Taborniški Priročnik Vozli Objekti

VOZLI IN PIONIRSKI OBJEKTI
Vrvi, orodja in materiali za male

in velike objekte v naravi
vozli-objekti_naslovka.indd 1
26.6.2012 11:00:33
VOZLI
IN
PIONIRSKI OBJEKTI
Druga izdaja
Ljubljana, maj 2012
vozli-objekti_01.indd 1
26.6.2012 11:58:28
Tabornitvo mi daje monost, da se razvijam na podrojih, ki me zanimajo in me

vzpodbuja, da uresniujem svoje ideje in delam s svojo glavo.
Tabornitvo je moja klapa, s katero ponem cool stvari. V drubi in v naravi imam
vedno dovolj izzivov ter sem lahko to kar v resnici sem.
Tabornitvo je gibanje mladih namenjeno mladim. Mladi smo glavni dejavnik svojega razvoja v angairane, avtonomne, odgovorne in solidarne osebe. Kot taki lahko
pripomoremo k napredku okolja v katerem ivimo. Vloga odraslih pri tem je, da nam
pri tem pomagajo.
Tabornitvo je del svetovnega skavtskega gibanja, zato imam veliko prijateljev med
razlinimi narodi sveta. S svojo angairanostjo ustvarjamo bolji svet.
CIP Kataloni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana
796.54(035)
796.02:677.072(035)
VOZLI in pionirski objekti / [avtorji Maja Cvek ... [et al.] ; fotografije Igor
Bizjak ... [et al.] ; ilustracije Igor Bizjak ... et al.]. Ljubljana : Zveza tabornikov
Slovenije, 2012. (Taborniki prironik)
ISBN 978-961-6134-37-8
1. Cvek, Maja
261550336
2
26.6.2012 11:58:28
VSEBINA
UVOD
VRVI
VOZLI
VEZI
MATERIAL
ORODJE
BIVAKI IN LEIA
OGNJI IN OGNJIA
MANJI PIONIRSKI OBJEKTI

VEJI PIONIRSKI OBJEKTI
26.6.2012 11:58:28
Opozorilo!
Nekateri postopki in tehnike opisane v tem prironiku se lahko izvajajo
samo pod strokovnim nadzorom za to usposobljene oziroma odgovorne ose
be oziroma samo v primeru, ko je v nevarnosti loveko ivljenje. Tudi upo
raba orodja in pripomokov opisanih v prironiku, je dovoljena le strokovno
usposobljenim osebam.
Posledino avtorji in zalonik ne nosijo odgovornosti za kakrnekoli
pokodbe, kodo, materialno in finanno izgubo ali sodne postopke, ki bi bili
posledica rabe ali zlorabe vsebine prironika.
Postopkov in tehnik ne izvajajte na posestvu brez dovoljenja lastnika.
Spotujte vse veljavne zakone na podroju lastninskih pravic, varstvu okolja,
varstva pred poarom, varstva rastlin in ivali.
4
26.6.2012 11:58:28
UVOD
v drugo izdajo
e ve kot 10 let je minilo od prvega natisa prironika

Vozli in pionirski objekti. V tem asu je druba tehnoloko
mono napredovala in ivljenja si ni ve mo predstavljati
brez nenehne povezave s prijatelji preko mobilnih telefonov
ali stalnega dostopa do internetne povezave in informacij,
ki jih svetovni splet ponuja. Pa vendar ivljenje v naravi in
veine, ki so za to potrebne v vsem tem asu ostajajo iste.
Res da so v tem asu razvili led svetilke, izjemno natanne
GPS naprave in materiale za oblaila, ki delujejo podobno
kot loveka koa, vendar gozdne modrosti ostajajo enake.
Vozel e vedno slui svojemu namenu, ogenj e vedno greje
in preivetje v naravi je e vedno odvisno od nae
iznajdljivosti in poznavanja osnovnih vein ivljenja v naravi.
26.6.2012 11:58:28
Iz vsebine
Prironik ponuja vpogled v nekatere od teh gozdnih modrosti. V prvem delu je

predstavljena vrv kot osnovni gradnik veine objektov, ki jih izdelujemo v naravi.
Za pravilno uporabo razlinih vrst vrvi je potrebno poznati njihove lastnosti. Vrv je
dobro imeti vedno s seboj, seveda pa jo je mo narediti tudi iz naravnih materialov.
Njena uporabnost je predstavljena skozi vozle, ki vsak zase pokriva razlina podroja
uporabnosti. Poleg vozlov so predstavljene tudi vezi, ki so potrebne predvsem pri
postavljanju pionirskih objektov iz smrekovih suic.
V nadaljevanju prironika so predstavljeni gradbeni materiali in orodja, ki jih
uporabljamo za njihovo obdelavo. Predvsem pridejo v potev materiali, ki jih najdemo
v naravi to pa je preteno les, saj Slovenija velja za gozdnato deelo. Poleg nekaterih
opravil, ki jih praviloma izvajajo gozdarji, so predstavljena tudi osnovna orodja za
obdelavo lesa. Pri tejih opravilih nam pomagajo tudi fizikalne zakonitosti, zato se
kripevju pri zahtevnejih projektih nikakor ne moremo izogniti.
V tretjem delu se sooimo z bivanjem v naravi. Res da vzmetnice ne moremo
nadomestiti, vendar nam bivaki in razline vrste lei iz naravnih materialov lahko
ponudijo skoraj tako udobje; le as si je potrebno vzeti. Zimski izziv pa vsekakor
predstavlja preiveta no v igluju. Seveda je potrebno poskrbeti tudi za toploto in
svetlobo in to nam e ve kot milijon let omogoa ogenj. Priiganje ognja v razlinih
okoliinah in na razline naine je ena od osnovnih vein, ki jo je potrebno osvojiti.
Seveda ogenj predstavlja tudi varnost pred zvermi, omogoa pa tudi pripravo hrane. Za
ta namen so nepogreljiva ognjia, ki v celoti lahko nadomestijo domao indukcijsko
ploo ali peico.
V zadnjem delu so predstavljeni manji pionirski objekti, ki jih zlahka napravimo
tudi sami in nam veinoma popestrijo ali olajajo ivljenje v naravi. V tem delu je tudi
kotiek za izumitelje in glasbenike. Sledijo veji objekti, ki terjajo dalje nartovanje,
pripravo materiala in ekipo gradbenikov, ki bodo sestavili mojstrovino.
Prironik krasijo barvne fotografije, ilustracije in skice postopkov, ki pripomorejo
k laji predstavi kako napraviti vozel, vezavo ali izdelati posamezen pionirski objekt.
Na koncu so zbrani in v ponatisu dodani viri in literatura s tega podroja, ki ponuja
dodatno branje razlinih avtorjev s tega podroja.
Ponatis prironika, ki je pred vami, vam torej ponuja zanimive vsebine, ki kar
kliejo, da jih preizkusite.
26.6.2012 11:58:28
Najveje bogastvo je
slikovna oprema
Vedno znova, ob raznih prilonostih, na taborjenjih, zletih in ob drugih
prilonostih obudujemo mojstrovine, ki so izdelane iz vrvi in lesa. Za njihov nastanek so potrebni znanje in spretnosti, skupinsko delo in kreativnost "pionirjev", ki
jih gradijo.
S knjiico Vozli in pionirski objekti smo taborniki in lani drugih sorodnih organizacij dobili prironik, ki pokriva vsa znanja potrebna za gradnjo manjih in vejih
pionirskih objektov in nasvete za pravilno ravnanje z orodjem in njegovo vzdrevanje.
Do sedaj smo znanje prenaali predvsem iz generacije na generacijo ter iz razlinih
virov, novi prironik pa vse to nudi na enem mestu. Njegovo najveje bogastvo je prav
gotovo bogata slikovna oprema, ki poleg opisov e povea njegovo uporabnost. Tako
lahko vidimo mnogo podrobnosti, ki so pomembne za pravilno uporabo in s tem
posledino tudi varnost uporabnikov.
Kljub popolnemu obsegu vsebin, je prironik e vedno samo orodje za teoretino
nabiranje znanja, praktina znanja, ki so na tem podroju najpomembneja, pa bomo
pridobili le z vajo (vaja dela mojstra). Pri gradnji objektov so zelo pomembne izkunje
in predvsem kreativnost, ki bodo prironik "nadgradile" s primeri praktine uporabe.
Konni rezultat bodo seveda najrazlineji objekti, ki bodo krasili podobo na razlinih
tabornikih in drugih aktivnostih.
Toma Strajnar
Naelnik za program v mandatu 20002003 in
naelnik ZTS v mandatu 20032009
7
26.6.2012 11:58:28
8
26.6.2012 11:58:28
VRVI
Vrv je zagotovo izum, ki se dri lovetva e
od njegovega nastanka. S pomojo vrvi in kripca
so pomikali kamnite bloke pri gradnji, vrv je bila
sestavni del giljotine, danes pa je, poleg tega da
nanjo obeamo perilo, nepogreljiv
pripomoek vsakega tabornika. Poznamo veliko
vrst vrvi predvsem glede na namembnost,
tabornika pa je tista, ki jo pred odhodom na
akcije nikakor ne smemo pozabiti doma.
Uporabljamo jo pri vseh pionirskih objektih,
postavljanju otora iz otorskih kril, merjenju
razdalj, uenju vozlov, varovanju ...
e bi lahko natevali in nizali ideje, vendar se
moramo v isti sapi vpraati, e znamo vrv pravilno
uporabljati. Da bomo v to prepriani, moramo
poznati materiale in postopke izdelave, lastnosti
in s tem povezane prednosti in slabosti ter
postopke vzdrevanja in shranjevanja vrvi.
26.6.2012 11:58:28
Materiali in
postopki
izdelave
Vrvi so od zaetka izdelovali iz materiala, ki je bil na voljo, npr. iz plezalk (brljana,
trte ...), ivalske dlake in trakov ivalske koe, vendar so te primitivne materiale kmalu
zamenjala moneja vlakna svile, jute in bombaa. Razvoj se je nadaljeval in nastopila
je doba lanu in konoplje. Med drugo svetovno vojno je pomanjkanje naravnih vlaken
vzpodbudilo znanstvenike, da so razvili nove, sintetine materiale: polietilen in poli
propilen, poliester, poliamid in e vrsto drugih. Nekateri med njimi so se izkazali za
veliko bolje od rastlinskih vlaken, kljub temu pa slednja zaradi specifinih lastnosti in
okoljevarstva e vedno ostajajo v proizvodnji.
Vrv danes izdelujejo iz treh vrst surovin:
rastlinskih vlaken (lan, konoplja in bomba),
sintetinih materialov (polietilen, polipropilen, poliester, poliamid ) in
kovin (npr. jeklene ice in pletenice).
e pri roki nimamo vrvi, jo lahko napravimo tudi iz drugih, improviziranih mate
rialov (poizkusite tudi sami napraviti kakno).
Preden si pogledamo, kako poteka proizvodnja vrvi, si moramo razjasniti e dva
pojma; motvoz in vrv. V stroki se namre ta dva pojma razlikujeta. Motvoz je skupno
ime za vse vrvice do debeline 3 mm. Tudi na etiketi proizvajalca boste odkrili, da gre
za motvoz. Tanko vrvico dobimo z vitjem treh ali tirih motvozov, debelejo pa e vi
jejo iz vrvi, ne ve iz motvoza.
10
26.6.2012 11:58:28
Proizvodnja lanenega in konopljenega

motvoza in vrvi
Laneni in konopljeni motvoz izdelujejo e po tehnoloko zelo zastarelem postop

ku. Osnovna surovina sta lan in konoplja v obliki preje, ki je na naem triu skoraj
ni ve mo dobiti in jo v veliki meri uvaajo. To vijejo v motvoz, krobijo in povrinsko
obdelajo ter navijajo v klobke.
Vrvi vijejo iz veih motvozov direktno iz preje brez krobljenja in povrinske ob

delave.
11
26.6.2012 11:58:29
Proizvodnja motvoza in vrvi iz sintetinih

materialov (polipropilen)
Polipropilenski motvoz se po modernejem postopku
proizvaja iz polipropilena, umetne mase, ki jo dobijo v
zrnati obliki. Ta se termino obdela v folijo, ree, da do
bimo trakove mreaste strukture, ti pa z vitjem dobijo
obliko motvoza.
Postopek navijanja v klobke in izdelovanja vrvi je
enak konopljeni vrvi. Tudi motvozi in vrvi iz ostalih
umetnih materialov se izdelujejo po podobnem postop
ku.
Glede na strukturo vrvi iz umetnih materialov, ob
Trakovi mreaste strukture za poli
j
a
poleg vite tudi pletena vrv ter kombinirana vrv
sta
propilensko vrv
vito jedro in pleten pla. Pletene in kombinirane vrvi
imajo boljo prilagodljivost ta je zelo pomembna pri izdelovanju pionirskih objektov,
saj se mora vrv prilegati, zvijati, spletati in zadrgovati.
Vrvem iz sintetinih materialov so dali proizvajalci tudi trgovska imena. Tako je na
primer namesto poliamida v sploni rabi najlon, namesto poliestra dakron ...
Oblike navijanja
Najpogosteje oblike navijanja motvozov in vrvi so klobka, trena in kolobar.
Klobka
Klobka je v okroglo obliko
navit motvoz ali vrv debeline
do 5 mm. S posebnim postop
kom navijanja doseemo, da je
klobka kompaktna kljub tanji
debelini motvoza (npr. 1 mm).
Ko motvoz ali vrv enkrat odvije
mo, jo v obliko klobke zelo teko
navijemo.
12
26.6.2012 11:58:30
Nasvet za uporabo klobke

Zmotno je miljenje, da se klobka zane odvijati z zunanje strani. Pri tem se po
navadi klobka zane podirati in kmalu je reitev potrebno poiskati v uporabi noa
ali karij. Na notranji strani klobke je
napravljena zanka, ki jo na otip lahko
poiemo. Zanko izvleemo in vrvica se
zane sama odvijati z notranje strani.
Vasih je zanko nekoliko teje poiska
ti, vendar ne obupajte takoj! Vasih pa
se e pri proizvodnji zgodi, da se zanka
preplete v klobko in potem je zaetek na
zunanji strani neizbeen.
trena
trena je klobasi podoben svitek
vrvi debelin od 5 do 10 mm. trena se
ravno tako razvija z notranje strani, lah
ko pa si pomagamo tudi z dvema pali
cama ali klinoma, ki jih zapiimo v tla
v obeh zankah na konceh trene. Tako
se trena ne bo razdrla. Postopek na
vijanja je podoben razvijanju. V treno
ponavadi navijamo plezalne vrvi (glej
Vzdrevanje in shranjevanje).
Kolobar
Kolobar je nain navijanja vrvi veje
debeline (od 10 mm naprej), ki je zaradi
same tehnologije izdelave ne moremo
ve navijati v klobke ali trene. Ko je vrv
enkrat razvita, jo lahko navijemo v kolo
bar s pomojo modela (koluta, kjer lah
ko po navijanju stranice odstranimo),
ali s pomojo veih klinov, ki jih v obliki kroga ali 4-kotnika zapiimo v tla.
Debelino vrvi predstavlja njen premer, ponekod navajajo tudi njen obseg.
13
26.6.2012 11:58:30
Lastnosti vrvi
Glede na lastnosti, ki jih ima material, iz katerega je vrv, in nain izdelave vrvi, jo
lahko uporabljamo za razline namene (izdelovanje pionirskih objektov, alpinizem,
jamarstvo, v gospodinjstvu, kmetijstvu, gradbenitvu, pomorstvu ...). Eno izmed os
novnih pravil je, da vrvi ne uporabljamo, za kar ni namenjena nepravilna raba je
lahko zelo nevarna.
Pri izbiri se ponavadi odloamo glede na naslednje lastnosti:
statino trdnost,
dinamino trdnost in
teo.
Statina trdnost
Statina trdnost predstavlja obremenitev, ki jo vrv lahko prenese, ne da bi se utrga
la. Za razline namene potrebujemo drugano statino trdnost (npr. na olnih se upo
rabljajo vrvi, katerih trdnost je v normalnih pogojih vsaj pet krat veja od obremenitve
tee predmeta, ki je na vrv pritrjen. Vodni smuar z maso 80 kg tako potrebuje vleno
vrv z vsaj 400 kg statine trdnosti. Ta petkratni varnostni faktor je potreben zaradi
nenadnih natezanj in normalnega propadanja vrvi).
Statina trdnost je sorazmerna njeni debelini, e so ostali pogoji nespremenjeni.
Vendar za posamezni namen ni vedno najprimerneja vrv, katere debelina ustreza
zahtevi po natezni sili.

Premer
Konoplja
Polipropilen
Poliamid
(v mm)
(v kg)
(v kg)
(v kg)
6
285
590 610
8
500 1.040 1.090
10
780
1.530 1.670
14
1.485
2.990 3.140
16
1.960
3.700 4.260
24
4.270
7.970 9.460
Tabela 1: Statina trdnost razlinih debelin vitih vrvi razlinih materialov
Dinamina trdnost
Dinamina trdnost vrvi je pomemben dejavnik pri izbiri vrvi, e posebej kadar je
ta izpostavljena dinaminim obremenitvam (npr. plezanje). Pri tem je pomembnih ve
elementov: trajni razteg, delovna elastinost in ulovitvena sila.
14
26.6.2012 11:58:30
Trajni razteg (razteznost) je trajno poveanje doline vrvi. V normalnih pogojih se

vrvi iz konoplje raztegnejo priblino za 1,5%, vrvi iz poliestra za 0,5% in vrvi iz polia
mida celo za 4% in ve.
Delovna elastinost je sposobnost vrvi, da se med uporabo raztegne in vrne v
prvotno stanje. Ta lastnost je odvisna od vrste vrvi, obremenitve in asa poitka vrvi.
Pri normalni (20%) obremenitvi in poitku je delovna elastinost od 7% pri vrveh iz
konoplje, 9% pri vrveh iz poliestra in tudi ve kot 30 % pri vrveh iz poliamida. Zaradi te
elastinosti je poliamid primeren npr. za privez in sidranje, saj deluje kot blailnik. Po
drugi strani pa je preve elastien za uporabo pri jadrih za ta namen je primerneja
vrv iz poliestra.
Pri plezalnih vrveh je pomembna tudi ulovitvena sila. Ulovitvena sila je sila, ki
deluje na plezalca v trenutku ko pade in vrv padec zadri. Ta sila se prenese na celoten
varovalni sistem kline, vponke in varovalia ter seveda plezalca. Od vrvi je odvisno,
kakno koliino energije lahko absorbira in s tem zmanja ulovitveno silo in njene
posledice. Po ve padcih se sposobnost vrvi za absorbcijo energije zmanjuje in s tem
poveuje ulovitvena sila. Vrv ima glede na teo plezalca in naravo padca (faktor padca)
tudi predpisano tevilo padcev. Po prekoraitvi tega tevila se ulovitvena sila mono
povea, hkrati pa obstaja monost, da se vrv pretrga, zatu uporaba ni ve priporoljiva.
Tea
Tea vrvi je na prvi pogled zanemarljiv faktor, vendar pa boste ob prenaanju dol
gih vrvi kmalu zautili razliko med konopljeno in polipropilensko vrvjo. To e posebej
velja v alpinizmu, kjer je tea vrvi zelo pomembna in lahko pomeni tudi vejo varnost.
Premer
(v mm)
6
8
10
14
16
24
Konoplja
Polipropilen
Poliamid
(v kg)
(v kg)
(v kg)
1,35
0,8
1
2,35
1,5
1,8
3,7
2,2
2,8
7,1
4,5
5,5
9,2
5,8
7,2
20,5
13
16,1
Tabela 2: Tea razlinih premerov vitih vrvi, razlinih materialov, doline 50 metrov
15
26.6.2012 11:58:31
e nekaj asa je najbolj v uporabi vrv doline 60 metrov, eprav "stari klasiki" e
vedno uporabljajo 50 metrsko. portni plezalci imajo zaradi dolgih portnih smeri tudi
od 70 do 80 metrov dolgo vrv (ko plezalec prepleza smer in vpne vrv do vrha stene, ga
soplezalec spusti do tal, za kar je potrebna vrv dvojne doline smeri).
Poleg tega moramo paziti tudi, da vrv, ko smo jo e pravilno izbrali, tudi pravil
no uporabljamo. e je premer vrvi, ki je napeljana skozi kripec, premajhen, bo vrv v
utoru drsela in se zvijala ter se tako hitro obrabila. Vrv, katere premer je za posamezni
kripec prevelik, se bo drgnila ob stranice kripca in se prav tako prehitro obrabila.
Prednosti in slabosti vrvi

Konopljena vrv
PREDNOSTI:
odporna na sonce in UV arke
je le pogojno gorljiva
je okolju prijazna
ima hrapavo povrino (za plezanje,
dvigovanje ...)
SLABOSTI:
vlaga je njen najveji sovranik (ple
sen in trohnenje)
ni napredka pri tehnologiji izdelova
nja
veja gostota v primerjavi s polipro
pilensko vrvjo in s tem vija cena na
meter vrvi
Polipropilenska vrv
PREDNOSTI:
je odporna proti vsem vremenskim
vplivom (z dodatki tudi proti UV ar
kom)
lahko je razlinih barv
e pri proizvodnji na razlinih stop
njah procesa izdelave prihaja do recikliranja
odporna na vlago
veja trdnost pri isti debelini od ko
nopljene vrvi
monost reciklae
SLABOSTI:
neodporna na visoko temperaturo
(ogenj) se stali
neodporna na kisline
okolju neprijazna, ker se ne razgradi
16
26.6.2012 11:58:31
Poliamidna (najlonska) vrv

PREDNOSTI:
je odporna proti vsem vremenskim
vplivom
odporna na vlago
SLABOSTI:
neodporna na visoko temperaturo
(ogenj) se stali
neodporna na luge
spolzka, ko je mokra
sorazmerno draga (za nakup)
Vzdrevanje in shranjevanje
Zakljuevanje
Vrv je dragocen pripomoek, zato ga moramo negovati. e konce vrvi, ko jih
odreemo, ne obdelamo, se nam vrv zane razvijati oz. razpletati na posamezna vlakna
in sasoma lahko velik del postane neuporaben.
Konec tanje konopljene vrvi pred razpletanjem obdelamo tako, da ga namoimo
v lepilo za les (npr. Mekol). Ker je lepilo narejeno na isti osnovi, dobro vee. Pri debe
lejih vrveh lahko konec povijemo s tanjim motvozom. Na ta nain vrv laje vdenemo
v kripec, uho ali druge pripomoke.
17
26.6.2012 11:58:31
Pri vrvi iz umetnih vlaken se konci enostavno zavarijo (z areo nitko ali noem,
lahko pa konec vrvice tudi zagemo in plamen pogasimo). Pri tem moramo biti po
zorni, da se ne opeemo, saj se umetna vlakna pri gorenju segrejejo na visoko tem
peraturo.
Vrv pa lahko zakljuimo tudi z vpletanjem. Na tak nain lahko vpletemo priblino
enako debela konca vrvi.
18
26.6.2012 11:58:31
Vzdrevanje in shranjevanje
Pokodovana vrv je lahko zelo nevarna. Zato jo imvekrat preglejmo. Pri vitih
vrveh so pokodbe vidne e na zunaj. Pri pletenih pa ni dovolj, da pregledamo samo
zunanjost vrvi, ampak moramo del vrvi razplesti in si ogledati tudi vlakna v jedru.
Preobremenjena pletena vrv je po izgledu na zunaj lepa, v jedru pa lahko zelo poko
dovana, saj se pri preobremenitvi najprej pokoduje jedro.
Po uporabi vrv vedno dobro prezraimo in po potrebi posuimo. e je bila upo
rabljana v slani vodi, jo pred suenjem in pospravljanjem operemo z navadno vodo.
Poskrbeti moramo tudi, da na vrvi ne bo peska in druge umazanije ter da ne pride v stik
s kemikalijami. Vrvi nikoli ne suimo na vroini (ogenj ali mono sonce).
Vrv shranjujemo v temnem in suhem prostoru. Najbolje je, da jo navijemo v tre
no, ki jo zakljuimo tako, da se vrv ne bo razvila in pri ponovni uporabi zavozlala.
Koristno bo, e na njo pripnemo listek z oznaeno debelino, dolino in letnico proi
zvodnje oz. zaetka uporabe.
19
26.6.2012 11:58:31
20
26.6.2012 11:58:31
VOZLI
Za gradnjo pionirskih objektov in bivanje v

naravi je nujno, da poznamo vsaj nekaj
osnovnih vozlov. Vedeti moramo, kdaj in
zakaj se kateri uporablja ter jih znati pravilno
napraviti. Priporoljivo je, da to spretnost
vadimo doma, na terenu pa svoje znanje
preizkusimo v praksi.
Pri uenju so poleg opisov pomembne
dobre skice ali fotografije, najbolje pa je, e
izdelovanje vozla demonstrira nekdo, ki to e
obvlada.
Nainov za izdelavo posameznega vozla je
ve, od nas samih pa je odvisno, kateri nam je
najbolj razumljiv in najlaji za uporabo.
21
26.6.2012 11:58:31
Nasveti za uenje lanov voda

Pri vsakem vozlu skupini najprej pokaimo e izdelan vozel in jim razloimo nje
govo uporabo. Ko zanejo sami vozlati, navadno ne posluajo ve.
Skupini pokaimo in razloimo, kako se vozel izdela. Dobro je, da prvi samo
gledajo, drugi ga naredimo skupaj, nato naj sami vozel nekajkrat ponovijo (po
magamo, e ima kdo teave).
Vsak vozel naj se nauijo izdelati na tak nain, da ga bodo lahko uporabljali v
dejanskih situacijah (osmico ali vrzni vozel naj se nauijo vplesti; mrtvi vozel naj
si zaveejo okoli pasu ).
im ve nauenih vozlov naj uporabijo v praksi: pri otoru iz otork, tabornih
patentih, pionirskih objektih. Z izkuenim plezalcem naj obiejo plezalni vrtec.
Za utrjevanje znanja lahko organiziramo tekmovanje v vozlanju: kdo naredi naj
ve razlinih vozlov (lahko omejimo as), kdo prvi izdela doloen vozel, kdo prvi
pove ime vozla, katera skupina prva izdela doloene vozle in/ali vezave
Vozle se uimo sistematino: najprej laje, nato teje oz. v doloenih sklopih (gle
de na uporabo, podobnosti in razlike ).
Ne uimo preve vozlov hkrati raje nekaj in tiste vekrat ponovimo, da si jih
bodo zapomnili.
Za popestritev pokaimo kaken trik z vrvico, lahko jih tega tudi nauimo.
Pri vozlanju naj ima vsak udeleenec svojo vrvico (najbolje debeline 45 mm in
dolgo 1,52 m, ker je z njo najlaje vozlati). Najlonske vrvi se obnesejo bolje kot
polipropilenske.
Razloimo jim, kdaj, kje in zakaj posamezne vozle uporabljamo taborniki, pla
ninci, alpinisti, ribii
Vozle, ki so se jih nauili, im vekrat ponavljajmo, sicer bosta pridobljeno znanje
in spretnost hitro pozabljena. Pri znaku WOSM omenimo ambulantni vozel in
ga izdelamo; v vodu drug drugemu na rutici izdelamo vozel prijateljstva; la
nom drugega voda izdelamo obroke za rutice; pri uenju prve pomoi vedno
uporabljamo ambulantni vozel; izdelamo zapestnice prijateljstva za novoletno
obdarovanje
Vozle, ki se uporabljajo pri plezanju in varovanju, izdelajmo in pokaimo na al
pinistini vrvi ter poskusimo nekoga navezati nanjo. Povabimo lahko alpinista
in uenje vozlov zdruite s spoznavanjem alpinizma, gibanja v gorah, opreme
in nevarnosti.
22
26.6.2012 11:58:31
Ne pozabi!
Predvsem od vodnika oz. uitelja in njegove iznajdljivosti ter spretnosti
je odvisno, koliko bodo otroci in mladi pri uenju spretnosti vozlanja uivali
in kako z veseljem bodo pridobljeno znanje uporabljali.
Kavbojski vozel
Za pritrjevanje vrvi na koliek, drevo,
drugo vrv ali predmete ter postavljanje o
tora iz otorskih kril. Slaba stran tega vozla
je, da pri enostranski obremenitvi drsi.
Prusikov vozel (plezalni)

