivni Arona, kako {to mu be{e
zapovedal Gospod, Bog Izrailev.
13|24|20|Kaj drugite Levievi sinovi rasporedot be{e: od sinovite Amvramovi -
Sovail; od Sovailovite sinovi - Jadaja;
13|24|21|od Ravinija sinot Jesija be{e prv;
13|24|22|od Isahara - Solomot; od Solomotovite sinovi - Jad;
13|24|23|od sinovite Jetovi, prv be{e Jerij, vtor - Amadija, tret Jaziil, ~etvrti -
Jekmoam.
13|24|24|Od Oziilovite sinovi - Miha; od Mihovite sinovi - Samir.
13|24|25|Brat na Miha be{e Isija; od Isievite sinovi - Zaharija.
13|24|26|Od sinovite Merarievi - Moli i Musi; od sinovite Oziini - Vanij.
13|24|27|Sinovi Merarievi od Ozija - Jesom, Zakhur i Jovdi.
13|24|28|Od Molija - Eleazar: toj nema{e sinovi.
13|24|29|Od Kisa i od sinovite Kisovi - Jerameil;
13|24|30|sinovi Musievi - Moli, Eder i Jerimot. Toa bea sinovite levitski spored
pokolenijata nivni.
13|24|31|I tie frlija `reb zaedno so bra}ata svoi, Aronovi sinovi, pred liceto na carot
Davida i Sadoka i Avimeleha i stare{inite na sve{teni~kite i levitskite redovi:
stare{inata na rodot zaedno so pomaliot brat svoj.
13|25|1|Carot David i vojvodite gi oddelija za slu`ba sinovite Asafovi, Emanovi i
Idetunovi, za da pea pesni na gusli, psaltiri i kimvali; bea odredeni za rabota vo
slu`bata svoja:
13|25|2|od sinovite Asafovi: Zakhur, Josif, Netanija i Asiila, sinovi Asafovi, pod
rakovodstvo na Asafa, prorokot, koj be{e blizu do carot.
13|25|3|Od Idituma - sinovite Iditumovi: Godolija, Suri, Iseja, Semej, Asavija i
Matatija, {estimna, pod rakovodstvo na tatka si Idituma, koj svire{e na gusle, za
slava i hvala na Gospoda.
13|25|4|Od Emana - sinovite Emanovi: Vukuja, Matanija, Oziil, Suvail, Jerimot,
Ananija, Ananij, Elijat, Godolatij, Romamatij - Ezer, Savah, Malatij, Otir, i Maziot.
13|25|5|Site tie bea sinovi na Emana, carskiot jasnovidec, opredelini spored
zborovite Bo`ji, da ja voznesuvaat slavata. Bog mu be{e dal na Emana ~etirinaeset
sinovi i tri }erki.
13|25|6|Site tie, pod vodstvo na tatka si peeja vo domot Gospodov na kimvali,
psaltiri i gusli pri slu`bata vo domot Bo`ji spored upatstovo od carot, ili od Asafa,
Idutina i Emana.
13|25|7|Brojot nivni, zaedno so bra}ata nivni, obu~eni da peat pred Gospoda, na
site {to ja znaeja taa ve{tina be{e dveste osumdeset i osum.
13|25|8|A frlija i `reb za smenite na slu`bata, malite zaedno so golemite, u~itelite
zaedno so u~enicite.
13|25|9|Prviot `reb padna na Asafa za Josifa; vtoriot - na Godolija so bra}ata negovi
i sinovite negovi; tie bea dvanaeset;
13|25|10|tretiot - na Zakhura so sinovite negovi i bra}ata negovi; tie bea dvanaeset;
13|25|11|~etvrtiot - na Jezrij so sinovite negovi i bra}ata negovi; a tie bea
dvanaeset;
13|25|12|pettiot - na Netanija so sinovite negovi i bra}ata negovi; tie bea dvanaeset;
13|25|13|{estiot - na Vukija so sinovite negovi i bra}ata negovi; tie bea dvanaeset;
13|25|14|sedmiot - na Jernil so sinovite negovi i bra}ata negovi; tie bea dvanaeset;
13|25|15|osmiot - na Josija so sinovite negovi i bra}ata negovi; i tie bea dvanaeset;
13|25|16|devettiot - na Matanija so sinovite negovi i bra}ata negovi; i tie bea
dvanaeset;
13|25|17|desettiot - na Semeja so sinovite negovi i bra}ata negovi; site zaedno
dvanaeset;
13|25|18|edinaesettiot - na Azraila so sinovite negovi i bra}ata negovi; i tie bea
dvanaeset;
13|25|19|dvanaesettiot - na Asaviaj so sinovite negovi i bra}ata negovi; tie bea
dvanaeset;
13|25|20|trinaesettiot - na Suvaila so sinovite negovi i bra}ata negovi; site zaedno
dvanaeset;
13|25|21|~etirinaesettiot - na Matatija so sinovite negovi i bra}ata negovi; i tie bea
dvanaeset;
13|25|22|petnaesettiot - na Jerimota so sinovite svoi i bra}ata svoi; tie bea
dvanaeset;
13|25|23|{esnaesettiot - na Ananija so sinovite negovi i bra}ata negovi; i tie bea
dvanaeset;
13|25|24|sedumnaesettiot - na Jesvaka so sinovite negovi i bra}ata negovi; tie bea
dvanaeset;
13|25|25|osumnaesettiot - na Ananija so sinovite negovi i bra}ata negovi; se
dvanaeset;
13|25|26|devetnaesettiot - na Melitija so sinovite negovi i bra}ata negovi; i tie bea
dvanaeset;
13|25|27|dvaesettiot - Elijata so sinovite negovi i bra}ata negovi; vkupno dvanaeset;
13|25|28|dvaeset i prviot - na Jetira so sinovite negovi i bra}ata negovi; tie bea
dvanaeset;
13|25|29|dvaeset i vtoriot - na Godolatija so sinovite negovi i bra}ata negovi; tie bea
dvanaeset;
13|25|30|dvaeset i tretiot - Meazota so sinovite negovi i bra}ata negovi; tie bea
dvanaeset;
13|25|31|dvaeset i ~etvrtiot - na Rometiezera so sinovite negovi i bra}ata negovi; i
tie bea dvanaeset.
13|26|1|Eve go rasporedot na vratarite: od Koreevcite: Moselemija, Koreev sin, od
sinovite Asafovi.
13|26|2|Sinovi Moselemievi: prvoroden Zaharija, vtor - Jadiil, tret - Zavadija,
~etvrti - Jatanail,
13|26|3|petti - Olam, {esti - Jonatan, sedmi - Elionaj.
13|26|4|Sinovi Avdedovi: prvoroden Samija, vtor - Jozavat, tret - Joat, ~etvrti -
Sahar, petti - Rotanuil,
13|26|5|{esti - Amiil, sedmi - Isahar, osmi - Felatij, za{to Bog go be{e blagoslovil.
13|26|6|Na sinovi negov Samija mu se rodija isto taka sinovi, koi bea na~alnici vo
rodot svoj, bidej}i bea maì silni.
13|26|7|Sinovi Semeevi: Otni, Rafail, Ovid i Elzavad, i Jahija i negovite bra}a, maì
hrabri: Elija, Savahija i Isvakom.
13|26|8|Site tie bea od sinovite na Avdedoma; tie i sinovite nivni i bra}ata nivni bea
maì pogodni i za slu`ba sposobni: Avdedom gi ima{e {eeset i dvajca.
13|26|9|Moselemij ima{e sinovi i bra}a, maì sposobni - osumnaeset.
13|26|10|Osij, od sinovite Merarievi, gi ima{e sinovite: Simrij, stare{ina, iako ne
be{e prvenec, no tatko mu go be{e postavil za stare{ina;
13|26|11|vtor - Helkija, tret, - Tavelija, ~etvrti - Zaharija; site sinovi i bra}a na Osa
bea trinaeset.
13|26|12|Toa be{e rasporedot na vratarite spored stare{inite na rodovite, sposobni
za slu`ba zaedno so bra}ata svoi, za da sluàt vo domot Gospodov.
13|26|13|Tie frlija `reb, kako maliot, taka i golemiot, spored domovite na svoite
tatkovci, za sekoja vrata.
13|26|14|@rebot za isto~nata mu se padna na Selimija; frlija `reb i za sinot negov
Zaharija, umen sovetnik, i `rebot mu se padna za severnata.
13|26|15|Na Avdedoma - za ju`nata, a na sinovite negovi - pri riznicite.
13|26|16|Na Esefeima i na Osa na zapad pri Salehetskata vrata, kade {to patot se
izdiga ugore i kade {to stoi straà sproti straà.
13|26|17|Kon istok ima{e po {estmina leviti, kon sever - po ~etiri, kon jug - po
~etiri, a pri riznicite - po dvajca.
13|26|18|Kon zapad na patot pri tremot - po ~etiri, a pri samiot trem - po dvajca.
13|26|19|Toa be{e rasporedot na vratarite od sinovite Koreevi i sinovite Merarievi.
13|26|20|A bra}ata nivni levitite ja nadgleduvaa riznicata na domot Bo`ji i na
riznicata na posvetenite raboti.
13|26|21|Me|u sinovite na Ladana, Girsonov sin, me|u stare{inite na domovite od
Ladana Girsonski, be{e Jehiel.
13|26|22|I sinovite Jehielovi: Zemet i bratot mu Joil ja nadgleduvaa riznicata na
Gospodoviot dom,
13|26|23|zaedno so potomcite na Amvrama, Isara, Hevrona i Oziila.
13|26|24|Suvail, sin na Gersona, Mojseev sin, be{e stare{ina na riznicite.
13|26|25|Brat mu Eliezer ima{e sin Ravija, a toj - sin Josija, a toj - sin Joram, a toj -
sin Zehrij, a toj - sin Salomot.
13|26|26|Salomot i bra}ata negovi gi nadgleduvaa site riznici na svetite raboti, {to
gi be{e posvetil carot David i knezovite i iljadnicite, stotnicite, i vojvodite na
vojskata.
13|26|27|Od vojnite i od plenot tie posvetuvaa za odrùvawe na domot Gospodov.
13|26|28|I se, {to be{e posvetil Samuil prorokot, i Saul, sinot Kisov, i Avenir, sinot
Nirov, i Joav, sinot Saruev, seto posveteno be{e pod racete na Salomota, i bra}ata
negovi.
13|26|29|Od rodot Isarov: Honanija i sinovite negovi bea odredeni za nadvore{na
slu`ba vo Izrailot, za pisari i sudii.
13|26|30|Od rodot Hevronov: Asavija i bra}ata negovi, hrabri maì, iljada i
sedumstotini, imaa nadzor nad Izrailot, od ovaa strana na Jordan, kon istok, za site
raboti vo slu`bata Gospodova i vo carskata slu`ba.
13|26|31|Vo rodot Hevronov Urija be{e na~alnik na Hevronovcite, vo nivnite
rodovi, vo pokolenijata nivni. Tie bea prebroeni vo ~etiriesettata godina od
Davidovoto caruvawe, i me|u niv se najdoa junaci maì vo Jazir Galadski.
13|26|32|I bra}ata negovi, maì sposobni, dve iljadi i sedumstotini, bea na~alnici na
domovite. Niv gi postavi carot David nad plemeto Ruvimovo i Gadovo i
poluplemeto Manasievo za site Bo`ji i carski raboti.
13|27|1|Eve gi sinovite Izrailevi spored nivniot broj, na~lanici na rodovite,
iljadnicite, stotnicite i upravitelite, koi po oddelenija mu sluèa na carot vo site
raboti, doa|aj}i i zaminuvaj}i sekoj mesec, vo tekot na site meseci vo godinata. Vo
sekoe oddelenie tie bea po dvaeset i ~etiri iljadi.
13|27|2|Nad prvoto oddelinie, za prviot mesec, na~alnik be{e Izvoaz, sin
Zavidiilov; vo oddelenieto negovo ima{e dvaeset i ~etiri iljadi;
13|27|3|toj be{e od Faresovite sinovi i na~alnik nad site vojvodi vo prviot mesec.
13|27|4|Nad oddelinieto za vtoriot mesec be{e Dodaj, Ekhotecot; vo oddelenieto
negovo be{e i knezot Makelot; i vo negovoto oddelenie ima{e dvaeset i ~etiri iljadi.
13|27|5|Tretiot glaven voen na~alnik, za tretiot mesec, be{e Vaneja, sin na
sve{tenikot Jodaja; i vo negovoto oddelinie ima{e dvaeset i ~etiri iljadi;
13|27|6|toj, Vaneja, be{e eden od triesette junaci i nivni na~alnik, i vo negovoto
oddelinie se nao|a{e sinot negov Zavad.
13|27|7|êtvrtiot, za ~etvrtiot mesec, be{e Asail, Joavav brat, i po nego sinot negov
Zavadija; i vo negovoto oddelenie ima{e dvaeset i ~etiri iljadi.
13|27|8|Pettiot, za pettiot mesec, be{e knezot Samaot, sin Jezraev; i vo negovoto
oddelenie ima{e dvaeset i ~etiri iljadi.
13|27|9|[esti, za {estiot mesec, be{e Oduj, Ekisov sin, Tekuec; i vo negovoto
oddelenie ima{e dvaeset i ~etiri iljadi.
13|27|10|Sedmi za sedmiot mesec, be{e Helis, Falusjanin, od Efremovite sinovi; i
vo negovoto oddelinie ima{e dvaeset i ~etiri iljadi.
13|27|11|Osmi, za osmiot mesec, be{e Sovohaj, Usatitjanin od Zaraeviot rod; i vo
negovoto oddelenie ima{e dvaeset i ~etiri iljadi.
13|27|12|Devetti, za devettiot mesec, be{e Aviezer, od Anatot, od sinovite
Venijaminovi; i vo negovoto oddelinie ima{e dvaeset i ~etiri iljadi.
13|27|13|Desetti, za desettiot mesec, be{e Mahraj, Netofatec, od Zaraeviot rod; i vo
negovoto oddelenie ima{e dvaeset i ~etiri iljadi.
13|27|14|Edinaesetti, za edinaesettiot mesec, be{e Vaneja, od Faraton, od sinovite
Efremovi; i vo negovoto oddelenie ima{e dvaeset i ~etiri iljadi.
13|27|15|Dvanaesetti, za dvanaesettiot mesec, be{e Holdij, Netofatec, od potomcite
Gotoniilovi; i vo negovoto oddelenie ima{e dvaeset i ~etiri iljadi.
13|27|16|A nad Izrailevite kolena knezovi bea: vo Ruvimovoto - Eliezer, sin
Zehriev; vo Simeonovoto - Safatija, sin Mehiev;
13|27|17|vo Levievoto - Asavija, sin Kemuilov; vo Aronotvoto - Sadok;
13|27|18|vo Judinoto - Elijav, od Davidovite bra}a; vo Isaharoviot - Amri, Mihailov
sin;
13|27|19|vo Zavulonovoto - Samaija, Avdiev sin; vo Neftalimovoto Jerimot, Oziilov
sin;
13|27|20|vo Efremovoto sinovi - Osij, Azaziev sin; na poluplemeto Manasievo -
Joil, Fadeev sin;
13|27|21|vo poluplemeto Manasievo vo Galad - Jadaj, Zavadiev sin; vo
Venijaminovoto - Jasiil, Avenirov sin;
13|27|22|vo Danovoto - Azariil, Joramov sin. Toa bea voda~ite na Izrailevite
plemiwa.
13|27|23|David ne gi prebroi onie {te bea od dvaeset godini i podolu, za{to Gospod
be{e rekol, deka go umnoì Izrailot kako yvezdite nebeski.
13|27|24|Sarueviot sin Joav go po~na prebrojuvaweto, no ne go dovr{i, i gnev Bo`ji
dojde vrz Izrailot poradi toa prebrojuvawe, i toa ne vleze vo letopisite na carot
Davida.
13|27|25|Nad carskite sokrovi{ta be{e Asmot, Odiliev sin, a nad bogatstvata vo
poleto, vo gradovite, vo selata i vo kulite - Jonatan, Oziev sin;
13|27|26|a nad onie, {to rabotea polski raboti, so zemjodelie, be{e Ezdraj, Heluvov
sin;
13|27|27|nad lozjata - Semej od Rama, a nad vizbite so vino vo lozjata - Zavdij, sin
Sefamiev,
13|27|28|nad maslinite i smokvite vo poliwata - Getorjaninot Valanan, a nad
oddelenijata so elej - Joas;
13|27|29|nad krupniot dobitok, {to pase{e vo Saron - Saronecot Straj, a nad
dobitokot vo dolinite - Adainoviot sin Sofat;
13|27|30|nad kamilite - Ismailecot Uvij; nad oslite - Marotonecot Jadija;
13|27|31|nad sitniot dobitok - Agaritecot Joas. Site tie bea na~alnici nad car
Davidoviot imot;
13|27|32|Jonatan, Davidoviot striko, be{e sovetnik, ~ovek umen i pismen; i Jeil,
Akamaniev sin, be{e pri carskite sinovi;
13|27|33|Ahitofal be{e carev sovetnik; a Husija - carev prijatel;
13|27|34|a po Ahitofela bea Jodaj, sin Vaniev, i Avijatar; Joav, pak, be{e prv carev
vojvoda.
13|28|1|David gi sobra vo Erusalim site izrailski voda~i, na~alnici na plemiwata,
na~alnici na oddelite, {to mu sluèa na carot, iljadnicite i stotnicite i onie, {to bea
nad site imoti i stada na carot, sinovite svoi, dvorjanite, vojvodite i site hrabri maì.
13|28|2|I stana car David na noze, pa re~e: "ûjte me, bra}a moi i narode moj! Mi
be{e na srce da izgradam dom za po~ivka na Kov~egot na zavetot Gospodov, za
podno`je na nozete na na{iot Bog, i po podgotviv potrebnoto za gradewe.
13|28|3|No Bog mi re~e: 'Ne gradi dom na imeto Moe, za{to si ~ovek vojnik i krv
si proleval.'
13|28|4|Me|utoa, Gospod, Bog Izrailev, me izbra mene od celiot mi tatkov dom, za
da bidam ve~no car nad Izrailot; za{to On go izbra Juda za knez, vo domot na Juda
- domot na tatka mi, a od sinovite na tatkoto moj blagovoli da me postavi mene za
car nad siot Izrail;
13|28|5|a od site moi sinovi, - za{to Gospod mi dade mnogu sinovi, - On go izbra
sinot moj Solomona da sedi vrz prestolot na Gospodovoto carstvo nad Izrailot,
13|28|6|i mi re~e: 'Sinot tvoj Solomon }e go izgradi Mojot dom i Moite dvorovi,
za{to sum Si go izbral za sin, i }e mu bidam tatko;
13|28|7|i }e go zacvrstam carstvoto negovo zasekoga{, ako toj postojano gi
ispolnuva Moite zapovedi i Moite naredbi, kako do denes.'
13|28|8|I sega pred o~ite na siot Izrail, sobranie Gospodovo, i vo u{ite na na{iot
Bog velam: pazete gi i drète gi site zapovedi na Gospoda, va{iot Bog, za da
vladeete so ovaa ubava zemja i da ja ostavite po sebesi vo nasledstvo na decata svoi
zasekoga{.
13|28|9|I ti, sine Solomone, da go poznava{ Boga, tvojot Tatko, i da Mu sluì{ od se
srce i so seta du{a svoja, za{to Gospod gi ispituva site srca i gi znae site dvièwa na
mislite. Ako Go bara{, }e Go najde{; ako Go ostavi{, On }e te ostavi zasekoga{.
13|28|10|Vnimavaj! [tom Gospod te izbral da Mu izgradi{ dom za svetili{te, bide
hrabar i raboti."
13|28|11|Toga{ David mu dade na sinot svoj Solomona nacrt za hramot i za zgradite
negovi, za }eliite negovi, za gornite sobi negovi i vnatre{nite sobi negovi i za
domot na kov~egot,
13|28|12|i nacrt za se, {to mu be{e na du{ata, za dvorovite na domot Gospodov, za
site oddelenija naokolu, za riznicite na Bo`jiot dom i za riznicite na posvetenite
predmeti,
13|28|13|za sve{teni~kite i levitskite oddelinija, za sekakva rabota pri slu`bata vo
domot Gospodov, za site sadovi upotrebuvani za slu`ba vo domot Gospodov,
13|28|14|za zlatnite predmeti, so oznaka na teìnata, za sekoj sad, za site srebreni
predmeti, so oznaka na teìnata na sekoj sad - potreben za slu`ba.
13|28|15|I dade zlato za svetilnicite i za zlatnite im kandilca, ozna~uvaj}i ja teìnata
na sekoj svetilnik i negovoto kandilce, isto taka i za srebrenite svetilnici,
ozna~uvaj}i ja teìnata na sekoj svetilnik i negovite kandilca, spored namenata vo
sluèweto na sekoj svetilnik;
13|28|16|dade zlato za trpezite na lebovite za predloènieto, za sekoja zlatna trpeza,
i srebro za srebrenite trpezi,
13|28|17|za viqu{ki, ~a{i i rosilnici od ~isto zlato, za zlatnite ~inii, so ozna~uvawe
na teìnata na sekoja ~inija, za srebreni ~inii, oznaka na teìnata na sekoja ~inija;
13|28|18|za kadilniot `rtvenik od leano zlato, so oznaka na teìnata, i za pravewe
kola so zlatni heruvimi, so ra{ireni krilja i nadvisnati nad kov~egot na zavetot
Gospodov.
13|28|19|'Seto toa e pi{ano od Gospoda', vele{e David, 'kako {to me vrazumi po
site raboti na planot.'
13|28|20|I mu kaà David na sinot svoj Solomona: "Bidi hrabar i maèstven i zafati
se za rabota; ne pla{i se i ne boj se, za{to Gospod Bog, mojot Bog, e so tebe: On
nema da otstapi od tebe i nema da te ostavi, dodeka ne ja svr{i{ celata potrebna
rabota za domot Gospodov.
13|28|21|Eve gi oddelite na sve{tenicite i levitite za sekoja slu`ba pri Bo`jiot dom.
Za sekoja rabota ima{ revnosni maì, iskusni za sekoja rabota, i knezovite i siot
narod se spremni za site tvoi zapovedi."
13|29|1|Toga{ carot David mu kaà na celoto sobranie: "Sinot moj, Solomon,
edinstveniot, kogo Bog go izbra, e mlad i neèn, a deloto e golemo, za{to taa zgrada
ne e za ~ovek, tuku za Gospoda Boga.
13|29|2|So site sili prigotviv za domot na mojot Bog zlato za zlatnite raboti, srebro
za srebrenite i bakar za bakarnite, èlezo za èleznite i drvo za drvenite, mramorni
kamewa i kamewa za ukrasuvawe, kamewa ubavi i {areni, sekakvi skapi kamewa i
mnogu mermer;
13|29|3|i u{te, od qubov kon domot na mojot Bog, {to imam sopstveno zlato i
srebro, i nego go davam za domot na mojot Bog, posebno od seto ona, {to sum go
prigotvil za svetiot dom:
13|29|4|tri iljadi talanti zlato, ofirsko zlato, i sedum iljadi talanti ~isto srebro za
obloùvawe na yidovite na zgradite,
13|29|5|za site zlatni predmeti, za site srebreni i za site izrabotki od iskusni race.
Nema li u{te nekoj dobrovolno da `rtvuva denes za Gospoda?"
13|29|6|Toga{ rodolna~alnicite i knezovite izrailski, iljadnicite i stotnicite i carskite
ekonomi po~naa da donesuvaat dobrovolni prilozi.
13|29|7|I dadoa za ureduvawe na Bo`jiot dom pet iljadi talanti i deset iljadi drahmi
zlato, deset iljadi talanti srebro, osumnaeset iljadi talanti bakar i sto iljadi talanti
èlezo.
13|29|8|I onie, {to imaa skapoceni kamewa, gi davaa i niv vo riznicata na domot
Gospodov, vo racete na Gerosonecot Jeila.
13|29|9|I narodot se raduva{e na nivnata sesrdnost, za{to tie od se srce `rtvuvaa za
Gospoda, pa i David mnogu se raduva{e.
13|29|10|Toga{ go blagoslovi David Gospoda pred celoto sobranie i re~e:
"Blagosloven si, Gospodi Boè Izrailev, otsekoga{ i zasekoga{!
13|29|11|Tvoe e, Gospodi, i veli~ieto, i silata, i slavata, i pobedata, i blesokot; i se,
{to e na neboto i na zemjata, Tvoe e; Tvoe e, Gospodi, carstvoto, Ti stoi{ nad se
odozgora kako Vladetel.
13|29|12|Od Tebe e i bogatstvoto i slavata; Ti vladee{ nad se, vo Tvojata raka e i
silata i cvrstinata, i vo Tvoja vlast e da krene{ i da zacvrsti{ se.
13|29|13|I sega, Boè na{, Te slavoslovime i go falime Tvoeto veli~estveno ime.
13|29|14|Za{to, koj sum jas, i koj e mojot narod, ta moème da `rtvuvame tolku? No
od Tebe e se, i dobienoto od Tvojata raka Ti go dadovme;
13|29|15|za{to nie sme tu|inci pred Tebe i pridojdeni, kako i site na{i tatkovci;
na{ite dni se kako senka na zemjata, i nema ni{to trajno.
13|29|16|Gospodi, Boè na{! Seto ova bogatstvo, {to go prigotvivme, za da Ti
izgradime dom Tebe, na Tvoeto sveto ime, e od Tvoja raka, i se e Tvoe.
13|29|17|Znam, Boè moj, deka Ti go ispituva{ srceto i ja saka{ ~istosrde~nosta; jas
so ~isto srce go `rtvuvav seto ova, i sega gledam, deka i Tvojot narod, koj e sobran
tuka, so radost `rtvuva za Tebe.
13|29|18|Gospodi, Boè na Avraama, Isaka i Izraila na{ite tatkovci, zapazi go toa za
sekoga{, toa raspoloènie na srde~nite misli vo Tvojot narod, i upravi go negovoto
srce kon Tebe.
13|29|19|A na sinot moj Solomona daj mu pravedno srce, za da gi zapazuva Tvoite
zapovedi, Tvoite otkrovenija i Tvoite naredbi, da go izvr{uva seto toa i da ja izgradi
zgradata na Tvojot dom, za koja sum se prigotvil."
13|29|20|A na celoto sobranie David mu re~e: "Blagoslovete Go Gospoda, na{iot
Bog!" I celoto sobranie Go blagoslovi Gospoda, Boga na tatkovcite svoi, pa
koleni~ea i Mu se poklonija na Gospoda i na carot.
13|29|21|Na drugiot den Mu prinesoa `rtva na Gospoda, Mu prinesoa sepalenica na
Gospoda: iljada teliwa, iljada ovni i iljada jagniwa so prelivnite nivni, i mnogu `rtvi
od siot Izrail.
13|29|22|Pa jadea i pieja pred Gospoda vo toj den so golema radost, i po vtorpat go
proglasija Solomona, sinot Davidov, za car i go pomazaa pred Gospoda za vrhoven
vladetel, a Sadoka za prv sve{tenik.
13|29|23|I sedna Solomon na prestolot Gospodov kako car, mesto tatka si Davida i
napreduva{e, i siot Izrail mu se pokoruva{e.
13|29|24|I site knezovi i vojvodi, kako i site sinovi na carot Davida mu se
pokoruvaa na carot Solomona.
13|29|25|I Gospod go vozveli~i Solomona pred o~ite na siot Izrail i mu daruva
carska slava, kakva {to nema{e pred nego nieden car izrailski.
13|29|26|David, sinot Jeseev, caruva{e nad siot Izrail.
13|29|27|Toj caruva{e nad Izrailot ~etirieset godini: vo Hevron caruva{e sedum
godini, i vo Erusalim caruva{e trieset i tri godini.
13|29|28|Potoa umre toj vo dlaboka starost, sit od ìvotot, bogatstvoto i slavata;
mesto nego stana car negoviot sin Solomon.
13|29|29|Delata na car Davida, prvite i poslednite, se opi{ani vo zapisite na
jasnovidecot Samuil, vo zapisite na prorokot Natan i vo zapisite na jasnovidecot
Gad,
13|29|30|kako i celoto negovo caruvawe, juna{tvoto negovo i nastanite, {to se
slu~ija so nego, so Izrailot i so site zemni carstva.
14|1|1|Solomon, sinot Davidov, se zacvrsti vo carstvoto svoe, i Gospod, negoviot
Bog, be{e so nego i go vozveli~i visoko.
14|1|2|I mu zapoveda Solomon na siot Izrail da se soberat: iljadnicite, stotnicite,
sudiite i site na~alnici vo siot Izrial - stare{inite na domovite tatkovski.
14|1|3|Pa otidoa Solomon i celoto sobranie so nego na ridot vo Gavaon, bide}i tamu
be{e Bo`jata skinija na svedo{tovo, koja Mojsej, slugata Gospodov, ja be{e
podignal vo pustiwata.
14|1|4|David go be{e prenel Bo`jiot kov~eg od Kirijat-Jarim na ona mesto, {to mu
go be{e prigotvil, otkako napravi za nego skinija vo Erusalim.
14|1|5|A bakarniot `rtvenik, {to go be{e napravil Veseleil, sinot na Urija, Odov sin,
si ostanuva{e tamu pred sinijata Gospodova; nego go pobaraa Solomona i
sobranieto.
14|1|6|I tamu pred liceto na Gospoda, vrz bakarniot `rtvenik, {to be{e pred skinijata
na svedo{tvoto, Solomon prinese iljada sepalenici.
14|1|7|Vo taa no} mu se javi Gospod na Solomona i mu re~e: "Baraj, {to saka{ da ti
dadam."
14|1|8|Solomon Mu odgovori na Boga: "Ti mu napravi na tatkoto moj Davida
golema milost i me postavi za car mesto nego.
14|1|9|Neka se ispolni sega, Gospodi, slovoto Tvoe kon tatka mi Davida, bidej}i me
napravi car nad narod mnogubroen, kako zemniot prav,
14|1|10|daj mi sega mudrost i razum, za da izleguvam i vleguvam pred toj narod;
za{to, koj moè da upravuva so Tvojot golem narod?"
14|1|11|I mu re~e Bog na Solomona: "Zatoa {to go ima{ toa vo srceto svoe i ne
pobara bogatstvo, imot i slava, nitu du{ite na tvoite neprijateli, tuku pobara mudrost
i razum, za da upravuva{ so Mojot narod, nad koj te postaviv za car, -
14|1|12|mudrost i razum ti se dava, a bogatstvo, imot i slava }e ti dadam takvi,
kakvi {to kaj carevite pred tebe nemalo, niti }e ima po tebe."
14|1|13|Toga{ Solomon se vrati od ridot vo Gavaon, od skinijata na svedo{tvoto, vo
Erusalim, i caruva{e nad Izrailot.
14|1|14|I sobra Solomon kowica; ima{e iljada i ~etiristotini koli i dvanaeset iljadi
kowanici, koi gi naseli po kolskite gradovi i pri carot vo Erusalim.
14|1|15|I go napravi carot vo Erusalim srebroto i zlatoto ramnoceno so kamewata, a
kedrite spored nivnoto mnoèstvo gi napravi ramnoceni so smokvite vo nizinite.
14|1|16|Kowi mu doveduvaa na Solomona od Egipet; carski trgovci gi kupuvaa so
pari;
14|1|17|edna kola se kupuva{e i doteruva{e od Egipet za {estotini sikli srebro, a
eden kow - za sto i pedeset. Taka tie im gi dostavuvaa preku svoite race na site
carevi hetejski i carevi sirijski.
14|2|1|Solomon potoa naumi da izgradi dom na imeto Gospodovo i carski dom za
sebesi.
14|2|2|I sobra Solomon sedumdeset iljadi nosa~i i osumdeset iljadi kamenodelci vo
gorite i nadglednici nad niv - tri iljadi i {estotini.
14|2|3|Pa isprati Solomon da mu kaàt na tirskiot car Hirama: "Kako {to prave{e so
tatka mi Davida i mu ispra}a{e kedar, za da si izgradi dom za ìveewe, taka napravi
i so mene.
14|2|4|Eve, jas gradam dom na imeto Gospodovo, mojot Bog, da go posvetam
Nemu, za da se kadi pred Nego mirizlivo kadivo, da se postavuvaat postojano
lebovi na predloènieto i da se prinesuva tamu sepalnenici nautro i nave~er, i vo
sabotite, novomese~ijata i praznicite na Gospoda, na{iot Bog, {to mu e zapovedano
zasekoga{ na Izrailot.
14|2|5|Domot, {to go gradam, e golem, za{to golem e na{iot Bog, pogore e od site
bogovi.
14|2|6|Ta koj moè Nemu da Mu izgradi dom, koga neboto i nebesata na nebesata
ne moàt da ja soberat Negovata slava? I koj sum jas, pa da moàm da Mu izgradam
dom, osven za kadewe pred liceto Negovo?
14|2|7|Pa taka, isprati mi sega ~ovek, {to znae da pravi izrabotki od zlato, od srebro,
od bakar i od èlezo i od purpurna, crvena i sina pre|a, i koj znae da reè za da raboti
zaedno so umetnicite, kakvi {to ima vo Judeja i vo Erusalim, a koi{to gi prigotvi
tatko mi David.
14|2|8|I isprati mi kedrovi drva i kiparis i nevgovo drvo od Livan, za{to znam, deka
tvoite slugi umeat da se~at livanski drvja. E ete, moite slugi }e odat so tvoite slugi,
14|2|9|za da mi podgotvat mnogu drva, za{to domot, {to go gradam, e golem i
veli~estven.
14|2|10|A na drvodelcite, tvoite slugi, {to }e gi se~at drvjata, }e im dadam za hrana:
dvaeset iljadi meri p~enica i dvaeset iljadi meri ja~men, dvaeset iljadi meri vino i
dvaeset iljadi meri elej."
14|2|11|I Hiram, carot tirski, odgovori so pismo, koe mu go isprati na Solomona:
"Zatoa {to go zasaka Svojot narod, Gospod te postavi za car nad nego."
14|2|12|I u{te re~e Hiram: "Blagosloven Gospod, Bog Izrailev, Koj go sozdal
neboto i zemjata i mu dal na Davida sin mudar, u~en i razumen, koj se gotvi da Mu
gradi dom na Gospoda i dom carski za sebesi.
14|2|13|Pa taka, ti ispra}am ~ovek, nadaren so znaewa, slugata moj Hirama,
14|2|14|sin na èna od Davidovite }erki, a tatko mu e Tirec; toj znae da pravi
izrabotki od zlato i od srebro, od bakar i od èlezo, od kamen i od drvo, od purpurna
i sina pre|a, od vison i od bagrenica i da reè sekakva rezba i da pravi se, {to }e mu
bide pora~ano, zaedno so tvoite umetnici i so umetnici na mojot gospodar Davida,
tvojot tatko.
14|2|15|A p~nicata i ja~mnaot, elejot i vinoto, {to gi vetuva{, isprati gi, gospodare
moj, na svoite slugi.
14|2|16|Nie, pak, }e nase~eme drva od Livan kolku {to treba, i }e gi doneseme na
skeli po moreto vo Jafa, i ti }e gi prenese{ vo Erusalim."
14|2|17|I gi sobra Solomon site pridojdeni, {to bea toga{ vo Izrailskata zemja,
spored popisot {to go be{e napravil tatko mu David, - i izlegoa sto i pedeset i tri
iljadi i {estotini.
14|2|18|Od niv Solomon opredeli sedumdeset iljadi za nosa~i, osumdeset iljadi za
kamenodelci vo gorite i tri iljadi i {estotini za nadglednici, za da nastojuvaat
narodot za raboti.
14|3|1|I po~na Solomon da go gradi domot Gospodov vo Erusalim, na gorata
Amorija, koja mu ja opredeli Gospod na tatka mu Davida, na ova mesto, {to go
be{e podgotvil David, vrz gumnoto na Jevuseecot Orna.
14|3|2|A po~na da go gradi na vtoriot den od vtoriot mesec vo ~etvrtata godina od
svoeto caruvawe.
14|3|3|Osnovata, poloèna od Solomona pri gradeweto na domot Bo`ji, be{e sledna:
dolìna {eeset lakti, po starata merka, a {iro~ina - dvaeset lakti;
14|3|4|a tremot pred domot be{e dolg kolku {irinata na domot - dvaeset lakti, visok,
pak, - sto i dvaeset.
14|3|5|A glavniot dom go obloì so kiparisovo drvo, go opkova so ~isto zlato i
izraboti na nego palmi i veri{ki.
14|3|6|Go ukrasi domot so skapoceni kamewa za da bide ubav; a zlatoto be{e
parvaimsko zlato.
14|3|7|Go opkova so zlato domot, gredite, pragovite, yidovite negovi, prozorcite i
vratite negovi, a po yidovite izvaja heruvimi;
14|3|8|i napravi Svajata Svatih: dolìnata nejzina spored {iro~inata na domot -
dvaeset lakti, i {iro~inata nejzina - dvaeset lakti; i ja pokri so {estotini talanti ~isto
zlato.
14|3|9|Teìnata na klinovite be{e: sekoj klin pedeset sikli zlato. I gornite odai gi
opkova so zlato.
14|3|10|A vo Svjatajta Svjatih napravi dva heruvima od drvo {to ne gnie, rezbarska
rabota, i gi opkova so zlato.
14|3|11|Krilata na heruvimite im bea vo dolìna dvaeset lakti: ednoto krilo, pet lakti,
se dopira{e do yidot na domot, a drugoto krilo, isto taka pet lakti, se sre}ava{e so
kriloto na drugiot heruvim;
14|3|12|isto taka i ednoto krilo na drugiot heruvim, pet lakti, se dopira{e do yidot na
domot, a drugoto krilo, pet lakti, se sre}ava{e so kriloto na drugiot heruvim.
14|3|13|Kriljata na heruvimite bea ra{ireni na dvaeset lakti; i tie stoeja na nozete
svoi so liceto kon hramot.
14|3|14|Napravi zavesa od sina, purpurna i temno crvena tkaenina i od vison, a na
nea izobrazi heruvimi.
14|3|15|Pred hramot napravi dva stolba, visoki po trieset i pet lakti, i kapiteli
odozgora - sekoj od po pet lakti.
14|3|16|Napravi i veri{ki, kako vo svetili{teto, i gi poloì vrz stolbovite; napravi i
sto narovi, koi gi postavi na veri{kite.
14|3|17|Gi postavi stolbovite pred hramot: edniot desno, drugiot levo, i desniot go
nare~e Jihin (Ispravuvawe), a leviot Voaz(tvrdina).
14|4|1|A napravi i bakaren `rtvenik: dvaeset lakti dolg, dvaeset lakti {irok i deset
lakti visok.
14|4|2|I napravi izleano more - od edniot kraj negov do drugiot deset lakti - celiot
krug, visok pet lakti, a naokolu pri vrvot - trieset lakti;
14|4|3|naokolu pod nego od site strani ima{e izleano obrazi volovski; na deset lakti
naokolu moreto go opkoluvaa dva reda volovi, izleani zaedno so nego.
14|4|4|Toa stoe{e vrz dvanaeset vola: tri gledaa kon sever, tri gledaa kon zapad, tri
gledaa kon jug i tri gledaa kon istok, a moreto vrz niv odozgora: zadninite pak im
bea svrteni navnatre pod moreto.
14|4|5|Develinata mu be{e kolku edna dlanka, a krai{tata negovi, napraveni kako
krai{ta na ~a{a; prilegaa na rascuten krin. Toa sobira{e tri iljadi bata.
14|4|6|Napravi i deset mijalnici i postavi pet desno i pet levo, za da mijat vo niv - go
mieja vo niv prigotvenoto za sepalenicite; a moreto - za sve{tenicite, za da se mijat
vo nego.
14|4|7|Napravi i deset zlatni svetilnici, kakvi {to treba{e da bidat, i gi postavi vo
hramot - pet desno i pet levo.
14|4|8|Napravi i deset trpezi i gi postavi vo hramot - pet desno i pet levo; napravi i
sto zlatni ~a{i.
14|4|9|Napravi u{te i sve{teni~ki dvor, i golem dvor, i vrati kon dvorot, i stoèrite
im gi opkova so bakar.
14|4|10|Moreto go postavi na desnata strana, kon jugoistok.
14|4|11|I napravi Hiram kotli, lopatki, ~a{i, kadilnici i site `rtveni sadovi. I ja svr{i
Hiram rabotata, {to ja vr{e{e za carot Solomon vo Bo`jiot dom:
14|4|12|dva stolba i dva pojasa okolu vrvovite vrz stolbovite i dve mreì, za da gi
pokrivaat dvata pojasa okolu kapitelite, {to bea vrz stolbovite,
14|4|13|i ~etiristotini narovi na dvete mreì - dva reda narovi za sekoja mreà, za da
gi pokrivaat dvata pojasa okolu vrvovite vrz stolbovite.
14|4|14|Napravi i podno`ja, napravi i mijalnici nad podno`jata;
14|4|15|edno more i dvanaeset volovi pod nego,
14|4|16|i kotli i lopatki, i viqu{ki; celiot toj pribot Hiram mu go napravi na carot
Solomona za domot Gospodov od izmaznet bakar.
14|4|17|Carot gi izlea vo glinena zemja od okolinata na Jordan, me|u Sokhot i
Saridata.
14|4|18|Solomon gi napravi site tie predmeti vo golemo mnoèstvo, taka {to ne se
znae{e merkata na bakarot.
14|4|19|Toga{ gi napravi Solomon i site drugi predmeti za Bo`jiot dom: i zlaten
`rtvenik, i trpezi za lebovite na predloènieto,
14|4|20|i svetilnici, i kandilata nivni, za da gi palat spored uredbite pred Svjataja
Svjatih, - od ~isto zlato;
14|4|21|i cve}enca, i kandilca, i ma{i~ki od zlato, od naj~isto zlato,
14|4|22|i noèvi, i rosilnici, i ~a{i, i pepelnici od naj~isto zlato; i hramovite porti -
vnatre{nite porti za Svjataja Svjatih, i hramovite porti za svetili{teto - od zlato.
14|5|1|I se zavr{i seta rabota, {to ja izvr{i Solomon za domot Gospodov. I go vnese
Solomon posvetenoto od tatka mu Davida srebro i zlato, i site sadovi gi predade vo
riznicite na Bo`jiot dom.
14|5|2|Toga{ Solomon gi svika vo Erusalim site na~alnici izrailski i site plemenski
knezovi i site stare{ini na domovite na izrailevite sinovi, za da go prenesat
Kov~egot na zavetot Gospodov od Davidoviot grad, odnosno od Sion.
14|5|3|I se sobraa pri carot site Izrailci na praznikot, vo sedmiot mesec.
14|5|4|I dojdoa site stare{ini Izrailevi. Levitite go krenaa Kov~egot;
14|5|5|go ponesoa kov~egot i skinijata na svedo{tvoto i site sveti sadovi, {to bea vo
skinijata, - go ponesoa svse{tenici i leviti.
14|5|6|A carot Solomon i seto Izrailevo op{testvo, {to se be{e sobralo pri nego so
strav pred Kov~egot, prinesuvaa `rtvi - ovci i volovi, tolku mnogu, {to ne be{e
mo`no da se izbrojat i presmetaat.
14|5|7|I sve{tenicite go vnesoa Kov~egot na zavetot Gospodov na mestoto negovo,
vo Svjataja Svjatih, pod kriljata na heruvimite.
14|5|8|Heruvimite so ra{ireni krilja nad mestoto na kov~egot i go pokrivaa
Kov~egot i lostovite negovi odozgora.
14|5|9|Lostovite se izdigaa taka, {to dr{kite im se gledaa pred Svjataja Svjatih, no
ne i nadvor; tie se tamu i den denes.
14|5|10|Vo Kov~egot nema{e ni{to, osven dvete kameni plo~i, {to Mojsej gi be{e
poloìl na Horiv, koga Gospod sklu~i zavet so Izrailevite sinovi, po izleguvaweto
nivno od Egipet.
14|5|11|Koga sve{tenicite izlegoa od svetili{teto, - za{to site sve{tenici, {to bea
tamu, se osvetija, bea razlika na nivnite redovi,
14|5|12|toga{ site pevci - leviti: Asaf, Eman, Iditun i sinovite nivni i bra}ata nivni,
oble~eni vo te{ko platno, so kimvali, psaltiri i gusli stoeja na isto~nata strana od
`rvenikot, i so niv zaedno sto i dvaeset sve{tenici, trubea so trubi.
14|5|13|I dodeka trubea i peeja kako eden, ispu{taj}i eden glas za hvala i
slavoslovie na Gospoda i koga go podignaa zvukot od trubi, kimvali i drugi svirki, i
site go falea Gospoda, deka e blag, deka milosta Negova e ve~na, - toga{ domot
Gospodov se ispolni so oblak,
14|5|14|i poradi oblakot sve{tenicite ne moèa da stojat pri slu`ba, za{to slavata
Gospodova go ispolni Bo`jiot dom.
14|6|1|Toga{ Solomon re~e: "Gospod be{e rekol, deka }e blagovoli da prestojuva
vo magla,
14|6|2|no jas, na Tvoeto sveto ime Mu izgradiv dom na Tvoeto ìveali{te, mesto za
Tvoeto ve~no prisustvo."
14|6|3|I go svrte carot liceto svoe, ta go blagoslovi seto sobranie na Izrailcite - seto
sobranie na Izrailcite stoe{e,
14|6|4|pa re~e: "Neka e blagosloven Gospod, Bog Izrailev, Koj go izvr{i sega so
svetata raka Svoja ona, kako {to go be{e rekol so ustata Svoja na tatka mi Davida
velej}i:
14|6|5|'od onoj den, koga go izvedov Mojot narod od Egipetskatya zemja, Jas ne
izbrav grad vo niedno koleno Izrailevo, za da izgradam dom, kade {to da
prisustvuva imeto Moe, nitu izbrav ma` {to }e bide voda~ na Mojot narod Izrailot.
14|6|6|tuku go izbrav Erusalim, ta imeto Moe tamu da prisustvuva, go izbrav
Davida, toj da bide nad Mojot narod - Izrailot.'
14|6|7|Tatko mi David ima{e na srce da izgradi dom na imeto na Gospoda, Boga
Izrailev,
14|6|8|no Gospod mu kaà na tatko mi David: ti ima{ na srce da izgradi{ hram na
imeto Moe; dobro e, {to ti e toa na srce.
14|6|9|Me|utoa, ti nema da izgradi{ hram, tuku tvojot sin, {to }e prizleze od bedrata
tvoi, - toj }e izgradi hram na imeto Moe.
14|6|10|I Gospod go ispolni slovoto i, ona {to go be{e izrekol; jas stapiv na mestoto
na mojot tatko Davida, sednav na prestolot Izrailev, kako {to re~e Gospod, i
izgradiv dom na imeto Gospodovo, Boga Izrailev.
14|6|11|Go poloìv tamu kov~egot, vo koj e zavetot na Gospoda, {to go be{e
sklu~il so sinovite Izrailevi."
14|6|12|Pa zastana Solomon pred `rtvenikot Gospodov, pred seto sobranie na
Izrailcite, gi krena racete, -
14|6|13|za{to Solomon be{e napravil bakarno podno`je, dolgo pet lakti, {iroko pet
lakti i visoko tri lakti, i go be{e postavil srede dvorot; zastana na nego, padna na
kolena pred seto sobranie na Izrailcite, gi krena racete kon neboto, -
14|6|14|i re~e: "Gospodi, Boè Izrailev! Nema Bog, sli~en na Tebe, nitu na neboto,
nitu na zemjata. Ti go pazi{ zavetot i milosta kon slugite Svoi, koi odat pred Tebe
so seto svoe srce;
14|6|15|Ti go ispolni na Svojot sluga Davida, mojot tatko, ona, {to be{e govorel;
ona, {to be{e go izrekol so ustata Svoja, denes go ispolni so rakata Svoja.
14|6|16|I sega, Gospodi, Boì Izrailev, ispolni mu go na Svojot sluga Davida, mojot
tatko, ona, {to mu go re~e, velej}i: nema da snema ma`, {to }e sedi pred liceto Moe
na prestolot Izrailev, samo ako tvoite sinovi vnimavaat na pati{tata svoi, odej}i po
Mojot zakon taka, kako {to ode{e ti pred Mene.
14|6|17|A sega, Gospodi, Boè Izrailev, neka se potvrdi slovoto Tvoe, {to si go
izrekol na Svojot sluga Davida!
14|6|18|Navistina, Bog li }e ìvee so lu|eto na zemjata? Ako neboto nebesata Tvoi
ne Te sobiraat, dotolku pomalku }e Te sobere ovoj hram, {to sum go izgradil.
14|6|19|No pogledni milostivo kon molitvata na Tvojot sluga i kon molbata negova,
Gospodi, Boè moj! ûj go povikot i molitvata, so koja Tvojot sluga se moli pred
Tebe.
14|6|20|Neka bidat o~ite Tvoi otvoreni kon ovoj hram dewe i no}e, kon mestoto, vo
koe si vetil deka go stava{ imeto Svoe, za da ja slu{a{ molitvata, so koja slugata
Tvoj }e se moli na ova mesto.
14|6|21|ûj gi molbite na Tvojot sluga i na Tvojot narod Izrailot, so koi }e se molat
na ova mesto; ~uj od mestoto na Tvoeto ìveali{te, od nebesata, ~uj i smiluvaj se!
14|6|22|Koga nekoj }e zgre{i protiv bli`niot svoj, i }e pobaraat od nego kletva, za
da se zakolne, i taa kletva bide izvr{ena pred Tvojot `rtvenik vo ovoj hram,
14|6|23|toga{ ~uj od neboto i izvr{i sud nad Svoite slugi, podaj mu na vinovnikot, i
tovarej}i mu ja postapkata negova vrz glavata negova; a opravdaj go praviot,
vozdavaj}i mu spored pravdata negova.
14|6|24|Koga Tvojot narod Izrailot }e bide porazen od neprijatelot, zatoa {to zgre{il
pred Tebe i koga toj }e se svrti kon Tebe, i }e go ispoveda imeto Tvoe so molba i
molitva pred Tebe vo ovoj hram,
14|6|25|~uj toga{ od neboto i prosti mu go grevot na Tvojot narod Izrailot i vrati go
vo zemjata, {to si mu ja dal nemu i na tatkovcite negovi.
14|6|26|Koga }e se zaklu~i neboto i }e snema do`d, zatoa {to zgre{il pred Tebe, i }e
se pomolat na ova mesto, }e go ispovedaat imeto Tvoe i }e se svrtat od svoite
grevovi, zatoa {to si gi ponizil,
14|6|27|~uj toga{ od neboto i prosti im go grevot na Svoite slugi i na Svojot narod
Izrailot, pokaùvaj}i im go dobriot pat, po koj treba da odat; i isprati do`d vrz
Tvojata zemja, {to si mu ja dal na narodot Svoj vo nasledstvo.
14|6|28|Ako bide glad vo zemjata ili pomor, ognen vetar ili glamja, skakulci ili
gasenici, ili ako go pritisnat neprijatelite negovi vo zemjata, {to ja vladee, nekoe zlo
ako se slu~i ili nekakva bolest,
14|6|29|sekoja molitva, sekoja molba od koj i da bilo ~ovek, ili od siot narod Tvoj
Izrailot, koga sekoj }e ja po~uvstvuva nevoljata svoja i tagata svoja i }e gi podadae
racete kon Tvojot hram,
14|6|30|~uj od neboto, od mestoto na Tvoeto ìveali{te, i prosti i podaj mu na
sekogo spored site pati{ta negovi, kako {to go poznava{ srceto negovo, - za{to
samo Ti gi poznava{ srcata na sinovite ~ove~ki, -
14|6|31|za da se pla{at od Tebe i da odat po Tvoite pati{ta vo site dni, dodeka ìveat
na zemjata, {to si im ja dal na tatkovcite nivni.
14|6|32|Duri i tu|inecot, {to ne e od Tvojot narod Izrailot, koga }e dojde od dale~na
zemja poradi Tvoeto golemo ime, Tvojata mo}na raka i Tvojata silna mi{ka, -
dojde i se pomoli vo ovoj hram,
14|6|33|~uj od neboto, od mestoto na Tvoeto ìveali{te, i napravi se, za koe tu|
inecot }e Te prizove, ta site zemni narodi da go poznaat Tvoeto ime i da se pla{at
od Tebe, kako i Tvojot narod Izrailot, i da znaat, deka ovoj dom, {to jas go izgradiv,
e nare~en na Tvoe ime.
14|6|34|Koga Tvoite lu|e }e izlezat vo vojna protiv neprijaltelite svoi po patot, po
koj }e gi isprati{ Ti, i Ti se pomolat, obrnuvaj}i se kon hramot, {to go izgradiv na
Tvoeto ime,
14|6|35|toga{ poslu{aj ja od neboto molitvata nivna i molbata nivna i napravi im go
ona {to e tamu potrebno.
14|6|36|Koga }e zgre{at pred Tebe, - za{to nema ~ovek {to ne gre{ava, - i Ti }e im
se razgnevi{ i }e gi predade{ na neprijatelite, i oni, {to gi zarobile, gi odvedat vo
dale~na ili bliska zemja,
14|6|37|koga vo zemjata, vo koja }e bidat zarobeni, }e dojdat na sebesi, }e se svrtat
i }e Ti se pomolat vo zemjata na svoeto ropstvo, velej}i: 'zgre{ivme, napravivme
bezzakonija i nepravdi,'
14|6|38|i se obrnat kon Tebe so seto svoe srce i so seta svoja du{a, vo zemjata na
svoeto ropstvo, kade {to }e bidat odvedeni vo plen, i se pomolat, obrnuvaj}i se kon
zemjata svoja, {to si im ja dal na tatkovcite nivni, i kon gradot, {to si go izbral, i
kon hramot, {to go izgradiv na Tvoeto ime, -
14|6|39|toga{ ~uj od neboto, od mestoto na Tvoeto ìveali{te, ~uj ja molitvata nivna
i molbata nivna, i napravi go ona {to im e potrebno, i prosti mu na Tvojot narod, za
ona {to zgre{il pred Tebe.
14|6|40|Boè moj, o~ite Tvoi neka bidat otvoreni i u{ite Tvoi vnimatelno kon
molitvata na ova mesto!
14|6|41|I sega, Gospodi Boè, zastani vo Tvoeto pokoi{te, Ti i kov~egot na Tvojata
sila. Tvoite sve{tenici, Gospodi Boè, neka se oble~at vo spasenie, i Tvoite
prepodobni da se raduvaat vo dobrinite.
14|6|42|Gospodi Boè, ne svrtuvaj go liceto od pomazanikot Svoj, priseti se na
milostite veteni kon Svojot sluga Davida!"
14|7|1|Koga Solomon ja zavr{i molitvata, sleze ogan od neboto i gi goltna
sepalenicite i `rtvite, i slava Gospodova go ispolni domot.
14|7|2|I sve{tenicite ne moèa da vlezat vo domot Gospodov, za{to slavata
Gospodova go ispolni domot Gospodov.
14|7|3|I site sinovi Izrailevi, koga vidoa, kako sleze ogan i slava Gospodova vrz
domot, padnaa ni~kum na zemja, na plo~nikot, se poklonija i Go falea Gospoda,
za{to e blag, za{to milosta negova e ve~na.
14|7|4|A carot i siot narod po~naa da prinesuvaat `rtvi pred liceto na Gospoda.
14|7|5|I prinese carot Solomon na `rtva dvaeset i dve iljadi vola i sto i dvaeset iljadi
ovci: taka go osvetija Bo`jiot dom carot i siot narod.
14|7|6|Sve{tenicite stoeja na slu`bata svoja, a levitite so Davidovite pesni vo racete,
stoeja so svirki za pesni na Gospoda, {to gi be{e napravil carot Davdi, za{to
milosta Negova e ve~na; i trubea sve{tenicite sproti niv, a siot Izraiel stoe{e.
14|7|7|Solomon go osveti i vnatre{niot del na tremot, {to e pred domot Gospodov:
tamu gi prinese sepalenicite i lojot od mirnite `rtvi, za{to bakarniot `rtvenik,
napraven od Solomona, ne moè{e da gi sobere sepalenicite, lebnite prinosi i lojot.
14|7|8|I napravi Solomon vo toa vreme sedumdneven praznik i praznuva{e so nego
siot Izrail, - mnogu golem sobor, {to se be{e stekol od vlezot vo Emat do
Egipetskiot potok;
14|7|9|a na osmiot den napravija popraznensto, za{to osvetuvaweto na `rtvenikot go
pravea sedum dena i praznkot - sedum dena.
14|7|10|I na dvaeset i tretiot den od sedmiot mesec carot go raspu{ti narodot po
{atorite nivni, site radosni i veseli vo srceto poradi dobroto, {to Gospod mu go
napravi na Davida i Solomona i na svojot narod Izrailot.
14|7|11|I go zavr{i Solomon domot Gospodov i domot carski, zavr{i uspe{no se,
{to be{e naumil vo srceto svoe da go izvr{i vo Gospodoviot dom i vo svojot dom.
14|7|12|I Gospod mu se javi na Solomona no}e i mu kaà: "Ja ~uv tvojata molitva i
Si go odbrav toa mesto za dom na `rtvoprinesuvawa.
14|7|13|Ako go zaklu~am neboto i da nema do`d, ako im zapovedam na skakulcite
da ja ispasat zemjata, ili da ispratam pomor vrz Mojot narod.
14|7|14|i Mojot narod, koj se imenuva so Moeto ime, se smiri, po~ne da se moli, da
go bara liceto Moe i se odvrati od svoite lo{i pati{ta, Jas }e ~ujam od neboto i }e
mu gi prostam grevovite negovi i }e ja izlekuvam zemjata negova.
14|7|15|I sega o~ite Moi }e bidat otvoreni i u~ite Moi vnimatelni kon molitvata vo
ova mesto.
14|7|16|I sega jas go izbrav i go osvetiv ovoj dom, ta imeto Moe da bide tamu
zasekoga{; i o~ite Moi, i srceto Moe }e bidat tamu vo site dni.
14|7|17|I, ako odi{ pred liceto Moe, kako {to ode{e tatko ti David, i ako vr{i{ se,
{to sum ti zapovedal, i ako gi pazi{ uredbite Moi i zakonite Moi,
14|7|18|Jas }e go zacrvstam prestolot na carstvoto tvoe, kako {to mu bev vetil na
tatka ti David, velej}i: 'nema da snema ma`, {to }e vladee nad Izralot.'
14|7|19|No, ako otstapite i ako gi napu{tite naredbite Moi i zapovedite Moi, {to
sum vi gi dal, i trgnete da sluìte na drugi bogovi i da im se poklonuvate,
14|7|20|Jas }e go istrebam Izrailot od liceto na Mojata zemja, {to sum mu ja dal, i
ovoj hram, {to sum go osvetil na Moe ime, }e go otfrlam od liceto Svoe i }e go
napravam za prikaz i za potsmev kaj site narodi.
14|7|21|A za ovoj hram, tolku slaven, sekoj, {to }e mine pokraj nego, }e se vxa{i
i }e re~e: 'Zo{to li postapil Gospod taka so ovaa zemja i so ovoj hram?'
14|7|22|I }e re~at: 'Zatoa, {to tie Go ostavija Gospoda, Boga na tatkovcite svoi, Koj
gi izvede od Egipetskata zemja, i se privrzaa za drugi bogovi, i, se poklonuvaa i im
sluèa, - zatoa On im go isprati sevo ova zlo.'
14|8|1|Otkako, izminaa dvaeset godini, vo koe vreme Solomon go grade{e domot
Gospodov i svojot dom,
14|8|2|Solomon gi izgradi i gradovite, {to mu gi be{e dal Hiram, i gi vseli vo niv
sinovite Izrailevi.
14|8|3|Potoa otide Solomon protiv Emat-Suva i go prezede.
14|8|4|Go izgradi Tedmor vo pustiwata i site gradovi za ìtnici, kakvi {to napravi vo
Emat.
14|8|5|Go izgradi Gorni Vetoron i Dolni Vetoron, gradovi utvrdeni so yidi{ta, porti i
reziwa,
14|8|6|i Valat i site gradovi za skladovi, vo koi Solomon ima{e ìtnici, site gradovi
za koli i gradovi za kowica, i se {to saka{e da izgradi Solomon vo Erusalim i vo
Livan i po celata zemja na svoeto vladenie.
14|8|7|Site lu|e, ostanata od Hetejcite, Amorejcite, Ferezejcite, Evejcite i
Jevusejcite, {to ne bea od sinovite Izrailevi, -
14|8|8|decata nivni, ostanati po niv na zemjata, koi sinovite Izrailevi ne gi bea
istrebile - Solomon gi pot~ini i prinudi da pla}aat danok duri i do denes.
14|8|9|A sinovite Izrailevi Solomon {to ne gi napravi slugi za svoi raboti, tie bea
vojnici i poglavari nad vojvodite negovi i zapovednici na kolite i kowicata negova.
14|8|10|Glavnite nastojnici, {to upravuvaa so narodot pri carot Solomon, bea dveste
i pedeset.
14|8|11|Solomon ja prenese }erkata Faraonova od Davidoviot grad vo domot, {to
go izgradi za nea, za{to, vele{e toj, èna ne smee da ìvee pri mene vo domot na
Izraileviot car Davida, bidej}i domot e osveten: vo nego e vlezen kov~egot
Gospodov.
14|8|12|Toga{ Solomon po~na da Mu prinesuva sepalenici na Gospoda na
`rtvenikot Gospodov, {to be{e go izgradil pred tremot,
14|8|13|za prinesuvawe sepalenici, spored naredbite sekoj den, kako {to be{e
zapovedal Mojsej, vo sabotite i vo novomese~ijata i vo praznicite tripati vo
godinata: vo praznikot na Beskvasnici, vo praznikot na Sedmici i vo praznikot
Senici.
14|8|14|I gi ustanovi, spored rasporedot na tatka si Davida, smenite i sve{tenicite
spored slu`bata nivna, na levitite spored straìte nivni, za da slavoslovat i da sluàt
pri sve{tenicite spored ustavot za sekoj den, i na vratarite spored smenite nivni, pri
sekoja vrata, bidej}i takva be{e zapovedta na Davida, Boìot ~ovek.
14|8|15|I ne otstapuvaa od carevite zapovedi za sve{tenicite i za levitite vo ni{to,
nitu pak za riznicata.
14|8|16|Taka be{e uredeno celoto delo na Solomona od denot, koga se osnova
domot Gospodov, do celosnoto zavr{uvawe negovo.
14|8|17|Toga{ otide Solomon vo Gasion-Gaver i vo Elat, {to e na morskiot breg, vo
zemjata Idumejska.
14|8|18|I Hiram mu isprati po svoi slugi korabi i slugi, {to go znaeja moreto, i tie
otidoa so slugite Solomonovi vo Ofir, od kade {to iznesoa ~etiristotini i pedeset
talanti zlato, i mu go donesoa na carot Solomon.
14|9|1|Savskata carica, koga ~u za slavata Solomonova, dojde vo Erusalim da go
isku{uva Solomona so gatanki; dojde so mnogu golemo bogatstvo i kamili,
natovareni so blagoprijatni mirisi, mnogu zlato i skapoceni kamewa. Dojde pri
Solomona i govore{e so nego se, {to i be{e na srce.
14|9|2|Solomon i gi objasni site nejzini zborovi, i ne se najde ni{to nepoznato za
Solomona, koe da ne i go objasni.
14|9|3|Savskata carica, otkako ja vide mudrosta na Solomona i domot, {to toj go
be{e izgradil,
14|9|4|i jadewata na trpezata negova, i ìveli{tata na slugite negovi, sostojbata na
prislu`nicite negovi i oblekata nivna, peharnicite i oblekata nivna, i odot, so koj toj
vleguva{e vo domot Gospodov, - be{e nadvor od sebe.
14|9|5|Toga{ taa mu re~e na carot: "Vistina e ona {to go bev slu{ala za tvoite dela i
za tvojata mudrost;
14|9|6|no jas ne veruvav na nivnite zborovi se, dodeka ne dojdov i ne vidov so o~ite
svoi. I eve, ni polovinata ne mi e kaàno za tvojata golema mudrost: ti ja
nadminuva{ prikaznata, {to sum ja ~ula.
14|9|7|Blaèni se tvoite lu|e, blaèni se tie tvoi slugi, koi sekoga{ stojat pred tebe i ja
slu{aat mudrosta tvoja!
14|9|8|Neka e blagosloven Gospod, tvojot Bog, Koj blagovoli da te postavi na
Svojot prestol za car pred Gospoda, tvojot Bog. Poradi qubovta na tvojot Bog kon
Izrailot, za da go zacvrsti zasekoga{, On te postavi za car nad nego, - da deli{ sud i
pravda."
14|9|9|Potoa taa mu podari na carot sto i dvaeset talanti zlato i golemo mnoèstvo
blagoprijatni mirisi i skapoceni kamewa: nema{e nigde takvi mirisi, kakvi {to
Savskata carica mu podari na Solomona.
14|9|10|No i slugite Hiramovi i slugite Solomonovi, koi go donesoa zlatoto od Ofir,
donesoa i crveno drvo i skapoceni kamewa.
14|9|11|Carot od toa crveno drvo napravi skali za domot Gospodov i za carskiot
dom, i gusli i psaltiri za pevcite. Takvo ne{to ne be{e videno pred toa vo zemjata
Judejska.
14|9|12|A carot Solomon i dade na Savskata carica, se {to posaka i poèla, osven
takvi raboti, kakvi {to taa mu be{e donela. Pota taa se vrati vo svojata zemja so
slugite svoi.
14|9|13|Merkata na zlatoto, {to mu doa|a{e na Solomona vo tekot na edna godina,
be{e {estotini i {eeset talanti.
14|9|14|Osven toa, donesuvaa u{te i podanici i trgovci, i site carevi arapski i oblasni
na~alnici mu donesuvaa zlato i srebro na Solomona.
14|9|15|I napravi carot Solomon dveste golemi {tita od kovano zlato - po {estotini
sikli zlato za sekoj {tit, -
14|9|16|i trista pomali {tita od kovano zlato - po trista sikli zlato za sekoj {tit; i carot
gi postavi vo domot od livansko drvo.
14|9|17|Carot napravi i golem prestol od slonova koska, i go obloì so ~isto zlato,
14|9|18|i {est stepenika do prestolot i zlatno podno`je, izgradeno zaedno so
prestolot, i potpirki od dvete strani na sedi{teto, i dva lava, {to stojat do potpirkite.
14|9|19|I u{te dvanaeset lava {to stoja tamu od dvete strani na {este stepenika.
Takov prestol nema{e vo niedno carstvo.
14|9|20|Site sadovi od koi pie{e carot Solomon bea od zlato, i site sadovi vo domot
od livansko drvo bea od ~isto zlato; od srebro nema{e ni{to, za{to srebroto vo
Solomonovoto vreme ne se cene{e mnogu.
14|9|21|Bidej}i carski korabi odea vo Tarsis so slugite Hiramovi i sekoi tri godini
korabite se vra}aa od Tarsis, pa donesuvaa zlato i srebro, slonova koska, majmuni i
pauni.
14|9|22|Taka carot Solomon gi nadmina site zemni carevi po bogatstvoto i po
mudrosta.
14|9|23|Siet zemni carevi sakaa da go vidat Solomona, za da ja poslu{aat mudrosta
negova, koja Bog ja be{e vnem vo srceto negovo.
14|9|24|I sekoj od niv donesuva{e so sebesi dar: srebreni sadovi i zlatni sadovi,
obleka, oru`ja, blagoprijatni mirisi, kowi i maski - sekoja godina.
14|9|25|Solomon ima{e ~etiri iljadi stai za kowi i koli i dvanaeset iljadi kowanici;
gi be{e naselil po kolskite gradovi i pri carot - vo Erusalim.
14|9|26|Vladee{e nad site carevi - od rekata Eufrat do Filistejskata zemja i do
Egipetskite predeli.
14|9|27|Carot napravi i zlatoto i srebroto vo Erusalim da bidat ramnoceneti so
obi~nite kamewa, a kedrite, poradi nivnoto mnoèstvo, gi napravi ramnoceneti so
smikvite vo nizinite.
14|9|28|Kowi mu doteruvaa na Solomona od Egipet i od site zemji.
14|9|29|Drugite dela Solomonovi, prvi i posledni, opi{ani se vo zapisite na prorokot
Natana i proro{tvoto na Silomaecot Ahija i vo videnijata na jasnovidecot Joila za
Jerovoama, Navatoviot sin.
14|9|30|Solomon caruva{e vo Erusalim nad siot Izrail ~etirieset godini.
14|9|31|Po~ina Solomon pri tatkovcite svoi, i go pogrebaa vo gradot na tatka mu
Davida. A mesto nego stana car sinot negov Rovoam.
14|10|1|Rovoam otide vo Sihem, za{to vo Sihem se bea sobrale site Izrailci, za da
go izberat za car.
14|10|2|Koga ~u za toa Jerovoam, sinot Navatov, - koj se nao|a{e vo Egipet, kade
{to be{e izbegal od carot Solomon, - toj se vrati od Egipet.
14|10|3|Ispratija da go povikaat. Dojde Jerovoam i siot Izrail, i mu govorea na
Rovoama vaka:
14|10|4|"Tvojot tatko ni maloì te{ko igo; ti pak olesni ni go te{koto ropstvo od
tatka ti i te{koto igo, {to ni go naloì toj, i nie }e ti sluìme."
14|10|5|Rovoam im odgovori: "Po tri dena dojdete pak pri mene." I narodot se
razotide.
14|10|6|Se posovetuva carot Rovoam so stare{inite, {to stoeja pred tatka mu
Solomona, dodeka be{e ìv, i im re~e: "[to }e me posovetuvate da mu odgovoram
na ovoj narod?"
14|10|7|Tie mu odgovorija: "Ako bide{ dobar sprema ovoj narod i mu ugodi{, ako
mu govori{ blagi zborovi, toj }e ti sluì vo site dni."
14|10|8|No toj go otfrli sovetot, {to mu go dadoa stare{inite, pa po~na da se
sovetuva so mladite, {to bea izrasnale zaedno so nego i sluèa pri nego;
14|10|9|pa im re~e: "[to }e mi sovetuvate da im odgovoram na onie lu|e, {to mi
rekoa vaka: 'Olesni ni go igoto, {to ni go naloì tatko ti?'
14|10|10|Mladite, {to bea izrastane so nego, mu odgovorija i rekoa: "Vaka kaì im
na tie lu|e, {to ti rekle: 'tvojot tatko ni naloì te{ko igo, ti, pak olesni ni go,' - vaka
kaì im: 'maliot prst mi e podebel od bedrata na tatka mi.
14|10|11|Tatko mi vi naloì te{ko igo, jas, pak, }e go zgolemam va{eto igo; tatko mi
ve kaznuva{e do kam{ici, jas, pak, }e ve bijam so skorpii.'"
14|10|12|Dojde Jerovoam i site lu|e pri Rovaoama na tretiot den, kako {to im be{e
zapovedal carot, velej}i: "Dojdete pri mene pak po tri dena."
14|10|13|Toga{ carot im odgovori grubo, bidej}i carot Rovoam go otfrli sovetot na
stare{inite, i im govore{ie spored sovetot na mladite vaka:
14|10|14|"Tatko mi vi naloì te{ko igo, jas pak }e go zgolemam; tatko mi ve
kaznuva{e so kam{ici, jas, pak, }e ve bijam so skorpii."
14|10|15|I carot ne go poslu{a narodot, za{to taka be{e opredeleno od Boga, za da
go ispolni Gospod zborot Svoj, {to go be{e izrekol preku Siloamecot Ahija na
Navatoviot sin Jerovoama.
14|10|16|Koga siot Izrail vide, deka carot ne go slu{a, narodot mu odgovori na
carot, velej}i: "Kako del imame vo Davida? Za nas nema del vo sinot Jeseev; po
{atorite svoi, Izraile! Sega znaj go svojot dom, Davide!" I se razotidoa site Izrailci
po {atorite svoi.
14|10|17|A Rovoam ostana car samo na sinovite Izrailevi, {to ìveeja vo Judinite
gradovi.
14|10|18|Carot Rovoam go isprati Adonirama, koj be{e nad danocite, no sinovite
Izrailevi go zatrupaa so kamewa, i toj umre. A carot Rovoam pobrza da sedni v
kola, za da izbega vo Erusalim.
14|10|19|Taka se odmetnaa Izrailcite od domot Davidov i do denes.
14|11|1|Rovoam pristigna vo Erusalim i svika od Judiniot i Venijaminoviot dom sto
i osumdeset iljadi odbrani vojnici, za da vojuvaat protiv Izrailot i da mu go vratat
carstvoto na Rovoama.
14|11|2|I bi slovo Gospodovo do Sameja, ~ovekot Bo`ji, so koe be{e re~eno:
14|11|3|"Kaì mu na Solomonoviot sin Rovoam, car Judejski, i na siot Izrail vo
Judinoto i Venijaminovoto pleme:
14|11|4|vaka veli Gospod: 'ne odete i ne po~nuvajte vojna so bra}ata svoi; vratete se
sekoj vo domot svoj, za{to Jas go napraviv toa.' Tie gi poslu{aa zborovite
Gospodovi i se vratija od pohodot protiv Jerovoama.
14|11|5|Rovoam ìvee{e vo Erusalim i gi zagradi gradovite vo Judeja so yidovi.
14|11|6|Go utvrdi Vitleem, Etam, Tekuja,
14|11|7|Vetsur, Sokhot, Odolam,
14|11|8|Get, Marisan, Zif,
14|11|9|Adurem, Lahis, Azier,
14|11|10|Salaj, Elon i Hevron, {to bea na Judinoto i na Venijaminovoto pleme.
14|11|11|Gi zacvrsti tie tvrdini i postavi vo niv na~alnici i ìtnici ,i oddelenija za elej
i vino.
14|11|12|I na sekoj grad mu dade {titovi i kopja i gi zacvrsti prili~no dobro. Pod
nego ostanaa Juda i Venijamin.
14|11|13|Sve{tenicite i levitite, kolu {to gi ima{e po celata zemja Izrailska, se
sobraa pri nego od site krai{ta,
14|11|14|za{to levitite gi ostavija selata svoi i vladenijata svoi i dojdoa vo Judeja i
vo Erusalim, bidej}i Jerovoam i sinovite negovi gi otstranija od sve{tenstvoto
Gospodovo
14|11|15|i si postavija `reci vo idolskite svetili{ta na ridovite, za idolite i za teliwata
{to toj gi napravi.
14|11|16|A po niv i od site plemiwa Izrailevi, koi go upravija srceto svoe da Go
baraat Gospoda, Boga Izrailev, odea vo Erusalim, za da Mu prinesat `rtvi na
Gospoda, Boga na tatkovcite svoi.
14|11|17|Tie go zacvrstija carstvoto Judino i go poddrùvaa Solomonoviot sin
Rovoam tri godini, za{to odea po patot na Davida i Solomona vo tie tri godini.
14|11|18|Rovoam si ja zede za èna Maelata, }erkata na Jerimuta, sin Davidov, i na
Avigeja, }erka na Elijava, sin Jeseev;
14|11|19|I taa mu gi rodi sinovite: Jeusa, Samorija i Zama.
14|11|20|Po nea toj ja zede Maha, }erka Avesalomova, i taa mu gi rodi Avija,
Jevtija, Ziza i Salimota.
14|11|21|Rovoam ja saka{e Maha, Avesalomovata }erka, pove}e od site svoi èni i
nalo`nici, za{to toj ima{e osumnaeset èni i {eeset nalo`nici, i rodi dvaeset i osum
sinovi i {eeset }erki.
14|11|22|Rovoam go postavi Avija, sinot na Maha, za na~alnik i knez nad bra}ata
svoi, za{to saka{e da go napravi car.
14|11|23|Pa mudro rabotej}i, toj gi rasprati site sinovi svoi po site zemji na Juda i
Venijamina, po site utvrdeni gradovi, im dade mnogu hrana i za niv dovede mnogu
èni.
14|12|1|Koga carstvoto na Rovoam se zacvrsti, i toj stana silen, go ostavi zakonot
Gospodov, a zaedno so nego i siot Izrail.
14|12|2|Na pettata godina od Rovoamovoto caruvawe Susakim, egipetskiot car, se
krena protiv Erusalim, - za{to bea otstapile od Gospoda, -
14|12|3|so iljada i dveste koli i {eeset iljadi kowanici; a dojdeniot od Egipet so nego
narod: Livijci, Trogloditi i Etiopjani, - broj nema{e;
14|12|4|i gi prezede utvrdenite gradovi vo Judeja i stigna do Erusalim.
14|12|5|Toga{ prorokot Samej dojde pri Rovoama i pri judejskite knezovi, {to se
bea sobrale vo Erusalim, za da se spasat od Susakima, i im re~e: "Vaka veli
Gospod: 'Vie Me ostavivte, zatoa i Jas ve ostavam vo racete na Susakima.'"
14|12|6|Knezovite Izrailevi i carot se smirija i rekoa: "Praveden e Gospod!"
14|12|7|Koga vide Gospod, deka tie se smirija, dojde slovoto Gospodovo do Sameja
i be{e re~eno: "Nema da gi pogubam, a skoro }e im dadam izbavlenie; Mojot gnev
nema da se izlee vrz Erusalim preku rakata Susakimova;
14|12|8|bidej}i tie }e mu stanat slugi, za da znaat {to e toa da Mi sluàt Mene i da
im sluàt na zemnite carstva."
14|12|9|Egipetskiot car Susakim dojde vo Erusalim i gi odzede riznicite na domot
Gospodov i riznicite na carskiot dom; odzede se, gi odzede i zlatnite {titovi, {to gi
be{e napravil Solomon.
14|12|10|No carot Rovoam napravi mesto niv bakarni {titovi i gi predade vo racete
na stare{inite nad ~uvarite, {to go ~uvaa vlezot vo carskiot dom.
14|12|11|Koga ode{e carot vo Gospodoviot dom, doa|aa ~uvarite i gi nosea, a potoa
pak gi vra}aa vo ìveali{teto na ~uvarite.
14|12|12|I koga se smiri, gnevot Gospodov se odvrati od nego i ne go pogubi do
kraj; pa i vo Judeja ima{e ne{to dobro.
14|12|13|Se zacvrsti carot Rovoam vo Erusalim i caruva{e. Koga se zacari, toj be{e
na ~etirieset i edna godina, a caruva{e sedumnaeset godini vo Erusalim, vo gradot,
kogo Gospod go izbra me|u site kolena Izrailevi, za da ostane tamu
zasekoga{ imeto Negovo. Majka mu se vika{e Nama, Amonitka.
14|12|14|I vr{e{e zlo, za{to ne go be{e raspoloìl srceto svoe za da Go pobara
Gospoda.
14|12|15|Delata na Rovoama, prvi i posledni, se opi{ani vo zapisite na prorokot
Sameja i jasnovidecot Ada vo rodoslovijata. Rovoam ima{e vojni so Jerovoama vo
site denovi.
14|12|16|Rovoam po~ina pri tatkovcite svoi i be{e pogreban vo Davidoviot grad. I
mesto nego stana car sinot negov Avija.
14|13|1|Vo osumnaesettata godina od caruvaweto na Jerovoama stana car Avija nad
Juda;
14|13|2|toj caruva{e tri godini vo Erusalim; majka mu se vika{e Mihaja, }erka
Urilova, od Gavaon. I Avija vode{e vojna so Jerovoama.
14|13|3|Avija izvede vo vojna vojska od hrabri lu|e, ~etiristotini iljadi odbrani du{i,
a Jerovoam izleze protiv nego vo boj so osumstotini iljadi du{i, isto taka odbrani
junaci.
14|13|4|I zastana Avij na vrvot od planinata Semeraim, edna od Efremovata gora, i
re~e: "ûjte me, Jerovoame i site Izrailci!
14|13|5|Ne znaete li, deka Gospod, Bog Izrailev, mu go dade na Davida carstvoto
nad Izrailot zasekoga{, nemu i na sinovite negovi, spored zavetot ve~en."
14|13|6|No be{e vostanal Jerovoam, sinot Navatov, sluga na Davidoviot sin
Solomona, i se pobuni protiv gospodarot svoj.
14|13|7|I se sobraa okolu nego lu|e dolni, razvratnici i stanaa protiv Rovoama, sinot
Solomonov; a Rovoam be{e mlad i so slabo srce, i ne izdrà protiv niv.
14|13|8|A sega vie mislite da ustoite protiv carstvoto Gospodovo, koe e vo racete na
Davidovite sinovi, za{to vas ve ima mnogu i zatoa {to imate zlatni teliwa, {to vi gi
napravi Jerovoam za bogovi.
14|13|9|Neli vie gi izgonivte sve{tenicite Gospodovi, sinovite Aronovi, i levitite, i si
postavivte sve{tenici, kakvi {to ima pri narodite vo drugite zemji? Sekoj, {to doa|a
za svoe posvetuvawe so tele i sedum ovni, toj stanuva kaj vas sve{tenik na la`ni
bogovi.
14|13|10|A kaj nas - Gospod e na{ Bog; nie ne sme Go ostavile; ne Gospoda Mu
sluàt kako sve{tenici sinovite Aronovi, i levitite se na svojata rabota.
14|13|11|Tie Mu `rtvuvaat na Gospoda sepalenici, sekoe utro i sekoja ve~er, i
mirizlivo kadivo, gi slagaat lebovite eden vrz drug na ~ista trpeza i gi palat
kandilcata na zlatniot svetilnik za da gorat sekoja ve~er, za{to nie ja pazime
naredbata na Gospoda, na{iot Bog, a vie ste Go ostavile.
14|13|12|I, ete, nam na ~elo ni e Bog i Negovite sve{tenici i gromoglasnite trubi, za
da grmat protiv vas. Sinovi Izrailevi, ne vojuvajte protiv Gospoda, Boga na va{ite
tatkovci, za{to nema da uspeete!
14|13|13|Vo toa vreme Jerovoam napravi zaseda zad nivniot til, taka {to samiot toj
be{e pred Judejcite, a zasedata - zad niv.
14|13|14|I koga se obyrnaa Judejcite, - a toa borba i otspredi i odzadi; i povikaa kon
Gospoda, a sve{tenicite zatrubija so trubi.
14|13|15|I po~naa da vikaat Judejcite. I koga Judejcite povtorno izvikaa, Bog go
porzi Jerovoama i site Izrailci pred Avija i Juda.
14|13|16|I sinovite Izrailevi po~naa da begaa pred Judejcite; i Bog go predade vo
racete nivni.
14|13|17|Avija i narodot negov stra{no gi porazija; i padnaa od Izrailot petstotini
iljadi odbrani junaci.
14|13|18|Toga{ sinovite Izrailevi se smirija, a sinovite Judini stanaa silni, za{to se
nadevaa na Gospoda, Boga na tatkovcite nivni.
14|13|19|Avija, pak, go gone{e Jerovoama i mu gi odzede gradovite: Vetil i nemu
pot~inetite sela, Jesin so selata negovi i Efron so pot~inetite mu sela.
14|13|20|I Jerovoam ve}e ne se sovzede vo dnite na Avija. Gospod go porazi i toj
umre.
14|13|21|Avija, pak, se zasili; si zede ~etirinaeset èni i rodi dvaeset i dva sina i
{esnaeset }erki.
14|13|22|Drugite dela na Avija, delata negovi i zborovite negovi se opi{ani vo
zapisite na prorokot Ada.
14|14|1|I po~ina Avija pri tatkovcite svoi i go pogrebaa vo Davidoviot grad. Mesto
nego car stana sinot negov Asa. Vo negovite dni zemjata be{e spokojna deset
godini.
14|14|2|Asa go vr{e{e ona, {to be{e dobro i ugodno pred o~ite na svojot Gospod
Bog;
14|14|3|toj gi premavna `rtvenicite na tu|ite bogovi i idolskite svetili{ta, gi skr{i
statuite i gi ise~e mladite dubravi;
14|14|4|im zapoveda na Judejcite da Go baraat Gospoda, Boga na tatkovcite nivni,
da go ispolnuvaat zakonot Negov i zapovedite;
14|14|5|gi premavna od site gradovi Judinite idolski svetili{ta i statuite na sonceto. I
carstvoto negovo be{e spokojno.
14|14|6|I bidej}i be{e spokojna zemjata, toj izgradi tvrdina vo Judeja; toj ne
vojuva{e vo tie godini, za{to Gospod mu be{e dal spokojstvo.
14|14|7|I im re~e Asa na Judejcite: "Da gi izgradime ovie gradovi i da gi zagradime
so yidi{te i kuli, so porti i klu~evi; zemjata e u{te na{a, za{to nie Go pobaravme
Gospoda, na{iot Bog; nie Go pobaravme, i On ni dade spokojstvo od site strani." I
po~naa da gradat, i uspevaa.
14|14|8|Voenata sila na Asa be{e: od Judinoto koleno trista iljadi vooruèni so
{titovi i kopja, od Venijaminovoto koleno dveste i osumdeset iljadi junaci,
vooruèni so {titovi i strelci so lak.
14|14|9|I se krena protiv niv Zaraj, Etiopjanin, so iljada iljadi vojska i trista koli, i
stigna do Marisa.
14|14|10|Mu izleze Asa vo presret, i se rasporedija za borba vo Sofatskata dolina pri
Marisa.
14|14|11|Povika Asa kon Gospoda, svojot Bog, i re~e: "Gospodi, neli e vo Tvoja
sila da im pomaga{ na silni i slabi? Toga{ pomogni ni nam, Gospodi, Boè, na{,
za{to nie na Tebe se nadevame i vo Tvoe ime izlegovme protiv ova mnoèstvo.
Gospodi, Ti si na{ Bog; da ne bide ~ovekot posilen od Tebe."
14|14|12|I Gospod gi porazi Etiopjanite pred Asa i pred Juda, i Etiopjanite izbegaa.
14|14|13|Asa, pak, i narodot so nego gi gone{e do Gedor; Etiopjanite padnaa tolku,
{to nieden ne ostana ìv, za{to bea porazeni pred Gospoda i pred Negovata vojska. I
sobraa prili~no golem plen.
14|14|14|Gi razru{ija site gradovi okolu Gedor, za{to uàs od Gospoda naleta vrz
niv; i gi ograbija site gradovi i iznesoa od niv mnogu golem plen.
14|14|15|Gi razru{ija i pastirskite kolibi, ograbija mnogu stada od siten dobitok i
kamili, i se vratija vo Erusalim.
14|15|1|Toga{ Duhot Bo`ji sleze vrz Azarija, sin Adadov.
14|15|2|Toj izleze da go presretne Asa i site Judejci i Venijaminovci, i im re~e:
"Poslu{ajte me, Asa i site Judejci i Venijaminci: Gospod e so vas, koga ste vie so
Nego; i ako Go barate, }e Go najdete; ako, pak, Go ostavite, i On }e ve ostavi.
14|15|3|Mnogu dni Izrailot }e bide bez vistinski Bog, bez sve{tenik da pou~uva, i
bez zakon;
14|15|4|no koga vo pritesnetosta svoja }e se obrne kon Gospoda, Boga Izrailev, i }e
Go pobara, i }e Go najde.
14|15|5|Vo tie vremiwa nema da ima mir ni za onie {to izleguvaat, ni za onie {to
vleguvaat; za{to }e ima golema zbrka me|u site ìteli zemni;
14|15|6|narod }e se bie so narod, i grad so grad, zatoa {to }e gi smuti Bog so
sekakvi nevolji.
14|15|7|No vie drète se cvrsto, i racete va{i da ne oslabuvaat, za{to }e ima nagrada
za delata va{i."
14|15|8|Koga gi ~u Asa tie zborovi i proro{tvata na Asarija, sin na prorokot Adada,
toj se ohrabri i gi premavna neznaboè~kite gnasotii od celata zemja Judejska i
Venijaminova, i od gradovite na Evremovata gora, {to gi be{e prezel, go obnovi i
`rtvenikot Gospodov, {to be{e pred Gospodoviot trem.
14|15|9|Toga{ gi sobra site Judejci i Venijaminovci i preseleni od Efrema, Manasija
i Simeona, koi ìveeja so niv; za{to mnogu Izrailci preminaa kon nego, otkako
vidoa, deka Gospod, negoviot Bog, e so nego.
14|15|10|I se sobraa vo Erusalim vo tretiot mesec na petnaesettata godina od
caruvaweto na Asa.
14|15|11|Vo toj den prinesoa `rtva na Gospoda od plenot, {to go donesoa: od
krupniot dobitok sedumstotini i od sitniot - sedumdeset iljadi.
14|15|12|Sklu~ija zavet da Go baraat Gospoda, Boga na tatkovcite svoi, od se srce i
od seta du{a;
14|15|13|a sekoj, {to ne Go pobara Gospoda, Boga Izrailev, da umre - bil toj mal ili
golem, ma` ili èna.
14|15|14|I se zakolnaa vo Gospoda gromoglasno so vosklici i pri zvukot na trubite i
rogovite.
14|15|15|I site Judejci se raduva na taa zakletva, za{to se kolnea od se srce i so seta
volja. Go baraa Gospoda, i Go najdoa. Toga{ Gospod im dade spokojstvie od site
strani.
14|15|16|A majka si Maha carot ja li{i od carskoto dostoinsto, zatoa {ti be{e i
sluèla na Astarta. Asa go sru{i idolot nejzin, go ise~e na par~iwa i go izgori vo
Kedronskiot dol.
14|15|17|Iako idolskite svetili{ta ne bea premavnati vo Izrailot, no srceto na Asa
be{e napolno predadeno na Gospoda vo site dni negovi.
14|15|18|Toj go vnese posvetenoto od tatkoto svoj vo Bo`jiot dom; srebroto, zlatoto
i sadovite.
14|15|19|I nema{e vojna do trieset i pettata godina od caruvaweto na Asa.
14|16|1|Vo trieset i {estata godina od caruvaweto na Asa, izrailskiot car Vasa se
krena protiv Judeja i po~na da ja gradi Rama, za da ne mu dozvoli nikomu nitu da
izleguva od judejskiot car Asa, nitu da doa|a kaj nego.
14|16|2|Toga{ Asa iznese srebro i zlato od riznicite na domot Gospodov i na
carskiot dom i gi isprati do siriskiot car Ven-Adad, koj ìvee{e vo Damask, velej}i:
14|16|3|"Da bide sojuz me|u mene i tebe, kako {to be{e me|u tatko mi i tatkoto tvoj;
ti ispra}am srebro i zlato: odi i raskini go sojuzot svoj so izrailskiot car Vasa, za da
se povle~e od mene."
14|16|4|Ven-Adad go poslu{a Asa i isprati svoi vojvodi, {to gi ima{e kaj sebesi,
protiv izrailskite gradovi, i tie go opusto{ija Ajnon, Dan i Avelmaim i site ìtnici vo
Nefarlimovite gradovi.
14|16|5|Koga ~u za toa Vasa, prestana da ja gradi Rama i ja prekina rabotata svoja.
14|16|6|A carot Asa gi sobra site Judejci, i tie gi iznesoa od Rama kamewata i
drvata, {to gi upotrebuva{e Vasa za gradewe, i gi izgradi so niv Gavaja i Misfa.
14|16|7|Vo toa vreme dojde jasnovidecot Ananij pri judejskiot car Asa i mu re~e:
"Bidej}i ti se potpre na siriskiot car, a ne si se nadeval na Gospoda, tvojot Bog,
zatoa se spasi od racete tvoi vojskata na siriskiot car.
14|16|8|Etipcite i Livijcite ne bea li so pogolema sila i so mnogu pove}e koli i
kowanici? No {tom ti se nadeva{e na Gospdoa, i On gi predade vo rakata tvoja,
14|16|9|za{to o~ite Gospodovi ja gledaat celata zemja, za da im pomagaat na onie,
~ie srce napolno Mu e predadeno Nemu. Ti sega postapi nerazumno; zatoa
otsega }e ima{ vojni."
14|16|10|Toga{ Asa se naluti na jasnovidecot i go zatvori vo temnica, bidej}i be{e
razdraznet od toa protiv nego. Vo toa vreme Aas go pritiskaa i nekoi od narodot.
14|16|11|Ete, delata na Asa, prvi i posledni, se opi{ani vo knigata na carevite
judejski i izrailski.
14|16|12|Na trieset i devettata godina od caruvaweto svoe Asa se razbole vo nozete,
i bolesta negova se pro{iri do gornite delovi na teloto; no vo bolesta svoja ne Go
pobara Gospoda, tuku lekari.
14|16|13|I po~ina Asa pri tatkovcite svoi i umre vo ~etirieset i prvata godina od
caruvaweto svoi.
14|16|14|I go pogrebaa vo grobnicata, koj {to sam si ja be{e izgradil vo Davidoviot
grad; go poloìja na odarot, zatrupan so blagoprijatni mirisi i so razni ve{ta~ki
masti, kakvi {to izgorea golemo mnoèstvo za nego.
14|17|1|Namesto nego stana car sinot negov Josafat, koj{to se zacvrsti protiv
Izrailcite.
14|17|2|Toj rasporedi vojski po site utvrdeni gradovi na Judeja i postavi straì po
zemjata Judejska i po gradovite Efremovi, {to gi be{e zavladeal tatko mu Asa.
14|17|3|I Gospod be{e so Josafata, za{to ode{e po pravite pati{ta na tatkoto svoj
David i ne gi pobara Vaalovcite,
14|17|4|tuku Go pobara Boga na tatkoto svoj i postapuva{e po Negovite zapovedi, a
ne po delata na Izrailcite.
14|17|5|I Gospod go zacvrsti carstvoto vo racete negovi; site Judejci mu nosea
podaroci na Josafata; toj se zdobi so golemo bogatstvo i slava.
14|17|6|Srceto negovo mu se vozvisi vo Gospodovite pati{ta; pritoa toj gi premavna
obro~i{tata i mladite {umi vo Judeja.
14|17|7|A na tretata godina od caruvaweto gi isprati knezovite svoi Benhail,
Ovadija, Zaharija, Natanaila, i Miheja da go pou~uvaat narodot po Judinite gradovi,
14|17|8|i so niv levitite: Semaja, Netanija, Zevadija, Azaila, Semiramota, Jonatana,
Adonija, Tovija i Tov-Adonija, a so niv u{te i sve{tenicite Eli{am i Joram.
14|17|9|Tie gi podu~uvaa Judejcite, nosej}i ja so sebe knigata na zakonot
Gospodov; gi obikoluvaa site judejski gradovi i go u~ea narodot.
14|17|10|I gi obzede strav Gospodov site zemni carsta okolu Judeja, i ne vojuvaa so
Josafata.
14|17|11|A od Filistejcite mu nosea na Josafata darovi i srebro za danok; isto taka i
Arapite mu donesuvaa siten dobitok: sedum iljadi i sedumstotini ovni i sedum iljadi
i sedumstotini jarci.
14|17|12|Se izdiga{e Josafat se pove}e, i izgradi vo Judeja domovi gradovi i tvrdini.
14|17|13|Toj ima{e golemo bogatstvo vo judejskite gradovi, a vo Erusalim - hrabri
borci.
14|17|14|Eve go nivniot spisok spored domovite na tatkovcite nivni: od Juda
iljadana~alnici: Adna voda~, koj{to ima{e trista iljadi hrabri vojnici;
14|17|15|po nego Joanan na~alnik, koj ima{e dveste i osumdeset iljadi;
14|17|16|po nego Amasija, Zihriev sin, koj se be{e posvetil na Gospoda; toj ima{e
dveste iljadi silni vojnici.
14|17|17|Od Venijamina: hrabriot vojnik Elijad, koj ima{e dveste iljadi vooruèni so
lak i {tit;
14|17|18|po nego Jozavad, koj ima{e sto i osumdeset iljadi vooruèni vojnici.
14|17|19|Ete, tie mu sluèa na carot, osven od onie, {to gi be{e rasporedil carot vo
utvrdenite gradovi po cela Judeja.
14|18|1|Josafat ima{e golemo bogatstvo i slava, pa se srodi so Ahava.
14|18|2|Po nekolku godini otide pri Ahava vo Samarija; i zakla Ahav mnogu
dobitok, siten i krupen, za nego i za lu|eto so nego i go ubeduva{e da se krenat
pritiv Ramot Galadski.
14|18|3|I mu re~e Ahav, carot izrailski, na Josafata, carot judejski: "]e dojde{ li so
mene vo Ramot Galadski?" Toj mu odgovori: "Kako {to }e odi{ ti, taka i jas, kako
tvojot narod, taka i mojot narod; }e dojdam so tebe vo vojna!"
14|18|4|U{te mu re~e Josafat na carot izrailski: "Pra{aj u{te denes {to }e re~e
Gospod."
14|18|5|Izrailskiot car sobra ~etiristotini du{i proroci i im re~e: "Da odime li vo
vojna protiv Ramot Galadski, ili }e miruvame?" Tie odgovorija: "Odi, i Gospod }e
go predade vo rakata na carot."
14|18|6|Josafat pra{a: "Nema li tuka u{te nekoj prorok Gospodov, da go pra{ame i
nego?"
14|18|7|Mu odgovori carot izrailski na Josafata: "Ima u{te eden ~ovek, preku kogo
moème da Go pra{ame Gospoda, no jas nego ne go sakam, za{to toj ne
prorokouva dobro za mene, tuku sekoga{ prorokuva lo{to; toj e Mihej, sin
Jemliev." Josafat mu re~e: "Ne zboruvaj taka, caru!"
14|18|8|Carot izrailski povika eden dvorjanin i re~e: "Odi poskoro da go
povika{ Miheja, sinot Jemliev!"
14|18|9|A carot izrailski Ahav i Josafat, carot judejski, sedea sekoj na prestolot svoj,
oble~eni vo carska obleka, sedea na plo{tadot pred Samariskite porti, i site
prorokuvaa pred niv.
14|18|10|Sedekija, sinot Hananov, si be{e napravil èlezni rogovi i re~e: "Vaka veli
Gospod: 'so niv }e gi izbode{ Sirijcite, dodeka ne gi istrebi{.'"
14|18|11|I site proroci go prorokuvaa istoto, velej}i: "Odi protiv Ramot Galadski, }e
ima{ uspeh, i Gospod }e go predade vo rakata na carot."
14|18|12|Isprateniot, {to otide da go povika Miheja, mu re~e: "Ene, prorocite
ednoglasno mu pretskaùvaat dobro na carot; i tvojot zbor neka bide takov, kako na
sekogo od niv: izre~i i ti dobro."
14|18|13|Mihej odgovori i re~e: "@iv Gospod! Ona {to }e mi kaè Gospod, toa }e
go izre~am."
14|18|14|Koga dojde pri carot, a carot mu re~e: "Mihej, da odime li vo vojna protiv
Ramot Galadski, ili da se vozdrìme?" Toj odgovori: "Odete, }e imate uspeh; tie }e
bidat predadeni vo racete va{i."
14|18|15|Carot mu re~e: "Kolku pati }e te zakolnuvam da ne mi govori{ ni{to,
osven vistinata vo imeto Gospodovo?"
14|18|16|Toga{ Mihej re~e: "Gi vidov site sinovi na Izrailot, rasprsnati po gorite
kako ovci bez pastir, - i Gospod re~e: 'tie nemaat voda~, sekoj neka se vrati so mir
vo domot svoj!'"
14|18|17|Carot izrailski mu re~e na Josafata: "Ne li ti rekov, deka toj ne mi
prorokuva dobro, tuku samo lo{o?"
14|18|18|Mihej pak re~e: "Toga{ ~ujte go zborot Gospodov: Go vidov Gospoda,
sednat na Svojot prestol, a seta vojska nebeska stoe{e desno i levo od Nego.
14|18|19|I re~e Gospod: 'Koj }e go izmami Ahava, izrailskiot car, da odi i da zagine
vo Ramot Galadski?' I eden vele{e vaka, drug vele{e inaku.
14|18|20|Istapi eden duh, zastana pred liceto na Gospoda i re~e: 'Jas }e go
izmamam.' A Gospod pra{a: 'so {to?'
14|18|21|Toj odgovori: ']e izlezam i }e stanam duh na lagata vo ustata na site
proroci negovi.' I re~e On: 'Ti }e go podmami{ i }e uspee{; odi i napravi taka.'"
14|18|22|I sega, ete, Gospod dopu{ti da vleze duhot na lagata vo ustata na tie tvoi
proroci, no Gospod re~e ne e dobro za tebe."
14|18|23|Toga{ pristapi Sedekija, sin na Hanana, pa go plesna Mihema i re~e: "Po
koj pat premina od mene Duhot Gospodov, za da govori vo tebe?"
14|18|24|A Mihej re~e: "Ete, }e go vidi{ toa vo onoj den, koga }e bega{ od soba vo
soba, za da se sokrie{."
14|18|25|Toga{ izrailskiot car re~e: "Zemete go Miheja i odvedete go pri
gradona~lanikot Emira i pri knezot Joasa, careviot sin,
14|18|26|i re~ete, vaka veli carot: 'zatvorete go ovoj vo temnica i hranete go skudno
so leb i voda, dodeka da se vratam so mir.'"
14|18|27|A Mihej re~e: "Ako se vrati{ so mir, toga{ ne govorel Gospod so mene." I
pak re~e: "ûjte go ova site lu|e!"
14|18|28|I trgnaa carot izrailski i Josafat, carot judejski, kon Ramot Galadski.
14|18|29|I carot izrailski mu re~e na Josafata: "Jas }e se preoble~am i }e vlezam vo
borba, a ti oble~i gi carskite ode`di. I se preoble~e carot izrailski, i vlegoa vo bitka.
14|18|30|Toga{ carot siriski od svojata kola im zapoveda na vojvodite: "Ne udirajte
ni na mal ni na golem, tuku samo na carot izrailski!"
14|18|31|A koga na~alnicite na kolite go vidoa Josafata, si pomislija: toa e carot
izrailski, - i go opkolija, za da se udrat so nego. No Josafat izvika, i Gospod mu
pomogna, i Bog gi odvrati od nego.
14|18|32|[tom na~alnicite na kolite vidoa, deka ne be{e carot izrailski, se vratija od
nego.
14|18|33|Vo toa vreme eden ~ovek go zategna slu~ajno lakot svoj i go rani
izrailskiot car niz sostavot na oklopot negov. I toj mu kaà na ~ovekot: "Vrati se
nazad i izvedi me od vojskata, za{to sum ranet."
14|18|34|No borbata vo toj den se zasili; i izrailskiot car sede{e na kolata sproti
Sirijcite do ve~erta i umre po zajdisonce.
14|19|1|Koga Josafat, carot judejski, se vra}a{e so mir vo domot svoj vo Erusalim,
14|19|2|izleze da go presretni janovidecot Juj, sin Ananiev, i mu re~e na carot
Josafata: "Treba{e li da mu pomaga{ na bezbo`nikot i da gi saka{ onie, {to Go
mrazat Gospoda? Zatoa gnevot Gospodov padna vrz tebe.
14|19|3|No dobro se najde vo tebe, za{to ti gi istrebi idolite vo zemjata Judejska i
go raspoloì srceto svoe za da Go pobara{ Boga."
14|19|4|Josafat ìvee{e vo Erusalim. I pak po~na da go obikoluva narodot svoj od
Virsavija do Efremovata gora, i gi povrati kon Gospoda, Boga na tatkovcite nivni.
14|19|5|I postavi sudii vo zemjata po site utvrdeni gradovi na Judeja, vo sekoj grad,
14|19|6|pa im re~e na sudiite: "Vnimavajte {to pravite; vie vr{ite ne sud ~ove~ki,
tuku sud Gospodov; vo sudskata rabota Bog e so vas.
14|19|7|Zatoa stravot Gospodov neka bide vrz vas: rabotete vnimatelno, za{to kaj
Gospoda, na{iot Bog, nema nepravda, ni licemerie, nitu primawe darovi."
14|19|8|Josafat i vo Erusalim postavi nekoi leviti i sve{tenici i stare{ini na domovite
tatkovci vo Izrailot - za sud Gospodov i za tu`bi. I se vratija vo Erusalim.
14|19|9|Toga{ im zapoveda, velej}i: "Taka rabotete so strav Gospodov, so vernost i
so ~isto srce:
14|19|10|pri sekoja raspravija, kakva {to }e dojde kaj vas od bra}ata va{i, {to ìveat
po gradovite svoi, bilo za krvnina, ili za zakon, zapoved, uredba i obredi,
objasnuvajte im da ne gre{at pred Gospoda, ta da ne dojde gnevot Negov vrz vas i
vrz bra}ata va{i: taka rabotete, i nema da zgre{ite."
14|19|11|I ete, prvosve{tenikot Amarija e nad vas za sekoja Gospodova rabota, a
Zavadija, sinot Izmailov, knez na Judiniot dom, - za sekoja carska rabota, a i
kni`nicite i levitite se pred vas. Bidete crvsti i rabotete, i Gospod }e bide so
dobriot."
14|20|1|Potoa Moavcite i Amonitite, a so niv i nekoi od zemjata Moavska, pojdoa
vo vojna protiv Josafata.
14|20|2|Dojdoa i mu javija na Josafata, velej}i: "Protiv tebe doa|a golemo mnoèsto
narod od preku more, od Sirija, i ve}e se vo Asasan-Tamar, odnosno vo Engedi.
14|20|3|Josafat se upla{i i go svrti liceto svoe i Go pobara Gospoda i objavi post vo
cela Judeja.
14|20|4|Se sobraa Judejci da molat za pomo{ od Gospoda; dojdoa da Go molat
Gospoda od site Judini gradovi.
14|20|5|I zastana Josafat vo sobranieto na Judejcite i na Erusalimcite vo Domot
Gospodov, pred noviot trem,
14|20|6|i re~e: "Gospodi, Boè na tatkovcite na{i! Ne si li Ti Bog na neboto? Ti
vladee{ nad site carstva na narodite; i vo Tvojata raka e silata i cvrstinata, i nikoj ne
moè da ustoi sproti Tebe!
14|20|7|Ne li Ti, Boè na{, gi istera ìtelite na ovaa zemja, pred liceto na Tvojot
narod Izrailot i mu ja dade zasekoga{ na semeto od Avraama, Tvojot vozquben?
14|20|8|Tie se naselija vo nea i Ti izgradija vo nea svetili{te vo Tvoe ime, velej}i:
14|20|9|'ako dojde vrz nas nevolja: me~-poguben, ili pomor, ili glad, }e zastaneme
pred ovoj dom i pred Tvoeto lice, za{to imeto Tvoe e vo toj dom; i vo makite
svoi }e povikame kon Tebe, i ti }e ne ~ue{ i }e ne izbavi{.'
14|20|10|I sega, eve, Amonitite i Moavcite i ìtelite na gorata Seir, preku ~ii zemji
ne dozvoli da preminat Izrailcite, koga doa|aa od Egipetskata zemja, pa zatoa tie gi
odminaa i ne gi sotrea.
14|20|11|A, eve, tie ni vra}aat sega so toa, {to do{le da ne isteraat od Tvoeto
nasledstveno vladenie, {to si ni go dal.
14|20|12|Boè na{! Sudi im Ti. Za{to nie nemame sila protiv toa golemo mnoèstvo,
{to ne napadnalo i ne znaeme, {to da pravime; no o~ite ni se kon Tebe."
14|20|13|Site Judejci stoeja pred liceto Gospodovo, i nivnite mali deca, ènite nivni
i sinovite nivni.
14|20|14|Toga{ Duhot Gospodov sleze srede sobranieto vrz Joziila, sinot na
Zaharija, sin Vanev, sin Jeilov, sin Mataniev, Levit od Asafovite sinovi.
14|20|15|i re~e: "ûjte site Judejci i ìteli erusalimski, i ti, caru Josafate! Vaka vi veli
Gospod va{: 'Ne pla{ete se i ne stravuvajte od toa golemo mnoèstvo, za{to vojnata
ne e va{a, tuku Bo`ja.
14|20|16|Izlezete utre protiv niv: ete, tie }e se iska~uvaat po ridot Asis, vie }e gi
najdete na krajot na dolinata, sprema pustiwata Jeruil.'
14|20|17|Ovoj pat nema vie da se borite: zastanete, stojte i gledajte go spasenieto od
Gospoda, {to vi se ispra}a. Judo i Erusalime, ne pla{ete se i ne stravuvajte! Izlezete
utre protiv niv, i Gospod }e bide so vas."
14|20|18|Josafat se pokloni so liceto do zemja, i site Judejci i ìteli erusalimski
padnaa pred Gospoda, za da Mu se poklonat.
14|20|19|A levitite od sinovite Katovi i od sinovite Koreevi po~naa da Go slavat
Gospoda, Boga Izrailev, so mnogu visok glas.
14|20|20|Utredenta stanaa rano i trgnaa kon Tekojskata pustiwa, i koga trgnaa,
zastana Josafat i re~e: "ûjte me, Judejci i ìteli erusalimski! Veruvajte Mu na
Gospoda, va{iot Bog, i bidete cvrsti; veruvajte im na prorocite Negovi i }e imate
uspeh."
14|20|21|Potoa se posovetuva so narodot i postavi pevci pred Gospoda, tie so svoeto
blagolepie, odej}i pred vojskata, da ja slavat svetosta i da velat: "Falete Go
Gospoda, za{to milosta Negova e zasekoga{!"
14|20|22|I koga po~naa da voskliknuvaat i da slavoslovat, Gospod predizvika
nesoglasnost me|u Amonitite, Moavcite i ìtelite na gorata Seir, {to ja bea napadnale
Judeja, i tie bea razbieni:
14|20|23|za{to Amonitite i Moavcite se krenaa protiv ìtelite na gorata Seir, i gi
bieja i gi istrebuvaa, a koga zavr{ija so ìtelite na Seir, po~naa da se istrebuvaat
edni so drugi.
14|20|24|I koga Judejcite dojdoa na ridot pri pustiwata i go vidoa ona mnoèsto, a
tamu - trupovi, ispruèni po zemjata, i nikoj ne se be{e spasil.
14|20|25|Dojde Josafat i narodot negov da sobiraat plen, najdoa kaj niv prili~no
mnogu i bogatstvo, i obleka i skapoceni raboti, i sobraa tolku, {to ne moèa da
nosat. Tri dni sobiraa plen - tolku mnogu golem be{e toj!
14|20|26|A na ~etvrtiot den se sobraa vo dolinata na blagoslovenieto, bidej}i tamu
Go blagoslovija Gospoda. Zatoa toa mesto se vika Dolina na blagoslovenieto i do
denes.
14|20|27|Toga{ site Judejci i erusalimcite, na ~elo so Josafata, trgnaa da se vratat vo
Erusalim radosno, za{to Gospod im dade pobeda nad neprijatelite nivni.
14|20|28|I dojdoa vo Erusalim so psaltiri, gusli i trubi pred domot Gospodov.
14|20|29|I strav Bo`ji napadna vrz site carstva zemni, koga slu{naa, deka Sam
Gospod vojuval protiv neprijatelite na Izrailot.
14|20|30|I carstvoto Josafatovo se uspokoi; Gospod mu dade mir od site strani.
14|20|31|Taka caruva{e Josafat nad Judeja. Koga stana car, be{e na trieset i pet
godini, i caruva{e vo Erusalim dvaeset i pet godini. Majka mu se vika{e
Azuva, }erka Salieva.
14|20|32|Toj ode{e po patot na tatka si Asa i ne se otstrani od nego, vr{ej}i go ona
{to e ugodno pred o~ite na Gospoda.
14|20|33|Samo idolskite svetili{ta u{te ne bea razru{eni, narodot se u{te ne go be{e
svrtel srceto svoe kon Boga na tatkovcite svoi.
14|20|34|Drugite dela Josafatovi, prvi i posledni, opi{ani se vo zapisite na Juja,
sinot Ananiev, koi se vneseni vo knigata na izrailskite carevi.
14|20|35|No potoa Josafat, carot judejski, se zdruì so Ohozija, car izrailski, koj
postapuva{e bezzakono;
14|20|36|se povrza so nego, za da gradat korabi, {to }e gi ispra}aat vo Tarsis; a
izgradija i korabi vo Gasion-Gaver.
14|20|37|Toga{ Eliezer, sinot Dodiev od Marisa, prorokuva za Josafata i re~e:
"Bidej}i si se zdruìl so Ohozija, Gospod }e go razru{i tvoeto delo". I korabite se
razbija i ne moèa da odat vo Tarsis.
14|21|1|I po~ina Josafat pri tatkovcite svoi i be{e pogreban so tatkovcite svoi vo
Davidoviot grad. Mesto nego car stana sinot negov Joram.
14|21|2|Negovite bra}a, sinovi Josafatovi bea: Azarija, Jehiil, Zaharija, Mihail i
Safatija; site tie bea sinovi na Izraileviot car Josafat.
14|21|3|Nivniot tatko im dade golemi podaroci vo srebro, zlato i skapocenosti,
zaedno so utvrdenite gradovi vo Judeja, a carstvoto mu go predade na Jorama,
bidej}i toj be{e prvoroden.
14|21|4|Joram stapi na tatkoviot prestol, se utvrdi i gi ubi so me~ site svoi bra}a, a
isto taka i nekoi Izrailevi knezovi;
14|21|5|Joram be{e na trieset i dve godini, koga stana car, i caruva{e vo Erusalim
osum godini;
14|21|6|toj ode{e po patot na izrailskite carevi, kako {to postapuva{e domot
Ahavov, za{to Ahavovata }erka mu be{e èna, - i go vr{e{e, ona {to be{e neugodno
pred o~ite Gospodovi.
14|21|7|No Gospod, pak, ne saka{e da go pogubi domot Davidov poradi zavetot,
{to go be{e sklu~il so Davida, i poradi toa {to be{e vetil da mu dade svetilnik nemu
i na sinovite negovi za site vremiwa.
14|21|8|Vo negovite dni Edom se odmetna od vlasta Judina i si postavi car.
14|21|9|Zatoa Joram trgna so svoite vojvodi, i so site koli svoi; i stanuvaj}i no}e, go
porazi Edoma, kogo go bea opkolile, i na~alnicite na kolite i narodot izbega vo
ìveali{tata svoi.
14|21|10|No sepak Edom se odvoi od vlasta na Juda i do denes. Vo isto vreme se
odmetna i Livna od vlasta negova, za{to go be{e ostavil Gospoda Boga na
tatkovcite svoi.
14|21|11|Isto taka i idolski svetili{ta napravi po gorite judejski, gi vovede vo
bludstvo erusalimskite ìteli i ja soblazni Judeja.
14|21|12|I mu dojde pismo od prorokot Ilija, vo koe se vele{e: "Vaka govori
Gospod, Bog na tatka ti Davida: 'zatoa {to ne trgna po pati{tata na tatka si Josafata i
po pati{tata na Asa, carot judejski,
14|21|13|tuku pojde po patot na izrailskite carevi i gi vovede vo bludstvo Judeja i
erusalimskite ìteli, kako {to go voveduva{e vo bludstvo domot Ahavov, pa u{te i
bra}ata svoi, domot na tatka si, koi bea podobri od tebe, ti gi umrtvi.
14|21|14|Zatoa, eve, Gospod }e go porazi so golem poraz tvojot narod i sinovite
tvoi, i ènite tvoi, i celiot imot tvoj,
14|21|15|a, pak, tebe, so luta bolest, so bolesta na crevata, taka {to od bolesta }e pa|
aat delovi od utrobata od den na den.'"
14|21|16|I go podigna Gospod protiv Jorama duhot na Filistejcite i Arapite, sosedi
na Etiopjanite;
14|21|17|i tie se krenaa protiv Judeja, navlegoa vo nea i go ograbija siot imot, {to
be{e vo domot na carot, a isto taka i sinovite negovi, i ènite negovi, ta ne mu
ostana drug sin, osven Ohozija, najmaliot od sinovite negovi.
14|21|18|Po seto toa Gospod gi porazi crevata negovi so bolest neizle~iva.
14|21|19|Taka ode{e odden naden, a kon krajot na vtorata godina mu padnaa
crevata od bolesta negova i toj umre vo stra{ni maki; i narodot ne zapali za nego
blagoprijatni mirisi kako {to prave{e za tatkovcite negovi;
14|21|20|toj be{e na trieset i dve godini, koga stana car, caruva{e vo Erusalim osum
godini, i otide neoplakan; go pogrebaa vo Dvidoviot grad, no ne vo carskite
grobnici.
14|22|1|@itelite erusalimski mesto nego za car go postavija Ohozija, najmaliot
negov sin, bidej}i site postari bea ubieni od razbojnici, {to se bea pribliìle do
logorot so Arapite, - i taka stana car Ohozija, sinot na judejskiot car Jorama.
14|22|2|Ohozija be{e na dvaeset i dve godini, koga stana car, i caruva{e vo Eruslim
edna godina; majka mu se vika{e Gotolija, }erka na Amvrija.
14|22|3|I toj isto taka ode{e po pati{tata na Ahavoviot dom, za{to majka mu be{e
negova sovetni~ka vo nezakonskite dela.
14|22|4|Toj go vr{e{e, ona {to be{e neugodno pred o~ite na Gospoda, kako domot
Ahavov, za{to po smrtta na tatka mu toj dom mu be{e sovetnik, za negavata
propast.
14|22|5|I, sledej}i go nivniot sovet, Ohozija otide so izrailskiot car Jorama, sin
Ahavov, vo vojna protiv Azila, siriskiot car, vo Ramot Gladski. I Sirijcite go ranija
Jorama;
14|22|6|toj se vrati vo Izrail da se lekuva od ranite, {to mu gi nanesoa vo Rama,
koga vojuva{e so Azaila, siriskiot car. I Ohozija, sinot Joramov, car judejski, dojde
da go poseti Jorama, sinot Ahavov, vo Izrael, bidej}i toj be{e bolen.
14|22|7|Toa be{e od Boga za propast na Ohozija, zatoa {to toj dojde pri Jorama;
za{to, otkako dojde, izleze so Jorama protiv Juja, sinot Namesiev, kogo Gospod go
be{e pomazal za istrebuvawe na domot Ahavov.
14|22|8|Koga Juj izvr{uva{e sud nad domot Ahavov, gi najde knezovite judejski i
sinovite na Ohozievite bra}a, koi mu sluèa na Ohozija, i gi ubi.
14|22|9|Toga{ zapoveda da go baraat Ohozija; go fatija, koga se krie{e vo Samarija;
go dovedoa pri Juja, go ubija i go pogrebaa, za{to velea: toj e sin na Josafata, koj
Go bara{a Gospoda so seto srce svoe! I ne ostana vo domot Ohoziev nikoj, koj bi
moèl da caruva.
14|22|10|A Gotolija, Ohozievata majka, otkako vide, deka sin i umrel, stana i go
pogubi siot carski rod na Judiniot dom.
14|22|11|No carsktata }erka Josaveta go zede Ohozieviot sin Joasa, go grabna me|u
carskite sinovi, koga gi ubivaa, i go skri so hranitelkata vo spalnata soba. Na toj
na~in Josaveta, }erkata na carot Jorama, èna na sve{tenikot Jodaja, sestra na
Ohozija, go sokri Joasa od Gotolija, i taa ne go ubil.
14|22|12|I go krieja kaj niv vo domot Bo`ji {est godini; a nad zemjata caruva{e
Gotolija.
14|23|1|No vo sedmata godina Jodaj se ohrabri i gi zede vo sojuz so sebesi
stona~alnicite, sinot Jeroamov, Ismaila, sinot Joanov, Azarija, sinot Ovidov,
Maseja, sinot Adaiev, i Elisafata, sin Zahariev.
14|23|2|Tie ja obikolija zemjata Judina, gi sobraa levitite od site strani na Judeja i
Izrailevite stare{ini na tatkovskite domovi i dojdoa vo Erusalim.
14|23|3|I celoto sobranie sklu~i sojuz so carot vo domot Bo`ji. I Jodaj im re~e:
"Eve, carskiot sin treba da bide car, kako {to re~e Gospod za sinovite Davidovi.
14|23|4|Eve, {to }e napravite: ednata tretina od vas, sve{tenicite i levitite, {to doa|
aa vo sabota, neka bidat vratari pri pragovite,
14|23|5|vtorata tretina - pri carskiot dom, tretata tretina - pri portite na Jesod, a siot
narod neka bide vo tremovite na domot Gospodov.
14|23|6|I nikoj da ne vleguva do domot Gospodov, osven sve{tenicite i onie od
levitite, {to sluàt. Tie moàt da vlezat, za{to se osveteni; a siot narod neka stoi na
straà Gospodova.
14|23|7|I levitite neka go opkolat carot od site strani, i koj }e vleze vo domot
Gospodov, da bide ubien. I bidete pri carot, koga vleguva i koga izleguva."
14|23|8|Levitite i site Judejci napravija taka kako {to zapoveda sve{tenikot Jodaj; i
sekoj si gi zede svoite lu|e, {to doa|aa vo sabota, zaedno so onie, {to si zaminuvaa
vo sabota, za{to sve{tenikot Jodaj ne gi raspu{ti smenite.
14|23|9|Sve{tenikot Jodaj im gi razdade na stotnicite kopjata i malite i golemite car
Davidovi {titovi, {to bea vo Bo`jiot dom;
14|23|10|i go postavi siot narod, sekoj so oru`je svoe vo racete, od desnata strana na
hramot kaj `rtvenikot i pri domot okolu carot.
14|23|11|Toga{ go izvedoa carskiot sin, mu stavija venec i go proglasija za car; go
pomaza Jodaj i sinovite negovi i izvika: "Da ìvee carot!"
14|23|12|Koga go ~u Gotolija glasot na razdvièniot narod, koj go fale{e carot,
izleze kaj narodot vo domot Gospoden
14|23|13|i vide: ete carot stoi na svoeto vozvi{eno mesto pri vlezot, a kaj carot -
knezovi i trubi, i siot narod na taa zemja se veseli, trubat so trubite i so svirki pea~i,
ve{ti vo slavoslovieto. Toga{ Gotolija ja raskina svojata obleka i po~na da vika:
"Zagovor! zagovor!"
14|23|14|Toga{ sve{tenikot Jodaj gi povika stona~alnicite koi na~alstvuvaa nad
vojskata, i im re~e: "Izvedete ja nadvor od hramot, i koj }e trgne po nea da bide
ubien so me~. Za{to sve{tenikot re~e: ne ja ubivajte vo domot Gospodov."
14|23|15|I i napravija pat; a koga taa dojde pri vlezot na kowskata vrata na carskiot
dom, ja ubija tamu.
14|23|16|Jodaj sklu~i zavet so celiot narod i so carot, za da bidat narod Gospodov.
14|23|17|I celiot narod otide vo Vaalovoto kapi{te ta go razru{i, i `rtvenicite negovi
i idolite negovi gi razru{ija, a Matana, Vaaloviot sve{tenik, go ubija pred
`rtvenicite.
14|23|18|I im gi doveri Jodaj delata na Gospodoviot dom na sve{tenicite i levitite i
gi obnovi dnevnite sve{teni~ki i levitski sveni, kako {to gi be{e rasporedil David
do domot Gospodov, da Mu voznesuvaat sepalenica na Gospoda, kako {to e
napi{ano vo zakonot Mojseev, so radost i peewe, po Davidovata naredba.
14|23|19|I postavi vratari pri vratata na domot Gospodov, za da ne vleguva nikoj
ne~ist od {to i da bilo.
14|23|20|I gi zede stona~alnicite i velmoìte, na~alnicite narodni i celiot narod na
zemjata i site go pridruùvaa carot od domot Gospodov; tie minaa niz gornata vrata
vo carskiot dom i go stavija carot da sedne na carskiot prestol.
14|23|21|I se vesele{e celiot narod na taa zemja i gradot se smiri. A Gotolija ja ubija
so me~.
14|24|1|Joas be{e na sedum godini, koga stana car i caruva{e vo Erusalim ~etirieset
godini; majka mu se vika{e Savija, od Virsavija.
14|24|2|Joas vr{e{e ona {to be{e ugodno pred o~ite na Gospoda preku site denovi
na sve{tenikot Jodaj.
14|24|3|Jodaj mu zede dve èni, i toj ima{e od niv sinovi i }erki.
14|24|4|Potoa Joas namisli da go obnovi domot Gospodov,
14|24|5|I gi sobra sve{tenicite i levitite i im re~e: "Odete po gradovite na Judeja i
sekoja godina sobirajte od site Izrailci srebro za odrùvawe na domot na na{iot
Bog, i pobrzajte vo taa rabota." No levitite ne pobrzaa.
14|24|6|I carot go povika Jodaja, nivniot glavatar, i mu re~e: "Zo{to ne bara{ od
levitite da go donesuvaat od Judeja i Erusalim danokot, ustavnoven za skinijata na
sobranieto od Mojseja, sluga Gospodov, i od Izrailskoto sobranite?"
14|24|7|Bidej}i ne~estivata Gotolija i sinovite nejzini go bea razurnale domot Bo`ji,
i se, posveteno na domot Gospodov, go bea upotrebile za Vaalovci.
14|24|8|Carot zapoveda, ta napravija kov~eg i go postavija pri vlezot na domot
Gospodov, odnadvor,
14|24|9|pa razglasija po Judeja i Erusalim da Mu Go prinesuvaat na Gospoda
danokot, naloèn od Mojseja, slugata Bo`ji, na Izrailcite vo pustiwata.
14|24|10|Se zaraduvaa site na~lanici i siot narod, pa prinesuvaa i pu{taa vo
kov~eèto, dodeka ne se napolni.
14|24|11|I koga levitite, pak, go donesuvaa kov~eèto pri carskite ~inovici, i tie
gledaa, deka ima mnogu srebro, doa|a{e carskiot pisar i poverenikot na
prvosve{tenikot, go praznea i pak go odnesuvaa i go stavaa na istoto mesto negovo.
Taka pravea sekoj den, i sobraa mnogu srebro.
14|24|12|Carot i Jodaj go predavaa na rasporednicite po domot Gospodov, i tie
najmuvaa kamenoresci i drvodelci za podnovuvawe na domot Gospodov, isto taka i
kova~i i kazanxii, za da go popravat domot Gospodov.
14|24|13|Rasporednicite rabotea, i so nivnite race se izvr{i popravkata, i go doteraa
domot Bo`ji vo porane{na sostojba i go popravija.
14|24|14|I koga zavr{ija se, mu go odnesoa na carot i na Jodaja ostanatoto srebro. I
napravija od nego sadovi za domot Gospodov, sadovi za slu`ba i sepalenici, ~a{i i
drugi sadovi, zlatni i srebreni. I prinesuvaa sepalenici vo domot Gospodov
postojano preku site denovi na Jodaja.
14|24|15|Jodaj ostare i, otkako se nasiti od ìvotot, umre: toj be{e na sto i trieset
godini koga umre.
14|24|16|Go pogrebaa vo Davidoviot grad pri carevite, bidej}i toj prave{e dobro vo
Izrailot - i za Boga i za domot Negov.
14|24|17|No po smrtta na Jodaja dojdoa Judejskite knezovi i mu se poklonija na
carot; ottoga{ carot po~na da gi slu{a.
14|24|18|I go ostavija domot Gospodov, Boga na tatkovcite svoi, i po~naa da im
sluàt na posvetenite drvja i na idolite; za taa vina nivna stana gnevot Gospodov i
vrz Juda i Erusalim.
14|24|19|Toj im isprati proroci za da gi povratat kon Gospoda i im svedo~ea, no tie
ne gi poslu{aa.
14|24|20|I Duhot Bo`ji go ispolni Zaharija, sinot na sve{tenikot Jodaj, i toj zastana
na vozvi{enieto pred narodot i im re~e: "Vaka veli Gospod: zo{to gi prekr{uvate
Gospodovite zapovedi? Uspeh nema da imate: kako {to vie go ostavivte Gospoda,
taka i On }e ve ostavi."
14|24|21|Toga{ se pobunija protiv nego i go ubija so kamewa, po zapoved na carot
Joas, vo dvorot na Gospodoviot dom.
14|24|22|Carot Joas ne se seti na dobroto, {to mu go be{e napravil Jodaj, tatkoto na
Zaharija, a go ubi sinot negov. I toj, umiraj}i vele{e: "Neka vidi Gospod i neka
pobara;"
14|24|23|Otkako izmina godinata, izleze protiv nego siriska vojska i vlegoa vo
Judeja i Erusalim i gi istrebija od narodot site knezovi narodni i siot plen, zemen od
niv i mu go ispratija na carot vo Damask.
14|24|24|Iako siriskata vojska be{e do{la vo mal broj, no Gospod im predade vo
racete nivni mo{ne mnogubrojna sila, zatoa {to Go bea ostavile Gospoda, Boga na
tatkovcite nivni. Tie mu sudea i na Joasa.
14|24|25|Koga si otidoa od nego, otkako go ostavija vo te{ka bolest, slugite negovi
napravija zagovor protiv nego, zaradi krvta na sinot na sve{tenikot Jodaj, go ubija
vo legloto negovo, i toj umre. Go pogrebaa vo Davidoviot grad, no ne go pogrebaa
vo carskite grobnici.
14|24|26|A zagovornici protiv nego bea: Zavad, sin na Amonitkata Simeata, i
Jehozavad, sin na Moavkata [imrita.
14|24|27|Za sinovite negovi, za mnogute proro{tva protiv nego i za obnovuvaweto
na Bo`jiot dom e napi{ano vo knigata na carevite. Namesto nego stana car sinot
negov Amasija.
14|25|1|Amasija stana car na dvaeset i pet godini i caruva{e vo Erusalim dvaeset i
devet godini; majka mu se vika{a Jehoadan, od Erusalim.
14|25|2|Toj vr{e{e ona {to be{e ugodno pred o~ite na Gospoda, no ne so polno
srce.
14|25|3|Koga se zacvrsti na carstvoto, toj gi ubi slugite svoi, {to go bea ubile carot,
tatkoto negov.
14|25|4|No decata nivni ne gi pogubi, bidej}i e napi{ano vo zakonot, vo knigata
Mojseeva, kade {to Gospod zapovedal, velej}i: da ne bivaat ubivani tatkovcite
zaradi decata, i decata da ne bidat ubivani zaradi tatkovcite, tuku sekoj treba da
umre zaradi svojot prestap.
14|25|5|Amasija gi sobra Judejcite, gi naredi spored plemiwata nivni pod vlasta na
iljadnici i stotnici - site Judejci i Venijaminovci; gi prebroi od dvaeset godini i
nagore, i gi najde trista iljadi du{i odbrani, koi {to odat vo vojna i dràt kopje i {tit.
14|25|6|Toj najmi od Izrailcite u{te sto iljadi hrabri vojnici za sto talanti srebro.
14|25|7|No dojde pri nego ~ovek Bo`ji i re~e: "Care, neka ne odi so tebe izrailska
vojska, za{to Gospod ne e so Izrailcite, ne e so nikogo od Efremovite sinovi,
14|25|8|tuku odi sam, vr{i rabota, bori se hrabro vo vojnata. Inaku, }e te frli Bog
pred neprijatelot, za{to vo Boga ima sila da potkrepi i sobori."
14|25|9|Amasija mu odgovori na Bo`jiot ~ovek: "A {to da se pravi so stote talanti,
{to i gi dadov na izrailskata vojska?" Bo`jiot ~ovek re~e: "Gospod moè da ti dade
pove}e od toa."
14|25|10|Amasija gi oddeli, - vojskata, koja be{e do{la pri nego od zemjata
Efremova, - da si odat vo svoeto mesto. I tie se razgnevija silno protiv Judeja i se
vratija vo svoeto mesto mnogu naluteni.
14|25|11|Amasija pak se osmeli i go povede narodot svoj, ta otide vo Solenata
Dolina i izbi deset iljadi sinovi Seirovi;
14|25|12|i deset iljadi zarobija ìvi sinovite Judini i gi odvedoa na vrvot od karpata,
i gi turnaa ottamu i tie site sosema se razbija.
14|25|13|A vojskata, {to ja vrati Amasija, za da ne odi so nego vo vojna, se rasturi
po judejskite gradovi od Samarija do Veteron, vo koi ubi tri iljadi du{i i sobra
mnogu plen.
14|25|14|Koga si dojde Amasija po porazot na Idumejcite, gi prenese bogovite na
Seirovite sinovi, gi postavi kaj sebesi za bogovi i pred niv se klawa{e i im kade{e.
14|25|15|Poradi toa se razgori gnevot Gospodov protiv Amasija, i On mu isprati
prorok, koj {to mu re~e: "Zo{to pribegnuva{ kon bogovite na toj narod, koi {to ne
go izbavija svojot narod od rakata tvoja?"
14|25|16|Dodeka toj govore{e, carot odgovori: "Zar te postaviv za carski sovetnik?
Prestani, za da ne te ubijat." I prorokot prestana, velej}i: "Znam, deka Gospod re{il
da te pogubi, bidej}i ti go napravi toa i ne go slu{a{e mojot sovet."
14|25|17|Se posovetuva Amasija, carot judejski, i isprati da mu kaàt na izrailskiot
car Joas, sin na Joahaza, Juevov sin: "Izlezi da se vidime lice vo lice."
14|25|18|Toga{ izrailskiot car Joas izprati do judejskiot car Amasija da mu kaàt:
"Trnot livanski ispratil da mu kaàt na kedarot livanski: daj ja }erkata si na sinot
moj za èna. No minale divi yverovi livanski i go izgazile toj trn.
14|25|19|Ti veli{: ete, gi izbiv Idumejcite, - i srceto tvoe se vozgordea do
pustoslavie. Sedi pogobro vo domot svoj. Zo{to da se zafa}a{ so opasna rabota? ]e
padne{ ti, i Judeja so tebe."
14|25|20|No Amasija ne poslu{a, bidje}i toa be{e od Boga, - za da gi predade vo
rakata na Joasa, zaradi toa {to pribegna kon idumejskite bogovi.
14|25|21|Izleze Joas, carot izrailski, i se vidoa lice so lice, toj i Amasija, car
judejski, vo Vetsamis Judejski.
14|25|22|I bea razbieni Judejcite od Izrailcite, i se razbegaa sekoj vo {atorot svoj.
14|25|23|I go ulovi Joas, car izrailski, Amasija, carot judejski, sin na Joasa, go
dovede vo Erusalim i go sobori erusalimskiot yid vo dolìna od ~etiristotini lakti -
od Efremovite porti do agolnite porti;
14|25|24|go zede seto zlato i srebro i site sadovi, {to bea vo domot Bo`ji vo Oved-
Edom, i riznicata na carskiot dom, i zalo`nicite, i se vrati vo Samarija.
14|25|25|Amasija, sin Joasov, car judejski, ìvee{e po smrtta na izrailskiot car Joas,
Joahavov sin, petnaeset godini.
14|25|26|Drugite Amasievi dela, prvo i posledno, se opi{ani vo knigata na carevite
judejski i izrailski.
14|25|27|Potoa, otkako Amasija otstapi od Gospoda, napravija zagovor protiv nego
vo Erusalim, i toj izbega vo Lahis. Ispratija po nego vo Lahis, i go ubija tamu.
14|25|28|I go donesoa na kowi, ta go pogrebaa kaj tatkovcite negovi vo Judiniot
grad.
14|26|1|Siot narod go zede Ozija, koj ima{e {esnaeset godini, ta go postavi za car
na mestoto na tatkoto negov Amasija.
14|26|2|Toj go izgradi Elat i i go vrati na Judeja, otkako carot, tatkoto negov po~ina
kaj tatkovcite svoi.
14|26|3|Ozija ima{e {esnaeset godini, koga stana car, i caruva{e vo Erusalim
pedeset i dve godini; majka mu se vika{e Jeholija od Erusalim.
14|26|4|Toj vr{e{e ona {to be{e ugodno pred o~ite na Gospoda, tokmu onaka, kako
{to vr{e{e i tatko mu Amasija;
14|26|5|pribegnuva{e kon Boga vo dnite na Zaharija, koj{to u~e{e na strav Bo`ji; i
vo onie denovi, dodeka pribegnuva{e kon Gospoda, Bog mu pomaga{e.
14|26|6|Toj izleze i se sudri so Filistejcite i gi razru{i yidovite na Get, i yidovite na
Javnija, i yidovite na Azot; gi izgradi gradovite vo Azotskata oblast i kaj Filistejcite.
14|26|7|I Bog mu pomaga{e protiv Filistejcite i protiv Arapite, {to ìveeja vo Gur-
Vaal, i protiv Meuncite.
14|26|8|I Amonitite mu pla}aa danok na Ozija; i se pro~u imeto negovo duri vo
egipetskite predeli, za{to be{e mnogu silen.
14|26|9|Ozija izgradi kuli vo Erusalim nad agolnite porti, nad portite kon dolinata i
na agolot, i gi zacvrsti.
14|26|10|Izgradi kuli i vo pustiwata, iskopa i mnogu kladenci, bidej}i toj ima{e
mnogu dobitok, kako vo nizinite, taka i vo ramninata, i zemjodelci i gradinari po
planinite i na Karmil, bidej}i go saka{e zemjodelstvoto.
14|26|11|Ozija ima{e vojska, koja izleguva{e vo vojna po oddelenija, spored ona
kako {to bea izbroeni vo spisokot, sostaven od rakata na pisarot Jeila, i nadyiratelot
Maaseja, pod vodstvoto na Hananija, golem carski velikodostojnik.
14|26|12|Site ocena~alnici, hrabri vojnici, bea na broj dve iljadi i {estotini,
14|26|13|i pod komanda na rakata nivna ima{e voena sila trista i sedum iljadi i
petstotini du{i, koi vleguvaa vo bitka so voinstvena hrabrost, da mu pomagaat na
carot protiv neprijatelot.
14|26|14|I podgotvi Ozija za niv, za celata vojska, {titovi i kopja, {elmovi i oklopi,
lakovi i kamewa za pra}ki.
14|26|15|Napravi vo Erusalim ve{to izmisleni ma{ini, da stojat na kulite i aglite, za
da se frlaat so niv streli i golemi kamewa. I se pro~u imeto negovo daleku, za{to se
be{e zacvrstil ~udno i be{e stanal mnogu silen.
14|26|16|No koga stana silen, se vozgordea srceto negovo za negovo zaginuvawe, i
toj stana prestapnik pred Gospoda, svojot Bog, za{to vleze vo hramot Gospoda za
da zapali temjan na kadilniot `rtvenik.
14|26|17|Po nego otide sve{tenikot Azarija i so nego osumdeset Gospodovi
sve{tenici, odli~ni lu|e;
14|26|18|tie mu se protivstavija na carot Ozija i mu rekoa: "Ne e tvoja rabota, Ozija,
da mu kadi{ na Gospoda; toe e rabota na sve{tenicite, sinovi Aronovi, posveteni za
kadewe; izlezi od svetili{teto, za{to postapi nezakonito, i toa nema da ti bide za
~est pred Gospoda Boga."
14|26|19|Se naluti Ozija, - a vo rakata negova ima{e kadilnica za kadewe, i koga se
naluti na sve{tenicite, se pojavi lepra na ~eloto negovo, pred liceto na sve{tenicite
vo domot Gospodov, pri kadilniot `rtvenik.
14|26|20|Go pogledna prvosve{tenikot Azarija i site sve{tenici; i ete, ima{e lepra na
~eloto svoe. Go prinudija da izleze ottamu, pa i samiot toj brza{e da se oddale~i,
za{to go porazi Gospod.
14|26|21|I ostana leprozen carot Ozija do denot na smrtta svoja, i ìvee{e vo
posebna ku}a i be{e otstranet od domot Gospodov. A Joatam, negoviot sin,
na~alstvuva{e nad carskiot dom i upravuva{e so narodot vo zemjata.
14|26|22|Drugite dela Ozievi, prvi i posledni, gi opi{al prorokot Isaija, sin Amosov.
14|26|23|I po~ina Ozija pri tatkovicte svoi, i go pograbaa kaj tatkovcite negovi vo
poleto pri carskite grobnici, za{to velea, toj e leprozen. A namesto nego stana car
sinot negov Joatam.
14|27|1|Joatam be{e na dvaeset i pet godini, koga stana car, i caruva{e vo Erusalim
{esnaeset godini; majka mu se vika{e Jerusa, Sadakova }erka.
14|27|2|Toj vr{e{e ona {to Mu be{e ugodno pred o~ite na Gospoda, tokmu onaka
kako {to prave{e Ozija, tatkoto negov, samo {to ne vleguva{e vo Gospodoviot
hram, a narodot se u{te gre{e{e.
14|27|3|Toj ja izgradi i gornata vrata na domot Gospodov i izgradi mnogu ne{to na
yidot Ofel;
14|27|4|izgradi i gradovi vo Judejskata planina, a vo gorite izgradi dvorci i kuli.
14|27|5|Toj vojuva{e so carot na Amonitite i gi pobedi, i Amonitite mu dadoa vo taa
godina sto talatni srebro i deset iljadi meri p~enica i deset iljadi meri ja~men. Toa
mu go davaa Amonitite i vo vtorata i tretata godina.
14|27|6|Zatoa Joatam be{e tolku silen, bidej}i gi upravuva{e pati{tata svoi pred
Gospoda, svojot Bog.
14|27|7|Drugite dela na Joatama i site negovi vojni i odnesuvawe se opi{ani vo
knigata na carevite izrailski i judejski.
14|27|8|Toj be{e na dvaeset i pet godini koga stana car, a caruva{e {esnaeset godini
vo Erusalim.
14|27|9|I po~ina Joatam pri tatkovcite svoi, i go pogrebaa vo Davidoviot grad. I
namesto nego stana car sinot negov Ahaz.
14|28|1|Ahaz be{e na dvaeset godini koga stana car, i caruva{e vo Erusalim
{esnaeset godini; i toj ne go vr{e{e ugodnoto vo o~ite Gospodovi, kako {to prave{e
tatkoto negov David;
14|28|2|toj ode{e po patot na izrailskite carevi, i duri napravi izleani kipovi na
Vaalovci;
14|28|3|i toj kade{e vo dolinata na Enomovite sinovi, i go proteruva{e niz ogin
sinovite svoi, podraàvaj}i gi gnasotiite na onie narodi, koi{to Gospod gi progoni
pred liceto na Izrailevite sinovi;
14|28|4|prinesuva{e `rtvi i kade{e po obro~i{tata i po ridovite i pod sekoe
razgraneto drvo.
14|28|5|Zatoa Gospod, negoviot Bog, go predade vo racete na siriskiot car, i
Sirijcite go razbija i mu zedoa mnogu zarobenici, koi gi odvedoa vo Damask. Be{e
predaden i vo racete na izrailskiot car, i toj mu nanese golem poraz.
14|28|6|Fakej, sin Ramaliev ubi vo eden den sto i dvaeset iljadi Judejci, lu|e
voinstveni, zatoa {to go bea ostavile Gospoda, Boga na tatkovcite svoi.
14|28|7|A Zihrij, silen junak od Efremovcite, go ubi Maseja, careviot sin, i
Azrikama, na~alnik na dvorot, i Elkana, vtor po carot.
14|28|8|I zedoa sinovite Izrailevi od bra}ata svoi, Judejcite, dveste iljadi èni, sinovi
i }erki; ograbija i mnogu plen od niv, i go odnesoa ograbenoto vo Samarija.
14|28|9|Tamu ima{e prorok Gospodov, po ime Oded. Toj izleze pred vojskata, koja,
ode{e vo Samarija, i im re~e: "Ete, Gospod, Bog na tatkovcite va{e, vo gnevot Svoj
protiv Judejcite, gi predade vo va{e raka, i vie gi izbivte so takva jarost, koja stigna
do nebesata.
14|28|10|I sega mislite da gi napravite sinovite na Juda i Erusalim va{i robovi i
robinki. A zar nemate i vie vina pred Gospoda, va{iot Bog?
14|28|11|Zatoa poslu{ajte me, i vratete gi plenicite, {to ste gi zarobile od bra}ata
svoi, za{to plamenot na gnevot Gospodov e na vas."
14|28|12|I nekoi od na~alnicite na sinovite Efremovi: Azarija, sin Jehohananov,
Berehija, sin Me{ilemotov, Ezekija, sin Salumov, i Amasa, sin Hadleev, zastanaa
sproti onie {to doa|aa od vojna.
14|28|13|i im rekoa: "Ne gi doveduvajte plenicite tuka, za{to bi zgre{ile pred
Gospoda. Zar mislite da pridodadete u{te kon grevovite na{i i kon prestapite na{i?
Na{ata vina e golema, i plamenot na gnevot Gospodov e vrz Izrailot."
14|28|14|I vooruènite gi ostavija plenicite i plenot pri voenite na~alnici i pred
celoto sobranie.
14|28|15|I stanaa spomenatite po ime maì, gi zedoa plenicite, i site {to bea goli gi
oblekoa od ograbenoto, - gi oblekoa i gi obua, i gi nahranija, i gi napoija, i gi
pomazaat so maslo, i gi ka~ija na osli site slabi, i gi ispratija vo Erihon, grad na
palmite, pri bra}ata nivni, i se vratija vo Samarija.
14|28|16|Vo toa vreme carot Ahaz isprati do asirskite carevi da mu pomognat,
14|28|17|za{to Idumejcite u{te napa|aa i mnozina asirski carevi da mu pomognat,
14|28|18|a Filistejcite se rasturija po gradovite vo nizinata i vo ju`na Judeja i go
prezedoa Vatsamis i Ajalon, Gaderot i Sohot so pot~inetite mu gradovi. Timna so
pot~inetite i gradovi i Gimzo so pot~inetite mu gradovi, i se naselija tamu.
14|28|19|Taka ja poniì Gospod Judeja poradi Ahaza, carot judejski, za{to toj ja
razvrati Judeja i te{ko gre{e{e pred Gospoda.
14|28|20|I dojde kaj nego asirskiot car Teglatfelasar, no mu be{e od {teta, namesto
da mu pomogne,
14|28|21|za{to Ahaz gi zede riznicite od domot Gospodov, od carskiot dom i od
knezovite, i se mu dade na asirskiot car, no i toa ne mu pomogna tuku go oàlosti.
14|28|22|I vo taa pritesneta polo`ba toj prodolùva{e da pravi bezzakonija pred
Gospoda, toj - carot Ahaz;
14|28|23|im prinesuva{e `rtvi na damaskite bogovi, mislej}i, deka tie go porazija,
pa vele{e: "Bogovite na siriskite carevi im pomagaat; }e im prinesam `rtva, tie i na
mene }e mi pomognat." No tie bea za pa|aweto negovo i na celiot Izrail.
14|28|24|Gi sobra Ahaz sadovite na domot Bo`ji i gi razbi, ja zatvoi vratata na
domot Gospodov i si izgradi `rtvenici po site agli na Erusalim,
14|28|25|po site gradovi Judini napravi obro~i{ta, za da kadi na tu|i bogovi, i Go
drazne{e Gospoda, Boga na tatkovcite svoi.
14|28|26|Drugite dela i site negovi postapki, prvite i poslednite, se opi{ani vo
knigata na carevite judejski i izrailski.
14|28|27|I po~ina Ahaz pri tatkovcite svoi, i go pogrebaa vo gradot, vo Erusalim, no
ne go vnesoa vo grobnicite na izrailskite carevi. Namesto nego stana car sinot
negov Ezekija.
14|29|1|Ezekija stana car na dvaeset i pet godini, i caruva{e vo Erusalim dvaeset i
devet godini; majka mu se vika{e Avija, Zaharieva }erka.
14|29|2|Toj prave{e ona {to be{e ugodno pred o~ite Gospodovi, tokmu onaka kako
i tatkoto negov David.
14|29|3|U{te vo prvata godina na caruvaweto svoe, vo prviot mesec, toj gi otvori
vratite na domot Gospodov i gi obnovi;
14|29|4|i im zapoveda na sve{tenicite i levitite da dojdat, gi sobra na isto~niot
plo{tad
14|29|5|i im re~e: "Poslu{ajte me, leviti! Sega osvetete se, osvetete go i domot na
Gospoda, Boga na tatkovcite va{i; isfrlete ja ne~istotijata od svetili{teto.
14|29|6|Za{to tatkovcite na{i postapuvaa neugodno pred o~ite na Gospoda, na{iot
Bog, Go ostavija, go odvratija liceto svoe od Gospodovoto ìveali{te, Mu svrtija
grb,
14|29|7|ja zatvorija vratata na pritvorot, gi ugasnaa svetilnicite, ne palea kadilo i ne
prinesuvaa sepalenici vo svetili{teto na izraileviot Bog.
14|29|8|I gnevot Gospodov be{e vrz Judeja i vrz Erusalim, i On gi predade na
prezir, na opusto{uvawe i na potsmev, kako {to gledate so o~ite svoi.
14|29|9|Ete, tatkovcite na{i padnaa pod me~, a sinovite na{i, i }erkite na{i, i ènite
na{i za toa se vo plen vo tu|a zemja dosega.
14|29|10|I sega imam na srce da sklu~am zavet so Gospoda, Bog Izrailev, ta da go
otstrani od nas plamenot na gnevot Svoj.
14|29|11|Deca moi! Ne bidete nemarni, za{to Gospod ve izbra za da pretstoite pred
liceto Negovo, da Mu sluìte i da Mu bidete sluìteli i da kadite."
14|29|12|Toga{ stanaa levitite: Mahat, sin Amasaev, i Joel, sin Azariev, - od sinovite
Kaatovi; i od sinovite Merarievi: Kis, sin Avdiev, i Azarija, sin Jehalelov; i od
plemeto Girsonovo: Joah, sin na Zima, i Eden, sin Joahov;
14|29|13|i od sinovite Elisafanovi: Simri i Jeiel; i od sinovite Asafovi: Zaharija i
Matanija;
14|29|14|i od sinovite Emanovi; Jehiel i Simej; i od sinovite Iditunovi: Semaja i
Uziel.
14|29|15|Tie gi sobraa bra}ata svoi, se osvetija i otidoa po zapoved na carot da go
o~istat domot Gospodov, spored slovoto Gospodovo.
14|29|16|Sve{tenicite vleguvaa vnatre vo domot Gospodov, za da go o~istat, i seto
ne~isto, ona {to najdoa vo hramot Gospodov, go iznesoa vo dvorot na domot
Gospodov, a levitite go zedoa toa da go iznesat nadvor kon potokot Kedron.
14|29|17|I po~naa da osvetuvaat na prviot den od prviot mesec, i na osmiot den na
istiot mesec vlegoa vo pritvorot Gospodov; go osvetuvaa domot Gospodov osum
dena, i na {esnaesettiot den od prviot mesec zavr{ija.
14|29|18|Toga{ dojdoa vo domot pri carot Ezekija i rekoa: "Go is~istivme domot
Gospodov i `rtvenikot za sepalenici, i site negovi sadovi, i trpezata za lebovite na
predloènieto, i site nejzini sadovi;
14|29|19|site sadovi {to be{e gi zafrlil carot Ahaz vo tekot na caruvaweto svoe, vo
svoeto bezzakonie, gi prigotvivme i osvetivme; ete, tie se pred Gospodoviot
`rtvenik."
14|29|20|Utredenta rano carot Ezekija stana, gi sobra gradskite na~alnici i otide vo
domot Gospodov.
14|29|21|I dotera sedum teliwa, sedum ovni, sedum jagniwa i sedum kozli - da gi
prinesat kako `rtva za grev, za carstvoto, za svetili{teto i za Judeja; i im zapoveda
na sve{tenicite, sinovi Aronovi, da prinesat sepalenici vrz Gospodoviot `rtvenik.
14|29|22|I gi zaklaa telcite, a sve{tenicite zedoa krv i go porosija `rtvenikot; gi
zaklaa ovnite i go porosija so krv `rtvenikot; gi zaklaa jagniwata i go porosija so
krv `rtvenikot.
14|29|23|Gi doteraa i kozlite za grev pred carot i sobranieto, i tie gi poloìja vrz niv
racete svoi.
14|29|24|Sve{tenicite gi zaklaa i go is~istija so nivnata krv `rtvenikot, za da se
istrijat grevovite na celiot Izrail, za{to carot be{e zapovedal da se prinese sepalinica
i `rtva za grev za celiot Izrail.
14|29|25|I postavi leviti vo domot Gospodov so kimvali, psaltiri i gusli, spored
naredbite na Davida i Gada, jasnovidec carski, i na prorokot Natan, bidej}i taa
zapoved be{e dadena od Gospoda preku prorocite Negovi.
14|29|26|I zastanaa levitite so Davidovite svirki i sve{tenicite so trubi.
14|29|27|Toga{ Ezekija zapoveda da prinesat sepalenica vrz `rtvenkot. I koga po~na
sepalenicata, po~na peewe na Gospoda so zvuci na trubite i svirkite na Davida, car
Izrailev.
14|29|28|I celoto sobranie se mole{e, pea~ite peeja i trubite trubea, dodeka ne
zavr{i sepalenicata.
14|29|29|A koga zavr{i sepalenicata, carot i site, {to bea pri nego, se navednaa i se
poklonija.
14|29|30|Carot Ezekija i knezovite im rekoa na levitite da Go slavat Gospoda so
zborovite na Davida i jasnovidecot Asaf; tie slavea so radost i se navednuvaa i se
poklonuvaa.
14|29|31|Prodolì Ezekija i re~e: "Sega vie Mu se posvetivte na Gospoda:
pristapuvajte i prinesuvajte `rtvi i blagodarstveni prinesuavawa vo domot
Gospodov. I celoto sobranie po~na da prinesuva `rtvi i blagodarstveni prinosi, i na
kogo srceto mu be{e raspoloèno - i sepalenici.
14|29|32|A brojot na sepalenicite, {to sobranieto gi donese, iznesuva{e: sedumdeset
volovi, sto ovni, dveste jagniwa - seto toa za sepalenica na Gospoda.
14|29|33|Drugi sve{teni `rtvi ima{e: {estotini glavi krupen dobitok i tri iljadi siten
dobitok.
14|29|34|No sve{tenicite bea malku i ne moèa da gi oderat koìte od site sepalenici,
pa im pomagaa bra}ata nivni levitite, dodeka se svr{i rabotata i dodeka se osvetija
drugite sve{tenici, za{to levitite bea pousrdni vo osve{tenieto svoi, otkolku
sve{tenicite.
14|29|35|A pritoa ima{e mnogu sepalenici so masni mesa od mirnite `rtvi i so
prelivi vrz sepalenicata. Taka be{e vostanoveno sluèweto vo domot Gospodov.
14|29|36|I se raduva{e Ezekuja i celiot narod, poradi toa {to Bog taka go raspoloì
narodot, bidej}i toa stana neo~ekuvano.
14|30|1|Isprati Ezekija po celata zemja Izrailski i Judeja, pi{uva{e i pisma do
Efrema i plemiwata na Manasija, da dojdat vo domot Gospodov vo Erusalim, za da
napravat Pasha na Gospoda, Boga Izrailev.
14|30|2|A vo sovetot carot i knezovite i celoto sobranie vo Erusalim re{ija da
napravat Pasha na vtoriot mesec.
14|30|3|bidej}i ne moèa da ja napravat koga i be{e vremeto, za{to u{te nema{e
dovolen broj osveteni sve{tenici, pa i narodot ne se be{e sobral vo Erusalim.
14|30|4|Toa mu se dopadna na carot i na celoto sobranie.
14|30|5|I re{ija da razglasat po cel Izrail, od Virsavija do Dan, da otidat vo Erusalim
da Mu napravat Pasha na Gospoda, Boga Izrailev, za{to odamna ne ja bea pravele,
kako {to e naredeno.
14|30|6|I trgnaa brozoodci so pisma od carot i od knezovite negovi po celata zemja
Izrailska i Judeja, i po zapoved na carot velea: "Deca Izrailevi! Obrnete se kon
Gospoda, Boga Avraamov, Isakov i Izrailev, i On }e se svrti kon onie, {to se
unesre}eni me|u vas od rakata na asirskite carevi.
14|30|7|I ne bidete kako tatkovcite va{i i bra}ata va{i, koi postapuvaa bezzakono
pred Gosoda, Boga na tatkovcite va{i, i On gi predade za istrebuvawe, kako {to
gledate.
14|30|8|Sega ne bidete tvrdoglavi kako tatkovcite va{i, pokorete Mu se na Gospoda
i doa|ajte vo svetili{teto Negovo, koe On go osveti zasekoga{; sluète Mu na
Gospoda, na{iot Bog, i On }e go otstrani od vas plamenot na gnevot Svoj.
14|30|9|Koga }e se obrnete kon Gospoda, bra}ata va{i i decata va{i }e najdat milost
kaj onie, {to gi zarobile, i }e se vratat vo ovaa zemja; za{to Gospod, Bog na{, e
blag i milosrden i nema da go svrti liceto od vas, ako se obrnete kon Nego."
14|30|10|Brzoodcite odea od grad vo grad po zemjata Efremova i Manasieva, duri
do Zavulonovata, no im se smeeja i se podbivaa so niv.
14|30|11|No pak nekoi od kolenoto Asirovo, Manasievo i Zavulonovo se smirija i
dojdoa vo Erusalim.
14|30|12|A nad Judeja be{e rakata Bo`ja, ta im dade edno srce, za da ja ispolnat
zapovedta na carot i knezovite, spored slovoto Gospodovo.
14|30|13|I se sobra vo Erusalim mnogu narod, za da go prazvuvaat praznikot na
Beskvasnicite pred vtoriot mesec: sobranieto be{e mo{ne mnogubrojno.
14|30|14|Pa stanaa i gi rasturija `rtvenicite, {to bea vo Erusalim, i se, vrz koe kadea
na idolite, ispokr{ija i go frlija vo potokot Kedron,
14|30|15|go zaklaa pashalnoto jagne na ~etirinaesettiot den od vtoriot mesec.
Sve{tenicite i levitite, posrameni, se osvetija i prinesoa sepalenica vo domot
Gospodov,
14|30|16|i zastanaa po svoite mesta, spored uredbata svoja, po zakonot na Mojseja,
Bo`ji ~ovek. Sve{tenicite orosuvaa so krv, zemaj}i ja od racete na levitite.
14|30|17|A bidej}i vo sobranieto ima{e mnozina koi ne bea se osvetile, toga{,
namesto tie ne~istite, go kolea pashalnoto jagne levitite, za da go posvetat na
Gospoda.
14|30|18|Mnozina od narodot, pove}eto od kolenoto Efremovo i Manasievo,
Isaharovo i Zavulonovo, ne se o~istija; no i tie jadea pasha, ne spored zakonot.
14|30|19|No Ezekija se pomoli za niv i re~e: "Blagiot Gospod da prosti sekogo, koj
{to go raspoloìl srceto svoe da Go bara Gospoda Boga, Bog na tatkovcite svoi,
makar i bez sve{teno o~istuvawe."
14|30|20|I Gospod gi poslu{a Ezekija i mu prosti na narodot.
14|30|21|Taka sinovite Izrailevi, koi {to bea vo Erusalim, go izvr{ija praznikot na
Beskvasnicite prez sedum dena so golema veselba; sekoj den levitite i sve{tenicite
Go slavea Gospoda so svirki, naglaseni za slavoslovuvawe na Gospoda.
14|30|22|I govore{e Ezekija spored srceto na site leviti, koi znaeja dobro da Mu
sluàt na Gospoda. I ja jadea prazni~nata `rtva sedum dena, prinesuvaj}i mirni `rtvi
i slavej}i Go Gospoda, Boga na tatkovcite svoi.
14|30|23|I celoto sobranie re{i da praznuva drugi sedum dena, i gi pominaa tie
sedum dena vo veselba,
14|30|24|za{to Ezekija, car Judejski, dotera za sobranite iljada teliwa i deset iljadi
siten dobitok, a velmoìte doteraa za sobranite iljada teliwa i deset iljadi siten
dobitok; toga{ ve}e se osvetija mo{ne mnogu sve{tenici.
14|30|25|I se veselea site sobrani od Judeja, sve{tenici i leviti, i celoto sobranie,
nadojdeno od Izrail, i dojdencite {to bea do{le od Izrailskata zemja i koi {to ìveeja
vo Judeja.
14|30|26|I stana golema veselba vo Erusalim, za{to od dnite na Solomona, sin
Davidov, car Izrailev, ne se slu~i takvo ne{to vo Erusalim.
14|30|27|Toga{ stanaa sve{tenicite i levitite i go blagoslovija narodot; i nivniot glas
be{e ~uen od Gospoda, i molitvata nivna se voznese do nebesata, vo svetoto
Negovo ìveali{te.
14|31|1|Otkako zavr{i seto toa, site Izrailci {to se najdoa tamu, otidoa po judejskite
gradovi, ta gi ispokr{ija idolite, gi isekoa posvetenite drvja, gi razru{ija obro~i{tata
i `rtvenicite dokraj po celata Judeja i vo zemjata Venijaminova, Efremova i
Manasieva. Potoa se vratija site sinovi Izrailvi, sekoj vo vladenieto svoe, vo
gradovite svoi.
14|31|2|I naredi Ezekija sve{teni~ki i levitski smeni, spored raspredelbata nivna,
sekoj pri svojata rabota, sve{teni~ka i levitska, pri sepalenica i pri mirni `rtvi, za
slu`ba, za falewe i slavoslovie, pri vratata na domot Gospodov.
14|31|3|I opredeli carot del od imotot svoj za sepalenici; za utrni i ve~erni
sepalenici, za sepalenici vo sabotite spored novomese~ijata i praznicite, kako {to e
zapi{ano vo zakonot Gospodov.
14|31|4|Mu zapoveda u{te na narodot vo Erusalim, da im dava odredena izdr{ka na
sve{tenicite i levitite, za da bidat revnosni vo zakonot Gospodov.
14|31|5|Koga se razglasi taa zapoved, sinovite Izrailevi izdonesoa mnogu golemi
koli~estva: ìto, vino, drveno maslo, med i sekakvi polski proizvodi; donesoa u{te
desetok od se vo izobilstvo.
14|31|6|Izrailcite i Judejcite {to ìveeja po judejskite gradovi, isto taka donesoa
desetok od krupniot i sitniot dobitok i desetok od `rtvite, posveteni na nivniot
Gospod Bog; i natrupaa kupi{ta i kupi{ta.
14|31|7|Po~naa vo tretiot mesec da natrupuvaat kupi{ta, i zavr{ija vo sedmiot
mesec.
14|31|8|I dojdoa Ezekija i velmoìte i vidoa kupi{ta, Go blagoslovija Gospoda i
narodot Negov Izraila.
14|31|9|Toga{ gi pra{a Ezekija sve{tenicite i levitite za tie kupi{ta.
14|31|10|Mu odgovori Azarija, prvosve{tenik od domot Sadokov, i re~e: "Otkako
po~naa da nosat prinosi vo domot Gospodov, jadevme do nasituvawe i pak ostana
mnogu, za{to Gospod go blagoslovi narodot Svoj. Ova golemo mnoèstvo e
ostatok.
14|31|11|Toga{ Ezekija zapoveda da podgotvat sobi pri domot Gospodov. I tie
podgotvija.
14|31|12|I gi prenesoa tamu prinosite, desetocite i `rtvite so golema to~nost.
Nastojnik kaj niv be{e levitot Homanij, a bratot negov Simej go drè{e vtoroto
mesto.
14|31|13|A Jeil, Ozija, Naed, Asail, Jerimot, Jozavad, Eliil, Samahija, Mat i Vanaja
bea nadzornici pod uprava na Honanija i naegoviot brat Sameja - po naredbata na
carot Ezekija i Azarija, na~alnikot pri Bo`jiot dom.
14|31|14|Korej, sinot na Jemnin, levit, vratar na isto~nata strana, be{e pri
dobrovolnite prinosi na Boga, za da go razdeluva prinesenoto na Gospoda i
najva`nite osveteni predmeti.
14|31|15|Pod negova uprava bea: Odom, Venijamin, Isus, Semeja, Amarija i
Sehonija vo sve{teni~kite gradovi, za da razdavaat delovi na bra}ata svoi to~no,
kako na golemite, taka i na malite.
14|31|16|nadvor od spisokot nivni, na site od ma{ki pol od tri godini i nagore, na
site, {to odat vo domot Gospodov za sekojdnevnite raboti, - za slu`bata nivna,
spored dol`nostite nivni i spored redovite nivni;
14|31|17|na zapi{anite sve{tenici vo spisokot, spored pokolenijata nivni, na levitite
od dvaeset godini i nagore, spored dol`nostite nivni spored redovite nivni,
14|31|18|na zapi{anite vo spisokot so site nivni maloletni, so ènite nivni, sinovite
nivni i }erkite nivni, - na seto op{testvo, bidej}i tie so celosna vernost i se posvetija
na sve{tenata slu`ba.
14|31|19|A za sinovite Aronovi, sve{tenici vo selata okolu gradovite nivni, vo sekoj
grad bea postavni maì opredeleni da gi razdavaat delovite na site od ma{ki pol pri
sve{tenicite i na site, zapi{ani vo spisokot pri levitite.
14|31|20|Eve {to napravi Ezekija po cela Judeja; toj go prave{e, ona {to e dobro i
pravo i vistinito pred Gospoda, svojot Bog.
14|31|21|I vo se ona, {to go prezema{e za da mu sluì na Bo`jiot dom i da go zapazi
zakonot i zapovedite, mislej}i na svojot Bog, toj se trude{e od se srce, i ima{e
uspeh.
14|32|1|Po takvite dela i takvata vernost dojde Senahirim, carot asirski, navleze vo
Judeja, gi opsedna utvrdenite gradovi i namerava{e da gi osvoi.
14|32|2|Koga vide Ezekija, deka Senahirim do{ol so cel da vojuva protiv Erusalim,
14|32|3|re{i so knezovite i so svoite silni lu|e da gi zatvori site izvori na voda
nadvor od gradot; i tie mu pomognaa.
14|32|4|Se sobra mnogu narod i gi zatrupaa site izvori i potokot, koj te~e{e niz
zemjata, velej}i: koga }e dojde asirskiot car, da ne najdat mnogu voda i da ne se
utvrduva.
14|32|5|I se utvrdi Ezekija, gi popravi site sru{eni yidovi i gi izdigna do kulata, a
nadvor izgradi drug yid, go utvrdi Milo vo Davidoviot grad i pogotvi mnogu oru`je
i {titovi.
14|32|6|Postavi voeni na~alnici nad narodot i gi sobra pri sebe na plo{tadot kaj
gradskite porti, pa im govore{e od srce, velej}i:
14|32|7|"Bidete tvrdi i hrabri, ne bojte se i ne pla{ete se od asirskiot car i od seto
mnoèstvo, koe e so nego, za{to so nas ima pove}e, otkolku so nego;
14|32|8|so nego e telesna mi{ka a so nas e Gospod, Bog na{, za da ni pomaga i da
se bori vo bitkite na{i." I narodot se ohrabri od zborovite na Ezekija, carot Judejski.
14|32|9|Potoa asirskiot car Senahirim isprati svoi slugi vo Erusalim, - koga toj li~no
be{e vo Lahis, i seta negova sila so nego, - do judejskiot car Ezekija i do site
Judejci vo Erusalim, da kaàt:
14|32|10|"Vaka veli Senahirim, carot asirski: 'na {to se nadevate i sedite vo
Erusalim opsednati?'
14|32|11|Zar Ezekija ne ve mami, za da ve predade na smrt od glad i èd, koga vi
veli: 'Gospod, Bog na{, }e ne spasi od rakata na asirskiot car'?
14|32|12|Zar toj Ezeija gi premavna svetili{tata Negovi i `rtvenicite Negovi i im
re~e na Judejcite i na Erusalim: pred eden `rtvenik poklonuvajte se i vrz nego
kadete!
14|32|13|Zar ne znaete, {to napraviv jas i tatkovcite moi so site zemni narodi?
Moèa li bogovite na zemnite narodi da ja spasat zemjata svoja od rakata moja?
14|32|14|Koj od site bogovi na narodite, {to moite tatkovci gi istrebija, moè{e da
go spasi svojot narod od rakata moja? ]e moè li i va{iot Bog da ve spasi vas od
rakata moja?
14|32|15|A sega, neka ne ve mami Ezekija i da ne ve zaveduva taka; ne veruvajte
mu; ako ni eden bog nitu na eden narod i carstvo ne be{e vo sostojba da go spasi
narodot svoj od rakata moja i od rakata na tatkovcite moi, toga{ i va{iot Bog nema
da ve spasi vas od rakata moja."
14|32|16|I u{te mnogu govorea slugite negovi protiv Gospoda Boga i protiv
Ezekija, Negoviot sluga.
14|32|17|Toj napi{a pismo, vo koi Go hule{e Gospoda, Boga Izrailev, i govore{e
protiv Nego vakvki zborovi: "Kako {to bogovite na zemnite narodi ne gi spasija
svoite narodi od rakata moja, taka i Ezekieviot Bog nema da go spasi Svojot narod
od rakata moja."
14|32|18|I vikaa so silen glas na judejski jazik kon narodot vo Erusalim, koj be{e po
yidovite, za da go zapla{at i ispla{at, ta da go prezemat gradot.
14|32|19|I govorea za Boga na Erusalim, kako za bogovite na zemnite narodi, - delo
na ~ove~ki race.
14|32|20|Toga{ carot Ezekija i prorokot Isaija, sinot Amosov, se pomolija i krenaa
glas kon neboto.
14|32|21|I Gospod isprati Angel, koj gi pogubi site junaci, glavniot na~lanik i
na~alanicite na vojskata na asirskiot car, i toj se vrati posramen vo zemjata svoja. I
koga dojde vo domot na svojot bog, tamu go ubija so me~ izlezenite od bedrata
negovi.
14|32|22|Taka go spasi Gospod Ezekija i erusalimskite ìteli od rakata na asirskiot
car Senahirim i od racete na site, i gi paze{e nasekade.
14|32|23|Toga{ mnozina po~naa da mu doneseuvaat darovi na Gospoda vo
Erusalim i skapi raboti na judejskiot car Ezekija. I toj se izdigna potoa vo o~ite na
site narodi.
14|32|24|Vo tie dni se razbole Ezekija na smrt. I Mu se pomoli na Gospoda, i On
poslu{a i mu dade znak.
14|32|25|No Ezekija ne Mu blagodari za napravenite mu dobrini, za{to srceto
negovo se vozgordea. Zatoa gnevot Bo`ji padna vrz nego, vrz Judeja i Erusalim.
14|32|26|No {tom Ezekija se smiri i gordosta vo srceto negovo, - toj i erusalimskite
ìteli, - gnevot Gospodov ne padna vrz niv vo Ezekievite denovi.
14|32|27|Ezekija ima{e mnogu golemo bogatstvo i slava; si napravi riznici za srebro
i zlato i za skapoceni kamewa, kako i za blagoprijatni mirisi, {titovi i sekakvi skapi
sadovi;
14|32|28|i oddelni prostorii za zemni proizvodi: ìto, vino i elej, i trla za sekakov
dobitok i ogradi za stada.
14|32|29|Si izgradi i gradovi. A stada od siten i krupen dobitok ima{e mnogu, za{to
Bog mu be{e dal mnogu golem imot.
14|32|30|Toj, pak, Ezekija, go zatvori gorniot protok na Gionskite vodi i go naso~i
udolu, zapadno od Davidoviot grad. I vo sekoja svoja rabota Ezekija be{e uspe{en.
14|32|31|Samo pri pratenicite na vavilonskite carevi, {to bea isprateni do nego da
pra{aat za edno ~udo, {to se slu~ilo na zemjata, Gospod go ostavi, za da go ispita i
da otkrie se, {to mu be{e vo srceto.
14|32|32|Drugite dela na Ezekija i negovite milosti se opi{ani vo videnieto na
prorokot Isaija, sin Amosov, i vo knigata za carevite judejski i izrailski.
14|32|33|Po~ina Ezekija pri tatkovcite svoi, i go pogrebaa pogore od grobi{tata na
Davidovite sinovi, a po negovata smrt site Judejci i ìteli erusalimski mu ukaàa
po~est. I mesto nego car stana sinot negov Manasija.
14|33|1|Manasija be{e na dvanaeset godini koga stana car, i caruva{e vo Erusalim
pedeset i pet godini.
14|33|2|Toj go vr{e{e ona {to ne be{e ugodno pred o~ite Gospodovi, podraùvaj}i
gi gadotiite na narodite, koi Gospod gi be{e progonil od liceto na sinovite Izrailevi.
14|33|3|Izgradi pak idolski svetili{ta, {to gi be{e urnal tatkoto negov Ezekija, im
izdigna `rtvenici na Vaalovci, podigna mladi {umi i se klawa{e na celoto nebesko
voinstvo i mu sluè{e;
14|33|4|izgradi `rtvenici i vo Gospodoviot dom, za koj Gospod be{e rekol: 'vo
Erusalim }e prebiva imeto Moe ve~no.'
14|33|5|izgradi i `rtvenici na celoto nebesko voinstvo vo dvata trema na
Gospodoviot dom.
14|33|6|Toj gi preveduva{e preku ogan sinovite svoi vo dolinata na Enomoviot sin,
gata{e, vraà{e i ma|epsuva{e; i povika izvikuva~i na mrtvi i vol{ebnici: toj vr{e{e
mnogu lo{i raboti pred o~ite na Gospoda, za da Go razgnevi.
14|33|7|Napravi u{te i izvajan idol i go postavi vo Gospodoviot dom, za koj {to
Bog mu be{e rekol na Davida i na sinot negov Solomona: 'vo toj dom i vo
Erusalim, {to go izbrav me|u site kolena Izrailevi, }e go poloàm imeto Svoe
zasekoga{;
14|33|8|i nema da ostavam vo idnina da izleze nogata Izraileva od taa zemja, {to ja
utvrdiv za tatkovcite nivni, samo ako tie se potrudat da go vr{at se ona, {to sum im
go zapovedal vo celiot zakon i naredbite i zapovedite, dadeni preku rakata
Mojseeva.
14|33|9|No Manasija ja dovede Judeja i erusalimskite ìteli do tamu, {to postapuvaa
polo{o i od onie narodi, {to Gospod gi istrebi od pred liceto na Izrailevite sinovi.
14|33|10|Gospod mu govore{e na Manasija i na lu|eto negovi, no tie ne poslu{aa.
14|33|11|Zatoa Gospod gi isprati protiv niv voenona~alnicite na asirskiot car, koi go
okovaa Manasija vo okovi, go vrzaa so verigi i go odvedoa vo Vavilon.
14|33|12|I vo taa te{ka nevolja toj po~na da Go moli Gospoda, svojot Bog, i
dlaboko se smiri pred Boga na tatkovcite svoi.
14|33|13|Mu se pomoli Nemu, i Bog se prikloni kon nego, ja ~u molbata negova i
go vrati vo Erusalim vo carstvoto negovo. I razbra Manasija deka Gospod e Bog.
14|33|14|Potoa toj izgradi nadvore{en yid na Davidoviot grad, zapadno od Geon, po
dolot i do vlezot na Ribnite porti, i okolu Ofel i go izdigna visoko. Potoa postavi
vojvodi po site utvrdeni gradovi vo Judeja,
14|33|15|gi premavna tu|ite bogovi, idolot od Gospodoviot dom i site idolski
svetili{ta, {to gi be{e izgradil vo gorata na Gospodoviot dom i vo Erusalim, gi isfrli
nadvor od gradot.
14|33|16|Go obnovi `rtvenikot Gospodov i prinese na nego `rtvi, mirni i
blagodarstveni, i im pora~a na Judejcite da Mu sluàt na Gospoda, Boga Izrailev.
14|33|17|No narodot u{te prinesuva{e `rtvi po idolskite svetili{ta, no i na Gospoda,
Svojot Bog.
14|33|18|Drugite dela Manasievi, molitvata negova kon svojot Bog i zborovite na
jasnovidcite, koi mu govorea od imeto na Gospoda, Boga Izrailev, se nao|aat vo
knigata za carevite Izrailevi.
14|33|19|I molitvata negova, i toa, {to Gospod se prikloni kon nego, i site negovi
grevovi i bezzakonija, i mestata, po koi be{e izdignal `rtvenici i postavil likovi na
Astarta i idoli, pred da se smiri, - opi{ani se vo zapisite proro~ki.
14|33|20|I po~ina Manasija pri tatkovcite svoi, i go pogrebaa vo domot negov. A
mesto nego stana car sinot negov Amon.
14|33|21|Amon be{e na dvaeset i dve godini, koga stana car, i caruva{e vo Erusalim
dve godini.
14|33|22|I toj go vr{e{e ona {to ne be{e ugodno pred o~ite Gospodovi taka, kako
{to go vr{e{e toa tatko mu Manasija: na site idoli, {to gi be{e napravil tatko mu
Manasija, Amoni im prinesuva{e `rtva i im sluè{e.
14|33|23|I ne se smiri prd Gospoda, kako {to se ponizi tatkoto negov Manasija;
naprotiv, Amon gi umnoì grevovite svoi.
14|33|24|Slugite negovi se pobunija protiv nego i go ubija vo domot negov.
14|33|25|No narodot vo zemjata gi izbi site onie, {to bea vo buntot protiv carot
Amona, i mesto nego narodot na taa zemja go izbra za car sinot negov Josija.
14|34|1|Josija ima{e osum godini, koga stana car, i caruva{e vo Erusalim trieset i
edna godina.
14|34|2|Toj go vr{e{e ona {to be{e ugodno pred o~ite Gospodovi, ode{e po
pati{tata na tatkoto svoj Davida i ne skr{uva{e ni levo ni desno.
14|34|3|Na osmata godina od caruvaweto svoe, bidej}i u{te be{e mom~e, po~na da
pribegnuva kon Boga na tatkoto svoj Davida, a na dvaesettata godina po~na da ja
~isti Judeja i Erusalim od idolskite svetili{ta, od posvetenite drvja i od izvajanite i
izleanite idoli.
14|34|4|Za{to pred liceto negovo gi razru{ija `rtvenicite na Vaalovci i idolite, {to se
izdigaa nad niv; gi ise~e posvetenite drvja, a izvajanite i izleanite idoli gi skr{i i
razbi vo prav, rasturaj}i gi po grobovite na onie, {to im bea prinesuvale `rtvi;
14|34|5|koskite na `recite gi izgori vrz nivnite `rtvenici, ja is~isti Judeja i Erusalim.
14|34|6|Vo gradovite na Manasija, Efrema i Simeona, duri do kolenoto
Neftalimovo, i vo nivnite opusto{eni okolini,
14|34|7|toj gi sobori `rtvenicite i posvetenite drvja, gi razbi vo prav likovite i gi
skr{i site idoli po celata Izrailska zemja, i se vrati vo Erusalim.
14|34|8|Na osumnaesettata godina od caruvaweto svoe, otkako be{e is~istena
zemjata i Bo`jiot dom, toj go isprati Safana, sinot Azaliev, Masija, gradona~alnikot,
i Joaha, sin Joahazov, letopisec, za da go obnovat domot na Gospoda, nivniot Bog.
14|34|9|Tie otidoa kaj sve{tenikot Helkija i go predadoa prinesenoto vo Bo`jiot
dom, {to go bea sobrale levitite, straàri pri pragot, od racete na Manasija, Efrema,
od site drugi Izrailci, od sinovite na Juda i na Venijamina i od ìtelite erusalimski.
14|34|10|Go dadoa toa vo racete na rasporednicite, odredeni pri domot Gospodov,
da go razdavaat na rabotnicite, {to }e rabotat vo Gospodoviot dom na popravkata i
obnovuvaweto na domot.
14|34|11|I tie im razdavaa na drvodelcite i yidarite, za da kupuvaat delkani kamewa
i drvja za vrski i za pokrivawe, na zgradite, koi judejskite carevi gi bea razru{ile.
14|34|12|Tie lu|e ~esno ja vr{ea svojata rabota, a za nadzornici nad niv bea
postaveni Jat i Ovadija, leviti od Merarievite sinovi, i Zaharija i Mesulam od
Katovite sinovi, i site leviti, {to umeeja da svirat ne muzi~ki napravi.
14|34|13|Tie bea odredeni nad nosa~ite i gi nadgleduvaa site rabotnici pri sekoja
rabota: a drugite leviti bea i pisari, i rasporednici, i vratari.
14|34|14|Koga go vadea srebroto, {to be{e prineseno vo Gospodoviot dom,
sve{tenikot Helkija ja najde knigata na zakonot Gospodov, daden preku Mojseevata
raka.
14|34|15|Progovori Helkija, pa mu re~e na pisarot Safana: "Ja najdov knigata na
Zakonot vo domot Gospodov." Helkija mu ja dade knigata na Safana.
14|34|16|A Safan ja odnese knigata pri carot i pritoa mu ja donese na carot ovaa
vest: "Tvoite slugi vr{at se {to im e tamu naredeno."
14|34|17|Go isturija srebroto, {to se nao|a{e vo domot Gospodov, i go predadoa vo
racete na odredenite i vo racete na rasporednicite.
14|34|18|Pisarot Safan mu javi u{te na carot i re~e: "Ovaa kniga mi ja dade
sve{tenikot Helkija." I Safan ja pro~ita pred carot.
14|34|19|Koga gi ~u carot zborovite na Zakonot, ja raskina svojata obleka.
14|34|20|I mu zapoveda carot na Helkija i na Ahikama, sin Safanov, na Avdona, sin
Meheev, i na pisarot Safana i na carskiot sluga Asaija, velej}i:
14|34|21|"Odete i pra{ajte Go Gospoda za mene, za drugite vo Izrailot i za Juda za
zborovite na taa najdena kniga, za{to golem i gnevot Gospodov, koj plamna vrz
nas, zatoa {to tatkovicte na{i ne gi zapazija Gospodovite zborovi, za da postapuvaat
vo se {to e napi{ano vo taa kniga."
14|34|22|Toga{ Helkija i onie, {to bea od carot, otidoa kaj proro~icata Oldama, èna
na Saluma, sin na Tekuja, sin na Asra rizni~arot, - a taa ìvee{e vo vtoriot del na
Erusalim, - i govorea so nea za toa.
14|34|23|Taa im re~e: "Vaka veli Gospod, Bog Izrailev: kaète mu na onoj ~ovek,
{to ve ispratil kaj mene.
14|34|24|'Vaka veli Gospod: ete, }e ispratam zlo vrz ova mesto i vrz ìtelite negovi -
site prokletstva, napi{ani vo knigata, {to ja ~itav pred liceto na judejskiot car,
14|34|25|poradi toa {to Me ostavija i kadea na drugi bogovi, za da Me razgnevat so
site dela na racete svoi. Zatoa gnevot Moj }e se razgori nad ova mesto i nema da
zgasne.'
14|34|26|A na carot judejski, koj ve isprati da Go pra{ate Boga, kaète mu: 'vaka
veli Gospod, Bog Izrailev, za zborovite, {to si gi ~ul:
14|34|27|bidej}i srceto ti omekna, i ti se smiri pred Gospoda, otkako ~u, {to veli On
za ova mesto i za ìtelite negovi, {to se smiri pred Mene i ja raskina oblekata svoja i
pla~e{e pred Mene, za toa i Jas te ~uv, veli Gospod.
14|34|28|Ete, Jas }e te priberam kaj tatkovcite tvoi, i }e bide{ poloèn so mir vo
grobnicata svoja, i o~ite tvoi nema da go vidat seto ona zlo, {to }e go ispratam vrz
ova mesto i protiv ìtelite negovi." I mu go odnesoa odgovorot na carot.
14|34|29|Toga{ carot isprati, ta gi sobra site stare{ini od Judeja i Erusalim,
14|34|30|pa otide carot vo domot Gospodov, i so nego site Judejci i ìtelite
erusalimski, i sve{tenicite, i levitite, i siot narod, od golem do mal; i im gi pro~ita
toj glasno site zborovi od knigata na zavetot, najdena vo domot Gospodov.
14|34|31|Potoa carot se ispravi na mestoto svoe i sklu~i zavet pred liceto na
Gospoda - da Go sledat Gospoda i da gi zapazat od se srce i so seta du{a zapovedite
Negovi, otkrovenijata negovi i zakonite Negovi, ta da gi izvr{at zborovite na
zavetot, napi{ani vo taa kniga.
14|34|32|I carot im zapoveda na site, {to bea vo Erusalim i vo zemjata
Venijaminova, da go potvrdat toa; i po~naa ìtelite erusalimski da postapuvaat
spored zavetot na Boga, Boga na tatkovcite svoi.
14|34|33|I gi premavna Josija site gadotii od site zemji na Izrailevite sinovi, i im
zapoveda na site vo zemjata Izraileva da Mu sluàt na Gospoda, svojot Bog. I vo
site denovi na ìvotot negov tie ne otstapuvaa od Gospoda Boga na tatkovcite nivni.
14|35|1|Josija otpraznuva Pasha na Gospoda vo Erusalim, i go zaklaa pashalnoto
jagne na ~etirinaesettiot den od prviot mesec.
14|35|2|I gi naseli sve{tenicite po mestata nivni i gi pottiknuva{e da mu sluàt na
domot Gospodov;
14|35|3|i im re~e na levitite, posveteni na Gospoda i nastavnici na site Izrailci:
postavete go svetiot kov~eg vo hramot, {to go izgradi Solomon, sinot Davidov, car
Izrailev; nema potreba da go nosite na ramenici; sluète Mu sega na Gospoda,
na{iot Bog i na narodot Negov Izrailot;
14|35|4|zastanete spored rodovite na tatkovcite svoi i spored rodovite svoi, kako {to
e zapovedano od Davida, carot Izrailev, i kako {to e zapovedano od sinot negov
Solomona,
14|35|5|stojte vo svetili{teto, spored ona kako {to se rasporedeni rodovite na ve{ite
bra}a, sinovite narodni, spored ona kako {to se razdeleni levitskite rodovi i redovi;
14|35|6|zakolete go pashalnoto jagne, osvetete se i podgotvete go za bra}ata svoi,
postapuvaj}i soglasno so Gospodovoto slovo preku Mojseja.
14|35|7|I im podari Josija na sinovite narodni, na site, {to bea tamu, od sitniot
dobitok jagniwa i jariwa, se za pashalnata `rtva, na broj trieset iljadi, i tri iljadi vola.
Toa be{e od carskiot imot.
14|35|8|I knezovite negovi sesrdno davaa prinos za narodot, na sve{tenicite i na
levitite: Helkija, Zaharija i Jehiil, stare{ini vo Bo`jiot dom, im dadoa na
sve{tenicite za `rtva pashalna dve iljadi i {estotini jagniwa i jariwa i trista vola;
14|35|9|Honnija, Semaija i Natanail, negovi bra}a, Asavija, Jeiel i Jozavad, levitski
stare{ini, im podarija na levitite za pashalna `rtva pet iljadi ovci i petstotini volovi.
14|35|10|Taka se podgotvi slu`bata, i po careva zapoved sve{tenicite zastanaa na
svoite mesta i levitite spored smenite svoi;
14|35|11|go zaklaa pashalnoto jagne, i sve{tenicite rosea so krvta, {to ja zemaa od
racete na levitite, a levititei gi derea koìte;
14|35|12|i go raspredelija opredelenoto za sepalenici, za da go dadat po redovite na
tatkovskite rodovi na sinvoite narodni, za prinos na Gospoda, kako {to e napi{ano
vo Mojseevata kniga. Istoto toa go napravija i so volovite.
14|35|13|I go ispekoa na ogan pashalnoto jagne, spored zakonot; a sve{tenite `rtvi
gi svarija vo kotli, grniwa i tavi, pa go razdadoa brzo po siot narod;
14|35|14|potoa prigotvija za sebe i za sve{tenicite, za{to sve{tenicite, sinovi
Aronovi, bea zafateni so prinesuvaweto sepalenici i debeli mesa do no}ta; zatoa
levitite gotvea i za sebe i za sve{tenicite, sinovite Aronovi.
14|35|15|A pevcite, sinovi Asafovi, ostanuvaa po mestata svoi, spored naredbite na
Davida i Asafa, Emana i Idituna, careviot jasnovidec, a vratarite pri sekoja vrata:
nema{e zo{to da ja napu{taa slu`bata svoja, bidej}i bra}ata nivni levitite gotvea za
niv.
14|35|16|Taka be{e rasporedena celata slu`ba vo toj den, za da napravat Pasha i da
prinesat sepalenici na Gospodoviot `rtvenik, po zapoved na carot Josija.
14|35|17|Taka ja praznuvaa Izrailevite sinovi, {to bea tamu Pashata vo toa vreme i
praznikot Beskvasnici vo tekot na sedum dena.
14|35|18|Takva Pasha ne be{e proslavuvana vo Izrailot od denovite na prorokot
Samuila; od Izrailevi carevi nieden ne be{e prigotvil takva Pasha, kakva {to napravi
Josija, sve{tenicite, levitite i site Judejci, i Izrailci, koi bea tamu, i ìtelite
erusalimski.
14|35|19|Taa Pasha be{e otpraznuvana vo osumnaesettata godina od caruvaweto na
Josija.
14|35|20|Po seto toa, {to go napravi Josija vo Bo`jiot dom, toj gi izgori vo ogan i
lakomcite, i ma|epsnicite, i idolskite svetili{ta, i idolite, i dubravite, {to gi ima{e vo
Erusalim i vo Judeja, za da gi utvrdi zborovite na Zakonot, napi{ani vo knigata,
koja sve{tenikot Helkija ja najde vo domot Gospod; i nema{e sli~en na nego pred
nego, {to se obrnal kon Gospoda od se srce, so seta du{a i so seta sila, soglasno so
celiot zakon Mojseev, ne se izdigna i po nego podoben na nego. No Gospod, pak,
ne se odvrati od golemata jarost na gnevot Svoj, - jarost, so kakva {to Gospod se
be{e razgnevil na Judeja za site naskrbuvawa, so koi Go razgnevi Manasija. I be{e
rekol Gospod: "]e go otfrlam i Juda od liceto Svoe, kako {to go otfrliv domot
Izrailev, }e go otfrlam domot Izrailev, }e go otfrlam i gradot Erusalim, {to go
odbrav, i hramot, za koj rekov: tamu }e prestojuva imeto Moe. I izleze Nehao,
egipetskiot car, vo vojna protiv asirskiot car na rekata Efrat kaj Harhamis. Josija mu
izleze vo presret.
14|35|21|Nehao isprati kaj nego pratenici da kaàt: "[to ima me|u mene i tebe, care
judejski? Protiv tebe sega ne sum trgal, tuku za tamu, kade {to imam vojna. Bog mi
zapoveda da brzam; nemoj da Mu se protivi{ na Boga, Koj e so mene, za da ne te
pogubi."
14|35|22|No Josija ne otstapi pred nego, tuku se prigotvi da se bie so nego; i ne gi
poslu{a zborovite na Nehao, {to bea od Boga, tuku izleze vo boj vo dolinata
Magedo.
14|35|23|I strelcite go ustrelija carot Josija, i carot im re~e na slugite svoi:
"Odvedete me, za{to sum te{ko ranet."
14|35|24|Slugite negovi go simnaa od kolata, go ka~ija vo druga negova kola i go
odvedoa vo Erusalim. I toj umre; i be{e pogreban vo grobnicata na tatkovcite svoi.
Celata Judeja i Erusalim go oplakaa Josija.
14|35|25|Josija be{e oplakan i od Eremija vo pla~evna pesna; nego go spomenuvaa
site pevci i pea~ki vo pla~evnite pesni svoi, poznati i do denes, koi gi predadoa vo
obi~aj vo Izrailot; ete, tie se napi{ani vo knigata na pla~evnite pesni.
14|35|26|Drugite dela na Josija i dobrinite negovi, soglasni so zapovedanoto vo
zakonot Gospodov,
14|35|27|i negovite dela, prvi i posledni, se opi{ani vo knigata za carevite izrailski i
judejski.
14|36|1|Narodot na taa zemja go zede Joahaza, sinot Josiev, go pomaza i go postavi
za car na mestoto od tatkoto negov vo Erusalim.
14|36|2|Joahaz ima{e dvaeset i tri godini koga stana car, i caruva{e vo Erusalim tri
meseca. Majka mu se vika{e Amital, }erka Eremieva, od Lovna. Toja napravi
lukavo delo pred Gospoda po seto ona, {to go vr{ea tatkovcite negovi. I go okova
faraonot Nehao vo Devlat, vo Ematskata zamja, za da ne caruva vo Erusalim.
14|36|3|Egipetskiot car go sobori od prestolot vo Erusalim, go odvede vo Egipet i i
naloì na zamjata globa od sto talanti srebro i eden talant zlato
14|36|4|Egipetskiot car go postavi bratot negov Elijakim za car na Judeja i nad
Erusalim, i mu go smeni imeto vo Joakim, a bratot negov Joahaz Nehao go zede i
go odvede vo Egipet, kade {to i umre. Toj mu dave{e na Faraonot i srebro i zlato.
Toga{ zemjata po~na da dava srebro po zapoved na Faraonot, i sekoj, spored vlasta
svoja, bara{e srebro i zlato od narodot na zemjata kako danok na faraonot Nehao.
14|36|5|Joakim ima{e dvaeset i pet godini, koga stana car, i caruva{e vo Erusalim
edinaeset godini. Majka mu se vika{e Zehora, }erka Nirieva, od Rama. Toj go
vr{e{e ona {to ne be{e ugodno pred o~ite na Gospoda, svojot Bog, vo se ona, {to
go vr{ea tatkovcite negovi. Vo negovite dni Navuhodonosor, carot vavilonski,
napadna na zemjata; toj mu sluè{e tri godini, i se odmetna od nego. I gi isprati
Gospod protiv niv Haldejcite, i razbojnici sirski, i razbojnici moavitski, i sinovite
Amonovi i samariski, i tie otstapija spored onoj zbor - spored zborot na Gospoda
preku ustata na slugite Negovi - prorocite. No gnevot na Gospoda padna vrz Juda,
za da go otfrli od liceto Svoe, poradi mnogute grevovi, {to gi be{e napravil
Manasija, i poradi nevinata krv, {toa ja prolea Joakim, ta go ispolni Erusalim so
nevina krv. Gospod ne posaka da go iskoreni.
14|36|6|Protiv nego izleze Navuhodonosor, carot vavilonski, i go okova vo okovi,
za da go odvede vo Vavilon.
14|36|7|Del od sadovite na Gospodoviot dom prenese Navuhodonosor vo Vavilon i
gi postavi vo svoeto idolsko svetili{te vo Vavilon.
14|36|8|Drugite dela na Joakima i gadotiite, {to gi izvr{i i kakvi {to se najdoa kaj
nego, se opi{ani vo knigata za carevite izrailski i judejski. I po~ina Joakim pri
tatkovcite svoi i be{e pogreban vo Ganozan pri tatkovcite svoi. Mesto nego stana
car sinot negov Jehonija.
14|36|9|Jehonija ima{e osumnaeset godini koga stana car, i caruva{e vo Erusalim tri
meseca i deset dena. Toj go vr{e{e, ona {to be{e lo{o pred o~ite Gospodovi.
14|36|10|Otkako izmina godinata, carot Navuhodonosor isprati i zapoveda da go
dovedat vo Vavilon zaedno so skapocenite sadovi na Gospodoviot dom, go postavi
za car na Judeja i Erusalim bratot negov Sedekija.
14|36|11|Sedekija ima{e dvaeset i edna godina koga stana car, i caruva{e vo
Erusalim edinaeset godini;
14|36|12|i toj go vr{e{e ona, {to ne be{e ugodno pred o~ite na Gospoda, svojot
Bog. Toj ne se smiri ni pred prorokot Jeremija, koj prorokuva{e od Gospodovata
usta.
14|36|13|i se odmetna od carot Navuhodonosor, koj be{e zel kletva od nego vo
imeto Bo`jo, - i se pokaà tvrdoglav i go oèsto~i srceto svoe do tamu, {to ne se
obrna kon Gospoda, Boga Izrailev.
14|36|14|Pa i site na~alnici nad sve{tenicite i nad narodot gre{ea mnogu,
podraàvaj}i gi site gadotii na neznabo{cite, i gi oskvernuvaa domot na Gospoda,
{to On go be{e osvetil vo Erusalim.
14|36|15|Gospod, Bog na nivnite tatkovci, im ispra}a{e Svoi glasnici u{te vo rano
utro, za{to Mu be{e àl za Svojot narod i Svoeto ìveali{te.
14|36|16|No tie se podbivaa so ispratenite od Boga i ne se grièa za zborovite
Negovi, gi poniùvaa prorocite Negovi, dedeka gnevot na Gospoda ne padna vrz
narodot Negov, ta nema{e za nego spasenie.
14|36|17|I On go isprati vrz niv haldejskiot car, i toj gi ubi so me~ mladincite nivni
vo domot na nivnata svetiwa; ne go po{tedi ni Sedekija - ni devica, ni starec, ni
nemo}en. Se predade Bog vo rakata negova.
14|36|18|I site sadovi na Bo`jiot dom, golemi i mali, i riznicite na domot Gospodov,
i riznicite na carot i knezovite negovi, - se odnese vo Vavilon.
14|36|19|Pa go izgorea Bo`jiot dom, gi razurnaa yidovite na Erusalim i site negovi
dvorci so ogan gi izgorea; i site negovi skapocenosti gi rasipaa.
14|36|20|A izbavenite od me~ Navuhodonosor gi preseli vo Vavilon, i tie mu bea
robovi nemu, do zacaruvaweto na persiskiot car.
14|36|21|dodeka, za da se ispolni zborot Gospodov, kaàn preku ustata na Jeremija,
zemjata ne gi otpraznuva svoite saboti. Preku site denovi na zapustuvaweto svoe taa
sabotni~e{e, dodeka se napolnija sedumdeset godini.
14|36|22|A vo prvata godina na persiskiot car Kir, za da se isplni zborot Gospodov,
kaàn preku ustata na Jeremija, Gsopod go podbudi duhot na Kir, persiskiot car, i
toj zapoveda da proglasat po celoto negovo carstvo, usno i pismeno, i da kaàt:
14|36|23|"Vaka re~e Kir, car perskiski: 'Gospod, Bog nebesni, mi gi dade site zemni
carstva i mi zapoveda da Mu izgradam dom vo Erusalim, vo Judeja. Koj e me|u vas
od siot Negov narod, Gospod, negoviot Bog neka bide so nego, i toj neka odi
tamu.'"
14|37|1|Gospodi Sedrìtele, Boè na tatkovcite na{i, na Avraama, Isaka, Jakova i na
nivnoto pravedno potomstvo, a Koj si go sozdal neboto i zemjata so seto nivno
blagolepie, Koj si go povrzal moreto so zborot na Tvojata zapoved, si ja zaklu~il
bezdnata i si ja zape~atil so stra{noto i slavno ime Tvoe, od koe site se pla{at, i
treperat od liceto na silata Tvoja, za{to nikoj ne moè da ustoi na velikolepieto na
slavata Tvoja, i neizdr`liv e gnevot pri Tvoeto zapla{uvawe protiv gre{nicite. No
bezmerna i neisledna e milosta na Tvoeto veruvawe, za{to Ti si Gospod sevi{en,
dobar, dolgotrpeliv, mnogumilostiv i àli{ poradi ~ove~kite lo{otii. Ti, Gospodi, po
golemata Svoja blagost, si vetil pokajanie i pro{ka na onie {to Ti zgre{ile, i po
mnogute {tedrosti Svoi si opredelil pokajanie na gre{nicite, za spasenie. I taka,
Gospodi, Boè na pravednite, Ti ne si opredelil pokajanie za pravednite - Avraama,
Isaka i Jakova, koi ne zgre{ija pred Tebe, tuku si opredelil pokajanie za mene,
gre{nikot, za{to jas napraviv grevovi pove}e od brojot na morskiot pesok.
Mnogubrojni se moite bezzakonija, Gospodi, mnogubrojni se bezzakonijata moi, i
jas ne sum dostoen da pogledam i da ja vidam visinata nebeska poradi mnogute moi
nepravdi. Jas sum podveden od mnogute èlezni okovi, ta ne moàm glavata da ja
krenam, i nema odmor za mene, za{to Te razgneviv i izvr{iv zlo pred Tebe: ne ja
ispolniv vojata Tvoja, ne gi zapaziv zapovedite Tvoi, napraviv gadotii i gi umnoìv
soblaznite. I sega gi priklonuvam kolenata na srceto moe i Te molam za blagost.
Zgre{iv, Gospodi, zgre{iv i gi znam bezzakonijata sovi, no prosam i Ti se molam:
prosti mi, Gospodi, prosti mi, i ne me pogubuvaj so bezzakonijata moi, ne me
osuduvaj vo pekolot. Za{to Ti si, Boè, Bog na onie {to se kajat, i nad mene pokaì
ja seta Svoja blagost, spasuvaj}i me mene nedostojniot po golemata Svoja milost, i
jas }e Te proslavuvam so site dni na mojot ìvot, za{to Tebe Te slavat site sili
nebeski, i Tvoja e slavata vo veki vekov. Amin.
15|1|1|Vo prvata godina na persiskiot car Kir, za da se ispolni slovoto Gospodovo
od ustata na Jeremija, go vozbudi Gospod duhot na Kira, persiskiot car, i toj
zapoveda da proglasat po celoto carstvo, usno i pismeno:
15|1|2|vaka veli Kir, carot persiski: "Gospod, Bog nebesni, mi gi dade site zemni
carstva i mi zapoveda da mu izgradam dom vo Erusalim {to e vo Judeja.
15|1|3|Koj me|u site vas e od Negoviot narod, - Bog neka bide so nego, i neka odi
vo Erusalim, koj e vo Judeja, da gradi dom na Gospoda, Boga Izrailev, na onoj Bog,
Koj e vo Erusalim.
15|1|4|A site, {to ostanale vo drugite mesta, kade i da ìvee toj, neka mu pomognat
ìtelite od tie mesta so srebro, so zlato, so drug imot, so dobitok i dobrovolni prilozi
za Bo`jiot dom, koj e vo Erusalim."
15|1|5|Toga{ stanaa knezovite na plemiwata Judini i Venijaminovi, sve{tenicite i
levitite, sekoj, ~ij duh go vozbudi Gospod, da odat da go gradat Gospodoviot dom,
koj e vo Erusalim.
15|1|6|I site nivni sosedi im pomagaa so srebreni sadovi, so zlato, so drug imot i so
dobitok i so skapi predmeti, pokraj doborovolnite prinosi za hramot.
15|1|7|A carot Kir gi izvadi sadovite na Gospodoviot dom, {to Navuhodonosor gi
be{e odzel od Erusalim i gi be{e postavil vo domot na svojot bog, -
15|1|8|gi iznese Kir, carot persiski so rakata na Mitridat, rizni~ar, a toj gi predade
pod broj na Sasavasar, knez Judin.
15|1|9|I eve go brojot nivni: zlatni ~inii - trieset, srebreni ~inii - iljada, noèvi -
dvaeset i devet.
15|1|10|zlatni ~a{i - trieset, srebreni ~a{i, dvojni - ~etiristotini i deset, drugi sadovi
- iljada;
15|1|11|vkupno sadovi, zlatni i srebreni, pet iljadi i ~etiristotini. Seto toa go zede so
sebesi Sasavasar, koga preselnicite trgnaa od Vavilon za Erusalim.
15|2|1|Eve gi sinovite na zemjata od preselenite plenici, koi vavilonskiot car
Navuhodonosor gi be{e odvel vo Vavilon, a koi se vratija vo Erusalim i Judeja,
sekoj vo svojot grad,
15|2|2|i koi dojdoa so Zorovavela, Isusa, Neemija, Saraija, Reelija, Meroheja,
Vilasana, Misfara, Vaguja, Retuma. Eve go brojot na lu|eto od narodot Izrailev:
15|2|3|sinovi Faresovi - dve iljadi i sto i sedumdeset i dvajca;
15|2|4|sinovi Safatievi - trista i sedumdeset i dvajca;
15|2|5|sinovi Aresovi - sedumstotini i sedumdeset i pet;
15|2|6|sinovi Fat-Moavovi - od sinovite Izusovi i Joavovi - dve iljadi i osumstotini i
dvanaeset;
15|2|7|sinovi Elamovi - iljada i dveste i pedeset i ~etiri;
15|2|8|sinovi Zatuevi - devetstotini i ~etirieset i pet;
15|2|9|sinovi Zakhaevi - sedumstotini i {eeset;
15|2|10|sinovi Vanuevi {estotini i ~etirieset i dvajca;
15|2|11|sinovi Vavaevi - {estotini i dvaeset i trojca;
15|2|12|sinovi Avgadovi - iljada i dveste i dvaeset i dvajca;
15|2|13|sinovi Adonikamovi - {estotini i {eeset i {est;
15|2|14|sinovi Vaguevi - dve iljadi pedeset i {est;
15|2|15|sinovi Adinovi - ~etiristotini i pedeset i ~etiri;
15|2|16|sinovi Atirovi - od domot Ezekiev, - devedeset i osum;
15|2|17|sinovi Vasuevi - trista i dvaeset i trojca;
15|2|18|sinovi Joravovi - sto i dvanaeset;
15|2|19|sinovi Asumnovi - dveste i dvaeset i trojca;
15|2|20|sinovi Gaverovi - devedeset i pet;
15|2|21|rodeni vo Vitleem - sto i dvaeset i trojca;
15|2|22|sinovi Netofaevi - pedeset i {est;
15|2|23|ìteli od Anatot - sto dvaeset i osum;
15|2|24|rodeni vo Azmot - ~etirieset i dvajca;
15|2|25|rodeni vo Kirjat-Jarim, Hafir i Virot - sedumstotini i ~etirieset i trojca;
15|2|26|rodeni vo Rama i Gavaja - {estotini i dvaeset i eden;
15|2|27|ìteli od Mahmas - sto i dvaeset i dvajca;
15|2|28|ìteli od Vetil i Gaj - dveste i dvaeset i trojca;
15|2|29|rodeni vo Navi - pedeset i dvajca;
15|2|30|rodeni vo Magevis - sto i pedeset i {est;
15|2|31|sinovi Ilamarovi - iljada i dveste i pedeset i ~etiri;
15|2|32|sinovi Iramovi - trista i dvaeset;
15|2|33|rodeni vo Loda, Adid i Ono - sedumstotini i dvaeset i pet;
15|2|34|rodeni vo Jerihon - trista ~etirieset i pet;
15|2|35|rodeni vo Senaevi - tri iljadi i {estotini i trieset.
15|2|36|Sve{tenici: sinovi Jeduevi od domot Isusov - devetstotini i sedumdeset i
trojca;
15|2|37|sinovi Emirovi - iljada i pedeset i dvajca;
15|2|38|sinovi Fasurovi - iljada i dveste i ~etirieset i sedum;
15|2|39|sinovi Iremovi - iljada i sedumnaeset;
15|2|40|Leviti: sinovi na Isusa i Kadmiila, od sinovite Oduevi - sedumdeset i ~etiri;
15|2|41|pevci: od sinovite Asafovi - sto i dvaeset i osum;
15|2|42|sinovi na vratari: sinovi Selumovi, sinovi Atirovi, sinovi Temiunovi, sinovi
Akuvovi, sinovi Atitovi, sinovi Sovaevi - vkupno sto i trieset i devet.
15|2|43|Natinevi: sinovi Suvaevi, sinovi Sufatovi, sinovi Tavaotovi,
15|2|44|sinovi Kirasovi, sinovi Sirsavovi, sinovi Fadonovi,
15|2|45|sinovi Javanovi, sinovi Agavovi, sinovi Akuvovi,
15|2|46|sinovi Agavovi, sinovi Selmievi, sinovi Ananovi,
15|2|47|sinovi Gedelievi, sinovi Garovi, sinovi Raevi,
15|2|48|sinovi Rasonovi, sinovi Nekodovi, sinovi Razemovi,
15|2|49|sinovi na Uza, sinovi Fasievi, sinovi Rasinovi,
15|2|50|sinovi Asenaevi, sinovi Muninovi, sinovi Nefusimovi,
15|2|51|sinovi Vakukovi, sinovi Anufaevi, sinovi Anurovi,
15|2|52|sinovi Vasalotovi, sinovi Midanovi, sinovi Arsanovi,
15|2|53|sinovi Varkosovi, sinovi Sisarovi, sinovi Temamovi,
15|2|54|sinovi Nadievi, sinovi Atifovi,
15|2|55|sinovi na Solomonovite slugi: sinovi Sotaevi, sinovi Sefirovi, sinovi
Fadurovi,
15|2|56|sinvoi Jalaevi, sinovi Derkonovi, sinovi Gidelovi,
15|2|57|sinovi Safatievi, sinovi Atilevi, sinovi Faheratovi, sinovi Asevoimovi,
sinovi Imeevi,
15|2|58|vkupno Netinejci i sinovi na Solomonovite slugi - trista i devedeset i
dvajca.
15|2|59|A eve gi izlezenite od Telmeleh, Tel-Aris, Heruv, Idan, Emir, koi ne moèa
da go pokaàt ni pokolenieto svoe, ni rodot svoj - dali se od Izrailot;
15|2|60|sinovi Delaievi, sinovi Tovievi, sinovi Nekodaevi - {estotini pedeset i
dvajca.
15|2|61|A od sinovite sve{teni~ki: sinovi Ovaievi, sinovite Akusovi, sinovite
Verzelaevi, koj se oèni so edna od }erkite na Galadecot Verzelaja i po~na da se
imenuva so nivno ime.
15|2|62|Tie go baraa svojot rodosloven zapis, i ne go najdoa, zatoa bea isklu~eni od
sve{tenstvoto.
15|2|63|I Atersat im re~e da ne jadat od golemata svetiwa, dodeka ne se izdigne
sve{tenik so urim i tumim.
15|2|64|Celoto op{testvo zaedno se sostoe{e od ~etirieset i dve iljadi i trista i {eeset
du{i,
15|2|65|osven slugite nivni, koi bea sedum iljadi i trista i trieset i sedum; i pri niv -
dvests pevci i pevici;
15|2|66|kowi imaa sedumstotini i trieset i {est, maski - dveste ~etirieset i pet,
15|2|67|kamili imaa ~etiristotini i trieset i pet, osli - {est iljadi i sedumstotini i
dvaeset.
15|2|68|Nekoi od stare{inite na domovite, otkako }e dojdea pri domot Gospodov,
koj e vo Erusalim, so drago srce daruvaa za domot Bo`ji, za da se obnovi vrz
osnovite negovi.
15|2|69|Kolku {to im dostiga{e rakata, tie dadoa vo sokrovi{nicata za rabota {eeset
i edna iljada drahmi zlato, i pet iljadi mnasi srebro i sto sve{teni~ki ode`di.
15|2|70|Taka se naselija pak i sve{tenicite i levitite, i narodot i pevcite, i vratarite i
Netinejcite, i celiot Izrail vo gradovite svoi.
15|3|1|Koga nastapi sedmiot mesec, i sinovite Izrailevi ve}e bea po gradovite,
narodot se sobra kako eden ~ovek vo Erusalim.
15|3|2|Toga{ stana Isus, sinot Josadekov, i bra}ata negovi, sve{tenici, i Zorovavel,
sinot Salatilov, i bra}ata negovi, i mu izgradija na Boga Izrailev `rtvenik, za da
prinesuvaa na nego sepalenici, kako {to e pi{ano vo zakonot na Mojseja, ~ovekot
Bo`ji.
15|3|3|Go postavija `rtvenikot vrz osnovite negovi, bidej}i se pla{ea od
drugozemnite narodi; i po~naa da prinesuvaat na nego sepalenici na Gospoda,
sepalenici utreni i ve~erni.
15|3|4|I go praznuvaa praznikot Senici, kako {to be{e zapovedano, so sekojdnevnite
sepalenici vo opredelen broj spored ustavot za sekoj den.
15|3|5|Potoa redovno prinesuvaa sepalenici i vo novomese~ijata, i vo site praznici,
posveteni na Gospoda, kako i dobrovolni prinosi na Gospoda od sekogo, koj {to
saka{e.
15|3|6|A od prviot den na sedmiot mesec po~naa da mu prinesuvat sepalenici na
Gospoda. No na Gospodoviot hram u{te ne mu bea postaveni temelite.
15|3|7|I po~naa da davaat pari na kamenodelci i drvodelci, i jadewe i piewe i maslo
na Sidonci i Tirci, za da donesat kedrovo drvo od Livan po more vo Jafa, so
dozvola od Kira, carot persiski.
15|3|8|Na vtorata godina po doa|aweto vo domot Gospodov vo Erusalim, na vtoriot
mesec, Zorovavel, sinot Josedekov, i drugite nivni bra}a, sve{tenicite i levitite, i
site, {to bea do{le od plenstvo vo Erusalim, stavija po~etok i postavija leviti od
dvaeset godini i nagore, {to }e gi nadgleduvaa robotite pri domot Gospodov.
15|3|9|I se zafatija Isus, sinovite negovi i bra}ata negovi, Kadmil i sinovite negovi, -
sinovi Judini - kako eden ~ovek za da gi nadgleduvaat rabonicite pri domot
Gospodov, a isto taka i sinovite Inadadovi, sinovite nivni i bra}ata nivni - levitite.
15|3|10|Koga yidarite gi poloìja osnovite na hramot Gospodov, postavija
sve{tenici, so ode`dite nivni i so trubi, i leviti - sinovi Asafovi - so kimvali, za da go
slavat Gospoda po ustavot na Davida, carot Izrailev.
15|3|11|I po~naa da pejat po red "hvalete" i "slavete Go Gospoda", "za{to e blag,
za{to milosta Negova kon Izraila e do veka." I siot narod voskliknuva{e
gromoglasno, slavej}i Go Gospoda poradi toa {to bea postaveni temelite na
Gospodoviot dom.
15|3|12|Me|utoa, mnozina sve{tenici i leviti i stare{inite na rodovite, starci, koi go
bea videle porane{niot hram, koga se grade{e noviot hram pred o~ite nivni, pla~ea
glasno, no mnozina i podvikuvaa silno od radost
15|3|13|I narodot ne moè{e da gi razlikuva radosnite izvici od pla~ot na narodot,
za{to narodot vika{e silno i glasot negov se slu{a{e na daleku.
15|4|1|Neprijatelite Judini i Venijaminovi slu{naa deka vratenite od plenstvoto
gradat hram na Gospoda, Boga Izrailev;
15|4|2|i dojdoa pri Zorovavela i pri knezovite na rodovite i im rekoa: "]e gradime i
nie so vas, za{to i nie kako vas pribegnuvame kon va{iot Bog, i Nemu Mu
prinesuvame `rtvi od dnite na Asardana, asirskiot car, koj ne preseli ovde."
15|4|3|Im odgovorija Zoroavavel, Isus i drugite knezovi na rodovite izrailski: "Ne
biva da gradite zaedno so nas dom na na{iot Bog; nie sami }e gradime dom na
Gospoda, Boga Izrailev, kako {to ni zapoveda Kir, carot persiski."
15|4|4|Toga{ narodot na onaa zemja, zede da im gi oslabuva racete na judejskiot
narod i da mu pre~i vo gradeweto;
15|4|5|i potkupuvaa sovetnici protiv niv, za da ja rasipuvaat namerata nivna za site
dni na Kira, carot persiski, do caruvaweto na Darija, car persiski.
15|4|6|A vo caruvaweto na Artakserksa - vo po~etokot na caruvaweto negovo -
napi{aa obvinenei protiv ìtelite na Judeja i na Erusalim..
15|4|7|Isto taka vo dnite na Artakserksa pi{uvaa i Bislam i Mitridat, i Gavel i drugi
nivni drugari do Artakerksa, carot persiski. Pismoto be{e napi{ano so sirisko pismo
i na siriski jazik.
15|4|8|Reum, stare{ina i Sampsa, pisar, napi{aa vakvo pismo protiv Erusalim do
carot Artakserks:
15|4|9|Toga{ i toga{, Reum i drugite nivni drugari, - Dinejcite, Afarsalutejcite,
Tarfalejcite, Arfacejcite, Arhiejcite, Vaviloncite, Susanahejcite, Savejcite, Elamitite
15|4|10|i drugi narodi, {to gi preseli golemiot i slavniot Asenafar i gi naseli vo
gradovite samariski i vo drugite gradovi samariski i vo drugite gradovi od onaa
strana na rekata, i drugi narodi.
15|4|11|Eve prepis od pismoto, {to mu go ispratija nemu - do carot Artakserks,
tfvoite slugi, lu|eto, {to ìveat od onaa strana na rekata itn.
15|4|12|Da znae{, care, deka Judejcite, {to izlegoa od tebe i dojdoa pri nas vo
Erusalim, toj buntoven i lo{ grad, pravat yidovi, ~ii temeli ve}e gi popravija.
15|4|13|No da znae{, care, deka ako toj grad bide izgraden i yidi{tata negovi
obnoveni, tie nema da pla}aat ni danok, ni plodovi, ni carina, i carskata riznica }e
ima zaguba.
15|4|14|A bidej}i jademe sol od carskiot dvorec, i ne moème da ja gledame taa
zaguba za carot, zatoa ispra}ame izvestuvawe do carot.
15|4|15|Neka se pobara vo knigata na spomenite na tatkovcite tvoi, i }e se najde vo
taa kniga na spomeni i }e se doznae deka ovoj grad e grad odmetnik i pakosen za
carevite i oblastite i deka vo nego nastanuvale buntovi vo staro vreme, poradi {to
ovoj grad bil i opsto{en.
15|4|16|Zatoa mu soop{tuvame na carot, deka, ako ovoj grad bide izgraden i
yidi{tata negovi popraveni, potoa nema da ima{ vladeewe od onaa strana na
rekata."
15|4|17|Carot mu isprati odgovor na Reuma, stare{inata, Valtam i na Sampfa,
pisarot, i na drugite nivni drugari, {to ìveat vo Samarija i vo drugite gradovi od
onaa strana na rekata: Mir ... itn.
15|4|18|"Pismoto, {to mi go isprativte, mi be{e jasno pro~itano;
15|4|19|i jas zapovedav, - i baraa i najdoa, deka ovoj grad u{te od staro vreme se
buntuval protiv carevite, i vo nego nastanuvale odmetnuvawa i buni,
15|4|20|i deka vo Erusalim imalo silni carevi, koi vladeele vo celata zadre~na oblast
i koi zemale danok, letnina i carina.
15|4|21|I taka, dajte zapoved, tie lu|e da prestanat da rabotat, i toj grad da ne se
gradi, dodeka ne zapovedam jas.
15|4|22|Bidete vnimatelni, za da ne ispu{tite ne{to od pred o~ite svoi. Zo{to da se
dozvoluva da raste zloto na {teta na carevite?"
15|4|23|[tom pismoto na carot Artakserks be{e pro~itano pred Reuma i Sampfa,
pisarot, i drugarite nivni, tie bez odlagawe otidoa vo Erusalim pri Judejcite i so
silno vooruèna raka im gi zabranija rabotite.
15|5|1|No prorokot Agej i prorokot Zaharija, sin Adov, im prorokuvaa na Judejcite
vo Judeja i vo Erusalim vo imeto na Boga Izrailev.
15|5|2|Toga{ stana Zorovavel, sinot Salatilov, i Isus, sinot Josadekov, i po~naa da
gradat Bo`ji dom vo Erusalim, i so niv Bo`jite proroci, koi {to gi podrùvaa.
15|5|3|Vo toa vreme dojdoa pri niv Tatnaj, knezot od ovaa strana na rekata, i Satar-
Vuzanaj, so drugarite svoi, i im rekoa vaka: "Koj vi dozvoli da go gradite ovoj dom
i da gi popravate ovie yidi{ta?"
15|5|4|Toga{ nie im gi kaàvme imiwata na lu|eto, {to ja gradea taa zgrada.
15|5|5|No okoto na nivniot Bog be{e vrz stare{inite Judejski, i tie ne im se zakanija,
dodeka rabotata ne otide do Darija, i dodeka ne dojde re{enie za taa rabota.
15|5|6|Eve ja sodrìnata na pismoto, {to go isprati Tatnaj, zadre~en knez, i Satar-
Vuzanaj so drugarite svoi - Afarsahejci, od onaa strana na rekata, do carot Darija.
15|5|7|Vo soop{tenieto, {to go ispratija do nego, eve {to be{e napi{ano: "do carot
Darij - sekakov mir!
15|5|8|Da znae{, caru, deka nie bevme vo Erusalimskata oblast pri domot na velikot
Bog; go gradat so golemi kamewa, a vo yidi{tata stavaat drvja; taa rabota vrvi brzo
i uspeva vo racete nivni.
15|5|9|Toga{ gi pra{avme nivnite stare{ini i im rekovme vaka: 'Koj vi dozvoli da go
gradite ovoj dom i da gi popravete ovie yidovi?'
15|5|10|Osven toa, gi pra{avme i za imiwata nivni, za da ti javime i da ti go
napi{eme imeto na glavniot me|u niv.
15|5|11|Tie ni odgovorija so ove zborovi: 'Nie sme slugi na Boga na neboto i
zemjata i gradime dom, {to be{e izgraden mnogu godini pred toa, - a velikiot car
Izrailev go grade{e i go dovr{i.
15|5|12|A koga tatkovcite na{i go razgnevija Boga nebesen, On gi predade vo
rakata na Navuhodonosora, carot vavilonski, Haldeec; toj go razru{i ovoj dom i go
preseli narodot vo Vavilon.
15|5|13|No vo prvata godina na Kira, carot vavilonski, car Kir dozvoli da se izgradi
ovoj dom Bo`ji;
15|5|14|u{te i sadovite na Bo`jiot dom, zlatni i srebreni, {to Navuhodonosor gi be{e
zemal od erusalimskiot hram, pa gi be{e odnel vo vavilonskiot hram, - car Kir gi
iznese od vavilonskiot hram i gi dade so broj na Savanasar, upravnikot na riznicata,
15|5|15|i mu re~e: - zemi gi tie sadovi, i odnesi gi vo erusalimskiot hram, i Bo`jiot
dom neka se gradi na svoeto mesto.
15|5|16|Toga{ onoj Savanasar dojde i gi postavi temelite na Bo`jiot dom vo
Erusalim; ottoga{ pa dosega se gradi i u{te ne e zavr{en.
15|5|17|I taka, ako mu e ugodno na carot, neka pobara vo domot na carskite
sokrovi{ta, tamu vo Vavilon, dali navistina car Kir dozvolil da se gradi ovoj dom
Bo`ji vo Erusalim, i neka ja ispratat carskata volja za toa."
15|6|1|Toga{ carot Darij izdade zapoved, i baraa vo Vavilon i vo kni`nicata, kade
{to gi stavaa vrednostite.
15|6|2|I najdoa vo Ekbatan, vo dvorecot, koj e vo oblasta Midija, eden sviok, i vo
nego be{e napi{ano vaka: 'Da se pomni:
15|6|3|vo privite godin na carot Kir, carot Kir izdade zapoved za domot Gospodov
vo Erusalim: da se gradi dom na ona mesto, kade {to prinesuvaat `rtvi, i neka mu se
postavat zdravi temeli; visinata negova - {eeset lakti, {irinata negova - {eeset lakti;
15|6|4|tri reda golemi kamewa, eden red drvja; a tro{ocite neka se pla}aat od
carskiot dom.
15|6|5|U{te i sadovite na Bo`jiot dom, zlatni i srebreni, {to Navuhodonosor gi
iznesol od erusalimskiot hram i gi odnel vo Vavilon, neka se vratat i odnesat vo
erusalimskiot hram i da bidat namesteni vo Bo`jiot dom, sekoj na svoe mesto.
15|6|6|Zatoa, Tatanaj, zadre~en i Satar-Vunaj, so drugarite svoi Afarsakejci od zad
rekata, - otstranete se ottamu!
15|6|7|Ne zapirajte ja rabotata na Bo`jiot dom; judejskiot knez i judejskite stare{ini
neka go gradat onoj Bo`ji dom na mestoto negovo.
15|6|8|I od mene se dava zapoved, so {to treba da im pomagate na tie stare{ini
judejski vo gradbata na ovoj dom Bo`ji, odnosno: od carskiot imot - od danokot na
zadre~nata zemja davaj}i im na tie lu|e, za da ne se zapira rabotata;
15|6|9|i kolku {to treba - teliwa li, ovni ili jagniwa za sepalenici na Boga nebesen,
isto taka i p~enica, sol, vino i maslo, spored ona kako {to }e kaàt sve{tenicite
erusalimski, neka im se dava sekoj den bez prekin,
15|6|10|ta da prinesuvaat blagoprijatni `rtvi na Boga nebesen, i da se molat za
ìvotot na carot i sinovite negovi.
15|6|11|Zapovedam u{te - koj }e ja izmeni ovaa naredba, da izvadat greda od
ku}ata negova, da go izdignat i prikovat na nea, a ku}ata negova poradi toa da se
pretvori vo urnatini.
15|6|12|I Bog, îe ime prestojuva tamu, da go sobori sekoj car i narod, {to }e
protegne raka da go izmeni ova za {teta na toj dom Bo`ji vo Erusalim. Jas, Darij, ja
dadov ovaa zapoved; da bide to~no ispolnuvana!"
15|6|13|Toga{ Tatanaj, zadre~niot knez, Satar-Vuzanaj i drugarite nivni, postapuvaa
to~no onaka, kako {to zapoveda carot Darij.
15|6|14|I judejskite stare{ini gradea i uspevaa spored proro{tvoto na prorokot Agej i
Zaharija, sinot na Ada. Izgradija i zavr{ija spored voljata na Boga Izrailev i spored
vojlata na Kira, Darija i Artakserksa, carevi persiski.
15|6|15|Zavr{en be{e ovoj dom na tretiot den od mesec Adar, vo {estata godina od
caruvaweto na carot Darija.
15|6|16|I sinovite Izrailevi, sve{tenicite, levitite i drugi, {to se bea vratile od
plenstvo, so radost go izvr{ija osvetuvaweto na toj Bo`ji dom.
15|6|17|I prinesoa pri osvetuvaweto na toj Bo`ji dom: sto vola, dveste i dvanaeset
kozi kako `rtva za grev i za celiot Izrail, spored brojot na kolenata Izrailevi.
15|6|18|I postavija sve{tenici spored ~inovite nivni i leviti spored rodovite nivni za
Bo`ja slu`ba vo Erusalim, kako {to be{e zapovedano vo knigata Mojseeva.
15|6|19|Potoa vratenite od plenstvo proslavija Pasha vo ~etirinaesettiot den na
prviot mesec,
15|6|20|za{to sve{tenicite i levitite se bea o~istile, - tie site do eden bea ~isti; i
zaklaa pashalni jagniwa za site vrateni od plenstvo, za svoite bra}a sve{tenici i za
sebesi.
15|6|21|I jadea sinovite Izrailevi, {to se bea vratile od preseluvaweto, i site, {to se
bea otkaàle od ne~istotijata na zemnite narodi, za da pribegnat kon Gospoda, Boga
Izrailev.
15|6|22|A go praznuvaa so radost i praznikot beskvasnici sedum dena, za{to
Gospod gi zaraduva i go svrti kon niv srceto na asirskiot car, za da gi potkrepi
racete nivni pri gradeweto na domot na Gospoda, Bog Izrailev.
15|7|1|Po tie nastani, vo caruvaweto na Artakserksa, carot persiski, Ezdra, - sinot
Sareov, sin na Azarija, sin na Helikija,
15|7|2|sin na Seluma, sin na Sadoka, sin na Ahituva,
15|7|3|sin na Samarija, sin na Azarija, sin na Mareota,
15|7|4|sin Zariev, sin Ezeev , sin Vokiev,
15|7|5|sin Avisuev, sin Finesov, sin Eleazarov, sin na prvosve{tenikot Arona, -
15|7|6|toj Ezdra izleze od Vavilon. Toj be{e kni`nik i go znae{e zakonot Mojseev,
daden od Gospoda, Boga Izrailev. Carot mu dade se po èlbata negova, za{to rakata
na Gospoda, negoviot Bog, be{e nad nego.
15|7|7|So nego otidoa vo Erusalim i nekoi sinovi Izrailevi, i sve{tenici, i leviti, i
pevci, i vratari, i Netinejci vo sedmata godina na carot Artakserks.
15|7|8|Toj dojde vo Erusalim vo pettiot mesec, vo sedmata godina na carot.
15|7|9|Bidej}i vo prviot den od prviot mesec be{e po~nalo izleguvaweto od
Vavilon, a vo prviot den od pettiot mesec toj dojde vo Erusalim: blagodatnata raka
na negoviot Bog be{e nad nego.
15|7|10|Za{to Ezdra go be{e upravil srceto svoe da go izu~uva zakonot Gospodov i
da go izvr{uva i da go u~i Izrailot vo zakonite i uredbite.
15|7|11|Eve ja sodrìnata na pismoto, {to car Artakserks mu go dade na Ezdra,
sve{tenik i kni`nik, koj go u~e{e Izrailot na zapovedite Gospodovi i na zakonite
Negovi:
15|7|12|Artakserks, car nad carevite, do Ezdra sve{tenikot, sovr{eniot u~itel vo
zakonot na nebesniot Bog denes.
15|7|13|Dadov zapoved, vo carstvoto moe sekoj od narodot Izrailev i od negovite
sve{tenici i leviti, {to saka da odi vo Erusalim, neka pojde so tebe.
15|7|14|Bidej}i si ispraten od carot i od sedumte negovi sovetnici, da gi
nadgleda{ Judeja i Erusalim vo zakonot na tvojot Bog, koj {to e vo rakata tvoja,
15|7|15|i da go odnese{ srebroto i zlatoto, koe carot i sovetnicite negovi go `rtvuvaa
na Boga Izrailev, îe ìveali{te e vo Erusalim,
15|7|16|i seto srebro i zlato, {to }e go sobere{ po celata oblast Vavilonska, zaedno
so dobrovolnite prinosi od narodot i sve{tenicite, {to }e `rtvuvaat za domot na
svojot Bog, Koj e vo Erusalim, -
15|7|17|toa vedna{ kupi za tie pari volovi, ovni, jagniwa i lebni prinosi kon niv, i
prelivi za niv, i prinesi gi na `rtvenikot vo domot na va{iot Bog vo Erusalim.
15|7|18|A ona {to ti i bra}ata tvoi }e najdete deka e dobro da napravite od
ostanatoto srebro i zlato, spored voljata na Va{iot Bog napravete.
15|7|19|Sadovite, pak, {to ti bea dadeni za slu`bi vo domot na tvojot Bog, postavi gi
pred Boga Erusalimski.
15|7|20|I se drugo, {to e potrebno za domot na tvojot Bog, ova za {to go
sveta{ deka e neophodno, davaj od domot na carskite sokrovi{ta.
15|7|21|A jas, carot Artakserks, davam zapoved do site rizni~ari, {to se od onaa
strana na rekata - se, {to }e posaka od vas Ezdra, sve{tenik i u~itel po zakonot na
Boga, nebesen, bez dvoumewe davajte:
15|7|22|srebro do sto talanti, p~enica do sto kora, vino do sto bata i pak do sto bata
maslo, a sol - bez da se opredeluva koli~estvoto.
15|7|23|Se, {to e zapovedano od Boga nebesen, treba da se vr{i gri`livo za Negoviot
dom, i gledajte, nekoj da ne protegne raka vrz domot na Boga nebesen, za da ne
padne gnevot Negov vrz carstvoto, carot i sinovite negovi.
15|7|24|Go kaàvme da znaete, deka na nikogo od sve{tenicite i levitite, pevcite,
vratarite, Netinejcite i oni {to sluàt pri toj dom Bo`ji nema da im se naloùva
danok, ni desetok, ni carina.
15|7|25|A ti, Ezdra, spored mudrosta na tvojot Bog, koja e vo rakata tvoja, postavi
upraviteli i sudii, za da go sudat siot narod od onaa strana na rekata, - site {to gi
znaat zakonite na tvojot Bog, a koi ne znaat, u~ete gi.
15|7|26|I koj ne go ispolnuva zakonot na tvojot Bog i zakonot carski, toj bez
odlagawe da se osudi, bilo na smrt, bilo na zato~enie, bilo na pari~na globa, ili na
zatvor vo temnica.
15|7|27|Neka e blagosloven Gospod, Bog na tatkovcite na{i, Koj vloì vo srceto na
carot da go ukrasi domot Gospodov, {to e vo Erusalim,
15|7|28|i Koj ja upravi kon mene milosta na carot, na sovetnicite negovi i na site
silni knezovi carski! I jas se ohrabriv, bidej}i rakata na Gospoda, mojot Bog, be{e
nad mene, i gi sobrav knezovite Izrailevi, za da odat so mene.
15|8|1|Eve gi stare{inite na domovite i rodoslovite na onie, koi so mene izlegoa od
Vavilon, vo caruvaweto na carot Artakserks:
15|8|2|od Finesovite sinovi - Girson; od Itamarovite sinovi - Daniil; od Davidovite
sinovi - Atus;
15|8|3|od Sahanievite sinovi, od Forosovite sinovi - Zaharija i so nego po spisok sto
i pedeset maì;
15|8|4|od Fat-Moavovite sinovi - Elijan, sin Zeraev, i so nego dveste du{i od ma{ki
pol;
15|8|5|od sinovite na Zatojas - Sehenija, sin Aziilev, i so nego trista maì;
15|8|6|od Adinovite sinovi - Ovin, sin Jonatanov, i so nego pedeset du{i od ma{ki
pol;
15|8|7|od Elamovite sinovi - Isaija, sin Ataliin, i so nego sedumdeset maì;
15|8|8|od Safatievite sinovi - Zavdija, sin Mihailov, i so nego osumdeset du{i od
ma{ki pol;
15|8|9|od Joavovite sinovi - Avdija, sin Jeilev, i so nego dveste i osumdeset maì;
15|8|10|od sinovite na Vaanija - Selimut, sin Josefiev, i so nego sto i {eeset du{i od
ma{ki pol;
15|8|11|od Vavievite sinovi - Zaharija, sin Vaviev, i so nego dvaeset i osum maì;
15|8|12|od Azgadovite sinovi - Joanan, sin Ikatanov, i so nego sto i deset od ma{ki
pol;
15|8|13|od sinovite Adonikamovi izlegoa posledni od niv; eve gi imiwata nivni:
Edifalat, Jeil, i Samaja, i so niv {eeset maì;
15|8|14|od Vaguevite sinovi - Utaj i Zavud, i so niv sedumdeset du{i od ma{ki pol.
15|8|15|Gi sobrav kaj rekata, koja {to se vliva vo Ava, i tamu prestojuvavme tri
dena, i, koga go pregledav narodot i sve{tenicite, na najdov tamu od Levievite
sinovi.
15|8|16|Toga{ isprativ da go povikaat Eleazera, Ariila, Semeja, Elnatana, Jariva,
Natana, Zaharija i Mesolama - stare{ini, i Jorama i Elnatana - u~enite;
15|8|17|i im dadov poraka za Ido, na~alnikot vo mesnosta Kasfija, i gi pou~iv kako
da mu zboruvaat na Idoa i na bra}ata negovi, Netinejcite vo mesnosta Kasfija, za da
ni dovedat pevci za domot na na{iot Bog.
15|8|18|I tie ni dovedoa - bidej}i blagodatnata raka na na{iot Bog be{e nad nas -
eden umen ~ovek od sinovite na Mahlija, sin Leviev, sin Izrailev, odnosno Serevija
so sinovite negovi i bra}ata negovi - osumnaeset du{i;
15|8|19|i Asevija i so nego Isaija od sinovie Merarievi, negovite bra}a i nivnite
sinovi - dvaeset;
15|8|20|i od Netinejcite, {to gi be{e dal David i knezovite negovi za posluga na
levitite, dveste i dvaeset Netinejci; site tie bea zapi{ani poimeni~no.
15|8|21|Toga{ objaviv tamu post pri rekata Ava, za da se smirime pred liceto na
na{iot Bog i da izmolime od nego uspe{en pat za sebesi, za decata svoi i za celiot
imot,
15|8|22|bidej}i mi be{e sram da baram od carot vojska i kowanici da ne ~uvaat od
neprijatel po patot, za{to nie, koga zboruvavme so carot, rekovme: 'rakata na na{iot
Bog e blagodatna za site, a nad site, {to Go ostavaat stoi silata Negova i gnevot
Negov!
15|8|23|I taka, nie postevme i go molevme na{iot Bog za toa, i On ne usli{i.
15|8|24|Toga{ odvoiv dvanaeset du{i od na~alnicite nad sve{tenicite: Saraija i
Asavija, i so niv desetina od bra}ata nivni;
15|8|25|i im go predadov so mera srebroto i zlatoto i sadovite, - se {to be{e
`rtvuvano za domot na na{iot Bog, ona {to go `rtvuvaa carot, sovetnicite negovi,
knezovite negovi i Izrailci, {to bea tamu.
15|8|26|I im predadov vo racete nivni so merka: srebro - {estotini i pedeset talanti, i
srebreni sadovi - za sto talanti, zlato - sto talanti,
15|8|27|zlatni ~a{i - dvaeset, za iljada drahmi, i dva sada od najdobar, bleskav
bakar, cenet kako zlato.
15|8|28|I im rekov: "Vie ste svetiwa na Gospoda, i sadovite se svetiwa, i srebroto i
zlatoto - dobrovolen prilog na Gospoda, Bog na tatkovcite va{i.
15|8|29|Bidete budni i zapazete go toa, dodeka go predadete so merka na
na~alnicite nad sve{tenicite, levitite i stare{inite Izrailevi vo Erusalim, vo riznicata
pri domot Gospodov."
15|8|30|Sve{tenicite i levitite go primija izmerenoto srebro, zlato i sadovi, za da gi
odnesat vo Erusalim, vo domot na na{iot Bog.
15|8|31|Toga{ trgnavme od rekata Ava na dvanaesettiot den od prviot mesec, za da
odime vo Erusalim; i rakata na na{iot Bog be{e nad nas i ne ~uva{e od
naprijatelska raka i od onie, {to ne za~ekuvaa po patot.
15|8|32|I stignavme vo Erusalim, kade {to prestojuvavme tri dni.
15|8|33|Na ~etvrtiot den go predadovme so mera srebroto, zlatoto i sadovite vo
domot na na{iot Bog vo racete na sve{tenikot Marimota, sin Uriev, i so nego na
Eleazara, sin Finesov, i so niv na Jozavada, sin Isusov, i na Noadija, sin Vanaev -
leviti,
15|8|34|se pod broj i so mera. I seto izmereno be{e istovremeno zapi{ano.
15|8|35|Dojdenite preselenici od plenstvo Mu prinesoa sepalenici na Boga Izrailev
dvanaeset teliwa za siot Izrail, devedeset i {est ovni, sedumdeset i sedum jagniwa i
dvanaeset kozli kako `rtva za grev: seto toa za sepalenici na Gospoda.
15|8|36|I gi predadoa carskite zapovedi na carskite satrapi i na zadre~nite knezovi, i
tie go po~ituvaa narodot i domot Bo`ji.
15|9|1|Otkako se svr{i toa, na~alnicite se pribliìja do mene i rekoa: "Narodot
Izrailev i sve{tenicite i levitite ne se odvoija od drugoplemenite narodi poradi
nivnite gnasotii, od Hananejcite, Hetejcite, Ferezejcite, Jevusejcite, Amonitite,
Moavcite, Egiptjanite i Amorejcite,
15|9|2|za{to zedoa nivni }erki za sebe i za sinovite svoi, svetoto seme se sme{a so
drugoplemeni narodi, a pri toa rakata na knezovite i vojvodite be{e prva vo toa
bezzakonie."
15|9|3|Otkako gi ~uv tie zborovi, ja raskinav dolnata i gornata svoja obleka, gi
kubev kosite na glavata svoja i na bradata svoja i sedev naàlen.
15|9|4|Toga{ se sobraa kaj mene site, {to se upla{ija od zborovite na Boga Izrailev
poradi prestapite na preselnicite, i jas sedev taèn do ve~ernata `rtva.
15|9|5|A vo vreme na ve~ernata `rtva stanav od mestoto na moeto taguvawe i so
raskinata dolna i gorna obleka padnav na kolena i gi krenav racete kon Gospoda,
mojot Bog,
15|9|6|i rekov: "Boè moj, sram mi e i strav mi e da go pokaàm moeto lice kon
Tebe, Boè moj, za{to bezzakonijata ni se natrupaa do nad glavata, i vinata ni
narasna do nebesata.
15|9|7|Od dnite na tatkovcite na{i do denes nie sme vo golema vina, i poradi na{ite
bezzakonija bevme predadeni nie, carevite na{i, sve{tenicite na{i, - vo racete na
drugozemni carevi, na me~, vo plenstvo, na grabe` i navredi, kako {to e i sega.
15|9|8|I ete, po malku vreme, ni se daruva milost od Gospoda, na{iot Bog, koj
ostavi kaj nas spasenie i ni dade da se utvrdime vo mestoto na svetiwata Negova; ni
gi prosveti o~ite na{iot Bog i ni dade da zdivneme malku od ropstvoto svoe.
15|9|9|Nie sme robovi, no i vo ropstvoto na{iot Bog ne ne ostavi. On ja privede kon
nas milsota na persiskite carevi, za da se soìveeme, da go podigneme domot na
na{iot Bog, da go obnovime od urnatinite negovi, a ni dadoa ograda vo Judeja i vo
Erusalim.
15|9|10|A sega, {to da kaème, Boè na{, potoa? Za{to nie otstapivme od Tvoite
zapovedi,
15|9|11|{to ni gi dade preku Tvoite slugi, prorocite, velej}i: 'zemjata, vo koja odite,
za da ja zavladeete, e zemja ne~ista; taa e izvalkana od ne~istotiite na
drugoplemeni narodi, so nivni gnasotii, so koi ja napolnija otkraj dokraj so svoite
ne~istotii.
15|9|12|Zatoa ne gi davajte }erkite svoi za sinovite nivni, i }erkite nivni ne gi
zemajte za sinovite svoi, i ne barajte go mirot nivni, nitu blagata nivni do veka, za
da se utvrdite i hranite so blagata na taa zemja i da ja predadete vo nasledstvo na
sinovite svoi do veka.
15|9|13|I po se {to ne snajde poradi lo{ite dela na{i i poradi golemata vina na{a i, -
za{to Ti, Boè na{, ne po{tedi ne spored bezzakonieto na{e, tuku ni dade takvo
izbavuvawe, -
15|9|14|zarem pak }e gi naru{uvame Tvoite zapovedi i }e vleguvame vo rodstvo so
tie odvratni narodi? Nema li da se razgnevi{ na nas duri do pogubuvawe, taka {to
da nema ìvi i da nema spaseni?
15|9|15|Gospodi, Boè Izrailev! Ti si praveden, za{to nie bevme naàleni do denes; i
eve, nie sme vo bezzakonijata svoi pred Tvoeto lice, makar {to po toa ne bi trebalo
da stoime pred Tvoeto lice."
15|10|1|Dodeka Ezdra taka se mole{e i ispoveda{e, pla~ej}i i leèj}i pred Bo`jiot
dom, se sobra kaj nego mnogubroen narod od Izrailot, maì, èni i deca, za{to i
narodot pla~e{e mnogu.
15|10|2|Toga{ se javi Sehenija, sinot Jeilev od sinovite Elamovi, i mu re~e na
Ezdra: "Zgre{ivme pred na{iot Bog, zo{to zedovme èni od narodite na taa zemja,
no u{te ima nade` za Izrailot za taa rabota;
15|10|3|da se zavetuvame sega pred na{iot Bog, deka }e gi otpu{time site
drugoplemeni èni i rodenite od niv deca, - i neka bide po zakonot na na{iot Bog, i
spored zakonot neka bide.
15|10|4|Stani, za{to ova e tvoja rabota, i nie sme so tebe: bidi hrabar i raboti!"
15|10|5|Toga{ stana Ezdra i im pora~a na stare{inite nad sve{tenicite, levitite i nad
siot Izrail da poloàt kletva, deka }e napravat taka. I tie se zakolnaa.
15|10|6|Stana Ezdra i trgna od Bo`jiot dom kon zgradata na riznicata pri Johanana,
Jelisuvaviot sin, i stigna tamu. Leb ne jade{e i voda ne pie{e, za{to pla~e{e poradi
prestapite na preselnicite.
15|10|7|I im soop{tija po Judeja i vo Erusalim na site, {to bea vo plenstvo, da se
soberat vo Erusalim,
15|10|8|a na onoj {to ne }e dojde za tri dni, }e mu se odzeme imotot, po re{enie na
knezovite i stare{inite, celiot imot negov, a samiot toj }e bide otstranet od
op{testvoto na preselnicite.
15|10|9|I vo tie tri dni se sobraa vo Erusalim site ìteli na Judeja i na zemjata
Venijaminova. Toa be{e vo devettiot mesec na dvaesettiot den od mesecot. Sede{e
siot narod na plo{tadot pred Bo`jiot dom i trepere{e, kako poradi taa rabota, taka i
od do`dot.
15|10|10|Toga{ sve{tenikot Ezdra stana i im re~e: "Vie napravivte prestap, zemaj}i
èni od drugi plemiwa i so toa ja zgolemivte vinata na Izrailot;
15|10|11|zatoa, pokajte se pred Gospoda Boga na va{ite tatkovci, i ispolnete ja
voljata Negova, odvojte se od narodite na taa zemja i od ènite od drugi plemiwa."
15|10|12|Celoto sobranie odgovori i re~e so silen glas: "Kako {to re~e, taka i }e
napravime.
15|10|13|No narodot e mnogubroen, i vremeto e sega do`dlivo, ta ne moè da se stoi
na ulica. Pa i taa rabota ne e ni za den, nitu za dva, za{to nie zgre{ivme mnogu vo
taa rabota.
15|10|14|Neka se izberat zamenici na knezovite za celoto op{testvo, i site vo na{ite
gradovi, {to zele èni od drugi plemiwa, da doa|aat tuka vo opredeleno vreme
zaedno so stare{inite i sudiite na sekoj grad, dodeka ne se odvrati od nas plamnatiot
gnev na na{iot Bog poradi taa rabota."
15|10|15|Toga{ se zafatija so taa rabota Jonatan, sin Asailov, i Jasija, sin Tekuev, a
Mesolam i Savataj, levit, bea nivni pomo{nici.
15|10|16|Taka napravija dojdenite od plenstvo. Za toa bea odredeni: sve{tenikot
Ezdra, na~alnicite od sekoe nivno pokolenie, i stare{inite na nivnite domovi site po
ime. Tie se sobraa na zasedanie vo prviot den na desettiot mesec, za da ja ispitaat
taa rabota;
15|10|17|i go izvr{ija ispituvaweto za site, {to bea zele èni od drugi plemiwa, kon
prviot den od prviot mesec.
15|10|18|I se najdoa od sve{teni~kite sinovi, {to bea zele èni od drugi plemiwa, -
od sinovite na Isusa, sinot Josedekov, i bra}ata negovi: Maasija, Eliezer, Jarim i
Gadalija;
15|10|19|tie ja dadoa rakata svoja za uveruvawe, deka }e gi napu{tat ènite svoi, i
deka, kako vinovni, }e prinesat `rtva po eden oven za vinata svoja;
15|10|20|od Imerovite sinovi: Ananij i Zavdija;
15|10|21|Od Harimovite sinovi: Maasija, Elija, Samija, Jeil i Ozija;
15|10|22|od Pashorovite sinovi: Elioinaj, Masija, Izmail, Natanail, Jozavad i Elasa;
15|10|23|od levitite: Jozavad, Simej i Kelaja, toj e i Kelit, Patahija, Juda i Eliezer;
15|10|24|od pevcite: Elisav; od vratarite, Salum, Telem i Urij;
15|10|25|a od Izrailcite, - Faresovite sinovi: Ramija, Azija, Melhija, Melmin,
Eleazar, Asavija i Veneja;
15|10|26|od sinovite Ilamovi: Matanija, Zaharija, Jail, Avdij, Jerimot i Elija;
15|10|27|od sinovite Zatuevi: Elionaj, Elisuv, Matanaj, Armot, Zavad i Oziz;
15|10|28|od sinovite Vavenievi: Joanan, Ananija, Zavuj i Atlaj;
15|10|29|od sinovite Vanuevi: Mesolam, Maluh, Adaja, Jasuv, Saal i Rimot;
15|10|30|od sinovite na Fat-Moava: Edneja, Helil, Vanaja, Maasija, Matanija,
Veseleil, Vanuj i Manasija;
15|10|31|od sinovite Irimovi: Eliezer, Jesija, Melhija, Samaja, Simeon.
15|10|32|Venijamin, Valuh, Samarija;
15|10|33|od sinovite Asimovi: Metanija, Matata, Zavad, Elifelet, Jeremaj, Manasija
i Semej;
15|10|34|od sinovite Vanievi: Madija, Amram i Uil.
15|10|35|Vanaija, Vadaja, Helija,
15|10|36|Vanija, Marimot, Eliasiv,
15|10|37|matasnija, Matanaj, Jaasaj,
15|10|38|sinovi Vanijevi, i sinovi Semeevi,
15|10|39|Salemija, Natan, Adaija,
15|10|40|Mahnada, Avusesej, Aruesril,
15|10|41|Azariel, Selemij, Semarija,
15|10|42|Salim, Amarija i Josif;
15|10|43|Od sinovite Nevovi: Jeil, Matatija, Zavad, Zevenaj, Jadaj, Joil i Vaneja.
15|10|44|Site tie si bea zele èni od drugi plemiwa, a nekoi od tie èni im bea rodile
i deca.
16|1|1|Zborovite na Neemija, sinot Ahaliev. Vo mesecot Haselev, vo dvanaesettata
godina, jas bev vo prestolniot grad Suza.
16|1|2|Toga{ dojde Ananija, eden od moite bra}a, - toj i nekolku du{i od Judeja. I
jas gi pra{av za mnogu naàlenite Judejci, {to ne bea zarobeni, i za Erusalim.
16|1|3|A tie mi rekoa: "Onie {to ostanaa nezarobeni, se nao|aat tamu, vo zemjata
svoja, i se vo golema nevolja i poniènie; a yidovite na Erusalim - se urnati, i portite
negovi - so ogan izgoreni."
16|1|4|Koga gi ~uv tie zborovi, sednav i zaplakav i bev naàlen nekolku dena,
postev i se molem pred Boga nebesen,
16|1|5|i rekov: "Gospodi, Boè nebesen, Boè veliki i stra{en, Koj go pazi{ zavetot i
milosta kon onie, {to Te sakaat i postapuvaat - spored Tvoite zapovedi!
16|1|6|U{ite Tvoi neka bidat vnimatelni i o~ite Tvoi otvoreni, za da ja ~ujat
molitvata na Tvojot sluga, so koja sega se molam dewe i no}e pred Tebe za sinovite
Izrailevi, slugite Tvoi, i se ispoveduvam za grevovite na sinovite Izrailevi, so koi
zgre{ivme pred Tebe , zgre{ivme - jas i domot na tatkoto moj.
16|1|7|Nie stanavme prestapnici pred Tebe i ne gi zapazivme ni zapovedite, ni
naredbite, ni zakonite, {to gi be{e dal na Mojseja, Tvojot sluga.
16|1|8|No priseti se na zborot, {to mu go be{e dal na Mojseja, Tvojot sluga, velej}i:
'Ako stanete prestapnici, }e ve rasturam me|u narodite,
16|1|9|a koga }e se obrnete kon Mene i }e gi pazite Moite zapovedi i }e gi
izvr{uvate, toga{, makar da ste izgoneti i na krajot na neboto, i ottamu }e ve
priberam i }e ve odvedam na mestoto {to sum go odbral, za da go vovedam tamu
imeto Svoe.'
16|1|10|A tie se Tvoi slugi i Tvoj narod, {to Si go otkupil so golemata Svoja sila i so
mo}nata Svoja raka.
16|1|11|Ti se molam, Gospodi, neka bide uvoto Tvoe vnimatelno kon molitvata na
Tvojot sluga i kon molitvata na Tvoite slugi, koi sakaat da se pla{at od imeto Tvoe.
Pomogni mu sega na Tvojot sluga i vovedi go vo milosta na toj ~ovek." - Jas bev
peharnik kaj carot.
16|2|1|Vo dvaesettata godina od caruvaweto na Artakserksa, vo mesecot Nisan,
ima{e pred nego vino. Jas go zedov vinoto i mu go podadov na carot, i bev nataèn
pred nego.
16|2|2|No carot me pra{a: "Zo{to ti e naàleno liceto? Ti ne si bolen, takvo ne{to
nema, no sekako ima{ taga na srceto." Jas mnogu se upla{iv
16|2|3|i mu rekov na carot: "Neka e ìv carot zasekoga{! Kako da ne mi bide ta`no
liceto koga gradot, domot, kade {to se grobovite na tatkovcite moi, e zapusten, i
portite negovi so ogan se izgoreni!"
16|2|4|I carot mi re~e: "Pa {to bara{?" Jas se pomoliv na Boga nebesen
16|2|5|i mu odgovoriv na carot: "Ako mu e ugodno na carot, i ako tvojot sluga na{ol
blagovolenie pred liceto tvoe, toga{ isprati me vo Judeja, vo gradot, kade {to se
grobovite na tatkovcite moi, za da go izyidam."
16|2|6|I mi re~e carot i caricata, koja sede{e do nego: "Kolku vreme }e trae patot
tvoj, i koga }e se vrati{?" I carot se soglasi da me pu{ti, otkako go opredeliv
vremeto.
16|2|7|Toga{ mu rekov na carot: "Ako blagovoli carot, neka mi se dade pismo do
zadre~nite oblasni knezovi, za da mi dozvolat propust, dodeka stignam do Judeja,
16|2|8|i pismo do Asafa, ~uvrot na carskite {umi, da mi dade drva za vratite na
tvrdinata, {to e pri Bo`jiot dom, i za gradskite yidi{ta, i za ku}ata, vo koja }e
ìveam." I carot mi dade, bidej}i blagodatnata raka na mojot Bog be{e nad mene.
16|2|9|Koga stignav pri zadre~nite oblasni knezovi, im gi predadov carskite pisma.
A carot be{e ispratil so mene voeni na~alnici so kowanici.
16|2|10|Koga go slu{naa toa Savanalat, Aronit i Tovija, sluga amonitski, im stana
mnogu neprijatno, {to do{ol ~ovek da se griì za dobroto na sinovite Izrailevi.
16|2|11|Pristignav vo Erusalim i ostanav tamu tri dni.
16|2|12|Potoa stanav no}e so nekolku du{i, {to bea pri mene, i nikomu ne mu kaàv,
{to mi stavil mojot Bog na srce da napravam za Erusalim; a nema{e nikakvo
dobi~e so mene, osven ona na koe{to javav.
16|2|13|Taka minav no}e preku Dolinskite Porti pred izvorot vo smokvarnikot i niz
Gnoi{tnite Porti, gi razgledav razru{enite yidi{ta na Erusalim i izgorenite negovi
porti so ogan.
16|2|14|I dojdov do Izvornite Porti i do carskoto ezero, no tamu nema{e mesto da
mine dobi~eto, {to be{e pod mene;
16|2|15|i se vrativ nazad po dolot no}e i gi razgledav yidi{tata i, otkako minav pak
niz Dolinskite Porti, se vrativ.
16|2|16|No stare{inite ne znaeja, kade odev i {to pravev: dotoga{ ne im bev otkril
ni{to ni na Judejcite, nitu na sve{tenicite, nitu na prvencite, nitu na na~alnicite, nitu
na drugite rabotnici.
16|2|17|Zatoa im rekov: "Gledate vo kakva nevolja se nao|ame; Erusalim opuste, i
portite negovi so ogan se izgoreni; da odime i da gi izgradime yidovite na Erusalim,
ta da ne bideme ve}e za sram pred lu|eto."
16|2|18|I im raskaàv, deka blagodatnata raka na mojot Bog be{e nad mene, - i za
zborovite na carot, {to mi gi kaà. Pa im rekov: "Da staneme i da gradime!"
Toga{ im se zacvrstija racete vo dobro delo.
