Prebujanje Zavesti

CENTRALNOEVROPSKI SCENARIJ
APOKALIPSA JE BLIZU
ZACHERLOVA HIA
NARAVNI POROD
Revija za osebno rast in preporod
Prebujenje zavesti letnik: 2 tevilka: 22 JANUAR 2012 cena: 4,5 www.prebujenjezavesti.si
Naslov publikacije: Prebujenje zavesti
ISSN oznaka: 1855-8844
Nosilec avtorskih pravic: SEBUR d.o.o., Hrib 9, 4205 Preddvor
Ime in sede zalonika: SEBUR d.o.o., Hrib 9, 4205 Preddvor
Prelom in tisk: Tiskarna GTO Koir, Kranj
Leto izida: 2012
Datum natisa: januar 2012
tevilo natisnjenih izvodov: 2000
Maloprodajna cena publikacije: 4,5 EUR
Oglaevanje in naroila: sebur@siol.net
www.prebujenjezavesti.si
tel.: 041 704 014
Izhaja vsak prvi teden v mesecu!
Foto na naslovnici: Maria Ana Kolman
Ljudje,
c e v vaih bi oc eh razbral,
po kaknih hodite poteh,
in c e vsakdo od vseh srca
na dlan bi dal,
da c lovek bi c loveka prepoznal,
takrat bi v hipu
stari svet propal

Karel Destovnik Kajuh:
Zakaj ne nosite v dlaneh svojih src ljudje?
Vsebina
as Vladimir Veligor
Apokalipsa je blizu Israel amir
Stari mojstri, novi mojstri Adamus Saint Germain
Irena Rotar ustvarjalka rajskega vrta na zemlji Maria Ana Kolman
Centralnoevropski scenarij Aleksander Panarin
Od Hipokrata do Paracelsusa Andrej Dvorak
Zacherlova hia Andrej Lenari
Nujnost samooskrbe Anton Komat
Spet se moramo nauiti videti ez mavrico Mateja Maya Rotar
Naravni porod vrnitev k naravi Maja Boinovi
Kaj meni zdravnik? prof.dr. Eldar M.Gadijev
Iz astrologovega nabiralnika Stane Padenik
Kitajsko leto zahtevnega zmaja Stane Padenik
Vsebina
2
16
27
29
34
39
45
49
51
54
62
64
67
NAROILNICA za revijo PREBUJENJE ZAVESTI
Ime in priimek:
Ulica in hina tevilka:
Potna tevilka in pota:
E-pota:
Telefon:
Naroam revijo PREBUJENJE ZAVESTI
za leto 2012 po ceni 49 EUR (z DDV)
Podpis:
Izpolnjeno naroilnico poljite na naslov: SEBUR d.o.o., Hrib 9, 4205 Preddvor
Revijo lahko naroite tudi na spletnem portalu: www.prebujenjezavesti.si, preko elektronske
pote: sebur@siol.net ali po telefonu: 04 2555 820 in 041 704 014
S I B E R I A
stran 1
Uvodnik
Bralce revije v no-
vem letu pozdravljam
s starim slovanskim
pozdravom: ZDRAVO, IVO, SLAVO! Poz-
drav, ki ga je odnesla zgodovinska erozija po-
zabe, naj se povrne v na spomin in naj nam
poivi telo, duo in duha.
V letu, v katerega vstopamo, vam elim
sreo, zdravje, ljubezen in blagostanje. To je
vse, kar potrebujemo in obenem vse, k e-
mur je vredno usmeriti elje. Smo namre to,
kar je naa globoka elja, ki nas vodi. Kakrna
je naa elja, takna je naa volja, kakrna je
naa volja, takna so naa dejanja, kakrna
so naa dejanja, takna je naa usoda. elja
naj ne bo le upanje, naj bo aktivno sanjarje-
nje in mona vera v lastne sposobnosti, naj
bo mona volja, ki usmerja vaa dejanja in
ustvarja vao usodo. Nae usode ne oblikuje
nekdo od zgoraj, ta nekdo nam samo daje
na razpolago najmonejo energijo, ki je spo-
sobna ustvarjati raj na zemlji - to je energija
naih misli.
Ne akajte na sreo, da pride k vam ivlje-
nje je prekratko, da bi ga zapravljali v akanju.
Delite sreo, s tem sproite krogotok ve
kot jo boste dajali, ve jo boste prejemali. To
je formula za sreo!
Zdravje je v vaih rokah, v vaih glavah in
vaih ustvih. Zdravje je aktivnost, modrost in
srea: delo in port, radovednost in posledi-
no uenje, ustva, ki sproajo obutek izpol-
njenosti, zadovoljstva in ljubezni. To je formula
zdravja!
Tudi za ljubezen obstaja formula: ljubezen
je enost tistega, ki ljubi in tistega, ki je ljubljen:
ljudje, rastline, ivali in minerali smo del Koz-
mosa, kjer vlada samo en zakon: zakon lju-
bezni. Ta vladavina ne potrebuje ne vlade ne
strank, ne represij in ne sodi - kozmini za-
kon sam po sebi uravnava in izravnava odno-
se, daje in jemlje. Vsaka naa misel in vsako
nae dejanje naj bo preeto s to zavestjo in s
spoznanjem, da je prav samo to, kar naredi-
mo iz ljubezni in dobrim namenom, in narobe
vse tisto, kar naredimo brez ljubezni pod pri-
silo, z odporom, morda celo s sovratvom in
slabim namenom.
Blagostanje je naravni zakon. Stvarstvo je
kozmini red, v katerem vlada blaginja in v ka-
terem je vse ivo, med seboj povezano in vse
ima v svojem genskem zapisu kodirano spo-
sobnost preivetja. V naravi je vsega dovolj.
Neko, ko e ni bilo t.i. visoko razvite civiliza-
cije, je lovek obdeloval zemljo, bil je lovec in
nabiralec. Vse, kar je potreboval, je pridelal, si
naredil ali vzel iz narave. lovek se je razvijal
in plemenitil skozi tisoletja, e vedno se raz-
vija in razvijal se bo tudi v prihodnje. V vseh
obdobjih si je poasi, toda vztrajno gradil kul-
turo, loveko kulturo, ki je vtkana v njegovo
bistvo, torej zavest. Znanje naih davnih pred-
nikov ne sme biti pozabljeno in ovrednoteno
kot primitivno. Modrost, ki so nam jo predali
nai predniki, je nae najveje bogastvo. Bla-
gostanja ne omogoajo nakupovalni centri,
ki so zrasli na prej obdelanih poljih ti ljudi
oddaljujejo od narave in spreminjajo v odvi-
snike in paciente. Vrnimo Sloveniji njeno raj-
sko podobo ustvarimo si svoj rajski vrt in
na njem zasadimo zdravje, sreo, ljubezen in
blagostanje. Kar bomo sejali, to bomo eli. To
je formula blagostanja!
Maria Ana Kolman
urednica
Uvodnik
stran 2
as
Slovansko dojemanje asa je ena najmanj
raziskanih podroij nae narodne snovi. O
tem pria skoraj neobstoje nabor literature
o tej snovi, kakor tudi splono pomanjkanje
zavesti o njej. A gotovo, e se poslednji
as osvobajamo od naega bistva tlaeih
konstruktov (ter s tem kaemo za slovanstvo
znailno voljo po ivljenju in zapolnjevanju
praznine), moramo svoja raziskovanja usme-
riti tudi v to smer. Dojemanje asa je eden
bistvenih razpoznavnih znakov kulture. A ker
je slovanska kultura bila v preteklosti tako
aktivno kot pasivno podvrena raznarodo-
valnim vplivom sovranih nam dejavnikov, je
veliko te snovi bilo ali uniene ali pozabljene.
A tako kot je na jezik in njegov hkratni vzrok
in posledica, slovanska vera, vzdral skozi
burno zgodovino in v sodobnem asu doi-
vlja preporod, mora temu slediti tudi zavest o
naem dojemnaju asa.
Zaradi e omenjenega pomanjkanja ma-
teriala in zavesti na tem podroju, kakor
tudi in predvsem pa pre-hude politikantske
kontaminacije vsega zgodovinskega, se bo
priujoa raziskava naslanjala predvsem na
naravni pojav jezika, njegovih sorodnosti
in razvojev. Kot najprominentneji relikt po-
ganstva, ki je bolj kot zgodovinski spomin in
vzporedno dialektina ljudska kultura ostal
ne-kontaminiran od novodobnih sinkretiz-
mov s kranstvom na elu, je jezik in njego-
ve sorodstvene povezave na najzanesliveji
in najpravineji vodnik po poti raziskovanja
nae narodne snovi.
Slovanski jeziki, ki tvorijo neizpodbitno ce-
loto, ki kae na skupni izvor, ki celo presega
slovanstvo, nam tako podajajo preko svoje
leksike in fonetike dokaj oprijemljive podat-
ke o slovanski zaznavi asa. Slovanski jezi-
ki skupaj z baltskimi tvorijo balto-slovansko
podvejo t.i. satemskih indo-evropskih jezikov.
Druga veja druina jezikov v tej podskupini
so indo-iranski (kamor spada tudi star sveti
indijski jezik sanskrt). Ker predvsem leksika,
v manji meri pa tudi slovnica, kaeta, da sta
tako balto-slovanska kot indo-iranska drui-
na, katerih obstoj je dejstvo, pred pojavom
satemizacije, ki jo tejemo kot simptom
t.i. vedske kulture, t.j. temelja nae vere,
obe pripadali razlinima narejema pra-in-
do-evropejine (recimo jima severna in
juna), se vidi, da je ta duhovna revolucija
v bronasti dobi zajela le del enega in druge-
ga. Od takrat naprej govorimo o samosvoji in
prepoznavni vedski (ali tudi venetski) kulturi,
katere (dandanes razumljivo skoraj samo e
jezikovni) nasledniki so nosilci balto-slovan-
skih in indo-iranskih jezikov. In zato bodo po-
leg slovanskih za prouevanje slovanskega
(oz. vedskega) dojemanja asa uporabljeni
predvsem baltski in indo-iranski jeziki (od sle-
dnjih predvsem najzgodneje ohranjene nam
oblike, avestanina za iransko podskupino
in prominentni sanskrt za indijsko), kakor tudi
rekonstrukcije njihovih pred-stopenj, do sku-
pnega pra-jezika Indo-Evropejcev.
Omenjena vedska kultura, katero zazna-
muje opisana satemizacija dela pra-indo-
-evropejskih nareij, se je zaradi znanih
zgodovinskih razlogov najbolje ohranila (tam
dale) v Indiji. Tam zapisana vedska litera-
tura in znanje nam jasno priajo o dojema-
nju asa, kakor so ga tudi nai predniki na
tem koncu Evrazije. e v njej vidimo tolikno
mero e nespregledljivih podobnosti na ver-
skem in jezikovnem podroju, ki nedvoumno
priajo o visoko razviti in dodelani zavesti v
skupni preteklosti, more tako biti tudi na po-
droju dojemanja asa. In res je bil as takrat
ne samo povezan z vero, ampak je bil tudi
njen sestavni del.
UVOD
AS
Vladimir Veligor
stran 3
as
Avstrije iz leta 1791 je za nas predvsem po-
memben pri obravnavi slovenske mitologi-
je. Tu je Linhart poskual sestaviti slovenski
panteon, kjer navaja tudi ime za boga asa.
Navaja ime: Krodo / Grodo / Gruden, ki naj
bi bil slovanski Saturn (*1). Nespregledljiva je
podobnost z grkim Kronosom in tudi poo-
sebljenim asom Hronosom, s priakovano
razlinim izrazom grlnega glasu na zaetku
imena (k, g, h); variacija med o-jem in u-jem
pa kae na izvorni praslovanski nosni o. e ta
domneva dri, imata grki in slovanski izraz
isti izvorni koren. Tako je kron osnova tako
besedi za krog (kron-gu), za boanstvo asa
(Kron-du, Kron-os). Praslovansko krg
(krog) je soroden z germanskim hring
(obro, prstan), kar kae na indo-evropski
koren (s)kreng(h)-, ki je izpeljan iz sker-,
ki pomeni vrteti, viti, upogibati, iz istega
korena pa so tudi besede kriv, krilo in
kruljav (*2). Vse to kae na prvotno besedo
za opis kronega gibanja, najverjetneje tudi
v povezavi z dojemanjem asa, ki je potem
takem bil oblike kr- + nosni samoglasnik,
ali v trdi () ali v mehki obliki (). Besede
kreniti, kres in krog, brez dvoma po-
vezane z pojmovanjem ciklinega asa, ne-
dvoumno priajo o tem. Praslovansko kr(t)
nti je prvotno pomenilo zasukati se, zviti
se, upogniti se in je inkohativ od praslovan-
skega krtati, kateri pomeni sukati, zvijati,
upogibati (*3). Vse kae na pomen starega
korena kren- za ne samo gibanje, ampak
tudi na njegovo krono naravo. e je ta isti
koren tudi osnova besedi kres za sonni
obrat, lahko sklepamo, da je praslovanska
oblika bila krs in ne krs, saj slednji
tudi ni etimoloko pojasnjen.
Kot drugo se pojavlja tudi ime islobog.
Velesova knjiga ga opisuje kot boanstvo
tetja in mer(itev), ki vzdruje vesoljni red (*4).
Podobno ime, Cislbog, se pojavlja v mitolo-
giji polabskih Slovanov (Vendov) kot boan-
stvo Mesca (lune). V povezavi s asom se
v Velesovi knjigi omenja tudi boanstvo Me-
sca, Hrs, poleg isloboga. To nakazuje velik
pomen Zemljinega satelita tako za zaznavo
kot za merjenje asa pri starih Slovanih in
CIKLINI AS
Da se je z razliko od idovsko-kransko-
-islamske v venetski kulturi as dojemal ci-
klino, nam dokazuje ohranjena literatura in
njim vzporedni elementi v ljudskem in zgodo-
vinskem materialu vseh satemskih jezikov in
njihovih govorcev. Tudi jezikoslovna dejstva
priajo o tem, saj je as opisan z beseda-
mi, ki izvirajo iz iste podstavke kot besede za
kolo, krog, vrtenje in podobno.
Slovani so as dojemali ciklino, podobno
kot sorodni indo-evropski narodi. as so si
predstavljali kot nenehoma vrtee se kolo.
Zato je tudi sam izraz kolo, kakor tudi nje-
gove vzporednice v sorodnih indo-evropskih
jezikih, zelo povezan z dojemanjem asa. V
baltskih jezikih se za pojem as najde po-
leg splonega: laikas, laiko, laiks, v litvan-
ini tudi vzporednica klinys. V sanskrtu
kala pomeni as, isto se pa imenuje tudi
poosebitev asa. Vse to nedvoumno kae na
skupen in starodaven izvor izraza. Ciklino
dojemanje asa je poznano tudi v hinduiz-
mu, ki s slovanstvom deli ta isti izvor v vedski
kulturi.
Svojevrstnost ciklinega (kronega) doje-
manja asa je, da je le-ta neskonen, torej
nima ne zaetka, ne konca, kakor tudi rta v
kronici ne, ne pa da ima zaetek in konec,
kot rta daljice, v primeru lineranega dojema-
nja asa. Takno dojemanje asa je ena iz-
med osnov isto druganega in svojevrstne-
ga dojemanja sveta okoli sebe, najverjetneje
v smislu uskladitve lovekega pogleda z
ritmom narave, ki tako na kraji, kot na dalji
rok izkazuje ciklinost in ponavlajnje.
SLOVANSKI BOG ASA
Ime slovanskega boga ali boginje asa je
skorajda zavito v meglo kot sama snov do-
jemanja asa. A vendarle se tudi tu najdejo
sledi, ki nam osvetlijo to podroje.
Anton Toma Linhart, vsem poznani slo-
venski narodni buditelj in dramatik ni poznan
samo po prvi slovenski igri, ampak tudi kot
(poskusni) zgodovinar. Poskus zgodovine
Kranjske in ostalih deel junih Slovanov
stran 4
as
moval s klicanjem, *7).
Praslovanska beseda kolo je izpeljana iz
indo-evropskega korena kuel(H)-, ki pome-
ni vrteti se, ima pa vzporednico v sanskrt-
skem crati v pomenu premikati se. Iz
podvojenega indo-evropskega korena ku-
ekulo pa so sanskrtski cakr v pomenu
kolo, avestanski ahra in grki kyklos z
istim pomenom (*8). Poleg pomena zinega
kolesa, pa je koren kol- (tudi ena) osnova
za slovanske besede povezane z dojema-
njem asa. Tako slovnini lenek koli v
zvezi kadarkoli in podobnih pria o prvotni
asovni funkciji, predvsem zaradi pomena
zanikalnega nikoli. Podobna funkcija v dru-
gih slovanskih jezikih kae na enega izmed
praslovanskih izrazov za as: kol, nespre-
gledljiva vzporednica s sanskrtskim kala
(poimenovanjem za in poosebljenim asom).
Gre za ciklino pojmovanje asa, kakor tudi
pri drugem znanem slovanskem izrazu za
as vreme, proto-slovansko ver(t)men, ki
izhaja iz pomenske podlage vrteti se.
Koledar je v najosnovneji deniciji sistem
doloanja dni za drubene namene. Razline
kulture so uporabljale sebi primerne razline
koledarje, odvisno od njihove zaznave in na-
ravnanosti. Dandanes veina sveta uporablja
t.i. gregorijanski koledar (in z njim povezano
linearno pojmovanje asa) za splono poli-
tine in ekonomske namene, medtem ko se
pri kulturno specinih zadevah bolj ali manj
uporabljajo avtohtono zasnovani koledarji.
Koledarji so prevladujoe zasnovani na
sledenju Soncu (kroenju Zemlje okoli njega)
ali Mescu (kroenju njega okoli Zemlje), ali pa
na obojem. Mesec je e od pradavnine na-
prej buril domiljijo ljudi, zaradi esar so mu
zaeli tudi slediti in meriti njegovo gibanje.
Tudi pojma meriti in mesec sta vsebinsko
povezana, na kar kae njuna indo-evropska
etimologija. Z uvajanjem poljedeljstva je zael
prevladovati sonni koledar s svojimi agrar-
nimi cikli, a je meseni e vedno ostal siva
eminenca tetja asa.
O slovanskem koledarju je znano srednje
malo. To moramo pripisati e prepoznanemu
destruktivnemu uinku idovske kulturne he-
sorodnih narodih. Poleg Sonca, ki zaznamu-
je asovne enote dneva in leta, je tako po-
memben tudi Mesec, ki zaznamuje mesce in
tedne.
Ali gre za razlina poimenovanja ali aspekte
enega ali ve boanstev, ni jasno. Gotovo pa
ima tudi poimenovanje islobog poveza-
vo s pojmovanjem asa. eprav danes ko-
ren islati poznamo predvsem po pomenu
spotovati, je njegov izvorni pomen (tudi)
predvsem povezan s pojmovanjem asa in
podobnim. Praslovanska beseda islo po-
meni tevilo in je izpeljana iz isti, oblika
besede t, ki ima pomen misliti, teti,
raunati, spotovati. Sorodne izpeljanke so
itati, teti, poten in spotovati (*5).
Ima vzporednico v litvanskem skaityti s po-
menom teti.
SLOVANSKI KOLEDAR
Za besedo koledar velja zapisano pove-
lje, da smo jo Slovani prevzeli od Rimljanov,
saj so oni z izrazom kalendae poimenova-
li zaetni dan mesca. A vendar moremo z
vejo gotovostjo trditi, da je verjetno lo za
ravno obratno situacijo. Etimoloko je be-
seda koledar (praslovansko koldar in
stareje kalendari) v slovanskih in sorodnih
baltskih ter indo-iranskih jezikih (za slednje
teko reemo, da so prevzeli besede in celo
korene iz latinine), sploh v svoji osnovi
kolo in njenih izvedenkah, bolje dodela-
na, kar kae na njen pravi izvor. O tem pria
tudi v nai zavesti ohranjeno poimenovanje
slovanskega zimsko-solsticijskega praznika
Koleda (s prepoznavnimi reeksi nosnega
e v slovanskih jezikih), kakor tudi vzporedni-
ca v Kald, eno izmed avtohtonih litvan-
skih poimenovanj za mesec december/gru-
den. Razlaga, da gre za izpeljanko iz pojma
kolo zaradi ciklinega pojmovanja asa in
poimenovanja sonnega obrata, kakor tudi
vzporednice v sorodnih jezikih, kae na iz-
vorno slovansko (in celo balto-slovansko)
poimenovanje, mnogo bolj kot vratolomne
etimologije v prid latinskemu (izpeljava iz la-
tinskega calare s pomenom klicati, ker
naj bi pri njih sveenik zaetek mesca zazna-
stran 5
as
Tako pri slovanskih kot pri baltskih narodih
je opazna zaznava tirih sonnih obratov, ka-
teri so pri naih prednikih bili tudi tirje najpo-
membneji prazniki v letu. Pri Slovencih je za
njih uveljavljeno predvsem poimenovanje po
osebnih imenih boanstev, za zimski obrat
(kres) znano ime Svaroi, ali Boi (bog
ognja, sin Svaroga), za pomladno enakono-
je Jarilo, za poletni kres Kresnik (tudi izpe-
ljanka Kresna no), za jesensko enakonoje
pa Morana. Pri Slovanih je vidno vzporedno
poimenovanje zimskega kresa z e omenje-
nim izrazom Koleda (v dananjem asu tem-
bolj s tem praznikom povezane izpeljanke
koledovanje in koledniki), medtem ko je
jesensko enakonoje posveeno (tudi) bo-
anstvu Svarogu, predvsem v njegovi ko-
vaki funkciji (npr. v Rusiji je to bil praznik
kovaev, s pokristjanjevanjem priakovano
kontaminiran). Pri Baltih je poletni kres poi-
menovan Rasos (prevod in vzporednica slo-
vanski: rosa), pomladno enakonoje se ime-
nuje Gavnia, jesensko pa Ilgs.
MESEC
Ker ima sonni koledar predvsem agrar-
no funkcijo, so priakovano tudi imena
mescev v njem poimenovana po agrarni(h)
dejavnosti(h), vremenskih in ostalih naravnih
pojavih. Pri slovanskih in baltskih narodih so
imena mescev dokaj podobna (tabela 1).
Uradno vsi slovanski narodi, s astnima
izjemama Poljakov in Hrvatov, Rusi in Srbi
pa izkljuno, uporabljajo rimljanska (medna-
gemonije, ki je pustila mone posledice tudi v
samem ljudskem pojmovanju. Prava znanost
je istiti ljudsko snov od idovsko-kranskih
primesi in marsikomu je e tu neastno spo-
dletelo. Morda najbolj znan primer je t.i. slo-
vansko tetje let, ki se (razumljivo) pojavlja
predvsem v dominantno pravoslavnih dee-
lah. To tetje let pa dejansko ni slovansko,
ampak gre za bizantinski (pravoslavni) kole-
dar, katerega so ali napano interpretirali ali
pa gre za namerno podtaknjeno vsebino s
strani kranskih inltrirancev. Po tem kole-
darju naj bi zaeli teti leta od 5509 p.n..,
ko naj bi idovski bog ustvaril svet ali vesolje
(nekje takoj za izumom lonarskega kolesa).
Ta bizantinski koledar so v Rusiji uporabljali
od pokristjanjevanja koncem 10. stoletja do
leta 1700, ko so ga reforme Petra Velikega
zamenjale s civilnim koledarjem po vzoru
zahodnih drav. Poleg tega se lahko sklepa,
da se Slovani niso kaj obremenjevali z vpra-
anjem, kdaj je bil svet ustvarjen, saj as niso
dojemali linearno, ampak ciklino. Da tudi na
tej nerodni zadevi temeljee novodobne po-
gruntavine niso ravno razvoj v pravo smer,
ni potrebno posebej poudarjati. Tako nam
tudi na spletu zaznani slovansko-arijski ko-
ledar (*6) ne more pomagati pri naem delu.
idovsko-kransko kontaminacijo ljud-
ske snovi na stran, nam le-ta vseeno pria
o najpomembnejih aspektih slovanskega
koledarja, predvsem njegovo razdelitev na 4
sonne obrate in njegovo agrarno in meteo-
roloko naravo (poimenovanja mescev).
rimljansko slovensko hrvako makedonsko bolgarsko eko poljsko ukrajinsko belorusko
januar prosinec Sijeanj Koloeg Prosinec, Kolog, Koloeg, Goljam seko leden stycze Sien' Studzie
februar s(v)ean Veljaa Seko Sen, Seko, Malk seko nor luty Ljutyj Luty
marec suec Oujak Cutar Suh bezen marzec Berezen' Sakavik
april m. traven Travanj Treven Brjazok duben kwiecie Kviten' Krasavik
maj v. traven Svibanj Kosar Trven kvten maj Traven' Travie
junij (sva)ronik Lipanj etvar Izok, ervenik erven czerwiec erven' ervie
julij m. srpan Srpanj Zlatec rven, etar, tvar, Srpen ervenec lipiec Lypen' Lipie
avgust v. srpan Kolovoz itar Ora, Zarev srpen sierpie Serpen' nivie
september kimavec Rujan Grozdober Ruen, Ruj z wrzesie Veresen' Vierasie
oktober vinotok Listopad Listopad Listopad jen padziernik ovten' Kastrynik
november listopad Studeni Studen Gruden listopad listopad Lystopad Listapad
december gruden Prosinac Snenik Studen prosinec grudzie Hruden' niea
tabela 1
stran 6
as
pomenom. Ta je izvedena iz korena me-, iz
katerega so izvedeni tudi izrazi za as, mer-
jenje in povezane pojme v praktino vseh
indo-evropskih jezikih. Praslovanska oblika
msc ima vzporednico v litvanskem
menesis z obema istima pomenoma. S pri-
akovanimi reeksi jata in nosnega e ga po-
znajo tudi ostali slovanski jeziki. Vzporednice
za oba ali pa samo en pomen besede mesec
obstajajo tudi v ostalih indo-evropskih jezikih
(npr. v anglekem month in moon).
Mesec, ki je tudi slovanski izraz za Zemljin
satelit Luno, je asovna enota, ki meri le-te-
ga. Tako poznamo prevsem 2 obliki merjenja
mesca, t.i. obrazni in zvezdni mesec, katera
bosta obravnavana v tem besedilu. Mogoe
je za omeniti e tretji, t.i. anomalistien me-
sec, ki je dolg 27,55455 dni in meri as od
apogeja do perigeja, toke, ko je Mesec naj-
blije Zemlji.
Obrazni mesec
Obrazni, ali sinodini mesec, meri as od
ene polne lune (ipa) do druge. Dolg je
29,53059 dni (29 dni, 12 ur, 44 minut, 2,8
sekund), zaradi esar je postavljen tako, da
se izmenjava v dolini 30-ih in 29-ih dni, tako
da se potem prilagodi sonnemu letu, ki
vsebuje 365 dni, oziroma 366 v prestopnih
letih. Kot tak se uporablja tudi v obiajnem,
civilnem koledarju, eprav zaradi zgodo-
vine omenjene prilagoditve ne ustreza ve
rodna) imena mescev. Ta so ponekod e tudi
kontaminirala slovanska imena, kar se vidi
pri Poljakih (imeni za marec in maj). V tabeli
navedena imena z veliko ali malo zaetnico
sledijo danim konvencijam pri posameznih
narodih, pri emer za slovenino tu stvar ni
jasno doloena. Vidi se tudi doloen zamik
za en mesec (prosinec kot december ali kot
januar, kakor tudi drugi) pri juno-slovanskih
narodih, kar verjetno kae na drugane kli-
matske pogoje.
idovsko-kranska kontaminacija se vidi
tudi pri varianti slovenskih poimenovanj, pre-
kmurski, kakor tudi pri ostalih variantah, t.j.
ostalih slovenskih poimenovanjih za dane
mesce (tabela 2).
Za primerjavo dodamo e litvanska imena
mescev, ki so poimenovana po istem prin-
cipu kot slovanska. Trije mesci so poimeno-
vani po pticah, dva po drevesih in ostali po
agrarnih dejavnostih in pojavih. Formaliziran
je bil z litvansko osamosvojitvijo leta 1918,
zasnovan pa je na predkranski zasnovi, ki
nam je tudi v izredno pomembno pomo pri
raziskovanju slovanskega dojemanja asa,
upotevajo pozno pokristjanjevanje Litve in
jezikovno (in torej kulturno) sorodnost (tabela
3)
Splono slovanska beseda Mesec / me-
sec je izraz tako za Zemljin satelit kot za
asovno enoto, povezano z njim. Izhaja iz
pra-indo-evropske besede mhn s z istim
rimljansko slovensko prekmursko ostala znana slovenska poimenovanja
januar prosinec sen prosenec, prozimec, prezimec, zimec, lednik, snenik, sveen, mali boinik, prvnik, novoletnik, sredozimen
februar s(v)ean sec sean, sian, svenik, sinjek, svian, sec, mali mesec, denik, talnik, poznozimec, drugnik
marec suec mali trven brezen, breznik, ebehtnik, mali traven, vetrnik, sunik, postnik, ceplenjak, brstnik, ranoiven, spomladanjec
april m. traven velki trven
traven, veliki traven, zelenr, deevni mesec, velikotravnik, mali travnik, travnjek, travnik, jurjevak, trtnik,
ovjider
maj v. traven rislek majnik, cvetnar, cvetnik, roni cvet, roni mesec, sentlipovek, binkotnik
junij (sva)ronik ivnek boboucvet, roencvet, senek, senovjek
julij m. srpan jakopek etnjak, peninik, senenec, Jakobov mesec, entjakobnik, krstnik, srpnik.
avgust v. srpan mnjek kimovec, mlatnik
september kimavec mihlek poberuh, jesenik, kimovic, malomanik, miholik, sadnik, sadni mesec, entmihelski mesec
oktober vinotok vsesvek listognoj
november listopad andrejek kozovperstk
december gruden prosinec
tabela 2
stran 7
as
to. Dolg je 27,321661 dni (27 dni, 7 ur, 43
minut in 11,5 sekund). Tega je poznalo veliko
starodavnih kultur, med njimi se sklepa, da
tudi venetska, kar potrjujejo vzporednice pri
baltskih in indo-iranskih (v hindujski astrolo-
giji, predvsem) narodih. Te so za ta namen
nebesni svod (zvezdno ozadje) razdelile na
27, odnosno 28 meevih postaj, eno za
vsak dan v zvezdnem mescu, oznaenih s
prepoznavnim ozvezdjem v njej.
Meseeve postaje (*9)
Meseeva postaja (tudi: hia) je (raz)del(ek)
neba, po katerem se navidezno giblje Me-
sec v svojem kroenju okoli Zemlje. V hin-
dujski astrologiji je poimenovana nakatra
(nkatra). Ponazarja dolino, ki jo Mesec
navidezno prepotuje v enem dnevu. Vsaki
sledenju luninih obrazov, ampak je arbitrarno
doloen.
Zvezdni mesec
Za slovansko dojemanje asa pa je zelo
pomemben tudi manj prominenten zvezdni
mesec, imenovan tudi siderealen mesec, po
latinski besedi za zvezde, sidera. Ta pa, z
razliko od obraznega mesca, meri orbito Ze-
mljinega satelita, ali drugae povedano, as,
ki ga Mesec potrebuje, da se (navidezno,
gledano iz Zemlje) vrne na isto mesto glede
na ozadnje zvezdnega neba, t.j. lunino orbi-
tabela 3: Podobnost nekaterih imen s slovanskimi je nespregledljiva
SLIKA 1: Gedeminasova palica prikazuje 12
mescev v letu in 9 dni v tednu
SLIKA 2 baltska enska bronasta ogrlica
izpred 2000 let kae obeske spete iz treh v
enega
rimljansko litvansko pridevnik
pomen
pridevnika
ostala poimenovanja
januar Sausis sausas suh agas, didysis raguts, siekis, sausinis, pusius
februar Vasaris vasara poletje raguts, kovinis, pridtnis
marec Kovas kovas vran morius, karvelinis
april Balandis balandis golob ied, sultekis, geguinis, karvelinis, birtas, Velyk
maj Gegu gegu kukavica geguinis, stnis, smenis, iedius, ied, berelis, sultekis, milius, mildinis
junij Birelis beras breza visjavis, jaunius, ienpjovys, smenis, kirmli, biris, mlinis, pdymo
julij Liepa liepa lipa liepinis, liepiedis, plaukjavis, plkis, ienpjts, ienpjvis
avgust Rugpjts rugiai + pjaut r + rezat degsis, pauktlkis, pjtes
september Rugsjis rugiai + st r + sejat
rudenio, vsulinis, pauktlkis, il, rujos, strazdinis, rudugys, viri, sjos, veselinis,
vesulis.
oktober Spalis spaliai lan vlinis, spalinis, lapkristys, visagalis, septntnis
november Lapkrits lapas + krist
list + past
(listopad)
vli, vlius, spalinis, lapkrstys, lapkristys, grodis, gruodinis, vilk
december Gruodis gruodas
gruda (zmr-
znjena zemlja)
sausinis, vilkinis, vilk, Kald

