GEOGRAFIJA – Latinska Amerika (Srednja in Južna Amerika)

Latinska Amerika -> gre za ozemlje, ki sta ga v večini osvojila in kolonizirala Španija in Portugalska,
katerih jezika izvirata iz latinščine

1. Kolumbovo odkritje Amerike 1492: stik dveh svetov, prodor španskih konkvistadorjev(Hernán
Cortés->Azteki, Diego de Almagro->Inki, Francisco Pizarro->Inki) demografska katastrofa (v
150 letih umre 9/10 staroselskega prebivalstva – posledica ošpic, črnih koz, gripe…)
2. Kolumbova izmenjava: Evropa->Amerika: sladkorni trs, riž, banane, jabolka, pšenico, govedo
konji, ovce, vera, jeziki, upravni sistem,+ naselbinski sistem,+ gospodarski sistem, haciende
Amerika->Evropa: koruza, krompir, paradižnik, ananas, tobak
3. Kolonialni naselbinski sistem in arhitektura
• Katedrala + osrednji trg + ulice v obliki šahovnice;
• kolonialni arhitekturni slog
4. Vpliv Evropejcev na gospodarstvo
• plantaže, fevdalni sistem, haciende,
5. Etničnost: bela rasa + staroselci=mestici, črna rasa + staroselci= zambi, črna rasa + bela rasa
=mulati; Kreoli: Potomci evropski priseljencev, rojeni na latinskoameriških tleh, kreolski jeziki:
poenostavljene in predrugačene oblike jezikov kreolov. Tu živi 40% katoličanov sveta, tudi
protestantska vera in nekaj staroselskih ter afriških verstev, tudi agnostiki in ateisti. Govorjeni
jeziki so španščina, portugalščina(Brazilija), francoščina(fra. Gvajani) in
nizozemščina(Surinami)
6. Socialna razslojenost prebivalstva
• Zaradi zgodovinskega razvoja ima še vedno manjšina prebivalstva evropskega porekla
večino družbenega kapitala. (+ doktrina Monroe)
• Pod pragom revščine živi vedno manj ljudi, saj se v zadnjih desetletjih socialne razlike
zmanjšujejo.
• Latinskoameriške države so se povezale tudi v prostotrgovinske skupnosti kot so
MERCOSUR, NAFTA in UNASUR.
• Pomembna vloga diaspor pri izboljševanju socialnega položaja.
7. Stopnja urbanizacije in problemi metropol
• Stopnja urbanizacije je nad svetovnim povprečjem.
• mlado prebivalstvo se seli v velike metropole. Zaradi prenaseljenosti in preobremenjenosti
infrastrukture nastanejo t.i. barakarska marginalna naselja (favela (Brazilija), vila miseria
(Argentina), campamentos in callampas (Chile), ranchos (Venezuela), pueblos jóvenes (Peru))
8. Problemi latinskoameriškega prebivalstva
• Visoka stopnja kriminala;
• korupcija;
• trgovina z drogami.
9. Zgodovinski razvoj Kube in Venezuele; 20. st. -> ZDA in vojaške hunte in avtokratski režimi ->
privatizacija in koristi za manjšino bogatih -> gospodarska rast -> socialne razlike ->
revolucionarna gibanja(gverila) -> Kuba, Venezuela in Bolivija(SZ) -> socialne politike in
zmanjšanje neenakosti -> uspešnost politik = ?

Srednja Amerika

1. 3 geografske enote: Mehika, Medmorska Amerika in Karibsko otočje, te se naprej delijo še na

