Slavoljub Gacović Etimologija Neslovenskih Osnova U Ojkonimiji Vidinskog Sandaka

6ODYROMXE3*DFRYLü
ETIMOLOGIJA NESLOVENSKIH OSNOVA

82-.21,0,-,9,',16.2*6$1'ä$.$
XV I XVI VEKA
,]GDYDþ
0DWLþQDELEOLRWHND³6YHWR]DU0DUNRYLü´
=DMHþDU.XPDQRYVND
Recenzenti
GU9tOR9tORY
6WHYDQ9HOMNRYLü
Lektor
-RYDQ3HMNLü
7HKQLþNDREUDGD
1LNROD.QHåHYLü
-DVPLQND-RYDQRYLü
Korice
6ODYROMXE*DFRYLü
7LUDå
200 primeraka
Štampa
Štamparija “Kairos” –=DMHþDU
2 (WLPRORJLMDQHVORYHQVNLKRVQRYDXRMNRQLPLML9LGLQVNRJVDQGåDND
6ODYROMXE*DFRYLü
ETIMOLOGIJA
NESLOVENSKIH OSNOVA
82-.21,0,-,9,',16.2*6$1'ä$.$
XV I XVI VEKA
MatLþQDELEOLRWHND³6YHWR]DU0DUNRYLü´
=DMHþDU
SlavoljXE*DFRYLü 3
2YXNQLMLJXSRVYHüXMHP
svojim profesorima
6$'5ä$-
6.5$û(1,&(87(.678 5
6.5$û(1,&(.25,âû(1,+,=925$, LITERATURE ....... 8
PREDGOVOR ............................................................................. 17
ZAHVALE.................................................................................... 18
I UVODNE NAPOMENE ........................................................... 19
,,VWRULMVNLGRJDÿDMLSUHGRODVND7XUDND 19
,$GPLQLVWUDWLYQRXUHÿHQMHLSURPHQDJUDQLFDSRMHGLQLK
REODVWLXRNYLUX9LGLQVNRJVDQGåDND 20
I 3 Namena, izvori i sistematizacija materijala ............................ 22
,7HãNRüHSULOLNRPHWLPRORãNLKSURXþDYDQMDXVOHG
VSHFLILþQRVWLWXUVNHRUWRJUDILMHLSRJUHãQHLQWHUSUHWDFLMHL]YRUD 23
,,6/2-(9,72672-.21,0,-(9,',16.2*6$1'ä$.$ . 26
II 1 ................................................................................................ 26
II 2 ................................................................................................ 38
II 3 ................................................................................................ 52
II 4 ................................................................................................ 57
II 5 ................................................................................................ 89
II 6 ................................................................................................ 96
II 7 ................................................................................................ 105
II 8 ................................................................................................ 106
II 9 ................................................................................................ 110
II 10 .............................................................................................. 121
80(672=$./-8ý.$ 124
STATT SCHULUSSFOLGERUNG ............................................ 129
PRILOG I ..................................................................................... 135
PRILOG II .................................................................................... 139
SlavoljXE*DFRYLü 5
6.5$û(1,&(87(.678
alb. = albanski
aram. = aramejski
arap. = arapski
balkansko-lat. = balkansko-latinski
bug. = bugarski
cinc. = cincarski
dalm.-rom. = dalmatoromanski
dem. = deminutiv
GXEURYDþNR-rom. GXEURYDþNR-romanski
f. = femininum
fig. = figurativno
furl. = furlanski
gal. = galski
gen. = genitiv
germ. = germanski
glag. = glagol
got. = gotski
JUþ JUþNL
hebr. = hebrejski
hidr. = hidronim
ie. = indoevropski
ilir. = ilirski
iliro-WUDþ = iliro-WUDþNL
LVWURþDNDY LVWURþDNDYVNL
ital. = italijanski
itd. = i tako dalje
kasnolat. = kasnolatinski (prarumunski)
katal. = katalonski
kelt. = keltski
kelt.-ilir. = keltsko-ilirski
l.i. OLþQRLPH
lat. = latinski
lit. = litavski
litv. = litvanski
lok. = lokativ
m. = masculinum
PDÿ PDÿDUVNL
mlet. POHWDþNL
nem. QHPDþNL
QJUþ QRYRJUþNL
nom. = nominativ
npers. = novopersijski
npr. = na primer
ojk. = ojkonim
part. = particip
pas. = pasiv
pehl. = pehlevski
pers. = persijski
pl. = plural
praslov. = praslovenski
pred. = predlog
predie. = predindoevropski
pref. = prefiks
prez. = prezime
prid. = pridev
pril. = prilog
prot. SURWRQLþNL
prov. = provansalski
rad. imen. = radna imenica
rom. = romanski
rum. = rumunski
rus. = ruski
s. = selo
VJUþ VUHGQMHJUþNL YL]DQWLMVNL
sing. = singular
slat. = srednjelatinski
slov. = slovenski
stbug. = starobugarski
stcslov. = starocrkvenoslovenski
SlavoljXE*DFRYLü 7
stfran. = starofrancuski
stlitv. = starolitvanski
stmak. = staromakedonski
stprus. = staropruski
stslov. = staroslovenski
sttur. = staroturski
suf. = sufiks
sveslov. = sveslovenski
top. = toponim
WUDþ WUDþNL
WUãü-tal. WUãüDQVNR-talijanski
tur. = turski
ukr. = ukrajinski
umbr. = umbrijski
upor. = uporedi
vl. = vlaški
vlat. = vulgarnolatinski
vok. = vokativ
(...) = oblast, odnosno nahija; drugi naziv ojkonima
(?) = nepoznata oblast ili nahija
+ = više
< = od
= = jednako
> =u
6.5$û(1,&(.25,âû(1,+,=925$,/,7(5$785(
AGI XXI ....... P. Skok, Archivio Glotologico Italiano XXV

:GK F =ZjZrZgbg b > =ZjZrZgbg :jo_hehrdZ
gZeZabrlZmKj[bb;_h]jZ^
:J ;hdh Gbd_lb :^fbgbkljZlb\gb j_qgbd f_klZ
djZ_\bg_3m]hkeZ\b_;_h]jZ^
:JHFMG? =mklZ\<Zc]Zg^:JHFG?<ZjgZ
AS I-III .......... A. Holder, Alt celtischer Sprachschatz I-III, Leipzig
1896-1914.
;:BII ...... <;_r_\eb_\;:BKhnbyII
;?JI, II ........ ;te]Zjkdb _lbfheh]bq_g j_qgbd lhf I, II ;:G
BgklblmlaZ[te]Zjkdb_abdKhnby
;BHI ............ He]Z Abjh_\b Kj_^b \_d b i_jbh^ lmjkd_
\eZ^Z\bg_;hjbhdhebgZd,;hj
;hj[Z ;hj[Z;_h]jZ^
;hj[Z ;hj[Z;_h]jZ^
BS I, II, III-IV,VII-VIII .. 6YHWR]DU *HRUJLMHYLü %DONDQRORãNH
studije, Niš 1967-1985.
BT ................. 06WRMNRYLü%UDQLþHYVNLWHIWHU%HRJUDG
;LJ ;te]Zjkdbltedh\_gj_qgbdKhnby
PJ........... PjgZ J_dZ :gljhih]_h]jZnkdZ ]jZ{Z ba aZhklZ-
\rlbg_FZjbgdZKlZgh_\bZijbj_^bh4m[brZ
JZdh\bAZ_qZj
DABGN ........ H. Krahe, Die alten balkanillyrischen geographi-
schen Namen, Heidelberg 1925.
DAT I, II 1-2 ... W. Tomaschek, Die alten Thraker I, II 1-2, Wien
,,NRULãüHQR
DEM II .......... * 3DVNX 'LF LRQQDULH pWLPRORJLTXH PDFpGR-
URXPDLQWRP,,%XFXUHúWL
DLp ............... A. Tougard, De l’histoire profane dans les Actes
grecs des Bollandistes, Paris 1874.
DLRM ........... 'LF LRQDUXOOLPELLURPkQH%XFXUHúWL
SlavoljXE*DFRYLü 9
DNFR ............ ,RUJX ,RUGDQ 'LF LRQDU DO QXPHORU GH IDPLOLH
URPkQHúWL%XFXUHúWL
DOR .............. 1$&RQVWDQWLQHVFX'LF LRQDURQRPDVWLFURPvQHVF
%XFXUHúWL
DP CCCXL 36 ... ,UPJDUG 0DQNHQ 'XEURYDþNL SDWULFLMDW X XIV
veku, Posebno izdanje knj. CCCXL, Ode-ljenje
društvenih nauka knj. 36, SANU, Beo-grad 1960.
DTG BE XVIII 1... Vladimir I Georgiev, Die trakischen Götterna-
men: Ein Beitrag zur Religion der Thraker,
BaONDQVNR(]LNR]QDQLH;9,,,6RILy
DTS ............... D. Detschew, Die thrakischen sprachreste, Wien
NRULãüHQR
?IJ Kl FeZ^_gh\ ?lbfheh]bq_kdb b ijZ\hibk_g
j_qgbdgZ[te]Zjkdbdgb`h\_g_abdKhnby
ER I-IV.......... 36NRN(WLPRORJLMVNLUMHþQLNKUYDWVNRJDLOLVUSVNR-
ga jezika I-IV, Zagreb 1971-1974.
?L B\Zg>mjb^Zgh\?abdvlgZLjZdbl_Khnby
EW ................ G. Meyer, Etymologisches Wörterbuch der alba-
nischen Sprache
FH ................. Valentin Putanec, Francusko-hrvatski ili srpski rje-
þQLN=DJUHE
Ng: - B B\Zg ;h`beh\ NZfbebylZ gZ :k_g_\pb
klj[_e_rdZ (1186- ;:GKhnby
FB ................. V. Kiparský, Fremdes im Balten – deutsch, Helsinki
1936 (preuzeto od Skoka, str. 121/1).
=?F FbehjZ^Fbehr_\bPbgpZjkdh³ohjh´k_ehgZ
DhiZhgbdm=?Fd;_h]jZ^
=?F-32 ... >mrZgdZ ;hZgb-EmdZq G_]hlbgkdZ DjZbgZ m
\j_f_lmjkd_\eZ^Z\bg_–gZhkgh\mba\hjZbaXV
bXVI\_dZ=?F-;_h]jZ^
=?F >mrZgdZ ;hZgb-EmdZq AZ_qZj b PjgZ J_dZ m
\j_f_lmjkd_\eZ^Z\bg_ XV-XVIII\_d =?F
;_h]jZ^
GH ................. 6 6HQF *UþNR-KUYDWVNL UMHþQLN =DJUHE UHSULQW L]G
1988.
=eZkgbdKG>II, 1-2... I Kdhd Ij_]e_^ ebl_jZlmj_ Ba
jmfmgkd_ ebl_jZlmj_ h [ZedZgkdbf
\eZkbfZ =eZkgbd Kdhikdh] GZmqgh]
>jmrl\ZII, 1-Kdhi_
=eZkgbdKM> =eZkgbd Kjikdh] Mq_gh] >jmrl\Z d
;_h]jZ^
;_h]jZ^
;_h]jZ^
=eZkgbdKM>;/9 =eZkgbd Kjikdh] Mq_gh] >jmrl\Z d
XLV;_h]jZ^
=eZkgbdKM>;LIX .. =eZkgbd Kjikdh] Mq_gh] >jmrl\Z d
XLI;;_h]jZ^
GLR .............. W. Meyer-Lübke, Grammaire des langues romanes I,
francuski prevod E. Rabita, Paris 1980.
=KHK <DZjZb=_h]jZnbq_kdh-klZlbklbq_kdhhibkZ-
gb_Kj[b_>ZgbpZ–aZ[Z\gbdaZ]h^bgm
=AF. I Kdhd =eZkgbd A_fZkdh] fma_Z KZjZ_\h
1920.
IAJ XII 1 ....... +HQULN %DULü ,VWRULMD DUEDQDãNRJ MH]LND 1DXþQR
društvo NR BiH, Djela knj. XII, Balkanološki
institut knj. 1, Sarajevo 1959.
B; DBj_q_dBklhjbygZ[te]Zjbl_Khnby
B;I ............... <GAeZlZjkdbBklhjbygZ;te]ZjkdZlZ^tj`Z\Z
ij_akj_^gbl_\_dh\_IKhnby
B;? KL FeZ^_gh\ Bklhjby gZ [te]Zjkdb _abd
Khnby
B;B Ba\hjbaZ[te]ZjkdZlZbklhjbyXIIIKhnby6.
B;B; Ba\hjbaZ[te]ZjkdZlZbklhjby;Khnby
B>D= KlJhfZgkdbBf_gZlZgZ^\ZdjZc^mgZ\kdb]jZ-
^Z <b^bg KbebkljZ M K[hjgbd \ q_kl gZ
ijhnEFbe_lbqaZk_^Zf^_k_l]h^brgbgZlZhl
jh`^_gb_lhfm - Khnby 1933.
IFS LB 6 ....... I. Duridanov, Illyrische Flussnamen in Serbien, LB
6, 1963.
B= Fbemlbg =ZjZrZgbg Ba bklhjb_ D_elZmKj[b-
bBklhjbkdb=eZkgbd-;_h]jZ^
BBK; <<teh\BabklhjbylZgZK_\_jhaZiZ^gZ;te]Z-
jbyij_ajZgghlhkj_^g_\_dh\b_Ba\_klbygZfm-
a_bl_ \ K_\_jhaZiZ^gZ ;te]Zjby lhf Khnby
SlavoljXE*DFRYLü 11
1983.
IMJ ................ ,PHQLN QDVHOMHQLK PHVWD X -XJRVODYLML 6OXåEHQL OLVW
Beograd 1973.
Bgb^VII-VIII ... IGbdh\t, LmjkdhlhaZ\eZ^`\Zg_gZ;te]Zjby
b k®^[ZlZ gZ ihke_^gbl` RbrfZgh\pb Ba-
\_klbygZbklhjbq_kdhlh^jm`_kl\h\tKhnby
dgb]ZVII-VIIIKhnby
BI Bklhjbq_kdbij_]e_^;:G]h^bgZ;LVdgb`dZ
Khnby
BJGJ < Kbfb Bklhjbkdb jZa\h gZr_] jm^Zjkl\Z
;_h]jZ^
BKIII ............ DhgklZglbg 3bj_q_d BklhjbZ Kj[Z k\ III,
;_h]jZ^
BK-2 .......... Ke>mrZgbHj]ZgbaZpbZjbfkdh]jm^Zjkl\Zm
Ghjbdm IZghgbb >ZefZpbb b =hjh F_abb
Bklhjbkdb]eZkgbd-;_h]jZ^
BK;K Kl FeZ^_gh\ Bf_gZlZ gZ k_^Zf [te]Zjkdb
klhegbgb Ij_keZ\ Kj_^_p <h^_g Hojb^
Ltjgh\h <b^bg Ieh\^b\ ;te] fbkte d VII-
VIIIKhnby
BKGI ............ BklhjbZkjikdh]gZjh^ZdB;_h]jZ^
IT ................... 3 âLPXQRYLü ,VWRþnojadranska toponimija, Split
1986.
B< = Hkljh]hjkdb BklhjbZ <baZglb_ ;_h]jZ^ II
nhlhlbikdhba^
-,ý,,,-4 ..... 0 - 'LQLü 'XEURYDþND VUHGQMHYHNRYQD WUJRYLQD
-XJRVORYHQVNL LVWRULMVNL þDVRSLV VY -4, Ljubljana-
Zagreb-Beograd, 1973.
D;I .............. IDj_qf_jDb]Zh;ZedZgmI;_h]jZ^
DBKII .......... G_^_dh ;h]^Zgh\b 3_abd b ]h\hj DmelmjgZ
bklhjbZ K\jb]Z d II 3_abd dmelmjZ b pb\b-
ebaZpbZGbr-K\jb]
DKII ............. F 9 Fbeb_\b Dg_`_\bgZ Kj[bZ II ;_h]jZ^
1985.
D<AB FZj]ZjblZ Gbdheh\Z Dtf \tijhkZ aZ bf_lh gZ
]jZ^ <b^bg Ba\_klby gZ fma_bl_ \ K_\_jhaZiZ-
^gZ;te]ZjbylhfKhnby
DAB:DD DZlZeh] aZ baeh`[m Zjo_heh]b_ dZ`_\Zqdh]

djZZ,;DZ`_\Zp
E_dkbdhg F <mZdebZ E_dkbdhg kljZgbo j_qb b bajZaZ
;_h]jZ^
LH ................. 0 'LYNRYLü /DWLQVNR-KUYDWVNL UMHþQLN =DJUHE UH-
print izd. 1987.
EbFbLII ...... <;_r_\eb_\EZlbgkdbl_f_klgbbf_gZ\Fbaby
bLjZdbyK[hjgbd\q_kl=BDZpZjh\ZII, 1955.
LLI, fasc. I-VII ... Lexicon latinitatis medii aevi Iugoslaviae, fasci-
culus I-VII, Zagrabiae MCMLXIX.
LS .................. +HQULN %DULü /LQJYLVWLþNH VWXGLMH 1DXþQR GUXãWYR
NR Bosne i Hercegovine, Djela knj. I, Odeljenje
istorijskofiloloških nauka, knj. 1. Sarajevo 1954.
F?I FZeZ _gpbdehi_^bZ Ijhk\_lZ ;_h]jZ^ ^jm]h
ba^
Miscelanea 2, 1466 .... >mrZgdZ;hZgbNjZ]f_glba[bjgh]ih-
ibkZ ba ]h^bg_ F_rh\blZ ]jZ{Z
(Miscelanea d Bklhjbkdb bgklblml
=jZ{Zd;_h]jZ^
Miscelanea 2, 1478-81 >mrZgdZ ;hZgb NjZ]f_glb hirbjgh]
ihibkZ <b^bgkdh] kZgZdZ ba -81,
F_rh\blZ]jZ{Z Miscelanea dBklh-
jbkdb bgklblml =jZ{Z d ;_h]jZ^
1973.
MS ................. FranjR/HGLü0LWRORJLMD6ODYHQD=DJUHE
GIK GZk_Z b ihj_deh klZgh\gbrl\Z d KD:
;_h]jZ^
OE JLZ 4 ....... 2SüDHQFLNORSHGLMD-/=NQM=DJUHE
H?P H_lgh]_g_abPjgh]hjZpZLblh]jZ^
OI 10 ............. S. Gashia, Albansko-vlaška simbioza u svetlu ono-
mastike, Onom. Iugos. 10, Zagreb 1982.
HB I_lZj Oj Beb_\kdb G_dhedm lhihgbfb b
. ob^jhgbfb h^ hkgh\ZlZ DOE K - \h FZd_^hgbZ
2QRPDVWLND,XJRVODYLFDAZ]j_[
HB?BK <Jmê_\Hbklhjbb_lgbqdh]bf_gZKeh\_gZ-
iblZZhghfZklbd_Db_\
Hgk F_of_^ G_rjb H]e_^Zeh gZ k\_lZ KZklZ\bl_-
ekl\h b ij_\h^ hl hkfZghlmjkdb _abd FZjby DZ-
ebpbgKhnby
HII-XI ......... HghfZlhehrdb ijbehab I-XI K:GM H^___
_abdZbdb`_\ghklbH^[hjaZhghfZklbdm;_h-
]jZ^-1990.
H<W<JWH H[sb_ \hijhktb wlgh]_g_aZ \hklhqgvbo
JhfZgp_\WlghgbfbdZbhghfZklbdZ:GKKKJ-
Bgklblml keZ\ygh\_^_gb \hklhqgvbo JhfZgp_\
?IGZmfh\;ZedZgkdb_<eZobbnhjfbjh\Zgb_
^j_\g_k_j[kdhc gZjh^ghklb d ZgZebam \eZrdbo
bf_gbak_j[kdbo]jZfhlXIII\ Fhkd\Z
I;G? B\RbrfZgh\Ijbghkdtf[te]ZjkdZlZgZjh^gZ
_lbfheh]byKVGMLLIXKhnby
PHPR ............ 9ODGLPLU 0DåXUDQLü 3ULOR]L ]D KUYDWVNL SUavno-
SRYLMHVQLUMHþQLN=DJUHEUHSULQWL]G
IH: -hj{_3Zgdh\bIh^mgZ\kdb^_hh[eZklb:d\bkZ
m<Bbihq_ldhf<BB\_dZ;_h]jZ^
PPT ............... 3 6NRN 3ULOR]L SURXþDYDQMX WXUFL]DPD X VUS-hrv.
MH]LNX6ODYLDýDVRSLVSUR slovanskou filologii, Pra-
ge 1938.
IjZ[te]Zjbl_ I_ltj>h[j_\IjZ[te]Zjbl_Khnby
IKD3 IjZ\hibk kjikdhoj\Zlkdh] db`_\gh] _abdZ kZ
ijZ\hibkgbfj_qgbdhfGh\bKZ^–AZ]j_[
Putopis II ....... (YOLMD ýHOHELMD 3XWRSLV 2GORPFL o jugoslovenskim
zemljama, Preveo i komentar napisao Hazim Šaba-
QRYLü,,6DUDMHYR
IA < Fbdh\ Ijhbaoh^ b agZq_gb_ gZ bf_gZlZ gZ
gZrbl_]jZ^h\_k_eZj_dbieZgbgbbf_klZKh-
nby
JZa\blZd ;;B< K\_lhaZj3h\Zgh\bJZ\gZ-LbfZdmffbgmk
... JZa\blZd]h^;;B<[jAZ_qZj
REW I-III ...... M. Vasmer, Russisches etymologisches Wörterbuch
I-II, Heidelberg 1950-1958, Voll. I-III.
J_qgbdPKEH< KZ\Z I_ljh\b J_qgbd pjd\_ghkeh\_gkdh]Z
_abdZKj_fkdbDZjeh\pb5.
5HþQLN16 -RYDQ .DQJUJD 5HþQLN QHPDþNR-srpskohrvatski, V
izd. Beograd 1975.
J_qgbdK:GM J_qgbd kjikdhoj\Zlkdh] db`_\gh] b gZjh-
^gh] _abdZ K:GM Bgklblml aZ kjikdhoj\Z-
lkdb_abddI-XIII;_h]jZ^-1988.
J_qgbdKD3 J_qgbd kjikdhoj\Zlkdh] db`_\gh] _abdZ d
Gh\bKZ^–AZ]j_[
J_qgbdKK; GbdheZ Fbq_\ b I_lZj Dhe_^Zjh\ J_qgbd gZ
k_ebsZlZ b k_ebsgbl_ bf_gZ \ ;te]Zjby -
Khnby
RG ................... 0LURVODYD 0LUNRYLü 5LPVNL JUDGRYL QD 'XQDYX X
Gornjoj Meziji, Beograd 1968.
Jb;>bI FbebpZ =jdh\b J_qgbd bf_gZ ;Zkdh]
>_qZgkdh] b Ijbaj_gkdh] \eZkl_ebgkl\Z m XIV
\_dm;_h]jZ^
5MHþQLN-$=8 5MHþQLN KUYDWVNRJD LOL VUSVNRJD MH]LND -$=8
svezak 1-96, Zagreb 1881-1976.
5MHþQLN65... %UDWROMXE.ODLü5MHþQLNVWUDQLKULMHþL=DJUHE
JDKK B-B< -mjh >Zgbqb J_qgbd ba db`_\gbo klZjbgZ
.... kjikdbo;_h]jZ^
JEBK FbebpZ=jdh\bJ_qgbdebqgbobf_gZdh^Kj[Z
;_h]jZ^
RSR ............... Rumunsko-srpskohUYDWVNLUMHþQLN3DQþHYR
RTO .............. Nicolae Draganu, Românii în veacurile IX-XIV pe
ED]DWRSRQLPLHúLDRQRPDVWLFHL%XFXUHúWL
KII ................ N_ebdk DZgbp Kj[bZ a_fZ b klZgh\gbrl\h
dII;_h]jZ^
K>AXXXII .. F FZjdh\b J_qgbd gZjh^gh] ]h\hjZ m Pjgh
J_pb Kjikdb ^bZe_dlhehrdb a[hjgbd d
XXXIIK:GM;_h]jZ^
K>AXXXIV ... 3ZdrZ>bgbJ_qgbdLbfhqdh]]h\hjZKjikdb
^bZe_dlhehrdb a[hjgbd d ;;;IV K:GM
;_h]jZ^
K?A Kjikdb_lgh]jZnkdba[hjgbd;_h]jZ^
SK ................. Supetarski kartular, Zagreb MCMLII.
SK I, II .......... A. Mayer, Die Sprache der alten Illyrier.
Slavia VIII .... P. Skok, Slavia VIII, 1929.
Slovnik .......... A. Brückner, Slovnik etymologiczny j>zyka polski-
ego, Kraków 1927.

Slovo XII ...... Valentin Putanec, Refleksi starodalmatskog pridjeva
sanctus u onomastici obalne Hrvatske, Slovo XIII,
Zagreb 1963.
SP .................. Fanula Papazoglu, Srednjobalkanska plemena u pre-
drimsko doba, ANUBiH, Djela knj. XXX, Centar za
balkanološka ispitivanja, knj. 1, Sarajevo 1969.
Spomenik SKA LXXXII .... ) 3RNRUQL 2SLV LVWRþQH 6UELMH L
jednog dela Bugarske (1784), SKA,
Spomenik LXXXII, Drugi razred 64,
Beograd 1936.
Spomenik SKA XCVI ........ 'XãDQ 3DQWHOLü 3RSLV SRJUDQLþQLK
PHVWD 6UELMH SRVOH 3RåDUH-YDþNRJ
mira, Spomenik XCVI, Drugi razred
75, SAN, Beograd 1948.
:J ;hdh Gbd_lb :^fbgbkljZlb\gb j_qgbd f_klZ
djZ_\bg_3m]hkeZ\b_;_h]jZ^
SRJ ................ P. Skok, Slavenstvo i romanstvo na Jadranskim
RWRFLPD 7RSRQRPDVWLþND LVSLWLYDQMD -$=8 -DGUD-
nski institut, Zagreb 1950.
SSh ................ S. Gaschi, Serbët dhe Shqiptarët, Prishtinë 1968.
KKK KlhqZjkl\hkj_^h\_dh\g_Kj[b_K:GMIhk_-
[gZba^ZZd';,,H^___f_^bpbgkdbogZm-
dZd;_h]jZ^
KL? Kihf_gbpZ Lbfhqd_ _iZjob_ - Kj_-
fkdbDZjeh\pb
KlZjbgZjVIII 1-2 ... F >bfb KlZjbgZj VIII, 1- ;_h]jZ^
1981.
TCR ............... Dorian Gamulescu, Toponimi rumunskog porekla u
Crnoj Reci, Zbornik za filologiju i lingvistiku XIX/2
Novi Sad 1976.
L>I.... <e=_hj]b_\LjZdbckdZlZ^mfZI:J:bihoh^¶l
gZ:e_dkZg^¶jFZd_^hgkdbdtfBkljhkBa\_klby
aZ[te]Zjkdb_abdIXKhnby
LBL K\_lbkeZ\ Ij\Zgh\b Lbfhd b LbfhqZgb AZ_-
qZj Oij ³Jmkb b ^ZgZk dh^ g_dbo kljZgbo
bf_gZihq_lghµ;¶ij_l\ZjZmmµ=¶Oble_j_dh^
boµ=ble_j¶O_gjboba]h\ZjZmµ=_gjbo¶bl^´
TK NIŠ 1 ....... Topografska karta Niš 1, razmera 1:25000, izd. GI

JNA, Beograd 1955.
TR ................. ,,RUGDQ7RSRQLPLDURPvQHDVF%XFXUHúWL
TS .................. $EGXODK âNDOMLü 7XUFL]PL X VUSVNRKUYDWVNRP MH]L-
ku, Sarajevo, šesto izd. 1989.
TZZP ............. 'XãDQND%RMDQLü7XUVNL]DNRQLL]DNRQVNLSURSLVLL]
;9L;9,YHND]D6PHGHUHYVNX.UXãHYDþNXL9LGL-
nsku oblast, Istorijski institut, Beograd 1974.
<;? <e =_hj]b_\ <tijhkb gZ [te]ZjkdZlZ _lbfheh-
]byKhnby
<B3I ............. <baZglbkdb ba\hjb aZ bklhjbm gZjh^Z
3m]hkeZ\b_ lhf I K:GM Ihk_[gZ ba^ZZ d
CCXLI <baZglbkdb bgklblml d ;_h]jZ^
1955.
<B<K >mrZgdZ ;hygbq-EmdZq <b^bg b \b^bgkdbyl
kZgZdij_a-\_dKhnby
VM ................ 6LOYLL'UDJRPLU9ODKLLúL0RUODFLL6WXGLXGLQLVWRULD
românismului balcanic, Cluj 1924.
A[hjgbd;EB< B\Zg Ihih\b =jqdh-kjikd_ ebg]\bklbqd_
klm^b_ IIIK:GA[hjgbdjZ^h\Zd;/,9
<baZglhehrdb bgklblml d ;_h]jZ^
1955.
AD3I, II ......... A[hjgbd DhgklZglbgZ 3bj_q_dZ B II
K:GM H^___ ^jmrl\_gbo gZmdZ
;_h]jZ^
ZRPh XXXVIII .... P. Skok, ZRPh XXXVIII
AKKK> Kl Gh\Zdh\b AZdhgkdb kihf_gbpb kjikd_ kj_-
^_\_dh\g_^j`Z\_kj_^_]\_dZ;_h]jZ^
AR3HD A[hjgbd r_kl_ m]hkeh\_gkd_ hghfZklbqd_ dh-
gn_j_gpb_ K:GM GZmqgb kdmih\b d
;;;<BB;_h]jZ^
PREDGOVOR
3URVWRU 9LGLQVNRJ VDQGåDND od iskona pripada kolevci

VUHGQMHEDONDQVNLKSOHPHQD=DSOMXVNLYDOLVXJDYDORYLVYLK]QDþDMQLMLK
kulturnih i civilizacijskih tekovina. Na ovom prostoru su bila
PQRJREURMQD UDVNUãüD SURPHWQLK L WUJRYDþNLK SXWHYD UDVNROL YHUD L
civilizacija, sudari i preklDSDQMD UD]OLþLWLKNXOWXUDLHWQRVDýRYHNRYD
prisutnost je duboko ukorenjena, od kulture Lepenskog Vira do
GDQDãQMHJ GDQD X RYRP WOX 2GQRVL WLK ]ELYDQMD VDGUåDQL VX X
RMNRQLPLML9LGLQVNRJVDQGåDND;9L;9,YHND
U ovom lavirintu istaknutih naseobina, te razvijenih kopnenih
SXWHYD þXYDMX VH GUHYQD SUHGLQGRHYURSVND LQGRHYUR-pska,
SDOHREDONDQVNDODWLQVNDJUþNDYODãNDPDÿDUVNDWXUVVNDUXPXQVNDL
dr. imena koja prepoznajemo i kao fragmente jezika nestalih naroda.
ýHVWR LPH QH ]QDPR SURWXPDþLWL QL OLN QL ]QDþHQMH SD NDWNDG QL
MH]LþNX SULSDGQRVW WH XORåHQL WUXG L QDSRU YDOMD VKYDWLWL YLãH NDR
podsticaj našim balkanolozima da se pozabave etimološkim
SUREOHPLPD NRML VX VH YHNRYLPD WDORåLOL QD RYRP SURVWRUX 8
vremenskim vertikalama smenjivali su se narodi i jezici, propadala
FDUVWYDLNUDOMHYVWYDDOLVXVHRGUåDODLPHQDQDVHOMD RMNRQLPL NRMDVX
QDVWDMDODXYLãHYHNRYQRPSULVQRPGRGLUXþRYHNDLSURVWRUD
Ojkonimi prate i odslikavaju razvitak društva, oni su doista
DGUHVH SURVWRUD L OMXGL X QMHPX RPRJXüDYDMXüL GD VH R YODVWLWRM
SURãORVWL QH UDVSUDYOMD DIHNWLYQR L SDXãDOQR YHü UD]ERULWR L
argumentovano. Ukoliko ne spasimo od zaborava ove spomenike
YODVWLWH SURãORVWL L QH XNDåHPR OL QD QMLKRYD ]QDþHQMD L LPHQLWHOMH
SRNROMHQMDüHQDPVSUHNRURPLVSUDYRP prebacivati, jer, kao što je
YHü VOLNRYLWR UHþHQR ³8 ]HPOML EH] VHüDQMD LVNRUDNQXR VDP OHYR
zakoraknuo sam desno – i odmah se izgubio!”, a narod koji izgubi
VHüDQMDJXELLVYRMLGHQWLWHW
ZAHVALE
1HVHELþQRP L VYDNRYUVQRP SRPRüL VX PH ]DGXåLOL osobito,

UHFHQ]HQWL 6WHYDQ 9HOMNRYLü L GU 9vOR 9vORY VYRMLP QDGDVYH
NRULVQLPSULPHGEDPDGDWLPSULOLNRPUD]PDWUDQMDVWXGLMH7DNRÿHVX
PH ]DGXåLOL DNDGHPLN 3DYOH ,YLü SURI GU 1HGHOMNR %RJGDQRYLü GU
Mitar Pešikan i dr Aleksandar Loma, dragocenim napomenama koje
VX VWDYLOL QD WHNVW SULOLNRP LVþLWDYDQMD L X SLVDQRM IRUPL WH OHNWRU
-RYDQ3HMNLü
3RVHEQRVH]DKYDOMXMHP1LNROL.QHåHYLüL-DVPLQNL-RYDQRYLü
QD WHKQLþNRM SULSUHPL ]D ãWDPSX L UDGQLFLPD ãWDPSDULMH ³.DLURV´ X
=DMHþDUX
,]UDåDYDP QDMWRSOLMX zahvalnost radnicima Skupštine opštine
=DMHþDU 1HQDGX 6WHIDQRYLüX L =RUDQX 6WRMDQRYLüX QD PDWHULMDOQRM L
VYDNRM GUXJRM SRPRüL NROHNWLYX 0DWLþQH ELEOLRWHNH ³6YHWR]DU
0DUNRYLü´ X =DMHþDUX 0DWLþQRM ELEOLRWHFL ³5DGPLOD 1RYDNRYLü´ X
Negotinu i svima ostalima koji su doprineli da ovaj rad ugleda svetlost
dana.
1D NUDMX VH ]DKYDOMXMHP VYRMRM VXSUX]L ]D QHVHELþQX
strpljivost i moralnu podršku da istrajem u ovom radu.
$XWRU EL ELR YHRPD VUHWDQ NDG EL PHÿX þLWDRFLPD RYRJ GHOD
PRJDRQDLüLPDNDULQDGHRSDåQMHNojom je on sam pratio ostvarenja
RQLKRGNRMLKMHXþLR
8=DMHþDUX9,,,$XWRU
I
UVODNE NAPOMENE
“5HþMHQDãeMHGLQRRUXåMH”
Anatol Frans
I 1
,VWRULMVNLGRJDÿDMLSUHGRODVND7XUDND
Osmanska osvajanja NRMD VX ]DSRþHOD SRVOH ELWNH QD 0DULFL

JRGLQHXJUR]LODVXLYLGLQVNRFDUVWYR6WUDFLPLUMHELRSULQXÿHQ
GD SULKYDWL YD]DOQL SRORåDM SUHPD 0XUDWX , SR VYRM SULOLFL
godine, u vreme pohoda na Srbiju, kada su Turci zauzeli Niš. Prema
Nešrijevoj istoULML X NRMRM VH 6WUDFLPLU SRPLQMH NDR 6DUDGå1,
XþHVWYRYDRMHXVXOWDQRYLPSRKRGLPDLJRGLQH
Posle Kosovske bitke Firuz-beg je u Vidinu i ostalim
Stracimirovim gradovima smestio turske posade2, DSRãWRQLMHSUXåLR
RWSRUXVSHRMHVDþXYDWi presto još nekoliko godina.
9LGLQVND GUåDYD SRVWDOD MH VWHFLãWH SULSUHPDQMD WXUVNLK
1
Hgk VWU EHOHška 161. ³Bf_lh gZ lhab ojbklbZgkdb n_h^Ze k_ kj_sZ
g_dhedhdjZlgh\ojhgbdZlZgZG_rjb dZlhKZjZ^`ZKZjm^`ZKZjZ^`KZjZq
b _ kihf_gZlh gZj_^ k DhgklZglbg <_e[t`^db dZlh gZ bkitegbl_e_g \ZkZe gZ
hkfZgkdby kmelZg < jZggbl_ hkfZgkdb j_]bkljb h^ ;9 \ kj_sZf_ lbfZjb gZ
KZjm^`Z\Dmdmrdhb\KhemgkdhLh\ZgZ\_`^ZgZij_îheh`_gb_lhq_fh`_
[bk_dZkZ_^h_^bghlh[hkh[bebl_k_kZfhklhyl_egbn_h^Zeb\FZd_^hgbyke_^
] – kljmf_rdby \eZ^_l_e ;h]^Zg < ebl_jZlmjZlZ ]h b^_glbnbpbjZl b k
DhgklZglbgh\by[jZl>jZ]Zr´
2
Bgb^ 9,,-VIII, str. 97-98. ³<tih^h[gh ihe`_gb_ _ [bet ihklZ\_gt b
\b^bgkby[te]ZjkdbpZjvKjZpbfbjtIjblbkgZlthltlmjkdZlZhiZkghklvlhc_
[betijbgm^_gthlgZqZeh^ZijbagZ_ih^h[ghgZRbrfZgZlmjkdZlZ\tjoh\gZ
\eZklvLh\Z_klZgZehgZ\vjghhs_\t]ke_^tlmjkdbyihoh^t\tk_\_jgZ
;te]ZjbyaZshlhhs_\tke_^gylZ]h^bgZih^bjtdhkh\kdZlZ[bldZ_^gZlmjkdZ
Zjfby gZq_eh kt N_jbat [_c k_ hlijZ\beZ dtft k_\_jt b ijb <b^bgt fbgZeZ
>mgZ\Z \t <eZrdh´ 6voje mišljenje P. Nikovt iznosi na osnovu Leunclavius-Z iz
njegovih “Annales Sultanor. Othom., Venetiis” 1729, p. 249.
SURYDOD X 9ODãNX GDQDãQMD 5XPXQLMD L 8JDUVNX $NLQGåLMH )LUX]-

bega napravile su pravu provalu u Vlašku 1391. godine. Postoje
LQGLFLMH GD VX VH QMLKRYL þDGRUL QDOD]LOL na donjem toku Timoka, u
.UDMLQL GDQDãQMD1HJRWLQVND.UDMLQD DGDMHWHþDGRUHXQLãWLRYODãNL
YRMYRGD0LUþD6WDUL
.DGD MH JRGLQH XJDUVNL NUDOM äLJPXQG SRYHR NUVWDãNX
YRMVNX VDVWDYOMHQX RG XJDUVNLK IUDQFXVNLK EXJDUVNLK QHPDþNLK
engleskih i pROMVNLK EDURQD L YLWH]RYD L X] SRPRü YODãNRJ YRMYRGH
0LUþH SUHãDR 'XQDY NRG 2UãDYH FDU 6WUDFLPLU MH RWYRULR YUDWD
YLGLQVNH WYUÿDYH L SUHGDR NUVWDãLPD WXUVNX SRVDGX 1R L SRUHG WRJD
se, od grabljivih krstaša, morao iskupiti velikom svotom novca. Ubrzo
zDWLPLVWHJRGLQHNUVWDãNDYRMVNDMHGRåLYHODNDWDVWURIDODQSRUD]NRG
Nikopolja, a potom je vojska sultana Bajazita I zauzela Vidin i
zarobila poslednjeg vidinskog vladara koji je bio okovan poslat u Brus
zajedno sa svojom riznicom, u kojoj su se nalazile mošti sv. Petke
3DUDVNHYH NRMH üH GRFQLMH L]PROLWL RG VXOWDQD NQHJLQMD 0LOLFD 8
Brusi je Stracimir-6DUDGåNDNRVHQD]LYDXWXUVNRPL]YRUX³.QMLJDR
pobedonosnim ratovanjima – Gazavat-nama – sultana Murata, sina
Mehmeda-hana”, bio pogubljen. Njegov najstariji sin Aleksandar3
SULPLRMHLVODPLSRVWDRVDQGåDN-EHJGRNVHPODÿL.RQVWDQWLQVNORQLR
NRG VYRJD URÿDND YODãNRJ YRMYRGH 0LUþH D ]DWLP NRG VUSVNRJ
GHVSRWD6WHIDQD/D]DUHYLüD
I2
$GPLQLVWUDWLYQRXUHÿHQMHLSURPHQDJUDQLFD
pojedinih oblasti u oNYLUX9LGLQVNRJVDQGåDND
1DNRQ RYLK GRJDÿDMD 9LGLQVND 6WUDFLPLURYD GUåDYD ELOD MH

NRQDþQRXNOMXþHQDXJUDQLFHWXUVNHGUåDYHGLQDVWLMH2VPDQRYLüDNDR
9LGLQVNLVDQGåDNVDVHGLãWHPX9LGLQX*UDQLFHVDQGåDNDSRGXGDUDOH
su se, uglavnom, sa granicama carstva i vidinske mitropolije koja je u
3
Ng: (1186-1460), I 53, str. 242, beleška 1. “Kb]mjgh^hdZaZl_ekl\hebik\Z
gh ^\_ kth[jZ`_gby gb dhjZl ^Z ijb_f_f lh\Z l\tj^_gb_ dZlh gZc-\_jhylgh
Itj\hlh _ bf_lh gZ RbrfZgh\by kbg dh_lh gb gZkhq\Z dtf bf_lh gZ ^y^hlh
pZjB\Zg:e_dkZg^tj bkiZa\Zg_lhgZ_^gZljZ^bpby<tlhjhlhkth[jZ`_gb__
q_ \ gydhb ba\hjb gZijbf_j O Rbel[_j]_j ³Fhe_[_g dZghg aZ pZjy´ " hl
?nj_f :e_dkZg^tj _ ij_^klZ\_g ih gZqbg dhclh ihqlb gb ijbgm`^Z\Z ^Z]h
\taijb_f_fdZlh_^bgkl\_ggZke_^gbdgZij_klheZ^hjbdZlh_^bgkl\_gkbg”.
periodu turske vladavine ostala samostalna crkvenoadministrativna

jedinica pod vrhovnom upravom carigradske patrijaršije
Turska vlast, kako se vidi na osnovu prvog, do naših dana
VDþXYDQRJ WXUVNRJ SRSLVD VDVWDYOMHQRJ 54/55. godine bila je
XVSRVWDYOMHQDNUR]VOHGHüDWULREOLND
• 6PHãWHQH VX ELOH YRMQH SRVDGH X WYUÿDYH 9LGLQ L )ORUHQWLQ QD
'XQDYX L X WYUÿDYH 6YUOMLJ %DQMX WYUÿDYD 6RNR NRG
6RNREDQMH L %HOJUDG WYUÿDYD NRG %HORJUDGþLND X
Bugarskoj).
• Uspostavljeni su timari u nahijama Vidin (115 timara), Belgrad
(13 timara), Svrljig (31 timar) i Banja (30 timara).
• 8VSRVWDYOMHQRMHELORVXGVWYRWDNRGDVXX9LGLQVNRPVDQGåDNX
obrazovani kadiluci vidinski, banjski i svrljiški, u mestima
sa trajno naseljenim muslimanskim stanovništvom kome su
kadije bile potrebne.
Nahija Banja i Svrljig prostirale su se nešto šire od oblasti,
kako ih danas smatraju antropogeografi, a nahija Belgrad, koja se
NDVQLMHUDVIRUPLUDODVDVWRMDODVHL]VHODXQHSRVUHGQRMRNROLQLWYUÿDYH
Belgrad.
Vidinska nahija obuhvatala je grad Vidin sa neposrednom
okolinom i sa geografskim oblastima Polomje na levoj i desnoj obali
reke Loma, Zagorje, Timok u dolini Belog Timoka i oblasti Klivje (=
Kelvije, Gelvije), Crna Reka i Vinišnica u dolini Crnog Timoka koje
nDNRQJRGLQHþLQHQDKLMX&UQD5HND2EODVW7LPRND-Timok-eli
koja se spominje u pomenutoj anonimnoj hronici kao posebna celina u
RGQRVX QD 6DUDGåHYX-Stracimirovu zemlju obuhvatala je i zaglavak
koga turski izvori spominju kao zasebnu regiju tek krajem XVII veka.
1HVUD]PHUQDYHOLþLQDYLGLQVNHQDKLMHQDPHüHSUHWSRVWDYNXGD
se ceo njen teritorij nalazio pod neposrednom upravom Stracimira, a
da su oblastima Svrljig, Banja i Belgrad upravljali krupni feudalci
kojima je Stracimir bio senior.
Granice VidinskogVDQGåDNDJRGLQHREXKYDWDOHVXL
deo Negotinske krajine što se vidi po krajinskim selima Srbovlah u
Blizini Negotina i Sumarin severno od Negotina, koja su upisana kao
SULSDGDMXüDYLGLQVNRMQDKLMLPDGDMHNUDOMäLJPXQGL]GDRDXJXVWD
1396. godine jednu povelju u kojoj stoji “in descensu nostro campestri
in regno Bulgaria prope Neograd´ L GUXJX JRGLQH SROD]HüL QD
Turke u kojoj stoji “uff unserem Newenhausz in der Bulgarei bei dem
Disern tor´ QD RVQRYX NRMLK VH PRJX GRQHWL L QHãWR GUXJDþLML
]DNOMXþFL D QD RVQRYX SRSLVD ;9 L ;9, YHND JUDQLFH 9LGLQVNRJ
VDQGåDND VH SURãLUXMX QRYRIRUPLUDQLP QDKLMDPD .ULYLQD L )HWLVODP
RGQRVQRREODVWLPDGDQDãQMH1HJRWLQVNH.UDMLQHL.OMXþD
,QDþH YDOMDOR EL RYGH QDJODVLWL GD JUDQLFH SRMHGLQLK REODVWL-
nahija koMH PRåHPR SUDWLWL SUHNRSRSLVDWRNRP;9L;9,YHNDQLVX
bile u celosti nepromenljive (vidi PRILOG I).
I3
Namen a, izvori i sistematizacija materijala
3UHYDVKRGQD QDPHQD RYRJD UDGD MH GD SUXåL XYLG X GHR

RMNRQLPLMHYLGLQVNRJVDQGåDNDGDGkãWRSRX]daniji smeštaj pojedinih
naseobina, što pouzdanije razlikovanje sigurnih i nesigurnih ubikacija
NRGLVWLKGDMH]LþNHSRMDYHRNRMLPDQDPVYHGRþHGHIWHULãWRVLJXUQLMH
lociramo i prostorno odredimo, što je od interesa posebno za
balkanološka ispitivanja, dRGLUD L VXþHOMDYDQMD UD]QLK MH]LND VDPLP
WLP L SURXþDYDQMH PLJUDFLMH VWDQRYQLãWYD L RVQRYQR XVPHUDYDQMH
HWLPRORãNLK LVWUDåLYDQMD 2VQRYQL L]YRUL RGQRVQR REMDYOMHQL WXUVNL
defteri koje smo koristili radi razrešenja postavljenih ciljeva i
zadataka, u daljnMHPUDGXVXVOHGHüL
• 9LGLQLYLGLQVNLyWVDQGåDNSUH]-16. vek (Popisi iz 1454/55. i
1560.). Priredila Dušanka BoyQLþ-/XNDþ6RILy
• )UDJPHQWL]ELUQRJSRSLVD9LGLQVNRJVDQGåDNDL]JRGLQH
3ULUHGLOD'XãDQND%RMDQLü0HãRYLWDJUDÿD Miscellanea) II,
Istorijski institut, Beograd 1973.
• )UDJPHQWL RSãLUQRJ SRSLVD 9LGLQVNRJ VDQGåDND L] -81.
JRGLQH 3ULUHGLOD 'XãDQND %RMDQLü 0HãRYLWD JUDÿD
(Miscellanea) II, Istorijski institut, Beograd 1973.
• ,]YRUL]D%¶OJDUVNDWDLVWRULy;,,, 3RSLV- 6RILy 1966.
• 'XãDQND %RMDQLü-/XNDþ 1HJRWLQVND .UDMLQD X YUHPH WXUVNH
vladavine – na osnovu izvora iz XV i XVI veka (Popisi iz
1530-35. i 1586). Glasnik etnografskog muzeja, knj. 31-32,
Beograd 1969.
• 'XãDQND %RMDQLü-/XNDþ =DMHþDU L &UQD 5HND X YUHPH WXUVNH
vladavine (XV-XVIII). Glasnik etnografskog muzeja, knj.
42, Beograd 1978.
0DWHULMDONRMLVPRRYGHSRQDãRMVORERGQRMSURFHQLRGOXþLOL
HWLPRORãNLREUDGLWLVLVWHPDWL]RYDOLVPRXVOHGHüLKGHVHWSRJODYOMD
• II 1. Predrimske osnove;
• II 2. Latinske osnove;
• II 3. *UþNHRVQRYH
• ,,9ODãNDOLþQDLPHQDLRVQRYH
• ,,.DOHQGDUVNDOLþQDLPHQD
• ,,5XPXQVNDOLþQDLPHQDLRVQRYH
• ,,0DÿDUVNHRVQRYH
• ,,7XUVNDOLþQDLPHQDLRVQRYH
• II 9. Etnonimi i
• II 10. Hibridni kompoziti.
I4
7HãNRüHSULOLNRPHWLPRORãNLKSURXþDYDQMDXVOHGVSHFLILþQRVWL
turske ortografije i pogrešne interpretacije izvora
6OXåHQMHERJDWRPLVDGUåDMQRPREMDYOMHQRPJUDÿRPYHRPDMH
RWHåDQRQHGRYROMQRPSUHFL]QRãüXSRGDWDNDNRMHXQMLPDQDOD]LPRWH
VH MDYOMDMX PQRJH R]ELOMQH SRWHãNRüH L Vmetnje , posebno prilikom
HWLPRORãNLK SURXþDYDQMD 1DLPH X WXUVNLP SRSLVQLP GHIWHULPD ãWR
RGJRYDUD WXUVNRP QDþLQX SUHQRãHQMD QDãLK UHþL QDOD]LPR GRPHWDQMH
YRNDOD QD SRþHWNX UHþL LVSUHG VXJODVQLþNH JUXSH NDR QSU (VIHUOLN
5XPODU 8UXPODU LWG REH]YXþavanje v u f (gotovo kod svih
]DEHOHåHQLK RMNRQLPD NDR QSU %D]DURfþH %DODQRfþH 9DVLORfþH
GuberofþH +XKXURfþH LWG SULKYDWDQMH LQLFLMDOQRJ L ILQDOQRJ
suglasnika g NDREH]YXþQRk, kao npr. Esferlik, Kravie, Nekotin itd.
8RGQRVXQDVDGDãQMHMH]LþNHOikove naših ojkonima, u zapisima
iz ranijih vremena ima prividnih odstupaanja koja su proisticala iz
VSHFLILþQRVWL WXUVNH RUWRJUDILMH L QHSUHFL]QRVWL ]DSLVD L þLWDQMD
RGQRVQR SRJUHãQH LQWHUSUHWDFLMH 'XãDQNH %RMDQLü-/XNDþ ãWR VH
RJOHGDXVOHGHüHPXNODQMDQMHSRþHWQHVXJODVQLþNHJUXSHGRGDYDQMHP
SURWRQLþNRJ ,- kao npr. Ipsoder, Iskumna itd.; umetanje vokala, kao
npr. Boluzina = PoOXåLQD ,VYHWD 7oroice itd.; u slabom razlikovanju
SRMHGLQLK VXJODVQLþNLK SDURYD LOL JUXSD r-z-å, kao npr. Boruånice =
Boruznica itd.; c-þ-Gå, kao npr. BuGåum = Buþum, BrGåevGåe =

