SLOVENŠČINA 3

SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK ZA TRETJI LETNIK GIMNAZIJ IN SREDNJIH

STROKOVNIH ŠOL

REŠITVE

JOŽICA JOŽEF BEG

SANJA KOSTANJŠEK
MOJCA NIDORFER ŠIŠKOVIČ
BARBARA GRABNAR KREGULJ

1
 SLOVENŠČINA V PROSTORU IN ČASU
Po smislu.

RAZISKOVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA

Po smislu.
1. • Po smislu.
• Po smislu.

Strokovna in znanstvena podpora slovenščini

1. • m K f 20j f b j b
j jž h b j h Besedila so izbrana in strojno obdelana
j b
h j j j j j
Gigafida 2.0 vsebuje 1.134.693.933 besed, 59.861.870 stavkov in 38.310 besedil.
• jezik h j 229 980 b jhj j
jm j h b j
• Morda ne dobimo prave informacije o rabi ali obliki besede, saj izvemo morda samo za eno
m ž b b m j j m h b j j T
m m h h j bj j j
j jž j F isu ipd.
•4 m j D D m
novice); del imena revije Jezik in slovstvo (vir: drugo).

2. j mj jž h
j h jž h. (SSKJ2)
• Iz besed slovenski in slavist j j ž E m m j

slovenski - 6
ija.

E j ě ъ ě ь y h j K j
b m D M jž h ò ē ī è ī
j í m
ě ъ ě j j j -,
mj h m h h j h m h j j
j h b j h j
m j ě m b b y b j -
m m m b
m m- - h j h m m j j
b b m b j m j j b b m j ě j
b j j m j bb m ž m j m j
m j j m j m m j j j m b
2 j j h m j m m ěmь
m m j j j j j j M 265
slavist: prevzeto iz nem. Slavist, Slavistik, slavistisch, kar je (po zgledu gr. izpeljank na -istos) izpeljano iz nem.
T j j j í

•Z M Ž T - j h j f
K j j, urednik in profesor, Mateja Gomboc je pisateljica, prevajalka,
profesorica in publicistka, avtorica Male slovnice h b
A j f j j
• Jezik in slovstvo, Jezikoslovni zapiski, Slavistična revija, Slovenščina 2.0, Slovenščina v šoli,
Slovene Studies (izhaja v ZDA), Slovenika h j bj …
• j b hb j b m m j
revije, lektoriranje, prevajanje besedil iz tujih virov, urejanje besedil, priprava intervjujev in
njihova izvedba, uradno sporazumevanje po telefonu in e- bj j j
ž b h m žj h …

3.
a)
• 3.
• Beseda je tujka, prevzeta iz sodobnih evropskih jezikov:
m T h f h h b j ž b
ē m j h ḗ, ki pomeni glas, zvok.

Beseda poimenuje prenos zvoka na daljavo.

• Slovensko- m M 894 j j
• Mobilen.
b)
• Po smislu.
• Prevajalec Luka Senica, njegov prevod odlomka: »Svet ni za vse enak. Pomembno je, kako
ga kdo izmed nas razume. In ko nekaj doumemo, vtisnemo temu svoj pečat, mar ne? Torej je
življenje že samo po sebi zgodba.« (2005, str. 308)
c) Z / j b
j j b ž j Ob m j m mb dejavna vloga
medicinskih sester, ki z dokazovanjem b j anjem strokovne usposobljenosti na vseh
jh j b m j j
Z m b j m j j h j ene nege.
Za njen razvoj v tem obdobju ima velike zasluge Florence Nightingale (1820–1910).
Po smislu.
d) Po smislu.

3
SLOVENŠČINA PO SVETU: SLOVENSKI IZSELJENCI
Po smislu.

1. j j j j ž ZDA je v njej od
00 000 299 999 j Dž hž j j j
50 000 99 999 b j m j j mm h
ž hž 20 000 49 999 pripadnikov slovenske narodnosti:
A j F j K A A j j j 0 000
9 999 ž j m bj j j 3000
9999 b ž j M ž m j m Dž
hž 000 2999 m j
Z ž j j U j Dž hž 500 999
slovenske skupnost M j D ž Af
A b m O 00 499 ž j
F L mb K mb j Z j h ž hž i
manj kot 99 prebivalcev slovenske narodnosti.
2. Po smislu.
3. Po smislu.

4. • J j m j j jh
m j jh j
pripravljanjem hrane po enakih receptih tako tudi ohranjajo.
• f jh j h j m mb
m j j h j j j b ž j j h j j j
identiteto.
•N b j b j ž f j b

5. Po smislu.

Zgodovinski pregled slovenskega izseljenstva

1. ZDA m j A j A -O m j m j
Venezuela, Kanada, Egipt.
D mA m j ž J ž Am K A j
E E F j j m j K j
Tretji val: po 2. sv. vojni Argentina, ZDA, Avstralija, Kanada, manj Velika Britanija,
m j 60 h m j F j A j K ZDA
h ž m Z h E ZDA A j j
Avstrija.