stran 8
as
bilo samo magino, ampak tudi astroloko
tevilo. Gedeminasova palica sicer prikazu-
je 12 mescev v letu, poimenovanih (kakor
pri Slovanih) po agrarnih dejavnostih, med-
tem, ko je teden dolg 9 dni. Na podlagi teh
podobnosti in indo-iranskih vzporednic, se
lahko sklepa, da je taka zaznava asa bila
skupna tako Baltom kot Slovanom in ima
zelo star izvor, gotovo e v venetskih asih.
Zasnova litvanskega koledarja kae na to, da
so 9-dnevni tedni sledili zvezdnemu mescu,
medtem ko je pa 12 mescev v solarnem letu
sledilo obraznemu mescu. Tako koledar vse-
buje tri ravni: sonno leto z agrarnimi cikli,
obrazni mesec (12 mescev v letu) in zvezdni
mesec (9-dnevni tedni). Gotovo je tako bilo
tudi pri Slovanih.
Baltske vzporednice
Pri baltskih narodih najdemo zelo izdelano
astrologijo in koncepte asa (*10). Brez dvo-
ma zato, ker so pozneje kot slovanski naro-
di padli pod za narodovo snov destruktivno
kransko ideologijo, so te stvari pri njih bolj
ohranjene in posledino bolj znane v detaj-
le. Nasploh pa je pri baltskih narodih, poleg
lingvistine arhainosti in konservativnosti,
zaznati mnogo bolj vzorno averzijo do ido-
vlada gospodar (sanskrtski naziv: graha),
ki je eden izmed devetih nebesnih pojavov,
kateri so tudi povezani z devetimi dnevi, v
tem vrstnem redu: Ketu (juni meseev vo-
zel), ukra (Venera), Srya (Sonce), Candra
(Mesec), Magala (Mars), Rhu (severni me-
seev vozel), Guru (Jupiter), ani (Saturn) in
Budha (Merkur). Opazimo, da je vrstni red
malce drugaen kot pri dnevih v tednu. Teh
devet nakater se ponovi trikrat in tako dobi-
mo 27 dni zvezdnega mesca.
Gedeminasova palica
Uporabo zvezdnega mesca najdemo tudi
pri Slovanom najbolj sorodnih baltskih naro-
dih. Ti so vzdrali pred naletom kranstva
skoraj celotni srednji vek, kar je naneslo, da
je ohranjen zelo pomemben artefakt, ki pria
o njihovi zaznavi asa. Velika vojvodina Litva
je bila pokristjanjena leta 1387.
Gedeminasova palica, poimenovana po
litvanskem velikem vojvodi Gedeminasu (vla-
dal od 1315 do svoje smrti 1341), odkrita
leta 1680, nam pria, da so poganski Balti
uporabljali 9-dnevni teden, po emer se skle-
pa, da je bil 27-dnevni mesec razdeljen na tri
dele. Vsa tri tevila so vekratniki Slovanom
znanega pomembnega tevila 3, ki oitno ni
staro grko ime
dneva
latinsko ime
dneva
nebeki pojav, boanstvo angleko ime dneva
germansko boanstvo
analogno rimskemu
sanskrtsko poimenovanje
nebesnega pojava
hemra Helou dies Slis Sonce Sunday Sunna (sonce) Srya
hemra Selnes dies Lnae Mesec Monday Mni (mesec) andra
hemra reos dies Marts Mars Thuesday Tiw, tyr (bog vojne) Magala
hemra Hrmou dies Mercuri Merkur Wednesday Wotan, Odin Budha
hemra Dis dies Jovis Jupiter Thursday Thor, Donar (gromovnik) Bhaspat
hemra
Aphrodtes
dies Veneris Venera Friday Freja ukra
hemra Krnou dies Saturn Saturn Saturday --- hani
juni meev vozel Ketu
severni meev vozel Rhu
tabela 5: Saturnu analogno boanstvo Germani oitno niso poznali, zato ta dan niso
prevedli v svoja boanstva
tabela 4
planet Sonce Mesec Merkur
jutranja
Venera
veerna
Venera
Zemlja Mars Jupiter Saturn
litvansko Saul Mnulis Vaivora Aurin Vakarin em Ziezdr Indraja Selija
sanskrtsko Srya Candra Budha ukra - Magala Guru ani
stran 9
as
uinke. 9-dnevni teden je ponazorjen z de-
vet-rogim jelenom, znanim likom iz litvanskih
ljudskih pesmi.
Pri Batih so zanimiva tudi ohranjena imena
s prostim oesom vidnih planetov (*12) - ta-
bela 4.
Kakor pri Slovanih je pri Baltih Mesec mo-
kega spola, vendar je pri njih Sonce en-
skega (kot pri Germanih), torej boginja. Pri
njih so tudi zanimive vzporednice s san-
skrtom, predvsem ime za jutranjo Venero,
Aurin, ki je vzporednica sanskrtski Uas
(uas), kar kae na izvorni pra-indo-evrop-
ski koren auss-, na podlagi katerega so
rekonstruirali tudi pra-indo-evropsko boginjo
zore (slovansko Zoro): Auss. Ta ima, poleg
e omenjene sanskrtske, vzporednice tudi v
grki Eos, latinski Aurori in germanski Ostari.
Ime za veerno Venero je oividna vzpore-
dnica slovanski besedi veer. Pri Latvijcih je
za jutranjo Venero (Zoro) vzporedno poime-
novanje Auseklis, medtem, ko se veerna
imenuje Rieteklis. Slovanske vzporednice
so nespregledljive v imenu za Sonce in Ze-
mljo. Zanimivo je tudi poimenovanje za Ju-
piter, Indraja, jasna vzporednica z vedskim
boanstvom Indro. Gotovo so tudi za Mer-
kur, Saturn in Mars obstajale vzporednice v
slovanskih jezikih, ki pa nam na alost niso
ohranjene. Zanimivo je, da se v litvani-
ni planete naziva z vryns, mnoina od
vris, prevod in vzporednica slovanske
zver.
TEDEN
Baltske vzporednice nam pa nakazujeo
tudi e eno pomebno stvar, namre 9-dnevni
teden. Ugotovitev, da so stari Slovani upo-
rabljali 9-dnevni koledar, sem zasledil med
raziskovalci, predvsem v dopisovanju z Va-
lerijem Dunajkinom, a eprav gre za splono
sprejeto mnenje, dejansko obstaja le malo
virov, ki bi ga potrdili. Vsekakor gre za za-
nimivo alternativo globalistinemu ido-
vsko-kranskemu (izvorno babilonskemu)
7-dnevnemu tednu.
7-dnevni teden so poznali e stari Babi-
lonci, od koder so ga, kakor dosti temeljnih
vsko-kranske hegemonije ter posledino
bolje ohranjeno narodno snov (*11). Tako so
nam v izredno pomo pri raziskovanju slo-
vanske zaznave asa, upotevajo njihovo
sorodnost.
Stalna ljudska tevila 3, 7 in 9 (ter 18 in
27) igrajo pomembno vlogo v litvanski fol-
klori. Tam je znana ljudska modrost, da ima
zvarek, narejen iz devetih zeli, ki so na po-
letni solsticij nabrana na treh poljih, arobne
praslovansko nede lja Pomen: kot slovensko teden
rusko nedelja +
belorusko niadziela +
ukrajinsko nedilja +
poljsko niedziela +
kaubsko niedzela +
luiko njeela + +
eko nedle + +
slovako nedel'a
slovensko nedelja
srbo-hrvako* ned(j)elja + +
makedonsko nedela + +
bolgarsko nedelja
tabela 6
SLIKA 3 Ketu upodobljen kot demonska kaa

stran 10
as
poleg obiajnih 7 planetov, vidnih prostemu
oesu in uporabljenih za poimenovanje dni v
tednu, najdemo e severni in juni lunin vo-
zel, ter tako 9 personiciranih astronomskih
pojavov, enega za vsak dan. Vse to potrjuje
tudi poglavitno slovansko tevilo 3, z mno-
gokratniki katerega sta izraena asovna po-
java teden (3 X 3 = 9) in zvezdni mesec (3 X
3 X 3 = 9 X 3 = 27).
Kakor lahko razberemo iz poimenovanj
dni v romanskih jezikih in od njih prevzetih
v germanske, so bili naslednji dnevi posve-
eni naslednjim boanstvom (planeti so bili
poimenovani po boanstvih, zato so tudi v
germanskih jezikih imena dnevov prevodi
romanskih imen bogov za posamezne pla-
nete): ponedeljek Mescu, torek Marsu, sre-
da Merkurju, etrtek Jupitru, petek Veneri,
sobota Saturnu in nedelja Soncu. Z razliko
od Germanov, Kelti in Albanci od Rimljanov
prevzeta imena dnevov niso niti prevajali
(tabela 6).
Poimenovanje etrtka po gromovniku,
rimskem Jupitru in germanskem Donarju, je
bilo poznano tudi Slovanom, saj pri Polabcih
perundan pomeni etrtek. O ostalih po-
vezavah imen boanstev (planetov) z imeni
dnevov pri Slovanih ni sledov, saj je prevla-
dovalo tevilno poimenovanje dni v tednu,
podobno kot pri Baltih, a lahko se sklepa,
da je vsak od devetih dni imel tudi predsedu-
joe boanstvo, oz. astronomski pojav, ka-
kor tudi v ostalih razvitih kulturah. Dandanes
brez izjeme vsi slovanski narodi uporabljajo
idovsko-kranski izraz sobota za 6. dan
7-dnevnega tedna. Sicer pa je zanj znailno
ime tudi nedelja, kar je prvotno pomenilo
tako teden kot ime za zadnji dan v njem.
Beseda teden ima vzporednice v srbo-
-hrvakem tjedan, beloruskem tydze,
ekem tden in poljskem tydzie z istim
pomenom, a naj ne bi bila praslovanske sta-
rosti, ampak je bila v asu pokristjanjevanja
in uvajanja 7-dnevnega tedna sklopljena iz
besedne zveze tje dn s pomenom ta
dan (*13). Tudi beseda nedelja, ki pri mno-
gih slovanskih narodih pomeni teden naj bi
bila koncipirana v asu prevzema 7-dnevne-
motivov svoje mitologije, prevzeli tudi idje.
V rimskem cesarstvu so ga uvedli med 1. in
3. stoletjem, s imer so opustili svoj prejnji
8-dnevni. In z razvojem zgodovine ga danes
poznamo po celem svetu. A dejansko so
razline kulture poznale razline doline te-
dnov. Imena dni v baskovskem jeziku kaejo
na prejni 3-dnevni teden, razline eksotine
kulture pa poznajo tudi 4-, 5- in 6- dnevne.
Stari Kiatjci in Egipani so poznali prakti-
en 10-dnevni teden. Kot e omenjeno so
Rimljani poznali 8-dnevni teden, prevzet od
Etruanov. Praktino 8-dnevni teden pa so
poznali tudi Kelti, kateri so uporabljali 9-no-
ni teden. Teh 9 noi se je ustrezno prilegalo
27-im noem zvezdnega mesca. In zvezdni
mesec je pomemben tudi pri slovanskem
dojemanju asa.
9-dnevni teden, 27-dnevni zvezdni mesec
razdeljen na 3 dele, pa so poznali tudi Balti,
o emer pria najdba Gedeminasove palice.
Njegove sledi pa najdemo tudi v Indiji, kjer

