Professional Documents
Culture Documents
Conditionals
Conditionals
Kadar govorimo o namišljenih ali možnih situacijah, uporabljamo stavčne strukture, ki jim rečemo
pogojniki. V pogojnikih govorimo o določenih pogojih (situacijah ali okoliščinah), ki se morajo
zgoditi, da se uresniči nek rezultat. Odvisni stavek (stavek v katerem je veznik “if”) izraža pogoj,
glavni stavek (drugi del povedi) pa rezultat.
• I will be very happy if he comes. = Zelo bom vesela, če bo prišel.
Ni važno, s katerim delom povedi začnemo:
• If he comes, I will be very happy. = Če bo prišel, bom zelo vesela.
Če začnemo z odvisnim stavkom (tistim, v katerem je “if”), potem ostali del povedi ločimo z vejico.
Veznika, ki ju uporabljamo v pogojnikih sta “if” (če) in “unless” (če ne). Dela povedi, v katerem je
veznik “unless”, ne smemo nikoli zanikati:
• Unless he does not come, I will be in a bad mood.
• Unless he comes, I will be in a bad mood. = Če ne bo prišel, bom slabe volje.
Vrste pogojnih odvisnikov
pojdi na sprehod.
Čas v odvisnem stavku (stavku, v katerem je veznik “if”) gre v vseh zgornjih primerih razen v
ničtem pogojniku za enega nazaj od časa v glavnem stavku.
Obstajajo tudi mešani pogojniki (taki, ki so mešanice različnih časov):
• If he had studied Italian in the secondary school, he would have more job opportunities
now.= Če bi se v srednji šoli učil italijanščino, bi imel sedaj več priložnosti za delo. –
mešanica preteklika in sedanjika
V drugem pogojniku imamo pri glagolu “to be” možnost izbiranja med dvema oblikama za osebe
“I/he/she/it”:
• If I were/was you, I would come. = Če bi bil na tvojem mestu, bi prišel.
• If he/she/it was/were smarter, he/she/it would not do this.=Če bi bil pametnejši/-a, tega ne bi
stori/-a.