Informacijske vrste

blaga
 PE analiza: struktura, sistemska a., zgodovina
 ? Moč, kontrola, interes
 Pešanje gospodarske aktivnosti v ZDA konec 6o. let, podpora gospodarstvu
skozi institute intelektualne lastnine
 Doktrina prostega pretoka informacij (in NWICO)
 80. leta: informacijska sfera postane osrednja točka gospodarstva ZDA
 Informacija postane ena osnovnih determinant sprememb v industriji (poleg
zniževanja stroškov in racionalizacije)
 Info za tiste, ki lahko plačajo + katere info bodo sploh proizvedene
Tržni kriteriji
 Informacije bodo producirane samo, če se pričakuje dobiček.
 I. Niso nevtralne
 2. Nosijo značilnosti tržne produkcije

 Ideološke trditve: tehnologija je nevtralna, več informacij je bolje kot manj

 „Nova“ IKT dopolnjuje „staro“ tehnologijo (TV)
 Za ohranjanje družbenih odnosov, ne za družbene spremembe (potrošniški kapitalizem,
proletarizacija potrošnika))

 Korporativni in vojaški dejavniki so odločujoči: določajo razvoj IT Tržne odločitve

odvračajo tehnološko in teoretsko zanje (znanost) proč od ciljev kot je javno zdravstvo,
izboljšanje delovnih pogojev, skrb za okolje, …
 Javnost in znanost (3 vrste znanja)
 Privatizacija IKT v 80. letih (začetek), ponudba IKT za industrijske trge, rast cen za končne
potrošnike
 Teorija kapljic
Informacija = javna dobrina

 Se ne uniči v potrošnji (NE-RIVALNA)

 Pogojno NE-IZKLJUČUJOČA
 Lahko se neomejeno deli, kopira, hitro distribuira
 „Moralna amortizacija“ (zastarevanje povzročeno)
 Prve kopije imajo visoke stroške, nato stroški reprodukcije naglo padajo
 Prodaja po višjih stroških od produkcijskih – dobički informacijskih industrij

 Čas generiranja družbenega in kulturnega kapitala (Bourdieu) se v procesu

prozumentskega poblagovljenja pretvarja v ekonomski kapital
 3 pristopi: matematična teorija komuniciranja, teorije info. družbe, PEK

 PEK: Informacije so kot druge vrste blaga, proizvedene z mezdnim delom,

vstopajo v menjalni proces + so uporabljene za nadzor

 Info. imajo uporabno (viri) in menjalno vrednost (blago)

 Problem redkosti javnih dobrin (reševanje):

 Avtorske pravice,

 Omejevanje potrošnje prek nadzora distribucije

 Vgradnja zastarelosti

 Proizvodnja, ustvarjanje skupin in prodaja občinstev oglaševalcem (in ne

neposredna prodaja info. potrošnikom.

 Državna podpora (ideološki nadzor).

 Neprestani problemi realizacije (zaradi specifične oblike informacije kot
blaga). 3 trgi:
 Najvišja tržna cena, ko se info čim bolj širi
 Najvišja cena, ko je info omejena
 Najvišja cena z uveljavljanjem avtorskih pravic

 Dolga informacijska revolucija: informacije so privatizirane, spremenjene v

blago (19. stol.: razvoj globalne komunikacijske infrastrukture + tržni
globalizem)

 Poblagovljenje informacij in komuniciranja (3. stopnje):

 Fizičnih predmetov
 Informacij
 Dostopa do baz podatkov
Digitalizacija in novinarstvo
 Ekonomska racionalnost
 Ideologija: industrializacija zavesti (Althuser) ali industrializacija kulture
(Frankfurtska šola, Smythe, Garnham, Schiller, …) + (primer novic iz tretjega sveta)

 3 oblike tveganja digitalizacije za proizvodnjo NOVIC:

 V strukturi trga
 Tehnologiji
 Poslovanju

 3 kompetitivne strategije: cenovna, diferenciacijska, fokusna

 Poslovni modeli: naročniški, oglaševalski, sponzorski, transakcijski

„Tvegana narava“ informacijskih dobrin
 Informacijske (javne) dobrine
 Nizki mejni stroški

 Kompromis med profili tveganja:

 Substitucijski profil ali profil komplementarnosti
 fiksni prihodek
 Iskalne/izkustvene dobrine ---- kredibilne dobrine
 ::::::: MULTIPLI POSLOVNI MODEL
 STORITVENO-DOMINANTNA LOGIKA
 :::: transakcijski poslovni model
Oglaševanje
 Novinarska objektivnost: večanje naklade zaradi oglaševalskih prihodkov
 Avtonomija novinarjev + izogibanje ideološkim temam (prednost dejstev in
dogodkov pred idejami in dogajanji)
 Ena vrsta ideologije nadomesti drugo vrsto

 Zabloda prostega trga idej: vsi gledalci niso enako pomembni za oglaševalce

 Slovenija 2020 (bruto oglaševanje):

 83 % oglaševanja TV; časopisi in revije 7,5 %
 80 – 90 % prihodkov časnikov naročnine
 3,3 % digitalnega oglaševanja (10 % vsega oglaševanja)
So novice še prioriteta?
 Digitalno oglaševanje v Sloveniji raste – 9% v letu 2019

 Pravilo treh
Tekmovanje strukturno neprimerljivih medijev
Visoka konkurenca, ni inoviranja in deferenciacije vsebin

 Komercialni portali: Generična hitrostna strategija + redundanca informacij

 Tekmovanje strukturno neprimerljivih medijev oz. medijskih podjetij

 Multipli poslovni model + diverzifikacija portfelja

 Učinek izobilja ---- učinek koncentracije

 ! VREDNOSTNI PRISTOP! – ODGOVORNOST POSAMEZNIKA

Kapitalizacija v produkciji
novic
Problemi celotnega gospodarstva …
 Presežna strukturna akumulacija (rast organske sestave kapitala)
 Padajoče profitne stopnje (TPSD)
 Racionalizacija

 KAPITALIZACIJA V MEDIJSKI INDUSTRIJI

 Investiranje v posamezne medijske sektorje
 Inovacije produktov (vsebin / prozumentov)
 Racionalizacija (delovna sila)
 Rast oglaševanja (proletarizacija potrošnika/občinstva)