SLIKA 4 Rahu upodobljen kot demonska
kaa s polmescema v rokah
stran 11
as
zemlje, glavo pa imajo v oblakih. e bi lo-
vek po nakljuju videl njihovo glavo, bi se mu
zmealo. Ale tako jemljejo ljudem pamet in
zdravje. Podoben uinek na ljudi zasledimo
tudi pri hindujskima Ketu in Rahu. Sonev ali
Lunin mrk si ljudje razlagajo z delovanjem al,
ki Sonce zakrijejo s svojimi krili ali pa ga jedo.
Kadar Sonce postane rdee (zveer ali zju-
traj), ljudstvo meni, da je postalo tako zaradi
ugrizov al; oblila ga je namre kri. Meseeve
pege so sledovi alinih ugrizov. Ko bo alam
uspelo, da konno poro Sonce, bo konec
sveta. Da se to ne bi zgodilo, ljudje ob mrkih
streljajo proti Soncu oz. Luni, zvonijo z zvo-
novi, enske pa ves as bajajo. Srbski izraz
ala je vzporeden bolgarskemu hala, oba
pa naj bi izvirala iz praslovanskega korena
hal-, ki ponazarja neprijetne vremenske
pojave (*15). Domiljen vremenski vidik kae
na izrazito slovansko pojmovaje teh bitij.
tevilo devet
Ne samo zaradi svoje oblike, t.j. 3 X 3,
zmnoek slovanskega maginega tevila 3,
je tevilo devet pomebno v slovanski kultu-
ri, saj je zelo znano stalno ljudsko tevilo, ki
nastopa v ljudskem slovstvu. Njegov izreden
pomen pa nakazuje tudi njegova fonetina
oblika, ki se razlikuje od ostalih indo-evrop-
skih narodov. Kakor njemu sledee tevilo
10 se zane na d in ne na n kot pri osta-
lih (tabela 7).
ga koledarja pod vplivom idovske kulturne
hegemonije, in sicer zoen iz podstavke za
dan, ko se ne dela (*14).
Meseeva vozla
Z dodatkom 7-im s prostim oesom vidnim
planetom, predsedujoih dnevom v tednu
(Merkur, Venera, Mars, Jupiter in Saturn ter
planeta Sonce in Mesec) e dveh plane-
tov, junega in severnega meseevega vo-
zla, dobimo oividno in smiselno 9-dnevno
shemo tedna, trije tedni skupaj pa tvorijo
27-dnevni e opisani zvezdni mesec.
V vedski astronomiji Ketu in Rahu pred-
stavljata toki, kjer se na nebu kriata poti
Sonca in Mesca. Zato odnosno predstavlja-
ta juni in severni Meseev vozel. Ker pa se
na tem kriiu na nebu pojavljajo mrki, ko
se Mesec ali Sonce nahajata skupaj na eni
izmed teh dveh tok, je tako nastal mit o po-
iranju Sonca ali Mesca s strani demonske
kae. Tako Rahu kot Ketu sta upodobljena
kot demonski kai, astroloko in astronom-
sko pa predstavljata toki na nebu.
Ketu ponazarja duhovni proces preie-
vanja od snovnega k duhovnemu in ima
hkrati kodljiv in koristen vpliv, saj povzroa
alost in izgubo, a hkrati obraa posamezni-
ke k bogovom. Povzroa blagovne izgube in
tako vzpodbudi posameznika k duhovnemu
miljenju. Ljudje pod njegovim vplivom lahko
doseejo veliko rast, predvsem v duhovnem
smislu.
Tudi Rahu je upodobljen kot demonska
kaa, ki re Mesec in Sonce ter tako pov-
zroa njune mrke. Velja za mojstra prevar in
tako ponazarja zelo neljube pojave in naine
obnaanja, predvsem igre na sreo, kar se
pa po drugi strani vidi tudi kot koristen vpliv.
Tako tudi sovranike spreobraa v prijatelje.
V sodobnem asu z njim povezujejo tudi vse
elektrine svetilke, ki nam svetijo ponoi.
Tako je povezan tudi z lanim sijem sodob-
nega asa.
A demonske kae, ki poirajo Mesec ali
Sonce najdemo tudi v slovanski mitologiji. V
juno-slovanskih krajih poznajo t.i. ale. Ale
so ogromne, saj imajo rep, ki se spua do
praslovansko deve t
rusko devjat'
belorusko dzievia
ukrajinsko dev'jat'
poljsko dziewi
kaubsko dzewic
luiko dewje
eko devt
slovako dev
slovensko devet
srbo-hrvako devet
makedonsko devet
bolgarsko devet
litvansko devyni
latvijsko devii
tabela 7
stran 12
as
OSTALI SLOVANSKI ASOVNI
IZRAZI
Beseda dan
Beseda dan je splono slovanska in izhaja
iz praslovanske oblike dn, ki ima vzpo-
rednice tudi v drugih indo-evropskih jezikih,
npr. v latinskem dies in sanskrtskem diva-
s. Beseda izvira iz indo-evropskega korena
dei-en s pomenom dan, le-ta pa iz osno-
ve dei, ki pomeni svetiti se (*16).
Beseda as
Beseda as je splono slovanska in izhaja
iz praslovanske oblike as, katerega indo-
-evropsko izhodie je ke-so. Etimologija
ni jasna. e gre za pomen gibanja, gre verje-
tno za izpeljanko iz indo-evropskega korena
ke(i)- s pomenom pognati v gibanje, ki
implicira enak prvotni pomen (*17).
Pra-indo-evropska beseda za 9 je rekon-
struirana kot *hnwn, kar razlagajo v pove-
zavi z besedo *nwos, nwyos (nov). Njene
potomke pa najdemo v praktino vseh
indo-evropskih jezikih, z opazno razliko, da
se z razliko od ostalih pri balto-slovanskih
narodih ne zane na n, ampak na d.
Celo v indo-iranskih jezikih se zane na n:
nvan v sanskrtu in nava v avestani-
ni. Pri ostalih (razen balto-slovanskih) indo-
-evropskih jezikih je podobno. Z razliko od
vzhodno-baltskih in slovanskih potomcev
balto-slovanskega pra-jezika, pa pri izumrli
zahodno-baltski stari pruini najdemo obli-
ko newnjai, kar kae na to, da sta v bal-
to-slovanskem obdobju obstajali obe obliki,
oziroma, da se je oblika z d izoblikovala e
v tej fazi. Vse to govori o izredni pomembno-
sti tevila 9.
praslovansko as Pomen: ura kot slovensko vreme trenutek
rusko as +
belorusko as +
ukrajinsko as + +
poljsko czas +
kaubsko czas +
eko as +
slovako as + +
slovensko as +
srbo-hrvako as + +
makedonsko as +
bolgarsko as +
praslovansko lto Pomen: kot slovensko poletje vreme trenutek
rusko leto +
belorusko leta +
ukrajinsko lito + +
poljsko lato +
kaubsko lato +
luiko lto +
eko lto + +
slovako leto +
slovensko leto + +
srbo-hrvako l(j)eto +
makedonsko leto +
bolgarsko leto + +
as
leto
stran 13
as
slovanska beseda goditi, ki ima vzporednico
v baltski gadit s pomenom najti, naleteti,
najbr zdruiti se z najdenim, iskanim (*19).
Beseda rok
Beseda rok je splono slovanska in izhaja
iz praslovanske rok s prvotnim pomenom
kar je dogovorjeno, dogovorjeni as in je
izpeljanka iz rektji, kar da splono slovan-
sko besedo rei (govoriti). Na enak nain so
iz iste osnove izpeljane tudi besede vzrok,
urok in obrok ter podobno prerok in
otrok (*20).
Beseda vek
Splono slovanska beseda vek izhaja in
praslovanske vk, ki je pomenila ivljenj-
sko dobo, kakren pomen ima tudi e v ru-
ini. Prvotno je pomenilo ivljenjsko mo,
iz esar je bil kasneje izveden pomen za ob-
dobje ivljenjske moi. Tako ima vzporednice
Splono slovanska beseda leto izhaja iz
praslovanske lto s pomenom poletje, ki
se je razvila iz indo-evrospke leHto- s po-
menom toplo obdobje, kar se ohranja tudi
v staro-iranskem laithe s pomenom dan,
t.j. topli, oz. svetli del dneva, z razliko od noi
(*18).
Beseda godina
Beseda god, oz. godina s pomenskimi
odtenki v mnogih slovanskih jezikih izhaja iz
praslovanske oblike god, ki je verjetno po-
menil as sklepanja porok. Le-to naj bi se
tako pri Slovanih kot pri ostalih Indo-Evropej-
cih dogajalo v jeseni in spomladi. Od tu naj
bi izel tudi pomen praznik, pogostitev in
leto. e stareji pomen naj bi bil pa asov-
ni izsek, t.j. obdobje. Indo-evropski koren
besede je ghedh- s pomenom zdruiti, biti
povezan, skupaj drati. Isti pomen ima pra-
praslovansko godina Pomen: ura leto as trenutek
rusko godina +
belorusko gadzina + +
ukrajinsko hodyna + +
poljsko godzina + +
kaubsko gdzna +
+ +
eko hodina + +
slovako hodina + +
slovensko - +
srbo-hrvako godina +
makedonsko godina +
bolgarsko godina +
praslovansko rok Pomen: leto usoda kot slovensko trenutek
rusko rok +
belorusko -
ukrajinsko rik +
poljsko rok +
kaubsko rok +
eko rok +
slovako rok +
slovensko rok +
srbo-hrvako rok + +
makedonsko rok +
bolgarsko srok +
bolgarsko godina +
godina
rok
stran 14
as
*15 - Bjeleti, Marta (2004).
.
. Balcanica (Belgrade: The Institute
for Balkan Studies of the Serbian Academy of
Sciences and Arts) 34; str. 143146
*16 - Marko Snoj (1977): Slovenski etimoloki
slovar, Prva izdaja. Zaloba Mladinska knjiga,
Ljubljana; str. 80
Ljubljana; str. 66
Ljubljana; str. 300
Ljubljana; str. 147
Ljubljana; str. 543
Ljubljana; str. 709
Ljubljana; str. 730
SLIKOVNI MATERIAL:
SLIKA 1 - [spletno mesto] http://www.lithuanian.
net/mitai/cosmos/14_.jpg [dostop v listopadu
2011]
SLIKA 2 - [spletno mesto] http://www.lithuanian.
net/mitai/cosmos/13_.jpg [dostop v listopadu
2011]
SLIKA 3 - [spletno mesto] http://upload.wikimedia.
org/wikipedia/commons/4/47/BritishmuseumKe-
tu.JPG [dostop v listopadu 2011]
SLIKA 4 - [spletno mesto] http://upload.wikimedia.
org/wikipedia/commons/0/0d/BritishmuseumRa-
hu.JPG [dostop v listopadu 2011]
v litvanskem viekas s pomenom mo, sila,
ivljenje. Obe naj bi izhajali iz indo-evropske-
ga korena uoiko- s pomenom ivljenjska
mo, ta pa iz oblike ueik-, ki ima pomen
izraati mo, kar daje pomene okoli boriti
se v germanskih jezikih in besedo za zma-
gati v latinini (* 21).
Beseda vreme
Beseda vreme izhaja iz praslovanske
ver(t)m s pomenom as in je povezana z
besedo vrteti se, saj obe izhajata iz stareje
indo-evropske besedeuertmen s pomenom
vrteti. To potrjuje, da so vasih as dojemali
ciklino (*22).
VIRI:
*1 - Linhart Anton Toma (1981): Poskus
zgodovine Kranjske in ostalih deel junih
Slovanov Avstrije. Ljubljana; str. 257-263.
Ljubljana; str. 276
Ljubljana; str. 272
*4 - [spletno mesto] http://www.starisloveni.com/
NeBitnBogovi.html [dostop v listopadu 2011]
Ljubljana; str. 73
*6 [spletno mesto] http://slavyanin.org/en/
article/ancient-slavic-aryan-calendar.html [dostop
v listopadu 2011]
Ljubljana; str. 246
Ljubljana; str. 248
*9 - . . (1975).
(in Russian). -
(: )
*10 - [spletno mesto] http://www.lithuanian.net/
mitai/cosmos/baltai5.htm [dostop v listopadu
2011]
*11 - [spletno mesto] http://www.
jesusneverexisted.com/christianization-lithuania.
html [dostop v listopadu 2011]
*12 - P. Slavnas (1976), Astronomical Knowledge
in the Indraja Tails, Mokslas ir Gyvenimas (Science
and Life), Vilnius; t. 12, str. 18
Ljubljana; str. 657
Ljubljana; str. 377
Duhovno partnerstvo
je knjiga o spremembi,
najveji moni spremembi,
ki si jo zmorete
predstavljati!
nagovarja bralca Gary Zukav, eden najboljih duhovnih
uiteljev naega asa, v Duhovnem partnerstvu, knjigi,
ki govori o naih novih odnosih.
V loveki izkunji se poraja nov tip odnosa, ki
nadomea vse druge oblike odnosov. Predhodni tipi
odnosov so bili zasnovani za loveko vrsto, ki zamira.
Rojeva se nova loveka vrsta, katere del smo tudi
mi. V zvezi z odnosi ima svoje lastne zahteve,
svoje lastne vrednote in svoje lastne cilje. Njen
potencial je veji od potenciala izginjajoe vrste,
njena zmonost konstruktivnega prispevanja k
loveki izkunji pa je veliko obseneja.
Gary Zukav, avtor ve uspenic, v
Duhovnem partnerstvu razodeva
globoko, povsem novo dinamiko
odnosov, ki nam omogoa dosei
lasten polni potencial in ustvarjati
pristno mo izpolnjujoe in
radostno ivljenje, ki nas vse
nagovarja. Sprememba, monosti
in mo, ki si jih poprej ne bi mogli
predstavljati, preoblikujejo celotno loveko
izkunjo. Nove vrednote, cilji in namere se pojavljajo
vsepovsod kakor trava spomladi. Nov in presenetljiv svet
se poraja na nov in presenetljiv nain. Vsi smo uenci v
novi oli, raziskovalci na novem terenu in pionirji v novi
loveki izkunji.
Zbirka NeZaVedno
.
Pot do pozitivnih sprememb iz sebe - za sebe
Naroila:
Zaloba Primus
t: 07 49 65 505, 031 374 826
Spletna knjigarna: www.primus.si
Ne glede na to, kako imenujete svojo pot,
ta ni duhovna, e vai odnosi ne postajajo
vse bolj zavestni in ljubei,
stran 16
Apokalipsa je blizu
Po zelenih travnikih Hyde Parka se sprehaja
star potepuh z oguljenim kartonom, na kate-
rem pie Konec je blizu. Potepa se e nekaj
let, e je to tisti potepuh, ki sem ga sreal
pred tridesetimi leti.
Tudi ustavljena ura bo enkrat prikazala to-
en as. Je ta trenutek napoil zdaj?
arobni pentagram Pentagona se je zlomil,
babilonska stolpa sta se zruila 11. septem-
bra. idje gospodarijo v Sveti zemlji. Teaj
dolarja je visok, ustvarjalna potenca kran-
skega sveta je padla na najnijo mono toko;
gnea v trgovinah, cerkve pa stojijo prazne,
veliko trgovcev in posrednikov, novih slikarjev,
pesnikov in svetnikov pa ni. Poplave in nevih-
te, poleti sneg, pozimi vroina, zastrupljene
reke in posuena jezera nam ponavljajo, da
je naa Mati Zemlja zelo bolna. Apokalipsa je
blizu to v zadnjem asu utijo tevilni ljudje.
Justin Raimondo lista lanek, objavljen v
asopisu Weekly World News (tabloidu, za
katerega ne bo nihe priznal, da ga bere) s
udnim naslovom Satanov obraz slikan nad
amerikim Kapitolom! Dodana slika izareva
neprikrito hudobijo: tanek zaniljiv obraz s sa-
tanskim nasmehom, ki gleda iz rnega obla-
ka. WW News citira nekdanjega agenta CIE,
ki skril svojo identiteto.
Tukaj je naslikan izraz groze. V tej dravi e
nismo bili deleni taknega prizora. Gre za
nadnaraven pojav? Ali je to druga oblika i-
vljenja? Morda sam hudi?
Podoben obutek, ki so si ga neko de-
lili ljudje z obutljivo fantazijo ali zvesti bralci
WWN, je danes zajel vso ahovnico drube. V
Moskvi in New Yorku, Jeruzalemu in Bagda-
du, Parizu in Berlinu se pragmatini neverniki
spraujejo: Kaj, a je to konec sveta?
Tono tako je na to vpraanje odgovoril
znan ameriki lozof Immanuel Wallerstein,
ki je dodal previdno svarilo na zaetek svoje
knjige pod ustreznim naslovom Konec nae-
ga sveta. Ugotovil je, da se je dolgo obdobje
loveke zgodovine priblialo svojemu ne-
predvidljivemu koncu. Svet, ki so ga pozna-
li nai stari, dedki in babice, se zares blia
koncu.
Meni, da se je svet, ki ga poznamo, izobli-
koval pred priblino 500 leti v Zahodni Evropi,
svoj vrhunec pa je dosegel v Zdruenih dra-
vah Amerike. Zaznamuje ga ena posebnost,
ki ji pravimo kapitalizem oz. trna ekono-
mija. Wallerstein je zavrnil aksiom neizogib-
nega napredka in izjavil, da ni lo za pravi-
lo, temve za nakljuen in negativen proces,
aberacijo v loveki zgodovini. Skoraj vse
drube so vsebovale ali vsebujejo elemen-
te kapitalizma, le-te pa po navadi ostajajo v
ozadju. Zdrava druba jih omejuje. Ko so ka-
pitalistini elementi skuali prodreti iz obrobja
v center, so jih skuali kontrolirati s pomojo
ekspropriacije ali pogromov. Kapitalizem je
bolezen, ki jo je treba ustaviti, preden okui
celotno drubo.
Neizogibnost ekspropriacije je vkljuena v
drubo. Predstavljajmo si, da Jude ne bi od-
vrgel svojih 30 srebrnikov, temve poloil na
banko. Danes bi njegovo premoenje znaalo
ve, kot celotna Zemlja, pa e bi bila zlata.
To pa je nemogoe, ker se od asa do asa
dogajajo ekspropriacije.
Wallerstein je ta mehanizem primerjal z imu-
niteto. Razcvet kapitalizma v Zahodni Evropi
je bil anomalija, propad imunitete evropske
drube. Virus kapitalizma si je utrl pot, Evropa
pa se je se je odpravila na pot vojakega in
politinega uspeha.
Da bi laje razumeli, kako je prilo do evrop-
skega razcveta, si predstavljajmo oblegano
mesto. Medtem ko lane in nemone prebi-
valce zdruuje zavest o skupni usodi, tvorijo
nekakno bratovino. Ko zmaga individuali-
APOKALIPSA JE BLIZU
Israel amir
stran 17
Apokalipsa je blizu
nja, kjer bi bil opazen srednji razred, delavci
uivali dostojno ivljenje, drave tretjega sve-
ta pa so dobile odlog kaznovalnih napadov in
kolonialnih prilastitev.
Na pragu leta 1917 se je Anglija z obstre-
ljevanjem nesramno maevala za umor an-
glekega diplomata japonskemu mestu Shi-
monoseki. Na pragu leta 1917 so Nizozemci
ubili na tisoe in desetine tiso Indonezijcev,
da bi okrepili svojo oblast. Na pragu leta 1917
so bila socialna nasprotja in razlike v evropski
drubi tako mona kot v sodobnih dravah
tretjega sveta. Ruenje socialistinega sis-
tema leta 1991 je pomenilo konec dolgega
zgodovinskega prestanka. Wallerstein meni,
da smo se vrnili v leto 1917 in da je amerika
okupacija Iraka neposredno nadaljevanje an-
gloamerike predrevolucijske politike.
Ali to pomeni, da so si elite, ki so leta 1917
izgubile, povrnile svoje poloaje? Ne. Stare
elite so zapustile sceno, knezi in gro so ostali
v zgodovinskih romanih in lmih Nikite Mihal-
zem, ko je na ulicah sliati geslo vsak zase!,
nekateri ugotovijo, da si lahko pomagajo z
ljudoerstvom. Mona druba odstranjuje lju-
doerce. e bo zavest o skupni usodi in brat-
stvu popustila, bodo ljudoerci zavzeli mesto.
Njihovo obnaanje bo postalo uspena stra-
tegija za preivetje. Ljudje se bodo navduili
nad strategijo, ker cenijo uspene vedenjske
modele.
Zahodna propaganda poziva nezahodne
narode (med drugim tudi Ruse), naj uberejo
paradigmo individualizma, sledijo zahodnemu
modelu. Ta tendenca je ubijalska, saj pelje v
unienje drube in narave, na koncu pa se
lahko znajdemo na robu prepada.
Najbr bi se e zdavnaj znali pod elezno
peto oligarhov, kot je to leta 1910 predvideval
Jack London, e ne bi ruska revolucija leta
1917 ponudila alternative, pie Wallerstein.
Zahvaljujo ruski revoluciji so narodi Zaho-
dne Evrope in Severne Amerike dobili prilo-
nost za izoblikovanje svoje drube blagosta-
foto: Eldar M. Gadijev: Kuba
stran 18
Apokalipsa je blizu
ponudijo zlato sredino, ki ostaja v mejah po-
nujenega diskurza, kar je bilo potrebno.
Henry Kissinger je v asu prebivanja na po-
loaju amerikega zunanjega ministra bom-
bardiral Kambodo. To vzhodnoazijsko dra-
vico je doletelo ve bomb in min kot Nemijo v
asu druge svetovne vojne. Preiveli begunci
so se usmerili v prestolnico, ki so jo Ameria-
ni zasedli in zato pustili pri miru. Prebivalstvo
prestolnice je drastino naraslo. Partizani pod
vodstvom Pol Pota so premagali Ameriane
in prevzeli oblast nad kambokimi ruevinami.
Ubrali so edino mono pot in begunce vrnili v
njihove vasi, ki so jih Ameriani spremenili v
minska polja. Gospodarji Diskurza so to a-
lostno zgodbo prikazali brez omembe Kissin-
gerjevih bombnih napadov ob navedbi tevila
rtev prisilne vrnitve v normalno stanje. Zdaj
vsi vedo o mnoinih umorih v Kambodi, nih-
e pa se ne spomni amerikih bombardiranj.
Poznamo zloine komunistov in pozablja-
mo na zloine mamoncev. Po drugi svetovni
vojni so Anglei in Ameriani ustvarili zajetno
mreo koncentracijskih tabori, kjer so umrli
milijoni Nemcev, komunistov, Malezijcev, Gr-
kov, Gospodarji Diskurza pa so govorili samo
o stalinskem GULAG-u. Rojen v Jafu Palesti-
nec se ni mogel vrniti v rojstno mesto zaradi
idov, Gospodarji Diskurza pa so odkrito go-
vorili samo o zahtevah ruskih idov, ki so se
hoteli preseliti v Jafo, kjer niso nikoli bili. Ma-
moncem je uspelo ustvariti edinstven svetovni
stroj za irjenje dezinformacij prek prevzema
kontrole nad mediji in najpomembnejimi po-
loaji na univerzah. Njihovi mediji so opevali
tiste, ki so jih hoteli opevati, nepotrebne pa so
brisali iz spomina. Stroju se vasih zatakne,
vseeno pa je zmoen generiranja mnoine
pripovedi.
Do leta 1968 se je mamonski stroj ukvarjal
z ruenjem starih obiajev, zahteval ve svo-
bode, po letu 1968 pa je bil ta cilj uresnien
in zaeli so se represivni ukrepi. Namesto
svobodne ljubezni so ponudili grozljivke o
AIDS-u, odtekane junake iz preteklosti pa so
nadomestili ubogljivi vojaki iz novih hollywood-
skih lmov. Mamonci so se leta 1968 odrekli
revoluciji, ker so dosegli svoje cilje in postali
kova. Njihovo mesto je zasedla nova drube-
na in duhovna mo. V svojih lankih sem jim
nadel ime mamonci, pristai Mamona oz.
Novi Judje, ker ta raznolika skupnost opona-
a doloene idovske tendence. Rusko re-
volucijo so izrabili za izgon ali unienje stare
ruske elite. V Angliji in Skandinaviji je stara elita
izgubila oblast, ko je na sceno stopila socialna
demokracija. Nemko elito so deloma uniili,
deloma pa jo je prevzgojil Hitler, italijansko
lokalno elito pa je povozila druga svetovna
vojna. Ko je bilo krmilo oblasti v rokah stare
elite, so mamonci pridigali o enakosti ter izro-
itvi oblasti in virov v roke preprostih ljudi.
Bil je as velikih upov. Bogate in urejene
mamonske organizacije so pomagale pri-
stnim zagovornikom enakopravnosti, zelo
malo ljudi pa je razmiljalo o resninih nartih
njihovih mogonih zaveznikov. Humanisti so
zatiskali oi na globinske zamisli bannikov,
odvetnikov in medijskih lastnikov, dokler so ti
podpirali humanistien dnevni red. lo je za
napako, saj so prevzeli oblast nad diskurzom
in postali njegovi lastniki.
Da razjasnimo, za kaj gre, se bomo spomnili
starega lma Woodyja Allena What's Up, Ti-
ger Lilly?. Ameriki reiser je uporabil drugo-
razredni japonski lm, malo drugae zmonti-
ral, zapisal nov zvok. Dobil je nov lm z novo
interpretacijo dogodkov, novo pripovedko.
Nekaj podobnega naredi Goblin, znamenit ru-
ski sinhronizer, ki je Nono strao spremenil
v Nono sramoto, Bratovino prstana pa v
Zloinsko tolpo. Preobrazba izjemnega lenin-
grajskega lma korpijonovi vrtovi v celoti te-
melji na spremembi toka pripovedi starih sov-
jetskih lmov. Tako kot lme, lahko na razline
naine sinhroniziramo na svet. Ko gledate
dober lm, recimo Lani v Marijenbadu, brez
zvoka ali v nerazumljivi za vas francoini, ni-
ste prepriani v to, kar vidite.
Na svet je zapleteneji od lmov Alaina
Resnaisa, le diskurz omogoa spoznavanje
celotne palete dogodkov. Svoboden diskurz
omogoa izraanje razlinih mnenj o vsebini
lma, gledalec pa pristaja na zlato sre-
dino. V ponarejenem diskurzu Gospodarji
onemogoijo neugodne opcije, gledalcu pa
stran 19
Apokalipsa je blizu
nas je spomnila na izkljuen pomen ive be-
sede. Res je, lastniki asopisov, televizije, uni-
verz in lmske industrije, se pravi Gospodarji
Diskurza, so danes najmoneja sila. Oni, ne
pa proizvajalci jekla in nafte, krojijo nao uso-
do. Najpomembneja bitka naega asa je
bitka za diskurz, ki ga je potrebno osvoboditi
in povrniti narodu.
To vpraanje je predmet razprav po celem
svetu. Od Japonske do Kalifornije, od Malezije
do Francije skuajo ljudje izdelati narte za boj
zoper sovrane Gospodarje. Vse pogosteje
zatekajo k religiji kot preverjeni zaiti. Pod-
zavestno utijo velikanski potencial bratskih
ustev, ki je skrit v veri. V obleganem Bojem
mestu ni bilo ljudoercev, ker se ljudje, ki jih
zdruuje skupno obhajilo, ne bi vdali.
Ta obutek razumejo nai sovraniki, ki
sovraijo fundamentalizem pravoslavni,
katoliki ali islamski. Glavna mamonska dra-
va sveta je vzdevek fundamentalisti nadela
vsem svojim nasprotnikom v vojni zoper teror
takoj po padcu komunistine utopije. Ni u-
dno, da se je palestinski narod odloil za fun-
damentaliste Hamasa, da sovranik meri v
komunistine fundamentaliste Severne Ko-
reje in Kube, iitski funtamentalisti Irana pa
so pripravljeni na spopad. Posvetni desnica
in levica ne hitita s sklepanjem zaveznitev z
nepriakovanimi zavezniki. Zato moramo spet
premisliti prostor za povezavo lovek-Bog v
naem boju za svetovno svobodo.
lovek je zmeraj vedel, da ima njegova vez
z duhovnim svetom odloilno vlogo. Bilo je
veliko pala, le svetia pa so preivela sko-
zi stoletja. Ko plujemo dol po Iravadi v kruti
polpuavi Zgornje Burme, vidimo vesoljsko
oto, ki je pristala na golih griih v renem
ovinku. tevilne pagode kot rakete zrejo v
nebo. Na oddaljenem bregu Nila Denderino
svetie dviga svoje kolone in ohranja krhko
podobo boginje Noi, Nut. Njeno telo tee
kot nebeka reka, njeni obrisi pa se zdruujejo
pod premim kotom. Na drugem bregu reke,
v smer juga, vrsti sng peljeta popotnika h
Karnaku. Egipani so zgradili svoje piramide,
ki bodo preivele lovetvo in smrt. Gradili so
svetia, da nas spomnijo na najpomembnej-
del stare elite. Lepo govorienje o enakoprav-
nosti in dravljanskih pravicah so nadomestili
z novo doktrino zasunjenja loveka s strani
drugega loveka. Na podoben nain so bur-
oazne sile izkoristile napor in jezo mnoic v
asu francoske revolucije iz leta 1789. Delavci
in kmetje so pokonali staro plemiko elito,
nato pa je buroazna elita odstranila ljudske
mnoice od krmila, jih brcnila v rit in prila na
oblast s pomojo Napoleonovega vojakega
genija.
Po letu 1968 se je Zgodovina spet zavrtela.
Mamonci ne potrebujejo ve demokracije in
cvetoe drave. Za okrepitev svojega polo-
aja potrebujejo novega Napoleona. Zato je
oligarhija po 11.septembru prertala Listino o
lovekovih pravicah, demokratine svoboi-
ne, Listino OZN in mednarodne pogodbe ter
gradi nov svet, kjer bo ostalo nekaj milijarder-
jev, omejen na minimum srednji razred, osiro-
maeni delavci in moni vojake in policijske
organizacije. Mislijo, da bodo zmagoslavno
preiveli prehodno obdobje kaosa in nemirov.
Ta temna ura je as naega upa.
Je nek namen v tem, da ne moremo po-
kukati v prihodnost. Wallerstein pravi, da se
nahajamo na zgodovinskem razpotju, ki se
izoblikuje enkrat na sto let. To je as, ko ena
sama posameznikova poteza lahko spremeni
tok stvari. V asu stabilnosti so zaman celo
velikanski napori. Skozi stoletja so ljudje verjeli
v naprej doloen in neizogiben izhod zgodo-
vinske poti, pa naj gre za marksistine sanje,
dravo blaginje ali drugi prihod. Tokrat je pre-
prianosti konec. Lahko pademo v prepad
Temanega asa, novega srednjega veka,
grozljivo antiutopijo, in nai otroci nam ne
bodo nikoli oprostili nae nedejavnosti. Lahko
pa se upremo v upanju za lepo prihodnost.
Karl Marx je loveko zgodovino neko
opisal kot zgodovino razrednega boja za od-
govornost in sredstva za proizvodnjo. Novi
darvinisti pa na zgodovino gledajo kot na
potegovanje skupin in narodov za vire ali pa
kot civilizacijsko bitko. Zame pa je zgodovina
vojna idej. Bombardiranje televizijske postaje
Al Dazire s strani Zdruenih drav kmalu po
amerikem bombardiranju srbske televizije
stran 20
Apokalipsa je blizu
razumel, kaj je to grmenje, zato si je izmislil
Gromovnika. Predstave loveka o Bogu so le
zrcalni odsev drube, Edini Bog pa je le ne-
beki dvojek Carja Samodrca. Poseemo
po veri zaradi strahu, ne zaradi nagrade, tega
strahu pa se moramo im prej znebiti, da do-
seemo pravino drubo. Prepriljivo. e pa
e pristajamo na Emgelsove trditve o Bogu,
moramo podpreti tudi stalie Marka Avrelija
do ljubezni. Ta rimski cesar in pesnik je izjavil,
da je ljubezen ni drugega kot trenje sluznic,
kar je ostro, a utemeljeno, zavrnil Timur Kibi-
rov: Sam si sluzast, grob idiot. Mnenje Mar-
ka Avrelija je mnenje impotenta, e se tako
izrazimo. Isto velja za Engelsa. lovek, ki ni
zmoen zine strasti ali apoteoze due, je
omejen in vreden pomilovanja.
Religija je pot do zdruitve z Boanstvom. e
na samem zaetku lovetva so ljudje izvedeli
za viji blagoslov due. Govorimo o neizrekljivi
radosti, poletu, srei, ki ji pravimo apoteoza
due, vstop v raj, vnebovzetje due, zdrui-
tev z Bogom, satori in nirvana, trans, ekstaza,
milost. Gre za veplasten obutek: od poleta
due ob molitvi do zanosa zakramenta in liko-
vanja due ob zdruitvi z Gospodom. Ljudje
dobro poznajo ta obutek, vekrat so ga opi-
sali. Spominja na najvijo zemeljsko radost, ki
jo ponuja zdruitev z ensko. Kaj je bolje od
seksa s 15-letno blondinko?, se je sprae-
val Woody Allen in odgovarjal: Seks z dvema
15-letnima blondinkama. V primerjavi z apo-
teozo due Allenove sanje niso ni bolje od
izpolnjevanja letne davne napovedi. LSD in
droge s tem blagoslovom niso primerljive.
Viktor Pelevin opisuje pogovor med tremi
zbiralci gob ob ognjiu. V drogi ni uitka, gre
samo za praek ali gobice. To je kot klju of
sefa. Drugi vpraa, ali se da odpreti sef brez
kljua. Da,zato ljudje odhajajo v samostane,
kjer straansko uivajo, odgovarja prvi. Za-
kaj ne poznamo venega uitka? e se bo
lovek prebil do tja, ne bo ve potreboval av-
tomobila, bencina, reklam, porniev, poroil.
Ljudem ne bo treba delati ali krasti zato, da
doseejo blagoslov, kar bo poslovnee stalo
dobika, je sklenil Pelevinov junak.
e pred kratkim so vsi vedeli za to skriv-
e, povezavo z Zgornjim svetom.
Na nizkih lokah reke Nerl zraven Suzdala
stoji vitka cerkev, katere oblika spominja na
sveo.
Pogled na cerkev, ki so jo zgradili pred 800
leti, jemlje dih. Cerkev v Zlati koljki, skrita
na odronem kraju, je okraena z izrezanimi
kipi svetnikov. Popolna kupola Jeruzalemske
damije skozi stoletja blei na bregu Kedro-
na kot svetilnik v razburkanem morju, nekaj
kilometrov stran pa je na robu prepada ob-
stala katedrala sv. Save. Teke kolone krasijo
starodaven budistini spomenik v Ayutthayi,
starodavni prestolnici Siama. Morski valovi
obdajajo svetie na otoku Bali, kamor po-
stavne domainke nosijo na glavah svoje da-
rove. Kamorkoli bomo li, bomo nali najlep-
a in najpomembneja dela naih prednikov,
obrnjenih k Bogu, od katedrale Nidaros nad
polarnim krogom do samostana Tjangboe v
Himalaji, od rnega kamna v Meki do katedra-
le Santiago de Compostella, od megalitine
moi Stonehengea do gladkega kamenega
mozaika Mau Piu. Vse to nas spominja
na na poklic, nao misijo, nao nagrado.
Poklic? Ali imamo kaken drug poklic, razen
tega, da uivamo v hrani in veselo zapravlja-
mo as? Da, lovetvo ima cilj in poklic. Skozi
stoletja je lo za pot do Boga. Med bitkami
in objemi so si nai predniki vzeli as za mo-
litev. Odprite Odisejo ali Beowulfa, Danteja ali
Chaucerja, Tolstoja ali Goetheja, in nali boste
cilj, odtisnjen na vsaki strani. Ta cilj je danes
prepovedan, namesto tega nam vsiljujejo nov
cilj: kopienje materialnih dobrin. Vodilna pa-
radigma sveta je postal pohlep po dobiku, ki
je nadomestil len in strpen gedonizem. Na
cilj je vgrajen v nas na ravni molekul, ne da
se ga izbrisati, ta cilj je harmonija in zdrui-
tev z Duhom in Zemljo. Ne samo kot posa-
mezniki, temve tudi kot loveka skupnost,
elimo dosei cilj in izpolniti nalogo. Narava,
Bog ali Evolucija nas po navadi nagrajujejo za
pravilno obnaanje. Spolne odnose potrebu-
jemo za razmnoevanje, poleg tega ob tem
uivamo. Tudi religija nagrajuje. e verjame-
mo Friedrichu Engelsu, je religija strah pred
neznano mojo narave. Starodaven lovek ni
stran 21
Apokalipsa je blizu
tako zelo materialistina. Na svet se ne da
razloiti s pomojo adekvatne materialistine
razlage, tako kot se ne da vpisati v okvir New-
tonove mehanike. Za starodavne modrece je
bil svet duhovno-materialni kontinuum, kjer
so pollegalno obstajale sile Dobrega in Zlega,
Kreposti in Greha, Ideje in Naroda. Te sile so
ljudje personicirali kot bogove, angele in de-
mone. Nova zaveza govori o Knezu in drugih
silah, ki nasprotujejo loveku. Sv. Pavel je u-
til, da prihaja nesrea, ker je naa obramba
uinkovita proti silam teme ...
Njihova vizija sveta je bolj resnina. La-
je razloimo nesree in reitev, katastrofe in
vzpon z vplivom vijih sil, ne pa s pomojo
materialnih dejavnikov. Trojansko vojno laje
razloimo z nasprotovanjem protrojanskih in
progrkih bogov kot s Helenino lepoto ali tr-
govsko-komercialnimi interesi. Hladno vojno
lahko razloimo kot borbo med Ruskim Du-
hom Skupnosti ali Pravoslavnega Ruskega
Kristusa proti Sitemu Amerikemu Mamonu.
Tretji svetovni vojni proti narodom tretjega
nost. eprav blagoslov ni dostopen vsem,
se lahko lovek nekoliko razveseli e ob ne-
deljski mai. Lahko upa v to, da se bo pov-
zpel po naporni poti in priel do blagoslova.
To znanje ni bilo v skladu s trgom, ki je bil le
delek lovekovega ivljenja. V srediu sku-
pnosti so se znali cerkev, tempelj ali damija,
najpomembneje stavbe v novi vasi ali mestu,
saj so duhovne potrebe loveka enako po-
membne kot materialne.
Sprejemamo materialistine razlage in za-
vraamo razlage, ki se sklicujejo na duhovne
dejavnike. Tako se je Wallerstein potrudil (pri
emer ni bil zmeraj uspeen), da na materiali-
stien nain opie konec sveta. elja po tem,
da se vrinemo v ozek prostor materializma je
del kapitalistine aberacije, ki je prisililo love-
tvo, da se odree duhovni komponenti sve-
ta. Pred Aberacijo bi se e sama ideja o total-
nem materialistinem svetu, ki bi se ga dalo
obrazloiti v skladu z materialistinimi zakoni,
zdela udna. loveka vizija sveta se je sko-
zi prostor in as spreminjala, ni pa nikoli bila
foto: Eldar M. Gadijev: Kuba
stran 22
Apokalipsa je blizu
ce, moramo narediti nekaj, kar so nam neko
izrecno prepovedali, da naredimo. Skozi pet
stoletij so bile znanstveno-materialne (zine)
raziskave in duhovna iskanja loeni, prepre-
evali so nas, da moramo to delitev ohraniti.
Ne gre za preprosto rno-belo sliko, temve
za vse odtenke sive barve. Zdruili bomo Ima-
nentno in Transcentendno, da dobimo celo-
tno sliko sveta. Preseneeno bomo ugotovili,
da gre za paralelni rti, dva razlina jezika, ki
opisujeta isto resninost.
Laje je povedati kot narediti. loveka in svet
povezujejo tiri popkovine: njegove korenine
v domai zemlji, pripadnost druini, ozemelj-
ski skupnosti in Bogu. Dokler so te vezi ive,
loveka ne moremo zasunjiti. Te centralne
toke oblikujejo starodavno obliko Kria, kot
so ga predniki sodobnih Palestincev risali na
kamnih in stenah. Preden je postal instrument
kazni, je bil globok mistini starodavni simbol.
Poznal ga je Mojzes, ki ga je narisal na elih
svojih ljudi, ki je naokoli hodil angel smrti. Kri
so nali v najglobljih plasteh palestinskih in
egipanskih arheolokih najdi.
Ezoterini smisel Kria je v tem, da je bil
sveta pa bi lahko rekli Armagedon.
Povezavo med duhom in materijo lahko ra-
zloimo na podlagi ljubezni loveka do Boga.
Tako jo razlaga Pesem pesmi, tako jo deifrira
sujski ejk reda Nakbandi, Dami, v svojem
poematu Jusuf in Zulejka. Alegorini poemat
je nastal leta 1483, ko je imel Dami okrog
70 let. Lepotec Jusuf pooseblja Boga, Zulejka
pa mistikovo duo. Ta ljubezenski poemat je
v resnici poemat o ljubezni loveka do Boga,
Freud pa je vse zameal: ne gre za nebeko
ljubezen, ki naj bi bila nadomestek za zemelj-
sko, temve za zemeljsko ljubezen kot poe-
nostavljeno sublimacijo nebeke ljubezni.
lovek hrepeni po Bogu, sicer pa tudi Bog
hrepeni po loveku. V obleganem Nablusu
med posedanjem na debeli zeleni preprogi
Zelene damije, sem poslual pridigarjeve be-
sede: Rad ima Ajo iz Ramale, je rekel pridi-
gar, tudi ona eli biti s tabo. Ne more pa priti
v Ramalo, ker vaju loi nadzorna toka Kalan-
dija. Pogosto gre v Kalandijo, izraelski vojaki
pa te ne spustijo, tudi Aja prihaja k nadzorni
toki in te ne more obiskati. Izmenjujeta spo-
roila, se pogovarjata prek telefona, si mahata
z razdalje. Nekaj podobnega se dogaja med
Bogom in Duo, na nadzorni toki pa stoji
ejtan.
Poskusi Boga, da se prodre do loveka so
zastopani v Bibliji najprej kot zveza z Izraelom,
nato pa kot Uteleenje. Transdensionalni Bog
naredi velik ude in se utelea v imanentnem
telesu loveka. Ta ude, ta velika rtev pa
naleti na odpor Nasprotnika.
Satan podpira (ali producira) ideje, katerih
namen je izkljuiti iz naega ivljenja blago-
slov.
Njegova naloga je profanacija sveta, Boja
naloga pa je napolnitev sveta s svojo svetostjo
in blagoslovom. V Satanovi terminologiji je lju-
bezen blago, v Boji pa je seks manifestacija
vsesplone Ljubezni. Satan eli, da lovek
pozabi na duhovno ivljenje, Boga pa ga eli
povzdigniti do svoje ravni. Bogu ni vseeno,
kako je z nami. Hudi je zmoen obraanja
Bojih misli. Bog lahko spremeni katerokoli
Hudievo idejo v nekaj lepega.
Da dojamemo dogajanje in njegove posledi- foto: Maria Ana Kolman: Igalo
stran 23
Apokalipsa je blizu
ljenec, ki ni imel nemkih korenin, lovek, ki je
pretrgal vezi z domao zemljo in skupnostjo,
svojo druino in cerkvijo. Njegova ljubezen
do Nemije in nemkega naroda ni vkljue-
vala nemke narave in zemlje. Zato je sanjal
o osvojitvi Vzhodne Evrope in Rusije, da bi
ustvaril v teh dravah imperij nove arijske go-
sposke rase, kot so Anglosaksonci na zemlji
amerikih domorodcev ustanovili Zdruene
drave. Ni razumel, da bodo Nemci, odtrgani
od nemke prsti, izgubili vse tiste lastnosti, ki
jih je oboeval. Ekspanzija za meje naravnega
geografskega habitata je smrtonosen trik.
Nacionalistine ideje Hitlerja so sposojene iz
obsenega zaklada idovske misli. idje asti-
jo idovstvo, ta egocentrizem pa so skopirali
nemki in drugi nacionalisti. Idejo o rasni su-
periornosti in delitve ljudi na gosposko raso in
Untermensch lahko najdemo v tevilnih ido-
vskih verskih knjigah.
Na podobnost med idovskim in nemko-
-faistinim pristopom pa je leta 1942 opozo-
ril ruski teolog o. Sergij Bulgakov. Ta prijatelj
idov je izrazil nezadovoljstvo s tem, da so
idovski otroci v Evropi preganjani, je pa po-
udaril, da idovska samozavest idolizira svojo
lastno nacijo. Degradirala je, spremenila se
je v idovski rasizem, nemki rasizem pa je
samo njegova zbledela kopija.
Tako kot drugi slepi posnemovalci, Hitler ni
dojel celotne globine razlike. idje niso oze-
meljska skupnost, nemka nacija pa se je iz-
oblikovala na svojem ozemlju. Ozemeljski na-
rodi ne smejo presegati svojih naravnih meja.
Za dokaz lahko uporabimo usodo potomcev
Nemcev v zvezni dravi Pensilvanija in v dru-
gih predelih ZDA: izgubili so svojo etnino pri-
padnost in postali Ameriani.
Lahko razumemo Hitlerjevo napako. Bal se
je idovske uspenosti, zato se je odloil za
posnemanje idovske strategije. Bojkot ido-
vskih trgovin in podjetij je bil natanna kopija
bojkota neidovskih podjetij in izloanja Nei-
dov s trga delovne sile v tedanji Palestini. Hi-
tlerjeva ideja je bila zrcalni odboj sionistine.
Hitlerjeva misel o mnoinem izgonu idov je
bila kalk koncepta izselitve Palestincev, kar
je predvidevan Goertzlov nart iz leta 1896,
simbolina podoba tirih popkovinskih vezi
loveka. lovek je povezan s svojo zemljo,
druino, skupnostjo in Bogom. e ohranja
vsaj eno od the vezi, ne more biti v celoti pod-
kupljen, pohujan ali zasunjen. Potrebuje pa
ravnoteje tirih vezi. e skrbi za druino, po-
zablja pa na blinje, e ljubi Boga, zanemarja
pa svojo zemljo (ali obratno), je vsekakor ob-
sojen.
Novi zagovorniki starodavne paradigme
podreditve-vladanja bi radi konali Hudievo
delo in izbrisali iz naega sveta sledove Bo-
anske prisotnosti. Zato se borijo zoper Vero,
uniujejo Naravo, profanirajo Ljubezen in se-
kajo lovekove korenine, s tem pa trgajo nje-
gove ozemeljske, drubene in druinske vezi.
To ponejo vsepovsod, od zdruene drave
Vermont do Afganistana. Osrednji laboratorij
njihovega novega svetovnega reda pa je Pa-
lestina, tako kot je bila panija leta 1936 labo-
ratorij za razvoj faizma.
Sveto Zemljo potrebujejo zato, ker so do-
maini mono vkoreninjeni v njeno prst in
vsak dan astijo Boga. Svetost te zemlje ni
zgodovinsko nakljuje, temve posebnost iz-
jemne pokrajine in ljudi. Na tem griu, ob tem
izviru, pod tem starim drevesom so se pale-
stinski junaki Abraham, David in Jezus zdruili
z Bogom. Vasi na vrhovih palestinskih gora so
jambori lovetva, brez njih bomo nasedli na
greben.
Ljudje se upirajo sekanju korenin, njihove
metode pa so pogosto slabo premiljene in
napane.
Sodobni nacionalizem je neuspela taktika
zaite pred izruvanjem. Ko nas zapusti re-
snina lastnost, ljubezen do svoje skupnosti
in zemlje, njeno mesto zasede kcija nacije.
Nemki nacionalizem ponuja gradivo za pre-
uevanje te bolezni. Dokler je nemka druba
ohranjala svoje korenine, so Nemci imeli radi
svoja mesta in vasi, svoje majhne kraljevine in
vojvodine. Posluali so Bachovo in Beethov-
novo glasbo, jedli svojo priljubljeno jed wurst
mit sauerkraut, uivali sreno ivljenje. Ko pa
je bila faktura drube uniena, so kot balzam
za celjenje ran zauili fantom nemkega patri-
otizma. Dunajski slikar Adolf Hitler je bil prise-
stran 24
Apokalipsa je blizu
narod ne obstaja. To je delno res. Palestinci
so imeli tako dobro lokalno vsebino, da na-
cionalizma niso potrebovali, kot ga potrebuje
nekdo, ki nima korenin. Palestinci so otroci
