\ Manfred Spitzer

|Ú
Brez računalnika, pametnega telefona u
in svetovnega spleta dandanes v Življenju
ne gre več. V tem pa se skriva velikanska
F
L ł
ą)
nevarnost, kajti ob intenzivni rabi teh ,
E
medijev se sposobnosti naših moŽganov o
zmanjšujejo. otroci in mladostniki preŽivijo ]t tso,
z digitalnimi mediji več časa kakor v šoli. ío a
To vodi V govorne in učne motnje, (-
-
pomanjkanje pozornosti, stres, depresije
in vse večjo nagnjenost k nasilju.
EŁ, a. 1

Digitalna demenca
a-
b0
Ugledni raziskovalec delovanja moŽganov
Manfred Spitzer nakazuje v tej svoji knjigi i5
zaskrbljujoč razvoj' Staršem odločno svetuje,
naj pri svojih otrocih omejijo kratkočasenje Kako spravljamo sebe in svoje otroke ob pamet
z digitalnimi mediji, da otrok ne bo zaneslo
v digitalno demenco.
2., žepna izdaja
t-
u Ł
N
.ť
'e *
3_ {
tĄ
1) ą
íJ I
rsBN 978-3-70 86,0942-3 i )
ío O
Ü

'llil!|ľililLililllJl-
ĺl ĺrl
u u tĺ'. lll tl ll ĺl ľ j c r .t. c

'Ý!' Mohoľjeva
(lelovcc '.ł!' %TľJlľ"
 Manfred Spitzer
Digitalna demenca

'{!' Mohoľjeva
Celovec
 -
.t

Manfred Spitzer

Digitalna demenca
Kako spravljamo sebe in svoje otroke ob pamet

lz nemščineprevedelStanislav M. Maršič

'Ý!' Mohorjeva
Celovec
 CIP _ Kataložni zapis o publikaciji Kazalo
Narodna in univeĺzitetna knjižnica, Ljubljana

613.8:004.738.5
316.77:004.738.5

SPITZER, Manfľed 7
fJvodna beseda
Digitalna demenca : kako spľavljamo sebe in svoje otroke ob pamet /
Manfľed Spitzeĺ ; iz nemščine pľevedel Stanislav M. Maľšič.- 2., žepna Uvod
izd. - Celovec :Mohorjeva,2OIT
Ali nas Google poneumlja? 11
Pľevod dela: Digitale Demenz
1. Taksi v Londonu 26
ISBN 978-3-70 86-0942-3
2. Kje sem? 37
288826368
3. Šola:Copy and paste namesto bľanja in pisanja? 57

4. Shranimo v možganih ali uskladiščimo v oblaku? 88

Naslov nemškega izvirnika: Manfľed Spitzeľ: Digitale Demenz. \ ie wiľ uns
und unsere Kindeľ um den Veľstand bringen
5. Splema dľužbena omÍeżjai
@ 20IŻ Manfred Spitzer
Facebook namesto face to Ídce 99
@ 2012 Dľoemer Veľlag. Ein Unteľnehmen der Dĺoemerschen
Veľlagsanstalt Th. Knaur Nachĺ Gmbh & Co. KG, Mtinchen
6. Baby TV in devedeji podjetja Baby Einstein rt7
2., żepna izdaja, 2017 7. Prenosni računalnik v vľtcu? I4I
Manfred Spitzer: Digitalna demenca. Kako spravljamo sebe in svoje
otroke ob pamet B. Digitalne igre: slabe ocene 168
V slovenščino prevedel: Stanislav M. Maľšič
9. Digitalni domorodci: mit in resničnost 185
Stľokovni pregled pľevoda: Mateja Bizjak osredkar, dľ. med.
1 0. Večopravilnost: motena pozornost Ż0l
oblikovanje ovitka in ilustracija na njem: ilab crossmedia, fotolia.com/vladgrin
Uľednik: Hanzi Filipič 1 1. Samonadzor naspľoti stresu 213
I. izdĄa' 2016
12. Nespečnost, depresija, odvisnost in telęsne posledice 23Ż
2.,žepnaizdaja,20I7 | Naklada: 500 | Cena: 24,90 ,
13. Glavo v pesek? _ Zakaj se nič ne zgodi? Ż46
@ slovenske izdaje:2016, Mohoľjeva založba Celovec, Celovec_
Ljubljana-Dunaj 14. ,--a'-S je treba storiti? 266
Izdala, založila in tiskala Mohoľjeva dľužba v Celovcu
Za drużbo: Fľanz Kelih in Karl Hren Zahvala Ż93
ISBN 978-3-70 86-0942-3 294
Literatura

Tisk knjige sta podprla Avstľijsko zvezno ministľswo zaizobraževanje in žene Slikovno gradivo 317
teľ Javna agencya za knjigo Republike Sloveni e.
I
Imensko in stvarno kazalo 318

BM I*F I JAVNA
AGENclJA zÁ
KNJIGO RS
 -t-

ł
Uvodna beseda

,'Gospod Spitzer, Vi se bojujete proti mlinom na veter - še več,

kar proti vetrnim ęlektraľnam. Kaľ nadaljujte, prosim!"
Ljudje veliko ľajši napišejo e-pismo, kakor da bi poslali običajno
pismo po klasični pošti' In tako pľejmem zelo veliko e-pisem, pri-
jaznih in manj p jaznih.
,,Gospod Spitzeľ, tukaj ravno stľeljam z viľtualno kalašnikovko.
Ko bi bil imel swaľno, bi bili vi prvi, ki bi ga počil' P. S.: Vaše go-
vorjenje o povezavi med virtualnim in stvaľnim nasiljem j. po-
poln nesmisel."
V mestnih dvoranah me je več županov pozdravilo na preda-
vanjih takole: ,,Dobeľ večer, gospod Spitzeľ, moj sin vas sovraži' in
jazbi ga rad pľipeljal s seboj." Resnica je kdaj pa kdaj nepľijema
tudi za petnajstletn ke!
i

TLdi tale resnica: ,,Pľibližno 250.000 štirinajst- do štiľiindvaj-

setletnikov veĽ1aza odvisnike od interneta, 1,4 milijona za proble_
matične upoľabnike svetovnega spleta." Tako piše v letnem poro-
čilu pooblaščęnkeza odvisnosti pri nemški zvęznivladi Mechthild
Dyckmans, objavljenem 22. mĄaŻ}IZ.Medtem ko uporaba alko-
hola' nikotina kakoľ tudi mehkih in trdih ilegďnih mamil upada,
se dľamatičnopovečujeta odvisnost od ľačunalnikain odvisnost od
svętovnega spleta. Vlada ne ve, kaj storiti. Edino, kaľ ji je padlo na
pamet' so višje kazni za gostilničaľje,če mladoletnim omogočijo
dostop do avtomatov z igrami na srečo.
Lę slabe štiľitedne pred objavo poročila pooblaščenkezaodvi'
snosti je državni minister za kulturo Beľnd Nęumann pel hvalnico
neki morilski igľi, kateľe producęnti so prejeli nagrado 50.000 evrov
davkoplačevalskega denarja. Hkrati ugotavljajo, da se je samo V pe_
tih letih potrojila odvisnost od igeľ, ki prizadeva predvsem mlade
brezposelne moške. Tudi jaz sem na univeľzitetni kliniki v Ulmu,
ki jo vodim, obravnaval kot paciente odvisnike od računalniških
iger in odvisnike od svetovnega spleta. Żi"lirry teh pacientov so
digitalni mediji povsem uničíli.V Južni Koreji, zelo modeľni in-

