Pedagogika

Zapiski predavanj prof. Majde Punder

P E D A G O G I K A
I. PEDAGOGIKA
pedagogika = voditi deka (prvoten pomen)
Pedagogika je stara veda, katere prvoten pomen je voditi deka, ker je bila vzgoja veliko asa namenjena samo fantom bogatih starev. Danes pa ima nov pomen in to je VZGOJNO IZOBRAEVALNI PROCES, kar pomeni da je povsod tam, kjer imamo opraviti s lovekom. Vzgojno izobraevalni proces je sestavljen iz 2 neloljivih segmentov Vzgajanja in Izobraevanja.

vzgoja = je sestavljena iz vzgajanja in izobraevanja

Vzgajanje in izobraevanje sta dva neloljiva procesa. To pomeni, da ne moremo govoriti samo o vzgajanju ali samo o izobraevanju ( fizino in psihino delo se povezujeta). Ne moremo le vzgajati, kajti vrtci in ole tudi izobraujejo. Kar pomeni da ola izobrauje in vzgaja.

izobraevanje vzgajanje

(pridobivanje in uporaba znanja) (oblikovanje osebnosti)

Oblikujemo osebnost, ko ji dajemo nova znanja. Nova znanja se dobijo preko izoblikovanja osebnosti. Vzgojo loimo na:

intencionalno funkcionalno

(namerno ali namensko) (nenamerno ali nenamensko)

sta neposredno prepleteni

Intencionalna vzgoja
Intencionalna1 vzgoja ima tono doloen cilj, ter znane poti, metode in sredstva za dosego tega cilja. Ve intencionalne vzgoje je v olskih institucijah, prisotna je tudi v druini.

Funkcionalna vzgoja
Funkcionalna2 vzgoja nima cilja, pa vendar vzgaja. Vsak, ki se z vzgojo ukvarja poklicno ali nepoklicno, daje vzgoji peat s svojim zgledom, nainom reevanja problemov, mimiko obraza in gestikuliranjem (spremljati govorjenje ali izraati kaj z gibi rok). Ve funkcionalne vzgoje je v druini, kjer se bolj osredotoamo na zgled, prisotna pa je tudi v oli.

1 2

Usmerjena, naravnana k predmetu spoznavanja. Ki ima poudarek na namenskosti, uporabnosti. -1-

Pedagogika

Zapiski predavanj prof. Majde Punder

Oba vidika vzgoje sta vedno prisotna. Vzgled je moan dejavnik vzgoje. Loimo ve vrst pedagogike: predolska pedagogika olska pedagogika pedagogika odraslih ali andragogika pedagogika psihologije portna pedagogika industrijska pedagogika

II. ZGODOVINA PEDAGOGIKE

1. PRASKUPNOST
delo obvezno za vse posnemanje moralne norme TOTEMIZEM (prevzemanje zunanjih vzorcev vedenja) (medsebojna pomo, medsebojno spotovanje in resnicoljubje) (mistina povezanost z nadnaravnim, verovanje v boanstva, veter, de, sonce...) (prepovedi za enske) (dogodek opredelitve zrelosti)

TABUIZEM inauguriranje

V praskupnosti je bil osnovni princip, da je bilo delo namenjeno vsem (mokim, enskam, otrokom). Osnovna, najelementarneja oblika vzgoje se je pojavila v praskupnosti kot posnemanje. Posnemanje je kategorija najelementarneje, najprimitivneje, najenostavneje oblike vzgoje. Posnemanje je prevzemanje zunanjih vzorcev vedenja (otroci v vsakdanjem ivljenju posnemajo svoje stare). Za praskupnost je znailno tudi to, da so obstojale doloene moralne norme: medsebojna pomo, spotovanje in resnicoljubje (kdor je lagal je bil kaznovan). V svoj sistem vrednot so vnesli dva pojava: totemizem in tabuizem. Totemizem pomeni mistina povezanost z naravnim, nadnaravnim; verovanje v boanstva, veter, sonce, de, kamenje, rastlinje... Tabuizem pomeni prepoved. V prvotnem pomenu je bila to prepoved za enske (ko so moki govorili so morale enske molati; ko so moki jedli so morale enske stati ob strani). Od tod domneva, da je bila kasneje vzgoja namenjena izkljuno dekom. Osnovna metoda vzgoje v praskupnosti je posnemanje. Deki so posnemali moke, deklice pa enske. Posnemanje je po predpisih potekalo loeno. Deki so s starejimi mokimi hodili na lov in ribolov zato, ker so bili moki tisti, ki so morali prehraniti druino. Deklice pa so ostajale pri materah in se uile od njih. Dekleta so morala obvladovati teoretino seksualno ivljenje (ni zapisano zakaj) in prepoznavati strupe iz hrane (predvsem rastlinskega izvora). Proces, ki je taknemu razlinemu posnemanju sledil se imenuje inauguriranje danes pomeni ustolienje/prevzem nekega dela. To je bil dogodek opredelitve zrelosti (dokazovanje zrelosti).. Inauguriranje je zelo oddaljen zametek dananjega zrelostnega izpita. ( Moki so dokazovali zrelost, tako da je najstareji izbral nek ritual, za dokazovanje zrelosti ).

-2-

Pedagogika

Zapiski predavanj prof. Majde Punder

2. SUNJEPOSESTNITVO
delitev dela: ivinoreja poljedelstvo vzreja ivali vzreja rastlin

trgovina denar raunanje geografija plovne poti

(zaradi vika proizvodov) (da bi trgovci kot posredniki kaj zasluili) (zaradi pojava denarja kot plailnega sredstva) (zaradi plovnih poti) (zaradi potreb trgovine)

Ko je s asom prilo do preseka ulovljenih ivali in nabranih rastlin, so enske ta preseek shranile tako, da so ivali ogradile, rastline pa shranile v zemljo (hladilnik). Ker so bile ivali ograjene je prilo do razploda in ker je bila zemlja hladilnik, ki je omogoala kalitev semen in plodov, je prilo do delitve v ivinorejske in poljedelske skupine (o tem govori legenda). Zapisani viri pa govorijo, da je prilo zaradi preseka proizvodov do pojava trgovine. Ko se je pojavila trgovina, je prilo do naturalne izmenjave (blago za blago). Ko so trgovci ugotovili, da pri tem malo ali ni ne zasluijo in da so samo posredniki, so vnesli novo vrednost, ki jo opredelijo kot denar. Ko se pojavi denar kot plailno sredstvo, se je pojavila tudi prva potreba po znanjih. Prvo znanje je bilo raunanje. Matematika kot znanost je bila prva nujnost, ki je bila potrebna za funkcioniranje. Ker so bile trgovske poti plovne, so morali upotevati tudi nekaj znanja iz geografije. Zaradi plovnih poti se je pojavila potreba po znanju iz geografije. Matematika in geografija sta najstareji disciplini, ki sta se pojavili v razvoju loveka. V asu sunjeposestnikega reda so po svojem razvoju izstopali nekateri narodi (podroja):

a) Sumerci (iveli na podroju rek Evfrat in Tigris):

pisali na glinene ploe prve ole za deke iz premonih druin
Pisali so na glinene ploe in ustanovili prve ole, ki so bile namenjene samo dekom iz premonih druin. ole so delovale tako, da so se deki morali nekaj nauiti in to tudi zapisati. Ko so to obvladali je bilo olanja konec. Vedeti so morali tudi kje potekata reki Evfrat in Tigris, ter kakne so monosti njunega poplavljanja. ola je bila brez reda, olskega sistema ali urnika.

b) Kitajci:
proizvodnja sviloprejke
-3-

Pedagogika

Zapiski predavanj prof. Majde Punder

v olah disciplina, strogost, kazni

Zaeli so s proizvodnjo sviloprejke. Ustanovili so tudi ole (za ves sistem sunjeposestnikega reda je bilo znailno, da so bile ole namenjene samo dekom iz premonih druin). Bili so prvi v zgodovini, ki so v olski sistem vnesli kazen. Vnesli so strogo disciplino. Deki so morali biti mirni in pridni, drugae so bili kaznovani. Najprej so bili tepeni, e pa to ni pomagalo pa je sledila oslovska klop kamen, ki so ga dali na neki trg in tisti fantje, ki so bili poredni so se morali tukaj sesti, takrat ko je bilo najve ljudi. Nikoli jih niso tepli po glavi,najprej so jih tepli z debelim kolom, nato so zaeli tanjati kole do ib. Deki so morali v oli mirno sedeti in e so zamigali so bilo tepeni po dlani, nato zgoraj, tretji migljaj je povzroil udarec po nohtih in e e niso bili pridni so morali na oslovske klopi.

c) Egipani:
papirus, hieroglifi, graditeljstvo
V Egiptu so iznali papirus na katerega so pisali (ne samo raunali) s posebno pisavo imenovano hieroglifi. Pri Egipanih je bilo pomembno tudi graditeljstvo (piramide).

d) Stari Grki:
razvili filozofijo, besedni zaklad, ideal lepote in dobrote vzgojni termini: agoge (spolna vzgoja in disciplina) trofe ( telesna vzgoja in telesna nega) paidea (vzgoja v duhu znanja in umetnosti) ole: palestre (trofe, paidea) gimnaziumi (poudarjali so besedni zaklad) pedagogiumi (paidea, agoge) dva koncepta vzgoje: atenski partanski (za nene, lepe, dobre deke) (za vojake)