4
2. Z bh h m ljudje s slovenskega ozemlja
ž h j s trebuhom za kruhom.
O begu možganov m j m j b h
ž h j j m b ž j j ž j b voje znanje,
j ž m b ž j j jm j
m m
3. • jZ m j j mž j j j ž
h ž m med 2. svetovno vojno j j j j
b D j j j j j m
dramskih iger in esejev, govori kar osem jezikov, za svoje delo je bil nagrajen tudi s
j M b j ž ž h
A j 50 h m j 90 j
• Imenovanja: moderni deseti brat, tujec, literarni lavreat, Metuzalem, stoletnik; prevajalec,
lift-b y j b m j
• j m j 2 j j b j
m b
• Bil je tudi prevajalec, lift-boy, novinar, radijski voditelj, urednik literarnih revij.Uveljavil se
je s pisateljskim delom, z urejanjem literarnih revij, ko je k sodelovanju vabil literarne
j h ž m m m m j m m
kolumn.
• Po smislu.
• lift-b y žb
m b
literarni lavreat: literarni nagrajenec, prejemnik visoke literarne nagrade ali priznanja
M m
• Po smislu.
• Po smislu.

Prizadevanje izseljencev za ohranjanje slovenstva

1. • Lucí M m j ž j b j Lucí
j j bj ž
j mž j j L í b j h m h Lucí b
b j jb j bj h
j j m j hm h h ž j jh m j
Markova mama je iz Slovenije, zato z njo govori slovensko, prav tako s sorodniki, ko je v
j U bj m j ž jž
b h j j m j
ž b m b h j j b h
j j žb M j ž b j

5
•D m j j j
povezavo s svojimi sorodniki in koreninami. Marku je zelo zanimiva, tudi zaradi dvojine.
Ob m b j j j j
j R j bj j ž b j L í o, Marko zna
m
•L í bj naredi v pomenu » «, starši so mi vdelali » m
«) slovenski jezik … uživa to skupino šeg in navad m » ž h b jh
navadah«.
• Po smislu.
• Po smislu.

Povezanost izseljencev z Republiko Slovenijo

1. • T bm j bm j h h jh ž j b h
prebivalstvo.
• 5 m jh m j ž j R b j m
j s tem zakonom.
• b)
• Repatriacija v tem zakonu pomeni tisto priseljevanje Slovencev v domovino, ki ga
organizira in financira Republike Slovenija.
•L h j ž so v hudi gospodarski in
in kjer so Slovenci izpostavlje m m h
doprinesejo k razvoju ter uveljavitvi Republike Slovenije.
• j j h j j j b ž j
podarsko in regionalno sodelovanje.
• evropskih; dopolnilni; otroke, mladostnike, odrasle;
h j b

komunikacijsko-informacijskih tehnologij.
• Po smislu.

2. Po smislu.

6
 Književnost slovenskih izseljencev

Po smislu.

1. • Meni, da tovrstno prevajanje sama najbolje opravi.

•R b ž m j j
b ž m j
• Njeni literarni liki so svetovljani; podobno kot pisateljica niso navezani samo na en kulturni
f …
2. • J h j j j m m j m j m
m m ž j erarnem ustvarjanju.
• m m m

ZGODOVINA SLOVENSKEGA JEZIKA

Slovenščina v drugi polovici 19. stoletja
Po smislu.
1. • Da bi opozorili na nujnost prizn j
• ž j
• m K m mj b m m m
j m ž m
• Po smislu.
• Samostojno delo.
2. • m D b j b j j mj m j h m j
j j j b pervesla – privesla, išejo – iščejo, perpelje –
pripelje, svetje – svet'je j j m r ni zapisan: serditi –
srditi; Čertomir – Črtomir. Namesto une je kazalni zaimek zapisan z o (one). Besedili se
j b h j jh h j j
j j j e pridevnik v besedni zvezi varnejše zavetje ujema s samostalnikom.
• Vjetimi (ujetimi), rabi (ravna).
• Rabiti - zastar., m m delati, ravnati: slabo rabiti z ujetniki / grdo rabijo z
jezikom (gl. fran.si, glagol rabiti, 5. pomen).
3. • žlahtno b j b j m –
plemenito, slovenje b j ž m j ;
slovensko, marnvati b b m j j ž b marnovati; v

7
 m m f m prazne marnje) – govoriti;
slovenjih starešov m j – slovenskih staršev
slovenjem jeziki -i namesto - m m m –
slovenskem jeziku;
kruheja nica -eja) – kruha;
ino (starinski veznik) – in.
•J j j b h ž T j
j jb b b jh m j
• Po smislu.
4. a) slovanjenje
b) levstikovanje
c) purizem
j j
d) koseskovanje
5. • Po smislu.
• m Z m m m m bj
j j j hf h h h
• Po smislu, npr. selfi – sebek, kompetenca – zmožnost, problem – težava
j ž m j m j jhj b j
j j h h j j ju oblik, ki se zdijo tuje
(npr. trpnik).
6. • V Kmetijskih in rokodelskih novicah leta 1858.
• b m ž ž stavka.
• b jh b K j b ž h j j b
j m
• … kakor ti angeljski mladenič, ki je vedno ohranil …
• Po smislu, npr. zamenjan besedni red (stavkov tacih), kmalo namesto kmalu, pomoznik
namesto pomožni glagol /pomožnik.
• Samostojno delo.
7. • M J K m 9 j j j j 9 j
ž j m m j J j j
jezikoslovja.
• j j j no je aktualna
njegova primerjalna slovnica slovanskih jezikov, ki je v drugi polovici 19. stoletja izhajala v
h h j j j j m mb j
j j E m j h j m mb j h g je, da z uvedbo novih oblik v
ž m jž j