7
 ,-

*
dustľijski drźavi, ki ima v svetovnem meťilu vodilno informacijsko ravnanje kritičnih ljudi, ki nimajo predsodkov, ter da se zayzęmam
tehniko, so zdravniki pľed pedmi led pri mlajših odraslih vedno po- zatistę, ki tega še ne zmoľejo - za naše otľoke _ ali tega ne zmoľejo
gosteje beležili motnje spomina, motnje pozornosti in motnje kon_ več - za bolne in staľejše. To so moje vrednote, zakatere so mi bili
centľacije kakoľ tudi čusweno popliwenje in splošno otopelost. To kot otľoku s svojim življenjem zgled moji staľši; te vrednote so mi
bolezensko sliko so poimenovali digitalna demenca. ,,vcepili" teľ sem jih tako odnesel na svojo življenjsko pot.
Ko poskušam v tej Ęigi v obliki povzetka predstaviti ta skľb
vzbu1ajoči razvoj, moľam nujno ponoviti misli, ki sem jih zapisal Ulm' binkošti2012
in objavil že predleti. Żę več kot dvajset let se namreč ukvaľjam s Manfred Spitzer
spľemembami v možganih, ki jih povzroča učenje, in s tem' kaj to
pomeni za naše vľtce, šole in univerze. Na podlagi aktualnosti tu
navedene liteľature lahko vidite, da sem se trudil, da bi v razpravo
vključil pľedvsem nova in najnovejša spoznanja.
V pľeteklosti so mi ob različnih priložnostih kdaj pa kdaj očĹ
tali, da nimam pojma, o čem pišem. Samo kdor je sam stľasten igľa_
lec nasilnih iger, menda moľe presojati očaranost nad njimi in nji-
hove učinke na svojo psiho. To je po moji izkušnji psihiatra narobe.
Álkoholik lahko učinke alkohola na svoje telo in svo.i um znatno
slabše oceni kakor psihiater, ki ga obravnava, in nič drugače ni pri
drugih boleznih odvísnosti in duševnih stiskah: distanca in soraz_
merno nepľizadet pogled od zunaj sta neredko najboljši pľedpo-
stavki za vsaj pľibližnooceno stanja. ZakĄbi moľalo biti glede di_
gitalnih medijev drugače?
Potrudil sęm se' da bi zadostil znanstvenim zahtevam glede na_
tančnosti in dokumentacije viľov' ne da bi pri tem trpela beľlji-
vost besedila. Täko sem se odrekęl navajaryustatističnih značilnosti
(p-vľednosti), lahko pa zagotovim, da se v besedilu ukvarjam samo
z razIikami, ki so statistično značilne. Kdor bi v posameznih pľi-
meľih rad to preveľil' naj si ogleda izvirno literatuľo. Nadalje sem
vse angleške navedke sam prevedel v nemščino.
To Ęigo posvečam svojim otľokom. Moj visoki cilj je, da jim
zapustim svet' ki je dragocen, vreden ohraniwe in tako vľedęn živ-
ljenja, da se bodo - kljub ogrevanju zemlje, sverovni gospodarski
krizi in številnim znanim vęlikim izzívom sedanjega časa _ tudi
sami radi odločili za to, da bodo imeli otroke. Čudm potľebo, da
dęIamza tak svet: da kľepim skupnost' prihodnost, svobodo, skrb
zaljudi in njihove dejanske težave, da podpiram samodoločujoče

8 9
Uvod
Ali nas Google poneumlja?

,,Ali nas Google poneumlja?" - tako se glasi naslov do medijev

kritičnega eseja ameľiškega publicista in internętnega stľokovnjaka
Nicholasa Carra.l Ko sę ukvaľjamo z digitalnimi mediji in mo-
žnimi nevarnostmi, ki 1ih povzročajo, pa svoje pozoľnosti vsekakor
ne bi smeli usmeľiti samo na Google _ in ni nujno, da gre samo
za neumnost. Sodobno ľaziskovanje delovanja možganov nas na-
mreč opozarja' da imamo pri obsežnejši upoľabi digitalnih medi-
jev tehten raz|ogza zaskrbljenost. Naši možgani so namreč v pro-
cesu stalnega spľeminjanja, ín iz tega nujno sledi, da vsakodnevno
ľokovanje z digitalnimi mediji zagotovo ne more biti brez nobenih
učinkov na nas uporabnike.
Digitalni mediji - računalnik, pametni telefoni, igralne konzole
in ne nazadnje televizija - spreminjajo naše žívljenje. Y ZDA po'
ľabijo mladostniki za digitalne medije več časa - vsak dan dobrih
sędem ur in pol - kakoľ za spanje, je pokazala reprezentativna ra-
ziskava, ki je zĄeIaveč kakoľ dva tisoč otľok in mladostnikov v sta-
rosti od osem do osemnajst let.
V Nemčiji porabijo devetošolci za medye slabe 7,5 uľe na dan,
kakoľ je pokazala velika anketa me d43'500 šolarji. Pri tem še ni bila
upoštevana uporaba mobilnih telefonov in MP3-predvajalnikov.
Naslednja tabela omogoča pregled, razčIenjen po medijih in spolu.

Esej Is google making us stupill je Nicholas Carr objavil v Tbe Atlantic

MonthĄ ter ga Zatem razširil v knjigo z naslovom The Shallows' _ Knjiga je
v slovenskem prevodu Tanje Ahlin izšla leta 20 1 1 (Cankaľjeva založba) pod
naslovom Plituine, Kako internet spreminja naš način razmišljanja, branja in
pomnjenja (op. pľev.).

11
Upoľaba medijev v ZDA v letih 1999,2004 in Ż009 v uľah in vodza zaskrbljenost' Zato sem napisal to knjigo. V očeh mnogo
minutah na danz ljudi bo to neprijetna knjiga, zelo nepri)etna. Toda kot psihiateľ in
ľaziskovalec delovanja možganov ne morem dľugače.Imam otroke
1999 2004 2009 in ne bi rad' da bi mi čez dvajset let očitali: ,,očka, ti si za vse to ve-
gledanje televizije 3,47 3,51 4,29 del - in zakaj nisi ničesar storil?"
Ker se že desetletja ukvarjam z ljudmi, možgani' učnimi procesi
glasba r,4g 1,44 2,3r mediji in ker na razvoj gIedam dľugače- gotovo z očali očeta in
in
ľačunalnik 0,27 1.,02 r,29 tudi z očali raziskovalca delovanja možganov - kakor večina ljudi,
bi rad dejswa, podatke in argumente razgrniltako očitno, kot je le
videoigre 0,26 0,49 I,I3
mogoče. Pri tem se v glavnem sklicujem na Znanswene študije iz
knjige, revije 0,43 0,43 0,39 dobrih, poznanih in vsakomur dostopnih znanstvenih strokovnih
revij. Żeslišim, kako mi oporekajo kritiki: ,,Ah, vi pa vaša znanost!"
kino 0,18 0,18 0,25
Naj tu samo povsem na kratko ľečem:Znanostje najboljše, kar
celoten čas upoľabe medijev 7,29 9,33 r0,45 imamo! Znanostje skupno iskanje resničnih, zanesljivih spoznanj
delež večopľavilnosti 76 o/o
26 o/o
29 o/o o svetu in s tem tudi o nas samih. Kdor gre v lekarno ter si kupi ta-
blete zoper glavobol' kdor stopi v avtomobil ali na letalo, prižge peč
cas 6,79 6,21 7,38 ali rudi samo Iuč (da sploh ne govorimo o televizorju in ľačunal-
niku!), je vsakokrat tako ľekočže podpisal, kako zelo se lahko za-
Kako so devetošolci iz Nemčije upoľablali medije leta20093
nese na spoznanja znanosti in se nanje dejansko tudi zanaša. Kdoľ
kľatko malo povpľek odklanja zanesljivost rezultatov znanosti' bo-
fantje dekleta povpľecję disi ne ve, kaj govori, ali pa zavestno govori neľesnico.
TV video, DVD J,)) 3,21 3,27
klepetanje po internetu r,43 r,53 r,4g
računalniškeigre 2,2r 0,56 r,3g V čem je problem?
vsega skupaj 7,37 6,50 7,r4
Leta I9I3 je Thomas Edison - izumitelj žarnice, gramofona in
kina _ napisal v nekem newyorškem časopisu: ,,Knjige bodo v šolah
T[di v Nemčiji se za uporabo medijev poľabi več časa kakor za kmalu zastarelę ... Vsako vejo znanja človešwaje možno posredo-
šolo (slabe štiri ure).a Cela vľsta študij o uporabi medijev medtem vati s pomočjo filmov. Naš šolski sistem se bo popolnoma spreme-
že nadvse jasno kaže, da bi to moralo biti v najvišji možni meri po- nil, preden bo minilo deset let."5 Ko se je slabih petdeset let kasneje

2 Naclr fudeout et al. 2010, stľ' 2.
3 Po podatkih iz knjige Rehbein et al. 2009.
a 3' šol.kih uľ na teden.je 35-krat 45 minut
na sedem dni po 3,75 uľe na dan.
(= 26,25 ure), kar znese razdeljeno
V newyoľškem časopisu Dramatic Miľľor z dne 9.7. 1913 so Edisona takole
navedli: ,,Books will soon be obsolete in the schools. Scholaľs will soon be
instructed thľough the eye. It is possible to teach every bľanch ofhuman
knowledge with the motion pictuľe. Our school system will be completely
changed in ten yeaľs." Navedeno v: Saettleľ i990, str. 98'