Uporabljajo planinci, e posebej pa
alpinisti in jamarji za plezanje po vrvi ter
samoreevanje iz teavnih poloajev, ker
se pri obremenitvi zateguje, e ga razbre
menimo, pa ga lahko pomikamo po vrvi,
drogu ali deblu. Uporablja se tudi za varovanje pri spuanju z osmico. Naredimo
ga VEDNO s tanjo vrvico na debeleji
nosilni. Uporabljamo tri zanke: dve za noge
in eno v viini prsi za roke.
Vrzni vozel
(biev, karabinski, tovorni)
Za pritrjevanje vrvi na drog ali drugo
vrv, taborniki za postavljanje otora iz o
tork in zaetek vseh vezav ter alpinisti za
privezovanje vrvi na karabin. Je bolji od
kavbojskega, ker se pri enostranski obre
menitvi zateguje in ne drsi. Nauite se ga
23
26.6.2012 11:58:32
tudi vplesti, da ga boste lahko uporabili kjerkoli (npr. pri izdelavi spalne vree iz o
torskega krila skozi luknje na vogalih ali pritrditev vrvi skozi klin pri plezanju ).
Pol biev vozel

Za varovanje pri plezanju. Naredimo ga
na vponki oz. sidriu namesto varovanja z
osmico ali drugimi tehninimi pripomoki.
Plezalec, ki ga varujemo, je privezan na tisti
strani, kjer je zanka prekriana.
Zanka cestnega razbojnika (roparski vozel)

se zatisne dri
se razvee
Za privezovanje konja ali ol

na, ker se hitro in enostavno raz
vee, e potegnemo za konec, kjer
je zanka, z drugim koncem pa jo
zategujemo.
Babji vozel
Za zavezovanje koncev. Je slabi od ambulant
nega, ker tii, drsi in se hitro razvee ne mo
remo ga zatisniti. Raje uporabljajmo ambulantni
vozel.
24
26.6.2012 11:58:34
Ambulantni vozel
Se uporablja v prvi pomoi za zavezovanje obvez, ker je ploat in ne tii, ter za

zavezovanje enako debelih vrvi in zakljuevanje vezav. Pri enostranski obremenitvi se
lahko prevre v kavbojski vozel in zane drseti. To lahko prepreimo tako, da ga nado
mestimo s kirurkim vozlom. Simbolino je upodobljen v znaku WOSM-a.
Kirurki vozel
Ima enako uporabo kot ambulantni. Teje ga je dobro zatisniti, vendar pa se pri
enostranski obremenitvi ne prevre in ne more drseti.
25
26.6.2012 11:58:36
Presta
Se uporablja namesto ambulantnega ali kirurkega vozla za zavezovanje gibkih ib

(vrba, srobot, trta ), ice (jeklene) in gladkih vrvi, ki rade drsijo.
Enojni tkalski (zastavni) vozel
Zastavni vozel uporabljamo za zavezovanje koncev dveh razlino debelih vrvi, npr.
za privezovanje zastave na nosilno vrv (ko ni prenapetosti, sicer uporabljamo dvojne
ga). Na enak nain, le da uporabimo vrvi enakih debelin, zaveemo enojni tkalski vozel,
npr. pri pletenju mre.
Dvojni tkalski vozel oz. dvojni zastani vozel
Uporaba je enaka kot pri enojnem, le da zaradi dvojnega ovitja bolje dri, posebej
pri velikih napetostih in neenakomernih obremenitvah, e je velika razlika v debelini
vrvi ali e so vrvi mokre.
26
26.6.2012 11:58:38
Skrajevalni vozel
Fiksiranje z dodatnim ovitjem
Fiksiranje s privezovanjem
Fiksiranje s palico
Polvozel namesto zanke
Za skrajanje predolge vrvi brez rezanja ali kot zaita za pokodovani del, ki je
na sredini (tako ni obremenjen in se ne raztrga). Pri neenakomernih obremenitvah se
hitro razvee, zato zanki lahko po potrebi fiksiramo (zavarujemo): tesno ovijemo ali
zveemo; namesto zanke naredimo polvozel; v zanko zataknemo koek lesa
Gasilski vozel (lisice)

Gasilski vozel se uporablja za navezo in spuanje
ljudi pri reevanju iz stavbe (poar,), lahko pa tudi
za skrajanje vrvi. Pri navezavi je ena zanka na stegnu,
druga pa pod pazduhama v vozlu sedi, tako kot pri
dvojnem mrtvem.
27
26.6.2012 11:58:40
varovalni zanki morata

biti tik ob vozlu
Enojni ribiki vozel
Za podaljevanje vrvi, predvsem gladkih, in tam, kjer bo vrv morala zdrati sun
kovite obremenitve ali bo dlje asa v vodi. Uporaben je za zavezovanje gibkih ib (vrba,
trta ), zelo dobro dri, teje pa ga je razvozlati in ni za zelo debele vrvi in ribiki laks.
28
26.6.2012 11:58:41
Dvojni ribiki vozel (podaljevalni)
Se uporablja enako kot enojni, le da ga uporabljajo predvsem alpinisti za podalja

nje vrvi, ker je zaradi dvojnega ovitja moneji od enojnega.
Trojni ribiki vozel
29
26.6.2012 11:58:44
Je uporaben za zdruevanje ali podaljevanje vrvi, ki drsijo (ribiki laks ). Laje se

razvee kot prejnja dva, vendar ni uporaben tam, kjer vozel ni enakomerno obreme
njen pri sunkovitih obremenitvah, kjer ni stalne napetosti, lahko drsi.
Vozli za navezavo trnka ali muhe

Teh vozlov so si ribii izmislili veliko, najpogosteje pa uporabljajo naslednje:
a) polzanka
b) enojni ribiki vozel
c) vozel v obliki osmice
30
26.6.2012 11:58:45
d) vpleteni trnek primer 1 e) vpleteni trnek primer 2
Prvi tirje se uporabljajo, ko ima trnek ali muha na koncu uho, zadnji pa, ko ni
uesa.
Osmica (enojna osmica, osmica z enojno zanko)
31
26.6.2012 11:58:46
Za varovanje pri plezanju, v sidriih in pri reevanju. Z njim se skozi plezalni pas
priveemo na konec vrvi. Pri tem uporabljamo osmico in ne navadnega vozla, ker je os
mica bolj prepletena in se zato pri veji obremenitvi ne zatisne premono po uporabi
jo lahko razveemo. Za uporabo v praksi jo je potrebno vplesti : najprej jo naredimo z
enojno vrvico, nato pa vpletemo e z druge strani sledimo osnovni vrvi.
Dvojna osmica (osmica z dvojno zanko)

Za navezo in varovanje
pri plezanju. Naredimo ga
tako, da zanki nataknemo
na noge kot hlae.
32
26.6.2012 11:58:47
Uporabljamo ga VEDNO v kombinaciji z mrtvim oz. najlonskim vozlom, ki si ga

naredimo okoli pasu, in nikoli samostojno.
Enojni mrtvi vozel (najlonski, panjak, gaa, nezateg

ljiva zanka)
Za izdelavo zank, ki se ne smejo zategniti ali raziriti privez barke za priveznik

na pomolu ali za navezo in varovanje pri hoji v gorah ter plezanju. S tem vozlom se
navadno naveeta prvi in zadnji lan naveze. Je tudi zakljuek mostnega vozla. Za na
33
26.6.2012 11:58:48
vezovanje se vozel uporablja izdelan okoli

pasu, zato se ga tako tudi nauite zavezati.
Paziti morate, da se zanka dobro prilega
telesu: e je preohlapna, lahko pademo
skoznjo, e tii, pa ne moremo dihati.
Varovalna zanka je tik ob vozlu!
Dvojni mrtvi vozel (mrtvi vozel z dvema zankama)
34
26.6.2012 11:58:49
Se uporablja za reevalne namene (naveza in spuanje loveka), ko je ena zanka

premalo. Ena zanka gre pod pazduho, druga pa pod stegni, tako kot pri gasilskem voz
lu. Vozel je uporaben tudi za dviganje dveh bremen hkrati
Mostni vozel
35
26.6.2012 11:58:51
Je zanka, s katero pritrdimo lestev ali

desko vodoravno in tako izdelamo viseo
polico. Ker je vrsta, prepreuje, da bi se po
lica postavila navpino.
Napenjalni vozel (sidrni, ladijski)
Dvojno ovitje
Za privezovanje vrvi k drevesu, klinu, kolu ali drugemu predmetu. Omogoa nam,
da vrv dobro napnemo, ker pri razbremenitvi drsi, sicer pa se zateguje. Taborniki ga
uporabljamo namesto napenjalcev za napenjanje vrvic pri otoru ali bivaku. Imeti
mora vsaj tri zanke, od katerih sta zadnji dve skupaj, dobro pa je, e konec vrvice ne
kam priveemo. Vozel lahko dodatno uvrstimo z dvojnim ovitjem. Vozel je primeren
za statine obremenitve, sunek sile ga razrahlja.
36
26.6.2012 11:58:52
Kravatni vozel
Za zavezovanje ploatih koncev trakov, ki se pri vejih sunkovitih obremenitvah
ne smejo razvezati. Vozel izdelamo tako, da najprej zaveemo navaden vozel (polvozel)
na eni strani in ga z drugim koncem z obratne strani vpletemo.
37
26.6.2012 11:58:53
Krini vozel
Uporabljamo za privezovanje konca ene vrvice na sredino druge (mree, mostovi

iz vrvi ) ali e morajo iz enega vozla potekati tiri vrvi v razline smeri. Taborniki ga
tudi drug drugemu zavezujemo kot vozel prijateljstva na rutici.
38
26.6.2012 11:58:55
Turka glava (opija pest)

Je predvsem okrasni vozel, s katerim si taborniki izdelujemo obroke za rutice. e
na sredino vozla damo kamen, slui za obteitev vrvi (npr. za laje metanje).
1.
2.
3.
4.
5.
6.
39
26.6.2012 11:58:55
7.
8.
9.
10.
11.
40
26.6.2012 11:58:56
Spletena vrv
Za spletanje enojne tanje vrvi, da dobimo monejo in debelejo. Spletanje za

nemo s preprosto pentljo, skozi katero vleemo zanke.
Preprosta pentlja (zanka s polvozlom)

Zelo dobro drsi, zato se enostavno
zateguje in razrahlja. Uporablja se za
pritrjevanje zanke na razline predmete
ter zavezovanje zavojev.
41
26.6.2012 11:58:57
Dvojna pentlja
(mana)
Za zavezovanje vezalk
na evljih, za okras, ... e
je napano zavezana, se
hitro odvee (pri pravilni
so preostali konci vrvi v
isto smer kot zanke, pri
napani pa so pravokotno).
42
26.6.2012 11:58:59
Sredinska pentlja (alpski metulj)
Ker ne drsi in se ne zateguje, se uporablja za naveze pri hoji v gorah. Izdelamo jo

lahko kjerkoli sredi vrvi, slabe uporabna pa je na zaetku in koncu (tam uporabimo
mrtvi vozel). Primerna je tudi
za izd el av o zap or edn ih zank
na vrvi za plez an je (stop amo
vanje in se zanje prijemljemo);
e imamo dvojno vrv, lahko v
zanke pritrdimo preke in tako
izdelamo lestev
POZOR! e zanka ni pra
vilno izdelana, lahko zane dr
seti.
43
26.6.2012 11:59:00
Zdruevanje zank
Dve zanki prepletemo, da s tem podaljamo zelo gladko vrv ali ribiki laks , ker
bi drugi vozli pri tem drseli. Tako ribii na debeleji laks priveejo tanjega s trnkom
(pod vodo je manj opazen).
44
26.6.2012 11:59:00
Triki z vrvjo
Triki z vrvjo nas vedno oarajo. Predstavljamo vam dva, ki sta dovolj enostavna, da
jih lahko nauite izvesti tudi vae najmlaje lane.
V obeh primerih vozel izgine:
Primer 1
Primer 2
45
26.6.2012 11:59:02
46
26.6.2012 11:59:02
VEZI
Prav tako kot vozli, je pomembno tudi

poznavanje osnovnih vezi. Nauimo se jih
takrat, ko dobro obvladamo vsaj vrzni in ambulantni
vozel, ki ju pri tem potrebujemo.
47
26.6.2012 11:59:02
Pri vezeh je pomembno:

da vemo kdaj, kje in zakaj bomo katero vez uporabili
da ovoji vrvi potekajo vzporedno in jih ne kriamo
da ovoje in vezave dobro zatisnemo
e je mogoe, uporabljamo vrvi iz naravnih materialov oz. vite vrvi, ki so manj
prone se ne raztegujejo
vse vezi delamo in uporabljamo na praktinih primerih (hoja z A-ji, signalni
stolp, pionirski objekti na taboru, trinonik za kuhanje na bivaku)
Razdelitev glede na poloaj palic / prek med vezanjem:
Krine palice se kriajo:

kvadratna pravi kot

diagonalna kot ni 90o
Vzporedne palice / preke so vzporedno:
vzporedna za dve palici npr. z namenom podaljevanja (ve

nainov vezanja)

trojna / triangelska za tri palice (ve nainov vezanja)
Krine vezi
Kvadratna vez
Za privezovanje prek pod pravim kotom. Zanemo z vrznim vozlom na enem

drogu, nato drogova ovijamo v obliki kvadrata (pazimo na velikost zank in vzporedno
ovijane), vez preno zategnemo in konamo z ambulantnim vozlom. Zlato pravilo pra
vi: ovij trikrat, zategni dvakrat!
48
26.6.2012 11:59:03
49
26.6.2012 11:59:05
Diagonalna vez
niso praonalne in
o zaetni
e strani,
alni vezi.
ijanjem,
kljuimo
vozlom.
Za privezovanje prek, ki se kriajo

pod ostrim kotom (niso pravokotno). Vrz
ni vozel napravimo nad vezavo na nosilni
preki, nato delamo ovoje okrog prek v
eni in nato e drugi diagonali. Vez utrdi
mo s prenim ovitjem med prekama in
zakljuimo z ambulantnim vozlom.
Slabost te vezi je, da ni fiksna (se
hitro razrahlja) in jo je potrebno utrditi
z dodatno preko ali vez, preden jo
zakljuimo z ambulantnim vozlom,
utrdimo z dodatnimi ovoji, ki so sicer
znailni za kvadratno vez.
50
26.6.2012 11:59:06
Vzporedne vezi
Vzporedna za dve palici

Za zavezovanje ali povezovanje dveh drogov ali kolov, ki leita vzporedno drug
poleg drugega.
Primer 1
Zanemo z vrznim vozlom, nato drogova nekajkrat vzporedno tesno ovijemo, vez
uvrstimo s prenimi ovoji, za zakljuek

pa uporabimo ambulantni vozel.
Dolina ovitja je odvisna od doline
prek, ki jih povezujemo. Pomembno je,
da je tesno ovitje na obeh koncih stikanja
drogov, ki ju povezujemo. Vmes lahko
naredimo le nekaj irih ovojev ali pa za
tako povezavo drogov uporabimo samo
dve kraji, zakljueni tesni ovitji na
stikajoih koncih.
e se vez razrahlja, jo lahko dodat
no uvrstimo tako, da med kola zabijemo
zagozdo.
51
26.6.2012 11:59:07
Primer 2
52
26.6.2012 11:59:08
Primer 3
53
26.6.2012 11:59:09
Trojna vez (triangelska)

Za povezovanje treh vzporednih ko
lov. Taborniki si z njo izdelamo trino
nik za kotliek, signalni stolp Tudi tu
vez zanemo z vrznim vozlom, nato kole
nekajkrat vzporedno ovijemo, vez uvr
stimo s prenimi ovoji in zakljuimo z
ambulantnim vozlom.
54
26.6.2012 11:59:11
MATERIAL
Pionirstvo je v tesni povezavi s

pridobivanjem lesa, saj je velika veina
pionirskih objektov zgrajenih iz lesa
razlinih drevesnih vrst. Pri nas se
najpogosteje uporablja jelov in smrekov les,
saj ga je najve in je najlaje dostopen.
55
26.6.2012 11:59:11
Da bi taborniki pionirji lahko prili do gradbenega materiala je dobro, da poznamo

vsaj nekaj malega o gozdu, o lesu in pridobivanju primernih gozdno lesnih sortimen
tov. Gozd se nam v nai deeli zdi samoumeven in zato ni ni udnega, da veina tabor
nikih aktivnosti poteka prav v gozdu ali v njegovi neposredni bliini. Lahko reemo,
da smo taborniki nekako vezani na gozd. Da bi tako ostalo tudi naprej moramo razu
meti dogajanje v gozdu in nae vplive na gozd. Saj gozdu lahko koristimo le, e smo
oboroeni s primernim znanjem. Le osveeni, ne povzroamo pri pridobivanju lesa v
gozdu nepotrebne kode. Razline vrste in oblike lesa nas v vsakdanjem ivljenju ob
kroajo skoraj povsod in smo jih tako navajeni, da jih sploh ne opazimo ve. Les je eden
redkih obnovljivih naravnih virov, ki postajajo v sodobnem asu vse bolj pomembni.
Primeren les lahko izberemo in pridobivamo brez nevarnosti le, e to znamo. Napor
nemu in nevarnemu delu pri podiranju in predelavi dreves v gozdno lesne sortimente
se je nemogoe izogniti. Lahko pa si ga s primernim orodjem in poznavanjem delovne
tehnike veliko olajamo in naredimo manj nevarno kot je.
Gozd
56
Gozd je najzapleteneja in najrazviteja oblika ekosistema, ki je podroju na ka

terem se nahaja najbolje prilagojen in izkoria vse njemu razpololjive naravne vire
tistega obmoja. Gozd kot ekosistem sestavlja iva in neiva narava. K neivi naravi
pritevamo geografske danosti, podnebne razmere, geoloke znailnosti tal, relief in
lego. K ivi naravi pritevamo vse rastline in ivali, ki se v gozdu gibljejo in uspevajo.
iva narava skupaj z neivo zelo vpliva na obliko gozda, ki se na doloenem obmoju
pojavi razvije. Iz oblike gozda lahko celo sklepamo, katere rastine in okoljske raz
mere nastopajo na doloenem obmoju.
iva narava je neizogibno vezana na neivo naravo. Zato s spreminjanjem narave
mono vplivamo na pestrost in koliino rastlin in s tem tudi na pestrost in tevilo i
vali. ivali so tiste, ki so najvekrat vezane na doloene rastlinske vrste. Vsako izginotje
rastlinske ali ivalske vrste iz njenega naravnega okolja predstavlja nenadomestljivo
izgubo in nepopravljivo kodo za naravo in s tem za loveka, saj izginule vrste vplivajo
na vse ostale rastlinske in ivalske vrste, ki se e nahajajo v tem okolju, in na njihove
ivljenjske procese. Tudi na nas!
Gozd, ki na nekem obmoju uspeva, moramo na vsak nain ohraniti, saj s svojo
prisotnostjo blagodejno vpliva na iro okolico in celo na podnebne razmere. Stalno
26.6.2012 11:59:11
priraanje dreves in obnavljanje gozda zagotavlja trajnost in opravljanje vseh za okolje

in loveka pomembnih vlog gozda. Te skupinsko delimo na: socialne vloge (rekreacij
sko, turistino, vzgojno, raziskovalno, dediinskovarstveno, obrambno in estetsko);
okoljske vloge (varovalno, vodno, pestrostno, klimatsko, zaitno in zdravstveno) in
proizvodne vloge (lesnoproizvodno, nabiralniko in lovnogospodarsko). Za tabornike
je najpomembneja skupina socialnih vlog. Vloge gozda so se s asom spreminjale in so
bile razlino pomembne. Prav tako se tudi sedaj s spreminjanjem drube spreminjajo
in pojavljajo nove potrebe po novih vlogah gozda.
Gozd daje s svojo navzonostjo pokrajini znailno gozdnato podobo. Slovenijo
prekrivajo gozdovi na ve kot polovici njene povrine (53%). Zato lahko za Slovenijo
reemo, da je gozdnata deela. Z zaraanjem opuenih kmetijskih povrin, panikov,
travi in gozdnih jas gozdnatost iz leta v leto poasi naraa. V Evropi Slovenijo po
gozdnatosti prekaajo le redke skandinavske drave.
Ker se na obmoju Slovenije sreuje ve razlinih podnebnih vplivov in nai
gozdovi uspevajo na razlinih nadmorskih viinah, si lahko omislimo delitev gozdov
glede na viinsko ali geografsko lego in prisotnost doloenih rastlinskih vrst. Glede
na nadmorsko viino govorimo o niinskih gozdovih, gozdovih grievij, gorskih in
visokogorskih gozdovih. Geografsko govorimo o mediteranskem gozdu, evmedite
ranskem gozdu, gozdu visokega krasa, gozdu nizkega krasa, predalpskem in alpskem
gozdu, dinarskem, panonskem in tako dalje. Razlinih oblik, tipov in podtipov gozdov
je v Sloveniji zelo veliko.
Taborniki s svojo prisotnostjo in aktivnostmi v gozdu povzroamo kodo motnje
v delovanju gozda kot neodvisnega ekosistema. S hrupom motimo in plaimo ivali,
jim spreminjamo ivljenjske ritme in navade, z izdelavo jam za (bioloko hitro razgra
dljive) odpadke prekinjamo drevesne korenine in dolgo trajajoe tlotvorne procese.
S pokodovanjem drevja olajamo vstop boleznim in kodljivcem v drevje in s tem
neizbeen propad pokodovanih dreves. Na mestih kjer kurimo uniimo veino ivih
organizmov v tleh, saj se le ti veinoma nahajajo v zgornjih humoznih plasteh itn. Zato
vsakokrat, ko smo v gozdu, pazimo kaj ponemo. Vsakrno kodo, ki jo v gozdu nare
dimo, poizkusimo imbolj zmanjati in omejiti.
Za nekatera poetja v gozdu nas lahko delavec Zavoda za gozdove RS denarno kaz
nuje ali prijavi sodniku za prekrke. Med ta poetja sodijo: kurjenje v gozdu, vonja s
kolesi ali drugimi prevoznimi sredstvi po brezpotjih, stezah in traktorskih vlakah, pre
komerno nabiranje samoniklih gliv, nedovoljen posek dreves, vsakrno povzroanje
57
26.6.2012 11:59:11
kode na gozdnem drevju ali gozdnih tleh, ki jo prijavi gozdarski inpektor ali lastnik
gozda, ipd. Torej nas lahko kaznujejo za vse neumnosti, ki jih v gozdu ponemo. Ker
pa spada gozd med javne dobrine, nam je dovoljena raba gozda. Zakon pod rabo gozda
razume: nabiranje gob, nabiranje plodov gozdnega drevja in drugih rastlin, ki raste
jo v gozdu, nabiranje zelnatih rastlin in njihovih delov, ebelarjenje, lov, rekreacijo,
gibanje po gozdovih, ipd. (ve o tem si lahko preberemo v Zakonu o gozdovih 1993,
Ur.l. RS, 30/93.).
Posebno pozornost moramo posvetiti tudi naemu zavedanju, kje v gozdu se tre
nutno nahajamo, saj zna biti kakrnokoli sekanje, kurjenje, kopanje jam in podobno v
triglavskem narodnem parku, gozdnih rezervatih, pragozdovih, krajinskih in regijskih
parkih zelo resen prekrek in nepopravljiva koda za naravo. Kaj in kdaj se lahko na teh
obmojih pone, opredeljujejo posebni odloki pravilniki o parkih in gozdnih rezer
vatih, ki so napisani za vsako tako obmoje posebej. Splono velja, da je gibanje, kur
jenje, kampiranje, sekanje, lov, ribolov, bivakiranje in podobno v teh obmojih strogo
omejeno ali celo prepovedano. Zato se prej pozanimajmo, kje se nahajamo oziroma,
kam se odpravljamo. Vedno razumno uporabljajmo razpololjive gozdne naravne
vire, ne pretiravajmo s senjo ali pripravo drv, povzroanje motenj in kode omejimo
na najmanjo mono mero!
Les
e pralovek je kot orodje uporabljal lesene palice. Pozneje pa je nanje pritrdil iz

kamna izklesane sekire. Tako je lahko zael izkoriati les tudi v gradbene namene.
Tudi danes si je prav nemogoe zamisliti sodobne gradnje brez lesa. Veina montanih
objektov je lesenih ali pa njihove konstrukcije vsebujejo veliko lesa. Prav tako je lese
na tudi velika veina stavbnega pohitva in notranje opreme. Iz lesa so tudi razlina
plovila (splavi, deblaki, katamarani). Les je eden najboljih gradbenih materialov z
izjemnimi tehninimi lastnostmi. Taborniki s pridom uporabljamo les za pionirske
objekte in kurjavo.
Les je sestavljen iz ve razlinih vlaken, ki so vzdolno in preno prepletena v les.
Dolina, premer in debelina sten teh vlaken, stopnja olesenelosti in smer poteka vlaken
vplivajo na veino lastnosti suhega lesa. Prav tako vpliva na lastnosti lesa drevesna vrsta
in vsebnost vode ter razmerje med zgodnjim in poznim lesom ter enakomernost porazde
ljenosti letnic. V splonem velja, da bolj ko je zgradba lesa homogena, bolje lastnosti ima.
58
26.6.2012 11:59:11
Seveda so vse lastnosti lesa veliko bolje, e je les suh! Zato za pionirske objek
te uporabljajmo v naprej posekan in zrano suh les. Les je zrano suh takrat, ko ne
zautimo hlada, e si ga prislonimo na ustnice. Tak les dobimo na skladiih lesnih
sortimentov, agah in pri kmetih. Vsakokrat, ko potrebujemo les, se lahko obrnemo
tudi na Zavod za gozdove RS, kjer nam bodo z veseljem svetovali, kje in kako najlaje
pridemo do takega lesa kot ga potrebujemo. Kadar pa moramo les pripraviti sami, se
moramo zavedati, da je suenje lesa dolgotrajen postopek, ki traja od enega meseca pa
vse do nekaj let. Trajanje suenja je odvisno od asa senje, drevesne vrste in debeline
lesa. Suenje lesa precej pospeimo, e ga olupimo. Les, ki je bil posekan pozimi vsebuje
manj vode. Zato je za uporabo in suenje primerneji.
V gozdu uspevajo razline drevesne in grmovne vrste. Ker zaradi svojih fizikalno
tehninih lastnosti lesa niso vse vrste primerne za vsakrno uporabo natejmo tiste, ki
so za taborniko pionirstvo najbolj primerne. Pri smreki, zaradi vsebnosti smole v lesu,
uporabljamo predvsem njene suice, ki jih najvekrat najdemo v strnjenih smrekovih
sestojih. Les smrek je lahek, vrst in enostaven za oblikovanje, zato ga pri pionirskih
objektih najvekrat uporabljamo. Borov les ima podobne lastnosti kot smrekov, samo
da je proti gnitju odporneji in malo tri. Jesen ima zelo elastien in vrst sorazmerno
lahek les, zato je nenadomestljiv pri izgradnji raznih katapultov in mostov. Hrastov les
je zelo obstojen, vrst in trden, je pa teak in zato neprimeren za visoke objekte. Ro
binija ima zelo obstojen les, primerna je za vse objekte, ki so v celoti ali delno vkopani
v tla. Tisa ima zelo vrst in obenem elastien les in je primerna za izdelavo lokov ter
raznih vzmetnih sistemov. Vrbovo ibje se uporablja za pletenje koar in vr. Grmovna
vrsta dren ima proti obrabi zelo odporen les. Lesko uporabljamo za makete in manje
tabornike izume.
Posek dreves
Posek dreves se sestoji iz izbire drevesa, priprave drevesa za posek, podiranje dre
vesa in obdelave predelave podrtega drevesa v razline gozdno lesne sortimente,
temu sledi e spravilo le-teh iz gozda na kraj uporabe ali nadaljnje predelave.
Posek neodkazanih dreves je kaznivo dejanje. Zato moramo za vsako podiranje
drevja pridobiti dovoljenje lastnika gozda in revirnega gozdarja. Slednji odkae odo
bri posek drevesa.
59
26.6.2012 11:59:11
Podiranje dreves je zelo zahtevno in zelo nevarno opravilo, zato naj se ga lotevajo
le stareji taborniki, ob pomoi izolanih ali opravila veih ljudi.
Zaitna sredstva, ki jih moramo uporabljati pri podiranju in pozneji obdelavi
dreves so: elada, rokavice, gojzarji, osebna prva pomo. Brez popolne opreme se po
diranja in nadaljnjega dela ne lotimo!
Med orodje, ki ga uporabljamo pri podira
nju in obdelavi dreves, sodijo: primerna sekira,
rona aga in leseni klini za naganjanje drevesa
(glej poglavje o orodju). Motornih ag taborniki
ne uporabljajmo, saj je za varno delo z njimi po
trebna primerna izobrazba izpit za varno delo
z motorno ago in veletne izkunje. Morebitne
pokodbe z delujoo motorno ago so izjemno
hude in brez izjeme potrebne kirurke oskrbe.
e pri podiranju uporabljamo ago lokari
co, bodimo pozorni na to, koliko debelo drevo
lahko z njo e podagamo. Med podagovanjem
z lokarico ne moremo uporabljati naganjalnih
klinov, oziroma njihova uporaba zelo otei na
daljnje podagovanje. Pri podagovanju uporabljajmo celotno dolino aginega lista.
Za tanja drevesa (premer do 15 cm) naj bo agin list dolg okoli 60 cm, za debeleja
(1530 cm) pa okoli metra. Debelejih dreves od
30 cm se raje ne lotimo, ker je delo prezahtevno
in prenevarno.
Naganjalni klin (lahko tudi dva vzporedno)
pri podagovanju debelejih dreves vstavimo v
rez in s sekiro nabijamo po njih tako, da drevo
nagnemo in usmerimo v eleno smer podira
nja. Kline lahko damo tudi enega vrh drugega
in tako poveamo kot klina. Pri taki postavitvi
moramo biti posebej pozorni, da nam klinov pri
nabijanju ne vre iz reza.
60
26.6.2012 11:59:12
V veini primerov bomo drevo najlaje podrli priblino v smeri kamor visi ali ka
mor ima premaknjeno teie. Podiranje
dreves nazaj in v stran je za tabornike
prezahtevno in prenevarno, saj zahteva
povsem drugano tehniko dela. Zato
se tega ne lotevajmo. Pri doloanju
smeri podiranja moramo biti pozor
ni predvsem na naslednje:
Na okol i stoj e em drevj u
lahko podrto drevo obvisi,
sproanje takega drevesa
je e posebej nevarno in
zahtevno.
nevarno obmoje
Izogibajmo se podi
ranju drevesa ez
obviselo drevo
skal e, jark e in
greb en e, saj si
s tem oteimo
nadaljnjo obdelavo drevesa.
Doloiti moramo smer umika.
Orodje, ki ga ne potrebujemo
odloimo tako, da ga padajoe
drevo ne pokoduje in da nas ne
smer umika
bo oviralo ob umiku.
Ko si v gozdu skupaj z revirnim
gozdarjem in lastnikom izberemo
drevo, ki ga nameravamo podreti,
najprej ocenimo kje ima teie in
smer umika
kam je drevo nagnjeno (od tega je
odvisna smer podiranja dreves). Sle
di ienje okolice drevesa, z drevesa odsekamo veje, ki bi nas pri delu ovirale, pripra
vimo si pot umika in se prepriamo o stabilnosti stojia. Pot umika naj bo v smeri
61
26.6.2012 11:59:13
poevno vstran od smeri predvidenega

