Vegetativen Nerven Sistem

Vegetativen Nerven Sistem
Vegetativen (Avtonomen) nerven sistem e del od nervniot sistem koj upravuva so mehanizmite koj gi odrùvaat najva`nite organi i sistemi (srce, mazni muskuli i `lezdi). Regulacijata se odviva bez u~estvo na svesta.

Anatomski, vegetativniot sistem se deli na dva dela: Parasimpatikus (mezencefalon,medula oblongata i
sakralen del na medula spinalis);
Simpatikus
C-8 do L-III segment ).
(lateralni rogovi na medula spinalis od
Vo dvata dela ima aferentni ( od periferijata sprema CNS) i eferentni vlakna ( od CNS kon periferijata). Avtonomno inerviranite organi dobivaat inervacija i od simpatikus i od parasimpatikus. Dvata dela imaat antagonisti~ko dejstvo na nivoto na eden ist organ. 2
Parasimpatikus
( go pomaga vareweto na hranata, resorpcijata na hranlivi materii i konzervacija na energija) -TROFOTROPEN
SISTEM;
Simpatikus
(go podgotvuva organizmot za borba ili begstvo, posebno e aktiven koga organizmot e izloèn na napori-stres i doveduva do potro{uva~ka na energija)-
ERGOTROPEN SISTEM.
VNS
ENTERALEN NERVEN SISTEM ( III del na avtonomen nerven sistem ) : Plexus mientericus Aerbachi; Plexus submucosus Majsneri.
Sodrì pregangliski vlakna na parasimpatikus, postgangliski vlakna na simaptikus i senzorni vlakna od zidot na crevoto. Go kontrolira motilitetot na maznite muskuli na crevata i delumna sekrecijata vo crevata.
10
11
Vegetativen Nerven Sistem-Transmisija

Predgangliski holinergi~ki vlakna ;
Postgangliski holinergi~ki vlakna (PARASIMPATKUS);
Postgangliski noradrenergi~ki vlakna (SIMPATIKUS); Vlaknata za sr`ta na nadbubre`na `lezda se pregangliski-holinergi~ki. Postgangliskite vlakna na simpatikus za potnite `lezdi se od holinergi~ki tip.
12
Vegetativen Nerven Sistem-Holinergi~ka transmisija
13
14
15
Vegetativen Nerven Sistem-Holinergi~ka Transmisija
Blokada na transport HEMIHOLINIJUM.
na
holin
vo
nevronot-
Blokada na transport na acetilholin od citoplazmata vo vezikulite - VEZAMIKOL.

Za osloboduvawe na acetilholin od zavr{etocite na holinergi~kite nervi e neophoden KALCIUM. Zgolemeno osloboduvawe pri > koncentracija na Ca++ i obratno. Acetilholinesteraza brzo go razgraduva oslobodeniot acetilholin. Lokalizirana e najmnogu vo nervnite strukturi i mal del vo eritrociti za razlika od pseudoholinesteraza koja se nao|a vo nervnite strukturi, no i vo plazma, hepatociti i glija kletki.
16
VNS
17
VNS
18
19
Vegetativen Nerven Sistem-Noradrenergi~ka Transmisija
Koi biogeni amini se opfateni so terminot kateholamini ? Noradrenalin vo granuliranite vezikuli e zaedno so ATP vo soodnos 1:4. Za osloboduvawe na noradrenalin od zavr{etocite na noradrenergi~kite nervni vlakna e neophoden KALCIUM. Zgolemeno osloboduvawe pri > koncentracija na Ca++ i obratno. Intraneuoranalnite kateholamini se razgraduvaat pod dejstvo na MAO. Metabolni produkti se: vanil-mandeli~na kiselina, metadrenalin i normetadrenalin. Slobodnite kateholamini od cirkulacija se razgraduvaat pod dejstvo na COMT. Metabolni produkti se metadrenalin i normetadrenalin. Golem del od cirkulacija se odstranuva so povtorno prevzemawe od strana na nervnite zavr{etoci (najvaèn na~in na inaktivacija na kateholaminite).
20
Vegetativen Nerven Sistem-Dejstvo na lekovite
Vrz propagacija na akcioniot presinapti~kite nervni vlakna;