T2 13
pojavila rcIevizija, so se slišali podobno optimistični glasovi, ki so
menili, da jezdaj končno mogoče kulturo, vrednote in znanje po_
nesti V zadnje kotičke sveta ter tako znatno izboljšati raven izobľa-
ženosti celotnega človešwa.
Ponovno petdeset let kasneje je ľačunalnikvzrok, da ljudje spet
govorijo o povsem novih možnosdh, ki bodo učenje v šoli postavile
na glavo. Tokľat je zares vse dľugače,neutrudno poudarjajo trume
medijskih pedagogov. Pri tem pa smo že postali priče vzpona in
padca e-izobražeuanja, tako kakoľ smo v šestdesetih letih 20. stoletja
doživeli polom jezikovnih laboratorijev in programiranega pouka.
Učenje samo s pomočjo računalnika ne funkcionira - o tem so si
medtem edini celo največji zagovorniki uporabe računa|nika. Za-
kaj je to tako? In kaj to pomeni za tiste, ki so stalno v stiku z raču-
nalnikom in svetovnim spletom?
Publicist Nicholas Carr takole opisuje osebno doživete posle-
dice uporabe inteľneta: ,,Zdí se mi, da splet uničuje mojo sposob-
nost koncentľacije in kontemplacije. Moj um zdaj pričakuje, da
bo informacije prejel točno tako, kakoľ jih posľeduje splet: v ob-
Iiki hitľo pľemikajočega se toka majhnih delcev [...] Podobno go'
vorijo moji prijatelji: Kolikor bolj uporabljajo splet, toliko bolj se
moľajo bojevati za koncentracijo pri pisanju daljših odstavkov'"6
Za odgovor na vprašanje' kaj počnejo z nami svetovni splet in
novi digitalni mediji, imamo na voljo veliko več kakor samo po-
ročila o dožive{ih in empirične študije o raziskavah glede učinkov
medijev. K odgovoru na vprašanje lahko marsikaj prispevajo tudi
temeljne raziskave o delovanju možganov' Na podoben način, ka-
koľ biokemija ostľi naš pogled na pľesnovne bolezni, nam razume-
vanje mehanizmov učenja' pomnjenja, pozoľnosti in ľazvoja omo-
goča danes jasnejši pogled na nevarnosti digitalnih medijev.
Med najpomembnejša spoznanja na podľočjunevrobiologije
spada dejswo, da se možgani stalno spreminjajo s tem, ko jib upo-
ľabljamo. Zaznavan1e, mišljenje, doživljanje, čutenje in ľavnanje -
vse to puščaza seboj tako imenovane spzminske sledi' Medtem ko so
bile do osęmdesetih let minulega stoletja te spominske sledi samo
6 Ni.hol". Carr' Tbe Shall'ozzĺ. New York: Norton 2010
14
hipotetične worbe' pa jih lahko danes napravimo vidne. Sinapse -
to so plastična' spľeminjajoča se stična mesta med živčnimicęlicami;
po teh stičnih mesdh tečejo električni signali, s katerimi možgani
delĄo _ lahko danes fotografiramo in jih celo posnamemo na film.
Lahko jih opazujemo, kako se spreminjajo med učnimi procesi' S
postopki, ki uswarijo slike, lahko napravimo vidno tudi velikost in
dejavnost celih področij možganov, in tako se dajo v velikem slogu
dokazati učinki v nęvronih zaradi učnih pľocesov.
Če se toľej možgani uedno učijo (samo tega niso sposobni, da
se ne6i učili!), potem puščaza seboj sledove tudi čas' preživet'z di-
gitalnimi mediji. Pri tem je treba upoštevati tudi to: Naši možgani
so proizvod evolucije; nastali so toľej v dolgem časovnem obdobju
s pľilagajanjem določenim danostim okolja, med kateľe pa gotovo
niso spadali digitalni mediji. In ravno tako kakor lahko danes zelo
veliko civilizacijskih bolezni razumemo kot izraz razkoľaka med
prejšnjim načinom živIjenja (lov in pobiralnišwo, ko je šlo torĄ za
veliko gibanjainzahrano, polno balastnih snovi) in sodobnim ži-
vljenjskim slogom (malo gibanja, v hrani je malo balastnih snovi),
lahko negativne učinke digitalnih medijev na duhovno-duševne
pľocese bolje dojamemo v evolucijskobiološkem in nevrobiolo_
škem okviľu. Pĺi tem lahko opišemo povsem različnemehanizme in
pfocese' kizadevajo spoznavne zmožnosti, kot so pozornost, ľazvoj
govora in razvoj inteligence, ki se pravzaprav nanašajo na funkcijo
človeškegauma. Kakor bomo prikazali v nadaljevanju s pomočjo
primerov, ima to znatne učinke na čustvene in socialno-psihične
pľocese' celo na etično-moralne nazore kakoľ tudi na našo lastno
perspektivo, toľej na našo osebno identiteto.
Že slišim, kako moji kritiki glasno kĺičijo:,,Digitalna demenca-
kakšna neumnost!" Toda ne bi jim bilo potrebno storiti nič dru-
gega, kakor da sami stopijo v digitalno podatkovno omrežje, raz-
peto čez ves svet' pa bi se lahko pľepričali o nasprotnem. Če člo_
vek pogugla po geslih dęmenca" oz. ,,digital dementia",
''digitalna
prejme v nekaj manj kot petini sekunde približno B.000 zadetkov v
nemščiniin 38.000 zadetkov v angleščini(v slovenščinípa 17.200
zadetkov; op. prev.).
r5
Kdor prepuščadrugim, da mislijo, ne
postane strokovnlak
Kdor zda) še vedno dvomi, naj za hip pomisli: telefonske šte-
vilke sorodnikov, prijateljev in znancev so shľanjene v mobilnem
telęfonu. Pot do dogovorjenega srečanja vam pokaže navigacijski
sistem. Poklicni in osebni termini so prav tako zabeleženi v mo-
bilnem telefonu ali v dlančniku (PDA, Personal Digital Assistant).
Kdoľ hoče kaj vedeti, pogugla; svoje fotogľafije, pisma, e-pošto,
knjige in glasbo ima v oblaku. Da bi sam mislil, shranil, pľeuda-
ril - niti slučajno.
Vsak dan prejemam od šolarjev in študentov e-sporočila s pri-
bližno tako vsebino:
Dľagi gospod profesor
rduno ?ri?ľauljam (priprauljamo) ľefeľat [domačo nalogo oz. ba-
kalaureatsko naĺogo oz. magistľsbo nalogo oz. doktorsko nalogoJ o mo-
žganih in x [za spremenljiuko x unesite kateľo holi stanje stuari]' Pro-
sim, ali mi (nam) lahho odgouorite rla naslednja upľašanja: (1) Kako
delujejo možgani? (2) ...
[In če gre pri pošiljatelju za šolarja, je na koncu neredko tale skle-
pni stavek.] Prosim, upošteuajte tudi, da mzrtvno nalogo oddati jutľi;
torej bi bilo dobro, ho bi imeli Vaše odgouore bar takoj ' . '
Če sploh odgovorim (to je odvisno od mojega dnevnega razpo'
ložeĄa, časa in pľijaznosti pisma), potem pošljem čIanek, ki ga mo-
rajo odpošiljatel1i sami ptebľati. To jim tudi povem. Kajti če kdo po
spletu koga kaj kratko malo sprašuje' namesto da bi se sam ul<var-
jal s temo, sploh ni dojel, zakĄ se je sploh lotil tega dela: Šolarjibí
se vendar moľali naučiti sami razmišĽ1ati! Täko se je moč izogniti
temu, kar se je zgodilo tľem šolaľjem: Pripraviti bi morali refeľat o
Gruziji, a v poweľ pointu so oddali zelo lepo predstavitev - o Ge-
orgii! (Nemške šolarje )e zape|ja\apodobnost obeh imen; kavkaška
državaGruzija se nemško imenuje Georgien, Georgia pa je zvezna
državav ZDA. - op. prev.)
r6
Kar mi daje veliko misliti' je dejswo' da se zdi, da maľsikatęri
učitelj in profesor ne dojame, kaj pravzaprav pomeni učenje'
Če
odkĺonim intervju ali ne odgovoľim na vprašanja, mi študentje na-
mľečpišejo: ,,Dobil bom slabšo oceno' če o tej temi
ne povprašam
izvedencev." Učiteljem bi potem rad odgovoril (in kdaj pa kdaj
oošliem šolarju oz. študentu ustľezno besedilo): Kakoľ se hoje po
gorah človek ne nauči s tem, da ga kdo odnese na vrh, tako mladi
lou.k ne postane strokovnjak (pa naj gre za katero koli strokovno
podľoč.je)'če sprašuje izyedęnca. Znarye iz viĺov moraš sam usvo-
jiti, mo'"š ga kritično pľeveriti' pretehtati, pľeveriti tudi vire, po-
drobnosti sestavljanke sestaviti v smiselno enoto - vse to moľaš
