Professional Documents
Culture Documents
UREDILA
ANJA ZALTA
ROK SVETLIČ
P O L I G R A F I
IDENTITETA EVROPE
Anja Zalta, Rok Svetlič: Uvodna beseda - Evropska identiteta
3
Povzetki / Abstracts
255
3
p o li g rafi
Čas je, da se teh vprašanj lotimo brez slabe vesti. Še posebej moramo
biti pogumni pri ponovni vpeljavi religije v središče teh razprav. V tej
številki Poligrafov je dvanajst prispevkov, v katerih avtorji k nakazani
problematiki pristopajo s treh različnih vidikov.
Prvi sklop prinaša refleksijo vloge religije pri opredelitvi evropske
identitete. Zastavljeno je vprašanje statusa religioznosti v dobi, ki jo za-
znamuje niz velikih premikov, vse od sekularizma do t. i. enajstega sep-
tembra in njegovih posledic. Prvi prispevek v sklopu teh razmišljanj je
napisal Igor Škamperle. V njem obravnava genezo štirih idejno-duhov-
nih sestavin: antična grško-rimska civilizacija, judovsko in krščansko
religiozno izročilo ter novoveški duhovnozgodovinski rez z vpeljavo su-
bjektivizma in romantična subjektiviteta so tisti konstitutivni elemen-
ti, ki so s svojim vplivom temeljno zaznamovali duhovni in družbeni
prostor evropskega človeka, hkrati pa privedli tudi do skrajnih oblik in
protislovja.
Igor Bahovec se v prispevku osredotoča na vprašanje evropske in/
ali sekularne krščanske identitete. Zanima ga, kako je mogoče razume-
ti spremembe globinske substance kulture in duhovne utemeljenosti
Evrope, predvsem pa želi poudariti temeljne izzive, ki se glede evrop-
skih identitet kažejo danes, in kakšni so ustvarjalni potenciali različnih
družbeno-kulturnih usmeritev.
Anton Mlinar obravnava vprašanje religioznosti prek pojava jezika.
Razpravo uvede skozi pesniško izkušnjo Edvarda Kocbeka in jo nada-
ljuje do spoznanja tistega, kar imenuje »neverjetna potreba po vero-
vanju«. Gre za nekonfesionalno držo do sveta in svoje eksistence, ki
poteka v notranji dinamiki jezika. To potrjujejo tudi izjemno obsežne
reference na številna literarna dela.
Petra Dekleva na podlagi vprašanja statusa religije in religioznosti v
sodobni Evropi navede razloge za opredeljevanje tega, kaj v resnici tvori
našo družbo kot evropsko. V želji po samoiskanju, samoopredeljevanju
in iskanju tistih distinktivnih potez, ki opredeljujejo evropsko (tudi)
religijsko identiteto, je po njenem mnenju nujno treba spregovoriti o
tem, na kakšen način je, tudi na podlagi procesov sekularizacije, religi-
ozen sodoben Evropejec.
4
U VO D N A B E S E D A - EV RO P S K A I D E N T I T E TA
5
p o li g rafi
6
U VO D N A B E S E D A - EV RO P S K A I D E N T I T E TA
pade na vprašanju, ali je Evropa zmožna iti čez svojo kolonialno in im-
perialno senco. Ne glede na odgovor avtor ugotavlja, da manifestacije
nasilja ob soočanju s to problematiko ni mogoče izključiti.
7
E vrops k a identiteta :
du h ovno z g odovins k e
k orenine in novi i z z ivi
Igor Škamperle
9
p o li g rafi
10
EV RO P S K A I D E N T I T E TA
1
P. Sloterdijk, Evrotaoizem. H kritiki politične kinetike (CZ, Ljubljana: CZ, 2000). Opi-
ram se tudi na delo istega avtorja Spremeniti moraš svoje življenje (Ljubljana: Slovenska matica,
2013). S pojmom »domovanja« mislim na osnovno danost človekovega bivanja v svetu, ki so ga
razgrinjali misleci, od vznika filozofije v stari Grčiji do Heideggerja in celostne ekološke reflek-
sije sodobnega norveškega avtorja Arneja Naessa (1912–2009) Ecology, community and lifestyle
(Cambridge: Cambridge University Press, 1989).
11
p o li g rafi
2
Glej P. Heelas, The New Age Movement. Religion, Culture and Society in the Age of Postmo-
dernity, 1996.
3
V slovenščini imamo njegov odličen esej, Charles Taylor, Nelagodna sodobnost (Ljubljana:
Claritas, 2000). V svetu je znan po svojem monumentalnem delu A Secular Age (London,
Harvard University Press, 2007), v katerem kritično pretresa razvoj sekularne dobe od njenih
vznikov ob nastopu novega veka v Evropi do sodobne družbe v »odčaranem« in znova začara-
nem svetu, dobi prevlade tehnike, konca metafizike, volje do moči in prikritega nihilizma, kjer
ravni družbene realnosti niso več neposredno doživete, ampak so posredovane, virtualni svet pa
nadomešča realnega.
12
EV RO P S K A I D E N T I T E TA
4
Marc Augé, Nekraji. Uvod v antropologijo nadmodernosti (Ljubljana: Maska, 2011).
13
p o li g rafi
5
Tehtno in danes še posebno aktualno knjigo je napisal oče Henri de Lubac, Drama ateistič-
nega humanizma (Celje: Mohorjeva družba, 2001).
6
G. Deleuze, F. Guattari, Milles plateaux, 1980; P. Virilio, Hitrost osvoboditve (Ljubljana:
Koda, 1996).
14
EV RO P S K A I D E N T I T E TA
7
Glej J. Baudrillard, Le Pacte de lucidité ou l'intelligence du Mal (Pariz: Ed. Galilée, 2004).
8
M. Epštejn, Znak_vrzeli. O prihodnosti humanističnih ved. (Ljubljana: Labirinti, LUD
Literatura, 2012).
9
M. Augé, Où est passé l'avenir? (Eleuthera 2008, 2009).
15
p o li g rafi
10
U. Beck, Kaj je globalizacija? (Ljubljana: Krt, 2003).
16
EV RO P S K A I D E N T I T E TA
11
G. Durand, L'imagination symbolique (Pariz: PUF, 1964). Za podrobnejšo razlago sim-
bolne imaginacije, kot jo je razvil Durand, glej moje delo Endimionove sanje (Ljubljana: Litera-
tura, 2013).
17
p o li g rafi
12
Lahko ugotovimo, da sta edini pripovedi, ki sta v drugi polovici 20. stol. v Sloveniji nas-
topali kot temelj legalne družbene identifikacije v vlogi instavrativne imaginacije epopeja NOB
in njena partizanska zgodba. Tako lahko sociološko razumemo veliko družbeno zadrego, ki se je
pokazala po razpadu Titove Jugoslavije in je še vedno prisotna, ter tudi svojevrstno protislovje,
da so se številne medijske hiše, politična praksa in teoretična osnova družbene refleksije, ki je
v letih jugoslovanske krize (1981–1990) nastopala kot izrazita ideološka demistifikacija (uni-
verzitetni družboslovni programi, revija Problemi, tednik Mladina, radio Študent, alternativna
popkultura idr.), nazadnje ideološko obrnile in se istovetijo z isto revolucionarno epopejo, ki je
za slovensko družbo ostala konstitutivna. Želim reči, da ima fabulativna imaginacija svojo moč,
instavrativna simbolika, npr. kočevska Baza 20, pa svoj pomen. Celo med zagovorniki kritične
demistifikacije, ki simbol razumejo kot masko.
18
EV RO P S K A I D E N T I T E TA
13
Max Horkheimer, Theodor W. Adorno, Dialektika razsvetljenstva (Ljubljana: SH, 2002).
19
p o li g rafi
14
Georges Bataille, Erotizem (Ljubljana: Cf., 2001). M. Epštejn, nav. delo, str. 292.
15
Interpretacije Sofoklejeve Antigone so tudi na Slovenskem doživele širok razmah.
20
EV RO P S K A I D E N T I T E TA
16
V nasprotju s starozaveznim, judovskim, pojmovanja Boga, ki ostaja strogo transcen-
dentno in na drugi ontološki ravni, hkrati pa se njegova dejavnost, s tem pa tudi vsa njegova
vsebina, manifestira v dejanjih zgodovine in družbenih odnosih, materialno in normativno, do
podrobnih predpisov vsakodnevnega vedenja, krščansko navodilo »ukinja« množico zunanjih
predpisov, človeka, ki ga dojema univerzalno, neodvisno od rodu in porekla, osvobaja norm in
zunanjega zgleda, hkrati pa ga mistično spaja z božanskim. O tem dobro piše Marco Vannini,
La mistica delle grandi religioni (Firence: Le Lettere, 2010).
17
To definicijo je Boetij razvil v svojih teoloških razpravah, glej Boetij, Filozofsko-teološki
traktati, »C. Eut. E Nest. III, 85 (Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 1999).
21
p o li g rafi
22
EV RO P S K A I D E N T I T E TA
23
p o li g rafi
Literatura
24
EV RO P S K A I D E N T I T E TA
25
E vrops k e identitete ,
k ultura , po g ledi na svet
in k r š č anstvo
Igor Bahovec
1
S. H. Nasr, "Religious and Civilisational Dialogue." Islam 21, 29, June 2001. http://www.
alhewar.com/seyyed_hussein_nasr.htm, 15. 8. 2016.
2
H. Küng, Global Responsibility: In Searching of a New World Ethic (New York: Con-
tinuum, 2001).
27
p o li g rafi
3
P. L. Berger (ur.) The Desecularisation of the World : Resurgent Religion and World Politics
(Washington, Grand Rapids: Eerdsman Publishing Co, 1999).
4
P. L. Berger, n. d.; G. Davie, Europe - the exceptional case: parameters of faith in the modern
world (London: Darton Longman & Todd, 2002).
5
J. Prunk, Racionalistična civilizacija 1776–2000 (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008).
28
EVROPSKE IDENTITETE, KULTURA, POGLEDI NA SVET ...
6
G. Vattimo, The Transparent society (Cambridge: Polity Press, 1992), 3.
7
S. P. Huntingtonu, The clash of civilizations and the remaking of world order (London [etc.]:
Touchstone, 1998).
8
Gre za 8. knjigo A Study of History s podnaslovom: Heroic Ages; Contacts between Civiliza-
tions in Space (Oxford University Press, 1954), str. 628, v kateri omenja stike med velikimi
religijami in govori o novi ekumenski generaciji, ki naj bi nastala iz njih.
29
p o li g rafi
9
A. G. Widgery, Interpretations of History. Confucius to Toynbee (London: Allen & Unwin,
1961).
10
P. A. Sorokin, Social & Cultural Dynamics. A Study of Change in Major Systems of Art, Truth,
Ethics, Law and Social Relationships (Boston: Poter Sargent, 1957).
30
EVROPSKE IDENTITETE, KULTURA, POGLEDI NA SVET ...
11
G. Davie, Religion in modern Europe : a memory mutates (Oxford; New York: Oxford Uni-
versity Press, 2000), 66.
12
Besede Averintseva navajamo po članku Pierluca Azzara "At least once a day one should
repeat: Resurrexit sicut dixit!", 30giorni, 4, 2004. http://www.30giorni.it/articoli_id_3668_
l3.htm, 20. 9. 2016.
13
T. Halik, "Templeton Prize Lecture by Monsignor Professor Tomáš Halík. Templeton Prize
Ceremony, St. Martin-in-the-Fields, London, May 14, 2014", http://www.templetonprize.org/
pdfs/2014/20140530-halik-ceremony-eng.pdf, 20. 5. 2016.
31
p o li g rafi
14
Prav tam.
15
T. Špidlik, "The Spiritual Unity of Europe". http://www.google.si/search?hl=sl&client=firefox-
a&hs=OL1&rls=org.mozilla%3Asl%3Aofficial&channel=s&q=spiritual+unity+europe+spidlik
&aq=f&aqi=&aql=&oq=&gs_rfai=, 1. 10. 2016.
16
Prav tam.
32
EVROPSKE IDENTITETE, KULTURA, POGLEDI NA SVET ...
17
Kot primer navedimo širjenje krščanstva v času odkrivanja novih celin in stikov z Azijo,
predvsem pa v kolonializmu. Zahodno krščanstvo, ne glede na to, ali je šlo za katolištvo ali prot-
estantizem, se je (z nekaj izjemami) širilo v evropski kulturni obliki. Do poskusov pristne inkul-
turacije, kot so Riccijeva na Kitajskem, indijanske redukcije jezuitov v Južni Ameriki ipd., pa
je bilo evropsko krščanstvo (v tem primeru rimskokatoliško) pogosto nezaupljivo in jih je celo
ustavilo. Princip pristne inkulturacije v srečanju med vero in kulturo se je v Rimskokatoliški
cerkvi uveljavil šele z drugim vatikanskim koncilom. Prim. I. Bahovec, "Prispevek sv. Pavla pri
inkulturaciji krščanstva v helenistično kulturo : izziv in navdih za srečanje med evangelijem in
sodobno kulturo". Bogoslovni vestnik, 69 (2009), 3: 321–345.
33
p o li g rafi
34
EVROPSKE IDENTITETE, KULTURA, POGLEDI NA SVET ...
18
T. Luckmann, "The Religious Situation in Europe: the Background to Contemporary
Conversions", Social Compass 46, 3 (1999): 251–258.
35
p o li g rafi
19
T. Špidlik n. d.
36
EVROPSKE IDENTITETE, KULTURA, POGLEDI NA SVET ...
20
P. Evdokimov, "Skrivnost človeške osebe", Tretji dan, XXXI, 10/11 (2002): 99–106, citat
str. 99.
21
Prav tam.
22
O. Clément, Drugačno sonce : duhovna avtobiografija. (Celje : Celjska Mohorjeva družba :
Društvo Mohorjeva družba, 2006 [1997]), 175.
23
V. S. Solovjov, Smisel ljubezni (Ljubljana: Družina, 1996 [1892–1894]).
24
O. Clement n. d., 175.
37
p o li g rafi
25
G. Kocijančič, "Cerkev – prostor duhovne ozdravitve", v: Ekklesia. V kakšno duhovno skup-
nost verujem? (Ljubljana: KUD Logos, 2001), 115–130, citat str. 123.
26
M. Eliade, Zgodovina religioznih idej in verovanj, II. (Ljubljana: Državna založba Slovenije,
1996), 244.
27
Gl. Evdokimov, n. d., 99 isl.
38
EVROPSKE IDENTITETE, KULTURA, POGLEDI NA SVET ...
28
P. Sorokin n. d.
29
E. Erikson, Omladina, kriza, identifikacija (Titograd: Pobjeda, 1976 [1967]).
30
N. Berdjajev, "O dostojanstvu krščanstva in nedostojanstvu kristjanov", v: M. Črnivec,
B. Šinigoj, G. Kocijančič, J. Hrovat, N. A. Berdjajev et al. Ekklesia, v kakšno duhovno skupnost
pravzaprav verujem? (Ljubljana: KUD Logos, 2001), 9–36.
39
p o li g rafi
31
Gl. I. Bahovec, Skupnosti. Teorije, oblike, pomeni (Ljubljana: Sophia, 2005), zlasti str. 76–
81; 179–187.
32
Prav tam, 188–230.
33
M. Archer, "The current crisis: Consequences of neglecting the four key principles of
Catholic social doctrine", v: In Crisis in a Global Economy. Re-planning the Journey. Pontifical
Academy of Social Sciences, Acta 16, 2011: 118–137. www.pass.va/content/dam/scienzeso-
ciali/pdf/acta16/acta16-archer.pdf, 10. 2. 2015, citat str. 136.
34
I. Bahovec, "Christianity in confrontation with individualism and crisis of Western cul-
ture : person, community, dialog, reflexivity, and relationship ethics." Bogoslovni vestnik, 75, 2,
40
EVROPSKE IDENTITETE, KULTURA, POGLEDI NA SVET ...
3.2 Simbol
2015: 335–346.
35
A. Rosenberg, Odkrivajmo simbole : prasimboli in njihovo spreminjanje (Celje: Mohorjeva
družba, 1987 [1984]).
36
V. Truhlar, Leksikon duhovnosti (Celje: Mohorjeva družba, 1974), 546.
37
M. I. Rupnik, "Spremna beseda", v: V. Truhlar. Temeljni pojmi duhovne teologije (Celje:
Mohorjeva družba), 7–10, citat str. 10.
38
Prav tam.
41
p o li g rafi
39
Tako so mi povedali številni v intervjujih, ki sem jih opravil v raziskavi mozaikov Centra
Aletti v Sloveniji.
40
Rosenberg, n. d., 35.
42
EVROPSKE IDENTITETE, KULTURA, POGLEDI NA SVET ...
41
Prav tam.
42
T. Halik, Blizu pola. Molk na Antarktiki (Ljubljana: Društvo Apokalipsa, 2008), 36–37.
43
Gl. Rosenberg n.d., zlasti str. 35–43.
44
Gl. besedila navedenih avtorjev v Kapela Odrešenikove matere papeža Janeza Pavla II.: dar
kardinalskega zbora svetemu očetu ob njegovi zlati maši. 2000. Pripravili M. Apa, O. Clément, C.
43
p o li g rafi
Valenziano; fotografije Aurelio in Francesca Amendola. Avtor mozaikov Marko Ivan Rupnik,
izvajalec Delavnica duhovne umetnosti Centro Aletti (Ljubljana: Družina 2000), 185–263.
45
V. Havel, "Vera v svetu", Ampak, dodatek Nove revije 199/200 (nov./dec.), 18–21.
44
EVROPSKE IDENTITETE, KULTURA, POGLEDI NA SVET ...
46
R. Schuman, Za Evropo (Celje: Mohorjeva družba, 2003 [1963]), 30–32.
47
Prav tam, 38.
48
R. Prodi, Moja Evropa (Beograd: BMG, 2002 [1999]), 22–24.
45
p o li g rafi
49
J. Figel, Reflecting on the European Year of Intercultural Dialogue. ZEI Discussion Paper No.
187. http://aei.pitt.edu/11024/1/dp_c187_Figel.pdf (2008), str. 12. 20. 5. 2016.
50
Gl. H. Arendt, Between Past and Future: eight Exercises in Political Thought. [What is au-
thority?] (New York [etc.]: Penguin Books, 1993 (orig. 1961)).
46
EVROPSKE IDENTITETE, KULTURA, POGLEDI NA SVET ...
51
Sorokin n. d.
47
p o li g rafi
48
EVROPSKE IDENTITETE, KULTURA, POGLEDI NA SVET ...
Bibliografija
49
p o li g rafi
50
EVROPSKE IDENTITETE, KULTURA, POGLEDI NA SVET ...
51
INTIMNA NEIZMERNOST
IDENTITETE:
FENOMENOLOŠKI POSKUS
Anton Mlinar
Molitev
(Edvard Kocbek)
Uvod
53
p o li g rafi
1
Lezsek Kolakowski, »Iskanje barbara,« Nova revija 14 (1995), št. 156–157: 161.
2
Pallasmaa, The embodied image, 28.
3
George Orwell, Živalska farma in Izbrani eseji (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001), 112.
4
Orwell, prav tam, 113–141.
5
Hannah Arendt, Responsibility and judgment (New York: Shocken Books, 2003), 17–48.
54
INTIMNA NEIZMERNOST IDENTITETE: FENOMENOLOŠKI POSKUS
6
Arendt, prav tam, 29.
7
Dietrich Bonhoeffer, Odgovornost in svoboda (Celje: Mohorjeva družba, 2003).
8
Dietrich Bonhoeffer, Odgovornost in svoboda, 101; prim. Anton Mlinar, »Svoboda na
'robu': Kaj ima Dietrich Bonhoeffer povedati o svobodi?,« Phainomena 20 (2011), št. 76-77-
78: 103–115.
55
p o li g rafi
9
Andrej Skubic, »Fikcija in Donald Barthelme,« Nova revija 12 (1993), št. 129–130: 73.
10
Eckhard Nordhofen, »Kaj je čas?,« Nova revija 17 (1998), št. 190–192: 231.
11
Josip Osti, »O pripovedni poetiki in intelektualni etiki Mirka Kovača,« Nova revija 18
(1999), št. 207–208: 126.
12
Ivan Urbančič, »O razlaganju terorizma,« Nova revija 20 (2001), št. 236: 1.
56
INTIMNA NEIZMERNOST IDENTITETE: FENOMENOLOŠKI POSKUS
13
George Orwell, Živalska farma in Izbrani eseji, 98.
14
Pallasmaa, Juhani, Oči kože: Arhitektura in čuti (Ljubljana: SH, 2007); Sophia Psarra,
Architecture and narrative (London: Routledge, 2009).
15
Niko Grafenauer, »Pogovor z Alešem Debeljakom in Deanom Komelom,« Nova revija 20
(2001), št. 236: 112 sl.
16
Jack, Livings, »Pogovor s Salmanom Rushdiejem,« Nova revija 25 (2006), št. 295–296:
198.
57
p o li g rafi
1 Istovetnost in jezik
17
Terezija Avilska, Notranji grad (Ljubljana: Dužina, 2003).
18
Orwell, Živalska farma in izbrani eseji, 113–141.
19
Drago Bajt, »Ključi jezika,« Nova revija 17 (1998), št. 193: 1.
20
France Bučar, »Narodna istovetnost,« Nova revija 17 (1998), št. 190–192: 1–12.
58
INTIMNA NEIZMERNOST IDENTITETE: FENOMENOLOŠKI POSKUS
21
Drago Bajt, prav tam.
22
Marian Stala, »Tri poti,« Nova revija 14 (1995), št. 156–157: 125.
59
p o li g rafi
23
Julia Kristeva, This incredible need to believe (New York: Columbia University Press, 2009).
24
Jack Livings, »Pogovor s Salmanom Rushdiejem,« 196.199.
25
Humberto Maturana in Gerda Verden-Zöller, The origin of humanness in the biology of love
(Exeter: Imprint Academic, 2008), 30.
60
INTIMNA NEIZMERNOST IDENTITETE: FENOMENOLOŠKI POSKUS
26
Drago Bajt, »Ključi jezika,« 9.
61
p o li g rafi
Preden se lotim pojava vere kot »neverjetne potrebe« pri Julii Kri-
stevi, naj pojasnim svoj pogled na razliko med religiozno vero in pre-
dreligiozno vero, ki je ta »neverjetna potreba«. Vera se pojavi, ko komu
v jedru srca kaj zazveni resnično in neizpodbitno, ga navduši in vodi k
dejanjem ljubezni, ki ga potrdijo kot osebnost. Prav tako kot to zave-
danje, da se ga dotika nekaj neizpodbitno resničnega, je pomembno
dejstvo, da se to dogaja v negotovem svetu, v katerem lahko človeko-
ve odločitve sprožijo proces brez povratka (Arendt, 1958, 231). Vera
ni sposobnost imeti kaj za resnično, temveč je zaznava resničnega, ki
koga nagovarja v njegovi singularnosti. V nasprotju z religiozno vero,
ki se tudi opredeljuje kot dar, vendar kot dar, ki je potreben za sprejetje
predmeta vere, nečesa božjega, se predreligiozna vera nanaša na izkušnjo
singularnosti tukaj in zdaj. To je izkušnja jezika, ki presega parcialne
identitete (etnične, nacionalne, religiozne, ideološke itn.) in predvide-
va odraslega odgovornega človeka. Čeprav je mogoče prezgodaj o tem
govoriti pri otroku v zgodnji mladosti, pa je otrokova izkušnja telesne
bližine z materjo, ki ga nagovarja in se obenem pogovarja z očetom/
možem v ljubezni, pravzaprav že izoblikovana želja, da bi bil dejavneje
udeležen pri njenem oblikovanju. Bistvo te izkušnje se lahko pozneje
vidi kot zvestoba samemu sebi v dejanjih, izvirno pa gre za porajanje
singularnosti pri otroku, ki s pomočjo besed »sodeluje« pri prilagoditvi
organov, potrebnih za govor, da lahko izrazijo to resnično. To pa je tudi
pobožnost v religioznem smislu.
Kot se identiteta izraža z inteligentnostjo jezika – branjem navznoter –,
se v delu Julie Kristeve Ta neverjetna potreba po verovanju ta izraža tudi
27
Marian Stala, »Tri poti,« 124.
62
INTIMNA NEIZMERNOST IDENTITETE: FENOMENOLOŠKI POSKUS
28
Julia Kristeva, This incredible need to believe, 4 sl.
29
Blaise Pascal, Misli (Celje: Mohorjeva družba, 1980), št. 81.
30
Francisco Varela, »Present-Time consciousness,« Journal of Consciousness Studies, 6 (1999),
zv. 2: 111–140.
31
Julia Kristeva, Strangers to ourselves (New York: Columbia University Press, 1991), 41–67.
63
p o li g rafi
32
Julia Kristeva, Strangers to ourselves, 85.
33
Julia Kristeva, This incredible need to believe, 23.
64
INTIMNA NEIZMERNOST IDENTITETE: FENOMENOLOŠKI POSKUS
34
Julia Kristeva, prav tam, 14.
65
p o li g rafi
35
Julia Kristeva, prav tam, 22.
36
Francisco Varela, »Present-Time consciousness.«
37
Julia Kristeva, prav tam, 28–32.
38
Albert Camus, Prvi človek (Ljubljana: Nova revija, 2002).
39
Julia Kristeva, prav tam, 30.
66
INTIMNA NEIZMERNOST IDENTITETE: FENOMENOLOŠKI POSKUS
40
Hannah Arendt, The human condition (Čikago, Chicago University Press, 1958), 175.
41
Hannah Arendt, prav tam, 177.
