.

:
e

:
. .

, 2005

1.Poim za demokratija Pod poimot POLITI^KI RE@IM se podrazbira na~inot na koja e organizirana najvisokata vlast vo dr`avata. Politi~kiot re`im dava odgovor na pra{aweto" KOJ E NOSITEL NA NAJVISOKATA VLAST VO DR@AVATA", t.e. dali taa se nao|a vo racete na edno lice,vo opredelena grupa ili e kaj narodot i toa ne kaj celiot narod tuku kaj mnozinstvoto.Dokolku vlasta bi bila vo racete na celiot narod dr`avata bi bila nepotrebna odnosno }e nema nad kogo da ja nametne svojata vlast. Politi~kiot re`im kako sevkupnost od postapki, metodi, na~ini, sredstva e sostaven od slednive osnovni elementi: 1.VREDNOSTI- posakuvani celi i sobitija; 2.NORMI, PRAVILA- vrz osnova na koj se ureduvaat odnosite pome|u lu|eto; 3.AVTORITET- @elbite i sposobnostite na gra|anite za politi~ko dejstvuvawe. Spored na~inot na koj se ostvaruvaat ovie elementi kako i so ~ija pomo{ t.e. vo ~ii race se nao|a vlasta postojat 3 vida politi~ki re`imi; -DEMOKRATSKI- koga e obezbedeno pravoto na u~estvo na narodot vo odlu~uvaweto za dr`avnite raboti i koga se po~ituvaat i ostvaruvaat ~ovekovite slobodi i prava. -AVTORITARENkoga upravuva~kata funkcija vo op{testvoto se nao|a vo edno lice ili mala grupa na lu|e. -TOTALITAREN- koga ne se priznavaat ili se ograni~uvaat pravata i slobodite i koga celiot `ivot e pod nadzor na dr`avata. Iako vo istoriskiot razvitok vrz osnova na razli~ni kriteriumi se vr{eni podelbi za vidovi na politi~ki re`imi vo sovremeneta pravno- politi~ka nauka stanuva zbor za dva politi~ki re`imi: demokratski i nedemokratski.

NEDEMOKRATSKI politi~ki re`im e onoj vo koj ne postoi nikakva komunikacija pome|u obi~niot ~ovek, gra|aninot i dr`avata. Toj e izoliran od nea, a negova edinstvena gri`a e obezbeduvaweto na egzistencija. Vlasta se nao|a vo racete na poedinec ili grupa koi ne gi po~ituvaat propisite nitu pak upravuvaat vo soglasnost so niv. Tie ja nametnuvaat svojata vlast, volja, mo} so pomo{ na razli~ni sredstva za prinuda. Kako nedemokraski re`imi se zabele`uvaat: despotijata, tiranijata, totalitarnata doa|a diktatura, od monarhijata, zborovi aristokratijata, oligarhijata i dr. Terminot DEMOKRATIJA starogr~kite (demos) narod i (kratos) vladee, {to zna~i bukvalniot prevod na ovoj poim zna~i vladeewe na narodot, za razlika od monarhijata vo koja vladee poedinecot i aristokratijata vo koja vladee grupa lu|e. Vo angliskiot jazik terminot demokratatija prodira duri vo 16 vek. Istoriski gledano demokratijata kako oblik na vladeewe na narodot za prvpat se javuva vo gr~kiot polis Kios, a vo razviena forma eden vek podocna vo Atina za vreme na Perikle. Kako oblik na vladeewe nivnoto na pravo mnozinstvoto, na govor demokratijata i vo gr~kite na polisi nastanuva kako rezultat na pojavata na: slobodni gra|ani (polites), (isogorija) pravoto ednakvost (isinomija). Doblestite na atinskata demokratija se izlo`eni od strana na istori~arot Tulkidid vo negovoto delo "Peloponeski vojni". Spored nego atinskata demokratija gi ima slednive karakteristiki:u~estvo na site gra|ani vo upravuvaweto so zaedni~kiot `ivot, ednakvost na gra|anite bez ogled na nivnata polo`ba i bogatstvo, podredenost na privatniot `ivot na javni raboti i zaedni~ko dobro, gra|anskata doblest kako vrvna vrednost. Aristotel i Platon ja kritikuvaat atinskata demokratija.Platon vo svoeto delo "Dr`ava" cini~no ja ismejuva atinskata demokratija kako nekompetentna i neodgovorna demokratija, sporeduvaj}i ja so ~amec {to plovi vo nemirni vodi, a se upravuva od strana na nesposobni kormilari. Kon ovaa kritika se priklu~il i Aristotel smetaj}i deka na~elata na demokratijata ne se dobri i prifatlivi za