Brþevce = Priþevce itd.; b-p-t-n-y, kao npr. Baraleva = Paralovo, Beriš
= Periš, Balul = Palul, Batkovce = Bajkovci, Uletkovce = Ulenkovce
itd.; l-lj i s-š, kao npr. Velešnice = Velesnice, Blivanovec =
Bljuvanovac, Barbasovce = Barbaševo itd.; u nepreciznom tretmanu
završnog vokala naših ojkonima što dovodi do slabe izdiferenciranosti
nekih naših morfema, kao -ci, -ce, -þH i –ica, npr. Budakovce =
Budakovci, Vasilovci = Vasilovce ili VasilofþH, Kandalce ili KandalþH
= Kandalice, Brenice = Brenica itd.; u zapisu slova Y u originalnom
WHNVWXNRMHPRåH]QDþLWLVDPRJODVQLNi ili suglasnik j, kao npr. Kravie
= KravjH %XGåD %XþjH %Xþie itd.; u zapisu slova W u
RULJLQDOQRPWHNVWXNRMHPRåH]QDþLWLMHGQDNRVamoglasnik i i o, a isto
tako i suglasnik v, kao npr. Mirior = Meriver itd.
Pored navedenog u arapskom pismu, kojim su zapisani svi
QDYHGHQL GHIWHUL þHVWR VH L]RVWDYOMDMX VDPRJODVQLFL e i i D þHVWR L
GUXJLNDRQSUXRMNRQLPXýXUODWUXPþXUOiat, Bajtal < rum. bae DO
itd.
Pored prividnih odstupanja ima i stvarnih odstupanja koja su
SURLVWLFDOD L] þLQMHQLFH GD VX VH SRMHGLQL OLNRYL RMNRQLPD PHQMDOL L X
]DYLVQRVWL RG MH]LþNLK SURPHQD SURPHQD X QDYLNDPD WM X JRYRUQRM
praksi, a u novije vreme dolazila su i neka administrativna prilago-
ÿDYDQMD
8VSRUHGLYãLVYHQDYHGHQH REMDYOMHQH WXUVNHGHIWHUHEXGXüLVX
RMNRQLPL RGUHÿHQL SR PDQMLP WHULWRULMDOQR XSUDYQLP MHGLQLFDPD-
QDKLMDPDSUDWHüLKURQRORãNLWLPDUHLSRVHGQLNH-timarnike uspeli smo,
da mnoge ojkonime, ]D NRMH 'XãDQND %RMDQLü-/XNDþ WYUGL GD VX
posebna naselja, dokazati da su to jedna te ista naselja koja u svakom
GHIWHUX LPDMX SULEOLåQR LVWH XVOHG SULYLGQLK RGVWXSDQMD NRMD VX
SURLVWLFDOD L] VSHFLILþQRVWL WXUVNH RUWRJUDILMH L QHSUHFL]QRVWL ]DSLVD R
kojiPDVPRSRQHãWRUHNOL LOLUD]OLþLWHJUDILMH4 XVOHGþHVWLKPLJUDFLMDL
GRVHOMDYDQMDQRYLKHWQLþNLKJUXSDFLMD NDRQSURMNRQLP%UGåHYGåH
%ULþHYFH 3ULþHYFH %XQLORYFH %XOLQRYFH *DJXFH .LOMXþRYFH
Gnilovce = Glinovce ili Klinovce, Aladni = Ilino, %RUXåQLFH
4
Razrešenje pojedinih ojkonima i njihove lokacije na terenu pripomoglo je
NRULãüHQMH UDGD 6WHYDQD 9HOMNRYLüD “Registar naselja i drugih fiskalnih objekata
Vidinskog sandåaka u XV i XVI veku. – Uporedni pregled timara po popisima
1454/55, 1454-79, 1466, 1478-81, 1530/31, 1560. i 1586. god.” (rukopis) uz
odobrenje autora. Podaci uzeti iz pomenutog rukopisa obeleåeni su oznakom *.
3RUXåQLFH%DQLOHMGUXJRLPH3DQWDOHM%HUNRYFH 3HUNRYLFDLWGSD
VPR X RYDNYLP VOXþDMHYLPD PDGD UHWNR REUDGLOL HWLPRORJLMX SUYH
i(li) druge grafije jednog te istog ojkonima gde se nismo mogli
opredeliti samo za jednu, odnosno dopuštali sPR REH PRJXüQRVWL
QDMþHãüH DOLQHXYHN WDPRJGHQLVPRLPDOLGDQDãQMLREOLNRMNRQLPD
toponima ili hidronima.
Valjalo bi samo, ukratko, objasniti redosled navedenih podataka
VYDNH RGUHGQLFH XSUDYR VWRJD GD þLWDRFX SRMHGQRVWDYLPR GR
razumevanja metodologiju rada.
Uzmimo, na primer, odrednicu Gorne i Dolne MIREVA gde se
RþLWR SR QDãHP PLãOMHQMX UDGL R MHGQRP WH LVWRP QDVHOMX NRMH LPD
JRUQMXLGRQMXPDKDOXQDNRQþHJDMH]DEHOHåHQDJRGLQDSUYRJSRSLVD
1455, a potom znak jednakosti ukazuje na to da se ovde radi o istom
QDVHOMX NRMH MH X SRSLVX L] ]DEHOHåHQR SRG QD]LYRP *RUQH
0,5(92 8 ]DJUDGL .OLYMH MH ]DEHOHåHQD REODVW RGQRVQR QDKLMD
QDNRQþHJD]QDNMHGQDNRVWLXND]XMHQDLVWRQDVHOMHVDLVWLPQD]LYRPX
popisu iz 1454- JRGLQH QDNRQ þHJD LGH SRQovo znak jednakosti i
naziv Gorne i Dolne MIROVA u popisu iz 1560. godine. Nakon
navedenih podataka u zagradi se najpre upisuje naziv nahije, u našem
konkretno navedenom primeru je upisana nahija Crna Reka, pa onda
znak jednakosti i naziv današnjeg sela, toponima ili hidronima, ovde
konkretno je selo Mirovo u opštini Boljevac. Nakon svih navedenih
podataka ide etimologija nastanka imena naselja (ojkonima), a gde je
WRSRWUHEQRGRQRVLPRXSRUHGQLGRND]QLPDWHULMDOVDGUXJLKSRGUXþMD
1D RYDM QDþLQ XVSHOL VPR identifikovati, u svim popisima
9LGLQVNRJ VDQGåDND ;9 L ;9, YHND D NRMH VPR LPDOL QD
UDVSRODJDQMXRNRQDVHOMDRGNRMLKüHPRRYGHREUDGLWLQHSXQLK
400 naselja.
II
SLOJEVITOST OJKONIMIJE
9,',16.2*6$1'ä$.$
“No dokazivati se tu nHPRåHQLãWD

DXEHGLWLVHPRJXüQRMH”
Fjodor Dostojevski
3RþHY RG DQWLþNLK YUHPHQD ELOR MH RYR SRGUXþMH L]ORåHQR

raznim pomeranjima starobalkanskih plemena, a u vreme rimskih
osvajanja i naseljavanja bilo je povezano i dobrim putevima radi
LVNRULãüDYDQMD UXGQLK ERJDWVWDYD L EUåHJ NUHWDQMD ULPVNLK OHJLMD QD
OLPHVX 3RWRP VX RYH SXWHYH NRULVWLOL SULOLNRP VYRMLK þHVWLK XSDGD
Huni i Avari (Obri) i mnoga, nama ne tako dobro poznaata plemena
$PLO]XUL ,WLPDUL 7RQRVXUVL %RLVNL L GU X VYRMLP SOMDþNDãNLP
pohodima, te Goti (Ostrogoti i Vizigoti) i Sloveni, kako u mirnom
WDNR L X YRMQRP RVYDMDQMX MHGQRJ GHOD QDMSUH ,VWRþQRJ 5LPVNRJ
Carstva, a potom tzv. Vizantijskog Carstva.
Ovim pravcima upadali su Bugari krajem VII veka (681.
JRGLQH 0DÿDUL 8JUL 9HQJUL tokom IX veka, nešto kasnije Uzi,
3HþHQH]L .XPDQL 6RSLHVL SURVWRU âRSOXND L MRã PQRJD SOHPHQD
koja nisu ostavila ni pisanih ni materijalnih tragova (retki su nalazi) za
sobom, i najzad Turci-Osmanlije koji ovladaše celim Balkanskim
poluostrvom tokom YLãH YHNRYD IRUPLUDMXüL SRVYXGD SDãDOXNH
VDQGåDNHLQL]GUXJLKPDQMLKDGPLQLVWUDWLYQLKMHGLQLFD
8 YHüHP LOL PDQMHP VWHSHQX VYD RYD SOHPHQD L QDURGL
RVYDMDMXüL DOL L QDVHOMDYDMXüL VH RVWDYLãH ]D VRERP R VHEL WUDJRYD
MH]LþNH NXOWXUH NRMH SUHELUHPR X RMNRQLPLML 9LGLQVNRJ VDQGåDND L]
WXUVNLK GHIWHUD SRSXW RNUDMDND NDNYH SUDLVWRULMVNH DQWLþNH LOL
VUHGQMHYHNRYQHNHUDPLNHNRMDPDNDULGHOLPLþQRRGDMHLXVORåQMDYD
sliku mnogih naroda i njihove kulture koji su prebivali na ovom
prostoru.
II 1
Najstariji oMNRQLPL QD WOX 9LGLQVNRJ VDQGåDND SULSDGDMX

izumrlim praindoevropskim i indoevropskim jezicima, o kojinma
malo znamo, pa je ojkonime koji nesumnjivo pripadaju tim jezicima
WHãNR RGJRQHWQXWL L RGUHGLWL LP SRWSXQLMX MH]LþNX SULSDGQRVW NDR ãWR
im je teško odUHGLWL]QDþHQMHRVQRYDLIRUPDQDWDMHUVXRQLSRQHJGH
samo prepoznatljivi.
7DNYLP RMNRQLPLPD RGUHÿXMHPR PHGLWHUDQVNR RGQRVQR
SDOHREDONDQVNRSRUHNORPDNDUMHGQLPRGVOHGHüLKNULWHULMXPD
• GDMHRMNRQLP]DVYHGRþHQXJUþNLPQULPVNLPL]YRULPDDOLVH
JUþNLPLODWLQVNLPMH]LNRPQHPRåHSURWXPDþLWL
• da se ojkonim ponavlja na širem mediteranskom i balkanskom
SURVWRUX RGQRVQR GD VH QD LVWRP SURVWRUX SRQDYOMDMX VOLþQL
LOLLGHQWLþQLRVQRYQLVHJPHQWLRMNRQLPD
• GDDUKHRGRãNLLGUXJLVSRPHQLFLNXOWXUHVYHGRþHSRVUHGno o
vremenu nastanka ojkonima i
• GD MH ORNDOLWHW QD NRML VH RMNRQLP RGQRVL VWUDWHãNL YDåDQ
QDVHOMHQ LOL MH ]ERJ VOLþQLK UD]ORJD ELR GDYQR LPHQRYDQ D
RþXYDQXNDVQLMLPL]YRULPDVUHGQMHJDYHND
0HÿX QDMVWDULMLP UHOLNWQLP RVQRYDPD ]DEHOHåHQLK X WXUVNLP

poSLVQLPGHIWHULPDXRMNRQLPLMLRYRJDSRGQHEOMDQDOD]LPRVOHGHüH
BARALEVA, 1455. = PARALOVO, 1454-79. = PARALEVO,
1466. = PARALEVA, 1560. (Crna Reka = hidr. Paralevo, atar s.
Valakonje, opština Boljevac)5RGWUDþ%' (ilir. 9') „potok, bara”
< ie.*bora + -lev-a (upor. mnoštvo hidr. Leva reka), osnove koja je
nastala od ie. *alb(h)- „belo”6 promenom kratkog vokala a > e pred
5
<B<KstrB;BstrFiskellZi_Zstr. 23. Ostatak od sela
3DUDOHYRMHSRWRN3DUDOHYRNRMLVHXOLYDX&UQL7LPRNLVWRþQRRGVHOD%RJRYLQH XSRU.
6WHYDQ0DþDM
6
6YL QD]LYL KLGURQLPD /(9$5HNDX,VWRþQRM6UELMLQDVWDOLVXRG LH DOE K -
„belo”ãWRXSUHYRGXGRVORYFH]QDþH%(/$5HND8RMNRQLPX%$5$/(9$ QDKLMD
&UQD 5HND YDOMD SUHSR]QDWL NDWXQ 9ODKD %$5$/(9V6., GDQDšnja gora Barel na
SRGUXþMX alb. sela Bajgorë kod Kosovske Mitrovice - o ubikaciji ovog katuna vidi
prilog S. Gashia „0 ubikaciji katuna Barelev'ski iz Svetostefanske hrisovulje 1313-
1318. godine”, Onomastika Iugoslavica VII, 1977.) što neposredno govori o migraciji
Vlaha sa juga krajem XIVLSRþHWNRPXV YHNDQDSURVWRUX9LGLQVNRJVDQGåDND
dva konsonanta (upor. germ. hidr. Albis > Elbe i litv. hidr. Albenta
/XVI vek/ > Elbentas „Belica, Bistrica”)7, metatezom likvida (upor.
DQWLþNL WRS Albona > Labin u Istri) i promenom konsonanta b > v
XSRUDQWLþNLWRSAlbenta > Lavin kod Trogira).
BRAKINOVA, 1455. = BREKUNOVO, 1478-81. (Svrljig =
top. Brekinje, atar s. Manojlice, opština Svrljig)8RGSUHGLHOHNVLþNRJ
relikta brak- koji se osim u romanskim jezicima (upor. ital. brago
„glib” dalm.-rom. brak „PRþYDUD”, stfran. brai, prov. i katal. brac <
gal. *bracum) nalazi u alb. brak, bërakLJUþ'w #+ „PRþYDUD”9 + in
+ ova, dok bi se grafija Brekunovo mogla smatrati greškom turskih
SLVDUDLOLSRJUHãQRPLQWHUSUHWDFLMRP'XãDQNH%RMDQLü
BRENICE, 1455. = BERENICA, 1466, = BRENICA, 1454-79.
= BRENICE, 1560. (Svrljig = s. Brenica, opština Niš)10 od osnove
bren-/brin- „DULã YUVWD þHWLQDUD Larix europea f. Abietaceae” iliro-
keltVNRJSRUHNODLFD XSRUVLVWLP]QDþHQMHP*brenia na iberskom
poluostrvu, b/e/reun-io „borovica, ariš” u alpskim romanskim
krajevima, Breno i Subbrenum kod Dubrovnika, Brenna u Alpama,
hidr. Brenno u Lukmanieru u Švajcarskoj, top. Brinje u Lici, na
sloveQDþNRP brin „borovica” i brinje, naziv drveta „na alpinskom i
OLþNRPEUGRYLWRPWHULWRULMX”11).
BRENICE, 1455. = BRENICA, 1466. (Belgrad = s. Brenica,
9UDþDQVNLRNUXJ%XJDUVND 12, vidi BRENICE.
BRENCE, selište 1478-81. = BRINCE, selište 1560. (Svrljig)13,
7
OI 10 (1982), str. 313-319; SP, str. 198; IFS LBVWUL>IVWU <B3,
VWU7UDþNLKKLGURQLPDLRMNRQLPDVDRVQRYRPLH bora (ilir. w' WUDþpara)
„potok, bara”VUHüHPRX5HPH]LMDQVNRj oblasti *#/'+, u Iliriji *½J'#+, u Brutiji
(Italija) *½'+, kod Temišvara #/'±' i blizu Istrosa (Dunava), Longinopara
(u prevodu // / #+ %#-#+), u oblasti Serdike (Sofije) '¨%'# .
8
<B<K VWU FiskellZi_Z -81, str. 138, napomena 58 (þLWD VH L
Berkunovo).
9
ER I,str.197(brak2).
10
<B<KVWUFiVk_llZi_ZVWUB;BVWU
11
?5I, str. 211 (brinje).
12
<B<KVWU0iscellanea 2,1466, str. 54, napomena 205.
13
<B<K VWU 0iscellanea 2, 1478-81, str. 136; Valj uzeti u obzir rad
FbemlbgZ=ZjZrZgbgZ„Babklhjb_D_elZmKj[bb”, objavljenog uBklhjbkdhf
=eZkgbdm - ;_h]jZ^ VWU -15. Valja naglasiti da se ojkonimi s osnovom
bren-/brin-QDOD]HQDSURVWRUXL]PHÿX6YUOMLJD1LãDL%HOH3DODQNHJGHVXVHQHNada
nalazila keltska plemena (Oblik Navissus Tomaschek II, 2, 95, smatra keltskim; Oblik
Remesiana Tomaschek P, 2, 69, dovodi u vezu s imenom keltskog plemena &J kao
vidi BRENICE.14
BRINCE, selište 1560. (Timok = verovatno top. Baranica sa
RVWDFLPD UDQRYL]DQWLMVNRJ NDVWHOD LVWRJ LPHQD RSãWLQD .QMDåHYDF 15,
vidi BRENICE.
%561&( 1455. (Banja = top. Prince, atar s. Jošanice i
9UPGåHRSãWLQD6RNREDQMD 16, vidi BRENICE.
Gorne KRAVJE, 1455, 1560. (Svrljig)17 (Pripoveda se da je u
ataru s. Jezera bilo nekada s. Kravje, opština Sokobanja)18 od
mediteranske (kelt.-ilir.) osnove grava „kamen” + je, s prisutnom
pojavom prelaska g > k i slov. prid. gornje.
*58ä$9(& 1530-35, 1560, = GRUä$9$& .ULYLQD
= top. Grujinac19 < slov. gruja „RGORPOMHQR SDUþH VWHQH”20, atar s.
%UXVQLNDRSãWLQD=DMHþDU 21 od slov. prid. JUXåDY „krševit, kamenit” <
JUXå22 („U srpskomMH]LNXLPDPRULMHþLJUXåLJUXãMHNRMH]QDþHLVWR
što i kršje”23; grušje „kamenjar”24 < gruh „krševito zemljište,
kamenjar”25 i kršje, zbirna imenica od krš „kamenjar”26) „kamenjar,
krševito zemljište” (upor. *UXå „VHYHUR]DSDGQRSUHGJUDÿH'XEURYQLND
postavljeno na stenovitom terenu i pristanište”27 < ital. Gravosa <
predslovenske /i predrimske/ izvedenice na -usium /upor. Brundusium
i Meldis,VWDQLFXL]PHÿX5HPH]LMDQHL6HUGLNH NDRLDUKHRORãNLQDOD]LVDLVWRJWHUHQD
WDþQLMH VD ORNDOLWHWD %HOD 3DODQND *UDGDF NRG =ORNXüDQD-Leskovca, Brod kod
Jelašnice-Niš, Hisar kod Leskovca i Mali Stol kod Stola-/XåQLFHNDRLPQRJLRMNVYH
GR.QMDåHYFDNRMLVHVSRPLQMXXWXUVNLPGHIWHULPDXV i XVI veka.
14
B=-4, str. 3-15.
15
<B<KVtr. 131.
16
<B<KVWU
17
<B<KVWU
18
KL?VWU
19
5MHþQLN-$=810, str. 480.
20
J_qgbdK:GMVWU ]jmZ3).
21
<B<KVWU=?F-32, str. 81.
22
Veoma je zanimljiv ornitološki termin u Srbiji grÔåD „vrsta drozda, Turdus”;
ova vrVWDGUR]GDYLMHJQH]GRXNDPHQMDUXQDYHRPDQHSULVWXSDþQRPWHUHQX*UXåVH
PRåHSRYH]DWLVDosnovom greza „QHREUDÿHQ, neotesan kamen”.
23
J_qgbdK:GMVWU
24
J_qgbdK:GMVWU
25
J_qgbdK:GMVWU
26
J_qgbdK:GMVWU
27
AD3 I, str. 218, 223, 346.
> Bruundisi/ < Gravosium28 GXEURYDþNR-rom. i > o, acrumine >

Lacruma- Lokrum/) < vlat. *gravaria SRLPHQLþHQ SULGHY
femininuma)29 koji je nastao od predslovenskog (i predrimskog)
gravosium < mediteranske (kelt.-LOLU UHþLgrava „kamen” = 'w (u
QRYRJUþNRP QDUHþMX X =DNRQLML 3HORSRQH] „izdubljena-izbrazdana
stena”30 +ac (-ec).
Ribezzo QD]LYD RYX UHþ „grande izoglossa mediteranea”, a
Skok tvrdi da „0HGLWHUDQVNR JUDYD REDVLåH YHOLNL SRMDV NRML VH
SURWHåH RG VMeverne Španjolske, Francuske, Italije, Dalmacije sve do
Peloponeza ”31.
Na teritoriji LVWRþQH Srbije identifikovali smo top. Gravište u
DWDUXV6LNROHLV7UJRYLãWD XREDVOXþDMDWHUHQMHYHRPDNDPHQLW 32,
WRS *URY QD NRPH VX XELFLUDQL RVWDFL DQWLþNRJ L ranovizantijskog
perioda33, top. Cravul Voeli -VWHQRYLWL JUHEHQ NRML VH X]GLåH L]QDG
7LPRNDXDWDUXV*UDGVNRYDJGHVHYHüSRRGDYQDQDOD]LNHPHQRORP
i top. Cravu1 ýHW v -VWHQRYLWDþXNDQDNRMRMVHQDOD]HRVWDFLMHGQRJ
od 36 ranovizantijskih kastela, regije Aquensis34, u ataru s. Gradskova,
WH RMN .UDYMH ]DEHOHåHQ X WXUVNLP SRSLVLPD VD SRYHüRP VWHQRP X
REOLNX GHOD MXåQR QDGRPDN VHOD QD þLMHP SODWRX VH QDOD]H RVWDFL
jednog ranovizantijskog kastela regije A))#%#)-a (A))#))35.
Navedeni toponimi Gravište i Grov XSXüXMX QD PHGLWHUDQVNX
(kelt.-LOLU UHþ g r a v a kao i toponimi Cravul Voeli i &UDYXýHW v,
te ojk. Male Gorne Kravje (U ataru s. Jezera bilo je, pripoveda se,
nekada s. Kravje, opština Sokobanja) i Dolne Kravje (danas s. Kravje,
opština Svrljig) sa zamenom g > k kao što vidimo na primeru imena
manje oblasti Kelvije (Klivje) = Gelvije koje je nastalo metatezom
28
ER I, str. 610.
29
ER I, str. 610.
30
ER I, str. 610.
31
ER I, str. 610.
32
Topografska karta Sikole 101-4-L7RSRJUDIVNDNDUWD.QMDåHYDF-4-3 (1 :
25000). +RGRORãNLPLVWUDåLYDQMHPWHUHQDSRWYUÿHQLSRGDFLVDQDYHGHQLKWRSRJUDIVNLK
karata.
33
DAB:DDVWU>@
34
+RGRORãNLP LVWUDåLYDQMHP WHUHQD JRGLQH XELFLUDQL VX RVWDFL
UDQRYL]DQWLMVNRJNDVWHOD ýHW v< lat. civitas „JUDÿDQVNRSUDYR”).
35
+RGRORãNLP LVWUDåLYDQMHP WHUHQD JRGLQH XELFLUDQL VX RVWDFL
ranovizantijskog kastela '±QQJ+ (Groffes).
likvida od ie. *g²elna „izvor, vir”36 R þHPX YLãH X REUDGL RMN

KLIVJE.
IBROVCE, 1455. = UBREVCE, 1466. = OBROVCE, 1483.
(Vidin)37 je, u prvoj grafiji, izveden od ie.*ibr- NRJD PRåHPR
identifikovati s hidr. Ibar, Ibrovo vrelo „mesto gde Ibar izvire”, odatle
Ibrovac „þRYHNL],EUD”LRMN,EDUDFXLVWRþQRM&UQRM*RUL XSRUKLGU
,EUX9ROLQMXSULWRN7HWHUHYDX5XVLMLEDVNLþNLDSHOativ ibar „dolina”,
ibai „reka” DQWLþNL QD]LY ãSDQVNH UHNH Ebrus Ebro, `' / Steph.
Byz., reka/, `%/''HWQLN,EHUL JUþ`' „Gruzijanci”, odatle rus.
Iverija38, Iberija „Španija”39) + ov + ce. Varijacije grafija Ibrovce =
Ubrevce = Obrovce predstavljaju samo pisarske nepreciznosti (upor.
grafije ojk. Ustobol = Ostobil = Istubla) jer je inicijalni vokal u grafiji
Ubrevce = Obrovce samo turska proteza, a varijacije 0 - U samo
LQWHUSUHWDFLMD 'XãDQNH %RMDQLü MHU DUDELFD QH UD]OLNXMH RYD GYD
vokala40, pa dYH ]DGQMH JUDILMH YDOMD þLWDWL NDR 2EURYFH WH ELVPR LK
RQGD PRJOL SURWXPDþLWL RG VORY REURY- „jama, jarak, opkop, fovea”
(upor. „Ondje ti je dubok obrov uprav do koljena... ”, a u Vukovom
5MHþQLNX ]DEHOHåHQ MH JODJRO „2EURYLWL RNR NXüH GD YRGD RWMHþH
”)41. Sve tri grafije navedenog ojkonima mogu se dakle svesti na ie.
koren *ibr- i slov. obrovãWRMHVHPDQWLþNLYHRPDEOLVNR
,=/$ý( =/$( ,=/$ý( &UQD
5HND WRS =ODüH GHR QDVHOMD X =ORWX RSãWLQD %RU 42 je ojk. koji se
PRåHWXPDþLWLRG
1) WUDþNRJ ERåDQVNRJ HSLWHWD JUþNLK ERJRYD interpretatio
Graeca) Asklepija, Asklepija i Artemide, Asklepija i Higije, i Silvana,
NRMLMH]DEHOHåHQQDYRWLYQLPVSRPHQLFLPDXYLãHJUDILMD* #,
* #+, *# #+ (Etnik od imena mesta **# LOLRGWUDþ
) #, )# „pozlatiti” < ie. *g'holt-ano), ( #J7 (Etnik
36
JZa\blZdXXVVWUB\Zg>mjb^Zgh\?abdvlgZLjZdbl_Khnby
str. 40.
37
<B<KVWU 202; Miscellanea 2, 1466, str. 45.
38
ER I, str. 704(Ibar).
39
JGJ5VWU
40
Po mišljenju Mitra Pešikana koji je naveo kao primer ojk. Stub’l u nahiji Timok
(event. Stubla ili sl.) PRåHVHþLWDWL,stwbwl „Ustobol” 1454 = wstwbHl „Ostobil”
1466 = stwbl „Istubla” 1560. M. Pešikanu se QDMVUGDþQLMH zahvaljujemo.
41
J_qgbdKD3VWU-885 (ò[jh\
42
<B<K, str. 71, 106; Miscellanea 2, 1466, str. 25.
od ( #-J „zlatni-izvor”), * ##/))#, * #/)#,

* ##)7, *-#/)/7/, /*/-##))7, ( #/)#,
*# ###)7 (Etnik od imena mesta /imena reke, imena izvora/
*-/ #-#/)/)/- „zlatna-voda”), /Sal/daecapute/no i
Saltecapu/teno (WQLN RG GHOLPLþQR ODWLQL]LUDQRJ LPHQD PHVWD LPH
izvora/ *Salt/d/a/e – saput „zlatni-izvor”)43. Grafija navedenog
WUDþNRJ ERåDQVNRJ HSLWHWD V RVQRYRP Salte- (*-#-) metatezom
likvida (Salte- > Slate)44 i promenom s > z (upor. Slap > Zlapija,
Zlap)45, te omekšavanjem W ! ü, odnosno þ (upor. lat. mortis > rum.
mo/a/rte, s. Šipikovo, M. i V. Jasenovac itd.; mo/a/UüH, s. Halovo itd.;
mo/a/UþH, s. Šljivar, Lubnica itd.)46 pod uticajem vlaškog izgovora, s
prot. I- (upor. I-stopanje, I-sfrlig itd.) dale su, u obelodanjenim
WXUVNLP SRSLVQLP GHIWHULPD L] L REOLN ,=/$ý( GRN VX
grafije s osnovom Saldae, ( - (*# -, * #-) metatezom
likvida i promenorm s > z te omekšavanjem d !ÿ (upor. lat. delus >
rum. ÿal „brdo”) pod uticajem rumunskog izgovora dale, u turskom
SRSLVQRPGHIWHUXL]REOLN=/$(9HURYDWQRWHNQDNRQXVI
YHNDSRGXWLFDMHPVORYHQVNRJVWDQRYQLãWYDXJUDILMDPD , =/$ý(L
=/$( GROD]L GR SURPHQH IRQHPD a > o (upor. castellum > Kostol
itd.)47, a uspostavom srpske administrativne vlasti, nakon oslobRÿenja
RYLKNUDMHYDRG7XUDNDXSUYLPSRSLVLPD]DEHOHåHQMHREOLNZlot (kod
RumunaLVWRþQH6UELMHþXMHVHL]JRYRUZlot) koji se i danas nalazi u
opticaju.
2) imena Justinijanovog kastela *-#-J+ od vlat. grafije
Siculótae48 (vlat. sicla, f. „kovnica /novca/”, vlat. siclus, f. vrsta
novca”).49 Grafija Siculótae mogla je dati vlat. (lok. pl.) Setlotes
promenom i > e, sinkopom kratkog nenaglašenog Î i prelazom tako
nastale grupe cl > tl. Prve dve grupe su opšteromanskog karaktera, a
43
DTG BE XVIII 1, str. 48.
44
A[hjgbd;/IV 3, str. 122.
45
LR, str. 58.
46
<B<KVWU
47
8QL]XSULPHUDLPDPRVUHGQMHJUþNR YL]DQWLMVNR QHQDJODãHQRL naglašeno da
prelazi u srpsko o: )- < VWRYQD, $ > SORND, -%#+ < NRWRSDQ§, itd. U
A[hjgbd;/,9 3, str. 130-132.
48
<B3,VWUHIXVWUQDSRPHQDb
49
LLI, fasc. VI, str. 1086 (sicla, siclus).
WUHüD cl > tl potvrÿena je samo kod nekih zapadnoromanskih50,

uostalom u *-#-J+ prvo - mesto PRåHELWLJUHãND*UDILMDSetlóte
(nom. pl. sa -ae > vlat. - ) u slovenskom izgovoru zakonomerno daje
6vORW VD MXåQRVORYHQVNLP XSURãüHQMHP tl > l i interpretacijom
završetka -e kao slov. nastavka lok. sing. -), odakle je u rumunskom
izgovoru, promenom s > z (upor. Slap > Zlapia, Zlap, *Slatina >
Zlatina itd.)51 i o > ®a (upor. lat. rodo > r®DÿH „nagriza” itd.)52, došlo
do oblika Zlot, a omekšavanjem fonema W!ü, odnosno þ (upor. lat.
pontis > rum. pXQüLMH, odnosno SXQþLMH „most”)53 u rumunskom
izgovoru s prot. I- (upor. I-psoder, I-sfrlig itd)54 ]DEHOHåHQDMHJUDILMD
Izl(o)DþH. Grafija Zl(o)DÿH MHQDVWDODMHGQDþHQMHPNUDMQMHJEH]YXþQRJ
VXJODVQLND X ]YXþQL VXJODVQLN d55 koji, omekšavanjem u rumunskom
izgovoru prelazi u ÿ. Obe grafije navedenog ojkonima, u turskim
popisnim defterima XV i XVIYHND]DEHOHåHQHVXXL]JRYRUX]ORWVNLK
Rumuna, a uspostavRP VUSVNH DGPLQLVWUDWLYQH YODVWL ]DEHOHåHQ MH
oblik Zlot koji se i danas nalazi u upotrebi.
Naime, poznato je da se u predelu Zlota u antici organizovano
YDGLODUXGDEDNUD]ODWDVUHEUDLJYRåÿa56, a od vajkada se na Zlotskoj
reci ispiralo zlato koje se, svakako u manjoj meri, ispire i danas57.
'RODVNRPULPVNLKRVYDMDþDQDPQRJLPWUDþNLPRGQRVQRWULEDOVNLP58
QDVWDPEDPD SRGLåX VH NDVWHOL NRML VX ELOL RUJDQL]RYDQL X VLVWHP
RGEUDQHOLPHVD7DNRMHNRQWLQXLWHWåLYOMHQMDQDVWDYOMHQNDRãWRMH0
0LUNRYLü GRND]DOa59 za neke druge nastambe, i u kastelu *-#-J+
koga je Justinijan izgradio verovatno poviše današnjeg sela Zlota60,
50
GLR, str. 439.
51
TR, str. 58.
52
LH, str. 932 (rodo).
53
LH, str. 808 (pons).
54
<B<KVWU
55
IKD3VWU
56
BK-2, str. 33.
57
1D=ORWVNRMUHFLLUHFL3HNVHLGDQDV]ODWRLVSLUHRYþLMRPNRåRPJGHVHXYXQL
]DGUåDYDþDNL]ODWQDSUDãLQD
58
SP, str. 11-69.
59
GRVWUb]^_ „Imena Laderata, Cuppae, Pincum, Taliata,
Egeta i sl. Nerimskog porekla, pokazuju da su naselja postojala i pre dolaska
Rimljana.”
60
KC II, str. 880: „<br_k_eZAehlZaZiZ^ghhÂZ_qZjZgZ_^ghfdZf_ghf
\bkm bfZm jZa\Zebg_ h^ klZjh] ]jZ^bZ dhb k_ ah\_µk_hkdb djr¶ GZ [j^m
koliko za potrebe odbrane limesa od prodiranja Avara, Slovena i

drugih varvarskih plemena, toliko za potrebe što sigurnijeg
eksploatisanja SOHPHQLWLKPHWDODVDRYRJDSRGUXþMD.DRãWRVX/LÿDQL
na reci $-7±+ koja je Zlatni pesak sobom nosila, poštovali boga
Paktola61 WDNR VX YHUXMHPR L 7UDþDQL RGQRVQR 7ULEDOL QD =ORWVNRM
reci62 poštovali svoga boga * #+-a.
KANDALCE. 1455. = KANDALICE, 1560. (Timok = s.
.DQGDOLFD RSãWLQD .QMDåHYDF 63 je kontinuanta imena ' u
oblasti A)#/%#+ (A))#+)64. Ime kastela Kandilar, þLMD MH
kontinuanta, neosporno, navedeni ojk. Kandalce = Kandalice (upor.
kastel ', na gornjem Strimonu u oblasti J'¨)65, PRåH
ELWL SURWXPDþHQ WUDþNLP " VSRUHGQLP LPHQLPD QDGLPFLPD ERJD
Aresa, ¥#+, w7 koje iznosi Georgiev66 ili makedonskom
UHþMX '#+ K'! i #+ = Ares, na ilirsko-peonskom
NDNRWXPDþL Tomaschek67 dok Detschew stavlja krst pred Kandilar, uz
objašnjenje da je, za nas najprihvatljivije, sigurno, isto što i lat.
candela(be)r „VYHüQLFDNDQGLOR”68.
KLIVJE, 1455. (Klivje = Kelvije = Gelvije, od 1530. Crna
Reka) = KRIVIR, 1560. = KRIVI VIR, 1586 (Crna Reka = Krivi Vir,
opština Boljevac)69 od osnove Kliv- = Kelv- = Gelv- WUDþ gvel
„izvor, vrelo” < ie. *g¯elna „izvor, vrelo (upor, nem. Quelle „izvor,
vrelo”)70 + prid. suf. -je, odakle je rotacizmom došlo l > r71 pa je od
Fbdmb \br_ AehlZ klZjb _ ]jZ^”. Jedan od ova dva, navedena, lokaliteta bi
PRJDRELWL-XVWLQLMDQRYNDVWHONRMLMH]DEHOHåLR3URNRSLMHXVYRP„De aedificiis”.
61
LH, str. 745.
62
9UKRYQR WUDþNR ERåDQVWYR NRMH VH SRãWRYDOR QD UHNDPD SRUHG L]YRUD L
PRþYDUQLKPHVWDMHZeus Allai. Vidi u DTG BE XVIII 1, str. 20.
63
<B<KVWU
64
;B3,VWUA)#/%#+, Procop., De aedif. IV 1; A))#+, Procop., Bell.
Goth.II 40.
65
SP, str. 197. Germania MHSRJUDQLþQLJUDGL]PHÿX7UDNLMHL,OLULND,PHNDVWHOD
GermaniaWUHEDXSRUHGLWLVDWUDþNLPQDGLPNRPERJLQMH Diane Germe-titheþLMLNRUHQ
SRWLþHL]LH *gwherm- „WRSORYUXüH”, dakle radi se o termalnim vodama (kao reliktni
RVWDWDNXQDVMHRVWDODUHþÿHUDP
66
67
SP, str. 197.
68
ER II, str. (kandel); SP, str. 197.
69
<B<KVWU=?FVWU-53.
70
JZa\blZd;;9VWU
71
BS II, str. 99.
osnove Kliv- nastao slov. prid. kriv(i) + vir odakle je disimilacijom v-v
> ø-v došlo do grafije Krivir, a nešto kasnije do grafije Krivi Vir koja
VHRGUåDODGRGDQDV72.
KRAVJE, 1455 = Dolne KRAVJE, 1560. (Svrljig = s. Kravlje,
opština Niš)73 od mediteranske (kelt.-LOLU UHþL grav(a) „kamen”
-XåQR QDGRPDN V .UDYOMD QDOD]L VH SRYHüL NDPHQLWL EUHåXOMDN X
REOLNX GHOD QD þLMHP SODWRX VH QDOD]H RVWDFL UDQRYL]DQWLMVNRJ NDVWHOD
regije Naissopolis /Naissos/74) + prid. suf. -je (upor. ojk.
*58ä$9(& V SULVXWQRP SRMDYRP SUHOD]D g > k kao npr. starije
Sfrljig > Esferlik itd.
KRAVUN, selište 1560. (Zagorje)75 od mediteranske (kelt.-
LOLU UHþLgrav(a) „kamen” + -un (upor. imenice gòrÌn „vrsta hrasta”,
iglun „vrsta igle”, bogatun „bogataš” itd.).
LABCE, /$%,1&( PRåH VH þLWDWL /$%,1$& L
LALINCE, 1466. (Klivje) = LILINCE, 1560.* (Crna Reka)76 od slov.
osnove lab- dobivene metatezom likvida od ie.*alb(h)- „belo mat,
bledo, sur, siv” + ce (upor. „etnikot L'abi, na edno albansko pleme od
Epir, nastanat so posredstvo na slovenskiot od Albi,PDåLYLVYHGRFL
vo Ohrid koi znaat deka L'abi /a taka bile narekuvani i Vlasi od Epir/,
SRWUDGLFLMDGRD|DOHVRVYRLWHVWDGDQD*DOLþLFDL%DEDNUDM%LWROD” /OI
10., 1982, str. 317./).
Male Gorne KRAVJE, 1560, 1586. (Svrljig)77, vidi Gorne
KRAVJE.
MUý.29&(, selište 1560.(Crna Reka)78 je kontinuata imena
Justinijanovog kastela #/-!¬%' (Mutzipara) iz oblasti
]/J)¬7 (Aquis)79 od WUDþNRJ nomena ili ilirskog kognomena
72
Valja napomenuti da su sve tri oblasti Klivje, Vinišnica i Crna Reka dobile svoj
QD]LY SUHPD LPHQLPD QDVHOMD .OLYMH NRMH VH X REOLNX .ULYL 9LU RGUåDOR GR GDQDV
Vinišnica koja se po miãOMHQMXQHNLKDXWRUDRGUåDODXWRS9LãQMDUL&UQD5HNDNRMDVH
GRGDQDVRGUåDODXWRS&UQD5HNDXDWDUXV'RQMH%HOH5HNH
73
<B<KVWU
74
<B3 , VWU 2YGH NRG V .UDYOMD XELFLUDOL VPR NDVWHO *URIIHV NRML MH X 9,
veku pripadao regiji grada Niša.
75
<B<KVWU
76
<B<KVWU0LVFHOODQHDVWUnapomena 30.
77
<B<KVWU
78
<B<KVWU
79
<B3,VWU
Muci(anus) (WUDþ. %' „bara”80) + ko +(o)v + ce.

NIŠEVCE, 1455, 1478-81. = NIŠOVCE, 1560. (Svrljig = s.
Niševac, opština Svrljig)81 je kontinuanta imena Justinijanovog kastela
A))(#+) (Procop., Bell. Goth. II 40) u okolini grada A)#/%#+
(Procop., De aedif. IV I)82 + ev + ce.
765*29,ŠTE, 1455, 1560. (Timok = s.Trgovište, opština
.QMDåHYDF 83 od slov. WUJRY¯ãWH „grad, mesto gde seWUJXMHJGHVHGUåH
VDMPRYL WUJRYDþNL FHQWDU VDMPLãWH SD]DULãWH YDURãLFD SLMDFD” <
sveslov. i praslov. WvUJv „mesto gde se trguje (feudalni trg nalazi se
LVSRG XWYUÿHQRJ JUDGD ]DPND ”84 < ilir. terg- „negotium, WUJRYDþNL
poslovi” 9DåQD MH þLQMHQLFD da Albanci kao balkanski starosedeoci
QLVX SUHX]HOL MXåQRVORY WUvJ QHJR VX ]DGUåDOL VYRM SUHGVORY REOLN
tregë f. „trg”85, onda valja istaknuti da se na natpisima lat. negotiator
„trgovac” SUHYRGL LOLUVNRP UHþMX tergitio što nam daje uporište za
WXPDþHQMe top.(ojk.) Tergeste > *Trzst „WUåLãWH” > Trst, te prema tome
Tergeste kao i navedeni ojk. 7vUJRYLšte je izvedenica od terg-
SRWYUÿHQRJ X ]QDþHQMX „negotium” YHü X ULPVNR GRED (upor.
Tergolape, Opitergium i Tergilam; po mišljenju Ribezza *terga > alb.
tergë MH PHGLWHUDQVND UHþ 3UDVORYHQL VX GR RYH PHGLWHUDQVNH UHþL
došli - kako pretpostavlja Skok - preuzimanjem balkansko-lat. terg- u
V veku na dunavskom limesu86.
765*29,ŠTE, 1455, 1560. (Banja = s. Trgovište, opština
80
SP, str. 197.
81
<B<KVWU0LVFHOODQHD-81, str. 126.
82
;B3,VWU-IH:VWU-38; Holderovu pretpostavku da je osnova imena
grada Naiss(us)a keltska, nastala prema imenu reke Navissus, dopunjuje Tomaschek
þLQMHQLFRP GD VH X GROLQL 0RUDYH 1LãDYH L 'XQDYD QDOD]H LPHQD NRMD QRVH NHOWVND
MH]LþND REHOHåMD (Singidunum, Taliata, Remesiana i dr.). %XJDUVNL OLQJYLVWD 'HþHY
zastupa mišljenje da je osnova Naiss(us) WUDþND L REMDãQMDYD MH SRPRüX LH .RUHQD
*snau „WHüL”NRMXVXSULKYDWLOLLGUXJLXJOHGQLOLQJYLVWL0DMHU6NRNL.UHþPHUL]QRVH
argumente u korist ilirske komponente u osnovi imena Naiss(us).
83
<B<KVWU
84
ER III, str. 498 (trg).
85
PHPR, str. 1464 (trg *0H\HUL]QRVLPLãOMHQMHGDMHUHþ7(5*$LOLUVNDãWR
svakako podrazumeva da su onda Albanci potomci Ilira, što je u literaturi kasnije
opovrgnuto.
86
ER III, str. 498-499 (trg); ER III, str. 510 (Trst2). Grafija ovde navedenog
ojkonima bez slov. pridevskog suf. -RYLPDODELREOLN7tUåLãWH XSRU7UåLü DVXI-
ište dolazi od ilir. –este.
Soko Banja)87YLGLRMN7T5*29,ŠTE.
T65*29,ŠTE. 1455, 1466. (Belgrad), 1560. (Polomje = s.
Trgovište, Mihajlovgrdski okrug, Bugarska)88, vidi ojk.
7T5*29,ŠTE.
T6RGOVIŠTE, 1560. (Zagorje)89, vidi ojk. TTRGOVIŠTE.
FALOVO, 1530-35. = HALOVA, 1560. = FALOVO, 1586.
(Krivina = s. Halovo /rumunsko stanovništvo ovoga sela izgovara
$ORYD RSãWLQD =DMHþDU 90 od slov. halov „åOMHE canalis ligneus
diversis usibus”91 WUDþa1a „WHþQRVW, potok” < ie. *RO < ie. korena
*el-: *ol- „WHþQRVW”92 ãWR MH GRLVWD PRJXüH DNR MH YHURYDWL OHJHQGL
NRMD NDåH GD VH nekad s. Halovo nalazilo na levoj obali Timoka, na
mestu zvanom 0DQDVüLUa (Manastirište) gde se još uvek mogu videti
ostaci srednjovekovnog manastira i izvor zvani u ur (Studena Voda)
SRUHGVDPRJSXWD=DMHþDU-+DORYR XSRUWUDþERåDQVNLHSLWHW=HXVDL
Here w'J#93 RYDM NXOW VH SRãWRYDR X] SULQRãHQMH åUWDYD
SDOMHQLFDLOHYDQLFDQDPRþYDUQLPPHVWLPDERJDWLm vodom, što se do
GDQDV RGUåDOR NRG V +DORYD X SDJDQVNRP REUHGX „davanja pomane
Alama”QDPRþYDUQRPPHVWX]YDQRP/DFXOX*LJ; YDOMDUHüLL to da
XXåHPDWDUXV+DORYDLPDPRþYDUQLKPHVWD
ý(67( GRAB, selište 1560. (Timok = s. Šesti Grab, opština
.QMDåHYDF)94 od sveslov. prid. þpVWê (gen. sing. f.) gde -e- SRWLþH RG
stcslov. 95; þHVWD „gusta, mnogobrojna, puna, zarasla” (upor. „Karu
ostavLPR X þHVWL D V WRSRP SRWUþLPR SUHPD 7XUFLPD”, „Zapleo se u
þHVWL URJRYLPD”, „-HU VX þHVWH X /DWLQD VWUDåH” LWG VHOR ýHVWD „u
RNUXJXDOHNVLQDþNRP”, „1MLYDXýHVWL” i „=DEUDQXýHVWL” u „okrugu
NUDJXMHYDþNRP” LWG WRS ýHVWDN L UHþ þHVWDQ „gusta šuma, silva
densa” u primeru: „ýHVWDJRUDþHVWDQDSRGþHVWDQRPSROMDQD” itd.)96 i
slov. grab „carpinus betulis Linn.” sa disimilacionim ispadanjem
87
<B<KVWU
88
<B<KVWU0LVFHOODQHDVWUnapomena 57.
89
<B<KVWU
90
<B<KVWU=?F-32, str. 81, 107.
91
Rjeþnik JAZU, str. 560 (HALOVÄåOMHE´).
92
ET, str. 29, 72.
93
94
<B<KVWU
95
ER I, str. þêst1).
96
Rjeþnik JAZU 4, str. 949-951.
praslov. suf. -Ut < praslov. JUDEUt < stmak. 'w# „%'#
'½A# !½#” XSRU XPEU LPH ERåDQVWYD Jupiter Grabovius
/Tabulae iguvinae/, onda Grabaei proprieque dicti Illyrii /Plin. III
144./ i ime ilirskoga kralja 'w#+)97.
II 2
Razume se, ako je snaga bilo kog jezika ne samo da stvara svoj
DXWRKWRQL RMNRQLPLMVNL IRQG QHJR L GD VWYDUD PRJXüQRVWL SULPDQMD
WXÿLh osnova u nazivima naselja koja su mu potrebna za orijentaciju u
SURVWRUX RQGD MH QD SURVWRUX 6WUDFLPLURYH YLGLQVNH NQHåHYLQH
RGQRVQR QD SURVWRUX 9LGLQVNRJ VDQGåDND WDNYD VQDJD L SRWYUÿHQD X
VORMHYLWRM RMNRQLPLML NRMD VH ]DGUåDOD X WXUVNLP GHIWHULPD GR kraja
XVI veka, a negde, u toponimiji ili hidronimiji do današnjeg dana.
7DNR XNROLNR VPR XVSHOL QHãWR RG RMNRQLPLMH 9LGLQVNRJ VDQGåDND
REMDVQLWL DXWRKWRQLP EDONDQVNLP QDVOHÿHP GRODVNRP 5LPOMDQD L
uspostavljanjem njihove vlasti mnoga autohtona balkanska naselja,
EXGXüLSUHLPHQRYDQDVDþXYDODVXSRWRPYHNRYLPDODWLQVNHRVQRYHX
svojim nazivima.
ALDäAR, 1455 $5ý$5=$5ý$5 =DJRUMH
V$UþDU0LKDMORYJUDGVNLRNUXJ%XJDUVND 98, je ojk., s pogrešnom
turskom grafijom u prvom popisnom defteru L]YHGHQ RG DQWLþNRJ
naziva kastela Ratiaria99 metatezom likvida. Naziv Ratiaria, Holder
XEUDMD X NHOWVNH UHþL100, Krahe smatra da je Ratiaria mogla pripadati
ilirskim govorima jer se suf. –aria VUHüH X LOLUVNLP WRSRQLPLPD101,
Tomašek dovodi naziv u vezu s lat. ratiarius „splavar” i ratiaria
„splav”102 ãWR SULKYDüD L 'HþHY103 %HãHYOLHY GUåL GD MH Ratiaria
97
ER I, str. 598 (grab).
98
<B<KVWUB;B;,,,VWU
99
2YDMDQWLþNLNDVWHOVHVSRPLQMHXPQRJLPSLVDQLPGRNXPHQWLPD7RVXTab.
Peut., segm.VII;Itin. Ant. 218;Ptol. III 9, 4; Cod. Iust. IV 33,5 (VI 59,8; VII 60, 3;
VIII 14, 21.);&!'?, Dio Cass. LI 25, 8; ^&-'?+, Prisc. gr. 3 (FHG IV p. 73;
fr. 8 p. 93); ^&!'?,Hierocl. Synecd. 655;^&-'?+, Procop., De aedif. IV 6;
&-'?, Teoph. Symoc. Hist. I 8, 10; Teophan Chron. 257, 13 i Not. dign. or. XLII
43.
100
AS I-III.
101
DABGN.
102
DAT I, II, 1- NRULãüHQR II, 2, 69).
103
DTS (dhjbr_gh, 391).
QHVXPQMLYR ODWLQVND UHþ104, nastala od lat. ratis „brod” ili od lat.

ratiaria „ona koja je u vezi sa brodovima”105.
ASNICE, &UQD 5HND V 2VQLü RSãWLQD Boljevac)106
izveden metatezom od lat. asin/us/ „magarac” s prelazom a > o107 +
ce.
BANICA, 1466. = BANICE, 1560. (Crna Reka = hidr. Banjica,
atar s. Krivelja, opština Bor)108 od apelativa banja (stslov. EDQ©)
preuzet od lat. balneum „banja, kada” (upor. ojk. Banica u Lerinskom
kraju) + ica.
BANICA, 1530-35. = BANICE, 1560. = BANICA, 1586.
(Fetislam)109, vidi Banica.
BANJA, 1455. = BANA, 1466. = BANICA ili BANjICA, 1483.
=BANICE, 1560. (Timok = top. Banjica /„Rgoška Banjica”/, atar s.
Rgošta*, opštLQD .QMDåHYDF 110 od banja, banjica, banjice „izvor/i/
termalne vode” preuzeto od lat. balneum „banja, kada”.
BANJA, 1455. = BANICA, 1454-79. (Timok)111, vidi BANJA.
BANJA, 1455. = BANICA, 1466. (Vinišnica, od 1530. Crna
Reka = verovatno Gamzigradska Banja, opãWLQD =DMHþDU 112, vidi
BANJA.
BANJA („sama BANJA”), 1455. (Banja = grad Sokobanja,
opština Sokobanja)113, vidi BANjA.
BERKOVCE, 1455. = PERKOVICA, 1466. = PIRKOVCE,
6YUOMLJ PRåGD V 3LUNRYDF RSãWLQD 6YUOMLJ 114 MH RMN þLMD VH
SUYD]DEHOHåHQDJUDILMDPRåHSURWXPDþLWLRG 1) l.i. Berk(o)115 + ov +
ce; SUHGQMHJ þODQD GYRVORåQRJ LPHQD -XVWLQLMDQRYRJ
kastelaJ'9( #) u oblastiA)#/%#+ (A))#+)116 koji je
104
EbFbLII (NRULãüHQR, 283-284).
105
RG, str. 74-81.
106
<B;KVWU
107
LH, str. 114.
108
<B<KVWU Miscellanea 2, 1466., str. 44, napomena 150
109
<B<KVWU=_f-32, str. 80, 102.
110
<B<KVWUMiscellanea 2, 1466., str.31.
111
<B<KVWUB;BVWU
112
<B<KVWUMiscellanea 2, 1466., str. 20.
113
<B<KVWU
114
<B<KVWUMiscellanea 2, 1466., str. 44.
115
JEBKVWU Berko).
116
;B3I, str. 62.
nastao od slat. berc (rum. berka) „EUHJ JODYLFD EUGD EUHåXOMDN”117

]DGQML þODQ # navedenog GYRVORåQRJ LPHQD YHURYDWQR MH QDVWDR
prema imenu grada ¥# u Eubeji, na Atosu i u Makedoniji, na
SRGQRåMX2OLPSD 118 + ov + ce.
'UXJD ]DEHOHåHQD JUDILMD QDYHGHQRJ RMNRQLPD PRåH VH
SURWXPDþLWL RG 1) l.i. Perk(o)119 RY LFD WUDþNRJ LPHQD ERJD
$J'7 (dativ) < ie. *perkwo- = lat. quercus „hrast”, koga valja
uporediti sa stlitv. perk(unas) „bog nevremena, sevanja” kome je
SRVYHüHQ KUDVW 2YR WXPDþHQMH VH SRWNUHSOMXMH LPHQRP PHVWD
$J'starog imena Trakije, $J'Ë- JUDG L]PHÿX Abidosa i
Lampsake. Uporedi poštovanje svetog hrasta u Dodoni.)120 + ov + ica.
BLIVANAC, 1530-35. = BLIVANOVEC, 1560. =
BLIVANAC, 1586. (Krivina = bivše s. Bljuvanovac, danas s.
Veljkovo, opština Negotin)121 od lat. bilium (gen.pl.) < lat. bilis
„åXþ”122 s disimilacijom i-i > o-i i konsonantskim u(=v) odakle
SRWLþHRVQRYDbliv- DQDF XSRUVORYSDUDOHOXRMNä8ý.29&(
BURUDINO, 1455. = BURDIN, 1478-81. = BURUDINO,
1560. (Svrljig = s. Burdimo, opština Svrljig)123 je kontinuanta imena
Justinijanovog kastela #½' 7%J+, koji je bio podignut u okolini
grada 9A)#/%#+ (9A))#+)124þLMDVORåHQLFDSRWLþHRGRSãWHURP
osnove burd- (bord-) germanskoga porekla125 „SRWOHXãLFD NXüHUDN
117
LLI, fasc. I, str. 115 (berc)
118
GH, str. 218 ( ¥#); DTG BE XVIII 1, str. 30. Uporedi ime boga „Zeus”
XVDPRWUDþNRPQDWSLVXSUHGQMLþODQWUDþNLKGYRVORåQLKOLDini-bales, J- +,
- !-+, - J#+, Dini-Lanis, Dini-nithus, odnosno –bithus, Dini-/tra/lis ili
hipokoristike J+, Dines, /+, +, #.
119
JEBKVWU I_jdh
120
121
<B<KVWU=?F-32, str. 81, 106.
122
LH, str. 146; BS II, str. 98 (baran). Uporedi ime ovci i kozi, birova i birka
„åXWD” s osnovom bir- od osnove bil- <lat. billis µåXþ¶prelaz l > r ukazuje na jedan
rumunski dijalekat u kome je postojao rotacizam. Vidi BS II, str. 99 (birka i birova).
123
<B<Kstr. 82, 136; Miscellanea 2, 1466., str. 161.
124
;B3I, str. 63, napomena 144a „Tomaschek, Die alten Thraker II 2, 61 rastavlja
na #/' -#%J+ SUHWSRVWDYOMDMXüL GD GUXJL GHR RYH WUDþNH VORåHQLFH op, ap ]QDþL
µYRGD¶$NRMHWDNRRQGDNDVWHOWUHEDWUDåLWLQDQHNRMUHþLFLLOLNUDMNDNYDL]YRUD”.
125
;?JI, str. 68. 91.
koliba, zemunica”126 + ino (upor. kastel #/' ±, oblast