8
• m j j m m m j mj
m m j kom v evropskem prostoru.
je j m j j j
besedilo za peticijo Zedinjena Slovenija; kot pravnik je lahko izposloval, da se je v avstrijsko
ž m j h K j j bj
» h« j j b j m j Z m j
jž j j j ž b h b m m
je Stanko Vraz zavzemal za panslavizem in ilirske ideje.
• mj m j j m j b
j ž b h » j
stoletne sanje o jezikovni, naciona ž «
•Z b j m h j m j
m K j b j m j j j
Povezovalo ju je zagovarjanje panonske teorije o
• b M m jh m b j
j Z b j j m mb
dejstvo, da je bila skupni jezik Slovanov, ki j C M
m j j K j ž j
b j j m j j ž
• Po smislu.
8. • S j b mb h j 7 m j 869 b
3. Z m ! žm !Ž j !Ž h
h m j obrti ter
slovensko zavarovalnico.
•D b mb h j ž m žj j bj
bm b j 7 m j 869 b 5 b b žm j h
Ljubljani. Govorili in sklepali bomo (1.) o nujno potrebnih sredstvih za ohranitev in okrepitev
slovenskega naroda in (2.) o ustanavljanju bank v podporo kmetijstva in obrti ter o
b ! žm ! m
!Ž venija!
9. • m j jj jh hb h jh j b
nevednosti bodisi zaradi spakovanja.
• m m j j b j mj
j L j j j j m
vedno uporablja stare oblike (kmalo, serce, druzih). Razlika je v rabi vejice, ki pri Levstiku ni
m j j in v zadnji povedi).
10. • m O m b j U jj m j
j j b j
• Samostojno delo.

9
11. • V prvem odlomku je pripovedovalka vzgojiteljica, v drugem pisatelj. Prva govori o sebi,
drugi o razredniku Kersniku.
•D b j b j m j m jj h b h m
mb h ž -č (molčeč), svojilni zaimek (nje hčerki), oblike
izprehod, prijaznivo, dolzega, se podomačim). V dr mb h b
starešina (razrednik), glasoviti (sloviti, znani), veznik ali ž j j prevažni
m mb …
• Samostojno delo. (Pomagajte si s SSKJ2.)

Slovenščina v začetku 20. stoletja

1. • Samostojno delo.
•O Ž
2. • j j
• Po Nemcih, Francozih, Rusih.
•D jm m j b m m j h
slovenskem jeziku.
• m j m j m j m
3. • Z b -slovenski koncept, po katerem naj bi bila slovenska univerza v Zagrebu, in
ljubljansko-slovenski. Prevladal je slovensko- m j m jh
letnikih, zato so nekatere fakultete ostale samo z dvema letnikoma.
•K m j m b j j j h j
znanja.
• m b j j j M j
j jh h h
• Po smislu R m j j m m j
• m j m j m bj j m

10
SPORAZUMEVANJE
• Po smislu.

BESEDILO
• Po smislu.

Funkcijske zvrsti v besedilih

1. Po smislu.

2. Po smislu.

3. Kultur j
h j ž b
skupine, kat b m h …
Z ž j j j delovno mesto, motivacijsko pismo, oglas za
delovno mesto, odpoved delovnega razmerja, op m …
4. • Z jž b j
Utemeljitev: raba besed in b h jž j j raba
ustreznih strokovnih besed, j h zgradbe besedilne vrste
predstavljanja postavitve predstave Grmače ob 100. obletnici Drame SNG Maribor.
•R b m h strani z
m j m
slabovidne, rubrike novice, blagajna, kontakti, izbiri aplikacij SNG Maribor v trgovini Apple in
Google Play, izbira tujega jezika – m m ž j
m D m b m f j
m jh j m ž j
m j j m je obiskovalcev spletne strani prek e-medijev in
žb h m ž j m j m b j
j b j m
aktualno ponudbo predstav, podjetje, ki je izdelalo spletno stran itn.
f m j m b j j
f Grmače.
• m b m m j
Glavn m mb b m
F j j j h m

11
Zgradba besedil

1. Prvi naslov: v b mb
poljudnoz j ž b hj j h h
j m b ž T -oddaje, v blogu ipd.
Drugi naslov: k m b ž m j m j b
Tretji naslov: v m j j j
•K j b b b m ž j j
j j b j b

2. Samostojno delo. ( Npr. mb razpravljali in zakaj.)

3. m j ž j m j j

4. m j j j b j j j j b m b
(lokacija) in k b m b j j b jm j m
lokalnemu okolju.)

5. m m j jm m j j
aktivnosti.)

Slogovni postopki v besedilih

1. Ob j – obvestilo o izklopu elektrike, novica o dobitnikih oskarja.

Opisovanje – b ž j j m j
Pripovedovanje – j m ž j m j
j
Razlaganje – predavanje o razvoju pisave, intervju o novem znanstvenem odkritju, zakon,
m j j b b
Utemeljevanje – j f m j m m
rezultatov raziskave.
• Novica o dobitnikih os j j j h j j j m j j
j m ž j m j j
m j j j m b b j
nagrajenega f m j m m
razlaganje, opisovanje, pripovedovanje.
• j j Ob b b j j j h
e, pogoji ipd.
• Ob b j j j j
podatke in dejstva.

12
• V razlagalnih besedilih.
• V utemeljevalnih besedilih.
2.