42
Julia Kristeva, prav tam, 28.
67
p o li g rafi
43
Alenka Puhar, »Pogovor z Michaelom Scammellom,« Nova revija 8 (1989), št. 83–84: 387.
44
Marian Stala, prav tam, 125.
45
Niko Grafenauer, »Pogovor z Alešem Debeljakom in Deanom Komelom,« 112–114.
68
INTIMNA NEIZMERNOST IDENTITETE: FENOMENOLOŠKI POSKUS
rih realizacije bolj polne biti v širokem svetu, državi, družbi, narodu,
generaciji itn., vendar se v smislu »Kdo sem?« odpira kompleksnemu
pojmu različnosti kot pravici in legitimaciji samospoštovanja,46 v širšem
smislu pa se njegovo vpraševanje o možnosti poetičnega življenja zapira,
medtem ko se odpira k drugim, »Kdo sem jaz sam (ali) skupaj z drugi-
mi?«, in k vse jasnejši zavesti ter upravičenemu dvomu v utemeljitvene
okvire (slovenske) državnosti in družbenosti, dokler jih bosta bremenila
nasilje in zločin, skrivana in opravičevana s »svetim« in etnocentrizmi
vseh vrst.
Prelom na tem prizorišču sovpada s porazom vrednot modernizma
v šestdesetih letih 20. stoletja. H. Arendt je ta prelom povezala tudi z
izstrelitvijo prvega satelita v vesolje (1957), s knjigo Pogoj človeškega pa
je že pisala uvod v študijo o totalitarizmu kot cilju racionalnega huma-
nizma, ki je dosledno in radikalno zanikal avtoriteto novih začetkov, ter
s tem tudi glede na svoja poznejša dela videla pomen »besede, ki je bila v
začetku pri Bogu in je vse po njej nastalo« (prim. Jn 1,1–3). Postmoder-
ni – kot je navada imenovati to obdobje47 – ni šlo za rešitev problemov
v širokem svetu, državi, družbi, narodu, na »generacijski« ravni ali po-
dobno. Šele v šestdesetih letih 20. stoletja je postala glavni označevalnik
dobe tudi kot radikalna kritika identitete, ki jo je posameznik gradil na
družbi (itn.). Prehodi k drugemu mišljenju oziroma docela drugačne-
mu razmišljanju pa, razen s ponekod vpeljanimi izboljšavami in dopol-
nitvami, niso dosegli ničesar. Dotedanje računajoče mišljenje, ki se še
zdaleč ni upehalo, je namreč pokazalo na nujnost nove vrste temeljnega
odnosa med ljudmi in človeka z naravo.
Prav tako je jasno, da »te spremembe ni mogoče preprosto napraviti«.48
Dosedanje prizadevanje ima le pripravljalni značaj za novo miselnost, ki
bo sovpadla s tem, kar pomeni biti človek, roditi se kot človek. Misleci,
ki so prišli do tega praga, na primer H. Arendt, C. Milosz, V. S. Solov-
jov in številni drugi, ne dajejo navodil niti glede pripravljalnega značaja
46
Prim. Jörn Rüsen, »Etnocentrizem in interkulturna komunikacija,« Nova revija 19 (2000),
št. 219–220, Ampak, 19–27.
47
Rok Svetlič, »Wolfgang Welsch – filozof postmoderne,« Nova revija 20 (2001), št. 234–
235: 195–206.
48
Wolfgang Welsch, »Martin Heidegger ali kritika uma kot kritika metafizike,« Nova revija,
20 (2001), št. 234–235: 191.
69
p o li g rafi
Sklep
49
Niko Grafenauer, »Pogovor z Alešem Debeljakom in Deanom Komelom,« 112.
50
Hannah Arendt, The human condition, 176.
51
Hannah Arendt, prav tam, 181.
70
INTIMNA NEIZMERNOST IDENTITETE: FENOMENOLOŠKI POSKUS
Bibliografija
52
Vladimir Sergejevič Solovjov, »Kriza zahodne filozofije,« Nova revija 19 (2000), št. 216–
217: 205–219.
53
Clemens Albrecht, »Evropa – enotnost kulture, družbe ali civilizacije,« Nova revija 10
(1991), št. 116: 1546–1547; Gianni Vattimo, »Evropa identitet,« Nova revija 10 (1991), št.
116: 1549–1554; Harrie Salman, »Identiteta Srednjeevropejca,« Nova revija 11 (1992), št. 123–
124: 877–881; Joseph Rovan, »Evropa domovin ali evropska nacija?,« Nova revija (1992), št.
123–124: 882–888; Lezsek Kolakowski, »Iskanje barbara.« Nova revija 14 (1995), št. 156–157:
160–171.
54
Czeslaw Milosz, »Drugi abecednik,« Nova revija 18 (1999), št. 206–207: 165.
55
Czeslaw Milosz, prav tam, 177.
71
p o li g rafi
4. Bajt, Drago. »Ključi jezika.« Nova revija 17, št. 193 (1998): 1–10.
5. Bonhoeffer, Dietrich. Odgovornost in svoboda. Celje: Mohorjeva družba,
2003.
6. Bučar, France. »Narodna istovetnost.« Nova revija 17, št. 190–193 (1998): 1–12.
7. Camus, Albert. Prvi človek. Ljubljana: Nova revija, 2002.
8. Grafenauer, Niko. »Pogovor z Alešem Debeljakom in Deanom Komelom.«
Nova revija 20, št. 236 (2001): 112–141.
9. Kolakowski, Lezsek. »Iskanje barbara.« Nova revija 14, št. 156–157 (1995):
160–171.
10. Kristeva, Julia. Strangers to ourselves. New York: Columbia University Press,
1991.
11. Kristeva, Julia. This incredible need to believe. New York: Columbia Univer-
sity Press, 2009.
12. Livings, Jack. »Pogovor s Salmanom Rushdiejem.« Nova revija 25, št. 295–296
(2006): 184–205.
13. Maturana, Humberto, in Gerda Verden-Zöller. The origin of humanness in the
biology of love. Exeter: Imprint Academic, 2008.
14. Milosz, Czeslaw. »Drugi abecednik.« Nova revija 18, št. 206–207 (1999):
163–177.
15. Mlinar, Anton. »Svoboda na 'robu': Kaj ima Dietrich Bonhoeffer povedati o
svobodi?« Phainomena 20, št. 76–77–78 (2001): 103–115.
16. Nordhofen, Eckhard. »Kaj je čas?« Nova revija, 17, št. 190–192 (1998):
231–239.
17. Orwell, George. Živalska farma in izbrani eseji. Ljubljana: Mladinska knjiga,
2001.
18. Josip Osti, »Literatura kot domovina.« Nova revija 14, št. 163–164 (1995):
Ampak, 35–38.
19. Osti, Josip. »O pripovedni poetiki in intelektualni etiki Mirka Kovača.« Nova
revija 18, št. 207–208 (1999): 124–133.
20. Pallasmaa, Juhani. Oči kože: Arhitektura in čuti. Ljubljana: SH, 2007.
21. Pallasmaa, Juhani. The embodied image. Chichester: Wiley, 2011.
22. Psarra, Sophia. Architecture and narrative. London: Routledge, 2009.
23. Puhar, Alenka. »Pogovor z Michaelom Scammellom.« Nova revija 8, št. 83–84
(1989): 381–393.
24. Rovan, Joseph. »Evropa domovin ali evropska nacija?« Nova revija 11, št.
123–124 (1992): 882–888.
25. Rüsen, Jörn. »Etnocentrizem in interkulturna komunikacija.« Nova revija 19,
št. 219–220 (2000), Ampak: 19–27.
26. Salman, Harrie. »Identiteta Srednjeevropejca.« Nova revija 11, št. 123–124
(1992): 877–881.
72
INTIMNA NEIZMERNOST IDENTITETE: FENOMENOLOŠKI POSKUS
27. Solovjov, Vladimir Sergejevič. »Kriza zahodne filozofije.« Nova revija 19, št.
216–217 (2000): 205–219.
28. Stala, Marian. »Tri poti.« Nova revija 14, št. 156–157 (1995): 124–131.
29. Svetlič, Rok. »Wolfgang Welsch – filozof postmoderne.« Nova revija 20, št.
234–235 (2001): 195–206.
30. Terezija Avilska. Notranji grad. Ljubljana: Dužina, 2003.
31. Urbančič, Ivan. »O razlaganju terorizma.« Nova revija 20, št. 236 (2001):
1–25.
32. Varela, Francisco. »Present-Time consciousness.« Journal of Consciousness
Studies 6, zv. 2 (1999): 111–140.
33. Vattimo, Gianni. »Evropa identitet.« Nova revija 10, št. 116 (1991): 1549–1554.
34. Welsch, Wolfgang. »Martin Heidegger ali kritika uma kot kritika meta-
fizike.« Nova revija 20, št. 234–235 (2001): 181–194.
73
SEKULARIZACIJA NA
EVROPSKI NAČIN
Petra Dekleva
Uvod
75
p o li g rafi
Opredeljevanje sekularizacije
56
Začetnik opredeljevanja posameznika kot modernega subjekta je namreč že italijanski hu-
manist Pico della Mirandola z delom O človekovem dostojanstvu. Glej Pico della Mirandola, O
človekovem dostojanstvu (Ljubljana: Družina, 1997).
57
Danes v sociologiji sicer obstajajo številna shajanja in razhajanja med sociologi, ki poskušajo
razumeti sodobno zahodno družbo. Nekateri trdijo, da je današnja zahodna družba še vedno
moderna, vendar le na drugačen način. Drugi razvijajo idejo o popolnoma novem tipu družbe,
to je o postmoderni družbi in kulturi, v kateri gre za stališče, da so bistvene postavke moder-
nosti presežene in izčrpane. V skladu s tem se razvija tudi ideja o t. i. prvi in drugi sekularizaciji.
58
Tina Ban, Novodobniška duhovnost: od zgodovinskih izvorov do sodobne podobe (Ljubljana:
FDV, 2008), 49–50.
76
SEKULARIZACIJA NA EVROPSKI NAČIN
59
Prav tam, 50–51.
60
David Martin, On Secularization: Towards a Revised General Theory (Aldershot: Ashgate,
2005), 19.
61
Gianni Vattimo, Mislim, da verujem: je mogoče biti kristjan kljub Cerkvi? (Ljubljana: KUD
Logos, 2004), 25–33.
77
p o li g rafi
62
Marko Kerševan, Sociologija, marksizem, sociologija religije (Ljubljana: Znanstvena založba
Filozofske fakultete, 2011), 70.
63
Niklas Luhmann, po Karl Dobbelaere, Secularization: a Multi-dimensional Concept (Lon-
don: Sage Publication, 1981), 37–38, 90–92.
78
SEKULARIZACIJA NA EVROPSKI NAČIN
64
Izraz je Bergerjev. Za podrobnejši pogled v njegovo razumevanje sekularizacije glej njegovo
knjigo The Sacred Canopy: Elements of a Sociological Theory of Religion (New York: Doubleday,
1969).
79
p o li g rafi
65
Charles Taylor, A Secular Age (Harvard, Harvard University Press, 2007), 194–211.
66
Glej njegovo knjigo L'eclissi del sacro nella civilta' industriale (Edizioni di Comunità, 1961).
80
SEKULARIZACIJA NA EVROPSKI NAČIN
67
Charles Taylor, A Secular Age (Harvard, Harvard University Press, 2007), 1–12.
68
David Martin, A General Theory of Secularization (Oxford: Blacwell Publishing, 1978),
5–6, 30.
69
Danièle Hervieu-Léger, Le pèlerin et le converti. La religion en mouvement (Pariz: Flam-
marion, 1999), 34.
70
Peter Berger, The Sacred Canopy: Elements of a Sociological Theory of Religion (New York:
Doubleday, 1969), 85.
71
Tomaž Luckmann, Nevidna religija (Ljubljana: Krtina, 1997), 16–38.
81
p o li g rafi
72
Marko Kerševan, Svoboda za cerkev, svoboda od cerkve (Ljubljana: Sophia, 2005), 41–42.
82
SEKULARIZACIJA NA EVROPSKI NAČIN
73
Marko Kerševan, Sociologija, marksizem, sociologija religije (Ljubljana: Znanstvena založba
Filozofske fakultete, 2011), 70–75.
83
p o li g rafi
74
René Rémond, Religija in družba v Evropi: esej o sekularizaciji evropskih družb v 19. in 20.
stoletju (Ljubljana: Založba / *cf., 2005), 10–15, 32–34.
84
SEKULARIZACIJA NA EVROPSKI NAČIN
75
Grace Davie, »Is Europe an Exceptional Case?« The Hedgehog Review, št. 8 (2006): 31–
32.
76
Glej Paul-Henri Thiry d'Holbach, Razkrito krščanstvo ali Pregled načel in učinkov krščanske
religije (Ljubljana: Krtina, 2011).
77
V nasprotju s takim razumevanjem položaja religije v družbi naj omenimo d'Holbachovega
sodobnika Schleiermacherja (1768–1834), ki je bil v moderni teologiji zaslužen za postavitev
liberalnih smernic. Woodheadova meni, da je Schleiermacher razumel, zakaj se pojavljajo očitki
zoper tedanjo dogmatično obliko teologije, ki je postajala neživljenjska. Za njegovo razumeva-
nje religije je namreč bistven občutek absolutne odvisnosti od Boga, ne pa sprejetje niza dogem.
S tem je utemeljil krščanstvo na najglobljih človeških izkušnjah, teologija pa je v tem procesu
postala bolj pripravljena priznati vrednost človeške izkušnje kot osnovo za naše razumevanje
Boga. Glej Linda Woodhead, Krščanstvo: zelo kratek uvod ( Ljubljana: Krtina, 2009), 106. Glej
tudi knjigo Fridrich Schleiermacher, O religiji: govori izobraženim med njenimi zaničevalci (Lju-
bljana: KUD Logos, 2005).
85
p o li g rafi
katere mračne verske resnice so večni predmet prepirov, religija, katere načela
ljudem jemljejo pogum in jih odvračajo od misli na njihove prave interese,
taka religija, pravim, je pogubna za vsako družbo.«78
Tisto, kar nam avtor nakazuje že takrat, je problem monopola, ki ga
je Katoliška cerkev imela v evropski družbi in proti kateremu je bil
boj v imenu sekularizacije v Evropi posebej usmerjen. To je naslednji
poudarek v posebnosti evropske sekularizacije. V Evropi je namreč se-
kularizacija potekala na svojevrsten način kot odločen boj zlasti proti
Katoliški cerkvi zaradi monopola, ki si ga je prizadevala ta ustvariti, in
njeni nepopustljivi zahtevi po uradnem priznanju privilegiranih pravic.
Zato je šlo za vprašanje verske svobode v smislu, do kod si prizadeva
iti Cerkev v svoji želji po podreditvi posameznika in tudi družbenih
institucij. V Evropi je zato sekularizacija pomenila naperjenost proti
verskim ustanovam. Sekularizacija v tem prostoru je bila predvsem si-
nonim za marginalizacijo verskega in nevtralnost države.
O dejstvu monopolnega položaja cerkve v Evropi in posledicah, ki
jih je prinesel ta, je razpravljal tudi Luckmann79. Kljub vsem izzivom, ki
so doleteli evropsko celino skozi njeno zgodovino, vse od vzpostavitve
krščanstva, doktrinarnih bojev in političnih pritiskov do muslimanske
konkviste Španije, odkritja Amerik ter reformacije, vzpona humanizma,
znanosti in tehnologije, je cerkev v Evropi ohranjala svoj uveljavljeni
status z monopolom nad verskimi in moralnimi zadevami. V nasprotju
z razvojem, ki je potekal v Evropi, je ameriška družba kot ena najmo-
dernejših družb doživljala drugačno pot. Stroga ločitev med cerkvijo in
državo je prevladovala že od začetka. Od vzpostavljanja zveze in njenih
držav je bila heterogena. Kanonizacija samo enega pogleda na svet za
celotno družbo, h kateri je težila Katoliška cerkev v Evropi, je bila za
ameriško družbo nesprejemljiva. Spremenjene družbene razmere v 19.
in 20. stoletju, ki so preobražale zahodni svet v drugačen, moderen tip
družbe, so bile za evropsko celino preprosto težko sprejemljive prav
zaradi tesne zgodovinske povezave med religijo in državo. Evropske
78
Paul-Henri Thiry d'Holbach, Razkrito krščanstvo ali Pregled načel in učinkov krščanske re-
ligije (Ljubljana: Krtina, 2011), 113, 166.
79
Glej njegov esej »Družbenozgodovinski kontekst religije v Evropi in Združenih državah
Amerike,« v Tomaž Luckmann, Družba, komunikacija, smisel, transcendenca (Ljubljana:
Študentska založba, 2007), 305–325.
86
SEKULARIZACIJA NA EVROPSKI NAČIN
80
Tomaž Luckmann, Nevidna religija (Ljubljana: Krtina, 1997), 80–99.
81
Glej njeno knjigo Europe: The Exceptional Case (Orbis Books, 2002).
87
p o li g rafi
82
Glej na primer raziskave Mednarodna splošna družboslovna anketa (ISSP), Mednarodna
raziskava vrednot (WVS) in Evropska družboslovna raziskava (ESS).
83
Grace Davie, Religija v sodobni Evropi (Ljubljana: FDV, 2005), 228–229.
88
SEKULARIZACIJA NA EVROPSKI NAČIN
84
Frédéric Lenoir, Les Métamorphoses de dieu (Pariz: Plon, 2003), 48.
85
Prav tam, 17.
86
Glej njegovo knjigo Nevidna religija (Ljubljana: Krtina, 1997).
87
Da imajo religijske organizacije še vedno pomembno vlogo v družbi in s tem velik vpliv na
življenje sodobnih Evropejcev, je pokazal že José Casanova. Glej njegovo knjigo Public Religions
in the Modern World (Čikago: University Of Chicago Press, 1994).
89
p o li g rafi
88
Nancy Ammermann, Everyday religion: observing modern religious lives (Oxford: Oxford
University Press, 2007), 3–10.
89
Zygmund Bauman, The Arts of Life (Cambridge: Polity Press, 2008), 92.
90
SEKULARIZACIJA NA EVROPSKI NAČIN
Sklep
90
Charles Taylor, A Secular Age (Harvard, Harvard University Press, 2007), 506–516.
91
p o li g rafi
Bibliografija
91
René Rémond, Religija in družba v Evropi: esej o sekularizaciji evropskih družb v 19. in 20.
stoletju (Ljubljana: Založba / *cf., 2005), 163–164.
92
SEKULARIZACIJA NA EVROPSKI NAČIN
93
E vrops k i h ereti č ni
i m perativ – g enerator
dru ž beni h spre m e m b
in / ali utrjevalec
m onoteisti č ne
paradi g m e ?
Anja Zalta
Uvod
95
p o li g rafi
1
Emmanuel Le Roy Ladurie, Montaillou. Cathars and Catholics in a French village, 1294–
1324 (London: Penguin Books, 1978), 320.
2
Bernard Hamilton, The Medieval Inquisition (New York: Holmes & Meier Publishers,
1989), 15.
3
Ibid., 15.
96
EV RO P S K I H E R E T I Č N I I M PE R AT I V
4
P. Berger in A. Zijderveld, In Praise of Doubt: How to have convictions without becoming a
fanatic (New York: Harper Collins, 2009), 35–36.
97
p o li g rafi
5
P. Berger, The Heretical Imperative: Contemporary Possibilities of Religious Affirmation (New
York, Anchor Books, 1980), 24.
6
L. Festinger, A Theory of Cognitive Dissonance (Stanford: Stanford University Press, 1957).
7
P. Berger, The Many Altars of Modernity: Toward a Paradigm for Religion in a Pluralist Age
(Boston/ Berlin: De Gruyter, 2014), 2.
8
Berger in Zijderveld, In Praise of Doubt, 33.
98
EV RO P S K I H E R E T I Č N I I M PE R AT I V
9
Marcel Simon, »From Greek Hairesis,« v: Early Christian Literature and the Classical Intel-
lectual Tradition (Pariz: Éditions Beauchesne, 1979), 101–116.
10
Ibid., 106–107.
11
Tertulijan: »The Prescriptions against the Heretics« 6, prevod v: Marcel Simon, »From
Greek Haeresis,« 115.
99
p o li g rafi
12
J. B. Henderson, The Construction of Orthodoxy and Heresy (New York: State University of
New York Press, 1998), 18–19.
13
Obširen pregled zgodnjekrščanskih hereziologov sta pripravila Arnald J. Hultgren in Ste-
ven A. Haggmark, The Earliest Christian Heretics, Reading from their Opponents (Minneapolis:
Fortress Press, 1996).
100
EV RO P S K I H E R E T I Č N I I M PE R AT I V
14
Henderson, The Construction, 135.
15
J. Berlinerblau, »Toward a Sociology of Heresy, Orthodoxy, and Doxa, History of Re-
ligion,« The University of Chicago Press, Vol. 40, No. 4 (2001): 340, https://users.drew.edu/
omaduro/bourdieu/Berlinerblau1.pdf.
16
D. Martin, Religion and Power: No Logos without Mythos (Surrey: Ashgate, 2014), 57.
101
p o li g rafi
17
Pierre Bourdieu, Outline of a Theory of Practice (Cambridge: Cambridge University Press
1977), 169.
18
Walter Bauer, navaja Henderson, The Construction, 43.
102
EV RO P S K I H E R E T I Č N I I M PE R AT I V
19
W. H. C. Frend, The Rise of the Monophysite Movement: Chapters in the History of the
Church in the Fifth and Sixth Centuries (Cambridge: Cambridge University Press, 1972), 49.
20
Walter Bauer, Orthodoxy and Heresy in Earliest Christianity, navajata A. J. Hultgren in S.
A. S. A. Haggmark, The Earliest Christian Heretics, Reading from their Opponents (Minneapolis:
Fortress Press), 5–6.
103
p o li g rafi
21
Bourdieuja navaja Berlinerblau, Toward a Sociology, 347.
22
G. V. Zito, »Toward a Sociology of Heresy,« Oxford University Press, Sociological Analysis
44, 2 (1983): 125–126, https//www.jstor.org/stable/3711397?seq=1#page_scan_tab_contents.
23
Berlinerblau, Toward a Sociology, 336.
104
EV RO P S K I H E R E T I Č N I I M PE R AT I V
24
Ciril Aleksandrijski piše v prvi polovici četrtega stoletja, da je „»prebivalstvo Efeza demon-
striralo noč in dan, da bi obranilo Marijo kot Theotokos (mati Boga)«. Cirila Aleksandrijskega
navaja Henderson, The Construction, 8.
105
p o li g rafi
25
R. Girard, Violence and the Sacred (Baltimore: Johns Hopkins University Press, 1972), 12.
106
EV RO P S K I H E R E T I Č N I I M PE R AT I V
Sklep
26
L. Coser, The Functions of Social Conflict (New York: The Free Press, 1964), 71 in 106–107.
27
G. Simmel, Conflict and the Web of Group Affiliations (New York: Free Press, 1964), 98.
28
Berlinerblau, Toward a Sociology, 344.
107
p o li g rafi
Bibliografija
108
EV RO P S K I H E R E T I Č N I I M PE R AT I V
16. Simmel, G. Conflict and the Web of Group Affiliations. New York: Free Press,
1964.
17. Simon, M. »From Greek Hairesis.« V Early Christian Literature and the Clas-
sical Intellectual Tradition. Pariz: Éditions Beauchesne, 1979.
18. Zito, G. V. »Toward a Sociology of Heresy.« Oxford University Press, Socio-
logical Analysis 44, 2 (1983), https//www.jstor.org/stable/3711397?seq=1#page_
scan_tab_contents.
109
P ri m o ž T rubar k ot z g led
slovens k e g a E vropejca
Fanika Krajnc-Vrečko
Uvod
111
p o li g rafi
112
Primož Trubar kot zgled slovenskega Evropejca
1
F. Krajnc-Vrečko, Podoba strpnosti med krščanskimi cerkvami. V: Na poti strpnosti:
Monoteistične religije in verska svoboda (Maribor: Sinagoga, 2009), 5–22.
2
F. Krajnc-Vrečko, Etičnost jezika v kulturni, narodni in verski pogojenosti. Bogoslovlje 74
(2015), br. 2: 262–271.
3
»Ime protestantizem se navezuje na ,protest‘, na tradicionalni ukrep, ki so se ga posluževali
v staronemškem cesarskem pravu; s to potezo so skušali reformatorsko razmišljujoči deželni
stanovi na speyerskem kongresu leta 1529, nasprotujoč cesarski verski politiki, doseči svobodo
reformatorske veroizpovedi.« W. Huber, Protestantizem kot načelo. V: Poligrafi 6 (2001), št.
21/22: 107 (107–112).
113
p o li g rafi
4
J. Rajhman, Pisma Primoža Trubarja (Ljubljana: SAZU, 1986), 14–15.
5
I. Kostrenčič, Urkundliche Beiträge zur Geschichte der protestantischen Literatur der Südslaven
in den Jahren 1559-1565. C. Gerold, 1874; Th. Elze, Primus Trubers Briefe. Tübingen 1897; J.
Rajhman, Pisma Primoža Trubarja (Ljubljana: SAZU, 1986); J. Rajhman, Pisma slovenskih prot-
estantov (Ljubljana, 1996); F. Krajnc-Vrečko in Edi Vrečko, Zbrana dela Primoža Trubarja 10
(Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015). http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=157 (pri-
dobljeno 12. 9. 2016).
6
J. Rajhman. Trubar, Primož. Slovenska biografija. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/
sbi729148/ (pridobljeno 12. 9. 2016).