padca drevesa. Ko smo to postorili, se
lahko s tiste strani, kamor naj bi drevo
padlo, lotimo izdelovanja zaseka. Dno
zaseka mora leati nije od ravnine po
dagovanja, drevo pade priblino v smeri
pravokotni na vrh zaseka. Zasek izdela
mo im nije. Kot zaseka naj ima okoli
35 kotnih stopinj, njegova globina pa naj
znaa od 1/5 do 1/3 premera panja. Zasek
lahko izdelamo s sekiro ali z ago. Paziti
moramo, da se dno in streha zaseka v isti
liniji stikata v vrhu zaseka. Ko je zasek iz
delan, se lotimo podagovanja drevesa z
nasprotne strani kot je narejen zasek, ko
je rez dovolj globok namestimo naganjal
ni klin in s sekiro nekajkrat udarimo po
njem tako, da je vrsto na svojem mestu.
Rez konamo centimeter ali dva pred in
nad vrhom zaseka. Nato z naganjanjem
(nabijanjem po klinu) nagnemo drevo do
konnega padca. Takoj, ko drevo prine
padati, glasno opozorimo: Pada! in se
umaknemo nekaj metrov v smeri umika.
Padajoe drevo moramo zaradi more
bitne spremembe smeri padca obvezno
spremljati s pogledom. Tanja drevesa
lahko z obeh strani spodsekamo s sekiro,
kar pa zahteva ve spretnosti kot delo z
ago. Pri tanjih drevesih lahko namesto
z naganjanjem podremo drevo tako, da
se nanj takoj, ko je spodagano ali spod
sekano naslonimo z iztegnjenimi rokami
in drevo potiskamo v smeri padca. Pri
globina zaseka
do 1/3 premera
smer podiranja
350
viina podagovanja
napano izdelalna zaseka
streha
vrh
dno zaseka
62
26.6.2012 11:59:13
rono naganjanje drevesa
pravilno sproanje obviselega drevesa
tem moramo stabilno stati na trdnih tleh.

Pri naganjanju moramo paziti, da nas ne
zadenejo padajoe veje s podirajoega ali
okolikega drevja. Seveda se tudi pri tem
nainu podiranja takoj, ko drevo prine
padati, umaknemo v smeri umika in z gla
snim Pada! opozorimo ostale.
Ker nam kakno drevo neizogibno
obvisi, e nekaj besed o sproanju ob
viselih dreves. Drevo lahko sprostimo z
nihanjem in obraanjem. Lahko ga spod
nesemo z lesenim kolom. Dokler visi ne
smem o plez at i nanj in ga obs ekov at i,
podirati drevesa na katerem je obviselo
in hoditi ali se zadrevati pod obviselim
drevesom. Nikoli drevesa ne vleemo ali
obraamo proti sebi. To je nevarno.
nepravilno sproanje obviselega drevesa
63
26.6.2012 11:59:14
Vedno prinemo z aganjem tam,

kjer so lesna vlakna najbolj stisnjena!
V globino agamo do trenutka, ko nam
zane rez zapirati in s tem stiskati agin
list. Drevesa na strmini podiramo po
evno na strmino, nikoli po strmini na
ravnost navzgor ali navzdol. Dreves ne
podiramo v mraku, ponoi, v megli, ob
monem vetru, med nevihto, v snenem
meteu, e je na drevju led in med po
ledico! Orodje prenaamo z zaitenim
rezilom oziroma tako, da se ob morebit
nem padcu z njim ne pokodujemo (rezi
lo obrnjeno pro od nas).
Ko imamo drevo na tleh ga je potreb
no oklestiti, to najlaje storimo s sekiro.
Klestiti zanemo na debelejem koncu
in konamo pri vrhu debla. Veje se loti
mo na mestu, kjer je kot izraanja veje
pravilna postavitev, stoja in dra sekire pri kleenju
ocenimo teie drevesa
podiranje drevesa v strmini
pravilno noenje sekire
64
26.6.2012 11:59:15
nepravilna dra sekire pri kleenju
nepravilna postavitev nog pri kleenju
1 stisnjena lesna vlakna

2 napeta lesna vlakna
glede na deblo veji. Seveda moramo pa

ziti, da je deblo stabilno. Med zamahom
s sekiro nam lahko vsaka vejica mono
spremeni pot rezila in posledice so lah
ko hude pokodbe, zato se prepriajte,
da pri zamahu ne boste zadeli v nobeno
vejo. Vedno stojimo na nasprotni strani
debla kot je veja, ki jo nameravamo odse
kati. S sekiro nikoli ne zamahujemo proti
sebi, vedno od sebe. Pri delu s sekiro ne
smemo nikoli kriati rok. e je na topo
riu spredaj desna roka, mora biti naprej
izkoraena tudi desna noga in obratno.
V nasprotnem primeru si lahko ob mali
nepazljivosti mono pokodujemo nogo
(najpogosteje koleno ali golen). Sprednja
roka na toporiu naj drsi, medtem ko
moramo z roko, ki dri konec toporia
sekire vrsto drati. Pri kleenju si kak
no vejo lahko pustimo, saj si bomo z njo
pomagali pri obraanju debla okoli osi.
Okl e en o drev o je pot rebn o e
razagati na ve delov. Za preagovanje
mora biti deblo stabilno na tleh, ugod
no je, e je na mestu preagovanja deblo
rahlo dvignjeno od tal. Preden prinemo
s preagovanjem moramo dobro oceniti
napetosti vlaken v deblu. Najprej prea
gamo stisnjena vlakna in pri tem pazimo
na stiskanje age. V nasprotnem primeru
vrstnega reda preagovanja nam lahko
deblo razkolje ali nas pokoduje. Pri pre
agovanju debla na strmini vedno sto
65
26.6.2012 11:59:15
jimo na zgornji strani debla, tako da nas

deblo, e se odkotali ne pokoduje. Deblo
pa lahko tudi presekamo (debla oz. veje, ki
so tanja od rezila sekire) in sicer tako, da
na trdno podlago prislonjeno vejo s seki
ro zasekamo pod poevnim kotom glede
na vzdolno os veje. Najvekrat bo dobro
namerjen zamah dovolj. Pri presekovanju
debelejih debel zanemo presekovati z
leve in desne strani, poevno proti dnu
debla. Zaetna irina presekovanja mora
biti vsaj tolikna kot je debelina debla. Le
tako bomo imeli dovolj prostora za delo.
Po konanem delu v gozdu veje pos
pravimo na kupe. Z njimi ne smemo po
krivati panjev podrtih dreves ali zalagati
e stojea drevesa. Za nami naj gozd os
tane urejen.
Pri delu v gozdu bodimo res pazlji
vi, pazimo nase in na druge! Veina nez
god, ki se zgodijo pri gozdarskih delih, se
kona zelo resno! Zato v gozd vzemimo s
seboj e zvrhano mero razuma in zdrave
pameti.
1 stisnjena lesna vlakna

2 napeta lesna vlakna
vrstni red presekovanja
pravilna dra, stoja in postavitev za delo
nepravilna dra, stoja in postavitev za delo
irina presekovanja vsaj tolikna kot je debelina debla
66
26.6.2012 11:59:16
ORODJE
Vsako orodje je izdelano za doloen

namen in obratno, za vsako delo je izdelano
najprimerneje orodje. e tega ne
upotevamo, se nam lahko mauje, vasih
kar zelo neprijetno.
67
26.6.2012 11:59:16
Orodja nikoli ne uporabljajmo nesmotrno. Ne meimo ga naokrog. Sekir in dlet

ne zabadajmo v iva drevesa. Prav tako ne puajmo orodja povsod. Pazimo, kako ga
drimo, uporabljamo in ko ga nosimo. Za as, ko orodja ne uporabljamo, oistimo z
njega blato, age popustimo, sekire, dleta in noe nabrusimo, prav tako pa vse orodje,
ki ga je potrebno nasaditi, nasadimo. Kovinske dele oistimo in namaemo z oljem
ter pazimo, da se med seboj ne dotikajo. Najbolje je, e to storimo vedno po uporabi.
Sicer se nam lahko zgodi, da bomo hoteli oditi na bivakiranje, pa ne bomo imeli upo
rabnega orodja. Tudi na taboru namenimo opremi ist in suh prostor, predvsem pa
dober otor, e e moramo imeti orodje spravljeno v otoru. Izdelajmo si police, da bo
orodje dvignjeno od tal.
No
No sodi med osnovno orodje. Uporabljamo ga za vrsto razlinih namenov od pri
prave hrane do izdelave ronih del. Noi se glede na uporabo med seboj tudi loujejo.
V nahrbtnik sodi no, na katerega so pritrjena razlina orodja: poleg rezil e odpira
steklenic in klju za odpiranje konzerv, karjice, izvija, agica, poveevalno steklo ...
Tak no je znan tudi kot vicarski no. Ime je dobil po dravi, ki kvalitetne noe izde
luje. vicarski no bomo sicer za rezlanje tudi lahko uporabljali, vendar za rez debe
lejih vej ni primeren, ker roaj nudi le slabo oporo. Za take namene bomo uporabljali
lovski no. Lovski noi imajo veinoma roaj iz jelenovega rogovja namenjeni pa so
veinoma osnovni pripravi uplenjene
ivali, kar pa je pri tabornikih le redkok
daj. Lovski noi imajo dolgo tradicijo
in so v svoji zgodovini tudi zamenjali
tevilo materialov. Poleg e omenjene
ga namena za lov so bili namenjeni tudi
obrambi oziroma za bojevanje (stezo
sledci, lovci na koe in indijanci) tako
je znan Bowie no, ki je ostren po ce
lotnem spodnjem delu in tudi v slabi
tretjini zgornjega dela . Vojaki noi so
obdrali lastnosti noev za bojevanje,
dodana pa jim je bila e uporabnost za
68
26.6.2012 11:59:16
Bowie no
vojaki no
ribiki no
preivetje. V notranjanost roaja so izdelovalci spravili od vigalic pa do trnkov, inih

agic in laksa pa do busole. Posebej pa so izdelani noi za metanje, ki so pravilno urav
noteeni in veinoma simetrinih oblik. Drugani so tudi ribiki noi, ki so predvsem
oji in so namenjeni za ienje rib.
Kadar kupujemo no, je bolje, e damo ve denarja za kvaliteten no, ki bo tudi
sluil svojemu namenu. Dober no ima mono rezilo, ki ga ob pazljivi uporabi sko
raj ni potrebno brusiti. No naj bo primeren starosti posameznika in velikosti dlani.
Rezilo naj bo uravnoteeno z dralom. No brusimo z brusnim kamnom v preni osi
rezila vedno v smeri od topega dela rezila k ostrejemu. Brusni kamni so v novejem
asu izdelani iz razlinih materialov tako, da nekatere lahko prepogibamo kot radir
ko in rezilo nabrusimo do ostrine britvice. Rezilo noa, ki je mono skrhan, najprej
izravnamo z grobim brusom, ele nato izostrimo. Po uporabi no oistimo in rezilo
prebriemo z naoljeno krpo. Nosimo ga varno spravljenega v nonici ali pa v posebej
za to izdelanem etuiju. Predvsem na plovilih no priveemo z daljo vrvico na vponko
na pasu, da ga ne izgubimo.
Sekira
Sekira je najbolj pogosto, najbolj uporabljeno in osnovno orodje na taboru in v
pionirstvu. e od kamene dobe spremlja loveka v boju in ivljenju z naravo. Po obliki
se v vsem tem asu ni bistveno spremenila. Spremenil se je le material, iz katerega je
69
26.6.2012 11:59:17
izdelana. Sekiro, kakrno najpogosteje uporabljamo, poznamo tudi pod imenom ka

nadska sekira.
Sekire se med seboj najpogosteje loujejo le po tei kovinskega dela. Vsem vrstam
je skupno, da morajo imeti uravnoveeno teo kovinskega in lesenega dela.
Sekira naj bo pravilno nasajena. rta rezila mora potekati v osi toporia. Pri ne
katerih sekirah je v spodnjem delu kovinskega dela sekire ali pa na zadnjem topem
delu zareza za ruvanje ebljev.
pravilno nasajena sekira rezilo v osi toporia
Nabruena naj bo ostro in simetrino. Ima naj simetrien stanjan list, zaobljeno
rezilo in gladko, dvakrat zakrivljeno toporie ovalnega preseka z zadebeljenim kon
cem. Za podiranje dreves naj bo teka okoli enega kilograma za mehak in tanek les,
70
26.6.2012 11:59:17
za debeleji in tri les pa najve kilogram in pol. Dolina toporia naj bo pri sekiri za
podiranje enaka dolini iztegnjene roke od pazduhe do konca prstov.
primerna dolina toporia sekire
Pri sekanju pazimo na kot sekanja, ki naj bo 60 stopinj. Ko sekamo tanje veje,
uporabljajmo trdo podlago (tnalo), da nam rezilo ne spodrsne oziroma, da se les ne
upogne.
Kadar nimamo primerne podlage si pomagamo tako, da z levico drimo poleno,
zasekamo vanj najprej iz ene strani, nato poleno obrnemo in zasekamo vanj e iz dru
ge strani.
Kadar elimo polena cepiti po dolini, je tnalo nujno potrebno. Lahko sicer upo
rabimo za podlago tudi posekano deblo drevesa. Pred prietkom preglejmo povrino,
na kateri bomo cepili in jo oistimo morebitnih kamenkov, zemlje ali skritih ebljev.
71
26.6.2012 11:59:17
Pri obsekovanju podrtih dreves ali debel odstranimo vse trlee veje kar najblije
deblu. S sekiro zasekamo v vejo na tisti strani, kjer ima veji kot glede na deblo. Stoji
mo na eni strani debla, obsekujemo pa drugo stran. Tako nas deblo varuje. Obsekavati
zanemo od debelejega dela proti vrhu.
72
26.6.2012 11:59:18
Topi del sekire lahko seveda uporabimo tudi za zabijanje, ker pa ebljev pri pio
nirskih objektih ne bomo uporabljali, o napotkih za zabijanje ebljev na tem mestu
ne bomo govorili.
Po uesu sekire sicer nikoli ne toemo z elezom teka kladiva in sekire nikoli ne
uporabljamo npr. za razbijanje skal, kajti uho sekire rado poi in sekira je neuporabna.
Namesto kovinskih kladiv tako lahko uporabljamo lesena kladiva ali bet.
Kadar hoemo pri obdelovanju dosei pravo natannost, moramo poznati tudi
nekatere posebne prijeme. Z udarcem sekire z zamahom verjetno ne bomo preve na
tanni. Nevajene roke bo zaneslo in vasih bomo naredili lahko ve kode kot koristi.
Pomagajmo si z lesenim betom. Sekiro lahko natanno nastavimo na eljeno mesto na
to pa z udarci po topem delu sekire nadaljujemo z betom.
Zamenjava toporia
Postopek zamenjave toporia ali draja je enak tako pri sekiri kot pri kladivu,
lopati ali krampu.
Zlomljeno toporie odstranimo s svedrom ali dletom. e toporia ne moramo
odstraniti na tak nain, ga izgemo. Rezilo zakoplje
mo v zemljo, uho sekire ter ostali roaj pa prekrijemo
z erjavico ali pa zakurimo nad njim. Za roaj izbe
remo popolnoma suh in zdrav les, brez vejih gr.
Najbolji je jesenov les trd in proen hkrati. Drvarji
sicer pravijo, da po daljem delu s tako sekiro pee
roka in so zato bolj navdueni nad bukovim lesom, ki
pa ostaja kljub natanni obdelavi vselej malo kosmat in
zato bolj prijeten za koo. Zgornji del toporia obdela
mo po meri spodnjega dela uesa in
viine eleznega dela sekire.
Najvekrat si obris uesa in
ob strani viino na roaj kar
zariemo. Paziti moramo,
da smo pri delu natanni,
kajti toporie se nam lahko
pri prevelikem posegu zlomi
ravno v toki teia. V na
73
26.6.2012 11:59:18
stali del previdno zaagamo

natanko po sredini. Rez naj
bo podolen, globina pa ne
koliko manja od viine ue
sa sekire. Izdelamo primerne
zagozde, ki naj bodo iz zdra
vega trdega lesa. Kovinski del
nataknemo na pripravljeno
toporie ter v zaagano zarezo zabijemo zagozde. Bolje bo, e zabijemo dve zagozdi
preno eno ez drugo. Morebitni ostanek obreemo ali odagamo. Pomembno je, da
leseno toporie dobro tesni, sicer bo kmalu poilo ali pa se bo sekira snela. Zato les
namoimo. Da les ne sprhni, ga namaemo s firneem, kovinski del pa po bruenju
naoljimo.
Bruenje
Zelo pokodovane rezalne robove izravnamo najprej s ploato pilo in nato z
brusilom. Vano je, da ostrimo enakomerno, da upotevamo rezilni kot 25 stopinj (pri
sekiri 10 do 15 stopinj), da bruena ploskev ne kae niti izboklin niti vdolbin in je ravna,
da je rezilni rob (rezilo) obruen pravokotno, da se pri bruenju rezilo ne segreje preve,
ker se lahko razkali in postane neuporabno, da rezil, ki so enkrat razkaljena, ne kalimo
74
26.6.2012 11:59:18
sami. Piljenju sledi bruenje z brusilnim kamnom. Poasi brusimo in namakamo bru
silni kamen v vodo ali olje (odvisno od vrste kamna). Rezilo je dokonno nabrueno, e
pri pregledu na rezalni rob ne vidimo ve svetle rte. Rezilo mora brez zatikanja gladko
prerezati rob asopisnega papirja, ki ga drimo v roki.
aga
ago uporabljamo pri pripravi materiala za gradnjo pionirskih objektov oziroma
ognja. Najvekrat uporabljamo age lokarice, ki imajo v lok vpet list. Za podiranje in
razrez vejih dreves pa se uporablja tudi listna aga. age so lahko sicer tudi eno ali
dvorone. agin listplatica, naj bo pravilno in simetrino nabruena. S skrhano ago
ne bomo kos delu. Bruenje listnih ag raje prepustimo tistim, ki to znajo. Pri lokaricah
listaplatico ne brusimo, marve ko se le ta skrha, kupimo novega in ga zamenjamo.
Dobro je, e imamo pripravljeni vsaj dve platici za isti okvir. e pri podiranju uporab
ljamo lokarico bodimo pozorni na to, koliko debelo drevo elimo z njo poagati (glej
posek dreves).
Pri prvem nastavku potegnemo platico nekajkrat k telesu, ne da bi jo potisnili
nazaj. agamo tesno ob zartani smeri. Kolikor oja je platica age, toliko lae zaide v
napano smer ali napano kotno lego. Pri aganju moramo zato vedno sproti doloati
smer prek hrbta platice. Ne smemo agati divje in sunkovito, temve moramo voditi
ago v dolgih potezah. Le tedaj je veselje delati z njo. Ko agamo, vodi orodje samo ena
roka in sicer na roici age tesno ob roaju, druga pa lei na suici ali jo dri.
75
26.6.2012 11:59:18
Najpogosteje napake
aga zgrei eleno smer.
Pomo: ago drimo tono navpino, bolj poasi in skrbneje agamo, preverimo
ostrino in napetost platice.
aga postaja prevroa.
Pomo: pri aganju pazimo na to, da potisnemo samo pri sunku naprej, poteg
nazaj pa izvedemo brez pritiska. List namaemo z milom. e to ne pomaga, zame
njamo platico.
Platica se zatika.
Pomo: list namaemo z milom. Pri globljem rezu potisnemo ozko leseno zagoz
do v reo, ki jo dela aga. Preverimo, da aga oziroma platica ni ukrivljena. Po potrebi
zamenjamo platico.
Cepljenje.
Pomo: agamo navpino na branike. Pri debelejih odrezih podstavimo kozo ali
pa na nasprotni strani napravimo manji urez.
Lopata in kramp
Lopato in kramp uporabljamo vedno, ko moramo pionirski objekt trdno vsidrati v
tla ali ko je luknja v tleh (jarek, vdolbina) sestavni del pionirskega objekta. Lopato upo
rabljamo pri terenskih delih za odmetavanje materiala. e je zemljie mehkeje, lahko
z njo tudi kopljemo, toda nikar na kamnitem terenu. Za ta namen imamo kramp, ki
ima na eni strani pico za delo na tri podlagi, na drugi pa rezilo za delo na mehkejem
terenu. Pri lopati in krampu uporabljamo vzvod, kar nam mono olaja delo in povea
nevarnost, da orodje zalomimo. Taborniki uporabljamo tudi manje zloljive lopate,
ki jih lahko preprosto spremenimo v rovnice.
Kladivo
Kladivo naj naeloma ne bo teje od 250 do 300g. Izdelano naj bo iz kovanega
orodnega jekla z brueno peto in kljunom. Dolina roaja naj bo prilagojena tei kla
diva. Preden vzamemo kladivo v roke, se prepriajmo, e je z njim vse v redu naj bo
dobro nasejeno, peta in kljun ista ter nepokodovana. Zaetniki radi zgrabijo kladivo
ali sekiro na sredini roaja misle, da ga bodo lae krotili. Poln zamah kladiva dosee
mo le, e ga drimo na koncu roaja.
76
26.6.2012 11:59:18
Dleto
Dleto uporabljamo za dolbenje, luknjanje ... Nepogreljivo je pri izdelavi totema.
Dleto je izdelano iz trdega orodnega jekla, ponavadi irine med 18 in 20 mm. Pri upo
rabi le pri tankih posnetjih uporabljamo pritisk roke. Pri tem drimo dleto ali z obema
rokama (ena roka vodi, druga rahlo potiska) ali pa z eno roko prislonimo, z drugo pa
drimo lesen bat in rahlo udarjamo po dletu. Nikar ne uporabljajmo za tolenje elez
nega kladiva ali sekire. Rezilo ostrimo enako kot pri sekiri.
Meter
Zloljivi meter je obiajno kovinski ali plastini, dobimo ga pa tudi v leseni izvedbi.
Razdelitev v milimetrih in centimetrih naj bo v rni barvi na svetli podlagi, ker je taka
v osnovi najbolj itljiva. Poleg tega pazimo pri nakupu na nielno zaetno toko. Pri
mnogih slabih metrih kaj rado manjka nekaj milimetrov. Priporoena dolina je od
dveh do treh metrov. Zelo uporabni so tudi trakasti zviti metri dolin do 20 ali celo 50
metrov, ki jih uporabljamo tudi na tekmovanjih, vendar ne morejo v celoti zamenjati
zloljivega metra, zato je dobro imeti kar oba.
Klini za naganjanje
Naganjalni klini so leseni, do 25 cm dolgi in do 8 cm iroki. Njihov kot naj ne bo
veji od 20 stopinj. Klin (lahko tudi dva vzporedno) pri podagovanju debelejih dreves
vzstavimo v rez in s sekiro nabijamo po njih tako, da drevo nagnemo in usmerimo v
eleno smer podiranja.
77
26.6.2012 11:59:19
Lesni sveder
Uporabljamo ga predvsem tam, kjer elimo eblje
nadomestiti z lesenimi klini ali pa skozi suico napeljati
nosilne vrvi.
Pri vrtanju v les moramo del v katerega vrtamo uvr
stiti. Kot vrtanja naj bi bil ves as enak saj v nasprotnem
primeru lahko pride do pokodbe svedra. Pri svedrih, ki
ne izrezujejo z bono ostrino ampak s elnim vijanim
urezovalcem, je pomembo, da sveder vedno vrtimo v isto
stran tudi ko vleemo ven. Pri nasprotnem vrtenju se
namre polomijo zarezovalna uesa.
Sidra
Posebna tehnika varovanja predvsem vejih in visokih
pionirskih objektov so sidra in vrvna tehnika, ki onemogo
a pretirano gibanje konstrukcije.
Kot sidro lahko s lui zabit kol. Sidro je lahko tudi enojno, dvojno, trojno ter se
stavljeno.
Ocena nosilnosti sidra je naslednja:
sidro kot kol
enojno sidro
dvojno sidro
trojno sidro
sestavljeno dvojno sidro
300 kg
600 kg
900 kg
1800 kg
2 x 900 kg = 1800 kg
Za sidra uporabimo kole doline cca 150 cm in debeline 10 do 12 cm. Kole opiimo
in zabijemo v zemljo pod kotom, ki omogoa napetost vrvi pri kotu 900. Dve tretjini
kola zabijemo v zemljo, ena tretjina pa ostane zunaj. V naih razmerah je potrebno kol
seveda ustrezno utrditi s skalami in izmeninim dodajanjem zemlje in kamenja v
plasteh.
78
26.6.2012 11:59:19
Pri enojnem sidru je postopek zabijanja enak. Prvi kol sidramo z naslednjim v
razdalji 50 cm v smeri sidranja. Med njima pa naredimo prevezo. Prevezo zanemo
cca 20 cm pod vrhom prvega kola in prevezujemo z drugim ob stiku s tlemi. Obvijemo
najmanj petkrat, pri emer uporabljamo pleteno vrv iz konoplje ustrezne debeline.
Nato zakljuimo s prepletanjem in vozlom na drugem kolu. Nosilno vrv napnemo ob
vznoju prvega kola in pri tem pazimo na kot 900 po katerim naj bi bila napeta vrv.
Postopek pri dvojnem sidru je podoben. Tik ob prvem kolu dodamo e enega (od
tu ime dvojno sidro!). Naslednji kol zabijemo prav tako 50 cm od sredine prvih dveh,
v smeri sidranja. Preveza mora biti tu dvojna. To pomeni, da kole obvijemo najmanj
desetkrat odvisno od debeline vrvi.
Pri trojnem sidranju ob prvem kolu dodamo dva (skupaj tri).Tem v razdalji 50 cm
sledi dvojno sidro v smeri sidranja. Prevezavo med prvimi koli in drugim sidrom pri
nemo v sredini prvega in prevezujemo s spodnjim delom dvojnega sidra. Prevezujemo
dvojno najmanj destkrat in zakljuimo na dvojnem sidru.
79
26.6.2012 11:59:19
Enako trdnost kot pri trojnem sidru, doseemo s sestavljenim dvojnim sidrom.
Tega naredimo tako, da postavimo vzporedno 50 cm narazen, dvojna sidra v smeri
sidranja. Med sidra pod prevezave vstavimo (zagozdimo) kol. Kol mora biti dolg toliko,
da na vsaki strani dvojnih sider gleda ven cca 10 cm (torej skupaj 130 cm), bolje pa je da
je debeleji. Na sredini kola nato napnemo nosilno vrv.
Pri natannih postavitvah in vezavah so sidra tudi vizualno uinkovita. Uporab