edno stabilno dr`avno ureduvawe. Kriti~kite zabele{ki na Platon i Aristotel mo{ne stimulativno vlijaele vrz oformuvaweto na sovremenata teorija za demokratijata i za nejzinata po{iroka primena na demokratijata vo praktikata. Demokratijata kako realen mehanizam na vlasta se prifa}a po{iroko duri vo XIX vek. Od XIX vek pa navamu na demokratijata ve}e ne se gleda kako na utopiski proekt, tuku se gleda kako na realen sistem na vlast {to se prilagoduva na konkretno, a ne na pretpostaveno op{testvo. Denes site dr`avi se ozna~uvaat kako demokratski, iako me|u niv ima i antidemokratski re`imi. Istoriski gledano idejata za demokratijata e trajna,no vo praktikata neizvesna. Demokratijata e trajna ideja zo{to lu|eto pove}e ja sakaat slobodata od ugnetuvaweto, a e neizvesna zatoa {to taa postojano se u~i i se gradi od strana na sekoja generacija. Taa isklu~ivo zavisi od samite gra|ani i nivnite doblesti, a posebno od nivnata sposobnost za tolerancija i kompromis. Demokratijata sama po sebe ne garantira ni{to. Taa nudi samo mo`nost na uspeh, no nosi i rizik na neuspeh ako gra|aninot ne e spremen postojano da u~i na sopstvenoto iskustvo i ako ne poka`uva upornost vo primenata na demokratskite principi. Iako e kr{liva i neizvesna, sepak taa e postabilen i poprivle~en oblik na vladeewe od anarhijata i totalitarizamot. Privle~nosta i dinamizmot na demokratijata proizleguva od faktot {to taa vetuva `ivot, sloboda i potraga po sre}a (Tomas Xeferson). Teoriski gledano poimot na demokratijata se identifikuva so politi~kata ramnopravnost, narodniot ili gra|anskiot suverenitet, vlasta na mnozinstvoto i postoewe na ustavni granici na dr`avnata vlast. Demokratijata se ostvaruva koga }e funkcioniraat slednive institucii i mehanizmi: sloboda na govor i sloboda na mislewe za {irok spektarna op{testveni pra{awa, a posebno postoewe na slobodna kritika na postojnata vlast i na vladea~kata ideologija; postoewe na alternativni izvori na informacii; pravo na gra|anite da

formiraat politi~iki partii i interesovi grupi,a posebno nezavisni zdru`enija i drugi organizaci; postoewe na avtonomno i odgovorno javno mislewe; op{ti i ~esti neposredni izbori na nositelite na javnite funkcii; pravni granici na vladeeweto na mnozinstvoto i pravna za{tita na malcinstvoto;postoewe na aktivna parlamentarna i vonparlamentarna opozicija i postoewe na razviena politi~ka kultura. Demokratijata se ostvaruva na dva na~ina: posredno i neposredno. Posredna demokratija, t.e. pretstavni~ka demokratija zna~i ostvaruvawe na vladeeweto na narodot preku negovi pretstavnici, a neposrednata demokratija od ima strana dve na samiot narod. Pretstavni~kata osnovni karakteristiki:

izbraniot pretstavnik e pretstavnik na celata nacija, a ne na onie {to go izbrale; i toj e sloboden vo odlu~uvaweto i ne mo`e da bide smenet od onie {to go izbrale. Neposrednata demokratija ~ii{to koreni se javuvaat vo gr~kite gradovi- dr`avi se ostvaruva niz nekolku oblici: referendum, pravo na veto, pravo na otpovikuvawe, sobraniski oblik na ostvaruvawe na neposredna demokratija, narodna inicijativa- preku koi gra|anite u~estvuvaat vo vlasta. Demokratijata vo sovremeniot politi~ki svet ne bi mo`ela da postoi dokolku ne bi postoelo izbira~koto telo, izbira~koto pravo kako i postoeweto na slobodni op{ti neposredni izbori.