16|2|19|Koga go slu{naa toa Savanalat Aronit i Tovija, sluga amonitski, i Gisam
Arabjanin, ni se potsmevnuvaa i rekoa so prezir: "Kakva e taa rabota {to ja vr{ite?
Ne mislite li pove}e da se bunite protiv carot?"
16|2|20|Jas im odgovoriv i rekov: "Bog nebesen, On }e mi pomogne, i nie, slugite
Negovi, }e po~neme da yidame, a za vas nema da ima ni del, ni pravo, ni spomen
vo Erusalim."
16|3|1|I stana Elija{iv, golemiot sve{tenik, i bra}ata negovi, sve{tenici, i izgradija
Ov~i Porti: gi osvetlija i gi stavija vratite nivni i gi osvetlija od kulata Mea do
kulata Hananela.
16|3|2|Do nego gradea Jerihoncite, a do niv grade{e Zakhur, sin Amaniev.
16|3|3|Ribna Porta izgradija sinovite Asanaevi: tie gi pokrija i gi stavija vratite
nivni, klu~nalnicite nivni i reziwata nivni.
16|3|4|Do niv Meremot, sin na Urija, sin Akosov, go poprava{e yidot; do niv
Mosolam, sin Varahiev, sin Mozevilov; do niv poprava{e Sadok, sin Vanin.
16|3|5|Do niv popravaa Tekojci; no nekoi od niv, povidnite, ne go svitkaa grbot za
da porabotat za svojot Gospod.
16|3|6|Starite porti gi popravaa Joizda, sin Paseahov, i Me{ulam, sin Vesodiev; ti gi
pokrija i gi stavija vratite nivni, klu~alkite nivni i reziwata nivni.
16|3|7|Do niv poprava{e Maltija, Gavaonec, i Jadon od Meronot, so ìtelite na
Gavaon i Masfa, pot~inetite na zadre~niot knez.
16|3|8|Do nego poprava{e Oziil, sin Arhiev, zlatar, a do nego poprava{e Ananija,
sin Rakeimov. Tie go obnovija Erusalim do {irokiot yid.
16|3|9|Do niv poprava{e Refaija, sin Surov, na~alnik na Erusalimskiot polukrug.
16|3|10|Do niv i sproti ku}ata svoja poprava{e Jedaija, sin Eromatov, a do nego
poprava{e Atut, sin Asavaniev.
16|3|11|Na vtoriot del poprava{e Melhija, sin Mramov, i Asuv, Fet-Moavov sin; tie
isto taka ja popravaa i Kulata kaj pe~kata.
16|3|12|Do niv poprava{e Salum, Alaisov sin, na~alnik na Erusalimskiot poluokrug,
- toj i }erkite negovi.
16|3|13|Dolinskite Porti gi poprava{e Anun, i ìtelite od Zanon: tie gi izgradija i gi
stavija vratitie nivni, klu~alkite nivni i reziwata nivni: Tie u{te popravaa i iljada
lakti od yidot do Gnoi{nite Porti.
16|3|14|A Gnoi{nite Porti gi poprava{e Melhija, Rihanov sin, na~lanik na
Vitkramskiot okrug: toj gi izgradi i gi stavi vratite nivni, klu~alkite nivni i reziwata
nivni.
16|3|15|Izvornite Porti gi poprava{e Solomon, Halezeov sin, na~alnik na okrugot
Misfa: toj gi izgradi, gi pokri i gi stavi vratite nivni, klu~alkite nivni i reziwata
nivni; toj go poprava{e i yidot pri bawata Siloam, sproti carskata gradina i od
skalite, {to sleguvaa od Davidoviot grad.
16|3|16|Po nego poprava{e Neemija, Zavuhov sin, na~lanik na Bitsruskiot
polukrug, do Davidovite grobnici i do iskopanoto ezero i do ku}ata na hrabrite.
16|3|17|Po niv popravaa levitite: Rehum, Vaniev sin; do nego poprava{e, za svojot
okrug, Asavija, na~alnik na Keilskiot polukrug.
16|3|18|Po niv popravaa bra}ata nivni: Venei, Inadadov sin, na~alnik na Kelilskiot
poluokrug.
16|3|19|A do nego poprava{e Azur, Isusov sin, na~lanik na Misfa, na vtoriot del,
sproti izlezot kon oru`nicata na agolot.
16|3|20|Po nego revnosno poprava{e Varuh, Zavuev sin, na vtoriot del, od agolot do
ku}nata vrata na Elijasuva, golemiot sve{tenik.
16|3|21|Po nego poprava{e Meramot, sin na Urija, sin Akosov, na vtoriot del, od
ku}nata vrata na Elijasivovi do krajot na Elijasivovata ku}a.
16|3|22|Po nego popravaa sve{tenicite od okolinata.
16|3|23|Po nego popravaa Venijamin i Asuv, sproti svojata ku}a; po niv poprava{e
Azarija, sin na Masija, Ananiev sin, do ku}ata svoja.
16|3|24|Po nego poprava{e Vanej, sin Adadov, na vtoriot del, od Azarievata ku}a do
agolot i sviokot.
16|3|25|Po nego - Falah, Uzainov sin, sproti agolot i kulata, {to se izdiga od gorniot
carski dom pri zatvorskiot dvor. Po nego Fadaija, Farosov sin.
16|3|26|A Netinejcite, {to ìveeja vo Ofal, popravaa sproti Vodnite Porti kon istok i
do izdadenata kula.
16|3|27|Po niv popravaa Tekojcite, na drugiot del, na mestoto sproti golemata
izdadena kula do Ofalskiot yid.
16|3|28|Od Konskite Porti ponatamu popravaa sve{tenicite, sekoj sproti ku}ata
svoja.
16|3|29|Po niv poprava{e Sadok, Seheniev sin, ~uvar na isto~nite porti.
16|3|30|Po nego poprava{e Ananija, [elemiev sin, i Hanun, {estiot sin Calafov, na
vtoriot del. Po nego poprava{e Me{ulam, Verehiev sin, sproti sobata svoja.
16|3|31|Po nego poprava{e Malhija, Hacorfiev sin, do ku}ata na Netinejcite i
trgovcite, sproti Hamifkadskite Porti duri do agolnata gornina.
16|3|32|A me|u agolnata gornina i Ov~ite Porti popravaa zlatari i trgovci.
16|4|1|Koga ~u Sanavalat, deka gi yidame yidovite, se naluti i dodeva{e mnogu i se
podigruva{e so Judejcite;
16|4|2|i zboruva{e pred bra}ata svoi i pred samariskite voeni lu|e, velej}i: "[to
pravat tie prokleti Judejci? Zar }e im go dozvolat toa? Zar tie }e prinesat `rtvi?
Zar }e zavr{at nekoga{? Zar }e gi oìveat kamewata od kupi{tata prav, i pritoa
izgoreni?"
16|4|3|A do nego Tovija, Amonitecot, re~e: "Neka go yidaat; }e mine lisicata i }e gi
srine kamenite yidovi nivni."
16|4|4|ûj, Boè na{, na kakov prezir sme, i svrti ja taa nivna podigravka vrz glavite
nivni, predaj gi na prezir vo zemja vo plenstvo.
16|4|5|Ne gi prikrivaj bezzakonijata nivni, i grevot nivni da ne bide izbri{an pred
liceto Tvoe, bidej}i Te ogor~ija onie {to yidaat.
16|4|6|Nie sepak go gradevme yidot, i celiot yid visoko be{e povrzan do polovinata
negova. I na narodot mu be{e pri srce da raboti.
16|4|7|Koga slu{naa Sanavalat i Tovija, i Aralcite, i Amonitite, i Azotite, deka
erusaliskite yidovi se vozobnovuvaat, deka rasipanoto po~na da se ispolnuva,
mnogu se razgnevija.
16|4|8|I se dogovorija da odat zaedno da vojuvaat protiv Erusalim i da go razru{at.
16|4|9|A nie mu se molevme na na{iot Bog i postavivme sproti niv straà dewe i
no}e, za da se spasime od niv.
16|4|10|No Judejcite rekoa: "Oslabna silata na nosa~ite, a zemja od urnatinite ima
mnogu; ne moème da go gradime yidot."
16|4|11|A neprijatelite na{i, pak, velea: "Nema da uspeat i nema da vidat, koga
naedna{ }e vlezeme me|u niv, }e gi ubieme, i }e ja zapreme rabotata."
16|4|12|Doa|aa Judejcite, {to ìveeja do niv, i ni govorea na desetina pati od site
mesta deka }e ne napadnat,
16|4|13|toga{ po niskite mesta na gradot, zad yidot, po suvite mesta, go postavija
narodot po rodovi so me~evite nivni, so kopjata nivni i so lakovite nivni.
16|4|14|Pa poglednav i stanav, ta im rekov na prvencite i vojvodite i na drugiot
narod: "Ne pla{ete se od niv; pomnete Go Gospoda velik i stra{en i bijte se za
bra}ata svoi, za sinovite svoi, za }erkite svoi, za ènite svoi i za ku}ite svoi."
16|4|15|Koga slu{naa na{ite neprijateli, deka ni e poznato {to krojat, toga{ Bog go
rasturi nivniot zagovor, i nie site se vrativme kaj yidot, sekoj na svojata rabota.
16|4|16|Od toj den polovinata od mladite pri mene se nao|aa na rabota, a drugata
polovina nivna stoeja so kopja, {titovi, lakovi i oklopi; a vojvodite nivni bea zad
celiot dom Judin.
16|4|17|Onie, {to go gradea yidot i nosea tovari, {to im se naloùvaa, so ednata raka
ja vr{ea rabotata, a vo drugata raka drèa kopje.
16|4|18|Site graditeli bea prepa{ani so me~ okolu polovinata, i taka gradea, a do
mene be{e truba~ot.
16|4|19|I im rekov na prvencite i na~alnicite i na drugiot narod: "Rabotata e golema
i prostorna, a nie sme rasprsnati po yidot i oddale~eni edni od drugi;
16|4|20|zatoa, od kade }e ~uete truben zvuk, vo toa mesto sobirajte se pri nas: Bog
na{ }e se bori za nas."
16|4|21|Taka ja teravme rabotata; i polovinata gi drèa kopjata otkako zorata se
pojavi, dodeka yvezdite da izlezat.
16|4|22|Osven toa, istovremeno mu bev pora~al na narodot da no}evaat vo
Erusalim site so slugite svoi, - i da bidat tie kaj nas no}e na straà, a dewe na rabota.
16|4|23|I nitu jas, nitu bra}ata moi, nitu straàrite, {to me pridruùvaa, ne gi
soblekuvavme oblekite svoi, i sekoj od nas ima{e pri raka me~ i voda.
16|5|1|Se krena golem vrisok od lu|eto i nivnite èni, protiv Judejcite, bra}ata nivni.
16|5|2|Ima{e edni, koi velea: "Nie, sinovite na{i i }erkite na{i sme mnogu; i nie bi
sakale da si nabavime ìto, da se hranime i da ìveeme."
16|5|3|Ima{e i takvi, {to velea: "Gi zaloùvame nivnite svoi, lozjata svoi i ku}ite
svoi, za da si nabavime ìto pri ovaa glad."
16|5|4|Ima{e i takvi, koi velea: "Nie pozajmuvame srebro za carskiot danok za
nivite i lozjata svoi;
16|5|5|nie imame isto tela, kakvi {to se telata na bra}ata na{i, i sinovite ni se takvi,
kakvi {to se nivnite sinovi, a ete, nie sme dol`ni da gi davame sinovite svoi i }erkite
svoi za slugi, a, pak nekoi na{i }erki ve}e se nao|aat vo ropstvo. Nema nikakvi
sredstva za otkup vo racete na{i; i nivite na{i i lozjata na{i se vo racete na
golemcite."
16|5|6|Koga go ~uv nivniot vrisok i tie zborovi, mnogu se jadosav.
16|5|7|Srceto moe se vozbudi, i jas strogo gi iskarav prvencite i vojvodite, velej}i
im: "Vie zemate lihva od bra}ata svoi." I svikav protiv niv golemo sobranie,
16|5|8|pa im rekov: "Nie spored silite svoi gi otkupuvame bra}ata svoi Judejci,
prodadeni na narodite, a vie gi prodavata bra}ata svoi, i tie ni se prodavaat nam?"
Tie mol~ea i ne znaeja, {to da odgovorat.
16|5|9|Toga{ rekov: "Ne e dobro {to pravite. Neli treba da odite vo strav pred na{iot
Bog, za da go odbegnete potsmevot na narodite, na{ite neprijateli?
16|5|10|I jas i bra}ata moi i onie {to sluàt pri mene im davame na zaem i srebro i
ìto: da im go prostime toj dolg.
16|5|11|Vratete im gi u{te denes nivnite nivi, lozjata nivni i maslinovite gradini
nivni, i ku}ite nivni, i lihvata od srebroto, ìtoto, vinoto i elejot, {to ste go zele od
niv."
16|5|12|A tie odgovorija: "]e go vratime i nema ni{to da barame od niv; }e
napravime taka, kako {to veli{." Toga{ gi povikav sve{tenicite i im zapovedav da
dadat kletva, deka }e napravat taka.
16|5|13|Pa ja istresov oblekata svoja i rekov: "Taka da go istrese Bog sekoj ~ovek,
{to nema da go odrì toj zbor, od domot negov, od imotot negov, i taka da bide vo
nego istreseno i prazno se!" I celoto sobranie re~e: "Amin!" i go proslavija Boga; i
narodot go odrà toj zbor.
16|5|14|Od toj den, koga bev opredelen za nivni upravitel vo Judejskata zemja, od
dvaesettata godina do trieset i vtorata godina na carot Artakserks, vo tekot na
dvanaeset godini, jas i bra}ata moi ne jadevme upravitelski leb.
16|5|15|A porane{nite upraviteli, {to bea pred mene, go optovaruvaa narodot i
zemaa od nego ìto i vino, osven ~etiriesette sikli srebro; duri i slugite nivni
vladeeja nad narodot. No jas ne pravev taka poradi strav Bo`ji.
16|5|16|Pritoa jas gi pottiknuvav rabotite kaj ovoj yid; i nivi ne kupuvavme, a site
moi slugi se sobiraa tamu na rabota.
16|5|17|Pri mene na trpezata ima{e po sto i pedeset du{i Judejci i na~alnici, osven
onie {to doa|aa pri nas od okolnite narodi.
16|5|18|I, eve, {to se prigotvuva{e za eden den: eden bik, {est odbrani ovci i ptici se
gotvea kaj mene; i sekoi deset dena se nabavuvaa razli~ni vina vo izobilie. I pri seto
toa jas ne sakav upravitelski leb, za{to te{ka rabota leè{e vrz toj narod.
16|5|19|Boè moj, spomni me mene za seto dobro, {to go napraviv za ovoj narod!
16|6|1|Koga slu{na Sanavalat, Tovija i Gisam, Arabjaninot i drugite na{i neprijateli,
deka jas go izyidav yidot, i povreda na nego ne ostana - do toa vreme, me|utoa, ne
bev postavil u{te vrati na portite, -
16|6|2|toga{ Sanavalat i Gisam ispratija da mi kaàt: "Dojdi, i }e se sretneme vo
edno od selata vo raminata Ono!" Tie kroeja da mi napravat lo{o.
16|6|3|No jas isprativ pratenici da im kaàt: "Zafaten sum so golema rabota, ne
moàm da slezam; rabotata }e zapre, ako ja ostavam i slezam pri vas.
16|6|4|êtiripati ispra}aa pri mene se so takva pokana i jas im odgovarav isto.
16|6|5|Toga{ Sanavalat go isprati po mene, za petti pat, slugata svoj so otvoreno
pismo vo rakata svoja.
16|6|6|Vo nego be{e napi{ano: "Glas se raznesuva me|u narodite, i Gisam veli, deka
boèm ti i Judejcite ste namislile da se otcepite, i poradi {to i go yida{ yidot i
saka{ da im bide{ car, taka se zboruva;
16|6|7|si postavil i proroci da razglasuvaat za tebe vo Erusalim i da govorat: 'car
judejski!' A takvite zborovi }e dojdat do carot. Zatoa dojdi, i }e se posovetuvame
zaedno."
16|6|8|No jas isprativ da mu kaàt: "Ni{to takvo nemalo, za {to zboruva{; sam si go
izmislil so svojot um."
16|6|9|A tie site ne pla{ea, velej}i: "]e im kapnat racete od taa rabota, i taa nema da
se zavr{i." No jas u{te pove}e si gi zacvrstiv racete svoi.
16|6|10|Otidov vo ku}ata na Semeja, sin na Delaja, sin Metaveilev, i toj se zatvori i
re~e: "Da pojdeme vo Bo`jiot dom, vnatre vo hramot, i da ja zaklu~ime potoa
vratata na hramot, za{to }e dojdat da te ubijat no}e."
16|6|11|No jas odgovoriv: "Biva li da bega ~ovek kako mene? Biva li taka kako
mene da vleze vo hrmot, za da ostane ìv! Ne odam."
16|6|12|Jas znaev, deka ne go be{e ispratil Bog, - iako mi govore{e proro~ki, - tuku
deka Tovija i Sanavalat go bea potkupile.
16|6|13|Toj be{e potkupen, za da me upra{i, da postapam taka i da zgre{am, ta da
imaat za mene lo{o mislewe i da me kaznat za toa so prekori.
16|6|14|Pomni gi, Boè moj, Tovija i Sanavalata spored tie nivni dela, a isto taka i
proro~icata Noadija i drugite proroci, {to sakaa da me upla{at?
16|6|15|Yidot be{e zavr{en vo dvaeset i pettiot den od mesecot Elum, za pedeset i
dva dena.
16|6|16|Koga slu{naa za toa site na{i neprijateli, i gi vidoa toa site okolni narodi,
mnogu se obeskuraìja i doznaa deka taa rabota i izvr{ena od na{iot Bog.
16|6|17|Osven toa, vo tie dni povidnite Judejci, pi{uvaa pisma i gi ispra}aa do
Tovija, a Tovievite pisma odea pri niv,
16|6|18|za{to mnozina vo Judeja bea vo kletven sojuz so nego, oti toj mu be{e zet
na Sehenija, sin Iraev, a sinot negov Jonatan be{e ènet za }erkata na Mesulama, sin
Varahiev.
16|6|19|Tie govorea pred mene duri i za negovata dobrina, a moite zborovi mu se
prenesuvaa nemu. Tovija mi ispra}a{e pisma, za da me upla{i.
16|7|1|Koga yidot be{e izgraden, i gi stavija vratite, a i vratarite bea pstaveni na
slu`bata svoja, i pevcite i levitite,
16|7|2|toga{ mu zapovedav na bratot moj Ananija i na na~alnikot na domot vo
Erusalim, bidej}i toj be{e od mnogu drugi poveren i pobogobojazliv,
16|7|3|i im rekov: neka ne gi otvoraat erusalimskite porti, dodeka ne izgree sonceto;
i ve~er, dodeka vratarite se nao|aat tuka, neka gi zatvoraat i zaklu~uvaat portite. I
opredeliv straàri od ìtelite erusalimski, sekoj na svoja straà i sekoj sproti ku}ata
negova.
16|7|4|No gradot be{e {irok i golem, a narod vo nego ima{e malku, i ku}ite ne bea
izgradeni.
16|7|5|I Bog moj mi vloì vo srceto da gi soberam prvencite i na~alnicite i narodot,
za da izvr{am prebrojuvawe. Pa go najdov rodoslovniot spisok na onie {to bea
do{le prvi; vo nego be{e napi{ano:
16|7|6|ova se ìtelite na zemjata, {to se vratija od plenstvo, kade {to bea preseleni
od vavilonskiot car Navuhodonosor, i se vratija vo Erusalim i Judeja, sekoj vo
svojot grad, -
16|7|7|onie, {to trgnaa so Zorovavela, Isusa, Neemija, Azarija i Velma, Naemana,
Mardoheja, Vasana, Masfara, Ezdra, Voguja, Inauma, Vana i Masfara, brojot na
narodot Izrailev:
16|7|8|sinovite Farosovi - dve iljadi i sto i sedumdeset i dvajca.
16|7|9|Sinovite Safatievi - trista i sedumdeset i dvajca.
16|7|10|Sinovite Iraevi - {estotini i pedeset i dvajca.
16|7|11|Sinovite Fet-Moavovi - Isusovi i Joavovi - dve iljadi i osumstotini i
osumnaeset.
16|7|12|Sinovite Elamovi - iljadi i dveste i pedeset i ~etiri.
16|7|13|Sinovi Zatuevi - osumstorini i ~etirieset i pet.
16|7|14|Sinovite Zahanevi - sedumstotini i {eeset.
16|7|15|Sinovite Vanuevi - {estotini i ~etirieset i osum.
16|7|16|Sinovite Vereievi - {estotini i dvaeset i osum.
16|7|17|Sinovite Getadovi - dve iljadi i trista i dvaeset i dvajca.
16|7|18|Sinovite Adonikamovi - {estotini i {eeset i sedum.
16|7|19|Sinovite Vaguevi - dve iljadi i {estotini i sedum.
16|7|20|Sinovite Adinovi - {estotini i pedeset i pet.
16|7|21|Sinovite Atirovi, od Ezekieviot dom - devedeset i osum.
16|7|22|Sinovite Isamievi - tirsta i dvaeset i osum.
16|7|23|Sinovite Vaseevi, trista i dvaeset i ~etiri.
16|7|24|Sinvoite Arifovi - sto i dvanaeset.
16|7|25|Rodenite vo Gavaon - devedeset i pet.
16|7|26|@itelite od Vitleem i Netofa - sto i osumdeset i osum.
16|7|27|@itelite od Anatot - sto i dvaeset i osum.
16|7|28|@itelite od Vet-Asmavet - ~etirieset i dvajca.
16|7|29|@itelite od Kirijat-Jarim, Kafer i Virot - sedumstotini i ~etirieset i trojca.
16|7|30|@itelite od Rama i Gava - {estotini i dvaeset i eden.
16|7|31|@itelite od Mahmas - sto i dvaeset i dvajca.
16|7|32|@itelite od Vetil i Gaj - sto i dvaeset i trojca.
16|7|33|@itelite od drugiot Nevon - pedeset i dvajca.
16|7|34|Sinovite od drugiot Elam - iljadi i dveste i pedeset i ~etvorica.
16|7|35|Sinovite Aramovi - trista i dvaeset.
16|7|36|Rodeni vo Jerihon - trista i ~etirieset i pet.
16|7|37|Rodeni vo Lod, Adid i Ono - sedumstotini i dvaeset i eden.
16|7|38|Rodeni vo Seneja - tri iljadi i devetstotini i trieset.
16|7|39|Sve{tenicite: sinovi Jodaevi, od Isusoviot dom - devetstotini sedumdeset i
trojca.
16|7|40|Sinovi Emirovi - iljada i pedeset i dvajca.
16|7|41|Sinovi Faseurovi - iljada i dveste i ~etirieset i sedum.
16|7|42|Sinovi Iramovi - iljada i sedumnaeset.
16|7|43|Levitite: sinovi Isusovi, od Kadmiiloviot dom, od domot na Udulovite
sinovi - sedumdeset i ~etiri.
16|7|44|Pevcite: sinovi Asafovi - sto i ~etirieset i osum.
16|7|45|Vratarite: sinovi Salumovi, sinovi Atirovi, sinovi Talmonovi, sinovi
Akuvovi, sinovi Atitovi, sinovi Sovaevi - sto i trieset i osum.
16|7|46|Netinejci: sinovite na Ilaj, sinovite na Asefa, sinovi Javaotovi,
16|7|47|sinovite Kirasovi, sinovite na Sisanija, sinovite Fadonovi,
16|7|48|sinovite na Lavana, sinovite na Agava, sinovite Salmaevi,
16|7|49|sinovite Ananovi, sinovite Gidelovi, sinovite Garovi,
16|7|50|sinovite Reajevi, sinovite Resinovi, sinovi na Nekoda,
16|7|51|sinovite Gizamovi, sinovite Ozaovi, sinovite Fesovi,
16|7|52|sinovite Visaevi, sinovite Meunimovi, sinovite Nafusesimovi,
16|7|53|sinovite Vakvukovi, sinovite na Akufovi, sinovite Arurovi,
16|7|54|sinovite Vasaltovi, sinovite na Mida, sinovite Adasanovi,
16|7|55|sinovite Varkuevi, sinovite na Sisara, sinovite Timaevi,
16|7|56|sinovite Nisinievi, sinovite na Atifa.
16|7|57|Sinovite na slugite Solomonovi: sinovite Suteinovi, sinovite Safaratovi,
sinovite na Ferida,
16|7|58|sinovite na Leli, sinovite na Dorkon, sinovite Godailovi,
16|7|59|sinovite Sefatievi, sinovite Atilovi, sinovite od Haret, sinovite Amonievi.
16|7|60|Site Netinejci i sinovite od slugite Solomonovi - trista i devedeset i dvajca.
16|7|61|Eve gi i onie {to izleguvaa od Telmeleh, Tel-Aris, Heruv, Adon i Imir, no ne
moèa da go kaàt pokolenieto svoe i rodot svoj, dali se i tie od Izrailot:
16|7|62|sinovite Delaievi, sinovite Tovievi, sinovite na Nekoda - {estotini ~etirieset
i dvajca.
16|7|63|A od sve{tenicite: sinovite Hovaievi, sinovite Akosovi, sinovite na
Verzelija, koj be{e ènet so }ekrata na Galadecot Verzelija i po~na da se preziva
spored nivnoto ime.
16|7|64|Tie go baraa rodoslovniot spisok, no ne se najde, ta zatoa bea isklu~eni od
sve{tenstvoto.
16|7|65|I Atersat im re~e da ne ja jadat golemata svetiwa, se dodeka ne se izdigne
sve{tenik so urim i tumim.
16|7|66|Celoto op{testvo zaedno be{e ~etirieset i dve iljadi i trista i {eeset du{i,
16|7|67|osven slugite nivni, koi bea sedum iljadi i trista i trieset i sedum; i pri niv
u{te pevci i pevici - dveste i ~etirieset i pet.
16|7|68|Kowi imaa sedumstotini i trieset i {est, maski imaa dveste i ~etirieset i pet,
16|7|69|kamili - ~etiristotini i trieset i pet, osli - {est iljadi i sedumstotini i dvaeset.
16|7|70|Nekoi od rodovskite na~alnici dadoda prinosi, za da vrvat rabotite. Agersat
dade vo sokrovi{nicata iljada drahmi zlato, petstotini ~a{i, petstotini i trieset
sve{teni~ki ode`di.
16|7|71|A nekoi od stare{inite dadoa vo sokrovi{nicata, za da napreduvaat rabotite,
dvaeset iljadi drahmi zlato i dve iljadi i dveste mnasi srebro.
16|7|72|Drugi od narodot dadoa dvaeset iljadi drahmi zlato i dve iljadi mnasi srebro
i {eeset i sedum sve{teni~ki ode`di.
16|7|73|I taka se naselija vo gradovite svoi sve{tenici i leviti, i vratari i pevci, i
narod i Netinejci i siot Izrail.
16|8|1|Koga nastana sedmiot mesec, i sinovite Izrailevi ìveeja po gradovite, se
sobra siot narod kako eden ~ovek na plo{tadot, {to e pred Vodnite porti, i mu rekoa
na kni`nikot Ezdra, da ja donese knigata na Mojseeviot zakon, koja Gospod mu ja
be{e dal na Izrailot.
16|8|2|I sve{tenikot Ezdra go donese Zakonot pred sobranieto od maì, èni i site,
{to moèa da razbiraat, vo prviot den na sedmiot mesec;
16|8|3|i ~itaa od nego na plo{tadot, {to e pred Vodnite porti, od osamnuvawe do
pladne, pred maìte, ènite i site {to moèa da razberat; i u{ite na site lu|e bea
naso~eni kon knigata na Zakonot.
16|8|4|Kni`nikot Ezdra stoe{e na povisoko mesto {to se prigotvi za taa cel, a do
nego desno stoeja Matatija, Sema, Ananija, Urija, Helkija i Masija, a levo od nego -
Fedaija, Misail, Malhija, Asum, Asvadan, Zarahija i Mesulam.
16|8|5|Ja otvori Ezdra knigata pred o~ite na siot narod, za{to toj stoe{e povisoko od
siot narod. A koga ja otvori, siot narod stana.
16|8|6|Toga{ Ezdra go blagoslovi Gospoda, Velikiot Bog. I siot narod odgovara{e:
amin, amin, - krevaj}i gi racete ugore, klawaj}i se i pa|aj}i ni~kum dozemi pred
Gospoda.
16|8|7|A Isus, Vanaja, Saravija, Akan, Savatej, Kamtas, Azarija, Jozavadan,
Anifanes i levitite mu go objasnuvaa zakonot na narodot, a narodot stoe{e na
mestata svoi.
16|8|8|I ~itaa razbirlivo od knigite, od Zakonot Bo`ji, i davaa tolkuvawe, i narodot
go razbira{e pro~itanoto.
16|8|9|Toga{ Neemija, i kni`nikot Ezdra, sve{tenik, i levitite, koi go ~uvaa narodot,
mu rekoa na siot narod: "Ovoj den e svet pred Gospoda, va{iot Bog; ne taète i ne
pla~ete," - za{to siot narod pla~e{e, slu{aj}i gi zborovite na Zakonot.
16|8|10|I im re~e: "Odete, jadete... mrsno i pijte slatko, i ispratete im delovi na onie,
{to nemaat prigotveno, za{to ovoj den e svet pred na{iot Gospod. Ne taète, za{to
radosta pred Gospoda e potkrepa za vas."
16|8|11|I levitite go ute{uvaa siot narod, velej}i: "Prestanete, za{to ovoj den e svet,
ne taète."
16|8|12|I pojde siot narod da jade i da pie i da ispar}a delovi i da praznuva so
golema radost, za{to gi razbraa zborovite, {to im gi kaàa.
16|8|13|Na drugiot den se sobraa stare{inite na rodovite od siot narod, sve{tenicite i
levitite pri kni`nikot Ezdra, za da im gi objasni zborovite na Zakonot.
16|8|14|I go najdoa napi{anoto vo Zakonot {to Gospod go be{e dal preku Mojseja,
deka na praznikot vo sedmiot mesec sinovite Izrailevi treba da ìveat vo senici.
16|8|15|Zatoa objavija i razglasija po site svoi gradovi i vo Erusalim, velej}i:
"Odete vo gorata i donesete vejki od pitoma maslina, vejki od diva malina, vejki
mirtovi, vejki palmovi i vejki od drugi {irokolisni drvja, za da napravite senici
spored zapi{anoto."
16|8|16|Otide narodot i donesoa, ta si napravija senici, sekoj na pokrivot svoj i vo
dvorovite svoi, i vo dvorovite na Bo`jiot dom, i na plo{tadot pri Vodnite Porti, i na
plo{tadot pri Efremovite Porti.
16|8|17|Celoto op{testvo od onie, {to se bea vratile od plenstvo, napravi senici i
ìveeja vo senici. Od dnite na Isusa, sinot Navinov, ta do toj den ne bea pravele taka
sinovite Izrailevi. Radosta be{e mnogu golema.
16|8|18|I ~itaa vo knigata na Zakonot Bo`ji sekoj den, od prviot den do posledniot. I
go praznuvaa praznikot sedum dena, a na osmiot den - se odrà sobor spored
uredbata.
16|9|1|Na dvaeset i ~etvrtiot den od toj mesec se sobraa site sinovi Izrailevi,
postej}i, vo vre}i{ta i so pepel na glavite svoi.
16|9|2|I se oddeli Izrailevoto seme od site drugorotci, stanaa, pa gi ispovedaa
grevovite svoi i prestapite na tatkovcite svoi.
16|9|3|I stoeja na mestata svoi, i ~etvrt den ~itaa od knigata na zakonot Gospodov,
svojot Bog, a vo drugata ~etvrtina se ispovedaa i mu se klawaa na Gospoda, svojot
Bog.
16|9|4|I zastanaa na povisoko levitsko mesto: Isus, Vanija, Kadmil, Salanija, Vunij,
Saravija, Vanija, Anani i silno povikaa kon Gospoda, svojot Bog.
16|9|5|I rekoa levitite - Isus, Kadmil, Vanija, Sevaija, Saravija, Odija, Sevanija,
Petahija: "Stanete, slavete Go Gospoda, va{iot Bog, od veka do veka, i neka se
slavoslovi preslavnoto Tvoe ime, koe e povisoko od sekoe slavoslovie i pohvala!"
16|9|6|I re~e Ezdra: "Ti, Gospodi, Koj si eden, Ti go sozdade neboto, nebesata na
nebesata i seta nivna vojska, zemjata i se, {to e po nea, moriwata i se, {to e vo niv, i
Ti go oìvuva{ seto toa, i nebesnite voinsta Ti se klawaat.
16|9|7|Ti sam, Gospodi Boè, go izbra Avrama, gi izvede od Ur Haldejski i mu dade
ime Avraam,
16|9|8|i go najde srceto negovo verno pred Tebe, i sklu~i so nego zavet, za da mu ja
dade{ nemu i na semeto negovo zemjata na Hananejcite, Hetejcite, Amorejcite,
Ferezejcite, Jevusejcite i Gergesejcite. I Ti go isplni zborot Svoj, za{to si
spravedliv.
16|9|9|Bidej}i Ti ja vide makata na Tatkovcite na{i vo Egipet i ja ~u nivnata
poplaka pri Crvenoto More,
16|9|10|i pokaà znaci i ~udesa nad Faraonot i nad site negovi sluìteli i nad siot
narod od zemjata negova, bidej}i Ti znae{e, oti tie postapija gordelivo so niv, i Ti Si
sozdade ime do denes.
16|9|11|Ti go prese~e pred niv moreto, i tie minaa srede more kako po suvo, a onie
{to te gonea, Ti gi frli vo dlabo~inite kako kamen vo silni vodi.
16|9|12|Vo obla~en stolb Ti gi vode{e dewe i vo ognen stolb - no}e, za da im go
osvetluva{ patot, po koj treba{e da odat.
16|9|13|I sleze Ti na gorata Sinaj i govore{e so niv od neboto, im dade praveden
sud, vistinski zakoni, naredbi i dobri zapovedi.
16|9|14|I im ja pokaà Tvojata sveta sabota i preku Tvojot sluga Mojsej im dade
zapovedi, naredbi i zakon.
16|9|15|I koga gladuvaa, Ti im dava{e leb od neboto, a koga bea èdni, im izvadi
voda od kamen, i im re~e da odat i da ja zavladeat zemjata, koja Ti, otkoga ja krena
rakata, se zakolna deka }e im ja dade{.
16|9|16|No tie, na{ite tatkovci, bea uporni, se pokaàa tvrdoglavi i ne gi poslu{aa
Tvoite zapovedi;
16|9|17|ne sakaa da se pokoruvaa i ne se setija na Tvoite ~udesni dela, {to be{e gi
napravil so niv, stanaa tvrdoglavi i so svojata upornost postavija nad sebesi voda~,
za da se vratat vo ropstvoto svoe. No Ti si Bog, Koj saka da pro{teva, dobar i
milostiv, dolgotrpeliv i mnogumilostiv, i Ti ne gi ostavi.
16|9|18|I makar {to bea ilzezle tele i bea rekle: 'ete go tvojot bog, {to te izvede od
Egipet' - i makar {to pravea golemi oskrbuvawa,
16|9|19|Ti, poradi golemoto Svoe milosrdie, ne gi ostavi vo pustiwata; obla~niot
stolb ne se odlepuva{e od niv dewe, za da gi vodi po patot, i ogeneniot stolb - no}e
za da im sveti po patot, po koj treba{e da odat.
16|9|20|Ti im go dade Tvojot blag Duh, za da gi pou~uva, i ne ja odzema{e manata
Svoja od ustata nivna, pa i voda im dava{e za gasnewe na èdta nivna.
16|9|21|êtirieset godini gi hrane{e vo pustiwata; no ni{to ne trpea skudnost,
oblekata ne im ovetvuva{e, nozete ne im potekuvaa.
16|9|22|I Ti im dade carstva i narodi i im gi razdeli, i tie ja zavladeaja zemjata na
Sion i zemjata na esevonskiot car, i zemjata na Oga, carot vasanski.
16|9|23|I im gi umnoì sinovite nivni kako nebesnite yvezdi i gi vovede vo zemjata,
za koja im be{e govorel na tatkovcite nivni, deka }e dojdat da ja vladeat.
16|9|24|I sinovite nivni vlegoa i ja zavladeaja zemjata. I ti im go pot~ini ìtelite na
taa zemja - Hananejcite, i gi predade vo racete nivni so carevite i narodite na
zemjata, za da postapuvaat so niv spored voljata svoja.
16|9|25|I tie gi zazedoa utvrdenite gradovi i plodnata zemja, i zavladeaja ku}i, polni
so sekakov imot, napraveni izvori vo kamen, lozja i maslinovi gradini i mnogu
plodni drvja za hrana. Tie jadea, se nasituvaa, se debelea i se nasladuvaa od Tvojata
golema dobrina;
16|9|26|i tie stanaa uporni i se krevaa protiv Tebe, go prezrea Tvojot zakon, gi
ubivaa Tvoite proroci, koi svedo~ea da se obratat kon Tebe, i pravea golemi
oskrbuvawa.
16|9|27|I Ti gi predade zatoa vo racete na neprijatelite nivni, koi gi ugnetuvaa. No
sekoga{ koga, vo te{ko vreme za niv, }e povikaa kon Tebe, Ti gi slu{a{e od
nebesata i, po golemoto Svoe milosrdie, im dava{e spasiteli, {to gi spasuvaa od
racete na neprijatelite nivni.
16|9|28|A koga se uspokojuvaa, pak po~naa da pravat zlo pred Tvoeto lice, i Ti gi
predava{e vo racete na neprijatelite nivni, i tie vladeeja so niv. No koga pak }e
povikaa kon Tebe, Ti gi slu{a{e od nebesata i, spored golemoto Svoe milosrdie,
mnogupati gi spasuva{e.
16|9|29|Ti im napomnuva{e da se obrnat kon Tvojot zakon, no tie bea tvrdoglavi i
ne gi slu{aa Tvoite zapovedi, se otstranuvaa od Tvoite zakoni, preku koi bi ìveel
~ovek, ako gi ispolnuva{e, go svitkaa grbot, se pokaàa tvrdokorni i ne slu{aa.
16|9|30|êkaj}i da se obrnat, Ti odlaga{e mnogu godini i im napomnuva{e so
Tvojot Duh preku prorocite Svoi, no tie ne slu{aa. Toga{ gi predade vo racete na tu|
i narodi.
16|9|31|No, po golemoto Svoe milosrdie, Ti ne gi istrebi dokraj i ne gi ostava{e,
bidej}i Ti si Bog dobar i milostiv.
16|9|32|I sega, Boè na{, Boè veliki, silni, stra{en, Koj go pazi zavetot i milosta,
neka ne bide malo pred liceto Tvoe seto stradawe, {to ne snajde nas, carevite na{i,
knezovite na{i, sve{tenicite na{i, tatkovcite na{i i siot Tvoj narod od dnite na
asirskite carevi do denes.
16|9|33|Vo se, {to ne snajde, Ti si praveden, za{to Ti vr{i{ spored pravdata, a nie
sme vinovni.
16|9|34|Carevite na{i, knezovite na{i, sve{tenicite na{i i tatkovcite na{i ne go
izvr{uvaa Tvojot zakon i ne im posvetuvaa vnimanie na Tvoite zapovedi i Tvoite
opomeni, so koi gi potsetuva{e.
16|9|35|I vo svoeto carstvo, pri Tvojata golema dobrina {to im ja ukaùva{e, i vo
{irokata i plodorodna zemja, {to im ja oddeli, tie ne Ti sluèa i ne se odvaratuvaa od
svoite lo{i raboti.
16|9|36|I, eve, sega sme robovi; vo taa zemja, {to Ti im ja dade na tatkovcite na{i,
za da se hranat od plodovite nejzini i od blagata nejzini, eve, sega nie i robuvame.
16|9|37|I svoite plodovi taa izobilno gi prinesuva za carevite, na koi {to ne pot~ini
zaradi grevovite na{i. I tie po svoja volja vladeat nad telata na{i, i nad dobitokot
na{, i nie sme vo golema maka.
16|9|38|Poradi seta toa davame cvrst zavet i potpi{uvame, i na potpisot e pe~atot na
knezovite na{i, levitite na{i i sve{tenicite na{i.
16|10|1|Onie {to udrija pe~at, bea: Neemija, Artastas, sin Ahiliev, i Sedekija, sin
Araiev
16|10|2|Seranija, Azarija, Jeremija,
16|10|3|Fasur, Amarija, Melhija,
16|10|4|Atust, Sevanija, Maluh,
16|10|5|Irim, Meramot, Adija,
16|10|6|Daniil, Ganaton, Varuh,
16|10|7|Mesulam, Avija, Mijamin,
16|10|8|Mazija, Velgaj, Samaija: toa se sve{tenici.
16|10|9|Leviti: Isus, sin Azariev, Vnej, od sinovite Inadadovi, i Kadmiil;
16|10|10|i bra}ata nivni: Savanija, Oduija, Kamtan, Felija, Anan,
16|10|11|Miha, Rehov, Asevija,
16|10|12|Zakhor, Saravija, Sevanija,
16|10|13|Oduja, Vanuij, sinovi Vaniuevi.
16|10|14|Narodnite knezovi: Faros, Fat-Moav, Ilam, Zatuj, sinovi Vaniini,
16|10|15|Azgad, Vivaj,
16|10|16|Ananija, Vagoj, Idin,
16|10|17|Atir, Ezekija, Azur,
16|10|18|Oduvija, Ism, Visij,
16|10|19|Arif, Anatot, Novaj,
16|10|20|Megafis, Mesualm, Izir,
16|10|21|Mesezevil, Saduk, Jeduja,
16|10|22|Faltija, Anan, Anaja,
16|10|23|Osija, Ananija, Asuv,
16|10|24|Adoj, Fala, Sovik,
16|10|25|Faum, Esavanija, Masija,
16|10|26|Ahija, Enan, Inam,
16|10|27|Maluh, Iram, Vana.
16|10|28|I drugiot narod, sve{tenici, leviti, vratari pevci, Netinejci i site, {to bea
minale od tu|ite narodi kon zakonot Bo`ji, ènite nivni, sinovite nivni, }erkite nivni,
site, {to moèa da razberat,
16|10|29|se prisoedinija kon bra}ata svoi, kon naj~esnite od niv, i se obvrzaa so
kletva i prokletstvo - deka }e postapuvaat po Bo`jiot zakon, daden preku rakata na
Bo`jiot sluga Mojsej, i deka }e gi pazat i izvr{uvaat site zapovedi na Gospoda,
na{iot Bog, i povelbite Negovi, i naredbite Negovi.
16|10|30|I da ne gi davaat }erkite svoi na tu|i narodi, i nivnite }erki da ne gi zemaat
za sinovite svoi;
16|10|31|i koga tu|ite narodi }e doteraat dobitok i se za prodavawe vo sabota, da ne
zemaat od niv vo sabota i vo sve{teniot den, i na sedmata godina da pro{tevaa
sekakvi dolgovi.
16|10|32|I si postavivme za zakon da davame od sebesi po edna tretina od sikla
godi{no za potrebite na domot na na{iot Bog:
16|10|33|za lebovite na predloènieto, za postojaniot leben prinos i za postojanata
sepalenica, za sabotite, za novomese~ijata, za praznicite, za sve{tenite predmeti i za
`rtvite za grev, za o~istuvawe na Izrailot, i za se {to se vr{i vo domot na na{iot
Bog.
16|10|34|I frlivme `reb nie, sve{tenicite, levitite i narodot, za nabavka na drva, koga
koe na{e pokolenie, vo odredeno vreme sekoja godina da gi doteruva vo domot na
na{iot Bog, za da gorat vrz `rtvenikot na Gospoda, kako {to e zapi{ano vo Zakonot.
16|10|35|Se obvrzavme u{te da prinesuvame sekoja godina vo domot Gospodov
prvini od zemjata svoja i prvini od plodot na sekoe drvo;
16|10|36|isto taka - da gi priveduvame vo domot na na{iot Bog, prvorodenite od
sinovite svoi i od dobitokot svoj, kako {to e pi{ano vo zakonot, prvorodenite od
krupniot i sitniot dobitok svoj.
16|10|37|I prvini od melenoto ìto na{e, i na{ite prinosi, i plodovi od sekoe drvo, i
vino, i elej }e im ispra}ame na sve{tenicite vo }eliite pri domot na na{iot Bog, i
desetok od zemjata svoja - na levitite. Tie, levitite, }e sobiraat desetotk vo site
gradovi, kade {to imame zemjodelstvo.
16|10|38|Pri levitite, koga sobiraat levitski desetok, }e ima sve{tenik, sin Aronov, ta
levitite da go odnesat desetokot od svojot desetok vo domot na na{iot Bog, vo
prostoriite odredeni za kletovi.
16|10|39|Za{to vo tie prostorii kako Izrailevite sinovi, taka i levitite se dol`ni da
nosat se, {to se prinesuva kako dar: ìto, vino i elej. Tamu se i sve{tenite sadovi, i
sv{tenicite {to sluàt, i vratarite i pevcite. I nie nema da go ostavime domot na
na{iot Bog.
16|11|1|I se naselija knezovite narodni vo Erusalim, a drugite od narodot frlija `reb,
za eden od desette delovi nivni da ìvee vo gradot Erusalim, a devette - vo drugite
gradovi.
16|11|2|I narodot go blagoslovi site, koi dobrovolno se soglasija da ìveat vo
Erusalim.
16|11|3|Eve gi stare{inite na zemjata, {to ìveeja vo Erusalim, - a vo gradovite na
Judeja site ìveeja na svojot imot, po gradovite svoi: Izrailcite, sve{tenicite, levitite
i Netinejcite, i sinovite na Solomonovite slugi.
16|11|4|Vo Erusalim se nastanija i nekoi od sinovite Judini i od sinovite
Venijaminovi; od Judinite sinovi: Ataija, sin na Ozija, sin Zahariev, sin Amariev, sin
Safatiev, sin Maleleilov, od sinovite Faresovi,
16|11|5|i Masija, sin na Varuha, sin Kolhozeev, sin Hazaiev, sin Adaiev, sin Joariev,
sin Zahariev, sin Eiloniev.
16|11|6|Site Faresovi sinovi, {to ìveeja vo Erusalim, bea ~etiristotini i {eeset i
osum, hrabri lu|e.
16|11|7|A, eve, gi sinovite Venijaminovi: Silon, sin Mesulamov, sin Joadov, sin
Fadaiev, sin Joliev, sin Masiev, sin Etilev, sin Jeseev,
16|11|8|i po nego Geveil Siliev - devetstotini i dvaeset i osum.
16|11|9|Joil, sinot Zahariev, be{e na~alnik nad niv, a Juda, sinot Senuiev, be{e vtor
nad gradot.
16|11|10|Od sve{tenicite: Jadija, sin Joariev, Jahin.
16|11|11|Sareja, sin Elhiev, sin Mesulamov, sin Sadukov, sin Meriotov, sin Etodov,
na~alnik na Bo`jiot dom,
16|11|12|i nivnite bra}a, koi vr{ea slu`ba vo Bo`jiot dom, - osumstotini i dvaeset i
dvajca; i Adaija, sin Jeroamov, sin Falaliin, sin Namasov, sin Zahariev, sin
Faseturov, sin Melhiev,
16|11|13|i bra}ata negovi, stare{ini na rodovite - dveste ~etirieset i dvajca; i
Amesaj, sin Ezdriilov, sin Azaev, sin Mesilimotov, sin Emirov,
16|11|14|i bra}ate negovi, maì voinstveni - sto i dvaeset i osum. Na~alnik im be{e
Zavadiil, sin na golemite.
16|11|15|A od levitite: Samaija, sin Asuvov, sin Ezrikamov, sin Asaviin, sin Voinin,
16|11|16|i Savatej, i Jozavad od levitskite na~alnici za nadvore{ni raboti na Bo`jiot
dom,
16|11|17|i Matanija, sin na Miha, sin Zehriev, sin Asafov, voditel pri slavoslovieto, a
Juda na molitvata, i Vokhija, vtor po nego od bra}ata negovi, i Avdija, sin Sameev,
sin Galelov, sin Iditunov.
16|11|18|Site leviti od svetiot grad bea dveste i osumdeset i ~etiri.
16|11|19|A vratari: Akuv, Telamin i bra}ata nivni, straàri pri portite - sto i
sedumdeset i dvajca.
16|11|20|Drugite Izrailci, sve{tenicite i levitite, ìveeja po site gradovi na Judeja,
sekoj vo svojot del.
16|11|21|A Netinejcite ìveeja vo Ofel: nad Netinejcite bea Sijaj i Gesf.
16|11|22|Na~alnik na levitite vo Erusalim be{e Ozij, sin Vaniin, sin Saviev, sin
Mataniev, sin Mihaev od sinovite Asafovi, koi bea pevci pri slu`bata na Bo`jiot
dom;
16|11|23|za{to od carot ima{e za niv posebna zapoved, i be{e odredena plata za
pevcite za sekoj den odredena.
16|11|24|I Feteja, sin Masiozavilov, od sinovite na Zara, Judin sin, be{e zamenik na
carot za site raboti, {to se odnesuvaa na narodot.
16|11|25|Od onie, pak, {to bea po selata, na nivite svoi, nekoi od Judinite sinovi
ìveeja vo Kirijat-Arba i vo nejzi pot~inetite gradovi, vo Divan i vo pot~inetite mu
gradovi, vo Jekavseil i vo selata negovi,
16|11|26|vo Jesuja, vo Molada i vo Vetfalad,
16|11|27|vo Asersal, vo Virsavija i vo gradovite, nejze pot~ineti,
16|11|28|vo Sekelag, vo Makne, i vo nemu pot~inetite gradovi,
16|11|29|vo Remaon, vo Sara i vo Jerimut,
16|11|30|vo Zainoj, Odolam i selata nivni, vo Lahis i poliwata negovi, vo Azik i vo
pot~inetite mu gradovi; tie se bea smestile od Virsavija duri do Emonovata dolina.
16|11|31|Sinovite Venijaminovi - po~nuvaj}i od Geva, vo Mahmas do Vetil i vo site
sela negovi,
16|11|32|vo Anatot, Nov, Aniija,
16|11|33|Asor, Rama, Getaim,
16|11|34|Adod, Sevoim, Navalat,
16|11|35|Lida, Ono i vo dolinata Snogijarasim.
16|11|36|Vo delovite na Juda i Venijamina svoi naselbi imaa i levitite.
16|12|1|Eve gi sve{tenicite i levitite, {to dojdoa so Zorovavela, sinot Salatiilev, i so
Isusa: Saraija, Jeremija, Ezdra.
16|12|2|Amarija, Maluh, Atuj,
16|12|3|Sehanija, Reum, Marimot,
16|12|4|Adija, Renaton, Avija,
16|12|5|Mijamin, Madija, Velga,
16|12|6|Semija, Jomarsa, Idija,
16|12|7|Saluj, Amuk, Helkija, Oduija. Toa se na~lanicite na sve{tenicite i bra}ata
nivni vo dnite na Isusa.
16|12|8|A levitite: Isus, Matanija, glaven pri slavoslovijata, toj i bra}ata negovi,
16|12|9|i Rakvakija i Anaj, nivni bra}a, koi zaedno so niv ~uvaa straà.
16|12|10|Isus go rodi Joakima, Joakim go rodi Elijasiva, Elijasiv go rodi Jodaja,
16|12|11|Jodaj go rodi Jonatana, Jonatan go rodi Aduja.
16|12|12|Vo dnite na Joakima bea sve{tenici i stare{ini: od Seraieviot dom -
Meraija, od Jeremieviot dom Ananija,
16|12|13|od Ezdroviot dom - Mesulam, od Amarieviot dom - Jonatan,
16|12|14|od Melihueviot dom - Jonatan, od Savanieviot dom - Josif,
16|12|15|od Herimoviot dom - Adna, od Merajotoviot dom - Elkaj,
16|12|16|od Idoviot dom - Zaharija, do Ginetoviot dom - Mesulam,
16|12|17|od Avieviot dom - Zehrija, od Mijaminoviot dom i Moadaeviot dom -
Feletij,
16|12|18|ov Valgasoviot dom - samuej, od Semieviot dom - Jonatan,
16|12|19|od Joarivoviot dom - Matanaj, od Edieviot dom - Ozij,
16|12|20|do Salaiviot dom - Kalaj, do Amakoviot dom - Aved,
16|12|21|od Elikieviot dom - Asavija, od Jedieviot dom - Natanail.
16|12|22|Levitite, stare{inite, bea zapi{ani vo spisokot vo dnite na Elijasiva, Jojada,
Joa, i Joanana, i isto taka i sve{tenicite za caruvaweto na Darija persiski.
16|12|23|Sinovite Levievi, plemenskite stare{ini se zapi{ani vo letopisot do dnite na
Johanana, Elijasivoviot sin.
16|12|24|Na~alnici na levitete bea: Asavija, Saravija, i Isus, Kadmiloviot sin, i
bra}ata nivni, pri niv postaveni za slavoslovie pri blagodarenijata, spored naredbata
na Davida, Bo`ji ~ovek, smena po smena.
16|12|25|Matanija, Vakvakija, Avdija, Mesulam, Telmon, i Akuv bea vratari, koi
~uvaa straà pri vratnite pragovi.
16|12|26|Tie bea vo dnite na Joakima, sinot na Isusa, Josedekov sin, i vo dnite na
Neemija i na sve{tenikot Ezdra, kni`nik.
16|12|27|Koga treba{e da se osvetuvaat erusalimskite yidovi, gi povikaa levitete od
site mesta, i im zapovedaa da dojdat vo Erusalim, za da se izvr{i osvetuvaweto i
radosnoto praznuvawe vo slavoslovija i pesni, pri zvukot na kimvali, psaltiri i gusli.
16|12|28|Se sobraa sinovite na pevcite od Erusalimskiot okrug i od selata
Netofatski,
16|12|29|i od - Galgal, i od poliwata Gevski i Azmavetski, za{to pevcite si bea
izgradile sela vo okolinata na Erusalim.
16|12|30|I se o~istija sve{tenicite i levitite, go o~istija i narodot i portite i yidovite.
16|12|31|Toga{ gi izvedov na yidot judejskite na~alnici i postaviv dva golemi zbora
pevci, i edniot od niv ode{e desno po yidot kon Gnoi{nite porti.
16|12|32|Po niv ode{e Osija i polovinata judejski na~alnici:
16|12|33|Azarija, Ezdra, Mesulam,
16|12|34|Juda, Venijamin, Semaija i Jeremija;
16|12|35|a od sinovite sve{teni~ki so trubi: Zaharija, sin na Jonatana, sin na
Semaija, sin na Matanija, sin na Miheja, sin na Zakhura, Asafov sin,
16|12|36|i bra}ata negovi: Samaija, Oziil, Gelol, Maja, Natanail, Juda i Ananij so
svirkite na Davida, Bo`jiot ~ovek, i kni`nikot Ezdra pred niv.
16|12|37|Do Izvornite Porti, sproti niv, tie izlegoa po stepeni{tata na Davidoviot
grad, po skalite, {to vodea kon yidot nad Davidoviot dom, do Vodnite Porti na
istok.
16|12|38|Drugiot zbor vrve{e nasproti niv, a po nego jas i polovinata od narodot, po
yidot od Kulata kaj pe~kata do {irokiot yid,
16|12|39|i od Efremovite Porti, pokraj starite porti i Ribnite Porti i kulata
Anameilova, i kulata Emat, kon Ov~ite Porti, i zastanavme pri Zatvorskite Porti.
16|12|40|Potoa i obata zbora zastanaa pred Bo`jiot dom, a i jas i polovina na~lanici
so mene,
16|12|41|i sve{tenicite: Elijakim, Maseja, Minijamin, Mihej, Elioenaj, Zaharija i
Ananija so trubite,
16|12|42|Masija, Semaija, Eleazar, Ozij, Johanan, Melhija, Eleamij i Jezur. A
pevcite peeja visoko; voda~ im be{e Jezrija.
16|12|43|Vo toj den se prinesoa golemi `rtvi i se veselea, za{to Bog im be{e dal
golema radost. Se raduvaa i ènite, i decata i veselbata erusalimska se slu{a{e
nadaleku.
16|12|44|Vo istiot den bea postaveni lu|e nad oddelite za prinosi od prvinite i
desetocite, za da sobiraat od nivite pri gradovite delovi, poredeleni so Zakonot za
sve{tenicite i levitite, za{to na Judejcite im be{e drago da gi gledaat sve{tenicite i
levitite koi stoeja,
16|12|45|i vr{ea slu`ba na svojot Bog i rabotite okolu o~istuvaweto i bea pevci i
vratari, spored naredbata na Davida i sinot negov Solomona.
16|12|46|Oti u{te odamna, vo dnite na Davida i Asafa, bea ustanoveni glavni pevci,
kako i pesna za Boga, pofalni i blagodarstveni.
16|12|47|Site Izrailci vo dnite na Zorovavela i vo dnite na Neemija im davaa delovi
na pevcite i na vratarite kako hrana za sekoj den, i im davaa posvetena na levitite, a
levitite im davaa posvetena na Aronovite sinovi.
16|13|1|Toj dena ~itaa od Mojseevata kniga glasno pred narodot i najdoa napi{ano
vaka: Amonitec i Moavec na smeat da vleguvaat vo Bo`joto op{testvo duri do veka.
16|13|2|Za{to tie ne gi presretnaa sinovite na Izrailot so leb i voda, a go najmija
protiv nego Valaama, za da go prokolne; no Bog na{ ja pretvori kletvata vo
blagoslov.
16|13|3|Koga go slu{naa toj zakon, tie gi oddelija od Izrailot se ona {to be{e od
drugo pleme.
16|13|4|A pred toa sve{tenikot Elijasiv, postaven nad oddelite pri domot na na{iot
Bog, blizok rodnina na Tovija,
16|13|5|odredi za nego edna golema soba, vo koja pred toa stavaa leben prinos,
livan i sadovi, i desetok od ìtoto, vinoto i elejot, opredeleni so zakon za levitite,
pevcite i vratarite, i prinosite za sve{tenicite.
16|13|6|Koga se slu~uva{e seto toa, jas ne bev vo Erusalim, za{to vo tekot na trieset
i vtorata godina na vavilonskiot car Artakserks bev kaj carot i po nekolku dena pak
se izmoliv od carot
16|13|7|Koga dojdov vo Erusalim i doznav za zloto, {to go be{e napravil Elijasiv,
opredeluvaj}i za Tovija soba vo dvorot na Bo`jiot dom,
16|13|8|mi stana mnogu neprijatno, i jas ja isfrliv seta poku}nina na Tovija nadvor
od sobata,
16|13|9|i rekov da ja is~istat sobata i pora~av pak da gi vnesat tamu sadovite na
Bo`jiot dom, lebniot prinos i livanot.
16|13|10|Doznav u{te, deka na levitite ne im bide davani delovite, i deka levitite i
pevcite, {to ja vr{ea slu`bata svoja, se razbegale sekoj na nivata svoja.
16|13|11|Jas gi iskarav za toa na~alnicite i rekov: "Zo{to go napu{tivme Bo`jiot
dom?" I jas gi sobrav i gi postaviv po mestata nivni.
16|13|12|I site Judejci po~naa odnovo da prinesuvaat desetok od ìtoto, vinoto i
zejtinot vo oddelite.
16|13|13|I gi postaviv kako nastojnici Selemija, i kni`nikot Sadoka, i Fedaija od
levitite, a pri niv i Anana, sinot Zakhurov, sin Mataniev, za{to se smetaa za verni. I
tamu be{e naloèno da razdavaat delovi na bra}ata svoi.
16|13|14|Spomni me, Boè moj, za toa, i ne gi bri{i sesrdnite raboti moi, {to gi
naprviv za domot na mojot Bog i za slu`bata pri nego!
16|13|15|Vo tie dni vidov vo Judeja, deka vo sabota gme~at grozje, vozat snopja i
tovaraat osli so vino, grozje, smokvi i sekakov tovar i go nosat vo saboten den vo
Erusalim. I jas gi iskarav strogo vo istiot den, koga ja prodavaa taa hrana.
16|13|16|I Tirci ìveeja vo Judeja i dovezuvaa riba i sekakva stoka i ja prodavaa vo
sabota na judejskite ìteli i vo Erusalim.
16|13|17|Jas gi iskarav prvencite Judejski i im rekov: "Zo{to vr{ite takvo zlo i go
oskvernuvate sabotniot den?
16|13|18|Taka pravea tatkovcite va{i, ta zatoa Bog na{ gi isprati vrz nas i vrz ovoj
grad seto toa zlo? A vie go zgolemuvate gnevot Negov protiv Izrailot,
oskvernuvaj}i ja sabotata."
16|13|19|Potoa, {tom }e zajde{e sonceto zad erusalimskite porti, sproti sabota,
zapovedav da gi zatvorat vratite i pora~uvav da ne gi otvoraat do utredenta po
sabota. A pri portite gi postavija svoite slugi, i nikakov tovar da ne premine vo
saboten den.
16|13|20|Taka trgovcite i prodava~ite na sekakva stoka no}evaa edna{ i dvapati
nadvor od Erusalim.
16|13|21|No jas gi skarav strogo i im rekov: "Zo{to no}evate do yidot? Ako go
storite toa u{te edna{, }e stavam raka na vas." Ottoga{ tie ne doa|aat vo sabota.
16|13|22|I im rekov na levitite, da se o~istat i da dojdat da ~uvaat straà pri portite,
za da go svetat sabotniot den. Spomni me i za toa, Boè moj, i po{tedi me po
golemata Svoja milost!
16|13|23|Vo tie denovi vidov u{te Judejci, {to si bea zele èni azotki, amonitki i
moavki;
16|13|24|i zatoa sinovite nivni zboruvaa polu azotski, ili spored jazikot na drugite
narodi, a po judejski ne znaeja da govorat.
16|13|25|Jas gi iskarav za toa i gi prokolnuvav, a neko maì duri i gi tepav, kosata
im ja kubev i gi zakolnuvav vo Boga da ne gi davaat }erkite svoi za sinovite nivni i
da ne gi zemaat }erkite nivni za sinovite svoi i za sebesi.
16|13|26|Neli poradi toa, si zboruvav, gre{el i Solomon, carot Izrailev? Vo mnogu
narodi nemalo takov car kako nego. Toj be{e qubimec na svojot Bog, i Bog go
postavi za car nad site Izrailci; no, pak, drugozemni èni go nateraa vo grev i nego.
16|13|27|I mo`no li ni e da slu{ame za vas, deka go vr{ite seto toa golemo zlo,
bidej}i gre{ite pred na{iot Bog, zemaj}i drugozemni èni?
16|13|28|Eden od sinovite na Joada, sin na golemiot sve{tenik Elijasiv, be{e zet na
Sanvalata Urotinat, Jas go izgoniv od sebesi.
16|13|29|Spomni im, Boè moj, deka tie go oskvernija sve{tenstvoto i zavetot
sve{teni~ki i levitski!
16|13|30|Taka go o~istiv od se drugozemno i gi ustanoviv slu`bite na sve{tenicite i
levitite, na sekogo vo negovata rabota,
16|13|31|i dovozot na drva vo opredeleno vreme i prvinite. Spomni me, Boè moj,
za moe dobro!
17||0|Persiskiot car Artakserks ja otstranuva svojata èna, caricata Astin. Vo vtorata
godina od caruvaweto na Artakserksa Veliki, vo prviot den na mesec Nisan, son
vide Mardohej, sin Jairov, Semeev, Kiseev, od Venijaminovoto pleme, Judeec, koj
ìvee{e vo gradot Suza, ~ovek golem, {to sluè{e vo carskiot dvorec. Toj be{e od
plenicite, koi Navuhodonosor, carot vavilonski, gi plemi od Eruslaim so judejskiot
car Jehonija. A sonot mu be{e vakov: stra{en {um, grmotevica, zemjotres i smut po
zemjata. I, ete, izlegoa dve golemi zmii, gotovi da se bijat edna so druga. Golema
be{e nivnata borba, a po borbatya nivna site narodi se podgotvija za vojna, za da go
porazaat narodot na pravednite. I potoa nastana den na temnina i mrak, skrb i
pritisok, stradawe i golema smut po zemjata. Se smuti siot narod na pravednite i,
pla{ej}i se od zlo za sebesi, se podgotvija da zaginat i izvikaa kon Gospoda. Od
povikot nivni proizleze, kako od mal izvor, golema reka so mnogu voda; se pojavi
svetlina i sonce ogrea, se podignaa smirenite i gi istrebija silnite i gordelivite. -
Mardohej, otkako se razbudi po toj son, koj pokaùva{e ona {to Bog saka{e da go
izvr{i, go zadrà toj son vo srceto i saka{e da go razbere vo site negovi delovi, do
drugata no}. Mardohej ìvee{e vo dvorecot zaedno so dvajca carski evnusi, Gavat i
Tara, koi go ~uvaa dvorecot, i koga gi ~u nivnite razgovori i se raspra{a za nivnite
nameri, dozna deka tie se gotvat da stavat raka vrz carot Artakserks, i mu javi za niv
na carot; a carot gi raspra{a tie dvajca evnusi i, otkako priznaa se, bea pogubeni.
Carot go zapi{a toj nastan za spomen, go zapi{a i Mardohej toj nastan. I carot mu
naredi na Mardoheja da sluì vo dvorecot i mu dade podaroci za toa. Pred carot
toga{ se be{e izdignal Aman, sin Amadatov, Vugeec; toj gleda{e da mu napakosti
na Mardoheja i na narodot negov poradi dvajcata carski evnusi.
17|1|1|Potoa vo dnite na Artakserksa, - toj Artakserks caruva{e nad sto i dvaeset i
sedum oblasti do Indija do Etiopija, -
17|1|2|vo toa vreme, koga carot Artakserks sede{e na svojot carski prestol, {to e vo
prestolninata Suza,
17|1|3|vo tretata godina na svoeto caruvawe, toj priredi gozba za site svoi knezovi i
slugi, za glavnite vojvodi na persiskata i indijskata vojska i na svoite oblasni
upravnici,
17|1|4|pokaùvaj}i mnogu denovi, sto i osumdeset dena, golemo bogatstvo na
carstvoto svoe i golem sjaj na sveto veli~ie.
17|1|5|Otkako zavr{ija tie denovi, carot priredi za narodot svoj, koj se nao|a{e vo
Suza, za malo i golemo, sedumdnevna gozba vo gradskiot dom na carskiot dvorec.
17|1|6|Beli pamu~ni i so sina boja volneni perdiwa, pricvrsteni so leneni i purpurni
vrvci, visea na srebreni alki i mermerni stolbovi.
17|1|7|Ima{e zlatni i srebreni legla na plo~nikot, poslani so zelen, bel, òlt i crven
mermer.
17|1|8|Jadewata se sluèa vo zlatni sadovi i sadovi raznoobrazni, po cena od trieset
iljadi talanti; i carskoto vino be{e izobilno, spored bogatstvoto na carot. Pieweto
be{e slobodno: nikoj ne prisluva{e, bidej}i carot im be{e zapovedal na site svoi
upravnici na domot, da postapuvaat spored voljata na sekoj.
17|1|9|I caricata Astin isto taka priredi gozba za ènite vo carskiot dom na carot
Artakserks.
17|1|10|Na sedmiot den, koga srceto na carot se razveseli od vinoto, toj im re~e na
Amana, Vazana, Dareja, Varaza, Zatoltana, Avataza i Darava - sedum evnusi, {to
sluèa pred carot Artakserks,
17|1|11|da ja dovedat caricata Astin pred carevoto lice so carski venec, za da im ja
pokaè najzinata ubavina na narodite i na knezovite, za{to taa be{e mnogu ubava.
17|1|12|No caricata Astin ne saka{e da dojde spored carevata naredba, soop{tena
preku evnusite.
17|1|13|Carot mnogu se razgnevi, i jarosta plamna vo nego. I im re~e carot na
mudrecite, koi gi poznavaa porane{nite vremiwa, - za{to carskite dela se vr{ea pred
site, {to znaeja zakon i pravda,
17|1|14|a negovi najbliski toga{ bea: Arkesej, Sareotej, i Malisear, persiski i midiski
knezovi, koi sedea do carot na prvo mesto:
17|1|15|"Kako da postapime spored zakonot so caricata Astin, poradi toa {to ne go
ispolni zborot na carot Artakserks, soop{ten preku dvorjanite."
17|1|16|Toga{ re~e Muhej pred liceto na carot i na knezovite: "Ne samo pred carot
e vinovna caricata Astin, tuku i pred site knezovi i na~alnici carski;
17|1|17|za{to za postapkite na caricata }e doznaat site èni i }e po~nat da gi
zapostavuvaat maìte svoi i da govorat: 'carot Artakserks zapovedal da ja dovedat
pred nego caricata Astin, no taa ne oti{la.'
17|1|18|Sega persiskite i midiskite knegiwi, {to }e ~ujat za postapkata na
caricata, }e im go kaàt toa na site carski knezovi; i }e ima gordelivost, a i golemi
karanici.
17|1|19|Ako mu e na carot ugodno, neka izdade carska zapoved, {to }e se zapi{e vo
persiskite i midiskite zakoni i da ne se menuva, deka Astin nema da izleguva ve}e
pred liceto na carot Artakserks, a nejzinoto carsko dostoinstvo carot da go predade
na druga, podobra od nea.
17|1|20|Koga }e ~ujat za taa carska zapoved, koja }e se raznese po celoto negovo
carstvo, kolku i da e golemo, site èni }e gi po~ituvaat maìte svoi, od najgolem do
najmal."
17|1|21|Tie zborovi mu se dopadnaa na carot i na knezovite: i carot postapi spored
zborovite na Muheja;
17|1|22|pa isprati do site carski oblasti pisma, napi{ani za sekoja oblast so pismoto
nejzino i na sekoj narod na jazikot negov: sekoj ma` da bide gospodar na domot
svoj, i toa da mu se objavi na sekogo na negoviot roden jazik.
17|2|1|Otkako stivna gnevot na carot Artakserks, toj se seti na Astin i na ona, {to go
napravi taa i za re{enieto za nea.
17|2|2|I rekoa carevite slugi, koi mu sluèa: "Da se pobaraat za carot mladi i ubavi
devojki,
17|2|3|a carot da opredeli vo site oblasti na carstvoto pratenici, {to }e gi soberat site
mladi i ubavi na izgled devojki vo prestolninata Suza, vo ènskiot dom pod nadzor
na carskiot evnuh Higej, ~uvar na ènite, i da im dadat se {to e potrebno za
doteruvawe.
17|2|4|I koja devojka }e mu se svidi da carot, taa da stane carica mesto Astin. Mu se
dopadnaa na carot tie zborovi, i toj postapi taka.
17|2|5|Ima{e vo prestolninata Suza eden Judeec, po ime Mardohej, sin na Jaira, sin
na Semeja, sin Kiseev, od Venijaminovoto pleme.
17|2|6|Toj be{e preselen od Erusalim so plenicite, izvedeni zaedno so judejskiot car
Jehonij, {to go be{e preselil vavilonskiot car Navuhodonosor.
17|2|7|Toj ja vospituva{e Adasa - a taa e Estir - }erka na ~i~ko mu, bidej}i taa
nema{e ni tatko mi majka. Taa devojka ima{e tenka stava i ubavo lice, a po smrtta
na tatko i, Mardohej ja pribra pri sebesi mesto }erka.
17|2|8|Koga be{e objavena zapovedta na carot i ukazot negov, i otkoga bea sobrani
mnogu devojki vo prestolninata Suza pod nadzor na Higeja, toga{ be{e zemena i
Estira vo carskiot dom pod nadzor na Higeja, ~uvarot na ènite.
17|2|9|Taa devojka mu se svide i ja zadobi negovata naklonost, i toj pobrza da i
dade masla i se, {to i pripa|a, i da i opredeli sedum dostojni devojki da bidat pri nea,
vo carskiot dom, pa ja premesti nea i devojkite nezini vo najubavoto oddelenie na
ènskiot dom.
17|2|10|Estira ne go kaùva{e ni narodot svoj, ni potekloto svoe, bidej}i Mardohej i
be{e zapovedal da ne kaùva.
17|2|11|I sekoj den Mardohej doa|a{e vo dvorot na ènskiot dom, za da doznae za
dravjeto na Estira i {to stanuva so nea.
17|2|12|Koga doa|a{e vremeto na sekoja devojka da vleze pri carot Artakserks,
otkako dvenaeset meseci po red be{e izvr{uvano nad nea se, opredeleno za ènite, -
za{to za tolku vreme prodolùvaa dnite na doteruvaweto nivno: {est meseci so
smirnovo maslo i {est meseci so blagoprijatni mirisi i so drugi ènski raboti -
17|2|13|duri toga{ devojkata vleguva{e pri carot. I {to i da pobara{e taa, }e i dadea
i so toa ode{e od ènskiot dom vo domot na carot.
17|2|14|Ve~erta taa vleguva{e i utredenta se vra}a{e vo drug ènski dom pod
nadzor na carskiot ~uvar na nalo`nicite; i ve}e ne vleguva{e pri carot, - osven ako
carot ja pobara{e, i }e ja povikaa po ime.
17|2|15|Koga dojde vreme za Estira, }erka na Aminadava, ~i~ko Maroheev, koj ja
be{e pribral pri sebesi mesto }erka, - da odi pri carot, taa ne pobara ni{to, osven
ona, {to i go kaà carskiot dvorjanin Higej, ~uvar na ènite. I Estira im se svide na
site {to ja vidoa.
17|2|16|I be{e zemena Estira pri carot Artakserks, vo negoviot carski dom, vo
desettiot mesec, odnosno vo mesecot Tevet, vo sedmata godina na caruvaweto
negovo.
17|2|17|Carot ja zasaka Estira pove}e od site èni, i taa ja dobi negovata
blagonaklonost i qubov pove}e od site devojki; toj i stavi na glavata carski venec i
ja postavi za carica mesto Astin.
17|2|18|I carot im priredi golema gozba na site svoi knezovi i slugi pri nego, -
go{tevawe poradi Estira i im dade olesnuvawa na oblastite i razdade podaroci so
carska {tedrost.
17|2|19|I koga vtoriot pat bea sobrani devojkite, i Mardohej sede{e pri carskata
vrata,
17|2|20|Estira se u{te ne govore{e za svoeto poteklo i za narodot svoj, spored ona
kako {to i be{e zapovedal Mardohej; i zborot na Mardoheja go ispolnuva{e i sega
taka, kako i koga be{e pri nego na vospituvawe.
17|2|21|Vo toa vreme, koga Mardohej sede{e pred carskata porta, dvajcata carski
dvorjani Gavata i Tara, koi go ~uvaa pragot, se ozlobija poradi toa {to be{e
pretpo~itan Mardohej, pa razmisluvaa kako da stavat raka vrz carot Artakserks.
17|2|22|Koga dozna za toa, Mardohej i soop{ti na caricata Estira, a Estira mu kaà
na carot od imeto na Mardoheja.
17|2|23|Rabotata be{e ispitana i se utvrdi deka e toa vistina, i tie dvajcata bea
obeseni na drvo. I toa se zapi{a vo knigata na letopisot carski.
17|3|1|Potoa carot Artakserks go vozveli~i Vugeecot Aman, sin Amadatov, go
vozdigna i go postavi prestolot negov pogore od prestolite na site svoi knezovi;
17|3|2|i site slugi na carot, pri carskata porta se poklonuvaa i pa|aa ni~kum pred
Amana, bidej}i taka be{e zapovedal carot. No Mardohej ne mu se poklonuva{e i ne
pa|a{e na kolena.
17|3|3|I mu govorea na Marodheja carevite slugi pri carskata porta: "Zo{to ja
kr{i{ carevata zapoved?"
17|3|4|No iako mu govorea taka sekoj den, toj sepak ne gi slu{a{e. Toga{ mu javija
na Amana, da vidat }e ostane li pri zborot svoj Mardohej, bidej}i im be{e rekol
deka e Judeec.
17|3|5|Otkako vide Aman, deka Mardohej ne se poklonuva i ne pa|a ni~kum pred
nego, se ispolni so gnev.
17|3|6|No toj pomisli deka ne e dobro da stava raka samo na Mardoheja; no bidej}i
mu rekoa, od koj narod e Mardohej, Aman namisli da gi istrebi site Judejci vo
celoto Artakserksovo carstvo, kako narod Mardoheev.
17|3|7|Pa svika sovet vo prviot mesec, {to e mesec Nisan, vo dvanaesettata godina
na carot Artakserks, i frlaa `reb pred Amana od den na den i od mesec na mesec, i
padna `rebot vo eden den da go pogubat Mardoheeviot narod na dvanaesettiot
mesec, odnosno vo mesecot Adar.
17|3|8|I Aman mu re~e na carot Artakserks: "Ima eden narod, rasprsnat me|u
narodite po site krai{ta na tvoeto carstvo; zakonite nivni se razlikuvaat od zakonite
na site narodi, i carskite zakoni tie ne gi ispolnuvaat; pa ne treba carot taka i da gi
ostavi.
17|3|9|Ako mu e na carot ugodno, neka zapoveda da bidat istrebeni, i deset iljadi
talanti srebro }e izmeram vo racete na rasporednicite, za da gi vnesat vo carskata
riznica."
17|3|10|Toga{ carot go izvadi od rakata prstenot svoj i mu go dade na Vugeecot
Amana, sinot Amadatov, za da ja potpe~ati povelbata protiv Judejcite.
17|3|11|I mu re~e carot na Amana: "Ti go predavam tebe toa srebro i narodot; pravi
so niv, {to saka{."
17|3|12|I bea svikani carskite pisari vo prviot mesec, vo trinaesettiot den negov, i
be{e napi{ano, kako {to zapoveda Aman, do carskite namesnici na sekoja oblast,
od Indiskata oblast do Etiopija, nad sto i dvaeset i sedum oblasti, do knezovite na
sekoj narod, - na sekoja oblast so nejzinoto pismo, i do sekoj narod na jazikot
negov: se be{e napi{ano od imeto na carot Artakserks i potpe~ateno so carkiot
prsten.
17|3|13|I bea rasprateni pisma preku brzoodci do site carski oblasti, za da bidat
ubieni, pogubeni i istrebeni site Judejci, mali i golemi, deca i èni, vo eden den, vo
trinaesettiot dena na dvanaesettiot mesec, odnosno, mesec Adar, i imotot nivni da
bide razgraben. Eve prepis od toa pismo: "Golemiot car Artakserks - do namesnicite
od Indija do Etiopija, nad sto i dvaeset i sedum oblasti i do pot~inetite im na~alnici.
Caruvaj}i nad mnogu narodi i vladeej}i nad celata vselena, jas sakav, - da ne se
gordeam so vlasta, da upravuvam sekoga{ krotko i mirno, da gi napravam ìvotot
na podanicite postojano spokoen i, zaùvavaj}i go carstvoto svoe mirno i slobodno
vo predelite negovi, da go vostanovam sakaniot za site lu|e mir. No koga gi
zapra{av sovetnicite, na koj na~in da go napravam toa, toga{ onoj, koj kaj nas se
odlikuva so mudrost i se koristi so neizmenlivo blagovlenie i koj {to dokaà cvrsta
vernost i dobi vtora po carot ~est, Aman, ni objasni, deka me|u site plemiwa na
vselenata se vovlekol eden neprijatelski narod, koj{to poradi zakonite svoi e
namrazen od site narodi i koj{to postojano ne gi po~ituva carskite zapovedi, za da
ne se blaguustroi besprekorno rakovodenoto od nas upravuvawe. I taka, koga
doznav, deka samo toj narod sekoga{ mu se protivstavuva na sekoj ~ovek oti vodi
ìvot, tu| na zakonite, i, pritivej}i se na na{ite rasporedbi, izvr{uva najgolemi
zlostorstva, taka {to na{eto carstvo da na ja dostigne blagosostojbata, nie
zapovedavme poso~enite vi pisma na Amana, postaven nad robovite i vtor
na{ tatko, site so ènite i decata iscelo da bidat istrebeni so neprijatelski me~, bea
sekakvo soàluvawe i po{teduvawe, vo trinaesettiot den na dvanaesettiot mesec
Adar ovaa godina, i tie i porano i sega neprijatelski lu|e, bidej}i bea vo eden den
bea nasilno soboreni vo pekolot, da ne ni pre~at otsega natamu da ìveeme mirno i
spokojno do kraj."
17|3|14|Prepis od pismoto da se isprati do sekoja oblast, kako zakon, koj{to im se
objavuva na site narodi, za da bidat gotovi za onoj den.
17|3|15|Brzoodcite trgnaa brzo so carskata zapoved. Povelbata be{e objavena i vo
prestolninata Suza: i carot i Aman sedea i pieja, a gradot Suza be{e voznemiren i vo
smut.
17|4|1|Koga Mardohej dozna za se {to se vr{e{e, ja raskina oblekata, stavi vrz sebe
vre}i{te i pepel, izleze srede gradot i vika{e silno i so gor~livost: "Se istrebuva
narod vo ni{to neobvinet."
17|4|2|I dojde do carskata porta i zapre, bidej}i ne moè{e da vleze so vre}i{te i so
pepel.
17|4|3|Isto taka i vo sekoja oblast i mesto, kade i da pristigne{e zapovedta na carot i
povelbata negova, nastanuva{e golema taga kaj Judejcite i post i pla~ewe i vikawe;
vre}i{tata i popelta im sluèa kako postale na mnozina.
17|4|4|Dojdoa sluginkite i dvorjanite na Estira i i raskaàa se; caricata silno se
vozbudi. Taa isprati obleka, da go preoble~at Mardoheja i da go simne od sebe
vre}i{teto. No toj ne gi primi.
17|4|5|Toga{ Estira go povika Ataha, eden od evnusite na carot, kogo toj go be{e
odredil pri nea, i gi isprati kaj Mardoheja da doznae: {to zna~i toa i za{to e?
17|4|6|Atah otide kaj Mardoheja na gradskiot plo{tad, {to be{e pred carskata porta.
17|4|7|Mardohej mu raskaà za se, {to se be{e slu~ilo so nego, i za opredelenoto
koli~estvo srebro, {to Aman go be{e vetil da go odmeri vo carskata riznica, za da
bidat istrebeni Judejcite;
17|4|8|i mu vra~i prepis od povelbata, objavena vo Suza, za istrebuvaweto nivno, za
da i ja pokaè na Estira, ta taa da doznae za se; pritoa i pora~a da otide pri carot i da
mu se moli za svojot narod, spomnuvaj}i gi dnite na svojata siroma{tija, koga taa
se vospituva{e pod moja raka - za{to Aman, vtor do carot, ne osudi na smrt - i da
Go povika Gospoda i da mu kaè za nas na carot, da ne izbavi od smrtta.
17|4|9|Atah dojde i i gi predade na Estira Mardoheevite zborovi.
17|4|10|I mu re~e Estira na Ataha, ispra}aj}i go, da mu kaè na Mardoheja:
17|4|11|"Site slugi pri carot i narodite vo carskite oblasti znaat, deka sekoj, bil toj
ma` ili èna, {to }e vleze pri carot od vnatre{niot dvor, a da ne e povikan, go
o~ekuva eden sud - smrt; samo onoj, kon kogo carot }e go pruì svojot zlaten èzal,
ostanuva ìv. A jas ne sum povikana pri carot eve ve}e trieset dena."
17|4|12|I mu gi predadoa na Mardoheja zborovite na Estira.
17|4|13|Mardohej vo odgovor i re~e na Estira: "Ne misli, deka ti edinstvena od site
Judejci }e se spasi{ vo carskiot dom.
17|4|14|Aki ti premol~i{ vo ova vreme, toa slobodata i spasenieto na Judejcite }e
dojde od drugo mesto, a ti i domot na tatkoto tvoj }e zaginete. I koj znae, dali
tokmu za vakvo vreme ne si dostignala carsko dostoinstvo?"
17|4|15|A Estira mu odgovori na Mardoheja, velej}i:
17|4|16|"Odi, soberi gi site Judejci, {to se nao|aat vo Suza, i postete za mene, i ne
jadete, nitu pijte tri dena, ni dewe ni no}e, i jas so slugite svoi isto taka }e postam i
potoa }e odam pri carot, iako e toa i protiv zakonot, pa ako zaginam - neka
zaginam."
17|4|17|Toga{ otide Mardohej i napravi, kako {to mu pora~a Estira. Vaka Mu se
mole{e toj na Gospoda, spomnuvaj}i si za site Gospodovi dela i vele{e: "Gospodi,
Gospodi, Care Sedrìtelu! Site se vo Tvoja vlast i nema, koj da Ti se protivi,
koga }e posaka{ da go spasi{ Izrailot: Ti si gi sozdal neboto i zemjata, i se {to e
~udno pod neboto; Ti si Gospod na site, i nema takov koj bi se protivel na Tebe, na
Gospoda. Ti znae{ se; Ti znae{ Gospodi, deka ne poradi navreda i ne poradi
gordost, ne poradi slava jas go vr{ev toa, {to ne mu se poklonuvav na gordeliviot
Aman, za{to jas dobrovolno bi mu gi baknuval stapkite na nozete negovi za
spasenie na Izrailot; no jas go pravev toa, za da ne mu vozdadam na ~ovek slava
pogolema od Bo`jata slava i da ne mu se poklonuvam nikomu, osven na Tebe,
mojot Gospod; jas ne go pravam ova od gordost. I sega, Gospodi, Boè, Care, Boè
Avraamov, po{tedi go Tvojot narod; za{to ni krojat gibel i sakaat da go istrebat
Tvoeto iskonsko nasledstvo; ne prezri go Tvoeto dostoinstvo, koe Ti go izbavi za
Sebesi od Egipetskata zemja; ~uj ja mojata molitva i smilostivi se nad Tvoeto
nasledstvo i pretvori ja tagata na{a vo veselba, ta, taka ìveej}i, da Go vospevame
Tvoeto ime, Gospodi. Ne gi pogubuvaj ustite, koi Te proslavuvaat, Gospodi!" - i
site Izrazilci vikaa so seta sila, za{to nivnata smrt be{e pred o~ite nivni. I caricata
Estira se oddade na Gospoda, obzemena od smrtna gor~ina, i, otkako ja soble~e
oblekata na slavata svoja, oble~e obleka za àl i taga i, mesto so skapoceni masla, ja
posipa so pepel i prav glavata svoja i mnogu mnogu go isto{ti teloto svoe, i sekoe
mesto, ukrasuvano vo veselite nejzini dni, go pokri so raspu{tenata svoja kosa, Mu
se mole{e na Gospoda, Boga Izrailev, velej}i: "Gospodi moj! Ti edinsetven si
na{ Car; pomogni mi mene, koja sum sama i nemam pomo{nik, osven Tebe! Za{to
mojata nevolja e blizu do mene. Sum slu{ala, Gospodi, od tatkoto moj vo moeto
rodno koleno, deka Ti, Gospodi, Si go izbral Izrailot od site narodi, i na{ite tatkovci
- od site nivni prededovci, za ve~ni naslednici, i si go izvr{il za niv ona, za koe si
im govorel. Sega nie zgre{ivme pred Tebe, i Ti ne predade vo racete na na{ite
neprijateli, zatoa {to gi slavevme nivnite bogovi: praveden si Ti, Gospodi! No sega
tie ne se zadovolija so na{eto gor~livo ropstvo, tuku gi stavija racete svoi vo racete
na svoite idoli, za da ja uni{tat zapovedta na Tvojata usta, da gi istrebat Tvoite
naslednici, da im ja zatnat ustata na onie, koi Te vospevaat, za da ja ugasnat slavata
na Tvojot hram i na Tvojot `rtvenik, da im ja otvorat ustata na narodite za
proslavuvawe na la`nite bogovi, i plotskiot car da se veli~a doveka. Ne predavaj go
Gospodi, Tvojot èzal na neposto~ki bogovi, i neka ne se raduvaat na na{eto pa|
awe, a svrti ja namerata nivna vrz niv samite, i klevetnikot protiv nas - predaj go na
sram! Spomni si, Gospodi, javi ni se nam vo vremeto na àlosta na{a i daj mi
ma{kost. Care nad bogovite i Vladiko na sekoe na~alstvo, podari i na ustata moja
blagoprijaten zbor pred toj lav i ispolni go srceto negovo so omraza kon onoj, {to
ne progonuva, za gibel negova i na negovite istomislenici; nas, pak, izbavi ne preku
Tvojata raka i pomogni mi mene, koja sum sama i nema pomo{nik, osven Tebe,
Gospodi! Ti se znae{, Ti znae{ deka ja mrazam slavata na bezzakonicite i se
gnasam od legloto na neobrezanite i od sekoj drugoplemeni; Ti znae{ deka jas sum
prinudena da se gnasam od znakot na mojata gordost, koj stoi na glavata moja, koga
se pojavuvam, - se gnasam od nego kako od obleka, izvalkana so krv, i ne go nosam
vo dnite {to mi pripa|aa samo mene. I Tvojata sluginka ne vkusila od trpezata na
Amana i ne gi ceni mnogu carskite gozbi, ne pie idolo`rtveno vino i ne se veseli
Tvojata sluginka od denot, otkoga se izmeni mojata sudbina do denes, osven za
Tebe, Gospodi, Boè Avraamov, Boè, Koj ima{ sila nad site, ~uj go glasot na
beznade`nite i spasi ne od racete na onie, {to krojat zlo, i spasi me od mojot sTvoet
17|5|1|Na tretiot den Estira, otkako prestana da se moli, ja soble~e oblekata na
àlosta, se oble~e po carski, pa otkako se nakiti, Go povika Sevidecot Bog i
Spasitelot, zede dve sluginki, i na ednata se potpira{e, kako da se gale{e, a drugata
ode{e po nea i i ja pridrùva{e oblekata nejzina. Taa be{e prekrasna vo cutot na
ubavinata svoja, a liceto i be{e radosno, kako da be{e ispolneto so qubov, no srceto
i be{e svitkano od strav. Taa zastana pred vnatre{niot dvor na carskiot dom, pred
domot na carot. A carot toga{ saede{e na svojot carski prestol vo carskiot dom,
tokmu sproti vlezot na domot, oble~en vo polnata obleka na svoeto veli~ie, celiot
vo zlato i skapoceni kamewa, i be{e mnogu stra{en. Koga carot vide deka caricata
Estira stoi vo dvorot, taa najde milost vo o~ite negovi. Koga go svrte liceto svoe,
svetnato od slava, toj pogledna silno razgneven; i caricata padna duhom, go izmeni
liceto od premaluvawe i se potpre vrz glavata na sluginkata, {to ja pridrùva{e. I
Bog go izmeni duhot na carot vo krotkost, toj brzo stana od prestolot svoj i ja zede
vo pregratkite svoi, dodeka taa da se sozeme. Potoa toj ja ute{i so umilni zborivi i i
re~e: "[to ti e, Estira? Jas sum tvoj brat! Zakrepi se nema da umre{, za{to na{ata
odredba e za obi~nite lu|e; dojdi!"
17|5|2|I carot go podade kon Estira zlatniot èzal, {to be{e vo rakata negova. Estira
se pribliì i go dopre krajot na èzalot, a carot go stavi èzalot na nejziniot vrat, ja
bakna i re~e: "Govori." Taa mu re~e: "Jas vidov vo tebe, gospodaru, kako angel
Bo`ji, pa srceto moe se voznemiri od strav pred tvojata slava, za{to ti si prekrasen,
gospodaru, i liceto tvoe e ispolneto so ubavina." - No dodeka govore{e, taa padna
od premalenost; carot se voznemiri, i site slugi negovi ja hrabrea.
17|5|3|Toga{ carot i re~e: "[to ti e, carice Estira? Koja e tvojata molba? Duri i
polovinata od carstvoto }e ti bide dadno."
17|5|4|Toga{ Estira re~e: "Denes imam praznik. Ako mu e na carot ugodno, neka
dojde carot so Amana na gozba, {to sum mu ja prigotvila."
17|5|5|A carot re~e: "Odete poskoro po Amana, za da stane spored zborovite na
Estira." I dojde carot so Amana na gozbata, {to ja be{e prigotvila Estira.
17|5|6|I koga carot saka{e da pie vino, ja pra{a Estira: "Koja ti e èlbata? Taa }e
bide ispolneta. I kakva e tvojata molba? Makar da bara{ i polovina carstvo, toa }e ti
bide dadeno."
17|5|7|Odgovori Estira i re~e: "Eve ja mojata èlba i mojata molba:
17|5|8|,Ako sum na{la milost vo o~ite na carot i ako na carot mu e ugodno da ja
udovoli èlbata moja i da ja ispolni molbata moja, toga{ neka dojde carot so Amana
na gozba, {to }e ja prigotvam za niv i utre, pa }e postapam spored carskiot zbor.'"
17|5|9|Toj den Aman izleze vesel i raspoloèn. No koga Aman go vide Mardoheja
pri carskata porta, i toj ne stana i ne se pomesti od mestoto pred nego, Aman se
ispolni so gnev protiv Mardoheja.
17|5|10|No Aman sepak se vozdrà. A koga dojde vo domot svoj, isprati da gi
povika prijatelite svoi i ènata svoja Seresa.
17|5|11|Aman im raskaà za golemoto svoe bogatstvo, za mnogute svoi sinovi i za
se ona, kako carot go vozveli~il i kako go vozdignal nad knezovite i slugite carski.
17|5|12|I re~e Aman: "Pa i caricata Estira nikogo ne povika so carot na gozbata, {to
ja be{e prigotvila, osven mene; taka i utre sum pokanet pri nea so carot.
17|5|13|No seto toa ne me zadovoluva dodeka go gledam Judeecot Marodheja da
sedi pred carskata porta."
17|5|14|I mu re~e ènata negova Seresa, i site negov i prijateli: "Neka prigotvat
vesilka, visoka pedeset lakti, i utre kaì mu na carot da go obesi Mardoheja na nea, i
toga{ odi veselo na gozbata so carot." Mu se dopadnaa na Amana tie zborovi, i toj
naredi besilkata da bide napravena.
17|6|1|Preku no}ta Gospod ne mu dade son na carot. Zatoa mu zapoveda na slugata
da ja donese knigata za dnevnite bele{ki; i gi ~itaa pred carot;
17|6|2|i se najde zapi{ano tamu, deka Mardohej be{e soop{til za dvajcata carski
slugi Gavat i Tara, koi go ~uvaa pragot i pravea plan da stava raka vrz carot
Artakserks.
17|6|3|Carot zapra{a: "Kakva ~est i kakvo odlikuvawe mu e dadeno na Mardoheja
za toa?" Carevite dvorjani, {to mu ~itaa odgovorija: "Ni{to ne mu e napraveno."
17|6|4|Koga carot se raspra{uva{e za Mardoheevoto dobro delo, dojde vo dvorot
Aman, i pra{a carot: "Koj e vo dvorot?" Aman, pak, toga{ be{e do{ol vo
nadvore{niot dvor na carot, za da go obesat Mardoheja na besilkata {to ja be{e
prigotvil za nego.
17|6|5|Dvorjanite mu odgovorija na carot: "Ete, Aman stoi vo dvorot." Carot re~e:
"Neka vleze."
17|6|6|I Aman vleze. Carot go pra{a: "[to da mu napravam na takov ~ovek kogo
sakam da go odlikuvam so po~esti?" Aman si pomisli vo srceto: kogo drug bi
posakal carot da go odlikuva, osven mene?
17|6|7|I Aman odgovori: "Na takov ~ovek, kogo carot saka da go odlikuva so
po~esti,
17|6|8|neka mu donesat carska obleka, so koja carot se oblekuva, i da go dovedat
kowot, na koj carot java, da mu postavat carski venec na glavata negova,
17|6|9|i neka oblekata i kowot, vo racete na eden od prvite carski knezovi, da go
oble~at ~ovekot, kogo carot saka da go odlikuva, da go izvedat na kow na gradskiot
plo{tad i da oglasat pred nego: Vaka mu se pravi na onoj ~ovek, kogo carot saka da
go odlikuva so po~esti!"
17|6|10|Toga{ carot mu re~e na Amana: "Dobro re~e; vedna{ zemi ja oblekata i
kowot, kako {to re~e, i napravi mu go toa na Judeecot Mardoheja, koj sedi pred
carskata porta; ni{to da ne propu{ti{ od toa, {to go kaà."
17|6|11|Gi zede Aman oblekata i kowot, go oble~e Mardoheja, go izvede na kow na
gradskiot plo{tad i objavi pred nego: "Vaka mu se pravi na ~ovek, kogo carot saka
da go odlikuva so po~esti!"
17|6|12|Mardoheh se vrati kaj carskata porta. Aman, pak, trgna vo domot svoj,
nataèn i so navednata glava.
17|6|13|I i raskaà Aman na ènata svoja Seresa, i na site prijateli svoi za se, {to se
slu~ilo so nego. Toga{ mudrecite negovi i ènata negova Seresa mu rekoa: "Ako
Mardohej, poradi kogo ti po~na da pa|a{, e od judejsko pleme, ti nema da go
nadvie{, tuku navistina }e padne{ pred nego, bidej}i so nego e ìviot Bog."
17|6|14|Tie u{te razgovaraa so nego, i carskite evnusi dojdoa i po pokanija Amana
da odi na gozbata, {to ja be{e prigotvila Estira.
17|7|1|I dojde carot so Amana na gozbata kaj caricata Estira.
17|7|2|Carot ja zapra{a Estira isto taka i vo toj vtor den za vreme go{tevaweto:
"Koja e tvojata èlba, carice Estira? Taa }e bide ispolneta; i koja e molbata tvoja?
Makar i za polovina od carstvoto, taa }e bide ispolneta."
17|7|3|Caricata Estira odgovori i re~e: "Ako sum na{la milost vo tvoite o~i, care, i
ako na carot mu e ugodno, neka mi bidat podareni mojot ìvot, po moja èlba, i
mojot narod, po moja molba!
17|7|4|Za{to jas i mojot narod sme prodadeni da bideme istrebeni, ubieni i zaginati.
Da bevme prodadeni kako roboti i robinki, jas }e mol~ev, makar neprijatelot i da ne
ja nadomesti {tetata na carot."
17|7|5|Progovori carot Artakserks i ja pra{a caricata Estira: "Koj e toj i kade e toj,
koj se osmelil vo svoeto srce da postapi taka?"
17|7|6|Estira mu odgovori: "Vragot i neprijatelot e ovoj zloben Aman!" I Aman
zatreperi pred carot i caricata.
17|7|7|I vo gnevot svoj carot stana od gozbata i otide vo gradinata na dvorecot;
Aman, pak, ostana da ja moli za ìvotot svoj caricata Estira, za{to vide deka do
carot go ~eka zlo.
17|7|8|Koga carot se vrati od gradinata pri dvorecot vo domot na gozbata, Aman se
be{e navednal kon legloto, na koe sede{e Estira. I carot re~e: "Saka duri i da ja
obes~esti caricata vo ku}ata moja!" Izleze zborot od ustata na carot, - mu go pokrija
liceto na Amana.
17|7|9|I re~e Arvona, eden od carskite slugi: "Eve ja besilkata, {to ja be{e prigotvil
Aman za Mardoheja, koj govore{e dobro za carot, stoi vo domot na Amana, visoka
e pedeset lakti." I carot re~e: "Obesete go na nea!"
17|7|10|I go obesija Amana na vesilkata, {to toj ja be{e napravil za Mardoheja.
Toga{ gnevot na carot stivna.
17|8|1|Vo toj den carot Artakserks i go dade na caricata Estira domot na Amana,
neprijatelot na Judejcite; a Mardohej vleze pred liceto na carot, za{to Estira be{e
soop{tila {to i e toj.
17|8|2|I carot go izvadi prestenot svoj, {to go be{e odzel od Amana, i mu go dade
na Mardoheja; a Estira go postavi Mardoheja za nadzornik na Amanoviot dom.
17|8|3|I Estira govore{e u{te pred carot, padna pred nozete negovi, pla~e{e i go
mole{e da ja izmeni zlobata na Vugeecot Amana i planovite negovi, {to be{e gi
skroil protiv Judejcite.
17|8|4|Carot go podade kon Estira zlatniot èzal; Estira stana i zastana pred liceto na
carot,
17|8|5|pa mu re~e: "Ako mu e na carot ugodno, ako sum na{la milsot pred negovoto
lice, a toa delo bide spravedlivo pred liceto na carot, neka se napi{e, da se vratat
pismata spored zamislata na Vugeecot Amana, sin Amadatov, koj be{e napi{al za
pogubuvaweto na Judejcite vo site carevi oblasti;
17|8|6|za{to, kako bi moèla da ja gledam nevoljata, {to }e go snajde mojot narod, i
kako bi moèla da go gledam zaginuvaweto na moite srodnici?"
17|8|7|Toga{ carot Artakserks im re~e na caricata Estira i na Judeecot Mardoheja:
"Eve, jas i go dadov na Estira domot na Amana, i samiot nego go obesiv na besilka,
poradi toa {to be{e krenal raka na Judejcite;
17|8|8|napi{ete i vie za Judejcite, ona {to vi e ugodno, od imeto na carot i
potpe~atete go so carskiot prsten, za{to pismo, napi{ano od imeto na carot i
potpe~ateno so carski prsten, ne moè da se izmeni."
17|8|9|Vedna{ bea povikani carskite pisari vo tretiot mesec, odnosno, vo mesecot
Sivan, na dvaeset i tretiot den, i be{e napi{ano se onaka, kako {to zapoveda
Mardohej, do Judejcite i do satrapite, do oblasnite namestici, do upravnicite na
oblastite od Indija do Etiopija - sto i dvaeset i sedum oblasti na sekoja oblast so
nejzinoto pismo i do sekoj narod na negoviot jazik i do Judejcite so nivnite pisma i
na nivni jazik.
17|8|10|I bea napi{ani pisma od imeto na carot Artakserks, gi potpe~ati so carkiot
prsten i im gi isprati po brzoodci na kowi, na kamili i na carski muliwa,
17|8|11|deka carot im dovozluva na Judejcite, {to se nao|aat vo sekoj grad da se
soberat i da go za{titat svojot ìvot, da gi istrebat, ubijat i pogubat site silni vo
narodot i vo oblasta, koi postapuvaat neprijatelski sprema niv, decata i ènite, a
imotot nivni da go razgrabaat.
17|8|12|vo eden den po site oblasti na carot Artakserks, vo trinaesettiot den na
dvanaesettiot mesec, odnosno, vo mesecot Adar. A eve go prepisot na od taa
povelba: "Velikiot car Artakserks do na~alnicite od Indija do Etiopija nad sto i
dvaeset i sedum oblasti i do vlastite, na{i dobroèlateli, pozdrav! Mnozina, po
izvonrednata dobrina na blagodetelite, {tedro nagraduvani so po~esti, prekumerno
se vozgordeaja i ne samo {to sakaat da im pri~inuvaat zlo na na{ite podanici, tuku,
nemoèj}i da ja nasitat gordosta, se obiduvaat da kovaat zagovori protiv samite svoi
dobrotvori; ne samo {to go gubat ~uvstvoto na ~ove~ka priznatelnost, tuku, kitej}i
se so gordosta na bezumnite, prestapno mislat da go odbegnat sudnot na Boga, Koj
sekoga{ se gleda. No ~esto i mnozina, bidej}i se oble~eni so vlat, za da gi
ureduvaat rabotite na prijatelite {to im gi doverile rabotite, so svoeto ubeduvawe gi
pravat vinovnici vo prolevaweto na nevina krv i pottiknuvaat na nepopravlivi zla,
pri {to so ve{to spleteni lagi ja izmamuvaat dobrata namera na vladetelite. Toa
moè da se vidi ne tolku od drevnite istorii, kako {to rekovme, kolku od delata,
prestapno izvr{uvani pred vas so zlobata na nedostojni vr{iteli na vlasta. Zatoa, za
vo idnina treba da se pogriìme da uredime vo carstvoto da ima za site lu|e mir, da
ne dopu{time izmeni, no pojavuvanite dela da gi razgleduvame so nu`na
pretpazlivost. Taka Aman Amadatov, Makedonec, popravo tu| na persiskata krv i
mnogu daleku od na{ata blagost, bidej}i be{e primen kaj nas na gosti, se zdobi so
blagonaklonost, {to ja imame kon sekoj narod, dotolku, {to be{e proglasen za
na{ tatko i po~ituvan od site, pri {to pretstavuva{e vtor ~ovek pri carskiot prestol;
no, bidej}i ne ja skroti gordosta, zamisli da ne li{i od vlasta i du{ata, a na{iot
spasitel i sekoga{ blagodetel Mardohej i neporo~nata sou~esni~ka na carstvoto
Estira so siot nivni narod se streme{e da gi pogubi so razni spletki. Na toj na~in toj
misle{e da ne ostavi bez lu|e, a persiskata dràva da im ja predade na Makedoncite.
No nie nao|ame, deka Judejcite, osudeni od toj zlostornik na istrebuvawe, ne se
zlostornici, tuku ìveat spored najpravednite zakoni, kako sinovi na Sevi{niot, ìviot
Bog, Koj ni go podari nam i na na{ite pradedovci carstvoto vo najdobra sostojba.
Zatoa }e napravime dobro, da ne gi ispolnime pismata {to Aman Amadatov gi
isprati; za{to toj, {to go izvr{i toa e obesen so celiot dom svoj pri portata na Suza
spored voljata na Boga, Koj gospodari nad se i Koj skoro mu dade zasluèn sud. A
otkako }e go izloìte javno na sekoe mesto prepisot od ovaa povelba, ostavete gi
Judecite da se koristat so svoite zakoni i pomagajte im, za da moàt na onie, {to }e
se krenat protiv niv vo vremeto na àlosta, da im se odmazdat na trinaesettiot den
od dvanaesettiot mesec Adar, vo istoto toj den. Za{to, Bog, Koj vladee nad se,
namesto gibel na izbraniot rod, im podgotvi takva radost. I vie, me|u vidnite
praznivi, praznuvajte go i ovoj belìt den so sekakva veselba, ta sega i posle da se
pameti spasenieto za nas i za blagoraspoloènite kon nas Persite i za gibel na onie,
{to ni kovaa zagovori. Sekoj grad ili oblast voop{to, koja nema da go isplni ova, }e
bide bezmilosno opusto{ena so me~ i ogan i }e stane ne samo nevozmo`na za
ìveewe na lu|e, tuku i odvratna za yverovite i pticite zasekoga{.
17|8|13|Prepis od taa povelba da se isprati do sekoja oblast, kako zakon, oblaven za
site narodi, ta Judejcite da bidat gotovi za toj den da im se odmazdat na neprijatelite
svoi."
17|8|14|Brzoodcite, javnati na brzi carski kowi, trgnaa skoro i brzaa so carkata
zapoved. Povelbata be{e objavena i vo prestolninata Suza.
17|8|15|Toga{ Mardohej izleze od carot vo carski sini i beli ali{ta, so golem zlaten
venec i vo lenena i purpurna obleka. Gradot Suza se razveseli i se zaraduva.
17|8|16|Kaj Judejcite toga{ ima{e svetlina i radost, veselba i sve~enost.
17|8|17|I vo sekoja oblast, vo sekoj grad i sekoe mesto, kade {to }e stigne{e
zapovedta na carot i negovata povelba, nastanuva{e radost, veselba, gozba i praznik
za Judejcite. I mnozina lu|e od narodite vo zemjata stanaa Judejci, za{to gi be{e
obzel strav od Judejcite.
17|9|1|Vo dvanaesettiot mesec, vo mesecot Adar, na trinaesettiot den, koga dojde
vreme da se ispolni zapovedta na carot i na negovata povelba, vo toj den, koga
neprijatelite na Judejcite, se nadevaa da ja zemat vlasta nad niv, Judejcite ja zedoa
vlasta nad svoite neprijateli, -
17|9|2|se sobraa Judejcite vo gradovite svoi po site oblasti na carot Artakserks, da
stava raka vrz svoite naprijateli, i nikoj ne moè{e da ustoi pred liceto nivno, zatoa
{to stravot od niv gi be{e opfatil site narodi.
17|9|3|I site knezovi po oblastite i satrapite i obasnite namesnici i izvr{iteli na
carskite dela gi pomagaa Judejcite, za{to gi be{e opfatil strav od Mardoheja.
17|9|4|Oti Mardohej be{e silen vo carskiot dom, i slavata negova se prenesuva{e po
site oblasti, bidej}i toj ~ovek, Mardohej, se izdiga{e se pove}e i pove}e.
17|9|5|Judejcite gi pogubuvaa site svoi nprijateli, ubivaj}i gi so me~, gi umrtvuvaa i
gi istrebuvaa; i postapuvaa so nprijatelite svoi po svoja volja.
17|9|6|Vo prestolninata Suza ubija i istrebija petstotini du{i;
17|9|7|i Farsana i Nestana, i Delfona, i Fasgana,
17|9|8|i Fardatana, i Varea, i Sarvakana,
17|9|9|i Marmasima, i Rufeja, i Arseja, i Zavutetama -
17|9|10|desette sinovi na Amadatoviot sin Aman, neprijatel na Judejcite, gi ubija, no
za grabe` raka ne podadoa.
17|9|11|Vo istiot den mu go soop{tija na carot brojot na ubienite vo prestolninata
Suza.
17|9|12|Toga{ i re~e carot na caricata Estira: "Vo prestolninata Suza Judejcite ubija
i istrebija petstotini du{i i desetmina Amanovi sinovi; a {to li izvr{ile vo drugite
carski oblasti? Kakva e tvojata èlba? I taa }e bide udovolena. I kakva e u{te tvojata
molba? I taa }e bide ispolneta."
17|9|13|Estira mu odgovori: "Ako mu e na carot ugodno, neka im bide dozvoleno
na Judejcite vo Suza, da go vr{at istoto i utre, ona {to be{e denes, i desette
Amanovi sinovi da bidat obeseni na besilka."
17|9|14|Carot zapoveda da se napravi taka. Zatoa be{e izdadena povelba vo Suza, i
gi obesija desette Amanovi sinovi.
17|9|15|Se sobraa Judejcite, {to bea vo Suza, isto taka i na ~etirinaesettiot den od
mesecot Adar i ubija vo Suza trista du{i, no za grabe` raka ne pu{tija.
17|9|16|I drugite Judejci, koi se nao|aa vo carskite oblasti, se sobraa da go
za{tituvaat ìvotot svoj i da bidadt spokojni od svoite neprijateli, pa ubija od
neprijatelite sedumdeset i pet iljadi, no za grabe` raka ne pu{tija.
17|9|17|Toa stana na trinaesettiot den od mesec Adar, i na ~etirinaesettiot den od toj
mesec tie se uspokoija i napravija den za gozbi i veselbi.
17|9|18|A Judejcite, {to bea vo Suza, se sobraa na trinaesettiot den i na
~etirinaesettiot den, a na petnaesettiot den se uspokoija i gi napravija den za gozbi i
veselbi.
17|9|19|Zatoa Judejcite selani, {to ìveeja vo neutvrdeni sela, go pominuvaat
~etirinaesettiot den na mesec Adar vo veselbi i go{tevki, kako praznik, i zaemno si
ispra}aat podaroci; a onie {to ìveat vo utvrdenite gradovi, go pominuvaat i
petnaesettiot den na Adar vo dobra veselba i im ispra}aat podaroci na bliskite.
17|9|20|Mardohej gi opi{ta tie nastani i isprati pisma do site Judejci vo oblastite na
carot Artakserks, do bliskite i dale~nite,
17|9|21|za da ustanovat da go praznuvaat sekoja godina ~etirinaesettiot den od
mesecot Arad i negoviot petnaesetti den,
17|9|22|kako dni, vo koi Judejcite se uspokoija od svoite neprijateli, i kako takov
mesec, vo koj se pretvori kaj niv àlosta vo radost i tagata - vo praznik, - za da gi
napravat dnite za go{tevki i veselbi, pri {to zaemno da si ispra}aat podaroci i
darovi na siromasite.
17|9|23|Judejcite go primija toa, koe ve}e sami bea po~nale da go vr{at i za koe im
pi{a Mardohej,
17|9|24|deka Vugeecot Aman, Amadatov sin neprijatel na site Judeci, misle{e da gi
pogubi Judejcite i frla{e `reb, za da gi istrebi i pogubi,
17|9|25|i kako Estira otide kaj carot i kako carot zapoveda so novo pismo
zlastorni~kiot plan na Amana, {to be{e namislil za Judejcite, da se svrti protiv
glavata nivna, i da go obesat nego i sinovite negovi.
17|9|26|Zatoa i gi narekoa tie dni Purim, od zborot pur - `reb. Ete zo{to, soglasno so
site zborovi od toa pismo i so ona, {to sami go vidoa i propatija,
17|9|27|Judejcite ustanovija i primija za sebesi i za decata svoi i za site, {to se
prisoedinuvaa kon niv, neodmenlivo da gi praznuvaat tie dva dena, spored
zapovedanoto za niv i na vremeto nivno, sekoja godina;
17|9|28|i da bidat tie dni za se}avawe i praznuvani vo site rodovi, vo sekoe pleme,
vo sekoja oblast i vo sekoj grad; a tie dni Purim da ne se menuvaat kaj Judejcite, pa
spomenot za niv da ne is~ezne kaj decata nivni.
17|9|29|Napi{a i caricata Estira, }erka Avihailova, i Judeecot Mardohej, najuporno,
da go ispolnuvaat toa novo pismo za Purim;
17|9|30|i ispratija pismo so zborovi za mir i pravda do site Judejci vo sto i dvaeset i
sedum oblasti na carot Artakserks,
17|9|31|za da gi pazat postojano tie dni Purim za vremeto nivno, kako {to gi
ustanovija za niv Judeecot Mardohej i caricata Estira i kako {to sami gi opredelija
za sebesi i za decata svoi, vo dnite na post i pla~ewe.
17|9|32|Taka zapovedta na Estira ja potvrdi taa naredba za Purim, a taa se zapi{a i
vo knigata.
17|10|1|Potoa carot Artakserks i nametna danok na zemjata i na morskite ostrovi.
17|10|2|Site dela na silata negova i mo}ta negova i podrobniot prikaz za goleminata
na Mardoheja, so koja carot gi vozveli~i, se zapi{ani vo knigata za dnevni bele{ki
na midiskite i persiskite carevi,
17|10|3|kako i toa, deka Judeecot Mardohej be{e vtor po carot Artakserks, velik kaj
Judejcite i quben od mnogu svoi bra}a, za{to mu go misle{e dobroto na svojot
narod i govore{e za dobroto na celoto svoe pleme.
17|10|4|I re~e Mardohej: "Od Boga stana toa, za{to se setiv na sonot, {to go vidov
za tie nastani; od nego ne ostana ni{to neispolneto. Maliot izvor stana reka, i stana
svetlina i sonce i golema voda; taa reka e Estira, koja carot ja zede za svoja èna i ja
napravi carica. A dvete zmii - toa sme jas i Aman; narodite - toa se tie, {to se bea
zakanile da go istrebat imeto na Judejcite, a mojot narod - toa se Izrailcite, koi
povikaat kon Boga i bea spaseni. I go spasi Gospod Svojot narod, i ne izbavi
Gospod od site tie lo{otii; napravi Bog ~uda i ~udesa golemi, kade {to ne stanuvale
me|u neznabo{cite. Taka Bog ustroi dva `reba - edniot za Bo`jiot narod, a drugiot za
site neznabo{ci; i izlegoa tie dva `reba vo ~as i vreme i vo den suden pred Boga i
pred site neznabo{ci. I se seti Gospod za Svojot narod i gi opravda Svoite
naslednici. Zatoa }e se praznuvaa tie dni vo mesecot Adar, vo ~etirinaesettiot i
petnaesettiot den na toj mesec, so sve~enost, so radost i veselba pred Boga vo ve~ni
rodovi na narodot Negov Izrailot. Vo ~etvrtata godina od caruvaweto na Ptolomeja i
Kelopatra Dositej, koj, velat, vil sve{tenik i levit, i Ptolomej, sin mu, go donesoa vo
Aleksandrija ova poslanie za Purim, koe, velat, go protolkuval Lisaimah,
Ptolomeev sin, koj be{e vo Erusalim.
18|1|1|Ima{e eden ~ovek vo zemjata Uz, po ime Jov; toj ~ovek be{e neporo~en,
praveden, bogobojazliv i go odbegnuva{e zloto.
18|1|2|I mu se rodija sedum sinovi i tri }erki.
18|1|3|Imotot mu be{e: sedum iljadi ovci, tri iljadi kamili, petstotini rala volovi,
petsottini oslici i mo{ne mnogu slugi; i toj ~ovek be{e najpro~uen me|u site sinovi
na Istok.
18|1|4|Sinovite negovi se sobiraa i prireduvaa gozbi sekoj vo domot svoj, na svojot
den, a gi pokanuvaa i trite svoi sestri da jadat i da pijat so niv.
18|1|5|Koga zavr{uvaa dnite na gozbite, Jov gi povikuva{e, ta gi sovetuva{e, i
stanuvaj}i izutrina rano, prinesuva{e sepalenici po brojot na site niv i edno tele za
grev na du{ite nivni. Za{to Jov vele{e: moèbi sinovite moi zgre{ile i go navredile
Boga vo srceto svoe. Taka postapuva{e Jov vo site takvi denovi.
18|1|6|Eden den dojdoa sinovite Bo`ji da zastanat pred Gospoda; me|u niv dojde i
satanata.
18|1|7|I mu re~e Gospod na satanata: "Od kade dojde?" A satanata mu odgovori na
Gospoda i re~e: "Odev po zemjata i ja obikoliv."
18|1|8|I Gospod mu re~e na satanata: "Obrna li vnimanie na mojot sluga Jov? Oti na
zemajta nema takov kako nego: ~ovek neporo~en, praveden, bogovojazliv i koj go
odbegnuva zloto."
18|1|9|Mu odgovori satanata na Gospoda i re~e: "Zar popusto Jov e bogobojazliv?
18|1|10|Ne go ogradi li Ti nego i ku}ata negova naokolu i se {to ima toj? Ti gi
blagoslovi delata na racete negovi, stadata negovi se {irat po zemjata;
18|1|11|no pruì ja rakata Svoja i dopri se do se {to e negovo, }e Te blagoslovi li
toga{."
18|1|12|I mu re~e Gospod na satanata: "Eve, se {to e negovo, e vo tvoja raka; samo
vrz nego ne krevaj raka? - I si otide satanata od liceto Gospodovo.
18|1|13|Eden den sinovite i }erkite na Jova jadea i pieja vino vo ku}ata na
prvorodeniot brat svoj.
18|1|14|I ete, doa|a izvestuva~ pri Jova i veli: "Volovite oraa i oslicite pasea pokraj
niv,
18|1|15|koga Savejcite napadnaa i gi oteraa, a momocite so ostar me~ gi pogubija;
izbegav samo jas za da ti javam."
18|1|16|Dodeka u{te govore{e, dojde drug i veli: "Ogan Bo`ji od neboto padna, gi
izgori ovcite i momocite i gi goltna; i pobegnav samo jas, za da ti javam."
18|1|17|Dodeka toj govore{e, dojde tret pa veli: "Haldejcite, naredeni vo tri ~eti,
napadnaa na kamilite i gi oteraa, a momcite so ostar me~ gi pogubija; samo jas
izbegav, za da ti javam."
18|1|18|I dodeka toj u{te govore{e, se pojavi drug i re~e: "Sinovite i }erkite tvoi
jadea i pieja vo ku}ata na prvorodeniot brat svoj;
18|1|19|ete, duvna silen vetar otkaj pustiwata i gi zafati ~etirite agli na ku}ata;
ku}ata se urna vrz decata i tie umrea; se spasiv samo jas, za da ti javam."
18|1|20|Toga{ Jov stana, ja raskina gornata obleka, ja ostriga glavata svoja i padna
na zemja, pa se pokloni
18|1|21|i re~e: "Gol izlegov od utrobata na majka mi, gol i }e se vratam. Gospod
dade, Gospod go zede; kako {to mu be{e ugodno na Gospoda, taka i stanuva. Neka
e blagosloveno imeto Gospodovo!"
18|1|22|Vo seto toa Jov ne zgre{i i ni{to nerazumno ne izre~e za Boga.
18|2|1|Eden den dojdoa sinovite Bo`ji da zastanat pred Gospoda; me|u niv dojde i
satanata da zastane pred Gospoda.
18|2|2|I mu re~e Gospod na satanata: "Od kade dojde?" Mu odgovori satanata na
Gospoda i re~e: "Odev po zemjata i ja obikoliv."
18|2|3|Toga{ mu re~e Gospod na satanata: "Obrna li vnimanie na Mojot sluga Jov?
Za{to na zemjata nema takov kako nego: ~ovek neporo~en, praveden, bogobojazliv
i koj go odbegnuva zloto, i u{te cvrsto se drì vo svojata neporo~nost, iako ti Me
pottiknuva{e, da go pogubam bez vina."
18|2|4|Mu odgovori satanata na Gospoda i re~e: "Koà za koà, a za ìvotot svoj
~veok }e dade i se {to ima;
18|2|5|no ajde pruì raka i dopri se do koskite negovi i plotta negova, - }e Te
blagoslovi li i toga{?"
18|2|6|I mu re~e Gospod na satanata: "Ete, toj e vo tvoja raka; samo du{ata ne
zemaj mu ja."
18|2|7|Si otide satanata od liceto Gospodovo i go porazi Jova so luta rana - od
stapalkite na nozete negovi do samoto teme negovo.
18|2|8|I si zede Jov toga{ crep za da se ~e{a so nego, i sede{e na buni{teto nadvor
od gradot.
18|2|9|I mu re~e negovata èna: "Zar si u{te cvrst vo dobrotata svoja. Navredi Go
Boga i umri!"
18|2|10|No toj i re~e: "Govori{ kako bezumna. Zar dobroto go primame od Boga, a
zloto da ne go podnesuvame?" - Vo seto toa Jov ne zgre{i so ustata svoja.
18|2|11|Slu{naat trojcata prijateli Jovovi za site tie zla {to go bea sna{le, pa trgnaa
sekoj od svoeto mesto: Elifaz od Temna i Vildad od Suva i Sofar od Nam; se
sostanaa, za da odat da taguvaat zaedno so nego i da go ute{uvaat.
18|2|12|I koga krenaa o~ite od daleku, tie ne go poznaa; pa vikaa so silen glas, ta
zaplakaa; sekoj ja raskina svojata gorna obleka i se posipaa so zemja vrz glavite
svoi.
18|2|13|I sedea so nego na zemjata sedum dena i sedum no}i: nikoj ni zbor ne mu
progovori, bidej}i gledaa oti stradaweto mu be{e mnogu golemo.
18|3|2|Pa po~na Jov i re~e:
18|3|3|Neka e proklet denot, vo koj se rodiv, i no}ta vo koja rekoa: - se rodi dete!
18|3|4|Toj den neka bide temnina; da ne go pobara{e Bog odozgora i da ne izgree{e
nad nego svetlina!
18|3|5|Da go zatemne{e temnina i smrtna senka, crn oblak da go pokrie{e, za da se
pla{at od nego, kako od vrel son~ev izgor!
18|3|6|Taa no}, - temnina da ja opfati, da ne se smeta me|u dnite na godinata, da ne
vleze vo brojot na mesecite!
18|3|7|Potoa ja otvori Jov ustata svoja i go prokolna svojot den.
18|3|7|O, taa no}! Bez lu|e da be{e; veselba da ne vleze{e vo nea!
18|3|8|Neka ja prokolnat onie, {to go kolnat denot, koi se sposobni da go razbudat
levijatanot!
18|3|9|Neka potemnat yvezdite vo samrakot; da ja ~eka{e svetlinata i taa da ne
dojde{e za da ne gi vidi trepkite na zorata;
18|3|10|za{to ne gi zatvori dverite na maj~inata mi utroba i ne ja sokri tagata od
o~ite moi!
18|3|11|Zo{to ne bez umrel koga sum se ra|al, i ne bev izdivnal - koga sum
izleguval od utrobata?
18|3|12|Zo{to me prifatija na kolena? [to mi treba{e da cicam gradi?
18|3|13|I sega }e leèv i }e po~ivav; }e spiev; i }e mi be{e spokojno
18|3|14|zaedno so carevite i zemni sovetnici, koi gradea pustiwi za sebesi,
18|3|15|ili so knezovi, {to imaa zlato i koi gi polnea domovite so srebro;
18|3|16|ili, kako pometni~e zakopano, nema{e da me ima, kako mladencite {to ne
videle svetlina.
18|3|17|Tamu bezzakonicite prestanuvaat da zadavaat strav, tamu po~ivaat
iznemo{tenite.
18|3|18|Tamu zatvorenicite zaedno se nasladuvaat od spokojstvo i ne gi slu{aat
vikotnicite na nadziratelot.
18|3|19|Mal i golem tamu se ramni; robot e sloboden od gospodarot svoj.
18|3|20|Zo{to na bednicite im e dadena svetlina, i ìvot - na du{evno ogor~enite,
18|3|21|koi ja o~ekuvaat smrtta, a ja nema, {to ja baraat pove}e otkolku zakopana
dragocenost,
18|3|22|bi se raduvale do voshit, bi se voshitile, za{to na{le grob?
18|3|23|Za{to mu e dadena svetlina na ~ovekot, ~ij pat e sokrien i kogo Bog so
mrak go opkruìl?
18|3|24|Vozdi{kite moi go isprevaruvaat lebot moj, ofkawata moi te~at kako voda,
18|3|25|za{to stra{noto, od {to se uàsuvav, toa me snajde; od {to se pla{ev, toa me
spoleta.
18|3|26|Nema za mene mir, nema spokojstvo, nema uteha; nastapi zlo."
18|4|1|Odgovori Elifaz od Temna i re~e:
18|4|2|"Ako se obideme da ti progovorime, nema li da ti bide te{ko? No koj moè
da se vozdrì da ne govori!
18|4|3|Ete, ti mnozina si sovetuval i si potkrepuval iznemo{teni race,
18|4|4|tvoite zborovi go ispravale onoj {to pa|al, si gi potkrepuval raslabenite
kolena.
18|4|5|A sega zloto dojde do tebe, i ti iznemo{te; dopre do tebe, i ti padna so duhot.
18|4|6|Tvojata bogobojzalivost ne treba li da bide tvoja nade`, i neporo~nosta na
tvoite pati{ta - tvojata potkrepa?
18|4|7|Spomni si, zaginal li nekoj nevin, i koga pravednite bile iskorenuvani?
18|4|8|kako {to sum gledal: onie {to oraat ne~esnost i seat zlo, toa i go `neat;
18|4|9|od zdivot Bo`ji zaginuvaat i od duhot na gnevot negov is~eznuvaat.
18|4|10|Rikaweto na lavot i glasot na onoj {to vika zamol~uva, a zabite na
lav~iwata se kr{at;
18|4|11|silniot lav zaginuva koga nema plen, lav~iwata na lavicata se rasprsnuvaat.
18|4|12|I, ete, do mene skri{no doleta zbor, i uvoto moe dolovi ne{to od nego.
18|4|13|Srede razmisluvawata za no}nite videnija, koga sonot gi obzema lu|eto,
18|4|14|mene me opfa}a strav i trepet i gi rastrese site moi koski.
18|4|15|I duhot pomina nad mene; kosata mi se krena.
18|4|16|Toj zastana, - no jas ne go vidov liceto negovo, - samo oblak be{e pred
o~ite moi; tivko veewe, i ~uv glas:
18|4|17|"Zar ~ovekot e popraveden od Boga? I po~ist li i od svojot Sozdatel?"
18|4|18|Ete, On i na slugite Svoi ne im veruva i vo angelite Svoi sogleduva
nedostatoci:
18|4|19|dotolku pove}e kaj onie, {to ìveat vo zemjatni ku}i, ~ii osnovi se od prav i
koi propa|aat i od molec.
18|4|20|Me|u utroto i ve~erta tie se rasturaat; nema ni da zabeleì{ kako is~eznale
napolno.
18|4|21|ne zaginuvaat li so niv dostoinstvata nivni? Tie umiraat iako ne stanale
mudri.
18|5|1|Ajde vikaj! Ima li koj da ti odgovori? Kon kogo od svetiite misli{ da mu se
obrne{?
18|5|2|Vistina, gnevot go ubiva glupaviot, razdraznetosta go pogubuva bezumniot.
18|5|3|Vidov kako glupaviot se zakorenuva, no vedna{ prokletstvoto na domot
negov padna.
18|5|4|Decata negovi se daleku od spasenie, niv }e gi bijat kaj portite; za{to }e
nema koj da gi za{titi.
18|5|5|@etvata negova }e ja izedat gladnite, niz trweto }e ja izvle~at; èdnite }e go
goltnat imotot negov.
18|5|6|Ne, àlosta ne izleguva od zemjata, niti zloto izniknuva od nivata;
18|5|7|~ovekot se ra|a, za da strada, kako i iskrite - za da letaat ugore.
18|5|8|No jas bi se obrnal kon Boga i deloto svoe pred Boga bi go postavil.
18|5|9|On sozdava dela golemi i neispitlivi, ~udni i bez broj,
18|5|10|i dava do`d na zemjata i im ispra}a voda na poliwata;
18|5|11|ponizenite gi izdignuva na visoko, i nataènite gi ute{uva i gi spasuva.
18|5|12|On go uriva ona {to lukavite go gradat, racete nivni ne go dovr{uvat
zapo~natoto.
18|5|13|On gi fa}a mudrite so nivnoto lukavstvo, i zamislata na itrite se osuetuva;
18|5|14|Srede bel den zapa|aat vo temnima; popladne odat so pipawe, kako no}e.
18|5|15|On go spasuva siromaviot od me~, od ustata nivna i od rakata na silniot.
18|5|16|I za siromaviot ima nade`, a nepravdata sama ja zatvora ustata svoja.
18|5|17|Blaèn e onoj ~ovek kogo Bog go vrazumuva. Zatoa ne ja otfrluvaj kaznata
od Vsedrìtelot,
18|5|18|za{to On nanesuva rani i Samiot gi prevrzuva; On porazuva, i Negovite race
lekuvaat.
18|5|19|Od {est bedi }e te izbavi i vo sedmata zlo nema da te stigne.
18|5|20|Vo vreme na glad }e te spasi od smrt, i vo vojna - od silata na me~ot.
18|5|21|Od kam{ikot na jazikot }e se sokrie{, i nema da se upla{i{ od
opusto{uvaweto - koga }e dojde.
18|5|22|Na opusto{uvaweto i na gladot }e im se potsmee{, od yverovite zemni
nema da se upla{i{, -
18|5|23|za{to si vo sojuz so kamewata polski, a polskite yverovi se vo mir so tebe.
18|5|24|]e doznae{ deka {atorot ti e vo bezopasnost, }e si ja gleda{ ku}ata i nema
da zgre{i{.
18|5|25|]e vidi{, oti semeto ti e mnogubrojno, deka filizite tvoi se kako treva na
zemjata.
18|5|26|]e legne{ vo grob koga }e stigne{ do zrelost, kako {to se redat ìtnite
snopja.
18|5|27|Ete, toa sme go ispitale: vistinata e ìva; zatoa ~uj go seto ova i zapomni go
dobro."
18|6|1|Odgovori Jov i re~e:
18|6|2|"O, da bea to~no izmereni makite moi, i zaedno so niv da go bev stavil na
terezija stradaweto moe!
18|6|3|Tie navistina bi bile pote{ki od morskiot pesok! Zatoa zborovite mi se
èstoki.
18|6|4|Strelite na Vsedrìtelot se vo moeto telo; duhot moj go pie otrovot nivni;
uàsite Bo`ji se upravija protiv mene.
18|6|5|Rika li div osel pri treva? Muka li bik nad krmata svoja?
18|6|6|Se jade li blutkavoto bez sol i ima li vkus belkata od jajceto?
18|6|7|Do ona do koe du{ata moja ne saka{e da se dopre, toa mi e sega hrana vo
bolesta.
18|6|8|O, da se be{e ostvarela èlbata moja, i Bog da go ispolne{e o~ekuvaweto
moe!
18|6|9|O, da saka{e Bog da me sotre, da me mlatne{e so rakata Svoja i da me
istrebe{e!
18|6|10|Toa bi mi bila vistinska uteha, iako goram od mojata bezmilosna bolest,
bidej}i ne se otkaàv od zborovite na Svetiot.
18|6|11|Kolku mi e silata, ta da se nadevam na sebe samiot? I kakov e krajot, ta da
go prodolùvam ìvotot moj?
18|6|12|Kamena sila li e silata moja? I od bakar li e teloto moe?
18|6|13|Ima li vo mene pomo{ za mene, ima li za mene nekoja potkrepa?
18|6|14|Koj odbiva milost kon bli`niot svoj - ako toj ne prestanal da se boi od
Sevi{niot Bog.
18|6|15|No moite bra}a me napu{tija, kako bezvodni potoci i kako branovi me
odminaa
18|6|16|Kako sneg i mraz {to se topat od tolina i ne se poznava {to imalo.
18|6|17|Vo vreme su{no tie namaluvaat, a vo vreme na ègi is~eznuvaat od mestata
svoi.
18|6|18|Go menuvaat pravecot na pati{tata svoi, navleguvaat vo pustiwata i se
gubat;
18|6|19|poglednuvaat kon niv patnicite od Temna, im se nadevaat na onie {to odea
vo Seva,
18|6|20|no ostanuvaat posrameni vo svojata nade`: odat tamu i crveneat od sram.
18|6|21|Taka ste i vie sega sprema mene: vidovte straotija i se ispla{ivte.
18|6|22|Vi rekova li: dajte mi, ili podajte mi ne{to od va{iot vi{ok;
18|6|23|izbavete me od rakata du{manska, otkupete me od rakata na ma~itelite?
18|6|24|Nau~ete me, i jas }e zamol~am, pokaète mi vo {to sum zgre{il.
18|6|25|Kolku se silni iskrenite zborovi! No {to kaùvaat va{ite prekori?
18|6|26|Mislite li zborovite moi da gi izobli~ite? Vo vetar gi frlate zborovite va{i?
18|6|27|Go napa|ate siromaviot i mu kopate jama na prijatelot svoj.
18|6|28|No, ve molam, poglednete me: zboruvam li laga pred va{eto lice?
18|6|29|Razgledajte po pravda? - jas sum ispraven.
18|6|30|Ima li vo jazikot moj nepravda? Zar grloto moe ne moè da go razlikuva
lo{oto?
18|7|1|Ne li e ispit zemniot ìvot za ~ovekot? Dnite negovi ne li se kako dni na
naemnik?
18|7|2|Kako {to slugata kopnee za senka, i kako {to naemnikot go ~eka krajot na
rabotata svoja,
18|7|3|taka i jas dobiv nasledstvo suetni meseci; ta`nite no}i mi se izbrojani.
18|7|4|Legnuvaj}i, si mislam: koga li }e stanam? A koga stanuvam se pra{uvam:
kako }e ja do~ekam ve~erta? Se izma~uvam od ve~erta do utroto.
18|7|5|Teloto mi e pokrieno so crvi i pra{livi naslagi; koàta mi se raspuknuva i
gnoi;
18|7|6|dnite mi letaa pobrzo od sovalka i is~eznuvaat bez nade`.
18|7|7|Spomni si, deka ìvotot moj e vetar, deka okoto moe nema ve}e dobro da
vidi.
18|7|8|Nema da me vidi okoto na onoj {to me videl; Tvoite o~i se na mene, - a
mene me nema,
18|7|9|kako koga oblak se proret~uva i is~eznuva, taka slezeniot vo grob nema da
izleze;
18|7|10|nema pove}e da se vrati vo ku}ata svoja; ni mestoto negovo nema ve}e da
go poznae.
18|7|11|Zatoa nema da ja vozdrùvam ustata svoja; }e govoram iako sum taèn vo
duhot svoj, }e se poplakuvam vo gor~inata na du{ata svoja.
18|7|12|Zar sum more ili morsko ~udovi{te, ta si postavil straà nad mene?
18|7|13|Koga }e si pomislam: "Moeto leglo }e me ute{i; mojata postela }e ja
odnese tagata moja."
18|7|14|Ti me pla{i{ so soni{tata i so prividenija me uàsuva{;
18|7|15|Zatoa du{ata moja saka pove}e da se prekine di{eweto, podobro smrt;
smrtta mi e pomila od moite maki.
18|7|16|Mi omrzna ìvotot: Nema ve~no da ìveam. Oddale~i se od mene, dnite moi
se samo sueta.
18|7|17|[to e ~ovekot, ta tolku si go izdignal? I takvo vnimanie mu obrnuva{?
18|7|18|Zo{to go posetuva{ sekoe utro? Zo{to go isku{uva{ sekoj mig?
18|7|19|Koga }e me ostavi{? Koga }e si odi{ od mene? Koga }e mi
dozvoli{ plunkata svoja jas da ja goltnam?
18|7|20|Ako sum zgre{il, {to da pravam, o ûvare nad lu|eto? Zo{to go stavi Svojot
znak na mene, pa da sum Ti na tovar?
18|7|21|Zar prestapot moj ne moè{ da go podnese{? Zar ne moè{ da go
prezre{ bezzakonieto moe? Za{to, ete, u{te malku }e mine i vo prav }e legnam;
utre }e me pobara{, a nema da me ima."
18|8|1|Toga{ odgovori Vildad od Suva i re~e:
18|8|2|"Do koga }e govori{ taka? I zborovite od ustata tvoja se buren vetar!
18|8|3|Zar Bog sudi krivo? Moè li Sedrìtelot da ja izopa~i pravdata?
18|8|4|Ako tvoite sinovi pred Nego zgre{ile, zatoa i gi predal na nivnoto
bezzakonie.
18|8|5|No ako so srce Go pobara{ Boga i Mu se pomoli{ za milost na Vsedrìtelot,
18|8|6|i ako si ~ist i praveden, On u{te sega }e ja usli{i molitvata Tvoja; i }e go
obnovi ìvotot tvoj kako na pravednik.
18|8|7|I ako porano si imal malku, posle }e ima{ pove}e.
18|8|8|Zapra{aj gi porane{nite pokolenija i vnikni vo mudrosta na nivnite tatkovci;
18|8|9|nie sme v~era{ni i ni{to ne znaeme, na{ite dni se kako senka na zemjata.
18|8|10|Zar tie nema da te nau~at, zar tie nema od srceto svoe da kaùvaat zborovi:
18|8|11|niknuva li {evar bez vlaga? Raste li trska bez voda?
18|8|12|Dodeka e u{te zelena i dodeka neprese~ena, taa se su{i pred sekoja treva.
18|8|13|Takvi se pati{tata na site, {to go zaboravaat Boga; taka propa|a nade`ta na
bezbo`nikot;
18|8|14|nade`ta mu e tenka ni{ka, verbata negova - mreà pajakova.
18|8|15|Ako se potpre na ku}ata svoja, nema da ustoi; }e se fati li za nea, nema da
dodrì.
18|8|16|Se zelenee toj, na sonceto viree, negovite fidanki gradinata ja prekrivaat,
18|8|17|vo gramada od kamewa se vpletuvaat korewata negovi, ìvot crpi od ìviot
kamen.
18|8|18|No koga }e go iskornat od mestoto negovo, toa }e se otkaè i }e re~e: ne
sum te poznavalo!
18|8|19|Ete ja radosta na negovito pat! A od zemjata niknuvaat rastenija drugi.
18|8|20|Ne, Bog ne gi otfrla neporo~nite i ne ja poddrùva rakata na bezzakonicite.
18|8|21|So smea }e ja napolni ustata tvoja, i usnite tvoi - so radosni izvici.
18|8|22|Onie {to te mrazat, so sram }e se pokrijat, {atorot na ne~esnite }e is~ezne."
18|9|1|Na toa odgovori Jov i re~e:
18|9|2|"Navistina znam, deka e toa taka; no kako }e se opravda ~ovek pred Boga?
18|9|3|Ako saka da vleze vo raspravija so Nego, nema da Mu odgovori ni na edno
od iljada.
18|9|4|On e mudar po srce i mo}en po sila; koj stanuval protiv Nego i ostanuval vo
spokojstvo?
18|9|5|On gi premestuva planinite, a tie toa ne go znaat: gi prevrtuva vo gnevot
Svoj;
18|9|6|ja pomestuva zemjata od mestoto nejzino, i stolbovite i treperat;
18|9|7|}e mu kaè na sonceto, - i toa ne izgreva, i na yvezdite im stava pe~at.
18|9|8|On Sam gi raspnuva nebesata i odi po morskata povr{ina;
18|9|9|On gi sozdal Me~kata, Orionot i Plejadata i yvezdite na ju`noto nebo;
18|9|10|vr{i golemi dela, neispitlivi i ~udesni, i bezbrojni se Negovite ~uda.
18|9|11|Ete, On odi pred mene, i jas ne moàm da Go vidam; On minuva, a jas ne
Go zabeleùvam.
18|9|12|Zeme li ne{to, koj }e Mu zabrani? Koj smee da Go pra{a: {to pravi{?
18|9|13|Bog nema da go otstrani gnevot Svoj; pred Nego }e padnat privrzanicite na
gordosta.
18|9|14|Ako me usli{i i gi oceni zborovite moi,
18|9|15|duri i da sum prav, nema da odgovaram, tuku Sudijata moj za milost }e Go
molam.
18|9|16|I koga na glasot moj bi se odzval, nema{e da poveruvam deka gi ~ul
zborovite moi Onoj,
18|9|17|Koj vo vior me porazuva i bez vina gi umnoùva ranite moi;
18|9|18|ne mi dava da zdivnam, a so gor~ila me ispolnuva.
18|9|19|Ako stanuva zbor za sila, On e najsilniot; koj }e se sprotivstavi na Negoviot
sud?
18|9|20|Ako po~nam da se opravduvam, samata usta }e me obvini; ako sum nevin,
On }e me proglasi za vinoven.
18|9|21|A dali sum nevin, i jas samiot ve}e ne znam, ìvotot svoj go preziram.
18|9|22|Seedno e: zatoa rekov: deka On go pogubuva i neporo~niot i vinovniot;
18|9|23|ako lukavite ginat so luta smrt, toga{ so nevinite se podbivaat.
18|9|24|Zemjata e prepu{tena vo racete na ne~estivite. On im gi pokriva o~ite na
nejzinite sudii. Ako On ne e, toga{ Koj e?
18|9|25|No dnite moi bea pobrzi od glasnikot, - daleku pobegnaa, ne vidoa nikade
dobro;
18|9|26|letaat kako lesni letala, kako orel, {to se spu{ta vrz plen.
18|9|27|Ako re~am: "]e gi zaboravam tagite svoi, }e go otstranam svojot mra~en
izgled i }e zakrepnam,"
18|9|28|od site moi maki uàs me opfa}a, za{to, znam deka nema da me opravda{.
18|9|29|Ako sum, pak, vinoven, zo{to toga{ zaludo se izma~uvam?
18|9|30|Da se izmiev so sne`na voda i sosema da gi is~istev racete svoi,
18|9|31|i toga{ Ti }e me turne{e vo tiwa, pa }e se zgnasea od mene i ali{tata moi.
18|9|32|Za{to On ne e ~ovek, kako {to sum jas, ta da moàm da Mu odgovoram i da
otidam zaedno so Nego na sud!
18|9|33|Me|u nas nema posrednik, {to bi ja stavil rakata svoja me|u dvajcata.
18|9|34|Neka go trgne On od mene èzalot Svoj, i stravot Negov da ne me
zastra{uva,
18|9|35|toga{ }e zboruvam i nema da se pla{am od Nego, bidej}i vaka ne znam za
sebe.
18|10|1|& dotegna na du{ata moja mojot ìvot; }e se predadam na tagata svoja; }e
govoram so gor~inata na du{ata svoja.
18|10|2|]e mu re~am na Gospoda: "Ne me obvinuvaj; kaì mi zo{to se bori{ so
mene?
18|10|3|Milo li tie e da me izma~uva{, da go prezira{ deloto na racete Svoi, a
namerite na ne~esnite da gi pomaga{?
18|10|4|Zar ima{ telesni o~i? Gleda{ li kako {to gleda ~ovek?
18|10|5|Zar Tvoite dni se kako dnite na smrtnite, ili Tvoite godini se kako dnite na
~ovek,
18|10|6|ta bara{ porok vo mene i bara{ grev vo mene,
18|10|7|makar {to dobro znae{ deka sum nevin i deka nema koj da me spasi od
rakata Tvoja?
18|10|8|Tvoite race me sozdale i me oformile, i Ti sega od site strani me
poni{tuva{?
18|10|9|Seti se deka kako glina si me zame{al, ta pak li vo prav }e me pretvori{?
18|10|10|Neli Ti me izlea kako mleko, i me zgusti kako sirewe?
18|10|11|So koà i plot me oble~e, so koski i ìli me stegna,
18|10|12|ìvot i milost mi daruva, i Tvojat grià go ~uva{e duhot moj?
18|10|13|No i toa vo srceto Svoe go krie{e, znam deka toa e vo Tebe,
18|10|14|deka, ako zgre{am, Ti }e zabeleì{ i nema da go ostavi{ grevot moj bez
kazna.
18|10|15|Ako sum vinoven, te{ko mi mene! Ako sum prav, ne }e smeam da krenam
glava. Od sram sum skr{en, gledaj}i ja makata svoja.
18|10|16|Ako se ispravam, kako lav me goni{, silata Svoja na mene ja pokaùva{ so
~udesa.
18|10|17|Obvinuvawa novi podiga{ protiv mene; go zasiluva{ gnevot Svoj protiv
mene; so novi sili se kreva{ protiv mene.
18|10|18|I zo{to me izvede od utrobata? Da bev umrel koga ni~ie oko u{te ne me
be{e videlo;
18|10|19|o, da bev prenesen od utrobata vo grob, kako da me nemalo!
18|10|20|Neli se malku denovite moi? Ostavi me u{te malku da se raduvam,
18|10|21|pred da pojdam na pat bez vra}awe - vo zemjata na temninata i smrtnata
senka,
18|10|22|vo zemjata na gustata temnina, kade {to nema uredba, kade {to svetlinata e
sli~na na najcrnata no}."
18|11|1|Potoa progovori Sofar od Nam i re~e:
18|11|2|"Zar na mnogu zborovi ne moè da se dade odgovor, i zar mnoguzborliviot
~ovek e prav?
18|11|3|Tvoeto praznoslovie }e gi natera li lu|eto da mol~at, za da se
potsmevnuva{ ti, ta da nema koj da te zasrami?
18|11|4|Ti re~e: rasuduvaweto mi e pravilno, i jas sum ~ist vo Tvoite o~i.
18|11|5|O, da progovore{e Bog, da ja otvore{e ustata Svoja kon tebe
18|11|6|i da ti gi otkrie{e tajnite na mudrosta, deka tebe ti se pa|a dvojno pove}e da
ponese{! I taka, znaj, oti Bog za tebe predade na zaborav nekoi od tvoite
bezzakonija.
18|11|7|Moè{ li vo dlabo~inite Bo`ji da pronikne{? Moè{ li da go
dostigne{ sovr{enstvoto na Vsedrìtelot?
18|11|8|On e povisok od nebesata, - {to moè{ da napravi{? Podlabok e od pekolot,
- {to moè{ da doznae{?
18|11|9|Podolga od zemjata e merkata Negova i po{iroka od moreto.
18|11|10|Ako preina~i i zatvori nekogo vo okovi i go izvede na sud, koj }e Mu
zabrani.
18|11|11|Za{to On gi znae onie {to laàt i go gleda bezzakonieto; }e go ostavi li bez
prezir?
18|11|12|No i suetniot ~ovek se opametuva; divoto osle na uzda se pokoruva.
18|11|13|Ako go naso~i{ srceto svoe i gi podade{ racete kon Nego,
18|11|14|ako porokot od rakata svoja go otfrli{ i ne dozvoli{ bezzakonie da
prestojuva vo tvoite {atori,
18|11|15|toga{ }e go krene{ neizvalkanoto lice svoe, }e bide{ cvrst i nema da se
pla{i{.
18|11|16|Toga{ }e ja zaboravi{ tagata: kako za iste~ena voda }e se se}ava{ za niv.
18|11|17|I ìvotot tvoj }e po~ne pojasno od pladne; kako utro }e svetne{.
18|11|18|Vo nade`ta svoja }e bide{ spokoen, ograden, }e po~iva{ vo mir.
18|11|19|]e legne{ i ne }e ima koj da te zapla{uva; mnozina }e ti se umilkuvaat.
18|11|20|A o~ite na bezzakonicite }e izgasnat, pribeì{teto nivno }e propadne, a
nade`ta nivna }e bide is~eznuvaweto."
18|12|1|Pak odgovori Jov i re~e:
18|12|2|"Samo vie li ste lu|e, i so vas li }e is~ezne mudrosta!
18|12|3|I jas znam da mislam kako vas; i vo ni{to ne sum podolen od vas; i koj ne
go znae istoto toa?
18|12|4|za potsmev stanav jas na prijatelot svoj, jas {to go povikuvav Boga, i Koj
mi odgovara{e, - za potsmev e - pravedniot i neporo~niot ~ovek.
18|12|5|Nesre}niot treba da se prezira - tie mislat, da se udira po onoj, ~ii noze se
sopnuvaat.
18|12|6|Spokojni se {atorite na kradcite i bezopasni na onie {to Go gnevat Boga,
nim Bog im dava se.
18|12|7|No, pra{aj go dobitokot, i }e te nau~i; zapra{aj ja nebeskata ptica, i }e ti
objasni.
18|12|8|Gu{terite }e te pou~at, }e ti kaàt i morskite ribi.
18|12|9|Koe od site sozdanije ne znae, deka rakata na Gospoda go sozdala?
18|12|10|No Negovata raka e du{ata na se {to e ìvo i duhot na sekoja ~ove~ka plot.
18|12|11|Neli uvoto gi razbira zborovite, i neli jazikot go raspoznava vkusot na
hranata?
18|12|12|Kaj starcite ima mudrost, a kaj dolgove~nite - razum.
18|12|13|No vo Nego ima mudrost i sila, Negovi se re{enieto i razumot.
18|12|14|Ona {to On }e razurne, nema da se izgradi: kogo On }e zagovori, nema da
se oslobodi.
18|12|15|Da gi zapre vodite, i se }e se isu{i; da gi pu{ti, i zemjata }e ja razru{at.
18|12|16|Vo Nego e silata i seta mudrost, pred Nego e onoj, {to e zabluden, i onoj
{to voveduva vo zabluda.
18|12|17|On gi priveduva sovetnicite vo neobmislenot i gi pravi sudiite bezumni.
18|12|18|On gi lu{uva carevite od vlast i go vrzuva so jaè krstot nivni;
18|12|19|na knezovite im go odzema dostoinstvoto i silnite gi kutnuva;
18|12|20|im go odzema jazikot na gordite i gi li{uva od razum starcite;
18|12|21|gi pokriva so sram slavnite i jas oslabnuva silata na mo}nite:
18|12|22|ja otkriva temninata vo dlabinite i ja vadi na videlo smrtnata senka;
18|12|23|gi izdignuva narodite i gi istrebuva; gi rasprsnuva i gi sobira;
18|12|24|im go odzema umot na knezovite zemni i gi upatuva na bezpatna pustiwa:
18|12|25|so pipawe odat tie po temnina, bez svetilo, i skitaa kako pijani.
18|13|1|Ete, seta toa okoto moe go vide, uvoto moe go ~u i go zabeleàv za sebesi.
18|13|2|Kolku {to znaete vie, znam i jas; ne sum podolu od vas.
18|13|3|No jas kon Vsedrìtelot bi sakal da govoram, bi sakal so Boga da se
soo~am.
18|13|4|A vie ste kova~i na lagi; site vie ste beskorisni lekari.
18|13|5|O, samo da bevte mol~ele! Toa bi vi se smetalo za mudrost.
18|13|6|Islu{ajte gi moite rasuduvawa i proniknete vo izrazot na ustata moja.
18|13|7|Treba{e li da govorite zaradi Boga nepravda i zaradi Nego da govorite laga?
18|13|8|Treba{e li da bidete liceprijatni kon Nego i za Boga taka da se prepirate?
18|13|9|Dobri li }e bide, On da ve ispituva? ]e Go izmamite li kako {to go
izmamuvaat ~ovekot?
18|13|10|On strogo }e ve kazni, iako skri{no licemerite.
18|13|11|Zar goleminata Negova ne ve pla{i, i strav od Nego ne ve obzema li?
18|13|12|Va{ite zabele{ki prilegaat na pepel; va{ata odbrana e glinena ograda.
18|13|13|Molknete pred mene, a jas }e govoram, {to i da me snajde.
18|13|14|Zar jas samiot da si go raskinuvam so zabite teloto svoe? I du{ata svoja da
si ja stavam v raka?
18|13|15|Ete, On moè da me ubie, no jas }e se nadevam; bi sakal samo
odnesuvaweto moe pred liceto Negovo da go opravdam.
18|13|16|I toa mi e ve}e za spasenie, bidej}i bezbo`nik nema da se javi pred liceto
Negovo.
18|13|17|Islu{ajte gi vnimatelno zborivite moi i objasnenijata moi so u{ite va{i.
18|13|18|Ete, zapo~nav sudska postapka; znam deka }e bidam prav.
18|13|19|Koj ima sila da me nadvie? Potoa }e molknam i }e go ispu{tam duhot.
18|13|20|Samo dve raboti ne pravi so mene, i toga{ jas nema da se krijam od Tvoeto
lice;
18|13|21|trgni ja od mene rakata Svoja, i Tvojot uàs da ne me potresuva.
18|13|22|Toga{ pra{uvaj me, i jas }e odgovaram; ili jas da pra{uvam, a Ti da
odgovara{.
18|13|23|Kolku se porocite i grevovite moi? Pokaì mi go bezzakonieto moe i
grevot moj.
18|13|24|Zo{to go krie{ sega liceto Svoe od mene i me smeta{ za Tvoj neprijatel?
18|13|25|Zo{to so strav go ma~i{ od vetrot skinatiot list, zo{to ja goni{ suvata
slamka?
18|13|26|Zo{to pi{uva{ protiv mene gor~livi presudi i mi gi smeta{ grevovite na
mladosta moja,
18|13|27|gi tura{ vo klada nozete moi i gi demne{ site moi pati{ta, - gi
ispituva{ tragite na nozete moi?
18|13|28|@ivotot moj kako izgnieno drvo se raspa|a, kako obleka od molci
izedena."
18|14|1|"Roden od èna, ~ovekot e kratkove~en i prezasiten od nevolji:
18|14|2|kako cve}e niknuva i brgu ovenuva; kako senka bega i ne se zapira.
18|14|3|I vrz nego li gi otvora{ Ti o~ite Svoi, i pred Sebe na sud go vodi{?
18|14|4|Koj }e se rodi ~ist od ne~ist? Nieden.
18|14|5|Pa koga dnite mu se opredeleni, koga brojot na mesecite od Tebe zavisi, ako
si mu opredelil me|a, preku koja ne moè da mine,
18|14|6|toga{ oddale~i se od nego: neka si zdivne dodeka kako naemnik ne go
zavr{i denot svoj.
18|14|7|Za drvoto sepak ima nade`, deka toa, makar i da bide prese~eno, pak }e
oìvee, fidanki od nego neprestajno izbivaat,
18|14|8|makar i da e ostaren korenot negov vo zemjata, i penu{kata da mu zamrela
vo prav,
18|14|9|no, {tom }e oseti voda, toa dava mladici i pu{ta fidanki, kako da e odnovo
posadeno.
18|14|10|A ~ovekot umira i istlejuva; si odi, i kade e toj?
18|14|11|Iste~uvaat vodite od moreto, i rekata seknuva i presu{uva:
18|14|12|taka ~ovekot }e legne i nema da stane; do svr{etokot na neboto nema da se
razbudi i nema da se razbudi od svojot son.
18|14|13|O, da be{e me sokril i kriel vo pekolot, dodeka da mine gnevot Tvoj, da
be{e mi odredil rok i posle da si spomne{e za mene!
18|14|14|Koga }e umre ~ovek }e ìvee li pak? Vo site denovi na odredenoto vreme
bi ~ekal dodeka mi dojde smenata.
18|14|15|Ti bi viknal, i jas bi Ti dal odgovor, i Ti bi pokaàl blagovolenie kon
sozdanieto na Tvoite race;
18|14|16|a sega gi broi{ stapkite moi i go demne{ sekoj moj grev;
18|14|17|vo sviok go zape~ati bezzakonieto moe, i sekoja vina moja ja zapi{a.
18|14|18|No planinata pa|aj}i se ru{i, i karpata se pomestuva od mestoto svoe;
18|14|19|vodata gi izliùva kamewata; slivot go odvlekuva zemniot prav: taka ja
uni{utva{ Ti i nade`ta na ~ovekot.
18|14|20|Go pritiska{ dokraj, i toj zaminuva; go menuva{ liceto negovo i go
ispra}a{.
18|14|21|Na po~it li se decata negovi - toj ne znae; unièni li se - toj ne zabeleùva;
18|14|22|no plotta na nego boleduva, i du{ata vo nego strada."
18|15|1|Progovori Elifaz od Temna i re~e:
18|15|2|"]e odgovara li mudriot so prazni znaewa i }e go polni li stomakot svoj so
vrel vetar?
18|15|3|]e se opravduva li so beskorisni zborovi, i so zborovi, {to nemaat nikakva
sila?
18|15|4|Ti pak go zaboravi stravot od Boga; pred Negovoto lice ti trepet nema{.
18|15|5|Tvoite zborovi vinata Tvoja ja pokaùvaat, se sluì{ so jazikot na lukavite.
18|15|6|Tebe te obvinuva ustata tvoja, a ne jas; jazikot tvoj govori protiv tebe.
18|15|7|Zar ti si prviot roden od ~ovek i pred ridovite li si sozdaden?
18|15|8|Zarem si gi slu{al tajnite Bo`ji i za se mudrost si pridobil?
18|15|9|[to znae{ ti, {to nie ne go znaeme? [to razbira{ ti, a {to go nema i vo nas?
18|15|10|Me|u nas ima i sedokosi, i starci, koi{to spored denovite go nadminuvaat
tatko ti.
18|15|11|Zar se za tebe malku Bo`jite utehi? I Negovite blagi zborovi?
18|15|12|Kon {to te soblaznuva srceto tvoe, kon {to taka gordo gleda{?
18|15|13|Zo{to go ustremuva{ protiv Boga duhot svoj i so ustata svoja
iznesuva{ takvi zborovi?
18|15|14|[to e ìv ~ovek, ta da bide ~ist i rodeniot od èna da bide praveden?
18|15|15|Ete, On i na svetite Svoi ne se doveruva, i nebesata se ne~isti vo Negovite
o~i:
18|15|16|tolku pove}e e ne~ist i raztleen ~ovekot, koj{to go pie bezzakonieto kako
voda.
18|15|17|Jas }e ti govoram, slu{aj me; }e ti raskaàm ona {to sum videl,
18|15|18|{to go slu{ale mudrite i ne go sokrile slu{natoto od tatkovcite svoi,
18|15|19|na koi im bila dadena ovaa zemja, kade tu|inec nikoga{ ne stapnal.
18|15|20|Ne~esniot se ma~i sebesi preku site svoi denovi, godinite mu se odbroeni
na potisnikot;
18|15|21|zvuk od uàs sekoga{ e vo u{ite negovi; dodeka miruva, pogubnikot
naletuva na nego.
18|15|22|Ne se nadeva da se spasi od temninata; pred sebesi gleda me~.
18|15|23|Za par~e leb skita postojano; znae deka e sosema blizu denot na negovata
smrt.
18|15|24|Go pla{i nu`data i tesnotijata; go nadviva; kako car, gotov za boj,
18|15|25|zatoa {to kreval raka protiv Boga i Mu se protivel na Vsedrìtelot,
18|15|26|se spi{tal protiv Nego so gordost, zad debelite svoi {titovi;
18|15|27|zatoa {to go pokril liceto so masta svoja i gi zdebelil bedrata svoi.
18|15|28|I toj se naseluva vo razurnati gradovi, vo ku}i, kade {to ne se ìvee; i {to
prigotvil za sebe drugi }e odnesat.
18|15|29|Toj nema da se zbogati, i imotot negov nema da napreduva; nitu posedot
negov }e se ra{iri po zemjata.
18|15|30|Nema da izbega od temninata; plamen }e gi isu{i vetkite negovi, i so
duvawe plamen od usta }e iz~ezne.
18|15|31|Zabludeniot neka ne i se doveruva na suetata, zatoa {to suetata }e bide i
platata negova.
18|15|32|Toj predvreme }e umre, i vetkite negovi nikoga{ nema da se zeleneat.
18|15|33|]e go frli toj kako loza neuzreanoto grozje svoe, kako maslinka }e go
istrese cvetot svoj.
18|15|34|Taka }e opustee domot na ne~estiviot, i ogan }e gi goltne {atorite na
potkupni{tvoto.
18|15|35|Toj za~na zlo i rodi laga, vo utrobata negova podgotvuva izmama."
18|16|2|"Jas sum slu{al mnogu takvi raboti; nemili ute{iteli ste site vie!
18|16|3|]e imaat li kraj praznite zborovi? I {to te pottiknalo da mi govori{ taka?
18|16|4|I jas moèv da zboruva isto kako vas, ako va{ata du{a be{e na mestoto na
mojata du{a; bi se protivstavuval so zborovi protiv vas i bi kimnuval so glavata
protiv vas;
18|16|5|bi ve potkrepuval so jazikot svoj i so dvièweto na usnite svoi bi ve
ute{uval.
18|16|6|Ako govoram, skrbta moja ne se staloùva; ako zamol~am, zar }e mi
odmine?
18|16|7|No sega Ti me iznemo{ti. Ti mi ja rasturi mojata ~elad.
18|16|8|Ti me pokri so br~ki, za svedo{tvo protiv mene; mojata iznurenost se kreva
protiv mene, v lice me prekoruva.
18|16|9|Gnevot negov se izma~uva i neprijatelstvuva protiv mene, mi skrca so
zabite; neprijatelot gi vpiva o~ite vo mene.
18|16|10|Ja otvorile ustata protiv mene; navreduvaj}i me udiraat po usnite; site
napravile zagovor protiv mene.
18|16|11|Bog me predade na bezzakonite i me predade vo racete na ne~estivite.
18|16|12|Si bev spokoen, no Toj me potrese; me fati za vratot, me zaterese i me
postavi za cel na Sebesi.
18|16|13|Me opkolija strelcite Negovi; Toj gi raskinuva moite vnatre{nini, bez da
me {tedi, ja proleva na zemjata òl~kata moja,
18|16|14|probiva vo mene rana do rana, tr~a protiv mene kako besen borec.
18|16|15|Vre}i{te so{iv na koàta moja i vo prav ja turiv glavata svoja.
18|16|16|Liceto moe pocrvene od pla~ewe, i na klepkite imam smrtna senka,
18|16|17|Vo racete moi nema kradeno, i molitvata moja sekoga{ bila ~ista.
18|16|18|Zemjo! Ne krij ja krvta moja, ta za mojot povik da nema mesto.
18|16|19|I sega, ete, na neboto svedok imam, Zastapnikot mi e vo visinite!
18|16|20|Neka ja primi molitvata moja Gospod i neka solzi okoto moe pred Nego.
18|16|21|O, da moè{e ~ovek da se bori so Boga, kako sinot ~ove~ki so svojot
blièn!
18|16|22|Za{to krajot na godinite moi mi doa|a; na pat bez vra}awe treba da
pojdam."
18|17|1|"Di{eweto mi oslabna; dnite moi gasnat; grobi{ta ima pred mene.
18|17|2|Da ne be{e nivniot potsmev, toga{ i pokraj nivnite prigovori okoto moe }e
be{e spokojno.
18|17|3|Za{titi me, zaloì se Sam za mene pred Sebe! Inaku, koj }e se zaloì za
mene?
18|17|4|Za{to Ti go zatvori srceto nivno za da ne moàt da razbiraat, i zatoa nema
da im dozvoli{ da likuvaat.
18|17|5|Koj im go deli na prijatelite svoi imotot svoj, na negovite deca o~ite im
iste~uvaat.
18|17|6|On me pravi prikaz kaj lu|eto i sekoj moè v lice da mi plukne.
18|17|7|Okoto moe od taga mi potemne, a racete i nozete od slabost mi treperat.
18|17|8|Pravednite }e se za~udat na toa i nevinite }e negoduvaat protiv
bezzakonicite.
18|17|9|No pravednikot }e se drì cvrsto za svojot pat, i ~istiot vo racete se pove}e i
pove}e }e se zacvrstuva.
18|17|10|Vratete se site vie i odete si; nema da najdam mudar me|u vas.
18|17|11|Dnite moi izminaa; mislite moi - teìna na srceto moe - se razbieni.
18|17|12|Vo no}ta najcrna nov den se pribliùva, se pribliùva setlinata {to
temninata ja goni.
18|17|13|A mojata nade` e da pojdam vo grob i tamu vo temnina da ja postelam
postelata svoja;
18|17|14|na grobot }e mu re~am: ti si mi tatko, a na crvot - ti si majka i sestra.
18|17|15|Kade e nade`ta moja? I koj nekoga{ }e go vidi dobroto {to go o~ekuvam?
18|17|16|]e sleze taa vo pekolot i zaedno vo pravot }e po~iva so mene."
18|18|1|Progovori Vildad od Suva i re~e:
18|18|2|"Koga najposle }e im stavi{ kraj na takvite zborovi? Razmisli se, pa potoa
da zboruvame.
18|18|3|Zo{to ne smeta{ za nerazumni ìvotni! Zar sme ìvotni vo tvoite o~i?
18|18|4|O ti, koj vo gnevot svoj, ja raskinuva{ du{ata svoja! Zarem zaradi tebe da
zapustee zemjata i karpata da se krene od svoeto mesto?
18|18|5|Da, svetlinata kaj bezzakonikot }e zgasne, i iskrata od ognot negov nema da
ostane.
18|18|6|Svetlinata }e potemnee vo {atorot negov, svetiloto negovo }e zgasne nad
nego.
18|18|7|Stapkite ne silata negova }e oslabeat, sopstvenata misla }e go otfrli,
18|18|8|za{to }e padne vo stapica so nozete svoi, i po mreì }e odi.
18|18|9|Stapicata }e ja fati nogata negova i graba~ }e go ulovi.
18|18|10|Skri{no se postaveni za nego stapici na patot, po koj odi.
18|18|11|Uàsi od sekade go demnat i toj se metka navamu - natamu.
18|18|12|Od glad se isto{tuva silata negova, smrtta e gotova, blizu e do nego.
18|18|13|]e gi ispojade delovite na teloto negovo, }e gi ispojade ìlite negovi
prvenecot na smrtta.
18|18|14|Od {atorot negov }e se iskorne negovata nade`; i toa }e go odvede pri
carot na uàsite.
18|18|15|]e se naselat vo {atorot negov, bidej}i toj ve}e ne e negov: ìveali{teto
negovo }e bide posipano so sulfur.
18|18|16|Odozdola se su{at korenite negovi, odozgora }e ovenat vetkite negovi.
18|18|17|Spomenot za nego }e iz~ezne od zemjata, na plo{tadot }e go nema imeto
negovo.
18|18|18|]e go izgonat od svetlina vo temnina i }e go izbri{at od liceto na zemjata.
18|18|19|Ni sin negov, ni vnuk nema da ima vo narodot negov: nikoj nema da
ostane vo ìveali{tata negovi.
18|18|20|Za denot negov }e se uàsat potomcite, a sovremenicite }e bidat obzemeni
od trepet.
18|18|21|Takvi se ìveali{tata na bezzakonikot, i takvo e mestoto na onoj, koj ne
znae za Boga."
18|19|1|Na toa odgovori Jov i re~e:
18|19|2|"Do koga }e ja ma~ite du{ata moja? Do koga }e me izma~uvate so
zborovi?
18|19|3|Ete, ve}e desetpati me posramuvate, i ne li vi e sram da me izma~uvate?
18|19|4|Ako sum i navistina zgre{il, gre{kata moja ostanuva za mene.
18|19|5|Ako, pak, sakate da se golemeete nad mene i da me prekoruvate so mojot
sram,
18|19|6|znajte, deka Bog me sobori i so mreàta Svoja me obvitka.
18|19|7|Ete, jas vikam: - nepravda! - i nikoj ne slu{a; vreskam, i sud nema.
18|19|8|On mi go zagradi patot, i ne moàm da minam, i vrz patekite mi spu{ti
mrak.
18|19|9|Ja soble~e od mene slavata moja i go simna venecot od glavata moja.
18|19|10|Od site strani me sosipuva, i jas odam, i kako drvo On ja istrgnuva nade`ta
moja.
18|19|11|Go razgori gnevot Svoj protiv mene i me vbrojuva me|u Svoite neprijateli.
18|19|12|Vojskite Negovi dojdoa zaedno, se upatija kon mene i se smestija okolu
{atorot moj.
18|19|13|Bra}ata moi On gi oddale~i od mene; i onie, {to me poznavaat, se
otstranuvaat od mene.
18|19|14|Me napu{tija bliskite moi, me zaboravija poznatite moi.
18|19|15|Onie {to najdoa potkrepa vo ku}ata moja i slugite i sluginkite moi me
smetaat za tu|; nadvore{en stanav vo nivnite o~i.
18|19|16|Go vikam slugata svoj, i toj ne se odyiva; so ustata svoja treba da go
molam.
18|19|17|Vozdi{kata moja i dote`na na ènata moja, i treba da ja molam zaradi
decata na utrobata nejzina.
18|19|18|Duri i malite deca me preziraat; koga stanam tie se podigruvaat so mene.
18|19|19|Od mene se gnasat moite najverni prijateli, i onie, {to gi sakav, - se svrtija
protiv mene.
18|19|20|Koskite mi se zalepija za koàta moja i teloto moe, i jas ostanav so koà
samo okolu zabite moi.
18|19|21|Smiluvajte se, smiluvajte se nad mene, prijateli moi, - za{to rakata Bo`ja
se dopre do mene.
18|19|22|Zo{to me gonite i vie kako Bog, i so teloto moe ne moète da se nasitite!
18|19|23|O, da bea zborovite moi napi{ani! da bea staveni na kniga!
18|19|24|So èlezno dleto i so olovo, - da bea na ve~ni vremiwa vrz kamen
izdlabeni!
18|19|25|No jas znam, Iskupitelot moj e ìv, i On vo posledniot den }e ja krene
mojata gnile`na koà.
18|19|26|I jas vo teloto moe }e go vidam Boga.
18|19|27|Jas sam }e go vidam; moite o~i, ne o~ite na drug, }e Go vidat. Srceto mi
se topi vo gradite moi!
18|19|28|Vam vi se dopa|a{e da kaète: - zo{to go gonime! - Kako da e korenot na
zloto najden vo mene.
18|19|29|Pla{ete so od me~ot, za{to me~ot se odmazduva za nepravda, a znajte
deka ima i sud."
18|20|1|Progovori Sofar i re~e:
18|20|2|"Razmisluvawata moi me pottiknuvaat da odgovaram, brzam da gi iskaàm.
18|20|3|Sramen prekor ~uv za mene, no duhot na mojot razum }e odgovori za
mene.
18|20|4|Zar ne znae{ ti deka e toa od pamtiveka, - otkoga e ~ovekot postaven na
zemjata,
18|20|5|deka slavata na bezzakonicite e kratkotrajna, i radosta na licemerniot e za
mig?
18|20|6|I do nebesata da se izdigne veli~ieto negovo, i do oblacite da se dopira
glavata negova, -
18|20|7|toj zasekoga{ }e propadne, kako i gadotiite negovi; onie {to go videle, }e
kaàt: - kade e toj?
18|20|8|Kako son }e odleta, i nema da go najdat; kako no}no prividenie }e is~ezne.
18|20|9|Koe oko go videlo, pove}e nema da go vidi, i mestoto negovo pove}e nema
da go zebeleì.
18|20|10|Sinovite negovi }e im se umilkuvaat na siromasite, i racete negovi }e go
vratat ona {to go ograbil
18|20|11|Koskite negovi se polni so grevovi na mladinite negovi, so nego }e legnat
tie vo zemjata.
18|20|12|Ako zloto e slatko vo ustata negova, i toj go krie od jazikot svoj,
18|20|13|go ~uva i ne go frla, tuku go drì vo ustata svoja, -
18|20|14|sepak taa hrana vo utrobata negova, vnater vo nego, }e se prtvori vo
zmiski otrov.
18|20|15|]e go izblue dobroto {to go goltnal: Bog }e go isfrli od stomakot negov.
18|20|16|Zmiski otrov }e smuka toj; jazikot na zmijata }e go umrtvi.
18|20|17|Nema da vidi potoci i reki od med i mleko.
18|20|18|Spe~alenoto so trud }e go vrati, nema da go izede; spored imotot negov }e
stane i pla}aweto negovo; i toj nema da se zaraduva.
18|20|19|Za{to jade{e i gi napa|a{e siromasite; zagrabuva{e ku}i {to ne gi be{e
gradel;
18|20|20|ne znae{e sitost vo stomakot svoj, i vo èdta svoja ni{to ne {tede{e.
18|20|21|Ni{to ne se otkinuva{e od lakomosta negova, zatoa i radosta negova nema
dolgo da potrae.
18|20|22|Pri polno izobile, tesno }e mu bide; racete na siromasite }e se krenat vrz
nego.
18|20|23|Koga ima so {to da go napolni stomakot negov, Toj }e ja primeni vrz nega
jarosta na Svojot gnev i }e isturi kako do`d vrz nego bolesti vo teloto negovo.
18|20|24|]e izbega li od èleznoto oru`je, - bakaren lak }e go probode.
18|20|25|Pu{tenata strela }e mine niz teloto negovo, }e izleze so svojot bolskav vrv
niz òl~kata negova; uàsite ne smrtta }e se nafrluvaat vrz nego!
18|20|26|Se {to e ma~no i sokrieno vo nego, }e go gori ogan, od nikogo ne
razduvan; zlo }e gi snajde i drugite vo {atorot negov.
18|20|27|Neboto }e go otkrie bezzakonieto negovo, a i zemajta }e se krene protiv
nego.
18|20|28|]e is~ezne bogatstvoto na ku}ata negova; se }e se rasturi vo denot na
gnevot Bo`ji.
18|20|29|Toa e delot od boga za bezzakoniot ~ovek i nasledstvo, opredeleno za
nego od Vsedrìtelot!"
18|21|2|"Islu{ajte go vnimatelno zborot moj; toa }e mi bide uteha od vas.
18|21|3|Potrpete me, i jas }e govoram; a potoa, otkako }e se iskaàm, potsmevajte
se.
18|21|4|Zar na ~ovek se oplakuvam jas? Pa kako da ne bide àlosen duhot moj?
18|21|5|Pogledajte me i uàsnete se, i stavete prst na ustata svoja.
18|21|6|Samo koga }e pomislam, - istrpnuvam, i trepet go obzema teloto moe.
18|21|7|Zo{to bezzakonicite ìveat, dostignuvaat starost, i sobiraat bogatstvo?
18|21|8|Decata nivni se so niv pred liceto nivno, i vnucite im se pred o~ite nivni.
18|21|9|Ku}ite im se vo mir i bez strav, i èzalot Bo`ji ne e vrz niv.
18|21|10|Bikot nivni oploduva i ne propu{ta, kravata nivna za~nuva i ne
pometnuva.
18|21|11|Gi pu{taa malite svoi kako stado, i decata nivni skokaat.
18|21|12|Podviknuvaat pri timpani i gusli i se veselat so svirki;
18|21|13|gi pominuvaat denovite vo dobro i vo eden mig slegnuvaat vo grob.
18|21|14|A me|utoa, Mu velat na Boga: - "Otstrani se od nas, ne sakame da znaeme
za Tvoite pati{ta!
18|21|15|[to e Vsedrìtelot, ta da mu sluìme? I kakva polza ima da pribegnuvame
kon Nego?"
18|21|16|Gleda{, dobroto nivno ne e od nivnite race. - No daleku e od mene sovetot
na ne~estivite!
18|21|17|êsto zgasnuva svetilkata kaj bezzakonicite i gi spoletuva zlo, a On vo
gnevot Svoj gi darua so stradawa?
18|21|18|Tie treba da bidat kako slamka pred vetar i kako pleva, zaveana od vior.
18|21|19|]e re~e{: "Bog go ~uva zloto negovo za negovite deca. - Neka mu vozdade
On na nego samiot, za da go znae toj toa.
18|21|20|Neka o~ite negovi go vidat zloto negovo; i sam neka pie od gnevot na
Vsedrìtelot.
18|21|21|Za{to, {to mu e grià za domot negov, koga brojot na mesecite negovi }e
se svr{i?
18|21|22|No Boga li }e Go u~ime na mudrost koga im sudi na gornite?
18|21|23|Eden umira vo najgolema sila svoja, sosema spokoen i miren;
18|21|24|vnatre{ninata mu e polna so mast, i koskite mu se napoeni so mozok.
18|21|25|Drug, pak, umira so ogor~ena du{a, bez da vkusi dobro.
18|21|26|I eden do drug leàt vo zemjata i crvi gi pokrivaat.
18|21|27|Gi znam va{ite misli i sudovi, {to gi kroite protiv mene.
18|21|28|Vie velite: 'kade e knezoviot dom, kade e {atorot, vo koj ìveat
bezzakonicite?'
18|21|29|Zar ne ste gi raspra{uvale patnicite i ne ste zapoznaeni li so nivnite
zabeleùvawa,
18|21|30|deka vo denot na smrtta bezbo`nikot biva po{teden; vo denot na gnevot se
odveduva nastrana?
18|21|31|Koj }e mu go prekori pred liceto negovo negoviot pat, i koj }e mu vrati za
ona {to go vr{el toj?
18|21|32|Go sproveduvaat do grobi{tata i vo grobot svoj ostanuva toj.
18|21|33|Lesni se za nego zemjenite grutki; po nego odat mnogu lu|e, a onie {to
oti{le pred nego broj nemaat.
18|21|34|Kako toga{ sakate da me ute{ite so sueta? Vo odgovorite va{i ostanuva
samo izmama."
18|22|1|Progovori toga{ Elifaz od Temna i re~e:
18|22|2|"Zar ~ovek moè da mu bide koristen na Boga? ôvekot sam za sebesi e
mudar.
18|22|3|Se raduva li Vsedrìtelot zatoa {to si praveden? I }e ima li korist za Nego,
zatoa {to gi drì{ neporo~ni pati{tata Negovi?
18|22|4|Zar On, pla{ej}i se od tebe, }e vleze vo borba so tebe, }e pojde li da se sudi
so tebe?
18|22|5|Navistina, tvojata zloba e golema, i bezzakonijata tvoi kraj nemaat.
18|22|6|Navistina, ti zema{e zalog od bra}ata svoi za ni{to i na polugoli im gi
soblekuva{e ali{tata nivni.
18|22|7|Na izma~en od èd ne mu dava{e voda, da se napie, a na gladen leb mu
otkaùva{e;
18|22|8|a na silen ~ovek mu dava{e zemja, i povidniot se naseluva{e na nea.
18|22|9|Vdovicite gi ispra}a{e bez ni{to, i siracite gi ostava{e so prazni race.
18|22|10|Zatoa okolu tebe ima stapici, i neo~ekuvaniot uàs te zbunuva.
18|22|11|Temnina e okolu tebe, vo koja ni{to ne gleda{ i golema voda te pokriva.
18|22|12|Bog ne li e povisoko od nebesata? Pogledaj gi gore yvezdite, kolku se
visoko tie!
18|22|13|I ti veli{: '{to znae Bog?' Moè li On da sudi vo mrak?
18|22|14|Oblacite se Negovi zavesa, taka {to ne gleda, tuku samo odi po nebesniot
kurg.
18|22|15|Zar ti ne odi{ po patot na starite, po koj odele bezzakonicite,
18|22|16|a koi predvreme bea istrebeni, koga vodata se be{e razleala pod osnovite
nivni?
18|22|17|Tie mu velea na Boga: 'otstrani se od nas! [to }e ni napravi Vsedrìtelot?'
18|22|18|On gi polne{e so bogatstvo ku}ite nivni. - No daleku da e od mene sovetot
na ne~estivite!
18|22|19|]e vidat pravednici i }e se raduvaat, a neporo~nite }e im se potsmevaat.
18|22|20|Zar ne propadna imotot nivni, a ostatokot ogan go gori.
18|22|21|Zbliì se so Nego - i }e bide{ spokoen; preku toa }e ti dojde dobroto.
18|22|22|Primi go od ustata Negova zakonot i stavi gi zborovite Negovi vo srceto
svoe.
18|22|23|Ako se obrne{ kon Vsedrìtelot, odnovo }e se sredi{; }e go
otstrani{ bezzakonieto od {atorot svoj
18|22|24|i }e ja frli{ dragocenosta vo prav, i po poto~nite kamewa - ofirsko zlato.
18|22|25|Vsedrìtelot }e bide za tebe pomo{nik, }e te napravi ~ist kako bleskavo
srebro.
18|22|26|Za{to toga{ }e se raduva{ za Vsedrìtelot, }e go krene{ liceto svoe kon
Boga.
18|22|27|]e Mu se moli{, i On }e te ~ue, i ti }e gi ispolni{ zavetite svoi.
18|22|28|]e naumi{ ne{to, i toa }e se ispolni, nad tvoite pati{ta }e sveti svetlina.
18|22|29|Koga nekoj }e bide ponizen, }e re~e{: 'ugore!' i On }e go spasi onoj so
navednatoto lice;
18|22|30|}e go spasi i vinovniot; a }e go spasi preku ~istotata na tvoite race."
18|23|1|Odgovori Jof i re~e:
18|23|2|"Duri i sega zborot moj e gor~liv, stradawata moi se pote{ki od vozdi{kite
moi.
18|23|3|O, da znaev kako da Go najdam, da moèv da se pribliàm do prestolot
Negov!
18|23|4|Bi go izloìl pred Nego moeto delo i bi ja napolnil ustata svoja so
opravdanie;
18|23|5|}e gi doznaev zborovite, so koi On mi govore{e, }e razberev {to }e mi
kaè{e.
18|23|6|Zar On, Sesilniot, bi zel da se spori so mene? O, ne! Tuku bi mi pomognal.
18|23|7|Toga{ pravednikot bi moèl da se opravda pred Nego, - i jas zasekoga{ bi se
oslobodil od svojot Sudija.
18|23|8|No, ete, jas odam napred - a Nego Go nema, nazad se vra}am - i ne Go nao|
am;
18|23|9|vr{i li On ne{to na levata strana, jas ne Go gledam.
18|23|10|No, ako go znae patot moj, neka me ispita, - }e izlezam kako zlato.
18|23|11|Nogata moja zdravo se drì za patekite Negovi; pati{tata Negovi gi pazev i
ne se otstranuvav.
18|23|12|Od zapovedite na ustata Negova ne otstapuvav; zborovite na ustata
Negova gi pazev pove}e otkolku moite pravila.
18|23|13|No On e silen; koj }e Go otstrani? On go pravi ona {to go saka du{ata
Negova.
18|23|14|On }e go napravi ona {to go naumil za mene, sli~no na toa vo Nego ima
mnogu.
18|23|15|Zatoa jas treperam pred liceto Negovo; koga mislam za toa - se pla{am od
Nego.
18|23|16|Bog me obeshrabri, Vsedrìtelot me upla{i.
18|23|17|Zo{to ne sum uni{ten pred ovaa temnina? Zo{to so mrak go prekri liceto
moe!"
18|24|1|"Zo{to ne se sokrieni od Vsedrìtelot vremiwata? I onie, koi Go znaat, ne gi
gledaat dnite Negovi?
18|24|2|Bezbo`nicite pomestuvaat me|i, ograbuvaat stada i si gi pasat,
18|24|3|od siracite odzemaat osel, od vdovica vol - za zalog;
18|24|4|siromasi isturkuvaat po patot, site ponizeni se prinudeni da se krijat od niv.
18|24|5|Ete, kako divi osli vo pustiwa, izleguvaat tie po rabotata svoja, stanuvaat
rano za grabe`; pustiwata im dava leb za niv i za decata nivni;
18|24|6|`neat po tu|i nivi, i berat grozje vo tu|i lozja;
18|24|7|mnogu goli no}evaat bez pokriv i bez obleka na stud;
18|24|8|navodeneti od gorski do`dovi i, nemaj}i pribeì{te, se pritiskaat do karpi;
18|24|9|razdvojuvaat sira~e od gradite na majkata i zemaat zalog od siromav;
18|24|10|gi teraat da odat goli, bez obleka, i oni {to nosat snopovi - gi ostavaat da
gladuvaat;
18|24|11|onie {to maslinoviot elej im go cedat, oni {to grozje vo kacite nivni
gme~at - gi izma~uvaat so èd.
18|24|12|Vo gradot lu|eto ofkaat i du{ata na ubivanite vika, i Bog ne go zabranuva
toa.
18|24|13|Tie i se protivat na svetlinata, ne gi znaat pati{tata nejzini i ne odat po
patekite nejzini.
18|24|14|Na razdenuvawe stanuva ubiecot, ubiva siromav i beden, a no}e e kradec.
18|24|15|I okoto na prequbnikot ~eka da se stemni, velej}i: 'ni~ie oko nema da vidi,'
- i go pokriva liceto svoe.
18|24|16|Vo temninata se proviraat pod ku}ite, onie {to dewe gi zabeleìle; ne znaat
za svetlina.
18|24|17|Utroto za niv e smrtna senka, bidej}i im se pozanti uàsite na smrtnata
senka.
18|24|18|Lesen e takviot na vodnata povr{ina, proklet e delot negov na zemjata, i ne
go gleda patot kon lozjata.
18|24|19|Kako {to su{ata i gore{tinata ja goltaat sne`nata voda; taka pekolot gi
golta gre{nicite.
18|24|20|Neka go zaboravi utrobata maj~ina; neka bide hrana za crvite; neka ne
ostane pomen za nego; kako drvo }e se kr{i bezzakonikot;
18|24|21|onoj koj ugnetuva bezdetna, i na vdovica ne i pravi dobro.
18|24|22|Tie i silnite gi ograbuvaat so svojata sila; ostane li nekoj, nema nade` za
ìvotot svoj.
18|24|23|Bog im dava vo {to da se nadevaat, no Negovite o~i gi gledaat nivnite
pati{ta.
18|24|24|Se krevaat visoko, - i, ete, ve}e gi nema; pa|aat i umiraat, kako i site, i
kako vrvovite na klasovite se kr{at.
18|24|25|Ako toa ne e taka, - koj }e me izobli~i za lagata i koj }e gi pretvori vo
ni{to zborovite moi?"
18|25|1|Progovori pak Vildad od Suva i re~e:
18|25|2|"Vlast i strav ima vo Nego; On sozdava mir vo Svoite visini!
18|25|3|Imaat li broj Negovite vojski? I vrz kogo ne izgreva svetlinata Negova?
18|25|4|I kako moè ~ovekot da bide prav pred Boga? Kako da bide ~ist rodeniot od
èna?
18|25|5|Ete, duri i mese~inata, i taa ne e svetla, i yvezdite se ne~isti pred o~ite
Negovi.
18|25|6|A kamoli ~ovekot, koj e crv, i sinot ~ove~ki, koj e molec."
18|26|1|Odgovori na toa Jov i re~e:
18|26|2|"Kako mu pomogna Ti na bessilniot, kako ja poddrà mi{kata na slabiot!
18|26|3|Kakov sovet mu dade Ti na nemudriot i kako napolno ja objasni celata
rabota!
18|26|4|Komu mu gi kaùva{e tie zborovi? îj duh izleguva{e od Tebe?
18|26|5|Ispolinite treperat pod vodite, i po onie {to ìveat vo niv.
18|26|6|Pekolot e otkrien pred Nego, i nema pokrivka nad pekolot.
18|26|7|Go poslal On severot nad prazninata, ja zaka~il zemjata na ni{to.
18|26|8|On gi zaklu~uva vodite vo oblacite Svoi, i oblakot pod niv ne se otvora.
18|26|9|Go postavil prestolot Svoj i go raspnal nad nego Svojot oblak.
18|26|10|Stavil crta nad vodnata povr{ina dodeka ne dojde krajot na svetlinata i
temninata.
18|26|11|Stolbovite nebeski se tresat i treperat od silata Negova.
18|26|12|So silata Svoja go branuva moreto i so razumot Svoj go porazuva
besneeweto negovo.
18|26|13|Negoviot Duh mu dal velelepnost na neboto; rakata Negova ja sozdala
zmijata {to polzi.
18|26|14|Ete, toa se delovi od pati{tata Negovi; a kolku malku sme slu{ale za Nego!
I koj moè da go razbere gromot na Negovata mo}?"
18|27|1|Go prodolì Jov svojot vozvi{en zbor i re~e:
18|27|2|"@iv e Bog, Koj me li{i od stud, i Vsedrìtelot, Koj ja ogor~i du{ata moja,
18|27|3|za{to, dodeka u{te zdivot moj e vo mene i duhot Bo`ji vo nozdrite moi,
18|27|4|ustata moja nema da progovori nepravda i jazikot moj nema da iskaè laga!
18|27|5|Daleku od mene da ve priznaam za spravedlivi; dodeka ne umram, nema da
otstapam od svojata spravedlivost.
18|27|6|Cvrsto ja drèv pravdata svoja i nema da ja pu{tam; nema da me prekori
srceto moe vo site denovi moi.
18|27|7|Neprijatelot moj }e bide kako bezbo`nik, i onoj {to stanuva protiv mene -
kako bezzakonik.
18|27|8|Za{to, kakva nade` za licemerniot, koga Bog }e ja zeme, koga }e ja istrgne
du{ata negova?
18|27|9|]e go ~ue li Bog vikaweto negovo, koga }e go snajde nevolja?
18|27|10|]e se ute{uva li toj so Vsedrìtelot i }e Go povikuva li Boga vo sekoe
vreme?
18|27|11|]e vi kaèm {to ima vo rakata Bo`ja; nema da sokrijam {to ima kaj
Vsedrìtelot.
18|27|12|Ete, site sami vidovte; pa zo{to tolku prazni zborovi kaùvate?
18|27|13|Ete, toa e delot od Boga za bezzakonikot i nasledstvo koe nasilnicite go
dobivaat od Vsedrìtelot.
18|27|14|Ako sinovite negovi se umnoùvaat za me~; potomcite negovi nema da se
nasitat so leb.
18|27|15|Onie {to }e ostanat po nego smrtta }e gi turne vo grob, vdovicite nivni
nema da pla~at po niv.
18|27|16|Da natrupa i srebro kako prav i da prigotvi mnogu obleka,
18|27|17|toj }e prigotvi, no }e se oblekuva pravednikot, a neporo~niot }e go dobie
srebroto kako svoj del.
18|27|18|Si gradi ku}a kako molec i kako ~uvar si pravi koliba;
18|27|19|liegnuva da spie bogat, i ne stanuva takov; otvora o~i, i ne e pove}e toj.
18|27|20|uàsi kako golema voda }e go stignat; no}e }e go grabne luwa.
18|27|21|]e go krene isto~niot vetar i vior }e go ponese, i brzo }e go odnese od
mestoto negovo.
18|27|22|Bog }e go dopu{ti toa vrz nego i nema da go poàli, kolku i da se trudi da
izbega od racete Negovi.
18|27|23|]e zapleskaat so racete po nego i }e mu potsvirnat od mestoto negovo!"
18|28|1|"I taka, srebroto si ima ishodna ìla, i zlatoto - mesto, kade {to go
pre~istuvaat.
18|28|2|@elezoto se dobiva od zemjata; od kamen se pretopuva bakar.
18|28|3|ôvekot opredeluva predeli vo temninata i gri`livo bara kamen vo mrakot i
vo smrtnata senka.
18|28|4|Iskopuvaat rudokopen izvor vo mesta, nedostapni za noga, ni{aj}i se visat
daleku od lu|eto.
18|28|5|Od zemjata niknuva ìto, a pod nea se e isprevrteno, kako ogan.
18|28|6|Vo kamewata nejzini ima mesto za safir, vo niv ima i zlatni zrnca.
18|28|7|Patekata za tamu grabliva ptica ne ja znae, jastrebovoto oko ne ja videlo;
18|28|8|yverki mali ne ja gazele, i ne odle po nea lav.
18|28|9|Ne granit ja stava ~ovek rakata svoja, od dnoto prevrtuva gori;
18|28|10|vo karpi prese~uva izvori, i okoto negovo gleda se {to e skapoceno;
18|28|11|go zapira tekot na rekite i sokrienoto go vadi na videlo.
18|28|12|No kade se nao|a mudrista, i kade e mestoto na razumot?
18|28|13|Ne ja znae ~ovekot cenata nejzina, nitu se nao|a po zemjata na ìvite.
18|28|14|Bezdnata veli: - ne e vo mene taa: - i moreto veli: - ne e kaj mene -.
18|28|15|Taa ne se dava za zlato i ne se dobiva za izmereno srebro;
18|28|16|taa ne se ocenuva so ofirsko zlato, nitu so skapocen oniks, nitu so safir;
18|28|17|ne se sporeduva so nea zlato i kristal; nema da ja razmeni{ so sadovi od
~isto zlato.
18|28|18|A za koral i biser nema {to ni da se spomnuva, za{to zdobivawe so
mudrost ~ini pove}e od rubini.
18|28|19|So nea ne se izedna~uva etiopskiot topaz; so ~isto zlato taa ne se ocenuva.
18|28|20|Od kade, vsu{nost, izleguva mudrosta? Kade e mestoto na razumot?
18|28|21|Sokriena e taa od o~ite na se {to e ìvo i pritaena e od pticite nebeski.
18|28|22|Pogubnosta i smrtta velat: 'so u{ite svoi go ~uvme mrmoreweto za nea.'
18|28|23|Bog go znae patot nejzin; On go poznava mestoto nejzino.
18|28|24|Za{to On gleda do krajot na zemjata i gleda pod celoto nebo.
18|28|25|Koga On mu dava{e na vererot merka i ja namestuva{e vodata po mera,
18|28|26|koga mu dava{e naredbi na do`dot i pat na gromonosnata molwa,
18|28|27|u{te toga{ On ja vide i ja objavi, ja prigotvi i u{te ja ispita.
18|28|28|A na ~ovekot mu re~e: "Ete, stravot Gospodov e vistinska mudrost, a
odbegnuvaweto od zlo e razumot."
18|29|1|Go prodolì Jov svojot vozvi{en zbor i re~e:
18|29|2|"O, da bev, kako vo porane{nite meseci, kako vo onie denovi, koga Bog me
paze{e,
18|29|3|koga svetiloto Negovo svete{e nad glavata moja, i pod Negovata svetlina
odev srede temnina;
18|29|4|kako {to bev vo denovite na svoite mladi godini, koga milosta Bo`ja be{e
nad {atorot moj,
18|29|5|koga Vsedrìtelot u{te be{e so mene, i decata moi okolu mene,
18|29|6|koga pati{tata moi se oblevaa so kravjo maslo, a gorite moi leeja mleko,
18|29|7|koga izleguvav pred gradskite porti i go postavuvav sedi{teto moe na
plo{tadot, -
18|29|8|mladite, koga }e me zdogledaa, se ottrgnuvaa, a starcite stanuvaa i stoeja;
18|29|9|knezovite se vozdrùvaat da govorat i stavaa prst na ustata svoja;
18|29|10|glasot na prvencite zamolknnuva{e, jazikot im se zalepuva{e za nepcata
nivni.
18|29|11|Uvo, {to }e me ~ue{e, me ublaùva{e; oko, {to }e me vide{e, me
vosfaluva{e,
18|29|12|za{to jas go spasuvav stradalnikot {to vika{e i bespomo{niot sirak.
18|29|13|Vrz mene doa|a{e blagoslovot na onoj {to propa|a{e; na vdovi~inoto srce
mu donesuvav radost.
18|29|14|Se oblekuvav vo pravda, i sudot mi be{e kako nametka, kako mantija i
prevez.
18|29|15|Jas bev o~i na slepiot i noze na hromiot;
18|29|16|za siromasite bev tatko i vnimatelno ja prou~uvav poplakata, koja ne ja
znaev.
18|29|17|Na bezzakonikot mu gi kr{ev zabite, i od zabite mu go istrgnuvav
ukradenoto.
18|29|18|Pa si velev: ']e svr{am vo gnezdoto svoe, i dnite moi }e bidat mnogu -
kako pesokta.'
18|29|19|Korenot moj be{e pokraj voda, rosata no}eva{e na grankite moi;
18|29|20|slavata moja se podmladuva{e, i lakot moj stanuva{e pojak vo rakata
moja.
18|29|21|Me slu{aa i ~ekaa; i ne mrmorea na sovetot moj.
18|29|22|Po moite zborovi ve}e ne rasuduvaa; zborot moj gi natopuva{e niv.
18|29|23|Me o~ekuvaa kako do`d; ja otvoraa ustata kako za zadocnet do`d.
18|29|24|Se slu~uva{e, }e im se nasmevnev, - tie ne veruvaa; i svetlinata na liceto
moe ne ja zamra~uvaa.
18|29|25|Koga odev kaj niv, sedev ne ~elo; i ìveev kako car me|u vojnici, kako
ute{itel na onie {to pla~at."
18|30|1|"A sega mi se potsmevnuvaat pomladite od mene, onie, ~ii tatkovci ne bi se
soglasil da gi stavam so ku~iwata na stadata svoi.
18|30|2|I za {to mi e silata na nivnite race? Nad niv pomina ve}e vremeto.
18|30|3|Isto{teni od siroma{tija i glad, tie begaa vo ramnina bezvodna, temna i
zapustena;
18|30|4|Berea loboda kaj dabovite drvja, i smrekovi korewa im bea hrana.
18|30|5|Gi gonea lu|eto i vikaa po niv kako po kradci.
18|30|6|@iveeja vo poto~ni dolovi, zemni dupki i pe{teri.
18|30|7|Vikaa me|u grmu{kite, se voviraa pod trweto.
18|30|8|Lu|e otfrleni, lu|e bezimeni; podolni od zemjata.
18|30|9|Ete, nim im stanav jas sega pesna i prikaz za razgovorot nivni.
18|30|10|Tie se gadat od mene, me odbegnuvaat i ne se vozdrùvaat duri i da
plukaat na mene.
18|30|11|Zatoa {to Bog mi ja odvrza torbata za streli i me sotre; tie ja simnaa od
sebesi uzdata pred liceto moe.
18|30|12|Oddesno se kreva toj izrod, so nozete svoi mi go stesnija patot za da me
pogubat.
18|30|13|A mojot pat go razru{ija; gi umnoìja moite maki; ne mi e potreben
pomo{nik.
18|30|14|Doa|aat kaj mene kako niz {irok prolom; {umno se nafrluvaat vrz mene.
18|30|15|Uàsno me spoletaa; kako vetar se rasea moeto veli~ie, i dobroto moe
odmina kako oblak.
18|30|16|Sega du{ata mi se topi vo mene; ma~ni denovi me nalegnaa.
18|30|17|No}e me vrtat koskite moi, ìlite mi nemaat mir.
18|30|18|So golema maka se soblekuva od mene oblekata moja; jakata na mojot
hiton me zadavuva.
18|30|19|On me frli vo kalta; stanav kako prav i pepel.
18|30|20|Vikam kon Tebe, i Ti ne me slu{a{, - stojam, a Ti samo me gleda{.
18|30|21|Ti stana èstok sprema mene, so silna raka me poarzuva{.
18|30|22|Ti me krena i me natera da se nosam po vetar i me sotira{.
18|30|23|Znam, deka Ti }e me dotera{ do smrt, vo domot kade {to se sobiraat site
ìvi.
18|30|24|Vistina, On nema da pruì raka vrz domot na koskite; }e vikaat li tie,
koga }e bidat uni{tuvani?
18|30|25|Zar ne sum pla~el za onoj {to be{e vo zlo, duri ~ekav svetlina, dojde
temnina.
18|30|26|Dodeka go ~ekav dobroto, dojde zloto duri ~ekav svetlina, dojde temnina.
18|30|27|Utrobata moja vrie bez prestan i ne se smiruva; ma~ni denovi mi naidoa.
18|30|28|Odam pocrnet, no ne od sonce; stanuvam vo sobranieto i vikam.
18|30|29|Stanav brat na {akalite i prijatel na nojevite.
18|30|30|Koàta mi pocrne na mene, a koskite mi se isu{ija od gore{tina.
18|30|31|I gusleto mi stana taga, i svirkite moi - glas pla~even."
18|31|1|"Zavet napraviv so o~ite svoi, za da ne poglednam na devica.
18|31|2|No kakov del bi imal od Boga odozgora? I kakvo nasledstvo mi ispratil
Sedrìtelot od nebesata?
18|31|3|Ne li e za ne~esniot pogibelta? Neli e za bezbo`nikot propasta?
18|31|4|Ne gi vide li On pati{tata moi i ne gi broi li site moi ~ekori?
18|31|5|Ako odev vo sueta, i ako nogata moja brza{e kon lukavstvo, -
18|31|6|neka me izmerat so merkata na pravdata, i Bog }e ja doznae mojata
neporo~nost.
18|31|7|Ako stapkite moi se otstranuvale od patot, ako srceto moe gi sledelo o~ite
moi, i ako ne{to ne~isto se zalepilo za racete moi,
18|31|8|jas neka sejam, a drug da jade, i potomcite moi iskoreneti da bidat.
18|31|9|Ako srceto moe se zanesuvalo od èna i ako sum demnel kraj vratata na
bli`niot svoj,
18|31|10|ènata moja neka mu mele na drug, i drug neka se podigruva so nea,
18|31|11|za{to toa e prestap, toa e bezzakonie, koe podleì na sud;
18|31|12|toa e ogan, {to gori do istrebuvawe, {to bi go uni{til celiot moj imot.
18|31|13|Ako ne vodev grià za pravata na slugata i na sluginkata, koga imaa spor
so mene,
18|31|14|{to }e pravev, ako se krene{e Bog? I ako me ispituva{e, {to }e moèv da
Mu odgovoram?
18|31|15|Neli On, Koj me sozdal mene vo utrobata, go sozdal i nego i ednakvo ne
oblikuval vo utrobata?
18|31|16|Sum ja otkaàl li molbata na onoj {to imal poteba, i sum gi prosolzuval li
o~ite na vdovica?
18|31|17|Sam li go jadev zalakot svoj, neli jade{e i sirakot od nego?
18|31|18|Za{to od detstvoto rastel toj so mene kako so tatko, i od utrobata na
majkata negova sum go rakovodel jas.
18|31|19|Ako videv nekoj deka zaginuva bez obleka i siromav bez pokriv, -
18|31|20|bedrate negovi neli me blagoslovuvaa i toj ne li biva{e stople so volnata
od ovcite moi?
18|31|21|Ako sum krenal raka vrz sirak, koga }e videv, deka imam potpora pred
portite,
18|31|22|ramoto moe neka se oddeli od grbot i rakata moja neka se otkine od laktot,
18|31|23|za{to kaznata od Boga e stra{na za mene: pred Negovoto veli~ie jas ne bi
moèl da opstanam.
18|31|24|Sum go zemal li zlatoto za moja potpora i sum velel li na riznicata: 'ti si
moja nade`'?
18|31|25|Sum se raduval li deka bogatstvoto mi be{e golemo i deka rakata moja
spe~alila mnogu?
18|31|26|Gledaj}i go sonceto, kako sveti, i mese~inata, kako veli~estveno odi,
18|31|27|se zanesuvav li vo dlabo~inite na srceto svoe i ja baknuvav li so usta
rakata svoja?
18|31|28|Toa }e be{e isto taka prestap za sud, za{to toga{ bi se otkaàl od Boga
Sevi{niot.
18|31|29|Se raduvav li za nevoljata na neprijatelot moj i se veselev li koga go snao|
a{e zlo?
18|31|30|Ne i dozvoluvav na ustata moja da gre{i so prokolnuvawe na du{ata
negova.
18|31|31|Ne velea li lu|eto od mojot {ator: 'O, koj ne se nasituval od negovite mesni
gozbi?'
18|31|32|Tu|inec ne no}eva{e ne ulica; vratata svoja ja otvarav na patnikot.
18|31|33|Da gi kriev gre{kite svoi pred lu|eto i ako gi taev vo gradite svoite
prestapi,
18|31|34|}e se pla{ev od golemoto mno{tvo, i od najmaliot vo domot moj }e imav
strav, pa zatoa mol~ev i ne izleguva nadvor od vratata.
18|31|35|O, da ima{e koj da me islu{a! Eve ja mojata èlba: Vsedrìtelot da mi
odgovori, a za{titnikot moj da sostavi zapis za toa;
18|31|36|}e go nosev na ramenicite moi i }e se ukrasuvav so nego kako so venec;
18|31|37|}e mu go soop{tev brojot na ~ekorite svoi, }e se priblièv do nego kako
knez.
18|31|38|Ako nivite moi vikaa protiv mene, ako brazdite nivni se poplakuvaa od
mene,
18|31|39|ako sum im gi jadel plodovite nivni besplatno i sum ja izma~uval du{ata
na zemjodelcite,
18|31|40|toga{ mesto ìto neka raste trwe i mesto ja~men - kakol." Zborovite Jovovi
svr{ija.
18|32|1|Koga tie trojca maì prestanaa da mu odgovaraat na Jova, bidej}i pred o~ite
nivni be{e prav.
18|32|2|Se razgori gnevot na Elijuja, sen Varahiilov, od Vuz, od Ramoviot rod; se
razgore gnevot negov protiv Jova, poradi toa {to toj se prave{e popraveden od
Boga;
18|32|3|a protiv trojcata negovi prijateli se razgore gnevot negov zatoa {to tie ne
znaeja, {to da odgovorat, a pak go obvinuvaa Jova.
18|32|4|Elijuj ~eka{e dodeka tie govorea so Jova, za{to po godini bea postari od
nego.
18|32|5|A koga Elijuj vide oti nema odgovor vo ustata na trojcata maì, gnevot
negov se razgore.
18|32|6|I odgovori Elijuj, sin Varahiilov, od Vuz, i re~e: "Jas sum mlad po godini, a
vie ste starci; zatoa jas se pla{ev i ne se osmeluvav da vi go kaàm moeto mislewe.
18|32|7|Jas si velev: neka govorat dnite i mnoguletieto neka pou~uva vo mudrost.
18|32|8|No ima duh vo ~ovekot, i duhot na Sedrìtelot go vrazumuva.
18|32|9|Ne samo mnoguletnite se mudri, nitu samo starcite znaat {to e pravo.
18|32|10|Zatoa velam: islu{ajte me, }e vi go kaàm i jas moeto mislewe.
18|32|11|Ete, ~ekav vie da se iskaète, go slu{av va{eto rasuduvawe, dodeka vie
govorevte.
18|32|12|Vnimatelno ve sledev, i nikoj od vas ne go izobli~i Jova i ne odgovori na
zborovite negovi.
18|32|13|Nemojte da re~ete: 'nie naidovme na mudrost: Bog }e go ubedi, a ~ovekot
ne moè.'
18|32|14|Ako toj gi upatuva{e zborovite svoi kon mene, jas }e mu odgovorev ne so
va{ite zborovi.
18|32|15|Se ispla{ija pove}e ne govorat; se zbunija, prestanaa da zboruvaat.
18|32|16|êkav, a tie pak ne govorea, prestanaa i pove}e ne zboruvaa.
18|32|17|Jas }e govoram za se, jas }e go kaàm misleweto svoe.
18|32|18|Zatoa {to sum poln so zborovi, i duhot me pritiska odvnatre.
18|32|19|Ete, utrobata moja, kako zatvoreno vino: gotova e da prsne kako novi
mevovi.
18|32|20|]e pozboruvam, za da mi se olesni; }e si ja otvoram ustata i }e odgovoram.
18|32|21|Nema da gledam koj e koj i na nikogo nema da mu laskam,
18|32|22|za{to ne umeam da laskam: za mig Sozdatelot moj bi me zel."
18|33|1|"I taka, slu{aj gi Jove, zborovite moi i vnimavaj na site moi zborovi.
18|33|2|Eve, ja otvaram ustata svoja, jazikot mi govori vo ustata moja.
18|33|3|Zborovite moi se iskreni od srceto moe, i ustata moja }e iskaè ~ista vistina.
18|33|4|Duhot Bo`ji me sozdal, i zdivot na Vsedrìtelot mi dal ìvot.
18|33|5|Ako moè{, odgovori mi i zastani sproti mene.
18|33|6|Eve me mene, spored tvojata èlba, mesto Boga. I jas sum napraven od kal;
18|33|7|poradi toa stravot pred mene ne moè da te zbuni, i rakata moja nema da
bide te{ka za tebe.
18|33|8|Ti re~e pred mene, i jas go ~uv glasot na tvoite zborovi:
18|33|9|'îst sum, bez porok, nevin sum; vo mene nema nepravda;
18|33|10|A On najde obvinenie protiv mene i me smeta za Svoj protivnik;
18|33|11|nozete mi gi stavi na klada, gi nadgleduva site moi pati{ta.'
18|33|12|Ete, vo toa ti ne si prav, ti odgovaram; ~ovekot so Boga ne moè da se
meri.
18|33|13|Zo{to ti e da se bori{ protiv Nego? On ne dava smetka za Svoite dela.
18|33|14|Bog govori edna{ i dvapati, no lu|eto ne vnimavaat:
18|33|15|na son, vo no}no videnie, koga sonot gi soboruva lu|eto, vo vreme, koga
spijat na svoeto leglo,
18|33|16|toga{ On mu otvora na ~ovekot uvoto i go zape~atuva Svoeto kaùvawe.
18|33|17|za da go odvle~e ~ovekot od lo{o delo, i da ja otstrani gordosta od nego.
18|33|18|za da ja zapazi du{ata negova od bezdna, i ìvotot negov od poraz so me~.
18|33|19|Ili, pak, go vrazumuva so bolest na postelata negova, i so luta bolka vo site
koski negovi, -
18|33|20|taka {to ìvotot negov da se gadi od lebot, du{ata negova od obi~nata
hrana.
18|33|21|Teloto negovo is~eznuva; koskite negovi se podavaat, koi pred toa ne se
gledale.
18|33|22|Du{ata negova se pribliùva kon grobot, a ìvotot negov - do smrtta.
18|33|23|Ako ima kaj nego Angel pazitel, eden od iljada, za da mu go pokaùva
praviot pat, -
18|33|24|Bog bi se smiluval nad nego i bi rekol: 'Oslobodi go od grobot; jas najdov
otkup.'
18|33|25|Toga{ teloto negovo }e se podmladi pove}e, otkolku vo mladi godini; i toj
}e se vrati vo dnite na mladite svoi godini.
18|33|26|]e Mu se moli na Boga, i On }e bide milostiv sprema nego; so radost }e go
poglednuva liceto negovo i }e mu ja vra}a pravednosta negova.
18|33|27|Toj }e gi gleda lu|eto i }e veli: 'sum gre{el i sum ja obvinuval pravdata, i
ne mi se pomogna;
18|33|28|Bog ja oslobodi du{ata moja od grob; ìvotot moj gleda svetlina.'
18|33|29|Ete, seto toa Bog mu go vr{i dva do tripati na ~ovekot,
18|33|30|za da ja izvede du{ata negova od bezdnata i da go prosveti so svetlinata na
ìvite.
18|33|31|Vnimavaj, Jova, slu{aj me, mol~i, jas }e zboruvam.
18|33|32|Ako ima{ ne{to da kaè{, odgovaraj; govori, za{to bi sakal da te
opravdam;
18|33|33|ako, pak, ne toga{ slu{aj me: mol~i i jas }e te nau~am na mudrost."
18|34|1|Prodolì Elijuj i re~e:
18|34|2|"Islu{ajte go, mudri, zborot moj, i prikoonete go uvoto kon mene, razumni!
18|34|3|Za{to uvoto gi razbira zborovite, kako {to nepcata go razlikuvaat vkusot na
hranata.
18|34|4|Da rasudime me|u sebesi {to e pravo i da poznaeme {to e dobro.
18|34|5|Ete, Jov re~e: 'jas sum prav, no Bog ja otfrli mojata pravda.
18|34|6|Treba li da laàm protiv svojata pravda? Ranata mi e neizle~iva - rana bez
vina.'
18|34|7|Ima li ~ovek kako Jova, koj{to gi pie podigravkite kako voda,
18|34|8|koj drugaruva so onie {to vr{at bezzakonie i odi so bezbo`ni lu|e?
18|34|9|Za{to toj be{e rekol: - nema polza za ~oveka da mu ugoduva na Boga. -
18|34|10|I taka, ~ujte me, lu|e razumni! Ne moè da ima kaj Boga zlo ili kaj
Vsedrìtelot nepravda.
18|34|11|On postapuva so ~ovekot spored delata negovi i mu pomaga da go najde
patot svoj.
18|34|12|Navistina, Bog ne pravi zlo i Vsedrìtelot ne sudi krivo.
18|34|13|Koj, osven Nego, razmisluva za zemjata? I koj upravuva so vselenata?
18|34|14|Ako On go svrte{e srceto Svoe kon Sebe i go zeme{e pri Sebe nejziniot
duh i nejzinoto di{ewe, -
18|34|15|za mig }e zagine{e sekoja plot i ~ovekot }e se vrate{e vo pravot.
18|34|16|I taka, ako ima{ razum, ~uj go ova i vnimavaj na zborovite moi.
18|34|17|Koj ja mrazi pravdata, moè li da gospodari? I moè{ li ti da Go obvinuva{
Sepravedniot?
18|34|18|Moè li da mu se kaè na carot: 'ti si nikakvec', i na knezovite: 'vie ste
bezzakonici?'
18|34|19|No Bog ne gleda i na licata na knezovite i ne ceni bogat pred siromav,
za{to site tie se delo na rakata Negova.
18|34|20|Tie umiraat nenadejno, i srede no} narodot }e se voznemiri i }e is~ezne;
18|34|21|za{to negovite o~i se nad pati{tata na ~ovekot; On gi gleda site ~ekori
negovi.
18|34|22|Nema temnina, nitu smrtna senka, kade {to bi moèle da se sokrijat onie
{to vr{at bezzakonie.
18|34|23|Nikomu ne mu go odloùva vremeto koga }e mu dojde da se sudi so nego.
18|34|24|On gi uni{tuva silnite bez ispituvawe i postavuva drugi na nivnite mesta,
18|34|25|za{to On gi znae nivnite dela; koga nastane no} - ve}e gi nema.
18|34|26|Gi porazuva kako bezzakonici pred o~ite na drugite,
18|34|27|poradi toa {to otstapile od Nego i ne gi razbrale Negovite pati{ta,
18|34|28|taka {to dojde do Nego povikot od siromasite, go slu{na ofkaweto na
ugnetenite.
18|34|29|Ako dade On mir, koj moè da voznemiri? Ako go sokrie liceto Svoe, koj
moè da Go vidi? A toa biva za siot narod i za eden ~ovek,
18|34|30|za da ne caruva licemerniot nad narodot i da nema stapica za narodot.
18|34|31|Na Boga treba da Mu se kaè: "Pretrpev, nema pove}e da gre{am.
18|34|32|A ona {to jas ne znam nau~i me; ako sum napravi bezzakonie, nema
pove}e da pravam."
18|34|33|Spored tvoeto li razbirawe On treba da pla}a? I bidej}i ti otfrluva{, na tebe
ostanuva da izbira{, a ne na mene; zboruvaj se {to znae{.
18|34|34|Umnite lu|e }e go kaàt istoto; mudrite }e se soglasat so mene,
18|34|35|deka Jov umno ne zboruva i deka zborovite negovi ne se razumni.
18|34|36|Bi sakal jas Jov napolno da bide ispitan, spored odgovorite negovi, za{to
odgovara kako lo{i lu|e.
18|34|37|Inaku, kon grevot svoj dodava u{te i bezzakonie, pleska so racete me|u nas
i u{te pove}e }e govori protiv Boga."
18|35|1|Prodolì pak Elijuj i re~e:
18|35|2|"Mislime li deka e pravo toa {to re~e: 'mojata pravda e pogolema od
Bo`jata?'
18|35|3|Ti re~e: 'kakva polza za mene i kakva korist }e imam, ako ne gre{am?'
18|35|4|Jas ]e ti odgovoram i na tebe i na tvoite prijateli:
18|35|5|Pogledaj kon neboto i vidi; zagledaj se vo oblacite - tie se povisoki od tebe.
18|35|6|Ako gre{i{, {to }e Mu napravi{ Nemu? I ako tovite prestapi se umnoùvaat,
{to Mu pri~inuva{ Nemu?
18|35|7|Ako si praveden, {to Mu dava{? Ili {to }e dobie od rakata tvoja?
18|35|8|Tvoajta ne~esnost moè da mu napravi lo{o na ~ovekot kako tebe; a tvojata
pravednost moè da mu pomogne na sinot ~ove~ki.
18|35|9|On mnogu nasilnici ofkaat ugnetenite i od racete na silnite pi{tat;
18|35|10|no nikoj ne veli: 'kade e Bog, mojot Sozdatel, Koj dava pesni no}e,
18|35|11|Koj ne pravi porazumni od zemniot dobitok i pomudri od pticite nebeski?'
18|35|12|Tamu tie pi{tat, poradi gordosta na lo{ite lu|e, no On ne gi usli{uva.
18|35|13|Bog ne gi slu{a gordite, i Vsedrìtelot ne gleda na niv.
18|35|14|Makar i da veli{ deka ne Go gleda{, no sudot e pred Nego, i - o~ekuvaj
go.
18|35|15|A sega, bidej}i gnevot Negov te poseti, a toa ne e ni{to i On ne te ispita so
seta strogost,
18|35|16|zatoa, Jov, lesnomisleno ja otvora ustata svoja i bez razmisluvawe,
nerazumno govori."
18|36|1|I pak prodolì Elijuj i re~e:
18|36|2|"Strpi se malku, }e ti pokaàm, za{to ima u{te ne{to da kaàm za Boga.
18|36|3|]e go po~nam zborot moj od daleku i }e ti pokaàm deka mojot Sozdatel e
spravedliv,
18|36|4|navistina zborovite moi ne se laga: pred tebe e onoj, koj ispravno misli.
18|36|5|Ete, Bog e mo}en, no nikogo ne prezira; silen e so krepkoto srce Svoe;
18|36|6|ne gi poddrùva bezbo`nicite, a ugnetenite gi opravduva;
18|36|7|ne gi otstranuva o~ite Svoi od pravednicite, no zaedno so carevite gi stava
zasekoga{ na prestol; i tie se vozdigaat.
18|36|8|Ako, pak, se okovani vo verigi i se dràt vo okovite na nevoljata,
18|36|9|toga{ im gi napomnuva delata nivni i bezzakonijata nivni, bidej}i se
umnoìle.
18|36|10|Go otvora uvoto nivno za vrazumuvawe, im veli da se ottrgnat od
bezzakonieto.
18|36|11|Ako poslu{aat i po~nat da Mu sluàt, }e gi pominat dnite svoi vo dobro i
godinite svoi vo radost;
18|36|12|Ako, pak, ne poslu{aat, ginat od strela i umiraat vo bezumie.
18|36|13|No licemernite imaat vo srceto svoe gnev i ne se obrnuvaat kon Nego,
koga gi vrzuva vo okovi;
18|36|14|zatoa du{ata nivna umira vo mladi godini, i ìvotot nivni zgasnuva so
bludnici.
18|36|15|On go spasuva stradalnikot od makata negova i, koga e ugneten, mu go
otvora uvoto.
18|36|16|I tebe bi te izvel On od tesninata na {iroko, kade {to nema ugnetuvawe; i
trpezata tvoja bi bila polna so mrs;
18|36|17|Ako si zasluìl sud bezbo`ni~ki, sudot ve}e i osuduvaweto }e te snajdat.
18|36|18|Da ne te porazi Bo`jiot gnev so kazna! Golem otkup nema da te izbavi.
18|36|19|Neka da gleda na Tvoeto bogatstvo, nitu na zlatoto, nitu na kakvo i da bilo
sokrovi{te tvoe.
18|36|20|Ne vozdivnuvaj za onaa no} koga narodite se istrebuvaat na mestoto svoe.
18|36|21|Pazi se, ne podavaj se na ne~estieto, {to si pretpo~ital pred stradaweto.
18|36|22|Bog e najgolem so silata Svoja; koj u~itel, kako Nego?
18|36|23|Koj Mu Go odredi patot Negov? Koj moè da Mu kaè: 'postapuva{ li
nepravedno?'
18|36|24|Ne zaboravaj da gi veli~a{ delata Negovi, koi lu|eto gi gledaat.
18|36|25|Site lu|e moàt da gi vidat; ~ovek moè da gi vidi i oddaleku.
18|36|26|Ete, Bog e golem, i nie ne moème da Go poznaeme; brojot na godinite
Negovi e neispitan.
18|36|27|On gi stega vodnite kapki; tie lijat do`d vrz lu|eto.
18|36|28|kapat od oblacite i se izlivaat izobilno vrz lu|eto.
18|36|29|I koj moè da go razbere {ireweto na oblacite, treskotot vo {atorot Negov?
18|36|30|Ete, On ja rasprostira vrz niv svetlinata svoja i go pokriva morskoto dno.
18|36|31|Ottamu On gi sudi narodite, dava hrana vo izobilie.
18|36|32|On krie vo dlankite Svoi molwa i i zapoveda kogo da udri.
18|36|33|Grmeweto dava znak da se znae za nea; i dobitokot ~uvstvuva {to
stanuva."
18|37|1|"I od toa treperi srceto moe i se kreva od mestoto svoe.
18|37|2|ûjte, ~ujte go glasot Negov i gromot, {to izleguva od ustata Negova.
18|37|3|Pod celoto nebo se raznesuva grmeòt Negov, i svetkavicata Negova - do
krai{tata na zemjata.
18|37|4|Po Nego grom se razglasuva; grmi On so glasot na Svoeto veli~ie i ne go
zapira, koga glasot Negov }e se ~ue.
18|37|5|ûdno grmi Bog so glasot Svoj, vr{i golemi dela, za nas nedosti`ni.
18|37|6|Za{to On mu veli na snegot: - pa|aj na zemjata; i sitniot i krupniot do`d se
vo Negova vlast.
18|37|7|On stava pe~at vrz rakata na sekoj ~ovek, za da gi znaat site lu|e Negovite
dela.
18|37|8|Toga{ yverot odi vo pribeì{teto i si ostanuva na legloto svoe.
18|37|9|Od jug doa|a bura, od sever - stud.
18|37|10|Od duvaweto Bo`jo nastanuva led: vodenata povr{ina se sobira.
18|37|11|So vlaga gi polni oblacite; a od oblacite zra~i svetlinata Negova,
18|37|12|i tie se dviàt po celata zemja spored voljata Negova, za da go izvr{at ona
{to im go zapovedal On.
18|37|13|On im zapoveda da otidat ili za kazna, ili za blagovolenie, ili za
pomiluvawe.
18|37|14|Vlu{aj se vo ova, Jove; stoj i gledaj gi ~udesnite dela Bo`ji.
18|37|15|Znae{ li kako Bog gi rasporeduva i kako i zapoveda na svetlinata da
bolska od Negoviot oblak?
18|37|16|Ja razbira{ li ramnoteàta na oblacite, ~udnoto dela na Najsovr{eniot vo
sekoe znaewe?
18|37|17|Kako se stopluva oblkata tvoja koga ja uspokojuva zemjata od jug?
18|37|18|So Nego li go raspna neboto, koe stoi taka cvrsto kako izleano ogledalo?
18|37|19|Nau~i ne {to da Mu kaème. Vo ovoj mrak ne moème ni{to da
raspoznaeme.
18|37|20|]e mu bide li javeno {to zboruvam jas? Kaàl li nekoj, deka Nemu Mu se
soop{tuva, {to e zboruvano?
18|37|21|Sega ne se gleda bolskavata svetlina vo oblacite, no }e duvne veter i }e gi
ras~isti.
18|37|22|Ubavoto vreme doa|a od sever, no vo Boga ubavinata e pregolema.
18|37|23|Vsedrìtele! Nie ne go dostignuvame. Golem e po sila, po sudot i po
polnotata na pravosudieto, no On nikogo ne go ugnetuva.
18|37|24|Poradi toa neka se pla{at pred Nego lu|eto i neka treperat pred Nego site
mudri po srce!"
18|38|1|Koga Elijuj prestana da govori, Gospod mu odgovori na Jova od burata i
re~e:
18|38|2|"Koj e toj, {to zamra~uva Providenieto so zborovi bez smisla?
18|38|3|Prepa{i ja sega polovinata svoja kako ma`: Jas }e te pra{uvam, a ti
objasnuvaj Mi:
18|38|4|kade be{e ti koga gi postavuvav osnovite na zemjata? - kaì, ako znae{.
18|38|5|Koj i gi opredeli merkite? Znae{ li: koj go optegnuva jaèto okolu nea?
18|38|6|Vrz {to se zacvrsteni osnovite nejzini? Koj i go poloì agolniot kamen,
18|38|7|koga likuvaa utrinskite yvezdi, i koga site Bo`ji sinovi izvikuvaa od radost?
18|38|8|Koj go zatvori moreto so vrata, koga toa se istrgna, ta izleze kako od utroba;
18|38|9|koga oblacite gi napraviv negova obleka i maglata - negova povivka;
18|38|10|koga mu ja dadov mojata naredba i mu namestiv klu~alki i vrata;
18|38|11|koga mu rekov: 'do tuka }e dojde{ i nema da preminuva{, i tuka e
granicata na tvoite gordi branovi?
18|38|12|Si mu daval li ti nekoga{ vo ìvotot svoj zapoved na utroto i si go
poso~uval li na zorata mestoto nejzino,
18|38|13|za da gi opfati krai{tata na zemjata i da gi istrese od nea bezbo`nicite,
18|38|14|za da se izmeni zemjata kako glina pod presa i da stane kako raznobojna
obleka,
18|38|15|da se odzeme od bezzakonicite svetlinata nivna i da se skr{i izdignatata
raka nivna?
18|38|16|Si sleguval li vo dlabo~inata morska i si vleguval li da ja
ispituva{ bezdnata?
18|38|17|Se otvorale li pred tebe vratite na smrtta; si ja videl li ti vratata na smrtnata
senka?
18|38|18|Si ja razgledal li {irinata na zemjata? Kaì go, ako go znae{ seto toa.
18|38|19|Kade e patot kon ìveali{teto na svetlinata i kade e mestoto na temninata,
18|38|20|za da stigne{ do granicite nejzini i da gi znae{ patekite do domot nejzin?
18|38|21|Ti go znae{ toa, zo{to toga{ be{e ve}e roden; no brojot na dnite tvoi e
mo{en golem.
18|38|22|Si vleguval li ti vo mestata na snegot i si gi videl li sokrovi{tata na gradot,
18|38|23|{to Jas gi ~uvam za smutno vreme, za denot na bitka i vojna?
18|38|24|Po koj pat se razleva svetlinata i se raznesuva isto~niot vetar po zemjata?
18|38|25|Koj gi otvora potocite za izlivawe na vodata i patot za grmonosnite
svetkavici,
18|38|26|za da pa|a do`d vrz zemjata bez lu|e, vrz pustiwata, kade {to nema ~ovek;
18|38|27|za da ja zasituva pustiwata i stepata i da gi razbuduva zelenite 'rkulci da
niknuvaat?
18|38|28|Do`dot ima li tatko? Ili koj gi ra|a kakpite na rosata?
18|38|29|Od ~ija utroba izleguva mrazot; i koj ja ra|a nebeskata slana?
18|38|30|Vodite kako kamen da si zacvrstuvaat, i povr{inata na bezdnata da
zamrznuva.
18|38|31|Moè{ li da go vrze{ jazelot na Plejadata i da gi razvrze{ vrskite na Orion?
18|38|32|Moè{ li da go izveduva{ Soyvezdieto vo vremeto negovo i da ja
vodi{ Ve~ernata yvezda?
18|38|33|Gi znae{ li zakonite na neboto, moè{ li da uredi{ toa da vladee nad
zemjata?
18|38|34|Moè{ li da go krene{ glasot svoj do oblacite, za da te pokrie obilno
vodata?
18|38|35|Moè{ li da ispra}a{ molwi, i da trgnat i da ti re~at: 'eve ne?'
18|38|36|Koj vloì mudrost vo srceto na ~ovekot, i koj mu dade smisla na razumot?
18|38|37|Koj moè da gi prebroi obalcite so svojata mudrost i da gi zadrì sadovite
od neboto,
18|38|38|koga pravot se pretvora vo kal i grutkite se slepuvaat?
18|38|39|Ti li lovi{ plen za lavicata i gi nasituva{ lav~iwata,
18|38|40|koga tie leàt vo leglata ili po~ivaat pod senka vo zaseda?
18|38|41|Koj i ja prigotvuva hranata na vranata koga pilencata nejzini, skitaj}i bez
hrana, vikaat kon Boga?
18|39|1|Go znae{ li vremeto, koga divite kozi ra|aat po karpite, i si zabeleùval li
kako ra|aat srnite?
18|39|2|Moè{ li da gi prebroi{ mesecite na nivnata bremenost? I go znae{ li
vremeto koga ra|aat?
18|39|3|Tie se previtkuvaat, i ra|aj}i gi male~kite svoi, se osloboduvaat od bolkite
svoi.
18|39|4|Porodot nivni zajaknuva, radost e vo poleto, si odi i ne se vra}a pri niv.
18|39|5|Koj go pu{til na sloboda diviot osel i koj mu gi razvrzal vrskite negovi,
18|39|6|na koj sum mu ja odredil pustiwata za dom i solanite - za ìveali{te.
18|39|7|Toj se potsmeva na vrevata vo gradot i ne go slu{a vikaweto na tera~ot,
18|39|8|si bara hrana po gorite i se vpu{ta na sekoe zeleno rastenie.
18|39|9|]e saka li ednorog da ti sluì i }e no}eva li vo tvoite jasli?
18|39|10|Moè{ li da go vrze{ so jaè ednorogot za brazdata, i }e ja branosuva li po
tebe nivata?
18|39|11|]e se potpre{ li na nego, bidej}i silata mu e golema i }e mu ja ostavi{ li
nemu tvojata rabota?
18|39|12|]e mu poveruva{ li, deka toj }e gi vrati semiwata tvoi i }e gi donese na
gumnoto tvoe?
18|39|13|Ti li mu dade ubavi perduvi na paunot i krilja i mov na nojot?
18|39|14|Toj gi ostavi jajcata svoi na zemjata i gi topli na pesokot,
18|39|15|i zaborava, deka noga moè da gi skr{i ili polska yverka da gi zgazi;
18|39|16|nemilostiv e sprema male~kite svoi, kako da ne se negovi, i ne se pla{i, oti
trudot negov }e bide zaluden,
18|39|17|za{to Bog ne mu dal mudrost i ne go nadaril so razum;
18|39|18|a koga }e se izvi{i visoko, mu se potsmeva na kowot i na java~ot negov.
18|39|19|Ti li mu dade sila na kowot i ti li go ukrasi vratot negov so griva?
18|39|20|Moè{ li da go ispla{i{ kako skakulec? Trepereweto na nozdrite negovi e
uàs;
18|39|21|ja rove so noga zemjata i se raduva na silata svoja; odi sproti oru`je;
18|39|22|se smee na opasnosta i ne se pla{i i ne se otstranuva od me~.
18|39|23|Torba so streli yve~ka na grbot negov, bolska kopjeto i topuzot;
18|39|24|od nemir i jarost golta zemja i ne moè da stoi pri truben zvuk;
18|39|25|{tom }e zasviri trubata, toj vri{ti i oddaleku ja pret~uvstvuva bitkata,
gromkiot glas na vojvodite i vikot.
18|39|26|Poradi tvojata mudrost li fr~i jastrebot i gi naso~uva kriljata svoi kon jug?
18|39|27|Po tvojot zbor li se izdiga orelot i si vie gnezdo na visoko?
18|39|28|Toj ìvee na karpa i no}eva na vrv od strmninata i na nepristapni mesta;
18|39|29|ottamu ja zdogleduva hranata: o~ite negovi gledaat daleku;
18|39|30|i male~kte negovi pijat krv; kade {to ima trup, tamu e i toj."
18|39|31|Prodolì Gospod i mu re~e na Jova:
18|39|32|"Koj se bori so Vsedrìtelot, }e saka li da pou~uva? Koj Go napa|a Boga,
neka Mu odgovori."
18|39|33|Mu odgovori Jov na Gospoda i re~e:
18|39|34|"Eve, jas sum ni{toèn, {to da Ti odgovoram? Rakata svoja ja stavam na
ustata moja.
18|39|35|Edna{ govorev, - sega nema da odgovaram; govorev duri dvapati, no
pove}e ne."
18|40|1|Mu odgovori Gospod na Jova od luwata i mu re~e:
18|40|2|"Prepa{i ja kako ma` polovinata svoja: Jas }e te pra{uvam, a ti objasnuvaj
Mi.
18|40|3|Mojot sud li saka{ da go sobori{, da Me obvini{, a sebesi da se opravda{?
18|40|4|Takva li e tvojata mi{ka, kako na Boga? I moè{ li kako Nego da zgrmi{ so
glasot svoj?
18|40|5|Toga{ ukrasi se so veli~ie i slava, oble~i se vo bolskot i velikolepie;
18|40|6|izlej ja jarosta ne gnevot svoj, pogledaj se {to e gordo i smiri go;
18|40|7|pogledaj gi site ponosni i ponizi gi, sotri gi bezbo`nicite na mestata nivni;
18|40|8|zakopaj gi site vo zemja i pokri gi licata nivni so temnina.
18|40|9|Toga{ i Jas }e priznaam, deka tvojata desnica moè da te spasuva.
18|40|10|Ete slonot, {to sum go sozdal, kako i tebe; toj jade treva kako vol;
18|40|11|a silata negova e vo bedrata negovi, ja~inata negova e vo bedrata negovi,
ja~inata negova - vo muskulite e na stomakot negov;
18|40|12|ja razmavtuva opa{kata svoja kako kedar, a ìlite na bedrata negovi se
kako èlezni stapovi;
18|40|13|nozete negovi izgledaat kako bakarni trubi; koskite negovi - kako èlezni
pra~ki;
18|40|14|toa e vrvot na Bo`jite pati{ta: samo Onoj Koj go sozdal, moè da go
pribliì me~ot Svoj do nego;
18|40|15|gorite negovi mu prinesuvaat hrana, tamu site polski yverovi igraat;
18|40|16|toj si legnuva pod sen~esti drvja, me|u trski i vo glib;
18|40|17|sen~estite drvja go pokrivaat so senkata svoja; vrbi kraj potocite go
opkruùvaat;
18|40|18|ete, toj ja zadrùva rekata za da pie i ne brza; si ostanuva spokoen, duri i
koga bi posakal Jordan da pote~e kon ustata negova.
18|40|19|]e go fati li nekoj javno i }e mu go produp~i li nosot negov so kuka?
18|40|20|Moè{ li so jadica da izlvle~e{ slon i so vrvca da go vrze{ za jazikot?
18|40|21|]e vovre{ li alka vo nozdrite negovi? ]e ja probode{ li so {ilo ~elusta
negova?
18|40|22|]e ti se moli li mnogu i }e ti govori li krotko?
18|40|23|]e napravi li dogovor so tebe, }e go zeme{ li zasekoga{ kako sluga svoj?
18|40|24|]e se zabavuva{ li so nego kako so pti~ka, i }e go vrze{ li zaradi
devoj~encata svoi?
18|40|25|]e go prodavaat li drugarite kako lov, }e go delat li me|u hananejskite
trgovci?
18|40|26|Moè{ li da mu ja produp~i{ koàta negova so kopje i glavata negova so
ribarska vila?
18|40|27|Stavi ja na nego rakata svoja i pomni za borbata; oti vo idnina ne }e
smee{."
18|41|1|"Ete, nade`ta e suetna. Nema li da padne{ samo od eden negov pogled?
18|41|2|Nema tolku silen koj bi se osmelil da Me obespokoi; i koj moè da opstane
pred Moeto lice?
18|41|3|Koj Mi dal ne{to porano, ta Jas da mu vratam? Pod celoto nebo se e Moe.
18|41|4|Nema da premol~am za delovite negovi, za silata i nejzinata ubava
srazmernost.
18|41|5|Koj moè da ja odgrne gornata obleka negova, koj }e se pribliì do dvojnite
~elusti negovi?
18|41|6|Koj moè da ja otvori vratata na liceto negovo? Zabite negovi naokolu se
uàs.
18|41|7|jakite {titovi negovi - velikolepie; tie se zacvrsteni kako so tvrd pe~at;
18|41|8|eden do drug se dopiraat tolku blisku, taka {to i vozduh ne minuva me|u
niv;
18|41|9|eden do drug stojat zbieni, slepeni se i ne se razmesuvaat.
18|41|10|Koga kiva, ispu{ta svetlina; o~ite mu se kako zraci na zorata:
18|41|11|od ustata negova izleguvaat plameni jazici, izleguvaat ogneni iskri;
18|41|12|od nozdrite negovi izleguva para, kako od zovrieno grne ili kotel.
18|41|13|Zdivot negov e razgoren jaglen, a od ustata negova izleguva plamen.
18|41|14|Na vratot negov sila prestojuva, i pred nego uàs tr~a.
18|41|15|Mesestite delovi na teloto mu se sploteni silno me|u sebe, ne mrdaat.
18|41|16|Srceto mu e cvrsto kako kamen, koravo kako dolen vodeni~ki kamen.
18|41|17|Koga se podiga, junaci treperat, sosema se gubat od uàs.
18|41|18|Koj me~ }e se dopre do nego, ne izdrùva; ne izdrùva ni kopje, ni kratko
kopje, ni oklop.
18|41|19|@elezoto go smeta za slama, bakarot - za gnilo drvo.
18|41|20|Strelata ni lakot nema da go podgoni; kamewata od pra}kata vo pleva se
pretvoraat za nego.
18|41|21|Bozdoganot za nego e kako slamka; nad pi{teweto od strelata toj se smee.
18|41|22|Pod nego ima ostri kamewa, i toj leì vrz ostri kamewa vo kalta.
18|41|23|On pravi morskata dlabo~ina da vrie kako kotel, moreto go pretvora vo
zovriena mast;
18|41|24|zad sebe ostava svetla traga; bezdnata izbleda kako belo runo.
18|41|25|Na zemjata nema sli~en na nego: on e sozdaden bestra{en;
18|41|26|na se, {to e visoko, gleda smelo; on e car nad site sinovi na gordosta.
18|42|1|Mu odgovori Jov na Gospoda i re~e:
18|42|2|"Znam, deka Ti se moè{, i deka namerata Tvoja ne moè da bide
neizvr{ena.
18|42|3|Koj e toj, {to go pomra~uva Providenieto - so zborovi {to ne gi razbira?
Ete, jas go govorev ona {to ne go razbirav, za ~udni dela, {to ne moèv da gi znam.
18|42|4|Poslu{aj me, vikav jas, i }e govoram, i {to }e Te pra{am, objasni mi go.
18|42|5|Bev slu{al za Tebe so sluhot na uvoto; sega, pak, o~ite moi Te gledaat;
18|42|6|zatoa jas se otkaùvam i se pokajuvam vo prav i pepel."
18|42|7|I potoa, otkako Gospod mu gi izgovori na Jova ovie zborovi, mu re~e na
Elifaza od Temna: "Se razgore gnevot Moj protiv tebe i protiv dvajcata drugari tvoi,
zatoa {to ne zboruvavte za Mene vistina, kako Mojot sluga Jov.
18|42|8|Zatoa, zemete si so sebe sedum teliwa i sedum ovni, pa odete kaj Mojot
sluga Jov i prinesete si za sebesi `rtva; i Mojot sluga Jov }e se pomoli za vas, za{to
samo negovoto lice }e go primam, za da ne ve otfrlam, poradi toa {to ne govorevte
za Mene vistina, kako slugata Jov.
18|42|9|I otidoa Elifaz od Temna, Vildad od Suva i Sofar od Nam, i napravija kako
{to im zapoveda Gospod, - a Gospod go primi liceto Jovovo.
18|42|10|Mu ja vrati Gospod na Jova zagubata, koga toj se pomoli za prijatelite
svoi; i mu dade Gospod na Jova dvojno pove}e od ona {to go ima{e pred toa.
18|42|11|Toga{ dojdoa pri nego site negovi bra}a i site negovi sestri i site negovi
porane{ni poznati, pa jadea so nego leb vo ku}ata negova i mu izjavija so~uvstvo,
ute{uvaj}i go za seto zlo, {to Gospod go be{e dopu{til vrz nego, i sekoj mu dade
po eden srebrenik i po eden zlaten prsten.
18|42|12|I gi blagoslovi Bog poslednite denovi na Jova pove}e od napre{nite: toj
ima{e ~etirinaeset iljadi droben dobitok, {est iljadi kamili, iljada ~ifta volovi i
iljada oslici.
18|42|13|Ima{e i sedum sinovi i tri }erki.
18|42|14|Prvata ja imenuva Emina, vtorata - Kasija, a tretata - Kerenkapuh.
18|42|15|Po celata zemja nema{e takvi ubavi èni, kako Jovovite }erki; tatko im i
nim im dade nasledstvo me|u bra}ata nivni.
18|42|16|Po ova, Jov ìvee{e sto i ~etirieset godini i doìvea da vidi sinovi i vnuci
do ~etvrtoto koleno.
18|42|17|Umre Jov star i sit od ìvotot.
19|1|1|Blaèn e onoj ~ovek {to ne odi na sovetot bezbo`ni~ki, ne zastanuva na pat
na gre{nici i ne sedi vo dru{tvo na razvratnici,
19|1|2|pa mu omilel zakonot na Gospoda i vo zakonot Negov dewe i no}e se
pou~uva;
19|1|3|toj e kako drvo posadeno kraj voden izvor, koe svojot rod go dava navreme, i
~ij list ne vene; i vo se {to pravi, napreduva.
19|1|4|No ne se takvi bezbo`nicite; tie se kako prav, {to go rastura vetar po zemjata.
19|1|5|Zatoa bezbo`nicite nema da se odràt na sudot, nitu gre{nicite - vo soborot na
prevednicite.
19|1|6|Za{to Gospod go znae patot na prevednicite; patot, pak, bezbo`ni~ki vodi vo
pogibel.
19|2|1|Zo{to se bunat narodite, i plemiwata smisluvaat lo{i raboti?
19|2|2|Se krevaat carevite zemski, i knezovite se sobiraat zaedno protiv Gospoda i
Negoviot Pomazanik.
19|2|3|"Da gi raskineme vrskite nivni i da go otfrlime od sebe jaremot nivni."
19|2|4|Onoj, Koj ìvee na nebesata, }e im se smee i Gospod }e gi ismee.
19|2|5|Toga{ vo gnevot Svoj }e im govori i so jarosta Svoja }e gi zbuni:
19|2|6|"Jas go pomazav Carot Svoj na Sion, na Mojata Sveta Gora."
19|2|7|]e go kaàm opredelenieto - Gospod Mi re~e: "Ti si Sin Moj, Jas denes Te
rodiv."
19|2|8|I pobaraj od Mane, i }e Ti gi dadam narodite vo Tvoe nasledstvo, i krai{tata
na zamjata - vo Tvoja vlast.
19|2|9|Ti }e gi pase{ so èlzen èzal; }e gi razbiva{ kako grn~arski sad."
19|2|10|I sega carevi, vrazumete se; pou~ete se, sudii zemni!
19|2|11|Sluète Mu na Gospoda so strav i raduvajte se so trepet.
19|2|12|Po~ituvajte go Sinot, ta da ne se razgnevi, i na patot svoj da ne poginete;
za{to Negoviot gnev brzo }e se razgori. Blaèni se site, koi na Nego se nadevaat.
19|3|1|Gospodi, kolku mnogu se namnoìja neprijatelite moi! Mnozina se krevaat
protiv mene;
19|3|2|mnozina velat za du{ata moja: nema spas za nego vo Boga.
19|3|3|No Ti, Gospodi, si zastapnik moj, slava moja; Ti ja podiga{ glavata moja.
19|3|4|So glasot svoj vikam kon Gospod, i On me slu{a od Svojata Sveta Gora.
19|3|5|Legnuvam, spijam i stanuvam, oti Gospod me ~uva.
19|3|6|Ne se pla{am od mnogu iljadi lu|e, {to od site strani navalile na mene.
19|3|7|Stani Gospodi! Spasi me, Boè moj! Za{to Ti gi porazuva{ site moi
neprijateli i im gi zdrobuva{ zabite na gre{nicite.
19|3|8|Od Gospoda e spasenieto. Tvojot blagoslov neka bide na narodot Tvoj.
19|4|1|Koga vikam, ~uj me, Boè, pravdo moja! Vo makata moja daj mi prostor.
Pomiluj me i usli{i ja molitvata moja.
19|4|2|Sinovite ~ove~ki, do koga }e bidete so tvrdo srce; do koga }e sakate sueta
i }e barate laga?
19|4|3|Znajte deka Gospod go zapazil Svojot svetija; Gospod slu{a koga vikam kon
Nego.
19|4|4|Ne gre{ete, gnevej}i se; razmislete vo srceta svoi i na postelite svi, i smirete
se.
19|4|5|Prinesete `rtva za pravda i nadevajte se na Gospoda.
19|4|6|Mnozina velat: koj }e ni pokaè {to e dobro? Pokaì ni ja svetlinata na liceto
Svoe, Gospodi!
19|4|7|A mene Ti si mi go ispolnil srceto so radost pogolema otkolku koga }e se
rodi vo izobilie p~enica i vino.
19|4|8|Zatoa mirno legnuvam i spijam; oti Ti, Gospodi, si mi vlil nade` da ìveam
bez opsasnost.
19|5|1|ûj gi, Gospodi, zborovite moi, razberi gi poplakite moi.
19|5|2|ûj go glasot na moeto molewe, Caru moj i Boè Moj!
19|5|3|Nautro ~uj go glasot moj, nautro zastanuvam pred Tebe i vo Tebe gledam.
19|5|4|Oti ti si Bog, Koj ne saka bezzakonija; za lo{iot nema mesto pri tebe:
19|5|5|bezbo`nicite nema da izlezat pred o~ite Tvoi; Ti gi mrazi{ site {to vr{at
nepravda.
19|5|6|Ti }e gi uni{ti{ site la`livci; od krvopiec i lukav Gospod se gnasi.
19|5|7|A jas, pak, spored Tvojata golema milost, }e vlezam vo Tvojot hram so strav
pred Tebe.
19|5|8|Gospodi, upatuvaj me vo Tvojata pravda, poradi neprijatelite moi patot Tvoj
pred mene poramni go.
19|5|9|Za{to vo ustata nivna nema vistina; vo srceto im e izmama; grloto im e
otoren grob; na jazikot, pak, dvoli~nost.
19|5|10|Kazni gi, Boè, neka propadnat tie i mislite nivni; poradi mnogute ne~estni
raboti otfrli gi, bidej}i Te ogor~ija Tebe.
19|5|11|Pa neka se zaraduvaat site, koi se nadevaat na Tebe: ve~no da se raduvaat
onie {to Ti gi zakriluva{; i da se raduvaat so Tebe onie, {to go sakaat imeto Tvoe.
19|5|12|Oti Ti, Gospodi, go blagoslovuva{ peravednikot i so oru`jeto na milosta
Svoja go zakriluva{.
19|6|1|Gospodi, ne me karaj vo jarosta Svoja i ne kaznuvaj me vo gnevot Svoj.
19|6|2|Smiluj se na mene, Gospodi, oti sum nemo}en; isceli me, Gospodi, bidej}i
koskite moi se potreseni;
19|6|3|i du{ata moja e vozbudena. A Ti, Gospodi do koga?
19|6|4|Obrni se, Gospodi, izbavi ja du{ata moja, spasi me poradi milosta Svoja,
19|6|5|bidej}i mrtvite ne Te spomnuvaat Tebe; vo pekolot koj }e Te slavi Tebe?
19|6|6|Se umoriv vozdivnuvaj}i; sekoja no} go navla`nuvam legloto moe, so solzi
svoi ja natopuvam postelata moja.
19|6|7|Od skrb mi se pomra~i okoto moe, ostarev poradi site moi neprijateli.
19|6|8|Otstapete od mene vie site, koi vr{ite nepravda, oti Gospod go ~u glasot na
mojot pla~.
19|6|9|Gospod ja ~u molbata moja, Gospod }e ja primi molitvata moja.
19|6|10|Neka se posramat i upla{at site moi neprijateli; da se povratat i vedna{ da se
zasramat.
19|7|1|Gospodi, Boè moj, na Tebe se nadevam, spasi me od site {to me gonat, i
izbavi me;
19|7|2|Da ne bi nekoga{ neprijatelot da posaka da mi ja istrgna du{ata; }e trga, a }e
nema koj da spasuva.
19|7|3|Gospodi, Boè moj, ako go napraviv toa, ako ima nepravda vo racete moi;
19|7|4|ako zlo vrativ na onie, koi poradi pravda me napa|aat, toga{ neka otpadnam
od neprijatelite moi;
19|7|5|neka ja goni neprijatelot du{ata moja, i neka ja stigne, i neka go zgazi ìvotot
moj na zemjava, i teloto moe vo prav neka go pretvori.
19|7|6|Stani, Gospodi, vo gnevot Svoj; kreni se protiv èstinata na neprijatelite Tvoi;
stani, Gospodi, Ti Koj zapoveda{.
19|7|7|I mnogu narod }e se sobere okolu Tebe; i Ti izdigni se nad nego visoko.
19|7|8|Gospod im sudi na narodite. Sudi mi, Gospodi, spored pravdata moja i
spored ~istotata moja.
19|7|9|Da prestane zlobata na gre{nicite, a pravednikot ispravi go, Ti, Boè, koj gi
ispituva{ srcata i utrobite pravedno.
19|7|10|Pomo{ o~ekuvam od Boga, Koj gi spasuva onie {to se so ~isti srca.
19|7|11|Bog e praveden sudija, i silen, i dolgotrpeliv i ne se gnevi sekoj den.
19|7|12|No ako ne se pokaete, On }e go o~isti Svoeto oru`je, }e go zategne svojot
lak i }e go naso~i,
19|7|13|i zatega smrtna strela, a strelite Svoi gi vàruva.
19|7|14|I, ete, kaj bezbo`nikot se pove}e nepravda, pa se za~na zloba, a toa rodi
bezzkonie,
19|7|15|pa si kopa i iskopa jama, i padna vo jamata, {to ja napravi,
19|7|16|i zlobata negova mu padna na glavata negova, a vrz nea i nepravdata
negova sleze.
19|7|17|Go proslavuvam Gospoda poradi pravdata Negova i mu peam na Gospoda
Sevi{niot.
19|8|1|Gospodi, Gospodi na{, kolku e ~udesno imeto Tvoe po celata zemja! Si ja
izdignal slavata Svoja nad nebesata.
19|8|2|Od ustata na mladencite i doen~iwata si ja sozdal pohvalata Svoja zaradi
neprijatelite Tvoi, za da go sru{i{ neprijatelot i odmazdnikot.
19|8|3|Koga }e gi pogledam nebesata, dela na prstite Tvoi, pa mese~inata i
yvezdite, {to si gi postavil Ti:
19|8|4|[to e toa ~ovek, ta se se}ava{ na nego, ili sinot ~ove~ki, pa go posetuva{?
19|8|5|Si go napravil malku pomal od angelite, no so slava i ~est si go ven~al,
19|8|6|i si go postavil nad delata od racete Tvoi, i se si pot~inil pod nozete negovi;
19|8|7|ovcite i volovite site, i yverovite polski;
19|8|8|pticite nebeski i ribite morski, se {to se dviì po morskite pati{ta.
19|8|9|Gospodi, Gospodi na{, kolku e ~udesno imeto Tvoe po celata zemja!
19|9|1|Te proslavuvam Tebe, Gospodi, so seto srce svoi, gi izvestuvam site ~udesa
Tvoi;
19|9|2|se raduvam i se veselam vo Tebe, mu peam na imeto Tvoe, Sevi{ni.
19|9|3|Koga se vratija neprijatelite moi, se sopnaa, izgubija sila i poginaa od liceto
Tvoe.
19|9|4|Bidej}i donese presuda za mene i me odbrani; sedna na prestolot Svoj, sudija
praveden.
19|9|5|Im zapreti na narodite i zagina ne~estiviot; imeto mu go zatre za site vekovi.
19|9|6|Neprijatelot ostana sosema bez oru`je; gradovite Mu gi razru{i, i pogina
spomenot za niv.
19|9|7|No Gospod sekoga{ ìvee; go podgotvil prestolot Svoj za sud;
19|9|8|On }e i sudi na vselenata po pravda, na lu|eto }e im sudi pravo.
19|9|9|I }e mu bide Gospod pribeì{te na siromaviot, pomo{nik vo pravo vreme vo
nevolja.
19|9|10|Pa neka se nadevaat na Tebe onie koi go znaat imeto Tvoe, bidej}i ne gi
ostava{ onie {to Te baraat.
19|9|11|Pejte Mu na Gospoda Koj ìvee na Sion, kaùvajte gi na narodite delata
Negovi;
19|9|12|bidej}i On se odmazduva za krv; ja pomni; ne gi zaborava piskotite na
nevolnicite.
19|9|13|Smuluj se, Gospodi na mene; pogledaj kako stradam od neprijatelite moi,
Ti, Koj me izbavuva{ od vratata na smrtta.
19|9|14|Za da gi kaùvam site pohvali za Tebe pred vratite na }erkata Sionska i da
go proslavuvam spasenieto Tvoe.
19|9|15|Propa|aa narodite vo jama, {to sami ja napravija; vo zamka, koja sami ja
namestija, se fati nogata nivna.
19|9|16|Go poznaa Gospoda, Koj sudi; vo delata na racete Negovi gre{nikot se
zapletuva.
19|9|17|]e se vratat vo pekolot site gre{nici, i site narodi, koi Boga Go zaboravaat.
19|9|18|Za{to nema zasekoga{ da bide zaboraven siromaviot, i nade`ta na bednite
nema nikoga{ da prestane.
19|9|19|Stani, Gospodi, za da ne se zasili ~ovekot, i narodite da primaat sud pred
Tebe.
19|9|20|Postavi, Gospodi, zakonopolo`nik nad niv, za da razberat neznabo`cite deka
se lu|e.
19|9|21|Zo{to Gospodi se oddale~uva{ i ne saka{ na nevolnite vo pravo vreme da
im pomogne{?
19|9|22|Koga ne~esniot se razbesuva, gi ma~i bednite bezdu{no, i tie pa|aat vo
zamkite negovi.
19|9|23|Bidej}i gre{nikot se gordee so èlbata na du{ata svoja i odbiva da bide
blagosloven.
19|9|24|Gre{nikot go drazni Gospoda, za mnogute negovi grevovi, veli, deka On ne
istraùva: nema Bog pred nego.
19|9|25|Pati{tata negovi se sekoga{ krivi, a sudovite Tvoi se mnogu visoki, za da
misli na niv, i taka nad neprijatelite se gordee.
19|9|26|I vo srceto svoe si veli: nema da minuvam od rod vo rod bez zlo.
19|9|27|Ustata mu e polna so kletvi, izmami i navredi; pod jazikot negov teìna i
propast.
19|9|28|Sedi vo zaseda so bogati, potajno ubiva nevini, o~ite negovi demnat bedni.
19|9|29|Sedi skri{um kako lav vo pe{tera, so namera da fati beden, i koga }e fati,
go spletuva vo svojata mreà.