114
Primož Trubar kot zgled slovenskega Evropejca
7
J. Vinkler. Pred Turki in papežniki nas brani, Gospod. V: Zbrana dela Primoža Trubarja V
Ljubljana: Darila Rokus 2009, str. 563–670.
8
Prav zaradi tega sta Božidar Jezernik in Zmago Šmitek Trubarja uvrstila med začetnike
slovenske kulturne antropologije. Z. Šmitek, B. Jezernik, Antropološka tradicija na Sloven-
skem, Etnolog (NV), 2 (1992), št. 2, str. 259–266.
9
F. Krajnc-Vrečko, Zbrana dela Primoža Trubarja I. Ljubljana: Rokus 2002; ista, Zbrana
dela Primoža Trubarja II. Ljubljana: Rokus 2003.
115
p o li g rafi
10
V izgnanstvu je preživel večji del svojega ustvarjalnega življenja, in čeprav je živel v nemških
deželah, je od tam delal za slovenstvo in z organizacijo slovenske Protestantske cerkve opravljal
svojo misijonarsko službo v domovini.
11
Edi Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko, Zbrana dela Primoža Trubarja 10 (Ljubljana:
Pedagoški inštitut, 2015), http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=157 (pridobljeno 12.
9. 2016) (v nadaljevanju: ZDPT 10).
116
Primož Trubar kot zgled slovenskega Evropejca
12
ZDPT 10, 13–15.
13
ZDPT 10, 338–341.
14
ZDPT 10, 220–224.
15
J. Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 8.
117
p o li g rafi
16
ZDPT 10, 224.
17
Mecen slovenskih protestantskih tiskov. Vladal je 1550–68, bil osebni prijatelj cesarja
Maksimilijana II. in je v svoji deželi izvedel reformacijo. Podpiral je protestante iz notranje-
avstrijskih dežel, zlasti dijake in pregnance. Zanimanje za Slovence mu je vzbudil najbrž njegov
učitelj Mihael Tiffernus, ki ga je leta 1532 na begu z Dunaja v Mantovo vodil tudi skozi slov-
enske kraje. Leta 1553 se je najbrž prek ferrarske kneginje Renate seznanil s P. P. Vergerijem, ki
ga je še isto leto poklical k sebi za svetovalca. Vergerij je vojvodo Krištofa opozoril na Trubarja
in ga pridobil za podpiranje slovenskega protestantskega tiska. Gl. J. Logar, Krištof vojvoda
Württemberški. Slovenska bibliografija http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi305548/
(pridobljeno 26. 10. 2016).
18
P. Simoniti, Humanizem na Slovenskem, Ljubljana 1979, 209.
19
K. Gantar, Latinistična književna ustvarjalnost na Slovenskem. V: G. Jägrer, Uvod v
klasično filologijo, Ljubljana 1998, 175.
118
Primož Trubar kot zgled slovenskega Evropejca
20
ZDPT 10, Dodatek št. 2, 4, 7, 16 in 17.
21
B. Paternu, Primož Trubar, naš sodobnik. V: M. Pirjevec (ur.), Trubarjev zbornik (Trst-
Gorica-Videm, 20099, 12.
22
J. Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 8.
119
p o li g rafi
23
J. Rajhman, n. d., 9.
120
Primož Trubar kot zgled slovenskega Evropejca
24
Prav tam.
25
ZDPT 10, Listine, št. 7, 382.
26
ZDPT 10, 340.
27
J. Rajhman, n. d., 10.
121
p o li g rafi
28
ZDPT 10, 228–229.
29
Slovenski prevod v: F. Kuzmič, Reformator Martin Luter in njegove teze. Znamenje 19
(1989): 485–491.
122
Primož Trubar kot zgled slovenskega Evropejca
Sklep
Bibliografija
123
p o li g rafi
124
I SL A M I N EV ROPA
Primož Šterbenc
Uvod
1
O protiislamskem diskurzu na primer: Karen Armstrong, Muhammad: A Western Attempt
to Understand Islam (London: Victor Gollancz Ltd., 1991/1992), 21–44; Jonathan Lyons, Islam
Through Western Eyes: From the Crusades to the War on Terrorism (New York, Chichester, West
Sussex: Columbia University Press, 2012/2014); Tomaž Mastnak, »Europe and the Muslims:
The Permanent Crusade?« v The New Crusades: Constructing the Muslim Enemy, ur. Emran
Qureshi in Michael A. Sells (New York, Chichester, West Sussex: Columbia University Press,
2003), 205–247.
2
Javnomnenjska raziskava časnika Delo, opravljena februarja 2016, je pokazala, da 54 od-
stotkov vprašanih podpira predlog, da bi se makedonsko-grška meja popolnoma zaprla za be-
gunce oziroma migrante. Zoran Potič, »Večina za ostre ukrepe proti prebežnikom,« Delo (22.
februar 2016): 1.
125
p o li g rafi
3
Lyons, Islam Through Western Eyes, 73–110.
4
Samuel P. Huntington, The Clash of Civilizations and the Remaking of World Order (Lon-
don: Touchstone, 1996/1998).
5
Saliba poudarja, da »klasična zgodba« govori o tem, da je islamska zlata doba le pono-
vila (reproducirala) dosežke klasične Grčije. George Saliba, Islamic Science and the Making
of the European Renaissance (Cambridge, Massachusetts; London, England: The MIT Press,
2007/2011), 2.
6
O tovrstni težnji v disciplini zgodovine znanosti na primer: Lyons, Islam Through Western
Eyes, 74–76.
126
ISLAM IN EVROPA
7
Ahmad Y. Al-Hassan, »Factors behind the Decline of Islamic Science after the Sixteenth
Century,« v Islam and the Challenge of Modernity: Historical and Contemporary Contexts, ur.
Sharifah Shifa Al-Attas (Kuala Lumpur: International Institute of Islamic Thought and Civili-
zation, 1996), 359.
8
Tudi Pedersen poudarja, da je bila v muslimanskem svetu intelektualna dejavnost ukore-
ninjena v religiji. Johannes Pedersen, The Arabic Book (Princeton, New Jersey: Princeton Uni-
versity Press, 1946/1984), 21.
9
Ob tem je izjemno pomembno, da je znanje koncept, v katerem sta združeni religijska in
sekularna terminologija. To pomeni, da pojem »znanje« obsega znanje o islamskih religijskih
doktrinah in obveznostih, poleg tega pa tudi bolj splošno sistematično učenost per se in znanosti
kot izraz človekove lakote po védenju. Franz Rosenthal, Knowledge Triumphant: The Concept
of Knowledge in Medieval Islam (Leiden: E. J. Brill, 1970), 22; Franz Rosenthal, The Classical
Heritage in Islam (London in New York: Routledge, 1965/1994), 5.
10
Rosenthal, Knowledge Triumphant, 2, 32.
127
p o li g rafi
limanski sveti knjigi. Samo nekaj besed (»bog«; »reči«; »imeti«; »gos-
podar« ali »gospod«) se v Koranu pojavlja pogosteje. Ob tem je treba
upoštevati, da je prerok Mohamed želel s ponavljanjem besed v Koranu
doseči, da bi se muslimani zavedali nekaterih temeljnih resnic. Vseka-
kor je »znanju« pridajal velik pomen – tudi če se beseda v Koranu po-
javlja na videz naključno, se pojavlja z namenom povedati, da je eno od
temeljnih sporočil.11 Tako Koran vsebuje poved: »… Gospodar moj, daj
mi še več znanja!« (20: 114).12 Poleg tega Koran enači religijsko vero z
znanjem, zaradi česar se beseda »znanje« pojavlja skupaj z besedo »vera«
(iman): »… Allah bo dvignil na visoke stopnje tiste med vami, ki veru-
jejo, in tiste, ki so prejeli znanje …« (58: 11) in »Tisti pa, ki so dobili
znanje in vero, bodo rekli …« (30: 56).13 Tudi drugi vir islamskega pra-
va, normativna prerokova praksa (suna), poudarja pomen znanja. Tako
tradiciji (poročili) navajata, da je prerok rekel, da je »iskanje znanja re-
ligijska dolžnost vsakega muslimana« in da je »črnilo učenjakov vredno
več kot kri mučenikov«.14 Zbirke tradicij so običajno vsebovale posebna
poglavja, posvečena tematiki »znanja«.15
Rosenthal poudarja, da je v islamu koncept znanja imel večji pomen
kot v kateri koli drugi civilizaciji. Prevladal je nad vsemi vidiki musli-
manskega intelektualnega, duhovnega in družabnega življenja. Znanje
so najprej prevzeli izobraženi razredi, nato pa je stalno prizadevanje za
dosežke v intelektualnem življenju nujno vzbudilo pozitiven odgovor
množic. Čeprav je grško-rimska filozofija globoko spoštovala razmišl-
janje (phronein), čisto znanje (theoria) in znanje (episteme), pa v antiki
odnos do znanja ni vseboval take predanosti, kot je obstajala v srednje-
veškem islamu. V antiki je ob združevanju etike in znanja prva vseskozi
ohranjala večjo privlačnost za tedanje ljudi, in področje religije ni bilo
nikoli tako nerazdružljivo vpeto v področje znanja kot pozneje v isla-
11
Prav tam, 19–22.
12
Korán: Prevod iz arabskega izvirnika, prevod Mohsen Alhady in Margit P. Alhady (Lju-
bljana: Beletrina, 2014).
13
Prav tam.
14
Al-Hassan, »Factors behind,« 360; Rosenthal, Knowledge Triumphant, 89.
15
Rosenthal, Knowledge Triumphant, 70.
128
ISLAM IN EVROPA
16
Prav tam, 334–340.
17
Ahmad Dallal, »Science, Medicine, and Technology: the Making of a Scientific Culture,«
v The Oxford History of Islam, ur. John L. Esposito (Oxford etc.: Oxford University Press,
1999), 158; Majid Fakhry, »Philosophy and History,« v The Genius of Arab Civilization: Source
of Renaissance, ur. John R. Hayes (Cambridge, Massachusetts: The MIT Press, 1975/1983),
56; Philip K. Hitti, History of the Arabs (Houndmills, Basingstoke, Hampshire, New York:
Palgrave Macmillan, 1937/2002), 147–168, 206; Jonathan Lyons, The House of Wisdom: How
the Arabs Transformed Western Civilization (London, New York, Berlin: Bloomsbury Publishing,
2009/2010), 56–58; Rosenthal, The Classical Heritage in Islam, 2.
129
p o li g rafi
18
Prvi prevod grškega dela v arabščino (področje alkemije) je organiziral Halid Ibn Jazid Ibn
Muavija med vladavino damaščanskega omajadskega kalifa Abd Al Malika (685–705), in sicer
zato, ker se je ta odločil, da bo imperij začel kovati svoj denar; do tedaj so uporabljali denar
Bizanca in sasanidskega imperija. Saliba, Islamic Science, 50–51.
19
V nadaljevanju bo oznaka »grška dela« vedno pomenila helenska in/ali helenistična dela.
20
Saliba, Islamic Science, 74–75.
21
Lyons, The House of Wisdom, 63–64.
22
Dallal, »Science, Medicine, and Technology,« 163; Fakhry, »Philosophy and History,« 56;
Rosenthal, The Classical Heritage in Islam, 10.
23
Abdelhamid I. Sabra, »The Exact Sciences,« v The Genius of Arab Civilization: Source of
Renaissance, ur. John R. Hayes (Cambridge, Massachusetts: The MIT Press, 1975/1983), 149.
24
Dallal, »Science, Medicine, and Technology,« 159; Rosenthal, The Classical Heritage in
Islam, 5.
130
ISLAM IN EVROPA
25
Dallal, »Science, Medicine, and Technology,« 160; Saliba, Islamic Science, 52–78.
26
Dallal, »Science, Medicine, and Technology,« 161, 212; Fakhry, »Philosophy and History,«
55; Sabra, »The Exact Sciences,« 163; Saliba, Islamic Science.
27
O »islamski znanosti« je mogoče govoriti zato, ker znanost v islamskih mestnih središčih ni
cvetela le kot integralni del islamske civilizacije, temveč tudi kot ena od njenih ustanov. Vendar
pa je oznaka »arabska znanost« še primernejša, ker se je ta znanost začela na arabsko pobudo
in je potekala pod arabskim pokroviteljstvom, še posebej pa zato, ker je bil arabski jezik medij,
prek katerega se je razvila (vendar ne zaradi arabske etnične pripadnosti znanstvenikov, ampak
ker so arabščino sprejeli kot jezik svojega znanstvenega izražanja). Dallal, »Science, Medicine,
and Technology,« 157–158; Sabra, »The Exact Sciences,« 149.
28
Dallal, »Science, Medicine, and Technology,« 155; Sabra, »The Exact Sciences,« 149.
131
p o li g rafi
Astronomija
Astronomija je bila ena od najstarejših, najrazvitejših in najbolj spoš-
tovanih antičnih znanosti. Ta disciplina je bila v skoraj vseh kulturah
obravnavana kot kraljica znanosti.30 Arabski astronomi so najprej študi-
rali nekatera perzijska in indijska astronomska dela, vendar pa je imela
daleč največji formativni vpliv na arabsko astronomijo grška astrono-
mija, kajti arabski astronomi so kmalu ugotovili, da je tako po celovi-
tosti kot tudi po kakovosti močno superiorna v primerjavi s perzijsko
in indijsko. Še posebej en avtor in eno delo sta imela izrazito nepropor-
cionalen vpliv na arabsko astronomijo, in sicer Ptolemej (živel je v 2.
stoletju) in njegov Almagest.31 Arabci so v 9. stoletju (sukcesivno) opra-
vili najmanj štiri prevode Almagesta, prvega že leta 829, delo pa je zanje
pomenilo neprecenljivo vodilo pri raziskovanju in študiju. Vendarle pa
so tako rekoč od vsega začetka imeli do njega refleksiven oziroma kriti-
čen odnos, saj so ga vseskozi popravljali in dopolnjevali.32
Arabski astronomi so v prvi fazi v 9. stoletju z opazovanji v astro-
nomskih opazovalnicah v Bagdadu in Damasku najprej preverjali pra-
vilnosti izračunov v Almagestu in ugotavljali številne stvarne napake ter
jih popravljali. V prvi fazi so tudi popravljali Ptolemejeve konstante,
uvedli izboljšane računske metode in uvajali nova matematična orodja.
Razvili so nove astronomske tabele in uvajali izboljšane opazovalne pa-
rametre. V 10. in 11. stoletju so se lotili posodabljanja Almagesta, v tem
29
Dallal, »Science, Medicine, and Technology,« 157, 213.
30
Dallal, »Science, Medicine, and Technology,« 161; Saliba, Islamic Science, 27.
31
Almagest je bil največji dosežek helenistične matematične astronomije in eden od največjih
dosežkov vse helenistične znanosti. V njem je Ptolemej sintetiziral prejšnje znanje helenistične
astronomije v razmerju do svojih novih opazovanj. Delo je vsebovalo elaborirano in vseobsežno
teorijo o gibanju zvezd, Sonca, Lune in petih vidnih planetov (Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra
in Saturna). Ptolemejski astronomski sistem je ostal dominanten vse do sredine 16. stoletja.
Dallal, »Science, Medicine, and Technology,« 162–163; Lyons, The House of Wisdom, 75.
32
Dallal, »Science, Medicine, and Technology,« 162, 165; Saliba, Islamic Science, 17.
132
ISLAM IN EVROPA
33
Dallal, »Science, Medicine, and Technology,« 165—167; Saliba, Islamic Science, 79–90.
34
Dallal, »Science, Medicine, and Technology,« 171; Saliba, Islamic Science, 90–101.
133
p o li g rafi
Matematika
Arabci so zgodnje informacije o aritmetiki dobili iz dveh virov, Evk-
lidovih »Elementov« (knjige VII–IX) in Nikomahovega »Uvoda v zna-
nost številk«. Drugo knjigo je v arabščino prevedel Thabit Ibn Kurah, ki
je tudi revidiral prevod »Elementov«, ki ga je opravil Hunajn Ibn Išak.
V svojih komentarjih je Thabit Ibn Kurah popravil nekatera Aristotelo-
va stališča o neskončnih zbirkah. Medtem ko so antični Grki koncept
iracionalnega poznali le v geometriji, se je v arabski aritmetiki postopo-
ma razvil koncept iracionalnih števil.37
Že pred nastopom islama so Arabci poznali računanje s prsti, s čimer
je bilo mogoče relativno preprosto odštevati in seštevati, vse zahtevnejše
operacije pa so bile že težje izvedljive. Bistvena sprememba je nastopila
okoli leta 771, ko je v Bagdad prispela hindujska delegacija, ki je s seboj
prinesla dragocena matematična in astronomska znanstvena besedila
v sanskrtu z naslovom Sidanta. Ker so bila besedila zapisana v verzih
in so večinoma vsebovala le rezultate, ne pa računskih postopkov, so
morali arabski matematiki iz njih dešifrirati vsebino. To delo je uspešno
35
Dallal, »Science, Medicine, and Technology,« 174; Saliba, Islamic Science, 150–167.
36
Dallal, »Science, Medicine, and Technology,« 179—181; Lyons, The House of Wisdom,
38–39.
37
Sabra, »The Exact Sciences,« 150–151.
134
ISLAM IN EVROPA
38
Dallal, »Science, Medicine, and Technology,« 183–184; Lyons, The House of Wisdom, 70–73.
39
Dallal, »Science, Medicine, and Technology,« 184–185; Sabra, »The Exact Sciences,« 152.
40
Dallal, »Science, Medicine, and Technology,« 184–189; Sabra, »The Exact Sciences,« 152.
41
Dallal, »Science, Medicine, and Technology,« 190; Sabra, »The Exact Sciences,« 156.
135
p o li g rafi
Medicina
V 9. stoletju so bila v arabščino že prevedena vsa medicinska dela
Galena in ta helenistični avtor je imel daleč največji vpliv na razvoj
arabske medicine (manjši vpliv so imela prevedena Hipokratova dela).42
Med 9. in 13. stoletjem so arabski avtorji ustvarili nekaj pomembnih
medicinskih del. Ar Razi (umrl je leta 925) je napisal obsežno delo,
ki je temeljilo na opazovanju in klinični dejavnosti, medtem ko je Al
Madžusi (umrl je leta 994) napisal bolj teoretično zasnovano delo, ki
je vsebovalo razdelan sistem kodificiranja in klasifikacije. Az Zahravi
(umrl je leta 1013) je napisal medicinsko enciklopedijo, ki je vsebo-
vala tudi razpravo o kirurgiji, v kateri je opisal in narisal več kot 200
kirurških instrumentov, ki jih je tudi sam zasnoval. Monumentalno in
daleč najvplivnejše arabsko (teoretično) medicinsko delo »Kanon medi-
cine« je napisal Ibn Sina (latinsko Avicenna) (980—1037) – vsebovalo
je sistematično in izjemno celovito predstavitev medicinske znanosti
tistega časa.43
Čeprav nekateri avtorji poudarjajo, da odnos arabske medicine do
grške medicine ni bil kritičen in refleksiven ter da v muslimanskem sve-
tu na področju medicine ni bilo resničnega znanstvenega raziskovanja
in želje po empiričnem spoznavanju,44 je mogoče to trditev vsaj v dolo-
čeni meri postaviti pod vprašaj. Že Ar Razi je namreč na podlagi svojih
opazovanj kritiziral nekatere Galenove ugotovitve, Ibn Al Nafis (umrl
je leta 1288) pa je zavrnil Galenovo trditev, da kri iz desnega srčnega
prekata pride v levi prekat neposredno (preko nekakšnega kanala), ter
prvi odkril, da kri iz levega prekata najprej pride v pljuča in šele potem
v levi prekat.45 Tudi Al Bagdadi je leta 1200 ob veliki lakoti v Egiptu na
podlagi proučevanja okostij umrlih ljudi zavrnil Galenovo ugotovitev,
42
Sami K. Hamarneh, »The Life Sciences,« v The Genius of Arab Civilization: Source of Re-
naissance, ur. John R. Hayes (Cambridge, Massachusetts: The MIT Press, 1975/1983), 174;
Manfred Ullmann, Islamic Medicine (Edinburgh: Edinburgh University Press, 1978), 9–11.
43
Hamarneh, »The Life Sciences,« 175–176, 180; Ullmann, Islamic Medicine, 43–46.
44
Ullmann, Islamic Medicine, 23–24.
45
Ullmann poudarja, da Ibn Al Nafis do te ugotovitve ni prišel na podlagi sistematičnega
fiziološkega raziskovanja, temveč s preprosto logično dedukcijo. Vendar pa Dallal argumentira,
da Ibn Al Nafis v svojem delu pogosto govori o anatomskem opazovanju in da je opravljal seci-
ranja. Dallal, »Science, Medicine, and Technology,« 205–206; Ullmann, Islamic Medicine, 69.
136
ISLAM IN EVROPA
Filozofija
V arabščino so bila že kmalu prevedena vsa Aristotelova filozofska
dela (z izjemo »Politike«), poleg tega tudi več Platonovih Dialogov v
povzetkih Galena in več del neoplatonista Porfirija. V muslimanskem
svetu se je kot prevladujoča filozofska smer uveljavila islamska različica
neoplatonizma (ta je bil poskus združitve čiste grške zapuščine in za-
puščine starodavnih bližnjevzhodnih držav; zanj sta bila značilna glo-
boko religiozen in mističen duh in zahteva po preseganju intelektualnih
kategorij, ki jih je stara Grčija uveljavila kot glavne kanale za iskanje
resnice). Najpomembnejša islamska neoplatonista sta bila Abu Nasr Al
Farabi (umrl je leta 950) in Ibn Sina (Avicenna), ki sta razvila emana-
cionistično teorijo nastanka vesolja, ki je bila v neposrednem nasprotju
s koranskim konceptom stvarjenja sveta ex nihilo. Proti njima oziroma
islamski filozofiji je ostro nastopil največji islamski teolog Abu Hamid
Al Gazali (1058–1111), ki je tri njune trditve razglasil za neverništvo,
s tem pa tudi ustavil razvoj filozofije na vzhodu muslimanskega sveta.48
Vendar pa se je razvoj (aristotelijanske) filozofije nadaljeval na zaho-
du muslimanskega sveta, v Španiji, kjer se je v času kordobskega oma-
jadskega kalifata (929–1031) močno uveljavila znanstvena dejavnost,
po razpustitvi kalifata pa so almohadski vladarji podpirali filozofijo.
Tako je vladar Abu Jusuf Jakub najpomembnejšemu islamskemu filo-
zofu Abu Al Validu Ibn Rušdu (na Zahodu je znan kot Averroes, 1126–
46
Dallal, »Science, Medicine, and Technology,« 203, 207; Hamarneh, »The Life Sciences,«
180, 182; Saliba, Islamic Science, 24–25, 128.
47
Hamarneh, »Life Sciences,« 178, 183.
48
Majid Fakhry, »Philosophy and Theology,« v The Oxford History of Islam, ur. John L. Espo-
sito (Oxford etc.: Oxford University Press, 1999), 269, 272, 274–275, 281–283.
137
p o li g rafi
1198) naročil, naj prouči Aristotelova dela, ki so bila zelo zahtevna, ter
napiše jasne in razumljive razlage. Averroes je to nalogo odlično opravil,
in sicer v obliki izvlečkov (z opredelitvijo glavnih poudarkov), srednjih
komentarjev (s parafraziranjem vsebine) in monumentalnih velikih ko-
mentarjev (izjemno podrobne razlage od vrstice do vrstice, pri katerih je
uporabil številna grška in arabska filozofska dela, poleg tega pa podajal
svoje razlage). Averroes je sicer zavrnil Al Gazalija ter poudarjal združl-
jivost islama in filozofije.49
49
Fakhry, »Philosophy and Theology,« 284, 286–288; Lyons, The House of Wisdom, 181.
138
ISLAM IN EVROPA
50
Majid Fakhry, Averroes (Ibn Rushd): His Life, Works and Influence (Oxford: Oneworld Pub-
lications, 2001), 129; Edward Grant, The foundations of modern science in the Middle Ages: Their
religious, institutional, and intellectual contexts (Cambridge, New York, Melbourne: Cambridge
University Press, 1996), 13–18; Lyons, The House of Wisdom, 29–30, 34–35.
51
Lyons, The House of Wisdom, 30–32.
139
p o li g rafi
52
Grant, The foundations, 20–23, 33–35; Jens Høyrup, »The formation of a myth: Greek
mathematics — our mathematics,« v Mathematical Europe: History, Myth, Identity, ur. Catheri-
ne Goldstein, Jeremy Gray in Jim Ritter (Paris: Éditions de la Maison des Sciences de l'homme,
1996), 105–106.
53
Grant, The foundations, 23.
54
Marie-Thérèse d'Alverny, »Translations and Translators,« v Renaissance and Renewal in the
Twelth Century, ur. Robert L. Benson in Giles Constable (Cambridge, Massachusetts: Harvard
University Press, 1982), 444–456.
55
Lyons, The House of Wisdom, 103–118.
140
ISLAM IN EVROPA
56
Fakhry, Averroes (Ibn Rushd), 133.
57
D'Alverny, »Translations and Translators,« 457–459.
58
D'Alverny, »Translations and Translators,« 433–438; Grant, The foundations, 25–26.
59
Lyons, House of Wisdom, 133.
141
p o li g rafi
60
V latinski Evropi so bili komentarji Averroesa in Avicenne entuziastično sprejeti kot vodilo
pri razlagi zahtevnih del Aristotela. Grant, The foundations, 31.
61
Prav tam, 23.
62
Fakhry, Averroes (Ibn Rushd), 130.