2.Izbira~ko telo i pravna priroda na izbira~koto telo

Izbira~koto telo (elektorat) go so~inuvaat gra|anite koi imaat pravo da gi izbiraat svoite pretstavnici na organite na dr`avnata vlast. ^lenovite na izbira~koto telo mo`at da bidat samo onie gra|ani koi se dr`avjani na opredelena dr`ava i imaat navr{eno opredelen broj na godini starost, najmalku 18 ili 21 godina. Strancite nemaat izbira~ko pravo. Osven pravoto da gi izbira narodnite pretstavnici (aktivno izbira~ko pravo) toa ima i pravo negovite ~lenovi da bidat izbrani za narodni pretstavnici ili nositeli na drugi javni funkcii (pasivno izbira~ko pravo). Izbira~koto telo pretstavuva svrzuva~ko tkivo me|u narodot i parlamentot odnosno most me|u narodot i pretstavni~koto telo pri {to se ovozmo`uva transfer na suverenitetot od narodot vrz izbranite pretstavnici. Vo odnos na pravnata priroda na izbira~koto telo postojat tri teorii: teorijata za izbira~koto pravo kako li~no pravo, teorijata za izbira~koto pravo kako javna funkcija i kompromisna teorija. -Teorijata poddr`ana od za izbira~koto za pravo kako li~no pravo e teorijata narodniot odnosno gra|anskiot

suverenitet, pri {to gra|aninot suverenitetot go ostvaruva li~no i neposredno i toa kako pravo, a ne obvrska.Izbira~koto pravo e izvorno, a ne zakonsko pravo, {to zna~i zakonodavecot mo`e da go potvrdi kako li~no i fakulta- tivno pravo, no ne i da go ograni~i. Zad ova gledi{te stoi teoretskoto gledi{te na @an @ak Ruso pravo kako op{to pravo na site gra|ani. za narodniot suverenitet kako gra|anski suverenitet i za izbira~koto

-Teorijata za izbira~koto pravo kako javna funkcija se brani od strana na teorijata za nacionalniot suverenitet. Spored ovaa teorija nacijata go sozdava izbira~koto pravo praku ustavot i zakonite a ne gra|aninot kako poedinec. Izbira~koto pravo vo ovaa smisla mora da se vr{i na opredelen na~in od strana na opredeleni sloevi i grupi a ne od strana na site gra|ani. Od tuka izbira~koto pravo e ograni~eno pravo. -Kompromisnata teorija izbira~koto pravo ednovremeno go tretira i ako individualno pravo i kako javna funkcija. Toa e individualno pravo zatoa {to negovoto koristewe zavisi od li~nata volja na poedinecot. Me|utoa so donesuvaweto na odlukata izbira~koto pravo dobiva javna funkcija. Preku ova se sogleduva

isprepletenosta na nacionalniot i narodniot suverenitet.

3.Karakteristiki na izbira~koto pravo

Izbira~koto pravo opfa}a dve me|usebno obusloveni pravni pojavi: objektivno izbira~ko pravo i subjektivno izbira~ko pravo. Objektivnoto izbira~ko pravo pretstavuva zbir na va`e~ki pravni propisi so koi{to se utvrduva pravniot re`im za formiraweto na dr`avnite organi. Objektivnoto izbira~ko pravo opfa}a normi od praven i nepraven karakter. Normi od praven karakter se ustavite,zakonite i podzakonskite pravni akti, a normi od nepraven karakter se pravilata za odnesuvaweto vo izborniot proces formirani od politi~kite partii i drugi izborni subjekti. Subjektivnoto izbira~ko pravo e zbir na ovlastuvawa {to gi ima gra|aninot vo postapka za izbor na dr`avi organi vklu~uvaj}i go i pravoto za za{tita na izbira~koto pravo vo slu~aj na negova povreda od dr`avni organi ili drugi faktori. Vo demokratskite zemji izbira~koto pravo gi ima slednive karakterisitki: op{to, ednakvo, neposredno i tajno izbira~ko pravo.