19|9|30|Se smiruva, prilegnuva i toga{ bedniot pa|a sovladan.
19|9|31|pa veli vo srceto svoe: Bog zaboravil, go svrtel liceto svoe za da ne go vidi
krajot.
19|9|32|Stani, Gospodi, Boè moj, neka se krene rakata Tavoja, ne gi zaboravaj za
sekoga{ bednite Tvoi.
19|9|33|Zo{to bezbo`nikot Go razgnevuva Boga, zo{to vo srceto svoe da veli - Bog
ne izpituva?
19|9|34|No ti gleda{, oti gi zabeleùva{ makite i navredite na bedniot; bedniot Tebe
Ti se predava, Tebe Ti se ostava siromaviot i sirakot; bidi im pomo{nik.
19|9|35|Sotri ja mi{kata na gre{nikot i na lukaviot; pa da se bara i da ne se najde
bezbo`nosta negova.
19|9|36|Gospod e ve~en car, vo site vremiwa; }e gi snema narodite od zemjata
Negova.
19|9|37|Gospodi, Ti gi slu{a{ èlbite na bednite; zakrepi gi srcata nivni, otvori go
uvoto Svoe!
19|9|38|Daj pravda na sirakot i na smireniot, pa da prestane ~ovekot na zemjata da
zadava strav.
19|10|1|Na Gospoda se nadevam, zo{to da i re~ete na du{ata moja: "Odletaj vo
gorata svoja kako ptica?"
19|10|2|No ete gre{nicite, go zategnaa lakot, ja pritegnaa strelata svoja na tetivata,
pa od mrak da strelaat na ~istite po srce.
19|10|3|Ti {to si napravil, tie go razru{ija; {to moè pravednikot da pravi? Gospod e
vo svojot svet hram.
19|10|4|Gospod e na prestolot nebesni; o~ite Negovi gledaat na siromaviot, ve|ite
Negovi gi ispituvaat sinovite ~ove~ki.
19|10|5|Gospod go ispituva pravednikot, a bezbo`nikot, i onoj {to saka nepravda, ja
mrazi du{ata svoja.
19|10|6|Na gre{nicite }e pu{ti do`d od razgoren jaglen, ogan i sulfur, a silen
vetar }e im bide del vo ~a{ata nivna.
19|10|7|Za{to Gospod e praveden, ja saka pravdata: liceto Negovo }e go gledaat
pravednicite.
19|11|1|Spasi me, Gospodi, za{to ne ostana praveden, za{to se namalija vernite me|
u sinovite ~ove~ki.
19|11|2|Sueta mu kaùvaat sekoj na bli`niot svoj; od dvoli~no srce ustite zboruvaat
laga.
19|11|3|Neka gi istrebi Gospod site soblaznivi usti i jazik {to se vozveli~uva;
19|11|4|onie {to zboruvaat: "Jazikot svoj }e go veli~ame; ustata ni e so nas; koj e
gospodar nad nas?"
19|11|5|"Zaradi stradawata na siromasite i ofkawata na bednite }e se krenam sega -
veli Gospod - }e go spasam onoj, komu sakaat da mu napakostat."
19|11|6|Zborovite na Gospoda se zborovi ~isti, srebro vo ogan is~isteno od zemja,
sedumpati pre~isteno.
19|11|7|Ti, Gospodi, }e ne odbrani{ i }e ne zapazi{ od ovoj rod i doveka.
19|11|8|Ne~estivite odat naokolu; spored vozvi{enosta Svoja mnogu si im dopu{til
na sinovite ~ove~ki.
19|12|1|Do koga, Gospodi, sosema }e me zaborava{, do koga }e go odvra}a{ liceto
Svoe od mene?
19|12|2|Do koga }e razmisluvam vo du{ata svoja, i }e àlam vo srceto svoe dewe i
no}e? Do koga neprijatelot moj }e se izdiga nad mene?
19|12|3|Pogledaj, ~uj me, Gospodi, Boè moj! Prosvetli gi o~ite moi, za da ne
zaspijat nekako so son smrten;
19|12|4|da ne re~e neprijatelot moj: "go nadviv." Gonitelite moi }e se zaraduvaat,
ako po~nam da premaluvam.
19|12|5|Jas, pak, se nadevav na Tvojata milsot; srceto moe }e se zaraduva zaradi
spasenieto od Tebe; }e mu peam na Gospoda, Koj mi napravi dobrini i }e go
vospevam imeto na Sevi{niot Gospod.
19|13|1|Re~e bezumniot vo srceto svoe: "Nema Bog." Se razvratija lu|eto, izvr{ija
gnasni dela, nema koj da pravi dobro.
19|13|2|Gospod pogledna od nebesata so vnimanie kon sinovite ~ove~ki, za da vidi,
ima li koj Go razbira i Go bara Boga.
19|13|3|Site se zastra{ija, site stanaa lo{i, nema koj da pravi dobro, nema duri
nieden.
19|13|4|Zar nema da se vrazumat site, {to vr{at bezzakonie, koi taka go jadat
narodot Moj, kako {to jadat leb, i koi ne go prizovuvaat Gospoda.
19|13|5|Tamu }e se upla{at tie od strav, kade {to nema strav, za{to Gospod e vo
rodot na pravednite.
19|13|6|Vie se podigruvate so siroma{niot, no Gospod e negova nade`.
19|13|7|Koj }e mu dade od Sion spasenie na Izrailot? Koga Gospod }e gi vrati
zarobenite od Svojot narod, toga{ neka se zaraduva Jakov, i neka se razveseli
Izrailot.
19|14|1|Gospodi, koj moè da prestojuva vo Tvoeto ìveali{te? Koj moè da se
nastani vo Tvojata Sveta Gora?
19|14|2|Onoj, {to odi neporo~no, {to vr{i pravda i vo srceto svoe govori vistina.
19|14|3|Koj ne kleveti so jazikot svoj, ne pravi zlo na bli`niot svoj i ne go
navreduva bli`niot svoj;
19|14|4|ni{toèn e pred nego onoj {to e zloben; Gospod gi slavi onie, {to se bojat od
Nego; koj koga se kolne na svojot blièn, ne poreknuva;
19|14|5|koj ne go dava srebroto svoe so lihva i ne prima potkup protiv nevin. Koj
taka postapuva, nema nikoga{ da se pokoleba.
19|15|1|Pazi me Gospodi, za{to na Tebe se nadevam.
19|15|2|Mu rekov na Gospoda: "Ti se Gospod moj: moite dobra Tebe ne ti se
potrebni.
19|15|3|Na svetiite, koi se na zemjata Negova, im napravi mnogu dobrini i se {to
sakaat da imaat.
19|15|4|Se namnoìja nemo}ta na onie, {to odat kon krvavi `rtvi; jas nema da gi
prinesuvam nivnite krvavi prilivi i so ustata svoja nema da gi spomnam nivnite
imiwa.
19|15|5|Gospod e del na moeto nasledstvo i od ~a{ata moja. Ti si Onoj Koj go
vospostavuva nasledstvoto moe.
19|15|6|Me|ite mi padnaa na najubavoto; za{to nasledstvoto mi e najubavo.
19|15|7|]e go blagoslovuvam Gospoda, Koj me vrazumuva; pa duri i no}e me u~i
mojot vnatre{en glas.
19|15|8|Sekoga{ Go gledav pred sebe Gospoda, za{to On e od mojata desna strana,
za da ne se pokolebam.
19|15|9|Zaradi toa se vozraduva srceto moe, i vosklikna jazikot moj; pa duri i teloto
moe }e po~iva vo nade`,
19|15|10|oti Ti nema da mi ja ostavi{ du{ata moja vo pekolot, nitu, pak, svetecot
Tvoj da vidi raspa|awe.
19|15|11|Ti mi gi pokaà pati{tata na ìvotot: so radost me ispolnuva Tvoeto lice;
ve~no blaèsntvo e vo Tvojata desnica.
19|16|1|Usli{i ja, Gospodi, pravdata moja, ~uj go glasot na molbata moja, primi ja
molitvata moja {to ne izleguva od la`liva usta.
19|16|2|Od Tvoeto lice neka izleze sudot za mene; o~ite moi neka ja vidat vistinata.
19|16|3|Ti go isku{a srceto moe, me poseti no}e; so ogan me proveri i ne nejde
nepravda vo mene.
19|16|4|ôve~ki dela neka ne zboruva ustata moja; poradi zborovite na ustata Tvoja
~ekorev po pati{tata te{ki.
19|16|5|Utvrdi gi stapkite moi na pati{tata Tvoi, za da ne oslabnat nozete moi.
19|16|6|Kon Tebe vikam, za{to Ti }e me ~ue{, Boè; prikloni go uvoto Svoe kon
mene, i ~uj gi zborovite moi.
19|16|7|Pokaì ja ~udesnata milost Tvoja, Ti, koj gi izbavuva{ onie {to se nadevaat
na Tebe - od onie {to se protivat na Tvojata desnica.
19|16|8|Pazi me kako zenica na okoto; zasolni me pod senkata na Tvoite krila,
19|16|9|od liceto na ne~estivite, koi me napa|aat - od neprijatelite na du{ata moja,
{to me opkruùvaat:
19|16|10|tie srceto svoe go zatvorija, naokolu so ustata svoja - gordo zboruvaat.
19|16|11|Gonej}i me, sega me opkoluvaat; tie gi upravija o~ite svoi, za da me
soborat na zemja;
19|16|12|tie se kako lav, podgotven za lov i kako lav~e, koe stoi vo potajni mesta.
19|16|13|Stani, Gospodi, presretni gi i obori gi; spasi ja du{ata moja so Svojot me~
od ne~estiviot;
19|16|14|od onie, Gospodi, koi gi ima malku na zemjata - razdeli gi vo nivniot ìvot,
i od ona {to e sokrieno Tvoe }e se napolni stomakot nivni; otkako se nasitija
sinovite nivni, od vi{okot ostavija i za decata svoi.
19|16|15|A jas pred liceto Tvoe }e se pokaàm vo pravda, }e se nasitam koga }e mi
se pokaè slavata Tvoja.
19|17|1|]e Te vozqubam, Gospodi, sila moja!
19|17|2|Gospod e moja tvrdina i pribeì{te moe, moj izbavitel, Bog moj, pomo{nik
moj; i }e se nadevam na Nego; On e moj za{titnik, sila na spasenieto moe i
za{titnik moj.
19|17|3|]e Go prizovuvam i }e Go proslavuvam Gospoda, i }e se spasam od
neprijatelite svoi.
19|17|4|Smrtni maki me obzedoa, i potoci od bezzakonija me voznemirija;
19|17|5|pekolni bolesti me opkolija, smrtini stapici me stegnaa.
19|17|6|Vo pritesnenie Go povikav Gospoda i kon mojot Bog izvikav. I On od
Svojot svet hram go ~u glasot moj, i mojot vik stigna do negoviot sluh.
19|17|7|Se zatrese i se razni{a zemjata; zatreperija i od temel se pomestija gorite,
za{to Gospod se razgnevi;
19|17|8|se krena dim od gnevot Negov i od liceto Negovo ogan plamna; koj
progoltuva se; razgoreni jagnewa otskokaa od Nego.
19|17|9|Gi prikloni On nebesata i sleze, - a mrak padna pod nozete Negovi.
19|17|10|I sedna na heruvimi, pa poleta i se ponese na veterni krilja.
19|17|11|Od mrakot napravi Svoj zaklon, i senka okolu Sebe - temna voda vo
vozdu{nite oblaci.
19|17|12|Od molskawe begaa od Nego oblacite, gradot i ognenite jaglewa.
19|17|13|I zagrme Gospod od nebesata, i Sevi{niot go pu{ti svojot glas: grad i
razgoreni jaglewa.
19|17|14|I gi pu{ti strelite Svoi i gi rasprisna, gi umnoì molwite - i gi rasturi.
19|17|15|I se pojavija izvori vodni, i se otkrija osnovite na vselenata od stra{niot
glas Tvoj, Gospodi, od zdivot na gnevot Tvoj.
19|17|16|On posegna od visinite, i me prifati, pa me izvle~e od mnogute vodi.
19|17|17|A }e me izbavi od silnite moi neprijateli i od onie koi me mrazat, od onie
{to se posilni od mene.
19|17|18|Tie se protiv mene vo denot na mojata nesre}a, no Gospod be{e potpora
moja.
19|17|19|Me izvede On na prostrano mesto i me izbavi, za{to me zasaka.
19|17|20|Mi vozdade Gospod spored mojata pravda, i spored ~istotata na moite race
me voznagradi,
19|17|21|za{to gi zapaziv pati{tata na Gospoda i ne se oddale~iv od mojot Bog;
19|17|22|oti site zapovedi Negovi se pred mene, i naredbite Negovi ne gi otstraniv
od sebe.
19|17|23|]e bidam neporo~en pred Nego i }e se pazam od bezzakonija.
19|17|24|I }e mi vozdade Gospod spored mojata pravda, i po ~istotata na racete moi
pred o~ite Negovi.
19|17|25|So svetiite Ti postapuva{ sveto, so nevin ~ovek - si blag,
19|17|26|so ~istiot - ~isto, a so lukaviot - spored negovoto lukavstvo,
19|17|27|za{to Ti gi spasuva{ ugnetenite i gordite }e gi ponizi{.
19|17|28|Oti Ti go osvetluva{ moeto svetilo, Gospodi; mojot Bog ja osvetluva
temninata moja;
19|17|29|Ti }e me izbavi{ od isku{enijata, i so mojot Bog, i yid }e presko~am.
19|17|30|Bog moj, neporo~en e Negoviot pat, Gospodovite zborovi so ogan se
pre~isteni; On e za{titnik na site, koe se nadevaat na Nego.
19|17|31|Za{to, koe e Bog, osven Gospoda, i koj e Bog osven na{iot Bog?
19|17|32|Bog e Onoj Koj me prepa{uva so sila i mi postavuva neporo~en pat;
19|17|33|mi gi pravi nozete kako na elen i me postavuva na viso~ini;
19|17|34|mi gi obu~uva racete za borba, i muskulite moi gi pravi da zategnuvaat
bakaren lak.
19|17|35|Ti mi dade za{tita za moeto spasenie, Tvojata desnica me prifati, i Tvoeto
vospituvawe me ispravi do kraj; i toa }e me nau~i.
19|17|36|Ti gi ra{iruva{ ~ekorite moi pod mene, i nozete moi ne se zamoruvaat.
19|17|37|]e gi gonam neprijatelite moi i }e gi stignam, i ne se vra}am, dodeka ne gi
pobedam;
19|17|38|}e gi pritisnam, i tie ne }e moàt da opstanat, }e pa|aat pod nozete moi,
19|17|39|za{to Ti me prepa{a so sila za borba i gi pokri pred mene onie, {to stanaa
protiv mene;
19|17|40|Ti gi natera vo begstvo neprijatelite moi, i gi istrebi site oni, {to me
mrazat;
19|17|41|tie povikaa, no nema koj da gi spasi: i kon Gospoda, - no On ne gi ~u
19|17|42|}e gi isitnam kako prav na vetar, }e gi gazam kako kal po pati{tata.
19|17|43|]e me izbavi{ od narod buntoven, }e me postavi{ za poglavar nad narod,
~ii ~u|e ne poznavava, i tie sega }e mi sluàt;
19|17|44|samo po sluh za mene me slu{aat tu|incite i mi se pokoruvaat;
19|17|45|tu|incite bledneat i treperat, izleguvaj}i od svoite gradovi.
19|17|46|@iv e Gospod, i neka e blagosloven mojot Bog! I neka se prevoznesuva
Bog na moeto spasenie.
19|17|47|Bog, Koj odmazduva za mene, Koj mi gi pokoruva narodite,
19|17|48|Izbavitel od moite gnevni neprijateli! ]e me vozvisi{ nad onie, {to
stanuvaat protiv mene, i }e me izbavi{ od ~ovek nepraveden.
19|17|49|Poradi toa Te ispovedam pred narodite, Gospodi, i }e go vospevuvam
imeto Tvoe;
19|17|50|Ti Koj veli~estveno go spasuva{ carot Svoj i mu pravi{ milost na Tvojot
pomazanik Davida i na potomstvoto negovo - doveka.
19|18|1|Nebesata ja objavuvaat slavata na Boga, a za delata na racete Negovi
izvestuva svodot nebeski.
19|18|2|Den na denot objavuva, i no} na no}ta znaewe otkriva.
19|18|3|Nema jazik, nitu, pak govor, vo kon ne se slu{a nivniot glas.
19|18|4|Nivniot zvuk se raznesuva po celata zemja, a nivnite zborovi do krai{tata na
vselenata. Na sonce go postavil Svoeto ìveali{te;
19|18|5|i izleguva kako mladoènec od bra~noto leglo, se raduva kako ispolin,
minuvaj}i po patot svoj:
19|18|6|od krajot na nebeseta e izlezot negov, i patuvaweto negovo do drugiot kraj;
ni{to ne e sokrieno od toplinata negova.
19|18|7|Neporo~en e zakonot na Boga - du{ite gi ukrepuva; verno e otkrovenieto na
Gospoda - gi u~i priprostite,
19|18|8|i Gospodovite povelbi se pravedni - go veselat srceto; Gospodovata
zapoved zra~i svetlina; gi prosvetluva o~ite.
19|18|9|Stravot Gospodov e ~ist - prebiva doveka; sudovite Gospodovi se vistina -
site se pravedni;
19|18|10|poskapi se od zlato i od skapoceni kamewa - poslatki se od voso~en med.
19|18|11|Slugata Tvoj gi pazi; a koj gi pazi golema nagrada dobiva.
19|18|12|Koj moè da gi sogleda svoite gre{ki? I od onie tajni o~isti me,
19|18|13|i od tu|ite zapazi go slugata Tvoj, za da ne ovladeat so mene. Toga{ jas }e
bidam neporo~en i }e bidam o~isten od golemite prestapi.
19|18|14|Zborovite na ustata moja i pomislite na srceto moe neka bidat blagougodni
pred Tebe, Gospodi, pomo{niku moj i izbavitele moj!
19|19|1|Neka te usli{i Gospod vo teòk den, da te za{titi imeto na Boga Jakovov.
19|19|2|Da ti isprati pomo{ od Svetili{teto i od Sion da te potkrepi.
19|19|3|Neka si spomni za sekoja tvoja `rtva; i sepalenicite tvoi da bidat primeni.
19|19|4|Da ti go dade Gospod i ona {to ti srce saka; i site tvoi pomisli da gi ispolni.
19|19|5|]e se zaraduvame na tvoeto spasenie i vo imeto na na{iot Bog }e se
izdigneme. Da gi ispolni Gospod site tvoi molbi.
19|19|6|Sega znam deka Gospod go spasuva Svojot pomazanik, go slu{a od svetite
Svoi nebesa; spasenieto e vo silata na Negovata desnica.
19|19|7|Edni - so koli, drugi - so kowi, a nie so imeto na Gospoda, na{iot Bog, se
falime:
19|19|8|tie se prepnaa i padnaa, a nie se krenavme i stoime pravi.
19|19|9|Gospodi, spasi go carot i usli{i ne koga Ti se molime!
19|20|1|Gospodi, so Tvojata sila }e se veseli carot i za spasenieto od Tebe bezmerno
}e se raduva.
19|20|2|Ti mu dade, ona {to srceto negovo posaka, i molbata na ustata negova ne ja
otfrli,
19|20|3|za{to Ti go presretna so dobri blagoslovi, mu vozloì na glavata venec so
skapoceni kamewa.
19|20|4|Toj pobara od Tebe ìvot, a Ti mu dade dolgoletie vo veki vekov.
19|20|5|Golema e slavata negova poradi spasenieto od Tebe; Ti go pokri so ~est i
veli~ie.
19|20|6|]e poloì{ na nego ve~en blagoslov, razveseluvaj}i go so radosta na liceto
Tvoe,
19|20|7|za{to carot se nadeva na Gospoda i vo milosta na Sevi{niot ne se somneva.
19|20|8|Rakata Tvoja }e gi najde site Tvoi neprijateli, desnicata Tvoja }e gi najde
site {to Te mrazat.
19|20|9|Koga }e se razgnevi{, }e gi napravi{ kako ognena pe~ka; gnevot Gospodov
}e gi pogubi, i ogan }e gi progolta.
19|20|10|Ti }e go uni{ti{ plodot nivni od zemjata, i semeto nivno - me|u ~ove~kite
sinovi,
19|20|11|za{to smislija protiv Tebe zlo, se dogovorija, no ne moèa ni{to da
napravat.
19|20|12|Ti }e gi postavi{ kako cel, a od Tvoite lakovi }e pu{ti{ streli vo liceto
nivno.
19|20|13|Izdigni se, Gospodi, so Tvojata sila: nie }e ja vospevame i }e ja
proslavuvame Tvojata mo}.
19|21|1|Boè moj, Boè moj, po~uj me; zo{to me ostavi? Daleku se od spasenieto
moe zborovite so koi pa|am vo grev.
19|21|2|Boè moj! Te prizivam dewe - i Ti ne slu{a{, i no}e - i nema mir za mene.
19|21|3|No Ti ìvee{ vo Svetili{teto Svoe - opkruèn so pofalbi od Izrailot.
19|21|4|Na Tebe se nadevaa tatkovcite na{i; se nadevaa i Ti gi izbavi;
19|21|5|kon Tebe vikaa, i se spasuvaa; na Tebe se nadevaa, i ne se posramija.
19|21|6|Jas sum crv, a ne ~ovek, potsmev za lu|eto i prezir vo narodot.
19|21|7|Site, {to me gladaa, mi se podbivaa; ni{aj}i gi glavite, velea:
19|21|8|"Toj se nadeva{e na Gospoda, neka go izbavi, neka go spasi, ako Mu e
ugoden."
19|21|9|No Ti me podigna od utrobata, stana nade` moja preku mlekoto maj~ino.
19|21|10|Kon Tebe sum privrzan u{te od za~nuvaweto moe; od utrobata na majkata
moja Ti si moj Bog.
19|21|11|Ne otstapuvaj od mene, za{to nevoljata e blizu, a nema koj da mi
pomogne.
19|21|12|Mnogu teliwa me obikolija, debeli junci me opkruìja,
19|21|13|ja otvorija ustata protiv mene kako lav, koj go raskinuva svojot plen i rika.
19|21|14|Jas se razleav kako voda; site moi koski se razglobija, srceto moe stana
kako vosok, se topi vo moite gradi.
19|21|15|Silata moja se isu{i kako crep, jazikot mi se zalepi za nepcata, vo
smrtonosen strav me frli.
19|21|16|Ku~iwata mnogu me opkolija, cela ~eta od zlo~inci se vrti okolu mene; mi
gi probija racete i nozete.
19|21|17|Se broeja site koski moi, a tie gladaa i me preziraa;
19|21|18|gi razdelije me|u sebe sli{tata moi i za oblekata moja frlija `reb.
19|21|19|No Ti, Gospodi, ne oddale~uvaj se od mene! Silo moja! Pobrzaj mi na
pomo{!
19|21|20|Izbavi ja od me~ du{ata moja, i od pcite ednorodnata moja;
19|21|21|Zapazi me od ustite lavovski i od rogovite na ednorogite, spasi ja mojata
smirenost.
19|21|22|]e go objavuvam imeto Tvoe na bra}ata svoi, sred sobranieto }e Te falam.
19|21|23|Vie, {to se pla{ite od Gospoda, vosfalete Go. Celoto seme Jakovovo neka
Go proslavuva; neka se boi od Nego celoto seme Izrailevo,
19|21|24|za{to On ne ja prezre nitu ja odbi molitvata na stradalnikot, ne go sokri
liceto Svoe od mene, a me poslu{a koga Te povikav.
19|21|25|Za Tebe e pohvalata moja, vo velikoto sobranie; }e gi ispolnam
vetuvawata svoi pred onie {to se pla{at od Nego.
19|21|26|]e jadat siromasite i }e se najadat, }e go falat Gospoda onie {to Go
baraat; }e ìveat srcata nivni doveka!
19|21|27|]e se setat i }e se obrnat kon Gospoda site zemni krai{ta, i }e se poklonat
pred Tebe site plemiwa na narodite,
19|21|28|za{to carstvoto e na Gospoda, i On e vladetel nad narodite.
19|21|29|]e jadat i }e se pokonat site silnici na zemjata; pred nego }e padnat site {to
sleguvaat vo zemjata. A du{ata moja }e ìvee za Nego.
19|21|30|Potomstvoto moe }e Mu sluì i }e se nare~uva Gospodovo doveka;
19|21|31|toa }e im ja soop{tuva na lu|eto, {to }e se rodat, pravdata Negova, za{to
seto toa Gospod go sozdal.
19|22|1|Gospod e Pastir moj, ni{to nema da mi nedostasuva,
19|22|2|On me pase na plodni pasi{ta i me vodi na tihi vodi,
19|22|3|ja potkrepuva du{ata moja, me vodi po patot na pravdata zaradi imeto Svoe.
19|22|4|Koga bi trgnal i po dolinata na smrtnata senka, nema da se ispla{am od
zloto, za{to Ti si so mene; Tvojot èzal i Tvojata palka me uspokojuvaat.
19|22|5|Si prigotvil pred mene trpeza na o~igled na neprijatelite moi, si ja pomazal
glavata moja so elej; i ~a{ata tvoja me napojuva so blaènstvo.
19|22|6|I milosta Tvoja taka da me pridruùva preku site denovi na mojot ìvot, i jas
}e prestojuvam vo domot Gospodov mnogu dni.
19|23|1|Gospodova e zemjata i ona {to ja ispolnuva vselenata e se {to ìvee vo nea,
19|23|2|za{to On ja osnova vrz moriwata, i na reki ja utvrdi.
19|23|3|Koj moè da izleze na gorata Gospodova i koj }e zastne na Negovoto sveto
mesto?
19|23|4|Onoj, ~ii race se nevini i ~ie srce e ~isto, koj ne se kolnel vo du{ata svoja
naprazno i ne go spomnuval la`livo imeto Gospodovo pred bli`niot svoj, -
19|23|5|toj }e dobie blagoslov od Gospoda i milost od Boga, Svojot Spasitel.
19|23|6|Takov e rodot na onie {to Go baraat Gospoda, koi Go baraat Boga Jakovov!
19|23|7|Podignete gi, porti, gorni{tata svoi, podignete se, ve~ni porti, i }e vleze
Carot na slavata!
19|23|8|Koj e toj Car na slavata? - Krepkiot i silniot Gospod, silniot vo vojna
Gospod.
19|23|9|Podignete gi, porti, gorni{tata svoi, podignete se, ve~ni porti, i }e vleze
Carot na slavata!
19|23|10|Koj e Carot na slavata? - Gospod nad vojskite - On e Car na slavata!
19|24|1|Kog Tebe, Gospodi, ja izdignuvam du{ata svoja.
19|24|2|Boè moj, na Tebe se nadevam, da ne se posramam doveka, da ne me
ismejuvaat neprijatelite moi,
19|24|3|da ne se zasramat onie {to se nadevaat na Tebe; da se posramat onie, {to
vr{at bezzakonija bez pri~ina.
19|24|4|Pokaì mi gi, Gospodi, pati{tata Tvoi i nau~i me da vrvam po patekite Tvoi.
19|24|5|Upati me kon Tvojata vistina i nau~i me, za{to Ti si Bog na moeto
spasenie; na Tebe se nadevam sekoj den.
19|24|6|Spomni Si gi {tedrostite Tvoi, Gospodi, i milostite Tvoi, za{to se ve~ni.
19|24|7|Grevovite na mladosta moja i neznaeweto moe ne gi spomenuvaj; po
milosta Svoja seti se na mene, zaradi Tvojata dobrota, Gospodi!
19|24|8|Blag i praveden e Gospod, gre{nicite gi izveduva na pat,
19|24|9|gi upatuva krotkite kon pravda i gi u~i krotkite na Svoite pati{ta.
19|24|10|Site pati{ta Gospodovi se milost i vistina za onie, koi go pazat zavetot
Negov i otkrovenieto Negovo.
19|24|11|Zaradi Tvoeto ime, Gospodi, prosti mi go grevot moj, za{to e golem.
19|24|12|Koj ~ovek e toj {to se pla{i od Gospoda? Nemu On }e mu pokaè koj pat
da izbere.
19|24|13|Negovata du{a }e po~iva vo dobro, negovoto seme }e ja nasledi zemjata.
19|24|14|Blizok im e Gospod na onie {to se pla{at od Nego; nim im go otkriva
zavetot Svoj.
19|24|15|O~ite moi sekoga{ se kon Gospoda, za{to On gi vadi od stapica nozete
moi.
19|24|16|Pogledni na mene i smiluj se na mene, za{to sum samoten i vo maka.
19|24|17|Skrbite na srceto moe se umnoìja; izvadi me od nevoljite moi.
19|24|18|Pogledaj gi stradawata i makite moi, pa prosti mi gi site grevovi moi.
19|24|19|Pogledaj gi moite neprijateli, kolku mnogu se namnoìja i kolku mnogu
me mrazat.
19|24|20|Zapazi ja du{ata moja i izbavi me, za da ne se posramam, za{to na Tebe se
nadevam.
19|24|21|Neporo~nosta i pravdaata nejka me u~at, za{to na Tebe se nadevam,
Gospodi.
19|24|22|Izbavi go, Boè, Izrailot od site nevojli negovi.
19|25|1|Sudi me, Gospodi, bidej}i odev neporo~no i, nadevaj}i se na Gospoda,
nema da se pokolebam.
19|25|2|Isku{aj me, Gospodi, ispitaj me; otvori gi utrobata moja i moeto srce.
19|25|3|Tvojata milsot e pred o~ite moi, a jas odam vo Tvojata vistina,
19|25|4|so lu|e suetni ne sedev i so prestapnici na zakonot Tvoj nema da otidam;
19|25|5|go namraziv sobirali{teto na zlonamernite; so ne~estivite nema da sednam;
19|25|6|}e gi mijam racete svoi vo nevinosta i }e go zaobikoluvam `tvenikot Tvoj,
Gospodi,
19|25|7|za da ja razglasuvam pohvalata Tvoja i da gi raskaùvam site Tvoi ~udesa.
19|25|8|Gospodi, go zasakav ìveli{teto na Tvojot dom i mestoto kade {to prebiva i
slavata Tvoja.
19|25|9|Ne pogubuvaj ja du{ata moja so gre{nici i ìvotot moj so lu|e krvnici,
19|25|10|vo ~ii race ima bezzakonie, ~ija desnica e polna so potkupi.
19|25|11|Jas, pak, odam vo svojata neporo~nost, izbavi me, Gospodi, i pomiluj me.
19|25|12|Nogata moja stoi na prav pat, vo sobranijata }e Te blagoslovuvam,
Gospodi.
19|26|1|Gospod e moja svetlina i moe spasenie: od kogo da se bojam? Gospod e sila
na mojot ìvot, od kogo }e se pla{am?
19|26|2|Koga se pribliìja do mene zlobni protivnici i neprijateli, za da go izedat
teloto moe, oslabnaa, se sopnaa, i padnaa.
19|26|3|I polk da se krene protiv mene, nema da se ispla{i srceto moe; duri i cela
vojska da se digne protiv mene, i toga{ }e se nadevam na Nego;
19|26|4|samo za edno Go molam Gospoda, samo toa go sakam: da ostanam vo
domot Gospodov preku site denovi na ìvotot moj, da ja gledam Gospodovata
ubavina i da go posetuvam Negoviot svet hram,
19|26|5|za{to vo zlo~est den On bi me sokril vo Svojata skinija, bi me sokril pod
pokrivot na svoeto ìveali{te; bi me iska~il na karpa.
19|26|6|Toga{ glavata moja }e se izdigne nad neprijatelite {to me opkuùvaat; i
jas }e prinesam vo skinijata Negova `rtva poradi radosta, pa }e peam i }e go falam
Gospoda.
19|26|7|ûj go, Gospodi, glasot moj, bidej}i kon Tebe vikam pomiluj me i usli{i me.
19|26|8|Srceto moe gi povtoruva Tvoite zborovi: - Baraj go liceto Moe; i jas go
baram liceto Tvoe, Gospodi.
19|26|9|Ne sokrivaj go od mene liceto Svoe; ne go odbivaj vo gnevot slugata Tvoj.
Bidi moj pomo{nik; ne otfrluvaj me i ne me ostavaj, Boè, Spasitele moj!
19|26|10|Zo{to tatko mi i majka mi me ostavija, no Gospod me primi.
19|26|11|Nau~i me, Gospodi, na Tvojot pat i upati me po patekata na pravdata,
poradi neprijatelite moi;
19|26|12|ne me predavaj na svoevolnosta na neprijatelite, za{to vostanaa protiv
mene la`ni svedoci i di{at zloba.
19|26|13|No jas veruvam, deka }e ja vidam Gospodovata blagost vo zemjata na
ìvite.
19|26|14|Nadevaj se na Gospoda, bidi maèstven; neka e cvrsto srceto tvoe; nadevaj
se na Gospoda.
19|27|1|Kon Tebe, Gospodi, vikam; ne bidi bezglasen kon mene, ta da ne
zaprilegam pri Tvoeto mol~ewe na onoj {to sleguva vo grob.
19|27|2|ûj go glasot na molitvite moi, koga Ti se molam, koga krevam race kon
Tvojot svet hram.
19|27|3|Ne vbrojuvaj me me|u ne~estivci i zlostornici, koi so bli`nite svoi govorat
za mir, a vo srceto imaat zlo.
19|27|4|Podaj im, Gospodi, spored nivnite dela, spored nivnite lo{i postapki; spored
delata na nivnite race, podaj im go ona {to go zasluìle.
19|27|5|Za{to ne gi razbraa delata na Gospoda, nitu delata na racete Negovi; On }e
gi sosipe i nema da gi podigne.
19|27|6|Blagosloven Gospod, za{to On go ~u glasot na molitvite moi.
19|27|7|Gospod e sila moja i {tit moj; na Nego se nadeva{e srceto moe i On mi
pomogna; zatoa se zaraduva srceto moe i Jas }e go proslavuvam so seto moe srce.
19|27|8|Gospod e sila na Svojot narod i za{titnik za spasenieto na Svojot
pomazanik.
19|27|9|Spasi go narodot Svoj i blagoslovi go nasledstvoto Tvoe; pasi gi i izdigaj gi
doveka!
19|28|1|Prinesete Mu na Gospoda, sinovi Bo`ji, prinesete Mu na Gospoda jaganca,
prinesete Mu na Gospoda slava i ~est,
19|28|2|prinesete Mu slava na Gospoda i na imeto Negovo, poklonete Mu se na
Gospoda vo Negoviot svet dvor.
19|28|3|Glasot Gospodov e nad vodite; Bog na slavata zagrmi, Gospod e nad
mnogu vodi.
19|28|4|Glasot Gospodov e vo silata, glasot Gospodov e vo velelepieto.
19|28|5|Glasot Gospodov kr{i kedri; }e gi skr{i Gospod kedrite livanski,
19|28|6|i napravi kako tele da potskoknuva Livan, a Sirion - kako mlado bivol~e.
19|28|7|Glasot Gospodov se~e kako ognen plamen.
19|28|8|Glasot Gospodov ja potresuva pustiwata; }e ja zatrese Gospod pustiwata
Kades.
19|28|9|Glasot Gospodov gi osloboduva bremenite ko{uti i gi ogoluva gorite; i vo
hramot Negov sekoj ja vozvestuva slavata Negova.
19|28|10|Gospod sedi na prestolot nad potopot, i }e sedi Gospod kako car doveka.
19|28|11|Gospod }e mu dade sila na Svojot narod, Gosod so mir }e go blagoslovi
narodot Svoj.
19|29|1|]e Te voznesuvam, Gospodi, zatoa {to me prifati i ne dopu{ti neprijatelite
moi da se raduvaat nad mene.
19|29|2|Gospodi, Boè moj, povikam kon Tebe, i Ti me isceli.
19|29|3|Gospodi, Ti ja izvede du{ata moja od pekolot i me spasi od onie {to
sleguvaat vo grob.
19|29|4|Pejte Mu na Gospoda, pravednici Negovi, i ispovedajte Go, se}avaj}i se na
Negovata svetost,
19|29|5|za{to gnevot Mu e vo jarosta Negova, a ìvotot - vo milosta Negova:
nave~er nastanuva pla~, a izutrina golema radost.
19|29|6|I jas si rekov vo izobilieto moe: "Nema da se pokolebam doveka."
19|29|7|Gospodi, spored voljata Tvoja podaj i na dobrinata moja sila; no Ti go sokri
liceto Svoe, i jas se zbuniv.
19|29|8|Toga{ kon Tebe, Gospodi, povikav i ne mojot Bog, mu se pomoliv:
19|29|9|"Kakva polza od krvta moja, koga }e slezam vo grob? ]e ja ispoveda li
pravot, }e ja objavi li toj vistinata Tvoja?"
19|29|10|Mu usli{i Gospod, i me pomiluva, i Gospod stana pomo{nik moj.
19|29|11|Ti ja pretvori tagata moja vo radost, go simna od mene kostretot i me
prepa{a so veselba,
19|29|12|za da Te slavi du{ata moja i da ne zamolknam; Gospodi, Boè moj,
ve~no }e te slavam!
19|30|1|Na Tebe, Gospodi, se nadevam, za da ne se posramam doveka; poradi
pravdata Svoja spasi me i o~isti me.
19|30|2|Prikloni go uvoto Tvoe kon mene, pobrzaj da me izbavi{. Bidi mi Bog
za{titnik i pribeì{te, za da se spasam.
19|30|3|Za{to Ti si sila moja i pribeì{te moe, zaradi imeto Tvoe povedi me i
upravuvaj so mene.
19|30|4|Izvedi me od ovaa stapica, koja potajno mi ja postavija, za{to Ti si moj
za{titnik.
19|30|5|Vo Tvoite race go predavam duhot svoj; Ti si me spasuval, Gospodi, Boè
na vistinata.
19|30|6|Ne ti se mili onie {to pazat suetni raboti, no jas se nadevav na Gospoda.
19|30|7|]e se raduvam i }e se veselam poradi Tvojata milost, za{to Ti pogledna na
smirenosta moja i ja spasi od maka du{ata moja,
19|30|8|i ne me predade vo racete ne neprijatelite moi; nozete moi mi gi postavi na
~istina.
19|30|9|Pomiluj me, Gospodi, za{to sum pritesnet od skrb: se pomra~ija vo jarosta
okoto moe, du{ata moja i utrobata moja.
19|30|10|Premale od àl ìvotot moj, i godinite moi - od vozdi{ki; iznemoè silata
moja, i strav vo koskite moi me opfati.
19|30|11|Pred site neprijateli moi stanav za prekor, duri i pred sosedite moi, a i
pla{ilo za poznatite moi; onie {to }e me vidat na pat, begaat od mene.
19|30|12|Zaboraven kako mrtovec sum vo srcata na lu|eto; stanav kako skr{en sad,
19|30|13|biedej}i ~uv deka mnozina okolu mene pogubno {etaat, i koga }e se
soberat zaedno, se dogovoraat i du{ata moja da mi ja odzemat.
19|30|14|Jas, pak, se nadevam na Tebe, Gospodi, i si rekov: Ti si moj Bog.
19|30|15|Dnite moi se vo Tvoite race; izbavi me od racete na neprijatelite moi i od
gonitelite moi.
19|30|16|Neka zasvetli liceto Tvoe nad slugata Tvoj; spasi me so Tvojata milost.
19|30|17|Gospodi, ne dopu{ti da se posramam, poradi toa {to kon Tebe povikav;
ne~estivite neka se posramat i neka zamolknat vo pekolot.
19|30|18|Da onemeat la`livite usti, {to govorat lo{o protiv pravednikot so gordost i
prezrenie.
19|30|19|Kolku e golema dobrinata Tvoja, Gospodi, {to si ja zapazil za onie, koi se
bojat od Tebe, i {to si ja prigotvil za onie, koi se nadevaat na Tebe pred sinovite
~ove~ki!
19|30|20|]e gi sokrie{ pod pokrivot na liceto Svoe od ~ove~kite vozbudi, }e gi
zakloni{ od napadite na jazicite protivni~ki.
19|30|21|Neka e blagosloven Gospod, za{to ja projavi kon mene Svojata ~udesna
milost vo utvrdeniot grad!
19|30|22|Vo malodu{nosta svoja si rekov: otfrlen sum od o~ite Tvoi; no Ti gi usli{i
glasot na molitvata moja, koga povikav kon Tebe.
19|30|23|Sakajte Go Gospoda, site pravednici Negovi, za{to Gospod bara vistina i
im otplatuva na onie, koi premnogu gordo postapuvaat.
19|30|24|Vie site bidete silni i neka krepne srceto va{e {to se nadevate na Gospoda!
19|31|1|Blaèni se onie, ~ii bezzakonija im se prosteni, i ~ii grevovi se pokrieni!
19|31|2|Blaèn e onoj ~ovek, na kogo Gospod ne mu zema za grev, i vo ~ija usta
nema lukavstvo!
19|31|3|Zatoa {to zamolknav, se isu{ija koskite moi od sekojdnevnoto moe
vozdi{uvawe,
19|31|4|bidej}i i dewe i no}e teè{e nad mene rakata Tvoja, kopneev kako na leten
pripek.
19|31|5|No jas go poznav grevot moj i ne go sokriv bezzakonieto svoe, pa rekov:
"]e gi ispovedam na Gospoda moite prestapi," i Ti mi go prosti grevot moj.
19|31|6|Zatoa sekoj pravednik neka Ti se pomoli navreme, i toga{ pritisokot od
mnogute vodi nema da go dostigne.
19|31|7|Ti si moe pribeì{te od makata so koja sum opkruèn; radost moja golema,
spasi me od onie koi me opkolija.
19|31|8|"]e te vrazumam," - veli Bog - "}e ti go pokaàm patot, po koj da odi{; }e gi
upravuvam o~ite Moi na tebe."
19|31|9|"Ne bivajte kako kow ili kako maska, koi nemaat razum, ~ija ~elust so uzda
i oglavnik se skrotuva za da ti se pokoruvaat."
19|31|10|Mnogu maki }e go snajdat gre{nikot, no onoj koj se nadeva na Gospoda,
nego milost }e go opkruùva.
19|31|11|Veselete se vo Gospoda i raduvajte se, pravednici: raduvajte se site koe ste
so ~isti srca.
19|32|1|Raduvajte se, pravednici, vo Gospoda: na pravednicite im prilega pohvala.
19|32|2|Slavete Go Gospoda so gusli, pejte Mu na psaltir so deset ìci,
19|32|3|pejte Mu nova pesna; pejte Mu silno i so vosklik,
19|32|4|za{to slovoto na Gospoda e pravo, i site dela Negovi se vistinski.
19|32|5|On saka milostiwa i sud preveden; so milosta Gospodova e ispolneta
zemjata.
19|32|6|Preku slovoto na Gospoda se zacvrstija nebesata, i preku Duhot na ustata
Negova - site sili nivni.
19|32|7|On gi sobira kako vo mev morskite vodi; bezdnite gi stava vo sokrovi{ta.
19|32|8|Neka se boi od Gospoda celata zemja; neka treperat pred Nego site ìteli vo
vselenata,
19|32|9|za{to On re~e i tie nastanaa; On zapoveda i se sozdadoa.
19|32|10|Gospod gi ru{i pomislite na neznabo{cite, gi spre~uva namerite nivni i gi
sopira pomislite na knezovite.
19|32|11|A zamislata Gospodova ve~no postoi; mislite na srceto Negovo
preminuvaat od rod vo rod.
19|32|12|Blaèn e onoj narod, na koj Gospod mu e Bog, i lu|eto, koi On gi izbral za
nasledstvoto Svoe.
19|32|13|Od nebesata pogleda Gospod, gi vide site sinovi ~ove~ki;
19|32|14|od prestolot, na koj sedi, pogledna na site, koi ìveat po zemjata:
19|32|15|On, Koj na site nim im gi sozdal srcata, gi znae site dela nivni.
19|32|16|Ne go spasuva carot golema vojska; golema sila ni ispolinot nema da go
spasi.
19|32|17|Nesiguren e kowot za spasuvawe, so glemata sila svoja ne moè
nikoga{ da se izbavi.
19|32|18|No, ete, o~ite Gospodovi se vrz onie, koi se bojat od Nego i koi se
nadevaat na milosta Negova,
19|32|19|deka On }e ja spasi du{ata nivna od smrt i vo vreme na glad }e gi
prehrani.
19|32|20|Du{ata na{a se nadeva na Gospoda: za{to On e na{ pomo{nik i
na{ za{titnik,
19|32|21|za{to vo Nego }e se veseli srceto na{e; oti na imeto Negovo sveto se
nadevame.
19|32|22|Milosta Tvoja neka bide nad nas, Gospodi, onaka kako {to Ti se
nadevame.
19|33|1|]e go blagoslovuvam Gospoda vo sekoe vreme; pohvala za Nego
sekoga{ ima vo mojata usta.
19|33|2|So Gospoda }e se fali du{ata moja! Neka go ~ujat toa krotkite i neka se
zaraduvaat.
19|33|3|Vozveli~ete Go Gospoda so mene, i zaedno da go prevoznesuvame imeto
Negovo.
19|33|4|Go pobarav Gospoda, i On me ~u i od site opasnosti moi me izbavi.
19|33|5|Pristapete Mu i }e se prosvetite, i licata va{i nema da se posramat.
19|33|6|Koga nesre}niot vika, - Gospod go usli{uva i go spasuva od site negovi
bedi.
19|33|7|Angel Gospodov zastanuva okolu onie, koi se bojat od Nego, i gi spasuva.
19|33|8|Vkusete i }e vidite, kolku e blag Gospod! Blaèn e onoj ~ovek, koj na Nego
se nadeva!
19|33|9|Bojte se od Gospoda, site pravednici Negovi, za{to ni{to nema da im
nedostiga na onie koi se pla{at od Nego.
19|33|10|Osirome{ea i ogladnea bogatite, a onie {to Go pobaraa Gospoda, ne }e
bidat li{eni od sekakvi dobra.
19|33|11|Dojdete, ~eda, poslu{ajte me: jas }e ve nau~am da se boite od Gospoda.
19|33|12|Saka li ~ovek da ìvee i da vidi dobri denovi,
19|33|13|neka si go vozdrùva jazikot od zlo i ustata svoja od lagi,
19|33|14|neka se kloni od zlo i neka pravi dobro; da bara mir i da vrvi po nego.
19|33|15|O~ite na Gospoda se obrnati kon pravednicite, i u{ite Negovi - kon
molitvite nivni.
19|33|16|No liceto na Gospoda i protiv onie {to vr{at zlo; }e go istrebi od zemjata
spomenot za niv.
19|33|17|Povikaa pravednicite, i Gospod gi usli{i i gi spasi od site maki nivni.
19|33|18|Blisku e Gospod do onie so skru{eno srce, i smirenite po duh }e gi spasi.
19|33|19|Brojni se makite na pravednicite, no od site niv Gospod }e gi izbavi.
19|33|20|Gospod gi ~uva site koski nivni; niedna od niv nema da se stro{i.
19|33|21|Zla smrt go snao|a gre{nikot, a onie, {to go mrazat pravedniot, }e zaginat.
19|33|22|Gospod }e gi spasi du{ite na slugite Svoi, i nikoj od onie, koi se nadevaat
na Nego, nema da pogre{at.
19|34|1|Presudi im, Gospodi, na onie koi me navreduvaat, i sobori gi onie {to se
borat protiv mene;
19|34|2|zami oru`je i {tit i dojdi mi na pomo{;
19|34|3|izvadi go me~ot i presretni gi gonitelite moi; kaì i na du{ata moja: "Jas
sum spasenie Tvoe!"
19|34|4|Da se postidat i zasramat onie {to ja baraat du{ata moja: neka se povratat i
neka se posramat, onie {to mi mislat zlo;
19|34|5|neka bidat kako prav pred vetrot, i Angel Gospodov da gi progonuva,
19|34|6|patot nivni neka bide temen i lizgav, i Angel Gospodov da gi progonuva,
19|34|7|bidej}i bez vina postavija tajna mreà za moja propast, bez vina ja navredija
du{ata moja.
19|34|8|Neka dojde vrz niv zamka {to ne ja znaat i mreàta nivna, {to ja postavija za
mene, da gi ulovi samite niv; neka se spletkaat vo nea i neka zaginat.
19|34|9|A mojata du{a }e se raduva vo Gospoda, }e se veseli poradi spasenieto od
Nego.
19|34|10|Site koski moi }e re~at: "Gospodi, koj e podoben na Tebe, Koj
spasuva{ slab od silen, beden i siromav od grabitelite nivni?"
19|34|11|Se krenaa protiv mene nepravedni svedoci: i za ona {to ne go znam me
soslu{uvaat;
19|34|12|mi vra}aat zlo za dobro, i du{ata moja ostanuva osamena.
19|34|13|A koga mi dodevaa, jas se oblekuvav vo kostret, ja isto{tuvav du{ata moja
so post, i molitvata mi se vra}a{e vo gradite moi.
19|34|14|Postapuvav taka, kako toj da be{e blièn moj, moj brat; odev taèn so
navednata glava; kako onoj {to e zagrièn i naàlen, taka se smiruvav.
19|34|15|A tie se zaraduvaa i se sobraa protiv mene, mi zadavaa rani, a da ne znam
zo{to, me kinea i ne prestanuvaa;
19|34|16|me dovedoa do isku{enie, mi se potsmevaa mnogu i so zabite svoi krckaa
protiv mene.
19|34|17|O, Gospodi, koga }e go pogleda{ toa? Ottrgni ja du{ata moja od nivnite
zlodela, mojata osamena du{a - od tie lavovi.
19|34|18|]e Te proslavuvam, Gospodi, na golemo sobranie, me|u mnogubroen narod
}e Te vosfaluvam;
19|34|19|ne dopu{ti da se zaraduvaat nad mene onie, koi mi se neprijateli bez
pri~ina, koi me mrazat bez vina i namignuvaat so o~ite.
19|34|20|Za{to za mir mi zboruvaa tie, a vo lutinata svoja smisluvaa izmami.
19|34|21|Gi otvorija ustite svoi protiv mene, velej}i: "Dobro! Dobro! O~ite na{i
vidoa."
19|34|22|Ti vide Gosodi, nemoj da premol~i{; Gospodi, ne otstapuvaj od mene!
19|34|23|Stani, razbudi se poradi mojata pravda, o Boè moj i Gospodi moj!
19|34|24|Presudi mi spored Tvojata pravda, Gospodi, Boè moj, ta da ne likuvaat
onie nad mene;
19|34|25|za da ne re~at vo srceto svoi: "Dobro, dobro za du{ata na{a!" i da ne kaàt:
"go progoltavme."
19|34|26|Neka se postidat i zasramat site, koi se raduvaat na mojata nesre}a; da se
obl~at vo sram i pozor, onie {to se gordeat nad mene.
19|34|27|Neka se zaraduvaat i neka se razveselat, onie {to ja sakaat mojata pravda, i
neprestajno neka velat: da se vozveli~i Gospod, Koj mu poèluva mir na Svojot
sluga!
19|34|28|I jazikot moj }e zboruva za pravdata Tvoja i za Tvojata pohvala sekoj den.
19|35|1|Bezzakonikot zboruva vo sebesi - deka gre{i, nema strav Bo`ji pred o~ite
negovi,
19|35|2|za{to toj se zalaùva sebesi, mesto da go uvidi svoeto bezzaakonie i da go
namrazi;
19|35|3|zborovite na ustata negova se nepravda i lukavstvo; toj ne saka da se
vrazumi, i da vr{i dobro;
19|35|4|na legloto svoe si pomisluva bezzkonie, poa|a na lo{ pat, od zlo ne se gnasi.
19|35|5|Gospodi, Tvojata milost e na nebesata, Tvojata vistina - do oblacite!
19|35|6|Tvojata pravednost e kako gorite Bo`ji, a sudovite Tvoi kako golema
bezdna! I lu|e i dobitok }e spasi{ Ti, Gospodi!
19|35|7|O kolku obilno si ja projavil Tvojata milost, Boè! Sinovite ~ove~ki }e se
nadevaat pod Tvojata zakrila;
19|35|8|tie }e se nasitat od izobilieto na Tvojot dom, i od potokot na Tvojata krasota
}e gi napojuva{;
19|35|9|za{to vo Tebe e izvorot na ìvotot: vo Tvojata svetlina }e gledame svetlina.
19|35|10|Pokaì ja milosta Svoja kon onie koi Te poznavaat, i pravdata Svoja kon
onie so ~isto srce;
19|35|11|da ne me zgazi nogata gorda, i rakata na gre{nikot da ne me pokoleba.
19|35|12|Tamu padnaa oni, {to vr{at bezzakonie; soboreni se i ne moàt ve}e da
stanat.
19|36|1|Ne èsti se poradi zlobnicite i ne zaviduvaj im na onie {to vr{at bezzakonie,
19|36|2|za{to tie }e se isu{at kako treva, i kako zeleno rastenie nabrgu }e svenat.
19|36|3|Nadevaj se na Gospoda i pravi dobro; ìvej na zemjata i taa }e te hrani
izobilno.
19|36|4|Ute{uvaj se so Gospoda, i On }e ti dade srceto srceto tvoe {to }e posaka.
19|36|5|Otkrij go patot svoj pred Gospoda i na Nego nadevaj se i On }e izvr{i se;
19|36|6|i }e ja izvede pravdata tvoja kako svetlina, i spravedlivosta tvoja - kako
pladne.
19|36|7|Pokori Mu se na Gospoda i moli Go usrdno. Ne èsti se na onoj, koj uspeva
na patot svoj, na ~ovek koj vr{i bezzakonie.
19|36|8|Prestani da se gnevi{ i ostavi ja jarosta, ne èsti se tolku mnogu - samiot da
ne pravi{ zlo,
19|36|9|za{to onie, {to vr{at zlo, }e bidat istrebeni, a onie, koi se nadevaat na
Gospoda, }e ja nasledat zemjata.
19|36|10|U{te malku, i gre{nikot }e go nema; }e go pobara{ mestoto negovo i nema
da go najde{.
19|36|11|A krotkite }e ja nasledat zemjata i }e se nasladuvaat vo izobilen mir.
19|36|12|Gre{nikot }e demnee na pravedniot i }e ~krta so zabite protiv nego,
19|36|13|no Gospod }e go izmee, za{to odnapred gleda, deka mu se bliì krajot.
19|36|14|Gre{nicite gi vadat ma~evite, go optegnuvaat lakot svoj, za da go kutnat
bedniot i siromaviot, za da gi probodat onie, {to se so ~isto srce.
19|36|15|No me~ot nivni neka se zabie vo nivnoto srce, i lakovite nivni neka se
skr{at.
19|36|16|Maloto bogatstvo kaj pravedniot e mnogu podobro otkolku golemoto
bogatstvo na gre{nicite.
19|36|17|Za{to mi{kite na gre{nicite }e splasnat, a na pravednicite Gospod im gi
potkrepuva.
19|36|18|Gospod gi znae pati{tata na neporo~nite; i nivnoto nasledstvo }e bide
ve~no:
19|36|19|vo zlo vreme nema da bidat posrameni i vo denovite na glad }e bidat siti;
19|36|20|za{to gre{nicite }e zaginat, i neprijatelite Gospodovi }e gi snema zaedno
so nivnata slava i veli~ie; }e is~eznat kako dim.
19|36|21|Gre{nikot zema na zaem i ne moè da vrati, a pravednikot e milostiv i
dava,
19|36|22|za{to onie, koi Gospoda Go blagoslovuvaat, }e ja nasledat zemjata, a koi
Go prokolnuvaat, }e bidat istrebeni.
19|36|23|Gospod gi zavcrstuva stapkite na ~ovekot i mili Mu se negovite pati{ta:
19|36|24|koga treba da padne, nema da se razbie, za{to Gospod }e go drì.
19|36|25|Bev mlad, ve}e ostarev, i ne vidov ostaven pravednik nitu potomcite
negovi leb da prosat;
19|36|26|toj sekoj den znae da se smiluva i na zaem da dava, i potomstvoto
negovo }e bide blagosloveno.
19|36|27|kloni se od zlo i pravi dobro, pa }e ìvee{ ve~no;
19|36|28|za{to Gospod ja saka pravdata i ne gi ostava prevednicite Svoi; niv
ve~no }e gi ~uva. A bezzakonicite }e bidat isfrleni i potomstvoto na bezbo`nicite }e
bide istrebeno.
19|36|29|Pravednicite }e ja nasledat zemjata i }e ìveat na nea ve~no.
19|36|30|Ustata na pravednikot kaùva mudrost, a jazikot negov izgovara pravda.
19|36|31|Zakonot na negoviot Bog e vo srceto negovo; stapkite negovi nema da se
sopnat;
19|36|32|grenikot go demne pravedikot i bara da go ubie;
19|36|33|no Gospod nema da go predade vo negovi race i nema da go osudi,
koga }e bide suden.
19|36|34|Nadevaj se na Gospoda i pazi gi Negovite pati{ta; On }e te vozdigne, za
da ja nasledi{ zemjata; i }e go gleda{ istrebuvaweto na gre{nicite.
19|36|35|Vidov stra{en bezbo`nik, koj se prevoznesuva{e i izdiga{e kako kedrite
livanski.
19|36|36|Pominav i, ete, go nema; go pobarav, i ne go najdov.
19|36|37|ûvaj ja nezlobivosta i pazi ja pravdata, za{to nasledstvoto na takov ~ovek
e mir;
19|36|38|a bezbo`nicite site }e bidat istrebeni, nivnoto nasledstvo }e se zatre.
19|36|39|Spasenieto, pak, na pravednicite doa|a od Gospoda i On e nivni za{titnik
vo te{ko vreme;
19|36|40|i }e im pomaga Gospod i }e gi izbavi; }e gi odbere od grenicite i }e gi
zapazi, za{to na nego se nadevaat.
19|37|1|Gospodi, vo jarosta Svoja ne karaj me i vo gnevot Svoj ne kaznuvaj me,
19|37|2|za{to strelite Tvoe se zabija vo mene, i Tvojata raka teì vrz mene,
19|37|3|Za teloto moe nema lek od Tvojot gnev; vo koskite moi nema mir od
grevovite moi;
19|37|4|za{to bezzakonijata moi ja navdvi{ija glavata moja, kako te{ko breme me
pritisnaa.
19|37|5|Smrdat i gnijat ranite moi poradi bezumieto moe.
19|37|6|Nastradav i se stopiv sosema, cel den nataèn odam;
19|37|7|bidej}i odvnatre goram od ogan, nema lek za teloto moe.
19|37|8|Ozloben sum i prekumerno ponizen; rikav poradi vozdi{kite na srceto Moe.
19|37|9|Gospodi, pred Tebe se site moi èlbi, i mojata vozdi{ka ne e sokriena od
Tebe.
19|37|10|Srceto mi se vozbudi, i me napu{ti silata moja, i svetlinata na o~ite moi, - i
nea ja nema vo mene.
19|37|11|Moite prijateli i moite bli`ni se pribliìja i ne se dobliìja; zastanaa
podaleku od mene,
19|37|12|a onie {to ja baraa du{ata moja, zboruvaa lo{o i bez osnova i sekoj den
kroeja spletki;
19|37|13|a jas, pak, kako gluv ne slu{av i sum kako nem, koj ne ja otvora ustata
svoja;
19|37|14|stanav kako ~ovek, {to ne slu{a i {to vo ustata svoja nema prekor,
19|37|15|za{to na Tebe, Gospodi, se nadevav; Ti }e me usli{i{, Gospodi, Boè moj.
19|37|16|Oti si rekov: da ne se pogordeat nad mene moite nepriajteli; i koga mi se
pokolebaa nozete moi, tie izgovorija lo{i zborovi nad mene.
19|37|17|Gotov sum da padnam, i jadot moj sekoga{ e pred mene.
19|37|18|Bezzakonieto svoe go priznavam i }e se smiruvam poradi grevot moj.
19|37|19|A neprijatelite moi ìveat i se posilni stanuvaat od mene, i se namnoìja
onie {to nepravedno me mrazat,
19|37|20|pa vra}aj}i mi zlo za dobro, bidej}i bev za pravda, tie me otfrlija kako
mrtovec.
19|37|21|Ne ostavaj me, Gospodi, Boè moj, ne otstapuvaj od mene;
19|37|22|pobrzaj da mi pomogne{, Gospodi, Spasitele moj!
19|38|1|Si rekov: }e pazam na pati{tata moi, za da ne zgre{am so jazikot svoj; se
pogriìv ustata moja da e pretpazliva dodeka e gre{nikot pred mene.
19|38|2|Onemev i se smiriv, i zamolknav duri i za dobroto; i jadot moj se obnovi.
19|38|3|Plamna srceto moe vo mene i dodeka razmisluvam ogan }e se razgori vo
mislite moi. Progovoriv so jazikot svoj:
19|38|4|kaì mi go, Gospodi, mojot kraj, i kolkav e brojot na moite dni, za da znam
kolku sum ni{toèn.
19|38|5|Ete, Ti si mi dal dni kolku edna peda, i vekot moj e kako ni{to pred Tebe. I
navistina, se e sueta, sekoj ~ovek {to ìvee.
19|38|6|Navistina, ~ovek odi kako senka i zaludno se vozbuduva; sobira bogatstvo,
a ne znae komu }e mu go ostavi.
19|38|7|I sega {to da o~ekuvam? Zar nade`ta ne e vo Tebe, Gospodi?
19|38|8|Spasi me od site bezzakonija; si dopu{til da bidam poruga na bezumniot.
19|38|9|Zanemev i ne ja otvoriv ustata, za{to Ti me sozdade.
19|38|10|Otstrani gi od mene udarite Tvoi, iznemo{tuvam od Tvojata silna raka.
19|38|11|Preku kazni zaradi bezzakonija si go vospital ~ovekot i du{ata negova si ja
rasto~ila kako pajaìna. I zaludno se vozbuduva sekoj ~ovek.
19|38|12|Usli{i ja, Gospodi, molitvata moja i po~uj ja molbata moja; ne bidi
bezglasen kako moite solzi, za{to sum tu| vo Tebe i pridojden, kako site moi
tatkovci.
19|38|13|Dopu{ti mi da zdivnam, pred da zaminam i da me nema ve}e.
19|39|1|Dolgo vreme se nadevav na Gospoda, i On se nakloni nad mene i ja ~u
molitvata moja,
19|39|2|i me izvede od dlabinata na jadot i od dlaboka tiwa, pa gi postavi nozete
moi na kamen i gi zacvrsti stapalata moi;
19|39|3|a vo ustata moja vloì nova pesna - pohvala na na{iot Bog. Mnozina }e
vidat, i strav }e gi opfati i }e se nadevaat na Gospoda.
19|39|4|Blaèn e onoj ~ovek, ~ija nade` e imeto na Gospoda i ne se zagleduva vo
ni{to`ni raboti i la`ni voodu{evuvawa.
19|39|5|Mnogu ~udesni dela si napravil. Gospodi, Boè moj, i po mnogute misli
Tvoi koj moè da se sporedi so Tebe! Po~nav da gi objavuvam i da zboruvam so
niv, no tie broj nemaat.
19|39|6|@rtvi i prinosi Ti ne pobara, no teloto ni go podgotvi; sepalenica i `rtva za
grev Ti ne pobara.
19|39|7|Toga{ rekov; eve, idam; vo knigata za mene e napi{ano;
19|39|8|odlu~iv da ja ispolnam voljata Tvoja, Boè moj; i Tvojot zakon e vo srceto
moe.
19|39|9|ja objavuvam Tvojata pravda vo golemoto sobranie; ne i branev na ustata
moja; Ti go znae{ toa, Gospodi.
19|39|10|Tvojata pravda ne ja sokriv vo srceto moe, ja objaviv vistinata Tvoja i
spasenieto Tvoe; i ne je zataiv Tvojata milost i Tvojata vistina od sobranieto.
19|39|11|No, Gospodi, ne otstranuvaj go milosrdieto Tvoe od mene; Tvojata milost i
Tvojata vistina me pazea postojano,
19|39|12|za{to zla bezbrojni me opkruìja; me pritisnaa bezzakonijata moi, i ne
moèv duri ni da gledam, - tie se pove}e od vlaknata na glavata moja; a i srceto
moe me ostavi.
19|39|13|Blagovoli, Gospodi, da me izbavi{; Gospodi, pobrzaj mi na pomo{.
19|39|14|Neka se zasramat i neka pocrvenat site, koi baraat da ja pogubat du{ata
moja! Neka bidat vrateni nazad i neka bidat predadeni na potsmev onie, koi mi
sakaat zlo.
19|39|15|Vedna{ da si go ponesat svojot sram onie, koi sakaj}i da mi se narugaat
velat: "Dobro, dobro!"
19|39|16|Neka se zaraduvaat i neka se razveselat vo Tebe site, koi Te baraat, i onie
{to sakaat spasenie od Tebe neprestajno neka zboruvaat: velik e, velik - Gospod!
19|39|17|A jas sum siromav i beden; Gospod }e se griì za mene. Ti si pomo{nik
moj i za{titnik moj, Boè moj, ne zadocnuvaj.
19|40|1|Blaèn e onoj, {to gi pregleduva bednite i siromasite! Vo zlo~est den
Gospod }e go izbavi.
19|40|2|Gospod neka go zapazi i neka go za{titi i ublaì ìvotot negov na zemjata; i
da ne go predade vo racete na neprijatelot negov.
19|40|3|Gospod neka mu pomogne koga leì bolen v postela. Ti ja izmenuva{ celata
postela negova pri bolesta negova.
19|40|4|Rekov: "Gospodi, smiluj se na mene, izlekuvaj ja du{ata moja, za{to
zgre{iv pred Tebe."
19|40|5|Neprijatelite moi zboruvaat lo{o za mene: "Koga }e umre, i koga }e zagine
imeto negovo?"
19|40|6|I ako nekoj dojde da me vidi, govori laga; negovoto srce sobira nepravda vo
sebe, i toj, {tom }e izleze nadvor, rasprava.
19|40|7|Site moi neprijateli {epotat me|u sebe protiv mene, pomisluvaj}i mi zlo:
19|40|8|"Za zakonoprestapen zbor me nabedija; koj edna{ legne ve}e nema da
stane."
19|40|9|Duri i ~ovekot, koj be{e vo mir so mene i na kogo se nadevav, koj jade{e
moj leb, ja krena nogata protiv mene.
19|40|10|A Ti, Gospodi, pomiluj me, ispravi me, ta da im vozvratam.
19|40|11|Po toa }e doznaam, deka sum ti mil, koga neprijatelot moj nema da se
pogordee nad mene;
19|40|12|a mene, pak, me prifati cel poradi mojata nezlobivost i me zacrsti pred
Sebe ve~no.
19|40|13|Neka e blagosloven Gospod, Bog Izrailev, od veka do vek! Amin, amin!
19|41|1|Kako {to ko{utata èdnee po vodni izvori, taka i du{ata moja, Boè, kopnee
po Tebe!
19|41|2|Du{ata moja èduva za silniot i ìviot Bog: koga }e dojdam i }e se javam
pred liceto Bo`jo?
19|41|3|Solzite moi bea leb za mene i dewe i no}e, koga sekoj den mi zboruvaa:
kade e tvojot Bog?
19|41|4|Se setiv na toa i ja izliv du{ata svoja, za{to }e pominam niz mesta kade {to
e ~udesnata skinija - do Bo`jiot dom - pri glasno voskliknuvawe i proslavuvawe,
kako na golem praznik.
19|41|5|Zo{to taguva{, du{o moja, i zo{to tolku me voznemiruva{? Nadevaj se na
Boga, bidej}i jas ne Nego se nadevam, mojot Bog e moe spasenie.
19|41|6|Se vozbudi du{ata moja vo mene, poradi toa }e si spomnuvam na Tebe do
zemjata Jordanska, od Ermon i od gorata mala.
19|41|7|Bezdna povikuva bezdna so glasot na Tvoite vodopadi; site Tvoi vodi i Tvoi
branovi navalija na mene.
19|41|8|Dewe Gospod }e ja pokaùva milosta Svoja, a jas no}e }e Mu peam i }e
Mu se molam na Boga na mojot ìvot.
19|41|9|]e mu re~am na Boga: Ti si moj zastapnik. Zo{to me zaboravi? Zo{to odam
naàlen dodeka neprijatelot me pritiskuva?
19|41|10|Tro{ej}i gi koskite moi, neprijatelite moi se podigruvaat so mene, velej}i
mi sekoj den: kade e tvojot Bog?
19|41|11|Zo{to taguva{, du{o moja, i zo{to me voznemiruva{? Nadevaj se na Boga,
bidej}i Nego jas pak }e Go proslavuvam, mojot Bog e moeto spasenie.
19|42|1|Presudi mi, Boè, i raspravi ja tu`bata moja protiv narodot koj ne e svet.
Izbavi me od nepraveden i lukav ~ovek.
19|42|2|Bidej}i Ti si sila moja, Boè, zo{to si me otfrlil? I zo{to odam taka naàlen
dodeka neprijatelot me ma~i?
19|42|3|Isprati ja Tvojata svetlina i Tvojata vistina da me vodat i da me dovedat vo
Tvojata sveta gora i vo Tvoeto ìveali{te.
19|42|4|I }e pristapam do Bo`jiot `rtvenik, do Boga, Koj ja raduva mojata mladost.
Na citra }e Te slavam, Boè, Boè moj!
19|42|5|Zo{to taguva{ du{o moja, i zo{to me voznemiruva{! Navedaj se na Boga,
bidej}i pak }e Go ispovedam Nego, Spasitelot i mojot Bog.
19|43|1|Boè, so u{ite na{i ~uvme, a tatkovcite na{i ni raskaùvaa za deloto {to si
go napravil vo nivnite dni, vo denovite drevni.
19|43|2|Ti so Tvojata raka si istrebil narodi, a niv si gi naselil; si porazil lu|e i si gi
izgonil;
19|43|3|bidej}i tie ne so me~ ja pridobija zemjata, i nivnite mi{ki ne gi spasile, tuku
Tvojata desnica i Tvojata mi{ka i svetlinata na Tvoeto lice, za{to Ti bea po volja.
19|43|4|Boè, samo Ti si car moj i Bog moj, Koj mu izvojuva pobeda na Jakova.
19|43|5|So Tebe, kako so rogovi, }e gi izbodeme na{ite neprijateli, i so Tvoeto
ime }e gi uni{time onie, {to vostanuvaat protiv nas;
19|43|6|za{to jas nema da se nadevam na mojot lak i me~ot moj nema da me spasi;
19|43|7|tuku Ti }e ne spasi{ od neprijatelite na{i i }e gi posrami{ onie {to ne
mrazat.
19|43|8|So Boga }e se falime sekoj den i Tvoeto ime ve~no }e go proslavuvame.
19|43|9|No sega Ti ne otfrli i ne posrami, pa ne izleguva{, Boè, so na{ite vojski;
19|43|10|ne svrti vo begstvo pred neprijatelite na{i, i onie, {to ne mrazat, ne
ograbuvaa.
19|43|11|Ne predade kako ovci da ne izedat i ne rasturi me|u neznabo{cite.
19|43|12|Eftino go prodade narodot Svoj i so toa ne ja krena cenata negova;
19|43|13|ne predade za prezir kaj sosedite na{i, za potsmev i hulewe na onie, koi
ìveat okolu nas;f
19|43|14|ne napravi za prikaz me|u neznabo{cite, i mnozina ja vrtat glavata.
19|43|15|Sekoj dena sramot moj e pred mene, i crvenilo go pokriva liceto moe,
19|43|16|od glasot na onoj {to se potsmeva i od klevetnikot, od neprijatelite i
odmazdnicite.
19|43|17|Seto toa ne snajde nas, no nie ne Te zaboravivme, Tebe i ne go naru{ivme
Zavetot Tvoj.
19|43|18|I ne otstapi srceto na{e, i stapkite na{i ne se otklonija od Tvojot pat.
19|43|19|za{to ne porazi vo mestoto, kade {to bevme ozlobeni i ne pokri so smrtna
senka.
19|43|20|Ako go bevme zaboravile imeto na na{iot Bog i da gi bevme protegnale
racete na{i kon tu| bog,
19|43|21|zar Bog toga{ nema{e da ispita za toa? Za{to On gi znae tajnite na srcata.
19|43|22|Zaradi Tebe umirame sekoj den, ne smetaat kako ovci opredeleni za klawe.
19|43|23|Rabudi se, zo{to spie{, Gospodi! Razbudi se, i ne otfrlaj ne zasekoga{!
19|43|24|Zo{to go odvra}a{ liceto Svoe, ja zaborava{ bedata na{a i nevoljata na{a?
19|43|25|Bidej}i du{ata na{a se ponizi do prav, a utrobata ni se prilepila na zemjata,
19|43|26|stani, Gospodi, i pomogni ni, izbavi ne poradi imeto Tvoe.
19|44|1|Od srceto moe se izliva blag zbor; mu zboruvam na Carot za delata moi;
jazikot mi e kako trska na brzopisec.
19|44|2|Ti si najprekrasniot me|u sinovite ~ove~ki, blagodat se izliva od Tvojata
usta; zatoa Bog Te blagoslovil doveka.
19|44|3|Prepa{i go na bedroto me~ot Svoj, o silniku: vo Svojata krasota i ubavina!
19|44|4|I taka ukrasen, poitaj i carstvuvaj zaradi vistinata, krotosta i pravdata, i
Tvojata desnica }e pokaè ~udesni dela.
19|44|5|Izostreni se Tvoite streli, o junaku, narodite }e padnat pred Tebe, - tie }e se
zabodat vo srcata na carskite neprijateli.
19|44|6|Tvojot prestol, Boè, e ve~en: èzloto na pravdata e èzlo na Tvoeto carstvo.
19|44|7|Ti ja zasaka pravdata i go namrazi bezzakonieto; zatoa, Boè, Tvojot Bog,
Te pomaza so elej na radosta pove}e od Tvoite sou~esnici.
19|44|8|Site Tvoi obleki mirisaat na smirna, aloj i kasija; koga izleguva{ od dvorcite
od te{ka slonova koska, vo {to nao|a{ radost.
19|44|9|Carski }erki se vo Tvojata po~esna pridru`ba; caricata stoi pokraj Tebe
oddesno vo obleka ukrasena i so zlato protkaena.
19|44|10|ûj, }erko, vidi, prikloni go uvoto svoe i zaboravi go tvojot narod i domot
na tatkoto tvoj.
19|44|11|Za{to Carot ja posaka tvojata ubavina, oti On e tvoj Gospodar i prikloni
Mu se toga{ ti.
19|44|12|I }erkata tirska }e Mu se pokloni so podaroci i najbogatite me|u narodot }e
te zamolat.
19|44|13|Seta slava na carskata }erka e vnatre: nejzinata obleka e vezena so zlato;
19|44|14|vo vezena obleka }e ja doveduvaat kaj Carot; po nea vodat pri Tebe devici,
nejzini drugarki, i gi priveduvaat kon Tebe,
19|44|15|gi doveduvaat so veselba i radost, vleguvaat vo Careviot dvorec.
19|44|16|Mesto tvoite tatkovci, ovde }e bidat tvoite sinovi; Ti }e gi postavi{ za
knezovi po celata zemja.
19|44|17|]e go spomnuvaat imeto Tvoe od rod vo rod; zatoa narodite }e Te slavat od
vek do vek.
19|45|1|Bog ni e nam pribeì{te i sila, pomo{nik, na sekoj koj e vo maka }e se
najde.
19|45|2|Zatoa nema da se upla{am, pa makar i zemjata da se razni{a, i gorite da se
premestat vo srceto morsko.
19|45|3|Zbu~ea i se krevaa vodite nivni, se zatesoa gorite od èstinata nivna.
19|45|4|Re~nite potoci go veselat Bo`jiot grad, Sevi{niot go osvetli ìveali{teto
Svoe.
19|45|5|Bog e srede nego; toa nema da se razni{a: Bog }e mu pomogne u{te pred
zori.
19|45|6|Se zbunija narodite; se potresoa carstvata; Sevi{niot go pu{ti Svojot glas, i
zemjata se zatrese.
19|45|7|Gospod na silite e so nas, Jakovoviot Bog e na{ zastapnik.
19|45|8|Dojdete i videte gi delata Bo`ji - ~udesata {to gi napravi On na zemjata.
19|45|9|Prekratuvaj}i gi vojnite do krajot na zemjata, }e go skr{i lakot i }e go
zdrobi oru`jeto, i {titovite golemi so ogan }e gi izgori.
19|45|10|Zastanete i razberete deka Jas sum Bog; }e se izdigam nad narodite i }e se
prevoznesuvam nad zemjata.
19|45|11|Gospod na silite e so nas, Jakovoviot Bog e na{ zastapnik.
19|46|1|Zapleskajte so racete, site narodi voskliknete kon Boga so radosen glas;
19|46|2|za{to Sevi{niot Gospod e stra{en, Golem Car e nad celata zemja.
19|46|3|On ni pokori pod nozete lu|e i narodi;
19|46|4|za Svoe nasledstvo ni ja izbra krasotata na Jakova, kogo go vozqubi.
19|46|5|Se izdigna Bog pri vosklici, Gospod se vozvisuva pri truben zvuk.
19|46|6|Pjete mu na na{iot Bog, pejte; pejte mu na na{iot Car, pejte,
19|46|7|za{to Bog e Car nad celata zemja; pejte Mu mudro!
19|46|8|Bog se zacari nad narodite, Bog sedi na svetiot Svoj prestol;
19|46|9|neznaboè~kite knezovi se sostanaa so Avraamoviot Bog, za{to zemnite
silnici koi Mu pripa|aat na Boga, silni se podignaa.
19|47|1|Golem e Gospod i mnogu falen vo gradot na na{iot Bog, na Svojata sveta
gora.
19|47|2|Prekrasna vozvi{enost, radost na celata zemja e gorata Sion; na severnata
strana nejzina e gradot na golemiot Car.
19|47|3|Bog, Koj e vo Svojot dvorec, znaeme deka e za{titnik.
19|47|4|Za{to, ete, se sobraa carevite zemni i site dojdoa zaedno,
19|47|5|pa, otkako vidoa, se voshitija, se zbunija i se pokolebaa:
19|47|6|strav gi opfati tamu, pa se ma~ea kako èna rodilka;
19|47|7|i so silen vetar gi razbi tarsiskite korabi.
19|47|8|Kako {to ~uvme, taka i vidovme vo gradot na Gospoda na silite, vo gradot
na na{iot Bog: Bog go osnova za doveka.
19|47|9|Ja primivme, Boè, milosta Tvoja srede hramot Tvoj.
19|47|10|Spored imeto Tvoe, Boè, e i Tvojata pohvala do krai{tata na zemjata:
Tvojata desnica e polna so pravda.
19|47|11|Neka se veseli gorata Sion, i da se raduvaat judejskite }erki zaradi Tvoite
sudovi, Gospodi.
19|47|12|Odete okolu Sion i obikolete go, prikaùvajte vo kulite negovi.
19|47|13|Poloète gi srcata svoi vo negovata mo}; razgledajte gi negovite dvorci, za
da mu raskaète na idniot rod.
19|47|14|Za{to ovoj Bog e na{ Bog vo site vekovi: On }e ni bide pastir ve~en.
19|48|1|ûjte go ova site narodi; vnimavajte vie site {to ìveete po vselenata,
19|48|2|zemnorodni i sinovi ~ove~ki, kako bogatite taka i siromasite.
19|48|3|Ustata moja }e kaùva mudrost, i mislata na srceto moe - pouka.
19|48|4|]e go naklonam uvoto svoe kon raskaùvaweto: so gusla }e ja otrkijam
gatankata moja.
19|48|5|Zo{to da se pla{am vo te{ki denovi, koga bezzakonieto na moite pati{ta }e
me opkoli?
19|48|6|Vie, {to se nadevate na silite svoi i se falite so golemoto bogatstvo svoe,
~ujte:
19|48|7|Bratot ne moè da se iskupi; a moè li ~ovekot da se otkupi? Na Boga nema
da mu dade otkup za nego,
19|48|8|nitu cena za otkup na du{ata svoja.
19|48|9|Nekoj i }e se nama~i dolgo, }e ìvee do krajot i pak }e propadne, koga }e
vidi deka i murdite umiraat.
19|48|10|Nerazumnite i bezumnite zaginuvaat zaedno, a go ostavaat bogatstvoto na
drugi.
19|48|11|Tie si mislat, deka gorbovite nivni se ve~ni, ìveali{tata od rod vo rod, taka
{to zemjite nivni gi nosat imiwata nivni.
19|48|12|I ~ovek so po~est ova ne go razbira; pa zaprileguva na ìvotnite, so koe se
poistovetuva.
19|48|13|Toj nivni pat e nivna soblazna, iako potoa so svojata usta ubavo }e
zboruvaat.
19|48|14|Tie se kako ovci zatvoreni vo pekolot, smrtta im e pastir, i izutrina
pravednite }e gospodarat nad niv; no silata nivna }e se istro{i vo pekolot od slavata
nivna.
19|48|15|No Bog }e ja spasi du{ata moja od rakata na pekolot, koga }e me primi.
19|48|16|Ne pla{i se koga ~ovek bogatee, koga slavata na domot negov raste;
19|48|17|za{to, umiraj}i, ni{to nema da zeme, nitu, pak, slavata negova }e pojde po
nego;
19|48|18|makar {to pri ìvotot negov du{ata negova ja ublaùvaat, a tebe te falat
koga si ugoduva{;
19|48|19|}e otide duri vo rodot na svoite tatkovci, nema nikoga{ da vidi svetlina.
19|48|20|ôvek, koj nerazumno ìvee, sli~en e na ìvotnite.
19|49|1|Bog nad bogovite, Gospod, govori i ja povikuva zemjata od son~eviot
izgrev do zapad.
19|49|2|Od Sion, koj e vrv na ubavinata, }e se pojavi Bog;
19|49|3|ide na{iot Bog, i }e prozbori; pred Nego ogan }e se razgori, okolu Nego
bura.
19|49|4|Odozgora On }e gi povika neboto i zemjata, za da mu sudi na Svojot narod:
19|49|5|Soberete gi pri Nego svetiite Negovi, koi se zavetuvaa kako `rtva za Nego.
19|49|6|I nebesata }e ja oglasat Negovata pravda, za{to Bog e sudija.
19|49|7|ûj, narode Moj, i Jas }e ti govoram, Izraile, }e svedo~am protiv tebe: Jas
sum Bog, Tvoj Bog.
19|49|8|nema da te prekoruvam poradi tvoite `rtvi; tvoite sepalenici sekoga{ se pred
Mene;
19|49|9|nema potreba da primam telci od tvojot dom, nitu kozli od stadata tvoi,
19|49|10|za{to Moi se site gorski yverovi i dobitokot po gorite i govedata.
19|49|11|Gi poznavam site ptici nebeski, i ubavinata na poliwata e pred Mene,
19|49|12|ako ogladnam, nema da ti kaàm tebe, za{to Moja e vselenata i se, {to ja
ispolnuva.
19|49|13|Zar Jas da jadam june{ko meso i da pijam krv jare{ka?
19|49|14|Prinesi Mu na Boga blagodarstvena `rtva i na Sevi{niot molitvite svoi
upatuvaj Mu gi;
19|49|15|i povikaj Me vo teòk den; Jas }e te izbavam, i ti }e Me proslavi{.
19|49|16|A za gre{nikot Bog re~e: "Zo{to gi kaùva{ Moite naredbi i so usta go
prima{ Mojot zavet?"
19|49|17|A samiot ja mrazi{ poukata Moja i zad grb go frla{ zborovite Moi?
19|49|18|Koga }e vide{e kradec, se zbliùva{e so nego i so prequbnici se druè{e;
19|49|19|ustata tvoja e polna so zloba, i jazikot tvoj lukavstvo plete;
19|49|20|sedi{ i go kleveti{ bratot svoj, i protiv sinot na svojata majka se
soblaznuva{.
19|49|21|Ti go izvr{i toa, a jas mol~ev; ti si pomisli deka Jas sum, kakov {to si ti. ]e
te izobli~am i }e ti gi iznesam pred liceto tvoe grevovite tvoi.
19|49|22|Razberete go ova vie, koi go zaboravate Boga, za da ne ve grabne, pa
toga{ }e nema izbavitel.
19|49|23|Koj prinesuva `rtva blagodarstvena, toj Me proslavuva, i koj go sledi
Mojot pat, nemu }e mu go soop{tam Bo`joto spasenie.
19|50|1|Pomiluj me, Boè, poradi golemata Tvoja milost, i zaradi golemata Tvoja
dobrina izbri{i gi bezzakonijata moi.
19|50|2|Mnogupati me izmi od moeto bezzakonie i o~isti me od mojot grev,
19|50|3|za{to bezzakonieto moe go znam i mojot grev e sekoga{ pred mene.
19|50|4|Pred Tebe Edinstveniot zgre{iv i pred Tebe zlo izvr{iv, za da
bide{ praveden koga }e presuduva{ i da pobedi{ koga }e sudi{.
19|50|5|Ete, vo bezzakonie sum za~nat i vo grev me rodi majkata moja.
19|50|6|No, Ti ja zasaka vistinata vo srceto, i vnatre vo mene mi ja objavi
nepoznatata i tajnata premudrost Tvoja.
19|50|7|Porosi me so isop, i }e bidam ~ist; izmij me i }e bidam pobel od sneg.
19|50|8|Daj mi da ~ujam radost i veselba, i }e se zaraduvaat koskite moi oslabnati.
19|50|9|Svrti go liceto Svoe od grevovite moi i izbri{i gi site moi bezzakonija.
19|50|10|Sozdaj ~isto srce vo mene, Boè, i duh vistinski obnovi vo mene.
19|50|11|Ne otfrlaj me od liceto Svoe i Svetiot Duh Tvoj ne odzemaj Go od mene.
19|50|12|Vrati mi ja radosta, spasuvaj} me i so Svojot mo}en Duh zacvrsti me.
19|50|13|Bezzakonicite }e gi nau~am da odat po Tvoite pati{ta, i bezbo`nicite kon
Tebe }e se obrnuvaat.
19|50|14|Izbavi me od krvta, Boè, na moeto spasenie, i jazikot moj }e se zaraduva
na Tvojata pravda.
19|50|15|Gospodi, otvori ja ustata moja, i ustata moja }e ja objavi pohvalata Tvoja;
19|50|16|oti, da saka{e `rtva, jas }e Ti ja prinesev; no sepalenicite ne gi saka{.
19|50|17|@rtvata pred Boga e smiren duh; srce ponizno i smireno Ti, boè, ne
otfrluva{.
19|50|18|Gospodi, napravi mu dobro na Sion, spored blagovolenieto Svoe, vozdigni
gi yidovite erusalimski.
19|50|19|Toga{ }e Ti bidat ugodni `rtvite na pravdata, voznesuvawata i `rtvite
sepalenici; toga{ na Tvojot oltar }e prinesuvaat telci.
19|51|1|Zo{to, se fali{, silniku, so zloba? Bezzakonija vr{i{ po cel den.
19|51|2|Jazikot tvoj pogubni raboti izmisluva; kako naostren bri~ ti e - i ve}e si
smislil izmama.
19|51|3|Ti pove}e ja zasaka zlobata otkolku dobroto, nepravdata, otkolku da
govori{ pravda;
19|51|4|ti, lukav jaziku, zasaka sekakvi pogubni zborovi.
19|51|5|Poradi toa Bog, do kraj }e te uni{ti, }e te istrgne i }e te preseli od
ìveali{teto tvoe, i korenot tvoj - od zemjata na ìvite.
19|51|6|]e vidat pravednite, }e se upla{at i }e mu se podsmevaat, pa }e re~at:
19|51|7|ete ~ovek, koj ne ja polaga{e silata svoja vo nade` na Boga, a se nadeva{e
na golemoto bogatstvo svoe, i koj se osili vo lesnomislenosta svoja.
19|51|8|A jas, pak, sum vo Bo`jiot dom kako plodna maslina i se nadevam na
milosta Bo`ja vo site vekovi.
19|51|9|Ve~no }e Te slavam za ona {to go napravi, i }e se nadevam na imeto Tvoe,
za{to toa e blago pred svetiite Tvoi.
19|52|1|Re~e bezumnikot vo srceto svoe: "nema Bog." Stanaa razvratni lu|eto i
gnasni vo bezzakonijata; nema koj da pravi dobro.
19|52|2|Bog so vnimanie pogledna od nebesata kon sinovite ~ove~ki, za da vidi,
ima li nekoj {to e razumen ili da Go bara Boga.
19|52|3|Site trgnaa po lo{ pat, stanaa ednakvo rasipani; nema koj da pravi dobro,
nema nieden.
19|52|4|Zar nema da se vrazumat onie, {to vr{at bezzakonie. Onie {to go jadat
narodot Moj, kako {to go jadat lebot, no Boga ne Go povikuvaat.
19|52|5|]e se upla{at tie od strav, i tamu kade {to strav nema, za{to Gospod }e im gi
rasturi koskite na onie, {to si ugoduvaat eden na drug. I tie }e se posramat, za{to
Bog }e gi ponizi.
19|52|6|Koj }e mu dade spasenie na Izrailot od Sion? Koga Bog }e gi vrati
zarobenite od narodot Svoj, toga{ }e se zaraduva Jakov i }e se razveseli Izrailot.
19|53|1|Boè, so imeto Tvoe spasi me i so silata Tvoja sudi mi.
19|53|2|Boè, usli{i ja molitvata moja, ~uj gi zborovite od ustata moja;
19|53|3|za{to tu|inci se krenaa protiv mene, i silnici go baraat ìvotot moj; tie ne
mislat na Boga.
19|53|4|Ete, Bog mi pomogna; Gospod e za{titnik na ìvotot moj.
19|53|5|Na neprijatelite moi On }e im vrati za zloto; }e gi istrebi so vistinata Svoja.
19|53|6|So sesrdnost Ti prinesuvam `rtva, go proslavuvam imeto Tvoe, Gospodi,
za{to e blago,
19|53|7|oti Ti me izbavuva{ od sekakva maka i okoto moe prezrivo gi gleda
neprijatelite moi.
19|54|1|Primi ja Boè, molitvata moja i ne preziraj go moeto molewe;
19|54|2|pogledaj me i usli{i me. Naàlen sum vo tagata moja
19|54|3|i zbunet sum od glasot na naprijatelite, od pritisokot na gre{nicite, za{to
vr{at vrz mene bezzakonie i so gnev neprijatelstvuvaat protiv mene.
19|54|4|Srceto moe zatreperi vo mene, i smrten strav me spopadna;
19|54|5|strav i trepet me spoletaa, i temnina me pokri.
19|54|6|I jas rekov: "Koj }e mi dade krilja gulabovi, pa da odletam i se uspokojam."
19|54|7|Daleku bi oti{ol i bi se smestil vo pustiwata;
19|54|8|se nadevav na Onoj Koj me spasuva od malodu{nosta i od burata.
19|54|9|Potopi gi, Gospodi, i razdeli gi nivnite jazici, za{to vidov nasilstvo i
raspravii vo gradot.
19|54|10|Dewe i no}e obikoluvaat pokraj yidovite negovi; i vo nego bezzakonie,
maka i nepravda ima;
19|54|11|a ne oskudeva{e ni izmama i lukavstvo po ulicite negovi.
19|54|12|Da me be{e navredil neprijatelot moj, toa bi go podnel, i zavidlivecot moj
da se be{e pokaàl silen, jas }e se sokriev;
19|54|13|no toa be{e ti, ~oveku, koj si kako jas, voda~ moj i prijatel moj,
19|54|14|so kogo sme jale leb zaedno i sme odele zaedno vo Bo`ji dom!
19|54|15|Smrtta dojde na niv; da slezat ìvi vo pekolot, za{to lukavstvo ima srede
niv, vo ìveali{tata nivni.
19|54|16|Jas, pak, Boga }e go povikam, i Gospod }e me usli{i.
19|54|17|Nave~er i nautro, i napladne }e molam i }e vikam, i On }e go ~ue glasot
moj,
19|54|18|}e ja izbavi vo mir du{ata moja od onie, koi mi se pribliùvaat, za{to
mnogu gi ima {to bea protiv mene,
19|54|19|Bog }e me ~ue i }e gi ponizi; Onoj, Koj ve~no ìvee, za{to vo niv nema
promena; tie ne se pla{at od Boga.
19|54|20|Gi krevaat racete svoi protiv onie, so koi ìveeja vo mir, go naru{ija
Negoviot zavet.
19|54|21|Se rasturija od gnevot na liceto Negovo, a vo srceto im e neprijatelstvo;
zborovite im stanaa kako elej, no tie se streli.
19|54|22|Prenesi ja na Gospoda makata svoja, i On }e te potkrepi. Ne dozvoluvaj
pravedniot ~ovek da postrada.
19|54|23|Ti, Boè, }e gi frli{ vo pogibelna jama; krvnicite i lukavite lu|e da ne
poìveat ni polovina od denovite svoi. Jas, pak, Gospodi, na Tebe se nadevam!
19|55|1|Smiluj se Boè, na mene, za{to ~ovek saka da me goltne; napa|aj}i sekoj
den, me pritiska.
19|55|2|Moite neprijateli po cel den me gazat, za{to mnozina se onie, koi me napa|
aat so gordost.
19|55|3|Koga strav }e me spopadne dewe, na Tebe se nadevam.
19|55|4|Vo Boga }e gi falam zborovite svoi; na Boga se nadevam. Nema da se
pla{am; {to moè da mi napravi ~ovek?
19|55|5|Sekoj den gi izvrtuvaat zborovite moi; site nivni misli upateni protiv mene
se zlo.
19|55|6|Se sobiraat i se krijat, gi nabquduvaat petite moi, uporno rabotat protiv
mojot ìvot.
19|55|7|Nema za {to da gi spasuva{, Boè, So gnev Boè, soberi gi narodite.
19|55|8|Boè, Ti go znae{ ìvotot moj, solzite moi Si gi stavil pred sebe - kako vo
zavetot Tvoj.
19|55|9|Neprijatelite moi }e se vratat nazad, sekoga{ koga Te prizovuvam; po toa
znam deka Ti si Bog moj.
19|55|10|So Boga se falam za Negovoto slovo. So Gospoda se falam za zborot
Negov.
19|55|11|Na Boga se nadevam, ne se pla{am; {to moè da mi napravi ~ovekot?
19|55|12|Vo mene se, Boè, blagodarstvenite molitvi moi kon Tebe, koi }e Ti gi
upatam.
19|55|13|Za{to Ti ja izbavi du{ata moja od smrt, a i nozete moi od sopnuvawe, za
da blagougodam pred Boga vo svetlinata na ìvite.
19|56|1|Smiluj se, Boè, na mene. Smiluj se, za{to na Tebe se nadeva du{ata moja, i
vo senkata na kriljata Tvoi }e ja poloàm nade`ta moja dodeka ne minat
bezzakonijata.
19|56|2|]e povikam kon Boga Sevi{niot, kon Boga, Koj mi pravi dobro.
19|56|3|On }e prati od neboto i }e me spasi; }e gi posrami onie, koi me preziraat. ]e
ja isprati Bog Svojata milost i Svojata vistina.
19|56|4|I neka ja izbevi du{ata moja od lavovi; leàm smuten me|u sinovite
~ove~ki; ta nivni zabi se kopja i streli, a jazikot im e ostar me~.
19|56|5|Vozvisi se na nebesata, Boè, i po celata zemja neka bide Tvojata slava!
19|56|6|Tie podgotvija stapica za nozete moi; i se obidoa da ja izmamat du{ata
moja: iskopaa pred mene jama, no sami padnaa vo nea.
19|56|7|Podgotveno e srceto moe, Boè, spremno e srceto moe, }e peam i }e sviram.
19|56|8|Razbudi se, slavo moja, razbudi se psaltiru i gusle! Jas }e stanam rano.
19|56|9|]e Te slavam, Gospodi, me|u narodite, }e Te vospeam me|u plemiwata,
19|56|10|za{to Tvojata milost se vozveli~i do nebesata, i duri do oblacite - Tvojata
vistina.
19|56|11|Voznesi se, Boè na nebesata i po celata zemja neka bide Tvojata slava!
19|57|1|Dali navistina kaùvate pravda? Sudite li pravedno, vie, ~ove~ki sinovi?
19|57|2|Vo srceto sve kroite bezzakonie na zemjata, va{ite race pletat nepravda na
zemjata.
19|57|3|Se otu|ija gre{nicite od maj~inoto krilo, se zabludea od utrobata maj~ina,
govorej}i laga.
19|57|4|Jarosta im e kako zmijski otrov, kako otrovot na gluvata aspida, koja gi
zatnuva u{ite svoi,
19|57|5|i ne go slu{a glasot na baja~ot, vraà~ot ve{t vo vraàweto.
19|57|6|Bog neke im gi skri{i nivnite zabi vo ustite nivni; razbi gi, Gospodi,
~elustite lavovski!
19|57|7|Neka se razlijat kako voda {to iste~uva; }e go rastegne{ svojot lak, dodeka
ne malaksaat.
19|57|8|Kako vosok {to se topi da se rastopat, ogan neka padne nad niv, ta sonce da
ne vidat nikoga{.
19|57|9|Pred kotlite va{i da osetat toplina od zapalenoto trwe.
19|57|10|]e se zaraduva pravednikot, koga }e ja vidi odmazdata na bezbo`nicite; }e
gi izmie racete svoi vo krvta na gre{nikot.
19|57|11|I }e re~e ~ovekot: navistina ima plod za pravednikot! Navistina ima Bog,
Koj sudi na zemjata!
19|58|1|Spasi me od neprijatelite moi, Boè moj, za{titi me od onie {to stanuvaat
protiv mene!
19|58|2|Izbavi me od onie, {to vr{at bezzakonija; spasi me i od krvnicite;
19|58|3|za{to, ete, tie ja demnat du{ata moja; me napa|aat silnite bea prestap moj i
bez grev moj, Gospodi.
19|58|4|Bez moja vina navalija na mene; stani, izlezi mi vo presret i pogledaj.
19|58|5|Ti, Gospodi, Boè na silite, Boè Izrailev, razbudi se i poseti gi site ovie
narodi i ne po{teduvaj nieden od onie {to vr{at bezzakonie.
19|58|6|Nave~er tie se vra}aat, vijat kako ku~iwa i odat okolu gradot.
19|58|7|I, ete, hulat so jazikot svoj; vo ustata imaat me~, "za{to, - si velat tie, -
koj }e ~ue?"
19|58|8|No Ti, Gospodi, }e gi ismee{; Ti }e gi posrami{ site narodi.
19|58|9|Silata moja vo Tebe ja ~uvam, za{to si Ti, Boè, moj zastapnik.
19|58|10|Mojot Bog, Koj me miluva, ide pred mene; Bog moj, Koj mi gi pokaùva
moite neprijateli.
19|58|11|Ne ubivaj gi, za da ne go zaboravat mojot narod; rasturi gi so silata Svoja i
pobedi gi, Gospodi, za{titni~e moj.
19|58|12|Za grevot na ustata nivna; za zborot vo ustata nivna neka se fatat vo
gordosta svoja, bidej}i samo kletvi i lagi kaùvaat.
19|58|13|Vo krajniot gnev, i nema ve}e da gi ima; za da uvidat, deka Bog upravuva
nad Jakova i do krai{tata na zemjata.
19|58|14|Navra}aat sekoja ve~er, gladuvaat kako ku~iwa, i odat okolu gradot;
19|58|15|Tie se raduvaat koga baraat hrana, a koga nema da se zasitat, gi
pominuvaat no}ite 'rèj}i.
19|58|16|Jas, pak, so pesna }e ja slavam Tvojata sila i od rani zori }e se zaraduvam
so Tvojata milost, bidej}i Ti mi be{e zastapnik moj i pribeì{te vo denot na mojata
nesre}a.
19|58|17|Pomo{nik moj si Ti, Tebe Ti peam, za{to Ti si zastapnik moj, Boè moj,
milost moja.
19|59|1|Boè, Ti ne otfrli i ne rasturi, se razgnevi, no sepak se smiluva na nas.
19|59|2|Ja potrese zemjata i ja zalula; stegni gi puknatinite nejzini, za{to taa se ni{a.
19|59|3|Ti mu pokaà na Tvojot narod èstokot i ne napoi so zanosno vino.
19|59|4|Na onie, {to se bojat od Tebe, im dade znak za da pobegnat od ubojnik lak.
19|59|5|Za da se izbavat Tvoite vozqubeni, spasi me so Tvojata desnica i usli{i me.
19|59|6|Re~e Bog vo Svoeto Svetili{te: "]e se zaraduvam, }e go razdelam Sihem
i }e ja premeram dolinata na Sokhot zaradi podelba.
19|59|7|Moj e Galad, i Moj e Manasija, i Efrem e sila na glavata Moja, i Juda e car
Moj.
19|59|8|So Moav se mie Mojata nade`, na Idumeja }e i go podadam obuvkite Svoi,
a nad Filistejcite }e slavam pobeda."
19|59|9|Koj }e me vovede vo urepeniot grad? Koj }e me dovede do Idumeja?
19|59|10|Zar ne Ti, Boè, Koj ne otfrli? I nema ve}e da izleguva{, Boè, so na{ite
vojski?
19|59|11|Pomogni ni vo makata, za{to od ~ovekot nema spasenie.
19|59|12|So Boga }e bideme silni, On }e gi uni{ti na{ite ma~iteli.
19|60|1|Usli{i go, Boè, moeto molewe, primi ja molitvata moja.
19|60|2|Kon Tebe povikav od krajot na zemjata, koga srceto mi papsa. ]e me
izdigne{ na karma i mir }e mi dade{.
19|60|3|Me upati, za{to Ti be{e moja nade`, kreposen zaklon od neprijatelot.
19|60|4|]e se naselam ve~no vo Tvoeto ìveali{te i }e se zasolnam pod pokrivot na
Tvojata zakrila.
19|60|5|za{to Ti, Boè, gi ~u moite molitvi i im dade naseledstvo na onie, koi se
bojat od Tvoeto ime.
19|60|6|Dodaj mu u{te denovi kon denovite carski i prodolì mu gi godinite od rod
vo rod,
19|60|7|za da bide tvoj ve~no pred Boga; milost i vistina saka toj.
19|60|8|I taka, so pesna }e go vospevam Tvoeto ime i }e gi izvr{uvam svoite zaveti
od den vo den.
19|61|1|Pa, zar vo Boga ne se uspokojuva du{ata moja? Ta od Nego e moeto
spasenie.
19|61|2|Za{to On e Bog moj, i moj Spasitel. Zastapnik moj: nema pove}e da se
pokolebam.
19|61|3|Do koga }e pritiskaat vrz ~ovekot? Go urivate site vie kako naklonet yid i
nakrivena ograda.
19|61|4|namislivte da go otfrlite moeto dostoinstvo so laga; so ustata svoja
blagoslovuvate, a so srceto svoe kolnete.
19|61|5|A ti, du{o moja, samo po Boga odi, za{to na Nego trpelivo se nadevam.
19|61|6|On e Bog moj i Spasitel moj: zastapnik moj i nema ve}e da se kolebam.
19|61|7|Vo Boga e moeto spasenie i mojata slava; On e Bog Koj mi pomaga i
nade`ta moja e vo Boga.
19|61|8|Nadevajte se na Nego site lu|e, otvorete go srceto va{e pred Nego: Bog e
na{iot pomo{nik.
19|61|9|Sinovite ~ove~ki se samo sueta; sinovite ~ove~ki se la`livci; koga bi gi
stavile na merilo, tie site zaedno bi bile polesni od zdiv.
19|61|10|Ne se nadevajte na nepravda i ne posakuvajte otimawe; koga bogatstvoto
raste, ne go privrzuvajte srceto kon nego.
19|61|11|Edna{ Bog re~e, a dvapati jas go ~uv toa, deka silata e vo Boga,
19|61|12|deka vo Tebe, Gospodi, e silata Bo`ja i deka vo Tebe ima milost, za{to
Ti }e mu dade{ na sekogo spored delata negovi.
19|62|1|Boè, Boè moj, kon Tebe poranuvam; za Tebe zaèdne du{ata moja. Kolku
pati za Tebe kopnee teloto moe na zamjata pusta, neplodna i bezvodna?
19|62|2|I taka se pojaviv vo Svetili{teto Tvoe, za da ja vidam Tvojata sila i Tvojata
slava.
19|62|3|Za{to milosta Tvoja e podobra od ìvotot, ustata moja }e Te fali.
19|62|4|Taka }e Te blagoslovuvam vo ìvotot moj, i vo Tvoe ime }e gi krevam
racete moi.
19|62|5|Kako so mast i elej se nasituva du{ata moja, i so radosen glas }e te fali
ustata moja.
19|62|6|Koga }e se setam za Tebe vo postelata moja, vo utrinskite ~asovi za Tebe
razmisluvam,
19|62|7|za{to Ti si mi pomo{nik i vo senkata na Tvojata zakrila }e voskliknuvam.
19|62|8|Kon Tebe se pribliì du{ata moja, tvojata desnica me poddrùva.
19|62|9|A onie koi zaludno go pobaraa mojot ìvot, }e slezat vo pekolot!
19|62|10|]e bidat porazeni so silata na me~ot; }e stanat plen na lisicite.
19|62|11|A carot }e se zaraduva vo Boga, i sekoj }e se fali, koj vo Nego se kolne,
bidej}i }e im se zatne ustata na onie {to govorat nepravda.
19|63|1|ûj go, Boè, glasot moj, koga Ti se molam; za~uvaj mi go ìvotot moj od
neprijatelot {to me zastra{uva.
19|63|2|Ti me za{titi od lukavite, od mnogute zlo~inci.
19|63|3|Koi gi naostrija jazacite svoi kako me~, go zategnaa lakot svoj - pa isfrlaat
ranlivi zborovi,
19|63|4|za da strelaat skri{no na neporo~niot; tie strelaat nenadejno vrz nego i nema
da se upla{at.
19|63|5|Tie cvrsto se dogovorija za zlo; se dogovorija kako da ja prikrijat zamkata,
pa si rekoa: koj }e go vidi?
19|63|6|Pa baraa nepravda, vr{ea ispituvawe, no ispituvaw3 duri do vnatre{ninata
na ~ovekot, no dlaboko e srceto.
19|63|7|No Bog }e se proslavi: nivnite streli ne poletaa.
19|63|8|I jazicite nivni papsaa na niv. A site koi gi vidoa, se za~udija.
19|63|9|I sekoj ~ovek se upla{i. Se objavija delata Bo`ji i gi razbraa sozdanijata
negovi.
19|63|10|A pravednikot }e se razveseli vo Gospoda i }e se nadeva na Nego; i }e
bidat pofaleni site koi se pravedni po srce.
19|64|1|Tebe, Boè, Ti pripa|a pohvalata na Sion, i Tebe }e Ti se ispolni zavetot vo
Erusalim.
19|64|2|Usli{i ja molitvata moja; kon Tebe }e pribegne sekoj ~ovek.
19|64|3|Od zborovite na bezzakonicite, koi nadvladuvaat nad nas i od na{ite
grevovi, o~isti ne.
19|64|4|Blaèn e onoj, kogo Ti si go izbral i primil; on }e ìvee vo Tvoite
dvorovi; }e se ispolni so dobrini od Tvojot dom; a Tvojot dom e svet, i ~udesen e
vo pravednosta.
19|64|5|ûj ne, Boè, Spasitele na{, nade` na site zemni krai{ta i na onie {to se
dalku preku moreto.
19|64|6|Ti, Koj gorite si gi postavil so silata Svoja i so mo} si se prepa{al,
19|64|7|Ti Koj ja razdviùva{ morskata dlabo~ina i {umot {to go pravat
branovite. ]e po{tuknat narodite.
19|64|8|I }e se upla{at site onie {to ìveat vo krai{tata od ~udesata Tvoi: }e
sozdade{ radost kade {to utroto se ra|a i ve~erta zao|a.
19|64|9|Ti ja posetuva{ zemjata, ja napojuva{, ja zbogatuva{: potokot Bo`ji e poln
so voda; si im prigotvil hrana, bidej}i tuka si ja ustroil.
19|64|10|Gi napojuva{ brazdite nejzini, i gi umnoùva{ ìtata nejzini i so do`dovni
kapki ja blagoslovuva{ da ra|a plodovi;
19|64|11|ja oven~uva{ godinata so Tvojata dobrina i poliwata Tvoi polni se so
zgoen dobitok.
19|64|12|Se pojavuvaat pasi{ta po pustiwite i rit~iwata se ispolnuvaat so radost;
19|64|13|Trlata se umnoùvaat so stada, a dolinite se kitat so plodovi: voskliknuvaat
i peat.
19|65|1|Vosklikni Mu na Boga, zemjo cela!
19|65|2|Vospejte go imeto Negovo, vozdajte Mu slava i pohvala!
19|65|3|Kaète Mu na Boga: kolku se stra{ni delata Tvoi! Poradi goleminata na
silata Tvoja, }e Ti se pokoruvaat neprijatelite Tvoi.
19|65|4|Celata zemja neka Ti se pokoruva i da Ti pee, da Mu pee na Tvoeto ime,
Sevi{ni.
19|65|5|Dojdete i videte gi delata Bo`ji, kolku e stra{en vo odlukite Svoi za sinovite
~ove~ki.
19|65|6|On go pretvori moreto vo suvo; preku reka minuva so nogata; tamu se
zaraduvavme poradi Nego.
19|65|7|So Svojata mo} On vladee ve~no; Negovite o~i gledaat na narodite, za da
ne se krenat buntovnicite.
19|65|8|Blagoslovuvajte Go, narodi, na{iot Bog i iskaète Mu pohvala glasno.
19|65|9|On i dade ìvot na du{ata moja i ne dozvoli da potkleknat nozete moi;
19|65|10|Ti ne ispita, Boè, so ogan ne o~isti, kako {to srebroto so ogan se
pre~istuva.
19|65|11|Ti ne vovede pri maka, nanese maki na na{ite plemiwa.
19|65|12|Dopu{ti lu|eto da ni se ka~at na glava. Minavme niz ogan i voda, no ne
izvede da zdivneme.
19|65|13|]e vlezam vo Tvojot dom so sepalenica, }e Ti gi ispolnam moite zaveti,
19|65|14|{to gi izgovorija usnite moi i gi iskaà ustata moja koga bev vo nevolja.
19|65|15|Mrsni sepalenici }e Ti prinesam Tebe, so kadilo od ovni, }e Ti prinesam
Tebe i volovi i kozi.
19|65|16|Dojdete i ~ujte vie site koi se boite od Boga i }e vi raskaàm se {to napravi
On za du{ata moja.
19|65|17|Povikav kon Nego so ustata moja i Go vozveli~iv so jazikot svoj.
19|65|18|Da mislev bezzakonie vo srceto moe, Gospod nema{e da me usli{i.
19|65|19|Zatoa me usli{i Gospod, go ~u glasot na moleweto moe.
19|65|20|Neka e blagosloven Bog, Koj ne ja otfrli molitvata moja i ne me ostavi bez
milosta Svoja!
19|66|1|Boè, bidi milostiv kon nas i blagoslovi ne; osvetli ne so liceto Svoe, i
pomiluj ne,
19|66|2|za da go poznaat na zemjata patot Tvoj, i me|u site narodi spasenieto od
Tebe.
19|66|3|Da Te proslavuvaat narodite, Boè, site narodi da Te proslavuvaat.
19|66|4|Plemiwata neka se razveselat i da se raduvaat, za{to pravedno }e im
sudi{ na narodite, i plemiwa }e upati{ na zemjata.
19|66|5|Narodite neka Te proslavuvaat, Boè, site narodi neka Te slavat!
19|66|6|Zemjata go dade svojot plod; blagoslovi ne, Boè, Boè na{!
19|66|7|Da ne blagoslovi Bog i site zemni krai{ta neka se bojat od Nego.
19|67|1|Neka se krene Bog, i da se rasprsnat neprijatelite Negovi; da begaat od
liceto Negovo onie, {to Go mrazat.
19|67|2|Kako {to domot is~eznuva, taka da is~eznat; kako {to vosokot se topi od
ogan, taka da zaginat gre{nicite od liceto Bo`jo.
19|67|3|A pravednicite da se razveselat, da se zaraduvaat pred Boga i }e Go
proslavuvaat vo radosta.
19|67|4|Pejte Mu na Boga, pejte Mu na Negovoto ime; napravete Mu pat na Onoj,
Koj se dviì po neboto; imeto Mu e Gospod, i raduvajte se pred Nego. ]e se smutat
od Negovoto lice,
19|67|5|Tatko na siracite i sudija na vdovicite; On e Bog vo Svoeto sveto mesto.
19|67|6|Bog im dava domovi na osamenite, gi osloboduva od okovi zatvorenicite, a
nepokornite ostanuvaat da ìveat vo pekolna pustiwa.
19|67|7|Boè, koga Ti izleguva{e pred Tvojot narod, koga ode{e po pustiwata,
19|67|8|zemjata se trese{e i nebesata davaa do`d od liceto Bo`jo, i Sinaj - od liceto
na Boga, na Boga Izrailev.
19|67|9|Izobilen do`d izli Ti, Boè, vrz Tvoeto nasledstvo, i koga toa iznemo{tuva{e
od trud, Ti go potkrepuva{e.
19|67|10|Stadata Tvoi ìveat na nea; vo Svojata dobrina, Boè, Ti si ja spremil za
siromasite.
19|67|11|Gopsod }e im dade zbor na glasnicite so golema sila.
19|67|12|Carot na vojskite e omilen i vo ubavinata na Svojot dom deli plen.
19|67|13|Ako zaspiete vo predelite va{i, }e stanete kako gulabi so srebreni krilja, so
perja - od ~isto zlato.
19|67|14|Koga nebesniot Car gi razbiva{e carevite, sneg pa|a{e na Selmon.
19|67|15|Gorata Bo`ja e gora bogata, gora cvrsta, bogata;
19|67|16|zo{to vie, gori visoki, zavidlivo ja gledate gorata, na koja Bog blagovoli
da `divee?
19|67|17|Bo`jite koli se bezbroj - na iljada iljadi; me|u niv e Gospod na Sinaj, vo
Svetili{teto.
19|67|18|Ti se vozvisi visoko, pleni plen, primi darovi za lu|eto, taka i od
nepokornite da moàt da ìveat tamu.
19|67|19|Neka e blagosloven Bog od den vo den, }e go pomogne na{eto spasenie.
19|67|20|Na{iot Bog e Bog Koj spasuva; vo vlasta na Gospoda e vratata na smrtta.
19|67|21|No Bog }e im gi skri{i glavite na neprijatelite Svoi i kosestoto teme na
onie {to ostanuvaat vo svoite grevovi.
19|67|22|Gospod re~e: od Vasan }e gi vratam, }e gi izvle~am od morskite
dlabo~ini,
19|67|23|za da ti se natopi nogata tvoja vo krvta na neprijatelite i jazikot na tvoite
ku~iwa.
19|67|24|Go vidov Tvoeto veli~estveno doa|awe, Boè, doa|aweto na mojot Bog i
Car vo Svetili{teto:
19|67|25|napred odea knezovite, blizu do pea~ite, a vo sredinata - devici so timpani:
19|67|26|"Vo sobranijata blagoslovuvajte go Boga, Gospoda, vie, {to ste od semeto
Izrailevo!"
19|67|27|Tamu be{e Venijamin, najmladiot; knezovite Judini - nivni vladeteli,
knezovite Zavulonovi, knezovite Neftalimovi.
19|67|28|Zapovedaj, Boè, so silata Tvoja, zacvrsti go, Boè, toa {to ni go napravi
nam!
19|67|29|Od Tvojot hram vo Erusalim; carevite }e Ti prinesuvaat `rtvi.
19|67|30|Skroti gi yverovite vo mo~uri{tata, volovite so teliwata na narodite, da ne
bidat isklu~eni od isku{uvaweto so srebro; rasturi gi narodite koi sakaat vojna.
19|67|31|]e dojdat molitvenici od Egipet; Etiopija porano }e ja podade rakata kon
Boga.
19|67|32|Carevi zemni, pojte Mu na Boga, vospojte Mu na Boga, na Gospoda,
19|67|33|Koj se vozvisil na nebo, na nebesata na Istok. I, ete, On na glasot Svoj }e
mu dade sila.
19|67|34|Podajte Mu slava na Boga! Nad Izrailot e Negovoto velelepie, a silata
Negova na oblacite.
19|67|35|ûdesetn si Ti, Boè, vo svetosta Svoja; Bog Izrailev - On }e mu dade sila i
sila na Svojot narod. Neka e blagosloven Bog!
19|68|1|Spasi me, Boè, za{to vodite stignaa do du{ata moja.
19|68|2|Potonav vo dlaboka tiwa, kade {to nema dno; vlegov vo morska dlabo~ina i
bura me potopi.
19|68|3|Iznemo{tev od vikawe; zasipna grloto moe; popu{tija o~ite moi, nadevaj}i
se na mojot Bog.
19|68|4|Onie, {to me mrazat bez vina, se namnoìja pove}e od kosata na glavata
moja: neprijatelite moi, koi me gonat nepravedno, se zasilija; ona {to ne sum go zel,
toga{ go davav.
19|68|5|Boè, Ti go znae{ moeto bezumie, i grevovite moi ne se sokrieni od Tebe.
19|68|6|Da ne se posramat poradi mene site oni, {to se nadevaat na Tebe, Gospodi,
Boè na silite. Da ne se posramat poradi mene onie, koi Te beraat, Boè Izrailev,
19|68|7|za{to zaradi Tebe podnesuvam ismejuvawe, i sram go obzede liceto moe.
19|68|8|Tu| stanav za bra}ata svoi i ~uden za sinovite na majka mi moja.
19|68|9|Bidej}i revnosta za Tvojot dom me jade, i podbivite na onie, {to Te hulat,
pa|aat vrz mene;
19|68|10|i postam so du{ata svoja, no i toa mi go zemaat za zlo
19|68|11|mesto obleka oblekuvam vre}a; i so toa im stanav za prikaz;
19|68|12|protiv mene zboruvaat onie {to sedat pred portite i pijanicite peat za mene.
19|68|13|Jas, pak, molitvata moja ja upatuvam kon Tebe, Gospodi; blagoprijatno e
vremeto, Boè, so golemata Svoja milost usli{i me zaradi vistinata na spasenieto od
Tebe;
19|68|14|izvedi me od kalta, za da ne potonam; da se izbavam od onie, koi me
mrazat, a i od dlabokite vodi;
19|68|15|za da ne me potopi vodniot vrte`, i dlabinata da ne me progolta, da ne ja
zatvori nad mene bezdnata svojata usta.
19|68|16|Usli{i, me, Gospodi, za{to blaga e Tvojata milost; poradi golemata Tvoja
milosrdnost pogledaj me;
19|68|17|ne odvra}aj go liceto Svoe od ~edoto Tvoe, za{to sum naàlen; usli{i me
brzo;
19|68|18|nakloni se kon du{ata moja i izbavi ja; poradi moite neprijateli spasi me.
19|68|19|za{to Ti go znae{ mojot podbiv, mojot sram i moeto zasramuvawe: pred
tebe se site {to me oskrbuvaat.
19|68|20|Podbiv i sram do~eka mojata du{a, o~ekuvaj}i nekogo vo sostradanie, no
go nema{e, i da me ute{i nekoj; no ne go najdov.
19|68|21|I mi dadoa òl~ka da kasnam i koga zaèdnev - so ocet me napoija.
19|68|22|Trpezata nivna neka im bide primka, go{tevaweto - stapica;
19|68|23|da mi se pomra~at o~ite, ta da ne gledam, i bedrata nivni oslabi gi
zasekoga{;
19|68|24|izlij go vrz niv gnevot Svoj, i jarosta na Tvojot gnev neka gi obzeme;
19|68|25|domovite da im gi zapusti{, i vo {atorite nivni da ne ostane nikoj ìv;
19|68|26|za{to onoj kogo Ti go porazi, tie go gonat, i so toa gi umnoìja bolkite od
ranite moi.
19|68|27|Prituri bezzakonie vrz bezzakonieto nivno, za da ne vlezat vo Tvojata
pravda.
19|68|28|Neka bidat izbri{ani od knigata na ìvite i da ne bidat zapi{ani me|u
pravednite.
19|68|29|Jas, pak, sum beden i stradam; neka dojde od tebe, Boè, spasenieto za
mene!
19|68|30|]e go slavam imeto na mojot Bog so pesna, }e go vozveli~uvam vo
slavoslovija,
19|68|31|i toa }e Mu bide pougodno na Gospoda, otkolku tele ili junec so rogovi i
so kopita.
19|68|32|Neka go vidat toa onie {to stradaat i neka se zaraduvaat. Pobarajte Go
Boga za da vi oìvi du{ata va{a,
19|68|33|za{to Gospod gi usli{uva siromasite i ne gi prezira zatvorenicite Svoi.
19|68|34|Neka Go pofalat nebesata i zemjata, moreto i se {to ìvee vo nego;
19|68|35|za{to Bog }e go spasi Sion, }e se izgradat gradovi vo Judeja, i tamu }e gi
nasledat;
19|68|36|i potomstvoto na slugite Tvoi }e se veseli vo nego.
19|69|1|Boè, dojdi mi na pomo{, pobrzaj, Gospodi, da mi pomogne{.
19|69|2|Neka pocrveneat i neka se zasramat onie, {to ja baraat du{ata moja! Neka
se upla{at, neka se upla{at i zasramat onie, koi mi poèluvaat zlo.
19|69|3|Neka otstapat i neka se posramat onie {to mi vikaat: "taka! taka!"
19|69|4|Neka se zaraduvaat i razveselat so Tebe site, koi Te baraat, i koi Te sakaat
Tebe, Boè, i koi sakaat spasenie od Tebe, i neka velat: "Da se vozveli~uva
Gospod!"
19|69|5|Jas, pak, sum beden i siromav; pomoì mi Boè, Ti si, Gospodi, pomo{nik
moj i izbavitel moj, ne se zabavaj!
19|70|1|Na Tebe Gospodi, se nadevam, da ne ostanam posramen ve~no.
19|70|2|Izbavi me poradi pravednosta Svoja i o~isti me; prikloni go uvoto Svoe kon
mene i spasi me.
19|70|3|Bidi mi Bog za{titnik, izvedi me na mesto sigurno - za{to Ti si moja sila i
moe pribeì{te.
19|70|4|Boè moj, izbavi me od racete na gre{nikot, od racete na prestapnikot i
nasilnikot,
19|70|5|za{to Ti si moja nade`, Gospodi, moja sigurnost od mladosta moja.
19|70|6|Za Tebe cvrsto se dràm od ra|aweto moe; Ti si moj pokrovitel od maj~inata
mi utroba; za Tebe ve~no }e peam.
19|70|7|Za mnogumina bev kako nekoe ~udo, no Ti si mojot silen pomo{nik.
19|70|8|Neka se ispolni ustata moja so pohvala, pa so pesna da ja veli~am slavata
Tvoja; i cel den da peam za Tvoeto velelepie.
19|70|9|Ne otfrlaj me na starost, koga }e po~ne silata moja da is~eznuva, ne
napu{taj me,
19|70|10|za{to neprijatelite moi zboruvaat protiv mene; i onie, koi ja demnat du{ata
moja, se dogovaraat me|u sebe,
19|70|11|velej}i: "Go ostavi Bog; gonete go i fatete go, za{to nema koj da go
izbavi".
19|70|12|Boè moj, ne se oddale~uvaj od mene; Boè moj, pobrzaj mi na pomo{!
19|70|13|Da se posramat i da is~eznat onie {to ja klevetat du{ata moja; da
pocrvenat i se zasramat onie, {to mi sakaat zlo.
19|70|14|Jas, pak, sekoga{ }e se nadevam na Tebe i }e Te voshvaluvam se pove}e.
19|70|15|Ustata moja }e ja razglasuva Tvojata pravda, i sekoj den spasenieto od
Tebe, za{to ne im go znam brojot.
19|70|16|]e vlezam vo silata Gospodova; Gospodi, }e ja spomnuvam Tvojata pravda
- samo Tvojata.
19|70|17|Boè, Ti me pou~uva{e od mladosta moja, i jas se dosega gi objavuvav
~udesata Tvoi.
19|70|18|I vo starosta, pa i koga }e prestaream, Boè, ne napu{taj me, za da ja
objavuvam mi{kata Tvoja, silata Tvoja i pravdata Tvoja na sega{niot rod i na
idniot,
19|70|19|silata Tvoja i pravdata Tvoja, Boè, duri do vi{noto nebo, i za delata Tvoi
so koi si me vozveli~il, Boè, koj e sli~en na Tebe??
19|70|20|Kolku golemi i te{ki maki mi prati, no Ti pak me oìvuva{e, koga Ti se
obra}av, i pak me izveduva{e od zemnite dlabini.
19|70|21|Zgolemuvaj}i gi Svoite dobrini i svrtuvaj}i se kon mene, me ute{uva{e i,
pak me izveduva{e od zemnite bezdni.
19|70|22|I jas }e ja slavam me|u lu|eto na harfa Tvojata vistina, Boè moj; }e Te
vospevam na gusla, Svetecu Izrailev!
19|70|23|]e se raduva ustata moja, koga }e Ti peam, i du{ata moja, koja si ja izbavil.
19|70|24|I jazikot moj sekoga{ }e zboruva za Tvojata pravda, koga }e pocrveneat
i }e se zasramat onie, koi mi poèluvaa zlo.
19|71|1|Boè, daj mu go na carot Svojot sud, a na careviot sin - Svojata pravda,
19|71|2|za da im sudi pravedno na Tvoite lu|e i na siromasita Tvoi po pravda.
19|71|3|Gorite neka im donesat mir na lu|eto, i rit~iwata - pravednost,
19|71|4|On }e im sudi na bednite me|u lu|eto, i }e gi spasi sinovite na siromasite, a
klevetnikot }e go ponizi.
19|71|5|I }e ìveat, dodeka postoi sonceto i mese~inata - od rod vo rod.
19|71|6|I }e sleze kako do`d na livada, kako kapki {to narosuvaat zemja.
19|71|7|Vo Negovo vreme }e zacari pravda, i }e ima izobilen mir se dodeka ne se
odzeme mese~inata.
19|71|8|I }e vladee od more do more i od rekata do krai{tata na zemjata.
19|71|9|Pred Nego }e padnat ni~kum Etiopjanite, i neprijatelite Negovi }e ja liàt
pra{inata;
19|71|10|carevite na Tarsis i ostrovjanite darovi }e mu prinesuvaat; i carevite na
Arabija i od Saba darovi }e mu donesuvaat.
19|71|11|I }e Mu se poklonuvaat site carevi; }e Mu sluàt site narodi;
19|71|12|za{to On }e izbavi beden od silnik i sirimav, koj nema pomo{nik.
19|71|13|]e go po{tedi bedniot i siromaviot i }e go spasi ìvotot na siromasite;
19|71|14|od lihvi i nepravdi }e gi izbavi du{ite nivni, i ~esno }e bide imeto nivno
pred Nego;
19|71|15|i On }e poìvee, pa }e mu davaat arabisko zlato; i }e Mu se molat
neprestajno, sekoj den }e Go blagoslovuvaat;
19|71|16|]e ima tvrdina na zemja, po vrvovite na gorite; plodot Negov }e se izdiga
nad Livan, a vo gradovite lu|eto }e se razmnoùvaat kako trevata po zemjata,
19|71|17|Negovoto ime neka bide blagoslovuvano ve~no: u{te pred sonceto
Negovoto ime postoi; i vo Nego }e bidat blagosloveni site zemni premiwa, a i site
narodi }e Go ublaùvaat.
19|71|18|Neka e blagosloven Gospod Bog, Bog Izrailev, Koj samo On pravi ~udesa;
19|71|19|i neka e blagosloveno Negovoto slavno ime doveka, i so slavata Negova
neka se ispolni celata zemja! Amin i amin!
19|71|20|Zavr{ija molitvite na Davida, Jeseeviot sin.
19|72|1|Kolku e dobar Bog kon Izrailot, kon onie {to se so ~isto srce!
19|72|2|A nozete moi za malku ne potkleknaa, za malku ~ekorite moi }e stanea
nesigurni, -
19|72|3|za{to im pozavidev na bezzakonicite, gledaj}i kako mirno ìveat gre{nicite,
19|72|4|oti ne stradaat se do samata smrt, i cvrstina im e vo bi~ot.
19|72|5|vo ~ove~kite raboti ne u~estvuvaat i nevoljite na drugite lu|e niv ne gi
zasegaat.
19|72|6|Zatoa gordosta vladee so niv; se oblekle vo nepravda i ne~estie;
19|72|7|nepravdata im izleguva kako od salo, i mu ugoduvaat na srceto;
19|72|8|se podbivaat i lukavo zboruvaat, za nepravdata gordo govorat;
19|72|9|ja krevaat ustata kon neboto, a jazikot nivni ja obikoluva zemjata.
19|72|10|Zatoa narodot Moj }e se vrati vamu, i svoite denovi }e gi najde ispolneti.
19|72|11|I rekoa: "Kako dozna Bog, i ima li znaewe vo Sevi{niot?"
19|72|12|Ete, takvi se gre{nicite i uspevaat ve~no da go dràt bogatstvoto.
19|72|13|I si rekov: zar zaludo go drèv srceto svoe vo pravednost i vo nevinost gi
izmiv racete svoi.
19|72|14|i se izloùvav na naprijatnosti sekoj den i na sram sekoe utro?
19|72|15|No ako re~ev: }e rasuduvam i jas taka, - toga{ }e go izneverev rodot na
Tvoite sinovi.
19|72|16|I sakav toa da go razberam, no toa be{e te{ko za mene
19|72|17|se dodeka ne vlezam vo Bo`joto svetili{te i ne go razbrav nivniot kraj.
19|72|18|I taka, zaradi podmolnosta nivna dozvoli da gi snajde zlo, i gi ponizi koga
se vozgordeeja.
19|72|19|Kako zapustea, kako nejnadejno iz~eznaa i zaginaa poradi svoeto
bezzakonie!
19|72|20|Kako son koga ~ovek se razbuduva, taka vo gradot Tvoj, Gospodi, obrazot
nivni uni{ti go.
19|72|21|Za{to srceto moe se razgore i utrobata moja se izmeni.
19|72|22|A jas porazen i ne razbrav, kako dobi~e bev pred Tebe.
19|72|23|No Jas sum sekoga{ so Tebe: Ti mi ja pridrùva{ desnicata moja,
19|72|24|me upati so sovetot Svoj i me primi vo Tvojata slava.
19|72|25|Kogo Go imam jas na neboto osven Tebe? A koga sum so Tebe na zemjata
ni{to ne baram.
19|72|26|Iznemo{te srceto moe i teloto moe; Boè na srceto moe i nasledstvoto
moe, Boè, doveka.
19|72|27|Za{to, ete, onie, {to se oddale~uvaat od Tebe, propa|aat; Ti go
istrebuva{ sekogo, koj otstapuva od Tebe.
19|72|28|A mene mi e dobro da sum so Boga, na Gospoda ja polagam nade`ta moja,
za da gi voznesuvam site pohvali Tvoi kaj portite na }erkata Sionova.
19|73|1|Zo{to Boè, ne otfrli zasekoga{? Zo{to gnevot Tvoj se razgore na ovcite od
Tvoeto pasi{te?
19|73|2|Seti se na Tvojot narod, kogo u{te od porano go pridobi, gi izbavi so èzalot
kako nasledsto Tvoe, toa e gorata Sionska, na koja si se naselil.
19|73|3|Kreni gi racete Svoi protiv nivnata krajna gordost, protiv site zla {to
neprijatelot gi napravi vo svetili{teto Tvoe.
19|73|4|I se pofalija Tvoite neprijateli srede praznikot Tvoj; postavija svoi bojni
znaci kako znamiwa, no ne gi poznaa.
19|73|5|za{to gore pri vlezot mnogu gi ima{e,
19|73|6|pa kako vo gusta gori~ka so sekira ja isekoa nejzinata vrata, so sekira i
drven ~ekan odedna{ ja skr{ija;
19|73|7|go zapalija so ogan Tvoeto Svetili{te, go oskvernija na zemjata mestoto, na
koe imeto Tvoe prestojuva.
19|73|8|Regoa vo srcata svoi onie {to bea srodni na niv: "Ajde da otstapime od site
Bo`ji praznici na zemjata!
19|73|9|Znacite svoi ne gi gledame, nema pove}e ni prorok, i za nas nema ve}e da
se znae."
19|73|10|Do koga, Boè, }e se gordee nad nas neprijatelot? Ve~no li protivnikot }e
go drazni imeto Tvoe?
19|73|11|Zo{to ja odvra}a{ rakata Svoja i desnicata Svoja vo pazuvite Svoi ja drì{?
19|73|12|No Bog e Carot na{ u{te od pred vekovite, On prigotvil spasenie srede
zemjata!
19|73|13|Boè, so silata Svoja Ti si gi utvrdil moriwata, i gi sotre glavite na vodnite
stra{ila.
19|73|14|Ti i ja zdrobi glavata na zmijata i im ja dade kako hrana na narodot
etiopski.
19|73|15|Ti gi otvori izvorite i potocite, ti gi isu{i rekite itamski.
19|73|16|Tvoje e denot i Tvoja e no}ta: Ti si gi postavi svetilata i sonceto;
19|73|17|Ti gi sozdade site predeli na zemjata, letoto i proletta Ti gi opredeli.
19|73|18|Seti se sepak na ova; neprijatelot go navredi Gospoda; lu|e bezumni go
razdraznija Tvoeto ime.
19|73|19|Ne pradavaj ja na yverovite du{ata na onie koi se nadevaat na Tebe; ne
zaboravaj gi zasekoga{ du{ite ne siromasite Tvoe.
19|73|20|Pogledaj na Svojot zavet, za{to site mra~ni domovi po zemjata se ispolnija
so bezzakonici;
19|73|21|Da ne se vrati posramen potisnatiot; siromaviot i bedniot }e go
proslavuvaat Tvoeto ime.
19|73|22|Stani Boè, po pravdata Svoja presudi; seti se kako sekoj den Te huli
bezumnikot.
19|73|23|Ne zaboravaj go glasot na onie koi Ti se molat; gordosta na onie {to Te
mrazat postojano se kreva protiv Tebe.
19|74|1|]e Te falime Tebe, Boè, }e Te falime, i }e go prizivame imeto Tvoe.
19|74|2|]e gi razglasuvam Tvoite ~udesa koga }e dojde vreme; }e sudam po pravda.
19|74|3|]e se zani{a zemjata i site, {to ìveat na nea. No Jas gi zacariv stolbovite
nejzini.
19|74|4|Im rekov na onie, {to vr{at bezzakonija: ne otstapuvajte od zakonot, i na
gre{nicite: ne digajte rog,
19|74|5|ne krevajte go visoko va{iot rog, ne govorete protiv Boga nepravda,
19|74|6|za{to izdigaweto ne doa|a ni od istok, ni od zapad, nitu, pak, od pustite gori;
19|74|7|no Bog e sudija: edni uniùva, a drugi vozvisuva.
19|74|8|Za{to ~a{ata e vo rakata na Gospoda, so vino neme{ano, dobro, i On naleva
od nea po red, no talogot nema da se isto~i; od nego }e pijat site gre{nici na
zemjata.
19|74|9|Jas, pak, ve~no se raduvam, }e Mu peam na Jakovoviot Bog,
19|74|10|}e go skr{am rogot na site gre{nici, a rogot na prevednicite }e se vozvisi.
19|75|1|Poznat e Bog vo Judeja; golemo e Negovoto ime vo Izrailot.
19|75|2|Vo svetoto e Negovoto mesto, a Negovoto ìveali{te - na Sion.
19|75|3|Tamu On ja porazi silata na strelite, {titot i me~ot i vojnata.
19|75|4|Svetlinata Tvoja e ~udesna od ve~nite gori.
19|75|5|Se zbrkaa site nerazumni po srce; zaspaa bogatite lu|e i ni{to ne najdoa vo
racete od bogatstvata svoi.
19|75|6|Od Tvojata zakana, Boè Jakovov, zadremaa kowanicite.
19|75|7|Ti si stra{en, i koj }e Ti se protivstavi Tebe? Ottamu e Tvojot gnev.
19|75|8|Od nebesata se ~u glas deka }e sudi{; zemjata se upla{i i se smiri.
19|75|9|Koga Bog stana da sudi, za da gi spasi site krotki po zemjata,
19|75|10|bidej}i mislite svoi lu|eto }e Ti gi ispovedaat: a i ostatokot od niv }e Te
proslavuva.
19|75|11|Zavetuvajte se na Gospoda, va{iot Bog, i ispolnuvajte gi zavetite; site, {to
ste okolu Nego, prinesuvajte darovi,
19|75|12|Stra{niot, Koj gi skrotuva duhovite i knezovite, postra{en e od zemnite
carevi.
19|76|1|So glasot svoj povikav kon Gospoda, so glasot svoj kon Boga, i On me
usli{i.
19|76|2|Vo denot na tagata moja Go pobarav Boga no}e, so izdignati kon Nego race
i ne se umoriv; no du{ata moja ne moè{e da se ute{i.
19|76|3|Go spomna Boga i se razveseliv, razmisluvav i duhot moj stana malodu{en.
19|76|4|Budni se o~ite moi, se vozbudiv i ne moèv da govoram.
19|76|5|Razmisluvav za prvite dni, i se setiv za godinite prastari, pa se pou~iv;
19|76|6|Razmisluvav no}e so srceto svoi, a duhot moj me ispituva{e;
19|76|7|zar Gospod zasekoga{ te otfrli i ne saka li pove}e da bide blagonaklon, ili
19|76|8|zasekoga{ prestanala Negovata milost, i Negovoto slovo se preseklo od rod
vo rod?
19|76|9|Zar Gospod zaboravil na {tedrosta Svoja? Zar vo gnevot Svoj }e go zatvori
Svoeto milosrdie?
19|76|10|Pa si rekov: "Sega znam - desnicata na Sevi{niot se izmenila."
19|76|11|Se setiv za delata na Gospoda; se setiv za Tvoite prvi ~udesa;
19|76|12|i }e se pou~am vo site Tvoi dela i }e zboruvam za postapkite Tvoi.
19|76|13|Boè, Tvojot pat e svet. Koj Bog e tolku golem, kako na{iot Bog!
19|76|14|Ti si Bog, Koj pravi ~udesa; Ti ja pokaà silata Svoja me|u narodite;
19|76|15|Ti so mi{kata Svoja go izbavi Tvojot narod, sinovite na Jakova i na Josifa.
19|76|16|Te vidoa, Boè, vodite, Te vidoa vodite i se razbranuvaa, i bezdnite
zatreperea.
19|76|17|Golem {um od vodi se slu{a{e, zagrme od oblacite, za{to strelite Tvoi
proletuvaa.
19|76|18|Glasot na Tvojot grom se raznesuva{e po neboto; svetkavici ja osvetluvaa
vselenata; zemjata trepere{e i se trese{e.
19|76|19|Tvojot pat vodi kon moreto, no Tvoite pateki vo mnogute vodi i Tvoite
tragi ne }e se poznavaat.
19|76|20|Ti gi vode{e kako ovci lu|eto Tvoi preku rakata na Mojseja i Arona.
19|77|1|Vnimavajte lu|e Moi na zakonot Moj, neka ~ue uvoto va{e {to zboruva
ustata Moja.
19|77|2|Ja otvoram ustata svoja za parabola i }e zboruvam za nepoznatite raboti od
staro vreme.
19|77|3|Se ~uvme i doznavme i {to ni raskaùvaa tatkovcite na{i,
19|77|4|ne ostana sokrieno od nivnite deca, za{to na idniot rod mu se raskaùva{e
slavata na Gospoda i silata Negova, i ~udesata Negovi {to On gi izvr{i.
19|77|5|On podigna svedo{tvo vo Jakova i poloì zakon vo Izrailot, i im zapoveda
na tatkovcite na{i seto toa da im go objavat na decata svoi,
19|77|6|za da znae idniot rod, decata, {to }e se rodat, ta i tie vo svoe vreme da im
raskaùvaat na svoite deca,
19|77|7|da gi polagaat nadeìte svoi na Boga, da ne gi zaboravaat delata Bo`ji, da gi
~uvaat Negovite zapovedi
19|77|8|i da ne bidat kako tatkovcite nivni - rod uporen i buntoven, nepostojan po
srce i ne mu ostana veren na Boga so duhot svoj.
19|77|9|Sinovite Efremovi, vooruèni, strelaj}i so lakovi, otstapija vo denot na
bitkata:
19|77|10|tie ne go zapazija zavetot na Boga i ne sakaa da odat po Negoviot zakon.
19|77|11|Gi zaboravija Negovite dobrini i ~udesa, {to im gi be{e pokaàl,
19|77|12|~udesata {to pred o~ite na nivnite tatkovci gi napravi vo Egipetskata
zemja, vo poleto Taneos;
19|77|13|go razdvoi moreto i gi prevede preku nego, i gi postavi vodite kako mev;
19|77|14|dewe gi vode{e so oblak, a po cela no} - so ognena svtlina;
19|77|15|razbi karpa vo pustiwata i gi napoi kako od golema bezdna.
19|77|16|Od karpata izvede voda, i vodi potekoa kako reki.
19|77|17|No ti e prodolùvaa i ponatamu da gre{at pred Nego i da Gi ogor~uvaat
Sevi{niot vo pustiwata:
19|77|18|go isku{uvaat Boga so srceto svoe, baraj}i hrana za svoite du{i,
19|77|19|pa go napadnaa Boga, velej}i "Moè li Bog da prigotvi trpeza vo
pustiwa?"
19|77|20|Ete, On udri vo karpata - i bliknaa vodi, potekoa potoci. Moè li On da mu
dade i leb, moè li da mu prigotvi trpeza na Svojot narod?
19|77|21|Poradi ova {to go ~u, Gospod gi prezre i plamna vo gnev, i ogan se
razgore protiv Jakova i gnev se krena protiv Izrailot,
19|77|22|zatoa {to ne poveruvaa vo Boga i ne se nadevaat na spasenieto od Nego.
19|77|23|On im zapoveda na oblacite odozgora i se otvorija vratite na nebesata,
19|77|24|pa gi odo`di so mana za hrana, i im dade leb nebesen.
19|77|25|Leb angelski jade{e ~ovekot: On im isprati hrana do nasituvawe.
19|77|26|Go razdviì od neboto ju`niot vetar i so silata Svoja go dotera
jugozapadniot vetar,
19|77|27|pa gi odo`di so meso kako so prav i so ptici pernati kako so pesok morski:
19|77|28|gi nafrla srede nivniot tabor, okolu nivnite ìveali{ta,
19|77|29|i tie jadea i se zasitija: i toa {to go sakaa, im go dade.
19|77|30|No u{te ne be{e milana nivnata èlba, i hranata u{te im be{e vo ustata
nivna,
19|77|31|a gnevot Bo`ji dojde vrz niv, gi ubi nivnite najsilni i Izrailevite mom~iwa
gi pogubi.
19|77|32|Pri seto toa tie prodolùvaa da gre{at i ne poveruvaa vo ~udesata Negovi.
19|77|33|I taka im minea dnite nivni vo sueta i godinite nivni vo smutovi.
19|77|34|Koga gi ubiva{e, toga{ Go baraa, se obrnuvaa i pribegnuvaa kon Boga,
19|77|35|i se se}avaa deka Bog e nivni pomo{nik i deka Sevi{niot Bog e nivni
izbavitel:
19|77|36|i so ustata svoja Go mamea, a so jazikot svoj laèa pred Nego;
19|77|37|no srceto nivno ne Mu be{e napolno verno, i tie ne bea cvrsti vo zavetot
Negov.
19|77|38|No On, Milostiviot, im go prostuva{e grevot i ne gi istrebuva{e,
mnogupati ja otstranuva{e jarosta Svoja i ne go razgoruva{e siot Svoj gnev:
19|77|39|no On znae{e deka se tie telo i zdiv {to odi i ne se vra}a.
19|77|40|Kolkupati Go bea zagor~uvale vo pustiwata i Go bea razgnevuvale vo
bezvodnata zemja!
19|77|41|I otstapuvaa i odnovo Go isku{uvaa Boga i Go razdraznuvaa Svetecot
Izrailev;
19|77|42|ne se se}avaa na Negovata raka, ni na denot koga On gi izbavi od onoj, {to
gi oskrbuva{e;
19|77|43|koga gi pokaà vo Egipet Svote znaci i vo poleto Teneos - Svoite ~udesa;
19|77|44|i gi pretvori rekite nivni i potocite nivni vo krv, za da ne moàt da pijat;
19|77|45|isprati na niv buba~ki da gi bockaat i àbi da gi pogubuvaat;
19|77|46|ìtoto nivno go predade na gasenici i trudot nivni na skakulci;
19|77|47|lozjata im gi is~uka so grad i smokvite nivni - so slana.
19|77|48|i dobitokot nivni go uni{ti so grad, a imotot nivni - so ogan;
19|77|49|go isprati vrz niv gnevot na jarosta Svoja, jarost, i gnev, i maki - odred zli
angeli;
19|77|50|go otvori patot na Svojot gnev, ne gi po{tedi od smrt ni du{ite nivni i
dobitokot nivni go predade na pomor;
19|77|51|uni{ti se {to be{e prvorodeno vo Egipet, privinite od nivniot trud vo
Hramovite naselbi.
19|77|52|Toga{ go povede Svojot narod kako ovci, i gi vode{e kako stado preku
pustiwata:
19|77|53|gi vode{e sigurno, i tie ne se upla{ija; neprijatelite nivni gi pokri moreto -
19|77|54|i Gi vovede vo svetata Svoja gora, onaa, koja desnicata Negova ja be{e
pridobila;
19|77|55|i gi izgoni od pred liceto nivno narodite, a zemjata im ja razdeli so `reb vo
nivno nasledstvo, i gi naseli Izrailevite kolena vo poliwata nivni.
19|77|56|No Ti go isku{uvaa i Go ogor~uvaa Boga Sevi{niot i ne gi pazea naredbite
Negovi.
19|77|57|Otstapija i se ottrgnaa kako tatkovcite nivni, se pretvorija vo iskriven lak.
19|77|58|Go razgnevuvaa na ridovite svoi i so svoite idoli Go razdraznuvaa.
19|77|59|Bog go ~u toa, gi prezre i mnogu go ponizi Izrailot;
19|77|60|ja otfrli skinijata vo Silom, vo koja se vseli On me|u lu|eto;
19|77|61|i ja predade vo ropstvo nivnata sila i ubavinata nivna vo racete na
neprijatelot;
19|77|62|pa go predade Svojot narod na me~ i go prezre Svoeto nasledstvo.
19|77|63|Mom~iwata nivni ogan gi golta{e, i za devicite nivni nema{e bra~ni pesni;
19|77|64|sve{tenicite nivni pa|aa od me~, i vdovicite nivni ne bea oplakuvani.
19|77|65|Toga{ se razbudi Gospod kako od son, kako junak od vino sovladan,
19|77|66|i go porazi neprijatelite Svoi od zad grb i gi predade na ve~en sram.
19|77|67|I go otfrli Josifoviot {ator i ne go izbra kolenoto Efermovo,
19|77|68|tuku go izbra kolenoto Judino, gorata Sion, koja ja vozqubi.
19|77|69|I izgradi svetili{te Svoe kako neboto i kako zemjata go utvrdi za sekoga{,
19|77|70|i go izbra Davida svojot sluga, go zede od ov~ite stada,
19|77|71|i od ovcite {to se jagnat go dovede za da go pase narodot Negov, Jakova, i
Izrailot, nasledstvoto Negovo.
19|77|72|I On gi pase{e so ~isto srce i gi vode{e so Svojata mudra raka.
19|78|1|Boè, neznabo`cite dojdoa vo Tvoeto nasledstvo, go oskvernija svetiot Tvoj
hram, Erusalim go pretvorija vo urantini.
19|78|2|Mrtvite tela na Tvoite slugi im gi dadoa kako hrana na pticite nebesni, a
telata na Tvoite svetii - na zemnite yverovi;
19|78|3|ja prolija nivnata krv kako voda okolu Erusalim, i nema{e koj da gi
pogrebe.
19|78|4|Stanavme za potsmev na sosedite na{i, sram i podbiv za onie {to se okolu
nas;
19|78|5|Do koga, Gospodi, }e se razgnevuva{ postojano, do koga }e gori lutinata
Tvoja kako ogan?
19|78|6|Izlej go gnevot Svoj vrz narodite, {to ne Te poznavaat, i vrz carstvata, koi
ne go priznavaat imeto Tvoe,
19|78|7|za{to tie go ispojadoa Jakova i mestoto negovo go opusto{ija.
19|78|8|Ne spomnuvaj gi na{ite porane{ni bezzakonija, tuku pobrzaj da ne
prestretne{ so Svojata milosrdnost, za{to mnogu sme osiroma{eni.
19|78|9|Pomogni ni, Boè, Spasitele na{, poradi slavata na imeto Tvoe, izbavi ne i
o~isti ne od grevovite na{i zaradi imeto Tvoe!
19|78|10|Za{to neznabo`cite da velat: "Kade e nivniot Bog?" Barem pred o~ite na{i
da ja vidime odmazdata nad neznabo`cite za proleanata krv na Tvoite slugi.
19|78|11|Da dojde pred Tebe ofkaweto na okovanite; so silata na Tvojata mi{ka
za~uvaj gi sinovite osudeni na smrt.
19|78|12|Sedumkratno vrati gi vo pazuvite na na{ite sosedi hulewata, so koi Te
hulea Tebe, Gospodi.
19|78|13|A nie, pak, narodot Tvoj i ovci od Tvoeto pasi{te, ve~no }e Te slavime i
od rod vo rod }e razglasuvame za Tebe pohvala.
19|79|1|Pastiru Izrailev, poslu{aj! Ti, Koj go vodi{ Josifa kako stado, Koj sedi{ na
heruvimite, javi se!
19|79|2|Pred Efrema, Venijamina i Manasija izdigni ja silata Svoja i dojdi da ne
spasi{.
19|79|3|Boè, povrati ne; neka svetne liceto Tvoe, i nie }e se spasime!
19|79|4|Gospodi, Boè na silite, do koga }e bide{ gneven na molitvata od slugite
Tvoi?
19|79|5|]e ne hrani{ li so solzliv leb, i napojuva{ so solzi izobilno?
19|79|6|Ne napravi prikaz za kavgi me|u na{ite sosedi, i na{ite neprijateli ni se
smeat.
19|79|7|Gospodi, Boè na silite, povrati ne! Neka svetne liceto Tvoe, i nie }e se
spasime!
19|79|8|Ti ja prenese od Egipet lozata, gi izgoni narodite i ja posadi;
19|79|9|is~isti za nea mesto, i gi zacvrsti korewata nejzini, i taa ja ispolni zemjata.
19|79|10|Gorite se pokrija od senkata nejzina, i grankite i se kako kedrovi Bo`ji;
19|79|11|taa pu{ti granki do moreto i mladici do rekata.
19|79|12|Zo{to ja sru{i nejzinata ograda, pa da ja berat site, {to minuvaat po patot?
19|79|13|Gorskiot vepar ja podgrizuva, i polskata yverka ja jade.
19|79|14|Boè na silite! Svrti se, pogledaj od nebesata i vidi go i poseti go ova lozje;
19|79|15|i utvrdi go ona {to go posadi desnicata Tvoja; pogledaj i na sinot ~ove~ki,
{to si go zacvrstil za Sebe.
19|79|16|Toa e so ogan obgoreno i raskopano; od strav pred Tvoeto lice neka
propadnat.
19|79|17|Tvojata desnica neka bide rakata Tvoja nad ~ovekot, i na sinot ~ove~ki,
kogo si go zacvrstila za Sebe.
19|79|18|A nie nema da otstapime od Tebe; oìvi ne, i nie }e go prizivame Tvoeto
ime.
19|79|19|Gospodi, Boè na silite, povrati ne; neka sveti liceto Tvoe, i nie }e se
spasime!
19|80|1|Raduvajte se vo Boga, na{iot pomo{nik, voskliknete kon Boga Jakovov;
19|80|2|zapejte pesna, udrete vo timpan, vo milozvu~no gusle so psaltir;
19|80|3|zatrubete so truba vo novomese~je, vo opredeleno vreme, vo denot na
va{iot praznik,
19|80|4|za{to toa e zakon za Izrailot, naredba od Boga Jakovov.
19|80|5|On go ustanovi toa kako svedo{tvo za Josifa, koga toj izleze od Egipetskata
zemja, kade {to ~u jazik, {to ne go znae{e:
19|80|6|"Jas go simnav tovarot od ramenicite negovi, i mu gi oslobodiv racete
negovi od ko{nicata.
19|80|7|Vo makata svoja ti Me povika, i Jas te izbaviv; pri grom te ~uv, kaj vodite
na Meriva te ispitav.
19|80|8|ûj, narode Moj, i Jas }e ti posvedi~am, ako Me poslu{a{, Izraile!
19|80|9|Da nema{ drug bog i da ne mu se klawa{ na drug zemen bog.
19|80|10|Jas sum Gospod, Bog tvoj, Koj te izvede od Egipetskata zemja; otvori ja
ustata svoja, i Jas }e ja ispolnam.
19|80|11|No mojot narod ne go poslu{a glasot Moj, i Izrailot ne Mi se pokloni;
19|80|12|zatoa Jas gi ostaviv na nivnite uporni srca; neka odat po mislite svoi.
19|80|13|O, da be{e Me poslu{al Mojot narod i Izrailot da ode{e po Moite pati{ta,
19|80|14|vedna{ }e gi smirev nivnite neprijateli i }e ja svrtev rakata Svoja protiv
onie {to go oskrbuvaa."
19|80|15|Onie, {to go mrazat Gospoda, sakaa da Mu se pribliàt, i nivnoto druèwe
bi prodolìlo za sekoga{;
19|80|16|}e gi hranev so najdobra p~enica i }e gi nasituvav so med od kamen.
19|81|1|Bog zastana vo sobranieto na "bogovite"; me|u "bogovite" izre~e sud:
19|81|2|Do koga }e sudite nepravedno i sprema gre{nicite }e pokaùvate
pristrastnost?
19|81|3|Pazete na sirak i beden, praveden i siromav;
19|81|4|osloboduvajte go siromaviot i bedniot od racete na gre{nicite.
19|81|5|Ne znaat, ne razbirat, vo temnina odat; site zemni osnovi }e se razni{aat,
19|81|6|Jas rekov: vie ste bogovi, vie ste site sinovi na Sevi{niot;
19|81|7|no vie }e umrete kako lu|e, i }e pa|ate kako sekoj knez."
19|81|8|Stani, boè, sudi i na zemjata, za{to Tvoi se po nasledstvo site narodi.
19|82|1|Boè, koj moè da se sporedi so Tebe? Ne premol~uvaj, i ne smiruvaj se
Boè,
19|82|2|za{to ete Tvoite neprijateli vrevat, a onie, {to Te mrazat, krenaa glava;
19|82|3|protiv Tvojot narod zlo naumija i se sovetuvaat protiv svetite Tvoi;
19|82|4|rekoa: "Da otideme i da go istrebime me|u narodite, pa da ne se spomnuva
pove}e imeto Izrail."
19|82|5|Se dogovorija ednodu{no, sklu~ija protiv Tebe sojuz;
19|82|6|naselbite Edomovi i Ismailski, Moav i Agarjani;
19|82|7|Gaval, Amon, Amalik i drugoplemenicite se onie {to ìveat vo Tir,
19|82|8|bidej}i i Asur se pridruì kon niv, pa stanaa pomo{ za sinovite Lotovi.
19|82|9|Napravi mi go istoto, kako {to im napravi na Madijamcite, kako i na
Sisarite, kako i na Javin kaj potokot Kison,
19|82|10|koi bea istrebeni vo Aendor i stanaa |ubre za zemjata.
19|82|11|Postapi so niv, so nivnite knezovi, kako so Oriv i Ziva i so site nivni
knezovi, kako so Zevej i Salaman,
19|82|12|bidej}i velat: "Da go prisvoime za sebe svetili{teto Bo`jo!"
19|82|13|Boè moj, zapovedaj da stanat kako vior i kako pleva pred vetar;
19|82|14|kako ogan {to izgoruva dubravi, i kako plamen {to zapaluva gori.
19|82|15|Taka i Ti podgoni gi licata nivni so bes~estie, pa da go pobaraat imeto
Tvoe, Gospodi!
19|82|16|ispolni gi licata nivni so bes~estie, pa da go pobaraat imeto Tvoe,
Gospodi!
19|82|17|Da se zasramat i da se zbunat zasekoga{, da se posramat i da zaginat,
19|82|18|i da poznaat, deka imeto Ti e Gospod, i deka Ti si edinstven Sevi{en nad
celata zemja.
19|83|1|Kolku se mili Tvoite ìveali{ta, Gospodi na silite!
19|83|2|Kopnee du{ata moja sakaj}i da e vo Gospodovite dvorovi; sreto moe i
teloto moe so radost se stremat kon ìviot Bog.
19|83|3|I pti~kata si nao|a ìveali{te, i lastovi~kata gnezdo, kade {to }e gi poloì
piowata svoi, a jas pri oltarite Tvoi, Gospodi na silite, Caru moj i Boè moj!
19|83|4|Blaèni se onie, koi ìveat vo domot Tvoj tie postojano Te falat.
19|83|5|Balaèn e onoj ~ovek, koj za{tita bara kaj Tebe i vo ~ie srce se pati{tata
Tvoi.
19|83|6|Preminuvaj}i ja dolinata na pla~ot, tie nao|aat izvori vo nea, i do`d ja
pokriva so blagoslovi;
19|83|7|minuvaat od sila vo sila, se javuvaat pred Boga, na Sion.
19|83|8|Gospodi, Boè na silite, usli{i ja molitvata moja, poslu{aj, Boè Jakovov!
19|83|9|Boè, za{titniku na{, pogledaj i vidi go liceto na tvojot pomazanik!
19|83|10|Za{to eden den vo Tvoite dvorovi e podobar otkolku - iljada dni nadvor.
Pove}e sakam da bidat na pragot pred Bo`jiot don, otkolku da ìveam vo naselbite
na gre{nicite.
19|83|11|Bidej}i Gospod Bog saka milost i vistina, dava blagodat i slava; Gospod
ne gi li{uva od blaga onie, {to odat neporo~no.
19|83|12|Gospod na silite, blaèn e onoj ~ovek, koj se nadeva na Tebe!
19|84|1|Gospodi, Ti omile zemjata Tvoja, go vrati od plenstvo Jakova.
19|84|2|Ti im gi prosti bezzakonijata na Tvoite lu|e, gi pokri site nivni grevovi,
19|84|3|go smiri siot Svoj gnev, ja ublaì jarosta na gnevot Svoj.
19|84|4|Povrati ne, Boè, spasenie na{e, i odvrati ja Tvojata jarost od nas.
19|84|5|Zar ve~no }e se gnevi{ na nas, ili }e go protegne{ gnevot Svoj od rod vo
rod?
19|84|6|Nema li, Boè, da se povrati{, i pak da ne oìvee{, i lu|eto Tvoi da se
zaraduvaat vo Tebe?
19|84|7|Pokaì ni ja, Gospodi, Tvojata milost, i podari ni spasenie.
19|84|8|]e ~ujam {to }e mi re~e Gospod Bog, za{to On }e zboruva za mir na Svojot
narod i na Svoite svetii, i na onie {to so srceto svoe Mu se obra}aat Nemu.
19|84|9|Da, spasenieto od Nego e blisku do onie, koi se bojat od Nego, za da ja
naseli slavata svoja vo na{ata zemja.
19|84|10|Milosta i vistinata }e se sretnat, pravdata i mirot }e se celivaat.
19|84|11|Vistinata }e iznikne od zemjata, a pravdata }e se pojavi od neboto;
19|84|12|Za{to Gospod }e dade dobro, i na{ata zemja }e go dade svojot plod;
19|84|13|pravdata }e odi pred Nego i na patot }e gi stava stapkite svoi.
19|85|1|Prikloni go, Gospodi, uvoto svoe i usli{i ja molitvata moja, za{to sum
beden i siromav.
19|85|2|Za~uvaj ja du{ata moja, za{to sum smiren; spasi go slugata Tvoj, Boè moj,
koj se nadeva na Tebe.
19|85|3|Pomiluj me, Gospodi, za{to kon Tebe vikam sekoj den.
19|85|4|Razveseli ja du{ata na Tvojot sluga, oti kon Tebe, Gospodi, ja voznesuvam
du{ata svoja;
19|85|5|za{to Ti, Gospodi, si dobar, krotok i mnogumilostiv kon site, koi Te
priznavaat.
19|85|6|ûj ja, Gospodi, mojata molitva i poslu{aj go glasot na molbata moja.
19|85|7|Vo denot na mojata maka povikav kon Tebe, i Ti me ~u.
19|85|8|Me|u bogovite nema takov kakov {to si Ti, Gospodi, i nema dela kako
Tvoite.
19|85|9|Site narodi {to si gi sozdal Ti, }e dojdat i }e se poklonat pred Tebe,
Gospodi, i }e go proslavuvaat imeto Tvoe,
19|85|10|za{to Ti si velik i pravi{ ~udesa, - Ti si Bog edinstven!
19|85|11|Upati me, Gospodi, kon Tvojot pat, i jas }e odam vo Tvojata vistina; i
neka se raduva srceto moe, pla{ej}i se od imeto Tvoe.
19|85|12|]e Te slavam, Gospodi, Boè moj, od se srce i ve~no }e go proslavuvam
imeto Tvoe,
19|85|13|za{to Tvojata milost kon mene e golema: Ti ja spasi du{ata moja od
dlabinite na pekolot.
19|85|14|Boè, zakonoprestapnicite stanaa protiv mene, i mnogute nasilnici ja
baraat du{ata moja: tie Te nemaat Tebe pred sebe.
19|85|15|No Ti, Boè, Koj si {tedar i milostiv, dolgotrpeliv, mnogumilostiv i
vistinit,
19|85|16|pogledni na mene i pomiluj me; daj mu ja Tvojata sila na slugata svoj i
spasi go sinot na sluginkata Tvoja;
19|85|17|pokaì so mene ~udo za dobro, pa da vidat onie, {to me mrazat, i da se
zasramat, za{to Ti, Gospodi, mi pomogna i me ute{i.
19|86|1|Osnovite Negovi se gorite sveti.
19|86|2|Gospod gi saka portite Sionski pove}e od site naselbi na Jakova.
19|86|3|Grade Bo`ji, preslavno se zboruva za tebe.
19|86|4|"]e im spomnam na onie koi me znaat, za Raav i Vavilon; ete,
drugoplemenicite, i Tir, i lu|eto od Etiopija, i tie se rodija tamu bea."
19|86|5|A za majkata Sion }e re~at: toj i toj ~ovek se rodi vo nego, i Samiot Sevi{ni
go zacvrsti.
19|86|6|Koga }e se prebrojuvaat narodite i knezovite, Gospod }e napi{e: site dosega
tamu se rodija.
19|86|7|Onie {to peat se raduvaat; peat i velat - site na{i izvori vo Tebe se.
19|87|1|Gospodi, Boè na moeto spasenie, dewe Te prizivam i no}e sum pred Tebe:
19|87|2|za da dojde pred Tebe molitvata moja, prikloni go uvoto Svoe kon molbata
moja, Gospodi,
19|87|3|za{to du{ata moja e polna so jad i ìvotot se pribliì do adot.
19|87|4|Se izedna~iv so onie, {to sleguvaat vo grob; stanav kako ~ovek bez
pomo{ - sloboden me|u mrtvite;
19|87|5|kako frleni i raneti {to leàt vo grob, za koi Ti ve}e ne se se}ava{; tie se
otturnani od Tvojata raka.
19|87|6|Me poloìja vo podzemen rov, vo mrak i vo smrtna senka.
19|87|7|Ja isturi vrz mene Tvojata jarost, i so site Svoi branovi me porazuva{.
19|87|8|Ti gi oddale~i od mene moite poznati, me napravi odvraten za niv; zatvoren
sum i ne moàm da izlezam.
19|87|9|O~ite moi oslabea od siroma{tija: cel den vikam kon Tebe, Gospodi, gi
protegam racete kon Tebe.
19|87|10|Zar na mrtovci }e pravi{ ~uda? Zar senkite }e se krenat i }e Te slavat?
19|87|11|Zar vo grob nekoj }e kaùva za tvojata milost i za Tvojata vistina - mestoto
na raspa|aweto?
19|87|12|Zar vo temninata }e gi poznaat Tvoite ~udesa, i vo zemjata na zaboravot -
tvojata pravda?
19|87|13|No jas povikav kon Tebe, Gospodi, i nautro molitvata moja Te
isprevaruva.
19|87|14|Zo{to, Gospodi, ja otturnuva{ du{ata moja i go odvra}a{ liceto Svoe od
mene?
19|87|15|Jas sum nesre}en i od mladini se ma~am; se vozgordeav, se smiriv i
iznemo{ten sum.
19|87|16|Nad mene se nadvi Tvojata jarost, Tvoite zapla{uvawa napolno me
skr{ija.
19|87|17|Sekoj den me opkruùvaat kako voda: site zaedno me opsednuvaat.
19|87|18|Ti go oddale~i od mene bli`niot i prijatelot; moite poznati ne se gledaat.
19|88|1|Milosta, Tvoja, Gospodi, ve~no }e ja vospevam, od rod vo rod }e ja
razglasuvam so ustata svoja Tvojata vistina.
19|88|2|Za{to re~e: milosta e za ve~nost ustanovena, a na neboto Ti ja utvrdi
Tvojata vistina.
19|88|3|"Jas postaviv zavet so Moite izbranici, mu se zakolnav na Mojot sluga
Davida:
19|88|4|za ve~nost }e go odrùvam tvoeto potomstvo, od rod vo rod i }e go
utvrduvam tvojot prestol."
19|88|5|I neboto }e gi proslavuva. Gospodi, Tvoite ~udesni dela i Tvojata vistina vo
sobranijata na svetiite.
19|88|6|Za{to, koj na oblacite }e se sporeduva so Gospoda i koj od sinovite Bo`ji }e
se izedna~i so Gospoda?
19|88|7|Vo soborot na svetiite Boga Go proslavuvaat; velik e i stra{en za site {to Go
okruùvaat.
19|88|8|Gospodi, Boè na silite, koj e ednakov so Tebe. Silen Si Ti, Gospodi, i
vistinata Tvoja e okolu Tebe.
19|88|9|Ti upravuva{ so silata morska i silnite branovi negovi, Ti gi skrotuva{.
19|88|10|Ti go porazuva{ gordiot kako ranet, so Tvojata krepka raka gi
rasprsnuva{ neprijatelite Svoi.
19|88|11|Tvoi se nebesata i tvoja e zemjata; vselenata i ona, {to ja ispolnuva, Ti si ja
osnoval.
19|88|12|Sever i jug Ti si gi sozdal; Tavor i Ermon za Tvoeto ime se raduvaat.
19|88|13|Silna e Tvojata mi{ka, crvsta e rakata Tvoja, visoko e izdignata desnicata
Tvoja!
19|88|14|Pravdata i sudot se osnova na Tvojot prestol; milosta i vistinata odat pred
Tvoeto lice.
19|88|15|Blaèni se lu|eto, {to go poznavaat trubniot glas. Tie odat vo svetlinata na
Tvoeto lice, Gospodi;
19|88|16|za Tvoeto ime se raduvaat cel den i so Tvojata pravda se vozvi{uvaat,
19|88|17|za{to Ti si pohvala na silite nivni i so Tvoeto blagovolenie se izdiga na{ito
rog,
19|88|18|bidej}i na{ata za{tita doa|a od Gospoda i od svetecot Izrailev, na{iot Car.
19|88|19|Nekoga{ Ti si im zboruval na Tvoite sinovi vo videnie i si rekol: "Jas mu
dadov pomo{ na silniot, go izdignav izbranikot me|u Mojot narod.
19|88|20|Go najdov Mojot sluga Davida; so svojot svet elej go pomazav.
19|88|21|Rakata Moja }e go zastapuva, i mi{kata moja }e go zakrepnuva.
19|88|22|Neprijatelot ne }e moè ni{to da mu napravi,i sinot na bezzakonieto nema
da go izma~uva.
19|88|23|]e gi uni{tam pred nego neprijatelite negovi i }e gi pobedam onie, {to go
mrazat.
19|88|24|I Mojata vistina i Mojata milost se so nego, i preku Moeto ime }e se
vozvi{uva negoviot rog.
19|88|25|I }e ja poloàm nad moreto rakata negova, i nad rekite - desnicata negova.
19|88|26|Toj }e me priziva: Ti si moj Otec, moj Bog i sila na moeto spasenie.
19|88|27|I Jas }e go napravam prvoroden sin, povisoko od zemnite carevi,
19|88|28|zasekoga{ }e mu ja za~uvam Mojata milost i Mojot zavet so nego da bide
veren.
19|88|29|I }e go prodolàm za sekoga{ negovoto potomstvo i negoviot prestol, -
kolku denovite na neboto.
19|88|30|Ako sinovite negovi go ostavat Mojot zakon i ne odat po Moite zapovedi;
19|88|31|ako gi naru{at Moite naredbi i ne gi zapazuvaat Moite povelbi,
19|88|32|toga{ }e gi posetam so èzalot poradi nivnoto bezzakonie, i so rani - zaradi
nepravdite nivni;
19|88|33|no milosta Svoja nema da ja odzemam od nego i vistinata nema da ja
prevrtam.
19|88|34|Nema da go naru{am Mojot zavet i nema da go izmenam ona, {to izleglo
od ustata Moja.
19|88|35|Edna{ se zakolnav vo svetosta Svoja: }e gi izlaàm li Davida?
19|88|36|Negovoto potomstvo ve~no }e prebiva, negoviot prestol }e bide kako
sonce pred Mene,
19|88|37|zasekoga{ }e stoi kako mese~inata; i veren svedok e na neboto."
19|88|38|No Ti go otfrli i go prezre, negoduva{e na Tvojot pomazanik;
19|88|39|go razru{i zavetot so Tvojot sluga, go oskverni svetili{teto negovo na
zemjata;
19|88|40|gi razru{i site negovi ogradi, gi pretvori vo urnatini negovite silai.
19|88|41|Go ograbuvaat site {to pominuvaat po patot; toj stana za potsmev na svoite
sosedi.
19|88|42|Ti ja vozvi{i desnicata na negovite protivnici, gi zaraduva site neprijateli
negovi;
19|88|43|Ti mu otkaà pomo{ na me~ot negov i vo borbata ne go potkrepi;
19|88|44|ja odzede od nego ~istotata i go urna na zemja prestolot negov;
19|88|45|gi skrati denovite na vremeto negovo i go pokri so sram.
19|88|46|Do koga, Gospodi, }e se odrva}a neprestajno? Go koga }e gori gnevot
Tvoj kako ogan.
19|88|47|Spomni si, kolkav e vekot moj: za kakva sueta si gi sozdal site sinovi
~ove~ki.
19|88|48|Koj od lu|eto }e ìvee, a smrt da ne vidi, i da ja spasi du{ata od pekolot?
19|88|49|Kade se Tvoite porane{ni milosti, Gospodi, za koi mu se zakolna na
Davida vo Tvojata vistina.
19|88|50|Seti se, Gospodi, na podbivite od slugite Tvoi {to gi nosam vo pazuvite
svoi od mnogute narodi;
19|88|51|na podbivite od Tvoite neprijateli, Gospodi, so koi ja valkaat tragata na
Tvojot pomazanik.
19|88|52|Neka e blagosloven Gospod vo site vekovi! Amin, Amin!
19|89|1|Gospodi, Ti si ni pribeì{te od rod vo rod.
19|89|2|Duri u{te pred da se pojavat gorite, i pred sozdavaweto na zemjata i na
vselenata, otsekoga{ i za sekoga{ Ti postoi{.
19|89|3|Ne vra}aj go ~ovekot vo prav, bidej}i si rekol: "obratete se sinovi
~ove~ki!"
19|89|4|Za{to pred Tvoite o~i iljada godini se kako v~era{en den, {to pominal, i
kolku edna straà preku no}ta.
19|89|5|Godinite nivni minuvaat; tie se kako treva - izutrina;
19|89|6|nautro }e procuti i }e pomine, a nave~er pa|a i se isu{uva.
19|89|7|Taka i nie is~eznuvame od Tvojot gnev, i od Tvojata jarost sme vo zabuna.
19|89|8|Ti si gi postavil pred Sebe na{ite bezzakonija, vekot na{ e vo svetlinata na
liceto Tvoe.
19|89|9|Site na{i dni se skratuvaat i od Tvojot gnev is~eznuvaat, pa ve}e ne nema;
na{ite godini se trudea kako pajak.
19|89|10|Dnite na na{iot ìvot se sedumdeset godini, a ako sme krepki i do
osumdeset godini; i pove}e vreme od niv se vo trud i bolesti, bidej}i brzo minuvaat
i nie letame so niv.
19|89|11|Koja ja znae silata na Tvojot gnev, pa vo stravot pred Tvojata jarost da se
pla{i?
19|89|12|Nau~i ne taka so desnicata Tvoja, pa da se zdobieme so mudro srce.
19|89|13|Svrti se, Gospodi, do koga vaka? Smiluvaj se na Tvoite slugi.
19|89|14|Se ispolnivme izutrina so Tvojata milost, Gospodi, i se zaraduvavme i se
razveselivme vo site na{i dni,
19|89|15|se razveselivme za onie dni, koga ne ponizuva{e, za godinite, vo koi
vidovme zlo.
19|89|16|pa prizri na slugite Tvoi i na delata Tvoi, i nau~i gi sinovite nivni.
19|89|17|I slavata na na{iot Gospod Bog neka bide so nas, i vo delata na racete na{i
pomagaj ni.
19|90|1|Koj ìvee pok zakrilata na Sevi{niot, toj prestojuva vo domot na nebeskiot
Bog.
19|90|2|I }e Mu re~e na Gospoda: Ti si moj zastapnik, Ti si moe prebivali{te, Bog
moj, i na Tebe }e se nadevam!
19|90|3|Za{to On }e te izbavi od stapicata na lovecot, i od zbor koj zbunuva.
19|90|4|So ple}ite Svoi }e te oseni i pod kriljata Negovi }e bide{ vo sigurnost: kako
{to }e te okruùva Negovata vistina.
19|90|5|Nema da se upla{i{ od no}en strav, ni od strela {to leta dewe,
19|90|6|od su{testva {to odat vo temnina, od zaraza i od bes {to opusto{uva
napladne.
19|90|7|Pokraj tebe }e padnat iljada, i deset iljadi desno od tebe; no do tebe nema da
se pribliàt;
19|90|8|samo }e gleda{ so o~ite svoi i }e ja gleda{ otplatata na gre{nicite.
19|90|9|Za{to, ti, si Gospodi, nade` moja, Sevi{niot go izbra za Svoe pribeì{te;
19|90|10|zlo nema da Ti se slu~i, i nevojla nema da Ti se pribliì do teloto Tvoe;
19|90|11|zatoa {to }e im zapoveda na angelite Svoi za Tebe, da Te ~uvaat na site
pati{ta Tvoi.
19|90|12|]e Te ponesat na race, da ne ja sopne{ od kamen nogata Svoja;
19|90|13|na otrovnica i na zmija }e nagazuva{, lav i zmej }e ubiva{.
19|90|14|"Bidej}i se nadeva{e na Mene, i }e go izbavam, i }e go za{titam, za{to go
pozna imeto Moe.
19|90|15|]e povika kon Mene, i }e go ~ujam; so nego sum vo nevolja; }e go
izbavam i }e go proslavam,
19|90|16|}e mu dadam mnogu denovi i }e mu go javam spasenieto od Mene."
19|91|1|Dobro e da se slavi Gospod i da Mu se pee na imeto Tvoe, Sevi{ni,
19|91|2|da se vozvestuva nautro milosta Tvoja, i sekoja no} - Tvojata vistina,
19|91|3|na desetostrunen psaltir, so pesna na gusle.
19|91|4|Za{to Ti me razveseli, Gospodi, so Tvoite sozdanija, i od delata na Tvoite
race e zaraduvav.
19|91|5|Kolku se golemi delata Tvoi, Gospodi! mnogu se dlaboki Tvoite pomisli!
19|91|6|Bezumniot ~ovek ne }e moè da gi uznae, i nerazumniot nema da go
razbere toa.
19|91|7|Koga gre{nicite niknuvaat kako treva, i krenat glava onie {to vr{at
bezzakonie, toa e za da bidat istrebeni zasekoga{, -
19|91|8|Ti si, Gospodi, Sevi{ni sekoga{!
19|91|9|Za{to, eve, neprijatelite Tvoi, Gospodi, }e propadnat i }e se rasturaat site
{to vr{at bezzakonie;
19|91|10|a mojot rog Ti go voznesuva{ kako rog na ednorogot, i starosta moja so
elej se pomazuva,
19|91|11|i okoto moe gi pogleda neprijatelite moi, i uvoto moe }e ~ue za pobunetite
protiv mene bezzakonici.
19|91|12|Prevednikot procuti kako palma, }e se izdigne kako kedar livanski.
19|91|13|Zasadenite vo domot Gospodov, }e procutat vo dvorovite na na{iot Bog;
19|91|14|tie i vo starosta }e bidat plodni, pomazani i }e ìveat ugodno,
19|91|15|za da vozvestuvaat deka e praveden Gospod, na{iot Bog, i deka nema
nepravda od Nego.
19|92|1|Gospod se zacari; se oble~e vo velelepie, Gospod se prepa{a so sila, zatoa
{to vselenata ja zacvrsti i nema da se razni{a.
19|92|2|Tvojot prestol e utvrden od po~etokot na vremeto; Ti postoi{ otsekoga{.
19|92|3|Gi izdignaa rekite, Gospodi, gi izdignaa rekite glasovite svoi.
19|92|4|No od bu~esweto na mnogute vodi, ~udesni se morskite branovi, ~udesen e
Gospod vo visinite Svoi.
19|92|5|Svedo{tvata Tvoi se mnogu uverlivi. Na tvojot dom, Gospodi, mu pripa|a
svetost za dolgo vreme.
19|93|1|Bog Gospod e odmazdnik Boè na odmazdata pokaì se!
19|93|2|Stani, Sudijo na zemjava, daj im otplata na gordite.
19|93|3|Do koga gre{nicite, Gospodi, do koga gre{nicite }e se falat,
19|93|4|mrmorat i kaùvaat nepravda, do koga }e zboruvaat taka site {to vr{at
bezaakonie?
19|93|5|Go gazat Tvojot narod, Gospodi, i go ozlobuvaat Tvoeto nasledstvo;
19|93|6|vdovica i sirak ubija, i pridojden ubija.
19|93|7|pa rekoa: Gospod nema da vidi, ni Bog Jakovov nema da doznae.
19|93|8|Vrazumete se, vie {to ste bezumni! I dali vie, lu|e, nekoga{ }e se opametite?
19|93|9|Onoj, Koj go nasadil uvoto, nema li da ~ue, i Onoj {to go postavil okoto,
nema li da vidi?
19|93|10|Onoj, Koj gi vrazumuva narodite, i Koj go u~i ~ovekot na znewe, zar
nema da kazni?
19|93|11|Gospod gi znae ~ove~kite misli, znae deka se tie suetni.
19|93|12|Blaèn e onoj ~ovek, kogo go kaznuva{ Ti, Gospodi, i go pou~uva{ na
Tvojot zakon,
19|93|13|za da mu dade{ mir vo lo{ite denovi, dodeka za gre{nikot ne se iskopa
grob!
19|93|14|Za{to Gospod nema da go otfrli Svojot narod i nema da go ostavi Svoeto
nasledstvo.
19|93|15|dodeka pravdata ne se obrne vo sud i po nego ne se dràt site pravi po srce.
19|93|16|Koj }e se krene za mene protiv lukavite ili koj }e stoi pokraj mene protiv
onie {to vr{at bezzakonie?
19|93|17|Da ne mi be{e pomognal Gospod, du{ata moja brzo }e se presele{e vo
adot.
19|93|18|Koga }e re~ev: nogata mi se pokoleba, - Tvojata milost, Gospodi, me
pomaga{e.
19|93|19|Koga se namnoùvaa te{kotiite i vo srceto moe, Tvoite utehi ja
razveseluvaa du{ata moja.
19|93|20|Pa zar do Tebe }e se pribliì prestolot bezbo`ni~ki, onoj {to raboti
sprotivno na zakonot Tvoj.
19|93|21|Ja lovat du{ata na prevednikot i osuduvat nevina krv.
19|93|22|No Gospod e moe pribeì{te i Bog moj - sigurnost vo nade`ta moja.
19|93|23|On }e go svrti vrz niv nivnoto bezzakonie, i spored zlobata nivna }e gi
pogubi Gospod Bog.
19|94|1|Dojdete da se vozraduvame vo Gospoda i da vosklikneme kon Boga,
Spasitelot na{;
19|94|2|da pobrzame pred liceto Negovo so slavoslovie, i so psalmi da Mu
vosklikneme,
19|94|3|za{to Bog e velik Gospod i Car golem po celata zemja.
19|94|4|Za{to vo Negovite race se site krai{ta na zemjata, a gorskite viso~ini se isto
taka Negovi.
19|94|5|Bidej}i Negovo e moreto, i On go sozdade, a racete Negovi go sozdadoa i
suvoto.
19|94|6|Dojdete, da Mu se poklonime i da padneme ni~kum, da zapla~eme pred
liceto na Gospoda, na{iot Tvorec;
19|94|7|za{to On e Bog na{, a nie sme narod od Negovoto pasi{te i ovci od
Negovite race. O, denes da bevte go poslu{ale Negoviot glas!
19|94|8|"Ne oèsto~uvajte gi srcata va{i, kako vo Meriva, vo denovite na
isku{enieto vo pustiwata,
19|94|9|kade {to Me isku{uvaa va{ite tatkovci, Me ispituvaa i gi vidoa delata Moi.
19|94|10|êtirieset godini negoduvaa protiv toj narod i rekov: ovie lu|e se
zabluduvaat vo srceto svoe i ne gi poznaa pati{tata Moi,
19|94|11|pa zatoa se zakolnav vo gnevot Svoj, deka tie nema da vlezat vo Mojot
mir."
19|95|1|Zapejte Mu na Gospoda pesna nova, zapej Mu na Gospoda, cela zemjo!
19|95|2|Pejte Mu na Gospoda, blagoslovuvajte go imeto Negovo, blagovestite go od
den na den spasenieto od Nego;
19|95|3|razglasuvajte ja me|u narodite slavata Negova, i na site narodi - ~udesata
Negovi;
19|95|4|za{to velik e Gospod i dostoen za pofalba, stra{en e One nad site bogovi.
19|95|5|Bidej}i site bogovi na neznabo`cite se besovi, a Gospod go sozdade neboto.
19|95|6|Slava i veli~ie se pred liceto Negovo, svetost i velikolepie - vo svetili{teto
Negovo.
19|95|7|Vozdajte Mu na Gospoda, plemiwa narodni, vozdajte Mu slava i ~est;
19|95|8|vozdajte Mu na Gospoda slava na imeto Negovo, zemete `rtvi i vlezete vo
negovite dvorovi;
19|95|9|poklonete Mu se na Gospoda vo svetite dvorovi Negovi. Da zatreperi pred
liceteo Negovo celata zemja!
19|95|10|Kaète im na narodite: Gospod se zacari! zatoa cvrsta e vselenata, nema da
se razni{a.
19|95|11|Neka se razveseli neboto i da se vozraduva zemjata, neka se razdviì
moreto i ona {to go ispolnuva;
19|95|12|neka se raduvaat poliwata i se {to e na niv, da likuvaat site drvja po
dubravite,
19|95|13|pred liceto na Gospoda, za{to ide, za{to On ide da i sudi na zemjata. On }e
i sudi na vselenata po pravda, i na narodite - spored Svojata vistina.
19|96|1|Gospod se zacari: neka se raduva zemjata; neka se veselat mnogubrojnite
ostrovi.
19|96|2|Oblak i mrak e okolu Nego; pravda i sudot se osnova na Negoviot prestol.
19|96|3|Pred Nego ogan vrvi i gi gori neprijatelite Negovi naokolu.
19|96|4|Negovite molwi ja osvetluvaat vselenata; zemjata gleda i treperi.
19|96|5|Gorite se topat kako vosok od liceto na Gospoda, od liceto na Gospoda, po
celata zemja.
19|96|6|Nebesata ja razglasuvaat Negovata pravda, i site narodi ja vidoa Negovata
slava.
19|96|7|Neka se zasramat site, koi se klawaat na kipovi, koi se falat so svoite idoli.
Poklonete Mu se site angeli Negovi.
19|96|8|û Sion i se zaraduva, se veselat }erkite Judini zaradi Tvoite presudi,
Gospodi,
19|96|9|za{to Ti si Gospodi, Sevi{ni na celata zemja, povisok si od site bogovi.
19|96|10|Vie, koi Go sakate Gospoda, mrazete go zloto! Ja ~uva Gospod du{ata na
svoite svetii; od rakata na gre{nicite }e gi izbavi.
19|96|11|Svetlina zasvetli nad prednikot, a na pravite po srce - radost.
19|96|12|Raduvajte se, pravedni, vo Gospoda i slavete go spomenot na svetosta
Negova.
19|97|1|Zapejte Mu na Gospoda nova pesna, za{to sozdade ~udesni raboti,
Negovata desnica, Mu pomogna i Negovata sveta mi{ka.
19|97|2|Gospod go objavi Svoeto spasenie, pred o~ite na narodite ja otkri Svojata
pravda.
19|97|3|Se priseti On za svojata milost kon Jakova i na vistinata Svoja kon domot
Izrailev; site krai{ta zemi go vidoa spasenieto od Na{iot Bog.
19|97|4|Vosklikni Mu na Gospoda, cela zemjo; zapej, raduj se i pej;
19|97|5|pejte Mu na Gospoda so gusli, so gusli i so glas psalomski;
19|97|6|vo trubi kovani i vo trubi od rog zatrubete pred Carot - pred Gospoda.
19|97|7|Neka {umi moreto i se ona {to go ispolnuva: vselenata i site {to ìveat vo
nea;
19|97|8|da zapleskaat so race rekite i zaedno so gorite da se zaraduvaat pred liceto
na Gospoda!
19|97|9|za{to On doa|a da i sudi na zemjata. On }e i sudi na vselenata po pravda i
narodite - pravi~no.
19|98|1|Gospod se zacari: neka treperat narodite! On sedi na heruvimi: neka se
zatrese zemjata!
19|98|2|Velik e Gospod na Sion i vozvi{en e On nad site narodi.
19|98|3|Neka go slavat imeto Tvoe veliko: za{to toa e stra{no i sveto.
19|98|4|I gesta na Carot, saka praveden sud; Ti utvrdi pravda; sud i pravda Ti izvr{i
kaj Jakova.
19|98|5|Prevoznesuvajte Go Gospoda, na{iot Bog, poklonuvajte Mu se vo
podno`jeto na nozete Negovi, za{to toa e sveto!
19|98|6|Mojsej i Aron bea me|u sve{tenicite svoi, a Samuil me|u onie, koi go
prizovuaa imeto Negovo. Ti go prizovuvaa Gospoda i On gi slu{a{e.
19|98|7|Vo oblakov stolb On im govore{e, za{to tie gi pazea Negovite zapovedi i
naredbi, {to im gi dava{e.
19|98|8|Gospodi, Boè na{, Ti gi slu{a{e. Boè, Ti be{e milostiv sprema niv i gi
kaznuva{e site nivni lo{i postapki.
19|98|9|Vozvi{uvajte Go Gospoda, na{iot Bog, i poklonuvajte se pred Negovata
sveta gora, za{to svet e Gospoda, na{iot Bog.
19|99|1|Vosklikni Mu na Gospoda, cela zemjo!
19|99|2|Sluète Mu na Gospoda so radost; izleguvajte pred Nego so vosklik!
19|99|3|Znajte deka e Gospod, deka e On Bog na{, deka On ne sozdade nas, a ne
nie samite; Negovi sme - Negov narod i ovci od Negovoto pasi{te.
19|99|4|Vleguvajte niz Negovite porti so slavoslovie, vo Negovite dvorovi so pesna;
slavete Go, falete go imeto Negovo,
19|99|5|za{to blag e Gospod: Negovata milost e ve~na i Negovata vistina e od rod
vo rod.
19|100|1|So pesna }e go proslavam milosta i sudot, Gospodi.
19|100|2|]e Ti peam i }e razmisluvam za patot neporo~en: koga }e mi prijde{?
Srede mojot dom odev so ~isto srce.
19|100|3|Ne staviv pred o~ite moi ni{to nezakonski; prestapite gi mrazam.
19|100|4|Razvratno srce nema da se prilepi do mene; za lukaviot ne sakav da znam.
19|100|5|Onoj {to tajno go kleveti bli`niot svoj, go izgonuvam; so onoj, {to e so
gordelivi o~i i nenasitno srce, ne jadev.
19|100|6|O~ite mi se upraveni kon vernicite na zemjata, za da sedat so mene; koj
ode{e po patot neporo~en, toj mi sluè{e.
19|100|7|Ne ìvee{e vo mojot dom onoj, koj gordo postapuva; koj govori laga, ne
moè{e da ostane pred o~ite moi.
19|100|8|Od rani zori gi ubivav site gre{nici na zemjata, za da gi istrebam od
Gospodoviot grad site, {to vr{at bezzakonie.
19|101|1|Gospodi, usli{i ja molitvata moja i povikot moj neka dojde do Tebe!
19|101|2|Ne odvra}aj go liceto Svoe od mene, vo denot na mojata àlost prikloni go
uvoto Tvoe kon mene; vo denost, koga Te povikuvam, usli{i me brgu,
19|101|3|za{to dnite mi is~eznuvaat kako dim, a koskite moi se isu{ija kako
suvarki;
19|101|4|poparen sum kako treva, srceto mi e isu{eno, taka {to zaboraviv i lebot
svoj da go jadam;
19|101|5|od glasot na moite vozdi{ki koskite mi se zalepija za teloto moe.
19|101|6|Zaprilegav na nesit vo pustiwa; stanav kako buv vo urnatini;
19|101|7|ne spiev, sedev kako samotna ptica na pokriv.
19|101|8|Sekoj den me navreduvaa neprijatelite moi, i falej}i se, me prokolnuvaa.
19|101|9|Jadev pepel kako leb i pijalokot svoj so solzi go rastvorav.
19|101|10|Poradi gnevot i jarosta od liceto Tvoe bev vozdignat i soboren.
19|101|11|Dnite moi is~eznuvaa kako senka i jas se isu{iv kako seno.
19|101|12|A Ti, Gospodi, ve~no prebiva{; i spomenot za Tebe e od rod vo rod.
19|101|13|Koga }e stane{, }e se smiluva{ na Sion, za{to vreme e da se smiluva{ na
nego - za{to dojde vremeto;
19|101|14|bidej}i na Tvoite slugi im omilea i kamewata negovi i za pravot negov
àlat.
19|101|15|Neznabo`cite }e se zapla{at od imeto na Gospoda, a site zemni carevi -
od Tvojata slava.
19|101|16|Za{to Gospod }e go izgradi Sion i }e se pojavi vo slavata Svoja;
19|101|17|}e pogledne milostivo na molitvite od bespomo{nite i nema da gi prezre
molibite nivni.
19|101|18|Neka se zapi{e ova za sledniot rod, i idnoto pokolenie {to }e Go slavi
Gospoda,
19|101|19|za{to se javi od svetata Svoja viso~ina, Gospod od nebesata pogledna na
zemjata,
19|101|20|za da gi ~ue ofkawata na okovanite, da gi oslobodi sinovite od smrtta,
19|101|21|za da go razglasat imeto Gospodovo na Sion i pohvalata Negova vo
Erusalim,
19|101|22|koga }e se soberat narodite i carstvata zaedno da mu sluàt na Gospoda.
19|101|23|On mi ja otkaà za{titata Svoja na patot moj, me izvesti deka gi skratuva
dnite moi.
19|101|24|Boè moj! Ne zemaj me na polovinata od denovite moi. Tvoite godini se
od rod vo rod.
19|101|25|Vo po~etokot Ti, Gospodi, ja osnova zemjata, nebesata se delo na Tvoite
race;
19|101|26|tie }e propadnat, a Ti }e prebiva{; site tie - kako obleka }e ovetveat, i
kako nametka Ti }e gi svitka{, i }e se izmenat;
19|101|27|no Ti si sekoga{ istiot, i Tvoite godini nema da zavr{at.
19|101|28|Sinoivte na Tvoite slugi }e se veselat i potomstvoto nivno }e se zacvrsti
za navek.
19|102|1|Blagoslovuvaj Go, du{o moja, Gospoda, i celata moja vnatre{nost da go
blagoslovuva Negovoto sveto ime.
19|102|2|Blagoslovuvaj Go, du{o moja, Gospoda i ne zaboravaj gi site Negovi
dobrini, na Onoj,
19|102|3|Koj gi o~istuva site tvoi bezzakonija, Koj gi isceluva site tvoi bolesti;
19|102|4|Koj go izbavuva od raspa|awe tvojot ìvot, Koj te oven~uva so milost i so
dobrini.
19|102|5|Koj ja ispolnuva so blaga tvojata èlba, kako na orel }e se obnovuva
tvojata mladost.
19|102|6|Gospod im dava milost i sud na site onepravdani.
19|102|7|On mu gi pokaà Svoite pati{ta na Mojseja, na Izrailevite sinovi - barawata
Svoi.
19|102|8|[tedar i milostiv e Gospod, dolgotrpeliv i mnogumilostiv;
19|102|9|On ne se gnevi do kraj, nitu ve~no se luti.
19|102|10|One ne ni napravi ni{to spored na{ite bezaakonija i ne postapi spored
na{ite grevovi;
19|102|11|za{to, kolku e golemo rastojanieto od neboto do zemjata, tolku e golema
milosta na Gospoda sprema onie {to se bojat od Nego;
19|102|12|kolku e daliku istok od zapad, tolku gi oddale~il On od nas na{ite
bezzakonija;
19|102|13|kako tatkoto {to gi miluva sinovite, taka i Gospod gi miluva onie, koi se
bojat od Nego.
19|102|14|Za{to On go znae na{iot sostav, pomni deka sme zemja.
19|102|15|Dnite na ~ovekot se kako treva; kako polski cvet, taka precutuva toj;
19|102|16|}e duvne li nad nego vetar, i ve}e go nema, i mestoto ve}e nema da se
poznava
19|102|17|A milosta na Gospoda e od vek do vek sprema onie, koi se bojat od
Nego,
19|102|18|i pravdata Negova e od sinovite na sinovite, koi go ~uvaat zavetot Negov
i gi pomnat zapovedite Negovi, za da gi ispolnuvaat.
19|102|19|Gospod go postavil Svojot prestol na neboto, i carstvoto Negovo vladee
nad se.
19|102|20|Blagoslovuvajte Go Gospoda - site angeli Negovi krepki po sila, koi go
izvr{uvaat Negoviot zboar, slu{aj}i go glasot od zborot Negov;
19|102|21|blagoslovuvajte Go Gospoda - site Negovi vojski, Negovi sluìteli, koi ja
isponuvate voljata Negova;
19|102|22|blagoslovuvajte Go Gospoda site Negovi dela, po site mesta na Negovoto
vladeewe. Blagoslovuvaj Go, du{o moja, Gospoda!
19|103|1|Blagoslovuvaj Go, du{o moja, Gospoda, Gospodi, Boè moj, ti si se
vozveli~il; vo slava i velelepie si se oblekol;
19|103|2|Ti si se oblekol vo svetlina kako so obleka, si go prostrel neboto kako
{ator;
19|103|3|so voda si gi pokril Tvoite dvorovi, oblacite si gi napravil za da odi{ po
niv, koga se dviì{ - vetrot Ti sluì kako krilja.
19|103|4|Vetrovite gi pravi{ Svoi glasnici, a slugite Svoi ognen plamen.
19|103|5|Ti si ja postavil zemjata na cvrsti osnovi: taa nema da se razni{a nikoga{.
19|103|6|Si ja pokril so bezdna kako so oblaka, vodi }e stojat na gorite.
19|103|7|Od Tvojata zakana tie begaat, od glasot na Tvojot grom se bojat;
19|103|8|se izdigaat gorite, se spu{taat dolinite, na mesta {to si im gi opredelil.
19|103|9|Si postavil granica preku koja nema da preminat, nitu }e se vratat da ja
pokrijat zemjata.
19|103|10|Si upravil izvori vo dolinite: me|u gorite te~at vodi,
19|103|11|gi napojuvaat site polski yverovi; divite osli ja gasnat èdta svoja.
19|103|12|Pri niv ìveat ptici nebesni, me|u kamewata pu{taat glas.
19|103|13|Ti gi napojuva{ gorite od svoite viso~ini, od plodovite na Tvoite dela se
nasituva zemjata.
19|103|14|Ti pravi{ da raste treva za dobitokot i rastenie za potreba na lu|eto, za da
proizvedat leb od zemjata
19|103|15|i vinoto {to go veseli srceto na ~ovekot, i elejot od koj bleska liceto
negovo, i lebot {to go zakrepnuva srceto na ~ovekot.
19|103|16|Se zasituvaat drvjata po poleto, kedrite livanski, {to si gi posadil;
19|103|17|na niv pticite si pravat gnezda, elkite im se ìveali{ta na {trkovite.
19|103|18|Visokite gori - na srnite; kamewata - pribeì{te na zajacite.
19|103|19|On ja sozdal mese~inata da gi opredeluva vremiwata, sonceto go znae
svojot zapad.
19|103|20|Spu{ta{ temnina, i nastanuva no}: toga{ izleguvaat site gorski yverovi;
19|103|21|lavovite rikaat za plen i baraat od Boga hrana za sebe.
19|103|22|Izgreva sonceto, a tie se sobiraat i legnuvaat vo svoite legla;
19|103|23|~vekot izleguva po svoja raboti i raboti do ve~erta.
19|103|24|Kolku se mnogubrojni delata Tvoi, Gospodi! Se si napravil premudro;
zemjata e polna so Tvoi sozdanija.
19|103|25|A toa more e golemo i prostrano; tamu se dviàt bezbroj laza~i, mali i
golemi ìvotni;
19|103|26|tamu plovat korabi, tamu e ~udovi{teto {to si go sozdal da igra vo nego.
19|103|27|Site tie od Tebe ~ekaat da im dade{ hrana navreme.
19|103|28|Im dava{ - primaat, ja otvora{ rakata Svoja - se nasituvaat so blaga;
19|103|29|go odvrati{ li liceto Svoe - se zbunuvaat, im go odzeme{ li duhot nivni -
umiraat i vo zemjata svoja se vra}aat.
19|103|30|Go pra}a{ li duhot Svoj - se sozdavaat; Ti go obnovuva{ liceto na
zemjata.
19|103|31|Neka prebiva slavata na Gospoda ve~no; neka se veseli Gospod za delata
Svoi!
19|103|32|Poglednuva li kon zemjata, i taa se trese; se dopre li do gorite, tie se
dimat.
19|103|33|]e mu peam na Gospoda preku celiot moj ìvot, }e mu peam na mojot
Bog se dodeka postojam.
19|103|34|Neka Mu bide mila besedata moja! }e se veselam vo Gospoda.
19|103|35|Neka gi snema gre{nicite od zemjata, i bezzakonici da nema ve}e!
Blagoslovuvaj Go, du{o moja, Gospoda! Aliluja!
19|104|1|Slavete Go Gospoda; prizivajte go Negovoto ime; razglasuvajte gi me|u
narodite delata Negovi.
19|104|2|Slavete Go i pejte Mu; kaùvajte gi site Negovi ~udesa.
19|104|3|Falete se so Negovoto sveto ime: neka se veseli srceto na onie, koi Go
baraat Gospoda.
19|104|4|Barajte Go Gospoda i utvrduvajte se, barajte go sekoga{ liceto Negovo.
19|104|5|Spomnuvajte gi ~udesata Negovi, {to gi napravi, ~udesata Negovi i
sudovite od ustata Negova,
19|104|6|vie, seme Avraamovo, slugi Negovi, sinovi Jakovovi, izbranici Negovi.
19|104|7|On e Gospod, Bog na{; Negovite sudovi se po celata zemja.
19|104|8|On ve~no go pomni zavetot Svoj, zborot {to go zapovedal vo iljada
rodovi,
19|104|9|{to mu go vetil na Avraama, i zakletvata svoja na Isaka;
19|104|10|i mu go postavil toa kako zakon na Jakova i kako ve~en zavet na Izrailot,
19|104|11|velej}i: "Tebe }e ti ja dadam Hananskata zemja vo va{e nasledstvo."
19|104|12|Toga{ tie bea u{te malku na broj, mnogu malku, i bea pridojdeni vo nea,
19|104|13|pa preminuvaa od narod vo narod, od edno carstvo kon drug narod;
19|104|14|nikomu ne mu dozvoluva{e On da gi navreduva i carevite za niv gi
kara{e:
19|104|15|"Ne dopirajte se do Moite pomazani, na Moiote proroci ne pravete im
zlo!"
19|104|16|I pu{ti glad vo taa zemja i sekoj leben klas go sotre.
19|104|17|Isprati pred niv ~ovek: kako rob be{e prodaden Josif.
19|104|18|Gi stegnaa vo verigi nozete negovi; èlezoto ja izma~uvalo du{ata
negova,
19|104|19|dodeka se ispolni zborot Negov: zborot Gospodov go opravda.
19|104|20|Carot prati po nego, go odvrzaa, knezot nad narodite i go oslobodi.
19|104|21|Go postavi za doma}in nad domot svoj i upravitel nad siot imot svoj,
19|104|22|za da gi pou~uva knezovite spored svojata volja i stare{nite negovi da gi
u~i na mudrost.
19|104|23|Toga{ dojde Izrailot vo Egipet, i Jakov se vseli vo Hamovata zemja.
19|104|24|Go umnoì Bog mnogu Svojot narod i go napravi posilen od neprijatelite
negovi.
19|104|25|Se prevrti srceto nivno i tie go zamrazija narodot Negov, i po~naa da im
pakostat na slugite Negovi.
19|104|26|Go isprati Mojseja, slugata Svoj, i Arona, kogo go izbra.
19|104|27|Ti gi pokaàa me|u niv zborovite na Negovite znaci i na ~udesata Negovi
vo Hamovata zemja.
19|104|28|Isprati temnina i se smra~i, i tie ne se sprotivstavija na zborot Negov.
19|104|29|Ja pretvori vodata nivna vo krv i ja uni{ti ribata nivna.
19|104|30|Se ispolni zemjata nivna so àbi, duri i sobite na carot nivni.
19|104|31|On re~e: i napadnaa pesji muvi i mu{i~ki po site nivni predeli.
19|104|32|Namesto do`d, isprati vrz niv grad, ogan {to ja gore{e zemjata nivna,
19|104|33|i gi uni{ti lozjata nivni i smokvite nivni, gi sotre site drvja vo nivnite
predeli.
19|104|34|Re~e i napadnaa skakulci i gasenici bezbroj;
19|104|35|i ja izedoa seta treva po zemjata nivna, gi ispojadoa site plodovi na nivite
nivni.
19|104|36|I go porazi sekoe prvorodeno vo zemjata nivna, prvinite od siot nivni
trud.
19|104|37|Gi izvede Izrailcite so srebro i zlato, i nema{e bolen vo plemiwata nivni.
19|104|38|Se zaraduva Egipet poradi nivnoto izleguvawe, bidej}i go be{e obzel
strav od niv.
19|104|39|Im prostre oblak kako pokriv i ogan, za da im sveti no}e.
19|104|40|Baraa, i On im prati potpolo{ki i so leb nebesen gi nasituva{e.
19|104|41|Rascepi kamen i potekoa vodi, potekoa kako reka po bezvodnata zemja,
19|104|42|za{to se seti na Svojot svet zbor kon Avraama, Svojot sluga.
19|104|43|pa go izvede Svojot narod so radost, Svoite izbrani - so veselba,
19|104|44|i im dade neznaboè~ki zemji, i taka nasledija plodovi od drugi narodi,
19|104|45|za da gi ~uvaat naredbite Negovi i da gi ispolnuvaat zakonite Negovi.
Aliluja!
19|105|1|Slavete Go Gospoda, za{to e blag, za{to Negovata milost e ve~na.
19|105|2|Koj }e ja iskaè silata na Gospoda, koj }e ja izvesti seta pohvala Negova?
19|105|3|Blaèni se onie {to go ~uvaat zakonot i vr{at pravda vo sekoe vreme.
19|105|4|Seti se na nas, Gospodi, vo blagovolenieto Svoe kon Tvojot narod; poseti
ne so Tvoeto spasenie,
19|105|5|za da gi vidime vo dobrini Tvoite izbranici, za da se razveselat so
veselbata na Tvojot narod, za da se pofalat zaedno so Tvoeto nasledstvo.
19|105|6|Zgre{ivme nie so tatkovcite na{i, pravevme bezzakonija, vr{evme
nepravda.
19|105|7|Na{ite tatkovci vo Egipet ne gi razbraa Tvoite ~udesa, ne gi pomnea
mnogute milost Tvoi i se pobunija koga se pribliìja do Crvenoto More.
19|105|8|No On gi spasi zaradi imeto Svoe, za da im ja pokaè silata Svoja.
19|105|9|Mu se zakani na Crvenoto More, i toa se isu{i; i gi prevede po bezdnite
kako po pustiwa;
19|105|10|i gi spasi od racete na onie {to gi namrazija i gi izbavi od racete na
neprijatelite.
19|105|11|Vodite gi pokrija nivnite neprijateli; ne ostana nieden od niv.
19|105|12|I tie poveruvaa na zborovite Negovi i Mu ispeaja pohvala.
19|105|13|No pobrzaa, gi zaboravija delata Negovi, ne go do~ekaa Negovoto
re{enie;
19|105|14|se zanesoa od pohotlivosta vo pustiwata, pa Go isku{uvaa Boga vo
bezvodnata zemja.
19|105|15|On go ispolni nivnoto barawe, on prati poraz za du{ite nivni.
19|105|16|Mu pozavidoa na Mojseja vo logorot i na Arona, svetecot Gospodov.
19|105|17|Se otvori zemjata, go goltna Datan i ja pokri druìnata Avironova.
19|105|18|I plamna ogan vrz niv, i plamenot gi izgori gre{nicite.
19|105|19|Napravija tele na Horiv i mu se poklonija na idolot.
19|105|20|Ja zamenija svojata slava so obraz na tele, {to jade treva.
19|105|21|Go zaboravija Boga, svojot Spasitel, Koj izvr{i golemi dela vo Egipet,
19|105|22|~udesni vo Hamovata zemja, stra{ni pri Crvenoto More.
19|105|23|I re~e deka }e gi istrebi, no Mojsej, Negoviot izbranik, se zastapi za niv
vo puknatinata, za da ja otstrani jarosta Negova, ta da ne gi pogubi.
19|105|24|Tie ja prezrea sakanata zemja, ne Mu veruvaa na zborot Negov;
19|105|25|i roptaa vo {atorite svoi, ne go slu{aa glasot Gospodov.
19|105|26|On krena raka protiv niv, za da gi pogubi vo pustiwata,
19|105|27|da go rasee nivnoto seme me|u narodite i da gi rasturi po zemjite.
19|105|28|Tie se pridruìja kon Vaal - Fegor i jadea `rtvi, prinesuvani na bezdu{nite,
19|105|29|Go draznea Boga so delata svoi, i na niv padna pogibel.
19|105|30|No stana Fines i Go umilostivi i pomorot prestana.
19|105|31|I toa mu se primi za pravda od rod vo rod doveka.
19|105|32|I Go razgnevija Boga pri vodite na raspravija, kaj Meriva, i Mojsej
nastrada zaradi niv,
19|105|33|za{to tie go preogor~ija duhot negov, i toj zgre{i so ustata svoja.
19|105|34|Ne gi istrebija narodite, za koi im be{e rekol Gospod,
19|105|35|tuku se sme{aa so neznabo`cite i sviknaa na nivnite dela;
19|105|36|im sluèa za nivnite idoli, a toa be{e soblazna za niv,
19|105|37|i gi `rtvuvaa sinovite svoi i }erkite svoi na besovite;
19|105|38|i prilivaa nevina krv, krvta na sinovite svoi i na }erkite svoi, {to im gi
`rtvuvaa na hanaskite idoli, za zemjata se izvalka od taa krv;
19|105|39|se oskvernija so delata svoi, bludstvuvaa so postapkite svoi.
19|105|40|Se razgore gnevot na Gospoda protiv Negoviot narod, i Mu omrzna
nalsedstvoto Negovo,
19|105|41|pa gi predade vo racete na neprijatelite i zavladeaja nad niv onie {to gi
mrazea.
19|105|42|Neprijatelite nivni gi pritesnuvaa, i tie se smiruvaa pod nivnata raka.
19|105|43|Mnogupati gi izbavuva{e, no tie Go lutea so upornosta svoja, pa bea
poniùvani poradi svoite bezzakonija.
19|105|44|No On pogledna na nivnata àlost, koga gi slu{a{e nivnite molbi,
19|105|45|si spomna na Svojot zavet so niv, se soàli poradi golemata milost Svoja;
19|105|46|pa razbudi sostradanie sprema niv kaj onie {to gi bea zarobile.
19|105|47|"Spasi ne, Gospodi, Boè na{, i soberi ne od neznabo`cite, za da go
slavime Tvoeto sveto ime, da se falime so Tvojata slava!
19|105|48|Neka e blagosloven Gospod, Bog Izrailev, otsekoga{ dosekoga{! I site lu|
e neka velat: Amin! Amin! Aliluja.
19|106|1|Slavete Go Gospoda, za{to e dobar, za{to e ve~na milosta Negova!
19|106|2|Taka da velat izbavenite od Gospoda, onie {to gi izbavil od neprijatelska
raka.
19|106|3|I gi sobra od zemjite, od istok i od zapad, od sever i od moreto.
19|106|4|Tie skitaa po bezvodnata pustiwa i nigde pat nitu naselen grad ne najdoa;
19|106|5|trpea glad i èd, du{ata im oslabna vo niv,
19|106|6|no vo àlosta svoja Go povikaa Gospoda, i On gi izbavi od nivnite nevolji
19|106|7|i go povede po praviot pat, za da odat kon naselen grad.
19|106|8|Neka Go slavat Gospoda za milosta Negova i za ~udesata Negovi {to im
gi napravi na sinovite ~ove~ki:
19|106|9|za{to On ja nasiti gladnata du{a, i du{ata gladna ja ispolni so blaga.
19|106|10|Tie sedea vo temnina i smrtna senka, okovani so siroma{tija i èlezo;
19|106|11|bidej}i ne se pokorija na zborovite Bo`ji i se pritivea na voljata na
Sevi{niot.
19|106|12|On go ponizi nivnoto srce vo maka, se sopnaa, i nema{e koj da im
pomogne.
19|106|13|Toga{ vo tagata svoja povikaa kon Gospoda, i On gi spasi od makite
nivni;
19|106|14|gi izvede od temninata i smrtnata senka i gi raskina okovite nivni,
19|106|15|Neka go slavat Gospoda za milosta Negova i za Negovite ~udesni dela
kon sinovite ~ove~ki,
19|106|16|za{to On gi zdrobi bakarnite porti i gi skri{i èleznite reziwa.
19|106|17|Nerazumnite stradaa poradi svoite lo{i pati{ta i poradi nepravdite svoi!
19|106|18|Od sekoja hrana im se odvra}a{e du{ata, i se pribliìja do vratata na
smrtta.
19|106|19|No vo tagata svoja povikaa kon Gospoda, i On gi spasi od nevoljite nivni;
19|106|20|go isprati Svoeto slovo, gi izlekuva i gi spasi od propast.
19|106|21|Neka Go proslavuvat Gospoda za milosta Negova sprema sinovite
~ove~ki!
19|106|22|Neka Mu prinesuvaat pohvalna `rtva i neka gi razglasuvaat delata Negovi
so radost.
19|106|23|Onie {to trgnuvaat po more na korabi, {to imaat rabota po golemite vodi
-
19|106|24|tie gi gledaat delata na Gospoda i ~udesata Negovi vo dlabo~inite.
19|106|25|On re~e - i nastana buren veter i visoko gi izdigna morskite branovi;
19|106|26|se izdigaa do nebesata, sleguvaa do bezdnata; nivnata prisebnost se gubi
vo nevoljata;
19|106|27|tie se zbunuvaat, se ni{aat kako pijani, i seta nivna mudrost im
is~eznuva.
19|106|28|Toga{ vo skrbta svoja povikaa kon Gospoda, i On gi izvede od makite
nivni.
19|106|29|I i zapoveda na burata i taa se pretvori vo tivok vetrec i branovite
molknaa.
19|106|30|Tie se razveselija, za{to stivnaa, a On gi upati kon nivnoto sakano
pristani{te.
19|106|31|Neka Go proslavuvaat Gospoda za milosta Negova i za Negovite ~udesni
dela sprema sinovite ~ove~ki!
19|106|32|Neka Go vozveli~uvaat so sobranieto narodno i neka Go slavat vo
sovetite na stare{inite!
19|106|33|On sozdava reki vo pustiwa, i vodni izvori - na suvi mesta,
19|106|34|zemja plodorodna - vo solnica, poradi zlobata na onie {to ìveat vo nea.
19|106|35|On prevori pustiwa vo ezero, a suva zemja - vo zemja - so vodni izvori;
19|106|36|tamu naseli gladni, a tie izgradija grad za ìveewe;
19|106|37|zaseaja nivi, nasadija lozi, i tie im davaat svoi plodovi.
19|106|38|On gi blagoslovuva{e, i tie mnogu se razmnoùvaa, i dobitokot nivni On
ne im go namaluva{e.
19|106|39|Tie bea proredeni i postradaa od pritisokot na zloto i od nevoljata.
19|106|40|On izli bes~estie nad knezovite i gi ostavi da skitaat po pustiwata, kade
{to nema pati{ta.
19|106|41|No bedniot go izvlekuva od siroma{tija, go umnoùva rodot negov kako
ov~o stado.
19|106|42|Pravednite go gledaat toa i se raduvaat, a sekoja ne~esnost si ja zatvora
ustata svoja.
19|106|43|Koj e mudar i go pazi ova, }e ja razbere milosta Gospodova.
19|107|1|Podgotveno e srceto moe, Boè, podgotveno e srceto moe; }e peam i }e
vospevam vo slavata svoja.
19|107|2|Razbudete se, psaltiru i gusle! ]e stanam rano.
19|107|3|]e Te slavam, Gospodi, me|u narodite; }e Te vospevam me|u plemiwata,
19|107|4|za{to povisoka od neboto e Tvojata milost, i do oblacite e Tvojata vistina.
19|107|5|Izdigni se nad nebesata Boè, i slavata Tvoja neka bide po celata zemja,
19|107|6|za da se izbavat Tvoite vozqubeni; spasi me so Tvojata desnica i usli{i me.
19|107|7|Bog re~e vo svoeto svetili{te: "]e se voznesam i }e go razdelam Sihem
i }e ja izmeram dolinata Sokhot;
19|107|8|Moj e Galad, Moj e Manasija, Efrem e zastapnik na glavata Moja, Juda e
Moj car;
19|107|9|Moav Mi e ~a{a na Mojata nade`, vrz Edom }e ja ispruàm obuvkata
Svoja, drugoplemenicite Mi se pokorija.
19|107|10|Koj }e me vovede vo ukrepeniot grad? Koj }e me dovede do Edom?
19|107|11|Zar ne si Ti, Boè, Koj ne otfrli i ne izleguva{, Boè, so na{ite vojski?
19|107|12|Daj ni pomo{ da se izbavime od makata, za{to ~ove~kata za{tita e
suetna.
19|107|13|Vo Boga }e imame sila; On }e gi skr{i neprijatelite na{i.
19|108|1|Boè, pohvalo moja, ne premol~uvaj,
19|108|2|za{to protiv mene se otvoreni gre{ni i lukavi usti; zboruvaat so la`liv jazik
protiv mene;
19|108|3|otsekade me opkruùvaat so zlobni zborovi, i bez pri~ina se sobiraat protiv
mene;
19|108|4|mesto da me sakaat, tie stanuvaat protiv mene, a jas se molev;
19|108|5|mi vra}aat zlo za dobro, omraza - za qubov.
19|108|6|Postavi nad nego gre{nik, i |avolot da zastane desno od nego.
19|108|7|Koga }e mu se sudi, neka bide osuden, i molitvata negova da se primi za
grev;
19|108|8|dnite negovi da bidat kratki, a negovoto dostoinstvo drug da go zeme;
19|108|9|decata negovi da ostanat siraci, a ènata mu - vdovica;
19|108|10|decata negovi da skitaat i da stana prosjaci, izgoneti nadvor od svoite
domovi.
19|108|11|zaemodavecot da mu zeme se {to ima, i tu|inci da go razgrabaat trudot
negov;
19|108|12|neka nema koj da go za{titi, da nema i koj da se smili nad siracite negovi;
19|108|13|potomstvoto negovo da zagine, i da se izbri{e imeto negovo vo sledniot
rod;
19|108|14|da bide spomnato pred Gospoda bezakonieto na tatkovcite negovi, i
grevot na majka mu da ne se o~isti;
19|108|15|tie sekoga{ da bidat pred o~ite na Gospoda, i da se izbri{e spomenot
nivni na zemjata.
19|108|16|Za{to ne pomislil da pravi milostiwa, tuku gi gone{e bednite, siromasite
smirenite po srce, za da gi uni{ti;
19|108|17|zasakal kletva, - pa taa neka go postigne: ne posakal blagoslov, - toj neka
se oddale~i od nego;
19|108|18|neka se oble~e vo kletva kako vo obleka; i taa neka vleze vo nego kako
voda, i kako elej - vo negovite koski;
19|108|19|ta da mu bide kako obleka, vo koja se oblekuva, i kako pojas, so koj
sekoga{ se opa{uva.
19|108|20|Takva neka bide otplatata od Gospoda na onie {to me mrazat i na onie
{to lo{o zboruvaat protiv du{ata moja.
19|108|21|A mene, Gospodi, Gospodi, za{titi me zaradi Tvoeto ime, za{to e blaga
milosta Tvoja; izbavi me,
19|108|22|oti sum beden i siromav, i srceto moe vo mene e zbuneto.
19|108|23|Is~eznuvav kako senka {to se oddale~uva; me gonat kako skakulec.
19|108|24|Kolenata mi iznemo{tija od post, a teloto moe poradi nedostig od maslo.
19|108|25|Im stanav za potsmev; onie {to me gledaat, ni{aat so glavite svoi.
19|108|26|Pomogni mi, Gospodi, Boè moj, spasi me poradi Tvojatao milost.
19|108|27|i da razberat deka e toa Tvojata raka i deka, Ti, Gospodi, si go napravil
toa.
19|108|28|Tie prokolnuvaat, a Ti, pak, blagoslovi; i onie {to stanuvaat protiv mene
neka bidat posrameni, a Tvojot sluga da se zaraduva.
19|108|29|Neka se oble~at vo bes~estie protivnicite moi i kako so obleka da se
pokrijat so svojot sram,
19|108|30|i jas so ustata moja mnogu }e go slavam Gospoda i me|u mnozina }e Go
proslavuvam,
19|108|31|za{to zastana od mojata desna strana. Za da ja spasi mojata du{a od onie
{to me gonat.
19|109|1|Mu re~e Gospod na mojot Gospod: "Sedi od Mojata desna strana, dodeka
gi stavam neprijatelite Tvoi vo podno`jeto na nozete Tvoi.
19|109|2|@ezalot na Tvojata sila }e ti go prati Gospod od Sion: vladej me|u
neprijatelite Svoi.
19|109|3|So Tebe zapo~nuva Tvojata sila; vo svetlinata na svetiite Tvoi; Te rodiv
u{te pred da postoi yvezdata Denica.
19|109|4|Se zakolna Gospod i nema da se pokae: Ti si ve~en sve{tenik po ~inot
Melhisedekov.
19|109|5|Gospod Koj e od Tvojata desna strana, vo denot na gnevot Svoj, On }e gi
porazi carevite;
19|109|6|}e izvr{i sud nad narodite, }e ja ispolni zemjata so trupovi, }e gi skr{i
glavite na mnogumina na zemjata.
19|109|7|Od potokot na patot }e pie, i zatoa visoko }e ja krene glavata.
19|110|1|]e Te slavam, Gospodi, od se srce vo sovetot na pravednite i vo sobranieto.
19|110|2|Golemi se delata na Gospoda, koi se sozdadeni po Negovata volja.
19|110|3|Negovoto delo e slava i velikolepie, a pravdata Negova ve~no }e postoi.
19|110|4|Nezaboravni gi napravi ~udesata Svoi, milostiv i {tedar e Gospod.
19|110|5|Im dava hrana na onie, koi se bojat od Nego; ve~no go pomni zavetot
Svoj.
19|110|6|Silata na delata svoi mu ja pokaà na Svojot narod, za da mu gi dade
neznabo`cite vo nasledstvo.
19|110|7|Delata na racete Negovi se vistina i sud; i verni se site zapovedi Negovi,
19|110|8|utvrdeni zasekoga{, zasnovani vrz vistina i pravda.
19|110|9|On mu isprati izbavuvawe na Svojot narod; zasekoga{ go ustanovi Svojot
zavet. Sveto e i stra{no imeto Negovo.
19|110|10|Po~etok na mudrosta e stravot od Gospoda; zdrav razum imaat site, koi
spored nea postapuvaat. Pohvalata Negova prebiva ve~no.
19|111|1|Blaèn e onoj ~ovek, koj se boi od Gospoda i komu mu se mili Negovite
zapovedi.
19|111|2|Negovoto potomstvo }e bide silno na zemjata; rodot na pravednite }e bide
blagosloven.
19|111|3|Slava i bogatstvo }e ima vo negoviot dom; i pravdata negova }e preuspeva
ve~no.
19|111|4|Na pravednite vo temnina im izgreva svetlina od Dobriot i Milostiviot.
19|111|5|Dobriot ~ovek e dare`liv i na zaem dava; vo sudot toj uverlivo }e gi
potvrdi zborovite svoi;
19|111|6|i nikoga{ nema da se razni{a; pravedniot ostanuva vo ve~en spomen.
19|111|7|Od lo{i glasovi nema da se upla{i; srceto mu e spremno, za{to se nadeva
vo Gospoda.
19|111|8|Srceto mu e cvrsto: toj nema da se upla{i, koga - gode }e pogledne vo
naprijatelite svoi.
19|111|9|Toj rastura, dava na siromasi; pravdata negova ostanuva ve~no; negoviot
rog }e se vozvi{i vo slava.
19|111|10|Gre{niot, koga }e go vidi toa, }e se jadosuva, }e krcka so zabite svoi i }e
se topi. @elbata na gre{nikot propa|a.
19|112|1|Falete Go, slugi Gospodovi, falete go imeto na Gospoda.
19|112|2|Neka e blagosloveno imeto Gospodovo otsekoga{ i zasekoga{.
19|112|3|Od istok do zapad neka se proslavuva imeto na Gospoda.
19|112|4|Vozvi{en e nad site narodi Gospod; Negovata slava e nad nebesata.
19|112|5|Koj e kako Gospod, na{iot Bog, Koj ìvee vo visinite,
19|112|6|i Koj so smirenost gleda na neboto i na zemjata;
19|112|7|Koj od prav go izdiga siromaviot i od kalta go vadi bedniot,
19|112|8|za da go postavi so knezovite, so knezovite na narodot negov.
19|112|9|Koj neplodnata ja vseluva v ku}i kako majka, {to se raduva me|u mnogute
deca.
19|113|1|Koga Izrailot izleze od Egipet, domot Jakovov - od tu| narod,
19|113|2|Judeja stana Bo`jo svetili{te, Izrailot oblast Negova.
19|113|3|Moreto vide i izbega; Jordan se vrati nazad.
19|113|4|Gorite se razigraa kako ovni, i rit~iwata - kako jaganca.
19|113|5|[to ti stana tebe more, pa bega{, i tebe, Jordane, pa nazad se vra}a{?
19|113|6|Za{to se razigravte, gori, kako ovni, i vie, rit~iwa, kako jaganca?
19|113|7|Treperi zemjata pred liceto na Gospoda, pred liceto na Boga Jakovov,
19|113|8|Koj kamen pretvora vo vodno ezero i karpa - vo voden izvor.
19|113|9|Ne nam, Gospodi, ne nam, tuku na Svoeto ime daj mu slava, zaradi
Tvojata milost, zaradi Tvojata vistina,
19|113|10|da ne re~at neznabo`cite: "Pa kade e nivniot Bog?"
19|113|11|Na{iot Bog e gore na neboto; na nebesata i na zemjata vr{i se, {to saka.
19|113|12|A idolite na neznabo`cite se srebro i zlato, delo na ~ove~ki race:
19|113|13|usta imaat a ne zboruvaat, o~i imaat no ne gledaat;
19|113|14|imaat u{i, no ne slu{aat; imaat nozdri, no ne mirisaat;
19|113|15|race imaat, no ne pipaat; noze imaat, no ne odat; tie ne pu{taat glas od
grloto svoe.
19|113|16|Sli~ni na niv neka bidat onie {to gi pravat, takvi i onie {to se nadevaat na
niv.
19|113|17|Dome Izrailev, nadevaj se na Gospoda; On e na{ pomo{nik i za{titnik.
19|113|18|Dome Aronov, nadevaj se na Gospoda; On e na{ pomo{nik i za{titnik.
19|113|19|Onie koi se bojat od Gospoda, se nadevaat na Gospoda; on e nivni
pomo{nik i za{titnik.
19|113|20|Gospod se se}ava na nas i ne blagoslovil, go blagoslovil domot Izrailev,
go blagoslovil domot Aronov,
19|113|21|gi blagoslovil onie, koi se bojat od Gospoda, mali i golemi.
19|113|22|Neka vi pridade Gospod vam pove}e, vam i na va{ite deca.
19|113|23|Blagosloveni da ste od Gospoda, Koj go sozdade neboto i zemjata.
19|113|24|Neboto e Gospodovo nebo, a zemjata On im ja dade na sinovite ~ove~ki.
19|113|25|Ne mrtvite }e Te slavat, Gospodi, nitu onie, {to sleguvaat vo ad,
19|113|26|tuku nie ìvite }e go blagoslovuvame Gospoda otsega i zasekoga{.
19|114|1|Se raduvam, deka Gospod }e go usli{i glasot na moeto molewe,
19|114|2|za{to go prikloni kon mene Svoeto uvo, i zatoa }e Go prizivam preku site
moi dni.
19|114|3|Smrtni bolki me obzedoa, pekolni maki me stignaa; se najdov vo nevolja i
maka.
19|114|4|Toga{ go povikav imeto Gospodovo: O, Gospodi, izbavi ja du{ata moja!
19|114|5|Milostiv e Gospod i praveden, i milosrden e na{iot Bog.
19|114|6|Gospod gi pazi slabite: bev vo maka i On mi pomogna.
19|114|7|Vrati se, du{o moja, vo svojot mir, za{to Gospod dobro ti pravi,
19|114|8|bidej}i du{ata moaj ja istrgna od smrt, o~ite moi - od solzi, i nozete moi -
od sopnuvawe.
19|114|9|]e odam so blagodarnost pred liceto na Gospoda vo zemjata na ìvite.
19|115|1|Poveruvav i zatoa rekov: vo golema maka sum.
19|115|2|Vo mojata neobmislenost si rekov: sekoj ~ovek e la`livec.
19|115|3|[to da mu dadam na Gospoda za site negovi dobrini {to mi gi napravi
mene?
19|115|4|]e zemam ~a{a na spasenie i imeto na Gospoda }e go prizovam.
19|115|5|Zavetite }e Mu gi upatam na Gospoda pred celiot Negov narod.
19|115|6|Skapa e vo o~ite na Gospoda smrtta na negovite svetii.
19|115|7|O, Gospodi, jas sum sluga Tvoj, jas sum sluga Tvoj i sin na Tvojata
sluginka. Ti gi skr{i moite okovi.
19|115|8|Tebe }e ti prinesam blagodarstvena `rtva;
19|115|9|}e gi ispolnam zavetite moi na Gospoda pred siot Negov narod.
19|115|10|Vo predvorjeto na domot Gospodov, posrede tebe, Erusalime!
19|116|1|Falete Go Gospoda, site narodi, proslavuvajte Go, site lu|e,
19|116|2|za{to se zacvrsti Negovata golema milost na nas, i vistinata Gospodova
prebiva ve~no.
19|117|1|Slavete go Gospoda, za{to On e dobar, za{to milosta Negova e ve~na.
19|117|2|Neka kaè sega domot Izrailev deka e On dobar, deka milosta Negova e
ve~na.
19|117|3|Neka re~e sega domot Aronov: deka e On dobar, deka milosta Negova e
ve~na.
19|117|4|Neka kaàt sega site, koi se bojat od Gospoda: deka e On dobar, deka
milosta Negova e ve~na.
19|117|5|Koga bev na maka, Go prizvav Gospoda i me usli{i i na {irina me izvede.
19|117|6|Gospod e moj pomo{nik, nema da se upla{am: {to moè da napravi
~ovek?
19|117|7|Gospod mi e pomo{nik: i jas slobodno }e gledam na neprijatelite moi.
19|117|8|Podobro e da se nadevam na Gospoda, otkolku da se nadevam na ~ovek.
19|117|9|Podobro e da se nadevama na Gospoda, otkolku da se nadevame na
knezovite.
19|117|10|Site narodi me opkolija, no so imeto Gospodovo jas gi razbiv;
19|117|11|me opsednaa, me obikolija, no so imeto Gospodovo jas gi pobediv.
19|117|12|Me opkruìja kako p~eli okolu sotka, pa se zapalija kako ogan vo trwe: so
imeto Gospodovo jas im se protivstaviv.
19|117|13|Me turnaa silno, za da padnam, no Gospod me prifati.
19|117|14|Gospod e sila moja i pesna; On stana moe spasenie.
19|117|15|Glas na radost i na spasenie se slu{a vo domovite na pravednite;
desnicata na Gospoda dava sila!
19|117|16|Desnicata Gospodova me vozvi{uva, desnicata Gospodova dava sila.
19|117|17|Nema da umram, no }e ìveam i }e gi razglasuvam delata Gospodovi.
19|117|18|Gospod strogo me kazni, no na smrt ne me predade.
19|117|19|Otvorete mi ja vratata na pravdata: }e vlezam vo nea, }e go proslavuvam
Gospoda.
19|117|20|Ete, toa e vratata Gospodova, pravednite vleguvaat niz nea;
19|117|21|}e Te slavam, za{to me usli{i i stana spasenie moe.
19|117|22|Kamenot, {to go otfrlija yidarite, stana glava na agolot.
19|117|23|toa e od Gospoda, i e prekrasno vo o~ite na{i.
19|117|24|Ovoj den e {to go sozdade Gospod za da se zaraduvame i da se
razveselime vo nego.
19|117|25|O, Gospodi, spasi! O, Gospod, pobrzaj!
19|117|26|Neka e blagosloven onoj, koj odi vo imeto na Gospoda! Ve
blagoslovuvame od domot Gospodov.
19|117|27|Bog e Gospod i ni se javi; obrazuvajte prazni~na pridru`ba do rogovite na
`rtvenikot.
19|117|28|Bog moj si Ti i Tebe }e te slavam; Bog moj si Ti i Tebe }e te
prevoznesuvam. ]e te proslavuvam, za{to Ti me usli{i i stana moe spasenie.
19|117|29|Slavete go Gospoda, za{to On e dobar, za{to milosta mu e ve~na.
19|118|1|Blaèni se neporo~nite vo patot nivni, za{to odat spored zakonot
Gospodov.
19|118|2|Blaèni se onie koi gi pazat svedo{tvata Negovi i od se srce Go baraat.
19|118|3|Onie koi ne vr{at bezzakonie, tie odat po Negovite pati{ta.
19|118|4|Ti zapoveda da se pazat Tvoite zapovedi.
19|118|5|O, da se bea upravile moite pati{ta za da gi ~uvam Tavoite zapovedi!
19|118|6|Toga{ nema{e da se zasramam, gledaj}i gi site Tvoie zapovedi.
19|118|7|]e Te slavam Gospodi so ~isto srce, koga }e gi nau~am Tvoite pravedni
sudovi.
19|118|8|]e gi pazam Tvoite zapovedi; ne ostavaj me sosema.
19|118|9|Kako mladi~ot }e go zapazi vo ~istota patot svoj? - Ako gi pazi zborovite
Tvoi.
19|118|10|So seto srce moe Te pobarav, ne otstranuvaj me od Tvoite zapovedi.
19|118|11|Gi sokriv vo srceto svoe zapovedite Tvoi, za da ne gre{am pred Tebe.
19|118|12|Blagosloven si Ti, Gospodi! Nau~i me na Tvoite naredbi.
19|118|13|So ustata svoja gi razglasiv site sudovi od ustata Tvoja.
19|118|14|Po patot na Tvoite svedo{tva se nasladuvam kako vo sekoe bogatstvo.
19|118|15|]e razmislam za Tvoite zapovedi i }e go razberam patot Tvoj.
19|118|16|Od naredbite Tvoi }e se pou~uvam, nema da gi zaboravam Tvoite zbrovi.
19|118|17|Pokaì milost kon Tvojot sluga, i }e ìveam i }e gi pazam Tvoite zborovi.
19|118|18|Otvori gi o~ite moi, i }e gi razberam ~udesata od Tvojot zakon.
19|118|19|Pridojden sum na zemjava, ne sokrivaj gi od mene Tvoite zapovedi.
19|118|20|I kopnee du{ata moja vo sekoe vreme da gi saka Tvoite sudovi.
19|118|21|Im se zakani na gordelivite; prokleti da se onie, koi se otkonuvaat od
Tvoite zapovedi.
19|118|22|Otstrani go od mene prekorot i prezirot, za{to gi zasakav Tvoite
svedo{tva.
19|118|23|Knezovite sedat i me klevetaat, i Tvojot sluga razmisluva za Tvoite
naredbi.
19|118|24|Svedo{tvata, pak, Tvoi se pouka moja, a naredbite Tvoi - sovetnici.
19|118|25|Du{ata moja leì vo prav: oìvi me spored zborot Tvoj.
19|118|26|Pati{tata moi gi kaàv, i Ti me ~u; nau~i me na Tvoite naredbi.
19|118|27|Vrazumi me da go razberam patot na Tvoite naredbi i jas }e razmiluvam
za Tvoite ~udesa.
19|118|28|Du{ata moja zasolzi od taga, zacvrsti me so zborovite Tvoi.
19|118|29|Otstrani go od mene patot na nepravdata i pomiluj me so zakonot Tvoj.
19|118|30|Go izbrav patot na vistinata, i ne gi zaboraviv Tvoite sudovi.
19|118|31|Se privrzav za svedo{tvata Tvoi, Gospodi: ne me posramuvaj.
19|118|32|]e pobrzam po patot na Tvoite zapovedi, koga }e go ra{iri{ srceto moe.
19|118|33|Pokaì mi go, Gospodi, patot na Tvoite naredbi i }e se pridrùvam za niv
do kraj.
19|118|34|Vrazumi me, i }e se dràm za zakonot Tvoj i }e go pazam so seto srce
svoe.
19|118|35|Postavi me na patekata na Tvoite zapovedi, za{to mnogu ja zasakav.
19|118|36|Prikloni go srceto moe kon Tvoite svedo{tva, a ne kon lakomstva.
19|118|37|Svrti gi o~ite moi za da ne gledam sueta: oìvi me na Svojot pat.
19|118|38|Vo slugata Svoj vnesi zbor Svoj za da se boi od Tebe.
19|118|39|Otstrani go od mene prekorot, od koj se pla{am, za{to Tvoite sudovi se
blagi.
19|118|40|Ete, gi zasakav Tvoite zapovedi: Oìvi me spored Svojata pravda.
19|118|41|I neka milosta Tvoja, Gospodi, prijde na mene, i spasenie od Tebe spored
zborovite Tvoi, -
19|118|42|i jas }e im odgovoram na onie {to me navreduvaat, za{to se nadevam na
zborovite Tvoi.
19|118|43|Ne odzemaj go sosema od ustata moja slovoto na vistinata, za{to jas se
nadevam na Tvoite sudovi.
19|118|44|I }e go ~uvam Tvojot zakon zasekoga{ i vo veki vekov.
19|118|45|]e odam slobodno, za{to gi baram Tvoite zapovedi.
19|118|46|I }e zboruvam za svedo{tvata Tvoi pred carevite, i nema da se
posramam;
19|118|47|i }e se pou~uvam na Tvoite zapovedi, koi mnogu gi zasakav;
19|118|48|}e gi protegnam racete svoi kon Tvoite zapovedi, koi gi vozqubiv, i }e
razmisluvam za Tvoite naredbi.
19|118|49|Vnu{i slovo kon Tvojot sluga, so koe si mu dal nade`.
19|118|50|Taa me ute{uva vo nevoljata moja, oti Tvoeto slovo me oìvuva.
19|118|51|Gordelivite go prestapija zakonot mnogu, no jas ne se ostrtraniv od
Tvoite zakoni.
19|118|52|Se setiv za Tvoite ve~ni sudovi, Gospodi, i se ute{uvav.
19|118|53|Taga me obzema od gre{nicite {to go napu{taat Tvojot zakon.
19|118|54|Naredbite Tvoi mi bea pesna koga patuvam vo nekoe mesto.
19|118|55|No}e go spomenuvam imeto Tvoe, Gospodi, i go pazam zakonot Tvoj.
19|118|56|On stana moj, za{to gi pazam Tvoite zapovedi.
19|118|57|Del moj si Ti, Gospodi, - si rekov - }e go pazam zakonot Tvoj.
19|118|58|Mu se pomoliv na liceto Tvoe od se srce: pomiluj me, spored slovoto
Tvoe.
19|118|59|Razmisluvam za Tvoite pati{ta i gi svrtuvam nozete moi kon Tvoite
svedo{tva.
19|118|60|Se podgotviv i ne se zbuniv da gi zapazam Tvoite zapovedi.
19|118|61|Zamki od gre{nici me opkruìja, no jas ne go zaboraviv Tvojot zakon.
19|118|62|Na polno} stanuvav da te veli~am poradi Tvoite pravedni sudovi.
19|118|63|Jas sum me|u onie, {to se bojat od Tebe i koi gi pazat Tvote naredbi.
19|118|64|So Tvojata milost, Gospodi, zemjata e polna; nau~i me na Tvoite naredbi.
19|118|65|Dobrini si mu napravil, Gospodi, na Tvojot sluga spored Tvoeto slovo.
19|118|66|Nau~i me na dobro i na razumno, za{to veruvam na Tvoite naredbi.
19|118|67|Pred moeto stradawe jas pregre{iv; a sega go pazam Tvojot zbor.
19|118|68|Ti si dobar, Gospodi, i poradi dobrinata Tvoja nau~i me na Tvoite
naredbi.
19|118|69|Se zgolemi nepravdata od gordite vrz mene, no jas od se srce }e gi pazam
Tvoite zapovedi.
19|118|70|Se zasiri srceto moe kako mleko; no jas se ute{uvam so Tvojot zakon.
19|118|71|Dobro mi e {to me smiri, za da se nau~am na Tvoite naredbi.
19|118|72|Zakonot na Tvojata usta za mene e podobar otkolku iljadnici zlato i
srebro.
19|118|73|Tvoite race me sozdadoa i izgradija: vrazumi me, i }e se nau~am na
Tvoite zapovedi.
19|118|74|Onie, koi se bojat od Tebe, koga }e me vidat }e se zaraduvaat, zatoa {to
se nadevav na Tvoite zborovi.
19|118|75|Znam, Gospodi, deka Tvoite sudivi se pravedni, i spored spravedlivosta
Tvoja Ti me kazni.
19|118|76|Pa neka mi bide milosta Tvoja uteha, spored Tvoeto slovo kon Tvojot
sluga.
19|118|77|Neka prijde na mene Tvojata {tedrost, i jas }e ìveam, za{to zakonot Tvoj
e uteha moja.
19|118|78|Neka se posramat gordelivite, za{to nepravedno i bez vina me
obvinuvaat.
19|118|79|Neka se obrnat kon mene, oni {to se pla{at od Tebe i koi gi znaat Tvoite
svedo{tva.
19|118|80|Neka bide srceto moe neporo~no vo Tvoite naredbi, ta da ne se
posramam.
19|118|81|Kopnee du{ata moja za Tvoeto spasenie; jas se nadevav na Tvoite
zborovi.
19|118|82|O~ite moi popu{tija od èlba za Tvoeto slovo velej}i: koga }e me ute{i{?
19|118|83|Za{to stanav kako mev na mraz, no Tvoite naredbi ne gi zaboraviv.
19|118|84|Kolku se dnite na Tvojot sluga? Koga }e izvr{i{ sud nad moite goniteli?
19|118|85|Zakonoprestapnicite se podigruvaat so mene sprotivno na Tvojot zakon.
19|118|86|Site Tvoi zapovedi se vistina. Nepravedno me gonat: pomogni mi!
19|118|87|Za malku }e me ubieja na zemjata, no jas ne gi ostaviv Tvoite zapovedi.
19|118|88|Spoerd Tvojata milost oìvi me, i jas }e gi pazam svedo{tvata od Tvojata
usta.
19|118|89|Tvoeto slovo, Gospodi, e zasekoga{ utvrdeno na neboto;
19|118|90|Tvojata vistina e od rod vo rod. Ti si ja postavil zemjata, i taa stoi.
19|118|91|Spored Tvoja volja postoi denot. Se {to postoi, Tebe ti sluì.
19|118|92|Da ne be{e Tvojot zakon uteha za mene, jas }e zaginev vo nevoljata
svoja.
19|118|93|Nikoga{ nema da gi zaboravam Tvoite naredbi, za{to preku niv me
oìvuva{.
19|118|94|Tvoj sum jas, spasi me, za{to gi barav Tvoite naredbi.
19|118|95|Gre{nicite nastojuvaa da me ubijat, no jas gi razbrav svedo{tvata Tvoi.
19|118|96|Go vidov krajot na sekoe sovr{enstvo, no Tvoite zapovedi se
bezgrani~ni.
19|118|97|Kolku go zasakav, Gospodi, Tvojot zakon; sekoj den se pou~uvam od
nego.
19|118|98|So svojata zapoved Ti me napravi pomudar od neprijatelite moi, za{to taa
e sekoga{ so mene.
19|118|99|Stanav porazumen od site u~iteli moi, za{to svedo{tvata Tvoi se moja
pouka.
19|118|100|Poumen stanav od starcite, za{to gi sakam Tvoite zapovedi.
19|118|101|Gi zadrùvam nozete svoi od sekakov lo{ pat, za da go pazam slovoto
Tvoe.
19|118|102|Od tvoite sudovi nema da se otkaàm, za{to Ti me u~i{.
19|118|103|Kolku se slatki za gloto moe zborovite Tvoi, poslatki se od med vo
ustata moja.
19|118|104|Preku tvoite zapovedi stanav razumen; zatoa go zamraziv sekoj pat na
nepravda.
19|118|105|Tvoeto slovo e svetilnik na nozete moi i svetlina za patekata moja.
19|118|106|Se zakolnav i rekov da gi pazam Tvoite pravedni sudovi, i }e gi
ispolnuvam.
19|118|107|Mnogu sum naàlen, oìvi me, Gospodi, poradi Tvoeto slovo.
19|118|108|Zatoa, blagoslovi, Gospodi, da primi{ dobrovolna `rtva od mojata usta, i
nau~i me na Tvoite sudovi.
19|118|109|Du{ata mi e postjano vo Tvojata raka, no Tvojot zakon ne go zaboraviv.
19|118|110|Gre{nicite mi postavija zamka, no jas ne se otstraniv od Tvoite
zapovedi.
19|118|111|Tvoite svedo{tva gi primiv kako ve~no nasledstvo, za{to tie se golema
radost za srceto moe.
19|118|112|Go naterav srceto svoe da gi izvr{uva naredbite Tvoi kako ve~no
opravdanie.
19|118|113|Prestapnicite na zakonot gi zamraziv, no Tvojot zakon go sakam.
19|118|114|Ti si moj pomo{nik i moj za{titnik: na Tvojata slava se nadevam.
19|118|115|Istavete se od mene bezzakonici, za da gi ispitam zapovedite na mojot
Bog.
19|118|116|Zastapi se spored Tvoeto slovo, i jas }e ìveam; ne posramuvaj me vo
nade`ta moja;
19|118|117|pomogni mi, i }e se spasam: i vo Tvoite naredbi postojano }e se u~am.
19|118|118|Ti gi prezira{ onie, koi otstapuvaat od Tvoite naredbi, za{to nivnite
misli se nepravedni.
19|118|119|Site gre{nici zemni gi smetam kako prestapnici, zatoa zasekoga{ gi
zasakav Tvoite svedo{tva.
19|118|120|Od strav pred Tebe treperi teloto moe, i od Tvoite sudovi se pla{am.
19|118|121|Jas vr{ev sud i pravda; ne predavaj me na onie {to mi ~inat nepravda.
19|118|122|Primi go Tvojot sluga za negovo dobro, ta da ne me klevetat gordelivite.
19|118|123|O~ite mi kopneat, o~ekuj}i go spasenieto od Tebe, i slovoto na Tvojata
pravda.
19|118|124|Postapi so Tvojot sluga spored milosta Svoja i nau~i me na Tvoite
naredbi.
19|118|125|Sluga Tvoj sum jas: vrazumi me i }e gi poznaam svedo{tvata Tvoi.
19|118|126|Vreme e, Gospodi, da se dejstvuva: Tvojot zakon go razurnaa.
19|118|127|Zatoa gi zasakav zapovedite Tvoi i od topaz i od zlato pove}e.
19|118|128|Zatoa se upravuvav spored site Tvoi zapovedi i patot na nepravdata go
zamraziv.
19|118|129|Prekrasni se Tvoite svedo{tva: zatoa du{ata moja gi ispituva{e.
19|118|130|Objavuvaweto na Tvoite zborovi gi prosvetuva i vrazumuva mladite.
19|118|131|Ja otvoriv ustata moja i vozdivnav, za{to èden sum za Tvoite zapovedi.
19|118|132|Pogledaj kon mene i pomiluj me, kako {to se postapuva so onie, koi go
sakaat Tvoeto ime.
19|118|133|Utvrdi gi stapkite moi spored Tvoeto slovo i ne dopu{ti so mene da
ovladee nikakvo bezzakonie.
19|118|134|Izbavi me od ~ove~ko klevetewe i }e gi pazam Tvoite zapovedi,
19|118|135|ozari go Tvojot sluga so svetlinata na liceto Tvoe, i nau~i me na Tvoite
zapovedi.
19|118|136|Od o~ite moi potoci izvori solzi, za{to ne go zapaziv Tvojot zakon.
19|118|137|Praveden si Ti, Gospodi, i pravedni se Tvoite presudi.
19|118|138|Tvoite svedo{tva, {to si gi dal, se zasnovani na pravda i ve~na vistina.
19|118|139|Revnosta moja me jade, za{to neprijatelite moi gi zaboravija Tvoite
slova.
19|118|140|Tvoeto slovo e mnogu ~isto, i Tvojot sluga go saka.
19|118|141|Mal sum i prezren, no Tvoite naredbi ne gi zaboraviv.
19|118|142|Tvojata pravda e ve~na pravda, i Tvojot zakon e vistina.
19|118|143|Skrb i maka me obzedoa; Tvoite zapovedi se moja pouka.
19|118|144|Pravdata na Tvoite svedo{tva e ve~na; vrazumi me, i }e ìveam.
19|118|145|Te prizivam so seto srce moe, usli{i me, Gospodi, - i }e gi pazam
naredbite Tvoi.
19|118|146|Tebe Te povikuvam: spasi me, pa }e gi pazam Tvoite slova.
19|118|147|Ja isprevaruvam zorata i vikam: na Tvoeto slovo se nadevam.
19|118|148|O~ite moi se otvorija pred utrinskata straà, za da se pou~am na Tvoite
slova.
19|118|149|ûj go mojot glas, spored milosta Svoja, Gospodi; spored Tvojot sud
oìvi me.
19|118|150|Se pribliìja onie, {to sakaat bezzakonie; od zakonot Tvoj tie se
oddale~ija.
19|118|151|Blizok si Ti, Gospodi, i site Tvoi zapovedi se vistina.
19|118|152|Odamna znam za tvoite svedo{tva, koi si gi utvrdil zasekoga{.
19|118|153|Pogledaj na mojata poti{tenost i izbavi me, za{to ne go zaboraviv
Tvojot zakon.
19|118|154|Presudi spored mojata pravda i za{titi me; zaradi slovoto Tvoe oìvi me.
19|118|155|Daleku e spasenieto od gre{nicite, za{to tie ne gi pobaraa Tvoite
naredbi.
19|118|156|Golema e Tvojata milost, Gospodi, spored Tvojot sud oìvi me.
19|118|157|Mnogumina me gonea i ma~ea, no od Tvoite svedo{tva jas ne otstapiv.
19|118|158|Vidov nerazumni i te{ko mi be{e, za{to slovata Tvoi ne gi zapazija.
19|118|159|Gleda{ kako gi zasakav zapovedite Tvoi, oìvi me, Gospodi, poradi
Tvojata milost.
19|118|160|Vistinata e osnova na Tvoite slova; i ve~en e sekoj sud na Tvojata
pravednost.
19|118|161|Knezovite me gonea bez vina, no srceto moe se upla{i samo od Tvoite
zborovi.
19|118|162|Se raduvam na Tvoeto slovo, kako onoj koj na{ol golemo blago.
19|118|163|Ja zamraziv nepravdata i se gnasam od nea; a Tvojot zakon go zasakav.
19|118|164|Sedumpati na den Te proslavuvam za sudovite na Tvojata pravda.
19|118|165|Golem e mirot kaj onie, koi go sakaat Tvojot zakon, i za niv nema
soblazna.
19|118|166|Go ~ekav spasenieto od Tebe, Gospodi, i Tvoite zapovedi gi zasakav.
19|118|167|Du{ata moja gi pazi Tvoite svedo{tva, i jas mnogu gi zasakav.
19|118|168|Gi pazam Tvoite zapovedi i Tvoite svedo{tva, za{to site moi pati{ta se
pred Tebe, Gospodi.
19|118|169|neka se pribliì pred Tebe molbata moja, Gospodi; vrazumi me spored
Tvoite zborovi.
19|118|170|Neka baraweto moe dojde pred Tebe; izbavi me spored Tvoeto slovo.
19|118|171|Od ustata moja neka se proiznese pohvala, koga }e me nau~i{ na Tvoite
naredbi.
19|118|172|Jazikot moj neka gi razglasi Tvoite zborovi, za{to site Tvoi zapovedi se
pravedni.
19|118|173|Neka mi bide Tvojata raka na spasenie, za{to Tvoite zapovedi gi izbrav.
19|118|174|Kopneev, Gospodi, za spasenie od Tebe i Tvojot zakon e mojata pouka.
19|118|175|]e ìvee du{ata moja i }e Te slavi; i Tvoite sudovi neka mi pomognat.
19|118|176|Se zabludiv kako zagubena ovca: pobaraj go Tvojot sluga, za{to ne gi
zaboraviv Tvoite zapovedi.
19|119|1|Kon Gospoda povikav vo makata svoja, i On me usli{i.
19|119|2|Gospodi, izbavi ja du{ata moja od nepravedna usta i od jazik lukav.
19|119|3|[to }e Ti dade Tebe i {to }e Ti pridade lukaviot jazik?
19|119|4|Izostreni streli na silnik, razgoreni so pustinski jaglen.
19|119|5|Te{ko mene, bidej}i privremeniot prestoj mi se prodolì, se vseliv vo
{atorite kidarski.
19|119|6|Dolgo ìvee{e du{ata moja so onie {to go mrazat mirot.
19|119|7|Jas bev miroqubiv: no koga im zboruvav, tie vojuvaa protiv mene bez
pri~ina.
19|120|1|Gi krenav o~ite kon gorite; od kade pomo{ }e mi pristigne?
19|120|2|Mojata pomo{ e od Gospoda, Koj gi sozdade neboto i zemjata.
19|120|3|On nema da dozvoli da se pomesti nogata tvoja; nema da zadreme Onoj,
Koj te pazi;
19|120|4|ne dreme i ne spie Onoj, Koj go pazi Izrailot.
19|120|5|Gospod e Tvoj ~uvar; Gospod e tvoja zakrila od kaj tvojata desna raka.
19|120|6|Sonceto dewe nema da te gori, nitu mese~inata no}e }e ti {teti.
19|120|7|Gopsod }e te zapazi od sekakvo zlo i }e ja ~uva du{ata tvoja.
19|120|8|Gospod }e go pazi izleguvaweto tvoe i vleguvaweto tvoe otsega i doveka.
19|121|1|Se zaraduvav koga mi rekoa: "]e odime vo domot Gospodov."
19|121|2|Ete, nozete na{i stoeja vo tvoite dvorovi, Erusalime, -
19|121|3|Erusalim, koj e izgraden kako grad, izlien vo edna celina,
19|121|4|Tamu se iska~uvaa plemiwata, Gospodovite plemiwa, svedo{tvoto
Izrailevo, za da se ispoveda imeto Gospodovo.
19|121|5|Za{to tamu se postavija prestolite sudiski, prestolite na domot Davidov.
19|121|6|Barajte mir za Erusalim i neka im bide dobdro na onie, koi te sakaat!
19|121|7|Neka ima mir okolu yidovite tvoi i izobilie vo kulite tvoi.
19|121|8|Poradi bra}ata moi i bliskite moi zboruvav za mir vo tebe!
19|121|9|Zaradi domot na Gospoda, na{iot Bog, ti poèluvam dobro.
19|122|1|Gi krevam o~ite moi kon Tebe, Koj ìvee{ na nebesata.
19|122|2|Ete, kako {to se o~ite na slugite svrteni kon racete na gospodarite nivni,
kako o~ite na sluginkata - kon rakata na gospodarkata nejzina, taka i na{ite o~i
gledaat kon Gospoda, na{iot Bog, se dodeka ne se smiluva.
19|122|3|Smiluj se na nas, Gospodi, smiluj se, za{to mnogu sme ponizeni so prezir;
19|122|4|za{to se prepolni du{ata na{a od navredi na silnite i od poniùvawe na
gordelivite.
19|123|1|Da ne be{e Gospod so nas, - neka kaè Izrailot, -
19|123|2|da ne be{e Gospod so nas, koga lu|eto se krenaa protiv nas, -
19|123|3|ìvi }e ne progoltaa, koga plamna nivnata jarost protiv nas;
19|123|4|voda }e ne potope{e, potok }e go odnese{e ìvotot na{;
19|123|5|burna voda }e ja odnese{e na{ata du{a.
19|123|6|Neka e blagosloven Gospod, Koj ne ne pradade vo plen na nivnite zabi.
19|123|7|Du{ata na{a se izbavi kako ptica od primka na lovci: primkata se skina, a
nie se izbavivme.
19|123|8|Pomo{ta na{a e vo imeto na Gospoda, Koj go sozdade neboto i zemjata.
19|124|1|Koi se nadevaat vo Gospoda, tie se kako gorata Sion; koj ìvee vo
Erusalim, nema da se pokoleba, }e ìvee ve~no.