Remizijane127, kastel #/' ¬%' kod Filipopolisa /Plovdiv,
Bugarska/ u Trakiji128, kastel Burdigalense SURWXPDþHQ NDR „grad
Gala” = grad Bordo, Francuska129) + 7%J+WUDþop, ap „voda, potok,
izvor” > vl. DS „voda” (upor. Justinijanov kastel 9))7%J+ u
Makedoniji, J/'?#%J+ u Iliriji130)131.
VIDIN, 1455., 1560. (Vidin = grad Vidin, Mihajlovgradski
okrug, Bugarska)132 je ojkonim izveden, po mišljenju Iv. Šišmanova,
od slov. E\GLQ D ]EOLåDYDQMHP V JODJRORP EG´WL sa obrazovala
JUþNR-turska forma E¨GüQ¨ NRMD MH GDOD NRQDþQX JUDILMX 9LGLQ .
-LUHþHN ]D LPH 9LGLQ SUHWSRVtavlja da je od forme E\GLQ koja je
nastala usled glasovnih promena slov. jezika od Bononia.133 St.
Mladenov izvodi grafiju od stbug. E¨GuQ¨ < Bodonia < kelt. Bononia
usled disimilacije n – n > d – n, a St. Romanski izvodi Vidin <
E¨GüQ¨ < Budinia < Bodonia (disimilacijom n – n > d – n) <
Bononia.13490LNRYVPDWUDGDMHGDQDãQMHLPH9LGLQJUþNLL]JRYRU
stbug. forme E\GLQ¨ < lat. Bononia, dok Vl. Georgijev smatra da je
ime Vidin nastalo od stbug. forme *E¨GüQ§ koja predstavlja
pozajmicu od kasnolat. (prarumunsko) %XGÌQLD, koja s disimilacijom
n – n > d – n predstavlja pravilnu izmenu kelt. Bononia u lokalnom
kasnolatinskom dijalektu.135 Jedno sasvim novo mišljenje, u vezi s
LPHQRP9LGLQL]QHRMH99tORYSRNRMHPVHVUHGQMRYHNRYQDIRUPD
126
Rekognosciranjem terena u ataru s. Burdima ubicirali smo ruine omanje
kvadratne kule koju meštani nazivaju Crkvište ili Martina crkva, po imenu neke babe
Marte – FUNYDUNH NRMD MH NDåX RWNULOD RYR VYHWR PHVWR 3URPHU RYRJ GRLVWD PDORJ
XWYUÿHQMD MH X YDQMVNRP RSVHJX X 17 m, materijal je netesani kamen utopljen u
negašeQRP NUHþQRP PDOWHUX -XJRLVWRþQR RG RYH UXLQH QHNLK -600 m, nalazi se
PRþYDUD RGQRVQR EDUXãWLQD X RSVHJX QHNLK X 60 m, a na oko 2000 m od sela
Burdima nalazi se selo Izvor (Burd-opes = Burdimo + Izvor).
127
<B3I, str. 64.
128
Filipopolis = Filipov grad (Filip je otac Aleksandra Makedonskog) se ranije
]YDRQDWUDþPulpudeva = Plovdiv prozvan od Slovena.
129
AD3I, str. 80.
130
SP, str. 60.
131
BS VII-VIII, str. 37 (BURDIMO)
132
<B<KVWU”
133
I;G?VWUB;VWU
134
BK;KVWU-494; B;?VWUB>D=VWU-656.
135
IAVWU<;?VWU
E¨GüQ§ QH YH]XMH V DQWLþNLP LPHQRP Bononia, YHü MH QDVWDOD RG
slov. EDG¨Q, EDG¨Q§ „GUYHQL VXGRYL V FLOLQGULþQRP IRUPRP NDFH
EDþYH”SUHWSRVWDYOMDMXüLGDGRODVNRPQD%DONDQ6ORYHQLQLVXLPDOLX
VYRP MH]LNX UHþ ]D NXOH NRMH VX ELOH QDMXSHþDWOMLYLMH X ]LGLQDPD
UDQRYL]DQWLMVNH %RQRQLMH D NRMH VX LP SR IRUPL OLþLOH Qa drvene
VXGRYH 9 9tORY YUãL XSRUHÿHQMH LPHQD V E¨GLQR, sada s. Badino
kao da je dubletna forma za ime E¨GüQ§).1368VYRPRSVHåQRPUDGX
01LNRORYDXRVQRYLLPHQDJUDGD9LGLQQDOD]LWUDþNRLPH PandIn
/ *Bandún „PRþYDUQR ]HPOMLãWH EODWQMDYR PHVWR JUDd postavljen na
blatištu (Blatnograd)” gde iznosi mnoga imena kastela iz
NDVQRDQWLþNRJLUDQRYL]DQWLMVNRJSHULRGDNRMLVXVHQDOD]LOLQHGDOHNR
LOLQDVDPRMREDOL'XQDYD1MHQDUDVSUDYDVHXNUDWNRPRåHSULND]DWL
QD VOHGHüL QDþLQ WUDþ *PandIn / *Bandún > stbug. *ERXGüQ¨
*E®GüQ¨ > *E¨GüQ§ > *EGüQ > *EGLQ!JUþ ?+ > novobug.
Vidin.137
GAJTANINO, 1560. (Polomje)138 od l.i. Gajtan < lat.
gaitan(um) „pas, pojas” (Du Cange nalazi g a i t a n u m kod Marcela
(PSLULND RGDNOHXSUHQRVQRP]QDþHQMXPRåHbiti „(zemaljski) pojas,
zona” LQR 3 6NRN SUHWSRVWDYOMD GD MH UHþ gaytan „tkanje (širit) za
ukras haljine” balkanski turcizam nepoznatog porekla (?) iz oblasti
nošnje (upor. rum. gaitan, cinc. gaitane, alb. i bug. gaitan, srp. gajtan,
QRYRJUþ A-9)GRãODSUHNRJUþNRJDL]LWDOLMDQVNRJDSULGgaetano
od imena grada Gaeta.
GAJTANCI, 1454-79. = GAJTANCE, 1560. (Zagorje = s.
Gajtanci, Mihajlovgradski okrug, Bugarska)139 RG SRURGLþQRJ
QDGLPND *DMWDQFL XSRU ,YNRYFL .DOSDþNRYFL /DSOMLQFL 0LãLQFL
itd.) < l.i. Gajtan (vidi ojk. GAJTANINO).
Gorne i Dolne MIREVA, 1455. = Gorne MIREVO, 1466.
(Klivje) = Gorne MIREVO, 1454-79. = Gorne i Dolne MIROVA,
1560. (Crna Reka = s. Mirovo, opština Boljevac)140 je ojk. izveden od
slov. mir „zid” < lat. murus „zid” s pojDYRP SULODJRÿDYDQMD
romanskog u > y > i do kraja XI veka (upor. ojk. Mirjevo, 1467.,
136
BBK;VWU-137.
137
D<ABVWU-92.
138
<B;KVWU
139
<B<KVWUB;BVWU
140
<B<KVWU Miscellanea VWUB;BVWU
REODVWäGUHORLPDQDVWLU0LUOMHYRREODVW5DYDQLFDX.DGLOXNX
%UDQLþHYR141, naselje Mirijevo u Beogradu, top. Mira koji se odnosi na
ruševine rimskog Fulfinija i top. 0LULQH ]D VWDURKULãüDQVNL NRPSOHNV
iz VI veka nedaleko od rimskih ruševina, onda top. Miri /Na Mireh/ u
-XUDQGYRUX 0HULãüH L 0LUDF SRG .UDVRP WH WRS 0HULãüD
severozapadno od Stare Baške142, a od srpske paralele upor. ojk. Zidna
1455., nahija Svrljig, ojk. Zidanik 1455., 1483., nahija Zagorje, ojk.
Zastine 1455., 1483., 1560., nahija Crna Reka, itd.) + eva (-evo, -
RYD 'D X YLãH JUDILMD QDYHGHQL RMN 0LURYR SRWLþH RG mir < lat.
murus „zid” SRVUHGQR QDP SRWYUÿXMX QDYRGL 6WHYDQD 0DþDMD NDGD
QDEUDMDMXüLUHGRPXWYUÿHQMDQDSRGUXþMX&UQRUHþNRJRNUXJDL]QRVL
„80LURYXXEUGX=DEUHåXUD]YDOLQHþRYHþLMHJERMDYLVRNH”, a potom
kada govori o monolitnim kamenim blokovima sa grubim šiljkovima
XYLVSRVWDYOMHQLPXMHGQDNRPUD]PDNXNUXåQRUD]PHãWHQLPVGYD-tri
YHüDNDPHQDEORNDXVUHGLQLVORåHQDãWRQDVSRGVHüDQDStonehenge
(6W RXQKHQGå) u Engleskoj, napominje da je „Najznamenitiji ...bio
ispod Rtnja do sela Mirova...”.143
Gorni LOM, 1455., 1560. (Polomje = s. Gorni Lom,
Mihajlovgradski okrug)144 je nastao metatezom likvida od imena
DQWLþNRJNDVWHOD Almus i promenom lat. (romanskog) a > slovensko o,
pojava koja je bila završena do kraja VIII veka (upor. hidr. Almo kod
Rima).145
GURGUSEVEC, 1455. = GURGUŠEVCE, 1560. (Timok =
JUDG *XUJXVRYDF GDQDV .QMDåHYDF 146 od slat. gurgus „dolinica,
YUWDþD SORGQD ]LUDWQD ]HPOMD”147 + ev + ec (-ce) („zemlja ili skup
zemalja dobre vrste, koja je naplavljena od bregova sa svih strana
141
BT, str. 169, 187.
142
IT, str. 66-67, 69, 75, 79.
143
=eZkgbd KM> VWU 3ULOLNRP UHNRJQRVFLUDQMD WHUHQD X DWDUX V
Mirova ubicirali smo razvaline „8 0LURYX QD EUGX =DEUHåX” koje navodi Stevan
0DþDM5HþQLN6$18VWU PLU2) nalazimo „Grad opasuju starodavni miri”; IT,
str. 77. nalazimo Ä6HYHUR]DSDGQRRG/RSDUDQDUWX=,',1(QDOD]HVHRVWDFLDQWLþNH
...arhitekture na koji se lokalitet odnosi ime MIRINICE” i na str. 79. nalazimo
„...1070. navode se dva imena za isti lokalitet... ‘a castro latine MURULA vocitato,
sclauonice STENICE‘ ” QDORNDOLWHWXDQWLþNH2UWRSOH
144
<B<Kstr. 89, 113.
145
LH, str. 73.
146
<B<KVWU
147
(5,VWU =j-=jd-).
djelovanjem vode, zove se... na Krku, dolac... Za ovakav teren postoji

na Krku i lat. termin gurgus”148) koji je verujemo postao predium
LVOXåHQLKOHJLRQDUD cohors I Montanorum, cohors I Tracum Siriaca i
cohors II Aurelia Dardanorum)149L]REOLåQMHJNDVWHODTimacum Minus
( Timagon, ,K#3Ë)150 ili od lat.gurgus(tium) „kanaba = konoba,
NUþPLFD NROLED”151 + ev + ec (-ce) kojih je svakako moralo biti uz
kastel Timacum Minus, kao što ih je bilo pored mnogih kastela širom
rimskog carstva.152 6DWHUHQDLVWRþQH6UELMHRVLPQDYHGHQRJRMNRQLPD
s osnovom g u r g u s, donosimo još top. Gurgumeu < gurgu(s) +
meu(s) „moja zemlja” u ataru s. Halova, top. Gurgul < gurgu(s) + l(ui)
„njegova zemlja” i hidr. Ogašu Gurgului < ogašu gurgu(s) + lui
„potok njegove zemlje” X DWDUX V .ULYHOMD D VD LVWRþQRMDGUDQVNH
REDOH NRMD MH XYHOLNR WRSRQRPDVWLþNL YHü REUDÿHQD GRQRVLPR
nekoliko naPD SRWNUHSOMXMXüLK SULPHUD L] XIV veka, sa ostrva Krka:
apud g u r g u m de Gamayla (1318.), g u r g e l u s Favilus (1326.),
g u r g u s Favilus (1350.), g u r g u s de Coltelo (1398.) i g u r gus
de Fane (1398.)153 (upor. Grkmork < g/u/rgu Marc/u/154,
Grdimankanj < gurgus de Menkonja /augmentativ na –onja od Menco
< Dominicus/ *XUGLü gurgite /disimilacija g - g sa velarnim
izgovorom > g - d, -it < Lü/, Skurda <*ex-gurgitare, itd.155).
G. MUSNIK, 1530-35. = Gorne MUSNIK, 1560. = G.
MUSNIK, 1586. (Krivina = top. Masnik, atar s. Trnavca*, opština
=DMHþDU 156 od osnove mus-/muš- „mazga, magarac” iz
pretpostavljenog balkansko-lat. primitivuma *muscus XSRU WUãü-tal.
mus, furl. muss m. prema f. musse, mlet. muso „magarac, osao,
148
SRJ, str. 80.
149
JZa\blZd XXIV , 6, str. 82-83; RG, str. 123: „U ranocarsko doba, sve do
Hadrijana, vojnici VX SUL RWSXãWDZX L] OHJLMH QDMþHãüH GRELMDOL ]HPTLãQH SDUFHOH QD
teritoriji rimskih kolonija... ”.
150
<B3I, str. 64-65, napomena 149.
151
LH. str. 460 (gurgustium).
152
JZa\blZdXXIV, 6, str. 84: „7RVXXJODYQRP]DQDWOLMHLWUJRYFLNRMLVXþHVWR
ostajali kaRVWDQRYQLFLQDVHOMDNRMHVHYUHPHQRPIRUPLUDRNRWYUÿDYH.”; RG,
str. 93: „Naselje pored vojnog logora u Ravni je imao karakter k a n a b a, u kojima su
YHOLNLSURFHQDWVWDQRYQLãWYDþLQLOLLVOXåHQLYRMQLFLLQMLKRYHSRURGLFH´
153
AD3II, str. 74-75.
154
IT, str. 71.
155
ER I, str. 598 ( Gr-/Grk-).
156
<B<K=?F-32, str. 81, 106.
asinus” LVWURþDNDY muš, m. „osao asinus”, prema f. muša „oslica,

magarica, asina”, crnogorski uzvik musj, musjo, koji se koristi
prilikom dozivanja magaraca ima veze s alb. mushk m. „mazga”
prema f. mushkë, odakle cinc. musça „mazga” i rum. musçoiu i s lat.
PÌOXV, koje je nastalo iz *muslus)157 + nik, što bismo preveli kao
„magarnik, mazgarnik” (upor. slovenske paralele, top. Ovnarnik,
Šiljegarnik, Kravarnik, Konjarnik, Mazgarnik itd.) i slov. prid. gornje.
Dalja veza osnove mus-/muš- c maloazijskim etnikom /)#¨ je vrlo
verovatno, po mišljenju P. Skoka, jer su oni prema Anakreontu
pronašli !+²7%'°+%%#/+,a prema Meillet-Ernoutu
*muscus iPÌOXV PHGLWHUDQVNHVXUHþLNDRL asinus „osao, magarac”.158
Dolne LOM, 1455. = Dolni LOM, 1560. (Polomje = s. Dolni
Lom, Mihajlovgradski okrug)159 je nastao metatezom likvida od imena
DQWLþNRJNDVWHODAlmus < lat. almus „rodan, plodan” i promenom lat.
(romanskog) a > slovensko o (upor. hidr. Almo kod Rima).160
DOLNE MUSNIK, selište 1560. (Krivina)161, vidi G. Musnik.
=$-(ý$5, 1466 &UQD 5HND JUDG =DMHþDU 162 je
naselje u kome su, po uverenju Dušanke BoMDQLü åLYHOL YRMQXFL L
PDUWRORVL PQRJR UDQLMH RG SRSLVD JRGLQH ]ERJ ]QDþDMQRJ
strateškog prelaza na Timoku u daljnjim osvajanjima prema
Beogradu.163 1DYHGHQL RMN MH SRWRP ]DEHOHåHQ X SXWRSLVX (YOLMH
ýHOHELMH JRGLQH V JUDILMRP 6DPD ýDMLU164, a u izveštaju
DXVWULMVNRJ SRWSRUXþQLND )UDQFD .VDYHUD 3RNRUQRJ JRGLQH
]DEHOHåHQ MH V JUDILMRP Saicsar.165 8 'DQLFL 9 6W .DUDGåLüD
godine iznet je podatak da „na utoku velikoga i maloga Timoka imaju
]LGLQH =DMHþDU”166 JGH VH QDOD]L GHOLPLþQR LVWUDåHQR DQWLþNR
157
ER II, str. 490 (muš).
158
ER II, str. 490 (muš).
159
<B<KVWU
160
LH, str. 73 (almus).
161
<B<KVWU
162
<B<KVWUMiscellanea 2, 1466., str. 38, napomena=?FVWU
JGH VH L]QRVL SRGDWDN GD MH =DMHþDU SULSDGDR FDUVNRM KDVRYLQL NRMD VH VDVWRMDOD„iz
VWDQRYQLãWYDVDVWDWXVRPILOXUGåLMDNRMLMHXNLQXWXSUDYRJRGLQH”.
163
=?FVWU
164
Putopis II, str. 106.
165
Kihf_gbdKD:LXXXII, str. 40, 42.
166
=KHKVWU
XWYUÿHQMH167 koje se spominje, u turskom popisnom defteru 1560.

godine, kao selo pod imenom Kostol168 < lat. castellum „XWYUÿHQMH”
(1827.), valja smatrati da su u dubokoj prošlosti bili jedno naselje, pod
imenom *Castel Saetar, koje se tokom vekova razdelilo na dva imena
dvaju posebnih naselja (upor. Justinijanov #E' 7%J+ þLMH VH LPH
razdelilo u ime sela Burdimo i Izvor, opština Svrljig). Na temeljima
DQWLþNRJ NDVWHOD L]JUDÿHQR MH YHURYDWQR X YUHPH -XVWLQLMDQRYH
obnove limesa u VI veku, ranovizantijVND WYUÿDYD169 koja je krajem
XI LSRþHWNRPXIIYHNDELODXNOMXþHQDXVLVWHPXWYUÿHQMD]DRGEUDQX
WHPH1LãDLSRGXQDYVNRJ%UDQLþHYD170 RGQDYDOH3HþHQHJD.XPDQDL
Uza.171 .RQWLQXLWHW QDVHOMD VYDNDNR SRVWRML D LPH =DMHþDU PRåHPR
izvesti od vlat. saettarius „strelac” (vlat. saetta „strela”)172 : lat.
sagittarius (lat. sagitta „strela”)173 (upor. slov. paralelu s. Strelac,
opština Babušnica, Srbija) s promenom s > z (upor. Slap > Zlap,
Zlapija itd.)174 i W!þ NDRQSUDQWLþNDRatiaria > današnji Arþar pod
uticajem izgovora srednjovekovnih vidinskih Vlaha.
KARBINCE, 1455, 1466. (Belgrad), 1530-35, 1560.
(Polomje), 1586. (Krivina = s. Karbinci, Mihajlovgradski okrug,
167
=eZkgbdKM>VWU
168
:GKVWU„1DXãüX'XERNRJSRWRNDX7LPRNNRG=DMHþDUDQDORNDOLWHWX
.RVWRO QDOD]L VH ULPVNL NDVWHO þHWYUWDVWRJ REOLND GLPHQ]LMH K P VD þHWLUL
okrugle ugaone kule.”
169
KlZjbgZjVIII 1-2, str. 21-:GKVWU„.DVWHOMHPRåGDLYL]DQWLMVNL”.
170
B< VWU napomena 2: „U XII YHNX SRVHEQX WHPX VDþLQMDYDOD MH SUHPD
+RQLMDWX REODVW %HRJUDGD L %UDQLþHYD D SUHPD .LQDPX REODVW %UDQLþHYD L 1LãD
Njen duks je bio Andronik Komnen, docniji car.”.
171
-RYDQ6NLOLFDXVYRPGHOX.UDWND,VWRULMDVSRPLQMHXSDGH3HþHQHJDLX0H]LMX
1026, 1034/36. itd. Mihajlo Psel, u svom delu Hronografija, nas obaveštava o
XSDGLPD 3HþHQHJD X VDYH]QLãWYX VD 8]LPD JRGLQH 0LKDMOR $WDOLMDW QDV
obaveštava o prela]X 3HþHQHJD SUHNR 'XQDYD L R XSDGLPD 8]D JRGLQH
Arhiepiskop Teofilakt Ohridski nas posredno obaveštava o upadima Kumana u oblast
Vidinske episkopije 1094. godine. Ana Komnen u svom delu Aleksijada spominje
veoma pouzdano upad Kumana u oblast dDQDãQMH 7LPRþNH NUDMLQH 1LüLIRU
9ULMHQLMHWDNRÿHQDVREDYHãWDYDRXSDGX3HþHQHJDVYHGR1LãDDSRWRPGR6NRSOMD
JRGLQH-RYDQ=RQDUDXVYRMRM,VWRULMLR8]LPDSRVUHGQRVSRPLQMHL3HþHQHJH
6NLOLþLQQDVWDYOMDþGRQRVLSRGDWNHGDMHJRGLQH ceo narod Uza prešao Dunav i
LVSXQLR þLWDYX UDYQLFX RNR 'XQDYD LWG 2 VYHPX L]QHWRP YLGL 9L]DQWLMVNL L]YRUL ]D
istoriju naroda Jugoslavije III, Beograd 1966.
172
PHPR, str. 1280 (saetta).
173
LH, str. 942 (sagitta, sagittarius).
174
TR, str. 58.
Bugarska)175 od lat. carb(o) „XJOMHQ üXPXU”176 + in + ce (upor. s.

Karbinci, opština Štip, Makedonija).
KOSTOL, 1560. (Crna Reka = top. Kostol i hidr. Kostolac, atar
JUDGD=DMHþDUD 177 od slov. kostol < lat. castellum „NXODXWYUÿHQMH”.
KOTLUJEVAC GUXJR LPH =/2.8û$1 -35. =
.27/8-(9$& .ULYLQD V =ORNXüDQH RSãWLQD
Negotin)178 od balto-slovenskHUHþL VWSUXV catils, lat. katilas) koji je
SRPLãOMHQMX.LSDUVNRJSRVXÿHQLFDL]JRW *katils (gen. pl. NDWLO), a
ovo od lat. deminutivaFDW¯OOXV „]GMHOLFDSOLWNDLãLURNDþLQLMLFD”179 <
lat. FW¯QXV „SOLWND]GMHODSOLWNDLãLURNDþLQLMD”180, PHÿXWLPPLšljenje
Kiparskog pobijaju Meillet L0ODGHQRYDNFHQDWUHþLNRW§O\ ne govori
X SULORJ SRVXÿHQLFH L] JRWVNRJ NRML L]QRVH GD MH UHþ GLUHNWQR
SRVXÿHQD RG ODW GHPLQXWLYD FDW¯OOXV, koja se poklapa u pogledu
DNFHQWD VD VYHVORYHQVNRP UHþMX181. Mora se uzeti da je, po mišljenju
Skoka, got. *katils SRVXÿHQR L] EDONDQVNRJ ODWLQLWHWD RGDNOH VX L
Sloveni mogli posuditi u V veku *NRW§O\ na dunavskom limesu182 +
uj + ev + ac.183'UXJLQD]LYRYRJRMNNRMLVH]DGUåDRGRGDQDVSRWLþH
od slov. zlòkuüDQ„onaj koji je iz porodice koja nema ugleda, o kojoj
YODGD UÿDYR PLãOMHQMH” (upor. nadimke i prezimena ZlòkuüD L
ZlòkuüDQ 184
KRNATOVCE, 1560, (Timok)185 od lat. coronat(us)
„RYHQþDQLNUXQLVDQL” (upor. ostrvo Kornat i s. Kornati u Dalmaciji) +
ov + ce.
KUTLOVCE, 1455. (? = bivše s. Goljama Kutlovica,
Mihajlovgradski okrug)186 od slov. gen. sing. kutl(a) m. „posuda za
vodu” LWG NRMD MH SRVXÿHQLFD L] EDONDQVNRJ ODWLQLWHWD cotylus JUþ
175
<B<KVWU, 112; Miscellanea 2, 1466, str. 58, napomena=?F-32,
str. 81, 108.
176
LH, str. 167 (carbo).
177
<B<KVWU
178
<b\kVWU=?F-32, str. 81, 108.
179
ER II, str. 169. 170 (kòtao).
180
ER II,VWU/+VWU FDW¯QXV /+VWU FDW¯QXs).
181
?IJVWU;?JII, str. 672- dhlèe
182
ER II, str. 169-179 (kòtao).
183
ER III, str. 539 (-uj2); I, str. 496-497 (-ev/-ov); I, str. 4-5 (-/a/c).
184
J_qgbdK:GMVWU
185
<B<KVWU
186
<B<KVWU
#-E#+ egejskoga porekla187 + ov + ce.

KOTLUJOVCE, 1560. (Crna Reka = naselje Kotlujevac grada
ZajHþDUD 188 od slov. gen. sing. kutl(a) m. „posuda za vodu”, itd. koja
MH SRVXÿHQLFD L] EDONDQVNRJ ODWLQLWHWD cotylus < JUþ #-½#+
egejskoga porekla189 + uj + ov + ce.
LOM, 1455. (Vidin) = LOM, 1560. (Polomje = grad Lom,
Mihajlovgradski okrug)190 je kontinuanta imena kastela Almus,
WUDþNRJDSRUHNOD191 (Itin. Ant., Tab. peut., Procop.) nastao metatezom
i promenom lat. (romanskog) a u slovensko o, pojava koja je bila
završena do kraja VIII veka.192
MOKRANjE, 1530-35, 1560, 1586. (Krivina = s. Mokranje,
opština Negotin)193 od lat. ma(lum) grane(um) „šipak” (upor. top.
Mogranjac /< lat. malum graneum/194 3UHOD] SURWRQLþNRJ a > o
završeno je do kraja VIII veka (upor. castellum > Kostol, mašone >
Mošune, plaga > Plogar, itd.)195, dok za kasniji prelaz g > k ima
mnoštvo zabeOHåHQLK SULPHUD XSRU Gallanu > Kolan, Gervasius >
Cheruasius, itd.).196
MUŠADOVCE, 1560. (Zagorje)197 izveden od kolektivuma na
–ad mušad- „magarad, mazgad”198 koji je nastao od osnove mus-/muš-
„mazga, magarac” XSRUWUãü-tal. mus, furl. muss m. prema musse f.,
mlet. muso „magarac, osao, asinus”, LVWURþDNDYVNL muš m. „osao,
asinus” prema muša f. „oslica, magarica, asina”, crnogorski uzvik
musj, musjo koji se koristi prilikom dozivanja magarca ima veze s alb.
mushk m. „mazga” prema mushkë f., odakle cinc. musça „mazga” i
rum. musçoiu m. „mazga” koje je nastalo iz *muslus) iz
187
ER II, str. 248 (kutal); GH, str. 532.
188
<B<KVWU
189
ER II, str. 248 (kutal); GH, str. 532.
190
<B<KVWU
191
IAJ XII 1, str. 35. „WUDþNRLPHUHNH Almus (u Moessia inferior = danas Lom),
ligur. Alma,...”
192
IT, str. 66.
193
<B<KVWU=?F-32, str. 81, 108.
194
IT, str. 78.
195
IT, str. 78.
196
IT, str.AD3II, str. 171.
197
<B<KVWU
198
5MHþQLN-$=8VWU 08â$'
pretpostavljenog balkansko-lat. primitivuma *muscus199 + ov + ce.

Dalja veza osnove mus-/muš- sa maloazijskim etnikom /)#¬ je vrlo
verovatna, po mišljenju Skoka, jer su oni prema Anakreontu pronašli
!+²7%'°+ %%#/+, a prema Meillet-Ernoutu *muscus je
PHGLWHUDQVNDUHþNDRL asinus „osao, magarac”.200
NOVA, 1560. = NOVO, derven 1586. (Fetislam)201 je
kontinuanta imena kastela Novae (Aad Novas, Tab. peut., segm. VII;
Novas, Itin. Anton, 218, 1; /Auxilium/ Novense, Not. dign. or. XLI 23,
34; #+, Procop., De aedif. IV 6; Theop. Simoc. Hist. VIII 3-4, 11;
Theoph. Chron. p. 281)202 od lat. prid. novae „QHRELþQRQRYR” koja se
RGUåDMD YHNRYLPD GR NUDMD XVI YHND D ORFLUD VH QD XãüX ýH]DYH X
Dunav.
OSLJAN, 1455. = OSLAN, 1466. = OŠLjAN, 1560. (Timok =
V 2ãOMDQH RSãWLQD .QMDåHYDF 203 od stslov. RV§O\ (gen. RV§OD)
„magarac, tovar, asinus” upor. ojk. ASNICE)204 + jan (upor. top.
Ošljane, Ošljak, Oslari, itd.)205. U nauci se još vode rasprave o tome
GDOLMHSRVXÿHQLFDna dunavskom limesu, u V ili VI veku nastala od
lat. deminutiva asellus XSRU JUþ GHPLQXWLY °¨)#+) ili od got.
asilus, pre dolaska na dunavski limes.206 Meillet, Lehr-Splawinski i
Mladenov iznose mišljenje, koje prihvata i Skok, da se got. asilus ne
PRåH staviti kao ishodište pre dolaska na Balkan zbog toga što je
PDJDUDF PHGLWHUDQVND EDONDQVND DSHQLQVND åLYRWLQMD WH GDNOH L
VWYDUQLUD]ORJJRYRULGDMHSRVXÿHQLFDL]ODWLQVNRJD207
PETRUS, 1455. = Gorni PETRUS, 1455. = Dolna PETRUŠA,
1466. = Gorna PETRUŠA, 1560. (Timok = s. Petruša i top. Petruša u
ataru istog sela sa starim grobljem gde je, sigurno, bilo smešteno
SUYRELWQRQDVHOMHRSãWLQD.QMDåHYDF 208 od lat. forme kalendarskog l.i.
199
ER II, str. 490 (mùš).
200
ER II, str. 490 (mùš).
201
<B<KVWU=?F-32, str. 104-105.
202
IH:, str. 20-22.
203
<B<KVWUMiscellanea 2, 1466, str. 35, napomena 105.
204
LH, str. 114.
205
IMJ, str. 240-241. Da je s. Ošljana svoj naziv dobilo od slov. òsao < lat. aselus
SRWYUÿXMHLGXEOHWD0DJDUDF]DEUGRVHYHURLVWRþQRQDGRPDNVHOD
206
ER II, str. 569 (osal).
207
?IJVWU
208
<B<KVWU Miscellanea 2, 1466, str. 49, napomena 176.
Petrus < JUþ $;-'#+ „kamen, stena”209 u prve dve grafije starijeg
popisa dok su grafije druga dva, ovde navedena, popisa od rum. l.i.
Petruša f. prema Petrušu m.210 i slov. prid. gornji i dolnja.
PLANA, 1560. (Fetislam = verovatno s. Plavna, opština
Negotin)211 od lat. planus „ravan, zaravnjen” UHþ MH XãOD SUHNR
romanizovanog sloja Vlaha, kao pastirski termin u srpsko-hrvatski
jezik212 (upor. l.i. Plana f.X'DQLþLüHYRP5MHþQLNXL] XIII veka kao
top. Plana „$ PHÿH PX X %RVv QD YUvKv 3ODQH” i još mnogo top. i
KLGU NRML VX QDYHGHQL X 5MHþQLNX -$=8 213 Do današnjeg naziva
Plavna došlo je usled kontaminacije slat. plavus (spominje se u
listinama iz 1420. godine) „planus, ravan, zaravnjen” i lat. planus
RGDNOHVXVH]DGUåDOLVXJODVQLFL -v- i -n-.214
3/8ä,1$, 1455. = Boluzina, 1478- 32/8ä,1$
6YUOMLJ V 3OXåLQD RSãWLQD Svrljig)215 od vlat. pluginum „SOXåLQD
ravnica” (upor. top. Pluginum ]DEHOHåHQ JRGLQH QD 5DEX NRML
danas ima grafiju Plogar,216 D NRML MH SR PLãOMHQMX 3 âLPXQRYLüD
nastao od dalm.-rom. plaga217) < dalm.-rom. plaga <%w
„ravnica” XSRU V 3ODåDQH X 6UELML RG JUþ %w ãWR VHPDQWLþNL
RGJRYDUD OXåLQDVWRM L GDQDV MRã XYHN YHOLNLP GHORP QHREUDÿHQRM
UDYQLFL X NRMRM SOXJ MRã QLMH ]DSOXåLR $ /RPD QDOD]L RVQRYX
navedenog ojkonima u slov. gl. SOXåLWL),218DNRMDVHXGXJRSUXåDLVSRG
GDQDãQMHJ V 3OXåLQH XSor. „5XLãWH VH ]RYH YUK SRWRND 3OXåQLFH X
NQMDåHYDþNRPRNUXJXX6UELML”219 pored koga ne postoji zemlja koja bi
VHPRJODSOXåLWL„orati” *UDILMD%ROX]LQD XNROLNRQLMHVODERL]UDåHQL
209
ER II, str. 649 (Petar2); JEBKVWU I_lZj
210
U s. Halovu ima l. i. PWUXúX m.
211
<B<KVWU
212
HIXI, str. 77.
213
5MHþQLN-$=8VWU
214
LLI, fasc. I-VII, str. 866.
215
<B<KVWU Miscellanea 2, 1478-81, str.125.
216
AD3II,str. 74.
217
IT, str. 78.
218
JZa\blZdXIX 1, str. 85-JGH5DGRVODY5DGHQNRYLüREMDãQMDYD3OXåLQDRG
SOXJ DOL QHãWR NDVQLMH X LVWRP UDGX NDåH„3UHPD WRPH QD]LY 3OXåLQD QH EL PRJDR
imati veze sa legendom koja se plete uz QMHJD L RGUHÿXMH JD YHü EL LPDR GD ]QDþL
KOLIBA KRAJ TORA.”
219
=eZkgbd KM> XLIX, VWU B;B> VWU „Iem`bgkdb ihlhd k e_\_
kljZg_l_q_bak_eZIem`bg_”
JUDILþNL QDJRYHãWDM NRML VH PRåH VYRGLWL QD b-p-t-o-n-y220) je mogla

nastati od slov. bol < lat. vall(is) „dolina” (upor. top. Bol pred
Dioklecijanovom palatom u Splitu koji se 1096. godine još izgovarao
„a Ballo” od lat. vallum „šanac” i ojk. BolQD%UDþXVSUHOD]RPv > b i
a > o poput Kattarum > Kotor i Massarum > Mosor) + slov OXåLQD
„GROLQD V SXQR OXåD” OXåD „lokva, bara; kaljuga, glib, blato”221
gubljenjem suglasnika -l-, dok je u, osamdesetak godina, kasnijem
SRSLVX ]DEHOHåHQD JUDILMD 3ROXåLQD RG VORY SUHG po „ex” + slov.
OXåLQD „GROLQD V SXQR OXåD” (upor. „Vidiš stara solila, sad OXåLQD i
PRþYDUD”222), a tokom vremena u izgovoru lokalnog slovenskog
stanovništva je izostavljen samoglasnik -o- pa je tako došlo do
KRPRQLPLMH UHþL SOXåLQD „UDYQLFD GROLQD V SXQR OXåD” < slat.
pluginum L UHþL SOXåLQD < slov. gl. SOXåLWL „plugom orati” (upor. s.
3OXåDF L 3OXåLQD 6UELMD V 3OXåLQH %L+ V 3OXåLQH &UQD *RUD V
3OXåLQDL3OXåQMH6ORYHQLMD 223
STUPAJNA, 1454-79. (Crna Reka = top. Mali i Veliki Stupanj
NRML VX QD (SãHOYLFRYRM NDUWL L] JRGLQH ]DEHOHåHQL NDR QDVHOMH
Stupin gde se i danas nalazi raskrsnica seoskih puteva i materijalnih
RVWDWDND X DWDUX V 9HOLNRJ ,]YRUD RSãWLQD =DMHþDU 224 od balkansko-
lat. *stapanus koje je, neovisno jedno od drugog, dalo slov. stopan i
rum. stapân „gospodar, glavar pastirske organizacije” (vidi ojk.
STUPANjE).
USTOBANjA, 1466. = Stupanje, 1454-79. (Klivje = Gelvije) =
ISTOPANjE, 1560. (Crna Reka = Stopanja, deo s. Zlota, opština
Bor)225 od balkansko-lat. *stapanus (iliro-WUDþ*stapanus VHPDQWLþNL L
IRQHWVNL VODåH VH VD VDQVNSWVNLP NDX]DWLYRP VWKDS\DPL „þLQL GD
nešto stoji, postavljam”, VWKSDQDP „postavljanje”, sthapatys /upor.
lat. stapýtis „stojati tiho, mirno”) koje je, neovisno jedno od drugog,
dalo slov. stopan (alb. stopánMHSRVXÿHQLFDL]MXåQRVORYHQVNLKMH]LND
i rum. stapân „gospodar, glavar pastirske organizacije” (ono što
VORYHQVNLL]YRUL]RYXþHOQLN 226
220
HIIII, str. 6-7.
221
J_qgbdK:GMstr. 610.
222
5MHþQLN-$=8VWU
223
IMJ, str. 303.
224
B;Bstr. 143.
225
B;Bstr. 133; Miscellanea 2, 1466, str. 37; <B<Kstr. 105.
226
ER III, str. 339 (stòpanin).
FILURDIN XWYUÿHQMH 9LGLQ V )ORUHQWLQ

Mihajlovgradski okrug, Bugarska)227 RG LPHQD DQWLþNRJ NDVWHOD
Florentiana228 þLMD MH RVQRYD L]PHQMHQD ]ERJ WXUVNH RUWRJUDILMH L
ditografije turskih pisara.
ý,%5( 9LGLQ V'ROQLýLEDU0LKDMORYJUDGVNLRNUXJ
Bugarska)229 od imena reke Cibrice u Bugarskoj koje je kontinuanta
DQWLþNRJ KLGURQLPD Kiabros koja se spominje kod Ptolomeja
(...w'#/%#-#/...'7...%#-7 Ptol. III 9,3).230
ý835-$1 ý835,-$1 %HOJUDG ý835(1
3RORPMH VýXSUHQH0LKDMORYJUDGVNLRNUXJ%XJDUVND 231 od
l.i. ýXSULMDQ < lat. l.i. Cyprianus.232
ŠIŠENCE, 1455. = ŠIŠINCE, 1530-35. =ŠIŠENCE, 1560. =
ŠIŠINCE, 1586. (Krivina = s. Šišinci, Mihajlovgradski okrug)233 od
lat. l.i. Sisinnus (gen. Sisinni) < lat. sisania „ljulj, korov” JUþ
w# semitskoga porekla234 (upor. slovensku paralelu, ojk.
SENOVCE, itd.) + ce.
II 3
2MNRQLPD JUþNRJD SRUHNOD QD WHULWRULML 9LGLQVNRJ VDQGåDND

nema mnogo,QLWLVXRQLSULEOLåQRLVWHVWDURVWL*UþNLHOHPHQWLMDYOMDMX
VH NDR ãWR MH WR X L]YRULPD SRVYHGRþHQR MRã X YUHPH -XVWLQLMDQRYH
gradnje kastela (VI vek) u oblasti Akvisa (J3Ë'8/J¨)7) i
Naisopolisa (½%°%± J))±), do u vreme
vizantijskog temata neposredno, pod uticajem crkve, i posredno u
HQNODYDPDVDQDMMDþLPURPDQVNLPXWLFDMHP
*UþNH RVQRYH NRMH VD VLJXUQRãüX QDOD]LPR X REUDÿHQLP
RMNRQLPLPDVXVOHGHüH
227
<B<KVWU
228
IH:VWU
229
<B<KVWU
230
RG, str. 8; =eZkgbdKM> XLV, str. 45 Varoš Cebrus.
231
<B<KVWU Miscellanea 2, 1466, str. 52.
232
AD3II, str. 160 (Cyprianus).
233
<B<KVWU=?F-32, str. 81, 109.
234
HI II, VWU*RGLQHGXEURYDþNLJUDGVNLRFLSRWSLVDOLVXVSRPHQLFX
JGHVHPRJXþLWDWLLRYLSRWSLVL „Signum manu Sisinni...”, „...filius domni Sisinni...”.
U jednoj drugoj povelji sastavljenoj u Dubrovniku 1050-55. godine, ima potpis:
„Signum + manu Marguci cum fratre suo Urasci, filio Sisinni”; GH, str. 392.
$5+$1(/, selište 1455. (Svrljig = nalazilo se uz manastir

Arhangel koji je zabelHåHQ X SRSLVX L] -81. godine, atar s.
Pirkovca, opština Svrljig)235 RG JUþ 9'39 J#+ ÄVWDUHãLQD DQÿHOD
SUYLDQÿHR´GLVLPLODFLMRPg - g > n - g.236
ARGUDOVO, 1530-35. = ARGUDOVO, 1560. =
ARGUDOVO, 1586. (Krivina)237 RG SUYRJ GHOD VORåHQRJ LPHQD
ranovizantijskog kastela 8' /± / (Procop. De aedif. IV 6, 21)
iz oblasti Ad Aquas L]YHGHQ RG JUþ SULG w' /+/ „beo, sjajan,
NUHþRYLWEOLVWDY´238 + rum. prid. ud ÄPRNDU´JUþ¾ 7' „voda”239 +
ovo što govori da je ovo naselje bilo pokraj neke bele, blistave vode.
Gorne i Dolne POPOVICE, 1560. = G. i D. POPOVICA,
1586. (Krivina)240 od slov. popovicaÄåHQDSRSRYDSRSDGLMDSRSRYD
NüL åHQD NRMD YUãL VOXåEX SRSRYVNX NDR SRS´241 od slov. pop
ÄVYHãWHQLNULPVNHLJUþNHFUNYH´ XSRUPQRãWYRRMNRQLPDQDWHULWRULML
JugoslDYLMHRQGDSUH]3RSRYLü3RSDGLüLWG JUþ%%r+.242
Dolne METEVNICE, 1560. (Crna Reka = s. Metovnica,
opština Bor)243 od slov. mètev Ä]HPOMLãWH LPDQMH SRVHG RELþQR X]
NXüX ]HPOMLãWHNRMHSULSDGDQHNRPVHOXPHVWXREODVWLGHRQHþLMHJ
zemljišta kojL VH REUDÿXMH ]DEUDQ XWULQD OHGLQD QD NRMRM VH RELþQR
QDSDVDVWRNDSDãQMDN´JUþJ-#3Ä]DMHGQLFD]DMHGQLþNRLPDQMH´
+ nice i slov. prid. dolnje.244
'56MNIK '501,. '5T01,.
(Timok = s. Drvnik, opština .QMDåHYDF)245 RG JUþ '½(#) „šuma,
ãXPLFD RJUDÿHQD SULYDWQD VYRMLQD ´246 + nik (upor. ojk.
9T/ý,'5T0
'560;. '501,. '5T0/Y.
235
<B<KVWUMiscellanea, 2, 1478-81., str. 140.
236
JEBKVWU
237
<B<KVWU=?F-32, str. 81, 108.
238
IH:VWU
239
GH, str. 948.
240
<B<KVWU=?F-32, str. 107, 108.
241
5MHþQLN-$=8VWU
242
ER III, str. 8-9 (pop).
243
<B<KVWU
244
J_qgbdK:GMVWU fèl_\1 VWU fèl_o *+VWU
245
str. 72, 129; Miscellanea 2, 1466, str. 31, napomena 83.
246
IT, str. 69.
(Crna Reka)247 RG JUþ '½(# ÄãXPD ãXPLFD RJUDÿHQD SULYDWQD

svojina)” + jak (-nik, -OMDN XSRURMN9T/ý,'5T0
ZUNIK, 1455. 7LPRN V *RUQMH L 'RQMH =XQLþH RSãWLQD
.QMDåHYDF 248 od stslov. ]RXQLFD „pojas” (Danilo II,äLYRWLNUDOMHYDL
arhiepiskopa srpskih, XII-XIVYHN JUþ7¨-).249
ISKUMNA, 1455. = SKUMNA, 1466. (Belgrad) = ISKUMLA,
1560. (Vidin) = ISKUMNA, 1560. (Polomje = s. Skomlja,
Mihajlovgradski okrug, Bugarska)250 od slov. prid. Skumna < skumen
ÄPODGR RG åLYRWLQMD´ < JUþ )½#+ (upor. VNXPQ§Q\ / VNLP§Q¨ <
JUþ)/¬#ÄPODGRRGåLYRWLQMDcatulus” /. Ä1HLPDWvVNXPHQvVv
,vYRPvSRåLURYDWL´ 251
KALUGER, 1560. (Zagorje = danas s. Granitovo,
Mihajlovgradski okrug, Bugarska)252 od rum. kaluger ÄNDOXÿHU´JUþ
±+ÄþDVWDQ´ '# „starac”.253
KALUGEROVCE, selište 1560. (Vidin = top. Kaluger, atar. S.
Mali Izvor, Mihajlovgradski okrug, Bugarska)254, vidi ojk.
KALUGER + ov + ce.
KRELUŠTE &5.9,â7( ý(5.9,â7(
1560. (Crna Reka)255 od slov. crkvište „mesto gde je bila crkva ili gde
su još zidine od crkve” kada je bilo postavljeno naselje („Na crvYLšte
YDUvYDULQR8FUvNYLšte krvVWRYR´RGXIV veka u srednjovekovnim
SRYHOMDPDÄ,PDYODãNRELMHORFUNYLãWHÿHMHYODãNDERJRPROMDELOD´
u narodnoj pesmi)256 < stsrp. FU§N§u, FU§NYu < praslov. V§UNX, gen.
V§UNY· < germ. *NLULNÀ (odakle nem. Kirche JUþ/'„(dom)
Gospodnji”.257
MANASTIRICE 0$1$67,5ý,&$ 1466. =

247
<B<KVWU
248
249
A[hjgbdXLIV 3, (str. 147) 4, (str. 54).
250
251
5MHþQLN-$=8VWU
252
<B<KVWU
253
E_dkbdhgVWU
254
<B<KVWU
255
<B<KVWU0LVFHOODQHDVWU.RG'%RMDQLü Krelušte je
pogrešno identifikovano kao s. Grlište.
256
5MHþQLN-$=8VWU
257
HI XI, str. 4.
MANASTIRICE, 1483. = MANASTIRIŠNICE, 1560. (Timok)258 od

VORYPDQDVWLUJUþ#)-'#„samostan”259 + ice.
MANASTIRIŠTE, 1530-35, 1560, 1586. (Fetislam = s.
Manastirica, opština Kladovo)260 od slov. manastirište „mesto gde se
nalaze ruševine manastiUD´JUþ#)-'# „samostan”.261
POPOVICA, 1530-35. = POPOVICE, 1560. = POPOVICA,
1586. (Fetislam = s. Popovica, opština Negotin)262 od slov. popovica
„popadija” < popÄVYHãWHQLNULPVNHLJUþNHFUNYH´ 9XNXIII vek) +
LFD 9HüLQD VODYLãWD VPDWUD VYHVORY pop SRVXÿHQLFRP L] VWYQHP D
PDQMLQDRGJUþ%%r+DOLRWRPHRGOXþXMHUXPSRS, vokativ popo,
NRMHVHPRåHWXPDþLWLVDDPRL]JUþ%%r+263 (upor. Top. Popadija u
ataru s. Popovice).
PROTOPOPINCE, 1455, 1466. (Belgrad) = Gorne i Dolne
PROTOPOPINCE, 1560. (Polomje = s. Protopopinci, Mihajlovgradski
okrug, Bugarska)264 od slov. protopop JUþ%'7-#%%r+ JUþ
%'7-#ÄSUYL´JUþ%%r+ „pop”265 + in + ce i prid. gornje i dolnje
XSRUV3URWRSRSLQFL6UELMDSUH]3URWRSRSYLü3URWRSRSLü
SIDRO, selište 1455. (Belgrad ?)266 RG QDXWLþNRJ WHUPLQD
VLG§URVJUþ)¬ J'#() < )¬ '#+ÄJYRåÿH´267ãWRPRåGDJRYRUL
RHNVSORDWDFLMLJYRåÿD
ý8%(51,&(, 1478- ý8%(51,&( PRåH VH þLWDWL L
ý8%5,1,&$ ý8%5(1,&$ ý83(51,&$ VHOLãWH
ý,%5,&( 6YUOMLJ 268 od slov. fitonima þXEHU þXEUvþXEDU
JUþK½'#+ „satureia hortensis” (XSRU3UH]LPHýXEHU 269 + nice.
ý8%5$ 98.ý(9$, 1530-35, 1560, 1586. (Fetislam)270 od
slov. fitonima þXEUD „satureia hortensis´JUþK½'#+ i slov. prid.
258
<B<KVWU Miscellanea 2, 1466, str. 33.
259
E_dkbdhgVWU PDQDVWLU
260
<B<KVWU=?F-32, str. 78, 105.
261
E_dkbdhgVWU manastir).
262
<B<KVWU=?F-32, str. 78, 102.
263
ER III, str. 8-9 (pop).
264
<B<KVWU73, 116, 117.
265
ER III, str. 53 (prot).
266
<B<KVWU
267
A[hjgbdXLIV 3, str. 127.
268
<B<KVWUMiscellanea 2, 1478-81., str. 146.
269
5MHþQLN-$=8VWU-83.
270
<B<KVWU=?F-32, str. 79, 104.
9XNþHYDÄRQDNRMDSULSDGD9XNFX´ l.i. Vukac.