Stari Grki so razvili filozofijo, ter z njo povezan besedni zaklad. Govornitvu so pripisovali velik pomen. Razvili so ideal lepote in dobrote. To pomeni, da so doloili, kdo je bil lep in hkrati tudi dober in obratno. Grki so razvili tri vzgojne termine, ki so jih vnesli v ole (zametki olskega sistema). To so agoge (spolna vzgoja in disciplina), trofe ( telesna vzgoja in telesna nega) in paidea (vzgoja v duhu znanja in umetnosti). Ustanovili so najelementarneje ole, ki so jih poimenovali palestre, kjer so poudarjali trofe in paideo. Tisti, ki so bili uspeni, so olanje lahko nadaljevali v gimnaziumih, v katerih so
-4-

Pedagogika

Zapiski predavanj prof. Majde Punder

poudarjali besedni zaklad. Druga vrsta ol so bile pedagogiumi, kjer so poudarjali paideo in agoge. Z ustanovitvijo teh ol sta se pojavila dva koncepta vzgoje. Eden je bil blije Atenam, drugi pa parti. Atenski vzgojni koncept je bil za neneje deke. Poudarjali so harmonino duo in telo. Bil je za nene, lepe in dobre deke. partanski vzgojni koncept pa je bil strog, krut in discipliniran. Vzgajali so vojake. Grki so razvili tudi gledalie (amfiteater).

e) Stari Rimljani:
vzgojni termini: pieteta digniteta graviteta fides (spotovanje bogov, umrlih) (vzvienost, ugled, dostojanstvo) (privlanost) (zvestoba, iskrenost)

1. obdobje (800-300 pr.n.t.): vzgoja s posnemanjem, poslunost, morala, prvi v zgodovini olstva se pojavi nagrada kot pozitiven vzgojni ukrep - nagrada je bila posluanje govornikov v forumu (javno mesto, kjer se o em razpravlja, odloa) 2. obdobje (300-145 pr.n.t.): prave ole - ludusi (pisanje, branje, raunanje) 3. obdobje (145 pr.n.t.-476 n.t.): grki uitelji, glasba, gimnastika, dramatika, filozofija, retorika

visoke ole: ininirske, medicinske in pravne

Rimljani so povsem loeno od grkega razmiljanja, vnesli v vzgojni sistem posebne vzgojne termine, kot so pieteta (spotovanje bogov, umrlih) , digniteta (vzvienost, ugled, dostojanstvo), graviteta (privlanost) in fides (zvestoba, iskrenost). Pri Rimljanih loimo glede na razvoj pedagogike tri obdobja. V prvem obdobju je vzgoja temeljila na posnemanju, posluanju, in prvi v zgodovini olstva se pojavi pozitiven vzgojni ukrep - nagrada. Tisti, ki je dobil nagrado, je imel pravico posluati govornike v forumu3. V drugem obdobju pa so nastale e prave ole, ki so jih imenovali ludusi, ker so v njih pouevali pisanje, branje in raunanje. e so olo institucionalizirali je ola trajala doloen as, tako dolgo dokler se niso nauili. e so bili fantje odlini so lahko nadaljevali v gramatinih olah, ko so to obvladovali so lahko nadaljevali v retorinih olah. V tretjem obdobju rimski uitelji niso hoteli ve pouevati. Ker je pouevanje postalo fizina kategorija, je bilo uiteljevanje zelo nepriljubljeno. Zato so uvozili grke uitelje, ki so seboj prinesli tudi svoje kulturo: glasbo, gimnastiko, dramatiko, filozofijo in retoriko. Rim je v tem obdobju, ob pomoi grkih uiteljev cvetel. V tem razcvetu so ustanovili visoke ole, ki so se opredeljevale na tri poznane stroke: inenirstvo, medicina in pravo.

3. FEVDALIZEM
3

Javno mesto, kjer se o em razpravlja, odloa. -5-

Pedagogika

Zapiski predavanj prof. Majde Punder

sholostika (sistematizirana ali usmerjena cerkvena filozofija) nepismenost (znailnost fevdalnega obdobja in posledica loevanja dela na fizino in psihino) fizino delo zanievano, pisarji (znali so pisati, misliti pa niso smeli - ker so opravljali fizino delo) ole: upnijske (v upnijah na vaseh) katedrale (v vejih mestih kjer je bila katedrala4) samostanske: odprte (uenci so v olo hodili po znanje in se vraali domov; kasneje tudi deklice) zaprte (uenci so bili namenjeni duhovnikemu poklicu in so v oli bivali) po kriarskih vojnah so odkrili: kompas uro papir

rokodelci (7 rokodelskih vein): poljedelstvo obdelava kovin prehrana navigacija tkalstvo medicina gledalika umetnost

une metode: formalne (organizirano izobraevanje, pod okriljem, nadzorstvom nekoga) mehanine (posluanje in ponavljanje, dokler niso vsi vsega znali)
Znailno za fevdalno obdobje je bilo, da je celoten olski sistem prevzela Cerkev. Cerkev je vnesla termin sholastika, ki pomeni sistematizirana (usmerjena) cerkvena filozofija. Zaela je strogo loevati fizino in psihino delo. Fizino delo je bila kategorija za revne. Vsako delo z roko je bilo fizino delo. Psihino (intelektualno) delo je bilo podroje Boga in Cerkve. V olah, ki so jih lahko obiskovali samo deki iz premonih druin, niso smeli pisati, ker je bilo to fizino in zanievano delo. Zato so premone druine svojim dekom najeli pisarje. Pisarji, ki so znali pisati niso smeli misliti, ker so bili fizini delavci in zato revni. Bogati deki niso znali pisati, misliti pa tudi ne. Zaradi tega je skoraj polovico fevdalnega obdobja vladala nepismenost. ole so bile pod okriljem Cerkve. Imenovale so se upnijske ole (v upnijah na vaseh), katedralne (v vejih mestih, kjer je bila katedrala) in samostanske ole. Samostanske ole loimo na odprte (uenci so v olo hodili po znanje in se vraali domov) in zaprte (uenci so se
4

Stolnica ali sede kofije. -6-

Pedagogika

Zapiski predavanj prof. Majde Punder

namenili cerkvenim poklicem in so tam ostali). V zaprte samostanske ole so na zaetku lahko hodili le deki iz premonih druin, v odprte pa tudi deklice. Po kriarskih vojnah pride do novih odkritij. Odkrili so kompas, uro in papir. Pojavili so se tudi rokodelci, ki so se zdruevali. Ugotovili so, da za svoje delo potrebujejo doloena znanja. Od tod sedem rokodelskih vein: poljedelstvo, obdelava kovin, prehrana, navigacija, tkalstvo, medicina, gledalika umetnost. Do konca tega obdobja so bile unem metode mehanine (posluanje in ponavljanje, dokler niso vsi vsega znali) in formalne (organizirano izobraevanje, pod okriljem, nadzorom nekoga).

4. HUMANIZEM IN RENESANSA
humanizem renesansa reformacija (lovenost) (preporod) (svet razdeli na katoliki in protestantski)

Thomas MORUS (1478-1535): Uvramo ga med utopine socialiste, ker je napisal knjigo z naslovom Utopija. V knjigi zelo kritino nastopa proti bouruaziji, premonim ljudem in delovnemu asu. Bil je prvi, ki je dan razdelil na tri enake dele (po 8ur). Menil je, da bi morali ljudje 8ur delati, 8ur spati in 8ur nameniti prostemu asu (izobraevanju).Zavzemal se je za ljudsko orodje. Francois REBELAIS (1494-1553): Napisal je knjigo z naslovom Gargantua in Pantagruel. V
knjigi se neprestano noruje iz bogatih ljudi, da so debeli, poreni, neuki, ki svoje premoenje pridobivajo na raun drugih.

Francis BACON (1561-1626): Bil je prvi, ki je klasificiral (razvrstil) znanost. Klasificiral jih je v svoji knjigi Velika obnova znanosti. Znanosti je klasificiral glede na miselne procese, ki jih je
takrat poznal. Poznal je tri psihine procese:

pomnenje fantazija miljenje Filozofijo razdeli na:

(iz pomnjenja razvije zgodovino) (iz fantazije razvije poezijo) (iz miljenja razvije filozofijo)

naravno teorijo (prouuje boga) filozofijo narave (vkljuuje vse naravoslovne predmete) antropologijo politika) (medicina, kozmetika, atletika, psihologija, pedagogika in

5. MEANSKA DRUBA
-7-

Pedagogika

Zapiski predavanj prof. Majde Punder

Opredeljujemo jo z:

1. industrijsko revolucijo 2. industrijasko revolucijo

(1784, parni stroj) (1870, elektrini tok postane pogonska sila)

J.A. KOMENSKY (1592-1670): Njegovo razmiljanje je bilo razpreno med pedagogiko in didaktiko. Na podroju pedagogike je veliko naredil s knjigo Velika didaktika. Napisal je tudi
veliko drugih pedagokih spisov v katerih se je zavzemal za obvezno osnovnoolsko izobrazbo za deke in deklice. Danes traja obvezno osnovnoolsko izobraevanje 9 let, takrat pa samo 3 in kasneje 4 leta. Od tod tudi pojmovanje teh ol:

trivialke (3 leta) ole na podeelju normalke (4 leta) ole v mestih

V tem delu je poudarjal naravno vzgojo pa tudi pomen oeta pri vzgoji. Bil je blazen nasprotnik sirotinicam. Uporabil je izraz demagoka vzgoja, nekaj kar je pedagoka la ( kako stari uijo otroke, da so moni stiskanje pesti ) Razdelil je 4 faze otrokovega razvoja: 0-2 let (v druini naj vlada ljubezen; otroka vzgajamo imbolj po naravni poti, brez pedagokih lai) 2-12 let (najprimerneji as za razvoj util in telesnih aktivnosti, to pa je la, saj danes je to drugae, saj se v materinem telesu otrok premika telesna aktivnost) 12-15 let (razvoj intelekta narobe, saj se to razvije e veliko prej, intelektualni potenciali se razvijajo s hojo, govorjenjem, igranjem) 15-18 let (as za pridobivanje poklica, do 15 leta naj bi se olali O potem pa bi si pridobivali poklic)

J.J. ROUSSEAU (1712-1778): Napisal pedagoko delo Emil ali o vzgoji.