19|124|2|Okolu Erusalim ima gori, a Gospod e okolu svojot narod otsega i
zasekoga{.
19|124|3|Za{to Gospod nema da go ostavi èzloto na gre{nicite vrz zemjata na
pravednite, za da ne gi posegaat pravednicite racete svoi kon bezzakonie.
19|124|4|Gopsodi, napravi im dobro na dobrite i na onie so ~isto srce.
19|124|5|A onie {to svrtuvaat kon kriv pat, niv Gospod }e gi odvede so onie {to
vr{at bezzakonie. Mir na Izrailot!
19|125|1|Koga Gospod gi vrati sionskite zarobenici, nie bevme kako ute{eni;
19|125|2|toga{ ustata ni se ispolni so radost, i jazikot na{ - so vesela pesna;
toga{ me|u neznabo`cite se govore{e: "Golemi dela izvr{i Gospod nad niv!"
19|125|3|Goemi dela izvr{i Gospod na nas: nie se razveselivme.
19|125|4|Vrati gi, Gospodi nad nas: nie se razveselivme.
19|125|5|Onie {to seat so solzi, }e `neat so golema radost.
19|125|6|Odea i pla~ea onie {to nosea svoe seme; no so radost }e se vratat, nosej}i
gi svoite snopja.
19|126|1|Ako Gospod ne ja izyida ku}ata, zaludo }e se trudat graditelite nejzini;
ako Gospod ne go zapazi gradot, zaludo }e bdee straàta.
19|126|2|Zaludno vie stanuvate rado, docna legnuvate vie {to go jadete lebot
umorni; na onie koi On gi saka nim im dava son.
19|126|3|Ete, nasledstvoto Gospodovo se sinovite, dar od Nego e porodot.
19|126|4|One {to se strelite vo rakata na silniot, toa se mladite sinovi.
19|126|5|Blaèn e onoj ~ovek, komu mu e ispolnet tegar~ikot so niv! Tie nema da
se zasramat, koga }e zboruvaat so neprijatelite svoi pred portite.
19|127|1|Blaèni se onie, koi se bojat od Gospoda, koi odat po Negovite pati{ta!
19|127|2|Ti }e jade{ od plodovite na racete svoi: blaze tebe i dobro }e ìvee{.
19|127|3|@enata vo domot tvoj }e bide kako loza plodovita, sinovite tvoi - kako
novonasadeni malini okolu trpezata tvoja.
19|127|4|Ete, taka }e bide blagosloven onoj ~ovek koj se boi od Gospoda.
19|127|5|Gospod }e gi blagoslovi od Sion; i ti }e gi gleda{ dobrata erusalimski vo
site dni na tvojot ìvot;
19|127|6|i }e gi vidi{ sinovite na sinovite tvoi. Mir neka e na Izrailot!
19|128|1|Mnogumina se borea protiv mene u{te od mladosta moja - neka kaè
Izrailot.
19|128|2|mnogupati vojuvaa protiv mene od mladosta moja, no ne me sovladaa.
19|128|3|Na ple{kite moi gre{nicite dejstvuvaa, prodolùvaj}i so svoeto
bezzakonie.
19|128|4|No Gospod praveden gi rase~e jaìwata na gre{nicite.
19|128|5|Neka se zasramat i neka svrtat nazad site, koi go mrazat Sion!
19|128|6|Neka bidat kako trevata na pokriv, koja se isu{uva pred da bide istrgnata.
19|128|7|so koja ètvarot nema da ja ispolni rakata svoja, ni pregratkata svoja onoj
{to ja vrzuva vo snopovi.
19|128|8|A minuva~ite ne rekoa: "Blagoslovenie Gospodovo na vas; ve
blagoslovuvame vo imeto na Gospoda!"
19|129|1|Od dnoto na du{ata povikav kon Tebe, Gospodi.
19|129|2|Gospodi, ~uj go glasot moj. U{ite Tvoi neka go ~ujat glasot na moleweto
moe, -
19|129|3|Gospodi, ako gleda{ na bezzakonijata, - toga{ koj }e se odrì, Gospodi?
19|129|4|No vo Tebe ima prostuvawe.
19|129|5|Zaradi imeto Tvoe, Gospodi, ~ekav dolgo na Tebe, ~eka{e du{ata moja na
Tvojot zbor;
19|129|6|du{ata moja se nadeva{e na Gospoda: Od utrenata straà pa do no}nata, od
utrenata straà neka se nadeva Izrailot na Gospoda.
19|129|7|Za{to milosta e vo Gospoda i golem e otkupot vo Nego.
19|129|8|I On }e go izbavi Izrailot od site negovi bezzakonija.
19|130|1|Gospodi, srceto moe ne se voznesuva{e, nitu o~ite moi se krevaa visoko;
ne kopneev po golemi raboti nitu po ona {to e nad moite sili.
19|130|2|No se smiruvav vo mislite svoi i ja vozdigav du{ata moja kako dete kon
majkata svoja; taka vozvrati i na du{ata moja.
19|130|3|Neka se nadeva Izrailot na Gospoda otsega i doveka.
19|131|1|Seti se, Gospodi, na Davida i na seta negova smirenost,
19|131|2|kako {to se zakolna pred Gospoda, i Mu veti na Jakovoviot Bog:
19|131|3|"Nema da vlezam pod {atorot na domot svoj, i nema da legnam na legloto
moe;
19|131|4|nema da im dadam son na o~ite moi, ni dremka na ve|ite moi, nitu odmor
na slepoo~nicite moi,
19|131|5|dodeka ne najdam mesto za Gospoda, dom za Jakovoviot Bog."
19|131|6|Ete, nie ~uvme deka e vo Efrat, go najdovme vo dubravite;
19|131|7|da vlezeme vo negoviot dom, da se poklonime pred mestata kade {to stojat
nozete negovi.
19|131|8|Stani, Gospodi, dojdi vo mestoto kade {to e Tvojata po~ivka, Ti i svetiot
kov~eg Tvoj.
19|131|9|Tvoite sve{tenici neka se oble~at vo pravda; Tvoite svetii neka se
zaraduvaat.
19|131|10|Poradi Davida, Tvojot sluga, ne odvra}aj go liceto Svoe od Tvojot
pomazanik.
19|131|11|Mu se zakolna Gospod na Davida vo vistinata, i od nea nema da se
otkaè: "Od plodot na tvojata utroba }e postavam na prestolot tvoj.
19|131|12|Ako tvoite sinovi go pazat Mojot zavet i moite svedo{tva, na koi }e gi
nau~am, toga{ i sinovite nivni }e sedat na tvojot prestol."
19|131|13|Zatoa Gospod go izbra Sion, Mu omile da ìvee vo nego.
19|131|14|"Toa e moeto odmori{te zasekoga{: tuka }e se naselam, bidej}i mnogu
go zasakav.
19|131|15|]e go blagoslovuvam i preblagoslovuvam trudot negov siromasite negovi
so leb }e gi nasituvam;
19|131|16|sve{tenicite negovi }e gi oble~am vo spasenie, i svetiite negovi
radosno }e voskliknuvaat.
19|131|17|Tamu }e krenam rog za Davida, mu podgotviv svetilnik na Mojot
pomazanik.
19|131|18|Neprijatelite negovi }e gi oble~am vo sram, a na nego }e procuti svetosta
Moja."
19|132|1|Kolku e ubavi i kolku e milo koga bra}ata ìveat zaedno!
19|132|2|Toa e kako miro vrz glavata {to se lee po bradata, bradata Aronova, {to se
lee po polite od ode`data negova;
19|132|3|kako rosa ermonska, koja pa|a na gorite Sionski, za{to Gospod dal
blagoslov i ìvot ve~en.
19|133|1|Blagoslovuvajte Go sega Gospoda, site slugi Gospodovi, {to stoite no}e
vo domot Gospodov, vo dvorovite od domot na na{iot Bog.
19|133|2|Krenete gi racete va{i no}e kon svetili{teto i blagoslovuvajte Go
Gospoda!
19|133|3|Neka te blagoslovi Gospod od Sion, Sozdatelot na neboto i zemjata.
19|134|1|Falete go imeto Gospodovo, falete go, slugi Gospodovi,
19|134|2|vie koi stoite vo domot Gospodov, vo dvorovite od domot na na{iot Bog.
19|134|3|Falete Go Gospoda, za{to Gospod e dobar; pejte mu na imeto Negovo,
za{to toe e milo;
19|134|4|za{to Gospod go izbra Jakova, Izrailot, za svoe nasledstvo.
19|134|5|Bidej}i poznav, deka Gospod e velik, i deka na{iot Gospod e nad site
bogovi:
19|134|6|se {to posaka Gospod, sozdade na neboto i na zemjata, vo moriwata i vo
site bezdni.
19|134|7|doveduvaj}i oblaci od krai{tata na zemjata, molwi pri do`d sozdade, On,
Koj gi izveduva vetrovite od skrovi{tata nivni,
19|134|8|Onoj, Koj gi porazi provorodenite vo Egipet od ~ovek do dobitok,
19|134|9|pokaà znaci i ~udesa srede tebe, Egipte, na Faraonot i vrz site slugi
negovi,
19|134|10|porazi mnogu narodi i istrebi silni carevi:
19|134|11|Sion, carot amorejski, i Og, carot vasanski, i site carevi hananski;
19|134|12|i mu ja dade nivnata zemja vo nasledstvo na Svojot narod, Izrailot.
19|134|13|Gospodi, imeto Tvoe e ve~no; Gospodi, spomenot za Tebe e od rod vo
rod.
19|134|14|Za{to Gospod }e mu sudi na Svojot narod i }e bide milostiv nad slugite
Svoi.
19|134|15|Idolite na neznabo`cite se srebro i zlato, delo na race ~ove~ki;
19|134|16|imaat usta, no ne govorat; imaat o~i, no ne gledaat;
19|134|17|imaat u{i, no ne slu{aat, nitu, pak, vo ustata nivna ima zdiv.
19|134|18|Sli~ni na niv neka bidat i onie, koi gi pravat, i sekoj koj na niv se nadeva.
19|134|19|Dome Izrailev, blagoslovuvaj Go Gospoda. Dome Aronov, blagoslovuvaj
Go Gospoda!
19|134|20|Dome Leviev, blagoslovuvaj Go Gospoda! I vie, koi se boite od
Gospoda, blagoslovuvajte Go Gospoda!
19|134|21|Neka e blagosloven Gospod od Sion, Koj ìvee vo Erusalim!
19|135|1|Slavete Go Gospoda, za{to e dobar, za{to e ve~na milosta Negova.
19|135|2|Slavete Go Boga na bogovite, za{to e ve~na milosta Negova.
19|135|3|Slavete Go Gospoda nad gospodarite, za{to e ve~na milosta Negova,
19|135|4|Ediniot Koj pravi golemi ~udesa, za{to e ve~na milosta Negova;
19|135|5|Koj premudro go sozdade neboto, za{to e ve~na milosta Negova;
19|135|6|Koj ja utvrdi zemjata vrz vodite, za{to e ve~na milosta Negova;
19|135|7|Ediniot Koj gi sozdade golemite svetila, za{to e ve~na milosta negova;
19|135|8|sonceto - da upravuva so denot, za{to e ve~na milosta Negova;
19|135|9|mese~inata i yvezdite - da upravuvaat so no}ta, za{to e ve~na milosta
Negova.
19|135|10|Koj go porazi Egipet i provorodenite negovi, za{to e ve~na milosta
Negova;
19|135|11|Koj go izvede Izrailot od sredinata nivna, za{to e ve~na milosta Negova;
19|135|12|so cvrsta raka i podignata mi{ka, za{to e ve~na milosta Negova;
19|135|13|Koj go razdvoi Crvenoto More, za{to e ve~na milosta Negova;
19|135|14|i go prevede Izrailot srede nego, za{to e ve~na milosta Negova;
19|135|15|a Faraonot i vojskata negova gi frli vo Crvenoto More, za{to e ve~na
milosta Negova.
19|135|16|Koj go prevede svojot narod preku pustiwata, za{to e ve~na milosta
Negova; Koj pu{ti voda od {il~esta krapa, za{to e ve~na milosta Negova;
19|135|17|Koj gi porazi golemite carevi, za{to e ve~na milosta Negova;
19|135|18|i gi pogubi silnite caervi, za{to e ve~na milosta Negova;
19|135|19|Sion, carot amorejski, za{to e ve~na milosta Negova;
19|135|20|i Og, carot vasanski, za{to e ve~na milosta Negova;
19|135|21|i mu ja dade zemjata vo nasledstvo, za{to e ve~na milosta Negova.
19|135|22|vo nasledstvo na Svojot sluga, Izrailot, za{to e ve~na milosta Negova;
19|135|23|Koj se se}ava na nas vo na{ata smirenost, za{to e ve~na milosta Negova;
19|135|24|i ne izbavuva od neprijatelite na{i, za{to e ve~na milosta Negova;
19|135|25|i Koj dava hrana na sekoe telo, za{to e ve~na milosta Negova.
19|135|26|Slavete Go nebesniot Bog, za{to e ve~na milosta Negova. Hvalete Go
Gospodarot na gospodarite, za{to e ve~na milosta Negova.
19|136|1|Kraj rekite vavilonski - tamu sedevme i pla~evme, koga }e se setevme na
Sion;
19|136|2|na vrbite, srede Vavilon, gi zaka~ivme na{ite harfi.
19|136|3|Za{to tamu, onie {to ne zarobija i koi ne odvedoa, pobaraa od nas radosna
pesna, velej}i ni: "Pejte ni od pesnite sionski!"
19|136|4|Kako da zepeeme Gospodova pesna na tu|a zemja?
19|136|5|Ako Te zaboravam tebe, Erusalime, - neka me zaboravi mojata desnica,
19|136|6|neka se zalepi jazikot moj za nepceto moe, ako ne te pomnam, ako ne go
postavam Erusalim nad sekoja moja radost.
19|136|7|Seti se, Gospodi, na sinovite Edomovi, vo denot na Erusalim, koga tie
govorea: "Razru{ete, razru{ete go do temelite negovi!"
19|136|8|]erko vavilonska, opusto{itelko, blaèn e onoj, {to }e ti vrati za deloto {to
ni go napravi!
19|136|9|Blaèn e onij {to }e gi zagrabi i }e gi razbie od kamen decata tvoi.
19|137|1|]e Te slavam Tebe, Gospodi, so seto srce svoi i }e Ti peam pred angelite
Tvoi, zatoa {to gi usli{a site zborovi na ustata moja.
19|137|2|Se poklonuvam pred svetiot Tvoj hram i go slavam imeto Tvoe za milosta
Tvoja i za vistinata Tvoja, za{to go vozveli~i imeto Svoe sveto nad se.
19|137|3|Vo onoj den koga }e Te prizivam, usli{i me brzo, vnesi bodrost vo du{ata
moja.
19|137|4|]e Te proslavuvaat, Gospodi, site zemni carevi, {tom }e gi ~ujat zborovite
od Tvojata usta,
19|137|5|i }e vospevaat za pati{tata Gospodovi, za{to e golema slavata Gospodova.
19|137|6|Za{to vozvi{en e Gospod: i smireniot go gleda, a gordeliviot oddaleku go
poznava.
19|137|7|Koga }e se najdam vo taga - Ti ìvot mi dava{, ja pruà{ rakata vrz jarosta
na moite neprijateli i Tvojata desnica me spasuva.
19|137|8|Gospod }e napravi {to e dobro za mene! Tvojata milost, Gospodi, e ve~na;
delata na racete Svoi ne preziraj gi!
19|138|1|Gospodi, Ti si me ispital i me znae{.
19|138|2|Ti znae{ koga sednuvam i koga stanuvam; Ti oddalku gi razbira{ mislite
moi.
19|138|3|Patekata moja i jaèto moe - Ti si gi ispital; site pati{ta moi si gi predvidel.
19|138|4|U{te zborovi ne mi do{le do jazikot moj, Ti, Gospodi, ve}e gi znae{:
19|138|5|Se {to mi bilo i se {to }e bide. Za{to Ti si me sozdal i si ja poloìl rakata
Svoja vrz mene.
19|138|6|Se voshituvam na Tvoeto znaewe, - toe e previsoko, ne moàm da mu
prijdam!
19|138|7|kade da odam od Tvojot duh, i od liceto Tvoe kade da pobegnam?
19|138|8|Ako izlezam na neboto - Ti si tamu; }e slezam li vo pekolot, Ti si i tuka.
19|138|9|Ako gi zemam kriljata rano v zori i se preselam na krajot od moreto, -
19|138|10|i tamu }e me vodi Tvojata raka, Tvojata desnica }e me drì.
19|138|11|Pa si rekov: moèbi temnina }e me pokrie, no i no}ta e kako svetlina
okolu mene;
19|138|12|no i temninata nema da bide temnina za Tebe; i no}ta za Tebe e svetla
kako den i temninata kako svetlina.
19|138|13|Za{to Ti si ja sozdal mojata vnatre{niot i me prifati od maj~inata mi
utroba.
19|138|14|Te proslavuvam zatoa {to sum ~udesno sozdaden. Prekrasni se Tvoite
dela; du{ata moja toa dobro go soznava.
19|138|15|Niedna moja koska ne se sokri od Tebe, {to si ja sozdal tajno, i prirodata
moja vo dlabinite na zemjata.
19|138|16|Tvoite o~i go vidoa zarodi{ot moj i vo Knigata Tvoja se e zapi{ano za
mene, duri i denovite moi se zabeleàni koga u{te ne postoe{e nieden.
19|138|17|Tvoite prijateli vo golema se ~est, Boè, i nivnite vladenija dobro se
zacvrsteni.
19|138|18|]e gi prebrojam - no tie se pobrojni i od pesokta; se razbudiv i se u{te
sum so Tebe.
19|138|19|Koga bi sakal da gi ubie{, Boè, gre{nicite; istavete se od mene,
krvopijci!
19|138|20|Revnivi se vo pomislite svoi, suetno se krevaat Tvoite neprijateli.
19|138|21|Zar ne gi zamraziv onie. Gospodi, koi Tebe te mrazat, i zar ne se izedov
poradi neprijatelite Tvoi?
19|138|22|So polna omraza gi zamraziv; tie mi stanaa neprijateli.
19|138|23|Ispitaj me, Boè, i poznaj go srceto moe; ispitaj me i zapoznaj gi patekite
moi;
19|138|24|i vidi dali sum na pat na bezzakonija, i upati me na ve~en pat.
19|139|1|Spasi me, Gospodi, od lukav ~ovek i izbavi me od nepraveden ~ovek;
19|139|2|tie smislija zlo vrz srceto svoe, sekoj den se podgotvuvaat za borba;
19|139|3|gi izostrija jazicite svoi kako zmija; pod ustite im e aspidin otrov.
19|139|4|Zapazi, me, Gospodi, od racete na gre{nik. Izbavi me od lu|e nepravedni,
koi smislija da mi podmetnat noga.
19|139|5|Gordelivite tajno postavija stapica, i raspnaa primki od jaìwa za mene; na
patot mi postavija soblazna.
19|139|6|Jas Mu rekov na Gospoda: Ti si Bog moj: usli{i go, Gospodi, glasot na
moeto molewe.
19|139|7|Gospodi, Gospodi, silo na moeto spasenie! Ti, Koj vo denot na bitkata ja
zasolni glavata moja,
19|139|8|ne predavaj me, Gospodi, na gre{nikot protiv mojata èlba; ne davaj da
postignat, {to namislija za da ne se vozgordeat.
19|139|9|Glavata svoja da ne ja podignat onie {to me opkolija, neka padne vrz niv
zlobata na nivnata sopstvena usta.
19|139|10|Neka padnat vrz niv àreni jaglewa; da bidat frlieni vo ogan, pa od makite
da ne stanat.
19|139|11|ôvek inoverec nema da se odrè na zemjava; zloto }e go odvle~e
nepravedniot ~ovek vo pogibel.
19|139|12|Razbrav deka Gospod }e pokaè pravda za ugnetenite i milost za
siromasite.
19|139|13|Da, pravednicite }e gi ispovedaat imeto Tvoe, i neporo~nite }e se naselat
pred liceto Tvoe.
19|140|1|Gospodi, kon Tebe povikav: usli{i me, ~uj go glasot na moleweto moe,
koga povikuvam kon Tebe!
19|140|2|Neka se ispravi pred Tebe molitvata moja kako temjan, a vozdigaweto na
racete moi - kako `rtva ve~erna.
19|140|3|Postavi, Gospodi, straà pred ustata moja i vrata na usnite moi;
19|140|4|ne davaj da zastrani srceto moe kon zborovite lukavi, da vr{i gre{ni dela
zaedno so lu|eto, koi vr{at bezzakonija; jas nema da se zdruàm so nivnite izbranici.
19|140|5|Prevednikot neka me kaznuva - toa e milost; neka me izobli~uva, ne ne
davaj elej na gre{nik da ja pomaè glavata moja; za{to i molitvata moja se protivi
na nivnata zloba.
19|140|6|Sudiite nivni, koga }e se rasprsnat po strmni kamewa, }e se ~ujat
zborovite moi, za{to se prijatni.
19|140|7|Kako koga grutka zemja }e padne se rastura, taka se rasturija koskite na{i
vo pekolot.
19|140|8|No kon Tebe, Gospodi, Gospodi, se upraveni o~ite moi; na Tebe se
nadevam, ne odzemaj ja du{ata moja!
19|140|9|Zapazi me od stapicite {to mi gi postavija, i od soblaznata na onie {to
vr{at bezzakonija.
19|140|10|Gre{icite neka padnat vo svoite mreì, samo jas }e pominam.
19|141|1|So glasot svoj povikav kon Gospoda, so glasot svoj Mu se pomoliv na
Gospoda.
19|141|2|]e go izlijam pred Nego moleweto moe: makata moja pred Nego }e ja
kaàm.
19|141|3|Koga iznemo{tuva{e duhot moj, Ti ja znae{e mojata pateka, na patot, po
koj odev, tie skri{no primki mi postavija.
19|141|4|Se obyirav nadesno i gledav, a tamu nikoj koj me poznava{e: nema{e kade
da izbegam; nikoj ne se griè{e za du{ata moja.
19|141|5|Povikav kon tebe, Gospodi, i rekov: "Ti si mojata nade` i moj del vo
zemjata na ìvite.
19|141|6|Primi ja molitvata moja, za{to se poniziv mnogu; izbavi me od moite
goniteli, oti tie se posilni od mene.
19|141|7|Izvedi ja od temnina du{ata moja, za da go proslavuvam imeto Tvoe.
Mene }e me ~ekaat pravednite, dodeka ne me povrati{."
19|142|1|Gospodi, usli{i ja molitvata moja, ~uj go moleweto moe poradi Tvojata
vistina; usli{i me poradi Tvojata pravda
19|142|2|i ne stapuvaj vo sud so Tvojot sluga, za{to pred Tebe nema da se opravda
nitu eden od ìvite.
19|142|3|Neprijatelot ja progonuva du{ata moja, go ponizil ìvotot moj duri do
zemjata, me ostavi vo temnina kako onie koi se odamna umreni;
19|142|4|opadna duhot moj vo mene, se voznemiri vo mene srceto moe.
19|142|5|Se setiv na damne{nite dni i razmisluvav za site Tvoi dela, rasuduvav za
delata na Tvoite race.
19|142|6|Gi protegnav kon Tebe racete moi, du{ata moja e èdna za Tebe kako suva
zemja.
19|142|7|Uli{i me, poskoro, Gospodi: duhot moj malaksa; ne odvra}aj go liceto
Svoe od mene, za da ne zaprilegam na onie, {to sleguvaat vo grob.
19|142|8|Soop{ti mi ja utrenata milost Tvoja, za{to na Tebe se nadevam, Gospodi.
Pokaì mi go, Gospodi, patot po koj da odam, za{to kon Tebe ja voznesuvam
du{ata svoja.
19|142|9|Izbavi me, Gospodi, od moite neprijateli, za{to pri Tebe pribegnav.
19|142|10|Nau~i me da ja ispolnuvam voljata Tvoja, za{to Ti si mojot Bog. Tvojot
blag duh neka me vodi po prav pat.
19|142|11|Zaradi Tvoeto ime, Gospodi, }e me oìvi{; poradi Tvojata pravda - }e ja
izbavi{ od nevolja du{ata moja.
19|142|12|Spored milosta Tvoja istrebi gi neprijatelite moi i pogubi gi site, koi ja
izma~uvaat du{ata moja, za{to jas sum sluga Tvoj.
19|143|1|Neka e blagosloven Gospod, Bog moj, Koj gi u~i racete moi za borba i
prstite moi za vojna.
19|143|2|On e milost moja i pribeì{te moe, moj zastapnik i izbavitel moj - i jas na
Nego se nadevam. On mi go pot~inuva mojot narod mene.
19|143|3|Gospodi, {to e ~ovekot, pa vnimava{ na nego, ili sin ~ove~ki - ta da se
se}ava{ na nego.
19|143|4|ôvekot e kako zdiv; dnite negovi odminuvaat kako senka.
19|143|5|Gospodi, prikloni gi nebesata Svoi i slezi; dopri se do gorite, i tie }e se
zdimat;
19|143|6|bolsni so molwi i }e gi rastera{, pu{ti gi strelite Svoi i }e gi zbuni{;
19|143|7|podaj ja rakata Tvoja od viso~ini, izvedi me i izbavi me od mnogute vodi,
od racete na tu|inski sinovi,
19|143|8|~ii usti kaùvaat sueta i ~ija desnica e desnica na nepravdata.
19|143|9|Boè, nova pesna }e Ti ispeam, }e Ti sviram na harfa so deset ìci.
19|143|10|Ti im daruva{ spasenie na carevite, Ti go izbavi Tvojot sluga Davida od
ostar me~.
19|143|11|Izbavi me i otmi me od racete na tu|inskite sinovi, ~ii usti laga govorea i
~ija desnica e desnica na nepravdata.
19|143|12|sinovite na{i se kako novi nasadi vo mladosta svoja, na{ite }erki se
nakiteni i ukraseni kako stolbovi vo hramot.
19|143|13|Polni se ìtnicite na{i, vo izobilite so sekakva hrana; se plodat ovcite na{i
po pasi{tata svoi.
19|143|14|I volovite ni se ugoeni, pa nema pa|awe ne ogradite, ni premin, nitu
ofkawe po ulicite na{i.
19|143|15|Blaèn e onoj narod, velat lu|eto, koj go ima toa! Blaèn e onoj narod, na
kogo Gospod mu e Bog!
19|144|1|]e Te preveoznesuvam, Boè moj, Caru moj, i }e go blagoslovuvam imeto
Tvoe sega, sekoga{ i vo site vekovi.
19|144|2|Sekoj den }e Te blagoslovuvam i }e go falam imeto Tvoe sega, sekoga{ i
vo site vekovi.
19|144|3|Velik e Gospod i dostoen za golema pohvala i veli~ieto Negovo nema kraj.
19|144|4|Od rod vo rod }e se falat delata Tvoi i za silata Tvoja }e se prikaùva.
19|144|5|Za velelepnata slava na Tvojata svetost }e zboruvaat i za Tvoite ~udesa }e
izvestuvaat.
19|144|6|]e govorat i za silata na Tvoite stra{ni dela, i }e prikaùvaat i za Tvoeto
veli~ie.
19|144|7|]e gi pomnat mnogute dobrini Tvoi, i }e se raduvaat na Tvojata pravda.
19|144|8|[tedar i milostiv e Gospod, dolgotrpeliv i mnogumilostiv.
19|144|9|Dobar e Gospod sprema site, i Negovite {tedrosti se vo site Negovi dela.
19|144|10|Neka Te proslavuvaat, Gospodi, site Tvoi dela, i neka Te blagoslovuvaat
svetiite Tvoi,
19|144|11|i neka ja propovedaat slavata na Tvoeto carstvo, a da prikaùvaat i za
silata Tvoja.
19|144|12|Za da im se kaùva na sinovite ~ove~ki, za Tvojata sila i za velelepnata
slava na Tvoeto carstvo.
19|144|13|Tvoeto carstvo e carstvo na site vekovi, a vladeeweto Tvoe nad site
pokolenija; veren e Gospod vo site Svoi zborovi i svet vo site Svoi dela.
19|144|14|Gospod gi pridrùva site {to pa|aat i gi podiga navednatite.
19|144|15|O~ite na site se upraveni kon Tebe, i Ti im ja dava{ nivnata hrana
navreme;
19|144|16|Ti ja otvori rakta Tvoja i ispolnuva{ se {to e ìvo so site negovi potrebi.
19|144|17|Praveden e Gospod vo site Svoi pati{ta i svet vo site Svoi dela.
19|144|18|Blizu e Gospod do site, koi Go priznavaat, do site, koi vistinski Go
prizivaat.
19|144|19|On im ja ispolnuva èlbata na onie, koi se bojat od Nego, gi usli{uva
molitvite nivni, i gi spasuva.
19|144|20|Gospod gi pazi site koi Go sakaat, a site gre{nici }e gi istrebi.
19|144|21|Ustata moja }e iskaè pohvala na Gospoda; sekoe telo neka go
blagoslovuva imeto sveto, sega, sekoga{ i vo site vekovi.
19|145|1|Fali Go, du{o moja, Gospoda!
19|145|2|]e Go falam Gospoda dodeka sum ìv; }e Mu peam na mojot Bog dodeka
postojam.
19|145|3|Ne nadevajte se na knezovite i na sinovite ~ove~ki, vo niv nema spasenie.
19|145|4|Izleguva duhot negov, i toj se vra}a vo zemjata svoja: vo toj den
is~eznuvaat site negovi pomisli.
19|145|5|Blaèn e onij, komu mu e pomo{nik Jakovoviot Bog i ~ija nade` e vo
Gospoda, negoviot Bog,
19|145|6|Koj go sozdade neboto i zemjata, moreto i se {to e vo niv, Koj ve~no ja
pazi vistinata,
19|145|7|Koj vr{i sud na navredeni, im dava leb na gladni; Gospod kr{i okovi na
zatvoreni.
19|145|8|Gospod im gi otvora o~ite na slepite, Gospod gi isprava podgrbavenite,
Gospod gi saka pravednite.
19|145|9|Gospod gi pazi pridojdenite, gi poddrùva siracite i vdovicite, a patot na
gre{nicite go razurnuva.
19|145|10|Gospod }e caruva ve~no; tvojot Bog, Sione, e od rod v rod.
19|146|1|Hvalete Go Gospoda, za{to e dobro da Mu se pee na na{iot Bog, za{to na
Dobriot Mu prilega pohvala.
19|146|2|Gospod go gradi Erusalim i }e gi sobere raseanite sinovi na Izrailot.
19|146|3|On gi izceluva skru{enite po srce i gi prevrzuva ranite nivni.
19|146|4|Go opredeluva brojot na yvezdite i ne site im dava ime.
19|146|5|Velik e Gospod na{ i golema e silata Negova, a mudrosta Negova -
neizmerliva e.
19|146|6|Gospod gi prifa}a smirenite, a gre{nicite gi poniùva do zemja.
19|146|7|Pejte Mu sekoga{ slavoslovija na Gospoda: na gusle pejte Mu na Na{iot
Bog,
19|146|8|Koj go pokriva neboto so oblaci, podgotvuva do`d za zemjata, pravi da
raste treva po gorite i rastenijata za polza na ~ovekot,
19|146|9|na dobitokot mu ja dava hranata negova i na malite vrani koga grakaat.
19|146|10|Na kowskata sila ne gleda On, nitu Mu e mila brzinata na ~ove~kite
noze.
19|146|11|Gospod gi po~ituva onie, koi se bojat od Nego i koi se nadevaat na
Negovata milost.
19|147|1|Pofali Go, Erusalime, Gospoda; pofali Go, Sione, tvojot Bog.
19|147|2|On gi zacvrsti reziwata na vratite tvoi, gi blagoslovuva tvoite sinovi vo
Tebe;
19|147|3|go utvrduva mirot vo Tvoite predeli, so jadra p~enica te zasituva;
19|147|4|go ispra}a na zemjata Svojot blagoslov; Negoviot zbor brzo odi;
19|147|5|dava sneg kako volna; sipuva magla kako pepel;
19|147|6|frla grad Svoj kako zalaci; pred Negoviot mraz koj moè da ustoi?
19|147|7|]e go isprati blagoslovot, i se se rastopuva; }e duvne so vetrot Svoj, i vodi
potekuvaat.
19|147|8|On mu go kaà blagoslovot Svoj na Jakova, Svoite naredbi i Svoite sudovi
na - Izrailot.
19|147|9|na nikot drug narod On ne mu go napravil toa, i Svoite sudovi nim ne im
gi javil.
19|148|1|Falete Go Gospoda na nebesata, falete Go, na visinite.
19|148|2|Falete Go, site angeli Negovi, falete Go, site vojski Negovi.
19|148|3|Falete Go, sonce i mese~ino, falete Go site yvezdi i svetila.
19|148|4|Falete Go, nebesa na nebesata i vodi nad nebesata.
19|148|5|Neka go falat imeto na Gospoda, za{to On e~e i tie se javija, zapoveda - i
se sozdadoa;
19|148|6|gi postavi za sekoga{ i za ve~ni vremiwa; dade naredbi koi nema da se
naru{at.
19|148|7|Falete Go Gospoda od zemjata, vie, site ali i bezdni;
19|148|8|ognot i gradot, snegot i mrazot, i ti, buren vetru, koj go ispolnuva{ slovoto
Negovo;
19|148|9|gori i site vozvi{enija, plodorodni drvja i site kedri,
19|148|10|yverovi i siot dobitok, vleka~i i ptici krilati,
19|148|11|carevi zemni i site narodi, knezovi i site zemni sudii,
19|148|12|mom~iwa i devojki, starci so decata -
19|148|13|site neka go falat imeto na Gospoda; za{to e samo Negovoto ime
vozvi{eno; Nego Go falat na neboto i na zemjata.
19|148|14|On }e ja podigne silata na Svojot narod; On gi proslavuva site Svoi
svetii, sinovite Izrailevi, na narodot, koj Mu e blizok.
19|149|1|Zapejte Mu na Gospoda nova pesna; pohvala za Nego da se ~ue vo hramot
na svetiite.
19|149|2|Neka se veseli Izrailot na Svojot Sozdatel; a sinovite na Sion, neka se
raduvaat na svojot Car.
19|149|3|Neka go falat imeto Negovo vo oro, so timpani i so gusli neka Go slavat,
19|149|4|za{to Gospod go saka Svojot narod i }e gi vozvi{i krotkite, spasuvaj}i gi.
19|149|5|]e se razveselat svetiite vo slava, }e se zaraduvaat vrz leglata svoi.
19|149|6|Slavoslovija za Boga }e ima vo ustite nivni i dvooster me~ - vo racete
nivni,
19|149|7|za da izvr{at odmazda nad narodite, za kazna nad plemiwata,
19|149|8|da gi vrzat vo veriga carevite nivni i nivnite vlastelini - so èlezni okovi na
racete;
19|149|9|da go izvr{at nad niv napi{aniot sud. Toa }e bide slavata za site Negovi
svetii.
19|150|1|Falete Go Bog vo Negovata svetiwa, falete Go vo cvrstinata na silata
Negova;
19|150|2|Falete Go poradi Negovite sili, falete Go poradi mnogute veli~ija Negovi.
19|150|3|Falete Go so truben zbuk, falete Go so psaltir i gusli;
19|150|4|Falete Go so timpani i vo oro, falete go na struni i so svirka;
19|150|5|falete Go so milozvu~ni kimvali, falete Go so kimvali gromoglasni!
19|150|6|Se {to di{e - neka Go fali Gospoda! Aliluja.
19|151|1|Bev najmal od bra}ata svoi i najmlad vo domot na tatkoto moj; gi pasev
ovcite na tatko mi.
19|151|2|Racete moi napravija citra, prstite moi go naglasuvaa psaltirot.
19|151|3|I koj da go izvestil mojot Gospod? No samiot Gospod, Samiot On me ~u.
19|151|4|I ispratil izvestitel Svoj, me zede od tatkovite ovci i me pomaza so elej na
Svoeto pomazanie.
19|151|5|Bra}ata mi bea dobri i golemi, no Gospod ne blagoslovi da odbere od niv.
19|151|6|Izlegov jas sproti tu|inecot, i toj me prokolna so svoite idoli.
19|151|7|No jas go izvadiv me~ot negov, go obezglaviv i gi spasiv od sram sinovite
Izrailevi.
20|1|1|Izreki Solomonovi, sin Davidov, car izrailski,
20|1|2|za da se poznae mudrosta i poukata, za da se razberat izrekite na razumot;
20|1|3|za da se usvojat pravilata na blagorazumieto, pravosudieto, sudot i pravinata;
20|1|4|da im se dade na prostite razumnost, na mladite - znaewe i rasuduvawe.
20|1|5|Ako mudriot slu{a, }e gi umnoì znaewata svoi, i razumniot }e najde mudri
soveti,
20|1|6|za da razbira mudra izreka i dlabok zbor, zborovite na mudrecite i nivnite
gatanki.
20|1|7|Po~etok na mudrosta e stravot Gospodov; dobro razbiraat site, {to se
rakovodat od nego; a poslu{nosta kon Boga e po~etok na razbiraweto; samo
glupavite gi preziraat murdosta i poukata.
20|1|8|Slu{aj ja, sinko, poukata na tatka si i ne otfrlaj zavetot na majka si.
20|1|9|za{to toa e krasen venec za glavata tvoja i ukras za vratot tvoj.
20|1|10|Sinko, ako te mamat gre{nici, ne popu{taj;
20|1|11|ako kaàt: "Dojdi so nas, da napravime zaseda za ubistvo, da go pre~ekame
neporo~niot bez vina,
20|1|12|ìv da go goltneme, kako {to golta pekolot, i cel kako onoj {to sleguva vo
grob;
20|1|13|da si natrupame sekakov skapocen imot, da gi napolnime ku}ite na{i so
plen;
20|1|14|ti }e frla{ `reb zaedno so nas, edna torba }e ima za site nas."
20|1|15|Sinko, ne odi na pat so niv, zadrì si ja nogata od patekite nivni,
20|1|16|za{to nozete nivni tr~aat kon zloto i brzaat krv da prolevaat;
20|1|17|naprazno se raspnuva mreà pred ptici.
20|1|18|No tie pravat zaseda protiv krvta svoja, demnat protiv du{ite svoi.
20|1|19|Takvi se pati{tata na sekogo, koj e al~en na tu| imot: toa mu go odzema
ìvotot na onoj, {to go zagrabil.
20|1|20|Premudrosta govori visoko na ulicata, go kreva glasot svoj po plo{tadite,
20|1|21|propovedta vo glavnite mesta na sobirite, pri vlezovite na gradskite porti
smelo govori:
20|1|22|"Do koga, neznalci, }e go sakate neznaeweto? Do koga bujnite }e se
nasladuvaat so bujnosta? Do koga glupavite }e go mrazat znaeweto?
20|1|23|Obrnete se kon Moite izobli~uvawa; eve, Jas Go }e izleam Duhot Svoj vrz
vas, }e vi gi kaàm zborovite Svoi.
20|1|24|Jas vikav, a vie ne poslu{avte; izgovarav zborovi, no vie ne vnimavavte;
20|1|25|vie gi otfrlivte Moite soveti, no vnimavavte koga ve izobli~uvav.
20|1|26|Zatoa }e se nasmeam na va{ata pogibel; }e se zaraduvam na va{ata
pogubnost,
20|1|27|koga }e ve napadne uàs kako bura, i zlo kako vior }e mine nad vas,
koga }e ve snajde nevolja i urivawe na gradovite i koga }e dojde propasta.
20|1|28|Toga{ }e Me vikaat, no Jas nema da ~ujam; }e Me baraat lo{ite i nema da
Me najdat.
20|1|29|Zatoa {to go namrazija znaeweto i ne go primija stravot Gospodov;
20|1|30|zatoa {to ne go primija Mojot sovet i gi prezrea Moite razobli~uvawa.
20|1|31|Poradi toa tie }e jadat od plodovite na svoite pati{ta i }e se nasituvaat od
svoite lo{i zamisli.
20|1|32|Za{to nerazumnite }e gi ubie nivnata upornost, a glupavite }e gi pogubi
nivnata negrià;
20|1|33|no koj Mene Me slu{a, }e dìvee bezopasno i spokojno, ne pla{ej}i se od
zloto.
20|2|1|Sinko, ako gi primi{ zborovite na Moite zapovedi, i gi za~uva{ vo sebesi,
20|2|2|ako uvoto tvoe vnimatelno ja slu{a mudrosta, ako srceto tvoe se prikloni kon
razmisluvawe, ako so niv go pou~i{ sinot tvoj;
20|2|3|ako gi povika{ znaeweto i razumot;
20|2|4|ako gi bara{ kako srebro i gi istraùva{ kako riznica, -
20|2|5|}e go razbere{ stravot Gospodov i }e go najde{ znaeweto za Boga.
20|2|6|Za{to Gospod dava mudrost; od ustata Negova doa|a znaeweto i razumot;
20|2|7|On go za~uvuva za pravednite spasenieto; On e {tit za onie {to odat
neporo~no;
20|2|8|On gi ~uva pati{tata na pravdata i ja brani patekata na onie, koi Go
po~ituvaat.
20|2|9|Toga{ }e gi razbere{ pravdata i pravosudieto, pravinata i sekoj dobar pat.
20|2|10|Koga mudrost }e vleze vo srceto tvoe, i znaeweto }e i bide prijatno na
du{ata tvoja,
20|2|11|toga{ rasuduvaweto }e te brani, razumot }e te ~uva,
20|2|12|za da te spasi od lo{ pat, od ~ovek, koj govori laga,
20|2|13|od onie, {to gi napu{tile pati{tata na pravdata, za da odat po pat ne
temninata;
20|2|14|od onie, {to se raduvaat, vr{ej}i zlo, koi se voshituvaat na rasipanost,
20|2|15|~ii pati{ta se krivi, i koi talkaat daleku od praviot pat;
20|2|16|za da te spasi od ènata na drug, od tu|a, koja gi zasladuva zborovite svoi,
20|2|17|koja go ostava prijatelot na mladosta svoja, i koja go zaborava zavetot na
svojot Bog.
20|2|18|Domot nejzin vodi kon smrt, i patekite nejzini - kon pekolot;
20|2|19|nikoj od vlezenite pri nea ne se vra}a nikoga{ i ne stapnuva na patot kon
ìvotot.
20|2|20|Zatoa odi po patot na dobrite i pridrùvaj se za patekite na pravednite,
20|2|21|za{to pravednite }e ìveat na zemjata, i neporo~nite }e opstanat na nea;
20|2|22|a bezzakonicite }e bidat istrebeni od zemjata, i verolomnite - iskoreneti od
nea.
20|3|1|Sinko, ne ja zaboravaj poukata Moja i srceto tvoe da gi ~uva zapovedite Moi;
20|3|2|za{to tie }e ti pridadat dolgi dni, godini na ìvot i mir.
20|3|3|Milostiwa i verata da ne bidat skudni vo tebe: obesi gi na vratot svoj, napi{i
gi na plo~ite na srceto svoe, -
20|3|4|pa }e najde{ milost i blagovolenie pred o~ite na Boga i na lu|eto.
20|3|5|Nadevaj se na Gospoda od se srce i ne se potpiraj vrz tvojot razum.
20|3|6|Po site svoi pati{ta razmisluvaj za Nego, i On }e ti gi pokaè tvoite pateki.
20|3|7|Ne se smetaj za mudrec; boj se od Gospoda i begaj od zloto:
20|3|8|toa }e bide zdravje za tvoeto telo i lek za tvoite koski.
20|3|9|Davaj mu prinos na Gospoda od imotot tvoj i od privinite na plodovite od
tvoite pridobivki,
20|3|10|ta tvoite ìtnici da se ispolnat do vrvot, tvoite bo~vi da se prelevaat od vino.
20|3|11|Ne zanemaruvaj ja, sinko, kaznata od Gospoda, i da ne ti e te{ko od
Negovoto izobli~uvawe;
20|3|12|za{to kogo Gospod go saka, nego i go kara, kako i tatkoto sinot svoj {to go
qubi.
20|3|13|Blaèn e ~ovekot, koj se zdobil so mudrost, i ~ovek, {to spe~alil razum;
20|3|14|podobro e da ja dobieme nea, otkolku riznici so srebro i zlato;
20|3|15|taa e poskapa i od skapocenite kamewa; ni edno zlo ne moè da i se
sprotivstavi; taa im e dobro poznata na site, {to se pribliùvaat kon nea, ni{to, pa i
se {to ti e milo, ne moè da se sporedi so nea.
20|3|16|Vo desnicata nejzina e dolgodenstvieto, a vo levicata i e - bogatstvoto i
~esta; od ustata i izleguva pravda; zakon i milost nosi na jazikot svoj;
20|3|17|pati{tata nejzini se prijatni pati{ta, i site pateki nejzini se - spokojni.
20|3|18|taa e drvo na ìvotot za onie, {to ja pridobivaat, i blaèni se, koi ja
zapazuvaat.
20|3|19|Gospod so premudrost ja osnova zemjata, so razum gi utvrdi nebesata;
20|3|20|preku Negovata premudrost se otvorija bezdnite, i oblacite orosija so rosa.
20|3|21|Sinko, ne gi ispu{taj od previd ovie, raboti; zapazi ja mudrosta i razumot;
20|3|22|tie }e bidat ìvot za du{ata tvoja i ukras na vratot tvoj; }e bidat izcelenie za
tvoeto telo i lek za tvoite koski.
20|3|23|Toga{ }e odi{ bez opasnot po patot svoj, i nogata tvoja nema da se sopne.
20|3|24|Koge }e legne{ da spie{, nema da se pla{i{, i koga }e zaspie{, sonot }e ti
bide prijaten.
20|3|25|Nema da se ispla{i{ od nenadeen strav, nitu od napad, koj doa|a od
bezbo`nicite,
20|3|26|bidej}i Gospod }e bide na site tvoi pati{ta i }e ja zapazi nogata tvoja od
prepnuvawe.
20|3|27|Ne otkaùvaj da mu napravi{ dobro na onoj, koj ima potreba, koga rakata
tvoja ima sila da mu pomogne.
20|3|28|Ne mu veli na prijatelot svoj: "Odi si i dojdi pak; utre }e ti dadam" koga si
vo sostojba da mu pomogne{, za{to ne znae{ {to }e rodi utre{niot den.
20|3|29|Ne kroi zlo protiv bli`niot svoj, koj e pridojden i koj so doverba ìvee pri
tebe.
20|3|30|Ne se karaj so ~ovek bez pri~ina, koga ne ti napravi nikakvo zlo.
20|3|31|ne zaviduvaj mu na ~ovek {to postapuva nasilno, i ne izbiraj ni - eden od
pati{tata negovi,
20|3|32|za{to na Gospoda mu e odvraten bezbo`nikot, a blizok e so pravednikot.
20|3|33|Prokletstvoto Gospodovo e vrz domot na ne~esniot, a ìveali{teto na
pravednikot Bog go blagoslovuva.
20|3|34|Nad onie {to se podigruvaat, On se potsmeva, a na smirenite im dava
blagodat.
20|3|35|Mudrite }e nasledat slava, a bezumnite - sram.
20|4|1|Slu{ajte ja, deca, tatkovata pouka i vnimavajte, ta da se nau~ite da ja
razbirate,
20|4|2|za{to dobar dar vi daruvam; ne ostavajte ja mojata zapoved.
20|4|3|Za{to i jas bev sin poslu{en na tatka mi, i omilen na majka mi;
20|4|4|i tatko mi me pou~uva{e i mi vele{e: "Zborovite moi zadrì gi vo srceto tvoe;
pazi gi moite zapovedi i ne zaboravaj gi!
20|4|5|Zdobivaj se so mudrost, pridobivaj razum; ne zaboravaj go toa i ne se
otstranuvaj od zborovite na ustata moja.
20|4|6|Ne ja ostavaj, - i taa }e te pazi, sakaj ja, - i taa }e te ~uva.
20|4|7|Glavno e mudrosta: pridobivaj mudrost i za siot svoj imot pridobivaj
razumnost.
20|4|8|Visoko ceni ja, i taa }e te vozdigne; taa }e te proslavi, ako ja pregrne{,
20|4|9|}e poloì na glavata tvoja bagodaten venec, so venec na sladost }e te zakrili.
20|4|10|Slu{aj, sinko, i primi gi zborovite moi, - i }e ti se umnoàt godinite na
ìvotot.
20|4|11|Ti go pokaùvam patot na mudrosta, te vodam po pravi pateki.
20|4|12|Ako odi{, nozete tvoi nema da se sopnat, i ako potr~a{, nema da se izmori{.
20|4|13|Drì se zdravo za poukata, ne ja ostavaj; pazi ja, bidej}i taa e tvojot ìvot.
20|4|14|Ne odi na pat bezbo`ni~ki i ne odi po patot na lo{i lu|e;
20|4|15|ostavi go, ne odi po nego, otstrani se od nego i zaobikoli go;
20|4|16|za{to tie ne zaspivaat, ako ne napravat zlo; i son ne gi fa}a, ako ne dovedat
nekogo do pad;
20|4|17|oti tie jadat leb od bezzakonie i se opivaat so vino od grabe`.
20|4|18|Patekata na pravednite e kako bolskava svetlina, koja sveti se pove}e i
pove}e duri ne nastane den.
20|4|19|A patot na bezzakonicite e kako temnina; tie ne znaat, od {to }e se sopnat.
20|4|20|Sinko, vnimavaj na zborovite moi i pribliì go uvoto kon poukite moi;
20|4|21|da ne ostapuvaat tie od tvoite o~i; ~uvaj gi vnatre vo srceto svoi:
20|4|22|za{to tie se ìvot za onie {to gi nao|aat, i zdravje za celoto telo nivno.
20|4|23|Od se, {to e za pazewe, najmnogu ~uvaj go srceto sveo, za{to od nego se
izvorite na ìvotot.
20|4|24|Otfrli ja od sebesi la`livata usta, a lukavstvoto na jazikot od sebesi oddale~i
go.
20|4|25|O~ite tvoi neka gledaat pravo, i klepkite tvoi da bidat upraveni kon
pravednoto.
20|4|26|Proveri ja patekata so nozete svoi, i site pati{ta tvoi neka bidat pravi.
20|4|27|Ne skr{nuvaj ni desno, ni levo; oddale~i ja nogata od zloto,
20|4|28|za{to desnite pati{ta Gospod gi nadgleduva, a levite se rasipani.
20|4|29|On }e gi napravi tvoite pati{ta pravi, i tvoeto odewe }e go uredi vo mir."-
20|5|1|Sinko, vnimavaj na mudrosta moja i pribliì go uvoto kon zborovite moi,
20|5|2|za da ja zapazi{ dobrata misla, i ustata tvoja da go zacvrsti znaeweto; ne i
obrnuvaj vnimanie na lo{ata èna,
20|5|3|za{to med te~e od ustata na bludnica, i nejziniot zbor e pomek od elejot;
20|5|4|no posledicite od nea se gor~livi kako pelin, ostri kako me~ so dve se~iva;
20|5|5|nozete nejzini sleguvaat kon smrtta, stapkite nejzini vodat do pekolot.
20|5|6|Taa ne odi po patot na ìvotot, pati{tata nejzini se nepostojani, taa ne e
razumna.
20|5|7|Zatoa sega, sinko, poslu{aj me i ne otstapuvaj od zborovite Moi.
20|5|8|Drì go podaleku od nea patot svoj i ne pribliùvaj se do vratata na ku}ata
nejzina,
20|5|9|za da ne si go dade{ ìvotot svoj na drug i godinite svoi na ma~itel;
20|5|10|za da ne se nasituvaat tu|incite od tvojata sila, i trudovite tvoi da ne bidat za
tu|a ku}a,
20|5|11|za da ofka{ otposle, koga plotta tvoja i teloto tvoe }e bidat isto{teni, -
20|5|12|oti potoa }e re~e{: "Zo{to ja mrazev poukata, i srceto moe go prezira{e
razobli~uvaweto,
20|5|13|zo{to ne go poslu{av glasot na moite u~iteli, i ne go priklonuvav uvoto kon
onie {to me pou~uvaa?
20|5|14|Za malku }e padnev vo sekakvo zlo srede sobranieto i op{testvoto!"
20|5|15|Pij od vodata na tvojot izvor i od onaa, {to izvira od tvojot kladenec.
20|5|16|Neka ne se razlevaat tvoite izvori po ulicata, vodnite potoci - po plo{tadite;
20|5|17|neka ti pripa|aat tie samo tebe, a ne i na tu|inci.
20|5|18|Blagosloven da bide izvorot tvoj; i ute{uvaj se so ènata na svojata mladost,
20|5|19|Neka ti e mila kako ko{uta i kako srna draga; nejzinite gradi neka te
dopiraat vo sekoe vreme, so qubovta nejzina nasladuvaj se postojano;
20|5|20|i zo{to ti e, sinko, da se zabavuva{ so nadvore{na i da gi pregrnuva{ gradite
na tu|a?
20|5|21|Oti pati{tata na ~ovekot se pred o~ite na Gospoda, i On gi gleda site pateki
negovi.
20|5|22|Bezzakonikot go fa}aat negovite sopstveni bezzakonija, i vrskite na grevot
negov go dràt:
20|5|23|toj umira bez da bide pou~en, i poradi golemoto svoe bezumie zaginuva.
20|6|1|Sinko, ako si zel odgovornost za tvojot blièn i si ja dal rakata svoja za drug,
20|6|2|ti si se vrzal so zborovite na ustata svoja, faten si so zborovite na svojata
usta.
20|6|3|Zatoa napravi, sinko eve {to, za da se izbavi{, bidej}i, si padnal vo racete na
svojot blièn: odi, padni pred nozete na bliskiot svoj i moli go;
20|6|4|ne im davaj son na o~ite tvoi i dremna na klepkite svoi,
20|6|5|spasuvaj se kako srna od stapica i kako ptica od mreà.
20|6|6|Odi kaj mravkata, mrzliv~e, vidi ja nejzinata rabota i bidi mudar.
20|6|7|Taa nema nitu na~alnik, ni nastojnik, nitu zapovednik;
20|6|8|no ja prigotvuva hranata lete, ja sobira vo vreme na ètva hranata svoja. Ili
odi kaj p~elata i vidi, kolku e trudoqubiva, kakva pofalna rabota vr{i; trudot nejzin
go upotrebuvaat za zdravje i carevite i obi~nite lu|e; nea site ja sakaat, i taa e
slavna; iako po silata e slaba, no po mudrosta e po~ituvana.
20|6|9|Do koga, mrzliv~e }e spie{? Koga od sonot }e stane{?
20|6|10|malku }e pospie{, malku }e podreme{, malku so skrsteni race }e poleì{:
20|6|11|i }e dojde siroma{tijata tvoja kako patnik, i nema{tijata tvoja kako
razbojnik. Ako, pak, ne bide{ mrzeliv, ètvata tvoja }e dojde kako izvor, a
skudnosta }e izbega daleku od tebe.
20|6|12|ôvek lukav, ~ovek ne~estiv so la`liva usta,
20|6|13|namignuva so o~ite, govori so nozete, dava znaci so prstite,
20|6|14|vo srceto negovo ima podmolnost: toj misli zlo vo sekoe vreme, see razdori.
20|6|15|Zatoa nenadejno }e dojde negovata propast, naedna{ }e bide sotren - bez
izlekuvawe.
20|6|16|Eve {est raboti, koi Gospod gi mrazi - duri sedum, {to mu se odvratni na
du{ata Negova:
20|6|17|o~i gordelivi, jazik la`liv i race, {to prolevaat nevina krv,
20|6|18|srce koi kroi lo{i planovi, noze, koi brzo tr~aat kon zlo,
20|6|19|laèn svedok, koj izmisluva lagi, i onoj, {to see razdor me|u bra}a.
20|6|20|Sinko, pazi ja zapovedta na tatka si i ne otfrlaj poukata na majkata svoja;
20|6|21|vrzi gi zasekoga{ za srceto svoe, vrzi gi okolu vratot svoj.
20|6|22|Ako trgne{, tie }e te rakovodat; ako legne{ da spie{, }e te pazat, ako se
razbudi{, }e razgovaraat so tebe;
20|6|23|za{to zapovedta e svetilo, i poukata - svetlina, a opomenata - pat kon
ìvotot,
20|6|24|za da te pazat od rasipana èna, od laskav jazik na tu|a.
20|6|25|Ne ja posakuvaj ubavinata nejzina vo srceto svoe, za da ne bide{ uloven
preku o~ite svoi i da ne te vovle~e so trepkite svoi,
20|6|26|za{to poradi èna bludnica ~ovekot pa|a do korka leb, a èna prequbodejka
ulovuva mnogu ~esna du{a.
20|6|27|Moè li nekoj da nosi ogan vo gradi, a da ne se zapali oblekata negova?
20|6|28|Moè li nekoj da odi po vàreni jaglewa, a da ne gi izgori nozete svoi?
20|6|29|Istoto toa stanuva i so onoj, koj vleguva kaj èna na bli`niot svoj; koj i }e se
dopre do nea, nema da ostane bez vina.
20|6|30|Ne mu pro{tevaat na kradecot, ako krade za da si ja nasiti du{ata, koga e
gladen;
20|6|31|ako go fatat, toj pla}a sedumpati pove}e, go dava celiot svoj imot.
20|6|32|Koj, pak, vr{i prequba so prequbnica, toj nema um; si ja pogubiva du{ata
svoja, onoj {to vr{i toa;
20|6|33|biewe i sram }e najde toj, i bes~estieto negovo nema da se izbri{e,
20|6|34|za{to qubomorata e jarost na maòt, i vo denot na odmazdata svoja - toj
ne }e znae za milost,
20|6|35|nema da primi nikakov otkup i nema da se zadovoli ni so mnogu podaroci.
20|7|1|Sinko, pazi gi zborovite moi, i sokrij gi vo tebe zapovedite moi. Sinko,
po~ituvaj Go Gospoda, - i }e se zacvrsti{ i, osven od Nego, ne se pla{i od nikogo.
20|7|2|Pazi gi zapovedite moi, i }e ìvee{; pazi go i u~eweto moe, kako zenicata na
o~ite svoi.
20|7|3|Vrzi gi na prstite svoi, napi{i gi na plo~ite od srceto svoe.
20|7|4|Kaì i na mudrosta: "Ti si mi sestra!" - i nare~i go razumot tvoj rodnina,
20|7|5|za da te pazat od ènata na drug, od tu|a, koja gi zasladuva zborovite svoi.
20|7|6|Ete, edna{ gledav od prozorecot na ku}ata moja, niz mojata re{etka,
20|7|7|i vidov me|u neiskusnite, zabeleàv me|u mladite edno nerazumno mom~e,
20|7|8|koe minuva{e preku plo{tadot blizu do nejziniot agol i koe ode{e po patot
kon nejzinata ku}a,
20|7|9|kve~erina koga se stemnuva{e, vo no}nata temnina i vo mrakot.
20|7|10|I ete, vo presret mu doa|a èna, nakontena kako bludnica, so podmolno srce,
20|7|11|zborliva i neskrotliva, nozete nejzini ne se zapiraat v ku}i:
20|7|12|de na ulicata, de po plo{tadite i na sekoj agol postavuva stapici.
20|7|13|Taa go zgrap~i, go bakna i so besramno lice mu zboruva{e:
20|7|14|"Mirna `rtva imam denes: denes go ispolniv planot svoj;
20|7|15|zatoa i izlegov da te presretnam, za da te pobaram, i te najdov;
20|7|16|so kilimi go ukrasiv legloto svoe, so raznobojni pokrivki egipetski;
20|7|17|legloto svoe go poprskav so smirna, aloj i dar~in;
20|7|18|dojdi, }e se nasladuvame so qubovta duri do zori, dojdi da se raduvame vo
miluvawe,
20|7|19|za{to ma` mi ne e doma: toj zamina na dolg pat;
20|7|20|edna kesa srebro zede so sebesi; }e si dojde doma kon polnata mese~ina."
20|7|21|So mnogu laskavi zborovi taa go privle~e, so mekata usta svoja go ovladea.
20|7|22|Toj vedna{ trgna po nea, kako {to vol odi na kolewe i kako ku~e - na
veriga, kako elen - na istrel,
20|7|23|dodeka strela ne mu go probie crniot drob, kako pti~ka {to se frla vo
stapica, a ne znae deka e taa za nejzina pogibel.
20|7|24|I zatoa, sinko, poslu{aj me i vnimavaj na zborovite od ustata moja.
20|7|25|Da ne skr{nuva srceto tvoe po nejziniot pat, da ne talka po patekite nejzini,
20|7|26|za{to taa mnogumina smrtno ranila, i mnogumina junaci taa ubila.
20|7|27|Nejziniot dom e pat kon pekolot, koj vodi vo vnatre{nite ìveali{ta na
smrtta.
20|8|1|Neli mudrosta vika? I neli razumot go izdiga glasot svoj?
20|8|2|Mudrosta zastanuva na visoki mesta, kraj patot, na raskrsnici;
20|8|3|taa vika pred portite pri vlezot vo gradot, pri velzot na vratata silno izvikuva:
20|8|4|"Kon vas, lu|e, vikam, i kon sinovite ~ove~ki e mojot glas!
20|8|5|Nau~ete se, nerazumni, na blagorazumie, i bezumni, - na razum.
20|8|6|Slu{ajte, bidej}i }e govoram va`ni raboti, i ustata moja }e izre~e pravda;
20|8|7|za{to jazikot moj }e ja izgovori vistinata; la`livata usta odvratna e za mene.
20|8|8|Site zborovi na ustata moja se spravedlivi; vo niv nema ni podmolnost, ni
lukavstvo;
20|8|9|site tie se jasni za razumniot i spravedlivi za onie, {to se zdobile so znaewe.
20|8|10|Primete go u~eweto moe, a ne srebro; podobro znaewe, otkolku najdobro
zlato;
20|8|11|za{to mudrosta e podobra od biser, i ni{to, od ona {to e skapoceno, ne moè
da se sporedi so nea.
20|8|12|Jas, premudrosta, ìveam so razumot i baram resuduva~ko znaewe.
20|8|13|Stravot Gospodov ja mrazi nepravdata; ja mrazi gordosta i vosokomernosta,
lo{iot pat i podmolnata usta.
20|8|14|Moi se sovetot i razumnosta; jas sum razum, vo mene e silata.
20|8|15|Preku mene carevi caruvaat, i zapovednici pravda ozakonuvaat;
20|8|16|preku mene na~alnici upravuvaat i golemci i site sudii zemni.
20|8|17|Gi sakam onie {to mene me sakaat, i koi Me baraat, }e najdat dobrina;
20|8|18|vo Mene se bogatstvoto i slavata, bogatata riznica i pravdata;
20|8|19|plodovite moi se podobri od zlato, i od naj~isto zlato, i korista od mene e
pove}e otkolku od naj~isto srebro.
20|8|20|Jas odam po patot na pravdata, po patekite na pravosudstvoto,
20|8|21|za da im dostavuvam vistinsko dobro na onie, {to me sakaat, nivnite riznici
gi polnam. Koga go objavuvam ona, {to stanuva sekojdnevno, nema da zaboravam
da go spomnam i ona, {to e od sekoga{.
20|8|22|Gospod me sozdade za po~etok na Svojot pat, na Svoite tvorbi,
20|8|23|me sozdade u{te od ve~nosta, vo po~etokot, pred da ja sozdade zemjata.
20|8|24|Jas sum se rodila, koga u{te nema{e bezdni, koga u{te nema{e izvori,
izobilni so voda.
20|8|25|Jas sum se rodila pred da bidat vtemeleni gorite, pred ridovite,
20|8|26|koga Gospod u{te ne be{e ja sozdal zemjata, ni poliwata, nitu prvite
pra{inki na vselenata.
20|8|27|Koga On go prigotvuva{e neboto, jas bev so Nego, koga go postavuva{e
prestolot Svoj vrz vetrovite,
20|8|28|koga gi utvrduva{e oblacite vo visinite, koga gi zacvrstuva{e izvorite na
bezdnata,
20|8|29|koga gi postavuva{e granicite na moreto, za da ne gi preminuvaat vodite
negovite brani, koga gi polne{e osnovite na zemjata, -
20|8|30|jas bev pri Nego koga sozdava{e, i se raduvav sekoj den, veselej}i se pred
liceto Negovo za seto vreme,
20|8|31|veselej}i se na Negoviot zemen krug, i radosta moja be{e so sinovite
~ove~ki.
20|8|32|I taka, sinko, sega poslu{aj me: blaèni se, onie {to gi pazat moite pati{ta!
20|8|33|Poslu{aj ja poukata, bidete mudri i ne otstapuvajte od nea.
20|8|34|Blaèn e onoj ~ovek, koj me slu{a, stanuvaj}i bodar sekoj den pri portite
moi i stoej}i na straà pri vratata moja!
20|8|35|Za{to, koj me na{ol mene, na{ol ìvot; i }e dobie blagodat od Gospoda;
20|8|36|a koj gre{i protiv mene, nanesuva {teta na du{ata svoja: site {to me mrazat
mene, ja sakaat smrtta."
20|9|1|Premudrosta si izgradi dom, gi utvrdi sedumte stolbovi negovi,
20|9|2|gi zakla svoite `rtvi, go rasto~i vo ~a{a vinoto svoe i ja prigotvi trpezata
svoja;
20|9|3|gi isprati slugite svoi da oglasat od gradskite viso~ini:
20|9|4|"Koj e nerazumen, da navrati tuka!" I na maloumnite taa im re~e:
20|9|5|"Dojdete, jadete go lebot moj i pijte go vinoto, {to sum go prigotvila;
20|9|6|ostavete ja nerazumnosta, i }e ìveete; odete po patot na razumot."
20|9|7|Koj pou~uva besramnik, }e si spe~ali neslavnost, i koj go razobli~uva
ne~estivecot - damka.
20|9|8|Ne izobli~uvaj go besramnikot, za da ne te namrazi; pou~uvaj go mudriot, i
toj }e te zasaka.
20|9|9|Daj mu sovet na mudriot, i toj }e bide u{te pomudar; nau~i go pravedniot, i
toj pove}e }e napredne vo znaeweto.
20|9|10|Po~etok na mudrosta e stravot Gospodov, i poznavaweto na svetiot e
razum;
20|9|11|za{to preku mene }e ti se umnoàt dnite, i }e ti se dodadat godini na ìvotot.
20|9|12|Sinko! Ako si mudar, mudar si za sebesi i za bli`nite svoi; i ako si lo{,
samiot }e strada{. Koj se krepi na laga, toj pase vetrovi, potskoknuva zad pticite {to
fr~at: za{to toj go ostavil patot kon svoeto lozja i talka po patekite na nivata svoja;
minuva preku bezvodna pustiwa i zemja, osudena da èdnee so racete svoi sobira
besplodnost.
20|9|13|@ena bez rasuduvawe e zborliva, bezumna i ni{to ne razbira,
20|9|14|sednuva pred ku}nata vrata na stol, po visokite mesta na gradot,
20|9|15|za da im veli na minuva~ite, {to si odat pravo po patot:
20|9|16|"Koj e glupav, neka navrati tuka", a na maloumnite im veli:
20|9|17|"Kradena voda e slatka, i sokrien leb e - prijaten."
20|9|18|I toj ne znae deka pokanetite od nea rodeni na zemajta umiraat, i deka se vo
dnoto na pekolot. No ti ottrgni se, ne zadrùvaj se na toa mesto, ne zapiraj go
pogledot svoj na nea; za{to samo taka }e mine{ preku tu|a reka. Begaj od tu|a voda
i ne pij od tu| izvor, za da poìvee{ mnogu vreme i da ti se dodadat godini na
ìvotot.
20|10|1|Mudar sin go raduva tatka si, a bezumniot sin e taga na majka si.
20|10|2|Bezzakoni riznici ne donesuvaat polza, a pravdata od smrt spasuva.
20|10|3|Gospod ne dopu{ta da gladuva du{ata na pravednikot, no na bezbo`nicite
go odzema.
20|10|4|Mrzlivata raka donesuva siroma{tija, a rakata na rabotliviot zbogatuva.
20|10|5|Koj sobira preku letoto, e razumen sin, a koj spie za vreme na ètvata, e
nerazumen sin.
20|10|6|Blagoslov po~iva vrz glavata na pravedniot, a nasilstvo im ja zatvora ustata
na bezzakonicite.
20|10|7|Spomenot za pravedniot }e bide blagosloven, a imeto na ne~estivite }e bide
prokolnato.
20|10|8|Mudriot po srce prima zapovedi, a nerazumniot, koj brbori, }e se sopne.
20|10|9|Koj odi vo neporo~nost, odi bez strav; a koj gi iskruvuva pati{tata svoi, }e
bide kaznet.
20|10|10|Onaa {to namignuva so o~ite, go sramoti maòt svoj, a koj glupavo
zboruva - propa|a.
20|10|11|Ustata na pravednikot e izvor na ìvotot, a nasilstvoto im ja zatvora ustata
na bezzakonicite.
20|10|12|Omrazata predizvikuva razdori, a qubovta gi pokriva site grevovi.
20|10|13|Vo ustata na razumniot ima mudrost, a za grbot na glupaviot - stap.
20|10|14|Mudrite go ~uvaat znaeweto, a ustata na glupaviot e blizu do smrtta.
20|10|15|Imotot na bogatiot e negov utvrden grad, a propast za bednite e nivnata
siroma{tija.
20|10|16|Trudot na pravednikot vodi kon ìvot, uspehot na ne~estiviot - kon grev.
20|10|17|Koj ja pazi poukata, toj e na patot kon ìvotot; a koj go otfrla
razobli~uvaweto - talka.
20|10|18|Koj{to krie omraza, ima la`liva usta; a koj {iri kletvi, e glupav.
20|10|19|Pri mnogu zboruvawe ne se izbegnuva grevot, a razumen }e bide{ ako ja
vozdrùva{ ustata svoja.
20|10|20|Jazikot na pravedniot e odbrano srebro, a srceto na ne~estivite - nema
vrednost.
20|10|21|Ustata na pravedniot pou~uva mnozina, a glupavite umiraat od nedostig na
razum.
20|10|22|Blagoslovot Gospodov - zbogatuva, i ne donesuva so sebesi taga vo srceto.
20|10|23|Glupaviot so veselba go pravi ona {to e prestapno, a na razumniot ~ovek
mudrosta mu e svojstvena.
20|10|24|Od ona od {to se pla{i ne~estiviot, toa }e go snajde, a èlbata na
pravednicite }e se ispolni.
20|10|25|Kako {to viorot minuva, taka i ne~estiviot }e is~ezne; a pravednikot e vrz
ve~ni osnovi.
20|10|26|Ona {to e jaguridata za zabite i dimot za o~ite, takov e i mrzliviot za onie
{to pra}aat.
20|10|27|Stravot Gospodov dodava denovi, a godinite na ne~estivite }e se skratat.
20|10|28|O~ekuvaweto na pravednicite e radost, a nad`ta na ne~estivite }e zagine.
20|10|29|Patot Gospodov e sila za neporo~niot, a propast za onie, {to vr{at
bezzakonie.
20|10|30|Pravedniot nema da se pokoleba nikoga{, a lo{ite nema da ja naselat
zemjata.
20|10|31|Od ustata na pravednikot te~e mudrost, a zlo{tetnikot jazik }e bide
prese~en.
20|10|32|Ustata na pravednikot go poznava blagoprijatnoto, ustata na ne~esitvite -
razvratnoto.
20|11|1|Neispravnite merila se odvratni pred Gospoda, a to~nite merki Nemu Mu se
ugodni.
20|11|2|]e dojde li gordosta, }e dojde i sramot, no mudrosta e so smirenite.
Pravedniot, umiraj}i ostava soàluvawe; a smrtta na ne~estivite e nenadejna i
radosna.
20|11|3|Neporo~nosta na prostodu{nite }e gi rakovodi, a lukavstvoto na podmolnite
}e gi pogubi.
20|11|4|Bogatstvoto nema da pomogne vo denot na gnevot, a pravdata }e spasi od
smrt.
20|11|5|Pravdata na neporo~niot go izramnuva negoviot pat, a ne~estiviot }e padne
poradi svojata ne~esnost.
20|11|6|Pravdata na prostodu{nite }e gi spasi, a bezzakonicite }e bidat ulovuvani od
svoeto bezzakonie.
20|11|7|So smrtta na ne~estiviot ~ovek, is~eznuva nade`ta negova, i o~ekuvaweto
na bezzakonicite zaginuva.
20|11|8|Pravednikot se spasuva od nevolja, a mesto nego vo nea pa|a ne~estiviot.
20|11|9|Licemerniot go pogubuva so usta bli`niot svoj, a pravednicite se spasuvaat
so znaewe.
20|11|10|Koga pravednicite blagslovuvaat, gradot napreduva, a preku ustata na
ne~estuvite se razru{uva.
20|11|11|So blagoslovot na pravednite gradot se izdiga, a preku ustata na ne~estivite
se razuru{uva.
20|11|12|Maloumniot iskaùva prezir kon bli`niot svoj, no razumniot ~ovek mol~i.
20|11|13|Koj odi da ozboruva, izdava tajna, no verniot ~ovek ja ~uva tajnata.
20|11|14|Kade nema sovetuvawe, nerodot opa|a, spasenieto e vo mnogu sovetnici.
20|11|15|Koj {to prezema jamstvo za drug, zlo si donesuva, a koj go mrazi
jemstvoto, toj e vo bezopasnost.
20|11|16|Dobrata èna ja zgolemuva slavata na maòt svoj, a ènata, koja ja mrazi
pravdata, e vrv na ne~esnosta. Mrzlivite se nemo}ni, a trudoqubivite se zdobivaat
so bogatstvo.
20|11|17|Milosrdniot ~ovek si pravi dobro na du{ata svoja, a èstokiot po srce go
ru{i teloto svoe.
20|11|18|Ne~estiviot vr{i izmamliva rabota, a na onoj {to see pravda, nagradata mu
e vistinska.
20|11|19|Pravednosta vodi kon ìvot, a koj se stremi kon zlo, se stremi kon smrtta
svoja.
20|11|20|Podmolnite po srce se odvratni pred Gospoda, a neopro~nite vo svojot pat
Nemu Mu se blagougodni.
20|11|21|Moè{ so sigurnost da re~e{, deka poro~niot nema da ostane nekazent, a
semeto na pravednite }e se spasi.
20|11|22|Ona {to e zlatna alka na nosot kaj sviwata, toa e èna ubava, no bez razum.
20|11|23|Pravednite sakaat samo dobro, a ne~estivite gi o~ekuva gnev.
20|11|24|Eden razdava {tedro, i u{te mu se dodava; a drug preku mera e {tedliv, i
pak e siromav.
20|11|25|Dobrotvornata du{a }e bide nasitena, i koj napojuva drugi, i toj samiot }e
bide napoen.
20|11|26|Koj zadrùva hrana za sebesi, nego narodot go prokolnuva; a koj ja
prodava - vrz glavata negova stoi blagoslov.
20|11|27|Koj se stremi kon dobro, toj bara blagovolenie; a koj bara zlo, nego i go
snao|a.
20|11|28|Koj se nadeva na bogatstvoto svoe, }e padne; a koj se zastapuva za
pravednicite, toj }e napreduva.
20|11|29|Koj ja rasipuva ku}ata svoja, }e nasledi vetar, a nerazumniot mu e sluga na
mudriot.
20|11|30|Plodot na pravednikot e drvo na ìvotot, a bezbo`nicite predvreme }e bidat
zemeni.
20|11|31|Ako na pravednikot mu se pla}a na zemjata, dotolku pove}e na ne~estiviot
i na gre{nikot.
20|12|1|Koj ja saka poukata, go saka i znaeweto; a koj go mrazi izobli~uvaweto -
nerazumen e.
20|12|2|Dobriot dobiva blagodat od Gospoda, a na podmolniot On }e mu sudi.
20|12|3|ôvek nema da se zacvrsti so bezzakonie; a korenot na pravednite e
nepodvièn.
20|12|4|Dobrodetelna èna e venec za maòt svoj, a onaa, {to go sramoti, e kako
gnile` vo koskite negovi.
20|12|5|Pomislete na pravednite se pravda, a planovite na ne~estivite - podmolnost.
20|12|6|Zborovite na ne~estivite se zaseda za prolevawe krv, a ustata na pravednite
gi spasuva.
20|12|7|Kade i da se svrtat ne~estivite - is~eznuvaat, a domot na pravednite
ostanuva.
20|12|8|ôvekot go falat spored razumot negov, a razvratniot po srce }e bide
prezren.
20|12|9|Podobro i prost, no da raboti{ za sebesi, otkolku da se fali{, a da nema{ leb.
20|12|10|Pravednikot se griì i za ìvotot na dobitokot svoj, a srceto na gre{nikot e
èstoko.
20|12|11|Koj ja obrabotuva zemjata svoja }e se nasituva so leb; a koj odi po stapkite
na bezrabotnicite, e maloumen. Komu mu e drago da gubi vreme po vino, toj }e
ostavi vo ku}ata svoja bez~estie.
20|12|12|@elbite na gre{nicite se zli; no korewata na pravednicite se silni.
20|12|13|Ne~esniot se fa}a vo mreà preku grevovite na ustata svoja; no
pravedniot }e se spasi od nea. Koj gleda krotko, }e bide pomiluvan, a koj odi kon
vratata, stesnuva drugi.
20|12|14|Od plodot na ustata svoja ~ovekot se nasituva dobro, i na ~oveka mu se
dava spored delata na racete negovi.
20|12|15|Patot na nerazumniot mu se ~ini prav vo negovite o~i; no koj slu{a sovet,
toj e mudar.
20|12|16|Glupaviot vedna{ }e go pokaè grevot svoj, a blagorazumniot go pokriva
sramot.
20|12|17|Koj go kaùva ona, {to go znae, toj govori pravda, a la`niot svedok, govori
izmama.
20|12|18|Praznoslovecot ranuva kako me~, a jazikot na mudrite isceluva.
20|12|19|Pravednata usta svedo~i pravo, a la`liviot jazik e brz za izmama.
20|12|20|Vo srceto na onie {to mislat zlo, ima podmolnost, a kaj mirotvorcite -
radost.
20|12|21|Pravedniot nema da go dostasa nikakvo zlo, a ne~esnite }e bidat prepolni
so zlo.
20|12|22|La`livata usta e odvratnost pred Gospoda, a koj{to govori vistina,
blagougoden Mu e Nemu.
20|12|23|Rasudliv ~ovek go prikriva znaeweto svoe, a srceto na glupavite ja
razglasuva svojata ludost.
20|12|24|Rakata na izbranite }e gospodari, a na la`livite }e bide vo plen.
20|12|25|Tagata vo srceto go pritiska ~ovekot, a dobriot zbor go razveseluva.
20|12|26|Pravedniot mu go pokaùva patot na bli`niot svoj, a patot na ne~esnite gi
vodi vo zabluda.
20|12|27|Mrzliviot svojot lov ne go pe~e; a trudoqubivosta e golemo bogatstvo.
20|12|28|Po patot na pravdata ima ìvot, a vo nejzinata pateka nema smrt.
20|13|1|Mudar sin slu{a tatkovata pouka, a neposlu{niot ne go slu{a prekorot.
20|13|2|Od plodot na ustata svoja ~ovekot }e vkusi dobro, a du{ata na bezzakonikot
}e zagine predvreme.
20|13|3|Koj ja ~uva ustata svoja, toj ja ~uva du{ata svoja; a koj {iroko ja otora
ustata svoja, te{ko nemu.
20|13|4|Du{ata na mrzliviot posakuva, no naprazno; a du{ata na rabotliviot }e se
nasiti.
20|13|5|Pravediot go mrazi la`liviot zbor, a ne~esniot se srami i nema smelost.
20|13|6|Pravdata go ~uva neporo~niot, a ne~esnotsa go pogubuva gre{nikot.
20|13|7|Nekoj se pokaùva bogat, a nema ni{to; drug se prika`ùva za siromav, a
ima golemo bogatstvo.
20|13|8|So bogatstvo ~ovek go iskupuva ìvotot svoj, a siromaviot i zapla{uvaweto
ne go slu{a.
20|13|9|Svetlinata na prevednicite sveti sekoga{, a svetiloto na ne~esnite zgasnuva.
Podmolnite du{i talkaat vo grevovi, a pravednicite se milostivi i miluvaat.
20|13|10|Od gordosta proizleguva spe~aleno so bezzakonie, se namaluva, a koj
sobira so trud, go zgolemuva.
20|13|11|Bogatstvoto, spe~aleno so bezzakonie, se namaluva, a koj sobira so trud,
go zgolemuva.
20|13|12|Nade`ta, dolgo neostvarena, go iznemo{tuva srceto, a ispolneta èlba e
kako drvo na ìvotot.
20|13|13|Koj ne vodi grià za slovoto, toj si {teti, a koj se boi od zapovedta,
nemu }e mu se dade.
20|13|14|Kaj lukav sin nema ni{to dobro, a na razumen sluga delata mu uspevaat, i
patot mu e prav.
20|13|15|U~eweto na mudriot e izvor na ìvotot, koj go oddal~uva od mreìte na
smrtta.
20|13|16|Dobriot razum donesuva prijatnost, a patot na bezzakonicte, vodi vo
propast.
20|13|17|Sekoj blagorazumen raboti so znaewe, a glupaviot se istaknuva so
gluposti.
20|13|18|Lo{ glasnik pa|a vo beda, a veren glasnik e spasenie.
20|13|19|Nema{tija e sram za onoj, {to go otfrla u~eweto; a onoj, koj ja pazi
poukata, }e se proslavi.
20|13|20|Izpolenta èlba e prijatana za du{ata, no na glupavite im e te{ko da go
odbegnuvaat zloto.
20|13|21|Koj se sostanuva so mudri, mudar }e bide; a koj drugaruva so bezumni,
glupav }e bide.
20|13|22|Gre{nicite zloto gi goni, a na pravednicite im se vra}a dobro.
20|13|23|Dobriot ostava nasledstvo i na vnuci, a bogatstvoto na gre{nikot se ~uva
za pravednite.
20|13|24|Pravednite imaat bogatstvo mnogu godini, nepravednite brgu go
zagubuvaat.
20|13|25|Koj ja àli pra~kata svoja, go mrazi sinot svoj; a koj go saka, go kaznuva
za da go popravi.
20|13|26|Pravednikot jade do nasituvawe, a stomakot na bezzakonicite trpi od
nedostig.
20|14|1|Mudra èna si ja ureduva ku}ata, a glupavata ja uriva so racete svoi.
20|14|2|Koj odi po prav pat, se pla{i od Gospoda; na kogo pati{tata mu se krivi, toj
ne misli za Nego.
20|14|3|Vo ustata na bezbo`nikot se kam{ikot na gordosta; a mudrite gi zapazuva
nivnata usta.
20|14|4|Kade {to nema volovi, jaslite se prazni; a od silata na volovite ima izobilno
ìto.
20|14|5|Veren svedok ne laè, a la`liviot svedok {iri mnogu lagi.
20|14|6|Razvratnikot bara mudrost, i ne ja nao|a; a razumniot do znaeweto lesno
doa|a.
20|14|7|Begaj od bezumen ~ovek, kaj kogo ne zabeleùva{ razumna usta.
20|14|8|Mudrosta na razumniot e da go znae patot svoj, a bezumnosta na
bezrasudnite e zabluda.
20|14|9|Domovite na bezzakonicite treba da se ~istat, a domovite na pravednite se
~isti i prijatni.
20|14|10|Srceto ja znae tagata na du{ata svoja, i tu| ne se me}a vo radosta negova.
20|14|11|Ku}ite na bezzakonicite }e se sotrat, a ìveali{tata na pravednite }e
opstojat.
20|14|12|Ima pati{ta, koi na ~oveka mu izgledaat pravi, no krajot nivni vodi do
dnoto na pekolot.
20|14|13|I pri smea ponekoga{ srceto boli, a po radosta nastauva taga.
20|14|14|ôvek so razvratno srce }e se nasiti od svoite pati{ta, no dobriot - si odi po
pravite.
20|14|15|Nerazumniot veruva na sekoj zbor, a blagorazumniot e vnimatelen na
svoite ~ekori.
20|14|16|Mudriot bega od zloto, a nerazumniot se nadeva vo sebe i so bezzakonici
se druì.
20|14|17|Izbuvliviot ~ovek ne slu{a sovet, a pakosniot e omrazen.
20|14|18|Bezumnite se ispolnuvaat so zloba, a blagorazumnite se ukrazuvaat so
venec.
20|14|19|Lo{ite }e se priklonat pred dobrite, a ne~esnite - sluàt pred vratite na
pravednikot.
20|14|20|Siromaviot go mrazat duri i negovite bliski, a bogatiot ima mnogu
prijateli.
20|14|21|Gre{i onoj {to go prezira siromaviot, a blaèn e onoj {to e milosrden kon
siromasite.
20|14|22|Neli se zabluduvaat onie, {to krojat zlo? Ne znaat milost i vernost, koi
vr{at zlo; no milost i vernost ima kaj onie {to mislat dobro.
20|14|23|Od sekoj trud ima izobilen plod, a praznite zborovi i negriàta vodat kon
skudnost.
20|14|24|Venec na mudrite e bogatstvoto nivno, a ìvotot na bezumnite e samo zlo.
20|14|25|Veren svedok du{i spasuva, a la`liviot lagi izmisluva.
20|14|26|Vo stravot pred Gospoda ima golema nade`, i na ~edata Svoi On im e
pribeì{te.
20|14|27|Stravot Gospodov e izvor na ìvotot, izvor {to oddale~uva od mreìte na
smrtta.
20|14|28|Vo mnogubroen narod e veli~ieto na carot, a koga nema narod - propast e
za gospodarot.
20|14|29|Kaj trpeliviot ~ovek razum ima mnogu, a lutiot poln e so gluposti.
20|14|30|Krotkoto srce e ìvot za teloto, a zavista e gnile` za koskite.
20|14|31|Koj pritesnuva siromav, go navreduva negoviot Sozdatel, a koj Go
po~ituva Sozdatelot, mu pravi dobro na onoj {to e vo nu`da.
20|14|32|Za svoeto zlo ne~esniot }e bide otfrlen, a pravedniot i pri smrtta }e ima
nade`.
20|14|33|Mudrosta po~iva vo srceto na razumniot, a vo srceto na bezumniot ne se
javuva.
20|14|34|Pravdata podiga narod, a bezzakonieto gi sramoti plemiwata.
20|14|35|Na carot mil mu e razumniot sluga, a se razgnevuva protiv onoj, koj go
posramuva.
20|15|1|Gnevot i razumni pogubuva. Krotkiot odgovor gnevot go ublaùva, a
navredliv zbor jarost predizvikuva.
20|15|2|Na mudrite jazikot dobri znaewa iskaùva, a na bezumnite ustata glupost im
objavuva.
20|15|3|O~ite Gospodovi se na sekoe mesto: tie gi gledaat lo{ite i dobrite.
20|15|4|Krotok jazik e drvo na ìvotot, koj go zapazuva - }e se ispolni so duh.
20|15|5|Bezumniot se podbiva so tatkovata pouka; a koj slu{a izoblu~uvawa,
blagorazumen e. Vo mnogu pravda ime golema sila, a ne~esnite }e bidat iskoreneti
od zemjata.
20|15|6|Vo ku}ata na pravednikot - obilni riznici, a imotot na ne~esniot - propa|a.
20|15|7|Ustite na mudrite znaewe seat, no srceto na bezumnite ne postapuva taka.
20|15|8|@rtvata na ne~esnite e odvratnost pred Gospoda, a odgovorite na
pravednite Mu se blagougodni.
20|15|9|Na ne~esniot patot e odvratnost pred Gospoda, a koj ja bara pravdata, On
go saka nego.
20|15|10|Kaznata na dobriot site ja gledaat, a koj go mrazi izobli~uvaweto - sramno
zavr{uva.
20|15|11|Pekolot i propasta se otkrieni pred Gospoda, a kako li nema da bidat -
srcata na sinovite ~ove~ki?
20|15|12|Razvratnikot ne gi saka onie, {to go prekoruvaat, toj ne razgovara so
mudrite.
20|15|13|Veselo srce go pravi liceto veselo, a pri srde~na àlost - toa e nataèno.
20|15|14|Na razumen srceto bara znaewe, a ustite na bezumnite so zlo se hranat.
20|15|15|Na izmamnik site dni mu se ta`ni; a na kogo srceto mu e veselo, vo nego
sekoga{ ima gozba.
20|15|16|Podobro malku, no so strav Gospodov, otkolku golema riznica, i so nea
nemir.
20|15|17|Podobro jadewe od zelen~uk, i so nego qubov, otkolku ugoeni teliwa, i so
niv omraza.
20|15|18|Izbuvliv ~ovek raspravii kreva, a trpeliviot raspravii smiruva. Trpeliviot
karanici smiruva, a ne~esniot gi razgoruva.
20|15|19|Patot na mrzliviot e poslan so trwe, a patot na pravedniot e ~ist.
20|15|20|Mudar sin go raduva tatka si, a bezumniot - ja oèsto~uva majka si.
20|15|21|Na maloumniot bezumni mu se patekite, a razumen ~ovek odi po praviot
pat.
20|15|22|Bez sovetuvawe namerite se rasutraat, a pri mnogu sovetnici tie uspevaat.
20|15|23|Bezumniot ne slu{a dobar sovet, a i ne sovetuva ona {to e dobro za site.
20|15|24|Mudriot razmisluva za patot na ìvotot, za da se otstrani od patot {to vodi
vo pekolot i da se spasi.
20|15|25|Gospod }e go sotre domot na gordite, a me|ata na vdovicata }e ja zajakne.
20|15|26|Pomislite na lo{ite se odvratni pred Gospoda, a zborovite na neporo~nite
Mu se ugodni.
20|15|27|Lakomiot }e go rasturi svojot dom, a onoj, koj mrazi podaroci, }e ìvee; so
milostiwa i ~esnost grevovite se ~istat, a stravot od Gospoda zapazuva od grevot.
20|15|28|Srceto na pravedniot se pou~uva od verata, a ustata na ne~esnite isfrla zlo.
Prijatni se pred Gospoda pati{tata na pravednite; preku niv i neprijatelite stanuvaat
prijateli.
20|15|29|Gospod e daleku od ne~esnite, no ja slu{a molitvata na pravednite.
20|15|30|Svetol pogled srce raduva, dobra vest koski hrani.
20|15|31|Koj go slu{a u~eweto na ìvotot, me|u mudri }e ìvee.
20|15|32|Koj ja otfrla poukata, ja mrazi du{ata svoja; a koj slu{a izobli~uvawe, toj
ja saka du{ata svoja.
20|15|33|Stravot Gospodov u~i na mudrost, a pred slavata odi smirenosta.
20|16|1|ôvekot razmisluva vo srceto svoe, no odgovorot na jazikot e od Gospoda.
20|16|2|Site dela na smireniot mu izgledaat deka se ispravni, no Gospod gi meri
du{ite.
20|16|3|Predaj gi delata svoi na Gospoda, i tvoite nameri }e se ispolnat.
20|16|4|Gospod napravi se so opredelena cel, i za ne~esniot - zlo~est den.
20|16|5|Sekoj gordeliv po srce e odvratnost pred Gospoda: moè{ da potvrdi{, deka
toj nema da ostane nekaznet. Po~etokot na dobriot pat e - da se vr{i pravda; toa e
pougodno pred Boga, otkolku da se prinesuvaat `rtvi. Koj Go bara Gospoda, }e
najde znaewe so pravda; onie {to navistina Go baraat, }e najdat mir.
20|16|6|So milosrdnost i pravda grev se is~istuva, i so strav Gospodov zlo se
otstranuva.
20|16|7|Koj go bara Gospoda - toj dobiva razumnost i pravednost.
20|16|8|Koj {to bara pravda - toj }e dobie spokoj.
20|16|9|Site dela Gospodovi se dobri, a ne~esniot - lo{ den go o~ekuva.
20|16|10|Vo ustata na carot ima vdahnoveno slovo; negovata usta ne smee da gre{i
na sud.
20|16|11|To~nite merila i tasovite se od Gospoda; od nego se i site to~ni merki.
20|16|12|Nezakonsko dela e odvratno za carevite, za{to so pravda prestolot se
zajknuva.
20|16|13|Sprevedliva usta na carot mu e prijatna, i Gospod go saka onoj, {to ja
kaùva vistinata.
20|16|14|Careviot gnev e glasnik na smrtta; no mudar ~ovek }e go smilostivi carot.
20|16|15|Vo svetliot pogled na carot ima ìvot, i negovoto blagovolenie e oblak so
zadocnet do`d.
20|16|16|Da se zdobie{ so mudrost e mnogu podobro, otkolku so zlato, i da se
zdobie{ so razum e pove}e za predpo~ituvawe otkolku odbrano srebro.
20|16|17|Patot na pravednite e otstranuvawe od zloto: pati{tata na pravednite vodat
kon dolg ìvot; koi primaat pouka - dobrini }e vidat, a koi primaat prekori -
pomudri }e bidat; koj gi pazi svoite pati{ta - du{ata svoja }e ja zapazi; koj go saka
ìvotot svoj - toj vnimava {to zboruva.
20|16|18|Pred pogibel gordosta vrvi, i pred pa|awe - naduenosta.
20|16|19|Podobro e da se smiruva{ vo duhot so krotki, otkolku da deli{ grabe` so
gordelivi.
20|16|20|Koj ja vodi razumno rabotata svoja, dobro }e najde, i koj se nadeva na
Gospoda, blaèn e.
20|16|21|Mudrite po srce, razumni }e gi nare~at, i slatkiot zbor go zgolemuva
znaeweto.
20|16|22|Razumot za onie, {to go imaat, e izvor na ìvotot, a u~enosta na bezumniot
e zlo.
20|16|23|Srceto na mudriot go pravi jazikot negov mudar, razumnot se projavuva i
vo ustata negova.
20|16|24|Prijatni zborovi se voso~en med: za du{ata slatki, a za koskite lekoviti.
20|16|25|Ima pati{ta, koi na ~ovekot mu izgledaat pravi, no krajot im e pat kon
smrtta.
20|16|26|Koj se trudi, se trudi za sebesi, za{to kon toa ustata go upatuva;
podmolniot vo svojata usta ja nosi svojata propast.
20|16|27|Lukav ~ovek zlo na sebesi pravi, vo ustata svoja - ogan razgoruva.
20|16|28|Podmolen ~ovek see razdor, i klevetnik prijateli razdeluva.
20|16|29|Nasilnik ~ovek go mami svojot blièn i go vodi kon lo{ pat;
20|16|30|zamiùva so o~ite, za da izmisli podmolnost: prekasuvaj}i si gi usnite,
izvr{uva zlo; toj e ogan od zloba.
20|16|31|Starosta e venec na slavata, taa vodi po patot na pravdata.
20|16|32|Dolgotrpeliviot e podobar od hrabriot, i koj vladee so sebesi, podobar e i
od zavojuva~ot na gradovi.
20|16|33|@reb se frla vo skut, no se {to re{ava toj, od Gospoda e.
20|17|1|Podobro suv zalak i so nego mir, otkolku ku}a polna so zaklan dobitok, no
vo razdor.
20|17|2|Razumen sluga gospodari nad razvratnik i so bra}ata }e go podeli
nasledstvoto.
20|17|3|Topilnicata e za srebro, pe~kata - za zlato, a srcata Gospod gi ispituva.
20|17|4|Lo{ ~ovek se vslu{uva vo bezzakona usta; pravednikot la`liva usta ne
slu{a.
20|17|5|Koj se podbiva so siromav, Sozdatelot Mu go navreduva; koj se raduva na
zlo, nema da ostane nekaznet, a milosrdniot }e bide pomiluvan.
20|17|6|Sinovite na sinovite se venec na starite, a slava za decata se roditelite nivi.
Vo vernikot ima ogromno bogatstvo, a vo neverniot nema ni para.
20|17|7|Na bezumen umen zbor ne mu prilega, u{te pove}e na golemec - la`liva
usta.
20|17|8|Darot e skapocen kamen vo o~ite na onoj {to go ima: kade i da se svrti }e
uspee.
20|17|9|Koj gi pokriva prestapite, bara qubov, a koj odnovo napomnuva za niv,
oddale~uva duri i prijatel.
20|17|10|Vrz razumniot posilno dejstvuva prekorot, bezumniot - i koga go bijat ne
~uvstvuva.
20|17|11|Budaliot bara samo zlo, zatoa èstok angel }e bide ispraten protiv nego.
20|17|12|Podobro ~ovek na sretne me~ka, ~ii me~iwa se grabnati, otkolku bezumen
vo negovoto bezumstvo.
20|17|13|Koj vra}a zlo za dobro, zloto nema da ja napu{ti ku}ata negova.
20|17|14|Po~etok na karanicata e kako koga vodna brana se otvara: otstapi od
karanicata pred da se razgori.
20|17|15|Koj opravduva ne~esen i koj obvinuva praveden - i obajcata se odvratnost
pred Gospoda.
20|17|16|[to }e mu se pari vo racete na bezumen? Za da kupi mudrost, no toj nema
razum. Koj si pravi visoka ku}a, bara da se sotre, a koj se ostranuva od u~eweto,
zapa|a vo beda.
20|17|17|Prijatelot saka vo sekoe vreme i kako brat }e se javi vo vreme na nevolja.
20|17|18|Maloumen ~ovek dava raka i se zalaga za bli`niot svoj.
20|17|19|Koj saka karanici, go saka grevot, i koj visoko ja izdiga vratata svoja, bara
da padne.
20|17|20|Podmolno srce nema da najde dobro, i lukav jazik }e zapadne vo beda.
20|17|21|Za tatkoto na bezumen nema radost, a razumniot sin ja veseli svojata
majka.
20|17|22|Veseloto srce e kako lek blagotvorno, a padnatiot duh koski su{i.
20|17|23|Ne se pravi pati{tata na ne~esnite {to zemaat podaroci; ne~esnite go
iskrivuvaat patot na pravosudieto.
20|17|24|Mudrosta e pred liceto na razumniot, a o~ite na bezumniot se na krajot od
zemjata.
20|17|25|Bezumen sin e maka za tatkoto i ogor~uvawe za majkata.
20|17|26|Ne e dobro da go kaznuva{ praviot, nitu knezovite da go bijat onoj {to
ispravno raboti.
20|17|27|Razumniot e vozdràn vo zborovite svoi, trpeliviot e podobar od onoj {to
bara znaewe.
20|17|28|I bezumniot koga mol~i za mudar go smetaat, i koj ja zatvara ustata svoja -
za razumen go smetaat.
20|18|1|Tvrdoglaviot se upravuva spored svoite èlbi i stanuva protiv se {to e umno.
20|18|2|Bezumniot ne saka znaewe; nego gluposta go vodi.
20|18|3|So doa|aweto na ne~esniot doa|a i prezirot, a so prekorot - doa|a i sramot
20|18|4|Zborovite na ~ove~kata usta se dlaboki vodi; toa e reka od izvorot na
ìvotot.
20|18|5|Ne e dobdro da bide{e licemeren kon ne~esniot, za da go
sobori{ pravedniot vo sudot.
20|18|6|Ustata na bezumniot vodi kon kavga, a zborovite negovi predizvikuvaat
smrt.
20|18|7|Jazikot na bezumniot e pogibel za nego, a usnite negovi se stapica za du{ata
negova.
20|18|8|Sravot go soboruva mrzliviot, a maìte so du{i sli~ni na èni }e gladuvaat.
20|18|9|Zborovite na klevetnikot se kako slatki, i tie veguvaat vnatre vo utrobata.
20|18|10|Nemarniot vo rabotata svoja e brat na rasipnikot.
20|18|11|Imeto na Gospoda e cvrsta kula: ako vo nea pobegne pravednik, vo
bezopasnost e.
20|18|12|Imotot na bogat ~ovek e kako silen grad i vo mislite mu e kako visoka
ograda.
20|18|13|Pred pa|awe srceto na ~ovekot se vozgorduva, a smirenosta odi pred
slavata.
20|18|14|Koj dava odgovor pred da islu{a, bezumen e, toa e sram za nego.
20|18|15|Duhot na ~ovekot go potkrepuva vo nemo}, a skr{en duh - koj moè da
potkrepi?
20|18|16|Srceto na razumnitot se zdobiva so znaewe, i uvoto na mudrite bara
znaewe.
20|18|17|Podarokot, {to go dava ~ovekot, mu otvora pat i do golemcite go
doveduva.
20|18|18|Prviot po tu`bata si e prav, no doa|a protivnikot negov i go poreknuva.
20|18|19|@rebot prekinuva raspravii i re{ava spor me|u silnite.
20|18|20|Koga brat, bratot svoj go pomaga, toa e silen grad, a toj e kako silna
tvrdina.
20|18|21|Od plodot na ustata na ~ovekot se polni stomakot negov; od plodovite na
ustata svoja toj se nasituva.
20|18|22|Smrtta i ìvotot mu se pot~ineti na jazikot, i onie {to go vladeat, }e vkusat
od plodovite negovi.
20|18|23|Koj na{itl dobra èna, na{ol dobro i dobil blagodat od Gospoda. Koj
izbrkuva dobra èna, go brka dobroto, a koj poddrùva prequbnica, bezumen e i
ne~esen.
20|18|24|Siromaviot govori so molba, a bogatiot odgovara ostro.
20|18|25|Koj saka da ima prijateli, i sam treba da bide druèqubiv; za{to ima
prijateli poprivrzani od brat.
20|19|1|Podobro siromav, koj odi vo svojata neopro~nost, otkolku bogat so la`liva
usta, pritoa i glupav.
20|19|2|Ne i e dobro na du{ata bez znaewe; a koj brza so nozete, se sopnuva.
20|19|3|Glupavosta na ~ovekot mu go iskrivuva patot negov, a srceto negovo
negoduva protiv Gospoda.
20|19|4|Bogatstvoto sobira mnogu prijateli, a siromaviot go napu{ta i prijatelot
negov.
20|19|5|La`niot svedok nema da ostane nekaznet, i koj govori laga, nema da se
spasi.
20|19|6|Mnozina im se umilkuvaat na golemcite, i sekoj mu e prijatel na ~ovekot,
koj dava podaroci.
20|19|7|Siromaviot go mrazat site negovi bra}a, a u{te pove}e se oddale~uvaat od
nego prijatelite: tr~ka po niv, za da progovori - no niv gi nema.
20|19|8|Koj se zdobiva so razum, ja saka du{ata svoja; koj ja pazi mudrosta, nao|a
dobro.
20|19|9|La`niot svedok nema da ostane nekaznet, a koj govori laga }e zagine.
20|19|10|Na bezumniot ne mu prilega rasko{, u{te pomalku na sluga - da gospodari
nad knezovi.
20|19|11|Blagorazumnosta go pravi ~ovekot baven na gnev, i za nego e ~est da bide
snishodliv kon gre{kite.
20|19|12|Gnevot na carot e kako lavovsko rikawe, a qubovta negova - kako rosa po
treva.
20|19|13|Bezumen sin e propast za tatka si, i èna kavgaxika e kako nezapirliva
kapka od strea.
20|19|14|Ku}ata i imotot se nasleduvaat od roditelite, a razumna èna e dar od
Gospoda.
20|19|15|Mrzlivosta tone vo son, e nemarna du{a trpi glad.
20|19|16|Koj pazi zapoevd, ja zapazuva du{ata svoja, a koj ne se griì za svoite
pati{ta, }e zagine.
20|19|17|Koj pravi dobro na siromav, zaem Mu dava na Gospoda, i On }e mu plati
za negovata dobrina.
20|19|18|Kazni go sina si, dodeka ima nade`, i ne se vozbuduvaj od vikaweto
negovo.
20|19|19|Gnevniot neka trpi kazna, za{to ako go poàli{, }e treba da go kazni{ u{te
pove}e.
20|19|20|Slu{aj go, sinko, sovetot na tatkoto tvoj, za da stane{ potoa mudar.
20|19|21|Vo srceto na ~ovekot ima mnogu misli, no se izvr{uva samo opredelenata
od Gospoda.
20|19|22|Radost za ~oveka e negovata milostiwa; siromaviot e podobar pravednik
od la`liviot bogata{.
20|19|23|Stravot Gospoden vodi kon ìvot, i koj go ima, sekoga{ }e bide zadovolen,
i zlo nema da go snajde.
20|19|24|Mrzliviot ja krie rakata vo pazuvata svoja i ne saka da ja podigne do ustata
svoja.
20|19|25|Ako go kazni{ onoj {to se potsmeva, i prostiot }e stane razumen; i ako mu
ukaè{ na razumniot, toj }e ja razbere poukata.
20|19|26|Koj go upropastuva tatka si i ja nabrkuva majka si, sin e besramen i
ne~esen.
20|19|27|Nemoj, sinko, da slu{a{ soveti {to te otstranuvaat od zborovite na
razumni.
20|19|28|Lukaviot svedok se potsmeva so sudot, i ustata na bezzakonicite golta
nepravda.
20|19|29|Gotovi se sudovite za nevozdr`livi, i udarite za teloto na bezumnite.
20|20|1|Vinoto e potsmevka, rakijata - buntovnik; i sekoj, koj im e pot~inet, ne e
razumen.
20|20|2|Zapla{uvaweto od carot e kako lavovsko rikawe: koj go drazni, gre{i protiv
sebesi.
20|20|3|êst e za ~ovekot da se vozdrì od kavga; a sekoj nerazumen se vpletkuva
vo nea.
20|20|4|Mrzliviot od ukori ne se sramuva, ne se sramuva ni onoj, koj pozajmuva
ìto za vreme na ètva.
20|20|5|Pomislite vo srceto na ~ovekot se dlaboki vodi, no razumen ~ovek gi
iscrpuva.
20|20|6|Mnozina go falat ~ovekot za milosrdnosta negova, no koj nao|a vistinski
~ovek?
20|20|7|Pravednikot odi po svojata neporo~nost: blaèni se decata negovi po nego.
20|20|8|Koga car praveden sedi na prestol, nemu ne mu se protivi nikakvo zlo.
20|20|9|Koj moè da kaè: "Go o~istiv srceto svoe, ~ist sum od grevot svoj?"
20|20|10|Neednakvi terzii, neednakva merka, - i ednoto i drugoto se odvratnost pred
Gospoda.
20|20|11|Duri i dete moè da se poznae po rabotite negovi: ~isto li }e bide i pravilno
li }e bide povedenieto negovo?
20|20|12|Uvo, koe slu{a, i oko, koe gleda, - i ednoto i drugoto Gospod go sozdal.
20|20|13|Ne qubi da spie{, za da ne osiroma{i{; drì gi otvoreni o~ite svoi, i }e
jade{ leb do nasituvawe.
20|20|14|"Lo{o e, lo{o e," veli kupuva~ot, a koga }e odmine, toga{ se fali.
20|20|15|Ima zlato i mnogu skapoceni kamewa, no razumnata usta e poskapocena
od se.
20|20|16|Zemi ja oblekata negova, bidej}i se zaloìl za tu| ~ovek; i za tu|inka zemi
zalog od nego.
20|20|17|Leb, spe~alen so nepravda, mu se zasladuva na ~oveka; no podocna -
ustata negova so pesok se napolnuva.
20|20|18|namerite dobivaat cvrstina preku sovetuvawe: i po sovetuvaweto vodat
vojna.
20|20|19|Koj odi da ogovara, otkriva tajna, i koj {iroko ja otvora ustata svoja, so
nego ne se zdruùvaj.
20|20|20|Koj zboruva lo{o za tatka si i majka si, zenicite na o~ite negovi }e zgasnat
srede dlaboka temnina.
20|20|21|Nalsedstvo, {to se dobiva u{te vo po~etokot, nabrzina, nema da bide
blagosloveno otposle.
20|20|22|Ne veli: "]e mu se odmazdam na neprijatelot", tuku ostavi na Gospoda, On
}e ti pomogne.
20|20|23|Dvojni merki se odvratnost pred Gospoda; i neto~ni merki ne se dobri
pred Gospoda.
20|20|24|Stapkite na ~ovekot se opredeluvaat od Gospoda; toga{, kako ~ovekot
moè da go doznae patot svoj?
20|20|25|Stapica e za ~ovekot nabrzina da veti `rtva, a po `rtvata da se kae.
20|20|26|Mudar car gi raspoznava ne~esnite i go svrtuva vrz niv trkaloto.
20|20|27|Gospodovo svetlo e ~ove~kiot duh, koj gi ispituva site dlabo~ini na srceto.
20|20|28|Milosta i vistinata go zapazuvaat carot, i so milost toj go odrùva prestolot
svoj.
20|20|29|Slava za mladite e nivnata sila, a ukras za starcite - e nivnata bela kosa.
20|20|30|Ranite od borbata se lek protiv zloto, isto taka i udarite, {to stignuvaat do
vnatre{nosta na utrobata.
20|21|1|Srceto na carot e vo rakata na Gospoda, kako vodnite potoci: On go
naso~uva, kade {to }e posaka.
20|21|2|Site pati{ta na ~ovekot se pravi pred o~ite negovi; no Gospod gi meri
srcata.
20|21|3|Da ja pazi{ pravdata i pravosudieto Mu e pougodno na Gospoda, otkolku
krvta od `rtvite.
20|21|4|Gordelivite o~i i naduenoto srce se svetilo na gre{nik, a toa e grev.
20|21|5|Mislite na trudoqubivite se stremat kon izobilie, a sekoj {to prebrzuva trpi
nema{tija.
20|21|6|Bogatstvo dobieno so la`liv jazik e sueta, koja brzo odminuva kaj onie {to
ja baraat smrtta.
20|21|7|Nasilstvoto na ne~esnite }e se strupoli vrz niv, za{to se otkaàle da go
pravat ona {to e dobro.
20|21|8|Kriv e patot na razvratniot ~ovek; a na ~istiot postapkite mu se pravi.
20|21|9|Podobro e da ìvee{ vo agol pod pokrivot, otkolku vo zaedni~ka ku}a, a so
èna kavgaxika.
20|21|10|Du{ata na ne~esniot saka zlo: vo negovite o~i nema da najde milost ni
prijatelot negov.
20|21|11|Koga go kaznuvaat podbiva~ot, prostiot stanuva mudar; i koga mudriot go
vrazumuvaat, toj se zdobiva so znaewe.
20|21|12|Pravedniot go nabquduva srceto na ne~esniot: gleda kako ne~esnite pa|aat
vo grev.
20|21|13|Koj gi pokriva u{ite svoi pred piskotot na siromaviot za da ne go slu{a, i
toj samiot }e pi{ti, - i nema da go ~ujat.
20|21|14|Taen podarot go stivnuva gnevot, a dar pod raka - i èstokata jarost.
20|21|15|Da go pazi pravosudieto e radost za pravednikot i strav za onie, {to vr{at
zlo.
20|21|16|ôvek koj skr{nal od patot na razumnot, }e se naseli vo sobranieto na
mrtvite.
20|21|17|Koj saka veselbi, }e osiroma{i, a koj saka vino i mrs, nema da se zbogati.
20|21|18|Ne~esniot }e bide otkup za pravedniot, i lukaviot - za prostodu{niot.
20|21|19|Podobro da ìvee{ vo pusta zemja, otkolku so èna luta i kavgaxika.
20|21|20|Skapoceni dobra i elej ima vo ku}ata na mudriot, a bezumniot ~ovek gi
rastura.
20|21|21|Koj ja pazi pravdata i milosta, }e najde ìvot, pravda i slava.
20|21|22|Mudriot vleguva vo gradot na silnite i ja soboruva silata, na koja se
nadevale ne~esnite.
20|21|23|Koj ja ~uva ustata svoja i jazikot svoj, ja ~uva du{ata svoja od zlo.
20|21|24|Na drskiot silnik - imeto mu e potsmeva~ - dejstvuva so prekumerna
drskost.
20|21|25|Gladot mrzliviot go ubiva, za{to racete negovi otkaùvaat da rabotat.
20|21|26|toj sekoj den gladuva, a pravedniot dava i ne mu e àl.
20|21|27|@rtvata na ne~esnite e odvratnost pred Gospoda, za{to ja prinesuvaat so
lukavstvo.
20|21|28|La`niot svedok }e zagine, a ~ovek, koj govori ona {to znae, }e govori
sekoga{.
20|21|29|Ne~esniot ~ovek ima drsko lice, a pravedniot pravo odi po patot svoj.
20|21|30|Nema mudrost, nema razum, nema sovet - protiv Gospoda.
20|21|31|Kowot go podgotvuaat za denot na bitkata, no pobedata e od Gospoda.
20|22|1|Podobro e dobro ime, otkolku golemo bogatstvo, i podobro e dobra slava,
otkolku srebro i zlato.
20|22|2|Bogatiot i siromaviot se sre}avaat eden so drug; i edniot i drugiot gi sozdal
Gospod.
20|22|3|Umniot go gleda zloto i se kloni; a bezumnite odat napred i se kaznuvaat.
20|22|4|Plodovi na mudrosta se: stravot Gospoden, bogatstvoto, slavata i ìvotot.
20|22|5|Po patot na podmolniot - trwe i stapici: koj ja pazi du{ata svoja, }e bega od
niv.
20|22|6|Pou~i go mom~eto go po~etokot na patot negov: toj nema da skr{ne od
nego i koga }e ostari.
20|22|7|Bogatiot gospodari nad siromaviot, i dol`nikot stanuva rob na
zaemodavecot.
20|22|8|Koj see nepravda, }e po`nee zlo, i pra~kata na gnevot negov }e go udri
nego samiot,
20|22|9|Gospod go saka ~ovekot, {to dobrovolno dava, i }e go popolni nedostigot
ne delata negovi.
20|22|10|Milosrdniot }e bide blagosloven, {to im dava na bednite od lebot svoj. Koj
dava podaroci, pe~ali pobeda i ~est, i duri ovladuva so du{ite na onie, {to gi
dobivaat.
20|22|11|Isteraj go podbiva~ot, i razdorot }e iz~ezne, }e prestanat kavgata i
navredite.
20|22|12|Gospod qubi ~isto srce, Nemu Mu se prijatni onie, {to odat po pravi
pati{ta; so ustata svoja upravuva carot nad narodot svoj.
20|22|13|O~ite na Gospoda go ~uvaat znaeweto, a zborovite na prestapnikot On gi
prezira.
20|22|14|Mrzliviot veli: "Lav na ulicata! Na patot ima razbojnici!"
20|22|15|Ustite na zakonoprestapnicite se dlaboka bezdna: na kogo Gospod }e se
razgnevi, toj }e padne vo nea. Pred lo{ite se pojavuva lo{ pat, no tie prodolùvaat
da odat po nego,
20|22|16|Bezumieto na deteto mu e privrzano za srceto, no pra~kata }e go otstrani
daleku od nego.
20|22|17|Koj ograbuva siromav, za da go umnoì bogatstvoto svoe, i koj mu dava na
bogatiot, - }e osiroma{i.
20|22|18|Nakloni go uvoto i slu{aj gi zborovite na mudrite, i svrti go srceto kon
moite zborovi, za da razbere{ deka se dobri.
20|22|19|Za{to }e se raduva{, ako gi pazi{ vo srceto svoe, i ako ti bidat isto taka vo
ustata tvoja.
20|22|20|Za da bide tvojata nade` vo Gospoda, jas ti go pokaùvam patot tvoj.
20|22|21|A ti sega zapi{i gi tripati, sovetite i poukite vo srceto svoe; jas te pou~iv
na zborovite vistinski i dobri, ti odgovaram, to~no na site toi pra{awa.
20|22|22|Ne ograbuvaj siromav, za{to toj e siromav, i ne pritesnuvaj stradalnik pri
portite, -
20|22|23|oti Gospod }e se zastapi za niv, i }e ja istrgne du{ata na graba~ite nivni.
20|22|24|Ne druì so gnevliv i ne odi so ~ovek èstok,
20|22|25|za da ne se navikne{ na nivni pati{ta i da ne navle~e{ stapica na du{ata
svoja.
20|22|26|Ne bidi od onie, {to davaat raka i se zaloùvaat za tu|i dolgovi:
20|22|27|ako nema so {to da plati{, zo{to da ti ja zemat postelata pod tebe?
20|22|28|Ne premestuvaj stari me|i, koi tvoite tatkovci gi postavile.
20|22|29|Si videl li ve{t i iskusen ~ovek vo svojata rabota? Toj }e stoi pred carevi,
nema da stoi pred prosti.
20|23|1|Koga }e sedne{ da jade{ so silen, gledaj dobro {to ima pred tebe,
20|23|2|i postavi ograda na grloto svoe, ako si lakom.
20|23|3|Ne se zanesuvaj od vkusnite gozbi negovi: tie se primamliva hrana.
20|23|4|Ako si siromav, ne nastojuvaj da trupa{ bogatstvo; begaj od takvite misli.
20|23|5|]e gi ustremi{ o~ite kon nego, o - ve}e go nema: toa }e si napravi krilja i
kako orel }e letne kon neboto.
20|23|6|Ne jadi leb kaj zavidliv ~ovek i ne se zanesuvaj od vkusnite gozbi negovi;
20|23|7|za{to kakvi mu se mislite vo du{ata negova, takov e i toj; 'jadi i pij' ti veli,
no srceto negovo ne e so tebe.
20|23|8|Zalakot, {to si go izel, }e go izblue{, i ubavite zborovi svoi naprazno }e gi
potro{i{.
20|23|9|Vo u{ite na bezumniot ne zboruvaj, za{to toj }e gi prezre razumnite zborovi
tvoi.
20|23|10|Ne premestuvaj stara me|a i vo niva na siraci ne vleguvaj;
20|23|11|za{to nivniot Za{titnik e silen; On }e se zame{a vo deloto nivno protiv
tebe.
20|23|12|Upravi go srceto svoe kon u~ewe i u{ite svoi - kon umni zborovi.
20|23|13|Ne ostavaj go deteto bez kazna: ako go kazni{ so pra~ka, toa nema da
umre;
20|23|14|]e go kazni{ so pra~ka, i }e ja spasi{ du{ata negova od pekolot.
20|23|15|Sinko, ako tvoeto srce bide mudro, i moeto srce }e se raduva;
20|23|16|}e se raduvaat i moite vnatre{nosti, koga tvojata usta govori pravo.
20|23|17|Srceto tvoe neka ne im zaviduva na gre{nicite, tuku bidi vo site dni svoi
vo stravot Gospodov;
20|23|18|za{to ima idnina, a tvojata nade` ne e zagubena.
20|23|19|Slu{aj, sinko, i bidi mudar i upravuvaj go srceto svoe po prav pat.
20|23|20|Ne bidi me|u onie, {to se opivaat so vino, me|u onie, {to se prezasituvaat
so meso, -
20|23|21|za{to pijanicata, i bludnikot i onoj {to se prejaduva, }e osiroma{at, a
sonlivosta }e gi oble~e vo partali.
20|23|22|Slu{aj go, sinko tatka si svoj: toj te rodil; ne ja zanemaruvaj majka si koga
taa }e ostaree.
20|23|23|Kupuvaj vistina i ne prodavaj mudrost, u~ewe i razum.
20|23|24|Pravedniot dobro go vospituva sinot svoj; na umniot svoj sin, mu se
raduva toj.
20|23|25|Neka ti se raduvaat tatko ti i majka ti, neka se raduva onaa koja te rodila.
20|23|26|Sinko, daj mi go mene srceto i o~ite tvoi da gi gledaat pati{tata moi, -
20|23|27|za{to bludnicata e dlaboka propast, i tu|a èna - tesen kladenec;
20|23|28|taa kako razbojnik gi pre~ekuva i gi umnoùva prestapnicite na zakonot
me|u lu|eto.
20|23|29|Na nekogo - ah, ne nekogo -oh, ne nekogo - kavga, na nekogo àl, na
nekogo rani bez pri~ina, na nekogo zacrveneti o~i?
20|23|30|Na onie, {to zasednuvaat okolu vino, koi odat da baraat vino so aromi.
20|23|31|ne go gledaj vinoto kako se crvenee, kakvi se iskrite vo ~a{ata, kako
ubavo se lee;
20|23|32|otposle toa }e kasne kako zmija i }e ìlne kako otrovnica;
20|23|33|o~ite tvoi }e gledaat tu|i èni, i srceto tvoe }e po~ne da govori razvratno;
20|23|34|i ti }e bide{ kako zaspan srede more i kako zadreman na vrv na jarbol,
20|23|35|pa }e re~e{: "Me bieja, ne me bole{e; me turkaa, ne ~uvstvuvav. Koga }e
se razbudam, pak }e go baram istoto."
20|24|1|Sinko, ne zaviduvaj im na lo{ite lu|e, i ne posakuvaj da bide{ so niv,
20|24|2|za{to srceto nivno nasilstvo namisluva, i ustite nivni za lo{o zboruvaat.
20|24|3|So mudrost ku}a se izgraduva i so razum se zacvrstuva,
20|24|4|a so ume{nost nejzinite prostorii se ispolnuvaat so sekakvi skapocenosti i
dobra.
20|24|5|Mudriot ~ovek e podobar od silniot, a razumniot - od onoj {to ima golem
imot.
20|24|6|Zatoa so obmisluvawe se vodi vojna, a uspeh }e ima so mnogu sovetuvawa.
20|24|7|Pred vratite na mudrite ima mudrost i dobra misla; mudrite ne se
oddale~uvaat od zakonot na Gospoda.
20|24|8|Koj misli da napravi zlo, }e go nare~at lo{ ~ovek.
20|24|9|Bezumniot umira vo grevovi; ne~istotata negova go ubiva.
20|24|10|Ako vo zlo~est den si se pokaàl slab, skudna ti e silata.
20|24|11|Spasuvaj gi onie {to gi vodat na smrt, i onie {to sakaat da gi ubijat, ne
otkaùvaj se od niv.
20|24|12|Ako kaè{: 'ete, nie ne go znaevme toa?' A Onoj, Koj gi ispituva srcata, zar
ne znae? Onoj, Koj bdee nad du{ata tvoja, go znae toa i }e mu dade na ~ovekot
spored delata negovi.
20|24|13|Jadi, sinko, med, zatoa {to e prijaten, i jadi voso~en med, koj e sladok za
grloto tvoe:
20|24|14|takvo e za du{ata tvoja i poznavaweto na mudrosta. Ako si ja na{ol,
ima{ idnina, a tvojata nade` nema da te ostavi.
20|24|15|Ne pomisluvaj zlo, bezbo`ni~e, protiv ìveali{teto na pravedniot, ne
opusto{uvaj go mestoto na spokojstvo negovo,
20|24|16|za{to sedumpati }e paden pravednik - i pak }e stane; a padne li ne~esen,
toj iznemognuva vo zloto.
20|24|17|Nemoj da se raduva{, koga neprijatelot tvoj }e padne, i srceto tvoe da ne
se veseli, koga toj }e se sopne.
20|24|18|Inaku, Gospod }e vidi, i toa pred o~ite Negovi nema da bide ugodno, i
On }e go ottrgne od nego gnevot Svoj.
20|24|19|Ne luti se poradi zlomislenici i ne zaviduvaj im na bezbo`nicite,
20|24|20|za{to lo{iot nema potomstvo; i svetiloto ne ne~esnite }e zgasne.
20|24|21|Boj se, sinko, od Gospoda i do carot; ne vostanuvaj ni protiv edniot ni
protiv drugiot,
20|24|22|oti neo~ekuvano }e dojde kaznata od niv, - a koj e toj {to }e ja predoseti
propasta do niv dvajcata?
20|24|23|Kaàno e od mudrite: ne e dobro vo sudot da ima pristrastnost.
20|24|24|Koj mu veli na vinovniot: 'prav si', nego narodite }e go prokolnuvaat, nego
plemiwata }e go mrazat;
20|24|25|a koi razobli~uvaat, }e bidat sakani, i vrz niv }e dojde blagoslovot.
20|24|26|Vo usata baknuva onoj, koj izgovara zborovi ~esni.
20|24|27|Uredi gi rabotite nadvor od ku}ata, svr{i gi na nivata svoja, a potoa gradi
go domot svoj.
20|24|28|Ne svedo~i la`no protiv bli`niot svoj: zo{to da laè{ so ustata svoja?
20|24|29|Ne veli: 'Kako mi napravi toj mene, taka i jas }e mu napravam nemu: }e
mu se odmazdam za navredata {to mi ja nanese.'
20|24|30|Minuvav pokraj nivata na mrzliv ~ovek i pokraj lozje na maloumen
~ovek:
20|24|31|i ete, se be{e obrasnato so trwe, nivata be{e pokriena so kopriva, a
kamenata ograda negova be{e urnata.
20|24|32|I poglednav, go ustremiv srceto svoe, poglednav i pouka izvlekov:
20|24|33|'malku }e pospie{, malku }e zadreme{, malku so skrsteni race, }e poleì{'
-
20|24|34|i siroma{tijata }e ti dojde kako brzoodec, i nema{tijata tvoja - kako
vooruèn ~ovek.'
20|25|1|I ova se mudri izreki Solomonovi, {to gi sobraa lu|eto na judejskiot car
Ezekija.
20|25|2|Slava za Boga e da ja vooblikuva sekoga rabota so tajna, a slava za carevite
e da gi istraùvaat rabotite.
20|25|3|Kako neboto vo visinite i zemjata vo dlabo~inite, taka i srceto na carevite e
neispitlivo.
20|25|4|Oddeli ja smesata od srebroto, i istata }e bide rabota na zlatarot;
20|25|5|oddale~i go nepravedniot od carot, i prestolot negov }e se zacvrsti so
pravda.
20|25|6|Ne se krevaj na golemo pred liceto na carot i ne sednuvaj na mestoto na
golemcite;
20|25|7|za{to podobro e koga }e ti kaàt: 'dojde tuka pogore', otkolku koga }e te
ponizat pred knezot, koga go videle o~ite tvoi.
20|25|8|Ona {to go videle tvoite o~i ne brzaj da go iznese{ vo obvinenie, za{to,
{to }e pravi{ na krajot, koga tvojot protivnik }e te posrami?
20|25|9|Sudi se so protivnikot, no tu|i tajni ne otkrivaj,
20|25|10|za da ne te prokori onoj, {to }e go ~ue toa, i toga{ ne~esnosta tvoja nema
da izbega od tebe. Qubovta i dru`bata osloboduvaat: zapasi gi za sebesi, za da ne
stane{ dostoen za navreduvawe; zapazi si gi pati{tata svoi dobro uredeni.
20|25|11|Umestno kaàniot zbor e kako zlatno jabolko vo srebrena ko{ni~ka.
20|25|12|Mudriot razobli~uva~ za vnimatelno uvo e kako zlatna obetka i ukras od
~isto zlato.
20|25|13|Kako laden sneg vo vreme na ètva, taka e veren onoj pratenik, {to se
ispra}a: toj mu donesuva uteha za du{ata na svojot gospodar.
20|25|14|Kako oblacite i vetrovite bez do`d, takov e ~ovekot, koj se fali so la`livi
podaroci.
20|25|15|Vo dolgotrpelivota e uspehot na carevite, a mek jazik koski kr{i.
20|25|16|Ako najde{ med, samo jadi, kolku {to ti treba za da ne se prejade{ i da ne
go povrati{.
20|25|17|Ne odi ~esto vo ku}ata na prijatelot svoj, za da ne mu dodeva{ i da ne te
namrazi.
20|25|18|Ona {to e ~ekanot, me~ot i ostrata strela, takov e ~ovekot, koj {to svedo~i
la`no protiv bli`niot svoj.
20|25|19|Ona {to e skr{en zab i kriva noga, takva e nade`ta na beznade`niot vo
zlo~est den.
20|25|20|Ona {to e onoj, koj soblekuva obleka vo studen den, ona {to e ocet na
rana, takov e onoj, koj pesni pee na nataèno srce. Kako {to molec ja povreduva
oblekata i crvot - drvoto, taka àlosta go povreduva ~ovekovoto srce.
20|25|21|Ako neprijatelot tvoj e gladen, nahrani go so leb; i ako e èden, napoj go
so voda;
20|25|22|za{to, pravej}i go toa, ti natrupuva{ àr vrz glavata negova, i Gospod }e ti
vozdade.
20|25|23|Severniot veter do`d donesuva, a taen jazik - nezadovolni lica.
20|25|24|Podobro da ìvee{ vo agol na pokrivot, otkolku so èna kavgaxika vo
{iroka ku}a.
20|25|25|Ona {to e studenata voda za izma~enata du{a od èd, toa e dobrata vest od
dale~na strana.
20|25|26|Ona {to e zamaten izvor i rasturen kladenec, toa e pravedniot koj pa|a pred
ne~esniot.
20|25|27|Kako {to ne e dobro da se jade mnogu med, taka ne e dobro i da
lakomi{ za slava {to ne e slava.
20|25|28|Ona {to e razru{en grad, bez yidovi, takov e ~ovekot, koj ne vladee so
duhot svoj.
20|26|1|Kako sneg vo letno vreme i do`d vo vreme na ètva, taka i ~esta ne mu
prilega na bezumniot.
20|26|2|kako vrap~e {to }e frkne, kako lastovica {to }e odleta, - taka i nezasluèna
kletva nema da se zbidne.
20|26|3|Kam{ik - za kow, uzda - za osel, a stap - za bezumnite.
20|26|4|Ne mu odgovaran na bezumniot spored gluposta negova, za da ne stane{ i ti
sli~en na nego;
20|26|5|no odgovori mu na bezumniot protiv gluposta negova, za da ne pomisli oti e
mudar.
20|26|6|Koj usno pora~uva na bezumen, toj gi potsekuva nozete svoi, trpi
neprijatnost.
20|26|7|Kako {to krivat nozete na kuciot, taka i raskazot kuca vo ustata na
bezumnite.
20|26|8|Ona {to e onoj {to klava vo pra}ka skapocen kamen, takov e i onoj, koj mu
pravi ~est na bezumen.
20|26|9|Ona {to e trnliva granka vo rakata na pijanica, toa e i zborot vo ustata na
bezumnite.
20|26|10|Silniot se vr{i po svoja volja: i glupaviot go daruva, i sekoj minuva~ go
nagraduva.
20|26|11|Kako {to ku~eto se vra}a na izbluenoto, taka i bezumniot ja povtoruva
svojata glupost.
20|26|12|Ako si videl ~ovek, koj {to se smeta za mudar, toga{ pove}e nadevaj se na
bezumen, otkolku na nego.
20|26|13|Koga go ispra}aat mrzliviot na pat, toj veli: 'yver e na patot, lav ima na
plo{tadot!'
20|26|14|Vratata se vrti na kukite svoi, a mrzliviot - na legloto svoe.
20|26|15|Mrzliviot ja krie rakata svoja vo pazuvata, i te{ko mu e da ja prinese do
ustata svoja.
20|26|16|Mrzliviot se smeta za pomudar od sedummina, koi smisleno odgovaraat.
20|26|17|Koj, minuvaj}i, se zame{uva vo tu|a karanica, fa}a ku~e za u{i.
20|26|18|Kako {to razgneveniot frla ogan, streli i smrt,
20|26|19|takov e i ~ovekot, koj podmolno go o{tetuva prijatelot svoj i potoa veli:
'Jas samo se po{eguvav.'
20|26|20|Koga nema ve}e drva, ognot zgasnuva, i koga nema klevetnik, razdorot
stivnuva.
20|26|21|Jaglenot e za àr, a drvata - za ogan, kavgaxijata, pak - kavga da razgoruva.
20|26|22|Zborovite na ogovara~ot se kako slatki i vleguvaat vnatre vo utrobata.
20|26|23|Ona {to e glinen sad, gle|osan so srebro, takvi se plamenite usti i zlobnoto
srce.
20|26|24|So ustata svoja neprijatelot se preprava, a vo srceto podmolnost krie;
20|26|25|koga govoroi duri i so neèn glas, ne veruvaj mu, za{to vo srceto negovo
ima seudm odvratnosti.
20|26|26|Ako omrazata negova se prikriva nasamo, zlobata negova }e se otrkie vo
sobranieto narodno.
20|26|27|Koj kopa jama, }e padne vo nea, i koj trkala kamen ugore, vrz nego }e se
vrati.
20|26|28|La`liviot jazik gi mrazi onie, {to gi sopira, i ustata laskava podgotvuva
propast.
20|27|1|Ne se fali so utre{niot den, za{to ne znae{, {to }e rodi toj den.
20|27|2|Neka te fali drug, e ne ustata tvoja, - tu|, a ne jazikot tvoj.
20|27|3|Teòk e kamenot, te{ka e i pesokta; no gnevot na bezumniot e poteòk i od
ednoto - i od drugoto.
20|27|4|Lut e gnevot, neskrotliva e jarosta; no koj }e izdrì protiv zavista?
20|27|5|Podobro otovoreno razobli~uvawe, otkolku sokriena qubov.
20|27|6|Iskreni se udarite od onoj, koj saka, a la`livi se bakneìte od onoj, koj mrazi.
20|27|7|Sita du{a go gazi i voso~niot med, a na gladna du{e se {to e gor~livo -
slatko i e.
20|27|8|Ona {to e ptica, koja go napu{ta gnezdoto svoe, toa e ~ovek, koj go
napu{til mestoto svoe.
20|27|9|Mirisot od elej i temjanot go raduvaat srceto; taka sladok mu stanuva na
sekogo prijatelot so negoviot srce~en sovet.
20|27|10|Ne napu{taj go prijatelot svoj, nitu prijatelot na tatkoto tvoj, i ne mu odi na
bratot vo ku}ata negova vo denot na nevoljata tvoja; podobro sosed vo blizina,
tokolku brat nadaleku.
20|27|11|Bidi mudar, sinko, i raduvaj go srceto moe, - i jas }e imam {to da mu
kaàm na onoj, {to me kleveti.
20|27|12|Umniot go gleda zloto i se kloni od nego; a neiskusnite odat napred i
bivaat kaznuvani.
20|27|13|Zemi mu ja oblekata, za{to se zaloìl za tu|inec; i za tu|inkata zemi od nego
zalog.
20|27|14|Koj mnogu go fali prijatelot svoj od rano utro, }e go smetaat za klevetnik.
20|27|15|Neprestajno kapewe od strea vo do`dliv den i èna kavgaxika se edno isto:
20|27|16|koj saka da ja zadrì, zadrùva vetar, a taa se pojavuva kako mirizliv elej
vo desnicata.
20|27|17|@elezo èlezo ostri, i ~ovek go izostruva pogledot na prijatelot svoj.
20|27|18|Koj sadi smokva, }e gi jade plodovite nejzini, i koj go ~uva gospodarot
svoj, }e bide po~ituvan.
20|27|19|Kako {to e vo vodata lice sproti lice, taka e i srceto na ~oveka sproti
~ovek.
20|27|20|Pekolot i bezdnata ne moàt da se nasitat: taka se nenasitni i o~ite ~ove~ki.
Odvraten pred Gospoda e onoj, koj drsko gi kreva o~ite, i nerazumni se, onie {to
imaat nevozdr`liv jazik.
20|27|21|Ona {to e topilnicata za srebroto i pe~kata za zlato, toa se za ~ovekot
ustite, {to go falat. Srceto na bezzakonikot bara zlo, a pravoto srce bara znaewa.
20|27|22|Bezumniot da go tol~i{ so èlezo vo dibek zaedno so zrnata, - bezumieto
nema da se oddeli od nego.
20|27|23|Dobro nadgleduvaj go dobitokot svoj, vodi grià za stadata svoi;
20|27|24|za{to bogatstvoto ne e ve~no, pak i vlasta - zar se e od rod vo rod?
20|27|25|Trevata niknuva, i zelenilo se javuva, pa se sobiraat bilki gorski,
20|27|26|Toga{ ovcite treba da ti bidat tebe za obleka, i kozite - za kupuvawe nivi;
20|27|27|]e ima{ dovolno kozjo mleko za tebe i za tvoite doma{ni za hrana i na
tvoite slugi za ishrana.
20|28|1|Ne~esniot bega, koga nikoj ne go goni; a pravedniot e smel kako lav.
20|28|2|Koga zemjata }e otstapi od zakonot, toaga{ vo nea ima mnogu na~alnici; a
pri razumen i ve{t ma` upravata e dolgove~na.
20|28|3|ôvekot siromav {to vr{i zlo na slabite i isto kako izlean do`d, od koj polza
nema.
20|28|4|Otstapnicite od zakonot gi falat ne~esnite, a onie {to Go baraat Gospoda,
negoduvaat protiv niv.
20|28|5|Lo{ite lu|e ne ja razbiraat spravedlivosta, a onie, {to go baraat Gospoda,
razbiraat se.
20|28|6|Podobro siromav, koj odi vo svojata neporo~nost, otkolku onoj, {to gi
iskrivuva svoite pati{ta, makar i da e bogat.
20|28|7|Koj go pazi zakonot, e razumen sin, a koj se druì so rasipnici, go srami
tatka si.
20|28|8|Koj go umnoùva imotot svoj preku ne~esnost i lihva, toj go sobira za
dobrotvorecot na siromasite.
20|28|9|Koj go otstranuva uvoto svoe da ne go slu{a zakonot, na takviot i molitvata
mu e odvratna.
20|28|10|Koj gi upatuva pravednite kon patot na zloto, sam }e padne vo jamata
svoja, a neporo~nite }e nasledat dobro.
20|28|11|Bogatiot ~ovek se smeta za mudrec, me|utoa, umen siromav }e go
razobli~i.
20|28|12|Koga pravednici pobeduvaat, golema e slavata, no koga ne~esnite se
izdigaat, lu|e ginat.
20|28|13|Koj gi krie prestapite svoi, nema da napreduva; a koj se osvestuva i gi
ostava, }e bide pomiluvan.
20|28|14|Blaèn e onoj ~ovek, koj sekoga{ se boi; a koj go oèsto~uva srceto
svoe, }e padne vo nevolja.
20|28|15|Lav {to rika i me~ka gladna, toa e ne~esniot vlastodrèc nad beden narod.
20|28|16|Nerazumen upravitel vr{i mnogu ugnetuvawa, a koj go mrazi
koristoqubieto, }e ima dolgi dni.
20|28|17|ôvekot, vinoven za prolevawe na ~ove~ka krv, bega do grob, za da ne go
fati nekoj. Kaznuvaj go sinot tvoj, i }e te zasaka: }e ja veseli tvojata du{a; nema
ne~esnite da gi slu{a.
20|28|18|Koj odi neporo~no, }e bide nepovreden; a koj odi po krivi pati{ta, }e
padne na eden od niv.
20|28|19|Koj si ja obrabotuva zemjata, }e se nasituva so leb, a koj e mrzliv i ne
raboti, }e se nasiti so siroma{tija.
20|28|20|Veren ~ovek }e bide mnogu blagoslovuvan, a koj bara da se zbogati, ne
ostanuva bez kazna.
20|28|21|Ne e dobro koga nekoj ne se sramuva od pravednite: takov ~ovek i za
par~e leb }e izvr{i nepravda.
20|28|22|Zavidliv ~ovek brza kon bogatstvoto i ne misli, deka siroma{tijata }e go
stigne.
20|28|23|Koj razobli~uva ~ovek, otposle }e najde pogolema blagonaklonost,
otkolku onoj, {to mu laska so jazikot.
20|28|24|Koj go krade tatka si i majka si i veli: 'toa ne e grev' toj im e sou~esnik na
grabitelite.
20|28|25|Gordiot se nadeva na sebesi, bezumen e; a koj postapuva mudro, }e bide
spasen.
20|28|26|Koj se nadeva na sebesi, bezumen e; a koj postapuva mudro, }e bide
spasen.
20|28|27|Koj dava na siromav, nema da osiroma{i; a koj gi krie o~ite od nego, }e
bide prokolnuvan.
20|28|28|Koga ne~esnite se izdigaat, lu|eto se krijat, a koga pa|aat, pravednicite se
umnoùvaat.
20|29|1|ôvek, koj, bidej}i razobli~uvan, ostanuva tvrdoglav, neo~ekuvano }e bide
skr{en, i }e nema za nego lek.
20|29|2|Koga pravednicite se umnoùvaat, narodot se veseli, a koga ne~esniot
gospodari, narodot ofka.
20|29|3|ôvek, koj ja saka mudrosta, go raduva tatka si; a koj se druì so bludnici,
imotot go rastura.
20|29|4|Carot so pravda ja zajaknuva zemjata svoja, a koj qubi poadroci, ja
rasipuva.
20|29|5|ôvek koj mu laska na prijatelot, postavuva stapica za nozete negovi.
20|29|6|Grevot na lo{iot ~ovek e stapica za nego, a pravednikot }e se veseli i }e se
raduva.
20|29|7|Pravedniot gri`livo vniknuva vo makata na bednite, a ne~esniot ne se
interesira za toa.
20|29|8|Razvratnite lu|e go buntuvaat gradot, a mudrite go smiruvaat gnevot.
20|29|9|Umen ~ovek, koga se sudi so bezumen ~ovek, se luti li, ili se smee, - nema
mir.
20|29|10|Krvoèdnite lu|e go mrazat neporo~niot, a pravednite se griàt za negoviot
ìvot.
20|29|11|Bezumniot go izliva siot svoj gnev, a mudriot se vozdrùva.
20|29|12|Ako upravitelot slu{a la`ni zborovi, toga{ i site negovi podanici se
ne~esni.
20|29|13|Siromaviot i zajmodavecot se sre}avaat eden so drug; no Gospod im dava
i na dvajcata svetlina vo o~ite.
20|29|14|Ako carot im sudi na siromasite po pravda, prestolot negov }e se zajakne
zasekoga{.
20|29|15|Pratot i prekorot davaat mudrost; no mom~e, ostaveno bez grià, gi
posramuva svoite roditeli.
20|29|16|Koga se umnoùvaat ne~esnite, se umnoùva bezzakonieto; no
pravednite }e go vidat nivnoto pa|awe.
20|29|17|Kaznuvaj go sinot svoj, i toj }e ti dade mir i }e i donese radost na du{ata
tvoja.
20|29|18|Bez otkrovenie odozgora narodot e neskrotliv, a koj go pazi zakonot,
blaèn e.
20|29|19|Lo{iot ~ovek so zborovi nema da se nau~i, za{to, i da gi razbira, ne gi
slu{a.
20|29|20|Ako si videl ~ovek brz i nedomislen vo zborovite svoi, pove}e nadevaj se
na bezumen, otkolku na nego.
20|29|21|Ako laskavo drì{ sluga od detstvoto, podocna }e posaka da ti stane sin.
20|29|22|Gnevliv ~ovek podiga buntovi, a izbuvliviot mnogu gre{i.
20|29|23|Gordosta na ~oveka go ponizuva, a smireniot po duh }e se zdobie so ~est.
20|29|24|Koj deli so kradec, ja mrazi du{ata svoja; i slu{a kletvi, no ne gi
soop{tuva.
20|29|25|Onie {to se pla{at i sramuvaat od lu|eto, }e se sopnat; a koj se nadeva na
Gospoda, }e se razveseli; ne~esnosta vodi kon soblazna, a koj se nadeva na
Gospoda, toj }e se spasi.
20|29|26|Mnozina go baraat blagosklonoto lice na upravitelot, no pravdata na
~oveka e od Gospoda.
20|29|27|Nepraveden ~ovek e odvraten za pravednicite, a odvratnost za ne~esniot e
onoj {to odi po prav pat.
20|30|1|Zborovite na Agura, sin Jakeov, od Masa; negovo proro{tvo, kaàno na Itila,
za Itila i Ukala.
20|30|2|Navistina, jas sum poneuk od kogo i da bilo me|u lu|eto, i vo mene nema
razum ~ove~ki,
20|30|3|Bog me nau~i na premudrost i ja razbrav razumnosta na svetiite.
20|30|4|Koj se iska~il na neboto i slegol ottamu? Koj sobrav vetar vo pazuvata
svoja? Koj vrzal voda na nametkata svoja? Koj gi postavil site krai{ta na zemjata?
Kako mu e imeto? I koe e imeto na sinot negov? Znae{ li?
20|30|5|Sekoj zbor od Boga e ~ist; On mu e {tit na onoj, {to se nadeva na Nego.
20|30|6|Ne dodavaj kon zborovite Negovi, za da ne te razobli~i, i da ne
izleze{ la`livec.
20|30|7|Za dve raboti te molam; ne mi otkaùvaj pred da umram:
20|30|8|suetata i lagata oddale~i gi od mene, siroma{tija i bogatstvo ne mi davaj, -
hrani me so nasu{niot leb,
20|30|9|ta, otkako }e se prenasitam, da ne se otkaàm od Tebe i da kaàm: 'Koj e
Gospod' i, otkako }e osiroma{am, za da ne po~nam da kradam i da go upotrebuva
imeto na mojot Bog naprazno.
20|30|10|Ne kleveti go slugata pred gospodarot negov, za da ne te prokolne, i ti da
ostane{ vinoven.
20|30|11|Lo{oto ~edo visoko gi drì o~ite svoi, i tolku se krenati klepkite negovi!
20|30|12|Lo{oto ~edo se smeta za ~isto, a ne e izmieno od ne~istotiite svoi.
20|30|13|Lo{oto ~edo visokot gi drì o~ite svoi, i tolku se krenati klepkite negovi!
20|30|14|Lo{oto ~edo ima zabi kako me~evi, a katnicite negovi se kako noèvi, za
da gi izeduva siromasite po zemjata i nemo}nite me|u lu|eto.
20|30|15|Pijavicata ima dve }erki koi velat "Daj, daj!" Ima tri raboti nenasitni i
~etiri {to ne velat "Dovolno."
20|30|16|Toe se: pekolot i utrobata neplodna, zemjata, koja ne se nasituva so voda, i
ognot, koj ne veli: 'dosta'!
20|30|17|Oko, koe mu se potsmeva na tatka si i ne saka da se pokoruva na majka si,
koe }e bide iskolvano od dolinski gavrani i od orlovi pilci izedeno!
20|30|18|Tir raboti se nedosti`ni za mene, a ~etvrtata, ne ja ni razbiram:
20|30|19|pati{tata na orelot po neboto, polzeweto na zmijata po karpite, patekite na
korabot srede more i patot na ma` vo mladosta negova.
20|30|20|Takov e patot i na èna prequbnica: se najala i ja izbri{ala ustata svoja, pa
veli: 'ni{to lo{o ne sum napravila.'
20|30|21|Od tri raboti se trese zemjata, a ~etvrtata ne moè da ja podnese:
20|30|22|od sluga, koga }e stane car; od bezumen, koga do nasituvawe }e se najade
so hrana,
20|30|23|od raspu{tena èna, koga }e se omaì, i od sluginka, koga go zazema
mestoto na gospodarkata svoja.
20|30|24|Ima ~etiri mali ìvotni na zemjata, no tie se pomudri i od mudrecite:
20|30|25|mravkite - vo koi nema sila, no lete sepak si ja prigotvuvaat hranata;
20|30|26|jazovcite - iako slabi ìvotni, no gi pravat ku}ite svoi vo kamen;
20|30|27|skakulcite, koi nemaat car, no izleguvaat vo vojna site vo redovi;
20|30|28|pajakot, koj so race se lovi, no se nao|a i vo carskite palati.
20|30|29|Eve tri, koi{to ubavo ~ekorat, i ~etvriot, koj sve~eno nastapuva:
20|30|30|lavot, najsilen me|u yverovite, koj nema da se vrati i da se ispla{i od
nikogo;
20|30|31|i petelot koj nadueno {eta me|u koko{kite; kako carot me|u svojot narod.
20|30|32|Ako gordosta te tera na bezumni dela i si namislil zlo, stavi ja rakata na
ustata svoja.
20|30|33|Za{to, kako koga se bie mleko, se dobiva maslo, koga }e se udri nosot,
pote~uva krv, taka i koga se predizvikuva gnev, proizleguva kavga.
20|31|1|Zborovite na carot Lemuil, so koi go pou~ila negovata majka.
20|31|2|[to, {to sine na utrobata moja? Tebe ti govoram, sine moj, prvenec, ~edo na
moite molitvi.
20|31|3|Ne im go davaj na èni tatkovstvoto svoe, nitu pati{tata na onie od niv, koi
carevi pogubuvaat. Svetuvaj se pred na napravi{ ne{to.
20|31|4|Ne e za carevite, Lemuile, ne e za carevite vino da pijat, nitu za kenzovite -
siker,
20|31|5|za da ne go zaboravat, otkako }e se opijat, zakonot i da ja iskrivuvaat
pravdinata na ugnetenite.
20|31|6|Dajte mu sikre na onoj {to e oàlosten; vino neka pijat onie {to se bolni.
20|31|7|neka pivne toj za da ja zaboravi siroma{tijata svoja i da ne gi ~uvstvuvaat
ve}e bolkite svoi.
20|31|8|Sinko, otvoraj ja ustata svoja za slava Bo`ja i na site sudi im po pravda.
20|31|9|Otvoraj ja ustata svoja i pravedno sudi, i za{tituvaj gi i siromaviot i
nemo}niot.
20|31|10|Koj }e najde èna dobrodetelna? Taa e poskapa i od najskapocenite
kamewa.
20|31|11|Srceto na maòt nejzin e ubedeno vo nea, toj nema da ostane bez dobivka;
20|31|12|taa }e mu pravi dobro na maòt svoj, vo site dni od ìvotot negov.
20|31|13|Nabavuva volna i len, i veselo raboti so racete svoi.
20|31|14|Taa e kako trgovski korab, - oddaleku si donesuva hrana.
20|31|15|Taa stanuva u{te preku no}ta i dava hrana vo ku}ata svoja i im opredeluva
rabota na sluginkite svoi.
20|31|16|]e pomisli li za niva, ja kupuva; od plodot na racete svoi si nasaduva lozje.
20|31|17|Ja prepa{uva so sila polovinata svoja i gi zacvrstuva mi{kite svoi za
rabota.
20|31|18|Taa gleda kolku e dobro {to raboti, i svetilkata nejzina ne se gasne no}e.
20|31|19|Gi protega racete kon furkata, i prstite nejzini se fa}aat za vretenoto.
20|31|20|Dlankata svoja mu ja otvora na siromav, i rakata svoja na onoj, koj ima
nu`da, mu ja podava.
20|31|21|Ne se pla{i od stud za ~eladta svoja, za{to seta ~elad nejzina e oble~ena
vo dvojni ali{ta.
20|31|22|Taa si tkae pokriva~i; on vison i purpur e nejzinata obleka.
20|31|23|Maòt nejzin e poznat kaj portite, koga sedi so stare{inite na zemjata.
20|31|24|Taa raboti pokrivki i gi prodava, na Finikijcite i pojasi na Hananejcite.
20|31|25|Zdravje i ubavina e nejzinata obleka, i veselo gleda na idninata.
20|31|26|So mudrost ja otvora ustata svoja, i krotka pouka ima na jazikot nejzin.
20|31|27|Go nadgleduva doma}instvoto svoe i ne jade leb vo lenost.
20|31|28|Stanuvaat decata i ja ublaùvaat, - maòt, i toj ja fali:
20|31|29|'mnogu èni dobrodetelni imalo, mnogu od niv steknale bogatstvo i sila, no
ti gi nadmina site.'
20|31|30|Milovidnosta e primamliva i ubavinata - suetna; no èna, koja se pla{i od
Gospoda, e dostojna za pofalba.
20|31|31|Dajte i od plodovite na nejzinite race, i neka se proslavuva pri maòt
nejzin, pri gradskite porti!
21|1|1|Zborovite na propovednikot, sin Davidov, car erusalimski.
21|1|2|Sueta nad suetite, veli propovednikot, sueta nad suetite - se e sueta!
21|1|3|Kakva e korista za ~ovekot od site negovi trudovi, so koi se trudi pod
sonceto?
21|1|4|Rod eden si zaminuva, i rod drug doa|a, a zamjata si postoi sekoga{.
21|1|5|Sonceto izgreva i zao|a, i pak brza kon mestoto svoe, od kade {to izgreva.
21|1|6|Vetrot vee kon jug i se vrti kon sever, se vrti, se vrti vo svojot pat i pak gi
po~nuva svoite vrtewa vo krug.
21|1|7|Site reki te~at vo moreto, no moreto ne se prepolnuva: tie odnovo se vra}aat
kon ona mesto, od kade {to potekuvaat, za da te~at pak.
21|1|8|Sekoja rabota bara trud: ~ovekot ne moè se da iskaè; okoto ne se nasituva
od gledawe, nitu uvoto moè da se naslu{a.
21|1|9|Ona {to bilo, pak }e bide, i ona {to se pravelo, pak }e se pravi - nema ni{to
novo pod sonceto.
21|1|10|Iako za ne{to se re~e: "Vidi, ete, toa e novo"; no toa ve}e bilo vo tekot na
vekovite, {to bile pred nas.
21|1|11|Nema spomen za minatoto; pa i za toa, {to }e bide podocna.
21|1|12|Jas, propovednik, bev car nad Izrailot vo Erusalim;
21|1|13|i go upraviv srceto svoe da istraùvam i da ispituva preku mudrosta se, {to
stanuva pod neboto; taa te{ka zada~a im ja dade Bog na sinovite ~ove~ki, za da se
zanimavaat so nea.
21|1|14|Gi vidov site raboti, {to se vr{at pod sonceto, i ete - se e sueta i maka za
duhot.
21|1|15|Krivoto ne moè da se ispravi, i ona, {to go nema ne moè da se broi.
21|1|16|Si velev vo srceto svoe: "Eve, jas se vozdignav i se zdobiv so mudrost
pove}e od site, {to bea pred mene nad Erusalim, i srceto moe vide mnogu mudrost i
znaewe."
21|1|17|I go uparviv srceto svoe da ja poznae mudrosta, da gi poznae bezumieto i
gluposta; no razbrav, oti i toa e ma~no za duhot;
21|1|18|za{to pri golemata mudrost golemo e i stradaweto, i koj umnoùva znaewe,
umnoùva i maka.
21|2|1|Si rekov vo srceto svoe: "Ajde }e te ispitam vo veselba: uìvaj vo nasladi!"
No ete, i toa be{e sueta!
21|2|2|Na smevot mu rekov - luduva{, i na veselbata - {to pravi{?
21|2|3|Si pomisliv vo srceto svoe da go nasladam teloto svoe so vino i, dodeka
srceto moe se vodi po mudrosta, da se pridrùvam i za gluposta se dodeka da
vidam, {to e podobro za sinovite ~ove~ki, {to bi trebalo da pravat tie pod neboto vo
tekot na malkute denovi na svojot ìvot.
21|2|4|Prezedov golemi raboti: si izgradiv ku}i, si nasadiv lozja,
21|2|5|si urediv gradini i sadnici i posadiv tamu sekakvi ovo{ni drvja;
21|2|6|si napraviv vodostoi za polivawe na livadite, vo koi rastat drvjata;
21|2|7|pridobiv slugi i sluginki, imav i slugi rodeni vo domot moj; imav i krupen i
siten dobitok, pove}e od site, {to bea pred mene vo Erusalim;
21|2|8|nasobrav srebro i zalto i skapocenosti od carevi i oblasti; si dovedov pea~i i
pea~ki i toa, {to gi nasladuva sinovite ~ove~ki.
21|2|9|I taka stanav jas pogolem i pobogat od site, {to bea pred mene vo Erusalim; a
i mudrosta moja ostana so mene.
21|2|10|[to i da posakaa o~ite moi, ne im otkaùvav, ne mu zabravuvav na srceto
svoe nikakva veselba, bidej}i srceto moe se raduva{e so site moi trudovi; i toa mi
be{e del od site moi trudovi.
21|2|11|I se obyrnav, ta poglednav na site moi dela, {to gi bea izvr{ile moite race, i
na trudot, so koj se bev trudel, izvr{uvaj}i gi: i ete - se be{e sueta i maka za duhot, i
nema{e od niv polza pod sonceto!
21|2|12|Potoa se svrtiv da gi pogledam mudrosta, bezumstvoto i gluposta: {to moè
da napravi ~ovek po carot, posebno od ona, {to e ve}e napraveno?
21|2|13|I vidov, deka predimstvoto na mudrosta pred gluposta e tokmu takvo, kakvo
{to e predimstvoto na svetlinata pred temninata:
21|2|14|na mudriot o~ite mu se vo glavata negova, a glupaviot odi vo temnina; no
doznav, deka krajot na site im e ednakov.
21|2|15|Toga{ si rekov vo srceto svoe: "I mene }e me stigne istoto, kako i
glupaviot; Zo{to tolku mnogu sakav da stanam mudar?" Pa si rekov vo srceto svoe
deka i toa e sueta.
21|2|16|Za{to nema da go pomnat mudriot ve~no, kako i glupaviot; po vreme se }e
se zaboravi, i, mudriot umira, kako i bezumniot.
21|2|17|Toga{ go namraziv ìvotot, bidej}i mi stanaa odvratni rabotite, {to se vr{at
pod sonceto; za{to se e sueta i izma~uvawe na duhot.
21|2|18|I go namraziv seto ona, za koe se bev trudel pod sonceto, zatoa {to treba da
go ostavam na ~ovek, {to }e dojde po mene.
21|2|19|I koj znae: mudar li }e bide toj ili glupav? A toj }e raspolaga so siot moj
trud, so koj sum se trudel i so koj sum se pokaàl mudaro pod sonceto. No i toa e
sueta!
21|2|20|Namisliv da mu vnu{am na srceto svoe da se otkaè od siot trud, so koj se
bev trudel pod sonceto,
21|2|21|za{to eden ~ovek se trudi mudro, so znaewe i so uspeh, i seto toa treba da
mu go predade na ~ovek, {to ne se trudel za toa, - kako da e negov del. Pa i toa e
sueta i zlo golemo!
21|2|22|Oti, {to mu ostanuva na ~ovekot od siot negov trud i od griàta na srceto
negovo, {to se trudi pod sonceto?
21|2|23|Bidej}i site denovi mu se ma~ni, a trudivite negovi - nespokojstvo; duri i
no}e srceto negovo ne znae za mir. Ete, i toa e sueta!
21|2|24|I ne e li dobro za ~ovekot da jade, da pie i da ja nasladuva du{ata svoja od
svojot trud. No jas vidov, oti i toa e od Bo`jata raka;
21|2|25|za{to, koj moè da jade, i koj moè da se nasladuva bez Boga?
21|2|26|On mu dava mudrost, i razum i radost na ~oveka, koj e dobar pred liceto
Negovo; a na gre{nikot mu dava griì, - da sobira i trupa, za da go predade potoa na
onoj, koj e dobar pred liceto Bo`jo! Pa, ete, i toa e sueta i maka za duhot!
21|3|1|Se ima svoe vreme, i sekoja rabota pod neboto ima svoe vreme;
21|3|2|vreme koga }e se rodi{, i vreme koga }e umre{; vreme koga sadi{, i vreme
koga go korne{ nasadenoto;
21|3|3|vreme koga se ubiva, i vreme koga se lekuva; vreme koga se uriva, i vreme
koga se gradi;
21|3|4|vreme koga se pla~e, i vreme koga se smee; vreme koga se taguva, i vreme
koga se igra;
21|3|5|vreme koga se rasfrluvaat kamiwa, i vreme koga se sobraat kamewa; vreme
koga se pregrnuva{, i vreme koga se odbegnuvaat pregratki;
21|3|6|vreme koga se dobiva, i vreme koga se gubi; vreme koga se ~uva, i vreme
koga se rastura;
21|3|7|vreme koga se raskinuva, i vreme koga se so{iva; vreme koga se mol~i, i
vreme koga se zboruva;
21|3|8|vreme koga se saka, i vreme koga se mrazi; vreme za vojna i vreme za mir.
21|3|9|Kakva polza ima onoj {to raboti od ona, nad {to se trudi?
21|3|10|Gi vidov rabotite, {to Bog im gi dade na sinovite ~ove~ki, za da se ma~at
onolu niv.
21|3|11|Seto ona {to On go napravil da bide prekrasno vo svoe vreme, i go vloì vo
srcata nivni, no da ne moè ~ovekot da gi razbere dokraj delata Bo`ji {to On gi vr{i
od po~etokot do krajot.
21|3|12|Razbrav, deka za niv nema ni{to podobro, osven da se veselat i da pravat
dobro vo tekot na ìvotot svoj.
21|3|13|Koga seoj ~ovek jade i pie, i go gleda dobroto vo sekoj svoj trud, toa e dar
Bo`ji.
21|3|14|Razbrav, oti se, {to pravi Gospod, ostanuva zasekoga{; kon toa nema {to da
se dodava, od toa nema {to da se odzema; a Bog pravi taka, za da se bojat pred
liceto Negovo.
21|3|15|Ona {to bilo, toa e i sega, i ona {to }e bide, toa ve}e bilo, - za{to Bog go
vra}a ona {to izminalo.
21|3|16|I u{te vidov pod sonceto: mesto zakon, a tamu bezzakonie; mesto pravda, a
tamu nepravda.
21|3|17|I si rekov vo srceto svoe: "Pravedniot i ne~esniot Bog }e gi sudi, bidej}i
tamu ima vreme za sekoja rabota i sud za sekoe delo."
21|3|18|Si rekov vo srceto svoe i za sinovite ~ove~ki - deka Bog }e gi ispita, i ]e im
pokaè oti tie sami po sebe se ìvotni,
21|3|19|za{to se {to se slu~uva so sinovite ~ove~ki, se slu~uva i so ìvotnite; krajot
im e ist: kako umiraat ednite, taka umiraat i drugite, i edno e di{eweto kaj site, i
~ovekot nema predimstvo pred dobitokot, za{to - se e sueta!
21|3|20|Se odi na edno mesto: se proizleguva od zemjata, i se }e se vrati vo zemjata.
21|3|21|Koja znae: dali duhot na sinovite ~ove~ki se ka~uva gore, a duhot na
ìvotnite sleguva dolu, vo zemjata?
21|3|22|I taka, jas vidov oti nema ni{to podobro za ~ovekot, osven da se nasladuva
so delata svoi, bidej}i toa e negov del; za{to, koj }e go dovede posle da go pogleda
ona, {to }e bide po nego?
21|4|1|Se svrtiv i gi vidov site nepravdi, {to stanuvaat pod sonceto; i ete, solzite ona
onepravdanite, i ute{itel nemaat silata e vo racete na klevetnicite, a zakrilnik nema.
21|4|2|Pa si rekov: blaze im na umrenite, {to umrele odamna, otkolku na ìvite, {to
ìveat dosega;
21|4|3|a poblaèn e i od ednite i od drugite onoj, {to u{te ne postoi, koj ne gi videl
lo{ite raboti, {to se vr{at pod sonceto.
21|4|4|A vidov isto, deka sekoj trud i sekoj uspeh vo rabotite predizvikuva me|u lu|
eto zaemna zavist. No i toa e sueta i maka za duhot.
21|4|5|Glupaviot sedi so skrsteni raci i go grize svoeto sopstveno telo.
21|4|6|Podobro edna raka vo mir, otkolku dve so trud i maka vo duhot.
21|4|7|Se svrtiv i vidov druga sueta pod sonceto:
21|4|8|~ovek osamen, nema drug; nema ni sin, ni brat, a pak na site raboti negovi
kraj nema, i o~ite negovi ne moàt da se nasitat so bogatsto. "Za kogo, pak, - veli
toj - se trudam i ja li{uvam od dobra du{ata svoja?" - Ete, i toa e sueta i lo{a rabota.
21|4|9|Podobro im e na dvajca, otkolku na eden, bidej}i imaat dobra nagrada za
trudot svoj.
21|4|10|Za{to, ako paden edniot, drugiot }e go krene drugarot svoj. No te{ko na
eden, ako padne, }e nema drug, koj da go krene.
21|4|11|Isto, koga leàt dvajca, toplo im e; a eden - kako }e se zgree?
21|4|12|I, ako nekoj go nadvie edniot, toa dvajca }e go navasaat, i jaèto, tripati
usukano, nema lesno da se skine.
21|4|13|Podobar e mladi~ siromav i umen, otkolku car - nerazumen i star, koj ve}e
ne umee da prima soveti;
21|4|14|za{to mladi~ot moè da izleze od temnica i da stane car, iako se rodil
siromav vo carstvoto.
21|4|15|Gi vidov site ìvi, {to odat pod sonceto, se potpiraat na mladi~ {to }e go
nasledi negovoto mesto.
21|4|16|Broj nema{e siot onoj narod, {to be{e pred nego, iako podocne`nite nema
da mu se raduvaat. I toa e sueta i maka vo duhot.
21|4|17|ûvaj ja nogata svoja, koga odi{ vo Bo`jiot dom, i bidi gotov pove}e da
slu{a{, otkolku da gleda{ kako bezumnite prinesuvaat `rtvi; za{to tie ne znaat, oti
vr{at zlo.
21|5|1|Ne brzaj so jazikot svoj, i srceto tvoe da ne brza da izgovara zborovi pred
Gospoda; za{to Bog e na neboto, a ti na zemjata; zatoa zborovite tvoi da ne bidat
mnogu.
21|5|2|Za{to, kako {to soni{tata doa|aat pri mnogu griì, taka i glasot na bezumniot
se poznava od mnogute zborovi.
21|5|3|Koga dava{ zavet na Boga, ne dvoumi se da go izvr{i{, za{to On ne gi saka
bezumnite: ona {to si vetil izvr{i go.
21|5|4|Podobro e da ne vetuva{, otkolku da veti{ i da ne go izvr{i{.
21|5|5|Ne i dozvoluvaj na ustata svoja da go tera vo grev teloto tvoe i ne govori
pred Angelot Bo`ji: "Toe e gre{ka!" zo{to ti e da pravi{ taka, i Bog da se razgnevi
na zborot tvoj i da go sotre deloto na racete tvoi?
21|5|6|Za{to, kako vo mnogute soni{ta, taka i vo mnogute zborovi ima sueta; no
zatoa boj se od Boga.
21|5|7|Ako vidi{ nekade na siromav da se vr{i nepravda i da mu se odzema sudot
na pravdata, ne ~udi se na toa: za{to nad visokiot gleda povisok, a nad niv - u{te
povisok;
21|5|8|no od se pokorisna e zemjata; i carot na nivata i sluì.
21|5|9|Koj go qubi srebroto, so srebro nema da se nasiti, i koj saka bogatstvo, toj
nema da ima korist od toa. I toa e sueta!
21|5|10|Se zgolemuva li imotot - se zgolemuvaat i potrebite negovi; i kakva korist
za sopstvenikot negov: zar samo da gleda so o~ite svoi?
21|5|11|Sladok e sonot za onoj, koj se trudi, - pa jadel toj malku ili mnogu; no
prejaduvaweto ne mu dava na bogatiot da zaspie.
21|5|12|Ima edno te{ko zlo, {to sum go videl pod sonceto: bogatstvo, {to se ~uva za
zlo na onoj, ~ie e.
21|5|13|A toa bogatstvo moè da se izgubi vo negodno vreme, pa na sinot {to go
rodil da ne mu ostane ni{to vo racete negovi.
21|5|14|Kako {to izlegol gol od maj~inata utroba, taka i si zaminuva, kakov {to
do{ol; ni{to nema da zeme od trudot svoj, {to bi moèl v raka da ponese.
21|5|15|Golemo zlo e toa {to odi kako {to do{ol. Kakva e, toga{, polzata za nego,
koga se trudel zaludo?
21|5|16|A toj vo tekot na celiot ìvot jadel vo temno, i mnogu se grièl, oàlostuval i
jadosuval.
21|5|17|Eve u{te {to najdov za dobro i prijatno: da jade i da pie i da se nasladuva od
dobroto na site svoi trudovi, so koi se trudi pod sonceto preku site dni od ìvotot
svoj, {to mu gi dal Bog; za{to toa e negov del.
21|5|18|I, ako na nekoj ~ovek Bog mu dal bogatstvo, i imot i mu dal da se polzuva
od niv, da go zema svojot del i da se nasladuva od trudovite svoi, - toa e Bo`ji dar.
21|5|19|Nema dolgo vreme da gi pomni toj dnite na ìvotot svoj; zatoa Bog i go
nagraduva so radosta na srceto.
21|6|1|Ima edno zlo, {to go vidov pod sonceto, i ~esto e me|u lu|eto:
21|6|2|Bog mu dava na ~ovekot bogatstvo, imot i slava, i za du{ata negova nema
skudnosti vo ni{to, {ti i da posaka; no Bog ne mu dava nemu da se polzuva od toa,
tuku se polzuva od nego drug ~ovek: toa e sueta i te{ko zlo!
21|6|3|Ako nekoj iznarodi sto sinovi, proìvee mnogu godini i u{te mu se zgolemat
dnite na ìvotot negov, a du{ata negova ne se nasladila na dobro, ta za nego }e
nema duri ni pogreb, podobro mu e, velam, na nedonosen~e otkolku nemu,
21|6|4|za{to zaludo do{le i oti{le vo temnina, i imeto mu e pokrieno so mrak.
21|6|5|Toe duri i ne go videlo i ne go poznalo sonceto: no pospokojno e od onoj.
21|6|6|A onoj, makar i da proìveal i dve iljadi godini, bez naslada od dobrata, nema
li da pojde se na isto mesto?
21|6|7|Siot trud na ~ovekot e za ustata negova, no du{ata negova ne moè da se
nasiti.
21|6|8|A kakva prednost ima umniot pred bezumniot, kakva - siromaviot, koj umee
da se odnesuva pred lu|eto?
21|6|9|Podobro e da gleda{ so o~i, otkolku da posakuva{ so du{ata. I toa e sueta i
maka za duhot.
21|6|10|Ona {to postoi, toa e ve}e nare~eno so ime, i se znae, deka e toa - ~ovekot,
i deka toj ne moè da se prepira so onoj, {to e posilen od nego.
21|6|11|Ima mnogu takvi raboti, {to ja zgolemuvaat suetata: toga{ {to e za ~ovekot
podobro?
21|6|12|Za{to, koj znae {to e dobro za ~ovekot vo ìvotot, vo tekot na site dni na
negoviot sueten ìvot, {to toj gi pominuva kako senka? I koj }e mu kaè na
~ovekot, {to }e stane po nego pod sonceto?
21|7|1|Podobro e dobar glas, otkolku skapocen elej, i smrtniot den - od rodeniot
den.
21|7|2|Podobro e da odi{ vo ku}a kade {to pla~at po umren, otkolku da otide{ vo
ku}a, kade {to se go{teva, za{to takov e krajot na sekoj ~pvek, i ìvotot }e go
priloì toa kon srceto svoe.
21|7|3|Tagata e podobra od smeata; za{to, koga e liceto naàleno, srceto stanuva
podobro.
21|7|4|na umnite srceto im e vo ku}ata, kade {to pla~at, a na bezumnite vo ku}a,
kade {to se veselat.
21|7|5|Podobro e da slu{a{ prekor od mudar, otkolku da slu{a{ pesni na bezumen;
21|7|6|za{to smeata na bezumnite e kako prskawe na trwe pod kotel. I toa e sueta!
21|7|7|Kleveteweto go izbezumuva mudriot, a podarocite go rasipuvaat srceto.
21|7|8|Krajot na edna rabota i podobar od po~etokot nejzin; trpeliviot e podobar od
gordeliviot.
21|7|9|Ne stanuvaj so duhot svoj brz na gnev, za{to gnevot po~iva vo pazuvite na
bezumnite.
21|7|10|Ne veli: "Zo{to porane{nite dni bile podobri od sega{nite?", oti ne e mudro
da pra{uva{ za toa.
21|7|11|Dobra e mudrosta, kako i nasledstvoto, osobeno za onie, {to go gledaat
sonceto,
21|7|12|za{to pod nejzinata senka e isto, kako pod senkata na srebro; no
predimstvoto za znaewe e toa, {to mudrosta mu dava ìvot na onoj, {to ja ima.
21|7|13|Pogledaj gi Bo`jite dela: koj moè da go ispravi ona, {to Bog go napravil
krivo?
21|7|14|Vo dobro vreme polzuvaj se so dobroto, a vo zli dni razmisluvaj: ednoto i
drugoto go napravil Bog, za da ne moè ~ovekot da kaè ni{to protiv Nego.
21|7|15|Se nagledav na se vo moite suetni dni: pravedniot zaginuva vo svojata
pravednost; ne~esniot ìvee dolgo vo ne~esnosta svoja.
21|7|16|ne bivaj strog i nemoj da se pokaùva{ za mnogu umen, za da en s4e
izbezumi{.
21|7|17|Ne se predavaj na grev i ne stanuvaj èstok; zo{to da umre{ predvreme?
21|7|18|Dobro e, ako se drì{ za ednoto no i drugo da ne ispu{ta{ od rakata svoja;
za{to, koj se boi od Boga, }e se izbavi od seto toa.
21|7|19|Mudrosta go krepi mudriot pove}e od deset knezovi {to se vo gradot.
21|7|20|Nema pravednik na zemjata, koj pravi dobro i nikako da ne gre{i;
21|7|21|zatoa ne obrnuvaj vnimanie na sekoj zbor, {to se kaùva, za da ne go ~ue{ i
slugata svoj, koga te navreduva;
21|7|22|za{to srceto tvoe znae mnogu raboti, koga i ti samiot si navreduval drugi.
21|7|23|Seto toa go ispitav so mudrost; jas rekov: "]e bidam mudar", no mudrosta e
daleku od mene.
21|7|24|A ona {to e taka daleku i mnogu dlaboko: koj }e go ispita?
21|7|25|Se svrtiv so srceto svoe, za da gi doznaam, izu~am i istraàm mudrosta i
razumot, i da go poznaam bezumieto na ne~estiviot, i èstokosta i lukavstvoto,
21|7|26|i najdov, deka pogor~livo do smrtta e ènata, za{to taa e mreà, srceto
nejzino - stapica, racete najzini - okovi; dobriot pred Boga }e se spasi od nea, a
gre{nikot }e bide uloven od nea.
21|7|27|"Ete, toa najdov jas - re~e Propovednikot - ispituvaj}i edno po drugo."
21|7|28|[to u{te bara{e du{ata moja, i ne go najde? - Ma` najdov eden na iljada, no
èna me|u site niv ne najdov.
21|7|29|Samo, ete, toa go najdov, deka Bog go pravi ~ovekot dobar, no lu|eto se
vpu{taat vo mnogu mudruvawa.
21|8|1|Koj e kako mudriot, i koj go razbira zna~eweto na rabotite? Mudrosta na
~ovek mu go prosvetluva liceto negovo, i strogosta na liceto negovo se izmenuva.
21|8|2|Jas ti velam: pazi go carskiot zbor, i toa - poradi kletvata pred Boga.
21|8|3|Ne brzaj da bega{ od liceto negovo i ne bidi tvrdoglav vo lo{ite raboti; za{to,
toj {to }e posaka, se moè da napravi.
21|8|4|Kade {to e zborot na carot, tamu e i vlasta; i koj }e mu kaè: "[to pravi{?"
21|8|5|Koj pazi zapoved, toj ne doìvuva nikakvo zlo: srceto na mudriot znae i
vreme i naredba;
21|8|6|za{to za sekoja rabota ima svoe vreme i svoj sud; a ~oveka go obvinuva
negovoto nedelo,
21|8|7|za{to ne znae, {to }e bide i kako }e bide toa - koj }e mu kaè?
21|8|8|Nieden ~ovek nema vlast nad duhot, za da go podrì duhot, i nema vlast nad
smrtniot den, nema izbavuvawe vo taa rabota, ni ne~esniota nema da go spasi
ne~esniot.
21|8|9|Seto toa go vidov, i go svrtuvam srceto svoe kon sekoja rabota, {to se vr{i
pod sonceto. Ponekoga{ ~ovekot gospodari nad ~ovek na svoja {teta.
21|8|10|Vidov toga{ kako pogrebuvaat ne~esni, i onie {to doa|aa od svoeto mesto
bea pofaleni vo gradot, {to taka postapija. I toa e sueta!
21|8|11|Bidej}i ne se vr{i sud nad lo{i raboti, zatoa ne se pla{i srceto na sinovite
~ove~ki od pravi zlo.
21|8|12|Iako nekoj gre{nik vr{i stopati zlo, sudot mu se odolùva; no jas znam, deka
}e im bide dobro samo na onie, {to se bojat od Boga, koi imaat strav pred liceto
Negovo;
21|8|13|a za ne~esniot nema da ima dobro, i kako senka, samo kratko vreme, }e
preuspee onoj, koj ne se pla{i pred Boga.
21|8|14|Ima i takva sueta na zemjata: pravednite gi postignuva ona, {to bi gi
zasluìle delata na ne~esnite, a so ne~esnite stanuva ona, {to bi go zasluìle delata
na pravednite. A jas si rekov: i toa e sueta!
21|8|15|I ja pofaliv jas veselbata; za{to nema podobro za ~ovekot pod sonceto,
osven da jade, da pie i da se veseli: toa go pridruùva ~ovekot vo trudovite negovi
preku dnite na ìvotot negov, {to mu go dal Bog pod sonceto.
21|8|16|Koga go upraviv srceto svoe kon toa, da postignam mudrost i da gi
razgledam rabotite, {to se vr{at na zemjata, taka {to na ~ovekot da ne mu doa|a son
ni dewe ni no}e, -
21|8|17|toga{ gi vidov site dela Bo`ji i najdov, oti ~ovekot ne moè da gi sfati
rabotite, {to se vr{at pod sonceto. Kolku i da se trudi ~ovekot da gi ispituva, pak
nema da go postigne toa.
21|9|1|I sevo ova go staviv vo srceto svoe, za da ispitam, deka pravednicite i
mudrecite i nivnite dela se vo racete Bo`ji, i deka ~ovekot ne znae ni za qubov, ni
za omraza vo seto toa, {to e pred nego.
21|9|2|Za sekoj i za site e edno: edna sudbina za praveden i nepraveden, za dobar i
lo{, za ~ist i ne~ist, kako i onoj koj prinesuva `rtvi i za onoj koj ne prinesuva; kako
i za dobar, taka i za gre{nik; kako i za onoj {to se kolne, taka i za onoj {to se boi od
kletva.
21|9|3|Tokmu toa e najlo{o od se, {to se vr{i pod sonceto, deka eden e krajot za
site, pa zatoa srceto na sinovite ~ove~ki e polno so zlo, i bezumie ima vo srceto
nivno dodeka se ìvi; a potoa tie umiraat.
21|9|4|Koj e me|u ìvite, ima u{te nade`, bidej}i i ku~e ìvo e podobro, otkolku
mrtov lav.
21|9|5|@ivite znaat, deka }e umrat, a mrtvite ni{to ne znaat, i ve}e za niv nema
nagrada, za{to i spomenot za niv e predaden na zaboravot,
21|9|6|i qubovta nivna, i omrazata nivna i qubomorata nivna ve}e is~eznale, i }e
nemaat del doveka vo ni{to, {to stanuva pod sonceto.
21|9|7|I taka, odi, jadi go radosno lebot svoj i pij go so radosno srce vinoto svoe, {to
Bog ima naklonost kon tvoite dela.
21|9|8|Vo sekoe vreme oblekata da ti bide svetla, i sekoga{ da ima elej na glavata
tvoja.
21|9|9|Vo site dni na svojot sueten ìvot nasladuvaj se od ìvotot zaedno so ènata,
koja ja saka{, i koj ti ja dal Bog pod sonceto za site tvoi suetni dni; za{to, toa e tvoj
del vo ìvotot i vo tvoite trudovi, so koe se trudi{ pod sonceto.
21|9|10|Se, {to moè da vr{i rakata tvoja, spored silite svoi, vr{i; za{to vo grobot,
kade {to }e pojde{, nema ni rabota, ni razmisluvawe, ni znaewe, ni mudrost.
21|9|11|I pak vidov pod sonceto deka na brzite ne im e do tr~awe, nitu na hrabrite
do borba, nitu na mudrite do leb, nitu na razumnite - bogatsto, nitu na iskusnite
blagonaklonost, no vremeto i prlikite im pomagaat na site niv.
21|9|12|Za{to ~ovek ne si go znae vremeto. Kako {to ribite naletuvaat vo pogubna
mreà, i kako {to pticite se zapletkuvaat vo primki, taka i sinovite ~ove~ki se
ulovuvaat vo te{ko vreme, koga toa neo~ekuvano }e dojde za niv.
21|9|13|Eve u{te kakva mudrost vidov pod sonceto, i taa mi se pri~ini golema:
21|9|14|mal grad i vo nego malku lu|e; dojde protiv nego golem car, go opkoli i
po~na protiv nego da pravi golem okopi;
21|9|15|no vo nego se najde ~ovek siromav, no umen, i toj so svojata mudrost go
spasi toj grad; i pri seto toa nikoj ne se seti za toj siromav.
21|9|16|I jas si rekov: mudrosta e podobra od silata, i pri seto toa {to mudrosta na
siromaviot se prenebregnuva, i zborovite negovi ne se slu{aat.
21|9|17|Zborovite na mudreci, iskaàni spokojno, se islu{uvaat podobro, otkolku
vikaweto na onoj {to zapoveda.
21|9|18|Mudrosta e podobra od voeno oru`je; no onoj koj{to }e zgre{i, rasipuva
mnogu dobro raboti.
21|10|1|Mrtvite muvi go rasipuvaat i go usmrduvaat blagoprijatnoto maslo na
mirovarec: istoto go pravi edna mala glupost na uvaùvan ~ovek za negovata
mudrost i ~est.
21|10|2|Srceto na mudriot e desno, a srceto na glupaviot - levo.
21|10|3|Po kakov i da bilo pat da odi glupaviot, kaj nego sekoga{ nedostiga smisla,
i pred sekogo toj }e se pokaùva deka e bezumen.
21|10|4|Ako gnevot na onoj {to vladee izbuvne vrz tebe, ne napu{taj go mestoto
svoe, za{to krotkosta izbri{uva i golemi gre{ki.
21|10|5|Ima zlo {to sum go videl pod sonceto, kako gre{ka {to doa|a od vladetelot;
21|10|6|neukosta se postavuva na golema viso~ina, a bogatite sedat nisko.
21|10|7|Sum videl slugi na kowi, a knezovi da odat pe{ki kako slugi.
21|10|8|Koj kopa jama, sam }e padne vo nea, i koj soboruva ograda, zmija }e go
kasne.
21|10|9|Koj kreva kamewa, moè da se {ine, i koj cepi drva, moè da se izloì na
opasnost od niv.
21|10|10|Ako otapi sekirata, i ako se~iloto nejzino ne bide naostreno, }e treba
pove}e sila; mudrosta znae toa podobro da go napravi.
21|10|11|Ako zmija kazne pred da se ulovi, toga{ za onoj {to ja lovi nema polza.
21|10|12|Zborovite od usta na mudrec se blagodat, a ustata na bezumniot samiot
nego go pogubuva:
21|10|13|prvite zborovi od ustata mu se glupost, a krajot na re~ta na ustata negova -
lo{o bezumie.
21|10|14|Glupaviot zboruva mnogu, a ~ovekot i ne znae {to }e bide; ta i koj }e mu
kaè, {to }e bide po nego?
21|10|15|Trudot na glupaviot go izmoruva, za{to ne go znae duri ni patot za vo
gradot.
21|10|16|Te{ko tebe, zemjo, koga carot tvoj e dete, i koga knezovite tvoi jadat rano!
21|10|17|Blaze tebe, zemjo, koga carot ti e od rod blagoroden, i knezovite tvoi jadat
navreme, za potkrepa, a ne za presituvawe!
21|10|18|Od mrzlivost }e navisne tavanot, i koga }e se skrstat racete, pokrivot }e
prokape.
21|10|19|Go{tevawa se prireduvaat zaradi naslada i vinoto go veseli ìvotot; a se
pravi srebroto.
21|10|20|Duri i vo mislite svoi ne go navreduvaj carot, i vo spalnata svoja ne go
navreduvaj bogatiot; za{to nebesnata ptica moè da go prenese tvojot zbor, i se {to
ima krilja }e go soop{ti tvojot zbor.
21|11|1|Pu{taj go lebot svoj po vodite, za{to po mnogu dni pak }e go najde{.
21|11|2|Davaj del na sedum du{, i duri na osum, za{to ne znae{, kakvo zlo }e
nastane na zemjata.
21|11|3|Koga }e se napolnat obalcite, izlevaat do`d na zemjata; i ako edno drvo
padne koj jug ili kon sever, toa si ostanuva tamu, kade {to i padnalo.
21|11|4|Koj go nabquduva vetrot, nema da see, i koj gleda vo oblacite, nema da
`nee.
21|11|5|Kako {to ne gi znae{ pati{tata na vetrot, nitu kako nastanuvaat koskite vo
utrobata na bremena èna, taka ne moè{ da gi znae{ ni delata na Boga, Koj
sozdava se.
21|11|6|Isutrina sej go semeto i nave~er neka ti miruvaat racete tvoi, za{to ne znae{,
ednoto, ili drugoto pove}e }e uspee, ili ednoto i drugoto }e bidat ednakvo dobri.
21|11|7|Slatka e svetlinata, i prijatno e za o~ite da gleda{ sonce.
21|11|8|Ako ~ovek proìvee i mnogu godini, neka se veseli vo tekot na site niv i
neka si spomnuva za temnite dni, kakvi {to }e gi ima mnogu: no se {to }e bide, }e
bide sueta!
21|11|9|Veseli se vo maldosta svoja, mom~e, i srceto tvoe da vkusuva radost vo
dnite na tvojata mladost; i odi kade {to srceto te vle~e i kade {to o~ite ti gledaat;
samo znaj, deka za seto toa Bog }e te izvede na sud.
21|11|10|Goni ja skrbta od srceto svoe i otstranuvaj go zloto od teloto svoe, za{to
detstvoto i mladosta se sueta!
21|12|1|I spomnuvaj si za tvojot Tvorec vo dnite na mladosta svoja, dodeka ne
do{le te{ki denovi ne nastanale godini, za koi }e re~e{: "Ne mi se mili;"
21|12|2|dodeka sonceto i svetlinata na mese~inata i na yvezdite ne potemnele, i ne
do{le pak crni oblaci po do`dot;
21|12|3|dodeka ne nastapil onoj den, koga ku}nite straàri }e zatreperat, i silni
maì }e se podgrbavat, koga vodeni~kite }e prestanat da melat, bidej}i ostanale
malku; koga }e se pomra~at onie, {to gledaat niz prozorec;
21|12|4|koga portata }e po~ne da se zatvora; koga }e molkne {umot na onie {to
melat, i koga ~ovek }e po~ne da stanuva na pti~ji glas, i }erkite - pea~ki }e
zamolknat;
21|12|5|koga visinite za niv }e bidat stra{ni, i po patot }e ima uàsi; koga }e procuti
bademot, i skakulecot }e stane teòt, i èlbata }e pomine; za{to ~ovekot zamenuva
vo ve~niot dom svoj, i taà~kite se gotovi da go opkruùvaat po ulica;
21|12|6|dodeka ne se skine konecot srebren, i ne se skr{i zlatnata ~a{a, i ne se
rasturi vedroto pri izvorot, i ne padne trkaloto na bunarot.
21|12|7|I }e se vrati pravot vo zemjata, kako {to si bil; a duhot }e se vrati kaj Boga,
Koj go dal.
21|12|8|Sueta nad suetite, veli propovednikot, se e sueta!
21|12|9|Propovednikot ne samo {to be{e mudar, tuku i go u~e{e narodot na
mudrost. Toj se ispituva{e, izu~uva{e i ostavi mnogu mudri parimii.
21|12|10|Propovednikot se trude{e da najde ubavi izreki i to~no gi zapi{a zborovite
na vistinata.
21|12|11|Zborovite na mudrecite se kako ostreni, i kako zabieni klinci; zborovite na
onie {to gi napi{aa, dadeni se od edinstveniot Pastir.
21|12|12|A osven seto toa, sinko, pazi se i od ova: da pi{uva{ mnogu knigi - toa
nema kraj, a da ~ita{ mnogu - i toa e zamorno za teloto.
21|12|13|A su{tinata na se e: boj se od Boga i pazi gi negovite zapovedi, za{to seto
toa e za ~ovekot;
21|12|14|oti Bog }e izvede na sud sekoja rabota i {to e tajno, bilo da e dobro ili
lo{o.
22|1|1|Vozqubenata: Da, sakam da me celiva{ so bakneì na ustata svoja! Za{to
tvoite miluvawa se podobri od vinoto.
22|1|2|Od prijatniot miris na tvoite masla imeto ti e kako razleano miro; zatoa te
sakaat momite.
22|1|3|Povedi me, da pobrzame; carot me voveduva vo odaite svoi, - }e se
voshituvame i }e se raduvame so tebe, }e gi falime tvoite miluvawa pove}e od
vino. Navistina te sakaat!
22|1|4|]erki erusalimski, crna sum no sepak sum ubava kako {atorite kidarski, kako
Solomonovi zavesi.
22|1|5|Ne gladajte me oti sum crnomurna, za{to sonceto me podgorelo: maj~inite
sinovi i se nalutija, me postavija da gi ~uvam lozjata - no svoeto sopstveno lozje ne
go za~uvav.
22|1|6|Kaì mi ti, kogo go saka du{ata moja: kade go pase{ stadoto, kade
pladnuva{? Zo{to da bidam kako skitnik kraj stadata okolu tvoite drugari?
22|1|7|Horot: Ako ne go znae{ toa, o, najubava me|u ènite, toga{ odi si po ovcite
svoi i pasi gi jariwata pokraj pastirskite {atori.
22|1|8|Vozqubeniot: Ti si mi, draga moja, kako kobilka vo faraonova dvokolka.
22|1|9|Prekrasni se tvoite obrazi pod obetkite, vratot tvoj - so |erdanite;
22|1|10|]e ti napravam zlatni obetki so srebreni top~iwa.
22|1|11|Vozqubenata: Dodeka carot be{e kraj trpezata, narodot moj go ispu{ta{e
svojot prijaten miris.
22|1|12|Smirnova kitka e mojot vozquben: stoi me|u gradite moi.
22|1|13|Mojot vozquben mi e kako kiparisov grozd vo Engedskite lozja.
22|1|14|Vozqubeniot: O, ubava si, mila moja, ubava si! Ima{ o~i gulabovi.
22|1|15|Vozqubenata: O, ubav si, mil moj, prekrasen si! I postelata na{a se zelenee.
22|1|16|Vozqubeniot: Pokrivite na ku}ite ni se kedri, {ticite na{i - kiparisi.
22|2|1|Vozqubenata: Jas sum saronski narcis, dolinski krin!
22|2|2|Vozqubeniot: Ona {to e krinot me|u trweto, toa e mojata vozqubena me|u
momite.
22|2|3|Vozqubenata: Ona {to e jabolknicata me|u {umskite drvja, toa e mojot
vozquben me|u momcite. Posakav senka nejzina, i sednav; plodovite nejzini se
slatki za grloto moe.
22|2|4|Toj me vovede vo ku}ata za gozba, i znameto negovo nad mene be{e qubov.
22|2|5|Potkrepete me so so~ni grozdovi, osveète me so jabolka, za{to sum bolna
od qubov.
22|2|6|Levata raka negova mi e pod glavata, a so desnata me pregrnuva.
22|2|7|Vozqubeniot: Ve zakolnuvam }erki erusalimski, vo srcnite i vo polskite
ko{uti: nemojte da ja razbuduvate i da ja voznemiruvate vozqubenata, dodeka sama
ne posaka.
22|2|8|Vozqubenata: Glasot na mojot vozquben, eve, go: doa|a, skoka preku
fidankite po gorite, preskoknuva preku ridovite.
22|2|9|Mojot vozquben prilega na srna, na mlad elen. Ete, stoi zad yidot na{,
poglednuva niz prozorecot, yirka niz re{etkata.
22|2|10|Mojot vozquben se ogasi i mi re~e: "Stani, mila moja, ubavice moja, dojdi!
22|2|11|Eve, zimata ve}e mina, do`dot go snema, prestana ve}e,
22|2|12|cve}iwata se pojavija po zemjata; nastana vreme za kroewe lozi, i glasot na
gugutkata se slu{a vo zemjata na{a;
22|2|13|smokrite gi otvorija pupkite svoi, i rascutenite lozi prijatno mirisaat. Stani,
mila moja, ubavice moja, i dojdi!
22|2|14|Gulabice moja vo karpest prolom, pod kameno zasolni{te, pokaì mi go
liceto svoe, daj mi da go ~ujam glasot tvoj, za{to glasot ti e yvonliv, i liceto ti e
prekrasno.
22|2|15|Fatete ni gi lisicite, lisi~iwata, oti tie gi pusto{at lozjata, a lozjata ni cutat.
22|2|16|Mojot vozquben e moj, jas, pak, sum - negova; toj go pase stadoto me|u
krinovi.
22|2|17|Dodeka denot ne izmine i senkite gi snemuva, vrati se, mil moj, i bidi kako
srna, kako mlad elen, po gorite {to ne razdeluvaat.
22|3|1|No}va vo legloto moe go barav onoj, koga go saka du{ata moja, go barav i
ne go najdov.
22|3|2|Zatoa }e stanam, }e trgnam po gradot, po ulicite i plo{tadite, i }e go baram
onoj, kogo du{ata moja go saka. Go barav, no ne go najdov.
22|3|3|Me sretnaa straàrite, {to go obikoluvaat gradot: "Dali go vidovte - gi pra{av
- onoj, kogo du{ata moja go saka?"
22|3|4|No, {tom gi odminav, go najdov onoj, {to go saka du{ata moja, se fativ za
nego cvrsto i ne go pu{tiv, dodeka ne go odvedov vo ku}ata na mojata majka i vo
odajata na roditelkata svoja.
22|3|5|Vozqubeniot: Ve zakolnuvam, }erki erusalimski, vo srnite i polskite ko{uti:
nemojte da ja voznemiruvate vozqubenata, dodeka sama ne posaka.
22|3|6|Horot: [to e taa, koja se izdiga od pustiwata kako stolb od dim, {to mirisa na
smirna i temjan, i na sekakvi prijatni mirisi?
22|3|7|Eve ja nosilkata - na Solomona: okolu nea {eeset du{i junaci me|u koi
junacite Izrailevi.
22|3|8|Site dràt po eden me~ i se ve{ti vo borba; sekoj ima me~ na bedroto svoe
poradi no}niot strav.
22|3|9|Nosilka si napravil carot Solomon od livansko drvo;
22|3|10|skalata ja napravil od srebro, ogradite nejzini se od zlato, sedi{teto - porfir;
vnatre{nosta so qubov ja ukrasile }erkite erusalimski.
22|3|11|Izlezete, }erki sionski, i pogledajte go car Solomona so venecot, so koj go
ukrasila majkata negova vo denot na svadbata negova, vo radosniot den za srceto
negovo.
22|4|1|Vozqubeniot: O, ubava si, qubov moja, ubava si! O~ite tvoi se gulabovi pod
tvojot prevez; kosata ti e kako stado kozi, koga sleguvaat od Galadskata gora;
22|4|2|zabite tvoi - kako stado istrièni ovci, koga izleguvaat od kapewe, od koi
sekoja ima po dve jagniwa, i bez jagne nema niedna;
22|4|3|usnite tvoi - kako alova pandelka, a ustata tvoja slatkore~iva; tvoite jagotki
pod prevezot tvoj se kako polovinki od kalinka;
22|4|4|vratot ti e - kako Davidovata kula, izgradena za oru`je: na nea visat iljadnici
{titovi - se {titovi na junaci;
22|4|5|dvete tvoi gradi se kako blizna~iwa od mlada srna, koi pasat me|u krinovi.
22|4|6|Dodeka denot na zaladi, i ne odminat senkite, }e odam na smirnovata gora i
na temjanoviot rid.
22|4|7|Cela si ubava, mila moja, i damka nema na tebe!
22|4|8|Slezi so mene od Livan, nevesto, slezi i dojdi od Livan, od vrvot na Aman,
od vrvot na Senir i Aermon, od lavovskite pe{teri, od leopardovite gori!
22|4|9|Ti go osvoi srceto moe, sestri~ke nevesto, go pleni srceto moe so eden
pogled na o~ite svoi i samo so veri{kata na vratot svoj.
22|4|10|O, kolku e slatka qubovta tvoja sestri~ke nevesto! Poslatka e qubovta tvoja
od vino, i prijatniot miris od tvoite masla e poprijaten od site aromi.
22|4|11|Od ustata tvoja kape voso~en med, nevesto, med i mleko pod jazikot tvoj, i
mirisot na oblekata tvoja e kako miris livanski!
22|4|12|Zatvorena gradina e mojata sestri~ka nevesta, izvor zatvoren, kladenec
zape~aten;
22|4|13|tvojot nasad e gradina od drvja vo vkusen plodovi, kipar i nard,
22|4|14|nard i {afran, trska i cimet so sekakvi prijatno - mirisni drvja, smirna i aloj
so najubavi aromi,
22|4|15|ti si gradinski izvor, kladenec od ìva voda, {to iste~uva od Livan.
22|4|16|Vozqubenata: Podigni se, vetre, od sever, povej i ti, vetre, od jug i povej nad
gradinata moja, za da prostrujat aromite nejzini! Neka dojde mojot vozquben vo
gradinata svoja i neka kasne od slatkite plodovi svoi.
22|5|1|Vozqubeniot: Dojdov vo gradinata svoja, sestri~ke nevesto, ja obrav smirnata
moja i mirisite moi, gi jadev medenite pitki do mojot med, go piev vinoto so moeto
mleko. Jadete, prijateli, pijte i nasiete se, mili moi!
22|5|2|Vozqubenata: Spijam, no srceto moe e budno; ete go glasot na mojot
vozquben, koj ~uka: "Otvori mi sestro, mila moja gulabice moja, sovr{ena moja,
za{to glavata moja e celata so rosa pokriena, i kosata moja - so no}na vlaga.
22|5|3|Go soblekov hitonot svoj, pak li da go oblekuvam? Sum gi izmil nozete svoi,
kako da gi valkam?"
22|5|4|Mojot vozquben ja protegna rakata niz otvorot, i srceto moe zatreperi od
nego.
22|5|5|Stanav da mu otvoram na mojot vozquben; od racete mi kape{e smirna, od
prstite moi prijaten miris na smirna vrz dr`kata od klu~alkata.
22|5|6|Mu otvoriv na mojot vozquben, a mojot vozquben si be{e oti{ol. Du{ata mi
premre, dodeka toj govore{e; go barav, no ne go najdov; go vikav, no ne mi se
javuva{e.
22|5|7|Me sretnaa straàrite, {to go obikoluvaa gradot, me natepaa, me iznaranija;
mi go simnaa prevezot onie, {to gi ~uvaa yidi{tata.
22|5|8|Ve zakolnuvam, }erki erusalimski! Ako go sretnete mojot vozquben, kaète
mu, deka iznemo{uvam od qubov.
22|5|9|Horot: So {to e tvojot vozquben podobar od drugite vozqubeni, o, najubava
me|u ènite? Vo {to tvojot vozquben e podobar od drugite, pa taka ne zakolnuva{?
22|5|10|Vozqubenata: Mojot vozquben e bel i rumen, izbran me|u deset iljadi drugi;
22|5|11|glavata negova - ~isto zlato; kadrite negovi - branovidni, crni kako gavran;
22|5|12|o~ite negovi - kako gulabi kraj vodni potoci, {to se kapat vo mleko, {to
stojat zadovolni;
22|5|13|obrazite negovi - aromaten cvetnik, lei so mirizlivi bilki; usnite negovi -
krinovi od koi kape ~ista smirna;
22|5|14|racete negovi - zlatni valci, opsipani so topazi; stomakot negov - kako sad
od slonova koska, obloèn so safiri;
22|5|15|nozete negovi - mermerni stolbovi, postaveni vrz zlatni podlogi; izgled ima
kako Livan, veli~estven e kako kedar;
22|5|16|ustata negova - sladost, i celiot toj e poèlen. Ete, koj e mojot vozquben, i
ete, koj e prijatelot moj, }erki erusalimski.
22|6|1|Horot: Kade otide tvojot vozquben, o, najubava me|u ènite? Kade skri{na
tvojot vozquben? Nie }e go pobarame so tebe.
22|6|2|Vozqubenata: Mojot vozquben otide vo gradinata svoja, vo aromatnite
cvetnici, za da pase vo gradinata i da bere krinovi.
22|6|3|Jas mu pripa|am na mojot vozquben, a mojot vozquben mene; toj pase me|u
krinovite.
22|6|4|Vozqubeniot: Ubava si, mila moja, kako Tirsa, prekrasna - privle~na kako
Erusalim, stra{na kako vojska so znamiwa.
22|6|5|Trgni gi o~ite od mene, za{to me zbunuvaat.
22|6|6|Kosata ti e kako stado kozi, koga sleguvaat od Galad; zabite ti se kako stado
ovci, koga izleguvaat od kapewe, od koe sekoja e so po dve jagniwa, i jalova me|u
niv nema,
22|6|7|tvoite obrazi pod prevezot tvoj se kako dve polovinki od kalinka.
22|6|8|Ima {eeset carici, osumdeset nalo`nici i bezbroj momi,
22|6|9|no edinstvena e taa, gulabicata moja, sovr{enata moja; edinstvena e taa na
majka si, izbrana kaj roditekata svoja. Ja vidoa momite, i ja vozveli~ija, ja vidoa i
caricite vqubenata, i ja pofalija.
22|6|10|Horot: "Koja e taa, {to bolska kako zora, ubava kako mese~ina, svetla kako
sonce, stra{na kako vojska so znamiwa?"
22|6|11|Slegov vo oreovata gradina da poglednam zelena dolina, da vidam dali se
razvila lozata, dali procutele kalinkite. Tamu }e ti gi dadam usnite moi.
22|6|12|Ne znam, kako du{ata da me vle~e kon kolite na golemcite od mojot narod.
22|7|1|Horot: Svrti se, svrti se Sulamko, svrti se, svrti se, da te pogledame!
Vozqubeniot: Zo{to sakate da ja gledate Sulamka, kako na oro manaimsko?
22|7|2|Horot: O, kolku se ubavi nozete tvoi vo sandali, }erko znamenita! Oblite
kolkovi tvoe se kako veri{ki, delo od racete na ve{t umetnik,
22|7|3|papkot ti e kako ~a{a trkalezna, nikoga{ bez aroma; utrobata tvoja - kupa
p~enica, opkruèna so krinovi;
22|7|4|dvete tvoi gradi - kako dve jarenca, kako blizna~iwa na srna;
22|7|5|Vratot tvoj - kako stolb od slonova koska; o~ite tvoi - Esevonski ezerca kaj
Vatravimskite porti; nosot tvoj - Livanska kula, svrtena kon Damask;
22|7|6|glavata tvoja na tebe - kako Karmil; a kosata na glavata tvoja - kako purpur;
car se vplel vo pletenkite.
22|7|7|Vozqubeniot: O, kolku si ubava, o, kolku zanosna, vozqubena moja, so
tvojata ubavina!
22|7|8|Taa tvoja snaga prilega na palma, a tvoite gradi - na grozdovi.
22|7|9|Si pomisliv: da se ka~ev na palma, bi se fatil za vetkite nejzini; i tvoite gradi
bi bile mesto grozdovi, i mirisot od tvoite nozdri - kako miris na jabolko;
22|7|10|ustata tvoja e kako najdobro vino. Vozqubenata: Toa te~e pravo kon
vozqubeniot moj, i te~e ne~ujno preku usnite koi spijat.
22|7|11|Jas pripa|am na vozqubeniot moj, i toj kopnee po mene.
22|7|12|Dojdi, mil moj, da izlezeme vo poleto, da preno}evame po selata;
22|7|13|utre rano }e pojdeme vo lozjata, da vidime dali poterala lozata, dali se
otvorile pupkite, procutele li kalinkite; tamu }e te opsipam so miluvawa.
22|7|14|Mandragorite ve}e {irat prijaten miris, i do vratata na{a ima sekakvi
najubavi plodovi, novi i stari; koi gi za~uvav za tebe, mil moj!
22|8|1|O, da mi be{e brat moj, da be{e hranet od gradite na majka mi! Toga{,
koga }e te sretnev na ulica, }e sakav da te baknam, i nema{e da me osuduvaat.
22|8|2|Bi sakala da te povedam, sakav da te vovedam vo odajata na majka mi, vo
onaa kade {to me odgledala. Ti }e me u~e{e, a jas, pak, }e te poev so aromatno
vino, so sok od moite kalinki.
22|8|3|Levata raka negova e pod glavata moja, a so desnata me pregrnuva.
22|8|4|Vozqubeniot: Ve zakolnuvam, }erki erusalimski, zo{to da ja razbuduvate i
zo{to da ja voznemiruvate vozqubenata, se dodeka sama ne posaka?!
22|8|5|Horot: Koja e taa, {to doa|a od pustiwata, potpiraj}i se na svojot vozquben?
Vozqubeniot: Te razbudiv jas pod jabolknicata: tamu te rodila majka ti tvoja, tamu
te dobila tvojata roditelka.
22|8|6|poloì me kako pe~at na srceto svoe, kako pe~at na mi{kata svoja, za{to
qubovta e silna kako smrt; qubomorata - luta kako pekol; strelite nejzini se streli
ogneni; ognen àr na nejziniot plamen.
22|8|7|Golemata voda ne moè da ja ugasne qubovta, i reki nema da ja potopat. Ako
nekoj go dade{e seto bogatstvo na svojot dom za qubov, toj bi bil otfrlen so prezir.
22|8|8|Horot: Imame sestra, koja e u{te mala: u{te nema gradi; {to }e pravime so
sestrata na{a, ako dojdat po nea svatovi?
22|8|9|Da be{e karpa, }e izgradevme vrz nea i dvorci od srebro; da be{e vrata, }e ja
obloèvme so kedrovi {tici.
22|8|10|Vozqubenata: Jas sum karpa i imam gradi kako kula; zatoa vo o~ite negovi
jas stanav kako onaa {to na{la mir.
22|8|11|Horot: Solomon ima{e lozje vo Vaal-Hamon; toj im go predade toa lozje na
~uvari; sekoj be{e dolèn da dade za plodoivte negovi iljada srebrenici.
22|8|12|Vozqubenata: A moeto lozje si e kaj mene. Iljadata neka se za tebe,
Solomone, a dveste - za ~uvarite na plodovite negovi.
22|8|13|Vozqubeniot: @itelko na gradinite, drugarite go slu{aat glasot tvoj. Daj i jas
da go poslu{am.
22|8|14|Vozqubenata: Pobrzaj mil moj, i bidi kako srna i kako elen~e po gori
mirisni!
23|1|1|Videnie na Isaija, sinot Amosov, koe go vide za Judeja i Erusalim, vo
denovite na judejskite carevi Ozija, Joatam, Ahaz i Ezekija.
23|1|2|ûjte, nebesa, i slu{aj, zemjo, za{to Gospod veli: "Jas vospitav i podignav
sinovi, a tie se pobunija protiv Mene.
23|1|3|Volot go poznava stopanot svoj, i oselot - jaslite na gospodarot svoj, a Izrailot
ne Me poznava, Mojot narod ne razbira."
23|1|4|Ah, narode gre{en, narod pretrupan so bezzakonija, pleme za zlodejci i
sinovi pogubni! Go ostavivte Gospoda, Go prezrevte Svetecot Izrailev, - se vrativte
nazad.
23|1|5|Kade u{te da ve bijat vas, koi se u{te se protivstavuvate? Celata glava vi e vo
rani, i celoto srce vi e iznemo{teno.
23|1|6|Od glavata do petite nema vo toj narod zdravo mesto, siwaci, gnojni rani,
ne~isteni, neprevrzani i neomeknati so elej.
23|1|7|Zamjata vi e opu{to{ena, gradovite vi se izgoreni so ogan; nivite va{i pred
va{i o~i tu|inci gi jadat; i pusto{ e, kako {to zapustuvaat tu|inci.
23|1|8|Ostana }erkata Sionova kako koliba vo lozje, kako senica vo gradina, kako
opsaden grad.
23|1|9|Da ne be{e ni ostavil Gospod Savaot mal ostatok, }e bevme isto taka kako
Sodom, }e zaprilegavme na Gomor.
23|1|10|ûjte go slovoto Gospodovo, knezovi sodomski, vslu{ajte se vo zakonot na
na{iot Bog, narode gomorski!
23|1|11|"Za{to mi se mnogute va{i `rtvi - veli Gospod. Prezasiten sum od sepalenici
na ovni i od masnotija na zgoen dobitok; krv od teliwata, od jagniwa i jariwa ne
sakam.
23|1|12|Koga doa|ate da se javite pred liceto Moe, koj vi bara da gi gazite dvorovite
Moi?
23|1|13|Ne prinesuvajte ve}e suetni `rtvi; kadeweto e odvratno za Mene;
novomese~ija, saboti i prazni~ni sobranija ne moàm da trpam: bezzakonie - i
praznuvawa...?
23|1|14|Du{ata Moja gi mrazi va{ite novomese~ija i va{ite praznici: tie se tovar za
mene, te{ki Mi e da gi nosam.
23|1|15|I koga protegate race, Jas gi krijam od vas o~ite Svoi, a koga gi umnoùvam
molbite svoi, Jas ne slu{am: racete va{i se polni so krv.
23|1|16|Izmijte se, is~ietete se; istavete gi od o~ite Moi lo{ite dela svoi; prestanete
da pravite zlo;
23|1|17|nau~ete se da pravite dobro, barajte pravda, spasuvajte ugneten, za{tituvajte
sirak, zastapuvajte se za vdovica."
23|1|18|Toga{ dojdete i }e se presudi, veli Gospod. Grevovite va{i da se i kako
bakam, - kako sneg }e gi pobelam; da bidat crveni i kako purpur, - kako volna }e
stanat beli.
23|1|19|Ako Go barate i poslu{ata, }e gi jadete dobrata zemni;
23|1|20|ako, pak, ne sakate i se protivstavuvate, me~ }e ve istrebi, toa go re~e ustata
Gospodova.
23|1|21|Kako pravi~niot veren grad Sion stana bludnica? Vo nego caruva{e pravda,
a sega prestojuvaat ubijci.
23|1|22|Srebroto ti stana kako zgura, vinoto ti e so voda pome{ano;
23|1|23|tvoite knezovi se prestapnici na zakonot i sou~esnici na kradci; site tie
sakaat podaroci i lakomat za nagrada; ne za{tituvaat sirak, i poplaka na vdovica ne
stignuva do niv.
23|1|24|Zatoa veli Gospod, Gospod Savaot, Silniot Izrailev: "O, }e ja isturam
jarosta na protivnicite Svoi i }e im se odmazdam na neprijatelite Svoi!
23|1|25|i }e ja svrtam protiv tebe rakata Svoja i kako vo pepelnica }e ja is~istam od
tebe sme{ata i }e gi oddelam od tebe se {to e olovno;
23|1|26|i pak }e postavam sudii, kako porano, i sovetnici kako otprvin; toga{ }e
govorat za tebe: grad na pravda, verna prestolnina!
23|1|27|Sion }e se spasi preku praveden sud, i obratenite negovi - preku pravdata;
23|1|28|za site otstapnici i gre{nici - pogibel, a onie, {to go ostavile Gospoda, }e
bidat istrebeni.
23|1|29|Tie }e bidat posrameni zaradi mladite {umi, tolku mnogu sakani od vas, }e
crveneat od sram zaradi gradinite {to ste si gi izbrale;
23|1|30|za{to vie }e bidete kako dabot, ~ij lista padnal i kako gradina, vo koja nema
voda.
23|1|31|I silniot }e bide otpadok, a deloto negovo iskra; }e gorat zaedno, - i nikoj
nema da gi ugasne."
23|2|1|Slovo, otkrieno vo videnieto na Amosoviot sin Isaija, za Judeja i Erusalim.
23|2|2|I ete, vo poslednite dni gorata na domot Gospodov }e bide postavena na
vrvot od planinite i }e se vozvisi nad ridovite, }e pojdat kon nea site narodi.
23|2|3|]e trgnat mnogu narodi i }e re~at: "Dojdete, da se iska~ime na gorata
Gospodova, vo domot na Boga Jakovov; On }e ne nau~i na Svoite pati{ta, i }e
odime po patekite Negovi; za{to od Sion }e izleze zakonot, i od Erusalim - slovoto
Gospodovo."
23|2|4|I }e im sudi On na narodite i }e izobli~i mnogu plemiwa; }e gi prekovaat
me~evite svoi vo plugovi, a kopjata svoi - vo srpovi: narod protiv narod nema da
krene me~ i nema poe}e da se u~at na vojna.
23|2|5|O, dome Jakovov! Dojdete, }e odime vo Gospodovata svetlina.
23|2|6|No Ti go otfrli Svojot narod, domot Jakovov, za{to tie primija mnogu od
isto~nite zla i maesnici si imaat kako Filistejcite, i op{tat so sinovi na tu|inci.
23|2|7|Se ispolni zemjata negova so zlato i srebro, bogatstvata kraj nemaat; se
ispolni zemjata negova so kowi, kolite negovi broj nemaat.
23|2|8|Se ispolni zemjata negova so idoli: tie se poklonuvaat na izrabotka od svoite
race, na ona {to nivnite prsti go napravile.
23|2|9|Si poklonuva li ~ovek, i se poniùva li ma` - ne prostuvaj im.
23|2|10|Vlezi vo karpata i sokrij se vo zemjata od strav pred Gospoda i od slavata
na Negovoto veli~ie.
23|2|11|Ni~kum }e padnat gordite pogledi ~ove~ki, i ona, {to e visoko kaj lu|eto, }e
se ponizi; a samo Gospod }e stoi visoko vo toj den.
23|2|12|Za{to ide denot na Gospoda Savaot protiv se {to e gordo i nadueno i protiv
se {to e prevozneseno, - i toa }e bide ponizeno, -
23|2|13|protiv site kedri livanski, visoki i veli~estveni, i protiv site dabovi vasanski,
23|2|14|protiv site visoki gori i protiv site rit~iwa {to se izdigaat,
23|2|15|protiv sekoja visoka kula i protiv sekoja cvrsta yidina,
23|2|16|protiv site tarsiski korabi i protiv site nivni ukrasi.
23|2|17|I }e padne ~ove~koto veli~ie, ona {to e visoko kaj lu|eto }e se ponizi; samo
Gospod }e stoi visoko vo toj den,
23|2|18|a idolite sosema }e is~eznat.
23|2|19|I }e vlezat lu|eto vo karpesti pe{teri i vo zemni jami od strav pred Gospoda i
od slavata na negovoto veli~ie, koga }e se krene On da ja razru{i zemjata.
23|2|20|Vo toj den ~ovekot }e gi frli svoite srebreni i svoite zlatni idoli, {to gi
napravil za da im se klawa,
23|2|21|za da vleze vo kameni procepi i vo planinski dolovi od strav pred Gospoda i
od slavata na Negovoto veli~ie, koga }e se krene On da ja razru{i zemjata.
23|2|22|Prestanete da se nadevate na ~ovek, ~ie di{ewe e vo nozdrite negovi, za{to
- {to znae toj?
23|3|1|Ete, Gospod, Gospod Savaot }e go odzeme od Erusalim i od Juda èzalot i
pomo{ta, sekoja potkrepa vo leb i voda,
23|3|2|hrabar voda~ i vojnik, sudija i prorok, jasnovidec i starec,
23|3|3|petdesetnik i golemec, sovetnik, mudar umetnik i ve{t gata~.
23|3|4|]e im dadam mom~iwa za na~alnici, i deca }e vladeat nad niv.
23|3|5|a vo narodot eden }e ugnetuva drug, i sekoj svojot blièn; mom~e
besramno }e se pravi golem pred starec i prostak - pred golemec.
23|3|6|Toga{ ~ovek }e se fati za bratot svoj, vo ~eladta na tatka si svoj i }e re~e:
"Ti ima{ obleka, bidi mi voda~, i ovie urnatini neka bidat pod tvoja raka."
23|3|7|A toj so kletva }e re~e: "Ne moàm da gi izlekuva ranite na narodot; i vo
mojata ku}a nema ni leb, ni obleka: ne pravete me voda~ na narodot."
23|3|8|Taka propadnal Erusalim, i padna Juda, za{to jazikot nivni i delata nivni se
protiv Gospoda, navredlivi pred o~ite na Negovata slava.
23|3|9|Izrazot na liceto nivno svedo~i protiv niv, a za grevot svoj tie kaùvaat
otvoreno, kako sodomcite, ne krijat: te{ko na du{ata nivna! Sami na sebesi
navlekuvaat zlo.
23|3|10|Kaète mu na pravednikot: "Blaze mu, za{to toj }e gi jade plodovite na
delata svoi;
23|3|11|a na bezzakonikot - te{ko nemu, oti }e ima otplata za delata na racete svoi.
23|3|12|Pritesniteli na Mojot narod se decata, i èni vadeat nad nego. Narode Moj,
tvoite voeda~i te doveduvaat do zabluda i go rasturile patot, po koj odi{."
23|3|13|Se krena Gospod na sud - i stoi, za da im sudi na narodite.
23|3|14|Gospod vleguva vo sud so stare{inite na Svojot narod i so negovite
knezovi: vie go opusto{ivte lozjeto; ograbenoto od siromasite e vo va{ite ku}i.
23|3|15|"Zo{to go pritesnuvate narodot Moj i gi ugnetuvate siromasite?" veli
Gospod, Gospod Savaot.
23|3|16|Potoa re~e Gospod: "Poradi toa {to }erkite sionski se gordeat i odat so
ispraveni vratovi, {to osvojuvaat so pogledite, i sitno odat i so veri{ki na nozete
tropkaat."
23|3|17|Gospod }e go ogoli temeto na }erkite sionski, i }e go otkrie sramot nivni;
23|3|18|vo onoj den Gospod }e gi odzeme ubavite veri{ki na nozete, sekakvi
yvezdi~ki i mese~inki,
23|3|19|obetki, |erdan~iwa i ladila, prevezi, grivni i pojasi, staklenca so mirisi i
umetni~ki ukrasi,
23|3|20|prstewe i alki za nos,
23|3|21|gorna obleka i dolna, {ami~iwa i umetni~ki ukrasi,
23|3|22|svetli tenki nametki, zabratki i pokrivala.
23|3|23|I namesto prijaten miris }e ima smrad i mesto pojas - jaè, mesto kadreni
kosi - }elavi glavi, nemesto {iroka nametka - tesno vre}i{te, mesto ubavina -
ìgosuvawe.
23|3|24|Maìte tvoi }e padnat od me~, a junacite tvoi vo bitka,
23|3|25|i portite na prestolninata }e vozdivnuvaat i }e pla~at, a taa }e sedi
napu{tena na zemjata.
23|4|1|Vo onoj den sedum èni }e se fatat za eden ma` i }e re~at: "Svoj leb }e
jademe i svoja obleka }e nosime, dosta e samo da se narekuvame so tvoeto ime, -
simni go od nas sramot na{."
23|4|2|Vo onoj den fidankata Gospodova }e se javi vo ubavina i ~est, a plodot na
zemjata - vo veli~ie i slava, za spasenite sinovi Izrailevi.
23|4|3|Toga{ drugite na Sion i izma~enite vo Erusalim - site, zapi{ani kako da
ìveat vo Erusalim, }e se narekuvaat sveti,
23|4|4|koga Gospod }e ja izmie ne~istotijata na }erkite sionski i }e ja is~isti krvta
na Erusalim od sredinata negova so duh, koj sudi i so duh, koj pali.
23|4|5|I }e napravi Gospod nad sekoe mesto na Sion gora i nad sobranijata i dewe
oblak i dim, a no}e - blesok od plamnat ogan; za{to slava }e pokriva se.
23|4|6|I }e ima {ator za senka dewe od pripek i zasolni{te i zaklon od lo{o vreme.
23|5|1|]e mu ja zapeam na mojot Vozquben Negovata pesna za lozjeto negovo.
Mojot Vozquben ima{e lozje na vrvot od plodoroden rid;
23|5|2|Toj go ogradi i go is~isti od kamewa, nasadi vo nego odbor od lozovi pra~ki,
izgradi kula vo sredinata negova, napravi golemi krbli; o~ekuva{e da rodi dobro
grozje, a toa rodi divo grozje.
23|5|3|Pa sega, ìteli erusalimski i maì Judejci, presudete me|u Mene i Moeto lozje.
23|5|4|[to u{te treba{e da napravam za Moeto lozje i ne go napraviv? Zo{to,
o~ekuvav prinos od dobro grozje, toa dade divo grozje?
23|5|5|Sega }e vi kaàm {to }e napravam so lozjeto Svoe: }e ja istavam ogradata, i
toa }e bide opusto{eno; }e mu gi razru{am yidi{tata, i }e bide gazeno:
23|5|6|}e go ostavam da zapusti: nema ni da go reàt, ni da go kopaat, - }e obrasne
vo trwe i bocki, }e im zapovedam na oblacite da ne isturaat do`d vrz nego.
23|5|7|Lozjeto na Gospoda Savaot e domot Izrailev, a lu|eto na Juda - Negova
qubena gradina. I ~eka On pravosudie, no ete - krvoprolevawe; ~eka pravda, a ete -
piskot.
23|5|8|Te{ko vi vam, {to priturate ku}a kon ku}a, {to prisoedinuvate niva kon niva,
taka {to za drugite da ne ostanuva mesto, kako da ste samo vie naseleni na zemjata!
23|5|9|Vo u{ite moi - Gospod Savaot re~e: - tie mnogubrojni domovi }e bidat pusti,
tie golemi i ubavi ku}i }e bidat bez ìteli;
23|5|10|deset dulumi lozje }e dadat edno bure, a eden {inik poseano seme, odvaj }e
donese edna efa.
23|5|11|Te{ko im e na onie, koi od rano utro baraat siker i do docna ve~er se
zgore{tuvaat so vino;
23|5|12|na nivnite go{tavki ima i gitara, i gusle, i timpani, i svirka i vino; a kon
delata na Gospoda tie i ne poglednuvaat, nitu pomisluvaat za delata na Negovite
race.
23|5|13|Zatoa mojot narod nenadejno }e otide vo ropstvo; negovite golemci }e
gladuvaat, bogata{ite negovi }e se ma~at od èd.
23|5|14|Zatoa pekolot se ra{iril i bez merka ja otvoril ustata svoja: tamu }e sleze
nivnata slava i nivnoto bogatstvo, vrevata nivna i se {to gi veseli
23|5|15|I }e se raskae ~ovekot, }e se smiri maòt, i o~ite na gordite ni~kum }e
poniknat;
23|5|16|a Gospod Savaot se vozveli~i vo sud, svetiot Bog }e ja soop{ti svetosta
Svoja vo pravda.
23|5|17|I ovcite }e si pasat po volja, i tu|i }e se hranat so ostavenite plodni pasi{ta
na bogatite.
23|5|18|Te{ko im na onie, {to vle~at po sebe bezzakonie so jaìwa na suetnosta i
grev - kako so kolski remewa;
23|5|19|koi velat: "Neka pobrza On i neka go zabrza deloto Sveo, za da vidime,
nema se pribliì i neka se ispolni re{enieto na Svetecot Izrailev, za da doznaeme!"
23|5|20|Te{ko im na onie, koi zloto go narekuvaat dobro i dobroto - zlo, temninata
ja smetaat za svetlina, i svetlinata - za temnina, gor~livoto - za slatko, a slatkoto -
za gor~livo!
23|5|21|Te{ko ima na onie, koi se murdi vo svoite o~i i razumni pred samite sebesi!
23|5|22|Te{ko im na onie, koi se hrabri vino da pijat i se vo sila da prigotvuvaat
èstok pijalok,
23|5|23|koi za podaroci go opravduvaat vinovniot i gi li{uvaat pravednite od
zakonitioto!
23|5|24|Zatoa, kako {to ognot ja jade slamata, i plamenot go istrebuva senoto,
taka }e zagine korenot nivni, cvetot nivni }e se raznese kako prav; za{to tie go
otfrlija zakonot na Gospoda Savaot i go prezrea slovoto na Svetecot Izrailev.
23|5|25|Zatoa gnevot na Gospoda }e se razgori protiv Negoviot narod, }e ja
protegne rakata Svoja protiv nego i }e go porazi, taka {to gorite }e zatreperat i
trupovite nivni }e bidat kako |ubre po ulicite. A pri seto toa gnevot Negov nema da
se odvrati i rakata Negova u{te }e bide protegnata.
23|5|26|I }e krene zname za dale~ni narodi i }e im dade znak na onie {to ìveat na
krajot od zemjata, i ete, tie lsno i brzo }e dojdat;
23|5|27|kaj niv nema da ima ni umren, ni premalen; nieden nema da zadreme i
nema da zaspie; nema da se otpa{e pojasot od polovinata negova i nema da se
odvrze remen od ~evlite negovi;
23|5|28|strelite negovi se izostreni, site lakovi - im se zategnati; kopitata na kowite
nivni se kako kremewa, a kolcata nivni - kako vior;
23|5|29|rikaweto nivno e kako rikaweto na lavica; toj rika kako lav~e i }e zarika, }e
go zgrap~i plenot i }e go odnese i nikoj nema da mu go odzeme.
23|5|30|Vo onoj den }e zarika protiv nego kako boèm rikawe na razbesneto
more; }e pogledne On na zemajta, i ete, temnina i àlost, a svetlinata potemnela vo
oblacite.
23|6|1|Vo godinata koga umre car Ozija, jas go vidov Gospoda, sednat na prestolot
visok i izdignat, a polite na ode`data Negova go ispolnija celiot hram.
23|6|2|Okolu Nego stoeja serafimi; sekoj od niv ima{e po {est krilja: so dve sekoj
go krie{e liceto svoe, so dve drugi gi krie{e nozete svoi, a so dve leta{e.
23|6|3|I vikaa eden kon drug i velea: "Svet, svet, svet e Gospod Savaot! Celata
zemja e polna so Negovata slava!"
23|6|4|I se razni{a, gorni{teto na vratite od glasot na onie {to vikaa, a domot se
ispolni so dim.
23|6|5|I rekov: "Te{ko mi mene, za{to sum ~ovek so ne~ista usta i ìveam srede
narod isto taka so ne~ista usta, - a o~ite moi Go vidoa Carot Gospoda Savaot!"
23|6|6|Toga{ doleta do mene eden od serafimite so razgoren jaglen vo rakata {to go
be{e zel so kle{ti od `rtvenikot,
23|6|7|se dopre do ustata moja i mi re~e: "Ete, toa se dopre do ustata tvoja - i tvoeto
bezzakonie se ottrgna od tebe, grevot tvoj se o~iti."
23|6|8|I go ~uv glasot na Gospoda, Koj re~e: "Kogo da ispratam u koj }e otide
zaradi nas?" A jas rekov: "Eve me mene, isprati me mene!"
23|6|9|Toga{ On re~e: "Odi i kaì mu na toj narod: 'so u{ite }e ~uete i nema da
razberete, i so o~i }e gledate - i nema da vidite.'
23|6|10|Za{to srceto na toj narod e zakoraveno, i so u{ite te{ko slu{aat i gi zatvorile
o~ite svoi za da ne gledaat so o~i, so u{i da ~ujat i so srce da razberat, ta da se
obrnat da gi izlekuvam."
23|6|11|I rekov: "Do koga, Gospodi?" On re~e: "Dodeka zapustat gradovite i
ostanat bez ìteli, i ku}ite bez lu|e, zemjata sosema ne se zapusti,
23|6|12|dodeka Gospod ne gi oddale~i lu|eto i golema pusto{ vo taa zemja da ima.
23|6|13|I ako ostane u{te desettiot del na nea i se vrati, taa pak }e bide razorena; no
kako od brest i dab, koga se i otse~eni, ostanuva korenot nivni, taka svetoto
seme }e bide nejzin koren."
23|7|1|Vo dnite na Ahaza - sinot na Joatama, sin Oziev, car judejski, - Resina, carot
siriski, i Fakej, sinot remaliev, car izrailski, otidoa proti Erusalim da go zavladeat,
no ne moèa da go prezemat.
23|7|2|Toga{ mu be{e soop{teno na domot Davidov i re~eno: "Sirijci se smestija vo
zemjata Efremova. I mu zatreperi srceto na Ahaza i srceto na narodot negov, kako
{to od vetar se ni{aat drvjata."
23|7|3|I mu re~e Gospod na Isaija: "Izlezi i ti i sin ti Searjasuv da go
pre~eka{ Ahaza na krajot od gornoto ezero po patot kaj nivata na valavi~arot,
23|7|4|i kaì mu: vnimavaj i bidi spokoen; ne boj se, i da ne se pla{i srceto tvoe pred
dvata kraja na tie glamji {to ~adat, od izgoreniot gnev na Resina, na Sirijcite i na
sinot Remaliev."
23|7|5|Sirija, Efrem i sinot Remaliv krojat protiv sebesi zlo, velej}i:
23|7|6|'da odime protiv Judeja i da ja ispla{ime, da ja zavladeeme i da go postavime
za car Taveiloviot sin.'
23|7|7|No Gospod Bog veli vaka: "Toa nema da stane i nema da se izvr{i,
23|7|8|za{to glavata na Sirija e Damask, a glavata na Damask - Resin; po {eeset i
pet godini Efrem }e prestane da bide narod;
23|7|9|glava na Erfema e Samarija, a glava na Samarija - sinot Remaliev. Ako ne
veruvate, nema da se dodrìte."
23|7|10|I prodolùva Gospod da mu govori na Ahaza i mu re~e:
23|7|11|"Baraj za sebe znak od Gospoda, tvojot Bog: baraj ili vo dlabo~inite ili vo
viso~inite."
23|7|12|I re~e Ahaz: "Nema da baram i nema da go isku{uvam Gospoda."
23|7|13|Toga{ Isaija re~e: "Slu{ajte, pak, dome Davidov! Zar vi e malku toa {to im
dote`nuvate na lu|eto, pa sakate da Mu dote`nuvate i na mojot Bog?"
23|7|14|Zatoa Samiot Gospod }e vi dade dokaz: ete, Devica }e za~ne i }e rodi Sin, i
}e Mu dadat imeto Emanuel.
23|7|15|Toj }e se hrani so mleko i med, dodeka da se nau~i da go otfrla lo{oto i da
go izbira dobroto.
23|7|16|Za{to, pred doen~eto da se nau~i da go otfrla lo{oto i da go izbira dobroto,
ovaa zemja, od koja ti se pla{i{, }e bide ostavena od dvajcata carevi.
23|7|17|No Gospod }e isprati vrz tebe i vrz narodot tvoj i vrz domot na tatka ti,
kakvi {to ne doa|ale, otkako Efrem se oddeli od Juda - }e go isprati asirskiot car.
23|7|18|I ete, vo toj den Gospod }e svirne ne muvite, koi se kaj ustieto na
egipetskata reka, i na p~elata, koja e vo asirskata zemja, -
23|7|19|i }e doletaat i }e zasednat site tie po zapustenite dolini i po kamenite pe{teri
i po site trni{ta i po site drvja.
23|7|20|Vo toj den Gospod }e go izbri~i so bri~ zemen od ovaa strana na rekata -
preku asirskiot car, glavata i vlaknata na nozete, }e ja simne duri i bradata.
23|7|21|I vo toj den, koj hrani krava i dve ovci,
23|7|22|poradi izobilstvoto na mleko, {to tie }e go dadat, }e jade maslo; so maslo i
med }e se hranat site, {to ostanale na zemja.
23|7|23|vo toj den na sekoe mesto, kade {to rastele iljada lozi za iljada srebrenici, }e
ima glog i trni{te.
23|7|24|Tamu }e se odi so lakovi i streli, bidej}i celata zemja }e e vo glogovi i
trwaci.
23|7|25|I na niedna od gorite, {to bile ras~istuveni so trnokop, nema da odi{, poradi
strav od glog i od trwa; tamu }e isteruvaat goveda i siten dobitok }e gazi
23|8|1|I mi re~e Gospod: "Zemi si golem sviok i napi{i na nego so ~ove~ko pismo:
brz na plen i itar na grabe`.
23|8|2|I si zedov verni svedoci: sve{tenikot Urija i Zaharija, sinot Varahiev,
23|8|3|i pristapiv kon proro~icata, i taa za~na i rodi sin. I mi re~e Gospod: daj mu
ime: brz na plen i itar na grabe`; {ah - baz;
23|8|4|za{to, pred da se nau~i deteto da izgovara: tate, mamo, - bogatstvoto na
Damask i plenot samariski }e bidat pretstaveni pred asirskiot car."
23|8|5|I prodolùva{e da mi zboruva Gospod i re~e:
23|8|6|"Zo{to ovaj narod gi zanemaruva vodite na Siloam, oti te~at tivko, i se
voshituva na Resina, i od sinot Remaliev,
23|8|7|Gospod }e go isprati vrz nego burnite i golemi vodi na rekata - asirskiot car
so seta negova slava;
23|8|8|i }e navleze vo Judeja, }e ja navodni i visoko }e se krene - }e stigne do
vratot; i ra{irenite krila nejzini }e bidat po celata {irina na Tvojata zemja,
Emanuile!"
23|8|9|Zdruùvajte se, narodi, no }e bidete uni{teni, i vnimavajte vie site {to ste
dale~ni zemji! vooruùvajte se, no }e bidete pobedeni; vooruùvajte se, no }e bidete
uni{teni!
23|8|10|Krojte zagovori, no tie }e se ru{at, govorete zbor, no toj nema da si ispolni,
za{to so nas e Bog!
23|8|11|Za{to vaka mi vele{e Gospod, drèj}i ja vrz mene cvrstata raka i
opmenuvaj}i me da ne odam po patot na toj narod, velej}i:
23|8|12|"Ne narekuvajte go zagovor seto ona {to toj narod go narekuva zagovor; i
ne pla{ete se od ona, od koe toj se pla{i, ne stravuvajte.
23|8|13|Gospoda Savaota - Nego sveto po~ituvajte Go, i On da bide va{ strav i
va{ trepet!
23|8|14|On }e bide osvetuvawe i kamen za sopnuvawe i karpa za soblazna na dvata
doma Izrailevi, stapica i mreà za ìtelite erusalimski.
23|8|15|I mnozina od niv }e se sopnat i }e padnat, }e se razbijat, }e se zapletkaat vo
stapicata i }e bidat uloveni."
23|8|16|"Vrzi go svidetelstvoto i zape~ati go otkrovenieto pred svoite u~enici."
23|8|17|I taka, jas se nadevam na Gospoda, Koj go sokril liceto Svoe od domot
Jakovov, na Nego se nadevam.
23|8|18|Ete, jas i decata {to mi gi dade Gospod, sme kako belezi i dokazi vo Izrailot
od Gospoda Savaot, Koj ìvee na gorata Sion.
23|8|19|I koga }e vi re~at: "Obrnete se kon onie, {to izvikuvaat mrtovci, i kon ma|
esnici, kon baja~i i onie {to govorat od stomak, toga{ odgovarajte: ne treba li
narodot da se obrnuva kon svojot Bog? Se pra{uvaat li mrtvi za ìvi?
23|8|20|Dopra{ajte se do zakonot i otkrovenieto! Ako neko re~at deka ne e taka,
toga{ za niv nema svetlina.
23|8|21|]e skitaat tie po zemjata, èstoko ugnetuvani i gladni; i vo vreme na
gladta }e se lutat, }e go navreduvaat svojot car i svojot Bog.
23|8|22|I }e se zagledaat ugore, i }e pogledaat kon zemjata; i ete - skrb i mrak, gusta
temnina; i }e bidat frleni vo temninata. No nema sekoga{ da ima mrak tamu, kade
{to sega toj e zgusten.
23|9|1|Porane{noto vreme ja ponizi zemjata Zavulonova i zemjata Neftalimova; no
podocne`noto - }e go vozveli~i krajmoskiot pat, od onaa strana na Jordan,
neznaboè~ka Galileja.
23|9|2|Narodot, koj odi vo temnina, }e vidi golema svetlina; vrz onie {to ìveat vo
zemjata na smrtnata senka }e bolsne svetlina.
23|9|3|Ti }e go umnoì{ narodot, }e ja zgolemi{ radosta negova. Toj }e se veseli
pred Tebe, kako {to se veselat za vreme na ètva, kako {to se raduvaat pri delewe
na plen.
23|9|4|Za{to jaremot, koj mu teè{e, i èzloto, {to go porazuva{e, i stapot na
negoviot ugnetuva~ - Ti }e gi skr{i{, kako vo denot na Madijama.
23|9|5|Oti sekoja vojni~ka obuvka vo vreme na vojna i obleka, izvalkana od krv, }e
bidat predadeni na izgoruvawe, za hrana na ognot.
23|9|6|Za{to Mladenec ni se rodi - Sin ni se dade; vlasta e na ramewata Negovi, i }e
Go nare~at: Sovetnik, ûdesni, Bog silen, Otec ve~en, Knez na mirot.
23|9|7|Negovata vlast i mirot beskraen }e rastat vrz prestolot na Davida i vo
carstvoto negovo, za da go utvrdi On i da go zacvrsti preku sud i prada otsea pa
doveka. Toa }e go napravi revnosta na Gospoda Savaota.
23|9|8|Gospod mu ispra}a slovo na Jakova, toa sleguva vrz Izrailot,
23|9|9|za da znae siot narod, Efrem i ìtelite na Samarija, koi so gordost i nadueno
srce velat:
23|9|10|"Tulite padnaa, - }e gradime so delkani kamewa; smokvite se ise~eni, - }e
gi zamenime so kedri.
23|9|11|]e se krene Gospod protiv nego i neprijatelite na Resina, }e gi vooruì
neprijatelite negovi;
23|9|12|Sirijcite od kaj istok, Filistejcite od kaj zapad; }e go goltnat Izrailot so
polna usta. Pri seto toa gnevot Negov nema da se odvrati i rakata Negova }e bide
protegnata.
23|9|13|No narodot ne se obrnuva kon Onoj, Koj go bie i ne pribegnuva kon
Gospoda Savaot.
23|9|14|Gospod }e mu ja prese~e na Izrailot glavata i opa{kata, palmata i trskata vo
eden den:
23|9|15|starecot i golemecot - toa e glavata; a prorokot - la`niot u~itel e opa{ot.
23|9|16|Voda~ite na ovoj narod }e go dovedat vo zabluda, a vodenite od niv }e
zaginat.
23|9|17|Zatoa Gospod nema da se raduva na mom~iwata negovi, i nema da se smili
nad siracite negovi i vdovicite negovi; za{to site tie se licemeri i zlodejci, i ustata
na site zboruva ne~esno. Pri seto toa gnevot Negov nema da se odvrati i rakata
Negova u{te e protegnata.
23|9|18|Za{to bezzakonieto kako ogan se razgorelo, goltnuva glog i trn i gori vo
gorskite gastalaci, se krevaat stolbovi od dim.
23|9|19|Gnevot na Gospoda Savaot }e ja izgori zemjata, narodot }e stane kako
hrana za ognot, ~ovek nema da go poàli bratot svoj.
23|9|20|]e se~at nadesno - i }e si ostanat gladni; }e jadat nalevo - i nema da se
nasitat; sekoj }e go jade mesoto od svojata mi{ka:
23|9|21|Manasija - Efrema, i Efrem - Manasija, obajcata zaedno - Juda. Pri seto toa
nema da se odvrati gnevot Negov, i rakata Negova u{te e protegnata.
23|10|1|Te{ko im na onie {to sozdavaat nepravedni zakoni i pi{uvaat ostri re{enija,
23|10|2|za da gi otstranat siromasite od pravosudieto i da gi ograbat pravata na
slabite me|u Mojot narod, za da gi napravat vdovicite svoj plen i da gi grabaat
siracite.
23|10|3|A {to }e pravite vie vo denot na posetata, koga smrtta }e dojde oddaleku?
Kon kogo }e pribegnete za pomo{? Kade }e go ostavite bogatstvoto svoe?
23|10|4|Bez Mene tie }e se previvaat me|u okovanite i }e padnat me|u ubienite. Pri
seto toa nema da se odvrati gnevot Negov, rakata Negova u{te e protegnata.
23|10|5|O, Asure, èzlo na Mojot gnev i bi~ na Moeto negoduvawe!
23|10|6|]e go ispratam protiv ne~esen narod i protiv narodot na Mojot gnev, }e mu
dadam povelba grabe` da gravi i plen da pleni i da gi gazi kako uli~na kal.
23|10|7|No toj nema taka da rasudi, srceto negovo nema da pomisli vaka: nemu na
srce }e mu bide - da razurne i da istrebi mnogu narodi.
23|10|8|Za{to toj }e re~e: "Neli se site carevi moi knezovi?
23|10|9|Halne ne li e ona {to i Karhemis? Emat ne li e ona {to i Arpad? Samarija ne
li e ona {to e Damask?
23|10|10|Bidej}i rakata moja zavladea so idolskite carstva, vo koi bea idolite
pove}e otkolku vo Erusalim i Samarija, -
23|10|11|toa nema li da go napravam istoto so Erusalim i so negovite kipovi, kako
{to napraviv so Samarija i so nejzinite idoli?
23|10|12|A koga Gospod }e go izvr{i seto Svoe delo na gorata Sion i vo Erusalim,
toga{ }e go kaznam plodot na gordelivoto srce na carot asirski i drskosta na visoko
krenatite mu o~i."
23|10|13|Za{to re~e: "So silata na Svoite race i so premudrosta na Svojot razum go
napraviv toa, za{to sum umen: gi razmestam granicite na narodite, i nivnite
bogatstva gi ograbiv,
23|10|14|rakata Moja go ograbi bogatstvoto na narodite kako gnezda: kako {to gi
zemaat ostavenite vo niv jajca, taka ja zagrabiv jas celata zemja, i nikoj so krilo ne
mrdna, ni usa ne otvori, nitu pisna."
23|10|15|Se kreva li na golemo sekirata pred onoj {to se~e so nea? Se gordee li
trionot pred onoj {to go dviì? Kako stap da se preva protiv onoj {to go diga! Kako
boèm pra~ka se kreva protiv onoj, koj ne e drvo!
23|10|16|Zatoa Gospod, Gospod Savaot }e isprati nemo} na negovite zdravi i me|u
prvencite na tvojata ~est i bes~estie i vrz tvojata slava ogan na zlo }e se razgori.
23|10|17|Svetlinata na Izrailot }e bide ogan, a negoviot Svetec - plamen, koj }e gi
izgori i }e gi izede trweto negovi i bockite negovi vo eden den;
23|10|18|}e ja istrebi slavnata {uma negova i gradinata negova, od du{a do telo, i
toj }e bide kako nemo}en, koj umira.
23|10|19|I drugite drvja od {umata negova }e bidat tolku malubrojni, {to duri i
dete }e moè da im napravi opis.
23|10|20|I ete, vo toj den Izraileviot ostatok i spasenite od domot na Jakova nema
ve}e da se potpiraat na onoj, koj gi porazi, no prostosrde~no }e poloàt nade` vo
Gospoda, Svetecot Izrailev.
23|10|21|Ostatokot }e se vrati, ostatokot na Jakova, }e se vrati kon Boga Silen.
23|10|22|Za{to, iako tvojot narod, Izraile, e kolku morskiot pesok, samo ostatokot
negov }e se obrati; re{enieto za istrebuvawe e preispolneto so pravda;
23|10|23|za{to re{enoto istrebuvawe }e go izvr{i Gospod, Gospod Savaot, po celata
zemja.
23|10|24|Poradi toa vaka veli Gospod, Gospod Savaot: "Narode Moj, {to ìvee{ na
Sion, ne boj se od Asura. Toj }e te porazi so èzlo i }e go krene stapot protiv tebe,
kako Egipet.
23|10|25|U{te malku, sosema malku, - i Mojot gnev }e mine, jarosta Moja }e se
svrti da gi istrebi."
23|10|26|I }e krene Gospod Savaot bi~ vrz nego, kako koga go porazi Madijam kaj
karpata Oriv, ili kako koga go protegna èzloto vrz moreto, }e go krene kako vrz
Egipet.
23|10|27|Vo toj den }e bide simnat od tvoite ramewa tovarot negov, i jaremot negov
- od tvojot vrat; jaremot }e se skr{i od debelina.
23|10|28|toj odi protiv Ajat, go minuva Migron, natrupuva harni vo Mihmas.
23|10|29|Ti minuvaat klusiri; Vo Geva no}evaat; Rama se trese; Giva Saulova se
razbega.
23|10|30|Vikaj so glas }erko Galimova; neka te ~ue Lais, beden Anatote!
23|10|31|Madmena se razbega, ìtelite na Gevam brzaat da pobegnat.
23|10|32|U{te eden den }e prestojuva toj vo Nov; so rakata svoja ja zapla{uva
gorata Sion, erusalimskiot rid.
23|10|33|Ete, Gospod, Gospod Savaot so stra{na sila }e gi otkine grankite na
drvjata i koi so svojot rast se zgolemuvaat, }e bidat prese~eni, visokite - na zemja
soboreni.
23|10|34|I gorskiot gastalak On }e go ise~e so me~, - i Livan }e padne od
Semo}niot.
23|11|1|I }e potera fidanka od Jeseevata pewu{ka, i steblo }e izrasne od nejziniot
koren;
23|11|2|}e po~iva vrz Nego Duh Gospodov, duh na premudrost i razum, duh na
sovet i sila, duh na znaewe i blago~estivost;
23|11|3|}e se ispolni so strav Gospodov, }e sudi, ne spored toa kako {to o~ite
Negovi gledaat; i }e gi re{ava delata, ne spored toa kako {to u{ite Negovi slu{aat.
23|11|4|On }e im sudi na siromasite po pravda, i delata na stradalcite vo zemjata }e
gi re{ava spored vistinata; so zborot od ustata Svoja }e ja porazi zemjata, so
di{eweto na ustata Svoja }e go ubie ne~esniot.
23|11|5|Pojas na polovinata Negova }e bide pravdata, a pojas na bedrata Negovi -
vistinata.
23|11|6|Toga{ volk }e ìvee so jagne, leopardot }e leì zaedno so jare; tele, lav~e i
vol }e bidat zaedno, i malo dete }e gi vodi.
23|11|7|Krava }e pase so me~ka, nivnite mladi }e leàt zaedno; lavot }e jade slama
kako volot.
23|11|8|Novoroden~e }e igra nad zmiina dupka, dete }e protega raka kon zmiino
gnezdo.
23|11|9|Nema da pravat zlo i {teta po celata Moja sveta gora, za{to zemjata }e bide
polna so poznavawe na Gospoda, kako {to vodite go polnat moreto.
23|11|10|Vo onoj den kon Jeseeviot koren, koj }e stane kako zname na narodite, }e
se obrnat neznabo{cite, mirot negov }e mu bide slava.
23|11|11|Toga{ Gospod pak }e ja krene rakata Svoja, za da Si go vrati ostatokot od
narodot Svoj, - ona {to ostana vo Asirija, i vo Egipet, i vo Patros, i vo Hus, i vo
Elam, i vo Senar, i vo Emat, i ostrovite morski.
23|11|12|I }e krene zname kon neznabo{cite i }e gi sobere progonetiti Izrailci;
raseanite Judejci }e gi povika od ~etirite zemni krai{ta.
23|11|13|]e se prekrati zavista Efremova; koi neprijatelstvuvaat protiv Juda, }e bidat
istrebeni, Efrem nema da mu zaviduva na Juda, a Juda nema da go pritesnuva
Efrema.
23|11|14|I }e poletaat vrz ple}ite na Filistejcite kon zapad, }e gi ograbat site deca na
Istok; }e stavat raka vrz Edom i Moav, i decata Amonovi }e im bidat podanici.
23|11|15|]e go isu{i Gospod zalivot na Egipetskoto More, }e ja protegne rakata
Svoja vrz rekata preku silniot Svoj vetar i }e ja razbie na sedum rakavi, taka {to so
obuvki da moàt da gi minuvaat.
23|11|16|Toga{ za ostatokot od Negoviot narod, koj }e ostane vo Asura, }e ima
{irok pat, kako {to be{e toa za Izrailot koga izleguva{e od Egipetskata zemja.
23|12|1|Vo onoj den }e re~e{: "]e Te slavam, Gospodi! Ti mi be{e gneven, no go
odvrati gnevot Svoj i me ute{i.
23|12|2|Ete, Bog e moeto spasenie; na Nego se nadevam; i ne se pla{am; za{to
Gospod e mojata sila, Gospod e mojata pesna; On mi e spasenie.
23|12|3|Toga{ so radost }e crpite voda od izvorite na spasenieto,
23|12|4|vo toj den }e re~ete: "Slavete Go Gospoda, povikuvajte Go imeto Negovo;
razglasuvajte gi me|u narodite delata Negovi; napomnuvajte deka imeto Negovo e
golemo;
23|12|5|pejte Mu na Gospoda, za{to On napravil ne{to golemo - neka go znaat toa
po celata zemja.
23|12|6|Veseli se i raduvaj se, ìtelko Sionova, za{to, golem e me|u tebe Svetecot
Izrailev."
23|13|1|Proro{tvo za Vavilon, {to go izre~e Isaija, sinot Amosov.
23|13|2|Krenete zname na gola planina, izdignete glas, mavnete im so raka da
navlezat niz knezovskite porti.
23|13|3|Jas im dadov povelba na Moite izbranici i gi povikav da go ispolnat gnevot
Moj moite junaci, koi se raduvaat na veli~ieto Moe.
23|13|4|Golem {um ima po planinite, kako boèm od mnogubroen narod, buntoven
{um na carstva i narodi, sobrani zaedno, Gospod Savaot ja pregleduva gotovata
vojska za vojna.
23|13|5|Idat od dale~na strana, od krajot na neboto, Gospod i orudijata na Negoviot
gnev, za da ja sotrat celata zemja.
23|13|6|Lipajte, za{to denot Gospodov e blizu, - ide kako razurnuva~ka sila od
Semo}niot.
23|13|7|Zatoa racete na site otpadnaa, srceto na sekoj ~ovek se stopi.
23|13|8|Tie se uàsija, gr~evi i bolki gi opfatija; se ma~at kako rodilka, za{emeteni
gledaat edni vo drugi, licata im plamnaa.
23|13|9|Ete, denot Gospodov doa|a lut, so gnev i plamnata jarost, za da ja pretvori
zemjata vo pustiwa i da gi istrebi od nea gre{nicite nejzini.
23|13|10|Yvezdite nebeski i svetilata nema da davaat od sebesi svetlina; sonceto se
zamra~uva pri izgrevaweto svoe; i mese~inata ne sveti so svetlinata svoja.
23|13|11|Jas }e go kaznam svetot za zloto, i ne~esnite - za nivnite bezzakonija; }e
go premavnam visokoumstvoto na gordite i }e ja ponizam naduenosta na
ugnetuva~ite;
23|13|12|}e napravam taka, {to lu|eto da bidat poskapi od ~isto zlato, a maìte -
poskapi od ofirsko zlato.
23|13|13|Zatoa }e go zatresam neboto, zemjata }e se pomesti od mestoto svoe
poradi jarosta na Gospoda Savaot, vo denot na plamnatiot gnev Negov.
23|13|14|Toga{ sekoj kako podgoneta srca i kako napu{teni ovci }e se obrne kon
narodot svoj, sekoj }e izbega vo zemjata svoja.
23|13|15|Na kogo }e mu se padne, }e bide pronizan; i kogo }e go fatat, }e zagine od
me~.
23|13|16|Novoroden~iwata nivni }e bidat sma~kani pred o~ite nivni; ku}ite
nivni }e bidat razgrabeni, i ènite nivni obes~esteni.
23|13|17|Ete, Jas }e gi krenam protiv niv Midjanite, koi ne go cenat srebroto i ne
lakomat za zlato.
23|13|18|Nivni lakovi }e gi porazat mladite i nema da soàlat ni plod vo utroba;
o~ite nivni nema da se smiluvaat na decata.
23|13|19|I Vavilon, ukrasot na carstvata, gordosta na Haldejcite, }e bide soboren od
Boga, kako Sodom i Gomor,
23|13|20|nema da se naseli nikoga{, vo nego nema da ima ìteli od rod vo rod; nema
Arabiec da go raspne {atorot svoj, ov~ari tamu so stadata svoi nema da pladnuvaat.
23|13|21|No vo nego }e ìveat yverovi; buvovi }e se naselat vo nivnite domovi, i
besovi }e potskoknuvaat i }e igraat.
23|13|22|[akali }e vijat vo dvorcite nivni i hieni vo domovite za veselba. A }e dojde
negovoto vreme, blizu e, denovite negovi nema da zadocnat."
23|14|1|"Blisku e vremeto negovo, nema da zadocnat dnite negovi; za{to Gospod }e
go pomiluva Jakova i pak }e go zasaka Izrailot; }e gi naseli vo zemjata nivna, }e se
prisoedinat kon niv tu|inci i }e se prilepat kon domot Jakovov.
23|14|2|]e gi zemat narodite i }e gi odvedat na mestoto nivno; domot Izrailev }e gi
prisvoi na zemjata Gospodova kako robovi i robinki, }e gi zeme vo plen svoite
pleniteli i }e vladee nad svoite ugnetuva~i.
23|14|3|Vo onoj den, koga Gospod te ottrgna od skrbta tvoja, od stravot i od te{koto
ropstvo, pod koe be{e zaroben,
23|14|4|ti }e zapee{ pobedni~ka pesna protiv vavilonskiot car i }e re~e{: kako
is~ezna ma~itelot i prekina tiranijata!
23|14|5|Gospod go skr{i èzloto na ne~esnite, skiptarot na vladetelite,
23|14|6|koj jarosno gi porazuva{e narodite so beskrajni udari, gnevno vladee{e nad
plemiwata svoi so nezadr`livo progonuvawe.
23|14|7|Celata zemja zdivna, po~iva, voskliknuva od radost;
23|14|8|i kiparisite se raduvaat za tebe i kedrite livanski, velej}i: otkako zaspa ti,
nikoj ne doa|a da ne se~e.
23|14|9|Pekolot adski se razdviì zaradi Tebe, za da Te pre~eka pri Tvoeto
vleguvawe; so Tebe se razbudija site voda~i na zemjata; izmestuvaj}i gi site carevi
neznaboè~ki od prestolite nivni.
23|14|10|Site tie }e ti govorat: i ti stana bezsilen kako nas! I ti stana sli~en na nas.
23|14|11|Gordosta ti e simnata vo pekolot, so siot tvoj {um; pod tebe ima gnile` za
postilka, a crvi se tvojata pokrivka.
23|14|12|Kako padna ti od neboto, Denice, sine na zorata! Se razbi od zemjata ti,
koj gi ugnetuva{e narodite.
23|14|13|A vo srceto svoe si vele{e: "]e se iska~am na neboto, }e go izdignam
prestolot svoj pogore od Bo`jite yvezdi i }e sednam na gorata vo soborot na
bogovite, na krajot od severot;
23|14|14|}e se iska~em do visinite na oblacite, }e bidam sli~en na Sevi{niot.
23|14|15|No ti si soboren vo pekolot, vo dnoto na adot.
23|14|16|Onie {to }e te vidat, }e se zagledadat vo tebe, }e si re~at za tebe: toe li e
~ovekot, {to zemjata ja razni{uva{e i carstva potresuva{e,
23|14|17|vseleneata vo pustiwa ja pretvori i gi razru{uva{e gradovite nejzini,
robovite ne gi pu{ta{e po domovite nivni?
23|14|18|Site carstva na narodite, site po~ivaat so ~est, sekoj vo svojata grobnica;
23|14|19|a ti si frlen nadvor od grobot kako otpadok, kako obleka na ubieni, na
pogubeni so me~, {to gi spu{taat vo kameni grobnici, - kako izgazen trup,
23|14|20|nema da se soedini{ so niv vo grobot; za{to ti ja razori zemjata svoja, go
ubi narodot svoj: plemeto na zlodejcite zasekoga{ nema da se spomne.