ý8%5$ 98.â$129,&$, 1530- ý8%5$ 98.â$1
ý8%5$ 98.6$1 )HWLVODP 271 od slov. fitonima
þXEUD þXEUv JUþ K½'#+„satureia hortensis´ XSRU ÄýXEUD
FYHüH GD PH GREUR þXYD´ L Ä2FDW RG þXEUD´272) i slov. prid.
Vukšanov(a) „ona koja pripada Vukšanu” + ica.
ý8%5$.235,91,&$, 1530- ý8%5$.235,91,&(
ý8%5$ .235,91,&$ )HWLVODP YHURYDWQR VH
QDOD]LOR X DWDUX V .RSULYQLFH EOL]X V ý8%5( 675$ä(9,&(
RSãWLQD=DMHþDU 273 od slov. fitonima þXEUDJUþK½'#+„satureia
hortensis´ D UDGL EROMHJ JHRJUDIVNRJ RGUHÿHQMD VSRPHQXW MH RMN
Koprivnica.
ý8%5$, Ravna 1530- )HWLVODP V ýXEUD
opština Negotin)274 od slov. fitonima þXEUDJUþK½'#+„satureia
hortensis” i slov. prid. ravna „planus”.
ý8%5$675$ä(9ICA, 1530- ý8%5$,675$ä(9&(
ý8%5$675$ä(9,&$ )HWLVODP 275 od slov. fitonima
þXEUD JUþ K½'#+„satureia hortensis´ L VORY SULG 6WUDåHY
ÄPHVWR NRMH SULSDGD VWUDåL PHVWR JGH VH þXYD VWUDåD´ XSRU 7RS
6WUDåHYLFDÄXQDKLML5XGQLþNRM golo visoko brdo sa zidinama na vrhu
svome”276) + ica.
ý80-$1, 1560. (Timok)277 od ýXPMDQL QHSRWYUÿHQRJ OL
ýXP D JUþ º „kuga”278 (XSRU 3UH] ýXPDN MDQL
3UHWSRVWDYOMDPRGDMHPDQDVWLUSRGLPHQRPýXPDNRMLVHVSRPLQMHX
Crnoj Reci bio blizu ovog naselja, a koji je svoj naziv dobio u narodu
]ERJOHþHQMDRYHRSDNHEROHVWLXNDNYRMEROQLFLSULVDPRPPDQDVWLUX
(upor. Ojk. KOZMAR koji je verovatno tako prozvan po svetim
9UDþLPD.X]PLL'DPMDQX
271
<B<KVWU=?F-32, str. 79, 104.
272
5MHþQLN-$=8VWU.
273
<B<KVWU=?F-32, str. 79, 104
274
<B<KVWU=?F-32, str. 79, 104.
275
<B<KVWU=?F-32, str. 79, 104.
276
KJVWU
277
<B<KVWU
278
(5,VWU þùma).
II 4
1HRVSRUQD MH þLQMHQLFD GD VX GRODVNRP QD %DONDQ Vlovenska

plemena naišla na potomke, pre svega, poromanjenih starobalkanskih
SOHPHQD ,OLUL 7UDþDQL 0H]L *HWL-'DþDQL 'DUGDQFL 7ULEDOL L GU
pridošlica iz svih krajeva Rimskog Carstva (Male Azije, Italije,
Španije, Germanije i dr. Sve do polovine VI veka), keltskih
(Skordisci, Remi, Volsci i dr.) kao i drugih raznorodnih plemena, koji
su poznati u srednjovekovnim spisima od VI do XVI YHNDLQDXþQRM
literaturi pod jednim imenom – 9ODVL 2QRPDVWLþNLK WUDJRYD RYLK
romanizovanih stanovnika Balkana ima popULOLþQR X RMNRQLPLML
9LGLQVNRJVDQGåDND
'LVWLQNFLMDL]PHÿX„vlaških”LUXPXQVNLKOLþQLKLPHQDMHWROLND
koliko smo uspeli za „vlaška” OLþQD LPHQD QDüL SRWYUGH X VWDULP
srpskim srednjovekovnim poveljama i u turskim popisnim defterima
XV i XVI YHND MXåQR RG 'XQDYD þLMH VH SRUHNOR VLJXUQR REMDãQMDYD
HOHPHQWLPD ÄEDONDQVNRJ MH]LþNRJ QDVOHÿD NRML VX GR QDV SR SUDYLOX
GRSUOL SRVUHGVWYRP ]DWHþHQLK 5RPDQD 9ODKD´ Takvih OLþQLK LPHQD
0LWDU 3HãLNDQ QDOD]L SRSULOLþDQ EURM X äLþNRM L /LPVNRM SRYHOML WM
darovnici kralja Uroša I sv. Petru na Limu, Banjskoj (Svetostefanskoj)
KULVRYXOMLLXWULPD'HþDQVNLPKULVRYXOMDPD I, II, III), npr. Bala, Bale,
Baldovin, Bana, Batina, Botoljan, Bukor, Bukulaj, Bun, Buta, Buckat,
%Xþ *XEHU -DQMD .DODQD .DORSD .RSLO .UþHOHM .Xdelin, Kulin,
.XPDQ .XPDQLF .XVWRGLMD /XNDU /XFDQ 0DÿHU 0DQD 0DQH
0DþNDW 0LN 0LNXO 2SULãD 3DUNDþ 3HJULãWDQ 3HOHJULQ 3HWURQMD
3LOHM 6LQD 6LQJXU 6UDFLQ 6WDYHU 7XV +DODSD +DUDþXJ +UHOMD
Šarban, Šleman, te „imena sa udvajanjem formanata (Gagul, Gugota,
'RGD'HGRO/XOD1DQRWD GRþHJDPRåHGROD]LWLXVYDNRPMH]LNX
DOL VX ELOD PDQMH NDUDNWHULVWLþQD ]D VORYHQVNX WYRUEX NRMD MH LãOD
uglavnom u pravcu sufiksacije), a više za supstrat...” i imena „Vladul,
Negul, Rajul, Rašul, Stajul, Stanul, Hranul, Oparitul, Petralit i
Karpos...”, a koja smo mi prihvatili kao „vlaška”OLþQDLPHQD
Izraziti znacL NRML VYHGRþH R QHVORYHQVNRP NDUDNWHUX RYDNYLK
OLþQLK LPHQD NDR L RQLK NRML VH QDOD]H X RVQRYL DQWURSR-ojkonima,
jesu npr. Sufiksi –ul (Karbul, Vlagul, Bratul, Balul/Palul/, Radul,
Minul), -ej (Balej), -šor (Nikšor), itd.
2VQRYH EDONDQVNLK VUHGQMRYHNRYQLK 9ODKD NRMH VX ]DEHOHåHQH
QD SRGUXþMX 9LGLQVNRJ VDQGåDND X WXUVNLP SRSLVQLP GHIWHULPD
RþXYDOH VX VH X RQLP RMNRQLPLPD NRML QLVX WRNRP YHNRYD pretrpeli
SURPHQX RVQRYH LOL SDN QDMþHãüH X WRSRQLPLML L KLGURQLPLML NDR
fragmentarni ostaci nekadašnjih ojkonima. Te osnove govore i o
SULVXVWYX VWDURVHGHODþNLK YLGLQVNLK 9ODKD NDR L R QRYRSULGRãOLP
9ODVLPD YLGL %UDQLþHYVNL WHIWHU VD MXJD QDãH ]HPOMH krajem XIV i
tokom XV YHNDWHVXNDRWDNYL]DEHOHåHQLLWRNRPXVI veka kada im
VH XNLGD VWDWXV ILOXUGåLMD L NDGD SRþLQMX SRYUDWQH VHREH Vlaha
(Rumuna) iz VlaškeQDSRGUXþMX9LGLQVNRJVDQGåDND
Navešüemo nekoliko ojkonima koji su, pretpostavljamo, sa
migrDFLMRP 9ODKD SUHQHãHQL QD WHULWRULMX 9LGLQVNRJ VDQGåDND 8
Svetostefanskoj hrisovulji (1313- ]DEHOHåHQ MH NDWXQ 9ODKD
%DUHOHYvVNL GDQDãQMD JRUD %DUHO QD SRGUXþMX DOE V Bajgorë kod
Kosovske Mitrovice) za koga smatramo da se spominje kao ojk.
Baraleva = Paraleva (Crna Reka = hidr. Paralevo) u ataru s. Bogovine,
NDWXQ9ODKD=DUvYLQvFH NRMLVHVSRPLQMHNDRRMN=DUYLQFH
=LUYLQFH %DQMD WRS =DUYLQ NDPHQ L KLGU =DUYLQD QD SRGUXþMX
L]PHÿXSODQLQH5WQMDL6OHPHQDNDWXQ9ODKD'UDJROMHYFL 330.) koji
VHPRåGDVSRPLQMHNDRRMN PH]UD 'UDJLMRYFH 'UDJLORYFH 7LPRN
= top. Dragilovci) u ataru s. Borovca, katun Vlaha 6U§P°QH (1330.)
koji se spominje kao ojk. Sremlan = Siremljan (Crna Reka = mahala
Sremljan) kao deo s. Podgorca, katun Vlaha TudRULþHYFL NRML
VH YHUXMHPR VSRPLQMH NDR RMN 7XGRUþD .ULYLQD WRS 7XGRUþD X
DWDUXV9HOLNH-DVLNRYHPRåGDÄcathone Radoslavi Hurovich (1404.)”
koji je spomenut u okolini grada Dubrovnika, a kod nas kao ojk.
Huhurovica (Fetislam = s. Urovica) kod Negotina, katun Vlaha
Proilovci (1313-1318.) (današnje s. Prellovc QD SDGLQDPD ýLþDYLFH
QHGDOHNRRG9XþLWUQDNRMLVHVSRPLQMHNDRRMN3HULORYDF .ULYLQDV
3HUORYvF X %XJDUVNRM 9ODVL ýLþL NRML VX VH VD SDGLQD ýLþDYLFH
preselili, jednim delom, na pURVWRU 9LGLQVNRJ VDQGåDND JGH VH
VSRPLQMX X RVQRYL RMN ýLþLNRYFH &UQD 5HND WRS ýLþLNRYFH X
DWDUX V 0DULQRYFD L 9ODVL 3vVRGHUvFL NRMH GDUXMH 6WHYDQ 1HPDQMD
crkvi sv. Nikolaja u Vranji gde se spominje, u katalozima Ohridske
arhiepiskopije, vlaško vladLþDQVWYR RGDNOH VH RQL LVHOMDYDMX EOL]X
+OHULQDRVQLYDMXüLVHOR3LVRGHUDOLQHXFHORVWLMHUVHV3vVRGHUvFLX
okolini Vranja spominje i u XIV veku odakle su pred Turcima
SUHEHJOL QD WHULWRULMX NDVQLMH IRUPLUDQRJ 9LGLQVNRJ VDQGåDND JGH VH
spominje kao ojk. Ipsoder (Zagorje = s. Psoderci) u Bugarskoj.
Naselja koja se kao sela i selišta (mezre) spominju na Kosovu, u
RNROLQL 3ULãWLQH *ORJRYFD .DPHQLFH L GUXJGH NDR QSU ýXþXODJD

(rum. l.i. ýXþXODJ QDOD]LPRX9LGLQVNRPVDQGåDNXNDRRMN*i D.
ýXþXOH =DJRUMH V ýLþLO X %XJDUVNRM V 0DJXUD UXP PDJXU
ÄEUGR ãXPVNL EUHåXOMDN´ QDOD]LPR NDR RMN 0HJXULFH )HWLVODP X
ataru s. Radujevca, s. Makreš (rum. makrîš „kiseljak”) nalazimo kao
ojk. Makreš (Vidin = s. Makreš) u Bugarskoj, s. Šarban (rum. l.i.
Šarban) nalazimo kao ojk. Širban = Šarbanovce (Banja = s.
Šarbanovac), s. Kopilig (rum. l.i. Copil < rum. copil „dete”) nalazimo
kod nas kao ojk. Kopilovce (Vidin = s. Kopilovci) u Bugarskoj, s.
Rugotica (rum. l.i. Rug < rum. rug „kupina”) nalazimo kod nas s
grafijom 5XJRYDPHVWR.UDþRUEOL]XDNRYLFHQDOD]LPRNRGQDVNDR
ojk. .UDþXORYFH (Timok), itd. Mnogo je takvih ojkonima koji se mogu
navesti u prilog seobe Vlaha krajem XIV i tokom XV veka, no bez
GXEOMLKDQDOL]DQHYDOMDVHXSXãWDWLXGRQRãHQMXLVKLWUHQLK]DNOMXþaka,
MHUVXWRLQDþHQDPDSR]QDWDOLþQDLPHQDDXWRKWRQLKVUHGQMRYHNRYQLK
EDONDQVNLK9ODKDVDRYRJDSRGUXþMDSR]QDWLNDR9LGLQVNL9ODVLXãWR
üH QDV GREULP GHORP XYHULWL DQDOL]D SRMHGLQLK OLþQLK LPHQD
]DEHOHåHQLK X IUDJPHQWLPD RSãLUQRJ SRSLVD 9LGLQVNRJ VDQGåDND L]
1478-81. godine (vidi PRILOG II).
ýHVWR GDNOH LPHQD åLWHOMD SRMHGLQLK QDVHRELQD NDR ãWR
PRåHPRYLGHWLX35,/2*8IIÄQLVX]QDþLODVDDPRSXNRXND]LYDQMH
QD PHVWR åLYOMHQMD QHJR VX ]QDþLOH L HWQRJUDIVNX SULSDGQRVW GDWRM
zajednici...” (OP III,VWU DOLþQDLPHQDXRVQRYLDQWURSR-ojkonima
PRJX QDMþHãüH XND]LYDWL QD URGRQDþHOQLND ãWR LP RQGD XYHüDYD
HWQLþNXLQGLNDWLYQRVWLþLQLLKVLJXUQLPSRND]DWHOMLPDHWQLþNLKSULOLND
D UHÿH QD SRJODYDUD NRML PRåH ELWL L X RSUHFL VD VDVWDYRP
stanovništva.
6DJOHGDYDQMHP PDWHULMDOD QDYHãüHPR UXPXQVND OLþQD LPHQD
URGRQDþHOQLND NRMD VH QDOD]H X RVQRYL DQWURSR-ojkonima i ostale
rumunske osnove, koje smo identifikovali, u ojkonimiji Vidinskog
VDDQGåDND
BALEJ, 1560, 1586. (Krivina = s. Balej, Mihajlovgradski
okrug, Bugarska)279 od rum. l.i. Bale (upor. Rum. l.i. Bala).
BALILOVCE, selište 1455. (Svrljig = top. Balovac, atar s.
äHOMHYDRSãWLQD6YUOMLJ 280 od rum. l.i. Bal(a) +LO + ov + ce.
279
<B<KVWU=?F-32, str. 108.
<B<KVWU
280
BALINCE, selo pusto 1455. = BALNICA, selište 1466.

(Timok = s. Balinac, oSãWLQD.QMDåHYDF 281 od rum. l.i. Bal(a) + in +
ce.
BALKOVCE, 1560. (Zagorje)282 od rum. l.i. Bal(a) + ko + ov
+ ce.
BALUL (u registru PALUL), 1455. = BALUL, 1454-79.
(Zagorje = verovatno s. Palilula, Mihajlovgradski okrug, Bugarska)283
od rum. l.i. Balul (upor. rum. l.i. Bala), odnosno od rum. l.i. Pal284
(XSRU3RURGLþQLQDGLPDNXVâLSLNRYX a lu Pa¹a „Palovci”285).
BANILEJ, drugo ime PANTALEJ, 1560. (Crna Reka)286 od
rum. augmentativa EQLOH „banjetine” < lat. balineae „kupališta”
odnosno od kaalendarskog l.i. Pantalej287 < JUþ $-JJ#
„svemilostiv”.
BANOVCE, 1455, 1560. (Zagorje)288 od rum. l.i. Ban(a)289 +
ov + ce.
BATINCE, 1530-35, 1560. (Krivina)290 od rum. l.i. Batin(a)291
+ ce.
BATINCE, 1560. (Crna Reka)292, vidi BATINCE.
BATINCE, 1560. (Timok)293, vidi BATINCE.
281
<B<KVWUMiscellanea 2, 1466, str. 35
282
<B<KVWU
283
<B<KVWU*UDILMDXWHNVWXL]YRUDMH%$/8/UXPOL%DO D XOGRNMH
XUHJLVWUXQDVWUJUDILMD3$/8/UXPOL3DOXOSDVHQHPRåHVDVLJXUQRãüX
odrediti RVQRYDRYRJRMNRQLPD'DMHWRELORQDVHOMH9ODKD 5RPDQRYODKD SRWYUÿXMH
LWRGDVHWLPDUQLN]YDR,YDQ NDOHQGDUVNRLPHþHãüHNRGEDONDQVNLKVWDURVHGHODFD D
njegov otac Albul, koji je predao u nasledstvo timar svom sinu („Timar na Ivan, sin na
Albul. SLQHQDSRWRPVWYHQWLPDULRW´ B;BVWU
284
HI III, str. 32 uzorak arbanaskih imena iz 1571. i str. 31. uzorak arbanaskih
imena iz 1485. godine gde l.i. Pal, Mitar Pešikan identifikuje kao arbanasko, ali valja
UHüL GD VH OL 3DO QDOD]L L NRG 5XPXQD YLdi u DNFR, str. 349. gde se ovo l.i.
objašnjava ugarskim Pál „Paul”.
285
0HãWDQLRYRJVHODNDåXGDVHSUHGDNRYHSRURGLFH]YDR3DODXVYDNRGQHYQRP
komuniciranju Palja koje je nastalo svakako od l.i. Pavel.
286
<B<KVWU
287
LH, str. 140; Miscellanea 2, 1478-81, str. 123.
288
<B<KVWU
289
HIIII, str. 26.
290
<B<KVWU=?F-32, str. 81.
291
HIIII, str. 26.
292
<B<KVWU
293
<B<KVWU
BATINCE, selište 1560. (Timok)294, vidi BATINCE.

BATNA, 1455. = BATNA, selište 1466. = BATNO, 1560,
.ULYLQD WRS%DWLQDDWDUV%UDüHYFDRSãWLQD1HJRWLQ 295 od
rum. l.i. Bat(i)na.296
BERILOVCE, selište 1455. (Šehirkej = s. Berilovac, opština
Pirot)297 od rum. l.i. Berilo (upor. %·ULORLPHWURMLFLåLþNLK9ODKD <
alb. berr „ovca” + LO298 + ov + ce.
BERIŠ, 1455. = PERIŠ, 1478-81, 1560. (Svrljig = s. Periš,
opštinaa Svrljig)299 od rum. periú „krušar, teren obrastao kruškama” <
rum. SU < lat. pirus „kruška” (upor. Aluniú ÄOHVNRYLN OHVNRYDþD´
caliniú „šuma gde raste kalina”, petriú „kamenit teren”, itd.)300 ili, što
je verovatnije, od rum. periú „teren gde voda ponire” < rum. pere
„ponire, gubi se (nešto)” < lat. perdo „izgubiti, proliti” tim više što u
ataru s. Periš na mestu zvanom Pandiralo ponire Svrljiški Timok i da
nakon nepunih hiljadu metara isti ponovo izvire.301
294
<B<KVWU
295
<B<KVWU=?F-32, str. 108; Miscellanea 2, 1466, str. 29.
296
HIIII, str. 26.
297
<B<KVWUdanas postoji i selo Balta Berilovac XRSãWLQL.QMDåHYDF.
298
JDKKIVWU=DEHOHåHQMHLRMN%HULOMHWRS%HULOFLLSUH]%HULORYLüNDR
]DQLPOMLY SULPHU VORYHQVNH SDUDOHOH SUH]LPHQD 2YþDUHYLü (5 , VWU
(baran).Toponim BaranicD RSãWLQD.QMDåHYDF QDVWDRMHRGRVQRYHHEDUDQ- „ovan” +
LFD5HþMHPRJODQDVWDWLRGX]YLNDEDU X9ODKD,VWRþQH6UELMH EDU +HUFHJRYLQD
NRMLPVHX]YLNXMHRYFLGDPLUQRVWRML'DMHUHþSRVWRMDODLQD%DONDQXWRGRND]XMH
DOEEHUUÄRYFD´JUþ9'# %'±-#NRG+HV\FKD3RWYUÿHQDMHNDRDOSLQVNDUHþ
X QRUGLMVNRP L NHOWVNRP RQGD X PDÿDDUVNRP EiUiQ\ ÄMDJQMH´ RGDNOH QD]LY ]D
%DUDQMX6NRNGUåLGDUHþSRWLþHL]SDQRQVNR-VORYHQVNRJD5HþMHVYDNDNR– navodi
dalje Skok – SUHGLH DOL XSRUHÿXMH L QSHUs. Barra „jagnje” (*varnak, pehl. Varak
„ovan”). Toponimi s istom osnovom su još Baran i Baranji (upor. Slov. paralele, ojk.
2YþDUD2YþDU%DQMD2YþDUD6XKRSROMVND2YþDUH2YþDUHYR2YþDULLWG
299
<B<KVWUMiscellanea 2, 1478-81, str. 120.
300
Fitonimi su još Periú u ataru Donjeg Milanovca, Dušanovca, Jabukovca, Malog
Jasenovca, itd., Fraseniú QD 0LURþ SODQLQL L QD .XþDM SODQLQL *RUXQLú u ataru
Milatovca, PlopiúXDWDUX.ORNRþHYFD.UDNX9XQWXULú u ataru Majdanpeka, itd.
301
Nema osnove Radoslav Radenkoviü kada u svome radu ÄH _lbfheh]bb
g_dbo lhihgbfZ m]hbklhqg_ Kj[b_´ JZa\blZd [j VWU iznosi
VOHGHüH Ä?lbfhehrdh h[Zr__ lhihgbfZ I_jbr gb_ ^Ze_dh h^
_lbfhehrdh]h[Zr_ZgZab\ZIjZoh\h´%XGXüL5DGRVODY5DGHQNRYLüNRULVWLX
VYRPHUDGXÄ(WLPRORãNLUMHþQLNKUYDWVNRJDLOLVUSVNRJDMH]LND´RG3HWUD6NRNDYDOMD
PX SUHGRþLWL PLãOMHQMH NRMH L]QRVL 3 6NRN ÄOdatle toponim rum. Podrijetla Periš
VHOR6UELMD7LPRN UXP3UODWSLUXV NUXãND ” pod odrednicom „pirula”.
%(6,1ý,1&( %HOJUDG %(â,ý,1&( VHOLãWH

(Polomje)302 od rum. beúLþÄPHKXULNRMLVHGLJQXNDGDVHQHNRRSHþH´
ali i svako GUXJR ÄX]GLJQXüH WHUHQD NRMH SRGVHüD QD PHKXU VYRMLP
oblikom” < rum. beúic < lat. YHVV¯FD „bešika, mehur”303 + in + ce
XSRU2MN%HãLüL%HãNDRQGDVORYSDUDOHODRMN0HãLQD0HKXULüL
LWG 5Hþ VYDNDNR SULSDGD EDONDQVNRP ODWLQLWHWX XSRU DOE mëshikë,
peshikë i IVK¯Në).
BOJADIK, 1560. (Zagorje)304 od arom. l.i. Boiagi < boyaci
„vopsitor” + ik.
%258ä1,&( %258ä1,&$ 3258=1,&$
1478- 3258ä1,&( %DQMD V 3RUXåQLFD RSãWLQD
Sokobanja)305 od rum. boruj (boru£) „urvine” u prva dva popisa da bi
X]DGQMDGYDSRSLVDYHURYDWQRGRODVNRPVUSVNRJVWDQRYQLãWYDSRþHOR
se izgovarati s osnovom od slov. prid. SRUXåQ D ÄSRGRVWD UXåQD´
ice.
BRATULEVCE, 1560. (Zagorje)306 od rum. l.i. Bratul + ev +
ce.
BUNILOVCE, 1455, 1466, 1483. = BULINOVCE, 1560.
7LPRN V %XOLQRYDF RSãWLQD .QMDåHYDF 307 od rum. l.i. %XQLO308
(upor. rum. l.i. Bun; sa suf. -LO %XþLO, 7UDLO, itd.) u turskim
popisima XV veka, dok je osnova u popisu iz druge polovine XVI
veka nastala od l.i. Bulin + ov + ce.
%8ý$ý,1, 1455, 1466, 1483, 1560. (Timok)309 od rum. l.i.
%Xþ + DþLQ
310
%8ý,1$&, 1530- %8ý,1&( %8ý,1$&
302
<B<KVWUMiscellanea 2, 1466, str. 57.
303
ER I, str. 141 (bešika1); Zanimljiv je ojk. BESAR, selište 1455, 1466, 1560.
=DJRUMH L]YHGHQRGUDGQHLPHQLFHEHVDUÄEHVQLNþRYHNNRMLþYUVWRGUåL]DGDQXUHþ´
< alb. besë „zadana vera hajducima koja traje do ]DODVNDVXQFDþDVQDUHþ´< ie.
bhendh- „vezati” + ar < lat. -arius koji, donekle, ukazuje na doseljenje albanaca u
YUHPHWXUVNHYODVWLQDWOR9LGLQVNRJVDQGåDND
304
<B<KVWU
305
<B<KVWUMiscellanea 2, 1466, str. 69, napomena 277; Miscellanea
2, 1478-81, str. 165, napomena 130.
306
307
308
H<W<JWH VWU
309
310
HI,,,VWU
.ULYLQD WRS%XþLQDFDWDUV'XERþDQHRSãWLQD=DMHþDU 311 od rum.

apelativa EXþLQ (YDULDQW D OXL EXFLXP ÄVWDULQVNL PX]LþNL
instrument”312 + ac.
%8ý,1&( VHOLãWH %8ý$ý,1 VHOLãWH -81, 1560.
(Svrljig = uz s. OKOLIŠTE)313 od rum. l.i. %Xþ314DþLQ
VALUGA, 1530-35, 1560, 1586. (Fetislam = s. Vajuga, opština
Kladovo)315 od rum. YDOXJ (= vaXJ) „krivina reke, ugao zemlje koji
þLQLUHND svojim krivudavim tokom, sprud”.
VINE, 1455. = VINA, 1454-79, 1466. = VINE, 1560. (Timok =
V9LQDRSãWLQD.QMDåHYDF 316 od rum. l.i. Vina (upor. rum. l.i. Vinea i
romansko l.i. u srednjovekovnoj Dalmaciji, Vinea)317.
VINOVCE, 1455, 1483. (Gelvije, od 1530. Crna Reka = top.
Venovac, atar s. Mali Izvor, opština Boljevaac)318 od rum. l.i. Vina
(upor. rum. l.i. Vinea i romansko l.i. u srednjovekovnoj Dalmaciji,
Vinea)319 + ov + ce.
VIŠOVICE, selište 1455. (Svrljig = hidr. Viševac, atar s.
Vlahovo i hidr. Viševska reka, atar s. Guševac, opština Svrljig)320 od
rum. l.i. Vîú321 + ov + ice.
VLAGULOVAC, 1530-35. = VLAGULOVCE, 1560. =
VLAGULOVAC, 1586. (Krivina)322 od rum. l.i. Vlagul + ov + ac
(upor. rum. l.i. Vlaga).
965629$, 1560. (Krivina = hidr. Vrsovac, DWDU V 5HþNH
opština Negotin)323 od rum. l.i. 9UvV (upor. „Kalendarskih imena koja
VX WLSLþQD ]D GHþDQVNH 9ODKH X RYRPH VHOX QHPD DOL DNR MH LPH
9UvVDOvþLWDM9UVDOMQDVWDORRG8UVXVRQGDMHLYODãNLXWLFDMSULVXWDQ
311
<B<KVWU=?F-32, str. 81, 106.
312
DNFR, str. 82.
313
<B<KVWU Miscellanea 2, 1478-81, str. 142.
314
HI,,,VWU
315
<B<KVWU=?F-32, str. 79, 103.
316
<B<KVWUB;BVWUMiscellanea 2, 1466, str. 28, napomena 68.
317
Miscellanea 2, 1478-VWU'1)5VWUAD3,,VWU
318
<B<KVWU
319
Miscellanea 2,VWU'1)5VWUAD3,,VWU
320
<B<KVWU
321
Miscellanea 2, 1466, str. 127. (Uporedi rum. l.i.. Vvú u s. Halovu, rum. i bug.
l.i. VLúDViša/).
322
<B<KVWU=?F-32, str. 81, 106.
323
<B<KVWU
DYLGOMLYMHLSUHNRLPHQD+UHOMDL/DOvNRSRWYUÿHQLPNRG9ODKDL]YDQ
GHþDQVNRJ SRGUXþMD´ /ZŠJOK, str. 361/) + prid. prisvojni suf. -ova
(upor. Vrse, Vrselje, Vrsakovo, Vrsi i Vrsine, onda dalmato-romansko
l.i. Ursaicus OL 9UVDLNR 9UVDMNR SUH] 9UVDORYLü 9UVDMNRYLü
„Boshillo Vrsula”, 1582. /ZŠJOK, str. 317./ i dr.).
Gorne KLANOVA, selište 1560. (Crna Reka324 od rum. l.i.
Kalan(a)325 + ova.
Gorne PLANINICE, 1455, 1466. (Vinišnica) = Dolne
PLANINICE, 1455. = Dolna BLANINICA, 1466. (Vinišnica = s.
3ODQLQLFD RSãWLQD =DMHþDU 326 je ojk. izveden od dem. planinice f. pl.
ÄYLãH PDQMLK SDãQMDþNLK YLVRUDYQL LOL XWULQD na kojima su Vlasi
QDSDVDOL VYRMD VWDGD´ NRMD SRWLþH RG MXåQRVORYHQVNRJ SDVWLUVNRJ
termina planina < praslov. *poln- + ina (upor. Lat. planus „ravan,
JODGDNRWYRUHQ´VWVORY3ODQÄUDYDQ´VORYHQDþNLSODQÄUDYQLFD´ÄþLVW
RG ãXPVNRJ UDVWHQMD´ þHãNL plany, plánja, planeé, plano „ravno”,
GRQMHOXåplany327LWG -RãMH.-LUHþHNXVYRMRM,VWRULML6UED napisao
„Suvati na brdima zvali su se u Srbiji i u Bugarskoj u 13. i 14. veku
‘planine’” DOL MH YHü WDGD RYD UHþ SRþHOD GD GRELYD ]QDþHQMH EUGD
uopšte, a doFQLMH ]D QHNR YUHPH ãWR YLãH L ]QDþHQMH ãXPH 2QD VH
MDYOMDLXJUþNLPSRYHOMDPDL]0DNHGRQLMHL7HVDOLMHNDR„% u
]QDþHQMX SODQLQVNLK SDãQMDND”.328 Da bismo razumeli šta je
SUHGVWDYOMDOD UHþ SODQLQD ]D þRYHND QHPDQMLüNH 6UELMH QDYHãüHPR
nekoliko SULPHUDL]'HþDQVNHKULVRYXOMH„od zle réke kudé se ni ore
ni kosi –WR]LYVHSODQLQD´ÄRG9UvPRše kudé se ni ore ni kosi – tozi
YVHSODQLQD´GDNOHRQDMGHRãWRQLMH]DREUDÿLYDQMHNRMLVHÄQLRUHQL
kosi”, a valjda nije ni šuma.329 U jednom brdskom kompleksu moglo
MHELWLYLãHSODQLQDSDVHRQDQDOD]LXPQRåLQLNDRQSUX'HþDQVNRM
hrisovulji ÄJUQþDUHYvVNH SODQLQH NRMH VX QDG 'HþDQL´ ÄDO¶WLQvVNH
SODQLQH´ÄJUDGtþNH´ÄSODYvVNH´LWG330 Neke planine u Srbiji i danas
imaju pluralni oblik, kojim se mogao obuhvatiti ceo brdski masiv na
NRPH MH ELOR QL] SODQLQD NDR QSU *OHGLüVNH SODQLQH 6YUOMLãNH
324
<B<KVWU
325
HI,,,VWU
326
<B<KVWUMiscellanea 2, 1466, str. 19, 22.
327
BS I, str. 21.
328
BK,,,VWU
329
=eZkgbdKM>
330
BS I, str. 17.
SODQLQH .XþDMVNH SODQLQH 0RULKRYVNH SODQLQH .DUSDWVNH SODQLQH

itd.
2G9XNRYRJ6USVNRJ5MHþQLNDJGHVHUHþplanina f. objašnjava
kao „der Bergwald, saltus, mons silvosus, gora”331, pa sve do
6NRNRYRJ (WLPRORJLMVNRJ 5MHþQLND JGH VH UHþ planina, f. isto tako
objašnjava neistorijski kao „šumom obrastao brdovit predio, mons,
montanea”332 MHGLQR X GHOX 9O 0DåXUDQLüD Prinosi za hrvatski
pravno-SRYMHVWQL UMHþQLN, nala]LPR REMDãQMHQMH UHþL planina, f. kao
„mons, saltus, itd., ali upravo i ono, što Niemci zovu Alm, Alpe,
Bergweide, Bergtrift”333 tj. „suvat, planinski pašnjak, utrina”, itd. Da
MH UHþ SODQLQD ELOD QDMSUH EDONDQVNL VWRþDUVNL WHUPLQ L GD MH NDVQLMH
postala, u MXåQRVORYHQVNLPJRYRULPDJHRJUDIVNLWHUPLQXND]XMHQDP
7 5DGLYRMHYLü X VYRP UDGX R /HSHQLFL 6(= JGH LPD
planinaSRGR]QDNRPÄRUDOLMDLOLYDGD´RQGDNRG0)LOLSRYLüDXUDGX
o Takovu (SEZ 75, 37) nalazimo planina kao deo sela 5 puta, itd.334
TDNYR VH PLãOMHQMH R UHþL SODQLQD RGUåDOR XJODYQRP X SODQLQVNR-
EUGVNLP SUHGHOLPD NRG JRUãWDND YLþQLK VWRþDUVWYXLXSUYRMSRORYLQL
XXYHND(YRQHNROLNRSULPHUD8LVWRþQRM6UELMLÄ2JUDGD ’carina’ je
odvajala selo sa u t r i n o m, odnosno p l a n i n s k o m p a š o m
od ’sinora’ (obradive zemlje, ’polja’)...”335. J. Dedijer iznosi da u
Hercegovini ima „planinaQDNRMLPD VHOMDFL GUåHVWRNXDVHODLPDMXL
po više planina”336, a iz daljeg izlaganja se vidi da su to „ljetne
planine” odnosno pašnjaci. T. 6PLOMDQLü X VYRP UDGX R 0LMDFLPD
NDGD JRYRUL R VWUDWLJUDILML L]QRVL Ä7UHüL MH NOLPDWVNL SRMDV DOSLMVNL
Obuhvata visove iznad šumske zone. To se u narodu zove
’planina¶´ 3DGLQH L]QDG V 7UHVRQþH VX OLYDGH GR L]YHVQH YLVLQH
„iznad toga su padine sa šumom. Posle nastaje prostrana ’planina’”.337
8 'REULþX VH YHOL GD ÄVHOR LVWHUXMH VWRNX QD ¶planinu’ ili ’utrinu’”.
,VWRþQD +HUFHJRYLQD ]QD ]D ÄVHRVNH planine´ ,] UDGD 6Y 7RPLüD
Piva i Pivljani YLGLPR GD V 9RMLQRYLüL LPDMX planine Tursku glavu,
331
KJVWU
332
ER II, str. 675.
333
PHPR, str. 932.
334
BS I, str. 20, napomena 49.
335
=?F-32, str. 155.
336
K?AVWU
337
BS I, str. 18.
PlaninLFX 3RJOHþMH 5DÿLQ GR =HOHQX JODYLFX L /XNDYLFX338

QHPRJXüHMHSRYHURYDWLGDMHGQRVHORPRåHLPDWLXSRVHGXSODQLQD
u geografskom smislu „monsJRUD´ 51LNROLüYHOLGDMHX9UDQMVNRM
3þLQMLÄ0RWLQDELODplanina na kojoj su letovali Vlasi (Crnovunci)” pa
nastavlja „planina, tj. paša i šuma”.3391HüHPRSRJUHãLWLDNRNDåHPR
da je „planina´ UHþ NRMD MH QDMSUH ELOD XSRWUHEOMDYDQD QDURþLWR X
JUþNRM 0DNHGRQLML X QDVHRELQDPD SR 7HVDOLML D RQGD X ]HPOMDPD
VWDUH VUSVNH GUåDYH ãWR REMDãQMDYDDPR WLPH GD VX WL tereni upravo
VWRþDUVNL QD NRMLPD VX VH NUHWDOL URPDQVNL 9ODVL 'HORYL (SLUD L
Tesalije predstavljali su Veliku Vlahiju te su dugo vremena Vlasi bili
SRVUHGQLFLVYHJDRQRJDãWRMHVWUXMDORL]ERJDWLMHJUþNHXVLURPDãQLMX
VORYHQVNX NXOWXUX 8 GRED 1HPDQMLüa i docnije romanski Vlasi su
åLYHOL X] VORYHQVNL åLYDOM DOL QHNDNR RGYRMHQR ELOL VX ELOLQJYLVWL SD
SUHWSRVWDYOMDPRGDVXEDãRQLSRSXODUL]RYDOLLUHþLNDRãWRVXplanina,
vatra L WRPH VOLþQR340 koje svakako nisu bile romanske, ali ipak mi
bismo bez romanskih Vlaha govorili svuda „gora” i „oganj”.
Migracijom tih Vlaha, po gorama Srbije, i drugim krajevima Balkana,
ãWR VH X SRYHOMDPD þHVWR VSRPLQMH SUHQHR VH VSHFLILþDQ EDONDQL]DP
VWRþDUVNR-oronimski termin p l a n i n a u Bosnu, Crnu Goru,
Dalmaciju, HUYDWVNR3ULPRUMH,VWUX6ORYHQLMXGR6ORYDþNH3ROMVNHL
Zakarpatske Rusije.341 Na primeru ovde navedenog ojk. Planinice,
]DSDåDPRSOXUDOQLREOLND]ERJVDPHNRQILJXUDFLMHWHUHQDQDNRPHVH
QDOD]L QH PRåH VH SRG WLP SRMPRP X SOXUDOX SRGUD]XPHYDWL ÄJRUD
mons´ YHü VDPR ÄSODQLQVNL SDãQMDN VHRVND XWULQD Alm, Alpe”, dok
nam prid. Gornje i dolnje još više ukazuje na to da su postojali letnji
(gornji) i zimski (dolnji) pašnjaci (upor. „PLANINICA – zaselak
Dinoše” u Titogradskoj Malesiji.342)
*RUQH ý8ý81(, 1455. = *RUQH ý8ý8/( *RUQL
ý8ý8/ 'ROQL ý8ý8/ =DJRUMH V ýLþLO
Mihajlovgradski okrug)343 od rum. l.i. u vok. sing. ýXþXOH (upor. s.
Çyçylage na Kosovu i Metohiji344LQDGLPNHNRG9ODKD,VWRþQH6UELMH
338
K?A
339
;LJ%6,VWU
340
BS I, str. 5, 10.
341
BS I, str. 23.
342
AR3HDVWU
343
344
OI 10, str. 55.
ýXþXOMDJD ýXþXOMHüH i prez. ýXþXORYLü NDR L OLþQD LPHQD VSOLWVNH

vlastele Chuchula,Chucula i Chuchiula u XIV i XV veku).
Gorni PREVALAC, 1530-35. = Gorne PREVALCE, 1560. =
Gorni PREVALAC, 1586. = Dolne PREVALCE, 1560. = Dolni
PREVALAC, 1586. (Fetislam = nalazilo se u ataru s. Malajnice,
opština Negotin)345 MH PRåHPR SUHWSRVWDYLWL RG UXP preval(e)
„udolina” < lat. prae + valles + ac ili od slov. prevalac „mesto gde je
NDNYD SUHYDOD RGQRVQR YRGRPHÿD LOL UD]YRÿH´ XSRU X 'XãDQRYRM
hrisovulji „... po dêlu putemvQD3UêvalvFv´3ULþDYHOLGDMH gospodar
JUDGD 6RNROD X $OHNVLQDþNRP RNUXJX ]DWYDUDR SUROD] 0RUDYLFL
ELYROMLP NRåDPD Ä .DG EL YRGD GRãOD GR YHOLNH YLVLQH RQD EL
prevaljivala preko jedne presedli... Ta se presedao zove i danas
Prevalac”, itd.)346 i prid. gornji (gornje) i dolnji (dolnje).
GRAMADA, selište 1455, 1560. (Zagorje = s. Gramada,
Mihajlovgradski okrug)347 od rum. JUDPDG „hrpa kamenja” i ne treba
GDMHSRVXÿHQLFDL]MXåQRVORYHQVNRJDQHJRL]ODWJUÌPXV (upor. rum.
deminutive gramoj®DU, gramazuF, Romani na Krku gramazo,
Albanci gërmadhë NRG NRþHYDOMVNLK 1HPDFD grumade, Mleci
grumada, Furlanci grumadeVYHX]QDþHQMXÄKUSDJRPLODSRJUDQLþQL
kamen”).348
GUBEROVCE, 1466, 1560. (Timok = iseljeno u Šumadiji
krajem XVIII veka)349 od rum. l.i. Guber350 + ov + ce.
G. SUMARIN i D. SUMARINOVAC, 1530-35. = Gorne i
Dolne SUMARINOVCE, 1560. = G. I D. SUMARINOVCE, 1586.
(Fetislam = s. Samarinovac, opština Negotin)351 od rum. l.i. Sumarin
koji je nastao od sanktorema Sumarin352 < korelativa Su- < lat. prid.
sanctus „sveti” + lat. l.i. Marin(us) (upor. Sanktoreme Subriana,
6XüHNDOD 6XÿDUDÿ 6XILOLS 6XSHWDU 6XSHUND 6XWURMLFD 6XYLG
345
<B<KVWU=?F-32, str. 102, 105.
346
5MHþQLN-$=8VWU
347
<B<KVWU
348
ER I, str. 606 (gramàda).
349
<B<KVWU
350
HI,,,VWU
351
<B<KVWU=?F-32, str. 79, 105.
352
Miscellanea 2, 1466, str. 127.
Sutilija, itd.)353 + ov + ac i slov. prid. gornje i dolnje. Grafija

Sumarinovatz MH ]DGQML SXW ]DEHOHåHQD QD /DQJHURYRM NDUWL
godine, a tek 1741. godine354 na Katastarskom popisu Krajine i
.OMXþD355 MH ]DEHOHåHQD VD QRYRURPDQVNLP UHIOHNVRP sa(n)- (upor.
rum. sî/n/ „sveti”) < lat. prid. sanctus „sveti”, grafija Samarinovac
(upor. „Velika opština Samarina na Pindu, naseljena Rumunima,
nazvana je svakako po sv. Marini, ime mesta romanskog porekla;
Pouqueville piše ovo ime San Marino, Heuzey Santa Marina”356)
mada Putanec iznosi mišljenje da je novoromanski refleks sa(n)-
XQRãHQ YHü RG ;9 YHND XSRU Sanbas < San Basso < sanctus
Bassius)357.
G. i D. GALBINCE, 1586. (Fetislam)358 od rum. prid. galbin
ÄåXWÓDWgalbinus XSRUJDOEHQÄGXNDW´XãDWURYDþNRPJRYRUX 359 +
ce. 1DYHGHQLRMNMHYHURYDWQRQDVWDRSRåXWRMERML]HPOMHLORYDþLLOL
MH PRåGD QD]LY GRãDR RG QMHJRYLK VWDQRYQLND 9ODKD GXNDWQLND NRML
VXGRJRGLQHSODüDOLILOXULMX
G. i D. ŠTUBIK, 1530-35. = Gorni i Dolni IŠTUBIK, 1560.
= G. I D. ŠTUBIK, 1586. (Fetislam = s. Štubik, opština Negotin)360 od
rum. úWXE(e) „truncus cavus aquae colligendae, šuplje drvo ukopano
oko izvora” slov. porekla + ik i prid. gornji i dolnji.
353
Slovo XIII, str. 137- (5 ,, VWU Fàr¯Q &UNYD PDQDVWLUD X 'RQMRM
.DPHQLFLNRG.QMDåHYFDGDWLUDQDMHXVDPNUDM;,9YHND8RYRMFUNYLQD]DSDGQRP
zidu zapadnog kraka prikazana je Sveta MARINA. Kult Svete Marine razvija se od
VUHGLQH ;,,, YHND 3UYL SXW X FHORM ILJXUL MDYOMD VH X %RMDQL *UDþDQLFL .DUDDQX
0DWHMþX 0DUNRYX PDQDVWLUX LWG 9LGL 0LUMDQDRUÿHYLü-/MXELQNRYLü L 5DGLYRMH
/MXELQNRYLü &UNYD X 'RQMRM .DPHQLFL 6WDULQDU QRYD VHULMD NQM , 6$1 %HRJUDG
1950, str. 58; Subriana < 6XWþXEULDQD < VDQFWXV &\SULDQXV &XüHNOD < Su + Tekla,
6XÿXUDÿ < &XXUDÿ6XILOLS < Su + Filip, Supetar < Su + Petar, Superka < Su +
Perka (< hipokoristik od Petronija), Sutrojice < Su + Trojice (< Trinitas), Suvid < Su
+ Vid (slov. bog Svantovid), itd.
354
Kihf_gbdKD:;&9,drugi razred 75, str. 19.
355
356
AD3VWUG. Weigand navodi Samarina.
357
Slovo XIII, str. 139.
358
=?F-32, str. 103, 105.
359
ER I, str. 546. (galben).
360
<B<KVWU=?F-32, str. 78, 79, 102.
'6/*$ŠEVCE, 1560. (Polomje = s. Dlgaševci, danas s.

Zamfir, Mihajlovgradski okrug)361 od rum. l.i. Dilg(a)362 (upor.top.
Dîlga, Rumunija) + aš (upor. rum. l.i.'RLQDú) + ev + ce.
DRAGULOVCE, selište 1560. (Svrljig)363 od rum. l.i.
Dragul + ov + ce.
DUDEVLAD, 1478-81. (Zagorje)364 od rum. l.i. Dud’l +
prisvojni prid. suf. –ev + (h)lad nastao redukcijom (upor. „Direktan
VSRPHQ QDVWDQMHQLK 9ODKD X ýDELüX MH %RJGDQ D VLQ PX 5DGRVODY D
GHGPX9ODKLYLãHGUXJLKQHMDVQLKLPHQD0DJHO&HFHO+HMPLþ
Dud’l, Hunjer, Dumic koja po svoj prilici treba pripisati Vlasima”).365
ZARVINCE, 1455, 1466. = ZIRVINCE, 1560. (Banja = hidr.
=DUYLQD L WRS =DUYLQ NDPHQ L]PHÿX SODQLQH 5WQMD L 6OHPHQD 366 od
katuna „9ODKv =DUvYLQvFH” koga Jovan Uglješa daruje Hilandaru
1381. godine, a koji se verovatno krajem XVYHNDSUHVHOLRXSRGUXþMH
Banje, na padinama planine Rtnja i Slemena.367 Ta je migracija mogla
ELWLQDMYHURYDWQLMHQDNRQ0DULþNH LOL.RVRYVNHELWNH
ali svakako pre nego je oblast Banja potpala pod tursku vlast 1396.
godine. Koliko je nama poznato katun Vlaha Zarvince se više ne
VSRPLQMHXVYRMRMPDWLþQRMREODVWL
IVLADILOVCE, 1455. = VLADILOVCI, 1530-35. =
VLADILOVCE, 1560. = VLADILOVCI, 1586. (Krivina)368 od rum.
l.i. Vlad (upor. Vlad, Brad,Dana,Stan,Bad,Bud,Dan,Grad, Julg, Lal,
Lack, Man, Nan, Rad, Sas,Urs, Vlas, Zay kod rumunskih manastirskih
VWRþDUD )RJDUDãD L 0DUPDURãD369 0 3HãLNDQ QDYRGL VOHGHüD OL NDR
arbanaška: Vlad, Bab, Goga, Deda, Zara, Lala, Mal, Pal, Çika u
turskom defteru iz 1485. i alb. l.i. Vlad, Baç, Gika, Goga, Goma,
Deda, Dida, Doda, Zara, Mark, Mic, Nika, Pal, Peka,Prend, Tola u
turskom defteru iz 1571.370 od kojih se mnoga nalaze kao OLþQDLPHQD
361
<B<KVWU
362
DBKII, str. 329.
363
<B<KVWU
364
Miscellanea 2, 1478-81, str. 134.
365
AR3HDVWU
366
367
AKKK>VWU
368
<B<KVWU=?F-32, str. 81, 109.
369
BS VII-VIII, str. 4.
370
HIIII, str. 31-32.
NRG9ODKDXLVWRþQRM6UELML 371 +LO (upor. rum. l.i.9ODGLO) + ov +

ce.
IVLADINE, 1455, 1483. (Crna Reka)372 od prot. I- + rum. l.i.
Vlad (upor. ojk. IVLADILOVCE) + ine.
IPSODER, 1560. (Zagorje = s. Psoderci, danas s. Kosta
3HUþHYR0LKDMORYJUDGVNLRNUXJ 373 od slov. SvVRGHUv (upor. psòglav,
UHþ QDVWDOD SUHPD JUþ /#Q#+, a nalazi se kod Herodota i
drugih te u Pseudo-.DOLVWHQRYRM$OHNVDQGULMLNRMDVHYHüXXIII veku
prevodila na slovenske jezike)374 prema imenu 9ODKD3vVRGHUvFL, koje
daruje Stefan Nemanja crkvi sv. Nikolaja u Vranji gde se, kako
saznajemo u katalozima Ohridske Arhiepiskopije, pominje vlaško
vlaGLþDQVWYR .DVQLMH X VYRMRM KULVRYXOML 6WHIDQ 3UYRYHQþDQL
SRGYUJDYD VYH 9ODKH QMHJRYH NUDOMHYLQH SD L 9ODKH 3vVRGHUvFL SRG
MXULVGLNFLMX VUSVNRJ DUKLHSLVNRSD X äLþL QDNRQ þHJD VH RQL VHOH
(Dobar deo ovih Vlaha ostaje jer se spominje s. 3vVRGHUvFLu okolini
Vranja u XIV veku, danas s. Soderci/Suderci)375 u, po njima prozvano,
selo Pisoder blizu Hlerina gde se, u poveljama zadnji put, 1335.
godine spominje sedište vlaškog episkopa.376 Odatle se pod naletom
Turaka, najverovatnije, krajem XIV i tokom XV veka, doseliše u
QDKLMX=DJRUMHX9LGLQVNRPVDQGåDNX
ISTANOVCE, 1455, 1483. (Zagorje)377 od rum. l.i. Stan
(upor. lat. l.i. Stan/us/ kao i l.i. Stan kod rumunskih manastirskih
VWRþDUD )RJDUDãD L 0DUPDURãD378 slovenska l.i. su „išla uglavnom u
pravcu sufiksacije”379) + ov + ce.
ISTANOVCE, selište 1455. = STANOVCE, selište 1466.
(Zagorje)380, vidi ojk. ISTANOVCE.
371
8V+DORYXSRVWRMHSUH]LPHQD*DFRYLüRGOL*DFSUH]%DELüRGOL%DEOL
ýic=DU*RJ3D¹a u s. Šipikovu, Doda u c. Halovu kao i l.i. Micu, Nic3Hca,
Marcu, itd.
372
<B<KVWU
373
<B<KVWU23.
374
5MHþQLN-$=8VWU
375
=eZkgbdKG>,,-2, str. 301.
376
=eZkgbdKG>II, 1-2, str. 308.
377
<B<KVWU
378
379
HIIII, str. 26.
380
ISFIRLIG, 1455, 1560. (Svrljig = ostaci srednjovekovnog

grada Svrljiga, opština Svrljig)381 od rum. sfr¹ig „izvijen, uzdignut,
usukan” < rum. sfr¹iÄ]YXNNRMLVHþXMHSrilikom bacanja duguljastog
oblog kamena sa velike strmeni” na kojoj je, valja istaknuti, ovaj
srednjovekovni grad i sazidan382 (upor. rum. a sfr¹ig/at/ „izvio se,
usukao se” u visinu, ka nebu, kao listovi kukuruza za vreme suše; rum.
sfr¹D] „propeler, zvuk propelera”, itd.)383 + ig lat.-JUþ SRUHNOD ODW
nenaglašeni -icus = JUþ -±+)384 %XGXüL MH JRGLQH X SRYHOML
YL]DQWLMVNRJ FDUD 9DVLOLMD ,, 2KULGVNRM DUKLHSLVNRSLML ]DEHOHåHQD
grafija - episkopija Sfelig(ovo) - primarnija u razrešavanju ojk. Isfirlig
PRJODELVHQMHJRYDSURWXPDþLWLRGJUþ)%/ !ÄSHüLQD´DQMLKVD
zapadne strane velike strmeni, na kojoj je bio postavljen
srednjovekovni grad, doista ima.
JANOVCE, 1466. (Vidin = s. Janovec, Mihajlovgradski
okrug)385 od rum. l.i. Jan386 (#DQ§, istog porekla kao Ivan/Jovan, ali je
X VORY SULPOMHQR L NDR äDQ SRVUHGVWYRP URPDQVNLK L]YRUD 387 JUþ
>rJ+ (Ioan MHOLþQRLPHPQRJLKUXPXQVNLKYODGDUDXVUHGQMHPYHNX
dok je kod Vlaha ist. Srbije poznato ime Jon/a/, odatle prez.-RQRYLü388
OLþQR LPH Jan spominjH VH X PDQDVWLUX .UHSLþHYFX NRJD MH VDJUDGLR
381
<B<KVWU
382
6SRPLQMHVHXäLWLMX6LPHRQD1HPDQMHRG6WHYDQD3UYRYHQþDQRJNDGD
MH 1HPDQMD SRUHG JUDGRYD 5DYQL L .RåHOMD UD]RULR L VODYQL JUDG 6IHUOLJ L X W]Y
6YUOMLãNRPMHYDQÿHOMXNDRJUDG6YUOL]
383
0LKDMOR.RVWLüXUDGX*UDG6YUOMLJVHSDUDWL]*ODVQLND6USVNRJJHRJUDIVNRJ
društva, sv. I, br. 2, Beograd 1970, str. 101- NDåH Ä5Hþ 6YUOMLJ MH RVWDWDN L]
WUDþNRJ8GDQDãQMHPUXPXQVNRPMH]LNXUHþµVYUOMXJD¶ ]YUOXJD MHQD]LY]DPDOX
ULEX åXWH ERMH Cobitis taena)”. 3URI 6 *HRUJLMHYLü X BS VII-VIII, VWU NDåH
„SvrlMLJSVYLUOXJDµþLNRY¶YLUOXJHµNUXãND¶VDSUHO–uga >-ig´3URI55DGHQNRYLü
VDYLãHGRPLãOMDQMDDOLPDDQMHMDVQRüHXVYRPUDGX2HWLPRORJLMLQHNLKWRSRQLPD
MXJRLVWRþQH 6UELMH 5D]YLWDN VWU RGUHÿXMH 6YUOMLJ NDR ÄVYHWR
mesto,‘svetilište’”, itd.
384
ER I, str. 712 (ik1).
385
386
Miscellanea 2, 1466, str. 144, 153.
387
Jb;>bIVWU
388
Skoro svi rumunski srednjovekovni vladari pored imena nose ime Ioan kao što
su srpski srednjovekovni vladari nosili ime Stefan.
Georgije /pravilno Georgina/ Janov sin u vreme velikog vojvode

Radula IV).389
JARINA, selište 1455, 1466. = JARNINO, 1483, 1560.
%DQMD WRS-DUQLQDWDUVäXþNRYDFRSãWLQD6RNREDQMD 390 od rum.
l.i. }arn(a) < rum. arna „zima” (upor. rum. l.i. Iarna /DNFR, str.
253./) + ino.
JARMENINCE, selište 1478-81. (Zagorje = neki stanovnici
sela GUJSAVCE tu stanuju)391 od rum. l.i. }ermen392 + in + ce.
JORGOVO SELCE, 1466. (Belgrad)393 od rum. l.i.
}org(a) -RUvJD PXško iPH LOL åHQVNR LPH 1RYDNRYLü NRG
394
Rumuna prezime odakle deminutiv JorgoloQD.UNXLJUþdeminutiv

Jorgakis)395 NRMH MH YDULMDQWD KULãüDQVNRJ LPHQD VYHFD *HRUJLMH
(„RGDWOH *HRUJLMHYLü SRGULMHWORP zacijelo Cincari”)396 JUþ
JË' #+ „zemljoradnik”397 + ovo i deminutiv selce „seoce” < selo
„pagus”.
KALANIK, 1455. = Gorni i Dolni KALENIK, 1560. (Vidin
= s. Kalenik, Mihajlovgradski okrug)398 od rum. l.i.Calan(a)399 + ik
(upor. s. Calan u Crnoj Gori i top. Kalanska kula u okrugu pirotskom
u Srbiji).
KALANIK, 1455. (Zagorje = s. Kalina, Mihajlovgradski
okrug)400, vidi ojk. KALANIK.
389
0DQDVWLU .UHSLþHYDF VH VSRPLQMH X WXUVNLP SRSLVLPD RG JRGLQH SD
QDGDOMHDOLMHEH]VXPQMHVDJUDÿHQMRãNUDMHP;,9YHNDRGYODãNRJYRMYRGH5DGXOD,
D WHN NUDMHP ;9 YHND MHGRJUDÿLYDQRG*HRUJLMD SUDYLOQR *HRUJLQD -DQRYRJ VLQD
QMHJRYHåHQH=RUe i sina Manojla u vreme vlaškog vojvode Radula IV.
390
391
392
Miscellanea 2, 1478-81, str. 125, 129.
393
394
Naziv navedenog ojkonima ne treba dovoditi u vezu s turcizmom jorga < tur.
<RUJD ÄNRQM NDVDþ NRML SRGLåH X MHGDQ PDK REH GHVQH LOL OHYH QRJH´ 9LGL5MHþQLN
JAZU 4, str. 568.
395
ER I, str. 559 (Georgije =?FVWUÄ-25*2þREDQLQNRML]QDGDVH
rodio na zimovniku negde oko Leskovca, ali nezna u kojem selu”.
396
ER I, str. 559 (Georgije).
397
JEBKVWU =_hj]b_
398
<B<KVWU
399
HIIII, str. 26.
400
<B<KVWU
KALANIK, 1455, 1483. = KALADNIK, 1466. (Crna Reka =