stoľiti sam, da boš potem kdaj kaj znal' Kakor vsako znanje bo ta
sposobnost obstajala tudi v poznavanju maľsikaterega stanja swari,
toda temeljila bo pľedvsem na prepričljivem poznavanju viľov in
njihovi zanesljivosti, in še na marsičem. Na kľatko: V stanje swaľi
moľamo prodľeti.
Tu ne gľe za,,učenje na pamet". Nihče ne postane gornik, če se
nauči na pamet imena goľa in markacije pohodnih potil (Sicer pa:
gorniki obvladajo to znanje; toda jasno je, da to ni vse in da za to
niti ne gre. To se naučijo zraven.) Pogosto me vprašajo, ali je slabo,
da se je treba dandanes naučiti v šoli manj pesmi na pamet. Glede
tega nisem pľepričan,Vem pa' da se lahko s tem naučišuporab_
ljati svoj um kot pomnilnik, to pa ni nepomembno, če se kaj učiš.
Kdor že ve, da sploh ne moľe ali noče spoznati stanja swari, s ka_
teľim se ľavno ukvarja, ga bo ::udi dejansbo znatno slabše spoznal.
Kdoľ si torej ne zastavi za ci|1, da si kaj zapomni, si bo dejansko
znatno manj zapomnil.
Demenca je več kakor samo pozabljivost. In tako je tudi moje
ľazumevanje digitalne demence več kakor domneva, da postajajo
zlasti mladi ljudje vedno bolj pozabljivi, na kaľ so leta Ż007 prvič
opozorili korejski znansweniki. Nasprotno, gľe za umsko zmog\i-
vost, mišljenje, kritičnost, za pregled nad ',goščavoinfoľmacijske
povodnji". Čeračuna blagajničarka s strojem,,2 plus 2" inne opazi,
mordbiti napačen, če NASA spravi satelit v pesek
da rezultat ,,4O0"
(oz' v neskončno vesolje), keľ ni nikomur prišlo na misel, da inče
in milje niso cęntimętri in kilometri, ali če se bankirji zmotijo pri
17
 T
računanju samo za 55 milijard evľov' potem vse to pomeni samo
to, da nihče več ne razmišlja z glavo.V teh primerih očitno ni nihče
vsaj približno izračunal s suojo glauo, kakšen bi moral biti rezultat,
ampak se je namesto rega zanesel na kakega digitalnega asisrenra.
Kdor pa nasprotno ľačunaz računalom ali abakom, moľa v duhu
misliti o količini in ne moľe dati povsem neverjetnega ľezultata.
Večni včerajšnjĺk,romantik, sovraŽnik
tehnike?
,,Saj ste vendar povsem staromodni! Áli se ne bi hoteli vrniti
kaľ v votlino?" mi bodo spet odvrnili kritiki. Ne' tega nočem. Na-
sprotno: če ne bomo pazili in ne bomo končno prenehali sistema-
tično poneumljati naslednje generacije, bodo najkasneje njeni ot-
roci živeli ne sicer v votlini, a vsekakor v neugodnejših okoliščinah.
Naša blaginja in naša družba sta namľečbisweno odvisni od tega,
da so štęvilni ízmed nas strokovnjaki in da kaj res dobro obvladajo.
Nikakor nisem ,,sovražnik medijev", kakor vedno znova kdo
tľdi. Vsak petek ob 22.45 je na sporedu moja oddaja (Jm in mo-
žgani, in če si lahko privoščiteteh 15 minut gledanja televizije na
teden, vam tukaj pisno zagotavljam, da to ne bo škodovalo vašim
možganom. Że več kot četľtstoletja skoraj vsak dan delam tudi na
računalniku. Täko kakor večina drugih ludi ga tuđijaz nę moľem
odmisliti iz svojegaživ\eĄa' ZakĄ dela milijone ljudi na računal_
niku? Keľ pospešuje delovni postopek s tem' da nam oduzame um-
sko delo. ZakĄ se ljuĄe vozijo z avtomobili? Ker to pospeši naše
pľemikanje, ker nam avtomobil odvzame telesne napoľe zaradi pre-
mikanja. In kakor vsak dan uporabljam računalnik' se tudi vsak dan
vozim z avtomobilom.
Toda kakoľ večina voznikov avtomobila tudí jaz vem, da se
premalo gibljem. Samo zamislite si zdaj' da bi kdo prišel na mi-
sel, da bi napľavil pedalza plin, a brez avtomobila, in sicer zato,
da bi ga v šolah uporabljali za trening mečnih mišic' ki zakrne-
vajo zaradi pomanjkanja gibanja. ,,Mi smo eden izmed največjih
18
avtomobilskih naľodov na svetu. Naši šolaľjipotrebujejo več tre_
ĺinga, zato jih moramo pľavočasnousposobiti zavožn)o avtomo_
bila. Kaj bi moglo biti pri tem boljšega kakor pedal za pIin zaysa'
kega šolarja, pod mizo desno pľed stolomlTedaj bodo ostala meča
čvrsta in hkľati šolarje navadimo mdi na vožnjo avtomobila." Tako
bi lahko govorile trume prometnih pedagogov že pred tľidesetimi
leti, ko ne bi bil aľgument za vsakogar upravičeno smešen. To ve-
lja tudi za digitalne medije, in mnogo ljudi tudi opazí, da se tržni
krik o digitalni ľevoluciji ne ujema s šolskim razredom. Pravijo' da
so novi medĺjĺdanes pač del vsakdanjika in da moramo otrokę na_
vaditi nanje. Täkim ljudem moramo odgovoľiti; tako kakor alko-
hol, nikotin in druga mamila imajo novi mediji v sebi potencial za
odvisnost. Medtem sta pľi nas (v Nemčiji; op. pľev.) postala odvi-
snost od računalnika in intęľneta pogosta pojava, ki imata uniču-
joče posledicezapľizadete. Lahko bi torej rudi trdili: ,,Pivo in vino
sta sestavni del naše dľužbein kulture' Otroke moramo že v vrtcu
navaditi na kritičen odnos do njyu. Zato spadata tja." Celotna veja
industľije bi se zelo veselila takih pripoľočil,toda številni ludje ĺn
áružbakot celota bi zaradi tega utľpeli veliko škodo.
,,Gospod Spitzer' vi ste sovražni do sodobne tehnologije!" mi
radi očitajo nekateri. Ne, nisem. Se pa zelo zaYzemamza to, da smo
pľevidni, kar zadeva novo tehniko' Iz zgodovinę bi se lahko učili
ob nekem primeru: Ko so pľed dobrimi sto leti iznašli rentgenske
žarke, so bilĺ kmalu zatem rentgenski aparati modni krik na zaba-
vahzgornjega sloja in ljudje so si drug drugemu fotografirali kosti.T
Samo v ZDA je od sredine dvajsetih do sredine petdesetih let mĹ
nulega stoletja prišlo v trgovine s čevlji več kakor 10'000 pedosko-
pov, s katerimi je bilo mogoče opazovati kosti svojih nog.8 Zanimivo
je, đaje prodajo teh aparatov pospešil stľah svankpred nepľimeľ-
nimi čevlji - predvsem strah pred nepľimernimi čevlji njihouib ot-
ľok: ,,Svoje noge imate do smrti,"9 so strankam klicali v spomin z
ustrezno reklamo' ínzato naj bi bili čevlji zares ustľezni - še zlasti
7 Ni.hol^. Carr, The Shallozzs. New York: Norton 2010.
I P.i-. Larkins 2003.
e P.i-. Anon 1999.
I9
seveda čevlji otľok. Zaradi gospodaľske krize v tridesetih letih mi- vine, tako da bodo lahko imeli l)udie z vseh strani dober dostop
nulega stoletja so poleg tega navajali aľgument' da dobľo prilaga- do njih. Seveda bi jih morali postaviti v bližini oddelka za žensko
joči se čevljivzdržyodlje - da torej ljudje s tem aparatom prihra- je pisalo
in otroško obutev, ker sę tam napravi največ prometa,"12
nijo denar. Poleg tega so izkoľistili dejswo, da je v letih pľedtem v navodilu za postavitev aparatov. Da se je tako tudi dejansko zgo-
doseglo skorajda vsa gospodinjswa električno omrežje, s čimer je áiIo, kaže naslednj a slika.
bil vsem udeležencem zelo jasno predočen zmagoslavni pohod teh-
nizacije: Nihče ni mogel oporekati aľgumen':u, dazdaj končno vse
postaja boljše, čepľavni bilo nobenih znanswenih podatkov, ki bi
upľavičevalivpeljavo in široko upoľabo apaľatov. pľo-
',Bolečemu
blemu resnice v reklami so se na ta način prav lepo izognili," jedr-
nato pripominjata kanadska zgodovinarja medicine Jacalyn DuĹ
fin in Charles Hayterlo v kratki razpravi o teh aparatih. V ľesnici je
šlo pľi vsem tem zatrik, kako zvabiti ljudi v tľgovine s čevl.ii. Zlasti
otroke, ki jih je hitro mogoče navdušiti za Vse novo' je strašno ve_
selilo, da lahko opazujejo svoje lastne kosti nog, zarađičesaľso bili