23|14|21|Gotvete klawe za sinovite negovi poradi bezzakonieto na tatkoto nivni, za
da ne vostanat i da ne zavladeat so zemjata i da ne ja napolnat vselenata so
neprijateli.
23|14|22|"I }e stanam protiv niv, veli Gospod Savaot, i }e gi istrebam imeto na
Vavilon i celiot ostatok - i sin, i vnuk, veli Gospod.
23|14|23|I }e gi napravam eòvo vladenie i kal, }e go izmetam so istrebuva~ka
metla, veli Gospod Savaot.
23|14|24|So kletva veli Gospod Savaot: "Kako {to namisliv, taka i }e bide; kako {to
re{iv, taka i }e stane,
23|14|25|za da go pogubam Asura vo Mojata zemja i da go izgonam od Moite
gori; }e padne od niv jaremot negov, i tovarot }e se simne od ramewata nivni."
23|14|26|Takvo e re{enieto, opredeleno za celata zemja, i eve ja rakata, protegnata
vrz site narodi;
23|14|27|za{to Gospod Savaot re{il, i koj moè da go izmeni toa? Rakata Negova e
protegnata, - i koj }e ja vrati?
23|14|28|Vo godinata, koga umre carot Ahaz, ima{e vakvo proro~ko slovo:
23|14|29|'Nemoj da se raduva{, zemjo Filistejska, deka e skr{en èzalot, koj te
porazuva{e, za{to od zmiskiot koren }e izleze otrovnica i plodot nejzin }e bide
zmej {to leta.
23|14|30|Toga{ najbednite }e bidat nahraneti, nemo}nite }e si po~ivaat vo
bezopasnost; a tvojot koren so glad }e go umoram, i toa }e go ubie tvojot ostatok.
23|14|31|Ridajte, porti, vikaj grade, na glas! ]e se razdrobi{ ti, cela zemjo
Filistejska; za{to od sever ide dim, nema izmoren vo nivnite vojski.
23|14|32|A {to }e soop{tat izvestuva~ite narodni? - Toa deka Gospod go utvrdil
Sion, i deka vo nego }e najdat zasolni{te siromasite od narodot Negov.
23|15|1|Proro{tvoto za Moav. Taka! No}e }e bide razoren Ar - Moav i uni{ten;
taka! No}e }e bide razoren Kir - Moav i uni{ten!
23|15|2|Toj se iska~uva vo hramot devonski za da pla~e na viso~ina; Moav lipa nad
Nevon i Medev; site tie se so istrièni glavi, site so izbri~eni bradi.
23|15|3|Po ulicite negovi se prepa{uvaat so vre}i{ta; po pokrivite negovi i
plo{tadite site pla~at, vo solzi tonat.
23|15|4|Pi{ti Esevon i Eleala; glasot nivni se slu{a duri do Jaca; po niv i vojnicite
na Moav pla~at, du{ata mu se branuva vo nego.
23|15|5|Pla~e moeto srce za Moav; begaat od nego kon Sigor, do tretata Egla; se
iska~uvaat so pla~ewe na Luhit; po horonaimskiot pat krevaat stra{en vik;
23|15|6|za{to vodite na Nimrim preseknaa, livadite se isu{ija, trevata izgore,
zelenilo ne ostana;
23|15|7|zatoa tie go prenesuvaat od onaa strana na Arabiskata reka ostatocite od
imotot i ona, {to go sobrale.
23|15|8|Oti pisokot se raznesuva po site predeli na Moav, pla~ot negov stignuva
duri do Eglaim, pla~ot negov stignuva do Beer - Elim;
23|15|9|bidej}i vodite na Dimon se napolnija so krv, i Jas }e ispratam vrz Dimon
u{te ne{to novo, - lavovi vrz izbeganite od Moav i protiv drugite vo zemjata.
23|16|1|Ispra}ajte jagniwa za vladetelot na zemjata, ispra}ajte od Sela vo pustiwata
kon planinatana }erkata Sionova;
23|16|2|za{to }erkite na Moav pri Arnonskite brodovi }e bidat sli~ni na ptica
skitnica, isfrlena od gnezdoto.
23|16|3|"Svikajte sovet, donesi re{enie; zasen~i ne so senkata svoja srede pladne
kako no}e, prikrij gi isteranite, ne gi predavaj skitnicite.
23|16|4|Neka poìveat kaj tebe moite isterani Moavci; bidi im zakrila od graba~i:
za{to ugnetuva~ot - nema da go pu{tam; grabeòt }e prestane, potisnicite }e
is~eznat od zemjata.
23|16|5|I prestolot }e se utvrdi so milost, i na nego }e sedne so vernost, vo
Davidoviot {ator, sudija, koj bara pravda i se stremi kon pravosudie."
23|16|6|"Sme slu{ale za Gospoda na Moav, prekumerna gordost, za negovata
naduenost i visokomernost i za negovoto besneewe: neiskren e zborot negov."
23|16|7|Zatoa Moav }e zapla~e za Moav, - site }e pla~at: ridi{tata za tvrdinite za
Krihare{et: tie se napolno razurnati.
23|16|8|Esevonskite poliwa se isu{ija, kako i sevaimskoto lozje; golemcite na
narodite gi istrebija najdobrite lozja, koi dostignaa do Jezer, se prostiraa po
pustiwata; lastarite se {irea, preminuvaat od onaa strana na moreto.
23|16|9|Poradi toa jas }e pla~am za lozjata sevaimski so pla~ot na Jazera, }e gi
oblevam so solzite svoi, Esevone, i Elealo; za{to po tvojot grozdober i po tvojata
ètva nema pove}e {umna radost.
23|16|10|Is~ezna od plodonosnata zemja radosta i veselbata, po lozjata ne peat nitu
se raduvaat; lozarot ne gme~i grozje vo sadovi: Jas gi prekrativ veselbite.
23|16|11|Zatoa mojata vnatre{nost stenka po Moav kako gusle, a srceto moe za
Kirhare{et.
23|16|12|No i da se javi Moav i do umor da odi po idolskite svetili{ta, i da dojde pri
svetili{teto svoe, da se moli, pak ni{to nema da mu pomogne.
23|16|13|Toa e slovoto, koe Gospod odamna go be{e iskaàl za Moava.
23|16|14|A sega vaka veli Gospod: "Po tri godini, smetaj}i naemni~ki godini,
veli~ieto na Moav }e bide ponizeno so seto golemo mnoèstvo negovo, a
ostatokot }e bide mnogu mal i nezna~aen."
23|17|1|Proro{tvoro za Damask - ete, Damask se isklu~uva od brojot na gradovite
i }e bide kup od urnatini.
23|17|2|Gradovite Aroirski }e bidat napu{teni, - }e ostanat za stadata, {to }e si
po~ivaat tamu i nema da ima koj da gi pla{i.
23|17|3|Neme da ima pove}e Efremova tvrdina, ni damasko carstvo i ostatokot od
Sirija; so niv }e stane isto, {to stana so slavata na sinovite Izrailevi, veli Gospod
Savaot.
23|17|4|Vo onoj den }e se namali slavata na Jakova, i polnoto telo negovo }e
oslabne.
23|17|5|Isto onaka }e bide po sobranoto ìvo od ètvarot, koga rakata negova }e gi
o`nee klasovite i koga }e gi soberat klasovite vo Refaimskata dolina.
23|17|6|I }e ostanat vo nego, kako {to stanuva pri tresewe maslinki, dve - tri zrna da
ostana na samiot vrv ili ~etiri - pet na plodnite granki, veli Gospod, Bog Izrailev.
23|17|7|Vo onoj den }e go svrti ~ovek pogledot svoj kon svojot Sozdatel, o~ite
negovi }e bidat upraveni kon Svetecot Izrailev;
23|17|8|i nema da svrti o~i kon `rtvenicite, delo na racete svoi; nema da go
pogledne ona {to go napravile prstite negovi, idolite na Astarta i Vaal.
23|17|9|Vo onoj den utvrdenite negovi gradovi }e bidat kako urnatini vo gori i po
planinski vrvovi, ostaveni pred sinovite Izrailevi i se }e bide pusto.
23|17|10|Za{to ti Go zaboravi Boga na tvoeto spasenie, ne se se}ava{e na karpata
na tvoeto zasolni{te; zatoa ti si uredil gradini za veselbi i si nasadil pra~ki vo tu|i
lozja.
23|17|11|Vo denot, koga sade{e, ti se griè{e nasadenoto da raste, i poseanoto od
tebe da cuti; no vo denot koga }e sobira{, }e nema kup ètva, tuku golema àlost.
23|17|12|O, {um od mnogu narodi! [umat tie kako {to {umi moreto. Vikawe na
plemiwa! Vikaat tie kako {to rikaat bujnite vodi.
23|17|13|Vikaat narodite kako {to rikaat bujnite vodi; no On gi zapla{i, - i tie
izbegaa daleku; bea razgoneti kako pleva po planinite od vetar i kako prav od vior.
23|17|14|Ve~erta - i ete ti uàs, no pred utroto ve}e go nema. Takov e delot na
na{ite graba~i, `rebot za na{ite razru{iteli.
23|18|1|Te{ko i e na zemjata, koja se osen~uva so krilja od onaa strana na etiopskite
reki,
23|18|2|koja ispra}a glasnici po more i rogozeni ~unovi po vodite! Odete, brzi
glasnici, pri narod jak i bodar, pri narod stra{en od po~etokot do denes, pri narod
zdrav i koj se pobeduva, ~ija zemja reki ja prese~uvaat.
23|18|3|Site vie, {to ja naseluvate vselenata i ìveete na zemjata, gledajte koga }e se
krene zname na planinite, koga }e zatrubi trubata!
23|18|4|Za{to, taka mi re~e Gospod: Jas gledam spokojno od Svoeto ìveali{te,
kako svetla èga - po do`d, kako oblak rosa - pri ètven pripek.
23|18|5|Za{to pred grozdober, koga grozjeto }e precuti, i grozdot }e po~ne da
uzreva, On }e gi ise~e so sor~e pra~kite i }e gi odzeme, i }e gi iskastri fidankite.
23|18|6|]e stavat se na grablivite planinski ptici i na polskite yverovi: i ptici }e letaat
tamu, a polskite yverovi tamu }e zimuvaat.
23|18|7|Vo ona vreme }e bide prinesen dar na Gospoda Savaot od narod jak i bodar,
od narod stra{en od po~etokot do denes, od narod zdrav {to gazi drug narod, ~ija
zemja reki ja prese~uvaat, - kaj mestoto, kade {to e imeto na Gospoda Savaot vrz
gorata Sion.
23|19|1|Proro{tvoto za Egipet. Ete, Gospod }e sedne na lesen oblak i }e dojde vo
Egipet. I pred liceto Negovo }e zatreperat idolite egipetski, a srceto na Egipet }e se
stopi vo nego.
23|19|2|]e vooruàm Egiptjani protiv Egiptjani, - i }e se bijat brat protiv brat i
prijatel protiv prijatel, grad so grad, carstvo so carstvo.
23|19|3|Duhot na Egipet }e iznemo{ti vo nego, }e gi razru{i namerite negovi, - i }e
pribegnat tie kon idoli i ma|esnici, kon onie {to povikuvaat mrtovci i kon baja~i.
23|19|4|]e gi predadam Egiptjanite vo racete na èstok vladetel, svirep car }e vladee
nad niv, - veli Gospod, Gospod Savaot.
23|19|5|I vodite vo moreto }e is~eznat, rekata }e sekne i }e presu{i;
23|19|6|rekite }e namalat, kanalite egipetski }e stanam maluvodni i }e se isu{at;
rogozinata i trskata }e ovenat.
23|19|7|Nivite kraj rekata, po bregovite na rekata, i se {to e poseano kraj rekata - }e
se isu{i, }e bide razveano i }e is~ezne.
23|19|8|I }e zapla~at ribari, }e vikaat site {to frlaat jadici vo rekata, {to postavuvaat
mreà vo vodata, site }e bidat o~aeni;
23|19|9|}e se voznemirat onie, {to obrabotuvaat len i {to tkaat beli platna;
23|19|10|mreìte }e bidat skinati, i site {to dràt ribnici za ìva riba - }e padnat so
duhot.
23|19|11|Da! Se izbezumija knezovite tanesovi; sovetot na mudrite faraonovi
sovetnici stana bezumen. Kako }e mu kaète na Faraonot: "Jas sum sin na
mudrecite, sin na drevnite carevi?"
23|19|12|Kade se tie? Kade se tvoite mudreci? Neka ti kaàt tie sega; neka doznaat
{to opredelil Gospod Savaot za Egipet?
23|19|13|Se izbezumija knezovite tanesovi; se izmamija knezovite memfiski, go
svrtija Egipet od patot na voda~ite na negovite plemiwa.
23|19|14|Gospod sprovede vo nego za{emeten duh, - go dovedoa Egipet vo zabluda
vo site negovi dela, kako pijan koga povra}a.
23|19|15|I nema da ima vo Egipet takvo delo, koe bi moèle da go izvr{at glavata i
opa{kata, palmata i trskata.
23|19|16|Vo ovoj den Egiptjanite }e bidat kako èni; }e zatreperat i }e se upla{at od
dvièwe na rakata na Gospoda Savaot, {to On }e ja krene protiv niv.
23|19|17|Zemjata Judina }e stane uàs za Egipet, koj se se}ava ne nea, toj }e
zatreperi od re{enieto na Gospoda Savaot, {to go opredelil On za nego.
23|19|18|Vo onoj den pet grada vo Egipetskata zemja }e govorat na hananski jazik, i
}e se kolnat vo Gospoda Savaot; edniot }e se nare~e grad na sonceto.
23|19|19|Vo onoj den }e ima `rtvenik na Gospoda srede Egipetskata zemja i
spomenik na Gospoda - vo nejzinite predeli.
23|19|20|Toj }e bide znak i svedo{tvo za Gospoda Savaot vo Egipetskata zemja,
za{to tie }e vikaat kon Gospoda od potisnicite, i On }e im donese spasitel i
zastapnik, i }e gi spasi.
23|19|21|I Gospod sam }e se javi vo Egipet; vo toj den Egiptjanite }e Go poznaat
Gospoda i }e prinesat `rtvi i darovi, }e Mu dadat veruvawa na Gospoda i }e gi
ispolnat.
23|19|22|I }e go porazi Gospod Egipet - }e go porazi i }e go isceli: tie }e se obrnat
kon Gospoda - i On }e gi ~ue i }e gi isceli.
23|19|23|Vo toj den }e ima {irok pat od Egipet do Asirija; i Asur }e doa|a vo Egipet
i Egiptjani vo Asirija; i Egiptjani zaedno so Asirijcite }e Mu sluàt na Gospoda.
23|19|24|Vo onoj den Izrailot }e bide tret so Egipet i so Asirija; blagoslov }e ima na
zemjata,
23|19|25|koja Gospod Savaot }e ja blagoslovi, velej}i: "Blagosloven da e Mojot
narod - Egiptjanite deloto na racete Moi - Asirijcite, i nasledstvoto Moe - Izrailot.
23|20|1|Vo godinata, koga Tartan dojde vo Azot, bidej}i be{e praten od asirskiot car
Sargon i vojuva{e protiv Azot i go prezede, -
23|20|2|vo isto toa vreme Gospod Mu kaà na Isaija, Amasoviot sin, vaka: "Odi i
simni go vre}i{teto od bedrata svoi i sobuj gi obuvkite od nozete svoi." Taka i
napravi: ode{e gol i bos.
23|20|3|Toga{ re~e Gospod: "Kako {to slugata Moj Isaija odi gol i bos tri godini,
kako znak i ozna~uvawe kon Egipet i Etiopija, -
23|20|4|taka asirskiot car }e povede zarobenici od Etiopija, mladi i stari, goli i bosi i
so razgoleni bedra, za sram na Egipet.
23|20|5|Toga{ }e se vxa{at i zasramat poradi Etiopja, nivnata nade`, i poradi Egipet,
so koj se falea.
23|20|6|I vo toj den ìtelite }e re~at za onaa zemja: "Ete kakvi bile onie, na koi se
nadevavme i pri koj pribegnavme za pomo{, za da se spasime od asirskiot car! I
kako sakavme da se spasime?"
23|21|1|Proro{tvo za krajmorskata pustiwa. - Kako {to burite se nosat vo ju`nata
strana, taka doa|a toa od pustiwata, od stra{nata zemja.
23|21|2|Stra{na gletka mi be{e pokaàta: graba~ grabi, opusto{itel opusto{uva; odi
Elame, opsedni Midijo: na site vozdi{ki }e im stavam kraj.
23|21|3|Od toa bedrata mi treperat; maki me obzedoa, kako maki na rodilka.
Vozbuden sum od toa {to slu{am; voznemiren sum od ova {to go gledam.
23|21|4|Srceto mi treperi: mornici me obzemaat; radosnata moja no} stana uàs za
mene.
23|21|5|Gotvat trpeza, postilaat pokrivki, jadat, pijat. "Stanuvajte, knezovi,
nama~kajte gi {titovite!"
23|21|6|Za{to vaka mi re~e Gospod: "Odi, odredi paza~; neka go javuva toj, ona
{to go gleda.
23|21|7|I vide toj, deka doa|aat po dvajca java~i na kowi, java~i na osli, java~i na
kamili; i pretpazlivo toj slu{a{e, so golemo vnimanie, -
23|21|8|i po~na da vika toj kako lav: gospodare moj: stoev na straà cel cen i na
mestoto svoe ostanuvav po celi no}i:
23|21|9|i ete, doa|aat lu|e, java~i na kowi po dvajca. Potoa izvika i re~e: padna,
padna Vavilon, i site idoli na bogovite negovi leàt skr{eni na zemjata.
23|21|10|O, ovr{eno ìto na gumnoto moe! Ona {to go ~uv od Gospoda Savaot,
Boga Izrailev, toa i vi go soop{tiv.
23|21|11|Proro{tvoto za Edom. - Mi vikaat od Seir: "Straàru, koe vreme e vo
no}ta? Paza~u, koe vreme e no}va?"
23|21|12|ûvarot re~e: "Nabliùva utroto, no i no}ta. Ako uporno pra{uvate -
pra{uvajte; svrtete se i dojdete.
23|21|13|Proro{tvo za Arabija. - Vo gorata arabiska no}evajte, karavani dedanski.
23|21|14|@iteli na Temajskata zemja, nosete voda da gi pre~ekate èdnite; so leb
pre~ekajte gi begalcite;
23|21|15|za{to tie begaat od me~ot, od gol me~, od zategnat lak i od èstokosta na
vojnata."
23|21|16|Oti vaka mi re~e Gospod: "U{te edna godina, ednakva na naemni~kata
godina, - i seta slava na Kidar }e is~ezne,
23|21|17|kaj hrabrite sinovi na Kidar }e ostanat ne mnogu lakovi," taka veli
Gospod, Bog Izrailev.
23|22|1|Proro{tvoto za dolinata na videnieto. - [to ti e, ta cel si se iska~il na pokriv?
23|22|2|[umi grade, koj se branuva{, grade, {to likuva{! Tvoite ubieni ne se ubieni
od me~, nitu umrele vo borba;
23|22|3|site tvoi voda~i begaa zaedno, no bea vrzani od strelcite; site {to se najdeni
kaj tebe vrzani se zaedno, kolku i da begaa daleku.
23|22|4|Zatoa velam: ostavete me, gorko }e pla~am; ne trudete se da me ute{uvate,
poradi pogibelta na }erkata od mojot narod.
23|22|5|Za{to e den na voznemirenost, ugnetuvawe i zbrka vo dolinata na videnieto
od Gospoda, Bog Savaot. Se soboruvaat yidovi, vikaweto stignuva do planinata.
23|22|6|I Elam zede janxik: lu}e so koli, i java~i.
23|22|7|I ete, najdobrite tvoi dolini se polni so koli bojni, java~ite se naredija sproti
portite,
23|22|8|pa go simnuvaat pokrivaloto od Judeja; i ti vo toj den }e pogledna{ kon
izbranite domovi vo gradot.
23|22|9|Gledajte, deka ima mnogu puknatini vo yidi{tata na Davidoviot grad, pa
sobravte voda vo dolniot ribnik;
23|22|10|i se razru{ija ku}ite erusalimski, za da se zacvrstat yidinite gradski;
23|22|11|napravivte me|u dvata yida sobirali{te za voda od staroto ezero. A na Onoj,
Koj go napravi toa, ne poglednavte, i ne Go gledavte Onoj, Koj odamna go odredi
toa.
23|22|12|Gospod, Gospod Savaot ve vika{e na toj den da pla~ete i da taguvate, da
se istriète i da se opa{ete vo vre}i{te.
23|22|13|No, ete, veselba i radost! Ubivaat volovi i kolat ovni; jadat meso, pijat
vino i velat: "Da jademe i da pieme, za{to utre }e umreme!"
23|22|14|I mi otkri vo u{ite Gospod Savaot: "Nema da vi bide prostena taa
ne~esnost, dodeka ne umrete," re~e Gospod, Gospod Savaot.
23|22|15|Vaka re~e Gospod, Gospod Savaot: "Trgni, odi kaj onoj caredvorec, pri
Sevna, na~alnikot na dvorecot, i kaì mu:
23|22|16|{to ima{ i kogo ima{ tuka, pa si pravi{ tuka grobnica? Toj si pravi za sebe
grobnica na viso~inata, si pravi ìveali{te vo karpata.
23|22|17|Ete, Gospod }e te frli daleku, kako {to frla silen ~ovek i }e te svitka kako
klop~e,
23|22|18|otkako }e te svitka vo sviok, }e te frli vo {iroka zemja; tamu }e umre{ ti,
tamu tvoite prekrastni koli }e bidat za podbivawe vo domot na tvojot gospodar."
23|22|19|]e te turnat od tvoeto mesto i }e te simnat od tvoeto dostoinstvo.
23|22|20|I vo toj den }e go povikam mojot sluga Elijakim, Helkieviot sin,
23|22|21|}e go oble~am so tvojata obleka i so tvojot pojas }e go prepa{am, ta i
vlasta tvoja }e ja predadam vo racete negovi; i toj }e bide otec na ìtelite
erusalimski i za domot Judin.
23|22|22|I klu~ot na Davidoviot dom }e go stavam na ramewata negovi; toj }e
otvori, i nikoj nema da zatvori; toj }e zatvori i nikoj nema da otvori.
23|22|23|I }e go zacvrstuvam kako klin na cvrsto mesto, toj }e bide kako slavno
sedi{te za domot na tatka si.
23|22|24|I na nego }e visi celata slava na tatkoviot mu dom, na decata i vnucite, na
celata poku}nina do poslednata svirka.
23|22|25|Vo toj den, veli Gospod Savaot, }e se zani{a zacvrsteniot na cvrsto mesto
klin, }e bide izvaden i }e padne, }e se ispokr{i se, {to visi na nego, za{to Gospod
veli.
23|23|1|Proro{tvoto za Tir. - Pla~ete tarsiski korabi, za{to toj e razru{en: nema ku}i
i nema koj da vleguva vo ku}ite. Toa im be{e soop{teno od zemjata Kitijska.
23|23|2|Molknete ìteli na ostrovot, {to go polnea sidonskite trgovci, plovej}i po
more.
23|23|3|Po golemi vodi se prenesuvaat vo nego ìtata na Sihor, ètvata na golemata
reka; toj be{e pazari{te na narodite.
23|23|4|Zasrami se, Sidone: za{to, eve {to veli moreto, morskata tvrdina: kako da
ne sum se ma~ela so rodilni maki i da ne sum ra|ala, kako da ne sum odgleduvala
momci, nitu izrasnuvala momi.
23|23|5|Koga }e stigne vesta do Egipjanite, tie }e zatreperat {to }e ~ujat za Tir.
23|23|6|Preseluvajte se vo Tarsis, pla~ete, ìteli na ostrovot!
23|23|7|Toa li e va{iot grad koj likuva, ~ij po~etok e od drevnite dni? Nozete
negovi go nosat, da se skita daleku vo tu|ina.
23|23|8|Koj go odredi toa za Tir, {to razdava{e venci, ~ii kupuva~i bea knezovi, a
trgovcite negovi - najpro~ueni vo zemjata?
23|23|9|Gospod Savaot go odredi toa, za da posrami sekoja gorda slava, za da gi
ponizi site najpro~ueni vo zemjata.
23|23|10|Odi po zemjata svoja, tarsiska }erko, kako rekata: nema pove}e pre~ki.
23|23|11|On ja protegna rakata vrz moreto, zatrese carstva; Gospod dodade povelba
za Hanan - da gi razru{i tvrdinite negovi,
23|23|12|i re~e: "Nema pove}e da likuva{, posramena device, }erko Sidonska, odi
vo Kitin, no i tamu nema da ima{ mir.
23|23|13|Ete ja zemjata na Haldejcite. Toj narod postojano go nema{e; Asur mu
stavi po~etok od pustinski ìteli. Tie gi izdigaa kulite svoi, gi soboruvaat dvorcite
negovi, go pretvoraat vo urnatini.
23|23|14|Pla~ete, korabi tarsiski, za{to va{ata tvrdina e razru{ena.
23|23|15|I vo toj den }e go zaboravat Tir za sedumdeset godini, kolku se denovite
na eden car. A po sedumdeset godini }e se pee za Tir, kako {to se pee za bludnica:
23|23|16|"Zemi gitara, trgni po gradot, bludnice zaboravena! Sviri ubavi, pej mnogu
pesni za da se se}avaat na tebe."
23|23|17|I ete, po sedumdeset godini Gospod }e go poseti Tir; i toj pak }e zeme da
ja dobiva pe~albata svoja i }e bludstvuva so site zemni carstva po celata vselena.
23|23|18|No trgovijata negova i pe~albata mu }e bidat posvetuvani na Gospoda;
nema da bidat zatvoreni i natrupani vo kletvi, za{to pe~albata od trgovijata
negova }e preminuva na onie {to ìveat pred liceto na Gospoda, za da jadat do
nasituvawe i da imaat trajni obleki.
23|24|1|Ete, Gospod ja opusto{uva zemjata i ja pravi neplodna; go izmenuva
nejziniot vid i gi rasprsnuva onie {to ìveat na nea.
23|24|2|So sve{tenikot }e stane isto {to i so narodot, - so slugata, - isto {to i so
gospodarot negov; so sluginkata, isto {to - i so gospodarkata nejzina; so kupuva~ot,
isto {to i so prodava~ot; ona {to }e stane so onoj, koj }e zeme na zaem, isto {to, i
so onoj koj dava na zaem; so onoj, koj dava so interes - isto i so onoj koj zema pod
interes.
23|24|3|Zemjata e opusto{ena do kraj i sosema razgrabena, za{to Gospod go izre~e
toa slovo.
23|24|4|Taguva, naàlena e zemjata; opadnala, ta`na e vselenata; opadnale onie, {to
se izdigale nad narodot na zemjata.
23|24|5|I zemjata e oskverneta pod ìtelite svoi, za{to tie gi prekr{ija zakonite, go
izmenija ustavot, go naru{ija ve~niot zavet.
23|24|6|Zatoa prokletstvo ja jade zemjata, a ìtelite nejzini trpat kazna; zatoa se
izgoreni prestojuvali{tata zemni, malku lu|e ostanaa.
23|24|7|Pla~e grozdoviot sok; boleduva lozata; vozdivnuvaat site {to se veselea od
srce.
23|24|8|Prestana veselbata so timpani; molkna vrevaat na onie {to se veselea;
stivnaa zvucite na guslite;
23|24|9|ne pijat pove}e vino so pesni; gor~liv e sikerot za onie {to go pijat,
23|24|10|Razoren e zapusteniot grad; site ku}i se zatvoreni, ne moè da se vleze.
23|24|11|Pla~at za vino po ulicite; potemne sekakva radost; izgoneta e sekakva
veselba od zemjata.
23|24|12|Vo gradot ostana samo pusto{, portite se iskr{eni.
23|24|13|A srede zemjata, me|u narodite, }e bide istoto, {to stanuva koga maslinki
tresat ili pabirki od grozdober.
23|24|14|Tie }e go krenat glasot svoj, }e likuvaat vo veli~ieto na Gospoda, silno }e
voskliknuvaat od moreto.
23|24|15|I taka, slavete go Gospoda na istok, po ostrovite morski - slavete Go imeto
imeto na Gospoda, Boga Izrailev.
23|24|16|Od krajot na zemjata slu{ame pesna: "Slava na Pravedniot!" I rekov jas:
"Te{ko mene, te{ko mene! Zlodejci zlo vr{at, na zol na~in dejstvuvaat zlodejcite.
23|24|17|Uàs, jama i stapica za tebe, ìtele zemni!"
23|24|18|Toga{, onoj {to izbega od vikot na uàsot, }e padne vo jama; i koj }e
izleze od jamata, }e padne vo stapica; za{to prozorcite od nebesnata viso~ina }e se
otvorat, i osnovite zemni }e se razni{aat.
23|24|19|Zamjata se razru{uva, zemjata se raspa|a, zemjata e silno razni{ana;
23|24|20|zemjata se ni{a kako pijan i se lula kako lulka, i bezzakonieto i teè vrz
nea; taa }e padne - i pove}e nema da stane.
23|24|21|I vo toj den Gospod }e ja poseti vojskata na visinite, }e gi poseti i zemnite
carevi na zemjata.
23|24|22|I }e bidat sobrani naedno kako zatvorenici vo zatvor, i }e bidat zaklu~eni
vo temnica i po mnogu denovi }e bidat kazneti.
23|24|23|Toga{ mese~inata }e pocrveni, i sonceto }e se zasrami, koga Gospod
Savaot }e se zacari na gorata Sion i vo Erusalim, i pred negoviot stare{ini }e stane
slava.
23|25|1|Gospodi, Ti si Bog moj; }e Ti vozveli~am, }e go vosfalam imeto Tvoe,
za{to si izvr{il premudri dela; opredeleni vo staro vreme i vistiniti. Amin.
23|25|2|Ti go pretvori gradot vo gramada od kamewa, cvrstata tvrdina - vo urnatini;
nema pove}e vo gradot dvorci na drugoplemenici; nikoga{ nema da bide
vostanoven.
23|25|3|Zatoa }e Te proslavuvaat silnite narodi; gradovite na stra{nite plemiwa }e
se pla{at od Tebe;
23|25|4|oti Ti be{e pribeì{te na siromaviot, pribeì{te na nemo}niot vo te{ko
vreme za nego, za{tita od bura, senka od pripek; za{to gnevnoto di{ewe na
nasilnicite prilega{e na bura protiv karpa.
23|25|5|Ti go skroti bujstvuvaweto na neprijatelite, kako pripek - vo bezvodno
mesto; veselbata na ugnetuva~ite e zadu{ena, kako pripek - senka od oblak.
23|25|6|I Gospod Savaot }e stavi vrz taa planina za site narodi trpeza so dobri
jadewa, trpeza so ~isti vina, so bogati jadewa od koski i naj~isti vina;
23|25|7|vrz taa planina }e ja uni{ti pokrivkata, {to gi pokriva site narodi, pokrivka,
koja leì vrz site plemiwa.
23|25|8|Smrtta }e bide progoltana za sekoga{, }e gi izbri{e Gospod Bog solzite od
site lica, i }e go simne sramot od Svojot narod vo celata zemja, za{to taka veli
Gospod.
23|25|9|I }e re~at vo toj den: "Eve, On e na{iot Bog! Na Nego se nadevavme, i On
ne spasi! On e Gospod; Nego Go ~ekavme; da se vozraduvame i razveselime za
spasenieto od Nego!
23|25|10|Oti rakata na Gospoda }e po~iva vrz taa planina, i Moav }e bide pregazen
na mestoto svoe, kako {to se gazi slama na buni{te."
23|25|11|I makar {to gi razmavna srede nego racete Svoi, kako {to gi razmavnuva
onoj {to pliva, no Bog }e ja ponizi gordosta negova zaedno so lukavstvoto na racete
negovi.
23|25|12|I }e ja sobori, }e ja razru{i tvrdinata so tvoite visoki yidi{ta, }e ja kutne na
zemja, vo prav.
23|26|1|Vo toj den }e bide ispeana vo zemjata Judina ovaa pesna: "Gradot ni e jak,
mesto yidini i opkopi Bog ni dade spasenie.
23|26|2|Otvorete gi portite; neka vleze pravedniot narod, koj ja pazi vistinata.
23|26|3|Cvrstiot po duh Ti go pazi{ vo sovr{en mir, za{to na Tebe se nadeva.
23|26|4|Nedevajte se na Gospoda za sekoga{, za{to Gospod Bog e ve~na tvrdina;
23|26|5|On gi sobori onie, {to ìveeja na visoko; - gradot, {to stoe{e visko go
sobori, go kutna na zemja, go frli vo prav.
23|26|6|Noga go gazi, nozete na siromaviot, stapkite na bednite.
23|26|7|Patot na pravedniot e prav; Ti ja izramnuva{ negovata pateka.
23|26|8|Na patot na Tvoite sudovi, Gospodi, nie na Tebe se nadevame; du{ata na{a
se streme{e kon Tvoeto ime i kon spomenot za Tebe.
23|26|9|So du{ata svoja se stremevme kon Tebe no}e, i so duhot svoj }e Te barame
vo vnatre{nosta svoja od rani zori; za{to, koga Tvoite presudi se izvr{uvaat na
zemjata, toga{ ìtelite na svetot se u~at na pravda.
23|26|10|Ako ne~esen bide pomiluvan, toj nema da se nau~i na pravda, - }e
zlodejstvuva vo zemjata na pravednite i nema da pogledne na veli~ieto Gospodovo.
23|26|11|Gospodi! Rakata Tvoja be{e visoko krenata, no tie ne ja vidoa; }e vidat
i }e se posramat onie, {to go mrazat Tvojot narod; ogan }e gi goltne Tvoite
neprijateli.
23|26|12|Gospodi! Ti ni daruva{ mir, za{to i site na{i dela Ti gi ureduva{ za nas.
23|26|13|Gospodi, Boè na{! Drugi gospodari, osven Tebe, vladeele nad nas; no
samo preku Tebe nie go slavime Tvoeto ime.
23|26|14|Mrtvite nema da oìveat; nivnite senki nema da stanat, za{to Ti gi poseti i
istrebi, go uni{ti sekoj spomen za niv.
23|26|15|Ti go namnoì narodot, Gospodi, go namnoì narodot. - Se proslavi Sebe
Si, gi ra{iri site zemni granici.
23|26|16|Gospodi, bidej}i vo beda, tie Te baraa; izlivaa tivki molitvi, koga gi
stignuva{e Tvojata kazna.
23|26|17|Kako neprazna èna, koga }e se ra|a, se ma~i, vika od bolki, taka bevme
nie pred Tebe, Gospodi.
23|26|18|Bevme neprazni, se ma~evme, - i kako da ra|avme vetar; spasenie ne i
dostivivme na zemjata, i drugi ìteli vo vselenata ne se pojavija.
23|26|19|Tvoite mrtovci }e oìveat, mrtvite tela }e voskresnat! Razbudete se i
likuvajte vie, soborenite vo prav; za{to Tvojata rosa e rosa na rastenijata, i
zemjata }e gi isfrli mrtovcite.
23|26|20|Ajde narode Moj, vlezi vo pokoite svoi i zatvori gi zad sebe vratite svoi,
sokri se za mig, dodeka da mine gnevot;
23|26|21|za{to, ete, Gospod izleguva od Svoeto ìveali{te da gi kazni ìtelite zemni
za nivnoto bezzakonie, i zemjata }e ja otkrie goltnatata od nea krv i pove}e nema
da gi krie svoite ubieni."
23|27|1|Vo toj den Gospod }e go porazi so Svojot teòk, so Svojot golem i jak me~
levijatanot - zmejot {to leta, a levijatanot - lukaviot zmej i }e go ubie morskoto
~udovi{te.
23|27|2|"Vo toj den zapejte za Nego - za sakanoto lozje."
23|27|3|Jas, Gospod, sum negov ~uvar, vo sekoj mig go napojuvam; no}e i dewe go
vardam, za da ne vleze nekoj vo nego.
23|27|4|Gnev nema vo Mene. No ako nekoj Mi pokaè vo nego trwe i bocki, }e
krenam protiv nego vojna, }e go izgoram sosema, -
23|27|5|osven, ako prebegne kon za{titata Moja i sklu~i mir so Mene. Toga{ neka
sklu~i mir so Mene.
23|27|6|Vo idnite dni Jakov }e se vkoreni; Izrail }e pu{ti granki i }e rascuti; i
vselenata }e se ispolni so plodovi.
23|27|7|Taka li go porazuva{e On, kako {to gi porazuva{e onie, koi nego go
porazuvaa? Taka li gi ubiva{e, kako {to se ubivani onie, koi nego go ubivaa?
23|27|8|So merka go kaznuva{e Ti, koga go otfrla{e; isfrli go so silniot Svoj zdiv,
kako vo den na isto~en vetar.
23|27|9|I preku toa }e se izbri{e bezzakonieto na Jakova; a plod od toa }e bide: }e
se simne gravot od nego, koga site kamewa od `rtvenicite }e gi pretvori vo grutka
var, nema pove}e da str~at mladi {umi i idoli na sonceto.
23|27|10|Zatoa utvrdeniot grad }e zapustee, ìveali{tata }e bidat napu{teni i zafrleni
kako pustiwa. Tamu }e pase telence, tamu }e leì i }e gi podjaduva gran~iwata
negovi.
23|27|11|Koga grankite }e mu se isu{at, }e gi iskr{at; }e dojdat èni i }e gi izgorat.
Bidej}i toj narod e nerazumen, Tvorecot negov nema da go soàli, Sozdatelot nema
da go pomiluva.
23|27|12|No vo toj den Gospod }e rastrese se od golemata reka do potokot
Egipetski, a vie, sinovite Izrailevi, }e bidete sobrani eden do drug;
23|27|13|vo toj den }e zatrubi golema truba, i }e dojdat onie {to se zagubile vo
Asirskata zemja i prokudenite vo Egipetskata zemja i }e Mu se poklonat na
Gospoda na svetata gora vo Erusalim.
23|28|1|Te{ko mu na venecot, so koj se gordeat pijanicite Efremovi! Te{ko mu na
svenatoto cve}e - negov gizdav ukras - cve}e srede na|ubrenata dolina na zamaenite
od vino!
23|28|2|Ete, jakiot i silniot vo Gospoda kako poroen do`d so grad, kako pogubna
luwa, kako razleana poplava od burni vodi, so raka }e gi obori site na zemja.
23|28|3|So noze se gazi venecot, so koj se gordeat Efremovci.
23|28|4|I so svenatoto cve}e - negoviot gizdav ukras - cve}e srede na|ubrenata
dolina, stanuva istoto, kako {to stanuva so smokvata, rano uzreana: {tom nekoj }e
ja vidi, vedna{ ja zema v raka i ja kasnuva.
23|28|5|Vo toj den Gospod Savaot }e bide ubav venec i slavna kruna za ostatokot od
Svojot narod.
23|28|6|Duh na pravosudie za onoj {to sedi vo sudot i ma{kot za onie, koi go
otfrluvaat neprijatelot do portite.
23|28|7|No i tie se ni{aat od vinoto i go zbrkuvaat patot svoj od siker: sve{tenik i
prorok se prepnuvaat od silni pijaloci; pobedeni se od vino, izbezumeni od siker, vo
gledaweto se zbrkuvaat vo sudeweto se sopnuvaat.
23|28|8|Za{to site trpezi se polni so odvratni povra}awa, nema ~isto mesto.
23|28|9|A velat: "Kogo saka toj da u~i na znaewe, i koga da vrazumuva so
propoved? Dali deca, koi se odbieni od gradno mleko, oddeleni od maj~inite gradi?
23|28|10|Za{to se e zapoved vrz zapoved, zapoved vrz zapoved, pravilo vrz pravilo,
pravilo vrz pravilo, tuka malku i tamu malku."
23|28|11|Oti so nerazbirliv govor i na tu| jazik }e mu zboruvaat na toj narod.
23|28|12|Im govorea: "Eve odmor, dajte mu odmor na izmoreniot, i ete mu odmor."
No tie ne sakaa da slu{aat.
23|28|13|I stana vo niv spored slovoto Gospodovo: zapoved vrz zapoved, zapoved
vrz zapoved, pravilo vrz pravilo, pravilo vrz pravilo, tuka malku, tamu malku, -
taka {to tie }e otidat, }e padnat ni~kum i }e se razbijat, }e padnat vo stapica i }e
bidat uloveni.
23|28|14|I taka, slu{ajte go slovoto Gospodovo, huliteli, upravnici na ovoj narod,
koj e vo Erusalim.
23|28|15|Bidej}i govorite: "Sme sklu~ile sojuz so smrtta i so pekolot sme napravile
dogovor: koga }e minuva kam{ikot, koj porazuva se, toj nema da dojde do nas, oti
lagata ja napravivme na{e zasolni{te i so izmama }e se prikrieme", -
23|28|16|zatoa vaka veli Gospod Bog: "Ete, Jas polagam vo osnovata na Sion
kamen, - kamen ispitan, agolen, skapocen, temelen: koj veruva vo nego, nema da se
posrami.
23|28|17|]e postavam sud za merilo i terazija za pravdata; gradot }e go istrebi
zasolni{teto na lagata, i vodi }e go potopat mestoto na zaklonot.
23|28|18|I sojuzot va{ so smrtta }e bide uni{ten, dogovorot va{ so pekolot nema da
ostane. Koga }e mine kam{ikot, koj porazuva se, vie }e bidete zgazeni.
23|28|19|[tom }e mine toj, }e ve fati; a toj }e odi sekoe utro, dewe i no}e i samo
sluhot za nego }e predizvikuva uàs."
23|28|20|Mnogu kratka }e bide postelkata, za da se protega; mnogu tesna i
pokrivkata, za da se zavitka so nea.
23|28|21|Za{to Gospod }e se krene, kako na gorata Ferasim; }e se razgnevi, kako
vo Gavaonskata dolina, za da go izvr{i deloto Svoe, neobi~no delo, i da ja zavr{i
rabotata Svoja, Svoja ~udna rabota.
23|28|22|I taka, ne potsmevajte se, za da ne stanat okovite va{i pocvrsti; za{to jas
~uv od Gospoda, Boga Savaot, deka e odredeno istrebuvawe za celata zemja.
23|28|23|Priklonete go uvoto i polu{ajte go glasot moj; bidete vnimatelni, islu{ajte
ja re~ta moja.
23|28|24|Zemjodelecot sekoga{ li ora, za da posee, sekoga{ li ora brazdi i ja
izramnuva zemjata svoja?
23|28|25|Ne, otkako }e i go izramni liceto, toj see graor, rasprskuva kim ili frla
p~enica, na redovi i ja~men vo opredelenoto mesto, a najposle 'r` po srtovite.
23|28|26|I na takov red go u~i negoviot Bog; On go upatuva.
23|28|27|Za{to ne vr{at graor so ~ukawe, nitu trkalata {to vr{at go gazat kimot;
tuku so stap go ~ukaat graorot, i so stap go ~ukaat i kimot.
23|28|28|@itoto go vr{at, no ne go drobat; pu{taat preku nego vr{e~ki kolca so
kowi, no ne go sma~kuvaat.
23|28|29|I toa stanuva od Gospoda Savaot: ~udni se negovite sudovi, golema e
Negovata premudrost!
23|29|1|Te{ko mu na Aril, na gradot Aril, kade {to ìvee{e David! Priturete godina
vrz godina; neka kolat `rtvi.
23|29|2|No Jas }e go pritesnam Aril; i }e ima pla~ i taguvawe; toj }e ostane pri
Mene kako Aril.
23|29|3|]e se smestam na logoruvawe okolu tebe i }e te stasnam so nabquduva~ka
straà, }e podignam protiv tebe tvrdini.
23|29|4|I }e bide{ ponizen, }e govori{ kako od pod zemja, i zborot tvoj }e bide gluv
kako govor od pod prav, i glasot tvoj }e bide kako glas na onoj {to govori od
stomak, i zborot tvoj }e se {epoti od pod pravot.
23|29|5|Mnogu tvoi neprijateli }e bidat kako siten prav, a mnoèstvoto ugnetuva~i -
kako razveana pleva; i toa }e stane nenadejno, vo eden mig.
23|29|6|Gospod Savaot }e te poseti so grom i potres, so silen glas, so bura i vior, so
plamen od ogan {to golta se.
23|29|7|I kako son, kako no}no videnie vo son }e bide mno{tvo od site narodi, {to
vojuvaat protiv Aril, od site, izlezeni protiv nego i tvrdinite negovi, i od onie, {to go
pritesnile.
23|29|8|I kako {to gladen sonuva, deka boèm jade, no se razbuduva, i du{ata mu e
prazna; i kako {to èden sonuva deka boèm pie, no se razbuduva, i ete se ma~i, i
du{ata mu e èdna: istoto }e stane i so mnoèstvoto od site narodi, {to vojuvaat
protiv gorata Sion.
23|29|9|ûdete se i voshituvajte se: tie gi oslepija drugite, i sami oslepea; tie se
pijani, no ne od vino, - se zanesuvaat, no ne od siker;
23|29|10|za{to Gospod isprati vrz vas duh na uspivawe i gi zatvori va{ite o~i, o
proroci, i gi sokri va{ite glavi, o jasnovidci!
23|29|11|I sekoe proro{tvo za vas e ona isto, {to se zborovite vo zape~atenata
kniga, {to mu ja davaat na onoj, koj znae da ~ita kniga, i velat: "Pro~itaj ja", a toj
odgovara: "ne moàm, za{to e zape~atena."
23|29|12|I mu ja davaat knigata na onoj, koj ne znae da ~ita, i velat: "Pro~itaj ja"; i
toj odgovara: "Ne znam da ~itam."
23|29|13|I re~e Gospod: "Bidej}i ovoj narod se pribliùva kon Mene so ustata svoja,
i so jazikot svoj Me po~ituva, a srceto negovo mu ostanuva daleku od Mene, i
po~ituvaweto nivno pred Mene e samo nau~eno ~ove~ko pravilo;
23|29|14|zatoa, ete, Jas }e postapam pak neobi~no so ovoj narod, ~udno i ~udesno,
taka {to mudrosta na mudrecite negovi }e zagine, i razum vo razumnite nema da
ima.
23|29|15|Te{ko na onie {to mislat da se sokrijat vo dlabo~inata, za da go skrijat
kroeòt od Gospoda, koi gi vr{at delata svoi vo mrak i velat: "koj }e ne vidi, i
koj }e ne doznae"?
23|29|16|Kakva nerazumnost? Moème li da go smetame grn~arot za glina? ]e kaè
li deloto za onoj {to go napravil: toj me napravi? I }e kaè li napravenoto za
majstorot svoj: toj ne razbira?
23|29|17|U{te malku, sosema malku, i Livan nema li da se pretvori vo gradina, a
gradinata nema li da se pretvori vo gora?
23|29|18|I vo toj den gluvite }e gi ~ujat zborovite od knigata, i o~ite na slepite }e
progledaat od temninata i mrakot.
23|29|19|I onie {to stradaat, se pove}e i pove}e }e se raduvaat vo Gospoda, a
siromasite i bednite lu|e }e voskliknuvaat vo Svetecot Izrailev;
23|29|20|za{to nema pove}e da ima silnik, hulitel }e is~ezne; a }e bidat istrebeni i
site {to smisluvaat zlo,
23|29|21|koi go zbrkuvaat ~ovekot so zborovi i mu raspnuvaat mreì na onoj, koj
bara sud kaj portite i go otfrlaat praviot.
23|29|22|Zatoa taka veli Gospod za Jakovoviot dom, Onoj, Koj go otkupi Avraama:
toga{ Jakov nema da bide vo sram i liceto negovo ve}e nema da pobleduva.
23|29|23|Za{to koga }e gi vidi okolu sebe decata svoi, delo na Moite race, toj
sveto }e go po~ita imeto Moe i sveto }e go po~ituva Svetecot Jakovov, so trepet }e
stoi pred Boga Izrailev.
23|29|24|Toga{ onie {to se so duhot zabludeni }e ja poznaat mudrosta, i
nepokornite }e se vrazumat.
23|30|1|Te{ko im na nepokornite sinovi, veli Gospod, koi se sovetuvaat, no bez
Mene, i sklu~uvaat sojuzi, no ne spored Mojot suh, za da dodavaat grev vrz grev:
23|30|2|a da ne ja pra{aat ustata Moja, odat vo Egipet, za da se potkrepuvaat so
silata na Faraonot i da se sokrijat pod senkata na Egipet.
23|30|3|No silata Faraonova }e bide sram za vas, a zasolni{teto pod senkata na
Egipet - bes~estie;
23|30|4|za{to knezovite negovi ve}e se vo Soan, a glasnicite negovi stignale do
Hanes.
23|30|5|Site tie }e bidat posrameni zaradi narodot, koj e beskorisen za niv; od nego
nema da ima ni pomo{, ni korist, tuku - sram i pozor.
23|30|6|Natovareni ìvotni odat kon jug, po zemjata na gnetot i pritesnuvaweto, od
kade {to izleguvaa lavovi i lavici, zmii i zmejovi {to letaat; tie gi nosat na grbot na
osli svoite bogatstva i vrz grbovite na kamili - svoite riznici kon narod, koj nema da
mi donese polza.
23|30|7|Za{to pomo{ta od Egipet }e bide zaludna i bez korist; zatoa Jas im rekov:
nivnata sila e da sedat spokojno.
23|30|8|Sega odi, nacrtaj im go toa na {ti~ka, i zapi{i go vo kniga, za da ostane za
vo idnina, zasekoga{ i doveka.
23|30|9|Za{to toa e narod nepokoren, deca la`livi, deca, koi ne sakaat da go slu{aat
zakonot Gospodov,
23|30|10|koi im govorat na jasnovidcite: "prestanete da predviduvate", i na
prorocite: "ne ni prorokuvajte pravda, govorete ni laskavo, pretskaùvajte go ona
{to ni e prijatno;
23|30|11|slezete, trgnete se od patekata; otstranete go od o~ite na{i Svetecot
Izrailev."
23|30|12|Zatoa vaka veli Svetecot Izrailev: bidej}i vie go otfrlivte toa slovo, a se
nadevate na izmama i nepravda, i se oblegnuvate na toa,
23|30|13|zatoa ova bezzakonie }e bide za vas kako puknatina nadvisnata za da
padne, ~ie urivawe }e stane nenadejno, vo eden mig.
23|30|14|I On }e ja skr{i, kako {to kr{at glinen sad, razbivaj}i go nemilosrdno, taka
{to vo kr{ot da ne se najde ni par~enci, so koe da se zeme ogan od ogni{te, ili da se
zafati voda od vir;
23|30|15|za{to vaka veli Gospod Bog, Svetecot Izrailev: "Ako ostanevte na mestoto
i miruvavte, }e se spasevte; vo ti{inata i nade`ta e va{a sila, no vie ne sakavte
23|30|16|i velevte: 'ne, nie }e izbegame na kowi', - zatoa i }e begate; 'nie so brzi
kowi }e izbegame' - zatoa i onie {to ve gonat, }e bidat brzi.
23|30|17|Od stravot na eden iljada }e begate, od stravot na petmina }e begate taka,
{to va{iot ostatok }e bide kako grani~en znak na vrvot od planinata i kako zname
na rid."
23|30|18|I zatoa Gospod ne brza da ve pomiluva, i zatoa u{te se vozdrùva, za da se
smili nad vas; za{to Gospod e Bog na pravdata - blaèni se site {to se nadevaat na
Nego!
23|30|19|Narodot }e ìvee vo Sion, vo Erusalim; ti nema mnogu da pla~e{, Bog }e
te pomiluva, po glasot na tvojot pla~, i {tom }e go ~ue, - }e ti odgovori.
23|30|20|I }e vi dade Gospod leb koga ste vo maka i voda po potreba; tvojot U~itel
nema pove}e da se krie, a o~ite tvoi }e Go gledaat tvojot U~itel;
23|30|21|aki svrtite nadesno, ako svrtite nalevo, u{ite va{i }e go slu{aat slovoto,
koe govori zad vas - ete go patot, vrvete po nego!
23|30|22|Toga{ }e gi smeta{ za odvratnost izlienite od tvoe srebro idoli i opkovani
od tvoe zlato kipovi; ti }e gi frli{ kako ne~istotija; }e im re~e{ - istavete se ottuka.
23|30|23|I On }e dade do`d vrz tvoeto seme, so koe }e gi zasee{ nivite, a lebot, {to
go ra|a zemjata, i toj }e bide izobilen i vkusen; stadata tvoi vo toj den }e pasat po
{iroki pasi{ta.
23|30|24|Volovite i oslite, {to gi obrabotuvaat nivnite, }e jadat posolena krma,
is~istena so lopata i vealka.
23|30|25|Po sekoja visoka gora i po sekoj izdignat rid }e pote~at brazdi, potoci
voda, vo denot na golemiot poraz, koga }e padnat kulite.
23|30|26|I svetilnata na mese~inata }e bide kako svetlina na sonceto, a svetlinata na
sonceto }e bide sedumpati posvetla, otkolku svetlina na sedum dena, vo toj den,
koga Gospod }e ja prevrze ranata na Svojot narod i }e gi izlekuva negovite rani.
23|30|27|Ete, imeto na Gospoda ide od daleku; gnevot Negov gori, plamenot Negov
e silen; ustata Negova e polna so negoduvawe, a jazikot Negov e kako ogan, {to
golta;
23|30|28|di{eweto Negovo e kako razlean potok, koj se kreva duri do vratot, za da
gi prosee narodite do isto{tuvawe; i vo ~elustite na narodite }e ima uzda, {to }e ja
upatuva kon zabluda.
23|30|29|A kaj vas }e ima pesni, kako preku no}ta na sve{ten praznik, i veselba vo
srceto, kako kaj onoj {to odi so svirka na gorata Gospodova, kon tvrdinata
Izraileva.
23|30|30|I }e zagrmi Gospod so Svojot veli~estven glas i }e im go pokaè zamavot
na Svojata mi{ka so silen gnev i so plamen ognen, koj se progoltuva, vo bura, vo
silen do`d i vo grad.
23|30|31|Za{to od glasot na Gospoda }e strepen Asur, porazuvan so èzlo.
23|30|32|I sekoe dvièwe sprema opredeleniot mu èzol, koj Gospod }e go upravi
protiv nego, }e bide so timpani i gitari, i On }e odi na opusto{uva~ka vojna protiv
nego.
23|30|33|Za{to Tofet ve}e odamna e podgotven; toj e podgotven i za carot - dlabok
i {irok; vo kladata negova ima mnogu ogan i drva; zdivot na Gospoda, kako potok
od sulfur, }e go zapali.
23|31|1|Te{ko im na onie {to odat vo Egipet za pomo{: koi se nadevaat na kowi i se
potpiraat na koli bojni, za{to bile mnogu, i na kowanici, za{to bile mnogu silni, a
na Svetecot Izrailev ne poglednuvaat i kon Gospoda ne pribegnuvaat!
23|31|2|No premudar e On; i }e isprati beda, i nema da gi izmeni zborovite Svoi; }e
se krene protiv domot na ne~esnite i protiv pomo{ta na onie, {to vr{at bezzakonie.
23|31|3|Egiptjanite se lu|e a ne Bog; i kowite nivni im se telo, a ne duh. ]e ja
protegne rakata Svoja Gospod, i }e se sopne za{titnikot, }e padne za{tituvaniot i
site zaeno }e zaginat.
23|31|4|Za{to vaka im re~e Gospod: "Kako lav, kako lav~e, koe rika nad plenot
svoj, makar i mnogu ov~ari da mu vikaat, od vikaweto nivno nema ni da trepne i
pred nivnoto mnoèstvo nema da otstapi, - taka Gospod Savaot }e sleze da vojuva
za gorata Sion i za nejziniot rid.
23|31|5|Kako pticite - pilencata, taka Gospod Savaot }e go pokrie Erusalim, }e go
za{titi i }e go izbavi, }e go soàli i }e go spasi."
23|31|6|Obrnete se kon Onoj, od Kogo tolku ste otstapile, sinovi Izrailevi!
23|31|7|Vo toj den sekoj ~ovek }e gi otfrli svoite srebreni i zlatni idoli, {to racete
va{i gi napravija vam za grev.
23|31|8|I Asur }e padne ne od ~ove~ki me~, nema ~ove~ki me~ da go premavne, -
toj }e izbega od me~ot; mladite negovi }e pla}aat danok.
23|31|9|I od strav toj }e izbega pokraj tvrdinata svoja; knezovite negovi }e se pla{at
od znak, veli Gospod, ~ij ogan e na Sion, a ogni{teto - vo Erusalim.
23|32|1|Ete, carot }e caruva po pravda, a knezovite }e upravuvaat po zakon;
23|32|2|sekoj od niv }e bide kako za{tita od vetar i zasolni{te za lo{o vreme, kako
vodni izvori vo stepi, kako senka od visoka karpa vo èdna zemja.
23|32|3|I o~ite na onie {to gledaat nema da bida zakrivani; u{ite na onie {to slu{aat,
}e vnimavaat.
23|32|4|I srceto na lesnomislenite }e umee da rasuduva; onie {to govorat na nos, }e
govorat jasno.
23|32|5|Prostakot nema pove}e da go narekuvaat ~esen, a za podmolniot nema da
velat deka e ~estit.
23|32|6|Za{to prostakot govori gluposti i srceto negovo misli na bezzakonie, za da
dejstvuva licemerno i da iskaùva hula proti Gospoda, da ja li{uva od leb du{ata na
gladniot i da go odzema pieweto od èdniot.
23|32|7|Kaj podmolniot i sredstvata se pogibelni: toj pravi stapici, za da go pogubi
siromaviot so la`livi zborovi, makar {to siromaviot i da e prav.
23|32|8|A ~esniot misli na ~esnoto i cvrsto stoi vo se {to e ~esno.
23|32|9|@eni bezgri`ni, zastanete, ~ujte go glasot moj; }erki nemirni, priklonete go
uvoto kon zborovite Moi.
23|32|10|U{te edna godina i nekolku dena, i }e se uàsnete vie, bezgri`ni!
Grozdober nema da ima i vreme za ètva nema da nastane.
23|32|11|Stresnete se vie, bezgri`ni! Uàsnete se vie, nevnimatelni! Soble~ete se,
ogolete se i krstot prepa{ete go.
23|32|12|]e se bijat vo gradi za prekrasnite poliwa, za rodnata loza.
23|32|13|Vo zemjata na narodot Moj }e rastat trwa i bocki; taka }e bide i vo site
domovi vo gradot {to likuva;
23|32|14|za{to dvorcite }e bidat ostaveni, {umniot grad }e bide napu{ten; Ofel i
kulata }e stanat mesto pe{teri - pribeè{te na divi osli i na stada {to pasat.
23|32|15|Dodeka ne se izlie vrz nas Duhot odozgora, i pustiwata ne stane gradina, i
gradinata ne po~nat da ja smetaat za {uma.
23|32|16|Toga{ }e se vovede sud vo taa pustiwa, i pravda }e preuspeva vo
plodonosnoto pole.
23|32|17|Delo na pravda }e bide mirot, i plod na pravosudstvoto - spokojstvo i
bezopasnost zasekoga{.
23|32|18|Toga{ narodot Moj }e ìvee vo mirni ìveali{ta i vo bezopasni sela i vo
prebivali{ta na blaènite.
23|32|19|I grad }e pa|a vrz gorata; gradot }e sleze vo dolinata.
23|32|20|Blaèni ste vie, {to seete pri site vodi i {to ispra}ate tamu i vol i osel.
23|33|1|Te{ko tebe, opusto{itele, koj ne si bil opusto{uvan; graba~u, {to ne si
ograbuvan! Koga }e go zavr{i{ opusto{uvaweto, }e bide{ opusto{en i ti; koga }e
prekrati{ so grabeìte, i tebe }e te ograbat.
23|33|2|Gospodi, pomiluj ne, na Tebe se nadevame! Bidi na{a mi{ka od rani zori i
na{e spasenie vo nevolja!
23|33|3|Od stra{niot glas Tvoj }e izbegaat narodite; koga }e se krene{, }e se
rasprstan plemiwata,
23|33|4|}e go istrebat plenot va{, kako {to gasenica istrebuva; }e se nafrlat vrz nea,
kako {to skakulci se nafrluvaat.
23|33|5|Vozvi{en e Gospod, Koj ìvee vo visinite; On }e go ispolni Sion so sud i
pravda.
23|33|6|]e nastanat tvoite bezopasni vremiwa, izobilno spasenie, mudrost i znaewe;
stravot od Gospoda }e bide tvoeto bogatstvo.
23|33|7|Ete, nivnite junaci vikaat po ulicite; pratenicite za mir gorko pla~at.
23|33|8|Pati{tata zapustea; patnici ve}e nema; On go naru{i dogovorot, go razurna
gradot, - za ni{to ne gi smeta lu|eto.
23|33|9|Zemjata taguva, se su{i; Livan e posramen, ovenat; Saron zaprilega na
pustiwa, a Vasan i Karmil se ogoleni od lisjata svoi.
23|33|10|Sega }e stanam, veli Gospod, sega }e se izdignam, sega }e se vozvisam.
23|33|11|Seno ste za~nale, slama }e rodite; di{eweto vi e ogan, koj }e ve goltne.
23|33|12|I narodite }e bidat kako var, {to vrie, kako prese~eno trwe }e bidat
izgoreni vo ogan.
23|33|13|Slu{ajte, vie, dale~ni, {to }e napravam; i vie, bliski, poznajte ja Mojata
mo}.
23|33|14|Se upla{ija gre{nicite na Sion; mornici go obzedoa ne~esnite: "Koj od nas
moè da ìvee pri ogan {to golta? Koj od nas moè da ìvee pri ve~en plamen?"
23|33|15|Onoj, {to odi vo pravda i govori vistina; koj prezira pe~alba preku
ugnetuvawe, gi vozdrùva racete svoi od podaroci, gi zatina u{ite za da ne slu{a za
krvnina, i gi zatvara o~ite da ne go gleda zloto, -
23|33|16|toj }e ìvee na visinite: zasolni{te mu se nepristapnite karpi; }e mu se dade
leb; vodata negova nema da presu{i.
23|33|17|O~ite tvoi }e go vidat Carot vo Negovata ubavina, }e vidat dale~na zemja;
23|33|18|samo srceto tvoe }e si spomni za uàsite: "Kade e onoj, {to prebrojuva{e?
Kade e onoj, {to go odmeruva{e danokot? Kade e onoj, {to gi nadgleduva{e
kulite?"
23|33|19|Nema pove}e da vidi{ narod svirep, narod so nerazbirliv zbor, so jazik tu|,
nesfatliv.
23|33|20|Pogledni go Sion, gradot na va{ite prazni~ni sobranija; o~ite tvoi }e go
vidat Erusalim, mirno ìveali{te i nepokolebliva skinija; stolbovite nejzini
nikoga{ nema da se pomrdnat, i niedno od jaìwata nema da se skine.
23|33|21|Tamu kaj nas velikot Gospod }e bide mesto reki, mesto {iroko kanali;
tamu nema da vleze niedna la|a so vesla, nitu }e premine golem korab.
23|33|22|Za{to Gospod e na{ sudija, Gospod e na{ zakonodavec, Gospod e na{ car:
On }e ne spasi.
23|33|23|Oslabnaa jaìwata tvoi, ne moàt da gi dodràt jarbolite i da gi zategnat
platnata. Toga{ }e ima golem dele` na plenot, taka i sakatite }e trgnat po grabe`.
23|33|24|I nieden od ìtelite nema da kaè: "bolen sum"; pa na narodot {to ìvee
tamu }e mu bidat prosteni grevovite.
23|34|1|Pristapete, narodi; slu{ajte i vnimavajte, plemiwa! Neka slu{a zemjata i se
{to ja ispolnuva, vselenata i se {to se ra|a vo nea!
23|34|2|Za{to gnevot na Gospoda e vrz site narodi, a jarosta Negova vrz celata
nivna vojska. On }e gi uni{ti, }e gi predade na pogibel.
23|34|3|I nivnite ubieni }e bidat rasfrlani, i od trupovite nivni }e se krene smrdea;
po planinite }e pote~e nivna krv.
23|34|4|I }e izleze seta nebesna vojska, i neboto }e se svitka kako knièn sviok; seta
vojska nivna }e padne, kako {to pa|a list od loza, kako svenat list - od smokva.
23|34|5|Za{to me~ot Moj se opi na neboto: ete, za sud sleguva taj nad Edom i nad
narodot, za da bide kaznet narodot {to go prokolnav.
23|34|6|Me~ot Gospodov }e se nasiti so krv, }e se zdebeli od masnotija, od
jagne{ka i kozja krv, od masnotiite na ovne{kite bubrezi: za{to Gospod ima `rtva
vo Vosor, i golem kole` vo zemjata Edomska.
23|34|7|I bivoli }e padnat so niv i teliwa zaedno so volovi, zemjata }e se opie od
krvta nivna, a pravot nivni }e se zdebeli od masnotija.
23|34|8|Za{to nastapi denot za odmazda Gospodova, godinata na otplata za Sion.
23|34|9|I rekite negovi }e se pretvorat vo katran, a pravot negov - vo sulfur; i
zemjata negova }e bide zapalen katran;
23|34|10|nema da gasne ni dewe, ni no}e; i dimot nejzin ve~no }e izleguva, od rod
vo rod }e ostane zapustena; zasekoga{ nema da mine nikoj po nea;
23|34|11|I }e ja zavladeat pelikani i eòvi, bufovi i gavarni }e se naselat vo nea; i }e
protegnat po nea jaè za razoruvawe i mera za uni{utvawe.
23|34|12|Nikoj nema da ostane tamu od nejzinite stare{ini, koi }e gi povikaat da
bidat carevi; site knezovi nejzini }e bidat uni{teni.
23|34|13|Dvorcite nejzini }e obrasnat so trwe, a tvrdinite nejzini - so kopriva i pirej;
taa }e im bide ìveali{te na {akalite, svrtali{te na noevi.
23|34|14|Yverovi pustinski }e se sre}avaat so divi me~ki, kozli }e se povikuvaat
eden na drug; tamu ve{terki }e se odmaraat i }e no|aat spokojstvo.
23|34|15|Tamu }e svie gnezdo zmija {to leta, }e nese jajca, }e vede male~ki i }e gi
sobira pod senkata svoja; tamu i jastrebi }e se sobiraat eden so drug.
23|34|16|Najdete vo knigata Gospodova i pro~itajte; niedno od tie nema da odmine,
edno so drugo nema da se zameni. Oti samata Negova usta zapoveda, samiot duh
Negov }e gi sobere.
23|34|17|Za{to On Samiot im frli `reb, Negovata raka }e im ja razdeli so merka;
zasekoga{ tie }e ja vladeat, od rod vo rod }e ìveat vo nea.
23|35|1|]e se razveseli pustiwata i suvata zemja, i nenaselenata zemja }e se
zaraduva i }e rascuti kako krin;
23|35|2|prekrasno }e cuti i }e se raduva, }e likuva i }e se veseli; slavata na Livan }e
mu se dade, velikolepieto na Karmil i Saron; tie }e ja vidat slavata na Gospoda,
veli~inata na na{iot Bog.
23|35|3|Zakrepnete oslabeni race i zajaknete kolena {to treperite;
23|35|4|kaète im na pla{livite so duh: bidete cvrsti, ne pla{ete se: ete, va{iot Bog
ide so odmazda, so otplata Bo`ja: On }e dojde i }e ve spasi.
23|35|5|Toga{ }e im se otvorat o~ite na slepite, u{ite na gluvite }e se otnat;
23|35|6|toga{ kuciot }e skoka kako elen, i jazikot na nemiot }e pee; za{to vodi }e
bliknat vo pustiwata, i potoci vo stepite.
23|35|7|I vodniot privid }e se pretvori vo ezero, a èdnata zemja - vo vodni izvori;
vo ìveali{teto na {akalite, kade {to tie se odmaraat - }e stane mesto za trska i
rogozina.
23|35|8|I tamu }e ima drum, i patot po nego }e se nare~e svet pat; ne~istiot nema da
odi po nego; toj }e bide samo za niv; onie {to odat po toj pat, duri i neiskusnite -
nema da se zagubat.
23|35|9|Lav nema da ima tamu, i luta yverka nema da se ka~uva po nego; toj nema
da se najde tamu, i }e odat samo otkupenite.
23|35|10|]e se vratat izbavenite od Gospoda, }e dojdat na Sion so radosni izvici; i
ve~na radost }e bide nad nivnata glava; tie }e najdat radost i veselba, a àlosta i
vozdi{kata }e se oddale~at.
23|36|1|Vo ~etirinaesettata godina na carot Ezekija, asirskiot car Senaherim, stana
protiv site utvrdeni gradovi na Judeja i gi prezede.
23|36|2|Toga{ asirskiot car go prati Rapsaka so golema vojska od Lahis vo
Eursalim pri carot Ezekija; i toj se zapre kaj vodovodot na gorniot vodostoj po patot
za nivata na valavi~arot.
23|36|3|I izleze pri nego Elijakim, Helkieviot sin, na~alnik na dvorecot, i pisarot
Svena, i letopisecot Joah, Asafoviot sin.
23|36|4|I im re~e Rapsak: "Kaète mu na Ezekija: vaka veli golemiot car, carot
asirski: kakva e taa nade`, na koja se nadeva{?
23|36|5|Jas mislam, deka se toa samo prazni zborovi, a za vojna se potrebni sovet i
sila: i taka, na kogo se nadeva{ ti, pa si se odmetnal od mene?
23|36|6|Ete, ti mnogu se potpira{ na Egipet, na taa skr{ena trska, koja, ako nekoj se
potrpe na nea, }e mu vleze vo rakata i }e ja probode. Takov e Faraonot, carot
egipetski, za site, koi se nadevaat na nego.
23|36|7|Ako li mi kaè{: se nadevame na Gospoda, na{iot Bog, - toga{ na onoj li,
~ii svetili{ta i `rtvenici gi zameni Ezekija i mu kaà na Juda i na Erusalim: "samo
pred ovoj `rtvenik klawajte se?"
23|36|8|I taka, vlezi vo sojuz so mojot gospodar, carot asirski; - }e ti dadam dve
iljadi kowi; moè{ li da isprati{ java~i za niv?
23|36|9|Pa kako saka{ da go natera{ da otstapi voda~ot, eden od najmladite slugi na
mojot gospodar, nadevej}i se na Egipet, zaradi koli bojni i kowi?
23|36|10|Ta zar jas bez voljata na Gospoda trgnav protiv ovaa zemja, za da ja
razoram? Gospod mi re~e: odi protiv taa zemja i razori ja.
23|36|11|Toga{ Elijakim, Sevna i Joah mu rekova na Rapsaka: "Govori im na
slugite tvoi na aramejski, za{to nie razbirame, e ne ni govori po judejski, za da ~ue
narodot, koj e na yidinite.
23|36|12|I Rapsak re~e: "Zar samo pri tvojot gospodar i pri tebe me isprati
gospodarot moj da gi kaàm ovie zborovi? Ne, isto taka i pri lu|eto, {to sedat po
yidinite, za da go jadat so vas izmetot svoj i da ja pijat mo~ta svoja."
23|36|13|Toga{ stana Rapsak i izvika so visok glas po judejski i re~e: "ûjte gi
zborovite na golemiot car, asirskiot car!
23|36|14|Vaka veli carot: neka ne ve mami Ezekija, za{to toj ne moè da ve spasi;
23|36|15|I neka ne vi dava nade` Ezekija vo Gospoda, velej}i: "Gospod }e ne spasi;
ovoj grad nema da bide predaden vo racete na carot asiski."
23|36|16|Ne go slu{ajte Ezekija, za{to vaka govori carot asirski: primirete se so
mene i izlezete pred mene, i sekoj neka go jade plodot od lozjeto svoe i od
smokvata svoja i sekoj neka pie voda od svojot kladenec,
23|36|17|dodeka ne dojdam i ve zemam vo isto takva zemja, kakva {to e i va{ata
zemja, vo zemja na leb i vino, vo zemja na plodovi i lozja.
23|36|18|I taka, da ne ve mami Ezekija, velej}i: "Gospod }e ne spasi". Bogovite na
narodite ja spasija li, sekoj svojata zemja od rakata na asirskiot car?
23|36|19|Kade se bogovite na Emat i Arpad? Kade se bogovite na Separvaim? Ja
spasija li tie Samarija od mojata raka?
23|36|20|Koj od site bogovi na tie zemji ja spasi zemjata svoja od mojata raka? Ta
zar Gospod }e go spasi Erusalim od mojata raka?"
23|36|21|No tie mol~ea i ne mu odgovorija ni zbor, za{to od carot be{e dadena
povelba: ne mu odgovarajte.
23|36|22|Toga{ otide Elijakim, sinot Helkiev, na~alnik na dvorecot, i Sevna pisarot,
i Joah, sin Asafov, letopisec pri Ezekija, so raskinata obleka, i mu gi predadoa
zborovite na Rapsaka.
23|37|1|[tom go ~u toa carot Ezekija, ja raskina svojata obleka i se pokri so
vre}i{te, pa otide vo domot Gospodov;
23|37|2|gi povika na~alnikot na dvorecot Elijakima, i pisarot Svena, i stare{inite na
sve{tenicite, pokrieni so vre}i{ta pri prorokot Isaija, sin Amosov.
23|37|3|I tie mu rekoa: "Vaka veli Ezekija: ovoj den e den na àlosta, kazna i sram,
za{to novoroden~iwata dojdea do otvorot na maj~inata utroba, no sila nema za ra|
awe.
23|37|4|Moèbi, Gospod, tvojot Bog, }e gi ~ue zborovite na Rapsaka, kogo asirskiot
car, negov gospodar, go prati da Go navreduva ìviot Bog i da se podbiva so
zborovite, koi gi ~u Gospod, tvojot Bog; za toa prinesi molitva za drugite, {to se
u{te ìvi."
23|37|5|I otidoa slugite na carot Ezekija pri Isaija.
23|37|6|I im re~e Isaija: "Vaka kaète mu na va{iot gospodar: vaka veli Gospod: ne
pla{i so od zborovite {to gi ~u, so koi Me navreduvaat slugite na asirskiot car.
23|37|7|Ete, Jas }e ispratam vo nego duh, i toj }e ~ue vest i }e se vrati vo zemjata
svoja, i Jas }e go porazam so me~ vo negovata zemja."
23|37|8|Toga{ Rapsak se vrati i najde deka asirskiot car vojuva protiv Livna; za{to
be{e ~ul, oti gospodarot negov se povlekol od Lahis.
23|37|9|I toj ~u za Tirhaka, carot etiopski; nemu mu bea rekli: ete, toj izleze da
vojuva so tebe. Koga go ~u toa, toj isprati glasnici, pri Ezekija, velej}i:
23|37|10|"Vaka kaète mu na Ezekija, carot Judejski: neka ne te mami tvojot Bog,
na Kogo se nadeva{, velej}i: Erusalim nema da bide predaden vo racete na carot
asirski.
23|37|11|Ete, ti si ~ul {to napravija asirskite carevi so site zemji, stavaj}i vrz niv
kletva; ta ti li }e se izbavi{?
23|37|12|Bogovite na narodite, koi tatkovcite moi gi razorija, gi spasija li, go spasija
li Gozan i Haran, Recef i sinovite ne Eden, {to se vo Telasar?
23|37|13|Kade e carot ematski, i carot arpadski, i carot na gradot Sefarvaim, Ena i
Iva?"
23|37|14|I go zede Ezekija pismoto od racete na pratenicite i go pro~ita, pa otide
Ezekija vo domot Gospodov i go otvori pred liceto Gospodovo;
23|37|15|se pomoli Ezekija pred liceto na Gospod i re~e:
23|37|16|"Gospode Savaote, Boè Izrailev, Koj sedi{ na heruvimi! Ti edinstven si
Bog na site zemni carstva: Ti si gi sozdal neboto i zemjata.
23|37|17|Prikloni go, Gospodi, uvoto Svoe i ~uj; otvori gi, Gospodi, o~ite Svoi i
pogledaj, ~uj gi zborovite na Senaherima, koj isprati da hulat na Tebe, ìviot Bog.
23|37|18|Navistina, Gospodi, asirskite carevi gi opusto{ija site krai{ta i zemjite
nivni.
23|37|19|Tie gi iznafrlaa vo ogan bogovite nivi; no toa ne bea bogovi, tuku izrabotki
od ~ove~ki race, drvo i kamen, zatoa i gi uni{tija..
23|37|20|I sega, Gospodi, Boè na{, spasi ne od rakata negova: toga{ }e doznaat site
zemni carstva, deka Ti, Gospodi, si edinstven Bog."
23|37|21|I isprati Isaija, sinot Amosov, do Ezekija da kaàt: vaka veli Gospod, Bog
Izrailev: "Za ona {to ti Mi se mole{e protiv Senaherima, carot asirski, -
23|37|22|eve go slovoto {to Gospod go izre~e za nego: }e te prezre, }e ti se
potsmee devicata, }erkata Sionova, }e ja zani{a glavata po tebe }erkata
erusalimska.
23|37|23|Koga ti prekoruva{e i navreduva{e? Protiv kogo go podigna glasot i gi
krena tolku visoko o~ite svoi? Protiv Svetecot Izrailev.
23|37|24|Preku slugite svoi ti go prekoruva{e Gospoda, velej}i: "So mnoèstvoto
moi koli se iska~iv na vrvot od planinite, vrz rebrata na Livan, gi isekov visokite
negovi kedri, ubavite negovi kiparisi, i stignav do samiot vrv negov, i do gori~kata
negova;
23|37|25|i iskopav i piev voda; i so stapkite na nozete svoi }e gi isu{am site reki
egipetski.
23|37|26|Zar ne si ~ul, deka Jas odamna go napraviv toa, vo stari dni go
prednacrtav, a sega go ispolniv so toa, deka ti go opusto{uva{ silnite gradovi,
pretvoraj}i gi vo kupi{ta urnatini?
23|37|27|@itelite nivni iznemo{tea; treperat i ostanuvaat vo sram; stanale kako
treva po poleto i ne`no trevno rastenie, kako trevki po pokrivite i preplamnato ìto
pred da bide isklasano.
23|37|28|]e sedne{ li, }e izleze{ li, ili }e vleze{ - Jas znam se, ja znam i drskosta
tvoja protiv Mene.
23|37|29|Za tvojata drskost protiv Mene i za toa, deka tvojata naduenost dojde do
u{ite Moi, }e ja stavam alkata Svoja vo nozdrite tvoi i uzdata Svoja - vo ustata
tvoja; }e te vratam nazad po istiot pat, po koj si do{ol.
23|37|30|I, ete, ti, Ezekija, dokaz: jadete go ovaa godina izrasnatoto od padnatoto
zrno, a vo drugata godina - samoizrasnatoto; na tretata, pak, godina sejte i `nejte,
sadete lozja i jadete gi plodovite nivni.
23|37|31|Za{to preìveanite vo domot Judin, tie {to }e ostanat, pak }e pu{tat koren
dolku i }e dadat plod gore,
23|37|32|oti od Erusalim }e proizleze ostatokot, i od gradot Sion - spasenieto.
Toa }e go izvr{i revnosta na Gospoda Savaot.
23|37|33|Poradi toa vaka veli Gospod za asirskiot car: "nema da vleze toj vo ovoj
grad, nitu }e frli tamu strela, i nema da se dobliì do nego so {tit, nitu }e iskopa
opkop okolu nego;
23|37|34|po koj pat do{ol, po istiot i }e se vrati, no vo toj grad nema da vleze, veli
Gospod.
23|37|35|Jas }e go branam ovoj grad, za da go spasam poradi Sebe i zaradi Mojot
sluga Davida."
23|37|36|Toga{ izleze angel Gospodov i pogubi vo asirskiot logor sto i osumdeset i
pet iljadi du{i. Utredenta stanaa, i, ete, nasekade ima{e samo mrtvi tela.
23|37|37|I oststapi Senahirim, carot asirski, ta si otide, se vrati i ìvee{e vo Ninevija.
23|37|38|I koga se klawa{e vo domot na svojot bog Nimroh, sinovite negovi
Adrameleh i Sarasar go ubija so me~, a samite izbegaat vo Araratskata zemja. I
mesto nego stana cas sinot negov Asardan.
23|38|1|Vo tie dni Ezekija se razbole smrtno. I dojde kaj nego prorokot Isaija, sinot
Amosov, i mu re~e: "Vaka veli Gospod: napravi zavet za domot svoj, za{to }e
umre{, nema da ozdravi{."
23|38|2|Toga{ Ezekija se svrte so liceto kon yidot i se pomoli na Gospoda velej}i:
23|38|3|"O, Gospodi! Seti se, deka jas odev pred Tvoeto lice verno i so predano srce
kon Tebe i vr{ev ona {to be{e ugodno pred Tvoite o~i." I silno zaplaka Ezekija.
23|38|4|I dojde slovoto Gospodovo kon Isaija i mu be{e re~eno:
23|38|5|"Odi, kaì mu na Ezekija: vaka veli Gospod, Bog na tatka ti Davida: ja ~uv
tvojata molitva, gi vidov tvoite solzi, i ete, dodavam kon tvoite dni u{te petnaeset
godini,
23|38|6|}e te spasam tebe i ovoj grad od rakata na carot asirski. Da, }e go za~uvam
toj grad.
23|38|7|I, eve ti znak od Gospoda, deka Gospod }e go ispolni slovoto, {to go izre~e.
23|38|8|Eve, }e ja vratam deset stapki nazad son~evata senka, koja mina po stapkite
Ahazovi." I se vrati sonceto deset stapki po stapkite, po koi toa sleguva{e.
23|38|9|Molitvata na judejskiot car Ezekija, koga be{e bolen i ozdrave od bolesta:
23|38|10|"Si rekov vo sebesi: koga gi prepoloviv dnite svoi, treba da vlezam vo
portite na pekolot; jas sum li{en od ostatokot na godinite svoi.
23|38|11|Jas rekov: nema da Go vidam Gospoda, Gospoda vo zemjata na ìvite;
nema da vidam pove}e ~ovek me|u onie {to ìveat vo svetot;
23|38|12|moeto ìveali{te se simna od mestoto i se oddale~eni od mene kako
ov~arski {ator; kako tkaa~ treba da go prese~am ìvotot svoj; On }e me otse~e od
osnova; dewe i no}e ~ekav, deka Ti }e prati{ smrt.
23|38|13|êkav do utroto; kako lav On gi kr{e{e site moi koski; den i no} ~ekav
deka }e mi isprati smrt.
23|38|14|Kako èrav, kako lastovi~ka ispu{tav glasovi, kako gulab taguvav; o~ite
moi gledaa kon neboto: Gospodi, pritesnet sum, spasi me.
23|38|15|[to da kaàm? Toj mi re~e, i Toj napravi. Mirno }e gi pominam site godini
na ìvotot svoj, pomnej}i ja tagata na du{ata svoja.
23|38|16|Gospodi, taka ìveat, i vo seto toa za Tebe }e ìvee mojot duh; Ti }e me
izlekuva{, }e mi daruva{ ìvot.
23|38|17|Ete, za dobro mi be{e silnata taga, Ti ja spasi du{ata moja od pogibelniot
rov, gi frli zad grbot Svoj site moi grevovi.
23|38|18|Zo{to ne pekolot Tebe Te slavi, ne smrtta Tebe te vosfaluva, ne slezenite
vo grob se nadevaat na Tvojata vistina.
23|38|19|@ivite, samo ìvite }e Te proslavat, kako jas sega; tatkoto }e im ja soop{ti
na decata Tvojata vistina.
23|38|20|Gospod }e me spasi; i nie vo site dni na na{iot ìvot so zvucite na moite
ìci }e peeme pesni vo domot Gospodov."
23|38|21|Toga{ re~e Isaija: "Neka donesat suvi smokvi, neka gi izgme~at i neka gi
stava vrz ~irot; i carot }e ozdravi."
23|38|22|A Ezekija re~e: "Koj e znakot, deka }e otidam vo domot Gospodov?"
23|39|1|Vo toa vreme vavilonskiot car Marodah Valadan, sin Valadanov, isprati do
Ezekija pismo i darovi, za{to be{e ~ul, oti toj bil bolen i ozdravel.
23|39|2|Im se zaraduva Ezekija na glasnicite i im ja pokaà svojata riznica, srebroto
i zlatoto, prijatnite mirisi i skapocenite masla, celata svoja oru`nica i se {to se nao|
a{e vo negovata riznica, - ne ostana ni{to, {to ne im go pokaà Ezekija vo domot
svoj i po celoto svoe vladenie.
23|39|3|Toga{ dojde prorokot Isaija pri carot Ezekija i mu re~e: "[to rekoa ovie lu|
e? Od kade dojdoa pri tebe?" Ezekija odgovori: "Od dale~na zemja dojdoa tie pri
mene, od Vavilon."
23|39|4|I pra{a Isaija: "[to vidoa tie vo tvojot dom?" Ezekija odgovori: "Vidoa se,
{to ima vo mojot dom; ni{to ne ostana vo mojata riznica, {to da ne im pokaàv."
23|39|5|I mu re~e Isaija na Ezekija: "Islu{aj go slovoto na Gospoda Savaot:
23|39|6|ete, }e dojdat dni, i se {to ima vo domot tvoj i {to sobrale tatkovcite tvoi do
denes, se }e bide odneseno vo Vavilon; ni{to nema da ostane, veli Gospod.
23|39|7|]e zemat i od tvoite sinovi, {to }e proizlezat od tebe, {to }e gi rodi{, i tie }e
bidat evnusi vo dvorecot na vavilonskiot car."
23|39|8|A Ezekija mu re~e na Isaija: "Dobro e slovoto Gospodovo, {to ti go izre~e;
a vo sebe pomisli: barem }e ima mir i sigurnost vo tekot na moite dni."
23|40|1|Ute{uvajte go, ute{uvajte go Mojot narod, veli va{iot Bog;
23|40|2|govorete mu na Erusalim, {to mu e po srce, i izvestuvajte go, deka vremeto
na negovata borba se ispolni, deka za nepravdata mu e dadeno zadovoluvawe, za{to
od rakata Gospodova dobi dvojno za site svoi grevovi.
23|40|3|Glasot na onoj {to vika vo pustiwata govori: "Prigotvete Mu pat na
Gospoda, pravi napravete gi vo pustiwata patekite za na{iot Bog;
23|40|4|sekoj dol da se ispolni, sekoja planina i rid da se snizat; krivinite da se
ispravat, i neramnite pati{ta da bidat izramneti;
23|40|5|i }e se javi slavata Gospodova, i sekoja plot }e go vidi spasenieto od Boga;
za{to ustata Gospodova go izre~e toa."
23|40|6|Glasot govore{e: "Razglasuvaj!" i re~e: "[to da razglasuvam?" - Sekoja plot
e treva, seta ubavina nejzina e kako polsko cve}e.
23|40|7|Trevata se isu{uva, cve}eto ovenuva, {to }e duvne vrz nego zdivot na
Gospoda: taka e i narodot kako treva.
23|40|8|Trevata se su{i, cve}eto svenuva, a slovoto na na{iot Bog ostanuva ve~no."
23|40|9|Iska~i se na visokata gora Sion, ti koj javuva{ dobri vesti za Sion, izvi{i go
silno glasot svoj, blagoizvestitele Erusalime, podigni go, ne pla{i se. Kaì im na
gradovite Judini: eve Go va{iot Bog!
23|40|10|Ete, Gospod Bog ide so sila i mi{kata Negova e so vlast. Ete, nagradata
Mu e so Nego, a otplatata Mu e pred liceto Negovo.
23|40|11|Kako pastir }e go pase On stadoto Svoe: jagniwata }e gi zeme On vo
racete i }e gi nosi na gradite Svoi, i gri`livo }e gi vodi dojdenite.
23|40|12|Koj gi iscrpel vodite so rakata svoja i so peda go izmeril neboto, i so
merka go izmeril pravot zemen, koj gi izmeril na terazija planinite i ridovite?
23|40|13|Koj go razbral Duhot na Gospoda, i Mu bil Nemu sovetnik i Go u~el?
23|40|14|So kogo se sovetuval On, i koj Go vrazumuval i Go pou~uval vo patot na
pravdata, i Go u~el na znaewe i Mu go pokaùval patot na mudrosta?
23|40|15|Ete, narodite se kako kapka od vedro, i se smetaat kako pra{inka na
terezija. Ete, ostrovite On gi podigna kako pra{inki.
23|40|16|Ni Livan ne stignuva za `rtven ogan, ni ìvotnite po nego - za sepalenica.
23|40|17|Site narodi pred Nego se kako ni{to, - za Nego se pomalku od ni{to, i
pomalku se od suetata.
23|40|18|I taka, so kogo }e Go sporedite Boga, i kakva podobnost }e Mu najdete?
23|40|19|Umetnikot go izleva idolot, a zlatarot go pokriva so zlato i mu dodava
srebreni veri{ki.
23|40|20|A koj e siromav i nema {to da mu prinese, toj izbira drvo, koe ne gnie, pa
bara iskusen umetnik za da napravi idol, {to }e stoi cvrsto.
23|40|21|Zar ne znaete? Zar ne ste slu{ale? Zar ne vi e zboruvano vo po~etokot?
Zar ne ste go razbrale toa po osnovite na zemjata?
23|40|22|On e Onoj, Koj sedi nad drugot na zemjata, a onie, {to ìveat na nea, se
kako skakulci pred Nego; On gi rasposlal nebesata kako tanko platno i gi raspnal
kako {ator za ìveewe.
23|40|23|On gi pretvora knezovite vo ni{to, sudiite zemni gi pravi da bidat ni{to`ni.
23|40|24|Odvaj posadeni, odvaj poseani, odvaj se zakorenil vo zemjata strakot
nivni, {tom On }e duvne vrz niv, tie se isu{uvaat; viorot gi odnesuva kako pleva.
23|40|25|"So kogo }e Me izedna~ite i so kogo }e Me sporedite? - veli Svetecot.
23|40|26|Krenete gi o~ite svoi kon visinite nebesni i poglednete, koj gi sozdal? Koj
go presmetal brojot na vojskata nivna? On site niv gi narekuva po ime: poradi
golemata mo} i golemata sila vo Nego ni{to ne nedostiga.
23|40|27|A kako govori{ ti, Jakove, i veli{, Izraile: "Patot mi e sokrien od Gospoda,
deloto moe e zaboraveno pred mojot Bog?"
23|40|28|Zar ne znae{? Zar ne si slu{al deka ve~niot Bog, Koj gi sozdal krai{tata na
zemjata, ne se izmoruva i ne iznemo{tuva; Negoviot razum e neispitliv.
23|40|29|On mu dava silan na umoreniot i mu daruva ja~ina na iznemo{teniot.
23|40|30|Se umoruvaat i mom~iwata i oslabuvaat, i mladi lu|e pa|aat,
23|40|31|a onie koi se nadevaat na Gospoda, }e ja obnovat silata svoja: }e krenat
krilja kako orli, }e tr~aat i nema da im bide te{ko, }e odat i nema da se umorat.
23|41|1|Molknete pred Mene, ostrovi, i neka narodite gi obnovat silite svoi; neka se
pribliàt i neka re~at: da izlezeme zaedno na sud.
23|41|2|"Koj Go izdiga od istok Pravednikot, koj Go povikuva da odi pred Nego?
Koj Mu gi predade narodite i Mu gi pokori carevite? On gi pretvori vo prav so
Negoviot me~, so Negoviot lak - vo pleva, razveana od vetar.
23|41|3|On gi gone{e, ode{e spokojno po patot, po koj nikoga{ ne be{e odel so
nozete svoi.
23|41|4|Koj go napravi i izvr{i toa? Onoj, Koj vo po~etokot gi povika rodovite; Jas,
Gospod, Jas sum prviot, i me|u poslednite - Jas sum istiot.
23|41|5|Ostrovite vidoa i se uàsija, krai{tata zemni zatreperija. Tie se zbliìja i se
sobraa;
23|41|6|sekoj mu pomaga na drugarot svoj i mu veli na bratot svoj: "Drì se!"
23|41|7|Kova~ot go bodri learot; koj gi spleskuva so ~ekan listovite, mu odobruva
na onoj, {to kova na kovalna, velej}i za spojkata: "dobra e"; i ja zacvrstuva so
klinci, za da bide cvrsta.
23|41|8|"A ti, ti Izraile, slugo Moj, Jakove, kogo Jas te izbrav, seme na Avraama,
prijatele Moj,
23|41|9|ti, kogo go zedov od krai{tata na zemjata i go povikav od krai{tata nejzini, i
ti rekov: Ti si Moj sluga, Jas te izbrav i nema da te otfrlam.
23|41|10|Ne pla{i se, za{to Jas sum so tebe; ne se voznemiruvaj, za{to Jas sum Bog
tvoj; Jas }e te zakrepam i }e ti pomognam, }e te poddràm so desnicata na Mojata
pravda."
23|41|11|Ete, postideni i zasrameni }e ostanat site, {to se naeèni protiv tebe, - }e
bidat kako ni{to i }e zaginat onie {to se prepiraat so tebe.
23|41|12|]e gi bara{ - i nema da gi najde{, niv, koi neprijatelstvuvaat protiv tebe;
koi se borat so tebe; }e bidat kako ni{to, napolno ni{to;
23|41|13|za{to Jas sum Gospod, Bog tvoj; te dràm za tvojata desna raka, ti velam:
"ne pla{i se, Jas ti pomagam."
23|41|14|"Ne se pla{i, crvu Jakove, malubroen Izraile, - Jas ti pomagam, veli
Gospod, Jas tvoj Iskupitel, Svetecot Izrailev."
23|41|15|Ete, Jas }e ti napravam ostar dikel, nov, nazaben; ti }e gi kr{i{ i }e gi
sitni{ planinite, i ridovite }e gi napravi{ kako prav.
23|41|16|Ti }e vee{, vetrot }e gi raznese, i viorot }e gi razvee; a ti }e se
zaraduva{ vo Gospoda, }e se fali{ so Svetecot Izrailev.
23|41|17|Siromasi i neimotni baraat voda, i nema, jazikot im se isu{uva od èd: Jas,
Gospod }e gi ~ujam, Jas, Bog Izrailev, nema da gi ostavam.
23|41|18|]e otvoram reki na vrvot od gorite i izvori srede dolini; pustiwata }e ja
napravam ezero i suvata zemja - vodni izvori;
23|41|19|}e nasadam vo pustiwa kedar, sitim, mirta i maslinki, }e nasadam vo
stepite kiparis, javor i buka naedno,
23|41|20|za da vidat i poznaat, i da gi razgledaat i razberat, deka rakata Gospodova
go napravi toa, deka Svetecot Izrailev go sozdade toa.
23|41|21|Pretstavete go deloto svoe, veli Gospod; dajte gi dokazite svoi, veli Carot
Jakovov.
23|41|22|Neka dojdat i neka ni kaàt {to }e bide; neka objavat ne{to, pred da stane,
i nie }e pronikneme so umot svoj i }e doznaeme, {to }e bide potoa, ili neka ni
pretskaàt za idninata.
23|41|23|Kaète {to }e bide vo idnina, i nie }e poznaeme deka ste bogovi, ili
napravete ne{to dobro ili lo{o, za da se za~udime i zaedno so vas da vidime.
23|41|24|No vie ste ni{to, i deloto va{e e ni{to`no; odvraten e onoj {to ve izbra."
23|41|25|Jas go podignav od sever, i toj }e dojde; od izgrev sonce }e go povikuva
imeto Moe i }e gi gazi knezovite kako kal, i }e gi gazi, kako grn~ar glinata.
23|41|26|Koj objavi za toa od po~etokot, za da znaeme, i mnogu porano, za da
moème da kaème: "navistina?" No nikoj ne kaàl, nikoj ne objavil, nikoj ne gi ~ul
va{ite zborovi.
23|41|27|Jas prv rekov na Sion: "ete go, i mu dadov na Erusalim blagovesnik."
23|41|28|I taka, Jas gledav, i nema{e nikogo, me|u niv ne se najde sovetnik, za da
moàm da gi pra{am, i tie da odgovorat.
23|41|29|Ete, site tie se ni{to, ni{to`ni se i delata nivni: vetar i ni{to`nost se nivnite
idoli.
23|42|1|Eve go Mojot Sluga, Kogo Go dràm za raka, Mojot Izbranik, kon Kogo
blagovoli du{ata Moja. ]e go poloàm Duhot Svoj vrz Nego, i On }e im bide sud na
narodite;
23|42|2|nema da vikne, nitu da go podigne glasot Svoj, nema da dozvoli da go ~ujat
na ulicite;
23|42|3|skr{enata trska nema da ja zdrobi, i lenot {to tlee nema da go ugasne; }e
sudi spored vistinata;
23|42|4|nema da oslabne, nitu }e iznemo{ti, dodeka na zemjata ne utvrdi sud,
narodite }e se nadevaat na Negoviot zakon.
23|42|5|Taka veli Gospod Bog, Koj gi sozdal nebesata i nivnoto prostranstvo, Koj ja
ra{iril zemjata so nejzinite proizvodi, Koj mu dava zdiv na narodot {to e na nea, i
duh na onie {to odat po nea.
23|42|6|Jas, Gospod, Te povikav vo pravda, cvrsto }e Te dràm za raka i }e Te
pazam, }e te postavam za zavet na narodot, svetlina za neznabo{cite,
23|42|7|za da im gi otvori{ o~ite na slepite, da gi izvede{ vrzanite od zatvor i onie
{to sedat vo temnina - od temnina.
23|42|8|Jas sum Gospod, toa e Moeto ime, i nema da ja dadam slavata Svoja na
drug, nitu ~esta Svoja na idoli.
23|42|9|Ete, pretskaànoto porano se zbi, i novo }e izvestam; pred da stane toa,
Jas }e ve izvestam.
23|42|10|Pejte Mu na Gospoda nova pesna, pohvalna za Nego od zemnite krai{ta,
vie {to plovite po more, i se, {to go polni, ostrovite i onie {to ìveat na niv.
23|42|11|Neka izdigne glas pustiwata i nejzinite gradovi, naselbite, kade {to ìvee
Kidar; neka likuvaat onie {to ìveat vo karpi, neka voskliknuvaat od vrvovite
gorski.
23|42|12|Neka Mu vozdadat slava na Gospoda, pohvalata Negoav neka ja vozvestat
na ostrovite.
23|42|13|Gospod }e izleze kako ispolin, revnosta }e ja vozbudi kako vojnik; }e
izvika i }e podigne vojni~ki vik; }e se pokaè silen protiv neprijatelite Svoi.
23|42|14|Dolgo mol~ev Jas, trpev i se vozdrùvav; sega }e vikam kako rodilka, }e
razurnuvam i }e goltam se.
23|42|15|]e opusto{uvam planini i ridovi, i seta nivna treva }e ja isu{am; rekite }e
gi napravam ostrovi, ezerata }e gi isu{am.
23|42|16|]e gi povedam slepite po pat, {to tie ne go znaat, }e gi vodam po nejzini
pateki, temninata }e ja naprava svetlina pred niv, a krivite pateki - pravi: ete, {to }e
napravam Jas za niv, i nema da gi ostavam.
23|42|17|Toga{ }e se svrtat nazad i so golem sram }e se pokrijat onie, {to se
nadevaat na idoli, koi im velat na idolite: vie ste na{i bogovi.
23|42|18|Slu{ajte, gluvi, i gledajte, slepi, za da vidite.
23|42|19|Koj e tolku slep kako {to e Mojot sluga, i gluv, kako {to e Mojot pratenik?
Koj e tolku slep kako {to e vozqubeniot, koj e taka slep, kako {to e slugata
Gospodov?
23|42|20|Ti si videl mnogu, no ne si zabeleùval; u{ite ti bile otvoreni, no ne si
slu{al.
23|42|21|Na Gospoda mu bilo ugodno zaradi pravdata Svoja da go vozveli~i i
proslavi zakonot.
23|42|22|No toa e narod poroben i razgraben; site tie se vrzani vo podzemja i
sokrieni vo temnici; stanale plen, i nema spasitel, ograbeni se, i nikoj ne veli: vrati
go!
23|42|23|Koj od vas go priklonil uvoto kon toa, koj viknal i go slu{al za idninata?
23|42|24|Kog go predade Jakova na razurnuvawe i Izrailot - na graba~i? Ne e li toa
Gospod, protiv Kogo zgre{ivme? Tie ne sakaat da odat po pati{tata Negovi, nitu go
slu{aat zakonot Negov.
23|42|25|A On ja izlea vrz niv jarosta na Svojot gnev i èstokosta na vojnata: ti gi
opkruì so plamen od site strani, no tie ne zabeleùvaa; gore{e vo niv, no tie ne go
razbraa toa so srce.
23|43|1|A sega vaka veli Gospod, Koj te sozdade Jakove, i Koj te obrazuval, Izarile:
ne pla{i se, za{to Jas te otkupiv, te narekov spored imeto tvoe; ti si Moj.
23|43|2|Preku vodi li }e minuva{, Jas sum so tebe; preku reki li - tie nema da te
potopat; ako trgne{ preku ogan, nema da se izgori{, i plamenot nema da te obgori.
23|43|3|Za{to Jas sum Gospod, Bog tvoj, Svetecot Izrailev, tvojot Spasitel; otkup za
tebe go dadov Egipet; Etiopija i Saveja gi dadov za tebe.
23|43|4|Bidej}i si skap vo o~ite Moi, mnogu si cenet; Jas te vozqubiv, zatoa }e
dadam drugi lu|e za tebe, i narodi za tvojata du{a.
23|43|5|Ne pla{i se, za{to Jas sum so tebe; od istok }e go dovedam tvoeto pleme i
od zapad }e go soberam.
23|43|6|Na sever }e mu kaàm: daj; i na jug: ne zadrùvaj; dovedi gi sinovite Moi
oddaleku i }erkite Moi - od krai{tata na zemni,
23|43|7|sekogo, koj se narekuva so Moeto ime, kogo sum go sozdal za Moe
proslavuvawe, gi sodadov i napraviv.
23|43|8|Izvedi go slepiot narod, iako ima o~i, i gluviot, iako ima u{i.
23|43|9|Neka se soberat site narodi zaedno, neka se soedninat plemiwata. Koj od
niv go pretskaàl toa? Neka soop{tat {to bilo vo po~etokot; neka dovedat svedoci
od sebesi i da se opravdaat, za da moè da se ~ue i da se kaè: "vistina e."
23|43|10|A Moi svedoci, veli Gospod, ste vie i Mojot sluga, {to go izbrav, za da
znaete i da Mi veruvate, da razberete deka sum toa Jas: pred Mene nema{e Bog, i
po Mene nema da ima.
23|43|11|Jas, Jas sum Gospod, i nema Spasitel osven Mene.
23|43|12|Jas predrekov i spasiv, odnapred pretskaàv a drug nemate, vie ste Moi
svedoci, oti Jas sum Bog - veli Gospod;
23|43|13|od po~etokot na dnite Jas sum ist, nikoj nema da se spasi od rakata Moja;
Jas }e napravam, i koj }e go izmeni toa?
23|43|14|Taka veli Gospod, va{iot Izkupitel, Svetecot Izrailev; zaradi vas isprativ
vo Vavilon i gi isfrliv site reziwa na zatvorite i Haldejcite, koi se gordeeja so korabi.
23|43|15|Jas sum Gospod, va{iot Svetec, Sozdatelot na Izrailot, va{iot Car.
23|43|16|Taka veli Gospod, koj otvori vo moreto pat, po razbranuvani vodi - pateka.
23|43|17|Koj izvede bojni koli i kowi, vojska i sila; site legnaa naedno, ne stanaa;
ugasnaa, kako fitil istleeja.
23|43|18|No vie ne se se}avate za porane{noto i za nekoga{noto ne pomisluvate.
23|43|19|Ete, Jas pravam ne{to novo; eve sega }e se javi; zari i toa ne sakate da go
znaete? ]e napravam pat niz stepi, reki - preku pustiwa.
23|43|20|Polskite yverovi }e Me proslavat, {akali i noevi, za{to }e im dadam voda
vo pustiwata, reki - vo suvi stepi, za da go pojam Mojot izbravn narod.
23|43|21|Ovoj narod go sozdadot za Sebesi; toj }e ja razglasuva slavata Moja.
23|43|22|A ti, Jakove, ne si Me vikal: ti, Izraile, ne si se trudel za Mene.
23|43|23|Ne si Mi gi prinesuval svoite jagniwa za sepalenica, nitu si Me po~ituval
so `rtvite svoi. Ne sum te prinuduval da Mi sluì{ so lebni prinosi i ne sum ti
dote`nuval, baraj}i od tebe da Mi kadi{.
23|43|24|Ne si mi kupuval so srebro kadilo, nitu si Me nasituval so mrsno meso od
`rtvite svoi; no so tvoite grevovi si Me optovaruval; so tvoite bezzakonija si Mi
dote`nuval.
23|43|25|A Jas, Jas Sam gi bri{am tvoite prestapi zaradi Samiot Sebe i grevovite
tvoi nema da gi spomnam.
23|43|26|Spomni Me; }e se sudime; govori, za da se opravda{.
23|43|27|Tvojot praotec zgre{i, a tvoite zastapnici otstapija od Mene.
23|43|28|Zatoa nastojnicite na svetili{teto gi li{iv od sve{tenstvo, Jakova go
predadov na prokletstvo i Izrailot na podbiv.
23|44|1|A sega slu{aj, Jakove, slugo Moj, i ti, Izraile, kogo Jas go izbrav.
23|44|2|Vaka veli Gospod, Koj te sozdade i te oblikuva, Koj ti pomaga od maj~inata
utroba: ne pla{i se, slugo Moj Jakove, i vozquben Moj, kogo Jas go izbrav;
23|44|3|za{to }e izleam voda vrz ona {to èduva, i potoci vrz isu{enoto; }e go
izleam duhot Svoj vrz tvoeto pleme i blagoslovot Svoj - vrz tvoite potomci.
23|44|4|]e rastat kako treva kraj izvori, kako vrbi kraj vodni potoci.
23|44|5|Eden }e re~e: "Jas sum Gospodov", drug }e se nare~e so imeto na Jakova; a
tret }e napi{e so rakata svoja: "Jas sum Gospodov", }e se nare~e so imeto Izrailevo.
23|44|6|Vaka veli Gospod, Carot na Izrailot i negoviot Izbavitel, Gospod Savaot:
"Jas sum prviot, Jas sum i posledniot; osven Mene nema Bog;
23|44|7|za{to koj e kako Mene? Neka raskaè toj, da razglasi i po red da Mi
preststavi se od ona vreme, koga go ustorov drevniot narod, neka go razglasat ona
{to nastapuva i ona {to }e bide...
23|44|8|Ne bojte se i ne pla{ete se: neli oddamana ti soop{tiv i prestkaàv? I vie ste
Moi svedoci. Ima li Bog osven Mene? Ne, druga nikakva karpa ne znam.
23|44|9|Onie, {to pravat idoli, site se ni{to`ni, nivnite najsakani ne donesuvaat
nikakva korist tie sami se svedoci vo toa. Tie ne gledaat, nitu razbiraat, i zatoa }e
bidat posrameni.
23|44|10|Koj napravil bog i izleal idol, {to ne donesuva nikakva korist?
23|44|11|Site u~esnici vo toa }e bidat posrameni, za{to i samite majstori sepak se
lu|e; site tie neka se soberat i neka zastanat; tie }e se upla{at i site }e bidat
posrameni.
23|44|12|Kova~ot pravi se~ilo od èlezo, so ~ekan go mazni i se trudi nad nego so
silnata raka svoja do tolku, {to pregladnuva i premaluva, ne pie voda i
iznemo{tuva.
23|44|13|Drvodelecot, otkako }e odbere drvo, vle~e po nego linija, so ostar alat go
ocrtuva, potoa izrabotuva lik na ubav ~ovek, za da go postavi doma.
23|44|14|Se~e kedri, zema bor i dab, koi gi odbira me|u {umskite drvja, sadi jasen,
kogo do`dot go pravi da raste.
23|44|15|I toa mu sluì na ~ovekot za ogan, a del od nego upotrebuva da se topli, da
zapali ogan i da pe~e leb. A od nego pravi i bog i mu se poklonuva, pravi idol i pa|a
ni~kum pred nego.
23|44|16|Del od drvoto izgoruva vo ogan, so drug del vari meso za jadewe, si pe~e
pe~eno i jade do nasituvawe, a isto taka se gree i veli: "dobro e, se zgreav;
po~uvstvuvav toplina."
23|44|17|A od ostatocite pravi bog, svoj idol, mu se poklonuva, pa|a ni~kum pred
nego i mu se moli i veli: "spasi me, za{to ti si moj bog."
23|44|18|Ne znaat, nitu razbiraat: "On im gi zatvoril o~ite, za da ne gledaat, i srcata
nivni - za da ne razbiraat.
23|44|19|I ne go zema toa pri srce, nitu ima do tolku znaewe i razum da kaè:
"polovinata negova ja izgorev na ogan i na jaglenot negov ispekov leb, svariv meso
i jadev; a od ostatokot zar }e napravam odvratnost, zar }e se klawam na par~e
drvo?"
23|44|20|Rzberi deka srceto na idol e od pepel; izmamenoto srce tvoe te dovelo vo
zabluda, i ne moè da ja oslobodi du{ata svoja i da re~e: "neli e izmama toa {to e
vo desnata raka moja?"
23|44|21|Pomni go toa, Jakove i Izraile, za{to ti si Moj sluga; Jas te sozdadov; Moj
sluga si ti, Izraile, ne Me zaboravaj.
23|44|22|]e gi izbri{am kako magla tvoite bezzakonija, i tvoite gravovi - kako
oblak; svrti se kon Mene, za{to Jas te otkupiv.
23|44|23|Veselete se, nebesa, za{to Gospod go napravi toa. Likuvajte, dlabo~ini
zemni; {umete od radost, gori i {umi i site drvja vo niv; za{to Gospod go otkupi
Jakova i }e se proslavi vo Izrailot.
23|44|24|Vaka veli Gospod, Koj te otkupuva i Koj te oblikuva vo maj~inata utroba:
Jas sum Gospod, Koj se sozdadov, Sam gi sprostrev nebesata i so silata Svoja ja
poslav zemjata.
23|44|25|Jas gi pravam ni{to`ni dokazite na la`nite proroci i na videlo go iznesuvam
bezumieto na me|esnicite, Jas Koj gi vra}am mudrecite i znaeweto nivno go
obrnuvam vo ludost.
23|44|26|Go potvrduvam zborot na Svojot sluga i go izvr{uvam izre~enoto od
Moite pratenici, mu velam na Erusalim: "Ti }e bide{ naselen" i na gradovite Judini:
"Vie }e bidete izgradeni; i urnatinite negovi Jas }e gi vozobnovam."
23|44|27|Jas i velam na bezdnata: "Isu{i se!" I rekite tvoi Jas }e gi isu{am.
23|44|28|Koj veli za Kira: "Toj e Moj pastir, i toj }e ja ispolni sekoja volja Moja i }e
mu re~e na Erusalim: "Ti }e bide{ odnovo izgraden!" i na hramot "ti }e
bide{ osnovan!"
23|45|1|Vaka mu veli Gospod na Svojot pomazanik Kira: "Te dràm za desnata raka,
za da ti pokoram narodi, i }e gi simnam pojasite od bedrata na carevite, za da ti se
otvorat vratite, i portite da ne bidat zatvoreni.
23|45|2|Pred tebe }e odam, planini }e ramnam, bakarni vrati }e razbivam i èlezni
reziwa }e kr{am;
23|45|3|tebe }e ti gi predadam ~uvanite vo temno bogatstva i sokrienite dobra, za da
poznae{, deka Jas sum Gospod. Koj te narekuvam po ime, - Bog Izrailev.
23|45|4|Zaradi Jakova, Mojot sluga i Izrailot, Mojot izbranik, Jas go narekov po
ime, te po~ituvav, iako ne Me poznava{e.
23|45|5|Jas sum Gospod i nema drug; nema Bog osven Mene; Jas te prepa{av, iako
ne me poznava{e,
23|45|6|za da doznaat od izgrev sonce i od zapad, deka nema drug osven Mene: Jas
sum Gospod, i nema drug.
23|45|7|Jas ja sozdavam svetlinata i ja pravam temninata, pravam mir i pri~inuvam
nevolji. Jas, Gospod go vr{am seto toa.
23|45|8|Rosete, nebesa, odozgora, i oblacite neka izlivaat pravda; neka se rastfvori
zemjata i neka donesuva spasenie, zaedno da proizleguva i pravdata. Jas, Gospod,
go pravam toa.
23|45|9|Te{ko mu na onoj, koj se rasprava so Sozdatelot svoj! Crep~e od zemni
sadovi so drugi takvi par~iwa! ]e mu kaè li glinata na grn~arot: "{to pravi{" i
tvoeto delo }e kaè li za tebe: "toj nema race?"
23|45|10|Te{ko mu na onoj, koj mu veli na tatka si: "zo{to si me sozdal na svetov",
a na majka si: "zo{to si me rodila?"
23|45|11|Vaka veli Gospod, Svetecot Izralev i negoviot Tvorec: "]e me pra{ate li za
idninata na sinovite Moi i }e sakate li da mi se me{ate vo deloto na racete Moi?
23|45|12|Jas ja sozdadov zemjata i go sozdadov na nea ~ovekot; Jas - Moite race gi
prostreja nebesata; i na seta nivna vojska Jas im dadov zakon.
23|45|13|Jas go podginav vo pravda i }e gi izramnam site pati{ta negovi. Toj }e go
izgradi Mojot grad i }e gi otpu{ti zarobenite Moi ne za otkup, nitu za darovi, veli
Gospod Savaot.
23|45|14|Vaka veli Gospod: pe~albite na Egiptjanite i trgovijata na Etiopijcite, i
Savejcite, lu|e silni, koi tebe }e preminat i tvoi }e bidat, vo verigi }e dojdat, }e
padnat pred tebe ni~kum i }e te molat, velej}i: samo ti ima{ Bog, i nema drug
Bog."
23|45|15|Vistina, Ti si Bog sokrien, Bog Izrailev, Spasitel.
23|45|16|Site tie }e bidat posrameni i zasrameni; zaedno so niv }e otidat so sram i
site onie {to pravat idoli.
23|45|17|A Izrailot }e bide spasen so ve~no spasenie od Gospoda; vie nema da
bidete posrameni i osramoteni vo veki vekov.
23|45|18|Za{to vaka veli Gospod, Koj go sozdade neboto, On, Bog, Koj i dade
oblik na zemjata i Koj ja sozdade; On ja zacvrsti, ne nenadejno ja sozdade; On ja
sozdade za ìveewe. On veli: Jas sum Gospod, i nema drug.
23|45|19|Ne govorev tajno Jas, ne vo temno mesto na zemjata; ne mu rekov na
Jakovovoto pleme: "naprazno Me barate." Jas sum Gospod, Koj{to izrekuva
pravda, Koj{to ja otkriva vistinata.
23|45|20|Soberete se i dojdete, pribliète se site, preìveani od narodite. Nerazbreni
se onie, {to go nosat svojot drven idol i se molat na bog, koj ne spasuva.
23|45|21|Objavete i kaète, otkako }e se posovetuvate me|u sebe: koj go kaà toa od
stari vremiwa? Koj odnapred go kaàl toa? Neli Jas, Gospod, Nema drug Bog osven
Mene, - Bog praveden i Koj spasuva, nema osven Mene.
23|45|22|Kon Mene obrnete se, i }e bidete spaseni, site krai{ta zemni, za{to Jas sum
Bog i nema drug kako Mene.
23|45|23|Se kolnam vo Sebe Samiot: od usta Moja izleguva pravda, zbor
neizmenliv, deka pred Mene }e se prekloni sekoe koleno, vo Mene }e se kolne
sekoj jazik.
23|45|24|Samo vo Gospoda, }e velat za Mene, ima pravda i sila; pri Nego }e dojdat
i }e se zasramat site, {to neprijatelstvuvale protiv Nego.
23|45|25|Preku Gospoda }e bide opravdano i proslaveno celoto pleme Izrailevo.
23|46|1|Padna Vil, se sobori Nevo; idolite im se vrz dobitokot i tovarnite ìvotni;
va{iot tovar stana breme za umorenite ìvotni.
23|46|2|Se navalija, padnaa odedna{; ne moèa da gi za~uvaat onie, {to gi nosea, i
sami padnaa vo ropstvo.
23|46|3|Poslu{aj Me, dome Jakovov i siot ostatok od domot Izrailev, kogo go
nosam od utrobata, kogo go dràv od ra|aweto;
23|46|4|i do va{ata starost Jas }e bidam Istiot, do va{ite beli kosi }e ve nosam; Jas
ve sozdadov i }e ve nosam, }e ve poddràm i }e ve pazam.
23|46|5|So kogo }e Me izedna~ite, i }e Me sporedite? Kogo }e go zemete za primer
da prilega na Mene?
23|46|6|Isturaat zlato od torbi~kata i premeruvaat srebro na terezii, pa najmuvaat
zlatar, za da napravi od nego bog, mu se klawaat i ni~kum pa|aat pred nego;
23|46|7|go krevaat na ramo, go nosat i go stavaat na mestoto negovo; toj stoi, od
mestoto svoe ne se pomrdunuva; mu vikaat, - toj ne odgovara, od nevolja ne
spasuva.
23|46|8|Spomnete si go toa i pokaète se maì; zemete go toa pri srce, otstapnici;
23|46|9|spomnete si za ona {to bilo porano, od krajot na vekot; zemete go toa pri
srce, za{to Jas sum Bog i nema drug Bog i nema podoben na Mene.
23|46|10|Jas go navestuvam vo po~etokot ona {to }e bide na krajot, od staro vreme
ona {to u{te ne stanalo, pa velam: "Mojata odluka }e se izvr{i, i se {to Mi e ugodno
- }e go napravam."
23|46|11|Jas go povikav orelot od istok, od dale~na strana, ispolnitelot na Mojata
volja. Jas rekov - i }e go izvr{am toa; zamisliv - i }e go napravam.
23|46|12|Poslu{ajte Me, èstokosrdni, vie, koi ste daleku od pravdata:
23|46|13|Ja pribliìv Mojata pravda - taa ne e daleku, spasenieto od Mene nema da
se zabavi; i }e mu dadam na Sion spasenie, na Izrailot - Svojata slava.
23|47|1|Slezi i sedni vo prav, o, device, }erko vavilonska; sedni na zemja: prestol
nema, }erko haldejska, i vo idnina nema da te narekuvaat ne`na i milolika.
23|47|2|Zemi ra~nici i meli bra{no; simini go prevezot, zasukaj rakavi, razgoli gi
nozete, gazi preku reka:
23|47|3|tvojata golitija }e se otkrie, i }e se vidi tvojata sramotija. ]e se odmazdam i
nikoj nema od toa da me odvrati.
23|47|4|Na{iot Izbavitel - imeto Mu e Gospod Savaot - e Svetecot Izrailev.
23|47|5|Sedi molkum i priberi se vo temninata, }erko haldejska, za{to vo idnina
nema da te narekuvaat gospodarka na carstvata.
23|47|6|Jas se razgneviv na Svojot narod, i go predadov nasledstvoto Svoe, {to go
oskrevni ti, vo tvoi race; a ti ne im pokaà milost, na starcite im go stavi najte{koto
tvoe igo.
23|47|7|I si vele{e: "Ve~no }e bidam gospodarka", i na um ne go stava{e ova, ne
pomisluva{e {to }e stane potoa.
23|47|8|No sega islu{aj go ova, ti, razvratnice, koja ìvee{ bezgri`no, koja sedi{ i
veli{ vo srceto: "Jas sum, i nema druga kako mene: nema da ostanam vdovica,
nitu }e osiroma{am."
23|47|9|No nenadejno, vo eden den, }e te snajde i ednoto i drugoto - zagubata na
decata i vdovstvoto; vo polna mera }e te snajdat tie, pri seto mnoèstvo na tvoite
magesni{ta i golemata sila na tvoite ma|ii.
23|47|10|Za{to ti se nadeva{e na svoeto zlodejanie i vele{e: "Nikoj ne me gleda."
tvojata mudrost i tvoeto znaewe - tie te otstranija od patot, a ti si vele{e vo srceto
svoe: "Jas sum, i nema druga kako mene."
23|47|11|]e dojde na tebe zlo: nema da znae{, od kade doa|a toa; }e te snajde beda,
koj ne }e moè{ da ja otfrli{; i nenadejno }e te stigne pogibel, za koja i ne misli{.
23|47|12|Stoj si, pak, so tvoite ma|ii i so mnogute baewa, so koi si se zanimavala do
mladi godini: moèbi - }e si pomogne{, moèbi - }e se odrì{.
23|47|13|Ti si umrona od mnogu zamisli; neka izlezat onie, {to go nabquduvaat
neboto, yvezdobroja~ite i pretskaùva~ite po novomese~ijata, neka te spasat od
ona, {to treba da ti se slu~i.
23|47|14|Ete, tie se kako slama: ogan }e gi izgori; ne ja spasija du{ata svoja od
plamenot; ne ostana jaglen da se pogree nekoj, nitu ogan, za da se posedi kraj nego.
23|47|15|Takvi }e bidat onie, za koi si se grièla, so koi si trguvala od mladi godini.
Sekoj trgnal po svojot pat; nikoj ne te spasuva.
23|48|1|Slu{aj go ova, dome Jakovov, vie, koi se narekuvate so imeto na Izrailot i
koi ste proizlegle od Juda, koi se kolnete vo imeto Gospodovo, go spomnuvate
Boga Izrailev, iako ne po vistina i ne po pravda.
23|48|2|Za{to tie se narekuvaat po svetiot grad i se potpiraat na Boga Izrailev;
Gospod Savaot e imeto Negovo.
23|48|3|Porane{noto Jas odnapred go kaùvav, i ona {to od ustata Moja izleguva{e i
Jas go navestuvav i brzo go vr{ev, - i se se izvr{uva{e.
23|48|4|Jas znaev, deka ti si uporen i deka vo tvojot vrat ima èlezni ìli, i ~eloto ti e
bakarno;
23|48|5|zatoa i ti javuvav od rano, pred da se slu~i toa, i ti navestuvav, za da ne
re~e{: "Mojot idol go napravi toa, mojot idol i mojot izlean lik zapoveda toa da
stane."
23|48|6|Ti si slu{al - pogledaj go seto toa! I zar nema da go priznaete toa? A sega te
izvestuvam za ne{to novo i sokrieno, {to ti ne si go znael.
23|48|7|Toa se izvr{i sega, a ne odamna i ne pred eden den, i ti ne si slu{al za nego,
za da kaè{: "Ete, jas go znaev toa."
23|48|8|Ti ne si slu{al, nitu si znael za toa, i uvoto tvoe porano ne be{e otvoreno;
za{to Jas znaev, deka ti }e postapi{ verolomno; od samata maj~ina utroba si
nare~en otstapnik.
23|48|9|Zaradi imeto Svoe go odlagav Svojot gnev i zaradi slavata Svoja se
vozdrùvav da ne te istrebam.
23|48|10|Ete, te rastopiv, no ne kako srebro, te ispitav vo pe~kata na stradawata.
23|48|11|Zaradi Sebe, zaradi Samiot Sebe go vr{am toa, - za{to, kakva navreda bi
bila za imeto Moe! Slavata Svoja nema da ja dadam na drug.
23|48|12|ûj Me, Jakove i Izraile, povikan od Mene: Jas sum istiot, Jas sum prviot i
Jas posledniot.
23|48|13|Mojata raka ja osnova zemjata, Mojata desnica go rasprostre neboto; }e gi
povikam, - i tie }e zastanat zaedno.
23|48|14|Soberete se site i slu{ajte: koj od niv go pretskaàl ova? Gospod go
vozqubi, i toj }e ja ispolni voljata Negova nad Vavilon i }e ja javi mi{kata Svoja
nad Haldejcite.
23|48|15|Jas, Jas rekov, i go povikav; Jas go dovedov, patot negov }e bide uspe{en.
23|48|16|Pristapete kon Mene, slu{ajte go ova: Jas i vo po~etokot govorev ne tajno;
od ona vreme, otkako se izvr{uva toa, Jas bev tamu; i sega Me isprati Gospod Bog i
Negoviot duh.
23|48|17|Vaka veli Gospod, tvojot Iskupitel, Svetecot Izrailev: Jas sum Gospod,
Bog tvoj, Koj te u~i na dobro, Koj te vodi po onoj pat, po koj treba da odi{.
23|48|18|O, da be{e gi slu{al Moite zapovedi! Toga{ tvojot mir }e be{e kako reka, i
tojata pravda - kako morski branovi.
23|48|19|I tvoeto potomstvo bi bilo kako pesok, a porodot od utrobata tvoja, - kako
zrncata negovi: imeto tvoe ne bi se istrebilo niti izbri{alo pred Mene.
23|48|20|Izleguvajte od Vavilon, begajte od Haldejcite, so radosen glas
razglasuvajte i propovedajte go toa, {irete ja taa vest do krajot na zemjata;
kaùvajte: "Gospod go otkupi Svojot sluga Jakova."
23|48|21|Ne oèdnuvaat tie vo pustiwite, preku koi gi vodi: On im izvadi voda od
kamen; presekuva karpa, - i se leat vodi.
23|48|22|A za lo{ite nema mir, veli Gospod.
23|49|1|Slu{ajte Me, ostrovi, i vnimavajte, narodi dale~ni: Gospod Me povika u{te
od utrobata, od maj~inata Mi utroba go nare~e imeto Moe;
23|49|2|ja napravi ustata Moja kako ostar me~: pod senkata na rakata Svoja Me
krie{e i Me napravi izostrena strela; vo Svojata torba za streli Me ~uva{e;
23|49|3|On Mi re~e: "Ti si Moj sluga, Izraile, - vo tebe }e se proslavam."
23|49|4|Jas, pak, rekov: "Naprazno sum se trudel, za ni{to i popusto sum ja
istro{uval silata Svoja. No pravoto Moe e vo Gospoda, i nagradata Moja e vo Mojot
Bog.
23|49|5|A sega veli Gospod, Koj u{te od utrobata me napravi sluga Svoj, da go
vratam kon Nego Jakova, za da se sobere pri Nego Izrailot; a koga }e se
sobereme, }e se proslavam vo Gospoda i Mojot Bog }e bide sila Moja.
23|49|6|I On re~e: "Malku e, toa {to Ti }e mi bide{ sluga, za da se podigne plemeto
Jakovovo i da se povrati ostatokot Izrailev, tuku Jas }e te napravam svetilo za
narodite, za da se ra{iri spasenieto od Gospoda do krai{tata na zemjata.
23|49|7|Taka veli Gospod, Iskupitelot na Izrailot, Svetecot negov, na preziraniot od
site, na prekoruvaniot od narodot, na slugata na silnite: carevite }e Te vidat i }e
stanat knezovi }e se poklonat zaradi Gospoda, Koj e veren, zaradi Svetecot Izrailev,
Koj Te izbral.
23|49|8|Vaka veli Gospod: "Vo blagoprijatno vreme Te ~uv i vo denot na spasenieto
Ti pomognav; i Jas }e te pazam i }e Te napravam zavet na narodot, za da ja
vostanovi{ zemjata, da im gi vrati{ na naslednicite opusto{enite nasledstva.
23|49|9|Da im kaè{ na zatvorenite: izlezete, i na onie, {to se vo temnina: pokaète
se. Kraj pati{tata }e pasat tie, po site ridovi }e bidat nivnite pasi{ta;
23|49|10|Nema da trpat glad i èd, nema da gi udri pripek i sonce; za{to Onoj, Koj
gi miluva, }e gi vodi i }e gi dovede pri izvori vodni.
23|49|11|I site Moi gori }e gi napravam drumovi, Moite pati{ta }e bidat izdignati.
23|49|12|Ete, edni }e dojdat oddaleku; i ete - edni od sever i od moreto, a drugi - od
zemjata Sinim.
23|49|13|Raduvajte se, nebesa, i veseli se, zemjo; voskliknuvajte od radost gori,
za{to Gospod go ute{i Svojot narod i gi pomiluva Svoite stradalnici.
23|49|14|A Sion vele{e: "Me ostavi Gospod, mojot Bog me zaboravi!"
23|49|15|Moè li èna da go zaboravi porodot svoj, a da ne se smiluva na ~edoto od
utrobata svoja? A i koga bi go zaboravila, Jas tebe nema da te zaboravam.
23|49|16|Ete, na Svoite dlanki sum te zabeleàl; tvoite yidi{ta sekoga{ se pred
Mene.
23|49|17|Tvoite sinovi }e pobrzaat kon tebe, a tvoite razurnuva~i i opusto{iteli }e si
otidat od tebe.
23|49|18|Kreni gi o~ite i pogledaj naokolu, - tie site se sobiraat, doa|aat kon tebe.
@iv sum Jas! veli Gospod, - so site niv }e se oble~e{ kako so nakit i }e se
promeni{ so niv kako nevesta.
23|49|19|Za{to tvoite urnatini, tvoite pustiwi i tvojata razorena zemja sega }e bidat
mnogu tesni za ìtelite, za onie, {to te goltaa, }e si otidat od tebe.
23|49|20|Decata, {to gi ima{, bidej}i si gi izgubila porane{nite, }e ti govorat
glasno: "Tesno e mestoto za mene; otstapi mi, za da moàm da ìveam."
23|49|21|I ti }e re~e{ vo srceto svoe: koj mi gi rodi? Jas bev bezdetna i besplodna,
odvedena vo plen i oddale~ena; no, koj gi odgleda - ete, jas si ostanuvam sama; a
tie kade bea?
23|49|22|Vaka veli Gospod Bog: "Ete, }e ja krenam rakata Svoja kon narodite, }e
go izdignam znameto Svoe pred plemiwata, - i }e gi donesat sinovite tvoi na race
i }erkite tvoi - na ramenici.
23|49|23|I carevite }e bidat tvoi hraniteli, i nivnite carici }e bidat tvoi doilki; so
liceto do zemjata }e ti se klawaat i }e go liàt pravot od nozete tvoi, i }e doznae{,
deka sum Jas Gospod, deka onie, {to se nadevaat na Mene, nema da se posramat.
23|49|24|Moè li da se odzeme plen od silen, i moàt li da se odzemat zarobeni od
pobednikot?"
23|49|25|Da, taka veli Gospod: i sekoj zaroben od ispolin }e bide odzemen i
grabeòt od tiraninot }e bide vraten; za{to Jas se boram so tvoite protivnici i }e gi
spasam tvoite sinovi;
23|49|26|}e gi nahranam tvoite ugnetuva~i so nivnoto sopstveno meso, }e bidat
napoeni so svojat krv kako so novo vino; i sekoe telo }e doznae, deka Jas sum
Gospod, tvoj Spasitel i tvoj Iskupitel, Silniot Bog Jakovov.
23|50|1|Vaka veli Gospod: "Kade e razvodnoto pismo za va{ata majka, so koja ja
otpu{tiv? Ili na kogo od moite zajmodava~i ve prodadov? Ete, vie ste prodadeni
zaradi grevovite svoi, i zaradi va{ite prestapi majkata va{a e otpu{tena.
23|50|2|Zo{to koga dojdov, nema{e nikogo? I koga povikav, nikoj ne se odyva? Zar
rakata Moja se skratila, ta ne moè da izbavuva ili vo Mene nema sila da spasuvam?
Ete, so zapla{uvaweto Svoe more presu{uvam, pretvoram reki vo pustiwa; ribite vo
niv gnijat poradi nedostig na voda i umiraat od èd.
23|50|3|Jas gi obekuva nebesata vo mrak i kostret im pravam za pokrivka.
23|50|4|Gospod Bog mi dade ve{t jazik, za da moàm so zborovi da go pokrepuvam
iznemo{teniot: sekoe utro On go razbuduva imeto Moe, za da slu{am kako onie {to
se u~at.
23|50|5|Gospod Bog mi go otvori uvoto, i jas ne se sprotivstaviv, ne ostapiv nazad.
23|50|6|Grbot Svoj go podmetnav na onie {to Me bieja, i obrazite svoi - na onie {to
Me udiraa; liceto Svoe ne go skriv od podbiv i plukawe.
23|50|7|I Gospod Bog mi pomaga: zatoa ne se sramuvam, zato go dràm liceto Svoe
kako kremen, i znam deka nema da ostanam posramen.
23|50|8|Blizu e Onoj, Koj Me opravduva: koj saka da se natprevaruva so Mene? Da
zastaneme zaedno. Koj saka da se sudi so Mene? Neka pristapi kon Mene.
23|50|9|Ete, Gospod Bog Mi pomaga: Koj }e me osudi? Ete, site tie kako obleka }e
izvetveat; molec }e gi izgrize.
23|50|10|Koj od vas se pla{i od Gospoda, go slu{a glasot na Negoviot Sin? Koj odi
vo mrak, bez svetlina, da se nadeva na imeto Gospodovo i da se potpira vrz svojot
Bog.
23|50|11|Ete, site vie {to palite ogan, koi ste vooruèni so zapaleni streli - odite vo
plamenot na va{iot ogan i na strelite, {to ste gi vè{tile! Toa }e vi bide od Mojata
raka: vo maki }e umrete."
23|51|1|Poslu{ajte Me vie, {to kopneete za pravda, vie koi Go barate Gospoda!
Pogledajte ja karpata, od koja ste ise~eni, i po dlabo~inata na trapot, od koj ste
izvle~eni.
23|51|2|Pogledajte go Avraama, va{iot tatko, i na Sara, koja ve rodila; za{to Jas go
povikav nego edinstveniot, go blagosloviv i go umnoìv.
23|51|3|Taka, Gospod }e go ute{i Sion, }e gi ute{i site negovi urnatini i }e gi
napravi pusitwite negovi kako raj i stepite negovi - kako gradina Gospodova; radost
i veselba }e ima vo nego, slavoslovie i peewe na pesni.
23|51|4|Poslu{ajte Me, narode Moj i pleme Moe, prikonete go uvoto kon Mene!
Za{to od Mene }e izleze zakon i Mojot sud }e go postavam za svetlina na narodite.
23|51|5|Mojata pravda brzo }e stigne; Moeto spasenie izgreva i Mojata mi{ka }e gi
sudi narodite; ostrovite }e se nadevaa na Mene i }e se nadevaat na mi{kata Moja.
23|51|6|Krenete gi o~ite kon neboto i pogledajte na zemjata dolu: za{to neboto }e
iz~ezne kako dim, i zemjata }e izvetvi kako obleka, a ìtelite nejzini isto taka }e
izumrat; a Jas }e spasuvam ve~no, pravdata Moja nema da prestane.
23|51|7|Poslu{ajte Me, vie, koi ja poznavate pravdata, narode, Koj vo srceto svoe
go ima{ Mojot zakon! Ne pla{ete se od prekoruvawe na lu|eto, nitu stravuvajte od
zloslovieto nivno.
23|51|8|Za{to molec }e gi izede kako obleka i crv }e gi izede kako volna; a Mojata
pravda }e preuspee zasekoga{, i Moeto spasenie - od rod vo rod.
23|51|9|Kreni se, kreni, oble~i se vo sila, mi{ko Gospodova! Digni se, kako vo
drevnite dni, vo damne{nite rodovi! Zar ne go uni{ti ti Rava, zar ne go porazi
zmejot?
23|51|10|Ne go isu{i li moreto, vodite i golemata bezdna, ne gi pretvori li morskite
dlabo~ini vo pat, za da pominat iskupenite?
23|51|11|]e se vratat izbavenite od Gospoda, i }e dojdat na Sion so peewe, i ve~na
radost }e ima nad glavata nivna; tie }e najdat radost i veselba; skrbta i vozdi{kite }e
iz~eznat.
23|51|12|Jas, Jas Samiot sum va{ Ute{itel. Koj si ti, ta se pla{i{ od ~ovek, koj
umira, i od ~ove~ki sin, koj e isto ona {to e i trevata?
23|51|13|Go zaborava{ Gospoda, svojot Tvorec, koj go prostrel neboto i ja osnoval
zemajta; i neprestajno, sekoj den se pla{i{ od jarosta na ugnetuva~ot, kako da e
gotov toj da istrebi? No kade e sega jarosta na ugnetuva~ot?
23|51|14|Skoro }e bide osloboden zarobeniot, i nema da umre vo jamata, nitu }e
ima potreba od leb.
23|51|15|Jas sum Gospod tvoj, Koj go branuva moreto, ta branovite negovi vikaat:
Gospod Savaot e imeto Negovo.
23|51|16|I Jas }e gi vloàm Moite slova vo ustata tvoja, i so senkata na rakata
Svoja }e te pokrijam, za da go ustrojam neboto i da ja utvrdam zemjata i da mu
kaàm na Sion: "Ti si Moj narod."
23|51|17|Razbudi se, razbudi se, stani, Erusalime, ti, koj od rakata na Gospoda ja
ispi ~a{ata na jarosta Negova, do dnoto si ja ispil i isu{il ~a{ata {to opiva.
23|51|18|Me|u site sinovi, od nego rodeni, nema koj da go vodi, i me|u site sinovi,
od nego odgledani, nema koj za raka da go pridrì.
23|51|19|Tebe te snajdoa dve nevolji, koj }e te poàli? - Opusto{uvawe i
istrebuvawe, glad i me~: koj }e te ute{i.
23|51|20|Sinovite tvoi iznemo{tea, leàt po aglite na site ulici, kako srna vo stapica,
ispolneti so gnev Gospodov, so zapla{uvawe od tvojot Bog.
23|51|21|I taka, islu{aj go ova ti, koj si stradalnik i pijan, no ne od vino.
23|51|22|Vaka veli Gospod tvoj, Gospod i Bog tvoj, Koj odmazduva za Svojot
narod: "Ete, jas zemam od rakata tvoja ~a{a {to opiva, od ~a{ata na Mojata jarost ti
ve}e nema da pie{.
23|51|23|]e ja dadam vo rakata na tvoite ma~iteli, koi ti velea: 'Padni ni~kum, za da
minam po tebe'; i ti go prave{e grbot svoj kako zemja i kako ulica za minuva~ite."
23|52|1|Digni se, digni, oble~i se vo silata svoja, Sione! Oble~i se vo oblekata na
veli~ieto svoe, Erusalime, sveti grade! Za{to otsega nema pove}e da vleguva vo
tebe neobrezan i ne~ist.
23|52|2|Istresi go od sebe pravot; stani, zarobeni Erusalime! Simni gi verigite od
vratot svoj, zarobena }erko Sionova!
23|52|3|Za{to vaka veli Gospod: "Za ni{to bevte prodadeni, i bez srebro }e bidete
otkupeni."
23|52|4|I u{te vaka veli Gospod Bog: "Narodot Moj ode{e porano vo Egipet, za da
poìvee tamu, a Asur go pritesnuva{e bez pri~ina.
23|52|5|A sega {to imam tuka - veli Gospod: "Narodot Moj e zemen darom,
vladetelite nivni besneat, veli Gospod, i postojano, sekoj den, imeto Moe se
navreduva.
23|52|6|Zatoa Mojot narod }e go poznae imeto Moe; zatoa }e razbere vo onoj den,
deka Jas sum istiot, Koj veli: "eve Me!"
23|52|7|Kolku se prekrasni vrz gorite nozete na blagovesnikot, koj navestuva mir,
blagovestuva radost, propoveda spasenie, koj mu govori ns Sion: "Tvojot Bog se
zacari!"
23|52|8|Ete go glasot na tvoite straì! Tie krenaa glas, i site zaedno likuvaat, za{to
so o~ite svoi gledaat, deka Gospod se vra}a vo Sion.
23|52|9|Veselete se, pejte zaedno, urnatini erusalimski, za{to Gospod go ute{i
narodot Svoj - go otkupi Erusalim.
23|52|10|Ja zasuka Gospod Svojata sveta mi{ka pred o~ite na site narodi, - i site
krai{ta zemni }e go vidat spasenieto od na{iot Bog.
23|52|11|Odete si, odete si, izlezete ottamu; ne dopirajte se do ne~isto; izlezete od
sredinata negova, o~istete se, vie {to nosite sadovi Gospodovi!
23|52|12|Za{to nema da izlezete nabrgu i nema da izbegate; oti pred vas }e trgne
Gospod, i Bog Izrailev }e bide zad vas.
23|52|13|Ete, Mojot sluga }e uspee, }e se vozdigne, }e se vozvisi i vozveli~i.
23|52|14|Kako {to mnozina bea za~udeni, gledaj}i vo Nego - tolku likot Negov
be{e obezli~en pove}e, otkolku na sekoj ~ovek, i vidot Negov - pove}e, otkolku na
sinovite ~ove~ki, - !
23|52|15|taka }e za~udi mnogu narodi, carevi }e ja zatvoraat pred Nego ustata
svoja, za{to }e go vidat ona, za koe ne im bilo govoreno, i }e go doznaat ona {to ne
go slu{nale.
23|53|1|Gospodi, Koj poveruva na toa, {to go ~ul od nas i komu mu se otkri silata
Gospodova?
23|53|2|Za{to iznikna On pred nego kako mlado drvce i kako steblence od suva
zemja; nema vo Nego ni izgled, nitu veli~ie; nie Go vidovme, i vo Nego nema{e
izgled, {to }e ne privlekuva kon Nego.
23|53|3|On be{e prezren i ponizen me|u lu|eto, ma` na bolki i sviknat na stradawa, i
nie go odvra}avme od Nego liceto svoe; On be{e preziran, i nie za ni{to ne Go
smetavme.
23|53|4|No On gi zede vrz Sebe na{ite bolki i gi ponese na{ite slabosti; a nie
mislevme, deka On be{e porazuvan, kaznuvan i ponizuvan od Boga.
23|53|5|A On be{e iznaranet za na{ite grevovi i ma~en zaradi na{ite bezzakonija;
kaznata za na{iot mir padna vrz Nego, a preku Negovite radi nie se izlekuvavme.
23|53|6|Site nie bevme zabludeni kako ovci, se otstrani sekoj od patot svoj, - i
Gospod gi vozloì vrz Nego grevovite na site nas.
23|53|7|On be{e izma~uvan, no stada{e dobrovolno i ustata Svoja ne ja otvora{e;
kako ovca On be{e odveden na kolewe, i kako {to e jagneto pred strià~ite svoi
bezglasno, taka i On ne ja otvori ustata Svoja.
23|53|8|On be{e li{en od praveden sud. No rodot Negov Koj }e go objasni? Za{to
be{e odzemen od zemjata na ìvite; zaradi bezzakonijata na Mojot narod be{e
osuden na smrt.
23|53|9|Mu opredelija grob so zlodejci, no On be{e pogreban kaj bogatiot, za{to ne
be{e napravil grev i vo ustata negova nema{e laga.
23|53|10|No na Gospoda mu be{e ugodno da Go ponizi, i Go predade na ma~ewe; a
koga du{ata Negova Mu prinese milostvna `rtva, On }e vidi dolgove~no
potomstvo, i voljata Gospodova }e napreduva preku Negovata raka.
23|53|11|]e se zaraduva poradi trudot na du{ata Svoja }e vidi svetlina. Pravedniot
Sluga Moj }e gi opravda mnozina i grevovite nivni vrz Sebe }e gi ponese.
23|53|12|Zatoa Jas }e Mu dadam golemo nasledstvo, so silnite plen }e deli, za{to
du{ata Svoja na smrt ja predade, i me|u zlodejcite be{e vbroen i gi ponese vrz Sebe
grevovite na mnozina i za prestapnicite stana posrednik.
23|54|1|Razveseli se, ti neplodna, {to ne ra|a{; vosklikni i izvikaj ti, koj ne si
po~uvstvuvala rodilni maki; za{to napu{tenata ima mnogu pove}e deca od onaa,
koj ima ma`, veli Gospod.
23|54|2|Ra{iri go mestoto na {atorot svoj; pokrivite tvoi na ìveli{teto tvoe pro{iri
gi prodolì gi jaìwata svoi i zacvrsti gi kolcite svoi;
23|54|3|za{to ti }e se ra{iri{ desno i levo, i potomstvoto tvoe }e zavladee narodi
i }e gi naseli opusto{enite gradovi.
23|54|4|Ne pla{i se, za{to nema da bide{ posramena; ne se vozbuduvaj, oti nema da
bide ismeana: }e go zaboravi{ posramuvaweto na mladosta svoja i nema pove}e da
si pomni{ za bes~esnosta na vdovstvoto tvoe.
23|54|5|Za{to tvojot Tvorec e tvojot soprug; Gospod Savaot e imeto Negovo, tvoj
iskupitel e Svetecot Izrailev: On }e se nare~e Bog na celata zemja.
23|54|6|Za{to Gospod te vika kako èna, napu{tena i àlna so duhot, kako èna od
mladini, koj bila otfrlena, veli tvojot Bog.
23|54|7|Za malku vreme te ostaviv, no so golema milost }e te priberam.
23|54|8|Vo plamenot na gnevot go sokriv od tebe liceto Svoe za kratko vreme, no so
ve~na milost }e te pomiluvam, veli tvojot Iskupitel Gospod.
23|54|9|Oti toa za Mene e kako potop na Noe: kako {to se zakolnav, deka potop
nema pove}e da dojde na zemjata, taka se zakolnav deka nema da ti se lutam, nitu
da te prekoruvam.
23|54|10|Planini }e se pomestat, i ridovi }e se razni{aat, no Mojata milost nema da
otstapi od tebe i zavetot na Mojot mir nema da se razni{a, veli Gospod, Koj te
miluva.
23|54|11|O, nevolna, potfrlena od viorot, neute{na! Ete, Jas }e gi poloàm tvoite
kamewa vrz rubin i }e gi napravam tvoite osnovi od sapfiri;
23|54|12|i }e gi napravam tvoite prozorci od rubini i tvoite porti - od biser, a celata
ograda tvoja - od skapoceni kamewa.
23|54|13|I site tvoi sinovi }e bidat nau~eni od Gospoda, i golem mir }e ima me|u
sinovite tvoi.
23|54|14|Ti }e se utvrdi{ so pravda, }e bide{ daleku od nasilstvata, bidej}i }e nema
od {to da se pla{i{, daleku }e bide od tebe i uàsot, za{to toj nema da se pribliì do
tebe.
23|54|15|Ete, }e se vooruàt protiv tebe, no toa ne e od Mene; koj i da se vooruì
protiv tebe, }e padne.
23|54|16|Ete, Jas sozdadov kova~, koj go razduvuva jaglenot vo ognot i }e
proizveduva se~ila za svojata rabota, - i Jas sum sozdatel i gubitel, Koj istrebuva.
23|54|17|Niedno oru`je, napraveno protiv tebe, nema da ima uspeh; i sekoj jazik,
koj bi se podignal protiv tebe na sud, - ti }e go obvini{. Toa e nasledstvo na slugite
Gospodovi, nivno opravdanie od Mene, veli Gospod.
23|55|1|Vie, {to èduvate, dojdete site pri vodite; duri i vie, koi nemate srebro,
dojdete, kupuvajte i jadete; dojdete, kupuvajte vino i mleko bez srebro i bez
pla}awe.
23|55|2|Zo{to da davete srebro za ona, {to ne e leb, i zarabotkata svoja - za ona, {to
ne nasituva? Poslu{ajte Me vnimatelno i jadete, {to e dobro, i du{ata va{a neka se
nasladi so mrs.
23|55|3|Priklonete go uvoto i dojdete pri Mene; poslu{ajte, i du{ata va{a }e bide
ìva, - }e vi dadam ve~en zavet, neizmenlivi milosti, veteni na Davida.
23|55|4|Ete, Nego go dadov svedok za narodite, voda~ i zapovednik na narodite.
23|55|5|Ete, ti }e povika{ narod, {to ne si go poznaval, i narodite, koi ne te
poznavale, }e pobrzat kon tebe, zaradi Gospoda, tvojot Bog, zaradi svetecot
Izrailev, za{to On te proslavi.
23|55|6|Barajte go Gospoda, koga moète da Go najdete; vikajte Go dodeka e blizu.
23|55|7|Ne~esniot neka go ostavi patot svoj, i bezzakonikot - pomislite svoi i neka
se obrne kon Gospoda, na{iot Bog, - i On }e go pomiluva, za{to e mnogu milostiv.
23|55|8|Moite misli ne se va{i misli, mitu va{ite pati{ta se Moi pati{ta, veli
Gospod.
23|55|9|No, kako {to e neboto povisoko od zemjata, taka se i Moite pati{ta povisoki
od va{ite pati{ta, i mislite Moi povisoko od va{ite misli.
23|55|10|Kako {to do`dot i snegot pa|aat od neboto i tamu ne se vra}aat, tuku ja
napojuvaat zemjata i ja pravat sposobna da ra|a i da se zelenee, za da mu dava seme
na onoj, {to see i leb na onoj, koj jade,
23|55|11|taka i Moeto slovo, {to izleguva od ustata Moja, ne se vra}a kon Mene
prazno, tuku go ispolnuva ona, {to mu e ugodno, i go pravi ona za {to sum go
ispratil Jas.
23|55|12|I taka, vie }e izlezete vo veselba i }e bidete isprateni so mir; gorite i
ridovite }e peat pesna pred vas, i site drvja vo poleto }e rakopleskaat.
23|55|13|Mesto trn }e izrasne kiparis; mesto kopriva }e izrasne mirta; i toa }e bide
za slava na Gospdoa, za ve~en znak, nerazru{iv.
23|56|1|Vaka veli Gospod: pazete go pravosudstvoto i vr{ete pravda; za{to e blizu
spasenieto od Mene i otkrovenieto na Mojata pravda.
23|56|2|Blaèn e ~ovekot, koj go pravi toa i sinot ~ove~ki, koj zdravo se pridrùva
za toa, koj pazi na sabotata za da ne ja oskverni i ja ~uva rakata svoja - za da ne
vr{i nikakvo zlo.
23|56|3|Sinot na drugoplemenikot, koj se prisoedinil kon Gospoda, da ne veli:
"Gospod sosema me oddeli od Svojot narod", i evnuhot da ne re~e: "Ete, jas sum
suvo drvo."
23|56|4|Za{to vaka veli Gospod za evnusite: "Onie {to gi pazat Moite saboti i go
izbiraat ona, {to Mi e Mene ugodno, onie {to cvrsto se pridrùvaat za zavetot Moj, -
23|56|5|nim }e im dadam vo domot Svoj i vo yidinite Svoi mesto i ime podobro,
otkolku na sinovite i }erkite: }e im dadam ve~no ime, koe nema da bide istrebeno."
23|56|6|I sinovite na drugoplemenicite, {to se prisoedinile kon Gospoda, za da Mu
sluàt i da go sakaat imeto na Gospoda, da bidat slugi Negovi, - site koi ja pazat
sabotata da ne ja oskvernat i cvrsto se pridrùvaat za zavetoto Moj,
23|56|7|Jas }e gi odvedam na Mojata sveta gora i }e gi zaraduvam vo Mojot dom za
molitva: sepalenicite nivni i `rtvite nivni }e bidat blagoprijatni vrz Mojot `rtvenik,
za{to Mojot dom }e se nare~e molitven dom za site narodi.
23|56|8|Gospod Bog, Koj gi sobira rasprasnatite Izrailci, veli: kon sobranite kaj
Izrailot }e sobiram i drugi.
23|56|9|Dojdete da jadete vie, site yverovi polski, site yverovi {umski!
23|56|10|Straìte nivni site se slepi i nerazumni: site tie se nemi pci, koi ne moàt da
laat, no leèj}i bladaat i koi sakaat da spijat.
23|56|11|Toa se pci so nenesitna du{a, koi ne znaat sitost; i toa se pastiri nerazumni:
site, od prviot do posledniot, go gledaat svojot pat, svojata zarabotka:
23|56|12|"Dojdete - velat - }e doneseme vino, }e se napieme siker; i utre }e bide
istoto ona {to i denes, duri i pove}e otkolku denes."
23|57|1|Pravedniot umira i nikoj ne se zagriùva; i blago~estivi maì se grabat za
zemjata, i nikoj ne pomisluva deka pravednikot od zlo se ottrgnuva.
23|57|2|Toj odi vo mir; onie {to odat po praviot pat, }e po~ivaat na leglata svoi.
23|57|3|No pribliète se vie tuka, sinovi na ma|epsnica, seme na prequbodeec i
bludnica!
23|57|4|So kogo se podbivate? Protiv kogo otvorate usta i go pokaùvete jazikot?
Ne ste li deca na prestap, seme na lagata,
23|57|5|koi ste zapaleni od pohotta kon idoli pod sekoe gran~esto drvo, koi kolete
deca pokraj potoci, me|u puknatini na karpi?
23|57|6|Vo maznite kamewa na potocite e tvojot del; tie, tie se tvoj `reb, nim im
pravi{ ti preliv i im prinesuva{ `rtva: moàm li Jas da bidam od toa zadovolen?
23|57|7|Na visoka i golema planina go postavuva{ legloto svoe, i tamu e
ka~uva{ da prinesuva{ `rtva.
23|57|8|Zad vratata i zad dovratnicite gi stava{ tvoite spomeni; za{to, koga }e se
odvrati{ od Mene, ti se razgoluva{ i se ka~uva{; go pro{iruva{ legloto svoe i se
dogovara{ so onie od niv, so koi saka{ da leì{ i go poglednuva{ mestoto.
23|57|9|Ti si odela i kaj carot so mirizlivo maslo i si gi umnoùvala tvoite mirisi, i
daleku si gi ispra}ala svoite glasnici i si se poniùvala do pekolot.
23|57|10|Od dolgiot pat ti si se zamoruvala, no ne re~e: "Nade`ta e izgubena!" Se
u{te si nao|a{ ìvot vo rakata svoja, i zatoa ne po~uvstvuva slabost.
23|57|11|A od kogo se upla{i i zastra{i, pa stana neverna i prestana da Me pomni{ i
da pazi{ vo srceto svoe? Ne e li zatoa {to Jas mol~ev, {to mol~ev dolgo, ta ti
prestana da se pla{i{ od Mene?
23|57|12|]e ja objavam tvojata pravda i tvoite dela, i tie nema da bidat vo tvoja
polza.
23|57|13|Koga }e povika{, }e te spasi li ona {to si go sobrala? - Seto toa vetrot }e
go odnese, }e go razvee; a koj se nadeva na Mene, }e ja nasledi zemjata i }e ja
vladee Mojata sveta gora.
23|57|14|]e se re~e: "Sramnete, ramnete, izramnete go patot, krevajte gi pre~kite od
patot na Mojot narod."
23|57|15|Za{to vaka veli Visokiot i Vozvi{eniot, ve~no @iviot Svetec i Negovoto
ime: "Jas ìveam na nebesnata viso~ina i vo svetili{teto, no sum so onie {to imaat
skru{eno srce i smiren duh, za da go oìvuvam duhot na smirenite i da gi oùvuvam
srcata na skru{enite.
23|57|16|Za{to nema ve~no da se zakanuvam, nitu dokraj da se gnevam; inaku }e
paden pred Mene sekoj duh i sekoj zdiv {to sum go sozdal.
23|57|17|Zaradi bezzakonieto na negovata lakomost Jas se razgneviv i go poraziv,
se sokriv i negoduvav; no toj otkako se odvrati, otide po patot na srceto svoe.
23|57|18|Gi vidov pati{tata negovi, no }e go izlekuvam, }e go vodam i }e go
ute{uvam, nego i onie {to go àlat.
23|57|19|Jas }e go ispolnam slovoto: mir, mir na dale~en i na blièn, veli Gospod,
i }e go izlekuvam.
23|57|20|A ne~esnite se kako razbraneto more, koe ne moè da se smri, i ~ii vodi
isfrlaat tiwa i kal.
23|57|21|Mir nema za ne~estivite, veli Gospod Bog.
23|58|1|Vikaj so siot glas, ne se vozdrùvaj; kreni go glasot kako truba, ukaì mu na
narodot Moj na bezzakonieto negovo, i na domot Jakovov - grevovite negovi.
23|58|2|Tie sekoj den Me baraat i sakaat da gi znaat Moite pati{ta, koi kako narod,
boèm postapuva pravedno i ne gi ostava zakonite na svojot Bog; sakaat da se
pribliàt do Boga:
23|58|3|"Za{to nie postime, velat, a Ti ne glada{; gi izma~uvame du{ite svoi, a Ti
ne saka{ da znae{" - Ete, koga postite, vie ja ispolnuvate svojata volja i od drugite
barate te{ki trudovi.
23|58|4|Ete, vie postite za karanici i raspravii i za da biete so raka siromasite; vie ne
postite vo toa vreme taka, {to glasot va{ da bide ~uen vo visinite.
23|58|5|Takov li e postot, {to Jas go opredeliv: ~ovek da ja iznemo{tuva du{ata
svoja vo denot koga ja navednuva glavata kako trska i pod sebe postila vre}i{te i
pepel? Toa li }e go nare~e{ post i den ugoden na Gospoda?
23|58|6|Ete go postot, {to go izbrav: raskini gi okovite na nepravdata, odvrzi gi
vrskite na jaremot, i ugnetenite pu{ti gi na sloboda i skr{i go sekoj jarem;
23|58|7|razdeli go lebot svoj so gladnite, i skitnicite siromasi odvedi gi vo domot
svoj; ako vidi{ gol, - oble~i go, i od ednokrvniot ne se krij.
23|58|8|Toga{ tvojata svetlina }e se javi kako zora, i tvoeto zdravje naskoro }e
procuti, tvojata pravda }e trgne pred tebe i slavata Gospodova }e te pridruùva.
23|58|9|Toga{ ti }e povika{ - i Gospod }e te ~ue, }e izvika{ - i On }e re~e: "Eve
Me." Koga }e go otstrani{ od sebe jaremot, koga }e prestane{ da kreva{ prst i da
govori{ lo{o,
23|58|10|koga }e mu ja dade{ na gladniot du{ata svoja i }e ja nahrani{ du{ata na
stradalnikot, - toga{ tvojata svetlina }e izgree vo temninata, i mrakot tvoj }e bide
kako pladne;
23|58|11|i Gospod sekoga{ }e ti bide voda~, a i vo vreme na su{a }e ja nasituva
du{ata tvoja i }e gi krepi koskite tvoi; ti }e bide{ kako gradina napoena so voda i
kako izvor, ~ii vodi nikoga{ ne presu{uvaat.
23|58|12|Toga{ tvoite potomci }e gradat vrz stari urnatini: ti }e gi
vostanovi{ osnovite na mnogu pokolenija, i }e te vikaat obnovitel na urnatini,
graditel na pati{ta za naselbi.
23|58|13|Ako zaradi sabotata ja vozdrì{ nogata svoja da gi ispolnuva èlbite na
tvoeto srce vo svetiot Moj den, i ako ja narekuva{ sabotata radost, svet den
Gospodov, ako ja praznuva{ i ako ja po~ituva{ so toa da ne se zanimava{ so
obi~nite raboti, da im ugoduva{ na svoite gre{ni èlbi i da praznoslovuva{, -
23|58|14|toga{ }e ima{ radost vo Gospoda, a Jas }e te iska~am na viso~ini zemni
i }e ti dadam da vkusi{ od nasledstvoto na Jakova, tvojot tatko: ustata na Gospoda
go izre~e toa.
23|59|1|Ete, rakata na Gospoda ne se skusila, ta da ne moè da spasuva, i uvoto
Negovo ne otvrdnalo, ta da ne moè da slu{a.
23|59|2|No bezzakonijata va{i ve razdelija od va{iot Bog, i grevovite va{i pravat da
go sokriva liceto Svoe od vas, za da ne slu{a.
23|59|3|Za{to racete va{e se oskverneti so krv, a prstite va{i - so bezzakonie; ustata
va{a govori laga, jazikot va{ iskaùva nepravda.
23|59|4|Nikoj ne go kreva glasot za pravda, i nikoj ne se zastapuva za vistina: se
nadevaat na suetnoto i govorat laga, za~nuvaat zlo i ra|aat bezzakonie;
23|59|5|matat zmijski jajca i tkaat pajaìna; koj }e gi izede jajcata nivni - umira,
ako, pak, gi skr{i - otrovna zmija }e izpolzi - od niv.
23|59|6|Pajaìnite nivni ne gi biva za obleka, nema da se pokrijat so izrabotkata
svoja; delata nivni se dela nepravedni, a nasilstvoto e vo racete nivni.
23|59|7|Nozete nivni tr~aat kon zlo, brzaat da prolevaat nevina krv; mislite nivni -
se misli ne~esni; po patekite nivni - opusto{uvawe i pogibel.
23|59|8|Tie ne go znaat patot na mirot i na patekite nivni nema pravda; pati{tata im
se iskriveni, i nikoj, koj odi po niv, ne znae za mir.
23|59|9|Zatoa e i daleku od nas sudot, pravdata ne stignuva do nas: ~ekame videlo,
a toa temnina, - svetlina, a odime vo mrak.
23|59|10|Go pipkame yidot kako slepi, odime so pipkawe kako bez o~i; na pladne
se sopnuvame kako vo mrak, me|u ìvite sme kako mrtvi.
23|59|11|Site rikame kako me~ki i stenkame kako gulabi, ~ekame sud, a nego go
nema, - spasenie, no toa e daleku od nas.
23|59|12|Za{to prestapite na{i pred Tebe se mnogubrojni, grevovite na{i svedo~at
protiv nas; so nas se prestapite na{i, bezzakonijata na{i gi znaeme.
23|59|13|Nie izneverivme i izlagavme pred Gospoda i otstapivme od na{iot Bog;
govorevme kleveta i nasilstvo, za~nuvavme i ra|avme od srcata na{i la`livi zborovi.
23|59|14|I sudot otstapi nazad, a pravdata zastana daleku; za{to vistinata se sopna
na plo{tadot, ~esnosta ne moè{e da vleze.
23|59|15|I is~ezna vistinata, a koj se oddale~uva od zloto, se izloùva na
oskrbuvawe. I Gospod go vide toa; i na o~ite ne Mu be{e milo {to nema sud.
23|59|16|I vide deka nema{e ~ovek, se ~ude{e deka nema{e zastapnik;
toga{ Negovata mi{ka Mu pomogna i pravdata Negova Go podrà.
23|59|17|I ja oble~e vrz Sebe pravdata kako oklop, a na glavata Svoja go stavi
{lemot na spasnieto; i se oble~e vo riza na odmazda kako vo obleka, se pokri so
revnost kako so nametka.
23|59|18|Spored delata, spored delata }e im dade On; na protivnicite Svoi - so
jarost, na neprijatelite Svoi so odmazda, na ostrovite }e im go dade zasluènoto.
23|59|19|I }e se upla{at na zapad od imeto na Gospoda, na istok - od slavata
Negova. Ako neprijatelot nadojde kako reka, - duhot na Gospoda }e go istera.
23|59|20|I }e dojde Iskupitelot za Sion i za sinovite Jakovovi, koi se odvratile od
ne~esnosta, veli Gospod.
23|59|21|I eve go zavetot Moj so niv, veli Gospod: Duhot Moj, Koj e vrz tebe, i
zborovite Moi, {to gi vloìv vo ustata tvoja, nema da otstapat od ustata tvoja, od
ustata na potomstvotoo tvoe i od ustata na potomcite na tvoeto potomstvo, veli
Gospod otsega i doveka.
23|60|1|Digni se, svetlej se Erusalime, za{to dojde tvojata svetlina, i slavata
Gospodova izgrea nad tebe.
23|60|2|Za{to, ete, temnina }e ja pokrie zemjata, i mrak - narodite; a nad tebe }e
zasvetli Gospod, i slavata Negova }e se javi nad tebe.
23|60|3|I narodite }e dojdat kon tvoeto videlo, carevite - kon svetlinata {to izgreva
nad tebe.
23|60|4|Kreni gi o~ite i pogledaj naokolu: site tie se sobiraat, idat pri tebe; tvoite
sinovi }e dojdat od daleku, i tvoite }erki na race }e se nosat.
23|60|5|Toga{ }e vidi{ i }e se zaraduva{, i srceto tvoe }e zatreperi i }e se ra{iri,
za{to bogatstvoto na moreto }e se svrti kon tebe, imotot na narodite }e dojde pri
tebe.
23|60|6|Mnoèstvo kamili }e te pokrijat, ednogrbi kamili od Madaim i Efa; site
tie }e dojdat od Sava, }e donesat zlato i temjan i }e ja objavuvaat slavata
Gospodova.
23|60|7|Site kidarski stada }e bidat sobrani pri tebe; ovnite navajotski }e ti posluàt:
}e izlezat na `rtvenikot Moj kako blagougodna `rtva, a Jas }e go proslavam domot
na Mojata slava.
23|60|8|Koi se tie {to letaa kako oblaci, i kako gulabi - kon gulabarnicite svoi?
23|60|9|Taka, Mene Me ~ekaat ostrovite i pred niv - tarsiskite korabi, za da gi
prenesat sinovite tvoi oddaleku i so niv - srebro nivno i zlato nivno, vo imeto na
Gospoda, tvojot Bog, i na Svetecot Izrailev, za{to On te proslavi.
23|60|10|Toga{ sinovite na drugozemci }e gi gradat yidovite tvoi, i nivnite carevi
- }e ti sluàt; za{to vo gnevot Svoj te porazuvav, no vo blagovolenieto Svoe }e
bidam milostiv kon tebe.
23|60|11|Tvoite porti sekoga{ }e bidat otvoreni, nema da se zatvoraat ni dewe, ni
no}e, za da se prinesuva pri tebe imotot na narodite i da se doveduvaat nivnite
carevi.
23|60|12|Za{to narodot i carstvata, koi nema da sakaat da ti sluàt, }e zaginat, i a
takvite narodi sosema }e bidat istrebeni.
23|60|13|Slavata na Livan }e dojde pri tebe so kiparis, bor i kedar zaedno, za da go
ukrasi mestoto na Moeto svetili{e, - a Jas }e go proslavam podno`jeto na nozete
Svoi.
23|60|14|I }e dojdat pri tebe so pokornost sinovite na onie, {to te izma~uvaa, }e ti
se klawaat pred nozete tvoi site {to te preziraa; }e te nare~at grad na Gospoda, Sion
na Svetecot Izrailev.
23|60|15|Zatoa {to be{e izostaven i namrazen, taka {to nikoj ne minuva{e preku
tebe, - Jas }e te napravam ve~na slava, i radost od rod vo rod.
23|60|16|Ti }e se nasituva{ od mlekoto na narodite, i }e smuka{ od carski gradi,
i }e poznae{ deka Jas, Gospod, sum tvoj Spasitel i tvoj Iskupitel, Silniot Jakovov.
23|60|17|Mesto bakar }e ti ispra}am zlato, mesto èlezo - srebro, i mesto drvo -
bakar, a mesto kamewa - èlezo; i }e go postavam mirot za tvoj upravitel i pravdata
- za tvoi nadzornici.
23|60|18|Nema pove}e da se slu{a za nasilstvo vo zemjata tvoja, nitu opusto{uvawe
i razurnuvawe - vo predelite tvoi; i yidovite svoi }e gi narekuva{ spasenie i portite
svoi - slava.
23|60|19|Nema pove}e sonceto da ti bide videlo na denot, nitu sjajot na
mese~inata }e ti sveti; Gospod }e ti bide ve~na svetlina, i tvojot Bog - tvoja slava.
23|60|20|Nema da zao|a ve}e tvoeto sonce, nitu tvojata mese~ina }e se potemnuva,
za{to Gospod }e ti bede ve~na svetlina; }e se svr{at dnite na tvoeto taguvawe.
23|60|21|I siot narod tvoj }e bide praveden, zasekoga{ }e ja nasledi zemjata, -
fidanka od ona {to sum go posadil, dela na racete Moi, za Moe proslavuvawe.
23|60|22|Od mal narod }e se namnoàt iljadi, od najslabiot - silen narod. Jas,
Gospod, }e pobrzam da go zavr{am toa navreme.
23|61|1|Duhot na Gospoda Boga e vrz Mene, za{to Gospod Me pomaza za da im
blagovestvuvam na bednite, Me isprati da lekuvam sokru{eni po srce, da im
pripovedam na zarobenite i na zatvorenicite - otvorawe na temnicata,
23|61|2|da ja propovedam blagoprijatnata Gospodova godina i denot za odmazda na
na{iot Bog; da gi ute{am site onie {to taguvaat,
23|61|3|da im soop{tam na onie {to taguvaat na Sion, deka nim mesto pepel }e se
dade ukrasuvawe, mesto pla~ewe - elej na radost, mesto opadnat duh - slavna
ode`da; i }e gi nare~at silni so pravda, gradina na Gospoda za Negova slava;
23|61|4|i }e gi izgradat vekovnite pustiwi, }e vostanovat stari urnatini i }e podnovat
razurnati gradovi, zapusteni od damni{ni rodovi.
23|61|5|Toga{ }e dojdat tu|inci, i }e gi pasat stadata va{i; sinovite na tu|incite }e
bidat va{i zemjodelci i va{i lozari.
23|61|6|A vie }e se narekuvate sve{tenici na Gospoda, - sluìteli na na{iot Bog }e
ve narekuvaat; }e se koristite so imotot na narodite i }e se proslavuvate so nivnata
slava.
23|61|7|Zaradi toa {to bevte posrameni dvojno }e vi bide dadeno; poradi
navreduvaweto tie }e se raduvaat na svojot del, za{to vo zemjata }e dobijat dvojno;
ve~na veselba }e ima kaj niv.
23|61|8|Oti Jas, Gospod, ja sakam pravdata, go mrazam grabeòt so nasilstvoto, i }e
im dadam nagrada spored vistinata i }e napravam so niv ve~en zavet;
23|61|9|i semeto nivno }e bide poznato me|u narodite, i potomstvoto nivno - me|u
plemiwata; site, {to }e gi vidat, }e poznaat, deka se tie seme blagosloveno od
Gospoda.
23|61|10|Mnogu }e se raduvam vo Gospoda, du{ata moja }e se razveseli vo mojot
Bog: za{to On me oble~e vo spasitelna obleka, mi oble~e obleka na pravda, kako
na mladoènec mi stavi venec i kako nevesta so nakit me ukrasi.
23|61|11|Za{to - kako {to zemjata gi proizveduva rastenijata svoi, i kako {to vo
gradinata raste se {to }e se posee - taka Gospod Bog }e napravi da nikne pravda i
slava pred site narodi.
23|62|1|Nema da zamol~am zaradi Sion, nitu }e se uspokojam zaradi Erusalim,
dodeka pravdata negova ne izgree kako svetlina, i spasenieto negovo - kako
zapalena svetilka.
23|62|2|I narodite }e ja vidat tvojata pravda, i site carevi - tvojata slava; i }e gi
nare~at so novo ime, koi ustata Gospodova }e go izre~e.
23|62|3|I }e bide{ venec na slava vo rakata Gospodova i carska kruna - vrz dlankata
na tvojot Bog.
23|62|4|Nema ve}e da te narekuvaat "izostaven", nitu zemjata tvoja pove}e }e ja
imenuvaat "pustiwa", tuku }e te narekuvaat "Moe blagovolenie kon nego", a
zemjata tvoja - "omaèna", za{to Gospod blagovolil kon tebe, i zemjata tvoja
cela }e bide naselena.
23|62|5|Kako {to mom~e se èni so moma, taka i sinovite tvoi }e se soedinat so
tebe; i kako {to mladoènecot se raduva na nevestata, taka }e ti se raduva tebe
tvojot Bog.
23|62|6|Na yidovite tvoi Erusalime, postaviv straà, koja nema da mokne ni dewe,
ni no}e. O, vie {to go spomnuvate Gospoda, ne zamolknuvajte!
23|62|7|ne zamol~uvajte pred Nego, dodeka On ne go obnovi Erusalim i dodeka ne
ja izdigne slavata negova na zemjata.
23|62|8|Gospod se zakolna vo desnicata Svoja i vo silnata mi{ka Svoja: nema
pove}e da go dava tvoeto ìto za hrana na neprijatelite tvoi; i sinovi na tu|inci nema
da go pijat vinoto tvoe, za koe si se trudel;
23|62|9|no sobira~ete negovi }e go jadat i }e go slavat Gospoda, i bera~ite na
grozjeto }e go pijat vinoto negovo vo dvorovite na Moeto svetili{te.
23|62|10|Minuvajte, minuvajte niz portite, prigotvuvajte pat za narodot! Ramnete,
ramnete go patot, sobirajte gi kamewata, krenete zname za narodite!
23|62|11|Ete, Gospod objavuva do krajot na zemjata: kaète i na }erkata Sionova:
tvojot Spasitel ide; nagradata Negova e so Nego, a otplatata Negova - pred Nego.
23|62|12|I }e gi nare~at svet narod, otkupen od Gospoda, a tebe }e te nare~at
"baran", grad neizostaven.
23|63|1|Koj e Onoj, Koj ide od Edom, vo crvena ode`da od Vosor, Koj e tolku
veli~estven vo oblekata Svoja, Koj pristapuva vo polnata sila Svoja? - "Jas sum,
Koj izrekuvam pravda i sum silen da spasuvam."
23|63|2|Zo{to Tvojata obleka e crvena, i tvoite ode`di - kako na onoj, {to gazel vo
kaca?
23|63|3|"Jas gazev vo kaca sam, i nikoj od narodite ne be{e so Mene; Jas gi gazev
vo gnevot Svoj i gi gazev vo jarosta Svoja; krvta nivna mi ja prska{e oblekata
Moja; ja izvalkav celata obleka Moja;
23|63|4|za{to denot za odmazda e vo srceto Moe, i godinata na iskupenite od Mene
nastapi.
23|63|5|Jas gledav - i nema{e pomo{nik; se ~udev, zo{to nema{e koj da me
potkrepi; no Mojata mi{ka Mi pomogna, i Mojot gnev - toj Me potkrepi:
23|63|6|i vo gnevot Svoj gi zgaziv narodite, gi uni{tiv vo jarosta Svoja i ja izleav na
zemjata krvta nivna."
23|63|7|]e se se}avam na milosta i slavata Gospodova, za se {to Gospod ni daruva,
za golemata Negova blagost kon domot Izrailev {to On ja ukaà po milosrdnosta
Svoja i po mnogute dobrini Svoi.
23|63|8|On re~e: "Navistina, tie se Moj narod, deca {to nema da izlaàt," - i On }e
bide nivni Spasitel.
23|63|9|Vo sekoja nivna àlost On ne gi ostava{e i Angelot na Negovoto lice gi
spasuva{e; so Svojata qubov i dobrosrde~nost On gi iskupi, gi zede i gi nose{e prez
site drevni dni.
23|63|10|No, tie se vozbuntuvaa i Go ogor~ija Negoviot Svet Duh; zatoa On im
stana neprijatel, taka {to Sam vojuva{e protiv niv.
23|63|11|Toga{ narodot Negov si spomna za drevnite dni, denovite na Mojseja:
kade e Onoj {to gi izvede od moreto so pastirot na Svoite ovci? Kade e Onoj {to Go
vloì vo negovoto srce Svojot Svet Duh?
23|63|12|Koj go vode{e Mojseja za desnata raka so Svojata veli~estvena mi{ka i gi
razdeli pred niv vodite, za da si sozdade ve~no ime?
23|63|13|Koj gi vode{e preku bezdni, kako kow po stepi i tie ne se sopinaa?
23|63|14|Kako {to stado sleguva vo dolina, - taka Duhot na Gospoda gi vodi kon
pokoj. Taka i Ti go vode{e Svojot narod, za da si sozdade{ slavno ime.
23|63|15|Yirni od nebesata i pogledni od Tvoeto ìveali{te na svetiwata Tvoja i na
slavata Tvoja: kade se revnosta i silata Tvoja? Golemata Tvoja milosrdnost i
milosta Tvoja kon mene zapreni se.
23|63|16|Samo Ti si Otec na{; za{to Avraam ne ne poznava, nitu Izrail ne priznava
za svoi; Ti, Gospodi, si na{ Otec, otsekoga{ Tvoeto ime e: "Iskupitel na{."
23|63|17|Zo{to Gospodi, si dopu{til da se otstranime od Tvoite pati{ta, da se
oèsto~i srceto na{e, za da ne se pla{ime od Tebe? Svrti se zaradi Tvoite slugi,
zaradi plemiwata na Tvoeto nasledstvo.
23|63|18|Kratko vreme vladee{e nad nego narodot na Tvojata svetiwa: neprijatelite
na{i go izgazija tvoeto svetili{te.
23|63|19|Nie stanamve takvi, kako nad koi nikoga{ da ne si vladeel, i nad koi imeto
Tvoe da ne se spomnuvalo.
23|64|1|O, da be{e gi raskinal Ti nebesata i da be{e slegol! Gorite bi se stopile od
liceto Tvoe,
23|64|2|kako ogan {to rastopuva vosok, kako od ogan {to voda zovira, taka }e go
poznaat imeto Tvoe naprijatelite i od Tvoeto lice }e zatreperat narodite.
23|64|3|Koga vr{e{e stra{ni dela, od nas neo~ekuvani, i sleguva{e, - gori se topea
od Tvoeto lice.
23|64|4|Za{to od sekoga{ ne bevme slu{ale, ne bevme vnimavale so uvoto, i nikoe
oko ne be{e videlo drug bog, osven Tebe, koj{to napravil tolku mnogu za onie, koi
ne Nego se nadevaat.
23|64|5|Ti milostivo go presretnuva{e sekogo, koj se raduva{e i koj vr{e{e pravda,
koj Te spomnuva{e na Tvoite pati{ta. No, ete, Ti se razgnevi, za{to nie odamna
gre{evme; pa kako toga{ }e bideme spaseni?
23|64|6|Site nie stanavme kako ne~ist ~ovek, i sekoja na{a pravda - kako izvalkana
obleka; site popa|avme kako list; a bezzakonijata na{i kako vetar ne odnesuvaat.
23|64|7|Nema nikoj koj bi go povikuval Tvoeto ime, koj bi ustanovil da se dràt
zdravo za Tebe: zatoa Ti go sokri liceto Svoe od nas i ne ostavi da gineme od
bezzakonijata svoi.
23|64|8|No sega, Gospodi, Ti si na{ Otec; nie sme glina, a Ti - na{ grn~ar, site sme
delo na Tvoite race.
23|64|9|Nemoj da se gnevi{ bezmerno, Gospodi, i nemoj ve~no da go
pomni{ bezzakonieto. No, pogledaj: site sme Tvoj narod.
23|64|10|Gradovite na Tvojata svetiwa stanaa pustelija; pustiwa stana Sion;
Erusalim e opusto{en.
23|64|11|Domot na na{ata svetiwa i na na{ata slava, kade {to tatkovcite na{i Te
proslavuvaa, od ogan izgore, a site na{i dobra taka propadnaa.
23|64|12|Po sevo ova, }e se vozdrùva{ li u{te, Gospodi, }e mol~i{ li i }e ne
naznuva{ li bez merka?
23|65|1|Jas im se otkriv na onie, koi ne pra{uvaa za Mene, koi ne Me baraa: "eve
Me, eve Me!" - mu velev na narod, koj ne go povikuva{e imeto Moe.
23|65|2|Sekoga{ gi protegav racete Svoi kon nepokorniot narod, koj ode{e po
lo{ pat, - po svoite pomisli, -
23|65|3|kon narod, koj postojano Me naskrbuva v lice, prinesuva `rtvi vo {umi~kite
i pali temjan na crep~iwa,
23|65|4|sedi vo grobovi i no}eva vo pe{teri; jade svinski meso, a vo sadovite negovi
ima gnasno varivo;
23|65|5|koi velat: "Zastani, ne se dobliùvaj do mene, za{to sum svet za Tebe." Tie
se dum na nozdrite Moi. - ogan {to gori sekoj den.
23|65|6|Ete, {to e napi{ano pred liceto Moe: nema da premol~am, tuku }e otplatam,
}e otplatam vo pazuvata nivna,
23|65|7|za nivnite bezzakonija, veli Gospod, i zaedno so bezzakonijata na tatkovcite
nivni, koi kadea temjan po planinite, i po ridovite Me navreduvaa, - }e im odmeram
vo pazuvite nivni i za nivnite porane{ni dela.
23|65|8|Vaka veli Gospod: "Koga ve grozdot ima sok, ne go povreduvaj, za{to vo
nego ima blagoslov; isto }e napravam i za Moite slugi, ta site da ne gi pogubam.
23|65|9|I }e proizvedam od Jakova potomstvo, a od Juda - naslednik na Moite gori;
i toa }e go naseldat Moite izbrani, tamu }e ìveat slugite Moi.
23|65|10|I Saron }e bide pasi{te za ovci, a dolinata Ahor - pladni{te za govedata na
Mojot narod, koj Me pobara.
23|65|11|A vas, koi go ostavivte Gospoda, ja zaboravivte Mojata sveta gora, gotvite
trpeza za Gad i otvorate polna ~a{a za Meni, -
23|65|12|vas ve opredeilv za me~, site }e se navednete za kolewe, za{to vikav - i ne
odgovaravte, govorev - ne slu{avte, no vr{evte zlo pred o~ite Moi i go izbiravte
ona, {to ne be{e po voljata Moja."
23|65|13|Zatoa vaka veli Gospod Bog: "Ete, slugite Moi }e jadat, a vie }e
gladuvate; slugite Moi }e pijat, a vie }e se izma~uvate od èd;
23|65|14|slugite Moi }e se veselat, a vie }e bidete vo sram; slugite Moi }e peat od
srde~na radost, a vie }e pi{tite od srde~na àlost i }e pla~ete od otpadnstosta na
va{iot duh.
23|65|15|I }e im go ostavite imeto svoe na Moite izbrani za prokletstvo; a tebe }e te
ubie Gospod Bog, i slugite Svoi }e gi nare~e so drugo ime,
23|65|16|onoj, {to se blagoslovuva na zemjata, neka se blagoslovuva so vistinskiot
Bog; i koj se kolne na zemjata, neka se kolne so vistinskiot Bog, - za{to
porane{nite àlosti }e bidat zaboraveni i sokirieni od Moite o~i.
23|65|17|Oti, ete, Jas sozdavam novo nebo i nova zemja, a porane{nite nema
pove}e da se spomnuvaat, nitu na um }e doa|aat.
23|65|18|A vie }e se veselite i }e se raduvate doveka za ona {to jas go sozdavam:
za{to, ete, Jas }e go sozdavam Erusalim za veselba, a narodot negov - za radost.
23|65|19|]e se raduvam za Erusalim i }e se veselam za Mojot narod; i nema pove}e
da se ~ue glas vo nego od pla~ewe i glas od piskot.
23|65|20|Tamu ve}e nema da ima maloleten ni starec, {to nema da gi ispolni
denovite svoi; stogodi{nikot umira kako mom~e, no umira li stogodi{en gre{nik, }e
bide prokolnuvan.
23|65|21|]e gradat ku}i i }e ìveat vo niv, }e sadat lozja i }e gi jadat plodovite nivni.
23|65|22|Nema da gradat, za da ìvee drug, nema da sadat, za da jade drug; za{to
dnite na narodot Moj }e bidat kako dnite na drvo, i moite izbrani dolgo }e se
koristat so deloto na racete svoi.
23|65|23|Nema da se trudat naprazno i da ra|aat deca za skrb; za{to }e bidat seme,
blagosloveno od Gospoda, i potomcite nivni so niv.
23|65|24|I pred tie da povikaat, Jas }e odgovoram; tie u{te }e govorat, a Jas ve}e }e
gi ~ujam.
23|65|25|Volk i jagne }e pasat zaedno, a lavot }e jade slama kako vol, a na zmijata
pravot }e i bide hrana: tie nema da pri~inuvaat zlo i {teta po celata Moja sveta gora,
veli Gospod.
23|66|1|Vaka veli Gospod: neboto e Moj prestol, a zemjata - podno`je na nozete
Moi; kade toga{ }e izgradite dom za Mene, kade e mestoto na Mojot spokoj?
23|66|2|Za{to, seto toa go sozdade Mojata raka, i seto toa e Moe, veli Gospod. A
eve na kogo }e poglednam: na smireniot i padnatiot so duh i na onoj {to treperi
pred Moeto slovo.
23|66|3|A koj kole vol, e isto, kako onoj {to ubiva ~ovek; koj prinesuva jagne za
`rtva, e isto, kako onoj {to zadu{uva ku~e; koj prinesuva dar, e isto, kako onoj {to
prinesuva svinska krv; koj kadi temjan, e isto, kako onoj {to se moli na idol. Tie go
izbrale toa na svoite pati{ta, i du{ata nivna nao|a zadovolstvo vo odvratnostite
nivni, -
23|66|4|taka i Jas }e ja upotrebam nivnata izmama i }e go ispratam vrz niv ona, {to
e za niv uàsno; za{to vikav - i nema koj da odgovori, govorev - i tie ne slu{aa, a
vr{ea zlo pred o~ite Moi i go izbiraa ona {to Mi be{e neugodno.
23|66|5|ûjte go slovoto na Gospoda vie, {to treperite pred slovoto Negovo: va{ite
bra}a, koi ve mrazat i koi ve gonat zaradi Moeto ime, velat: "Neka se javi Gospod
vo Svojata slava, pa da ja vidime radosta va{a." No tie }e bidat posrameni.
23|66|6|Ete, {um od gradot, glas od hramot, glas od Gospoda, Koj dava otplata na
neprijatelite Svoi:
23|66|7|U{te ne be{e po~uvstvuvala rodilni maki, i rodi; pred da nastapat bolkite
nejzini, rodi sin.
23|66|8|Koj slu{na takvi ne{to? Koj videl sli~no na toa? Nikne li od zemjata vo
eden den? Se ra|a li narod naedna{, kako Sion: {totuku po~na da se ma~i od rodilni
bolki, - gi rodi sinovite svoi?
23|66|9|Zar Jas koga }e ja otvoram utrobata na majkata - taa nema da rodi? veli
Gospod. Ili Jas Koj davam da se rodi, }e ja zaklu~am li utrobata - veli tvojot Bog.
23|66|10|Razveselete se so Erusalimi raduvajte se za nego site, {to go sakate!
Raduvajte se so nego radosno site {to taguvate po nego,
23|66|11|za da se hranite i nasituvate od gradite na utehite negovi, da se opivate i
nasladuvate od izobilnata slava negova."
23|66|12|Za{to vaka veli Gospod: "Ete, }e navrtam kon nego mir kako reka, i
bogatsvo na narodite - kako potok, koj se razliva, za va{a naslada; na race }e ve
nosat i na kolena }e ve miluvaat.
23|66|13|Kako {to nekogo go ute{uva majka taka }e ve ute{am i Jas; }e bidete
ute{eni vo Erusalim.
23|66|14|I }e go vidite toa, i }e se zaraduva srceto va{e, i koskite va{i }e cutat kako
sveò rastenie, i rakata na Gospoda }e se javi vrz slugite Negovi, a na neprijatelite
svoi On }e se razgnevi.
23|66|15|Za{to, ete, }e dojde Gospoda vo ogan, i kolite Negovi - kako vior, za da go
izlee gnevot svoj so jarosta i zapla{uvaweto Svoe - so plamnat ogan.
23|66|16|Za{to Gospod }e sudi so ogan i so me~ot Svoj nad sekoja plot, i
mnogumina }e bidat ubieni od Gospoda.
23|66|17|Onie, {to se ovetuvaat i o~istuvaat vo {umi~kite eden po drug, koi jadat
svinsko meso i gadotii i gluvci, - site }e zaginata veli Gospod.
23|66|18|Za{to Jas gi znam delata nivni i mislite nivni; ete, }e dojdam da gi
soberam site narodi i jazici, i tie }e dojdat i }e ja vidat slavata Moja.
23|66|19|I }e stavam na niv beleg, i od preìveanite me|u niv }e ispratam kon
narodite: vo Tarsis, vo Fud i Lud, vo Mosoh, vo Tovel i vo Elada, i vo dale~nite
ostrovi, koi ne ~ule za imeto Moe i ne ja videle slavata Moja; i tie }e mu ja objavat
na narodot slavata Moja,
23|66|20|i }e gi pretstavat site va{i bra}a od site narodi kako dar na Gospoda na
kowi i koli, na nosilki, na maski i na brzi kamili, - na Mojata sveta gora, vo
Erusalim, veli Gospod, - isto kako {to sinovite Izrailevi prinesuvaat dar vo domot
Gospodov vo ~ist sad.
23|66|21|I od niv }e zemam sve{tenici i leviti, veli Gospod.
23|66|22|Za{to, kako {to novoto nebo i novata zemja, koi Jas }e gi sozdadam, }e
bidat sekoga{ pred liceto Moe, veli Gospod, taka }e postoi i potomstvoto va{e i
imeto va{e.
23|66|23|Toga{ od mesec na mesec, i od sabota vo sabota }e doa|a sekoja plot pred
liceto Moe na poklonenie, veli Gospod.
23|66|24|I }e izleguvaat i }e gi vidat trupovite na lu|eto {to otstapile od Mene; za{to
crvot nivni nema da umre, nitu ognot nivni }e ugasne i }e bidat odvratnost za
sekoja plot.
24|1|1|Zborovite na Jeremija, - sinot na Helkija, eden od sve{tenicite koj ìvee{e vo
Anatot, vo zemjata Venijaminova, -
24|1|2|komi mu be{e upateno slovo Gospodovo vo vremeto na Josija, sin na
judejskiot car Amon, vo trinaesettata godina od caruvaweto negovo,
24|1|3|a i vo denovite na Joakima, sinot na judejskiot car Josija, do krajot na
edinaesettata godina od caruvaweto na Sedekija, sin na judejskiot car Josija, dodeka
ne be{e preselen vo Erusalim vo pettiot mesec.
24|1|4|I bi do mene slovo Gospodovo:
24|1|5|"Pred da te oblikuvam vo utrobata, Jas te poznav, i pred da izleze{ od
utrobata, te posvetiv: te postaviv za prorok na narodite."
24|1|6|Jas, pak, odgovoriv: "O, Gospodi Boè, ne umeam da govoram, za{to sum
u{te mlad."
24|1|7|No Gospod mi re~e: "Ne veli: - mlad sum; - za{to do site, do koi }e te
ispratam, }e odi{, i se, {to }e ti zapovedam, }e kaè{.
24|1|8|Ne pla{i se od niv; za{to Jas sum so tebe, za da te izbavam", re~e Gospod.
24|1|9|I ja protegna Gospod rakata i se dopre do ustata moja; i mi re~e Gospod:
"Ete, Jas gi staviv Moite zborovi vo ustata tvoja.
24|1|10|Gledaj, Jas te postaviv denes nad narodi i carstva, za da iskorenuva{ i
razurnuva{, da pogubuva{ i da razru{uva{, da yida{ i da nasaduva{."
24|1|11|I pak bi slovo Gospodovo do mene: "[to gleda{, Jeremij?" Odgovoriv:
"Gledam granka od bademovo drvo."
24|1|12|Gospod mi re~e: "Dobro gleda{, za{to Jas bdeam nad Moeto slovo, za da se
izvr{i toa skoro."
24|1|13|I po vtorpat bi slovo Gospodovo kon mene: "[to gleda{?" Odgovoriv:
"Gledam kotel {to vrie, a otvorot mu e sprema sever."
24|1|14|I mi re~e Gospod: "Od sever }e navleze zloto vrz site lu|e {to ìveat na
zemjata.
24|1|15|Za{to, ete, Jas }e gi svikam site plemiwa na severnite carstva - veli Gospod
- i tie }e dojdat, i sekoj }e go postavi prestolot svoj pri vlezot na erusalimskite porti,
okolu site yidi{ta negovi i vo site judejski gradovi.
24|1|16|I }e go izre~am sudot Svoj vrz niv za site nivni bezzakonija, za{to {to Me
ostavija i kadea temjan na drugi bogovi i im se poklonuvaa na idoli, dela od nivnite
race.
24|1|17|A ti prepa{i gi bedrata svoi i stani, ta kaì im se, {to }e ti zapovedam; ne
bide malodu{en pred niv, za da ne te porazam pred o~ite nivni.
24|1|18|I ete, Jas te postaviv denes kako utvrden grad, kako èlezen stolb i kako
bakaren yid protiv site carevi judini i knezovite na celata taa zemja, protiv
sve{tenicite negovi i protiv narodot na taa zemja.
24|1|19|Tie }e vojuvaat protiv tebe, no nema da te pobedat; za{to Jas sum so tebe,
za da te izbavuvam" - veli Gospod.
24|2|1|I pak bi slovoto Gospodovo do mene:
24|2|2|"Odi i izvikaj vo u{ite na Erusalim - vaka veli Gospod: 'se se}avam na
milosta vo mladosta tvoja, na tvojata qubov, koga kako nevesta, trgna po Mene vo
pustiwata, vo nezaseana zemja.'
24|2|3|Izrailot mu be{e na Gospoda svetiwa, prvina od plodovite Negovi: site, {to
jadea od niv, bivaa osuduvani, gi stignuva{e zlo," veli Gospod.
24|2|4|ûjte go slovoto Gospodovo, dome Jakovov i site rodovi na domot Izrailev!
24|2|5|Vaka veli Gospod: "kakva nepravda najdoa vo Mene tatkovcite va{i, ta se
oddale~ija od Mene, ja prifatija suetata i stanaa suetni;
24|2|6|i ne rekoa: 'kade e Gospod, Koj ne izvede od Egipetskata zemja, ne vode{e
po pustiwata, po zemja pusta i nenaselena, po zemja suva, po zemja na smrtna
senka, po koja nikoj ne odel i vo koja nikoj ne ìveel?'
24|2|7|A koga ve vovedov vo zemja plodorodna, za da se hranite od plodovite
nejzini i od dobrata nejzini; a vie vlegovte i ja oskvernivte zemjata Moja, i
sopstvenosta Moja ja napravivte gadotija.
24|2|8|Sve{tenicite ne rekoa: 'kade e Gospod?' I u~itelite na zakonot ne Me poznaa,
i pastirite se odmetnaa od Mene, i prorocite prorokuvaa vo imeto na Vaala i odea po
onie, koi ne pomagaat.
24|2|9|Zatoa Jas u{te }e se sudam so vas, veli Gospod, i so sinovite na va{ite
sinovi }e se sudam.
24|2|10|Zatoa otidete na Histimskite ostrovi i razgledajte, i ispratete vo Kidar i
ispitajte sesrdno i videte: stanuvalo li tamu ne{to sli~no na toa?
24|2|11|Gi promenil li nekoj narod bogovite svoi, iako tie ne se bogovi? A Mojot
narod ja menuva{e slavata svoja za ona {to ne pomaga.
24|2|12|ûdete se na toa, nebesa, treperete i grozete se, veli Gospod.
24|2|13|Za{to dve zla izvr{i Mojot narod: Mene, izvorot na ìva voda, Me ostavija i
si iskopaa izvori idup~eni, koi ne moàt da dràt voda.
24|2|14|Zar Izrailot e sluga? Ili e sluga domorodec? Zo{to taka stana plen?
24|2|15|Zarikaa protiv nego mladi lavovi, nadadoa vikotnici i ja napravija zemjata
negova pustelija; gradovite negovi mu se izgoreni, nikoj ne ìvee vo niv.
24|2|16|I sinovite na Memfis i Tafna te poznaa i ti go izbrikoa temeto.
24|2|17|ne li si go napravi toa sam, ostavaj}i Me Mene, tvojot Gospod Bog vo ona
vreme, koga On te vode{e po patot?
24|2|18|I sega, {to bara{ vo Egipet da pie{ voda od Nil? I zo{to da odi{ vo Asirija
za da pie{ voda od rekite nejzini?
24|2|19|]e te kazni tebe ostapuvaweto tvoe, i zlobata tvoja }e te obezli~i: i taka
poznaj i razmisli, kolku lo{o i gor~livo e toa, {to Me ostavi, veli tvojot Gospod
Bog, i ne bev spomnuvan od tebe, veli Gospod, Bog Savaot.
24|2|20|Za{to odamna si go skr{il jaremot svoj, gi raskina tvoite verigi, pa vele{e: -
Nema Tebe da Ti sluàm; no }e pojdam na sekoj visok rid i pod sekoe lisnato
drvo }e im sluàm na idoli.
24|2|21|Jas te posadiv kako blagorodna loza - naj~isto seme; a kako se pretvori ti vo
Mene vo div lastar od tu|a loza?
24|2|22|Zatoa, makar i da se izmie{e so sapun i da upotrebuva{ mnogu pepelnica, -
tvoite bezzakonija }e se pokaàt pred Mene, veli Gospod Bog.
24|2|23|Kako moè{ da kaè{: 'Jas ne se oskverniv, i ne odev po Vaala?' Zagledaj se
vo pati{tata tvoi vo dolinata, i uvidi {to prave{e ti, bujna kamilo, koja potskoknuva
(pottr~nuva) navamu natamu?
24|2|24|Koj moè da dodrì naviknata na pustiwa diva oslica, koja so strast vo
du{ata svoja vdi{uva vozduh? Site, {to ja baraat, nema da se umorat: vo mesecot
nejzin }e ja najdat.
24|2|25|Ne im dozvoluvaj na nozete svoi da se bosi, i grloto tvoe - da se ma~i od
èd. No ti re~e: 'Ni{to od toa, za{to gi sakam tu|ite i po niv }e odam.'
24|2|26|Kako {to kradec, koga }e go fatat, se posramuva, - taka }e se posrami
Izraileviot dom: carevite nivni, knezovite nivni, sve{tenicite nivni i prorocite nivni,
-
24|2|27|velej}i mu na drvoto: 'ti si moj tatko', i na kamenot: 'ti me rodi'; za{to tie
svrtea kon Mene grb, a ne lice; a za vreme na svoeto ozlobuvawe }e re~at: 'stani i
spasi ne!'
24|2|28|Kade se, pak, tvoite bogovi, {to ti si gi napravil? Neka stanat tie, ako moàt
- da te spasat za vreme na tvojata nevolja; za{to, kolku gradovi ima{, o, Judo, tolku
i bogovi ima{!
24|2|29|Zo{to da se opravduva{ so Mene? Site vie postapuvate ne~esno i gre{ite
protiv Mene," veli Gospod.
24|2|30|Naprazno go porazuvav decata va{i: tie ne se vrazumija; va{iot me~ kako
istrebuva~ki lav gi jade{e prorocite va{i i vie ne se upla{ivte.
24|2|31|O rode, ~ujte go slovoto Gospodovo: "Bev li Jas pustiwa za Izrailot, bev li
zemja neplodna? A zo{to Mojot narod veli: 'nie sami sme si gospodari, nema
pove}e da dojdeme pri Tebe?'
24|2|32|Go zaborava li devicata ukrasot svoj, i nevestata - nakitot svoj? a Mojot
narod Me zaboravi - ime ve}e bezbroj dni.
24|2|33|Kako lukavo gi naso~uva{ ti pati{tata svoi, za da pridobie{ qubov, i poradi
toa duri i kon prestapi gi nagoduva{e pati{tata tvoi.
24|2|34|Duri po tvoite poli ima krv od bednite, nevini lu|e; niv ne gi zatekov vo rov,
tuku pri sekoja dubrava.
24|2|35|Veli{: 'bidej}i sum nevina, navistina gnevot Negov }e se odvrati od mene.' -
Ete, Jas }e se sudam so tebe, zatoa {to veli{: 'ne zgre{iv.'
24|2|36|Zo{to tolku mnogu skita{, menuvaj}i go patot svoj? Ti isto taka }e
bide{ posramena i od Egipet, kako {to be{e posramena od Asirija;
24|2|37|i od nego }e izleze{ so racete na glava, za{to Gospod gi otfrla tvoite nadeì,
i nema da ima{ so niv uspeh."
24|3|1|Velat: ako maòt ja napu{ti ènata svoja, i taa go ostavi i stane èna na drug
ma`, moè li taa da se vrati pri nego? Nema li so toa da se oskverni taa zemja? A ti
so mnozina milosnici bludstvuva{e, - i pri seto toa vrati se pri Mene, veli Gospod
24|3|2|- Kreni gi o~ite kon idolskite svetili{ta i gledaj kade li ne bludstvuvale so
tebe? Po pati{tata sede{e ti zaradi niv kako arapin vo pustiwa, i ja okvernuva{e
zemjata so tvojot blud i so tvoeto lukavstvo.
24|3|3|Zaradi toa bea zapreni do`dovite i nema{e docen do`d; no ti ima{e ~elo na
bludnica, - ne saka{e da se zasrami{.
24|3|4|Nema li da vika{ otsega kon Mene: 'O~e, Ti be{e nastavnik na mladosta
moja!'
24|3|5|Zar toj sekoga{ }e bide vo gnev, i zar ve~no }e go zadrùva vo Sebesi? Ete,
{to zboruva{ ti, a vr{i{ zlo i vo toa ne uspeva{.
24|3|6|Gospod mi re~e vo dnite na carot Josija: vide li ti, {to vr{i
otstapnicata, }erkata Izraileva? Taa odi na sekoja visoka gora i pod sekoe lisnato
drvo, i tamu bludstvuva.
24|3|7|I otkako taa go vr{e{e seto toa, Jas velev: 'vrati se pri Mene, no taa ne se
vrati; i go vide toa nejzinata verolomna sestra Judeja.'
24|3|8|I vidov, deka, koga zaradi site prequbni dejstvija na otstapnicata, }erkata
Izraileva, Jas ja napu{tiv i i dadov razvodno pismo; verolomnata i sestra, Judeja, ne
se ispla{i, tuku otide i sama bludstvuva{e.
24|3|9|I so javnoto bludno dejstvuvawe taa ja oskverni zemjata, i prequba vr{e{e i
so kamen i so drvo.
24|3|10|No pri seto toa nejzinata verolomna sestra Judeja ne se obrna kon Mene od
se srce, tuku samo prividno - re~e Gospod.
24|3|11|I mi re~e Gospod: 'otstapnicata, }erkata Izraileva, izleze poprava, otkolku
verolomnata Judeja.'
24|3|12|Odi i razglasi gi tie zborovi sprema sever i kaì: - vrati se, otstapnice, }erko
Izraileva - veli Gospod. Jas nema da go izlijam vrz vas Mojot gnev; za{to Jas sum
milostiv, - veli Gospod - nema ve~no da negoduvam.
24|3|13|Priznaj ja samo vinata svoja: za{to otstapi ti od Tvojot Gospod Bog i se
raspu{ti so tu|i pod sekoe lisnato drvo, a Mojot glas ne go slu{a{e, veli Gospod.
24|3|14|Vratete se deca - otstapnici, veli Gospod, za{to Jas se soediniv so vas, i }e
zemam od vas po eden od grad i po dvajca od pleme i }e ve povedam na Sion.
24|3|15|I }e vi dadam po srceto Svoe pastiri, koi }e ve pasat so znaewe i
blagorazumnost.
24|3|16|I koga }e se razmnoìte i }e stanete mnoguplodni na zemjata, toga{, veli
Gospod, nema pove}e da velite: 'kov~egot na zavetot Gospodov; toj ni na um nema
da im dojde, i nema da se setat za nego, nitu }e doa|aat pri nego, nitu pak }e go ima
pove}e.'
24|3|17|Vo toa vreme Erusalim }e go nare~at prestol na Gospoda, i site narodi
zaradi imeto Gospodovo }e se soberat vo Erusalim i nema pove}e da postapuvaat
spored upornosta na lo{oto si srce.
24|3|18|Vo tie dni Judiniot dom }e dojde pri Izraileviot dom, i }e dojdat zaedno od
severnata zemja vo zemjata, koja Jas im ja dadov vo nasledstvo na tatkovcite va{i.
24|3|19|I rekov Jas: 'kako da te postavam me|u sinovite i da ti ja dadam mnogu
sakanata zemja, najprekrasnoto nasledstvo na mnogute narodi?' I rekov: 'ti }e Me
narekuva{ tvoj Otec i nema da ostapi{ od Mene.'
24|3|20|No, navistina, kako {to èna verolomna go izneveruva soprugot svoj, taka
verolomno postapivte so Mene vie, dome Izrailev, veli Gospod.
24|3|21|Neka se ~ue glas po idolskite svetili{ta, àlen pla~ na Izrailevite sinovi,
zatoa {to tie go svrtija svojot pat, go zaboravija Gospoda, svojot Bog.
24|3|22|Vratete se, sinovi odmetnici: Jas }e go izlekuvam va{eto nepokorstvo. -
Eve, nie ideme pri Tebe, za{to Ti si Gospod, Bog na{.
24|3|23|Navistina, naprazno se nadevavme na ridovite i na mnogute gori; navistina,
vo na{iot Gospod Bog, e Izrailevoto spasenie!
24|3|24|U{te od mladi godini taa gadotija gi uni{tuva{e trudovite na na{ite tatkovci,
ovcite i volovite nivni, sinovite i }erkite nivni.
24|3|25|Nie leìme vo svojot sram, a na{iot sram ne pokriva, za{to gre{evme pred
na{iot Gospod Bog, - nie i tatakovcite na{i, u{te od mladite godini na{i duri do
ovoj den. - I ne go slu{navme glasot na Gospoda, na{iot Bog.
24|4|1|Ako saka{ da se obrne{, Izraile, veli Gospod: "obrni se kon Mene; i ako gi
otkloni{ gadotiite od pred Moeto lice, ti nema da skita{,
24|4|2|i }e se kolne{: vistinski verno i pravedno: ìv e Gospod. I narodite od
Nego }e se blagoslovuvaat i so Nego }e se falat.
24|4|3|Za{to vaka im veli Gospod na maìte od Judeja i od Erusalim: izorajte si novi
nivi i ne sejte me|u trwe.
24|4|4|Obreète se zaradi Gospoda i simnete go kraj~eto od srceto svoe, maì Judini
i erusalimski ìteli, za da ne se javi Mojot gnev kako ogan i da ne plamne
neizgaslivo poradi va{ite lo{i naklonosti.
24|4|5|Objavete vo Judeja, i razglasete vo Erusalim, govorete i trubete so truba po
zemjata; vikajte silno i velete: 'soberete se, i da vlezeme vo utvrdenite gradovi.'
24|4|6|Krenete go znameto kon Sion - begajte, ne se zapirajte, za{to Jas }e donesam
od sever zlo i golema pogibel.
24|4|7|Izleguva lav od svojot ~estar, trgnuva istrebitelot na narodite: toj izleguva od
mestoto svoe, za da ja napravi zemjata tvoja pustiwa, gradovite tvoi }e bidat
sosipani, }e ostanat bez ìteli.
24|4|8|Zatoa opa{ete se so vre}i{te, pla~ete i ridajte, za{to jarosta na Gospodoviot
gnev nema da se odvrati od nas.
24|4|9|I vo toj den, veli Gospod, }e zamre srceto na carot i srceto na knezovite, }e
se uàsnat sve{tenicite i }e se v~udonevidat prorocite."
24|4|10|I rekov: o, Gospodi Boè, zar Ti samo go laè{e ovoj narod i Erusalim koga
vele{e: "mir }e ima kaj vas"; a, me|utoa, me~ dopre do du{ata?
24|4|11|Vo toa vreme }e mu bide re~eno na toj narod i na Eursalim: topol vetar
duva od pustiwskite viso~ini vrz patot na }erkata na Mojot narod, ne za da vee, nitu
da o~istuva.
24|4|12|I ottamu }e dojde kon Mene vetar posilen od ovoj, i Jas }e iskaàm sud nad
niv.
24|4|13|Ete, se kreva toj kako oblak, i kolite mu se kako vior, kowite mu se pobrzi
od orli; te{ko niv! za{to }e bidat sosipani.
24|4|14|Izmij go zloto od srceto svoe, Erusalime, za da se spasi{: do koga }e stojat
vo tebe zlostorni~ki misli?
24|4|15|Za{to ve}e se raznesuva glas od Dan, i pogibelna vest - od Erfemovata
gora:
24|4|16|javete im na narodite, izvestete go Erusalim, deka idat od dale~na zemja
opsaduva~i i so vikawa gi ispolnuvaat gradovite na Judeja.
24|4|17|Kako ~uvari na nivnite go ograduvaat od site strani, za{to toj se krena
protiv Mene, veli Gospod.
24|4|18|Toa ti go napravija tvoite pati{ta i delata tvoi; od tvojata ne~esnost ti e tolku
gor~livo, {to dopira do srceto tvoe.
24|4|19|Utrobo moja! Utrobo moja! naàlen sum do dnoto na srceto svoe, se
branuva vo mene srceto moe, ne moàm da mol~am; za{to ti slu{a{, du{o moja,
zvuk od truba, boen povik.
24|4|20|Zlo po zlo, celata zemja se opusto{uva, nenadejno bea soboreni {atorite
moi, za mig - senicite moi.
24|4|21|Dolgo vreme li }e gledame zname, }e slu{ame truben zvuk?
24|4|22|Toa proizleguva ottamu, {to voda~ite na Mojot glupav narod ne Me
poznavaat: tie se bezumni sinovi, i nema vo niv rasuduvawe: tie se mudri za zlo, no
ne umeat da vr{at dobro.
24|4|23|Ja gledam zemajta - i ete, taa e razorena i pusta, - nebesata, i nema na niv
svetlina.
24|4|24|Gi gledam gorite - i ete, tie treperat, i site ridovi se ni{aat.
24|4|25|Gledam - i ete, nema ~ovek i site nebeski ptici odletale.
24|4|26|Gledam - i ete, Karmil e pustiwa, i site negovi gradovi se sosipani od liceto
Gospodovo, od jarosta na gnevot Negov.
24|4|27|Za{to vaka re~e Gospod: - celata zemja }e bide opusto{ena, no celosno
istrebuvawe nema da izvr{am.
24|4|28|]e zapla~e zemjata poradi toa, i nebesata }e se zatemnat, za{to Jas rekov,
Jas re{iv, i nema da se pokajam za toa, nitu }e otstapam od nego.
24|4|29|Od vikot na kowanici i na strelci }e se razbegaat site gradovi: tie }e otidat
vo gusti {umi i }e se iska~at na karpi; site gradovi }e bidat napu{teni, i vo niv
nema nikoj da ìvee.
24|4|30|A ti, opusto{ena, {to }e pravi{? Makar i da se oblekuva{ vo purpur, i da se
ukrasuva{ so zlatni nakiti, da si gi ukrasuva{ so boja o~ite svoi - zaludo }e se
ukrasuva{: te preziraat nalo`nicite - ti ja baraat du{ata tvoja.
24|4|31|Za{to Jas slu{am glas kako na èna, koga ra|a, stenkawe kako na onaa, koja
ra|a za prvpat, glas na }erkata Sionska; taa stenka, protegaj}i gi racete: 'o, te{ko
mene, du{ata moja is~eznuva pred ubijcite.'
24|5|1|Pominete po erusalimskite ulici, pogledajte, ispitajte i pobarajte po plo{tadite
negovi, nema li da najdete ~ovek, nema li takov, koj pazi pravda, koj ja bara
vistinata? - pa }e mu prostam na Erusalim.
24|5|2|Makar i da velat: 'ìv Gospod!' no tie la`no se kolnat.
24|5|3|O, Gospodi, Tvoite o~i ne li se svrteni kon vistinata? Ti gi porazuva{, a tie ne
~uvstvuvaat bolka; Ti gi istrebuva{, a tie ne sakaat da se vrazumat; gi napravile
licata svoi pocvrsti od kamen - ne sakaat da se obratat.
24|5|4|Pa si rekov: - toa se, moèbi, siromasi; tie se glupavi, za{to ne go znaat patot
Gospodov, zakonot na svojot Bog.
24|5|5|]e odam kaj golemcite i nim }e im zboruvam, za{to tie go znaat patot
Gospodov, zakonot na svojot Bog. No i tie site go skr{ija jaremot, gi raskinaa
verigite.
24|5|6|Poradi toa lav od {umata }e gi porazi, pustinski volk }e gi istrebi, leopard }e
gi demne kraj gradovite nivni: koj }e izleze od niv }e bide raskinat; za{to se
namnoìja prestapite nivni, se zasilija otstapuvawata nivni.
24|5|7|Kako da ti go prostam toa? Tvoite sinovi Me ostavija i se kolnat vo onie, {to
ne se bogovi. Jas gi nasituvav, a tie vr{ea prequba i vo grupi odea vo ku}ite na
bludnicite.
24|5|8|Toa se kako ugoeni kowi: sekoj od niv 'rì po ènata na bli`niot svoj.
24|5|9|Zar da ne kaznam poradi toa - veli Gospod; a du{ata Moja nema li da
odmazdi na takov narod, kako ovoj?
24|5|10|Ka~uvajte se na yidi{tata negovi i urnuvajte gi, no ne do kraj; uni{tete gi
nivnite direci, za{to tie ne se Gospodovi;
24|5|11|oti domot Izrailev i domot Judin postapija sprema Mene mnogu verolomno,
veli Gospod;
24|5|12|tie izlagaa protiv Gospoda i rekoa: 'ne, zlo nema da ne snajde, i nie nema da
vidime ni me~, ni glad.'
24|5|13|I prorocite se vetar, i slovo Gospodovo nema vo niv, vrz niv samite neka se
zbidne toa.
24|5|14|Poradi toa vaka veli Gospod, Bog Savaot: 'zatoa {to govorite takvi zborovi,
ete, Jas }e gi napravam Moite zborovi vo ustata tvoja ogan, a ovoj narod - drva, i
ovoj ogan }e gi progolta.'
24|5|15|Ete, }e dovedam protiv vas, dome Izrailev, narod od daleku, veli Gospod,
narod silen, narod odamne{en, narod, ~ij jazik ne go znae{, i nema da razbira{,
{to }e ti zboruva.
24|5|16|Torbata za streli mu e kako otvoren grob; site tie se hrabri lu|e.
24|5|17|I }e ja izedat ètvata tvoja i lebot tvoj, }e gi izedat sinovite tvoi i }erkite
tvoi, }e gi izedat ovcite tvoi i volovite tvoi, }e go izedat lozjeto tvoe i smokvite
tvoi; }e gi razru{at so me~ utvrdenite gradovi tvoi, na koi ti se nadeva{.
24|5|18|No i vo tie dni, veli Gospod, nema da ve istrebam sosema.
24|5|19|I ako re~ete: 'zo{to na{iot Gospod Bog ni go pravi sevo ova?' On }e im
odgovori: 'bidej}i Me ostavivte i im sluìte na tu|i bogovi vo svoja zemja, zatoa }e
sluìte na tu|inci ne vo va{ata zemja.'
24|5|20|Objavete go toa vo domot Jakovov, razglasete vo Judeja, velej}i:
24|5|21|~uj go ova, narode bezumen i nerazumen, koj ima{ o~i, a ne gleda{,
ima{ u{i, a ne slu{a{:
24|5|22|'od Mene li ne se pla{ite', veli Gospod, 'pred Mene li ne treperite? Jas staviv
pesok kako granica na moreto, za ve~en predel, koj nema da premine; i makar {to
branovite negovi }e nadojdat, no ne }e moàt da se prelijat; makar {to se uporni, no
ne }e moàt da go prefrlat.
24|5|23|A ovoj narod ima uporno i neopkorno srce; tie otstapija i trgnaa.
24|5|24|I ne rekoa vo srceto svoe: da se upla{ime od na{iot Gospod Bog, Koj ni
dava navreme do`d, ran i docen, gi pazi za nas sedmicite, odredeni za ètva.
24|5|25|Va{ite bezzakonija go otfrlija toa, i va{ite grevovi go otstranija od vas toa
dobro.
24|5|26|Za{to me|u Mojot narod ima bezbo`nici: pazat kako sokrieni lovci na ptici,
se vle~at po zemjata, stavaj}i stapici za da lovat lu|e.
24|5|27|Kako kafez, so ptici, domovite nivni se polni so izmama: a preku toa tie se
izdignaa i se zbogatija;
24|5|28|se zdebelija, zloto nadmina sekoja merka, ne razgleduvaat sudski dela, dela
na siraci; i dobro im e, iako ne gi presuduvaat pravednite dela na siromasite.
24|5|29|Zar nema da kaznam zaradi toa - veli Gospod; i nema li da se odmazdi
du{ata Moja na takov narod, kako ovoj?
24|5|30|Ne{to isklu~itelno i uàsno, stanuva vo taa zemja:
24|5|31|prorocite prorokuvaat laga, sve{tenicite gospodarat preku niv - i Mojot
narod go saka toa. [to vsu{nost }e pravite po seto toa?
24|6|1|Begajte, deca Venijaminovi, od Erusalim, trubete so truba vo Tekoja i javete
preku ogan vo Vet - Akerem, za{to otkaj sever se pojavuva zlo i golema pogibel.
24|6|2|Jas ja razubaviv }erkata Sionova, prekrasna i razneèna.
24|6|3|]e dojdat kaj nea pastiri so stadata svoi, }e raspnat {atori okolu nea; sekoj }e
go pase svojot del.
24|6|4|Gotvete protiv nea vojna; stanuvajte da trgneme na pladne. Te{ko nam!
Denot ve}e odminuva, se spu{aat ve~erni senki.
24|6|5|Stanuvajte da odime i no}e, i da gi sru{ime nejzinite dvorci!
24|6|6|Za{to vaka veli Gospod Savaot: se~ete drvja i krevajte nasipi protv Erusalim:
toj grad treba da se kazni; vo nego se vr{i sekakvo nasilstvo.
24|6|7|Kako {to od izvor blika voda, taka i od nego blika zlo: vo nego se slu{a
nasilstvo i otimawe, pred Moeto lice sekoga{ ima navredi i rani.
24|6|8|Vrazumi se, Erusalime, za da ne se otstrani od tebe du{ata Moja i da ne te
napravam pustiwa, zemja nenaselena.
24|6|9|Vaka veli Gospod Savaot: dokraj }e gi oberat ostatocite na Izrailot, kako
grozje; raboti so rakata svoja, kako bera~ na grozje, koga polni ko{nici.
24|6|10|Komu da mu govoram i kogo da go ubeduvam, za da ~ujat? Ete, nivnoto
uvo e neobrezano, i tie ne moàt da slu{aat; ete, slovoto Gospodovo kaj niv e za
potsmev; toa im e neprijatno.
24|6|11|Poradi toa jas sum prepolnet so Gospodova jarost, ne moàm da ja dràm vo
sebesi; }e ja izleam vrz decata po ulicite i vrz sobrani mladinci, }e bidat zemeni
ma` so èna, starec so mlad.
24|6|12|I ku}ite nivni }e gi prisvojat drugi, isto taka i nivite i ènite; za{to }e ja
protegnam rakata Svoja vrz ìtelite na taa zemja, veli Gospod.
24|6|13|Za{to od mal do golem, sekoj od niv se predal na lakomost, i prorok i
sve{tenik - site dejstvuvaat la`livo:
24|6|14|gi lekuvaat ranite na Mojot narod lesnomisleno, velij}i: 'mir! mir!' a mir
nema.
24|6|15|Se sramuvaat li tie, koga vr{at gadotii? Ne, nikako ne se sramuvaat i ne
crveneat. Zatoa }e padnat me|u padnatite, i vo vreme na Mojata poseta }e bidat
soboreni, veli Gospod.
24|6|16|Vaka veli Gospod: - zastanete na va{ite pati{ta, razgledajte i raspitajte za
damne{nite pati{ta, kade e dobriot pat, vrvete po nego, i }e najdete spokojstvo na
du{ite svoi. No tie rekoa: nema da vrvime.
24|6|17|I postaviv ~uvari nad vas, i rekov: 'slu{ajte go zvukot na trubata. No tie
rekoa: - nema da slu{ame.
24|6|18|I taka, ~ujte narodi, i znaj, sobranie, {to }e stane so niv.
24|6|19|ûj, zemjo: ete, }e ispratam protiv ovoj narod pogibel, plod na pomislite
nivni; za{to tie ne gi slu{aa Moite zborovi i Mojot zakon go otfrlija.
24|6|20|Zo{to Mi e Livan, {to ide od Sava, i mirizliva trska - od dale~na zemja?
Va{ite sepalenici ne Mi se ugodni, i va{ite `rtvi ne Mi se prijatni.
24|6|21|Zatoa vaka veli Gospod: 'ete, postavuvam pred ovoj narod pre~ki, i }e se
sopnat od niv tatkoto i decata zaedno, sosedot i negoviot prijatel, i }e zaginat.
24|6|22|Vaka veli Gospod: - ete, ide narod od severna zemja, i golem narod se kreva
od zemnite krai{ta;
24|6|23|vo racete dràt lak i kopje; tie se èstoki i nemilostivi, glasot nivni im bu~i
kako more, i letaa na kowi, naredeni kako eden ~ovek, za da udrat protv tebe, }erko
Sionova.
24|6|24|ûvme vest za niv, i racete ni premalea, skrb ne obzede, maki - kako èna
pri ra|awe.
24|6|25|Ne izleguvajte na niva i na pat ne odete, za{to neprijatelski me~ i uàs od
site strani e.
24|6|26|]erko na Mojot narod, prepa{i se so kostert i posipi se so pepel; taguvaj
kako za sin edinec - gorko pla~i; za{to nenadejno }e dojde vrz nas pogubnik.
24|6|27|Te postaviv za kula srede Mojot narod, za stolb, za da znae{ da gi
ispituva{ nivnite pati{ta.
24|6|28|Site tie se uporni odmetnici, ìveat so kleveta; toa se bakar i èlezo - site se
rasipani.
24|6|29|Mevot izgore; olovoto se stopi od ognot; learot topi naprazno, za{to lo{ite
ne se otstranija;
24|6|30|}e gi nare~at la`no srebro, za{to Gospod gi otfrli.
24|7|1|Slovo, {to mu dojde na Jeremija od Gospoda:
24|7|2|"Zastani pri vratata na domot Gospodov i objavi go tamu ova slovo i kaì:
~ujte go slovoto Gospodovo, site Judejci, {to vleguvate niz taa vrata da mu se
poklonuvate na Gospoda.
24|7|3|Taka veli Gospod Savaot, Bog Izrailev: 'ispravete gi va{ite pati{ta i va{ite
dela, i Jas }e ve ostavam da ìveete na toa mesto.'
24|7|4|Ne se nadevajte na la`livete zborovi: 'ova e hramot Gospodov, hramot
Gospodov, hramot Gospodov.'
24|7|5|No ako gi ispravite napolno va{ite pati{ta i va{ite dela, ako verno izvr{uvate
sud me|u ~ovekot i bli`niot negov,
24|7|6|ako ne pritesnuvate drugozemec, sirak i vdovica, ne prolevate nevina krv na
toa mesto i ne trgnete po drugi bogovi za va{e zlo,
24|7|7|Jas }e ve ostavam da ìveete na ova mesto, vo ovaa zemja, {to im ja dadov na
tatkovcite va{i od veka do veka.
24|7|8|Ete, vie se nadevate na la`livi zborovi, koi nema da vi donesat polza.
24|7|9|Vie kradete i ubivate, vr{ite prequba i se kolnete krivo, mu kadite na Vaala i
odite po drugi bogovi, koi ne gi poznavate,
24|7|10|i potoa doa|ate i se ispravate pred liceto Moe vo ovoj dom, nad koj e
povikano imeto Moe, i velite: 'spaseni sme, za da gi vr{ite site tie gadotii i
ponatamu.'
24|7|11|Ne se pretvori li vo va{ite o~i vo razbojni~ko gnezdo ovoj dom, nad koj e
povikano imeto Moe? Ete, Jas go vidov toa, veli Gospod.
24|7|12|No odete sega na Moeto mesto vo Silom, kade {to porano bev odredil da
po~iva Moeto ime, i videte, {to napraviv so nego poradi bezzakonijata na Mojot
narod Izrailot.
24|7|13|I, bidej}i gi vr{ite site tie raboti, veli Gospod, i vie ne slu{avte, i ve vikav, a
vie ne odgovaravte, -
24|7|14|zatoa Jas sega }e postapam isto so ovoj dom, nad koj e prizvano Moeto ime,
na koe vie se nadevate, i so mestoto, {to vi go dadov vam i na tatkovicite va{i, kako
{to postapiv so Silom.
24|7|15|I }e ve otfrliam od liceto Svoe, kako {to gi otfrliv site va{i bra}a, celoto
seme Efremovo.
24|7|16|A ti, ne moli se za ovoj narod i ne voznesuvaj zaradi nego molitvi i molbi, i
ne posreduvaj pred Mene, za{to nema da te ~ujam.
24|7|17|Ne gledam li, {to pravat tie vo gradovite na Judeja i po ulicite erusalimski?
24|7|18|Decata sobiraat drva, a tatkovcite palat ogan, i ènite mesat testo, za da
pravat bani~ki za boìcata na neboto i da vr{at prelivi za drugi bogovi, za da Me
ogor~uvaat.
24|7|19|No Mene li Me ogor~uvaat tie - veli Gospod; ne sebesi li - za nivni sram?
24|7|20|Zatoa vaka veli Gospod Bog: ete, se izliva Mojot gnev i Mojata jarost vrz
ova mesto, vrz lu|eto i vrz dobitokot, vrz polskite drvja i vrz zemnite plodovi, }e se
razgori i nema da ugasne.
24|7|21|Vaka veli Gospod Savato, Bog Izrailev: - va{ite sepalenici podnesuvajte gi
zedno so va{ite `rtvi i jadete go mesoto;
24|7|22|za{to Jas ne im govorev na tatkovicte va{i i ne im davav zapovedi za
sepalenici i `rtvi vo toj den, koga gi izvedov od Egipetskata zemja;
24|7|23|tuku ova im go zapovedav: 'slu{ajte go Mojot glas, i Jas }e bidam va{ Bog,
a vie }e bidete Moj narod, i odete po onoj pat, po koj }e vi zapovedam, za da vi
bide dobro.
24|7|24|No tie ne poslu{aa i ne go naklonija uvoto, i ìveeja po èlbite i po
uporstvoto na svoeto lo{o srce, i mi svrtea grv, a ne lice.
24|7|25|Od onoj den, koga tatkovicte va{i izlegoa od Egipetskata zemja, do denes gi
ispra}av pri vas slugite Svoi - prorocite, gi ispra}av sekoj den od rano utro i
postojano,
24|7|26|no tie ne Moe poslu{aa i ne go naklonija uvoto, tuku stanaa tvrodoglavi,
postapuvaa polo{o od tatkovcite svoi.
24|7|27|I koga }e im gi kaùva{ site ovie zborovi, tie nema da te poslu{aat; i
koga }e gi vika{, tie nema da ti se odyivaat.
24|7|28|Toga{ re~i im: 'eve narod, koj ne go slu{a glasot na Gospoda, svojot Bog, i
ne prima pouka! Nema kaj niv vistina, taa e odzemena od ustata nivna.'
24|7|29|Istriì ja kosata svoja i frli ja, i po~ni da pla~e{ po gorite, za{to Gospod go
otfrli i go ostavi rodot, {to go navle~e gnevot Negov.
24|7|30|Za{to sinovite na Juda vr{at zlo pred Moite o~i, veli Gospod; gi postavija
svoite gadotii vo domot, nad koi e povikuvano imeto Moe, za da go oskvernat;
24|7|31|i izgradija idolsko svetili{te na Tofet vo dolinata Enomovite sinovi, za da gi
izgoruvaat vo ogan sinovite svoi i }erkite svoi, {to ne sum go zapovedal i koe ni na
um ne Mi doa|alo.
24|7|32|Zatoa, idat dni, veli Gospod, koga toa mesto nema pove}e da se narekuva
Tofet i dolina na sinovite Enomovi, tuku krvna dolina, i vo Tofet }e se pogrebuvaat
poradi nemawe na mesto.
24|7|33|I trupovite na ovoj narod }e bidat hrana na pticite nebeski i na yverovite
zemni, i }e nema koj da gi brka.
24|7|34|Vo gradovite na Judeja i po ulicite erusalimski }e go prekratam glasot na
radost i glasot na veselba, glasot na mladoènec i glasot na nevesta; za{to taa
zemja }e stane pustelija.
24|8|1|Vo toa vreme, veli Gospod, }e gi isfrlam od grobovite koskite na carevite na
Juda, i koskite na knezovite negovi, i koskite na sve{tenicite, i koskite na prorocite,
i koskite na ìtelite erusalimski.
24|8|2|I }e gi rasfrlat pred sonceto i mese~inata i pred seta nebesna vojska, koi tie gi
sakaa, na koi im sluèa i po koi odea, koi gi baraa i na koi im se poklonuvaa; tie
nema da se soberat i nema da se pogrebat; tie }e bidat |ubre na zemjata.
24|8|3|I }e pretpo~itaat smrt pred ìvotot site onie, {to }e ostanat od toa lo{o pleme
po site strani, kade {to Jas }e gi izgonam, veli Gospod Savaot.
24|8|4|I kaì im u{te; vaka veli Gospod: zar padnatite ne stanuvaat, i onie {to
skr{nale od patot ne se vra}aat?
24|8|5|Zo{to se svrtil ovoj narod erusalimski? Tie se dràt cvrsto za izmamata i ne
sakaat da se obrnat.
24|8|6|Jas nabquduvav i slu{av: tie ne govorat pravo, nikoj ne se kae za zloto svoe,
nikoj ne veli: '{to napraviv;' sekoj trgnal po svojot pat kako kow, {to se vpu{ta vo
boj.
24|8|7|I {trkot pod neboto gi znae svoite opredeleni vremiwa; gugutkata, lastovicata
i èravot go pazat vremeto, koga moraat da se vratat, a Mojot narod, ne znae za
sudot Gospodov.
24|8|8|Kako zboruvate: 'nie sme mudri, i zakonot Gospodov e vo nas?' A, ete,
la`livoto pero na kni`nicite i nego go pretvoraat vo laga.
24|8|9|Se posramija mudrite, se voznemirija i se zapletkaa vo mreà: ete, tie go
otfrlija slovoto Gospodovo; kade e toga{ nivnata mudrost?
24|8|10|Zaradi toa ènite nivni }e im gi dadam na drugi, nivite nivni - na tu|inci,
za{to site tie, od mal do golem, se predadoa na koristoqubie; od prorok do
sve{tenik - site dejstvuvaat la`livo.
24|8|11|Za{to, lekuvaj}i ja lesnomisleno ranata na }erkata na Mojto narod, velit:
'mir, mir,' a mir nema.
24|8|12|Sram li im e, koga vr{at gadotii? Ne, voop{to ne im e sram i ne crveneat.
Zatoa }e padnat me|u padnatite; koga }e gi posetam, tie }e bidat soboreni, veli
Gospod.
24|8|13|Nepolno }e gi oberam, veli Gospod; nema da ostane ni eden grozd na loza,
ni smokva na smokvata, }e padnat lisjata, i ona {to sum im go dal, }e se odzeme od
niv.
24|8|14|"Zo{to stoime? Sobirajte se, da odime vo utvrdenite gradovi i tamu da
zagineme; za{to Gospod, na{iot Bog, opredelil da zagineme i ni dava da pieme
voda so òl~ka, zatoa {to zgre{ivme pred Gospoda."
24|8|15|O~ekuvame mir, no nema ni{to dobro, - vreme za ozdravuvawe, a ete uàsi.
24|8|16|Od Dan se slu{a frkawe na kowite negovi, od 'rèweto na pastuvite negovi
treperi celata zemja; }e dojdat i }e ja opusto{at zemjata i se {to ima na nea, gradot i
onie {to ìveat vo nego.
24|8|17|Za{to, ete, Jas }e ispratam protiv vas zmii, otrovnici, protiv koi baja~ka
nema, i tie }e ve kasnuvaat, veli Gospod.
24|8|18|Sakam da se ute{am vo tagata svoja, no srceto mi e malaksano.
24|8|19|Ete, slu{am od dale~na zemja piskot od }erkata na Mojot narod: 'zar nema
Gospod na Sion? Zar Carot negov ne e tamu? - Zo{to me razgnevija so svoite
rezani likovi, na tu|i adeti.'
24|8|20|Mina ètvata, svr{i letoto, a nie ne se izbavivme.
24|8|21|Poradi uni{tuvaweto na }erkata na Mojot narod i jas sum uni{ten, odam
naàlen, uàs me obzema.
24|8|22|Zar nema balsam vo Galad? Zar tamu nema lekar? I zo{to nema lek
za }erkata na Mojot narod?
24|9|1|O, koj }e dade na glavata moja voda i na o~ite moi - izvor na solzi? Jas bev
pla~el den i no} za ubienite na }erkata na mojot narod.
24|9|2|O, koj bi mi dal vo pustiwata posleden prestoj! Bi go ostavil mojot narod i bi
izbegal od niv: za{to site tie se prequbodejci, sobir na prestapnici.
24|9|3|Kako lak go zapnuvaat jazikot svoj za lagi, so nepravda se zasiluvaat na
zemjata; za{to minuvaat od edno zlo na drugo i Mene ne Me posnavaat, veli
Gospod.
24|9|4|Pazete se sekoj od prijatelot svoj, i ne se doveruvajte nikomu od bra}ata svoi;
za{to sekoj brat mu stava sopka na drugiot, i sekoj prijatel raznesuva kleveta.
24|9|5|Sekoj go laè prijatelot svoj, i vistina ne govorat: go nau~ija jazikot svoj da
govori laga, se trudat da pravat zlo.
24|9|6|Ti ìvee{ me|u izmami, pa poradi izmama tie otkaùvaat deka Me poznavaat,
veli Gospod.
24|9|7|Zatoa vaka veli Gospod Savaot: ete, }e gi rastopam i }e gi ispitam; za{to,
kako inaku da postapam so }erkata na Mojot narod?
24|9|8|Jazikot nivni - strela smrtonosna, govori podmolno; so ustata kon bli`niot
zboruvaat prijatelski, a vo srceto svoe mu krojat primki.
24|9|9|Zar nema da gi posetam, veli Gospod? Nema li da se odmazdi du{ata Moja
na takov narod, kako ovoj?
24|9|10|Na gorite }e krenam pla~ i piskot, i po pasi{tata vo stepite - ridanie, za{to
tie se izoreni, taka {to preku niv nikoj ne minuva, nitu se slu{a bleewe na stada: i
pticite nebeski i dobitokot - se se rasprsnalo i izbegalo.
24|9|11|I }e go pretvoram Erusalim vo kupi{ta kamewa, ìveali{te na zmii, i
gradovite na Judeja }e gi napravam pustiwa, bez ìteli.
24|9|12|Ima li takov mudrec, {to }e go razbere ova? I onoj, kon kogo govori ustata
Gospodova - da objasni, zo{to zagina zemjata i izgore kako pustiwa, taka {to nikoj
ne minuva niz nea?
24|9|13|I re~e Gospod - poradi toa {to go ostavija Mojot zakon, {to go bev opredelil
za niv, ne go slu{aa glasot Moj i ne postapija spored nego,
24|9|14|tuku odea spored tvrdokornosta na srceto svoe i po Vaalovci, kako {to gi
nau~ija tatkovcite nivni.
24|9|15|Zaradi toa vaka veli Gospod Savaot, Izraileviot Bog: eve, }e gi nahranam
tie lu|e so pelin, }e gi napojam so voda i òl~ka.
24|9|16|i }e gi rasturam me|u narodi, {to ne gi poznavaa ni tie ni tatkovcite nivni
i }e ispratam po niv me~, se dodeka gi istrebi.
24|9|17|Taka veli Gospod Savaot: pobarajte i povikajte da dojdat taà~ki; ispratete
da dojdat ve{ti èni za taa rabota.
24|9|18|Neka pobrzaat i da zapla~at zaradi nas, ta od o~ite na{i da se lejat solzi i od
klepkite na{i voda da te~e.
24|9|19|Zatoa {to glas od pla~ se slu{a od kaj Sion: "Kako ne ograbija, lo{o sme
posrameni, bidej}i ja ostavame zemjata - ni gi razru{ija ku}ite."
24|9|20|Pa taka, slu{ajte go, èni, slovoto od Gospoda i da vnimava uvoto va{e na
slovoto od ustata Negova; i u~ete gi }erkite svoi na pla~, i edna so druga - na ta`ni
pesni.
24|9|21|Bidej}i smrtta vleguva preku prozorcite na{i, se vpu{ta vo ku}ite na{i, za
da gi istrebi decata od ulicite i mlade{ta od plo{tadite.
24|9|22|Re~i: taka veli Gospod - i }e bidat frleni trupovite na lu|eto kako |ubre vo
pole i kako snopja zad ètvari, i ne }e ima koj da gi sobere.
24|9|23|Taka veli Gospod: mudriot da ne se fali so mudrosta svoja, silniot da ne se
fali so silata svoja, bogatiot da ne se fali so bogatstvoto svoe.
24|9|24|A koj se fali, neka se fali so toa, deka Me razbira Mene i deka znae oti Jas
sum Gospod, Koj pokaùva milost, sud i pravda na zemjata; oti samo toa e
blagougodno pred Mene, veli Gospod.
24|9|25|Ete idat denovi, veli Gospod, koga }e gi posetam site obrezani i neobrezani:
24|9|26|Egipet i Judeja, Edoma i sinovite Amonovi, Moava i site koi se striàt od
strana, {to ìveat vo pustiwata; oti site tie narodi se neobrezani, a siot dom Izrailev
ima srce neobrezano.
24|10|1|Slu{ajte go slovoto, koe Gospod vi go kaùva, dome Izrailev!
24|10|2|Vaka veli Gospod - ne odete po patot na neznabo{cite i ne pla{ete se od
nebesnite znaci, od koi se bojat neznabo{cite.
24|10|3|Bidej}i naredbite od narodite se suetni: otsekuvaat drvo vo gorata, go
izdelkuvaat ~ove~ki race,
24|10|4|go ukrasuvaat so srebro i zlato, go pricvrstuvaat so klinovi i so ~ekan za da
ne se ni{a.
24|10|5|Tie bogovi se kako stolb, izmaznet na strug, i ne govorat; niv gi nosat, oti
ne moàt da odat. Ne pla{ete se od niv, oti tie ne moàt da napravat zlo, no i dobro
ne moàt da napravat.
24|10|6|Nema sli~en na Tebe, Gospodi! Ti si velik i imeto Tvoe e veliko so Tvojata
mo}.
24|10|7|Koj ne }e se boi od Tebe, Care nad narodite, za{to samo Tebe Ti pripa|a toa;
bidej}i me|u site mudreci kaj narodite i vo site carstva nema sli~en na Tebe.
24|10|8|Site tie do eden se nerazumni glupavi; drvoto e suetno u~ewe.
24|10|9|Srebroto kovano vo listovi se nosi od Tarsis, zlatoto od Ufaz, delo na mastor
i na lear; oblekloto nivno e do porfir i kadife; seto toa e delo na ve{ti lu|e.
24|10|10|A Gospod Bog e vistina; On e ìv Bog i ve~en Car. Od Negoviot gnev
treperi zemjata, i narodite ne moàt da go izdràt Negovoto negoduvawe.
24|10|11|Taka re~ete im: bogovite {to ne gi napravile neboto i zemjata }e is~eznat
od zemjata i od pod nebesata.
24|10|12|On ja sozdade zemjata so silata Svoja, ja utvrdi vselenata so mudrosta
Svoja i so razumot Svoj gi rasprostre nebesata.
24|10|13|Od glasot Negov {umat vodite nebeski, i On gi kreva oblacite od krai{tata
zemni, sozdava molskavici srede do`d i izveduva vetar od ìveali{teto Svoe.
24|10|14|Sekoj ~ovek stanuva bezumen vo svoeto znaewe, se sramuva sekoj lear so
idolot svoj, bidej}i ona {to go izleal e laga, i vo nego nema duh.
24|10|15|Toa e sueta, dela na zabluda; vo vremeto na posetata nivna tie }e is~eznat.
24|10|16|Delot na Jakova ne e kako nivniot; bidej}i negoviot Bog e sozdatel na se, a
Izrailot e èzal na negovoto nasledstvo; imeto Mu e Gospod Savaot.
24|10|17|Priberi si go imotot svoj od zemjata, ti koja }e sedi{ vo opsada.
24|10|18|Oti vaka veli Gospod: eve, ovoj pat }e gi isfrlam ìtelite od ovaa zemja i }e
gi odvedam vo tesno mesto, za da gi fatat.
24|10|19|Te{ko mene vo makata moja; luta e ranata moja, no jas si velam -
"navistina toa e moja bolka i jas }e ja podnesuvam;
24|10|20|{atorot mi e opusto{en i site moi vrvci se skinati; decata moi begaat od
mene, i gi nema: nema ve}e koj da go raspne {atorot moj i da gi postavi zavesite
moi;
24|10|21|bidej}i pastirite stanaa bezumni i ne Go baraat Gospoda, pa zatoa i tie
postapija nerazumno, taka {to celoto stado im se rasprsna."
24|10|22|Ete, se slu{a glas i golema vreva od severnata strana za da gi napravi
gradovite na Judeja pustiwa, ìveali{te na {akali.
24|10|23|Znam, Gospodi, deka patot na ~ovekot ne zavisi od nego, deka ne e vo
vlasta na onoj koj odi, za da gi isprava stapkite svoi.
24|10|24|Kazni me Gospodi, no po pravda, ne vo gnevot Svoj, za da ne me sotre{.
24|10|25|Izlej ja jarosta Svoja vrz narodite, koi ne Te poznavaat, i vrz plemiwata,
{to ne go prizovuvaat imeto Tvoe; oti tie go izedoa Jakova, go progoltaa i go
istrebija i ìveali{teto mu go opusto{ija.
24|11|1|Slovo Gospodovo do Jeremija:
24|11|2|ûjte gi zborovite na ovoj zavet i kaète im na lu|eto od Judeja i na
erusalimskite ìteli;
24|11|3|i re~i im: vaka veli Gospod, Bog Izrailev - proklet da e onoj ~ovek {to
nema da gi poslu{a zborovite na ovoj zavet,
24|11|4|{to im gi zapovedav Jas na tatkocite va{i, koga gi izvedov od Egipetskata
zemja, od èleznata pe~ka, velej}i: ~ujte go glasot Moj i pravete {to }e vi
zapovedam - pa }e bidete Moj narod, i Jas }e bidam va{ Bog,
24|11|5|za da se ispolni kletvata, so koja im se zakolnav na tatkovcite va{i - da im
dadam zemja, kade {to te~e med i mleko, kako {to e sega. Pa odgovoriv i rekov:
amin, Gospodi!
24|11|6|I mi re~e Gospod: objavi gi site ovie zborovi po gradovite na Juda i po
erusalimskite ulici, i re~i - slu{ajte gi zborovite na ovoj zavet i ispolnuvajte gi.
24|11|7|Za{to Jas postojano im napomnuvav na tatkovcite va{i od onoj den, koga gi
izvedov od Egipetskata zemja, pa se do denes; i im zboruvav od rano utro, velej}i:
slu{ajte go glasot Moj.
24|11|8|No tie ne slu{aa i ne go svrtija uvoto svoe, tuku odea sekoj spored
tvrdokornosta na svoeto lo{o srce; zatoa isprativ vrz niv se {to e re~eno vo ovoj
zavet, koj im go zapovedav da go ispolnuvaat, no tie ne go ispolnuvaa.
24|11|9|I mi re~e Gospod: ima bunt me|u lu|eto na Juda i ìtelite na Erusalim;
24|11|10|tie se vratija kon bezzakonijata na svoite pradedovci, koi se otkaàa da gi
slu{aat zborovite Moi, pa trgnaa po tu|i bogovi, za da im sluàt. Domot na Juda i
domot na Izrailot go naru{ija Mojot zavet, {to go bev sklu~il so tatkovcite nivni.
24|11|11|Zatoa vaka veli Gospod: eve, }e ispratam vrz niv zlo, od koe ne }e moàt
da se izbavat, i koga }e povikaat kon Mene, nema da gi ~ujam.
24|11|12|Toga{ gradovite na Juda i ìtelite na Erusalim }e pojdat i }e povikaat kon
bogovite, na koi im kadat; no tie nema da im pomognat vo vremeto na nivnoto zlo.
24|11|13|Oti, koku gradovi ima{, Judo, tolku ima{ i bogovi, i kolku ulici ima vo
Erusalim, tolku `rtvenici podignavte na ona {to e sramno, `rtvenici za kadewe na
Vaala.
24|11|14|No ti nemoj da moli{ za toj narod i ne upatuvaj za niv molitvi i molbi; oti
nema da gi ~ujam, koga vo zloto svoe }e povikaat kon Mene.
24|11|15|[to bara Mojata sakana vo domot Moj, koga vo nego se izvr{uvaat mnogu
sramni raboti? I `rtvuvanoto meso nema da ti pomogne, koga se raduva{, pravej}i
zlo.
24|11|16|Zalena maslina te nare~e Gospod koja se ukrasuva so ubavi plodovi. A
sega, pri {umot na golemiot smut, On zapoli ogan okolu nea i grankite nejzini se
skr{ija.
24|11|17|Gospod Savaot, Koj te posadi, presudi za tebe zlo poradi zloto na domot
Izrailev i na domot Judin, {to go napravija so toa {to Me razgnevija so kadeweto
svoe na Vaala.
24|11|18|Gospod mi otkri, i jas znam; ti mi gi pokaà nivnite dela.
24|11|19|Jas, pak, kako krotko jagne, vodeno na klawe, i ne znaev deka tie
smisluvaat zagovor protiv mene, velej}i: "da mu stavime otrovno drvo vo negovoto
jadewe, i da go istgneme od zemjata na ìvete, taka {to ni imeto negovo ve}e da ne
se spomenuva."
24|11|20|No Ti, Gospode Savaote, praveden Sudijo, Koj gi ispituva{ srcata i
utrobite, dopu{ti da ja vidam Tvojata odmazda vrz niv, bidej}i Tebe ti go doveriv
svoeto delo!
24|11|21|Zatoa taka veli Gospod, za lu|eto od Anatot, koi sakaat da ja odzemat
du{ata tvoja i koi velat: ne prorokuvaj vo imeto na Gospoda, za da ne umre{ od
racete na{i;
24|11|22|poradi toa vaka veli Gospod Savaot: eve, Jas }e gi posetam; mladi~ite
nivni }e umrat od me~; sinovite i }erkite nivni }e umrat od glad.
24|11|23|I nema ni{to da ostane od niv, za{to }e ispratam zlo vrz Anatotite vo
godinata, koga }e gi posetam.
24|12|1|Praveden si Ti, Gospodi, ako bi se opravduval so Tebe; no }e progovoram
za sudovite Tvoi. Zo{to patot na bezbo`nicite e uspe{en i ìveat vo mir site onie {to
ne veruvaat?
24|12|2|Ti gi posadi, i tie se vkorenija i izrasnaa, pa i plod davaat; vo ustata nivna Ti
si blizok, no daleku si od srceto nivno.
24|12|3|A mene, Gospodi, Ti me poznava{, Ti me gleda{ i go ispituva{ srceto moe
kakvo e kon Tebe. Odvoi gi kako ovci za klawe i prigotvi gi za denot, koga }e bidat
ubieni.
24|12|4|Dolgo li }e taguva zemjata, i }e se isu{i trevata po site poliwa? Dobitokot i
pticite ginat poradi bezzakonijata na ìtelite nejzini; oti velat: On nema da vidi,
{to }e stane so nas.
24|12|5|Koga tr~a{e so pe{acite i tie te izmorija, kako moè{ toga{ da se
natprevaruva{ so kowi? I ako be{e spokoen vo mirna zemja, {to li }e pravi{,
koga }e se krene Jordan?
24|12|6|Za{to i bra}ata tvoi, i domot na tatkoto tvoj, neverno postapuvaat so tebe i
vikaat vo visok glas protiv tebe. Ne veruvaj im i koga zboruvaat dobro za Tebe.
24|12|7|Jas go ostaviv Mojot dom, go napu{tiv nasledstvoto Svoe; najmiloto na
du{ata Moja go predadov vo racete na neprijatelite negovi.
24|12|8|Moeto nasledstvo stana za Mene kako lav vo gora: krena glas protiv Mene -
zatoa go zamraziv.
24|12|9|Nasledstvoto Moe stasna kako prica {arena, vrz koja od site strani se
nafrluvaat drugi grablivi ptici. Odete, sobirajte se site polski yverovi, odete da go
izedete.
24|12|10|Mnogu pastiri go rasturija Moeto lozje, go izgazija so noze delot Moj:
Mojot drag del go napravija gola pustelija, -
24|12|11|go napravija pustiwa, i toj zapuste, pla~e pred Mene; celata zemja ja
opusto{ija, oti nikoj ne go zema toa pri srce.
24|12|12|Po site gori vo pustiwata dojdoa opusto{iteli, oti me~ot Gospodov uni{ti
se od edniot kraj na zemjata do drugiot: nema mir za niedno su{testvo.
24|12|13|Tie seeja p~enica, a `neeja trwe; se ma~ea i nikakva korist ne dobivaa;
zasramete se za trudot svoj poradi plameniot gnev na Gospoda.
24|12|14|Taka veli Gospod za site moi lo{i sosedi, koi gi napa|aa delata, {to gi
izvr{iv za nasledstvoto na Mojot narod, Izrailot. Eve, Jas }e gi otkornam od
zemjata i domot Judin }e go istrgnam od negovata sredina.
24|12|15|No, otkako }e gi istrgnam, pak }e gi vratam i }e gi pomiluvam, i
sekogo }e go dovedam vo negoviot del i sekogo - vo zemjata negova.
24|12|16|Pa, ako gi nau~at pati{tata na Mojot narod, za da se kolnat vo Moe ime,
velej}i "ìv Gospod", kako {to tie go nau~ija narodot Moj da se kolne vo Vaala, }e
se naselat me|u Mojot narod.
24|12|17|Ako, pak, ne poslu{aat, }e gi iskorenam i napolno }e isterbam takov
narod, veli Gospod.
24|13|1|Vaka mi re~e Gospod: odi i kupi si lenen pojas i opa{i se so nego, no ne
klavaj go vo voda.
24|13|2|Jas si kupiv pojas, kako {to re~e Gospod, i go prepa{av krstot svoj.
24|13|3|I bi slovo Gospodovo do mene po vtorpat, i mi be{e re~eno -
24|13|4|zemi go pojasot, {to go kupi, i koj ti e na krstot tvoj, pa stani i odi do Efrat i
sokri go tamu vo nekoja kamena puknatina.
24|13|5|Jas otidov i go sokriv pri Efrat, kako {to mi zapoveda Gospod.
24|13|6|A {tom izminaa pove}e dni, Gospod mi re~e - stani, odi pri Efrat i zemi go
ottamu pojasot, za koj ti bev zapovedal da go sokrie{ tamu.
24|13|7|I jas otidov do Efrat, iskopav i go zedov pojasot od mestoto, kade {to go
bev sokril, a toa - pojasot be{e izgnil i stanal ve}e neupotrebliv.
24|13|8|I bi slovo Gospodovo do mene:
24|13|9|vaka veli Gospod }e ja skr{am gordosta na Juda, i golemata gordost na
Erusalim.
24|13|10|Toj lo{ narod, koj ne saka da gi slu{a zborovite Moi, ìvee spored
tvrdokornoto srce svoe i odi po drugi bogovi, za da im sluì i da im se klawa, pa }e
bide kako ovoj pojas, koj ne e goden za ni{to.
24|13|11|Oti, kako {to pojasot se prilepuva do krstot na ~ovekot, taka i Jas go
prilepiv do Sebe siot Izrailev i siot Judin dom, veli Gospod, za da bidat Moj narod i
Moja slava, pohvala i ukras, no tie ne poslu{aa.
24|13|12|Zatoa, kaì im go ovoj zbor: vaka veli Gospod, Bog Izrailev - sekoj mev za
vino se polni so vino. Tie }e ti re~at: zar nie ne znaeme, deka sekoj mev za vino se
polni so vino?
24|13|13|A ti kaì im: eve {to veli Gospod - Jas }e gi nasitam so vino do opivawe
site ìteli na taa zemja, i carevite, koi sedat na Davidoviot prestol, sve{tenicite i
prorocite i site erusalimski ìteli,
24|13|14|i }e gi sudram eden so drug, tatkovcite so sinovite zaedno, veli Gospod;
nema da gi po{tedam, nema da gi pomiluvam, nema da zaàlam {to }e gi istrebam.
24|13|15|Slu{ajte i vnimavajte; nemojte da bidete gordi, oti Gospod zboruva.
24|13|16|Podajte slava na Gospoda, va{iot Bog, dodeka On se u{te ne ispratil
temnina i dodeka se u{te nozete va{i ne se spotaknuvaat po temni gori; toga{ }e
o~ekuvate svetlina, a On }e ja pretvori vo smrtna senka i }e ja napravi temnina.
24|13|17|Ako, pak, ne go poslu{ate toa, du{ata moja }e ja oplakuva va{ata gordost
vo skri{ni mesta, }e pla~e gorko, i o~ite moi slozi }e leat; bidej}i stadoto
Gospodovo }e bide vo plen odvedeno.
24|13|18|Kaì mi na carot i na caricata: smirete se, sednete ponisko, oti }e padnat od
glavite va{i vencite na va{ata slava.
24|13|19|Ju`nite gradovi se zatvoreni, i nema koj da gi otvori; cel Juda vo ropstvo se
odveduva zaedno so siot plen.
24|13|20|Krenete gi o~ite i pogledajte gi onie {to idat od sever: kade e stadoto, {to
ti be{e dadeno, ubavoto stado tvoe?
24|13|21|[to }e re~e{, }erko Sionova, koga }e te poseti On? Ti sama gi nau~i da
gospodarat nad tebe: nema li da te stegnat bolki kako èna koga ra|a?
24|13|22|Ako re~e{ vo srceto svoe: "zo{to me snajde ova?" - pa, poradi mnogute
tvoi bezzakonija, }e se krenat tvoite poli i tvoite peti se sogolija.
24|13|23|Moè li Etiopjanin da ja smeni koàta svoja i leopardot - damkite svoi? Pa
taka i vie, moète li da pravite dobro, koga ste sviknati da vr{ite zlo?
24|13|24|Zatoa }e gi razveam kako prav, }e gi raznesam so pustinski vetar.
24|13|25|Ete go tvojot `reb, delot {to sum ti go odmeril, veli Gospod, bidej}i ti Me
zaboravi i se nadeva{e na laga.
24|13|26|Zatoa, }e ti bide krenata polata tvoja vrz liceto tvoe, za da se vidi
sramotijata tvoja.
24|13|27|Go vidov tvoeto prequbodejstvo i tvoite besni pohoti i gnasotii po
viso~inkite i po poliwata; te{ko tebe, Erusalime; zar nema da se o~isti{? A do koga
u{te?
24|14|1|Slovo Gospodovo {to bi do Jeremija za su{a.
24|14|2|Pla~e Juda, portite mu se urnati, leàt na zemjata pocrneti, i piskot se krena
vo Erusalim.
24|14|3|Golemcite gi pra}aat slugite svoi po voda; tie odat pri izvorite i ne nao|aat
voda; se vra}aaat so prazni sadovi; posrameni i smuteni, tie gi pokrivaat glavite
svoi.
24|14|4|Bidej}i zemjata napuknala od su{a, i zemjodelcite se smuteni i gi pokrivaat
glavite svoi.
24|14|5|Duri i ko{utata, koga }e rodi vo poleto, gi ostava mladite svoi, oti nema
treva.
24|14|6|I divite osli stojat po visokite mesta i goltaa vozduh kako {akali; o~ite im se
potemneti, za{to nema treva.
24|14|7|I ako na{ite bezzakonija svedo~at protv nas, no Ti, Gospodi, postapi so nas
zaradi imeto Tvoe; golemo e na{eto otstapni{tvo, zgre{ivme pred Tebe.
24|14|8|Nade` Izraileva, Spasitele negov vo zlo vreme! Zo{to si kako tu|inec vo
ovaa zemja, kako patnik {to do{ol da preno}eva?
24|14|9|Zo{to si kako umoren ~ovek, kako junak {to nema sila da spasuva? A i
pokraj seto toa, Gospodi, Ti si me|u nas i imeto Tvoe se priziva od nas. Ne ostavaj
ne!