nost sider pa lahko nadomestimo tudi z izkopom jarka v obliki rke T v smeri sidranja.
Dovolj je, da je jarek globok 50 cm, dolg 2 x 1 m, ter irok 30 cm torej toliko, da vanj
vstavimo kol doline 1 m. Na sredino napnemo nato nosilno vrv. Tudi tu smo pozorni
na ustrezen kot.
80
26.6.2012 11:59:19
kripci
kripce uporabljamo ob izgradnji vejih pionirskih objektov. Sluijo nam za laje
dvigovanje bremen, lahko pa jih uporabimo tudi pri napenjanju oziroma zategovanju
nosilnih vrvi, pri izgradnji mostov oziro
ma pri sidranju.
e pri enojnem kripcu (z enim kole
som) dvigujemo breme s teo Q, moramo
na drugi strani vlei s silo F, enako tei Q
torej je F = Q. Delo sile tee bremena je pri
tem enako delu sile, ki vlee vrv
s1 = s2
Delo se nam pri tem olaja le zaradi
trenja, ki je ob uporabi kolesa manje, ob
tem, da zmanjamo tudi obrabo in mo
nost pokodbe vlene vrvi.
e pri uporabi dvojnega kripca (dve
kolesi), ki jih sestavimo kot je prikazano
na sliki, je potrebno za dvig bremena s te
o Q dvigniti le s silo F = Q/2
81
26.6.2012 11:59:19
Pri dveh dvojnih kripevjih (tiri kolesa), ki se najpogosteje uporabljajo pri dvi
galnih napravah, se sile tee bremena Q enakomerno porazdelijo na vrvi, ki nosijo
spodnji, gibljivi del kripevja. V primeru na sliki 3a in 3b visi spodnji del kripevja na
tirih vrveh, zato je vrv po vsej dolini obremenjena z natezno silo F = Q/4 to je tudi
sila s katero moramo delovati na prosti konec vrvi, da bomo lahko vzdrevali ravno
vesje s silo tee bremena Q.
e ima kripevje v celoti sodo tevilo koles n, je natezna sila vrvice F = Q/n, ker
visi spodnji kripec na n vrvicah.
82
26.6.2012 11:59:20
BIVAKI IN
LEIA
Kadar elimo ali pa moramo zaradi razmer

preiveti kraji as v naravi, si na preprost nain
uredimo bivak. e pa imamo namen v njem tudi
prespati, bomo zagotovo potrebovali tudi udobno
leie.
83
26.6.2012 11:59:20
Bivaki
Beseda izhaja iz francoske bivouac in pomeni nono strao ob tabornem ognju;
taborjenje pod otorom ali pod odprtim nebom, oziroma otorjenje nasploh.
Bivake izdelujemo zato, da nas itijo pred dejem, vetrom ali mrazom, pred pre
komernim segretjem telesa ali pred ivalmi. Osnovna naloga bivaka je torej ohranjanje
normalne telesne temperature.
V mrazu in slabem vremenu poskrbimo za telesno temperaturo tudi z zadostno
koliino hrane (energija) in pitjem toplih napitkov ter s suho obleko in obutvijo pred
spanjem. Bivak si navadno uredimo ob pitni vodi. Glede na monosti in potrebe si
lahko uredimo samo leie ali streho nad glavo, lahko oboje, vasih tudi ognjie in
druge pionirske objekte Upotevati moramo higienske zahteve in varovati naravo,
zato uporabimo im ve tega, kar lei po tleh in ne raste ve. e tega ni dovolj, se zate
emo k sekanju, vendar pazljivo izbiramo le suha drevesa in e to samo takrat, kadar ni
drugega izhoda. e si material izposodimo iz skladovnice, ga po konanem bivakiranju
vrnemo na prvotno mesto. Najpomembneje je, da ob koncu bivakiranja naravi vrnemo
videz, ki ga je imela pred naim prihodom (vse smeti, tudi tiste, ki so ob naem prihodu
e bile tam, pa lahko odnesemo s seboj!).
Bivakiramo lahko nartovano ali nenartovano. Pri nartovanem bivakiranju
bomo pred odhodom na bivak poskrbeli za dodatno opremo: lealno podlogo, spalno
vreo, bivak vreo, otorska krila ali celo otor , pri nenartovanem pa bo vse odvisno
od nae iznajdljivosti, znanja in spretnosti ter izkuenj.
Nenartovano bivakiramo takrat, kadar so nas k temu prisilile okoliine: smo
se izgubili, se je nekdo pokodoval, nenadno se je poslabalo vreme (megla, sneg,
nevihte), se je prehitro znoilo (slabo smo preraunali as hoje) naletimo na ovire,
zaradi katerih ne moremo nadaljevati poti, ali pa bi bilo nadaljevanje nevarno. V takih
primerih navadno nimamo s seboj zgoraj natete opreme, zato si pomagamo s tistim,
kar lahko poiemo in uporabimo v naravi. Ko smo prisiljeni bivakirati v sili, imamo
vedno na razpolago malo asa, zato si najprej dobro ogledamo okolico in izberemo
najbolj primeren prostor.
Izbira terena
Vsi bivaki, grajeni na prostem, zahtevajo veliko ve dela in s tem tudi asa, zato
vedno poskusimo izkoristiti tisto, kar nam e lahko nudi vsaj delno zavetje, in to po
84
26.6.2012 11:59:20
potrebi dodatno utrdimo ali dopolnimo: jame, votline, previsi, skalne stene, jarki,
koata drevesa, grmovje, podrta drevesa Paziti moramo, da je mesto, ki smo si ga iz
brali, varno (ni nevarnosti padajoega kamenja, plazov, zdrsa ez blinji rob, poplav )
Kadar postavljamo bivak na prostem, pa pri izbiri prostora upotevamo enake po
goje, kot pri postavljanju otora:
rahlo nagnjen teren (nagib 5%), da voda lepe odteka
izognemo se dolinicam, ker se v njih nabira voda
izognemo se izpostavljenim mestom in grebenom ter vrhovom zaradi vetra
izognemo se zeleni in bujni travi (znak, da je tu veliko vlage in insektov)
vlanost terena preizkusimo tako, da v tla zapiimo palico in preverimo, e
je pod zemljo ilovica
najbolja so suha, peena ali prodnata tla s tanko plastjo zemlje in obrasla
z redko travo
izognemo se polonim obalam zaradi monosti naraanja vode, ki nas lahko
poplavi (glede na gladino vode si poiemo viji prostor)
ne gremo pod drevje: osamljena drevesa so pogosto tare strel, z vej dreves po
deju e dolgo kaplja ali se cedi smola in veter lahko odlomi kako suho vejo
poiemo jaso ali rob gozda na prisojni juni strani, v zavetrju
e je mogoe, naj na bivak sije sonce le dopoldan
zadnji zaprti del je obrnjen proti vetru
po monosti v bliini pitne vode
izognemo se steinam divjadi
Glede na letni as in razpololjive naravne materiale, delimo bivake na letne in
zimske.
Letni bivaki
Izdelujemo jih vse leto, ko ni snega, lahko pa tudi v snegu, le da jih takrat prekri
vamo s snegom.
Pri strehi pazimo, da je dovolj strma (najmanj 45%), ogrodje pa mora biti dovolj
trdno, da bo zdralo vso teo strehe in po monosti naslonjeno ob kaj nepreminega.
Za ogrodje uporabimo lahko vsako monejo vejo ali deblo, skalno steno, za
streho pa smrekove veje, lubje, dolgo travo, praprot, veje liste, ruo,
85
26.6.2012 11:59:20
Uporaba razlinih materialov in izdelava strehe

Ogrodje za streho najprej preplete
mo s pronimi in elastinimi mladika
mi (vejami), daljo travo ali ibjem. Ko
je ogrodje trdno postavljeno na svojem
mestu, vanj vtkemo e ve materiala ali
vej, ki bo prepreil deju pot skozi:
smrekove veje v debelini plasti
vsaj 25 cm in naklona vsaj 45%. Zlaga
mo jih tako, da vsak naslednji viji sloj,
nekoliko prekriva prejnjega nijega.
Pomembno je, da so veje obrnjene tako,
kot so rasle na drevesu in da jih ne obra
amo, sicer nam bo streha prepuala
vodo.
slama ali dolga trava, ki jo v sve
njih ali opih vtkemo oz. prepletemo v
streho. Tudi tu pazimo, da zgornji sloj
prekriva spodnjega
brezovo lubje ali lubje drugih dre
ves nareemo vsakih 60 cm. Lubje olu
pimo in razprostremo, nato pa kose zla
gamo tako kot strenike. Zgornja vrsta
nekoliko prekriva spodnjo in je malce
zamaknjena, da se kriajo robovi. Tudi
kose v isti vrsti prekrivamo med seboj,
da ni pranj med njimi.
86
26.6.2012 11:59:20
bambus najdemo predvsem ob nai oba

li in je zelo uporaben za razline namene: kot
opora, za zlaganje plasti in dodelavo tal, stre
he ali sten. Bambus prepolovimo po sredini in
ga zlagamo tako, da so krajci z robom drug v
drugem. S tem ni nikjer pranj, skozi katere bi
pihalo ali deevalo.
lapuh ali druge velike liste lahko pritrdi
mo s peclji ali pa jih upognemo ez ogrodje. Pa
ziti moramo, da se med seboj dobro prekrivajo,
in da so dobro pritrjeni. Veji kot so listi, laje bo
delo in bolja bo streha.
praprot na sredini zareemo in upogne
mo ez preno vejo, nato pa prepletemo oba
dela med seboj. Ta nain je zelo zamuden, streha
pa nam zato nudi boljo zaito pred vetrom in
dejem. Prepletanje zahteva tudi nekaj prakse
in spretnosti.
e imamo s seboj impregnirano platno,
otorsko krilo, kos polivinila ali astrofolijo ,
bomo to uporabili za streho namesto zgoraj na
tetih materialov, ker bo taka streha bolja zai
ta pred vremenskimi vplivi, izognili pa se bomo
tudi velikim posegom in unievanju narave!
87
26.6.2012 11:59:40
Med letne bivake sodijo:

Jame, kaverne, rovi in podobno: so e sami dobra zaita pred vremenskimi
vplivi, poskrbimo le e za leie in kurjavo ogrevanje. V jami lahko tudi zakurimo,
vendar nikoli ob vhodu, ker se nam bo dim kadil v notranjost. Kurimo vedno v zadnjem
delu jame, da se dim dviga pod strop in gre ob stropu iz jame. Po potrebi lahko vhod
zapremo z vejami ali kamenjem. Vedno preverite monost padajoega kamenja v jami
in pred njo, da vas ne zasuje ali vam zapre izhod. Ker je monost, da v jami prebivajo
ivali, vedno vstopamo zelo previdno!
Talno zatoie: za zido

ve uporabimo kamenje, ruo in
zemljo. Znotraj tega proti vetru
zloimo opremo, za njo pa se use
demo s hrbtom proti vetru, ali pa
si znotraj zidov uredimo leie in
se pokrijemo z vsemi oblaili, ki
jih imamo s seboj! Talnemu za
toiu po potrebi lahko dodamo
tudi streho.
Zatoie iz oblek: iz 1 m
dolgih palic rogovil, naredimo
ogrodje, na katero razprostremo
oblaila, ki jih nato na tleh obte
imo s kamenjem, znotraj pa si
uredimo leie.
Bivak v grmovju: veje go
stega grmovja na vrhu zveemo
skupaj, da nam bodo sluile za
ogrodje. Streho nato dopolnimo
na enega od predhodno opisanih
nainov.
88
26.6.2012 11:59:40
Bivak ob skalni steni ali pod

previsom: na skalo z nasprotne strani
naslonimo nekaj monejih vej, iz ka
terih izdelamo ogrodje za streho. Nato
vpletemo kritino na enega od monih
nainov. Ob skali lahko namesto tega
zgradimo tudi dodaten zid iz kamenja.
Ob deblu rastoega drevesa:
e ima nizko raene in dovolj dolge
veje, jih upognemo in pritrdimo na tla
(priveemo, obteimo s kamni) in to
uporabimo za izdelavo ogrodja, na ka
terega prepletemo kritino za streho. e
drevo nima e samo dovolj vej, bomo
dalje in moneje veje prislonili in
pritrdili ob deblo ter jih uporabili za
ogrodje.
Ob podrtem drevesu: na zavetr
ni strani deblo oklestimo, nato pa ez
deblo prislonimo nekaj vej za ogrodje
in vpletemo streho. Leie si pripravi
mo tesno ob deblu.
Ob polomljenem drevesu: naj
prej preverimo, da drevo ne more pasti
in se podreti, nato ez deblo naloimo
nekaj dodatnih vej za ogrodje ter na
pravimo streho.
Ob koreninah izruvanega dreve
sa: korenine in zemlja na njih so zaita
z ene strani, na drugi strani pa dodamo
moneje ogrodje, ki ga nato preplete
mo s kritino za streho.
89
26.6.2012 11:59:40
Streni ali slemenski bivak: ima

postavljeno osnovno palico za sleme
(npr.: med dvema drevesoma ali pa na
prostem), na katero potem poevno
pritrdimo e ostalo ogrodje, ga preple
temo in pokrijemo.
V jarku: ez jarek poloimo ne
kaj monejih vej za podporo lajemu
brunu ali suici, ki jo poloimo ez
veje. Na hlod z obeh strani naloimo
tanje veje, da dobimo naklon strehe,
ki omogoa odtekanje vode in doda
mo kritino.
Zemljanka: je zahtevneja ob
lika bivaka, ki ga postavimo za dol
gotrajneje bivanje in zahteva veliko
asa. Teren na poboju izravnamo z
vkopavanjem, nato pa naredimo trd
no ogrodje (bruna) ez izkopani del.
Bruna nato prekrijemo z ruo (pod njo
so lahko e folije iz umetnih materia
lov PVC). Zemljanka je precej bolj
vlana od ostalih bivali.
Vkopani bivaki: so kombinacije
zemljanke in ostalih oblik bivakov. V
izkopanem poboju postavimo bivak,
ki je nekoliko manj vlaen kot prava
zemljanka.
Gradnja, oz. izbira oblike zaveti
a je odvisna od vremena, temperatur
in asa oz. razpololjivega materiala
in orodja!
90
26.6.2012 11:59:41
Zimski bivaki
V snegu je zavetje oz. ohranjanje telesne temperature e posebej pomembno, zato
pazimo, da imamo na koi vedno suha oblaila ter s seboj dovolj hrane in tople pijae.
Zelo dobra izolacija je tudi asopisni papir, ki ga najprej zmekamo, nato pa si ga ovi
jemo okoli telesa med dve plasti oblail. Na enak nain si lahko ogrejemo tudi noge.
Pozimi imamo vedno s seboj tudi kapo, ki jo imamo na glavi tudi med spanjem, ker
skozi glavo telo izgublja najve toplote.
Gradnja zavetia iz snega je dokaj enostavna in hitra, vseeno pa je smiselno izko
ristiti zavetja, ki nam jih nudi e sama zasneena pokrajina: luknje v snegu, pod drevesi
(ob deblu ali pod vejo), sneni jarki,
Prednosti snega pred ostalimi materiali sta predvsem neprepustnost za de in
veter ter dobra izolacija. V notranjosti se zrak hitro segreje, vendar pa moramo zaradi
neprepustnosti obvezno poskrbeti za zadostno zraenje oz. ventilacijo, zato naredimo
zranik. Ustrezno prezraevanje prepreuje nastajanje strupenega ogljikovega monok
sida in poskrbi za odvajanje ogljikovega dioksida in drugih plinov.
V vsakem snenem zavetiu pred vstopom preverite prezraevanje, otresite sneg
s evljev in oblail ter oznaite vhodni blok (tistega, s katerim ste zaprli vhod), da ga
boste zjutraj laje nali.
V snenem zavetiu temperatura nikoli ne pade pod -10, ne glede na zunanje
temperature. e v bivaku prigemo sveo ali oljenko oz. zakurimo, pa se bo zrak e
dodatno segrel, paziti moramo le, da se zaradi tega ne bo zael taliti sneg.
Ker so ta bivalia iz snega, moramo e posebej paziti, da jih ne delamo na plazo
vitih podrojih in da niso preve izpostavljeni soncu.
V snegu poznamo razline oblike zaveti in tudi gradnje:
Snena luknja: izkopljemo luk

njo oz. votlino v vejem kupu snega ali
zametu. Tla so narejena v treh nivojih:
na najvijem zakurimo, na srednjem
je leie, v spodnjem pa se zadruje
mraz in imamo prostor za opremo.
Vhod zapremo s snenim blokom in ga
oznaimo. V stropu od strani pustimo
dve odprtini: ena je za dimnik, druga
pa za prezraevanje!
91
26.6.2012 11:59:41
Sneni usek: ez jarek ali luknjo v

snegu lahko zloimo dve vrsti snenih blo
kov tako, da jih naslonimo drugo na drugo
(kot sleme), nato pa zapremo e stranski
odprtini. e je jarek ali luknja v snegu do
volj globoka, lahko eznjo poloimo smui
ali nekaj monejih vej (kombinacija z dru
gimi materiali), nato pa s snenimi bloki
naredimo kritino. Tudi tu zgladimo pra
nje s snegom in pustimo zranik ter uredi
mo leie, podobno kot pri ostalih.
Snena kupola ali QUINZI: je po
sebna oblika gradnje snenega zavetia.
Na kup zloimo vso opremo in jo pokri
jemo z vejami, nato pa ez vse nameemo
plast snega, ki ga poteptamo in zgladimo.
Poakamo toliko asa, da sneg pomrzne,
nato nameemo in zgladimo naslednjo
plast in spet poakamo, da zamrzne Ta
postopek ponavljamo toliko asa, dokler
ni kup snega dovolj velik, da vanj po vsej
povrini zapiimo priblino 60 cm dolge
palice (kot jeek). Plast snega mora biti de
bela vsaj 1 m in pustiti jo moramo vsaj 1
uro, da se strdi. Nato na zavetrni strani iz
kopljemo luknjo za vhod in izvleemo vso
opremo ter odstranimo sneg iz notranje
strani do konic palic, ki smo jih prej zapiili
vanj. Naredimo e odprtino za zrak in dim
nik ter zapremo vhod s snenim blokom.
V takem bivaku navadno sedimo, e pa je
dovolj prostora, si uredimo leie tako kot
pri prejnjih.
Iglu: Za postavitev igluja se odloimo
92
26.6.2012 11:59:42
na zimovanjih v pogojih, ko je sneg zamrznjen tako, da iz njega lahko reemo bloke. Za

gradnjo izberemo raven prostor. Zariemo si krog premera priblino 2 metra, kolikor
bo tudi iglu visok. e elimo, da bo v igluju ve oseb, mora biti tudi krog veji. Sneg na
tleh, kjer bomo zidali, najprej steptamo. e tal ne moremo utrditi s teptanjem, odme
emo zgornjo plast mehkega snega ali pa celo odmeemo ves sneg do tal. Nato se lo
timo rezanja blokov. Za rezanje blokov potrebujemo lopato. V kolikor nimamo lopate
si pomagamo z ago, desko ali pa s smumi. Bloki naj bodo dolgi 6070 centimetrov,
visoki 50 in debeli med 2550 centimetri. Velikost je odvisna od snega. Manje bloke
bomo izdelali iz tejega snega. Ob zartani krog najprej poloimo spodnjo vrsto blo
kov. Pri tem bloke polagamo v spiralo (Eskimski iglu), ki se bo zakljuila v vrhu igluja ali
pa bloke polagamo v krogu (koniasti iglu). Vsaka vrsta je pri tem pomaknjena za 1020
centimetrov navznoter. Bloki naj se medsebojno im bolj prilegajo. Bloke zlagamo kot
93
26.6.2012 11:59:42
opeke, tako da zgornji blok priblino v sredini prekrije stik spodnjih dveh. Ob zidanju
zgornje bloke pomikamo navznoter. Graditi je potrebno z notranje strani. e elimo
imeti v igluju ve svetlobe in e imamo za gradnjo primeren blok ledu, si omislimo ob
gradnji sten vgraditev okna, skozi katerega bo prihajalo nekaj ve svetlobe. Najve
teav bomo imeli pri polaganju zadnjih blokov. Graditelji bodo morali z notranje strani
bloke podpirati z rokami. Zadnji (vezni) blok posebej natanno oblikujemo in previdno
namestimo, saj bo le-ta s svojo teo zagotovil stabilnost kupole. Ko je kupola zgrajena,
si izreemo e vhod, ki naj ne bo viji od 60 centimetrov in naj bo zgoraj zaokroen.
Na vhod si prizidamo e vetrobran, ki bo varoval vhod. Pri gradnji vetrobrana kot ne
kaknega tunela za vhod v iglu, uporabimo isto tehniko gradnje. Dobro je, e vetrobran
gradimo z zavojem v levo ali desno, tako da veter ne piha naravnost v iglu. Ob koncu
izdelamo e blok za zapiranje vhoda, tako da nam bo ponoi topleje in nam ne bo pi
halo. Glavno delo je s tem konano. Iglu le e oistimo snega in zamaimo stike med
bloki v kolikor tega nismo poeli sproti ob zidanju. Stene lahko tudi odebelimo in s tem
poveamo toplotno izolacijo. Z notranje strani stene nato e zgladimo. Za udobneje
spanje si v igluju na mestu, kjer bomo imeli leia, nameimo smrekove veje, preko
katerih lahko razprostremo e otorska krila in armafleks. Za spanje v igluju se odloi
mo le dobro opremljeni, kar pomeni, da imamo tudi dobro spalno vreo.
Kot zimski bival lahko uporabimo tudi razline oblike letnih zaveti, kjer za stre
ho uporabljamo sneg. Tudi pri vseh teh je pomembno, da pustimo luknjo za zrak in
dimnik, ter da so tla v treh viinskih nivojih, e je mogoe.
94
26.6.2012 11:59:42
Leia
Ljudje skoraj tretjino svojega ivljenja prespimo. Med spanjem si odpoijemo in
naberemo moi za nove napore. To je pomemben proces. Zato se tudi pri spanju v
naravi potrudimo, da iz preprostega materiala, ki ga naberemo v naravi ali prinesemo
s seboj, pripravimo zdravo in udobno leie.
Najprej poskrbimo za zdravje. Leie moramo dobro zaititi pred vlago in ga to
plotno izolirati, da se med spanjem ne prehladimo. e smo prenoevanje na prostem
nartovali, smo e s seboj prinesli dodatno opremo, ki nam bo sluila za to: otorsko
krilo, armafleks ali kaj podobnega. Kadar na prenoevanje nismo pripravljeni, lahko z
naravnimi materiali in razlinimi naini izdelave leie ravno tako dobro pripravimo
in izoliramo.
Za zdravjem je na vrsti udobje. e spimo na tleh oziroma e podlaga ni dovolj
mehka, je najbolje, da tla oblikujemo po telesu: izdolbemo del leia za boke in podlo
imo vzglavje zaradi ramen. Tako nas ne bo ulilo in obremenitev hrbtenice bo primer
neja. Pomembna je e izbira prostora. Upotevamo enaka naela kot pri postavljanju
bivaka (glej poglavje Bivaki).
Za pripravo leia lahko uporabimo razline naravne materiale: smrekove veje,
listje, seno, slamo, praprot, les, kamenje, mah, mreo
Pri pripravi leia v snenem bivaku, je pomembna dobra toplotna izolacija med
snegom in telesom, zato mora biti leie debeleje.
Leia lahko gradimo na tleh, lahko pa jih dvignemo od tal. Dvignjena leia so
bolja, ker so bolj suha in topleja.
Leia na tleh
Poznamo razline naine in vrste talnih lei:
Navadno leie iz smreja: smrekove veje polagamo eno poleg druge v vrsto,
vrste pa si sledijo od vzglavja proti nogam. Debeleji konci vej morajo biti obrnjeni
proti vznoju, veje pa naj bodo poloene tako, da bo lok veje obrnjen navzgor. Veje
naj ne bodo dalje od pol metra in naj bodo im bolj koate. Najprej poloimo prvo
vrsto vej pri vzglavju. Koati del vej iz druge vrste mora prekriti debeleje veje iz prve
in tako naprej.
95
26.6.2012 11:59:42
Kanadsko leie iz smreja: je nekoliko zamudneji nain, vendar bolji. Leie

je malce dvignjeno in zato bolj suho in toplo. Izdelamo ga tako, da 30 cm dolge smre
kove vejice zapiimo v tla pod kotom 45. Zanemo pri vzglavju in nadaljujemo priti
vznoju. Vejice morajo biti zapiene im bolj na gosto. Ti dve leii sta dokaj mehki,
spimo dvignjeni od tal, morebitna vlaga pa odteka stran. Kanadsko leie se pri pre
monem deju razmoi in razpade.
Iz vej listavcev, praproti in stelje: leie pripravimo tako, da veje, praprot ali ste
ljo zlagamo na enak nain kot smrekove veje. Zavedati se moramo, da so listje, stelja in
praprot manj primerna polnila za leie, ker se stisnejo, toploto slabo izolirajo, vpijajo
vlago in so leglo uelk (klopi!).
Sistem slojev na vlanem zemljiu: kadar so tla mokra ali vlana, moramo za
zaito pred vlago uporabiti ve slojev na leiu. Na tla najprej zloimo plast kamenja
ali prodnikov, nato naloimo plast vej oz. draja, ez katerega razprostremo plast listja
ali mahu. Temu sledi debeleja plast slame, sena ali trave, ez katero dodamo zadnjo
plast iz resja, smreja, lahko tudi perje ali krzno, e ga imamo na razpolago). To leie
je zelo udobno in dobro izolirano.
perje ali krzno
resje ali smereje
mah in listje
veje ali draje
kamenje ali prodniki
Seno: je dobro polnilo za leie, e je suho. Najbolje je spati kar na seniku.