Vrz sintezata na nevrotransmiterot;
potencijal
vo
Vrz osloboduvaweto na nevrotransmiterot; Vrz povtornoto prevzemawe na nevrotransmiterot; Vrz aktivacija ili blokada na receptorite pod dejstvo na nevrotransmiterot; Vrz enzimska inaktivacija na nevrotransmiterot.
21
Vegetativen Nerven Sistem-PRESINAPTI^KA REGULACIJA
PRESINAPTI^KA REGULACIJA
Negativna povratna sprega ( posebno va`na za noradrenergi~kite nervni vlakna preku alfa-2 adrenergi~ki receptori ~ija aktivacija go inhibira natamo{noto osloboduvawe na noradrenalin ); Aktivacija na presinapti~kite beta-receptori go olesnuva osloboduvaweto na noradrenalin;
Presinapti~kite receptori koi go inhibiraat osloboduvaweto na sopstveniot nevrotransmiter se vikaat AVTORECEPTORI.
22
Vegetativen Nerven Sistem-POSTSINAPTI^KA REGULACIJA
POSTSINAPTI^KA REGULACIJA
Nadolna regulacija na brojot na receptorite;
Nagorna regulacija na brojot na receptorite.
23
24
NEADRENERGI^KI-NEHOLINERGI^KI SISTEMI
Avtomnomni eferentni nervni vlakna koi ne se ni adrenergi~ki ni holinergi~ki i se nare~eni purinergi~ki; Efekti se registrirani urinarniot trakt; vo gastrointestinalniot i
Transmiteri vo ovoj sistem se: ATP, vazoaktiven intestinalen peptid (VIP), GABA, holecistokinon, supstancija P, peptid sli~en so kalcitoninskiot gen, neuropeptid Y, enkefalini i somatostatin.
25
HOLINERGI^KI LEKOVI
26
Vegetativen Nerven Sistem-Holinergi~ki lekovi
HOLINERGI^KI LEKOVI
Se lekovi koi predizvikuvaat efekti koi se identi~ni ili mnogu sli~ni so acetilholin.
Spored mehanizmot na dejstvo se delat na: holinergi~ki lekovi so direktno dejstvo i holinergi~ki lekovi so indirektno dejstvo.
27
28
29
30
HOLINERGI^KI LEKOVI SO DIREKTNO DEJSTVO

Acetilholin i metaholin stimuliraat voglavno muskarinski receptori, a karbahol ednakvo deluva i na muskarinski i na nikotinski receptori; Kardiovaskularen sistem: namaluvawe na periferen otpor i bradikardija ( stimuliraat produkcija na EDRF);
Oko: mioza, gr~ na akomodacija intraokularen pritisok;
namaluvawe
na
Respiratoren sistem: kontrakcija na bronhi i zgolemena sekrecija na sluz od bronhijalnite `lezdi; Gastrointestinalen sistem: zgolemena motorna aktivnost na crevata i sekrecija na site holinergi~ki inervirani `lezdi;
Genitourinaren trakt: kontrakcija na m.Detrusor vesicae urinariae i olabavuvawe na svinkter na be{ika i olesnuvawe na mokrewe; 31
HOLINERGI^KI LEKOVI SO DIREKTNO DEJSTVO

Poradi stimulacija na nikotinskite receptori mo`na e pojava na zgolemuvawe na krvniot pritisok. INDIKACII: glaukom (naj~esto se koristi pilokarpin koj e alkaloid izoliran od Pilocarpus jaborandi) i postoperativen ileus.
32
33
34
TRUEWE SO PEÛRKI KOI GI AKTIVIRAAT MUSKARINSKITE RECEPTORI

SIMPTOMI: gadewe, povra}awe, proliv, vazodilatacija so tahikardija, potewe, salivacija i bronhokonstrikcija ve}e posle 15-30 minuti posle trueweto. TERAPIJA: Parennteralno davawe na atropin vo doza od 1-2 mg. Pri truewe so nekoi vidovi na pe~urki kako {to se Ammanita phalloides, Ammanita virosa, Galerina automnalis i Galerina marginata simptomite se javuvaat posle 6-12 ~asa od trueweto i se javuva o{tetuvawe na crniot drob i bubrezite. Atropin ne e efikasna terapija. HEMODIJALIZA E TERAPIJA OD IZBOR.
35
Vegetativen Nerven Sistem-Antiholinesterazni lekovi
HOLINERGI^KI LEKOVI SO INDIREKTNO DEJSTVO

Go inhibiraat enzimot acetilholinesteraza i doveduvaat do akumulacija na acetilholin; Se delat na : inhibitori so kratko dejstvo ( reverzibilni) i inhibitori so dolgo dejstvo (ireverzibilni)
Reverzibilni inhibitori na acetilholinesteraza: fizostigmin, neostigmin, piridostigmin i edrofonium.