Velike Antile, Male Atile ter Bahamske otoke
2. Reliefne enote: Sierra Madre(-oriental), Sierra Madre(-occidental) in (osrednji)vulkanski hrbet
Z-V(Popocatepetl - 5452 m),
 SR Amerika -> stik litosferskih plošč(subdukcija: 1. Karibska plošča, ki jo stiskata JA plošča in
SA, 2. plošča Kokos se podriva pod SA in Karibsko ploščo)
*(Jukatan, Mehiško višavje, Panamska zemeljska ožina)
3. *Mehiška prestolnica na 2.250 m.n.v, Jezero Texcoco; Tenochtitlan -> Azteki, Ciudad de
México: izpušni plini, ugrezanje, prašni delci, fekalije}nenadzorovana rast mesta,
temperaturna inverzi
4. Cenote: je naravna jama ali vrtača, ki je nastala zaradi zrušitve apnenčaste podlage, ki razkriva
podtalnico. Gre za svežo vodo nad haloklino pod katero je slana voda.
5. Podnebje srednje Amerike: najpomembnejši dejavniki so razporeditev kopnega in morja ter z
njo povezan vpliv pasatov(severovzhodni pasati in Karibski otoki), relief(nad. Višina) in morski
tokovi(Karibski tok-topli -> Karibsko morje – Zalivski tok -> Mehiški zaliv). Ekvatorialno in
subtropskosuho ter polsuho podnebje.
Rastlinski višinski pasovi: tierra nevada(4500m+), tierra helada(3600-4500m), tierra fria(1800-
3600m), tierra templada(900-1800m) in tierra caliente(0-900m)
Tropski cikloni: Osnovni pogoj za nastanek: 1. Topla morja in oceani (26°C-28°C),
Okoli 500 km veliki vrtinci nizkega zračnega tlaka, kjer vetrovi pihajo v obliki spirale navzgor.
Posebnost je oko ciklona (do 50 km), kjer se zrak spušča, zato je tam jasnina
6. Družbenogeografski problemi Srednje Amerike: Dve kulturno-gospodarski območji:
1. srednjeameriška celina: tu obstajala azteška država, dolgo prevladujoča gos. oblika so bile
haciende, na razvoj Medmorske Amerike vplivale ZDA z vlaganjem kapitala v plantažno gos. in
gradile infrastrukturo, te države se imenujejo »bananske republike«
2. Karibski otoki: odprte pomorske poti, uvažanje sužnjev -> etnično mešanje, prevladujoča
gos. oblika postale plantaže(sladkorni trs, banane)
7. Zgodovinske okoliščine - kulturni mozaik
• Staroselska kultura (Azteki, Maji);
• kultura evropskih priseljencev;
• ZDA in njihov politično-gospodarski vpliv.
8. Od haciend do maquilador v Mehiki
• Gospodarski obrati v tuji lasti, kjer poceni domača delovna sila iz uvoženih surovin sestavlja
ali ustvarja polizdelke in izdelke za izvoz.
• Po podpisu prostotrgovinskega sporazuma NAFTA (1994), ob obmejnih mestih zrastejo
številni obrati;
• nižji davki, cenejša zemljišča, ni carin;
• nižji varnostni in okoljski standardi;
• velika večina zaposlenih je žensk.
9. Panamski prekop: 82 km, 1881-1914, ZDA Francija in Panama
10. Turizem in davčne oaze: 1980 Karibsko otočje zajel val množičnega turizma ter spremenil gos.
strukturo. Državam večje firme krasti priložnosti, preturističnost, turistična onesnaženost.
Davčne oaze in ponudnice posebnih finančnih storitev (Kajmanski otoki, Bermudi, Bahami),
ne zaračunajo davkov ali pa je davčna stopnja nižja, se ne menijo za poreklo denarja.