Značilnost Opisovalna besedila Pripovedovalna besedila

namen besedil seznanjanje naslovnika s podatki f m j b j

in informacijami o procesih, j j m
b h hž hb jh zaporedju
predmetih, pojavih itn.

glagolski čas m j m

ubeseditveno stališče objektivno/subjektivno objektivno/subjektivno

v kateri osebi so napisana najpogosteje v 1. ali 2. osebi m 3 b

besedila m ž 2 b ednine
m ž

pogostost rabe strokovnih pogosta v strokovnih besedilih m j

izrazov in definicij b m
m j
m j

pogostost rabe ekspresivnih v strokovnih besedilih je ni, v odvisna od besedilne vrste,

izrazov in frazemov poljudnih redka, odvisno od m
besedilne vrste, namena in h j j
naslovnikov rumenem tisku, manj v
hm jh
dnevnikih Delo, Dnevnik.

Izražanje stališča avtorja j bj m j bj em

slogu slogu

3. • A 20 8 b m Dnevnik.
• Povzetek prispevka; o predstaviteljih raziskave PISA in glavni rezultati treh vrst pismenosti
A 20 8 j m j m ž m primerjava
rezultatov z rezultati raziskav PISA 2009 in 2015 in predstavitev vpliva projekta za krepitev
b m R b 20 8
predstavitev mednarodne raziskave PISA.
• m j 3 b m ž b b h h b

•U K mb Ub : m bj A j m j
hm h h Izkazalo se je, da projekt spodbujanja
bralne pismenosti /…/že nekoliko izgublja moč; Skrb zbuja predvsem podatek, da se pri
učencih (ne pa tudi pri učenkah) zmanjšuje veselje do branja.
13
•O bj ž j b
oz. j b j j m
j j b j Z ž j j h
• b j j b bj j m j h j sopisu Dnevnik, je
f m b b m j j j b ž j
• Z razlaganjem in utemeljevanjem ter navajanjem podatkov, vmes poda tudi svoje mnenje
j j Z mž b

Razlagalna in utemeljevalna besedila

1. 0 6
j 00 h h 28 b j mb m
redu.
2. • f j Besediloslovje je veda …; Knjižni jezik je jezik …;
Praktičnosporazumevalna zvrst je tik je značilna za …; Publicistično zvrst jezika uporabljajo …
• j f j žb h j m m
Funkcijske zvrsti j m b m j
m j b j
• V sedanjiku.
3. 1. tema: besediloslovje, namen: strokovna predstavitev besediloslovja;
2. tema: definicija, namen: razlaga pojma definicija;
3. tema: beseda besedilo; namen: razlaga pomenov besede besedilo v slovarskem sestavku;
4 m j j U Lj b j m j
Univerze v Ljubljani.
•
Besedilo 1 Besedilo 2 Besedilo 3 Besedilo 4

besedilna vrsta znanstveni definicija slovarski strokovna

sestavek monografija

značilnosti definicija,
besedilne vrste podatki,
razlaga, citati,
strokovni
izrazi,
objektivni slog

funkcijska zvrst strokovna strokovna strokovna strokovna

funkcijska znanstveni znanstveni jezik znanstveni jezik poljudnoznanstveni

podzvrst jezik jezik

14
• Najprej je napisano, kaj je definicija, nato kaj jo sestavlja, potem sledi primer.
• Besede, zbrane okoli osebne glagolske oblike, so/sestavljajo/tvorijo/predstavljajo glagolski
stavek.
• Po smislu. Svoje definicije preverite in primerjajte v SSKJ2.
4. Po smislu.
5. • m j j K m j f m j jž
f m m b f m j
j b žj m ž ž j j
m j jh m h m j j j

• Vsebinsko povezanost Kosovelove pesmi in filma, izpostavi, da je film spomenik, kot je

K m m j m b j m h O
žj m ž j j j f m
filmskega jezika.
• Po smislu.
• Po smislu.

6. Po smislu.

7. Po smislu
m ZA j h m j h j
m b jj j / m j j h j m
b m j j b j j m m / j j j j
b ž j f m cij./ Elektronske naprave se lahko pokvarijo ali niso dostopne, za pisanje
z roko pa potrebujemo le pisalo in papir.
m ROT j h j m j j m
ampak tipkamo./Pisanje z roko je zastarelo. Za pisanje uporabljamo tipkovnice, telefone
/ h ž j j b m b j j b

8. Po smislu.

9. Po smislu.

Ocena

10. • h .
• f m j Dogodki in Odmevi Radia Slovenija.
• Nejc Gazvoda.
• E U m j m j m j m
ocene).
• Npr. Gazvoda z njimi (s stiskami, op. avt.) ne reže do krvi, do bolečine ali vsaj do nelagodja
15
pa vseeno … D ž jh b ž j bmetavajo z besedami, ki pogosto zadenejo
ž j m h Da je avtor besedila hkrati tudi režiser predstave se je
pokazalo kot pametno in ustvarjalno smiselna odločitev; Pomanjkanje pravega dogajanja in
mestoma zastajajoče dialoge v katerih je o preskromni temi povedanih preveč besed, so zelo
uspešno uravnotežile tri izjemne igralske stvaritve.
• Po smislu.
11. • j j j j m j m m
j »besedilo žal slabo napisano, /…/ liki niso poglobljeno okarakterizirani, /…/
dialog ni najbolj tekoč« itn.
•R j jj
m 2 3 j b m b igralce) kot
jh ž j j m b j 4 j m j jj
b j b j j m j
jb m b j napisala svoje negativno mnenje.
•
pozitivno nevtralno negativno

zelo relevantna ni dovolj

dobro slabo

niso okarakterizirani

stereotipne

jb j j
nesmiselne, nejasno, ni jasno, ni jasno,
nejasna

• Da, saj je v oceni u b j j j j

• Po smislu.
•R j j j m j bj h b j j j
v Delu. Ta je bo j j j negativne plati dela (like, dialoge, nejasnosti),
b m j b b R
b b m h j Ob h

Komentar

13. • U: prvi trije odstavki, J: 4. do 7. odstavek, Z: zadnji odstavek.