Spanje na senu je lahko prijetno doivetje. Debelo plast sena pokrijemo z dvema otor
kama, na otorki naloimo drugo debelo plast sena in zlezemo vmes. Paziti moramo,
da nam seno ne prodre do koe, ker so za nevajenega loveka obutki sila neprijetni
(srbenje, alergija). Spimo obleeni, nataknemo si e kapuco, rokavice in nogavice ter
96
26.6.2012 11:59:42
zadrgnemo vse odprtine med obleko in telesom. e posebno pomembno je to v prime

ru, da nimate s seboj otorskih kril. e je mraz, si v seno raje izkopljemo rov. Zavedati
se moramo, da je pri spanju na senu velika nevarnost poara, zato pro z vsakim og
njem. Svetimo si z baterijo. Bonton nam narekuje, da za dovoljenje vpraamo lastnika.
Slamnjaa: izdelamo jo tako, da veliko vreo, ponavadi iz jute, napolnimo s se
nom, slamo, likanjem, suhim listjem ali steljo. Uporabljali so jo pred leti predvsem za
dvignjena leia in za dobro izolirana leia na tleh. Vrea ima na sredini odprtino
za vsakodnevno rahljanje.
Ladijski pod: je najbolje talno leie, ker je zelo dobro izolirano, vendar je nje
gova izdelava teja in dolgotrajneja. Na tla vzporedno poloimo nekaj osnovnih brun
ali suic in jih pritrdimo. Na ta bruna nato pravokotno zloimo drugo plast brun, kot
ladijski pod, drugo poleg druge. Leie nato prekrijemo s plastjo smreja. (Na koncu
vse skupaj pregrnemo s otorskim krilom, e ga imamo.)
Dvignjena leia
Dvignjeno leie si pripravimo, kadar imamo dovolj asa. Za spanje so udobneja,
ker nas bolje itijo pred vlago in mrazom iz tal. Za pripravo takega leia lahko upo
rabimo razline naine in materiale.
Med dvignjena leia spadajo:
Visea mrea: e imamo s seboj dovolj vrvice, jo lahko izdelamo sami. Potrebu
jemo dve palici ali drogova, nekaj metrov 12 mm vrvi za okvir in veliko tanje vrvice
za pletenje mree. Poznati moramo tudi tkalski in vrzni vozel in pripraviti merilno
deico, da bo mrea spletena enakomerno. Pletenje mree: tanjo vrvico z vrznih
vozlom priveemo na levo nosilno vrv in vzdol letve naredimo vrsto bievih vozlov
v enakomernih presledkih. Z uporabo merilne deice odmerimo polovino viino
zanke. Za zaetek naslednje vrste naredimo najprej vrzni vozel na desni nosilni vrvi,
97
26.6.2012 11:59:42
nato pa delamo celo vrsto tkalskih vozlov na zankah iz prejnje vrste. Z merilno dei
co merimo dolino puenih zank tako, da gornji rob deice poravnamo z najnijimi
tokami polzank, ki smo jih naredili v prejnji vrsti. Ko delamo vozle, mora deica
98
26.6.2012 11:59:42
mirovati, zato vrvico speljemo najprej pred, ele nato pa za njo. Ko doseemo levo
nosilno vrv, na njej naredimo vrzni vozel, nato pa nad njim e polzanko. Nato vrvico
tesno ovijamo okoli nosilne vrvi, dokler ne doseemo zaetnega mesta za naslednjo
vrsto. Naredimo vrzni vozel in nadaljujemo s pletenjem. Ko konamo zadnjo vrsto,
naredimo vrzni vozel najprej na vrvi, nato pa celo vrsto na letvi. Zakljuimo z vrznim
vozlom na nasprotni vrvi.
Taborne statve: na ogrodje napeljemo tanko najlonsko ali konopljino vrvico. Na
ogrodje pritrdimo po dve vrvici na vsakih 15 cm, po vsej irini leia. Nato na drugi
strani v tla na vsakih 15 cm zapiimo 0,5 m visoke palice in nanje priveemo po eno vr
vico iz vsakega para, drugo pa priveemo na preno palico, prav tako v razmaku 15 cm.
Lealnik spletemo tako, da na spodnje vrvice polagamo svenje slame, praproti, suhe
trave ali posuenih movirskih rastlin Za vsakim svenjem vrvice prekriamo s tem,
da preko enkrat dvignemo, drugi spustimo, naslednji spet dvignemo Vmes je va
sih priporoljivo vrvice zavezati s tkalskim vozlom, da bo leie bolj trdno prepleteno.
99
26.6.2012 11:59:43
Platnen lealnik: platno ali otorsko krilo napnemo ez trdno in dvignjeno lese
no ogrodje, ali pa ga obesimo tako, da vse tiri vogale priveemo; npr na drevo, kole ...
Pograd: naredimo ga lahko na razline naine. Potrebujemo moneje nosilno

ogrodje, ki ga gosto prepletemo z vrvico, ali na ogrodje tesno drugo do druge pritrdimo
tanje preke. Lahko prepletemo tanje in bolj ilave palice v mreo, ali pa samo ovije
mo in pritrdimo platno okoli njega (tako kot pri prejnjem primeru).
100
26.6.2012 11:59:43
OGNJI
IN
OGNJIA
Ogenj spremlja lovetvo od samega zaetka.

Mogoe je dandanes splono izgubil nekdanjo
pomembnost, a v naravi in ivljenju v naravi
ostaja njegova vloga nespremenjena.
101
26.6.2012 11:59:43
Ognji
Kaj moramo vedeti o ognju
Plamen v odprtem kaminu udobne hie, peenje na aru na domaem vrtu s prija
telji, taborniki izlet ali boj za preivetje. Nekomu, ki se znajde zaradi nepredvidljivih
razmer izmuen, dale stran od civilizacije, prezebel, je ogenj mnogo ve kot roman
tino plapolanje plamenkov.
Hkrati ogenj na drugi strani predstavlja nevarnost. Nevarnost, da pride do poara,
je stalno prisotna; odvisno je, koliko se je zavedamo. Veliko veino poarov povzro
i lovek z odvrenim ogorkom, neprevidni obiskovalci narave, kmetje, ki spomladi
poigajo obrobja gozdov in travnike. Ogenj ne sme ostati brez nadzora, dokler nismo
popolnoma prepriani, da je ugasnila tudi tlea erjavica.
Kurimo lahko tudi v bivaku in otoru (Teepee), kjer prav tako obstaja monost,
da pride brez varnostnih ukrepov do nesree.
Na Krasu in regijah, kjer pogosteje prihaja do poarov, tudi zaradi samovigov, je
marsikje gozd razdeljen v nekakne odseke (pasove) razlinih irin (le-ta je odvisna od
moi vetrov, viine mladega nasada ali gozda ), ki so nepogozdene. Tako bo ob more
102
26.6.2012 11:59:43
bitnem poaru zgorel le en pas gozda. Paziti je treba le, da ognjeni zublji ne preskoijo
na sosednjega. Kjer se obrobno drevje stika v kronjah, se drevje podre stran od ognja
in ga odstrani, v primeru, da asa ni dovolj, pa k ognju.
Ogenj se iri tako hitro, da poara praviloma ne moremo pogasiti in moramo takoj
poklicati na pomo (112 center za obveanje). Ob tem sporoimo vse kar je pomem
bno natanen kraj in velikost poara, njegovo smer gibanja, hitrost irjenja, pa tudi
za kaken gozd gre, kakna je podrast ...
Poara brez ustreznih pripomokov in opreme sploh ne moremo pogasiti, ker se
mu niti pribliati ne moremo.
Strela predvsem v visokogorju predstavlja stalno veliko nevarnost poarov.
103
26.6.2012 11:59:43
Prostor za ogenj
Prostor za ogenj izberemo s premislekom, e je le mogoe e pred temo. Osnovni

varnostni ukrepi so nujni spremljevalci vsakogar, ki kuri.
Prostor obdamo s kamenjem ali zemljo. e posebno, e je teren vetroven in odprt,
dale naokrog odstranimo listje in druge gorljive stvari. Nevarnost pa predstavljajo
tudi iskre in nizke veje dreves, zato tudi temu primerno izberemo prostor za ogenj.
Na travniku odmaknemo zgornjo plast trave in zemlje (cca 10 cm) in jo po uporabi vrnemo nazaj na prvotno mesto.
e ne najdemo naravnega zavetja (kotanja, podrto drevo,
veja skala ...), izdelamo zaito proti vetru; ta je lahko zgra
jena iz suic, ki jih vodoravno polagamo med paroma dveh
zapienih palic. Zaita je lahko e sama skladovnica drv ali
pa, e teren to dopua, suice zapiimo drugo zraven druge v
tla. Hkrati taka pregrada svetlobo tudi odbija, ogenj nam slui
za osvetljevanje in suenje kurjave ter za nadaljnje kurjenje.
Pri izbiri prostora na mokri ali zasne
eni podlagi, poskusimo prepreiti stik
ognja z mokroto tako, da kurie dvigne
mo. Pomagamo si s prironim materialom:
primerni so e veji ploati kamni ali de
beleje suice, ki jih zloimo drugo zraven
druge. Na takni podlagi zakurimo ogenj.
104
26.6.2012 11:59:44
Za zaito pred dejem in snegom zgra

dimo nad goriem sveo konstrukcijo. Lahko
jo pokrijemo z debelejimi sveimi vejami ali
lubjem. Streha prepreuje, da bi ogenj ugasnil.
Paziti moramo, da po daljem asu, e je na
meena nizko nad ognjem, streha ne zagori.
Najbolje je, e kurimo v bliini vode, s kate
ro najlaje in najuinkoviteje pogasimo ogenj.
Izkueni preivetniki vedo, da je ravno pri
tleh najve tlee erjavice, zato iz previdnosti
pogaeno erjavico razgrebemo in ogenj poli
jemo e enkrat, (e nimamo vode, izpraznimo
tudi lasten mehur). Vodo zelo uspeno nado
mesti tudi pesek, sama zemlja pa ni uinkovita,
ker ogenj samo zadui in ne pogasi. Seveda ku
rie zakopljemo, da za nami ne ostane odprto
pogorie.
Vnetljive stvari, kot so petrolej, pirit in
podobno, shranjujemo v posebej za to name
njenem prostoru. Le-ta naj bo hladen, temen,
zraen in na primerni oddaljenosti od bivalne
ga dela (ne na dosegu rok).
Kjer je ogenj prepovedano kuriti, se tega
dosledno drimo. Marsikje zaradi tega e na
stajajo urejena kuria, kjer je ogenj mo nad
zorovati z minimalno verjetnostjo, da pride do
poara. e posebej dobro je to urejeno v neka
terih dravah Skandinavije, Amerike, Avstralije,
Nove Zelandije, Junoafrike republike, pa tudi
pri nas ni ve redkost.
Zavedajmo se, da prepoved kurjenja ognja
ni napisana kar tako. Naj nas ne izuijo visoke
kazni, ogroena ivljenja ali koda, ki bi nastala
zaradi poara.
105
26.6.2012 11:59:44
Kako prigemo ogenj

Kot za vsako drugo opravilo, je priiganje ognja spretnost, ki jo pridobimo z vajo.
V suhem vremenu to ni teko, v vlanem in mokrem pa bo to povzroilo nemalo pre
glavic tudi bolj izkuenemu.
Za priiganje uporabimo vigalice (klasine, povoene, vetrovne) ali vigalnik. Da
se vigalice ne zmoijo, jih zavijemo v polivinilasto vreko ali vodotesno katlico. e
bolj jih zavarujemo, e jih povoskamo. Manj ko imamo vigalic, bolj smo pozorni pri
priiganju ognja. Razpolavljati vigalic na polovico ali celo etrtino ne poskujamo, e
se tega nismo e prej nauili.
Za kurjenje bomo potrebovali netivo, draje in drva.
Za netivo uporabimo najdrobneje suho draje, izdelamo trske tanje od vigalic,
pomagamo si z brezovim lubjem, poiemo koke papirja, mah, suho travo, praprot,
slamo, aganje, odpadle iglice, trhle dele dreves, puhaste semenske glavice, tanka in
suha rastlinska vlakna, listje ... Le-to dobro pregnetemo in oblikujemo v ravno prav
gosto netivno gnezdo.
Draje razvije dovolj toplote, da se vname e debeleja drva. Za draje naberemo
tanke posuene vejice, trske, store Raje izberimo vejice, ki niso v stiku s tlemi: vejice
zapiene v tla ali tiste, ki visijo v pritalnih kronjah, suhe veje iglavcev ...
Ko se ogenj razgori, postopoma naloimo debeleja drva. Ogenj potrebuje dovolj
zraka, da se ne zadui. Zrak lahko dovajamo tudi s pihanjem. Vhod ali odprtina, ki vodi
do netiva, naj bo obrnjena v smeri, iz katere piha.
V deevnem vremenu bomo material nabirali tam, kjer drevje raste bolj skupaj
verjetnost, da je bolj suh, je veja. Lahko pa z vej odstranimo lubje, da pridemo do bolj
suhih delov. Od lesa je odvisna kurilna vrednost. Mehek les bomo nabrali za draje, trd
les pa nam daje vijo temperaturo in gori dlje asa.
Vlana ali celo mokra drva bomo ob ognju hkrati tudi suili; vlana le s teavo
gorijo, povrhu vsega pa dajejo tudi ve dima.
Priiganje brez vigalic

Za priiganje ognja brez vigalic bomo potrebovali kar precej spretnosti. Velik
problem predstavlja netivo za priiganje brez vigalic, ki ga bomo le teko nali.
V sonnem vremenu bomo poskusili ogenj prigati s pomojo sonnih arkov in
lupe. arie lupe usmerimo na netivo; po krajem akanju se prine kaditi. Da laje
zagori, pomagamo s pihanjem.
106
26.6.2012 11:59:44
Ogenj lahko zakurimo tudi s kresilnikom. Z njega nastrgamo nekoliko magnezija

ob netivo. S hitrim potegom po kresilu naredimo iskro, ki vge magnezij; le-ta razvije
visoko temperaturo, ki prige netivo.
Dananji kresilniki, kupimo jih v trgovini, so zamenjali kremen, ob katerega so
vasih tolkli, drgnili, da so nastale iskre.
Ogenj lahko prigemo tudi s pomojo monejega baterijskega vloka in vzmetjo
keminega svinnika.
Ena od monosti priiganja ognja je e industrijsko pripravljeno kemino vigalno
sredstvo v vrekah. Uporaba kemikalij je nevarna!
Ust an ov it elj gozd ovn it va Set on
pod robn o opis uj e priiganje z lokom:
Quonab je iz suhe smrekovine izrezal dva
kosa, eden je bil 3/4 palca debel in 18 pal
cev dolg, okrogel in na obeh koncih zai
ljen, drugi pa 5/8 palca debel in ploat. V
to ploato deico je napravil lebiek, na
koncu lebika pa je izvrtal majhno jamico.
Iz ukrivljene trdne palice in srnine kite je na
pravil lok, poiskal koek grave borovine in z noevo konico tudi v to izdolbel jamico.
S tem je bila priprava za napravljanje ognja narejena; treba je bilo samo e pripraviti
draje in dobiti nadomestek za tetivo. Pest drobnih smrekovih ostrukov iz smreko
vega lubja je stisnil v dva palca debelo kepo in tako dobil dobro netivo. Zdaj je bilo
vse pripravljeno. Tetivo loka je enkrat ovil okoli dolge palice, konico vtaknil v jamico
ploate deske, gravi kos borovine pa poloil na gornjo konico, tako da je palica imela
oporo. Nato je lok poasi in mirno sukal sem in tja, dokler ni vrtea se dolga palica ali
sveder zaela iz jamice izmetavati v podlogo kadeo se rno moko. Indijanec je zdaj
lok hitreje sukal, da se je e bolj kadilo in se je lebiek napolnil z lesno moko. Zdaj je
lok odloil, s pahljanjem kupku lesne moke dovajal zrak, da je zaarela, poloil nanjo
smrekovo netilo in previdno pihal predenj, dokler niso zaplapolali plamenki in kmalu
zatem je v vigvamu zagorel ogrevajo ogenj. (Ernest Thomson Seton, Rolf gozdovnik,
Mladinska knjiga, 1968, strani 2829).
Vasih so ljudje kurili veni ogenj in skrbno pazili, da jim ni ugasnil. Preprosta
ljudstva po svetu e danes zakurijo ogenj brez modernih pripomokov. Potreben je
pravi les in praksa.
107
26.6.2012 11:59:44
Vrste ognjev
Ognjev je kar nekaj vrst. Marsikateri izhaja iz osnovne piramide. V tla zabijemo
sveo debelejo vejo (e bolje rogovilo); okoli nje zloimo
netivo, draje ter postopoma debelejo drva.
Pagodni ogenj postavimo ob sveanih trenutkih
kot so krst, dan starev, zakljuek tabora,

podelitev priznanj Izdelava ognja nam
vzame ve asa. Suice naj ne bodo sve
e. Okoli piramide zloimo tiri stranice
pagode. Oji ko je ogenj, tanje so suice. Vrh lahko zapolnimo z brinovimi vejicami, ki
prijetno prasketajo. Ogenj ima veliko svetilno mo.
Zvezdni ogenj so uporabljali e Indijanci; debeleja polena segajo v ogenj le
z enim koncem. Ko zgorevajo, jih potiskamo proti sredini.
Ogenj tako gori poasi, a dalj asa. Ogenj je vsestranski;
v njem bomo lahko pekli, dolgo v no nam bo svetil
in nas grel.
Streni ogenj je podolgovate oblike, poljub
ne doline. Na dve osnovnici (rogovili) namesti
mo slemensko pali
co, ki je opor a
sloju drv.
V njem je netivo in draje raz
potegnjeno od ene osnovnice do
druge. Prigemo ga hkrati na ve mestih.
Ogenj daje mono svetlobo in toploto, na njem
lahko pripravljamo obrok v ve menakah ali kotlikih, pri
praven pa je tudi za peenje jagenjka.
108
26.6.2012 11:59:44
Strani ogenj ima v ozadju debeleja

drva, ki so zloene na svei nagnjeni kon
strukciji. Ko prvo poleno dogori, se vsa na
loena polena premaknejo blie k ognju
(pomembno je le, da se polena, suice ali de
beleje veje prikotalijo). Tak ogenj nam gori
precej asa, ne da bi bilo potrebno nalagati
kurjavo. Namen ognja je razlien; preganja
mres, ivali ..., hkrati pa ga uporabimo kot
ogrevalni ogenj ez no.
Polinezijski ogenj postavimo v
vetrovnem vremenu, ko je veja ne
varnost, da bi prilo do poara. V te
ren izkopljemo luknjo in jo obloimo
s suicami ter dno s kamenjem.
Lovski ogenj je enostavno ognjie;

ogenj ograd im o z dvem a deb el ej im a
suicama. Rabita za podlago posodi in
ohranjata erjavico na majhni povrini.
Ogenj je simbol pripadnosti taborniki skupnosti, vsem, ki jih vee taborniko iv
ljenje, odnos do vsega lepega, narave, zdravega naina ivljenja, prijateljstva. Pooseblja
duh skupine, pa naj bo to vod, eta ali rod. Ogenj gori ves as taborjenja in najveja
sramota je, e ugasne.
Ogenj lahko tudi prenaamo (le kdo dandanes sploh pomisli na prenaanje og
nja). Redke so situacije, ko je bolje s seboj odnesti del ognja, kot pa se brez ustreznih
potrebin lotiti kurjenja drugega. To velja zlasti, e gre za krajo razdaljo. Najvejo
teavo bo predstavljala posoda za prenos tlee erjavice to je lahko lonec, prazna
konzerva, ki jo naveemo na vrv ali palice in iz previdnosti nosimo na primerni raz
dalji stran od sebe. Drevesne gobe tlijo dalj asa, zato jih lahko porabimo kot odlien
nain za prenaanje ognja.
109
26.6.2012 11:59:45
Ognjia
Ognjie zgradimo iz kamenja, skal, ga izkopljemo v ilovico, zemljo. Ognjie po
stavimo na terenu, ki je za to najbolj primeren. Naredimo ga glede na to, kaj bomo na
njem pripravljali (kuhali ali pekli). Lonec lahko na razline naine obesimo nad ognjem
na debeleje svee palice (rogovile). Lonca tudi ne postavimo v plamen, ampak poaka
mo, da se naredi erjavica; toplota je moneja, lonec pa manj rn.
Veliko erjavice v krajem asu dobimo na nain, da kurjavo nalagamo na ogenj po
nainu zlaganja skladovnice.
Seveda je velika razlika ali priprav
ljamo ognjie na pohodnem ta
boru ali izletu za en obrok ali
bomo na njem kuhali mesec dni.
Na taborih se sreujemo s tevilnimi odpadki. Koliina pa je precej odvisna od

nae ozaveenosti kupujemo hrano in druge proizvode v takni embalai, da bomo
proizvedli im manj odpadkov. Izognimo se nepovratnim plastenkam, pijai v ploe
vinkah in podobnem.
110
26.6.2012 11:59:45
Pei
Razlika med pejo in ognjiem je ta, da je pe zaprta in lahko hrano pripravimo
e na kaken nain ve. Izdelava pei nam bo vzela tudi ve asa.
Najhitreje pe izdelamo iz manjih skal in kamenja. Odprtine zadelamo z ilovi
co, dobra pa bo tudi zemlja. Pomembno je, da pazimo, da je kurie dovolj veliko in
praktino. Ploa, na kateri bomo pripravljali hrano, naj bo
im veja, po monosti ena sama in ne debelej
a od nekaj centimetrov. e jih je ve, naj se
tesno prilegajo druga drugi. Stene naj ne
bodo pretanke, kajti rado se zgodi, da se
ob pregretju preprosto razletijo, zla
sti, e smo uporabili slaba veziva.
Posebno skrb namenimo tudi
stropu. e preden pa pe izdela
mo do konca e lahko nekoliko
zakurimo. Kjer bo dim najbolj
uhajal, naredimo dimnik. isto za konec poiemo kamen primerne oblike; tak ki se
bo prilegal sprednjemu delu pei (sprednja vrata). Z njim bomo dosegli vejo toploto
v sami pei.
Pe pa lahko izdelamo tudi samo iz gline na leseni konstrukciji. Da pe ne razpoka,
moramo glino dobro pregnesti, vsebovati pa mora tudi im manj primesi in biti ravno
prav vlana, da se dobro oblikuje. Pe potrebuje dobro ogrodje. Iz gline oblikujemo
kaice, ki jih ovijemo okoli lesenega stoastega mode
la. Seveda vse luknje in luknjice med kaicami dobro
zadelamo in zamaemo. Pe kurimo postopoma in
morebitne pomanjkljivosti sproti odpravimo.
Po nekaj urah bo pe suha. Hrano priprav
ljamo podobno kot v kruni pei zaku
rimo, poakamo na zadostno erjavi
co, jo odmaknemo k stenam pei
in prostor na sredini pripravimo
za peko.
111
26.6.2012 11:59:45
V izjemnih primerih, ko zaradi razlinih vzrokov

ne moremo zgraditi ognjia ali pei in nimamo ku
halnika, si za silo lahko pomagamo tudi z ve svea
mi. Mo nekaj sve bo zadostovala za pogretje naega
obroka.
Razsvetljava
Pri sebi nimamo vedno baterijske ali plinske svetilke. Takrat si pomagamo na raz
line naine. e je polna luna, se da brez dodatne razsvetljave celo hoditi brez teav.
Ogenj daje razlino svetilno mo. Njegova mo je na primer premajhna za branje
knjig.
Nadalje lahko si pomagamo s sveo, trsko, baklo, petrolejko. Svea je najprepro
steja, najzanesljiveja in uporabna za ve stvari: branje, lahko zakapamo luknjico v
otoru, pogrejemo hrano ... Proti deju in vetru ji naredimo zaslon. Najveja prednost
svee je ta, da nikoli ne odpove.
Petrolejke dajo manj primerno svetlobo kot svea, pa e bolj so nevarne.
Poleg svee, ki naj ne manjka v nahrbtniku vsakogar, je tu e epna baterijska sve
tilka. Baterija ni vena, obutljiva je na vlago.
Moderneja svetila so plinske svetilke, katerih svetloba je podobna tisti doma.
Porabijo kar precej plina. Uporabljamo jih v vejih prostorih, zlasti kuhinji, kjer mora
biti svetlo.
Prva pomo pri opeklinah