63
Bayly Winder, »Foreword,« v The Genius of Arab Civilization: Source of Renaissance, ur.
John R. Hayes (Cambridge, Massachusetts: The MIT Press, 1975/1983), 1.
64
Sabra, »The Exact Sciences,« 152.
142
ISLAM IN EVROPA
65
Høyrup, »The formation of a myth,« 106.
66
Sabra, »The Exact Sciences,« 153.
67
Prav tam, 154.
68
Høyrup, »The formation of a myth,« 109.
69
Ullmann, Islamic Medicine, 53–54.
70
M. A. Martin, »Abu 'Ali al-Husayn bin Abdallah bin Sina (Avicenna),« v The Genius of
Arab Civilization: Source of Renaissance, ur. John R. Hayes (Cambridge, Massachusetts: The
MIT Press, 1975/1983), 196–197.
71
Ullmann, Islamic Medicine, 45.
72
Prav tam, 69.
73
Hamarneh, »The Life Sciences,« 178.
143
p o li g rafi
74
Res pa Roberts dopušča možnost, da sta Ibn Al Šatir in Kopernik prišla do istih ugotovitev
neodvisno drug od drugega. Victor Roberts, »The Solar and Lunar Theory of Ibn ash-Shatir: A
Pre-Copernican Copernican Model«, Isis 48 (December 1957): 432.
75
Saliba, Islamic Science, 196–199.
76
Swerdlow v Saliba, Islamic Science, 207–209.
77
Swerdlow in Neugebauer v Saliba, Islamic Science, 217.
144
ISLAM IN EVROPA
78
Saliba, Islamic Science, 215–221.
79
Dallal, »Science, Medicine, and Technology,« 174–175.
80
Lyons, Islam Through Western Eyes, 75.
81
Lyons, The House of Wisdom, 36–41, 127–128.
82
Fakhry, Averroes (Ibn Rushd), 131.
83
Prav tam, 133, 145–146.
145
p o li g rafi
Sklep
84
Etienne Gilson, Reason and Revelation in the Middle Ages (New York: Charles Schribner's
Sons, 1966), 38.
85
Fakhry, Averroes (Ibn Rushd), 137.
86
Gilson, Reason and Revelation, 37.
87
M. A. Martin, »Abu al-Walid Muhammad bin Rushd (Averroes),« v The Genius of Arab
Civilization: Source of Renaissance, ur. John R. Hayes (Cambridge, Massachusetts: The MIT
Press, 1975/1983), 70.
88
Fakhry, Averroes (Ibn Rushd), 137; Oliver Leaman, »Averroës and the West,« v Averroës
and the Enlightement, ur. Mourad Wahba in Mona Abousenna (New York: Prometheus Books,
1996), 66.
89
Vern L. Bullough, »Medieval Scholasticism and Averroism: The Implication of the Writ-
ings of Ibn Rushd to Western Science,« v Averroës and the Enlightement, ur. Mourad Wahba in
Mona Abousenna (New York: Prometheus Books, 1996), 47.
146
ISLAM IN EVROPA
90
Toby E. Huff, The rise of early modern science: Islam, China, and the West (Cambridge, New
York, Melbourne: Cambridge University Press, 1993/1995), 47.
91
O tem na primer: Giovanna Cifoletti, »The creation of the history of algebra in the sixte-
enth century,« v Mathematical Europe: History, Myth, Identity, ur. Catherine Goldstein, Jeremy
Gray in Jim Ritter (Paris: Éditions de la Maison des Sciences de l'homme, 1996), 123–142;
Høyrup, »The formation of a myth,« 103–119; Lyons, Islam Through Western Eyes, 93–103;
María Rosa Menocal, »The Myth of Westerness in Medieval Literary Historiography,« v The
New Crusades: Constructing the Muslim Enemy, ur. Emran Qureshi in Michael A. Sells (New
York; Chichester, West Sussex: Columbia University Press, 2003), 249–287.
92
Saliba, Islamic Science, 2–3.
93
Al-Hassan, »Factors behind,« 368—385; Saliba, Islamic Science, 250–254.
147
p o li g rafi
Bibliografija
94
Akbar Ahmed, »Ibn Khaldun's Understanding of Civilizations and the Dilemmas of Islam
and the West Today,« The Middle East Journal 56 (Winter 2002): 28.
148
ISLAM IN EVROPA
149
p o li g rafi
150
P olivalentnost evrops k e
identitete in isla m s k a
intele k tualna z g odovina
Sami Al-Daghistani
151
p o li g rafi
1
Majid Fakhry, A History of Islamic Philosophy (New York: Columbia University Press,
2004), str. 133–34, 137–38.
2
Oliver Leaman, An Introduction to Classical Islamic Philosophy (Cambridge: Cambridge
University Press, 2004), str. 41–54; Hourani, Averroes on the Harmoney of Religion and Philo-
sophy (Oakville CT: Gibb Memorial, 2012).
3
Tawḥīd je primarni princip islamske veroizpovedi in pomeni božjo eno(tno)st. Oliver
Leaman, The Qur’an: An Encyclopedia (London: Routledge, 2006), str. 651–653.
4
Helenistično navdihnjeni filozofi so med drugimi bili al-Kindi, al-Farabi, Ibn Sina, Ibn
Rušd, Ibn Tufayl, idr. Geert Hendrich, Arabisch-islamische Philosophie. Geschichte und Gegen-
wart (Frankfurt: Campus Verlag, 2005); Seyyed Hossein Nasr, Oliver Leaman (izd.), History
of Islamic Philosophy (London: Routledge, 1996); Montgomery Watt, Islamic Philosophy and
Theology (Edinburg: Edinburgh University Press, 1979).
5
Prim. Oliver Leaman, An Introduction to Classical Islamic Philosophy (Cambridge: Cam-
bridge University Press, 2004).
6
George Saliba, Islamic Science and the Making of the European Renaissance (Cambridge,
Massachusetts: MIT, 2011); “Influence of Arabic and Islamic Philosophy on the Latin West,”
Stanford Encyclopedia of Philosophy, 2008, dostopno na http://plato.stanford.edu/entries/arabic-
-islamic-influence/.
152
P o l i va l e n t n o s t e v r o p s k e i d e n t i t e t e i n i s l a m s k a i n t e l e k t u a l n a z g o d o v i n a
153
p o li g rafi
7
Adnan Silajdžić, Muslims in search of an identity (Sarajevo: El-Kalem, 2007); Adnan Si-
lajdžić, Islam u otkriću kršćanske Europe (Sarajevo: Fakultet islamskih nauka, 2003). Glej tudi
Adnan Silajdžić, Kriza religijskog identiteta u današnjem svijetu (Sarajevo: Fakultet islamskih
nauka, 2004) in Adnan Silajdžić, Muslimani u traganju za identitetom (Sarajevo: Fakultet islam-
skih nauka in El-Kalem, 2006).
8
Za Abdullaha an-Na’ima sekularizem ne pomeni nujno zavrnitev religije v družbenem
življenju, četudi sekularizem ni moralno ventralen, zaradi spodbujanja t.i. civilnega etosa pri
ločevanju religije od države. “Secularism, defined to mean only the separation of religion and
state, is therefore incapable of meeting the collective requirements of public policy. Moreover,
such separation by itself cannot provide sufficient guidance for individual citizens in making
important personal choices in their private lives or public political participation. In addition,
secularism as simply the separation of religion and state is not sufficient for addressing any
objections or reservations believers may have about specific constitutional norms and human ri-
ghts standards”, Abdullahi Ahmed An-Na’im, Islam and the Secular State: Negotiating the Future
of Shari'a (Harvard University Press, 2008, str. 38. V kolikor sekularizem ne more doseči po-
polne nevtralnosti, to nadalje pomeni, da sekularna država ne more biti niti verska države, niti
marksisitčna oziroma utilitarna. Za kritiko o sekularnem pojmovanju in razumevanju države in
družbe glej Saba Mahmood, Religious Difference in a Secular Age: A Minority Report (Princeton:
Princeton University Press, 2015); Saba Mahmood, “Secularism, Hermeneutics, and Empire:
The Politics of Islamic Reformation,” Public Culture, 18:2 (2006); Charles Taylor, A Secular Age
(Cambridge, Massachusetts, and London, England: The Belknap Press of Harvard University
Press, 2007).
9
Islam se pogosto napačno dojema kot religijo, ki ne ločuje politčni kontekst od verskega.
Teološko polje resda v Koranu ni ločeno od moralnega, ki pa je vselej že epistemološko posre-
dovano skozi koncept Shar'i kot etične kategorije. Današnji diskurz političnega se nanaša na t.i.
univerzalne kategorije, ki izhajajo iz razsvetljenstva, kar pomeni, da je tudi koncept univerzal-
nega del kolonialnega projekta. Kakor trdi Wael Hallaq, proces sekularizacije kot pogoj moder-
ne Evrope ni možno pojasniti le prek koncepta krščanstva in se nanaša tudi na koncept prava
in državnosti, s tem da je prvi pogoj drugemu. V muslimanskem svetu t.i. »islamska država« ni
obstajala, saj so islamski pravniki bili del civilne družbe. Prav tako je bil kalif (khalifa) kot vodja
kalifata privatni učenjak, ki je izdajal le pravna mnenja (fatwa) v vlogi pravnika, in ne v vlogi
voditelja. Fiqh kot islamsko pravo ni bilo državno pravo (qanun), medtem ko je Šerija (shari'a)
kot etični imperativ zmeraj bila del moralno-pravno-političnega v družbi. Za več glej Wael Hal-
laq, Sharī'a: Theory, Practice, Transformations (Cambridge: Cambridge University Press, 2009);
Wael Hallaq, The Impossible State (New York: Columbia University Press, 2013); Carl Schmitt,
Der Begriff des Politischen (Berlin: Duncker und Humbolt, 1932); Sami Al-Daghistani, “Nasilje
ali duhovni zakon? Šerija in intelektualna zgodovina islama,” Razpotja, 22, 2015, http://www.
razpotja.si/nasilje-ali-duhovni-zakon-serija-in-intelektualna-zgodovina-islama/.
154
P o l i va l e n t n o s t e v r o p s k e i d e n t i t e t e i n i s l a m s k a i n t e l e k t u a l n a z g o d o v i n a
10
Prim. Adnan Silajdžić, Islam u otkriću kršćanske Europe (Sarajevo: Fakultet islamskih nau-
ka, 2003).
11
Tarik Ramadan, Biti evropski musliman (Sarajevo: Udruženje ilmijje islamske zajednice u
BiH, 2002), 13.
12
Janez Damaščan v knjigi De Haeresibus meni, da je islam heretičen; prvi Bizantinec, ki
se je skliceval na Mohameda (a. s.), Teofan Zapisani (Theophanes the Confessor) (817) prav
tako meni, da je islam pohujšljiv. Koran je v latinščino prvič prevedel Peter de Cluny (1156),
prevod pa je bil vzrok za Tomaževo kritiko islama. Tudi Dante v Božanski komediji v »Infernu«
preroka Mohameda postavi v osmo sfero podzemlja oziroma »Pekla«, medtem ko se Avicenni
piše nekoliko bolje (verjetno zato, ker je bil filozof, torej humanist). M. M.Sharif, History of
Muslim Philosophy (Wiesbaden: Otto Harrassowitz, 1966), 1352; Orhan Bajraktarević, Klasična
islamska filozofija (Sarajevo: FIN, 2009).
155
p o li g rafi
13
Asad, Mohammed: Islam na raspuću (Sarajevo: El Kalem, 2002), 47. Prvi orientalisti so-
dobne dobe so bili krščanski misijonarji, ki so delovali v muslimanskih državah ter so s svo-
jim prispevkom in analizo marsikdaj izkrivljali podobo islama tudi v znanstveno-akademskem
okviru. Za več o pojmu orientalizem kot ideološki reprezentaciji Bližnjega vzhoda in muslima-
nov na temeljih stereotipov glej Edward Said, Orientalism (London: Penguin, 1977).
14
Murad Hofmann, Islam 2000 (Sarajevo: El-Kalem, 2004). Med drugimi knjigami o islamu
in njegovem nasilnem razmahu govorita knjigi Willija Dietla, Heiliger Krieg fuer Allah (Mün-
chen, 1983), in Oliverja Roya, Globalizirani islam (Ljubljana, 2007).
15
Iranska (islamska) revolucija, iransko-iraška vojna, dogodki v arabskem svetu ter tudi pre-
vzetje zahodnega političnega sistema in ekonomske paradigme delovanja v državah s pretežno
muslimansko populacijo so zagotovo prispevali k splošni podobi islama kot nekonsistentnega
in ne prilagodljivega zahodnim oblikam življenja. Islam se je relativno hitro definiral s ter-
mini, kot so fanatizem, netoleranca, despotizem, obskurnatizem (kot nasprotovanje oblikam in
širjenju znanja, ki ga je izvajala cerkev v srednjem veku).
156
P o l i va l e n t n o s t e v r o p s k e i d e n t i t e t e i n i s l a m s k a i n t e l e k t u a l n a z g o d o v i n a
16
M. M. Sherif, A History of Muslim Philosophy, 1354.
157
p o li g rafi
17
Ibid., 1353. Leta 1772 je bil končan Megerlingov prevod Korana, poleg Boysenovega pre-
voda (1773) in Turpinovega dela »Življenje Mohameda«, ki ga opisuje kot »velikega človeka«,
»resničnega vernika« in »ustanovitelja naravne religije«. Glej tudi Ian Almond, Representations
of Islam in the Western Thought (Sarajevo: CNS, 2010).
18
M. M. Sherif, A History of Muslim Philosophy, 25.
19
Ibid., 27.
158
P o l i va l e n t n o s t e v r o p s k e i d e n t i t e t e i n i s l a m s k a i n t e l e k t u a l n a z g o d o v i n a
20
Ibid., 29.
21
“J. W. Goethe i njegov odnos prema islamu,” Preporod, št. 5/919, marec 2010. O Goethe-
jevem zanimanju za islam pričajo njegove številne pesnitve, »Zahodno-vzhodni divan«, študij
Korana ter zanimanje za islamsko filozofijo in teologijo. V Divanu pravi: »Ob der Quran von
Ewigkeit sei? Danach frag’ ich nicht!« »Dass er das Buch der Bücher sei Glaub ich aus Mosle-
minen-Pflicht.« Navkljub dejstvu, da je Goethe z zanimanjem preučeval in z veliko vnemo
pesnil o islamu, a da je vseeno uporabljal orientalisitčne motive, se je Goethe že takrat spraševal,
kako vključiti islam in muslimane v idejo o nemštvu, in tako nasprotoval določenim nemškim
romantikom, ki so nemštvo povezaovali s krščanstvom. Glej npr. Melanie Christina Mohr,
“Religion has no nationality”, Qantara.de, 2015, dostopno na https://en.qantara.de/content/
goethe-and-islam-religion-has-no-nationality.
22
Hišam Džait, Evropa i islam (Sarajevo: Starješinstvo islamske zajednice, 1989), 82.
23
Ibid.
24
“Während das Abendland anfängt, sich in Zufälligkeit, Verwicklung und Partikularität
einzuhausen, so musste die entgegensetzte Richtung in der Welt zur Integration des Ganzen
auftreten, und das geschah in der Revolution des Orients, welche alle Partikularität und Ab-
159
p o li g rafi
hängigkeit zerschlug und das Gemüt vollkommen aufklärte und reinigte, indem sie nur den
abstrakte Einen zum absoluten Gegenstand und ebenso das reine subjektive Bewusstsein, das
Wissen nur dieses Einen zum einzigen Zweck der Wirklichkeit – das Verhältnislose zum Ver-
hältnis der Existenz – machte.” Georg Wilhelm Friedrich Hegel, Vorlesungen über die Philoso-
phie der Geschichte (Suhrkamp, 1986), 429.
25
Hišam Džait, Evropa i islam (Sarajevo: Starješinstvo islamske zajednice, 1989), 83.
26
Glej Muhammad Iqbal, Die Wiederbelebung des religiösen Denkens im Islam (Hans Schiler,
2003).
27
Nietzsche v skoraj vseh svojih delih temeljito kritizira krščanstvo ter izpodbija njegove teze
in tudi vso zahodno miselno paradigmo od Sokrata naprej. »Krščanstvo nas je ogoljufalo za
160
P o l i va l e n t n o s t e v r o p s k e i d e n t i t e t e i n i s l a m s k a i n t e l e k t u a l n a z g o d o v i n a
žetev antične kulture, kasneje nas je spet ogoljufalo za žetev muslimanske kulture. Čudoviti svet
mavrske kulture v Španiji, ki nam je bolj soroden, po smislu in okusi bližji kot Rim ali Grčija, so
pregazili /…/ – zakaj? Ker je bil imeniten, ker izhaja njegov nastanek iz moških instinktov, ker
pritrjuje življenju še tudi z najbolj izbranimi in rafiniranimi dragocenostmi mavrskega življenja!
… Križarji so se potem borili proti nečemu, pred čemer bi morali pasti na kolena, v prah, –
proti kulturi, glede na katero je še celo naše devetnajsto stoletje zelo siromašno, zelo 'zakasnelo'.
/…/ Nemškega plemstva skoraj ni v zgodovini višje kulture: vemo za razlog … krščanstvo,
alkoholizem – obe veliki sredstvi korumpiranja … /…/ 'vojna do zadnjega z Rimom! Mir,
prijateljstvo z islamom': tako je občutil, tako je storil veliki svobodomislec, genij med nemškimi
cesarji, Friderik Drugi.« Friedrich Nietzsche, Antikrist, prev. T. Hribar (Ljubljana: Slovenska
matica, 1989), 350.
28
M. M.Sharif, History of Muslim Philosophy (Wiesbaden: Otto Harrassowitz, 1966), 1353.
29
Islam kot afirmacija življenja, ki meri na trajen uspeh notranje izpolnjenosti. Glej na prim-
er Syed Muhammad Nauqib al-Attas, Prolegomena to the Metaphysics of Islam (Kuala Lumpur:
ISTAC, 2001).
30
Islamsko nerazsvetljensko jedro in socialna pravičnost; Nietzschejeva definicija »moškosti«
v smislu moči v napredek; imperativ enakosti (transnacionalnosti) in afirmativni značaj islama.
Nietzschejeve poglede si lahko razlagamo kot dihotomično misel, nanašajo se na njegovo fun-
damentalno kritiko zahodne filozofije in zgodovine krščanstva kot ideje življenja, ki človeka
osiromaši za temeljne vrednote in moč, ali pa kot kritiko evropskega orientalizma in antikolo-
nialno gesto zoper dobršen del moderne Evrope. Ian Almond, Representations of Islam (Sarajevo:
CNS, 2010), 69, 73.
31
Ob tem se tudi pojavlja vprašanje, kaj prav zaprav je kolonializem (colonializem) oziroma
kolonialnost (coloniality) ter kaj ju poganja – nacionalizem ali trans-nacionalizem v kontekstu
globalizacije.
161
p o li g rafi
32
Ismet Bušatlić (ur.), Pregled historije islamske kultute i civizacije (Sarajevo: Fakultet islam-
skih nauka, Hrestomatija 6, 2004), 8.
33
Ibid.
34
M. M. Sharif, History of Muslim Philosophy (Wiesbaden: Otto Harrassowitz, 1966), 1355.
162
P o l i va l e n t n o s t e v r o p s k e i d e n t i t e t e i n i s l a m s k a i n t e l e k t u a l n a z g o d o v i n a
35
Ibid., str. 1356. The debth of our science to that of the Arabs does not consist in sterling discove-
ries of revolutionary theories; science owes a great deal more to Arab culture, it owes its existence. The
ancient world was, as we saw, pre-scientific. The astronomy and mathematics of the Greeks were a
foreign importation never thoroughly acclimatized in Greek culture. The Greeks systematized, gene-
ralized, and theorized, but the patient ways of investigation, the accumulation of positive knowledge,
the minute of science, detailed and prolonged observation and experimental inquiry were altogether
alien to the Greek temperament. Only in Hellenistic Alexandria was any approach to scientific work
conducted in the ancient classical world. What we call science arose in Europe as a result of a new
spirit of enquiery, of new methods of investigation, of the methods of experiment, observation, and
measurement, of the development of mathematics in a form unknown to the Greeks. That spirit and
those methods were introduced into the European world by the Arabs.
36
Tudi evropski misticizem je bil pod vplivom islamskega misticizma, imenovanega tesaw-
wuf, z Ibn Arabijem, Rumijem in drugimi sufiji. Beseda »sufi« v splošni rabi pomeni nekoga,
ki nosi volno (suf ), kar se nanaša na raskavo oblačilo, ki so ga nosili zgodnji asketi. Sufijsko
prakso, tesawwuf, navadno opredeljujejo sami sufiji v obliki maksim. »Sufizem je ničesar po-
sedovati in ne biti posedovan od česar koli … pomeni biti skladen z Alahom«, D. Waines, An
Introduction to Islam (Cambridge: Cambridge University Press, 1995), 138.
37
T. i. teološki racionalizem. Majid Fakhry, A History of Islamic Philosophy (New York: Co-
lumbia University Press, 2004), 43–66, 209–240.
163
p o li g rafi
38
Številni filozofi in orientalisti (E. Renan, H. G. Gadamer idr.) poskušajo doseči prav to –
trditev, da je islam ohranil Platonovo in Aristotelovo misel ter podal nasledstvo renesansi brez
svojih prispevkov in miselnih vložkov.
39
Orhan Bajraktarević, Klasična islamska filozofija (Sarajevo: FIN, 2009), str. 12.
40
Za več o izvoru, terminologiji, definiciji in razmahu islamske filozofije glej Tjitze J. de
Boer, History of Philosophy in Islam (New York: Dover Publications, 1967); Geert Hendrich,
Arabisch-islamische Philosophie. Geschichte und Gegenwart (Frankfurt: Campus Verlag, 2005);
Oliver Leaman, An Introduction to Classical Islamic Philosophy (Cambridge: Cambridge Uni-
versity Press, 2004); Seyyed Hossein Nasr in Oliver Leaman (izd.), History of Islamic Philosophy
(London: Routledge, 1996).
41
Tak odnos je vladal vse od pozabe klasične grške filozofije do humanizma v 16. stoletju,
medtem ko je islamska filozofija sicer nastala znotraj islamskega miselnega okvira, vendar se je
hkrati spoprijemala z znanstvenimi, medicinskimi, družbenimi in socialnimi pogledi človeškega
življenja. Orhan Bajraktarević, Klasična islamska filozofija (Sarajevo: FIN, 2009), 245.
42
Zgodovino islamske filozofije sestavljajo tri klasične discipline: teološko-spekulativna (mu-
taziliti, ašariji, maturdiji); filozofska (plejada klasičnih islamskih filozofov – al-Kindi, al-Farabi,
Ibn Sina, Ibn Hazm, Ibn Tufeyl, Ibn Rušd …) in sufijska (Rabija, al-Ghazali, Ibn Arabi, Attar,
Rumi idr.). Teološke avtoritete v islamu ni, prav tako ne religiozne oblasti. Islam ne predvideva
164
P o l i va l e n t n o s t e v r o p s k e i d e n t i t e t e i n i s l a m s k a i n t e l e k t u a l n a z g o d o v i n a
določenega razreda (verskih) oseb, ki uživa ekskluzivne pravice ter določa odnose med posame-
znikom in bogom. Morda je izjema osebnost Ajatole v šiitskem islamu, ki pa je za ortodoksni
sunizem neveljavna in t. i. imamizem (dvanajstniški imami, v katere verjamejo šiiti – dobese-
dno »skupina privržencev«). Šiitska misel ustreza preroštvenemu verstvu, saj jo, kakor pravi
Corbin, vodi neko pričakovanje »skritega Imama«. Ajatola pa izvira iz perzijske besede »ayat«
in »Allah«, kar bi pomenilo »božji znak« ter označuje verskega voditelja in člana uleme verskih
učenjakov). V islamu cerkev kot uradni interpret nauka Korana ne obstaja, kar predvideva, da
se islamska zavest nanaša na metazgodovino. Orhan Bajraktarević, Klasična islamska filozofija
(Sarajevo: FIN, 2009), 12. Glej tudi Henry Corbin, History of Islamic Philosophy (London:
Kegan Paul International, 2006).
43
Henry Corbin, Zgodovina srednjeveške islamske misli (Celje: Mohorjeva družba, 2001), 16.
Poleg Aristotelovih prevodov so vanje vključili tudi številne komentarje Aleksandra iz Afrodizije
in Temistija.
44
M. M. Sharif, History of Muslim Philosophy (Wiesbaden: Otto Harrassowitz, 1966), 1349.
45
Nič ne more islamskega humanizma ponazoriti bolje kot dosežki v Bagdadu v 9. stoletju:
Bagdad je takrat veljal za center islamskega in znanstvenega sveta. Prevajanje ključnih filozof-
skih besedil iz stare grščine v arabščino in naprej iz arabščine v latinščino je bilo izjemno po-
membno. Prevajanje ni imelo le izjemnega kulturnega pomena, temveč je pomenilo predvsem
izmenjavo misli in vednosti. Poznamo slavne prevajalske šole v Toledu, Bagdadu (bayt al-hikma
oziroma »hiša modrosti«), »perzijsko šolo« v Edesi in druge. V Bagdadu se je v 9. stoletju
oblikovalo celotno filozofsko in teološko izrazje v arabskem jeziku. Henry Corbin, Zgodovina
srednjeveške islamske misli (Celje: Mohorjeva družba, 2001), str. 15; Hugh Kennedy, When Ba-
ghdad ruled the World (Cambridge, MA: Da Capo Press, 2005); Seyyed Hossein Nasr, Oliver
Leaman (izd.), History of Islamic Philosophy (London: Routledge, 1996), 898–925.