6. UTOPINI SOCIALIZEM
skrajan delovni as ljudska oblast brez privatne lastnine brez izkorianja

-8-

Pedagogika

Zapiski predavanj prof. Majde Punder

Za utopine socialiste je znailno to, da so se zavzemali za skrajani delovni as, ljudsko oblast, brez privatne lastnine, brez izkorianja. Mnogi med njimi so ustanavljali kolonije v katerih so udejanjili svoje zamisli.

Charles FURIER (1772-1837):

Ustanovil je kolonijo FALANGA. Poudarja ve vrst vzgoje:

delovna vzgoja umetniki in intelektualni razvoj moralna vzgoja Etienne CABET (1788-1856):
Ima drugaen pristop do vzgoje kot Furier: Poudarjal je:

fizina ali delovna vzgoja moralno duhovno industrijsko znanstveno meansko vzgojo

Ustanovil je kolonijo (Ikarija)

Robert OWEN (1771-1858):

Bil je izredno bogat. Zavzemal se je za vzgojo v zgodnjem otrotvu - ustanovil je jaslice, otroki vrtec, osnovna ola, veerna ola (ustanovil v koloniji z namenom, da bi z vzgojo prieli e v zgodnjem otrotvu in izobrazbo pridobili tudi stareji ljudje, ki so ez dan v slubah) Ustanovil kolonijo (Nova harmonija)

7. MARKSIZEM IN SOCIALIZEM
Marks, Engels, Lenin:
So iz pedagokega zornega kota razmiljali enako.

Vsi so dejali, da je : lovek je individuum (posameznik), ki ima poseben odnos do narave lovek je kolektivno (socialno) bitje, ki s solovekom vstopa v drubene odnose (medsebojno komunikacijo) objektivni faktor proizvodnje je lovek, z znanjem, izkunjami, navadami, zavestjo

N.K. Krupska (1869-1939):

-9-

Pedagogika

Zapiski predavanj prof. Majde Punder

Se je zavzemala za :

politehnicizem samoupravljanje A.S. Makarenko (1888-1939):

Je izjemno pomemben pedagoki mislec. Deloval je na 2 podrojih. Eno je bilo njegova kolonija, kjer je zastavil tezo, da mladoletne prestopnike, kriminalce je mogoe z delom in vzgojo preoblikovati v vredne ljudi. Pomembno delo pedagoka pesnitev je vrhunsko literarno in vrhunsko strokovno delo v katerem je dokazal svojo tezo. Drugo delovanje Makarenka je na podroju olstva. Ustanovil je poklicne svetovalnice v te svetovalnice je povabil strokovnjake iz razlinih podrojih. Te svetovalnice so se izkazale kot nekaj dobrega, zato so se zelo hitro irile. Zavzemal se je za obvezno O, ki jo je razdelil na razredno in predmetno stopnjo. Ustanovil oz predlagal je poklicne, strokovne srednje ole. Opredelil je stopenjsko fakultetno izobraevanje.

III. FAKTORJI LOVEKOVEGA RAZVOJA

1. teorija preformacije:
Vsi deli telesa se oblikujejo e v zarodku (embrio) in se z rastjo sorazmerno veajo.

2. teorija postformacije ali epigeneze:

V organski materiji se oblikujejo nagnjenosti, ki se v ivljenju izpolnjujejo.

3. teorija pangeneze (Darwin):

Nasledstvo se oblikuje v gemulah (skupki celic), ki z razplojevanjem prehaja na potomstvo.

4. Galtonova teorija:
Polovico vsebin dedujemo od starev, eno etrtino od starih starev Dednost = 1/2 + 1/2 + 1/2 + 1/2 = 1 lovek Ta teorija bi lahko bila pravilna, e bi zajemala kaj ve ne pa se osredotoi na dednost

5. genetika (Mandela):
Materialni nosilci dednih dispozicij so kromosomi, ki jih sestavljajo geni (dedne zasnove).

6. teorija nativizma (Schopenhauer):

V razvoju loveka sta pomembna dednost in volja.

7. teorija empirizma:
V razvoju loveka je najbistveneje okolje.

8. sociogenetska teorija (Roterdamski):

lovek se rodi kot nepopisan list (tabula rasa), oblikuje ga vzgoja.

- 10 -

Pedagogika

Zapiski predavanj prof. Majde Punder

9. teorija konvergence (Stern):

V razvoju loveka sta najpomembneja dednost in okolje.

10. sodobna teorija:

DEDNE DISPOZICIJE

OSEBNOST

OKOLJE

primarno AKTIVNOST IN SAMOAKTIVNOST

sekundarno

Na razvoj loveka vplivajo 3 med seboj prepleteni in soodvisni dejavniki. e en izpade, lovek ne more sam sebe razviti v osebnost.

dedne dispozicije: aktivnost in samoaktivnost: okolje: primarno sekundarno

sluba...)

medicina, biologija, del psihologije psihologija, medicina, del pedagogike pedagogika (okolje v katerem se lovek rodi, druina) (okolje izven druine, olske institucije, vrtec, druba,

IV. DEJAVNIKI VZGOJE

1. DRUINA
Z njo se ukvarja posebna pedagoka disciplina druinska pedagogika. kaj je druina? Druino vedno tvorijo otroci ali otrok, druina nista partnerja. Druino tvorijo razlino spolna partnerja, ki ni nujno da sta poroena, in otrok oz otroci. Ko govorimo o otrocih, govorimo o biolokem ali posvojenem otroku. S pedagokega zornega kota je to popolna druina. Nepopolno druino sestavljajo otroci in eden od starev oz

odrasla oseba. O nadpopolni druini govorimo takrat, ko govorimo o popolni druini in starih starih pa tudi prastarih, e obstajajo. Procesi, ki v druini potekajo in vplivajo na otroka so: posnemanje (najelementarneja oblika vzgoje, gre za zunanjo obliko prevzemanja vzorcev) vzgoja (je vedno namerna in nenamerna V druini je ve nenamerne vzgoje. Npr: namerna uijo ga uporabljati vilice in noe) socializacija ima dva pomena :

- 11 -

Pedagogika

Zapiski predavanj prof. Majde Punder

socioloki pomen vlanjenje v skupine (druenje). Ta socializacija traja vse ivljenje. Glede na to, kje se dogaja jo delimo na primarno (druina) in sekundarno (ola) ter terciarno (vse kar je izven druine in ole). V primarnem okolju se druina prilagaja otroku, v ostalih dveh pa ne ve. Vse ivljenje se moramo prilagajati razen v druini. Pri vzgoji je treba postaviti okvire, saj s tem omogoamo otroku kasneje prilagajanje v sekundarno okolje. antropoloki pomen (uloveenje) Okolje je tisto, ki vzpodbuja uloveenje. Tudi druina vzpodbuja uloveenje. Druinska patologija agresivna druina je patoloka, zanemarjenje otrok, kupovanje ljubezni, pijanevanje to so patoloki pojavi, ki jim je skupen as, as ki ga preivimo z otrokom. Preivimo, ni pomembno koliko asa, ampak kako ta as preivimo z otrokom. as je pomemben za uloveenje. Antropoloka socializacija traja priblino 20 let, ker se priblino 20 let razvija razum, zavest in zrelost. identifikacija ali istovetenje je navidezno podobna posnemanju. Tukaj gre za ponotranjenje, prisvojimo si vzorce vedenja. Najintenzivneja je v predolskem obdobju in traja vse ivljenje in je najvekrat oz skoraj vedno istospolna. Pozitivna identifikacija je,ko govorimo o normalni druini, negativna pa, ko gre za druinsko patologijo.

vzgojni odnosi v druini: avtokratski: Eden od odraslih druinskih lanov je v vlogi jaz (oe, mati ali stari stari). Jaz je tisti, katerega lastnina so vsi ostali druinski lani.
Avtokrat vedno vse ve, zapoveduje ali grozi. anarhini (kaotini): Odnos neurejenih komunikacij, nereda in popuanja. Nikoli ni glavnega, ki bi ustvarjal red. Anarhini vzgojni odnos se lahko sprevre v pedocentrizem (otrok v srediu dogajanja). demokratini: Odnos dvosmerne komunikacije in enakopravnega partnerstva (tudi otrok je enakopraven partner). V takem odnosu lahko pred otrokom govorimo o vseh problemih in teavah (denarnih, o razdoru v druini...), razen o spolnih.

2. PREDOLSKA VZGOJA
predolska pedagogika je posebna disciplina pedagogike, ki se ukvarja s predolsko vzgojo.

Razvojno pomembne znailnosti predolskega obdobja: bioloki deficit mama in otrok sta 9 mesecev medsebojno bioloko povezana. Kose ta vez med njima pretrga mora otrok zajokati, e ne, potem je nekaj narobe z njim. Otrok se mora uveljaviti, gre za otrokovo potrebo po samouveljavljanju, ki traja dalj asa ne samo ob rojstvu elastinost je v tesni povezavi z identifikacijo. Elastinost se kae kot dostopnost za
prejemanje vtisov iz okolja. To obdobje je tudi pravi as za uenje tujega jezika

- 12 -

Pedagogika

Zapiski predavanj prof. Majde Punder

utnost je znailna za predolskega otroka, ki se izkazuje skozi ustvena ugodja in neugodja, npr: sesanje palca mu povzroa ugodje, kar pa lahko privede do izsesavanosti palca -> neha rasti, eljustnica lahko preve izstopi sugestibilnost je mono povezana z identifikacijo. Otroci prevzemajo stalia, mnenja in ravnanja iz okolja popolna ustvenost ali totalna afektivnost je izkljuno samo sposobnost otroka da preide iz ene ustvene skrajnosti v drugo duevna ranljivost je povezana z biolokim deficitom in ustvenostjo, npr Moja mama!otrok je obutljiv, e mama oz oe vzame v naroje drugega otroka egocentrinost je povezana z biolokim deficitom, izstopanje, uveljavljanje trma, kljubovanje, preklinjanje usmerjenost v igro otrok skozi igro razvija vse svoje potenciale. Razvija se duevno, telesno, socialno, moralno, zato je treba pri otroku spodbujati igro. Igro uporabljajo razni terapevti, kar pomeni da je lahko diagnostino in terapevtsko sredstvo. Otroku ne pustimo vedno zmagovati!