Vrz osnova na ovie karakteristiki koi{to imaat svojstvo na op{ti principi se formiraat pretstavni~ki institucii, a posebno parlamentot kako zakonodavno telo. OP[TO IZBIRA^KO PRAVO zna~i pravo na gra|anite da izbiraat i da bidat izbrani vo dr`avnite organi ako se dr`avjani, polnoletni i imaat delumna sposobnost. Op{toto izbira~ko pravo opfa}a dve prava:aktivno i pasivno izbira~ko pravo. Aktivnoto izbira~ko pravo e pravo na gra|aninot da izbira svoi pretstavnici a pasivnoto izbira~ko pravo zna~i pravo na gra|aninot da bide izbran vo dr`anite organi. Po pravilo ovie dve prava gra|aninot gi vr{i vo isti uslovi 18 ili 21 godina vozrast, no postojat starosni i drugi razliki vo vr{eweto na ovie dve prava. Na primer aktivnoto i pasivnoto pravo za izbor na pratenici vo pretstavni~kiot dom vo Italija se steknuva so 18 godini starost, pasivnoto izbira~ko pravo za senatorite so 25 godini starost, a pasivnoto izbira~ko pravo za izbor na pretsedatel na R. Italija se ostvaruva so 40 godini. Sli~na razlika postoi i vo SAD. Taka na primer aktivnoto pravo za izbor na Pretstavni~kiot Dom i na Senatot se steknuva so navr{eni 18 godini vozrast, a pasivnoto pravo za Pretstavni~kiot Dom so 25 godini odnosno za Senatot 30 godini. Za ~len na Pretstavni~kiot Dom mo`e da bide izbrano lice koe e 7 godini dr`avjanin na SAD a za senator na SAD lice so najmalku 9 godini dr`avjanstvo na SAD. Op{toto izbira~ko pravo pretstavuva relativno novo pridobivka za ~ovekovata civilizacija . Ova pravo stanuva op{ta pojava duri kon krajot na 20 vek so ukinuvaweto na aperthejdot vo R.Ju`na Afrika vo 1992 godina. Za `al izbira~koto pravo e nova pojava i vo zemjite so razviena demokratija.Na primer vo Anglija op{toto izbira~ko pravo e vovedeno vo 1918 godina, vo Germanija 1919 godina, vo SAD 1920, vo Francija 1944, vo Italija 1945, a [vajcarija, San Marino i Lihten{tajn se me|u poslednite zemji vo Evropa {to go prifa}aat op{toto izbira~ko pravo.Nasproti op{toto izbira~ko pravo dolgo vreme vo istorijata postoelo ograni~eno izbira~ko pravo odnosno pravo rezervirano samo za oddelna grupa na gra|ani.

Najpoznati osnovi za ograni~uvawe na izbira~koto pravo se: imoten cenzus,rezidencijalen cenzus, starosen, klasen, obrazoven i polov cenzus. Imoten cenzus zna~i isklu~uvawe od izbira~koto pravo na onie gra|ani koi ne bile vo sostojba da pla}aat odreden danok ili koi nemale opredelen obem na nedvi`na sopstvenost. Kako posledica na toa siroma{nite gra|ani bile isklu~eni od izborniot proces za konstituirawe na prestavni~kite tela.Na primer, Ustavnata povelba na Francija od1817 godina predviduvala imoten cenzus od 300 franci kako minimum za koristewe na izbira~koto pravo. Pod dejstvo na ovoj cenzus vo 1817 godina izbira~koto telo vo Francija iznesuva samo 110.000 izbira~i od 30.000.000 `iteli na Francija, a vo 1830 godina izbira~koto telo se reducira duri na 88.000 izbira~i. Rezidencijalen cenzus e onoj cenzus koj{to gi isklu~uva gra|anite od izbira~koto pravo zaradi toa {to ne prestojuvale opredeleno vreme vo dr`avata ili vo izbornata edinica. Na primer, Ustavot na Island od 1944 godina kako uslov za steknuvawe pravo na glas na parlamentarnite izbori bara gra|anite da prestojuvale najmalku 5 godini, a vo Ustavot na Wu Xersi od1947 godina predviduva prestoj na gra|aninot od edna godina vo dr`avata Wu Xersi i {est meseci prestoj vo izbornata edinica. Ovoj vid na cenzus osobeno negativno se odrazuva na onie gra|ani koi go menuvaat `iveali{teto kako i onie koi `iveat vo novoformiranite dr`avi {to nastanale kako rezultat na otcepuvawe od federacijata ili kako rezultat na raspa|awe na slo`eni dr`avi. Starosen cenzus e onoj vid na ograni~uvawe na izbira~koto pravo {to se javuva kako rezultat na neispolnuvawe na opredelen broj godini na starost, iako gra|aninot ima status dr`avjanin i delovna sposobnost. So visokiot starosen cenzus posebno se ograni~uva aktivnoto i pasivnoto izbira~ko pravo. Na primer vo Avstrija i Danska kako uslov za steknuvawe na aktivnoto i pasivnoto izbira~ko pravo se baralo ispolnuvawe na 25 godina vozrast, a vo [vedska 27 godini starost. Ili pasivnoto izbira~ko pravo