46
Al-Andalus – pokrajina Pirenejskega polotoka, ki so ji vladali muslimani med letoma 711
in 1492. Kot politična domena je predstavljala islamski kalifat ter je postala vladavina musli-
manskih Berberov, Almoravidov in Almohadov. Glej L. P. Harvey, Islamic Spain: 1250–1500
(Čikago: University of Chicago Press, 1990).
165
p o li g rafi
47
Albert Hourani, A History of Arab Peoples (London: Faber and Faber, 2002), str. 32.
48
Tovrstna poezija je opevala vino, ljubezen in slast, zaznamovali pa so jo kratki fragmenti
in odmik od predklasične pesniške tradicije, čeprav se je še zmeraj opirala na predislamske
arabske motive narave, predvsem na puščavo in pomen, ki ga je ta imela v predislamski poeziji.
‘Abdulwāħid Lu’lu’a, Arabic-Andalusian Poetry and the Rise of the European Love-Lyric (Houston:
Sbpra Publishing House, 2013), 15–42.
49
Mogoče je trditi, da je tako prišlo do (ne)posrednega vpliva arabske ljubezenske lirike in
kulture na evropsko romansko liriko. Abdulwāħid Lu’lu’a, Arabic-Andalusian Poetry and the Rise
of the European Love-Lyric (Houston: Sbpra Publishing House, 2013). Glej tudi Denis de Rou-
gemont, Ljubezen in Zahod (Ljubljana: *cf, 1999), B. A. Novak, Ljubezen iz daljave (Ljubljana:
MK, Kondor, 2003).
50
B. A. Novak, Ljubezen iz daljave (Ljubljana: MK, Kondor, 2003), 174.
166
P o l i va l e n t n o s t e v r o p s k e i d e n t i t e t e i n i s l a m s k a i n t e l e k t u a l n a z g o d o v i n a
51
Ibid.
52
V tem času je bila vse bolj zaželena tudi dvorska poezija, ustvarjanje katere so podpirali
arabski neodvisni provincialni emirji in sultani. Kitična (strofična) poezija v 10. in 11. st. pa je
vplivala na romanski svet. Glej Titus Burckhardt, Moorish Culture in Spain, prev. A. Jaffa (Lon-
don: George Allen & Unwin Ltd, 1972); Arie Schippers, Spanish Hebrew Poetry and the Arabic
Literary Tradition (Leiden: Brill, 1994); A. R Nykl, Hispano-Arabic Poetry and Its Relations With
the Old Provençal Troubadours (Baltimore: J. H. Furst Co, 1970); Montgomery Watt, A History
of Islamic Spain (Edinburg: Edinburgh University Press, 1965).
53
‘Abdulwāħid Lu’lu’a, Arabic-Andalusian Poetry and the Rise of the European Love-Lyric (Ho-
uston: Sbpra Publishing House, 2013), 45.
54
Hišam Džait, Evropa i islam (Sarajevo: Starješinstvo islamske zajednice, 1989), 99.
167
p o li g rafi
55
Modernizem je postal prva resnična globalna kulturna praksa in tudi najmočnejša. Učenjaki
se strinjajo, da je zahodna civilizacija nastala v 8. oziroma 9. stoletju in da je glavne značilnosti
pridobila v naslednjih stoletjih. Zahodni svet je torej proces modernizacije začel veliko pred 18.
stoletjem. Nissim Rejwan, To Cope, Must Islam »Westernize«? v Michael J. Thompson, Islam
and the West (Oxford: Rowman & Littlefield Publishers, 2003), 158, 169.
56
Ibid., 105.
57
Ibid., 158, 161. Reformatorji (velikokrat tudi kolonizatorji) arabsko-muslimanskega sveta
niso želeli modernizirati, temveč predvsem vesternizirati. Poleg avtonomije ženske so zahodni
kolonizatorji poskušali iz dnevnega življenja muslimanov odstraniti inštitucijo šerije kot etično,
pravno, versko in socialno ustanovo. Vidiki zahodne kulture, ki jih je arabsko-islamski svet
168
P o l i va l e n t n o s t e v r o p s k e i d e n t i t e t e i n i s l a m s k a i n t e l e k t u a l n a z g o d o v i n a
6 Sklep
uspešno prevzel in ponotranjil, so med drugimi timski športi, prehranske navade in druženje
(ang. Dining) ter govorna kultura. Glej tudi Wael Hallaq, Sharī'a: Theory, Practice, Transforma-
tions (Cambridge: Cambridge University Press, 2009).
58
Vseeno skoraj 80 % muslimanov islama ne prakticira redno; okoli 40 % jih opravlja dnevne
molitve; približno 70 % se jih posti za ramadan. Tarik Ramadan, Kako biti evropski musliman
(Sarajevo: Udruženje ilmijje islamske zajednice u BiH, 2002), str. 81. V splošnem teza, da is-
lam oziroma šeriat kot verska ideologija ni združljiv z zahodno demokracijo, epistemološko ni
podprta. Glej Abdullahi Ahmed Al-Na'im, Islam and the Secular State: Negotiating the Future of
Shari'a (Harvard University Press, 2008).
59
Edward Said, Orientalism (London: Penguin, 1977); Ian Almond, The New Orientalists:
Postmodern Representations of Islam from Foucault to Baudrillard (London: I. B. Tauris, 2007).
169
p o li g rafi
Bibliografija
170
P o l i va l e n t n o s t e v r o p s k e i d e n t i t e t e i n i s l a m s k a i n t e l e k t u a l n a z g o d o v i n a
15. Hallaq, Wael. The Impossible State. New York: Columbia University Press,
2013.
16. Harvey, L. P. Islamic Spain: 1250–1500. Čikago: University of Chicago Press,
1990.
17. Hegel, Georg Wilhelm Friedrich. Vorlesungen über die Philosophie der Ge-
schichte. Suhrkamp, 1986.
18. Hendrich, Geert. Arabisch-islamische Philosophie. Geschichte und Gegenwart.
Frankfurt: Campus Verlag, 2005.
19. Hofmann, Murad. Islam 2000. Sarajevo: El-Kalem, 2004.
20. Hourani, George F. Averroes on the Harmoney of Religion and Philosophy.
Oakvile CT: Gibb Memorial, 2012.
21. Hourani, Albert. A History of Arab Peoples. London: Faber and Faber, 2002.
22. »Influence of Arabic and Islamic Philosophy on the Latin West.« Stanford
Encyclopedia of Philosophy, 2008. http://plato.stanford.edu/entries/arabic-
islamic-influence/.
23. Iqbal, Muhammad. Die Wiederbelebung des religiösen Denkens im Islam. Hans
Schiler, 2003.
24. »J. W. Goethe i njegov odnos prema islamu.« Preporod, št. 5/919 (marec
2010).
25. Kennedy, Hugh. When Baghdad ruled the World. Cambridge, MA: Da Capo
Press, 2005.
26. Lu’lu’a, ‘Abdulwāhid. Arabic-Andalusian Poetry and the Rise of the European
Love-Lyric. Houston: Sbpra Publishing House, 2013.
27. Leaman, Oliver. The Qur’an: An Encyclopedia. London: Routledge, 2006.
28. Leaman, Oliver. An Introduction to Classical Islamic Philosophy. Cambridge:
Cambridge University Press, 2004.
29. Mahmood, Saba. Religious Difference in a Secular Age: A Minority Report.
Princeton: Princeton University Press, 2015.
30. Mahmood, Saba. »Secularism, Hermeneutics, and Empire: The Politics of
Islamic Reformation.« Public Culture, 18:2 (2006).
31. Mohr, Melanie Christina. »Religion has no nationality.« Qantara.de, 2015.
https://en.qantara.de/content/goethe-and-islam-religion-has-no-nationality.
32. Nasr Seyyed Hossein, Leaman Oliver (izd.). History of Islamic Philosophy.
London: Routledge, 1996.
33. Nietzsche, Friedrich (prev. T. Hribar). Antikrist. Ljubljana: Slovenska matica,
1989.
34. Novak, B. A. Ljubezen iz daljave. Ljubljana: MK, Kondor, 2003.
35. Nykl, A. R. Hispano-Arabic Poetry and Its Relations With the Old Provençal
Troubadours. Baltimore: J.H. Furst Co, 1970.
171
p o li g rafi
36. Ramadan, Tarik. Biti evropski musliman. Sarajevo: Udruženje ilmijje islamske
zajednice u BiH, 2002.
37. Rejwan, Nissim. »To Cope, Must Islam »Westernize«?« Islam and the West,
Michael J.Thompson (izd). Oxford: Rowman & Littlefield Publishers, 2003.
38. Said, Edward. Orientalism. London: Penguin, 1977.
39. Saliba, George. Islamic Science and the Making of the European Renaissance.
Cambridge, Massachusetts: MIT, 2011.
40. Schippers, Arie. Spanish Hebrew Poetry and the Arabic Literary Tradition.
Leiden: Brill, 1994.
41. Schmitt, Carl. Der Begriff des Politischen. Berlin: Duncker und Humbolt,
1932.
42. Sharif, Mohammad M. History of Muslim Philosophy. Wiesbaden: Otto Har-
rassowitz, 1966.
43. Silajdžić, Adnan. Muslims in search of an identity. Sarajevo: El-Kalem, 2007.
44. Silajdžić, Adnan. Islam u otkriću kršćanske Europe. Sarajevo: Fakultet islam-
skih nauka, 2003.
45. Silajdžić, Adnan. Kriza religijskog identiteta u današnjem svijetu. Sarajevo:
Fakultet islamskih nauka, 2004.
46. Silajdžić, Adnan. Muslimani u traganju za identitetom. Sarajevo: Fakultet
islamskih nauka I El-Kalem, 2006.
47. Taylor, Charles. A Secular Age. Cambridge, Massachusetts, in London, En-
gland: The Belknap Press of Harvard University Press, 2007.
48. Waines, David. An Introduction to Islam. Cambridge: Cambridge University
Press, 1995.
49. Watt, Montgomery. A History of Islamic Spain. Edinburgh: Edinburgh Uni-
versity Press, 1965.
50. Watt, Montgomery. Islamic Philosophy and Theology. Edinburgh: Edinburgh.
University Press, 1979.
172
E vrops k a identiteta
s k o z i eps k o poeti k o
srednjeve š k e g a prostora
Ta d e j a D e r m a s t j a
Uvod
1
Ambrose Bierce, The Devil's Dictionnary (geslo Immigrant), http://xroads.virginia.
edu/~hyper/bierce/bierce.html#I, 18. 11. 2016.
2
Slovar slovenskega knjižnega jezika, spletna izd. (Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana
Ramovša ZRC SAZU 2015), http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html, 18.11.2016.
173
p o li g rafi
3
Gl. Janet Daley, Narcissistic guilt in the West is creating the lawless chaos of the migratuion
crisis, http://www.telegraph.co.uk/news/2016/10/29/narcissistic-guilt-in-the-west-is-creating-
the-lawless-chaos-of/, 20. 11. 2016.
4
Anthony Pagden, »Europe: Conceptualizing a Continent,« v The Idea of Europe from Anti-
quity to the European Union, ur. Anthony Pagden (Združeno kraljestvo: Cambridge University
Press,2002), 33.
174
E v r o p s k a i d e n t i t e ta s k o z i e p s k o p o e t i k o s r e d n j e v e š k e g a p r o s t o r a
5
Prim. Fernand Braudel, La méditerrannée et le Monde méditerranéen à l'époque de Philippe
II (Pariz: Librairie Armand Colin, 1949), 142–184.
175
p o li g rafi
6
Kurt Frischler, Sijaj in sence križarskih vojn (Ljubljana: Cankarjeva založba, 1976), 14.
7
Fischler, Sijaj, 41.
176
E v r o p s k a i d e n t i t e ta s k o z i e p s k o p o e t i k o s r e d n j e v e š k e g a p r o s t o r a
8
Mt 10, 34.
9
Prim. spodaj.
10
Prim. François Guizot, Collection des Mémoires relatifs à l'Histoire de la France. Histoire
des croisades par Albert d'Aix. , tome II, Histoire des Francs qui ont pris Jérusalem par Raimond
d'Agiles (J. L. J. Brière, 1824), 222–397.
11
Pagden, »Europe«, 36.
12
Richad, Jean, Histoire des croisades (Pariz: Fayard, 1996), 16–22.
177
p o li g rafi
13
Joseph J. Duggan, L'épopée, v De la littérature française, ur, Denis Hollier (Pariz: Bordar,
1993), 21. Prim. Michel Zink, Introduction à la littérature française du Moyen-Âge (Pariz: Le
Livre de Poche, 1993), 32–33.
14
Prim. Mitja Skubic, Uvod v romansko jezikoslovje (Ljubljana, Filozofska fakulteta, 1982).
15
Pocock, John G. A., Some Europes in Their History v The Idea of Europe from Antiquity to the
European Union, ur. Anthony Pagden (Združeno kraljestvo: Cambridge University Press,2002),
55–72.
16
Prav tam.
17
Pagden, »Europe«, 45.
178
E v r o p s k a i d e n t i t e ta s k o z i e p s k o p o e t i k o s r e d n j e v e š k e g a p r o s t o r a
18
Ariane Chebel D'Appollonia, European nationalism and European Union v The Idea of
Europe from Antiquity to the European Union, ur. Anthony Pagden (Združeno kraljestvo: Cam-
bridge University Press,2002), 182.
19
Biancamaria Fontana, The Napleonic Empire and the Europe of Nations v The Idea of Europe
from Antiquity to the European Union, ur. Anthony Pagden (Združeno kraljestvo: Cambridge
University Press,2002), 120–121.
20
Prav tam, 122.
21
Asad, Talal, Muslims and European Identity: Can Europe Represent Islam? v The Idea of
Europe from Antiquity to the European Union, ur. Anthony Pagden (Združeno kraljestvo: Cam-
bridge University Press, 2002), 211–212. Asad povzema po Raymondu Williamsu, Key Words
(London: Fontanta, 1983), da je termin civilizacija danes rabljen v treh smislih: 1. kot enotni
univerzalni razvoj (kot »človeška civilizacija«); 2. kot skupni značaj ljudstva ali obdobje, ki je
različno in neizmerljivo z drugimi in 3. kot kultura določene populacije, ki jo je mogoče posta-
viti nad ali pod drugo ali ki je sposobna nadaljnjega razvoja. Na tej podlagi avtor izpeljuje, da
je Evropa našla pot do imperialističnega vzpona, ki se je zdel popolnoma upravičen.
22
Pagden, »Europe,« 35.
23
Prim. Pagden, »Europe«, 38–40.
179
p o li g rafi
24
Prim. Judith Labarthe, L'épopée (Pariz: Armand Colin, 2006), 40. Homerjevi epi lahko eti-
mološko izvirajo iz generične formulacije, izpeljane iz »Homou« in »arariskô« str.gr. prilagajati,
kar bi pomenilo, da gre za metapoustvarjanje ustnega izročila, nastalega v 8. stoletju pr. n. št.
25
Daniel Madelénat, L'épopée (Pariz: Presses universitaires de France, 1986), 43–44.
26
Prav tam.
180
E v r o p s k a i d e n t i t e ta s k o z i e p s k o p o e t i k o s r e d n j e v e š k e g a p r o s t o r a
27
Green Miranda, Animals in celtic life and myth (London: Routledge, 1992), 174–175.
28
Georges Dumézil in Joël H. Grisward, Mythe et Épopée, vol. 1–3 (Pariz: Quatro Galli-
mard, 2007), 1087.
29
Madelénat, L'épopée, 19.
30
Prav tam, 18.
31
John C. Andressohn, The Ancestry and Life of Godfrey of Bouillon (Bloomington: Indiana
University, 1947), 123.
181
p o li g rafi
32
Prim. Adressohn, The Ancestry.
33
Jacques Flach, Les origines de l'ancienne France: Xe et XIe siècles. Vol. 4: Les nationalités
régionales, leurs rapports avec la couronne de France.(Pariz: Larose et Forcel, 1904), 44.
34
Asad, »Muslims«, 210.
35
Prav tam.
182
E v r o p s k a i d e n t i t e ta s k o z i e p s k o p o e t i k o s r e d n j e v e š k e g a p r o s t o r a
36
Prim. Georges Duby, Trije redi ali imaginarij fevdalizma. Ljubljana: Škuc, Znanstveni
inštitut Filozofske fakultete, 1985.
37
Labarthe, »L'épopée«, 40.
183
p o li g rafi
38
Jan Boyd Roberts, The Old French Crusade Cycle. Vol. 10: Godefoi de Bouillon. (Tuscaloosa:
University of Alabama Press, 1996), 1–34.
39
Jean Rychner, La chanson de geste, essai sur l'art épique des jongleurs (Ženeva: Librairie Droz,
1999), 34.
40
Richard, »Croisades«, 20–38.
41
Pojasnilo na podlagi slovarskih gesel na podlagi slovarja: Morier, Henri, 1961:
Dictionnaire de Poétique et de rhétorique. Pariz: Presses Universitaires de France.
184
E v r o p s k a i d e n t i t e ta s k o z i e p s k o p o e t i k o s r e d n j e v e š k e g a p r o s t o r a
42
William Wistard Comfort, »The Literary Rôle of the Saracens in the French
Epic,« PMLA, 55: 628–659.
43
Duggan, »L'épopée«, 21.
44
Prav tam.
45
Prav tam.
185
p o li g rafi
Sklepne besede
46
Gaspari, »Laičnost«, 70.
47
Gaspari, »Laičnost«, 75.
186
E v r o p s k a i d e n t i t e ta s k o z i e p s k o p o e t i k o s r e d n j e v e š k e g a p r o s t o r a
48
Pagden »Europe«, 37.
49
D'Apolonia, »European Nationalism«, 174–175
50
Prečiščena različica Pogodbe o Evropski uniji (Maastrichtska pogodba), http://eur-lex.
europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2008:115:0013:0045:SL:PDF, 29. 11. 2016.
51
Prim. zg.
187
p o li g rafi
Bibliografija
52
Asad, »Muslims«, 213.
53
Asad, »Muslims«, 220.
188
E v r o p s k a i d e n t i t e ta s k o z i e p s k o p o e t i k o s r e d n j e v e š k e g a p r o s t o r a
2. Asad, Talal. »Muslims and European Identity: Can Europe Represent Islam?«
V The Idea of Europe from Antiquity to the European Union, uredil Anthony Pag-
den, 210–228. Združeno kraljestvo: Cambridge University Press, 2002.
3. Bierce, Ambrose. »The Devil's Dictionnary« (geslo 'Immigrant').« http://
xroads.virginia.edu/~hyper/bierce/bierce.html#I, 18. 11. 2016.
4. Boyd Roberts, Jan. The Old French Crusade Cycle. Vol. 10: Godefoi de Bouillon.
Tuscaloosa: University of Alabama Press, 1996.
5. Braudel, Fernand. La méditerrannée et le Monde méditerranéen à l'époque de
Philippe II. Pariz: Librairie Armand Colin, 1949.
6. Comfort, William Wistard. »The Literary Rôle of the Saracens in the French
Epic.« PMLA 55 (1940): 628–659.
7. Daley, Janet. »Narcissistic guilt in the West is creating the lawless chaos of
the migratuion crisis.« http://www.telegraph.co.uk/news/2016/10/29/narcissistic-
guilt-in-the-west-is-creating-the-lawless-chaos-of/, 20. 11. 2016.
8. D'Appollonia, Ariane Chebel. »European nationalism and European
Union.« V The Idea of Europe from Antiquity to the European Union,« uredil
Anthony Pagden, 171–191. Združeno kraljestvo: Cambridge University Press,
2002.
9. Duby, Georges. Trije redi ali imaginarij fevdalizma. Ljubljana: Škuc, Znan-
stveni inštitut filozofske fakultete, 1985.
10. Duggan, Joseph J. »L'épopée.« V De la littérature française, uredil Denis
Hollier, 18–23. Pariz: Bordas, 1993.
11. Dumézil, Georges in Joël H. Grisward. Mythe et Épopée, vol. –-3. Pariz:
Quatro Gallimard, 2007.
12. Flach, Jacques. Les origines de l'ancienne France: Xe et XIe siècles, Vol. 4: Les
nationalités régionales, leurs rapports avec la couronne de France. Pariz: Larose et
Forcel, 1904.
13. Fontana, Biancamaria. »The Napleonic Empire and the Europe of Nations
v The Idea of Europe from Antiquity to the European Union.« V The Idea of
Europe from Antiquity to the European Union, uredil Anthony Pagden, 116–121.
Združeno kraljestvo: Cambridge University Press, 2002.
14. Frischler, Kurt. Sijaj in sence križarskih vojn. Ljubljana: Cankarjeva založba,
1976.
15. Green, Miranda. Animals in celtic life and myth. London: Routledge, 1992.
16. Gaspari, Milan. »Laičnost države.« Teorija in praksa 32 (1995): 69–79.
17. Guizot, François. Collection des Mémoires relatifs à l'Histoire de la France.
Histoire des croisades par Albert d'Aix., tome II, Histoire des Francs qui ont pris
Jérusalem par Raimond d'Agiles.« Pariz: J.L.J. Brière, 1824.
18. Labarthe, Judith. L'épopée. Pariz: Armand Colin, 2006.
19. Le Goff, Jacques. Se je Evropa rodila v srednjem veku? Ljubljana: *cf, 2006.
189
p o li g rafi
190
O SLOVENSKI POST-
SOCIALISTIČNI PRAVNI
K U LT U R I 1
Marko Novak
Uvod
1
Članek je rezultat avtorjevega raziskovanja v okviru temeljnega raziskovalnega projekta
ARRS J5-7359: Reforma demokratične in pravne države v Sloveniji, ki ga Evropska pravna fa-
kulteta v letih 2016–2018 izvaja pod okriljem Fakultete za državne in evropske študije. Poleg
tega članek delno temelji tudi na avtorjevem predhodno objavljenem članku »Slovenska pravna
država v luči integralne teorije prava,« Poligrafi 67/68 (2012): 93–105.
191
p o li g rafi
2
Roscoe Pound, »Law in Books and Law in Action,« American Law Review 44 (1910): 1.
3
Lawrence, M. Friedman, The Legal System: A Social Science Perspective (New York: Russel
Sage Foundation, 1975).
4
Susan S. Silbey, »Legal Culture and Legal Counsciousness,« v International Encyclopedia of
Social and Behavioral Sciences, Elsevier (New York: Pergamon Press, 2001), 8624.
192
O S L O V E N S K I P O S T - S O C I A L I S T I Č N I P R AV N I K U LT U R I
je dalje utemeljil razliko med (i) notranjo pravno kulturo kot kulturo
poklicnih pravnikov in (ii) zunanjo pravno kulturo, ki jo tvori splošno
ravnanje in odnos ljudi do prava nasploh. Sicer je zanj pravna kultu-
ra del splošne kulture, vključno z običaji, mnenji, načini ravnanja in
mišljenja, ki usmerjajo družbene silnice k pravu ali proč od njega.5 Pri
tem so ga zanimale zlasti (a) »družbene in pravne silnice, ki ustvarjajo
pravo«, ter tudi (b) učinek, ki ga ima pravo na vedenje in ravnanje v
»zunanjem« svetu.6 Friedman se je močno zavedal dejstva, da so vzorci
družbenega vedenja in ravnanja glede prava in pravnega sistema različni
glede na specifične pravne kulture, skupine, organizacije in države.7
Pravna kultura (kot kolektivni ali družbeni pojem) kot tudi pravna
zavest (ki se bolj uporablja za označitev individualnih zaznavanj) se uk-
varjata z razumevanjem ter pojmovanjem prava, pravnih institucij in
pravnih akterjev, ki nastopajo v družbenih razmerjih.8 Oba omenjena
pojma sta postala predmet zanimanja pravnih teoretikov, ko so začeli
proučevati medsebojne (tudi kognitivne) vplive med formalnimi prav-
nimi instituti in institucijami (kot so pravni dokumenti, institucije in
instituti) in vsakdanjimi družbenimi razmerji.9 Po mnenju Varge je na-
men pojma pravne kulture »izraziti, kako ljudje izkusijo fenomen prava
kot nekakšno objektivizirano potencialnost; kako in v kaj ga oblikujejo
prek svojega sodelovanja; kako ga opojmljajo in v kakšnem duhu, obliki
ter s kakšnim namenom ga jemljejo kot predmet teoretičnih predstav
in izražanj. V začetku je šlo za sociološki interes, ki je vnesel predstavo
takšnega interesa v pravoznanstveno misel«.10
Pravna kultura je postala predmet zanimanja ne le v splošnem pravo-
znanstvu in pravni sociologiji, temveč tudi v primerjalnem pravu. Tu je
5
Friedman, The Legal System: A Social Science Perspective, 15.
6
Prav tam, 3.
7
Prav tam, 194.
8
Silbey, »Legal Culture and Legal Counsciousness,« 8623–8624.
9
V glavnem gre za dva pristopa k proučevanju pravne kulture: (a) analitični pristop glede
analize pojmov v teoriji družbenih odnosov in (b) empirični pristop v smislu ukvarjanja
s konkretnimi merljivimi pojavi. Prav tam, 8625. V primeru tega članka gre za analitično-
konceptualno razmišljanje o problemu, ki bi na temelju konceptualne razčlembe lahko bilo
tudi empirično merljivo.
10
Csaba Varga, Comparative Legal Cultures (Budimpešta: Szent Istvan Tarsulat, Az Apostoli
Szentszék Könyvkiadója, 2012), 82.