Ireverzibilni inhibitori na acetilholinesteraza:
Antiholinesterazni insekticidi: paration, malation, fosfamidon, metrifonat i t.n.

Antiholinesterazni bojni otrovi: sarin soman, tabun, VX otrov.
36
37
38
HOLINERGI^KI LEKOVI SO INDIREKTNO DEJSTVO 1. VREMETRAEWE NA INHIBICIJA:

Edrofonium: 2-10 minuti; Neostigmin, Fizostigmin i Piridostigmin: 30 minuti do 6 ~asa; Organofosforni ~asovi. insekticidi: nekolku stotini
2. FARMAKOKINETIKA:
Neostigmin, Fizostigmin i Piridostigmin slabo se resorbiraat preku koà i sluznici;
Organofosforni insekticidi dobro se resorbiraat preku sluznici na GIT, respiratoren trakt, oko i koà.
39
HOLINERGI^KI LEKOVI SO INDIREKTNO DEJSTVO 3. FARMAKODINAMSKI DEJSTVA:

Muskarinski efekti na neostigmin i fizostigmin: mioza, namaluvawe na intraokularniot pritisok, gr~ na akomodacijata zgolemena sekrecija na plunka, bronhokonstrikcija, zabrzana peristaltika i zgolemen tonus na maznite muskuli na digestivniot i urinarniot trakt sledeni so defekacija i urinirawe, zgolemeno potewe i usporena srceva rabota.
Nikotinski efekti na Neostigmin: fascikulacija na skeletnite muskuli so (efektot ne e preku inhibicija na acetilholinesteraza, tuku preku direktna stimulacija na receptorite).
40
HOLINERGI^KI LEKOVI SO INDIREKTNO DEJSTVO 4. INDIKACII:

Glaukom (Fizostigmin 0.1%-0.5% rastvor); Postoperativen ileus (Neostigmin 0.5 mg parent.);
Miastenia gravis;
Truewe so Tubokurarin ( Neostigmin i Edrofonium); Alchajmerova bolest ( Takrin i Donepezil hlorid).
5. KONTRAINDIKACII:
Bronhijalna astma; Hipertireoidizam; Pepti~ki ulkus.
41
42
TERAPIJA NA TRUEWE SO ORGANOFOSFORNI ANTIHOLINESTERAZI

Ve{ta~ko di{ewe i odrùvawe na proodnost na di{ni pati{ta; Atropin 2-4 mg parenteralno kako po~etna doza. Dozite se povtoruvaat na 5-10 minuti dodeka se dobijat znaci na atropinizacija (midrijaza, tahikardija). Dnevno moè da se dadat 25-50 mg. Oksimi ( Pralidoksim i Obidoksim) koi ja regeneriraat fosforiliranata holinesteraza. Dozata e 1 g, intramuskularno i intravenski. Dnevna doza 3-4 g. Najdobro dejstvo imaat ako se dadat vo prvite 24 ~asa od trueweto. ISTA TERAPIJA SE PRIMENUVA I PRI TRUEWE SO ANTIHOLINESTERAZNI BOJNI OTROVI.
43
ANTIHOLINERGI^KI LEKOVI
Gi blokiraat holinergi~kite receptori, a so toa i site dejstva na acetilholin.
PODELBA: Antimuskarinski lekovi (atropin, skopolamin, polusintetski i sintetski zameni za atropin); Gangliski blokatori mekamilamin); Miorelaksantni lekovi.
44
heksametonium
ANTIMUSKARINSKI LEKOVI
PODELBA: Prirodni alkaloidi (atropin, skopolamin) od Atropa belladonna, Hyoscyamus niger i Datura stramonium ; Polusintetski i sintetski zameni za atropin i skopolamin ( midrijatici, antiholinergi~ki spazmolitici);
45
ATROPIN I SKOPOLAMIN
1. MEHANIZAM NA DEJSTVO: Kompetitivni antagonisti na acetilholin za muskarinskite M1, M2 i M3 receptori;
M1 receptori: vo nervni strukturi, striatum, kora, hipokampus;