Opekline so odprte pokodbe. Nenevarne so opekline prve stopnje (koa je rde
a, srbi, pee). Mehurji so e resneja pokodba (druga stopnja), e je pokodovano ali
unieno podkono tkivo pa je opeklina najresneja. Pri opeklini lahko nastane ok,
povzroijo ga boleine in izguba telesne tekoine.
Manje opekline oskrbimo s pripravki, ki pospeijo epitelizacijo koe. To so na pri
mer ribje mazilo, herbion zelino mazilo, entjaneva tinktura ... Prizadete dele koe
namaemo s tankim slojem dva do trikrat dnevno in sterilno pokrijemo.
Opeeno povrino pokrijemo s sterilno gazo ali s povojem za opekline. Pri hujih
in obsenejih opeklinah sterilno povijemo, imobiliziramo, pokodovancu dajemo ve
like koliine tekoine (vodo z raztopljeno kuhinjsko soljo) in takoj obiemo zdravnika.
112
26.6.2012 11:59:45
MALI
PIONIRSKI
OBJEKTI
Streha nad glavo, leie in ognjie niso
vse. ivljenje v naravi ali bivanje na taboru si
lahko precej olajamo ter naredimo prijetneje
z izdelavo manjih uporabnih predmetov, ki
jim pravimo mali pionirski objekti (tudi patenti
in izumi). Z izdelavo malih pionirskih
objektov, kamor sodijo tudi makete velikih,
e pri M-jih krepimo ut za iznajdljivost,
uimo jih ceniti delo in vzpodbujamo njihovo
ustvarjalnost. Gozdovniki se uijo uporabljati
razlino orodje, hkrati pa je to tudi dobra
priprava za pozneje izdelovanje in
postavljanje vejih pionirskih objektov.
Zaradi vsega tega je smiselno na izletu,
potepu, taborjenju ali bivakiranju nekaj asa
posvetiti izdelavi malih pionirskih objektov.
113
26.6.2012 11:59:45
Ostre razlike med pionirskimi objekti in patenti ni, saj tudi med patente sodijo
predmeti, ki jih lahko izdela vsak posameznik sam. Izumi pa so praviloma nekaj nove
ga, esar drugi e ne poznajo. So torej ve kot samo patenti, saj je v njih vloeno veliko
inovativnosti in raziskovalnega dela in so zato tudi veliko redkeji.
Z malimi pionirskimi objekti se sreamo e pri izvajanju tabornikega progra
ma; igre, pri pripravi raznih preprek na progi preivetja, pri urjenju ronih spretnosti
(izdelovanje pialke, mlinka na vodi, frae ali bakle) in izdelovanju maket velikih
objektov. So tudi nepogreljiv element eg in navad (stenas, totem, veni ogenj, obro
ek za rutico iz usnja), so sestavni del osvajanja veine taborni izumitelj (sonna ura,
kompas, obraalec toasta, intrument) izdelujemo pa jih tudi na bivakiranju (bivak iz
naravnega materiala, pasti, ribolov, krplje, leie, sanke).
Poleg tega mali pionirski objekti ponujajo reitve za ureditev pogojev bivanja v
naravi. V kuhinji (dralo za kotliek, omara za posodo, peka tvista), higieni (topla voda,
suilec perila, tu, umivalnik z milom in brisao), videzu tabora (prostor za drva, kai
pot, smetnjak, vhod v tabor) in pri praktinih pripomokih (trinonik, predpranik za
gojzarje ali stojalo za kornje).
Izdelke si lahko na koncu vsi skupaj ogledamo in ocenimo ter najbolje tudi nagra
dimo. Morda bo prav na taboru nekdo izdelal tudi kaken taborni izum, ki ga je potreb
no e posebej predstaviti in nagraditi. S tem bodo vsi taborei, ne glede na starost in iz
kunje, dobili nove ideje in motivacijo za izdelavo malih in velikih pionirskih objektov.
Taborne patente lahko izdelamo iz razlinih prironih materialov, ki jih najdemo
v naravi, ali pa iz prazne odpadne embalae: palic, lubja, storev, deic, kamenja, vej,
konzerv, krajnikov in podobnega.
Pri izdelavi enostavnejih boste poleg tega potrebovali samo e nekaj domiljije in
iznajdljivosti, za zahtevneje pa je dobro poznati tudi nekaj osnovnih vozlov in vezav,
ter imeti pri sebi taborniki no, nekaj tanje vrvice in morda e sekiro.
Bolj kot smo iznajdljivi in spretni, manj orodja in opreme bomo potrebovali. Na
koncu je pomembno samo nekaj: uporabnost izdelka!
Sledijo primeri malih pionirskih objektov razdeljeni po namenu.
114
26.6.2012 11:59:46
Rone spretnosti
Pialka
Za izdelavo pialke upora
bimo svee odrezano, ped dolgo,
gladko, jesenovo ali leskovo pali
ico centimetrske debeline, brez
gr. Pialko bomo najlaje izde
lali spomladi, ko olesenele rastli
ne odganjajo so v soku. Konec
paliice, kjer nameravamo izrez
ljati pialko, po celotni dolini
plosko potolemo z noevim roa
jem zato, da lubje odstopi od lesa.
Nekaj centimetrov pred koncem
paliice zareemo pravokoten
navpien rez do etrtine debeline,
nato zareemo e poevni rez , ki
se stika z navpinim, tako dobi
mo zarezo. Nato sedem do deset
cent im et rov od konc a pal i ic e
naredimo skozi lubje kroni rez
okoli paliice, ki nam jo razdeli na dva dela. Z vsako roko v pest vrsto primemo en del
paliice in s polkronim gibom okoli vzdolne osi paliice, pesti v nasprotnih smereh
zasuemo. S tem loimo lubje od lesa. Previdno povleemo tulec lubja s paliice. Kjer
smo prej naredili zarezo z noem previdno odkrhnemo e delek paliice od zareze
proti koncu paliice. Tako oblikovan konec paliice odreemo pro in ga vstavimo
v prednjo stran tulca, tako kot je v tulcu stal preden smo zarezali zarezo. Olupljeni
del paliice e nekoliko skrajamo, poberemo ostre robove na koncu in ga z zadnjega
konca vtaknemo v tulec. V prednji konec pihamo in s spreminjanjem globine paliice
v tulcu spreminjamo frekvenco viga. Pialka nam bo sluila dlje, e jo bomo vlaili.
115
26.6.2012 11:59:46
Mlinek na vodi
Ker taborjenja pogosto izvajamo v bliini potokov ali rek, se bomo za zabavo lotili
izdelave mlinka. Najprej si izberemo del vodnega toka, ki ga je mono zajeziti in ga
speljati skozi ozek prehod. Iz kamenja na obeh straneh napravimo leie za mlinsko
os (za leie lahko uporabimo tudi dve rogovili. Potem poiemo ravno palico (iz meh
kega sveega lesa) in jo odreemo tako, da se prilega razdalji med obema leiema. Na
vsaki strani priblino 7 cm od sredine palico povijemo s tanko vrvico (to napravimo
zaradi tega, da se pri cepljenju palica ne razcepi po celotni dolini. Z noem na sredini
palico razcepimo na polovico in napravimo 10 centimetrski rez. Postopek ponovimo
e enkrat, le da pri tem palico zasukamo za 90. Iz lesa potem oblikujemo e lopatice
(uporabimo lahko tudi deice lesenih zabojkov za sadje). Ko mlinek poloimo v
leie, se bo ta priel ivahno vrteti. V nasprotnem primeru je treba zmanjati trenje
leia osi mlinka, os spustiti nije k vodnemu toku, poveati povrino lopatic ali po
veati zajezitev in s tem mo vodnega toka.
116
26.6.2012 11:59:46
Fraa
Za frao potrebujemo primerno veliko
rogovilo iz zdravega, vrstega lesa, debe
lejo krpo usnja in ozko odrezan gumijasti
trak. Gumijasti trak lahko izreemo iz zra
nice, e bolja pa je medicinska prevezna
cevka iz lateksa.
Ko smo z no em urez al i rog ov ilo v
obliki rke Y en prst pred vrhovoma kra
kov, okoli kraka izoblikujemo plitvo kro
no zarezo v obliki rke V. Vanjo se bo pri
pritrditvi ulegel elastien trak ali cevka. Iz
usnja izreemo krpico 3 x 5 cm in jo na stra
neh preluknjamo. Sluila nam bo za lei
e grua. Skozi luknji speljemo elastien
trak in njegova konca z vrznim vozlom z
varovanjem priveemo v zarezi. Sedaj potrebujemo samo e pest drobnega grua in
fraanje se lahko prine. Pri uporabi frae bodimo previdni, saj je fraa lahko prav
tako nevarna kot lok.
Bakla
Bakla nam slui za osvetljevanje poti oz.
doloenega terena ponoi. Enostavno baklo
lahko izdelamo e tako, da tanjo vejo iglav
ca (ti imajo v sebi veliko smole) z noem ali
sekiro na im ve mestih zasekamo po povr
ini in tako dobimo vejo gorilno povrino.
Takna bakla je zelo uinkovita, vendar je
rok uporabe ponavadi zelo kratek, saj hitro
dogori. Baklo za dalji as lahko napravimo
iz smole, ki jo naberemo na lubju iglavcev
(pri tem drevesa ne pokodujemo). To v pla
steh s pomojo tkanine ovijemo okoli palice
117
26.6.2012 11:59:46
in na koncu uvrstimo z nekaj navoji tanje ice. Pri tej bakli moramo paziti, da jo ne
drimo pokonno (pod kotom 45 stran od sebe), saj obstaja nevarnost, da bi nam kak
na gorea kapljica smole padla na roko ali kaken drug del telesa.
gugalnica
118
26.6.2012 11:59:46
Ureditev pogojev
za bivanje
Dvignjeno ognjie
Kadar kuhamo na odprtem ognju, si
lahko omislimo dvignjeno ognjie. Za
takno ognjie se odloimo tudi, kadar
ne smemo pokodovati trave ali pa je
teren movirnat in ogenj na tleh ne bi
gorel. Pri odloitvi za tako ognjie mo
ramo upotevati, da je e bolj izpostav
ljeno vetru.
Na osnovne kolike, ki jih zabijemo
v tla, priveemo prene palice, na katere
zloimo palice vzporedno drugo do dru
ge. Na ta podest naloimo sloj ilovice
in kamenja, ki bo prepreil, da erjavi
ca prege podest. Kot nosilec za kotliek
lahko uporabimo v rogovilo podaljane
osnovne kolike, preko katerih poloi
mo preno palico. Ker je tea ilovice in
kamenja precejnja, konstrukcija ne sme
biti napravljena iz suhega oz. trhlega ma
teriala.
Topla voda
Topla voda na taboru? Zakaj pa ne? Najprej v tla izkopljemo rahlo konino luknjo
za ognjie. Globoka naj bo okoli pol metra, iroka naj bo nekaj ve kot je globoka.
Stene luknje obloimo s koli ali s stabilno zloenim kamenjem. Luknjo ponovno pre
merimo. Iz tankostenske bakrene cevi naredimo spiralo; ima naj im ve zavojev. Pri
tem si pomagamo z navijanjem okoli loncev, sodov, okov in lesenim batom, s katerim
119
26.6.2012 11:59:46
rahlo tolemo po cevi. Ko imamo primerno oblikovano spiralo, ki naj omogoa kurje
nje v njeni notranjosti, jo postavimo v ognjie. Pri izdelavi spirale pazimo, da cevi ne
stisnemo ali zlomimo. Na oba konca bakrene cevi, ki naj bosta vsaj tri etrt metra od
ognjia, z objemko pritrdimo tro gumijasto cev. Na njen konec naj bo montiran ven
til oziroma lesen klinek za zamaek v obliki rke L, (da se z vrelo vodo ne opeemo).
Drugi konec naj bo prikljuen na im vije leei rezervoar z vodo. Rezervoar mora
omogoati izhajanje morebitne pare, ki nastaja pri vretju v spirali. Namesto rezervoar
ja imamo lahko tudi lij in nad lij montiramo manji rezervoar za vodo. V tem primeru
ne potrebujemo ventila na koncu cevi, saj si vodo zlivamo v spiralo. Na drugem koncu
nam pritee topla voda naravnost v posodo. V ognjiu kurimo zmerno, saj se voda
v bakreni cevi hitro segreje. Ker lahko tako ognjie pokrijemo z desko ali ploevino,
nam tak grelec greje vodo e nekaj asa po konanem kurjenju. Podobno lahko naredi
mo tudi s pomojo kovinskega soda in spirale v tem primeru kurimo v sodu.
120
26.6.2012 11:59:47
121
26.6.2012 11:59:47
122
26.6.2012 11:59:47
123
26.6.2012 11:59:47
Videz tabora
Skladovnica za drva
Ogenj je sestavni del vsakega taborjenja bodisi za kuhanje ali veni ogenj. Za kurje
nje potrebujemo drva in ta ponavadi naberemo v gozdu ali kupimo pri blinjemu kme
tu ali na agi. e so samo nametana na kup, potem kvarijo urejen videz tabora. Zato jih
zloimo v prirono skladovnico. Ta je ponavadi sestavljena iz pokonnih kolikov, ki
jih za oporo zabijemo v tla. Veja drva zloimo skupaj, nato zloimo tanja in na koncu
e draje. e hoemo drva obvarovati pred dejem, jih lahko pokrijemo s otorskim
krilom, lahko pa napravimo e konstrukcijo za streho ta bo lahko pred namakanjem
obvarovala tudi strao. Dolgotrajno deevje pa lahko drva namoi tudi od spodaj, zato
je priporoljivo, da pod drva podloimo kakno suico.
124
26.6.2012 11:59:47
125
26.6.2012 11:59:48
ege in navade
Stenas
Stenas ali oglasno desko postavimo na vidnem
mestu, sredi najbolj obiskanih poti, torej v srediu
dogajanja na taboru. Pogosto ga postavljamo ob
jamboru.
Vsebina naj se dnevno spreminja od dnevnega
asopisa pa do objave stra in deurstev do stalnih
rubrik s skico tabora in razporeditvijo taboreih
po otorih.
Za izdelavo uporabljamo najrazlineje mate
riale: krajnike, lubje, leskovo ibje, kos usnja pa tudi
vrv in slamo ... Pred dejem ga zavarujemo s strei
co, ki jo naredimo iz podobnega materiala.
Krmia, solnice, krmilnice

e v jesenskem asu lahko v okviru vodovega sreanja v blinjem gozdu uredimo
solnice in krmilnice, na tabornem prostoru pa krmia. Pri tem lane navajamo na
skrb za divjad in ptice. lani tudi v zimskem asu lahko uredijo na oknih stanovanj ali
v atrijih hi primerne ptije krmilnice.
e posebno na obmojih, kjer v zim
skem asu ni ustrezne hrane, je treba za
divjad skrbeti z dodatno zimsko prehra
no. Krmia postavljamo na sonne, ju
ne, brezvetrne lege. Najbolja so prenosna
krmia, to so 3 do 4 m dolge, 2 m iroke in
1 do 1,3 m visoke krmilne jasli. Poskrbimo
tudi, da bo v kozolcih med spodnjimi la
tami vloena hrana in z vpletenimi vejami
(med latami) zavarovana pred vetrom. Ja
sli so lahko tudi opremljene s koritom za
126
26.6.2012 11:59:48
zrnato hrano. Zajca krmimo z deteljo, dobrim

senom, s snopjem neomlaenega ovsa pa tudi s
peso in korenjem.
Divjadi so sol s pomojo solnic nudili e
pred ve kakor sto leti. V uporabi so razne obli
ke solnic. Navadno za solnice ali solnike sluijo
drevesna debla ali tori pa tudi skalne razpo
ke. Obiajno jo naredimo tako, da v tla na us
trezno viino zabijemo kol, ki ga prekoljemo
in zagozdimo s primernim klinom. V razcep
vstavimo kos kamene soli v kosu, vendar tako,
da je divjad neposredno ne lie, pa pa naj ji bo
omogoeno le lizanje izcejajoe se slanice.e je
pod solnico pesek ali kamenje, ga odstranimo
in tja namestimo primerno debelo plast iste
prsti ali ilovice.
Zdrobljeno kuhinjsko (kameno ali morsko)
sol divjadi lahko nudimo pomeano s prstjo
oziroma ilovico (brez peska) npr. v drevesnem
toru.
Solnice naj bodo zaloene predvsem ob
prehodu iz zime v pomlad, ne pa pozimi. Sol
namre v ivalskem organizmu poveuje potre
bo po vodi, kar ob zimskem pomanjkanju vode
lahko pri jelenjadi pospei lupljenje drevja.
Veliko ptic gnezdi v drevesnih duplih. V
zimskem asu pa je kljub temu potrebno pti
cam pomagati s postavljanjem in zalaganjem
krmilnic. Umetne valilnice in krmilnice nare
dimo v razlinih izvedbah. Vano je, da so kar
najbolje vkljuene v naravno okolje in da so po
velikosti ustrezne tistim vrstam, katerim je po
mo namenjena.
127
26.6.2012 11:59:48
totem
128
26.6.2012 11:59:48
Taborni izumi
Sonna ura
Ker nam je ura na roki na taborjenju ponavadi odve, lahko kot zamenjavo napra
vimo sonno uro. Za njo potrebujemo le navpien predmet (palica ali pa kar jambor
za zastavo in pa nekaj kreativnosti za oznaitev asovnih razdelkov (ur). Seveda je
predpogoj za delovanje sonna lega in lepo vreme, ki si ga na taborjenju vedno elimo.
Okoli navpinega predmeta nariemo krog, na kronici pa s pomojo ure oznaujemo,
kam pada senca ob doloenem asu. Ko sonno uro tako umerimo, nam slui za zelo
natanno merjenje asa. Poleg tega lahko s pomojo ure doloimo strani neba (ob 12.
uri senca kae proti severu. Vendar pozor zaradi poletnega asovnega premika za
eno uro naprej, senca pada proti severu ob 13. uri). Namesto asovnih oznak (tevilk)
lahko oznaimo pomembne dogodke na taboru (jutranji in veerni zbor, obroki ).
129
26.6.2012 11:59:48
Kompas
Taborniki si orientacije brez kompasa skoraj ne znamo predstavljati. Zato je toliko
bolj pomembno, da znamo smeri neba doloiti tudi na drugane naine. Eden od njih,
na principu katerega kompas tudi deluje je, da s pomojo kompasovi igli podobnih
predmetov napravimo provizorien kompas. Kot igla nam lahko slui ebljiek ali
kos ice, e bolja pa je ivanka. Najprej moramo iglo seveda namagnetiti. To lah
ko napravimo z drgnjenjem po svilenem robku ali po magnetu (vedno v isti smeri).
Magnetenje lahko izvedemo tudi tako, da nekaj ovojev ice navijemo okoli igle (ovoji
naj se med seboj ne stikajo in ne dotikajo igle) in jih za nekaj trenutkov priklopimo na
baterijo (ne poizkuajmo tega na avtomobilskem akumulatorju). Ko smo iglo namag
netili, jo lahko obesimo na daljo nit ali pa poloimo na tanek papir na mirujoo vodno
povrino. Igla se bo po doloenem asu usmerila v smeri sever-jug.
130
26.6.2012 11:59:48
131
26.6.2012 11:59:49
Praktini pripomoki
Trinonik
Za izdelavo trinonika (tudi lovski
stol) potrebujemo moneje usnje, dreto
in ivanko za ivanje usnja, poleg tega pa
e tri enako dolge palice in nekaj vrvi. V
kos usnja ureemo enakostranini tri
kotnik s stranico dolgo med 25 in 30 cm.
V oglia trikotnika vijemo epke (ve
like kaknih 5 cm). epki bodo pozneje
preko nog trinonika nosili breme nae
tee, zato jih moramo priiti im bolj na
tanno in trdno. Sledi priprava nog. Iz
beremo ravne, 34 cm debele palice (le
ska). Dolino prilagodimo eljeni viini
trinonika, palice pa nato s trojno vezjo
poveemo skupaj. Konjice na zgornji
(praviloma tanji) strani palic zaoblimo
in jih vtaknemo v epke na usnju. Palice
po potrebi v epkih pritrdimo z ebljiki.
132
26.6.2012 11:59:49
Krplje
Krplje nam pridejo prav v visokem snegu, ki se pod nao teo udira. Toda na nji
hovo izdelavo moramo misliti e prej, saj je pozimi les teje oblikovati kot spomladi.
Odreimo dve meter in pol dolgi vrbovi ibi debeli do 2 cm. Na kolenu ibo zvijemo
tako, da oblikujemo tenikemu loparju podobno obliko. Konca ibe vrsto zveemo
skupaj. Pri zvijanju si lahko pomagamo tako, da notranji del krivine z noem obre
emo ostrgamo skoraj do polovice debeline, saj se tako pripravljena iba e lepe
oblikuje in pri zvijanju ne poi. Na tako pripravljen okvir nato preno na vzdolno os
krplje vrsto priveemo e 6 do 10 centimeter debelih prek iz leske ali drena. Pazimo,
da preke ne segajo preve ez rob okvirja, saj se nam potem le-te med hojo zatikajo
v krplje, evlje, hlanice, grmovje, Na preke nato na sredini priveemo e dve do
pet sredinskih ojaitvenih prek. Vsaj ena naj bo dolga od zaetka do konca krplje. Pod
prekami prepletemo tanjo vrvico v mreo. Za obe krplji bomo potrebovali okoli 15
metrov vrvice. Krplje si nato v prednji tretjini z vrvico priveemo na evlje, toda samo
ez prstni del tako, da se peta pri hoji lahko dviguje s krplje. Pri izdelavi pazimo na to,
da si ne bomo izdelali pretekih ali premajhnih krpelj. Paziti moramo tudi na irino
krpelj, raje naj bodo malo dalje kot preiroke.
133
26.6.2012 11:59:49
134
26.6.2012 11:59:49
Na vodi
oln
Za izdelavo olna za dve do tri osebe potrebujemo leskove palice (doline 5 x 2,5
do 3 m, 5 x 0,5 m in 7 x 0,4 m), vrv, tri otorke, ter po monosti cca 4 m2 polivinila in
lepilni trak.
Brez teav ga v dobri uri izdelajo tiri osebe. Najprej sestavimo ogrodje. 5 palic
doline 2,5 do 3 m zveemo v vrhu, ki predstavlja kljun olna. Dve vrhnji palici pred
stavljata rob olna. Tri palice sluijo kot osnova za dno olna. 0,5 m palice uporabljamo
za irino, 0,4 m pa za viino olna. Iz treh 0,4 in dveh 0,5 m, palic zveemo krmo olna.
Dve 0,4 m sta za stranici, ena palica nam ojaa sredino krme. Krmo priveemo ob ko
nec petih daljih palic, ki so v kljunu e zvezane.
V delu, kjer se kljun upogne (cca 0,8 m od kljuna), zveemo na zgornjem in spod
njem delu olna e dve 0,5 m palice za preke. V tem delu privrstimo na stranice tudi
dodatne 0,4 m palice.
Dodatno lahko s prekami uvrstimo stranice in predvsem dno olna, po katerem
bomo hodili oziroma na njem sedeli.
Ogrodje olna obvijemo s otorkami. Ena otorka nam slui za izdelavo krme,
ena za srednji del olna ter ena za izdelavo kljuna, ki ga zapremo (prekrijemo do prve
preke). otorke z notranje strani z vrvicami priveemo na ogrodje. Pri postavljanju naj
135
26.6.2012 11:59:50
otorke prekrivajo druga drugo v smeri kljun krma. Pazimo tudi, kako so obrnjeni
epi, da ne bomo zajemali vode.
V kolikor so otorke dobro impregnirane, polivinila in lepilnega traku ne potrebu
jemo. e pa polivinil in irok lepil
ni trak imamo, ga obvijemo preko
otork. Tak oln ima ravno dno in
je zelo stabilen. Iz prironega mate
riala izdelamo e vesla.
oln lahko izdelamo tudi na
drugaen nain. Veje tevilo daljih
palic (vsaj osem 2,5 do 3 m) ob kon
cih zveemo ter nato enakomerno
upognemo. Po upogibanju enako
mern o nam es tim o in pov e em o
preke (do 0,9 m palice najdalje
na srednjem delu olna). Za laje
krivljenje, kljun lahko zapiimo v
zemljo. V takem olnu ne loujemo
krme od kljuna, saj sta oba dela ena
ka. Ob obvijanju s otorkami pazi
136
26.6.2012 11:59:51
mo, da nam na obeh koncih otorka prekriva del zgornjega dela olna kot tudi na
prekrivanje otork. oln bolj spominja na banano in ni toliko stabilen kot oln opisan
v prejnjem delu.
V obeh primerih uporabe olna bodimo pozorni pri vkrcavanju in ob pristankih.
Tedaj namre najvekrat podrsamo z dnom olna po bregu, pri emer lahko oln in
otorke pokodujemo.
Po vsaki uporabi ga obrnemo in izpraznimo vodo, ki je vdrla. oln je uporaben na
mirni vodi brez visokih valov.
Splavi
splav na gumah
splav s sodi
137
26.6.2012 11:59:51
Igre in
spretnostno
tekmovanje
Bumerang
Avstralski domorodci so uporabljali bumerang pri lovu. rtev so ponavadi samo
omamili.
Za izdelavo lahko uporabimo e samo oster no in veliko trdega dela, vendar je za
kakovostnejo in hitrejo izvedbo bolje, e uporabimo:
modelarsko agico (s katero izagamo osnovno obliko), majhen obli, ploato in
polkrono raplo in nekaj listov grobega in finega brusnega papirja za konno obdela
vo. e hoemo bumerang e pobarvati, potrebujemo barvo, lak in opi.
Seveda potrebujemo tudi kos kvalitetne 3 mm debele ploe, ki jo dobimo v vsaki

trgovini z lesnim materialom. Iz ploe velike 0,5 x 0,5 m se da izrezati pet bumerangov
(e upotevamo opisani vzorec).
138
26.6.2012 11:59:51
1. V prvem koraku preriimo vzorec na les. e uporabljamo ploo, ki je rahlo

izboena, nariimo obliko na izboeno stran. e naredimo napako, bo bumerang pri
letu zavijal navzdol.
2. Z ago izreemo obliko.
3. S svinnikom oznaimo rte, ki nam bodo pomagale pri oblikovanju. Te naj
bodo 19 mm od vodeega roba in 13 mm od sekajoega. rto nariemo tudi na zaokro
itvah, da bo neprekinjena.
4. Najprej oblikujemo spodnjo ploskev bumeranga. Ploskev je popolnoma ravna,
razen ploskvic na vodilnem robu vsakega krajia. e sledimo navodilom na sliki, bo
to bumerang za desniarje. Leviarji morajo bumerang izdelati ravno obratno. Bume
rang mora biti oblikovan tako, da bo ploska stran leala v dlani, ustrezno obrnjeni pa
morajo biti tudi robovi.
5. Za oblikovanje gornje povrine potrebujemo prime. Z dvema kosoma lesa zaiti
mo zaitno povrino bumeranga. Z raplo ali obliem prinemo narahlo odstranjevati les
od konic proti srediu. Kot vodilo nam bo neprekinjena rta, ki smo jo zarisali.
6. Ko je groba obdelava konana, konamo delo z brusnim papirjem, ki ga ovijemo
okoli koka lesa. Zanimo z grobim in konamo s finim brusnim papirjem.
7. e elimo, lahko bumerang pred lakiranjem barvno okrasimo.
Metanje bumeranga
Bumerang nas, ne glede na izdelavo, ne bo ubogal, e se ne bomo drali navodil za
metanje. Naj navedemo nekaj osnov:
Izogibajmo se metanju bumeranga v vetrovnem ali viharnem vremenu.
Za metanje izberimo odprt travnik, brez dreves, ljudi ali ivali.
Upotevajmo, da je bumerang pri polni hitrosti lahko nevaren.
Ne meimo bumeranga na trdih povrinah, kot so beton ali asfalt, saj bume
rang lahko pokodujemo.
Bumerang drimo v desni roki. Ploska stran je obrnjena proti dlani. Palec ne sme
biti od roba oddaljen ve kot 5 cm. Vseeno je, kateri konec bumeranga izberemo. Ugo
139
26.6.2012 11:59:51
tovimo, od kod piha veter, ter se obrnemo za 45 stopinj v levo ali desno, odvisno od
tega, ali smo desniarji ali leviarji. Bumerang mora poleteti proti vetru.
Naredimo polkorak in hkrati razirimo noge, tako da udobno stojimo na podlagi.

Bumerang dvignemo tako, da ga drimo v navpinem poloaju. Hitro zamahnemo in
ga izpustimo, ko je v viini ramen. Bumerang se prine vrteti in se tako oddalji za prib
lino 20 m. Potem se poasi obrne proti levi. Ko se vraa, rotira v vodoravnem poloaju
kot elisa pri helikopterju.
Na zaetku spuamo bumerang bolj neno, saj bomo le tako dobili obutek, kako
bumerang leti. Vsak bumerang leti drugae, odvisno od tee in oblike. e bumerang
pristaja preve na levi, mora metalec to korigirati s telesom s tem, da se obrne e bolj
v desno.
Ko dobimo obutek za metanje, lahko eksperimentiramo z razlinimi metalnimi
tehnikami. V brezvetrju bo tako potrebno bumerang rahlo nagniti na levo ali desno.
Izkueni metalci znajo bumerang tudi ujeti.
Lok
Lok izhaja iz kamene dobe, ki je trajala priblino milijon let in se konala okoli leta
6000 pr.n.. na daljnem in blinjem vzhodu oziroma 3000 let pr.n.. v Evropi. Dokaze
za te trditve so nali v panskih jamah, kjer so odkrili risbe lovcev z loki in izvirajo iz
zgodnjega paleolitika. Oblike, materiali in nain izdelave lokostrelske opreme so se
pri posameznih narodih razlikovali. Vrhunec v izdelavi so dosegli Mongoli in Turki. V
Evropi se je lokostrelstvo najbolj razvilo v Angliji . Lok, ki so ga uporabljali, se je ime
noval dolgi lok (long bow). To je bila 180 cm dolga in enakomerno obdelana palica, ki je
bila na obeh koncih povezana s tetivo ivalskega izvora (reva) ali z vlakni posameznih
140
26.6.2012 11:59:51
rastlin (konoplja, korenine dreves, tudi ovijalk). Les, iz katerega so izdelovali loke, sta
bila predvsem tisa in dren. Lokostrelstvo pa ni ostalo samo bojna veina ampak se je
kmalu uveljavilo tudi kot tekmovalna panoga.
Najhitreje in najlaje sami izdelamo lok iz leskove palice, ki je dovolj prona in

ravno prav debela (debele palice rade poijo in e teko jih je ukriviti, tanje pa so pre
malo prone, saj po napenjanju ostanejo ukrivljene). Palica naj bo enakomerno debela.
Zareze na krakih z noem enostavno zareemo tako, da se tetiva lepo prilagaja. Viina
tetive naj se giblje okoli 23 cm od sredia loka. Za tetivo lahko izberemo vrvico, na
kateri oznaimo mesto na tetivi, na katerega bomo nameali leie puice in ki naj
bo priblino 3 mm nad pravokotnico med srediem loka in tetivo.
Dolini palice prilagodimo dolino tetive. Tetivo lahko tudi spletemo in za na
mestitev na lok uporabimo oesne zanke, ki naj bodo dovolj velike, da bodo sedle na
kraka oziroma konca palice.
Dralo loka si izdelamo z sredinskim ovitjem palice. Dralo naj se kona v viini
leia puice. Iz usnja si izdelajmo itnik za prste, iz plastinih posod za istila pa
itnik za roko.
Z izdelavo loka bomo popestrili indijanski dan na taboru in morda priredili tudi
tekmovanje. Izdelamo lahko tudi puice ali pa uporabimo kupljene lesene z umetnim
perjem.
Pri uporabi ne pozabimo na varnost in ureditev strelia, lanom pa razloimo
tudi nekaj osnov streljanja z lokom.
141
26.6.2012 11:59:52
Signalni stolp
Za postavitev potrebujemo 3 nosilne suice doline 3,5 m (najveji premer 812
cm), preno suico doline 1 m (najveji premer 68 cm), tanjo preno suico doline
1 m (najveji premer 46 cm), vrvico za vezanje trojne vezi ( premer 5 mm) doline 4,5
do 5 m in 4 vrvice za kvadratno vez (premer 3 mm) doline 3,5 do 4 m. Suice morajo biti
dovolj kakovostne, da zdrijo obremenitev ene osebe, in pokrite z lubjem, da zmanja
jo monost drsenja v vezeh. Vrvi morajo biti konopljene.
Pri postavljanju moramo zavezati 4 kvadratne vezi (na obeh prekah) in eno trojno
1 m pod vrhom stolpa. Kvadratno vez in trojno vez zanemo z vrznim vozlom. Nosilni
del vrvi mora biti ovit okoli suic vzporedno, vez pa zakljuena z ambulantim vozlom,
pri emer konec vrvi ne sme biti dalji od 20 cm. Debeleja preka mora biti privezana
na nosilni suici priblino v viini pasu, tanja pa v viini glave na drugi ploskvi stolpa.
Tloris signalnega stolpa naj bo enakostranini trikotnik s priblino dolino stranice
170 cm (+/- 10 cm).
142
26.6.2012 11:59:52
Hoja s hoduljami (a-janje)