193
p o li g rafi
11
Oče te teorije naj bi bil Kantorowicz, ki je že v začetku 20. stoletja poudarjal trializem:
pravna filozofija, pravna dogmatika in pravna sociologija. Hermann Kantorowicz, Staatsauffas-
sungen: Eine Skizze (Braun 1925); Zoran Pokrovac, »Hermann U. Kantorowicz i trializam,« ne-
obljavljen referat na simpoziju ob 70. letnici N. Viskovića (Reka 2009). Sicer pa je bila tovrstna
teorija v modernem času najbolj poudarjena pri Realeju. Glej Miguel Reale, Teoria tridimen-
sional do direito (Sao Paolo: Saraiva, 1968). Glej npr. Augusto C. Moreira Lima, »A Brazilian
Perspective On Jurisprudence: Migule Reale's Tridimensional Theory of Law,« Oregon Review of
Int'l Law 10 (2008): 77–148. Eden od najprodornejših na tem področju v nekdanji Jugoslaviji
je bil Nikola Viskovič s svojim delom Pojam prava: prilog integralnoj teoriji prava (Split: Bib-
lioteka Pravnog fakulteta u Splitu, 1976). Sicer pa je tridimezionalna teorija v mednarodnem
okolju (še) živa. V zvezi s tem glej npr. Maria J. Falcón y Tella, A Three-Dimensional Theory of
Law (Martinus Njihoff Publishers, 2010).
12
Nikola Visković, Teorija države i prava (Zagreb: CDO Birotehnika, 2006), 112.
194
O S L O V E N S K I P O S T - S O C I A L I S T I Č N I P R AV N I K U LT U R I
nine, ki so vredne več kot milijon evrov. Taka sprememba davčne zakono-
daje bi gotovo imela normative (pozitivnopravne) posledice, ki so zlahka
prepoznavne v pravnem svetu, saj gre za spremembo veljavnih pravnih
pravil. Iz aksiološkega vidika bi to imelo za posledico pozitivne učinke za
veliko število ljudi, saj bi tak ukrep pozdravili v smislu socialne pravično-
sti. To bi seveda vplivalo tudi na pravne odnose (tako med posamezniki,
davkoplačevalci in državo kot med davkoplačevalci samimi glede njiho-
vih obdavčljivih transakcij). Taka normativna sprememba pravnih pravil
bi »aktivirala« družbeno aksiološko dimenzijo kot tudi psihološko-soci-
ološko dimenzijo v smislu tega, da bi se ljudje poskušali izogniti takemu
davku in iskati luknje v njegovi pravni ureditvi.
13
V kontekstu tega prispevka uporabljam pojma pravna država in vladavina prava kot sopo-
menki.
195
p o li g rafi
14
Marko Novak, The Type Theory of Law, An Essay in Psychoanalytic Jurisprudence (Springer,
2016), 99–101.
15
Po Barberisu je glavna naloga splošne teorije prava, da pojasni, kaj je (pozitivno) pravo,
medtem ko se pravna filozofija ukvarja s tem, kaj naj bo to (pozitivno) pravo. Mauro Barberis,
»Pravo in morala (Law and Morality),« Revus 16 (2012): 15–16.
16
Glej npr. Marko Novak, Uvod v pravo (Nova Gorica: Evropska pravna fakulteta v Novi
Gorici, 2010), 6–11.
17
Opozarjam na dvojno pojmovanje normativnosti: 1. v dogmatičnem (pravnoteoretičnem)
pomenu je to v primerjavi s stvarnim, kar so tu dejstva oziroma življenjski primeri; (2) v
aksiološko-deontološkem (pravnofilozofskem) pomenu pa gre za primerjavo s pozitivnim, torej
dogmatskim pravom. Normativnost se torej v pravu vzpostavlja na dveh ravneh.
196
O S L O V E N S K I P O S T - S O C I A L I S T I Č N I P R AV N I K U LT U R I
18
V našem prostoru je najbolj znana Viskovićeva delitev pravnih vrednot oziroma vrednot v
pravu. Visković, Pojam prava: prilog integralnoj teoriji prava, 105–145.
19
Marko Novak, »Slovenska pravna država v luči integralne teorije prava,« 93–105.
197
p o li g rafi
198
Tabela 1: Značilnosti integralnega modela pravne kulture
199
postopkih
p o li g rafi
20
Pri razpravljanju, ali je Slovenijo od srednjeevropske pravne kulture oddaljilo bivanje v
stari Jugoslaviji ali socializem, se zdi, da bolj zadnjenavedena izkušnja, saj je šlo za revolucijo
in pravo »prevrednotenje vrednot«, kajti moderno pravo je že po mnenju Webra oblikovano v
smeri zaščite in ohranitve meščanskih vrednot, in čeprav je pozneje prišlo do kar nekaj spre-
memb v pravnem razvoju, je današnje pravo v svojem jedru še vedno bistveno moderno ali
modernistično.
200
O S L O V E N S K I P O S T - S O C I A L I S T I Č N I P R AV N I K U LT U R I
21
Alan Uzelac, »Survival of the Third Legal Tradition?« Supreme Court Law Review 49 (2010):
377.
22
Na podoben način je Manko kritiziral hiperpozitivizem poljskih rednih sodišč, pri čemer
je menil, da se ta sodišča pri razlagi še vedno preveč zanašajo na jezikovno in logično metodo,
namesto da bi bolj uporabljala teleološko in namensko metodo, uravnoteževanje in pravno
politiko. Rafael Manko, »Survival of the Socialist Legal Tradition? A Polish Perspective,« Com-
parative Law Review 4.2 (2013): 1–28; Rafael Manko, »Weeds in the Gardens of Justice: The
Survival of Hyperpositivism in Polish Legal Culture as a Symptom/Sinthome,« Polemos – Jour-
nal of Law, Literature and Culture 7.2 (2013): 207–233. Poleg tega je Kühn kritiziral sodstvo
članic EU iz Vzhodne Evrope, ko so te vstopale v Unijo, kot zastarelo in nepripravljeno za nove
naloge v Uniji. Zdenek Kühn, The Judiciary in Central and Eastern Europe: Mechanical Jurispru-
dence in Transformation? (Boston: Martinus Nijhoff Publishers, 2011).
23
Uzelac, »Survival of the Third Legal Tradition?,« 382.
201
p o li g rafi
teh. Glede prvega procesa se zdi, da so splošni pravni akti (predvsem za-
koni) vse prehitro pripravljeni in sprejeti ter tudi prehitro spreminjani.
Njihovo besedilo je prepogosto preveč podrobno in tudi sicer se težko
razlagajo. Pravni formalizem se še vedno zdi preveč zasidran v pravnem
poklicu. Glede uporabljanja splošnih pravnih aktov, tj. v posledici posa-
mičnih pravnih aktov (tj. sodbe in upravne odločbe), lahko ugotovimo,
da so ti sprejeti po predlogih postopkih, so praviloma preobsežni (npr.
obrazložitve prvostopenjskih organov so praviloma daljše od obrazloži-
tev instančnih organov, medtem ko je v razvitem pravnem svetu prav
obratno), povrhu vsega pa je tudi njihov jezik precej nerazumljiv in slog
skromen.24
Kljub temu se zdi, da formalna normativno-dogmatična dimenzi-
ja slovenske pravne kulture ni največji problem našega prava. Čeprav
tudi na tem področju obstajajo razlike v razmerju do razvitih (srednje)
evropskih pravnih sistemov in je še veliko prostora za izboljšave, se zdi,
da je večji problem drugje. Naš pravni sistem v normativnem smislu ni
idealen. Ima, kar smo ugotovili, določene pomanjkljivosti. S formalne-
ga vidika pa je kolikor toliko primerljiv s tipičnim evropskim kontinen-
talnim pravnim sistemom. Sicer pa se zdi raven normativne integracije
(formalnopravnih norm) predvsem v zunanji pravni kulturi nižja kot v
primerljivih razvitih srednjeevropskih državah.
Če tudi aksiološko-deontološko komponento pravne države pove-
žemo z dogmatično-normativno, potem lahko ugotovimo, da tudi tu
slovenski pravni sistem ni izjema. Tu bi lahko najprej govorili o formal-
nem pravnem redu kot prepletenosti pravnih norm in pravnih vrednot.
V tem formalnem smislu pravne države Slovenija nikakor ne zaostaja za
drugimi primerljivimi državami. Imamo sodobno ustavo z modernim
katalogom človekovih pravic, ki jih varuje ustavno sodišče kot pose-
ben organ, ki v družbi uživa precejšnjo, morda celo najvišjo stopnjo
legitimnosti med državnimi organi. Človekove pravice kot pomembna
moralna dimenzija v pravu se vse bolj uporabljajo kot pravna podlaga
24
Predmet, kot je pravno pisanje, ki je v razvitih zahodnih sistemih že stalnica obveznih pred-
metov na pravnih fakultetah, še bolj pa je to železni repertoar angleških in ameriških pravnih
šol, se le počasi uvaja tudi na slovenskih pravnih fakultetah. To vsaj delno pojasnjuje, zakaj ta
slog ni bolj izpiljen – ker se temu vprašanju ni posvečalo dovolj pozornosti že v »osnovni šoli«
prava, kar so danes seveda pravne fakultete.
202
O S L O V E N S K I P O S T - S O C I A L I S T I Č N I P R AV N I K U LT U R I
tudi v postopkih rednih sodišč. Poleg tega imamo v svoji ustavi zapisana
tudi pomembna ustavna načela, kot so enakost pred zakonom, pravna
država, socialna država, delitev oblasti. Ta načela vsakodnevno kot svoje
pravne podlage uporablja ustavno sodišče, ki tako zagotavlja deonto-
loško-normativno komponento v pravnem sistemu. To vse bolj počno
tudi redna sodišča.
Tudi glede formalnega dela ARS imamo te metode urejene v zako-
nodaji, pri čemer so modeli sodišču pridruženih metod ARS, predvsem
mediacije, bistveno v prednosti pred zunajsodnimi, kar v svetu ni vedno
tako. Tu sicer opazimo delno neskladnost z idealnim sistemom pravne
kulture v tem, da pri nas morda uporaba teh metod ni dovolj pogosta
in da je zato večji »pritisk« na formalne pravne postopke.
Sociološka komponenta vladavine prava se nanaša na družbene od-
nose, tako v formalnem kot neformalnem smislu. V tem kontekstu gre
za analizo prek različnih konceptov, ki se uporabljajo kot standardni v
sociologiji prava: normativna integracija, pravna zavest, pravna učinko-
vitost in pravna kultura.25
Najprej je treba omeniti teorijo normativne integracije. Ta uči, da
je učinkovitost prava odvisna predvsem od tega, kako so pravne norme
ponotranjene, kar pomeni, da se ljudje nekako samoumevno ravnajo po
njih. Ljudje pravne norme ponotranjimo, če jih štejemo za legitimne in
svoje oziroma smiselne, potrebne.26 S pojmom normativne integracije
je gotovo povezan pojem (osebne in kolektivne) pravne zavesti. Ross je
razlikoval formalno pravno zavest, ki pomeni, da se je prava pač treba
držati, od materialne pravne zavesti, ki pomeni sledenje legitimnemu
pravu.27 Če so pravne norme pravilno integrirane, seveda ob predpo-
stavki, da so legitimne, potem bo kolektivna pravna zavest na višji ravni,
saj bo narekovala njihovo pretežno spoštovanje. Tako normativna inte-
gracija kot pravna zavest pa imata za posledico večjo ali manjšo učinko-
25
Glej Albin Igličar, Sociologija prava (Ljubljana: Pravna fakulteta in Cankarjeva založba,
2004).
26
Tu ni pomembno le stanje v družbi, ki nas zanima tukaj, pomembna sta tudi družinska
vzgoja in proces ponotranjenja družbenih norm, s čimer se ukvarjata predvsem psihologija in
psihoanaliza. Glej npr. Karl Olivecrona, Law as Fact (London: Stevens & Sons, 1971), 246–
260.
27
Alf Ross, On Law and Justice (New Jersey: The Lawbook Exchange, 2004), 54–56.
203
p o li g rafi
28
Isto.
29
Nina Pavlin, Pravna kultura slovenskega sodstva, magistrska naloga (Nova Gorica: Evropska
pravna fakulteta v Novi Gorici, 2012).
204
O S L O V E N S K I P O S T - S O C I A L I S T I Č N I P R AV N I K U LT U R I
205
Tabela 2: Značilnosti slovenske postsocialistične pravne kulture
206
FORMALNO PRAVO NEFORMALNO PRAVO
notranja PK zunanja PK
pravne • splošni akti strogo sledenje v pravni praksi nizka raven normativne integra-
norme - pogosto predolgi in slabo pripravljeni (neznatna odstopanja) cije: slabše sledenje v vsakdanjem
- preveliko število življenju
- prepogosto spreminjanje
• posamični akti
- pogosto predolgi in slabše razumljivi
- predolgi postopki130
pravne • vsebovane v pravnih normah • zaznane kot primerno vklju- • pravne norme so zaznane kot
vrednote - skladnost pravnih norm s pravnimi čene v pravni sistem pogosto neskladne s pravnimi
vrednotami • pravne norme so zaznane kot vrednotami
skladne s pravnimi vrednotami • dejanski odnosi so zaznani kot
p o li g rafi
Sklepne misli 30
30
K dolžini postopkov prispevajo vse tiste značilnosti postsocialističnih pravnih postopkov,
ki jih v članku omenja Uzelac. Glej zgoraj, op. 22 in 23, A. Uzelac, Survival of the Third Legal
Tradition?, 380–382.
31
Zgornja konceptualna analiza sicer ni nekakšna »čista« pojmovna analiza določenega prob-
lemskega področja, temveč tako ali drugače temelji na določenih empiričnih ugotovitvah, ki
so slovenski (strokovni) javnosti precej notorne ali splošno znane in temeljijo na objavljenih
empiričnih analizah ali javnosti dostopnih splošnih dejstvih.
207
p o li g rafi
Bibliografija
208
O S L O V E N S K I P O S T - S O C I A L I S T I Č N I P R AV N I K U LT U R I
21. Varga, Csaba. Comparative Legal Cultures. Budimpešta: Szent Istvan Tarsulat,
Az Apostoli Szentszék Könyvkiadója, 2012.
22. Visković, Nikola. Pojam prava: prilog integralnoj teoriji prava. Split: Bibliote-
ka Pravnog fakulteta u Splitu, 1976.
23. Visković, Nikola. Teorija države i prava. Zagreb: CDO Birotehnika, 2006.
209
I skanje najmanjše g a
skupne g a imen o valca
evr o pskih vredn o t 1
1 Uvod
1
Prispevek je rezultat izvajanja raziskovalnega projekta Reforma demokratične in pravne
države v Sloveniji (št. J5-7359), ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Re-
publike Slovenije.
211
p o li g rafi
2
Camille Pecastaing, Another Bloody Day in France, After the Attack in Nice, Foreign Af-
fairs, 15. julij 2016.
212
I s k a n j e n a j m a n j š e g a s k u p n e g a i m e n ova l c a e v ro p s k i h v r e d n ot
213
p o li g rafi
3
Khalid Koser in Eric Rosand, A Better Way to Counter Violent Extremism Why Business
as Usual Won't Work, Foreign Affairs, 27. julij 2016.
214
I s k a n j e n a j m a n j š e g a s k u p n e g a i m e n ova l c a e v ro p s k i h v r e d n ot
4
Glej na primer William Schabas, The European Convention on Human Rights, A Commen-
tary (Oxford: Oxford University Press, 2015). Glej tudi Kanstantsin Dzehtsiarou, European
consensus and the legitimacy of the European Court of Human Rights (Cambridge: Cambrid-
ge University Press, 2015).
5
Oliari in drugi proti Italiji, št. 18766/11 in 36030/11, 21. julij 2015.
6
Prav tam, 192. odstavek sodbe.
215
p o li g rafi
7
Prav tam, 178. odstavek sodbe.
8
Prav tam, 184. odstavek.
9
Prav tam, 181. odstavek.
10
Prav tam, 185. odstavek.
216
I s k a n j e n a j m a n j š e g a s k u p n e g a i m e n ova l c a e v ro p s k i h v r e d n ot
217
p o li g rafi
218
I s k a n j e n a j m a n j š e g a s k u p n e g a i m e n ova l c a e v ro p s k i h v r e d n ot
11
Glej podrobneje Jan Zobec, Polje proste presoje v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove
pravice, Liber Amicorum za Ernesta Petriča, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ljubljana, 2017, v
tisku.
12
William Schabas, Do the "Underlying Values" of the European Convention on Human
Rights Begin in 1950?, Polish Yearbook of International Law; vol. 33 (2013): 247–258, 2014.
13
Glej na primer R. R. proti Poljski (št. 27617/04, 26. maj 2011) in A. B. C. proti Irski (št.
25579/05, 16. december 2010).
219
p o li g rafi
Narava in obseg polja proste presoje sta tako močno odvisna od tega,
ali gre za absolutno ali relativno človekovo pravico. Enako pomemben
je tudi obstoj evropskega soglasja glede posameznih standardov varova-
nja človekovih pravic in tudi okoliščine konkretnega primera. Evropsko
sodišče doktrino polja proste presoje pretežno uporablja pri razlagi poj-
mov »nujne družbene potrebe« ali »nujnosti v demokratični družbi« pri
razlagi človekovih pravic iz od 8. do 11. člena EKČP. Do enotne razlage
naj bi se na vseh koncih Evrope dokopali postopno in skozi desetletja.
Ključno vprašanje, ki se postavlja, je, kako se dokopati do prave mere
pri uporabi polja proste presoje glede uresničevanja določene pravice iz
EKČP.
Evropsko sodišče v zadnjem času sledi primerjalnopravni analizi. Še
posebej so zanimive analize zadeve glede pravice do zasebnega in dru-
žinskega življenja. Evropsko sodišče je na primer v že omenjeni zadevi
odločilo, da je Italija šestim pritožnikom kršila pravico do družinskega
življenja iz 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in
temeljnih svoboščin, ker jim ni omogočila pravnega priznanja njihove
skupnosti.14 Pri tem je med drugih uporabilo tudi primerjalnopravno
analizo kot eno od razlagalnih metod. Take analize so potrdile, da ob-
staja nekakšno soglasje glede minimalnega skupnega imenovalca, da je
istospolno usmerjenim posameznikom priznana pravica do družinske-
ga življenja v obliki zakonsko priznane skupnosti, saj tako skupnost
trenutno priznava štiriindvajset od sedeminštiridesetih držav.15 Italija
je zato uživala ozko polje proste presoje. Mimogrede, Italija je pred
kratkim istospolno usmerjenim osebam priznala pravico do registracije
njihove skupnosti. Evropsko sodišče pa je v zadevi Stűbing proti Nemčiji
glede kriminalizacije incestnega odnosa med bratom in sestro, ki so se
jima rodili štirje otroci, zapisalo, da »kadar pa v državah članicah Sveta
Evrope ni konsenza ali glede relativnega pomena interesa ali glede naj-
boljšega sredstva za njegovo varstvo, zlasti če zadeva ne odpira občutljivih
moralnih ali etičnih vprašanj, bo obseg polja proste presoje širši. Zaradi
neposrednega in stalnega stika vitalnih sil svojih držav so državni organi
načeloma v boljšem položaju kot mednarodna sodišča, da podajo mnenje,
14
Oliari in drugi proti Italiji (št. 18766/11 in 36030/11, 21. julij 2015).
15
Prav tam. 178. odstavek sodbe.
220
I s k a n j e n a j m a n j š e g a s k u p n e g a i m e n ova l c a e v ro p s k i h v r e d n ot
16
Stűbing proti Nemčiji, št. 43547/08, 12. april 2012, 60. odstavek sodbe.
17
Prav tam, 61. odstavek sodbe.
221
p o li g rafi
5 Sklep
222
I s k a n j e n a j m a n j š e g a s k u p n e g a i m e n ova l c a e v ro p s k i h v r e d n ot
Bibliografija
223
p o li g rafi
224
B e g unstv o k o t pr o blem
držav v iz g injanju
( K ak o k o nkretneje
in p o litičn o misliti
» be g unce « v k o ntekstih
kulture ? )
To n č i K u z m a n i ć
225
p o li g rafi
I Postavljanja in zamejevanja
1 Definitio I
226
B e g u n s t v o kot p ro b l e m d r ž av v i zg i n j a n j u
2 Definitio II (re-definitio)
1
O medijskih in siceršnjih manipulacijah v zvezi z begunci je bilo pred dalj časa utemeljeno
opozorjeno s strani Stedman in Tanner, Refugee manipulation – war, politics, and the abuse of
human suffering (Washington, D.C.: Brookings Institution Press, 2003).
227
p o li g rafi
3 Definitio III
2
Bistveno za Bettsa je, da se je zadeve lotil s »točke prelomnice«, se pravi od danes pregovo-
rnega 11. septembra.
228
B e g u n s t v o kot p ro b l e m d r ž av v i zg i n j a n j u
4 Definitio IV
Drugi korak je – kajti doslej navedeno niti slučajno še ne zadošča za
zamejevanje predmeta premisleka – poskus »kontekstualizacije« zadeve
begunstva, in sicer v nekem tukajšnjem »času in prostoru«, če naj reče-
mo najprej fizikalno. Vendar pa tovrstna zastavitev ne zadošča, dejansko
utegne biti popolnoma zgrešena. Takoj ko namreč spregovorimo o be-
gunstvu, nimamo več opraviti z nobenimi in nikakršnimi naravninami
(iz gr. physis), ki bi jih z ustreznimi »naravoslovnimi metodami« lahko
kakor koli utegnili zajeti v mislih ali analizirati in o katerih bi lahko
morda »kvalificirano sklepali«, kot se temu danes običajno (strokovno
in tehnično) reče.
Še več – in tu se naš problem šele zares začne – ko gre za »kontekstu-
alizacije«, to nikakor ne pomeni tudi tega, da bom mehansko spravil
»begunstvo« v nekakšen »naš časovni okvir« (mu ga podredil: »metoda
sub-sumptio«), kot se to najpogosteje počne v današnji intelektualni
produkciji in/ali kot se o tem pogosto neobvezno čeblja. Nasprotno
velja: takoj ko želimo zadevo »kontekstualizirati«, to ne pomeni »časa
in prostora« kar tako (in brez nadaljnjih določil in torej abstraktno,
še najmanj pa v naravoslovnih pomenih in kontekstih), ampak gre za
nekaj takega, kot je – približno rečeno – »zgodovina«. Kajti ko gre za
»človeške stvari« (Arendt), potem imamo zmeraj opraviti s historični-
229
p o li g rafi
5 Definitio V
Nadaljnja »zamejitev« ali »konkretizacija, ki jo je tukaj nujno vsaj
omeniti, je ta, da begunstvo ni isto kot »selitev«, kar izhaja iz običaj-
nih načinov neobveznega govorjenja o tej problematiki. Begunstvo je
nekaj, kar se pripeti v pomenu sile in nasilja, ki nekoga požene v beg.
Begunstvo je torej človeški pojav bežanja pred nečim, naj je to vojna,
lakota, revščina, bolezen … in nikakor ni benigna »selitev«. Selitev je –
z drugimi besedami – lahko še kako »prostovoljna« in zadeva svobodne
odločitve človeka, pri begunstvu pa nikakor ne gre za to. Begunstvo je
nekaj, kar kaže misliti v neposredni bližini s silo in nasiljem. Človeško
silo in človeško organiziranim nasiljem.
230
B e g u n s t v o kot p ro b l e m d r ž av v i zg i n j a n j u
6 Definitio VI
V tej zvezi je nujno omeniti vsaj še en problem in tudi »akter«, ki
po navadi ostane zakrit. To je zadeva »policies« in torej »vladnih« poli-
tik (ne politike, »politics«). To »vladnih politik« bi veljalo razumeti kot
tehnik (gr. tehnē) in kot problem, ne pa kar tako – nekritično – sprejeti,
še manj pa od tod izhajati, kot da je to nekaj »nepomembnega«, »slučaj-
nega« ali celo »naravnega«. Preprosto zato, ker to ni.
Če gremo po tej poti premisleka, se – posledično – nujno zapletemo
predvsem v različne vladne politike (na primer v tiste, ki jih izvaja Slove-
nija ali Nemčija, Madžarska ali Poljska) in »ukrepe ter mere«, kar pome-
ni, da se kvečjemu odločamo za te prijeme/proti tem prijemom. Močno
poudarjam, da v tem primeru stopimo v zaprto območje tehničnega za
in proti premišljevanja in lahko kvečjemu uporabljamo argumente ene
strani proti argumentom druge, češ, kateri je boljši, uspešnejši, učinko-
vitejši (tipični tehnični elementi postavljanja in sklepanja).
V tem (priznam: zapeljivem in lahkotnem) primeru, položaju in drži
– in to je samo ena od težav – pri vsem skupaj zlahka spregledamo ti-
sto poglavitno: transvladne politike, kot je tista na ravni transvlade na
ravni Evropske skupnosti, ki je pri razumevanju konkretnega pojava
begunstva odločilnega pomena. »Odločilnega« vsaj v pomenu »proble-
matičnega«. Če torej pademo na raven posamičnih »policies« evropskih
držav, se popolnoma neupravičeno izognemo – ne da bi to hoteli – tiste-
mu poglavitnemu. Namesto da naslovimo tisto osrednje, pademo pod
tisto, kar je postalo medijsko ospredje. Namesto da sledimo pojavu, se
231
p o li g rafi
232
B e g u n s t v o kot p ro b l e m d r ž av v i zg i n j a n j u
1 »Selitve narodov«?