za senator vo Italija se steknuva so navr{uvawe na 40 godini starost. Podrasti~no ograni~uvawe na pasivnoto izbira~ko pravo predviduvala Ustavnata povelba na Francija od 1814 godina za izbor na pratenicite vo Domot na deputatite: 40 godini `ivot i 1000 franci danok godi{no. Klasen cenzus e onoj oblik na ograni~uvawe na izbira~koto pravo koga celi kategorii na gra|ani se li{uvaat od izbira~koto pravo zatoa {to se sopstvenici na zemji{te ili zatoa {to se imotno-bogati gra|ani. Tipi~en primer za ova sodr`i Ustavot na Ruskata Socijalisti~ka Federativma Sovetska Republika od 1918, poznat kako Leninov ustav. Ovoj ustav gi li{uval od aktivnoto i pasivnoto izbira~ko pravo slednive kategorii na gra|ani: gra|anite {to koristele tu| naemen trud za dobivawe odredena dobivka; lica koi `iveele od renta, a ne od sopstven trud; privatni trgovci i trgovski agenti; sve{teni lica; carski slu`benici i policajci i ~lenovite na ruskata carska dinastija.Klasniot cenzus e sprotiven na imotniot cenzus. Sudirot na ovie dva cenzusa uka`uvaat na silniot sudir na kapitalot i trudot no i na pobedata na kapitalot vo poslednata dekada na 20 vek. Obrazovnit cenzus e onoj vid na ograni~uvawe na izbira~koto pravo {to se dol`i na nemawe na opredeleni diplomi i zvawa ili zaradi nepismenost na gra|anite. Na primer, Ustavot na Wu Jork od 1938 godina pravoto na glas go uslovuva so sposobnosta na gra|aninot da ~ita i da pi{uva na angliski jazik. Ustavot na Grcija od 1868 godina kako uslov za izbira~koto pravo ja predviduval diplomata za zavr{eno sredno obrazovanie. Vo Misisipi vo SAD se predviduvala obvrska gra|aninot da mo`e da go ~ita i tolkuva Ustavot na Misisipi. Poloviot cenzus e ograni~uvawe na izbira~koto pravo zaradi pripadnosta na `enskiot pol. Kako posledica na ova dolgo vreme edna polovina od ~ove{tvoto bila isklu~ena od izbira~koto pravo. Za prvpat `enite dobivaat pravo na glas vo 1867 godina vo [vedska i vo 1869 godina vo dr`avata Vajoming vo SAD, no samo na

10

lokalno nivo. Posledna zemja {to go priznava ova pravo e Lihten{tajn i toa vo 1984 godina. So ovoj posleden slu~aj zavr{uva istoriskata nepravda za `enite. Vo sozdavaweto na ovaa nepravda u~estvuvale i @an @ak Ruso, kako i poznatite profesori Vilijam Blekston i Ademir Esmen. Vo borbata za prava na `enite u~estvuvale dve `eni i toa Olimpija de Gu` i Meri Vuldonkraft. Mislata na ovie izbira~ko pravo. EDNAKVO IZBIRA^KO PRAVO zna~i ramnopravnost na gra|anite na izborite, odnosno ednakva vrednost na glasovite na ~lenovite na izbira~koto pravo nezavisno od nivnata socijalna polo`ba,polovata pripadnost, stepenot na obrazovanie ili koe bilo drugo svojstvo. Toa zna~i eden ~ovek ima pravo samo na eden glas i negoviot glas ima ista vrednost kakva {to vrednost imaat i glasovite na drugite izbira~i.Ednakvoto izbira~ko pravo doa|a do izraz preku na~eloto "EDEN ^OVEK-EDEN GLAS".Ednakvoto izbira~ko pravo se odnesuva kako na aktivnoto taka i na pasivnoto izbira~ko pravo. Nasproti ednakvoto izbira~ko pravo postoi i neednakvo koga odelni kategorii na gra|ani raspolagaat so pogolem broj na glasovi od ostanatite. Vo istorijata na izborite zabele`ani se slednive oblici na neednakvo pravo na glas:pluralen glas, mnogukraten glas, semeen glas i kuralijalen sistem na glas. Pluralen glas se sostoi vo toa {to na kategorii na izbira~i formirani vrz imotna, obrazovna ili semejna sostojba raspolagale so pogolem broj glasovi za izbirawe na odreden organ. Na primer pluralen glas postoel vo Belgija vo periodot od 1893 do 1921 godina. Spored ovoj sistem sekoj polnoleten gra|anin so 25 godini vozrast imal eden glas. Vtor glas ili eden dopolnitelen glas imal onoj gra| anin so navr{eni 35 godini i ako pla}al minimalen danok, ako e tatko na semejstvoto ili ako e sopstvenik na opredelen imot. Tri glasa ili dva dopolnitelni glasa ima onoj koj zavr{il visoko dve `eni e od ogromno zna~ewe za celokupnoto