svojih vasi. Tega koncepta se bomo spomnili,
ko bomo zagledali spominsko tablico Jezus
iz Nazareta.
Od Palestincev bi se lahko nauili ljubezni
od obin, vasi in mest, ljudi, namesto preti-
rane ideje o naciji in dravi, kar v amerikem
kontekstu pomeni prioriteto pravic zveznih dr-
av nad pravicami zveznih oblasti itd.
Konstruktivne ideje si lahko sposodimo tudi
v vici: ne morete se preseliti v vico kar tako,
sprejeti vas mora eden od kantonov. Kar je
tudi pravino: e bogati liberalci in neokonser-
vativci podpirajo neomejeno priseljevanje, naj
nameajo priseljence pri sebi, kot sosede.
Menim, da bi to popolnoma ustavilo priselje-
vanje.
Lokalna vsebina je dejansko nasprotje ab-
straktnega pojma nacija. Zagotavlja varnost in
obrambo pred odtujevalno kugo Globalizacije.
Strinjam se s kritiki nacionalizma in nacional-
ne drave: nacionalizem je globalno propadel
vsepovsod, od Italije do Japonske, od Srbije
do Izraela. Ta izum 19. stoletja je bil gojevska
imitacija idovskega samooboevanja. Zaradi
njega so tekle reke krvi, nastale majske struk-
ture, zaradi njega je prilo do medsebojnega
sovratva. Kakna pa je alternativa? Morda
mamonska univerzalna drava, ki danes te-
melji na Pax Americana? Morda oponaanje
idovske strategije za nacionalne skupine, ki
so v multikulturnih skupnostih izgubile lastne
korenine? Ne, alternativa je edinstvena narava
naih mest in vasi. Oblast mora preiti v roke
lokalnih skupnosti. Na tej ravni ni prostora za
birokracijo in manipulativno demokracijo.
To bo reilo preproste ljudi pred diktaturo zvi-
tih strokovnjakov in bogatih mogotcev . Od
naih palestinskih bratov se moramo nauiti
ljubezni do naih mest in vasi, da bi postali
edinstveni. Ne more biti resnien domoljub,
e ne mara lastnega mesta. Ni udno, da je
Odisej hrepenel po rojstni Itaki in ne samo po
Griji.
tevilni poteni ljudje obsojajo sionizem in
uresnien leta 1948. Ameriki socialni psiho-
log Kevin McDonald je opisal nacistino dok-
trino kot zrcalni odboj judaistine doktrine
in najvejo nevarnost za ide. Napovedal je,
da bodo Neidje, Evropejci in Ameriani, za-
skrbljeni zaradi vzpona idov, oponaa-
li aspekte judaizma in si sposodili ideologijo
in drubene organizacije. McDonald je imel
prav, ko je izjavil, da bo judaizem kot kolek-
tivistina evolucionistina ideologija drastino
zaznamoval razvoj zahodnih narodov.
Njegov sklep je precej pesimistien: ido-
vski strategiji je usojeno zmagati, ne glede na
to, kdo je izvajalec, idje ali pa avtohtoni naro-
di, ki so sprejeli doktrino.
Za belega nacionalista je to poziv za takoj-
njo uporabo judaistine strategije v interesu
avtohtonih narodov. Strategija slepega opo-
naanja je fatalna, obstajajo pa tudi druge, ki
temeljijo na lokalnem konceptu in ideologiji.
Nacionalizem temelji na razliki med resni-
no in zamiljeno nacionalno vsebino. Angle
vdihava Anglijo, zato ne potrebuje nobe-
nega anglekega nacionalizma. Je posoda
z lokalno vsebino, kjer ni prostora za nobeno
anglekost. Ko zauti, da je izgubil del vezi,
jih skua obnoviti s pomojo angleke ideje.
Nacionalizem nastane na ruevinah lokalne
navezanosti. Ko lovekova povezanost s To-
skano, Kentom ali Burgundijo oslabi, potre-
buje nadomestilo, italijanski, angleki ali fran-
coski nacionalizem, ki bo na koncu zagotovo
prerasel v ovinizem, lokalna vsebina pa bo
ostala pozabljena.
Ameriki ultrapatrioti nimajo nobene naci-
onalne vsebine. Resnino ljubezen do Ame-
rike in Amerianov nadomea mahanje z
zastavo. Sicer pa so zagovorniki neomejene-
ga riseljevanja, ker ne skrbijo za svoje rojake
Ameriane. Povigajo se tudi na preosta-
lo lovetvo, saj so zaradi Izraela pristali na
bombardiranje Abrahamove domovine, Iraka.
Moramo obvezno izbirati med brezosebno-
stjo in ovinizmom? Alternativa za obe bole-
zni, Scilo nacionalizma in Karibdo kozmopoli-
tizma, je ljubezen do konkretne regije ali vasi.
Tega se lahko nauimo od Palestincev. Sio-
nistini voditelji radi izjavljajo, da palestinski
stran 25
Apokalipsa je blizu
lastnost. To je odtujevanje od narave. Niso
se zanimali za naravo, je slikali, opisovali v
verzih ali v prozi, niso imeli z njo nobenega
stika. Razlog za to je predlagal Lev Gumiljov.
Menil je, da je etnija kakovost doloene sku-
pine ljudi, povezanih z doloeno pokrajino.
idje so bili zagovorniki pokrajine, ki jo ustva-
ril lovek. Zato z lahkoto menjajo bivalia:
ignorirajo naravo in ivijo v mestih, ki imajo
isti obraz. To je njihova prednost: skoncen-
trirani so na doseganje uspeha v urbanem
okolju.
Etnija je lahko uspena le v lastnem ekolo-
kem okolju, v tujem je obsojena na poraz.
Da premaga konkurenco, se mora prilagoditi
okolju ali pa ga spremeniti glede na lastne
potrebe. To velja za ribolov: riba eli prema-
gati ribia in ga vlee v vodo, ker meni, da
lahko zmaga v svojem okolju. Ribi vlee
ribo v svoje okolje, na suho zemljo, ker je
preprian, da jo lahko na ta nain premaga.
idje uniujejo naravne pokrajine in ustvarjajo
umetne, kjer lahko uresniujejo svojo strate-
gijo. To je podobno obnaanju ribe, ki eli
ga primerjajo z kolonializmom ali nemkim
nacionalsocializmom. Sionizem je nedvomno
uniil preudovito zemljo Palestine in prispe-
val h koncentraciji oblasti v rokah sionistinih
ovinistov v ZDA in po celem svetu. Sicer je
sionizem imel opraviilo, o katerem je sra-
motno razpravljati v asu, ki mu vlada poli-
tina korektnost. Zgodnji sionisti so menili,
je treba odstraniti najbolj specine idovske
lastnosti, predvidevali so, da je najbolje zdra-
vilo prevzgoja v Palestini ali Ugandi. Za zgo-
dnje sioniste so bili tevilni idovski odvetniki,
banniki, preprodajalci droge in valute, lobisti,
igralci na nepremininskem trgu in liberalni
novinarji izmeki (kot se je izrazil David Ben
Gurion). Sionizem se je odloil za prevzgojo
na oddaljenem podeelju.
Zgodovina pa je sprejela drugano odloi-
tev. Nekdanji izmeki so oarali Ameriko in
postali zgled za tevilne Ameriane, ne glede
na njihovo veroizpoved. Izraelski sionizem se
danes preivlja le zahvaljujo Ameriki, ki jo ima
za talko.
idovska mentalnost ima e eno posebno
foto: Maria Ana Kolman: Grahovo, rna gora
stran 26
Apokalipsa je blizu
Izrael. Domaini pa so postali za njih nekdo,
ki ga je potrebno iztrebiti. Paradigma Stare
zaveze (ki sta popolnoma preoblikovala Nova
zaveza in Koran) je paradigma totalne vojne,
totalnega unienja, prilaanja tuje lastnine in
hegemonije.
Kolonisti so objavili vojno manj izbranim.
Niso samo napadali in ubijali domorodcev,
unievali so okolje: pobijali bizone, zastrupljali
vodo in unievali prerijo. To je naraven nain
za osvojitev drav.
Razlogi se zdijo na prvi pogled ekonomski.
Ko se naravi nekaj zgodi, radi pripiemo kriv-
do lovekemu pohlepu. V ozadju pa ni ve-
dno dobiek. Ko smo se odrekli Bogu, smo
zagotovili zmago njegovemu nasprotniku. Sa-
tanovi narti so povsem jasni. O tem priajo
zadnji dogodki. Ne gre za ekonomske razloge
in pohlep korporacij, za vsem stoji Unievalec,
Darth Vader na osvojenem planetu ...
spraviti ribia v morje.
Umetna paradigma je postala prevladujoa
paradigma na svetu. idje, ki imajo dostop
do medijev, so izoblikovali javno mnenje, ki
temelji na izumetnienosti. Njihovo obnaanje
je podobno obnaanju ribe, ki ribia vlee v
globino.
Britanski priseljenci so kolonizirali Severno
Ameriko. Morali so biti konkurenni z domo-
rodci, ki so iveli v popolnem soitju z naravo.
Da bi preiveli, so morali izbrati med spremi-
njanjem sebe in spreminjanjem okolja. Co-
operjev Stezosledec se je prilagodil naravi in
obiajem amerikih domorodcev. e bi bili
domorodci dovolj moni, da bi blokirali ali vsaj
omejili priseljevanje iz Evrope, e bi angleki
kolonisti astili divjake, kot so to poeli Fran-
cozi, bi pustili prostor za postopno asimilacijo.
Angleki naseljenci, gorei protestanti, za-
govorniki Stare zaveze, so bili obsedeni z ide-
jo izbranosti. Menili so, da predstavljajo Novi
foto: Eldar M. Gadijev: Sri Lanka
stran 27
Stari mojstri, novi mojstri
Jaz sem, da, jaz sem, Adamus Saint-Ger-
main, Mojster.
Spregovorimo najprej malce o Mojstrih.
Pojem Mojster se uporablja e vrsto let in
v preteklosti je bilo e mnogo, mnogo Moj-
strov. Ampak Mojstri iz preteklosti se pre-
cej razlikujejo od Mojstrov Nove Energije. V
preteklosti so morali prestati izjemno trplje-
nje, da so postali Mojstri. Morali so zanikati
svoja telesa. Dobesedno so morali zanikati
obstoj sebe kot loveka, da bi nali stik s
svojo duo, da bi loili med zavestjo in svojo
duo, med iluzijo in resninostjo, med bitko
z egom in boanskostjo lovekega bivanja.
Zelo veliko Mojstrov, ki jih poznate, je presta-
lo takno izjemno trpljenje in postali so tako
mueniki, kot Mojstri. Vse to v Novi Energiji
ni ve potrebno.
Mojstri Nove Energije razumejo, da je
mojstrstvo biti lovek. Razumejo, da je po-
membno povezati vse energije. Mojstri Nove
Energije razumejo princip Zadovoljstva in
lahko opustijo stara preprianja o trpljenju.
Mnogi nekdanji Mojstri so bili loeni od svojih
druin, iveli so zunaj mest, kot puavniki,
na samotnih otokih ali v delih deele, kjer ni
ivel nihe drug, z utemeljitvijo, da si elijo
iveti z naravo. Stari Mojstri so morali iveti
v samoti, da bi lahko zares nali stik s seboj.
Mojstri Nove Energije razumejo, da je zelo
pomembno, da ivijo v drubi in da so njen
del. Mojstri Nove Energije vedo, da z osami-
tvijo ne sluijo ljudem, tistim, ki e potrebuje-
jo uitelje. Mojstri Nove Energije se torej uijo
biti Mojstri, medtem ko ivijo svoje ivljenje.
Obkroeni so s soljudmi, potujejo, hodijo v
slubo, v iste trgovine ali celo v iste cerkve
kot drugi ljudje.
Prila bodo obdobja, ko si boste zaeleli
samote in se boste morali napolniti z ivljenj-
sko energijo, ampak Mojstri Nove Energije
vedo, da je pomembno iveti med ljudmi.
Kako boste sicer uili druge, e boste ive-
li na samotnem otoku? Kako boste lahko
zgled ostalim, e boste sedeli na vrhu teko
dostopne gore?
Mnogi stari Mojstri so tudirali. Brali so sta-
rodavne lozofske tekste ter prouevali religi-
je. Veino svojega asa so preiveli v olah.
tudirali, tudirali in tudirali so tudi, ko so
postali stareji, vse za to, da bi dosegli raz-
svetljenje. Verjeli so, da jih bo ve tudija in
znanja pripeljalo blie mojstrstvu.
Izjemno redkim je to uspelo, ogromno jih
je poskualo. Vsem pa je bilo skupno, da so
s tudijem tako za-poslili svoj um, da so za-
nemarili svoja resnina obutja. Prej ali slej
so stari Mojstri, ki so iveli po taknih strogih
naelih, spoznali, da jih morajo opustiti. Lep
primer je Kuthumi Lal Singh, ki je prav tako
leta tudiral na univerzah, si prizadeval dose-
i razsvetljenje, dokler se mu ni dobesedno
zmealo. Moral se je osvoboditi tega. Spo-
znal je, da mu vse znanje sveta, pridobljeno
iz knjig, nikoli ne bo prineslo pravega razsve-
tljenja, ki ga omogoijo obutki in gnost, Bo-
anska inteligenca.
Mojstri Nove Energije ste e tudirali. Pre-
brali ste ogromno knjig, bili ste na tevilnih
teajih, prebrali ste vse nauke starodavne
modrosti. Ali je to reilo problem? Morda
vam je bilo v veselje, morda ste pri tem celo
uivali, ampak pogosto ste bili tako obreme-
njeni s tudijem, da ste pozabili, da ste e
Mojstri. Tako zelo ste se trudili z iskanjem
razumskih odgovorov, da ste pozabili, da so
odgovori e v vas.
Zato ni treba tudirati vsega, kar vam pride
naproti, ni vam treba iskati odgovorov. e se
vam zdi tudij zabaven, nadaljujte; vendar,
kot ste e ugotovili, tako ne boste nali od-
govorov.
STARI MOJSTRI, NOVI MOJSTRI
Adamus Saint Germain
stran 28
Stari mojstri, novi mojstri
as je, da imamo povsod po svetu mnogo
Mojstrov, ki bodo zasidrali Novo Energijo,
zasidrali energijo irjenja Nove Zavesti, ter
zasidrali energijo Kristusovega semena, ki se
trenutno razcveta na Zemlji.
Zdaj je pravi as za veliko Mojstrov, ne
samo za peico.
Biti Mojster, presenetljivo, ne pomeni ve-
like odgovornosti, kot morda mislite. V tej
knjigi bomo podrobno pojasnili, kaj sploh je
mojstrstvo, in kako Mojster vidi sebe ter svoj
vpliv na svet.
Odlomek iz knjige: ADAMUS SAINT
GERMAIN: MOJSTRI NOVE ENERGIJE
tevilni Stari Mojstri so v preteklosti posku-
ali s skrajnimi metodami disciplinirati svoje
telo in um. Verjeli so, da jih bodo skrajni na-
pori pripeljali do razsvetljenja. V resnici pa so
tako le muili sebe. Do neke mere je stvar
delovala, saj je bila energija pred sto tisoi let
precej gosteja kot je danes, in je bilo tee
delati z njo.
V dananji dobi ne potrebujete ve takne
ekstremne discipline. Ni vam treba ve za-
nikati delov svojega ivljenja. Niesar ve se
vam ni treba bati. Mnogi verjamejo, da bi jih
uivanje v prijetnih stvareh naredilo odvisne
od njih, in jih odvrnilo od resnine duhovne
poti.
Morda ste se sami odvrnili od resninega
uivanja ivljenja, ker ste se bali prepustiti se
in preprosto uivati. Morda ste zaradi elje
svoje due biti Uitelj Nove Energije mi-
slili, da vas bo uivanje odvrnilo od vaega
bistva. Ampak zdaj, v Novi Energiji, se lahko
temu odprete.
Morda ste bili v preteklosti ujetnik alkohola
in se ga zdaj bojite. Morda ste bili ujetnik la-
stne jeze in bi zdaj radi zaprli in zaklenili vrata
pred njo. Ali pa ste bili odvisni od drog ali
esa drugega, kar bi zdaj eleli skriti ali zbe-
ati stran, ker menite, da so bile te odvisnosti
veje od vas samih.
Zdaj vas bom prosil, kot Mojstra Nove
Energije, da izpustite vse to ker ni ni veje
od vas samih. Vi ste Mojster. Vi odloate. Vi
izbirate. Vi doloate, kaj elite. Vi ste Mojster.
Mojster Nove Energije je precej drugaen
od starega Mojstra. Ne pomaga poglablja-
ti se v preteklost in tudirati stare Mojstre,
saj so iveli v svojem asu, s posebnim ra-
zlogom. Bilo je nekaj res izjemnih Mojstrov,
med njimi Jezus, ki je ivel pred dva tiso leti.
Bil je znanilec sprememb tako kot vi in
zgled loveka, ki je stopil iz jee. Predstavljal
je Kristusovo zavest na Zemlji v tistem asu,
kar so energije takrat podpirale. Takrat je bilo
dovolj prostora le za nekaj Mojstrov. Zdaj, v
Novi Energiji, je drugae. Priel je as, ko
ima-mo lahko mnogo mojstrov povsod po
svetu, ker je pravi as, da ima vsaka kultura,
vsaka regija, vsaka skupnost ivega Mojstra.
Mojstri
Nove energije
Adamus
Saint-Germain
Naroila: tjasa.pavcek@siol.net
in 041 38 48 20
stran 29
Irena Rotar
Zakaj bi ivljenje v rajskem vrtu prela-
gali v onostranstvo, e ga lahko ustvari-
mo in ivimo tukaj na svoji zemlji?,
pravi Irena Rotar, ki je si je e pred leti zasa-
dila svoj rajski vrt in k temu vzpodbudila mno-
go ljudi, da permakulturna naela radostno
ustvarjajo v praksi.
Njena elja, ki je pravzaprav njeno poslan-
stvo, katerega vri z vso strastjo in svojo izje-
mno karizmo, je spremeniti Slovenijo v rajski
vrt. To ni neka iluzija, to je lahko naa resni-
nost, ki jo ne moremo imenovati drugae kot
srea.
Irena Rotar, ki prebuja zavest ljudi z name-
nom, da zakon naravnega ravnovesja presa-
dijo na svoje vrtove, v svoje bivalno okolje in
v samega sebe, tako pravi:
Ko si predstavljamo kako bi iveli v raj-
skem vrtu, si ponavadi predstavljamo koek
v naravi, kjer brezskrbno veino asa uivamo
v naravi z ljudmi, ki jih imamo radi in imamo na
voljo vse kar potrebujemo: vodo, sonce, hra-
no, Prav tak rajski vrt pa si lahko ustvarimo
sami z uporabo permakulturnih nael, kar v
svojem okolju, kjer ne kompliciramo ivlje-
nja, ampak z opazovanjem vzorcev iz narave
najdemo reitve, ki nam bodo z minimalnim
delom in uporabo im manj naravnih virov
omogoale lagodno ivljenje z malo stroki
in obilo zadovoljstva in radostno uivamo v
ustvarjanju z naravo.
Slovenija ima zagotovo idealne pogoje za
samooskrbo, zdi pa se, da je potronika
naravnanost ljudi odtujila od narave in izgubili
smo povezanost z njenim ritmom, pozabili na
znanja naih prednikov, ki so nam omogoala
preivetje od zemlje in svojih rok. Vedno bolj
pomembno postaja, da se prehranjujemo iz
lahko bi rekli lastnih korenin: ne le zaradi
ekonomskih okoliin, ampak predvsem za-
radi zdravja. Harmonija z naravo, kar je vodilo
permakulture, pa enostavno pomeni, da svoje
ivljenje usmerimo v sreo, zdravje in blaginjo
to je vendar naa pravica in naa lastna iz-
bira.
Slovenija ima udovite naravne danosti,
udovito okolje, na tisoe mikro habitatov,
kjer lahko praktino raste vse. Ali se znamo
zavedati tega vira, naravnih danosti, na sto-
tine izvorov iste vode, neokrnjene narave,
ki nas obdaja na tako malem prostoru kot je
Slovenija? Ali jo bomo znali uporabiti v seda-
njosti in jo ohraniti za vnuke? Ali bomo znali
uporabiti toliko kot potrebujemo, brez opu-
stoenja za nami? Prav zato si iskreno priza-
devam za uveljavitev permakulture v praksi,
saj menim,da lahko le s posnemanjem vzor-
cev iz narave in implementacijo v vsakdanje
ivljenje preivimo.
In zato izvajam konkretne aktivnosti: pre-
davam o knjigi Permakulturni vrt in to tudi
udejanjam na svojem vrtu, pomagam pri na-
rtovanju permakulturnih zasnov ljudem, ki
to elijo, kaem ljudem primer dobre prakse,
kjerkoli lahko - delam dobro, uim, svetujem
in vzpodbujam ljudi k ustvarjanju rajskega vrta
s spotovanjem do ljudi, narave in energij!
Znanja o sonaravni pridelavi hrane pa delimo
tudi na Ekofesjtu - festivalu znanja, dobrih iz-
kuenj izmenjave dobrin in prijetnega druenja
v KS GALICIJA Pri alcu, vsak drugi vikend v
mesecu. Aktivno delujem v Ekocivilni iniciativi
Slovenije, ter projektu Oskrbimo Slovenijo s
hrano, kjer elimo dosei 100% samooskrb-
nost s hrano v Sloveniji; vsako dejanje teje,
tudi e posadi samo peteriljek v lonek,
kupi slovensko sadje in zelenjavo, uiva v
ustvarjanju lastnega vrta, gre pomagat k so-
sedu ali da pobira jeseni sadje. Sodelujemo
vsi!
Kako postane na vrt rajski vrt?
Japonski soustanovitelj permakulture Fu-
IRENA ROTAR: USTVARJALKA
RAJSKEGA VRTA NA ZEMLJI
Maria Ana Kolman
stran 30
Irena Rotar
Kaj je permakultura in kaj obsega?
Permakultura je nain razmiljanja, ki ne
ie problemov, ampak reitve, v skrbi za lju-
di, v skrbi za zemljo in za pravino porazdeli-
tev virov. Najprej uporabimo vire, ki jih imamo
sami doma, torej na podroju, kjer nartujemo
ivljenjsko okolje. Podlaga permakulturnemu
nartovanju je posnemanje vzorcev iz narave.
Prouimo svoje elje in potrebe ter monosti,
vire in naravne danosti, ki jih imamo na voljo.
Vsi elementi se medsebojno podpirajo, se op-
timalno izkoristijo po naravni poti in zadovoljijo
nae potrebe brez tega, da se podira naravno
ravnovesje. Permakulturna naela uporabimo
na podroju medsebojnih odnosov, pridelo-
vanja hrane, bivanja in uporabe energij. Na-
rtovanje v permakulturi je najpomembneje,
kasneje pa sistem deluje kot veinoma sa-
mozadosten in omogoa samooskrben nain
ivljenja z minimalnimi stroki in minimalnimi
posegi v naravo. Nartovanje v permakultu-
kooka je dejal: e imate na vrtu preve pol-
ev, to ne pomeni,da je polev preve, ampak
imate premalo rac, ki bi vam pojedle pole. S
tem je elel povedati, da se usmerimo v iska-
nje reitev po naravni poti prav pri vsaki stvari:
posadimo rastline, ki se medsebojno podpi-
rajo, uporabimo stvari iz okolja, preuimo na-
ravne danosti, sonce, veter, vodo, uporabimo
deevnico; v naravnem krogotoku pa so tudi
ivali, ki nam pomagajo.
Nartovanje po permakulturnih naelih
omogoa ivljenje v rajskem vrtu, kjer ima-
mo vse, kar potrebujemo: izkoristimo lego
parcele, v ozadju je gozd, ki pomeni vetrno
zaito, veter in sonce lahko uporabimo za
pridobivanje energije . S toploto in odpadno
vodo iz hie se lahko oskrbuje rastlinjak, ki ga
postavimo ob hii. Uporabimo energijo sonca
in vetra, posadimo rastline in uivamo v nara-
vi, saj jo sistem v veini obnavlja in oskrbuje
sam.
foto: Irena Rotar
stran 31
Irena Rotar
Slika spiralne grede, na kateri uiva tudi
muc - zelia posadimo na spiralno gredo:
kombiniramo zelia, zaimbe, okrasne in
zdravilne rastline, sivko, drobnjak, peterilj,
ameriki slamnik, romarin, origanov per-
makulturi raste vse, vsi se medsebojno pod-
pirajo - tudi elementi, ki po konvencionalnih
znanjih ne gredo isto skupaj
Kakno zelenjavo pa lahko posadimo
na tako majhni povrini kot je balkon ali
zelenica?
Zelenjavo lahko posadimo na balkonu ali
v zelenjavnem vrtu blizu hie. Pravilna izbi-
ra rastlin bo vizualno privlana in uporabna
umetnost, ki vas bo vsak dan znova razve-
seljevala: kar nekaj hrane lahko pridelamo na
balkonu, tako da uporabimo permakulturna
naelo - sonce, vetrno zaito, vse povrine,
saj nekaj rastlin raste navzgor, nekaj navzdol,
nekaj rastlin posadimo tako, da oblikujejo tlo-
ris. Upotevamo naelo posaditve gozdnega
vrta, kar v praksi pomeni, da lahko v korito
namestite ol, ki raste navzgor, kumare ali
buke ki rastejo navzdol, v sredini pa rukolo
ali dekorativno blitvo, ki jo boste lahko rezali
dvakrat na teden. Za zalivanje lahko uporabi-
mo odpadno vode iz kuhinje, odpadke reci-
kliramo kar v stanovanju ali jih kompostiramo,
im ve materialov pa seveda ponovno upo-
rabimo. Torej preprosto, lepo in uinkovito,
praktino in izvedljivo z malo vaega dela. Ta
naela pa lahko uporabimo tudi na majhnem
v vrtu, kjer na minimalnih povrinah pridelamo
najve in iz pridnih obdelovalcev zemlje po-
stanemo raji pobiralci pridelkov .
Kako vrtnariti po permakulturi?
Na minimalni povrini na visoki gredi po-
veemo elemente in z zanimanjem obuduje-
mo, kako se vzpostavlja naravno ravnovesje:
ob smreki se vzpenja ol, solata e dela se-
mena, listni ohrovt je e pripravljen za obira-
nje, bob ponosno raste ob strani in ve,da bo
pritegnil vse muice, ki bi sicer napadle ol;
letna in endivija solata sta e godni za oku-
sen obrok, zelje e dela glavice, pianki pa
brskajo za insekti in pomagajo k naravnemu
ravnovesju. Zastirka e aka za uporabo, ob
ograji se vzpenja hmelj, ki je vetrna in zelena
ri posega tudi v gradnjo bivali, arhitektu-
ro, gradbenitvo, poljedelstvo, gozdarstvo,
kemijo in sociologijo, racionalno rabo virov
energije, gospodarjenja z vodo, z odpadki,
skratka v svoji sredini vzpostavimo sistem,
kjer z viri, ki jih imamo na voljo, ustvarimo im
ve uravnoteenih sistemov, ki porabljajo im
manj energije, ter se vzdrujejo sami.
Permakultura upoteva naelo mnogo-
namenskosti kaj pravzaprav to pomeni?
Naelo mnogonamenskosti v permakultu-
ri pomeni, da nartujemo tako, da ima vsa-
ka stvar ve namenov in uporabnih vredno-
sti: npr. rastline niso samo za okras, so tudi
uitne, so lepe, dajejo senco in zavetje, nas
razveseljujejo. Po naelu mnogonamenskosti
tudi zbiramo vodo, deevnico uporabimo kot
sanitarno vodo ali kot vodo za zalivanje, nare-
dimo naravno istilno napravo Idealna po-
stavitev ivljenja po permakulturnih naelih je
enostavna. Uporabimo v najveji meri vire, ki
jih imamo na voljo ( stanovanje v bloku, hia,
vrt, zemlja..), preuimo naravne danosti in
lego( ugotovimo kje je sonna past, kako na-
redimo vetrno zaito, ), posadimo uitne
rastline, uporabimo odpadne vode in druge
energente, posnemamo vzorce iz narave in
uivamo ivljenje, saj bomo s pravilnim nar-
tovanjem, ki ima zgled v naravnem ravnoves-
ju, vzpostavili ravnovesje tudi v svojem telesu
in posledino v svojem ivljenju. Smotrna pri-
delava hrane in uporaba energentov pa po-
sledino pomeni bolje stanje v nai denarnici
in dolgorono ohranjanje naega planeta.
Kako uporabimo permakuturna naela
pri pridelavi hrane?
Najprej premislimo, kje bomo pridelova-
li hrano: izberemo cono ena to je cona kjer
preivimo najve asa in se v njej najpogosteje
zadrujemo, to je verjetno kuhinja, stanovanje,
hia, balkon zelenica, vrt, pa odvisno kje i-
vimo. Tu posadimo rastline, ki jih najpogosteje
uporabljamo: zaimbe, zelia ter zelenjavo, ki
jo uporabljamo 2-3-krat na teden in poskrbi-
mo, da jo imamo kar najblije: zaimbe in zeli-
a ( peterilj, zeleno, drobnjak, origano..) lah-
ko posadimo kar v lonke na kuhinjsko polico
ali na spiralni zelini vrt im blije hii.
stran 32
Irena Rotar
vloil v to, da preivi in potem razveseli vas in
prine rasti naprej ez zimo se potrudi pre-
iveti tudi listni ohrovt. V permakulturi vedno
pustimo rastlino ali dve, da naredijo semena,
prav gotovo ob rastlini pade kakno na tal in iz
tistih rastlin bomo e kar kmalu okusili polnost
okusa ob zauitju.
Filozoja permakulture je posnemanje
bojega stvarstva, kjer ni ni izumetni-
eno, kjer vlada univerzalna logika in red.
Osnova permakulture je torej razpoznav-
na v pogledu v kraljestvo narave?
Osnova je gozdni vrt. To pomeni, da naj
rastline po enakih naelih oz. redu tako kot
rastejo v gozdu, rastejo tudi na vaem vrtu. V
zaita in uporaben tudi kot zdravilna rastlina
- in vse to imamo na samo 3m
2
. udovito kaj-
ne!? Pri vrtu po permakulturnih naelih gre za
proces nartovanja, kateremu boste namenili
ve asa, nato pa boste iz aktivnih obdelo-
valcev vrtnih povrin postali s pravilno izbiro
rastlin uivalci plodov v RAJSKEM VRTU.
Vrt po permakulturnih naelih vam bo v veini
leta dajal udovite in bogate plodove vse do
zgodnje zime, ter vas e takoj pomladi raz-
veselil z svojim bogastvom. Ker vrta ne lopa-
tate, takoj spomladi prikukajo na plano prve
rastlinice: motovilci, zimske solate, kak peter-
iljek, korenek, ki je ez zimo ostal v zemlji
in je sedaj e bolj aromatien, saj je energijo
foto: Irena Rotar
stran 33
Irena Rotar
pridelek. Kombiniramo zelenjavnice, roe, di-
ave in zaimbe, jagodievje in grmovnice.
Jagode udovito uspevajo pri esnu, ljubita se
ebula in korenek, drug drugemu pomagata
in se lepo razvijata. Listni ohrovt lahko obirate
2-3-krat na teden, je okusen, lep in dekorati-
ven. Za pozni jesenski as pa izberete brstini
ohrovt. Ko izbirate med pinaami, lahko iz-
berete zeleno in rdeo blitvo, ki bo istoasno
udovit dekorativni okras in jo lahko pobirate
2-krat na teden brez kaknega dodatnega
dela ez vso sezono. Pri solatah izbirajte ro-
zetaste solate in seveda tiste vrste ki jim lahko
trgate liste in rastejo celo leto npr. Catalogno
(v ponudbi jih imajo v ekoloki semenski hii
Amarant). Gredico naj krasijo kamilice, ognji
in ostale zdravilne rastline, ki rastejo prosto
med rastlinami. Tudi v permakulturi je lahko
neurejen vrt udovit: listni ohrovt, zelena in
rdea blitva, solata in kamilice nas navduu-
jejo s udovitimi barvami in uporabno ume-
tnostjo . Blitvo in ohrovt obiramo dvakrat na
teden - pravilna izbira rastlin je obenem udo-
vita okrasna gredica in na prehrambeni vir.
gozdu rastejo najprej velika drevesa, potem
nije so manja drevesa, pa grmovje, praprot,
borovnice, podrast. Prav tako nartujemo za-
saditev doma. To pomeni, da ob paradiniku
posadimo e kaj, kar je manje rasti. Pri per-
makulturnem vrtu obvezno pazimo, da tla niso
gola, kot je to tudi v naravi, saj nikjer razen v
puavi ni golih tal. V permakulturi to reuje-
mo ali z zastirko iz slame, suhe trave, lahko pa
uporabimo tudi lubje. Ob paradiniku je zelo
dobro, da so v zastirki tudi rastline, ki poma-
gajo rastlinam: npr. kopriva, preslica, rman..
s to kombinacijo rastlin lahko tudi pokropite
paradinik predvsem v prehodnem obdobju,
dokler e ne boste imeli urejenega vrta po per-
makulturi in v vaih tleh e ne bo dovolj mikror-
ganizmov, zlasti e, e ste do sedaj vrtnarili na
konvencionalni nain z hibridnimi semeni in z
lopatanjem vrta ter kropljenem s pesticidi. Po
priblino tretji sezoni pa bo va vrt e dovolj
moan, da se bo obnavljal sam in boste lahko
uivali in najve asa namenili le pobiranju plo-
dov. Seveda pa lahko namesto zastirke pose-
jemo rastline, ki bodo ozelenele nao gredico.
Npr. pod paradinik posejemo solato, berivko,
kano rukolo ali morda kar belo deteljico, e
imamo tla podhranjena z duikom. Pri nar-
tovanju oblike gredic lahko uporabimo visoke
grede, da se nam ne bo potrebno pripogibati
ali spiralne grede, ki maksimalno izkoristijo po-
tenciale energije, prostor, kamenja, vlage ..
V permakulturnem vrtu ne lopatamo, samo
nizko prekopavamo, ohranjamo pokrita tla, ne
uporabljamo pesticidov, ampak uporabljamo
naravna ravnovesja.
Katere rastline sodijo v permakulturni
vrt?
Izbiro rastlin skrbno nartujemo, pri emer
izberemo pa rastline, ki jih ima druina najra-
je. Obvezno izberemo avtohtone in prilagoje-
ne vrste semen; ekoloka semena ali e bolje
ekoloke sadike, in si potem vsako leto pu-
stimo rastlinico ali dve, da si pridelamo seme
sami in ga izmenjujemo s prijatelji. V Sloveniji
obstaja Zeleni krog, kjer poteka brezplana iz-
menjava semen med prijatelji. Izberemo kom-
binacijo rastlin trajnic, dvoletnic in enoletnic,
da imamo kasneje im manj dela in im bolji
Irena Rotar in Marjan Kogelnik
stran 34
Centralnoevropski scenarij
Rusija kot drava z veznaajsko civilizacij-
sko kodo lahko usmeri svoj geopolitini po-
tencial ne le na Vzhod, temve tudi na Zahod.
V primeru, da se Kitajska odloi za izolacijo v
okviru sistema velikega kitajskega gospodar-
stva in ne bo tendirala proti veliki evroazijski
koaliciji, se bo morda Rusija morala odloiti
za alternativno smer. A vano je razumeti, da
naslednja faza njene eventuelne evropske po-
litike ne bo imela ni skupnega z dananjim
epigonskim atlantizmom.
V Evropi se nakazuje nova razporeditev
geopolitinih sil okrog zdruene Nemije. To
zdruenje je nedvomno izziv za atlantski sis-
tem, zgrajen po letu 1945. Novi fenomen Cen-
tralne Evrope, ki se kristalizira okrog Nemije,
pomeni ne le demontao prejnega sistema
Vzhodne Evrope in Evroazijskega bloka pod
kontrolo Sovjetske zveze, temve tudi razgra-
dnjo atlantskega sistema. Skupno atlantsko
prostranstvo je pod egido ZDA izpolnjevalo
vane obrambno-strateke funkcije, vendar
so za Evropejce na ta nain pridobljene ga-
rancije imele zelo visoko ceno. Celinski Evropi
je grozila raztopitev v anglo-amerikem siste-
mu, izguba mnogolikosti in kulturne samobi-
tnosti. Amerikanizacija Evrope ne pomeni le
geopolitine odvisnosti ampak tudi kulturni
uniformizem, raztopitev v brezlini duhovni in-
dustriji, zgrajeni po meri primitivne masovne
drube. Dvoosnosti Evrope, izraeni v raznih
dimenzijah (celinsko-oceanska, romano-
-germanska, katoliko-protestantska), grozi
redukcija do amerike enomernosti. Za kvali-
teto evropskih odloitev, ki jih lahko ta ponudi
svetu, je to slabo priporoilo. Najbolj oiten
primer je raziritev Nata na Vzhod. V perspek-
tivi je to enako nevarno za Evropo in za Rusijo.
V bistvu raziritev Nata pomeni nadaljevanje
procesa amerikanizacije Evrope. V dolgoro-
ni perspektivi to ne krepi, ampak slabi status
Zahoda v svetu, ker zmanjuje gibkost in ra-
znovrstnost njegove strategije.
Rekonstrukcija Centralne Evrope izgubljene
po l. 1945 ponuja prilonost obnovitve ra-
znolikosti Zahoda in ohranitev samobitnosti
Evrope. Sam proces takne rekonstrukcije
ima nujno znaaj alternative amerikanizmu.
Ta alternativa ima lahko bolj ali manj izraene
oblike, vendar je oitna sama po sebi. Kakne
so lahko ideje, ki lahko sluijo za osnovo cen-
tralnoevropske alternative Atlantizmu?
Kot prvo je to celinska ideja. Identinost
Nemije kot celinske drave, ki je del evro-
azijskega hartlenda, ima velik geopolitien
potencial. elezna zavesa je izolirala Nem-
ijo skupaj z ostalo Zahodno Evropo od ce-
linske Evrazije pod kontrolo ZSSR, kar ni le
slabilo identinost Nemije kot udeleenca
CENTRALNOEVROPSKI SCENARIJ
Aleksader Panarin
foto: Arijana Gadijev
stran 35
evropska alternativa amerikanizmu sasoma
pridobila znaaj ne le geopolitinega distanci-
ranja ampak tudi kulturnega bunta.
Izkunja razpada ZSSR dokazuje, da ima
kulturni bunt angairane humaniterne inte-
ligence, ki v zaetku ne vpliva na oblastne
strukture in odloitve, lahko kasneje po-
membne politine posledice. Protiamerika-
nizem evropske humanitarne elite je bil neiz-
beno priduen v pogojih bipolarne strukture
sveta in okante prakse ZSSR. Danes po po-
goji zanj dozorevajo. isto mono je, da bo
intelektualna revolucija evropske kulturne
samobitnosti odigrala vsaj tako vano vlogo
v oblikovanju Centralne Evrope, kot ambicije
Nemije in splone geopolitine silnice.
Loeno vpraanje je vloga slovanstva v
Centralni Evropi. Z izginotjem Vzhodne Evro-
pe je veina slovanskih narodov izgubila svojo
specino geopolitino in kulturno nio. Sis-
tem, ki ga je zgradila ZSSR po letu 1945, je bil
nesprejemljiv iz ve oitnih razlogov, vendar
ne velja ignorirati dejstva, da je v etninem in
sociokulturnem smislu hrbtenica tistega siste-
ma bil slovanski element. Danes, ko so Slova-
ni preli v Centralno Evropo iz skompromiti-
rane s strani totalitarizma Vzhodne Evrope, si
morajo slovanski narodi biti na jasnem, da se
njihovi civilizacijski in kulturni statusi menjajo.
e je bila Vzhodna Evropa preteno sistem
slovanske hegemonije, je Centralna Evropa
nemke. Narode, ki zdaj tja prehajajo, aka
status marginalov. To so e danes obutili
ehi in Slovaki ter tudi Poljaki, da ne govorimo
o narodih bive Jugoslavije. V okviru sociali-
stinega tabora so Poljaki in ehi igrali vlogo
referenne skupine, Varava in Praga pa sta
v oeh evrazijskega prebivalstva, ki je ivelo
za elezno zaveso, bila centra evropeizma,
na lastni Pariz. Odhajajo na Zahod se ta
dva naroda iz kulturnih liderjev spreminjata v
slovanska marginala romano-germanskega
sistema, njune prestolnice pa v malocenjeno
evropsko provinco.
Pragmatino usmerjenemu miljenju se lah-
ko zdi, da je etnokulturni status narodov malo
pomembna vrednota v primerjavi z ekonom-
skimi pridobitvami in pridruitvi sodobnega
sistema hartlenda, ampak jo je tudi naredilo
brezskrbno za usodo evrazijske celine. Zdaj,
ko Nemija znova izgrajuje svojo identinost
kot drava Centralne Evrope, ki se razlikuje
od atlantskega sistema, njena geopolitina
zavest ne more mimo blinjih in daljnih pro-
blemov Evrazije. In osrednji med njimi so njeni
odnosi z Rusijo kot s e enim udeleencem
sistema hartlenda. Nemiji predstoji ozavestiti
surovost dileme svetovne ureditve: ali gradi
harlend skupaj z Rusijo ali pa ga bo gradila
Rusija s Kitajsko v neki alternativni obliki. Do
razpada ZSSR in nemke zdruitve je zadnja
predstavljala geopolitino mo pri slabo izra-
eni geopolitini volji. Pri rekonstrukciji Cen-
tralne Evrope se geopolitinim dilemam ni ve
mo izogniti.
Skupaj z celinsko idejo kot povsem geo-
politino, se aktivizira tudi evropska kulturna
ideja. Amerikanizem v svoji poznoliberalni
obliki je sovraen do kulturne ideje iz ve ra-
zlogov. Kot prvo iz razloga svojega ekonom-
skega centrizma in trnega redukcionizma:
trni sistem se obravnava kot samozadosten
in v svojem razvoju nivelira socialne in kultur-
ne probleme. Kot drugo se zdi, da je kultura
po svojih intencah sovrana duhu komerciale
in podjetnitva. Znana dihotomija, iz katere
izhaja Chikaka ola in njeni adepti v drugih
dravah ekonomika in antiekonomika. Pod
antiekonomika se razume tak sklop idej, nael
in usmeritev, brez katerih se ne more razvijati
nobena kultura. Daniel Bell je to dobro poja-
snil v svojem delu Kulturna protislovja kapita-
lizma. Ni sluajno, da so omenjeni sklop idej
ameriki zagovorniki radikalnega trga oznaili
za sovrano kulturo intelektualcev. Ni ne-
utemeljeno verjeti, da so se ranirane oblike
duhovne proizvodnje v ZDA ohranile ne zato,
ker jih ekonomski liberalizem pogojuje sam po
sebi, ampak ker paralelno z trgom e vedno
obstaja, eprav v marginaliziranih oblikah,
paralelna sfera kulture s svojimi ne povsem
trnimi motivacijami in prioritetami. e bi se
amerika druba oblikovala zdaj, pri idejno-
-institucijski nadvladi ekonomskega libe-
ralizma, bi ta morda sploh ne imela visoke
kulture. Zato je zelo verjetno, da bo centralno-
stran 36
ve na bazi ustvarjalnega in soustanoviteljske-
ga partnerstva.
Vendar pa brez novega avtonomnega zdru-
enja v okviru Centralne Evrope za slovanstvo
ni nobenih monosti za kaj takega. Njihova
usoda bi bila razblinitev in asimilacija. Zato je
za slovanstvo ivljenjskega pomena avtono-
mna Centralna Evropa, ne pa razblinjena v
atlantizmu. Vendar pa jasno, pod enim pogo-
jem: e pri tem ameriko hegemonijo ne bo
preprosto nadomestila druga nemka. In
tukaj velja poudariti: veje kot so monosti za
partnerstvo Nemije in Rusije, viji in bolj za-
iten bo status slovanstva v Centralni Evropi.
Mnogi narodi Vzhodne Evrope s travmati-
no izkunjo totalitarizma se danes poskuajo
distancirati od Rusije in celo vstopiti v Nato,
ker v tem vidijo garancijo za rusko nepred-
vidljivost. No velja pa ne pozabljati na sle-
dee stvari. Kot prvo, nepredvidljivost Rusije
strmo zraste, e je izgnana iz evropskega
varnostnega sistema in e je v situaciji, ko je
ugnana v kozji rog. Z dravo taknih dimen-
zij in s taknim samospotovanjem je taknih
sveta k Rimu oz. Zahodu. Vendar pa zgodo-
vinska izkunja, vkljuno z najnovejo, pria,
da izguba visokega etnokulturnega statusa
za narod, ki menja geopolitino in civilizacij-
sko nio, pomeni resno tveganje. Pri silovitih
zgodovinskih preobratih se prvo rtvuje mar-
ginale.
Ali je mono zmanjati tveganja slovanskih
narodov, ki so se premestili v Centralno Evro-
po? Dolgorono se smisel tega vpraanja
deifrira v jeziku teorije zamenjave: kaj lahko
dajo Slovani Centralni Evropi in kaj ta lahko da
njim? V pogojih konfrontacije med Zahodno in
Vzhodno Evropo, oteene z bipolarno struk-
turo sveta, se je Zahod v celoti in Zahodna
Evropa kot njen del deniral kot romano-gre-
manski svet. Slovanstvo je oitno manj sode-
lovalo v oblikovanju videza Zahodne Evrope.
S tem bi se lahko ivelo v pogojih, ko je slo-
vanstvo imelo svojo geopolitino nio, svoj
civilizacijski dom. Z odhodom v Centralno
Evropo se pred slovanstvo postavlja naloga
urediti novo bivalie, vendar ne pod pogoji
kulturnega kapitulanstva in epigonstva, tem-
foto: Maria Ana Kolman: Kotor
stran 37
lahko prepriamo, da je predstava o njej kot
enem izmed kulturnih liderjev Zahoda, bistve-
no zbledela. Ekonomski centrizem, ki ga vsi-
ljuje atlantski sistem, kontroliran s strani ZDA,
bistveno slabi kulturno motivacijo narodov in
generalno zniuje status duhovne kulture in
vlogo kulturnega ustvarjanja. Svojas, v prvi
polovici XIX. stoletja, je nemka romantina
reakcija na enomernost prosvetljenstva po-
magala ohraniti kulturno mnogolikost Zahoda
in njegovega ustvarjalnega potenciala. Danes
ekspanzija ekonomskega centrizma in ko-
mercializacije provocirata svojevrstno reakci-
jo neoromantizma v kulturi, e je ta sploh e
ohranila sposobnost obrambe. Zdi se nam,
da so viri tega neoromantizma na Zahodu e
presahnili. e je novi kulturni renesansi v po-
statlantski Evropi spoh usojeno, da se zgodi,
je velika verjetnost, da se bo njen center pre-
maknil na Vzhod, k slovanskemu arealu. Mo-
no je, da bomo pria svojevrstnemu naspro-
tnemu gibanju: politina aktivnost prejnjega
vzhodnoevropskega areala se bo premestila
na Zahod, kulturna pa na Vzhod, kjer so
se e ohranila aria kulturne samobitnosti.
Problem kulturnega premika je neloljiv od
stvari bolje ne poeti. Primer z Nemijo, ki je
bila opeharjena in poniana od Versailla, daje
dovolj materiala za razmiljanje. Kot drugo,
e se Rusija, resnino oslabljena ali zbegana
zaradi nadutega odnosa Evropejcev do nje,
usmeri na Vzhod, h Kitajski, se bodo nad Slo-
vani Centralne Evrope zgrnili rni oblaki nem-
ke hegemonije. Seveda lahko razpravljamo,
koliko je nemka hegemonija ugodneja od