KLGU .DOLQDþNL SRWRN DWDU V 6ODWLQH RSãWLQD %RU 401, vidi ojk.
KALANIK.
KALOTINE, 1455. (Svrljig ? = top. Kalotina, opština
402
Svrljig) od rum. pejorativnog l.i. Calot(a) (NDORWD, rum. l.i.
Cálota)403 JUþ#-ÄOREDQMDüHOD´LQH XSRUODWOL&DOYQD
ÄûHOR´ < lat. calvus ÄüHOD´ L]PLãOMHQR LPH ]D üHODYRJ & 0DFLMD
prijatelja Cezarova404 i oronim u Daciji Ripensis, koga spominje
Teofilakt Simokata, pod imenom Calvo munte /##º-+/
ÄûHODYR EUGR *ROL vrh/”)405 LOL QHSRVUHGQR RG JUþ #-
ÄOREDQMDüHOD´SRNRQILJXUDFLMLWHUHQD XSRUEUGR*ROJRWDQDNRPHMH
razapet Isus Hrist od aram. gulguhtha „lobanja” ili brdo iznad s. Prlite
Barbaroš < lat. barba + rasa „obrijana brada”, figurativno „Golo
brdo”, itd.406).
KARBULOVCE, 1560, 1586. (Fetislam = s. Karbulovo,
opština Negotin)407 od rum. l.i. Carbul (upor. s. Krabul s metatezom
od Karbul kao i top. Krabula, Krabulin dol i hidr. Krabulska voda)408
+ ov + ce.
KAŠAJNA, 1586. (Fetislam = top. Kašajna, atar s. Tekije,
opština Kladovo)409 od rum. casa ÄNXüD´ ODW casa ÄNROLED NXüLFD
GDãþDUD EDUDND´ LQD D ]ERJ WXUVNH RUWRJUDILMH LVWR VORYR VH PRåH
þLWDWLs = š kao i slovo y NRMH]QDþLLOLVDPRJODVQLN i ili suglasnik j, te
MH]DKYDOMXMXüLDUDELFLNRMDMHXRVQRYLVXJODVQLþNRSLVPR]DEHOHåHQD
naYHGHQDJUDILMDXLQWHUSUHWDFLML'XãDQNH%RMDQLü410
KIRBULOVCE, selište 1566. (Timok = „izvan deftera ...a
nalazi se u sinorima pomenutog sela po imenu Ravna”, opština
.QMDåHYDF 411, vidi ojk. KARBULOVCE.
401
402
<B<KVWU
403
>HJVWU
404
LH, sWU &DOYQD
405
AD3,VWU
406
OE JLZ 3, str. 203.
407
<B<KVWU=?F-32, str. 105.
408
OI 10 (1982), str. 63.
409
=?F-32, str. 105.
410
LHVWU FVD HI,,,VWU
411
KOPILOVCE, 1455. = KOVILOVCE, 1466. (Vidin) =

KOVILOVO, 1530-35. = KOVILOVA, 1560. = KOVILOVO, 1586.
(Krivina = s. Kovilovo, opština Negotin)412 od rum. l.i. Covil(a)413
(upor. rum. l.i. &RYLO < FRYLO „krivina, kobilica”414)415 + ovo.
KOKORNICA, selište 1466. = KOKORNICE, selište 1560.
(Zagorje)416 od rum. l.i. Cocor < rum. zoonima cocor „divlja guska”+
QLFD XSRUOL.RNRU.RNRUDSDWU.RNRULü.RNRULN§, top. Kokorina
L.RNRULüL417; rum. l.i. Cocor i top. Cocora i Cocorul u Rumuniji418).
KOLINOVCE,1530-35, 1560, 1586. (Krivina)419 od rum. l.i.
&RO < l.i. Nikola (upor. &ROLF f. < Nikola) + in + ov + ce.
KORBOVO,1530-35. = KORBOVA, 1560. = KORBOVO,
1586. (Fetislam = s. Korbovo/ i ostrvo Korbovo naspram s. Korbovo
na Dunavu/, opština Kladovo)420 od rum. l.i. Corb(a) (upor. rum. l.i.
Corbu/l/, Corbea, Corbei, CorbescX &RUEXOHDQX &RUEXOH &RUEX
itd.)421 < lat. l.i. Corvinus + ovo ili od ihtiološkog termina lat. corvus
412
<B<KVWUMiscellanea 2, 1466, VWUQDSRPHQD=?F-32, str.
81, 108.
413
414
DNFR, str. 145.
415
Ukoliko bismo prihvatili grafiju KOPILOVCE, koju smatramo pogrešnom, i
HWLPRORãNLREUDGLOLRQDSRWLþHRGUXPOLCopil < rum. kopil „dete” (upor. NRSLO§,
.RSLORYLNJRGLQHSUH].RSLORYLü RYFH2VQRYDMHLOLURWUDþNDLH3RUHNOD
NRMD VH RþXYDOD X RULJLQDOQRP REOLNX X DOEDQVNRP RGDNOH MH X GRED YODãNR-
albanskog nomadstva po katunima u balkanskim planinama, prenesena u ostale
balkanske jezike. Osnova je alb. glagol pjell ÄUDÿDP´ V SUHI ko-= sanskrt. ka-
ÄUÿDYR´ 3UHPD WRPH *ko-+ *pelnos ÄUÿDYRURÿHQL´ (ER II, str.147-148.). Meyer
]DVWXSDURPDQVNRSRUHNORRYHUHþL copil < lat. copilis „dete koje je URGLODNUþParica”
(lat. copa), dok 3XúNDUiu RYX UHþ QDOD]L VDPR ÄX UXPXQVNLP GLMDOHNWLPD QD MXJX
'XQDYD´ GDNOH X EDONDQVNLK 9ODKD 6Y *HRUJLMHYLü L]QRVL GD MH UHþ URPDQVNRJ
SRUHNODLQDEUDMDX]UHþNRSLOHEURMQHWRSRQLPHVRVQRYRP „kopilj-i kobilj-: Kopiljak,
Kobiljak, Kobiljac, Kovilja, Kovilje (odatle navedeni ojk. Kopilovce ima 1466.
godine grafiju Kovilovce –podvukao S.G.) NRMLPD VX QD]YDQL UD]QL WHUHQL D þLVWR
VWRþDUVNRJ ]QDþDMD” (upor. brdo Kapilija, atar s. Niševca, opština Svrljig; top.
Kopilica, deo grada Splita, Hrvatska). Naziv ojk.23,/29&(SUHPDWRPHPRåHGD
SRWLþHLRGVWRþDUVNRJWHUPLQD]DSURVWRUJGHVXVHNRSLOLOHÄRMDJQMLOH´RYFH
416
417
Jb;>bIVWU
418
DNFR, str. 138.
419
<B<KVWU=?F-32, str. 81, 108.
420
<B<KVWU=?F-32, str. 78, 103.
421
DNFR, str. 146.
(Plinije) „riba drugorazredne kvalitete, crne boje” (upor. vlat. korbet

.UWROHÄULEDNRMDåLYLXRVHNDPD´ korba %XGYDÄULEDNRMDåLYLX]
kraj”, alb. kórb /Ulcinj/ „riba koja se lovi popunicama”)422 što je,
zapravo, prenos kopnenog izraza lat. corvus „gavran”, poput
LKWLRORãNRJWHUPLQDRVOLüÄULEDGUXJRUD]UHGQHNYDOLWHWH´RGODW aselus
ÄPDJDUDF´LWRPHVOLþQR XSRUV.RUEHYDFNRG9UDQMDLV.RUEXOLü
NRG .DþDQLND WRS Rîpa Corbi i Fîntîna Corbi, Corbul, Corbi,
Corbeni, itd.)423 + ovo. Samo naselje Korbovo, koje je postavljeno na
REDOL 'XQDYD L RVWUYR V LGHQWLþQLP LPHQRP GRYROMQR XND]XMH GD VH
ovi nazivi mogu izvesti od lat. corvus „riba drugorazredne kvalitete,
crne boje” < lat. corvus „gavran” tim više što su se meštani ovog
QDVHOMDNDRLGUXJLX]'XQDYRGYDMNDGDEDYLOLSUHWHåQRULERORYRP424
.5$ý8/29&(, 1560. (Timok)425 od rum. l.i. .UDþXO + ov +
ce (upor. top. KràþXO 0LKDMORYJUDGVNL RNUXJ %XJDUVND L OLþQR Ä,PH
.UDþVNUDüHQRRG.UDþXQSRWLþHL]EDONDQVNRURPDQVNRJQDVOHÿD´426).
.5ý85(9&(, 1560. (Vidin)427 RG QHSRWYUÿHQRJ UXP OL
&UþXU < rum. FUþXU ÄNRYUGåDYD ORNQLFD´ XSRU UXP FUH XO
ÄNRYUGåD´ HYFH
KRŠATOVCE, 1530-35. = KRŠATOVCE, 1560.
(Krivina)428 od rum. prid. FUú(i)at Ä]DNRYUGåDQ XYLMHQ ]DNULYOMHQ´
ov + ci.
KUDEL, 1560. (Zagorje = s. Kudelin, Mihajlovgradski
okrug)429 od rum. l.i. Cudel(in)430 XSRU Ä8 *UPRþHOX MDYOMDMX VH
RELWHOML JGMH VX EUDüD 1LNROD L 0RMVHM X GUXJRM RWDF $OWoman i sin
XUÿLFD3RGDOMHMHMHGDQâDSUDQ'DYLGSDKudelin i Nikola, pa Hrs
L QHüDN PX äXG 1HNL RG RYLK DQWURSRQLPD XSXüXMX QD 9ODKH
QDVWDQMHQHX*UPRþHOX´=â-2.VWUÄGHORPQHMDVQDLPHQD
za koja –EXGXüLGDVHQHPRJX SRX]GDQR REMDVniti kao slovenska –
]DNOMXþXMHPRGDVXHOHPHQWLEDONDQVNRJMH]LþNRJQDVOHÿDNRMLVXGR
422
ER II, str. 184 (krb).
423
IMJ, str. 207; DNFR, str. 146.
424
TZZP, str. 66-77: Naime, svi stanovnici naselja uz Dunav bavili su se
ribolovom kao osnovnom LGRGDWQRPJUDQRPSULYUHÿLYDQMD.
425
<B<KVWU108.
426
AR3HDVWU(5,,VWU
427
<B<KVWU
428
<B<KVWU=?F-32, str. 81.
429
<B<KVWU
430
HI,,,VWU
QDV SR SUDYLOX GRãOL SRVUHGVWYRP ]DWHþHQLK 5RPDQD 9ODKD QSU
.RSLO.UþHOHMKudelin´23,,,VWUOLþQDLPHQDEUDüH'UPDQL
Kudelin poznata iz istorLMH%UDQLþHYDXXIII veku431).
KUMANICE, selište 1455. = KUMANCE, 1466. (Banja =
WRS.XPLQ3RWRNDWDUV7UJRYLãWDLäXþNRYFDRSãWLQD6RNREDQMD 432
od rum. l.i. Cuman (Cumanic)433 < etnonima Kuman „narod
ugrofinskog porekla koji je tokom XI veka prodro na Balkan”434 + ice
(„Tu je i ime Cumanic L /D]DU NRMD VH LPHQD WDNRÿHU VXVUHüX X
vlaškim katunima...” /ZŠJOK, str. 364./; s. Kumane kod Velikog
Gradišta).
KUMANCE, 1455. (Crna Reka)435 od rum. l.i. Cuman436 <
etnonima Kuman + ce.
LAGOŠEVCE, 1455. (? = s. Lagoševci, Mihajlovgradski
okrug)437 od rum. l.i. /DJRú (upor.Ä86UHGQMHP6HOXX'UHQLFLþLQLVH
da je bilo vlaškog naseljavanja. Tamo nalazimo djeda Luna pa Ivana
*REXQRYLüD 3LOLSD .DOLPDQLüD 'UDJRVODYD %DWDYDOX L LDJRúD
'UDJRPLURYLüD-RãMHWXLSDWURQLPLk od vlaškoga imena Kalota.”438)
+ ev + ce.
LAGUŠOVCE, selište 1560. (Banja = top. Laguševac, atar
grada Sokobanje)439, vidi ojk. LAGOŠEVCE.
LALINCE, 1455, 1478-81, 1560. (Svrljig = s. Lalinac,
opština Svrljig)440 od rum. l.i. Lala (/DOLQD )441LQFH=DSDåHQa su
- veli Mitar Pešikan - „imena sa udvajanjem formanata (Gagul,
*XJRWD'RGD'vGRO/XOD1DQRWD GRþHJDPRåHGROD]LWLXVYDNRP
MH]LNXDOLVHLSDNYHURYDWQRPRåHUHüLGDVXELODPDQMHNDUDNWHULVWLþQD
za slovensku tvorbu (koja je išla uglavnom u pravcu sufiksacije), a
YLãH]DVXSVWUDW XS6OLþQHOLNRYHXWRSRQRPDVWLþNRPQDVOHÿX3LSHUL
Cecuni, Cuce, Dide, Dodoši i sl.).” U selu „Krastavljanima je ...po
431
BKG,VWU-443.
432
<B<KVWUMiscellanea 2, 1466, str. 66. napomena 268.
433
Miscellanea 2, 1478-VWUHI III, str. 26.
434
JEBKVWU
435
<B<KVWU
436
Miscellanea 2, 1478-VWUHI,,,VWU
437
<B<KVWU
438
AR3HDVWU
439
<B<KVWU
440
441
DBK,,VWU
jedan Ivan, Tudor i Stepan vlaškoga ishodišta, pa još jedan Bagreš i

5DMNR %XODW L 'URþD VD VLQRP Lalošem istoga” porekla i „od
neslovenskih imena s kojima se u vlaškim obiteljima kalendarska
nalaze u sprezi zanimljivo je istaknuti ime Baldovin, Hrs, Staver,
Altoman, Lale%Dþ%XFNDW´ =â-2.VWU
LINEVO, selište 1466. = LINOVA, 1454-79. = LINEVA,
PRåH VH þLWDWL L /,129$ 3RORPMH ELYãH V *RUQH /LQHYR
GDQDVVSRMHQRVDV.RYDþLFRP0LKDMORYJUDGVNLRNUXJ 442 od rum. l.i.
Lin() (upor. rum. l.i. Linul, Lenul) < rum. lin „tih, blag”443 (Od iste je
osnove nastao slov. zoonim lin „slatkovodna riba mirnih voda; Tinca
vulgaris f. Cyprinidae”) + evo.
LIPOVCE, 1455. = LUPOVCE, 1466. = LIPOVCE, 1560.
9LGLQ ELYãH V /XSRYHF /XSRYVNR KDQþH LOL WRS /XSRYHF DWDU V
Gramade, Mihajlovgradski okrug)444 od rum. l.i. Lup(ul) < rum.
zoonima lup „vuk, kurjak” < lat. lupus + ov + ce (upor. s. Lupac
/BiH/, Lupinica /Slovenija/, Lupinjak /Hrvatska/, Lupište
/Makedonija/ koja bi mogla imati osnovu od rum. lup „vuk”) ili od l.i.
Lup(o) < lat. l.i. Lupus < lat. lupus ÄYXN´ LPH KULãüDQVNRJ
svetitelja).445
MAKREŠ, selište 1466. (Zagorje) = MAKREŠ, 1560. (Vidin =
s. Makreš, Mihajlovgradski okrug)446 od rum. macríú „kiseliš,
kiseljak”, a verovatno ukazuje na migraciju sa Kosova gde i danas
postoji s. Makresh.447
MAROVCE, 1455, 1483. (Zagorje)448 od rum. PU „jabuka”
< lat. malus JUþ +) „jabuka (drvo)”449 + ov + ce (upor. l.i.
0DUXOSUH]0DUXOLüL]XV veka i l.i. Marulus na rimskim natpisima;
slov. paralela je ojk. JABUKOVCE, 1560. u nahiji Fetislam).450
442
<B<KVWU. 208; Miscellanea 2,VWUB;BVWU
443
HI,,,VWU
444
445
ER II, str. 332. prez. /XSXORYLüRþLWRRGUXP. Lupul < lup < lat. lupus.
446
447
OI 10, str. 56, napomena 44.
448
<B<KVWU
449
LH, str. 625 (POXV).
450
ER II, str. 380 (Marul).
MEGURICE, 1530-35, 1560, 1586. (Fetislam = blizu s.

Radujevca, opština Negotin)451 od rum. magura (megura) „brdo,
EUHåXOMDNãXPRYLWLSURSODQDN´ XSRUWRS Megura, Megora, Magura,
0DJRUD 0RJXUD 0LJRUD 0DJXULFD 0DJXULþD 0DJXULþL
0DJXUHþD 0DJXUND i Magorka u Rumuniji452 i više top. Magura u
Srbiji i Hercegovini453) + ice.
MILAJNICA, 1530-35. = MILAJNICE, 1560. =
MILAJNICA, 1586. (Fetislam = s. Malajnica, opština Negotin)454 od
rum. mala „hmelj, kukuruzno brašno, proja”, nejasnog porekla455
(upor. top.0DODLúWHYLãHSXWDSRWYUÿHQX5XPXQLML456) + nica.
MINULOVCE, selište 1455. (Svrljig ?)457 od rum. l.i. Minul
XSRU LPH KULãüDQVNRJ VYHWLWHOMD r+)458 < rum. PLQ „rudnik
(rudarsko okno)” + ov + ce (upor. ojk. RUDARE i RUDARŠTICE).
MIRILA, 1530-35. = MIRLA, 1560. = MIRILA, 1586.
(Krivina)459 od rum. l.i. Mirila460 (upor. rum. l.i. 0LULO461; od 1357.
godine opštinske vlasti u Šibeniku donose uredbe u vezi s ispašom
9ODKD QD ãLEHQVNRP SRGUXþMX NRML VX ]DSUDYR RVQLYDþL PHVWD
0LULORYLü i zaseoka Bulati /od rum. l.i. BulatþLMHSRUHNOR9HVQD-DNLü-
&HVWDULüGRYRGLXYH]XV3HþHQMH]LPa, tursko pleme, koji su u znatnim
skupinama od XIII YHND ELOL QDVWDQMHQL SR LVWRþQLP SUHGHOLPD
GDQDãQMH 6UELMH RG YUHPHQD 7XUDND NRML SR VYRM SULOLFL SRWLþX RG
VUHGQMRYHNRYQLKKHUFHJRYDþNLK9ODKD0LULORYLüD462).
MIRIOR PRåH VH þLWDWL L 0(5,9(5 VHOLãWH 478-81.
(Svrljig)463 od rum. mirior (dial. mereor) „Flurname, lieu-dit,
odmorište, zastanak”.
<B<KVWU=?F-32, str. 104, 79.

451
452
RTO, str. 203.
453
ZRPh XXXVIII, str. 533; Slavia VIII, str. 621.
454
<B<KVWU=?F-32, str. 79, 105.
455
DLRM, str. 485.
456
TR, str. 443.
457
<B<KVWU
458
JEBKVWU
459
<B<KVWU. ima grafiju Mirila=?F-32, str. 81, 108.
460
J_qgbdK:GMVWU
461
462
AR3HDVWU
463
Miscellanea 2, 1478-81, str. 46. „Selište Meriver ili Mirior, kako bi se još
PRJORþLWDWL, QHSRVWRMLQDUDVSRORåLYLPNDUWDPD”.
MOJNICE, selište 1466. (Belgrad)464 od rum. l.i. Mon(a)

(upor. rum. l.i. Moina i bug. Mojna) < rum. moQ „slabina” + ice.
NEGOTIN, 1530-35. = NEKOTIN, 1560. = NEGOTIN,
1586. (Fetislam = grad Negotin)465 od rum. l.i. Negot(a) + in („u
srednjovekovnoj Srbiji, Njegota i Negota su imena Vlaha”466;
VSRPLQMHVH7UDQGDILO1HJRWLQX3RSLVXKDUDþD.UDMLQHL.OMXþD
godine467SUH]LPHQD1HJXOLüL1MHJXOLüXXVI i XVII veku na ostrvu
Pagu468; ojk. Negotince u oblasti Peka 1467. godine469 i Negotino u
0DNHGRQLML RGDNOH MH L PRJXüD PLJUDFLMD VWDQRYQLãWYD NUDMHP XIV i
XV veka koji su sobom poneli imena svojih naselja, „NjEGOTIN-selo
blizu Fundine”470 X7LWRJUDGVNRM0DOHVLMLNRMDVHSURWHåHGXåGUåDYQH
jugoslovensko-albanske granice kao i top. Negotin stan i dr.).
NIKŠOR, 1455, 1560. (Zagorje = hidr. Nišora, atar s.
Bojnice, Mihajlovgradski okrug)471 od rum. l.i. Nic() < kalendarskog
Nikola + rum. suf. -úRU ili od rum. l.i. (Nik(i)úRU (upor. s. Srbišor u XV
veku u Lici, s. Nišor kod Pirota, top. Banišor kod Sofije u Bugarskoj,
onda rum. l.i.3HWULúRU%DQLúRU3RSúRU6WDQLúRU i tome sl.)472.
NIKŠOR, 1530-35, 1560, 1586. (Krivina)473, vidi ojk.
NIKŠOR.
NIKOLICE, 1455. (Banja = s. Nikolinac, opština
Sokobanja)474 od rum. l.i. 1LNROL m. (upor. l.i. tesalskog Vlaha,
Nikolica m NRG 9ODKD LVWRþQH 6UELMH KLSRNRULVWLFL RG OL 1LNROD VX
Nicu¹L m., Nicu¹asa f., Nicu/¹ 1LF m., &ROL D I &ROLça seu
Nicoleta, 1348. godine u Zadru/475, 1LFR m. i f. Prema Juco <
-XULFD RGDNOH SUH]LPH 1LFRYLü ]DEHOHåHQR X V +DORYX <
kalendarskog l.i. < 1LNROD JUþ < ±#+ „narodni pobednik” ( <
464
465
<B<KVWU=?F-32, str. 79, 105.
466
BS II, str. 102.
467
468
BS II, str. 102.
469
BT, str. 58, 152.
470
AR3HDVWU
471
<B<KVWU
472
Rumunsko l. i. Nicje nastalo i od Nikola; Srbiúor < etnikuma Srbi, pl. + šor;
Baniúor < l.i. Bane + šor; Petriúor < l.i. petar + šor, itd.
473
<B<KVWU=?F-32, str. 81, 108.
474
<B<KVWU
475
AD3,,str. 187: „Coliça seu Nicoleta, uxor quondam Cressii de Grubogna”.
JUþ „pobeda” + #) „narod”476). Ime tesalskog Vlaha, Nikolica,

isto je što i Nikulica = Nikolice f. pl. „dan sv. Nikole” u Lici,
verovatno pod uticajem velebitskih Vlaha.477 Naziv Nikolice, kao dan
VY 1LNROH LGHQWLþDQ MH V JUDILMRP QDYHGHQRJ RMNRQLPD X WXUVNRP
popisnom defteru, pa tim više da je u prvo vreme navedeni ojk.
verovatno dobio svoj naziv po hULãüDQVNRP SUD]QLku Nikolice „dan
sv. Nikole”, jer se u ataru s. Nikolice 1560. godine spominje manastir
Isveti Nikola, pod uticajem vidinskih Vlaha478 (upor. „U Buljubima je
VWUDQL XWMHFDM MDþL NDOHQGDUVNLK L LVWR WROLNR QHVORYHQVNLK
imena Andraš i Nikolic i Leš u jednoj, pa Leš i Vasilj i Nikolic u
GUXJRM3RPLULOLVHLPHQDUD]OLþLWLKXWMHFDMDXLVWRMRELWHOML´PLVOHüL
pritom na vlaški i albanski uticaj /ZŠJOK, str. 362./).
NIKOLICE, 1455. = NIKOLINCE, 1466. (Klivje, od 1530.
Crna Reka) = NIKOLINCE, 1560. (Crna Reka)479, vidi ojk.
NIKOLICE.
NIKOLICE 1,.2/,ý(9&( &UQD5HND V
1LNROLþHYRRSãWLQD=DMHþDU 480 od rum. l.i. 1LFROL , odnosno od rum.
l.i. 1LFROLþD (upor. l.i. NLNROLþD 6WDUDF PHÿX 9ODVLPD VD 9HOLNRJ
2VWURYD ]DEHOHåHQR X SLVPX NRMH VX QDslovili Knezu Milošu 8.
februara 1831. godine /NIPS 22, str. 122./) + prid. prisvojni suf. -ev +
ce.
1,.2/,ý(9$, 1560. (Krivina)481 od rum. l.i. 1LFROLþD +
prid. Prisvojni suf. -eva.
ORŠOVA, 1560. (Fetislam = grad Oršava, Rumunija)482 od
rum. l.i. 2UvV H (u 'DQLþLüHYRP5MHþQLNXVSRWYUGDPDL]XV veka) +
prisvojni prid. suf. -ova (upor. „Miro de Orsi” u Baru 1387. i kotorski
JUDÿDQLRNRWHGXEURYDþNDYODVWHOD Urso, Orsi, Orsio od 1278-
1292. godine.)483.
476
2I,,VWU
477
ER II, str. 518 (Nìkola).
478
TZZP, str. 15, 80.
479
480
<B<KVWU
481
<B<KVWU
482
<B<KVWU
483
J_qgbdK:GMVWU
OTULOVCE, 1560. (Polomje)484 od rum. l.i. Hotul (upor.

„Vlaško ime Hotul navodi se u ‘hrisovulji cara Dušana’, a kao top.
2WXOMH]DEHOHåHQRMHXµRNUXJXYUDQMVNRP¶´485) < rum. hot „razbojnik”
(upor. „ ...SOHPHQVNRLPH+RWLGRYRGLVHXYH]XVDUXPXQVNRPULMHþX
hot – razbojnik /sing. nDþLQMHQ SUHPD SOXUDOX´486) gubljenjem
inicijalnog H-, kao na primeru toponima Otulje iz vranjskog okruga
PRJXüHMHGRVHOMHQMHYODãNRJVWDQRYQLãWYDL]RNROLFH9UDQMDMHUVHX
NDWDOR]LPD 2KULGVNH $UKLHSLVNRSLMH SRPLQMH YODãNR YODGLþDQVWYR X
Vranju, koju je zajedno sa donjom Moravom Stefan Nemanja pripojio
VUSVNRMGUåDYL9ODãNLVHHSLVNRSSRVOHWRJDQLJGHQHVSRPLQMH-DYOMD
VH WHN ÄJ VD VHGLãWHP X +OHULQX LOL 3ULOHSX ýLQL VH GD PX MH
vizantijsko gospodstvo bilo sklonije, jer ga nakon srpskog osvajanja
nestaje sasvim”.487) + slov. prisvojni pridevski suf. -ov + ce.
OTULOVCE, 1560. (Crna Reka = top. i hidr. Tolovac, atar s.
5JRWLQHRSãWLQD=DMHþDU 488, vidi OTULOVCE.
PERILOVAC, 1530-35. = PERILOVCE, 1560. (Krivina = s.
Perilovce, Mihajlovgradski okrug)489 od rum. l.i. Peril() + ov + ce.
PETRUŠNICE, selište 1466, 1483. (Banja = nalazi se uz s.
CRKOVCE)490, vidi ojk. PETRUS + nice.
PORKAR, selište 1466. (?)491 od rum. porcar „svinjar” (upor.
slov. paralele s. Svinjare i Svinjarevo u Srbiji, Svinjarec i Svinjarevci
u Hrvatskoj, Svinjarevo x 2 u BiH, itd.).
RAVDIN, 1530-35. = RADBIN, 1560. = RABDIN, 1586.
(Fetislam = odråDOR VH NDR VHOR GR JRGLQH EOL]X V %XNRYþH L
Kobišnice, opština Negotin)492 od rum. l.i. 5DEG< rum. UDEG „trpi”
(upor. l.i. Trpko) + in.
RADLOVCE, 1560. (Zagorje)493 od rum. l.i. Rad(u)l + ov +
ce.
484
<B<KVWU
485
486
H?PVWU
487
488
<B<KVWU
489
<B<KVWU=?F-32, str. 81
490
491
492
<B<KVWU=?F-32, str. 78.
493
<B<KVWU
RADULOVCE, 1530-35, 1560, 1586. (Krivina)494 od rum.

l.i. Radul495 + ov + ce (upor. vlaški vojvoda Radul u narodnoj pesmi
äHQLGEH 9ODãLüD 5DGXOD 7R MH 5DGXO-beg, koji je iz Karavlaške, a
RåHQLR MH VLQRYLFX ,YDQD &UQRMHYLüD L] &UQH *RUH 496 U
Svetostefanskom hrisovulju katun Ursulovica (rum. ursul „medved”)
promenio je ime u Radul (upor. Radula åHQVNR LPH X 'XEURYQLNX
RGDWOH YHRPD UDãLUHQR SUH] 5DGXORYLü L X 9ODKD LVWRþQH
Srbije).497 Postoje još top. Radulovce na Kosmetu, Radlovac u Osijeku
5DGORYLüLX%RVDQVNRP3HWURYFXLWG498
RADULOVCE, 1560. (Timok = top. Radulovo Brdo, atar s.
9UDWDUQLFHRSãWLQD=DMHþDU 499, vidi ojk. RADULOVCE.
RUGOVO, 1530-35. = RUGOVA, 1560. = RUGOVO, 1586.
(Krivina)500 od rum. l.i. RugNRMHMHVSRPHQXWRX'HþDQVNRMKULVRYXOML
L X äLþNRM SRYHOML 6WHIDQD 3UYRYHQþDQRJ JGH VX upisani
stanovnici vlaških katuna501 (upor. rum. l.i. 5XJ 5XJD 5XJDú502;
Rugea, Rugeanu, Rugescu, Ruget, Rugu i top. Rugea /Ardeal/,
Rugetul, itd.503; prez. Ruga u Zadru 1314.504; u povelji sastavljenoj
1090. spominje se l.i. Rugata505ÄPMHVWR åHQVNRJ VYHWDþNRJ LPena
5RJDWD GROD]L GYD SXWD´ RGQRVQR ÄPHVWR JGH VH þRYHN PROL´506) <
rum. rug ÄNXSLQD WUQMH GUDþD´ ODW rug(a) ÄQDERU NRYUGåD
PUHåRWLQD´ XSRU ODW Ärugas coëgit, namrgodio se”507 i slovenske
SDUDOHOH V 0UJRGLüL L 0UJXGLüL %L+ OL 0UJRG L 0UJXG s.
0UHåLFD L 0UHåLþNR 0DNHGRQLMD V 0UHåQLFD 0UHåQLþNL %UHVW L
<B<KVWU=?F-32, str. 81, 107.

494
495
Miscellanea 2, 1478-VWUbl^
496
ER III, str. 540-541 (-ul).
497
Miscellanea 2, 1478-VWU]DEHOHåHQRMHLPH5$'8/VLQ5DGRKQHX
Galibabincu; Miscellanea 2,VWU]DEHOHåHQRMHSUH]LPH5$'8/,û
498
ER III, str. 540-541 (-ul).
499
<B<KVWU
500
<B<KVWU=?F-32, str. 81, 108.
501
HI,,,VWU-188.
502
DOR
503
DNFR, str. 400.
504
HI,,,VWU
505
HI,,VWU
506
KDVWU
507
AD3 , VWU VSRPLQMH QDVHRELQX 5RåDW RG Raçatum u srednjovekovnim
poveljama koje je nastalo od Rogiatto < lat. rosetum ÄGLYOMH UXåH UXåD RG ãLSXUDND
UXåLþQMDN´ LH, str. 935. (ruga).
0UHåQLþNL %ULJ +UYDWVND ODW Ärugosus frigore pagus - od zime

]JXUHQR VHOR VHOMDFL ´ L VORYHQVND SDUDOHOD V =JXULü-brdo, itd.)508 +
ovo (-ova).
6$5$ý,1&(, 1455, 1560. (Zagorje = top. SDUDþL DWDU V
Gmzova, Mihajlovgradski okrug)509 je ojk. izveden od rum. VDUDþ(i)
ÄVLURPDVL´ XSRUV6DUDþL%L+ RGQRVQRRGUXPOL 6UDFX (upor.
rum. l.i. 6UFLO, 6UFKLH, ili l.i. Saraca, Saracha, Sarraca /slov.
6DUDþLü GXEURYDþNLK SDWULFLMD koja se genealoški mogu pratiti od X-
XX veka510).
SIBINOVCE sa selištem Gorne SIBINOVCE, 1560. (Crna
Reka511 od rum. l.i. Sibin XSRUPDÿ Szeben-grad u Erdelju po kome
je i dobio ime jedan od junaka naše epske poezije Sibinjanin Janko)512
< siba (= siba) „dren, drenjina” slovenskog porekla513 + ov + ce.
SIRAKOVCE, 1455. = SIRAKOVCI, 1454-79. =
6,5$.29ý$ 6,5$.29&( 7LPRN YHURYDWQR
KLGU 6DUDNRY VNL SRWRN DWDU V -DNRYFD RSãWLQD .QMDåHYDF 514 od
slov. sirak „koji nema nikoga svoga, sirotan” (upor. „Siraka je lasno
XFYLMHOLWL7LüHãLPDW¶VLQDJROHPRJDDMDVLUDNEUDWDMHGLQRJD0DMND
508
3ULPHULNRMHGRQRVL0*UNRYLüXVYRPRYGHQDYHGHQRPUDGXLz 1495. (Petr.
$QGHHYLþ 5XJRWLQ X 1RYJRURGX - )HGRU $OHNVDQGURYLþ 5XJRWLQ L]
Moskve), i iz 1652. (Trofim Ruguev, sveštenik u Rusiji) upravo ukazuje na to da su
OLþQD LPHQD VD RVQRYRP UXJ- iz mnogo kasnijeg vremena u odnosu na srpske
srednjovekovne povelje gde se direktno spominje l.i. Rug bez sufiksacije, što je
XRELþDMHQR PHÿX VWDQRYQLFLPD YODãNLK NDWXQD D QLMH XRELþDMHQR X VORYHQVNRP
onomastikonu, pa je izlišno inzistirati da je onomastika s osnovom rug- X OLþQLP
imenima bila poznata još u opšteslovenskoj zajednici.
509
<B<KVWU-148.
510
>ICCCXL 36, 379-401; ER III, str. 204 (sarak). Saraka je i vrsta ribe (upor.
DOE VDUDJs ÄVDUGHOD JLULFD´ D PRåH ELWL GDOPDWR-URPDQVNL OHNVLþNL RVWDWDN RG ODW
saragusJUþ)w' #+ „sparus sargus”. BXGXüLVHXVUHGQMHPYHNX (XV vek) u Splitu
MDYOMD SUH] *LULFD PRåHPR VORERGQR SUHWSRVWDYLWL GD MH SUH] 6DUDND PHÿX
GXEURYDþNLP SDWULFLMLPD NRMH VH MDYOMD X YUHPHQX L]PHÿX -1023. godine
(%'J filius Saraca), došlo od naziva ribe Saraka „nekvaliteWQDULEDNRMDåLYLSUL
NUDMX´1MLKRYLVXVHSUHFLEDYLOLPRåGDULERORYRPQHNYDOLWHWQHULEHNRMXVXXVYRMRM
ishrani koristili siromasi, pa je tako i došlo do homonimije ovih dvaju naziva, Saraka
„vrsta nekvalitetne ribe” i sarak „siromah”.
511
<B<KVWU6.
512
JEBKVWU Sibin).
513
RTO, str. 553.
514
<B<KVWUB;BVWU
rani dva sina siraka”515 < rum. VUDN „siromah” + ov + ce (upor. s.

6LURWLüLX+UYDWVNRMOLSiraca, Siracha, Syracha ili Saraca, Saracha,
Sarraca VORY 6DUDþLü GXEURYDþNRJ SDWULFLMD NRMD VH JHQHDORãNL
mogu pratiti od X do XX veka516, rum. l.i. 6UDFX, 6UFLOD,
6UFKLH.
SIRAKOVCE, 1455. = Gorne i Dolne SIRAKOVCE, 1560.
(Crna Reka = top. Siraka, atar s. Krivelja, opština Bor; top. Siraka,
atar s. Podgorca, opština Boljevac i hidr. Saraka)517, vidi ojk.
SIRAKOVCE i slov. prid. gornje i dolnje.
SORICE, selište 1560. (Svrljig)518 od rum. deminutiva sori
„sestrica” (upor. slovenske paralele s. Sestranec i Sestrunj u
Hrvatskoj).
STANOVCI PRåH VH þLWDWL 67$129(&
STANULOVCI, 1466. (Belgrad)519 od rum. l.i. Stan520 + ov + ci,
odnosno od rum. l.i. Stanul + ov + ci.
SUMARIN, 1455, 1466. = SUMARINOVAC, pusto selište
1483. (Zagorje = nalazilo se kod s. Stubal koji je danas zaselak s.
0DULQRYFDRSãWLQD=DMHþDU 521 od rum. l.i. Sumarin522 koji je nastao
od sanktorema Sumarin < korelativa su < lat. prid. sanctus „sveti” +
lat. l.i. Marin(us) (upor. Sveta Marina < Sveta Marija523, kao i
VDQNWRUHPH 6XEULDQD 6XüHNOD 6XüXUDM 6XILOLS 6XSHWDU 6XSHUND
Sutrojica, Suvid, Sutilija, itd.524) kome je, u vremenskom periodu od
1466-1483. pridodat slov. prid. suf. -ov + ac.
SUMRAKOVCE, 1560. (Crna Reka = s. Sumrakovac,
opština Boljevac)525 od korelativa su- < lat. sanctus „sveti” + lat. l.i.
KJVWU
515
>I&&&;/VWU XSRURMN6DUDþLQFH, napomena 474.).

516
517
<B<KVWU
518
<B<KVWU
519
Miscellanea 2, 1466, str. 56, napomena 216.
520
BSVII – VIII, str. 4.
521
522
523
Slovo XIII, str. 137-175.
524
6XEULDQD 6XWþXEULDQDVDQFXWV&\SLDQXV6XüHNOD6X7HNOD6XÿDUDÿ
6X XUDÿ 6XILOLS 6X )LOLS 6Xpetar < Su + Petar, Superka < Su + Perka
(hipokoristik od Petronila), Sutrojice < Su + Trojice (< Trinitas), Suvid < Su + Vid
(slov. bog Svantovid), Sutilija < Sut + Ilija, itd.
525
<B<KVWU
(apostolsko) Marc(us) (Marko), odakle metatezom likvida imamo

grafiju Mrak SRWYUÿHQR NDR SUH]LPH 526, te dobijemo sanktorem
Sumrak (su + Mrak- < Mark) + slov. prid. suf. -ov + ce (upor. s.
Mrakovo, opština Jablanica, BiH; s. Mrakovo, opština Ilijaš, BiH; s.
Mrakodol opština Bosanski Novi, BiH; s. Mrakovi, opština Kiseljak,
BiH527; WRS 0UDNRYDF RVWUYR .UN +UYDWVND SUH] 0UDNRYLü L
0UDNRYþLü WRS V PHWDWH]RP OLNYLGDD 6XPUDWLQ 6X 0DUWLQ NRG
'XEURYQLND +UYDWVND 6WRPUDWD 6XWR 0DUWKD X %LDüLPD NRG
7URJLUD +UYDWVND V 6XPUDWLQ 6X 0DUWLQ QD RVWUYX %UDþ
Hrvatska, itd.528). U ataru s. Sumrakovca „nalaze se ruševine neke
stare crkve, za koju misle da je jedna od onih devet starih crkava u
Crnoj Reci”529 NRMD MH YHURYDWQR ELOD SRVYHüHQD DSRVWROX VY 0DUNX
što posredno govori o starosti ovog sanktorema, kojhi je iz vremena
prvoJ KULãüDQVWYD ]DMHGQLþNL ,VWRNX L =DSDGX NDR XRVWDORP L
sanktorem SUMARIN i G. SUMARIN.
TOLOVCE VHOLãWH 278/29&( PRåH VH þLWDWL
TULOVCE 1483.) selište 1478-81. = OTULEVCE, selište 1560.
(Svrljig = nalazilo se uz s. BURUDIN)530 od rum. l.i. Hotul (upor.
„Vlaško ime Hotul navodi se i u ‘hrisovulji cara Dušana’ a kao
WRSRQLP ]DEHOHåHQR MH X µRNUXJX YUDQMVNRP¶´531) < rum. hot
„razbojnik” (upor. „...plemensko ime Hoti dovodi se u vetu sa
UXPXQVNRP ULMHþL hot- UD]ERMQLN VLQJ 1DþLQMHQ SUHPD SOXUDOX´532) s
gubljenjem inicijalnog X-, kao na primeru navedenog toponima
Otulje, + slov. prisvojni pridevski suf. -ev + ce.
78'25ý$, 1530- 72'25ý( .ULYLQD WRS
7XGRUþD DWDU V 9HOLNH -DVLNRYH JGH VH L]RUDYDQMHP L GDQDV QDOD]H
ostaci materijalne kulWXUH RSãWLQD =DMHþDU 533 od rum. l.i. 7XGRUþD
m. RG PLOMD L]JRYRUHQRJ JUþ J± 7'#) LPH KULãüDQVNRJ
svetitelja)534 (upor. u selu „Krastavljanima je ...po jedan Ivan, Tudor i
526
ER II, str. 376 (Marak).
527
IMJ, str. 268.
528
ER II, str. 376 (Marak); Slovo XIII, str. 140, 142, 145.
529
KL?VWU
530
<B<KVWUMiscellanea 2, 1478-81, str. 162, napomena 123.
531
532
H?PVWU
533
<B<KVWU=?F-32, str. 81.
534
Jb;>bIVWU(5,,,VWU
Stepan vlaškoga ishodišta...”5356HORÄ7XGRULþHYFL TWDRYÇWÇY u

popisu Skadarskog VDQGåDND JRGLQH D VDG V UHGXNFLMDPD
7XULþHYDF´536).
785,1ý29&( 7251,ý29&(
785,1ý29&( 7LPRN =DJRUMH 537 RG QHSRWYUÿHQRJ
rum. l.i. 7XULQ XSRU NDOHQGDUVNR OL NRG 9ODKD X 'HþDQVNLP
Hrisovuljama Tudoric; rum. l.i. Turin/eli/) + ov + ce.
TURMAK, 1560, 1586. (Crna Reka)538 od rum. turmac
ÄPODGL ELYRO NRML WUþL VD VWDGRP´ UXP WXUP ÄNUGR VWDGR´ VJUþ
-#º' ÄPDOR NRQMLþNR RGHOMHQMH´ DOE turmë „mnoštvo, gomila”,
srp-hrv. täUPD ÄNDUDYDQD SRYRUND´ EXJ WXUPD ÄJRPLOD´)539 < lat.
turma ÄGHR NRQMDQLãWYD GHVHWL GHR DOH PRPND þHWD´540 (upor.
WUDþNL ERåDQVNL HSLWHW JUþNH ERJLQMH +HUH NRML MH ]DEHOHåHQ QD
votivnom spomeniku iz Trnova u Bugarskoj, ,#/'ÄWUNDþLFD´5Hþ
turma/e/NRMDVHþHVWRSRMDYOMXMHNDR]DGQMLþODQWUDþNLKGYRVORåQLKOL
#/--#/', '#/--#/', Doro-turma f., Dotu-turma, Rescu-
turme /&)#--#/', &)#--#'/, *#' #--#'#+, ,-
-/'#+ + SRWLþH PRåGD L] LH *drmo-s „trka”. Ovaj epitet odgovara
više , sluškinji bogova, ili >'+, glasnici bogova i valja ga
XSRUHGLWLVJUþNLPQDGLPNRP+HUPHVD '±#+.).541
ULMANI VHOLãWH 8/$1,ý,â7( VHOLãWH -81.
(Svrljig = bilo je selište s. Okruglice, danas ima brdo Ulanac u ataru s.
Lozan, opština Svrljig)542 od zbirne imen. Ulmani < od rum. l.i.
Ul(i)man (upor. rum. l.i. Ulman/u/543) < rum. fitonima ulm „brest” <
lat. ulmus (upor. slovenske paralele, ojk. BREST, BRESTOVA,
%5(6729$&%5(6729&( DQDXGUXJRMJUDILMLRVQRYDSRWLþH
RG8O P DQLLþLãWH
AR3HDVWU
535
HI,,,VWU
536
537
<B<K VWU LPD JUDILMX 7XUþLQRYFH; Miscellanea 2, 1466, str. 49,
napomena 174.
538
<B<KVWU
539
ER III, str. 527 (tùrma).
540
LH, str. 1095 (turma).
541
DTG BE XVIII 1, str. 9, 55.
542
543
Miscellanea 2, 1478-81, str. 132-133.
HALDANCE, 1455, 1560. (Timok = s. Aldinac, opština

.QMDåHYDF 544 je kontinuanta imena kastela ’8 J+ iz obnlasti
A)#/%#+-a (A))#+)545 < germ. prid. ald „star”546 s inicijalnim
H- i suf. -an + ce ili od rum. l.i. Haldan < rum. haldan „fir(e) de
FtQHS VHPDQDW H SULQWUH SDSXúHL”547 + ce (upor. rum. l.i. Ald, Alde,
$OGHD $OGHú $OGLúRU, itd. Od germ. l.i. Aldo < Aldermann > top.
Aldea u Jaši i Radiul Aldea 5XPXQLMD WRS $OGDEXþLQLFD L RMN
Aldina Reka /Srbija/, odnosno od rum. l.i. Aldin548 + ac.
HIRELOVA, 1455. = HRELOVA 1560. (Crna Reka = top.
Reljevo i RHOMHYR%UGRDWDUV/HVNRYFDRSãWLQD=DMHþDU 549 od rum.
l.i. Hrelj(a) V HSHQWHWLþQLP -i- u prvoj grafiji + ova (upor. rum. l.i.
Hire/an/).
HLEBOVO PRåH VH þLWDWL L +$/$3292 9LGLQ 550
od slov. hleb „cataracta, ustava (kod vode)” < stslov. KO§E < KOHE551,
odnosno od rum. l.i. Halap(a)552 + ovo.
HRELINCE, 1560. (Crna Reka = verovatno mahala Krlinac,
deo s. Zlota, opština Bor)553 od rum. l.i. Hrelja (upor. „...ako je ime
9UvVDOv þLWDM 9UVDOM QDVWDOR RG 8UVXV RQGD MH L YODãNL XWMHFDM
prisutan, a vidljiv je i preko imena Hrelja L/DOvNRSRWYUÿHQLPDNRG
9ODKDL]YDQGHþDQVNRJSRGUXþMD´=â-2.VWU LQFH
HRSOVCE, 1455. =HRSOVAC, 1478-81. = HRSOVCE,
1560. (Svrljig = s. Rsovac, opština Svrljig)554 od rum. l.i. Hrs (upor.
od „neslavenskih imena s kojima se u vlaškim obiteljima kalendarska
nalaze u sprezi zanimljivo je istaknuti ime Baldovin, Hrs, Staver,
$OWRPDQ /DOH %Dþ %XFNDW DOL VH QHND RG QMLK QDOD]H NDR LPHQD
Vlaha u Banjskoj i Prizrenskoj povelji” /ZŠJOK, str. 356./) + ov + ce.
544
<B<KVWU
545
<B3,VWU
546
BS VII – VIII, str. 29.
547
DNFR, str. 235 (Haldan).
548
Miscellanea 2, 1478-81, str. 159. „Aldin sin Davida”.
549
<B<KVWU
550
551
,7VWU5MHþQLN-$=8VWU +¹(3
552
HI,,,VWU
553
<B<KVWU
554
<B<KVWUMiscellanea 2, 1478-81, str. 137, napomena 56.
ý(5729&(, 1455. (Banja)555 od rum. augmentativa þHU(e)t

< þHU „vrsWD KUDVWD FHU´ RY FH XSRU V %XþXPHW UXP
augmentativa EXþXPHW < rum.EXþXP /rum. bicium/ „bukova šuma”).
ý25,&(, 1560. (Zagorje = u starijem registru je upisano kao
selište) od rum. deminutiva þRUL „vranica” < rum. zoonimaþ®DU
556
ÄYUDQD´ L] RUQLWRORãNH WHUPLQRORJLMH XSRU V ýRUOH UXP þRULOH

ÄYUDQHWLQH´%L+WRSýRUHNRG=DJUHED557).
ý85/$7 =DJRUMH VýRUOHYRGDQDVVDVWDYOMHQRVD
s. Drenovac, Mihajlovgradski okrug)558 od rum. þXUl(i)at „mesto gde
VH YUDQH RNXSOMDMX JUDNüXüL ]LPVNLK PHVHFL RELþQR X YUEDFLPD LOL
topoljarima kraj reke”.
ŠAJINAC, 1530-35. = ŠAJNA, 1560, 1586. (Fetislam = hidr.
Šajna, atar s. Manastirice, opština Kladovo)559 od rum. l.i. ùDLQD
(upor. „Todor sin Šainca”1D]LYLVWRþDUVNLKQDVHOMDQD3DJXVXSRUHG
RVWDOLK 9ODãLüL L Šaini koji su etnonimski toponimi /isprava datirana
1079, a nastala u XII ili XIIIYHNXLR]QDþDYDMXÄVWDULQDþNXURPDQVNX
URPHMVNX SRSXODFLMX´ D NDVQLMH MH PHÿX QMLPD ÄPRJOR ELWL YODãNLK
RELWHOMLQDãWRSULPMHULFHXSXüXMHSUH]LPH3RURSàtiüUXP poropat
< fara pat ’beskrevetnik’, ’nomad’/”).5600HÿXWLPUXPOLùDLQ, slov.
SUH] âDMLQRYLü NDR L V âDLQRYDF X 6UELML L V âDLQ-Taš u Makedoniji
XND]XMH GRQHNOH QD PRJXüQRVW HWLPRORãNRJ Uazrešenja navedenog
ojkonima s ornitološkim terminom balkanskog turcizma persijskog
porekla (upor. ãK¯Q „sokol”, izvedenica od šah „kralj”).561
ŠARBANOVCE, 1560. (Timok = s. Šarbanovac, opština
.QMDåHYDF 562 od rum. l.i. ùDUEDQ XSRU /LþQR LPH âDUEDQ NRMH VH u
'HþDQVNLPKULVRYXOMDPDQDOD]LXYODãNLPNDWXQLPDQDOD]LVHNDRLPH
„Vlaha u Banjskoj i Prizrenskoj povelji. Takva imena su Lumša,
Krecul, Bukur, Dudoš, Mutul, Šarban, Ban, Bun, Bolin, Hinat, Doša,
555
<B<KVWU
556
<B<KVWU
557
IAJ XII 1, str. 32.
558
<B<KVWU
559
<B<KVWU=?F-32, str. 79, 103.
560
Miscellanea 2, 1478-81, str. 144; IT, str. 87.
561
TS, str. 578 (šah, šàhin).
562
<B<KVWU
Voša i druga.”)563 + ov + ce (upor. s. Sharban-i na Kosovu564; rum. l.i.