3
Nekaj takega – kar se bo vsaj kazalo kot »naravno« – se utegne zgoditi že kmalu (če že ni
v igri zadnjih nekaj let/desetletij, vendar pa se mi tega slabo zavedamo – F. Nicholson and P.
Twomey, Refugee rights and realities – evolving international concepts and regimes (Cambridge:
Cambridge University Press, 1999); R. C. Williams, ., Protecting Internally Displaced Persons: A
Manual for Law and Policymakers. Brookings-bern project on internal displacement, 2008, http://
www.brookings.edu/papers/2008/1016_internal_displacement.aspx. Gre za pojave, ki se vežejo
na probleme »okolja«, »tople grede«, »višanja gladine morja« …, ki jim je izpostavljeno pre-
bivalstvo različnih rečnih delt (Bangladeš …), ki je že zdaj »pomešano« z begunci v pomenu
begunstva, ki ga poskušamo tukaj obravnavati na konkretnejši način.
233
p o li g rafi
4
To, da se tovrstno govorjenje pogosto pojavlja v t. i. zgodovinskih knjigah, tega, kar tukaj
argumentiramo, ne spremeni.
234
B e g u n s t v o kot p ro b l e m d r ž av v i zg i n j a n j u
235
p o li g rafi
5
Z nekaterimi omejitvami bi v tem kontekstu lahko omenili Christina Boswell, The ethics of
refugee policy (Aldershot: Ashgate, 2005), v nekoliko manjši meri pa Steve Cohen, The emergence
of xeno-racism (Institute of Race Relations, 2005).
236
B e g u n s t v o kot p ro b l e m d r ž av v i zg i n j a n j u
vsaj zato, ker se s tega vidika »vse krave« pokažejo nujno »kot črne« in
torej medsebojno se nerazlikujoče, posledično abstraktne in zavajajoče.
Da bi se temu izognili, vpeljujem napovedano grobo (najprimi-
tivnejše in najbolj shematsko) razlikovanje na ravni treh poglavitnih
»položajev«, ki – s historičnega vidika – »zadevajo« državo. Po mojem
mnenju so namreč odločilnega – tudi in predvsem metodološkega –
pomena prav za mišljenje in razumevanje naših današnjih položajev, v
katerih smo se znašli in v katerih bomo, kot se zdi, zajeti še dolgo.
Shematizem historične postavitve je mogoče predstaviti tako: 1. po-
ložaji in načini življenja pred državnostjo, 2. položaji in načini držav-
nosti ter 3. položaji in načini življenja postdržavnosti. To slednje je za
nas odločilno in se nanaša na »naš«, torej konkretni, historični čas, v
katerem nam je dano živeti in v nadrejenem kontekstu katerega je šele
mogoče ustrezno zajeti v mišljenje problem današnjega begunstva. V
skromnem upanju, da bo ob upoštevanju tega morda nekoliko bol-
je mogoče razumeti naše današnje položaje in probleme, s katerimi se
srečujemo, bom shematsko postavitev poskušal za spoznanje (in torej
neprecizno) dodelati in »napolniti z vsebino«.
Seveda vse to »v funkciji« konkretnejšega govorjenja in premišljeva-
nja naslovne problematike, torej begunstva.
237
p o li g rafi
6
To je eden odločilnih Dogodkov vse moderne dobe, ki je razmeroma slabo raziskan. Pred-
vsem v pomenu, da gre v primeru ZDA za nekaj takega kot je antikolonialna revolucija, ki je
hkratna samokolonizacija. Tega kompleksnega vprašanja, s katerim imamo opraviti še danes,
tukaj ne moremo postaviti v premislek (prim. več v Tonči Kuzmanić, Ponovna iznajdba Amerike
(Ljubljana: Mirovni inštitut, 2011).
238
B e g u n s t v o kot p ro b l e m d r ž av v i zg i n j a n j u
7
Med prvimi, ki je konceptualno opozoril na to, je bil konservativni nemški pravnik – tudi
v službi nacizma – Carl Schmitt, in sicer v svojem, danes pri levici močno slavljenem delu,
»Pojem političnega« (Carl Schmitt, Tri razprave (Ljubljana: Krt, 1994).
239
p o li g rafi
8
To je tisto v pomenu historičnega položaja (ne le posedovanja), kar bo – vsaj delno, ne
pa popolnoma, kot se zdi iz današnjih poenostavljenih zgodovin – postalo tudi »vzrok« za obe
svetovni vojni.
9
Poenostavljeno: govorimo o dobi »merkantilizma«, ki pa ni toliko zadeva »market«, kot
se zavajajoče utegne zazdeti, temveč »fevda«, in torej nečesa izrazito predtržnega in na zemljo
(fizikalno posest) vezanega.
10
Samo kot primer in torej za ponazoritev poudarjenega argumenta: zadnja velika evropska
kolonija je bila Kongo, njen lastnik pa belgijski monarh. Pozor, Kongo je bil zasebna lastnina
Leopolda II. in ne »državna«, »korporativna« ali kakšna tretja oblika lastnine takratne Belgije.
240
B e g u n s t v o kot p ro b l e m d r ž av v i zg i n j a n j u
11
Prim. Alex Ortiz, The Syrian Conflict and its Grave Origins: From Civil Uprising to War: Sur-
veying Domestic and Regional Political Relations in Syria (Saarbrücken: LAP Lambert Academic
Publishing, 2014).
12
Pri konceptu hrematistikē imamo v mislih Aristotelovo razlikovanje ekonomikē in
hrematistikē iz končnih odlomkov njegove Politike, ki so še kako aktualni za razumevanje
današnje dobe.
241
p o li g rafi
13
Locke, 1965, pri Fergusonu pa imam v mislih »An Essay on Civil Society« iz leta 1776.
14
K. Popper, Open Society and Its enemies (Routledge, 1995).
15
Poudarek, ki ga tukaj ne morem razviti, je ta: tukaj gre za nekaj, na kar lahko le opozorim,
in sicer za nekaj takega, kot je »vrnitev fevdalnega elementa sredi postmoderne«. S tem imam
v mislih ponovne – kot v fevdalni evropski dobi –, toda tokrat »presežne korporativizacije«
vsega življenja. To pomeni onstran države, prava …, državnega načina življenja. Ne nazadnje,
to pomeni tudi pojavljanje tipično (post)fašističnih (postkorporativnih) idej in načinov urejanj
odnosov med ljudmi v teh delih sveta. Seveda ne brez posledic tudi za življenja v metropolah,
vendar bo to treba obravnavati ob drugi priložnosti. O tem »efektu bumerang« je na primerih
Afrike in v dobi poznega 20. stoletja pisal M. Mamdani, Citizen and Subject: Contemporary
Africa and the Legacy of Late Colonialism (Princeton University Press, 1996), pri nas pa Jalušič.
»What is at stake here is not merely the study of the ,boomerang‘ effect of a new global form
of power, which is already at work in Europe in the economic and security sense. It is crucial
that we also consider what consequences the unreflected association to the imperialistic group,
242
B e g u n s t v o kot p ro b l e m d r ž av v i zg i n j a n j u
the alleged club of the chosen ones, which in the age that some call post-political and others
anti-political is based especially on a racial and not, for a long time already, on a national and
even a class consciousness, has for the countries affiliated to Western Europe.« (V. Jalušič, »The
European Legacy in Africa, The African Legacy in Europe,« Belgrade Journal of Media and Com-
munications, Volume IV, No.7 (2015): 90).
16
Morda bi bilo treba v tem kontekstu opozoriti tudi na kontrabarbarstvo ISIS pri rušenju
spomenikov iz daljne preteklosti na območju nekdanje Mezopotamije, vendar si tega tukaj ne
morem privoščiti.
17
Za konkretno analitiko v primeru Sirije prim. s podatki in analitikami bogato Sardar in
Yassin-Kassab, ur., »Syria,« v Critical Muslim, Vol. 11, (London: Hurst, 2014).
243
p o li g rafi
se srečujemo danes po vsej Evropi (to je tisto, kar vidimo)18, toda tudi
drugod (kar ne »vidimo«, ker o tem ne poročajo ali manj poročajo za-
hodni mediji množičnega »informiranja«).
V obliki začasnega sklepanja – hočemo torej poudariti to: pri da-
našnjem, postmodernem problemu begunstva gre torej za izrazito nov
pojav, ki ga – kljub številnim podobnostim s prejšnjimi dobami – ni-
kakor ne gre (in ni mogoče) razumeti, kot da bi šlo za nekaj »starega«
in že »videnega«. Nasprotno, gre za nekaj popolnoma novega, bistveno
drugačnega od vseh prejšnjih in zgoraj skopo omenjenih položajev in
okoliščin (predmoderna, moderna). Gre za postmoderni, »naš«, »so-
dobni«, današnji pojav, ki sicer od daleč in na ravni abstraktnih pre-
mislekov nekako »spominja« na prejšnje, vendar je kvalitativno nekaj
popolnoma drugega in drugačnega. Gre za rodovno (gr. genos) bistveno
drugačne pojave in stvari, ki jih nikakor ne smemo medsebojno zamen-
jevati in mešati z nečim v zgodovini že videnim, kaj šele »vračajočim se«
(češ da se »zgodovina ponavlja« in »vrača«). Gre za nekaj, kar se pojavi
tako rekoč »na koncu države«, v pomenu rušenja držav, in nikakor ni
primerljivega z dobo preddržavnosti (predmoderna) ali državnosti (mo-
derna), kot smo to – samo skopo in shematsko – poskušali nakazati.
Kaj to pomeni za »naše mišljenje« in možnosti razumevanja našega
tukaj in zdaj? Predvsem to: »Begunci« – zdaj seveda v pomenu begun-
stva, ki se ga tukaj lotevamo, in ne na načine medijskega označevanja
– torej nikakor ne prihajajo »iz« takih ali drugačnih »držav«, iz te ali one
»države«, kot se temu napačno in zavajajoče (samo formalno, nominal-
no in po analogiji, ki ne upošteva nobene vsebine in konkretnosti, tiste
historične najmanj) reče ter o čemer se piše in govori.
Nasprotno – in to je samo »bistvo« tega, do koder smo hoteli pripel-
jati to besedilo in argumentacijo – begunstvo je zadeva tistih atomizira-
nih posameznikov in posameznic, družin, delno tudi manjših skupnos-
ti, ki bežijo vsepovsod iz teh ne več držav ali »naravnih stanj« oziroma
»odprtih družb«, ki so bile nasilno (s postmoderno »vojno«) razbite!
Gledano s človeškega stališča gre preprosto za reševanje tega, kar lahko
imenujemo »golo življenje«, »koža« …
18
Prim. nekoliko drugače v A. Papadopoulou, »Smuggling into Europe: Transit Migrants in
Greece,« Journal of Refugee Studies, 17 (2) (2004): 167–184.
244
B e g u n s t v o kot p ro b l e m d r ž av v i zg i n j a n j u
19
Eno sta vojna in »begunstvo« v predmodernih, tudi modernih, še ne dominantno mestnih
načinih življenja. Popolnoma drugo in drugače je to, ki nastopi v postmodernih okoliščinah,
ko mestni način življenja postane dominanten. Mesto – posebej veliko mesto – je izjemno
občutljiv konglomerat, ki ga je hkrati mogoče zelo preprosto tudi zablokirati in izničiti, saj
je kompleksnost postmodernega urbanega življenja tako občutljiva, da ji zadošča že blokada,
na primer, električne in vodovodne napeljave, in mesto je že imobilizirano. Ob tem je treba
upoštevati vsaj še to, da je urbani način življenja nekaj historično distinktivnega tudi »v sebi«.
To imam v mislih: na Zahodu se začne z moderno in industrializacijo (nekako od industrijske
revolucije naprej, manj pa od rinascimenta), v delih sveta, ki so bili kolonizirani, pa šele v drugi
polovici 20. stoletja in torej nekako dve stoletji pozneje kot na evropskem (manj ZDA-jevskem)
Zahodu.
20
Agambenova postavitev »golega življenja« je morda tisto, kar bi nam tukaj utegnilo dati
misliti, in sicer čeprav je njegov »homo sacer« redukcionistični model, ki ne zmore zajeti prob-
lema begunstva, s katerim se tukaj ubadamo.
245
p o li g rafi
»Namesto sklepa« pač zato, ker smo še zmeraj sredi »dogajanja be-
gunstva«, ki se je kot postmoderni pojav vse prej kot končalo. Ne gre
torej za nek minuli dogodek ali dogodke, pač pa za nekaj, kar je še kako
živo in kar niti slučajno še nima »konca«. Posledično, o tem ni moč
govoriti na način »da je minulo« in »končano«. Tisto, kar ni končano,
pa je še zmeraj »živo« in terja drugačne načine govorjenja in obravnave.
Eden od mogočih načinov razumevanja in »spravljanja« v besede in
povedi tega, kje »trenutno smo«, je tisti, ki postavlja zadeve procesual-
no, historično. To pomeni vsaj na način opozarjanja na različne mikro-
faze (Foucault bi to morda imenoval »mikrofizika«21) pojava begunstva,
s katerim imamo opraviti, in njegovega »trajanja«. Za to priložnost bom
zadevo razdelil na »faze« in jo tudi poskušal historično prikazati (ute-
meljiti) in le delno opisati. Historično še posebej in ponovno poudar-
jam, kajti tudi »tukaj« in torej pri problematiki begunstva ni nobene
skrite in nenehno se vračajoče »logike«, kot po navadi domnevamo, ko
smo odloženi sredi današnjega zahodnega tehnonemišljenja, ki se varno
zadržuje le pri abstrakcijah, splošnostih in analogijah, ki smo jih prav
zato že izhodiščno poskušali zamejevati in odpravljati kot tisto, kar nam
onemogoča natančnejši premislek.
Faze, ki jih posebej poudarjam ob tej priložnosti in le kratko opišem,
so:
1 Prva faza
Ta je tista, ki jo jemljem za izhodiščno in od katere je v ožjem pome-
nu besede mogoče začeti ustrezno govoriti o begunstvu v pomenih, ki
sem jih zgoraj procesualno nakazoval kot tisto, kar opredeljuje postmo-
derni pojav begunstva.
Temeljno za to fazo je že omenjeno in delno razdelano »ničenje dr-
žav«. To je tisto, kar se »začne« (že prej je bilo to mogoče opaziti, vendar
21
Prim M. Foucault, A Critical Reader, ed. Cauzens H. (Basil Blackwell, 1986).
246
B e g u n s t v o kot p ro b l e m d r ž av v i zg i n j a n j u
22
Razumevanje sesedanja SFRJ, posebej na primerih Sarajeva ter Bosne in Hercegovine je,
po mojem mnenju, nekaj takega, kar bi bilo mogoče razumeti kot predhodno temu, kar je zdaj
in tukaj na ravni sveta in Evrope. V tem smislu bi morda lahko govorili o »balkanizaciji«, toda
kaj ko je ta oznaka sestavni del pregovornih orientalizmov (prim. W. E. Said, Orientalism (Vin-
tage books, 1978), vendar tudi M. Todorova, Imagining the Balkans (Oxford University Press,
1997).
23
Širši vidik o »afriški diaspori« je mogoče dobiti v M. A. Gomez, Reversing Sail. A History of
the African Diaspora (Cambridge: Cambridge University Press, 2005).
24
Potencialno je mogoče na podoben način – z upoštevanjem nekaterih razlik – govoriti tudi
o primerih, ki se utegnejo pripetiti tudi drugod. Elemente – ne pa za zdaj »celega pojava« – je
mogoče opaziti tudi v Ukrajini (in sicer na obeh straneh – ruski in ukrajinski), pričakovati pa bi
hipotetično bilo mogoče tudi podobne prijeme in učinke s strani Kitajske, morda Indije in še
od kod … Toda to so v danem trenutku kvečjemu mogoča pričakovanja, možnosti in domneve.
247
p o li g rafi
2 Druga faza
3 Tretja faza
Začetki selitev, o katerih tukaj govorim, niti slučajno niso »selitve
narodov«, kot sem opozoril, ampak bolj ali manj atomiziranih, post-
modernih beguncev, kar pa nikakor ni isto! To pomeni bežanja (nujno
in kar najbolj brezglavega in za vsako ceno!) vseh tistih, ki so postali
objekti bombardiranja in ničenja »njihovih« držav. Pozor, v tej fazi to
pomeni množičnega, toda hkrati zmeraj tudi skrajno individualnega/
individualiziranega (največ na ravni družine), dezorganiziranega, in si-
cer ne glede na »narod«. Gre za neko območje, na katerem je prišlo do
vojaške intervencije (praviloma najprej mesta, urbani in administrativ-
ni centri, komunikacijska in infrastrukturna središča, pozneje tudi vasi
…), in sicer ne glede na pripadnost kateremu koli narodu, kulturi, veri,
religiji …, saj je zadeva totalna in korenita26. To, dalje, pomeni prega-
25
Jasno in pregledno postavljeno v R. King in A. Loyd, Democratic Desert: The War in Syria
(Amsterdam: Mets en Schilt, 2014).
26
Elementa totalnosti – v kontekstu posttotalitarizmov naše dobe – tukaj ne morem ustrezno
obdelati. Lahko ga samo omenim kot izjemno pomembno »stvar«, ki prav tako čaka na more-
248
B e g u n s t v o kot p ro b l e m d r ž av v i zg i n j a n j u
4 Četrta faza
Leta 2015 (pomladi/poleti) so se začele množične selitve, pojav po-
stmodernega begunstva je postal transparenten. Toda pozor, to je sila
ozko, na medijsko poročanje zreducirano gledanje, ki upošteva kvečje-
mu t. i. balkanske poti, o katerih se – iz razumljivih razlogov – pri nas
toliko govori. Pri tem gre za nekaj bistveno in neprimerno širšega in
tudi časovno gledano za pojav, ki traja dalj časa. Še natančneje, začelo
se je – in tudi še traja – čez Sredozemlje, in sicer v smeri Španije, manj
Francije (zanimivo!) in predvsem Italije (Lampedusa28). Če se osredoto-
čimo samo na to fazo in samo na t. i. balkanske poti – to je to, o čemer
tukajšnji strokovnjaki in znanstveniki (zaradi mogočnosti, predvsem pa
pogostnosti, medijskega poročanja) po navadi o begunstvu sklepajo in
govorijo – potem smo vnaprej kastrirani za kakršno koli resno možnost
razumevanja širine in globine epohalnega problema, s katerim smo so-
očeni.
5 Peta faza
V tej fazi je določeno tisto, čemur smo sledili, to je torej »naš trenu-
tek« ali to, v čemer smo odloženi zdaj. To trenutno (in samo trenutno)
bitne obravnave.
27
Tukaj samo opozarjam na posebnost, da gre pri postmodernem begunstvu predvsem
za načrten pregon prav teh mladih moških, ki so potencialno uporniki in tisti, ki bi lahko
poskušali zadevo vrniti v prejšnje stanje ali celo zgraditi nekaj popolnoma novega: tudi v po-
menu nove in drugačne države (v tem smislu je ISIS pojav, ki bi ga bilo treba obravnavati v tem
kontekstu in/ali kot bistveno sestavino – celo posledico – zadeve postmodernega begunstva).
28
Prim. v G. Del Grande, Mamadou va a morire – La strage dei clandestini nel Mediterraneo
(Roma: Infinito Edizioni, 2007).
249
p o li g rafi
zadnjo fazo je mogoče začeti (in nič več) opredeljevati tako: gre za »za-
piranje meja« evropskih, obstoječih, še ne bistveno ogroženih meja, ni
sicer zato, ker je »preveč« beguncev in jih je treba ustaviti. Potem ko
je bilo sprejetih blizu milijon beguncev – ki so prišli tudi »na vabilo«
nekaterih zahodnoevropskih voditeljev (najbolj izstopajoča je Angela
Merkel) – so se razmere (dogodki, razumevanje, medijska percepcija in
možnosti manipulacije, ki so ji inherentne …) spremenile.
Tukaj se lahko osredotočimo le na enega od problemov v zvezi s to
današnjo, peto fazo, ki ga je mogoče opisati tako: tega, kar je nastalo
v zvezi z begunstvom in sedanjim zapiranjem meja (šengenska proble-
matika, vendar tudi širše; politike (policies) Madžarske, Slovaške, Polj-
ske …), namreč ni mogoče zlahka urediti, še manj je to mogoče doseči
nenasilno, kot nadobudni opazovalci to še zmeraj upajo.
Na ravni opisovanja današnjega položaja ima to bistvene posledice
tudi v zvezi z odnosom do beguncev oziroma ravnanjem z njimi in torej
za problematiko postmodernega begunstva, ki nas zanima. V zvezi s
tem kaže omeniti vsaj te elemente tehnik29 v pomenu poskusov zapi-
ranja dotlej vsaj načeloma (toda delno tudi dejansko) odprtih meja: 1.
zapiranje mej (vključno z žicami in vojaki/policisti na njih, jutri morda
s pol-/zasebnimi »milicami«, »gardami«, »vaškimi stražami« …); 2. me-
dijska produkcija množične histerije »ogroženosti«; 3. zakonsko (prav-
no!) uveljavljanje »odvzema lastnine« in vsaj še »izgona«30; 4. uvajanje
rigoroznih politik (policies) »vračanja« beguncev. Povrhu vsega vse to
nasilno, da ne bo pomote. Med manj vidne tehnostvari in prijeme spa-
da vsaj še ta odločilna raven prav tako »tehnik«: intenzivna islamizaci-
ja in orientalizacija beguncev (»dehumanizacija«) ter tudi zapiranja in
29
Ta element »tehnik« je sila pomemben, saj gre pri postmodernem begunstvu – s stališča Ev-
rope – v glavnem za odločno preozko in nevarno gledanje, ki se izteče v tehniki in »tehničnem
uravnavanju«. Prav zaradi takega, torej redukcionističnega »razumevanja« in pojavljanja prob-
lema, ob upoštevanju držav sprejemnic in njihovih politik, se v zvezi z begunstvom govori o
»tehnični ograji«, »tehnični zapori« … Tega elementa »dehumanizacije« beguncev in njihove
redukcije na »tehnikalije« tukaj ne moremo obravnavati, zato ga samo omenjamo.
30
Debate o tem so se začele zelo zgodaj, implementirale pa skozi razlikovanje med »političnimi
begunci« in »ekonomskimi migranti«, kot se je glasila običajna dikcija, ki je – časovno gledano
– potekala znotraj »četrte faze«.
250
B e g u n s t v o kot p ro b l e m d r ž av v i zg i n j a n j u
31
Med bistvene elemente tega obrata spadajo tudi »kölnski dogodki« na silvestrovo 2015,
vendar teh tukaj ne moremo obravnavati.
32
Z etičnega vidika je bilo to vprašanje obravnavano v Boswell, The ethics of refugee policy.
251
p o li g rafi
33
»Kölnski obrat« je bil pri tem odločilen (ne le za Nemčijo in nemško javno mnenje), in
sicer na ravni vseh evropskih politik. Podobne prijeme, ki bi se utegnili pojaviti, je seveda
mogoče pričakovati tudi v večjih količinah. Hkrati je na tej točki postalo odprto tudi »družbeno
lovišče« (trenutno najizraziteje na Švedskem, Danskem …) ekstremnih skupin civilne družbe
po vsej Evropi.
34
Zato je mogoče pričakovati, da se bodo tudi »informacije« v medijih kvalitativno spreme-
nile tako, da bodo z naslovnic izginile v take ali drugačne »kriminalne kronike«.
252
B e g u n s t v o kot p ro b l e m d r ž av v i zg i n j a n j u
Bibliografija
1. Barcelona, Pietro. Dallo stato sociale allo stato immaginario. Torino: Bollati
Boringhieri, 1994.
2. Betts, Alexander. Forced migration and global politics. London: Wiley-Blac-
kwell, 2009.
3. Boswell, Christina. The ethics of refugee policy. Aldershot: Ashgate, 2005.
4. Cohen, Steve. The emergence of xeno-racism. Institute of Race Relations, 2005.
5. D’Entreves, A. P. The Notion of the State. Oxford: Clarendom Press, 1969.
6. Del Grande G. Mamadou va a morire – La strage dei clandestini nel Mediter-
raneo. Roma: Infinito Edizioni, 2007.
7. Foucault, M. A. Critical Reader, ed. Cauzens H. Basil Blackwell, 1986.
8. Gomez M. A., Reversing Sail. A History of the African Diaspora. Cambridge:
Cambridge University Press, 2005.
9. Goodwin-Gill, Guy S., in J. McAdam. The refugee in international law. Ox-
ford: Oxford University Press, 2007.
10. Harding, Jeremy. The Uninvited: refugees at the rich man’s gate. Profile Books,
2000.
11. Hathaway, James C. The rights of refugees under international law. Cambrid-
ge: Cambridge University Press, 2005.
12. Helton, Arthur C. The price of indifference – refugees and humanitarian action
in the new century. Oxford: Oxford University Press, 2002.
13. Jalušič, Vlasta. »The European Legacy in Africa, The African Legacy in
Europe.« Belgrade Journal of Media and Communications, letn. IV, št. 7 (2015):
79–96.
14. Kenyon Lischer, Sarah. Dangerous sanctuaries. Ithaca: Cornell University
Press, 2008.
15. King, Robert, in Anthony Loyd. Democratic Desert: The War in Syria. Am-
sterdam: Mets en Schilt, 2014.
16. Kushner, Tony in Katharine Kno. Refugees in an age of genocid., Frank Cass,
2001.
17. Kuzmanić, Tonči. »Ne-več-vojne/več-kot-vojne.« Časopis za kritiko znanosti,
letn. 34, št. 225 (2006): 103–125.
18. Kuzmanić, Tonči. Ponovna iznajdba Amerike. Ljubljana: Mirovni inštitut,
2011.