3. OLA5 (ve o oli v knjigi Knjiica za uitelje in stare)

olska pedagogika

olo sestavljajo uenci, uitelji, stari. Uiteljski zbor je uiteljski kolektiv, vodja pa je ravnatelj

Uitelj je strokovnjak na svojem podroju, didaktino usposobljen, ima psiholoka znanja in

pozitivne loveke lastnosti. Uitelj se pojavlja v 3 vlogah:

uslubenec (je formalna vloga, kar pomeni da mora upotevati zakonodajo in pravilnike) strokovnjak (zavezan svoji stroki, ki jo mora dopolnjevati, aktualizirati in znati znanja
posredovati na dostopen nain populaciji s katero ima opraviti, mora poznati pedagoko didaktina psiholoka znanja) lovek (prijazen, strpen, razumevajo, dobre volje, do vseh enak (kar je zelo teko); ravnati mora po svoji vesti (pozitivno naravnan), e se pojavi problem npr. odpust od ure, lahko rana po pravilniku ali pa po svoji vesti in vedno bo ravnal prav) Vse tri uiteljeve vloge morajo biti tesno prepletene. Edino vlogo uslubenca lahko kdaj postavi v ozadje. To je takrat, ko ravna v skladu s svojo vestjo. Njegova vest pa ni vedno v skladu s pravili. Vsaka odloitev, ki jo izbere izhaja iz njegove avtonomije (svobodne odloitve). Svobodna odloitev sloni na argumentih, za katerimi stoji.

3 vzgojni stili: anarhini (nered, kaos, pedocentrizem; ne moremo ga izpeljati iz nobenih uiteljevih vlog;
pretiran demokratini vzgojni stil lahko postane anarhien)
5

ola stoji in pade z uiteljem. (S. Gaber) - 13 -

Pedagogika

Zapiski predavanj prof. Majde Punder

avtokratski (izpeljan iz uslubenske vloge; enosmerne komunikacije; uitelj mora biti avtokrat pri preverjanju znanja, ker ne gre drugae in tukaj se tolerira) demokratini (izpeljan iz strokovne in loveke vloge; pomeni dvosmerno komunikacijo in enakopravno partnerstvo-med uitelji in uenci ne gre pa za enakost; pretirani demokratini vzgojni stil lahko privede do anarhinega vzgojnega stila; pretirane demokratine situacije so: - opravievanje izostankov od pouka ( ko uenec preda opraviilo pred drugimi, je to opraviilo verodostojno, ne smemo dvomiti v opraviilo pred drugimi, saj ga lahko to osramoti ) - ocenjevanje ocena mora biti javna ( je izreena enoznano, brez premislekov v prostoru, kjer se izvaja; iemo znanje!!! Ne pa neznanje. Uencu moramo postaviti najmanj 3 vpraanja iz razlinih podroij, vpraanja postavljamo tako dolgo, dokler nismo prepriani o oceni, in se ne spraujemo koliko mu naj damo ,3 ali 4; vsak uenec ima pravico do svojih vpraanj, kar pomeni da ne smemo rei ti nadaljuj, ko spraujemo - epne redovalnice je ilegalni dokument, dokler se ola ne odloi oz zmeni drugae in takrat se mora hraniti v oli in ne v uiteljevi torbi

3 kompetence uitelja (pooblastila), ki jih lahko izpeljemo iz uiteljevih vlog

hierarina (izpeljana iz uslubenske vloge; uitelj je za svoje delo odgovoren ravnatelju) pedagoka (izpeljana iz strokovne vloge; uitelj je za svoje delo odgovoren uencem in starem) splona (izpeljana iz loveke vloge; uitelj je za svoje delo odgovoren sam sebi)

2 avtoriteti uitelja:
pravna (izpeljana iz uslubenske vloge; ko postane uitelj, dobi pravno avtoriteto, ki mu je dana in jo lahko opredmetimo z dnevnikom in redovalnico) npr: uitelj odpre dnevnik in uenci se umirijo, gre za gronjo, ali pa e slabe, uitelj odpre redovalnico in si poie rtev, ki je e vnaprej obsojena na negativno oceno. dejanska (izpeljana iz strokovne in loveke vloge; uitelj jo pridobiva poasi; lahko pa jo izgubi, najvekrat ko ravnamo po pravilih; najvekrat se te uiteljeve avtoritete spomnijo uenci, ko zapustijo olo)

UITELJ

VZGOJNI STILI

VLOGE

KOMPETENCE

AVTORITETA

anarhini avtokratski

uslubenec strokovnjak
- 14 -

hierhine pedagoke

pravna

Pedagogika

Zapiski predavanj prof. Majde Punder

demokratini

lovek

splone

dejanska

UITELJEVE NAPAKE
skrivanje za nekim predmetom (torbico, aktovko...): Pomeni, da uitelj nekaj skriva, ali pa hoe povedati da ima novo torbico (preusmerjanje pozornosti) sedenje: Udobno sedenje pomeni zunanji znak dolgoasja in brezbrinosti. Uitelj mora stati, da lahko s pogledom objame ves razred. S tem zmanjuje monost nemira in poveuje odzivnost. Dobro je e hodi priblino tri korake levo in desno glede na sredino razreda. Sedimo le takrat, ko delamo poskus. e obdelujemo tekst, ko stojimo ne uporabljamo samo enega lista in e ta naj bo A5 format, sedenje na mizi ni prav, e smo pa z eno nogo naslonjeni na mizo, to pa je mono le v sproenem pogovoru branje: izkazuje nepripravljenost preusmerjanje pozornosti: popravljanje oal, prieske, geste, besede (razumete, tiina, mir...), gibanje z nogami govor: Ne prepotiho in ne prenaglas, ton ne sme biti monoton (dolgoasen) uporabljanje prstov : ukazovanje, uporabljaj odprto roko in navzgor obrnjeno vedno ponudi tisti roko, ki koga sprejema ni pa nujno pri rokovanju pokrijemo roko samo, ko izrekamo soalje Kako na lep nain stare odgnati iz uilnice? Podati mu roko in ga prijeti za lopatico ali komolec enske, moke pa samo za lopatico Uiteljevo delovno orodje so roke in usta. Zato naj bodo vedno urejena (popravljeni zobje in isti nohti).

UITELJ KOT JAVNA OSEBA

uitelj je javna oseba, saj je zaposlen v javni instituciji

igra dvojno vlogo (kot javna in zasebna osebnost) Ali je uitelj igralec? Ja in Ne. Nikoli ne sme igrati, razen takrat, ko ima osebne teave, tedaj pokaimo svoj drugi obraz. Saj uenci niso dolni prenaati uiteljevih teav. (npr: uenci uitelja imajo za groznega, ko pa gredo na izlet pa ugotovijo, da ni tako slab ) mora biti vedno enak (ne sme spreminjati razpoloenja)

ne dovoli tikanja

(lahko pride do nespotljivih odnosov)

OBLIKE SODELOVANJA (prilagajanje in razhajanje v mnenjih)

partnerski odnos (sodelujo in dopolnjujo odnos med enakovrednima partnerjema - stari in uitelji; njihov odnos je komplementaren) klientski odnos (nadomestni ali kompenzacijski odnos, v katerem je lahko ena stran podrejena, druga pa prevladujoa ali dominantna) paternalistien odnos (v tem odnosu uencu prepreujemo, da bi bil kreativen ali samoiniciativen; strogo ga vodimo in nadzorujemo)
- 15 -

Pedagogika

Zapiski predavanj prof. Majde Punder

OBLIKE SODELOVANJA S STARI a) roditeljski sestanki delimo na 2 vrsti: formativni ali izobraevalni
Sklicuje ga veinoma ravnatelj oz uitelj po dogovoru z ravnateljem. Gre za sestanek ve razredov. Stare izobraujejo o kakni posebnosti (razvojni nazori, znailnosti adolescence, odvisnosti, interne dejavnosti, svetovanje o poklicih in tudijskih monosti) . Ti sestanki ne smejo biti dalji od ene ure in pol , to sta 2 olski uri.