• j m b h
• Dogajanje v Kobilarni Lipica.
•R j m j j m ž j
• Po smislu.
16
•T m m j b j
primerja ga z novico ob prvem aprilu. Uporabi besede in besedne zveze: prvoaprilska
m j m m ,
j m j b j j f j b
b Am j j
j h
• Najprej s pisanjem o medijskih vsebinah in prvem aprilu, nato z navedbo povzetka
mm m m m f m j
b j
• b
• j m j j m m tu, z navedbo filmskega prizora.
•R h b j j j m j m j
m
• Po smislu.

14. • Po smislu.
•D m jh ž h RT venija,
da so komentarji osebna mnenja samo tistih, ki so jih napisali.
• Po smislu.
• Po smislu.

Esej
15. • Primer: Avtor v eseju predstavi vzroke, zaradi katerih je napisal dramsko besedilo Jaz,
Batman o nasilju med najstniki. Pove, da je nasilja veliko j j m f
m b j m h m b m žb j
j m j b žb m b j
zavejo in kaj naredijo, saj tega probl m m j j b
j b m j jj j j
j D j j b j jj
slogane kot samo močni preživijo, bodi agresiven, bodi egoist, in nasilja tako ne bomo
b m j m j j m m
m b m j j
• j m j amsko besedilo, svet.
• Tema: nasilje med najstniki; podteme (po odstavkih): problematika nasilja na
m m b j m j h
ž h j žh j j m žb j
m
Uvod: 1. odstavek, jedro: 2. do 6. odstavek, j : zadnji odstavek.
• Po smislu.
•D b b m b b j m
napeta.
• V 1. osebi ednine.
• Po smislu.
17
• Po smislu.
• j h m h ž m b j f j
m j m ž ž m j j j m j
potrebe, d b b m j j ž j m

• Grdi vzdevki, naloga, kriki na pomoč, ne slišimo, ne znamo (slišati), ne znamo (videti),
nočemo (slišati), nočemo (videti) Z m m m jih izpostavi, poudari
jh m ž j b
• Po smislu.
•
Trditev Primer Razlaga oz. utemeljitev

Nasilje med najstniki je zelo Preden sem se lotil pisanja … … koliko mojih prijateljev in
aktualna in boleča tema. sem se pregrizel skozi veliko znancev se je srečalo …
literature

Nasilje ima več oblik. Nasilje ni samo klofuta … Začne se že veliko prej. Z
besedami …

Nasilje je domovalo tudi v Spominjam se … Zakaj sem tudi jaz sodeloval

moji mladosti … pri tem?

• Da premalo n m b j
• Po smislu.
• Igra prikazuje mehanizme in vzroke nasilja ter njegove spremljevalne pojave, ne more dati
h j m ž
• Po smislu.

Razlaganje in utemeljevanje v literarnih besedilih

1. • Zelo dobro pozna j j j h h j j
• Za ustvarjanje jedrnatega in napetega sloga.
• Se ne vrtijo vsa kolesca v pravo smer; parafraza rekla manjka mu eno kolesce v glavi: je
nekoliko . (SSKJ2)
• m j j j b j h
pozornost, po drugi strani pa meni, da je z njo vse v redu; od vseh takih oseb ravno njo
j ž
• j i: Morda zato, ker si ji sicer po tihem smili, vendar po drugi
m m j j m j b m
• j j b j b J

2. • Prvoosebni pripovedovalec v imenu zavoda govori ura Tj ž m vloga

ž m j na objektivizacijo oz. distanco do snovi.
18
• Tj ž j j bh j jh h m j m
ž j j bi ga popeljali na pravo pot, hkrati pa ni bil
zadovoljen z odmerjenim delom svobode, ki mu jo je nudil zavod.
• b b j m b j j m m j j m jb
j mm j m j
• Zn jo, izbor m b b f m j j m…
• Vplivanjsko.
• Z m j j j Tj ž j
neprilagojenost.
•
• Dolge in zapl m
• Iti rakom žvižgat: umreti; ravnati kot svinja z mehom: ravnati grdo, malomarno.