*á
Pedoskop na otroškem oddelku trgovlne s čevlji Ba||yv Baslu leta
1953. Med mizo v obliki ledvice - v petdesetih letih ie bila nekaj
neizogibnega _ in otroškim Vrti|jakom stoji zadaj pedoskop kot največja
zanimivost za radovedne male.

Šeleko so po odmetu atomskih bomb na Hirošimo in Naga-

saki leta 1945 opaziIipri preživelih hude poškod\ezaradi sevanja,
Presvetljevalnl aparat Za noge, imenovan pedoskop, kakršnega je
so se ljudje po vsem svetu zavedli nevarnosti elektromagnetnega
biIo mogoče na1ti pri nas (v Nemčiji; op' prev.) v trgovinah s čev|ji še v
žatčenja.Leta |95O objavljene meriwel3 na pedoskopih so poka-
začetku 70. Iet dvajsetega stoletja
zaIez današĄega vidika neodgovoľno visoko sevalno obremenitev,
katere zdravswene posledice je bilo - zlasti pri otrocih - skorajda
aparati otroke tako vznemirljivi kakor podarjeni zračni baloni
',za
in lizike".llApaľate so zato tudi postavili v tľgovinah s čevlji temu
12
primeľno: ,,Priporočamo Vam' da apaľate postavite v sredino trgo- ,,'w. wo,'ld suggest that you center the machine in the stoľe so that it will be
equally accessible from any point. Ofcouľse, it should lace the ladies' and
children's departments by virtue of the heavier sales in these departments."
1o D.tmn Anon. 1999.
in Hayter 1980, str. 263.
1 D.rmr' in 13
r
Hayteľ 2O0O, str.27O. Pri-. Lewis & Caplan 1950.

20 2T
nemogoče oceniti. Kljub temu je minilo še več kot dvajset let, da so
iz trgovin izginili še zadnji aparati. O obsegu bolezni in smľtnosti,
ki ju je povzľočala njihova upoľaba po vsem svetu več ko štiri de-
sedeqa, Iahko danes le domnevamo. Toda nekaj mora biti jasno:
reblama za povečaĄe prodaje, združena s strahom in čedalje večjimi
gospodaľskimi težauami6ol) ľeunih slojev pľebivalswa, je bila - ob
dejswu, da so ravno tedaj na vseh področjih omogočili pľiključke
na nouo električno omrežje _ źe taktat gonilna moč za širjenje no-
vih strojev, kateľih funkcijo je prav tako dobro opľavljala prepľo-
sta meľilna letęv in katerih nevarnost za !udsko zdravje so odkrili
šele desetletja kasneje.
Presenetljive so podobnostitrženjem računalnikov na področju
s
izobraźevaĄa: Po ľazpoložljivihznanstvenih spoznanjih potrebu-
jemo računalnikza učenje pľav tako nujno kakor kolo za plavanje
ali rentgenski aparat za pomerjanje čevljev. Ker pa ravno socialno
šibkim družinam nenehno govorijo, kako je računalnik pomem-
6en za učenje, si pľedvsem te s svojimi tako in tako majhnimi pľi-
hranki kupijo tako napravo - konec koncev iz skľbi za prihodnost
svojih otľok - in s tem dosežejo ravno naspľotno od tega' kaľ bi
hotele doseči za svoje otľoke: boljše ízobraževalnemožnosti. Ra_
čunalniki namľečne pospešujejo izobraževanja mladih ljudi, am'
pak ga prej oviľajo ali v najboljšem pľimeru nimajo prav nobenega
učinka, kakor bo podrobno prikazano v naslednjih poglavjih. In-
dustrija toľej spretno izrabljastrah staľšev iz socialno šibkih slojev,
dajim izžepov potegne še zadnji denar.
Za naše otroke gre
Naj še enkrat povemo z vso jasnostjo: Podlost tržnega krika,
ki zahteva ľačunalnike v šolah, je v tem, da to, kar počnejo starši
* svojemu petošolcu kupijo računalnik
-, povzľočiprav tisto' če-
sar starši nočejo in pred čimer jih je strah. To je na pľimer poka-
zaIa anaIizapodatkov raziskave PISA o vplivu dostopnosti ľačunal-
22
v šoli; podatke sta analiziľala Thomas Fuchs in
nikov na dosežkę
Računalnik doma vodi k slabšemu šolskemu
Lĺdger \7o8mann:
To se kaže tako pri računanju kakor pri bľanju. Avtorja
uspÁu.'a
r^-^ navzočnost računa1ni-
,.Ĺo1. ko-.''tirata svoje izsledke: ,,Żr
računalniškeigre.
kov doma vodi najpľej do tega, da otroci igrajo
od učenja in negativno vpliva na šolski uspeh. [...]
To jih odvrača
Kar zadeva rabo računalnikov v šoli, se poje eni stľarri pokazalo,
daimĄo tiste šolarke in šolarji' ki nikoli ne uporabljajo računal-
nika' le za malenkost slabši uspeh kakoľ tisti, ki uporabijo raču-
ĺa\ĺiknekaikrat na leto ali nebajkrat nA mesec. [...] Po dľugi stľani
je pri tistih, ki upoľabijo računalnik večkrat na teden, uspešnost
v branju in računanju znatno slabša. In enako sliko kaže uporaba
spleta v šoli."15 Da o danes že običa.jni večurni vsakodnevni upo-
ľabi tukaj niti ne govoľimo!
Ko pľimeľjamo stľategije za prodajo digitalnih medijev s stľate_
gĺ1ami zaprodajo rentgenskih aparatov v trgovinah s čevlji, je poleg
rcgazanimivo ugotoviti, da oboji vidijo prav veliko tľžišče za raču'
nalnike inizolsraževaryepri otľocih. Otľoci so, kakor pravijo, vedno
zelo radovedni in bi zelo radi delali na računalniku. Da, otroci pla_
nejo na vse' kar je novega. Vzrok zato pa ni v tem, da bi jih raču'
nalnik prav posebej zanima|, in še manj v tem' da bi jim posebej
dobľo del (to otrok sploh ne zanima!), ampak se to da kratko malo
razIožiti s tem' da je računalnik z vsęmi svojimi možnostmi in po_
nudbami nov. Računalnik poleg tega kaže pisane slikice' predvaja
glasbo in v hipu omogoči dostop do številnih vsebin iz podatkov-
nega omrež1a' Íazpętega čez ves svet - predvsem dostop do takih
vsebin, ki so prepove dane za otroke in mladostnike. Otroci in mla-
dostniki to vedo, zato hočejo sedeti pred računalnikom.
Raba ľačunalnikav zgodnjihpredšolskih letih lahko pripelje do
motenj pozornosti16 in v poznejših predšolskih letih do motenj bra'
14
P,i.. Fuchs & Y/oessmann 2004.
1 5 Fuchs č \ľoessmann 2004, str. 1 5 sl.
16
P.i-. Christakis 2004.
23
 nja17. V šolski starosti pa se opaža povečana socialna izoIacija, ugo-
tĄajo ameľiškel8 in medtem tudi nęmškel9 ľaziskave.
Nekateľi temu zadnja leta oporekajo, češda so socialni mediji,
ki so medtem dosegljivi pľeko računalnika, mobilnika in tabličnega
ľačunalnika,že obľnili ta trend v nasprotno smeľ; mladi ljudje da
se
danes po spletnih straneh gibljejo pretežno na socialnem podľočju.20
A glede tega je tľeba pripomniti, da prav digitalna socialna spletna
omrežja nikakor ne vodijo k več in boljšim stikom' ampak v soci-
alno osamo in k površnim sdkom. Le malo deklet povezuje sple-
tne prijatelje s pozitivnimi čuswi. Naspľotno, takšna čuswa doživ-
ljajo pľedvsem v sdku z osebnimi prijatelji' V naslednjih poglavjih
bom zato izčrpno opisal, kako in v kakem obsegu digitalna socialna
omrežja delajo naše otroke in mladostnike osamljene in nesrečne.
Človek se seveda sprašuje, zakaj se nič ne zgodi, če je položaj tak.
Zakaj se nihče ne upre vsakodnevnemu poneumljanju? Kot psihi-
ater nič ne dam na teoľije zatote, ki pripisujejo neki temni sili na-
meľo, da hoče s širjenjem digitalnih medijev povzročiti postopno
demenco pľebivalswa' keľ je potem mogoče ljudi laže imeti v ob-
lasti. Ne, mislim, da je swar mnogo preprostejša. Na svetu je veliko
ljudi, ki z digitalnimi izdelki zasIuží1o ogromno denarja in ki jim je
vseeno za usodo ljudi, še zlasti otrok. Za primerjavo lahko vseka-
kor vzamemo proizvĄaIce oroil1a in trgovce z orož1em, kateľih po_
sel prinaša' kakor je znano, smrt dľugih ljudi. Tu je treba omeniti
tudi tobačno industrijo - ki dokazan o proizvajain pľodaja smrto_
nosne izdelke - , nekatere proizvĄalceživil - ki s svojimi izdelki de-
lajo bolne pľedvsem naše otroke - in oglaševalsko panogo, ki med
dľugim pomaga tudi tobačni in živilski panogi pľi njuni smľto-
nosni prodaji. In sevedaje treba torej navesti tudi velike koncerne,
ki obvladujejo tržiščedigitalnih medijev. Intel, Apple, Google, Face-
book in dľuga zelo velika podjetja hočejo zaslužiti denar teľ lobi_
17
P.i-. Ennemoseľ & Schneider 2007.
18 P.i-' Kľaut et al' 1998; Sanders et al. 2000; Subrahmanyam et al. 2000'
19
P.im. Thalemann eral.2OO4.
2o o t.- prim. delovno skupino nemškega bundestaga in digitalna
',internet
družba" 2011.
24
Zato zvito širijo napačne infoľmacije, kakor je počel kadilski
raio.
loĹi v śesrdesetih letih prejšnjega stoletja
(Kajenje ni nevarno, zna-
nost glede tega ni enotna' itd.). Sprevľačajodejswa, jih zamegljujejo
in zaĹľisujejo. In dokler se nihče
ne razburja, se pač nič ne zgodi'
že sli-
,,Toda,gospod Spitzeľ' zdaj paľes bľezmejno pľetiľavate!"
(ki vendar živijo od medijev in se
šim govoľiti medijske pedagoge
fayl.p íZ tega razloga ne oglašajo s kritičnimi
stališči), zastopnike
Prostovoljnega samonadzora (Prostovoljni samonadzor filmskega
gospodarswa /Freiwillige Selbstkontľolle; FSIí; op. prev') in samih
ír.Jĺj.u'ľo je pričakovano. Žalostno in z mojega vidika mnogo ne-
varnejše pa je, da hvalnico digitalnim medijem povsem nekritično
prepevĄo celo zastopniki Cerkve, politiki, ministrswo za zdravswo,
.ni.rirr''*o za izob r ažev anj e in razisko v anj e, Zv ezna centrala za p o_
litično izobľażevanjein delovna skupina nemškega bundestaga ,,in-
ternet in digitalna dľužba".Vsi ti ne le da se ne spľijaznijo z znan'
swenimi spoznanji, ampakzavestno šiľijonapačne izjaveinse tako
navsezadnje sami spreminjajo v lobiste, kakor bom dokazal s po-
močjo ustľeznih virov.
Kaj je torej tľeba stoľiti? Začerckbi bil narejen s tem, da bi več
ljudi sploh upoštevalo dejswo, da ta problem sploh obstaja. Poleg
tega bom tuka.i predstavil konkretne pľedloge, ka.i lahko stori vsak
zase in ka.i kot del družbe zayse, da bi odločno zaustavili digitalno
dęmenco. Zaradi tega sem napisal to knjigo.
25
 l.Taksi vLondonu
Ste se že kdaj vozili po ZDA s taksijem? Potem ste moľda že
doživęli kaj takega kakor jaz pľed nekaj leti v San Fľanciscu. Po
svojem prihodu na mednaľodno letališčev San Fľanciscu sem ho_
tel najpľej obiskati svoje pľijatelje, ki živijo severno od Beľkeleya.
Vzęl sem taksi, kajti po skoľaj dvanajsturnem letu kratko malo ne
bi mogel več pľenesti prerivanja na podzemni žęIeznici in na av-
tobusih. Toda po naslednjih dveh urah sem moral spoznati, da ta-
ksist ne obvlada angleščineniti ne poznamesta; za nameček pa sem
tudi opazil, da se šele uči voziti avtomobil. Yož.nje avtomobila ga
je sproti učil dľugi taksist, ki je sedel na sopotnikovem sedežu in ki
pľav tako ni poznal kraja'
V Londonu se vam kaj takega ne more zgoditi. Täm taksisti ne
da le obvladajo angleščino in zna1o voziti avtomobil, ampak zelo
dobľo poznajo tudi mesto.
Toda o tem kasneje ...
Navigiranje - v glavi in zunaj nje
V začetku devetdesetih let prejšnjega stole{a je postajalo pľi nas
(v Nemčiji; op. prev.) vedno bolj jasno, da veliko prometnih ne_
sreč povzročijo udeleženci pľometa, ki se ne znĄdejo:vozijo prepo-
časi, zadržujejo tok prometa in nenadom a zavirajo teľ tako izzovĄo
pľometno nesľečo.Povsem očitno je odpovedal pouk zemljepisa'
kajti mnogo ljudi ni vęč znalo bľati avtomobilističnega zemljevida;
v tujih mestih so vozili zelo negotovo rer s tem spravljali v nevar-
nost sębe in druge. Predstavniki pľometnega ministrstva, ministľ_
stvaza kultuľo, izobraževanje' znanost in bogočast,je teľ predstav-
niki avtomobilske industrije so zato razprav\jalío možnih rešiwah.
Potem ko je leta 2000 ameľiškoobrambno ministrswo poskľbelo
za tehnične izboljšave v sistemu globalnega pozicioniranja (GPS),
26
ie bila celotni avtomobilski
industriji končno odprta prosta pot za
'uu.dbo digitalnih navigacijskih sistemov v vse nove avtomobile.
Tako
-rrrn^
kakor varnostni pas in zračna bIazina 1e bila od leta 2001 ob-
rudi navigacya. Logika za temje bila povsem p..p.o.t"' Č'
v svojem avtomobilu vsakdo ekran z zemljevidi, se bodo Ijudje
ipa
spet naučili orientacije, kajti na razpolago imajo opdmalnega di-
učitelja: navigacijski sistem v avtomobilu. Täko naj se ne
ni,rln.g^
Ĺi več dogajalo, da se kdo ne bi znašel.
Tbda gotovo ste že opazili' da to ne dľžipovsem: dejansko so
iščočivozniki v mestíh povzľočalivedno več naletov in tudi
Penta_
goĺ jeIeta 2000 dejansko dal na voljo natančne pozicijske signale
iat.litov GPS. Naspľotno pa namestitev digitalnih navigacijskih
sisremov v avtomobilih ni bila nikdar predpisana kot obveznost,
_
kljub temu pa so bili ti sistemi vpeljani - na pľostovoljni bazi in
mnogo ljudi danes razpolaga s takim aparatom v svojem avtomo-
bilu. Povsem napačna pa je domneva, da so se ljudje z njimi nau-
čili bolje voziti. Nasprotno - kdor ima v svojem awomobilu satelit-
ski navigacijski sistęm, dopušča nauigiranje in ne navigiraveč sam.
Njegova sposobnost oľientacije v kľaju krni.
Center za to sposobnost leži v povsem določenem delu mo'
žgaĺov,v hipokampusu. V njem so celice' pristojne za posamezne
kľaje' ker so sę naučile prepoznati te kľaje. Te učne procese lahko
opazujemo, to pomeni, lahko gledamo, kako se celice, ki ne kodi-
ľajo še nobenegakraja, spľemenijo v tako imenoyane ?rostorske ce'
Iice. S pomočjo de.iavnosti teh celic je mogoče celo povedati, kje se
pravkar mudi poskusnaźival. S pomočjo finih ,,žic" moramo samo
pľebľati infoľmacijo v možganih tę źivali, torej konec koncęv sto-
ľiti to, kaľ dela tudi sama žival. S pomočjo takih študij vemo męd'
tem že ogromno o tem' kako se s pomočjo naših možganov doseže
prostorska orientacija.2r
'' o ,.- pľim. tudi Spitzer 2002, stľ. 23 sl.
27