Informativni
Sklicuje ga razrednik, ali kateri drugi uitelj po dogovoru z razrednikom. So plansko urejeni, razen ko gre za kaken nenavaden dogodek, ki se zgodi. Dajemo informacije, ki so zanimive za vse prisotne stare (o izletih, praksi...). Poznamo ve nainov vpogleda starev v redovalnico: 1.) Stari hodijo do uitelja eden po eden. Najprej se starem opraviimo, za nevljudnost, za kazanje hrbta. Ker bi stare zanimale tudi druge ocene, stare vodimo po ocenah, lahko pa si tudi izdelamo ablone, da vse druge vrstice pokrijemo . Ocen ne komentiramo, reemo npr. pri slovenini so takne ocene. 2.) Stare prosimo, e lahko zapustijo razred (e so pred razredom sedei) in posamino prihajajo v razred. Ocene lahko komentiramo. 3.) Fotokopiramo redovalnico, z vednostjo ravnatelja, in razreemo liste na posamezne uence (najbolja reitev). Te listke lahko dobijo stari na dom.

b) govorilne ure ali pogovorne ure

Razpisuje jih ola (po pravilniku, enkrat tedensko/meseno). Za uitelja so obvezne. Namenjene so starem in uencem. Uitelj mora znati razpolagati s asom, saj trajajo le 60 min, zato je najbolje da se na prvem roditeljskem sestanku dogovorimo kako bodo potekale, npr prvi pridejo stari od uencev, ki se zanejo od a do m, naslednji pa do konca abecede, ali da se stari napovejo naprej. Informacije se naj izmenjujejo kratko in jedrnato. Vse kar pa ni kratko pa so INVIDUALNI PROBLEMSKI POGOVORI. Pogovorne ure lahko potekajo po telefonu, vendar samo kdaj bi star priel v olo ne pa o vedenju uenca.

c) individualni probemski pogovori

Uitelj (po svoji presoji) eli naeti poglobljeno razpravo s stari. Stare povabi po telefonu ali poti, nikoli preko uenca. Vabilo lahko polje 3-krat: 1.) z navadno poto (zadri kopijo), 2.) s priporoeno poiljko (zadri kopijo in potrdilo za priporoeno poiljko), 3.) s povratnico (zadri kopijo in povratnico). e se stari ne oglasijo, dokumentacijo izroi ravnatelju, ki ukrepa naprej.

d) obisk na domu
- 16 -

Pedagogika

Zapiski predavanj prof. Majde Punder

Pri nas so se zaeli uveljavljati tudi obiski na domu najprej se najavimo, najbolje da v pisni obliki. e nas ne spustijo noter, se naj ne obremenjujemo. Pri obiskih na domu je najbolje, da nas nekdo spremlja, kot pria, najbolje da slubeni kolega. Hrano vedno odklonimo, vsakren alkohol, saj smo na slubeni poti, razen sokov, aja, kave in vode pri emer se zavarujemo ja, prosim samo en poirek, saj e je kaj narobe s pijao bomo en poirek sposobni spiti, vse pa ne.

e) direktna prisotnost starev pri pouku

Uitelj se odloi po lastni presoji, kadar se s stari, kljub pogovorom, ne sporazume. Uenca mora obvestiti z obiskom njegovih starev. e pri pouku preverja znanje, vpraa najprej najboljega uenca, nato povprenega in na koncu tistega, katerega stari so pri pouku. e pravilno odgovori, ga pohvalimo. Lahko pa so prisotni stari pri pouku tudi drugae, npr uitelj eli popestriti uro, ker se npr. pogovarjajo o Kubi in eden od starev je ravno bil tam, in tako bomo iz prve roke izvedeli vse o Kubi.

f) dnevi odprtih vrat

Organizira jih ola kot celota, razred ali posamezna interesna skupina takrat, ko eli posredovati svoje delo iri javnosti. So kot informativni dnevi, na katerih morajo uenci biti prisotni.

g) delo v malih skupinah

Organizira uitelj po lastni presoji, kadar se med uenci pojavijo enaki problemi (vedenjska motnja) in elijo stare aktivno vkljuiti. Je za stare ali stare in uence.

4. POSEBNA VZGOJA
Specialna pedagogika in defektologija zajema specialno pedagoka podroja :
a) tiflopedagogika (usposabljanje slepih in slabovidnih otroke/mladino) b) surdopedagogika (usposabljanje gluhih in naglunih otrok/mladine) c) logo pedagogika ali logopedija (usposabljanje otrok/mladine z govornimi motnjami in napakami - popravljivimi) d) oligofrenapedagogika (usposabljanje umsko prizadetih in zaostalih otrok/mladine)

e) forenzina pedagogika ali pedagogika sociopatskih otrok

(gre za vedenjske motnje, kleptomanija, piromanija)

sanacija sociopatskih stanj

f) medicinska pedagogika (uporablja se pri oloobveznih hospitaliziranih otrocih - od 2. leta naprej)

g) posebne pedagogike imajo dve vrsti smotrov: 1. splono veljavni 2. posebni smotri (zadevajo posamezno motnjo in so glede na to prilagojeni)

- 17 -

Pedagogika

Zapiski predavanj prof. Majde Punder

V. TEMELJNE ZNAILNOSTI VZGOJE

1. osebnostno bistvo (vsak, ki se z vzgojo ukvarja, daje vzgoji peat) 2. razrednost (v civiliziranem svetu je ni, vendar se s tem ne moremo strinjati. Nekateri se brezplanega olanja ne morejo privoiti, saj jih veliko stane, eprav razrednosti ni. Tokovni sistem je tisti, ki dela neko razdvojitev, razrednosti pa ni ( tokovanje za S in faks) 3. filozofinost (vsaka dravna ureditev daje vzgoji svojo usmeritev) 4. ekonominost (iz vzgojnih programov izkljuuje historicizem ( pretirano poudarjanje zgodovinskih dogodkov, prav pa bi bilo, da usmerjamo posameznike, kje se ti podatki lahko dobijo ) in faktografizem ( poudarjanje nekih jalovih podatkov, potrebno pa jih je usmeriti, kje se ti podatki lahko dobijo )) 5. intencialnost (namenska vzgoja) in funkcionalnost (nenamenska vzgoja) (Sta vedno med seboj povezani. Funkcionalnost temelji na organiziranosti) 6. organiziranost (bolj ko je vzgoja organizirana, bolj je uspena; ola ima organiziran vzgojni proces; organizirano pomeni delovati po programu ali planu, ko so omejene materialne, delavske in prostorske monosti) 7. permanentnost ali stalnost vzgoje (permanentnost opredeljujemo kot vzgojo po vzgoji; ko se zakljui formalni izobraevalni sistem se prine permanentno izobraevanje; permanentnost je lahko organizirana: poteka preko teajev, seminarjev, konferenc, posvetov in neorganizirana: mediji, prijateljski pogovori, samoizobraevanje)

Osnovne tendence vzgoje pri nas:

1. demokratinost (govorimo o enakopravnosti subjektov enakopravnost velja na relaciji med uitelji in uenci, enakopravnost velja tudi med uitelji; in enotnosti sistema; enotnost sistema pomeni 1) vzgoja in izobraevanje sta nerazdruljivi in 2) enotnost osnovnoolskega izobraevanja) 2. obveznost (temeljna znailnost je 9 letna obveznost osnovnoolskega izobraevanja, ki preneha po 15. letu starosti) 3. deetatizacija (loenost drave od ole oz drava se v olo ne vtikuje) 4. znanstvenost (v oli govorimo izkljuno dokazljive in resnine stvari)

1. VZGOJNI SMOTER
Vzgojni smoter izhaja iz loveka, je znanstveno dokazljiv in namenjen loveku

Razlina pojmovanja vzgojnih smotrov: 1. agnostino (vzgojnih smotrov ni mogoe znanstveno doloiti, ampak jih svobodno izbiramo
Euritmija pomeni gib z glasbo, je svobodneja ola, kar pomeni, da ne bremeni uencev z oceno Monte Sori je prva enska, ki je diplomirala iz medicine, njeno osnovno izhodie je Pusti mi, da napravim sam Tolstojeva ola osnovni koncept te ole je Meni. V tem Meni-ju ponuja ola izbirne predmete, e pa kaknega ni, ga vkljuijo. olo je poimenoval olski paradi) 2. pedocentrino ali pedoloko (smotri se prepueni stihiji in spontanosti)
- 18 -

Pedagogika

Zapiski predavanj prof. Majde Punder

3. marksistino (v prvem delu se e lahko strinjamo s tem pojmom, ki pomeni, da smotrov ne postavlja drava ali cerkev. V 2 delu pa so smotri usmerjeni v vsestranski razvoj loveka) 4. sodobno (smotri izhajajo iz znanstveno ugotovljenih resnic, izhajajo posameznika( in
drube) in so posamezniku (drubi) tudi namenjeni. Zakaj govorimo o drubi? Posameznik sam po sebi ne more funkcionirati, razvijati mora socialne odnose)

// *Osnovni smotri vzgoje 1. obvladati temeljne znanosti 2. pridobiti odgovoren odnos do dela 3. razvijati nagnjenje in sposobnosti 4. spoznati bistvo drubeno-ekonomskih odnosov, pravic in dolnosti 5. obvladati demokratine metode pri uveljavljanju osebnih pravic in svoboin 6. razvijati smisel za solidarnost pri delu in ivljenju 7. pridobiti znanstveni pogled na svet 8. negovati sistematino misel in dojemati protislovja 9. trajno odkrivati in se usposobiti za permanentno izobraevanje 10. vzgajati se v pripadnosti svojemu narodu, solidarnosti med narodi in za mir 11. bogatiti osebnost z etinimi, estetskimi in umetnikimi vrednotami kulture 12. razvijati humane medsebojne odnose 13. pripravljati se za zdrava razmerja med spoloma za izpolnjevanje starevskih dolnosti 14. vzgajati se v telesno in duevno zdrave ljudi 15. razvijati zavest ob razvoju ustvarjalnih sposobnostih posameznika in skupnosti *//

2. VZGOJNA NAELA
Vzgojna naela so naini in metode za dosego vzgojnih smotrov. V pedagogiki poznamo osem osnovnih nael vzgoje: 1. naelo vsebinske vsestranskosti (ne gre za vsestranski razvoj osebnosti, ampak za vsebino. Pribliujemo vsebino, da se lahko vzpostavijo asociativne zveze) 2. naelo skladnosti vzgojne dejavnosti (ola in druina sta medsebojno usklajeni) 3. naelo enotnosti vzgoje (obveznost osnovnega olanja je enotna v vsej deeli; vzgoja in
izobraevanje sta enotni) 4. naelo osmislitve vzgojne dejavnosti (vsak predmet ima v nekem celotnem kontekstu nek smisel, vendar mi tega noemo videti) 5. naelo ustvarjalne dejavnosti (uiteljeva dolnost je da ie specifine ustvarjalnosti posameznika in jih skua razvijati) 6. naelo vgrajenosti posameznika in skupnosti (soasno razvijamo posebne sposobnosti posameznika in sposobnosti komuniciranja v skupnosti) 7. naelo vzgojne ustreznosti (ustrezna vzgoja glede na leta) 8. naelo ivljenjske stvarnosti (to naelo vkljuuje tolerantnost ( po spolu, veroizpovedi), ker je ivljenjsko stvarno, da smo drugani)