Južna Amerika

1. Reliefne enote: nižavja(Amazonsko-Amazonka, Orinoško-Orinoko, Laplatsko-Paragvaj in

Parana, Gran Chaco, Pampe, V Patagonija ->mlajši terciarni in kvartarni sedimenti), nižje
planote, višavja(Brazilsko in Gvajansko ->predkambrij) in gorstva(Andi-(Južnoameriške)
Kordiljere ->alpidska orogeneza)
2. Vodovje: Orinoco, Rio Negro, Amazonka, Parana, Paragvaj
3. Podnebje: geografska širina(razpotegnjenost celine čez toplotne pasove), gorska veriga
Andov, prevladujoči vetrovi in morski tokovi(brazilski, karibski, zalivski, S Atlantski,
Perujski(hladen). *Amazonsko nižavje(stalno območje ekvatorialnega nizkega zračnega tlaka-
vlažno)*obalni del Brazilije(JV pasati iz Atlantika udarijo v reliefno pregrado Braz. Višavja-
vlažno)*J obala Čila(stalni Z vetrovi ob 50. vzporedniku trčijo ob gorsko pregrado Andov-
vlažno)*Atakama(vpliv hladnega Perujskega toka)
Ekvatorialno podnebje->tropski deževni gozd->Amazonsko nižavje
Savansko p->savansko r->Orinoško nižavje in velik del Braz Višavja(tropski/subtropski dež gozd
Tropsko in subtropsko polsuho/suho->polpuščave,puščave->obalni pas Peruja in S Čila
Sredozemsko p.->mediteransko r.-> Sr. Čile
Oceansko podnebje->bujni gozdovi->J Čile
Pampe->visokotravne stepe(kmetijstvo); Z in J od Pamp nizkotravna stepa in polpuščava
Andi->tropski rastlinski in višinski pasovi
4. Venezuela:
Orinoco,(Sotočje rek Orinoco in Caroní.)
Caroni,
Apure
Maracaibo (Relámpago de Catatumbo (Maracaibo))
Guri (Zajezitveno jezero Guri)
Llanos (je velika tropska travnata ravnica, ki se nahaja vzhodno od Andov v Kolumbiji in
Venezueli, v severozahodni Južni Ameriki.)
Gvajansko višavje (Roraima (2250 m))
5. Kolumbija:
Magdalena(Rio-reka)
los Llanos
Andi(rečni relief, V-doline)
6. Ekvador:
Costa(plaže)
Tigre(reka)
Amazonija(Tigre in Amazonsko nižavje)
Chimborazo(6267 m)
Andi
Galápagos
7. Peru:
Amazonka
Amazonija
Andi (soteska Colce (3207 m)-Kondor(simbolni ptič)
Machu Picchu (lame, alpake, vikunje)
Titicaca (Altiplano-planota na 3300m)
8. Bolivija:
Amazonija
Andi
Salar de Uyuni(solna puščava)-> *(Altiplano-pridobivanje litija za baterije)
Titicaca
Potosí (rudnik srebra, 4824m)
kondor
9. Čile, Argentina:
Pampa (ravnina)(jerba mate-čaj)
Andi
Atacama (puščava)
Río de la Plata (rečna usta)
Patagonija(Mt. Fitz Roy)
 Ognjena zemlja
Aconcagua (najvišja gora)
Perito Moreno- ledenik, krčenje
Punta Arenas
10. Paragvaj, Brazilija:
Amazonija
Gran Chaco, Mato Grosso, Brazilsko višavje
Iguazú (slapovi)
Amazonka in Paraná
Pantanal (močvirje)
11. Družbenogeografski pregled Latinske Amerike
4 geografske enote:
• Karibska Južna Amerika: Kolumbija(-plantaže, turizem, FARC, gverila in paravojaške enote
,mirovni sporazum2016), Venezuel(Nafta, koltan, diamanti, zlato, gospodarske blokade,
politično-gospodarska neučinkovitost) Gvajana, Fran. Gvajana, Surinami
• Andsko-indijanska JA: (Ekvador, Peru, Bolivija) staroselsko prebivalstvo(50%), PEON
označuje kmetijskega delavca brez lastninskih pravic, ki opravlja delo na veleposestvih. 3
osnovne pokrajinske enote: Costa(obalni pas na Z), Sierra(notranjost), Selvas(Amazonsko
nižavje)
• Južna Amerika srednjih g.š.: (Argentina, Urugvaj, Čile; srednji del-kmetijstvo, S-baker in
ostale rude) Najbolj evropski deli celine, Najbolj kmetijski del celine, Najmanj koruptiven del
celine, Najbolj izvozno usmerjen del celine. V zadnjih 50 letih precej političnih kriz v obliki
državnih udarov in vojaških diktatur. Pampe-najrodovitnejši del celine->poljedelstvo,
živinoreja
• Brazilija:(Gvajansko višavje, Amazonsko nižavje, Brazilsko višavje) 211 mio. prebivalcev,25
preb/km2, Ginijev koeficient neenakost (Rio de Janeiro, Sao Paulo, Belo Horizonte)
12. Brazilija:
Gospodarska slika Brazilije
• hitro rastoče gospodarstvo s širokim naborom izvozno naravnanih panog.
• Najhitreje rastoč sektor primarni sektor - kmetijstvo, gozdarstvo.
• Pomemben je tudi sekundarni sektor - rudarstvo, industrija, energetika, gradbeništvo
(gradbeni sektor je hkrati gonilo prebivalstva in krivec za hudo degradacijo prostora-širitev
mest, mikroklina, odpadne vode..)(največji rudnik-Carajas, 24 mrd. Zaslužka dolarjev)
• Razvija se tudi terciarni sektor - turizem, bančništvo
*eksotične in redke vrste lesa
5 regij Brazilije:
Severovzhod: zgodovina(stara kolonialne naselitve Portugalcev)->plantažni delavci(sužnji iz
Afrike)->najgosteje naseljen del(najrevnejši)-> rasno mešanje->veleposestva in neenakost
Jugovzhod: gospodarski razvoj->rude(zlato)->kmetijstvo(kava, sladkor, soja)->predelovalni
obrati->območje priseljevanja->zgostitev kapitala (Sao Paulo)
Jug: evropski priseljenci->milejše podnebje->kmetijstvo z visokim hektarskim donosom
->najpremožnejši del
Srednji Zahod: savana->rodovitna prst->razvoj kmetijstva(potencial)->mehanizacija (Brasilia-
nova prestolnica)
Sever: največja in najhitreje razvijajoča se regija, krčenje gozda in deforestacija,
deforestacijski lok(izkrčena že 1/5 amazonskega gozda), gradnja cest, orjaških hidroelektrarn,
rudnikov izkoriščanje gozda
13. Avajci-Brazilija
14. El Nino in La Nina