'l .1 Hipokampus leži na obeh straneh globoko v senčnem reŽnju
mo-
žganov. Levo presek, nare1en pribliŽno tam, kjer1e na sredini pokazano
z ravnino, desno presek, ki kaže hipokampus v vzdolŽnem prereZU.
Od konca minulega stoletja vemo, da ljudje, ki se morajo znajti
na neznanem zemljišču,to dosežejo s pomočjo hipokampusa; nje-
govo aktiviranje so dokazali s poskusom pri ljudeh, ki so moľali najti
izhod izlabirinta'22 Dve leti kasneje so potęm znansweniki odłľili,
da imajo londonski taksisti večji hipokampus kakoľ ljudje kontrol-
ne skupine' pľidružene poskusu.23 Če pomislim o, da moĄo v ka-
osu Prepoznati pľibližno 25'000 cest kakor tudi tisoče trgov in za-
nímivih kľajev, pľeden sploh smejo delati v Londonu kot taksisti,
1.2lzsektega, kar morajo vedeti londonski taksisti, da smejo opravljati
svoj poklic2a
22 Googl Earrh, izsek po: 'Woollett
et al. 2009.
23 Maguir.
et al. 2000.
24 Pri^.Maguiere
et al. 1998.
28
so približno tri do štiri
s teÍnu niti ne moremo čuditi. Potľebna
usvoji to znanje' Šele potem gre skozi celo vrsto iz_
i"r^, d^človek
,rĺrou ĺ' če opravi vse, dobi licenco. Ta postopek je v svetu enkľa-
len in ima za uporabnika seveda velikansko pľednost: Voznik ve,
kĄ je pametno stoľiti'
Procesi učenja v moŽganih
Pĺav zato, ber se|ondonski taksisti učijo, kako se prav znajtív
svojem męstu' je pľi njih mogoče še posebej dobro pľeiskovati mi_
selne procese v možganih, ki to izpeljejo.z'Jasno postane, kaj se do-
gĄav možganih med učenjem, in dokazali so, da število let, ki jih
u Londott,t prebije taksist na poti, vpliva na volumen njegovega hi-
pokampusa: za navigiranie pristojni del možganov je toliko večji,
kolikor več let vožeĄ po cestah Londona ima taksist na grbi. Kdoľ
si torej poskuša kľaje vtisniti v spomin, omogoča rast svojemu po-
mnilniku za|<rĄe.
To načelo ne velja samo za posebne lľaje ali celo samo za indivĹ
dualni prevoz oseb v bľitanskem glavnem męstu' ampak tudi pov-
sem na splošno. Kdor se je naučil žongliranja, se mu je občutno po-
večal volumen tistih področij možganov, ki so pristojna za obdelavo
vizualnega gibanja (slika 1.3). Glasbeniki so pľav tako izredno pri-
meľni pľeiskovanci, ko gre za odkľivanje učnih procesov.'6 Kdoľ se
uči igľanja na violino ali kitaro, poveča v možganih aľeal, pristojen
za pľste leve roke Glika 1.4). orkestralni glasbeniki imajo povsem
na splošno večji area| za poslušanje' in ta je odvisen celo od njiho-
vega mesta v orkestru (glej ilustracijo 1.5). Študenti medicine si mo-
rajo zeIo veliko dejstev zapomniti ravno za prehodni izpít, za tako
imenovani physikum (na medicinskih fakultetah v Nemčiji obse-
ženizpit, s katerim se konča predklinični del študija; op. prev.): Le
redko je spomin tako postavljen na preizkušnjo, in tudi to me-
25
P.i-.'Woollett et al. 2009.
26
P.i-. Spitzer 2001; 2011 a.
29
moriľanje številnih dejstev vpliva - kakoľ se je lahko dokazalo s po- ä
skusi - na volumen hipokampus a, in pokazalo se je tudi, da se je po ě 1,5
c
učnem procesu povečani volumen ohranil Glika 1.6). @
o 1,0
o