prejnje, sovjetske. Vendar pa bo edini ne-
dvomen zakljuek tisti, ki pravi, da je najbolje
brez vsake hegemonije. Ta se nevtralizira s
sistemom checks and balances. V okviru ve-
likega evropskega sistema nihe razne Rusije
ne more odigrati vlogo protiutei. Zato je Za-
hodno Slovanstvo objektivno, v dolgoronem
planu, zainteresirano v prisotnosti mone, av-
toritetne Rusije, ki igra aktivno vlogo v evrop-
skih zadevah.
Zaustavimo se zdaj pri vpraanju o tem, za-
kaj je sama Evropa zainteresirana v aktivizaci-
jo vloge slovanstva v okviru centralnoevrop-
skega sistema. Kot prvo, ker brez slovanstva
ni mona centralnoevropske kulturna alter-
nativa amerikanizmu. e primerjamo Nemi-
jo do procesa amerikanizacije in po tem se
foto: Maria Ana Kolman: Seoveljske soline
stran 38
prostranstvu znailen zdrs v nacionalizem in
zdrs v social-darvinizem...
Drugi indikator degradacije razruitev so-
cialne sfere in barbarizacija drubenih odno-
sov v duhu social-darwinizma...
e se Nemiji ne uspe izogniti skunja-
vi izgraditve arhainega sistema odnosov v
Centralni Evropi, v katerem bo Slovanom in
Madarom namenjen podrejen poloaj, se
bodo v centralnoevropski geopolitini zgradbi
obvezno pojavile razpoke....
Tu je nujen pridrek (proviso) glede rossijske
politike. e bo Rusija e naprej sledila Ameriki
pod znakom ideologije liberalizma, slovanstvo
ne more priakovati od nje nobene konstruk-
tivne alternative... Zakljuimo: usoda evrop-
skih civilizacij po koncu hladne vojne bo v
veliki meri odvisna od tega, ali bo najdena ge-
opolitina protiute dananjim zmagovalcem
ali pa se bo red na celini e naprej urejeval iz
enega centra.
problema sodobnega formacijskega premi-
ka. Z drugimi besedami, vpraanje o statusu
duhovne kulture, o soodnostnosti ekonom-
skega in kulturnega centrizma, je povezan z
vpraanjem o naravi postindustrijske drube.
Sodobna amerikanizirana verzija liberalizma z
ekonomsko inklinacijo vbija v sodobno zavest
eno tragino kontradikcijo. Dihotomija eko-
nomika antiekonomika vsiljuje mnenje,
da verodostojne alternative ekonomskemu
centrizmu ne more biti po deniciji, vsako
oporekanje temu pa se avtomatino uvra
v kategorijo retrogradnega doekonomskega
tradicionalizma...
Morda je prav to glavni problem: vstop slo-
vanstva v evropski dom pod pogoji dikta-
ta mednarodnega denarnega sklada (IMF) in
ideologije liberalizma grozi z razruitvijo post-
-industrijskega potenciala, ustvarjenega v tej
regiji v zadnjih nekaj desetletjih... e bo pogoj
vstopa slovanstva v sistem Centralne Evrope
njegova degradacija do nivoja lumpena in vira
poceni in nezahtevne delovne sile... Zgornje
bo pomenilo ne le poraz slovanstva, temve
poraz vse Evrope, ki bo tako zmanjala svo-
je monosti, da postane dostojen konkurent
Severni Ameriki in Tihooceanskemu regionu.
Danes so geopolitine in politine priorite-
te, ideoloko oblikovane v koncepcijo pre-
hoda iz totalitarizma k demokraciji, v konni
fazi odrinila bolj vana formacijska vpraanja,
ki zadevajo pogoje vstopa narodov v postin-
dustrijsko bodonost. Formalna ali politina
demokracija se je revanirala socialni demo-
kraciji. Zaela se je nagla arhaizacija socialnih
odnosov v podjetjih. Pod izgovorom borbe
proti anti-ekonomiji poteka razgradnja siste-
ma socialne zaite, podjetja izgubljajo svoj
znaaj socialnega instituta ter postajajo stroji
za izdelavo dobika...
Velja povedati odkrito in jasno, da biva
Vzhodna Evropa drsi, e se ti procesi ne zau-
stavijo, v takno stanje socialnega ivljenja, ki
je bil tipien za divji kapitalizem manufaktur-
nega obdobja...
Ne moremo mimo pomembnega dejstva,
da je za dananji kardinalni geopolitini pre-
mik na postsovjetskem in vzhodnoevropskem foto: Arijana Gadijev: Francija
stran 39
Od Hipokrata do Paracelsusa
Rastline so nedvomno najstareje zdravilno
sredstvo, ki ga lovetvo pozna. Ljudje so na
podlagi izkuenj spoznali zdravilnost tisoe-
rih rastlin, s katerimi so pozdravili skoraj vse,
v njihovem asu, znane bolezni. V Evropi je
izkunje tevilnih rodov prvi popisal Hipokrat,
imenovan tudi oe medicinske literature, ka-
terega prisega je e danes aktualna. V njej je
med drugimi zapisal, da ne bo nikomur dal
smrtonosnega zdravila, etudi bo prosil zanj,
kar lahko pomeni, da ne bo zlorabljal stru-
penih zeli. Ta zahteva Hipokratove prisege je
bila dolga stoletja iva med vsemi tistimi, ki
so ljudem lajali trpljenje z zelii. Tudi v na-
ih krajih je veljalo, da padarji ne smejo upo-
rabljati strupenih rastlin, kar so celo zapisali v
svoje rokopisne arznejske bukve.
Medicina, ki je temeljila na tisoletnih izku-
njah, ki jih je popisoval Hipokrat, se nekaj
stoletij ni preve spreminjala. ele v asu
Claudija Galena, slavnega grkega zdravni-
ka iz Pergama v Mali Aziji, ki je ivel med leti
129 do 199, so se poasi zaele uveljavljati
nove doktrine, ki so sasoma v zdraviteljstvu
povzroile pravi kaos. Puanje krvi in upo-
raba vseh mogoih zvarkov, s katerimi so
zdravitelji hoteli zatreti bolezni, sta bili e prav
poastni in lovek je moral biti zelo zdrav, da
je vse to sploh preivel.
V to zmedo je skual vnesti ve reda in
loginih ter uinkovitih metod Filip Aureol
Theophrast Bombast von Hochenheim ime-
novan Paracelsus, ki se je rodil (verjetno) 10.
novembra 1493 v Eisiendelnu v vici, v raz-
vpiti gostilni Pri hudievem mostu.
Bil je nezakonski sin bolnike nadzornice
Ochsnerjeve in vabskega plemia, zdravni-
ka, Williama Bombasta von Hochenheima.
Mati ga je klicala Aureolus Zlatko. Umrla
je, ko mu je bilo devet let. Po njeni smrti se je
doktor William B. von Hochenheim leta 1502
preselil v Beljak na Koroko, kjer je bil mestni
zik in lekarnar. Paracelsusa je s Koroke pot
kasneje nesla po vsej Evropi do Litve, Ukraji-
ne in Irske, menda celo v Egipt.
Bil je lovek bistrega, a nemirnega duha in
togost baselske ole, kjer je kot mestni zik
predaval komaj eno leto, ga je duila. 5. ju-
nija 1524 je na vrata baselske univerze nabil
program svojih predavanj (Intimatio nazna-
nilo) in nanje (poleg tudentov) povabil vse, ki
jih zanimajo. Da se je izognil zaporu, je moral
zelo hitro pobegniti iz mesta, v katerem si
je pridobil tudi vzdevek Luther medicorum,
Luther zdravnikov, ki so ga papisti tolmaili
kot krivoverec medicine, drugi pa so ga pre-
vajali kot reformator medicine, kar je Paracel-
sus zagotovo bil. Sam je o tem zapisal:
Prepuam Luthru, da brani svoje bese-
de, jaz pa bom zagovarjal svoje. Kar elite,
da bi se zgodilo Luthru, elite da bi se zgo-
dilo z menoj. Oba pa bi naju najraje videli na
grmadi.
Nekateri viri omenjajo, da je tudij medici-
ne konal leta 1516 v Ferrari, vendar doka-
zov za njegov doktorat obeh medicinskih vej
(splone in kirurgije) ni, ker so se ravno za
leto 1516 izgubili vsi arhivi tedaj najslavneje
medicinske univerze. Mladi pustolovec se je
vseskozi predstavljal kot zdravnik Paracel-
sus. S tem naj bi elel povedati, da je bolji
od rimskega zdravnika Celsusa, ki je ivel v
1. stoletju.
Odlikoval se je tudi po tem, da je na svo-
jih pacientih preizkual e neznana zdravila
mineralnega izvora in je v Baslu javno zagal
dela Galena, Avicenne in Hipokrata ter zavr-
gel njihove nauke.
Kdor e ne ve tega, da veina sedanjih
zdravnikov povzroa najvejo kodo bolni-
kom in jih pri tem na najslabi nain zdravi,
suenjsko slede Hipokratu, Galenu in Avi-
OD HIPOKRATA DO PARACELSUSA
PADARSKE BUKVE
Andrej Dvorak
stran 40
Sprt z okoljem je potoval po Evropi in ves
izmozgan umrl 24. septembra 1541 kot siro-
mak, brez prebite pare v bolninici svetega
tefana v Solnogradu. Nekateri drugi viri po-
roajo, da je zapustil svet v nadvse sumljivih
in nikoli pojasnjenih okoliinah v gostilni Pri
belem konju. Njegov grob je na pokopaliu
za revee ob cerkvi Sv. Sebastjana, nanj so
vklesali napis: Pax vivis, requies aeterna se-
pultis (Mir iveim, veni mir umrlim). Toda
tudi po smrti ni imel miru in so njegove kosti
vekrat prekopali.
Zapustil je le sedem rokopisov, nekaj na-
bonih knjig in bogastvo idej, ki so si utrle pot
v zakladnico evropske misli. Paracelsusove
rokopise in knjige so zbrali njegovi privrenci
in jih izdali deset let po njegovi smrti v desetih
knjigah, celotna zbirka pa je doivela ponatis
tudi v tem stoletju.
Sodobniki so zapisali, da je rad ponoeval,
da je bil vedno malce pijan ko je predaval,
menda pa je bil tudi kastrat. Kot otroka naj bi
cenni, kot da bi njihovi spisi odmevali kakor
prerokbe trinoga Apolona, od katerih se ne
bi smeli niti za malenkost oddaljiti?, je pisal.
O temnejih plateh njegovega naina zdra-
vljenja z ivim srebrom zgodovina moli.
Znani so le uspeni primeri, ki so mu prine-
sli slavo in vpliv, tako moan, da ga pacienti
utimo e danes, saj dobren del sodobne
medicine temelji na njegovih spoznanjih. Bo-
lje reeno, s Paracelsusom se je priel razvoj
medicine, kot jo poznamo danes, medicine,
ki temelji predvsem na kemiji. Bil je zaetnik
kemiatrije in praoe sedanje farmakologije.
Philip Aureol Theophrast Bombast von Ho-
chenheim Paracelsus pa je bil znan prepir-
ljivec, samovene in nasploh v akademskih
ter deloma meanskih krogih zelo neprilju-
bljen. Nekateri so ga imeli za ignoranta in ble-
ferja najvijega razreda, saj moak menda ni
znal spodobno govoriti niti latinine, kar je bilo
v tistih asih za tako uglednega zdravnika pra-
va sramota, spet drugi so ga imeli za preroka.
foto: Matej Komel
stran 41
ele v zadnjih desetletjih spet odkrivamo
to, kar so ljudje in zdravitelji neko e pozna-
li. Ljudje, vedno bolj razoarani nad uradno,
zahodno,olsko medicino, so se zaeli vse
bolj zatekati k zeliarjem. Toda pozor! Cilj
veine sodobnih zeliarjev ni, da bi poma-
gali bolnikom, njihov cilj je, da imbolj poma-
gajo svojemu epu. Zato je pametneje, e
svoje resne tegobe zaupamo uradni medicini
in olanim zdravnikom. Laja obolenja, na
primer prehlad, pa prej poizkusimo pozdra-
viti z zelii, ki jih sami naberemo, kot so to
poeli nai predniki.
IZROILO SE JE OHRANILO
Nauki Hipokrata, Dioskurida, Galena, Avi-
cenne in drugih so na naih tleh preive-
li skoraj nespremenjeni prav do dananjih
dni. e recepte antinih piscev primerjamo
z recepti slovenskih bukovnikov medicinske
stroke in tistimi, ki so objavljeni v poplavi
sodobnih zeliarskih knjig, lahko vidimo,
da so razlike minimalne, e sploh so. Okoli
14 odstotkov vseh receptov, ki jih uporablja
ljudsko zdravilstvo na Slovenskem, ima svoje
ga skopil nek vojak na Korokem.
Po skoraj petstotih letih so se njegovega
okostja lotili znanstveniki na Dunaju in odkri-
li, da je bil Paracelsus mono zastrupljen z
ivim srebrom. S pripravki ivega srebra si
je skual pozdraviti tako imenovani Bezoldov
mastoditis.
Na okostju so odkrili tudi tevilne pokod-
be zaradi prekopavanj posmrtnih ostankov
in tipino enska znamenja na kosteh, kar
zdravniki imenujejo androgenitalni sindrom.
Odrasel lovek s tako harmonsko motnjo
zrase do 160 centimetrov in je nadpovpre-
no inteligenten. Moki imajo sicer vse zna-
ilne spolne organe, a so neplodni in jih na-
sprotni spol ne privlai. Tako naj bi bilo tudi
pojasnjeno, zakaj se Paracelsus ni zanimal
za enske in je vso svojo energijo usmerjal v
raziskovanja in delo.
Bil je eden tistih prerokov, ki so znali ljudi
povlei na svojo pot in jim odpreti nova ob-
zorja. V zdraviteljstvo je vpeljal tisoletja zani-
evano in prepovedano kemijo, ki ni temeljila
zgolj na roicah ampak tudi na mineralih.
Slovenijo je dobro poznal, saj je ivel tudi
na Ptuju. V Idriji je e trideset let po tem, ko
so odprli rudnik ivega srebra (1508) pisal,
da ljudje v tem kraju pogosto bolehajo, e-
pajo, so grbasti in imajo teave z dihali. Nji-
hove bolezni so neozdravljive, izgledajo pa,
kot bi bili zmrznjeni, je ugotavljal pronicljivi in
nemirni duh.
V delu Die Grosse Wundarznai, ki ga je iz-
dal leta 1536, pa opisuje nekatere rastline in
recepte, ki so jih uporabljali Koroci.
Napol pijan je svojim vernikom govoril:
Vi, zdravniki Pariza, Montpelliera, Italije,
Grki, Sarmati, Arabci, idje, vi vsi mi mora-
te slediti kot svojemu vodji: ne bom jaz letal
za vami! e sami prostovoljno ne greste pod
moj prapor, niste vredni, da bi vas pes po-
scal!
Neka magina mo, ki jo je izareval, se
je pretakala na njegove poslualce in tevil-
ni zdravniki so mu sledili kot pohlevni kuki.
Rodila se je nova veja medicine, ki je temeljila
na kemiji in je tisoletne izkunje potisnila v
zapeek, k starim kmekim zeliarkam. foto: Eldar M. Gadijev: Sri Lanka
stran 42
meniti Folter, rekli so mu tudi meister Jakob
Arzt, ki naj bi mu deelni stanovi plaevali le-
tno po sto goldinarjev. To so bili prvi zametki
javne zdravstvene slube.
V Arhivu Slovenije se je ohranila tudi zdrav-
nikova pritoba, e da mu stanovi e tri leta
ne nakazujejo dogovorjene plae, saj potre-
buje vsaj osemdeset goldinarjev letno, e
hoe vzdrevati dom in druino. Poleg tega,
pie Jakob pl. Folter, pa mu tudi pacienti bolj
malo plaujejo, le toliko, kolikor zmorejo in
kolikor jim je volja, nikakor pa ne po en renski
goldinar za vsako miljo hoda, kakor je bilo
zapisano v pogodbi med njim in deelnimi
stanovi.
Prvi Ljubljanan, ki je prejel tipendijo za
tudij medicine na Dunaju, je bil Joef Gar-
tnar. Za uspeno opravljen doktorat je dobil
300 forintov. Ravno toliko so deelni stanovi
istega leta (1618) nakazali tudi Jerneju obru
za olanje na medicinski fakulteti v Ingolstad-
tu.
korenine v antiki! Dobren del pa sodi v sku-
pno zakladnico ljudskega zdravilstva Evrope.
To je razumljivo, kajti posamezna rastlina ali
njeni deli lahko zdravijo le doloeno obolenje.
Njihovo uinkovitost lahko poveamo e z
uporabo drugih zdravilnih zeli ali posebnim
nainom priprave.
Tu je zajet le del zdraviteljske tradicije ljud-
skih, neolanih zdraviteljev na Slovenskem.
Njihovo znanje in izkunje so se prenaali iz
roda v rod, bodisi kot ustno izroilo bodisi
kot rokopisna knjiga. Nekaj deset teh roko-
pisnih knjig se je ohranilo do danes. Znailno
zanje je, da se med seboj le malo razlikujejo.
V njih se zrcalita iznajdljivost in prekanje-
nost naih ljudskih zdraviteljev in tudi njihovo
gledanje na naravne pojave. Ljudsko zdravi-
teljstvo je nedvomno tudi zato del nae kul-
turne dediine. Ne smemo prezreti dejstva,
da je bil na Kranjskem prvi zdravnik s fakulte-
tno izobrazbo nastavljen ele leta 1514. Ta-
krat je v Ljubljano priel zdravnik Jakob ple-
foto: Eldar M. Gadijev: Sri Lanka
stran 43
zdravnikov kaejo tudi ljudski reki: tirje
dohtarji, dva para norcev in En prdec za
sedem dohtarjev. Ljudje so se raje zatekali
k ljudskim zdraviteljem, katerih zdravljenje je
temeljilo na bogati tradiciji. Bili pa so tudi
ceneji kot pravi zdravniki, ki so v spregi z
lekarnarji predpisovali draga apotekarska
zdravlia.
Po izroilu je smel ljudski zdravnik sprejeti
plailo za zdravljenje, ki so mu ga bolniki po-
nudili sami. A ta lepa navada je hitro utonila
v pozabo. Zdravje in upanje v ozdravljenje
nikoli nista bila poceni!
VERA JE POL ZDRAVJA
Vsi narodi so v davnini poznali za zdravlje-
nje arodejne zagovore, zarotitve in magine
obrede. Besedica ar ni neko pomenila ni
drugega kot zdravilo, aranje pa zdravlje-
nje. Zdravitelja so imenovali arnik, arov-
nik. ele kasneje so se za ljudske zdravitelje
udomaila druga imena: intarice, pke in
padarji. Tudi ti so poznali kopico udnih mo-
litvic in zagovorov, ki so udeno delovali na
bolnika. Sicer pa: Trdna vera je pol zdravja!
Zarotitve so bile splone in posebne,
take, ki jih je lahko izrekla enska, in take,
za katere je bila potrebna moka beseda.
Slednja predvsem pri izvinih, kajemu piku,
celo nahodu, ki so ga neko teli med hude
bolezni.
Nai predniki so za vse znane in neznane
bolezni poznali tudi splone zarotitve. e v
drugi polovici prejnjega stoletja so upora-
bljali tale zagovor:
Sveta Lucija je zguda vstala,
je vzela svoj kafc,
ga je lepu umila inu molila,
je la ie v talico,
je vzala dva jermia,
je vklenila dva volia,
je la ie v ravno pulje,
sijat sieme rno ino bielo;
zgor je ostalo rno,
zdol bielo,
da ti boliezen ima jet ot tega egnanga
telesa
inu ot tega kreniga krvesa.
Konno se je leta 1630 na Kranjskem izo-
blikovala javna zdravstvena sluba, za kate-
ro so poskrbeli deelni stanovi. A na njihov
razpis za dva zdravnika, s plao sto dukatov
letno, se je javil en sam, Nemec Rechlinger.
Na drugi razpis se je leta 1549 javil Avstri-
jec Johann Gasser iz Solnograda, ki je, poleg
letne plae dvesto goldinarjev, zahteval e
poseben dodatek za svoje storitve.
Prvi pomembneji zdravnik Slovenec, ki
je zaslovel tudi v Evropi, je bil David Verbec,
v nekaterih zapisih tudi Gerbec (1578-1636),
ki je zaradi protireformacije moral emigrirati.
Potem, ko je zapustil rodne kraje, je deloval
v Speyeru, Stuttgartu, Augsburgu in Ulmu,
kjer je doakal smrt. Bil je sin Mihe, prve-
ga ljubljanskega lekarnarja, in brat Janeza
Krstnika Verbca, lekarnarja in ljubljanskega
upana, katerega lekarna pa ni bila ravno
vzgledna, kar lahko razberemo iz arhivov.
V asu protireformacije je bila nasploh bolj
pomembna verska usmerjenost zdravnikov,
kakor pa njihovo znanje ali poznavanje de-
elnega jezika. Tako je zahtevala obnova ka-
tolicizma. Zato je med zdravniki in deelnimi
stanovi pogosto prihajalo do nesporazumov,
po vsej verjetnosti zato, ker se tujci niso ho-
teli nauiti jezika okolja, v katerem so delali,
pa tudi zaradi nerednih izplail pogodbeno
dogovorjenih zneskov.
ZDRAVNIK ZDRAVI, NARAVA
POZDRAVI
Tedanji zdravnik zik se je ukvarjal pred-
vsem z diagnosticiranjem na podlagi urina
in otipavanja ile, medtem ko so zdravljenje
opravljali kirurgi, zraven pa obiajno e briv-
ci in padarji. Zdravniki so bili zadoleni e za
nadzor lekarnarjev, ki jih ni bilo ravno veliko,
enako kot zdravnikov. e leta 1808 je bilo v
Ljubljani kar sedemnajst advokatov in le est
zdravnikov!
Ni udno, saj fakultetno izobraeni zdrav-
niki nikoli niso uivali prevelikega zaupanja
med preprostim ljudstvom. Zgodovinski
spomin na srednjeveke dohtarje in kirur-
ge je bil e preve iv. Na nezaupanje do
stran 44
RASTLINE V LJUDSKEM
ZDRAVILSTVU
Ljudska medicina uporablja rastline kot no-
tranje ali zunanje zdravilno sredstvo. Spisek
zdravilnih rastlin, ki so jih in jih e uporabljajo
nai toterapevti, je zelo obseen. Na njem
je ve kot petsto rastlin, kar je v primerjavi z
drugimi evropskimi narodi resnino nekaj iz-
jemnega. Hipokrat je na primer v vseh svojih
delih opisal okoli dvesto zdravilnih rastlin! V
delu De Materia Medica, slavnega Grka Dio-
skurida, ki je bilo vodilo farmakologije polnih
estnajst stoletij, pa so opisane lastnosti ka-
kih eststotih rastlin.
To, da Slovenci poznamo toliko zdravilnih
rastlin, se moramo verjetno zahvaliti naemu
geografskemu poloaju.
Prek naega ozemlja so vodile tevilne poti
in popotniki so vedno nekaj svojega znanja in
izkuenj pustili domainom. Na drugi strani
pa je narava na tem koku sveta tako ra-
znolika, da uspevajo razline zeli, od medite-
ranskih do gorskih.
Tudi uroke, v katere je ljudstvo trdno ver-
jelo in verovalo, so med drugim odpravljali z
zagovori. Najpogosteje so jih odtevali:
Urokov je devet, jih ni devet,
je le osem, jih ni osem,
je le sedem, jih ni sedem
Na koncu pa so dodali:
Pojdite vsi, vsi hudi uroki
v te visoke gore, strme peine,
kjer nobeden lovek ne prebiva,
nobena loveka noga ne hodi,
tam naj bo vae pribealie!
Zarotitve so bile v vsakem kraju drugane,
skoraj vedno pa sta jih izgovarjala enska ali
moki, ki sta bila malce udaka, ki sta ive-
la nekoliko drugae kot njuno okolje in sta
morda prav zato uivala veje strahospoto-
vanje.
e je bila zarotitev izreena v latinini je
menda e bolj zalegla in eden takih zarotitve-
nih obrazcev zoper zobobol se je ohranil na
pergamentu iz 12. stoletja. Stiki cisterijanec
Bernard je napisal Liber moralium in na enem
od listov beremo:
b. a. e. n. c. d. e. l. m. l. n. u. n. s. i. i. i.
In nomine Patri set Filli et Spiritus Sancti.
Amen.
Sanctus Petrus dum sederet supra petram
Marmoream, mist manum ad caput et
dolore dentium faligatus contristabutur.
Venit
Jesus et ait: quare contristaris Petre? Ait:
venit
vermis migranaeus et devoravit dentes
meos.
Et ait Jesus: Adiuro te, vermis migranea, ut
exeas
et recedas et ultra famulum Domini nostri
non ledas. Amen.
asi, ko so Slovenci e verjeli v te moli-
tvice, so e davno mimo. Danes verjamejo
druganim zagovorom sodobnih padarjev
bioenergetikov, radiestezistov, zeliarjev,
kdo bi jih vse natel! Njihovi uroki so esto
moneji od zdravega razuma. foto: Eldar M. Gadijev: Sri Lanka
stran 45
Zacherlova hia
Zacherlova hia, na kateri ni sledi klasike,
je izrazita, mogoe najbolj duhovita secesi-
ja, polna posebnega, individualnega uta za
lepoto. Iznajdljivosti so take, da je naravno,
da je stavba zbudila tako zanimanje in nav-
duenje.
V em je odlika te stavbe, prve in za-
dnje v tisti Plenikovi dobi?
Stoji sredi najstarejega dela mesta. Je mo-
derna zgradba, ki niti z enim elementom ne
posnema okolice, vendar je tako usklajena z
njo, da je niti malo ne moti. lovek mora biti
skoraj opozorjen nanjo. Genialna prilagoditev
starim mojstrom, spotovanje preteklosti in
zatajevanje samega sebe.
Ta zgradba je monument rokodelstva in
obrtnitva. Zato kip sv. Mihaela nadangela,
ki tako plemenito odlikuje to stavbo. Plenik
nam je povedal: Danes je sv. Mihael, na ta
dan so zaeli delati v delavnicah pri lui, po-
tem so pri lui delali vso zimo! Na Plenikovo
eljo in pronjo je cerkev na barju posvee-
na svetemu Mihaelu. e je sv. Mihael zave-
tnik obrtnikov, ne vem, Plenik mi je samo
povedal, da sta obrt in rokodelsvo povezana
z njegovim praznikom . e e upotevamo
Plenikovo izjavo, da dela kot rokodelec, da
bi moral arhitekt vse, kar zahteva od obrtnika,
tudi sam napraviti, potem postane marsikaj
bolj razumljivo.
Zacherlova hia je zgrajena brez sleherne-
ga statinega izrauna! Ali je to pomembno?
Pa e kako! Vse dimenzije in mere je Plenik
doloil po obutku, in lastni presoji. Pazimo:
Da bo meni inenir diktiral mere in dimenzi-
je nosilcev, mi takoreko predpisal formo in
proporcijo - nikoli! Tudi to ni prav, da so vsi
prostori enako visoki, vrata in okna tipiziranih
mer. Vse to je zadeva arhitekta, zato iz ene
najemnike kasarne arhitekt ne more narediti
drugega kot novo najemniko kasarno. Edino,
kar je e lahko njegovo delo, sta stopnie in
fasada. Vse drugo so predpisi, norme. Pri tem
e zahtevajo od arhitekta, da stlai slukinjo v
luknjo brez svetlobe. Ne, dragec, raje sem se
umaknil v dunajska predmestja in slabo ivel,
kakor pa, da bi se oneastil! (uporabil je drug
izraz).
Da, kip sv. Mihaela in tolikokratni vzklik:
Bog ivi poteno rokodelstvo!
Danes je povsem naravno: arhitekt je v
glavnem izoblikovalec, konstruktor je inenir.
Vse drugo diktirajo normativi, statini izrauni,
predpisi, tipizacija, standard, modularni sis-
tem in kdo ve kaj bo e jutri.
ZACHERLOVA HIA
Andrej Lenari
Ljubljanski Tivoli pred II. svetovno vojno.
stran 46
Zacherlova hia
Zacherlova hia je Plenik!
Za vsem, kar vidimo na Zacherlovi hii, stoji
Plenik sam. Od povsod veje njegov duh in
vam je izpostavljen. Kritizirajte ga, kolikor ho-
ete, on se ne bo izgovarjal na nikogar, pre-
vzel je vse nase, prav nase. Da, vse, kar po-
gledamo na tej hii, povsod vidimo, moramo
videti, Plenika. To je odkritosrna izpoved
samega sebe, svojega znanja, hotenja - to je
tako silno vplivalo na sodobnike. Ta, skoraj
strah vzbujajoa osebnost, ki vse ve, vse zna,
vse po svoje, a plemenito obuti.
O, lahko so bili zavzeti njegovi sodobniki,
ko so zagledali tak javno izpostavljeno lo-
vekovo isto osebno delo. Zacherlova hia je
monument znanja, sposobnosti, razumnosti,
duhovitosti in zavesti enega samega love-
ka.
To, kar si je upal Plenik pri Zacherlovi hii,
si je upal samo e Michelangelo, ko je kot ki-
par prevzel poslikavo stropa Sikstinske kape-
le. On kipar - Plenik rokodelec! Rokodelec z
nenavadnim razumom in utom. Kip nadan-
gela pomeni to, kar smo povedali.
Vasih, do preteklih dob, e ko je Plenik
postal arhitekt, je bilo drugae. Plenik je to
lepo povedal: Arhitekt bodi dirigent zbora, ki
dela pod njegovo taktirko! Verjetno arhitekt
nikdar sam ni tudi delal, delali so pa drugi,
vendar neesa ne smemo prezreti: kar so
drugi delali, so delali, prvi, po navodilih ar-
hitekta in drugi, arhitekt je vse, kar je risal in
zahteval narediti, tudi sam obvladal, bolj kot
vsi drugi, po potrebi bi zahtevano sam naredil
in tretji, arhitekt ni bil vezan na nobene pred-
pise: Das Programm bin ich! Michelangelo
je bil ponosen na svoj premakljiv oder, ki si ga
je sam izmislil za smiselno in tehnino popol-
no poslikavo Sikstinske kapele.
Plenik ni projektiral niti ene stvari, ne da bi
vedel, kako bo rokodelec to naredil. Rokodelci
in obrtniki so se udili njegovim nasvetom, kar
zadeva postopek pri delu, e bolj pa so se u-
dili, kako in zakaj je popravljal e ne povsem iz-
gotovljena dela. Zahteval je, da se mu pokae
oziroma, da se ga poklie pred dokonanjem
dela in bil je silno ualjen, e je mojster delo
dokonal, ne da bi ga prej obvestil.
stran 47
Zacherlova hia
marmorja. e med gradnjo je Plenik povial
viino spomenik in izpopolnil silhueto oziroma
jo prilagodil silhueti Robbovega vodnjaka. Vsi
elementi, iz katerih je Plenik oblikoval spo-
menik, so najpreprosteji kvadri, kvadratine-
ga prereza. Elementi Robbovega vodnjaka so
udovito oblikovana, povsem negeometrijska
telesa, razen debla obeliska, ki je prisekana,
tristrana piramida. Ali: Plenikov je preprosta,
vendar udovita kompozicija geometrijskih te-
les, Robbov nasprotno guralna kompozicija,
ki je kamnoseko umetniko delo, Plenikov
pa zgolj kamnoseko in e to skromno. Je
pa Plenikov tako proporcioniran, da bi e z
malenkostno spremembo dimenzij povsem
poruili silhueto in harmonijo.
Napoleonov spomenik je najpopolneji pri-
mer nenavadnega uta za klasino lepo kom-
pozicijo. (Po vojni so ta spomenik mnogo po-
snemali, a brez duha in uta.)
Izraziti Plenik pa se zrcali e v situaciji in
legi spomenika. Postavljen je naravnost rani-
rano. Je v osi Vegove ulice in Rimske ceste,
zakljuuje (ali bolje - ustvarja) intimen trg pred
Kriankami in obenem udovito preseneti lo-
veka, ki prihaja po Emonski cesti. Kljub temu,
da je izrazit point de vue dveh komunikacij,
stoji ob strani in niti malo ne ovira prometa,
ki se s odvija mimo. Ni mi znan primer res
tako genialno postavljenega, izrazito javnega
spomenika. Vem pa, da je Plenik kljub po-
mislekom - celo iz Francoskega konzulata
DVA SPOMENIKA
Plenik je v Ljubljani postavil dva eksponira-
na spomenika: Napoleonov spomenik pri Kri-
ankah in spomenik Matere boje na Trgu sv.
Jakoba. Oba sta iz meni neznanih razlogov v
Naporih eden zraven drugega. asovna raz-
dalja je est let. Oba fotografska posnetka sta
odlina in kot nala za primerjavo.
Menim, da je mono ugotoviti, da je pro-
jektant ena in ista oseba, etudi bi nam bil
neznan. eprav je prvi skoraj supermoderen,
drugi izrazito klasien. Za oba pa moremo
najti primere v preteklosti in sicer v Ljubljani
sami.
Napoleonov ima obris kot Robbov vodnjak
pred Magistratom, to je usloen, konkaven,
vitek stoec. Robba je to usloenost dose-
gel s stopniem in gurami ob vznoju nad
razgibanim koritom, Plenik jo je dosegel s
konni. Zanimivo je, da v prvotnem nartu
zunanjih konnov ni predvidel, ampak ele,
ko je bil spomenik dograjen. Zato so iz ume-
tnega kamna, spomenik sam pa iz hvarskega
Dipl. ing. arch. Vinko Lenari (roj, 1904
v Ljubljani) je bil najljubi uenec mojstra
Plenika. e tudentu mu je prepual
razlina dela v samostojno obdelavo.
Njegovo diplomsko delo Celjska hranil-
nica (Danes Banka Celje) je eno redkih
diplomskih del, ki je uresnieno. Zakaj je
iznenada popolnoma opustil projektiranje
in nadaljeval svoje delo kot urbanist, ni
raziskano. Dejstvo ostaja, da je njegovo
delo arhitekta-projektanta popolnoma iz-
brisano celo njegovo diplomsko delo so
(nekateri e vedno, kljub vztrajnim opozo-
rilom) pripisovali Pleniku.
stran 48
Zacherlova hia
mono naet. Ko je dovril ureditev trga, mi
je povedal, da je bila to njegova e mladostna
elja. Krogle sem naredil zato, da bodo otro-
ci skakali eznje kot ez kozo in si hlae trgali
ter se bodo matere jezile! Tak vodnjak je go-
tovo naredil zato, da bi se otroci pricali in po
vodi ofotali. Naredil je tudi majhen peskovnik
z mivko in ob juni strani cerkve postavil klopi.
Plenik je ureditev namenil otrokom in v raz-
vedrilo.
Zato si lahko mislimo, zakaj je napravil ste-
bru tako podnoje. Za otroke igre ga je mo-
goe duhovito uporabiti, marsikdo se usede
in pokrepa.
Ljudje se morajo gibati okoli spomenika,
tako ga poivljajo in mu dajejo merilo.
Opazovali smo dva Plenikova spomeni-
ka. Razlika med njima je oitna in presenea.
Znamenje je izrazito klasino, pri spomeniku
je klasinost komaj zaznavna. Ravno to pa je
za Plenika najznailneje.
Po spominih Plenikovega uenca
ing. arch. Vinka Lenaria
zapisal in uredil Andrej Lenari
Ljubljana, 1981
- vztrajal, da se spomenik postavi tako, kot
stoji danes. Vem tudi, da se je francoski kon-
zul potem, ko je bil spomenik odkrit, Pleniku
opraviil in silno pohvalil tako spomenik kot
res efektno festiviteto ob odkritju, ki jo je prav
tako araniral Plenik in s tem pokazal, kako
zelo obvlada tudi efekt - dekoracijo.
Izredno duhovitost je pokazal pri napisih.
Nain klesanja je po eni strani originalen, po
drugi pa edino moen. Lahko samo obudu-
jemo njegovo iznajdljivost.
Vrednost tega spomenika je e stopnjeva-
na z drevesi in njihovimi oblikami, kar je tudi
Plenikovo delo.
Napoleonov spomenik je podoba Pleni-
ka - asketa v najistejem pomenu besede,
ki gleda vse v duhu in ne potrebuje nobenih
draljajev ve.
Nekaj isto drugega je Marijino znamenje.
Na primerno obseni, viinsko nepomembni
kvadratini ploadi, stoji toskanski steber,
tono po Vignoli. Spomenik stoji preprosto na
utrjenih tleh. To je zanimivo, saj je sam Plenik
pohvalil, kako so v nunski cerkvi stebri na vi-
sokih podstavkih.
Stari spomenik Pleniku ni bil ve in je ver-
jetno, da je tudi zaradi tega opozarjal, da je e
stran 49
Nujnost samooskrbe
Zakaj sta nafta in hrana usodno poveza-
ni? Kako je mogoe, da o naih ivljenjih
odloajo ekonomisti, ki ivijo od bilance do
bilance, in politiki, ki jih zanima le, kako bodo
preiveli od enih do drugih volitev? Zakaj e
vedno uniujemo zemljo z novimi nakupoval-
nimi sredii in to kljub temu, da imamo v
Sloveniji le 35-odstotno samooskrbo? Zakaj
v olah otroke uijo, da bodo z ugaanjem
lui in loevanjem odpadkov reili planet, ne
povedo pa jim, da je ogroen obstoj loveka,
medtem ko je narava preivela e veliko huj-
ih udarcev?
O taknih provokativnih temah, o kate-
rih mediji ne poroajo in jih v predvolilnem
asu nismo sliali, je konec tedna v Galiciji
na Eko fejstu govoril znan slovenski ekolog in
neodvisni raziskovalec Anton Komat. Za pre-
ivetje sta po njegovem nujna samooskrba s
hrano in lokalna organiziranost pri tem, brez
akanja na dravo ali zanaanja na kakno
drugo reitev.
Vojna vseh proti vsem
Da so razmere zaskrbljujoe in da je as za
akcijo, je Komat ponazoril z letom super mo-
dernega letala. V njem imamo vse udobje
in po obilnem obedu si zaelimo pogledati
e pilotsko kabino. Z grozo opazimo, da v
kabini ni nikogar. Stevardesa nam razloi, da
namesto pilota letalo vodi nevidna roka trga,
namesto kopilota pa nevidna roka naravne-
ga izbora. Kako bomo pristali, nas zaskrbi.
Letalia e ni in ne moremo pristati, izvemo.
Goriva pa bo kmalu zmanjkalo To je po
Komatovem mnenju najbolja prispodoba te
civilizacije, ki je zavozila, leti nekam brezciljno
in ne razmilja, da bo treba pristati.
Ne moremo pristati na lozojo neome-
jene rasti, e logika otroka pove, da je to
noro, da ne more napihniti balona, vejega
od sobe. Hkrati ugotavlja, da v strankah vsi
govorijo o obnovi gospodarskega razvoja, o
obnovi rasti, torej o neskonnem zadoleva-
nju in ropanju naravnih virov, predvsem pa
ropanju naih medsebojnih odnosov. Kot
druba posameznikov smo si nenehno kon-
kurenti, gre za to, kdo bo koga okrog prine-
sel, okradel, nalagal. To je tista nevidna roka
naravnega izbora!? Gre za vojno vseh proti
vsem.
Kje je izhod? Kar je zavoeno na globalni
ravni, je treba reevati na lokalni in nihe nam
pri tem ne bo pomagal. Na lokalni ravni je tre-
ba ustvariti vzporeden sistem, ki bo deloval v
dobro ljudi, in za to ne potrebujemo strank,
voditeljev in represivnih organov, temve do-
bro voljo in zdrav razum, meni Komat in do-
daja, da imamo znanja dovolj, potrebujemo
pogum. Moramo povezati razbito sedanjost
s preteklostjo, s svetom naih prednikov, ki
so razvili znanja, da so preiveli na tej zemlji.
Hrana kot predmet pekulacij
Ne gre samo za ekonomsko krizo, temve
za energetsko krizo civilizacije, ki je usodno
povezana s hrano, meni Komat. Koncept
industrijskega pridelovanja si je zamislil njivo
kot tovarno z uporabo keminih snovi za ve-
likoserijsko proizvodnjo. Dokler je bila nafta
poceni, je to e delovalo, potem je morala
pomagati drava s subvencijami. V 70. letih
je bilo treba 1 kilokalorijo nafte nameniti za
pridelavo 3,4 kilokalorije hrane, zdaj je treba
10 kilokalorij goriva na 1 kilokalorijo hrane,
navaja Komat in dodaja, da je masovna pro-
izvodnja hrane pomenila, da je ta postala
izdelek pod kontrolo korporacij. Letos so
cene hrane na borzah zrasle za 30 odstot-
kov, pekulativni kapital, ki je povzroil se-
danjo kodo v svetu, pa se seli na blagov-
ne borze. pekulirajo torej s papirji, katerih
Ko v trgovinah lepega dne ne bo hrane
ANTON KOMAT: NUJNOST SAMOOSKRBE
Tatjana Cvirn
stran 50
Nujnost samooskrbe
namre lahko nadaljuje vzgoja novih itaric
za prehrano, nove sorte so namre e pov-
sem degenerirane, da ne zmorejo preiveti
brez kemine podpore.
Ali bo kmetu korporacija prodala semena
ali ne, je po Komatovem mnenju temeljno
vpraanje nacionalne varnosti in oskrbe s
hrano. Nacionalna varnost deele niso ve
vojska in policija, ampak jo denirajo rodnost
prsti, pitna voda in biotska pestrost s poudar-
kom na semenih starih vrst. Ugotavlja, da je
na alost e 85 odstotkov starih sort pri nas
izumrlo in da je skrajni as, da se to zane
reevati. Rastline, ki so jih nai predniki sto-
letja vzgajali na tem prostoru, so prilagojene
temu obmoju in omogoajo preivetje tudi
v spremenjenih okoliinah. Korporacije so
sicer izumile patentiranje genoma in prepo-
vedale prosto prodajo semen, izmenjave pa
ne morejo prepreiti, pravi Komat in navaja
primere genske knjinice, kjer gre za izme-
njavo semen, obnovo in veanje fonda.
Zato opozarja, da se lahko ez no zgo-
di, da bodo cene hrane v trgovinah ponorele
ali pa da bodo trgovske police prazne in da
si drava ne more privoiti, da smo prvi po
kvadraturi trgovskih povrin na prebivalca
in med zadnjimi po obdelovalnih povrinah.
Ena od raziskav pa je pokazala, da je e ob-
delava 500 kvadratnih metrov zemlje dovolj
za preivetje posameznika. Izklopite TV in
medije in se boste zaeli pogovarjati o stva-
reh, za katere prej niste imeli asa in boste
ugotovili, da veste ve kot prej, svetuje Ko-
mat in pozdravlja vsakrno lokalno pobudo o
samooskrbi ljudi s hrano.
predmet je hrana, kar pomeni, da bo ta e
draja.
Nujna je torej po njegovem sprememba
kmetijstva nazaj na sonni pogon, z nad-
gradnjo starih praks z novimi spoznanji. Prav
to pa je problem, meni Komat, saj pri nas
vlada koncept, da naj se izbrie preteklost.
Tisti, ki nima preteklosti, pa ne more prena-
ati izkuenj tistega, kar je bilo, v tisto, kar naj
bi bilo. e tega nimamo, lahko verjamemo
modelom, ki nam kreirajo prihodnost, ki pa
nimajo realne podlage.
Semenska knjinica je
prihodnost
Ob tem poudarja ne samo velik pomen
znanja in vedenja prejnjih generacij, temve
predvsem ohranjanja semen. Pet najvejih
korporacij sveta obvladuje prehransko veri-
go, zdravila, gensko tehnologijo, semena,
farmacijo. Hrano in zdravje! V Iraku cilj agre-
sije niso bila le naftna polja, temve tudi cen-
tralna genska banka z zbirko 8 tiso varietet
itaric nekdanjega obmoja Mezopotamije.
Vsaka lastnost ene same stare sorte je vre-
dna 35 do 65 milijonov dolarjev, 8 tiso vzor-
cev, ki jih je vojska odnesla, torej pomeni ne-
precenljivo vrednost. To predstavlja nadzor
nad svetovno prehrano. S starimi sortami se
Kultura prehrane je doloala
ivljenje naih prednikov: kaj in
kako je, obredje pri mizi, po-
vezana je z videzom krajine, v
kateri ivimo. Lahko imamo mr-
tvo hamburger pokrajino ali
pa tradicionalno, ki doloa tudi
zdravje ljudi.
Ponekod e imajo neke vrste
bonov v lokalnih skupnostih kot
poskusni nain samoorganizi-
ranja, ki lahko pripomore k veji
povezanosti ljudi. Za krompir
dam na primer bon, s katerim
gre kmet nato po storitev k fri-
zerju, ta pa naprej k avtomeha-
niku Kdo pravi, da moramo
imeti plastien denar in stati
v vrstah v trgovskih centrih?
Sami lahko reimo stvari na lo-
kalni ravni!
stran 51
Spet se moramo nauiti videti ez mavrico
Ko sem se ozrla okrog sebe, sem ugoto-
vila, da se veina ljudi pouti tako, kot sem
se v tistem trenutku sama. Nezadovoljni v
slubah, preobremenjeni doma, v stalnem
stresu, prestraeni in zaskrbljeni. Do smr-
ti akajo na as, ko se bo njihovo ivljenje
vendarle v polnosti zaelo se rojstva
centra ez mavrico spominja Mateja Maya
Rotar. Potem je reitev prila v meditaciji. V
dveh dneh je bil celoten nart gotov. Center
pa natanko tak, kot ga je v svoji viziji vide-
la. Mateja je mlada enska z neustavljivo in
nalezljivo privlano energijo. lovek teko v
njej vidi zamorjeno najstnico s tekimi preiz-
kunjami v asu odraanja, kakrna pravi,
da je neko bila. A iskanju novih poti za spo-
prijemanje z ivljenjem se kljub temu ali pa
prav zato ni nikoli odrekla. Mislim, da je bilo
e pri 15. letih. Zanimale so me razline stva-
ri. Iskala sem svojo pot in ob tem spoznala
ogromno udovitih ljudi. V vsakem obdobju
sem dobila uitelja, ki sem ga takrat potre-
bovala. Kadar se je zdelo, da s kom resni-
no ne morem shajati, sem se uila, esa pri
sebi ne prenaam. Tako sem osebno rasla in
se duhovno bogatila. Zdaj je priel as, da
vse to znanje, vse te ljudi, razline metode
predstavi tudi drugim. In nastal je projekt za
razvijanje osebnega potenciala.
Saka T. Ocvirk
MATEJA MAYA ROTAR:
SPET SE MORAMO NAUITI
VIDETI EZ MAVRICO
foto: Maria Ana Kolman
stran 52
Spet se moramo nauiti videti ez mavrico
nja. Da smo
sreni, zaari
sogovorni ca.
Leto 2012
bo prelomne
procese e
p o s p e i l o .
Ljudje mora-
jo sami najti
pot. Jaz pa
verjamem, da
jih lahko spet
spodbudi mo
k sanjarjenju.
In k temu, da
svoje sanje uresniijo. Kot v pesmi Over the
rainbow, ez mavrico.
Prazen akelj ne stoji pokonci
V centru ez mavrico so program zaeli
izvajati letos septembra. Nae glavno ko-
munikacijsko sredstvo ostaja splet. Tam
sprejemamo tudi vnaprejnje prijave, da
lahko stvari tudi zares dobro organiziramo.
Sasoma bo v vejem obsegu zaivela tudi
kuhinja, ki je ob naem obisku stregla izvr-
sten veganski gola, potico, lazanjo in pre-
kmursko gibanico. V drugem delu hie do-
muje drutvo La vita, ki se prav tako ukvarja
s samooskrbnostjo, s pridelavo zdrave hra-
ne, z viri iz narave. Ve mi je, da smo sku-
