Žogo spustimo, da pade na trdna tla in se od tal prožno odbije.

Delo, ki ga pri odboju opravi

sila podlage, je
A enako začetni potencialni energiji žoge.
B enako kinetični energiji žoge, tik preden udari ob tla.
C enako dvakratni kinetični energiji žoge, tik preden udari ob tla.
D enako nič.

Telo z maso m je na razdalji R od središča planeta. Planet deluje na telo s silo 10 N. S kolikšno
silo bi deloval ta planet na telo z maso 2m , ki bi bilo na razdalji 2R od središča planeta?
( Obvezen račun in slika)
A 5,0 N
B 10 N
C 20 N
D 40 N

V prvem primeru deluje rezultanta sil F na telo z maso m1 . V drugem primeru deluje enaka
rezultanta sil na telo z maso m2 . Velja m1> m2 . Telesi v začetku mirujeta. Rezultanti
opravljata delo v obeh primerih enako časa. V katerem primeru opravi rezultanta več dela?
A V prvem primeru.
B V drugem primeru.
C V obeh primerih enako.
D Ni dovolj podatkov.

Avto je opremljen z zračnimi blazinami, ki se med trkom napihnejo in obvarujejo potnike

pred udarci. Kakšen je njihov vpliv na potnike pri trku avtomobila?
A Zračne blazine podaljšajo čas ustavljanja telesa med trkom.
B Zračne blazine skrajšajo čas ustavljanja telesa med trkom.
C Zračne blazine podaljšajo ali skrajšajo čas ustavljanja telesa, odvisno od mase telesa.
D Zračne blazine izničijo sunek sile na telo.

Kamen izstrelimo s fračo navpično navzgor. Ko elastiko raztegnemo za 10 cm , doseže kamen

višino 10 m . Kolikšno najvišjo višino doseže kamen, če elastiko raztegnemo za 20 cm ?
Elastiko lahko obravnavate kot prožno vzmet, zračni upor pa lahko zanemarite.
A Višina je 20 m.
B Višina je 14 m.
C Višina je 40 m.
D Odvisno od mase kamna.

Na telo deluje rezultanta sil F , kakor kaže skica. Katera od izjav je pravilna?
A Telo se gotovo giblje v smeri rezultante.
B Telo gotovo pospešuje v smeri rezultante.
C Telo se gotovo giblje po premici.
D Hitrost telesa je gotovo konstantna.

Čemu je sunek rezultante sil vedno enak?

A Gibalni količini telesa, ki prejme sunek sile.
B Spremembi hitrosti telesa.
C Spremembi gibalne količine telesa.
D Spremembi lege telesa.
Dva sošolca se srečata in zapleteta v pogovor, ki ni trajal več kakor 10 min . Eden od njiju
šolsko torbo drži v roki, drugi pa jo spusti iz roke, da pade na tla, in jo na koncu pogovora
pobere. V katerem primeru je sila roke opravila več dela?
A Sila roke prvega dijaka, ki je torbo držal v roki.
B Sila roke drugega dijaka, ki jo je spustil iz rok in na koncu pobral.
C Obe sili rok enako.
D Sila roke tistega dijaka, ki ima težjo torbo.

Voziček vozi s stalno hitrostjo po vodoravni podlagi. Njegova kinetična energija je 20 J . V

nekem trenutku začne delovati nanj stalna sila v nasprotni smeri vožnje. Velikost sile je 5,0 N
in deluje na poti 3,0 m . Kolikšna je kinetična energija vozička po tem, ko sila preneha
delovati?
A 35 J
B 25 J
C 15 J
D 5,0 J

Zaboj z maso 30 kg vlečemo po vodoravni podlagi. Na zaboj delujemo s stalno silo 150 N v
vodoravni smeri. Kolikšno je delo vlečne sile, ko ga premaknemo za 3,0 m ?
A Ne moremo določiti, saj je odvisno še od sile trenja.
B Je večje od 450 J, če zaboj med vlečenjem pospešuje.
C Je 882 J .
D Je 450 J.

Na Zemlji deluje na telo z maso m teža Fg . Kako je z maso in težo tega telesa na Luni, kjer je
težni pospešek 1,6 m s- 2?
A Masa in teža telesa sta na Luni enaki kakor na Zemlji.
B Masa telesa je na Luni večja kakor na Zemlji, teža telesa je na Luni enaka kakor na Zemlji.
C Masa telesa na Luni je manjša kakor na Zemlji, teža telesa je na Luni večja kakor na Zemlji.
D Masa telesa je na Luni enaka kakor na Zemlji, teža telesa je na Luni manjša kakor na Zemlji

Neraztegnjeno vzmet najprej raztegnemo za 2 cm , nato pa še za 2 cm . Katera izjava je

pravilna?
A Pri prvem raztezanju smo opravili več dela kakor pri drugem.
B Pri drugem raztezanju smo opravili več dela kakor pri prvem.
C V obeh primerih smo opravili enako dela.
D Če bi hoteli primerjati delo pri obeh raztezanjih, bi morali poznati še koeficient vzmeti.

V katerem od navedenih primerov opravi dijakinja na kovčku negativno delo?

A Dijakinja drži kovček na miru.
B Dijakinja počasi dvigne kovček s tal.
C Dijakinja počasi spusti kovček na tla.
D Dijakinja s kovčkom v roki hodi po vodoravni podlagi s stalno hitrostjo.

V katerem od naštetih primerov ima avto največjo kinetično energijo?

A Ko vozi s hitrostjo 1 23 m s po vodoravni cesti.
B Ko vozi s hitrostjo 1 20 m s po klancu navzgor. Naklon klanca je 30 .
C Ko vozi s hitrostjo 1 20 m s po klancu navzdol. Naklon klanca je 30 .
D Ko vozi s hitrostjo 1 24 m s v ovinku z radijem 20 m .
Telo se giblje po premici s stalno hitrostjo. Njegova gibalna količina je 1 6,0 kg m s- . V nekem
trenutku začne nanj delovati stalna sila velikosti 2,0 N v nasprotni smeri njegovega gibanja.
Po 4,0 s sila preneha delovati. Kolikšna je gibalna količina telesa po koncu delovanja sile?
A0
B 1 2,0 kg m s-1
C 1 2,0 kg m s-1
D 1 14 kgm s-1