Za hojo s hoduljami moramo najprej izdelati hodulje v obliki rke A (od tod tudi
ime A-janje). Za to potrebujemo dve nosilni suici doline 3,5 m (najveji premer 810
cm), preno suico doline 1,5 m (najveji premer 56 cm), vrv za vezanje pokonnih
suic (premer 5 mm) doline 3,5 m, dve vrvi za kvadratno vez (premer 3 mm) doline 3
m, dve vrvi za vleko nog hodulj (premer 5 mm) doline 67 m in eno vrv za vzpostav
ljanje ravnoteja hodulj (premer 8 mm) doline 20 do 30 m. Suice morajo biti dovolj
kakovostne, da zdrijo teo ene osebe, in pokrite z lubjem, da zmanjajo monost dr
senja v vezeh. Vrvi morajo biti konopljene.
Pri postavljanju moramo zavezati 2 kvadratni vezi (na prekah) in eno vzporedno
vez dveh suic 0,5 m pod vrhom hodulj. Kvadratna in vzporedna vez se zaneta z vrz
nim vozlom. Nosilni del vrvi mora biti ovit okoli suic vzporedno, vez pa zakljuena
z ambulantnim vozlom, pri emer konec vrvi ne sme biti dalji od 20 cm. Pod preko
na vsaki nogi hodulj z vrznim vozlom priveemo 6 metrsko vleno vrv. Ravno tako z
vrznim vozlom priveemo vrv za ravnoteje na eno od suic, pri emer morata biti oba
njena konca priblino enako dolga in morata potekati preko sredine hodulj. Ko so ho
dulje izdelane, jih postavimo pokonci dva primeta za konca vrvi za ravnoteje, druga
dva pa za konca vlene vrvi. Peti spleza na preko in se prime obeh poevnih suic.
Tako so trije pred hoduljami, eden na hoduljah in eden za njimi. Za gibanje mora tisti,
ki je na hoduljah, izmenoma prenaati teo z leve na desno nogo hodulj, dva, ki drita
vleno vrv, izmenoma s potegom ustrezne vrvi pomikati nogi hodulj naprej, sprednji
in zadnji pa skrbeti za ravnoteje hodulj.
143
26.6.2012 11:59:52
razne ovire za spretnostno tekmovanje
144
26.6.2012 11:59:52
Glasbeni intrumenti
Taborniki radi pojemo, k petju pa se vedno prilee spremljava na kitari. Vasih po
trebujemo e dodatno spremljavo in tu pride v potev tabornika iznajdljivost. Razna
tolkala, brenkala, trobila in drugi intrumenti e dodatno popestrijo druabni veer.
Kot posebne efekte jih lahko uporabljamo tudi pri skeih, igricah, pravljicah ipd.
145
26.6.2012 11:59:52
146
26.6.2012 11:59:52
VEJI
PIONIRSKI
OBJEKTI
Veji pionirski objekti so pravi taborniki izziv.
Ker izdelava terja ve asa, jih ponavadi
postavljamo na taborjenjih, zimovanjih, vejih
sreanjih, zletih in ob drugih prilonostih izvajanja
programa.
Jambor, razgledni stolp, mostovi in drugi
objekti bodo predvsem v okras, ob temeljiti
pripravi, pravem materialu, dobremu orodju in
usklajeni skupini graditeljev pa bodo odlino
sluili tudi svojemu namenu.
147
26.6.2012 11:59:52
V fazi nartovanja si je nemalokrat potrebno predhodno ogledati kraj, kjer bomo

zaasno bivali oz. postavljali objekte. e je le mogoe, si kraj ogledamo v razlinih vremenskih razmerah oziroma letnih asih. S tem imamo monost, da z ustrezno predpripravo doseemo uspeno izvedbo aktivnosti, zato faze priprave in nartovanja ne
smemo zanemariti. Vaja v normalnih okoliinah nas bo utrdila v pravilnem ravnanju
ob morebitnih izrednih situacijah. Seveda izbiro v izrednih situacijah, ko nas mo
narave priaka nepripravljene, poenostavimo. Pa vendar, tudi tedaj imejmo v mislih
nekaj osnov v zvezi z izbiro prostora za postavljanje objektov.
Izbira prostora
Preden zanemo na prostoru karkoli delati, moramo tono vedeti, kje bo kakna
stvar stala. Za vsak objekt (kuhinjo, jambor, latrino, otore ) naj bi e v naprej
nartovali mesto kjer bodo stali. V ta namen si najprej izriemo skico terena nato pa
vanjo vriemo e tloris. Pri izbiri prostora za postavljanje pionirskih objektov bomo
upotevali tla, veter, vodo, drva in okolico, kot seveda tudi estetske pogoje.
Tla na katerih bomo postavili veje objekte morajo biti taka, da objekte (npr. stolp)
lahko vkopljemo in zagotovimo njegovo stabilnost. Takna so peena, ilovnata in
druga tla, ki omogoajo enostavno kopanje lukenj. Na Krasu, kjer skalovje prekriva le
tanka plast zemlje, bomo verjetno morali posei po drugih tehnikah sidranje.
Drugi pogoj za dober prostor je zavetje pred vetrovi. Veter lahko postane resna
nevarnost za nae objekte. Ko se veter upre v objekt, nam ga lahko podre (npr. stolp)
in posledice so lahko zelo resne. Najbolje nas varuje pred vetrovi gozd, ki naj iti severno in zahodno stran prostora, saj v naih krajih prihajajo neurja predvsem s severa
in zahoda.
smer vetra
Postavitev objektov moramo prav tako prilagoditi smeri vetra. e ne upotevamo
148
26.6.2012 11:59:53
lokalnih stalnih vetrov se nam lahko zgodi da bomo imeli ob napani postavitvi
kuhinje in ognjia cel prostor za bivakiranje ali pa celoten taborni prostor, zadimljen.
Ob napani postavitvi latrine pa bomo na prostoru imeli vseskozi neprijetne diave.
Ob postavitvi objektov pazimo tudi na porabo vode. Objekte ob vodi postavimo
ob upotevanju zaporedja porabe vode za pitje, umivanje
poraba vode
Tudi gozd in okolica sta e kako pomembna pri postavljanju objektov. V gozdu
najdemo drva in obilico lesa iz katerega lahko izdelamo prirone izdelke, okolica pa
nam nudi ostale monosti za izvajanje naega programa.
Nekaj osnovnih nasvetov, ki naj olajajo vasih trnovo pot k uspehu.
1. Ne zanimo s preobirnimi narti (to velja predvsem za obseg del). Kdor e ni
postavljal manjih objektov, npr. jambora, naj se nikar ne loti izgradnje venivojske
ga stolpa. Drobnih vein se
moramo uiti s praktinim
delom.
2. Pred en se lot im o
dela, dobro premislimo o
vsem. Prihranili bomo de
nar, material in as. Pre
kratko odagana suica se
ne da ve podaljati. Nari
imo si skico nart s po
trebnimi izmerami. K tak
nem u na rt u pril o im o
spisek potrebnega materia
149
26.6.2012 11:59:53
la. Za osnovo si izdelajmo maketo objekta; npr. v merilu 1:10. V timu se dogovorimo za
nain dela in razdelitev nalog.
3. Ne hitimo pri delu. Komur se mudi, je na najbolji poti, da bo naredil kaj naro
be. Naj nas ne zapelje pregovor kar lahko stori danes, ne odlagaj na jutri. e posebej
velja, da ne prehitevamo. Ko je potrebno izdelati vezi, ki morajo drati in biti lepega
videza, si vzemimo as.
4. Ne bodimo skopi, kadar kupujemo orodje. Slabo, nekvalitetno orodje nam
krade as, onemogoa uspeno delo in rahlja ivce. Izberimo za vsako opravilo pravo
orodje in uporabimo po debelini, videzu in namembnosti ustrezno vrv.
5. Ne lotevajmo se ravno vsega. So opravila, ki potrebujejo timsko delo. Pri gradnji
pionirskih objektov si lahko dobro usposobljen tim glede na starost in fizino mo
postavlja razline cilje.
6. Pri gradnji imejmo v mislih, da nam bo objekt v rabo in ponos dalj asa. Ne
lotevajmo se velikih gradenj tam, kjer nam jih bodo ob prvi priliki podrli in material
odnesli.
7. Uporabljajmo material, ki ga smemo. Suice je ceneje kupiti na agi kot pa ne
dovoljeno posegati v gozd.
150
26.6.2012 11:59:53
Jambor
Jambor navadno postavljamo v sredini tabora. Viina jambora je predmet obudo

vanja in tekmovanja med sosednjimi tabori. Za jambor izberemo smreko, e se le da
suico, ki naj bo visoka in vitka. Svee podrto smreko je potrebno obeliti in nekaj dni
suiti, saj nam bo pri postavitvi povzroala teave. Svee olupljena obeljena smreka
je precej spolzka in predstavlja doloeno nevarnost pri postavljanju. Suica pa je e
suha in tudi dosti laja.
Seveda povsod ni mogoe izbrati dovolj visoke suice, zato si pomagamo z majh
nimi triki. Uporabimo dve suici, ki ju po polovici zareemo do nekako dveh metrov
(odvisno od doline suice) ter zveemo z vzporedno vezjo. Za utrditev vezi v spoj
zabijemo nekaj lesenih klinov.
Pri postavljanju jambora ne smemo pozabiti na mehanizem za dvigovanje in spu
anje zastave. Za to poskrbimo preden postavimo jambor v jamo. Na vrhnji konec jam
bora pritrdimo v U oblikovan ebelj z odipnjeno glavo ali pa majhno kolesce, skozi
katerega napeljemo vrv. Poleg vrvice za dviganje zastave je smotrno napeljati tudi laks
(ki je manj opazen) v isti dolini, saj se nemalokrat zgodi, da se vrvica strga in nam v
tem primeru potem ni potrebno plezati na jambor ali ga celo podirati.
Jambor postavljamo v globoko ozko jamo, katere globina naj bo primerna viini
jambora. V tleh naj bo nekaj ve kot desetina jambora. Tako naj bo jama pri pet metrov
visokem jamboru globoka najmanj 70 centi
metrov, pri desetmetrskem pa 120 centime
trov. Upotevajmo tudi, da vrhnjih 20 ali celo
30 centimetrov kamenja in prsti k trdnosti
jambora niesar ne doprinese.
Na jamboree-ju na Nizozemskem so za
izkop uporabljali kar stroj s svedrom. S sve
drom (1,5 metrski sveder na motorju velikosti
motorne age) so v minuti pripravili ustrezno
luknjo. Ker je na polderjih (nasipih) zgornji
del tal v glavnem iz rahle prsti in mivke, je to
omogoalo dobro stabilnost jambora. Po na
mestitvi suice se je luknjo enostavno zalilo z
vodo in s tem utrdilo.
151
26.6.2012 11:59:53
Na stalnih tabornih prostorih je smiselno uporabiti za postavitev vkopano cev

(betonsko, elezno), ki nam omogoi, da jambor po taborjenju tudi varno shranimo.
Jambor dvigujemo med tem, ko nekaj lanov tima za postavljanje skrbi za to,
da jambor zdrsne v luknjo, medtem, ko ostali jambor dvigujejo. Za dvig vejega si
izdelamo karje priblino pol metra pod vrhom zvezani suici s katerima jambor
dvigujemo, ter A, s katerim jambor postopoma ob dvigova
nju podlagamo. V pomo za podpiranje nam je lahko
tudi triangelni signalni stolp, ki ga poznamo
s tabornikih mnogobojev. Pomagamo si tudi
tako, da na nasprotni strani dvigovanja v jamo
vstavimo desko, po kateri jambor laje zdrsne
v jamo.
Jambor zagozdimo najprej s kamenjem
nato pa zasujemo z zemljo. Veje jambore utr
jujemo z izmeninimi plastmi vejih kamnov
in zemlje.
Podoben nain gradnje uporabljamo pri
vseh vejih pionirskih objektih.
152
26.6.2012 11:59:53
Mostovi
e taborimo ob potoku ali reki, se lahko nauimo gradnje preprostih mostov. Zah
tevnost in praktina uporabnost je odvisna oziroma prilagojena naravnim pogojem
(irini, dolini in viini) V pogorju Himalaje morajo domaini premostiti mnoge hu
dournike in divje gorske reke, ki izvirajo pod mogonimi gorami. Pri tem uporabljajo
vrvi, ki jih napeljejo z enega brega na drugega. Tak most se hitro in preprosto postavi.
e nimamo dovolj monih dreves, ki bi nam sluila kot opora sidra, zveemo po dve
153
26.6.2012 11:59:54
ali tri suice v triangel in jih vkopljemo v zemljo. Po monosti njihovo stabilnost okre
pimo s sidrii. Pozorno izberemo nosilne vrvi, ki morajo biti dovolj mone pa tudi
napete. Za laje napenjanje uporabljamo kripevje, s katerim lahko tudi po vekrat
nem prehodu mostu nosilne vrvi ponovno zategnemo. Za nosilne vrvi uporabimo im
manj elastine vrvi. e imamo monost, nosilne suice prevrtamo z lesnim svedrom in
skozi te luknje potegnemo nosilne vrvi ter jih nato uvrstimo. Nosilna vrv je lahko ena
ali pa dve, tri in e ve. V primeru, da imamo dve nosilni vrvi po katerih hodimo, lah
ko nanje privrstimo deice, ki nam bodo omogoile laji prehod. Med nosilno vrvjo
in stranskima opornima vrvema pritrdimo pomone vrvice, ki pa morajo biti enako
dolge. Pomone vrvice pritrjujemo na stransko oporno vrv s prussikovim vozlom, na
nosilno vrv pa z vrznim ali kavbojskim.
Pri postavljanju mostov moramo posebno pozornost nameniti izbiri in uporabi
nosilnih vrvi. Potrebno je upotevati tako nosilnost vrvi (istoasno tevilo oseb, ki ho
dijo preko mostu in njihovo teo), kot tudi odklon (upogib) vrvi glede na teo. Nasled
nji primeri so narejeni za 12 mm vrvi iz konoplje. Vrv naj bi se ob 150 kg obremenitvi
(dve odrasli osebi) na 20 m razdalji v srednjem delu odklonila za 6 m.
154
26.6.2012 11:59:54
Ko nosilno vrv priveemo na drevo, je potrebno drevo predhodno ustrezno zava

rovati. Vrv se kaj rada zaree in pokoduje lubje. Drevo zavarujemo tako, da ga ovijemo
s plaem izdelanim iz deic oziroma polen.
155
26.6.2012 11:59:54
Za napenjanje nosilne vrvi potrebujemo e 4 m dolgo suico debeline cca 15 cm,

ter dve pomoni vrvi (lahko 12 mm najlonski), ki ju privrstimo na nosilno vrv s prusi
kovim vozlom. Napenjajo naj vsaj trije oziroma tirje postavljalci.
Dva postavljalca z vrtenjem suice zategujeta pomoni vrvi in s tem posredno

nosilno vrv. Tretji skrbi za zategovanje nosilne vrvi, etrti pa za zategovanje prusiko
vih vozlov. Pri napenjanju pazimo, da nosilne vrvi ne preobremenimo. Ko doseemo
ustrezno napetost, tretji in etrti postavljalec mostu uvrstita nosilno vrv z mrtvim
vozlom oziroma vpleteno osmico.
Seveda ni nujno, da za gradnjo mostikov, brvi in mostov potrebujemo potoek
ali reko. Most iz vrvi lahko naredimo tudi z drevesa na drevo ali pa kot povezavo med
stranima stolpoma.
156
26.6.2012 11:59:54
Most 1
as izdelave: cca 2 uri (ob pogojih, da je ves material pripravljen)

Potrebno tevilo oseb: 15
Material potrebne suice: 1 x 6 m, 2 x 5 m, 14 x 3 m, 4 x 1,5 m
6 x 1 m za lestev
konopljena vrv za vezavo
Most bomo gradili za prehod vodne ovire (ali nad vhodom v tabor) irine cca 3
m. e elimo imeti vejo razdaljo med stolpoma, potrebujemo dalje suice (dalje
suice morajo biti tudi debeleje zaradi lastne tee, ki jo morata nositi na sredini, in
daljega vzvoda).
Gradnjo zanemo z delom v dveh skupinah, ki bosta na vsakem bregu postavili
stolp. Osnovo za stolp tvorijo tiri 3 m dolge suice. Poveemo jih na tleh. Vezavo u
vrstimo 1m pod vrhom srednjih dveh suic. Stolp nato postavimo. V vrhu dalji suici
morata stati blije bregu. Sluili nam bosta za nosilce ograje mostu. V naslednjem
157
26.6.2012 11:59:54
koraku zveemo horizontalne preke

na razdalji cca 2,30 m nato pa e preki
vzporedno z oviro na razdalji cca 1,25
m. Stolpa sta tako konana. Postavlje
na morata biti seveda vzporedno drug
proti drugemu.
Suico doline 6 m nato poloimo
v nosilni vrh stolpa tako, da na vsako
stran sega 1 m od vrha. Ob koncu 6 m
suice, po kateri bomo hodili preko
mostu, postavimo preostali suici (3
m). Skupaj s stranico stolpa te tvorijo
ogrodje lestve, po kateri se bomo povzpeli na stolp. Pri vezavi upotevamo, da bomo na
most vstopali po eni, izstopali pa po drugi strani. Dve 5 m suici nato poveemo med
V vrha stolpa. Suici, ki nama sluita kot ograja za most, pri vezavi zamaknemo za 1 m
na vsako stran in s tem uvrstimo tudi nosilce lestev.
Preostane nam samo, da poveemo e 1 m suice za preke za vzpenjanje po lestvi

ter bolj zaradi estetskega videza, kot pa zaradi uporabnosti, prepletemo z vrvjo med
nosilno suico in stranskimi (ograjo).
158
26.6.2012 11:59:54
Most 2
as izdelave: cca 5 ur (ob pogojih, da je ves material pripravljen)

Material potrebne suice: 2 x 9 m, 4 x 8 m, 2 x 5 m, 2 x 4 m , 8 x 2,5 m,
3 x 1,5 m, 10 x 1 m
6 plohov ali colaric
vrv za dvigovanje
2 triangla ali A za dvigovanje
Most naj bi sluil premagovanju vodne ovire irine 6 do 7 m. Pri tem raunamo,
da na vsak breg sega e za 1,5 m pohodnega dela, saj bregovi ponavadi niso odsekani.
Nosilci mostu sluijo veji uporabnosti mostu vsaj kar se tie njegove nosilnosti, kar
pomeni tudi manje upogibanje pohodnega dela.
Objekt lahko postavljamo v treh skupinah. Dve skupini veeta nosilce mostu. Ena
skupina vee pohodni del. Nosilce mostu veemo na tleh na vsakem bregu. Posebno
pozornost posvetimo vstavljanju diagonalnih prek, pri emer moramo paziti na nji
hovo smer.
159
26.6.2012 11:59:54
Najt ej i del pos tavl jan ja je zdru ev an je

obeh nosilcev mostu. Zdruevanja se lotimo
tako, da v vrhu nosilca priveemo vrv, s kate
ro bomo posamezni nosilec dvignili oziroma
spuali do zdruitve. Nosilce mostu postavimo
vzporedno z bregom in nato navpino dvigne
mo. Gledamo na to, da nosilca stojita vsaksebi v
smeri, kot bo potekal prehod. Ko nosilca stojita,
vleno vrv speljemo preko trianglov oziroma
A-jev. Ob tem, da po dva postavljalca drita no
silec, da se v delu z zemljo ne premika, so ostali
ob vleni vrvi pripravljeni na postopno spu
anje nosilcev v smeri vodne ovire. Spuanje
nosilcev naj nekdo koordinira. Njegova naloga
je, da pove vsaki od skupin ali mora nosilec spu
stiti ali dvigniti. Ob koordiniranem spuanju se
nosilca v vrhu zdruita. Sedaj dejansko nastopi
160
26.6.2012 11:59:54
najteji del postavljanja, ko je potrebno na viini prvih horizontalnih prek povezati

5 m horizontalne suice. Kljub temu, da sta vrhova nosilcev mostu e sedla, jih z za
tegnjeno nosilno vrvjo vseeno drimo. Na konce horizontalne preke priveemo vrv,
s katero si pomagamo suico dvigniti na prve preke nosilcev. Suici na obeh straneh
in koncih poveemo. V naslednjem koraku potegnemo preko spodnjega dela nosilcev
pohodni del mostu. Zopet si pri tem pomagamo z vrvmi, ki jih priveemo na konec
pohodnega dela mostu, ki ga bomo povlekli preko vodne ovire. Pohodni del uvrstimo
z vezavami ob vznoju nosilcev mostu. Pazimo, da po pohodnem delu e ne hodi veje
tevilo postavljalcev, saj e ni dokonno uvren. Na podoben nain, kot smo pove
zali 5 m horizontalne suice, poveemo e preostali dve 4 m suici. Za boljo trdnost
v vrhu medsebojno poveemo e oba nosilca. Potrebno je dodatno utrditi e pohodni
del. Na horizontalne suice obeh nosilcev mostu pritrdimo vrvi, na katere poveemo
1 m prene nosilce pohodnega dela mostu. Prene nosilce pohodnega dela mostu mo
ramo vtakniti med deske in 9 m nosilne suice. Dovolj je, da so povezani samo na vrvi
iz horizontalnih prek nosilcev.
Pri nartovanju postavljanja mostu bodimo pozorni, preko kakne ovire most po
stavljamo. V kolikor nam most slui za prehod hudournika imejmo v mislih, da voda v
hudourniku lahko ob deevjih zelo naraste. e ne elimo, da nam most odnese, ga je
potrebno dodatno utrditi. Najlaje to storimo tako, da na vsaki strani ob nosilcih zabi
jemo v tla po 1 m dolge kole, na katere potem priveemo pohodni del in nosilce mostu.
161
26.6.2012 11:59:54
Izdelava vhoda stolpa
Vhod postavljamo z namenom, da popotnika opozori, da je priel v taborniki

tabor. Postavljamo jih ob razlinih prilonostih, kot so tabori, zleti ali razna sreanja.
Oblika je prepuena domiljiji in spretnosti postavljalcev. Odvisna je tudi od razpo
loljivega materiala. Uporabljamo zlasti veje, palice, vrv in suice. Nekateri postavljajo
tak vhod, ki je hkrati tudi strani stolp. Gradnja zahtevnejih vhodov je ena izmed
najtejih med gradnjami pionirskih objektov. Po predhodni predlogi (nartu, skici) se
lotimo izbire materiala, ki naj bo kakovosten. Pri ve kot 5 m visokih stolpih nosilci ne
bi smeli biti tanji od 15 do 20 centimetrov v premeru.
Kot zanimivost:
Na Nizozemskem smo na jamboreeju lahko videli mnoico pionirskih objektov.
Med njimi je prav gotovo izstopal stolp izdelan le iz naravnega materiala brez uporabe
ebljev, ice, kovinskih spojk ...
Gradilo ga je priblino 50 ljudi in sicer 14 dni. Za stolp, katerega gornji podest je
bila 52,7 m visoko, sam vrh stolpa pa 65,2 m, so porabili 2.500 m lesa, 13.500 m vrvi,
skupna tea stolpa pa je znaala 18.000 kg. Varnostna meja stolpa je bila 40 m.
S temi merami in nainom izdelave je priel stolp v Guinnessovo knjigo rekordov.
Na vrhu stolpa so postavili video kamero, ki je beleila dogajanje na jamboree-ju.
O graditvi stolpa so posneli video, ki so ga predvajali v blinjem otoru, kjer je bil raz
stavljen tudi detajlni nart gradnje ter maketa stolpa.
162
26.6.2012 11:59:55
Stolp 1
as izdelave: cca 2 uri (ob pogojih, da je ves material pripravljen)

Material potrebne suice: 8 x 8m, 10 x 4 m, 2 x 3 m, 20 x 2,5 m
10 x 1 m za vrh
30 prek za lestev
nekaj plohov ali desk doline 4 m, ki bodo sluile le za oder in kot pomo
pri vezavi
Delo lahko prinemo v dveh skupinah. Vsaka od skupin zvee svojo tiristransko
piramido iz 8 m suic. Pri piramidi, ki bo stala na tleh, najprej medsebojno poveemo
vrh suic. Spodnjo preko zveemo cca. 1m od konca suic oziroma v dolini preke (4
m). Pri zgornji piramidi, ki bo obrnjena stala na prvi, se prvo preko zvee im blije
koncu suic. Preka predstavlja ograjo na vrhu stolpa. Drugo preko bomo vezali 1,80
m od konca suic. Drugi preki bosta nosili suice za pohodni del stolpa. Glede na
majhno teo stolpa je morda najlaje, da piramide, ko imamo e vsako zase zvezane,
zdruimo in zveemo postavljene na (boku) na tleh. Ker suic ni potrebno vkopavati v
163
26.6.2012 11:59:55
tla, lahko celoten stolp nato skupaj dvignemo. Ob koncu pritrdimo na druge zgornje
preke e vrvno lestev.
164
26.6.2012 11:59:55
Stolp 2
165
26.6.2012 11:59:55
as izdelave: cca 5 ur (ob pogojih, da je ves material pripravljen)

Material potrebne suice: 4 x 9 m, 5 x 8 m, 4 x 5 m, 14 x 4 m, 12 x 3 m, 23 x
2,5 m, 25 x 1,5 m za vrh
150 prek za lestev
nekaj plohov ali desk doline 4 m, ki bodo sluile le za oder in kot pomo
pri vezavi
2 triangla ali A za dvigovanje
moneja vrv za dvigovanje
Delo razdelimo med pet skupin, ki lahko izdelajo in zveejo:
izkop za spodnji del
dva spodnja dela stolpa (prvi nivo)
dva zgornja dela stolpa (drugi nivo)
Celotna viina stolpa bo priblino 13 m.
Na tleh najprej zveemo sestavne dele dva spodnja dela spodnjega nivoja in dva
zgornja dela zgornjega nivoja.
Za spodnji nivo vzamemo 9 m suice in 1m od spodnjega konca prinemo z vezavo
horizontalne preke. Spodnji konec bomo kasneje postavili v za to pripravljene luknje.
166
26.6.2012 11:59:55
Pri vezavi mora biti razdalja med suicama

ob vrhu 2,15 m na spodnjem delu pa 3,80 m.
Za zgornji nivo vzamemo 8 m suice in
prinemo z vezavo horizontalne preke 10
cm od konca suic. Pri vezavi preverimo, da
bo razmik med suicama ob vrhu 1,2m na
spodnjem delu pa 2,4m. Prve diagonalne
povezave ne veemo, ker jo bomo privr
stili pozneje in jo povezali e na prvi nivo.
Med tem ko tiri skupine veejo dele
stolpa, lahko ena skupina pripravi izkop
lukenj. Preden zanemo kopati luknje, na
tanno izmerimo in oznaimo mesta izko
pa. Upotevajmo, da bomo potrebovali za
dvigovanje drugega nivoja stolpa priblino
15 m prostora na vsaki strani. Luknje naj
bodo 1m globoke in 3,7 m narazen. V luk
nje bomo postavili suice pod kotom 90
stopinj.
Za postavitev prvega nivoja potrebuje
mo nekaj spretnosti in veliko mero iznaj
dljivosti. Oba dela bomo najprej dvignili in
namestili v luknje. Lukenj e ne zasujemo.
Najprej (na ramenih dreih in ob tem, da
po trije drijo vsako nosilno suico) pove
emo horizontale med deloma v viini 2,8
m. Slika 6. ele ko so te povezane, povee
mo tudi horizontale na tleh in uvrstimo z
diagonalnimi prekami. Diagonalne pre
ke naj bodo vezane v isti smeri. Ko smo to
konali, zasujemo luknje in uvrstimo prvi
nivo. Nato poveemo diagonale na drugi
tretjini prvega nivoja.
167
26.6.2012 11:59:56
Horizontal na drugem nivoju ne veemo, saj bomo uporabili tiste iz zgornjega ni

voja. Zato pa poveemo horizontalo na tretji tretjini, preko katere bomo lahko z vrvjo
dvignili drugi nivo.
Za stojie in lajo vezavo si preko horizontal zaasno postavimo oder iz nekaj
plohov ali desk, ki morajo imeti nosilnost tee vsaj dveh oseb. Posebej teh plohov ne
bomo privrstili in jih bomo kasneje premikali po nivojih.
Gradnjo drugega nivoja prinemo tako, da del drugega nivoja najprej na tleh
postavimo vzporedno z zgrajenim prvim nivojem. Zgornji del drugega nivoja naj bo
oddaljen cca 5 m od postavljenega prvega nivoja. Na horizontalo spodnjega dela dru
gega nivoja privrstimo dve dalji vrvi, s pomojo katerih bomo nivo dvignili. Vrvi naj
teejo preko horizontale na drugi tretjini prvega nivoja. Ko prinemo dvigovanje, naj
par postavljalcev pazi, da se vrh ne premakne, ostali pa naj z vleenjem vrvi drugi nivo
dvignejo in prislonijo na vrhe diagonal na drugi tretjini postavljenega prvega nivoja.
Drugi nivo nato prinemo povezovati na nain kot je narisano.
168
26.6.2012 11:59:56
Vlene vrvi nato odveemo. Ponovno jih privrstimo na vrh stolpa (drugega ni
voja), ki je trenutno na tleh. Vrvi nato napeljemo preko tretjega dela stojeega prvega
nivoja. Drugi nivo zatem s potegom dvignemo. Za vejo stabilnost poveemo e hori
zontalne diagonale na stiku prvega z drugim nivojem (v drugi tretjini prvega nivoja).
169
26.6.2012 11:59:56
Poveemo tudi prve diagonale drugega nivoja, ki jih privrstimo na prvi nivo.
Gradnjo nadaljujemo z dvigom drugega dela drugega nivoja. Postopek je podoben
dvigu prvega dela. Ko je del dvignjen, poveemo diagonale in horizontale.
Ko smo to konali, lahko pristopimo k izdelavi in vezavi pohodnega dela na vrhu
stolpa, izdelavi ograje in lestve. Preostane nam le e, da preostalo 8m suico, namenje
no za jambor, priveemo na gornji nivo.
170
26.6.2012 11:59:56
171
26.6.2012 11:59:56
172
26.6.2012 11:59:56
173
26.6.2012 11:59:57
174
26.6.2012 11:59:57
175
26.6.2012 11:59:58
176
26.6.2012 11:59:58
ZTS
Zveza tabornikov
Slovenije,
nacionalna skavtska
organzacija
177
26.6.2012 11:59:58
Ali ve ...
Ali ve, da je Zveza tabornikov Slovenije (ZTS) najtevilneja mladinska nevladna