paj. Hrana je osnova in je e kako pomemb-
na. Ne more se ukvarjati z duhovnostjo, e
ti kruli po elodcu, smeje doda Mateja. V
okviru druenj Ekofejst, pa se zdruujejo
tudi razline skupine ljudi, ki tako laje na-
veejo stik, najdejo skupne interese in, kot
pravi gostiteljica, morda za bolji jutri tudi
kaj skupaj ukrenejo. V prihodnosti bomo
imeli tudi tudi delavnice o tem kako usta-
noviti lastno podjetje, kako povezati duhov-
nost s podjetnostjo. To niso nujno stvari, ki
se izkljuujejo. Ljudje pa se morajo tudi na
isto osnovni ravni nauiti poskrbeti zase in
v polnosti zadihati in zaiveti.
V stenah je e otroka energija
Pred nekaj leti, ko so zgradili novo olo v
Trju, je stara podrunicna ola v Veliki Pire-
ici ostala prazna. Stavbo so prodali, jo ne-
kaj asa uporabljali, letos pa bi bila e druga
zima, ko v njej ne bi bilo nobenega ivljenja.
Zanimivo je, da so vmesni uporabniki nekaj
stvari spremenili. Kljub temu da od asov
svoje osnovne ole nisem bila v njej, sem
ob prvem ogledu ugotovila, da je vse na-
tanko tako, kot sem si predstavljala v svoji
viziji. V delu, kjer ima zdaj prostore center,
je bil e pred asom vrtec. Zidovi so e
vedno preeti z energijo otroke radoivo-
sti, ustvarjalnosti in svetlobe. Ljudje to hitro
zacutijo, razlaga Mateja, ki se je s hio kar
nekako spoprijateljila. V prijetno obarvanih
sobah je prostor za najrazlineje aktivno-
sti. Z vsebino nae hie bi eleli tudi ljudem
obarvati vsakdanjo sivino. Tu jim ponujamo
razline monosti, s katerimi lahko ustvarijo
bolji svet zase in za svoje blinje. Tu jim po-
nujamo razline monosti, da najdejo svojo
pot do sree. Saj to je vendar smisel ivlje-
foto: Barbara Kolman: Forma Viva
stran 54
Naravni porod
Nainov poroda je veliko in enska ima pra-
vico izbrati njej najustreznejo obliko. Dejstvo
je, da je e pred sto leti veina ensk rodila
na domu, potem pa je sasoma stvar vse
bolj prevzemala medicinska stroka. Danes
si v civiliziranem svetu veina ensk sploh
ne zna predstavljati druganega poroda kot
v bolninici. Prevladujoa oblika rojevanja je
stvar institucionalne medicine in je e skoraj
bolezensko stanje. Marsikje se lahko poro-
dnica odloi za carski rez, etudi medicinsko
to ni nujno, kar predstavlja velik odklon od
narave. Zdravniki naj bi posegali le, e pride
do zapletov.
Vse ve se govori o rojevanju na domu, v
modo pa prihajajo tudi porodni centri, kjer
je porodnici nudena vsa materialna in stro-
kovna pomo in kjer je vse pripravljeno tudi
za to, e bi sama in njen otrok potrebovala
nujno zdravniko pomo. Glede tega so go-
tovo najbolj napredni na Novi Zelandiji, kjer
spodbujajo rojevanje na domu tako, da dr-
ava plaa storitve babic, e pa katera hoe
izrecno roditi v bolninici, pa mora zato sama
plaati. Izjema je seveda, ko gre za medicin-
ske probleme, ki zahtevajo bolninino skrb.
Skratka, zdravniki nastopijo praviloma kot ki-
rurgi, le v rizinih primerih.
Dr. Marsden Wagner, ameriki porodniar,
je bil deleen povsem tradicionalne izobraz-
be. Na ta nain je tudi delal v amerikih
bolninicah je pomagal na svet na stotine
otrokom. Potem pa je zael delati za Svetov-
no zdravstveno organizacijo in na Danskem
ga je neka babica povabila, naj prisostvuje
porodu na domu. Lepota te izkunje mu je
spremenila ivljenje. Kot moki je bil sicer
popolnoma prestraen, ko je opazoval poro-
dnico, kako je sama spravila na svet svojega
otroka, saj e nikoli ni doivel takega izraza
enske moi. Zavedel se je, da v resnici e
nikoli dotlej ni videl pravega poroda in da v
bolninici porodnici prepreijo, da bi svojo
ensko mo pokazala.
Zgodbe, ki priajo o veselju, ekstazi in iz-
polnitvi ob rojevanju, lahko zasledimo v knjigi
Modrost rojevanja, ki jo je napisala najbolj
znana babica, Ina May Gaskin. Nasploh se
te zgodbe razlikujejo od zgodb veine en-
sk, saj so veliko bolj pozitivne. Te zgodbe ne
opisujejo obiajnega delea posegov, kot so
kleni in vakuumski porod ter carski rez. V
njih so skriti nauki, ki lahko ponudijo mo za
porod brez tehnolokih posegov, kjerkoli se
porod e odvija. Porod je v nai drubi postal
zelo zapleten, to zioloko dejanje obkroa
zbirka splono sprejetih kulturnih mitov. Dej-
stvo, da le redko obstajajo telesne lastnosti,
ki bi prepreevale porod, je v nasprotju z
mitom. Z drugimi besedami, zelo verjetno je
medenica enske dovolj velika za vaginalni
porod, taka je medenica skorajda vsake en-
ske, na drugi strani pa lahko miselna usmer-
jenost in obutki motijo zmonost rojevanja
veliko bolj, kot ponavadi predpostavljamo.
Kako mona je lahko povezava med
umom in telesom v asu poroda opisuje av-
torica v mnogih primerih. Eden taknih je, ki
opisuje porodnico tekom prve porodne dobe
(ko se maternino ustje odpira), ki je sedela
na postelji v moevem objemu. Na uho ji je
epetal:udovita si!. In bila je prepriana,
da je utila, kako se ob posluanju teh besed
njen maternini vrat odpira. Mo je kot lajna
ponavljal te besede. Kmalu je bilo njeno ma-
ternino ustje popolnoma odprto in porodila
je otroka. udovita zgodba o monostih, ki
se odprejo, ko se enska in moka energija
uinkovito in usklajeno dopolnita. Kaj je lahko
bolj osvobajajoega za bodoega oeta kot
vednost, da lahko z ljubeimi besedami svoji
partnerki ponudi mo in energijo, s katerima
NARAVNI POROD-VRNITEV K NARAVI
Maja Boinovi
stran 55
Naravni porod
obutkov pri porodu, ki jih opisujejo razline
enske, nekoliko manj presenea.
V enem delu avtorica navaja, kako spro-
ena usta pomenijo bolj elastien mater-
nini vrat. enske, pri katerih so usta in grlo
odprta in sproena, po porodu redko po-
trebujejo ivanje. e le prehitro ne potisne-
jo otroka na svet, bodo rodile, ne da bi se
raztrgale ali ne da bi jih prerezali. Na drugi
strani pa se enske, ki se mrijo in stiskajo
eljusti, medtem ko pritiskajo, bolj nagibajo k
raztrganinam, ker je tkivo njihovega presred-
ka bolj zakreno. S to sprostitveno tehniko
so v skupnosti Farma (katere soustanovite-
ljica je avtorica) zmanjali tevilo raztrganin
in prerezov presredka. Veini ensk je laje
ugotoviti, kako naj sprostijo eljust, kot pa
to, kako sprostiti miice medeninega dna.
Avtorica zagotavlja skozi dolgoletne izku-
nje, da ni enske, pri kateri bi maternini
vrat ostal vrst in nepopustljiv, e je govorila
ljubee in pozitivno tako svojemu otroku, ki
prihaja na svet, mou, babicam, prijateljicam
in prijateljem, ki ji pomagajo.
Ker je zaupanje tako pomemben in moan
obutek, je kljuno, da za nosenico skrbi
oseba, ki ji ta zaupa. Ljubezen je e eno od
zelo monih zdravilnih in blagodejnih ustev.
Zaupanje in ljubezen omogoata sprostitev.
Zato so najbolje babice tiste, ki do poroje-
vajoih ensk utijo posebno naklonjenost
in jih imajo rade. To pomeni, da na enske
ne gledajo kritino, da niso posebej pozor-
ne na napake ali pomanjkljivosti. Namesto
tega cenijo enske take, kakrne so. Kadar
ima enska rada svojega zdravnika ali babi-
co, kadar mu/ji zaupa, se bo v njegovi/njeni
navzonosti veliko laje sprostila. Obutek
varnosti ne bo prispeval samo k uinkovitosti
poroda, tak porod bo tudi veliko manj bole,
je prepriana avtorica.
Prerez presredka je najbolj pogosta ope-
racija; to je namerna pokodba, ki jo izva-
jalci naredijo, ker so prepriani, da se s tem
izognejo huji pokodbi. Porodniarji v Se-
verni Ameriki in v nekaterih drugih civiliziranih
delih sveta so v enem stoletju naredili rutin-
ski prerez presredka verzijo spolnega
lahko postane njen porod bistveno laji, celo
tako zelo, da preide v ekstazo?
Sporoilo, da je porod izjemno bole, je
zelo razirjeno. Nihe ne dvomi, da je po-
rod za tevilne enske lahko zino bolea
izkunja. Manj znano je dejstvo, da nekatere
enske iz razlinih kultur rodijo v bistvu brez
bolein. To odpira dve vpraanji. Prvi, kako
je mogoe, da isto zino dejavnost izkua-
mo bistveno razlino? Drugi, ali se iz tega
lahko nauimo esa, kar nam bo sluilo kot
priprava na porod?
Da bi odgovorili na ti dve vpraanji, nam
bo morda v pomo, e zanemo razmiljati
o porodu iz druganih izhodi kot ponava-
di. Premislimo o nekem drugem delovanju, ki
prav tako vkljuuje iste reproduktivne orga-
ne kot porod o spolnem odnosu. Seks je
lahko izjemno bole ali pa v njem ekstatino
uivamo, odvisno od voljnosti, spretnosti in
obutljivosti seksualnih partnerjev. Telesni
obutki, ki jih izkua enska med seksom,
so veliko manj povezani z velikostjo objekta
v vagini kot s pravkar omenjenimi dejavniki.
e gledamo s tega vidika, nas irok razpon
foto: Eldar M. Gadijev
stran 56
Naravni porod
rodno dobo, hkrati pa otroku pomaga do
najboljega poloaja za prehod skozi me-
denico. e gibanje porodnice ni omejeno
z intravenozno infuzijo, kardiotikografom in
prevladujoo obliko epiduralne analgezije, se
nasploh laje zavzemajo razlini poloaji, ki
so v prid odpiranju materninega vratu, in ko
je ta popolnoma odprt, prehodu otroka.
enske v tradicionalnih drubah po vsem
svetu za porod skoraj vedno izberejo po-
konne poloaje. To univerzalno soglasje
napotuje na misel, da enske med porodom
zlepa ne bodo legle in rodile, e jih ne bodo
k temu primorale sile njihove kulture. Obiajni
poloaji ensk med porodom vkljuujejo se-
denje, kleanje, stojo, epenje ali poloaj na
vseh tirih. Vasih ti poloaji vkljuujejo upo-
rabo razlinih vrst podpore: vrv, na katero se
enska obesi s svojo teo, porodne stole,
palice, zapiene v zemljo, objem moa ali
spremljevalke. Na seznamu koristi pokon-
pohabljanja na desetinah milijonov ensk,
prepriani v svoj prav. Mislili so, da z izva-
janjem te pokodbe reujejo matere pred
hudimi raztrganinami, izboljujejo spolno i-
vljenje njihovih mo (danes nekateri dodajajo,
da pomaga tudi pri spolnem ivljenju ensk),
reujejo pred urinarno in fekalno inkontinen-
co, reujejo otroke pred zastojem ramen,
da si olajajo delo pri poznejem ivanju in
prepreujejo pomanjkanje kisika pri otroku,
duevno zaostalost in moganske pokod-
be pri otrocih. Vse te trditve so zdravniki in
bolninice celotne Severne Amerike brez po-
mislekov sprejeli, ne da bi preverili, ali teme-
ljijo na dokazih. Avtorica pravi, da je teava
(oziroma dobra stran), da ni od natetega
ne dri.
Veina ensk med porodom potrebuje
monost spreminjanja poloajev in svobodo
gibanja. Gibanje mono pomaga pri odpi-
ranju materninega vratu med zgodnjo po-
stran 57
Naravni porod
tem zgodovinskim razvojem ne pretiravamo,
e lee poloaj pojmujemo kot iznajdbo in-
dustrijske revolucije. Gre za poloaj, ki so ga
narekovali moki izumljen je bil zaradi udo-
bja porodnega pomonika. Kot ugotavljajo
tevilne enske, ki se znajdejo v poloaju na
hrbet obrnjenega hroa, je med potiska-
njem otroka na svet zelo teko delovati proti
sili tenosti.
Porodna boleina se razlikuje od tiste za-
radi rane. Ko je lovek pokodovan in uti
njeno boleino, je njeno sporoilo Bei! ali
Bori se! Pokodovana si. To je informacija,
pomembna za preivetje. Porodna boleina
sporoa nekaj popolnoma drugega. Pravi:
Sprosti miice medenice. Prepusti se. Izroi
se. Plavaj s tokom. Ne bori se. Veje je od
tebe. To je isto drugano sporoilo kakor
Zavaruj se! ali Bei!, ki spremlja pokod-
bo. Kljub temu se tevilne enske na poro-
dno boleino odzovejo enako kot na bolei-
no, ki jo izkusijo, e so ranjene. Razmiljajo
o zdravilih zanjo in ne vidijo smisla v porodni
izkunji brez zdravil. Ne vedo, da lahko spre-
memba poloaja, odnosa, vzduja v porodni
sobi in tevilnih drugih dejavnikov bistveno
vplivajo na obutenje poroda. Ponavadi se
ne zavedajo, da lahko svoje napete reakcije
ublaijo tako, da o popadkih raje razmiljajo
kot o zanimivih obutkih, ki zahtevajo vso
tvojo pozornost namesto o krenju mater-
nice.
Nekateri so porod brez zdravil proti bole-
inam oznaili za neko vrsto ekstremnega
porta. enske, ki izberejo naravni porod,
posmehljivo oznaujejo kot muenice ali
superenske, ki izraajo noro ensko razli-
ico maizma. V resnici tevilne enske, ki
izberejo rojevanje brez zdravil, naredijo to
zaradi strahu pred posledicami nepotrebnih
posegov, vkljuno s travmo in poporodnimi
boleinami zaradi carskega reza. enska, ki
rodi brez posegov, ima ve monosti, da po
rojstvu otroka ne bo utila nobenih bolein.
Pogosto je evforina, plava s hormoni, ki se
izloajo po rojstvu otroka. Oksitocin, hormon
ljubezni, se sproa pri raztezanju presredka
prek otrokove glavice in telesa, in pri vei-
nega poloaja so:
bolja uporaba sile tee,
najveji pretok krvi med materjo in otro-
kom (ni pritiska otrokove tee na materi-
ne glavne ile),
bolja prilagoditev otroka na prehod
skozi medenico,
moneji in uinkoviteji popadki,
pri epenju in kleanju povean premer
medenice.
Prvi zapis o enski, ki med porodom lei
na hrbtu na postelji, govori o Luisi de la Val-
liere, ljubici francoskega kralja Ludvika XIV.
leta 1663. Izbira poloaja najbr ni bila njena,
ampak je tako doloil njen ljubimec. elel si
je sedeti za zaveso in biti pria otrokovemu
prihodu na svet. Kot kralj je imel privilegij, ki
je bil drugim mokim nedosegljiv. Pred tem
je bila navzonost v porodni sobi za moke
tabu, tudi za oete rojevajoih se otrok. Manj
kot sto petdeset let, preden je Vallierova ro-
dila, so dr. Wertta iz Hamburga zagali na
grmadi, ker si je drznil oblei se kot enska,
da bi bil lahko navzo pri porodu.
Prepoved mokim, da bi prakticirali babi-
tvo, se je zaela lomiti z izumom porodnih
kle, ki so jih prvi uporabili v Angliji in Fran-
ciji. Porodne klee so okrepile modo lee-
ega poloaja pri porodu, ker je ta za njihovo
uporabo najprimerneji.
Leta 1668 je Francois Mauriceau objavil
razpravo o babitvu, v kateri je priporoal,
naj enske med porodom leijo na hrbtu. Pri-
poroilo je bilo v prid zdravniku ali porodne-
mu pomoniku, ki bi morda elela uporabiti
porodne klee, porodnicam pa ni koristilo.
Dvesto let kasneje je kraljica Viktorija posta-
la prva enska, pri kateri so med porodom
uporabili kloroform. Dogodek je prispeval k
hitri popularizaciji razlinih oblik anestezije
pri porodu, kar je pripeljalo do tega, da so
tevilne vplivne enske med porodom leale.
Ob koncu devetnajstega stoletja so porodne
stole e precej redko uporabljali. Od moder-
nih ensk so priakovali, da bodo med ro-
jevanjem otrok leale. Rojevanje v epeem
poloaju je bilo dale od gosposkega in je
postalo znailnost nijih slojev. V skladu s
stran 58
Naravni porod
hranjenje takoj po sprejemu porodnice. V
nekaterih ohranjajo strogo politiko, ki pre-
poveduje vsakrno uivanje hrane in pijae.
Razlogi za to so prej zgodovinski kot znan-
stveni. Ta politika je utemeljena na strahu, da
bi lahko enska v primeru, e bi potrebovala
carski rez v sploni anesteziji in bi nezave-
stna bruhala, pri tem vdihnila nekaj hrane v
pljua. Prenaalci te politike upajo, da bo
omejevanje hrane in pijae med porodom
zagotovilo, da v elodcu ne bo niesar, kar bi
enska v tistih redkih primerih splone ane-
stezije mogla izbruhati. Vendarle so pozneje
raziskave pokazale, da omejevanje hrane in
pijae po sprejemu v bolninico ne zagotavlja
praznega elodca. Med porodom je prebava
poasneja kot obiajno, tako da je hrana,
ki je bila zauita nekaj ur pred prihodom v
bolninico, najverjetneje e vedno v elodcu.
Poleg tega pa kljub temu, da je bil elodec
nekaj ur prazen, e vedno izloa elodne
ni ensk vzbuja prijetne obutke. e je bila
boleina navzoa e nekaj sekund prej, se
pogosto izbrie ali se skrije v ozadje. Ne
samo to, enska je tudi razvila mone teh-
nike sproanja , ki jih je uporabila med naj-
bolj intenzivno izkunjo v ivljenju, ki si jo bo
dobro zapomnila. Nauila se je, kako lahko
s poasnim in globokim dihanjem spremeni
telesne obutke, pa tudi tok misli. Zelo verje-
tno je razvila novo spotovanje in vrednote-
nje svojega telesa. Izkusila je izjemen skupek
ranljivosti in moi. Dotaknila se je enskega
principa, ki oznauje porod.
Rutinski postopek, ki ga porodnica lahko
varno odkloni, je tudi klistir. V nekem obdo-
bju je bil ta postopek v veini bolninic nu-
jen kot del priprave na porod. Danes je manj
pogost. Raziskave so pokazale, da klistir ne
skraja poroda in ne zmanjuje stopnje in-
fekcij.
V tevilnih bolninicah omejujejo pitje in
stran 59
Naravni porod
jenje krvnega tlaka. Zaradi svoje specine
izobrazbe se osredotoajo na ustvene vi-
dike poroda. Njihova prvenstvena naloga je
biti ob enski. Razumejo ziologijo poroda in
ustvene potrebe rojevajoe enske. Nudijo
ustveno podporo, sprostitvene tehnike in
objektivna stalia, prav tako pa pomagajo
enski pridobiti informacije, ki jih potrebuje
za informirane odloitve. Imajo znanja o na-
ravnih nainih pospeevanja poroda in kako
pomagati pri tejih porodih. Usposobljene
so za svetovanje pri dojenju, za nego no-
vorojenka in imajo znanja o dobrih stare-
vskih slogih. Pomagajo enski pri pripravah
in izvedbi porodnega narta ter spremljajo
ensko skozi porod. Doule prepoznavajo
porod kot kljuno izkunjo matere, ki se je
bo spominjala vse ivljenje. Dojemajo svojo
vlogo kot podpornice in zaitnice eninega
spomina na porodno izkunjo. Spodbujajo
komunikacijo med porodnico, njenim par-
tnerjem in bolnininimi zdravstvenimi delav-
ci ter omogoajo porodniinemu partnerju,
da sodeluje toliko, kolikor mu ustreza.
V Sloveniji naravni porod e ni mogo, e
v sosednji Avstriji pa imajo posebej zanj pri-
lagojene ustanove. Obstajajo razline nevla-
dne organizacije, ki se zavzemajo za usta-
novitev centrov, v katerih bi porodnice imele
monost izbire za naravni porod. Vsekakor
bo preteklo e nekaj asa preden se zadeva
realizira, saj je veliko nasprotujoih si mnenj
znotraj medicinske stroke. Najveji prispevek
k napredku pa zagotovo lahko damo en-
ske. S pripravami na porod pod ustreznim
vodstvom doul in s pridobitvijo ustreznega
znanja se lahko same pribliamo naravnem
porodu. Na ta nain bomo vodile svoj porod,
medicinsko stroko pa prepriale, da doloe-
ni posegi niso potrebni in da obstajajo tehni-
ke, s katerimi lahko nadomestimo katerikoli
poseg ali medikament. Razen v izjemnih pri-
merih, kadar je medicinska pomo nujna. Na
ta nain bomo prevzele odgovornost za svoj
porod, hkrati pa odprle pot razvoju ustreznih
porodnih centrov. Klasina medicina se bo
pribliala tradiciji in obratno, kar predstavlja
vrnitev v naravo.
sokove, ki bi jih v sploni anesteziji porodni-
ca lahko izbruhala in vdihnila. Taka inhalacija
bi lahko pogala pljuno membrano ali pa
bi lahko povzroila aspiracijsko pljunico, ne
more pa je popolnoma prepreiti.
Rezultati umrljivosti med porodnicami in
novorojenki ne kaejo na to, da je ta manja
kot posledica prakse v porodnitvu, temve
dobrih socialnih in gospodarskih razmer, po-
gojev bivanja, naina prehranjevanja. Kjer so
ljudje v glavnem zdravi in ko enske zanosijo
ter rodijo, so rezultati, zaradi vsega nate-
tega, dobri. Mnogi porodniarji sicer trdijo,
da je umrljivost med porodnicami in novoro-
jenki nizka zato, ker enske rojevajo v po-
rodninicah in bolninicah, kar dr. Wagner
popolnoma zanika. Pravi, da so pogoji bolji
zaradi socialnega in gospodarskega napred-
ka, zato je tudi umrljivost nija.
V deelah kot so Nizozemska, Nova Ze-
landija in Skandinavija imajo enske popoln
nadzor nad svojo nosenostjo in rojevanjem.
Odloajo se, kje bodo rodile, kdo bo pri po-
rodu in kaj se med tem lahko zgodi. Na Nizo-
zemskem kar tretjina ensk rodi doma, s po-
mojo babice. Tudi na Novi Zelandiji enske
lahko izbirajo, ali bodo rodile doma, v poro-
dnem centru, ali v porodninici, s pomojo
babice ali zdravnika nad tem imajo popoln
nadzor. Enako je v skandinavskih dravah.
Na Nizozemskem za porodno boleino celo
ne uporabljajo besede boleina, ampak ne-
kaj podobnega kot naval. Na to sploh ne
gledajo kot na boleino, ampak kot norma-
len del poroda, ki ga ni potrebno zaduiti z
monimi zdravili.
V Sloveniji imamo doule (enske, ki se
odloijo, da bodo sluile druinam v pria-
kovanju med nosenostjo, porodom in po
rojstvu otroka). Spremljajo pare ob preho-
du v starevstvo in delujejo kot nartovalke
obporodne oskrbe, spremljevalke pri poro-
du in svetovalke po rojstvu otroka. eprav
si pogosto iz pristnega zanimanja nabirajo
znanja in veine na podroju nosenosti in
poroda, doule ne izvajajo nobenih medicin-
skih posegov, kot so npr. vaginalni pregledi,
nadzor plodovega srnega utripa ali mer-
stran 62
Vpraanje:
Imam strica - zelo bolnega, nihe pravza-
prav ne ve kaj mu je, a iz meseca v mesec je
vse slabotneji, vse teje govori in diha. Ko-
majda, da e lahko hodi. Vse kae, da ima
redko bolezen, imenovano Lou Gehrigova.
Kakna je monost zdravljenja in ozdravitve?
Mnenje zdravnika:
Bolezen je t.i. amiotrona lateralna skle-
roza (ALS). Je huda degenerativna bolezen
ivevja, pri kateri pride do propadanja mo-
torinih nevronov ivcev odgovornih za pre-
mikanje miic. Bolezen je lahko dedna, kar je
sicer redkeje, ali sporadina obasno do nje
pride brez pravega vzroka. Najpogosteje se
pojavi pri starejih ljudeh (po 50 - 60 letih). Za
20% dednih primerov te bolezni je dokaza-
na genska mutacija.Tipini znaki bolezni so:
oslabelost miic najprej na enem udu, kasne-
je se raziri e na druge dele telesa, atroja
(shujanje) miic, trzanje miic, teave pri hoji
( hoja je trda in bolniki vleejo nogo za seboj).
V kasnejem poteku bolezni so prizadete tudi
miice za govor in poiranje (oteeno poi-
ranje in govorenje). Bolezen prizadene tudi
miice za dihanje. utenje in intelektualne
sposobnosti so ohranjene. En sam zgoraj opi-
sani simptom ne pomeni, da je zagotovo to ta
bolezen, skupaj pa ti simptomi dajejo tipino
klinino sliko bolezni.
Zdravljenje danes al e ni vzrono in na-
poved monosti zdravljenja pri tej bolezni je
slaba. Uporablja se pa, odvisno od potreb
bolnika: zdravilo Riluzole v dozi od 100mg
dnevno (nekoliko podalja ivljenjsko dobo).
Druga zdravila (proti zaprtju, za blaenje mi-
inih krev, za zdravljenje depresije, proti bo-
leinam).Uporaba visokih doz antioksidantov,
tokoferola (vitamin C in E). Kot simptomatsko
zdravljenje se uporablja antiholinergiko delo-
vanje zdravil amitriptilina in atropina. Fiziotera-
pija in pripomoki, ki pomagajo, da se bolnik
lahko giba. Terapija za izboljanje govora ali
uenje drugih tehnik sporazumevanja. Ume-
tno predihavanje plju (ko dihalni sistem od-
pove). Bolnik s to boleznijo mora biti seveda
skrbno voden od zdravstvene slube in se ne
more zdraviti sam, posebej ne, ko bolezen
napreduje.
KAJ MENI ZDRAVNIK?
Prof.dr. Eldar M. Gadijev
Kaj meni zdravnik
stran 63
Varstvo Jaka
je namenjeno za otroke stare od enega do treh let, za vse tiste, ki niste dobili vrtcev pa
tudi za vas, ki si elite, da so vai otroci v manji skupini.
Skrbno opremljeni prostori dopuajo mirno in varno igranje. V naklonjenem vremenu
se prepuamo naravi in uivanju ob petju ptic v blinjem gozdiku. Novo energijo
pridobivamo z lakto-vegetarjansko prehrano, kar pomeni veliko vitaminov in barvne
raznolikosti.
Nae uenje in igranje se dogaja v Novem Polju,
kjer je monost prihoda iz june ali severne obvoznice.
Za vsa dodatna vpraanja vam z veseljem odgovorim na gsm 041 243 021
ali na el. naslovu katjatekavec8@gmail.com
Naj bo dan s soncem obsijan
Katja Tekavec
stran 64
(Tonih rojstnih podatkov ne bomo objavljali, ne imen, vi pa nam jih le dosledno sporoajte.)
Stane Padenik
IZ ASTROLOGOVEGA NABIRALNIKA
Iz astrologovega nabiralnika
Vpraanje pod ifro: KAKO NAPREJ?
Spotovani gospod Padenik. Z zanimanjem
prebiram vae prispevke, saj v njih vedno naj-
dem kaj zase. Tokrat sem zbrala pogum in se
e sama obraam na vas z vpraanjem, ki je
zame v tem trenutku kljuno. Kako naprej v
druinskem podjetju zdaj, ko sem ga sama
prevzela? Mo se je upokojil, v podjetju e ve-
dno pomaga, a sumim ga, da tudi zato, da
se sreuje z ensko, sodelavko, s katero se
preve rada videvata. Bojim se, da je med nji-
ma kaj ve kot samo poslovni odnos. e je,
potem bom spustila vajeti podjetja iz rok, ker
se ne mislim truditi za moevo ljubico, a pod-
jetje bi potem gotovo propadlo. Naa storitve-
na dejavnost je materialne narave, po njej pa
je e vedno veliko povpraevanje. Svetujte mi
prosim, kaj naj storim. Rojena sem decembra
1955, mo pa tudi decembra, a v znamenju
pred mano 1950, oba v Koevju. Najlepa
hvala za va odgovor.
Odgovor:
Gospa bralka, najprej moram analizirati vao
karto usode ali rojstno astroloko sliko, nato e
moevo in naposled narediti primerjalno ana-
lizo med vama. Vaa karta, ki je tudi osebni
horoskop kae, da ste rojeni za podjetnico, za
vodenje samostojnega tudi druinskega pod-
jetja, da ste borbeni, vztrajni, vzdrljivi, v delu
pa najdete tudi erotini naboj, saj vam je podje-
tnitvo izziv, ki vas ne zadovoljuje samo intelek-
tualno in materialno. Lahko bi se vam zgodilo
ali kar dogajalo, da bi bili pretirano povezani s
poslom in ne bi imeli dovolj asa za partnersko
skupnost, za ljubezen in sproeno preivljanje
prostega asa z druino. V teh asih pa se vam
zanemarjanje ljubezenskega partnerja prav
lahko zgodi. On, mo je namre nenavaden
podjetnik. Zna biti zelo ustven, celo krhek, ro-
mantien, a tudi ustveno nestabilen. Usojeno
mu je sicer bilo dobiti eno kozoroginjo, ki bo
zelo podjetna, skupaj z njo ustvariti bogastvo
in uivati v skupnem ustvarjanju, toda ker ima
veliko potrebo tudi po nenostih, intimnem
uivanju, se mu kaj lahko zgodi, da bo priel
obudovati tisto ensko, s katero bi lahko za-
dovoljil svoja najgloblja hrepenenja. Pazite torej
gospa podjetnica, da ne boste sami krivi za
zakonski polom, ki se utegne prevesiti tudi na
va vir dohodka. Ne bodite ve tako privezani
na podjetje. Bolj se morate razbremeniti in si
vzeti ve asa za moa. Privoita si razvaja-
nje. Prisluhnite mou in njegovim potrebam.
Kae, da ste vi veliko bolj energini kot on, to
pa vekrat izraate na bolj agresiven nain, kot
ga je on sposoben sprejemati. Imata razlien
bioritem, razlien nain izraanja ustev, e-
tudi vaju vee veliko skupnih tok. Delajta do
konca pomladi na vsem kar je skupno in ne na
razdvajanju, pa vam bo uspelo obdrati moa
zase, podjetje pa v dobri kondiciji. Za podrob-
nejo astroloko obravnavo in svetovanje pa
se naroite na osebni obisk pri meni v pisarni.
Veliko sree elim vajini skupnosti.
Vaa pisma, drage bralke, dragi bral-
ci so nadvse dobrodola. Za rubriko
astroloki nasveti poljite svoj toen da-
tum rojstva: dan, mesec, leto ter uro in
kraj rojstva. Odgovoril bom na eno vae
vpraanje. e je z njim povezana e ka-
kna druga oseba, pripiite e njene roj-
stne podatke. Za rubriko odmevi bralcev
pa ne bodite srameljivi. Napiite iskre-
no, kaj ste priakovali od astrologa in
astrologije, kaj vam je pomenil posvet z
astrologom ter kakne uinke ima na vas
in vae ivljenje? pisma poiljajte na E
naslov: stane.padeznik@telemach.net !
stran 65
Iz astrologovega nabiralnika
Pismo:
Spotovani gospod Padenik! Iskrena
hvala za verajnji pogovor in razlago astro-
lokih kart. Domov sem se vozila dobre vo-
lje, brez strahov ali velikih skrbi, morda le s
ponovnim zavedanjem, da zelo cenim svet
svoje druinice, ivljenje, ki ga ivim-o in da
svojega moa ljubim in ima zame veliko vre-
dnost, kakren koli e je. Ima veliko kvalitet
in skupno ivljenje z njim je lepo. Vem, da
bodo e obdobja, ko bom imela teave za-
radi svoje velike sle po ivljenju in bliine ter
njegove pasivnosti, 'oddaljenosti' in zadra-
nosti na obdobja, a srno upam in zaupam,
da bo ljubezen med nama in ivljenjske izku-
nje, ki jih e imava, pomagala pri ohranjanju
najinega sveta. Verajnji dan se je zakljuil
z ljubljenjem, veliko nenosti in obutenjem
globoke pripadnosti in ljubezni. Kolikor sem
zmogla razumeti vae besede ob razlagi naji-
nih astrolokih slik, je pomembno spoznanje,
da smo v nekaterih stvareh precej doloeni,
a so e vedno polja monosti za gradnjo do-
brega. Bom delala na tem in skuala sprejeti,
kar je sprejeti treba. Hvala lepa za poslani
astroloki karti in svetovanje. Imam ga v le-
pem spominu.
Slabo leto za tem je gospa Anita sprija-
znjena s tem, da bo njun zakon povpreen.
Seksualnega ivljenja je sicer nekaj ve, a
veinoma na njeno veliko prizadevanje. Sa-
soma se je sprijaznila s tem, da najbr nista
seksualno niti osebnostno najbolj kompa-
tibilna. Z grenkim priokusom pove, da sku-
a dati prednost drugim vrednotam, kot je
varnost, skrb za zdrav razvoj edinega otroka
in spotovanje druganosti. Kako dolgo pa
bo zdrala tudi brez pristne moeve bliine,
globokega zaupanja in intimnih odnosov, pa
ne ve. Na raun otroka se bi rada temu od-
povedovala. Ljubimca pa ne eli oziroma si
ga ni poiskala.
Posvetovanja z astrologom terapevtom so
ji kot balzam, saj ji potolaijo duo in ji vlivajo
ve upanja in samozaupanja!
Vodnarka Simona iz Velenja (41 letna socialna delavka) je bila zadnja leta zelo nezadovoljna
z moevo pasivnostjo. Veino asa se je posveal raunalniku in spremljanju TV programov
ter pozabljal nanjo kot na eno. Od njunih zinih kontaktov so ostali samo e beni poljubi ob
odhodu v slubo in prihodu iz nje. Njuno spolno ivljenje je skoraj povsem zamrlo. Skupaj z
edinim sinom najstnikom so navzven delovali kot idealna druina. Med seboj sta vedno imela
sina, ki je vekrat spal tudi pri njiju, tako je bil navezan nanju. Odrekal se je drubi z vrstniki, da
je le bil s starema. Toda ona je bila nazadnje e isto obupana. Govorila je s svojo prijateljico
in ta ji je svetovala, naj se obrne na njenega astrologa terapevta, ki ji je e uspeno pomagal
v podobni zadevi.
Jaz sem vedno pripravljena za seks, ne razumem, zakaj pa njemu ni ni ve do tega! Ne-
ko mi je rekel, da on sploh ne potrebuje toliko kot jaz! Astroloka analiza njunih odnosov in
osebnosti dopolnjena s praktinimi nasveti za reevanje zakonske zveze je bila izrpna in zelo
dolga.
ODMEVI BRALCEV
stran 67
Bo pomanjkanje takta, podkrepljeno z
visokimi zahtevami neustavljivega in sa-
mozadostnega ZMAJA, primerna formula
za nujne spremembe?
Zodiak kitajske astrologije ima za vseh dva-
najst znamenj ivalsko simboliko, za razliko od
zahodne astrologije, pri kateri so med dvanajst
astrolokih znamenj, poleg ivalske simbolike,
vpleteni loveki simboli. Kot morda e veste, se
kitajski ivalski krog prine z drobno, a ni kaj
ibko ivaljo podgano in se kona s praiem.
Zmaj je bil peta ival, ki je prila po vrsti k
Budovemu mrtvakemu odru, tako navaja sta-
rodavna kitajska legenda, po drugi pa je dva-
najstero ivali prilo v doloenem zaporedju na
Budovo povabilo k praznovanju novega leta.
Za tiste, ki ne vedo natanno, kakna je razlika
med kitajskim in t.i. zahodnim horoskopom, naj
povemo, da slednji temelji na dvanajstih astro-
lokih znamenjih, poimenovanih po ozvezdjih,
s katerimi se oznauje prostor okoli zemeljske
oble in as, ki je vezan na letne ase enega leta.
Kitajski in japonski horoskop pa sta raztegnjena
na dvanajst let, tako da vsako zodiakalno zna-
menje zajema celo leto in vse letne ase. Za po-
samezno leto kitajskega horoskopa so znailne
posebne vibracije in lastnosti ivali, po kateri se
zodiakalno znamenje in s tem tudi leto imenuje.
Kitajska astroloka veda in izroilo zatrjujeta,
da ima lovek, rojen v doloenem letu ivali,
znailnosti te ivali njene slabosti in prednosti,
njeno mo, temperament in talente.
Ker kitajski horoskop temelji na luninem kole-
darju, za razliko od zahodnega, katerega pod-
laga je sonev koledar, je zaetek kitajskega
novega leta premien in ni vezan na 1. januar.
Kitajsko novo leto, poimenovano po eni od iva-
li njihovega horoskopa, se tako prine vedno z
drugo prazno luno po zimskem solsticiju, to pa
je prva prazna luna v vodnarju, po zahodnem
horoskopu. Ta je vasih januarja, vasih febru-
arja. Leta 2012 se bo zaelo v ponedeljek, 23.
januarja in bo trajalo vse do prazne lune, v ne-
deljo, 10. februarja. Takrat bo leto zmaja prelo
v leto kae.
Leta ZMAJA so:
1916/28/40/52/64/76/88/2000/12/24
Lastnosti oseb rojenih v letih
ZMAJA
V letonjem zmajevem letu boste prav gotovo
naleteli na ljudi, ki so rojeni v kitajskem astrolo-
kem znamenju zmaja, zato je dobro, e e v
naprej poznate njihove glavne lastnosti, da bo-
ste vedeli kaj lahko priakujete od njih in esa
ne!
Zmaji so veinoma dobrega zdravja, zelo vital-
ni, komunikativni, dobri so pri pogovorih in delu.
Veinoma ni ne skrivajo, so neposredni, odkriti,
vekrat preve direktni in neposredni, zato se le
redko ukvarjajo z diplomacijo. So idealisti, per-
fekcionisti, trmoglavi in hitre jeze. Svoja mnenja
e preradi povedo odprto, njihova preprianja pa
je smiselno posluati, etudi kdaj nimajo prav.
Zmajem je lasten ponos, ki se pogosto do-
besedno preliva v navduenje, ki je njihov stalni
spremljevalec. Ne glede na to, kakno ivljenjsko
pot si izberejo, povsod bodo blesteli. Pri skoraj
vsem so uspeni, saj se popolnoma posvetijo
delu, ki ga opravljajo, na koncu pa so nagrajeni
za velik trud in vloeno energijo.
Njihova slaba stran je, da se vasih posveajo
nepotrebnemu delu in aktivnostim, ki niso kori-
stne, lahko pa so celo kodljive. Tudi to zmorejo
opravljati z enakim zanosom, ki zavede vse okoli
njih.
Zmaji le redko ljubijo s polnim srcem, eprav
so eljni ljubezni in so po veini tudi ljubljeni. V
mladosti redko zaplujejo v zakonski jarem. Va-
sih pa ostanejo samski tudi do konca svojega
KITAJSKO LETO ZAHTEVNEGA ZMAJA
(23. 1. 2012 10. 2. 2013)
Stane Padenik
Kitajsko leto zahtevnega zmaja
stran 68
membne skrivnosti. Iz preteklega leta se bodo v
kitajsko leto zmaja nadaljevali napadi na diplo-
macijo, v imenu demokratinih idealov.
Jeza, trmoglavost in ekstremna zagnanost pri
izraanju mnenj tevilnih posameznikov in mno-
ic se bo irila po svetu kot revolucionarni val.
Mnenju preprianih, ki bodo govorili brez dlake
na jeziku, bo vredno prisluhniti, tudi e ne bodo
imeli v vsem prav. Navduenje mnoic, ki bodo
zahtevale korenite spremembe, bo nalezljivo in
se bo razirilo na brezvoljne, mlane, neoprede-
ljene in obupane ljudi.
Zmajeva mo, energinost in zanos bodo
mnoge vzpodbujali k zdruevanju in povezova-
nju ter krepile ponos, ki se bo naglo prelival, iril
in postal nalezljiv!
Ognjevitost in predanost tistemu s imer se
bomo ukvarjali in za kar si bomo prizadevali, bo-
sta kronani z uspehom. Blesteli bomo pri vsem,
s imer se bomo z vso energijo ukvarjali, na kon-
cu pa bomo nagrajeni za neizmeren trud in za
vse kar smo vlagali!
Ker velja kitajsko zodiakalno znamenje zmaja
za simbol sree, moi in sile, se nam v letu 2012
obeta teko priakovani preobrat, saj sta rast in
napredek nujni posledici delovanja zmaja. Ker
zmaj bruha ogenj, vasih pa tudi zlato, smemo
upati, da bodo v drubi prevladale sile, ki bodo
zmogle narediti energien preobrat.
Legenda o zmaju za dananjo
rabo
Legende pravijo, da zmaj lei na skritem za-
kladu, kar je bistvo tega znamenja. V kitajskem
letu zmaja bomo torej lahko vsi pri sebi, v dru-
bi in v svetu, odkrivali zaklade, ki smo jih doslej
prezrli ali zanemarjali! Zmajeva sila, energija in
osredotoenost nam bodo pomagale rpati te
zaklade, jih obnavljati, morda celo poveevati
njihovo vrednost.
V nekdanjem kitajskem cesarstvu so bili zma-
ji uvaji zlata. Bili so zelo pomembni. Veljalo je
preprianje, da so koliine ita neposredno
povezane z zlatom v dravi in da je pomemb-
no stalno ravnovesje med koliino dragocene
kovine in glavnega ivila. Prevladovalo je razmi-
ljanje, da e drava vzpodbuja pridelavo ita,
ivljenja. Okolici dajejo vtis, da so popolnoma
samozadostni, zato se njim in njihovemu okolju
dozdeva, da so bolj sreni, e so sami.
e boste z osebo, rojeno v letu zmaja, po-
blie sodelovali, se zavedajte, da je do svojih
blinjih zelo zahtevna. Od vas bo priakovala
najmanj toliko kot od sebe ali e ve, to pa je
tudi razlog, zakaj se zapleta v konikte. Zmaji pa
imajo teave tudi s stari ali predstojniki, saj od
njih priakujejo udee. Zaradi svojega obutka
vevrednosti se zmajem dogaja, da prihajajo v
velika nasprotja z ljudmi, posebno e se ukvar-
jajo z umetnostjo.
Z majhnimi uspehi zmaji niso nikoli zadovoljni.
Zaradi svoje moi in energinosti, ki jim prina-
ata rezultate, sodijo med sreneje ljudi. Zmaji
veinoma bruhajo ogenj ali energijo s katero se
lotevajo vseh svojih aktivnosti, nikar pa njihove-
ga govorjenja ne zamenjajte za prepirljivost.
Zmaji se nikakor ne ujamejo s komerkoli. Naj-
bolje lahko sodelujejo kot prijatelji, ljubimci in so-
delavci, z osebami, ki so rojene v letih opice in
podgane. Z njimi se dopolnjujejo, zato je njihovo
sodelovanje v glavnem gladko, spontano, preli-
vajoe in po veini zelo uspeno!
Obeti in zanke v kitajskem letu
ZMAJA
e samo pomislimo, kaj se je na drubeni, po-
litini, gospodarski in individualni ravni dogajalo
leta 2008, ko se je z letom podgane priel nov
ciklus kitajskega zodiaka, bomo razumeli, zakaj
se je znailnost te ivali polnjenje shramb za
hude ase , tako drastino prenesla na ljudi.
Kriza se je takrat zelo poglobila, zdaj pa je tu od-
lonost zmaja, da v petem letu preseka negativ-
ne tokove in poskua izvlei voz iz blata! Mu bo
to uspelo?
Vsekakor bo leto 2012 leto prilonosti in pre-
lomnica za osebe rojene v znamenju zmaja.
Znailnosti te ivali se bodo silovito odraale
na globalni ravni in na vseh podrojih drube-
nega ivljenja. V kriznem asu, ko so korenite
spremembe neobhodne, bodo neposrednost,
odkritost v pogovorih in poveana komunikativ-
nost prile najbolj do izraza. Ker zmaj niesar ne
skriva, lahko priakujemo, da bodo razkrite po-
stran 69
opravljenemu delu in neizpolnjevanju obvezno-
sti, ki jih bo spremljala enaka energija, kot tudi
vse tiste, ki si bodo prizadevali za nekaj dobre-
ga.
Zmaj ni sentimentalen, eprav je veinoma lju-
bljen in izbran. Ker sam le redko ljubi s polnim
srcem, je samozadosten in se teko povezuje
z drugimi, z okolico pa se redko razume, je pri-
akovati v drubenih in mednarodnih odnosih
zadranost, odmaknjenost, tudi konikte. Slo-
venija iz tega ne bo izvzeta. Ponovno se lahko
obnovijo napetosti s sosednjimi dravami, zlasti
s Hrvako.
Spori bodo toliko bolj verjetni, ker zmaj pre-
ve zahteva od svojih blinjih. A ne samo to.
Zmaj ima obutek vevrednosti, zato bodo vsi
zmaji, formalni in neformalni voditelji, pogosto
v sporu z ljudmi. Tem bolj, e bodo menili, da je
njihovo delo in njihovo poetje neke vrste ume-
tnost. Z zmaji pa bodo imeli teave tudi tisti, ki
veljajo ali pa se imajo za staroste ali pokrovitelje
skupin ali narodov!
bo imela ito in zlato, itnice in zakladnice bodo
polne in drava bo postala mona. uvanje zlata
je na kitajskem pomenilo v prenesenem pome-
nu ohranitev miru in stabilnosti.
Iz zapisanega je razvidna pomembna vloga in
pomen osebnosti, ki vedno blestijo med drugimi
smrtniki. O, da bi ta starodavna kitajska legenda
veljala tudi v letu 2012 na Slovenskem, potem bi
bil preobrat v usmeritvi nae nadaljnje poti pravi
oziroma taken, kot ga vsi priakujemo! V novo
vodstvo slovenske drave ne gre dvomiti, saj je
e na zaetku pokazalo veliko zmajeve energije,
zdaj pa nam ostane samo upanje, da se v celoti
zaveda naega zaklada in tega, da ga je treba
varovati in bdeti nad njim, ne pa leati na njem,
razen seveda v prispodobi!
Negativni pojavi
Ker je znailnost oseb, ki so rojene v letih
zmaja, da se znajo ukvarjati tudi z napanim
delom, ki ni koristno ali je celo kodljivo, bomo v
letu 2012 pria tudi negativnim pojavom, slabo
ASTROLOKA DELAVNICA
"C
LOVETVO NA PRAGU NOVEGA URANOVEGA CIKLUSA"