3.
A.
• j j j Dh j h m m
zakoncema. Vsebuje pa tudi lirs m L ž
ž j b b ž j m D m
ž j m Dh j b j j ž
• Odlomek pripoveduj D h j Dh m b j h m h
ž ž D m b j b
j mj j m j
ž j j j b j ž b
•G b Dh Dh m ž
bj ž j j j bj ž j ž h j j j
morala z dnino opravlja j b b j b b m mj
Dh j b m m delu in pred odhodom na dnino je skuhala ovsen m
za otroke, jih zbudila b M j jm j
otroka, ki j b b j m j j j j
j j J m h j j
m h b T Dh j j j
m m travniku celo prevzetno zavriska, ko pride prvi na sosedov travnik, kje bodo kosili.
•M b j j b j m ž j
jž m m h ž »Skrb za vsakdanji kruh ju
je začela podžigati in vse naslednje noči so bile za oba po večini svetle: podnevi sta garala po
dninah, ponoči pa doma.«
•Ž j j Dh j Dh j b j b j ž j j m b j
j j b m m b j j
Z j ž j j b žj j b j jm
b h j j b m j j ž j ž j b
vsakdanji kruh.
19
• m j m b m j
ž j j
• Samostojno delo.
B.
Samostojno delo.

20
JEZIK
Po smislu.

SKLADNJA

Beseda Besedna vrsta Stavčni člen Vrsta podatka

Maja samostalnik osebek vršilec dejanja

dve števnik levi prilastek

dan samostalnik prislovno določilo okoliščina

pripovedovati glagol povedek dejanje

mi zaimek predmet naslovnik dejanja

navdušeno prislov prislovno določilo

zanimiv pridevnik levi prilastek lastnost

potovanje samostalnik predmet predmet dejanja

Kitajska samostalnik desni prilastek dodatno pojasnilo

• Po smislu. Predlog. Da smo tv

• Ne.

1. m ali ravnamo prav. Podredno razmerje med stavkoma.

h in b j j m j Priredno razmerje med besedama.
Do izvira reke je le pet minut hoje. Podredno razmerje med besedami.
bi hotel, bi zlahka opravil nalogo. Podredno razmerje med stavkoma.
Bil je dobro pripravljen, zato mu je uspelo premagati tekmece. Priredno razmerje med
stavkoma.

21
BESEDNE ZVEZE

• ž j j j f m j j
b
• j b odpreti b
1. V besedilu podčrtajte predložne zveze.

Bi se za dan, dva podali v preteklost b h j h j j j

za drugega? Ž hj h v katerih j
ž j j V vasi m ž j ž j
h j j b m j j ž
let pripravljajo zadnji konec tedna v juliju, je Prazni ž j ž ,m ,
j ž in hž h h. Vabljeni torej v Poljansko dolino, kjer se lahko
podate tudi po tematski poti Cvetje v jeseni, ki vodi iz Poljan .

2. V prvi povedi iz dvojice so priredne besedne zveze, v drugi podredne. V priredni zvezi gre
za dve enakovredni stvari, v podredni gre za eno stvar, ki vsebuje sestavine druge.

N m in sladoled. – m torto s sladoledom.

m m ž vazo in vrtnice. – m m ž vazo z vrtnicami.
Ali imate ? – Ali imate .
Zmanjkalo nam je soka in smetane. – Zmanjkalo nam je soka s smetano.
m m .– m m m.

3.
Manca podredna strog, a prijazen priredna
Peter Klepec podredna zvezek in radirka priredna
lepo in prav priredna hoja podredna

4.
ž h j j samostalnik pisanje pisma samostalnik
precej skrivnosten pridevnik pogled naprej samostalnik
zaskrbljen pogled samostalnik pripravljen pomagati glagol
zaskrbljena gleda glagol me tri zaimek

22
5.
visoka stavba samostalniška h m j samostalniška
pripravljen na delo pridevniška glagolska
j prislovna m prislovna
zaverovan vase pridevniška vodja skupine samostalniška
• m h
• pisati pismo
• V prislovnih.
6.
Letos spomladi m ž j . prislovna, samostalniška
Vsi so odgovarjali presenetljivo podobno. prislovna
Knjiga je na polici j. prislovna
j v igri vlog. samostalniška
Prijateljsko ga je potrepljal po levi rami. samostalniška
U ž v hotelu Center. samostalniška, samostalniška

7. Po smislu.

8. • Samostalnik v jedru: Pianistov dotik, Smrt v Benetkah, Z in kazen, Poslednja legija,

Zima j miti in legende, Slovenska slovnica, Vrata nepovrata
Glagol v jedru: Komu zvoni Ž h m
Prislov v jedru: j, danes, jutri
• Z j m j j
• Samostojno delo (glej splet).

9. b ž b f b m m m
Proste in stalne besedne zveze
1. Proste besedne zveze: h j j b m
Stalne besedne zveze: h j m
2. Po smislu. Pomagajte si s Kolokacijskim slovarjem sodobne slovenščine.

Frazemi
3. • Po smislu.
• Po smislu.
• D m b /ž
4. Glej Slovar slovenskih frazemov.
5. • Po smislu/podatek je v slovarskem sestavku.
• m j ž b
23
6. m h b b h
j m ž ž
Ne, pomena ne moremo razbrati.

7. kot listja in trave, jhm b ž h m ž j

pije vode, postaviti nekoga na trda tla
• Po smislu.
8. b j – 8, na jeziku med, v srcu led – m m – 6,
vzeti komu besedo – 2, vzeti komu besedo z jezika – 7, b b b b – 4, imeti polna usta
besed – 5, vedeti, kam veter piha – 3
• Samostojno delo.
9. Glej Slovar slovenskih frazemov.
j j m mb m j ; kar je namenjeno za uporabo v izrednih
h; oprav j ; b m
10. Glej Slovar slovenskih frazemov (fran.si).
11. K takšna žetev. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Bolje vrabec v roki
kakor golob na strehi. Kakor ti meni, tako jaz tebi. Mladost je norost; čez jarek skače, kjer je
most.
12. Razlaga po smislu in glej Slovar slovenskih frazemov.
j j j m j b j
frazema); posloviti se v velikem slogu

13. Po smislu.

Besedne zveze v literarnih besedilih

• Izvirajo iz literarnih besedil.