organizacija? V svoj program vkljuuje ve kot 8.000 mladih, povezanih v blizu 100
drutev tabornikov (rodov), ki delujejo po vsej Sloveniji. e ve kot 60 let ZTS pomaga
mladim, da se zavedo svojih potreb, sposobnosti in odgovornosti do sebe, drugih in
do drube. Pomaga jim, da bi odrasli v dejavne, samostojne, odgovorne in solidarne
dravljane in da bi kot taki soustvarjali bolji svet. Deluje v javnem interesu na ve
podrojih in skladno z namenom svetovnega skavtskega gibanja in je od leta 1994
polnopravna lanica Svetovne organizacije skavtskega gibanja (WOSM). Ta zdruuje
ve kot 30 milijonov lanic in lanov po vsem svetu.
Ali ve, da je organizacija odprta vsem mladim ne glede na spol, narodnost, strankar
sko pripadnost, vero ali preprianje? lanstvo v lokalnih drutvih je prostovoljno, saj se
vanje lahko vkljui vsak, ki sprejema njen program in se ravna v skladu z naeli, prisego
in tabornikimi zakoni. Bodoi lan ima na voljo nekaj mesecev pripravnikega asa, v
katerem se seznani z organizacijo in njenim programom ter se na koncu odloi ali bo
ostal lan tabornike organizacije ali ne.
Ali ve, da vzgojno-izobraevalni namen organizacije skozi program poudarja pomen
aktivnega sodelovanja v drubi, priznavanje in odobravanje raznolikosti (pluralizem), svobodo posameznika, vekulturnost in enakost prilonosti za vse? Vzgoja in izobraevanje temelji na vrednotah kot so prijateljstvo, potenost, strpnost,
spotovanje narave, zdravo ivljenje, nesebina pomo drugim prostovoljstvo, mir,
trajnostni razvoj, medgeneracijsko soitje in pripadnost duhovnim naelom. Program
omogoa celovito vzgojo ki spodbuja telesni, intelektualni, ustveni, drubeni in
duhovni razvoj posameznika. Izkustveno ter skupinsko uenje dajeta mladostnikom
neprecenljivo izkunjo druganega uenja uenja skozi lastno vkljuenost, preko
katere mladi postopoma prevzemajo odgovornost za lastne odloitve.
Ali ve, da program za mlade v ZTS postavlja pred tabornice in tabornike razline
preizkunje? Pri njihovem premagovanju spoznavajo samega sebe in druge, razvijajo prijateljstva, zanimivo in kakovostno preivijo prosti as v varnem okolju in
obnovijo moi za nadaljnje napore uenje v oli ali delo na delovnem mestu. Spretnosti ivljenja v naravi, telesna utrjenost, ustvarjalni potencial, iznajdljivost ... se
kalijo med preenjem rek, pripravo hrane v kotliku, spanjem pod jasnim nebom, med
snenim viharjem ali poletno nevihto. Z raziskovanjem narave, bivanjem v naravi in
doivljanjem njenih lepot in izzivov, pa tudi negostoljubnosti, se pribliajo sebi in se
zavejo neizogibne povezanosti sveta. Odkrivajo talente in razvijajo zmonosti (kompetence), ki jim bodo koristile tudi kasneje pri poklicu in v ivljenju nasploh.
178
26.6.2012 11:59:58
Ali ve, da so lani povezani v majhne vrstnike skupine (vodi) in da je program prilago
jen razlinim starostnim skupinam (murni, medvedki in ebelice, gozdovniki in
gozdovnice )? Mladi dejavnosti izbirajo sami na podlagi lastnih elja in potreb,
usmerja pa jih usposobljen vodnik. Mlaji se razvijajo skozi igro, stareji se udeleujejo
dogodivin in se sooajo z izzivi. Taborjenje je vrhunec celoletnega tabornikega
dela. Ponuja prilonost, da gredo mladi za dalj asa v naravo, pod platneno streho, da
izkusijo nepredvidene okoliine, nono strao, prve simpatije, samostojnost in prvo
daljo odsotnost od doma. Ta je e bolj izrazita na mednarodnih taborih in akcijah v
tujini, kjer se mladi sreajo s prvimi izkunjami multikulturnosti (od kultur in jezikov
do obiajev), pridobivajo prijatelje iz drugih drav in razvijejo eljo po odkrivanju
Evrope in sveta.
Ali ve, da je ZTS prostovoljska organizacija, v kateri je aktivnih preko 1.500 prosto
voljcev, med njimi tudi odrasli. Ti tedensko opravljajo razline naloge: vodenje skupin
mladih, vodenje drutev, organizacija izletov, taborjenj, odprav v tujino, izvajanje
projektov v lokalni skupnosti, zagovornitvo potreb mladih v drubi ter druge naloge
v okviru delovanja drutev in ZTS. V izrednih okoliinah v okviru delovanja Civilne
zaite pomagajo pri odpravljanju posledic elementarnih in drugih nesre. Organizacija ima razvit izobraevalni sistem, ki prostovoljcem zagotavlja usposobljenost
za kakovostno in varno izvajanje nalog. Letno se v sistemu izobrauje ve kot 300
prostovoljcev.
Ali ve, da se tabornitvo v Sloveniji pribliuje 100 letnici delovanja? V Sloveniji so se
skavti pojavili leta 1922, tri leta kasneje pa je nastala e gozdovnika organizacija. Med
organizacijama v takratni Sloveniji ni bilo bistvenih vsebinskih razlik. Gozdovnika je
bila organizacijsko bolj svobodna, gojila in zelo poudarjala je soitje z naravo; skavtska
pa je bila trdno organizirana in je imela natanno opredeljen nain ravnanja. Naziv
tabornik je bil prvi omenjen leta 1924 v Narodnem dnevniku. Z njim so poimenovali pripadnike obeh gibanj. Po 2. svetovni vojni, 22. aprila 1951, so nekdanji skavti in
gozdovniki sedli skupaj in ustanovili Zdruenje tabornikov Slovenije, ki se je kasneje
preimenovalo v Zvezo tabornikov Slovenije. ZTS tudi danes ohranja svojo taborniko
identiteto, ki se je izraala z znailnim slovenskim tabornikim grbom, s posebno
organiziranostjo, egami, poimenovanjem enot in oznak ter z drugimi posebnostmi.
ZDAJ VE!
Poii lokalni rod in se angairaj tudi ti!
179
26.6.2012 11:59:58
Vozli in pionirstvo v
programu za mlade v ZTS
Z bivanjem v naravi in izdelavo pionirskih objektov se srea vsak pravi tabornik.
Je tradicionalna tabornika dejavnost, ki pomembno prispeva k razlinim vidikom
razvoja mladega loveka tako na podroju razvoja psiho-fizinih sposobnosti, timskega nartovanja in izvedbe dejavnosti, razvoja vztrajnosti in inovativnosti, kakor
tudi skrbi za naravno okolje in trajnostno rabo naravnih virov. Najvekrat se znanja
v praksi uporabljajo na aktivnostih v naravi na izletih, tekmovanjih, vednevnem
bivanju v naravi in taborjenjih.
Spoznavanje pri medvedkih in ebelicah (M)

Ena izmed prvih nalog vodnika je preko dejavnosti lanom pribliati naravo. V
ta namen lahko predstavi razline oblike gibanja v naravi (veine Gibalek, Smuar,
Plavalec). Za ivljenje v naravi je pomembno, da smo ji blizu, da se v njej znajdemo
in dobro poutimo ter da lahko za ivljenje koristimo tudi njeno bogastvo (veine
Robinzon, Poznavalec ognjev, Uporabnik noa, Ribi). Na ta nain lani razvijajo svoje
rone spretnosti, kar je na tej razvojni stopnji mladih zelo pomembno (npr. pravilna
in varna raba noa). S tem je povezano tudi opazovanje in spremljanje vremenskih
pojavov (veine Opazovalec neba, Vremenoslovec). Tudi pri razvoju sodelovanja med
lani in krepitve vodovega duha je pionirstvo v veliko pomo (npr. na mnogoboju:
nabiranje suhljadi za kurjenje ognja ali postavljanje otora iz otork).
Preizkuanje pri gozdovnicah in gozdovnikih (GG)

e je pri M poudarek na spoznavanju, gre pri GG za izrazito uporabno vrednost tega znanja in spretnosti. GGji na potepu, bivakiranju, taborjenju izdelujejo uporabne pionirske objekte in pri tem uporabljajo razlino orodje in druge
pripomoke. Poudarek je na lastnem preizkuanju, saj se iz ponesreenih poizkusov
najve nauimo. Pomembna je tudi iznajdljivost, saj v trenutnih pogojih ponavadi
nimamo vsega pri roki. Najprej je potrebno razviti osnovno znanje o vrvi in vozlih ter
materialih, ki jih uporabljamo za gradnjo objektov (veine Vrvar, Poznavalec gozda,
Taborni izumitelj, Nastanjevalec). Pomembne so tudi veine sledenja ivalim, ljudem
180
26.6.2012 11:59:58
in prevoznim sredstvom in opazovanja (veine Stezosledec in Opazovalec). Poleg

udobja, ki ga ponujajo razlini objekti je potrebno znanje nabiranja zeli in priprave
hrane ter kuhanja na odprtem ognju (veine Zeliar, Kuharski vajenec). Pri vseh
dejavnostih je neizogibno razvijati odnos in skrb za Naravo (veina Varuh planeta).
Celota vseh teh znanj in spretnosti nam omogoa, da postanemo vodii po naravi
(veina Vodi po naravi 1 in 2), ter se preizkusimo tudi v nartovanju in izvedbi izziva
kot zakljuka obdobja GG (veine Kosobrin, Kuhar, Izvidnik, Nastanjevalec, Taborni
gospodar, Pionir, Orodjar in drugi).
Mojstrstvo pri popotnikih in popotnicah (PP)

Pri popotnicah in popotnikih so v ospredju izzivi ekstremnih okoliin. Kako je
spati v igluju ali zakuriti ogenj brez vigalic, kako je narediti vrv iz naravnega materiala
in e in e. Kreativnost tukaj ne pozna meja. Postavitev vejega pionirskega objekta
(npr. most ali razgledni stolp) pomeni veliko nartovanja, priprave materiala in orodja
(izdelava makete) in timskega dela, kar je za skupino PP-jev pravi izziv. Pri tem se je
potrebno seznaniti in spotovati tudi vse varnostne ukrepe. PP-ji tako razvijejo mojstrstvo in lahko postanejo specialisti bivanja v naravi in specialisti pionirstva.
Poklicna orientacija pri

raziskovalcih in raziskovalkah (RR)
Raziskovali in raziskovalke lahko na podlagi poglobljenega interesa razvijejo svojo
usposobljenost do te mere, da ta znanja in spretnosti postanejo del njihove poklicne
kariere. Po usposabljanju za mentorja specialnosti lahko poskrbimo za prenos znanja
in spretnosti na druge, kot intruktorji specialnosti pa lahko skrbimo za usposabljanje
specialistov in mentorjev. Seveda pa ta znanja lahko uporabljamo tudi izven organizacije, saj je tovrstna usposobljenost primerna na kar tevilnih drugih podrojih dela.
181
26.6.2012 11:59:58
Metodoloka navodila
Prironik, ki predstavlja osnovno znanje za potrebe te dejavnosti, je namenjen:
gozdovnicam, gozdovnikom, popotnicam in popotnikom ter raziskovalcem in
raziskovalkam
kot prironik za nabiranje teoretinega znanja
kot ponazoritev za laje razumevanje in vzpodbudo
kot vir novih idej in nasvetov
vodnikom, specialistom, mentorjem in intruktorjem specialnosti
kot pripomoek pri pripravi programa vodovega sreanja, vaj in osvajanja
vein
kot pripomoek za pripravo akcije s takno tematiko
kot prironik uporabnih znanj za udelebo na teaju za specialista ali mentorja specialnosti
Pri razvoju spretnosti je potrebno upotevati tako pridobivanje teoretinega znanja, kakor tudi preizkuanje in izdelavo v praksi. Teoretino nabiranje znanja naj predstavlja predvsem samoizobraevanje s pomojo prironika, ostale literature s tovrstno
vsebino in pa gradiva na internetu. Praktino delo pa naj predstavljajo vodova sreanja,
samostojno delo (vaja), osvajanje vein, tabornike akcije (vodov izlet, taborjenje ...)
in udeleba na izobraevanju s tega podroja. Vodnik naj na vodovem sreanju izvaja
predvsem praktino delo (ker je to bolj zanimivo in za delo v skupini bolj primerno),
lane voda pa naj vzpodbuja, da teoretino znanje nabirajo individualno preko zgoraj
omenjenih metod.
Verjetno se bo kdaj v praksi pokazalo, da je potrebno postopke iz prironika
vasih tudi smiselno prirediti in bodo tako bolj uporabni oz. izvedljivi kot na nain,
ki je opisan v prironiku. Le na tak nain bo ta del tabornikega programa uspeno
doprinesel k osebni rasti mladega loveka.

182
26.6.2012 11:59:58
VIRI IN
LITERATURA
Jani Bele, Proti vrhovom, Planinska zveza Slovenije, 2000
P. W. Blandford, Practical Knots & Ropework, 1980
Robert Bobanec in drugi, Tabornikova knjiica, ZTS, 1980
Boy Scouts of America, Sea scout manual, BSA, 1987
Andrej Dvorak, Preivetje v naravi, ZP kmeki glas, 1995
Garry Gerritse, Pioneren, Scouting Nederland, 1987
Roland Gck, Sam svoj obrtnik, Mladinska knjiga, 1976
C. T. Hammett, Your own book of ampcraft, 1977
Colm Kavanagh, Ropework skills, Catholic Scouts of Ireland, 1995
Simona Kos, Ale Ferenc, Vodnik vodi vod, Ljubljana, 1995
Silvo Kristan, V gore, Didakta, 1993
Hugh McManners, The complete wilderness survival manual, MacMillan, 1994
Hugh McManners, Vodnik za pustolovce, DZS, 1997
Tine Orel in drugi, ivljenje v naravi, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1980
Darka Petani in drugi, Zbirka Delo z M, ZTS, 1994
Tone Simoni, ege in navade, ZTS, 1991
Skupina avtorjev, Izleti in taborjenja, Mladinska knjiga, 1950
Ivo tajdohar, Gregor Zupan in drugi, Tabornikov Prironik, ZTS, 1988
Revija Tabor, letnik 1980 in 1987
Jernej Ude, Podiranje in obdelava dreves, ZP kmeki glas, 1987
Jernej Ude, Bogo pileti, Navodilo za varno delo pri senji in spravilu v gozdu, Splo
no zdruenje gozdarstva Slovenije, 1988
Mateja Vrbinc in drugi, Podvig praktini nasveti za skavtizem, Scout Service, 1993
John Wiseman, SAS survival guide, Harper Collins Publishers, 1993
183
26.6.2012 11:59:58
184
26.6.2012 11:59:58
KAZALO
VSEBINA....................................................................... 3
UVOD............................................................................ 5
Spremna beseda.................................................................8
VRV................................................................................9
Materiali in postopki izdelave......................................... 10
Proizvodnja lanenega in
konopljenega motvoza in vrvi.................................................11
Proizvodnja motvoza in vrvi iz sintetinih
materialov (polipropilen)......................................................... 12
Oblike navijanja....................................................................... 12
Klobka................................................................................................ 12
trena................................................................................................ 13
Kolobar.............................................................................................. 13
Lastnosti vrvi............................................................................ 14
Statina trdnost................................................................................14
Dinamina trdnost ..........................................................................14
Tea.................................................................................................... 15
Prednosti in slabosti vrvi......................................................... 16

Konopljena vrv.................................................................................. 16
Polipropilenska vrv........................................................................... 16
Poliamidna (najlonska) vrv............................................................... 17
Vzdrevanje in shranjevanje.............................................17
Zakljuevanje........................................................................... 17
Vzdrevanje in shranjevanje................................................... 19
185
26.6.2012 11:59:58
VOZLI.......................................................................... 21
Nasveti za uenje lanov voda .............................................. 22
Kavbojski vozel................................................................................. 23
Prusikov vozel (plezalni)................................................................... 23
Vrzni vozel ........................................................................................ 23
(biev, karabinski, tovorni)............................................................... 23
Pol biev vozel..................................................................................24
Zanka cestnega razbojnika (roparski vozel)...................................24
Babji vozel.........................................................................................24
Ambulantni vozel............................................................................. 25
Kirurki vozel..................................................................................... 25
Presta.................................................................................................26
Enojni tkalski vozel (zastavni).........................................................26
Dvojni tkalski vozel..........................................................................26
Skrajevalni vozel.............................................................................27
Gasilski vozel (lisice).........................................................................27
Enojni ribiki vozel............................................................................28
Dvojni ribiki vozel (podaljevalni)..................................................29
Trojni ribiki vozel.............................................................................29
Vozli za navezavo trnka ali muhe....................................................30
Osmica (enojna osmica, osmica z enojno zanko)......................... 31
Dvojna osmica (osmica z dvojno zanko)........................................ 32
Enojni mrtvi vozel (najlonski, panjak, gaa, nezategljiva zanka).33
Dvojni mrtvi vozel (mrtvi vozel z dvema zankama)......................34
Mostni vozel..................................................................................... 35
Napenjalni vozel (sidrni, ladijski)....................................................36
Kravatni vozel................................................................................... 37
Krini vozel........................................................................................38
Turka glava (opija pest)................................................................39
Spletena vrv......................................................................................41
Preprosta pentlja (zanka s polvozlom)...........................................41
Dvojna pentlja (mana)....................................................................42
Sredinska pentlja (alpski metulj).....................................................43
Zdruevanje zank............................................................................ 44
Triki z vrvjo...............................................................................45
186
26.6.2012 11:59:58
VEZI.............................................................................47
Krine vezi............................................................................... 48
Kvadratna vez.................................................................................. 48
Diagonalna vez.................................................................................50
Vzporedne vezi ...................................................................... 49

Vzporedna za dve palici................................................................... 51
Trojna vez (triangelska)....................................................................54
MATERIAL...................................................................55
Gozd..........................................................................................56
Les.............................................................................................58
Posek dreves............................................................................59
ORODJE......................................................................67
No........................................................................................... 68
Sekira....................................................................................... 69
Zamenjava toporia........................................................................ 73
Bruenje.............................................................................................74
aga.......................................................................................... 75
Najpogosteje napake......................................................................76
Lopata in kramp.......................................................................76
Kladivo......................................................................................76
Dleto.........................................................................................77
Meter........................................................................................77
Klini za naganjanje...................................................................77
Lesni sveder.............................................................................78
Sidra..........................................................................................78
kripci....................................................................................... 81
BIVAKI IN LEIA................................................... 83
Bivaki.......................................................................................... 84
Izbira terena............................................................................ 84
Letni bivaki...............................................................................85
187
26.6.2012 11:59:58
Uporaba razlinih materialov in izdelava strehe.......................... 86
Zimski bivaki............................................................................ 91
Leia............................................................................... 95
Leia na tleh.........................................................................95
Dvignjena leia.....................................................................97
OGNJI IN OGNJIA...............................................101
Ognji................................................................................ 102
Kaj moramo vedeti o ognju.................................................. 102
Prostor za ogenj.....................................................................104
Kako prigemo ogenj............................................................106
Priiganje brez vigalic..........................................................106
Vrste ognjev...........................................................................108
Ognjia...........................................................................110
Pei........................................................................................... 111
Razsvetljava.............................................................................112
Prva pomo pri opeklinah......................................................112
MALI PIONIRSKI OBJEKTI...................................... 113

Rone spretnosti ............................................................ 115
Pialka.................................................................................... 115
Mlinek na vodi.......................................................................116
Fraa........................................................................................117
Bakla........................................................................................117
Ureditev pogojev za bivanje..........................................119

Dvignjeno ognjie.................................................................119
Topla voda...............................................................................119
Videz tabora .................................................................. 124

Skladovnica za drva............................................................... 124
ege in navade .............................................................. 126

Stenas................................................................................... 126
Krmia, solnice, krmilnice................................................... 126
Taborni izumi.................................................................. 129

Sonna ura............................................................................. 129
188
26.6.2012 11:59:58
Kompas................................................................................... 130
Praktini pripomoki ......................................................132

Trinonik..................................................................................132
Krplje........................................................................................133
Na vodi............................................................................. 135
oln..........................................................................................135
Splavi........................................................................................137
Igre in spretnostno tekmovanje....................................138

Bumerang............................................................................... 138
Lok..........................................................................................140
Signalni stolp.......................................................................... 142
Hoja s hoduljami (a-janje)..................................................... 120
Glasbeni intrumenti......................................................132
VEJI PIONIRSKI OBJEKTI..................................... 147

Izbira prostora................................................................ 148
Jambor.............................................................................. 151
Mostovi............................................................................ 153
Most 1......................................................................................157
Most 2..................................................................................... 159
Izdelava vhoda stolpa................................................. 162

Stolp 1..................................................................................... 163
Stolp 2..................................................................................... 165
ZTS.............................................................................177
Vozli in pionirstvo v
programu za mlade v ZTS............................................. 180
Metodoloka navodila................................................... 182
Zveta tabornikov Slovenije.............................................181
VIRI IN LITERATURA...............................................183
KAZALO.....................................................................185
Slovenska skavtska fundacija...................................191
189
26.6.2012 11:59:59
Slovenska skavtska fundacija s svojim delovanjem pomaga

pri rasti in razvoju tabornike organizacije v Sloveniji na ta nain, da
zbira sredstva, ki se strogo namensko porabijo za uresniitev predstavljenih ciljev. Sredstva se dobivajo iz razlinih virov, kot so prispevki
posameznikov, gospodarskih drub, razlinih fundacij, vlade preko
ministrstev in razlinih komercialnih promocij. Sredstva, nabrana v
fundaciji, morajo ohraniti svojo realno vrednost, za kar skrbi Uprava
fundacije, v kateri so strokovnjaki z razlinih strokovnih podroij in
so prostovoljci. Veina sredstev, ki se zberejo v fundaciji, se porabi za
financiranje dejavnosti, ki so dogovorjene med Upravo fundacije in
vodstvom Zveze tabornikov Slovenije, ki ga predstavlja IO ZTS. Zbrana sredstva se bodo uporabila za nakup in ureditev prostorov v 8-10
regijah v Sloveniji, sofinanciranje izobraevanja vodij in sofinanciranje
zalonike dejavnosti za izdajanje strokovne tabornike literature.
V zadnjih letih planiki dohodnine drutvom, zasebnim ustanovam in fundacijam, ki delujejo v javnem interesu lahko namenijo do 0,5
odstotkov dohodnine. Potrebno je samo ustrezno sporoilo vaemu
Davnemu uradu. Zahtevo za namenitev ali za njeno spremembo
lahko v skladu z uredbo sporoite kadar koli do konca leta Davni
upravi bodisi preko sistema eDavki na spletni strani http://edavki.
durs.si ali pisno ali ustno na zapisnik pri davnem organu. Za pisno
zahtevo izpolnite obrazec in ga dostavite vaemu davnemu uradu,
oziroma izpostavi.
Vabimo vas, da pomagajte Zvezi tabornikov Slovenije in/ali
Skavtski fundaciji graditi bolji svet, tako da namenite del dohodnine
za njeno delo!
Lep pozdrav!
Zveza tabornikov Slovenije, davna tevilka 65720792

Skavtska fundacija, ustanova ZTS, davna tevilka 59794038
190
26.6.2012 11:59:59
Taborniki prironik
Vozli in pionirski objekti

Druga izdaja
Izdala in zaloila: Zveza tabornikov Slovenije

Za zalonika odgovarja: Teja as
Avtorji: Maja Cvek (vozli in vezave, bivaki in leia, manji pionirski objekti), Ale
Ferenc (ognji in ognjia), Tadej Pugelj (vrv, manji pionirski objekti), Gaper Rupnik
(material, manji pionirski objekti), Miroslav Vii (orodje, manji pionirski objekti,
veji pionirski objekti, bivaki in leia).
Pri pripravi je sodeloval Anton Omejec, razvojni inenir v podjetju Motvoz d. o. o. in
Andrej Rutar, pomonik naelnika za program ZTS za vejo PP v obdobju 20002003.
Fotografije: Igor Bizjak, Tadej Pugelj, Gaper Rupnik, Miroslav Vii
Fotografija na naslovnici: an Kuralt
Ilustracije: Igor Bizjak, Irena Gantar, Simona Ferenc, Nina Slejko
Lektura: Marta Lenjak
Oblikovanje: Igor Bizjak
Grafina priprava in tisk: Tridesign d. o. o.
Naklada: 2000 izvodov
Ljubljana, maj 2012
Zveza tabornikov Slovenije nacionalna skavtska organizacija

Telefon: 01/300 08 20; 041/490 444
www.zts.org
www.rutka.net
www.facebook.com/ZvezaTabornikovSlovenije
191
26.6.2012 11:59:59
192
26.6.2012 11:59:59
26.6.2012 12:00:00
ISBN 978-961-6134-37-8
vozli-objekti_naslovka.indd 4
26.6.2012 11:00:34

Taborniški Priročnik Vozli Objekti

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Taborniški Priročnik Vozli Objekti

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

VOZLI IN PIONIRSKI OBJEKTI

Vrvi, orodja in materiali za male

Ljubljana, maj 2012

Tabornitvo mi daje monost, da se razvijam na podrojih, ki me zanimajo in me

CIP Kataloni zapis o publikaciji

e ve kot 10 let je minilo od prvega natisa prironika

Prironik ponuja vpogled v nekatere od teh gozdnih modrosti. V prvem delu je

Proizvodnja lanenega in konopljenega

Laneni in konopljeni motvoz izdelujejo e po tehnoloko zelo zastarelem postop

Vrvi vijejo iz veih motvozov direktno iz preje brez krobljenja in povrinske ob

Proizvodnja motvoza in vrvi iz sintetinih

Nasvet za uporabo klobke

Trajni razteg (razteznost) je trajno poveanje doline vrvi. V normalnih pogojih se

Prednosti in slabosti vrvi

Poliamidna (najlonska) vrv

Za gradnjo pionirskih objektov in bivanje v

Nasveti za uenje lanov voda

Prusikov vozel (plezalni)

Pol biev vozel

Zanka cestnega razbojnika (roparski vozel)

Za privezovanje konja ali ol

Se uporablja v prvi pomoi za zavezovanje obvez, ker je ploat in ne tii, ter za

Se uporablja namesto ambulantnega ali kirurkega vozla za zavezovanje gibkih ib

Enojni tkalski (zastavni) vozel

Dvojni tkalski vozel oz. dvojni zastani vozel

Fiksiranje z dodatnim ovitjem

Polvozel namesto zanke

Gasilski vozel (lisice)

varovalni zanki morata

Enojni ribiki vozel

Dvojni ribiki vozel (podaljevalni)

Se uporablja enako kot enojni, le da ga uporabljajo predvsem alpinisti za podalja

Trojni ribiki vozel

Je uporaben za zdruevanje ali podaljevanje vrvi, ki drsijo (ribiki laks ). Laje se

Vozli za navezavo trnka ali muhe

b) enojni ribiki vozel

c) vozel v obliki osmice

d) vpleteni trnek primer 1 e) vpleteni trnek primer 2

Osmica (enojna osmica, osmica z enojno zanko)

Dvojna osmica (osmica z dvojno zanko)

Uporabljamo ga VEDNO v kombinaciji z mrtvim oz. najlonskim vozlom, ki si ga

Enojni mrtvi vozel (najlonski, panjak, gaa, nezateg

Za izdelavo zank, ki se ne smejo zategniti ali raziriti privez barke za priveznik

vezovanje se vozel uporablja izdelan okoli

Dvojni mrtvi vozel (mrtvi vozel z dvema zankama)

Se uporablja za reevalne namene (naveza in spuanje loveka), ko je ena zanka

Je zanka, s katero pritrdimo lestev ali

Napenjalni vozel (sidrni, ladijski)

Uporabljamo za privezovanje konca ene vrvice na sredino druge (mree, mostovi

Turka glava (opija pest)

Za spletanje enojne tanje vrvi, da dobimo monejo in debelejo. Spletanje za

Preprosta pentlja (zanka s polvozlom)

Sredinska pentlja (alpski metulj)

Ker ne drsi in se ne zateguje, se uporablja za naveze pri hoji v gorah. Izdelamo jo

Prav tako kot vozli, je pomembno tudi

Pri vezeh je pomembno:

Za privezovanje prek pod pravim kotom. Zanemo z vrznim vozlom na enem

Za privezovanje prek, ki se kriajo

Vzporedna za dve palici

uvrstimo s prenimi ovoji, za zakljuek

Trojna vez (triangelska)

Pionirstvo je v tesni povezavi s

Da bi taborniki pionirji lahko prili do gradbenega materiala je dobro, da poznamo