Naroila:

041 44 17 44 - prof. Stane Padenik
vse druge informacije dobite po gornjem telefonu, pozneje pa tudi po elektronski poti.
Kratek opis vsebine in namena delavnice:
Spoznati kozmine sile, ki poganjajo 84 letne cikluse, ugotavljali
bomo osebni poloaj in vlogo v prelomnem asu ter dognali
svojo karmino poslanstvo.

VSEBINE:
1. delovanje generacijskega planeta Urana,
2. kratek zgodovinski pregled uranovih ciklusov in iskanje skupnih imenovalcev,
3. vzroki za mnoina gibanja po svetu vkljuno z arabskimi vstajami,
4. kako kozmine sile - mrki - premetavajo slovensko politiko,
5. nae mesto v usodnem dogajanju in poslanstvo posameznika.
Kraj kjer bo potekala astroloka delavnica: Prostor Misteriji v ivo
Zadobravka cesta 88, Ljubljana (zadruni dom).
Cena delavnice s predavanje: 8 eur na uro = 32 EUR.
Termin: januar/februar 2012
PERMAKULTURA
KDO SEM?
MAJEVSKA PREROKBA
AMANIZEM DANES
VZPOREDNICE
Revija za osebno rast in preporod
N
a
s
l
e
d
n
j
a
t
e
v
i
l
k
a