• Pomen preverite v Slovarju slovenskih frazemov.
• Biblijski vir: izgubljeni sin, biti trn v peti, metati bisere svinjam.
Pravljični vir: princ na belem konju
Basen: pravdati se za oslovo senco

1. Odisej: božanski; Navzikaa: beloroka, cvetoče; služabnice: lepolasim, beloroka

2. • Ker se mu je zdel neprimer f m m
• cvekar b

24
• terra incognita – ž monstrouzno obscen – b morbidna
obscenost – grozljiva nespodobnost; ikonoklastičen glagol (ikonoklazem – gibanje, ki
j j b ž h b
• terra incognita = ž
•D jh b b b b b ž j »f «
• Besedne zveze:
v sibirskem – samostalniška popolna odsotnost hinavstva - sam.
nekaj – sam. v Charlottini pripovedi – sam.
j – prislovna žj m žj besed – sam.
ves osupel – pridevniška ta par ljubimcev – sam.
v objemu svoje ljubice – sam. med morbidno obscenostjo in evfemizmi –
sam.
pojmovanje stvari – sam.
ž b zelo j in , med morbidno obscenostjo in
evfemizmi

3. • dobro se mu je zdelo – m j b
biti za malo južino – zlahka premaga
ne boste vodili za nos – ne boste prevarali
Ljudska primera: to je meni toliko, kolikor vam kamen poriniti čez lužo, ki jo preskoči dete,
sedem let staro.
• Reklo: sem vam katero grenko povedal
Pregovora: Ali ga bom s pogačo pital, kadar se s kom kregam! Kar ga bolj ujezi, to mu
zabelim.
• Po smislu.
4. • D j bil zelo dobrega srca T nikomur skrivil lasu, so se ga vsi bali,
ker j b b h zelo ostrega jezika ž j m kakor cvet na polju in ptica pod
nebom, zato je lahko vsakemu povedal svoje. Govoril je, b ž j j
rimah, ki jih je kar stresal iz rokava.
Dobrota, bistrost, oster jezik b m ž
govornik.
• Razlaga frazemov f m b b b j b b
svoboden, lepo govoriti, govoriti lahkotno in hitro.
• Po smislu.

25
POVED IN STAVEK
• Pet povedi.
• Osem stavkov.
• m m j
kot je povedkov: bodo odprli, bo ponudil, bo odprt, bo (mogoče kupiti), je povedala, ima, sta
vodili, so želeli.

Poved

V okvirju ob strani: Da. m m

A m m
1. m j m j
m j m, m
polstavkom.
2. e m ;
v
3. Z h h j m
M j m m j ž
h h

4. M A j m j j 40 j 20 4
m j j j žj
j m A m j j 40 j 20 4
m j j j žj
b j M b Lj b j f m ž
slovesnosti za izumrlimi vrstami in s m ž etek velikega izumrtja, saj je
m / b j M b Lj b j
f m ž m m m m ž
m j j m
• Ni pomenskih razlik.
5. bm j j j j j b b 8 j j m
j j j h jh b m j m j j j b
h h j j b ž m j D h m b
Savi, Krki, Dravi, Sotli, Kolpi in tudi ob Muri.
6. j j j hb h j
j j j žb h bj j j f fj j m j h
m m j m j j m m m j j
• Po smislu.

26
7. Po smislu.

8. • Sporočevalka A K K naslovniki: bralci MMC-ja; čas in kraj objave: 15. 10. 2019;
spletna stran MMC.
• Predsodki.
•Ž m b h …
• Po smislu.
•R j m
• j m m j j b
odgovorili z da ali ne, na druga pa dopolnili z odgovorom.

Tvorjenje povedi

• Po smislu, npr.: Zapri okno. Lahko zapreš okno? Bi zaprl okno. Ali ti nič ne piha?
• Zm m / m m ž …
• Po smislu. Lahko so pozdravljali tekmovalci nas ali pa smo mi pozdravljali njih.

9. Po smislu. j m A j b m m ž
m ž? K j m ?A j m j M j j
je z daljnogledom opazovala igralca?)

10. Po smislu, npr.:

ž J em na morje.
J b m m j
ž j j j m j m j
zanikanje: Jutri ne gremo na morje.
K b j m j
• …
11.
! ( ž , , gotovost)
Gost naj bi se pripeljal z vlakom. (domneva
m b h (zanikanje,
Peter in njegova sestra sta obiskala dedka. ( ž ,
Pri pouku se bomo pogovorili o predstavi. (gotovost, , zanikanje)

27
12. Dejstvo, pripovedna poved;
j j ;
dejstvo, pripovedna;
dejstvo, pripovedna;
j j ;
nasvet/poziv, velelna;
ž j ž
.
13. A R j f ?K j R j ?
A ?K ?
A f ž j j m j j m z tujine? Kdo se
ž j f ?
14. m
prepoved/nasvet/opozorilo;
dovoljenje, poziv;
opozorilo;
j ;
poziv/nasvet.
15. Tega ne zna / h
j mb
Nisem ti prinesel knjige.
Jutri popoldne mi ni treba trenirati.
ž j ?
16. Ne odpiraj vrat.
Ne prihajaj/hodi domov.
jm j
Ne nosi obvestila domov.
m m
17. Vsakega se je bal. Povsod sem bil. Vse to je m b e.