>DUEDQ§565).
ŠARBANOVCE, 1560. (Crna Reka = s. Šarbanovac, opština
Bor)566, vidi ojk. ŠARBANOVCE.
ŠARBANOVCE, selište 1560. (Crna Reka = verovatno je
bilo selište s. Šarbanovca, opština Bor)567, vidi ojk. ŠARBANOVCE.
ŠIRBAN, 1455. = ŠARBANOVCE, 1466. (Banja = s.
Šarbanovac, opština Sokobanja)568, vidi ojk. ŠARBANOVCE.
ŠIRBANOVCE, selište 11560. (Banja = verovatno je bilo
selište s. Šarbanovca, opština Sokobanja)569, vidi ojk.
ŠARBANOVCE.
II 5
Ä=DEDONDQVNHVWDULQFHELRMHNDUDNWHULVWLþDQLYHüLXGHRLPHQD
L]KULãüDQVNHLDQWLþNHWUDGLFLMHQHJRNRG6ORYHQD´ 23III, str. 26.).
7DNYH SRMDYH PHÿXWLP VYHOH VX VH X WXUVNLP SRSLVQLP GHIWHULPD L]
XV i XVI YHND QD VSRUDGLþQH 6WRþDUVNH ]DMHGQLFH VX po svojoj
prirodi oduvek bile konzervativnije pa je njihova „tradicija mogla
upornije prenositi stara balkanska imena” (OP III, str. 26.), a u skladu
VWLPSLWDQMHQDNRMHPRUDPRWUDåLWLRGJRYRUMHXNRMRMPHULVHSRVOH
preovladavanja srpskog, još pre dolaska Turaka u ovim krajevima,
RGUåDYDRLYODãNLURPDQVNLGLMDOHNDW
Onomastika u fragmentima opširnog popisa vidinskog
VDDQGåDNDL]-81. godine (vidi PRILOG II), pored kalendarskih i
rumunskihOLþQLKLPHQDL]GYRMHQLKXHWQRRMNRQLPLPDVYLKQDYHGHQLK
poSLVD 9LGLQVNRJ VDQGåDND L] XV i XVI YHND QHãWR RGUHÿHQLMH
potkrepljuju, našu pretpostavku, da u datoj sredini još nije bio
zaboravljen rumunski govor. Tako u navedenim fragmentima, kao i u
svim navedenim popisima, pored dosta visokog udela slovenskih
imenDSDGDXRþLGDVXVHSRUHGSULOLþQH]DVWXSOMHQRVWLNDOHQGDUVNLK
posebno rado uzimala imena Bun (X 2), Buniga (X 7), koja po
563
AR3HDVWU
564
OI 10, str. 56.
565
Jb;>bIVWU
566
<B<KVWU
567
<B<KVWU
568
569
<B<KVWU
]QDþHQMXRGJRYDUDMXQDãLPLPHQLPDRG'REU-, Lup(u) „Vuk”, Kopil <

rum. copil „dete”, -arna < rum. arna „zima”, Kokor < rum. cocor
„divlja guska”, /LQ < rum. lin „blag” poput našeg imena Blagoje,
Palul < rum. SDO „deo lisnika”, %HULO Ä2YþDU HYLü ´ Vîš „lud,
ãDãDY´ SD MH YHURYDWQR GD VH ]QDOR QMLKRYR ]QDþHQMH L GD MH RQR ELOR
UD]ORJ GD VX WD LPHQD þHVWR ELOD X XSRWUHEL .DGD VH tome pridodaju
imena Likul(a) 5DGXO ; 1HJXO ; 5DQJXO 5DVXO 5DúXO
6WDYXO 6WDQþXO 6WDQXO %UDWXO 9ODJXO 'UDJXO .DUEXO .RUEXO
.UDþXO0LQXO pa ÄPDNDULSUL]QDOLPRJXüQRVWL]YRÿHQMDQDVWDYND-ul i
L] VORYHQVNRJ QDVOHÿD RYDNYD QMHJRYD NRncentracija svakako je
odlika rumunskeRQRPDVWLNHLYHURYDWQRVYHGRþL´ 23 III, str. 27.) da
se na prostoru svih ovde navedenih popisa iz XV i XVI veka još nije
ugasio vlaški romanski dijalekat. Vrlo je zanimljivo navesti imena
.UþXU < rum.FUþXU ÄNRYUGåD´ ili (preneseno) „uvrnut”,5DEG < rum.
UDEG „trpi” ili (preneseno) „trpeljiv”, Petret < rum. petret „kamenit”
ili (preneseno) „tvrdokoran, kamena srca, tvrdoglav, nepopustljiv”,
Stunga (X 2) < rum. stunga „leva(k)” ili (preneseno) „uvrnut” što u
stvari ]QDþLGDRYDLQLVXSUDYDLPHQDYHüQDGLPFLDRQLVHPRJXGDWL
VDPR DNR VX ELOD SR]QDWD QMLKRYD ]QDþHQMD ÄãWR RSHW XSXüXMH QD
þXYDQMH rumunske MH]LþNH VYHVWL´ 23 III, str. 27.); u skladu je s tim
što u istim popisima imamo kalendarska imena Ilija, Vasil, Kuzma,
'DYLG'LPLWUv,YDQ6WHSDQ.RVWLF0DQRMOR0DULQ3HWvU6DYDLWG
NRMDVHXVUHGQMRYHNRYQLPSRYHOMDPDVUSVNLKYODGDUDþHVWRVSRPLQMX
kao imena Vlaha u srednjovekovnim katunima.
2YGH VX REUDÿHQD VDPR RQD NDOHQGDUVND LPHQD NRMD VPR
izdvojili u etno-RMNRQLPLML9LGLQVNRJVDQGåDND XV i XVI veka.
ALADNI,1455. = ILINO, 1466, 1560. (Crna Reka = s. Ilino,
opština Boljevac)570 od arap. l.i. Aladin < ala „visost” + lGG¯Q
„vera”571 s izvesnom permutacijom konsonanta n i vokala i. Oblik
Ilino koji se javlja u jedanaest godina kasnijem popisu je „prevod”
arapskog imena Aladin s imenom Ilija (poznato ime biblijskog
SURURND SULPOMHQR NRG QDV SUHNR JUþNRJ MH]LND KHEU 'Eliiah,
(OLLKÌ „Jehova je moj bog”572 (upor. „U selu Velikoj ...se nalaze i

570
Jb;>bIVWUAD3,,VWU
571
572
JEBK VWU 8 KULãüDQVWYX QD]LYD VH VYHWL ,OLMD GRN PX VH X VORYHQVNRP
narodnom verovanju pripisuju osobiQHVWDURJERJD3HUXQD ,OLMDJURPRYQLN 0RJXüH
kalendarska imena... i da su imena Ilija L ,YDQ ELOD XGRPDüHQD NRG

Vlaha...”/ ZŠJOK, str. 358./).
ALEKSINCE, selište 1466, 1478-81. = KLESINCE, drugo
ime ALEKSINCE, 1560. (Svrljig)573 od kalendarskog l.i. AleksaJUþ
8!#+ + in + ce.
VARVARIN, 1560. (Crna Reka)574 od kalendarskog l.i.
Varvar(a)575 + in.
VASIL, 1455, 1466, 1560. (Timok = s. Vasilj, opština
.QMDåHYDF 576 od kalendarskog l.i. Vasil JUþ )¨J#+ „carski”
(upor. „Kalendarska su imena u vlaškim katunima: DmitvU XUvÿ
,YDQ.RVWDGLQ+LNROD3HWvU6WHSDQL3Llip s višekratnom primenom,
SD]DWLP0DQRMOR0DULQ7XGRULF6UÿVasilj, Mihajlo” /ZŠJOK, str.
356./).
VESELOVCE, selište 1466. = VASILOVCI, 1454-79.
(Zagorje) = VASILOVCE, 1560. (Polomje = s. Vasilovci,
Mihajlovgradski okrug)577 od patronimika Vasilovci < kalendarskog
l.i. Vasil (upor. ojk. VASIL).
Gorne KUZMINE, 1455. = Dolne KUZMINE, 1455, 1483,
1560. = KUZMINO, 1466. (Crna Reka)578 od kalendarskog l.i. Kuzma
.R]PD JUþ #)r+579 (upor. Kuzma u Istarskom razvodu iz
1275, prepis iz 1546, odatle prez. KuzPLü .X]PDQLü .X]PDQRYLü
RMN.RåLQRNRG=DGUD.R]PLQFLNRG3WXMDWRS6YHWL9UDþL .X]PD
i Damjan/)580 + ine i slov. prid. gornje i dolnje. Postoji opravdano
PLãOMHQMH GD MH OLþQR LPH .X]PD .R]PD SULKYDüHQR X QDURGX SRG
XWLFDMHP FUNYH 6YHWLK 9UDþHYD .X]PH L 'DPMDQD 8 'HþDQVNRP
YODVWHOLQVWYXMHSRVWRMDODFUNYD6YHWLK9UDþHYD.X]PHL'DPMDQDSD
je svakako pod tim uticajem u narod ušlo ime .RX]PD)581, pa je tim
MH GD VH VHOR ,OLQR SUR]YDOR WDNR SR FUNYL SRVYHüHQRM VY ,OLML ãWR QDP SRVUHGQR
SRWYUÿXMHPRåGDLWXUVNLSLVDUVL]PHQMHQRPJUDILMRPVHOD$ODGQL„uzvišen u veri”.
573
Miscellanea 2, 1466, str. 53, 114; Miscellanea 2, 1478-81, str. 136.
574
<B<KVWU
575
DNFR, str. 482.
576
<B<KVWUB;BVWUEbqghbf_<ZkbebfZgZih^jmqmK\jb]Zm
ihibkmh^-]h^bg_
577
<B<KVWUB;BVWUMiscellanea 2, 1466, str. 25, napomena 53.
578
<B<KVWU76, 106.
579
Jb;>bIVWU
580
ER II, str. 714 (Kozma).
581
Jb;>bIVWU
više verovatno da se navedeni ojk. nalazio u blizini nekog hrama

SRVYHüHQRJ 6YHWLP 9UDþLPD .X]mi i Damjanu582 (upor. ojk.
KUZMINO).
DAVIDOVCE, 1455, 1478-81, 1560. (Svrljig = s.
Davidovac, opština Svrljig)583 od kalendarskog l.i. David584 < hebr.
'XLG „voljeni” (Biblijsko ime prvog jevrejskog cara) + ov + ce (upor.
Ä8 *UPRþHOX MDYOMDMX VH RELWHOML JGMH VX EUDüD 1LNROD L 0RMVHM X
GUXJRMRWDF$OWRPDQLVLQXULFD3RGDOMHMHMHGDQâDSUDQDavid, pa
.XG OLQL1LNRODSD+UVLQHüDNPXäXG1HNLRGRYLKDQWURSRQLPD
XSXüXMXQD9ODKH´=â-2.VWU
DIMITROVCE, 1455, 1466. (Vinišnica, od 1530. Crna
Reka) = DIMITROVCE, 1560. (Crna Reka = top. Gmitrovski Del,
DWDU V /DVRYD RSãWLQD =DMHþDU 585 od kalendarskog l.i. 'PLWvU JUþ
-'#+ÄURG]HPOMLQ´ LPHKULãüDQVNRJVYHWLWHOMDDSRVWDORMHRG
LPHQD 'HPHWUH ERJLQMH ]HPOMRUDGQMH L SORGQRVWL X JUþNoj
mitologiji)586 + ov + ce (upor. „tu je 'PLWvU / SþLQRYLü V
NDUDNWHULVWLNDPD YODãNH DQWURSRQLPLMH´ Ä RG þHWLUL EUDWD GYD QRVH
ime Ivan i 'PLWvU. Sva su ta imena bila u upotrebi kod Vlaha, a
QMLKRYX NRPSRQHQWX X DQWURSRQRPLML GLUHNWQLMH SRWYUÿXMH ime
djeda koji se zove Bukur...” /ZŠJOK, str. 363/).
DIMITROVCE, selište 1466. (Zagorje, dato uz s.
RADUSINOVCE iz 1455.)587 od kalendarskog l.i. 'PLWvU + ov + ce.
DIMITROVCE, 1455. (Vidin)588 od kalendarskog l.i. 'PLWvU
+ ov + ce.
IVANOVCE, 1560. (Crna Reka)589 od kalendarskog l.i. Ivan
(upor. „Kalendarska su imena u vlaškim katunima: DmitvU XUvÿ
Ivan .RVWDGLQ 1LNROD 3HWvU 6WHSDQ L 3LOLS V YLšekratnom
582
8 QDKLML &UQD 5HND VH X ;9, YHNX L]YDQ UHJLVWUD VSRPLQMH PDQDVWLU ýXPD
XSRU RMN ýXPMDQ .DODMHYD XSRU RMN .DODMHYD /RYþH XSRU RMN /RYþD
.UHSLþRYFH GDQDV PDQDVWLU .UHSLþHYDF NRG V -DEODQLFH /RSXãQD GDQDV
manastir Lapušnja kod s. Krivog Vira), Isveti Georgi i Jagoda koji nisu identifikovani
bi mogli biti jedan od manastira pored s. Dolne i Gorne KUZMINE.
583
<B<K, str. 134, 77; Miscellanea 2, 1466, str. 133.
584
Miscellanea 2, 1466, str. 158-159.
585
<B<KVWU128, 61; Miscellanea 2, 1466, str. 26, napomena 59.
586
JEBK
587
588
<B<KVWU
589
<B<KVWUU popisu od 1466. ima grafiju Ivanovci.
primenom...”; „...da su imena Ilija i Ivan ELOD XGRPDüHQD NRG

Vlaha...”; U selu „Krastavljanima je... po jedan Ivan7XGRUL6W SDQ
vlaškoga ishodišta...”/ZŠJOK, str. 356, 358, 362./) + ov + ce.
IZVOR PANTELEJ, 1560. (Svrljig)590 je naselje Pantalej s
FUNYRP3DQWDOHMSRVUHGQDVHOMDJGHVHQDOD]LLRYHüDL]YRU-þHVPDRG
slov. izvor „fons” L LPHQD KULãüDQVNRJ VYeca Pantalej591 JUþ
$-JJ# „svemilostiv”.
ISVETI PETAR, 1455. = SVETI PETAR, 1466. (Vidin = s.
6YHWL3HWDUGDQDVV'UXåED0LKDMORYJUDGVNLRNUXJ 592 od slov. prid.
sveti „sanctus” i kalendarskog l.i. Petar.
ISLAVCE, 1455. = VASILOVCE, 1483. = VASILOVCE,
VHOLãWH %DQMD WRS 9DVLOMHYDF DWDU V 9UPGåH RSãWLQD
Sokobanja)593 od kalendarskog l.i. Vasil JUþ )¬J#+ „carski”
(upor. ojk. VASIL).
ISTEPAN DOL, 1560. (Polomje = s. Stepan Dol, danas s.
Asparuhovo, Mihajlovgradski okrug)594 od kalendarskog l.i. Stepan
(upor. „Kalendarsko ime StepanNRMHVHQDãORLXKHUFHJRYDþNLKLX
KUYDWVNLK 9ODKD VUHGQMHJD YLMHND XSXüXMH QD SRGULMHWOR SRURGLFH´ 8
„Krastavljanima je ...Stepan vlaškoga ishodišta...”; U selu Seroš ima
ÄQHNROLNR LPHQD NRMD VX X WLSLþno vlaškoj upotrebi: Baldovin, Hrs,
%Dþ 6WDYHU 1LNROD 6DYD 6HPLMXQ 'PLWvU L .X]PD L StSDQ.
Sve antroponimi koji su bili u upotrebi kod Vlaha.” /ZŠJOK, str. 359,
362, 365./) i slov. dol „vallis”.
JAKOVCE, 1455. = JAKOVAC, 1560. (Timok = s. Jakovac,
RSãWLQD.QMDåHYDF 595 od kalendarskog l.i. Jakov < lat. Iacobus + ce.
KOZMAR, 1560. (Crna Reka)596 od kalendarskog l.i.
Kozm(a)JUþ#)r+ (upor. ojk. Gorne KUZMINE i KUZMINO)
+ ar < lat. –arius.597
590
<B<K VWU Naselje se nalazi desetak kilometara VHYHURLVWRþQR RG JUDGD
Niša QDSUX]L=DMHþDU- Niš.
591
DBK,,VWU
592
593
<B<KVWU85, 203.
594
<B<KVWU
595
<B<KVWU
596
<B<KVWU
597
JEBKVWU DhafZ
.267,ý(9$&, 1530- .267,ý29&(

(Krivina)598 od kalendarskog l.i. Kostic XSRU 8 VHOX ,VWLQLüLPD
Ä3RUHGQHNROLNRRGYRMHQLKNUãüDQVNLKLPHQD LPHQDVXXUvÿ,YDQ
Stepko i Ivoje)... dva su kalendarska imena: Damijan i brat mu
Kostic... Sva su ta imena bila u upotrebi kod Vlaha, a njihovu
komponentu X DQWURSRQLPLML GLUHNWQLMH SRWYUÿXMH LPH GMHGD NRML VH
]RYH%XNXULGUXJRJDVLPHQRP0våXUDSDLPHQDEUDüHNRMLVH]RYX
Drokun i Bulin.”)599 + prisvojni prid. suf. -ev + ac.
.2678ý89&( .267,ý29&( =DJRUMH
V.RVWLþHYFL0LKDMORYJUDGVNL okrug)600YLGLRMN.267,ý(9$&
.267,ý29&( VHOLãWH 9LGLQ V .RVWLþHYFL
Mihajlovgradski okrug)601YLGLRMN.267,ý(9$&
KUZMINE, drugo ime BUKOVICE, 1560. (Crna Reka)602 od
kalendarskog l.i. Kuzma (upor. U selu Serošu je „nekoliko imena koja
su u tiSLþQR YODãNRM XSRWUHEL %DOGRYLQ +UV %Dþ 6WDYHU 1LNROD
6DYD L XURMH HRUÿL 6HPLMXQ 'PLWvU L Kuzma... Sve antroponimi
NRMLVXELOLXXSRWUHELNRG9ODKD´=â-2.VWU JUþ#)r+
+ ino (upor. Gorne KUZMINE i KOZMAR).
LUKA, 1530-35, 1560, 1586. (Fetislam = s. Luka, opština
Bor) SR PDQDVWLUX NRML MH YHURYDWQR ELR SRVYHüHQ VY Luki JUþ
603
#/r+ < lat. Lukas LPHMHGQRJRGþHWLULMHYDQÿHOLVWD 604

MANOJLOVCE, 1455. = Gorne i Dolne MANOJLICE,
1560. (Svrljig = s. Manojlica, opština Svrljig)605 od kalendarskog l.i.
Manojl(o) JUþ :#/ < hebr. å,PPQÌåO „bog je s nama”
(biblijsko ime)606 + ov + ce (upor. „Kalendarska su imena u vlaškim
katunima: ...Manojlo 0DULQ 7XGRULF 6Uÿ 9DVLOM 0LKDMOR´ L
„Manastirski bivolari... s kalendarskim imenimDSRWYUÿHQDVXLNRG
Vlaha... Manojlo, Nikfor, Georgi, Miho i Stepan.” /ZŠJOK, str. 356,
363./).
598
<B<KVWU=?F-32, str. 81.
599
AR3HDVWU
600
<B<KVWU
601
<B<KVWU
602
603
<B<KVWU=?F-32, str. 78, 102.
604
Jb;>bIVWU
605
<B<KVWU-150, 150.
606
JEBKVWU
MANOL, selište 1560. (Zagorje)607, vidi ojk.

MANOJLOVCE.
MARINOVCE, 1455. = MARINOVAC, 1560. (Crna Reka =
V 0DULQRYDF RSãWLQD =DMHþDU 608 od kalendarskog l.i. Marin (upor.
0DULQ§) < lat. Marinus + ov + ce. To je kalendarsko ime koje se od
davnina javlja u dalmatinskim gradovima609, a pre toga je bilo vrlo
omiljeno u Italiji. Prema legendi sv. Marin je bio poreklom sa Raba,
pa je verovatno i to jedan od razloga za rasprostranjenost ovog
imena.610 (upor. „Kalendarska su imena u vlaškim katunima: DmitvU
XUvÿ ,YDQ .RVWDGLQ 1LNROD 3HWvU 6WHSDQ L 3LOLS 0DQRMOR
Marin...” /ZŠJOK, str. 356./).
NEKRATINCE, 1455, 1483, 1560, 1586. (Zagorje)611
izveden metatezom od kalendarskog l.i. Nektar(ije) < grþJ-w'#+
LPHKULãüDQVNRJVYHWLWHOMD -'ÄSLüHERJRYD´LQFH
OSIPOVCE, 1560. (Crna Reka)612 od kalendarskog l.i. Josip
< lat. Joseph JUþ >7)Q XSRU OL 2VLS ]DEHOHåHQR QD
hrvatskom primorju) + ov + ce.
PAVLIKIJAN, 1455, 1560. (Polomje = top. Pavlikijan, atar
s. Orsoja, Mihajlovgradski okrug)613 od kalendarskog l.i. Pavlikijan
(upor. l.i. Domentijan, Gregorijan, Emilijan).
PANTELEJ, selište 1455. (Belgrad)614 od kalendarskog l.i.
Pantelej615 JUþ $-JJ# ÄVYHPLORVWLY´ LPH KULãüDQVNog
svetitelja).
PETROVCE, 1455. = PETROVCE, selište 1560. (Banja =
WRS 3HWURYDF L KLGU 3HWURYDþNL SRWRN DWDU V %HOL 3RWRN RSãWLQD
Sokobanja)616 od kalendarskog l.i. 3HWvU (upor. „Kalendarska su imena
u vlaškim katunima: DmitrvUXUvÿ,YDQ.RVWDGLQ1ikola, 3HWtU...”
/ZŠJOK, str. 56./). + ov +ce.
607
<B<KVWU
608
<B<KVWU70, 154.
609
AD3II, str. 182; ER II, str. 378 (Màr¯Q
610
Jb;>bIVWU
611
<B<KVWU
612
<B<KVWU
613
<B<KVWU
614
<B<KVWU
615
DBK,,VWU
616
<B<KVWU
SAVCELVþH]OR &UQD5HND WRS6DYDþND

L 6DYDþNL NDPHQ DWDU V %UHVWRYDþNH %DQMH RSãWLQD %RU 617 od
kalendarskog l.i. Sav(a) < lat. Saba < hebr. 6DE ÄREUDüHQ
preveden”(konsonant b > v primOMHQ MH L] VJUþ YL]DQWLMVNRJ
izgovora)618 + ce (upor. U s. Seroš ima „jedan Šantor, vlaško ime, pa
MRãQHNROLNRLPHQDNRMDVXXWLSLþQRYODãNRMXSRWUHEL%DOGRYLQ+UV
%Dþ 6WDYHU QH XOD]LPR QD RYRPH PMHVWX X QMLKRYR SRGULMHWOR
Nikola, Sava L XURMH HRUÿL 6HPLMXQ 'PLWvU L .X]PD´=ŠJOK,
str. 65./).
SOVICA, 1530-35. = SOFICE, 1560. = SOFICA, 1586.
(Fetislam)619 od l.i. Sofi(a) < lat. l.i. Sophia JUþ*#Q¨ „mudrost” +
ce.
TODOROV IBLAD, 1455. = TODOR BLAT, selište 1560.
(Zagorje)620 od kalendarskog l.i. Todor JUþ JC 7'#+ (ime
KULãüDQVNRJVYHWLWHOMD RYLVORYLPHQblato „lutum”.
FILIPOVCE, selište 1455. = FILIPOVO, 1483. (Vinišnica,
od 1530. Crna Reka)621 od kalendarskog l.i. FilipJUþ0¨%%#+
ÄOMXELWHOMNRQMD´ LPHKULãþDQVNRJVYHWLWHOja)622 + ov + ce (-ovo).
II 6
Kao što smo vHü UHNOL GLVWLQNFLMD L]PHÿX „vlaških” i

UXPXQVNLK RVQRYD L OLþQLK LPHQD MH X VOHGHüHP „vlaške” osnove i
„vlaška”OLþQDLPHQDVPR]DEHOHåLOLL]VWDULKVUSVNLKVUHGQMRYHNRYQLK
povelja i turskih popisnih deftera XV i XVI YHND MXåQR RG 'XQDYD
þLMH VH SRUHNOR VLJXUQR REMDãQMDYD HOHPHQWLPD ÄEDONDQVNRJ MH]LþNRJ
QDVOHÿD NRML VX GR QDV SR SUDYLOX GRSUOL SRVUHGVWYRP ]DWHþHQLK
Romana, Vlaha.” (OP III, str. 26.), a rumunske osnove i rumunska
<B<KVWU
617
HI,,VWU6HORSavinac u opštini Boljevac je dobilo naziv od l.i. Savin(a)

618
+ ac koje nalazimo u jednoj povelji samostana sv. Krševana u Zadru („Sauina, uxor
*LPPDL´ L] D NRMH SRWLþH RG ODW OL 6DELQD Ä6DELQMDQND´ VWYRUHQR SUHPD OL
Sabinus „Sabinjanin”, predstavnik srednje Italije. Misli se – kako to navodi M.
âLPXQGLüXVYRPHUDGX–GDSRWLþHRGLH V X H-bho-s „koji pripada vlastitom rodu”.
619
<B<KVWU=?F-32, str. 79, 102.
620
<B<KVWU
621
<B<KVWU
622
JEBKVWU Nbebi
OLþQD LPHQD VX RQD NRMD QLVPR XVSHOL ]DEHOHåLWL X DQWURSRQLPLML

VUHGQMRYHNRYQLK EDONDQVNLK 9ODKD L XRSãWH QD SURVWRULPD MXåQR RG
'XQDYD YHü VX ]DEHOHåHQD VDPR X 'LNFLRQDULPD UXPXQVNLK OLþQLK
LPHQDDSULWRPVPRREUDWLOLSDåQMXGDQLVXSUHX]HWDRG6ORYHQD
ALBOTEN, 1455. (Šehirkej = s. Jalbotina, opština Pirot)623
od rum. l.i. Albote(a)n.624
ALBOTIN, 1530-35. = ALTOVIN, 1560. (Krivina = top.
Albotin, atar s. Delajne, Mihajlovgradski okrug)625 od rum. l.i.
Albotin.626
BABADICE, 1455, 1483. (Zagorje)627 od rum. l.i. %DEDGL D <
l.i. Babad < babad „acorus calamus LÿLURW´ WXÿHJ QHSR]QDWRJ
porekla.628
%$*$ý,1 9LGLQ WRS %DJDþLQR DWDU V
Asparuhovo, Vasilovaca i Stalijske mahale, Mihajlovgradski okrug)629
od rum. l.i. Bagac/eanu/ + in.
BALANOVAC, drugo ime GRBOVAC, 1530-35.
(Krivina)630 od rum. l.i. Balan + ov + ac, odnosno drugo ime od l.i.
Grb + ov + ac.
BALANOVEC, 1530-35. = BALANOVCE, 1560. =
BALANOVAC, 1586. (Krivina = top. Veliki i Mali Balanovac, atar s.
ýXEUHRSãWLQD1HJRWLQ 631 od rum. l.i. Balan + ov + ce (-ec, -ac).
BALANOVCE, 1560. (Timok = s. Balanovac, opština
.QMDåHYDF 632 od rum. l.i. Balan + ov + ce.
BALUŠOVCE, selište 1560. (Zagorje)633 od rum. l.i. %DOXú+
ov + ce.
623
<B<Kstr. 66.
624
DNFR, str. 24.
625
<B<KVWU=?F-32, str. 76.
626
DNFR, str. 24; Ukoliko je grafija Altovin pravilna mogla bi biti kontinuantZ
imena kastela (#/' #/) w-#/ (Procop. De aedif. IV6, 21) < lat. prid. altus „visok”
+ ov + in.
627
<B<KVWU
628
DNFR, str. 42.
629
<B<KVWU
630
=?F-32, str. 81.
631
<B<KVWU=?F-32, str. 108, 81.
632
<B<KVWU
633
<B<KVWU
BANDEN, selište 1455.634 (Timok = verovatno top. Bandol,

DWDU V 'HMDQRYFD RSãWLQD .QMDåHYDF RG UXP OL Band(a) < rum.
EDQG ÄGRYHGHQXUHGVNXþHQ´ slat. band(a) „bok”635 + prid. suf. -
en.
BANDINCE, 1455. (Vidin)636 od rum. l.i. Band(a) + in + ce.
BANDINCE, selište 1455, 1466. (Timok)637 od rum. l.i.
Band(a) +in + ce.
BANIKA, 1530-35, 1560, 1586. (Fetislam)638 od rum. l.i.
%QLF.
BARBAŠ, 1530-35. = BARBASOVCE, 1560. =
BARBAŠEVO, 1586. (Krivina = top. Barbaševo, atar s. Mokranje,
opština Negotin)639 od rum. l.i. %DUEDú < rum. barba „brada” + Dú
(upor.&DGDú < c®ada „rep” + Dú).640
BARTUSOVCE, 1560. (Zagorje)641 od rum. l.i. BaUWXú (upor.
rum. l.i.%DUWXúLF sa suf. -LF)642 + ov + ce.
%$ý,/29&(, 1560. (Zagorje)643 od rum. l.i. %þLO+ ov +
ce (upor. rum. l.i. %DþFR).644
BAŠOVCE, 1455, 1466. (Belgrad) = BAŠOVCE, 1560.
(Polomje = hidr. Bašovica, atar s. Orešac, koje je postojalo do XVIII
veka, Mihajlovgradski okrug)645 od rum. l.i. %Dú(u) ili bug. l.i.
<B<KVWU
634
635
DNFR, str. 46; LLI, fasc. I, str. 99 (1. banda, 2. banda).
636
<B<KVWU
637
638
<B<KVWU=?F-32, str. 78, 103.
639
<B<KVWU=?F-32, str. 81, 106.
640
DNFR, str. 48; Uporedi naziv Prokopijevog kastela ''¬J+ u delu „De
aedificiis”, onda ojk. EDUEDV§ koga nalazimo u radu Krasimire Ilijevske „Romanski
HOHPHQWLYRPDNHGRQVNDWDWRSRQLPLMDRG;,,,L;,9YHNVSRUHGKULVRYXOcWHQD*RUJ
6NRSVNL X HI , VWU 6YDNDNR RYLP UDQRYL]DQWLMVNLP L VUHGQMRYHNRYQLP
primerima valja pridodati ojkonime koji se danas nalaze na prostoru Jugoslavije, kao
npr. BarEDURV%DUEDUDV%DUEDULüL%DUEDUHYR%DUEDFH%DUEDUXãLFHLWG]DEHOHåHQLK
u IMJ, str. 53.”
641
<B<KVWU
642
DNFR, str. 49.
643
<B<KVWU
644
'1)5VWUDBK,,VWU
645
Baš(o)646 < tur. EDú „glava”647 + ov + ce (upor. prez. Glavaš u

Hercegovini).
%(1$,û, selište 1466. (Timok = van deftera „nalazi se u
sinorima sela Ravna”)648 od antroponima %HQDLü < rum. ili bug. l.i.
Bena < tur. Bön „glup, prost”.
BESNA VHOLãWH %(61$ /8. PRåH VH þLWDWL L
BESNI LUG, 1466. = BESNA, 1483. (Zagorje)649 od rum. l.i.
Besn(e)a, dok se u drugoj grafiji pojavljuje pridev besni(n) i luk=lug „
lucus, rit”.
BOBOŠOVCE,1530-35, 1560, 1586. (Krivina)650 od rum. l.i.
%RERú < rum. ERERú „šaren” + ov + ce (upor. rum. l.i. %RERúLF, s.
âLSLNRYRRSãWLQD=DMHþDU
BOKSILCE, selište 1455. (Zagorje = top. Bokša, atar s.
âLSLNRYD RSãWLQD =DMHþDU 651 od rum. l.i. BRFúD < ERFú = EXFú
(=buceá) „jedan gvozdeni deo kod volovskih kola„ + LO + ce.
BRDäEVDäE %5,ý(9&( 35,ý(9&(
7LPRN V3ULþHYDFRSãWLQD.QMDåHYDF 652 od rum. l.i.Prici(u)
< rum. prici „krevet za jednu upotrebu”653 + ev + ce.
BUDäUM 6YUOMLJ V %Xþum, opština
Svrljig)654 od rum. apelativa bucium „panj”655.
VINEŠNICE, 1455. = VINIŠNICA, 1466, 1483. (Vinišnica,
od 1530. Crna Reka)656 = Gorne i Dolne VINEŠNICE, 1560. (Crna
5HND YHURYDWQRWRS9LãQMDUDWDUV9HOLNRJ,]YRUDRSãWLQD=DMHþDU
od rum. l.i. VLQHú + nice.
VINCE, 1455. (?)657 od rum. l.i. 9LQ H (XSRU PDÿ Vintse,
hipokoristik od Vincentius).658
646
DNFR, str. 50.
647
PPT, str. 185 (bašùna).
648
649
650
<B<KVWU=?F-32, str. 81, 109.
651
<B<KVWU
652
653
DNFR, str. 379.
654
<B<KVWU
655
ER I, str. 226 (BùþXP
656
657
<B<KVWU
658
DNFR, str. 485.
GINGUC, 1560, 1586. (Fetislam = top. Ginduša, atar s.

Luke* opština Bor)659 od rum. l.i. Gîng(a) < rum. gînga „mucav
þRYHN´660 + uc().
*RUQH %6506'äE, 1455. = *RUQH 9T50Tä(
6UHGQH 9T50T'ä( 6UHGQD 950ä$ 6UHGQD
VRMZA, 1478- 6UHGQH 9T50'äE, 1560. = Dolne
9T50T'ä( 'ROQD950ä$ 'ROQH9T50Tä(
%DQMD V9UPGåDRSãWLQD6RNREDQMD 661 od rum. l.i. Vermice,
odakle MH ]DEHOHåHQR X WXUVNLP L]YRULPD X VUSVNRP L]JRYRUX GDOR
REOLN 9vUPvGåH662 NRMH YHURYDWQR SRWLþH RG ODW GHPLQXWLYQRJ SULG
vermic(ulus) „crvenkast” (upor. fran. Vermeìl; naziv Justinijanovog
obnovljenog kastela J'J!# /Vermezium/ u Dardaniji, koga je
zaEHOHåLR3URNRSLMH&H]DULMVNLXVYRPGHOX „De aedificiis”663RþHPX
iznosi više, u svojoj knjizi Detschew664) i slov. prid. gornje, srednje i
dolnje.
DALAJNA, 1530-35. = DALjAJNA, 1560. (Krivina = s.
Dalajna, Mihajlovgradski okrug)665 od rum. l.i. Dal(a) + aj (upor. top.
Belaj, Blagaj, Maglaj, Suvaja, Krivaja, Crnaja, Krnjaja) + na.
,6.2%,ý(9&(, 1560. (Zagorje)666 od rum. l.i. Scobic(i) <
rum. scobic „izborani, izdubljeni” + ev + ce.
ISTETINA, 1560. (Crna Reka)667 od rum. l.i. Stet(ea) + ina.
KALAJEVA, drugo ime VESNICE s manastirom
KALAJEVA 1560. (Crna Reka)668 od rum. l.i. Cala < tur. kalay
(balkanski turcizam) „kositar” malajskog porekla, od imena grada
Qualah na ostrvu Malakka, iz zanatske terminologije + eva. Odatle i
659
<B<KVWU=?F-32, str. 102.
660
DNFR, str. 225 (Gínga).
661
<B<KVWUMiscellanea 2, 1466, str. 62, 66; Miscellanea 2,
1478-81, str. 170, napomena 142.
662
DNFR, str. 483. Zanimljivi antroponimi su Verman od Gherman < rus.
=_jfZg9HUPHúDQX WRS9HUPHúu banatu i Ardealu).
663
<B3,VWU
664
SP, str. 195.
665
<B<KVWU=?F-32, str. 81.
666
<B<KVWU 113.
667
<B<KVWU
668
<B<KVWU
QD]LY PDQDVWLUD .DODMHYD ]DEHOHåHQ X LVWRP SRpisu iste nahije ili

PRåGD]ERJPDQDVWLUVNLKSRNULYHQLKNXSRODVNDODLVDQLPOLPRP669
.$ý,&$, 1530- .$ý,&( .ULYLQD WRS
.DþLFDDWDUV7UQMDQDRSãWLQD1HJRWLQ 670 od rum. l.i. &DFKLW:FSL
„gomila sena u obliku plasta” (upor. ojk. SENOVCE < seno „foenum”
i ojk. SENOKOS < V§QRNRV¨ „livada”).671
.,3,ý(92, 1530- .,3,ý(9$ .,%,ý(92
.ULYLQD WRS .LSLþHYR L .LSLþHY GRO DWDU V 'HOHMQD
Mihajlovgradski okrug)672 od rum. l.i. Chipc(ea) (upor. bug. l.i.
.LSLþHY HYR
KLESINCE, 1560. (Polomje)673 od rum. l.i. &OHú(u) + in + ce.
KORMAR, selište 1466.674 (Timok = top. Kormata kod
.QMDåHYFD675 od rum. a curma „razdrobiti” < vlat. *corrimare, part.
pas. FRUU¯PWXV (pref. co- U¯PD)676 + ar < lat. -arius, odnosno
navedeni ojkonim je radna imen. k o r m a rJUDÿHQDRGLPSHUIHNWQH
glagolske osnove k o r m i t i sa suf. -ar ãWR R]QDþDYD YUãLRFD RQH
UDGQMH ãWR LK L]UDåDYD JODJRO XSRU UXGDU SHNDU SLVDU LWG 677. Na
SURVWRUXLVWRþQH6UELMH]DEHOHåHQLVXLWRS.RUPDWXUDNRG3RåDUHYFD
Kormati del kod s. Lalinca, Kormaroš kod Bora i Kurmatura kod s.
Halova (upor. kóram „trbuh”, korémen i korémast „trbušast”, alb.
kurm ÄWUXSWHOR´QJUþ±' „trup, telo”)678.
KOTIGA 9LGLQ WRS .RWLJD L]PHÿX V
Rajanovci, Rupci, Malali i Gradec, Mihajlovgradski okrug)679 od rum.
l.i. &RWLJ< rum. FRWLJÄNDUXFD]DNRQMHVGYDWRþND´
.8ý(529&( .8ý8529&(%HOJUDG V
.XþHURYFL NROLEH VHYHUR]DSDGQR RG V 6DODã 0LKDMORYJUDGVNL
669
5MHþQLN-$=8VWU
670
<B<KVWU=?F-32, str. 81.
671
DNFR, str. 94.
672
<B<KVWU=?F-32, str. 81, 109.
673
<B<KVWU
674
675
ER II, str. 157 (Kornat).
676
ER II, VWU .RUQDW K>A;;;,9VWU
677
ER I, str. 50 (-U2).
678
ER I, str. 152 (kóram).
679
<B<KVWU
okrug)680 od rum. l.i. Cucer(a XNU NXþHU ÄNRþLMDã YR]Dþ

fijakerista”681RYFH XSRUSUH].XþHUD682).
LjILjAKOVCE &UQD5HND KLGU/MLOMDNRYDþNDUHND
/DVRYDþND UHND RSãWLQD =DMHþDU 683 od rum. l.i. Liliac684 < rum.
ERWDQLþNRJ WHUPLQD liliac „jorgovan, syringa vulgaris´ L] ERWDQLþNH
terminologije balkanskog i evropskog turcizma persijskog porekla <
tur. leylak < arap.O¯ODN < pers. O¯OlJ685 + ov + ce.
MUŠAT, 1455, 1466, 1454-79. = MUŠAD, 1560. (Zagorje =
V0XãDWVDGDV.LULORYR9UDþDQVNLRNUXJ 686 od rum. l.i. 0XúDW(u) <
cinc.PXúDW„lep”687, odnosno od mušad „magarad, mazgad”.688
1(*85,ý(, 1530-35. (Fetislam = nalazilo se blizu s.
Radujevca, opština Negotin)689 od rum. l.i. 1HJXUL < rum. QHJXU
ÄPUDþDQ´L .690
NEKALICE, 1560.(Crna Reka)691 od rum. l.i. Necal() + ice.
5$ä$1&( 5$ä$1&( ZARINCE, 1483.
5(=,1&( 7LPRN WRS 5HåLQFL DWDU V %XþMD RSãWLQD
.QMDåHYDF 692 od rum. l.i. Rez JUþRezos, Rezu + in + ce.
REŠULOVCE, 1455. = RUŠOLEVCE, 1560. (Zagorje)693 od
rum. l.i. 5HúXO + ov + ce, odnosno navedeno metatezom od rum. l.i.
5RúXO + ev + ce (upor. top. 5RúXO, Rumunija).694
RUTEŠ, 1466. (Vidin)695 od rum. l.i. Rut(eanu)(rum. suf.-
eanu) + eš.
RUŠAN, 1530-35, 1560, 1586. (Krivina = top. Rušan i
Rušansko brdo, atar s. Mokranje, opština Negotin)696 od rum. l.i.
680
681
DNFR, str. 159.
682
J_qgbdK:GMVWU
683
<B<KVWU
684
DNFR, str. 280
685
ER II, str. 337 (ljiljak).
686
<B<KVWUMiscellanea 2,VWUB;BVWU
687
'1)5VWU FXúDWX
688
5MHþQLN-$=8 30, str. 168 (MUŠAD).
689
=?F-32, str. 79-80.
690
DNFR, str. 330.
691
<B<KVWU
692
693
<B<KVWU
694
DNFR, str. 398.
695
5XúDQ(u) < rum. UXúL „crveni” < lat. russus „crven”.697 /LþQD LPHQD
davana su ljudima s izrazito crvenom bojom kose ili ljudima s
FUYHQRP ERMRP NRåH OLFD698, no ako su u pitanju potezi zemlje
odnosno imena naselja onda je u pitanju boja zemlje, tzv. crvenuša,
bogata bakarnim oksidom.
SAKOVA, selište 1560. (Fetislam)699 od rum. l.i. Sac(u)
(upor. ital. l.i. Sacco) + ova.
SEKULCE, 1530-35, 1560. = ŠEKULCE, 1586. (Krivina)700
od rum. l.i. Sekul(a)701 (0DÿDUVNR OL Szék GRELOR MH UXP þODQ -ul
/Sekul/LOLEROMHPDÿ -ely u Székely bilo je rumXQL]RYDQRWLPþODQRP
Sufiks -a u Sekula je kao u Drakula od strum. Draculu, *seculu. Taj je
oblik identifikovan s našim akuzativom imenice maskulinuma na -a i
odatle je stvoren nominativ na -a)702 FH XSRU WRS 6HNXOLüL
Ä]DGUXåQRQDVHOMHSRURGLFHWRJDLPena”, Sekulinac, itd.).
SEPINCE, selište 1455. = SENCE, 1466. (Gelvije, od 1530.
Crna Reka = top. Senci, atar s. Mali Izvor*, opština Boljevac)703 od
696
<B<KVWU=?F-32, str. 81, 106.
697
'1)5 VWU 5XúDQX HI ,, VWU 8 NXSRSURGDMQRP XJRYRUX RG
PRåHVHþLWDWL„...Souinna et filio eius RUSSELLO...” koje je po mišljenju M.
âLPXQGLüDQDVWDORRGODW russus „crven”.
698
=DEHOHåHQRMHOL5XVNDIX=DMHþDUXLQDGLPDN5XRãX SUH]7RERYLüVHOR
+DORYR SRL]UD]LWRFUYHQRMERMLNRåHOLFDLOLNRVH
699
<B<KVWU
700
<B<KVWU*(0-32, str. 81, 109.
701
JEBKVWU0*UNRYLüRYGHNDåHGDÄ6HNXOPRåHELWLRGPDÿ6]pNHO\
SULSDGQLNPDÿDUVNRJSOHPHQDX(UGHOMX,PHMHSRVWDORUDVSURVWUDQMHQRSRGXWLFDMHP
narodne poezije”. Kod P. Skoka u njegovom Etimološkom rMHþQLNX QDOD]LPR GD MH
„6HNXOD MXQDN QDURGQLK SMHVDPD EXJDUãWLFD NRML VH LQDþH ]RYH 6LELQMDQLQ -DQNR D
KLVWRULMVNL +XQ\DGL -DQRV -DQNR 6HNXOD MH EDQ 6ODYRQLMH EDQ EDQRYLü
EDQRYDF6HNXOD9HåHVHLVSUH]LPHQRPUXPXQMVNRJSRGULMHWOD6HNXOD'UDNXORYLü”
Kod Jordan-a u njegovom 'LF LRQDU-u nalazimo rum. l.i. Sacuiu (rum. prid. sacuesc =
PDÿ székely JGHXSXüXMHQDUXPOL Secuiu: secui „torba” i top. Secuiul, a nadalje
navodi rum. l.i. Secula: bug. Sekula i polj. Sekula, Seculici, itd.; N. Draganu u RTO,
str. 87, 396, 398, navodi nekoliko top. Secul.
702
(5 ,,, VWU 6HNXO /DWLQVNL 6LNXOL VX HUGHOMVNL 0DÿDUL RD]D PHÿX
erdeljskim Rumunima. Sekula je - po Skoku - LVWR ãWR L 6LNXODF 0DÿDU L] WRJ
SOHPHQD1DGDOMHXSRUHÿHQMHVD'UDNXODL'UDNXOLüNDåHGDMHGRãORXQDãXQDURGQX
pesmu rumunskim posredovanjem.
703
<B<K VWU 8 SRSLVX L] WLPDU ]DEHOHåHQD VX VHOD $/$'1,
.27$5LVHOLãWH6(3,1&(GRNXSRSLVXL]WLPDU]DEHOHåHQDVXVHOD,/,12
rum. l.i. Sepi(e) PDÿ szép „lep, krasan”704 + in + ce (upor. ojk.

KRASNA s manastirom KRASNA u ataru s. Koprivnice i ojk.
KRASINCE u ataru s. Velike Jasikove i Gradskova) odnosno u popisu
jedanaest godina kasnije ojk. je pretrpeo promenu naziva u Sence od
l.i. Sen XSRUOL6HQtX6YHWRVWHIDQVNRMKULVRYXOML 705 + ce.
SIBENCE, 1530-35. = SIBANCE, 1560. = SIBENCE, 1586.
(Krivina)706 od rum. l.i. Siban(a)JUþ Seban(is) + ce.
SIKOL, 1530-35, 1560, 1586. (Fetislam = s. Sikol, opština
Negotin)707 od rum. l.i. Sic(a) + ol.
TRANE, 1560. (Timok = hidr. Transki potok, opština
.QMDåHYDF 708 od rum. l.i. 7UDQ.
FALKOVCE, 1455, 1466, 1560. (Polomje = bivše s.
Falkovec, sada mahala s. Janovec, Mihajlovgradski okrug)709 od rum.
l.i. Falc710 < lat. falco „sokol” (upor. slovenske paralele, ojk.
SOKOLAR, SOKOLAROVCE i ojk. ŠAJNA < šáin < pers. úDKLQ
„sokol”; balkanski turcizam persijskog porekla iz ornitološke
WHUPLQRORJLMHRGDNOHSUH]âDLQRYLü 6RNRORYLüLWG 711 + ov + ce.
HINOVA, 1455. = HINOVO, 1466. = HINOVA, 1560.
(Vidin = s. Inovo, Mihajlovgradski okrug)712 od rum. l.i. Hin(ea) +
ova (-ovo).
HUMJANE +80-$1(PRåHVHþLtati i H’MJANE,
1466. (Timok)713 od Humjani < rum. l.i. Hum() + jani.
HUTOVA, 1455. = Gorne HUTOVO, 1466, 1483.
(Zagorje)714 = HUTOVA, 1560. (Vidin = s. Hutovo se nalazilo blizu
grada Vidina, ali je nestalo krajem XVII veka / vidi vidinski kadijski
KOTAR i SENCE. Radi se zapravo o istim selima, ALADNI = ILINO, KOTAR =

KOTAR i SEPINCE = SENCE i sva su u nahiji Klivje (Kelvije, Gelvije).
704
DNFR, str. 412.
705
5MHþQLN-$=8VWU
706
<B<KVWU=?F-32, str. 81, 107.
707
<B<KVWU=?F-32, str. 78, 105.
708
<B<KVWr. 129.
709
710
DNFR, str. 193.
711
LH, str. 399 (falc/arius/„ srpar´ =?FVWU-79.
712
713
714
VLGåLOL]1699./ gde se spominje reka Hutovo i vodenice na njoj)715 od

rum. l.i. Hut(u JUþ Hutos716 + ova (upor. top. Hutovo Blato,
Hercegovina).
HUHUROVICA, 1530-35. = Dolne i Gorne HUHUROVCE,
1560. = D. I G. HUHUROVICA, 1586.(Fetislam = s. Urovica, opština
Negotin)717 od rum. l.i. Hur(u) < PDÿ ur „gospodar, dominus”718, s
opetovanjem inicijalnog sloga Hu-, + ov + ica i slov. prid. dolnje i
gornje.
ý,1*8586 3RORPMH ELYãH V ýXQJXUX]
danas s. Vinarevo, Mihajlovgradski okrug, odakle su se verovatno u
neko vreme stanovnici doselili na ataru s. Debelice na mestu zvanom
ýXQJuUVüH EiUH OLYDGH L QMLYH ]HPOMLãWH SULOLþQR PRþYDUQR719)720 od
rum. l.i. Ciungar(u) < ciungarÄþRYHNNRMLVHþHãXPX]DOLVQLN´XV
ŠAREVA, selište 1455, 1466. (Belgrad = kolibe Sareva, atar
grada BelRJUDGþLND 0LKDMORYJUDGVNL RNUXJ 721 od rum. l.i. ùDU(a) +
prisvojni prid. suf. -eva, ali ukoliko se uzme da je verodostojniji
GDQDãQMLREOLNQDYHGHQRJRMNRQLPDRQGDVHHWLPRORãNLPRåHREUDGLWL
od slov. prid. serava „neprana” < sera „prvo mleko u stoke” < rum.
ser (ital. siero) „surutka” < lat. serum koji je pretrpeo metatezu u
saUHYDD]ERJXSURãüHQRJSLVPDL]RVWDYOMDQMHPGLMDNULWLþNLKWDþDNDX
]DSLVLYDQMXPHVQLKLPHQDLVWRVORYRGRELMDYLãHVWUXNR]QDþHQMHSDVH
tako slovo S PRåHþLWDWLNDRS-Š.722
II 7
7RNRP ;,,, L ;,9 YHND 8JUL 9HQJUL 0DÿDUL VX X YLãH
QDYUDWD XSDGDOL QD WHULWRULMX 9LGLQVNH NQHåHYLQH GD EL JRGLQH
XJDUVNL NUDOM /XM /XGYLJ , $QåXMVNL L RQ NDR QMHJRYL SUHWKRGQLFL
kitio se titulom „rex Bulgariae”) za kratko vreme (1365-1369),
ovladao je teritorijom vidinskog carstva, koje je bilo pretvoreno u
SURYLQFLMX 8JDUVNH 6PDWUDPR GDNOH GD VX PDÿDUVNH RVQRYH NRMH
715
DNFR, str. 250-251.
716
<B<KVWU=?F-32, str. 79, 103, 104.
717
DNFR, str. 250.
718
HI;,VWU
719
<B<KVWU
720
721
BS II, str. 107 (sjera).
722
HI,,,VWU
smo izdvojili, a kojih ima neznatno, u turskim popisima XV i XVI

veka, upravo iz navedenog perioda ugarske prevlasti na ovim
prostorima.
VALOVIŠTE, 1560. (Zagorje)723 od slov. válov(a) PDÿ
válu, valyu „korito, alveus”724 + -ište (upor. s. Korito, 1455, nahija
Zagorje i s. Korito, 1466, nahija Timok).
KOROVICA, selište 1466. (Zagorje)725 od slov. korov „naziv
za razne bilMNHNRMHGLYOMHUDVWXSRåLWQLPSROMLPDXVHYLPDYUWRYLPDL
NRMH VH EU]R UD]PQRåDYDMX L RWHåDYDMX UD]YLWDN SROMRSULYUHGQLK
NXOWXUD´PDÿkoró726 + ica.
LATOVA, 1530-35., 1560, 1586. (Fetislam = top. Latova,
DWDUV6DODãDRSãWLQD=DMHþDU 727 od slov. látova „carinski nadzornik;
FDULQDUQLFD´RGPDÿlátó.728
SALAŠ, 1530-35, 1560, 1586. (Krivina = s. Salaš, opština
=DMHþDU 729 RG PDÿ salas „koliba” (severno od Salaša nalazilo se s.
/DWRYDODWRYDPDÿlátó „carinik; carinarnica”).
II 8
Dolaskom Turaka-Osmanlija na prostoru Stracimirove

9LGLQVNH GUåDYH JRGLQH L IRUPLUDQMHP 9LGLQVNRJ VDQGåDND
]DSRþLQMHSHULRGþHVWLKPLJUDWLYQLKSURFHVDVYHGRRVORERÿHQMDMHGQRJ
GHOD9LGLQVNRJVDQGåDNDJRGLQHNDGDMHKDWLãHULIRPNQHåHYLQL
Srbiji, pripojeno šest nahija. U tom dugom periodu robovanja pod
WXUVNRP YODãüX RYD WHULWRULMD MH X RMNRQLPLML SUHWUSHOD YLGQH XWLFDMH
turskoga jezika koje prebiremo u popisima XV i XVI veka, kao na
primer:
BAZAROVCE, 1560. (Krivina = top. Pazarište, atar s.
Klenovca*, opština ZDMHþDU 730 od tur. bàzU ÄWUJRYDþND NXüD LOL
723
<B<KVWU
724
ER III, str. 562 (válÀY
725
726
J_qgbdK:GMVWU-279.
727
<B<KVWU=?F-32, str. 78, 102.
728
ER II, str. 275 (látov); KJVWU
729
<B<KVWU=?F-32, str. 81, 106.
730
<B<KVWU
trgovinska radnja u kojoj se prodaje svakovrsna roba” < pers. b]U

„trg” (upor. paralelu s. Trgovište) + ov + ce.
BOŠANICE, 1560. (Crna Reka)731 od slov. prid. bošan
„sasvim bos, sasvim prazan prostor (o terenu)” < tur. ERú. „prazan,
nekoristan” + ice.
BOŠEVA, 1455. = POŠAVA, 1466. = BOŠEVO, 1454-79. =
%2â29$ 7LPRN WRSLKLGU%RãDYDDWDUV*RUQMH=XQLþH
RSãWLQD.QMDåHYDF 732 od tur. ERú. „prazan, nekoristan” + ava.
GAGUCE .,/M8ý29&(-79, 1483. (Gelvije,
od 1530. Crna Reka)733 u prvom popisu od tur. gag(a) „kljun” + rum. -
X (upor. s. Kljuna, opština Nevesinje, BiH), dok se u kasnijim
popisima ojkonim preveo slov. NOMXþ „curvatura fluminis” + ov + ce.
Naselje je verovatno bilo postavljeno na QHNRP LVSXSþHQRP NOMXQ
NOMXþ ]HPOMLãWXXQHNRMRGNULYLQDNRMXþLQL&UQL7LPRN &UQD5HND
GALETINCE-I KJAFIR, 1560. (Polomje = top. Galetinci,
atar grada Loma, Mihajlovgradski okrug)734 od prez. Galetin + ce i
kjâfir < tur. kâfir ÄQHPXVOLPDQKULãüDQLQ´.735
GALETINCE-I MUSLIM, 1560. (Polomje = top. Galetinci,
atar grada Loma, Mihajlovgradski okrug)736 od prez. Galetin + ce i tur.
(arap.) müsülm(an) „onaj koji veruje islamu, muhamedanac”.737
GJULIHAN, 1455. = GULIHAN, 1478-81. = GJULIHAN,
1560. = GULIHAN, 1586. (Svrljig = s. Gulijan, opština Svrljig)738 od
tur. gül ÄUXåD´739 XSRU Ä=MEBGPB k_ kj_ Z\Z \h lmjkdb
^hdmf_gl h^ ;< \_d =jpbl_ kf_lZ b ^_dZ \h hkgh\ZlZ k_
gZh|Z lmjkdbhl Zi_eZlb\ gül ’lj_g^Znbe’...”740) + tur. han < pers.
han ÄNXüD´741 =JUDGH NRMH VOXåH ]D VYUDWLãWH L SUHQRüLãWH SXWQLND D
nalaze se u gradovima i na drumovima, upor. Tašlihan u Sarajevu).
731
<B<KVWU
732
<B<KVWUMiscellanea 2,VWUQDSRPHQDB;BVWU
733
<B<KVWUB;BVWU
734
<B<KVWU
735
J_qgbdK:GMVWU dánbj
736
<B<KVWU112.
737
J_qgbdK:GMVWU fäkebf
738
739
TS, str. 254.
740
AR3HDVWU
741
TS, str. 309.
*60=29$, 1455, 1560. (Vidin = s. Gamzovo,