24|14|10|Taka zboruva Gospod kon ovoj narod. Bidej}i sakaat da skitaat, ne gi
zapiraa nozete svoi, Gospod ne blagovoli kon niv, se seti sega za bezzakonijata
nivni i gi kaznuva grevovite nivni.
24|14|11|I mi re~e Gospod: nemoj da se moli{ za dobroto na ovoj narod.
24|14|12|Ako postat, nema da go ~ujam piskotot nivni; i, ako prinesat i sepalenica i
dar, nema da gi primam; no so me~, so glad, i so pomor }e gi istrebam.
24|14|13|Toga{ rekov: Gospodi Boè, eve prorocite im kaùvaat: me~ nema da
vidite, i glad nema da ima kaj vas, a }e vi dadam postojanen mir na ova mesto.
24|14|14|I mi re~e Gospod: prorocite prorokuvaat laga vo Moe ime, Jas ne sum gi
pratil i ne sum im dal zapovedi, nitu sum im zboruval; tie vi propoveduvaat la`ni
videnija i baewa, sueta i izmislici od svoeto srce.
24|14|15|Zatoa vaka veli Gospod za prorocite: tie prorokuvaat vo Moe ime, no Jas
ne sum gi ipra}al; tie zboruvaat: "me~ i glad nema da ima vo taa zemja" - so me~ i
glad }e bidat istrebeni tie proroci.
24|14|16|I narodot, komu mu prorokuvaat, od glad i me~ }e bide kutnat po ulicite
erusalimski, i ne }e ima koj da gi pogrebe - niv i ènite nivni, sinovite nivni
i }erkite nivni; i Jas }e ja izleam vrz niv nivnata lo{otija.
24|14|17|Pa kaì im gi ovie zborovi: neka se lijat solzi od o~ite moi dewe i no}e i
neka ne prestanuvaat, oti so golem poraz, so teòk udar e porazena
devojkata, }erkata na mojot narod.
24|14|18|Izleguvam po poleto, a tamu - ubieni so me~; vleguvam vo gradot, i ete
mnogumina umiraat od glad: duri i prorok i sve{tenik otidoa nesvesno po zemja {to
ne ja znaeja.
24|14|19|Zar napolno ti go otrfli Juda? Zar du{ata Tvoja go zamrazi Sion? Zo{to
taka ne porazuva{, za da ne moème da se izle~ime? êkame mir - a nema ni{to
dobro; ~ekame vreme za spasuvawe - a eve, uàsi.
24|14|20|Ja soznavme, Gospodi, ne~esnosta svoja, bezzakonijata na na{ite tatkovci,
deka zgre{ivme pred Tebe.
24|14|21|Ne otfrlaj ne nas zaradi imeto Tvoe; ne poniùvaj go prestolot na Svojata
slava: seti se, ne razru{uvaj go Tvojot zavet so nas.
24|14|22|Ime li me|u neznaboè~kite suetni bogovi takvi, {to moàt da dadat do`d,
ili, pak, moè li neboto samo od sebe da lie golem do`d? Zar ne si Ti toa, Gospodi
Boè na{? Na Tebe se nadevame, oti Ti go sozdava{ seto toa.
24|15|1|I mi re~e Gospod: da bea zastanale pred liceto Moe duri Mojsej i Samuil,
du{ata moja pak nema{e da se prikloni kon toj narod; oteraj gi od pred liceto Moe,
neka si odat.
24|15|2|Ako, pak, te pra{aat: "kade da odime?" - kaì im: vaka veli Gospod - koj e
za smrt, neka odi vo smrt: i koj e za me~ - pod me~; koj e, pak, za glad - na glad; i
koj e za ropstvo - vo ropstvo.
24|15|3|I }e ispratam vrz niv ~etiri vida smrt, veli Gospoda: me~ za da gi ubiva,
ku~iwa, za da gi raskinuvaat, nebeski ptici, i polski yverovi, za da gi izeduvaat i
istrebuvaat.
24|15|4|I }e napravam da se ozlobat protiv niv site zemni carstva zaradi Manasija,
sinot na Judejskiot car Ezekija, za onoj {to go izvr{i toa vo Erusalim.
24|15|5|Oti, koj }e ti poàli, Erusalime, koj }e ti izjavi so~uvstvo, i koj }e navrati do
tebe, za da te pra{a dobro li ti e?
24|15|6|Ti Me ostavi, veli Gospod, otstapi; zatoa, }e ja protegnam Svojata raka vrz
tebe i }e te pogubam; se umoriv, za da pokaùvam milost.
24|15|7|Jas }e gi odveam so veja~ka pred portite na zemjata, }e gi li{am od deca, }e
go sotram Mojot narod; no tie nema da se vratat od svoite pati{ta.
24|15|8|]e ima kaj niv vdovici mnogu pove}e od morskiot pesok; }e ispratam vrz
niv, vrz majkata na mladi~ite, uni{tuva~ popladne, nenadejno }e gi opfati strav i
uàs.
24|15|9|]e iznemogne onaa {to leì, koja rodila sedum, }e go predava duhot; u{te vo
tekot na denot }e zajde sonceto nejzino; taa e smutena i posramena. I drugite od niv
}e gi predadam na me~ pred o~ite na nivnite neprijateli, veli Gospod.
24|15|10|"Te{ko mene, mejko moja, zo{to me rodi ~ovek, koj se rasprava i se kara
so celata zemja! Nikomu ne sum daval so lihva i mene nikoj ne mi daval, a site me
prokolnuvaat."
24|15|11|Godpod re~e: krajot }e ti bide dobar, i Jas }e go prisilam neprijatelot tvoj
da postapuva so tebe dobro vo vremeto na bedata i za vreme na àlosta.
24|15|12|Moè li èlezoto da skr{i severno èlezo i bakar?
24|15|13|Tvojot imot i tvoite sokrovi{ta }e gi predadam na razgrabuvawe, bez cena,
zaradi site tvoi grevovi, vo site tvoi predeli.
24|15|14|I }e te odvedam so neprijatelite tvoi vo zemja, {to ne ja poznava{; zo{to
ogan se razgore od Mojot gnev, }e gori nad vas.
24|15|15|O Gospodi! Ti se znae{; seti se za mene i poseti me, i odmazdi se za mene
na moite goniteli; spored Svoeto dolgotrpenie ne pogubuvaj me; Ti znae{ deka
zaridi Tebe podnesuva poruga.
24|15|16|Gi najdov zborovite Tvoi i gi progoltav; Tvoeto slovo mi be{e za radost i
veselba na srceto moe; oti imeto Tvoe e prizivano vrz mene, Gospodi Boè Savaot.
24|15|17|Ne, na sovet so podbiva~i i ne sum se veselel: pod Tvojata te{ka raka vrz
mene sedev sam, bidej}i Ti mi be{e ispolnil so negoduvawe.
24|15|18|Zo{to e tolku dolgotrajna bolkata moja, i ranata moja e tolku neizle~iva,
oti ne se podavam li na lekuvawe? Zar Ti }e bide{ za mene kako la`liv izvor, kako
neverna voda.
24|15|19|Zatoa, vaka re~e Gospod: ako se obrati{, }e te postavam pak na noze i }e
stoi{ pred liceto Moe; i, ako izvle~e{ skapa rabota od ni{to, }e bide{ kako Mojata
usta. Tie sami }e se svrtuvaat kon tebe, a ti nema da se obrnuva{ kon niv.
24|15|20|I za toj narod }e te napravam silen bakaren yid; tie }e vojuvaat protiv tebe,
no nema da te pobedat, bidej}i Jas sum so tebe, za da te spasuvam i da te
izbavuvam, veli Gospod.
24|15|21|I }e te spasam od racete na lo{ite i }e te izbavam od racete na nasilnicite.
24|16|2|Nemoj da se èni{, nitu da ima{ sinovi i }erki na ova mesto.
24|16|3|Oti vaka veli Gospod za sinovite i }erkite, {to }e se rodat vo ova mesto, i za
majkite nivni, {to }e gi rodat i za tatkovcite nivni, {to }e gi dobijat vo ovaa zemja:
24|16|4|od te{ka smrt }e umrat tie i nema da bidat oplakani, nitu pogrebani; }e bidat
kako |ubre zemno; so me~ i so glad }e bidat istrebeni, i trupovite nivni }e im bidat
hrana na pticite nebeski i na yverovite zemni.
24|16|5|Oti taka veli Gospod: ne vleguvaj vo dom na onoj, koj taguva i ne odi da
pla~e{ i da àli{ so nego; oti Jas go odzedov od toj narod Svojot mir, milosta i
soàluvaweto, veli Gospod.
24|16|6|I }e umrat i golemite i malite vo taa zemja; i nema da bidat pogrebani,
nitu }e bidat oplakuvani, nitu nekoj }e pravi rez, a i nema da se striàt za niv.
24|16|7|Za onoj {to e vo àlost nema da se prekr{uva leb za da bide ute{en poradi
umreniot; i nema da mu podadat ~a{a, poradi smrtta na negoviot tatko i negovata
majka.
24|16|8|Ne vleguvaj isto taka i vo ku}a za veselba, da sedi{ tamu so niv, za da jade{
i da pie{;
24|16|9|oti taka veli Gospod Savaot, Bog Izrailev: eve, Jas }e go prekratam glasot
na radosta i glasot na veselbata, glas na mladoènecot i glas na nevestata vo toa
mesto pred va{ite o~i i vo va{e vreme.
24|16|10|Koga }e im gi kaè{ na lu|eto site ovie zborovi, i tie }e ti re~at: "zo{to
Gospod ja iskaà vrz nas sega ovaa beda, i kakva e na{ata nepravda i koj e na{iot
grev, so {to zgre{ivme pred na{iot Gospod Bog?" -
24|16|11|toga{ re~i im: poradi toa {to va{ite tatkovci Me ostavija, veli Gospod, i
trgnaa po drugi boogvi, nim im sluèa i im se poklonuvaa, a Mene me ostavija, i
zakonot Moj ne go pazea.
24|16|12|A vie postapuvavte u{te polo{o od tatkovcite va{i i sekoj od vas ìvee
spored uporstvoto na svoeto lo{o srce, za da ne Me slu{ate.
24|16|13|Poradi toa }e ve isfrlam od ovaa zemja vo zemja, koja ne ja poznavete ni
vie nitu tatkovcite va{i, i tamu }e im sluìte na drugi bogovi dewe i no}e; oti Jas
nema da pokaàm milost sprema vas.
24|16|14|Zatoa, ete, idat dni, veli Gospod, koga nema ve}e da se veli: "ìv e
Gospod, Koj gi izvede sinovite Izrailevi od Egipetskata zemja",
24|16|15|tuku - "ìv e Gospod, Koj gi izvede Izrailevite sinovi od severnata zemja i
od site zemji, vo koi be{e gi progonil." Oti }e gi vratam vo zemjata nivna, {to im ja
dadov na tatkovcite nivni.
24|16|16|Ete, Jas }e pratam mnogu ribari, veli Gospod, i }e gi lovat; a potoa }e
pratam mnogu lovci, i tie }e gi gonat od site planini i od sekoj rid i od kameni
procepi.
24|16|17|Za{to o~ite Moi se vrz site nivni pati{ta; tie ne se sokrieni od liceto Moe, i
nivnata nepravda ne e sokriene od o~ite Moi,
24|16|18|i }e im platam pred se za nivnata nepravda i za nivniot dvoen grev, oti ja
oskvernija zemjata Moja, so trupovite na strvinata svoja i so gnasotija go ispolnija
nasledstvoto Moe.
24|16|19|Gospodi, silo moja, sila moja i pribeì{te moe vo taèn den! Pri tebe }e
dojdat narodite od zemnite krai{ta i }e re~at: samo laga nasledija na{ite tatkovci,
sueta i ona, od koe nema nikakva polza.
24|16|20|Moè li ~ovek da si napravi bogovi, koi, vsu{nost, ne se bogovi?
24|16|21|Zatoa, eve, Jas }e gi nau~am sega, }e im ja pokaàm Svojata raka i silata
Svoja, pa }e poznaat, deka imeto Moe e Gospod.
24|17|1|Grevot na Juda e napi{an so èlezno dleto, so vrv od dijamant e vreàno vrz
plo~ite na srceto nivno i vrz rogovite na nivnite `rtvenici.
24|17|2|Ta sinovite nivni da se se}avaat na nivnite `rtvenici i na nivnite svetili{ta
pokraj zelenite drvja, na visoki ridovi.
24|17|3|Mojata gora vo poleto, imotot tvoj, i site tvoi dragocenosti }e gi predadam
na razgrabuvawe, i tvoite idolski svetili{ta - za tvoite grevovi vo site tvoi predeli.
24|17|4|I ti poradi sebesi }e se li{i{ od nasledstvoto svoe, {to ti go bev dal, i }e te
pratam vo ropstvo kaj tvoite neprijateli, vo zemjata, koja ti ne ja poznava{, zaradi
toa {to vie go razgorevte ognot na Mojot gnev, on }e gori ve~no.
24|17|5|Taka veli Gospod: proklet da e onoj ~ovek, {to se nadeva na ~ovek i koj
teloto svoe go smeta za sila, i ~ie srce se kloni od Gospoda.
24|17|6|Toj }e bide kako troskot vo pustiwa i nema da vidi koga }e dojde dobroto,
pa }e se naseli vo topli pustiwski mesta, vo neplodna zemja i negodna za ìveewe.
24|17|7|Blagosloven e onoj ~ovek, koj se nadeva na Gospoda, i komu nade`ta mu e
Gospod.
24|17|8|Zatoa {to toj }e bide kako drvo posadeno kraj vodi, {to gi pu{ta korewata
svoi pokraj potokot; toa ne znae koga nastanuva pripek; lisjata mu se zeleni, i vo
vreme na su{a ne se pla{i i ne prestanuva da dava plod.
24|17|9|Lukave e ~ove~koto srce pove}e od se i e napolno rasipano; koj }e go
razbere?
24|17|10|Jas, Gospod, proniknuvam vo srceto i ja ispituvam utrobata, za da mu
dadam na sekogo spored patot negov i spored plodovite na delata negovi.
24|17|11|Jarebicata leì vrz jajca {to ne gi snesla: takov e onoj, koj so nepravda
spe~aluva bogatstvo; toj }e go ostavi vo polovinata do ìvotot svoj i }e stane glup
pred krajot svoj.
24|17|12|Prestolot na slavata, vozvi{en u{te od po~etokot, e mesto za na{eto
osvetuvawe.
24|17|13|Ti si, Gospodi, nade` Izraileva; site onie, koi Te ostavaat neka se zasramat.
"Koj otstapuva od Mene neka bide zapi{an na zemjata, za{to go ostavija Gospoda,
izvorot na ìva voda."
24|17|14|Isceli me Gospodi, i iscelen }e bidam; spasi me, i spasen }e bidam, za{to
Ti si moja pohvala.
24|17|15|Eve, tie mi velat: "kade e slovoto Gospodovo? neka dojde!"
24|17|16|Jas ne brzav da stana pastir pri Tebe i ne go sakav bedniot den, Ti go znae{
toa; {to izleze od ustata moja, otkrieno e pred liceto Tvoe.
24|17|17|Ne bidi stra{en za mene, Ti si nade` moja vo lo{ den.
24|17|18|Neka se zasramat gonitelite moi, no jas nema da se posramam; neka
zatreperat, a jas nema da zatreperam; isprati vrz niv zlo~est den i uni{ti gi so
dvojno uni{tuvawe.
24|17|19|Taka mi veli Gospod: odi i zastani pred portite na sinovite narodni, niz koi
vleguvaat carevite judejski i niz koi izleguvaat, i pred site erusalimski porti,
24|17|20|pa re~i im: carevi judejski, cela Judejo i site erusalimski ìteli, vie, koi
vleguvate niz ovie porti, ~ujte go slovoto Gospodovo.
24|17|21|Vaka veli Gospod: pazete gi du{ite svoi i ne nosete tovar vo saboten den i
ne vnesuvajte go niz portite erusalimski,
24|17|22|i ne iznesuvajte tovar od ku}ite svoi i vo saboten den i ne vr{ete nikakva
rabota, no sabotniot den smetajte go za svet den taka, kako {to sum im zapovedal
na tatkovcite va{i,
24|17|23|koi, pak, ne poslu{aa i ne go priklonija uvoto, tuku stanaa tvrdoglavi, za da
ne slu{aat i da ne primaat pouka.
24|17|24|I, ako me poslu{ate, veli Gospod, da ne nosite tovar vo saboten den niz
portite na ovoj grad i sabotata da ja smetate za sveta, vo toj den ne vr{ej}i nikakva
rabota,
24|17|25|toga{ niz portite na ovoj grad }e vleguvaat carevi i knezovi, koi }e sedat
na Davidoviot prestol, koi }e se vozat vo koli i }e javaat na kowi, tie i knezovite
nivni, Judejci i erusalimski ìteli, toga{ ovoj grad }e bide ve~no naselen.
24|17|26|Pa }e doa|aat od gradovite judejski, od erusalimskata okolina i od zemjata
na Venijamina, od ramninite, od planinite i od jug, i }e prinesuvaat sepalenici i
`rtvi, leben prinos, livan i blagodarstveni `rtvi vo domot na Gospoda.
24|17|27|Ako, pak, ne Me poslu{ate, za da go smetate sabotniot den kako svet i da
ne nosite tovar, koga vleguvate niz erusalimskite porti vo saboten den, toga{ }e
zapalam ogan pred portite negovi, i toj }e gi progolta ku}ite erusalimski i nema da
ugasne.
24|18|1|Slovo Gospodovo {to dojde do Jeremija:
24|18|2|stani i slezi vo domot na grn~arot, i tamu }e ti gi kaàm zborovite Moi.
24|18|3|Slegov vo domot na grn~arot, a toj ja vr{e{e svojata rabota na trkaloto.
24|18|4|Sadot, pak, {to go prave{e grn~arot od glina, se rasturi vo racete negovi. No
toj odnovo napravi od nego drug sad, kako {to mu padna na um da napravi.
24|18|6|dome Izrailev, ne moàm li da postapam so vas kako ovoj grn~ar, re~e
Gospod. Ete, kako {to e glinata vo racete na grn~arot, toa ste i vie vo racete Moi,
dome Izrailev.
24|18|7|Ponekoga{, velam Jas za nekoj narod i carstvo, deka }e go iskorenam, }e go
zgazam i pogubam;
24|18|8|no, ako toj narod, vrz kogo sum go izrekol toa se povrati od lo{ite svoi dela,
Jas go odlagam zloto, {to sum namislil da go napravam.
24|18|9|A ponekoga{ velam za nekoj narod i nekoe carstvo deka }e gi podignam
i }e gi zacvrstam;
24|18|10|no, ako toj narod vr{i zlo pred o~ite Moi i ne go poslu{a glasot Moj, }e go
odmenam dobroto, so koe sum namislil da go daruvam.
24|18|11|Pa taka, kaì im na lu|eto Judini i na ìtelite erusalimski: vaka veli Gospod
- eve, Jas vi podgotvuvam zlo i smisluvam ne{to protiv vas; zatoa povratete se
sekoj od svojot lo{ pat i ispravete gi pati{tata svoi i postapkite svoi.
24|18|12|No tie velat: "Ne nadevaj se; nie }e si ìveeme kako {to sakame i sekoj od
nas }e postapuva spored uporstvoto na svoeto lo{o srce."
24|18|13|Zatoa vaka veli Gospod: raspra{ajte se me|u narodite, dali ~ul nekoj ne{to
sli~no? Mnogu gnasni dela izvr{i Izrailevata devojka.
24|18|14|Gi napu{ta li livanskiot sneg planinskite karpi, i seknuvaat li po drugi
mesta te~nite studeni vodi?
24|18|15|A Mojot narod Me ostavi; kadi na sueti, se spotaknuva na svoite pati{ta, gi
ostava starite pati{ta, za da odi po pateki, po neprooden pat,
24|18|16|za da ja napravi zemjata svoja uàs, ve~en sram, taka {to sekoj {to }e
minuva preku nea da se ~udi i da mavta so glavata.
24|18|17|Kako isto~en vetar }e gi rasprsnam pred neprijatelot; so grbot, a ne so
liceto svoe }e se svrtam kon niv vo denot na nivnata nevolja.
24|18|18|A tie rekoa: "Dojdete da napravime zagovor protiv Jeremija; oti nema da
is~ezne zakonot na sve{tenikot i sovetot na mudriot i zborot na prorokot, dojdete da
go ubieme i da ne obrnuvame vnimanie na negovite zborovi."
24|18|19|Poslu{aj me, Gospodi, i ~uj go glasot na moite protivnici.
24|18|20|Treba li da se vra}a zlo za dobro, a tie mi kopaat jama za du{ata moja. Seti
se deka stojam pred liceto Tvoe, za da zboruvam dobro za niv, za da go odvratam
od niv gnevot Tvoj.
24|18|21|I taka, predaj gi sinovite nivni na glad i napravi da zaginat od me~; ènite
nivni da nemaat deca i da stanat vdovici, maìte nivni da umiraat, a mladi~ite nivni
da bidat ubivani vo boj.
24|18|22|Neka se slu{a piskot od ku}ite nivni, koga nenadejno }e isprati{ vojska;
za{to tie kopaat jama, za da me fatat, i tajno postavija zamka za nozete moe.
24|18|23|No Ti, Gospodi, im gi znae{ site nivni spletki protiv Mene, za da me
ubijat; ne pro{tevaj gi nepravdite nivni, i ne bri{i go grevot nivni, pred liceto Svoe;
neka popa|aat pred Tebe; dejstvuvaj protiv niv, koga si gneven.
24|19|1|Vaka re~e Gospod: odi, kupi glinena stomna od kaj grn~arot; povedi gi so
sebe najstarite od narodot i sve{teni~kite stare{ini.
24|19|2|Pa izlezi vo dolinata na sinovite Enomovi, koja se nao|a pred Isto~nata
porta, i objavi gi tamu zborovite, {to }e ti gi kaàm,
24|19|3|i kaì: carevi judejski i ìteli erusalimski, ~ujte go slovoto Gospodovo! Vaka
veli Gospod Savaot, Bog Izrailev - eve, Jas }e ispratam vrz ova mesto zlo, i koj }e
~ue za toa, }e mu pi{tat u{ite,
24|19|4|za{to Me ostavija i tu|o go napravija ova mesto, pa kadat vo nego na tu|i
bogovi, koi ne gi poznavale ni tie, nitu tatkovcite nivni, a ni judejskite carevi; go
ispolnija ova mesto so nevina krv,
24|19|5|i mu podignaa svetili{te na Vaala, za da gi gorat sinovite svoi so ogan kako
sepalenica za Vaala, {to Jas ne sum ja zapovedal, ne sum zboruval i {to na um ne
Mi doa|alo.
24|19|6|Zatoa, eve, idat dni, veli Gospod, koga ova mesto nema ve}e da se
nare~uva Tofet, odnosno dolina na sinovite Enomovi, tuku dolina za ubivawe.
24|19|7|I }e go uni{tam sovetot na Juda i na Erusalim vo ova mesto i }e dozvolam
da padnat od me~ pred o~ite na neprijatelite nivni i od rakata na onie, {to ja sakaat
du{ata nivna, i turpovite nivni }e im gi dadam kako hrana na pticite nebeski i na
yverovite zemni.
24|19|8|I }e go napravam ovoj grad za uàs i poruga; i sekoj, {to }e minuva niz
nego, }e se ~udi i }e si potsvirnuva, gledaj}i gi mnogute rani negovi.
24|19|9|I }e gi nahranam so telata na sinovite nivni i so telata na }erkite nivni; i
sekoj }e go jade teloto na svojot blièn, koga }e se nao|a vo opsada i vo tesno,
koga }e gi pritskaat neprijatelite nivni i onie, {to ja sakaat du{ata nivna.
24|19|10|Pa skr{i ja stomnata pred o~ite na lu|eto, {to }e dojdat so tebe,
24|19|11|i kaì im: vaka veli Gospod Savaot - taka }e go razbijam toj narod i toj
grad, kako {to e skr{en ovoj grn~arski sad, koj ve}e ne moè da stane cel, i }e gi
pogrebuvaat vo Tofet, poradi nemawe mesto za pogrebuvawe.
24|19|12|Taka }e postapam so toa mesto, veli Gospod i so negovite ìteli; i toj
grad }e go napravam sli~en na Tofet.
24|19|13|A ku}ite na Erusalim i ku}ite na carevite judejski - }e bidat kako mestoto
Tofet: ne~isti, za{to vrz pokrivite na site ku}i kadea na calata vojska nebesna i
izvr{uvaa prelivi na tu|i bogovi.
24|19|14|Toga{ dojde Jeremija do Tofet, kade {to go be{e ispratil Gospod da
prorokuva, i zastana vo dvorot na domot Gospoden i mu re~e na siot narod:
24|19|15|vaka veli Gospod Savaot, Bog Izrailev - eve, }e ispratam vrz ovoj grad i
vrz site nivni gradovi sekakvo zlo, {to go izrekov protiv nego, bidej}i tie se
tvrdoglavi i ne gi slu{aat zborovite Moi.
24|20|1|Koga Pashor, sinot Emerov, sve{tenik i nadzornik vo domot Gospoden, ~u
deka Jeremija gi izgovoril tie proro~ki zborovi,
24|20|2|toj go udri prorokot Jeremija i go zatvori vo zatvorot, {to be{e do gornite
porti Venijaminovi pri domot Gospoden.
24|20|3|No utredenta Pashor go oslobodi Jeremija od zatvorot i Jeremij mu re~e:
Gospod te nare~e ne Pashot, tuku Magor Misaviv.
24|20|4|Oti vaka re~e Gospod: eve, }e te napravam uàs za tebe samiot i za site tvoi
prijateli, i }e padnat vo boj od neprijatelite svoi i o~ite tvoi }e go vidat toa. I siot
Juda }e go predadam vo racete na vavilonskiot car, koj }e go odvede vo Vavilon
i }e go ubie so me~.
24|20|5|I }e go pradadam seto bogatstvo na toj grad, siot imot negov i site negovi
dragocenosti; i site riznici na carevite judejski }e gi dadam na negovite naprijateli,
{to }e gi razgrabaat, }e gi zemaat i }e gi odnesat vo Vavilon.
24|20|6|I ti Pashore, i site, {to ìveat vo tvojata ku}a, }e otidete vo ropstvo; }e
otide{ vo Vavilon, tamu }e umre{ i tamu }e bide{ pogreban, ta i site tvoi prijateli,
na koi ti la`no im prorokuva{e.
24|20|7|Gospodi, ti me vovlekuva{e, i jas sum vovle~en; Ti si posilen od mene i me
pobedi, a jas sekoj den stanuvam za potsmev, sekojse {eguva so mene.
24|20|8|Zatoa, {to }e po~nam da zboruvam, zboruvam za nasilstvo, zboruvam za
razoruvawe, bidej}i slovoto Gospodovo stana za mene poruga i sekojdneven
potsmev.
24|20|9|Pa se setiv: nema ve}e da spomnuvam za Nego, nitu }e zboruvam vo
Negovo ime; no vo srceto kako da imam raspalen ogan, zatvoren vo koskite moi, i
se izma~uvav da go zdràm - no ne moèv.
24|20|10|Bidej}i slu{av {epotewe od mnozina, zakana - od sekade: kaète, velea tie,
i nie }e go obvinime. Site, {to ìveeja so mene vo mir, sega me demnat, nema li
nekade da pogre{am: "moèbi, velat, toj }e se ulovi, i nie }e go pobedime i }e mu
se odmazdime."
24|20|11|No so mene e Gospod kako stra{en junak; zatoa moite goniteli }e se
sopnat i nema da me pobedat; mnogu, mnogu }e se zasramat, oti postapuvaat
nerazumno; sramot }e bide ve~en, nema nikoga{ da bide zaboraven.
24|20|12|Gospodi na silite, Ti go ispituva{ pravednikot i ja gleda{ utrobata i srceto
negovo. Dozvoli da ja vidam odmazdata Tvoja nad niv, za{to Tebe Ti go doveriv
deloto svoe.
24|20|13|Pejte Mu na Gospoda, falete Go Gospoda, za{to On ja spasuva du{ata na
bedniot od racete na zlodejcite.
24|20|14|Proklet da e denot, vo koj se rodiv; denot, vo koj me rodi mojata majka,
neka ne e blagosloven!
24|20|15|Proklet da e ~ovekot koj ja prenese vesta do tataka mi i mu re~e: "ti se
rodi sin" i so toa mnogu go zaraduva.
24|20|16|I so toj ~ovek da stane ona, {to stana so gradovite, koi Gospod gi razru{i i
ne gi poàli; neka slu{a toj piskot nautro i napladne - pla~,
24|20|17|zatoa {to ne me ubi u{te vo utrobata, taka {to majka mi da stane{e moj
grob i utrobata nejzina da ostane{e ve~no bremena.
24|20|18|Zo{to izlegov od utrobata, za da gledam maki i tagi i denovi moi da
minuvam vo sram?
24|21|1|Slovo, koe dojde od Gospoda do Jeremij, koga carot Sedekija go isprati do
nego Pashora, sinot Molhiev, i sve{tenikot Sofonija, sin Maasiev, za da mu kaàt:
24|21|2|"Pra{aj Go Gospoda za nas, za{to vavilonskiot car Navuhodonosor vojuva
protiv nas; moèbi Gospod }e napravi so nas nekoe od svoite ~udesa, za da si otide
toj od nas!"
24|21|3|I im re~e Jeremij: ova kaète mu go na Sedekija -
24|21|4|vaka veli Gospod, Bog Izrailev - eve, Jas }e gi svrtam nazad voenite oru`ja,
koi se vo va{ite race, so koi se biete so vavilonskiot car i protiv Haldejcite, {to ve
opsednuvaat naokolu, nadvor od yidovite i }e gi porazam vo sredinata na gradot;
24|21|5|i Sam }e vojuvam protiv vas so protegnata raka i so silna mi{ka, so gnev i
so jarost i so golemo negoduvawe;
24|21|6|I }e porazam se, {to ìvee vo toj grad - i lu|eto i dobitokot; od golem
pomor }e izumrat tie.
24|21|7|A potoa, veli Gospod, judejskiot car Sedekija, slugite negovi, narodot i site
izbaveni od pomor vo toj grad, od me~ i od glad }e gi predadam vo racete na
Navuhodonosora, carot vavilonski, vo racete na nivnite neprijateli i vo racete na
onie, {to ja baraat du{ata nivna, i toj }e gi sotre so ostar me~ i nema da gi po{tedi,
nema da gi poàli i nema da se smilostivi nad niv.
24|21|8|Pa kaì mu na toj narod - vaka veli Gospod: eve, Jas vi predlagam pat kon
ìvot i pat kon smrt,
24|21|9|onoj, {to }e ostane vo toj grad, }e umre od me~, od glad i od pomor, a
koj }e izleze i im se predade na Haldejcite, {to go opsaduvaat, }e bide ìv, no
du{ata negova }e bide zarobena mesto nego;
24|21|10|za{to Jas go svrtiv liceto Svoe protiv toj grad, veli Gospod, za zlo, a ne za
dobro; toj }e bide predaden vo racete na vavilonskiot car, i toj }e go izgori so ogan.
24|21|11|Zboruvaj i kon domot na judejskiot car: ~ujte go slovoto Gospodovo -
24|21|12|dome Davidov, taka veli Gospod: sudete rano izutrina i izbavete go
ugnetuvaniot od racete na ugnetuva~ot, za da ne izbuvne ogan od jarosta Moja i da
se razgori poradi va{ite lo{i dela, {to nikoj ne }e moè da go ugasne.
24|21|13|Eve, Jas sum protiv tebe, ti {to sedi{, kako na karpa vo dolinata, veli
Gospod, protiv vas sum vie koi velite: "koj }e izleze protiv nas i koj moè da vleze
vo na{ite ìveali{ta?"
24|21|14|No, Jas }e ve kaznam spored plodovite na delata va{i, veli Gospod, i }e
zapalam ogan vo va{ata gora; koja }e progolta se {to postoi okolu nea.
24|22|1|Vaka veli Gospod: slezi vo domot na carot Judin, i re~i go tamu ova slovo,
24|22|2|pa kaì: ~uj go slovoto Gospodovo, care judejski, ti, koj sedi{ na
Davidoviot prestol, ti i tvoite slugi i lu|eto tvoi, koi vleguvaat niz ovie porti.
24|22|3|Vaka veli Gospod: izvr{uvajte sud i pravda i spasuvajte go ugnetuvaniot od
racete na ugnetuva~ot i ne pritesnuvajte go pridojdeniot, kako ni sirakot ni
vdovicata, i ne prolivajte nevina krv na ova mesto.
24|22|4|Oti, ako go ispolnuvate ova slovo, niz portite na ovoj dom }e vleguvaat
carevi, {to }e sedat mesto Davida na prestolot negov, {to }e se vozat vo koli i }e
javaat na kowi, tie i slugite nivni i lu|eto nivni.
24|22|5|Ako, pak, ne gi poslu{ate ovie zborovi, se kolnam vo Sebe, veli Gospod
deka ovoj dom }e zapustee.
24|22|6|Oti, taka veli Gospod za domot na judejskiot car: ti si za Mene Galad i
livanski vrv; Jas }e napravam od tebe pustiwa, i gradovite tvoi }e stanat nenaseleni;
24|22|7|a }e povikam protiv tebe istrebiteli, sekoj so svoeto oru`je - i tie }e gi ise~at
tvoite najubavi kedri i }e gi frlat vo ogan.
24|22|8|I mnogu narodi }e minuvaat niz ovoj grad i }e si prikaùvaat eden na drug:
"Zo{to taka postapi Gospod so ovoj golem grad?"
24|22|9|I }e si odgovorat - "zatoa, oti tie go ostavija zavetot na Gospoda, svojot
Bog, i se poklonija na drugi bogovi i nim im sluèa."
24|22|10|Ne pla~ete za umreniot i ne àlete za nego; tuku gorko pla~ete za onoj, {to
odi vo ropstvo, oti toj ve}e nema da se vrati i nema da go vidi svojot roden kraj.
24|22|11|Oti vaka veli Gospod za Saluma, sinot na judejskiot car Josija, koj
caruva{e po tatka si Josija, i koj izleze od toa mesto, toj ve}e nema da se vrati vo
nego,
24|22|12|No }e umre tamu, kade {to go odvedoa kako rob, i nema ve}e da ja vidi
ovaa zemja.
24|22|13|Te{ko mu na onoj, koj gradi svoja ku}a so nepravda, i svoi sobi - so
bezzakonie, koj go prisiluva bli`niot svoj da mu raboti bez nagrada i ne mu dava
plata,
24|22|14|koj veli - }e si napravam golema ku}a i {iroki oddelenija, i koj otvora
prozorci, gi obloùva so kedar i gi bojadisuva so crvena boja.
24|22|15|Misli{ li da stene{ car, otkako si se ogradil so kedar? Tatko ti jade{e i
pie{e, no vr{e{e sud i pravda, pa zatoa mu be{e dobro.
24|22|16|Toj go razgleduva{e deloto na beden i na siromav, i zatoa mu be{e dobro.
Zar ne zna~i toa, deka ti Me poznava{? - veli Gospod.
24|22|17|No tvoite o~i i tvoeto srce se svrteni samo kon korist za sebesi i kon
prolivawe nevina krv, za da pritesnuva{ i prisiluva{.
24|22|18|Zatoa, vaka veli Gospod za Joakima, sinot na judejskiot car Josija: nema
da go oplakuvaat - "o brate!" i "o sestro!", nema da go oplakuvaat: "o gospodare!" i
"o negovo veli~ie!"
24|22|19|Kako osel toj }e bide pogreben; }e go iznesat i }e go frlat daleku od
erusalimskite porti.
24|22|20|Ka~i se na Livan i izvikaj, podigni go glasot svoj na Vasan i vikni od
Avarin, za{to pogubeni se site tvoi prijateli.
24|22|21|Jas ti zboruvav, koga ti be{e dobro, no ti re~e: nema da poslu{am. Takvo
be{e tvoeto povedenie u{te od mladosta, deka ti ne go slu{a{e glasot Moj.
24|22|22|Site tvoi pastiri vetar }e gi odvee, a prijatelite tvoi vo ropstvo }e otidat i
toga{ ti }e bide{ posramen i naàlen za site tvoi zlodela.
24|22|23|Ti, koj ìvee{e na Livan i si svil gnezdo vo kedrite, kolku li }e ofka{, koga
}e te postignat bolki, kako na èna koja ra|a!
24|22|24|@iv sum Jas, veli Gospod: da mi be{e judejskiot car Jehonij, sinot na
Joakoma, prsten na desnata raka Moja, i ottamu }e te otkinam,
24|22|25|i }e te predadam vo racete na onie, koi ja baraat du{ata tvoja, i vo racete
na onie, od koi se pla{i{, vo racete na vavilonskiot car Navuhodonosor i vo racete
na Haldejcite.
24|22|26|Pa }e te isfrlam tebe i tvojata majka, koa te rodila, vo tu|a zemja, kade {to
ne ste se rodile, a tamu }e umrete.
24|22|27|A vo zemjata, kade {to du{ata nivna saka da se vrati, tamu nema da se
vratat.
24|22|28|"Zar toj ~ovek, Jehonij, prezreno su{testvo, e otfrlen i negoden sad,
bidej}i toj i plemeto negovo bea frleni vo zemja {to ne ja poznavale?"
24|22|29|O, zemoj, zemjo, zemjo, ~uj go slovoto Gospodovo!
24|22|30|Taka veli Gospod, zapi{ete go ovoj ~ovek kako li{en od deca, kako ~ovek
so zlo~esti dni, za{to nikoj od plemeto negovo ve}e nema da sedi na prestolot
Davidov i nema da vladee vo Judeja.
24|23|1|Te{ko im na pastirite, {to gi pogububaat i rasturaat ovcite na Moeto stado,
veli Gospod.
24|23|2|Zatoa vaka veli Gospod, Bog Izrailev, kon pastirite, koi go pasat narodot
Moj: vie gi rasturivte ovcite Moi, gi upropastivte i ne se griìte za niv; eve, Jas }e
ve kaznam za va{ite lo{i dela, veli Gospod.
24|23|3|I }e go soberam ostatokot od Moeto stado, od site zemji kade {to gi bev
izgonil, i }e gi vratam vo trlata nivni, pa }e se plodat i }e se razmnùvaat.
24|23|4|I }e postavam nad niv pastiri, {to }e gi pasat, i tie nema ve}e da se bojat,
nitu }e se pla{at i nema da se gubat, veli Gospod.
24|23|5|Eve, nastapuvaat dni, veli Gospod, i }e mu izdignam na Davida fidanka,
i }e se zacari Car, Koj }e postapuva mudro i }e sudi pravedno na zemjata.
24|23|6|Vo dnite Negovi Juda }e se spasi, i Izrailot }e ìvee bezopasno; i eve, -
Negovoto ime so koe }e go imenuvaat e "Gospod - na{e opravdanie!"
24|23|7|Zatoa, eve, idat dnite, veli Gospod, koga ve}e nema da se zboruva: "ìv
Gospod, Koj gi izvede sinovite Izrailevi od zemjata Egipetska",
24|23|8|tuku "da e ìv Gospod, Koj go izvede i Koj go dovede plemeto na domot
Izrailev od severnata zemja i od site zemji, kade {to gi be{e izgonil", i tie }e ìveat
vo zemjata svoja.
24|23|9|Poradi prorocite srceto mi se kine vo mene, site koski mi se tresat, jas sum
kako pijan, kako ~ovek {to go fatilo vinoto, zaradi Gospoda i zaradi Negovite sveti
zborovi,
24|23|10|za{to zemjata se napolni so prequbnici, i zemjata pla~e poradi
proklestvoto; se isu{ile pasi{tata po pustiwite, za{to stremeòt im e zlo, a silata
nivna - nepravda;
24|23|11|bidej}i i prorokot i sve{tenikot se licemerni: duri i vo domot Moj go
zabeleàv bes~estieto nivno, veli Gospod.
24|23|12|Zatoa patot nivni }e bide lizgavo mesto vo temninata - }e gi turkaat i tie }e
pa|aat tamu; oti Jas }e ispratam vz niv beda vo godinata, koga }e gi posetam, veli
Gospod.
24|23|13|A kaj prorocite vo Samarija vidov bezumnie, tie prorokuvaat vo imeto na
Vaala i vo voveduvaat vo zabluda narodot Moj, Izrailot.
24|23|14|A kaj prorocite vo Erusalim gledam ne{to stra{no: tie prequbodejstvuvaat i
odat vo laga, gi potkrepuvaat racete na zlodejcite, ta nikoj od niv da ne se otkaè od
bes~estieto svoe; site tie se pred Mene kako Sodom, a ìtelite negovi - kako Gomor.
24|23|15|Zatoa vaka veli Gospod Savaot za prorocite: eve, }e gi nahranam so pelin i
}e gi napojam so òl~na voda, zaradi toa {to od erusalimskite proroci se raznese
oskvernuvawe po celata zemja.
24|23|16|Taka veli Gospod Savaot: nemojte da gi slu{ate zborovite na prorocite, koi
vi prorokuvaat - tie ve laàt, kaùvaat izmisleni raboti od srceto svoe, e ne ona {to
doa|a od ustata Gospodova.
24|23|17|Tie postaojano im zboruvaat na onie, koi ne Me po~ituvaat: "Gospod re~e,
mir }e imate." I na sekogo koj se upravuva spored tvrdokornosta na srceto svoe,
velat: "zlo nema da ve snajde."
24|23|18|Za{to, koj e toj {to stoel vo sovetot na Gospoda, pa videl i go ~ul slovoto
Negovo? Koj vnimaval na Negovoto slovo i koj go ~ul toa?
24|23|19|Eve, ide burata Gospodova so jarost, bura stra{na, i }e se svie vrz glavata
na bezbo`dnicite.
24|23|20|Gnevot Gospodov nema da se odvrati se dodeka On ne gi izvr{i i dodeka
ne gi ispolni zamislite na Svoeto srce; vo poslednite dni toa napolno }e go
razberete.
24|23|21|Jas ne gi pra}am tie proroci, a samite se bea rastr~ale; Jas ne im zboruvav,
a tie prorokuvaa.
24|23|22|Da bea stoele vo sovetot Moj, tie }e gi objavea na Mojot narod zborovite
Moi i }e gi otklonea od nivniot lo{ pat i od nivnite lo{i dela.
24|23|23|Zar Jas sum Bog, koj samo odblizu zboruvam, veli Gospod, a ne Bog i od
daleku?
24|23|24|Moè li ~ove da se sokrie na mesto tajno, kade {to Jas ne bi go videl? -
veli Gospod. Zar ne go ispolnuvam Jas neboto i zemjata - veli Gospod.
24|23|25|Jas slu{av {to zboruvaat prorocite, koi vo imeto Moe prorokuvaat laga. Tie
velat: "mi se soni, mi se soni."
24|23|26|Dolgo li }e trae toa vo srceto na prorocite, koi prorokuvaat laga, koi
prorokuvaat izmama od srcata svoi?
24|23|27|Mislat li tie deka preku svoite soni{ta, {to si gi raskaùvaat eden na drug,
da go dovedat Mojot narod dotamu {to da go zaboravi imeto Moe, kako {to go
zaboravija tatkovcite nivni imeto Moe zaradi Vaala?
24|23|28|Prorokot {to videl son, neka go raskaè kako son, a vo kogo e slovoto
Moe, neka go kaè veno slovoto Moe. [to zaedni~ko ima plevata so p~enicata, veli
Gospod.
24|23|29|Zar ne e Moeto slovo kako ogan, veli Gospod, i ne e li kako ~ekan {to kr{i
karpa?
24|23|30|Zatoa, eve, Jas sum protiv prorocite, veli Gsopod, koi gi kradat zborovite
Moi eden od drug.
24|23|31|Eve, Jas sum protiv prorocite, veli Gospod, koi go krevaat svojot jazik i
velat: "On re~e."
24|23|32|Eve, Jas sum protiv prorocite na la`ni soni{ta, veli Gospod koi gi kaùvaat
i preku svoite izmami i itrini go zabluduvaat, Mojot narod, koga Jas ne sum gi
pratil, nitu sum im zapovedal; zatoa tie ne donesuvaat nikakva polza za toj narod,
veli Gospod.
24|23|33|Ako te pra{a toj narod, ili prorok, ili sve{tenik: kakvo e bremeto od
Gospoda? a ti kaì mu - "vie ste breme. Jas }e ve napu{tam," veli Gospod.
24|23|34|Ako prorokot, ili sve{tenikot, ili narodot kaè: "toa e breme od Gospoda",
Jas }e go kaznam toj ~ovek i domot negov.
24|23|35|Tuku vaka velite eden na drug i brat bratu: "{to odgovori Gospod?" ili -
"{to veli Gospod?"
24|23|36|A toj zbor: "breme od Gospoda", ne upotrebuvajte go vo idnina, za{to na
takov ~ovek breme }e mu bide negoviot zbor, bidej}i vie gi izopa~uvate zborovite
na ìviot Bog, Gospoda Savaota, na{iot Bog.
24|23|37|Vaka veli mu na prorok: "{to ti odgovori Gospod?" ili - "{to re~e
Gospod?"
24|23|38|Ako pak se u{te velite: "breme od Gospoda", toa taka veli Gospod, poradi
toj zbor {to go kaùvate - "breme od Gospoda", koga pak, Jas ve prativ da velite: ne
govorete - "breme od Gospoda",
24|23|39|eve zatoa }e ve zaboravam napolno, }e ve ostavam i }e go otfrlam od
liceto Svoe ovoj grad, koj vi go dadov vam i na tatkovcite va{i.
24|23|40|I vrz vas }e ispratam ve~na poruga i ve~en sram, koj nema da se zaboravi.
24|24|1|Gospod mi pokaà: i, eve, dve ko{nici so smokvi, postaveni pred hramot
Gospoden, otkako vavilonskiot car Navuhodonosor go izvede od Erusalim
zarobeniot judejski car Jehonij, sinot Joakimov, i judejskite knezovi so drvodelcite i
kova~ite i gi odvede vo Vavilon;
24|24|2|ednata ko{nica be{e polna so mnogu dobri smokvi, kakvi {to se ranite
smokvi, a vtorata ko{nica - so smokvi, mnogu lo{i, koi poradi lo{iot vkus ne moèa
da se se jadat.
24|24|3|I me pra{a Gospod: {to gleda{, Jeremij? - Jas odgovoriv; ubavite smokvi se
mnogu dobro, a lo{ite - mnogu lo{i, taka {to ne moàt da se jadat, oti ne se vkusni
voop{to.
24|24|5|vaka veli Gospod, Bog Izrailev - kako ovie dobri smokvi Jas }e gi
prepoznaam dobrite preselnici judejski, {to gi isprativ od ova mesto vo zemjata
Haldejska.
24|24|6|I }e gi svrtam kon niv o~ite Moi za nivno dobro i }e gi vratam vo ovaa
zemja, i }e gi podignam, nema da gi sosipam, i }e gi posadam, a ne da gi
iskorenam;
24|24|7|i }e im dadam srce, za da Me poznavaat, deka Jas sum Gospod, i tie }e
bidat Moj narod. Jas pak }e im bidam nivni Bog, oti tie }e se obrnat kon Mene od
se srce.
24|24|8|A za lo{ite smokvi, koi ne moàt da se jadat poradi nivniot vkus, taka veli
Gospod: takvi }e gi napravam judejskiot car Sedekija i knezovite negovi, i drugite
erusalimci, {to }e ostanat vo ovaa zemja i {to }e ìveat vo Egipetskata zemja;
24|24|9|i }e gi predadam na zlo i te{ko stradawe vo site zemni carstva, za poruga i
za prikaz, za potsmev i za prokletstvo po site mesta, kade {to }e gi rasturam.
24|24|10|Pa }e ispratam vrz niv me~, glad i pomor, dodeka ne gi istrebam od
zemjata, koja im ja dadov nim i na tatkovcite nivni.
24|25|1|Slovo {to dojde do Jeremija za siot judejski narod, vo ~etvrtata godina na
judejskiot car Joakima, sinot Josiev. Toa be{e prvata godina na vavilonskiot car
Navuhodonosor,
24|25|2|koi prorokot Jeremija go izre~e pred siot judejski narod i pred site
erusalimski ìteli, velej}i:
24|25|3|od trinaesettata godina na judejskiot car Josija, sinot Amonov, pa do denes,
ete ve}e dvaeset i tri godini, doa|a do mene slovo Gospodovo, i jas od rano utro vi
zboruvav, no vie ne poslu{avte.
24|25|4|Gospod gi pra}a{e pri vas site Svoi slugi - prorocite, od rano utro gi
ispra}a{e, i vie ne poslu{avte i ne go naklonivte uvoto svoe za da slu{ate.
24|25|5|Vam vi velea: "otklonete se sekoj od svojot lo{ pat i od svoite lo{i dela i
ìvejte vo zemjata, koja Gospod vi ja dade vam i na va{ite tatkovci od vekot
doveka;
24|25|6|i ne odete po drugi bogovi, za da im sluìte i da im se klawate, i nemojte da
Me razgnevuvate so delata na racete svoi, pa nema da vi napravam zlo."
24|25|7|No vie ne Me poslu{avte, veli Gospod, i me razgnevuvate so delata na
racete svoi, za svoe zlo.
24|25|8|Zatoa, taka veli Gospod Savaot: poradi toa {to ne gi poslu{avte zborovite
Moi,
24|25|9|eve, Jas }e pratam i }e gi zemam site severni plemiwa, veli Gospod, i }e
ispratam do vavilonskiot car Navuhodonosor, Mojot sluga, i }e gi dovedam protiv
ovaa zemja i protiv ìtelite nejzini i protiv site sosedni narodi; i napolno }e gi
istrebam i }e gi napravam za uàs, za potsmev i za ve~na pusto{.
24|25|10|I }e gi prekratam vo niv glasot na radost i glasot na veselba, glasot na
mladoènec i glasot na nevesta, zvukot od vedeni~en kamen i svetlinata od svetilo.
24|25|11|I celata taa zemja }e stane pustiwa i uàs; i tie narodi }e mu sluàt na
vavilonskiot car sedumdeset godini.
24|25|12|A koga }e se ispolnat sedumdesette godini, }e go kaznam vavilonskiot car
i onoj narod, veli Gospod, za nivnoto bes~estie, i zemajta Haldejska }e ja napravam
ve~na pustiwa.
24|25|13|I }e gi ispolnam nad taa zemja site Moi zbovori, {to gi rekov protiv nea, se
{to e napi{ano vo ovaa kniga, {to Jeremij proro~ki go kaà protiv tie narodi.
24|25|14|Oti i niv }e gi porobat mnogubrojnite narodi i golemi carevi. I Jas }e im
platam spored nivnite postapki i spored delata na racete nivni.
24|25|15|Za{to taka mi re~e Gospod, Bog Izrailev: zemi ja od rakata Moja ovaa
~a{a so vino od jarost i napoj gi od nea site narodi, pri koi }e te pratam.
24|25|16|I tie neka pijat, i neka se smutat i izbezumat, koga }e vidat me~, {to }e go
pratam protiv niv.
24|25|17|Ja zedov ~a{ata od rakata Gospodova i gi napoiv od nea site narodi, pri
koi Gospod me prati:
24|25|18|Erusalim i gradovite judejski, i carevite negovi, i knezovite negovi, za da
gi opusto{am i napravam uàs, potsmev i prokletstvo, kako {to se gleda sega;
24|25|19|Faraonot, egipetskiot car, slugite negovi, knezovite negovi i siot narod
negov;
24|25|20|siot izme{an narod, i site carevi na zemjata Uc, i site carevi na zemjata
Filistejska, Askalon i Gaza, Ekron i drugite delovi na Azot,
24|25|21|Edom, Moav i Amonovite sinovi,
24|25|22|site carevi na Tir i site carevi na Sidon, carevite nad ostrovite, {to se nao|
aat otade moreto,
24|25|23|Dedana, Tema, Buza i site {to gi potstriùvaat zulufite svoi,
24|25|24|site carevi na Arabija i site carevi na narodite od razni plemiwa, koi ìveat
vo pustiwata,
24|25|25|site carevi na Zimvrija i site carevi na Elam, site carevi na Midija,
24|25|26|site carevi na sever, {to se bliski eden do drug, a i dale~ni, i site zemni
carstva {to postojat na zemjata, a carot na Sesah }e pie po niv.
24|25|27|Pa kaì im: vaka veli Gospod Savaot, Bog Izrailev - pijte i opijte se,
povra}ajte i padnete, i ne stanuvajte, koga }e go vidite me~ot, {to }e go ispratam
protiv vas.
24|25|28|Ako se otkaàt, pak, da pijat od ~a{ata od rakata tvoja, toga{ kaì im: vaka
veli Gospod Savaot - morate da piete.
24|25|29|Oti, eve, na ovoj grad, nad koj se priziva imeto Moe, po~nuvam da mu
nanesuvam zlo; pa zar vie }e ostanete nekazneti? Ne, nema da ostanete nekazneti;
bidej}i Jas povikuvam me~ protiv site, {to ìveat na zemjata, veli Gospod Savaot.
24|25|30|Zatoa prorokuvaj im gi site ovie zborovi i kaì im: Gospod }e zagrmi od
visinite i od svoeto sveto ìveali{te; }e izdigne glas, }e zagrmi stra{no protiv svojot
nasad; kako onie {to gme~at grozje, }e izvika protiv site, {to ìveat po zemjata.
24|25|31|[umot }e se protegne od site krai{ta zemni, bidej}i Gospod im sudi na site
narodi: On }e mu sudi na sekoe telo, a ne~esnite }e gi predade na me~, veli
Gospod.
24|25|32|Taka veli Gospod Savaot - ete, zloto }e mine od narod kon narod, i golem
vior }e se podigne od krai{tata zemni.
24|25|33|A vo onoj den }e ima porazeni od Gospoda od edniot kraj na zemjata do
drugiot; tie nema da bidat oplakani, ni pribrani nitu pogrebani, tuku }e bidat kako |
ubre po zemjata.
24|25|34|Pla~ete pastiri, i ofkajte, posipete se so pepel, voda~i na stadoto; za{to se
ispolnija denovite va{i, za da bidete zaklani i rasfrlani, pa }e padnete kako
skapocen sad.
24|25|35|i ne }e ima pribeì{te za pastirite i spas - za voda~ite na stadoto.
24|25|36|]e se slu{a piskot od pastirite i pla~ od voda~ite na stadoto, bidej}i
Gospod }e gi opusto{i pasi{tata nivni.
24|25|37|Jarosta na gnevot Gospoden }e gi istrebi mirnite trla.
24|25|38|Kako lav go ostavi ìveali{teto Svoe; a zemjata im stana pustiwa od jarosta
na opusto{itelot i od Negoviot plamenen glev.
24|26|1|Vo po~etokot od caruvaweto na judejskiot car Joakim, sin Josiev, dojde ova
slovo od Gospoda -
24|26|2|vaka veli Gospod: zastani vo dvorot na domot Gospoden i kaì im na site
gradovi vo Judeja, koi doa|aat da se poklonat vo domot Gospoden, site onie zbrovi
{to }e ti zapovedam da im gi kaè{; nieden zbor da ne propu{ti{.
24|26|3|Moèbi, tie }e te poslu{aat i }e se otklonat sekoj od svojot lo{ pat, pa
toga{ Jas }e go odmenam zloto, {to sum namislil da im go napravam za nivnite lo{i
raboti.
24|26|4|I re~i im - vaka veli Gospod: ako ne Me poslu{ate, i ne odite po Mojot
zakon, {to vi go dadov,
24|26|5|i ne gi primate zborovite na Moite slugi, prorocite, koi gi pra}am pri vas, a
gi pra}am od rano utro, i koi vie ne gi slu{ate -
24|26|6|toga{ so ovoj dom }e go napravam isto ona, {to so Silom, i ovoj grad }e go
predadam na prokletstvo na site zemni narodi.
24|26|7|Sve{tenicite i prorocite i siot narod go slu{aa Jeremija, koga gi zboruva{e
ovie zborovi vo domot Gospoden.
24|26|8|A koga Jeremija kaà se, {to mu be{e zapovedal Gospod da mu kaè na siot
narod, toga{ sve{tenicite i prorocite i siot narod go fatija i rekoa: "zasluùva{ smrt,
24|26|9|oti prorokuva{ vo imeto na Gospoda i veli{ - ovoj dom }e stane kako Silom
i ovoj grad }e zapustee i }e ostane bez ìteli?" I siot narod se sobra okolu Jeremija
vo domot Gospoden.
24|26|10|Koga go ~uja toa knezovite judejski, dojdoa od carskiot dom, vo domot
Gospoden i sednaa pred vlezot na novite porti na domot Gospoden.
24|26|11|Toga{ sve{tenicite i prorocite vaka im rekoa na knezovite i na siot narod:
"Ovoj ~ovek zasluùva smrt, zatoa {to prorokuva protiv ovoj grad; a toa go ~uvte
so u{ite svoi!"
24|26|12|I im re~e Jeremija na site knezovi i na siot narod: "Gospod me prati da
prorokuvam protiv ovoj dom i protiv ovoj grad so site zborovi, {to gi ~uvte;
24|26|13|pa taka, ispravete gi pati{tata i delata va{i i poslu{ajte go glasot na
Gospoda, va{iot Bog, i Gospod }e go odmeni zloto, {to go izre~e protiv vas.
24|26|14|A {to se odnesuva do mene, eve, jas sum vo va{i race; pravete so mene,
{to smetate deka e dobro i pravo;
24|26|15|samo znajte dobro, deka, ako me ubiete, }e zemete nevina krv vrz sebe i
vrz ovoj grad i vrz ìtelite negovi, oti navistina, Gospod me prati pri vas da vi gi
kaàm na u{ite va{i site ovie zborovi."
24|26|16|Toga{ knezovite i siot narod im rekoa na sve{tenicite i na prorocite - ovoj
~ovek ne potpa|a pod smrtna presuda, zatoa {to toj ni zboruva vo imeto na
Gospoda, na{iot Bog.
24|26|17|I nekoi od stare{inite mesni stanaa i mu zboruvaa na celoto sobranie:
24|26|18|"Mihej od Morast prorokuva{e vo denovite na judejskiot car Ezekija i mu
zboruva{e na siot judejski narod: vaka veli Gospod Savaot - Sion }e bide razoren
kako niva, i Erusalim }e stane kup urnatini, i gorata na ovoj dom kako {umovit rid.
24|26|19|Pa zar go ubi zaradi toa judejskiot car Ezekij i cela Judeja? Pa zar ne se
upla{i toj od Gospoda i zar ne go zamoli Gospoda, i Gospod go odmeni zloto, {to
be{e go izrekol protiv niv; a treba li nie sega da navle~eme takvo golemo zlo vrz
du{ite svoi?
24|26|20|Prorokuva{e vo imeto na Gospoda i nekoj Urij, sinot na Semaja, od Kirijat
- Jarim, i toj prorokuva{e protiv ovoj grad i protiv ovaa zemja so istite zborovi,
kako sega Jeremij.
24|26|21|Koga gi ~u tie zborovi, carot Joakim i site negovi golemodostojnici, i site
knezovi, pobara da go ubijat. A koga go razbra toa, Urij se upla{i i pobegna, pa
otide vo Egipet.
24|26|22|No carot Joakim isprati po nego lu|e i vo Egipet: Elnatana, sinot Ahborov, i
neko drugi so nego.
24|26|23|I go izvedoa Urija od Egipet, pa go dovedoa pri carot Joakima, i toj go ubi
so me~, a trupot negov go frli kaj grobi{tata na obi~nite lu|e."
24|26|24|No rakata na Ahikama, sinot Safanov, be{e pokraj Jeremija i ne go dade vo
racete na narodot, za da bide ubien.
24|27|1|Vo po~etokot od caruvaweto na judejskiot car Joakima, sin Josiev, bi slovo
Gospodovo do Jeremija.
24|27|2|Vaka mi re~e Gospod: napravi si jaìwa i jarem, pa stavi gi okolu vratot.
24|27|3|I prati isto takvi do idumejskiot car, do moavskiot car, do carot na sinovite
Amonovi, do tirskiot car i do carot na Sidon, po pratenici, {to do{le vo Erusalim
kaj judejskiot car Sedekija,
24|27|4|i pora~aj im da im kaàt na gospodarite svoi - vaka veli Gospod Savaot,
Bog Izrailev - kaète im go ova na va{ite gospodari:
24|27|5|ja sozdadov zemjata, ~ovekot i ìvotnite, {to se po zemjinata topka, so
golemata svoja sila i so Svojata krenata mi{ka, pa mu ja davam na onoj, komu
sakam.
24|27|6|A, eve, sega, site tie zemji gi predavam vo rakata na vavilonskiot car
Navuhodonosor, Mojot sluga, duri i yverovite polski mu gi predava, za da mu
sluàt.
24|27|7|I site narodi }e mu sluàt nemu i na sinot negov, i na vnukot negov, se
dodeka dojde vremeto na zemjata negova i na nego samiot, i }e mu sluàt mnogu
narodi i golemi carevi.
24|27|8|A, ako nekoj narod i nekoe carstvo ne }e saka da mu sluì na vavilonskiot
car Navuhodonosora i nema da go svitka vratot pod jaremot na vavilonskiot car, toj
narod Jas }e go kaznam so me~, so glad i so pomor, veli Gospod, dodeka ne go
istrebam preku rakata negova.
24|27|9|A vie ne slu{ajte gi va{ite proroci i ba{ite baja~i, va{ite jasnovidci, va{ite
ma|epsnici i va{ite vraà~i, koi vi velat: "Nema da mu sluìte na vavilonskiot car."
24|27|10|Zatoa {to tie vi prorokuvaat laga, za da ve oddale~at od zemjata va{a, pa
Jas da ve izgonam i vie da zaginete.
24|27|11|A onoj narod, {to }e go podvede vratot svoj pod jaremot na vavilonskiot
car i }e mu sluì, }e go ostavam vo negovata zemja, veli Gospod, i toj }e si ja
obrabotuva i }e ìvee vo nea.
24|27|12|I na judejskiot car Sedekija Jas mu gi kaàv istite zborovi, velej}i:
navednete go vratot pod jaremot na vavilonskiot car i sluète mu nemu i na narodot
negov, pa }e bidete ìvi.
24|27|13|Zo{to da umre{ ti i narodot tvoj od me~, od glad i od pomor, kako {to veli
Gospod za ovoj narod, {to ne saka da mu sluì na vavilonskiot car?
24|27|14|I nemojte da gi slu{ate zborovite na prorocite, koi vi velat: "nema da mu
sluìte na vavilonskiot car", za{to tie vi prorokuvaat laga.
24|27|15|Jas ne sum gi pratil, veli Gospod; i tie la`no prorokuvaat vo Moe ime, za
da ve izgonam i da zaginete, vie i prorocite va{i, koi vi prorokuvaat.
24|27|16|Im zboruvav i na sve{tenicite i na siot ovoj narod - vaka veli Gospod: ne
slu{ajte gi zborovite na va{ite proroci koi vi prorokuvaat i velat: "eve, naskoro }e
bidat vrateni od Vavilon sadovite na domot Gospoden", bidej}i tie vi prorokuvaat
laga.
24|27|17|Ne slu{ajte gi, tuku sluète mu na vavilonskiot car i ìvejte; zo{to da go
dovedete ovoj grad do zapustuvawe?
24|27|18|Ako se, pak, tie proroci, i ako vo niv ima slovo Gospodovo, neka se molat
pred Gospoda Savaota, pa sadovite {to stanale vo domot Gospoden, vo domot na
judejskiot car i vo Erusalim, i da ne se odnesat vo Vavilon.
24|27|19|Oti vaka veli Gospod Savaot: za stolbovite i za moreto, i za podno`jata
kako i za drugite raboti, {to ostanaa vo ovoj grad,
24|27|20|a koi vavilonskiot car Navuhodonosor ne gi zede, koga go odvede vo
ropstvo judejskiot car Jehonija, sinot Joakimov, carot judejski od Erusalim i site
stare{ini vo Vavilon,
24|27|21|za{to vaka veli Gospod Savaot, Bog Izrailev, za sadovite {to ostanaa vo
domot Gospoden, vo domot na judejskiot car i vo Erusalim:
24|27|22|tie }e bidat odneseni vo Vavilon i tamu }e ostanat, se dodeka ve posetam,
veli Gospod, i ve izvedam i ve vratam vo ova mesto.
24|28|1|Vo istata godina, vo po~etokot na caruvaweto na judejskiot car Sedekij, vo
~etvrtata godina, vo pettiot mesec, Ananija, sinot Azurov, prorok od Gavaon,
zboruva{e vo domot Gospoden pred sve{tenicite i siot narod, velej}i:
24|28|2|- vaka veli Gospod Savaot, Bog Izrailev: }e go skr{am jaremot na
vavilonskiot car;
24|28|3|pa dve godini }e gi vratam vo ova mesto site sadovi od domot Gospoden,
koi vavilonskiot car Navuhodonosor gi zede odovde i gi odnese vo Vavilon.
24|28|4|i judejskiot car Jehonija, sinot Joakimov, i site zarobeni Judejci, {to otidoa
vo Vavilon, }e gi vratam na ova mesto, veli Gospod; bidej}i }e go skr{am jaremot
na vavilonskiot car.
24|28|5|I mu re~e prorokot Jeremija na prorokot Ananija pred site sve{tenici i pred
siot narod, {to stoe{e vo domot Gospoden,
24|28|6|pa kaà prorokot Jeremija: neka bide taka, neka go izvr{i toa Gospod, neka
gi ispolni Gospod zborovite tvoi {to gi izre~e za vra}aweto od Vavilon, na sadovite
od domot Gospoden na ova mesto, i za site zarobeni!
24|28|7|Samo ~uj go zborot {to }e ti go kaàm, ~uj go ti, a neka go ~ue i siot narod;
24|28|8|prororcite, {to bea pred mene i pred tebe, im pretskaùvaa na mnogu zemji i
na golemi carstva - vojna, beda i pomor.
24|28|9|Ako nekoj prorok pretskaàl mir, samo toga{ toj bil priznavan za prorok,
navistina ispraten od Gospoda, koga }e se ispolni zborot na toj prorok.
24|28|10|Toga{ prorokot Ananija go zede jaremot od vratot na prorokot Jeremija i
go skr{i.
24|28|11|I re~e Ananija pred siot narod: "vaka veli Gospod - ete, taka }e go stro{am
jaremot na vavilonskior car Navuhodonosora po dve godini, otkako }e go izvadam
od vratot na site narod. Toga{ si otide Jeremija po svojot pat.
24|28|12|I bi slovo Gospodovo do Jeremija, otkako prorokot Ananija go skr{i
jaremot od vratot na prorokot Jeremija:
24|28|13|odi i kaì mu na Ananija - vaka veli Gospod: ti go ski{i drveniot jarem, no
mesto nego napravi èlezen.
24|28|14|Za{to taka veli Gospod Savaot, Bog Izrailev: èlezen jarem }e im stavam
na vratot na site ovie narodi za da mu rabotat na vavilonskiot car Navuhodonosora,
i tie }e mu sluàt; duri i yverovite polski nemu mu gi predadov.
24|28|15|Pa mu re~e prorokot Jeremija na prorokot Ananija: slu{aj, Ananija,
Gospod ne te pratil, a ti la`na nade` mu dava{ na ovoj narod.
24|28|16|Zatoa, vaka veli Gospod: eve, Jas }e te isfrlam od liceto na zemjata; u{te
vo tekot na ovaa godina }e umre{, bidej}i zboruva{ protiv Gospoda.
24|28|17|I umre prorokot Ananija vo taa godina vo sedmiot mesec.
24|29|1|Eve gi zborovite od pismoto, koe prorokot Jeremija go isprati od Erusalim
do drugite stare{ini me|u preselenite, do sve{tenicite, do prorocite i do siot narod,
koj Navuhodonosor be{e go odvel od Erusalim vo Vavilon,
24|29|2|otkako bea izlegle od Erusalim carot Jehonija, caricata, dvorjanite,
knezovite na Judea i na Erusalim, drvodelcite i kova~ite,
24|29|3|preku Eleasa, sinot Safanov, i preku Gamarija, sinot Helkiev, koi judejskiot
car Sedekija gi isprati vo Vavilon do vavilonskiot car Navuhodonosora,
24|29|4|- vaka veli Gospod Savaot, Bog Izrailev, do site zarobeni, koi Jas gi preseliv
od Erusalim vo Vavilon -
24|29|5|pravete ku}i i ìvejte vo niv, sadete gradini i jadete gi plodovite nivni;
24|29|6|ènete se i ra|ajte sinovi i }erki; i na sinovite zemajte im èni i }erki i maète
gi, za da ra|aat sinovi i }erki, pa razmnoùvajte se tamu, a ne da se namaluvate.
24|29|7|Griète se za dobroto na gradot, vo koj ve preseliv, i molete Mu se na Boga
za nego; oti, ako mu e nemu dobro, i vie }e imate mir.
24|29|8|Za{to taka veli Gospod Savaot, Bog Izrailev: neka ne ve mamat va{ite
proroci, koi se me|u vas i va{ite baja~i; i ne veruvajte im na soni{tata {to gi
sonuvate.
24|29|9|La`no vo prorokuvaat vo Moe ime; Jas ne sum gi pratil, veli Gospod.
24|29|10|Bidej}i taka veli Gospod - koga vo Vavilon }e ispolnite sedumdeset
godini, toga{ }e ve posetam i }e go ispolnam Mojot dobar zbor za vas, za da ve
vratam na ova mesto.
24|29|11|Oti samo Jas gi znam zamislite, {to sum gi smislil za vas, veli Gospod,
zamislite za dobro, a ne za zlo, za da vi dadam idnina i nade`.
24|29|12|Pa }e povikate po Mene, }e pojdete i }e Me zamolite, i Jas }e ve ~ujam;
24|29|13|}e Me pobarate, i }e Me najdete, ako Me pobarate od se srce.
24|29|14|]e Me najdete, veli Gospod, i }e ve vratam od ropstvo i }e ve soberam od
kaj site narodi i od site mseta, kade {to ve izgoniv, veli Gospod, i }e ve vratam
onamu, od kade {to ve preseliv.
24|29|15|Vie velite: "Gospod ni izdigna proroci i vo Vavilon."
24|29|16|Taka veli Gospod za carot, koj sedi na Davidoviot prestol, i za siot narod,
{to ìvee vo toj grad; za bra}ata va{i, {to ne se odvedeni so vas vo ropstvo.
24|29|17|Vaka veli Gospod Savaot za niv - eve, }e ispratam vrz niv, me~, glad i
pomor i }e gi napravam kako lo{ite smokvi, {to ne moàt da se jadat poradi
negodniot vkus;
24|29|18|i }e gi gonam so me~, glad i pomor i }e gi predadam na zlo kaj site zemni
carstva, za prokletstvo i uàs, za potsmev i navreda me|u site narodi, kade {to }e gi
otteram,
24|29|19|poradi toa {to ne gi slu{aa zborovite Moi, veli Gospod, {to gi pra}av do
niv preku slugite Moi, prorocite, gi pra}av od rano utro, no ne poslu{avte, veli
Gospod.
24|29|20|A vie, site preselien, {to ve prativ od Erusalim vo Vavilon, ~ujte go
slovoto Gospodovo:
24|29|21|vaka veli Gospod Savaot, Bog Izrailev, za Ahava, sinot na Kolija, i za
Sedekija, sinot na Masea, koi vo prorokuvaat laga vo Moe ime: eve, Jas }e gi
predadam vo racete na vavilonskiot car Navuhodonosora, i toj }e gi ubie pred o~ite
va{i.
24|29|22|I site preseleni Judejci, koi se vo Vavilon, }e se nau~at od niv da kolnat:
"Da ti napravi Gospod, kako {to im napravi na Sedekija i na Ahava, koi
vavilonskiot car gi izgore na ogan,"
24|29|23|poradi toa {to vr{ea gnasni raboti vo Izrailot: prequbodejstvuvaa so ènite
na bli`nite svoi i vo Moe ima kaùvaa laga, {to ne sum im zapovedal; Jas go znam
toa i Sam sum svedok, veli Gospod.
24|29|24|I na Semaja od Elam re~i mu:
24|29|25|vaka veli Gospod Savaot, Bog Izrailev: poradi toa {to vo svoe ime pra}a{e
pisma do siot narod vo Erusalim i do sve{tenikot Sofonija, sin Masejev, i do site
sve{tenici, velej}i:
24|29|26|Gospod te postavil za sve{tenik mesto sve{tenikot Jodaj, za da bide{ me|u
nadzornicite vo domot Gospoden, ta sekoj {to besnee i prorokuva, da go zatvori{ i
da go stavi{ vo klada.
24|29|27|Zo{to ne mu zabrani{ na Jeremija od Anatot da prorokuva kaj vas?
24|29|28|Zaradi toa i do nas vo Vavilon isprati da kaàt: "ropstvoto }e trae dolgo -
pravete ku}i i ìvejte vo niv, obrabotuvajte gi gradinite i jadete gi plodovite nivni."
24|29|29|Koga sve{tenikoj Sofonij go pro~ite toa pismo na glas pred prorokot
Jeremij,
24|29|30|toga{ bi slovo Gospodovo do Jeremija:
24|29|31|Isprati, pa kaì im na site preseleni - vaka veli Gospod za Semaja od Elam
- bidej}i Semaja prorokuva kaj vas, a Jas ne sum go pratil, i vi kaùva la`na nade`,
24|29|32|zatoa, vaka veli Gospod: eve, }e go kaznam Semaja od Elam i plemeto
negovo; }e nema od nego ~ovek da ìvee me|u ovoj narod i nema da go vidi
dobroto, {to }e mu go napravam na Mojot narod, veli Gospod - oti toj zboruva
protiv Gospoda.
24|30|1|Slovo Gospodovo {to dojde do Jeremija -
24|30|2|vaka veli Gospod, Bog Izrailev: zapi{i go vo kniga site zborovi, {to ti gi
kaàv.
24|30|3|Oti, eve, idat dni, veli Gospod, koga }e go vratam od ropstvo Mojot narod,
Izrailot i Juda, veli Gospod; i povtorno }e gi dovedam vo zemjata, koja im ja dadov
na tatkovcite nivni, i tie }e ja vladeat.
24|30|4|A eve gi zborovite, {to gi izre~e Gospod za Izrailot i za Juda.
24|30|5|Vaka veli Gospod: glas od smut i uàs slu{ame nie, a ne mir.
24|30|6|Pra{ajte i razmislete: ra|a li ma`? A zo{to gledam pri sekoj ~ovek racete da
mu se na bedrata kako pri èna, koga ra|a, i licata na site da im se bledi?
24|30|7|O, te{ko, golem e onoj den, nema sli~en na nego; toa e ma~no vreme za
Jakova, no toj }e bide izbaven od nego.
24|30|8|I vo onoj den, veli Gospod Savaot, }e go zdrobam jaremot negov, {to mu e
okolu vratot, i tvoite okovi }e gi raskinam; pa pove}e nema da sluì na tu|inci,
24|30|9|tuku }e Mu sluìte na svojot Gospod Bog i na carot svoj Davida, kogo
{to }e im go izdignam.
24|30|10|I ti, slugo moj Jakove, ne boj se, veli Gospod, i ne pla{i se, Izrailu, oti eve,
Jas }e te izbavam tebe od zemjata dale~na i plemeto tvoe - od zemjata na ropstvoto;
pa }e se vrati Jakov i }e ìvee spokojno i mirno i nema nikoj da go zapla{uva,
24|30|11|oti Jas sum so tebe, veli Gospod, za da te izbavuvam: Jas napolno }e gi
istrebam site narodi, me|u koi te progoniv, no tebe nema da te istrebam; }e te
kaznam po merka, no nekaznet nema da te ostavam.
24|30|12|Oti taka veli Gospod: tvojata rana ne e izle~iva, bolkata ti e èstoka;
24|30|13|nikoj ne se griì za tvoeto delo, za da ti ja izlekuva ranata tvoja; za tebe lek
nema;
24|30|14|site prijateli tvoi te zaboravija, ne te baraat, bidej}i Jas te udriv so
neprijatelski udari, so èstoka kazna za mnogute tvoi bezzakonija, bidej}i grevovite
tvoi se namnoìja.
24|30|15|Zo{to vika{ poradi ranite svoi, od lutina na tvojata bolest? Za mnogute
tvoi bezzakonija ti go napraviv toa, oti grevovite tvoi se namnoìja.
24|30|16|No site, {to te goltaat, }e bidat progoltani; i site tvoi neprijateli - }e pojdat
vo ropstvo, i tvoite opusto{iteli }e bidat opusto{eni, i site tvoi graba~i }e gi
predadam na grabe`.
24|30|17|]e gi obloàm i }e gi izlekuvam tvoite rani, veli Gospod. Tebe te narekuvaa
otfrlen, velej}i: "eve go Sion, za kogo nikoj ne pra{uva."
24|30|18|Taka veli Gospod: eve, }e gi vratam zarobenite od {atorite na Jakova i }e
se smiluvam na nivnite ìveali{ta, i gradot pak }e bide izgraden na svojot rid, a i
hramot }e bide obnoven, kako {to si be{e.
24|30|19|I }e se krene od niv blagodarnost i glas na veseli lu|e; i Jas }e gi
razmnoàm, i nema da se namaluvaat, pa }e gi proslavam, i nema da bidat ponizeni.
24|30|20|I sinovite negovi }e bidat kako porano, i sobranieto negovo }e stoi pred
Mene, a }e gi kaznam site negovi nasilnici.
24|30|21|I }e izleze od nego voda~, i vladetel negov }e proizleze od nego; i Jas }e
go privle~am, pa }e doje pri Mene; oti koj e toj {to sam od sebe pristapuva do
Mene? - veli Gospod.
24|30|22|I vie }e bidete Moj narod, a Jas }e vi bidam Bog.
24|30|23|Eve, viorot na jarosta od Gospoda doa|a, vior stra{en; }e padne vrz glavite
na bezbo`nicite.
24|30|24|Plameniot gnev na Gospoda nema da otstapi, se dodeka ne ja izvr{i i ne ja
ispolni zamislata na srceto Svoe. Vo poslednite dni }e go razberete toa.
24|31|1|Vo toa vreme, veli Gospod, Jas }e im bidam Bog na site plemiwa Izrailevi,
a tie }e bidat Moj narod.
24|31|2|Taka veli Gospod: narodot, {to se spasil od me~, najde milost vo pustiwata;
odam da go uspokojam Izrailot.
24|31|3|Oddaleku mi se javi Gospod i mi re~e: so ve~na qubov te zasakav i zatoa
pristapiv kon tebe so milost.
24|31|4|Jas pak }e te krenam, i ti }e bide{ obnovena, devojko Izraileva, pa }e gi
zeme{ timpanite svoi i }e izleze{ na sobor so onie {to igraat;
24|31|5|pak }e sadi{ loza po samariskite viso~ini; lozarite, {to }e gi sadat, sami i }e
se koristat od niv.
24|31|6|Oti }e dojde den, koga straàta na planinata Efremova }e izvika: "stanuvajte
da se iska~ime na Sion pri na{iot Gospod Bog."
24|31|7|Bidej}i taka veli Gospod: pejte so radost za Jakova i voskliknuvajte pred
glavata na narodite; razglasuvajte, slavete i kaùvajte: go izbavi Gospod Tvojot
narod, ostatokot od Izrailot!
24|31|8|Eve, Jas }e gi dovedam od severnata zemja i }e gi soberam od zemnite
krai{ta, i slep i hrom, i bremena i rodilka, zaedno so niv - golemo mnoèstvo }e se
vrati ovde.
24|31|9|Tie otidoa so solzi, Jas, pak, }e gi povedam so uteha; }e gi povedam pokraj
potoci so vodi, po ramen pat, po koj nema da se sopnuvaat; bidej}i Jas sum otec na
Izrailot, i Efrem e Mojot prvoroden.
24|31|10|ûjte go, narodi, slovoto Gospodovo i razglasete go po ostrovite dale~ni i
kaète: Onoj {to go rasea Izrailot, On i }e go sobere i }e go pazi kako {to go pravi
toa pastirot so svoeto stado;
24|31|11|oti Gospod }e go otkupi Jakova i }e go izbavi od racete na onoj, koj be{e
posilen od nego.
24|31|12|I tie }e dojdat i }e se raduvaat na sionskite viso~ini, i }e se str~aat kon
dobrata Gospodovi, kon p~enicata, vinoto i elejot, kon jagniwata i volovite; i
du{ata nivna }e im bide kako gradina napoena so voda, i ve}e nema da se
izma~uvaat.
24|31|13|Toga{ devojkata }e se raduva na oro, a i mladite i starite zaedno; i tagata
nivna }e se pretvori vo radost, }e gi ute{am i }e gi zaraduvam po nivnata bolka.
24|31|14|I }e ja nahranam du{ata na sve{tenicite so mrs, i Mojot narod }e se nasiti
so Moite dobra, veli Gospod.
24|31|15|Taka veli Gospod: glas se slu{a vo Rama, piskot i gorko pla~ewe: Rahil
pla~e za decata svoi i ne saka da se ute{i za niv, oti gi nema.
24|31|16|Taka veli Gospod: zadrète go glasot svoj od pla~ewe i o~ite svoi - od
solzi, oti za trudot tvoj ima nagrada, veli Gospod, i tie }e se vartat od
neprijatelskata zemja.
24|31|17|I nade` ima za tvojata idnina, veli Gospod, i tvoite sinovi }e se vratat vo
predelite svoi.
24|31|18|Go slu{am Efrema kako pla~e: "Ti me kazni, i jas sum kaznet kako
neskroten junec; svrti me - i }e se svrtam, za{to ti si moj Gospod Bog.
24|31|19|Koga se obrnav, jas se pokajav; koga bev vrazumen, se udirav po bedrata;
stanav posramen, stanav smuten, za{to go nosev sramot od mladosta svoja."
24|31|20|Zar Efrem ne e Mojot drag sin, ne e li toj dete sakano? Oti, {tom }e
po~nam da zboruvam za nego, sekoga{ se se}avam so qubov za nego; srceto Moe
se raduva za nego; }e se smiluvam nad nego, veli Gospod.
24|31|21|Postavi si znaci po pati{tata, postavi si kupi{ta kamewa, zapomni go patot,
po koj si vrvela; vra}aj se, devojko Izraileva, vra}aj se vo tie tvoi gradovi.
24|31|22|U{te li }e skita{, }erko otstapni~ka? Oti Gospod }e napravi ne{to novo na
zemjata: ènata }e go spasi maòt.
24|31|23|Taka veli Gospod Savaot, Bog Izrailev: vo idninata, koga }e gi vratam
robovite nivni, tie po zemjata na Juda i vo negovite gradovi }e go kaùvaat ovoj
zbor: "Gospod neka te blagoslovi, ìveali{te na pravdata, sveta goro!"
24|31|24|I }e se naseli vo nea Juda i site negovi gradovi zaedno, zemjodelcite i oni
{to pasat stada.
24|31|25|Bidej}i Jas }e ja napojam izmorenata du{a i }e ja nasitam sekoja
malaksana du{a.
24|31|26|Potoa se razbudiv i poglednav, i sonot mi be{e prijaten.
24|31|27|Ete, idat dni, veli Gospod, koga }e poseam vo domot Izrailev i vo domot
na Juda seme ~ove~ko i seme od dobitok.
24|31|28|I kako {to vnimavav za niv, koga gi iskorenuvav i gi uni{tuvav, koga gi
razru{uvav, pogubuvav i povreduvav, taka }e vnimavam na niv, koga }e gi
izdignuvam i nasaduvam, veli Gospod.
24|31|29|I toga{, nema da velat ve}e: "Tatkovcite jadea kiselo grozje, a zabite na
decata nivni im fa}aat oskomina."
24|31|30|No, sekoj umira poradi svoeto sopstveno bezzakonie; koj }e jade kiselo
grozje, nemu zabite }e mu fa}aat oskomina.
24|31|31|Eve nastapuvaat dni, veli Gospod, i }e sklu~am so domot Izrailev i so
domot na Juda nov zavet.
24|31|32|Ne onakov zavet, kakov {to sklu~iv so tatkovcite nivni vo denot, koga gi
fativ za race, za da gi izvedam od Egipetskata zemja; toj Moj zavet tie go naru{ija,
iako ostanav vo sojuz so niv, veli Gospod.
24|31|33|No eve go zavetot, {to }e go sklu~am so domot Izrailev po onie dni, veli
Gospod: }e go vloàm Mojot zakon vo utrobata nivna i }e go napi{am vo srcata
nivni, pa Jas }e im bidam Bog, a tie }e bidat Moj narod.
24|31|34|I nema pove}e da u~at eden drug, brat brata i da zboruvaat: "poznajte Go
Gospoda", oti site tie, od mal do golem, sami }e Me znaat, veli Gospod, bidej}i }e
im gi prostam bezzakonijata nivni, i za grevovite nivni nema ve}e da se se}avam.
24|31|35|Taka veli Gospod, Koj go opredeli sonceto da sveti dewe, i im dade
naredba na mese~inata i na yvezdite da svetat no}e, koj Go branuva moreto, i
branovite negovi da bu~at; Gospod Savaot e imeto Negovo.
24|31|36|Ako tie naredbi prestanat da gi primenuvaat pred Mene, veli Gospod,
toga{ i plemeto Izrailevo }e prestane da bide narod pred Mene za sekoga{.
24|31|37|Taka veli Gospod: ako moè da se izmeri neboto ugore i osnovite na
zemjata da se ispitaat udolu, toga{ i Jas }e go otfrlam seto pleme Izrailevo, za se
ona, {to go pravea, veli Gospod.
24|31|38|Eve, doa|aat dni, veli Gospod, koga gradot }e bide obnoven za slava na
Gospoda, od kulata na Anameila do Agolnata porta,
24|31|39|i merkata na zemjata od ridot }e otide u{te pogore, tokmu do ridot Gariv
i }e svie kon Goat.
24|31|40|I celata dolina na trupovete i na pepelta, i celoto pole do potokot Kedron,
do agolot na Kowskata porta sprema istok, }e bide svetiwa Gospodova; nema da se
razru{uva i nema da se rasipuva doveka.
24|32|1|Slovo Gospodovo {to dojde do Jeremija vo desettata godina na judejskiot
car Sedekija; taa godina be{e osumnaesettata godina na Navuhodonosora.
24|32|2|Toga{ vojskata na vavilonskiot car go opsaduva{e Erusalim, a prorokot
Jeremija be{e zatvoren vo straàrnicata, {to se nao|a{e pri domot na judejskiot car.
24|32|3|Judejskiot car Sedekija go zatvori tamu, otkako re~e: "Zo{to prorokuva{ i
veli{ - taka veli Gospod: eve, Jas }e go predadam ovoj grad vo racete na
vavilonskiot car, i toj }e go prezeme;
24|32|4|i Sedekija, judejskiot car, nema da izbega od racete na Haldejcite, tuku
bezdrugo }e bide predaden vo racete na vavilonskiot car, i }e zboruva so nego usta
vo usta, i o~ite negovi }e gi vidat negovite o~i;
24|32|5|i toj }e go odvede Sedekija vo Vavilon, kade {to i }e ostane, dodeka ne go
posetam, veli Gospod. Ako se borite protiv Haldejcite, nema da pobedite?"
24|32|6|I re~e Jeremija: takvo be{e slovoto Gospodovo do mene.
24|32|7|Eve, Anameil sinot na tvojot ~i~ki Saluma, doa|a pri tebe da ti kaè: kupi ja
nivata moja, {to se nao|a vo Anatot, za{to, spored rodbinskoto pravo, tebe ti se pa|a
da ja kupi{.
24|32|8|I Anameil, sinot na mojot ~i~ko, dojde pri mene, spored slovoto
Gospodovo, vo straàrnicata i mi re~e - kupi ja mojata niva vo Anatot, vo zemjata
na Venijamina, za{to pravoto na nasledstvo e tvoe i kupovnoto pravo e tvoe: kupi
ja. Toga{ razbrav deka toa be{e slovo Gospodovo.
24|32|9|I ja kupiv od Anameila, sinot na mojot ~i~ko, nivata vo Anatot, i mu
izmeriv sedum sikli srebro i deset srebrenici;
24|32|10|I zapi{av vo kniga, ja potpe~ativ, povikav potoa svedoci i parite gi
izmeriv.
24|32|11|Pa ja zedov potvrdata za kupoprodavawe, potpe~atena spored zakonot, i
naredbata, i taka, otvoreno,
24|32|12|mu ja dadov potvrdata za kupuvawe na Varuha, sinot na Nirija, Maaseev
sin, pred o~ite na Anamiela, sinot na mojot ~i~ko, i pred o~ite na svedocite, koi go
potpi{aa toj kupoprodaèn dogovor pred o~ite na site Judejci, {to sedea vo
straàrnicata;
24|32|13|i mu zapovedav na Varuha vo nivno prisustvo;
24|32|14|vaka veli Gospod Savaot, Bog Izrailev - zemi ja ovaa kniga, dogovorov za
kupoprodavawe, koja e potpe~atena i ovaa otvorena kniga, i stavi gi vo glinen sad,
za da ostanat tamu dolgo vreme.
24|32|15|Oti, taka veli Gospod Savaot, Bog Izrailev: vo ova zemja pak }e se
kupuvaat ku}i, nivi i lozja.
24|32|16|I otkako mu ja predadov na Nirieviot sin Varuha kupoproda`nata potvrda,
jas se pomoliv na Gospoda:
24|32|17|"O, Gospodi Boè, Ti go sozdade neboto i zemjata so silata Tvoja golema i
so krenata mi{ka; za Tebe ne postoi ni{to nevozmo`no;
24|32|18|Ti pokaùva{ milost na iljadnici i za grevovite na tatkovcite nivni im
otpla}a{ na decata nivni po nov: Boè Veliki, Silni, na Kogo imeto Mu e Gospod
Savaot.
24|32|19|Golem po mudrost i silen spored delata, îi o~i se otvoreni vrz site pati{ta
na sinovite ~ove~ki, za da otplatuva sekomu spored pati{tata negovi i spored
plodovite na delata negovi,
24|32|20|Koj izvr{i ~udesa i pokaà znaci vo zemjata Egipetska, a izvr{uva{ i do
denes vo Izrailot i me|u site lu|e, i Si sozdade ime, kako vo onoj den,
24|32|21|pa go izvede Tvojot narod Izrailot od zemjata Egipetska so znaci i ~udesa,
so silna raka i krenata mi{ka i so golem strav.
24|32|22|I im ja dade ovaa zemja, koja so kletva im ja be{e vetil na tatkovcite nivni,
deka }e im ja dade{, zemja, kade {to te~e med i mleko.
24|32|23|Ti vlegoa i ja nasledija, no ne go slu{aa glasot Tvoj i ne odea po zakonot
Tvoj, ne vr{ea {to im be{e zapovedal Ti da pravat, pa zaradi toa Ti go isprati vrz
niv sevo ova zlo.
24|32|24|Eve, nasipite dojdoa do gradot, za da go prezemat; i od me~, glad, i od
pomor gradot }e se predade vo racete na Haldejcite, koi se borat protiv nego; se {to
re~e Ti, se ispolnuva, i, eve, Ti go gleda{ toa.
24|32|25|Ti, Gospodi Boè, mi re~e: kupi si niva za srebro i povikaj svedoci toga{,
koga gradot se predava vo racete na Haldejcite."
24|32|26|I bi slovo Gospodovo do Jeremija: -
24|32|27|Eve, Jas sum Gospod, Bog na sekoja plot; ima li ne{to, {to ne e mo`no za
Mene?
24|32|28|Zatoa, vaka veli Gospod: eve, Jas go predavam ovoj grad vo racete na
Haldejcite i vo racete na vavilonskiot car Navuhodonosora, i toj }e go prezeme,
24|32|29|i }e vlezat Haldejcite, {to go opsaduvaat ovoj grad, }e go zapalat gradot so
ogan i }e go izgorat nego i ku}ite, pod ~ii strei se voznesuvalo kadewe na Vaala i se
izvr{uval preliv na tu|i bogovi, za da Me razgnevuvaat.
24|32|30|Oti sinovite Izrailevi i sinovite Judini u{te od mladosta svoja samo zlo
vr{ea pred o~ite Moi; sinovite Izrailevi Me razgnevuvaa so delata na racete svoi,
veli Gospod.
24|32|31|I kako samo zaradi Mojot gnev i zaradi Mojata jarost da postoe{e ovoj
grad od denot na negovoto osnovawe pa se do denes, za da go otfrlam od liceto
Svoe
24|32|32|za seto zlo na sinovite Izrailevi i na sinovite Judini, koi, za da Me
razgnevuvaat, go pravea tie, carevite nivni, knezovite nivni, sve{tenicite nivni,
prorocite nivni, lu|eto na Juda i ìtelite na Erusalim.
24|32|33|Pa Mi go svrtija grbot, mesto liceto i, koga gi u~ev, gi u~ev od rano utro,
no tie ne sakaa da prima pouka,
24|32|34|i vo domot, vo koj se prizima imeto Moe, gi postavija svoite gnasni raboti
i go oskvernija.
24|32|35|Vo dolinata na Enomovite sinovi izgradija neznaboè~ko svetili{te na
Vaala, za da gi prinesuvaat sinovite svoi i }erkite svoi vo ~est na Moloha, {to ne
sum im zapovdal, i na um ne mi idelo, deka tie }e gi vr{at tie gnasni raboti,
voveduvaj}i go Juda vo grev.
24|32|36|No sega, vaka veli Gospod, Bog Izrailev, za ovoj grad, za koj vie velite:
"So me~, glad i pomor se predava vo racete na vavilonskiot car",
24|32|37|eve, Jas }e gi soberam od site strani, vo koi bev gi raseal vo gnevot Svoj
vo jarosta Svoja i vo golemoto negoduvawe, pa }e gi vratam na ova mesto i }e im
dozvolam da ìveat bezopasno.
24|32|38|Tie }e bidat Moj narod, i Jas }e im bidam Bog.
24|32|39|I }e im dadam edno srce i eden pat, za da se bojat od Mene vo tekot na site
dni od ìvoto nivni, za nivno dobro i za dobroto na decata nivni po niv.
24|32|40|Pa }e sklu~am so niv ve~en zavet, spored koj nema da se odvratam od niv
i }e im pravam dobrini, i }e vloàm vo srcata nivni strav od Mene, za da ne
otstapuvaat od Mene.
24|32|41|I }e se raduvam za niv, pravej}i im dobro, i }e gi naselam cvrsto na ovaa
zemja - od se srce i od seta du{a.
24|32|42|Zatoa vaka veli Gospod: kako {to go isprativ ova golemo zlo vrz onoj
narod, taka }e ispratam vrz niv sekakvo dobro {to go izrekov za niv.
24|32|43|I tie }e kupuvaat nivi vo ovaa zemja, za koja velat: "toa e pustiwa, bez lu|
e, bez dobitok; taa e predadena vo racete na Haldejcite;"
24|32|44|}e kupuvaat nivi za srebro, }e potpi{uvaat kupoproda`ni knigi, }e gi
potep~atuvaat i }e povikuvaat svedoci - vo zemjata na Venijamina, vo
erusalimskata okolina i vo gradovite na Juda, vo planinskite gradovi, vo gradovite
na poleto i vo ju`nite gradovi; bidej}i }e gi vratam zarobenite nivni, veli Gospod.
24|33|1|I vtorpat bi slovo Gospodovo do Jeremija, koga be{e toj zatvoren vo
straàrnicata -
24|33|2|vaka veli Gospod, Koj ja sozdade zemjata, Gospod, Koj ja uredi i zacvrsti, -
Komu Mu e imeto Gospod:
24|33|3|povikaj kon Mene, i Jas ]e gi odgovoram, }e ti pokaàm ne{to golemo i
nedostapno, ne{to, {to ti ne go znae{.
24|33|4|Oti, taka veli Gospod, Bog Izrailev, za ku}ite na ovoj grad i za ku}ite na
judejskiot carevi, {to }e se urnat za okopi i za borbi.
24|33|5|Onie, {to dojdea da se borat protiv Haldejcite, za da gi ispolnat domovite so
trupovi na lu|e, koi Jas vo Svojot gnev i vo jarosta Svoja }e gi porazam i poradi ~ie
bezzakonie Jas go sokriv liceto od toj grad.
24|33|6|Eve, Jas }e gi izlekuvam, }e gi iscelam i }e im otkrijam izobilie na mir i
vistina,
24|33|7|}e gi vratam zarobenite na Juda i zarobenite na Izrailot i }e gi zacvrstam
kako porano,
24|33|8|}e gi is~istam od sekoe nivno bezzakonie, so koe zgre{ija pred Mene, i }e
im gi prostam site nivni grevovi, so koi se ogre{ija pred Mene i ostastapija od
Mene.
24|33|9|I Erusalim }e bide za Mene radosno ime, pohvala i ~est, pred site zemni
narodi, {to }e ~ujat za site dobra, kakvi {to }e im davam i }e se upla{at i }e
zatreperat od site dobra i od sekakov blagoslov, {to }e im go dadam.
24|33|10|Taka veli Gospod: na ova mesto za koe vie velite - "toa e pusto, bez lu|e i
bez dobitok", vo judejskite gradovi i vo erusalimskite ulici, koi se pusti, bez lu|e,
bez ìteli, bez dobitok,
24|33|11|pak }e se slu{a glas od radost i glas od veselba, glas na mladoènec i glas
na nevesta, glas na onie {to velat: "slavete Go Gospoda Savaota, za{to e blag
Gospod, za{to e milosta Negova ve~na", i glas na onie {to prinesuvaat
blagodarstvena `rtva vo domot Gospoden; bidej}i Jas }e gi vratam zarobenite od
ovaa zemja vo nivnata porane{na sostojba, veli Gospod.
24|33|12|Taka veli Gospod Savaot: vo ova mesto, koe e pusto - bez lu|e, bez
dobitok, i vo site negovi gradovi pak }e ima ìveali{ta na pastiri, {to }e gi
doveduvaat stadata svoi na odmor.
24|33|13|Vo planinskite gradovi, vo gradovite po poleto i vo ju`nite gradovi, vo
zemjata na Venijamina, vo erusalimskite predgradija i vo gradovite Judini pak }e
vrvat stada pod rakata na onoj {to }e gi prebrojuva, veli Gospod.
24|33|14|Eve nastapuvaat dni, veli Gospod, koga }e go ispolnam ova dobro slovo,
{to go izrekov za domot Izrailev i za domot na Juda.
24|33|15|Vo tie dni i vo toa vreme }e blagoslovam na Davida da mu izraste
Podmladok na pravdata, i On }e izvr{i sud i pravda na zemjata.
24|33|16|Vo tie dni Juda }e bide spasen, i Erusalim }e ìvee bezopasno i }e Mu
stavat ime: "Gospod e na{a pravda!"
24|33|17|Oti, taka veli Gospod: nema da snema ma` pri Davida, {to ne }e sedi na
prestolot vo domot Izrailev,
24|33|18|i kaj levitskite prinesuva~i na `rtvi nema da snema pred liceto Moe ~ovek,
koj preku site dni da ne voznesuva sepalenica, da izgoruva prinosi i da prinesuva
`rtvi.
24|33|19|I bi slovo Gospodovo do Jeremija -
24|33|20|vaka veli Gospod: ako moète da go razru{ite zavetot Moj so denot i
zavetot Moj so no}ta, taka {to denot i no}ta da ne se smenuvaat vo opredelenoto
vreme,
24|33|21|toa toga{ }e moète da go razru{ite i zavetoto Moj so Mojot sluga Davida,
taka {to da nema pri nego sin, {to }e caruva na negoviot prestol, a isto taka i so
levitite - sve{tenici, sluìteli Moi.
24|33|22|Kako {to e nebesnata vojska bezbrojna, i pesokta morska neizbroiva,
taka }e se razmnoì plemeto na Mojot sluga Davida i na levitite koi Mi sluàt.
24|33|23|I bi slovo Gospodovo do Jeremija:
24|33|24|zar ne gleda{, deka ovoj narod veli - "dvete plemiwa, koi Gospod gi izbra,
On gi otfrli", i so toa tie go preziraat Mojot narod kako ve}e da ne e narod Moj pred
o~ite nivni?
24|33|25|Taka veli Gospod: da ne bev go utvrdil zavetot Moj so denot i no}ta i
naredbite na neboto i na zemjata,
24|33|26|toa toga{ i plemeto na Jakova i na Mojot sluga Davida, }e go otfrlev, za da
ne zemaat ve}e od negovoto pleme vladeteli, za plemeto na Avraama, i Isaka, i
Jakova, bidej}i }e gi vratam nivnite zarobeni i }e gi pomiluvam.
24|34|1|Slovo {to dojde do Jeremija od Gospoda, koga vavilonskiot car
Navuhodonosor, seta vojska negova, site zemni carstva, podvlasteni pod negova
raka, i site narodi se borea protiv Erusalim i protiv site negovi gradovi -
24|34|2|Taka veli Gospod Bog Izrailev: odi, kaì mu na judejskiot car Sedekij i re~i
mu - vaka veli Gospod: eve, Jas }e go predadam ovoj grad vo racete na
vavilonskiot car, i toj }e go izgori so ogan;
24|34|3|i ti nema da izbega{ od racete negovi, tuku }e bide{ faten i predaden vo
racete negovi i o~ite tvoi }e gi vidat o~ite na vavilonskiot car, i ustata negovi }e i
zboruva na tvojata usta, pa }e pojde{ vo Vavilon.
24|34|4|Islu{aj go slovoto Gospodovo, care judejski, Sedekija. Vaka veli Gospod za
tebe - ti nema da umre{ od me~;
24|34|5|ti }e umre{ vo mir, kako i takovcite tvoi, carevite porane{ni, koi bea pred
tebe i za koi pri pogrebenieto gorea blagoprijatni mirisi, taka }e gorat i za tebe i }e
te ispla~at - "o, gospodare!" zaradi toa {to Jas go rekov ovoj zbor, veli Gospod.
24|34|6|Prorokot Jeremija mu gi kaà site ovie zborovi na judejskior car Sedekija vo
Erusalim;
24|34|7|a vojskata na carot vavilonski udira{e na Erusalim i protiv site judejski
gradovi, koi u{te se drèa, protiv Lahis i Azek; bidej}i od judejskite gradovi samo
tie ostanaa pocvrsti.
24|34|8|Slovo Gospodovo {to dojde do Jeremija, otkako carot Sedekija sklu~i
dogovor so siot narod, {to be{e vo Erusalim, za da proglasat sloboda,
24|34|9|pa sekoj da go pu{ti svojot rob na sloboda i robinkata, Evrein i Evrejka,
taka {to nikoj od niv da ne go drì vo ropstvo, Judeecot bratot svoj.
24|34|10|I poslu{aa site knezovi i siot narod, {to bea pristapile kon zavetot, taka {to
sekoj da go otpu{ti na sloboda svojot rob i sekoj - robinkata svoja, pa vo idnina da
ne gi dràt kako robovi; poslu{aa i gi otpu{tija.
24|34|11|No potoa, otkako razmislija, po~naa da gi vra}aat robovite i robinkite, {to
bea gi pu{tile na sloboda, i gi prinudija pak da bidat robovi i robinki.
24|34|12|I bi slovo Gospodov do Jeremija:
24|34|13|taka veli Gospod, Bog Izrailev: Jas sklu~iv zavet so va{ite tatkovci, koga
gi izvedov od Egipetskata zemja i do domot na ropstvoto, pa rekov -
24|34|14|"Vo krajot na sedmata godina otpu{taj go bratot svoj Evrein, koj ti se
prodal; neka ti raboti {est godini, a potoa otpu{ti go od kaj tebe na sloboda." No
tatkovcite va{i ne go priklonija uvoto svoe i ne Me poslu{aa.
24|34|15|Vie sega se povrativte i postapivte spravedlivo pred o~ite Moi, {to mu
objavivte sekoj od vas na bli`niot svoj sloboda, i sklu~ivte pred Mene zavet vo
domot, nad koj se prizovuva imeto Moe;
24|34|16|no otposle se predomislivte i go obes~estivte imeto Moe, pa gi zedovte
nazad sekoj svojot rob i sekoj svojata robinka, koi bevte gi pu{tile na sloboda,
komu kade mu be{e ugodno, i gi prinudivte sega pak da vi bidat robovi i robinki.
24|34|17|Zatoa, vaka veli Gospod: vie ne Me poslu{avte da objavite sloboda na
bratot svoj i na bli`niot svoj; zatoa, eve, Jas, veli Gospod, vi objavuvam sloboda za
da bidete predadeni na me~, za pomor i na glad i }e ve predadam na poruga pred
site caevi zemni;
24|34|18|i }e gi predadam oni, {to go prestapija zavetot Moj i ne gi ispolnija
zborovite na zavetot, {to go sklu~ija pred liceto Moe, otkako presekoa tele na dve
polovini i minaa me|u rase~enite delovi,
24|34|19|judejskite knezovi i erusalimskite knezovi, dvorjanite i sve{tenicite i siot
narod na zemjata, koj mina me|u rase~enite delovi na teleto,
24|34|20|}e gi predadam vo racete na neprijatelite nivni i vo racete na onie, koi ja
baraat du{ata nivna, a trupovite nivni }e bidat hrana za pticite nebeski i za
yverovite zemni.
24|34|21|I Sedekija, carot judejski, i knezovite negovi }e gi predadam vo racete na
neprijatelite nivni i vo racete na onie, koi ja sakaat du{ata nivna, i vo racete na
vojskata na vavilonskiot car, koja ostapi od vas.
24|34|22|Eve, Jas }e zapovedam, veli Gospod, i }e gi vratam kon ovoj grad i tie }e
go napadnat, }e go prezemat i }e go izgorat so ogan, i gradovite na Judeja }e gi
napravzm pustiwa bez lu|e.
24|35|1|Slovo od Gospoda, upateno do Jeremija vo dnite na judejskiot car Joakim,
sin Josiev:
24|35|2|odi vo domot na Rehavovci, pozboruvaj so niv i dovedi gi vo domot
Gospodov, vo edna od sobite i daj im da pijat vino.
24|35|3|Jas go povedov Jazanija, sinot na Jeremija, sin Avaciniev, i bratot negov,
site sinovi negovi i siot dom na Rehavovci,
24|35|4|pa gi dovedov vo domot Gospoden, vo sobata na sinovite od Godolija, sin
Ananov, ~ovek Bo`ji, koja se nao|a do sobata na knezovite, a nad sobata na Masea,
sin Selumov, straàr pri vlezot.
24|35|5|I postaviv pred sinovite od domot na Rehavovci polni grnci so vino i ~a{i,
pa im rekov: "Pijte vino!"
24|35|6|No tie rekoa: "Nie vino ne pieme, bidej}i na{iot tatko Jonadav, sin
Rehavov, ni zapovedal, velej}i - 'vino ne pijte ni vie, nitu decata va{i doveka;
24|35|7|i ku}i ne pravete, i semiwa nemojte da seete, loza ne sadete; takvi raboti da
nema pri vas, tuku preku site denovi na ìvotot svoj ìvejte vo {atori, za da
poìveete dolgo na ovaa zemja, kade {to ste tu|inci.'
24|35|8|I nie go poslu{avme glasot na na{iot tatko Jonadav, sin Rehavov, vo se, {to
ni zapoveda - da ne pieme vino vo tekot na site na{i dni, nie i ènite na{i, sinovite
na{i i }erkite na{i,
24|35|9|i da ne pravime ku}i za na{e ìveewe; i, ete, nie nemame ni lozja, ni nivi,
nitu gradini,
24|35|10|tuku ìveeme vo {atori i vo se se pokoruvame i go vr{ime seto ona, {to ni
zapoveda na{iot tatko Jonadav.
24|35|11|A koga vavilonskiot car Navuhodonosor dojde vo ovaa zemja, nie si
rekovme: da si odime, da pojdeme vo Erusalim pred haldejskata vojska i pred
aramejskata vojska, i, eve, nie ìveeme vo Erusalim."
24|35|12|I bi slovo Gospodovo do Jeremija:
24|35|13|vaka veli Gospod Savaot, Bog Izrailev: odi, kaì im na lu|eto Judini i na
ìtelite erusalimski - zar nema da izle~ete pouka od ova za sebe, pa da gi poslu{ate
zborovite Moi, veli Gospod.
24|35|14|Se ispolnuvaat zborovite na Jonadava, sinot Rehavov, koj im zapoveda na
sinovite svoi da ne pijat vino, i tie do den denes ne pijat, bidej}i mu se pokoruvaat
na zavetot {to mu go dale na svojot tatko; Jas, pak, postojano vi zboruvav od rano
utro, a vie ne Me poslu{avte.
24|35|15|Gi ispra}av Jas pri vas site Moi slugi - prorocite gi pra}av od rano utro, i
velev - povratete se sekoj od svojot lo{ pat i ispravete go povedenieto svoe i ne
odete po drugi boovi, za da im sluìte, pa }e ìveete vo ovaa zemja, koj vi ja dadov
vam i na tatkovcite va{i; no vie ne go priklonivte uvoto i ne Me poslu{avte.
24|35|16|Bidej}i sinovite na Jonadava, sinot Rehavov, ja ispolnuvaat zapovedta na
svojot tatko, {to be{e im ja dal, a ovoj narod Moj Mene ne Me slu{a,
24|35|17|zatoa, vaka veli Gospod, Bog Savaot, Bog Izrailev - eve, Jas }e go
ispratam vrz Judeja i vrz site ìteli erusalimski seto ova zlo, {to go izrekov vrz niv,
za{to Jas im zboruvav, a tie ne slu{aa, im vikav, a tie ne odgovaraa.
24|35|18|A na domot na Rehavovci, Jeremij im re~e - vaka veli Gospod Savaot,
Bog Izrailev: bidej}i go poslu{avte zavetot na va{iot tatko Jonadava i gi pazite site
negovi zapovedi i vo se postapuvate, kako {to vi zapovedal,
24|35|19|zatoa, vaka veli Gospod Savaot, Bog Izrailev - nikoga{ nema da nedostiga
od Janadava, sinot Rehavov, ~ovek {to }e stoi pred liceto Moe vo site dni.
24|36|1|Vo ~etvrtata godina na judejskiot car Joakim, sinot Josiev, bi ova slovo
Gospodovo do Jeremija:
24|36|2|zami si kniga i napi{i gi vo nea site zborovi, {to ti gi kaàv za Izrailot, za
Juda i za site narodi od onoj den, otkako po~nav da ti kaùvam, od dnite na Josija
pa do denes;
24|36|3|moèbi domot Judin }e ~ue za site bedi {to mislam da mu gi napravam, pa
tie da se povratat sekoj od svojot lo{ pat, i Jas da im ja prostam nepravdata nivna i
grevovite nivni.
24|36|4|I go povika Jeremij Varuha, sinot Niriev, i gi napi{a Varuh vo kniga kako
svitok knièn od ustata na Jeremija site Gospodovi zborovi, {to mu gi be{e kaàl
On.
24|36|5|Toga{ Jeremija mu zapoveda na Varuha i mu re~e: "Jas sum zatvoren i ne
moàm da pojdam vo domot Gospoden;
24|36|6|zatoa odi i pro~itej gi ti od svitokot knièn zapi{anite zborovi Gospodovi od
mojata usta glasno pred narodot vo domot Gospodov, vo denot na postot, pro~itaj gi
glasno i pred site Judejci, {to se dojdeni od gradovite svoi;
24|36|7|moèbi, tie }e upatat smirena molba pred liceto Gospodovo i }e se povratat
sekoj od svojot lo{ pat; oti golem e gnevot i negoduvaweto, koe Gospod go izre~e
protiv ovoj narod."
24|36|8|Varuh, sinot Niriev, napravi se, kako {to mu zapoveda prorokot Jeremija - i
gi pro~ita od svitokot knièn vo domot Gospodoen, zapi{anite zborovi Gospodovi.
24|36|9|Vo pettata godina na judejskiot car Joakim, sinot Josiev, vo devettiot mesec,
objavija pred liceto Gospodovo post za siot narod erusalimski i za siot narod, {to
be{e do{ol od judejskite gradovi vo Erusalim.
24|36|10|I Varuh gi pro~ite glasno pred siot narod zapi{anite vo svitokot knièn
Jeremievite zborovi vo domot Gospoden, vo sobata na pisarot Gemarij, sin Sefanov,
vo gorniot dvor pri vlezot kon novite porti na domot Gospoden.
24|36|11|Mihej, sinot na Gemarija, Safanov sin, gi ~u site Gospodovi zborovi,
zapi{ani vo svitokot knièn,
24|36|12|i sleze vo domot na carot, vo sobata na careviot pisar, a toa, tamu sedea
site knezovi: Elisam, pisarot carev, Delaja, sinot Semaev, Elnatan, sinot Ahborov,
Gemarij, sinot Safanov, Sedekij, sinot Ananiev, i site knezovi.
24|36|13|I im gi kaà Mihej site zborovi, {to gi ~u, koga Varuh go ~ita{e svitokot
knièn glasno pred narodot.
24|36|14|Toga{ site knezovi go pratija pri Varuha Jehudija, sinot Nataniev, sin
Selemiev, sin Husiev, da mu kaè: "Zemi go v raka svitokot knièn, {to go ~ita{e
glasno pred narodot, pa dojdi!" I go zede Varuh, sinot Niriev, svitokot v raka i otide
pri niv.
24|36|15|Tie mu rekoa: "Sedni i pro~itaj ni go glasno!" I Varuh im go pro~ita
glasno.
24|36|16|Koga gi islu{aa site zborovite, so uàs se pogledaa pome|u sebe i mu rekoa
na Varuha: "Nie }e mu gi kaème na carot site ovie zborovi."
24|36|17|I go pra{aa Varuha: "A kaì ni ti kako gi napi{a site ovie zborovi od ustata
negova?"
24|36|18|I im odgovori Varuh: "On mi gi izgovori so ustata svoja site ovie zborovi,
jas, pak, gi zapi{av so mastilo vo ovoj svitok knièn."
24|36|19|Toga{ knezovite mu rekoa na Varuha: "Odi i sokri se, ti i Jeremija, pa
nikoj da ne znae, kade ste."
24|36|20|I otidoa pri carot vo dvorecot, a svitokot knièn go ostavija vo sobata na
Elisama, pisarot carev; pa mu gi raskaàa glasno pred carot site tie zborovi.
24|36|21|Carot go isprati Jehudija da go donese svitokot knièn, i toj go zede od
sobata na Elisama, pisarot carev; i go pro~ita Jehudij glasno pred carot i glasno
pred site knezovi, {to stoeja okolu carot.
24|36|22|Carot vo toa vreme, vo devettiot mesec, prestojuva{e vo zimskiot dvorec i
pred nego ima{e mangal so razgoren jaglen.
24|36|23|[tom Jehudij }e pro~ita{e dva - tri stolpca, carot gi se~e{e so pisarskoto
noè i eden po eden gi frla{e vo mangalot, se dodeka ne be{e uni{ten celiot svitok
vo ognot, {to go ima{e vo mangalot.
24|36|24|Ne se upla{ija i ne gi raskinaa oblekite svoi ni carot, nitu slugite negovi,
koi gi ~uja site zborovi.
24|36|25|Iako Elnatan, Delaja i Gemarij go molea carot da ne go gori svitokot
knièn, no toj ne gi poslu{a.
24|36|26|I carot mu zapoveda na careviot sin Jerameila, i na Seraja, sinot Azrilov, i
na Selemija, sinot Avdilov, da go fatat pisarot Varuh i prorokot Jeremija. No
Gospod gi sokri.
24|36|27|I bi slovo Gospodovo do Jeremija, otkako carot go izgore svitokot knièn i
zborovite, {to be{e gi napi{al Varuh od ustata na Jeremija, i mu be{e re~eno:
24|36|28|"Zemi si pak drug svitok i napi{i gi vo nego site porane{ni zborovi, {to
bea vo prviot svitok knièn, koi judejskiot car Joakim gi izgori;
24|36|29|a na judejskiot car Joakim kaì mu - vaka veli Gospod: ti go izgori
svitokot, za{to re~e - bidej}i napi{a vo nego: "bezdrugo }e dojde vavilonskiot car
i }e ja razori ovaa zemja i }e gi istrebi vo nea lu|eto i dobitokot",
24|36|30|poradi toa, veli Gospod, za judejskiot car Joakim: }e nema od nego ~ovek
{to }e sedi na Davidoviot prestol, i trupot negov }e bide frlen na dnevniot pripek i
na no}niot stud.
24|36|31|Pa }e go posetam nego, i plemeto negovo, i slugite negovi za nepravdite
nivni, i }e go ispratam vrz niv i vrz erusalimskite ìteli, i vrz lu|eto na Juda, seto ona
zlo, {to go iskaàv vrz niv, a tie ne poslu{aa."
24|36|32|I zede Jeremija drug svitok i mu go dade na pisarot Varuh, sinot Niriev, i
toj gi napi{a vo nego od ustata na Jeremija site zborovi od onoj svitok knièn, {to
go izgori vo ogan judejskiot car Joakim; a dodade kon niv i u{te mnogu drugi,
sli~ni na niv zborovi.
24|37|1|Mesto Jehonija, sinot Joakimov, caruva{e Sedekija, sinot Josiev, kogo
vavilonskiot car Navuhodonosor go postavi za car vo Judejskata zemja.
24|37|2|Ni toj, ni slugite negovi, nitu, pak, narodot od zemjata ne gi poslu{aa
zborovite na Gospoda, koi On im gi kaà preku prorokot Jeremija.
24|37|3|Carot Sedekija go isprati Jehuhala, sinot Selemiev, i sve{tenikot Sofonij, sin
Maseev, pri prorokot Jeremija da kaàt: "pomoli se zaradi nas na na{iot Gospod
Bog."
24|37|4|Jeremija toga{ se u{te slobodno vleguva{e i izleguva{e pred narodot,
bidej}i u{te ne bea go zatvorile vo temnica.
24|37|5|Vo me|uvreme Faraonovata vojska izleze od Egipet, i Haldejcite koi go
opseduvaa Erusalim, {tom razbraa za toa, otidoa od Erusalim.
24|37|6|I bi slovo Gospodovo do prorokot Jeremija:
24|37|7|vaka veli Gospod, Bog Izrailev - kaète mu na judejskiot car, koj ve isprati
do mene da me pra{ate: eve, vojskata na Faraonot, {to vi dojde na pomo{, }e se
vrati vo zemjata svoja, vo Egipet;
24|37|8|a Haldejcite pak }e dojdat i }e se borat protiv ovoj grad, }e go prezemat i }e
go izgorat so ogan.
24|37|9|Taka veli Gospod - ne laète se, velej}i si vo sebe: "bezdrugo }e si otidat
Haldejcite od nas", za{to nema da si otidat;
24|37|10|duri i da bevte ja razbile seta vojska na Haldejcite, koi vojuvaat protiv vas,
i da ostanea pri vas samo ranetite, toa toga{ i tie bi stanale, sekoj od {atorot svoj i
bi go izgorele ovoj grad so ogan.
24|37|11|I vo toa vreme, koga haldejskata vojska se oddale~i od Erusalim, poradi
Faraonovata vojska,
24|37|12|Jeremija pojde od Erusalim, pa dojde vo zemjata na Venijamina, sokrivaj}i
se od narodot.
24|37|13|A koga be{e pred portata Venijaminova, tamo{niot upravitel na straàta, po
ime Jeraj, sin Selemiev, sin Ananiev, go zadrà prorokot Jeremij i re~e: "Ti saka{ da
pobegne{ pri Haldejcite, zar ne?"
24|37|14|Jeremija odgovori - "Laga e toa; ne sakam da begam pri Haldejcite." No
Jeraj ne go poslu{a, go fati Jeremija i go odvede kaj knezovite.
24|37|15|Knezovite se razgnevija na Jeremija, go bieja i go zatvorija vo temnica, vo
ku}ata na pisarot Jonatan, bidej}i ja bea napravile zatvor.
24|37|16|Koga Jeremija vleze vo temnicata i vo vizbata, tamu ostana pove}e dni.
24|37|17|Carot Sedekija isprati po nego i go dovedoa. I go pra{a carot vo svojot
dom tajno, velej}i: "Nema li slovo od Gospoda?" Jeremija odgovori: "Ima", i
dodade: "}e bide{ predaden vo racete na vavilonskiot car."
24|37|18|Toga{ Jeremija mu re~e na carot Sedekija: "[to zgre{iv pred tebe, pred
slugite tvoi i pred ovoj narod, pa me frlivte vo temnica?
24|37|19|I kade se va{ite proroci, koi vi prorokuvaat kaùvaj}i: 'Vavilonskiot car
nema da dojde protiv vas i protiv ovaa zemja?'
24|37|20|A sega, ~uj, gospodare moj, care, usli{i ja molbava moja pred liceto tvoe;
ne vra}aj me vo ku}ata na pisarot Jonatan, za da ne umram tamu."
24|37|21|Toga{ carot Sedekij zapoveda da go zatvorat Jeremija vo straàrnicata, i
tamu mu davaa po edno par~e leb na den od ulicata ne lebarite, se dodeka ne se
zavr{i siot leb vo gradot. I taka ostana Jeremij vo straàrnicata.
24|38|1|Safatij, sinot Matanov, Godolij, sinot Pashorov, Juhal, sinot Selemiin, i
Pashor, sinot Malhiev gi ~uja zborovite, {to gi kaà Jeremija pred narodot, otkako
re~e:
24|38|2|"Vaka veli Gospod - onoj, {to }e ostane vo ovoj grad, }e umre od me~, od
glad i od pomor; a onoj, {to }e pojde pri Haldejcite, }e bide ìv, i negovata du{a }e
mu bide zameneta mesto grabe`, i toj }e ostane ìv.
24|38|3|Taka veli Gospod - ovoj grad bezdrugo }e bide predaden vo racete na
vojskata od vavilonskiot car, i toj }e go prezeme."
24|38|4|Toga{ knezovite mu rekova na carot: "Ovoj ~ovek neka bide predaden na
smrt, oti vlijae da oslabat racete na vojnicite, {to }e ostanat vo ovoj grad, racete na
siot narod, otkako im gi kaà tie zborovi; bidej}i ovoj ~ovek ne mu poèluva dobro
na ovoj narod, tuku zlo."
24|38|5|I re~e caot Sedekij: "Ete, toj e vo va{i race, bidej}i carot ne moè ni{to da
napravi protiv vas."
24|38|6|Toga{ go fatija Jeremija i go frlija vo jamata na Melhija, sinot carev, koj
be{e vo straàrnicata, i go pu{tija Jeremija so jaè; vo jamata nema{e voda, tuku
samo tiwa, i Jeremija padna vo tiwata.
24|38|7|I ~u Avdemeleh Etiopjaninot, eden od dvorjanite, {to se nao|a{e vo carskiot
dom, deka Jeremija go frlija vo jamata, a carot toga{ sede{e pred portite
Venijaminovi.
24|38|8|Pa izleze Avdemeleh od carskiot dom i mu re~e na carot:
24|38|9|"Gospodare moj, care, lo{o ti napravija onie lu|e {to taka postapija so
prorokot Jeremija, kogo go frlija vo jamata; toj }e umre tamu od glad, oti vo gradot
ve}e nema leb."
24|38|10|Carot mu zapoveda na Avdemeleha Etiopjaninot i re~e: "Zemi so sebesi
odovde triesetina lu|e i izvle~i go prorokot Jeremija od jamata, dodeka u{te ne
umrel!"
24|38|11|Avdemeleh zede so sebe lu|e i vleze vo carskiot dom, vo podzemjeto, i
zede ottamu iznoseni ali{ta, stari krpi, pa gi spu{ti so jaè vo jamata pri Jeremija.
24|38|12|I mu re~e Avdemeleh Etiopjaninot na Jeremija: "Stavi gi tie vetvi ali{ta i
krpite pod mi{kite na racete svoi, pod jaèto. I Jeremija napravi taka.
24|38|13|Pa go povlekoa Jeremija so jaèto i go izvlekoa od jamata. I ostana Jeremij
vo straàrnicata.
24|38|14|Toga{ carot Sedekij prati, pa go povika pri sebe Jeremija, pri tretiot vlez za
vo domot Gospoden; i mu re~e na Jeremija - "]e te pra{am ne{to, no ne sokrivaj
ni{to od mene."
24|38|15|I mu re~e Jeremija na Sedekija: "Ako ti otkrijam, nema li da me
predade{ na smrt, a ako te posovetuvam, ti nema da me poslu{a{."
24|38|16|I mu se zakolna tajno carot Sedekij na Jeremija, velej}i: "@iv Gospod,
Koj ni ja sozdade du{ata, nema da te predadam na smrt i nema da te predadam vo
racete na onie lu|e, {to ja sakaat du{ata tvoja."
24|38|17|Toga{ Jeremij mu re~e na Sedekija: "Vaka veli Gospod, Bog Savaot, Bog
Izrailev - ako otide{ pri knezovite na vavilonskiot car, du{ata }e ti ostane ìva, i
ovoj grad nema da bide izgoren so ogan, i ti }e bide{ ìv, a i domot tvoj;
24|38|18|ako, pak, ne pojde{ pri knezovite na vavilonskiot car, ovoj grad }e bide
predaden vo racete na Haldejcite, i tie so ogan }e go izgorat, a ti nema da
pobegne{ od racete nivni."
24|38|19|I mu re~e carot Sedekija na Jeremija: "Se pla{am od Judejcite, koi pojdoa
pri Haldejcite, za da ne me predadat Haldejcite vo racete nivni, pa tie da se ismeat
so mene."
24|38|20|I mu re~e Jeremija: "Nema da te predadat; poslu{aj go glasot Gospodov za
ova, {to ti go kaùvam, pa }e ti bide dobro, i ìva }e ostane du{ata tvoja.
24|38|21|Ako, pak, ne saka{ da pojde{ eve go slovoto, {to mi go otkri Gospod:
24|38|22|ete, site èni, {to }e ostanat vo domot na judejskiot car, }e bidat odvedeni
pri knezovite na vavilonskiot car, i }e re~at: "tebe te izlagaa i te pobedija tvoite
prijateli; nozete tvoi potonaa vo tiwa, a tie pobegnaa od tebe,
24|38|23|i site tvoi èni i decata tvoi }e gi odvedat pri Haldejcite, i ti ne }e moè{ da
izbega{ od racete nivni; ti }e bide{ grabnat od rakata na vavilonskiot car i }e
napravi{ ovoj grad da bide izgoren so ogan."
24|38|24|I mu re~e Sedekija na Jeremija: "Nikoj da ne gi znae ovie zborovi, i
toga{ ti nema da umre{;
24|38|25|ako, pak, ~ujat knezovite deka sum zboruval so tebe, i dojdat pri tebe i ti
re~at - kaì ni, {to mu zboruva{e na carot, ne krij od nas, i nie nema da te ubieme, a
i ona, {to ti re~e carot,
24|38|26|toga{ kaì im: jas mu ja iznesov pred liceto na carot mojata molba, za da
ne me vra}a vo domot na Jonatana, pa da ne umram tamu."
24|38|27|I dojdoa site knezovi pri Jeremija i go pra{aa, a toj im odgovori to~no
onaka, kako {to mu be{e zapovedal carot da kaè, i tie mol~e{kum go ostavija,
bidej}i ne go razbraa ona {to mu be{e re~eno na carot.
24|38|28|I ostana Jeremija vo straàrnicata do denot, vo koj Erusalim be{e
prezemen. I Erusalim go prezedoa.
24|39|1|Vo devettata godina na Sedekija, carot judejski, vo desettiot mesec, dojde
Navuhodonosor, carot vavilonski so seta vojska svoja do Erusalim i go opsedna.
24|39|2|A vo edinaesettata godina na Sedekija, vo ~etvrtiot mesec, vo devettiot den
od mesecot gradot be{e prezemen.
24|39|3|I vlegoa vo nego knezovite na vavilonskiot car - Nergal - Sareser, Samgar -
Nevo, Sarsehim, na~alnik na dvorjanite, Nergal - Sareser, na~alnik na gleda~ite, i
site drugi knezovi, na vavilonskiot car i se smestija do srednite porti.
24|39|4|Koga Sedekija, carot judejski, i site voeni na~alnici, gi vidoa, pobegnaa, i
vo tekot na no}ta izlegoa od gradot preku carskata gradina, niz portite me|u dvata
yida i trgnaa po patot kon ramninata.
24|39|5|No haldejsksta vojska se spu{ti po niv; go dostignaa Sedekija vo
Jerihonskata ramnina; go fatija i go odvedoa pri vavilonskiot car Navuhodonosor
vo Rivla, vo zemjata Emat, i go sude{e, pred o~ite negovi, i site judejski
velikodostojnici vavilonskiot car gi zakla; a na Sedekija mu gi izvazdi o~ite i go
stavi vo okovi, za da go odvedat vo Vavilon.
24|39|6|I vavilonskiot car vo Rivla gi zakla sinovite na Sedekija pred negovite o~i;
vavilonskiot car gi zakla i site velmoì judejski;
24|39|7|a na Sedekija mu gi izvadi o~ite i go opkova vo okovi, za da go odvede vo
Vavilon.
24|39|8|Domot na carot i domovite na narodot Haldejcite gi izgorea so ogan i
yidovite erusalimski gi sru{ija.
24|39|9|A ostatokot od narodot, {to ostana vo gradot, kako i odmetnicite, koi mu se
pridruìja, i drugiot narod Navuzardan, na~alnikot na telohranitelite, gi preseli vo
Vavilon.
24|39|10|Bednite od narodot, pak, koi nemaa ni{to, Navuzardan, na~alnikot na
telohranitelite, gi ostavi vo judejskata zemja i im dade u{te toga{ lozja i nivi.
24|39|11|A za Jeremija Navuhodonosor, carot vavilonski, mu dade takva zapoved na
Navuzardana, na~lanikot na telohranitelite -
24|39|12|"Zemi go, griì se za nego, i ne pravi mu ni{to lo{o, tuku postapuvaj so
nego onaka, kako {to }e ti kaè toj."
24|39|13|I prati Navuzardan na~alnikot na telohranitelite, i Navuzazvan, na~alnik
na dvorjanite, i Nergal - Saresar na~alnik na gleda~ite, i site knezovi na
vavilonskiot car,
24|39|14|ispratija i go zedoa Jeremija od straàrnicata i mu go doverija na Godolija,
sinot na Ahikama, sinot Safanov; go izvedoa i toj ostana da ìvee me|u narodot.
24|39|15|Koga Jeremija u{te be{e zatvoren vo dvorskiot zatvor, bi slovo
Gospodovo do nego:
24|39|16|odi, re~i mu na Avdemeleh Etiopjaninot - vaka veli Gospod Savaot, Bog
Izrailev: eve, Jas }e gi ispolnam zborovite za ovoj grad na zlo, no ne na dobro, i
tie }e se izvr{at vo onoj den pred o~ite tvoi;
24|39|17|no tebe }e te izbavam vo onoj den, veli Gospod, i nema da bide{ predaden
vo racete na lu|eto, od koi se pla{i{.
24|39|18|Jas }e te izbavam i ti nema da padne{ od me~, i du{ata tvoja }e ostane
mesto grabe`, bidej}i na Mene se nadeva{e, veli Gospod.
24|40|1|I bi slovo Gospodovo do Jeremija, otkako Navuzardan, na~alnikot na
telohranitelite, go otpu{ti od Rama, kade {to go be{e zel okovan vo verigi od
drugite zarobeni erusalimci i Judejci, preseluvani vo Vavilon.
24|40|2|Na~alnikot na telohranitelite go zede Jeremija i mu re~e: "Tvojot Gospod
Bog go izre~e ova zlo vrz ova mesto
24|40|3|i go isprati Gospod, i napravi, kako {to re~e - bidej}i vie zgre{ivte pred
Gospoda i ne go poslu{avte glasot Negov, i ete zaradi toa i ve postigna ova.
24|40|4|Pa taka, eve, jas denes te osloboduvam od verigite, {to ti se na racete tvoi;
ako ti e ugodno da dojde{ so mene vo Vavilon, dojdi i jas }e se griàm za tebe; ako,
pak, ne ti e ugodno da dojde{ so mene vo Vavilon, ostani ovde. Eve, ovaa zemja e
pred tebe; kade {to ti e ugodno i kade {to ti e milo da odi{, pojdi tamu."
24|40|5|Dodeka toj u{te ne be{e trgnal, Navuzardan re~e: "Odi pri Godolija, sinot
na Ahikama, sino Safanov, kogo vavilonskiot car go postavi za na~alnik nad
judejskite gradovi, i ostani so nego me|u narodot; ili, odi, kade {to ti e milo da
odi{." I na~alnikot na telohranitelite mu dade hrana i dar, pa to otpu{ti.
24|40|6|I dojde Jeremija pri Godolija, sinot Ahikamov, vo Masifa i ìvee{e so nego
me|u narodot, {to be{e ostanal vo zemjata.
24|40|7|Koga site voeni na~alnici, {to bea vo ramninata, tie i lu|eto nivni, ~uja deka
vavilonskiot car go postavil Godolija, sinot Ahikamov, za na~alnik nad zemjata i
mu gi doveril lu|eto, ènite i decata i bednite vo zemjata, {to ne bea preseleni vo
Vavilon,
24|40|8|toga{ dojdoa vo Masifa pri Godolija Ismail, sinot Nataniev, Joanan i
Jonatan, sinovite Kareevi, Seraja, sinot Tanasmetov, sinovite na Ofa od Netofat i
Jezonija, sinot na Mahat, tie i druìnata nivna.
24|40|9|Godolij, sinot na Ahikama, sin Safanov, im se zakolna nim i na lu|eto,
velej}i: "Ne bojte se da im sluìte na Haldejcite, ostanete si vo zemjata i sluète mu
na vavilonskiot car, pa }e vi bide dobro;
24|40|10|jas pak }e ostanam vo Masifa za da se zastapuvam pred Haldejcite, {to }e
doa|aat pri nas; a vie sobirajte vino, letni plodovi i elej, sobirajte go vo va{ite
sadovi i ìvejte vo gradovite svoi, {to gi zazedovte."
24|40|11|Isto taka i site Judejci, {to se nao|aa vo zemjata Moav, me|u sinovite na
Amona, vo Idumeja i po site krai{ta, ~uja deka vivilonskiot car ostavil del od
Judejcite i go postavil nad niv Godolija, sinot na Ahikama, sin Safanov,
24|40|12|pa se vratija site tie Judejci od site mesta, kade {to bea progoneti, i dojdoa
vo judejskata zemja pri Godilija vo Masifa, i sobraa mnogu vino i letni plodovi.
24|40|13|Me|utoa, Joanan, sinot na Kareja, i site voeni na~alnici, {to se nao|aa vo
poleto, dojdoa pri Godolija vo Masifa,
24|40|14|i mu rekoa: "zna{ li ti deka Valis, carot na sinovite Amonovi, go isprati
Ismaila, sinot Nataniev, da te ubie?" No Godolija, sinot Ahikamov, ne im poveruva.
24|40|15|Toga{ Joanan, sinot Kareev, mu re~e tajno na Godolija vo Masifa:
"Dozvoli mi da pojdam i da go ubijam Ismaila, sinot Nataniev, i nikoj nema da
razbere; zo{to da dozvoli{ da te ubie i da se rasturast site sobrani pri tebe Judejci, i
da zagine ostatokot od Juda?"
24|40|16|No Godolija, sinot Ahikamov, mu re~e na Joanan, sinot Kareev: "Ne pravi
go toa, oti ona, {to mi go kaùva{ za Ismaila, ne e vistina."
24|41|1|Vo sedmiot mesec, Ismail, sinot na Natanija, sin Elisamov, od carski rod i
velikodostojnik pri carot, i deset du{i so nego dojdoa vo Masifa pri Godolija, sinov
Ahikamov, i tamu, vo Masifa, jadea zaedno leb.
24|41|2|I stana Ismail, sinot Nataniev i desette du{i so nego, pa go ubija so me~
Godolija, sinot na Ahikama, sin Safanov, i go ubija onoj, kogo vavilonskiot car go
be{e postavil za upravnik na zemjata.
24|41|3|Ismail gi ubi i site Judejci, {to bea so Godilija vo Masifa, i Haldejcite,
vojnici {to se nao|aa tamu.
24|41|4|Na vtoriot den, po ubivaweto na Godilija, dodeka u{te nikoj ne znae{e za
toa,
24|41|5|dojdoa od Sihem, Silom i Samarija, osumdeset du{i so izbri~eni bradi i
raskinati obleki i so grebnatinki po teloto, so darovi i livan vo racete, za da gi
prinesat vo domot Gospoden.
24|41|6|Ismail, sinot Nataniev, izleze od Masifa da gi presretne, odej}i i pla~ej}i, i
koga gi sretna, im re~e: "Odete pri Godolija, sinot Ahikamov."
24|41|7|I koga vlegoa vo gradot, Ismail, sinot Nataniev, zaedno so onie {to bea so
nego, gi ubi i niv i gi frli vo jama.
24|41|8|No se najdoa me|u niv deset du{i, koi mu rekoa na Ismaila: "Ne ubivaj ne,
bidej}i vo poleto imame sokrieni kletovi so p~enica i ja~men, elej i med." I toj se
vozdrà, pa ne gi ubi so nivnite drugi bra}a.
24|41|9|A rovot, kade {to gi frli Ismail trupovite na lu|eto, {to gi ubi poradi
Godilija, be{e istiot, {to go be{e napravil carot Asa, od strav pred Vasa, carot
izrailski; nego go naplni Natanieviot sin Ismail so ubienite.
24|41|10|Toga{ go zarobi Ismail siot narod vo Masifa, carskite }erki i siot drug
narod {to be{e ostanal vo Masifa, kogo Navuzardan, na~alnikot na telohranitelite,
be{e go doveril na Godilija, sinot Ahikamov, pa vo zorata trgna Ismail, Natanieviot
sin kon zemjata na sinovite Amonovi.
24|41|11|No, Joanan, sinot na Kareja, i site so nego voeni na~alnici, ~uja za site
zlodela {to be{e gi izvr{il Ismail, sinot Nataniev,
24|41|12|pa gi povedoa site lu|e i otidoa da se bijat so Ismaila, sinot Nataniev, i go
stignaa pri golemite vodi, vo Gavaon.
24|41|13|I koga siot narod, {to be{e so Ismaila, go vide Joanana, sinot Kareev, i site
so nego voeni na~alnici, toj se zaraduva.
24|41|14|Toga{ siot narod, {to be{e go zarobil Ismiail od Masifa, se otkaà i se
priklu~i, pa otide pri Joanana, sinot na Kareja.
24|41|15|A Ismail, sinot Nataniev, pobegna od Joanana so osum du{i i otide pri
sinovite Amonovi.
24|41|16|Toga{ Joanan, sinot Kareev, i site so nego voeni na~alnici go povedoa od
Masifa siot narod, {to go oslobodi toj od Ismaila, sinot Nataniev, otkako go be{e
ubil Godolija, sinot Ahikamov, lu|e, vojnici, èni, deca i dvorjani, {to be{e gi izvel
od Gavaon:
24|41|17|otidoa, pa se zadràa vo naselbata Himam, blizu do Vitleem, za da izbegaat
vo Egipet,
24|41|18|bidej}i se pla{ea od Haldejcite, oti Ismail, sinot Nataniev go ubi sinot
Ahikamov, Godolija, kogo vavilonskiot car be{e go postavil za upravnik na
zemjata.
24|42|1|Potoa dojdoa site vojvodi i Joanan, sinot na Kareja, i Jezanij, sinot Osain, i
siot narod, od malo do golemo.
24|42|2|i mu rekoa na prorokot Jeremija: "Eve ja molbata na{a pred tebe, pomoli
Mu se na tvojot Gospod Bog za siot ovoj ostatok, za{to od mnogumina ostanavme
malku, kako {to ne gledaat tvoite o~i,
24|42|3|pa tvojot Gospod Bog da ni go pokaè patot, po koj treba da vrvime, i {to
treba da pravime."
24|42|4|I im re~e prorokot Jeremija: "Ve ~uv, }e Mu se pomolam na va{iot Gospod
Bog, po molbata va{a, i se, {to }e vi odgovori Gospod, }e vi go kaàm, ni zbor
nema da sokrijam od vas."
24|42|5|Tie mu rekoa na Jeremija: "Gospod neka ni bide vistinski i veren svedok za
toa, deka nie }e napravime se, {to tvojot Gospod }e zapoveda za nas;
24|42|6|dobro li, lo{o li }e bide toa, nie }e go poslu{ame glasot na na{iot Gospod
Bog, pri Kogo te pra}ame, za da ni bide dobro, ako bideme poslu{ni na glasot od
Gospoda, na{iot Bog."
24|42|7|Po deset dni bi slovo Gospodovo do Jeremija.
24|42|8|Toj go povika pri sebe Joanana, sinot Kareev, site so nego vojvodi i siot
narod - od malo do golemo,
24|42|9|pa im re~e: vaka veli Gospod, Bog Izrailev, - do Kogo me isprativte da Mu
ja prenesam va{ata molba
24|42|10|ako ostanete vo ovaa zemja, Jas }e ve zacvrstam i nema da ve razoram, }e
ve posadam i nema da ve iskorenam, za{to àlam za bedata, {to vi ja napraviv.
24|42|11|Ne bojte se od vavilonskiot car, od kogo se pla{ite, ne bojte se od nego,
veli Gospod, bidej}i i Jas sum so vas, za da ve spasuvam i da ve izbavuvam od
negovata raka.
24|42|12|I }e pokaàm milost sprema vas, i toj }e se smili nad vas i }e ve vrati vo
va{ata zemja.
24|42|13|Ako, pak, re~ete: "ne sakame da ìveeme vo ovaa zemja" i ne go poslu{ate
glasot na Gospoda, va{iot Bog, velej}i -
24|42|14|"ne, tuku }e otideme vo zemjata Egipetska, kade {to nema da vidime
vojna i nema da ~ueme truben glas, i nema da gladuvame, tamu }e ìveeme",
24|42|15|toga{ ~ujte go sega slovoto Gospodovo, vie, ostatokot od Juda: vaka veli
Gospod Savaot, Bog Izrailev: "ako go svrtite liceto svoe, za da otidete vo Egipet, i
otidete tamu, za da se naselite,
24|42|16|toga{ me~ot, od koj se pla{evte, }e ve postigne tamu, vo zemjata
Egipetska, i gladot, od kogo se boevte, sekoga{e }e ve sledi vo Egipet, i tamu }e
umrete.
24|42|17|I site, {to }e go svrtat liceto svoe da otidat vo Egipet i tamu da ìveat, }e
umrat od me~, od glad i od pomor, i nieden od niv nema da ostane i nema da
pobegne od bedata {to }e ja pratam vrz niv.
24|42|18|Oti, taka veli Gospod Savaot, Bog Izrailev: kako {to se izlea gnevot Moj i
jarosta Moja vrz ìtelite erusalimski, taka }e se izlee jarosta Moja vrz vas, koga }e
vlezete vo Egipet, i }e stanete za prokletstvo i za uàs, za poruga i za ukor, i nema
pove}e da go vidite ova mesto.
24|42|19|Gospod vi zboruva vam, ostatoci Judini: ne odete vo Egipet; znajte, deka
vi svedo~am jas.
24|42|20|Oti vie zgre{ivte protiv samite sebesi - vie me prativte pred Gospoda,
na{iot Bog, i mi rekovte: "pomoli se za nas na Gospoda, na{iot Bog, a se {to }e
kaè Gospod, na{iot Bog, kaì ni, i nie }e izvr{ime."
24|42|21|I eve, koga vi go kaàv denes toa, vie ne go poslu{avte glasot na Gospoda,
na{iot Bog, i seto ona, so koe me prati On do vas.
24|42|22|Pa taka, znajte, deka }e umrete od me~, od glad i od pomor vo ona mesto,
kade {to sakate da pojdete, za da ìveete tamu.
24|43|1|Koga Jeremija mu gi izgovori na siot narod ovie zborovi na nivniot Gospod
Bog, site tie zborovi so koi nivniot Gospod go prati do niv,
24|43|2|toga{ Azanij, sinot Osaiev, i Joanan, sinot Kareev, i site oholi lu|e mu rekoa
na Jeremija: "Toa, {to go zboruva{ ne e vistina; Gospod, na{iot Bog, ne te prati da
kaè{ - ne odete vo Egipet, za da ìveete tamu"
24|43|3|tuku Varuh, sinot Niriev, te nagovori protiv nas, za da ne predade{ vo racete
na Haldejcite, pa da ne ubijat, ili da ne odvedat kako robovi vo Vavilon."
24|43|4|I Joanan, sinot Kareev, site vojvodi i siot narod ne go poslu{aa glasot na
Gospoda, za da ostanat vo zemjata Judejska:
24|43|5|Toga{ Joanan, sinot Kareev, i site vojvodi go povedoa siot ostatok od
Judejcite, koi se bea vratile od kaj site narodi, kade {to bea progoneti, za da ìveat
vo zemjata judejska;
24|43|6|maì, èni, deca, carevite }erki i site onie, koi Navuzardan, na~alnik na
telohranitelite, gi ostavi so Godolija, sinot na Ahikama, sin Safanov, i prorokot
Jeremija, i Varuha, sinot Niriev;
24|43|7|pa otidoa vo zemjata Egipetska, bidej}i ne go poslu{aa glasot na Gospoda, i
stignaa do Tafnis.
24|43|8|I bi slovo Gospodovo do Jeremija vo Tafnis:
24|43|9|zemi vo racete golemi kamewa i sokri gi vo izmesena glina pred vlezot na
Faraonoviot dom vo Tafnis, pred o~ite na Judejcite,
24|43|10|i kaì im - vaka veli Gospod Savaot, Bog Izrailev: eve, }e pratam i }e go
dovedam Navuhodonosora, carot vavilonski, slugata Svoj, i }e go postavam
prestolot negov vrz ovie kamewa {to gi sokriv, i toj }e go raspne nad niv svojot
velikolepen {ator
24|43|11|i }e dojde, pa }e ja porazi Egipetskata zemja: i koj e za smrt, }e bide
predaden na smrt; i koj e za ropstvo, }e otide vo ropstvo, a koj e za pod me~ - pod
me~.
24|43|12|Pa }e zapalam ogan vo svetili{tata na bogovite egipetski; i toj }e gi izgori,
a niv }e gi zarobi, i }e se nagrne so Egipetskata zemja, kako pastir {to se
nametnuva so oblekata svoja, pa }e si otide ottamu so mir.
24|43|13|I }e gi sobori statuite na Betsamis, {to se nao|aat vo Egipetskata zemja, i
svetili{tata na egipetskite bogovi }e gi izgori so ogan.
24|44|1|Dojde slovoto Gospodovo do Jeremija za site Judejci, koi ìveat vo
Egipetskata zemja, naseleni vo Magdol, Tafnis, Nof i vo zemjata Patros -
24|44|2|vaka veli Gospod Savaot, Bog Izrailev: vie ja vidovte seta beda, {to ja
isprativ vrz Erusalim i vrz site gradovi judejski; ete, tie se sega zapusteni i nikoj ne
ìvee vo niv,
24|44|3|poradi nivnata zloba, {to zgre{ija, otkako Me razgnevuvaa, odej}i da kadat
i da sluàt na drugi bogovi, {to ne gi poznavaa ni tie, ni vie, nitu tatkovcite va{i.
24|44|4|I gi pra}av pri vas site slugi Moi - prorocite, gi pra}av od rano utro, za da vi
kaàt: "Ne pravete go toa gnasno delo, {to Mi e odvratno."
24|44|5|No tie ne go priklonija uvoto i ne slu{aa, za da se odvratat od svoeto zlo, da
ne kadat na drugi bogovi.
24|44|6|I Mojata jarost i Mojot gnev se izlea i se razgori vrz gradovite na Judeja i po
erusalimskite ulici; tie stanaa urnatini i pustelija, kako {to gledate sega.
24|44|7|A sega, vaka veli Gospod, Bog Savaot, Bog Izrailev: zo{to go vr{ite toa
golemo zlo na du{ite svoi, istrebuvaj}i gi pome|u sebe maìte i ènite, vozrasnite,
decata i mladincite vo Judeja, za da ne ostavite ostatok, pa,
24|44|8|bidej}i Me razgnevuvate so delata na racete svoi, so kadeweto pred drugi
bogovi vo zemjata Egipetska, kade {to dojdovte da ìveete, ta da se pogubite samite
sebe i da stanete za prokletstvo i ukor kaj site narodi po zemjata?
24|44|9|Zar go zaboravivte ne~estieto na va{ite tatkovci i ne~estieto na judejskite
carevi, va{eto sopstveno ne~estie i ne~estieto na va{ite èni, {to go vr{ea vo
zemjata Judejska i po erusalimskite ulici?
24|44|10|No, tie ne se smirija ni do denes, ne se bojat i ne odat po Mojot zakon i po
Moite naredbi, {to vi gi dadova vam i na tatkovcite va{i.
24|44|11|Zatoa, vaka veli Gospod Savaot, Bog Izrailev: 'eve, }e go svrtam protiv
vas liceto Svoe za pogibel, i za da ja istrebam cela Judeja,
24|44|12|i }e go zemam ostatokot Judein {to re{i da zamine vo zemjata Egipetska i
da ìvee tamu, i }e bidat istrebeni site; }e padnat vo zemjata Egipetska i so me~ i so
glad }e bidat istrebeni; malo i golemo }e umrat od me~ i od glad, i }e bidat izloèni
na prokletstvo i uàs, za poruga i ukor.
24|44|13|]e gi posetam onie, {to ìveat vo zemjata Egipetska, kako {to gi posetiv
Erusalim, so me~, so glad i so pomor,
24|44|14|i nikoj nema da izbega i nema da se spasi od ostatokot na Judejcite, koi
dojdoa vo zemjata Egipetska, za da ìveat tamu i potoa da se vratat vo zemjata
Judejska, kade {to od se srce sakaa da se vratat, za da ìveat tamu; nikoj nema da se
vrati osven onie, {to }e pobegnat ottamu.'
24|44|15|I site maì, koi znaeja deka ènite nivni im kadat na drugi bogovi, i site
èni, {to stoeja tamu vo golemo mnoèstvo, i siot narod koj ìvee{e vo zemjata
Egipetska, vo Patros, mu odgovorija na Jeremija i mu rekoa:
24|44|16|"Zborot, {to ni go kaà vo imeto Gospodovo, nie ne go slu{ame;
24|44|17|tuku }e pravime se {to e izlezeno od ustite na{i: }e i kadime na bogiwata
na neboto i }e i pravime prelivi, kako {to go pravevme toa, nie i tatkovcite na{i,
carevite na{i i knezovite na{i, po gradovite na Judeja i po ulicite erusalimski,
bidej}i toga{ bevme site vo dobra sostojba i bedi ne vidovme;
24|44|18|i, otkako prekrativme da i kadime na bogiwata na neboto i da i pravime
prelivi, trpime sekakvi skudnosti i zaginuvame od me~ i od glad.
24|44|19|I koga i kadime na bogiwata na neboto i i prinesuvame prelivi, zar bez
znaewe na na{ite maì i pravime lep~iwa so nejziniot lik ili prinesuvame prelivi?"
24|44|20|Toga{ Jeremija mu re~e na siot narod, na maìte i ènite, i na siot narod {to
taka mu odgovara{e:
24|44|21|"Zar Gospod ne si spomna za kadeweto, {to go izvr{uvavte vo judejskite
gradovi, po ulicite erusalimski, vie i tatkovcite va{i, carevite va{i, knezovite va{i i
narodot od zemjata, i zar ne vleze toa vo srceto Negovo?
24|44|22|Gospod ne moè ve}e da gi podnesuva va{ite lo{i dela i odvratnosti, {to gi
pravevte; zatoa i zemjata va{a stana pustiwa, uàs i prokleststvo, bez ìteli, kako {to
gledate sega.
24|44|23|Zatoa {to kadevte i Mu gre{evte na Gospoda, ne go slu{avte glasot na
Gospoda i ne odevte spored zakonot Negov, po naredbite Negovi i po zapovedite
Negovi, pa zatoa i ve postigna ova zlo, kako {to gledate sega."
24|44|24|Toga{ Jeremija mu re~e na siot narod i na site èni: "ûjte go slovoto
Gospodovo, vie, site Judejci, {to ste vo zemjata Egipetska;
24|44|25|vaka veli Gospod Savaot, Bog Izrailev: se {to zboruvavte so ustata, toa i
so race go pravevte vie i ènite va{i; vie velite: 'da gi ispolnuvame na{ite zaveti, {to
gi vetivma, da i kadime na bogiwata na neboto i da i prinesuvame prelivi.'
Navistina, va{ite zaveti, gi odràvte i gi izvr{ivte to~no va{ite vetuvawa.
24|44|26|Zatoa sega ~ujte go slovoto Gospodovo, vie, site Judejci, {to ìveete vo
zemjata Egipetska: eve, Jas se zakolnav vo Svoeto veliko ime, veli Gospod, deka vo
seta Egipetska zemja nama pove}e da se izgovara imeto Moe od ustata na koj i da
bilo Judeec, za da re~e: 'ìv da e Gospod Bog!'
24|44|27|Eve, Jas }e bdeam nad vas za pogibel, a ne za dobro, i site Judejci vo
zemjata Egipetska }e zaginat od me~ i od glad, se dodeka ne bidat napolno
istrebeni.
24|44|28|Samo malkumina ottrgnati od me~ot }e se vratat od zemjata Egipetska vo
Judejskata, a site drugi Judejci, {to otidoa vo zemjata Egipetska, za da poìveat
tamu, }e uznaat deka zborot }e se izvr{i: Mojot ili nivniot.
24|44|29|I, eve vi znak, veli Gospod, deka }e ve posetam na toa mesto, za da znaete,
deka }e se ispolnat zborovite Moi za vas, za va{a pogibel.
24|44|30|Taka veli Gospod: eve, Jas }e go predadam egipetskiot car, faraonot
Vafrija, vo racete na neprijatelite negovi i vo racete na onie, {to ja baraat du{ata
negova, onaka kako {to go predadov judejskiot car Sedekija vo racete na
vavilonskiot car Navuhodonosora, neprijatelot negov, koj ja bara{e du{ata negova."
24|45|1|Slovo koe prorokot Jeremija mu go kaà na Varuha, sinot Niriev, koga toj gi
zapi{a vo kniga ovie zborovi od ustata na Jeremija, vo ~etvrtata godina na
judejskiot car Joakima, sin Josiev -
24|45|2|"Vaka veli Gospod, Bog Izrailev, za tebe, Varuhe:
24|45|3|ti veli{ - 'te{ko mene! oti Gospod mi pridodade kon bolkata moja;
iznemo{ten sum od vozdi{ki i spokoj nemam.'
24|45|4|Kaì mu vaka: taka veli Gospod - eve, {to sum napravil }e razru{am, i, {to
sum posadil }e iskornam - celava ovaa zemja.
24|45|5|A ti za sebe saka{ ne{to golemo: ne baraj; bidej}i eve, Jas }e ispratam beda
vrz sekoe su{testvo, veli Gospod, a mesto plen }e ja ostavam du{ata tvoja nasekade
kade i da pojde{."
24|46|1|Slovo Gospodovo, upateno do prorokot Jeremija za neznaboè~kite narodi:
24|46|2|za Egipet, za vojskata na faraonot Nehao, car egipetski, koja be{e pri rekata
Efrat vo Karhamis i koja ja pobedi Navuhodonosor, carot vavilonski vo ~etvrtata
godina na Joakima, sinot Josiev, car judejski:
24|46|3|"Prigotvete gi {titovite i kopjata i stapete vo boj;
24|46|4|osedlajte gi kowite i ka~ete se na niv, kowanici, i postavete gi {lemovite;
naostrete gi kopjata, oble~ete se vo oklopi.
24|46|5|A zo{to, gledam, tie se upla{ija i se svrtija nazad? Junacite nivni se razbieni
i begaat, ne obyrnuvaj}i se nazad, strav od sekade, veli Gospod.
24|46|6|Nema da pobegna brzonogiot i nema da se izbavi silniot; na sever, pokraj
rekata Efrat, }e se sopnat i }e padnat.
24|46|7|Koj e toj {to se podiga kako potok i vodite da mu se branuvaat kako vo
reka?
24|46|8|Egipet se podiga kako reka i vodite mu se razbranuvaat kako potoci, pa veli:
}e se krenam i }e ja pokrijam zemjata, }e go uni{tam gradot i ìtelite negovi.
24|46|9|Sednuvaj}i na kowite i vpregnuvaj}i gi kolite, izleguvajte, i ginete, junaci,
Etiopjani i Lobijci, vooruèni so {titi, i Lidijci, {to gi drìte i zategnuvate lakovite;
24|46|10|za{to ovoj den e za Gospoda, Boga Savaota, den za odmazda, za da im se
odmazdi na neprijatelite Svoi; i me~ }e izeduva, }e se nasiti i }e se opie od krvta
nivna; bidej}i toa }e se izvr{i za Gospoda Boga Savaota, kako `rtven prinos vo
severnata zemja, pri rekata Efrat.
24|46|11|Odi vo Galad i zemi balsam, devojko, }erko egipetska; zaludo }e
trupa{ lekovi - iscelenie za tebe nema.
24|46|12|ûja narodite za tvojot sram, i piskotot tvoj ja ispolni zemjata; bidej}i
junak so junak se sudriva, pa obajcata pa|aat."
24|46|13|Slovo, koe Gospod mu go kaà na prorokot Jeremij za doa|aweto na
Navuhodonosora, carot vavilonski, za da ja porazi zemjata Egipetska:
24|46|14|"Soop{tete vo Egipet, i kaète vo Migdol, javete vo Nof i vo Tafnis;
kaète: 'kaì i da se prigotvi oti me~ot }e gi izede okolnite naselbi.'
24|46|15|Zo{to e junakot tvoj soboren? Ne se odrà, oti Gospod go sobori;
24|46|16|On napravi taka, {to mnogumina se sudruvaa i pa|aa duri eden vrz drug,
velej}i: 'stanuvaj da si pojdeme pri na{iot narod vo svojata rodna zemja, daleku od
nasilni~kiot me~.'
24|46|17|a tamu vikaat: 'Faraonot, carot egipetski, propadna; go propu{ti
opredelenoto vreme.'
24|46|18|@iv sum Jas, veli Carot, ~ie ime e Gospod Savaot: }e dojde On kako
Tavor me|u gorite i kako Karmil pokraj Moreto.
24|46|19|Podgotvi se za preseluvawe, }erko, ìtelko egipetska, za{to Nof }e bide
opusto{en, razoren, pa ne }e ostane nitu eden ìtel.
24|46|20|Egipet e ubava june~ka: no pogibelta ide, doa|a od sever.
24|46|21|I naemnicite negovi kaj nego ne izgledaat kako zgoeni telci, pa i samite
trgnaa da begaat, pobegnaa site, ne moèa da izdràt, bidej}i vrz niv dojde nivniot
pogibelen den, vreme za da im odmazdam.
24|46|22|Glasot nivni piska kako glas na zmija, tie doa|aat so vojska, }e dojdat vrz
nego so sekri kako drvari,
24|46|23|}e ja ise~at {umata negova, veli Gospod, bidej}i se bezbrojni; pove}e se
otkolku skakulcite, pa broj nemaat.
24|46|24|Zasrami se, }erko egipetska, ti, koja si predadena vo racete na severniot
narod.
24|46|25|Gospod Savaot, Bog Izrailev, veli: eve, Jas }e go posetam Amona, koj
ìvee vo Nof, Faraonot i Egipet, bogovite negovi i carevite negovi, Faraonot i onie
{to se nadevaat vo nego,
24|46|26|I }e gi predadam vo racete na onie {to ja baraat du{ata nivna i vo racete na
Navuhodonosora, carot vavilonski, i vo racete na slugite negovi, no potoa toj }e
bide naselen, kako i vo porane{nite dni, veli Gospod.
24|46|27|A ti, Jakove, slugo Moj, ne boj se i ne pla{e se, Izraele: oti eve, Jas }e te
izbavam od dale~nata zemja i semeto tvoe - od zemjata na ropstvoto nivno; i }e se
vrati Jakov i }e ìvee spokojno i mirno, i nikoj nema da go zapla{uva.
24|46|28|Ne boj se, Jakove, slugo Moj, veli Gospod, oti Jas sum so tebe. Jas }e gi
istrebam site narodi, pri koi te izgoniv, no tebe nema da te istrebam; samo }e te
kaznam tebe po merka; nekaznet nema da te ostavam."
24|47|1|Slovo Gospodovo {to dojde do prorokot Jeremija za Filistejcite, pred
Faraonot da ja porazi Gaza.
24|47|2|Taka veli Gospod - eve, se krevaat od sever vodi, {to }e se pretvorat vo
buen potok i }e }e ja potopat zemjata i se {to ja ispolnuva, gradot i ìtelite vo nego:
toga{ }e povikaa lu|eto i }e zapla~at site ìteli na zemjata.
24|47|3|Od topotot na kopitata od silnite kowi i od tatneòt na negovite koli, od
~krtaweto na trkalata nivni, tatkovcite ne }e moàt da upravat pogled kon decata
svoi, bidej}i racete nivni }e im otpadnat
24|47|4|od onoj den {to }e dojde da gi sotre site Filistejci, da gi ottrgne od Tir i
Sidon site drugi pomo{nici, bidej}i Gospod }e gi razori Filistejcite, ostatokot od
ostrovot Kaftor.
24|47|5|]e o}elavee Gaza, }e propadne Askalon i ostatokot od nivnata dolina.
24|47|6|Do koga }e se~e{, o me~u Gospodov, koga }e prestane{? Vrati se vo
no`nicata svoja, prestani i odmori se.
24|47|7|No, kako da se odmori{, koga Gospod zapoveda protiv Askalon i protiv
morskiot breg; natamu On go opredeli.
24|48|1|Za Moav vaka veli Gospod Savaot, Bog Izrailev: te{ko na Nevon,
bidej}i }e bide opusto{en; Kirijatim }e se osramoti, i }e se predade; Mizgav }e se
posrami i }e se vxa{i.
24|48|2|]e ja snema pove}e slavata na Moav; vo Esevon }e prezemaat zlo protiv
nego: da otideme za da go sotreme me|u narodite. I ti, Madmeno, }e opustee{;
me~ }e te goni.
24|48|3|Se slu{na piskot od Oronaim, pusto{ewe i sotirawe golemo!
24|48|4|Moav e sotren; piskot krenaa decata negovi.
24|48|5|Na iska~uvawe kon Luhit se slu{a neprestaen pla~; sleguvaj}i od Oronaim,
neprijatelot slu{a uàsen vikot poradi propasta.
24|48|6|Begajte, spasuvajte si gi ìvotite svoi i bidete kako ogoleno drvo vo pustiwa.
24|48|7|Bidej}i ti se nadeva{e na delata svoi i na riznicite svoi, zatoa }e bide{ faten,
i Hamos }e pojde vo ropstvo zaedno so sve{tenicite i so knezovite svoi.
24|48|8|I }e dojde opusto{itel vrz sekoj grad, i nema nieden grad da se odrì; }e
zagine dolinata i }e zapusti ramninata, kako {to veli Gospod.
24|48|9|Podajte mu krilja na Moav, za da moè da poleta; gradovite negovi }e stanat
pustiwa, oti }e nema vo niv koj da ìvee.
24|48|10|Neka e proklet sekoj, koj nemarno go izvr{uva deloto na Gospoda, i neka
e proklet koj go zadrùva me~ot Negov od krv!
24|48|11|Od mladosta svoja Moav be{e spokoen, i se gordee{e na svojata slava, i ne
se preto~uva{e od sad vo sad i vo ropstvo ne be{e oti{ol; zatoa vo nego si
ostanuva{e vkusot negov, i mirisot negov ne se menuva{e.
24|48|12|No, eve, idat dni, veli Gospod, koga }e pratam vrz nego preliva~i, {to }e
go prelivaat i }e gi ispraznat sadovite negovi i }e gi skr{at stomnite negovi.
24|48|13|Pa }e bide posramen Moav zaradi Hamosa, kako {to be{e posramen
domot Izrailev poradi Vetil, nade`ta negova.
24|48|14|Zo{to vie velite: - nie sme lu|e hrabri i silni sme vo boj?
24|48|15|Moav e sotren, i gradovite negovi gorat, i odbranite mladi~i negovi pojdoa
na klawe, veli Carot - Gospod Savaot e imeto Negovo.
24|48|16|Bliska e pogibelta na Moav, i brz negovoto zlo.
24|48|17|Soàlete go site negovi sosedi, i site {to go znaete imeto negovo, re~ete:
kako se zdrobi mo}niot èzal i slavnata paterica!
24|48|18|Slezi od viso~inata na veli~ieto tvoe i sedni vo èdnata zemja, }erko,
ìtelko na Divon, bidej}i opusto{itelot na Moav }e dojde pri tebe i }e gi razru{i
tvrdinite tvoi.
24|48|19|Zastani na patot i pogledaj ti, koja ìvee{ vo Aroir, pra{aj go onoj, {to
bega, i onaa, {to gleda da se izbavi: {to stanuva?
24|48|20|Zasramen e Moav, za{to e sotren; pla~ete i vikajte, soop{tete vo Arnon
deka Moav e opusto{en.
24|48|21|I sud dojde vrz ramninata, vrz Helson, vrz Jasa i vrz Mofat,
24|48|22|vrz Devon, vrz Nevon i vrz Bet - Devlataim,
24|48|23|vrz Kirijat - Jarim, vrz Bet - Gamul i vrz Bet - Maon,
24|48|24|vrz Kariot, vrz Vosor i vrz site gradovi na zemjata Moavska, dale~ni i
bliski.
24|48|25|Odbien e robot na Moav i mi{kata negova e skr{ena, veli Gospod.
24|48|26|Opijte go, za{to toj se krena protiv Gospod; neka se valka Moav vo
bluenicata svoja, i sam }e stane za potsmev.
24|48|27|Zar ne stana pri tebe Izrail za potsmev? Zar ne te najde faten me|u
kradcite, pa ti, koga zboruva{e za nego, samo ja mavta{e glavata?
24|48|28|@iteli Moavski, ostavete gi gradovite i ìvejte po karpite i bidete kako
gulabi, koi vijat gnezda pri vlezot na pe{tera.
24|48|29|ûvme za gordosta na Moav, gordost prekumerna, za negovata
samouverenost i negovata naduenost, za negovoto falewe i za gordelivoto negovo
srce.
24|48|30|Ja znam Jas drskosta negova, veli Gospod, no toa e beznade`no; lagite
negovi nema ni{to da napravat.
24|48|31|Zatoa, }e pla~am za Moav i }e pi{tam za celiot Moav; }e vozdivnuvam za
onie vo Kir - Hares.
24|48|32|]e pla~am za tebe, lozo sevamska, kako {to pla~ev za Jazera; tvoite lozinki
se prefrluvaat preku moreto, stigaat do ezeroto Jazersko; sotira~ot gi napadna tvoite
letni proizvodi i zreloto grozje.
24|48|33|Radosta i veselbata se odzede od Karmil i od zemjata Moavska. Jas }e
naprava vinoto vo buriwata da zavr{i; nikoj ve}e nema da gazi vo kaci so pesni;
boen povik }e ime, a ne radosen mig.
24|48|34|Od piskotot na Esevon do Eleala i do Jaca tie }e krevaat glas od Sihor do
Oronaim, do tretata Egla, bidej}i i vodite na Nimrim }e presu{at.
24|48|35|]e go sotram Moav, veli Gospod, onie {to prinesuvaat `rtvi po
neznaboè~kite svetili{ta i koi im kadat na bogovite.
24|48|36|Zatoa srceto Moe }e pi{ti za Moav kako svirka, za ìtelite vo Kir - Hares,
srceto }e im bide kako svirka, bidej}i site dobra od nivnite bogatstva propadnaa;
24|48|37|na sekogo glavata }e mu bide gola i na sekogo bradata istrièna, kaj site na
racete }e ima zarezi, a okolu bedrata vre}i{te.
24|48|38|Po site pokrivi na Moav i po negovite ulici }e ima samo pla~, bidej}i Jas
go uni{tiv Moav, kako nepotreben sad, veli Gospod.
24|48|39|Kako e sotren toj, }e re~at, pla~ej}i; kako Moav se pokri so sram, koga go
svrti tilot, i }e bide Moav za potsmev i uàs, za site, {to go opkruùvaat,
24|48|40|za{to vaka veli Gospod: ete, kako orel }e letne toj i }e gi ra{iri kriljata nad
Moav.
24|48|41|Gradovite }e bidat pobedeni i trvrdinite osvoeni, a srceto na hrabrite
Moavci }e bide vo onoj den kako srce na èna, {to se izma~uva pri poroduvawe.
24|48|42|I }e bide istreben Moav me|u narodite, bidej}i se krena protiv Gospoda.
24|48|43|Strav, jama i klopka okolu tebe - ìtelu moavski, veli Gospod.
24|48|44|Koj }e izbega od uàsot, }e padne vo jama; a koj }e izleze od jamata, }e
padne vo stapica; bidej}i }e ja ispratam vrz nego, vrz Moava godinata na nivnata
kazna, veli Gospod.
24|48|45|Pod senkata na Esevon zastanaa onie {to begaa od sila; no ogan izleze od
Esevon, i plamen srede Sihon, pa }e go izgori krajot na Moav i temeto na
voznemirenite sinovi.
24|48|46|Te{ko tebe, Moave! Propadna narodot od Hamos, bidej}i sinovite tvoi ti gi
odvedoa vo ropstvo, i }erkite tvoi vo - plen.
24|48|47|No vo poslednite dni }e gi vratam moavskite zarobenici, veli Gospod.
Dotuka e sudot za Moav.
24|49|1|Za sinovite Amonovi vaka veli Gospod - zar Izrailot nema sinovi, zar nema
naslednik, zo{to Malhom ja nasledi zemjata na Gad i zo{to narodot negov se naseli
vo negovite gradovi?
24|49|2|Zatoa, eve idat dni, veli Gospod, koga }e se ~ue boen povik vo Rava od
sinovite Amonovi, i taa }e stane kup urnatini, i gradovite nejzini izgoreni i Izrail }e
gi pobedi onie, koi go pobedija nego, veli Gospod.
24|49|3|Pla~i, Esevone, za{to e opusto{en Gad; vikajte, }erki na Rava; opa{ete
okolu sebe kostret, pla~ete i tr~ajte okolu plotovite; bidej}i Malhom }e otide vo
ropstvo, sve{tenici negovi i knezovite negovi zaedno.
24|49|4|Zo{to se fali{ so dolinite? Tvojata dolina propadna, }erko odmetni~ka, koja
se nadeva{ na bogatstvoto svoe, velej}i: 'koj }e izleze protiv mene?'
24|49|5|Eve, Jas }e ispratam vrz tebe uàs od site strani tvoi naokolu, veli Gospod,
Bog Savaot; razbegajte se koj kade moè i nikoj nema da gi sobere razbeganite.
24|49|6|No potoa Jas }e gi povratam zarobenite - sinovite Amonovi, veli Gospod.
24|49|7|Za Edoma, vaka veli Gospod Savaot: zar nema ve}e mudrost vo Teman,
is~ezna blagorazumieto kaj razumnite, zar ja snema nivnata mudrost?
24|49|8|Begajte, svrtete se so grbot, krijte se po pe{terite, ìteli dedanski, za{to
Jas }e ja ispratam vrz nego pogibelta Isavova, vo vreme koga }e go posetam.
24|49|9|Ako bi ti do{le bera~ite na lozjata pri tebe, sigurno bi ostavile nekoj
pabirok. I kradci da dojdat vo tekot na no}ta, tie bi ukrale, onolku kolku {to im e
potrebno.
24|49|10|Jas, pak, Isava }e go ogolam, }e gi otkrijam negovite skri{ni mesta i ne }e
moè da se sokrie. ]e bide istrebeno plemeto negovo, i bra}ata negovi, i sosedite
negovi; i }e go snema.
24|49|11|Ostavi gi siracite svoi, Jas }e go zapazam ìvotot nivni, i vdovicite tvoi
neka se nadevaat na Mene.
24|49|12|Oti, taka veli Gospod: ete, i onie, na koi ne im be{e sudeno da ja pijat
~a{ata, }e ja pijat, pa ti li }e ostane{ nekaznet? Ne, nema da ostane{ nekaznet, tuku
}e ja pie{ ~a{ata.
24|49|13|Za{to se kolnam vo imeto Svoe, veli Gospod, deka Vosor }e stane uàs, za
potsmev, pustiwa i prokletstvo, i site negovi gradovi }e se pretvorat vo ve~na
pustiwa.
24|49|14|ûv glas od Gospoda, i pretenik e ispraten kaj narodite da im kaè:
soberete se i pojdete protiv nego, dignete se na vojna.
24|49|15|bidej}i, eve, }e te napravam mal me|u narodite, prezren me|u lu|eto.
24|49|16|Tvojata stra{na polo`ba i gordosta na tvoeto srce te izmamija, tebe, koj
ìvee{ vo kameni pe{teri i gi drì{ vrvovite na rit~iwata. No, makar i kako orel da
napravi{ gnezdo visoko, i ottamu }e te smetnam, veli Gospod.
24|49|17|I }e stane Edom pusto{; sekoj, {to }e pomine pokraj nego, }e se za~udi
i }e potsvirne, gledaj}i gi ranite negovi.
24|49|18|Kako {to bea razoreni Sodom i Gomor i nivnite sosedni gradovi, veli
Gospod, taka i tamu nema da ìvee nitu eden ~ovek, i sin ~ove~ki nema da
prestojuva vo nego.
24|49|19|I, ete, kako lav }e izleze od visinite Jordanski kon utvrdenite ìveali{ta; no
Jas }e gi prinudam brzo da izlezat od Idumeja, i koj e izbran, nego }e go postavam
nad nea. Za{to, koj e podoben na Mene i koj }e pobara odgovor od Mene i koj
pastir }e mi se sprotivi?
24|49|20|Pa taka, ~ujte go re{enieto na Gospoda, {to go postavi On za Edoma, i
zamislite Negovi, {to gi ima za ìtelite temanski: navistina, niv najmalite od
stadoto, }e gi razvle~at i }e gi opusto{at ìveali{tata nivni.
24|49|21|Od {umot na nivniot pad }e se zatrese zemjata, i ekot na nivnoto
vikawe }e se ~ue duri do Crvenoto More.
24|49|22|Ete, kako orel }e se krene toj, }e poleta i }e gi ra{iri kriljata nad Vosor; i
srceto na hrabrite Idumejci vo onoj den }e bide kako srce na èna, koga se
poroduva.
24|49|23|[to se odnesuva, pak, do Damask - Emat i Arpad se osramotija, za{to,
{tom ja ~uja àlnata vest, opadnaa so duhot; i, kako razbraneto more, tie ne moàt
da se uspokojat.
24|49|24|Se upla{i Damask i se svrti da bega; strav go obzede; bolki i maki go
opfatija kako èna, koja se poroduva.
24|49|25|Kako ne se za~uva gradot na slavata, gradot na Mojata radost?
24|49|26|I taka, }e pa}aat mladite negovi po ulicite i site vojnici }e zaginat vo onoj
den, veli Gospod Savaot.
24|49|27|Pa }e zapalam ogan po yidovite na Damask, i }e gi uni{tam dvorcite na
Vendad.
24|49|28|Za Kidar i za carstvata asorski, {to go pobedi Navuhodonosor, carot
vavilonski, vaka veli Gospod: stanuvajte, trgnete protiv Kidar i sosipete gi sinovite
na Istok!
24|49|29|[atorite nivni i ovcite nivni }e gi zemat za sebesi, i pokrivkite nivni i seta
nivna poku}nina, i kamilite nivni }e gi zemat i }e im vikaat stra{no od site strani.
24|49|30|Begajte, mavnete se {to poskoro, sokrijte se dlaboko, ìteli asorski, veli
Gospod, oti Navuhodonosor, carot vavilonski se re{i protiv vas i smisli zagovor
protiv vas.
24|49|31|Stanuvajte, trgnete protiv mirniot narod, koj bezgri`no ìvee, veli Gospod;
kaj nego nema ni vrati, ni reziwa, ìveat sami.
24|49|32|Kamilite nivni }e stanat plen i mnogute stada nivni }e bidat razgrabeni;
i }e gi rasturam po site vetrovi, niv, koi si gi striàt zulufite, i od site strani }e
ispratam vrz niv pogibel, veli Gospod.
24|49|33|I }e stane Asor ìveali{te na {akali, pustiwa ve~na; ~ovek nema da ìvee
tamu i sin ~ove~ki nema da se zadrùva vo nego.
24|49|34|Slovo Gospodovo, {to be{e kaàno od prorokot Jeremija protiv Elama vo
po~etokot od caruvaweto na Sedekija, carot judejski.
24|49|35|Vaka veli Gospod Savaot: eve, }e go skr{am lakot na Elama, negovata
glavna sila;
24|49|36|i }e ispratam proti Elama ~etiri vetra od ~etirite krai{ta na neboto, i }e gi
rasturam Elamcite po site tie vetrovi, i ne }e ima narod, pri kogo nema da pojdat
progonetite Elamci;
24|49|37|i }e gi porazam Elamcite so strav pred nivnite neprijateli i pred onie, {to ja
sakaat du{ata nivna; i }e ispratam vrz niv beda, gnevot Moj, veli Gospod, i po
niv }e ispratam me~, dodeka ne gi istrebam;
24|49|38|i }e go postavam prestolot Svoj vo Elam, i }e go istrebam tamu carot i
knezovite, veli Gospod.
24|49|39|No vo poslednite denovi zarobenite Elamci }e gi vratam, veli Gospod.
24|50|1|Slovo {to Gospod go kaà preku prorokot Jeremija za Vavilon i za zemjata
Haldejska:
24|50|2|"Soop{tete i razglasete me|u narodite, podignete zname, objavete, ne krijte
gi, zboruvajte: Vavilon padna, Vil e posramen, Merodah e skr{en, bogovite negovi
se posrameni, idolite negovi se skr{eni.
24|50|3|Za{to od sever se podigna vrz nego narod, koj }e ja napravi zemjata negova
pustiwa, i nikoj nema da ìvee tamu, i ~ovek, i dobitok, se }e se krene i }e se
razotidat.
24|50|4|Vo onie denovi i vo ona vreme, veli Gospod, }e dojdat sinovite Izrailevi, tie
i sinovite Judini, zaedno, }e odat, }e pla~at i }e Go pobaraat svojot Gospod Bog;
24|50|5|}e pra{aat za patot kon Sion i, svrteni so liceto kon nego, }e velat: odete i
prisoedinete se kon Gospoda so ve~en zavet, koj nema da se zaboravi.
24|50|6|Narodot Moj be{e kako zagubeno stado; pastirite negovi go ottrgnaa od
patot, pa skitaa po planinite; od gora na rid i go zaboravija legloto svoe.
24|50|7|Site, {to gi nao|aa, gi izeduvaa, i neprijatelite im velea: ne sme vinovni, oti
tie zgre{ile pred Gospoda, pred ìveali{teto na pravdata, i pred Gospoda, nade`ta na
tatkovcite nivni.
24|50|8|Begajte od Vavilon, zaminete od zemjata Haldejska i bidete kako kozi pred
stado od ovci.
24|50|9|Za{to, eve, Jas }e podignam i }e dovedam vrz Vavilon zbir golem od narodi
od severnata zemja, i }e zastanat protiv nego, i toj }e bide prezemen: strelite
negovi, bidej}i e iskusen vojnik, naprazno nema da se vra}aat.
24|50|10|I Haldeja }e stane nivni plen; i onie, {to }e ja opusto{at, }e se nasitat, veli
Gospod;
24|50|11|za{to vie, graba~i na Moeto nasledstvo, se veselevte, proslavuvavte,
potskoknuvavte od radost, kako june~ki na treva, i 'rèvte kako bojni kowi.
24|50|12|Za golem srem }e stane majkata va{a, }e crvenee onaa, {to ve rodila; ete,
idninata na tie narodi }e bide pustiwa, zemja suva i pustelija.
24|50|13|Od gnevot Gospoden taa }e stane nenaselena i celata }e zapusti; i sekoj,
{to }e mine niz Vavilon, }e se v~udovidi i }e si potsvirne, gledaj}i gi site rani
negovi.
24|50|14|Naredete se vo boen red okolu Vavilon, vie site, koi zategnuvate lak,
strelajte vo nego, ne àlete gi streilte, bidej}i toj zgre{i protiv Gospoda.
24|50|15|Povikajte protiv nego od site strani; toj ja protegna rakata; padnaa tvrdinite
negovi, ispopa|aa yidovite negovi, za{to toa e Gospodovata otplata; odmazduvajte
mu se; kako {to postapuva{e toj, taka postapuvajte i vie so nego.
24|50|16|Istrebete vo Vavilon i sea~, i onoj, {to raboti so srp vo ètva; od strav pred
opasniot me~ sekoj neka se vrati pri svojot narod i sekoj neka bega vo zemjata
svoja.
24|50|17|Izrailot e prsnato stado; go gonea lavovi; najnapred go grize{e asirskiot
car, a potoa Navuhodonosor, carot vavilonski, i koskite mu gi zdrobi.
24|50|18|Zatoa, taka veli Gospod Savaot, Bog Izrailev: eve, Jas }e go posetam
vavilonskiot car i zemjata negova, kako {to go posetiv asirskiot car;
24|50|19|i }e go vratam Izrailot na negovoto pasi{te, i }e si pase po Karmil i po
Vasan, i du{ata negova }e se nasituva na gorata Efremova i vo Galad.
24|50|20|Vo onie dni i vo ona vreme, veli Gospod, Jas }e ja pobaram nepravdata
Izraileva, i nema da ja ima, i grevovite na Juda i nema da se najdat; bidej}i }e im
prostam na onie, {to }e ostanat ìvi.
24|50|21|Pojdi protiv nea, protiv buntovnata zemja i kazni gi nejzinite ìteli: pusto{i
i istrebuvaj se po niv, veli Gospod, i napravi se {to ti zapovedav;
24|50|22|[um golem od borba }e se krene po zemjata i golem potres.
24|50|23|Kako se skr{i i kako se razbi ~ekanot po celata zemja, kako li Vavilon
stana uàs me|u narodite!
24|50|24|Jas postaviv stapici za tebe, i te fativ, Vavilone, iako ne go predvide ti toa;
ti se najde i be{e faten, za{to stana protiv Gospoda.
24|50|25|Gospod ja otvori riznicata Svoja i ottamu go zede oru`jeto na gnevot Svoj,
za{to toa e delo na Gospoda Sedrìtelot vo zemjata Haldejska.
24|50|26|Pojdete protiv nea od site krai{ta, otvarajte gi ìtnicite nejzini, gazete ja
kako snopje, napolno istrebete ja, ta ni{to da ne ostane od nea;
24|50|27|ubivajte gi site volovi nejzini, neka odat na klawe; te{ko nim, bidej}i
dojde denot nivni, vremeto na nivnata poseta.
24|50|28|Se slu{a glas od onie {to begaat i od onie {to se spasuvaat od Vavilonskata
zemja, za da mu go soop{tat na Sion odmazduvaweto Gospodovo, na na{iot Bog,
odmazduvaweto za Negovoto ìveali{te.
24|50|29|Povikajte gi protiv Vavilon site strelci, koi zapnuvaat lak, smestete se
okolu nego, za da ne se izbavi nikoj od nego, platete mu spored delata negovi; kako
{to postapuva{e toj, taka postapuvajte i vie so nego, bidej}i toj se krena protiv
Gospoda, protiv Svetecot Izrailev.
24|50|30|Zatoa mladite negovi }e padnat po ulicite negovi, i site vojnici negovi }e
bidat isterbeni vo onoj den, veli Gospod.
24|50|31|Eve, jas sum protiv tebe, o gordosti, veli Gospod, Bog Savaot; za{to dojde
denot tvoj, vremeto na tvojata poseta.
24|50|32|I }e se sopne taa gordost i }e padne, i nikoj nema da ja krene; pa }e
zapalam ogan vo gradovite nejzini, i toj }e uni{ti se okolu nea.
24|50|33|Taka veli Gospod Savaot: ugneteni se sinovite Izrailevi, kako i sinovite
Judini, i site {to gi zarobija, gi dràt cvrsto i ne sakaat da gi pu{tat.
24|50|34|No Iskupitelot nivni e silen, Gospod Savaot e imeto Negovo; On }e go
razgleda deloto nivno, za da ja smiri zemjata i da gi dotera vo strav vavilonskite
ìteli.
24|50|35|Me~ protiv Haldejcite, veli Gospod, i protiv ìtelite na Vavilon, i protiv
knezovite, negovi, i protiv mudrecite negovi;
24|50|36|me~ protiv ma|epsnicite negovi, i tie }e izbezumat; me~ protiv vojnicite
negovi, i tie }e se upla{at;
24|50|37|me~ protiv kowite negovi, protiv kolite negovi i protiv site razni
plemenski narodi me|u nego, i tie }e bidat kako èni; me~ protiv riznicite negovi, i
niv }e gi razgrabaat;
24|50|38|su{a za vodite negovi, i tie }e seknat; bidej}i toa e zemja na idoli i tie se
falat so svoite idolski stra{ili{ta.
24|50|39|I tamu }e se naselat pustiski yverovi so {akali, i }e ìveat na nea noevi, a
taa nema da bide naselenea doveka i naseluvana od rod vo rod.
24|50|40|Kako {to gi sosipa Bog Sodom i Gomor, i nivnite sosedni gradovi, veli
Gospod, taka i tuka nema da ìvee nitu eden ~ovek, i ~ove~ki sin nema da se zapira
tamu.
24|50|41|Ete, od sever ide narod, narod golem i mnogu carevi se krevaat od
krai{tata zemni;
24|50|42|vo racete svoi dràt lak i kopje; tie se èstoki i nemilosrdni; glasot nivni
bu~i kako more; javaat na kowi, naredeni se kako eden ~ovek, za da se udrat so
tebe }erko vavilonska!
24|50|43|û za niv vest carot vavilonski, i racete mu malaksaa; àl go obzede, maka
- kako na èna, se poroduva.
24|50|44|Ete, izleguva toj, kako lav od viso~inite Jordanski kon utvrdenite
ìveali{ta; no Jas }e go prinudam da izleze brgu od nego; i koj e izbran, nemu }e
mu go doveram, za{to koj e podoben na Mene i koj }e pobara odgovor od Mene, i
koj pastir }e ustoi protiv Mene?
24|50|45|Pa taka, ~ujte go re{enieto na Gospoda, {to go opredeli On protiv Vavilon,
i Negovata zamisla, {to ja ima za Haldejskata zemja; navistina, niv najmalite od
stadata, }e gi povle~at; navistina, On }e gi opusto{i ìveali{tata nivni zedno so niv.
24|50|46|Od {umot pri prezemaweto na Vavilon }e se zatrese zemjata, i piskot }e se
~ue me|u narodite."
24|51|1|Taka veli Gospod: eve, Jas }e podignam uriva~ki vetar protiv Vavilon i
protiv Moite protivnici, {to ìveat vo nego;
24|51|2|i }e ispratam protiv Vavilon vea~i, {to }e go razveat, i }e ja opusto{at
zemjata negova, bidej}i vo denot na negovata beda }e napadnat vrz nego od site
strani;
24|51|3|strelec neka optegne lak na strelec, i protiv onoj, {to se gordee so svojot
oklop; ne {tedete gi mladite negovi, sotrete ja celata vojska negova.
24|51|4|Udrenite neka padnat na Haldejskata zemja i strelanite - po pati{tata nejzini.
24|51|5|Za{to, ne e ostaven Izrailot sam, nitu Juda, od svojot Bog, Gospoda
Savaota, iako im e zemjata polna so grevovi pred Svetecot Izrailev.
24|51|6|Begajte od Vavilon i sekoj neka ja spasuva du{ata svoja, za da ne zagine od
bezzakonijata negovi, za{to toa e vreme na odmazda za Gospoda: On mu otplatuva
kako {to zasluìl.
24|51|7|Vavilon be{e vo rakata Gospodova kako zlatna ~a{a, {to ja opiva{e celata
zemja; narodite pieja od nea vino, i obezumuvaa.
24|51|8|Nenadejno padna Vavilon i se skr{i; pla~ete za nego, zemete balsam za
ranite negovi, moèbi toj i }e ozdravi.
24|51|9|Go lekuvavme Vavilon, no ne ozdrave; ostavete go, i da si odime sekoj vo
zemajta svoja, bidej}i presudata za nego stigna do nebesata i se digna do oblacite.
24|51|10|Gospod ja izvede na videlo na{ata pravda; da pojdeme i da go soop{time
vo Sion deloto na na{iot Gospod Bog.
24|51|11|Ostrete gi strelite, stavete gi vo torbite za niv; Gospod go vozbudi duhot na
carevite od Midija; bidej}i On zamisli ne{to protiv Vavilon, za da go uni{ti, oti toa
e odmazda od Gospoda, odmazda za Negovoto ìveali{te.
24|51|12|Na vavilonskite yidovi dignete znamiwa, zasilete go nadzorot, postavete
straì, prigotvete zasedi, za{to, kako {to zamislil Gospod, taka i }e go napravi ona
{to go izre~e protiv ìtelite vavilonski.
24|51|13|O, ti, {to ìvee{ pokraj golemite vodi, koj izobiluva{ so riznici, dojde
krajot tvoj, i na tvojata lakomost!
24|51|14|Gospod Savaot se zakolna Sam vo Sebe: vistina velam, deka }e te
ispolnam so lu|e kako so skakulci, i }e podignam povik protiv tebe.
24|51|15|On ja sozdade zemjata so silata Svoja, i ja utvrdi vselenata so mudrosta
Svoja i so razumot Svoj gi rasprostre nebesata.
24|51|16|Spored glasot Negov {umat vodite nebesni, i On gi podiga oblacite od
krai{tata zemni, pu{ta svetkavici so do`d i izveduva veter od kletovite Svoi.
24|51|17|Bezumen e ~ovekot vo svoeto znaewe, sekoj lear se sramuva so idolite
svoi, za{to idolot e laga, i nema duh vo nego.
24|51|18|Toa e ~ista sueta, dela na zabluda; vo vremeto na nivnata kazna tie }e
is~eznat.
24|51|19|Delot na Jakova ne e kako delot nivni, za{to Bog e Sozdatelot na se, i
Izrail e èzal na negovoto nasledstvo, imeto negovo e Gospod Savaot.
24|51|20|Ti be{e Moj ~ekan, bojno oru`je; so tebe narodite gi pobeduvav i so tebe
carstva sosipuvav;
24|51|21|so tebe porazuvav kow i negoviot java~, i so tebe porazuvav kola i
nejziniot voza~;
24|51|22|so tebe sotirav ma` i èna, so tebe ubivav star i mlad, so tebe uni{tuvav i
mom~e i moma;
24|51|23|so tebe uni{tuvav pastir i negovoto stado, so tebe go ubivav zemjodelecot i
negoviot dobitok za rabota, so tebe porazuvav i oblasni na~alnici i gradski
upraviteli.
24|51|24|I }e mu otplatam na Vavilon i na site ìteli haldejski za seto ona zlo, {to
mu go napravija na Sion pred o~ite va{i, veli Gospod.
24|51|25|Eve, Jas sum protiv tebe pogubna goro, veli Gospod, {to ja razoruva celata
zemja; i }e ja protegnam protiv tebe rakata Svoja, }e te smetnam od karpite i }e te
napravam obgorena planina.
24|51|26|I od tebe nema da zemat kamen za agol, nitu kamen za temeli, tuku }e
bide{ ve~na pustelija, veli Gospod.
24|51|27|Podignete zname na zemjata, trubete so truba me|u narodite, vooruète gi
protiv nego narodite, povikajte protiv nego carstva araratski, miniski i askenaski,
izberete voda~ protiv nego, zbodnete gi kowite kako stra{ni skakulci.
24|51|28|Vooruète gi narodite protiv nego, carevite na Midija, nejzinite oblasni
na~alnici i site nejzini gladski upraviteli i celata zemja, {to i e pot~ineta.
24|51|29|Zemjata se trese i potreperuva, oti nad Vavilon se izvr{uvaat zamislite na
Gospoda, za da ja napravi zemjata Vavilonska pustiwa bez ìteli.
24|51|30|Vavilonskite borci prestanaa da se borat, sedat vo svite tvrdini; se iscrpi
silata nivna, stanaa kako èni, ìveali{tata nivni se izgoreni, reziwata nivni se
skr{eni;
24|51|31|glasnik brza po glasnik, izvestuva~ sproti izvestuva~, za da mu kaàt na
vavilonskiot car deka mu e gradot od site strani osvoen;
24|51|32|i deka brodovite mu se zemeni, a ogradite izgoreni so ogan, i deka
vojnicite od strav se porazeni.
24|51|33|Oti, vaka veli Gospod Savaot, Bog Izrailev: }erkata vavilonska e kako na
gumno, koga se vr{i na nego; u{te malku i }e dojde vreme za nejzinata ètva.
24|51|34|Me jade{e i me grize{e Navuhodonosor, carot vavilonski; me napravi
prazen sad; me progolta kako zmej; ja napolni svojata utroba so sladostite moi, i me
frli.
24|51|35|Nepravdata nad mene i nad teloto moe neka bide vrz Vavilon, }e re~e
ìtelkata Sionova, i krvta moja - vrz ìtelite haldejski, }e re~e Erusalim.
24|51|36|Zatoa vaka veli Gospod: eve, Jas }e se zastapam za tvoeto delo i }e
otplatam za tebe, pa }e go presu{am moreto negovo i }e gi isu{am kanalite negovi.
24|51|37|I Vavilon }e stane kupi{te na urnatini, ìveali{te na {akali, za uàs i za
potsmev, bez ìteli.
24|51|38|Kako lavovi }e zavivaat site tie i kako mali lav~iwa }e 'ràt.
24|51|39|A koga }e se zagreat, }e im dadam gozba i }e gi opijam, za da se
razveselat, za da zaspijat so ve~en son i da ne se razbudat, veli Gospod.
24|51|40|]e gi poteram kako jaganca na klawe, kako ovni zaedno so kozli.
24|51|41|Kako se prezede Sesah, i be{e pobedena slavata na celata zemja! Kako
stana Vavilon za uàs me|u narodite!
24|51|42|Moreto go progolta Vavilon; toj e sega pokrien od branovite.
24|51|43|Gradovite negovi stanaa pustiwa, suva zemja, pustelija, zemja kade {to ne
ìvee nitu eden ~ovek i kade {to ne pominuva sin ~ove~ki.
24|51|44|I }e go posetam Vil vo Vavilon i }e istrgnam od ustata negova se {to
progoltal, i narodite nema ve}e da brzaat kon nego, duri i yidovite vavilonski }e
padnat.
24|51|45|Izlezi od nego, narode Moj, i sekoj neka ja spasuva du{ata svoja od
jarosniot gnev Gospoden.
24|51|46|Neka ne oslabuva srceto va{e i ne bojte se od glasot, {to }e se ~ue po
zemjata; glasot }e dojde vo edna godina i potoa vo druga godina, i na zemjata }e se
pojavi nasilstvo, vlastodrèc }e stane protiv vlastodrèc.
24|51|47|Zatoa, eve, idat denovi, koga }e gi posetam idolite na Vavilon i celata
negova zemja }e se zasrami i site negovi porazeni }e padnat vo nego.
24|51|48|I }e likuvaat nad Vavilon neboto i zemjata i se drugo {to e vo niv; za{to od
sever }e mu dojdat sotira~ite, veli Gospod.
24|51|49|Kako {to Vavilon napravi da padnat na zemja porazenite Izrailci, taka vo
Vavilon }e bidat soboreni porazenite po celata zemja.
24|51|50|Vie, koi se spasivte od me~, begajte i ne zapirajte se, setete se od daleku za
Gospoda, i na srceto va{e neka vi dojde Erusalim.
24|51|51|Ni be{e sram, koga gi ~uvme porugite; bes~estie gi pokriva{e licata na{i,
koga tu|inci vlegoa vo svetili{teto na domot Gospoden.
24|51|52|Zatoa, eve, idat dni, veli Gospod, koga }e gi posetam idolite negovi, i po
celata negova zemja }e ofkaat ranetite.
24|51|53|Koga bi se dignal Vavilon i do nebesata i koga visoko bi si ja zacvrstil
tvrdinata svoja, od Mene }e mu dojdat opusto{itelite, veli Gospod.
24|51|54|Ekot i piskot }e se podignat od Vavilon, i ru{ewe golemo - od zemjata
Haldejska;
24|51|55|za{to Gospod }e go opusto{i Vavilon, i }e stavi kraj na negoviot gordeliv
glas. ]e za{umat branovite keko na golemi vodi, }e zae~i negoviot {umen glas.
24|51|56|Oti }e dojde vrz nego, vrz Vavilon, opusto{itelot i }e bidat fateni vojnicite
negovi, }e bidat skr{eni lakovite negovi; bidej}i Gospod, Bog na otplatata, }e
otplati.
24|51|57|I }e se opijat knezovite negovi i mudrecite negovi, negovite oblasni
na~alnici i negovite gradski upraviteli, i vojnicite negovi, pa }e zaspijat so ve~en
son i nema da se razbudat, veli Carot, Gospod Savaot imeto e Negovo.
24|51|58|Taka veli Gospod Savaot: debelite yidovi vavilonski }e bidat razru{eni do
temeli, i portite negovi visoki }e bidat izgoreni so ogan; pa taka, zaludno se trudea
narodite, i plemiwata se grièa za ognot.
24|51|59|Slovo {to prorok Jeremij mu go zapoveda na Seraija, sinot na Nirija,
Maseev sin, koga toj pojde za Vavilon so Sedekija, carot judejski, vo ~etvrtata
godina od negovoto caruvawe; Seraija be{e glaven komornik.
24|51|60|Jeremij gi zapi{a vo edna kniga site zla, {to treba{e da go snajdat Vavilon,
site tie zborovi, {to bea napi{ani protiv Vavilon.
24|51|61|I mu re~e Jeremija na Seraija: koga }e vleze{ vo Vavilon, toga{ pogledaj i
pro~itaj gi site ovie zborovi,
24|51|62|i kaì: Gospodi, Ti re~e za ova mesto, deka }e go uni{ti{ taka, {to da ne
ostane vo nego ni ~ovek, ni dobitok, tuku }e stane ve~na pustiwa.
24|51|63|I koga }e zavr{i{ so ~itaweto na ovaa kniga, vrzi za nea kamen, pa frli ja
srede Efrat,
24|51|64|i kaì: neka potone Vavilon i da ne se podigne od ovaa beda, koja Jas }e ja
ispratam vrz nego, i tie napolno neka papsaat. Dovde se zborovite na Jeremija.
24|52|1|Sedekija be{e na dveset i edna godina, koga po~na da caruva, i caruva{e vo
Erusalim edinaeset godini; imeto na negovata majka be{e Hamutal, }erka na
Jeremija od Livna.
24|52|2|I toj vr{e{e zlo pred o~ite na Gospoda, seto ona {to go izvr{i Joakim;
24|52|3|zaradi toa gnevot Gospoden se nafrli nad Erusalim i nad Juda, dodeka gi
otfrli od liceto Svoe. A Sedekija se odmetna od vavilonskiot car.
24|52|4|I vo devettata godina od caruvaweto negovo, vo desettiot mesec, vo
desettiot den od mesecot, dojde Navuhodonosor, vavilonskiot car, toj i seta negova
vojska protiv Erusalim, go opsedna i podigna okolu nego nasipi.
24|52|5|I ostana gradot opsaden do edinaesettata godina na carot Sedekija.
24|52|6|Vo ~etvrtiot mesec, vo devettiot den od mesecot, se zasili gladot vo gradot, i
narodot vo zemjata nema{e leb.
24|52|7|Se napravi prolom vo gradot i site vojnici izbegaa od gradot no}e niz
portite, {to se nao|aa me|u dvata yida do carskata gradina, pa otidoa po patot kon
pustelijata; a Haldejcite bea okolu gradot.
24|52|8|No haldejskata vojska izvr{i potera po carot, i go stigna Sedekija vo
jerihonskite ramnini, i seta vojska negova se razbega od nego.
24|52|9|I go fatija carot i go dovedoa pred vavilonskiot car vo Rivla, vo zemjata
Emat, kade {to mu be{e sudeno.
24|52|10|I taka gi zakla vavilonskiot car sinovite na Sedekija pred o~ite negovi, gi
zakla i site knezovi judejski vo Rivla;
24|52|11|a na Sedekija mu gi izvadi o~ite i zapoveda da go okovat vo bakarni
okovi; pa go odvede vavilonskiot car vo Vavilon i go stavi vo straàrnicata do denot
na negovata smrt.
24|52|12|Vo pettiot mesec, vo desettiot den od mesecot, toa be{e devetnaesettata
godina na vavilonskiot car Navuhodonosor, dojde vo Erusalim Navuzardan,
na~alnikot na telohranitelite, koj mu sluè{e na carot vavilonski,
24|52|13|i go zapali domot Gospoden, carskiot dom i site ku}i vo Erusalim, i site
golemi ku}i so ogan gi izgori.
24|52|14|I seta vojska haldejska, koja be{e so na~alnikot na telohranitelite, gi urna
site yidovi okolu Erusalim.
24|52|15|Navuzardan, na~alnikot na telohranitelite, gi iseli bednite i drugiot narod,
{to be{e ostanal vo gradot, i odmetnicite, {to mu se predadoa na vavilonskiot car, i
voop{to siot prost narod.
24|52|16|Samo nekolkumina od bednite vo zemjata Navuzardan, na~alnikot na
telohranitelite, gi ostavi kako lozari i zemjodelci.
24|52|17|Haldejcite gi ispokr{ija i bakarnite stolbovi, {to bea vo domot Gospoden, i
podno`jata, i bakarnoto more, koe be{e vo domot Gospoden, pa go odnesoa siot
bakar vo Vavilon.
24|52|18|I gi zedoa kotlite, lopatkite, noèvite, ~a{ite, laìcite i site bakarni sadovi
{to se upotrebuvaa pri bogoslu`bata;
24|52|19|na~alnikot na telohranitelite gi zede i umivalnicite i ma{i~kite i ~a{ite i
kotliwata i kandilcata i seka~ite, se {to be{e od zlato i {to be{e od srebro;
24|52|20|isto taka, i dvata stolba, edno more, dvanaeset bakarni volovi koi sluèa
kako podno`ja, {to carot Solomon gi napravi vo domot Gospoden; bakarot na site
tie predmeti ne moè{e da se proceni.
24|52|21|Sekoj od tie stolbovi be{e visok po osumnaeset lakti, a vrv od dvanaeset
lakti gi opkruùva{e, odvnatre be{e {upliv, a stranite mu bea debeli ~etiri prsti.
24|52|22|I ima{e nad nego bakarna glava, a glavata be{e visoka pet lakti; i
mreì~kata na narovite naokolu bea site od bakar; isto taka be{e i drugiot stolb so
narovi.
24|52|23|Narovite od site strani bea devedeset i {est; a site narovi okolu mreì~kata
- sto.
24|52|24|Na~alnikot na telohranitelite go zede isto taka Seraija, prvosve{tenikot, i
Sofonija, vtoriot sve{tenik, i trite ~uvari na pragot.
24|52|25|A od gradot zede eden dvorjanin, koj be{e na~alnik nad vojnicite, i sedum
maì, {to mu sluèa na carot, koi se nao|aa vo gradot, i glavniot pisar vo vojskata,
koj go zapi{uva{e narodot od zemjata za vojska, kako i {eeset maì, od narodot vo
zemjata, najdeni vo gradot.
24|52|26|I gi zede Navuzardan, na~alnikot na telohranitelite, i gi odvede pri
vavilonskiot car vo Rivla.
24|52|27|I gi ubi vavilonskito car i gi pogubi vo Ravla, vo zemjata Emat; i taka
iselen be{e Juda od zemjata svoja.
24|52|28|Eve go narodot, koj Navuhodonosor go iseli: vo sedmata godina - tri iljadi
i dvaeset i trojca Judejci.
24|52|29|Vo osumnaesettata godina na Navuhodonosora od Erusalim bea iseleni
osumstotini trieset i dve du{i;
24|52|30|Vo dvaeset i tretata godina na Navuhodonosora, Navuzardan, na~alnikot
na telohranitelite, isseli sedumstotini ~etirieset i pet du{i Judejci; se na se - ~etiri
iljadi i {estotini du{i.
24|52|31|Vo trieset i sedmata godina po preseluvaweto na judejskiot car Joakim, vo
dvanaesettiot mesec, vo dvaeset i pettiot den od mesecot, Evilmerodah, car
vavilonski, vo prvata godina od svoeto caruvawe, go podigna judejskiot car Joakim
i go izvede od zatvor.
24|52|32|I otkako prijatelski si porazgovaraa, go postavi perstolot negov povisoko
do prestolite na drugite carevi, {to bea pri nego vo Vavilon;
24|52|33|i mu gi smeni zatvorskite obleki, pa toj sekoga{ so nego jade{e vo site dni
od ìvotot svoj.
24|52|34|I tro{ocite negovi, raznite potrebi, mu se davaa od carot sekoj den do
denot na negovata smrt, vo tekot na site denovi od negoviot ìvot.
25|1|1|Kako sam ostana gradot, nekoga{ poln so narod! Stana kako vdovica;
nekoga{ golem me|u narodite; knezot nad oblastite sega pla}a danok.
25|1|2|Gorko pla~e no}e, a solzite mu pa|aat po obrazite. Od site onie {to go sakaa,
sega nema nikoj da go ute{i; site negovi prijateli go izvenerija i mu stanaa
neprijateli.
25|1|3|Poradi beda i ropstvo Juda se preseli; se naseli me|u neznabo{ci, i ne najde
spokoj; site {to go gonea, go pritesnija.
25|1|4|Pati{tata na Sion taguvaat, za{to nema koj da odi na praznik site negovi porti
zapustea; sve{tenicite vozdivnuvaat, momite negovi se naàleni, a i samiot e beden!
25|1|5|Neprijatelite negovi stanaa glava; na protivnicite negovi im e dobro, bidej}i
Gospod isprati vrz nego taga poradi negovite brojni bezzakonija; decata negovi
otidoa vo ropstvo pred neprijatelot.
25|1|6|I otide od }erkata Sionova seta nejzina slava; knezovite nejzini se kako eleni,
{to ne nao|aat pasi{te; obesileni, tie trgnaa pred tera~ot.
25|1|7|Se prisetuva Erusalim vo denovite na svojata beda i na svoite stradawa za
site svoi ubavini, {to gi ima{e vo porane{nite dni, a sega, pak, narodot padna od
neprijatelska raka, i nema koj da mu pomogne; neprijatelite gledaat na nego i se
smeat na negovite saboti.
25|1|8|Te{ko zgre{i Erusalim, pa zatoa stana i odvraten; site {to go po~ituvaa, sega
go gledaat so prezir, oti ja vidoa golotijata negova; i toj samiot vozdivnuva i go
svrtuva liceto nazad.
25|1|9|Ne~istotija ima{e po polite negovi, no toj ne pomisluva{e za svojata idnina,
pa zaradi toa mnogu se ponizi i padna, pa nema sega koj da go ute{i. "Pogledaj,
Gospodi, na mojata maka, za{to neprijatelot se vozgordea!"
25|1|10|Neprijatelot pruì raka nad se {to mu be{e najdrago; i toj gleda kako
neznabo{cite veguvaat vo negovoto svetili{te, za koe si zapovedal da ne vleguvaat
vo Tvojot hram.
25|1|11|Siot negov narod vozdivnuva, baraj}i leb, gi dava svoite skapceni raboti za
hrana - du{ata da ja potkrepi. "Pogledaj, Gospodi, i vidi kolku sum prezren!"
25|1|12|Neka ne ve snajde ova site vas, koi vrvite po patot. Pogledajte i videte - ima
li bolka kakva {to e mojata bolka, koja me postigna, kakva {to Gospod ja isprati vrz
mene vo denot na Svojot plamenen gnev?
25|1|13|On isprati ogan odozgora vo koskite moi, i ognot gi opfati; rasposla mreà
za nozete moi, me kutna ni~kum, me napravi beden i da taguvam sekoj den.
25|1|14|Jaremot na bezzakonijata moi go stegna so rakata Svoja; tie se isprepletkani
i mi se iska~ija na vratot; On ja oslabi silata moja; Gospod me predade vo race, od
koi ne moàm da se podignam.
25|1|15|Site junaci od mojata sredina Gospod gi sobori; svika protiv mene sobranie
za da gi istrebi mladi~ite moi, kako vo kaca ja izgazi Gospod devojkata, }erkata
Judina.
25|1|16|Zaradi toa jas pla~am: okoto moe, okoto moe solzi lie, za{to daleku e od
mene ute{itelot, koj bi ja oìveal du{ata moja; sinovite moi propadnaa, bidej}i
neprijatelot gi nadvladea.
25|1|17|Sion gi protega racete, no za nego nema ute{itel. Gospod zapoveda za
Jakova, pa go opkolija neprijateli; Erusalim stana ne~istotija me|u niv.
25|1|18|Praveden e Gospod, zo{to ne mu se pokoruvav na slovoto Negovo. ûjte,
site narodi, i poglednete ja mojata bolka; momoite moi i mom~iwata moi otidoa vo
ropstvo.
25|1|19|Gi povikuvam prijatelite svoi, no tie me izmamija; sve{tenicite moi i
stare{inite moi umiraat vo gradot, baraj}i hrana za da ja potkrepat du{ata svoja.
25|1|20|Pogledaj, Gospodi, oti sum pritesnet, utrobata moja se buni, srceto mi se
prevrtuva, bidej}i èstoko se protivev na Tebe; odnadvor me~ me ostavi bez ~eda, a
doma - smrt.
25|1|21|Slu{aat kako ofkam, a ute{itel nemam; za mojata nevolja ~uja site moi
neprijateli i se zaraduvaa, bidej}i Ti go napravi toa; o, da be{e mu zapovedal na
pretskaàniot den da dojde, pa i tie da stanat kako mene.
25|1|22|Neka se pojavi pred Tebe seta zloba nivna; i postapi so niv kako {to postapi
so mene za site moi grevovi, oti te{ki se ofkawata moi, i srceto moe malaksuva.
25|2|1|Kako ja pomra~i Gospod vo gnevot Svoj }erkata Sionova! Od nebesata ja
simna slavata Izraileva i ne se potseti za podno`jeto na nozete Svoi vo denot na
Svojot gnev.
25|2|2|Gospod gi sotre site ìveali{ta na Jakova, ne gi po{tedi; gi razru{i vo jarosta
Svoja site tvrdini na }erkata Judina, gi kutna na zemja, gi otfrli carstvoto negovo i
knezovite negovi, kako ne~isti.
25|2|3|Vo èstokiot gnev Svoj gi skr{i site rogovi Izrailevi, ja povle~e desnicata
Svoja od neprijatelot i se razgori protiv Jakova kako ognen plamen, koj progoltuva
se naokolu;
25|2|4|go zategna lakot Svoj kako neprijatel, ja upravi desnicata Svoja kako
neprijatel i ubi se {to e milo za o~ite; vrz skinijata na }erkata Sionova ja izlea kako
ogan jarosta Svoja.
25|2|5|Gospod stana kako neprijatel, go istrebi Izrailot, mu gi razori site domovi
negovi, gi razru{i tvrdinite negovi i umnoì pri }erkata Judina taga i pla~.
25|2|6|I ja sru{i ogradata Svoja kako od gradina; go razori mestoto Svoe vo
sobranieto, Gospod napravi na Sion da se zaboravaat praznicite i sabotite; i vo
Svoeto gnevno negoduvawe otfrli i car i sve{tenik.
25|2|7|Go otfrli Gospod `rtvenikot Svoj, go odvrati srceto Svoe od svetili{teto Svoe,
gi predade na neprijatelite yidovite na dvorcite nivni; vo domot Gospoden tie se
razvikaa kako vo prazni~en den.
25|2|8|Gospod re{i da ja razru{i karpata na }erkata Sionova, optegna jaè, ne ja
odvrati rakata Svoja od razru{uvaweto; gi sosipa nadvore{nite tvrdini, i yidovite
bea zaedno so niv razru{eni.
25|2|9|Portite nejzini vo zemja potonaa; On gi razru{i i gi uni{ti reziwata nivni;
carot nejzin i knezovite nejzini se me|u neznabo{cite; nema ve}e zakon, i prorocite
nejzini ve}e ne se udostojuvaat so videnija od Gospoda.
25|2|10|Stare{inite na }erkata Sionova sedat na zemi i mol~at, si gi posipuvaat so
pepel glavite svoi, se prepa{uvaat so vre}i{te; gi navednale glavite kon zemjata
devojkite erusalimski.
25|2|11|Mi se istro{ija od solzi o~ite moi, utrobata mi se prevrtuva, srceto mi se
kine, za{to gine }erkata na mojot narod, koga decata i cical~iwata umiraat od glad
po plo{tadite na Erusalim.
25|2|12|Umiraj}i kako raneti po gradskite ulici, tie im velat na majkite svoi: "kade
ima ìto i vino?" i gi ispu{taat du{ite svoi vo maj~inite pregratki.
25|2|13|[to da ti kaàm i so {to da te sporedam, }erko erusalimska? [to da ti
napravam, za da te ute{am, devojko, }erko Sionova? Za{to ranata tvoja e kako
more golema; koj moè da te isceli?
25|2|14|Prorocite tvoi ti kaùvaat raboti neostvarlivi i la`ni, ne gi otkrivaa tvoeto
bezzakonie, za da te odvratat od tvoeto ropstvo, i iskaùvaa la`ni otkrovenija, koi te
dovedoa do progonstvo.
25|2|15|Race pleskaat za tebe site {to minuvaat po pat, si potsvirnuvaat i si gi ni{aat
glavite za }erkata erusalimska, pa velat: "Ova e gradot, {to go narekuvaa
sovr{enstvo na ubavinata, radost na celata zemja?"
25|2|16|Gi otvorile ustite na tebe site neprijateli tvoi, si potsvirnuvaat i si krckaat so
zabite svoi, velej}i: "Go progoltavme, ta samo ovoj i den go ~ekavme nie, go
do~ekavme i go vidovme!"
25|2|17|Gospod go izvr{i ona, {to be{e opredelil, go ispolni zborot Svoj, izre~en vo
porane{nite vremiwa, bezmilosno go razori i go predade na neprijatelot, za da se
poraduva nad tebe, go krena visoko rogot na tvoite neprijateli.
25|2|18|Srceto nivno povikuva kon Gospoda. Karpo na }erkata Sionova! Lij solzi
dewe i no}e, ne davaj si mir, ne zatvoraj gi zenicite na o~ite svoi!
25|2|19|Stanuvaj, vikaj no}e pri po~etokot na sekoja straà; izlivaj go kako voda
srceto svoe pred liceto na Gospoda; protegaj gi kon Nego racete svoi za du{ata na
decata svoi, koi umiraat od glad po aglite na site ulici.
25|2|20|"Pogledaj, Gospodi, i vidi: komu si mu napravil vaka - ènite da go jadat
plodot svoj, mladencite, od niv othraneti? Vo svetili{teto Gospodovo da bivaat
ubivani sve{enik i prorok?
25|2|21|Decata i starcite leàt na zemi po ulicite; momite i momcite moi padnaa od
me~; Ti gi ubiva{e vo denot na Tvojot gnev, kole{e bezmilosno."
25|2|22|Kako na praznik gi povika site moi uàsi, i vo denot na gnevot Gospoden
nikoj ne se spasi, nikoj ne pobegna; onie, {to bev gi othranila i odgledala,
neprijatelot mi gi istrebi.
25|3|1|Jas sum ~ovek, koj vidov maka od èzalot na Negoviot gnev;
25|3|2|On me povede i vovede vo temnina, a ne vo svetlina.
25|3|3|One se obrna samo protiv mene i cel den me bie{e so rakata Svoja;
25|3|4|go spleska teloto moe i koàta moja, gi zdrobi koskite moi;
25|3|5|me zagradi i me opkoli so gor~ila i maki;
25|3|6|me postavi vo temno mesto, kako odamna umrenite;
25|3|7|me ogradi so yid, za da ne izgeguvam, mi napravi te{ki verigi;
25|3|8|i, koga vikav i piskav, ja zadrùva{e molitvata moja;
25|3|9|so kamewa gi pregradi pati{tata moi, gi iskrivi patekite moi.
25|3|10|On stana za mene kako me~ka vo zaseda, kako lav na skri{no mesto;
25|3|11|gi iskrivi pati{tata moi i me raskina, me uni{ti;
25|3|12|go zategna lakot Svoj i me postavi kako cel za strela;
25|3|13|gi prostrela bubrezite moi so streli od torbata Svoja.
25|3|14|Stanav potsmev za siot narod moj, negova sekojdnevna pesna.
25|3|15|Me prezasiti so gor~ila, so pelin me napoi;
25|3|16|so kamen mi gi skr{i zabite moi, so pepel me pokri.
25|3|17|Izbega mirot od du{ata moja; zaboraviv za dobri raboti
25|3|18|i rekov: ja snema silata moja i nade`ta moja od Gospoda.
25|3|19|Pomisli na moeto stradawe i na mojata maka, za pelinot i za òl~kata.
25|3|20|Du{ata moja silno se se}ava na toa i otpa|a vo mene.
25|3|21|Eve {to mu odgovoriv na srceto moe i poradi toa imam nade`:
25|3|22|po milosta na Gospoda ne zaginavme napolno, bidej}i milosrdieto Negovo
ne e preseknato;
25|3|23|toa se obnovuva sekoe utro; vernosta Negova e golema!
25|3|24|Gsopod e del moj, mi veli du{ata, pa taka na Nego }e se nadevam.
25|3|25|Dobar e Gospod kon onie, koi se nadevaat na Nego, kon du{ata, koja Go
bara.
25|3|26|Dobro mu e na onoj, koj treperlivo go o~ekuva spasenieto od Gospoda.
25|3|27|Dobro e za ~ovekot da go nosi jaremot svoj vo mladosta svoja.
25|3|28|Sam }e sedi i }e mol~i, bidej}i Gospod mu go stavil bremeto na nego.
25|3|29|Neka ja dopre ustata svoja do zemjata, moèbi u{te ima nade`.
25|3|30|Go podava obrazot svoj na onoj, koj bie, da trpi navredi do prezastuvawe,
25|3|31|bidej}i Gospod ne otfrla za navek.
25|3|32|Pratil li nevolja, On i }e se smiluva spored Svojata golema milost.
25|3|33|Za{to On ne po voljata na Svoeto srce gi kaznuva i gi ogor~uva sinovite
~ove~ki.
25|3|34|No, koga gi gazat so nozete site zatvorenici na zemjata,
25|3|35|koga nepravedno go osuduvaat ~oveka pred liceto na Sevi{niot,
25|3|36|koga go pritesnuvaat ~oveka vo negovata rabota: zar Gospod ne gleda?
25|3|37|Koj veli - "biva i ona {to Gospod ne zapovedal da bide?"
25|3|38|Zar ne doa|aat i zloto i dobroto od ustata na Gospoda?
25|3|39|Na {to se àlat ìvite lu|e? Sekoj za grevovite svoi?
25|3|40|Da gi ispitame i da gi istraìme pati{tata svoi i da se obrneme kon Gospoda.
25|3|41|Neka go podigneme srceto svoe i racete svoi kon Boga, Koj e na nebesata.
25|3|42|Nie zgre{ivme i se protivevme, Ti ne ne po{tedi.
25|3|43|Ti se oble~e so gnev i ne progoni, ne umrtvuva{e, i ne ne àle{e;
25|3|44|Ti se sokri vo oblak, za da ne dostigne molitvata na{a;
25|3|45|smet i gnasotija ne napravi me|u narodite.
25|3|46|Gi otvorija protiv nas ustite {iroko site na{i neprijateli.
25|3|47|Uàs i jama, pusto{ i razorenie - toa e delot na{.
25|3|48|Potoci solzi lee okoto moe za pogibelta na }erkata od mojot narod.
25|3|49|Okoto mi se preliva i ne prestanuva, bidej}i nema odmor
25|3|50|se dodeka Gospod ne pogledne milostivo i vidi od nebesata.
25|3|51|Okoto moe e pri~ina da strada du{ata moja zaradi site }erki na mojot grad.
25|3|52|Postojano se silat neprijatelite moi da me ulovat kako pti~ka, bez nikakva
pri~ina.
25|3|53|Go frlija vo jama ìvotot moj i me zasipaa so kamewa.
25|3|54|Vodata se podigna nad glavata moja; pa si rekov - "zaginav."
25|3|55|Go prizvav imeto Tvoe, Gospodi, od jamata dlaboka.
25|3|56|Ti go ~u glasot moj; ne prikrivaj go uvoto Svoe od mojata vozdi{ka i od
mojot pla~!
25|3|57|Ti se pribliùva{e, koga }e povikav kon Tebe, i vele{e - ne boj se!
25|3|58|Ti go za{tituva{e, Gospodi, deloto na mojata du{a; go otkupuva{e mojot
ìvot.
25|3|59|Ti go gleda{, Gospodi, moeto pritesnuvawe; presudi go deloto moe.
25|3|60|Ti ja gleda{ seta odmazda nivna, site nameri nivni protiv mene.
25|3|61|Ti gi slu{a{, Gospodi, navredite nivni, site nameri nivni protiv mene,
25|3|62|zborovite na onie, {to stanuvaat protiv mene, i lukavstvata nivni protiv
mene sekoj den.
25|3|63|Pogledaj, sednat li, stanat li, jas sum pesna za niv.
25|3|64|Otplati im, Gospodi, spored delata na racete nivni;
25|3|65|prati im pomra~enie na srceto nivno i prokletsvoto Tvoe vrz niv;
25|3|66|goni gi, Gospodi, so gnev i istrebi gi od podnebjeto!
25|4|1|Kako potemna zlatoto, kako se izmeni naj~istoto zlato! Kamewata od
svetili{teto se rasfrleni po site krstopati.
25|4|2|Sinovite na Sion, nekoga{ ceneti kako naj~isto zlato, a sega gi cenat kako
zemjani sadovi, dela na grn~arski race!
25|4|3|Duri i yverovite podavaat grada i gi hranat ro`bite svoi, a }erkata na mojot
narod stana èstoka kako noj vo pustiwa;
25|4|4|jazikot na cical~eto se prilepuva do nepceto poradi èd; decata baraat leb, no
nikoj ne im podava.
25|4|5|Onie, {to jadea slatki, ginat po ulicite; odgledanite vo skerlet, se valkaat vo
smet.
25|4|6|Kaznata za bes~estieto na }erkata na mojot narod ja nadminuva kaznata na
Sodom; toj be{e sramnet za mig, i race ~ove~ki ne se doprea do nego.
25|4|7|Knezovite i bea po~isti od sneg, pobeli od mleko; tie bea telesno poubavi od
koral, izgledot im be{e kako safir;
25|4|8|a sega liceto im e potemno od se {to e crno; ne gi uznavaat ni ulicite; koàta
im se prilepila za koskite, pa stanala suva kako drvo.
25|4|9|Ubivanite so me~ se po~estite od onie, {to glad gi ubiva, za{to tie ~ezneat
poradi nedostig od polski plodovi.
25|4|10|Duri i àlostivite èni gi varea so racete decata svoi, za da im bidat hrana,
koga gine{e }erkata na mojot narod.
25|4|11|Gospod go ispolnuva{e Svojot gnev, ja izlea jarosta od gnevot Svoj, i na
Sion zapali ogan, koj gi progolta osnovite negovi.
25|4|12|Carevite zemni i site ìteli po vselenata ne veruvaa, deka protivnikot i
neprijatelot vlegol vo portite erusalimski.
25|4|13|Seto toa e poradi grevovite na la`nite proroci, poradi bezzakonijata na
sve{tenicite negovi, koi me|u nego prolivaa krv na pravednici;
25|4|14|skitaa po ulicite kako slepi, se oskvernuvaa so krv, taka {to ne be{e mo`no
~ovek da se dopre do ode`dite nivni.
25|4|15|"Otstranete se, ne~isti!" im vikaa; "otstranete se, otstranete se, ne dopirajte
se!" i tie se otstranuvaa posrameni; a me|u narodot se zboruva{e: "niv }e gi nema
ve}e!"
25|4|16|Liceto na Gospoda gi rasea; On nema ve}e milostivo da gi pogledne,
bidej}i tie ne go po~ituvaa liceto na sve{tenicite, kon starcite milost nemaat.
25|4|17|O~ite ni se ve}e istro{eni, o~ekuvaj}i zaludo pomo{; od na{ata straàrska
kula ~ekavme narod, koj ne moè{e da ne spasi.
25|4|18|A tie demnea na stapkite na{i, za da ne moème da odime po ulicite na{i;
na{iot kraj nabliùva, denovite na{i se ispolnija; krajot ni dojde.
25|4|19|Onie, {to ne gonea, bea pobrzi od orlite nebeski; po gorite ne gonea, ni
postavuvaa zasedi po pustiwite.
25|4|20|Duhot na na{iot ìvot, pomazanikot Gospoden, uloven e vo nivnite jami;
onoj, za kogo velevme - pod senkata negova }e ìveeme me|u narodite.
25|4|21|Raduvaj se i veseli se, }erko Edomova, ìtelko na zemjata Uc! I do tebe }e
dojde ~a{ata: }e se opie{ i }e se razgoli{.
25|4|22|]erko Sionova, kaznata za tvoeto bezzakonie se svr{i; On nema pove}e da
te goni; no bezzakonieto tvoe, }erko Edomova, On }e go kazni i }e ti gi razotkrie
grevovite tvoi.
25|5|1|Spomni si, Gospodi, {to ne snajde; milostivo pogledaj i vidi ja porugata
na{a!
25|5|2|Nasledstvoto na{e mina na tu|inci, ku}ite na{i - na lu|e od drugi plemiwa;
25|5|3|ostanavme siraci, bez tatko; majkite na{i se kako vdovici.
25|5|4|vodata svoja ja pieme za srebro, drvata na{i gi kupuvame so pari.
25|5|5|Na vratot imame jarem, i ne gonat; iscrpeni sme i ne ni davaat da zdivneme.
25|5|6|Protegame raka kon Egiptjanite, koj Asircite, za da se nahranime so leb.
25|5|7|Tatkovcite na{i gre{ea: niv gi nema ve}e, a nie trpime kazna za nivnoto
bezzakonie.
25|5|8|Robovite ni se gospodari, a nema koj da ne izbavi od racete nivni.
25|5|9|Lebot go dobivame so strav - pred me~ot vo pustiwata.
25|5|10|Koàta ni pocrnela kako pe~ka od lut glad.
25|5|11|@enite ni gi bes~estat na Sion, devojkite - vo gradovite judejski.
25|5|12|Knezovite gi izobesija so svoi race, licata na starcite ne gi po~ituvaa.
25|5|13|Mladi~ite nosea ra~nici, a decata pa|aa pod tovari drva.
25|5|14|Starcite ve}e ne sedat pred portite; mladi~ite ne peat.
25|5|15|Se svr{i radosta na srceto na{e; na{ite ora se pretvorija vo taga.
25|5|16|Padna venecot od na{ata glava; te{ko nam, {to zgre{ivme!
25|5|17|Poradi toa i ~eznee srceto na{e; poradi toa i potemnea o~ite na{i.
25|5|18|Bidej}i zapuste gorata Sion, lisici odat po nea.
25|5|19|Ti, Gospodi, ostanuva{ ve~no; prestolot Tvoj e od rod vo rod.
25|5|20|Zo{to napolno ne zaborava{, ne ostava{ dolgo vreme?
25|5|21|Obrni ne kon Sebe, Gospodi, i nie }e se obrneme; obnovi gi denovite na{i
kako vo staro vreme.
25|5|22|Zar napolno si ne otfrlil, zar bez merka si se razgnevil na nas?
26|1|1|Vo triesettata godina, ~etvrtiot mesec, pettiot den od mesecot, koga bev me|u
preselenite pri rekata Hovar, se otvorija nebesata - i jas vidov Bo`ji videnija.
26|1|2|Vo pettiot den od mesecot, a toa e pettata godina, otkako be{e zaroben carot
Joakim,
26|1|3|bi slovo Gospodovo do sve{tenikot Jezekiila, sinot Vuziev, vo zemjata
Haldejska pri rekata Hovar; i be{e tamu rakata Gospodova vrz nego.
26|1|4|I vidov: ete, buren vetar doa|a{e od sever i golem oblak vo nego, a okolu
ogan sjae{e;
26|1|5|srede nego svetlina od zlato i srebro; vo sredinata negova, pak, vidov prizraci
na ~etiri ìvotni - po oblikot svoj sli~ni na ~ovek;
26|1|6|sekoe od niv ima{e po ~etiri lica, i sekoe od niv - po ~etiri krilja;
26|1|7|a nozete nivni - pravi noze, so perja, a stapalata nivni kako tele{ki kopita, i
bolskaa kako sjaen bakar; kriljata, pak, nivni bea lesni.
26|1|8|A pod kriljata nivni imaa ~ove~ki race - na site ~etiri strani.
26|1|9|êtirite ìvotni imaa svoi lica i krilja, kriljata nivni se dopiraa edno do drugo,
a koga odea, tie ne se svrtuvaa, tuku vrvea sekoe vo pravec na liceto svoe.
26|1|10|Oblikot na liceto nivno im be{e kako lice ~ove~kio i lice lavovsko od
desnata strana kaj site ~etiri; a, pak, od levata strana - lice tele{ko pri site ~etiri, i
lice orlovsko kaj site ~etiri ìvotni.
26|1|11|I licata nivni i kriljata nivni odozgora im bez razdeleni, no pri sekoe dvete
krilja se dopiraa edno do drugo, a dvete im gi pokrivaa telata nivni.
26|1|12|I odea tie, sekoe vo pravec na liceto svoe; na kade {to duhot saka{e da odi,
natamu i odea tie; i koga odea, ne se svrtuvaa.
26|1|13|Tie ìvotni li~ea na razgoreni jagneni, na lambadi; ognot se dviè{e me|u
ìvotnite, i ognena svetlina i svetkavica izleguva{e od ognot.
26|1|14|@ivotnite se dvièa brzo natamu i navamu, kako bolskava molskavica.
26|1|15|I koga gi gledav ìvotnite, ete, na zemjata do tie ìvotni ima{e po edno
trkalo spema ~etirite lica nivni.
26|1|16|Trkalata i oblikot nivni izgleda{e ne{to sli~no na topaz, i site ~etiri si li~ea
edno na drugo; i po izgledot i po oblikot tie bea kako trkalo vo trkalo.
26|1|17|A koga odea, se dvièa vo svoite ~etiri pravci; koga se dvièa ne se
svrtuvaa.
26|1|18|A naplatite nivni bea visoki i stra{ni; naplatite kaj site ~etiri naokolu bea
polni so o~i.
26|1|19|I koga odea ìvotnite, se dvièa i trkalata do niv; i koga ìvotnite se podigaa
od zemjata, se podigaa i trkalata.
26|1|20|Kade {to duhot saka{e da odi, natamu odea i tie; nakade {to duhot }e
trgne{e, i trkalata se podignuvaa podednakvo so niv, bidej}i duhot na ìvotnite be{e
vo trkalata.
26|1|21|Koga odea ìvotnite, odea i trkalata; i koga stoeja ìvotnite, stoeja i trkalata;
i koga onie se podigaa od zemjata, se podigaa ednakvo i trkalata, za{to duhot na
ìvotnite be{e vo trkalata.
26|1|22|Nad glavite od ìvotnite ima{e ne{to sli~no na svod nebeski, kako proyiren
kristal izdignat odozgora nad nivnite krilja.
26|1|23|A pod svodot se nao|aa ra{ireni kriljata nivni, svrteni edno sproti drugo,
dodeka drugite dve im gi pokrivaa telata nivni.
26|1|24|A koga letaa, slu{av {um od kriljata nivni, ne{to kako {um od mnogu vodi,
kako glas od Sesilniot Bog, silen {um; a koga odea - kako {um od voen logor, koga,
pak, zastanuvaa, gi spu{taa kriljata svoi.
26|1|25|I od svodot nad glavite nivni se slu{a{e {um; i koga zapiraa, gi spu{taa
kriljata svoi.
26|1|26|Nad svodot nad glavite, pak, ima{e ne{to sli~no na prestol, kako da be{e od
kamenot sapfir; a na prestolot - odozgora ne{to sli~no na ~ovek.
26|1|27|I vidov potoa ne{to kako svetnato zlato i srebro, a vnatre vo nego naokolu
ogan - od bedrata ugore; a od bedrata udolu - vidov sli~no na ogan, okolu kogo
ima{e svetlina.
26|1|28|Kako {to izgleda vinoìtoto vo oblaci, vo do`doven den, takva be{e taa
svetlina naokolu.
26|2|1|Takvo be{e videnieto na sjajot od podobieto na slavata Gospodova. Koga go
vidov toa, padnav ni~kum i go ~uv glasot na Onoj, Koj mi zboruva{e, i On mi
re~e: "Sine ~ove~ki, stani na noze, i Jas }e govoram so tebe."
26|2|2|I vleze vo mene Duh, me zede i me podigna i me ispravi na nozete moi, i Go
~uv Onoj, Koj mi govore{e.
26|2|3|Toga{ On mi re~e: "Sine ~ove~ki, Jas te pra}am pri Izrailevite sinovi, pri
nepokorni lu|e, koi se pobunija protiv Mene; tie i tatkovcite nivni Me izneveruvaa
Mene duri do dene{niov den.
26|2|4|Tie se sinovi so ogrubeno lice i so èstoko srce; pri niv te pra}am i ti }e im
kaè{ - vaka veli Gospod Bog.
26|2|5|Dali }e te poslu{aat ili nema da te poslu{aat, bidej}i tie se dom otstapni~ki -
no neka znaat deka me|u niv imalo prorok.
26|2|6|A ti, sine ~ove~ki, ne boj se od niv i ne pla{i se od nivnite zborovi, za{to }e
se razbesnat i }e te navreduvaat od site strani; me|u niv }e ìvee{ - kako me|u trwe i
skorpii; ne boj se od licata nivni, za{to tie se dom otstapni~ki;
26|2|7|i kaùvaj im gi zborovite Moi - pa slu{ale tie ili ne, bidej}i se tie nepokorni.
26|2|8|A ti, sine ~ove~ki, ~uj {to }e ti kaàm: ne bidi kako toj otstapni~ki dom;
otvori ja ustata i izedi go ona {to }e ti go dadam."
26|2|9|I vidov, ete, protegnata raka sprema mene, i vo nea - knièn svitok.
26|2|10|I On gi razvi pred mene, a svitokot be{e napi{an odvnatre i odnadvor, i na
nego be{e napi{ano: pla~, àlost i ofkawe.
26|3|1|I mi re~e: "Sine ~ove~ki, izedi go toa {to e pred tebe, izedi go ovoj svitok,
pa odi i zboruvaj mu na Izrailot."
26|3|2|Toga{ ja otvoriv ustata i On mi go dade svitokot za da go izedam.
26|3|3|Potoa mi re~e: "Sine ~ove~ki: ustata tvoja }e go izede ovoj svitok i utrobata
tvoja }e se nasiti so ovoj svitok, {to ti go davam Jas." I jas go izedov, a vo ustata
po~uvstvuvav sladost kako med.
26|3|4|I pak mi re~e: "Sine ~ove~ki, stani i pojdi vo domot Izrailev i kaì im gi
Moive zborovi,
26|3|5|oti te pra}am ne kaj narod nepoznat i so nerazbirliv jazik, tuku vo domot
Izrailev,
26|3|6|ne kaj narod so nerazbran zbor i nepoimliv jazik, ~ii zborovi ne moè{ da gi
razbere{; no duri i pri niv da bev te pratil, i tie }e te razberea;
26|3|7|a domot Izrailev ne }e saka da te slu{a, tie ne sakaat Mene da me slu{aat,
bidej}i siot dom Izrailev e tvrdoglav i so èstoko srce.
26|3|8|I, ete, Jas go napraviv i tvoeto lice tvrdo kako nivnite lica, i tvoeto ~elo }e go
stvrdnam protiv niv.
26|3|9|êloto tvoe go napraviv kako dijamant, koj e potvrd od kamenot; ne boj se od
niv i ne pla{i se od nivnoto lice, oti tie se dom otstapni~ki."
26|3|10|I mi re~e: "Sine ~ove~ki, site zborovi Moi {to ti gi kaùvam, primi gi vo
srceto svoe i slu{aj gi so u{ite svoi;
26|3|11|stani, pa odi pri izgonetite, pri sinovite na tvojot narod, zboruvaj im i kaì
im - vaka veli Gospod Bog - pa poslu{ale tie, ili ne."
26|3|12|I Duhot me podigna; a zad sebe ~uv golem grmotevi~en glas: -
"Blagoslovena e slavata na Gospoda od mestoto Negovo!"
26|3|13|A slu{nam i {um od kriljata na onie ìvotni, {to se dopiraa edno do drugo,
kako i {um od trkalata od niv, a i zvuk od silen grom.
26|3|14|Toga{ Duhot me podigna i me ponese. I pojdov ogor~en, so naàlen duh; no
krepkata raka Gospodova be{e nad mene.
26|3|15|I dojdov pri robovite vo Tel - Aviv, pri onie koi ìveeja pri rekata Hovar, i se
zadràv tamu i pominav pri niv sedum dena, ~udej}i se.
26|3|16|A koga zaminaa sedumte dena, dojde do mene slovo Gospodovo:
26|3|17|"Sine ~ove~ki, Jas te postaviv kako straà nad domot Izrailev, i ti }e go
slu{a{ slovoto od ustata Moja, i }e gi vrazumuva{ od imeto Moe.
26|3|18|Koga }e mu re~am na bezzakonikot: 'Bezdrugo }e umre{!', a ti ne go
vrazumi{ i ne zboruva{, za da go zapazi{ bezzakonikot od negoviot gre{en pat, za
da bide ìv, - toga{ toj bezzakonik }e umre vo bezzakonieto svoe, no krvta negova
Jas }e ja baram od racete tvoi.
26|3|19|A, ako go opomene{ bezzakonikot i toj ne se otkaè od bezzakonieto svoe i
od gre{niot svoj pat, bezzakonikot }e umre vo bezzakonieto svoe, a ti }e si ja spasi{
du{ata svoja.
26|3|20|I, ako pravednik otstapi od pravdata svoja i postapi gre{ni~ki, koga Jas }e
mu stavam sopka, i umre, ako ne si go predupredil, toj }e umre poradi grevot svoj, i
nema da mu se primaat parvednite dela, {to gi napravil; no krvta negova }e ja
baram od tvoite race.
26|3|21|Ako go opomene{ pravednikot, za da ne zgre{i, i toj ne zgre{i, toga{ i
toj }e bide ìv, zatoa {to si go predupredil i ti }e si ja spasi{ du{ata svoja."
26|3|22|I be{e tamu vrz mene pak rakata Gospodova, i On mi re~e: "Stani i izlezi
vo poleto; Jas }e zboruvam tamu so tebe."
26|3|23|Stanav, i izlegov vo poleto, i ete, tamu be{e slavata Gospodova, kako
slavata, {to ja vidov pri rekata Hovar; i padnav ni~kum.
26|3|24|I vleze vo mene Duhot i me ispravi na noze, i On govore{e so mene i mi
re~e: "Odi i zatvori se vo domot tvoj.
26|3|25|Sine ~ove~ki, ete, }e ti stavat verigi, i }e te vrzat vo niv, i ne }e moè{ da
izleguva{ me|u niv.
26|3|26|A jas }e ti go zalepam jazikot tvoj za nepceto, i ti }e onemee{, i ne }e
moè{ da gi izobli~uva{, za{to tie se dom otstapni~ki.
26|3|27|A koga Jas }e zboruvam so tebe, toga{ }e ti ja otvoram ustata tvoja i ti }e
im zboruva{: vaka veli Gospod Bog! Koj saka da slu{a, neka slu{a; a koj ne saka
da slu{a - neka ne slu{a; oti tie se dom otstapni~ki."
26|4|1|"A ti, sine ~ove~ki, zemi edna tula i stavi ja pred sebe i nacrtaj go na nea
Erusalim;
26|4|2|i postavi opsada okolu nego, napravi tvrdina sprema nego, napravi i nasipi
okolu nego, postai logor protiv nego i naredi naokolu sproti nego ma{ini za urivawe
yidovi.
26|4|3|Potoa zemi èlezna plo~a i postavi ja kako èlezen yid me|u sebe i gradot, pa
svrti go liceto svoe sproti gradot i toj }e bide opsednat, opsednuvaj go ti. I toa }e
bide znak za domot Izrailev.
26|4|4|Ti, pak, legni na svojata leva strana i stavi go vrz nea bezzakonieto na domot
Izrailev; spored brojot na denovite, - sto i pedeset - vo koi }e leì{ vrz nea, tolku }e
go nosi{ bezzakonieto nivno.
26|4|5|A Jas ti gi opredeliv godinite na bezzakonieto nivno spored brojot na
denovte; trista i devedeset denovi }e go nosi{ bezzakonieto na domot Izrailev.
26|4|6|I koga }e gi ispolni{, povtorno legni, no sega na svojata desna strana i
~etirieset denovi nosi go bezzakonieto na domot Judin, den za godina, den za
godina ti opredeliv.
26|4|7|Pa svrti go liceto svoe i mi{kata na svojata desna strana kon opsadeniot
Erusalim, i prorokuvaj protiv nego.
26|4|8|Ete, Jas postaviv vrz tebe okovi, i ti ne }e moè{ da se svrti{ od ednata strana
na drugata, dodeka ne gi ispolni{ denovite na tvojata opsada.
26|4|9|Zemi si p~enica i ja~men, bob i le}a, proso i 'r`, i sipi gi vo eden sad i
napravi si od niv lebovi, spored brojot na denovite, koga }e leì{ na stranata svoja,
trista i devedeset denovi }e gi jade{.
26|4|10|I jadewata, so koi }e se hrani{, jadi gi so merka, po dvaeset sikli na den;
odvreme navreme jadi go toa.
26|4|11|I voda pij so merka, po {estina od in; odvreme navreme pij.
26|4|12|A }e gi jade{ ja~menite pitki i pe~i gi pred nivnite o~i na ~ove~ko |ubre."
26|4|13|I re~e Gospod: "Izrailevite sinovi taka }e jadat ne~ist leb me|u onie narodi,
kaj koi }e gi progonam."
26|4|14|Toga{ rekov: "O, Gospodi Boè, du{ata moja nikoga{ ne se oskvernila i od
mladini pa se dosega nikoga{ ne sum jal mr{a i raskinato od yver; i nikakvo ne~isto
meso ne vleglo vo ustata moja."
26|4|15|I mi re~e On: "Ti dozvoluvam mesto ~ove~ko |ubre, zemi govedsko |ubre, i
na nego pe~i go lebot svoj."
26|4|16|I pak mi re~e: "Sine ~ove~ki, eve vo Erusalim Jas }e ja skr{am lebnata
potpora, i }e jadat leb so merka i vo àlost, i voda }e pijat so merka i vo taga,
26|4|17|za{to pri niv }e snema leb i voda, i tie so uàs }e se gledaat eden so drug
i }e umriraat vo bezzakonieto svoe."
26|5|1|"A ti, sine ~ove~ki, zemi si ostar no`, kako berberski bri~, pa mini go preku
glavata svoja i bradata, i zemi merila, i razdeli ja kosata na delovi.
26|5|2|Tretiot del izgori go na ogan srede gradot, koga }e se zavr{at denovite na
opsadata; vtoriot del zemi go i ise~i go so no` po okolinata negova; a tretata tretina
razvej ja na vetar; Jas, pak, }e go izvle~am me~ot po niv.
26|5|3|I zemi od toa, pa vrzi go toa vo polite od svojata obleka.
26|5|4|No od toa zemi pak malku i frli go vo ogan, i izgori go vo ognot. Ottamu }e
izleze ogan vrz celiot dom Izrailev.
26|5|5|Taka veli Gospod Bog: toa e Erusalim. Jas go postaviv srede narodi, i go
opkruìv so zemji.
26|5|6|A toj stana protiv naredbite Moi pone~esno od neznabo{cite, i protiv Moite
povelbi - polo{o otkolku zemjite okolu nego; za{to tie gi otfrlija naredbite Moi i ne
postapuvaat spored povelbite Moi."
26|5|7|Zatoa vaka veli Gospod Bog: "Bidej}i vie gi namnoìvte grevovite svoi
pove}e od neznabo{cite, koi se okolu vas, po Moite uredbi ne odite i naredbite Moi
ne gi izvr{uvate, i ne odite duri ni spored uredbite na neznabo{cite, koi se okolu
vas."
26|5|8|Zatoa, vaka veli Gospod Bog: "Ete, i Jas sum protiv tebe, jas Samiot, i }e
izvr{am srede tebe sud pred o~ite na neznabo{cite.
26|5|9|Pa poradi site tvoi odvratnosti, }e ti napravam tebe, kako {to nikoga{ ne sum
napravil, a nema i vo idnina da napravam.
26|5|10|Zatoa takovcite }e gi jadat sinovite svoi srede tebe, a i sinovite }e gi jadat
tatkovcite svoi; i }e izvr{am nad tebe sud, i siot tvoj ostatok }e go razvejam po site
vetrovi.
26|5|11|Zatoa, ìv sum Jas, veli Gospod Bog: bidej}i ti go oskverni Moeto svetili{te
so site tvoi odvratnosti i so site tvoi gadotii, Jas }e te smalam, i Moeto oko nema
ve}e da te poàli, i Jas nema da se smiluvam nad tebe.
26|5|12|Tretiot del od tebe, od pomor }e izumre i od glad }e zagine srede tebe;
vtorata tretina od me~ }e padne vo tvojata okolina; a tretinata }e ja razveam od site
vetrovi, i }e go izvle~am me~ot po niv.
26|5|13|Taka }e se ispolni Mojot gnev, i }e ja smiram Svojata jarost nad niv, i }e se
zadovolam; i koga }e se izlee jarosta Moja vrz niv, toga{ }e razberat deka Jas,
Gospod, sum im zboruval vo revnosta Svoja.
26|5|14|]e te pretvoram vo pustiwa i za poruga me|u narodite, koi se okolu tebe,
pred o~ite na sekoj minuva~.
26|5|15|]e bide{ za potsmev i za poruga, za sram i uàs kaj narodite {to se okolu
tebe, koga }e go izvr{am nad tebe sudot vo gnev i jarost, i preku jarosni porazi - Jas
Gospod go govorev toa,
26|5|16|I koga }e pratam vrz niv luti streli na glad, {to }e istrebuva, koga }e gi
pratam za va{a pogibel i za zasiluvawe na gladot pri vas, i }e ja uni{tam lebnata
potkrepa kaj vas.
26|5|17|A }e pratam vrz tebe glad i luti yverovi, koi }e te li{at od decata; i pomor i
krv }e mine preku tebe, }e ispratam me~ vrz tebe; Jas, Gospod go kaàv ova."
26|6|2|"Sine ~ove~ki, svrti go liceto svoe kon gorite Izrailevi i prorokuvaj protiv
niv,
26|6|3|i kaì - planini Izrailevi, ~ujte go slovoto na Gospoda Boga. Vaka im veli
Gospod Bog na gorite i na ridovite, na dolinite i na doli{tata: "Eve, Jas }e ispratam
me~ vrz vas, i }e gi kutnam va{ite idolski svetili{ta;
26|6|4|i `rtvenicite }e vi bidat opusto{eni, i stolbovite vo ~est na sonceto }e bidat
iskr{eni, i va{ite ubieni }e gi frlam pred va{ite idoli;
26|6|5|}e gi postavam trupovite na sinovite Izrailevi pred nivnite idoli, i }e gi
rasfrlam koskite va{i okolu va{ite `rtvenici.
26|6|6|Nasekade, kade {to ìveete, gradovite }e vi bidat opusto{eni i idolskite
svetili{ta razurnati, za da bidat opusto{eni i uni{teni va{ite `rtvenici, za da bidat
razbieni i uni{teni va{ite idoli i iskr{eni va{ite son~evi stolbovi, i da gi snema
delata od va{ite race.
26|6|7|Me|u vas }e ima ubieni, i }e uznaete deka Jas sum Gospod.
26|6|8|No Jas }e go zapazam ostatokot, taka {to me|u narodite }e ostanat od vas {to
izbegnale me~, koga }e bidete raseani po zemjite.
26|6|9|I spasenite va{i }e se setat za Mene me|u narodite kade {to }e bidat odvedeni
vo ropstvo, koga }e im go skr{am bludnoto srce, koe se odmetna od Mene, i o~ite
nivni, {to bludstvuvaa me|u idolite; toga{ tie }e po~uvstvuvaat odvratnost sprema
sebesi za zloto {to go vr{ele vo site gradovi svoi;
26|6|10|i }e razberat deka Jas sum Gospod; i deka ne zaludo zboruvav, oti vrz niv }e
ispratam takva beda."
26|6|11|Vaka veli Gospod Bog: "Plesni so racete svoi, tropni so nogata svoja - te{ko
za site poradi odvratnite zlodejanija na domot Izrailev; }e padnat tie od me~, glad i
pomor.
26|6|12|Koj e daleku, }e umre od pomor, a koj e blizu - }e padne od me~; a onoj {to
}e ostane i izbegna, od glad }e umre; taka }e zavr{i gnevot Moj vrz niv.
26|6|13|]e razberat, deka Jas sum Gospod, koga porazenite }e leàt me|u svoite idoli
okolu `rtvenicite nivni, na sekoj visok rid, na sekoj planinski vrv, pod sekoe zeleno
drvo i pod sekoj razgrenet dab, tamu kade {to im prinesuvaa bagoprijatni kadiva na
svoite idoli.
26|6|14|I }e ja protegnam vrz niv rakata Svoja i }e ja napravam zemjata pustiwa i
stepa pove}e od pustiwata Divlat, nasekade, kade {to ìveat, i }e poznaat, deka Jas
sum Gospod."
26|7|2|"Ti, sine ~ove~ki, kaì - taka veli Gospod Bog - svr{etok na zemjata
Izraileva; dojde svr{etokot na site ~etiri krai{ta zemni.
26|7|3|Ete, dojde svr{etokot za tebe; i }e go pratam vrz tebe gnevot Svoj, i }e ti
sudam spored pati{tata tvoi, i }e gi natovaram vrz tebe site gadotii.
26|7|4|I okoto Moe nema da te zaàli i nema da se smiluvam, no }e ti platam spored
tvoite pati{ta, gadotiite tvoi }e bidat so tebe i }e razberete deka Jas sum Gospod.
26|7|5|Taka veli Gospod Bog: beda edinstvena, ete ide bedata.
26|7|6|Svr{etokot dojde, dojde svr{etokot, se krena protiv tebe: ete dojde.
26|7|7|Dojde napasta do tebe, ìtelu na ovoj kraj, ide vreme, se pribliùva denot na
smutot, a ne na veseli povici po planinite.
26|7|8|Ete, naskoro }e ja izleam vrz tebe jarosta Svoja i }e go zavr{am gnevot Svoj
vrz tebe, }e ti sudam spored tvoite pati{ta }e gi natovaram vrz tebe site tvoi gadotii.
26|7|9|I okoto Moe nema da te poàli, i nema da se smiluva. Spored tvoite pati{ta }e
ti otplatam, i tvoite gadotii }e bidat so tebe; i }e uznaete, deka Jas sum Gospod, Koj
kaznuva.
26|7|10|Ete go denot, eve dojde, nastapi napasta, procuti èzalot, gordosta pupi.
26|7|11|Silata stanuva protiv èzalot na bezzakonieto: ni{to nema da ostane od niv, -
ni od bogatstvoto nivno, nitu od {umata nivna, nitu, pak, od rasko{ot nivni.
26|7|12|Dojde vremeto, nastapuva denot: kupuva~u, ne raduvaj se, prodava~u ne
pla~i, za{to gnevot e vrz niv site.
26|7|13|Oti, koj prodal, nema da se vrati pri prodadenoto, makar da ostanal ìv;
bidej}i proro~koto videnie za celoto nivno mnoèstvo nema da se odmeni, i nikoj
so bezzakonieto svoe nma da go zacvrsti ìvotot svoj.
26|7|14|Trubat so trubata i se se gotvi, no nikoj ne odi vo vojna; oti Mojot gnev e
vrz seto nivno mnoèstvo.
26|7|15|Nadvor od ku}ata - me~, a vo ku}ata - pomor i glad. Koj se nao|a vo poleto,
od me~ }e umre, a koj e vo gradot, nego gladot i pomorot }e go progolta.
26|7|16|A spasenite od toa }e izbegaat i }e bidat vo planinite kako gulabi od dolina;
site tie }e stenkaat, sekoj za svoeto bezzakonie.
26|7|17|Na site racete }e im opadnat, i na site kolenata }e im zatreperat kako voda.
26|7|18|Toga{ }e se opa{at vo vre}i{ta i trepet }e gi opfati; i liceto na site }e gi
pokrie sram i na glavite - nivni }e ima }elavost.
26|7|19|Srebroto }e si go isfrlaat po ulici i zlatoto nema da go po~ituvaat. Srebroto
nivno i zlatoto nivno nema da bide vo sila da gi spasi vo denot na Gospodovata
jarost. Tie nema da gi nasitat so niv du{ite svoi, i nema da gi napolnat utrobite svoi
bidej}i toa be{e pri~ina za nivniot grev.
26|7|20|I so ubaviot nakit svoj tie se gordeeja i pravea umetni~ki tvorbi za gadotiite
svoi so idoli; zatoa }e go napravam ne~isto za niv.
26|7|21|I }e go dadam kako plen vo racete na tu|inci i na gre{nici zemni, za da go
razgrabaat, i tie }e se oskvernat.
26|7|22|I }e go odvratam od niv liceto Svoe i }e go oskvernat Moeto sokrieno
mesto; i }e vlezat tamu grabiteli i }e go oskvernat.
26|7|23|Progotviv verigi, oti taa zemja e polna so krvavi zlodejstva, i gradot e poln
so nasilie.
26|7|24|Jas }e dovedam najlo{i narodi i tie }e gi zavladeat domovite nivni. I }e
stavam kraj na gordosta kaj silnite, i }e bidat oskverneti i svetiwite nivni.
26|7|25|Ide pogibelta; }e baraat mir i nema da go najdat.
26|7|26|Beda }e sleduva po beda i vest po vest; i }e baraat od prorokot videnie i
nema da ima nauka kaj sve{tenicite i sovet kaj starcite.
26|7|27|Carot }e taì, i knezot }e se oble~e vo uàs, i racete na narodot vo
zemjata }e treperat. ]e postapam so niv spored nivnite pati{ta, spored nivniot sud }e
gi sudam; i }e uznaat, deka Jas sum Gospod."
26|8|1|Vo {estata godina, vo {estiot mesec, na pettiot den od mesecot, sedev doma, i
stare{inite judejski sedea pred Mene, i se spu{ti tamu vrz mene rakata od Gospoda
Boga.
26|8|2|I poglednav; a toa podobie na ma` sli~no na ogan, i od krstot nadolu ogan, a
od krstot negov ugore - nekakva svetlina sli~na na svetlina od plamen.
26|8|3|I kako da ja protegna rakata svoj i me fati za kosata na glavata moja, i duhot
me podigna me|u zemjata i neboto i me zanese vo Bo`ji videnija vo Erusalim, pri
vlezot na vnatre{nata vrata, svrtena kon sever kade {to be{e postaven idolot na
revnosta, koj pobuduva revnost.