11

obrazovanie. Ovoj sistem na glasawe e poznat kako sistem na dopolnitelni glasovi. Mnogukraten glas se sostoel vo toa {to site gra|ani imale po eden glas na izborite za oddelen izboren organ, so toa {to opredeleni grupi gra|ani imale pravo da glasaat vo pogolem broj izborni edinici ako raspolagale so opredeleni svojstva. Takov mnogukraten glas postoel vo Anglija od 1918 godina do 1948 godina. Vo ovaa zemja sekoj gra|anin imal pravo da glasa vo site izborni edinici kade ima nedvi`na sopstvenost. Semeen glas e onoj vid pluralen glas koj mu ovozmo`uva tolku glasovi na {efot na semejstvoto kolku {to ~lenovi ima negovoto semejstvo. Takov vid na glasawe voveduva Francija so Ustavnata reforma od 1923 godina, so davawe na pravo tatkoto ili majkata na semejstvoto da imaat tolku glasa za vreme na izborite na eden organ kolku {to ~lenovi imalo semejstvoto. Kuralijalen sistem na glasawe prestavuva takov oblik na neednakvo izbira~ko pravo koj{to ovozmo`uva na oddelni grupi izbira~i da imaat ist broj prestavnici vo prestavni~koto telo iako ovie grupi me|usebno se razlikuvaat. Takov oblik na neednakvo izbira~ko pravo e predviden so Ustavnata povelba vo Prusija od 1850 godina. Vo ovoj ustaven dokument predviduval tri kategorii izbira~i: vo prvata kategorija vleguvale izbira~ite {to pla}ale najvisok danok ; vo vtorata kategorija onie {to pla}ale sreden danok;a vo tretata kategorija onie {to pla}ale najnizok danok. Neednakvosta na izbira~koto pravo proizleguva ottamu {to sekoja grupa opfa}ala razli~en broj izbira~i, a izbirale po edna tretina od prestavnicite vo prestavni~koto telo. Neednakvoto izbira~ko pravo postoi i vo sovremeniot svet koe doa|a do izraz pri nesvesnoto kroewe na izbornite edinici so neednakov broj na izbira~i kako i so primena na drugi kombinacii. Na primer toa postoi koga koga pomal broj izbira~i ima ist broj prestavnici kako i koga vo izbornite edinici so ist broj izbira~i se izbira neednakov broj na prestavnici. Vo sporedbenoto ustavno pravo kroeweto na izbornite edinici vo polza

12

na

oddelni

kandidati

na

politi~kite

partii

se

narekuva

gerimandering. NEPOSREDNI IZBORI postojat koga gra|anite neposredno go izbiraat prestavnicite vo dr`avnite organi. Izborot se vr{i so glasawe na izbira~ite na izbira~koto mesto vrz osnova na nivniot upis vo izbira~kite spisoci. Neposrednoto glasawe zna~i otsustvo na ~ie bilo posreduvawe me|u gra|anite i izborot na nivnite prestavnici. Preku ovie izbori doa|a do izraz li~nata volja na gra|aninot. Sprotivno na neposrednite izbori se posrednite i delegatskiot sistem. Primer na takov izbor e vo Francija pri izborot na senatot koj go izbira kolegiumot na departmenite sostaven od: pratenici, generalni i regionalni sovetnici i delegati na op{tinskite soveti. Neposrednite izbori se podemokratska forma od posrednite i delegatskite poradi dve pri~ini:preku niv neposredno se izrazuva narodniot suverenitet i vtoro manipulacijata so izborot na pratenici e pomala. Profesorot Leon Digi smeta deka vo princip posrednite izbori se porazumen oblik na izbirawe vo zemjite so nizok stepen na obrazovanie i politi~ko vospituvawe:" Jas mislam,deka pra{aweto ne mo`e da se re{i na apsoluten na~in, bidej}i na~inot na izborot zavisi od konkretni okolnosti, od karakterot na odredena zemja, a posebno od stepenot na nejzinata kultura i politi~ka mudrost. Bez somnenie posredniot stepenuvan izbor prestavuva podobar izbor, bidej}i go slabee razgorot na izbornite borbi i gi ostranuva nerazumnite barawa. Sledstveno vo zemjite kade {to obrazovanieto e slabo rasprostraneto i kade {to politi~koto vospituvawe e seu{te slabo razvieno, razumno bi bilo da se vovede glasawe vo dva stepena." TAJNO GLASAWE zna~i takov oblik na glasawe {to obezbeduva celosna anonimnost odnosno oblik na glasawe {sto ne mo`e da se kontrolira od strana na dr`avnite organi, politi~kite partii ili drugi subjekti. Tajnosta na glasaweto se obezbeduva so zatvoreni izborni kutii i zatskrieni izborni boksovi.