Mihajlovgradski okrug)742 od tur. l.i. Hamza743 ili Gamsa744 + ova.
*RUQL 361$5, 1560. (Polomje)745 od tur. pinar „izvor” i
slov. prid. gornji.
KUBRATOVCE, 1455, 1483. 7LPRN VWDULQDþNL URG
.XEDWRYFLV/HSHQDRSãWLQD.QMDåHYDF 746 od tur. l.i. Kubrat (upor.
l.i. #/'-#+ .XEUDW RVQLYDþ EXJDUVNH GUåDYH SUHPD 1LNLIRUX
Teofanu i dr.747ÄBf_gZlZDm[jZlk_kj_rlZlb^h^g_k\jZhgZ
gydh]ZrgZ ;Zdljby K_\_jgZ Bg^by Z \ hs_ ih-^j_\_g
bklhjbq_kdb ieZg l_ogbl_ ijZnhjfb k_ hldjb\Zl \ Zkbjbckdbl_
bf_gZ =h[jmZk b =m[_j_k dhblh klhyl ^hklZ [ebah ^h
ijZ[v]Zjkdbl_nhjfb´748) + ov + ce.
MAGUSEVAC, 1530-35. = MAGUŠEVCE, 1560. =
MAGUŠEVAC, 1586. (Krivina = top. Maguševac, atar s. Jelašnice,
RSãWLQD=DMHþDU 749 od l.i. Maguš (?) < pers. maguš ÄYUDþþDUREQMDN´
XSRU VODW eL Magius/Mago RG JUþ w #+ R]QDþDYD SULSDGQLND
VYHãWHQLNDNDVWHXVWDULK0HÿDQDL3HUVLMDQDFDLSRWLþHRGSHUV maguš
ÄYUDþþDUREQMDN´ 750 + ev + ac (upor. WRS9UDþDUX%HRJUDGX
MURTADOVCE, 1560, 1586. (Crna Reka)751 od arap. l.i.
0XUWlG „odabrani” < arap. murtädd „izdajica, otpadnik od vere”752 +
ov + ce.
MURTATOVCE, 1455. = MURTADOVCE, selište 1560.
(Zagorje = bivše s. Muratovci, Mihajlovgradski okrug)753, vidi ojk.
MURTADOVCE.
742
<B<KVWU
743
LBLVWUÄRusi i danas kod nekih VWUDQLKLPHQDSRþHWQRVORYR+ pretvaraju
u G.”
744
Poznato je l.i. GAMSA Hurdija.
745
<B<KVWU
746
<B<KVWU ima i grafiju Kubratovce).
747
<B3,VWU-216.
748
IjZ[te]Zjbl_VWU
749
<B<KVWU=?F-32, str. 81, 106.
750
HI,,VWU6DPRVWDQX6Y.UãHYDQXX=DGUXWDPRãQMLSOHPLüL ustupili su
SUDYRULEDUHQMDRNRRVWUYD0RODWDLXXYDOL7HODãüLFLQD'XJRP2WRNX'RJRGLORVHWR
u razdoblju 986- 1MLKRYD L]MDYD SRþLQMH ÄTempore domni MAGII, ...”. Uz ovo
ide i podatak iz listine od 1086. „teram, quam tenet MAGO...”.
751
<B<KVWU5.
752
76VWU FXUWèz (5,,VWU PXUWDGLQ
753
<B<KVWU
MUSLIMANIE, 1455, 15660. (Vidin = bivše s. Musumane,

danas s. General Marinovo, Mihajlovgradski okrug)754 od tur. (arap.)
müsülman „onaj koji veruje islamu, muhamedanac”.755
FETH-YOL-ISLAM )HWLVODP GDQDV WYUÿDYD NRG
Kladova opština Kladovo)756 od feth „osvajanje (je)” < tur. fetih <
arap. fäth + tur. yol „put” + tur. islam „muslimanska vera” < arap.
LVOP.757
)61'6.29&(, 1455. = FINDIKOVCE, 1466. =
)T1'T.29&( 9LGLQ ELYše s. Funden, danas s. Kanic,
Mihajlovgradski okrug)758 od tur. findik „oraah, lešnik” + ov + ce
(upor. slovenske paralele, ojk. ORAHOVICE, Orahovce, OREŠCE,
itd.).759
HALATINCE, selište 1466. (?)760 od slov. prid. halatin <
halat „crven konj” < tur. al „crven” + at „konj” (upor. ojk.
KONjATINCE, 1530-35, nahija Krivina) + ce.
HRKOVCE, 1455. (Timok = top. Krkjevac, atar s. Borovca,
RSãWLQD=DMHþDU 761 od tur. hrk(a) < arap. hyrk(a) „gornje odelo od ràše,
bàsme, piqué-a (-piket basma)”762 + ov + ce.
DäUDäUNA *RUQH ý8*81( *RUQD
ý8ý81$ - *RUQH ý8ý81( i Dolne
ý8ý81( %DQMD ]DVHODN ýXþXQMH V 5HVQLN RSãWLQD
Sokobanja)763 od slov. þXJDQ þLJHQ < tur. çögan „Saponaria
officinalis Linn”764 gde je izvršena disimilacija þ-g > þ-þ, odakle
YHüLQDQDYHGHQLKJUDILMDþX-þXQ i od slov. prid. gornje i dolnje.
754
<B<KVWU
755
TS, str. 477 (muslìmQ
756
<B<KVWU
757
TS, str. 281, 350, 372.
758
<B<KVWU
759
Pokraj puteva, u maloazijskom delu Turskeblizu naselja stoje table na kojima
je zapisano FINFIK pored kojih su postavljene WH]JHSXQHSHþHQLKOHãQLND i oraha.
760
761
<B<KVWU
762
PPT, str. 352 (hrka).
763
<BB<KVWUMiscellanea 2, 1466, str. 65, napomena
263; Miscellanea 2, 1478-81, str. 173, napomena 148. JGH'XãDQND%RMDQLüYHOLGD je
ýXþXQMHGHRQDVHOMDX6RNREDQML.
764
76VWU þògan).
II 9
2MNRQLPLL]YHGHQLRGHWQRQLPDÄVDGUåHLVWRULMVNXLQIRUPDFLMX
L WR GYRVWUXNX RQD XYHN ]QDþH GD MH WX X YUHPH QDVWDMDQMD PHVQRJ
QD]LYDELORRQLKþLMLPMHHWQLþNLPLPHQRPPHVWRQD]YDQRDLVWRWDNR
da je bilo i drugih, koji se nisu tako zvali, te je za razliku od njih... i
uzeto takvo mesno ime; dakle kao markacija i opreka, a ne kao
isticanje imena radi njega samoga.” (OP III, str. 40-41). Na primer,
etno-RMNRQLPL ]DEHOHåHQL X WXUVNLP SRSLVLPD 9LGLQVNRJ VDQGåDND
poput onih Efljak (naziva se i Bukova), Efljakova, Efljakovce (tur.
Efljak „Vlah”), Vlajinica, Vlahovo, Vlaška, Vlaški Potok (naziva se i
Dolne Ljubnice), Ivlaški i Lašva (Lasova) koji su „izvedeni od imena
Vlah XYHNVYHGRþHLGDMHWXELOR9ODKD XELORNRP]QDDþHQMXWHUHþL
i da nisu bili sami, da je bilo i onih koji se nisu zvali Vlasima”. (OP
III, str. 40- RGQRVQRSRVWRMDODMHHWQLþNDRSUHNDSUHPD6UELPD
Isti je problem i sa etno-RMNRQLPLPD SRSXW RQLK 6vUERYFH L
6USFHþLMHVXRVQRYHL]YHGHQHRGHWQRQLPD6UE L LQHPDVXPQje stoje
XHWQLþNRMRSUHFLSUHPD9ODVLPD
9HRPDVX]DQLPOMLYLLVDDVSHNWDSURXþDYDQMDVWDURVHGHODFDL
novopridošlih stanovnika, etno-ojkonimi Vlaj Istar („naselje
GXQDYVNLK 9ODKD´ LOL ÄQDVHOMH VWDURVHGHODþNLK 9ODKD´ L 6vUERYFH
6WDUR 6vUERYFH-i kadim) koji, zapravo, ukazuju na opreku prema
novopridošlim Vlasima (upor. ojk. Sremlan i ) i Srbima (upor. ojk.
,YUDåRJRUQLFH,]YH]GDQLGUkRMHQDåDORVWQLVPRREXKYDWLOLXRYRP
radu).
Tu je i etno-RMNRQLP 6UERYODK NRML RþLJOHGQR JRYRUL R
HWQLþNRMRSUHFLVWDQovništva u samom naselju.
Valja spomenuti etno-ojkonime Bulgar i Bulgarin koji
QHGYRVPLVOHQR XND]XMX QD HWQLþNX RSUHNX SUHPD 6UELPD L 9ODVLPD
kao i etno-RMNRQLP .XþRYFH NRML XND]XMH QD GRVHOMHQLNH L]
&UQRJRUVNRJ SOHPHQD .XþL MRã X XVI veku. Tu su i etno-ojkonimi
/DWLQþH L 5RPDQMD 5RPDQH NRML JRYRUH R /DWLQLPD L 5RPDQLPD
onda etno-ojkonimi Rumlar (tur. Rumlar „Grci”) koji ukazuje na
SULVXVWYRJUþNRJVWDQRYQLãWYD6DVODU WXU6DVODUÄ6DVL´ NRMLXND]XMH
QD UXGDUH 6DVH DOL L QD HWQLþNX L UHOLJLMVNX RSUHku latinske
YHURLVSRYHVWL SUHPD JUþNRM YHURLVSRYHVWL ]D ãWR LPDPR SRWYUGD L X
fresko-slikarstvu sakralne arhitekture ovoga kraja. Etno-ojkonim
Tatarlar (tur. Tatarlar „Tatari”) koji ukazuju na prisustvo Tatara, a koji
VXYHURYDWQRELOLXHWQLþNRMLUHOLJijskoj opreci prema muslimanskom

L KULãüDQVNRP VWDQRYQLãWYX NDR L HWQR-RMNRQLPL 7XUþLQ L 7XUþLQ 'RO
NRML XND]XMX QD HWQLþNX UHOLJLMVNX DOL L VRFLMDOQX RSUHNX SUHPD
KULãüDQVNRPVWDQRYQLãWYXNRMHMHRSWHUHüHQRSRUH]LPD
Ovde valja posebno istaknuti etno-oMNRQLP äLGDLN VSRPLQMH
se u Prokopijevom delu De aedif. IV 6. 21, kao #/ ¥#+) koji ukazuje
QDYHRPDUDQRIRUPLUDQXHQNODYXåLGRYVNRJVWDQRYQLãWYDVYDNDNRX
HWQLþNRM L UHOLJLMVNRM RSUHFL SUHPD PXVOLPDQVNRP L KULãüDQVNRP
stanovništvu, kao i etno-ojkonim Hrvatinovce koji dolazi, preko
OLþQRJLPHQD+UYDWLQRGHWQRQLPD+UYDW
8SRWUHED HWQLþNLK LPHQD X RMNRQLPLML 9LGLQVNRJ VDQGåDND
RPRJXüLOD QDP MH GRQHNOH QHSRVUHGQR L]YHVQD VD]QDQMD R
migrativnim procesima stanovništva krajem XIV i tokom XV i XVI
veka.
BUKOVA, naziva se i EFLjAK, 1455. = L(ab)UKOVO (<
EF/L/JAK + /B/UKOVA)765, 1466. (Svrljig = s. Labukovo, opština
Svrljig) od tur. Eflak, naziv za Rumune766, odnosno drugo ime je od
slov. prid. bukova „koji se odnosi na bukvu, koji pripada bukvi” <
slov. fitonima bukva.
BULGAR, selište 1560. (Zagorje = blizu s.
MEDUŠOVCE)767 od etnonima Bulgar < sttur. Bulgar „mešanac” od
glagola bulgamak „mešati” po Tomascheku i Mladenovu768 XSRUJUþ
#½ '# > Vúrgaros = cinc. Vurgur i arap. Burgar).
BULGARIN, 1455. = Gorne BULGARINE, 1560. (Crna
Reka = top. Bugarinov potok i hidr. Bulgarine, atar s. Brestovca,
opština Bor)769 od etnonima Bulgar + in.
VLAJINICA, 1530-35. (Krivina)770 od deminutiva Vlajinica
„mala Vlajna”.
765
<B<K VWU Miscellanea 2, 1466, str. 44, napomena 153. gde stoji: „Ovo
selo u popisu 1455. godine ima i drugo ime Eflak. Od Eflak-Bukovo odnosno od
Vlah-%XNRYR GDQDV VH ]RYH /DEXNRYR´ 1HGHOMNR %RJGDQRYLü X .,6 ,, VWU
GHWDOMQRREMDãQMDYDHWLPRORJLMXV/DEXNRYD1DYHOLELVPRLL]YRU/DEXNRYDþNHUHNH
pod nazivom Buk ispod Latinskog vr’a gde se nalazH UXãHYLQH NDVQRDQWLþNRJ L
UDQRYL]DQWLMVNRJXWYUÿHQMDSRRNRPHELGUXJLGHRVORåHQLFH/DEXNRYRQDVWDOR
766
ER III, str. 606 (Vlah =?F-32, str. 68 (tur. eflaklar „Vlasi”).
767
<B<KVWU
768
ER I, str. 228 (Bugarin).
769
<B<KVWU
770
=?F-32, str. 81.
VLAJ ISTAR, 1560. (Timok = top. Vlajne; hidr. Vlajinska

5HND DWDU V =RUXQRYFD RSãWLQD .QMDåHYDF 771 MH VORåHQL RMN
izveden od imena etnika Vlaj < VLAH (vidi, odr. IVLAŠKI)772 i od
imena reke koja „Kod Grka... zove se Ister i Ind (`#-'#+ > #+
%#-#+)773, kod Ilira i Ripijanaca,774 NRML åLYH NUDM ,VWHUD Danubis
( w#+), kod Gota Dunavtis ( #/º-+)”,775 odnosno, mogli
ELVPR QDYHGHQL VORåHQL RMNRQLP SUHYHVWL NDR ÄQDVHOMH GXQDYVNLK
9ODKD´ LOL MH PRåGD GUXJL GHR QDYHGHQRJ VORåHQRJ RMN L]YHGHQ RG
prot. I + star „veteranus, mator” (upor. I-skrovnice, I-slivie, I-]ODþH,-
VWRSDQMH LWG RGDNOH ELVPR VORåHQL RMN PRJOL SUHYHVWL NDR ÄQDVHOMH
VWDURVHGHODþNLK 9ODKD´ V RE]LURP QD RQH 9ODKH NRML VX VH VD MXJD
naše zemlje i iz THVDOLMH EHåHüL SUHG 7XUFLPD GRVHOLOL NUDMHP XIV i
SRþHWNRP XV veka.776
VLAHOVO, 1466. = VLAHOVA, selište 1454-79.
(Timok)777 od etn. Vlah + ovo (upor. Vlaj Istar, Vlaški potok, Bukova
= Efljak, Efljakova = Vlahovo, Efljakovce = Vlahovce = Vlahovik,
Ivlaški = Ivlaška Pole).
VLAŠKA, selište 1454-79. (Gelvije, od 1530. Crna Reka)778
od slov. prid. vlaška „koji se odnosi na Vlahe, koji pripada Vlasima”.
EFLjAKOVA, 1455. = VLAHOVO, selište 1478-81. (Svrljig
= s. Vlahovo, opština Svrljig)779 od tur. Eflak „naziv za Rumune”780 +
771
<B<KVWU
772
8 QDXFL MH XRSãWH SULKYDüHQR PLãOMHQMH GD MH HWQRQLP 9ODK SUDVORYHQVND
SRVXÿHQLFD " L] JRW ZDOKV VWYQHP ZDODK ZDOK QYQHP :HOVFK 8 JHUPDQVNH
MH]LNH XãOD MH WD UHþ RG LPHQD NHOWVNRJ QDURGD 9ROFH &DHVDU "½± (Strabon,
Ptolomej), a u slovenske jezike je došla po svoj prilici iz balkansko-gotskoga (Ulfila)
QD GRQMHP 'XQDYX JGH VX 6ORYHQL SUYL SXW L]PHÿX ,9 L 9 YHND XSR]QDOL
Romanovlahe na donjodunavskom limesu. O ovome više u ER III, str. 608 (Vlah).
773
<B3,VWU-HGQXRGþHWLULUDMVNLKUHND3VHXGR-Cezarije, po Svetom Pismu,
naziva Fison (-# 0/)Æ), tu istu reku Grci nazivaju Ister (a)-'#), Rimljani
Danubius ( #½#), a Goti Dunabis ( #½).
774
Naziv etnika Ripijanci, koji nikad nisu postojali, nastao je verovatno prema
nazivu rimske pokrajine, Dacia Ripensis.
775
2EOLN'XQDYWLVYDOMDNRULJRYDWLX'XQDYHVãWRVHVODåHVDREOLNRP'XQDYX
slovenskom prevodu.
776
AROMUNE.
777
Miscellanea 2, VWU QDSRPHQD Ä0RåGD VHOR 9ODKRYR NRG VHOD
Šesti Gabar u Zaglavku”.
778
B;BVWU
779
ova, odnosno od etnonima Vlah „pastLUURPDQVNHQDURGQRVWLNRMLåLYL

u katunima”781 + ovo.
EFLjAKOVCE, 1455. = VLAHOVCI, 1454-79. =
9/$+29,. =DJRUMH ELYãH V 9ODKRYLþ GDQDV V 3RGJRUH
Mihajlovgradsski okrug)782 od tur. Eflak „naziv za Rumune” + ov +
ce, odnosno od etn. Vlah „pastir URPDQVNH QDURGQRVWL NRML åLYL X
katunima” + ov + ce (-ov + ik).
ä,'$,., 1560. (Polomje)783 od lat. prid Judaicus ÄåLGRYVNL´
kao kontinuanta imena Justinijanovog kastela #/ ¥#+784iz Akviske
UHJLMH NRJD RUÿH -DQNRYLü ORFLUD L]PHÿX XãüD UHNH 7LPRN L NDVWHOD
Florentina (u turskim popisima ovaj bivši kastel ima grafiju Filurdin)
X %XJDUVNRM WDþQLMH L]PHÿX UDQRYL]DQWLMVNLK NDVWHOD Dortikon i
Burgualtu, a to je upravo, oblast Polomja u XVI veku, pa se otuda
NRQWLQXLWHWLPHQDRYRJQDVHOMDRGUåDlo preko deset vekova.785
IVLAŠKI, selište 1455. = IVLAŠKA POLE, 1560. (Timok =
V9ODãNR3ROMHRSãWLQD.QMDåHYDF 786 je ojk. izveden, u prvoj grafiji,
od prot. I + prid. vlaški XSRU X 'HþDQVNRM KULVRYXOML NDWXQ YODãtNL
1476. vlaški knez, sud, zakon, 1321. zemlja u staroj hrvDWVNRMGUåDYL
vlaškijeh sedam kraljevina /narodna pesma/, top. Vlaški grad, Vlaška
Kula /Lika/, ime kraja Vlaška „Rumunjska”, Mala Vlaška /1702. oko
Pakraca/, 9ODúFD u Rumuniji, itd.)787 < etnonima Vlah „pastir
URPDQVNHQDURGQRVWLNRMLåLYLXNDWXQLPD´788
Zadnja, ovde navedena grafija, nastala je od prot. I + prid.
vlaška „valachicus” i imen. polje „campus” (upor. ojk. Vlaj Istar,
Vlaški Potok, Efljak Bukova, Efljakova = Vlahovo, Efljakovce =
Vlahovci = Vlahovik i Srbovlah = Srb Efljak, svi u Vidinskom
VDQGåaku). Etnonim Vlah MH SUDVORYHQVND SRVXÿHQLFD " L] JRW
*walhs (stvnem. walah, walh, nvnem. welsch).789 U germanske jezike
780
J_qgbdK:GMVWU <eZo (5,,,VWU 9ODK =?F-32, str. 68
lmjHIODNODUÄVlasi”).
781
ER III, str. 606 (Vlah).
782
<B<KVWUB;Bkl_
783
<B<KVWU
784
IH:VWU
785
IH:VWU
786
<B<KVWU
787
788
J_qgbdK:GM,,VWU <eZo
789
XãOD MH WD UHþ RG LPHQD NHOWVNRJ QDURGD Volce (Caesar), "½±
(Strabon, Ptolomej), a u slovenske jezike je došla po svoj prilici iz
balkansko-gotskoga (Ulfila) na donjem Dunavu, gde su Sloveni prvi
SXW L]PHÿX IV i V veka upoznali Romanovlahe na donjodunavskom
limesu.790
.8ý29&(, 1560. (Zagorje)791 od etnonima .Xþ ÄþRYHN L]
SOHPHQD.XþDX&UQRM*RULÓDWSULGcocceus „crven”792 + ov + ce.
/$7,1ý(, 1560. (Svrljig = top. Latinski Vrh, atar s.
Labukova,793 opština Svrljig)794 od etnonima /DWLQþH „latinellus, malo
ODWLQþH´ 1D]LY QDYHGHQRJ RMN PRJDR EL VH SUHYHVWL NDR QDVHRELQD
Vlaha (upor. LàtinskNRG.UDJXMHYFD 795DPDQMDMHPRJXüQRVWGDVH
PRåHSUHYHVWLNDRÄQDVHRELQD.DWROLND´ XSRU/DWLQOXNGHR6DUDMHYD
JGH VX VWDQRYDOL .DWROLFL LOL NDR ÄQDVHRELQD RVWDWND GXEURYDþNLK
kolonista”796 (upor. ojk. ROMANE).
LAŠVA, 1455. = LASOVA, 1560. (Crna Reka = s. Lasovo,
RSãWLQD =DMHþDU 797 je ojk. koji, u svojoj prvoj grafiji, ima sinkopu
(LAŠ/O/VA) i proces prelaska S > Š koji je nastao uprvim kontaktima
Slovena i romanizovanog Stanovništva Balkana (upor. Arsia > Raša,
missa > P§^D, Sope /Soppe/ >âRSHYLüLWRPHVO 0LãOMHQMDVPRGD
osnova, u obe grafijeQDYHGHQRJRMNRQLPDYHURYDWQRSRWLþHRG
(WQRQLPD9ODVLSORGDNOHSRWLþHSRURGLþQLQDGLPDN9ODVRYFL
a gubljenjem inicijalnog V i patronimskog suf. –ci, dobijemo oblik
/DVRY D ]D IHPLQLQXP RGDNOH L SRWLþH JUDILMD /DVRYD798 (upor. s.
/DãþH YODãþH 1RYR 0HVWR /DãþH YODãþH âPDUMH SUL -HOãDK
/DãLüL YODãLüL 3RUHþ /DãND 9DV YODãND /DãNR /DãNR %DUH
YODãNR 8URãHYDF L WRPH VO RQGD X 9XNRYRP 5MHþQLNX /DVL P SO
790
791
<B<KVWU
792
(5 ,, VWU NXþ 8SRUHGL RMN .XþHYR i oblasW .XþHYR X %UDQLþHYVNRP
subašiluku 1467. i patronime'UDVLQ&XFKb+LYLQ&XFKQDRVWUYX%UDþX, itd.
793
1D ORNDOLWHWX /DWLQVNL 9 U XELFLUDOL VPR DQWLþNL NDVWHO L UDQRYL]DQWLMVNL NDVWHO
Arsatza = s. Rsovac.
794
<B<KVWU
795
ER II, str. 275 (Làtin).
796
DubrRYDþNLNRORQLVWLXLVWRULMVNLPL]YRULPDVH, u ovim krajevima, ne spominju
ãWRQLMHVOXþDMVD6DVLPD – rudarima katolicima.
797
<B<KVWU
798
BSVII-VIII, str. 59 (LASOVO).
„Vlasi” u narodnoj pesmi iz Crne Gore, „To su Lasi na Boga

gledali”799).
2). l.i. Vlas(a), f.800 RGDNOH SRWLþH SULG 9ODVRYD D JXEOMHQMHP
inicijalnog V- dobijamo oblik navedenog ojk. Lasova (upor. s. Lase u
SODQLQL V -DEODQLFH 5RåDMH V /DVRYDF %MHORYDU RGQRVQR
sinkopirani oblik Laš/o/va (upor. s. Lašva /Zjenica/).
3). slat. las (lasus) „laz, silva exstirpataNUþHYLQDŃRMDMHQDVWDOD
PHWDWH]RP RG JUþ x)#+ „gaj, sveti gaj, šumica, lug”801 + ova.
Naselje Lasova je moglo biti podignuto na nekoj lasovini
ÄNUþHYLQL´802
VLAŠKI POTOK, drugo ime Dolne LjUBNICE, 1560. =
VLAŠKI POTOK, 1586. (Crna Reka = top. Vlaška Strana, atar s.
/XEQLFH RSãWLQD =DMHþDU 803 od slov. prid. vlaški „koji se odnosi na
Vlahe, koji pripada Vlasima” što govori o prisustvu Vlaha, ako ne
ranijih vekova, a ono od XVI veka do danas (U selu Lubnici i danas
åLYH9ODVL LVORYpotok „rivus; convalis, selo u potoku” dok je drugo
ime nastalo od slov. prid. dolnje i imen. lubnice „kolibe pokrivene
korom drveta < slov. lub ÄVSROMDãQML RPRWDþ GUYHWD NRUD´ NRMH
SRSULOLþQROLþHQDEDþLMH9ODKD &LQFDUD VD.RSDRQLka.804
ROMANjA, 1530-35. = ROMANE = ROMANjA, 1586.
(Krivina = top. Romanov most, atar s. Mokranje, opština Negotin)805
od etnonima 5RPQH (5RPQMH), f. pl. „Vlajne” (upor. s. Romani,
PSOÄWDNRQD]YDQRMDPDþQRSRVYRMHPQHNRüURPDQVNRPYODãNRP
stanovništvu”806 ÄX QHNLP VWDULMLP SRWYUGDPD LPH 9ODVL QDVOHÿXMH
799
KJVWU
800
'1)5VWU 9OVRLX
801
GH, str. 39 (x)#+ *UþND UHþ alsos MH þLQL VH SUHNR 6ORYHQD SUHQHWD X
YXOJDUQL ODWLQLWHW ãWR SRVUHGQR JRYRUL R VXåLYRWX *UND 6ORYHQD L 5RPDQD 9ODKD X
SUHGHOX 7LPRþNH .UDMLQH SUHWSRVWDYOMDPR X ;,,, SUYD JUDILMD UHþL ODV ODVXV ÄOD]´
]DEHOHåHQD MH X GR GDQDV REHORGDQMHQLP L]YRULma 1243. godine) i XIV veku, a
SRWYUÿHQRMHNDRãWRYLGLPRXRMNRQLPX;9L;9,YHND
802
8SRUHGLWUDþNRLPHERJD$OVHQR]DJUþNRJERJD$SRORQDQDQDWSLVXL].LUN-
Kilisa: 8%#7 )7 KJÆ %'± #7 þLMH MH LPH SR 'HWVFKHZ-u nastalo od
JUþ x)#+. Vidi u '7* 9( ;9,,, VWU âWR VH WLþH VODW ODV ODVXV YLGL X //,
fasc. IV, str. 643 (las), 646 (lasus).
803
<B<KVWU
804
=?FVWU-168.
805
<B<KVWU=?F-32, str. 81, 108.
806
5MHþQLN-$=8VWU-151.
3RUILURJHQLWRYH 5RPDQH L SULPHQMXMH VH QD SULPRUVNH JUDÿDQH

NRQNUHWQR 'XEURYþDQH µ, GD QH MHPOMH 6UELQ 9ODKD EH] VXGD¶RNR
JRGLQH 6WHIDQ 3UYRYHQþDQL WDGD MRã åXSDQ SRYHOMD
'XEURYþDQLPD´807).
RUMLAR, 1455. = URUMLAR, 1560. (Vidin = bivše s.
Grci, danas s. Gradec, Mihajlovgradski okrug)808 od tur. Rumlar
„Grci” (upor. Rumelija u XIV- XVI veku turski naziv za osvojene
zemlje Balkanskog poluostrva; od kraja XVI veka naziv za jednu od
QDMYHüLK Srovincija Turskog carstva, tzv. Rumelijski beglerbegluk
DMDOHW þLMH MH VHGLãWH ELOR X 6RILML809, Rumija, planina u Crnoj Gori,
itd.).
SASLAR, 1455, 1454-79. (Gelvije, od 1530. Crna Reka)810 =
SAS, 1560. (Crna Reka = top. Šaški Deo, atar s. Lukova, opština
Boljevac) od tur. Saslar „Sasi”, odnosno od Sas „srednjovekovni
rudari u Srbiji, Bugarskoj i Bosni, dobegli iz Erdelja pred tatarskom
navalom” < lat. Saxo ]QDþDMDQ MH SUHOD] s < ks /x/ )811 (upor. Sasina
6DQVNL PRVW 6DVLQRY VWXGHQvF JRGLQH PHÿD NDtuna
'UDJROMHYFLPD ÄVHOR 6DVL´ KULVRYXOM GHVSRWD XUÿD NRG .XþHYD
âDãNL SXW SRYHOMD NQH]D /D]DUD NRG .XþDMQH KLGU âDãND UHND NRG
0DMGDQSHNDL.QMDåHYFD 812.
SRBOVLAH, 1455. = SRB EFLjAK, 1466. = SRBOVLAH,
1530-35, 1560, 1586. (Fetislam = s. Srbovo, opština Negotin)813 od
etnonima Srb (Srbi pl.) + etnonim Vlah (Vlasi pl.).
807
HI,,,VWr. 33-34.
808
<B<KVWU
809
F?IVWU Rumelija).
810
<B<KVWUB;BVWU
811
ER III, str. 206 (Sasin).
812
(5,,,VWU 6DVLQ BJGJVWUJZa\blZd;,9-5, str. 94.
813
<B<K VWU B;B VWU =?F -32, str. 78, 10 âWR VH WLþH
etimologije etnonima Srb u nauci nema saglasnosti. A. Brückner dovodi etnonim u
YH]XVSROMVNLPSDVLHUEÄSDVWRUDN´XNULUXV3DVHUEÄSDVWRUDNŃRMLVDGUåLSUHISD-
„nepravi” i ie. i baltoslov. Koren onomatopejskog porekla *serbh-, *srebh-, *surbh-,
*srbh-ÄVUNQXWL´RþXYDQNRGQDVXVORYHQDþNRPVUEDWL ÄVUNQXWL´ XSRU UXP VRUE
ODWVRUEXVÄVUNDWL´ 3RWXPDþHQMX36NRNDSUDVORY 6UtEtXSUDVURGVWYXMHVDVHEUt
„rusticus, kmet, slobodan seljak” što je, zapravo, nazalizirani oblik *sebr. Ali je gola
SUHWSRVWDYNDPHWDWH]HRGDWOHX 6UtEt0DVLQJGRYRGL6UELQLVHUYXVXYH]XVDVWDULP
nazivom Serbi kod Plinija St. iz I veka našee ere i sa ('#, *¬'# kod Ptolomeja
L],,YHNDQDãHHUHNRMLVXGRYRÿHQLLSURGDYDQLNDRVOXJHLURERYL5Xdlev u svojim
UD]PDWUDQMLPD ]DNOMXþXMH GD VX RVQRYH VHUY L KUY ÄVYHWORVW 6XQFH QDURG NRML MH
665%29&( &UQD5HND EOL]XJUDGD=DMHþDUD 814 od

slov. prid. srbov < etnonima Srb (vidi ojk. SRBOVLAH) + ce.
665%29&( 67$52 6T5%29&(-i kadim)815,1560.
(Crna Reka) od slov. prid. srbov < etnonima Srb (vidi ojk.
SRBOVLAH) + ce i slov. prid. staro.
SREMLAN, 1455, 1466 = SIREMLjAN, 1560. (Crna Reka =
mahala Sremljana, deo s. Podgorca, opština Boljevac)816 je ojk. koji se
PRåHSURWXPDþLWLLPHQRPNDWXQD9ODKDVUP°QH (=XUDãHYVNL9Oasi =
Kostadinovci + Gojilovci)817Ä6UHPFLŃRMLMHVSRPHQXWX'HþDQVNRM
KULVRYXOML JRGLQH X REODVWL $OWLQD MXåQR RG DNRYLFH QD
Kosovu i Metohiji.818 U imenu katuna Vlaha Sremljana Šuflay vidi
YLãHYHNRYQR V XVSHKRP RþXYDQR LPH 6UHPD QDVWDOR PHWDWH]om
OLNYLGDRGSR]QRDQWLþNH819 i vizantijske grafije820 Sermium, odakle su
oni, zapravo, i doseljeni821. Ali, jesu li Vlasi Sremljani bili autohtoni
QDSRGUXþMXGDQDãQMHJD6UHPDLXNROLNRWRQLVXELOLNRVXLRGDNOHVX -
SLWDQMD VX QD NRMD üHPR SRNXãDWL X] SRPRü YL]DQWLMVNLK L]YRUD QDüL
odgovore. Naime, povodom neuspelog napada na Carigrad 626.
godine, Teodor Sinkel nas obaveštava da su, ova mnogobrojna, po
HWLþNRP VDVWDYX UD]OLþLWD SOHPHQD RSXVWRãLOD ÄVNRUR þLWDY ,OLULN
odnosno njegove provincije, mislim obe Dakije, Dardaniju, Meziju,
poklonik Sunca”, jedno isto, odnosno jedan deo plemena Serv nazvan je Hrv (Horv)
na osnovu sarmatskog izgovora slovenskog imena Serv koje je, po Vles (Volos)
knjL]LELORPQRJROMXGQR.DNRVHNRG9ODKD]DGUåDODUHþVvUEDWLNÄãXPVNLGLYOML´
lat. prid. silvaticus „šumski” mogli bismo, po analogiji, na osnovu etnonima Srb
((¨'#, Ptolomej, II vek naše ere) izvesti od lat. silva „šuma”. Ne bi valjalo
prihvatiti daMHþLWDYMHGDQQDURGSUR]YDQSRWRPHãWRVXELOLÄURERYL´LOLNPHWRYLLOL
SDNQDURG6XQFDNDNRWRSUHGODåH5XGOHYYHüELVPRSUHGORåLOLGDMHQD]LYHWQLNXPD
6UEGRãDRRGDOHJRULþQRJQD]LYD1MLKRYHSUDSRVWRMELQHXDQWLþNLPL]YRULPD
814
<B<KVWU
815
<B<KVWU
816
817
HI,,VWU
818
OI 10, str. 49.
819
SERMIUM (Polemije Silvije), SERMIENSIUM CIVITAS (Enodije), itd. što je
metatezom dalo današnje Srem.
820
SERMIO (Jordanis), ('# (Hijerokle), SERMENSIS (u natpisu iz 612.
godine iz Salone), *'# .RQVWDQWLQ 3RUILURJHQLW ãWR MH PHWDWH]RP WDNRÿH GDOR
današnje Srem (Vidi, SP VWU D ]DEHOHåHQH VX L PQRJH GUXJH VUHGQMRYHNRYQH
slovenske grafije kao npr. VUMDP ili VWUMDPVU§P§ i VU·P§ 9LGLAD3 I, str. 165-166.).
821
SSh, str. 168.
Prevalis, Rodopu i sve ostale, pa još i Trakiju... te druge gradove i

naselja (%#-J¨+), i celokupno stanovništvo (odvedoše) u
zadunavski kraaj prema Panoniji, kojoj je provinciji metropola nekad
bio grad zvani Sirmium.”822 Romansko stanovništvo koje spominje
Teodor Sinkel i pored mešanja sa Avarima, Slovenima, Bugarima i
GUXJLP QDURGLPD RþXYDOR MH VYRMX KULãüDQVNX YHUX NDR L WHåQMX ]D
ostavljenim krajem.823*OHGDMXüLQDQMLKNDRQDSRVHEDQQDURGDYDUVNL
hagan im postavi glavara, po imenu Kuver824 þHWYUWL VLQ EXJDUVNRJ
hana Kuvrata /#/'-#+RVQLYDþDEXJDUVNHGUåDYHSUHPD1LNLIRUX
Teofanu i dr.) koji pokupi „sav narod romeja i pristalice iz drugih
SOHPHQD´ D SRWRP ÄVD þLWDYLP UHþHQLP QDURGRP RNR VHEH SUHÿH
'XQDYLVWLåHXQDãHkrajeve i zaposede Keramezijsko polje”8250HÿX
RYLP5RPHMLPDSRYUDWQLFLPDYDOMDSRWUDåLWLSUHWNHVUHGQMRYHNRYQLK
Vlaha Sremljana i drugih koji su, zapravo, bili romansko stanovništvo
SRNXSOMHQR X VYLP YL]DQWLMVNLP SURYLQFLMDPD MXåQR RG 'XQDYD826 i
preseljeno u okolinu Sirmiuma, odakle su nakon nekog vremena
(najkasnije do 624. godine kad je njihov glavar Kuver umro) ponovo
ELOL SUHVHOMHQL X REODVW VHYHUQR RG 6ROXQD 3RYRGRP 0DULþNH
(1371.)827, a pogotovu nakon Kosovske bitke (1389.)828 SRþHOD MH
krajem XIV i trDMDOD WRNRP ;9 YHND VHRED 9ODKD 6UHPOMDQD ýLþD L
drugih, kao i srpskog stanovništva prema severu, dolinom Morave i
preko Bugarske Zagore i dolinom Timoka, gde su u oblasti Vidinske
NQHåHYLQH QD þLMHP MH WHULWRULMX NDVQLMH IRUPLUDQ 9LGLQVNL VDQGåDN
zametnuli svoja naselja, poznati u izvorima kao Vidinski Vlasi, i
nastavili dalju migraciju, preko Dunava, u tadašnju Vlašku i u zemlje
Ugarske kraljevine829, i prema zapadu, preko Hercegovine,
'DOPDWLQVNH =DJRUH GR RVWUYD .UND L REODVWL ûLüDULMH X ,VWUL R þHPX
822
<B3,VWU-212.
823
<B3,VWU
824
B;,VWU
825
,] GRFQLMHJ L]ODJDQMD 7HRGRUD 6LQNHOD PRåH VH UD]DEUDWL GD MH .HUDPH]LMVNR
SROMHQDSRGUXþMXVHYHUR]DSDGQRRG6ROXQDXEOL]LQLVORYHQVNRJSOemena Draguvita.
Vidi, Dlp, str. 192, 202. i dalje.
826
3URYLQFLMHMXåQRRG'XQDYDSR7HRGRUX6LQNHOVXGDSRQRYLPRÄVNRURþLWDY
Ilirik... obe Dakije, Dardaniju, Meziju, Prevalis, Rodopu i sve ostale, pa još Trakiju
...te druge gradove i naselja...”.
827
BK I, str. 251, 271, 314.
828
;iVWUBKVWU
829
;iVWU
nam govore mnoge srednjovekovne povelje srpskih i hrvatskih

vladara.830
SRPCE, selište 1478-81. (?)831 od slov. deminutiva srpce <
etnonima Srb (vidi ojk. SRBOVLAH).
TATARLAR, 1455. = TATAR, 1466. = TATARLAR, 1560.
9LGLQ ELYãH V 7DWDUGåLN GDQDV V 6ODQa Bara, Mihajlovgradski
okrug)832 od tur. etnonima Tatarlar „Tatari” (Balkanski turcizam iz
terminologije naroda) þLMD MH QDMVWDULMD SRWYUGD ]D QD]LY QDURGD X
latinskoj ispravi „exercitum Tartarorum” 1241. godine833 (upor. ojk.
RUMLAR, saslar).
785ý,1, 1455. (Vidin)834 785ý,1 GUXJR LPH
BOGDINCI, 1560. (Zagorje = danas s. Car Petrovo, Mihajlovgradski
okrug) od etnonima 7XUþLQ „Osmanlija” ili „pripadnik muslimanske
vere”835, odnosno drugo ime od slov. zbirne imen. Bogdinci < l.i.
Bogdan.
785ý,1'2/, selište 1560. (Timok)836 od slov. prid. WXUþLQ
HWQRQLPD7XUþLQÄ2VPDQOLMD´LOLÄSULSDGQLNPXVOLPDQVNHYHUH´837 i
imen. dolÄPDODGROLQDYUWDþD´
HRVATINOVCE, 1466. (Vinišnica)838, 1560. (Crna Reka)
od l.i. Hrvatin < etnonima Hrvat + ov + ce.
ý,ý,.29&(, 1455, 1466, 1483. (Gelvije, od 1530. Crna
5HND ý,ý,.29&( &UQD5HND WRSýLþLNRYFH839, atar s.
0DULQRYFDRSãWLQD=DMHþDU 840 od imena etnikuma ýLþL < istrorom. ce
< lat. quid ÄãWR´ XSRU ýDNDYFL þD ÄãWR´ .DMNDYFL NDM ÄãWR´
Štokavci < što „quid”, slovHQDþNL 3UOHNL SUOH ÄSUH´ PDNHGRQVNL
Mijaci < mije „mi”) + ko (upor. rum. l.i. Cicic < cicic „ime jednog
830
90kldZlZ=eZkgbbdKG>,,-2, str. 297-=eZkgbdKG>
str. 293-330.
831
832
<BB<KVWUMiscellanea 2, 1466, str. 52, napomena 187.
833
ER III, str. 447 (tàtarin).
834
<B<KVWU
835
ER III, str. 525 (TùrþLQ
836
<B<Kkl
837
ER III, str. 525 (TùrþLQ
838
<B<KklMiscellanea 2, 1466, str. 49, napomena 172.
839
0RåGDSRWLþHRGQHSRWYUÿHQRJ rum. l.i. Cicic.
840
<B<KVWU3, 154, 219; Miscellanea 2, 1466, str. 41.
crvenog cveta”841) + ov + ce. To je, zapravo, naziv etnika što ga daju

istarski Hrvati tzv. „Istrorumunjima koji su se saami zvali u svom
MH]LNX5XPU(upor. Rumeri, naziv koji je zapisao za njih Ireneo della
Croce, 1627-1713) <5RPQL <5ÀPD, danas Vlasi”842. Prema Skoku
došli su sa Velebita (Velebitski Vlasi) i Cetine (Cetinjski Vlasi) na
VHYHUR]DSDGQRM NUDãNRM YLVRUDYQL X ýLþDULML QDSXVWLYãL ELOLQJYL]DP
NDRLýLULELULãWRVXGRVHOMHQLSRG8þNRPNRMLMRãQLVXQDSXVWLOLVYRM
YODãNL MH]LN 1LNRODH 'UDJDQX GUåL GD VX 9ODVL ýLþL L ýLULELUL PRJOL
GRüLVDSRGUXþMDVHYHURLVWRþQRRG9ODVHQLFHX%RVQLJGHEHOHåLWRS
6DUHELUHLVDSRGUXþMDGDQDãQMH5XPXQLMH843 BuGXüLVHýLþLLOLûLüL
prvi put, spominju 1463. godine u hrvatskom psaaltiru844, a nešto
UDQLMH JRGLQH VSRPLQMH VH RMN ýLþLNRYFH X 9LGLQVNRP
VDQGåDNXXþLMRMRVQRYLSUHSR]QDMHPRLPHW]Y,VWURURPDQVNLKýLþD
VPDWUDPR GD VX VH X LVWRþQX 6UELMX L MXJRzapadni deo Hrvatske
doselili krajem XIV L SRþHWNRP XV veka sa juga naše zemlje ili sa
SRGUXþMD3LQGDL]*UþNH845
II 10
HiEULGQL NRPSR]LWL QD SURVWRUX 9LGLQVNRJ VDQGåDND RþLWR

ukazuju na izvesnu simbiozu Srba i Vlaha, Srba i Grka, Rumuna i
0DÿDUD 7XUDND L *UND L XRSãWH QD ]DMHGQLþNL åLYRW PQRJLK QDURGD
NRMLVXQDRYRPSURVWRUXYHNRYLPDXVSHYDOLRþXYDWLVYRMXMH]LþNXL
HWQLþNXVDPRVWDOQRVW.DRLOXVWUDFLMDSRVOXåLüHQHNROLNRSRMHGLQDþQLK
hibridnih kompozita.
BELBUSOVCE, selište 1455, 1466. = BELBUSOVCI,
selište 1454-79. (Crna Reka ?)846VORåHQLRMNRQLPQDVWDRRGVORYbel
„albus” + lat. bux(us) „šimšir” + ov + ce (upor. bus kod Vuka
/Dubrovnik, XVIYHNRQGDNRG+HNWRURYLüD=RUDQLüDL.DYDQMDQLQD
9RGLFH %RåDYD busa 3UþDQM buks /Zagreb/ = *bukso kod
841
DNFR, str. 121.
842
(5,VWU ýLULELUL
843
RTO, Karta sa rumunskim toponimima je data na kraju monografije.
844
(5,VWU ýLULELUL
845
90 VWU =eZkgbd KG> ,, -2, str. 297- =eZkgbd KG> VWr.
293-330.
846
<B<KVWUMiscellanea 2,VWUB;BVWU
9HWUDQLüD SUHPD JHQLWLYX buksa < lat. buxus847 Ä;MDR:GB

Brq_agZlZ gZk_e[Z dhZ k_ gZh|ZeZ gZ [j_]hl h^ FZehlh
Ij_kiZgkdh ?a_jh <h hkgh\ZlZ k_ gZh|Z eZlbgkdhlh buxus
µa_e_gbdZ¶´848).
96/ý,'560 3RORPMH V 9vOþHGUvP
Mihajlovgradski okrug)849 od slov. prid. YtOþL < YtOþtMt ( < *YtONt
„lupus, NXUMDN´ ÄYXþML´ ILWRQLP GUtP JUþ '½# „šuma,
GUY QLN ´XVORERGQRPSUHYRGXÄ9XþMDãXPD JRUD ´850 (upor. imen.
drTPun kod Bunjevaca u Lici, drma f. u Makedoniji, drmun na ostrvu
Krku, u StatuWX .UþNRP L] L 6WDWXWX 9UEDQVNRP VYH VD
]QDþHQMHPÄãXPDãXPLFDRJUDÿHQDSULYDWQDVYRMLQD´RQGDWRSQD
ostrvu Krku su Drmun, Drimun, Drmuna, Drmunina, Drmunica,
'UPXQLü'UPXQüDOLGU 851
JURUK ISKUMNA, 1455. = GJURUGJEVA SKUMNA,
1466. (Belgrad)852 od tur. Yürük ÄQRPDGVNLWDþ´WXU yürümek ÄLüL
NUHWDWL VH´ 7XUVNR SOHPH WXUNPHQVNRJ SRUHNOD 8 SRþHWNX VX ELOL
nomadi-VWRþDUL D NDVQLMH VX SRVWDOL ]HPOMRUDGQLFL L QDVWDQLOL VX VH X
raznim krajevima Male Azije, Trakije i Makedonije, ali su se zaGUåDOLL
XQDãLPNUDMHYLPD=DGUåDOLVXPQRJHVYRMHSRVHEQHRELþDMH 853 i slov.
prid. skumna < skumen ÄPODGR RG åLYRWLQMH´ JUþ )/#+ (upor.
ojk. ISKUMNA).854
KOPAJ KOŠAR, 1455. = KOPAJ KOŠARA, 1478-81, 1560.
(Svrljig = s. Kopajkošara, opština Svrljig)855 je hibridni kompozit od
rum. copa(i) „pokrio krošnjom drveta” (upor. rum. copait
847
ER I, str. 243 (bus2).
848
AR3HDVWU
849
<B<KVWU
850
(5,,,VWU YXN 9DOMDQDYHVWL]DSUYLGHRVORåHQLFHLODW9XOFDQXV VLQ
-SLWHURYL-XQRQLQPXå9HQHULQERJRJQMDRJDQMYDWUD JUþ '/#, u slobodnom
SUHYRGX ÄãXPD SRVYHüHQD 9XONDQX´ 6YHWNRYLQD 9XONDQX X þDVW VYHWNRYDOD VH
DYJXVWD X QMHPX SRVYHüHQLP JDMHYLPD 8SRUHGL DQWLþNL KLGU 8 3DQRQLML 8OFD
(Ulcea palus, Ulcus amnis), danas reka Vuka (grad na reci Vuki zove se Vukovar),
onda Vulcanus (Vokanus) „Volkani”, narod u Španiji ili Volcae „Volkanci”, pleme u
galskoj provinciji, koji su se delili oko grada Tuleze i Nima.
851
AGI XXV, str. 122-123.
852
853
TS, str. 374 (Jùruci).
854
5MHþQLN-$=8VWU
855
„pokriven”,FRSDþ „skupljeno seno u obliku malog konusa”, itd.; rum.

l.i. Copac < rum. copac „drvo”)856 i slov. košara „staja za stoku;
primitivna zgrada od granja, isprepleteQRJSUXüD RELþQRREOHSOMHQRJ
blatom)” što ukazuje na izvesnu simbiozu Vlaha i Srba na ovom
prostoru u XV i XVI YHNX NRMD MH LQDþH SRþHOD YHRPD UDQR X
QHPDQMLüNRM 6UELML XSRU VHOR 5XL]YRU UXP ríu „potok, izvor” +
slov. izvor koji je car Dušan u XIV veku dao crkvi Arhiljevici857ýDND
Kuka < rum. coac „kuka” i slov. kuka; Bunibrod < rum. bun „dobar”
VORY EURG ÄSUHOD] SUHNR UHNH´ 6HþDUHND UXP sec „suh” + slov.
reka; Laškobare < Vlaško + bare; Potkomje < slov. pod + rum.FRDP
„planinski greben”; Obajgora < rum. hobai „uska dolina” + slov. gora;
l.i. Nanomir < rum. l.i. Nan + slov. mir858 < got. -mir „slav” kao npr.
Branimir = Branislav, itd.859).
LABDUJEVA, 1560. (Crna Reka)860 RG QHSRWYUÿHQRJ OL
Labduj od slov. osnove lab- dobivene metatezom likvida od ie.
*alb(h)- „belo mat, bledo, sur, siv” + slov. duja „jama u obali gde raci
åLYHLNRMXVDPLLVNRSDMX´861 + prisvojni prid. suf. –eva.
/(*9$/29'ä, (=lgwalwcy ili lx'walwcy), 1455. (?)862 od
rum. l.i. Leg(a) + valovÄNRULWR´PDÿ válu, valyu863 + ci.
OSTROKAPCE, 1455, 1560. (Zagorje = s. Ostrokapci,
Mihajlovgradski okrug)864 je hibridni kompozit od slov. prid. oštro
(upor. ojk. USTROGAROVCE i OSTROZUPCE) + rum. cap
„glava(brda)” + ce što ukazuje na izvesnu simbiozu Vlaha i Srba na
ovom prostoru u XV i XVI vekXNRMDMHLQDþHSRþHODYHRPDUDQRMRãX
QHPDQMLüNRM6UELML XSRURMN.23$-.2â$5
856
DBK,,VWU
857
ER III, str. 167-5XL]YRUvMHNRPSR]LWRGULYYXVUXPUîu „izvor, reka”, a
ako je tako top. je tipa kao na SiFLOLMLWRS/LQJXDJORVVDWMGUXJLGHRVORåHQLFHWXPDþL
prvi u drugom jeziku.
858
859
Da je -mir gotskoga porekla, u našim srednjovekovnim imenima, zastupao je,
na svojim postdiplomskim predavanjima iz Latinske paleografije 1985/86. godine u
=DGUXSURIGU-DNRY6WLSLãLü
860
<B<KVWU
861
5MHþQLN-$=8VWU GXMD
862
<B<KVWU
863
KJVWU(5,,,VWU
864
<B<KVWU
ý8%5$ /$*$725,, 1530- ý8%5$ /$*$725

1560, 1586. (Fetislam)865 od slov. fitonima þXEUD JUþ K½'#+
„satureia hortenis´ L UHþL lagator koja se prvi put spominje za vreme
NUDOMD0LOXWLQDOLFHNRMHVHSR1RYDNRYLüXVWDUDORRVYLPSRVORYLPD
u vezi sa vladarevim konjima, a koje je „zvanje kod nas došlo iz
Vizantije (x'37 -#º w #), GRN VXSURWQR RYRPH -LUHþHN GD WR
]YDQMH R]QDþDYD VWDUHãLQX NUDOMHYLK JODVQLND 1MHJRYR LPH þLWDPR
XUH]DQR QD MHGQRM SORþLX]LGDQRMQDFUNYLVY RUÿDX1DJRULþDQLPD
NRG.XPDQRYDLRQVH]YDRµODJDWRUNUDOMHY9RMD0XWLORYLü¶´866þLMHMH
prezime rumunskoga porekla od rum. l.i.0XWLO < rum. mut „nem”.
865
<B<KVWU=?F-32, str. 79, 104.
866
KKKVWU8NROLNRELVPRSULKYDWLOL-LUHþHNRYRPLãOMHQMHGDMHUHþODJDWRU
ÄVWDUHãLQD NUDOMHYLK JODVQLND´ PRåHPR MH REMDVQLWL RG UXP D OH U JDWRU ÄþRYHN NRML
WUþLQDVYHVWUDQHNRMLVHEULQHRVYHPX´
80(672=$./-8ýKA
Ojkonimi, za razliku od antroponima, vezani su uz geografski

REMHNDWNRMLMHSRVYRMRMSULURGLQHSRPLþDQ7RVYRMVWYRGDMHRMNRQL-
PLPD YUHGQRVW MH]LþNLK SRGDWDND NRML VYHGRþH R SURWH]DQMX ELWQLK L
NDUDNWHULVWLþQLK L]RJORVD R SXWHYLPD UDVNUVQLFDPD UDzdobljima
PLJUDFLMDLRQDVHOMDYDQMXRGUHÿHQRJNUDMDNRMLMHJHRJUDIVNLQDMþHãüH
NRPSDNWDQDOLNRMLVHQHPRåHSRLVWRYHWLWLVDDGDQDDãQMLPGUåDYQLP
granicama.
6YDNL RYGH QDYHGHQL RMNRQLP SULSDGD RGUHÿHQRM MH]LþNRM
]DMHGQLFL SD þHVWR REHOHåMD NRMD VDGUåe motive za davanje imena,
odslikavaju ne samo objekat, kome je ime nadenuto, nego i samog
imenitelja. Iz toga dobijamo obaveštenja, o shvatanju naroda koji
GRWLþQDLPHQDVWYDUD
2MNRQLPL 9LGLQVNRJ VDQGåDND VX ]DSUDYR MHGLQL IRWRJUDIVNL
DOEXP R SHM]DåLPD, naseljima, materijalnom i duhovnom stvaranju i
MHGLQL QDMDXWHQWLþQLML UHþQLN þLMH VX VWUDQLFH SLVDDQH YHNRYLPD RG
DQWLþNLKYUHPHQDGRGDQDV
Obradili smo, dakle, i svrstali u nekoliko poglavlja (vidi I 3)
QHVORYHQVNH UHOLNWQH RVQRYH L OLþQD LPHQD NRMH üHPR UDGL EROMHJ
sagledavanja ovde prikazati u okviru pojedinih oblasti i(li) nahija, što
RPRJXüDYDGDOMLSUHJOHGLL]YHVQRJHROLQJYLVWLþNRXRSãWDYDQMH
NAHIJA CRNA REKA

• Predrimske osnove su: ilir. !. WUDþ .!. WUDþ 1./ ,
1 /, gvel- ie. *guelinaWUDþLOLLOLUOLþQRLPHMucianus;
ie. *alb(h)-.
• Latinske ossnove su: asinus, balneum, murus, castellum; vlat.
saettarius; balkanski latinitet *stapanus, cotylus.
• *UþNHRVQRYHVX02 $/!* #!..
• 9ODãND OLþQD LPHQD L RVQRYH VX Batina, Vina, Kalna, Kuman,
1LNROLF 1LNROLþD 6LELQ +RWXO +UHOMD ; âDUEDQ ;
EQLOHMSODQLQLFHVUDNi WXUP.
• .DOHQGDUVNDOLþQDLPHQDVX,OLMD9DUYDUD.X]PD;'PLWt
Ivan, Kozma, Marin, Sava i Filip.
• 5XPXQVND OLþQDLPHQDVX%DLOQ 9LQHú 6WHWHD &DODM, Liliac,
1HFDOi Sepie.
• 7XUVNDOLþQDLPHQDLRVQRYHVX0XUWlGDERúi gaga.
• Etnonimi su: Bulgar, Vlaška, Vlasi, Vlaški, Vlah (Sremljani),
ýLþL6DVODUL+UYDW
• Hibridni kompoziti su: bel + buxu, *alb(h)- + duja.
NAHIJA ZAGORJE
• Predrimske osnove su: ilir. terg- (tergitio).
• Latinska osnove su: gaitanum; balkansko-lat. *muscus.
• *UþNHRVQRYHVX.)"! .
• 9ODãNDOLþQDLPHQDLRVQRYHVXBala, Balul (Pal), Bana, Bratul,
ýXþXO 'XG¶O 6WDQ -DUPHQ .DODQD .RNRU .XGHOLQ 1LN
(Nikišor), Radul, Sumarin, JUDPDG PU VDUDþ þRULF
þXUOLDWi makrîš.
• .DOHQGDUVND OLþQD LPHQD VX 'LPLWtU .RVWLF 0DQRMOR
Nektarije, Todor i Vasil.
• 5XPXQVND OLþQD LPHQD L RVQRYH VX %DEDGL D %DOXú %DUWXú
%DþLOD%HVQHD%RNúD5HúXO(5DúXO) i scobic.
• 0DÿDUVNHRVQRYHVXválu (valyu) i koró.
• 7XUVNDOLþQDLPHQDVX0XUDW
• (WQRQLPLVX(IODN 9ODK %XOJDUL.Xþ
• Hibridni kompoziti su: oštro + kap.
NAHIJA SVRLJIG
• Predrimske osnove su: predie. brak-; iliro-kelt. bren-/brin-,
grava; ie. *snauLWUDþime boga 0!& < ie. *perwo.
• Latinske osnove su: slat. bers; rom. osnova germanskog porekla
burd- (bord-) i vlat. pluginum.
• *UþNHRVQRYHVX!$0 "i #*! ".
• 9ODãNDOLþQDLPHQDLRVQRYHVX%DOD%Xþ9vú'UDJXO&DORWD
Corbja, Lala (/DOLQD ), Minul, Hotul, Uliman, Hrs, periú
sfrljig i VRULF.
• .DOHQGDUVNDOLþQDLPHQDVX$OHNVD'DYLG3DQWDOHML0DQRMOR
• Rumunske osnove su: bucium.