3. VZGOJNE METODE

- 19 -

Pedagogika

Zapiski predavanj prof. Majde Punder

Vzgojne metode so preizkueni naini za vzgojno delo: a) permisivne b) reprisivne (pozitivne - vzpodbujajoe) (negativne - nazadovalne)

a) PERMISIVNE VZGOJNE METODE Metoda PREPRIEVANJA zahteva sodelovanje uitelja in uenca; uenec se obravnava kot
individualna oseba. Sredstva metode preprievanja so: 1. organiziran vzgojni proces (poudarja sodelovanje med uenci; cilji so zastavljeni tako, da vkljuujejo medsebojno pomo) 2. zgled (zahteva nazorno miljenje in omogoa identifikacijo) 3. kritika in samokritika (kritika vedno temelji na argumentih in ne na pristranskosti; samokritika je mogoa samo v visoko razviti skupnosti) Metoda NAVAJANJA (vodi neposredno v dejavnost; pomembne navade so: une, delovne, higienske, kulturne in zdravstvene; razvitost navad posamezniku omogoa, da se posveti samo najbistvenejim stvarem) Metoda VZPODBUJANJA (izjemno motivirajoa metoda, ki povzroa prijetno poutje) Upotevati moramo naslednja naela:

naelo postopnosti naelo ekonominosti naelo vrednosti naelo individualnosti

(otroka vzpodbujamo glede na njegove zmonosti) (pri vzpodbudah ne pretiravamo) (za skromne doseke ne uporabljamo pretiranih vzpodbud) (vedno upotevamo posameznikove sposobnosti)

Sredstva vzpodbujevalne metode so: 1. ugoden stik (spodbuda za delo; npr. kadar pride uitelj v razred z nasmekom) 2. vrednotenje med potekom dejavnosti (pohvalo in nagrado izrekamo med unim delom, takoj ko si jo nekdo zaslui in ne na koncu leta, ko je uinek veliko manji) 3. javno priznanje (podeljuje uitelj pred uenci, ko z utemeljitvijo postavi uenca za zgled) 4. obljuba (obljubo moramo vedno brezpogojno uresniit) 5. pohvala (vsebuje oceno neesa; praviloma jo izrekamo med vzgojnim procesom in ne na koncu) 6. nagrada (je pohvala z darilom, ki se tudi izreka med vzgojnim procesom; nagrado podelimo kot vzpodbudo, ki ima osebnostni znaaj; nagrajujemo tistega, ki ga poznamo; kadar je nagrada individualna, mora imeti tudi individualen znaaj) Med permisivnimi in represivnimi metodami je: Metoda TEKMOVANJA (lahko je tako vzpodbujevalna metoda kot negativna; tekmovanje,
kot oblika vzpodbude omogoa, da se posamezniki merijo med seboj)

b) REPRESIVNE VZGOJNE METODE

- 20 -

Pedagogika

Zapiski predavanj prof. Majde Punder

Metoda PREPREEVANJA se uporablja takrat, ko smo izrabili e vse monosti permisivnih

metod in ko z gotovostjo trdimo, da je posameznik ali skupina na krivi poti ali ko se zanejo kazati kodljiva dejanja. Sredstva metode prepreevanja so: 1. vzgojni nadzor (uitelj neprestano nadzoruje posameznika ali skupino z namenom, da preprei nastajanje negativnih vplivov) 2. sprememba motiva (Vsak posameznik si na poti skozi ivljenje postavlja cilje, ki so lahko dolgoroni ali kratkoroni. Lahko se zgodi, da posameznik naleti na motivacijsko oviro, ki je lahko notranja (bolezen) ali zunanja (ne morem v olo, ker sem zaklenjen). Kadar je cilj, ki ga posameznik eli dosei negativen je doseena tudi represivna pot. Oviro lahko tudi obidemo in si zadamo daljo pot. e tudi po dalji poti ne moremo priti do cilja pa izberemo nadomestni cilj. Iskati nadomesten cilj je spreten ukrep, ki ga uporabi uitelj, kadar gre za neko negativno dejanje.) 3. opozorilo (v olskem prostoru predstavlja opomin, ki opozarja na neustreznost izbrane poti) 4. gronja ( Pogojna kazen, ki jo v olskem prostoru razumemo kot ukor. Pogojna kazen pomeni verjetnost izkljuitve.) 5. zapoved (nadomea se s prepovedjo, pri emer skua zapoved prepreiti, prepoved pa preprei) 6. kazen (negativni vzgojni ukrep, ki ima nekaj skupnega z obljubo: karkoli obljubimo kot kazen, moramo brezpogojno izvriti. Pri kazni upotevamo: 1) da je vzgojna (vedno izhaja iz dejanja ter da je vsak posameznik tono seznanjen zaradi esa oz. zakaj je bil kaznovan), 2) da fizino ne kaznujemo (tudi v druini; v oli smo lahko zaradi fizinega kaznovanja suspendirani), 3) da ne uporabljamo sramotilnih kazni (sramotimo lahko tudi z nainom govora), 4) da ne prizadenemo osebnosti, ampak le dejanje, 5) da otrok ne straimo z neresnicami (zlasti v druini).

4. SKUPINSKA DINAMIKA
Skupinsko dinamiko ne uvramo med prave vzgojne metode. Med metode jo uvramo zato, ker temelji na medsebojnih odnosih in njihovi kvaliteti. Od kvalitete odnosov je odvisno kakni bodo rezultati. Loimo: a) formalne skupine (so slubene; nekdo jih doloi, imenuje in nadzira - npr. razred) b) neformalne skupine (opredeljujejo se spontano - ne neorganizirano in jih najvekrat teko nadziramo; zdruujejo se po interesih, kolegialnih in sorodstvenih vezeh): pozitivne neformalne skupine (imajo socialno pozitiven znaaj; une skupinice medsebojne pomoi, prijateljske skupine) negativne neformalne skupine (imajo socialno negativen znaaj; pojavljajo se skrito in so tevilneje; gre za subkulture, klike, bande in mafijo)

Kako ugotavljamo neformalne skupine?

- 21 -

Pedagogika

Zapiski predavanj prof. Majde Punder

Edini postopek s katerim lahko v razredu odkrivamo delovanje neformalnih skupin je sociometrina metoda. Lahko se izvede v ustni ali pisni obliki. Rezultat te metode je sociogram, iz katerega je mogoe ugotoviti delovanje pozitivnih in negativnih skupin. V vsaki skupini obstajajo odnosi dominacije (nadrejenosti) in submisije (podrejenosti), ki se izraajo pri vodji skupine in posredno prek njega tudi na medsebojnih odnosih. Kadar vodjo (npr. predsednik razreda) razred izvoli v nadrejen poloaj, so odnosi v skupini pristneji. Kadar pa se vodja v nadrejen poloaj postavi sam, bodo odnosi slabi. Obratno je pri podrejenem odnosu. Kadar skupina postavi posameznika v podrejen poloaj, potem je vsaj zaasno izkljuen iz medsebojnih odnosov (ali za dalj asa). Nekateri se v podrejen poloaj postavijo sami, ker elijo biti v taknem poloaju zaradi introvertiranosti (usmerjenost v svoj notranji svet), nekomunikativnosti in manjih sposobnosti. Delovanje skupine je odvisno od naina vodenja, ki so lahko: avtokratski, anarhini in demokratini.

VI. VRSTE VZGOJE

a) TELESNA VZGOJA Proces, ki razvija telesne sposobnosti posameznika in krepi lovekov
organizem. Ohranja zdravje, razvija spretnosti, vzpodbuja delovanje umskih sposobnosti, nevtralizira pretirane umske napore, razvija estetski okus, disciplinira, ureja gibalnost in pronost, ter socializira. Naloge telesne vzgoje: 1. bioloka (skrbi za zdravo telesno rast v razvoju loveka pravilna dra) 2. higienska (skrbi za navade zdravega ivljenja prezraenost prostora) 3. izobraevalna (iz telesne vzgoje dajemo primere pri pouku prosti pad vre svinnik) 4. rekreativna (skrbi za organizacijo prostega asa, aktivnega odmora in zdravega razvedrila) 5. moralna (pomembna je v procesu celotnega telesnega razvoja, ker vkluuje moralne kvalitete, humanost, osebno zadovoljstvo in zavestno disciplino)

6. estetska

(skrbi za razvoj smisla za lepo v skladnosti gibov, dre, hoje...)

b) INTELEKTUALNA VZGOJA
Je proces s katerim razvijamo proces pomnjenja, spomina in problemskega reevanja. Naloge intelektualne vzgoje:

1. je sestavina splonega razvoja osebnosti in njenih posebnih lastnosti 2. razvija kritino miljenje, sposobnost sintetiziranja (zdruevanja), (razlenjevanja) in generaliziranja (posploevanje) 3. kultivira in socializira 4. oblikuje lovekov znaaj in svetovni nazor

analiziranja

c) MORALNA VZGOJA
- 22 -

Pedagogika

Zapiski predavanj prof. Majde Punder

Proces, ki razvija lovekov znaaj in zavest. lovekov temperament je stalen, znaaj pa se zelo spreminja. Bolj ko je trdna zavest, manj se spreminja znaaj. Dolgo je veljalo, da je moralnost prirojena. Iz tega stalia sta se razvili dve skrajnosti: a) da je lovek po naravi slab (izhaja iz izvirnega greha v kranstvu) b) da je lovek po naravi dober (Rousseau) Danes vemo, da je izvor moralnega ustvovanja lovek, ki mu z moralno vzgojo, poleg zavesti in znaaja vgrajujemo moralne norme in vrednote, ki so splono veljavne glede na prostor v katerem ivimo. Naloge moralne vzgoje:

1. razvijanje in osvajanje moralnih norm, pojmov, vrednot... 2. razvijanje volje in vrednostnega sistema 3. razvijanje moralne zavesti v povezavi z znaajem 4. spolna vzgoja (spolnost ni niti moralno, niti nemoralno poetje; nemoralno je druge ljudi
siliti v spolnost - posilstvo, mazohizem in prostitucija) 5. disciplina (disciplino je mogoe privzgojiti kot moralno vrednoto, ki je povezana z zavestjo in izhaja iz samodiscipline in zavestne discipline.

d) ESTETSKA VZGOJA
Proces s katerim razvijamo vrednote loevanja vrednega od nevrednega kia od nekia. To pa ni mo enoznano rei. Na vse to vpliva okolje. Sem spada umetnostna vzgoja in bonton pravila lepega vedenja. Smotri estetske vzgoje:

1. 2. 3. 4.

oblikuje smisel za lepo razvija sposobnosti za dojemanje estetskih vrednot razvija sposobnost opazovanja, zaznavanja in kritinega vrednotenja razvija estetsko kulturo

Naloge estetske vzgoje:

1. razvija sposobnost za doivljanje lepega v ubranosti racionalnega (smiselnega) in emocionalnega (ustvenega) odzivanja 2. usposablja za kritino presojo vrednega in nevrednega 3. razvija primeren odnos do reevanja problemov in samoiniciativnosti

e) DELOVNO - TEHNINA VZGOJA

Proces razvijanja posameznikove delovne in tehnine kulture. Delovno - tehnina vzgoja zajema znanstveno pojmovanje dela, vlogo in organizacijo dela, vkljuevanje v delo in razvijanje dela, poznavanje osnovnih tehninih pripomokov, poznavanje tehninih in tehnolokih dosekov in razvija odnos do znanosti. Naloge delovno - tehnine vzgoje:

1. razvija samozavest in delavoljnost 2. razvija delovne sposobnosti, spretnosti in navade 3. razvija enakovreden odnos med psihinim in fizinim delom

f) VZGOJA ZA PROSTI AS
- 23 -

Pedagogika

Zapiski predavanj prof. Majde Punder

Proces za koristno uporabo prostega asa. Prosti as je tisti as, ki ostane loveku po opravljenih poklicnih, druinskih in drubenih obveznostih. Izrabljamo ga tako, da izvajamo interesne dejavnosti, ki si jih izberemo po svobodni izbiri. Organizirane interesne dejavnosti v olah vodijo mentorji, ki imajo lahko poklicno ali interesno usmeritev v neko podroje. Interesne dejavnosti izven olskega prostora so prav tako organizirane z mentorstvom in se odvijajo v asu izven pouka. Neorganizirane interesne dejavnosti pa so naravnane isto po lastni presoji. Naloge vzgoje za prosti as:

1. svobodnost (prostovoljnost) in program 2. samoaktivnost, samovzpodbudna ustvarjalnost 3. organiziranost, znotraj katere govorimo o individualnem in kolektivnem prostem asu

VZGOJA ZA MIR, OKOLJSKA VZGOJA, VZGOJA ZA ZDRUEVANJE NARODOV IN MEDIJSKA VZGOJA

a) VZGOJA ZA MIR
Proces, s katerim razvijamo vrednote miru in ustrezno komunikacijo Naloge vzgoje za mir:

1. odstranjevanje borbenih oroij iz igralnih mehanizmov (igra) 2. vgrajevanje govorne besede v vrednostni sistem s tem, da se vojna zakljui s pogovorom 3. uenje reevanja problemov z verbalno komunikacijo

b) OKOLJSKA VZGOJA
Proces, ki se zaenja v zgodnjem otrotvu in traja vse ivljenje, na osnovi katerega ohranjamo in uvamo okolje.

Naloge ekoloke vzgoje:

1. uenje uporabe umetnih materialov (plastine vreke zamenjamo s papirnatimi) 2. uenje uporabe tehninih in tehnolokih pripomokov

c) VZGOJA ZA ZDRUEVANJE NARODOV

Proces upotevanja posebnosti in raznovrstnosti posameznih narodov ob upotevanju enakih pravic Naloge za zdruevanje narodov:

1. 2. 3. 4.

vsak narod ima pravico do svoje posebnosti enakopravnost narodov, narodnosti in veroizpovedi odprtost mej ohranitev svojega jezika in denarja
- 24 -

Pedagogika

Zapiski predavanj prof. Majde Punder

d) MEDIJSKA VZGOJA razvijanje uporabe pisnih in elektronskih medijev

VII. ANALIZA VZGOJNEGA PROCESA

Vzgojni proces analiziramo (po Schmidt- u) s tirih vidikov: 1. Vsebina 2. Poloaj uenca 3. Usmerjenost uinkovanja 4. Namernost Omenjamo e dva vidika: Kolektivnost Socialnost

1. VSEBINA
vsebina vzgojnega procesa se ravna po vzgojnih smotrih vsebina je vsota predmetno opredeljenega uinkovanja na uenca, s katerim uresniujemo vzgojne smotre vsebina mora biti podana tako, da izhaja iz nekega obstojeega vedenja o vsebini = podstat vsebina se podaja celostno, e je celota preobsena izvzamemo parcialni del te celote, ki ga moramo tudi celostno obravnavati, ne pa konati nekje na sredini podajanje celostne vsebine mora nakazovati tudi izhodie za naprej

2. POLOAJ UENCA
uenec je po poloaju lahko objekt ali subjekt objekt je takrat, kadar je gibalna sila njegovega razvoja izven njega = uenec je pasiven (to si lahko eli sam ali pa ga v ta poloaj potisne uitelj - avtokrat)

subjekt je takrat, kadar je soustvarjalec vzgojnega procesa, ko je aktiven in uinkovit

(lovek je rezultat lastnega dela in lastnih aktivnosti). Uenec je lahko subjekt po svoji volji le pri demokratinem uitelju.

3. USMERJENOST UINKOVANJA
vzgoja je lahko namerna ali intencionalna in nenamerna ali funkcionalna namerna ali intencionalna vzgoja je takrat, kadar ima doloen cilj, metode in poti za dosego tega cilja. Veji del organiziranega vzgojnega procesa (ole) je namerno. nenamerna ali funkcionalna vzgoja pa je takrat, ko nima cilja, metode in poti, pa vendar vzgaja. Veji del neorganiziranega vzgojnega procesa je nenamerno ali funkcionalno.
- 25 -

Pedagogika

Zapiski predavanj prof. Majde Punder

Nenamerno ali funkcionalno uitelj vzgaja z zgledom, nainom reevanja problemov, z mimiko obraza, pa tudi z obleko.

4. NAMERNOST UINKOVANJA
po namernosti uinkovanja je lahko vzgojni proces posreden ali neposreden neposreden vzgojni proces je takrat, ko je uenec izpostavljen uinkovanju na svojo zavest z besedami (npr. Pazi, da se ne popacka!, Prepii stran to in to...!). Neposrednega vzgojnega procesa ne smemo poenostaviti samo zato, ker je to bolj enostavno in hitreje. posreden vzgojni proces je takrat, kadar elimo uenca vzgajati in mu oblikovati njegov znaaj z navajanjem na ustrezen nain ivljenja. Pri tem moramo organizirati njegovo dejavnost = ustvarjati resnine ivljenjske situacije in ga v njih usmerjati.

5. INDIVIDUALNOST in SOCIALNOST (kolektivnost)

v vzgojnem procesu je najve monost za vzgojo individualnosti. Toda uitelj individualnosti ne more zahtevati, mora pa vzpodbujati njen razvoj. Uenec lahko svojo izvirnost in individualnost uveljavlja le, e je subjekt vzgoje. V razvoju individualnosti ne smemo pretiravati s skrajnostmi, ker to lahko vodi v egoizem. soasno z razvijanjem posameznikovih individualnih sposobnosti, moramo razvijati tudi ut za soloveka in vzajemnost. lovek kot individualno bitje ne more obstajati, ker je drubeno bitje, ki lahko svojo individualnost razvija v kolektivu in socialni interakciji med lani kolektiva.

VIII. ANDRAGOGIKA
ANDRAGOGIKA ali ADALTNA pedagogika je vzgojno izobraevalni proces, ki zajema odrasle6.

Starostna obdobja

1. obdobje otrotva in mladostnitva 2. obdobje zrelosti 3. obdobje staranja

Kriteriji za nastop zrelosti:

(do 20. leta) (od 20. do 60.) (obdobje po 60. letu)

1. 2. 3. 4.

materialna neodvisnost emancipacija vplivanja od starev poklic ivljenjsko partnerstvo

Osnova za izobraevanje odraslih je bilo dopisno izobraevanje. - 26 -

Pedagogika

Zapiski predavanj prof. Majde Punder

Kriterijev ne moremo tono opredeljevati z letnico 20. Z letnico 60. opredeljujemo senilnost. Ko lovek postane senilen, mu zane peati spomin. Znotraj obdobja zrelosti (od 20. do 60. leta) pa loimo naslednja obdobja:

Obdobje zgodnje zrelosti ali mlaje odraslosti (obdobje do 30. leta)

V tem obdobju se zgodi veliko stvari, zato hitro mine. Ljudje si pridobivajo poklic, ustvarjajo druino... Za obdobje je znailna zavest o sposobnosti kondicije, fizine moi, pogosto precenjevanje sposobnosti... Obdobje je ugodno za nadomeanje izgubljene izobraevalne poti.