26|8|4|I, ete, tamu be{e slavata na Boga Izrailev, sli~na na onaa kakva {to vidov vo
poleto.
26|8|5|I mi re~e: "Sine ~ove~ki, podigni gi o~ite svoi sprema sever!" Gi podignav
o~ite svoi sprema sever, a od severnata strana pri vratata na `rtvenikot, pred vlezot
nejzin be{e idolot na revnosta.
26|8|6|I mi re~e On: "Sine ~ove~ki, gleda{ li {to pravat; gi gleda{ li golemite
gadotii, {to se vr{at tuka vo domot Izrailev, za da se oddale~at od Moeto svetili{te.
No svrti se, i }e vidi{ u{te pogolemi odvratnosti."
26|8|7|I me dovede pri vlezot vo dvorot, pa pogledav, a tamu dupka vo yidot.
26|8|8|I mi re~e: "Sine ~ove~ki, kopni vo yidot." Jas kopnav vo yidot i ete tamu
vidov nekakva vrata.
26|8|9|I pak mi re~e: "Vlezi i vidi odvratni gadotii {to se vr{at tamu."
26|8|10|Vlegov i gledam, a toa sekakvi izobrazeni ìvotni {to se vle~at, i ne~isti
ìvotni, i sekakvi idoli, vo domot Izrailev, naslikani po yidovite naokolu.
26|8|11|I sedumdesetmina maì od stare{inite na domot Izrailev stojat pred niv, a
Jezanij, sinot Safoniev, pome|u niv; i kaj sekogo od niv vo rakata - kadilnica, i gust
oblak od kadivo se izdiga{e ugore.
26|8|12|I mi re~e: "Gleda{ li, sine ~ove~ki, {to pravat vo temnina stare{inite na
domot Izrailev, sekoj vo svojata izna{arena soba, oti velat: "Ne ne gleda Gospod,
Gospod ja ostavi ovaa zemja."
26|8|13|I pak mi re~e: "Svrti se i }e vidi{ u{te pogolemi gadotii, {to gi pravat tie."
26|8|14|I me dovede do vlezot na vratata od domot Gospoden, koj e koj sever, i ete,
tamu sedat èni, {to go oplakuvaa Tamuza,
26|8|15|i mi re~e: "Gleda{ li, sine ~ove~ki, svrti se i }e vidi{ u{te pogolemi
gadotii."
26|8|16|Pa me vovede vo vnatre{niot dvor na domot Gospoden, a tamu pred vratata
na hramot Gospoden, me|u tremot i `rtvenikot, do dvaeset i pet maì stojat so grbot
kon hramot Gospoden, a so liceto kon istok i se klawaat na sonceto sprema istok.
26|8|17|I mi re~e: "Gleda{ li, sine ~ove~ki. Malku li e toa za domot Judin, da vr{at
takvi gadotii, kakvi {to se vr{at ovde? No tie i zemjata ja napolnija so bes~estie, i
dvojno Me razgnevuvaat, i, ete, tie prinesuvaat granki pod nosevite svoi.
26|8|18|Zatoa i Jas }e po~nam da dejstvuvam so jarosta; okoto Moe nema da zaàli i
nema da se smiluva; pa makar tie da vikaat so silen glas na u{ite Moi - nema da gi
~ujam."
26|9|1|Izvika na u{ite Moi so silen glas i re~e: "Neka se pribliàt onie, {to sakaat da
go kaznat gradot, sekoj so svoeto ubistveno oru`je vo racete."
26|9|2|I ete, {estmina lu|e vleguvaat od gornata vrata svrteni kon sever i kaj sekogo
vo rakata ubistveno se~ivo, a me|u niv eden oble~en vo lenena obleka, a na pojasot
negov sapfir i dojdoa, pa zastanaa do bakarniot `rtvenik.
26|9|3|I slavata na Boga Izrailev se spu{ti od heruvimite, na koi be{e, vrz pragot na
domot. Go povika Bog ~ovekot, oble~en vo lenena obleka i koj ima{e na bedrata
pojas.
26|9|4|I mu re~e Gospod: "Mini po sredinata na gradot, po sredinata na Erusalim, i
stavi im znak na ~elata od lu|eto, onie {to àlat, koi vozdivnuvaat za gadotiite, {to
se vr{at vo nego."
26|9|5|A na onie ~uv da im kaè: "Odete po nego vo gradot i ubivajte; va{eto oko da
ne àli, i ne {tedete:
26|9|6|starec, mom~e i devojka, mladenec i èna, bijte gi do smrt, no ne gibajte ni
eden od lu|eto koi imaat znak, a po~nete od moeto svetili{te." I tie po~naa od
stare{inite {to stoeja pred domot.
26|9|7|I im re~e: "Oskvernete go domot, napolnete go dvorovite so ubieni i
izlezete." Tie izlegoa i po~naa da ubivaat po gradot.
26|9|8|A koga ubivaa, jas ostanav i padnav ni~kum, izvikav i rekov: "O, Gospodi,
zar }e go istrebi{ siot ostatok na Izrailot, izlivaj}i go gnevot Svoj vrz Erusalim!"
26|9|9|I mi re~e On: "Bes~estieto na domot Izrailev i Judin e mnogu golemo; i ovaa
zemja e polna so krv, gradot e ispolnet so nepravda; oti tie velat: 'Gospod ja ostavi
ovaa zemja, Gospod ne gleda.'
26|9|10|Zatoa i okoto moe nema da gi poàli i nema da se smiluva; delata nivni }e
gi svrtam vrz nivnite glavi.
26|9|11|I ete, ~ovekot, oble~en vo lenena obleka i so mastilnica na pojasot,
odgovori i re~e: 'Izvr{iv kako {to mi zapoveda'."
26|10|1|I vidov, ete na svodot, {to e nad glavite na heruvimite, ne{to kako kamen
sapfir, kako ne{to da prilega na prestol, se gleda{e nad niv.
26|10|2|I mu zboruva{e On na ~ovekot, oble~en vo lenena obleka, pa re~e: "Vlezi
me|u trkalata pod heruvimite, zemi polna raka ragoreni jagleni od mestoto me|u
heruvimite i rasfrli gi vrz gradot." I toj vleze pred o~ite moi.
26|10|3|Heruvimite, pak, stoeja od desnata strana na domot, koga vleze onoj ~ovek,
i oblak go ispolni vnatre{niot dvor.
26|10|4|I slavata Gospodova se podigna od heruvimot na pragot od domot i domot
se ispolni so oblak i dvorot se ispolni so svetlina od slavata Gospodova.
26|10|5|I {umot od kriljata na heruvimite se slu{a{e duri do nadvore{niot dvor,
kako da e toa glas od Boga Sesilniot, koga On zboruva.
26|10|6|I koga On mu dade zapoved na ~ovekot, oble~en vo lenena obleka, mu
re~e: "ZEmi ogan od mestoto me|u trkalata, me|u heruvimite", i koga toj vleze i
zastana me|u trkalata -
26|10|7|toga{ srede heruvimite zastana eden heruvim, ja protegna rakata svoja kon
ogonot, {to be{e me|u heruvimite, i zede, pa mu dade edna raka na oble~eniot vo
bela lenenna obleka. Toj zede i izleze.
26|10|8|A pod kriljata na heruvimite se gledaa podobija sli~ni na ~ove~ki race.
26|10|9|I vidov: ete ~etiri trkala do heruvimite, po edno trkalo do sekoj heruvim, a
trkalata imaa izgled kako da se od kamenot topaz.
26|10|10|I site ~etiri po svojot vid bea ednakvi, kako edno trkalo da se nao|a{e vo
drugo trkalo.
26|10|11|Koga odea, odea na site ~etiri strani; koga odea ne se svrtuvaa, no odea
kon ona mesto, kade {to im be{e svrtena glavata; koga odea ne se svrtuvaa.
26|10|12|I teloto nivno i grbot nivni i racete nivni, i kriljata nivni, i trkalata nivni
naokolu bea ispolneti so o~i - site imaa po ~etiri trkala.
26|10|13|Trkalata se vikaa, kako {to ~uv, galgal.
26|10|14|I sekoe ìvotno ima{e po ~etiri lica: prvoto lice - lice heruvimsko, vtorto
lice - lice ~ove~ko, tretoto lice - lice lavovsko i ~etvrtoto - lice orlovsko.
26|10|15|Heruvimite se podignaa. Toga{ vidov deka tie bea istite ìvotni {to gi
vidov pri rekata Hovar.
26|10|16|Koga odea heruvimite, se vrtea do niv i trkalata; koga se podigaa kriljata
nivni, za da se podignat od zemjata, trkalata ne se oddeluvaa, tuku bea pri niv.
26|10|17|A koga stoeja, stoeja i tie; koga }e se podignea, se podigaa i tie, za{to vo
niv be{e duhot na ìvotnite.
26|10|18|I slavata Gospodova se podgna od pragot na domot, pa zastana nad
heruvimite.
26|10|19|I heruvimite gi podignaa kriljata svoi i se podignaa pred o~ite moi od
zemjata. Koga trgnaa, i trkalata bea do niv; pa zastanaa pri vlezot na isto~nata vrata
od domot Gospoden, i slavata na Boga Izrailev be{e nad niv odozgora.
26|10|20|Toa be istite ìvotni, {to gi vidov vo podno`jeto na Izraileviot Bog pri
rekata Hovar. I jas razbrav deka toa se heruvimi.
26|10|21|Sekoj ima{e po ~etiri lica, i sekoj - po ~etiri krilja, a pod nozete sli~no na
~ove~ki race.
26|10|22|Licata im li~ea kako na onie lica, {to gi vidov pri rekata Hovar - od ist vid,
tie istite. Sekoj ode{e pravo vo onoj pravec, {to be{e pred liceto negovo.
26|11|1|Me digna duhot i me dovede pred isto~nata vrata na domot Gospoden, koja
gleda{e kon istok. A tamu - pred vlezot na vratata dvaeset i pet ~oveka, i me|u niv
go vidov Jazanija, sinot Azurov, i Faltija, sinot Vaneev, knezovite narodni.
26|11|2|I On mi re~e: "Sine ~ove~ki, eve gi lu|eto {to na um imaat da vr{at
bezzakonija i koi mu davaat lo{ sovet vo ovoj grad,
26|11|3|velej}i: 'U{te e daleku; da si gradime domovi; toj e kotel, a nie - meso.'
26|11|4|Zatoa izre~i protiv niv proro{tvo, prorokuvaj, sine ~ove~ki!"
26|11|5|I sleze vrz mene Duhot Gospoden i mi re~e: "Kaì - taka veli Gospod - ona
{to go zboruvate vie, dome Izrailev, i ona {to vi ide na um, toa Jas go znam.
26|11|6|Mnogumina va{i ubieni gi poloìvte vo toj grad, i ulicite negovi se ispolnija
so trupovi."
26|11|7|Zatoa, vaka veli Gospod Bog: "Ubienite va{i, {to gi ostavivte srede nego, se
meso, a toj - kotel; no vas Jas }e ve izvedam od nego.
26|11|8|Vie se boite od me~, a Jas }e ispratam vrz vas me~, veli Gospod Bog.
26|11|9|I }e vi izvedam od nego, }e ve predadam vo racete na tu|inci, i }e izr{am
sud nad vas.
26|11|10|Od me~ }e padnete; vo predelite na Izrailot }e vi sudam, }e poznaete, deka
Jas sum Gospod.
26|11|11|On nema da bide za vas kotel, i vie nema da bidete vo nego meso; vo
predelite Izrailevi }e vi sudam.
26|11|12|I }e poznaete, deka Jas sum Gospod; zatoa {to ne gi izvr{uvavte Moite
naredbi, tuku odevte po naredbite na narodite okolu vas."
26|11|13|I ete, koga prorokuvav, Faltija, sinot Vaneev, umre. I padnav ni~kum,
vikav so silen glas i rekov: O, Gospodi Boè, zar saka{ do kraj da go
istrebi{ ostatokot na Izrailot?"
26|11|15|"Sine ~ove~ki, na bra}ata tvoi, na tvoite bra}a, na tvoite ednokrvni i na
siot Izrailev dom - na site {to ìveat vo Erusalim, im velat: 'ìvejte daleku od
Gospoda, ovaa zemja dadena ni e nam da ja vladeeme.'"
26|11|16|Za ova kaì im: vaka veli Gospod Bog - "makar i da gi oddale~iv me|u
narodite i makar {to gi rasprsnav po zemjata, Jas za niv pak }e bidam kako
svetili{te vo onie zemji, kade {to otidoa."
26|11|17|Potoa kaì im, vaka veli Gospod Bog: "Jas }e ve soberam od kaj narodite
i }e ve vratam od zemjite, vo koi ste se rasturile; i }e vi ja dadam zemjata Izraileva.
26|11|18|I }e dojdat tamu i }e ve isfrlat od nea site gadotii i site ne~istotii.
26|11|19|I }e im dadam edno srce, }e vloàm vo niv nov duh, }e go zemam od
teloto nivno kamenoto srce i }e im dada srce od plot,
26|11|20|za da odat po Moite zapovedi, da gi pazat Moite naredbi i da gi izvr{uvaat;
i }e bidat Moj narod, i Jas }e bidat pak nivni Bog.
26|11|21|A ~ie srce, se povede po gadotiite nivni i ne~istotiite nivni, nivnoto
povedenie }e go svrtam vrz nivnite glavi", veli Gospod Bog.
26|11|22|Toga{ heruvimite gi podignaa kriljata svoi, i trkalata bea do niv; i slavata
na Izraileviot Bog be{e nad niv odozgora.
26|11|23|I se krena slavata Gospodova srede gradot i zastana nad planinata, {to se
nao|a isto~no od gradot.
26|11|24|I duhot me podigna i me prenese vo videnie, preku Duhot Bo`ji, vo
Haldeja, pri preselenite. I videnieto, {to go imav, izbega od mene.
26|11|25|I jas im gi prenesov na izgonenite site zborovi Gospodovi, {to mi gi otkri
On.
26|12|2|"Sine ~ove~ki, ti ìvee{ srede otstapni~ki dom: tie imaat o~i da gledaat, a
ne gledaat imaat i u{i da slu{aat, no ne slu{aat; zatoa {to se tie dom otstapni~ki.
26|12|3|A ti, sine ~ove~ki, prigotvi si se {to e potrebno za preseluvawe i sred bel
den preseli se pred o~ite nivni, preseli se od tvoeto mesto vo drugo mesto, pred
o~ite nivni; moèbi, tie }e razberat, makar {to se dom otstapni~ki.
26|12|4|I rabotite tvoi iznesi gi kako raboti potrebni za preseluvawe, dewe pred
o~ite nivni, i sam izlezi ve~erta pred o~ite nivni, kako tie {to izleguvaat za
preseluvawe.
26|12|5|Pred o~ite nivni probij si otvor vo yidot i iznesuvaj niz nego.
26|12|6|Pred o~ite nivni zemi go tovarot svoj na ramo, pa vo prikve~erina iznesi go,
podzatskrij go liceto svoe, za da ne ja vidi{ zemjata; zatoa {to Jas te postaviv za
znak na domot Izrailev."
26|12|7|I izvr{iv kako {to mi be{e zapovedano; rabotite nu`ni pri preseluvaweto gi
iznesov dewe, a ve~erta prokopav so rakata otvor vo yidot i vo temninata go
iznesov tovarot, i go krenav na ramo pred o~ite nivni.
26|12|8|Utredenta rano bi slovo Gospodovo do mene:
26|12|9|"Sine ~ove~ki, ne mu kaà li ti na domot Izrailev, domot otstapni~ki - {to
vr{i{?"
26|12|10|Kaì im - vaka veli Gospod Bog: "Toa e predvesnik za na~alnikot na
Erusalim i za celiot dom Izrailev, koj e tamu."
26|12|11|Kaì: "Jas sum znakot za vas; ona {to go vr{am jas, toa }e bide i so niv, pri
preseluvaweto, vo ropstvo }e otidat tie.
26|12|12|A na~alnikot, {to e me|u niv vo temnina, nosej}i na ramo, }e izleze.
Yidot }e go probijat za da go iznesat niz nego; toj }e go sokrie liceto svoe, taka {to
so o~ite svoi nema da ja vidi ovaa zemja.
26|12|13|A Jas, }e ja sprostram vrz nego Mojata mreà, i toj }e bide faten vo mojata
primka, i }e go odvedam vo Vavilon, vo zemjata Haldejska, no toj nema da ja vidi, i
tamu }e umre.
26|12|14|A site {to se okolu nego, negovite pomo{nici, i seta vojska }e ja razveam
po site vetrovi, i }e go izvadam me~ot po niv.
26|12|15|I }e poznaat tie, deka Jas sum Gospod, Onoj Koj gi rasprsna me|u narodite
i gi razvea po zemjite.
26|12|16|No eden mal broj od niv Jas }e go zapazam od me~, glad i pomor, za da
im gi raskaùvaat na narodite, pri koi }e otidat, site gadotii; i }e poznaat, deka Jas
sum Gospod."
26|12|18|"Sine ~ove~ki, jadi go lebot so trepet, i vodata pij ja so treperewe i so
maka.
26|12|19|I kaì mu na narodot od ovaa zemja: vaka veli Gospod Bog za ìtelite na
Erusalim, za zemjata na Izrailot; tie }e go jadat lebot so àl i vodata }e ja pijat vo
o~ajanie, za{to poradi nepravdata na site {to ìveat vo nea, zemjata }e bide li{ena
od sekakvo izobilie.
26|12|20|I }e bidat razoreni naselenite gradovi, i zemjata }e stane pusta, i }e
poznaete deka Jas sum Gospod."
26|12|22|"Sine ~ove~ki, kakva e taa pogovorka kaj vas vo zemjata Izraileva:
'Mnogu denovi }e izminat i sekoe proro~ko videnie }e iz~ezne?'"
26|12|23|Zatoa kaì im - vaka veli Gospod Bog: "]e ja uni{tam taa pogovorka, i
nema ve}e tie da ja upotrebuvaat taa pogovorka vo Izrailot; no, kaì im - bliski se
denovite i izvr{uvaweto na sekoe proro~ko videnie.
26|12|24|Oti nema ve}e da ostane popusto niedno proro~ko videnie, i niedno
predvestuvawe nema da bide la`no vo domot na Izrailot.
26|12|25|Za{to Jas, Gospod, go zboruvam ova: i zborot, koj Jas go kaùvam }e se
ispolni, i nema da bide odloèn; vo va{i denovi, dome otstapni~ki, rekov zbor, i }e
go ispolnam", veli Gospod Bog.
26|12|27|"Sine ~ove~ki, ete, domot Izrailev veli: proro~koto videnie, {to go vide
toj, }e se izvr{i po mnogu denovi i toj prorokuva{e za dale~ni vremiwa."
26|12|28|Zatoa kaì im: vaka veli Gospod Bog: "Nieden Moj zbor nema da bide
odloèn, no zborot, {to }e go kaàm Jas, }e se izvr{i," veli Gospod Bog.
26|13|2|"Sine ~ove~ki, izre~i proro{tvo protiv prorocite na Izrailot, koi
prorokuvaat, i kaì im na onie, {to prorokuvaat od svoe srce: ~ujte go slovoto
Gospodovo.
26|13|3|Vaka veli Gospod Bog: "te{ko im na bezumnite proroci, {to se vodat od
svojot duh, a ni{to ne videle.
26|13|4|Tvoite proroci, Izraile, se kako lisici vo razvalini.
26|13|5|Vo prolom vie ne vleguvate i ne go ograduvate so yid domot Izrailev za da
bide cvrst pri bitkata vo denot Gospoden.
26|13|6|Tie gledaat sueta i pretskaùvaat laga, velej}i: "Gospod veli", a Gospod ne
gi ispratil; i davaat nade` deka slovoto }e se ispolni.
26|13|7|Zar ne vidovte suetno videnie i ne kaùvate li la`no predvestie, velej}i:
"Gospod veli", a Jas, pak, ne sum rekol?
26|13|8|Zatoa vaka veli Gospod Bog: - bidej}i kaùvate sueta i gledate vo videnijata
laga, Jas sum protiv vas, - veli Gospod Bog.
26|13|9|I }e bide rakata Moja protiv tie proroci, koi gledaat sueta i pretskaùvaat
laga; vo sovetot na Mojot narod tie nema da bidat, vo spisokot na domot Izrailev
nema da bidat zapi{ani i vo zemjata Izraileva nema da vlezat. Pa }e poznaete, deka
Jas sum Gospod Bog.
26|13|10|Zatoa {to go voveduvaat Mojot narod vo zabluda, velej}i: - mir, a mir
nema; i koga toj gradi yid, a tie so kal go ma~kaat.
26|13|11|Kaì im na tie {to yidot go ma~kaat so kal, deka toj }e padne, }e zavrne
silen do`d i ti, yidu od kamen, }e padne{ i silen vetar }e te raspar~i.
26|13|12|I, ete, yidot }e padne; nema li toga{ da kaàt: "Kade e ma~kanicata, so
koja go ma~kavme?"
26|13|13|Zatoa vaka veli Gospod Bog: "]e pu{tam razoren vetar vo gnevot Svoj i }e
padne poroen do`d vo jarosta Moja, i grad kako kamewa vo jadot Moj }e bide za
istrebuvawe.
26|13|14|]e go urnam yidot, {to go ma~kavte so kal, i }e go frli na zemja; }e se
otkrie temelot negov, pa }e padne, a vie zaedno so nego }e zaginete, i }e poznaete,
deka Jas sum Gospod.
26|13|15|I }a ja izleam jarosta Svoja vrz yidot i vrz onie {to go ma~kaa so kal, i }e
vi re~am: - go nema yidot i gi nema oni, {to go ma~kaa -
26|13|16|prorocite Izrailevi, koi mu prorokuvaa na Erusalim i go izvestuvaa za
mirni videnija, koga mir nema{e, - veli Gospod Bog."
26|13|17|A ti, sine ~ove~ki, svrti go liceto svoe kon }erkite na ovoj narod, koi
prorokuvaat od svoeto srce, i kaì proro{tvo protiv niv.
26|13|18|pa re~i - vaka veli Gospod Bog: "Te{ko im na onie {to si pri{ivaat
magijski amajlii pod mi{kite i pravat prevezi na glavata za sekoja vozrast, samo da
lovat du{i. Zar lovej}i gi du{ite na Mojot narod, vie }e si gi spasuvate va{ite du{i?
26|13|19|I Me obes~estuvate pred Mojot narod za raka ja~men i za par~iwa leb,
umrtvuvaj}i gi du{ite {to ne treba da umrat, a ostavaj}i gi da ìveat onie du{i, {to
ne treba da ìveat, laèj}i go narodot {to slu{a laga."
26|13|20|Zatoa vaka veli Gospod Bog: "Eve, Jas sum protiv va{ite magiski amajlii,
so koi gi lovite du{ite kako pti~ki, }e gi iskinam od pod mi{kite va{i i }e gi pu{tam
na sloboda du{ite, {to gi lovite kako pti~ki.
26|13|21|]e gi par~osam va{ite pokrivala i }e go izbavam Svojot narod od racete
va{i; tie nema da bidat ve}e plen vo racete va{i, pa }e poznaete deka Jas sum
Gospod.
26|13|22|Poradi toa {to so laga go àlostite srceto na pravednikot, kogo Jas ne
sakam da go àlostam, i gi zadrùvate racete na gre{nikot, za da ne se odvrati od
svojot poro~en pat, pa ne go za~uva svojot ìvot,
26|13|23|zatoa nema da imate ve}e suetni videnija i vo idnina nema ve}e da baete,
Jas }e go izbavam mojot narod od racete va{i, i }e poznaete, deka Jas sum
Gospod."
26|14|1|I dojdoa pri mene nekolkumina Izrailevi stare{ini, pa sednaa pred mene.
26|14|2|I bi slovo Gospdovo do mene:
26|14|3|"Sine ~ove~ki, ovie lu|e dozvolija svoite idoli da si gi stavat vo srcata svoi,
se soblaznija so svoeto bes~estie: moàm li da im odgovoram?"
26|14|4|Zatoa zboruvaj so niv i kaì im - vaka veli Gospod Bog: "Ako nekoj od
domot Izrailev dozvoli vo srceto svoe da ima idoli i taka so toa da go soblaznuva
svoeto bes~estie, pa dojde pri prorok, - pa zar Jas, Gospod, moàm li, pri tolku
mnogu idoli da mu dadam odgovor?
26|14|5|Domot Izrailev neka razbere vo srceto svoe, deka site so svoite idoli stanaa
tu|i za Mene."
26|14|6|Zatoa kaì mu na domot Izrailev - vaka veli Gospod Bog: "Obrnete se i
otkaète se od va{ite idoli i od site va{i gadotii odvratete go liceto svoe.
26|14|7|Za{to, ako nekoj od domot Izrailev i od pridojdenite koi ìveat pri Izrailot,
se otkaè od Mene i dopu{ti vo srceto svoe da ima idoli i so toa pred liceto svoe
bes~esti, pa dojde pri prorok za da me pra{a preku nego, - pa zar Jas, Gospod, treba
li da mu dadam odgovor od Sebe?
26|14|8|Jas }e go svrtam liceto Svoe protiv toj ~ovek i }e go porazam kako znak i
prikaz i }e go istrebam od mojot narod, i }e poznaete deka Jas sum Gospod.
26|14|9|Ako, pak, prorokot dozvoli da se izmami i kaè zbor taka kako Jas, Gospod,
da sum go nau~il toj prorok, toga{ Jas }e ja protegnam rakata Svoja protiv nego
i }e go istrebam od narodot moj, od Izrailot.
26|14|10|I tie obajcata }e ja ponesat vinata za bezzakonieto. Kakva }e bide vinata
na onoj {to pra{uva, takva }e bide vinata i na prorokot,
26|14|11|ta vo idnina domot Izrailev da ne se otklonuva od Mene i da ne se
oskvernuva ve}e sebesi so sekakvi svoi bezzakonija, tuku da bide Moj narod i Jas
da bidam nivni Bog, - veli Gospod Bog.
26|14|13|"Sine ~ove~ki, ako nekoja zemja }e zgre{e{e pred Mene, verolomno
otstapuvaj}i od Mene, i Jas ja protegnam vrz nea rakata Svoja, ja uni{tuvav pri nea
lebnata potpora, pra}av vrz nea glad i po~nuvav po nea da gi pogubuvam lu|eto i
dobitokot,
26|14|14|pa, ako se najdea vo nea trojca maì: Noe, Danaiil i Jov, tie so svojata
pravednost }e moèa da gi spasat samo svoite du{i, veli Gospod Bog.
26|14|15|Ili, ako pratev vrz taa zemja luti yverovi {to bi ja osiroma{ile, i taa poradi
yverovite stane pusta i nepreodna.
26|14|16|toa trojcata tie maì vo nea da se - ìv sum Jas, veli Gospod Bog, ne bi gi
spasile ni sinovite ni }erkite, a samo tie bi se spasile, zemjata pak bi ostanala pusta.
26|14|17|Ili, ako pratev vrz taa zemja me~ i mu rekov: 'me~u mini preku zemjata!', i
toj po~ne{e da istrebuva po nea lu|e i dobitok,
26|14|18|toa samo tie trojca maì srede nea - ìv da sum Jas, veli Gospod Bog, ne bi
gi spasile ni sinovite ni }erkite, a bi se spasile samo tie.
26|14|19|Ili, da bev pratil vrz taa zemja pomor i da bev ja izleal vrz nea jarosta
Svoja vo krvoprolevawe, za da istrebuvam vo nea lu|e i dobitok,
26|14|20|toa Noe, Daniil i Jov srede nea - ìv da sum Jas, veli Gospod Bog, ne bi gi
spasile ni sinovite ni }erkite; so svojata pravednost tie bi gi spasile samo svoite
du{i."
26|14|21|Za{to taka veli Gospod Bog: "Ako i ~etirite moi te{ki porazii - me~ot i
gladot, lutite yverovi i pomorot - bi gi pratil vrz Erusalim za da istrebuvaat vo nego
lu|e i dobitok,
26|14|22|i toga{ }e ostane vo nego samo ostatokot na sinovite i }erkite, {to nema da
bidat izvedeni ottamu; ete, tie }e dojdat pri vas i vie }e go vidite povedenieto nivno
i delata nivni, pa }e se ute{ite za onaa beda, {to ja prativ vrz Erusalim, za se {to
prativ vrz nego.
26|14|23|Tie }e ve ute{at, koga }e go vidite nivnoto povedenie i delata nivni; i }e
poznaete deka ne zaludo Jas go izvr{iv seto toa, {to go izvr{iv vo nego", veli
Gospod Bog.
26|15|2|"Sine ~ove~ki, kakvo predimsto ima drvoto od loza pred sekoe drugo drvo,
i pra~kite od lozata pred grankite od drvjata vo gorata?
26|15|3|Zar se zama od nego par~e za nekakva izrabotka; zemaat li od nego barem
nekakov klin, za da zaka~at na nego nekoja rabota?
26|15|4|Ete, go frlaat vo ogan za da izgori; dvata kraja ogonot mu go podgoruva, pa
mu ja izgoruva i sredenata; moè li da stane od nego ne{to za nekakva izrabotka?
26|15|5|I koga bi bilo celo, ne stanuva zbor za nekakva izrabotka; a u{te pove}e,
koga ognot }e go podgori i go obgori, pa }e bide li toa za nekakva izrabotka?
26|15|6|Zatoa, vaka veli Gospod Bog: - kako {to drvoto od loza me|u gorskite drvja
go predadov na ogan, za da izgori, taka nemu }e mu gi predadam i erusalimskite
ìteli.
26|15|7|I }e go svrtam liceto Svoe protiv niv, od eden ogan }e izlezat i drug ogan }e
gi progolta, pa }e poznaete, deka Jas sum Gospod, koga }e go svrtam liceto Svoe
protiv niv.
26|15|8|I }e ja napravam taa zemja pustiwa, zatoa {to postapija verolomno", veli
Gospod Bog.
26|16|2|"Sine ~ove~ki, kaì mu gi na Erusalim negovite gadotii.
26|16|3|I re~i - vaka i veli Gspod Bog na }erkata erusalimska: - tvojot koren i
tvojata tatkovina e vo Hananskata zemja; tatko tvoj e Amoreec, a majka ti e
Hetejka;
26|16|4|pri tvoeto ra|awe - vo denot koga se rodi - papokot ti go presekoa, so voda
ne te izmija zaradi o~istuvawe, so sol ne te posolija i vo peleni ne te povija.
26|16|5|Ni~ie oko ne se smili na tebe ta od milost kon tebe da ti napravat ne{to od
toa; no te frlija vo poleto od prezir kon tvojot ìvot vo denot na tvoeto ra|awe.
26|16|6|Minuvav jas pokraj tebe i te vidov ostavena kako preta{ vo krvta tvoja, pa ti
rekov: 'ìvej vo krvta svoja!' Taka ti rekov i pak Jas - 'vo krvta svoja ìvej!'
26|16|7|Se razmnoì kako rastenijata vo poleto; porasna, stana golema i se zdobi so
golema ubavina: tvoite gradi se nadigaa, a i kosata ti porasna; no be{e gola i
nepokriena.
26|16|8|Minuvav pokraj tebe i te vidov, a toa be{e vremeto tvoe, vreme za qubov; gi
prostrev polite od oblekata Svoja vrz tebe i ja pokriv golotijata tvoja; pa ti se
zakolnav i stapiv vo sojuz so tebe, veli Gospod Bog - i ti stana Moja.
26|16|9|Te izmiv so voda, i ja izmiv od tebe krvta i te pomazav so elej.
26|16|10|Ti oblekov vezena oblaka i ti obuv crveni sandali, te opa{av so vison i te
pokriv so svilen prevez.
26|16|11|Te iskitiv so nakiti i ti staviv grivni na racete, a okolu vratot - veri{ka.
26|16|12|Ti staviv i prstan na nosot, obetki na u{ite, a na glavata tvoja - prekrasen
venec.
26|16|13|I taka, ti be{e ukrasena so zlato i srebro, a oblekata ti be{e vison, svila i
vezena tkaenina; se hrane{e so leb od najdobro p~eni~no bra{no, so med i elej, i
be{e mnogu ubava, pa dostigna carsko velelepie.
26|16|14|I se raznese slavata tvoja me|u narodite poradi tvojata ubavina, za{to taa
pretstavuva{e polno sovr{enstvo pri velikolepniot nakit, so koj ti iskitiv - veli
Gospod Bog.
26|16|15|No ti se nadeva{e na ubavinata svoja, i koristej}i se so slavata svoja,
po~na da bludstvuva{, i ìvee{e bludno so sekoj minuva~, podavaj}i mu se.
26|16|16|Pa zede od oblekata svoja i si napravi {areni idol~iwa, pa bludstvuva{e na
niv kako ni{to da ne bilo, i nema da bide.
26|16|17|I gi zede svoite nakiti od moeto zlato i od moeto srebro, {to ti gi dadov Jas
i si napravi od niv ma{ki likovi i bludstuva{e so niv.
26|16|18|Pa gi zede svoite vezeni obleki, gi oble~e vo niv, i stavi pred niv Moj elej,
Moj temjan,
26|16|19|i Moj leb, {to ti go davav; p~eni~noto bra{no, elejot i medot, so koe te
hranev, ti gi stava{e pred niv so blagoprijaten miris; i toa stana taka - veli Gospod
Bog.
26|16|20|I gi zede sivnovite svoi i }erkite svoi, {to Mi gi rodi, pa gi prinesuva{e
preku ogan kako `rtva, za da bidat progoltani. Zar malku bludstvuva{e?
26|16|21|No ti i sinovite Moi gi kole{e i gi dave{e, prinesuvaj}i gi preku ogan.
26|16|22|I pri site tvoi gadotii i tvoite bludstva, ti ne se seti za denovite na svojata
mladost, koga be{e gola i nepokriena i frlena za da bide{ izma~uvana vo krvta
svoja.
26|16|23|I po site tie zlodejanija - 'te{ko, te{ko tebe', veli Gospod Bog.
26|16|24|Ti izgradi ku}i za blud, na svojata ulica gi napravi.
26|16|25|Vo po~etokot na sekoja ulica napravi ku}i za blud, ja sramote{e tvojata
ubavina, gi ra{iruva{e nozete tvoi za sekoj minuva~, go preumnoì tvoeto
bludstvuvawe.
26|16|26|Bludstvuva{e so egipetskite sinovi - so svoite sosedi, lu|e silni, go
umnoùva{e bludstvoto i me razgnevuva{e.
26|16|27|I ete, Jas ja protegnav rakata Svoja protiv tebe i go namaliv darot, za tebe,
pa te prepu{tiv na proizvol pred }erkite filistejski, koi te mrazea i se zasramija od
tvoeto lo{o povedenie.
26|16|28|Ti bludstvuva{e so sinovite na Asura ne se nasiti {to bludstvuva{e so niv,
no so toa ne se zadovoli;
26|16|29|Ti gi umnoì bludstvata svoi vo zemajta Hananska do Haldeja, no i so toa
ne se zadovoli.
26|16|30|Kolku li treba da e isto{teno srceto tvoe - veli Gospod Bog - koga seto toa
go vr{e{e kako neobuzdana bludnica!
26|16|31|Koga grade{e ku}i za blud vo po~etokot na sekoja ulica i si prave{e {ereni
vozvi{enija na sekoj krstopat, ti ne gleda{e kako bludnica, za{to gi otfrluva{e
podarocite,
26|16|32|no be{e kako neverna èna, koja mesto svojot ma`, pribira tu|i maì.
26|16|33|Na sekoja bludnica i davaat podaroci, a ti samata dava{e podaroci na site
svoi milenici i gi potkupuva{e, za da doa|aat pri tebe od site strani i da bludstuvaat
so tebe.
26|16|34|Pri tvoeto bludstvuvawe stanuva{e obratno od ona, {to stanuva kaj ènite;
za da doa|aat pri tebe, a ti dava{e podaroci, tebe ne ti davaa podaroci; i zatoa ti
postapuva{e obratno od drugite.
26|16|35|Pa poradi toa ~uj go, bludnice, slovoto Gospodovo.
26|16|36|Vaka veli Gospod Bog: zaradi toa {to gi raspiluva{e parite svoi i pri
bludstvuvaweto tvoe be{e razotkrivana golotijata tvoja pred o~ite na tvoite milenici
i pred site tvoi odvratni idoli, a za krvta na tvoite sinovi, {to im gi dava{e ti -
26|16|37|zatoa, eve, Jas }e gi soberam site tvoi milenici, so koi se nasladuva{e i koi
ti gi qube{e, kako i onie {to gi mraze{e, i }e gi soberam odred site protiv tebe i }e
ja razotkrijam pred niv golotijata tvoja, i }e go vidat siot sram tvoj.
26|16|38|Jas }e ti sudam, kako {to im se sudi na prequbni~ki i na onie, koi
prolevaat krv - i }e te predadam na krvava jarost i revnost;
26|16|39|}e te pradadam vo racete nivni i tie }e gi razru{at bludili{tata tvoi i }e gi
rasfrlaat, }e gi soble~at oblekite tvoi od tebe, }e gi zemat nakitite tvoi i }e te
ostavat gola i nepokriena.
26|16|40|]e svikaat protiv tebe sobranie, }e te ubijat so kamewa i }e te rase~at so
me~evi svoi.
26|16|41|So ogan }e gi izgorat tvoite ku}i i }e izvr{at nad tebe sud pred o~ite na
mnogu èni; i }e stavat kraj na tvoeto bludstvo, i pove}e nema da dava{ podaroci.
26|16|42|]e go smiram nad tebe Svojot gnev, i }e otstapi od tebe Moeto
negoduvawe, }e se uspokojam i nema pove}e da se gnevam.
26|16|43|Zatoa {to ne se seti na denovite od mladosta svoja i {to so seto toa Me
drazne{e, ve, i Jas }e go svrtam povedenieto tvoe vrz glavata tvoja, veli Gospod
Bog, za da ne se predava{ pove}e na razvrat po site tvoi gadotii.
26|16|44|Eve, sekoj {to zboruva vo raskazi, moè da kaè za tebe: 'kakva e majkata,
takva e i }erkata'.
26|16|45|Ti si }erkata kako majkata tvoja, koja go ostavila maòt svoj i decata svoi,
i ti si sestra kako sestrite nejzini, {to gi ostavile maìte svoi. Va{ata majka e
Hetejka, a tatkoto va{ be{e Amoreec.
26|16|46|Tvojata pogolema sestra e Samarija, koja so }erkite svoi ìvee{e levo od
tebe, i pomalata sestra tvoja, {to ìvee{e desno od tebe e Sodom so }erkite svoi.
26|16|47|No ti i po nivnite pati{ta ne ode{e i po nivnite godotii ne postapuva{e. Toa
be{e malku: ti postapuva{e porazvratno od niv vo site tvoi pati{ta.
26|16|48|@iv da sum, veli Gospod Bog: duri e Sodom, sestrata tvoja i }erkite
nejzini ne go vr{ea ona {to go prave{e ti i tvoite }erki.
26|16|49|Ete vo kakva sostojba e bezzakonieto na sestra ti Sodom i na }ekite
nejzini: vo gordost, vo prezasitenost, vo praznina, i rakata nejzina ne pomaga{e
silno ~ovek vo beda.
26|16|50|I se pogodija tie, pa vr{ea gadotii pred liceto Moe, i, otkako go vidov toa,
Jas gi otfrliv.
26|16|51|Samarija i polovinata od grevovite tvoi ne napravi; ti gi nadmina so tvoite
gadotii, i preku tvoite ne~istotii, {to gi izvr{i, sestrite tvoi se pokaàa poispravni od
tebe.
26|16|52|Nosi go poradi toa sramot svoj i ti, {to gi osuduva{e sestrite svoi; spored
grevovite, so koi se pokaà polo{a od niv, tie se poispravni od tebe. Zacrveni se
toga{ od sramot i ti, i nosi si go sramot, {to taka gi opravda sestrite svoi.
26|16|53|No jas }e gi vratam nivnite zarobenici, zarobenicite na Sodom i na }erkite
nejzini, zarobenicite na Samarija i ne }erkite nejzini, kako i tvoite vo plen odvedeni
me|u niv,
26|16|54|za da go nosi{ sramot svoj i da se sramuva{ od seto ova, {to go prave{e,
otkako }e im bide{ uteha.
26|16|55|I sestrite tvoi, Sodom i }erkite nejzini, }e se vratat vo porane{na sostojba;
isto taka Samarija i }erkite nejzini }e se vratat vo porane{na sostojba; a i ti i
tvoite }erki }e se vratite vo porane{nata sostojba.
26|16|56|Za sestra ti Sodom i pomen nema{e vo ustata svoja vo denovite na tvojata
gordost,
26|16|57|dodeka u{te ne be{e otkrieno tvoeto bes~estie, kako vo vremeto, koga
be{e posramena od siriskite }erki i od site, {to ja opkruùvaa, od filistejskite }erki
koi odreda gledaa na tebe so prezir.
26|16|58|Poradi tvojot razvrat i poradi tvoite gadotii ti trpi{," - veli Gospod.
26|16|59|Oti taka veli Gospod: "Jas }e postapam so tebe, kako {to postapi ti, koga
ja prezre kletvata, naru{uvaj}i go sojuzot.
26|16|60|No Jas }e se setam na Mojot sojuz so tebe vo denosite na tvojata mladost
i }e vostanovam so tebe ve~en sojuz.
26|16|61|A i ti }e se seti{ za tvoite pati{ta, i }e ti bide sram, koga }e po~ne{ da gi
prima{ sestrite svoi, pogolemite od tebe, kako i pomalite od tebe, i koga po~nav da
ti gi davam za }erki, no ne po tvojot zavet.
26|16|62|Jas }e go vostanovam Mojot sojuz so tebe, i ti }e poznae{, deka Jas sum
Gospod,
26|16|63|za da pomni{ i da se sramuva{, i vo idnina da ne moè{ od sram da ja
otvori{ ustata, koga }e ti prostam se, {to go prave{e ti" - veli Gospod Bog.
26|17|2|"Sine ~ove~ki, predloì zagatka i kaì parimija za domot Izrailev.
26|17|3|Kaì, vaka veli Gospod Bog: "Golem orel so golemi krilja, so dolgi perja,
buflest, {aren doleta na Livan i zastana na vrvot od eden kedar,
26|17|4|ja otkr{i najgornata granka so gran~iwata, ja donese vo Hananskata zemja i
ja stavi do gradot na trgovcite;
26|17|5|zede od semeto od onaa zemja, go posea vo pogodna zemja i po postavi do
golemata voda, kako {to se sadat vrbite.
26|17|6|I toa izrasna i stana loza, {iroka, niska vo viso~ina, ~ii pra~ki se
navednuvaa kon nea i korewata nejzini bea pod nea, pa stana loza, i pu{ti fidanki i
pra~ki.
26|17|7|Ima{e i eden drug orel so golemi krilja i buflest; i ete taa loza se provle~e
kon nego so korewata svoi i gi ra{iri pra~kite kon nego za da ja poliva od brazdite
na rasadnikot svoj.
26|17|8|Taa be{e posadena na dobra zemja, pokraj golema voda, taka {to moè{e da
pu{i lastari i da dava plod, da stene velikolepna loza.
26|17|9|Kaì - taka veli Gospod Bog: }e uspee li taa? nema li da i gi iskornat
korewata nejzini, nema li da i gi iskinat plodovite nejzini, taka {to taa da se isu{i;
site mladi lastari, {to izrasnale od nea }e se isu{at. I ne so golema sila i ne mnogu
lu|e }e ja iskornat so korewata nejzini.
26|17|10|I ete, makar {to e posadena, pa }e uspee li? Nema li da se isu{i, {to }e
duvne isto~niot vetar? - }e si isu{i taa vo brazdata, tamu kade {to izrasnala.
26|17|12|Kaì mu na otstapni~kiot dom: "zar ne znaete {to zna~i toa?" - kaì: "ete,
dojde vavilonskiot car vo Erusalim, go fati carot negov i knezovite negovi i gi
odvede pri sebe vo Vavilon.
26|17|13|Fati i drug od carski rod, sklu~i so nego sojuz i go obvrza so kletva,
zemja}i gi pri sebe silnite vo taa zemja.
26|17|14|za da bide pokorno carstvoto da ne moè da se kreva, za da se pazi sojuzot
i da bide cvrst.
26|17|15|No toj se odmetna od nego, prati svoi pratenici vo Egiept za da mu dadat
kowi i mnogu lu|e. ]e uspee li toj? ]e ima li blagoslov toj, {to go vr{i toa? Toj go
naru{il sojuzot i }e uspee li?"
26|17|16|"@iv da sum Jas, veli Gospod Bog. - Vo prebivali{teto na carot, koj go
postavi za car i komu mu e dadena kletva, toj go prezre i go naru{i sojuzot svoj so
nego. Zatoa toj }e umre pri nego vo Vavilon.
26|17|17|So golema sila i so mnogubrojniot narod Faraonot nema da mu pomogne
vo taa vojna, koga onoj }e napravi opkopi i izgradi kuli za pogbel na mnogu du{i.
26|17|18|Toj ja prezre kletvata, za da go naru{i sojuzot, i ete ja podade rakata svoja
i go napravi seto toa; toj nema da uspee."
26|17|19|Zatoa, vaka veli Gospod Bog; "ìv da sum Jas, Mojata kletva, koj toj ja
prezre, i Mojot sojuz, {to toj go naru{i, Jas }e go svrtam vrz glavata negova.
26|17|20|]e ja frlam vrz nego mreàta Moja i }e bide faten vo moite primki; }e go
odvedam vo Vavilon i tamu }e se sudam so nego za predavstvoto negovo protiv
Mene.
26|17|21|A site begalci negovi so seta vojska }e padnat od me~, dodeka drugite }e
bidat rasprsnati po site vetrovi; i }e poznaete deka jas, Gospod, sum go rekol ova."
26|17|22|Taka veli Gospod Bog: "]e zemam od vrvot na visokiot kedar - i }e
posadam; od negovite najgolemi granki }e otkinam ne`no gran~e i }e go posadam
na visoka i veli~estvena planina.
26|17|23|Na visokata Izraileva gora }e go posadam - i toa }e pu{ti granki, }e dade
plod i }e stane veli~estven kedar, i }e se sobiraat pod nego sekakov vid ptici,
sekakov vid pernati i }e se odmaraat vo senkata na negovite granki.
26|17|24|I }e razberat site polski drvja, deka Jas, Gospod, visokoto drvo go
snizuvam, niskoto go izdigam, zelenoto go isu{uvam, a suvoto drvo go
razzelenuvam - Jas Gospod go rekov toa - i }e go napravam".
26|18|2|"Zo{to upotrebuvate vo Izrailevata zemja pogovorka, velej}i: 'tatkovcite
jadea kiselo grozje, a na decata zabite im fa}aat oskomina?'
26|18|3|@iv da sum, Jas, veli Gospod Bog: - vo idnina nema da ja kaùvaat taa
pogovorka vo Izrailot.
26|18|4|Oti, ete, site du{i se Moi; kako du{ata na tatkoto, taka i du{ata na sinot se
Moi: koja du{a gre{i, taa }e umre.
26|18|5|Ako nekoj e praveden i vr{i sud i pravda,
26|18|6|po planinite ne jade `rtveno i kon idolite na domot Izrailev ne svrtuva o~i,
ènata na svojot blièn ne ja oskvernuva i do ènata svoja, koga se ~isti od svojata
ne~istotija ne se pribliùva;
26|18|7|nikogo ne prisiluva, ne dol`nikot mu go vra}a zalogot i grabe` ne vr{i, od
svojot leb mu dava na gladniot i goliot go oblekuva vo obleka,
26|18|8|pod lihva ne dava i lihva ne zema, ja vozdrùva rakata svoja od nepravda i
izvr{uva praveden sud me|u ~ovek so ~ovek;
26|18|9|postapuva spored Moite zapovedi i iskreno pazi na Moite naredbi - toga{ toj
e pravednik, toj sekako }e bide ìv, veli Gospod Bog.
26|18|10|No, ako mu se rodi sin razbojnik, koj proliva krv i vr{i ne{to {to i da e
sli~no na toa,
26|18|11|koe toj sam nikako ne vr{el i po planini jade `rtveno, i ènata na bli`niot ja
oskvernuva,
26|18|12|beden i siromav prisiluva, odzema nasila, zalog ne vra}a i kon idolite gi
vrti o~ite, toj vr{i gadotija;
26|18|13|dava pod lihva i zema lihva, - pa zar }e bide toj ìv? Ne, toj nema da bide
ìv. Koj gi vr{i site tie gadni raboti, toj bezdrugo }e umre, krvta negova }e bide vrz
nego.
26|18|14|No, ako nekomu mu se rodi sin, koj, gledaj}i gi site tie grevovi na svojot
tatko, kakvo {to gi vr{el, pa gleda - i ne vr{i sli~ni raboti:
26|18|15|po planini `rtveno ne jade, kon idolite na domot Izrailev ne svrtuva o~i,
ènata na svojot blièn ne ja oskvernuva
26|18|16|i ~ovek ne prisiluva, zalog ne zema i nasila ne odzema, od lebot svoj mu
dava na gladen i gol so obleka oblekuva,
26|18|17|vrz beden raka ne kreva, nagradi i lihva ne zema, gi ispolnuva Moite
povedlbi, toj nema da umre zaradi grevovite na tatka si: toj }e bide ìv.
26|18|18|A tatko mu, bidej}i èstoko pritiskal, bratot go ograbuval, i vr{el lo{i
raboti kaj narodot svoj, ete - toj }e umre poradi svoeto bezzakonie.
26|18|19|Vie velite: 'zo{to, pak, sinot ne ja snosi vinata na tatka si?' Zatoa, {to sinot
postapuva zakonski i pravedno, pazi na site Moi naredbi i gi izvr{uva: toj }e bide
ìv.
26|18|20|du{a, koja zgre{ila, }e umre; sinot nema da go ponese grevot na tatka si, i
tatkoto nema da go ponese grevot na sina si, pravdata na pravedniot pri nego si
ostanuva i bezzakonieto na gre{nikot pri nego si ostanuva.
26|18|21|I gre{nikot, ako se odvrati od site svoi grevovi, kakvi {to pravel, ako gi
pazi site Moi uredbi i postapuva zakonski i pravedno, }e bide ìv, nema da umre.
26|18|22|Site negovi prestapi, kakvi {to pravel, nema da mu se spomnuvaat; vo
pravdata svoja, {to }e ja vr{i, toj }e bide ìv.
26|18|23|Zar Jas sakam smrt za gre{nikot? veli Gospod Bog. Naprotiv, Jas sakam -
toj da se otkaè od pati{tata svoi i da bide ìv.
26|18|24|I pravednikot, ako otstapi od svojata pravda i postapuva nepravedno, ako
gi vr{i site onie gadotii, {to gi vr{i gre{nikot, }e bide li ìv? Site negovi dobri dela,
{to gi pravel nema da bidat spomnati: poradi bezzakonieto {to go vr{el i poradi
grevovite svoi, so koi gre{el, toj }e umre.
26|18|25|No vie velite: 'ne e ispraven patot Gospoden'. Poslu{ajte, dome Izrailev,
zar Mojot pat ne e ispraven? Zar pati{tata va{i ne se neispravni?
26|18|26|Ako pravednikot otstapuva od pravdata svoja i vr{i bezzakonija i zatoa
umira, toj umira poradi grevot {to go napravil.
26|18|27|I gre{nikot, ako se otkaè od bezzakonieto svoe {to go vr{el, pa izvr{uva
sud i pravda - }e ja vrati du{ata svoja kon ìvot.
26|18|28|Oti toj videl i se otkaàl od site svoi presatpi, kakvi {to napravil: }e bide
ìv, nema da umre.
26|18|29|A domot Izrailev veli: 'ne e prav patot Gospoden!' Ne se li pravi dome
Izrailev, Moite pati{ta? Pa zar se pravi va{ite pati{ta?
26|18|30|Zatoa Jas }e vi sudam vam, dome Izrailev, sekogo spored delata negovi,
veli Gospod Bog; pokajte se i ottrgnete se od va{ite prestapi, ta va{eto ne~estie da
ne vi bide vam sopka.
26|18|31|Otfrlete gi od sebe site svoi grevovi, so koi ste zgre{ile, i napravete si
novo srce i nov duh; i zo{to da umirate? - dome Izrailev.
26|18|32|Oti, Jas ne ja sakam smrtta na onoj {to umrel, veli Gospod Bog; no
popravete se - i ìvejte!"
26|19|1|"A ti zapla~i za knezovite Izrailevi.
26|19|2|I kaì: - kakva lavica e tvojata majka? Se raspoloìla me|u lavovite, me|u
mladite lavovi, odgleduva svoi mali.
26|19|3|I dali othranila edno od svoite mladi, pa toa stanalo mlad lav i se nau~ilo
plen da lovi, lu|e da jade."
26|19|4|I ~uja narodite za nego: bil faten vo negovata jama i vo verigi odnesen vo
zemjata Egipetska.
26|19|5|I otkako po~eka i vide deka nade`ta nejzina i propadna, taa zede drugo svoe
lav~e i go napravi mlad lav.
26|19|6|I toa, koga stana mlad lav, po~na da odi me|u lavovite i se nau~i plen da
lovi, i lu|e da jade,
26|19|7|gi oskvernuva{e vdovicite nivni i gradovite nivni gi opusto{uva{e; pa
zapuste zemjata i site nejzini naselbi od negovoto rikawe.
26|19|8|Toga{ se podignaa protiv nego narodite od okolnite oblasti i ja postavija
mreàta svoja; toj be{e faten vo nivnata jama.
26|19|9|I go stavija vo kafez, vo verigi, pa go odvedoa vo tvrdinata, za da ne se
slu{a glas od nego po planinite Izrailevi.
26|19|10|Tvojata majka be{e kako loza, posadena pokraj voda; plodovita i
razgraneta be{e taa od mnogu voda.
26|19|11|I ima{e pri nea pra~ki zdravi za skiptar na vladetel i visoko se izdigna so
svojot rast i me|u gustite pra~ki, pa se istaknuva{e vo viso~inata svoja, so mnogute
svoi lastari.
26|19|12|No, vo gnevot taa be{e otkornata, frlena na zemja i isto~niot vetar go isu{i
plodot nejzin; otkinati i isu{eni se nejzinite silni pra~ki, otan gi progolta.
26|19|13|A taa sega e presadena vo pustiwata, vo zemja suva i èdna.
26|19|14|I izleze ogan od spletot na grankite nejzini, gi progolta plodovite nejzini i
ne ostanaa na nea zdravite pra~ki za skiptar na vladetel. Toa e àlna pesna i }e ima
pla~ewe.
26|20|1|Vo sedmata godina, pettiot mesec, desettiot den od mesecot, dojdoa nekoi
Izrailevi stare{ini da Go pra{aat Gospoda i sednaa pred mene.
26|20|3|"Sine ~ove~ki, zboruvaj so stare{inite Izrailevi i kaì im - vaka veli Gospod
Bog: ste do{le da Me pra{ate? @iv da sum Jas - nema da vi dadam odgovor, veli
Gospod Bog."
26|20|4|Saka{ li da se sudi{ so niv, saka{ li da se sudi{, sine ~ove~ki? Kaì im gi
gadotiite na nivnite tatkovci;
26|20|5|i kaì im - vaka veli Gospod Bog: "vo onoj den koga go izbrav Izrailot i
koga ja podignav rakata Svoja, se zakolnav vo plemeto na domot od Jakova, i im se
otkriv vo zemjata Egipetska, i koga ja podignav rakata im rekov: 'Jas sum Gospod,
va{iot Bog'.
26|20|6|Vo onoj den, koga ja podignav rakata Svoja, Jas im se zakolnav deka }e gi
izvedam od zemjata Egipetska vo zemja, koja Jas ja izbrav za niv, i vo koja te~e
med i mleko, ukras na site zemji."
26|20|7|I kaì im: "Otfrlete gi site gadotii od va{ite o~i i ne se oskvernuvajte so
egipetskite idoli - Jas sum Gospod, va{iot Bog.
26|20|8|No tie se vozmutija protiv Mene i ne sakaa da Me slu{aat; nikoj ne se
otkaà od gadotiite na o~ite svoi i ne gi ostavi egipetskite idoli. A Jas rekov: "}e go
izlijam vrz niv gnevot Svoj, }e ja iscrpam vrz niv jarosta Svoja srede Egipetskata
zemja.
26|20|9|No Jas postapiv taka zaradi imeto Moe, pa toa da ne se huli pred narodite,
me|u koi tie se nao|aat i pred ~ii o~i Jas im se otkriv, za da gi izvedam od
Egipetskata zemja.
26|20|10|I Jas gi izvedov od zemjata Egipetska i gi dovedov vo pustiwata,
26|20|11|im gi dadov Moite zapovedi i im gi objaviv Moite naredbi, preku koi
~ovekot, otkako }e gi izvr{i, }e bide ìv;
26|20|12|im gi dadov isto taka i Moite saboti, za da bidat znak me|u Mene i niv, pa
da znaat, deka Jas sum Gospod {to gi osvetuva.
26|20|13|No domot Izrailev se pobuni protiv Mene vo pustiwata: ne postapija
spored Moite zapovedi i gi otfrlija Moite naredbi, preku koi ~ovekot, ako gi
ispolnuva, bi moèl da bide ìv, i Moite saboti gi naru{ija - i Jas rekov - }e ja izlijam
vrz niv Svojata jarost vo pustiwata, za da gi istrebam.
26|20|14|No Jas postapiv zaradi Moeto ime, ta da ne se huli toa pred narodite, pred
~ii o~i gi izvedov.
26|20|15|Duri i koga ja podignav rakata protiv niv vo pustiwata, se zakolnav, deka
nema da gi vovedam vo zemjata, koja bev im ja opredelil - vo koja te~e med i
mleko, ukras na site zemji,
26|20|16|zaradi toa {to gi otfrlija Moite naredbi, ne postapija po Moite zapovedi i gi
naru{uvaa Moite saboti; oti nivnoto srce ~eznee{e pove}e kon idolite nivni.
26|20|17|No Moeto oko se smili i ne gi pogubi; i Jas ne gi istrebiv vo pustiwa.
26|20|18|Im zboruvav na sinovite nivni vo pustwata: "Ne odete po pravilata na
tatkovcite va{i, ne pazete gi uredbite nivni i ne oskvernuvajte se so idolite nivni.
26|20|19|Jas sum Gospod, va{iot Bog: postapuvajte spored Moite zapovedi, pazete
gi uredbite Moi i ispolnuvajte gi.
26|20|20|Praznuvajte gi Moite saboti za da bidat znak me|u Mene i vas, pa da
znaete, deka Jas sum Gospod, va{iot Bog."
26|20|21|No i sinovite se pobunija protiv Mene - ne postapuvaat po Moite zapovedi
i uredbite Moi ne gi pazat, ne go ispolnuvaat ona preku koe ~ovekot, otkako }e go
ispolnuva, }e bide ìv; gi naru{uvaat Moite saboti - i Jas rekov: }e go izlijam vrz
niv Svojot gnev, }e ja iscrpam nad niv Mojata jarost vo pustiwata;
26|20|22|no jas ja otkloniv rakata Svoja i zaradi imeto Moe postapiv inaku, za da ne
se huli toa pred narodite, pred ~ii o~i gi izvedov.
26|20|23|Isto taka, koga ja podignav rakata Svoja vo pustiwata, se zakolnav deka }e
gi rasfrlam me|u narodite i razveam po zemjite,
26|20|24|bidej}i tie Moite naredbi ne gi izvr{uvaa, zapovedite Moi gi otfrlija i gi
naru{uvaa Moite saboti, a o~ite nivni se svrtuvaa kon idolite na nivnite tatkovci.
26|20|25|Im dozvoliv zakoni i naredbi {to ne se dobri, od koi tie ne moèa da bidat
ìvi,
26|20|26|im dopu{tiv i da se oskvernuvaat so svoite `rtveni prinosi, koga po~naa da
prefrluvaat preku ogan sekoj prv plod od utrobata, za da gi razoram, pa da znaat,
26|20|27|Zatoa zboruvaj mu na domot Izrailev, sine ~ove~ki, i kaì mu - vaka veli
Gospod Bog: "eve so {to u{te Me hulea va{ite tatkovci, koga verolomno
postapuvaa protiv Mene:
26|20|28|Jas gi odvedov vo zemjata, koja so kletva im ja vetiv deka }e im ja dadam,
otkako ja podignav rakata Svoja, a tie, {tom zdogledaa po nekoj visok rid i nekoe
razgraneto drvo, po~naa tamu da gi kolat svoite `rtvi i gi stavaa tamu svoite prinosi
za mene so navreda i svoite blagoprijatni kadiva, izvr{uvaj}i gi tamu i svoite
prelivi.
26|20|29|A Jas im rekov - kakva e taa viso~inka, kade {to odite? Zatoa taa i do den
dens se vika Bama."
26|20|30|Ete zatoa, kaì mu na domot Izrailev - vaka veli Gospod Bog: "Zar ne se
oskvernuvate po primerot na va{ite tatkovci i zar ne bludstuvate so nivnite gadotii?
26|20|31|Prinesuvaj}i gi darovite svoi i prefrluvaj}i gi sinovite svoi preku ogan, vie
se oskvernuvate so site va{i idoli do ovoj den - pa sakate da Me pra{ate li, dome
Izrailev? @iv da sum Jas, veli Gospod Bog, nema da vi odgovoram.
26|20|32|I ona, {to vi pa|a na um, nikako nema da se izvr{i. Vie velite: "}e mu
sluìme na drvoto i na kamenot kako neznabo{cite, kako plemiwata od drugi
zemji."
26|20|33|@iv da sum Jas, veli Gospod Bog; so silna raka i protegnata mi{ka,
izlivaj}i jarost, }e gospodaram nad vas.
26|20|34|I }e ve izvedam Jas od kaj narodite i od zemjite, po koi ste rasprastani, i }e
ve soberam so silna raka i so protegnata mi{ka, izlivaj}i jarost.
26|20|35|I }e ve dovedam vo pustiwata na narodite i tamu }e se sudam so vas lice
vo lice.
26|20|36|Kako {to se sudev so tatkovcite va{i vo pustiwata na Egipetskata zemja,
taka }e se sudam i so vas, veli Gospod Bog.
26|20|37|I }e ve prevedam pod stap i }e ve stavam vo okovite na zavetot.
26|20|38|I }e gi odelam od vas otstapnicite i nepokornite. ]e gi izvedam od zemjata,
kade {to ìveat, no vo zemjata Izraileva tie nema da vlezat, - i }e poznaete, deka Jas
sum Gospod.
26|20|39|A vie, dome Izrailev, taka veli Gospod Bog - sekoj od vas odi pri idolite
svoi i im sluì, ne slu{aj}i Me Mene, no ne oskvernuvajte go pove}e svetoto ime
Moi, so va{ite darovi i so va{ite idoli,
26|20|40|za{to na Mojata Sveta Gora, na visokata planina Izraileva - veli Gospod
Bog - tamu }e Mi sluì siot Izrailev dom, celiot, kolku {to go ima na zemjata;
tamu }e gi primam so blagovolenie i tamu }e gi pobaram prinosite va{i i prvinite
va{i so site va{i svetiwi.
26|20|41|]e ve primam kako blagoprijatno kadivo, koga }e ve izvedam od narodite i
}e ve soberam od zemjite, po koi ste rasprsnati i }e se svetam vo vas pred o~ite na
narodite.
26|20|42|Pa }e poznaete, deka Jas sum Gospod, koga }e ve vovedam vo zemjata
Izraileva - vo zemja, za koja se zakolnav na tatkovcite va{i, otkako ja podignav
rakata Svoja.
26|20|43|I }e se setite tamu za va{ite pati{ta i za site va{i dela, so koi se
oskvernuvavte, pa }e se gadite od samite sebe, za site va{i zlodela, {to ste gi vr{ele.
26|20|44|I }e poznaete deka Jas sum Gospod, koga }e po~nam da postapuvam so
vas zaradi imeto Svoe, ne spored va{ite lo{i pati{ta i va{ite razvratni dela, dome
Izrailev, veli Gospod Bog.
26|20|46|"Sine ~ove~ki, svrti go liceto svoe na patot kon jug i kaì zbor protiv
pladneto i iskaì proro{tvo vrz gorata vo poleto ju`no.
26|20|47|I kaì i na ju`nata gora: ~uj go slovoto Gospodovo - taka veli Gospod Bog:
Eve Jas }e zapalam vo tebe ogan i toj }e go progolta sekoe zeleno drvo i sekoe suvo
drvo vo tebe; i nema da ugasne razbaboteniot plamen, i toj }e izgori se od jug do
sever."
26|20|48|I sekoe telo }e vidi, deka Jas, Gospod Bog, go zapaliv i toj nema da
ugasne.
26|20|49|A Jas rekov: "O, Gospodi Boè, tie velat za mene: - ne zboruva li
prikazni?"
26|21|2|"Sine ~ove~ki, svrti go liceto svoe kon Erusalim i kaì slovo protiv
svetili{tata, izre~i proro{tvo protiv zemjata Izraileva.
26|21|3|I kaì i na zemjata Izraileva - vaka veli Gospod Bog: eve, Jas sum protiv
tebe, i }e go izvadam Mojot me~ od no`nicata negova i }e istrebam kaj tebe
pravednik i gre{nik.
26|21|4|A za da istrebam kaj tebe pravednik i gre{nik, Mojot me~ }e izleze od
no`nicata svoja protiv sekoe telo od jug do sever.
26|21|5|I sekoje telo }e uznae, deka Jas, Gospod, sum go izvlekol Mojot me~ od
no`nicata negova, i toj nema ve}e da se vrati.
26|21|6|A ti, sine ~ove~ki, pla~i kako da ti se bedrata prekr{eni i ofkaj pred o~ite
nivni.
26|21|7|A koga }e te pra{aat: 'zo{to ofka{', kaì: 'poradi glasot {to doa|a', - od koj }e
zamre sekoe srce i site race }e malaksaat, i sekoj duh }e se naàli, i site kolena }e
zatreperat kako voda. Ete, toa }e dojde i }e se slu~i", veli Gospod Bog.
26|21|9|"Sine ~ove~ki, izre~i proro{tvo i kaì - vaka veli Gospod Bog: kaì - me~,
me~ot e naostren i svetnat.
26|21|10|Naostren za da kole pove}e; svetnat za da bolska kako svetkavica. Da se
raduvame li, deka èzalot na Mojot sin go prezira sekoe drvo?
26|21|11|Narediv da go svetnat, za da go zemam v raka; ve}e e naostren toj me~ i
svetnat, za da go dadam vo rakata na ubiecot.
26|21|12|Stenkaj i pla~i, sine ~ove~ki, za toa {to e toj protiv Mojot narod, protiv
site knezovi Izrailevi: site tie }e bidat so Mojot narod predadeni na me~ - zatoa
udiraj se po bedrata.
26|21|13|Bidej}i toj e ve}e isproban. Pa {to, ako toj go prezira i èzalot? Toj nema
da ustoi", veli Gospod Bog.
26|21|14|A ti, sine ~ove~ki, prorokuvaj i pleskaj so racete - i me~ot }e se udvori
i }e se utroi, me~ot za porazenite, me~ot za poraz na golemiot me~, koj proniknuva
vo vnatre{nosta na nivnite ìveali{ta.
26|21|15|Za da se stopat srcata i za da bidat padnati pove}e, Jas pred site nivni
porti }e postavam stra{en me~, koj }e bolska kako svetkavica, naostren za klawe.
26|21|16|Prigotvi se, me~u, i odi desno ili levo i onamu kade {to }e ti se svrti liceto
tvoe.
26|21|17|A Jas }e rakopleskam i }e go stivnam gnevot Svoj; Jas, Gospod, go kaàv
toa.
26|21|19|"A ti, sine ~ove~ki, razmisli za dve pateki po koi treba da mine me~ot na
carot vavilonski - i dvete pateki treba da izlezat od edna zemja, pa nacrtaj raka,
nacrtaj pri raskrsnicata na pati{tata za gradovite.
26|21|20|Pretstavi go patot, po koj treba da mine me~ot vo Rava na sinovite
Amonitski i vo Judeja, vo utvrdeniot grad Erusalim,
26|21|21|zo{to vavilonskiot car zastana na krstopatot, pri po~etokot na dvete pateki
za da pretskaùva: gi pregleduva strelite, gi pra{uva idolite, gleda na drv drob.
26|21|22|Vo negovata desna raka baeweto e: "vo Erusalim", kade {to treba da
postavi ubojni spravi, da ja otvori ustata za se~ewe, da go podigne glasot za boen
povik, da gi dotera ma{inite do portite, da nasipe opkop, da izgradi opsadni kuli.
26|21|23|Toa vraàwe se vide vo o~ite nivni la`no; no, bidej}i bea se zakolnale so
kletva, toj, otkako se seti na nivnoto verolomstvo, re{i da go prezeme."
26|21|24|Zatoa, vaka veli Gospod Bog: "Bidej}i bie samite go spomnuvate va{eto
bezzakonie, pravej}i gi va{ite prestapi javno i pokaùvaj}i gi va{ite grevovi vo
delata svoi, i samite go spomnuvate toa, zatoa vie }e bidete fateni od niv.
26|21|25|A ti, nedostoen, prestapni voda~u Izrailev, tebe denes ti dojde denot, koga
na negovoto bes~estie }e bide staven kraj."
26|21|26|Taka veli Gospod Bog: "Simni ja od sebe krunata i izvadi go venecot, i
ve}e ne }e go ima{; ponizenoto }e se izdigne, a visokoto }e se snizi.
26|21|27|]e go uni{tam, }e go uni{tam, }e go uni{tam - i nema ve}e da go ima, se
dodeka, ne dojde Onoj, Komu toj Mu pripa|a, i Nemu }e mu go dadam."
26|21|28|A ti, sine ~ove~ki, izre~i proro{tvo i kaì - vaka veli Gospod Bog, za
sinovite Amonovi i za nivnata hula, pa kaì: "me~ot, izvaden e za klawe, svetnat za
istrebuvawe, za da bolska kako svetkavica,
26|21|29|pa, dodeka ti kaùvaat suetni videnija i la`livo gataat tebe da te stavat kaj
obezglavenite gre{nici, ~ij den dojde, koga na bes~estieto }e mu bide staven krajot.
26|21|30|Da go vratam li vo no`nicata negova? Na mestoto, kade {to si ti sozdaden,
na zemjata, od kade {to si proizlegol, }e ti sudam -
26|21|31|i }e go izleam vrz tebe Moeto negoduvawe, }e duvnam vrz tebe so ognot
na jarosta Svoja i }e te predadam vo racete na lu|e svirepi, ve{ti vo ubivawe.
26|21|32|Ti }e mu stane{ hrana na ognot, tvojata krv }e ostane na zemjata; nema da
se setat za tebe; oti Jas, Gospod, go kaàv toa."
26|22|2|"A ti, sine ~ove~ki, saka{ li da sudi{, da go sudi{ krvaviot grad? Iskaì mu
gi site negovi gadotii.
26|22|3|I kaì - vaka veli Gospod Bog: - O, grade, koj proliva{ krv srede sebe, za da
dojde vremeto tvoe, i koj si pravi{ idoli, za da se oskvernuva{,
26|22|4|so krvta, {to si ja proleal, se obvinuva{, i so idolite, {to si gi napravil, se
oskvernuva{ sebesi, se pribliìja denovite tvoi i dostigna vremeto tvoe. Zatoa }e te
predadam za potsmev na narodite, za poruga na site zemji.
26|22|5|Tvoite bliski i tvoite dael~ni }e ti se smeat, za{to go oskverni imeto svoe i
se pro~u so bezzakonijata svoi.
26|22|6|Ete, na~alnicite Izrailevi, sekoj spored silite svoi, {to bea kaj tebe, re{ija
krv da prolevaat.
26|22|7|Pri tebe tatko i majka hulat, pridojden navreduvaat srede tebe, i sirak i
vdovica izma~uvaat vo tebe,
26|22|8|svetiwite Moi ne go po~ituva{ i sabotite Moi gi naru{uva{.
26|22|9|Pri tebe ima klevetnici, krv {to prolevaat i po planinite jadat idolski `rtvi,
srede tebe vr{at gadotii.
26|22|10|Kaj tebe ja otkrivaat golotijata na tatka si, iznasiluvaat èni vo vremeto,
koga tie se ~istat od ne~istotiite svoi.
26|22|11|Eden vr{i oskvernuvawe so ènata na bliskiot svoj, drug ja oskvernuva
snaata svoja, tret ja napa|a sestrata svoja, }erkata na tatkoto svoj.
26|22|12|Kaj tebe se zema potkup, za da se proliva krv; ti zema{ lihva i darovi i so
sila iznuduva{ dobra od bli`niot svoj, a Mene Me zaboravi, veli Gospod Bog.
26|22|13|I ete, Jas plesnav so racete za tvoeto koristoqubie, {to se razotkriva kaj
tebe, i za krvninata, koj se izvr{uva kaj tebe.
26|22|14|]e ustoi li tvoeto srce, }e bidat li cvrsti racete tvoi vo denovite, koga }e
dejstvuvam protiv tebe? Jas, Gospod, velam - i }e izvr{am.
26|22|15|]e te rasprsnam me|u narodite, }e te razveam po zemjite i }e stavam kraj na
tvoite gadotii kaj tebe.
26|22|16|I sam }e si napravi{ za da bide{ prezren pred o~ite na narodite, pa }e
poznae{, deka Jas sum Gospod."
26|22|18|"Sine ~ove~ki, domot Izrailev stana vo mene zgura: tie site se kalaj, bakar,
èlezo i olovo vo pe~ka; stanaa kako srebrena zgura.
26|22|19|Zatoa, taka veli Gospod Bog: "Bidej}i site vie stanavte zgura, zatoa, eve,
Jas }e ve soberam vo Erusalim.
26|22|20|Kako {to vo pe~ka gi stavaat zaedno srebroto, bakarot, èlezoto, olovoto i
kalajot, za da razduvuvaat vrz niv ogan i da gi rastopat, taka vo gnevot Svoj i vo
jarosta Svoja }e ve kutnam, }e ve stavam i }e ve rastopam.
26|22|21|]e ve soberam i }e duvnam vrz vas ogan od Moeto negoduvawe i }e se
rastopite vo nego;
26|22|22|kako srebroto {to se topi vo pe~kata, taka }e se rastopite i vie i }e
poznaete, deka Jas sum Gospod, Koj ja izleva jarosta Svoja vrz vas."
26|22|24|Sine ~ove~ki, kaì mu: "Ti si zemja neis~istena, ne polivana so do`d vo
gneven den."
26|22|25|Prorcite nejzini se soglasija kako lav {to rika, koj go raskinuva plenot; tie
jadat du{i, odzemaat imoti i dragocenosti i so toa go umnoùvaat brojot na
vdovicite.
26|22|26|Sve{tenicite nejzini go naru{uvaat Mojot zakon i gi oskvernuvaat Moite
svetiwi, ne odvojuvaat sveto od nesveto i ne pravat razlika me|u ~isto i ne~isto; od
sabotite Moi gi pokrivaat o~ite svoi, i Jas sum ponizen me|u niv.
26|22|27|Knezovite nejzini se kako volci, koi grabaat plen, prolivaat krv,
pogubuvaat du{i, za da prodobijat korist.
26|22|28|A prorocite nejzini se zama~kuvaat so kal, gledaat sueta i im pretskaùvaat
laga, velej}i: "taka veli Gospod Bog", iako Gospod ne rekol taka.
26|22|29|A me|u narodot se ugnetuvaat eden so drug, grabaat i prisiluvaat beden i
siromav, i nepravedno ugnetuvaat pridojden.
26|22|30|Jas barav kaj niv ~ovek, vrz kogo }e stavam temel, za da zastane pred
Mene vo padot poradi ovaa zemja da ne ja zagubam, no ne najdov.
26|22|31|Pa zatoa, }e go izleam vrz niv Moeto negoduvawe, so ognot na Mojata
jarost }e gi istrebam, nivnoto lo{o odnesuvawe }e go svrtam na glavite nivni, veli
Gospod Bog.
26|23|2|"Sine ~ove~ki, ima{e dve èni, }erki na edna majka.
26|23|3|I bludstvuvaa tie vo Egiept, bludstvuvaa dodeka bea mladi; tamu gi fa}aa
gradite nivni, i tamu gi izgme~ija nivnite devstveni gradi.
26|23|4|Imiwata nivni bea: golemata se vika{e - Ohola, a sestra i - Oholiva. I tie bea
Moi i ra|aa sinovi i }erki; Ohola se vika{e Samarija, a Oholiva - Erusalim.
26|23|5|I Po~na Ohola da me izneveruva i se pribliì kon qubovnicite svoi, kon
Asircite, kon sosedite svoi,
26|23|6|kon onie {to se oblekuvaa so obleki od porfir, kon obasnite na~alnici i
gradskite upraviteli, kon site ubavi mom~iwa, kowanici, {to javaat na kow.
26|23|7|I ìvee{e besramno so site tie izbrani sinovi na Asura i se oskvernuva{e
sebesi so site idoli na sekoj od niv, kon kogo se prilepuva{e;
26|23|8|ne prestanuva{e da bludstvuva i so Egiptjani, bidej}i tie spieja so nea vo
mladosta nejzina i gi stiskaa gradite nejzini i ja izlivaa vrz nea svojata pohot.
26|23|9|Zatoa i Jas ja predadov vo racete na milenicite, vo racete na Asurovite
sinovi, kon koi taa se pridruì.
26|23|10|Tie ja otkrija golotijata nejzina, gi zedoa sinovite i }erkite nejzini, a nea ja
ubija so me~. I taa stana za potsmev me|u ènite, koga ja izvr{uvaa presudata vrz
nea.
26|23|11|Sestra i Oholiva go vide toa i stana u{te porazvratna vo qubovta svoja, i
bludstvoto nejzino go nadmina bludstvoto na sestra i.
26|23|12|Taa se prilepi do Asurovite sinovi, do oblasnite na~alnici i gradskite
upraviteli, sosedi nejzini, bogato oble~eni, kowanici {to javaa na kowi, kon site
odbrani momci.
26|23|13|Jas vidov deka taa se oskverni i deka obete odat po ist pat.
26|23|14|No taa u{te pove}e gi umnoì bludstvata svoi, za{to, koga vide naslikani
maì na yidot, oboeni likovi na Haldejci,
26|23|15|koi bea so pojas opa{ani do krstot i so bogati prevrski na glavata i koi
izgledaa kako voeni na~alnici, {to prilegaat na vavilonskite sinovi, ~ija tatkovina e
zemjata Haldejska;
26|23|16|taa se vqubi vo niv na prv pogled so o~ite svoi i isprati pri niv pratenici vo
Haldeja.
26|23|17|I vavilonskite sinovi dojdoa pri nea vo qubovnoto leglo i ja oskvernija so
svoeto bludstvo, a preku niv i taa se oskverni i du{ata nejzina se odvrati od niv.
26|23|18|Koga, pak, se oddade javno na svoeto bludstvo i ja otkri golotijata svoja,
toga{ se odvrati od nea i Mojata du{a, kako {to se odvrati du{ata Moja od sestrata
nejzina.
26|23|19|I taa gi zgolemuva{e svoite bludstva, spomnuvaj}i gi denovite na mladosta
svoja, koga bludstvuva{e vo Egipetskata zemja.
26|23|20|I se prilepi kon svoite milenici, ~ie telo e kako telo na osel, i pohotta kako
na kowi.
26|23|21|Taka ti se priseti na besramnosta vo tvojata mladost, koga Egiptjanite gi
stiskaa tvoite gradi, zaradi mladosta nivna.
26|23|22|Poradi toa, Oholiva, vaka veli Gospod Bog: "Eve Jas }e gi podignam
protiv tebe tvoite milenici, od koi se odvrati du{ata tvoja, i }e gi dovedam protiv
tebe od site strani;
26|23|23|sinovite na Vavilon, i site Haldejci, od Pehot, od [oa i Koa, i so niv site
Asurovi sinovi, ubavi momci, oblasni na~alnici i gradski upraviteli, golemcite i
poznatite, site ve{ti java~i;
26|23|24|i }e dojdat protiv tebe od sever i mnogu bojni koli so mnogu narod, }e te
opsednat od site strani, so {titovi, so {lemovi i oklopi. Nim }e te predadam na sud i
tie }e ti sudat so svojot sud.
26|23|25|I }e ja svrtam Mojata revnost protiv tebe i so tebe }e postapat gnevno: }e
ti go otse~at nosot i u{ite, a ona {to }e ostane, }e padne od me~; }e zemat od
sinovite tvoi i od }erkite tvoi, a ona, {to }e ostane od ogan }e zagine;
26|23|26|}e ti gi soble~at oblekite tvoi i }e ti gi zemat nakitite tvoi.
26|23|27|Taka }e stavam kraj na tvojata rasipanost i na tvoeto bludstvuvawe, {to go
vr{e{e vo Egipetskata zemja, i nema da gi svrtuva{ kon niv o~ite svoi, i za Egiept
nema pove}e da si spomnuva{."
26|23|28|Oti, taka veli Gospod Bog: "Eve, Jas te predavam vo racete na onie, koi ti
gi zamrazi, vo racete na onie, od koi se odvrati du{ata tvoja.
26|23|29|I }e postapat so tebe èstoko; }e ti zemat se, {to e so trud zaraboteno, }e te
ostavat gola i nepokriena, i otkriena }e bide tvojata sramna golotija, tvojot blud i
bes~estie.
26|23|30|Toa }e stane so tebe porati tvoeto bludstvuvawe so narodite, so ~ii idoli ti
se oskverni.
26|23|31|Ti ode{e po patot na sestrata svoja; zatoa i }e ti ja dadam v raka ~a{ata
nejzina."
26|23|32|Taka veli Gospod Bog: "Ti }e pie{ od dlabokata i {irokata ~a{a na sestrata
svoja i }e se izloì{ na potsmev poradi nejzinata golemina.
26|23|33|So pijanstvo i taga }e bide{ ispolneta: od ~a{ata na uàsot i
zapustuvaweto, od ~a{ata na sestra ti Samarija.
26|23|34|I }e ja ispie{ i }e ja presu{i{, par~iwata nejzini }e gi obliè{ i gradite
svoi }e gi izdraska{, oti Jas go rekov toa", veli Gospod Bog.
26|23|35|Zatoa, vaka veli Gospod Bog: "Bidej}i ti Me zaboravi i se otkaà od Mene,
pa trpi sega zaradi svojot grev i poradi svoeto bludstvuvawe."
26|23|36|I mi re~e Gospod: "Sine ~ove~ki, saka{ li da im sudi{ na Ohola i na
Oholiva? Kaì im gi nivnite gnasotii;
26|23|37|oti tie prequbodejstvuvaa i krv ima na racete nivni, i so idolite svoi
prequbodejstvuvaa, a sinovite svoi, {to Mi gi rodija, preku ogan gi prenesoa kako
hrana za niv.
26|23|38|Ete, {to Mi napravija: go oskvernuvaa svetili{teto Moe vo ist den i gi
naru{uvaa sabotite Moi;
26|23|39|Oti koga gi kolea decata svoi za svoite idoli, vo istiot den doa|aa vo
svetili{teto Moe, za da go oskvernat; ete, kako postapuvaa tie vo Mojot dom.
26|23|40|Osven toa, pra}aa i po lu|e, {to doa|aa oddaleku; pra|aa pri niv pratenici i,
ete, tie doa|aa, i ti za niv se kape{e, gi doteruva{e o~ite svoi i so nakiti se kite{e.
26|23|41|Sede{e na ubovo leglo, pred koe ima{e masa i na nea gi stava{e Moite
blagoprijatni kadiva i Mojot elej.
26|23|42|Se slu{a{e glasot na narodot, koj likuva{e, i pri lu|eto od narodot
doveduvaa pijanici od pustiwata; i na racete nivni stavaa grivni i na glavite nivni -
ukraseni venci.
26|23|43|Toga{ rekov za ostarenata vo prequbodejstvo: 'Sega }e se svr{at
bludstvuvawata nejzini zaedno so nea'.
26|23|44|No doa|aa pri nea: doa|aa kako {to se doa|a kaj èna bludnica, taka doa|aa
kaj Ohola i kaj Oholiva, pri tie rastureni èni.
26|23|45|No maì pravedni }e gi sudat so sud za perqubodej}i i so sud za
krvoproliva~ki, oti tie se prequbodej}i i po nivnite race ima krv.
26|23|46|Taka veli Gospod Bog: da se svika protiv niv sobranie i da gi predadat na
maka i grabe`.
26|23|47|I sobranieto }e gi ubie so kamewa i }e gi ispose~e so me~evite svoi, }e gi
ubie sinovite nivni i }erkite nivni i so ogan }e gi izgori ku}ite nivni.
26|23|48|Taka }e go stavam krajot na rasipanosta na taa zemja i site èni }e go imaa
toa kako primer, pa nema da vr{at sramni raboti kako vas.
26|23|49|I }e go svrtat va{eto bes~estie protiv vas, pa }e pretrpite kazna za
grevovite za va{ite idoli, i }e poznaete, deka Jas sum Gospod Bog."
26|24|1|I slovo Gospodovo do mene vo devettata godina, desettiot mesec, vo
desettiot den od mesecot:
26|24|2|"Sine ~ove~ki, zapi{i go imeto na ovoj den, na ovoj ist den: vo toj ist den
vavilonskiot car }e nastapi protiv Erusalim.
26|24|3|Izre~i proro{tvo protiv otstapni~kiot dom i kaì im - vaka veli Gospod Bog:
"Stavi kotel, stavi i napolni go so voda;
26|24|4|stavi vo nego par~iwa meso, site par~iwa da bidat najdobri, kolkovi i ple{ki
i naponi go so odbrani koski;
26|24|5|zemi odbrani ovci i stavi pod niv koski i vari gi dodeka i koskite ne se
razvarat vo nego."
26|24|6|Zatoa vaka veli Gospod Bog: "Te{ko mu na krvni~kiot grad, te{ko na
kotelot vo koj ima bigor i od koj bigorot ne se vadi; par~e po par~e isfrlajte od
nego; no `reb ne frlajte za nego.
26|24|7|Za{to krvta negova e vo nego; toj ja ostavi na gol kamen; ne ja proli vrz
zemjata, kade {to bi moèlo da se pokrie so prav.
26|24|8|Za da predizvikam gnev za izvr{uvawe na odmazdata, Jas ja ostaviv krvta
na gol kamen, za da ne se pokrie."
26|24|9|Zatoa, taka veli Gospod Bog: "Te{ko mu na krvaviot grad", i Jas }e stavam
golem ogan;
26|24|10|prituri drva, raspali go ognot, razvari go mesoto; seto toa neka se zgusti, a
koskite da se izgorat.
26|24|11|I koga kotelot }e ostane prazen, stavi go vrz jaglen za da se vè{ti i usviti
negoviot bakar, pa ne~istotijata negova da se stopi vo nego, i siot bigor da is~ezne.
26|24|12|Trudot }e bide teòk; no mnogute bigori nema da se izvadat od nego; duri i
vo ognot od bigorot }e ostane vo nego.
26|24|13|Vo tvojata ne~istotija ima takva gadotija, {to kolku i da te ~istam, ti se
u{te }e ostanem{ ne~ist; od tvojata ne~istotija ti i vo idnina nema da se o~isti{, se
dodeka ne se ispolni gnevot Moj vrz tebe.
26|24|14|Jas, Gospod, Jas go zboruvam ova: toa }e dojde, Jas }e izvr{am; nema da
odmenam, nema da po{tedam i nema da se smiluvam. Spored tvoite pati{ta i spored
tvoite dela }e ti sudam", veli Gospod Bog.
26|24|16|"Sine ~ove~ki, eve, Jas preku porazot }e ti ja zemam utehata na tvoite o~i;
no ti da ne taì{ i ne pla~i i slozi ne prolevaj.
26|24|17|Vozdivnuvaj tivko, ne oplakuvaj go umreniot; vrzi si {amija i obuvaj gi
nozete svoi so tvoite obuvki, bradata ne pokrivaj ja i leb od tu|i lu|e ne jadi."
26|24|18|I, otkako utrinata mu zboruvav na narodot, ve~erta umre ènata moja i na
vtoriot den napraviv, taka kako {to mi be{e zapovedano.
26|24|19|I mi re~e narodot: "Nema li da ni kaè{ kakvo zna~ewe ima za nas {to go
pravi{ toa?"
26|24|20|Im odgovoriv: kon mene bi slovo Gospodovo:
26|24|21|"Kaì mu na domot Izrailev - taka veli Gospod Bog - eve, Jas }e go
prepu{tam svetili{teto Svoe na poruga, potpora na silata va{a, uteha na o~ite va{i i
radost na du{ite va{i, a va{ite sinovi i va{ite }erki, {to gi ostavivte, }e padnat od
me~.
26|24|22|I vie }e go pravite istoto {to go pravev i Jas; bradata nema da ja sokrivate i
leb od tu|inci nema da jadete.
26|24|23|I {amiite va{i }e bidat na glavite va{i, i obuvkite va{i na nozete va{i;
nema da taìte i da pla~ete, tuku }e ~ezneete poradi va{ite grevovi i }e
vozdivnuvate eden pred drug.
26|24|24|A Jezekiil }e vi bide znak za seto toa {to on go napravi, i vie }e go pravite
toa; i koga }e se zbidne toa, }e poznaete, deka Jas sum Gospod Bog.
26|24|25|A {to se odnesuva do tebe, sine ~ove~ki, vo onoj den, koga }e go zemam
od niv ukrasot na slavata nivna, utehata na o~ite nivni, i radosta na du{ite nivni,
sinovite nivni i }erkite nivni,
26|24|26|vo toj den }e dojde pri tebe onoj {to se spasil ottamu za da te izvesti.
26|24|27|Vo toj den pred spaseniot }e ti se otvori ustata tvoja i ti }e zboruva{ i nema
ve}e da bide{ bezglasen, a }e stane{ znak za niv i }e poznaat, deka Jas sum
Gospod."
26|25|2|"Sine ~ove~ki", svrti go liceto svoe kon sinovite Amonovi i kaì proro{tvo
protiv niv,
26|25|3|i re~i im na sinovite Amonovi: "ûjte go slovoto na Gospoda Boga: taka
veli Gospod Bog - bidej}i za Moeto svetili{te se veli: 'o, o,' a toa e navreda i za
Izrailevata zemja, oti taa e opusto{ena, i za domot Judin, bidej}i tie otidoa vo
ropstvo.
26|25|4|Zatoa, eve, Jas }e te dadam vo nasledstvo na sinovite od Istok i }e napravat
pri tebe kolibi, }e raspnat kaj tebe {atori i }e gi jadat plodovite tvoi i }e go pijat
mlekoto tvoe.
26|25|5|Rava }e ja napravam obor za kamili, i sinovite Amonovi - ov~ari, pa }e
poznaete, deka Jas sum Gospod."
26|25|6|Zatoa vaka veli Gospod Bog: "Bidej}i ti plesna so racete i tropna so nogata,
so siot prezir kon zemjata Izraileva, du{evno se zaraduva,
26|25|7|eve, Jas, }e ja protegnam rakata Svoja protiv tebe i }e te predadam da te
razgrabaat narodite, i }e te istrebam od brojot na narodite i }e te izbri{am od brojot
na zemjite; }e te uni{tam i }e poznae{, deka Jas sum Gospod."
26|25|8|Taka veli Gospod Bog: "Bidej}i Moav i Seir velat: ete i domot Judin e kako
site narodi."
26|25|9|Eve, Jas }e ja otkrijam zemjata Moavska od kraj do kraj, za da ostane bez
gradovite {to im bea ukras na zemjata: Bet - Jesimot, Valmeon i Kirijataim,
26|25|10|za sinovite od Istok i }e im go dadam vo nasledstvo zaedno so sinovite
Amonovi, ta sinovite Amonovi da ne se spomnuvaat pove}e me|u narodite.
26|25|11|I Moav }e go sudam, pa }e poznaat, deka Jas sum Gospod."
26|25|12|Taka veli Gospod Bog: Bidej}i Edom èstoko mu se odmazduva{e na
domot Judin i te{ko zgre{i, so toa {to im se odmazduva{e,
26|25|13|vaka veli Gospod Bog: "]e ja protegnam rakata protiv Edom i }e gi
istrebam pri nego lu|eto i dobitokot i }e go napravam pustiwa. Od Teman do Dedan,
site }e padnat od me~.
26|25|14|I }e mu se odmazdam na Edom preku rakata na Mojot narod, Izrailot; i
tie }e dejstvuvaat vo Idumeja po Mojot gnev i Moeto negoduvawe, pa }e go
poznaat Moeto odmazduvawe", veli Gospod Bog.
26|25|15|Taka veli Gospod Bog: "Zatoa {to Filistejcite postapija so odmazda i se
odmazduvaa so prezir vo du{ata za pogibel, so ve~na omraza,
26|25|16|taka veli Gospod Bog - eve, }e ja protegnam rakata Svoja nad
Filistejcite, }e gi istrebam onie od Krit i }e go uni{tam nivniot ostatok pokraj
morskiot breg;
26|25|17|i }e izvr{am nad niv golema odmazda so èstoki kazni; pa }e poznaat deka
Jas sum Gospod, koga }e go izvr{am nad niv Moeto odmazduvawe."
26|26|1|Vo edinaesettata godina, vo prviot den od prviot mesec, bi slovo Gospodovo
do mene:
26|26|2|"Sine ~ove~ki, poradi toa {to Tir likuva{e nad Erusalim: 'o, o', se skr{i
vratata na narodite, i tie se obrnaa kon Mene; }e se zbogatam - toj e opusto{en."
26|26|3|Taka veli Gospod Bog, eve, Jas sum protiv tebe, grade Tire, i }e krenam
protiv tebe mnogu narodi kako moreto {to gi kreva branovite svoi.
26|26|4|I }e gi razbijat yidovite na Tir i }e gi razru{at kulite negovi; i }e go
izmetam pravot negov i }e go napravam gol kamen.
26|26|5|]e bide mesto za prostirawe mreì vo moreto; za{to Jas go rekov toa, veli
Gospod Bog, i }e bide razgraben od narodite.
26|26|6|A }erkite negovi, {to se vo zemjata, }e bidat so me~ ubieni i }e poznaat,
deka Jas sum Gospod."
26|26|7|Oti taka veli Gospod Bog: "Eve, protiv Tir }e go dovedam od sever
Navuhodonosor, vavilonskiot car, carot nad carevite, so kowi i so koli, so kowanica
i so vojska i so mnogubroen narod.
26|26|8|Toj so me~ }e gi ubie }erkite tvoi vo zemjata, }e podigne protiv tebe
opsadni kuli, }e napravi opkop protiv tebe i }e postavi {titovi protiv tebe;
26|26|9|]e donese ma{ini za razbivawe yidovi do samite yidovi i }e gi razru{i kulite
tvoi so sekiri.
26|26|10|Od mnogute negovi kowi prav }e te pokrie, od {umot na java~ite, na
trkalata i na kolite }e se zatresat yidovite tvoi, koga }e vleze vo portite tvoi, kako
{to se vleguva vo razbien grad.
26|26|11|So kopitata na kowite svoi }e gi izgazi tvoite ulici, narodot tvoj so me~ }e
go ubie i spomenicite na tvojata sila na zemjata }e gi soboruva.
26|26|12|I }e go razgrabat tvoeto bogatstvo, }e ja plenat tvojata stoka, }e gi razru{at
tvoite yidovi, }e gi urnat tvoite ubavi domovi, tvoite kamewa i tvoite drvja i
zemjata tvoja }e ja frlat vo voda.
26|26|13|I }e prestane glasot od tvoite pesni i zvukot od tvoeto gusle nema pove}e
da se slu{a;
26|26|14|i }e te napravam gol kamen, }e stane{ mesto za prostirawe mreì; nema da
bide odnovo izgraden, za{to Jas, Gospod, go rekov toa", veli Gospod Bog.
26|26|15|Taka veli Gospod Bog kon Tir: "Od potresot na tvoeto pa|awe, od
ofkaweto na ranetite, koga }e se izvr{uva nad tebe ubivaweto, nema li da zatreperat
ostrovite?
26|26|16|I }e slezat od prestolite svoi site knezovi na moreto, }e gi soble~at od sebe
svoite nametki, }e gi simnat od sebe svoite vezeni obleki, }e se oble~at vo
trepet, }e sednat na zemja i sekoja minuta }e treperat i }e se ~udat zaradi tebe.
26|26|17|I }e po~nat da pla~at za tebe i }e ti re~at: "Kako propadna, slavni grade,
vo koj ìveat pomorci, narod silen po moreto, ti i ìtelite tvoi koi vlevaa strav na site
onie, {to ìveeja vo tebe!"
26|26|18|Sega, vo denot na tvoeto pa|awe, zatreperija ostrovite, ostrovite morski se
smutija od tvojata pogibel.
26|26|19|Oti taka veli Gospod Bog: koga }e te napravam zapusten grad, kako
nenaselenite gradovi, koga }e ja podignam protiv tebe bezdnata i }e te pokrijat
golemi vodi,
26|26|20|toga{ }e te soboram so onie, {to sleguvaat vo grob, pri onie {to porano
postoele, i }e te stavam vo dolnata zemja, vo ve~nata pustiwa, so spu{tenite vo
grob, za da ne bide{ ve}e naselen; i }e ja objavam slavata vo zemjata na ìvite.
26|26|21|Za uàs }e te napravam, i nema da te ima; }e te baraat, no pove}e nema da
te najdat nikoga{", veli Gospod Bog.
26|27|2|"A ti, sine ~ove~ki, vikni, pa zapla~i po Tir.
26|27|3|I kaì mu na Tir, koj se naselil pri vlezot na moreto, i trguva so narodite od
mnogu ostrovi - vaka veli Gospod Bog: Tire, ti veli{: "jas sum sovr{ena ubavina.'"
26|27|4|Tvoite predeli se vo srceto na moriwata; tvoite graditeli sovr{eno ja
izgradile tvojata skladnost;
26|27|5|od senirski kiparisi gi napravija site tvoi podovi; zedoa od Livan kedri, za
da ti napravat jarboli;
26|27|6|od vasanski dabovi pravea vesla; stolovite gi pravea do bukovo drvo,
i{arano so slonova koska od Kitimskite ostrovi,
26|27|7|{areni platna egipetski upotrebuvaa za edra i sluèa kako zname; sini i
purpurni tkaenini se zemaa od Elinskite ostrovi za pokrivala.
26|27|8|@itelite sidonski i arvadski ti bea strugari; Tire, ti ima{e ve{ti lu|e; tie ti bea
kormilari.
26|27|9|Stare{inite od Geval i negovite ve{ti lu|e ti sluèa za razni popravki; ti
ima{e sekakvi morski korabi i edrewaci, koi gi sluèa za trguvawe.
26|27|10|Persijcite, Livijcite i Lidijcite se nao|aa vo tvojata vojska i ti bea vojnici;
zaka~uvaa po tebe {titovi i {lemovi; tie ti pridavaa veli~ie.
26|27|11|Sinovite Arvatski so tvojata sopstvena vojska stoeja naokolu po tvoite
yidovi; i Gamadimcite stoeja na kulite tvoi; tie bea gi zaka~ile svoite {titovi po
tvoite yidovi naokolu; i tie ti ja pretstavuvaa tvojata ubavina.
26|27|12|Tarsis, tvojot trgovec, raspolagaj}i so razli~no bogatstvo, za stokite tvoi
pla|a{e srebro, èlezo, olovo i kalaj.
26|27|13|Javan, Tuval i Meseh trguvaa so tebe, razmenuvaj}i gi stokite za ~ove~ki
du{i so bakarni sadovi.
26|27|14|Od domot na Togarma ti donesuvaa za stokite tvoi kowi, kowanici i maski.
26|27|15|Sinovite na Dedan trguvaa so tebe; mnogu ostrovi vr{ea so tebe razmena,
ti pla}aa so slonova koska i abanos.
26|27|16|Poradi golemoto tvoe trgovsko bogatstvo, trguvaa so tebe i Aramejcite; za
stokite tvoi ti pla}aa so smaragd, purpurno {areni tkaenini i vison, so korali i rubini.
26|27|17|Judeja i zemjata Izraileva trguvaa isto taka so tebe; za tvojata stoka ti
pla}aa so p~enica, mirisi i med, elej i balsam.
26|27|18|Damask poradi bogatstvoto vo stoki, poradi izobilieto na sekakvi raboti, ti
donesuva{e helvonsko vino i bela volna.
26|27|19|Dan i Javan od Uzal ti pla}aa za tvoite stoki so izrabotki od èlezo, kasija i
cimet, za razmena.
26|27|20|So tebe trguva{e i Dedan so skapoceni volneni pokrivki za sedla.
26|27|21|Arabija i site kidarski knezovi vr{ea razmena so tebe: na jagniwa, ovni i
kozi.
26|27|22|Trgovcite od Sava i Rama trguvaa so tebe so sekakvi najblagoprijatni
mirisi i so sekakvi skapoceni kamewa, i zlato ti pla}aa za tvoite stoki.
26|27|23|Haran, Kan i Eden, savskite trgovci, Asun i Hilmat isto taka trguvaa so
tebe.
26|27|24|Tie ti prodavaa skapoceni obleki od svileni i {areni materii {to gi nosea na
pazarite tvoi vo skapi sandaci, napraveni od kedar i dobro vrzani.
26|27|25|Tarsiskite korabi bea tvoi karavani vo trgovijata, i ti stana bogat i mnogu
slaven me|u moriwata.
26|27|26|Veslarite tvoi te odvedoa vo golemite vodi; isto~niot vetar te razbi srede
moriwata.
26|27|27|Tvoeto bogatstvo i tvoite stoki, site tvoi riznici, tvoite brodari i tvoite
kormilari, koi gi popravaa tvoite korabi, i ja prenesuvaa tvojata trgovija, site tvoi
vojnici, kakvi {to gi ima{e i seto mnoèstvo narod tvoj, pri tvoeto pa|awe }e padnat
vo srceto na moreto.
26|27|28|Od piskotot na tvoite kormilari }e zatreperat i okolnite mesta.
26|27|29|I ete od korabite }e izlezat site veslari, brodari, site kormilari morski i }e
izlezat na zemjata.
26|27|30|So visok glas }e zapla~at za tebe i te{ko }e zaofkaat, stavaj}i si pepel na
glavite svoi i valkaj}i se vo prav.
26|27|31|]e ja istriàt za tebe kosata svoja do ~erepot, a }e opa{aat vre}i{ta i so
gor~liv pla~ }e zapla~at za tebe od du{evna maka.
26|27|32|I vo tagata svoja }e predizvikaat kaj tebe àlna pesna, i taka tie }e zapla~at
za tebe: "Koj e kako Tir, taka razru{en srede moriwata!"
26|27|33|Koga doa|aa od moriwata tvoite stoki, ti zadovoluva{e mnogu narodi; so
golemoto bogatstvo i so trgovijata ti gi bogate{e carevite na zemjata.
26|27|34|A koga be{e ti razbien od moriwata vo vodenata bezdna, tvoite stoki i siot
tvoj narod potona.
26|27|35|Site ìteli na ostrovite se zaprepastija za tebe i carevite nivni po~naa da
treperat, licata im se izmenija.
26|27|36|Trgovcite na drugite narodi si potsvirkuvaa za tebe; ti stana kako stra{ilo i
nema ve}e da te ima zasekoga{.
26|28|2|"Sine ~ove~ki, kaì mu na na~alnikot na Tir - vaka veli Gospod Bog: zatoa
{to go izdigna srceto svoe i veli{: 'Jas sum bog, sedam na bo`ji stol, vo srceto na
moriwata', i bidej}i ~ovek si, a ne bog, go zamenuva{ tvojot um so umot na Boga,
26|28|3|ete, kako da si pomudar od Daniila; i nema tajna, sokriena od tebe;
26|28|4|so mudrosta svoja i so razumot svoj ti se zdobi so bogatstvo i vo svoite
riznici sobra zlato i srebro;
26|28|5|so golemata mudrost svoja preku trgovijata svoja ti go zgolemi bogatstvoto
svoe,
26|28|6|zatoa, vaka veli Gospod Bog: - Bidej}i go izedna~uva{ tvojot um so umot
na Boga,
26|28|7|eve, Jas }e dovedam protiv tebe drugozemci, najve{ti me|u narodite, i tie }e
gi izvadat svoite me~evi protiv ubavinata na tvojata mudrost i }e go pomra~at
tvojot blesok;
26|28|8|tie }e te turnat vo grob i }e umre{ vo srceto na moriwata, so smrt na ubieni.
26|28|9|]e re~e{ li toga{ pred tvojot ubiec: 'jas sum bog', koga vo rakata na onoj,
{to }e te ubiva, ti }e bide{ ~ovek, a ne bog?
26|28|10|Ti }e umre{ od rakata na drugozemci so smrt kako neobrezan; oti Jas go
rekov toa", taka veli Gospod.
26|28|12|"Sine ~ove~ki, pla~i za tirskiot car i kaì mu: - vaka veli Gospod Bog: ti si
pe~at na sovr{enstvo, polnota na mudrosta i venec na ubavinata.
26|28|13|ti be{e vo Edem, vo Bo`jata gradina; tvoite obleki bea ukraseni so sekakvi
skapoceni kamewa: rubin, topaz, dijamant, hrizolit, oniks, jaspis, sapfir, karbunkul,
smaragd i zlato, site ve{to istkaeni i naniàni na tebe, prigotveni vo denot koga be{e
sozdaden.
26|28|14|Ti be{e pomazan heruvim za da osenuva, i Jas te postaviv za toa; ti be{e
svetata Bo`ja gora, ode{e srede ogneni kamewa.
26|28|15|Ti be{e sovr{en vo pati{tata svoi, od denot koga be{e sozdaden, se dodeka
ne se najde vo tebe bezzakonie.
26|28|16|Od tvojata pro{irena trgovija utrobata tvoja se ispolni so nepravda i ti
zgre{i; i Jas te soboriv kako ne~ist od Bo`jata gora, te isterav tebe, heruvime, {to
osenuva{e, srede ogneni kamewa.
26|28|17|Od ubavinata tvoja se vozgordea srceto tvoe, poradi bogatstvoto tvoe si ja
zagubi mudrosta svoja; zatoa Jas }e te soboram na zemja, }e te predadam na
potsmev pred carevite.
26|28|18|So mnogute grevovi svoi vo nepravednata tvoja trgovija ti gi oskverni
tvoite svetili{ta; i Jas }e pu{tam ogan pred tebe, {to }e te progolta; i Jas }e te
pretvoram vo pepel na zemjata pred o~ite na site, {to }e te vidat.
26|28|19|Site, {to te znaeja me|u narodite, }e se za~udat za tebe, ti }e stane{ za uàs
i nema da te ima pove}e."
26|28|21|"Sine ~ove~ki, svrti go liceto svoe kon Sidon, i prorokuvaj protiv nego:
26|28|22|Ete Jas sum protiv tebe, Sidone, i }e se proslavam vo tebe i }e poznaat
deka sum Jas Gospod, koga }e odràm sud nad nego i ja pokaàm vo nego Mojata
svetost.
26|28|23|I }e pratam vo nego pomor i krv na ulicite negovi i }e padnat srede nego
ubieni od me~, koj }e gi napadne site odreda i }e poznaat, deka Jas sum Gospod.
26|28|24|I vo idnina toj nema da bide bodliv trn za domot Izrailev i pri~initel na
bolka trnliva, pove}e od site sosedi {to mu sakaat zlo i }e poznaat, deka Jas sum
Gospod Bog."
26|28|25|Taka veli Gospod Bog: koga }e go soberam domot Izrailev me|u narodite,
kaj koj se rasprsnal i }e ja objavam kaj niv svetosta Svoja pred o~ite na plemiwata i
tie zaìveat vo zemajta svoja, koja mu ja dadov na Mojot sluga Jakova,
26|28|26|toga{ }e ìveat vo nea bezopasno i }e si izgradat ku}i, }e nasadat lozja i }e
ìveat vo bezopasnost, za{to }e izvr{am sud nad site naokolu {to gi preziraa. I
toga{ }e razberat deka Jas sum Gospod Bog nivni.
26|29|1|Vo desettata godina, desettiot mesec, vo dvanaesettiot den od mesecot, bi
slovo Gospodovo do mene:
26|29|2|"Sine ~ove~ki, svrti go liceto svoe kon Faraonot, egipetskiot car, i izre~i
proro{tvo protiv nego i protiv celiot Egipet.
26|29|3|Govori i kaì im - vaka veli Gospod Bog: eve, Jas sum protiv tebe Faraone,
caru egipetski, golem zmeju, koj leì{ po rekite svoi i veli{: 'moja e rekata i jas ja
sozdadov zaradi sebe.'
26|29|4|No Jas }e stavam jadica vo tvoite ~elusti i na tvoite lu{pi; i }e te izvle~am
od rekite tvoi so seta riba na tvoite reki, {to se zalepila na tvoite lu{pi;
26|29|5|}e te fatam vo pustiwata, tebe i seta riba od tvoite reki; ti }e padne{ na
otkrieno pole; nema da te zemat i soberat; }e dopu{tam da te izedat yverovite zemni
i pticite nebeski.
26|29|6|I }e poznaat site ìteli na Egipet, deka Jas sum Gospod, oti tie bea na domot
Izrailev potporna trska.
26|29|7|I koga se fatija so rakata svoja za tebe, ti se raskina i celoto nivno ramo
be{e izbodeno; i koga se potprea na tebe, ti se skr{i i im gi iznarani site nivni
bedra."
26|29|8|Zatoa, vaka veli Gospod Bog: "Eve, Jas }e ispratam protiv tebe me~ i }e gi
istrebam kaj tebe lu|eto i dobitokot.
26|29|9|Egipetskata zemja }e stane pustiwa i stepa; pa }e poznaat, deka Jas sum
Gospod. Bidej}i toj veli - moja e rekata i jas ja sozdadov,
26|29|10|zatoa, eve, Jas sum protiv tvoite reki i Egipetskata zemja }e ja napravam
pustiwa nad pustiwite od Migdol do Siena, do predelot na Etiopija.
26|29|11|Nema da oti po nea ~ove~ka noga i noga na dobitok nema da stapne na
nea, i nema da se ìvee na nea ~etirieset godini.
26|29|12|I }e ja napravam zemjata Egipetska pustiwa me|u zapusteni zemji; i
gradovite nejzini me|u zapusteni gradovi, }e bidat pusti ~etirieset godini i }e gi
rasturam Egiptjanite me|u narodite i }e gi rasprsnam po zemjata.
26|29|13|Oti vaka veli Gospod Bog: otkako }e izminat ~etirieset godini, Jas }e gi
soberam Egiptjanite od kaj narodite, kade {to }e bidat rastureni.
26|29|14|I }e gi vratam egipetskite zarobenici i }e gi dovedam nazad vo zemjata
Patros, vo zemjata na nivnoto poteklo i tie tamu }e prestavuvaat slabo carstvo.
26|29|15|Toa }e bide poslabo od drugite carstva i nema ve}e da se gordee nad
narodite; }e gi smalam, za da ne vladeat nad narodite.
26|29|16|I vo idnina, tie nema da bidat potpora na domot Izrailev, za da go
spomnuvaat nivnoto bezzakonie, koga se obrnuvaa kon nego; i }e poznaat, deka Jas
sum Gospod Bog."
26|29|17|Vo dvaeset i sedmata godina, prviot mesec, vo prviot den od mesecot, bi
26|29|18|"Sine ~ove~ki, Navuhodonosor, carot vavilonski, ja isto{ti vojskata svoja
so golemi raboti pri gradot Tir: sekoja glava o}elave i sekoe ramo be{e iznaraneto;
no ni za nego, ni za vojskata nema{e nagrada od Tir za trudot {to toj go upotrebi
protiv nego."
26|29|19|Zatoa, taka veli Gospod Bog: "Eve, Jas mu ja davam na vavilonskiot car
Navuhodonosor zemjata Egipetska, za da go sobere bogatsvoto nejzino, da izvr{i
grabe` vo nea i da odnese se, {to grabela taa, i toa }e bide nagrada za negovata
vojska.
26|29|20|Kako nagrada za rabotata, koja toj ja izvr{i vo nego, Jas mu ja predavam
zemjata Egipetska, oti toj go vr{e{e toa zaradi Mene, veli Gospod Bog.
26|29|21|Vo toj den }e go vratam rogot na domot Izrailev i tebe }e ti ja otvoram
ustata me|u niv, pa }e poznaat deka Jas sum Gospod."
26|30|2|"Sine ~ove~ki, izre~i proro{tvo i kaì - vaka veli Gospod Bog: pla~ete, ete
ide zlo~est den.
26|30|3|Zo{to blizok e denot, da, blizok e denot Gospoden, denot mra~en; ~asot na
narodite ide.
26|30|4|I }e trgne me~ protiv Egipet i uàs }e se rasprostrani vo Etiopja, koga
porazenite od Egipet }e padnat, koga }e go zemat bogatstvoto negovo i koga
osnovite negovi }e bidat razru{eni.
26|30|5|Etiopja, Libija, Lidija, siot izme{an narod i Hub, kako i sinovite na
zavetnata zemja zaedno so niv }e padnat od me~.
26|30|6|Taka veli Gospod Bog, }e padnat potporite na Egipet i }e padne gordosta na
negovata mo}; od Migdol do Siena }e pa|aat vo nego od me~, veli Gospod Bog.
26|30|7|I toj }e se zapusti me|u opusto{enite zemji i gradovite negovi }e bidat me|u
opusto{enite gradovi.
26|30|8|I }e poznaat, deka Jas sum Gospod, koga }e go pratam ognot vrz Egipet i
site negovi sili }e bidat skr{eni.
26|30|9|Vo onoj den, }e trgnat od Mene izvestiteli so korabi za da gi upla{at
bezgri`nite Etiopjani, i }e se rasprostrani me|u niv uàs, kako vo denot na Egipet;
oti, ete, toj ide.
26|30|10|Taka veli Gospod Bog: na egipetskiot mnogubroen narod }e mu stavam
kraj preku rakata od Navuhodonosora, carot vavilonski.
26|30|11|Toj i narodot negov so nego, najèstoki me|u narodite, }e bidat dovedeni za
pogibel na taa zemja i }e gi izvadat me~evite svoi protiv Egipet i }e ja napolnat
zemjata so ubieni.
26|30|12|]e gi presu{am rekite i }e ja predadam zemjata vo racete na lo{ite i so
rakata na tu|ozemcite }e ja opusto{am zemjata i se {to ja ispolnuva. Jas, Gospod, go
rekov toa."
26|30|13|Taka veli Gospod Bog: "]e gi istrebam idolite i }e gi uni{tam la`nite
bogovi vo Memfis i vo zemjata Egipetska nema pove}e da ima sopstvenik, i }e
pratam strav vo zemjata Egipetska.
26|30|14|]e go opusto{am Patros, }e ispratam ogan, vo Soan i }e odràm sud nad
No.
26|30|15|]e ja izlijam jarosta Svoja vrz Sin, egipetskata tvrdina, i }e go istrebam
mnogubrojniot narod vo No.
26|30|16|]e ispratam ogan vrz Egipet, }e zatreperi Sin i No }e bide razru{en. A vrz
Memfis }e napadnat neprijatelite srede bel den.
26|30|17|Mladite lu|e od On i od Bubast }e padnat od me~, a drugite }e bidat
odvedeni vo ropstvo.
26|30|18|I vo Tafnis }e se pomra~i denot koga tamu }e go skr{am jaremot egipetski
i }e se prekrati vo nego negovata gorda mo}. Oblak }e go pokrie i }erkite negovi vo
ropstvo }e otidat.
26|30|19|taka }e go presudam Egipet, pa }e poznaat deka Jas sum Gospod."
26|30|20|Vo edinaesettata godina, vo prviot mesec, na sedmiot den od mesecot, bi
26|30|21|"Sine ~ove~ki, Jas ve}e ja skr{iv mi{kata na Faraonot, egipetskiot car, i
ete, taa u{te ne e prevrzana, za da bide izlekuvana, i ne e zavitkana so lekarski
prevrski, od koi bi dobila sila, za da drì me~.
26|30|22|Zatoa, vaka veli Gospod Bog: eve Jas sum protiv Faraonot, egipetskiot car
i }e gi skri{am mi{kite negovi, zdravata i iskr{enata, taka {to me~ot }e mu padne
od racete negovi.
26|30|23|]e gi rasturam Egiptjanite me|u narodite i }e gi razveam po zemjite.
26|30|24|A mi{kite na vavilonskiot car }e gi napravam jaki, vo rakata negova }e mu
dadam Svoj me~; i mi{kite na Faraonot }e gi skr{am i toj iznaranet }e ofka silno
pred nego.
26|30|25|]e gi zacvrstam mi{kite na vavilonskiot car, a mi{kite na Faraonot }e
otpadnat; i }e poznaat, deka Jas sum Gospod Bog, koga }e mu go dadam me~ot
Svoj vo rakata na vavilonskiot car, i toj }e go potegne vrz zemjata Egipetska.
26|30|26|]e gi rasturam Egiptjanite me|u narodite i }e gi razveam po zemjata, i tie
toga{ }e poznaat, deka Jas sum Gospod."
26|31|1|Vo edinaesettata godina, tretiot mesec, na priviot den od mesecot, bi slovo
Gospodovo do mene:
26|31|2|"Sine ~ove~ki, kaì mu na Faraonot, egipetskiot car i na narodot negov - so
kogo se sporeduva{ ti vo tvoeto veli~ie?
26|31|3|Ete, Asur be{e kedar livanski so ubavi granki, iskiten i visok; vrvot negov -
me|u gusti oblaci.
26|31|4|Vodite go pravea da raste, bezdnata go izdiga{e, rekite go opkruùvaa
negoviot koren i toj gi {ire{e potocite svoi kon site polski drvja.
26|31|5|Zatoa viso~inata negova gi nadminuva{e visinite na site polski drvja; na
nego ima{e mnogu granki; vetkite mu se umnoùvaa i grankite stanuvaa dolgi od
mnogu voda koga raste{e.
26|31|6|Vo negovite granki sekakvi nebeski prici si pravea gnezda, a pod
gran~iwata negovi se ra|aa mali od sekakov vid polski yverovi, dodeka pod senkata
negova ìveeja mnogubrojni narodi.
26|31|7|Toj se razubavuva{e so svojot visok rast, so dolgite granki, zatoa {to
korenot mu se nao|a{e pokraj golemi vodi.
26|31|8|Kedrite vo Bo`jata gradina ne go zasenuvaa; kiparisite ne se izedna~uvaa so
negovite granki, i javorite ne bea tolku visoki kolku negovite vrvovi; niedno drvo
vo Bo`jata gradina ne moè{e da se sporeduva so nego po ubavinata svoja.
26|31|9|Jas go ukrasiv so mnogute granki, taka {to site edemski drvja vo Bo`jata
gradina mu zaviduvaa."
26|31|10|Zatoa, taka veli Gospod Bog: "Bidej}i izrasna visok i se izdigna vrvot
negov me|u debelite granki, i srceto mu se vozgordea od negovata golemina,
26|31|11|zatoa jas go predadov vo racete na sopstvenikot na narodite; toj postapi so
nego kako {to treba{e da postapi; no poradi negovoto bezzakonie Jas go otfrliv.
26|31|12|I go isekoa tu|incite, najluti me|u narodite, pa go soborija; grankite negovi
pa|aa po gorite i po site dolini se kr{ea negovite gran~iwa po site poliwa, a od
negovata senka izbegaa site narodi od zemjata i go ostavija.
26|31|13|Na negovoto padnato steblo se smestija mnogu nebeski ptici, a me|u
grankite - sekakvi polski ìvotni.
26|31|14|Toa se stana, za da ne se gordea so svojot visok rast nikakvi drvja pokraj
vodite, da ne gi izdigaat vrvovite svoi do gustite oblaci i da ne se dopiraat do nego
so nivnata viso~ina drvja {to pijat mnogu voda; oti site tie }e bidat predadeni na
smrt vo pekolot zaedno so sinovite ~ove~ki, {to porano slegnale vo grob."
26|31|15|Vaka veli Gospod Bog: "Vo onoj den, koga toj sleze vo grob, Jas napraviv
da àlat za nego, ja zatvoriv bezdnata poradi nego i gi zaprev rekite nejzini, gi
zadràv golemite vodi i go naàliv za nego Livan, i site polski drvja taguvaa po
nego.
26|31|16|Se zatresoa od negovoto pa|awe. Jas gi dovedov narodite vo trepet, koga
go kutnaa vo pekolot, pri onie {to porano slegnale vo grob, i se zaraduvaa vo adot
site drvja edemski, odbranite i najdobrite na Livan, site {to pijat voda;
26|31|17|oti i tie slegoa so nego vo bezdnata pri ubienite so me~, kako i negovite
sojuznici {to ìveeja pod senkata negova me|u narodite.
26|31|18|Pa taka so koe li od edemskite drvja se sporeduva{ ti po slava i veli~ina?
No, sega zaedno so edemskite drvja i ti }e bide soboren vo bezdnata, }e leì{ so
neobrezanite, me|u ubieni od me~. Toa Faraonot i siot negov mnogubroen narod",
veli Gospod Bog.
26|32|1|Vo dvanaesettata godina, dvanaesettiot mesec, vo prviot den od mesecot, bi
26|32|2|"Sine ~ove~ki, izvikaj i zapla~i za Faraonot, carot egipetski, i kaì mu: ti si
kako mlad lav me|u narodite i kako ~udovi{te vo moreto, se frla{ vo rekite svoi i gi
mati{ vodite so nozete svoi i gi gazi{ potocite nivni.
26|32|3|Taka veli Gospod Bog: Jas }e ja frlam vrz tebe Mojata mreà vo sobranieto
na mnogu narodi, i tie }e te izvle~at so Mojata mreà.
26|32|4|I }e te isfrlam na zemja, na otkrieno mesto }e te frlam, i }e sletuvaat na tebe
sekakvi nebeski ptici, i }e se nasituvaat od tebe yverovite na celata zemja.
26|32|5|I }e gi rasfrlam mesata tvoi po planinite i dolinite }e gi napolnam so tvoite
trupovi.
26|32|6|I zemjata, po koja odi{, }e ja napojam so tvojata krv duri do planinite; i
potocite }e bidat ispolneti so tebe.
26|32|7|A koga }e ugasne{, }e go pokrijam neboto i yvezdite na nego }e gi
potemnam, sonceto so oblak }e go pokrijam i mese~inata nema da sveti so
svetlinata svoja.
26|32|8|Site svetila {to svetat na neboto }e gi zatemnam nad tebe i vrz tvojata zemja
}e pratam mrak, veli Gospod Bog.
26|32|9|]e go dovedam vo smut srceto na mnogu narodi, koga }e razglasam za
tvoeto pa|awe me|u narodite po zemjite, koi ti ne gi poznava{e.
26|32|10|I preku tebe }e gi dovedam vo uàs mnogute narodi i carevite nivni }e
zatreperat so strav za tebe, koga }e go razmavtam me~ot svoj pred liceto nivno i
sekoj minut }e treperi sekoj za du{ata svoja vo denot na tvoeto pa|awe.
26|32|11|Oti, taka veli Gospod Bog: me~ot na vavilonskiot car }e padne vrz tebe.
26|32|12|Od me~ot na silnite }e padne tvojot narod; site tie se najluti me|u narodite;
}e ja uni{tat gordosta na Egipet - i siot negov narod }e zagine.
26|32|13|I }e go istrebam siot negov dobitok pri golemite vodi i vo idnina nema da
gi mati ~ove~ka noga, nitu, pak, }e gi razmatuva kopitoto od dobitok.
26|32|14|Toga{ }e gi smiram vodite nivni i rekite nivni }e gi napravam da te~at
kako maslo, veli Gospod Bog.
26|32|15|Koga }e ja napravam Egipetskata zemja pustiwa, koga zemjata }e se li{i
od se, {to ja ispolnuva, koga }e gi porazam site {to ìevat na nea, toga{ }e poznaat,
26|32|16|Eve ja ta`nata pesna, {to }e ja peat; }erkite na narodite }e ja peat; za
Egipet i za siot negov mnogubroen narod }e ja peat," veli Gospod Bog.
26|32|17|Vo dvanaesettata godina na petnaesettiot den od istiot mesec bi slovo
Gospodovo do mene:
26|32|18|"Sine ~ove~ki: pla~i za egipetskiot narod i spu{ti go nego i }erkite na
poznatite narodi vo bezdnata, zaedno so onie {to sleguvaat vo grob.
26|32|19|Od kogo si podobar? Slezi i leì so neobrezanite.
26|32|20|Tie }e padnat me|u ubienite so me~, i toj e predaden na me~; vle~ete go
nego i seto negovo mnoèstvo.
26|32|21|Vo bezdnata }e zboruvaat za nego i za sojuznicite negovi, najdobrite
junaci; tie padnaa i leàt ve}e taka me|u neobrezanite, ubieni so me~.
26|32|22|Tamu e Asur i siot negov narod, okolu nego, se grobovite nivni; site tie se
porazeni, padnati od me~.
26|32|23|Negovata grobnica ja postavija vo dlabo~inata na bezdnata i narodot
negov e okolu gorbnicata; site se porazeni, padnati od me~, site {to zadavaa strav
vo zemjata na ìvite.
26|32|24|Tamu e Elam so seto mnoèstvo okolu grobnicata negova; site tie se
porazeni i padnati od me~; tie neobrezani slegoa vo bezdnata, onie koi
rasprostranuvaa preku sebesi uàs po zemjata na ìvite i si go nosat sramot svoj
zaedno so slegnatite vo grob.
26|32|25|Me|u porazenite mu dadoa leglo, so seto negovo mnoèstvo; okolu nego se
grobovite nivni; site neobrezani se porazeni so me~, bidej}i zadavaa strav vo
zemjata na ìvite; tie i go nosat vrz sebe sramot podednakvo so onie {to se spu{tile
vo grob i se poloèni me|u porazenite.
26|32|26|Tamu se Meseh i Tuval so seto svoe mnoèstvo; okolu nego se grobovite
negovi; site neobrezani, porazeni se so me~, zatoa {to predizvikuvaa uàs vo
zemjata na ìvite.
26|32|27|Tie ne treba da leàt so padnatite neobrezani junaci, koi so ubojnoto oru`je
se spu{tija vo bezdnata i gi stavija svoite me~evi pod glavite svoi; nivniot grev
ostana vrz koskite nivni, bidej}i tie kako silni bea uàs vo zemjata na ìvite.
26|32|28|I ti }e bide{ ubien me|u neobrezanite i }e leì{ so porazenite od me~.
26|32|29|Tamu e Edom, carevite negovi i site negovi knezovi, koi i pri seta svoja
hrabrost se poloèni me|u porazenite so me~, tie leàt so neobrezanite i segnatite vo
grob.
26|32|30|Tamu se upravitelite na Sever, tie site i site Sidonci, koi se spu{tija dolu so
porazenite, a koi bea posrameni vo svojata mo} {to predizvikuva{e uàs, pa leàt i
tie se neobrezani, so porazenite od me~, i go nosat sramot svoj zaedno so slegnatite
vo grob.
26|32|31|]e gi vidi Faraonot i }e se ute{i za seto mnoèstvo svoe, porazen so me~,
Faraonot i seta negova vojska, veli Gospod Bog.
26|32|32|Oti Jas zadadov strav vo zemjata na ìvite i Faraonot so seto svoe
mnoèstvo }e bide poloèn me|u neobrezanite, zaedno so porazenite od me~", veli
Gospod Bog.
26|33|2|"Sine ~ove~ki: kaì zbor kon sinovite na tvojot narod i re~i im: ako pratam
vrz nekoja zemja me~ i narodot na taa zemja me|u sebe izbere ~ovek i go postavi za
straàr,
26|33|3|i toj, {tom }e go vidi me~ot koj se protega vrz zemjata, }e zatrubi vo truba i
}e go predupredi narodot,
26|33|4|pa, ako nekoj go ~ue trubniot glas, no ne se pretpazi toga{ koga }e dojde
me~ot i }e go dostigne, krvta negova }e padne vrz glavata negova.
26|33|5|Trubniot glas toj go ~ul, no ne se pretpazil, pa zatoa krvta negova }e padne
vrz nego; a koj }e se pretpazi, toj }e si go spasi ìvotot.
26|33|6|Ako, pak, straàrot go vidi me~ot {to ide i ne zatrubi so trubata, taka {to
narodot nema da bide predupreden, toa toga{, koga }e dojde me~ot i nekomu }e mu
go odzeme ìvotot, toj }e bide pogoden zaradi grevot svoj, no krvta negova }e ja
baram od straàrot.
26|33|7|I tebe, sine ~ove~ki, Jas te postaviv kako straàr na domot Izrailev: ti }e
slu{a{ slovo od Mojata usta i }e gi vrazumuva{ od Mene.
26|33|8|Koga }e mu re~am na gre{nikot: 'gre{niku, ti bezdrugo }e umre{', a ti ne
mu kaè{ ni{to, ne go opomene{ bezzakonikot da go ostavi negoviot pat,
gre{nikot }e umre za svojot grev, no krvta negova }e ja baram od rakata tvoja.
26|33|9|Ako, pak, bezzakonikot si go predupredil, da se vrati od svojot pat, a toj ne
se odvratil od patot svoj, toj }e umre za svojot grev, no ti }e ja za~uva{ du{ata
svoja.
26|33|10|Sine ~ove~ki, kaì mu na domot Izrailev - vie velite: 'na{ite prestapi i
na{ite grevovi se vrz nas, i nie propa|ame vo niv, kako toga{ moème da ìveeme?'
26|33|11|Kaì im, ìv sum Jas, veli Gospod Bog: Jas ne ja sakam smrtta na
gre{nikot, tuku gre{nikot da se odvrati od svojot pat i da ostane ìv. Vratete se,
vratete se od va{ite lo{i pati{ta; zo{to da umirate vie, dome Izrailev?"
26|33|12|Sine ~ove~ki, kaì im na sinovite od tvojot narod; prevednosta nema da go
spasi prevednikot vo denot na negoviot prestap, i gre{nikot poradi bezzakonieto
svoe nema da padne vo denot, koga }e se otkaè od grevot svoj, kako i prevednikot
vo denot, koga }e zgre{i, ne }e moè da ostane me|u ìvite zaradi svojata
pravednost.
26|33|13|Koga }e mu re~am na pravednikot deka toj nema da bide ìv, i toj se
nadeva na svojata pravednost, pa vr{i nepravda, toga{ site negovi pravedni dela
nema da se spomnat, i toj }e umre od nepravdata svoja, {to ja izvr{il.
26|33|14|A koga }e mu kaàm na gre{nikot: "bezdrugo }e umre{", i toj se otkaè od
grevovite svoi, pa vr{i sud i pravda,
26|33|15|a, ako toj gre{nik go vrati zalogot, go povrati ograbenoto, odi po zakonot
na ìvotot i ne vr{i ni{to lo{o, - toga{ toj }e ìvee, nema da umre.
26|33|16|Nieden od negovite grevovi, {to gi izvr{il nema da mu se spomnat; toj
po~nal da vr{i sud i pravda, toj }e bide ìv.
26|33|17|Sinovite na tvojot narod velat: "ne e prav patot na Gospoda", a vsu{nost
nivniot pat ne e prav.
26|33|18|Koga pravednikot }e otstapi od svojata pravednost i po~ne da vr{i
bezzakonie, toj }e umre zaradi toa.
26|33|19|Koga, pak, gre{nikot }e se povrati od grevot svoj i }e po~ne da vr{i sud i
pravda, zaradi toa toj }e ostane ìv.
26|33|20|A vie velite: "ne e prav patot na Gospoda!". Jas }e vi sudam, dome
Izrailev, na sekogo od vas spored pati{tata negovi.
26|33|21|Vo dvanaesettata godina od na{eto preseluvawe, desettiot mesec vo pettiot
den od mesecot, dojde pri mene eden od izbavenite od Erusalim i re~e: "razru{en e
gradot!"
26|33|22|No u{te pred da dojde spaseniot, ve~erta be{e rakata Gospodova vrz mene
i On ja otvori ustata moja, pred da dojde onoj utredenta pri mene; mi se otvori
ustata i jas ve}e ne bev bezglasen.
26|33|24|"Sine ~ove~ki, onie, {to ìveat vo zapustenite mesta na zemjata Izraileva,
zboruvaat i velat: Avraam be{e eden i ja nasledi ovaa zemja; a nie sme mnogumina,
pa zatoa nam ni e dadena ovaa zemja da ja vladeeme."
26|33|25|Zatoa kaì im - vaka veli Gospod Bog: "Vie }e jadete so krv, }e gi krevate
o~ite svoi kon idoli i }e prolevate krv, a sakate da vladeete so ovaa zemja?
26|33|26|Vie se potpirate na me~ot svoj, vr{ite gnasni raboti, ja oskvernuvate ènata
na svojot blièn i sakate da vladeete so zemjata?
26|33|27|Eve {to }e im kaè{ - taka veli Gospod Bog: ìv sum Jas! Onie, {to se po
razorenite mesta, }e padnat od me~; onie, pak, {to se nao|aat vo pole, }e im
dozvolam na yverovite da gi izedat. Koi se, pak, vo tvrdinite i po pe{teri, so smrt }e
gi porazam.
26|33|28|I }e ja napravam zemjata pustiwa nad pustiwite, o gordata mo} nejzina }e
prestane, pa }e zapustat planinite Izrailevi, taka {to ne }e ima koj da minuva preku
niv.
26|33|29|I }e poznaat toga{, deka Jas sum Gospod, koga }e ja napravam zemjata
pustiwa nad pustiwite zaradi site nivni gnasni dela, {to gi izvr{ile.
26|33|30|A za tebe, sine ~ove~ki, sinovite od tvojot narod prikaùvaat pokraj
yidovite i pred portite na ku}ite, i si velat eden na drug, brat na brat: 'Odete i
poslu{ajte kakvo slovo dojde od Gospoda!'
26|33|31|I tie }e doa|aat pri tebe kako na sobranie narodno i Mojot narod }e sedi
pred liceto tvoe i }e gi slu{a zborovite tvoi, no nema da gi izvr{uva; oti tie od toa
vo ustata svoja si pravat {egi, a srceto nivno se vovlekuva po nivnata lakomost.
26|33|32|Pa, ete, za niv ti si pea~ so prijaten glas i koj ubavi sviri: tie gi slu{aat
tvoite zborovi, no ne gi ispolnuvaat.
26|33|33|A koga }e dojde toa, - a, eve, ve}e ide, - toga{ }e poznaat, deka me|u niv
imalo prorok."
26|34|2|"Sine ~ove~ki, izre~i proro{tvo protiv pastirite Izrailevi, izre~i proro{tvo i
kaì im na pastirite - vaka veli Gospod Bog: te{ko na pastirite Izrailevi, koi se pasea
sami sebe! Zar pastirite ne treba da go pasat stadoto svoe?
26|34|3|Vie jadevte masno meso i se oblekuvavte vo volna, kolevte ugoeni ovci, a
stadoto ne go pasevte.
26|34|4|Slabi ne potkrepuvavte, bolni ne lekuvavte, raneti ne prevrzuvate, isterani
ne vra}avte i zagubeni ne baravte, a upravuvavte so niv preku nasilie i èstokost.
26|34|5|Tie se rasprsnaa bez pastir, i otkako se rasturija, stanaa plen na site polski
yverovi.
26|34|6|Skitaat ovcite Moi po site planini i po sekoj visok rid i rasprsnati se po
zelata zemja ovcite Moi, i nikoj ne pra{uva za niv, i nikoj ne gi bara.
26|34|7|Zatoa, o, pastiri, ~ujte go slovoto Gospodovo:
26|34|8|@iv sum Jas, veli Gospod Bog: zaradi toa {to ovcite Moi bea ostaveni da
bidat razgrabeni, pa, nemaj}i pastir, stanaa plen na site polski yverovi, i zaradi toa
{to pastirite ne gi baraa Moite ovci, bidej}i tie se pasea sami sebe, a Moeto stado ne
go pasea,
26|34|9|zatoa, pastiri, ~ujte go slovoto Gospodovo:
26|34|10|vaka veli Gospod Bog: eve, Jas sum protiv pastirite i }e gi baram ovcite
Svoi od racete nivni, i nema da im dadam pove}e da gi pasat ovcite, i pastirite nema
pove}e da se pasat samite sebe, i }e gi odzemam Moite ovci od nivnite ~elusti, i tie
ve}e nema da bidat nivna hrana.
26|34|11|Oti, taka veli Gospod Bog: eve, Jas sam }e gi pobaram ovcite Moi i }e gi
pregledam.
26|34|12|Kako {to pastiriot go proveruva stadoto svoe, vo onoj den koga }e se najde
me|u svoeto rasprsnato stado, taka }e gi pregledam Jas ovcite Moi i }e gi
oslobodam od site mesta, kade {to bile prsnati vo den obla~en i mra~en.
26|34|13|]e gi izvedam od narodite i }e gi soberam od zemjite, }e gi dovedam vo
zemjata nivna i }e gi pasam po planinite Izrailevi, pokraj potoci i po site mesta,
kade {to se ìvee vo taa zemja.
26|34|14|]e gi pasam na dobro pasi{te i }e imaat svoe trlo na visokite Izrailevi
planini; tamu vo trloto }e se odmoraat dobro i }e pasat na so~no pasi{te, po
planinite Izrailevi.
26|34|15|Moite ovci, Jas }e gi pasam i }e gi odmoram, veli Gospod Bog.
26|34|16|Izgubena }e najdam i isterana }e vratam, raneta }e previjam i bolna }e
izlekuvam, zdebelena i bujna }e is~istam; }e gi pasam so pravda.
26|34|17|Vas, pak, ovci Moi, taka veli Gospod Bog, Jas }e ve sudam me|u ovca i
ovca, me|u oven i kozel.
26|34|18|Zar malku vi e toa {to pasete na dobro pasi{te, a drugiot del od pasi{teto
go gazite so svoite noze, i piete ~ista voda, dodeka ostatokot ja matite so nozete
svoi.
26|34|19|Pa ovcite Moi treba da go jadat ona, {to ste go izgazile vie so nozete svoi,
i da go pijat ona, {to ste go izmatile so nozete svoi?
26|34|20|Zatoa, vaka veli Gospod Bog: eve, Jas sam }e ve sudam me|u ovca zgoena
i ovca slaba.
26|34|21|Bidej}i so slabinite i ple}ite se turkate, a so rogovite gi bodete site slabi
dodeka ne gi isterate nadvor.
26|34|22|No Jas }e gi spasam ovcite Moi i tie nema ve}e da bidat razgrabuvani, i }e
presudam me|u ovca i ovca.
26|34|23|I }e postavam nad niv eden pastir, {to }e gi pase, slugata Moj Davida;
toj }e gi pase i toj }e im bide pastir.
26|34|24|I Jas, Gospod, }e bidam nivni Bog, a Mojot sluga David }e bide nivni
knez. Jas, Gospod, go rekov ova.
26|34|25|I }e sklu~am so niv zavet za mir i }e gi premavnam od toj del na zemjata
site luti yverovi, taka {to tie }e ìveat mirno vo stepata i }e spijat vo gorite.
26|34|26|]e gi blagoslovam niv se {to e okolu ridot Moj i }e im pra}am navreme
do`d; toa }e bidat do`dovi blagosloveni.
26|34|27|I drvjate vo poleto }e go davaat svojot plod i zemjata }e gi dava svoite
proizvodi; i tie }e bidat vo bezopasnot na zemjata svoja i }e poznaat deka Jas sum
Gospod, koga }e gi skinam vrskite na jaremot i gi oslobodam od racete na nivnite
neprijateli.
26|34|28|Tie nema ve}e da bidat plen za narodite i polskite yverovi nema da gi
jadat; tie }e ìveat spokojno i nikoj nema da gi zapla{uva.
26|34|29|I }e im prigotvam bujna gradina, tie nema ve}e da umiraat od glad na
zemjata i nema da trpat sram od narodite.
26|34|30|I }e poznaat, deka Jas, nivniot Gospod Bog, sum so niv i deka tie, domot
Izrailev, se Moj narod, veli Gospod Bog,
26|34|31|i deka ste vie Moi ovci, ovci na Moeto stado; vie ste lu|e, a Jas sum va{iot
Bog," veli Gospod Bog.
26|35|2|"Sine ~ove~ki, svrti go liceto svoe kon planinata Seir, izre~i protiv nea
proro{tvo.
26|35|3|I kaì i: "Vaka veli Gospod Bog - eve, Jas sum protiv tebe, planino Seir, }e
ja protegnam protiv tebe rakata Svoja i }e te napravam pusta i nenaselena.
26|35|4|Gradovite tvoi }e gi pretvoram vo razvalini i ti samata }e zapusti{ i }e
poznae{, deka Jas sum Gospod.
26|35|5|Bidej}i vo tebe ima ve~no neprijatelstvo i sinovite Izrailevi gi predava{e na
me~ vo vreme na nivnite maki, duri i pri krajot na nivnite bezzakonija.
26|35|6|zatoa, ìv sum Jas, veli Gospod Bog, bidej}i so krv si zgre{ila i krvta }e te
progoni; te gonam; oti krv ne si mrazela, zatoa krvta }e te goni.
26|35|7|Planinata Seir }e ja napravam pusta i stepa bez ìvot, i }e istrebam vo nea - i
~ovek {to doa|a i ~ovek {to si odi.
26|35|8|I }e gi napolnam idolskite svetili{ta so nejzinite ubieni; po tvoite ridi{ta i
po tvoite dolini i po site tvoi poliwa }e pa|aat porazeni od me~.
26|35|9|]e te napravam ve~na pustiwa i vo tvoite gradovi }e nema ìvot, pa }e
poznae{, deka Jas sum Gospod.
26|35|10|Bidej}i ti vele{e - ovie dva naroda i ovie dve zemji }e bidat moi i nie }e
vladeeme so niv, iako e Gospod tamu.
26|35|11|Zatoa, ìv sum Jas, veli Gospod Bog; }e postapam so tebe spored merkata
na tvojata omraza i tvojata zavist, {to ja iskaùva{e od omrazata kon niv, i }e im se
javam koga }e ti sudam.
26|35|12|I }e poznae{, deka Jas, Gospod, gi ~uv site tvoi navredi, {to gi iskaùva{e
protiv planinite Izrailevi, velej}i: 'zapustea, nam ni se dadeni za hrana!'
26|35|13|Vie se gordeete pred Mene so jazikot svoj i gi umnoùvete zborovite svoi
protiv Mene; Jas go ~uv toa.
26|35|14|Taka veli Gospod Bog: koga celata zemja }e se raduva, Jas }e te napravam
pustiwa.
26|35|15|Kako {to se raduva{e, {to delot od Izraileviot dom zapusti, taka }e
napravam i so tebe - }e bide{ opusto{ena, planino Seir, i cela Idumeja zaedno so
tebe, pa }e poznaat, deka Jas sum Gospod."
26|36|1|A ti sine ~ove~ki, iskaì proro{tvo za planinite Izrailevi i kaì: planini
Izrailevi, ~ujte go slovoto Gospodovo.
26|36|2|Vaka veli Gospod Bog: bidej}i neprijatelot veli za vas: "o, o, i ve~nite
svetili{ta ni padnaa kako del;"
26|36|3|zatoa izre~i proro{tvo i kaì: taka veli Gospod Bog - tokmu poradi toa, {to
ve opusto{uvaat i ve grabaat od site strani, za da stanete sopstvenost na drugi
narodi, i da se izloìte na sram i poruga,
26|36|4|zatoa, planini Izrailevi, ~ujte go slovoto od Gospoda Boga - vaka im veli
Gospod Bog na planinite i na ridovite, na doli{tata i dolinite i na zapustenite
urnatini i napu{tenite gradovi, koi stanaa grabe` i podbiv za drugite okolni narodi;
26|36|5|zatoa taka veli Gospod Bog: vo Svojata plamena revnost izrekov slovo
protiv drugi narodi i protiv seta Idumeja, koi si ja opredelija zemjata Moja za
sopstvenost i si ja prisvoija kako plen so srde~na radost i so prezir vo du{ata,
26|36|6|zatoa izre~i proro{tvo za zemjata Izraileva i kaì im na planinite i ridovite,
na doli{tata i na dolinite - vaka veli Gospod Bog: eve, Jas go rekov toa vo revnosta
Svoja i vo jarosta Svoja, oti vie nosite na sebe potsmev od narodite.
26|36|7|Zatoa, taka veli Gospod Bog: Jas ja krenav rakata svoja so kletva, deka
narodite {to se okolu vas, tie samite }e go ponesat svojot sram.
26|36|8|A vie, planini Izrailevi, pro{irete se i }e prinesuvate plodovi na Mojot
narod, Izrailot, za{to tie skoro }e dojdat.
26|36|9|Oti, eve, kon vas se obrnuvam, i vie }e bidete obrabotuvani i zasejuvani.
26|36|10|I }e naselam vo vas mnogu lu|e, siot dom Izrailev, i gradovite }e bidat
naseleni i urnanitite obnoveni.
26|36|11|]e gi namnoàm kaj vas i lu|eto i dobitokot, i tie }e se plodat i
razmnoùvaat, i }e ve naselam kako {to be{e vo porane{nite vremiwa, }e vi pravam
dobro pove}e otkolku vo porane{nite vremiwa, ta }e poznaete, deka Jas sum
Gospod.
26|36|12|]e dovedam pri vas lu|e, narod Moj Izrailot, i tie }e vladeat so vas. Ti
zemjo }e bide{ nivno nasledstvo i kaj niv }e nema ve}e lu|e bezdetni.
26|36|13|Taka veli Gospod Bog - bidej}i velat za vas: "ti si zemja {to jade{ lu|e i
{to pravi{ narodot da e bez deca",
26|36|14|zatoa, ve}e nama da gi jade{ ju|eto i vo idnina nema da sozdava{ narod
bezdeten, veli Gospod Bog.
26|36|15|I nema ve}e da slu{a{ potsmev od narodite i nema ve}e da trpi{ vrz sebe
huli od plemiwata, i vo idnina nema ve}e da gi pravi{ lu|eto da se bez deca," veli
Gospod Bog.
26|36|17|"Sine ~ove~ki, koga domot Izrailev ìvee{e vo svojata zemja, toj ja
oskvernuva{e so povedenieto svoe i so delata svoi; patot nivni im be{e pred Moeto
lice kako ne~istotija na èna, koga se ~isti.
26|36|18|Jas, go izleav vrz niv gnevot Svoj za krvta, {to ja prolevaa vo taa zemja, i
zaradi toa {to ja oskvernuvaa so svoite idoli.
26|36|19|Gi rasprsnav me|u narodite i ti se raseani po zemjite, gi sudev spored
nivnite pati{ta i spored nivnite grevovi.
26|36|20|I otidoa tie pri narodite, kade {to go obeslavija Moeto sveto ime, oti za niv
velat: 'Tie se narod na Gospoda i izlegoa od Negovata zemja.'
26|36|21|Zaàliv zaradi imeto Moe sveto, {to domot Izrailev go obeslavi kaj
narodite, kade {to otidoa.
26|36|22|Zatoa, kaì mu na domot Izrailev: vaka veli Gospod Bog: dome Izrailev, }e
go napravam toa ne zaradi vas, tuku zaradi imeto Moe sveto {to go obeslavivte pri
narodite, kade {to otidovte.
26|36|23|]e go osvetam velikoto ime Svoe, obeslaveno kaj narodite, me|u koi go
obeslavivte, pa }e poznaat narodite deka Jas sum Gospod, veli Gospod Bog,
koga }e ja pokaàm svetosta Svoja vo vas pred niv.
26|36|24|]e ve zemam od kaj narodite, }e ve soberam od site strani i }e ve dovedam
vo va{ata zemja.
26|36|25|]e ve porosam so ~ista voda i vie }e se o~istite od site va{i oskvernuvawa,
i od site va{i idoli }e ve o~istam.
26|36|26|]e vi dadam novo srce, i nov duh }e vi dadam; }e go zemam od va{eto telo
kamenoto srce i }e vi dadam srce od meso.
26|36|27|]e go vnesam vo vas Mojot duh i }e napravam da odite po zapovedite Moi
i da gi pazite i da gi ispolnuvate naredbite Moi.
26|36|28|I }e ìveete vo zemjata, koja im ja dadov na tatkovcite va{i, i }e bidete
Moj narod i Jas }e bidam va{ Bog.
26|36|29|]e ve oslobodam od site va{i ne~istotii, }e go povikam ìtoto i }e go
umnoàm i nema da ve ostavam da trpite glad.
26|36|30|]e gi umnoàm plodovite po drvjata i polskite proizvodi, pa vo idnina da ne
trpite navredi od narodite poradi glad.
26|36|31|Toga{ }e se setite za svoite lo{i pati{ta i za svoite lo{i dela, pa }e
po~uvstvuvate odvratnost od samite sebe za grevovite svoi i za lo{ite prestapi.
26|36|32|Toa }e go napravam, ne zaradi vas, veli Gospod Bog, tuku da vi bide jasno
- crvenejte i sramuvajte se od va{ite pati{ta, dome Izrailev."
26|36|33|Taka veli Gospod Bog: "Vo onoj den, koga }e ve o~istam od site va{i
bezzakonija, i }e ve naselam vo gradovite i }e bidat obnoveni urnaninite;
26|36|34|i opusto{enata zemja {to be{e pustiwa vo o~ite na sekoj minuva~, }e bide
obrabotena,
26|36|35|toga{ }e re~at: 'ovaa zapustena zemja stana kako Edemskata gradina i
zapustenite i razoreni gradovi se zacvrstija i naselija.'
26|36|36|Pa }e poznaat narodite, {to }e ostanat okolu vas, deka Jas, Gospod,
odnovo izgraduvam razru{eno, zasaduvam zapusteno. Jas Gospod, go rekov toa i
go izvr{iv."
26|36|37|Taka veli Gospod Bog: "Eve, u{te i vo ova }e ja pokaàm milosta Svoja
kon domot Izrailev, }e go namnoàm so lu|e kako stado.
26|36|38|Kako {to ima mnogu `rtveni ovci vo Erusalim za vreme na praznicite, taka
}e bidat polni so lu|e zapustenite gradovi i }e poznaat, deka Jas sum Gospod."
26|37|1|I bi rakata Gospodova vrz mene i Gospod me izvede preku duhot, me
postavi srede poleto - a toa be{e polno so koski,
26|37|2|i me provede okolu niv, a tamu ima{e mnogu, mnogu koski vo poleto i tie
bea napolno suvi.
26|37|3|I mi re~e: "Sine ~ove~ki, }e oìveat li ovie koski?" I rekov: "Gospodi Boè,
Ti go znae{ toa."
26|37|4|Pa mi re~e - izre~i proro{tvo za tie koski i kaì im: "Koski suvi, ~ujte go
slovoto Gospodovo!"
26|37|5|Taka im veli Gospod Bog na onie koski - eve, Jas }e vnesam vo vas duh i
vie }e oìveete.
26|37|6|]e vi dadam ìli, }e napravam na vas da izrasne meso, }e ve pokrijam so
koà i }e vdahnam vo vas duh, pa }e oìveete i }e poznaete, deka Jas sum Gospod. -
26|37|7|Jas go izrekov ova proro{tvo kako {to mi be{e zapovedano, i koga
prorokuvav, se ~u {um, i, ete, dvièwe, pa po~naa koskite da se zbliùvaat, sekoja
koska do svojata koska.
26|37|8|I vidov, ete, ima{e ìli na niv, i meso izrasna, koà gi pokri odozgora, no duh
nema{e vo niv.
26|37|9|Toga{ On mi re~e - izre~i proro{tvo za duhot, izre~i proro{tvo sine
~ove~ki, i kaì mu na duhot, vaka veli Gospod Bog: dojdi od ~etirite vetra, duhu, i
duvni vrz ovie ubieni i tie }e oìveat.
26|37|10|I jas go izrekov ova proro{tvo kako {to mi zapoveda On i vleze vo niv duh
- i tie oìveeja i se ispravija na nozete svoi - mnogu, mnogubroen narod.
26|37|11|Toga{ On mi re~e - sine ~ove~ki, ovie koski se siot dom Izrailev. Ete, tie
velat: "Se isu{ija na{ite koski, i zagina na{ata nade` - nie sme istrgnati od korenot."
26|37|12|Zatoa izre~i proro{tvo i kaì im - vaka veli Gospod Bog: "Eve, Jas }e gi
otvoram grobovite va{i i }e ve izvedam, narode Moj, od grobovite va{i i }e ve
vovedam vo zemjata Izraileva.
26|37|13|I }e poznaete, deka Jas sum Gospod, koga }e gi otvoram grobovite va{i
i }e ve izvedam, narode Moj, od grobovite va{i.
26|37|14|]e vdahnam vo vas od Mojot duh i }e oìveete, }e ve naselam vo va{ata
zemja, pa }e poznaete deka Jas, Gospod, go rekov toa, i go izvr{iv, veli Gospod."
26|37|16|"Ti, sine ~ove~ki, zemi èzal i napi{i na nego: 'na Juda i na sinovite
Izrailevi, negovite sojuznici', i pak zemi drug èzal i napi{i na nego: 'na Josifa'. Toa
e èzalot na Efrema i na siot Izrailev dom, negov sojuznik.
26|37|17|I soedini gi vo sebe eden so drug vo eden èzal, taka {to vo rakata da bidat
edno.
26|37|18|A koga te pra{aat sinovite na tvojot narod: 'nema li da ni objasni{, {to
zna~i toa?'
26|37|19|toga{ re~i im - taka veli Gospod Bog: "Eve, Jas }e go zemam Josifoviot
èzal, koj e vo rakata na Efrema i na negovite sojuznici, Izrailevite kolena, i }e gi
dodadam kon nego, kon èzalot na Juda, i }e go napravam eden èzal, i tie }e bidat
edno vo Mojata raka."
26|37|20|Koga, pak, dvata èzla, na koi }e napi{e{, }e bidat vo tvojata raka pred
o~ite nivni,
26|37|21|toga{ kaì im - vaka veli Gospod Bog: "Eve, Jas }e gi zemam sinovite
Izrailevi me|u narodite, pome|u onie, kaj koi se nao|aat, }e gi soberam site i }e gi
dovedam vo nivnata zemja.
26|37|22|Vo taa zemja po planinite Izrailevi Jas }e gi napravam eden narod i eden
car }e bide car nad site niv i nema da ima pove}e dva naroda, i nema pove}e da se
delat na dve carstva.
26|37|23|I nema ve}e da se oskvernuvaat so svoite idoli, so svoite gadotii i so razni
svoi poroci; }e gi izvle~am od site nivni ìveali{ta, kade {to gre{ele, i }e gi
o~istam, - i }e bidat Moj narod i Jas }e bidam nivni Bog.
26|37|24|A slugata Moj David }e bide Car nad niv i Pastir na site niv; tie }e odat po
Moite zapovedi i uredbite Moi }e gi pazat, i }e gi ispolnuvaat.
26|37|25|Tie }e ìveat vo zemjata, koja mu ja dadov na mojot sluga Jakova, vo koja
ìveeja tatkovcite nivni; tamu }e ìveat ve~no, tie i decata nivni i vnucite nivni; a
Mojot sluga David }e bide knez pri niv zasekoga{.
26|37|26|]e sklu~am so niv zavet za mir, ve~en }e bide zavetot so niv. I }e gi
sredam, }e gi razmnoàm i }e go postavam me|u niv Moeto svetili{te zasekoga{.
26|37|27|I pri niv }e bide Moeto ìveali{te, pa }e bidat nivni Bog, a tie }e bidat Moj
narod.
26|37|28|I }e poznaat narodite, deka Jas sum Gospod, Koj go osvetuva Izrailot koga
Moeto svetili{te }e bide pome|u niv zasekoga{."
26|38|2|"Sine ~ove~ki, svrti go liceto svoe kon Goga vo zemjata Magog, kon
knezot na Ro{, Meseh i Tuval, izre~i proro{tvo protiv nego.
26|38|3|I kaì im - vaka veli Gospod Bog: "Eve, Jas sum protiv tebe, Gog, knezu na
Ro{, Meseh i Tuval.
26|38|4|]e te vratam i }e stavam alka na tvojata ~elust; }e te izvedam tebe i seta
tvoja vojska, kowite i kowanicite, site hrabri junaci, mnogubrojni borci, vo oklopi i
so {titovi, site vooruèni so me~evi.
26|38|5|Persijancite, Etiopite i Libijcite so niv, site so {titovi i so {lemovi.
26|38|6|Gomera so site ~eti, domot na Togarma od severnite predeli, so site tvoi
~eti, mnogu narodi so tebe.
26|38|7|Gotvi se i prigotvi se - ti i site tvoi ~eti sobrani pri tebe i bidi im voda~.
26|38|8|Po mnogu dni ti }e bide{ poseten; vo poslednite godini }e dojde{ vo zemja
izbavena od me~, sobrana me|u mnogu narodi na Izrailevite planini, koi bea dolgo
vreme zapusteni, no sega ìtelite nejzini }e bidat povrateni od kaj narodite, i site
tie }e ìveat spokojno.
26|38|9|Pa }e se krene{ kako bura, }e trgne{ kako crn oblak za da ja
pokrie{ zemjata, ti i site tvoi ~eti i mnogu narodi so tebe."
26|38|10|Taka veli Gospod Bog: "Vo onoj den }e ti dojdat na srceto misli i ti }e
pomisli{ da napravi{ ne{to lo{o.
26|38|11|I }e re~e{: '}e se krenam protiv neogradena zemja, }e pojdam protiv
mirnite koi ìveat bezgri`no - site tie ìveat bez yidovi i pri niv nema ni reziwa, ni
porti,
26|38|12|za da graba{ i da nasobere{ plen, da stavi{ raka vrz odnovo naselenite
urnatini i vrz narod sobran od kaj narodite, {to se zanimavaa so stopanstvo i
trgovija, koj ìvee vo papokot na zemjata.'
26|38|13|Sava i Dedan i tarsiskite trgovci so site nivni mladi lavovi }e ti re~at: 'Ti
dojde da izvr{i{ grabe`, ja sobra tvojata vojska za da zeme{ plen, da zeme{ srebro i
zlato, da odzeme{ dobitok i imot, da zagrabi{ golem plen.'"
26|38|14|Zatoa izre~i proro{tvo, sine ~ove~ki, i kaì mu na Gog - vaka veli Gospod
Bog: "Pa zar ne ti e poznato deka vo onoj den narodot Moj Izrailot }e zaìvee vo
mir?
26|38|15|I }e trgne{ od tvoeto mesto, od severnite predeli, ti i mnogu narodi so tebe
site na kowi, golem sobir i mnogubrojna vojska.
26|38|16|I }e se krene{ protiv Mojot narod, protiv Izrailot, kako crn oblak, za da ja
pokrie{ zemjata: toa se }e bide vo poslednite dni, i Jas }e te dovedam vo Mojata
zemja, ta narodite da Me poznaat koga }e se pojavam nad tebe, Gog, Mojata svetost
pred o~ite nivni."
26|38|17|Taka veli Gospod Bog: "Ne si li ti onoj, za kogo zboruvav vo damne{nite
dni preku Moite slugi, prorocite Izrailevi, koi prorokuvaa toga{ deka Jas }e te
dovedam protiv niv?
26|38|18|Vo onoj den, koga }e dojde Gog protiv Izrailevata zemja, veli Gospod
Bog, Mojot gnev }e plamne vo Mojata jarost.
26|38|19|I vo Mojata revnost, vo ognot na Moeto negoduvawe, Jas rekov: navistina
vo onoj den }e nastane golem potres vo zemjata Izraileva.
26|38|20|I od liceto Moe }e zatreperat ribite morski i pticite nebeski, i yverovite
polski i se {to se vle~e i lazi po zemjata, i site lu|e, {to se nao|aat na zemjata; }e se
soborat planini, }e popa|aat karpi i site yidovi }e padnat na zemja.
26|38|21|I po site Moi planini }e povikam me~ protiv nego, veli Gospod Bog;
me~ot na sekoj ~ovek }e bide protiv bratot negov.
26|38|22|I }e mu sudam preku pomor i krvoprolivawe }e izlijam vrz nego i vojskite
negovi i vrz mnogute narodi, {to se so nego, silen do`d i grad kako kamewa, ogan i
sulfur.
26|38|23|]e go pokaàm Moeto veli~ie i Mojata svetost i }e se pojavam pred o~ite
na mnogu narodi - i tie }e poznaat, deka Jas sum Gospod."
26|39|1|Ti, sine ~ove~ki, izre~i proro{tvo protiv Goga i kaì - vaka veli Gospod
Bog: "Eve, Jas sum protiv tebe, Gog, knezu na Ro{, Meseh i Tuval.
26|39|2|]e te vratam i }e te povedam, }e te izvedam od severnite predeli i }e te
dovedam na planinite Izrailevi.
26|39|3|]e go isfrlam lakot od tvojata leva raka i }e ti gi isfrlam strelite od tvojata
desna raka.
26|39|4|]e padne{ na Izrailevite planini, ti i tvoite polkovi i narodite {to }e bidat so
tebe; }e dozvolam da te izedat sekakvi grablivi ptici i yverovi polski.
26|39|5|]e padne{ na otkrieno pole, oti Jas go rekov toa, veli Gospod Bog.
26|39|6|I }e ispratam ogan vrz zemjata Magog i vrz ìtelite na ostrovite, koi ìveat
bezgri`no, pa }e poznaat deka Jas sum Gospod.
26|39|7|]e go pokaàm Svoeto sveto ime me|u Mojot narod, Izrailot, i nema ve}e da
dozvolam vo idnina da se obeslavuva imeto Moe, sveto, pa }e poznaat narodite
deka Jas sum Gospod, Svetecot Izrailev.
26|39|8|Ete, toa }e dojde i }e se zbiden, veli Gospod Bog, toa e denot, za koj vi
zboruvav.
26|39|9|Toga{ ìtelite na gradovite Izrailevi }e izlezat, }e zapalat ogan i }e go
izgorat oru`jeto, {titovite i èleznite riznici, lakovite i strelite, bozdoganite i kopjata:
sedum godini }e gi gorat.
26|39|10|I nema da nosat drva od poleto, nitu pak }e se~at od gorite, tuku }e go
gorat samo oru`jeto; }e gi ograbat svoite grabiteli i }e gi oberat svoite obira~i, veli
Gospod Bog.
26|39|11|Vo toj den }e mu dadam na Goga mesto za grobnica pri Izrailot vo dolinata
na patnicite, isto~no od moreto, i taa tamu }e gi zadrùva patnicite: tamu }e go
pogrebuvaat Goga i seta negova vojska, a }e ja nare~at dolinata na Gogoviot narod.
26|39|12|Domot Izrailev }e gi pogrebuva sedum meseci, za da ja o~isti zemjata.
26|39|13|I siot narod od zemjata }e gi pogrebuva, i za niv toj den }e bide znamenit,
vo koj Sebe }e se proslavam, veli Gospod Bog.
26|39|14|I }e opredelat lu|e, koi postojano }e go obikoluvaat predelot i so pomo{ na
patnicite da se pogrebuvaat drugite po liceto zemjino, - za da ja o~istat; po sedum
meseci tie }e po~nat da baraat.
26|39|15|I koga nekoj od onie, {to }e minuvaat po zemjata, }e vidi ~ove~ka
koska, }e stavi do nea znak, dodeka pogrebuva~ite ne ja zakopaat vo dolinata na
Gogovata vojska.
26|39|16|Imeto na gradot }e mu bide pak - Hamona (narod). Taka }e go o~istat tie
predelot."
26|39|17|A ti, pak, sine ~ove~ki, - taka veli Gospod - kaì im na site vidovi ptici i na
site yverovi polski: soberete se i dojdete, pobrzajte od site krai{ta kon Mojava `rtva,
{to Jas }e ja zakolam za vas, kon golemata `rtva na planinite Izraileva, i }e jadete
meso i }e piete krv;
26|39|18|meso od silni maì }e jadete i }e piete krv od knezovi zemni, od ovni, od
jagniwa, od kozli i od teliwa - site tie se zgoeni vo Vasan,
26|39|19|}e jadete mrs do nasituvawe i }e piete krv do opivawe od Mojata `rtva, {to
Jas }e ja zakolam za vas.
26|39|20|I na Mojata trpeza }e se nasitite na kowi i kowanici, na maì silni, na
sekakov vid voeni lica, veli Gospod Bog.
26|39|21|]e ja pokaàm slavata Svoja, me|u narodite i site narodi }e go vidat Mojot
sud, {to Jas }e go odràm, i Mojata raka, {to Jas }e ja krenam vrz niv.
26|39|22|I }e uznae domot Izrailev deka Jas sum Gospod Bog nivni od denes i
natamu.
26|39|23|]e poznaat narodite deka domot Izrailev be{e preselen poradi svojata
nepravda; oti tie postapija verolomno pred Mene, Jas go sokriv od niv liceto Moe i
gi predadov vo racete na neprijatelite nivni, i tie site padnaa od me~.
26|39|24|Poradi ne~istotiite nivni i poradi grevovite nivni Jas go napraviv toa so niv
i go sokriv od niv liceto Moe.
26|39|25|Zatoa vaka veli Gospod Bog: sega }e gi vratam plenicite na Jakova, }e se
smiluvam nad siot dom Izrailev i }e bidam revniv na imeto Moe sveto.
26|39|26|Pa }e go po~uvstvuvaat tie svoeto bes~estie i site svoi bezzakonija, {to gi
vr{ea pred Mene, dodeka u{te ìveeja vo zemajta svoja vo mir, }e zaìveat
spokojno, i nema{e nikoj da gi zapla{uva.
26|39|27|koga }e gi vratam od kaj narodite i gi soberam od zemjite na nivnite
neprijateli i ja pokaàm vo niv svetosta Moja pred o~ite na mnogu narodi.
26|39|28|I }e poznaat deka Jas sum nivniot Gospod Bog, Koj otkako gi rasturiv me|
u narodite, odnovo }e gi soberam vo nivnata zemja i nema da ostavam tamu nitu
eden od niv.
26|39|29|I ve}e nema da go sokrivam liceto Svoe od niv, zatoa {to }e izleam Jas od
Mojot duh na domot Izrailev, veli Gospod Bog.
26|40|1|Vo dvaeset i pettata godina po na{eto preseluvawe, vo po~etokot na
godinata vo desettiot den od mesecot, vo ~etirinaesettata godina po razurnuvaweot
na gradot, vo ovoj ist den be{e rakata Gospodova vrz Mene i On me povede tamu.
26|40|2|Vo videnijata Bo`ji me zavede On vo zemjata Izraileva i me postavi na
mnogu visoka planina, i na nea od kaj jug se gleda{e ne{to kako izgraden grad.
26|40|3|Me povede tamu, i, ete, ma` eden, koj izgleda{e kako svetol bakar, a vo
negovata raka lenena vrvka i trska za merewe, i toj stoe{e pred portite.
26|40|4|I mi re~e toj ma`: "Sine ~ove~ki, gledaj so o~ite i slu{aj so u{ite i seto ova
zemi go pri srce, ova {to }e ti go pokaàm, bidej}i ti poradi toa i si doveden ovde,
za da ti go pokaàm toa; za se {to }e vidi{, izvesti go domot Izrailev."
26|40|5|I ete, ima{e yid okolu hramot, a vo rakata na toj ~ovek trska za merewe od
{est lakti, a lakot be{e po lakot i dlanka, i go izmeri toj hramot, edna trska {iro~ina
i edna trska viso~ina.
26|40|6|Potoa otide kaj portite, koi bea postaveni sprema istok, se iska~i po
stapalata nivni i izmeri deka edniot prag od portata be{e edna trska {iro~ina, a
drugiot prag pak edna trska viso~ina.
26|40|7|I sekoja okolna soba be{e po edna trska dolga i po edna trska {iroka, a me|u
sobite ima{e pet lakti i pragot na portite vo tremot zad portite be{e pak edna trska.
26|40|8|Go izmeri toj tremot zad portite - pak edna trska.
26|40|9|A tremot pred portite - osum lakti, i stolbovite dva lakta. Toj trem pred
portite be{e otstrana na hramot.
26|40|10|Sobite od isto~nata strana kaj vratite bea tri od ednata strana i tri od
drugata strana; edna merka imaa site tri i edna merka imaa stolbovite od ednata i od
drugata strana.
26|40|11|Gi izmeri toj otvorite na vratite - tie bea po deset lakti {iroki, a dolìnata
nivna - trinaeset lakti.
26|40|12|Pred sobite ima{e od ednata i od drugata strana ograda od po eden lakot.
Tie sobi od ednata strana imaa {est lakti i od drugata strana - {est lakti.
26|40|13|Potoa gi izmeri toj vratite od streata na ednata soba do streata na drugata
soba - dvaeset i pet lakti {iro~ina: vrata sproti vrata.
26|40|14|A i stolbovite gi izmeri toj: {eeset lakti, sekoj stolb okolu dvorot i pri
vratite.
26|40|15|I od prednata strana na vlezot vo vratite do prednata strana na vnatre{nata
vrata - pedeset lakti.
26|40|16|Re{et~esti prozorci ima{e i vo okolnite sobi i pri stolbovite nivni odnatre
kaj vratite naokolu; isto taka i vo tremovite naokolu ima{e prozorci od vnatre{nata
strana, a na stolbovite - palmi.
26|40|17|I me odvede toj vo nadvore{niot dvor, i, ete, tamu - sobi, ima{e napraven
pod od plo~i okolu dvorot. Trieset sobi ima{e na toj plo~nik.
26|40|18|I toj plo~nik be{e od kaj stranite na vratite, spored dolìnata na vratite,
maku ponizok.
26|40|19|I go izmeri toj po {irinata od dolnite vrati do nadvore{niot kraj na
vnatre{nosta vo dvorot: sto lakti - kon istok i kon sever.
26|40|20|Ja izmeri isto taka dolìnata i {irinata na vratite od nadvore{niot dvor,
svrteni sprema sever;
26|40|21|i pri niv okolnite sobi, tri od ednata strana i tri od drugata; i stolbovite
nivni i prodolènijata nivni imaa ista merka kako i prvite vrati - dolgi po pedeset
lakti, a {iroki po dvaeset i pet lakti.
26|40|22|I prozorcite nivni i prodolènijata nivni i palmite nivni imaa ista merka,
kako i vratite, svrteni sprema istok; a se vleguva{e vo niv po sedum stepenika i
pred niv ima{e u{te i prodolènija.
26|40|23|I vo vnater{niot dvor, vratata sproti severnite i isto~nite vrati; i ja izmeri
toj dolìnata od vrata do vrata - sto lakti.
26|40|24|I me povede kon jug, a tamu ima{e ju`na vrata; i gi izmeri toj stolbovite i
prodolènijata - imaa istoa merka.
26|40|25|I prozorcite vo niv i vo tremot im bea isto takvi kako onie prozorci: dolgi
pedeset lakti, a {iroki dvaeset i pet lakti.
26|40|26|Vlezot do niv - sedum stepenika, i tremovi ima{e pred niv; i ukrasi od
palma na stolbovite - eden od ednata strana i drug od drugata strana.
26|40|27|I vo vnatre{niot dvor ima{e ju`na vrata; ja izmeri toj dolìnata od vrata do
vrata ju`no - sto lakti;
26|40|28|i me povede toj preku ju`nata vrata vo vnatre{niot dvor; ja izmeri ju`nata
vrata - ista merka.
26|40|29|I sobite okolni i stolbovite nivni i tremovite nivni - ista merka, a ima{e i
prozorci vo niv i vo tremovite nivni naokolu; se vo dol`dina pedeset lakti, a
{iro~ina - dvaeset i pet lakti.
26|40|30|Tremovi ima{e naokolu, so dolìna od dvaeset i pet lakti i {irina od pet
lakti.
26|40|31|Tremovite bea od kaj nadvore{niot dvor, a palmi ima{e na stolbovite nivni
pri iska~uvaweto kon niv - ostum stapki.
26|40|32|Me povede toj preku isto~nata vrata vo vnatre{niot dvor i merkata na taa
vrata be{e so ista merka,
26|40|33|I sobite otstrana, stolbovite nivni i tremovite nivni imaa ista merka; a i
prozorci ima{e kaj niv i vo tremovite nivni naokolu; dolìna - pedeset lakti, a {irina
dvaeset i pet lakti.
26|40|34|Tremovite nivni bea od kaj nadvore{niot dvor, a na stolbovite nivni ima{e
palmi od ednata i od drugata strana; iska~uvaweto kon niv - osum stepenika.
26|40|35|Potoa me odvede pred severnata vrata, ja izmeri i taa ima{e ista merka.
26|40|36|Nejzinite sobi od strana, stolbovite nejzini, tremovite nejzini i prozorcite
vo niv, bea naokolu; seto toa ima{e dolìna pedeset lakti i {irina - dvaeset i pet lakti.
26|40|37|Tremovite bea od kaj nadvore{niot dvor, a na stolbovite nivni ima{e palmi
- edna od ednata strana i druga od drugata strana; iska~uvaweto kon niv - osum
stepenika.
26|40|38|Ima{e isto taka soba so vlez vo nea pri stolbovite na vratata, tamu se mieja
`rtvite za sepalenici.
26|40|39|A vo tremot pred vratite bea postaveni dve masi od ednata strana i dve od
drugata strana, za da se kolat na niv `rtvite za sepalenici i `rtvite za grev i `rtvite za
prestap.
26|40|40|I odnadvor, od kaj vratata pri vlezot vo otvorot na severnata vrata ima{e
dve masi, i od drugata strana do tremot pokraj vratata ima{e dve masi.
26|40|41|êtiri masi od ednata strana i ~etiri masi od drugata strana, od kaj stranata
na vratite; vkupno osum masi, na koi se kolat `rtvite.
26|40|42|A ima{e i ~etiri masi za prigotvuvawe na sepalenicite - od delkan kamen,
dolgi po eden ipol lakot i {iroki po eden ipol lakot, a visoki eden lakot; vrz niv se
ostavaat noèvi za kolewe na `rtvite za sepalenici i na drugi `rtvi.
26|40|43|I kuki golemi kolku edna dlanka ima{e zaka~eni na yidovite od zgradata
naokolu, a na masite go stavaa `rtvenoto meso.
26|40|44|Odnadvor, kaj vnatre{nata vrata, ima{e sobi za pevcite; vo vnatre{niot
dvor od kaj severnata vrata, edna svrtena so liceto kon jug, a drugata strani~na
ju`na vrata, svrtena so liceto kon sever.
26|40|45|I mi re~e toj: ovaa soba, {to e svrtena so liceto kon jug, e za sve{tenicite
{to }e bdeat na straà vo hramot.
26|40|46|A sobata {to e svrtena so liceto kon sever - za sve{nicite, {to }e bdeat na
straà kaj `rtvenikot: toa se sinovite na Sadoka, koi edini od sinovite Levievi moàt
da se pribliùvaat do Gospoda za da Mu sluàt.
26|40|47|Go izmeri toj dvorot: sto lakti dolg i sto lakti {irok, ~etiriagolen, a pred
hramot be{e `rtvenikot.
26|40|48|I me povede vo tremot na hramot, pa gi izmeri stolbovite na tremot: po pet
lakti od ednata strana i pet lakti od drugata strana; vratite, pak, bea po tri lakti
{iroki, od ednata strana i po tri lakti od drugata.
26|40|49|Tremot be{e dolg dvaeset lakti i {irok edinaeset, i iska~uvaweto kon nego
deset stepenika; ima{e i potpori kaj stolbovite: edna od ednata strana i druga od
drugata strana.
26|41|1|Potoa me vovede vo hramot i gi izmeri stolbovite: po {est lakti {iroki od
ednata strana i po {est lakti {iroki od drugata strana, kolku {to be{e {iroka
skinijata.
26|41|2|Vratite bea {iroki po deset lakti, a stranite na vratite po pet lakti od ednata i
po pet lakti od drugata strana, a dolìnata na hramot ~etirieset lakti, dodeka
{iro~inata mu be{e dvanaeset lakti.
26|41|3|I vleze vnatre, pa ti izmeri stolbovite pokraj vratite - po dva lakta, i vratite -
po {est lakti, dodeka {iro~inata na vratata e sedum lakti.
26|41|4|Go izmeri hramot - dvanaeset lakti nadol` i dnaeset lakti {irok, pa mi re~e -
toa e Svjataja Svjatih.
26|41|5|Go izmeri yidot na hramot - {est lakti, a {iro~inata na sobite okolu hramot -
po ~etiri lakti.
26|41|6|Strani~ni sobi ima{e trieset i tri, soba pod soba: tie se nao|aa vo yidot, {to
be{e okolu hramot {to be{e vrska so nego no ne se dopiraa do yidovite na samiot
hram.
26|41|7|I hramot se pove}e se {ire{e naokolu nad stani~nite sobi, za{to krugot
negov se izdiga{e se pogore i pogore naokolu, pa zatoa hramot be{e mnogu po{irok
gore, oti iska~uvaweto od dolniot kat se do gorniot minuva{e preku sredniot.
26|41|8|I go vidov vrvot na hramot naokolu; negovite strani~ni sobi vo svojata
ovnova imaa merka - edna trska; {est polni lakti.
26|41|9|[irinata na yidot od stani~nite sobi, {to se izdavaa nadvor - pet lakti, a po
strani~nite sobi na hramot postoe{e sloboden prostor.
26|41|10|I me|u sobite ima{e rastojanie - po dvaeset lakti okolu celiot hram.
26|41|11|Vratite na strani~nite sobi vodea vo slobodniot prostor, edna vrata kon
severnata strana, a drugata vrata kon ju`nata strana; {iro~inata na toj sloboden
prostor be{e pet lakti naokolu.
26|41|12|Zgradata pred plo{tadot od zapadnata strana be{e {iroka sedumdeset lakti;
yidot na taa zgrada pet lakti {irok naokolu, a dolg be{e devetnaeset lakti.
26|41|13|Go izmeri toj hramot - sto lakti dolìna, a plo{tadot i oddelenijata i stranite
nivni, isto taka so dolìna od sto lakti.
26|41|14|I {irinata na hramot od kaj prednata strana na plo{tadot sprema istok - pak
sto lakti.
26|41|15|Potoa ja izmeri dolìnata na zgradata pred plo{tadot od zadnata strana so
strani~nite oddelenija od ednata i od drugata strana - po sto lakti, od vnatre{nosta
na hramot i tremovite na dvorot.
26|41|16|Pragovite, prozorcite re{et~esti i strani~nite sobi naokolu, na site tri kata
sproti pragovite bea obloèni so drvo od podot do prozorcite; prozorcite bea
zatvoreni.
26|41|17|Od gorniot del na vratata kako odvnatre na hramot taka i odnadvor i po
celiot yid naokolu, odvnatre i odnadvor ima{e figuri rezbareni;
26|41|18|bea napraveni heruvimi i palmi: palma me|u dvata hreuvima i pri sekoj
heruvim - po dve lica.
26|41|19|Od ednata strana kon palmata ima{e svrteno ~ove~ki lice, a od drugata
strana kon palmata - lice lavovsko: taka be{e napraveno po celiot hram naokolu.
26|41|20|Od podot do vrvot na vratata ima{e napraveno heruvimi i palmi, a isto i po
yidovite na hramot.
26|41|21|Vo hramot ima{e ~etiriagolni dovratnici, a i na svetili{teto isto taka
dovratnici sli~ni kakvi {to sum videl.
26|41|22|@rtvenikot be{e drven - tri lakti visok i dva lakti dolg; i aglite negovi i
podno`jata negovi i stranite negovi bea od drvo; pa mi re~e toj - toa e trpezata {to e
pred Gospoda.
26|41|23|Vo hramot i vo svetili{teto ima{e po dve vrati.
26|41|24|Vratite imaa po dve krila; i dvete krila bea podvi`ni - po dve krila kaj
ednata vrata i po dve krila kaj drugata vrata;
26|41|25|na tie vrati bea napraveni heruvimi i palmi, isto taka izraboteni kakvi {to
bea po yidovite; a pred tremot odnadvor ima{e drven pod.
26|41|26|A re{et~esti prozorci i palmi ima{e od ednata strana i od drugata strana po
stranite na tremot i na okolnite hramovi sobi, a i po gredite.
26|42|1|I me izvede od nadovre{niot dvor po severniot pat i me dovede pri sobite,
{to bea sprema ramninata i sprema zgradata od sever,
26|42|2|do ona mesto, koe kaj severnata vrata e dolgo sto lakti, a {iroko pedeset
lakti.
26|42|3|Sprema dvaesette lakti na vnatre{niot dvor i sproti plo~nikot, {to e od kon
nadvore{niot dvor, trem sproti trem vo tri kata.
26|42|4|A pred sobite ima{e hodnik - deset lakti {irok, a vnatre po eden lakot;
vratite negovi bea svrteni sprema sever.
26|42|5|Gornite sobi bea potesni, za{to tremovite odzemaa od niv sprotivno na
dolnite sobi od zgradata, koi bea po{iroki.
26|42|6|Sobite bea na tri kata, a nema{e takvi stolbovi kakvi {to ima{e vo
dvorovite, zatoa tie i se napraveni potesni, sprotivno na dolnite i srednite sobi,
po~nuvaj}i od podot.
26|42|7|A nadvore{niot yid sprema tie sobi od nadvore{niot dvor, koj ja povrzuva
prednata strana na sobite, e dolg pedeset lakti;
26|42|8|oti i sobite na nadvore{niot dvor imaat dolìna samo pedeset lakti, i taka
pred hramot - sto lakti.
26|42|9|A dolu ima{e hodnik kon tie sobi od isto~nata strana, koga se doa|a kaj niv
od nadvore{niot dvor.
26|42|10|Po {irinata na yidot do dvorot sprema istok pred plo{tadot i pred zgradata
ima{e sobi.
26|42|11|A hodnikot pred niv be{e isto takov kako i pred onie sobi, {to se svrteni
sprema sever, so ista takva dolìna kako i pri niv, i isto takva {irina; i site izlezi
nivni i izrabotkata nivna i vratite nivni bea isto takvi kako i pri drugite.
26|42|12|Ima{e isti vrati kakvi {to bea i pri sobite od ju`nata strana; i za vlez vo niv
ima{e vrati pri patekata, koja vode{e nadol` po isto~niot yid.
26|42|13|I mi re~e toj: severnite sobi i ju`nite sobi, {to se nao|aat pred plo{tadot, se
sveti sobi, vo koi sve{tenicite, {to mu se pribliùvaat na Gospoda, gi jadat
najsvetite `rtvi; samo tamu gi stavaat najsvetite `rtvi i lebniot prinos, `rtvite za grev
i `rtvite za prestap, oti toa e sveto mesto.
26|42|14|Koga vleguvaat tamu sve{tenicite, tie ne treba da izlezat od toa sveto
messto vo nadvore{niot dvor, se dodeka tamu ne gi ostavat svoite ode`di, so koi
sluèle, za{to tie se sve{teni ode`di; treba da oble~at drugi ode`di, i toga{ da izlezat
pred narodot.
26|42|15|koga go zavr{i toj mereweto na vnatre{niot hram, me izvesti pred vratite,
svrteni kon istok, i po~na da meri naokolu.
26|42|16|Ja izmeri isto~nata strana so mernata trska, izmeri so nea - petstotini trski;
26|42|17|Na severnata strana so istata merna trska izmeri vkupno petstotini trski.
26|42|18|Na ju`nata strana so mernata trska izmeri isto taka petstotini trski.
26|42|19|I koga se zavrti sprema zapadnata strana so mernata trska, izmeri isto taka
petstotini trski.
26|42|20|Od site ~etiri strani toj go izmeri; okolu nego ima{e yid dolg petstotini
trski i petstotini trski {irok, za da go oddeluva svetoto mesto od nesvetoto.
26|43|1|I me dovede pred vratata, pred onaa vrata {to e sprema istok.
26|43|2|A tamu, ete, slavata na Izraileviot Bog doa|a{e od istok i glasot Negov be{e
kako {um od mnogu vodi i zemjata svetna od slavata Negova.
26|43|3|Toa videnie be{e isto, kakvo {to vidov porano, isto takvo kako {to vidov,
koga odev da ja soop{tam pogibelta na gradot; tie videnija bea sli~ni na videnijata
{to gi vodov pri rekata Hovar, i jas padnav ni~kum.
26|43|4|A slavata Gospodova vleze vo hramot niz vratata, svrtena sprema istok.
26|43|5|Toga{ me podigna duhot i me vovede vo vnatre{niot dvor, a tamu slavata
Gospodova be{e go ispolnila celiot hram.
26|43|6|I jas ~uv nekoj {to mi zboruva{e od hramot, a onoj ~ovek stoe{e do mene,
26|43|7|i mi re~e: "Sine ~ove~ki: ova e mestoto na Mojot prestol i mestoto na
stapkite od Moite noze, kade {to }e ìveam ve~no me|u Izrailevite sinovi; i domot
Izrailev nema pove}e da go oskvernuva Moeto sveto ime, nitu tie, nitu pak carevite
nivni, so blud i so trupovite na svoite carevi po nivnite idolski svetili{ta.
26|43|8|Tie go stavaa pragot svoj do Mojot prag i dovratnicite na vratite svoi do
dovratnicite Moi, taka {to eden yid imame me|u Mene i niv, i go oskvernuvaa
Moeto sveto ime so gadotiite svoi, {to gi vr{ea, pa zatoa i gi sotrev vo gnevot Svoj.
26|43|9|A sega, otkako tie }e go oddale~at od Mene svojot blud i trupovite na svoite
carevi, Jas }e ìveam ve~no me|u niv.
26|43|10|Ti, pak, sine ~ove~ki, kaì mu na domot Izrailev za ovoj hram, neka se
zasramat od svoite grevovi i da mu gi izmerat merkite.
26|43|11|I ako se zasramat od seto ona, {to go vr{ele, pokaì im go vidot na hramot
i mestoto negovo, izlezite negovi i vlezovite negovi, site negovi ukrasi i site zakoni
i napi{i gi pred o~ite nivni, pa da gi zapomnat site likovi negovi i site uredbi negovi
i da postapuvaat spored niv.
26|43|12|Ete, toa e zakonot na hramot: prostranstvoto negovo na vrvot od planinata
naokolu e Svjataja Svajtih; toa e zakonot na hramot.
26|43|13|I, eve, gi razmerite ne `rtvenikot, ako se smeta za laktot - lakot i dlanka:
osnovata lakot, {irinata, pak lakot, a pojasot po site krai{ta negovi edna peda; toa e
zadnata strana na `rtvenikot.
26|43|14|Od osnovata, koja poa|a od zemjata do dolniot pojas dva lakta, a {irok e toj
eden lakot; od maliot pojas do golemiot - ~etiri lakti, a {irok eden lakot.
26|43|15|@rtvenikot e visok ~etiri lakti; a od `rtvenikot se izdigaat ugore ~etiri
roga.
26|43|16|@rtvenikot e dolg dvanaeset lakti i {irot dvanaeset lakti; ~etiriagolen e od
site strani.
26|43|17|A podno`jeto negovo e ~etirinaeset lakti dolgo i ~etirinaeset lakti {iroko
od site ~etiri strani, a okolu pojasot negov polovina lakot, dodeka osnovata negova
- po lakot naokolu, stepenicite do nego se od istok."
26|43|18|I mi re~e toj - sine ~ove~ki, taka veli Gospod Bog: "Eve gi naredbite za
`rtvenikot, vo onoj den koga }e bide napraven, za da se prinesuvaat vrz nego
sepalenici i da se porosuva vrz nego so krv.
26|43|19|Na sve{tenicite od kolenoto Levievo, od plemeto na Sadoka, koi se
pribliùvaat do Mene za da Mi sluàt, veli Gospod Bog, daj im po edno june od
govedata za `rtva za grev.
26|43|20|Pa zemi ja krvta od nego i poprskaj gi ~etirite negovi roga i ~etirite agli na
podno`jeto i pojasot okolu, i taka }e go o~isti{ i osveti{.
26|43|21|Zemi junec kako `rtva za grev i izgori go na opredelenoto mesto vo Domot
nadvor od Svetili{teto.
26|43|22|A na drugiot den prinesi `rtva za grev od stadoto kozi, kozel bez
nedostatok, i neka go is~istat `rtvenikot taka, kako {to go o~istuvaat so junecot.
26|43|23|Koga, pak, }e go izvr{i{ o~istuvaweto, dovedi od govedata i - junec bez
nedostatok, i od ov~oto stado - oven bez nedostatok.
26|43|24|I prinesi gi pred liceto na Gospoda; sve{enicite, pak, neka frlat vrz niv sol
i neka gi voznesat kako spepalenica za Gospoda.
26|43|25|Sedum dena prinesuvaj `rtva za grev po eden kozel dnevno. Isto taka da
prinesuvaat `rtva po junec od stadoto volovi i po eden od stadoto ovci, bez
nedostatok.
26|43|26|Sedum dena tie treba da go o~istuvaat `rtveniikot i da go osvetuvaat, i da
go polnat so racete svoi.
26|43|27|Otkako }e se svr{at tie dni, vo osmiot den, a i ponatamu sve{nitenicite }e
gi prinesuvaat vrz `rtvenikot va{ite sepalenici i blagodarstveni `rtvi; i Jas }e bidam
milostiv kon vas, veli Gospod Bog."
26|44|1|Potoa me povede nazad, kaj nadvore{nata vrata na svetili{teto, svrtena kon
istok, a taa be{e zatvorena.
26|44|2|I mi re~e Gospod: ovaa vrata }e bide zatvorena, ne smee da se otvora i
nieden ~ovek nema da vleze niz nea, oti Gospod Bog Izrailev vleguva niz nea i
taa }e bide zatvorena.
26|44|3|Taa e za knezot, samo knezot, zatoa {to e knez }e sedne do nea za da jade
leb pred Gospoda: }e vleze preku tremot na taa vrata i preku nea }e izleze.
26|44|4|Potoa me odvede niz severnata vrata pred liceto na hramot i vidov, a toa
slavata Gospodova go ispolnuva{e domot Gospodov, i padnav ni~kum.
26|44|5|I mi re~e Gospod: sine ~ove~ki, zemi go pri srce sevo ova, gledaj so o~ite
svoi i slu{aj go so u{ite svoi seto ona, {to }e ti go kaàm za site naredbi vo domot
Gospoden i za site negovi zakoni: pazi dobro za vlezot na hramot i za site izlezi od
svetili{teto.
26|44|6|I kaì mu na otstapni~kiot dom Izrailev - vaka veli Gospod Bog: "Dome
Izrailev, prestanete da gi vr{ite site va{i gadotii,
26|44|7|da gi voveduvate sinovite na tu|inka, neobrezani po srce i neobrezani po
plot, za da bidat vo Moeto svetili{te i da go oskvernuvaat Mojot hram, da go
podnesuvate Mojot leb, mrs i krvta i da go rasturate Mojot zavet so va{ite sekakvi
gadotii.
26|44|8|Vie ne stoevte na straà pred moite svetiwi, a gi postavuvavte niv kako
straàri mesto sebe pri Moeto svetili{te.
26|44|9|Taka veli Gospod Bog: nieden sin na tu|inka, neobrezan po srce i neobrezan
po plot, ne smee da vleguva vo Moeto svetili{te, duri i onoj sin na tu|inka, koja
ìvee me|u sinovite Izrailevi.
26|44|10|Isto taka i levitite, koi se oddale~ija od Mene vo vremeto na Izrailevoto
otstapni{tvo, otkako Me ostavija, bludstvuvaa so idolite svoi, isto taka tie }e
pretrpat kazna za grevovite svoi.
26|44|11|Tie }e sluàt vo svetili{teto Moe kako straà pred vratata na hramot i kako
prislu`nici na hramot; tie }e kolat za lu|eto sepalenici i drugi `rtvi }e stojat pred niv,
za da im sluàt.
26|44|12|A zaradi ona {to im sluèa pred nivnite idoli i za domot na Izrailot bea
soblazan za ne~estie, Jas ja krenav rakata Svoja vrz niv, veli Gospod Bog, i tie }e
pretrpat kazna za grevot svoj;
26|44|13|tie nema da se pribliùvaat do Mene za da sve{tenodejstvuvaat pred Mene
i da pristapuvaat do site Moi svetiwi, do Svjataja Svjatih, no }e go nosat vrz sebe
sramot svoj i gadotiite svoi, {to gi vr{ele.
26|44|14|]e gi napravam ~uvari na hramot za site negovi slu`bi i za se, {to }e se
odviva vo nego.
26|44|15|A sve{tenicite od kolenoto Levievo, sinovite na Sadoka, koi postojano
pazea na Moeto svetili{te, koga sinovite Izrailevi ostapija od Mene, }e se
pribliùvaat do Mene za da mi sluàt i }e se zadrùvaat pred liceto Moe, za da mi
prinesuvaat mrs i krv, veli Gospod Bog.
26|44|16|Tie }e vleguvaat vo Moeto svetili{te i }e se pribliùvaat do Mojata trpeza,
za da mi sluàt i da bidat straà Moja.
26|44|17|Koga }e dojdat do vratata na vnatre{niot dvor, toga{ }e se oble~at vo
leneni obleki, a volneni ne smee da ima vo niv za seto vreme na slu`bata, do vratite
na vnatre{niot dvor i vnatre{nosta na hramot.
26|44|18|Prevezite na glavite nivni treba da bidat isto taka leneni; a i dolnata obleka
na bedrata nivni isto taka lenena; tie ne smeat da se opa{uvaat so ni{to, od {to bi se
potele.
26|44|19|A koga }e treba da izlezat vo nadvore{niot dvor, vo nadvore{niot dvor
pred narodot, toga{ }e treba da gi soble~at ode`dite svoi, so koi sluèle, i da gi
ostavat vo sve{tenite sobi i da oble~at drugi obleki, a so sve{tenite ode`di da ne se
dopiraat do narodot.
26|44|20|I glavata svoja na smeat da ja bri~at nitu kosata da ja pu{taat, tuku da ja
striàt glavata svoja.
26|44|21|I vino ne biva da bie nieden sve{tenik, koga }e vleguva vo vnatre{niot
dvor.
26|44|22|Nitu vdovica, ni pak razvedena èna od ma` ne smee toj da zema za èna,
tuku samo devojka od plemeto na domot Izrailev, i vdovica od sve{tenik.
26|44|23|Tie treba da go u~at Mojot narod da razlikuva sve{teno od nesve{teno i da
im objasnuvaat {to e ne~isto, a {to e ~isto.
26|44|24|Vo raspraviite pri sudovite treba da prisustvuvaat i spored Moite naredbi
da sudat i da pazat na Moite zakoni i na naredbite Moi za site Moi praznici i sveto
da pazat na Moite saboti.
26|44|25|Do mrtov ~ovek nikoj da ne se dobliùva, za da ne stane ne~ist, samo
zaradi tatko i majka, zaradi sin i }erka, brat i sestra {to ne se ènele moàt da se
oskvernat.
26|44|26|Na takov, otkako }e se o~isti, treba da se izbrojat u{te sedum dena.
26|44|27|I vo onoj den, koga }e treba da pristapi do svetiwata vo vnatre{niot dvor,
za da sluì pred svetiwata, toj treba da prinese `rtva za grev, veli Gospod Bog.
26|44|28|A {to se odnesuva do delot nivni, Jas sum nivniot del. I sopstvenost vo
Izrailot ne davajte im: Jas sum nivnata sopstvenost.
26|44|29|Tie }e jadat od lebniot prinos, od `rtvata za grev i od `rtvata za prestap: i se
{to e veteno vo Izrailot, nim im pripa|a.
26|44|30|I prvinite od site va{i plodovi i od sekoj va{ rod kako prinos, kakvi i da
bile va{ite prinosi, im pripa|aat na sve{tenicite; i prvinite od melenoto davajte mu
go na sve{nenikot za da ima blagoslov vo va{ite domovi.
26|44|31|Sve{tenicite ne smeat da jadat nikakva mr{a i ni{to raskinato od yver, pa
bilo toa ptica ili dobitok.
26|45|1|Koga so `reb }e ja delite zemjata na delovi, oddelete svet del za Gospoda -
dvaeset i pet iljadi lakti vo dolìna i deset iljadi lakti vo {irina; toa mesto da bide
sveto kako celina naokolu.
26|45|2|Od nego do svetili{teto da ima ~etiriagolnik, po petstotini lakti naokolu i
okolu nego, so plo{tadka od pedeset lakti.
26|45|3|Spored taa merka izmeri dvaeset i pet iljadi trski nadol` i deset iljadi trski
po {irinata, kade {to }e se nao|a svetili{teto, Svjataja Svjatih.
26|45|4|Toj del od svetata zemja }e im pripa|a na sve{tenicite, sluìteli na
svetili{teto, koi }e pristapuvaat da Mu sluàt na Gospoda; toa mesto }e bide mesto
za ku}i i svetiwa za svetili{teto.
26|45|5|Dvaeset i pet iljadi trski po dolìna i deset iljadi trski po {irina, }e im pripa|a
na levitite, sluìteli na hramot, kako nivno vladenie, kade {to }e ìveat.
26|45|6|Dajte mu i na graodt vladenie od pet iljadi trski na{ir i dvaeset i pet iljadi
trski po dolìna, sproti svetoto mesto, opredeleno za Gospoda; toa }e mu pripa|a na
siot dom Izrailev.
26|45|7|I za knezot opredelete del od ednata i od drugata strana, do svetoto mesto,
opredeleno za Gospoda, kako i do vladenieto na gradot, kon zapad od zapadnata
strana i kon istok od isto~nata strana, vo dolìna ednakva so eden od onie delovi od
zapadniot do isto~niot kraj.
26|45|8|Toa }e bide negova zemja, negovo vladenie vo Izrailot, taka {to vo idnina
knezovite Moi da ne go pritesnuvaat narodot Moj, i zemjata da ja razdavaat na
domot Izrailev spored kolenata negovi.
26|45|9|Taka veli Gospod Bog: knezovi Izrailevi, dosta be{e ova, ostavete gi
nasilijata i prinuduvawata, a vr{ete sud i pravda; prestanete da go izgonuvate
narodot Moj od vladenijata negovi, veli Gospod Bog.
26|45|10|Imajte ista merka, vistinska efa i prav bat.
26|45|11|Efata i batot treba da bidat ednakvi, taka {to batot da sodrì edna desetina
homer, a i efata edna desetina homer; merkata nivna treba da se opredeluva spored
homerot.
26|45|12|Vo edna silka treba da se sodràt dvaeset geri; a dvaeset silki, dvaeset i pet
sikli i petnaeset sikli treba da vi pretstavuvaat edna mina.
26|45|13|Ete, toa e danokot {to }e mu go davate na knezot; {esti del od efa homer
p~enica i {esti del od efa homer ja~men;
26|45|14|a merkata za elejot e: edna desetina elej bat od kor, koj e homer, {to
iznesuva deset bata;
26|45|15|po edna ovca na stado od dveste ovci, od bogatoto pasi{te na Izrailot; seto
toa }e bide dar za leben prinos, za sepalenica i za blagodarstvena `rtva, poradi
nivnoto o~istuvawe, veli Gospod Bog.
26|45|16|Siot narod od zemjata dolèn e da go dava toj prinos za knezot vo Izrailot.
26|45|17|A knezot e dolèn da prinesuva sepalenici i leben prinos, preliv na
praznici, vo novomese~ijata i vo sabotite za vreme na site proslavi vo domot
Izrailev; toj }e treba da prinesuva `rtvi za grev i leben prinos, sepalenici i
blagodarstveni `rtvi za o~istuvawe na domot Izrailev.
26|45|18|Taka veli Gospod Bog: vo prviot mesec, na prviot den od mesecot, zemi
od stadoto volovi junec bez nedostatok i o~isti go svetili{teto.
26|45|19|Sve{tenikot neka zeme krv od taa `rtva za grev i so nea neka gi porosi
dovratnicite na hramot i ramninkata na `rtvenikot na ~etirite agli, a i dovratnicite na
vnatre{niot dvor.
26|45|20|Toa isto napravi go i vo sedmiot den od mesecot za onie koi smisleno i po
prostotilak gre{at, pa taka o~isti go hramot.
26|45|21|Na ~etirinaesettiot den od prviot mesec treba da praznuva{ Pasha,
sedmodneven praznik koga }e se jadat beskvasnici.
26|45|22|Vo toj den knezot }e prinese za sebe i za siot narod vo zemjata `rtva - eden
junec za grev.
26|45|23|I vo tie sedum dena na praznikot toj }e Mu prinesuva na Gospoda
sepalenica sekoj den, po sedum junci i po sedum ovni bez nedostatok, a i `rtva za
grev sekoj den - po eden kozel od stadoto kozi.
26|45|24|Leben prinost }e prinesuva po efa na junec i po efa na oven, i elej po hin
od efa.
26|45|25|Vo sedmiot mesec, na petnaesettiot den od mesecot, na praznikot, vo tekot
na sedumte dena toj treba da prinesuva isto takva `rtva za grev, takva sepalenica, i
tolku leben prinos i tolku elej.
26|46|1|Taka veli Gospod Bog: "vratata na vnatre{niot dvor, svrtena kon istok, treba
da bide zatvorena vo tekot na {este rabotni denovi, a vo sabotniot den da bide
otvorena, no i vo denovite na novomese~ijata treba da bide otvorena.
26|46|2|Knezot }e mine niz nadvore{niot trem do vratata i }e zastane kaj
dovratnicite na taa vrata; sve{tenicite }e ja izvr{uvaat negovata sepalenica i
negovata blagodarstvena `rtva; i toj pred pragot na vratata }e Mu se pokloni na
Gospoda i }e izleze, a vratata }e ostane otvorena do ve~erta.
26|46|3|I narodot od taa zemja }e se pokloni pred Gospoda, pred vlezot na vratata,
vo sabotite i vo novomese~ijata.
26|46|4|Sepalenicata, koja knezot }e Mu ja prinesuva na Gospoda vo saboten den,
treba da se sostoi od {est jagniwa bez nedostatok i oven bez nedostatok;
26|46|5|lebniot prinos }e bide efa na oven, a lebniot prinos za jagniwata kolku
{to }e mu dade rakata, kako i elej - eden hin na efa.
26|46|6|Vo denot, pak, na novomese~ie, toj }e prinesuva po eden junec bez
nedostatok od stadoto volovi, a i po {est jagniwa i po eden oven bez nedostatok,
26|46|7|Lebniot prinos }e se sostoi od efa na junec i efa na oven, dodeka za
jagniwata kolku {to rakata }e mu dade, kako i elej po eden hin na efa.
26|46|8|I koga doa|a knezot, toj treba da vleguva niz tremot od taa vrata, i po istiot
pat da izleguva.
26|46|9|A koga doa|a narodot od taa zemja pred liceto na Gospoda vo prazni~ni
denovi, onoj {to }e vleguva niz severnata vrata za poklon, }e treba da izleze niz
ju`nata vrata, dodeka onoj {to }e vleze niz ju`nata vrata, toj }e treba da izleze niz
severnata vrata: toj ne treba da izleguva niz istata vrata niz koja vlegol, tuku niz
sprotivnata vrata.
26|46|10|I knezot treba da se nao|a me|u niv; koga }e vleguvaat tie, i toj vleguva, i
koga }e izleguvaat tie, izleguva i toj.
26|46|11|I vo prazni~nite denovi i za vreme proslavite za leben prinos treba da ime
po efa na junec i po efa na oven, a za jagniwata kolku {to rakata }e mu dade, kako i
elej - po hin na efa.
26|46|12|Ako, pak, knezot po svoja volja pobara da prinese sepalenica ili
blagodarstvena `rtva na Gospoda, toga{ nemu }e mu se otvori vratata, svrtena kon
istok, i toj }e ja prinese svojata sepalenica i svojata blagodarstvena `rtva, onaka
kako {to se izvr{uva vo saboten den, i potoa toj }e izleze, no po negovoto
izleguvawe, vratata }e se zatvori.
26|46|13|Sekoj den prinesuvaj Mu na Gospoda sepalenica po edno jagne bez
nedostatok, prinesuvaj go izutrina.
26|46|14|I leben prinos dodavaj kon nego sekoe utro - po edna {estina od efa i po
edna tretina od hin elej, za da se pokvasi bra{noto; toa e ve~na naredba za lebniot
prinos na Gospoda, zasekoga{.
26|46|15|Postojano, sekoe utro, da se prinesuva za sepalenica po edno jagne, leben
prinos i elej.
26|46|16|Taka veli Gospod Bog: ako knezot na nekogo od sinovite svoi mu dade
dar, toj dar treba da mu e vo nasledstvo i na sinovite negovi; toa nivno vladenie
treba da bide nasledstveno.
26|46|17|Ako, pak, od nasledstvenoto svoe mu dade dar na nekogo od slugite svoi,
toj podarok }e mu pripa|a samo do osloboduvaweto negovo, a potoa toj }e mu se
vrati na knezot. Samo na negovite sinovi treba da ostane nasledstvoto negovo.
26|46|18|No knezot nema pravo da zema od nasledstveniot del na narodot, gonej}i
gi lu|eto od nivnite vladenija; samo od svoeto vladenie toj moè da dava na decata
svoi, ta nikoj od narodot Moj da ne bide izgonet od negovoto vladenie."
26|46|19|I me dovede toj do hodnikot, {to se nao|a{e otkaj vratite, vo svetite sobi za
sve{tenicite, svrteni kon sever, a tamu, ete, ima{e edno mesto vo dnoto kon zapad.
26|46|20|I mi re~e: "Ova e mestoto kade {to sve{tenicite treba da ja varat `rtvata za
prestap i `rtvata za grev, kade {to treba da go pe~at lebniot prinos, ne iznesuvaj}i
go vo nadvore{niot dvor, za osvetuvawe na narodot."
26|46|21|Pa me izvede vo nadvore{niot dvor i me provede po ~etirite agli na
dvorot, i, ete, - pri sekoj dovren agol ima{e pak dvor.
26|46|22|Vo site ~etiri dvorni agli ima{e pokrieni dvorovi, po ~etirieset lakti vo
dolìna i po trieset lakti vo {irina, site ~etiri imaa ista merka.
26|46|23|Nasekade okolu ~etirite ima{e yidovi, a pri yidovite bea napraveni ogni{ta
naokolu.
26|46|24|I mi re~e: ete, toa se gotvarnicite, vo koi sluìtelite vo hramot gi varat
narodnite `rtvi.
26|47|1|Potoa me vrati kaj vratata na hramot, a ete, tamu, pod pragot na hramot
te~e{e voda kon istok, bidej}i hramot be{e svrten kon istok, i vodata te~e{e od pod
desnata strana na hramot, ju`no od `rtvenikot.
26|47|2|Me izvede niz severnata vrata i odnadvor me povede kon nadvore{nata
vrata, po patot, svrten kon istok, kade {to vodata te~e{e od desnata strana.
26|47|3|Koga toj ~ovek pojde kon istok, vo rakata drè{e vrvca; toga{ toj izmeri
iljada lakti i me povede preku vodata; vodata be{e dlaboka do glu`dovite.
26|47|4|Potoa izmeri u{te iljada lakti i pak me prevede preku vodata; vodata be{e
dlaboka do kolena. Izmeri u{te iljada lakti i me prevede preku: vodata be{e dlaboka
do pojasot.
26|47|5|I pak izmeri u{te iljada lakti, a tamu ve}e ima{e potok, preku koj jas ne
moèv da minam, bidej}i vodata be{e tolku visoka, {to treba{e da plivam, oti toj
potok ne moè{e da se pregazi.
26|47|6|Pa mi re~e: "Vide li, sine ~ove~ki?" Potoa mi povede nazad kon bregot na
potokot.
26|47|7|A koga se vrativ nazad, tamu, pak, na bregovite od ednata i od drugata
strana ima{e mnogu drvja.
26|47|8|I mi re~e: "Ova voda te~e kon isto~niot del na zemjata, se spu{ta vo
ramninata i potoa }e se vliva vo moreto; i vodite na potokot }e bidat zdravi.
26|47|9|I sekoe ìvo su{testvo, {to }e se dviì tamu, kade {to se vlivaat dvete
strui, }e bide zdravo; i ribi }e ima tamu mnogu, za{to taa voda }e se vliva tamu; i
vodite na moreto }e stanat zdravi, i kade {to }e se vliva toj potok, tamu se }e bide
ìvo.
26|47|10|I do nego }e stojat ribari od En - Gadi do Eglaim, }e frlaat mreì. ]e ima
sekakov vid riba, kako i vo golemoto more, i }e ima mnogu, mnogu riba.
26|47|11|Kali{tata i barite negovi, {to nema da stana zdravi, }e bidat ostaveni za
sol.
26|47|12|Po bregovite na potokot od ednata i od drugata strana }e rastat sekakvi
drvja, {to }e davaat hrana; lisjata nivni nema da svenuvaat i plodovite nivni nema
da zavr{uvaat; sekoj mesec }e zreat novi, oti vodata od svetili{tato te~e za niv;
plodovite nivni }e sluàt kako hrana, a lisjata nivni - za lek.
26|47|13|Vaka veli Gospod Bog: "Eve ja raspredelbata, spored koja vie }e treba da
ja razdelite zemjata vo nasledstvo pome|u dvanaesette Izrailevi kolena - na
Josifovite dva dela.
26|47|14|Pa nasledete ja, kako edniot, taka i drugiot; za{to Jas, koga ja krenav
rakata, se zakolnav deka }e im ja dadam na tatkovcite va{i, i taa zemja }e vi bide
nasledstvo.
26|47|15|A eve ja granicata na zemjata: od sever, po~nuvaj}i od golemoto more,
preku Hetlon, po patot za Cedad,
26|47|16|Emat, Berot, Sivraim, {to se nao|a me|u oblasta na Damask, i Emat, Hacar
Tihon, koj se nao|a na Avranskata granica.
26|47|17|I granicata od moreto }e bide do Hacar Enon, granicata so Damask i
ponatamu na sever se do oblasta Emat: toa }e bide severniot kraj.
26|47|18|Od isto~nata strana povle~ete crta me|u Avran i Damask, me|u Galad i
zemjata Izraileva, po rekata Jordan se do moreto isto~no: toa e isto~nata granica.
26|47|19|A od ju`nata granica sprema jug od Tamara do vodata na Meriva vo Kadis,
se po dolìnata na potokot do golemoto more: toa e ju`nata granica.
26|47|20|Zapadnata granica }e bide velikoto more, od jug do mestoto sproti Emat:
toa e zapadnata granica.
26|47|21|Razdelete si ja taa zemja na delovi spored Izrailevite kolena.
26|47|22|A razdelete ja so `reb kako nasledstvo svoe i nasledstvo na drugozemci,
{to ìveat pri vas, i koi rodile deca pri vas, pa i tie neka se smetaat kako tu|ozemci, i
da imaat del od nasledstvoto me|u kolenata Izrailevi.
26|47|23|Pri ~ie koleno ìvee tu|ozemec, pri nego dajte mu i negovo nasledstvo, veli
Gospod Bog.
26|48|1|A ova se imiwata na kolenata. Na sever, po patot {to vodi od Hetlon za
Emat i Hacar Enon, na me|ata me|u Damask i Emat, seto toa od istok pa se do
moreto e eden del za Dan.
26|48|2|A od granicata na Dan, od sever pa do zapad, toa e eden del za Asira.
26|48|3|Od granicata, pak, na Asira, od isto~niot kraj pa do zapadniot, toa e del
eden za Neftalima.
26|48|4|Do granicata na Neftalima, od isto~niot kraj pa se do zapadniot, toa e eden
del za Manasija.
26|48|5|Do granicata na Manasija, od istok do zapad, toa e eden del za Efrema.
26|48|6|Do granicata na Efrema, od isto~niot kraj pa se do zapadniot, toa e eden del
za Ruvima.
26|48|7|Do granicata na Ruvima, od istok do zapad, toa e eden del za Juda.
26|48|8|A do granicata na Juda, od istok do zapad, e sve{teniot del, {irok dvaeset i
pet iljadi trski i dolg kolku {to se i drugite delovi, od istok pa se do zapad? Vo
sredinata negova se nao|a svetili{teto.
26|48|9|Delot {to e posveten za Gospoda }e bide dolg dvaeset i pet iljadi trski, a
{irok deset iljadi.
26|48|10|I toj sve{ten del treba da im pripa|a na sve{tenicite, koj e od severnata
strana dolg dvaeset i pet iljadi lakti, a od kaj moreto - {irok deset iljadi, i od kaj
istok - {irok deset iljadi, a od kaj jug dolg }e bide dvaeset i pet ilajdi, dodeka sproti
nego }e bide postaveno svetili{teto na Gospoda.
26|48|11|Dajte im go toa na sve{tenicite od sinovite na Sadoka, {to Mi stoeja na
straà, koga otstapuvaa sinovite Izrailevi, no tie ne otstapija od Mene, kako {to
otstapija drugite leviti.
26|48|12|Nim }e im pripadne toj del od sve{tenata zemja, Svjataja Svjatih, vo
predelot na levitite.
26|48|13|I levitite }e dobijat vo sve{teni~kiot del dvaeset i pet iljadi trski nadol` i
deset iljadi na{ir; celata dolìna }e e dvaeset i pet iljadi trski, i {irina deset iljadi.
26|48|14|Od toj del tie ne moàt ni da prodavaat, nitu da smenuvaat; i prvinite od
zemjata ne moàt da gi prenesuvaat na drugi, za{to toa e svetiwa Gospodova.
26|48|15|A drgite pet iljadi lakti vo {irina od dvaeset i pet iljadi i vo dolìna - pet
iljadi, }e se opredelat za op{ta upotreba na gradot, za naselbi i za predgradija;
gradot }e bide vo sredinata.
26|48|16|A eve gi merkite - od severnata strana ~etiri iljadi i petstotini trski, od
ju`nata ~etiri iljadi i petstotini, od isto~nata ~etiri iljadi i petstotini i od zapadnata
strana - ~etiri iljadi i petstotini.
26|48|17|Predgradieto, pak, na gradot }e bide dveste i pedeset lakti od sever, dveste
i pedeset od istok, dveste i pedeset od jug i dveste i pedeset od zapad.
26|48|18|A ona {to }e preostane od dolìnata sproti sve{teniot del - deset iljadi
sprema istok i deset iljadi sprema zapad, sproti sve{teniot del, }e bide zemja, ~ii
proizvodi }e sluàt za ishrana na rabotnicite vo gradot.
26|48|19|Vo gradot }e moàt da rabotat rabotnici od site Izrailevi kolena.
26|48|20|Odvoeniot del od dvaeset i pet iljadi lakti vo dolìna i dvaeset iljadi vo
{irina, ~etiriagolen, opredelete go kako sve{ten del, vklu~uvaj}i gi vo nego i
vladenijata na gradot.
26|48|21|A se {to }e ostane, da bide za knezot. Kako otkaj sve{tenikot del, taka isto
i otkaj vladenijata na gradot, sproti dvaeset i pette iljadi trski do isto~nata garnica,
na delot, i na zapad sproti dvaeset i pette iljadi lakti na zapadnata granica,
srazmerno so site delovi e delot na knezot, taka {to sve{teniot del i svetili{teto da
bidat vo sredinata negova.
26|48|22|A ona {to }e ostane od levitskite vladenija i od vladenijata na gradot vo
sredinata, }e mu pripadne isto taka na knezot: me|u granicata na Juda i me|u
granicata na Venijamina.
26|48|23|Ostatokot, pak, od kolenata, od isto~niot kraj do zapadniot - e eden del za
Venijamina.
26|48|24|Do granicata na Venijamina, od istok do zapad, }e bide eden del za
Simeona.
26|48|25|Do granicata na Simeona, od istok pa do zapad, toa }e bide eden del za
Isahara.
26|48|26|Do granicata na Isahara, od isto~niot kraj pa do zapadniot, }e e eden del za
Zavulona.
26|48|27|Do granicata na Zavulona, od istok pa do zapad, eden del za Gada.
26|48|28|A do granicata na Gada, od ju`nata strana, se protega ju`niot kraj od
Tamara do vodite na Meriva vo Kadis, po dolìnata na potokot se do golemoto
more.
26|48|29|Ete, toa e zemjata {to so `reb }e ja razdelite me|u Izrailevite kolena, i toa
se delovite, veli Gospod Bog.
26|48|30|A ova se izlezite na gradot: od severnata strana - ~etiri iljadi i petstotini
merki,
26|48|31|i portite na gradot se imenuvani so imiwata na kolenata Izrailevi: od
severnata strana tri porti - Ruvimova, Judina, Levieva.
26|48|32|I od isto~nata strana - ~etiri iljadi i petstotini merki, so tri porti - Josifova,
Venijaminova, Danova.
26|48|33|I od ju`nata strana - ~etiri iljadi i petstotini merki, so tri porti: Simeonova,
Isaharova i Zavulonova.
26|48|34|Od stranata na moreto, pak, - ~etiri iljadi i petstotini merki, i tri porti:
Gadova, Asirova i Neftalimova.
26|48|35|A merkata naokolu }e iznesuva osumnaeset iljadi. I gradot od toj den }e se
imenuva: "Gospod e tamu".
27|1|1|Vo tretata godina od caruvaweto na judejskiot car Joakim se krena
vavilonskiot car Navuhodonosor, protiv Erusalim i go opsedna.
27|1|2|I go predade Gospod vo rakata negova judejskiot car Joakima i del od
sadovite na domot Bo`ji, i toj gi isprati vo zemjata Senar, vo domot na svojot bog, i
gi vnesoa tie sadovi vo riznicata na svojot bog.
27|1|3|I mu re~e carot na Asvenaza, na~alnikot na dvorjanite, da mu dovede od
sinovite Izrailevi, od carski i kneèvski rod,
27|1|4|mom~iwa koi nemaa nikakov telesen nedostatok, li~ni na gled i sposobni za
sekakva nauka, {to gi razbiraat naukite i da se razumni i volni da sluàt vo carskite
palati, i da gi nau~i haldejskite knigi i jazik.
27|1|5|I opredeli carot sekojdnevna hrana od carskata trpeza i vino {to sam go
pie{e, pa zapoveda da gi vospituvaa tri godini, a potoa tie treba{e da se pojavat
pred carot.
27|1|6|Me|u niv bea od Judinite sinovi Daniil, Ananij, Misail i Azarij.
27|1|7|Toga{ na~alnikot na dvorjanite im gi smeni imiwata: Daniila go nare~e
Valtazar, Ananija - Sedrah, Misaila - Misah i Azarija - Avdenago.
27|1|8|Daniil naumi da ne se oskvernuva so jadeweto od carskata trpeza i od vinoto,
{to go pie{e carot, pa zatoa go zamoli na~alnikot na dvorjanite da ne go prinuduva
da se oskvernuva.
27|1|9|Bog mu dade na Daniila milost i blagonaklonost kaj na~alnikot na
dvorjanite.
27|1|10|I taka, na~alnikot na dvorjanite mu re~e na Daniila: "Se pla{am od svojot
Gospoda, carot, koj li~no ja opredeli hranata i peweto; ako gi vidi va{ite lica
poslabi, otkolku {to se kaj mom~iwata, va{ite vrsnici, vie }e ja dovedete vo
opasnost slavata moja pred carot."
27|1|11|Toga{ Daniil mu re~e na Amelsara, kogo go be{e postavil pri Daniila
Ananija, Misaila i Azarija na~alnikot na dvorjanite:
27|1|12|"Obidi se so slugite svoi - deset dni neka ni davaat ovo{je kako hrana i voda
kako piewe;
27|1|13|a potoa neka se javat pred tebe na{ite lica i licata na onie mom~iwa {to se
hranat od carskata trpeza, pa potoa postapuvaj so slugite svoi, kako {to }e misli{ da
e dobro."
27|1|14|Toj gi poslu{a vo toa i napravi obid takov so niv deset dena.
27|1|15|Po desette dena licata nivni izgledaa poubavi, a i telesno bea popolni od site
onie mom~iwa, {to se hranea so carskite jadewa.
27|1|16|Toga{ Amelsar go zema{e nivnoto jadewe i vinoto, pa im dava{e ovo{je.
27|1|17|I im daruva Bog na ~etvoricata mom~iwa znaewe i razbirawe na sekakva
kniga i mudrost, a na Daniila mu podari u{te da tolkuva i sekakvi videnija i soni{ta.
27|1|18|Otkako zavr{ija denovite, koga carot be{e zapovedal da gi pretstavat,
na~alnikot na dvorjanite gi pretstavi pred Navuhodonosora.
27|1|19|Carot zboruva{e so niv i od site mom~iwa ne se najde nitu edno kako {to
bea Daniil, Ananij, Misail i Azarij, i potoa tie po~naa da sluàt pred carot.
27|1|20|I vo se, za {to se bara{e mudrost i razbirawe, i za {to i da gi pra{a{e carot,
gi najde za desetpati podobri od site gata~i i gleda~i, kolku {to gi ima{e vo celoto
negovo carstvo.
27|1|21|I ostana tamu Daniil do prvata godina na carot Kir.
27|2|1|Vo vtorata godina od caruvaweto svoe Navuhodonosor soni son, od koj duhot
mu se smati i sonot pobegna od nego.
27|2|2|Pa zapoveda carot da gi povikaat gata~ite i gleda~ite, me|epsnicite i
Haldejcite za da mu go protolkuvaat sonot. Tie dojdoa i zastanaa pred carot.
27|2|3|I im re~e carot: "Soniv son i duhot mi se vozbudi - sakam da znam {to zna~i
toj son."
27|2|4|Toga{ Haldejcite mu rekoa na carot po aramejski jazik: "Care, da si ìv
doveka, kaì im go na slugite svojot son i nie }e objasnime {to ozna~uva toj."
27|2|5|Odgovori carot i im re~e na Haldejcite: "Sonot izbega od mene; ako ne mi go
kaète sonot i {to ozna~uva toj, }e bidete ise~eni na par~iwa, i ku}ite va{i }e bide
pretvoreni vo urnatini;
27|2|6|ako, pak, mi go kaète sonot i {to ozna~uva toj, od mene }e dobiete darovi,
nagrada i golema ~est; pa kaète mi go sonot i {to ozna~uva toj!"
27|2|7|Tie povtorno odgovorija i rekoa: "Carot neka im go kaè na slugite svojot son
i nie }e objasnime {to ozna~uva toj."
27|2|8|Odgovori carot i re~e: "Gledam deka vie sakate da dobiete vo vreme, oti
gledate, deka sonot ve}e izbegal od mene.
27|2|9|Bidej}i ne mi go kaùvate sonot, vie sekako imate nekoja namera: se gotvite
da mi kaète laga i izmama, dodeka mine vremeto; no kaète mu na sinot moj i
toga{ }e znam deka vie moète da mi objasnite i {to zna~i toj."
27|2|10|Haldejcite mu odgovorija na carot i rekoa: "Na zemjata nema ~ovek {to
moè da mu go otkrie na carot sonot, i zatoa nieden car, golem i silen, ne pobaral
sli~no ne{to od nieden jasnovidec, gleda~ i Haldeec;
27|2|11|sonot, {to go bara carot, e tolku teòk, {to nikoj drug ne moè da mu go
otkrie na carot, osven bogovite, koi ne ìveat so smrtnicite."
27|2|12|Carot se razgnevi i se jadosa mnogu poradi toj odgovor, pa zapoveda da gi
istrebat site vavilonski mudreci.
27|2|13|Koga izleze taa zapoved da se ubivaat mudrecite, go pobaraa Daniila i
drugarite negovi za da gi ubijat.
27|2|14|Toga{ Daniil se obrna so pretpazlivost i mudrost kon Arioha, na~alnikot na
carskite telohraniteli, koj be{e izlezen da gi ubiva vavilonskite mudreci,
27|2|15|i go pra{a Arioha, a toj be{e silen pred carot: "Zo{to takva stra{na zapoved
od carot?" Toga{ Arioh mu ja prikaà na Daniila celata slu~ka.
27|2|16|I Daniil pojde kaj carot i izmoli da mu dade vreme za da mu go kaè na
carot tolkuvaweto na sonot.
27|2|17|Daniil otide doma i im ja kaà rabotata na svoite drugari Ananija, Misaila i
Azarija,
27|2|18|za da izmolat milost od Boga nebesni za taa tajna, pa Daniil i drugarite
negovi da ne zaginat zaedno so drugite mudreci vavilonski.
27|2|19|I toga{ tajnata mu be{e otkriena na Daniila vo no}no vreme, i Daniil go
blagoslovi nebesniot Bog.
27|2|20|I re~e toga{ Daniil: "Neka e blagosloveno imeto na Gospoda od veka i do
veka, za{to vo nego ima mudrost i sila.
27|2|21|On gi menuva vremiwata i godinite, soboruva carevi i postavuva carevi,
dava mudrost na mudri i znaewe na razumni.
27|2|22|On otkriva {to e dlaboko i sokrieno, znae {to ima vo temninata i svetlinata
ìvee so Nego.
27|2|23|Te proslavuvam i veli~am, Boè na tatkovcite moi, zatoa {to mi dade
mudrost i sila i mi go otkri ona, za {to te molevme; oti Ti ni go otkri sonot na
carot."
27|2|24|Potoa Daniil otide pri Arioha, komu carot mu be{e zapovedal da gi ubie
mudrecite vavilonski, vleze i mu re~e: "Na ubivajte gi mudrecite vavilonski; odvedi
me pri carot i jas }e mu otkrijam {to ozna~uva sonot."
27|2|25|Toga{ Arioh vedna{ go odvede Daniila kaj carot i mu re~e: "Pri zarobenite
sinovi na Juda najdov ~ovek koj moè da mu otkrie na carot {to ozna~uva sonot."
27|2|26|Carot mu re~e na Daniila, koj be{e preimenovan vo Valtazar: "Moè{ li da
mi go kaè{ sonot {to go vidov i {to ozna~uva toj?"
27|2|27|Daniil mu odgovori na carot i re~e: "Tajnata za koja carot pra{uva ne moàt
da mu ja otkrijat na carot ni mudrecite, ni ma|apesnicite, ni jasnovidcite ni
gleda~ite.
27|2|28|No na nebesata ima Bog, Koj otkriva tajni; i On }e mu otrkie na carot
Navuhodonosor se {to }e se zbidne vo poslednite denovi.
27|2|29|Ti care, na legloto svoe si misle{e {to }e se slu~i posle, i Onoj Koj otrkiva
tajni, ti pokaà {to }e se slu~i.
27|2|30|A mene taa tajna mi se otrki, ne za da bidam pomudar od site ìvi, tuku za
da mu bide otkriena na carot smislata, i za da gi uznae{ mislite na srceto svoe.
27|2|31|Tvoeto videnie, care, e vakvo; ete, nekakov si golem, ogromen be{e toj lik,
stoe{e pred tebe vo golema svetlina, i pogledot mu be{e stra{en.
27|2|32|Glavata na toj lik be{e ~isto zlato, gradite i racete od srebro, dodeka
stomakot i bedrata negovi bea bakarni.
27|2|33|Potkolenicite èlezni, a nozete del èlezni, del glineni.
27|2|34|Ti go gleda{e, dodeka eden kamen ne se otka~i od planinata sam, udri vo
idolot, vo negovite èlezno - glineni noze i go skr{i.
27|2|35|Toga{ zaedno se se razdrobi: èlezoto, glinata, bakarot, srebroto i zlatoto
stanaa kako prav na letno gumno; vetrot gi odnese, i traga od niv ne ostana, a
kamenot {to go razbi idolot stana kolema planina i ja ispolni celata zemja.
27|2|36|Ete, toa e sonot, a sega da kaàm pred carot i {to ozna~uva toj.
27|2|37|Ti care, car nad carevite, komu nebesniot Bog mu podaril carstva, vlast sila
i slava,
27|2|38|i vo racete tvoi ti gi predal site ~ove~ki sinovi, kade i da ìveat tie, site
yverovi zemni i ptici nebeski i te postavil za gospodar nad site niv, - ti si taa zlatna
glava.
27|2|39|Po tebe }e se krene drugo carstvo, pomalo od tvoeto, a i treto carstvo,
bakarno, }e vladee nad celata zemja.
27|2|40|A ~etvrtoto carstvo }e bide cvrstvo kako èlezo; oti kako {to èlezoto tro{i i
drobi se, taka i toa èlezo {to kr{i se, }e drobi i }e uni{tuva.
27|2|41|A toa {to si gi videl nozete i prstite na nozete napraveni del od grn~arska
glina i del od èlezo, toa carstvo }e bide razdeleno i vo nego }e ostane samo ne{to
od cvrstinata na èlezoto, bidej}i si videl èlezo, izme{ano so grn~arska glina.
27|2|42|I kako {to prstite na nozete bea del od èlezo, a del od glina, taka i carstvoto
}e bide delum silno, a delum slabo.
27|2|43|A ona, pak, {to si videl èlezo, izme{ano so grn~arska glina, toa zna~i deka
tie preku ~ove~koto seme }e se izme{aat, no nema da se sleat edno so drugo, kako
{to èlezoto ne e sleano so glinata.
27|2|44|I vo denovite na tie carstva nebesniot Bog }e podiegne carstvo koe nema da
se razru{i nikoga{, a toa carstvo nema da bide predadeno na drug narod; toa }e gi
pobedi i razru{i site carstva, a samo toa }e ostane ve~no.
27|2|45|Bidej}i ti vide deka kamenot {to padna od planinata sam, go razdrobi
èlezoto, bakarot, glinata, srebroto i zlatoto. Velikot Bog mu dade na carot da
razbere {to }e se slu~i potoa. I veren e toj son i to~no e negovoto tolkuvawe!"
27|2|46|Toga{ carot Navuhodonosor padna ni~kum i se pokloni pred Daniila, pa
zapoveda da mu donesat darovi i blagoprijatni kadiva;
27|2|47|i mu re~e carot na Daniila: "Navistina va{iot Bog e Bog nad bogovite i
Gospodar na carevite, Koj otkriva tajni, {tom ti moè{e da ja otkrie{ ovaa tajna!"
27|2|48|Toga{ carot go vozvi{i Daniila, mu dade mnogu golemi darovi i go postavi
nad celata oblast vavilonska, kako glaven na~alnik nad site mudreci vavilonski.
27|2|49|No Daniil go zamoli carot, i toj gi postavi Sedraha, Misaha i Avdenago nad
rabotite od zemjata vavilonska, a Daniil ostana pri carskiot dvor.
27|3|1|Carot Navuhodonosor napravi zlaten idol, visok {eeset lakti, {est lakti {irok,
i go postavi vo poleto Deir, vo oblasta Vavilonska.
27|3|2|I naredi carot Navuhodonosor, da se soberat site satrapi, namesnici, vojdovi,
vrhovni sudii, rizni~ari, zakonodavci, sudii i site oblasni upraviteli da dojdat na
sve~enoto otkrivawe na idolot {to be{e go postavil carot Navuhodonosor.
27|3|3|I se sobraa satrapite, nemesnicite, voenite na~alnici, vrhovnite sudii,
rizni~arite, pravnicite, sudiite i site oblasni upraviteli za otkrivawe na idolot koj
carot Navuhodonosor go be{e postavil, i zastanaa pred idolot, {to be{e go podignal
Navuhodonosor.
27|3|4|Toga{ glasnikot visoko izvika: "Vi se objavuvam vam narodi, plemiwa i
jazici -
27|3|5|{tom }e go ~uete zvukot na trubata, od svirkata, od citrata, od gusleto i od
peeweto, kako i od sekakvi svirki, padnete ni~kum i poklonete mu se na zlatniot
idol {to go postavi carot Navuhodonosor;
27|3|6|a onoj {to nema da padne na kolena i ne se pokloni, vedna{ }e bide frlen vo
vàrena pe~ka."
27|3|7|Zatoa, koga go ~uja zvukot od trubata, od svirkata, od gusleto i od drugite
svirki, padnaa na kolena site narodi, plemiwa i jazici i mu se poklonija na zlatniot
idol {to go be{e postavil carot Navuhodonosor.
27|3|8|Vo toa isto vreme dojdoa nekoi od Haldejcite i gi naklevetija Judejcite.
27|3|9|Tie mu rekoa na carot Navuhodonosor: "Care, ìv da si doveka!
27|3|10|Ti care, dade zapoved sekoj ~ovek {to }e go ~ue glasot od trubata, svirkata,
citrata, gusleto i od site svirki da padne na kolena i da mu se pokloni na zlatniot
idol;
27|3|11|a onoj {to nema da padne i nema da mu se pokloni, toj treba da bide frlen
vo vàrena pe~ka.
27|3|12|No ima lu|e Judejci {to si gi postavi nad rabotite na zemjata vavilonska -
Sedrah, Misah i Avdenago; tie lu|e ne se poklonija na tvojata zapoved, care, na
tvoite bogovi ne im sluàt i na zlatniot idol {to go postavi ne mu se poklonija."
27|3|13|Toga{ carot Navuhodonosor vo gnev i jarost zapoveda da gi dovedat
Sedraha, Misaha i Avdenago; i gi dovedoa tie lu|e pred carot.
27|3|14|Navuhodonosor im re~e: - Sedrahe, Misahe i Avdenago, umisleno li ne im
sluìte na moite bogovi, i na zlatniot idol, {to go postaviv, ne mu se poklonivte?
27|3|15|Otsega, ako ste spremni, {tom }e go ~uete zvukot na trubata, svirkata,
citrata, gusleto, peeweto i od site drugi svirki, padnete na kolena i poklonete se na
idolot {to go napraviv jas; ako ne se poklonite, vedna{ }e bidete frleni vo vàrena
pe~ka i toga{ koj bog }e ve izbavi od rakata moja?
27|3|16|Odgovorija Sedrah, Misah i Avdenago i mu rekoa na carot Navuhodonosor:
"Nema potreba da ti odgovorime na toa.
27|3|17|Na{iot Bog, Komu Mu sluìme, e silen da ne spasi od vàrenata pe~ka, pa i
od tvojata raka, care }e ne izbavi.
27|3|18|Ako pak i toa ne se slu~i, izvesno neka ti e, care, deka nema da im sluìme
na tvoite bogovi i na zlatniot idol {to si go postavil nema da mu se poklonime."
27|3|19|Toga{ carot Navuhodonosor se ispolni so jarost i izgledot na liceto negovo
se izmeni protiv Sedraha, Misaha i Avdenago, pa zapoveda da zapalat pe~ka
sedumpati posilna otkolku {to obi~no ja ugoruvaa;
27|3|20|i im zapoveda na najzilnite lu|e od vojskata svoja da gi vrzat Sedraha,
Misaha i Avdenago i da gi frlat vo vàrenata pe~ka.
27|3|21|Toga{ tie lu|e bea vrzani so dolnite i gornite obleki, so predvrski na glavata
i so drugite ali{ta i bea frleni vo pe~kata ognena {to gore{e.
27|3|22|Bidej}i carskata zapoved be{e stroga, i pe~kata vàrena neobi~no mnogu,
plamenot od ognot gi umrtvi lu|eto {to gi frlija Sedraha, Misaha i Avdenago.
27|3|23|A trojcara - Sedrah, Misah i Avdenago - padnaa vo vàrenata pe~ka vrzani.
27|3|24|I odea me|u plamenot, slavej}i Go Boga i blagoslovuvaj}i Go Gospoda.
27|3|25|Toga{ Azarij stana i po~na da se moli, pa ja otvori ustata svoja srede ognot i
izgovori:
27|3|26|"Da si blagosloven Gospode, Boè na tatkovcite na{i, neka e faleno i
proslavuvano imeto Tvoe vo site vekovi.
27|3|27|Za{to Ti si preveden vo se {to napravi so nas i site Tvoi dela se vistinski,
pati{tata Tvoi se pravi i sudovite Tvoi se vistinski.
27|3|28|Ti izvr{i vistinski sud vo se {to isprati protiv nas i protiv Erusalim, svetiot
grad na tatkovcite na{i, bidej}i po vistina i po sud Ti go isprati sevo ova protiv nas
zaradi grevovite na{i.
27|3|29|Oti nie zgre{ivme i postapivme protiv zakonot koga otstapivme od Tebe, i
vo se zgre{ivme.
27|3|30|Zapovedite Tvoi ne gi slu{avme i ne gi pazevme i ne postapuvavme kako
{to ni be{e zapovedal, za da ni bide dobro.
27|3|31|I se {to ni isprati i se {to napravi so nas go napravi spored vistinskiot sud -
27|3|32|pa ne predade vo racete na bezbo`nite neprijateli, na najomrazenite
otstapnici i na nepraveden i najlo{ car na zemjata.
27|3|33|I sega ne moème da ja otvorime ustata svoja; stanavme za sram i potsmev
na slugite Tvoi i na onie koi Te po~ituvaat.
27|3|34|No ne predavaj ne za sekoga{ zaradi imeto Tvoe i ne razru{uvaj go zavetot
Svoj.
27|3|35|Ne odzemaj ja od nas milosta Svoja zaradi Avraama, Tvojot sluga, zaradi
Isaka, tvojot sluga, i Izrailot, svetijata Tvoj,
27|3|36|na koi si im rekol deka }e go umnoì{ semeto nivno kako yvezdite na
neboto i kako pesokta na morskiot breg.
27|3|37|Namaleni sme, Gospodi, pove}e od site narodi i sega sme ponièni po celata
zemja zaradi grevovite na{i;
27|3|38|nemame ni knez, ni prorok, ni voda~, ni sepalenici, ni `rtvi, ni prinosi, ni
temjan, nitu mesto da Ti prinesuvame `rtva i da ja najdeme milosta Tvoja.
27|3|39|No so skru{eno srce i so duh smiren neka bideme primeni.
27|3|40|Kako pri sepalenici na ovni i junci, kako pri iljadi ugoeni jagniwa, taka da ti
bide blagougodna `rtvata na{a, denes pred Tebe Gospodi, oti nema sram za onie {to
se nadevaat na Tebe.
27|3|41|I sega nie odime po Tvojot pati od se srce i se boime i go barame Tvoeto
lice.
27|3|42|Ne posramuvaj ne, no napravi so nas spored Tvojata volja i spored milosta
Svoja golema;
27|3|43|Izbavi ne preku silata na ~udesata Svoi i pokaì slava na imeto Tvoe,
Gospodi,
27|3|44|pa da se zasramat site {to im pravat zlo na slugite Tvoi, da se zasramat so
celata svoja mo} i silata nivna da se skr{i.
27|3|45|Za da poznaat deka Ti si Gospod Bog, eden i slaven po celata vselena."
27|3|46|A vo toa vreme carskite slugi {to gi bea frlile, ne prestanuvaa da ja
razgoruvaat pe~kata so nafta, smola, konop i drva,
27|3|47|pa se kreva{e plamen nad pe~kata, visok ~etirieset i devet lakti,
27|3|48|i se oddeluva{e i gi izgoruva{e i onie Haldejci {to }e gi dosegne{e okolu
pe~kata.
27|3|49|No Angel Gospoden sleze vo pe~kata zaedno so Azarija i onie {to bea so
nego.
27|3|50|I go isfrli ogneniot plamen od pe~kata i taka napravi {to srede pe~kata se
pojavi kako {umliv vlaèn vetar, i ognot voop{to ne se dopira{e do niv i ne gi
povredi nitu gi vozbudi.
27|3|51|Toga{ tie trojcata, kako od edna usta, po~naa da peat vo pe~kata, da
blagoslovat i da Go proslavuvaat Boga:
27|3|52|"Blagosloven si Ti, Gospodi, Boè na tatkovcite na{i i falen i proslavuvan
vo vekovi i blagosloveno e imeto na Tvojata slava, imeto sveto i prefaleno i
proslavuvano vo site vekovi.
27|3|53|Blagosloven si Ti vo hramot na Tvojata sveta slava i prefalen si i
proslavuvan ve~no.
27|3|54|Blagosloven si Ti, Koj ja gleda{ bezdnata, Koj sedi{ nad heruvimi i si
prefalen i proslavuvan vo veki vekov.
27|3|55|Blagosloven si Ti vrz prestolot na slavata na Tvoeto carstvo, prefalen si i
proslavuvan ve~no.
27|3|56|Blagosloven si Ti vrz osnovata nebeska, prefalen si i proslavuvan vo site
vekovi.
27|3|57|Site dela Gospodni, blagoslovete Go Gospoda, pejte i proslavuvajte Go vo
veki.
27|3|58|Angeli Gospodni, blagoslovete Go Gospoda, pejte i proslavuavjte Go vo
veki.
27|3|59|Blagoslovete Go nebesa, Gospoda, pejte i proslavuvajte Go vo veki.
27|3|60|Blagoslovete Go Gospoda site vodi, {to ste povisoki od nebesata, pejte i
proslavuvajte Go vo veki.
27|3|61|Blagoslovete Go Gospoda site sili Gospodni, pejte i proslavuvajte Go
Gospoda vo veki.
27|3|62|Blagoslovete Go Gospoda sonce i mese~ino, pejte i proslavuvajte Go vo
veki.
27|3|63|Blagoslovete Go Gospoda yvezdi nebeski, pejte i proslavuvajte Go vo veki.
27|3|64|Blagoslovete Go Gospoda site do`dovi i rosi, pejte i proslavuvajte Go vo
veki.
27|3|65|Blagoslovete Go Gospoda site vetrovi i proslavuvajte Go vo veki.
27|3|66|Blagoslovete Go Gospoda, ogne i àru, pejte i proslavuvajte Go vo veki.
27|3|67|Blagoslovete Go Gospoda, stude i gore{tino, pejte i proslavuvajte Go vo
veki.
27|3|68|Blagoslovete Go Gospoda, roso i iwe, pejte i proslavuvajte Go vo veki.
27|3|69|Blagoslovete Go Gospoda, no}i i denovi, pejte i proslauvvajte Go vo veki.
27|3|70|Blagoslovete go Gospoda, svetlino i temnino, pejte i proslavuvajte Go vo
veki.
27|3|71|Blagoslovete Go Gospoda, ledu i mraze, pejte i proslavuvajte Go vo veki.
27|3|72|Blagoslovete Go Gospoda, {u{leku i snegu, pejte i proslavuvajte Go vo
veki.
27|3|73|Blagoslovete Go Gospoda, molskavici i oblaci, pejte i proslavuvajte Go vo
veki.
27|3|74|Da Go blagoslovi Gospoda zemjata, neka pee i neka Go proslavuva vo veki.
27|3|75|Blagoslovete Go Gospoda planini i ridovi, pejte i proslavuvajte Go vo veki.
27|3|76|Blagoslovete Go Gospoda site rastenija po zemjata, pejte i proslavuvajte Go
vo veki.
27|3|77|Blagoslovete Go Gospoda izvori, pejte i proslavuvajte Go vo veki.
27|3|78|Blagoslovete Go Gospoda moriwa i reki, pejte i proslavuvajte Go vo veki.
27|3|79|Blagoslovete Go Gospoda kitovi i se {to se dviì po vodite, pejte i
proslavuvajte Go vo veki.
27|3|80|Blagoslovete Go Gospoda site ptici nebeski, pejte i proslavuvajte Go vo
veki.
27|3|81|Blagoslovete Go Gospoda yverovi i siot dobitok, pejte i proslavuvajte Go
vo veki.
27|3|82|Blagoslovete Go Gospoda sinovi ~ove~ki, pejte i proslavuajte Go vo veki.
27|3|83|Blagoslovi Go Gospoda Izraile, pej i proslavuvaj Go vo veki.
27|3|84|Blagoslovete Go sve{tenici Gospodni, pejte i proslavuvajte Go vo veki.
27|3|85|Blagoslovete Go Gospoda slugi Gospodovi, pejte i proslavuvajte Go vo
veki.
27|3|86|Blagoslovete Go Gospoda duhovi i du{i na pravednici, pejte i proslavuvajte
Go vo veki.
27|3|87|Blagoslovete Go Gospoda prevedni i smireni po srce, pejte i proslavuvajte
Go vo veki.
27|3|88|Blagoslovete Go Gospoda Ananij, Azarij i Misaile, pejte i proslavuvajte Go
vo veki, bidej}i On ne izvle~e od pekolot i ne spasi od rakata na smrtta, ne izbavi
od vàrenata pe~ka i ne spasi od sred ognot.
27|3|89|Slavete Go Gospoda oti e On dobar, milosta mu e vo veki.
27|3|90|Blagoslovete Go Boga nad bogovite site vie {to Go po~ituvate Gospoda,
pejte i slavete Go, za{to milosta Negova e ve~na."
27|3|91|Carot Navuhodonosor koga ~u deka tie peat, se vozbudi, stana brzo i im
re~e na golemcite svoi: "Neli trite du{i vrzani gi frlivme vo ognot?" Tie mu
odgovorija na carot: "Navistina taka be{e, care!"
27|3|92|Na toa toj re~e: "Eve jas gledam ~etiri du{i, kako odat nevrzani srede ognot
i ni{to ne im se slu~uva; i podobieto na ~etvrtiot e sli~no na sinot Bo`ji."
27|3|93|Toga{ Navuhodonosor se pribliì do otvorot na raspalenata pe~ka so ogan i
re~e: "Sedrahe, Misahe i Avdenago, slugi na sevi{niot Bog, izlezete i dojdete."
Toga{ Sedrah, Misah i Avdenago izlegoa od ognot,
27|3|94|i {tom se sobraat satrapite, namesnicite, voenite na~alnici i sovetnicite
carevi, vidoa deka ognot nemal nikakva sila vrz telata na tie lu|e, duri i kosata na
glavata ne im be{e oprèna, a i oblekite nivni ne im se bea izmenile, pa duri i miris
na izgoreno nema{e na niv.
27|3|95|Toga{ Navuhodonosor re~e: "Neka e blagosloven Bog na Sedrah, Misaha i
Avdenago, Koj go isprati Svojot angel i gi izbavi slugite Svoi {to se nadevaa na
Nego i ne ja poslu{aa carskata zapoved, pa gi predadoa telata svoi na ognot za da
ne sluàt i da ne se poklonat na drug bog, osven na svojot Bog!
27|3|96|I eve, jas davam zapoved, ako nekoj od narodite, plemiwata i jazicite
izgovori hula protiv Boga na Sedraha, Misaha i Avdenago, da se ise~e na par~iwa i
ku}ata da mu se pretvori vo urnatini, za{to nema drug Bog, Koj moè taka da
izbavuva."
27|3|97|Toga{ carot gi vozvisi Sedraha, Misaha i Avdenago vo zemjata Vavilonska i
gi vozveli~i i gi udostoi so na~alstva nad drugite Judejci vo carstvoto svoe.
27|3|98|"Carot Navuhodonosor do site narodi, plemiwa i jazici {to ìveat po zemjata
- mirot da vi se umnoì!
27|3|99|Ugodno mi e da ve izvestam za znacite i ~udesata koi Sevi{niot Bog gi
izvr{i nad mene.
27|3|100|Kolku se golemi znacite Negovi i kolku se silni ~udesata Negovi!
Carstvoto Negovo e Carstvo ve~no, i vladeeweto Negovo - od rod vo rod."
27|4|1|Jas, Navuhodonosor, bev spokoen vo svojot dom i napreduvav vo se.
27|4|2|No vidov son {to me upla{i, i razmisluvawata vrz legloto moe i videnijata na
glavata moja me smutija.
27|4|3|Pa dadov zapoved da gi dovedat pri mene site mudreci vivilonski za da mi
kaàt {to ozna~uva sonot.
27|4|4|Toga{ dojdoa jasnovdcite, ma|epsnicite, Haldejcite i gleda~ite i jas im go
kaàv sonot, no tie ne moèa da mi objasnat {to zna~i.
27|4|5|Posleden vleze pri mene Daniil, ~ie ime be{e Valtazar - spored imeto na
mojot bog, i vo kogo e duhot na Boga svetecot; nemu mu go kaàv sonot.
27|4|6|Valtazare, glava na mudrecite, znam deka e vo tebe duhot na Boga svetecot i
deka nikakva tajna tebe ne ti preststavuva; objasni mi go videnieto na mojot son {to
go vidov i {to zna~i.
27|4|7|A videnijata na mojata glava vrz legloto moe bea vakvi: vidov, ete, vo
sredinata na zemjata drvo mnogu visoko.
27|4|8|Golemo be{e toa drvo i cvrsto, a viso~inata negova dostiga{e do neboto, i se
gleda{e od site krai{ta na celata zemja.
27|4|9|Lisjata negovi - mnogu ubavi, i plodovite na nego - mnogubrojni, i hrana na
nego ima{e - za site; pod nego nao|aa senka yvorovite polski, a po grankite negovi
si pravea gnezda pticite nebeski i od nego se hrane{e sekoe su{testvo.
27|4|10|I vidov videnija na glavata moja vrz legloto moe, a toa, od nebesata sleze
Budniot i Svetiot.
27|4|11|Otkako izvika visoko, On re~e: 'Ise~ete go toa drvo, iskastrete gi grankite
negovi, istresete gi lisjata od nego i rasfrlete gi plodovite negovi; neka izbegaat
yverovite od pod nego i pticite od pod grankite negovi;
27|4|12|no korenot ostavete go vo zemjata, i vo verigi èlezni i bakarni me|u
polskata treva neka se napojuva so rosata nebeska i so ìvotnite neka bide delot
negov vo zemjata.
27|4|13|Srceto ~ove~ko }e mu se odzeme i }e mu se dade srce yversko i nad
nego }e minat sedum vremiwa.
27|4|14|Po zapoved na Budniot taka e opredeleno i po presuda od svetiite taka e
odredeno za da znaat ìvite deka Sevi{niot vladee nad ~ove~koto carstvo i go dava
komu saka i postavuva nad nego ponizeni me|u lu|eto.'
27|4|15|Takov son vidov jas, carot Navuhodonosor; a ti Valtazare, kaì {to ozna~uva
sonot, bidej}i nikoj od mudrecite vo moeto carstvo ne moè da objasni {to zna~i
toj, a ti moè{, oti vo tebe e duhot na Boga svetecot."
27|4|16|Toga{ Daniil, ~ie ime be{e Valtazar, ostana zanesen okolu eden ~as i
mislite negovi mu bea zbrkani. Carot prv po~na da zboruva i re~e: "Valtazare, da ne
te smutuva ovoj son i zna~eweto negovo." Valtazar odgovori i re~e: "Gospodaru
moj, ovoj son neka bide za tvoite zavidlivci, a zna~eweto negovo e - za tvoite
neprijateli.
27|4|17|Drvoto {to si go videl koe be{e golemo i cvrsto, i so viso~inata dostigalo do
nebesata i se gledalo po celata zemja,
27|4|18|na koe imalo prekrasni lisja i mnogu plodovi i hrana za site, pod koe ìveele
polski yverovi i vo ~ii granki viele gnezda ptici nebeski,
27|4|19|toa si ti care {to si se vozveli~il i ukrepil, i veli~ieto tvoe porasnalo i
dostignalo do nebesata, a vlasta tvoja - do krai{tata na zemjata.
27|4|20|A toa {to carot go videl Budniot i Svetiot, Koj slegnal od nebesata i rekol: -
ise~ete go drvoto i uni{tete go, no glavniot koren ostavete go za vo zemjata i toj vo
verigi èlezni i bakarni me|u polskata treva da se napojuva so nebeskata rosa i del
od nego da bide zaedno so polskite yverovi, dodeka ne izminat nad nego sedumte
vremiwa,
27|4|21|eve {to zna~i toa care, i ova e re{enieto na Sevi{niot {to }e go postigne
mojot gospodar carot:
27|4|22|tebe }e te odvedat od lu|eto i ti }e ìvee{ so yverovite polski, so treva }e te
hranat kako vol, so nebeska rosa }e se napojuva{ i sedumte vremiwa }e minat
preku tebe, se dodeka ne razbere{ deka Sevi{niot vladee nad ~ove~koto carstvo i
go dava komu saka.
27|4|23|A toa {to e zapovedano da ostane glavniot koren na drvoto, toa zna~i deka
tvoeto carstvo }e ostane pri tebe, koga }e razbere{ deka ima nebesna vlast.
27|4|24|Zatoa care neka ti bide blagougoden mojot sovet: otkupi gi grevovite svoi
so pravda, i bezzakonijata tvoi - so milosrdie sprema bednite; ete so toa moè da se
prodolì tvojot mir."
27|4|25|Seto toa se zbidna so carot Navuhodonosor.
27|4|26|Otkako minaa dvanaeset meseci, odej}i po carskite dvorci vo Vavilon,
27|4|27|carot re~e: "Zar ne e veli~estven ovoj Vavilon, {to go izgradiv kako dom na
carstvoto so silata na mojata mo} i za slava na moeto veli~ie!"
27|4|28|Toj zbor be{e vo ustata na carot, a od neboto se ~u glas: "Za tebe zboruvaat,
care Navuhodonosore - carstvoto pobegna od tebe!
27|4|29|I }e te odvojat od lu|eto, pa }e ìvee{ so polskite yverovi; so treva }e te
hranat kako vol i sedum vremiwa }e minat preku tebe se dodeka ne uznae{ deka
Sevi{niot vladee nad ~ove~koto carstvo i deka go dava komu saka On."
27|4|30|Vena{ se ispolni toj zbor na Navuhodonosora, i toj be{e odveden od lu|eto,
jade{e treva kako vol i teloto negovo se napojuva{e samo so rosata nebeska, taka
{to koskite mu izrasnaa kako kaj lav i noktite mu bea kako kaj pticite.
27|4|31|"No, otkako se izvr{i toa vo onie dni, jas, Navuhodonosor, gi krenav o~ite
kon neboto i razumot se vrati vo mene, pa Go blagosloviv Sevi{niot, Go vosfalif i
Go proslaviv ve~no @iviot, ~ie vladenie e ve~no i ~ie carstvo e od rod vo rod.
27|4|32|I site {to ìveat na zemjata ni{to ne zna~at; On dejstvuva spored Svojata
volja kako vo nebesnata vojska, taka isto i me|u ìvite na zemjata i nema nikoj {to
bi moèl da se protivi na rakata Negova i da mu re~e: {to napravi Ti?
27|4|33|Vo toa vreme razumot se povrati vo mene i kon slavata na moeto carstvo mi
se povrati veli~inata i porane{niot vid: toga{ me pobaraa sovetnicite moi,
velikodostoinstvenicite moi, i jas bev povtorno izdignat na carstvovo svoe, i
veli~ieto moe u{te pove}e se izdigna.
27|4|34|Sega jas, Navuhodonosor, prevoznesuvam slava i Go veli~am carot nebesni
~ii site dela se vistinski i pati{tata Negovi pravedni i Koj e silen da gi smiri onie {to
odat gordo."
27|5|1|Carot Valtazar priredi golema gozba za iljada svoi dostoinstvenici i pred
o~ite na iljadata pie{e vino.
27|5|2|Otkako vkusi od vinoto, Valtazar zapoveda da se donesat zlatnite i srebrenite
sadovi, koi tatko mu Navuhodonosor be{e gi iznesol od Erusalimskiot hram za da
pijat od niv carot, dostoinstvenicite negovi, ènite negovi i nalo`nicite negovi.
27|5|3|Toga{ gi donesoa zlatnite sadovi koi bea zemeni od Svetili{teto na domot
Bo`ji vo Erusalim i pieja od niv carot i dostoinstvenicite negovi, ènite negovi i
nalo`nicite negovi.
27|5|4|Pieja vino i gi slavea bogovite zlatni i srebreni, bakarni i èlezni, drveni i
kameni.
27|5|5|Vo istiot moment se pojavija prsti od ~ove~ka raka i pi{uvaa sproti
svetilnikot na yidot od carskiot dvorec, i carot gi vide prstite na rakata {to pi{uva{e.