18. Utemeljitev: Dvojice povedi imajo podoben, ne pa enak pomen: npr. sem kar srečen
m j
19. m
j j m b
j m m j j
Ne vem, zakaj ne morem dobiti zveze.

28
Ločila

Končna ločila

20. Si bil na zabavi, a?

Glej drugi odstavek na str. 15. (navodilo)
L h m … m
Prijatelji, kam jo mahnemo jutri?
U j ./! (navodilo oz. ukaz)
Vedela sem, vendar … m
O tem se bomo pogovorili jutri. (pripovedna poved)
O j m. j
m m j . (pripovedna poved)
Ali ste se pomislili, da bi pisali spletni dnevnik?
Z j jm m ž m . (pripovedna poved)
Ko bi le mogel odpotovati na Bali! m
21. m j j m f f j.
j j m j b ž .
A ž m b m mb j j ?
Pozanimal sem se, kdaj pelje vlak.

Nekončna ločila
22. a) vrinjen stavek,
glavni stavek + odvisnik,
protivnost,
sklep,
pojasnilo,
pojasnilo.
b) stopnjevanje s ponavljanjem;
2., 3. in 4. primer dvodelni vezniki;
5 m nim veznikom oziroma ni vejice.

23. a) E b b ;
e sledi neosebna glagolska oblika;
za vejico je dodatno pojasnilo;
e ku kot lahko zamenjamo z veznikom in;
v kot sledi osebna glagolska oblika;
vrinjeno pojasnilo.

b) V prvi povedi imamo dve osebni glagolski obliki; v dobesednih navedkih sta od ostalega
dela j in odvisni stavek.

29
24.
a) Ali b j ali b m ?
b) b j h h j h ali pa vam ga dostavim osebno.
c) m ali m h
h b oziroma na posamezne knjige.
j j m ne ust, ne ne nosu, ne las.
e) j j m ali naj se smeje ali naj ostane resen.
m m j ž b ali-ali), v primeru b) je vrinjeno dopolnilo
vejicami, v c in e veznik ali uvaja odvisni stavek, pred oziroma ne
m j m d) j m j m
• V primerih c in e veznik uvaja podredno razmerje.

25. Medtem ko ste spali, sem vas iskal.

Kljub temu da ga niso povabili, j l.
Namesto da bi priznal, ž
Rekla je, m j , naj kar grem.
Dela se, kakor da me ne pozna.
O j m , j
26. Votlina je suha in, j ž b , tudi topla.
Gledal je film, in ko je bilo dogajanje najbolj napeto, je pozvonilo.
Brez barona Ž Z , znamenitega razsvetljenca in mecena, si skoraj ne moremo
predstavljati slovenske zgodovine.
Nekatere ptice, na primer lastovke, m j j j
O j nanosti bo v soboto, 20. decembra.
Ljudje so odhajali iz dvorane, j j f m
• j j
27. m j j : vranca, j
Poznamo dve vrsti nasilja: f h L h m j j
Opomba: A4-format.
»Vseh obrazcev ne znam na pamet,« je povedala Breda.
» j,« j , »smo bili na izletu.«
»Kaj ti je, Janez?« j j m

30
28. Zaradi oddaljenosti pa , , njiv, kamnolomov in vinogradov od vasi so
K j
Z m h ,h , , , ć j j
m j h h , ki so jih pastirji pogosto zgradili tako, da je bila streha naslonjena na
skalo, m h , zgrajene v zidu grublji ali terasi. (Odvisniki, polstavek.)
»Gradili so jih predvsem tam, kjer je bilo dovolj ustreznega kamenja,« j
m or.)
29.

9 j j h b j j
j j b j j j h h žb
j m
M , ki so sodelovala v tem boju, j m
ž b mb , kot se jim je tedaj reklo. Prvo ime med njimi pripada Ignaciju Merharju
(1856–1944) m D j R b ici, ki velja
j j slovenščini; » m « j j
»Na pomoč!« Ž j 879 j j m
jeziku, b j j j m m

L 886 j » «, v katerem je pojasnil slovenska povelja,

žb m j m j m, ž
s tem postavil temelj jezikovne osamosvojitve slovenskih gasilcev. Posebej drzen je bil
njegov nastop na veliki gasilski paradi leta 1880 v Ljubljani, ko je svoji enoti poveljeval v
slovenskem jeziku, j b ž j O jj , poleg
pripravljenosti na boj z ognjem predstavljalo m mb , v boju za uveljavitev
-ogrsko zastavo.

• Po smislu.

Stavek
1. 2 (stavek, odvisni stavek),
1 (stavek),
2 (polstavek, stavek),
2 (neglagolska stavka),
2 (stavek, vrinjeni stavek),
2 (stavek, neodvisni stavek).

31
2.
Skratka hj j členkovni
m ž j členkovni
Ne, tega vam ne smem dovoliti. členkovni
O m ! medmetni
Stopite naprej, prosim! členkovni (https://svetovalnica.zrc-
sazu.si/topic/1317/skladenjska-raba- -oz-glagola-prosim)
3.
… j j
… j j bj m A b
K j C j m …
M m j …
… j bal pikrih opazk.