Obdobje prave zrelosti ali prave odraslosti (od 30. do 45. leta) Za obdobje je znailna realnost in ustvarjalnost. lovek nosi breme funkcije, je razpet med druino in slubo, prostega asa skoraj nima. Zaradi pomanjkanja prostega asa, so ljudje obutljivi in se teje vkljuujejo v izobraevanje. So uporni, posebno zato, ker sprejemajo nase doloene drubene in druinske pritiske. Obdobje pozne zrelosti ali stareje odraslosti (od 45. do 60. leta)
Za obdobje je znailno zdruevanje ali sintetiziranje preteklosti, upadanje ivljenjskih moi, fizinih sposobnosti, hitrosti reagiranja in iskanje smisla ivljenja. Znailno je posveanje eksaktnim in alternativnim znanostim. Lahko pride tudi do zaetka upokojitve, ko se pri nekaterih ljudeh manifestira obutek nepotrebnosti ali odvenosti. To povzroi zaprtost, zapekarstvo ali pa nasprotno, ljudje ele prav zaivijo. Obdobje pozne zrelosti ali stareje odraslosti delimo na:

a) zgodnje obdobje staranja b) pozno obdobje staranja

(do 75. leta) (od 75. leta naprej)

Ljudje lahko v te obdobjih najdejo smisel ivljenja v vrtikarstvu, interesnih dejavnostih (petje, ah...), prienjajo pa tudi z rekreacijo. Kadar zautijo osamljenost je za njih primerna univerza za 3. ivljenjsko obdobje, zdruevanje v specifinih interesih, kjer se izobraujejo.

1. ZNAILNOSTI ODRASLIH, KI SE VKLUUJEJO V IZOBRAEVANJE

a) PSIHOLOKI KOMPONENTI (karakter in temperament):
karakter je spremenljiva komponenta, vezana na zavest

temperament je stalna komponenta, ki v odraslem obdobju dobiva svojo specifiko

Komponente temperamenta: hitrost menjavanja ustev

- 27 -

Pedagogika

Zapiski predavanj prof. Majde Punder

hitro ibka mo ustev mona SANGVINIK izraa KOLERIK

poasi MELANHOLIK pesimist faze razpoloenja FLEGMATIK ne izraa izraanje ustev optimist

Ekstravertirana oseba: kolerik in sangvinik Introvertirana oseba: melanholik in flegmatik Nobena od teh oblik ni ista. Najlaje lahko prepoznamo kolerika in melanholika.

b) MOTIVI: 1. praktini motivi: Osnova so materialne potrebe in so bolj izrazite pri tistih, ki morajo skrbeti za druge. Zaradi teh motivov, katerih osnova je denar, se nekateri vkljuujejo v izobraevanje.

2. drubeni motivi: Izhajajo iz tenje, da si z izobraevanjem izboljamo drubeni poloaj, ki je povezan s statusom in nazivi. Pogosto vkljuujejo imitiranje (prevzemanje javnega mnenja). 3. intelektualni motivi: Povezani so z ustvarjalnostjo, eljo in interesom. Nikoli nimajo negativnega prizvoka. 4. skupinski motivi: Slonijo na moi skupine, ki ji pripada posameznik in kadar interes skupine postane tudi interes posameznika.

c) INTERESI: Interesi odraslih so usmerjeni. Profesionalni interesi so trajneji glede na mladostnike interese. S staranjem se spreminjajo tudi interesi.

d) STALIA: So naini reagiranja in doloajo specifino obnaanje. S stalii se povezujejo

ideali in navade. Stalia imajo pri odraslih vedno svoje podroje in od njih je odvisno, kaj se bodo odrasli uili, kako se bodo uili in kako bodo uporabljali naueno. Stalia postanejo trdneja z boljo izobrazbo.

e) IZKUNJE:
- 28 -

Pedagogika

Zapiski predavanj prof. Majde Punder

1. olske: Omogoajo, da odrasli filtrirajo tisto, kar je pri pridobivanju novega znanja koristno. 2. delovne: Omogoajo uporabo nauenega v praksi. Te izkunje imajo obiajno ire podroje
delovanja kot je pridobivanje novega znanja. Delovne izkunje imajo negativno razumljivost takrat, kadar je naueno in uporabljeno znanje napano.

3. drubene ali socialne: Drubene izkunje so vezane na druinsko in slubeno okolje, pa tudi na oblike neorganiziranega permanentnega izobraevanja. To so: TV, revije, asopisi, pogovori s prijateljem (prijateljico)... Prednosti: Prednosti odraslih glede na mladostnike izkunje so, da v odrasli dobi izkunje izvirajo iz izkuenj. Prednosti so tudi v tem, da so odrasli vedno ciljno usmerjeni, s trdnejimi interesi, z nekampanjskim uenjem, s primernim filtriranjem nauene snovi. Slabosti: Odrasli imajo preve obveznosti, poasneje reagiranje, vid in sluh se jim slabata,
manja fizina mo. Odrasli zmorejo vse tisto, kar zmorejo mladi ob pogoju, da imajo ve asa.

2. VRSTE IN OBLIKE IZOBRAEVANJA ODRASLIH

a) VRSTE IZOBRAEVANJA 1. formalne vrste:
formativne (zakljuene celote, ki dajejo doloeno kvalifikacijo in sprievalo) informativne (podajanje informacij - okrogle mize...)

2. neformalne vrste:
formativne (tudijski kroki...) informativne (okrogle mize, javne tribune...)

3. dopisne oblike izobraevanja: To je izobraevanje na daljavo, ki se lahko izvaja kot isto

dopisno izobraevanje: vse aktivnosti potekajo v dopisni obliki ali kombiniramo dopisno izobraevanje, ki se imenuje konzulativno dopisno izobraevanje, ki vkljuuje dopisno izobraevanje in osebni stik.

4. organizirane oblike izobraevanja v institucijah: Takno izobraevanje je namenjeno

delavcem za izpopolnjevanje doloenega dela delovnega procesa.

5. permanentno izobraevanje: Je lahko organizirano ali neorganizirano. Organizirano

permanentno izobraevanje izvajamo posodabljanja obstojeega znanja. z namenom dopolnjevanja, izpopolnjevanja in

6. samoizobraevanje: Omogoa posamezniku, de se izobrauje v smeri, ki ga zanima in da

lahko to pridobljeno znanje tudi verificira.
- 29 -

Pedagogika

Zapiski predavanj prof. Majde Punder

b) OBLIKE IZOBRAEVANJA 1. redno izobraevanje 2. usposabljanje: ima 3 faze:

uvajanje = krono pripravnitvo integralno usposabljanje = povezava teorije s prakso specialno usposabljanje za delovno mesto 3. izpopolnjevanje = dokvalifikacija pridobivanje znanja za doloeno delo 4. prekvalifikacija sprememba izobrazbene strukture zaradi osebnih razlogov ali zaradi tehnolokih vikov 5. specializacija iz neke iroke izobrazbe se specializiramo za ozka podroja, mono le pri visoko izobraenih ljudeh

3. FAKTORJI, KI VPLIVAJO NA DELO IN IZOBRAEVANJE

1. neposredni:
znanje interes sposobnosti (fizine, senzorine, psihosomatske in mentalne) mentalne sposobnosti pa ne upadajo

sposobnosti upadajo,

2. posredni:
odnosi med ljudmi (dominacija, submisija...) vodenje

3. sploni:
privajanje na izobraevanje je dolg proces odvisen od asovne distance od zadnjega do novega izobraevanje (dalji je, ve privajanja je potrebno) zaetni in zakljuni elan zaetni - motiviranost; zakljuni da zdri do konca mora vedeti kako dolgo traja utrujenost in navelianost sta podobna pojava; utrujenost je bolj fizine narave (boleine organa); navelianost pa je psihina kategorija, s spremembo aktivnosti prepreujemo navelianost monotonija navelianost stopnjuje monotonijo odrasli imajo vgrajen svoj bioritem, so bolj dovzetni za vremenske razmere starost

4. ANDRAGOKI CIKLUS
Andragoki ciklus je ciklus nartovanja izobraevalnega procesa, sestavljenega iz treh faz, pri katerim je zadnja faza vedno izhodina faza za pripravo novega procesa. Te tri faze so: 1) faza priprave (pripravljanje):
- 30 -

Pedagogika

Zapiski predavanj prof. Majde Punder

a) prouevanje izobraevalnih potreb

b) planiranje (zajema asovno, krajevno in programsko opredelitev) c) programiranje (zajema vsebinsko opredelitev) d) izobraevalne monosti, v katerih ugotavljamo: materialne monosti (prostor izvedbe) kadrovske monosti (kdo bo izvajalec) organizacijske monosti (urnik, vsebina....) ekonomske monosti (stroki procesa in priakovanja)

2) faza izvajanja (uvajanje): Potekanje mora biti vedno v povezavi s sintezo (kjer zdruujemo posamezne vsebine in jih apliciramo na prakso ali druga teoretina podroja) in generalizacijo (posploevanje, pri emer
ugotavljamo monost posploevanja vsebin na ire podroje).

3) faza evalvacije (spremljanje procesa od njegove prve zamisli naprej): Ko se proces zakljui, opravimo kvalitativno in kvantitativno analizo doloenega izobraevalnega procesa. Ti dve analizi interpretiramo in ta interpretacija slui za nastajanje novega izobraevalnega procesa, ki je lahko tudi iste vsebine.

- 31 -