.a
E
o,s
o
.>s -oo
g Sken 1 Sken 2 Sken 3
'gł
cc

1.6 Rast moŽganov pri študentih medicine pri učenju zelo številnih
'B
of
Ĺo
dejstev na Pamet2e

Sken 1 Sken 2 Sken 3

Če hočemo kaj povedati o vzrokih in učinkih dolgoľočnih pro-

'l .3 RaSt možganov ob njihovi uporabi pri Žongliranju2,
cesov, ni mogoče mimo dolgoľočnihľaziskav: v ta namen se mora
izmeriri katera od velikosti, na primer volumęn hipokampus a pred
določenim daljšim obdobjem izkušenj in po n)em. Č. .'" primeľ
obstajajo pri tistih, ki so opravili kako usposabljanje, v pľimerjavi
z drugimi, ki tega usposabljanja niso opravili, ustrezne spremembe,
jezelo verjetno, da je te spremembe povzročilo usposabljanje. Täke
raziskave že obstajajo in poleg pravkar omenjenih študentov medi-
cine naj posebej omenimo neko novo raziskavo v zyeziz - kako bi
1.4 Rast možganov ob njihovi uporabi pri muziclranju na področju sploh lahko bilo drugače? - londonskimi taksisti.
senzomotorične kontrole leve roke pri šestih vioIinistih, enem vioIistu Londonski nevroznansweniki so raziskovali rast hipokampusa
in dveh kitaristih2s pri 79 moških taksistih pred njihovimizobtaževanjem in tľi do štiri
leta kasneje, po končanem izobraževanju. Prav tako so preiskovali
kontľolno skupino 31 moških preiskovancev. 39 od 79 tistih, ki
so se začeli izobraževati, je na koncu izobraževan1a opravilo izpite
in se s tem kvalificiralo za taksista z licenco. Raziskovalci so lahko
tako pľimerjali ľast hipokampusa pľi vsega skupaj treh skupinah:
pri skupini, ki se je učila, pri skupini, ki se je poskušala naučiti, pa
ji.ie spodletelo, in pri tretji, kontľolni skupini, kĺ ni bila vključena
1.5 Rast moŽganov pri orkestralnih g|asbenikih ob muziciranju na v učni pľoces. Skupine se niso veliko razlikovale glede starosti, šol-
področju akustične predelave ske izobrazbe in inteligence kakoľ tudi ne glede na celoten čas izo_
braževanja, merjen v mesecih' pač pa so se razlikovale glede na čas
ízobraževanjav tednu. Ta čas je pri tistih, ki so naľedili izpit, zna-
27 Po: Dľaganski et al. 2004, stľ.
31 1

28 Po: Eibert et al.1995,str. 29

305. Po: Dľaganski et al. 2006, stľ. 6315.

30 3I
 opľavili' pasamo 16'7
šal v povpľečju34,5 uľe' pri tistih' ki ga niso unzĺi|<i lolldonskih avtobusov.
Ti se gibljejo v pľometu prav tako

ure. Kakor jasno kaže spodnja slika, je prišlo pri taksistih, ki so na- L"koľ taLsisti,po dľugi stľani pa vozijo samo po določenih poteh
'lr^-ne potrebujejo kakega posebnega poznavaĺ1akraja' Pľi njih
redili izpit - samo pľi njih! -, do znatnega porasta sive možgano-
vine (to pomeni živčnihcelic) v hipokampusu. t" ,or.1 odpadlo dolgolemo
navigacijsko usposabljanje, sicer pa so
fil" i"hodtsia obeh skupin enaka. Londonski raziskovalci delova-
osemnajst londonskih taksistov
* nia možganov so zato preiskovali
z'licenco in sedemnajst
londonskih voznikov avtobusa, ki so imeli
0,6
licenco, med skupinama pa ni bilo nobenih razlik glede starosti,
o in inteligence. Hipokampus je
C
šolske izobrazbe' vozniških izkušenj
N
oorastel samo Pri taksistih'rr
c
o
C 0,4 ' Č.p."u gre pľi hipokampusu za sorazmerno majhno strukturo
a
c
možganov, je kljub temu zelo pomemben za delovanje celotnih
o
=
možganov (glej grafiko 1.8). Hipokampus ne shranjuje samo v
omreźje povezanih (resničnih) poznavanj krajev' ampak tudi tista
o o,2

mesta (',naslove") v skorji velikih možganov, kjer so kodiľane do-

opravili trening niso opravili kontrolna
opravili iŻpit treninga oz. sku pĺna
izpita
1.7 lntenzivnost sive substance hipokampusa pri Iondonskih taksistih
pred izobraŽevanjem (beIi stolpci) in tri do štiri leta kasneje (črni
stolpci) pri 39 uspešnih absolventih (levo), pri 20 izmed 40 padlih
izpraševancih (20 jih ni prišlo na drugo mer1enje) ĺn prĺ 31 kontrolnih
osebah brez opravljenega izobraževa nja30
Seveda bi lahko zdď1 argumentirali v tem smislu' da se voznik
pač stalno giblje in da vodi do ľasti hipokampusa ta vtisnjeni vzo-
ľec stalnega gibanja. Te iťsave ne smemo vnapľej izključiti, keľ je
vrsta nevroznanswenih izvidov lastno gibanje dejansko povezala z
dejavnostjo hipokampusa. Da bi dokazali, da je povečanje hipo-
kampusa londonskih taksistov dejansko povezano z njihovo z leti
pridobljeno izjemno sposobnostjo navigiranja po britanski prestol-
nici, so morali primeľjati njihove možgane ne z navadnimi kontrol-
nimi osebami, ampak s povsem specifično kontrolno skupino: z
30 Po:'Woollett
& Maguiľe ŻO1I, str.2II3
ločene lastnosti ali značilnosti. Njihova prepletenost je to, čemur
pravimo dogodek (,,Včeľajob pol tľeh mi je v kuhinji padla na tla
łelena skodelica in se razbi\ana tisoč koščkov."). V naspľotju z mo-
žgansko skorjo, ki je s počasnim učenjem uswarila v svojih števil-
nih modulih urejene zemljevide značilnosti, .je hipokampus stalno
zaposlen s tem, da povezuje swari ter iz številnih dražIja1ev v skoľji
naših velikih možganov oblikuje dogodke, doživetja in dolgoročne
spominske vsebine.
Że daI1 časa domnevajo, da kaľ naprej močno obremenjenim
živčnimcelicam v hipokampusu ob dodatni obremeniwi, na pľimeľ
pri stresu, grozi odmľtje.32 Stres torej ne povečuje samo nęvaľnosti
za visok krvni pľitisk, sľčniinfaľkt, želodčne ĺazjede, hormonske
rcžave (zmotnjami v ľasti in spolnimi motnjami), mišičnoatľofijo
(z razgrajevanjem beljakovin za zagotovitev energije) in za slablje-
nje imunskega sistema (s čedalje pogostejšim pojavom infekcijskih
bolezni in rakastih obolenj), ampak vodi tudi - kakor ponazatia
gĺafika 1.9 _ v odmiranje živčnihcelic v možganih.
3l P.i-. Maguire et al. 2006.
32 Pri,rr. Sapolsky i992.