• Turske osnove su: gül, han.
• Etnonimi su: Eflak X 2 i /DWLQþH.
• Hibridni kompoziti su: srp. oštro + rom. cap.
NAHIJA FETISLAM
• Latinske osnove su: balneum, novae, planus.
• *UþNHRVQRYHVX .12! .."i #*! "
• 9ODãND OLþQD LPHQD L RVQRYH VX Sumarin, Karbul, Negota,
2UtVH5DEGâDMLQDFYDOXJSUHYDOHJDOELQãWXEHMNDVD
megura i malaj.
• .DOHQGDUVNDOLþQDLPHQDVX/XNDL6RILD
• RumunskDOLþQDLPHQDVX%QLF*vQJD1HJXUL 6DFX6LFD
i Huru.
• 0DÿDUVNHRVQRYHVXlátó.
• Turske osnove su: fetih, yol i islam.
• Etnonimi su: Vlah (Eflak) i Srb.
• +LEULGQLNRPSR]LWLVXþXEUDLODJDWRU
NAHIJA BELGRA
• Predrimske osnove su: iliro-kelt. bren-/brin- i ilir. terg-
(tergitio).
• Latinske osnove su: carbo LOLþQRLPHCyprianus.
• *UþNH RVQRYH VX VJUþ 1/0! 1/! " !&2 .." i
1# .
• 9ODãND OLþQD LPHQD L RVQRYH VX Jorga, Mojna, Stan (Stanul) i
EHãLþ.
• .DOHQGDUVNDOLþQDLPHQDVX3DQWHOHM
• RumuQVNDOLþQDLPHQDVX&XFHUD%DúXi ùDUD.
• Hibridni kompoziti su: Yürük i 1# ".
NAHIJA POLOMJE
• Latinske osnove su: gaitanum i Almus.
• 9ODãNDOLþQDLPHQDVXDilga, Hotul i /LQ.
• .DOHQGDUVNDOLþQDLPHQDVX6WHSDQ
• 5XPXQVNDOLþQDLPHQDVX&OHúX)DONi Ciungaru.
• Turske osnove su: kâfir, müsülman i pinar.

• Etnonimi su: Judaicus.
• +LEULGQLNRPSR]LWLVXYOþL/!* .
NAHIJA TIMOK
• Predrimske osnove su: iliro-kelt. bren-/brin-; ilir. terg-
(tergitio); stmak. ! .
• Latinske osnove su: balneum, castellum, asellus; slat. gurgus.
• *UþNHRVQRYHVX/!* &21. . 2! i #..
• 9ODãNDOLþQDLPHQDLRVQRYHVX%DOD%DWLQD;%XQLO%Xþ
9LQD *XEHU .DUEXO .UDþXO 5DGXO 7XULQF (?), Haldan,
Šarban, mirior i VUDN.
• .DOHQGDUVNDOLþQDLPHQDVX9DVLOL-akov.
• 5XPXQVND OLþQD LPHQD L RVQRYH VX Balan, Banda X 2, Bena,
3ULFLX5H]7UDQ+XPi a curma.
• 7XUVNDOLþQDLPHQDLRVQRYHVX.XEUDWERúi hrka.
• (WQRQLPLVX9ODM9ODK9ODãNLL7XUþLQ
NAHIJA BANJA
• Predrimske osnove su: iliro-kelt. bren-/brin- i ilir. terg-
(tergitio).
• Latinske osnove su: balneum.
• 9ODãND OLþQD LPHQD L RVQRYH VX Jarna, Kuman (Kumanic),
/DJRã1LNROLFâDUEDQX 2ERUXåi þHUHW.
• .DOHQGDUVNDOLþQDLPHQDVXVasil i3HWtU.
• 5XPXQVNDOLþQDLPHQDVXVermice.
• Turske osnove su: çögan.
• Hibridni kompoziti su: Lega + válu (valyu).
NAHIJA VIDIN
• Predrimske osnove su: ie. *ibr-WUDþ Pand7n/*Bandún.
• Latinske osnove su: kasnolat. (prarumunsko) *%XGÌQLD < kelt.
Bononia.
• *UþNHRVQRYHVX±+, '#.
• 9ODãNDOLþQDLPHQDVX-DQ.DODQD.UþXU, Lupul i Halapa.
• .DOHQGDUVNDOLþQDLPHQDVX'LPLWtU.RVWLFL3HWDU
• 5XPXQVNDOLþQDLPHQDVX%DJDFHDQX%DQGD&RWLJ+LQHDi
Hutu.
• 7XUVND OLþQD LPHQD L RVQRYH VX Hamza (Gamsa), müsülman i
findik.
• Etnonimi su: Rumlar, Tatarlar i 7XUþLQ
NAHIJA KRIVINA
• 3UHGULPVNHRVQRYHVXWUDþala; kelt.-ilir. grava.
• Latinske osnove su: balkansko-lat. *muscus; got. *katillus < lat.
dem. catillus < lat. FW¯QXV; lat. billium, malum graneum i l.i.
Sisinnus < sisania.
• *UþNHRVQRYHVXw' +,¾ 7'i%%r+.
• 9ODãND OLþQD imena i osnove su: Balej, Batina X 2, Vlagul (?),
9UtV 9ODG .DYLO .RO 0LULOD 1LN (Nikišor) 1LNROLþD
3HULO5DGXO5XJ7XGRUþDEXUþLQi kršijat.
• .DOHQGDUVNDOLþQDLPHQDVX.RVWLF
• 5XPXQVNDOLþQDLPHQDVX$OERWLQ%DODQ;%DUEDú%RERú
DalD&DFKLW&KLSFHD5XúDQX6HFXODi Sibana.
• 0DÿDUVNHRVQRYHVXsalas.
• Turske (Persijske) osnove su: maguš.
• Etnonimi su: Vlajnica.
STATT SCHLUSSFOLGERUNG
Im Unterschied zu Antroponimien sind Oikonimien an

geographisches Object gebunden, das seiner Natur nach regungslos
ist. Diese Eigenschaft gibt den Oikonimien den Wert der
Sprachangaben, die von Erstreckung der wesentlichen und
charakteristischen Isoglossen sowie von den Wegen, Kreuzwegen,
Zeiträumen der Migrationen und den Ansiedeln einer bestimmten
Gegend zeugen, die geographisch am häufigsten kompakt ist, die aber
nicht mit den heutigen Staatsgrenzen identifziert werden kann.
Jeder hier angeführte Oikonim gehört zu einer bestimmten
Sprachgemeinschaft und die Kennzeichen, die ein Motiv für Namen
enhalten, schildern nicht nur das Objekt, den der Name gegeben ist,
sondern auch denjenigen, der den Namen gibt. Daraus bekommen wir
die Benachrichtigungen von der Fassungsgabe eines Volks, das die
betreffenden Namen schafft.
Oikonimien des Sandschaks von Vidin sind eigentlich
einziges photographisches Album der Landschaften, Siedlungen, der
materiellen und geistlichen Schöpfung und ein einziges
authentischestes Wörterbuch, das jahrhundertelang geschaffen wurde
und zwar seit den antiken Zeiten bis heute.
Die nichtslawischen Reliktgründe und Personennamen haben
wir bearbeitet und in einige Kapitel eingeordnet. Wegen besseren
Einsehens stellen wir sie im Rahmen der einzelnen Bezirke und (oder)
Gegende dar, was eine weitere Übersicht und gewisse geolinguistische
Generalisierung ermöglicht.
GEGEND CRNA REKA

• Vorrömische Sprachgründe sind: ilir. !. (trak. .!.); trak.
1./ , 1 /, gvel- ie. *guelina; trak. oder ilir.
Personennamen Mucianus; ie. *alb(h)-.
• Lateinische Sprachgründe sind: asinus, balneum, murus,

castellum; vlat. saettarius; balkanische-lat *stapanus,
cotylus.
• Griechische Sprachgründe sind: 02 $/!* #!..
• Walchische Personennamen und Sprachgründe sind: Batina,
9LQD.DOQD.XPDQ1LNROLF1LNROLþD6LELQ+RWXO+UHOMD
;âDUEDQ;EQLOHMSODQLQLFHVUDNund WXUP.
• Kalenderpersonennamen sind: Ilija, Varvara, Kuzma X 2,
'PLWt,YDQ.R]PD0DULQ6DYDXQG)LOLS
• Rumänische Personennamen sind: %DLOQ9LQHú6WHWHD&DODM
/LOLDF1HFDOund Sepie.
• Türkische Personennamen und Sprachgründe sind: Murtäda,
ERúund gaga.
• Ethnonimien sind: Bulgar, Vlaška, Vlasi, Vlaški, Vlah
6UHPOMDQL ýLþL6DVODUXQG+UYDW
• Hybride Zusammensetzungen sind: bel + buxu, *alb(h)- + duja.
GEGEND ZAGORJE
• Vorrömische Sprachgründe sind: ilir. terg- (tergitio).
• Lateinische Sprachgründe sind: gaitanum; balkanische-lat.
*muscus.
• Griechische Sprachgründe sind: .)"! .
• Walchische Personennamen und Sprachgründe sind: Bala,
Balul (Pal) %DQD %UDWXO ýXþXO 'XG¶O 6WDQ -DUPHQ
.DODQD .RNRU .XGHOLQ 1LN (Nikišor), Radul, Sumarin,
JUDPDGPUVDUDþþRULFþXUOLDWund makrîš.
• Kalenderpersonennamen sind: 'LPLWtU .RVWLF 0DQRMOR
Nektarije, Todor und Vasil.
• Rumänische Personennamen und Sprachgründe sind: %DEDGL D
%DOXú %DUWXú %DþLOD %HVQHD %RNúD 5HúXO (5DúXO) und
scobic.
• Ungarische Sprachgründe sind: válu (valyu) und koró.
• Türkische Personennamen sind: Murat.
• (WKQRQLPLHQVLQG(IODN 9ODK %XOJDUXQG.Xþ
• Hybride Zusammensetzungen sind: oštro + kap.
GEGEND SVRLJIG
• Vorrömische Sprachgründe sind: vorie. brak-; iliro-kelt. bren-
/brin-, grava; ie. *snau und trak. ime boga 0!& < ie.
*perwo.
• Lateinische Sprachgründe sind: mlat. bers; röm. gründ
germanische herkunft burd- (bord-) und vlat. pluginum.
• Griechische Sprachgründe sind: !$0 "und #*! ".
• Walchische Personennamen und Sprachgründe sind: %DOD%Xþ
9vú 'UDJXO &DORWD &RUEMD, Lala (/DOLQD ), Minul, Hotul,
8OLPDQ+UVSHULúVIUOMLJund VRULF.
• Kalenderpersonennamen sind: Aleksa, David, Pantalej und
Manojlo.
• Rumänische Sprachgründe sind: bucium.
• Türkische Sprachgründe sind: gül, han.
• Ethnonimien sind: Eflak X 2 und /DWLQþH.
• Hybride Zusammensetzungen sind: oštro + kap.
GEGEND FETISLAM
• Lateinische Sprachgründe sind: balneum, novae, planus.
• Griechische Sprachgründe sind: .12! .." und
#*! "
• Walchische Personennamen und Sprachgründe sind: Sumarin,
.DUEXO 1HJRWD 2UtVH 5DEG âDMLQDF YDOXJ SUHYDOH
galbin, štubej, kasa, megura und malaj.
• Kalenderpersonennamen sind: Luka und Sofia.
• Rumänische Personennamen sind: %QLF *vQJD 1HJXUL
Sacu, Sica i Huru.
• Ungarische Sprachgründe sind: látó.
• Türkische Sprachgründe sind: fetih, yol und islam.
• Ethnonimien sind: Vlah (eflak und Srb.
• +\EULGH=XVDPPHQVHW]XQJHQVLQGþXEUDXQGODJDWRU
GEGEND BELGRAD
• Vorrömische Sprachgründe sind: iliro-kelt. bren-/brin- und ilir.
terg-(tergitio).
• Lateinische Sprachgründe sind: carbo und Personennamen

Cyprianus.
• Griechische Sprachgründe sind: mgriech. 1/0! 1/! "
!&2 .."und 1# .
• Walchische Personennamen und Sprachgründe sind: Jorga,
Mojna, Stan (Stanul) und EHãLþ.
• Kalenderpersonennamen sind: Pantelej.
• Rumänische Personennamen sind: &XFHUD%DúXund ùDUD.
• Hybride Zusammensetzungen sind: Yürük und 1# ".
GEGEND POLOMJE
• Lateinische Sprachgründe sind: gaitanum und Almus.
• Walchische Personennamen sind: Dilga, Hotul und /LQ.
• Kalenderpersonennamen sind: Stepan.
• Rumänische Personennamen sind: kâfir, müsülman und pinar.
• Ethnonimien sind: Judaicus.
• Hybride Zusammensetzungen sind: YOþL/!* .
GEGEND TIMOK
• Vorrömische Sprachgründe sind: iliro-kelt. bren-/brin-; ilir.
terg- (tergitio); altmak. ! .
• Lateinische Sprachgründe sind: balneum, castellum, asellus;
slat. gurgus.
• Griechische Sprachgründe sind: /!* &21. . 2!
und #..
• Walchische Personennamen und Sprachgründe sind: Bala,
%DWLQD ; %XQLO %Xþ 9LQD *XEHU .DUEXO .UDþXO
Radul, Turinc (?), Haldan, Šarban, mirior und VUDN.
• Kalenderpersonennamen sind: Vasil und Jakov
• Rumänische Personennamen und Sprachgründe sind: Balan,
%DQGD;%HQD3ULFLX5H]7UDQ+XPund a curma.
• Türkische Personennamen und Sprachgründe sind: .XEUDWERú
und hrka.
• Ethnonimien sind: 9ODM9ODK9ODãNLXQG7XUþLQ
GEGENDE BANJA
• Vorrömische Sprachgründe sind: iliro-kelt. bren-/brin- und ilir.

terg- (tergitio).
• Lateinische Sprachgründe sind: balneum.
• Walchische Personennamen und Sprachgründe sind: Jarna,
Kuman (Kumanic), Lagoš, NLNROLFâDUEDQX 2ERUXåund
þHUHW.
• .DOHQGHUSHUVRQHQQDPHQVLQG9DVLOXQG3HWtU
• Rumänische Personennamen sind: Vermice.
• Türkische Sprachgründe sind: çögan.
• Hybride Zusammensetzungen sind: Lega + válu (valyu).
GEGEND VIDIN
• Vorrömische Sprachgründe sind: ie. *ibr-; trak.
*Pand7n/*Bandún.
• Lateinische Sprachgründe sind: spälat. (urrumänisch) *%XGÌQLD
< kelt. Bononia.
• Griechische Sprachgründe sind: ±+, '#.
• Walchische Personennamen sind: -DQ .DODQD .UþXU /XSXO
und Halapa.
• Kalenderpersonennamen sind: 'LPLWtU.RVWLFXQG3HWDU
• Rumänische Personennamen sind: %DJDFHDQX %DQGD &RWLJ
Hinea und Hutu.
• Türkische Personennamen und Sprachgründe sind: Hamza
(Gamsa), müsülman und findik.
• Ethnonimien sind: Rumlar, Tatarlar und 7XUþLQ
GEGEND KRIVINA
• Vorrömische Sprachgründe sind: trak. ala; kelt.-ilir. grava.
• Lateinische Sprachgründe sind: balkanische-lat. *muscus; got.
*katillus < lat. verkleinerung catillus < lat. FW¯QXV; lat.
billium, malum graneum und Personennamen Sisinnus <
sisania.
• Griechische Sprachgründe sind: w' +,¾ 7'und%%r+.
• Walchische Personennamen und Sprachgründe sind: Balej,
Batina X 2, Vlagul (?) 9UtV 9ODG .DYLO .RO 0LULOD
1LN (Nikišor) 1LNROLþD 3HULO 5DGXO 5XJ 7XGRUþD

EXUþLQund kršijat.
• Kalenderpersonennamen sind: Kostic.
• Rumänische Personennamen sind: $OERWLQ %DODQ ; %DUEDú
%RERú'DOD&DFKLW&KLSFHD5XúDQX6HFXODund Sibana.
• Ungarische Sprachgründe sind: salas.
• Türkische (Persische) Sprachgründe sind: maguš.
• Ethnonimien sind: Vlajnica.
PRILOG I
BELGRAD - POLOMJE
Bašovce, 1455, 1466. (Nahija BELGRAD) = Bašovce, 1560. (Nahija
POLOMJE).
Borovice, 1455 = Borovica, 1466. (Nahija BELGRAD) = Borovice,
1560. (Nahija POLOMJE).
Brestova, 1455, 1483. = Brestovo, 1466. (Nahija BELGRAD) =
Brestova, 1560. (Nahija POLOMJE).
ýXSUMDQ ýXSULMDQ1DKLMD%(/*5$' ýXSUHQ
(Nahija POLOMJE).
,YUDåRJRUQLFH ,YUDåDJUQHFL - 9UDåLJUQFH
1DKLMD %(/*5$' ,YUDåRJRUQLFH 9UDåLJUQFL
1560. (Nahija POLOMJE).
Protopopince, 1455, 1466. (Nahija BELGRAD) = G. i D.
Protopopince, 1560. (Nahija POLOMJE).
Repljan, 1455. (Nahija BELGRAD) = Repljan, 1560. (Nahija
POLOMJE).
7tUJRYLšte, 1455, 1466. (Nahija BELGRAD) = TtUJRYLšte, 1560.
(Nahija POLOMJE).
BELGRAD – ZAGORJE
Dolapce, selište 1455. = DulincePRåHVHþLWDWLL'RODF 1DKLMD
BELGRAD) = Dolac, selište i Dolac, 1560. (Nahija
ZAGORJE).
Istajkovce, 1455. = Stajkovce, 1466. (Nahija BELGRAD) = Istakino,
1560. (Nahija ZAGORJE).
Isvadince, 1455. = Svadince, 1466. = Isvadice, 1483. (Nahija
BELGRAD) = Gorne i Dolne Isvadince, 1560. (Nahija
ZAGORJE).
BELGRAD - POLOMJE – KRIVINA

Karbince, 1455, 1466. (Nahija BELGRAD) = Karbince, 1530-35,

1560. (Nahija POLOMJE) = Karbince, 1586. (Nahija
KRIVINA).
BELGRAD - VIDIN POLOMJE

Iskumna, selište 1455. = Skumna, 1466. (Nahija BELGRAD) =
Iskumla, 1560. (Nahija VIDIN) = Iskumla, 1560. (Nahija
Polomje).
BELGRAD = POLOMJE = ZAGORJE

'UDåHYFH 'UDåLMRYFH 1DKLMD%(/*5$' 'UDåLQFH
1DKLMD 32/20-( 'UDåLQFH *RUQH
'UDåLQFH 1DKLMD=DJRUMH
ZAGORJE – POLOMJE
Brahova, 1455, 1483. (Oblast ZAGORJE) = Brahova, 1560. (Nahija
POLOMJE).
Izvor, 1455. (Oblast ZAGORJE) = Izvor, 1455, 1560. (Nahija
POLOMJE).
Lalomirovce, 1455, 1483. (Oblast ZAGORJE) = Lalomirovce, 1560.
(Nahija POLOMJE).
Plahovce, 1455. = Plešivec, 1560. (Nahija POLOMJE) Plešivec, 1560.
(Nahija POLOMJE).
Toloves, 1455. = Tolus, 1466, = Toleš, 1483. (Oblast ZAGORJE) =
Tolovice, 1560. (Nahija POLOMJE).
Veselovce, selište 1455. = Vasilovci, 1454-79. (Oblast ZAGORJE) =
Vasilovce, 1560. (Nahija POLOMJE).
ZAGORJE – KRIVINA
Batkovce, 1455, 1483. = Bajkovci, 1454-79. 3DWNRYþD
(Oblast ZAGORJE) = Batovnice, 1560. (Nahija KRIVINA).
Krasince, 1455, 1483. (Oblast ZAGORJE) = Krasince, 1560, 1586.
(Nahija KRIVINA).
Orešnica, 1454-79. (Oblast ZAGORJE) = Orašac, 1530-35. = Orešice,
1560. = Orešnica, 1586. (Nahija KRIVINA).
Zarudnice, 1455, 1483. (Oblast ZAGORJE) = Zarodovce, 1560. =
Zarodovac, 1586. (Nahija KRIVINA).
ZAGORJE - KRIVINA – VIDIN

Ostrozubce, 1455, 1483. (Oblast ZAGORJE) = Ostrozub, 1530-35.
(Nahija KRIVINA) = Ostrozub, 1560. (Nahija VIDIN).
ZAGORJE – VIDIN
Belovce, 1455. (Oblast ZAGORJE) = Belovce, 1483. 1560. (Nahija
VIDIN).
Hutova, 1455. = Gorne Hutova, 1466, 1483. (Oblast ZAGORJE) =
Hutova, 1560. (Nahija VIDIN).
Makreš, selište 1466. (Oblast ZAGORJE) = Makreš, 1560. (Nahija
VIDIN).
VIDIN – ZAGORJE
Dunavice, selište 1455. (Nahija VIDIN) = Dunavce, 1466. (Oblast
ZAGORJE).
Rajanovce, 1455, 1560. (Nahija VIDIN) = Rajanovce, 1560. (Nahija
ZAGORJE).
5DMþLQRYFH 1DKLMD 9,',1 5DMþLQRYFH 2EODVW
ZAGORJE).
7XUþLQ 1DKLMD 9,',1 7XUþLQ drugo ime Bogdinci, 1560.
(Nahija Zagorje).
CRNA REKA – TIMOK

Ivratarnice, 1455. = Vratarnica, 1466. (Oblast CRNA REKA) =
Ivratarnice, 1560. (Nahija TIMOK).
FETISLAM - CRNA REKA

Carevo Seno, 1530-35. (Nahija FETISLAM) = Careva Sene, 1560.
(Nahija CRNA REKA).
POLOMJE – BELGRAD
3UHKXåGD 3URMXåGD 1DKLMD 32/20-( *RUQH
3UHJXãWH 'ROQH 3UHKXåGH 'ROQD 3UHKXåGD
1466. (Nahija BELGRAD).
VIDIN – KRIVINA
Kovilovce, 1466. (Nahija VIDIN) = Kovilovo, 1530-35. = Kovilova,

1560. = Kovilovo, 1586. (Nahija KRIVINA).
TIMOK – ZAGORJE
7XULQþRYFH 7RUQLþRYFH 7XULQþRYFH 1DKLMD
7,02. 7XULQþRYFH 1DKLMD=$*25-(
PRILOG I I
/,ý1$,0(1$,=%$/.$16.2*683675$7$
u fragmentima opširnog popisa

9LGLQVNRJVDQGåDNDL]–8 1. godine
ALAH X 3 (s. Zidne) i X 1 (s. Kruševo) od lat. l.i. Alanus

(Sveti otac Alano /5MHþQLN-$=8 1, str. 62/).
ALDIN sin Davida (s. Lalince) i ALDIN sin Marka (s.
Hrsovce) valja uporediti s rum. l.i. $OG$OGH$OGHD$OGHú$OGLúRUod
germanskog l.i. Aldo (HIXI, str. 81) ili s germ. ald “star” (germ. l.i.
Aldermann / BS VII-VIII, str. 29/).
%$ý.2 ; V 'DYLGRYFH RG VORY EDþ ³VWDQDU SODQLQDU
glavar pastirskog stana u planini” < rum. baciu WUDþNRJDSRUHNOD
BALA (s. Prest/Brest) uporediti s l.i. Bala AD3 II, str. 242),
Balli, Ballius AD3 II, str. 209) i rum. l.i. Bala (DNFR, str. 44). Ovo
OLþQRLPHSRMDYOMXMHVHLXV$ODQLQFH
BAL’JA (s. Brekunovo) od EDOMD ³PUOMD QD þHOX´ D DUHD VYLK
L]UD]D V RVQRYRP EDOMD XSXüXMH QD ]DMHGQLþNL L]YRU QD EDONDQVNR
SDVWLUVWYRLOLURWUDþNRJSRUHNOD 3RVWRMLL]YDQ%DONDQDX*DOLMLVWIUDQ
baille, stgr. ±+ “šaren”, odatle ime konju ¨#+. U Makedoniji
VHVWJUþUHþXNUVWLODVWUDþNRP bolios'DQLþLüMHLPDRSUDYRNDGMH
prid. baljast vezao s ie. korenom EK- ³VMDWL´ 2VQRYQR WUDþNR bala
bez prid. suf. -RSRWYUÿHQRMHNRG3URNRSLMD
BELEŠ (s. Rašanica) valja upor. s vl. beleš ³JODYLüSHQLVDEH]
NRåLFH´ RGQRVQR SUHQHVHQR ³þRYHN YHRPD QH]JRGQH QDUDYL X
verbalnoj komunikaciji” (vl. EHOHåLW ³]DJXOMHQ þRYHN SD VH QDPHüH
PLãOMHQMHGDMHRYRSUHQDGLPDNQHJROLþQRLPH´
%/$',1,û i njegov sin Vasil (s. Niševce), valja uporediti s

rum. l.i. Blad (BS VII-VIII, str. 4).
BOLDOVAN (s. Štitar) uporediti s rum. l.i. Baldovin (DNFR,
str. 45) ili s rum. i vl. bold “vrh” (DNFR, str. 70), a valja ga uporediti
s rum. l.i. %UDúRYDQi Moldovan (DNFR, str. 71, 315) zbog suf. -ovan.
BRAJLA (s. Niševce) valja uporediti s l.i. Braillo AD3,,VWU
216) i s nazivom Justinijanovog ranovizantijskog kastela '¨# iz
regije Aquis.
BRATUL X 2 (s. Borovica) valja upor. s top. Bratul u
Rumuniji (DNFR, str. 78) i s l.i. Bratulin AD3 ,, VWU V
nastavkom -ulinus AD3,,VWU
BUKANAC (s. Gujbuce) valja uporediti s rum. l.i. Bukan <
rum. buka “obraz” (DNFR, str. 82).
BUKO (s. Hrsovac) valja uporediti s rum. l.i. Bukos < rum.
bucos “buckast” (DNFR, str. 83) i vl. l.i. Buka GIKVWU XV
Vajugi.
BUN X 2 (s. Lalince) valja uporediti s rum. l.i. Bun (DNFR, str.
87).
BUNIGA ; V3R]YL]GD ; V1LãHYFH ; V3OXåLQD
; V XUFL XSRUHGLWL V UXP OL Bun + rum. suf. -iga latinsko-
JUþNRJDSRUHNOD ODWQHQDJODãHQL-icus JUþ-±+) koga nalazimo u
rum. l.i. Durliga, Cotliga (DNFR, str. 152, 187) ili u romanskim l.i.
Dalmacije srednjega veka kao npr. Bisiga, Bissiga, Çavarnigo AD3,,
str. 247, 262, 356).
DENAL (s. Gorni Vladan) valja uporediti s rum. l.i. Dena
(DNFR, str. 170).
DIG (s. Periš) i DIGU (s. Periš) valja uporediti s rum. l.i. Digu,
Digul(esku) (DNFR, str. 172).
DINA (s. Rajac) valja uporediti s romanskim l.i. Dina u
'DOPDFLML AD3,,VWU VYOURGRPDina u s. Grabovici i vl.
l.i. Dina XV.RSULYQLFL GIKVWU VYOOLDinul u
s. Mokranju i Dušanovcu (GIK VWU NDR L V YO OL
Dinu(l) u s. Halovu.
DIGAN V3OXåLQD YDOMDXSRUHGLWLVUXPOLDigu, Digulescu,
'LJX (DNFR, str. 172).
'20$1,ý (s. Niševce) valja uporediti s rum. l.i. Dominic i
Doman (DNFR, str. 177) i s romanskim l.i. Domanei AD3,,VWU
DONA X 2 (s. Okolište) i X 1 (s. Lalince) valja uporediti s rum.

l.i. Dona (DNFR, str. 178) i s romanskim l.i. Donno X'DOPDFLML AD3
II, str. 277).
'21ý$ V5DãDQLFD3OXåLQH YDOMDXSRUHGLWLVUXP l.i. Donci,
Doncea (DNFR, str. 178).
DONIGA X 4 (s. Niševce) i X 2 (s. Burdin) valja uporediti,
WDNRÿH V UXP OL Dona i s romanskim l.i. Donno + rum. suf. –iga
latinsko-JUþNRJD SRUHNOD ODW QHQDJODãHQL -icus JUþ -±+) koga
nalazimo u rum. l.i. Durliga, Cotliga i u romanskim l.i. Bisiga,
Bissiga, Çavarnigo (upor. odrednicu BUNIGA).
'8ý$X 2 (s. Davidovce) X 2 (s. Štitar), X 1 (s. Niševce) i X 1
(s. Okruglica) valja uporediti s rum. l.i. Ducea (DNFR, str. 184) i s lat.
dux “knez”, odnosno (preneseno) “predvodnik” (upor. slov. paralele,
OL.QH]LSUH].QHåHYLü
'8ý,1(s. Pozvizda) valja uporediti s rum. l.i. 'XFLQ (DNFR,
str. 184).
DUDEŠ (s. Okolište) od vl. GXG “cev”, odnosno (preneseno)
³þRYHNNRMLSLMHVGXGRPGLUHNWQRL]EDþYHSLMDQDF´SDEi mogao biti i
nadimak.
DUSA (s. Radenkovce) od vl. GXV “otišla”, odnosno
(preneseno) “mentalno retardiran”.
25* ; V .RSDM .RãDUD ; V *RUQD ýXþXQD YDOMD
uporediti s romanskim l.i. äRUJ(i),äXUJ=RUJ(olus AD3,,VWU
V JUþNLP OL Giorga, Girgas (DNFR, str. 259) i s l.i. *©UJ§ koje je
]DEHOHåHQR X 3UL]UHQVNRM SRYHOML X ³NDWRXQ§ JRORXERYF§” koje je
PHÿX VUHGQMRYHNRYQLP 9ODVLPD PRJOR ELWL L]JRYRUHQR Gjorg(e),
RGDNOH MH X WXUVNRP GHIWHUX LOL X LQWHUSUHWDFLML 'XãDQNH %RMDQLü
zapisano RUJ.
'ä85* V3R]YL]GD YLGLRGUHGQLFX25*
HRIS X 2 (s. Zidine) je hipokoristik od rum. l.i. Hris(cu)
(DNFR, str. 247).
JANA (s. Sredna Vrmza, Alanince, Štitar) valja uporediti s
rum. l.i. Jana (DNFR, str. 252) i s romansskim l.i. Joanes AD3,,VWU
1 JUþNRJDSRUHNOD
JORGIJ (s. Gorni Vladan) valja uporediti s rum. l.i. Jorga <
JUþ Giorga(s) (DNFR, str. 259), s romanskim l.i. Jorgolo na Krku i
JUþOLJorgakis (ER I, str. 559) i vl. l.i. Jorgo =?FVWU
KALIBABA (S. Orahovica) valja uporediti s romanskim l.i.

Mucibaba X'XEURYQLNXX;,9YHNX AD3,,VWU
KOVIL (s. Štitar) valja uporediti s rum. l.i. &RYLO < rum.
FRYLO “FRYLOL NRELOLFD´ RGQRVQR SUHQHVHQR ³þRYHN VODERJ
]GUDYOMD NRML VH SRJUELR NDR NRELOLFD´ SD PRåH ELWL L QDdimak, pre
QHJROLþQRLPH
KOSTADIN Mastura (s. Okruglica) valja uporediti s rum. l.i.
Costa(n)din (DNFR, str. 150) i vl. l.i. Kostadin (praded roda Buronja i
/D]DURQMD X V *ORJRYLFL L þXNXQGHG URGD 3RSRYLüD X V .RELãQLFL
/GIKVWULURG.RVWDGLnešti u s. Vratni.
KUMAN (s. Borovica), KUMANIC (s. Niševce) i
KUMANICA (s. Podgrad) valja uporediti s romanskim l.i. Cumanus u
'DOPDFLML AD3 ,, VWU L YO OL .XPDQ L .XPDQLF X VUSVNLP
VUHGQMRYHNRYQLPSRYHOMDPD HI,,,VWU
KUZMA (s. Gujbuce, Gujsavce) valja uporediti s rum. l.i.
Cusma (DNFR, str. 162) i vl. l.i. Kuzma X V +DORYX LQDþH MH WR
kalendarsko ime.
LALA X 2 (s. Drajince), X 1 (s. Periš), X 1 (s. Lalince) i
LALINAC (s. Okruglica, Dudevlad) valja uporediti s rum. l.i. Lala i
Lalin (DNFR, str. 272).
LIKULA (s. Podgrad) valja uporediti s romanskim l.i. Lica
AD3,,VWU + ul kao i s vl. l.i. /LNu s. Halovu.
MANKO (s. Okruglica) valja uporediti s rum. l.i. Man, Manu, s
JUþ OL Manu, Manos (DNFR, str. 289), s romanskim l.i. Mancino,
Manacea AD3 ,, VWU L V YO OL Manko u s. Šipikovu te s vl.
rodom Manešti XV.RUERYX GIKVWU
MANUIL (s. Burdin) valja uporediti s rum l.i. 0DQXLO (DNFR,
str. 290).
MASTURA (s. Okruglica) valja uporediti s rum. l.i. Mastu
(DNFR, str. 294) ili s vl. ma + stura ³XSURSDVWLR PH´ SD MH PRåGD
QDGLPDN]DþRYHNDGDQJXEX
MIJAKU (s. Alanince) valja uporediti s crnogorskim rodom
Mijaci i vl. l.i. Mijaku.
MIRALA X 2 (s. Brekunovo) valja uporediti s rum. l.i. 0LUODL
LVJUþOLMiralis '1)5VWU LVLPHQRPKHUFHJRYDþNLK9ODKD
0LULORYLüD
0,5ý8(s. Alanince) valja uporediti s rum. l.i. Mircu (DNFR,
str. 308) i rum. l.i. Mircea.
NAGIL (s. Prest/Brest) valja uporediti s rum. l.i. Naghi PDÿ

nagy “veliki” (DNFR, str. 323) + rum. suf. -il(ac).
NEGOJ (s. Boravica) valja uporediti s rum. l.i. Neg (DNFR,
str. 329) + oj.
NEGUL X 2 (s. Zidine) i NEGULIN (s. Burdin) valja uporediti
s rum. l.i. Negul (DNFR, str. 330) i s romanskim l.i. Nêgula na Krku,
NRMHMH]DEHOHåHQRXMHGQRMLVSUDYLJRGLQH AD3,,VWU
PETRE (s. Kruševo) valja uporediti s rum. l.i. Petre (DNFR,
str. 363).
PETRET (s. Kruševo) valja dovesti u vezu s vl. petret
³NDPHQMDU´ RGQRVQR SUHQHVHQR ³þRYHN NDPHQD VUFD´ SD MH WR SUH
QDGLPDN QHJR OLþQR LPH 0RåHPR JD XSorediti s vl. l.i. Petralit iz
VUSVNLKVUHGQMRYHNRYQLKSRYHOMD HI,,,VWU
PETRI X 2 (s. Beli Potok), X 1 (s. Gorni Vladan), X 1 (s.
Orahovica) valja uporediti s rum. l.i. Petri ³3HWUXV´LJUþOLPetris.
PETRIJ (s. Alanince) valja dovesti u vezu s vl. petrij
³NDPHQMH´ XSRUVORYSDUDOHOXOL.DPHQLSUH].DPHQRYLü
POPŠA (s. Brekunovo) od popša < vl. deminutiva popšor “mali
pop”.
RACANA f. (s. Pozvizda) od vl. UDF “plovka” (upor. rum. l.i.
Galin/a “Kokoš/ka/”).
RADUL X 9 (s. Zidne), X 4 (s. Dudevlad), X 3 (s. Štitar), X 2
(s. Alanince), X 2 (s. Okruglica), X 2 (s. Drajince), X 1 (s. Galibaba,
Podgrad, Gjulihan, Rašanica, Beli Potok, Lalince, Gujsavce,
7UEXãQLFD*RUQDýXþXQD2UDKRYLFD YDOMDXSRUHGLWLVUXPOLRadu,
Radul (DNFR, str. 386), s romanskim l.i. Radula u Dubrovniku , koje
MHSRWYUÿHQRJRGLQH AD3,,VWU LYOOLRadul u Halovu,
6UERYX0DORM-DVLNRYLLWG GIKVWU
RANGA (s. Gjulihan) i RANGUL (s. Okolište) valja uporeiti s
rum. l.i. Ranga, Rangu i top. Rangul u Rumuniji (DNFR, str. 387) i s
romanskim l.i. Ragni, Ragno X'DOPDFLML AD3,,VWU
RAREVA X 3 (s. Beli Potok) valja uporediti s rum. l.i. Rar(u)
(DNFR, str. 390) + slov. prisv. prid. suf. -eva.
RASUL (s. Gjulihan) valja uporediti s romanskim l.i. Rasol i
Rasola X'DOPDFLML AD3,,VWU
RAŠUL (s. Gjulihan) od slov. l.i. Raš(a) + ul.
SANI sin Buna (s. Lalince) i SANE (s. Gjulihan) valja uporediti
VYOOL6LQD]DEHOHåHQRXVUSVNLPVUHGQMRYHNRYQLPSRYHOMDPD HI
III, str. 26).
SERAINA (s. Pozvizda) uporediti s rum. l.i. Sera(c)in,
Sera(f)in (DNFR, str. 412).
SIMION (s. Pozvizda) valja uporediti s rum. l.i. Simion
(DNFR, str. 415) i s vl. l.i. Simion u s. Halovu (biblijsko ime).
STAMAT V *RUQL 9ODGDQ MH OLþQR LPH VYDNDNR L]
balkanskog supstrata.
67$1ý8/ (s. Alanince) valja uporediti s rum. l.i.Stancu(l)
(DNFR, str. 423) i s vl. prez. 6WDQþXORYLüu s. Halovu.
STANUL (s. Glogovce) valja uporediti s rum. l.i. Stan + ul
(DNFR. str. 423) i s lat. l.i. Stan(us AD3,,VWU
STAVUL (s. Zidne) valja uporediti s rum. l.i. 6WDYLO (DNFR,
VWU L V YO OL 6WDYHU L]VUSVNLKVUHGQMRYHNRYQLKSRYHOMDRGJUþ
stauros ³NUVW´ HI,,,VWU
STRUJA f. (s. Alanince) valja uporediti s romanskim l.i. Strija,
Striia, Streja X 'DOPDFLML AD3 ,, VWU 8 VYRP (WLPRORJLMVNRP
5MHþQLNXREMDãQMDYDMXüLUHþVWUêMD6NRNQDYRGLVOHGHüH³Nalazi se u
VWFVODY X ]QDþHQMX µULMHND¶ L X UXVNRP %DOWRVODY L SUDVODY MH
L]YHGHQLFD VWYRUHQD V SRPRüX VXILNVD -a ... od ie. korijena *sreu-
‘fliessen’8EDOWLþNRMJUXSLRGJRYDUDVWUDXMà = lot. strauja ‘rijeka’.”
(ER III, str. 349).
STUNGA (s. Gujsavce, Zidne) valja dovesti u vezu s vl. l.i.
6WXQJ SRVWRMH YODãNH OLUVNH QDURGQH SHVPH L SULþH R KDMGXNX SR
imenu 6WXQJ od vl. VWXQJ “levak”, odakle i prez. 6WDQJDþLORYLü u
Boru.
SUMARIN (s. Niševce) nastalo od lat. prid. sanctus “sveti” +
lat. l.i. Marin(us), a valja ga uporediti s rum. l.i. Sumedru “Sveti
Dimitrije” (DNFR, str. 430), odakle ime gradu Smederevu.
ŠAINAC (s. Beli Potok) valja uporediti s rum. l.i. ùDLQ, germ.
Schein '1)5VWU LVWRþDUVNLPVWDQLãWHPâDLQLQD3DJX ,7VWU
87).
ŠULAN (s. Pozvizda) valja uporediti s rum. l.i. ùXO D PDÿ
sula “încoviat, uvrnut” (DNFR, str. 438) + an.
ULIMAN (s. Gjulihan) valja uporediti s rum. l.i. Ulman(u)
(DNFR, str. 475).
VELUL (s. Periš) uporediti s rum. l.i. Velu JUþ Velu, Velos
(DNFR, str. 483) ili vl. Velo + suf. -ul.
VIGA (s. Periš) valja uporediti s rum. l.i. Viga, Vigu, Vigas
(DNFR, str. 485).
VINA (s. Alanince, Gjulihan, Dudevlad) valja uporediti s rum.
l.i. Vinea (DNFR, str. 485) ili s romanskim l.i. Vinea u
VUHGQMRYHNRYQRM'DOPDFLML AD3,,VWU
VLAD (s. Štitar) valja uporediti s rum. l.i. Vlad, Vladu koja su
]DEHOHåHQD NRG PDQDVWLUVNLK VWRþDUD )RJDUDãD L 0DUPDURãD X
Rumuniji (BS VII-VIII, str. 4, DNFR, str. 488).
VREMEC (s. Štitar) valja uporediti s rum. l.i. Vermice (DNFR,
str. 483) i lat. prid. vermic(ulus) “crvenkast”.
/LþQDLPHQDNDRãWRVX9LQLN;9DVLODI9ODMD;*HQDU
'XMþD -DUPHQ L -DUPHQND I L GU WDNRÿH SUipisujemo onomastikonu
EDONDQVNRJ VXSVWUDWD DOL QDåDORVW QLVPR XVSHOL QDüL XSRUHGQRJ
materijala.

Slavoljub Gacović Etimologija Neslovenskih Osnova U Ojkonimiji Vidinskog Sandaka

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Slavoljub Gacović Etimologija Neslovenskih Osnova U Ojkonimiji Vidinskog Sandaka

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

6ODYROMXE3*DFRYLü

ETIMOLOGIJA NESLOVENSKIH OSNOVA

AGI XXI ....... P. Skok, Archivio Glotologico Italiano XXV

DAB:DD DZlZeh] aZ baeh`[m Zjo_heh]b_ dZ`_\Zqdh]

ego, Kraków 1927.

TK NIŠ 1 ....... Topografska karta Niš 1, razmera 1:25000, izd. GI

3URVWRU 9LGLQVNRJ VDQGåDND od iskona pripada kolevci

1HVHELþQRP L VYDNRYUVQRP SRPRüL VX PH ]DGXåLOL osobito,

Osmanska osvajanja NRMD VX ]DSRþHOD SRVOH ELWNH QD 0DULFL

SURYDOD X 9ODãNX GDQDãQMD 5XPXQLMD L 8JDUVNX $NLQGåLMH )LUX]-

1DNRQ RYLK GRJDÿDMD 9LGLQVND 6WUDFLPLURYD GUåDYD ELOD MH

periodu turske vladavine ostala samostalna crkvenoadministrativna

3UHYDVKRGQD QDPHQD RYRJD UDGD MH GD SUXåL XYLG X GHR

42, Beograd 1978.

Boruznica itd.; c-þ-Gå, kao npr. BuGåum = Buþum, BrGåevGåe =

“No dokazivati se tu nHPRåHQLãWD

3RþHY RG DQWLþNLK YUHPHQD ELOR MH RYR SRGUXþMH L]ORåHQR

Najstariji oMNRQLPL QD WOX 9LGLQVNRJ VDQGåDND SULSDGDMX

0HÿX QDMVWDULMLP UHOLNWQLP RVQRYDPD ]DEHOHåHQLK X WXUVNLP

> Bruundisi/ < Gravosium28 GXEURYDþNR-rom. i > o, acrumine >

likvida od ie. *g²elna „izvor, vir”36 R þHPX YLãH X REUDGL RMN

od ( #-J „zlatni-izvor”), * ##/))#, * #/)#,

WUHüD cl > tl potvrÿena je samo kod nekih zapadnoromanskih50,

koliko za potrebe odbrane limesa od prodiranja Avara, Slovena i

Muci(anus) (WUDþ. %' „bara”80) + ko +(o)v + ce.

QHVXPQMLYR ODWLQVND UHþ104, nastala od lat. ratis „brod” ili od lat.

nastao od slat. berc (rum. berka) „EUHJ JODYLFD EUGD  EUHåXOMDN”117

koliba, zemunica”126 + ino (upor. kastel #/' ±, oblast

djelovanjem vode, zove se... na Krku, dolac... Za ovakav teren postoji

asinus” LVWURþDNDY muš, m. „osao asinus”, prema f. muša „oslica,

XWYUÿHQMH167 koje se spominje, u turskom popisnom defteru 1560.

Bugarska)175 od lat. carb(o) „XJOMHQ üXPXU”176 + in + ce (upor. s.

#-E#+ egejskoga porekla187 + ov + ce.

pretpostavljenog balkansko-lat. primitivuma *muscus199 + ov + ce.

JUDILþNL QDJRYHãWDM NRML VH PRåH VYRGLWL QD b-p-t-o-n-y220) je mogla

FILURDIN XWYUÿHQMH  9LGLQ V )ORUHQWLQ

2MNRQLPD JUþNRJD SRUHNOD QD WHULWRULML 9LGLQVNRJ VDQGåDND

$5+$1(/, selište 1455. (Svrljig = nalazilo se uz manastir

(Crna Reka)247 RG JUþ '½(# ÄãXPD ãXPLFD RJUDÿHQD SULYDWQD

<B<KVWUMiscellanea 2, 1466, str. 25, napomena 49.

MANASTIRICE, 1483. = MANASTIRIŠNICE, 1560. (Timok)258 od

9XNþHYDÄRQDNRMDSULSDGD9XNFX´ l.i. Vukac.

1HRVSRUQD MH þLQMHQLFD GD VX GRODVNRP QD %DONDQ Vlovenska

RNROLQL 3ULãWLQH *ORJRYFD .DPHQLFH L GUXJGH NDR QSU ýXþXODJD

BALINCE, selo pusto 1455. = BALNICA, selište 1466.

BATINCE, selište 1560. (Timok)294, vidi BATINCE.

%(6,1ý,1&(  %HOJUDG %(â,ý,1&( VHOLãWH 

%8ý,1$&, 1530- %8ý,1&( %8ý,1$&

.ULYLQD WRS%XþLQDFDWDUV'XERþDQHRSãWLQD=DMHþDU 311 od rum.

SODQLQH .XþDMVNH SODQLQH 0RULKRYVNH SODQLQH .DUSDWVNH SODQLQH

PlaninLFX 3RJOHþMH 5DÿLQ GR =HOHQX JODYLFX L /XNDYLFX338

ýXþXOMDJD ýXþXOMHüH i prez. ýXþXORYLü NDR L OLþQD LPHQD VSOLWVNH

Sutilija, itd.)353 + ov + ac i slov. prid. gornje i dolnje. Grafija

'6/*$ŠEVCE, 1560. (Polomje = s. Dlgaševci, danas s.

NRG9ODKDXLVWRþQRM6UELML 371 +LO (upor. rum. l.i.9ODGLO) + ov +

ISFIRLIG, 1455, 1560. (Svrljig = ostaci srednjovekovnog

Georgije /pravilno Georgina/ Janov sin u vreme velikog vojvode

Rumuna prezime odakle deminutiv JorgoloQD.UNXLJUþdeminutiv

KALANIK, 1455, 1483. = KALADNIK, 1466. (Crna Reka =

KOPILOVCE, 1455. = KOVILOVCE, 1466. (Vidin) =

(Plinije) „riba drugorazredne kvalitete, crne boje” (upor. vlat. korbet

jedan Ivan, Tudor i Stepan vlaškoga ishodišta, pa još jedan Bagreš i

MEGURICE, 1530-35, 1560, 1586. (Fetislam = blizu s.

6ODYROMXE3*DFRYLü

DAB:DD DZlZeh] aZ baeh`[m Zjo_heh]b_ dZ`_\Zqdh]

1HVHELþQRP L VYDNRYUVQRP SRPRüL VX PH ]DGXåLOL osobito,

SURYDOD X 9ODãNX GDQDãQMD 5XPXQLMD L 8JDUVNX $NLQGåLMH )LUX]-

“No dokazivati se tu nHPRåHQLãWD

0HÿX QDMVWDULMLP UHOLNWQLP RVQRYDPD ]DEHOHåHQLK X WXUVNLP

> Bruundisi/ < Gravosium28 GXEURYDþNR-rom. i > o, acrumine >

likvida od ie. *g²elna „izvor, vir”36 R þHPX YLãH X REUDGL RMN

od ( #-J „zlatni-izvor”), ##/))#, #/)#,

Muci(anus) (WUDþ. %' „bara”80) + ko +(o)v + ce.

nastao od slat. berc (rum. berka) „EUHJ JODYLFD EUGD EUHåXOMDN”117

koliba, zemunica”126 + ino (upor. kastel #/' ±, oblast

asinus” LVWURþDNDY muš, m. „osao asinus”, prema f. muša „oslica,

Bugarska)175 od lat. carb(o) „XJOMHQ üXPXU”176 + in + ce (upor. s.

#-E#+ egejskoga porekla187 + ov + ce.

FILURDIN XWYUÿHQMH 9LGLQ V )ORUHQWLQ

$5+$1(/, selište 1455. (Svrljig = nalazilo se uz manastir

(Crna Reka)247 RG JUþ '½(# ÄãXPD ãXPLFD RJUDÿHQD SULYDWQD

<B<KVWUMiscellanea 2, 1466, str. 25, napomena 49.

9XNþHYDÄRQDNRMDSULSDGD9XNFX´ l.i. Vukac.

RNROLQL 3ULãWLQH *ORJRYFD .DPHQLFH L GUXJGH NDR QSU ýXþXODJD

%(6,1ý,1&( %HOJUDG %(â,ý,1&( VHOLãWH

%8ý,1$&, 1530- %8ý,1&( %8ý,1$&

.ULYLQD WRS%XþLQDFDWDUV'XERþDQHRSãWLQD=DMHþDU 311 od rum.

SODQLQH .XþDMVNH SODQLQH 0RULKRYVNH SODQLQH .DUSDWVNH SODQLQH

PlaninLFX 3RJOHþMH 5DÿLQ GR =HOHQX JODYLFX L /XNDYLFX338

ýXþXOMDJD ýXþXOMHüH i prez. ýXþXORYLü NDR L OLþQD LPHQD VSOLWVNH

Rumuna prezime odakle deminutiv JorgoloQD.UNXLJUþdeminutiv

<B<KVWU=?F-32, str. 104, 79.

MOJNICE, selište 1466. (Belgrad)464 od rum. l.i. Mon(a)

JUþ „pobeda” + #) „narod”476). Ime tesalskog Vlaha, Nikolica,

<B<KVWU=?F-32, str. 81, 107.

0UHåQLþNL %ULJ +UYDWVND ODW Ärugosus frigore pagus - od zime

>I&&&;/VWU XSRURMN6DUDþLQFH, napomena 474.).

Stepan vlaškoga ishodišta...”5356HORÄ7XGRULþHYFL TWDRYÇWÇY u

ÄYUDQD´ L] RUQLWRORãNH WHUPLQRORJLMH XSRU V ýRUOH UXP þRULOH

<B<KVWUMiscellanea 2, 1466, str. 17.

.267,ý(9$&, 1530- .267,ý29&(

#/r+ < lat. Lukas LPHMHGQRJRGþHWLULMHYDQÿHOLVWD 604

SAVCELVþH]OR &UQD5HND WRS6DYDþND

HI,,VWU6HORSavinac u opštini Boljevac je dobilo naziv od l.i. Savin(a)

okrug)680 od rum. l.i. Cucer(a XNU NXþHU ÄNRþLMDã YR]Dþ

rum. l.i. Sepi(e) PDÿ szép „lep, krasan”704 + in + ce (upor. ojk.

trgovinska radnja u kojoj se prodaje svakovrsna roba” < pers. b]U

VXYHURYDWQRELOLXHWQLþNRMLUHOLJijskoj opreci prema muslimanskom

ova, odnosno od etnonima Vlah „pastLUURPDQVNHQDURGQRVWLNRMLåLYL

3RUILURJHQLWRYH 5RPDQH L SULPHQMXMH VH QD SULPRUVNH JUDÿDQH

665%29&( &UQD5HND EOL]XJUDGD=DMHþDUD 814 od

HiEULGQL NRPSR]LWL QD SURVWRUX 9LGLQVNRJ VDQGåDND RþLWR

9HWUDQLüD SUHPD JHQLWLYX buksa < lat. buxus847 Ä;MDR:GB

ý8%5$ /$$725,, 1530- ý8%5$ /$$725

1LN (Nikišor) 1LNROLþD 3HULO 5DGXO 5XJ 7XGRUþD