M2 receptori: vo srce, mazni muskuli i nekoi nervni strukturi; M3 receptori: vo `lezdi, mazni muskuli i endotel na krvni sadovi. Vo golemi dozi gi blokiraat i nikotirnskite receptori vo ganglii i skeletni muskuli.
46
47
2. FARMAKOKINETIKA: Atropin i skopolamin dobro se resorbiraat od digestivniot trakt i preku drugi sluznici duri i preku sluznicata na nazolakrimalniot kanal pri aplikacija vo oko; Pove}e od 85% se eliminira kako nepromenet i kako metaboliti preku urina za 24 ~asa.
48
3. FARMAKODINAMSKI DEJSTVA:
Najosetlivi na dejstvoto na atropin se plun~anite, bronhijalnite i potnite `lezdi. Efekt: namaluvawe ili prestanok na sekrecija. Mazni muskuli: spazmoliti~ko dejstvo. Oko: midrijaza paraliza na akomodacija i zgolemuvawe na intraokularniot pritisok. Vremetraewe na efektite- do 7 dena. Gastrointestinalen trakt: namaluvawe na tonus i peristaltika na crevata i relaksacija na mazni muskuli na òl~ni pati{ta. Bronhi: bronhodilatatorno dejstvo.
49
3. FARMAKODINAMSKI DEJSTVA:
Kardiovaskularen sistem: tahikardija, a visoki dozi i vazodilatacija so hipotenzija. vo
CNS: sedacija so vrtoglavica i ~uvstvo na zamor, razdraznetost, delirijum, halucinacii i dlaboka depresija na CNS do koma i depresija na di{eweto.
50
51
4. INDIKACII:
Truewe so pe~urki; Kinetozi; Primena vo oftalmologija ( dijagnosti~ka terapevtska) ; Predanesteti~ka priprema; i organofosforni insekticidi i
Spazmi vo GIT;
Parkinsonov sindrom.
52
53
INDIKACII-SKOPOLAMIN
54
ATROPIN I SKOPOLAMINNESAKANI DEJSTVA
55
5. KONTRAINDIKACII:
Hipertrofija na prostata; Glaukom; Postoperativna retencija na urina;
56
SINTETSKI ZAMENI ZA ATROPIN I SKOPOLAMIN
CELI:
Da se dobijat midrijatici so pokratko dejstvo;
Da se dobijat supstancii so selektivno dejstvo vrz GIT;

Da se dobijat supstancii so specifi~no dejstvo pri Parkinsonizam.
57
MIDRIJATICI
Homatropin ( dejstvoto mu trae 1-2 dena, se koristi kako 2% rastvor); Eukatropin ( dejstvoto trae okolu 12 ~asa, 2-5% rastvor); Tropikamid ( midrijaza koja trae 15-20 minuti, 0.51% rastvor); Ciklopentolat ( pobrz, pokratok i pojak efekt vrz oko od homatropin-midrijaza i ciklopegija).
58
ANTIHOLINERGI^KI SPAZMOLITICI
Skopolamin-butilbromid;
Himekromon;
Mebeverin; Ipratropium bromid. Nemaat centralno dejstvo i se koristat za odstranuvawe na spazmi vo GIT, osven Ipratropium bromid koj se koristi vo terapija na bronhijalna astma.
59
GANGLISKI BLOKATORI
1. MEHANIZAM NA DEJSTVO
Blokada na acetilholin vo gangliite ( heksametonium, pentolinium hlorizondamin, trimetafan i mekamilamin); Prodolèna depolarizacija kletki ( nikotin). na gangliskite
60
GANGLISKI BLOKATORI
2. FARMAKODINAMSKI DEJSTVA
Blokada na acetilholinskata nevrotransmisija vo simpati~kite ganglii (hipotenzija, posebno posturalna hipotenzija); Blokada na acetilholinskata nevrotransmisija vo parasimpati~kite ganglii ( namalen tonus vo GIT, opstipacija, ote`nato mo~awe, midrijaza, paraliza na akomodacija i inhibicija na sekrecija na plunka ).
Se davaat isklu~ivo parenteralno, osven mekamilamin koj dobro se resorbira od GIT.

61
GANGLISKI BLOKATORI
3. INDIKACII
Predizvikuvawe hipotenzija; kontrolirana posturalna
Hipertenzivni krizi.
62

Vegetativen Nerven Sistem

Uploaded by

Document Information

Original Description:

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Vegetativen Nerven Sistem

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Vegetativen Nerven Sistem