253
p o li g rafi
19. Loescher, Gil, Alexander Betts in James Milnamandaer. NHCR: the politics
and practice of refugee protection into the twenty-first century. London: Routledge,
2008.
20. Mamdani, M. Citizen and Subject: Contemporary Africa and the Legacy of
Late Colonialism. Princeton University Press, 1996.
21. Martin, Susan F. The uprooted – improving humanitarian responses to forced
migration. Lanham, Maryland: Lexington Books, 2005.
22. Nicholson, Frances in Patrick Twomey. Refugee rights and realities – evolving
international concepts and regimes. Cambridge: Cambridge University Press,
1999.
23. Ortiz, Alex. The Syrian Conflict and its Grave Origins: From Civil Uprising to
War: Surveying Domestic and Regional Political Relations in Syria. Saarbrücken:
LAP Lambert Academic Publishing, 2014.
24. Popper, K. Open Society and Its enemies. Routledge, 1995.
25. Papadopoulou, A. »Smuggling into Europe: Transit Migrants in Greece.«
Journal of Refugee Studies 17 (2) (2004): 167–184.
26. Rhodes, F. H. The Greek City States. Cambridge University Press, 2007.
27. Said, W, E. Orientalism. Vintage books, 1978.
28. Sardar, Ziauddin in Robin Yassin-Kassab, ur. »Syria.« v Critical Muslim, Vol.
11. London: Hurst, 2014.
29. Schmitt, Carl. Tri razprave. Ljubljana: Krt, 1994.
30. Stedman, Stephen John in Fred Tanner. Refugee manipulation – war, politics,
and the abuse of human suffering. Washington, D.C.: Brookings Institution Press,
2003.
31. Todorova, Maria. Imagining the Balkans. Oxford University Press, 1997.
32. Williams, Rhodri C. Protecting Internally Displaced Persons: A Manual for
Law and Policymakers. Brookings-bern project on internal displacement, 2008.
http://www.brookings.edu/papers/2008/1016_internal_displacement.aspx
33. Wittgenstein, Ludwig. Filozofska istraživanja. Beograd: Nolit, 1969.
34. Wittgenstein, Ludwig. Philosophical Grammar. Oxford Blackwell Publ.,
2004.
254
POVZETKI
Igor Škamperle
Evropska identiteta: duhovno zgodovinske korenine in novi izzivi
Igor Bahovec
Evropske identitete, kultura, pogledi na svet in krščanstvo
255
p o li g rafi
Anton Mlinar
Intimna neizmernost identitete: fenomenološki poskus
256
POVZETKI / ABSTRACTS
Petra Dekleva
Sekularizacija na evropski način
Anja Zalta
Evropski heretični imperativ – generator družbenih sprememb in/ali utrjevalec mo-
noteistične paradigme?
257
p o li g rafi
Fanika Krajnc-Vrečko
Primož Trubar kot zgled slovenskega Evropejca
Primož Šterbenc
Islam in Evropa
258
POVZETKI / ABSTRACTS
Sami Al-Daghistani
Polivalentnost evropske identitete in islamska intelektualna zgodovina
Tadeja Dermastja
Evropska identiteta skozi epsko poetiko srednjeveškega prostora
259
p o li g rafi
Marko Novak
O slovenski postsocialistični pravni kulturi
260
POVZETKI / ABSTRACTS
Tonči Kuzmanić
Begunstvo kot problem držav v izginjanju (Kako konkretneje in politično misliti
»begunce« v kontekstih kulture?)
261
ABSTRACTS
Igor Škamperle
European Identity: Spiritual Historical Roots and New Challenges
The article briefly outlines the historical genesis as well as the past and present
importance and varied effects of the four spiritual components in the formation
of European civilisation and its plural, but at the same time uniform identity. The
influence of these spiritual components marked spiritual and social space of the
European man and still make up a constitutive element of the modern Europe-
an nations, societies and their identities. These four spiritual components are the
ancient Greek and Roman civilizations, Jewish and Christian religious traditions,
the historical and spiritual characteristics of New Age when subjectivism was in-
troduced, as well as the new epistemological field in science, the social contract
and the idea of freedom and universal citizens’ rights, which are the achievements
of cultural trends from the Renaissance to the Enlightenment. The fourth pillar is
a romantic subjectivity, which had a decisive impact on the genesis of European
national identities. As a result of the scientific and technical achievements in the
second half of the 19th and at the beginning of the 20th century, the experience of
modernism was developed which is the base of the European lifestyle. The before
mentioned ideas have led to extreme forms of internal tensions and contradicti-
ons, they have highlighted extreme individualism on one hand and accelerated
mobilization in the collective global society which is undergoing a comprehensive
transformation and is placed before new challenges.
Igor Bahovec
European Identities, Culture, Worldviews and Christianity
263
p o li g rafi
nia, and in particular, how to understand the changes of deep cultural substance,
the spiritual grounds of Europe and its various components? In the conclusion
we try to show the fundamental challenges regarding European identity that have
been revealed in modern times, and the quality of creative potentials of various
socio-cultural orientations.
Anton Mlinar
Intimate Immensity of Identity: A Phenomenological Experiment
In his article titled Literature as Homeland, Josip Osti wrote that “with the
things he had read and written he rose the wall between himself and the world”.
With the experience of the human limits, he pointed to the problem of dual iden-
tity, the kind of the identity which is more geographical, geometrical, passive, at-
tributed – with a more or less concealed language that separates and blinds with
parables of severe dialectic between ‘inside’ and ‘outside’, ‘yes’ and ‘no’, which is
still symbolized with the characteristics of the Greek polis and which decides about
everything categorically, “patriarchally”, and the historical, poetic, experienced,
verbalized one, articulated in the interpersonal space with “fundamental embodi-
ed process of responding”. The article shall not deal with their diversity and the
dialectic, but will turn to the space-time where identity occurs, the space which
Osti expresses with “what was read and written,” and also with “the narratives”,
that is to say with the poetry of interpersonal space, which is generated by langu-
age and in which everything receives its shape. The main issue is how to detect an
individual and limited living being, in terms of Jaspers’ statement that “every be-
ing seems round in itself ”. Even if the dialectic confrontation between “here” and
“there” – of geographical, geometrical, attributed identity – has reached a level of
absolutely necessary tool for every clarification, it cannot express the genesis of the
language in the experience of believing, and of rising of interpersonal space in the
language/narratives. Individuality of language/narrative which completes physi-
cal, sensorial, neural and cognitive activity of the body requires in itself a critical
checking of geographic/geometric fixations on the ontological aspects of identity.
264
POVZETKI / ABSTRACTS
Petra Dekleva
Secularization in the European Manner
Anja Zalta
European Heretic Imperative – a Generator of Social Changes and/or a Strengthener
of Monoteistic Paradigm?
265
p o li g rafi
Fanika Krajnc-Vrečko
Primož Trubar: An Example of a Slovenian European
The article highlights the example of Slovenian cultural history which should
help understand the current situation in European interplay of cyclically repeated
thoughts and ideas that are creating the image of a cultural, religious and anthro-
pological environment in which we can recognize the "already seen", even from
a distance of half a millennium and in a somewhat different social conditions. In
the second half of the 16th century, Primož Trubar had fortified a path of dialogue
and mutual enrichment in the cultural and religious levels between the Slavic and
the Germanic worlds, which then gradually classified a member of the Slovene-
-hood into the European context, while it strengthened the awareness of its own
identity. In the pursuit of breaking the traditional values, the cultural and religio-
us environment of the 16th century made an invaluable progress for certain nati-
ons, so that today’s global environment could offer the possibility for individuals
to consolidate their cultural, religious and national identity, and at the same time
their integration into the wider European and global space.
266
POVZETKI / ABSTRACTS
Primož Šterbenc
Islam and Europe
In the last fifteen months Europe has been confronted with the massive refu-
gee flow predominantly coming from the Muslim world. Consequently, in Europe
there has been considerable increase of Islamophobia and anti-Islam discourse, the
latter claiming that Islam is an inherently aggressive religion as well as hostile to ra-
tional thought. Due to the defensive reaction of Europe one can get an impression
that Muslim »barbarians« are invading the European civilization. Such perception
is not taking into account the fact that the Muslim world was decisively contri-
buting to the emergence of modern Europe through the scientific (intellectual)
achievements. One needs to bear in mind that during the 8th and the 9th centu-
ries, due to the enormous interest of Islam in knowledge, the Muslim world had
first taken over the classical Greek heritage, and then, during the next centuries,
considerably improved this heritage. On the other hand, in the early Middle Ages
Latin Europe all but forgot the classical knowledge and descended into scientific
»dark age«. Only during the 12th and the 13th centuries Europe rediscovered the
classical knowledge due to the translation of the Greco-Arabic heritage into Latin,
and the final result of this process was the Renaissance.
Keywords: anti-Islam discourse, Islam, Greek classical heritage, Arab science, tran-
slations, Renaissance.
Sami Al-Daghistani
Polyvalence of European Identity and Islamic Intellectual History
The article inquires the historical relations within the field of intellectual histo-
ry between the so-called Western and Islamic worlds. In spite of the fact that many
political and religious leaders, as well as men of letters and orientalists nurtured a
negative stance toward the Muslim world, the article expounds the idea that, due
to various scientific, philosophical, literary and political influences, which have
been transmitted by the Arab-Muslim scholars, the European identity is polyva-
lent, that is Judeo-Christian-Muslim.
267
p o li g rafi
Tadeja Dermastja
European Identity Through the Epic Poetry Of Medieval Area
In this article we are searching for an answer to the question of the identity
of the Europeans, which was opened by modern political, economic and social
developments in the European geographical area and whose motive is a migrato-
ry phenomenon. We do not insist on finding direct causes of the contemporary
migration and demographic changes, however, through historical and literary per-
spective, we are trying to expose the problems of the Europeans who are facing this
newly created situation which we call a "crisis" and which has led into questioning
the identity of European historical consciousness. We will search for examples in
French medieval epic poetry, the relations of the Medieval Europeans to the Chri-
stendom and understanding of Islam in the Middle Ages.
Key words: European identity, Medieval poetry, crusades, migration, history of li-
terature, epic poetry.
Marko Novak
On Slovene Post-Socialist Legal Culture
After the fall of the Iron Curtain, the former communist countries in Central
and Eastern Europe were supposed to return to their previous legal families – in
the case of Slovenia, to the Middle European subgroup of the civil law group of
countries. After almost thirty years that has not fully realised, since these countries
still share some of the characteristics which differ them from typical legal systems
of the Middle European subgroup. These characteristics can be analysed conceptu-
ally, considering the broadest concept of law, namely, legal culture. This is develo-
ped by supplementing an integral theory of law through the following steps: three-
-dimensional concept of law – four-dimensional concept of law – legal culture.
268
POVZETKI / ABSTRACTS
The European Convention for the Protection of Human Rights and Funda-
mental Freedoms has undoubtedly been the most efficient and effective system
for the protection of human rights in the world. The European Court of Human
Rights monitors compliance with the Convention in the 47 Member States of
the Council of Europe. The Preamble of the European Convention refers in its
Paragraph 5 to “common heritage of ideals and political traditions of respect for
freedom and the rule of law” of European countries. But the dilemma remains
open about what European values actually are and how they can be recognized?
It appears that there is strong disagreement between some European societies as
to existence of certain fundamental values. Are there certain minimum common
denominators between the Member States of the Council of Europe? The article
therefore describes and analyses the selected open questions and dilemmas con-
cerning the potential existence of common European values.
Tonči Kuzmanić
Refugeehood as an Issue of Dissolving States (How to Practically and Politically Re-
gard “Refugees” in the Contexts of Culture?)
The aim of the paper is to redefine the problem of the refugees. The question
is how to grasp this problem: at the same time from a broader and a narrower per-
spective. The background of the questioning are, of course, enormous political,
cultural and also »infrastructural« consequences of the »phainomena« which Euro-
pe of today is facing. Refugees are somehow a »boomerang effect« of its (European)
former decades, but centuries of »acting« included. This kind of generalisation is
only the context in which we attempt to think more analytically and to form some-
how different theoretical category which is – “illogically” from the linguistic point
of view − termed as »refugeehood«. It is − within the Aristotelian political (and not
social-scientific!) context – the attempt to target the very human »agents«, »agenci-
es« and »human acting«. I am trying − at the very level of analytical categories – to
develop a new set of ideas and even their »names«. The hope and the scope of the
paper is a simple one: it could, probably, help to a more profound understanding
of something which could bear the name of »the most decisive question« of our
269
p o li g rafi
time – which could be dubbed the time of state-dissolution and even evaporation
of states (post-states situations).
270
O AV T O R I C A H I N AV T O R J I H /
ABOUT AUTHORS
IGOR ŠKAMPERLE
Prof. dr. Igor Škamperle (Trst, 21. 11. 1962). Študiral je Primerjalno književ-
nost in sociologijo kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani(1990). Na
oddelku za Sociologijo je nadaljeval podiplomski študij in ga sklenil l. 1998, z di-
sertacijo Kozmološke inovacije v misli Giordana Bruna. Medtem se je študijsko
izpopolnjeval v Italiji (univerza v Perugi, 1994/95), nekaj mesecev je raziskoval na
Inštitutu za renesančne študije v Firencah (1997). Ves čas je bil dejaven na Oddel-
ku za sociologijo Univerze v Ljubljani, sprva kot asistent in mladi raziskovalec, od
leta 1999 pa dela kot docent in profesor na področju sociologije kulture. Razisko-
valno področje je razširil na zgodovino idej, sociologijo znanosti, teorijo simbolov
in kulturno zgodovino. Na univerzi predava tudi predmet sociologije znanosti, s
poudarkom na intelektualni zgodovini 15. in 16. stoletja.
V svoji drugi monografiji se je posvetil teoriji simbolov in imaginacije (Endi-
mionove sanje, 2013). Je član Društva slovenskih pisateljev, član odbora slovenske
sekcije PEN, Srednje evropskega kulturnega inštituta (Gorica, Italija). Uredil je
več antologij, ki so predstavile nekatere pomembne avtorje s področja filozofije
in kulturne zgodovine (hermetizem, alkimija, Jung, Pico della Mirandola, Bruno,
Nikolaj Kuzanski, šamanizem).
Prof. Igor Škamperle, Ph.D. (Trieste, 21. 11.1962). Graduated from the Faculty
of Arts, Ljubljana, with degrees in Comparative Literature and Sociology of Cul-
ture (1990). He continued his postgraduate studies at the Department of Sociolo-
gy and concluded his study in 1998 with his doctoral thesis, titled Cosmological
Innovations in Giordano Bruno's Thought. During the time of his study he was
also acquiring knowledge abroad, at the University of Perugia, (1994/95, and spent
a few months at the Institute for Renaissance Studies in Florence (1997). He wor-
ked at the Department of Sociology, University of Ljubljana, as a young researcher
and an Assistant, and, since 1999, he has been employed as an Assistant Professor
in the field of Sociology of Culture. His research area comprises the history of
ideas, sociology of science, theory of symbols and cultural history. He lectures at
the university, namely the subject of Sociology of Science with a special focus on
intellectual history of the 15th and 16th century.
In his second monography, he discusses the theory of symbols and imagination
(Endimion's Dream, 2013). He is a member of the Association of Slovenian Wri-
271
p o li g rafi
ters, a member of the Slovenian PEN Centre, the Institute for Central European
cultural encounters (Gorizia, Italy). He is the editor of several antologies which
present some important authors from the world of philosophy and cultural histo-
ry (hermeticism, alchemy, Jung, Pico della Mirandola, Bruno, Nikolaj Kuzanski,
shamanism).
IGOR BAHOVEC
Igor Bahovec (1961), dipl. fizik in dr. socioloških znanosti, deluje kot docent
na Univerzi v Ljubljani, Teološka fakulteta, in raziskovalec na Inštitutu za razvoj-
ne in strateške analize v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja z skupnostmi, osebo,
družino, civilno družbo, intermediarnimi institucijami in socialnim kapitalom ter
z vprašanji postmoderne kulture, identitete in religije v sodobni (evropski) druž-
bi. Posebej ga zanimajo možnosti in pogoji za pristni medkulturni, medosebni in
medreligijski dialog.
Igor Bahovec (1961), Ph.D., graduated with a degree physics and later comple-
ted his Ph.D. social science, is employed as an Assistant Professor at the Faculty
of Theology, University of Ljubljana and also works as a researcher at the Institute
for Developmental and Strategic Analysis (IRSA) in Ljubljana. His research inte-
rests include communities, a person, a family, civil society, intermediary instituti-
ons and social capital as well as the issues regarding post-modern culture, identity
and religion in contemporary (European) society. He is especially interested in
the possibilities and conditions of genuine intercultural, interpersonal and inter-
religious dialogue.
ANTON MLINAR
Anton Mlinar, rojen 1952, je med letoma 1971 in 1978 študiral na Teološki fa-
kulteti v Ljubljani, med letoma 1982 in 1988 pa na Academia Alfonsiana v Rimu.
Trenutno predava na FHŠ UP. Glavni področji njegovega raziskovanja sta filo-
zofska in teološka etika na različnih praktičnih področjih (bioetika z nevroetiko,
okoljska etika). Objavil je številne znanstvene članke in štiri monografije: Evtana-
zija (2005), Trajnost in univerza: možnosti, retorika, resničnost (2011), Etika življe-
nja: pogled od znotraj (2012), Okoljska etika in trajnostni razvoj (2014).
Anton Mlinar, born in 1952, studied between 1971 and 1978 at the Faculty of
Theology in Ljubljana and continued his study in Rome at the Academia Alfon-
272
o A V T O R i c a h i n avt o r j I / a b o u t A U T HO R S
siana between 1982 and 1988. Currently, he lectures at The Faculty of Humanities
at the University of Primorska. The main areas of his scientific interests are philo-
sophical and theological ethics in different practical fields (bioethics with neuro-
ethics, environmental ethics). He published numerous scientific articles and four
monographs: Evtanazija [Euthanasia] (2005), Trajnost in univerza: možnosti, reto-
rika, resničnost [Sustainability and University: Possibilities, Rhetorics, Reality] (2011),
Etika življenja: pogled od znotraj [Ethics of Life: View from Within] (2012), Okolj-
ska etika in trajnostni razvoj [Environmental Ethics and Sustainable Development]
(2014).
PETRA DEKLEVA
Dr. Petra Dekleva se je leta 1986 rodila v Postojni. Diplomirala je leta 2010 na
Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz francoščine in sociologije, kjer je leta
2015 tudi doktorirala v okviru študijskega programa Humanistika in družboslovje
iz smeri Religiologija. Raziskovalno se posveča predvsem razumevanju individua-
liziranja religiozne zavesti v sodobni družbi.
Petra Dekleva, Ph.D., was born in 1986 in Postojna, Slovenia. She graduated
from the University of Ljubljana, Faculty of Arts, in 2010, with degrees in French
and Sociology. In 2015 she obtained her Ph.D. in Humanities and Social Sciences
in the field of Religious Studies. Her research focuses on understanding the indi-
vidualization of religious consciousness in modern society.
ANJA ZALTA
Anja Zalta je docentka za sociologijo religije na Oddelku za sociologijo, Filo-
zofske fakultete v Ljubljani, kjer predava predmete s področja sociologije religije. Je
avtorica mnogih člankov na temo religijskih tradicij in identitet, Islama v Sloveniji
in na Balkanu, medreligijskega dialoga in vloge monoteističnih religij v evropski
kulturni in religijski zgodovini. Leta 2013 je kot izvajalka mednarodnega projekta
na Istanbul University raziskovala položaj krščanskih religijskih manjšin v pokra-
jini Tur Abdin na turško-sirski meji. Na NT Institute v Wollongongu, Avstralija,
je leta 2014 analizirala vlogo družbeno angažiranega budizma. Njeno trenutno
raziskovalno delo se osredotoča na vprašanje islama v Evropi, pravic religijskih
manjšin, ter pravic žensk v monoteističnih religijah.
273
p o li g rafi
PRIMOŽ ŠTERBENC
Dr. Primož Šterbenc je diplomiral in magistriral iz politologije - mednarodnih
odnosov ter doktoriral iz sociologije religij. Trenutno je docent na Fakulteti za
274
o A V T O R i c a h i n avt o r j I / a b o u t A U T HO R S
Sami Al-Daghistani
Sami Al-Daghistani je diplomiral iz sociologije kulture in primerjalne knji-
ževnosti v Ljubljani (2011). Študiral je islamske študije in arabski jezik v Sarajevu
(2010), Kairu (2011), Rabatu (2012), in na univerzi McGill v Montrealu (2014).
Leta 2013 je zaključil raziskovalni magisteri bližnjevzhodnih študijev na univerzi v
Leidnu. Od leta 2013 je dvojni doktorski kandidat islamskih študijev na univerzah
v Leidnu in Münstru, ki se posveča proučevanju intelektualne zgodovine islama,
prava, ekonomije in etike. Je predavatelj na Leiden Islam Academie, od leta 2015
do 2018 pa Visiting Scholar na področju islamskih študijev na univerzi Columbia
v New Yorku, kjer trenutno biva. Sami je izdal več člankov na temo islamske eko-
nomije, etike in pravnega diskurza. Za leto 2016 je predvidena izdaja dveh knjig
njegovih prevodov iz arabščine v slovenski jezik, Ibn Tufayla in Ibn Battute, za leto
2017 pa izid monografije v angleškem jeziku na temo Abu Hamid al-Ghazalijeve
ekonomske filozofije.
275
p o li g rafi
TADEJA DERMASTJA
Tadeja Dermastja je leta 2015 doktorirala iz literarnih ved na Filozofski fakul-
teti v Ljubljani. Njena doktorska disertacija ima naslov Francoska srednjeveška
pesnitev o labodjem vitezu in Godfridu Bouillonskem v evropskem literarnem
prostoru. Ukvarja se z raziskavami srednjeveške epike in poučuje v srednješolskem
izobraževalnem sistemu.
Tadeja Dermastja has finished her Ph.D. studies of Literary Science in 2015
at the Faculty of Arts in Ljubljana. Her thesis title is The Medieval French Epic
Poem of the Swan Knight and Godfrey of Bouillon in European Literature. The
author is researching the domain of medieval epic poetry and is teaching in a se-
condary school.
MARKO NOVAK
Marko Novak je diplomiral in doktoriral iz prava na Pravni fakulteti Univerze
v Ljubljani ter magistriral iz prava na Georgetown University Law Center. Ožje
področje njegovega znanstvenega in strokovnega dela so filozofija in teorija pra-
va ter ustavno pravo. Trenutno je dekan Evropske pravne fakultete in predsednik
Sodnega sveta Republike Slovenije. Poleg številnih člankov je objavil tudi nekaj
monografij: Delitev oblasti: medigra prava in politike (2003), Poglavja iz filozofije in
teorije prava (2008), The Type Theory of Law (2016).
276
o A V T O R i c a h i n avt o r j I / a b o u t A U T HO R S
Marko Novak has graduated in law and concluded his Ph.D. in law from the
Faculty of Law, University of Ljubljana and completed his LL.M. at the George-
town University Law Center. Academically and professionally he has mostly dealt
with legal philosophy and legal theory as well as constitutional law. Currently he
is Dean of European Faculty of Law and President of the Judicial Council of the
Republic of Slovenia. Apart from many articles he wrote several monographs in-
cluding: Delitev oblasti: medigra prava in politike [Separation of Powers: Interplay of
Law and Politics] (2003), Poglavja iz filozofije in teorije prava [Chapters in Philosophy
and Theory of Law] (2008), The Type Theory of Law (2016).
Jernej Letnar Černič is Associate Professor of Human Rights Law at the Gradu-
ate School of Government and European Studies. He graduated from University
of Ljubljana with the France Prešeren award. He completed his Ph.D. in Human
Rights Law in 2009 at the University of Aberdeen. His research areas are human
rights law, constitutional and business law.
Tonči Kuzmanić
Tonči Kuzmanić je politični teoretik, ki se ukvarja predvsem z antipolitiko,
kritiko družboslovne paradigme ter ekstremnimi antipolitičnimi gibanji in kritiko
menedžerskih postideologemov (postkapitalizem, postfašizem, posttotalitarizem).
Sicer poučuje etiko in politiko, mišljenjsko in analitično pa so mu najbližje – iz-
haja iz teh »tradicij« in jih poskuša nadaljevati – Aristotel, Wittgenstein, Arend in
Anders. V zadnjih letih posebej izpostavlja problematike tehnologije in izginjanja
države ter posttotalitarnega razraščanja tehničnega in družboslovnega nemišljenja.
277
P O L I G R A F I
doslej izšlo:
Hermetizem
Religija in psihologija – Carl Custav Jung
Mislec neskončnosti Giordano Bruno
Logos in kozmos
Panteizem
O Božjem bivanju
2000 po Kristusu
Mesijanska zgodovina
Sebstvo in meditacija
Religija in umetnost podobe
Protestantizem
Nikolaj Kuzanski
Renesančne mitologije
Ples življenja, ples smrti
Ars magna
Antični mit in literatura
O ljubezni
Ameriška filozofija religije
Poetika in simbolika prostora
Mistika in literatura
Solidarity and interculturality
Šamanizem
On commnunity
Ženska in religija
Meditteranean lectures in philosophy
Svoboda in demokracija
Človekove pravice
Ethical gestures
Krogotok rojstva in smrti
Natural history
Modeli sveta
Bodily proximity
Država in moralnost
Living with consequences
Mistika in misel
Duhovnost žensk na Slovenskem
Poesis of Peace
Čuječnost: tradicija in sodobni pristopi
Trpljenje
IDENTITETA EVROPE