13

Tajnoto glasawe obezbeduva dve su{tinski svojstva na izborite: prvo, nezavisnost na izbira~ite pri glasaweto; i vtoro, ~esnost na izborite. Za prvpat tajnite izbori se ozna~uvaat za slobodni izbori vo Bilot za pravata od 1689 godina kako i vo Bilot za pravata na Virxinija od 1776 godina. Francuskiot profesor @or` Verdel tajnoto glasawe go smeta za prv uslov na demokratijata.

4. Izbira~koto telo i izbira~koto pravo vo Republika Makedonija Ustavot na Republika Makedonija od 1991 godina slobodnite, neposrednite i demokratskite izbori gi opredeluva kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija, zaedno so politi~kiot pluralizam (~l.8,1 al.5). Paralelno so toa, Ustavot izre~no go garantira op{toto,ednakvoto i neposrednoto izbira~ko pravo,kako i pravoto na tajno glasawe(~l.22). Objektivnoto izbira~ko pravo gi opfa}a pravnite propisi i nepravnite pravila za izbor na pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija, za izbor na ~lenovite na pretstavni~koto telo na lokalnata samouprava i na drugite organi na lokalnata zaednica kako i za izbor na pretsedatel na Republika Makedonija. Me| utoa,pasivnoto izbira~ko pravo za izbor na pretsedatel na Republika Makedonija go imaat samo gra|anite so navr{eni 40 godini starost i so rezidencijalen cenzus od 10 godini vo poslednite 15 godini.

14

Po primerot na drugite zemji vo svetot, od op{toto izbira~ko pravo se isklu~eni licata na koi{to im e odzemena delovnata sposobnost. Ednakvoto izbira~ko pravo trpi isklu~ivo fakti~ki ograni~uvawa zaradi postoewe na golemi razlii vo brojot na izbira~ite me|u oddelni izborni edinici. Na primer, za vreme na izborite od 1990 godina izbornata edinica broj 80 vo Tetovo broela 17.203 izbira~i, a za izboranata edinica broj 60 vo Resen broela 5.837 izbira~i. Vo ovoj slu~aj, izbira~ite vo Resen imale tripati posilno izbira~ko pravo od izbira~ite vo navedenata izborna edinica vo Tetovo.

5. REGULARNOST NA IZBORITE Regularnosta na izborite zna~i nivno legalno ostvaruvawe vo praktikata, odnosno regularnosta na izborite e pretpostavka za legitimnosta na vlasta. Regularnosta na vlasta e najdobar indikator za funkcioniraweto na pravnata dr`ava. Regularnosta na izborite najmnogu zavisi od utvrduvaweto i doka`uvaweto na izbira~koto pravo , od organite za sproveduvawe na izborite kako i od mehanizamot za za{tita na sproveduvawe na izborite od najrazli~ni povredi. Soglasnosta za regularnosta na izborite gi opfa}a site tri perioda na izborite: prethodniot period t.e. izgotvuvawe na izbira~kite spisoci; sproveduvawe na izborite od strana na izbornite organi; i postizborniot period-pravna za{tita na slobodata na izborite i versifikacija na prestavni~kite mandati. Izbira~kite spisoci se postojani, edinstveni i javni akti vo koi{to se zapi{uvaat site gra|ani so izbira~ko pravo. Tie se