27|5|6|Toga{ carot go izmeni liceto, mislite mu se smutija, pojasot na bedrata mu
olabavi i kolenata negovi po~naa da se udiraat edno so drugo.
27|5|7|Izvika carot silno za da dovedat ma|epsnici, Haldejci i gleda~i: carot
progovori i im re~e na mudrecite vavilonski: "Onoj {to }e go pro~ita toa {to e
napi{ano i mi objasni {to zna~i, }e bide oble~en vo skerlet i okolu vratot }e mu
bide stavena zlatna veri{ka, a vo carstvoto moe }e bide tret dostoinstvenik."
27|5|8|I vlegoa site mudreci carevi, no nikoj ne moè{e da go pro~ita napi{anoto i
da mu go objasni na carot zna~eweto negovo.
27|5|9|Carot Valtazar se razgnevi mnogu i vidot na liceto mu se izmeni, a se smutija
i dostoinstvenicite negovi.
27|5|10|Caricata, pak, vo vrska so zborovite na carot i na dostoinsvenicite negovi
vleze vo sobata kade {to be{e gozbata; progovori caricata i re~e - "Care, da si ìv
doveka, da ne te vozmutuvaat mislita tvoi i da ne se menuva izgledot na liceto tvoe.
27|5|11|Vo carstvoto tvoe ima ~ovek, vo koto e duhot na Boga svetecot; vo denovite
na tvojot tatko se najde vo nego svetlina, razum i mudrost kako mudrosta na
bogovite i carot Navuhodonosor, tvojot tatko, go postavi kako glava na
jasnovidcite, Haldejcite i gleda~ite, li~no tatko ti, carot,
27|5|12|bidej}i vo nego, vo Daniila, komu carot mu go promeni imeto vo Valtazar,
se najde visok duh, znaewe i razum sposoben da tolkuva soni{ta, da tolkuva
zagado~ni raboti i da razvrzuva jazli. Zato neka go povikaat Daniila, i toj }e go
objasni zna~eweto."
27|5|13|Toga{ go vovedoa Daniila pri carot, i carot progovori i mu re~e na Daniila:
"Ti li si Daniil, eden od zarobenite sinovi judejski, kogo mojot tatko, carot, te
dovede od Judeja?
27|5|14|Sum slu{al za tebe deka vo tebe ima duh Bo`ji i svetlina i razum i golema
mudrost.
27|5|15|Eve, mi gi dovedoa mudrecite i ma|epsnicite za da go pro~itaat ona {to e
napi{ano i da mi objasnat {to zna~i toa; no tie ne moèa da mi objasnat.
27|5|16|Za tebe sum ~ul deka moè{ da go objasni{ zna~eweto i da
razvrzuva{ jazli; pa taka, ako moè{ da go pro~ita{ ona, {to e napi{ano i mi
objasni{ {to zna~i, }e bide{ oble~en vo skerlet i okolu vratot tvoj }e ima zlatna
veri{ka, a vo carstvoto moe }e bide{ tret dostoinstvenik."
27|5|17|Toga{ Daniil odgovori i mu re~e na carot: "Darovite neka ti ostanat pri
tebe, a po~estite daj mu gi na drug; a napi{anoto }e mu go pro~itam na carot i
zna~eweto }e mu go objasnam.
27|5|18|Care, Sevi{niot Bog be{e mu daruval na tatko ti Navuhodonosora carstvo,
veli~ie, ~est i slava.
27|5|19|Pred veli~ieto {to mu go be{e dal On, site narodi, plemiwa i jazici treperea i
se pla{ea - kogo saka{e go ubiva{e i kogo saka{e - go ostava{e ìv; kogo saka{e go
izdiga{e, i kogo saka{e go poniùva{e.
27|5|20|A koga srceto negovo se vozgordea i duhot negov se oèsto~i vo drskost, toj
be{e simnat od carskiot prestol i slavata mu be{e odzemena,
27|5|21|a be{e odvoen od sinovite ~ove~ki i srceto negovo zaprilega na yversko, i
ìvee{e so divite osli; go hranea so treva kako vol, a teloto negovo se orosuva{e od
nebeskata rosa, se dodeka ne razbra deka nad ~ove~koto carstvo vladee Sevi{niot
Bog i go postavuva nad nego, kogo saka.
27|5|22|A ti sine negov, Valtazare, ne go smiri srceto svoe, iako go znae{e seto toa.
27|5|23|Tuku se vozgordea protiv Gospoda nebesniot i sadovite od Negoviot dom ti
gi donesoa, pa ti i tvoite velikodostojnici, tvoite èni i nalo`nicite pievte od niv vino
i gi slavevte bogovite srebreni i zlatni, bakarni i èlezni, drveni i kameni, koi ne
gledaat, ni slu{aat, nitu razbiraat; a Boga, vo ~ii race e i tvojata du{a i vo Kogo se
site tvoi pati{ta, ti ne Go proslavi.
27|5|24|Zaradi toa i se pojavija od Nego tie prsti od raka i e napi{ano ova pismo.
27|5|25|A eve {to e napi{ano: Mani, Tekel, Fares.
27|5|26|A eve go zna~eweto na zborovite: Mani - go izbroi Bog carstvoto tvoe i mu
stavi kraj;
27|5|27|Tekel izmeren si na kantar i se najde mnogu lesen;
27|5|28|Fares - carstvoto ti e razdeleni i im e dadeno na Midijanite i Persijancite."
27|5|29|Toga{ po zapoved na Valtazara go oblekoa Daniila vo skerlet i mu stavija
okolu vratot zlatna veri{ka, pa go proglasi za tret velikodostojnik vo carstvoto.
27|5|30|Vo istata no} Valtazar, carot haldejski, be{e ubien.
27|5|31|A Darij Midijaninot go prezede carstvoto, koj toga{ be{e na {eeset i dve
godini.
27|6|1|Mu se svide na Darija na carstvoto da postavi sto i dvaeset satrapi za da bidat
upraviteli vo celoto carstvo.
27|6|2|A nad niv trojca knezovi, od koi eden be{e Daniil - na kogo satrapite }e mu
davaat smetka, za da ne bide carstvoto pretovareno.
27|6|3|Daniil gi nadminuva{e drugite knezovi i satrapi, bidej}i vo nego ima{e visok
duh, i carot ve}e se misle{e da go postavi nad celoto carstvo.
27|6|4|Toga{ knezovite i satrapite smislija predlog da go obvinat Daniila vo
upravuvaweto so carstvoto, no nikako ne moèa da najdat povod, nitu pak gre{ka,
bidej}i toj be{e veren i nema{e nikakva pogre{ka ni vina.
27|6|5|No tie lu|e rekoa: "Nema da najdeme pri~ina protiv Daniila, ako ne najdeme
protiv nego ne{to vo Zakonot na negoviot Bog."
27|6|6|Toga{ tie knezovi i satrapi otidoa pri carot i mu rekoa vaka: "Care Darie, ìv
da si doveka!
27|6|7|Site knezovi vo carstvoto, namesnicite, satrapite, sovetnicite i voenite
na~alnici se soglasija pome|u sebe da se izdade carska naredba i da se objavi
zapoved: sekoj {to vo tekot na trieset dena }e se moli na koj i da bilo bog ili ~ovek,
osven na tebe, care, nego da go frlat vo lavovska jama.
27|6|8|I taka, utvrdi go care toa re{enie i potpi{i ja naredbata za da ne se izmenuva,
kako zakon Midijanski i Persijski i da ne bide naru{en."
27|6|9|Carot Darij go potpi{a re{enieto i zapovedta.
27|6|10|A Daniil, {tom razbra deka e potpi{ana takva povelba, otide vo domot svoj.
Prozorcite na negovata dvorna soba mu bea otvoreni sprema Erusalim, toj tripati vo
tekot na denot gi priklonuva{e kolenata svoi i mu se mole{e na svojot Bog i Go
slavoslove{e, kako {to go prave{e toa i porano.
27|6|11|Toga{ tie lu|e, demnej}i go, go najdoa Daniila deka se moli i bara milost
pred svojot Bog;
27|6|12|potoa otidoa i mu kaàa na carot za carskata zapoved: "Neli ti potpi{a
povelba deka sekoj ~ovek, koj vo tekot na trieset dena }e mu se moli na koj i da
bilo bog ili ~ovek, osven na tebe, care, da bide frlen vo lavovska jama?" Carot
odgovori i re~e: "Toj zbor e cvrst kako i zakonot na Midijanite i Persijancite, {to ne
dopu{ta izmeni."
27|6|13|Toga{ tie odgovorija i mu rekoa na carot: "Daniil, koj e od zarobenite sinovi
od Judeja, ne obrnuva vnimanie ni na tebe, care, nitu na povelbata koja si ja
potpi{al, tuku po tripati na den se moli so svoi molitvi."
27|6|14|Carot koga go ~u toa, mnogu se jadoasa i si stavi pri srce da go spasi
Daniila i duri do zajdisonce mnogu razmisluva{e da go izbavi.
27|6|15|No onie lu|e dojdoa pri carot i mu rekoa: "Care, znaj deka spored zakonot
na Midjanite i Persijcite niedno re{enie ili zapoved, potvrdeno od carot ne moè da
se izmeni."
27|6|16|Toga{ carot zapoveda, i go dovedoa Daniila, pa go frlija vo lavovskata
jama; toga{ carot mu re~e na Daniila: "Tvojot Bog, Komu bez prestan Mu sluì{,
On neka te izbavi!
27|6|17|Pa donesoa kamen, go stavija vrz otvorot na jamata, i carot go zape~ati so
svojot prsten i so prstewata na velikodostojnicite svoi, za da ne se izmeni ni{to po
odnos na Daniila.
27|6|18|Potoa carot si otide vo svojot dvor, legna da spie bez ve~era, pa duri i
pora~a da ne mu donesat hrana, no sonot bega{e od nego.
27|6|19|A utredenta carot stana vo zori i brzo se upati kon lavovskata jama;
27|6|20|i koga se pribliì do jamata, so naàlen glas go povika Daniila i mu re~e:
"Daniile, slugo na ìviot Bog! Tvojot Bog, Komu bez prekin Mu sluì{, moè li da
te izbavi od lavovite?"
27|6|21|Toga{ Daniil mu odgovori na carot: "Care, da si ìv doveka!
27|6|22|Mojot Bog go isprati svojot angel i im ja zatvori ustata na lavovite, taka {to
tie ne me povredija, oti jas izlegov pred Nego ~ist, pa i pred tebe, care, ne sum
izvr{il nikakov prestap."
27|6|23|Toga{ carot mnogu se zaraduva za Daniila i zapoveda da go izvadat od
jamata; go izvadija Daniila od jamata, i nikakva povreda ne se zabeleà na nego,
otoi toj veruva{e vo svojot Bog.
27|6|24|Carot zapoveda, pa gi dovedoa onie lu|e, {to go obvinuvaa Daniila, i gi frli
vo lavovskata jama, kako niv samite, taka i decata nivni i ènite nivni i u{te ne bea
stignale do dnoto na jamata, lavovite gi bea zgrabile i im gi bea zdrobile site nivni
koski.
27|6|25|Potoa carot Darij im napi{a na site narodi, plemiwa i jazici koi ìveeja po
celata zemja: "Mirot da vi se umnoì!
27|6|26|Izdavam povelba vo sekoja oblast na carstvoto moe da treperat i da se
pla{at pred Daniiloviot Bog, za{to On e Bog ìv i ve~no ìvee, a carstvoto Negovo
e nepobedlivo, i Negovoto vladenie e beskrajno.
27|6|27|On izbavuva i spasuva, pravi ~udesa i znaci po neboto i zemjata; On go
izbavi Daniila od silata na lavovite."
27|6|28|I taka Daniilo ìvee{e dobro i za caruvaweto na Darij, a i vo caruvaweto na
Kir Persiski.
27|7|1|Vo prvata godina na Valtazara, vavilonskiot car, Daniil vide son proro~ki i
videnija vo glavata svoja vrz svoeto leglo. Toga{ toj go zapi{a toj son, otkako go
zabeleà glavnoto.
27|7|2|I po~na da zboruva Daniil, pa re~e: "Vidov vo no}noto svoe videnie, a tamu,
~etiri nebesni vetra se borea nad golemo more,
27|7|3|i ~etiri golemi yvera izlegoa od moreto, sekoj poinakov od drugiot.
27|7|4|Prviot be{e kako lav, no so krilja orlovi: gledav dodeka ne mu gi iskubaa
kriljata i potoa be{e krenat od zemjata, se ispravi na nozete kako ~ovek i mu se
dade ~ove~ko srce.
27|7|5|I ete, u{te eden yver, vtor, sli~en na me~ka, stoe{e od ednata strana i ima{e
tri rebra vo ustata negova, me|u zabite; nemu mu be{e re~eno ova: "stani i jadi
mnogu meso!"
27|7|6|Potoa vidov, pak, u{te eden yver, kako leopard: na grbot ima{e ~etiri krilja
od ptica, i ~etiri glavi ima{e toj yver, i mu be{e dadena vlast.
27|7|7|Potoa vidov od no}nite videnija i ete, ~etvrti yver, stra{en i uàsen i mnogu
silen; ima{e golemi èlezni zabi; toj jade{e i zdrobuva{e, a ostatocite gi gaze{e so
nozete; toj se razlikuva{e od site porene{ni yverovi, i ima{e deset rogovi.
27|7|8|Gi gledav tie rogovi, i ete, me|u niv se pojavi u{te eden mal rog, a tri od
prvite rogovi bea so koren, istrgnati pred nego, na toj rog ima{e o~i, kako ~ove~ki
o~i, i usta {to zboruva nadueno.
27|7|9|Vidov najposle deka se postavija prestoli i sedna Starec; oblekloto mu be{e
belo kako sneg, a kosata na glavata Negova kako ~ista volna; prestolot Negov
li~e{e na ognen plamen, a trkalata mu bea kako ogan {to plamti.
27|7|10|Reka ognena izletuva{e i minuva{e pred Nego; iljada iljadi mu sluèa, i
desetina iljadi po deset iljadi stoeja pred Nego; sednaa sudiite i knigite se otvorija.
27|7|11|Toga{ vidov deka za iskaànite gordi zborovi, {to rogot gi govore{e, yverot
be{e ubien pred o~ite moi i teloto negovo sma~kano i predadeno na ogan za da
izgori.
27|7|12|I od drugite yverovi vlasta be{e odzemena i ìvotot nivni se prodolì samo
do izvesno vreme i do rok.
27|7|13|Vidov vo no}nite videnija, a toa na nebesnite oblaci kako da ide{e Sinot
ôve~ki, dojde do Starecot i zastana pred nego.
27|7|14|I Nemu Mu se dade vlast, slava i carstvo, za da Mu sluàt site narodi,
plemiwa i jazici; vladenieto Negovo e vladenie ve~no, koe nema da izmine, i
carstvoto Negovo nema da se razru{i.
27|7|15|Duhot moj zatreperi vo mene, Daniila, vo teloto moe i videnijata na glavata
moja se smutija.
27|7|16|Se pribliìv do eden od onie {to stoeja napred i go pra{av za vistinskoto
zna~ewe na seto toa, i toj po~na da zboruva so mene i mi ja objasni smislata na
re~enoto:
27|7|17|"Ovie golemi yverovi, ~etiri na broj, ozna~uvaat deka ~etiri cara }e se
izdignat od zemjata.
27|7|18|Potoa, svetiite na Sevi{niot }e go zemat carstvoto i }e vladeat so nego i vo
veki vekov."
27|7|19|Toga{ zamoliv to~no objasnuvawe za ~etvrtiot yver {to se razlikuva{e od
site i koj be{e mnogu stra{en, so èlezni zabi i bakarni nokti izeduva{e i tro{e{e, a
ostatocite gi gaze{e so nozete,
27|7|20|i za desette rogovi {to bea na negovata glava i za drugiot {to se pojavi, pred
koj padnaa trite, za onoj ist rog, na koj ima{e o~i i usta {to zboruvaa gordo i kako
da stana pogolem od drugite.
27|7|21|Vidov kako toj rog vode{e borba so svetiite i gi nadviva{e,
27|7|22|dodeka najposle ne dojde Starecot po opredeleni dni i sudot be{e daden na
svetiite od Sevi{niot, pa nastapi vreme svetiite da go zavladeat carstvoto.
27|7|23|Osven toa toj re~e: "êtvrtiot yver go ozna~uva ~etvrtoto carstvo {to }e
postoi na zemjata, razli~no od site carstva i {to }e ja izede celata zemja, }e ja gazi
i }e ja izma~uva.
27|7|24|A desette rogovi zna~at deka od toa carstvo }e se krenat deset carevi i potoa
}e se pojavi drug, poinakov od porene{nite i }e gi pokori trite cara.
27|7|25|I protiv Sevi{niot }e zboruva i }e gi ugnetuva svetiite na Sevi{niot; duri }e
si pomisli da gi izmeni vremiwata nivni i zakoni, pa i tie da bidat predadeni vo
rakata negova za vreme i za vremiwa i za polovina vreme.
27|7|26|Potoa }e sednat sudiite i }e ja odzemat od nego vlasta da pogubuva i da
istrebuva do kraj,
27|7|27|a carstvoto i vlasta i carskoto veli~ie po celiot podnebesen svod }e mu se
dade na narodot od svetiite na Sevi{niot, ~ie carstvo e carstvo ve~no i site
golemodostojnici }e mu sluàt i }e mu se pokoruvaat nemu."
27|7|28|Tuka e krajot na ovoj zbor. Mene, Daniila, silno me vozmutija
razmisluvawata moi, i liceto mi se izmeni, no slovoto go zapaziv vo srceto svoe.
27|8|1|Vo tretata godina od caruvaweto na carot Valtazar, jas Daniil, imav vtoro
videnie po onie {to mi se bea javile porano.
27|8|2|I vidov vo videnieto, i koga gledav, jas bev vo Suza, prestolninata na
Elamskata oblast, i vidov vo videnieto kako da bev pri rekata Ulaj.
27|8|3|Gi krenav o~ite i vidov: a tamu pri rekata stoi eden oven: toj ima{e dva roga
i rogovi visoki, no edniot be{e povisok od drugiot i povisokiot se izvi{i podocna.
27|8|4|Vidov kako toj oven bode{e kon zapad, kon sever i kon jug i nieden yver ne
moè{e da ustoi protiv nego, i nikoj ne moè{e da se izbavi od nego; toj vr{e{e {to
saka{e i se osili.
27|8|5|So vnimanie go gledav toa i ete, od zapad ide{e eden kozel, koj ja izodi
celata zemja, ne dopiraj}i se do nea; i toj kozel ima{e znamenit rog me|u o~ite svoi.
27|8|6|Se vpu{ti vrz onoj oven {to ima{e rog i koga go vidov kako stoi kraj rekata,
toj se frli vrz nego so silna jarost.
27|8|7|I vidov koga toj se pribliì do ovenot, svirepi se frli na nego i mu gi skr{i
dvata roga; i na ovenot ne mu stigaa silite da ustoi protiv nego, pa zatoa go kutna na
zemja i go zgazi, i nema{e nikoj ovenot da go izbavi od nego.
27|8|8|Toga{ kozelot mnogu se vozgordea; no koga se zasili, golemiot rog mu se
skr{i i na toa mesto mu izniknaa ~etiri, svrteni sprema ~etirite vetra nebesni.
27|8|9|I od edniot od niv izleze sreden rog, koj narasna mnogu sprema jug i sprema
istok i sprema ubavata strana,
27|8|10|pa se izdigna do nebesnata vojska, sobori na zemjata del od taa vojska i od
yvezdite i gi sma~ka;
27|8|11|se izdigna duri i nad Voda~ot na taa vojska, Mu ja odzede sekojdnevnata
`rtva i go urna mestoto na Negovata svetiwa;
27|8|12|i vojskata be{e predadena zaedno so sekojdnevnata `rtva poradi bes~estieto;
a toj, otkako ja sobori vistinata na zemajta, dejstuva{e i uspeva{e.
27|8|13|I ~uv eden od svetiite da zboruva, i toj svetija mu re~e na eden koj
pra{uva{e: "Do koga }e trae toa videni za sekojdnevnata `rtva i za bes~esnoto
opusto{uvawe, koga svetlinata i vojskata bea stapkani?"
27|8|14|I mi re~e: "Dve iljadi i trista ve~eri i utrini; i toga{ svetili{teto }e se o~isti."
27|8|15|I koga jas, Daniil, go gledav toa videnie i zamoliv za negovoto zna~ewe, ete
pred mene zastana nekakov lik na ~ovek.
27|8|16|I ~uv od sredinata na Ulaj ~ove~ki glas, koj izvika i re~e: "Gavriile, objasni
mu go toa videnie!"
27|8|17|I se pribliì toj do mestoto kade {to stoev i koga dojde, jas se upla{iv i
padnav ni~kum; a toj mi re~e - znaj sine ~ove~ki deka videnieto se odnesuva na
krajot od vremeto.
27|8|18|I koga zboruva{e toj so mene, jas leèv ni~kum na zemjata bez ~uvstva; no
toj se dopre do mene i me postavi na moeto mesto,
27|8|19|pa mi re~e: "Eve ti otkrivam {to }e bide vo poslednite denovi na gnevot;
za{to toa se odnesuva na krajot od opredelenoto vreme.
27|8|20|Ovenot so dvata roga {to gi vide toa se midijskiot car i persiskiot.
27|8|21|A kosestiot kozel e carot na Grcija, dodeka golemiot rog {to se nao|a me|u
negovite o~i, toj e nejziniot prv car:
27|8|22|toj e zdroben i mesto nego izlegoa drugi ~etiri: toa se ~etirite carstva {to }e
se izdignat od toj narod, no ne so negova sila.
27|8|23|A kon krajot na carstvoto nivno koga otstapnicite }e ja ispolnat merkata na
svoite bezzakonija, }e se izdigne eden car besremen i iskusen vo spletkarewe;
27|8|24|negovata mo} }e se zacvrsti, iako ne so negovata sila; toj }e vr{i ~udni
pusto{ewa i }e uspeva, }e dejstvuva i }e pogubuva junaci i narodi na svetiite;
27|8|25|so umot negov }e napreduva i spletkarstvoto vo rakata negova; vo srceto }e
se vozgordee i vo mirno vreme }e pogubi mnozina; toj }e se krene protiv Knezot
nad knezovite, no }e bide pobeden - ne so raka.
27|8|26|A videnieto za ve~erta i utrinata za koe ti se re~e e vistinsko, no ti sokri go
toa videnie oti se odnesuva na dale~ni vremiwa."
27|8|27|Jas, Daniil, isto{ten i bolen bev nekolku dni, potoa stanav i po~nav da se
zanimavam so carskite raboti; se ~udev na toa videnie i ne go razbirav.
27|9|1|Vo prvata godina od caruvaweto na Darij, sinot na Asuira, od midijski rod,
koj be{e postaven za car nad haldejskoto carstvo,
27|9|2|vo prvata godina na negovoto caruvawe, jas, Daniil, go razbrav spored
knigite brojot na godinite za slovoto {to be{e mu go kaàl Gospod na Jeremija,
deka sedumdeset godini }e se navr{at nad opusto{eniot Erusalim.
27|9|3|I go svrtev liceto svoe kon Gospoda Boga so molitva i so molba, vo post, vo
kostret i pepel.
27|9|4|I mu se molev na Gospoda mojot Bog, se ispovedam i Mu rekov: "Te molam,
Gospodi, Boè Veliki i ~udesen, Koj pazi{ na zavetot i ima{ milost za onie koi Te
sakaat i koi gi pazat Tvoite zapovedi!
27|9|5|Zgre{ivme, postapivme bezzakono, dejstvuvame ne~esno, se protivevme i
otstapivme od Tvoite zapovedi i od Tvoite naredbi
27|9|6|i ne gi slu{avme Tvoite slugi, prorocite, koi im zboruvaa od Tvoe ime na
carevite na{i i na dostoinstvenicite na{i, na tatkovcite na{i i na siot narod od
zemjata.
27|9|7|Vo Tebe, Gospodi, ima pravda, a vo nas - sram na licata, kako {to e denes kaj
sekoj Judeec, pri ìtelite na Erusalim i vo siot Izrail, i kaj bli`niot i kaj dale~niot, po
site krai{ta kade {to si gi progonil zaradi nivnoto otstapini{tvo, so koe otstapija od
Tebe.
27|9|8|Gospodi, kaj nas na licata na{i ima sram, pri carevite na{i, pri knezovite na{i
i pri tatkovcite na{i, za{to zgre{ivme pred Tebe.
27|9|9|A pri Gospoda, na{iot Bog, ima milosrdenost i pro{tevawe, bidej}i nie
stanavme protiv Nego
27|9|10|I ne go slu{avme glasot na Gospoda, na{iot Bog za da postapime spored
Negovite zakoni {to ni gi dava preku svoite slugi - prorocite.
27|9|11|I siot Izrail go prestapi Tvojot zakon i se odvrati za da ne go slu{a Tvojot
glas; pa zatoa vrz nas se izlea prokleststvo i kletva, {to se napi{ani vo zakonot
Mojseev, slugata Bo`ji; oti zgre{ivme pred Nego.
27|9|12|I On gi izvr{i zborovite Svoi {to gi kaà protiv nas i protiv na{ite sudii, koi
ne sudea, ispra}aj}i protiv nas golema beda kakva {to nemalo pod nebesata i kakva
{to se izvr{uva nad Erusalim.
27|9|13|Kako {to e napi{ano vo zakonot Mojseev, taka ne postigna seto toa zlo; no
ne go molevme Gospoda, na{iot Bog, za da se oslobodime od bezzakonijata svoi i
da ja razbereme Tvojata vistina.
27|9|14|Gospod vnimava{e nad toa zlo i go isprati vrz nas; oti praveden e Gospod
na{iot Bog vo site Svoi dela {to gi vr{i, no nie ne go slu{avme glasot Negov.
27|9|15|I sega, Gospodi, Boè na{, Ti {to go izvede narodot Svoj od zemjata
Egipetska so silna raka, Ti ja pokaà slavata Svoja kako denes; zgre{ivme,
postapivme ne~esno.
27|9|16|Gospodi, po seta Tvoja pravda neka se odvrati gnevot Tvoj i negoduvaweto
Tvoe od Tvojot grad, Erusalim, od Svetata Tvoja Gora; za{to za grevovite na{i i za
bezzakonijata na tatkovicte na{i Erusalim i narodot Tvoj e porugan, kaj site, {to ne
opkruùvaat.
27|9|17|A sega ~uj ja, Boè na{, molitvata na Tvojot sluga i negovoto molewe, pa
zaradi Tebe, Gospodi, pogledaj so svetloto Tvoe lice na opusto{enoto Tvoe
svetili{te.
27|9|18|Prikloni go, Boè moj, uvoto Svoe i poslu{aj, otvori gi o~ite Svoi i pogledaj
gi na{ite pusto{i i gradot, nad koj se priziva imeto Tvoe; oti nie gi prinesuavme
molewata svoi pred Tebe, nadevaj}i se ne na na{ata pravednost, tuku na Tvojata
golema milosrdnost.
27|9|19|ûj Gospodi, Gospodi prosti ni, Gospodi pogledaj i izvr{i, ne zabavaj poradi
samiot Tebe, Boè moj, za{to imeto Tvoe se priziva nad Tvojot grad i nad Tvojot
narod!"
27|9|20|Dodeka zboruvav i se molev i gi ispovedav grevovite svoi i grevovite na
mojot narod Izrailot i ja prinesuvav molbata svoja pred Gospoda, mojot Bog, za
svetata Gora na mojot Bog,
27|9|21|dodeka ja prodolùvav molitvata, ~ovekot Gavriil kogo go bev videl vo
porane{noto videnie, doleta brzo, se dopre do mene vo vremeto na ve~ernata `rtva,
27|9|22|me vrazumi, govore{e so mene i re~e: "Daniile, sega izlegov za da te
nau~am da razbira{.
27|9|23|Vo po~etokot na tvoeto molewe se pojavi tvojot zbor i jas dojdov da ti go
soop{tam, za{to ti si ~ovek sakan; pa taka, vnesi se vo zborot i razberi go videnieto.
27|9|24|Sedumdesette sedmici se opredeleni za tvojot narod i za svetiot tvoj grad za
da bide pokrien prestapot, za da bidat zape~ateni grevovite i izbri{ani
bezzakonijata, za da bide dovedena ve~nata pravda, za da bide zape~ateno sekoe
videni i prorok i da bide pomazan Svetiot na svetiite.
27|9|25|I taka, znaj i razberi: od vremeto koga izleze zakonot za obnovuvawe na
Erusalim, do Hrista Vladikata se sedum sedmici i {eeset i dve sedmici; i }e se vrati
narodot i odnovo }e se izgradat ulici i yidovite, no vo te{ki vremiwa.
27|9|26|I po {eeset i dvete sedmici Hristos }e bide predaden na smrt i sud nema da
ima: a gradot i svetili{teto }e bidat razru{eni od narodot na voda~ot {to }e dojde, i
krajot }e mu bide kako od poplava, i do krajot na vojnata }e ima opusto{uvawe.
27|9|27|I vo edna sedmica }e go potvrdi zavetot za mnozina, a vo polovinata na
sedmicata }e prestane `rtvata i prinosot, a na kriloto od svetili{teto }e nastapi
merzost na zapustuvaweto i krajot na predopredelenata pogibel }e go postigne
opusto{itelot."
27|10|1|Vo tretata godina na persiskiot car Kir bi otkrovenie do Daniila, koj se
vika{e Valtazar, i vistinsko be{e toa otkrovenie i so golema sila. Toj go razbra toa
otkrovenie i go objasni toa videnie.
27|10|2|Vo tie dni jas, Daniil, bev taèn celi tri sedmici.
27|10|3|Vkusen leb ne jadev; meso i vino ne vleze vo ustata moja, i masla ne
upotrebiv, dodeka ne zavr{ija trite sedmici.
27|10|4|A vo dvaeset i ~etvrtiot den od prviot mesec, se najdov pokraj bregot na
golemata reka Tigar;
27|10|5|gi krenav o~ite ugore i vidov: ete eden ~ovek, oble~en vo lenena oblaka, a
krstot mu be{e prepa{an so zlato od Ufaz.
27|10|6|Teloto negovo izgleda{e kako topaz, liceto - kako svetkavica - o~ite mu bea
kako zapaleni svetila, racete negovi i nozete negovi izgledaa kako sjaen bakar i
glasot na zborovite negovi kako glas na mnogu lu|e.
27|10|7|I samo jas edniot, Daniil, go vidov toa videnie, a lu|eto {to bea so mene ne
go vidoa toa videnie; no strav golem gi obzede, i tie izbegaa za da se sokrijat;
27|10|8|Ostanav sam i go gledav toa golemo videnie, no vo mene ne ostana sila i
vidot na liceto moe se izmeni mnogu, ne ostana vo mene bodrost.
27|10|9|I go ~uv glasot na zborovite negovi; i {tom go ~uv glasot na zborovite
negovi, nenajdeno padnav ni~kum i leèv so liceto kon zemjata.
27|10|10|No ete, raka edna se dopre do mene i me ispravi na kolenata moi i na
dlankite od racete moi.
27|10|11|Pa mi re~e toj: "Daniile, sakani ~oveku, zadalabo~i se vo zborovite {to }e
ti gi kaàm, i ispravi se na nozete svoi, za{to pri tebe sum deneska ispraten." [tom
mi gi kaà tie zborovi, jas stanav rastreperen.
27|10|12|No toj mi re~e: "Ne boj se Daniile! Od priviot den koga go upravi srceto
svoe za da postigne{ razbirawe i da se smiri{ pred tvojot Bog, zborovite tvoi bea
primerni, i jas sakav da dojdam spored zborovite tvoi.
27|10|13|No knezot na persiskoto carstvo stoe{e sproti mene dvaeset i eden den; a
toa e Mihail, eden od prvite knezovi, dojde da mi pomogne i jas ostanav tamu pri
persiskiot car.
27|10|14|A sega dojdov da ti soop{tam, {to }e se slu~i so tvojot narod vo poslednite
vremiwa, za{to videnieto se odnesuva kon dale~ni dni."
27|10|15|Dodeka mi zboruva{e takvi zborovi, padnav ni~kum na zemjata i onemev.
27|10|16|No ete, ete eden sli~en na sinovite ~ove~ki se dopre do usnite moi i jas ja
otvoriv ustata svoja, po~nav da zboruvam i mu rekov na onoj {to stoe{e pred mene:
"Gospodare moj, od ova videnie utrobata vo mene se prevrte i vo mene ne ostana
sila.
27|10|17|Pa kako moè slugata Tvoj Gospodi, da zboruva so mojot Gospodar? oti
vo mene nema sila, i di{eweto moe zaprelo."
27|10|18|Toga{ pak se dopre do mene toj ~ove~ki obraz, me potkrepi
27|10|19|i re~e: "Ne boj se, sakan ~oveku, mir da ima{; ohrabri se, ohrabri se!" i
koga zboruva{e toj so mene, jas se zakrepiv i rekov: "Zboruvaj Gospodi moj, za{to
ti me potkrepi."
27|10|20|I toj mi re~e: "Znae{ li zo{to dojdov pri tebe? sega }e se vratam za da se
boram so persiskiot knez; a {tom }e izlezam jas, }e dojde gr~kiot knez.
27|10|21|No jas }e ti soop{tam {to e napi{ano vo vistinskoto pismo; i nema nikoj
drug, {to }e mi pomogne vo toa, osven Mihail, va{iot knez."
27|11|1|I taka, od prvata godina na Midjaninot Darij jas mu stanav pomo{nik i
potkrepa.
27|11|2|Sega }e ti ja kaàm vistinata: eve, u{te trojca carevi }e se izdignat vo
Persija; potoa ~etvriot }e gi nadmine site so golemo bogatstvo, i koga }e go
namnoì bogatstvoto svoe, }e gi krene site protiv gr~koto carstvo.
27|11|3|Potoa }e se pojavi silen car, koj }e vladee so goelma vlast i }e dejstvuva
spored svojata volja.
27|11|4|No, koga }e se izdigne toj, carstvoto negovi }e se sru{i i }e se razdeli na
~etirite vetra nebesni i nema da pomine na negovite potomci, i ne so takva vlast, so
koja toj gospodare{e; zatoa {to carstvoto negovo }e se rasturi i }e padne na drugi, a
ne na niv.
27|11|5|I ju`niot car }e se zasili, i eden od knezovite negovi }e stane posilen od
nego i }e vladee, i vlasta negova }e bide golema.
27|11|6|No po nekolku godini tie }e se sprijatelat i }erkata na ju`niot car }e dojde
pri severniot car za da gi sredi pravilno odnosite pome|u niv; no taa nema da ja
zadrì silata vo racete svoi, i nema da go oddrì nejziniot rod, tuku tie }e bidat
predadeni, kako taa, taka i onie, {to }e ja pridruùvaat; i rodeniot od nea, kako i
onie {to i pomagale vo toa vreme.
27|11|7|No }e se izdigne fidanka od korenot nejzin, }e dojde pri vojskata, }e vleze
vo tvrdinite na severniot car, }e dejstvuva vo niv i }e se zasili.
27|11|8|Duri i bogovite nivni, idolite nivni zaedno so skapite sadovi, srebreni i
zlatni, }e gi odnese kako plen vo Egipet i nekolku godini }e vladee posilno od
severniot car.
27|11|9|I toj, ako i vleze vo carstvoto na ju`niot car, pak }e se vrati vo zemjata
svoja.
27|11|10|Potoa, }e se vooruàt sinovite negovi i }e soberat mnogubrojna vojska; a
eden od niv brzo }e zamine, }e poplavi i }e zamine, i potoa vra}aj}i se, }e se bori
so nego do tvrdinata negova.
27|11|11|I ju`niot car }e se naluti, pa }e izleze da se udri so nego, so severniot car,
i }e izvede golema vojska i vojskata }e bide predadena vo racete negovi.
27|11|12|Toga{ vojskata }e se ohrbri, i srceto na carot }e se zaraduva; toj }e sobori
mnogu iljadi, no so toa nema da stane posilen,
27|11|13|bidej}i severniot car }e se vrati i }e izvede pove}e vojska od porane{nata i
po nekolku godini }e dojde so golema vojska i so golemo bogatstvo.
27|11|14|Vo toa vreme mnozina }e stanat protiv ju`niot car, i buntovnicite me|u
sinovite na tvojot narod }e se krenat, za da se ispolni videnieto, i }e padnat.
27|11|15|I }e dojde severniot car, }e napravi opkop i }e go zavladee ukrepeniot
grad, i nema da se dodràt mi{kite na jug, nitu negoavta izbrana vojska: }e nema
sila da se sprotivstvati.
27|11|16|I koj }e izleze vo presret, }e dejstvuva spored negovata volja i nikoj ne }e
moè da ustoi pred nego; i ìveali{teto svoe }e go psotavi vo slavnata zemja, i
taa }e nastrada od rakata negova.
27|11|17|I }e naumi da navleze vo carstvoto svoe so site sili, a i pravednite so nego,
i }e go napravi toa; i }e mu dade }erka od ènite svoi za èna, za da go pogubi, no
taa namera nema da se ispolni, i toj ne }e ima nikakva korist od toa.
27|11|18|Potoa }e go svrti liceto svoe kon ostrovite i }e zavladee mnogu od niv; no
ede voda~ }e go prekrati naneseniot sram od nego i duri svojot sram }e go prefrli
vrz nego.
27|11|19|Potoa }e go svrti liceto svoe kon tvrdinite na svojata zemja, no }e se
sopne, }e padne i nema da gi osvoi.
27|11|20|Na negovo mesto }e se izdigne drug {to }e prati dano~nik za da mine po
carstvoto na slavata. No i toj po nekolku dni }e zagine, i toa ne od vostanie, nitu vo
boj.
27|11|21|A na negovo mesto }e se izdigne prezreniot, i nema da mu dadat carski
po~esti; no toj }e dojde bez {um i so lagi }e go osvoi carstvoto.
27|11|22|I napa|a~ite }e bidat potopeni i pobedeni od nego, duri i knezot so kogo se
povrzal.
27|11|23|Oti, otkako stapi vo sojuz so nego, toj }e dejstvuva so izmama i }e se
iska~i i }e se odrì na vrvot so malku narod.
27|11|24|Toj }e vleze vo mirni i plodni krai{ta i }e go izvr{i ona {to ne go pravele
tatkovcite negovi i tatkovcite na tatkovcite negovi; plenot, zagrabeniot imto i
bogatstvoto }e go tro{i kako svoe i za tvrdinite }e pomisluva, no samo za nekoe
vreme.
27|11|25|Potoa }e se ohrabri duhot negov i so mnogubrojna vojska }e se krene
protiv ju`niot car; ju`niot car }e izleze vo vojna so golema i u{te posilna vojska, no
nema da se dodrì, oti protiv nego }e ima spletki.
27|11|26|Duri i onie {to jadat leb so nego }e mu stanat ubijci, i vojskata }e mu se
raspu{ti, pa taka mnogumina }e padnat ubieni.
27|11|27|Vo srceto na dvata cara }e ima spletki, i }e sednat na edna trpeza i }e
zboruvaat laga, no nema ni{to da se slu~i, za{to krajot e odloèn do opredelenoto
vreme
27|11|28|i taka }e se vrati toj vo svojata zemja so golemo bogatstvo i so
neprijatelska zamisla protiv svetiot zavet, i }e go ispolni i }e se vrati vo zemjata
svoja.
27|11|29|Vo opredelenoto vreme toj pak }e pojde protiv jug, no posledniot pohod
nema da bide kako porane{niot,
27|11|30|bidej}i istovremeno so nego }e dojdat kitimskite korabi, }e oslabi so duhot
i }e se vrati, }e se ozlobi protiv svetiot zavet i }e ja izvr{i svojata namera i pak }e
se dogovori so otstapnicite od svetiot zavet.
27|11|31|I }e postavi opredelen odred vojska {to }e go oskvernuva svetili{teto na
silata, }e ja ukine sekojdnevnata `rtva i }e postavi merzost na zapustuvawe.
27|11|32|So lukavstvo }e gi privle~e kon sebe onie {to psotapuvaat ne~esno protiv
zavetot; no lu|eto koj Go po~ituvaat svojot Bog, }e se zasilat i }e dejstvuvaat.
27|11|33|I razumnite od narodot }e vrazumuvaat mnozina, makar i nekoe vreme da
stradaat od me~ i ogan, od ropstvo i grabe`.
27|11|34|I vo vremeto na stradaweto svoe }e imaat izvesna pomo{ i mnozina }e se
prisoedinat kon niv, no dvoli~no -
27|11|35|i od razumnite nekoi }e postradaat za da gi ispitaat, o~istat, i obelat za
poslednoto vreme, za{to u{te ima vreme do rokot.
27|11|36|I }e postapuva toj car spored svojata volja, }e se krene i }e se vozveli~i
povisoko od sekoe boèstvo, }e po~ne da huli na Boga nad bogovite i }e uspeva, se
dodeka ne se ispolni gnevot; za{to, ona {to e predopredeleno, toa i }e se izvr{i.
27|11|37|Za bogovite na tatkovcite svoi nema ni da pomisli, ni èlba za èni nema da
ima, duri ni nikakvo boèstvo nema da uvaùva, bidej}i }e se vozgordee pogore od
site.
27|11|38|No }e ukaùva po~est na boga {to tatkovcite negovi ne go znaele, }e go
~esti so zlato i srebro i dragoceni kamewa, mesto Boga koj e najsilen.
27|11|39|I }e izgradi silna tvrdina so tu| bog: na onie, {to }e go priznavaat, }e im gi
zgolemuva po~estite i }e im dava vlast nad mnozina i zemja }e razdava kako
nagrada.
27|11|40|Kon krajot na vremeto ju`niot car }e se sudri so nego i severniot car }e se
vpu{ti kako bura vrz nego so koli, kowanici i mnogubrojni korabi, }e napadne na
oblastite, }e gi poplavi i }e mine preku niv.
27|11|41|I }e vleze vo najubavata zemja, a mnogu oblasti }e postradaat, od rakata
negova }e se spasat samo Edom, Moav i golem broj od sinovite Amonovi.
27|11|42|]e ja protegne rakata svoja vrz razni zemji; nema da se spasi ni zemjata
Egipetska.
27|11|43|]e osvoi zlatni i srebreni riznici i razni skapoceni raboti od Egipet; Livijcite
i Etiopjanite }e trgnat po nego.
27|11|44|No glasovite od istok i od sever }e go smutat, pa toj }e izleze so najgolema
jarost za da istrebuva i pogubuva mnozina,
27|11|45|i }e gi raspne carskite {atori me|u moreto i gorata na preslavnoto svetili{te;
no }e mu dojde krajot, i nikoj nema da mu pomogne.
27|12|1|I vo toa vreme }e se krene Mihail, golemiot knez, koj }e gi brani sinovite na
tvojot narod, i }e nastane vreme te{ko, kakvo {to nemalo otkako postojat lu|eto, pa
se do denes; no }e se spasat vo toa vreme od tvojot narod site, koi }e se najdat deka
se zapi{ani vo knigata.
27|12|2|I mnogumina od onie {to spijat vo zemniot prav }e se razbudat - edni za
ìvot ve~en, a drugi za ukor i sram.
27|12|3|I razumnite }e sjajat kako svetila na neboto, i onie {to mnozina povratile
kon pravda - kako yvezdite, vo veki, zasekoga{.
27|12|4|"A ti, Daniile, sokri gi ovie zborovi i zape~ati ja ovaa kniga do poslednoto
vreme; mnozina }e ja pro~itaat i znaeweto }e se umnoì."
27|12|5|Toga{ jas, Daniil, pogledav i ete pred mene stojat dvajca drugi, eden od
ednata strana na rekata, a drug od drugata strana na rekata.
27|12|6|Edniot mu re~e na ~ovekot so lenena oblaka koj stoe{e nad rekata:
"Koga }e bide krajot na ovie ~udni raboti?"
27|12|7|I ~uv, koga ~ovekot so lenenata obleka, {to se nao|a{e nad rekata, otkako ja
krena desnata i levata raka kon neboto, se zakolna vo ve~no @iviot, deka seto
toa }e se izvr{i kon krajot na vremeto i vremiwata i poluvremeto i po zavr{uvaweto
snemuvawe sila na svetiot narod.
27|12|8|Jas go ~uv toa no ne go razbrav, pa zatoa pra{av: "Gospodare moj, {to }e
bide potoa?"
27|12|9|Toj odgovori: "Odi si Daniile, oti tie zborovi se sokrieni i zape~ateni do
poslednoto vreme.
27|12|10|Mnogumina }e se o~istat, }e se izbelat i }e bidat isku{ani; ne~estivete }e
po~nat pak ne~esno, i nikoj od niv nema toa da go razbere, samo mudrite }e
razberat.
27|12|11|Od vremeto, koga }e se prekrati sekojdnevnata `rtva i }e se postavi
merzosta na zapustuvaweto, }e minat iljadi i dveste i devedeset denovi.
27|12|12|Blaèn e onoj {to ~eka i }e do~eka iljada i trista i trieset i pet dena.
27|12|13|A ti odi si vo svojot kraj, pa }e se uspokoi{, i }e ostane{ da go
dobie{ svojot del so `reb do krajot na svoite dni."
27|13|1|Vo Vavilon ìvee{e eden ~ovek po ima Joakim.
27|13|2|Toj se oèni so Suzana, }erkata na Helkija, mnogu ubava i bogobojazliva.
27|13|3|Nejzinite roditeli bea pravedni i svojata }erka ja nau~ija na Mojseeviot
zakon.
27|13|4|Joakim be{e mnogu bogat i ima{e gradina blizu do svojata ku}a; pri nego
se sobiraa Judejcite, za{to be{e mnogu po~ituvan od site.
27|13|5|Vo toa vreme izbraa dvajca starci od narodot za sudii, za koi Gospod be{e
rekol, deka bezakonieto e izlezeno od Vavilon od stare{inite - sudii, koi se smetaa
za upravnici na narodot.
27|13|6|Tie postojano go posetuvaa domot na Joakima, a kon niv se obrnuvaa site
{to imaa sporni dela.
27|13|7|Koga narodot se razotiduva{e popladne, Suzana vleguva{e vo gradinata na
svojot ma~, kade se {eta{e.
27|13|8|Tie dvajca starci ja gledaa, deka sekoj den doa|a da se {eta, i kaj niv se
pojavi gre{na èlba kon nea.
27|13|9|Od toa go zagubija svojot razum i gi svrtija svoite o~i - da ne gledaat na
neboto i da ne si spomnuvaat za pravednite odredbi.
27|13|10|Obajcata bea raneti od pohotta kon nea, no eden na drug ne si ja otkrivaa
svojata bolka,
27|13|11|oti se sramuvaa da si ja otkrijat svojata èlba, deka sakaat da se soedinat so
nea.
27|13|12|I tie vnimatelno nastojuvaa sekoj den da ja vidat, a si velea eden na drug:
27|13|13|"Ajde da si odime doma, za{to e vreme za ru~ek", pa, otkako }e izlezea,
se razdeluvaat eden od drug.
27|13|14|No, koga }e se vratea, se vra}aa na istoto mesto, pa se pra{uvaa za
pri~inata na toa, i najposle si priznaa eden na drug za svojata gre{na èlba i
toga{ zaedno opredelija vreme koga bi moèle da ja najdat sama.
27|13|15|I, ete, taka ~ekaj}i go pogodniot den, Suzana vleze, kako v~era i zav~era,
samo so dve sluginki i posaka da se izbawa, za{to be{e mnogu toplo.
27|13|16|Tamu nema{e nikogo, osven dvajcata starci, koi sokrieni demnea.
27|13|17|Taa im re~e na sluginkite: "Donesete mi mirizlivo maslo i sapun,
zaklu~ete ja vratata od gradinata, za da se izbawam."
27|13|18|Tie napravija, kako {to im re~e, ja zaklu~ija vratata od gradinata, pa
izlegoa niz zadnata vrata, za da doneast ona {to im be{e zapovedano i ne gi vidoa
starcite, koi bea sokrieni.
27|13|19|[tom sluginkite izlegoa, dvajcata starci stanaa i pritr~aa kon nea i i rekoa:
27|13|20|"Eve, vratata od gradinata e zatvorena, nikoj ne ne gleda, a nie te
poèluvame, zatoa, soglasi se i podaj ni se.
27|13|21|Ako ne se soglasi{, }e svedo~ime deka eden mladi~ be{e so tebe i zatoa si
gi ispratila sluginkite."
27|13|22|Toga{ Suzana zaofka i re~e: "Otsekade sum pritesneta: ako go napravam
ova, smrt me ~eka; ako ne go napravam, nema da se izvle~am od va{ite race.
27|13|23|Za mene e podobro da ne go napravam ova i da padnam vo va{ite race,
otkolku pred Gospoda da zgre{am."
27|13|24|I izvika Suzana so visok glas, izvikaa i dvajcata starci protiv nea,
27|13|25|a edniot od niv potr~a i ja otvori vratata od gradinata.
27|13|26|Koga onie, {to bea vo ku}ata, gi ~uja vikotnicite vo gradinata, potr~aa kon
zadnata vrata, za da vidat {to se slu~uva so nea.
27|13|27|I otkako starcite ja raskaàa svojata prikazna, slugite mnogu se zasramija,
za{to nikoga{ takvo ne{to ne bea slu{nale za Suzana.
27|13|28|I, ete, utredenta, koga se be{e sobral narodot kaj Joakima, nejziniot ma`,
dojdoa i dvajcata starci, napolneti so bezbo`na zamisla, za da ja predadat Suzana na
smrt.
27|13|29|Tie rekoa pred narodot: "Ispratete da ja dovedat suzana, }erkata na Helkija
i ènata na Joakima;" i ispratija po nea.
27|13|30|Dojde taa i roditelite nejzini, i decata nejzini i site rodnini nejzini.
27|13|31|A Suzana be{e mnogu ne`na i ubava na lice.
27|13|32|Onie bezbo`nici zapovedaa da i go otkrijat liceto, za{to be{e pokriena, za
da se nasitat na nejzinata ubavina.
27|13|33|Rodninite nejzini i site, koi ja gledaa, pla~ea.
27|13|34|A dvajcata starci, otkako stanaa srede lu|eto, gi stavija svoite race na
nejzinata glava.
27|13|35|Taa, pak, rasplakata pogledna kon neboto, za{to srceto nejzino se
nadeva{e na Gospoda.
27|13|36|Starcite rekoa: "Koga se {etavme sami niz gradinata, taa vleze so dve
sluginki, ja zatvori vratata od gradinata i im re~e na sluginkite da si odat;
27|13|37|pri nea dojde eden mladi~, koj se krie{e tamu i legna so nea.
27|13|38|Nie bevma vo agolot na gradinata, pa koga go vidovme toa bezzakonie,
potr~avme kon niv.
27|13|39|Gi vidovme kako se soedinuvaat. Mladi~not ne moèvme da go fatime,
za{to be{e posilen od nas, pa ja otvori vratata i izbega,
27|13|40|no nea ja fativme i ja pra{avme: 'Koj be{e toj mladi~?' No taa ne saka{e
da ni kaè. Za toa nie svedo~ime.
27|13|41|Lu|eto im poveruvaa, kako na narodni stare{ini i sudii, i ja osudija na smrt.
27|13|42|Suzana izvika so silen glas i re~e: "Boè ve~ni, Koj gleda{ se {to e skrieno
i Koj znae{ se pred da se slu~i!
27|13|43|Ti znae{, deka la`no svedo~ea protiv mene, i, ete, jas umiram, a da ne sum
napravila ni{to od ona, {to ovie pakosni lu|e izmislija protiv mene."
27|13|44|Gospod go ~u nejziniot povik,
27|13|45|i koga ja vodea na smrt, Bog go vozbudi svetiot duh na mladi~ot Daniil,
27|13|46|i toj izvika so visok glas: "Jas sum ~ist od nejzinata krv!"
27|13|47|Toga{ site lu|e se svrtea kon nego i rekoa: "[to saka{ so toa da kaè{?"
27|13|48|Zastana toj me|u niv i re~e: "Tolku li ste nerazumni, sinovi Izrailevi, bez
da ispitate i bea da ja doznaete vistinata, ja osudivte }erkata Izraileva?
27|13|49|Vretete se vo sudnicata, za{to ovie la`no svedo~ea protiv nea."
27|13|50|Site lu|e vedna{ se vratija, a stare{inite mu rekoa: "Dojdi, sedni me|u nas i
kaì ni, bidej}i Bog na tebe ti dade stare{instvo."
27|13|51|Toga{ Daniil im re~e: "Oddelete gi eden od drug, a jas }e gi raspra{am."
27|13|52|Otkako gi oddelija eden od drug, go povika edniot i mu re~e: "Star
zlodeecu, sega se pokaùvaat tvoite grevovi, {to si gi napravil nekoga{,
27|13|53|koga donesuva{e nepravedni presudi, osuduvaj}i nevini i opravduvaj}i
vinovni, a Gospod govori: 'Nevin i praveden ne ubivaj!'.
27|13|54|A sega, ako navistina si gi videl, kaì ni pod koe drvo gi vide zaedno? Toj
odgovori: 'Pod mastikovoto drvo.'
27|13|55|Daniil mu re~e: "Navistina ti izlaga i }e ja zagubi{ tvojata glava. Eve,
Angel Bo`ji, dobi zapoved od Boga i }e te rase~e na polovina."
27|13|56|Otkako go otstrani nego, zapoveda da go dovedat drugiot, pa mu re~e: "Ti
si seme Hanovo, a ne Judino! Tebe te prelaga ubavinata, grevovnata èlba go
napravi strasno tvoeto srce!
27|13|57|Vaka postapuvate so }erkite Izrailevi, a tie od strav vi se podavaa;
no }erkata Judina ne podlegna na va{eto bezzakonie.
27|13|58|I taka, kaì mi: "Pod koe drvo gi vide zaedno?" Toj odgovori i re~e: "Pod
zeleniot dab."
27|13|59|Daniil mu re~e: "Navistina i ti izlaga i }e ja zagubi{ tvojata glava; Angelot
Bo`ji, eve, stoi so me~ vo rakata, za da te prese~e na polovina, pa obajcata da ve
pogubi."
27|13|60|Toga{ site lu|e izvikaa so visok glas i Go blagoslovuvaa Boga, Koj gi
spasuva onie {to se nadevaat na Nego.
27|13|61|Se krenaa protiv dvajcata starci, koi Daniil gi izobli~i so ona {to samite go
rekoa, deka la`no svedo~ele.
27|13|62|So niv postapija onaka, kako {to mislea da posatapat so nea; gi pogubija,
spored zakonot na Mojseja. Toj den be{e spasena nevina krv.
27|13|63|A Helkija i negovata èna Go proslavija Boga za svojata }erka Suzana,
zaedno so Joakima, nejziniot ma` i site nejzini rodnini, za{to kaj nea ne se najde
nikakvo dela sramotno.
27|13|64|Od toj den Daniil stana golem pred o~ite na narodot.
27|14|1|Carot Astijag se pribra pri svoite tatkovci, a nego go nasledi Persiecot Kir.
27|14|2|A Daniil ìvee{e so carot zaedno i be{e poslaven od site svoi prijateli.
27|14|3|Kaj Vaviloncite ima{e idol, imenuvan Vil, na koj sekoj den mu prinesuvaa
dvanaeset meri najubavo p~eni~no bra{no, ~etirinaeset ovci i {est meri vino.
27|14|4|Carot go po~ituva{e i ode{e sekoj den da mu se poklonuva, a Daniil Mu se
poklonuva{e na svojot Bog. Zatoa carot go pra{a Daniila: "Zo{to ne mu se
poklonuva{ na Vila?"
27|14|5|Toj mu odgovori: "Zatoa {to ne im se poklonuvam na idoli, napraveni od
~ove~ki race, tuku Mu se poklonuvan na ìviot Bog, Koj gi sozdal neboto i zemjata
i Koj vladee nad sekoe telo."
27|14|6|Toga{ carot mu re~e: "Misli{ li ti deka Vil ne e ìv bog? Ne gleda{ li kolku
toj jade i pie sekoj den?"
27|14|7|Koga se nasmevna, Daniil re~e: "Care, ne mami se; odvnatre toj e glina, a
odnadvor e od bronza; toj nikoga{ ni jal nitu piel."
27|14|8|Toga{ carot, otkako se razgnevi, gi povika site `reci i im re~e: "Ako ne mi
kaète koj ja jade ste ovaa hrana, }e umrete.
27|14|9|Ako pak mi dokaète deka ja jade Vil, toga{ }e umre Daniil zatoa {to go
pohuli." A Daniil mu re~e na carot: "Neka bide spored tvojot zbor."
27|14|10|Ima{e sedumdeset `reci, osven èni i deca.
27|14|11|I dojde carot so Daniila vo hramot na Vila, a `recite na Vila rekoa: "Care,
ete, nie }e izlezeme nadvor, a ti stavi ja hranata i, otkako go nalee{ vinoto, zatvori
ja vratata i zape~ati ja so tvojot prsten.
27|14|12|Pa utre, koga }e dojde{ i ne najde{ deka Vil izel se, neka umreme nie ili
na{iot klevetnik Daniil, koj laèl protiv nas."
27|14|13|Tie ne se pla{ea od toa, {to go rekoa, za{to pod trpezata bea napravile taen
vlez i niz nego sekoga{ vleguvaa i ja jadea seta hrana.
27|14|14|Koga tie izlegoa, carot ja stavi hranata pred Vila, a Daniil im zapoveda na
svoite slugi, i tie donesoa pepel, pa, vo prisustvo na carot, go posipaa celiot hram.
Toga{ izlegoa, ja zatvorija vratata, ja zape~atija so carskiot prsten i si otidoa.
27|14|15|A `recite, spored svojot obi~aj, dojdoa preku no}ta zaedno so svoite èni i
deca, pa izedoa i ispija se.
27|14|16|Utredenta carot stana rano i dojde vo hramot, i Daniil dojde so nego.
27|14|17|Carot zapra{a: "Daniile, dali se pe~atite nepovredeni?" Toj mu odgovori:
"Da, care, tie ne se povredeni."
27|14|18|I {tom ja otvorija vratata, carot, otkako ja pogledna trpezata, izvika so
silen glas: "Velik si, Vile, i vo tebe nema nikakva izmama!"
27|14|19|Otkako se nasmevna, Daniil go zadrà carot, za da ne vleze vnatre, i mu
re~e: "Pogledaj go podot i ispitaj ~ii se ovie stapalki."
27|14|20|A carot re~e: "Gledam stapalki na maì, èni i deca."
27|14|21|I carot se razgnevi mnogu i zapoveda da gi fatat `recite i nivnite èni i
deca, za da ja pokaàt tajnata vrata, niz koja vleguvale i iezeduvale se {to bilo na
trpezata.
27|14|22|Toga{ carot zapoveda da gi pogubat, a idolot Vil da mu go predadat na
Daniila, a toj da go razurne nego i negoviot hram.
27|14|23|A na toa mesto ima{e i eden golem zmej, kogo go po~ituvaa Vaviloncite.
27|14|24|Carot mu re~e na Daniila: "Nema li za nego da re~e{ deka e bronza? Ete,
toj e ìv, i jade i pie; ne moè{ da kaè{ deka ovoj bog ne e ìv; pa zatoa pokloni mu
se."
27|14|25|Daniil mu odgovori na carot: "Jas Mu se poklonuvam na Gospoda, mojot
Bog, za{to On e ìv.
27|14|26|No, ti, care, dozvoli mi, jas }e go ubijam zmejot, bez me~ i bez stap."
Carot mu re~e: "Ti davam dozvola."
27|14|27|Toga{ Daniil zede smola, loj i vlakna, gi svari zaedno, pa, otkako napravi
od toa grutka, mu ja frli vo ustata na zmejot, a zmejot ja progolta grutkata i se
rascepi. A Daniil re~e: "Ete, gledajte na {to se poklonuvate!"
27|14|28|Koga Vaviloncite slu{naa za toa, mnogu se razgnevija, se krenaa protiv
carot, velej}i: "Carot stana Judeec, go razurna Vila, go ubi zmejot i `recite gi
predade na smrt."
27|14|29|Pa, koga dojdoa kaj carot, mu rekoa: "Predaj ni go Daniila, inaku }e te
ubieme i tebe i tvojot dom."
27|14|30|I koga vide carot deka silno nastojuvaat, be{e prinuden da im go predade
Daniila.
27|14|31|Tie go frlija vo lavovska jama, a toj ostana tamu {est dena.
27|14|32|Vo jamata ima{e sedum lavovi, na koi sekoj den im davaa po dva vola i po
dve ovci; no vo toa vreme ne im gi davaa, za da go izedat Daniila.
27|14|33|Vo toa vreme ima{e vo Judeja eden prorok, po ime Avakum, koj tokmu {to
be{e svaril ka{a i nadrobil leb vo sad i ode{e kon svojata niva, za da im go odnese
toa na ètvarite.
27|14|34|No Angel Gospodov mu re~e na Avakuma: "Ova jadewe {to go ima{,
odnesi mu go vo Vavilon na Daniila, koj e vo lavovskata jama."
27|14|35|A Avakum odgovori: "Gospodi, jas nikoga{ ne sum go videl Vavilon i ne
ja znam taa jama."
27|14|36|Toga{ Angelot Gospodov go fati Avakuma za temeto i, otkako go podigna
za kosata od negovata glava, go odnese vo Vavilon i go spu{ti kaj jamata so silata
na svojot duh.
27|14|37|Avakum izvika i re~e: "Daniila, Daniile, zemi go jadeweto {to ti go
ispra}a Bog!"
27|14|38|A Daniil re~e: "Boè, Ti si spomna za mene; Ti ne gi ostava{ onie {to Te
qubat."
27|14|39|I stana Daniil i jade{e, a Angelot Bo`ji vedna{ go vrati Avakuma vo
zemjata negova.
27|14|40|Sedmiot den dojde carot, za da go opla~e Daniila i, otkako se pribliì do
jamata, se navedna vo nea, koga, ete, go vide Daniila kako sedi.
27|14|41|Toga{ izvika so visok glas i re~e: "Velik si Ti, Gospodi, Boè Daniilov, i
nema drug Bog osven Tebe!"
27|14|42|Pa zapoveda carot da go izvadat Daniila od jamata, a vo nea da gi frlat
onie {to sakaa nego da go pogubat, i lavovite gi izedoa vedna{, pred negovite o~i.
28|1|1|Slovo Gospodovo {to be{e upateno do Osija, vo denovite na judejskite carevi
Ozija, Joatama, Ahaza, Jezekija i vo denovite na Izrailskiot car Jerovoam, sinot
Joasov.
28|1|2|Po~etok na slovoto Gospodovo do Osija. Mu re~e Gospod na Osija: "Odi i
zemi èna bludnica, pa rodi deca vo bludstvo; za{to ovaa zemja mnogu bludstvuva,
otkako otstapi od Gospoda."
28|1|3|I toj otide i ja zede Gomer, }erkata na Davlaima, koja za~na i mu rodi sin.
28|1|4|Toga{ Gospod mu re~e: "Stavi mu ima Jezrael, za{to u{te malku i Jas }e mu
se odmazdam na Jujneviot dom za krvta proleana vo Jezraelot i }e go ukinam
carstvoto na Izrailot,
28|1|5|i vo toj den }e go porazam lakot na Izrailot vo dolinata Jezrael."
28|1|6|Taa pak za~na i rodi }erka, i On mu re~e: "Imenuvaj ja Loruhama, za{to Jas
ve}e nema da go pomiluvam domot Izrailev, i da im pro{tevam.
28|1|7|A domot Judin }e go pomiluvam i }e gi spasam preku nivniot Gospod Bog,
ne so lak, nitu so me~, ni so vojska, nitu so kowi i kowanici."
28|1|8|Potoa, otkako ja odbi od doewe, odnovo za~na i rodi sin.
28|1|9|I mu re~e On: "Nare~i go so imeto Loam, za{to vie ne ste Moj narod, i Jas
nema da bidat va{ Bog.
28|1|10|No brojot na sinovite Izrailevi }e bide kako pesokta morska, koj ne }e moè
ni da se izmeri nitu da se izbroi; i mesto da im re~at - vie ne ste Moj narod - }e im
se re~e - vie ste sinovi na ìviot Bog.
28|1|11|I }e se soberat sinovite Judini i sinovite Izrailevi zaedno i }e si postavat
eden stare{ina i }e izlezat od zemjata, za{to golem e denot na Jezraelot."
28|2|1|Re~ete im na bra}ata svoi: 'narod Moj' i na sestrite svoi 'pomiluvana.'
28|2|2|Sudete se so svojata majka, raspravajte se; za{to taa ne e Moja èna, i Jas ne
sum i ma` nejzin; neka go otfrli bludstvoto od liceto svoe i prequbodejstvoto od
gradite svoi, za da ne ja sotram,
28|2|3|za da ne ja soble~am gola i da ne ja pokaàm kako vo denot na nejzinoto ra|
awe, i da ne ja napravam pustelija, za da ne ja pretvoram vo suva zemja i da ne ja
usmrtam so èd.
28|2|4|I decata nejzini nema da gi pomiluvam, za{to tie se deca od bludstvo.
28|2|5|Bidej}i majkata nivna bludstvuva{e, se osramoti onaa, koja gi za~na, za{to si
vele{e - }e trgnam po milenicite svoi, koi mi davaat leb i voda, volna i len, elej i
pijalok.
28|2|6|Ete, zatoa Jas }e i go prepre~am patot nejzin so trwe i }e ja zagradam so
ograda, i taa ne }e moè da gi najde patekite svoi;
28|2|7|}e se vpu{ti po milenicite, no nema da gi stigne; }e gi bara, i nema da gi
najde; i }e si re~e: }e se vratam i }e pojdam kaj prviot ma`; oti toga{ mi be{e
podobro, otkolku sega.
28|2|8|A taa ne znae{e deka Jas i davav ìto, vino i elej i i go zgolemuvav srebroto
nejzino i zlatoto, od koe mu napravija idol na Vaala.
28|2|9|Zatoa }e go povratam ìtoto Svoe, i vinoto Svoe, koga za toa }e mu dojde
vremeto i }e ja odzemam volnata Svoja i lenot Svoj, so {to se pokriva golotijata
nejzina.
28|2|10|I sega }e ja otkrijam sramotijata nejzina pred o~ite na nejzinite milenici, i
nikoj ne }e ja otme od rakata Moja.
28|2|11|I }e ukinam pri nea sekakva veselba, praznicite i novomese~ijata nejzini, i
sabotite i site nejzini proslavi.
28|2|12|I }e gi zapustam lozjata nejzini i smokvite, za koi taa be{e rekla: 'toa mi se
podaroci, so koi me daruvaa milenicite moi;' i Jas }e gi pretvoram vo {uma, i
polskite ìvotni }e ja izedat.
28|2|13|I }e ja kaznem za denovite pominati vo sluèwe na Vaalovcite, koga im
kadela i gi kitela so obetki i grivni, odela po milenicite svoi a Mene Me zaboravila,
veli Gospod.
28|2|14|Poradi toa Jas }e ja izmamam i }e ja odvedam vo pustiwa, pa }e mu
zboruvam na nejzinoto srce.
28|2|15|I }e i ja dadam ottamu lozata nejzina i dolinata Ahor kako trem na nade`; i
tamu taa }e pee kako vo denovite na svojata mladost i kako vo denot koga izleze od
Egipetskata zemja.
28|2|16|I vo toj den, veli Gospod, ti }e Mi veli{ - maù moj, i nema pove}e da Mi
veli{ - Vaalu moj.
28|2|17|I }e gi premavnam od ustata nejzina imiwata na Vaalovcite, i nema pove}e
da se spomnuva imeto nivno.
28|2|18|I vo toa vreme poradi niv }e sklu~am sojuz so ìvotnite polski, so pticite
nebeski i so laza~ite po zemjata; a lak, i me~, i vojna }e istrebam od taa zemja, i }e
im dozvolam da ìveat vo bezopasnost.
28|2|19|I }e te svr{am za Sebe ve~no, i }e te svr{am za Sebe vo pravda i sud, vo
blagoslov i milosrdnost.
28|2|20|I }e te svr{am za Sebe vo vernost i ti }e Go poznae{ Gospoda.
28|2|21|I vo toj den Jas }e ~ujam, veli Gospod, Jas, }e go ~ujam neboto, i toa }e ja
~ue zemjata,
28|2|22|i zemjata }e go ~ue ìtoto i vinoto i elejot; a tie }e go ~ujat Jezraela.
28|2|23|I }e ja poseam za Sebe na zemjata, i }e ja pomiluvam nepomiluvanata i }e
mu re~am na ne Mojot narod: "ti si Moj narod", a toj }e re~e: "Ti si moj Bog!"
28|3|1|Potoa Gospod mi re~e: Odi i zasakaj ja ènata, koja gi saka zloto i prequbata,
kako {to Gospod gi saka sinovite Izrailevi, a tie gledaat po tu|i bogovi i gi sakaat
nivnite pitki od grozje.
28|3|2|Ja pridobiv za petnaeset srebrenici i za gomer i polugomer ja~men;
28|3|3|pa i rekov: Ostani pri mene pove}e denovi; ne bludstvuvaj i ne odi so drugi;
a i jas }e bidat samo so tebe.
28|3|4|Za{to sinovite Izrailevi }e ostanat dolgo vreme bez car, bez knez i bez `rtvi,
bez `rtvenik, bez efod i bez javuvawe.
28|3|5|Potoa sinovite Izrailevi }e se povratat i }e Go pobaraat Gospoda, svojot Bog,
i Davida, svojot car, }e se ~udat pred Gospoda na Negovata blagost vo poslednite
dni.
28|3|6|
28|4|1|ûjte go slovoto Gospodovo, sinovi Izrailevi; za{to Gospod }e im sudi na
ìtelite od ovaa zemja, oti nema ni vistina, ni milosrdie, nitu znaewe za Boga na
zemjata.
28|4|2|Kletva i izmama, ubistvo, kra`bi i prequbodejstva mnogu se rasprostranija, i
krvta so krv se izme{uva.
28|4|3|Zatoa taa zemja }e se raspla~e, i }e se isto{tat site, {to ìveat na nea, zaedno
so polskite ìvotni i pticite nebeski; duri i ribite vo moreto }e zaginat.
28|4|4|No nikoj da ne se preprava i nikoj nikogo da ne obvinuva; i tvojot narod e
kako onie {to sporat so sve{tenikot.
28|4|5|Ti }e padne{ dewe, i so tebe prorokot }e padne no}e, a Jas }e ja pogubam
tvojata majka.
28|4|6|Mojot narod se oprili~il na tie {to nemaat znewe, za{to ti si otfrlil znaewe, i
jas }e te otfrlam od sve{tenodejstvoto pred Sebe; bidej}i go zaboravi zakonot na
svojot Bog, i Jas }e gi zaboravam decata tvoi.
28|4|7|I kolku pove}e se razmnoùvaat, tolku pove}e i gre{at protiv Mene; zatoa
slavata nivna }e ja pretvoram vo besslavie.
28|4|8|Tie se hranat so grevovite na Mojot narod, i kon bezzakonijata negovi se
stemi du{ata nivna.
28|4|9|I {to }e stane so narodot, toa }e se slu~i i so sve{tenikot; }e go kaznam
spored pati{tata negovi i }e mu platam spored delata negovi.
28|4|10|]e jadat - i nema da se nasituvaat; }e bludstvuvaat i nema da se
razmnoùvaat, oti prestanaa da Mu sluàt na Gospoda.
28|4|11|Bludstvoto, vinoto i pijalocite gi ovladeale srcata nivni.
28|4|12|Mojot narod go pra{uva drvoto, i negoviot èzal mu dava odgovor; za{to
duhot na bludstvoto gi vovel vo zaluda, pa bludstvuvaj}i, tie otstapija od svojot
Bog.
28|4|13|Prinesuvaat `rtvi po planinskite vrvovi i po ridovite kadat pod dab, topola i
brest, oti tie imaat dobri senki; zatoa }erkite va{i bludstvuvaat, a snaite va{i
prequbodejstvuvaat.
28|4|14|Nema da gi kaznuvam }erkite va{i koga bludstvuvaat, i snaite va{i koga
prequbodejstvuvaat, oti vie samite ste bludnici i so milenici prinesuvate `rtvi, a
prostiot narod gine.
28|4|15|Ako ti, Izraile, bludstvuva{, Juda barem da ne gre{e{e; i ne odete vo
Galgal, ne vleguvajte vo Bet - Aven i ne kolnete se so kletvata: ìv e Gospod!
28|4|16|Izrailot e uporen kako uporna juni~ka; pa }e gi pase li zatoa Gospod kako
jaganca na {iroka livada?
28|4|17|Efrem se povrzal so idolite; ostavi go!
28|4|18|Odvratno e pijanstvoto nivno; napolno se predale na bludstvo; nivnite
knezovi sakaat se {to e sramno.
28|4|19|Vetrot }e gi pritegne so kriljata svoi, i tie }e se zasramat od `rtvite svoi.
28|5|1|ûjte go ova sve{tenici, i vnimavaj ti, dome Izrailev, i prikloni go uvoto,
dome carev, oti vam }e vi se sudi, za{to bevte zamka vo Masifa i optegnata mreà
vo Tavor.
28|5|2|Dlaboko potonaa vo rasipanost, no Jas }e gi kaznam site niv.
28|5|3|Efrema Jas go poznavam, no i Izrailot ne e sokrien od mene; oti i ti
bludstvuva{, Efreme, a ti, Izraile, se oskverni.
28|5|4|Delata nivni ne gi ostavaat da se obrnat kon svojot Bog, oti bludstvoto nivno,
e vnatre vo niv, pa zatoa i Gospoda ne Go poznavaat.
28|5|5|I gordosta na Izrailot e ponizena vo o~ite nivni; zatoa i Izrail i Efrem }e
padnat poradi bezzakonijata svoi; a }e pade i Juda so niv.
28|5|6|So ovcite svoi i so volovite svoi }e trgnat da Go baraat Gospoda i nema da
Go najdat; On se ottrgnal od niv.
28|5|7|Tie go izneverija Gospoda, za{to izrodija tu|i deca; i sega novata
mese~ina }e gi progolta zaedno so imotite nivni.
28|5|8|Zatrubete so rog vo Giva, so truba vo Rama, i vikajte vo Bet-Aven: "Po tebe,
Venijamine!"
28|5|9|Vo denot na kaznuvaweto Efrem }e stene pustiwa; Jas go soop{tiv toa me|u
kolenata Izrailevi.
28|5|10|Voda~ite na Juda ostanaa kako onie {to premestuvaat me|i; }e go izleam vrz
niv gnevot Moj kako voda.
28|5|11|Ete, Efrem e ugneten, porazen e preku sud, oti posaka da odi po suetni
raboti.
28|5|12|I }e bide kako molec za domot na Efrema i kako crv za domot na Juda.
28|5|13|Ja vide Efrem bolesta svoja i Juda ranata svoja; i trgna Efrem kon Asur i
prati po carot Jarim za da go brani; no toj ne }e moè da ve izlekuva, i nema da vi ja
isceli ranata va{a.
28|5|14|Oti Jas sum kako lav za Efrema i kako lav~e za domot na Juda; Jas, Jas }e
raskinam i }e si zaminam; }e odnesam i nikoj nema da gi spasi.
28|5|15|]e trgnam i }e se vratam vo Svoeto mesto, dodeka tie ne priznaat oti se
vinovni, i ne go pobaraat liceto Moe.
28|6|1|Vo bolkata svoja tie od rano utro }e Me baraat i }e velat: da odime i da se
vratime kon Gospoda, za{to On }e ne rani, i On }e ne isceli, }e ne porazi - i }e ni gi
prevrze ranite na{i;
28|6|2|}e ne oìvee za dva dena, a vo tretiot }e ne podigne, i nie }e ìveeme pred
liceto Negovo.
28|6|3|I taka, sega da se stremime da Go poznaeme Gospoda; pojavata Negova e
kako utrena zora, i On }e dojde pri nas kako do`d; kako docen i ran do`d }e ja
napolni zemjata.
28|6|4|[to da ti napravam, Efreme? [to da ti napravam, Judo? êsnosta va{a e kako
utrena magla i kako rosa {to brzo is~eznuva.
28|6|5|Zatoa Jas gi poraziv preku prorocite i gi biev so zborovi od ustata Svoja, i
sudot Moj e kako svetlina {to }e izgreva.
28|6|6|Oti Jas sakam pove}e milost, a ne `rtva, i poznavawe na Boga, otkolku `rtva
sepalenica.
28|6|7|A tie, kako Adam, go naru{ija zavetot, i tamu Me izneverija.
28|6|8|Galad e grad na bezzakonici, isprskan so krv.
28|6|9|Kako razbojnici go do~ekuvaat ~oveka taka, zdruèni sve{tenici ubivaat po
patot za Sihem i vr{at lo{i raboti.
28|6|10|Vo domot Izrailev gledam uàsni raboti; tamu Efrem bludstvuva, Izrailot se
izvalka.
28|6|11|I za tebe, Judo, e opredelena ètva koga }e go povratam od ropstvoto Mojot
narod.
28|7|1|Dodeka go lekuvav Izrailot, se otkri nepravdata na Efrema i zlodejanieto na
Samarija, oti tie laàt, i kradec se zame{al, i razbojnik grabi po ulicite.
28|7|2|I ne pomisluvaat vo srceto svoe deka Jas gi pomnam site nivni bezzakonija; a
sega gi obikoluvaat nivnite dela; pred liceto Moe se.
28|7|3|So zlodejanija go veselat carot svoj i so lagite svoi - knezovite.
28|7|4|Od prequbodejstvo tie site gorat kako pe~ka vàrena od lebarot, koj
prestanuva da ja ugoruva, {tom }e go zamesi testoto, i toa skisne.
28|7|5|"Denot e na carot na{!" - velat knezovite, razgoreni do bolest od vino, a toj ja
protega rakata svoja kon podbiva~ite.
28|7|6|Oti so spletkite svoi tie go pravat srceto svoe sli~no na pe~ka: lebarot nivni
spie cela no}, a utrinata taa gori kako vàrena pe~ka.
28|7|7|Tie site se raspaleni kako furna i si gi goltaat sudiite svoi; nivnite carevi pa|
aat i nikoj od niv ne vika kon Mene.
28|7|8|Efrem se sme{al so narodite, i stanal kako pita neprevrtena.
28|7|9|Tu|inci mu ja odzemaat silata negova, no toj ne zabeleùva, kosata mu
pobelela, a toj ne znae.
28|7|10|I gordosta na Izrailot e ponizena vo o~ite nivni - i pokraj seto toa ne se
obrnaa kon Gospoda, svojot Bog, i ne go pobaraa.
28|7|11|A Efrem stana kako glupav gulab - bez srce: gi povikuvaat Egiptjanite, odat
vo Asirija.
28|7|12|Kade i da pojdat, Jas }e ja frlam mreàta Svoja vrz niv; kako ptici
nebeski }e gi kutnam; }e gi kaznam, kako {to be{e re~eno vo nivnoto sobranie.
28|7|13|Te{ko niv, oti otstapija od Mene; pogibel za niv, za{to se odmetnaa od
Mene. Jas gi spasuvav, a tie izrekuvaa laga protiv Mene.
28|7|14|A ne povikaa kon Mene od se srce, koga piskaa po leglata svoi; ridaa na
svoite posteli zaradi leb i vino, a od Mene otstapuvaat.
28|7|15|Jas gi vrazumuvav i gi utvrduvav mi{kite nivni, a tie zamislija zlo protiv
Mene.
28|7|16|Tie se svrtuvaa, no ne kon Sevi{niot.
28|8|1|Stavi ja trubata na usta! Neprijatelot kako orel }e naleta na Domot Gospodov,
oti tie go naru{ija zavetot Moj i go prestapija zakonot Moj.
28|8|2|]e vikaat kon Mene: "Boè moj, nie Te poznavame; nie sme Izrailot."
28|8|3|Izrail go otfrli dobroto; zatoa neprijatel }e go goni.
28|8|4|Si postavaa carevi svoi, bez Mene; si izbiraa knezovi, pak bez Mene; od
srebroto svoe i od zlatoto svoe napravija idoli: ottamu e pogibelta.
28|8|5|Te ostavi tebe teleto tvoe, Samarijo; se raspali gnevot Moj protiv niv; do
koga li ne }e moàt da se is~istat onie {to se vo Izrailot?
28|8|6|I nego umetnik go napravil, toa ne e bog; zatoa te mame{e teleto tvoe,
Samarijo.
28|8|7|Bidej}i seeja vetar, bura }e po`neat; ìtni steblenca so koren toj ne }e ima;
zrnoto nema da dade bra{no; ako, pak, i dade, tu|inci }e go izedat.
28|8|8|Progoltan e Izrailot; me|u narodite sega e kako negoden sad.
28|8|9|Tie otidoa pri Asirecot kako div osel, koj samotno skita; Efrem so podaroci
pridobiva{e blagonaklonost sprema sebesi.
28|8|10|Pa, iako pra}a{e darovi na narodite, naskoro Jas }e gi soberam, i tie }e
po~nat da stradaat od carot i knezovite;
28|8|11|oti Efrem izgradi mnogu `rtvenici za grev - za grev i mu posluìja tie isti
`rtvenici.
28|8|12|Mu napi{av va`ni zakoni, no toj gi smeta{e za tu|i.
28|8|13|Vo `rtvenite prinosi Mene Mi prinesuvaat meso i go jadat; na Gospoda tie
ne mu se ugodni; sega On }e se priseti za nivnoto bes~estie i }e gi kazni za
grevovite nivni; tie }e se vratat vo Egipet.
28|8|14|Izrail go zaboravi Sozdatelot svoj i si izgradi idolski svetili{ta, a i Juda
izgradi mnogu utvrdeni gradovi; no Jas }e ispratam ogan vrz gradovite negovi - i
toj }e mu gi progolta dvorcite negovi.
28|9|1|Ne raduvaj se, Izraile, so pregolema veselba kako drugite narodi, oti
bludstvuva{, otkako otstapi od svojot Bog - i gi miluva{ darovite od blud po site
ìtni gumna.
28|9|2|Gumnoto i kacata nema da gi nahranat, a vinoto }e gi izmami.
28|9|3|Tie nema ve}e da ìveat vo zemjata Gospodova: Efrem }e se vrati vo Egipet i
vo Asirija }e jadat ne~isto.
28|9|4|Nema da vr{at prelivi so vino za Gospoda, i neugodni }e Mu bidat `rtvite
nivni; tie }e im bidat kako leb na naàleni: po site {to }e go jadat, }e se
oskvernuvaat, oti nivniot leb e samo za du{ite nivni, a vo domot Gospodov toj
nema da se vnese.
28|9|5|[to }e pravi{ vo denovite na sobirite i vo denovite na praznikot Gospoden?
28|9|6|Oti site }e si zaminat poradi zapustuvaweto; Egipet }e gi pribere, Memfis }e
gi pogrebe; nivnite srebreni dragocenosti koprivi }e gi prekrijat, vo {atorite nivni }e
ima trnlivi grmu{ki.
28|9|7|Dojdoa denovite na tvojata kazna, dojdoa denovite za otplata. Neka razbere
Izrailot deka e glupav prestkaùva~ot, bezumen e onoj {to izjavuva oti e
vdahnoven, poradi mnogute bezzakonija i golemata omraza.
28|9|8|Efrem e na straà do mojot Bog; prorokot e kako mreà za lov na ptici po site
negovi pati{ta; ima soblazna vo domot na negoviot Bog.
28|9|9|Mnogu nisko padna, ostanaa razvrateni kako vo denovite na Giva; no On }e
se priseti za nivnite bezzakonija, }e gi kazni za nivnite grevovi.
28|9|10|Kako grozje vo pustiwa go najdov Izrailot; kako ~uvar na ran plod na
smokva, gi vidov Jas tatkovcite nivni, no tie otidoa kaj Vaalfegor i se oddadoa na
sramni raboti, pa i samite stanaa ne~isti kako onie, {to gi bea zasakale.
28|9|11|Slavata na Efrema }e odleta kako ptica; nema da ima pri niv ni ra|awe, ni
bremenost, nitu za~nuvawe.
28|9|12|Pa makar i da odgledale deca svoi, Jas }e gi odzemam; oti te{ko nim,
koga }e se ottrgnam od niv.
28|9|13|Efrem, kako {to go vidov Jas do Tir, se postavil na ubavo mesto; no
Efrem }e gi izvede decata svoi pri ubiec.
28|9|14|Daj im, Gospodi, a {to da im dade{? Daj im utroba, {to ne ra|a, i - suvi
gradi.
28|9|15|Seto zlo im e vo Galgal; tamu gi zamraziv Jas poradi nivnite lo{i dela; }e gi
izgonam od Mojot dom, nema pove}e da gi sakam; site nivni knezovi se otstapnici.
28|9|16|Porazen e Efrem; se isu{i korenot nivni - nema da prinesuvaat plod; ako i
da rodat, Jas }e go umrtvam nivniot sakan plod vo utrobata nivna.
28|9|17|]e gi otfrli Bog, oti tie ne Go poslu{aa, pa zatoa }e bidat skitnici me|u
narodite.
28|10|1|Izrailot e ragraneta loza; kolku pove}e taa ima plod, tolku pove}e se
umnoùvaat `rtvenicite; kolku mu e podobra zemjata, tolku pove}e se ukrasuvaat
idolite.
28|10|2|Razdeleno e srceto nivno, i zatoa }e bidat kazneti: On }e gi razru{i nivnite
`rtvenici, }e gi zdrobi idolite nivni.
28|10|3|Sega tie velat: "Nemame car, za{to ne se upla{ivme od Gospoda, a carot -
{to }e ni pravi toj?"
28|10|4|Zboruvaat, davaat la`ni zaveti, sklu~uvaat sojuzi; zatoa nad niv }e ima sud,
kako treba otrovna po brazdite na nivnite nivi.
28|10|5|Za teleto vo Bet - Aven }e zatreperat ìtelite na Samarija; }e zapla~e za
nego narodot negov, i `recite negovi, koi se raduvaa so nego, }e pla~at za slavata
negova, oti nea }e ja snema od nego.
28|10|6|I toj samiot }e bide vrzan i odveden vo Asirija kako dar na carot Jarim;
posramen }e bide Efrem, i }e se zasrami Izrailot poradi svojot zagovor.
28|10|7|]e go otfrli Samarija svojot car, kako pena nad voda.
28|10|8|I }e bidat istrebeni idolskite svetili{ta na Aven, grevot Izrailev; vo trwe i
bocki }e obrasnat `rtvenicite negovi, pa }e im re~at na planinite - pokrijte ne, a na
ridovite, padnete vrz nas!
28|10|9|Pove}e zgre{i, Izraile, otkolku vo denovite na Giva; tamu tie opstojaa,
vojnata vo Gavaon protiv sinovite na bezzakonieto ne gi postigna.
28|10|10|Po svoja èlba }e gi kaznam; }e se soberat protiv niv narodite, i tie }e bidat
zarobeni poradi dvojniot nivni prestap.
28|10|11|Efrem e obu~ena juni~ka, sviknata da vr{i, i Jas Samiot na nejziniot ubav
vrat }e i stavam am; pa Efrem }e vle~e, Juda }e ora, a Jakov }e brani.
28|10|12|Sejte pravda - pa da po`neete milost; razoruvajte ja ramninata, oti vreme e
da Go pobarate Gospoda, i taka On, {tom }e dojde, da ve odrì vo pravda.
28|10|13|Odgledavte bezzakonie - o`neevte ne~estie, jadevte plod na lagata, oti ti se
nadeva{e na svojot pat, na mnogute vojnici.
28|10|14|I }e se pojavi smut vo tvojot narod, i site tvoi tvrdini }e bidat razru{eni,
kako {to Salman go razru{i Bet - Arabel vo denot na bitkata: majka biva{e ubivana
zaedno so decata.
28|10|15|Ete, taka }e napravam, dome Izrailev, poradi nepravdata va{a.
28|11|1|Vo rani zori }e zagine carot Izrailev. Koga Izrailot be{e mlad, Jas go sakav i
od Egipet go povikav sinot Svoj.
28|11|2|Gi povikuvaa, no tie gi odbivaa, prinesuvaa `rtvi na Vaalovci i im kadea na
idolite.
28|11|3|Jas Samiot go u~ev Efrema da odi, go nosev na racete Svoi, a tie ne sfa}aa
deka so toa gi lekuvav.
28|11|4|Gi vle~ev so ~ove~ki vrski, so vrski na qubov, i Jas bev za niv kako onoj,
{to ja vadi uzdata od ustata nivna, i krotko im podavav hrana.
28|11|5|Toj nema da se vrati vo Egipet; Asur - }e mu bide car, za{to tie ne posakaa
da se vrati pri Mene.
28|11|6|I me~ }e padne vrz nivniot grad, }e gi uni{ti negovite za{titnici, i }e gi
progolta nivnite nameri.
28|11|7|Narodot Moj e uporen vo otpa|aweto od Mene, makar i da be{e naviknuvan
kon vozvi{eno izdignuvawe, toj sepak ne se izdignuva ednodu{no.
28|11|8|Kako da postapam so tebe, Efreme? Kako da te predadam, Izraile? ]e
postapam so tebe kako so Adama? ]e ti napravam kako {to mu napraviv na
Sevoim? Se vozbudi srceto Moe vo Mene, zatreperi utrobata Moja od àlost.
28|11|9|Nema da postapam spored jarosta na gnevot Svoj, i nema da go istrebam
Efrema, oti Jas sum Bog, a ne ~ovek; kaj tebe e Svetiot; Jas nema da vlezam vo
gradot.
28|11|10|Po Gospoda tie }e odat. Kako lav }e go izdigne On glasot Svoj, }e go
pu{ti glasot Svoj - i }e pobrzaat kon Nego sinovite od zapad,
28|11|11|}e poletaat od Egipet kako ptici, i od Asirija - kako gulabi, i }e gi naselam
vo domovite nivni, veli Gospod.
28|11|12|Efrem Me opkruìl so laga, a domot Izrailev so lukavstvo; no Juda se u{te
se drè{e za Boga, i veren be{e so svetiite.
28|12|1|Efrem pase vetar i tr~a kon isto~niot vetar, sekoj den ja zgolemuva lagata i
zapustuvaweto, sklu~uva sojuz so Asur, a vo Egipet pra}a elej.
28|12|2|No i so Juda Gospod }e ima sud - i On }e go poseti Jakova po pati{tata
negovi, i ]e mu dade spored delata negovi.
28|12|3|U{te vo utrobata maj~ina toj go zadrùva{e brata si, a koga porasna, toj se
bore{e i so Boga.
28|12|4|On se bore{e protiv Angel - i go pobedi; zaplaka i Go zamoli; vo Vetil On
ne najde i tamu zboruva{e so nas.
28|12|5|A Gospod e Bog Savaot; Jehova e imeto Negovo.
28|12|6|Obrni se i ti kon svojot Bog; bidi milostiv i pravi~en, i sekoga{ nadevaj se
na tvojot Bog.
28|12|7|Hananeecot ima neverni merila vo rakata svoja i saka da onepravduva;
28|12|8|I Efrem veli: "Sepak se zbogativ, nasobrav mnogu imot, makar {to vo site
moi raboti ne moàt da najdat ni{to nezakonsko, {to bi bilo grev."
28|12|9|Jas, pak, tvojot Gospod Bog u{te od zemjata Egipetska, pak }e te naselam
da sedi{ vo senici kako vo denovite na praznikot.
28|12|10|Jas im zboruvav na prorocite i gi umnoùvav videnijata, a i preku prorocite
se sluèv so sporeduvawa.
28|12|11|Ako Galad stana Aven, toa i tie stanaa suetni, vo Galgal kolea za `rtvi telci,
a `rtvenicite im stoeja kako kupi{ta kamewa na me|ite od nivnite nivi.
28|12|12|Izbega Jakov na nivite siriski i Izrail sluè{e za èna, a za èna i ovci
pase{e.
28|12|13|Preku prorok go izvede Gospod Izrailot od Egipet i preku prorok On go
pazi.
28|12|14|Efrem mnogu Go razgnevi Gospoda, pa zatoa Gospod }e ja ostavi krvta
negova na nego, i }e mu go vrati sramot negov.
28|13|1|Koga Efrem zboruva{e, site treperea. Toj be{e izdignat vo Izrailot; no be{e
zgre{il so Vaala, a zatoa zagina.
28|13|2|A sega go umnoì grevot: napravija idoli izleani od srebro, onaka kako {to
sami gi razbiraa - umetni~ka rabota - pa im velat na lu|eto da prinesuvaat `rtvi i da
gi celivaat teliwata.
28|13|3|Poradi toa tie }e bidat kako utrena magla, kako rosa, {to brzo is~eznuva,
kako pleva {to vetar ja odnesuva od gumnoto, kako dim od dimnik.
28|13|4|No Jas sum Gospod, tvojot Bog. Od zemjata Egipetska - i ti ne treba da
ima{ drug Bog osven Mene, nema Spasitel osven Mene.
28|13|5|Jas te poznav vo pustiwata, vo zasu{enata zemja.
28|13|6|Pa, imaj}i pasi{ta, tie bea siti; a koga se zasituvaa, srceto im se
vozgorduva{e, i poradi toa Mene Me zaboravaa.
28|13|7|I Jas }e bidam kako lav za niv, kako lav~e {to demne pokraj pat.
28|13|8|]e napa|am vrz niv kako me~ka, ~ii me~iwa se grabnati: }e im gi
istrgnuvam srcata nivni i }e gi izedam tamu kako lavica, polskite yverovi }e gi
raskinuvaat.
28|13|9|Ti propa|a{, Izraile, za{to samo vo Mene e tvojata potpora.
28|13|10|Kade ti e sega carot? Kade se tvoite sudii, za koi vele{e: "daj ni car i
na~alnici!"
28|13|11|Jas ti dadov car vo gnevot Svoj, no ti go odzedov vo jarosta Svoja.
28|13|12|Vrzano e bezzakonieto na Efrema, ostanat e grevot negov.
28|13|13|Rodilni maki }e pretrpi; toj e nerazbran sin, inaku ne bi ostanal vo polo`ba
na tuku{to rodeno dete.
28|13|14|Od vlasta na pekolot }e gi otkupam, od smrtta }e gi izbavam. Smrt - kade
ti e silata? Kade ti e tebe, pekolu, pobedata? Za toa nema da se pokajam.
28|13|15|Iako e Efrem ploden me|u bra}ata, no }e dojde isto~en vetar, }e se krene
vetrot Gospoden od pustiwata, i }e go presu{i izvorot negov, toj }e go odnese
bogatstvoto od site sokrovi{ta.
28|14|1|Opusto{ena }e bide Samarija, za{to se krena protiv svojot Bog; od me~ }e
padnat tie, nivnite mladenci na kamen }e bidat razbivani, a bremenite èni }e bidat
rasparuvani.
28|14|2|Obrani se, Izraile, kon Gospoda tvojot Bog; za{to ti propa|a{ poradi svoeto
bezzakonie.
28|14|3|Podgotvete se molitveno, i obratete se kon Gospoda i re~ete Mu: "Prosti ni
gi site bezzakonija na{i i primi ne dobro, a nie }e prineseme `rtva od ustata na{a."
28|14|4|Asur pove}e nema da ne spasuva; i nema pove}e da javame na kowi i na
svoite umetni~ki tvorbi da im velime: "O, bogovi na{i; za{to samo Ti si milosrden
kon siraci."
28|14|5|]e go izlekuvam odmetnuvaweto nivno, blagonaklono }e gi zasakam, za{to
gnevot Moj se odvrati od niv.
28|14|6|Jas }e bidam rosa za Izrailot; toj }e cveta kako krin i }e pu{ti korewa kako
drvjata na Livan.
28|14|7|]e se ra{irat grankite negovi, i ubavinata negova }e bide kako ubavina na
maslina, i mirisot od nego kako miris od Livan.
28|14|8|]e se vratat onie, koi sedea pod negovata senka, i }e imaat ìto vo izobilie -
pa }e cvetaat kako loza, }e stanat slavni kako vinoto livansko.
28|14|9|Zo{to mi se idolite u{te - }e re~e Efrem. I Jas }e go ~ujam i milostivno }e
poglednam na nego; }e bidam kako zelen kiparis: od Mene }e ti bidat plodovite.
28|14|10|Koj e mudar, neka go razbere ova; koj e razumen neka go poznae toa. Oti
pati{tata Gospodovi se pravi, i pravednicite }e odat po niv, a bezzakonicite }e pa|
aat na niv.
29|1|1|Slovo Gospodovo do Joila, sinot Vatuilov.
29|1|2|ûjte go ova, starci, i vnimavajte site ìteli na ovaa zemja: se slu~uvalo li ova
vo va{ite denovi ili vo denovite na va{ite tatkovci?
29|1|3|Raskaùvajte za nego na decata va{i; a decata va{i neka im rasakaùvaat na
nivnite deca, i nivnite deca - na sledniot rod;
29|1|4|se {to ostana od gasenicite, go izedoa skakulcite; a {to ostana od skakulcite,
go izedoa crvite; i {to ostana od crvite, go izedoa bubamarite.
29|1|5|Razbudete se pijanici, pla~ete i ridajte, vie site {to piete vino, za sokot
grozdov, za{to e odzemen od ustata va{a.
29|1|6|Za{to protiv zemjata moja dojde narod silen i bezbroen; zabite mu se kako
zabi na lav, a ~elustite kako ~elust na lavica.
29|1|7|Toj mi ja opusto{i lozata, i smokvata mi ja otkorna, ja obeli do golo i ja frli;
grankite i ostanaa beli.
29|1|8|Pla~i kako {to pla~e mlada èna, opa{ana so vre}i{te, za maòt od svojata
mladost.
29|1|9|Se prekrati lebniot prinos i prelivot za nego vo domot Gospoden; pla~at i
sve{tenicite, sluìtelite Gospodovi.
29|1|10|Opusto{eno e poleto, taguva zemjata, oti e uni{teno ìtoto; se isu{i
grozdoviot sok, ovenala maslinata.
29|1|11|Crvenete se od sram, zemjodelci, pla~ete lozari, za p~enicata i za ja~menot,
oti nema ve}e ètva po nivite,
29|1|12|lozata se isu{i, smokvata svena, narot, palmata i jabolknicata - site drvja po
poleto se isu{ija; poradi toa i veselbata kaj sinovite ~ove~ki is~ezna.
29|1|13|Prepa{ete se so kostret, sve{tenici, i pla~ete; ridajte, sluìteli na Svetili{teto.
Vlezete i no}evajte, sluìteli na mojot Bog, vo kostret, za{to vo Domot na va{iot
Bog nema ve}e leben prinos i preliv.
29|1|14|Opredelete post, objavete sve~en sobir, povikajte gi starcite i site ìteli od
toj kraj vo domot na Gospoda, va{iot Bog - vikajte kon Gospoda.
29|1|15|O kakov den! Oti denot Gospoden e blizu; i }e dojde kako zapustuvawe od
Sesilniot.
29|1|16|Zar pred o~ite na{i ne se odzede hranata, i od domot na na{iot Bog -
veselbata i radosta?
29|1|17|Izgnieni se zrnata vo svite lu{pi, zapusteni se ìtnicite, urnati se ambarite,
oti nema ve}e ìto.
29|1|18|Ete, stenka dobitokot, naàleni odat stadata volovi, za{to nema za niv
pasi{te; se izma~uvaat i stadata ovci.
29|1|19|Kon Tebe, Gospodi, vikam, oti ogan gi progolta so~nite pasi{ta vo
pustiwata, i plamen gi podgori drvjata vo poleto.
29|1|20|Duri i ìvotnite vo poleto vikaat kon Tebe, za{to sekna vodata po potocite, i
ogan gi izgori pasi{tata vo pustiwata.
29|2|1|Trubete so trubi na Sion i vikajte na Mojata sveta gora; neka treperat site
ìteli zemni, oti nastapuva denot Gospoden, bidej}i e blizu,
29|2|2|denot na temnina i mrak denot obla~en i magliv: kako zorata }e se {iri po
gorite mnogubroen narod i silen kakov {to nemalo od vekot i kakov {to ne }e ima
potoa od rod vo rod.
29|2|3|Pred nego ogan }e golta, a zad nego plamen }e pali; pred nego e zemjata
kako Edemska gradina, za zad nego zemjata }e bide opusto{ena kako pustiwa, i za
nikogo od nego nema da ima spas.
29|2|4|Izgledaat kako kowi, potskoknuvaat kako kowanici,
29|2|5|skokaat preku gorskite vrvovi kako so tropot od koli, kako praskot od ognen
plamen, koj gori slama - kako silen narod postroen za borba.
29|2|6|[tom }e se pojavi, }e zatreperat narodite; licata na site }e im pobledat.
29|2|7|Kako borci }e tr~aat i kako hrabri borci }e se iska~uvaat po karpite, i
sekoj }e si odi po svojot pat i nema da se otstranuva od patot svoj.
29|2|8|I nema da se pritiskaat eden so drug, a }e pa|aat vrz kopja, no }e ostanuvaat
nepovredeni.
29|2|9|]e tr~aat po gradot, }e se iska~uvaat po yidovite, }e vleguvaat vo ku}ite, }e
vleguvaat i niz prozorcite kako krada~i.
29|2|10|Pred niv }e se potrese zemjata, }e se rasklati neboto, sonceto i
mese~inata }e potemnat, a i yvezdite }e ja izgubat svetlinata svoja.
29|2|11|I Gospod }e go pu{ti glasot Svoj pred Svojata vojska, za{to silata
voinstvena Negova e mnogu golema, i silen e onoj {to }e ja izvr{uva voljata
Negova; oti golem e denot Gospden i mnogu e stra{en, i koj }e istrpi?
29|2|12|No i u{te sega veli Gospod: obrnete se kon Mene od se srce so post, pla~ i
ridanie.
29|2|13|Raskinete go srcata svoi, a ne oblekata i obrnete se kon Gospoda va{iot
Bog: za{to On e blag i milosrden, dolgotrpeliv i mnogumilostiv i soàluva za zloto.
29|2|14|koj znae dali nema da se smili i dali }e ostavi blagoslov: leben prinos i
preliv za Gospoda, va{iot Bog?
29|2|15|Zatrubete so truba na Sion, naredete post i objavete sve~en sobir.
29|2|16|Soberete go narodot, svikajte sobir, pokanete gi i starcite, soberete gi decata
i cical~iwata; neka izleze mladoènicot od svojata odaja i nevestata od svojata
gorna odaja.
29|2|17|Me|u tremot i `rtvenikot neka pla~at sve{tenicite, sluìtelite na Gospoda i
neka velat: "Smiluvaj se, Gospodi, nad narodot Svoj, ne predavaj go nasledstvoto
Svoe na sram, ta da ne se podigruvaat so nego narodite! Zo{to me|u niv da se
zboruva - kade e nivniot Bog?"
29|2|18|Toga{ Gospod }e porevnuva za zemjata Svoja, pa }e se smili i na narodot
Svoj.
29|2|19|Toga{ }e odgovori Gospod i }e mu re~e na narodot Svoj: "Eve, Jas }e vi
pratam leb, vino i elej, i }e se nasitite so toa, i nema pove}e da ve predavam na
poruga pred narodite.
29|2|20|I neprijatelot od sever }e go mavnam i }e go proteram vo bezvodna i pusta
zemja - prednata sila - vo isto~noto more, a zadnata - vo zapadnoto more, i }e se
krene omrazata od nego, i }e se po~uvstvuva smrdea, za{to toj be{e napravil
golemo zlo.
29|2|21|Ne boj se, zemjo; raduvaj se i veseli se, za{to golem e Gospod i moè da go
napravi toa.
29|2|22|Ne bojte se yverovi polski, za{to pasi{tata na pustiwata }e se napolnat so
treva, drvjata }e go dadat svojot plod, smokvata i lozjata }e ja pokaàt svojata sila.
29|2|23|A i vie, ~eda Sionovi, raduvajte se i veselete se vo Gospoda, va{iot Bog; oti
On }e vi dava umeren do`d, pa }e vi pra}a do`d - do`d ran i do`d docen, kako i
porano.
29|2|24|I }e se napolnat gumnata so ìto i }e se prepolnat bo~vite so grozdov sok i
so elej.
29|2|25|I }e vi nadomestat za onie godini, koga ispojadoa se skakulcite, crvite,
bumbarite i gasenicite - Mojata golema vojska {to ja prativ protiv vas.
29|2|26|I do nasitka }e jadete i }e se nasituvate i }e go slavite imeto na Gospoda,
va{iot Bog, Koj pred vas izvr{i golemi ~udesa, taka {to Mojot narod nema da se
posrami doveka.
29|2|27|I }e poznaete deka Jas sum me|u Izrailot i deka Jas sum Gospod, va{iot
Bog, i deka nema drug, i Mojot narod nema da se posrami doveka.
29|2|28|I, ete, potoa }e izleam od Mojot Duh vrz sekoja plot, i sinovite va{i i }erkite
va{i }e prorokuvaat; starcite va{i }e sonuvaat soni{ta i mladite va{i }e gledaat
videnija.
29|2|29|A i vrz slugite i sluginkite vo onie denovi }e izleam od Mojt Duh.
29|2|30|I }e pokaàm znaci na neboto i na zemjata: krv, ogan i stolbovi od dim.
29|2|31|Sonceto }e se preobrati vo temnina, a mese~inata - vo krv, pred da nastapi
denot Gospoden, velikiot i stra{niot.
29|2|32|Toga{ sekoj, {to }e go prizovuva imeto Gospodovo, }e se spasi; bidej}i na
gorata Sion i vo Erusalim }e ima spasenie, kako {to veli Gospod, a i po drugite
mesta, {to }e gi povika Gospod.
29|3|1|Za{to, ete, vo onie denovi i vo toa isto vreme, koga }e gi vratam plenicite na
Juda i od Erusalim,
29|3|2|toga{ }e gi soberam site narodi i }e gi dovedam vo dolinata Josafatova, i
tamu nad niv }e izre~am sud za Mojot narod i za Moeto nasledstvo - Izrailot, kogo
go rasturija me|u narodite i zemjata Moja ja razdelija.
29|3|3|Za narodot Moj frlija `reb i davaa mom~e za bludnica, i prodavaa devoj~e za
vino, pa pieja.
29|3|4|Pa {to barate od Mene vie, Tire i Sidone i site kraevi filistejski? Sakate li da
Mi otplatite ili raka da Mi vratite? No naskoro }e ja svrtam otplatata va{a vrz va{ite
glavi,
29|3|5|bidej}i vie go zedovte srebroto Moe i zlatoto Moe i Moite najvredni
dragocenosti i gi vnesovte vo bezbo`ni~ki svetili{ta;
29|3|6|a sinovite na Juda i na Erusalim gi prodavate na sinovite elinski, za da gi
otstranite od nivnite predeli.
29|3|7|Eve, Jas }e gi krenam od ona mesto, kade {to gi prodadovte, i }e ja svrtam
va{ata otplata vrz glavite va{i.
29|3|8|I }e gi predadam sinovite va{i i }erkite va{i vo racete na sinovite Judini, i
tie }e gi predadat na Savejcite, narod dale~en. Taka veli Gospod Savaot.
29|3|9|Kaète go ova me|u narodite, prigotvete se za vojna, krenete gi junacite, neka
dojdat i neka stanat site vojnici.
29|3|10|Prekovajte gi plugovite svoi vo me~evi, a srpovite vo kopja; i slabiot neka
veli: silen sum.
29|3|11|Pobrzajte, vie narodi, site naokolu i soberete se. Gospodi, povedi gi junacite
Svoi!
29|3|12|Neka se krenat narodite i neka slezat vo dolinata Josafatova; za{to tamu }e
sednam Jas za da im sudam na narodite po red.
29|3|13|Mavnete so srpovite, za{to zrelo e ìtoto; odete, slezete, za{to polna e
kacata i bo~vite se prepolneti, oti zlobata im e golema.
29|3|14|Grupi, grupi vo dolinata na sudot! Oti blizu e denot Gospoden vo dolinata
na sudot.
29|3|15|Sonceto i mese~inata }e potemnat, i yvezdite }e go izgubat svojot sjaj.
29|3|16|I }e zagrmi Gospod od Sion i }e go ispu{ti glasot Svoj od Erusalim: }e
zatreperat neboto i zemjata; no Gospod }e mu bide za{tita na Svojot narod i
odbrana za sinovite Izrailevi.
29|3|17|Toga{ }e poznaete deka Jas sum Gospod, va{iot Bog, Koj ìvee na Sion, na
Mojata sveta gora; i }e stane Erusalim svetiwa, i nema pove}e tu|inci da minuvaat
niz nego.
29|3|18|I, ete, vo toj den, vo toj den od gorite }e kape vino, a od ridovite }e pote~e
mleko, i site dolini judejski }e se prepolnat so voda, a od domot Gospoden }e se
pojavi izvor, i }e ja napojuva dolinata Sitim.
29|3|19|Egipet }e stane pustiwa i Edom }e stane pustiwa, bidej}i tie gi izma~uvaa
sinovite Judini i prolivaa nevina krv vo zemjata nivna.
29|3|20|A Juda }e ìvee ve~no, i Erusalim - od rod vo rod.
29|3|21|Jas }e ja izmijam krvta nivna, koja u{te ne sum ja izmil, i Gospod }e ìvee
na Sion.
30|1|1|Zborovite na Amosa, eden od pastirite na Tekoja, {to gi ~uva vo videnie za
Izrailot vo denovite na judejskiot car Ozija, i vo denovite na judejskiot car
Jerovoam, sinot Joasov, dve godini pred potresot.
30|1|2|I re~e toj: Gospod }e zagrmi od Sion i }e go pu{ti glasot Svoj od Erusalim,
i }e se raspla~at ku{ite pastirski, i }e se isu{i vrvot na Karmil.
30|1|3|Taka veli Gospod: za trite prestapi na Damask i za ~etirite nema da go
po{tedi, za{to go vr{ea Galad so èlezni orudija.
30|1|4|]e pu{tam ogan vo domot Azailov, i toj }e gi progolta dvorcite na Venadad.
30|1|5|Pa }e gi razbijam reziwata na Damask i }e gi istrebam ìtelite od dolinata
Aven, i onoj, {to drì èzal, od domot Edenov; narodot Aramejski }e otide vo
ropstvo vo Kir, veli Gospod.
30|1|6|Taka veli Gospod: za tri prestapi na Gaza i za ~etiri nema da ja po{tedam,
za{to tie gi odvedoa site vo ropstvo, za da mu gi predadat na Edoma.
30|1|7|I }e ispratam ogan vo yidovite na Gaza i toj }e gi progolta dvorcite nejzini.
30|1|8|Pa }e gi istrebam ìtelite na Azot, i onoj, {to go drì èzalot vo Askalon, i }e
ja svrtam rakata Svoja protiv Ekron, i }e zagine ostatokot na Filistejcite, veli
Gospod.
30|1|9|Vaka veli Gospod: za trite prestapi na Tir i za ~etiri nema da go po{tedam,
za{to tie mu gi predadoa na Edoma site zarobenici, i ne se setija za bratskiot sojuz.
30|1|10|]e pratam ogan vo yidovite na Tir, i toj }e gi progolta dvorcite negovi.
30|1|11|Taka veli Gospod: za trite prestapi na Edoma i za ~etiri nema da go
po{tedam, za{to toj gi gone{e bra}ata svoi so me~, gi pogazi rodbinskite ~uvstva,
be{e svirep vo gnevot svoj i sekoga{ ja drè{e jarosta svoja.
30|1|12|]e ispratam ogan vrz Teman, i toj }e gi progolta dvorcite na Vosor.
30|1|13|Taka veli Gospod: za trite prestapi na sinovite Amonovi i za ~etiri nema da
gi po{tedam, bidej}i tie gi rasekuvaa bremenite èni vo Galad, za da gi pro{irat
granicite svoi.
30|1|14|I }e zapalam ogan vo yidovite na Rava, i toj }e gi progolta dvorcite nejzini
so vrisok vo denot na bojot i so viot vo denot na burata.
30|1|15|I }e otide carot nivni vo ropstvo, toj i knezovite negovi zaedno, veli
Gospod.
30|2|1|Vaka veli Gospod: za trite prestapi na Moav, i za ~etiri nema da go
po{tedam, oti toj gi izgore koskite na carot edomski vo var.
30|2|2|Pa }e pratam ogan vrz Moav, i toj }e gi progolta dvorcite keriotski, i }e
zagine Moav pri poraz so {um, pri truben zvuk.
30|2|3|I }e go istrebam sudijata negov i }e gi ubijam site knezovi negovi zaedno so
nego, veli Gospod.
30|2|4|Taka veli Gospod: za trite prestapi na Juda i za ~etiri nema da go po{tedam,
zaradi toa {to go otfrlija Zakonot na Gospoda i naredbite Negovi ne gi zapazija; i
idolite, po koi odea tatkovcite nivni, gi otklonija od patot.
30|2|5|I }e ispratam ogan vrz Juda, i toj }e gi progolta dvorcite erusalimski.
30|2|6|Taka veli Gospod: za trite prestapi na Izrailot i za ~etiri nema da go
po{tedam, bidej}i tie prodavaat praveden za srebro, i siromav za dve sandali.
30|2|7|êzneat da vidat prav zemen vrz glavite na siromasite, i patot na krotkite go
iskruvaa; duri tatko i sin odea pri ista èna, za da go bes~estat Moeto sveto ime.
30|2|8|Pri sekoj `rtvenik leàt vrz obleki, zemeni vo zalog, i vino iznudeno od
obvineti, pijat vo domot na bogovite svoi.
30|2|9|No Jas gi istrebiv pred niv Amorejcite, ~ija viso~ina be{e kako viso~inata na
kedar, i koj be{e jak kako dab; Jas go uni{tiv plodot negov gore, a korenot negov
dolu.
30|2|10|Vas, pak, ve izvedov od zemjata Egipetska i ve vodev po pustiwata
~etirieset godini, za da ja nasledite zemjata Amorejska.
30|2|11|Od sinovite va{i izbirav lu|e za proroci i od mladi~i va{i - za nazorei; zar ne
e tata sinovi Izrailevi? - veli Gospod.
30|2|12|A vie gi poevte nazoreite so vino i na prorocite im zapovedavte: 'ne
prorokuvajte'.
30|2|13|Eve, Jas }e ve pritegnam, kako {to se stega kola, natovarena so snopja,
30|2|14|i brziot ne }e ima sila za begawe, ni jakiot da izdrì i hrabriot da go spasi
ìvotot svoj.
30|2|15|Ni onoj, {to strela so lak, nema da se dodrì, nitu brziot }e izbega, nitu pak
onoj na kow }e go spasi ìvotot svoj.
30|2|16|I najhrabriot od hrabrite vo onoj den }e izbega gol, veli Gospod.
30|3|1|ûjte go ovoj zbor, {to go kaà Gospod protiv vas, sinovi Izrailevi, protiv
celoto pleme, koe go izvedov od zemjata Egipetska velej}i:
30|3|2|samo vas ve priznav od site zemni plemiwa, poradi toa i }e ve posetam
poradi site va{i bezzakonija.
30|3|3|Trgnuvaat li dvajca zaedno, ako ne se dogovorat me|u sebe.
30|3|4|Rika li lav vo gora, koga nema pred nego plen? Pu{ta li glas lav~e od svojata
pe{tera, ako ni{to ne ulovilo vo nea?
30|3|5|Pa|a li ptica vo mreà na zemja, koga nema mreà za nea? ]e se podigne li od
zemajta stapica, ako ne se fati ni{to vo nea?
30|3|6|Trubi li truba vo grad, a narodot da ne se upla{i? Se slu~uva li vo gradot zlo,
{to ne go dozvolil Gospod?
30|3|7|Za{to Gospod Bog ne pravi ni{to dodeka ne im ja otkrie tajnata Svoja na
Svoite slugi - prorocite.
30|3|8|Koga }e zasrika lav, koj e toj {to nema da trepne? Gospod Bog veli: koj
nema da prorokuva?
30|3|9|Proglasete od pokrivite na Azot i od pokrivite od zemjata Egipetska i kaète:
soberete se po gorite na Samarija i pogledajte go golemoto bes~estie vo nea i
nasilstvata vo nea.
30|3|10|Tie ne znaat da postapuvaat spravedlivo, veli Gospod: so nasilie i grabe`
sobiraat dobra vo dvorcite svoi.
30|3|11|Zatoa vaka veli Gospod Bog: eve, neprijatelot e okolu zemjata, toj }e ja
napadne so seta svoja mo} i dvorcite tvoi }e bidat ograbeni.
30|3|12|Taka veli Gospod - kako {to ponekoga{ pastirot istrgnuva od lavovska usta
dve potkoleni~ni koski ili del od uvoto, taka }e bidat spaseni sinovite Izrailevi, koi
sega sedat vo Samarija vo agolot na postelata svoja i vo Damask na legloto svoe.
30|3|13|Slu{ajte i bidete svedoci protiv domot na Jakov, veli Gospod Bog, Savaot.
30|3|14|Zo{to vo onoj den, koga }e go posetam Izrailot za prestapite negovi, }e go
ispitam i za `rtvenicite vo Vetil; }e bidat otse~eni rogovite na `rtvenikot i tie }e
padnat na zemja.
30|3|15|]e go porazam zimskiot dom zaedno so letniot dom, i }e is~eznat domovite
so ukrasite od slonova koska, }e snema mnogu domovi, veli Gospod.
30|4|1|ûjte go ova slovo, juni~ki vasanski, vie, koi ste na Samariska gora, vie, koi
gi izma~uvate siromasite, gi ugnetuvate bednite i im velite na svoite gospodari:
"donesete da pieme!"
30|4|2|Se zakolna Gospod Bog vo Svojata svetost, deka, ete, }e dojdat vrz vas dni,
koga }e ve izvle~at so kuki i ostatokot va{ - so jadici.
30|4|3|Pa }e izlezete niz prolomite na yidovite, sekoja - kako }e moè, i }e gi frlite
site ukrasi, {to se vo dvorcite, veli Gospod.
30|4|4|Odete vo Vetil i gre{ete, vo Galgal i umnoùvajte gi prestapite, prinesuvajte
`rtvi sekoe utro, desetoci sekoj treti den.
30|4|5|Prinesuvajte kako blagodarstvena `rtva leb so kvas, kaùvajte gi dobrovolnite
svoi prinosi i razglasuvajte za niv, za{to vie toa go sakate, sinovi Izrailevi, veli
Gospod.
30|4|6|Zatoa i vi dadov ~isti zabi vo site va{i gradovi i nedostig od leb po site va{i
naselbi; no vie ne se obrnavte kon Mene, veli Gospod.
30|4|7|I go zadràv po vas do`dot tri meseci do ètva; pu{tiv do`d vrz eden grad, vrz
drug grad ne pu{tiv; eden del be{e napojuvan so voda, a drugiot - nenarosen so
do`d, i se isu{uva{e.
30|4|8|I se sobraa dva tri grada vo eden grad, za da se napijat so voda i ne moèa da
se napijat do sitost; no i toga{ vie ne se obrnavte kon Mene, veli Gospod.
30|4|9|Ve porazuvav so su{a i metlika po ìtata: vo mnogu va{i gradini i lozja,
nasadi so smokvi i maslini gi jadea gasenici, i pri seto toa pak ne se obrnavte kon
Mene, veli Gospod.
30|4|10|Vi pra}av pomor, kako egipetskiot, gi ubivav so me~ mom~iwata va{i,
otakako gi odvedov kowite va{i vo plen, taka {to smrad vo stanovite va{i se
kreva{e vo nozdrite va{i, i pokraj seto toa ne se obrnavte kon Mene, veli Gospod.
30|4|11|Ve sotirav, kako {to Bog go razru{i Sodom i Gomor, i vie bevte istrgnati od
ognot kako glamwa, no pri seto toa ne se obrnavte kon Mene, veli Gospod.
30|4|12|Zatoa vaka }e postapam so tebe, Izraile; i bidej}i taka }e postapuvam so
tebe, prigotvi se da go do~eka{ tvojot Bog, Izraile.
30|4|13|Za{to, ete, Onoj e, Koj obrazuva gori i sozdava vetar i mu gi objavuva
zamislite Svoi na ~ovekot, utrenata svetlina ja pretvora vo mrak i odi visoko nad
zemjata. Imeto Negovo e Bog.
30|5|1|ûjte go ova slovo, so koe }e krenam pla~ za vas, dome Izrailev.
30|5|2|Padna, nema pove}e da stane devicata Izraileva! Frlena e na zemjata svoja, i
nema koj da ja krene.
30|5|3|Oti vaka veli Gospod Bog: grad, od koj izleguvaat iljadnici, }e ostane samo
so sto, a od koj izleguvaat sto, }e ostane samo so deset vo domot Izrailev.
30|5|4|Oti taka mu veli Gospod na domot Izrailev: pobarejte Me i }e bidete ìvi.
30|5|5|Ne barajte go Vetil, ne odete vo Galgal i ne patuvajte vo Virsavija, za{to siot
Galgal }e pojde vo ropstvo, a Vetil }e se pretvori vo ni{to.
30|5|6|Pobarajte Go Gospoda, i }e bidete ìvi, za da ne se nafrli On protiv domot
Josifov kako ogan, {to }e go progolta, i ne }e ima koj da go gasne vo Vetil.
30|5|7|O, vie, {to go prevrtuvate pravosudstvoto vo otrov i pravdata ja frlate na
zemja!
30|5|8|Koj go sozdal sedmoyvezdieto i Orion i ja pretvora smrtnata senka vo jasno
utro, a denot go pravi temen kako no}, gi izvikuva morskite vodi i gi razliva po
zemjata? Gospod e imeto Negovo!
30|5|9|On go za{tituva ru{itelot protiv silniot, i opusto{itelot vleguva vo tvrdinata.
30|5|10|A tie go mrazat onoj, koj izobli~uva pred portite, i se gasnat od onoj, koj
kaùva pravda.
30|5|11|Pa taka, zatoa {to go izma~uvate siromaviot i zemate od nego podaroci vo
ìto, vie }e izgradite domovi od delkan kamen, no nema da ìveete vo niv; }e
nasadite ubavi lozja, samo vino od niv nema da piete.
30|5|12|Za{to Jas znam kolku se mnogubrojni va{ite prestapi, i kolku se te{ki
va{ite gravovi; vie ste mu neprijateli na pravednikot, zemate potkup i gi izvrtuvate
delata na siromasite vo sudot.
30|5|13|Poradi toa razumniot ~ovek mol~i vo toa vreme, oti vremeto e lo{o.
30|5|14|Barajte dobro, a ne zlo, za da ostanete ìvi - i toga{ Gospod Bog Savaot }e
bide so vas, kako {to velite vie.
30|5|15|Mrazete go zloto, sakajte go dobroto i postavete pravosudstvo pred portite;
moèbi, Gospod Bog Savaot, }e se smiluva na ostatokot Josifov.
30|5|16|Zatoa vaka veli Gospod Bog Savaot, Sedrìtelot: po site va{i ulici }e ima
pla~, i po site va{i pati{ta }e vikaat: Of, of! I }e povikaat zemjodelec da àli i
iskusni za àlni pesni, da pla~at;
30|5|17|i po site lozja }e ima pla~, oti Jas minam me|u tebe, veli Gospod.
30|5|18|Te{ko im na onie, koi go baraat denot Gospoden! Za{to vi e toj den
Gospoden? Toj e temnina, a ne svetlina.
30|5|19|Toa e isto kako koga nekoj ako pobegne od lav, pa }e go sretne me~ka, ili
ako dojde doma i se potpre so rakata na yid, pa go kasne zmija.
30|5|20|Zar denot Gospoden ne e mrak, tuku svetlina? Toj e mrak, i vo nego nema
bolskot.
30|5|21|Gi mrazam i gi otfrluvam praznicite va{i i ne gi pomirisuvam `rtvite va{i vo
vremeto na va{ite proslavi vo sobranijata.
30|5|22|Ako mi prinesete sepalenica i leben prinos, nema da gi primam i nema da
poglednam milostivo na blagodarstvenata `rtva od va{ite ugoeni teliwa.
30|5|23|Otstrani go od mene {umot na tvoite pesni, za{to zvucite na tvojata gusla
nema da gi slu{am.
30|5|24|Pravosudstvoto neka te~e kako voda, i pravdata - kako silen potok.
30|5|25|Zar ne mi prinesuvavte `rtvi i darovi vo lebovi vo pustiwata vo tekot na
~etiriesette godini, dome Izrailev?
30|5|26|Vie ja nosevte skinijata Molohova i yvezdata na va{iot bog Remfan, likovi
{to gi napravivte za sebe.
30|5|27|Zatoa Jas }e ve preselam zad Damask, veli Gospod; Bog Savaot e imeto
Negovo.
30|6|1|Te{ko im na onie {to se bez grià vo Sion i na onie {to se nadevaat na gorata
Samariska, koi se prvenci vo narodot, i pri koi doa|a domot Izrailev!
30|6|2|Minete vo Kalne i videte, ottamu odete vo Velikiot Emat i spu{tete se vo Get
filistejski: zar ne se podobri tie vo ovie carstva? Ne li se po{iroki nivnite predeli od
va{ite predeli?
30|6|3|Te{ko vam, koi smetate deka e daleku zlo~estiot den, a pravite da se pribliì
slavata na nasilstvoto,
30|6|4|vie, koi leìte na legla od slonova koska i se optegate na postelite svoi, vie,
koi jadete najdobri ovni od stadoto i teliwa od bogato pasi{te,
30|6|5|vie, koi peete po zvukot na gusla, mislej}i deka svirite kako David,
30|6|6|vie, koi piete vino od ~a{a, se ma~kate so najdobri masla i ne ve boli srceto
za zloto na Josifa!
30|6|7|Zatoa sega tie }e pojdat prvi vo ropstvo pred zarobenite, i }e se zavr{i
likuvaweto na razneènite.
30|6|8|Se kolne Gospod Bog Sam vo sebe i vaka veli Gospod, Bog Savaot: se
gnasam od gordosta na Jakova i gi mrazam dvorcite negovi, i }e go predadam
gradot i se, {to go ispolnuva.
30|6|9|I, ako vo nekoja ku}a ostana deset du{i, i tie }e umrat.
30|6|10|}e gi zeme rodninata nivni ili sosedot, za da gi iznese koskite nivni od
ku}ite, pa }e go pra{aat onoj, koj stoi pred ku}ata: "ima li u{te nekogo?" Toj }e
odgovori: "nema nikogo". I ovoj }e re~e: "mol~i, oti ne biva da se spomnuva imeto
Gospodovo."
30|6|11|Zo{to, ete, Gospod }e dade zapoved i }e gi sosipe golemite ku}i preku
rascepuvawe, a malite so napuknuvawe.
30|6|12|Tr~aat li kowite po karpa? Moè li taa da se izore so volovi? Vie, pak, go
prevrtuvate pravosudstvoto vo otrov, a plodot na pravdata - vo gor~ina;
30|6|13|vie, {to se voshituvate od ni{to i od nikakvi raboti i velite: "zar ne
spe~alivme so silata na svojata mo}?"
30|6|14|Eve, Jas, veli Gospod Bog Savaot, }e podignam narod protiv vas, dome
Izrailev i }e ve isteram od vlezot vo Emat do potokot vo pustiwata.
30|7|1|Vakvo videnie mi otkri Gospod Bog: eve, On sozdade skakulci, koga po~na
da izniknuva docne`nata treva, i toa be{e trevata po carskata kosidba.
30|7|2|I, ete, koga zavr{ija da ja jadat trevata po zemjata, rekov: Gospode Boè,
smili se; kako }e izdrì Jakov? Toj e mnogu mal.
30|7|3|I Gospod se soàli na toa: "nema da stane toa" - re~e Gospod.
30|7|4|Vakvo videnie mi otkri Gospod Bog: eve, Gospod Bog proizvede ogan za
sud - i toj progolta golema bezdna, progolta i del od zemjata.
30|7|5|I rekov: Gospodi Boè, zapri: "kako }e se dodrì Jakov? Pa toj e mnogu mal."
30|7|6|I Gospod se soàli na toa: "i toa nema da se zbidne", re~e Gospod Bog.
30|7|7|Vakvo videnie mi otkri On: eve, Gospod stoe{e na yid i vo rakata ima{e
olovna visulka.
30|7|8|I mi re~e Gospod: "[to gleda{, Amose?" Jas odgovoriv: "Visulka". I Gospod
re~e: "eve }e stavam visulka me|u Mojot narod Izrailev; nema pove}e da mu
pro{tevam.
30|7|9|Opusto{eni }e bidat `rtvenicite Isakovi i razru{eni }e bidat svetili{tata
Izrailevi, i }e se krenam so me~ protiv domot Jerovoamov."
30|7|10|I Amasij, sve{tenikot vetilski, prati pri izrailskiot car Jerovoama, da kaàt:
Amos kreva bunt protiv tebe me|u domot Izrailev; zemjata ne moè da gi trpi
zborovite negovi,
30|7|11|oti toj vaka veli: od me~ }e umre Jerovoam, a Izrailot bezdrugo }e bide
odveden od zemjata svoja vo ropstvo.
30|7|12|I mu re~e Amasij na Amosa: jasnovidecu, odi i naseli se vo zemjata Judina;
tamu jadi leb i tamu prorokuvaj,
30|7|13|a vo Vetil ne prorokuvaj ve}e, oti toj e svetiwa careva i e carski dom.
30|7|14|Mu odgovori Amos i mu re~e na Amasija: jas ne sum prorok i ne sum sin na
prorok; bev pastir i sobirav divi smokvi.
30|7|15|No Gospod me zede od ovcite i mi re~e: odi, prorokuvaj pri mojot narod
Izrailot.
30|7|16|A sega islu{aj go slovoto Gospodovo. Ti veli{: ne prorokuvaj protiv Izrailot
i ne kaùvaj zborovi protiv domot Isakov.
30|7|17|Zatoa, eve, {to veli Gospod: ènata tvoja }e bide obes~estena vo gradot,
sinovite tvoi i }erkite tvoi }e padnat od me~, zemjata tvoja }e bide razdelena so
mrana vrvka, ti }e umre{ vo ne~ista zemja, a Izrailot }e bide odveden od zemjata
svoja.
30|8|1|Vakvo videni mi otkri Gospod Bog: ete, ko{nica so zreli plodovi.
30|8|2|I mi re~e On: {to gleda{, Amose? Odgovoriv: ko{nica so zreli plodovi.
Toga{ Gospod mi re~e: mu dojde krajot na Mojot narod Izrailot - nema pove}e da
mu pro{tevam.
30|8|3|Pesnite vo dvorcite vo onoj den }e se pretvorat vo ridawe, veli Gospod
Bog; }e ima mnogu trupovi, }e gi frlaat nasekade mol~e{kum.
30|8|4|ûjte go ova, vie, koi èduvate da progoltate bedni i da pogubite siromasi,
30|8|5|vie, koi velite: - koga }e mine mese~ieto, za da prodavame ìto, i sabota, za
da gi otvorime ìtnicite, da ja namalime merkata, da ja zgolemime cenata na siklata
i da izmamuvame so la`ni merki,
30|8|6|da kupuvame siromasi so srebro i bedni za dva ~evela, i da prodavame
otsevki?
30|8|7|Se zakolna Gospod vo slavata na Jakova: navistina nema nikoga{ da
zaboravam nitu edno od delata negovi!
30|8|8|Nema li da se zatrese zemjata od toa i nema li da zapla~e sekoj ìtel na nea?
Taa celata }e se razbranuva kako reka i }e se podiga i }e se spu{ta kako rekata
egipetska.
30|8|9|I vo onoj den, veli Gospod Bog, }e napravam sonceto da zajde popladne i }e
ja pomra~am zemjata srede bel den,
30|8|10|}e gi pretvoram praznicite va{i vo taga i site va{i pesni - vo pla~; }e stavam
vre}i{ta na site bedra i }elavost - na sekoja glava, i }e sozdadam vo zemjata pla~
kako za sin edinec, i krajot }e i bide kako taèn den.
30|8|11|Ete, nastapuvaat dnite, veli Gospod Bog, koga }e ispratam na zemjata glad,
ne glad za leb, ne èd za voda, tuku èd za slu{awe zborovi Gospodovi.
30|8|12|I }e odat od more do more, }e skitaa od sever do istok, baraj}i go slovoto
Gospodovo, i nema da go najdat.
30|8|13|Vo onoj den }e premiraat od èd ubavite devojki i mom~iwa.
30|8|14|Oni {to se kolnat vo grevot Samariski i velat: ìv e tvojot bog, Dane, taka da
ni e ìv i patot za Virsavija! Tie }e padnat i ve}e nema da se krenat.
30|9|1|Go vidov Gospoda kako stoi na `rtvenikot i veli: udri vo gorniot prag na
vratata za da se rastresat spojkite i rascepi gi vrz glavite na site niv, a drugite od
niv }e gi ubijam Jas so me~: nikoj od niv, koj bega, nema da izbega, i nikoj od niv,
koj saka da se spasi, nema da se spasi.
30|9|2|I da se zakopaat vo najdolniot del na zemjata, i ottamu rakata Moja }e gi
izvle~e; i da se ka~at na neboto, i ottamu }e gi smetnam.
30|9|3|Makar da se skrijat i na vrv Karmil, i tamu }e gi najdam i }e gi zemam; pa i
da se sokrijat i od o~ite Moi vo morskoto dno, i tamu }e mu zapovedam na zmajot
morski da gi goltne.
30|9|4|I vo plen, ako pojdat pred neprijatelite svoi, }e mu zapovedam na me~ot
tamu da gi ubie. ]e gi svrtam vrz niv o~ite Svoi za nivno zlo, a ne za dobro.
30|9|5|Za{to Gospod Bog Savaot }e se dopre do zemjata, i taa }e se rastopi, i }e se
raspla~at site ìvi na nea; }e se krene taa cela kako reka i }e se spu{ti kako rekata
egipetska.
30|9|6|On gi izgradi svoite gorni dvorci na nebesata i svodot Svoj go zacvrsti na
zemjata; gi povika morskite vodi i gi izli po zemjata; Gospod e imeto Negovo.
30|9|7|Vie, sinovi Izrailevi, ne ste li za mene kako sinovi etiopski, veli Gospod, neli
Jas go izvedov Izrailot od zemjata Egipetska i Filistejcite - od Kaftor i Aramejcite
od Kir?
30|9|8|Ete, o~ite na Gospoda Boga se vrz gre{noto carstvo, i Jas }e go istrebam od
liceto na zemjata, no domot na Jakova nema celosno da go istrebam, veli Gospod.
30|9|9|Za{to, eve, Jas }e zapovedam i }e go rasprasnam domot Izralev po site
narodi, kako {to se rasturaat zarnata vo re{eto, i niedno ne pa|a na zemja.
30|9|10|Od me~ }e umrat site gre{nici me|u narodot Moj, koi velat: "nema da ne
postigne i nema da dojde pri nas toa zlo!"
30|9|11|Vo onoj den }e ja podignam padnatata skinija Davidova, }e gi popolnam
puknatinite nejzini, sru{enoto }e go podignam i }e ja sredam, kako vo porane{nite
dni.
30|9|12|za da gi zavladee ostatokot od Edoma i site narodi, me|u koi }e se
spomnuva imeto Moe, veli Gospod, Koj go vr{i seto toa.
30|9|13|Ete, }e nastapat dni, veli Gospod, koga ora~ot }e go zate~e ètvarot i onoj
{to gazi grozje - seja~ot; i gorite }e pu{taat grozdov sok, i od site ridovi }e pote~e.
30|9|14|]e gi povratam zarobenite na Mojot narod Izrailot; i pak }e gi izgradam
zapustenite gradovi i }e se naselat vo niv; }e nasadat lozja i }e pijat vino od niv,
i }e napravat gradini i }e jadat plodovi od niv.
30|9|15|I }e gi naselam vo zemjata nivna i tie nema pove}e da bidat istrgani od
svojata zemja, koja im ja dadov Jas, veli Gospod, tvojot Bog.
31|1|1|Vaka mu veli Gospod na Edom: "ûv glas od Gospoda, izvestie e isprateno
me|u narodite: 'Stanete, da se kreneme vo borba protiv ovoj narod!'"
31|1|2|Eve, te naraviv najmal me|u narodite, mnogu si prezren.
31|1|3|Gordosta na tvoeto srce te izmami, tebe, koj ìvee{ me|u kamewata vo
pe{teri, vo svojot visok dom, i mu veli{ na svoeto srce: "Koj e toj {to }e me sobori
na zemja?"
31|1|4|I da se krene{ visoko kako orel, da napravi{ gnezdo, i ottamu }e te smetnam;
govori Gospod.
31|1|5|Kradci koga bi do{le kaj tebe, ili no}ni razbojnici, zar ne bi ukrale okolku
kolku {to im treba? Bera~i na grozje ako bi te napadnale, zar ne bi ostavile ne{to za
doberuvawe?
31|1|6|Kako be{e prebran Isav, i kako mu gi zedoa site negovi sokrieni raboti!
31|1|7|Sosema te opusto{ija; site tvoi sojuznici stanaa protiv tebe, te izmamija i oni
{to jadat so tebe, stapica }e ti stavat, {to ne }e ja zabeleì{.
31|1|8|Vo onoj den, veli Gospod, }e gi pogubam mudrite vo zemjata Edomska i
razumnite vo gorata Isavova.
31|1|9|I junacite tvoi }e se upla{at, Temane, za da se istrebat site od gorata Isavova.
31|1|10|Poradi nasilstvoto i zaradi ubistvoto, {to mu go napravi na bratot tvoj
Jakova, so sram }e bide{ pokrien i }e bide{ otfrlen zasekoga{.
31|1|11|Vo onoj den koga ti be{e od sprotivnata strana; vo onoj den koga drugi ja
vodea vo ropstvo vojskata negova, i koga tu|inci vleguvaa niz vratata negova i frlaa
`reb za Erusalim, be{e i ti kako eden od niv.
31|1|12|Ne preziraj go bratot tvoj vo denot, koga e vo nevolja od tu|inci, koga go
vodat vo tu|a zemja, nitu da se raduva{ na sinovite Judini, koga tie propa|aat, a u{te
pomalku da ja otvora{ ustata svoja vo denot na nivnite stradawa.
31|1|13|Ne vleguvaj niz vratata na Mojot narod vo denot na negovata nevolja, ne
nasladuvaj se na nivnoto zlo vo denot na nivnata pogibel, i ne zemaj od imotot
nivni vo denot na nivnata propast.
31|1|14|I ne stoj na nivnite krstopati, za da gi ubiva{ onie {to begaat, niti da gi
predava{ onie, {to preìveale vo denot na nivnata nevolja.
31|1|15|Za{to denot Gospoden za site narodi e bluzu: kako si pravel, taka }e ti se
pravi; otplatata }e padne na tvojata glava.
31|1|16|Oti, kako {to pievte na Mojata sveta gora vie, taka }e pijat vino site
narodi, }e se prepivaat i }e slegnat, i }e bidat kako nikoga{ da ne bile.
31|1|17|No na gorata Sion }e bide spasenieto i }e bide sveta, i domot na Jakova }e
go dobie svoeto nasledstvo.
31|1|18|Domot na Jakova }e bide ogan, a domot na Josifa plamen, dodeka domot na
Isava strni{te; }e razgorat na niv, i }e gi zapalat; i nema nikoj od domot Isavov da
ostane ìv, za{to Gospod taka veli.
31|1|19|Drugorodci }e ja nasledat gorata Isavova, i ramninata Filistejska; }e go
nasledat i poleto Efremovo i poleto Samarisko, a Venijaminovoto }e go nasledi
Galad.
31|1|20|Zarobenata, pak, vojska na sinovite Izrailevi }e go nasledi Hanan do
Sarepta, a robovite od Erusalim }e gi nasledat ju`nite gradovi vo Sefard.
31|1|21|I pobednicite }e se ka~at na gorata Sion za da i sudat na gorata Isavova, i
toga{ }e bide carstvoto Gospodovo.
32|1|1|I bi slovoto Gospodovo do Jona, sinot Amatiev:
32|1|2|"Stani i odi vo Ninevija, grad golem, i propovedaj vo nego, za{to negovite
lo{i dela stignaa do Mene."
32|1|3|A Jona stana za da izbega vo Tarsis od liceto Gospodovo; sleze vo Jopa, kade
{to najde korab {to plovi za Tarsis, pa otkako ja plati vozarinata, vleze vo nego za
da izbega so nego vo Tarsis od liceto Gospodovo.
32|1|4|No Gospod podigna silen vetar na moreto, i nastana golema bura, taka {to
korabot za malku }e se razbie{e.
32|1|5|Mornarite se upla{ija i povikaa sekoj kon svojot bog, pa po~naa tovarot od
korabot da go frlaat vo moreto, za da mu se olesni; a Jona be{e slegol vo dnoto na
korabot, legnal i dlaboko zaspal.
32|1|6|Toga{ dojde pri nego kapetanot na korabot i mu re~e: "[to, ti spie{! Stani i
povikaj kaj tvojot Bog. Moèbi Bog }e se seti na nas, i nie nema da zagineme."
32|1|7|Pa si rekoa eden na drug: "Da frlime `reb i da vidime poradi kogo ne snajde
ovaa beda." Frlija `reb i `rebot padna na Jona.
32|1|8|Toga{ mu rekoa: "Kaì ni zaradi {to ne snajde ovaa nevolja? So {to se
zanimava{, i od kade ide{? Kade e tvojata zemja i od koj narod si?"
32|1|9|Toj im re~e: "Jas sum Evrein, Go po~ituvam Gospoda Boga na nebesata,
Onoj {to ja sozdade zemjata i vodata."
32|1|10|Toga{ lu|eto se upla{ija mnogu i mu rekoa: "Zo{to go napravi ova?" Oti tie
uznaa deka toj bega od liceto Gospodovo, - kako {to toj sam im be{e kaèl.
32|1|11|I mu rekoa: "[to da napravime so tebe, ta moreto da stivne za nas?" Bidej}i
moreto se branuva{e.
32|1|12|Toga{ toj im re~e: "Zemete me i frlete me v more, i moreto za vas }e stivne,
oti znam deka poradi mene se krena ovaa bura."
32|1|13|Lu|eto potoa se trudea nekako da se pribliàt do suvo, no ne moèa, bidej}i
moreto se pove}e besnee{e protiv niv.
32|1|14|Toga{ povikaa kon Gospoda i rekoa: "Te molime Gospodi, da ne zagineme
poradi du{ata na ovoj ~ovek, i da ne bideme odgovorni za nevina krv, za{to Ti,
Gospodi, si napravil kako {to ti e Tebe ugodno."
32|1|15|Pa go zedoa Jona i go frlija vo moreto; i moreto prestana da se branuva.
32|1|16|Toga{ lu|eto se upla{ija mnogu od Gospoda, Mu prinesoa na Gospoda `rtvi i
se zavetuvaa.
32|2|1|I mu zapoveda Gospod na eden golem kit da go progolta Jona; i Jona ostana
vo utrobata na toj kit tri dena i tri no}i.
32|2|2|Mu se pomoli Jona na svojot Gospod Bog od utrobata na kitot,
32|2|3|pa re~e: "Kon Gospoda povikav vo mojata nevolja On me ~u; izvikav od
utrobata na pekolot - i Ti go ~u glasot moj."
32|2|4|Ti me frli vo dlabinite, vo srceto na moreto, i voda me opkoluva{e, i site vodi
Tvoi i branovi Tvoi minea preku mene.
32|2|5|Toga{ rekov: Otfrlen sum od o~ite Tvoi, no sepak, }e ja vidam svetiwata
Tvoja.
32|2|6|Me pritisnaa vodite do du{ata moja, bezdnata me zatvori; so treva morska
glavata moja e obviena.
32|2|7|Slegnav do osnovite na planinite, zemjata so reziwata svoi za navek me
zatvori, no Ti, Gospodi, Boè moj, }e ja izvede{ du{ata moja od pekolot.
32|2|8|Koga iznemogna du{ata moja, se setiv na Gospoda, i molitvata moja stigna
do Tebe, do svetiot hram Tvoj.
32|2|9|Onie, koi po~ituvaat la`ni bogovi, Go ostavija svojot Milosrden,
32|2|10|no jas so pohvalen glas }e Ti prinesam `rtva; ona {to sum go vetil, }e go
ispolnam. Vo Gospoda e spasenieto!"
32|2|11|Toga{ mu zapoveda Gospod na kitot, i toj go isfrli Jona na suvo.
32|3|1|I povtorno dojde slovoto Gospodovo do Jona, velej}i mu:
32|3|2|"Stani i pojdi vo gradot Ninevija, golemiot grad i propovedaj mu go ona
{to }e ti kaàm."
32|3|3|Stana Jona i otide vo Ninevija po zapoved na Gospoda; a Ninevija be{e
mnogu golem grad: tri dena odewe.
32|3|4|I Jona po~na da odi po gradot, kolku {to moè{e da se izodi za eden den, i
propoveda{e, velej}i: "U{te ~etirieset dena i Ninevija }e bide razurnata!"
32|3|5|I poveruvaa ninevijcite vo Boga, proglasija post i se oblekoa vo vre}i, malo i
golemo.
32|3|6|Taa propoved dojde i do carot na Ninevija, i toj stana od prestolot svoj, ja
soble~e carskata obleka, se oble~e vo vre}i{te i sedna vo pepel,
32|3|7|pa zapoveda da se proglasi i da se kaè vo Ninevija od imeto na carot i od
negovite golemci - ni lu|eto, ni dobitokot, ni volovite, nitu ovcite da ne jadat ni{to i
da ne odat na pasewe i da ne pijat;
32|3|8|i lu|eto i dobitokot da bidat pokrieni so vre}i{ta i silno da izvikuvaat kon
Boga: sekoj da se otkaè od svojot lo{ pat i od nasilstvoto na racete svoi.
32|3|9|Koj znae - moèbi Bog }e se smilostivi i }e go otfrli od nas svotoj razgoren
gnev, i taka da ne zagineme.
32|3|10|I gi vide Bog nivnite dela, oti tie se odvratija od svojot lo{ pat, pa se soàli
na zloto, za koe be{e rekol deka }e go nafrli vrz niv, i ne go nafrli.
32|4|1|Poradi toa Jona mnogu se ogor~i i voznegoduva.
32|4|2|Pa Mu se pomoli na Gospoda i re~e: "O, Gospodi, zar ne go velev toa u{te
dodeka bev vo zemjata svoja? Ta zatoa i pobegnav vo Tarsis, oti znaev deka Ti si
Bog dobar i milosrden, dolgotrpeliv i mnogumilostiv, pa }e se soàli{ za bedata.
32|4|3|A sega, Gospodi, zemi ja du{ata moja od mene, za{to podobro e da umram
otkolku da ìveam."
32|4|4|Gospod pak mu re~e: "Zo{to toa tolku mnogu te ogor~i?"
32|4|5|Toga{ Jona izleze od gradot, pa sedna od isto~nata strana, i tamu si napravi
senica i se smesti vo nea pod ladovina, za da vidi {to }e stane so gradot.
32|4|6|Gospod Bog naredi sega da izrasne rastenie nad glavata na Jona, za da ima
nad glavata senka, i da go izbavi od ogor~enieto negovo. Jona mnogu mu se
zaraduva na toa rastenie.
32|4|7|I naredi Gospod, vtoriot den, koga zorata se zazori, crvi da ja podgrizat
tikvata, i taa se isu{i.
32|4|8|A koga izgrea sonceto, isprati Bog vrel isto~en vetar, i sonceto po~na da ja
vè{tuva glavata na Jona, taka {to toj iznemo{te tolku {to se pomoli da umre,
velej}i: "Podobro e da umram otkolu da ìveam."
32|4|9|A Bog mu re~e toga{ na Jona: "Pa zar e dobro toa {to se luti{ zaradi
rastenieto?" A toj odgovori: "Mnogu sum lut, lut sum duri do smrt!"
32|4|10|Toga{ Gospod re~e: "Tebe ti e àl za edno rastenie, za koe ti ne si se trudel,
nitu si go odgleduval, i koe za edna no}i izrasna i se isu{i,
32|4|11|a Mene da ne Mi e àl za Ninevija, za ovoj golem grad, vo koj ìveat pove}e
od sto i dvaeset iljadi du{i, koi ne moàt da ja razlikuvaat desnata raka od levata, a i
za mnogu dobitok?"
33|1|1|Slovoto Gospodovo, upateno do Miheja od Morast, vo denovite na Joatama,
Ahaza i Ezekija, carevi judejski, so koe mu be{e otkrieno za Samarija i za
Erusalim.
33|1|2|ûjte, site narodi, vnimavaj, zemjo, i se {to te ispolnuva! Svedok neka e
protiv vas Gospod Bog, Gospod od Svojot svet hram!
33|1|3|Za{to Gospod, ete, izleguva od Svoeto mesto, }e sleze i }e stapi na zemnite
viso~ini,
33|1|4|i planinite }e se rasklatat pod Nego, dolinite }e se rastopat kako vosok od
ogan, kako vodata {to se proliva niz strmnini.
33|1|5|I seto toa }e stane poradi ne~esnosta na Jakova, poradi grevot na Izraileviot
dom. Od kogo e zlodejanieto na Jakova? Neli e toa od Samarija? Od kogo se
idolskite svetili{ta vo Judeja? Neli se toa od Erusalim?
33|1|6|Zatoa od Samarija }e napravam kupi{ta urnatini vo poleto, mesto za sadewe
lozi; }e gi srinam kamewata nejzini vo dolina i }e i gi razgolam osnovite.
33|1|7|I site nejzini rezani likovi }e se stro{at i site nivni darovi od blud - so
ogan }e bidat izgoreni: site idoli }e gi razurnam; so darovi od blud gi pravela, i
pak }e bidat darovi od blud prevrteni.
33|1|8|Poradi toa }e zapla~am i }e zaridam, }e pojdam bos i ogolen, }e vijam kako
{akal, }e pla~am kako zmija;
33|1|9|za{to teòk e nejziniot poraz; toa dojde do Judeja, a stigna duri i do portite na
Mojot narod - se do Erusalim.
33|1|10|Ne razglasuvajte go ova vo Get, ne pla~ete tamu glasno, a vo seloto Ofra
posipete se so pepel.
33|1|11|Iselete se, ìteli safirski, sramno razgoleni; nema da se spasi ni ìtelkata
sanska, pla~ot vo seloto Ezil nema da vi dozvoli da se zadrìte ni tamu.
33|1|12|Taguva za svoeto dobro ìtelkata marotska, za{to zloto od Gospoda sleze do
portite erusalimski.
33|1|13|Vpregni brzi kowi vo kolata, ìtelko lahiska, ti si po~etok na grevot
od }erkata Sionska, oti vo tebe se pojavija prestapite na Izrailot.
33|1|14|Zatoa ti }e pra}a{ darovi vo Moreset Get; no naselbite ahzivski }e bidat
izmama za carevite izrailski.
33|1|15|]e dovedam i naslednik pri tebe, ìtelko moriska; i toj }e dojde duri do
Odolam, slavata na Izrailot.
33|1|16|Frli ja kosata svoja, istriì se - od àl za svoite sakani sinovi; razgoli
ja }elavosta svoja za niv kako orel {to ja razgoluva svojata, za{to tie }e bidat
odvedeni od tebe vo ropstvo.
33|2|1|Te{ko im na onie {to krojat bezzakonija i na leglata svoi izmisluvaat zli dela,
i gi izvr{uvaat {tom }e se zazori, za{to ne gi izdignaa kon Gospoda racete svoi.
33|2|2|]e poèlat nivi - gi zazemaat nasila, ku}i - gi otimaat; i ~ovekot go obiraat, i
ku}ata negova, maòt i nasledstvoto negovo.
33|2|3|Zatoa vaka veli Gospod: "Eve Jas zamisluvam zlo protiv toj rod da pratam,
koe ne moète da go otfrlite od vratot svoj, pa zatoa i nema da odite ispraveni; oti
toa vreme }e bide lo{o.
33|2|4|Vo ona vreme }e se zboruva za vas, }e pla~at mnogu i }e mislat: napolno
sme razoreni; delot od mojot narod e daden na drug; kako da mi se vrati? Nivnite
na{i se ve}e razdadeni na drugorodci."
33|2|5|Zatoa ne }e imam nikogo {to }e frli `reb vo sobranieto pred Gospoda.
33|2|6|Ne prorokuvajte proroci; ne prorokuvajte im za da ne ve postigne zlo.
33|2|7|O, ti, {to se narekuva{ Jakovov dom! Zar se smali Duhot Gospodov!
Zborovite Moi zar ne se blagotvorni za onoj, koj postauva spravedlivo?
33|2|8|No narodot, koj porano be{e Moj, sega stana neprijatel, i vie im ja grabite ne
samo gornata tuku i dolnata obleka na mirnite lu|e, {to se vra}aat od vojna.
33|2|9|@enite na Mojot narod gi isteruvate od nivnite prijatni domovi; a od decata
nivni ja odzemate slavata Moja.
33|2|10|Stanete i odete si, oti toj kraj ne e zemja za po~ivka; poradi ne~istotija
taa }e bide razorena - i toa so golema pogibel.
33|2|11|Ako nekoj vetropir izmisluva laga i veli: "}e ti propovedam za vino i za
siker", toj bi bil dobar za prorok na ovoj narod.
33|2|12|Navistina }e te soberam siot, Jakove, navistina }e gi soberam ostatocite
Izrailevi; }e gi soberam vo edno kako ovcite vo Vosor, kako stado ovci vo
ko{ara; }e zazboruvaat {umno poradi mnogubrojnosta.
33|2|13|Pred niv }e trgne uriva~ na yidovi; tie }e gi razbijat pregradite, }e vlezat niz
portite i }e izlezat niz niv, i carot nivni }e trgne pred niv, i Gospod - }e bide na
~elo.
33|3|1|Zatoa rekov - ~ujte, poglavari Jakovovi i knezovi na domot Izrailev: zar vie
ne znaete {to e pravo?
33|3|2|A vie go mrazite dobroto i go sakate zloto, ja derete od niv koàta, i mesoto
od koskite nivni;
33|3|3|jadete od teloto na Mojot narod i ja derete koàta nivna, a koskite nivni gi
strugnuvate i gi kr{ite kako za vo sad, i mesoto nivno go drobite kako za vo kotel.
33|3|4|I tie }e vikaat kon Gospoda, no On nema da gi ~ue i }e go sokrie liceto Svoe
od niv vo vremeto, dodeka tie vr{at zlodejanija.
33|3|5|Taka veli Gospod protiv prorocite, koi go voveduvaat vo zabluda Mojot
narod, koi grizat so zabi - a propovedaat mir; a ako nikoj ne im stavi vo usta ni{to,
protiv nego objavuvaat vojna.
33|3|6|Zatoa, mesto videni, vie }e gledate no}, mesto proro{tvo - temnina; i sonceto
}e zajde nad tie proroci i denot }e im potemnee nad niv.
33|3|7|]e se zasramat jasnovidcite, }e bidat posrameni gleda~ite, i site }e ja zatvorat
ustata svoja, za{to nema da dobijat odgovor od Boga.
33|3|8|No jas sum ispolnet so silata na Duhot Gospoden, so pravda i cvrstina, za da
mu gi kaàm na Jakova prestapite i na Izrailot - grevot negov.
33|3|9|ûjte me sega, poglavari na domot Jakovov, i knezovi na domot Izrailev, vie,
koi se gnasite od pravdata i {to iskrivuvate se {to e pravo.
33|3|10|Vie, koi go gradite Sion so krv i Erusalim so nepravda.
33|3|11|Poglavarite negovi sudat za podaroci, sve{tenicite u~at za nagradi, a
prorocite prorokuvaat za pari, i sepak se nadevaat na Gospoda, velej}i: "Neli e
Gospod me|u nas; zatoa zlo nema da ne postigne."
33|3|12|Zatoa poradi vas Sion }e bide razoren kako niva, a Erusalim }e stane
kupi{te od urnatini, i planinata na toj Dom }e zarasne vo {uma.
33|4|1|I, ete, zatoa vo poslednite dni planinata na Gospodoviot Dom, }e bide
postavena na ~elo nad site planini, i }e se izdigne nad ridovite, i }e poitaat kon nea
narodite.
33|4|2|I }e trgnat mnogu narodi, i }e re~at: "Dojdete da se iska~ime na gorata
Gospodova i da vlezeme vo domot na Jakova - i On }e ne nau~i na Svoite sveti
pati{ta, i }e odime po patekite Negovi; za{to od Sion }e izleze Zakonot, i od
Erusalim - slovoto Gospodovo.
33|4|3|On }e im sudi na mnogu narodi i }e izobli~i mnogu plemiwa vo dale~ni
krai{ta; pa }e gi prekovaat me~evite svoi vo plugovi i kopjata svoi - vo srpovi; i
narod protiv narod nema da krene ve}e me~, i nema ve}e da se u~at da vojuvaat;
33|4|4|sekoj }e sedi pod lozata svoja i pod smokvata svoja, i nikoj nema da se pla{i,
za{to ustata na Gospoda Savaot go izrekla toa.
33|4|5|Za{to site narodi odat, sekoj vo imeto na svojot bog, a nie }e odime vo imeto
na Gospoda, na{iot Bog, sekoga{ i doveka."
33|4|6|Vo onoj den, veli Gospod, }e soberam se {to e hromo, i }e soedinam {to e
razgoneto, i onie, vrz koi sum dopu{til beda.
33|4|7|I }e napravam od ostatokot na hromite i prsnatite po svetot silen narod, i
Gospod }e caruva nad niv na gorata Sion od sega pa doveka.
33|4|8|A ti, kulo na stadoto, ridu na Sionovata }erka, pri tebe }e dojde i }e se vrati
porane{noto vladenie, carstvoto - pri }erkite erusalimski.
33|4|9|A zo{to ti sega taka glasno pla~e{? Zar nema{ car ili ti nedostiga sovetnik,
pa te obzele maki kako kaj rodilka?
33|4|10|Stradaj i ma~i se od bolki, }erko Sionova, kako rodilka, za{to sega }e
izleze{ od gradot, }e ìvee{ vo poleto i }e stigne{ vo Vavilon. Tamu }e
bide{ izbavena, tamu }e te otkupi Gospod od racete na neprijatelite tvoi.
33|4|11|A sega se sobrani mnogu narodi protiv tebe i velat: "Neka bide oskverneta i
o~ite na{i da se nagledaat na Sion!"
33|4|12|No tie ne gi znaat zamislite na Gospoda i ne gi razbiraat namerite Negovi -
deka On gi sobral kako snopje na gumno.
33|4|13|Stani i udiraj, }erko Sionova, oti Jas }e go napravam rogot tvoj èlezen i
kopitata tvoi bakarni; }e pregazi{ mnogu narodi, i nivnite trudovi i bogatstva }e gi
posveti{ na Gospoda - Vladetelot nad celata zemja.
33|5|1|Utvrdi se sega tvrdino. I pak sme opsednati, so prat }e go bijat po obrazite
sudijata na Izrailot.
33|5|2|I ti, Vitleeme Efratov, iako si najmal me|u iljadnicite Judejci, od tebe }e ni
izleze Onoj, Koj treba da vladee vo Izrailot i ~ie poteklo e od po~etokot, od
ve~nosta.
33|5|3|Zatoa On }e gi ostavi do vremeto dodeka rodi onaa, koj treba da rodi;
toga{ pri sinovite Izailevi }e se vratat i nivnite drugi bra}a.
33|5|4|]e zastane On i }e gi pase so silata na Gospoda, so veli~ieto na imeto
Gospodovo, svojot Bog - i tie }e ìveat vo mir, za{to toga{ On }e bide velik do
krai{tata na zemjata.
33|5|5|I On }e bide mirot. Koga }e dojde Asur vo na{ata zemja i }e stapi vo na{eto
vladenie, toga{ nie protiv nego }e postavime sedum pastiri i osum narodni knezovi.
33|5|6|Toga{ tie }e ja ispasat zemjata Asur so me~, a zemjata na Nemroda pokraj
portite, i On }e ne izbavi od Asura, koga }e dojde vo na{ata zemja i }e vleze vo
predelite na{i.
33|5|7|A ostatokot od Jakova me|u mnogute narodi }e bide kako rosa od Gospoda,
kako siten do`d po treva. On nema da zavisi od ~ovek i nema da se potpira na
sinovite Adamovi.
33|5|8|I ostatokot na Jakova }e bide me|u narodite, me|u mnogu plemiwa, kako lav
me|u gorski yverovi, kako lav~e me|u ov~o stado; i koga }e se pojavi, }e gazi i }e
rastrgnuva i nikoj ne }e moè da se spasi od nego.
33|5|9|Toga{ }e se krene rakata Tvoja nad neprijatelite Tvoi i tie }e bidat istrebeni.
33|5|10|I vo onoj den, veli Gospod, }e gi istrebam kowite tvoi pred tebe i }e gi
uni{tam kolite tvoi;
33|5|11|i }e gi sotram gradovite vo tvojata zemja i }e gi rasturam site tvrdini tvoi;
33|5|12|}e gi istrgnam magiite od racete tvoi, i pri tebe ne }e ima ve}e vraà~i;
33|5|13|}e gi uni{tam idolite i rezanite likovi me|u tebe - i nema ve}e da se
klawa{ na tvorbi od racete tvoi;
33|5|14|i }e go iskorenam od tvojata sredina idolskite svetili{ta i }e gi razoram
gradovite tvoi.
33|5|15|Vo gnev i so negoduvawe }e se odmazdam nad narodite {to }e bidat
neposlu{ni.
33|6|1|Slu{ajte {to veli Gospod: "Stani i sudi se so gorite i so ridovite da go ~ujat
glasot tvoj!
33|6|2|ûjte go, gori, sudot Gospodov, i vie, cvrsti osnovi na zemjata, za{to Gospod
mu sudi na Svojot narod, se bori so Izrailot.
33|6|3|Narode Moj, {to ti napraviv i so {to ti dotegnav? Odgovori Mi.
33|6|4|Jas te izvedov od Egipetskata zemja, te oslobodiv od domot na ropstvoto i gi
vodev pred tebe Mojseja, Arona i Marijam.
33|6|5|Narode Moj, seti se {to kroe{e Valak, carot moavski, i {to mu odgovori
Valaam, sinot Verov i {to stana od Sitim do Galgal - za da gi poznae{ pravednite
dela na Gospoda.
33|6|6|"So {to da zastanam pred Gospoda, da se poklonam pred nebesniot Bog? Da
zastanam li pred Nego so sepalenici, so ednogodi{ni telci?
33|6|7|No moè li da Mu se ugodi na Gospoda so iljadnici ovni ili neizmerni potoci
elej? Dali da Mu go dadam mojot prvoroden sin za prestapite svoi i plodot na
utrobata svoja - za grevovite na du{ata svoja?"
33|6|8|O, ~oveku, re~eno ti e {to e dobro, i {to bara od tebe Gospod; da
raboti{ pravi~no, da saka{ milosrdni dela i smireno da vrvi{ pred tvojot Bog.
33|6|9|Glasot Gospodov vika kon gradot i mudrosta se pretpo~ita pred Tvoeto ime;
slu{ajte go èzalot i Onoj, Koj te postavil.
33|6|10|Pa zar ne se nao|aat vo domot na bezno`nikot bogatstvo nespravedlivo i
merka smalena, odvratna?
33|6|11|Moàm li da bidam ~ist so merkite na bezzakonicite i so merkite vo mojata
torba?
33|6|12|bogata{ite negovi se polni so nepravda, i ìtelite negovi govorat nepravda, a
i jazikot nivni izmama e vo ustata nivna.
33|6|13|Zatoa }e po~nam da te porazuvam so zapustuvawe poradi grevovite tvoi.
33|6|14|]e jade{ - i nema da se nasituva{; praznina }e ima vnatre vo tebe; }e pazi{,
no nema da zabeleùva{, a ona {to }e za~uva{, toa Jas }e go predadam na me~.
33|6|15|]e see{, no nema da ènee{; }e gme~i{ maslinki, no nema da se namaè{ so
elej; }e cedi{ grozdov sok, no nema da pie{ vino.
33|6|16|Pri vas se zapazile obi~aite na Zamvrija i site dela na domot Ahavov, i vie
postapuvate spored nivnite soveti. Zatoa }e te predadam na zapustuvawe i ìtelite
tvoi na potsmev, a vie }e pretrpite poruga od Mojot narod.
33|7|1|Te{ko mene, za{to so mene e sega kako po sobirawe na letnite plodovi, kako
po grozdober; ni zrnce za kasnuvawe, nitu zrel plod, {to bi posakala du{ata moja.
33|7|2|Nema ve}e milosrdni po zemjata, nema pravedni me|u lu|eto; site krojat
spletki, za da prolivaat krv; sekoj mu stava na brata si stapica.
33|7|3|Racete im se prigotveni za da pravat zlo: na~alnikot saka podaroci, sudijata
sudi za potkup, a golemcite projavuvaat lo{i pohoti na du{ata svoja i ja izopa~uvaat
pravdata.
33|7|4|Najdobriot od niv im e kako trn, a spravedliviot im e polo{ otkolku ograda
od trwe. Denot na Tvoite predvesnici, denot na Tvojata poseta nabliùva; i sega }e
gi opfati smut.
33|7|5|Ne veruvajte mu na drugarot, ne potpirajte se na prijatelot; pred onaa, {to leì
vo tvojata postela, ne otvoraj ja {iroko ustata svoja.
33|7|6|Za{to sinot go napa|a tatka si, }erkata se protivi na majka si, snaata stanuva
protiv svekrvata; neprijateli na ~ovekot mu se negovite doma{ni.
33|7|7|Jas, pak, gledam kon Gospoda, e za moeto spasenie }e se nadevam na Boga;
mojot Bog }e me ~ue.
33|7|8|Ne raduvaj se za mene, nerijatelko moja! Iako sum padnat, jas }e stanam;
makar {to sum sega vo mrak; Gospoda e mojata svetlina.
33|7|9|]e go podnesuvam gnevot Gospoden, - za{to sum zgre{il pred Nego - dodeka
ne go re{i deloto moe i ne me osudi; toga{ On }e me izvede na svetlina, i jas }e ja
vidam pravdata Negova.
33|7|10|I }e go vidi toa mojata neprijatelka i sram }e ja pokrie onaa {to mi vele{e:
"kade e Gospod, tvojot Bog?" I }e go vidat toa o~ite moi - i taa }e bide zgazena
kako kal na ulica.
33|7|11|Vo ona vreme, koga }e se izyidaat yidovite tvoi, vo toa vreme granicite }e
se pro{irat nadaleku.
33|7|12|Vo onoj den }e pristignat pri tebe od Asirija do Egipet, od Tir do Rekata, i
od more do more i od planina do planina.
33|7|13|A taa zemja }e bide pustiwa poradi grevovite na ìtelite nejzini, i poradi
plodovite na delata nivni.
33|7|14|Pasi go so èzalot narodot Tvoj, ovcite na nasledstvoto Svoe, onie, {to
ìveat obedineti vo gorata srede Karmil, ostavi gi da pasat tie vo Vasan i Galad kako
vo starodrevnite dni!
33|7|15|]e mu pokaàm ~udesni dela kako vo vremeto koga ti izleze od Egipetskata
zemja.
33|7|16|]e go vidat toa narodite i }e se zasramat pri seta taa sila; }e stavat raka na
ustata svoja, i u{ite nivni }e se zaglu{at.
33|7|17|]e liàt prav kako zmii i kako crvjata {to izleguvaat od zemja, }e izleguvaat
od svoite gnezda; }e se upla{at od Gospoda, od na{iot Bog, i }e se upla{at od Tebe.
33|7|18|Koj Bog e kako Tebe, za da gi prostuva bezzakonijata, da mine preku
prestapite na ostatokot od Svoeto nasledstvo? On ve~no ne se gnevi, za{to ima
obi~aj da se smiluva.
33|7|19|On pak }e se smili nad nas i }e gi izbri{e na{ite bezzakonija. On }e gi frli
site na{i grevovi vo morskite dlabo~ini.
33|7|20|Ti }e pokaè{ vernost kon domot na Jakova, milost kon Avraama, kako {to
so kletva si im vetil na tatkovcite na{i od prvite dni.
34|1|1|Proro{tvoto za Ninevija; kniga za videnieto na Nauma od Elkos.
34|1|2|Gospod e Bog revniv i odmazdnik e Gospod i stra{en vo Svojot gnev:
Gospod im se odmazduva na neprijatelite Svoi; ne gi po{teduva ni protivnicite
Svoi.
34|1|3|Gospod e dolgotrpeliv i golema e silata Negova, taka {to ne ostava nikogo
bez kazna; patot Gospodov e vo vior i bura, a oblacite se prav od pod nozete
Negovi.
34|1|4|]e mu se zakani li na moreto, i toa presu{uva, i site reki presu{uvaat:
ovenuva Vasan i Karmil, i svenuva cvetot na Livan.
34|1|5|Gorite se tresat pred Nego, i ridovite se topat, zemjata potreperuva pred
liceto Negovo, i vselenata i se {to ìvee vo nea.
34|1|6|Koj moè da ustoi protiv Nego? I koj moè da go izdrì plamenot od gnevot
Negov? Gnevot Negov se izliva kako ogan; karpi se raspa|aat pred Nego.
34|1|7|Dobar e Gospod; On e pribeì{te vo àlosen den. On gi poznava onie, {to se
nadevaat na Nego.
34|1|8|No so silna poplava, {to se potopuva, }e ja uni{ti Ninevija do temeli i
mrak }e gi obzeme neprijatelite Negovi.
34|1|9|[to ste namislile protiv Gospoda? On }e stavi kraj na se, i nevolite ve}e nema
da se povtorat,
34|1|10|za{to, iako spleteni kako trwe i kako od vino pijani, tie }e bidat napolno
progoltani, kako suva slama.
34|1|11|Od tebe proizleze onoj, {to smisli zlo protiv Gospoda, i koj podgotvi
ne~esen zagovor.
34|1|12|Vaka veli Gospod: "Makar {to se bezopasni i mnogubrojni, tie }e bidat
isklani i }e is~eznat; a tebe, iako te izma~uvav, nema ve}e da te izma~uvam.
34|1|13|I sega }e go skr{am jaremot negov, koj leì vrz tebe, i }e gi raskinam
okovite tvoi.
34|1|14|A za tebe, Asire, Gsopod opredeli: nema da prodolì rodot tvoj; od domot na
tvojot bog }e gi istrebam idolite rezani i lieni; vo nego }e ti napravam grob koga }e
bide{ prezren.
34|1|15|Ete, po gorite se stapkite na blagovesnikot, koj najavuva mir: praznuvaj gi,
Judejo, tvoite praznici, izvr{uvaj gi zavetite svoi, za{to preku tebe nema ve}e da
minuva ne~estiviot; toj e napolno uni{ten.
34|2|1|Se kreva protiv tebe uni{tuva~: pazi gi tvrdinite, ~uvaj go patot, zacvrsti gi
bedrata, sobiraj sili.
34|2|2|Za{to Gospod }e go vospostavi veli~ieto na Jakova, kako veli~ieto na
Izrailot, oti pakosnici gi zapustija i lozjata im gi sotrea.
34|2|3|[titot na negovite junaci e crven: vojnicite negovi nosat crveni obleki; kolite
bojni }e frlaat ogan vo denot na borbata i gora od kopja }e se lulee.
34|2|4|Kolite }e traskaat po ulicite i }e se sudiraat edna so druga, }e izgledaat kako
zapaleni fakeli, i }e svetkaat kako molwi.
34|2|5|Toj }e gi povikuva junacite svoi, no tie }e bidat bavni vo odot, }e pobrzaat
kon yidovite na gradot, no opsadata e ve}e podgotvena.
34|2|6|Vratite od rekite }e se otvorat i dvorot }e se urne.
34|2|7|Re{eno e: taa }e bide ogolena i vo plen odvedena, a sluginkite nejzini }e
stenkaat kako gulabi, udiraj}i se v gradi.
34|2|8|Ninevija, otkako be{e osnovana, be{e kako vodobran poln so voda, a tie
begaat. "Stojte, stojte!". No nikoj ne se svrtuva da pogleda.
34|2|9|Grabajte srebro, grabajte zlato; nema kraj na natarupanite skapoceni raboti.
34|2|10|Ograbena, opusto{ena i razurnata e taa - srceto se topi, kolenata treperat;
site ~uvstvuvaat bolki vo bedrata, a licata im se potemneti.
34|2|11|Kade e lavot {to graba{e za da im nosi na lav~iwata i im dava{e na lavicite,
polnej}i gi so plen pe{terite svoi i leglata svoi so grabe`?
34|2|12|Kade e sega legloto na lavovite i pasi{tata na lav~iwata, kade {to odea lav,
lavica i lav~e, i nikoj ne gi pla{e{e?
34|2|13|Ete, Jas sum protiv tebe, veli Gospod Savaot, i }e gi pretvoram vo dim
tvoite bojni koli, i me~ }e gi ise~e lav~iwata tvoi, i }e go istrebam od zemjata
grabeòt tvoj; pove}e nema da se ~ue glasot na tvoite pratenici.
34|3|1|Te{ko mu na krvni~kiot grad! Toj e poln so izmama i ubistva; grabeweto ne
prestanuva vo nego.
34|3|2|Se slu{a pluskawe na bi~evi i treskot od trkala kako i od potskoknuvawe na
bojni koli.
34|3|3|Kowanicite potskoknuvaat, bolskaat me~evi i svetkaat kopja. Mnogu ubieni i
kupi{ta trupovi! Na trupovite im nema kraj; i se sopnuvaat od niv.
34|3|4|Toa seto e za mnogute bludstvuvawa na ubavata na izgled razvratnica, ve{ta
vo magii, koja so bludot svoj prodava narodi, a so magiite - plemiwa.
34|3|5|Ete, Jas sum protiv tebe, veli Gospod Savaot, }e ja krenam polata od tvojata
obleka vrz tvoeto lice i }e im ja pokaàm na narodite tvojata golotija, i na carstvata
- sramotiite tvoi.
34|3|6|]e nafrlam vrz tebe ne~istotii, }e te napravam prezrena, i }e te napravam za
prikaz.
34|3|7|I sekoj, {tom }e te vidi, }e pobegne od tebe i }e re~e: "Razurnata e Ninevija!
Koj }e saka da ja poàli? Kade da najdam ute{itel za tebe?"
34|3|8|Zar ne si podobra od No - Amona, koj leì me|u reki, opkolen so voda, ~ij
okop e moreto, i toa mu sluè{e kako yid.
34|3|9|Etiopija i Egipet so bezbrojno mnoèstvo lu|e ti sluèa kako potkrepa; a tie ti
idea na pomo{ so Koptite i Livijcite.
34|3|10|No i toj e raselen, otide vo ropstvo; duri i decata mu se zdrobeni - po site
gradski krstosnici; a za prvencite mu frlija `reb, i site golemci se vo verigi okovani.
34|3|11|I ti taka }e se opie{ i }e krie{; i }e bara{ zaklon od neprijatelite svoi.
34|3|12|Site tvoi gradovi se kako smokvi so zreli plodovi: ako gi zatrese{, }e padnat
pravo vo ustata na onoj {to saka da gi jade.
34|3|13|Ete, i narodot tvoj vo tebe se kako èni: na neprijatelite tvoi {irum }e im se
otvorat portite na zemjata, i ogan }e gi progolta tvoite reziwa.
34|3|14|Zafati si voda za opsadata; zacvrsti gi tvrdinite; vlezi vo kal, gazi glina,
napravi ja pe~kata za pe~ewe tuli.
34|3|15|Tamu ogan }e te progolta, me~ }e te ise~e, }e te izede kako gasenica,
makar i da ste se namnoìle kako gasenici, pa i da ste se namnoìle kako skakulci.
34|3|16|Trgovcite pri tebe se pove}e od yvezdite na neboto; no tie kako
skakulcite }e se rasprskaat i }e odletaat.
34|3|17|I knezovite tvoi se kako skakulci, a vojvodite - kako roj mu{i~ki, koi vo
studeno vreme se gnezdat vo puknatini, a koga }e izgree sonceto se razletuvaat, i
nema da go raspoznae{ mestoto kade bile.
34|3|18|Spijat tvoite pastiri, care asirski, po~ivaat tvoite golemci; tvojot narod se
rasprsnal po gorite, i nema koj da gi pribere.
34|3|19|Nema lek za tvojata rana, luta e ranata tvoja. Site, {to }e ~ujat za tebe, }e
rakopleskaat, za{to vrz kogo li ne si ja protegnal tvojata postojana zloba.
35|1|1|Proro~ko videnie {to go ima{e prorokot Avakum.
35|1|2|Do koga, Gospodi, }e povikuvam, a Ti ne me slu{a{; vikam kon Tebe poradi
nasilstvoto, a Ti ne me izbavuva{?
35|1|3|Zo{to mi dozvoluva{ da gledam zlodejanija, i da gledam nevoli? Grabeòt i
nasilstvoto se pred mene; se pojavuva neprijatelstvo, nastanuva razdor.
35|1|4|Poradi toa zakonot ja izgubi silata, nema ve}e praveden sud: ne~estiviot go
pobeduva pravedniot, i zatoa sudot se iskrivuva.
35|1|5|Pogledajte me|u narodite, videte - i mnogu }e se za~udite i voshitite: za{to
vo va{e vreme Jas }e izvr{am takvo delo, za koe vie ne bi poveruvale, ako bi vi
raskaùvale.
35|1|6|Oti Jas }e gi krenam Haldejcite, narod èstok i neobuzdan, koj odi po {irinite
zemni za da zavladee naselbi, koi nemu ne mu pripa|aat.
35|1|7|Toj e stra{en i uàsen; toj samiot e i sud i vlast.
35|1|8|Kowite negovi se pobrzi i od leopardi i poustremni od ve~erni volci;
kowicata negova se dviì po razni strani; java~i mu doa|aat od dale~ena, naletuvaat
kako orli, {to se spu{taa vrz plenot.
35|1|9|Vo grupi toj odi po grabe`; go ustremuva liceto i toj zarobuva plenici kako
pesok.
35|1|10|I so carevi se podigruva, a knezovite mu sluàt za podbiv; nad sekoja
tvrdina toj se smee: zasipuva opsaden okop i ja prezeme.
35|1|11|Vo takov slu~aj duhot mu stanuva gord, odi i bujstvuva; silata negova mu e
bog.
35|1|12|No, zar ne si Ti od vekot Gospod Bog moj, Svetecot moj? Nie nema da
umreme! Ti, Gospodi, samo za sud si go dopu{til toa. Karpo moja. Za kazna si go
opredelil ova.
35|1|13|Na ~istite o~i Tvoi ne e svojstveno da gledaat zlodejanie i da
gleda{ ugnetuvawe Ti ne moè{. Zo{to gleda{ zlodejci i si bezglasen, koga
ne~estivecot progoltuva ~ovek {to e popraveden od nego.
35|1|14|i gi ostava{ lu|eto kako riba v more i kako laza~i, koi nemaat gospodar?
35|1|15|Site tie so jadici gi lovi, gi lovi vo mreàta svoja, gi izvlekuva i gi sobira na
suvo, pa zatoa se raduva i veseli.
35|1|16|Zatoa na mreàta svoja i prinesuva `rtva i na torbata i kadi so temjan, oti od
niv delot mu e mrsen i hranata mu e vkusna.
35|1|17|Pa zaradi toa }e saka li da ja isprazni mreàta svoja i postojano da gi ubiva
narodite bezmilosno?
35|2|1|Zastanav na straà, i stoje}i na kulata, nabquduvav za da razberam, {to }e mi
kaè On, i {to da odgovoram na ukorot od Nego.
35|2|2|Mi odgovori Gospod i mi re~e: Zapi{i go videnieto i odbeleì go na plo~i
jasno, ta onoj, {to }e ~ita, da moè da go pro~ita;
35|2|3|za{to videnieto se odnesuva do opredelenoto vreme; toa zboruva za
svr{etokot i nema da izlaè; pa, i ako se zabavi, ~ekaj go, oti }e naide i nema da
zabavi. Onoj {to ide, }e dojde.
35|2|4|I ete, gordata du{a nema da se uspokoi, a pravednikot preku varata }e ìvee.
35|2|5|Gordiot ~ovek, kako nezovrieno vino, nema da se uspokojuva; toj ja ra{iruva
du{ata svoja kako pekolot, i nenasiten e kako smrtta; gi sobira pri sebe site narodi i
gi ograbuva site plemiwa.
35|2|6|Nema li site tie da go zemat za prikaz i da ispeat ironi~na pesna: "Te{ko mu
na onoj {to bez merka se zbogatuva, i toa ne so svoe, za dolgo li? I natrupuva
zalozi."
35|2|7|Nema li da stanat naedna{ onie, {to }e te izma~uvaat, i nema li protiv tebe da
se krenat grabiteli i ti }e im stane{ za grabe`?
35|2|8|Bidej}i si ograbil mnogu narodi, i tebe }e te ograbat site drugi narodi, za{to
si proleal ~ove~ka krv, za{to si ja razoril zemjata, gradot i site {to ìveat vo nego.
35|2|9|Te{ko mu na onoj, {to se lakomi kon nepravedni pe~albi za domot svoj, za
da go izgradi domot svoj na visoko i taka da se zapazi od rakata na zloto.
35|2|10|Si smislil taj sram za domot svoj, otkako istrebil mnogu narodi, i si zgre{il
protiv du{ata svoja.
35|2|11|Kamewata od yidovite }e povikaat i stegite drveni }e im odgovorat:
35|2|12|"Te{ko mu na onoj koj yida grad vrz krv, i {to gradi tvrdini vrz nepravda!"
35|2|13|Ete, ne e li toa od Gospoda Savaot {to narodite se trudat za ogan i
plemiwata se izma~uvaat naprazno?
35|2|14|Za{to zemjata }e se ispolni so slavata Gospodova onaka kako {to vodite go
ispolnuvaat moreto.
35|2|15|Te{ko mu na onoj {to go poi bli`niot svoj so pijalok, izme{an so zlobata
svoja, za da ja vidi golotijata negova!
35|2|16|Ti si prezasiten so sram mesto so slava; pij, pak, i ti i pokaì ja golotijata
svoja i kon tebe }e se svrti desnicata Gospodova i sramot na slavata tvoja.
35|2|17|Za{to tvoeto zlodejanie na Livan }e padne vrz tebe, oti si istrebuval
upla{eni ìvotni, bidej}i si proleval ~ove~ka krv, si gi opusto{uval zemjata, gradot i
se {to ìvee vo nego.
35|2|18|Kakva korist ima od rezan lik, napraven od umetnik, od toj izlean laèn
u~itel, makar {to vajar, pravej}i nemi idoli, }e se nadeva na deloto svoe.
35|2|19|Te{ko mu na onoj, koj na drvo veli - 'stani' - i na nem kamen - 'razbudi
se'. ]e nau~i li toj nekogo na ne{to? Ete, toj e opkovan so zlato i srebro, no zdiv vo
nego nema.
35|2|20|Gospod e vo Svojot svet hram: neka mol~i celata zemja pred liceto
Negovo!
35|3|1|Molitvata na prorokot Avakum - za peewe.
35|3|2|Gospodi, ~uv vest od Tebe i se upla{iv. Gospodi, zapazi go deloto Svoe me|u
godini, objavi go vo tekot na godinite, a vo gnevot Svoj seti se na milost.
35|3|3|Bog dojde od Teman i Svetecot od gorata Faran. Veli~ieto Negovo gi pokri
nebesata, i slavata Negova ja ispolni zemjata.
35|3|4|Bolskotot Mu e kako son~eva svetlina, a od racete Negovi zra~i, i tuka e
skrivali{teto na Negovata sila.
35|3|5|Pred liceto Negovo vrvi porazija, a po stapkite Negovi vetar {to gori.
35|3|6|On stana i zemjata se zatrese; pogleda - i vo trepet gi dovede narodite;
odamne{ni planini se raspadnaa, prvobitnite ridovi se urnaa; no pati{tata Negovi se
ve~ni.
35|3|7|Nataèni gi vidov {atorite etiopski; se stresoa senicite na zemjata
Madijamska.
35|3|8|Zar protiv rekite, Gospodi, plamnal gnevot Tvoj? Zar protiv rekite e Tvoeto
negoduvawe, ili, pak, protiv moreto e jarosta Tvoja - pa si sednal na kowite Svoi, na
pobedni~kite bojni koli?
35|3|9|Ti go izvadi lakot Svoj spored kletveniot zavet, daden na kolenata, ja razdeli
zemjata so reki.
35|3|10|Koga te vidov, planinite zatreperija, vodite navalija; bezdnata go pu{ti
glasot svoj i ugore gi krena racete svoi.
35|3|11|Sonceto i mese~inata zastanaa na svoeto mesto pred bolskotot na vperenite
streli Tvoi, pred svetkaweto na sjajnite kopja Tvoi.
35|3|12|Vo gnev odi{ po zemjata i vo negoduvawe gi gazi{ narodite.
35|3|13|Ti izleguva{ za spasenie na narodot Tvoj, za spasenie na pomazanikot Svoj.
Ti ja porazuva{ glavata na ne~estiviot dom, ogoluvaj}i go od petite do vrvot.
35|3|14|So kopjata nivni Ti ja pronizuva{ glavata na nivnite voda~i, koga kako vior
se spu{taat da me razbijat, radosni, oti mislea deka skri{um }e go progoltaa
siromaviot.
35|3|15|So kowite Svoi otvori pat preku moreto, preku dlabinite na golemite vodi.
35|3|16|Jas ~uv i vnatre{nosta moja zatreperi, pri glasot Tvoj zatreperija i usnite
moi, bolka po~uvstvuvav vo koskite moi, i mestoto pod mene treperi; a jas treba{e
da bidam spokoen vo denot na bedata, koga }e dojde grebitelot protiv mojot narod.
35|3|17|Makar i da ne procuti smokvata, a i da nema plod po lozite, makar
maslinata i da otkaè, i nivata da ne dade plod, makar i ovcite da ne ostanat vo
trloto, pa i rogat dobitok vo oborite da nema,
35|3|18|jas i toga{ }e se raduvam vo Gospoda i }e se veselam vo Boga na moeto
spasenie.
35|3|19|Gospod Bog e mojata sila: On }e gi napravi nozete moi kako na elen i }e
me povede po viso~inite moi.
36|1|1|Slovoto Gospodovo upateno do Sofonija, sinot na Husija, sin Godoliev, sin
Amoriev, sin Ezekiin, vo denovite na Josija, sin Amonov, car judejski.
36|1|2|Se }e istrebam od zemjata - veli Gospod;
36|1|3|}e gi zbri{am lu|eto i dobitokot, }e gi istrebam pticite nebeski i ribite morski
i soblaznite zaedno so bezbo`nicite; }e gi istrebam lu|eto od liceto na zemjata, veli
Gospod.
36|1|4|I }e ja protegnam rakata Svoja vrz Judeja i vrz site ìteli na Erusalim; }e gi
istrebam od toa mesto ostatocite na Vaala, imeto na `recite so sve{tenicite,
36|1|5|i onie, koi na pokrivite se poklonuvaat na nebesnata vojska, i od poklonicite
onie {to se kolnat vo Gospoda i se kolnat vo svojot car,
36|1|6|kako i onie, {to otstapija od Gospoda, ne Go baraat Gospoda nitu pra{uvaat
za Nego.
36|1|7|Zamolkni pred liceto na Gospoda Boga, za{to blizu e denot Gospoden. Ve}e
go prigotvi Gospod `rtvenoto klawe, opredeli i kogo da povika.
36|1|8|Vo denot na `rtvata Gospodova Jas }e gi posetam knezovite, sinovite na carot
i site, {to se oblekuvaat vo obleki na drugoplemenici;
36|1|9|}e gi posetam vo onoj den site, koi go preskoknuvaat pragot, {to go
ispolnuvaat domot na svojot Gospod so nasilstvo i izmama.
36|1|10|I vo toj den, veli Gospod, }e ima vik pri Ribnite porti i ridawe pri drugite
porti, a i golemo urivawe na ridovi.
36|1|11|Pla~ete ìteli od dolniot del na gradot, oti }e is~eznat site trgovci;
istrebeni }e bidat site {to nosat srebro.
36|1|12|A vo toa vreme Jas }e go razgledam Erusalim so svetilo i }e gi kaznam
onie, koi sedat na svoite straàrski mesta i velat vo srceto svoe: "Gospod ne pravi ni
dobro ni lo{o";
36|1|13|pak }e stanat bogatstvata nivni pqa~ka i ku}ite nivni }e se zapustat, i nema
da ìveat vo niv; i }e nasadat loza, no vino nema da pijat od nea.
36|1|14|Blizu e denot velik na Gospoda, blizu e - i mnogu brza: ve}e i se slu{a
glasot na denot Gospoden. So gor~ina }e zavika toga{ duri i najhrabriot.
36|1|15|Toj den e den na gnevot, den na àlost i na teskoba, den za zapustuvawe i
urivawe, den na temnina i na mrak, den obla~en i magliv,
36|1|16|den na truba i na boen povik protiv utvrdenite gradovi i visokite kuli.
36|1|17|I Jas }e gi pritesnam lu|eto, i tie }e odat kako slepi, oti zgre{ija protiv
Gospoda, i rasturena }e bide krvta nivna kako prav, i telata nivni kako smet.
36|1|18|Ni srebroto nivno, nitu zlatoto nivno ne }e moè da gi spasi vo denot na
gnevot Gospoden, a od ognot na revnosta Negova }e bide uni{tena taa zemja, i
toa }e bide nenadeen kraj na site ìteli nejzini.
36|2|1|Priberete se, priberete se vnimatelno, narodi neobuzdani,
36|2|2|dodeka u{te ne e dojden sudot - denot }e mine kako trici, dodeka u{te ne e
dojden vrz vas plamnatiot gnev Gospoden, dodeka ne nastapil denot na jarosta
Gospodova.
36|2|3|Pobarajte go Gospoda, site smireni na zemjata, vie {to gi izvr{uvate zakonite
Negovi; pobarajte ja pravdata, pobarajte go smirenieto; moèbi }e se sokriete vo
denot na gnevot Gospoden.
36|2|4|Oti Gaza }e bide napu{tena i Askalon }e zapusti, Azot }e bide izgonet srede
den, a Ekron }e se iskoreni.
36|2|5|Te{ko im na ìtelite od primorskiot kraj, na narodot od Krit! Slovoto
Gospodovo e vrz vas, Hananejci, zemjo Filistejska! Jas }e te istrebam, i vo tebe
nema da ima ìteli, -
36|2|6|pa }e stane primorskiot kraj ov~arska ko{ara i ograda za dobitok.
36|2|7|I toj kraj }e mu se padne na ostatokot od domot Judin, i }e pasat tamu i vo
ku}ite na Askalon ve~erta }e ja pominuvaat, za{to Gospod, nivniot Bog, }e gi
poseti i }e im go povrati plenot odzemen od niv.
36|2|8|Go ~uv huleweto od Moava i navredite od sinovite Amonovi, kako se
podigruvaat so Mojot narod i kako se {irat vo predelite negovi,
36|2|9|No ìv sum Jas, veli Gospod Savaot, Bog Izrailev: Moav }e bide kako
Sodom, i sinovite na Amona }e bidat kako Gomor, zamja na koprivi, solarnik,
pustiwa za navek; ostatokot od Mojot narod }e gi pleni, i onie {to }e ostanat od
Mojot narod, }e gi nasledi.
36|2|10|Toa }e im bide za gordosta nivna, oti se podigruvaa i se {irea nad narodot
na Gospoda Savaot.
36|2|11|Stra{en }e bide za niv Gospod: On }e gi istrebi site zemni bogovi, i
Nemu }e Mu se poklonat - site od svoite mesta, site ostrovi na narodite.
36|2|12|I vie, Etiopjani, }e bidete porazeni od Mojot me~.
36|2|13|Gospod }e ja protegne rakata svoja na sever, }e go uni{ti Asur, a
Ninevija }e ja pretvori vo urnatina, vo mesto suvo kako pustiwa,
36|2|14|i stada }e leàt po nea i sekakov vid ìvotni: pelikan i e` }e no}evaat vo
rezbite i ukrasite; glasot nivni }e se raznesuva niz prozorcite, urivaweto }e se
pokaè na stolbovite od vratite, za{to na niv nema da ima oblogi od kedar.
36|2|15|Ete, {to }e stane pro~ueniot grad, koj ìvee{e bezgri`no i vo srceto svoe si
veli: "Jas sum i nema drug osven mene." Kako }e stane urnatina, leglo za yverovi! I
sekoj {to }e pomine pokraj nego, }e potsvirne i }e mavne so rakata.
36|3|1|Te{ko na nepokoren, oskvernet i nasilni~ki grad!
36|3|2|Ne slu{a glas, ne prifa}a pouka, ne se nadeva na Gospoda, ne se pribliùva
do Svojot Bog.
36|3|3|Knezovite negovi se kako lavovi {to rikaat, sudiite negovi - ve~erni volci,
koi do utrinata ne ostavaat nitu edna koska.
36|3|4|Prorocite negovi se lu|e lesnomisleni, neverni; sve{tenicite negovi ja
oskvernuvaat svetiwata, gi gazat zakonite.
36|3|5|Gospod e praveden srede nego, ne vr{i nepravda, sekoe utro go proiznesuva
Svojot sud na videlo, no bezzakonikot ne znae za sram.
36|3|6|Jas gi istrebiv narodite - razru{eni im se tvrdinite; gi opustiv ulicite nivni,
taka {to nikoj ne odi po niv; razoreni se gradovite nivni: nema nitu eden ~ovek,
nema ìtel.
36|3|7|Jas rekov: "Boj se samo od Mene, primi pouka!" i nema da go postigne zlo
ìveali{teto negovo, kakvo {to mu bev opredelil; a tie gri`livo se trudea da gi rasipat
site svoi dela.
36|3|8|I taka, ~ekajte Me, veli Gospod, do onoj den, koga }e se krenam na
opusto{uvawe; za{to Jas odlu~iv da gi soberam narodite, da gi svikam carstvata, za
da go izlijam vrz niv Moeto negoduvawe, seta jarost na Mojot gnev; za{to od ognot
na jarosta Moja }e bide uni{tena celata zemja.
36|3|9|Toga{ Jas pak }e im dadam na ~istite narodi usta da go prizovuvaat imeto na
Gospoda i da Mu sluàt ednodu{no.
36|3|10|Od krai{tata otade rekata na Etiopija poklonicite Moi - Moite rastureni deca
- }e Mi prinesat darovi.
36|3|11|Vo toj den ti nema da se sramuva{ za tvoite nerazumni postapki, so koi
gre{e{e protiv Mene, oti toga{ Jas }e gi otstranam od tvojata sredina onie, koi
zaludo se falea so tvojata slava, i nema pove}e da se gordeat na Mojata sveta gora.
36|3|12|No }e ostavam srede tebe narod smiren i prost, i tie }e se nadevaat na imeto
Gospodovo.
36|3|13|Ostatocite od Izrailot nema da vr{at nepravda, nema da zboruvaat laga, i vo
ustata nivna nema da se najde jazik spletkarski, za{to sami }e si pasat i }e leàt, i
nikoj nema da gi voznemiruva.
36|3|14|Raduvaj se, }erko Sionova, likuvaj, Izraile, veseli se i raduvaj se od se
srce, }erko erusalimska:
36|3|15|Gospod ja odmeni presudata nad tebe, go izgoni neprijatelot tvoj. Gospod,
Carot Izrailev, e posrede tebe: nema pove}e da vidi{ zlo.
36|3|16|Vo onoj den }e mu re~at na Erusalim: "ne boj se" i na Sion "da ne zaslabnat
racete tvoi."
36|3|17|Gospod, tvojot Bog, e posrede tebe. On e silen da te spasi; }e se razveseli za
tebe so radost, }e bide milostiv spored qubovta Svoja, }e se gordee za tebe so
pesni."
36|3|18|Onie {to taguvaat za prazni~ni torèstva, Jas }e gi soberam; a tie se tvoi, vrz
niv leì teòk ukor.
36|3|19|Ete, Jas }e gi pritesnam site tvoi ma~iteli vo ona vreme, }e go spasam ona
{to e hromo, }e gi soberam raseanite i }e im dadam ~est i slava po celata zemja,
kade {to bea pod sram.
36|3|20|Vo ona vreme }e ve dovedam, vo ona vreme }e ve soberam vas, za{to }e ve
napravam pro~ueni i po~ituvani me|u site narodi na zemjata, koga }e go vratam
va{iot plen pred o~ite va{i, veli Gospod.
37|1|1|Vo vtorata godina na carot Darija, vo {estiot mesec, na prviot den vo
mesecot, bi slovo Gospodovo preku prorokot Agej do Zorovavela, sinot na Salatiila,
upravitel na Judeja, i do Isusa, sinot Josedekov, prvosve{tenikot.
37|1|2|Vaka veli Gospod Savaot: "Ovoj narod govori: U{te ne e dojdeno vremeto,
ne e vreme sega da se gradi dom Gospoden."
37|1|3|I bi slovo Gospodovo preku prorokot Agej, velej}i:
37|1|4|"A za vas vreme li e da ìveete vo svoite ukraseni domovi, koga e Svetili{teto
zapusteno?"
37|1|5|Zatoa sega vaka veli Gospod Savaot: "Svrtete go srceto va{e vrz va{ite
pati{ta.
37|1|6|Vie seete mnogu a sobirate malku; jadete, a ne se zasituvate; piete, a ne se
napivate; se oblekuvate, no ne se stopluvate; onoj {to pe~ali pari, gi stava vo
dupnato }ese."
37|1|7|Taka veli Gospod Savaot: "Svrtete go srceto va{e kon pati{tata svoi.
37|1|8|Ka~ete se na planinata, donesete drva i gradete go hramot, i toa }e Mi bide
ugodno, pa }e se proslavuvam, veli Gospod.
37|1|9|Mislite mnogu, a izleguva malku, i {to }e vnesete doma, toa Jas go
razduvuvam. Zo{to? - veli Gospod Savaot: Zatoa {to e domot Moj zapusten, a vie
pak tr~ate kon domot svoj.
37|1|10|Pa poradi toa neboto se zatvori i ne vi dava rosa i zemjata ne vi dava
plodovi.
37|1|11|Zatoa povikav su{a vrz zemjata, vrz gorite, vrz ìtoto, vrz grozdovite, vrz
elejot i vrz se {to se ra|a od zemjata, i vrz ~ovekot i vrz dobitokot, i vrz sekoj
va{ ra~en trud."
37|1|12|I Zorovavel, Salatiiloviot sin, i Isus, sinot na Josedeka, i siot drug narod go
poslu{a glasot na Gospoda, svojot Bog, a i zborovite na prorokot Agej, kako
glasnik na nivniot Gospod Bog, i narodot se podupla{i od Gospoda.
37|1|13|Toga{ Agej, glasnikot Gospodov, ispraten od Gospoda, mu re~e na narodot:
"Jas sum so vas" - veli Gospod.
37|1|14|I Gospod go podigna duhot na Zorovavela, sinot Salatiilov, upravitelot na
Judeja, duhot na Isusa, sinot Josedekov, prvosve{tenikot, i duhot na siot drug narod
- i tie dojdoa i po~naa da go gradat domot na Gospoda Savaot, svojot Bog;
37|1|15|a toa stana vo dvaeset i ~etvrtiot den od {estiot mesec, vo vtorata godina na
carot Darij.
37|2|1|Vo sedmiot mesec, na dvaeset i prviot den od mesecot, bi slovo Gospodovo
preku prorokot Agej:
37|2|2|"Kaì im sega na Zorovavela, sinot Salatiilov, upravitelot na Judeja, i na
Isusa, Josedekoviot sin, prvosve{tenikot, i na drugiot narod:
37|2|3|'Koj od vas ostanal {to go videl ovoj hram vo negovata porane{na slava, a
kako vie sega go gledate ovoj? Ne e li ovoj kako ni{to vo va{ite o~i?
37|2|4|No ohrabri se sega, Zorovavele, - veli Gospod - obodri se, Isuse, sine
Josedekov, prvosve{teniku, ohrabrete se site narodi ovde - veli Gospod - i rabotete,
za{to Jas sum so vas", veli Gospod Savaot.
37|2|5|"Mojot zavet, {to go sklu~iv so vas, koga izlegovte od Egipet, i Mojot
Duh }e bide me|u vas: ne pla{ete se!"
37|2|6|Oti vaka veli Gospod Savaot - u{te edna{ - i ete, skoro }e se slu~i toa - }e gi
zatresam neboto i zemjata, moreto i suvoto;
37|2|7|]e gi stresam site narodi - i }e dojde Onoj, Kogo Go baraat site narodi i }e se
ispolni ovoj Dom so slava", veli Gospod Savaot.
37|2|8|"Srebroto e Moe i zlatoto e Moe" - veli Gospod Savaot.
37|2|9|"Slavata na ovoj posleden hram }e bide pogolema otkolku na porane{niot -
veli Gospod Savaot; i na ova mesto }e mu dadam mir", veli Gospod Savaot.
37|2|10|Na dvaeset i ~etvrtiot den od devettiot mesec, vo vtorata godina na Darija,
bi slovo Gospodovo preku prorokot Agej:
37|2|11|"Vaka veli Gospod Savaot - pra{aj gi sve{tenicite za Zakonot i kaì -
37|2|12|"ako nekoj bi nosel osveteno meso vo polata od oblekata svoja, i so polata
bi se doprel do leb, ili do ne{to vareno ili do vino, ili do elej, ili do {to gode drugo
jadewe, dali bi se osvetilo toa?" Odgovorija sve{tenicite i rekoa: 'ne.'
37|2|13|Potoa pak re~e Agej: "Ako nekoj ne~ist od mrtovec bi se doprel do toa, dali
bi stanalo toa ne~isto?" Odgovorija sve{tenicite i rekoa - '}e stane ne~isto.'
37|2|14|Toga{ re~e Agej - takov e i ovoj narod, takvo e i ova pleme pred Mene, veli
Gospod, i takvi se site dela na racete negovi! Pa {to i da prinesuvate, se }e bide
ne~isto.
37|2|15|A sega svrtete go srceto na vremeto od ovoj den nanazad, koga u{te ne be{e
poloèn kamen na kamen vo ovoj hram Gospoden.
37|2|16|Porano, doa|ale do krstina, {to dava do dvaeset meri i, }e se dobiele samo
deset; i do kaca od pedeset meri, a taa davala samo dvaeset meri.
37|2|17|Ve porazuvav so glamja i so mle~ka po ìtata i so grad vo site raboti na
racete va{i, no vie ne se obrnavte kon Mene, veli Gospod.
37|2|18|Svrtete gi srcata va{i na vremeto od denes i nanazad, od dvaeset i ~etvrtiot
den vo ovoj devetti mesec, od denot koga be{e osnovan hramot Gospoden; obrnete
gi srcata va{i:
37|2|19|Ima li u{te vo ìtnicite seme? Dosega ni lozata, ni smokvata, ni narot, ni
maslinata ne davaa plod; a od denes Jas gi blagoslovuvam.
37|2|20|I bi slovo Gospodovo do prorokot Agej po vtorpat na dvaeset i ~etvrtiot den
od mesecot, i be{e re~eno:
37|2|21|"Kaì mu na Zorovavela, upravitelot na Judeja: }e go zatresam neboto i
zemjata;
37|2|22|}e urnam prestoli na carstva neznaboè~ki, }e prevrtam bojni koli i onie {to
}e sednat vo niv, i kutnati }e bidat i kowite i kowanicite nivni }e padnat, eden od
me~ot na drugiot.
37|2|23|Vo toj den, veli Gospod Savaot, }e te zemam, Zorovavele, sine Saltiilov,
slugo Moj, veli Gospod, i }e te dràm kako pe~at, bidej}i te izbrav."
38|1|1|Na osmiot den, vo vtorata godina na Darija, bi slovo Gospodovo do prorokot
Zaharija, sinot Varahiev, sin Adov, velej}i:
38|1|2|"Se razgnevi Gospod na tatkovcite va{i so golem gnev;
38|1|3|zatoa kaì im - "vaka veli Gospod Savaot - "obrnete se kon Mene," - veli
Gospod Savaot - "i jas }e se obrnam kon vas.
38|1|4|Ne bidete kako {to bea tatkovcite va{i, kon koi vikaa porane{nite proroci,
velej}i im - "vaka veli Gospod Savaot - , odvratete se od lo{ite raboti svoi!" No tie
ne poslu{aa, nitu vnimavaa na Mene", veli Gospod.
38|1|5|Kade se tatkovcite va{i, pa i prorocite moàt li da ìveat ve~no?
38|1|6|No zborovite Moi i naredbite Moi, {to im gi zapovedav na slugite Moi,
prorocite, zar ne gi postignaa tatkovcite va{i? I tie se obra}aa i velea: kako {to be{e
opredelil Gospod Savaot da postapi so nas spored pati{tata na{i, i spored delata
na{i, taka i postapi."
38|1|7|Na dvaeset i ~etvrtiot den od edinaesettiot mesec - a toa e mesecot [evat - vo
vtorata godina na Darija, bi slovo Gospodovo do prorokot Zaharij, sinot Varahiev,
sin Adov:
38|1|8|Vo tekot na no}ata vidov - ete, eden ma` na crven kow stoi me|u mirti, {to
bea vo dolot, a zad nego crveni, sivi i beli kowi,
38|1|9|pa mu rekov - koi se ovie, gospodine moj? A angelot, koj zboruva{e so mene,
mi re~e: 'jas }e ti pokaàm koi se tie.
38|1|10|I odgovori maòt {to stoe{e me|u mirtite, i re~e - 'toa se onie koi Gospod gi
ispratil da ja obikoluvaat zemjata.'
38|1|11|Toga{ tie mu odgovorija na angelot Gospoden, koj stoe{e me|u mirtite, pa
mu rekoa - 'ete, ja obikolivme celata naselena zemja i taa e spokojna.'
38|1|12|Im odgovori angelot Gospoden i im re~e: "Gospodi Sedrìtelu, do koga
nema da se smiluva{ nad Erusalim i nad gradovite Judini, na koi se gnevi{, eve,
ve}e sedumdeset godini?"
38|1|13|Toga{ vo odgovori na angelot Gospoden, izre~e Gospod slova dobri, slova
ute{ni.
38|1|14|I im re~e angelot, koj zboruva{e so mene: - izvesti i kaì - vaka veli Gospod
Savaot - 'revnuvam za Erusalim i za Sion mnogu;
38|1|15|i negoduvam so golemo negoduvawe protiv narodite {to ìveat vo spokoj,
oti Jas malku se razgneviv, tie go zasilaja zloto."
38|1|16|Zatoa vaka veli Gospod: 'Jas se obrnuvam kon Erusalim so milosrdnost; vo
nego }e se izgradi Mojot dom, veli Gospod Savaot, i zemnomerno jaè }e se
protegne niz Erusalim.
38|1|17|Izvesti go u{te i za ova, i kaì - vaka veli Gospod Savaot: 'Moite gradovi
odnovo }e se ispolnat so bogatstva, i Gospod }e go ute{i Sion i pak }e go izbere
Erusalim.
38|1|18|Gi podignav o~ite, a toa, ete, ~etiri roga.
38|1|19|I mu rekov na Angelot, koj zboruva{e so mene: {to e ova? A toj mi
odgovori: 'toa se rogovite {to gi rasprsnaa Juda, Izrailot i Erusalim.
38|1|20|Potoa Gospod mi pokaà ~etiri drvodelci.
38|1|21|Pak rekov: {to }e pravat ovie? A toj mi re~e: onie rogovi se {to go
rasprsnaa Juda, taka {to nikoj od niv ne moè da si ja podigne glavata; i, ete, tie
dojdoa da gi upla{at, da im gi skr{at rogovite na narodite, koi podignaat rog protiv
zemjata na Juda za da ja rasprsnat.
38|2|1|I pak gi podignav o~ite i vidov: i, ete, eden ma`, koj vo rakata ima{e merno
jaè.
38|2|2|Go pra{av kade }e odi{? Toj mi re~e: odam da go izmeram Erusalim, za da
vidam kolkava mu e {irinata i kolkava mu e dolìnata.
38|2|3|Toga{ angelot, {to zboruva{e so mene, izleze, a drug angel mu dojde vo
presret,
38|2|4|i toj mu re~e na onoj: Pobrzaj i kaì mu na onoj mlad ~ovek - Erusalim }e se
naseli po selata poradi mnogute lu|e i dobitok vo nego.
38|2|5|I Jas }e mu bidam ognen yid, okolu nego, veli Gospod, i }e se proslavam vo
nego.
38|2|6|Ej, ej! Begajte od severnata zemja, veli Gospod, za{to Jas }e ve soberam od
~etirite vetra nebeski, veli Gospod.
38|2|7|Spasuvaj se Sione, ti {to ìvee{ pri }erkata Vavilonova.
38|2|8|Za{to taka veli Gospod Sedrìtelot, Koj me prati za slava pri narodite, {to ve
pla~kosuvaa: za{to koj }e se dopre do vas, }e se dopre do zenicata na okoto Moe.
38|2|9|I, ete, Jas }e ja krenam rakata Svoja protiv niv, i tie }e stanat plen na slugite
svoi." Toga{ }e poznaete deka Gospod Savaot me pratil.
38|2|10|"Likuvaj i veseli se, }erko Sionova, za{to ete, Jas }e dojdam i }e se naselam
vo tebe", veli Gospod.
38|2|11|I }e se priberat mnogu narodi pri Gospoda vo onoj den i }e stanat Negov
narod. I On }e se naseli me|u tebe, i toga{ }e razbere{ deka Gospod Savaot me
pratil pri tebe.
38|2|12|Toga{ Gospod }e go zeme vo vladenie Juda, Svojot del na svetata zemja, i
pak }e go izbere Erusalim.
38|2|13|Neka mol~i sekoja plot pred liceto na Gospoda, za{to On stana vo oblacite
od Svoeto sveto ìveali{te.
38|3|1|Potoa mi go pokaà toj Isusa, Golemiot arhierej, Koj stoe{e pred angelot
Gospoden, i satanata, koj stoe{e od Negovata desna strana, za da Mu se
protivstavuva.
38|3|2|I mu re~e Gospod na satanata: "Gospod da te ukori, Gospod da ti zabrani,
Onoj Koj go izbra Erusalim. Zar ne e On glamja istrgnata od ogan?"
38|3|3|A Isus be{e oble~en vo izvalkana obleka i stoe{e pred angelot,
38|3|4|koj im odgovara{e i na onie {to stoeja pred nego, i im re~e: "Soble~ete ja od
nego izvalkanata obleka; i nemu li~no: ete, ja otfrliv od tebe vinata tvoja i te
oblekuvam vo torèstvena obleka."
38|3|5|Potoa re~e: "Stavete Mu na glavata ~ist kidar i - Mu stavija na glavata ~ist
kidar i go oblekoa vo torèstvena obleka. A angelot Gospoden stoe{e.
38|3|6|I angelot Gospoden, svedo~ej}i, mu re~e na Isusa:
38|3|7|vaka veli Gospod Savaot: "Ako odi{ po pati{tata Moi i ako bide{ Moja
straà, }e mu sudi{ na Mojot dom i }e gi vardi{ dvorovite Moi. I Jas }e ti dozvolam
da odi{ me|u tie lu|e {to stojat ovde.
38|3|8|No, poslu{aj, Isuse, golem arhiereju, ti i bra}ata tvoi, {to se pred tvoeto lice,
oti tie lu|e se poznati. Eve, Jas }e go dovedam Svojot sluga - Za~etnikot.
38|3|9|Oti, ete, toj e kamenot {to go postavuavam pred Isusa, na toj edinstven
kamen ima sedum o~i; ete, Jas }e go izdelkam na nego likot negov, veli Gospod
Savaot, i }e go prostam grevot na ovaa zemja vo eden den."
38|3|10|Vo toj den, veli Gospod Savaot, }e se pokanuvate eden so drug pod lozata i
pod smokvata.
38|4|1|I se vrati onoj angel, koj zboruva{e so mene, i me razbudi, kako {to se
razbuduva ~ovek od son.
38|4|2|Pa mi re~e: {to gleda{? Odgovoriv: eve, gledam sve}nik cel od zlato i ~a{ka
za elej vrz nego, a i sedum kandilca na nego i po sedum ~a{enca za kandilcata, pri
vrvot.
38|4|3|I dve maslinki na nego - edna desno od ~a{kata, a druga levo od nea.
38|4|4|Odgovoriv i mu rekova na aneglot, koj govore{e so mene - {to pretstavuva
ova, gospodine?
38|4|5|I angelot, {to zboruva{e so mene, odgovori i mi re~e: 'zar ne znae{ {to e toa?
Mu rekov 'ne znam, gospodine moj.
38|4|6|Toga{ odgovori i mi re~e: 'toa e slovoto Gospodovo kon Zorovavela, {to
kaùva - ne so vojska ne so sila, a so Mojot Duh, veli Gospod Savaot.
38|4|7|Koja si ti, planino golema, pred Zorovavela: Ta ti si ramnina i on }e go
iznese kamenot temelnik vo vosklik: "blagodat, blagodat vrz nego!"
38|4|9|racete na Zorovavela gi postavija osnovite na ovoj dom: negovite race i }e go
zavr{at, i ti toga{ }e rabere{ deka Gospod Savaot me prati pri vas.
38|4|10|Oti, koj moè da go omalovaì toj den, koga radosno }e ja gledaat
yidarskata visulka vo racete na Zorovavela onie sedum, a toa se o~ite na Gospoda,
{to so pogled ja opfa}aat celata zemja?
38|4|11|Potoa odgovoriv i mu rekov: {to zna~at onie dve maslinki od desnata i od
levata strana na sve}nikot?
38|4|12|I pak po~nav da mu zboruvam i mu rekov - {to treba da ozna~uvaat onie
dve maslineni gran~iwa, {to se nao|aat me|u dvete zlatni cev~iwa, koi od sebe
dolevaat maslo?
38|4|13|A toj mi re~e: 'zar ne ti e poznato {to e toa? Mu odgovoriv: 'ne znam,
gospodine moj.
38|4|14|Toga{ toj mi re~e: 'pa toa se dvajcata pomazanici so elej, koi stojat pred
Gospoda nad celata zemja.
38|5|1|Potoa pak gi podignav o~ite i vidov: a toa leta svitok.
38|5|2|I me pra{a toj: '{to gleda{? Mu odgovoriv: 'gledam svitok kako leta;
dolìnata mu e dvaeset lakti, a {irinata deset lakti.
38|5|3|Toga{ mi re~e: "Toa e prokletstvoto {to }e se izlie vrz celata zemja; i sekoj
{to krade, }e se istrebi, kako {to e napi{ano na ednata strana; i sekoj {to se kolne
la`no, }e se istrebi - kako {to e napi{ano na drugata strana.
38|5|4|Jas go pu{tiv - veli Gospod - i toj }e vleze vo domot na kradecot i vo domot
na onoj, {to se kolne la`no vo imeto Moe, i }e ostane vo domot negov, i }e gi istrebi
nego, i drvjata negovi i kamewata negovi".
38|5|5|Toga{ vleze angelot, {to zboruva{e so mene, i mi re~e - podigni gi o~ite pak
i pogledaj - {to e ona {to izleguva?
38|5|6|A koga pra{av: '{to e toa? on mi odgovori: ona {to izleguva e efa merna, pa
dodade, toa e obrazot nivni po celata zemja.
38|5|7|I, ete, odedna{ se izdigna por~e olovo, a tamu edna èna sede{e vrz efata.
38|5|8|Mi re~e toj: taa èna e bezzakonieto, pa ja frli srede efata, a pri otvorot i go
frli par~eto olovo.
38|5|9|I odnovo gi podignav o~ite i vidov: odedna{ se pojavija dve èni, i vetar
ima{e me|u kriljata nivni; a kriljata im bea kako krilja na {trk; i ja krenaa tie efata i
ja ponesoa ugore me|u zemjata i neboto.
38|5|10|Go pra{av angelot, {to zboruva{e so mene: kade ja nosat taa efa?
38|5|11|A toj mi odgovori: - za da se izgradi za nea dom vo zemjata Senar, i koga }e
bide se podgotveno; toga{ taa }e bide odnesena i postavena na svoeto mesto.
38|6|1|Pak gi podignav o~ite svoi i gledam: a tamu, ete, izleguvaat ~etiri koli so
kowi od eden dol me|u dve planini, a tie planini bea od bakar.
38|6|2|Kaj prvata kola kowite bea crvenikavi, kaj vtorata crni;
38|6|3|kaj tretata kola kowite bea beli, a kaj ~etvrtata kola - sivi i silni.
38|6|4|Progovoriv i mu rekov na angelot, {to zboruva{e so mene: "A {to zna~i ova,
gospodine moj?"
38|6|5|Angelot odgovori i mi re~e: toa se ~etirite nebesni duha, koi izleguvaat da se
pretstavat pred Gospoda nad celata zemja.
38|6|6|Vranite kowi izleguvaa kon severnata strana, a belite odea po niv, dodeka
sivite kowi odea kon ju`nata strana.
38|6|7|Izlegoa i silnite, pa se vpu{tija da ja obikolat zemjata; i on im re~e: 'obikolete
ja zemjata, i tie ja obikolija.
38|6|8|Toga{ toj me povika i mi re~e: ete, onie {to otidoa kon severnata strana, go
uspokoija duhot Moj protiv severnata strana.
38|6|9|I pak bi slovo Gospodovo do mene:
38|6|10|zemi od dojdenite robja, od Haldeja, od Tovija i od Jedaja, i trgni istiot den,
pa dojdi vo domot na Josija, sinot Sofoniev, kade {to tie pristignaa od Vavilon.
38|6|11|Zemi od niv srebro i zlato, pa napravi venci, i stavi gi na glavata na Isusa,
sinot Josedekov, golemiot arhierej,
38|6|12|i re~i im: vaka veli Gospod Savaot: "Ete, ma`, imeto Negovo e Za~etnik,
"On }e izrasne od korenot svoj i }e sozdade hram Gospoden.
38|6|13|On }e sozdade hram Gospoden i }e se proslavi, }e sedne na prestolot svoj
i }e bide vladetel, }e bide i sve{tenik na prestolot svoj, i }e ima soglasnost za mir
me|u edniot i drugiot.
38|6|14|A venci }e bidat za Helema i Tovija, za Jedaja i Hena, sinot Sofoniev, kako
spomen vo hramot Gospoden.
38|6|15|I oddaleku }e dojdat lu|e, {to }e u~estvuvaat vo gradeweto, na hramot, i vie
toga{ }e razberete, deka Gospod Savaot me isprati pri vas, i seto toa }e se izvr{i,
ako iskreno go poslu{ate glasot na va{iot Gospod Bog.
38|7|1|Vo ~etvrtata godina na carot Darija bi slovo Gospodovo kon Zaharija, na
~etvrtiot den od devettiot mesec - Haslev,
38|7|2|koga Vetil gi isprati Saracera i Regemeleha i pridru`nicite nivni za da se
pomolat pred liceto na Gospoda
38|7|3|i da gi pra{aat sve{tenicite, {to se nao|aa vo domot na Gospoda Savaot, i
prorocite, pa da pra{aat: 'da pla~eme li vo pettiot mesec i da postime li, kako {to go
pravevme toa, eve, ve}e mnogu godini?'
38|7|4|I bi slovo na Gospoda Savaot do mene:
38|7|5|'Kaì mu na siot narod od ovaa zemja i na sve{tenicite vaka: koga postevte i
pla~evte vo pettiot i sedmiot mesec, i toa celi sedumdeset godini, za Mene li
postevte, zar za Mene?
38|7|6|I koga jadevte i pievte, zar ne jadevte za sebe i zar ne pievte za sebe?'
38|7|7|Zar istite zborovi ne gi kaùva{e Gospod preku porani{nite proroci, koga
Erusalim be{e naselen i spokoen, a i gradovite okolu nego, ju`nata strana i nizinata,
koga bea naseleni?'
38|7|8|I bi slovo Gospodovo do Zaharija:
38|7|9|vaka zboruva{e toga{ Gospod Savaot: izvr{uvajte sud praveden i imajte
milost i so~uvstvo kon svojot brat;
38|7|10|vdovici i siraci, pridojden i siromav ne zlostavuvajte i ne mislite zlo vo
srcata va{i eden protiv drug.
38|7|11|No tie na sakaa da slu{aat, i se odvratija od Mene; i u{ite gi zatnaa za da ne
slu{aat.
38|7|12|I srceto go skamenija, za da ne go pazat zakonot i zborovite {to gi ispra}a{e
Gospod Savaot preku Svojot Duh do porane{nite proroci; pa zatoa i gi postigna
golemiot gnev na Gospoda Savaot.
38|7|13|I kako {to vikav Jas, a tie ne slu{aa, vikaa i tie, no Jas ne gi slu{av, veli
Gospod Savaot.
38|7|14|pa gi rasprsnav po site narodi, koi tie ne gi poznavaa, i ovaa zemja zapuste
po niv, taka {to nikoj ne ode{e ni napred ni nazad po nea, i tie sakanata zemja ja
pretvorija vo pustiwa.
38|8|1|I pak dojde slovo od Gospoda Savaota:
38|8|2|vaka veli Gospod Savaot: "Revnuvav za Erusalim i za Sion so golema
revnost i so golem gnev revnuvav za nego".
38|8|3|Taka veli Gospod: "]e se obrnam kon Sion i }e ìveam vo Erusalim, i
Erusalim }e se vika grad na vistinata, i gorata na Gospoda Savaota }e se vika -
Sveta Gora".
38|8|4|Taka veli Gospod Savaot - "I pak starci i stari~ki }e sedat po ulicite na
Erusalim, sekoj so stap~eto svoe poradi naprednatata vozrast svoja.
38|8|5|A i ulicite na toj grad }e se ispolnat so mom~iwa i devojki, koi }e si igraat po
ulicite negovi".
38|8|6|Vaka veli Gospod Savaot: "Ako vo o~ite na drugite im bide ~udno vo tie dni,
zar }e bide toa ~udno i vo o~ite Moi?" - veli Gospod Savaot.
38|8|7|Vaka veli Gospod Savaot: "Ete, Jas }e go spasam Svojot narod od isto~nata
strana i od zapadnata;
38|8|8|}e gi dovedam, i tie }e ìveat vo Erusalim i }e bidat Moj narod, i Jas }e im
bidam nivni Bog, vo vistina i vo pravda".
38|8|9|Taka veli Gospod Savaot: "Potkrepete gi sega racete svoi vie, {to gi slu{ate
ovie zborovi od ustata na prorocite, koi bea pri osnovaweto na domot za Gospoda
Savaota, za da se izgradi hramot.
38|8|10|Oti pred onie dni nema{e ni plata za ~ovek nitu nagrada za trudot na
ìvotnoto; nema{e spokojstvo od neprijatelite ni za onoj {to doa|a{e, nitu za onoj
{to si ode{e; i dozvoluvav Jas sekoj ~ovek da mu e neprijatel na drug ~ovek.
38|8|11|A sega za ostatokot od ovoj narod Jas ne sum ve}e takov kako vo
porane{nite denovi" - veli Gospod Savaot.
38|8|12|Za{to selidbata }e se vr{i vo mir, lozata }e go dade svojot plod, zamjata }e
go dade svojot rod, a i nebesata }e ja davaat svojata rosa; i seto toa }e go predadam
na ostatokot od ovoj narod.
38|8|13|I kako {to vie, dome Judin i dome Izrailev, bevte prokolnati me|u narodite,
taka }e ve izbavam, i vie }e bidete blagosloveni; ne pla{ete se, racete va{i neka se
potkrepat!"
38|8|14|Oti taka veli Gospod Savaot: "Kako {to bev opredelil da ve kaznam, koga
tatkovcite va{i Me prognevuvaa - veli Gospod Savaot - i ne zaàliv,
38|8|15|taka pak opredeliv vo ovie dni na Erusalim da mu napravam dobro i na
domot Judin; ne bojte se!
38|8|16|Eve gi naredbite {to treba vie da gi izvr{uvate: zboruvajte vistina eden na
drug; pravedno i miroqubovo sudete pri portite va{i.
38|8|17|Nikoj od vas da ne mu misli zlo na bli`niot svoj, i na posakuvajte la`na
kletva, za{to seto toa Jas go mrazam - govori Gospod Sevi{niot.
38|8|18|I bi slovo do mene od Gospoda Savaota:
38|8|19|Vaka veli Gospod Savaot: "Postot vo ~etvrtiot mesec, postot vo pettiot,
postot vo sedmiot i postot vo desettiot mesec za domot Judin }e bidat radost i
golema veselba, sakajte gi vistinata i mirot".
38|8|20|Taka veli Gospod Savaot: "U{te }e doa|aat narodi i ìteli od mnogu gradovi,
38|8|21|i }e dojdat ìtelite od eden grad pri ìtelite vo drug grad, - pa }e re~at: da
dojdeme da se pomolime pred liceto na Gospoda i da Go pobarame Gospoda
Savaota; toga{ sekoj }e re~e - }e pojdam i jas.
38|8|22|I }e doa|aat mnogu plemiwa i narodi silni, za da go baraat Gospoda Savaota
vo Erusalim i da se pomolat pred liceto na Gospoda.
38|8|23|Taka veli Gospod Savaot: "Vo tie dni }e se fa}aat po deset du{i od razni
narodi za polata od Judeec i }e re~at - }e pojdeme so tebe, oti ~uvme deka Bog e so
vas".
38|9|1|Proro~koto slovo na Gospoda e protiv zemjata Hadrah, i vo Damask }e se
zadrì, za{to okoto Gospodovo gi nabquduva site lu|e, kako i site kolena Izrailevi;
38|9|2|toa e i vrz Emat, koj se grani~i so nego, i e vrz Tir i Sidon, oti tie stanale
mnogu lukavi.
38|9|3|Tir izgradil tvrdina, natrupal srebro kako pra{ina, i zlato kako uli~na kal.
38|9|4|I, ete, Gospod }e go napravi beden i }e mu ja skr{i silata negova vo moreto,
a i samiot }e bide istreben so ogan.
38|9|5|Toa }e go vidi Askalon, i }e se upla{i, a i Gaza - pa i taa }e zatreperi mnogu,
i Ekron, oti }e se zasrami nade`ta negova: nema da ima car vo Gaza, i Askalon
nema da se naseli.
38|9|6|Tu|o pleme }e ìvee vo Azot, i Jas }e ja uni{tam gordosta na Filistejcite.
38|9|7|]e ja izvle~am krvta od ustata nivna, ne~istotijata od zabite nivni i tie }e
padnat pred na{iot Bog i }e bidat kako iljadana~alnici vo Judeja, a Ekron }e bide
kako Jevusej.
38|9|8|]e postavam straà okolu Mojot dom sproti vojskata, sproti onie, koi
preminuvaat natamu i navamu, i nema pove}e da doa|a neprijatel; oti sega Jas }e go
gledam so o~ite Svoi.
38|9|9|Likuvaj od radost, }erko Sionova, izvikuvaj, }erko erusalimska; ete, Carot
tvoj doa|a pri tebe, praveden e i so spasuva~ka sila, krotok, sednat na osle, ro`ba na
oslicata.
38|9|10|Toga{ }e gi istrebam kolite na Efrema i kowite na Erusalim, i }e se skr{i
ubojniot lak; i On }e objavi mir na narodite, i carstvoto Negovo }e se protega od
more do more i od rekata do krai{tata na zemjata.
38|9|11|A {to se odnesuva do tebe, Izraile, zaradi krvta na zavetot Jas gi pu{tiv
zatvorenite od rovot, kade {to nema voda.
38|9|12|Vra}ajte se vo tvrdinata vie zatvorenite, koi se nadevate! A sega {to }e
vospostavam, }e ti dadam dvojno.
38|9|13|Za{to kako lak }e go zategnam Juda i lakot }e go napolnam so Efrema,
pa }e gi podignam sinovite tvoi, Sione, protiv sinovite tvoi, Elado i tebe }e te
napravam kako me~ juna~ki.
38|9|14|]e se pojavi nad niv Gospod i kako molskavica }e izleta strelata Negova; }e
zagrmi Gospod Bog so trubata i }e pojde kon ju`nite buri so glasot na gnevot Svoj.
38|9|15|Gospod Savaot }e gi brani, i tie }e istrebuvaat i }e gi gazat duri i kamewata
za pra}i; }e pijat krv kako vino; i }e se napolnat kako `rtveni ~a{i, kako aglite na
`rtvenikot.
38|9|16|I }e gi spasi nivniot Gospod Bog vo onoj den, kako stado od Svojot narod;
oti tie }e zableskaat kako kamewa na kruna vo zemjata Negova.
38|9|17|O, kolku golema }e bide dobrotata negova i kakva }e bide ubavinata
negova. @itoto }e gi veseli momcite, i vinoto devojkite.
38|10|1|Molete Go Gospoda za do`d vo vreme blagoprijatno; Gospod }e svetne so
molskavica i }e vi dade obilen do`d - zelenilo vo pole.
38|10|2|Za{to la`nite gleda~i zboruvaat prazni zborovi, i vraà~ite gledaat la`livi
raboti i prikaùvaat la`ni soni{ta; tie ute{uvaat so prazni zborovi; zatoa talkaat kako
ovci, talkaat oti nemaat pastir.
38|10|3|Protiv pastirite se raspali gnevot Moj, i jagniwata }e gi pre~ekam; oti
Gospod Savaot }e go poseti stadoto Svoe, domot Judin, i }e go podgotvi kako silen
kow za boj.
38|10|4|Od nego }e napravi agolen kamen, od nego - klin, od nego lak za boj, od
nego }e izlezat site upravnici na narodot.
38|10|5|I tie }e bidat kako junaci {to gi gazat neprijatelite kako uli~na kal, i }e se
borat, bidej}i Gospod e so niv, i }e gi posramat java~ite na kowi.
38|10|6|]e go zacvrstam domot Judin i }e go spasam domot Josifov, i }e gi vratam,
oti Jas se smiliv nad niv, i tie }e bidat kako da ne sum gi ostavil: za{to Jas sum
nivniot Gospod Bog, i }e gi ~ujam.
38|10|7|Kako junak }e bide Efrem; }e se razveseli srceto nivno kako vino da piele,
pa }e go vidat toa sinovite nivni i }e im se zaraduva srceto nivno; vo voshit }e im
bide toga{ srceto nivno vo Gospoda.
38|10|8|]e dadam znak i }e gi soberam, oti gi otkupiv; }e bidat mnogubrojni kako i
porano;
38|10|9|}e gi raselam me|u narodite, no vo dale~ni zemji tie }e se se}avaat na mene
i }e ìveat so decata svoi, i }e se vratat.
38|10|10|]e gi vratam od zemjata Egipetska i od Asirija }e gi soberam; }e gi
dovedam vo zemjata Galad i na Livan, i ne }e ima dovolno mesto za niv.
38|10|11|]e preminat po moreto i }e gi porazat morskite branovi; }e presu{at sita
dlabini na rekata, i }e se smiri gordosta na Asura, i skiptariot }e bide odzemen od
Egipet.
38|10|12|]e gi zacvrstam vo Gospoda, i tie }e odat vo imeto Negovo, veli Gospod.
38|11|1|Otvori gi, Livane, portite svoi i ogan neka gi progolta kedrite tvoi.
38|11|2|Pla~i, kiparise, za{to padna kedarot, oti i velikanite se opusto{eni; ridajte,
dabovi vasanski, bidej}i e provalena neproodnata gora.
38|11|3|Se slu{a glasot od pla~eweto na pasitrite, bidej}i e opusto{eno nivnoto
velelepie; se slu{a riakweto na lavovite, oti e opusto{ena ubavinata na Jordan.
38|11|4|Taka veli Gospod Bog, mojot Bog: pasi gi ovcite, opredeleni za klawe,
38|11|5|koi kupuva~ite, bez pre~ka }e gi kolat, a prodava~ite }e im velat: "neka e
blagosloven Gospod; se zbogativme!" I pasitrite nivni ne }e gi àlat.
38|11|6|Za{to Jas ve}e nema da im pro{tevam na ìtelite od zemjata, veli Gospod;
ete, }e gi predadam lu|eto, sekogo vo racete na negoviot blièn i vo racete na
negoviot car, i tie }e ja porazuvaat zemjata, a Jas nema da gi izbavuvam od racete
nivni.
38|11|7|I }e gi pasam ovcite vo zemjata Hananska, opredeleni za klawe, ovci
navistina bedni. I }e zemam dva stapa, edniot }e go nare~am - blagovolenie, a
drugiot - verigi; so niv }e gi pasam ovcite.
38|11|8|I }e istrebam trojca od pastirite vo eden mesec i }e se odvrati du{ata Moja
od niv, oti i nivnata du{a }e se odvra}a od Mene.
38|11|9|Toga{ }e re~am: nema da ve pasam; onaa {to umira, nema umre, i koja
zaginuva, neka zagine; i tie, pak, {to }e ostanat neka se izedat edna so druga.
38|11|10|I taka }e go zemam stapot Svoj blagovolenie i }e go prekr{am, za da go
uni{tam zavetot {to go sklu~iv so site narodi.
38|11|11|I toj }e bide uni{ten vo onoj den, i toga{ }e razberat bednite ovci, koi Me
o~ekuvaat, deka ova e slovo od Gospoda.
38|11|12|I }e im re~am: ako vi e ugodno, dajte Mi ja nagradata Moja; ako, pak ne -
ne davajte Mi ja; i tie Mi odredija plata trieset srebrenici.
38|11|13|A Gospod mi re~e: stavi gi vo crkovnata kasa - toa e visoka cena, so koja
me ocenija. I jas gi zedov tie trieset srebrenici i gi frliv vo domot Gospoden za
grn~arot.
38|11|14|Go skr{iv i Svojot drug stap - verigi, za da go raskinam bratstvoto me|u
Juda i Izrailot.
38|11|15|I mi re~e Gospod: zemi si u{te ne{to od opremata pastirska.
38|11|16|Oti, ete, Jas }e postavam pastir na ovaa zemja, koj nema da se griì za onie
{to zaginuvaat, nema da gi bara zagubenite i bolnite nema da gi lekuva, zdravite
nema da gi hrani, a mesoto od zgoenite }e go jade, kopitata, pak, }e im gi otkinuva.
38|11|17|Te{ko mu na ovoj mrzliv pastir, {to go ostava stadoto! Me~ }e mu stoi nad
rakata negova i nad negovoto desno oko! Rakata napolno }e mu se isu{i, i desnoto
oko negovo napolno }e potemnee.
38|12|1|Proro~ko slovo od Gospoda za Izrailot. Gospod, Koj go raspna neboto i ja
osnova zemjata i mu sozdade na ~ovekot duh, koj e vo nego, veli:
38|12|2|ete, Jas }e go napravam Erusalim kako ~a{a za opivawe na site narodi
okolni, a isto taka i za Juda vo vremeto na erusalimskata opsada.
38|12|3|Vo onoj den }e go napravam Erusalim kako teòk kamen za site plemiwa;
site {to }e go podigaat, }e se iskilavat, a }e se soberat protiv nego site narodi
zemni.
38|12|4|Vo onoj den, veli Gospod, Jas }e go porazam sekoj kow so ludost, a
kowanikot negov - so bezumie, dodeka vrz domot Judin }e gi otvoram o~ite Svoi;
sekoj kow pak, pri narodite }e go prazam so slepilo.
38|12|5|Toga{ knezovite Judini }e re~at vo srcata svoi: moja sila se ìtelite na
Erusalim vo Gospoda Savaot, nivniot Bog.
38|12|6|Vo onoj den Jas }e gi napravam knezovite Judini kako zapalen jaglen me|u
drva i kako ogneno svetilo me|u snopovi; tie }e gi istrebat site okolni narodi, i od
desnata i od levata strana, i Erusalim }e bide odnovo naselen na svoeto mesto - vo
Erusalim.
38|12|7|I Gospod }e gi spasi najnapred {atorite na Juda, taka {to veli~ieto na domot
Davidov i veli~ieto na erusalimskite ìteli da ne se izdiga nad Juda.
38|12|8|Vo onoj den Gospod }e gi brani ìtelite na Erusalim, i najslabiot me|u niv vo
onoj den }e bide kako David, a domot Davidov }e stane kako Bo`ji dom, kako
angel Gospoden pred niv.
38|12|9|Vo onoj den }e gi istrebam site narodi, {to go napa|aat Erusalim.
38|12|10|A vrz domot Davidov i vrz ìtelite erusalimski }e izlijam duh na blagodat i
milost, i tie }e pogledaat na Nego, Kogo tie go probodoa, i }e pla~at za Nego, kako
{to se pla~e za ednoroden sin, i }e àlat kako {to se àli za prvoroden.
38|12|11|Vo onoj den }e se krene golem pla~ vo Erusalim, kako pla~ na
Hadadrimona vo dolinata Megidon.
38|12|12|I }e pla~e zemjata, sekoe pleme posebno; plemeto na domot Davidov, i
ènite nivni oddelno;
38|12|13|plemeto na Levija oddelno, i ènite nivni oddelno; plemeto Simeonovo
oddelno, i ènite nivni oddelno;
38|12|14|i site drugi plemiwa, sekoe pleme oddelno, i ènite nivni oddelno.
38|13|1|Vo onoj den }e se otvori izvor za domot Davidov i za ìtelite erusamiski, za
da se izmijat od grevovite nivni i od ne~istotijata.
38|13|2|Vo onoj den, veli Gospod Savaot, Jas }e gi istrebam imiwata na idolite od
ovaa zemja, i tie pove}e nema da se spomnuvaat; }e gi istrebam i la`nite proroci i
ne~istiot duh od ovaa zemja.
38|13|3|Toga{, ako nekoj pretskaùva, tatko mu i majka mu, {to go rodile, }e mu
re~at: ti ne treba da ìvee{, za{to kaùva{ laga vo imeto na Gospoda; i }e go ubijat
tatko mu i majka mu, koga toj }e pretskaùva.
38|13|4|Vo onoj den }e se zasramat takvite pretskaùva~i, sekoj od kaùvaweto
svoe, koga }e po~nat da pretskaùvaat, i nema da se oblekuvaat vo vre}i{ta, za da
laàt.
38|13|5|Toga{ sekoj }e re~e: jas ne sum prorok, zemjodelec sum, bidej}i nekoj me
napravil rob od detstvoto moe.
38|13|6|No }e mu re~at: a od {to ti se belezite na racete tvoi? Toj }e odgovori: od
toa {to me bieja doma onie {to me sakaa.
38|13|7|O, me~u, podogni se protiv Mojot pastir i protiv Mojot blièn, veli Gospod
Savaot: porazi go pastirot, i ovcite }e se rasprsnat! I Jas }e ja svrtam rakata Svoja
protiv malite.
38|13|8|I po celata zemja, veli Gospod, dva dela od nea }e bidat istrebeni, }e
izumrat, a tretiot }e ostane.
38|13|9|I toj tret del }e go minam niz ogan, i }e gi stopam kako {to se topi srebro,
i }e gi is~istam, kako {to se ~isti zlato; tie }e go povikaat imeto Moe, i Jas }e gi
~ujam; toa e Mojot narod, a tie }e re~at: Gospod e moj Bog!
38|14|1|Ete, nastapuva denot Gospoden koga }e go razdelat ograbenoto od tebe
pred tebe.
38|14|2|]e gi soberam site narodi vo vojna protiv Erusalim; gradot }e bide
prezemen, i domovite razgrebeni; ènite }e bidat obes~esteni, polovinata od
gradot }e otide vo ropstvo; no ostanatiot narod nema da bide istreben od gradot.
38|14|3|Toga{ }e izleze Gospod i }e se svrti protiv tie narodi, kako {to vojuva{e vo
borben den.
38|14|4|I }e zastanat nozete Negovi na Eleonskata Gora vo onoj den, {to se nao|a
sproti Erusalim od isto~nata strana: i }e se rascepi Eleonskata Gora od istok kon
zapad so mnogu golema dolina i polovinata }e pojde kon sever, a vtorata polovina
kon jug.
38|14|5|I vie }e pobegnete vo dolinata na Moite gori, oti planinskata dolina }e se
protega do Asil; a }e pobegnete kako {to begavte od zemjotresot vo denovite na
Ozija, carot Judejski; i }e dojde Gospod, mojot Bog, i site svetii so Nego.
38|14|6|Vo toj den nema da ima svetila, svetilata }e bidat premavnati.
38|14|7|Toj den }e bide edinstven, poznat samo na Gospoda; nitu den, nitu no} -
samo prikve~er }e se pojavi svetlina.
38|14|8|Vo toj den }e pote~at ìvi vodi od Erusalim, polovina kon isto~noto more, a
polovina kon zapadnoto more; taka }e bide i lete i zime.
38|14|9|I Gospod }e bide Car nad celata zemja; vo toj den Gospod }e bide edinstven
i imeto Negovo - edno edinstveno.
38|14|10|Celata taa zemja }e bide kako ramninata od Gavaon do Remon, ju`no od
Erusalim, koj se izvisil na mestoto svoe i koj }e se naseli od portite Venijaminovi
do mestoto na prvite porti, do Aglovite porti, i od kulata na Ananeila do carskite
vizbi.
38|14|11|I }e se naselat vo nego, i prokletstvo nema da ima pove}e, a Erusalim }e
se nao|a vo bezopasnost.
38|14|12|I ete kakvo }e bide porazuvaweto, so koe Gospod }e gi porazi site narodi,
koi vojuvale protiv Erusalim - teloto na sekogo od niv }e se isu{i u{te dodeka stoi
na nozete svoi, i o~ite }e mu se stopat vo dlabnatinite, i jazikot }e mu se isu{i vo
ustata negova.
38|14|13|I vo toj den }e zavladee golem smut od Gospoda, taka {to eden drug }e se
fa}aat za rakata svoja i sekoj }e ja podiga rakata svoja protiv rakata na bli`niot svoj.
38|14|14|No i Juda samiot }e vojuva protiv Erusalim, i bogatstvoto na site okolni
narodi }e bide sobrano: zlato, srebro i obleki vo golem broj.
38|14|15|Takov poraz }e ima i vrz kowite i maskite, kamilite i oslite, i vrz sekakov
dobitok, {to }e se nao|a vo ku}ite nivni.
38|14|16|A potoa site drugi {to doa|aat vo Erusalim, od site narodi, }e doa|aat od
godina vo godina, za da se poklonat na Carot, na Gospoda Savaot, i da go
praznuvaat praznikot Senici.
38|14|17|I, ako nekoe od plemiwata zemni ne pojde vo Erusalim, za da Mu se
pokloni na Carot, na Gospoda Savaot, do`d nema da padne pri niv.
38|14|18|I, ako plemeto egipetsko ne trgne na pat i ne dojde tuka, i toa nema da
dobie do`d, pa }e go postigne poraz, so kakov gi porazi Gospod onie narodi, {to ne
doa|ale da go praznuvaat praznikot Senici.
38|14|19|Ete {to }e stane za grevot na Egipet i za grevot na site narodi, koi nema da
dojdat da go praznuvaat praznikot Senici.
38|14|20|Vo toa vreme duri na uzdite od kowite }e bide zabeleàno "svetiwa na
Gospoda", i kotlite vo domot Gospoden }e bidat kako `rtvenite sadovi pred
`rtvenikot.
38|14|21|I site kotli vo Erusalim i vo Judeja }e bidat svetiwa na Gospoda Savaot,
i }e doa|aat site {to prinesuvaat `rtva, }e gi zemat i }e varat vo niv, i nema pove}e
da ima nitu eden Hananeec vo domot na Gospoda Savaot vo toj den.
39|1|1|Proro~ko slovo od Gospoda do Izrailot preku Malahija.
39|1|2|Ve zasakav, veli Gospod. A vie rekovte: "Vo {to si pokaàl milost kon nas?"
Zar Isav ne e brat na Jakova, veli Gospod, no sepak Jas go zasakav Jakova,
39|1|3|a Isava go zamraziv i gi predadov planinite negovi, za da se zapustat, i
predelite negovi - na {akalite pustinski.
39|1|4|Ako Edom re~e - nie sme razoreni, no }e se podigneme sami, Gospod Savaot
veli - tie }e se podignat, no Jas pak }e gi razurnam, i taka }e gi nare~at - ne~esen
kraj i narod - na koj se razgnevil Gospod zasekoga{.
39|1|5|I vie }e go vidite toa, pa }e re~ete: se vozveli~i Gospod nad predelite
Izrailevi.
39|1|6|Sinot go po~ituva tatka si, a robot - gospodarot svoj; a ako sum Jas tatko,
toga{ kade e po~itta kon Mene? I ako sum Jas Gospod, toga{ kade e stravot pred
Mene - veli Gospod Savaot; vie sve{tenicite, koi go prezirate imeto Moe, velite: vo
{to go prezirame imeto Tvoe?
39|1|7|Na `rtvenikot Moj vie prinesuvate ne~ist leb, a velite, so {to Te
oskveruvame? - So toa {to velite: trpezata Gospodova ne zaluùva po~ituvawe.
39|1|8|I koga kako `rtva prinesuvate slep dobitok - ne li e toa lo{o, ili koga
prinesuvate hromo i bolno, zar i toa ne e lo{o? Ako go odnese{ toa na tvojot knez
- }e bide li toj zadovolen od toa i }e te primi li so radost, veli Gospod Savaot.
39|1|9|I taka, molete Mu se na Boga za da ne pomiluva; no {tom takva rabota
izleguva od racete va{i, }e moè li On toa milostvno da go primi, veli Gospod
Savaot.
39|1|10|Podobro e takov od vas da ja zatvori vratata i da ne se pali naprazno ogan
na Mojot `rtvenik. Ne ste Mi mili, veli Gospod Savaot, i ne sakam da primam dar
od va{ite race.
39|1|11|Za{to od son~ev istok pa se do zapad imeto Moe }e stane golemo me|u
narodite, i tie na sekoe mesto }e prinesuvaat temjan i ~ista `rtva; golemo }e stane
imeto Moe me|u narodite, veli Gospod Savaot.
39|1|12|A vie go hulite so toa {to velite - trpezata Gospodova ne zasluùva
po~ituvawe i korista od nea e mala.
39|1|13|A pritoa velite u{te: i ete kolku golem trud, a moè{e i bez toa, veli Gospod
Savaot; prinesuvate kradeno, hromo i bolno, a pritoa prinesuvate u{te i takov leben
dar: pa moàm li so blagonaklonost da go primam toa od va{ite race, veli Gospod
Savaot.
39|1|14|Neka e proklet onoj {to laè, onoj koj vo stadoto svoe ima nepovredeno
ma{ko, a dal i zavet, pa vo `rtva na Gospod Mu prinesuva povredeno; za{to Jas
sum Car golem i imeto Moe e stra{no pred narodite.
39|2|1|I taka, za vas sve{tenicite e ova zapoved:
39|2|2|ako ne poslu{ate i ne si stavite na srce, za da Mu vozdadete slava na imeto
Moe, veli Gospod Savaot, Jas }e ispratam vrz vas prokletstvo i }e gi prokolnam
va{ite blagoslovi, i ve}e prokolnuvam, bidej}i vie ne sakate ova da go primite na
srce.
39|2|3|I, ete, jas }e vi go odzemam trudot, i ne~istotojata }e vi ja frlam vrz liceto
va{e, ne~istotiite od va{ite prazni~ni `rtvi, i }e ve isfrlam zaedno so niv.
39|2|4|I toga{ }e poznaete, deka Jas ja dadov taa zapoved, za da go zapazam zavetot
Moj so Levija, veli Gospod Savaot.
39|2|5|Zavetot Moj so nego be{e zavet za ìvot i mir, i jas mu go dadov za strav, i
toj se boe{e od mene i od imeto Moe se pla{e{e.
39|2|6|Zakonot na vistinata be{e na ustata negova, i nepravda ne se najde na jazikot
negov; vo mir i pravda toj ode{e so Mene i mnogumina otstrani od grev.
39|2|7|Oti ustata na sve{tenkot treba da razpolaga so znaewe, i Zakonot go baraat
od ustata negova, bidej}i toj e glasnik na Gospoda Savaot.
39|2|8|A vie se otstranivte od ovoj pat, na mnogumina im posluìvte kako soblazan
vo Zakonot, go razru{ivte zavetot na Levija, veli Gospod Savaot.
39|2|9|Zatoa Jas }e ve napravam prezreni i ponizeni pred siot narod, oti ne gi
zapazivte pati{tata Moi i vo Zakonot gledate koj e koj.
39|2|10|Zar site nemame eden i ist Otec? Neli Ediniot Bog ne sozdade? Zo{to toga{
verolomno postapuvame eden so drug, naru{uvaj}i go na toj na~in zavetot na
na{ite tatkovci?
39|2|11|Verolomno postapuva Juda, i odvratnost se vr{i vo Izrailot i vo Erusalim;
Juda ja oskverni svetiwata Gospodova, koja treba{e da ja saka, a osven toa i se
oèni so }erka na tu| bog.
39|2|12|Gospod }e go istrebi od {atorite na Jakova onoj, koj pravi taka, koj e
postojano na straà, koj odgovara i prinesuva `rtva na Gospoda Savaot.
39|2|13|A go pravite i ova - go oblivate so solzi `rtvenikot Gospodov, pla~ej}i i
vozdivnuvaj}i, taka {to On ve}e i ne gleda na prinosot i ne ja prima `rtvata za
milost od racete va{i.
39|2|14|Vie, pak, velite - zo{to? Poradi toa {to Gospod be{e svedok me|u tebe i
ènata od tvojata mladost, sprema koja postapi verolomno, i ako ti e taa tvoja
pomo{ni~ka i tvoja zakonska èna.
39|2|15|Zar ne go napravi istoto i eden drug, vo kogo ima{e silen duh? A {to
napravi toj? Toj saka{e da dobie potomstvo od Bog. Pa taka, pazete go duhot svoj i
nikoj da ne ja izneveruva ènata od svojata mladost.
39|2|16|Ako, pak, ja napu{ti{ od omraza, veli Gospod Bog Izrailev, bes~estie }e si
navle~e{ na oblekata svoj, taka veli Gospod Savaot. Zatoa pazete go duhot svoj da
ne postapuvate verolomno.
39|2|17|Vie go razgnevuvate Gospoda so svoite zborovi, velej}i: pa so {to go
lutime? So toa {to velite - sekoj {to pravi zlo, dobar e pred o~ite na Gospoda i kon
Nego blagovoli, a i kade e Bog, Koj pravo sudi?
39|3|1|I ete, Jas }e go ispratam angelot Svoj, i toj }e go prigotvi patot pred Mene, i
nenadejno }e dojde vo hramot Svoj Gospod, Kogo Go barate, i Angelot na zavetot,
kogo vie go poèluvate; ete, On ide, veli Gospod Savaot.
39|3|2|No koj }e go izdrì denot na Negovoto doa|awe, i koj }e ustoi, koga }e se
javi On? Za{to On e kako ogan, {to rastopuva, i pepelnica {to ~isti,
39|3|3|pa }e sedne On da pretpuva i da ~isti srebro, i }e gi o~isti sinovite na Levija i
}e gi pretopi kako zlato i kako srebro, za da Mu prinesat `rtva so pravda.
39|3|4|Toga{ }e bide prijatna na Gospoda `rtvata Judina i na Erusalim, kako vo
starite vremiwa i kako vo porane{nite godini.
39|3|5|I }e dojde pri vas za sud i }e bide brz izvr{itel protiv vraà~ite i
prequbodejcite, i protiv onie koi la`no se kolnat i ja zadrùvaat nagradata na
naemnikot, gi izma~uvaat vdovicite i siracite, gi odbivaat pridojdenite, i od Mene
ne se bojat, veli Gospod Savaot.
39|3|6|Oti sum Gospod, Jas ne se izmenuvam; zatoa vie, sinovite na Jakova, ne
bevte uni{teni.
39|3|7|U{te od denovite na va{ite tatkovci otstapivte od naredbite Moi i ne gi
zapazivte; obrnete se kon Mene, i Jas }e se obrnam kon vas, veli Gospod Savaot.
Vie, pak, }e re~ete, kako da se obrneme?'
39|3|8|Moè li ~ovek da krade od Boga? No vie kradete od Mene. ]e re~ete: '{to
krademe od Tebe? - od desetokot i od prinosite.'
39|3|9|So prokletstvo ste prokolnati, za{to Me odbirate - vie i siot narod.
39|3|10|Donesete gi site desetoci pred vratite, pa da ima hrana vo Mojot dom, i
barem vo toa ispitajte Me, veli Gospod Savaot: zar nema da gi otvoram otvorite
nebeski za da izlijam blagoslov na vas, pa da imate i na pretek?
39|3|11|Zaradi vas }e im zabranam na onie, {to gi izeduvaat plodovite zemni, i
lozata va{a vo poleto nema da ostane bez plod, veli Gospod Savaot.
39|3|12|I blaèni }e ve nare~uvaat site narodi, oti }e bidete zemja poèluvana, veli
Gospod Savaot.'
39|3|13|Drski se zborovite va{i pred Mene, veli Gospod Savaot. Pra{uvate: - {to
zboruvame protiv Tebe?
39|3|14|Velite: zaludno e sluèweto na Boga, i kakva korist imame, ako gi pazime
naredbite Negovi i odime vo àlna obleka pred liceto na Gospoda Savaot?
39|3|15|Ete, gordite nie gi smetame za podobri: napreduvaat onie {to vr{at
bezzakonie, pa, iako Go isku{uvaat Gospoda, si ostanuvaa nezasegnati.
39|3|16|No onie, koi se bojat od Boga, si velat eden na drug: Gospod gleda i go pazi
toa, i pred liceto Negovo se pi{uva spomenkiniga za onie {to se bojat od Boga i go
po~ituvaat imeto Negovo.
39|3|17|I tie }e bidat Moi, veli Gospod Savaot, Moja sopstvenost vo onoj den,
{to }e go prigotvam, i }e go miluvam kako {to tatko go miluva sinot svoj, koj mu
sluì.
39|3|18|I toga{ povtorno }e ja vidite razlikata me|u pravednik i bezbo`nik, me|u
onoj koj Mu sluì na Boga i onoj koj ne Mu sluì.
39|4|1|Za{to, ete, }e nastapi den, koj gori kako pe~ka; toga{ site gordi i onie, koi
postapuvaat ne~esno, }e bidat kako slama, i }e gi izgori denot onie {to ide, veli
Gospod Savaot; i taka, nema da ostane od niv ni koren, nitu gran~iwa.
39|4|2|A za vas, koi se boite od imeto Moe, }e izgree sonceto na pravdata, i
iscelenie }e ima vo zracite negovi, i vie }e izlezete i }e se razigrate kako nahraneti
telenca;
39|4|3|i }e gi gazite ne~estivite, oti tie }e bidat prav pod stapalata na nozete va{i vo
toj den, {to jas }e go prigotvam, veli Gospod Savaot.
39|4|4|Pomnete go zakonot na Mojseja, slugata Moj, komu mu zapovedav na Horiv
za siot Izrail, kako i - pravilata i naredbite.
39|4|5|Ete, Jas }e go pratam pri vas prorokot Ilija, pred da nastapi denot Gospoden -
golemiot i stra{niot.
39|4|6|I toj }e gi obrne srcata na tatkovcite - kon decata nivni, i srcata na decata kon
tatkovcite nivni, pa koga }e dojdam, za da ne ja porazam zemjata so prokletstvo.

Star Zavet MK

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Star Zavet MK

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

1|1|1|Vo po~etokot Bog gi sozdade neboto i zemjata.

You might also like