i
z
i
d
e
:
1
.

f
e
b
r
u
a
r
j
a
Naroila: just.rugel@yandex.ru
tel. +386 (0)31 436 862, +7 926 566 42 39

t
s
r
a
e
|

S
a
m
|
r
tsrae|Sam|r
K
A
B
A
L
A

O
B
L
A
5
T
l
j
a
r
e
m

S
|
c
n
a

|
n

r
a
.
|
c
a

d
c

r
a
z
r
a
.
e
KABALAOBLA5Tl
)aremSionainpravicadorazprave
Rusko-izraelskirevajalec,ullicisi,novinarinisa-
ieljIsraelSanir(l947)sejerodilvNovosilirsku.Ze
vnladihleiihsejeridruzildisideniskenugilanju
inliliudiclaneliineadalskeenoieierudelezenec
vojnenaegiiovskilronii.Koinovinarradijske
osiajeG/asIzrae/ajedelalvdrzavahjugovzhodne
Azije.Znanjeoodlicnenoznavanjuoliiicnih
raznernaBliznjenvzhodu,njegovoorocanjea
veljazaneosrednoinneusirasno.Jeaviorvecknjig,
neddruginiiudiKaba/ecb/asti.
Vricujociknjigisozlraninjegovikriiicnisisiin
clanki,vkaierihSanirolravnavaiene,kisoogo-
siozanolcane.Brezkonronisnorazkrivaresnicoo
sveiovnihzaroiah,sionskihsiaresinah,krvavikle-
veii Kaiinuiin.Friienohranjaoirelnodisianco,
olenenajasnoizrazaodordoksenololije,sovi-
niznainsionizna.Neusniljenjedovsehollikizko-
riscanjanalihljudi,kivelikokraiadejovnlineloja
zaollasinedskuinanieliinihosaneznikov.Sa-
nirsovrazinasiljevvsehojavnihollikahinirdi:
Ceneusiavinonasilja,jeAokalisaneizogilna.
Njegovirisevkivrazkrivajoozadje
neizrosnihzgodovinskihindruzlenihnehani-
znov,kilralcasilijovloljoglolljenoraziskovanje
olravnavanihien.

Prebujanje Zavesti

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Prebujanje Zavesti

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

CENTRALNOEVROPSKI SCENARIJ

LOVETVO NA PRAGU NOVEGA URANOVEGA CIKLUSA"

You might also like