15

edinstveni zatoa {to va`at za izborite na site nivoa, a se javni zatoa {to gi vodat dr`avnite organi. Vo izbira~kite spisoci se zapi{uvaat gra|anite so navr{eno polnoletstvo, delovna sposobnost i regulirano dr`avjanstvo. Izbira~kiot spisok gi sodr`i slednive elementi:reden broj, li~no ime, pol, godina na ra|awe i mesto na prestoj so celosna adresa. Izbira~kite spisoci se izgotvuvaat po slu`bena dol`nost , a ne po barawe na gra|anite.Po izgotvuvaweto na izbira~kite spisoci istite se istaknuvaat na javno mesto vedna{ po raspi{uvaweto na izborite. Izbira~kite spisoci se podlo`ni ne samo na {iroka javnost tuku i na {iroka kontrola taka {to gra|anite gi imaat slednive prava:pravo da se zapi{e na spisokot dokolku go nema; pravo da se sprotistavi na zapi{uvaweto na lice {to ne gi ispolnuva uslovite; pravo da bara treto lice da bide zapi{ano vo izbira~kiot spisok. Za{tita na slobodata na izborite e mnogu zna~aen institut. Slobodata na izborite mo`e da bide zagrozena od strana na brojni subjekti i so razli~ni postapki: pritisok na gra|anite vo vrska so koristeweto na izbira~koto pravo, sozdavawe na neednakvi uslovi za nastapot na kandidatite vo izbornite kampawi; potkup i korupcija; falsifikuvawe na izbira~kite spisoci; nosewe na oru`je na izbornoto mesto; upotreba na fizi~ka sila; falsifikuvawe na rezultatite. Povredite na slobodata na izborite mo`e da bide izvr{ena od tri grupi na subjekti; gra|anite, ~lenovite na organite zadol`eni za sproveduvawe na izbotite i dr`avnite slu`benici. -Gra|anite (izbira~ite, kandidatite i ~lenovite na politi~kite partii) se nositeli na najrazli~ni povredi : nezakonito zapi{uvawe vo izbira~kiot spisok; pomo{ na drugo lice pod la`no ime da se zapi{e vo izbira~kiot spisok; fizi~ki napad vrz izbira~ite;razbivawe na izbira~kite kutii; pritisok vrz slobodnata volja na izbira~ite; potkup i korupcija; nosewe oru`je. -Na vtoro mesto se povredite od strana na ~lenovite na organite zadol`eni za sproveduvawe i nirawe vo na izborite na a toa se:nenavremeno mesta;svoevolno otvarawe intervezatvarawe izbira~kite spisoci;

izbira~kite

16

ovozmo`uvawe na glasawe na onie lica koi ne gi ispolnuvaat potrebnite uslovi; svesno zgolemuvawe na izbornite rezultati; falsifikuvawe na rezultatite; pogre{no prebrojuvawe na glasa~kite liv~iwa. -Na treto mesto se povredite {to gi pravat dr`avnite slu`benici: zloupotreba na dr`avnata slu`ba vo polza na nekoj kandidat; vr{ewe na agitacija za politi~ka partija;vr{ewe na pritisok vrz gra|anite. Organite zadol`eni za sproveduvaweto na izborite slobodata ja {titat preku redovnoto sudstvo t.e preku izbornata komisija i izbornite odbori. Pokraj redovnoto sudstvo vo re{avaweto na izbornite sporovi se javuvaat Ustavnite Sudovi i Ustavnite Soveti. Toa e slu~aj so Ustavniot Sud vo Germanija i Ustavniot Sovet vo Francija. Regularnosta na izborite se proveruva i preku parlamentot koj re{ava za izbornite sporovi preku versifikacija na mandatite,a so taa versifikacija na mandatite izborite gi proglasuva za regularni. Ovoj na~in na regulirawe na izborite e najzastapeno vo sporedbenoto ustavno pravo. Istoriski gledano Anglija prva uspeala da re{ava za regularnosta preku parlamentot, a vo 1868 godina parlamentot se otka`uva od ova pravo pri {to za potkup,izmama i neregularnost na izborite odlu~u- vaat voveduvaat izboren dvajca sudii na Vrhovniod Sud. Vajmarskiot sud kako specijalen sud za ocenka na Ustav od 1919 godina i Ustavot na ^ehoslova~ka od 1920 godina regularnosta na izborite. Denes vo sporedbenoto ustavno pravo za izbornite sporovi i regularnosta na izborite odlu~uva Ustavniot Sud. Vo Makedonija za za{tita na slobodata na izbira~koto pravo se nadle`ni izbira~kite odbori, op{tinskite izborni edinici i Dr`avnata izborna edinica kako najzna~aen organ. Vtoriot oblik na za{tita na regularnost na izborite e parlamentot preku postapka za versifikacija na prateni~kite mandati. Vo idnina re{avaweto na

17

eventualnite izborni sporovi treba da se re{ava preku Ustavniot Sud, a ne preku redovnoto sudstvo.

KORISTENA LITERATURA

1. Ustav na R. Makedonija od 1991 godina 2. Ustavno pravo -Prof.D-r.Svetomir [kari} 3. Voved vo pravo -Prof.D-r.Dimitar Bajalxiev 4. Politi~ki sistem-Prof.D-r.Savo Klimovski

18

SODR@INA

1.Poim za demokratija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 2.Izbira~koto telo i pravnata priroda na izbira~koto telo. . . . . . . . 2 3.Karakteristiki na izbira~koto pravo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 4.Izbira~koto telo i izbira~koto pravo vo R.Makedonija. . . . . . . . . . 10 5.Regularnost na izborite. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

19

6.Sodr`ina. . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

20