32
))
 topło
korteks Ô
ir
a t, ' : {''r'; ŕi'
I {
a
Ziviol
:.
gt
.r' I
I
\
) a
.Yl
b
I

0 A'\
vanilja
ť
L!^
I
Ä i'- t' .ľJ
hipokampus 1.9Ž\včne Celice V hipokampusu
živali _ brez Stresnih Simptomov
ílevo) in z njimi (desno). Tudi laik lahko jasno prepozna normalne
)ivČne ceIice levo, desno pa odpad", ki je ostal po odmrtju
',celični
33
cellc

1.8 Moja SVeže okopana ma|a hči Anna, ki 1e mehko topla in diši po
vaniljevem šamponu, pride k meni, Se mi nasmehne ter mi reče:
1.10 Širjenje Alzhelmerjeve bolezni' V
,,Żivlol" |Vloj kortekS obdela VtiSe Z aktivacijami v ustreznih arealih
(zgoraj levo)' Spremljajoča pozitivna čustva obenem aktivirajo zgodnjih stadljih (zgoraj) je prizadeto
hipokampus, katerega celĺce odkrije1o povezavo aktivaci1 s tem, da samo področje hipokampusa, v srednjih
same prav hitro vzpostavijo med seboj ustrezne povezave (zgoraj stadijih (v sredini) so prizadeti tisti predeli
desno)' S tem lahko doživet1e kortikaIno spet aktivirajo (spodaj skor1e velikih možganov, ki so povezani
levo), kar dolgoročno vodi h krepitvi povezav med kortikalnimi s hlpokampusom, in v poznem stadiiu
reprezentaCijami doŽivetja. Ko so te vzpostavljene, 1e spomin shranjen (spodaj) so prizadeti praktično celotni
v možganski skorji in hipokampus lahko nanje pozabi (desno spodaj). možgani.3a

S preiskavami frankfurtskega anatoma Heika Bľaaka je poleg

tega že dalj časa dokazano' da ima Alzheimer-jeva bolezen (o tem
glej tudi naslednje poglavje) svoj izvor na podľočju hipokampusa
in se potem širi vzdolž številnih povęzav z dľugimi areali skoľje ve- 33
Shematizirano po: Sapolsky 1992.
likih možganov (glej gľafiko 1 . 1 0). 34
Po: Bľaak et al. 20 1 1 , stľ. 966'

34 35
Povzetek
Uporaba možganovvodi, kakor je bilo tukaj pokazano s pomočjo
različnih pľimerov, v ľast možganskih arealov, ki se uporabIjajo za
posebno zmožnost. Naši možgani torej delujejo v nekem pomemb-
nem oziru podobno kakor mišica, Č. uporabljajo, rastejo, če se
ne uporabljajo, krnijo.
'.
Dolgo časa so mislili, da se možgani pri umskem delu ne spľe-
minjajo. Toda do spľememb pľihaja na majcenih struktuľah, tako
imenovanih sinapsah, ki jĺh se pred nekaj leti sploh ni bilo mo-
goče natančno preiskati. Do takľat tudi niso mogli preiskati učin-
kov sprememb na možgane in na njihove struktuľe na splošno, ka-
koľ je bilo opisano v tem poglavju, kajti v ta namen so morali šele
razviti zap|eteno tehniko pridobivanja slike možganov in zahtevne
matematične postopke za obdelavo podatkov. Danes vemo' da naši
možganí niso samo najbolj zapleten, ampak tudi najbolj dinamičen
organ našega telesa. Možgani se spľeminjajo' ko jih uporabljamo.
Ko jih ne upoľabljamo' se nevľonski hardver razkrĄa. Kaj to po_
meni, si bomo pobliže ogledali v naslednjem poglavju.
36
sem?
2,1<)e
na poti s svojim avtomobilom in se zanašate
Ste tudi vi pogosto
napravo? Potem se vam je morda že kdĄ zgo'
na svojo navigacijsko
so mi ta čudežinfor-
Jilo ,rLo kakoľ pred kratkim meni, potem ko
ukradli iz avtomobila: Le s težavo sem se znašel.
maciiske tehnike
kjer sem bil večkrat, sem imel le šę
T di o vozni poti do krajev, že
Povsem zafrustľiľan zaradi svoje nesposobnosti, da
nejasno slutnjo.
bi se znalv kľaju orientirati, sem vedno
znova zašel'
Včasih pa ni bilo tako: Česem kje kdaj bil, sem tja spet znal
orid. V avtomobilu sem tako in tako imel zemljevid in sem vsaj
'oribliżno vedel, kje se pravkar mudim in v kateľi smeľi neba sę pre-
'.lLrĺn. Na to sem bil pozoľnen, kajti samo, če ueš, kje si, labbo pri'
d.eš tja, kjeľ bi rad bil,je imel navado vędno
znova reči moj učitelj
letenja' Če sediš za krmilom majhnega letala, pač ne moreš naglo
zavitív desno in pogledati na zemljevid. Nasprotno' vsak tľenutek
moraš vedeti, kje si' kajti potem se ti ne moľe zgoditi kaj takega,
kaľ se je pľipetilo pilotu, ki je letel iz Mannheima v Niirnbeľg in so
ga češkiprestľezniki nenadoma prisilili k pristanku. Ne, woje živ_
|jenje je lahko v nevarnosti, kajti obstajajo tudi pľepovedani zračni
prostoľi, in pred pľistankom na namembnem letališčuti ne sme
zmanjkati goľiva: Da bi zavil na bencinsko čľpalko, v zľaku pač
tudi ni mogoče. Navigiranje je toľej najpomembnejše, kar se pilot
nauči in kar dela.
Demenca
Zakaj se toľej brez svoje navigacijske naprave nenadoma nisem
več znašel? Kot psihiateľ še predobľo vem, da lahko človek zbo|i za
demenco tudi pri 53 letih. Prva pacientka, ki jo je opisal nevropa-
tolog Alois Alzheimer (1864_1915), je bil" na začetku svoje bo-
lezni staľa 51 let. Se je torej zdaj počasi začelo tudi pri meni? Nav_
37
sezadnje si tudi ne moľem več tako dobľo zapomniti imen ljudi, strani niso mogli spomniti nobenega imena, prav tako
nov na levi
katerih obraze takoj znova pľepoznam' in ključ od hišnih vrat sem pacienti s poškodbo možganov na desni strani. A tudi kon-
tudi ne
Ąutraj tudi že kdaj pa kdaj iskal. tľolne osebe
se niso mogle spomniti imen! Pri ponoviwi postopka
so postajali
vsi preiskovanci počasi boljši, a niti po sedmi seriji niti
uspeha pri pomnjenju'
konrrolna skupina ni dosegla stoodstotnega
kakor je razvidno
iz slike 2'2. Četorej spet kdaj stojite ob mrzlem

bifeju in se ne spomnite
imena, potem osebo kĺatko malo povsem
iskreno nagovorite: ,,Oprostite, toda četudi bi bili sedemkrat pred-
stavljeni drug drugemu, bi imel zdaj Ie približno
osemdesetodsto_
2.1 Auguste Deter, doma iz tno možnost vedęti, kako vam je ime ..."
Frankfurta ob lVaini, prva pacientka
z obliko demence, kijo je opisal f 7flr;yi
Alois Alzheimer in je danes {F levo
poimenovana po njem 80 .ęl. desno

No, na srečo pa lahko na podlagi svojega poznavaĄaznanstvene

E60
literature z nekaj gotovosti ľečem,da še nisem v pľeveč slabem sta- .
nju, kajti to, kaľ sem doživljal in kaľ doživljam, je povsem nor_ '-
OJ

C
malno: Kdor pľide domov izčrpan po dolgem delovnem dnevu in
kĺjučod svojih hišnih vľat nekam vrźe inje pri tem v mislih še pri
ä40
o
C
delu ali je zaposlen s čim povsem drugim, ta sploh ni pozabil na
920
>
mesto' kjeľ leži ključ, ampak si mesta sploh ni shranil u spominu.35
In če se komu na kaki zabavi pľedstavi nekaj ljudi in želi ta človek
.,o...-.-o
malo kasneje pri mľzlem bifeju nagovoľiti kateregaizmed njih, pa -.--,o-"-- --O--.---9."'
0
se kratko malo ne more več spomniti' kako je ime tej osebi' je tudi
to pľav tako povsem noľmalno.
1 2 3456 7
serija
Amęriški znanswęniki so pľeiskovali sposobnost pomnjenja za
imena ljudi pľi tridesetih pacientih z enostľansko prizadetimi mo-
2.2 Odstotek pravilno pomnjenih imen oseb, katerih obrazi so bili na
žgani (polovica pacientov je imela poškodbo na levi in polovica na računalniškemzaslonu predstavljeni skupaj z n1ihovimi imeni; odstotek
desni stľani) in pri petnajstih povsem noľmalnih kontrolnih osę- je odvisen od števila predstavitevvseh obrazov oz' imen pri zdravih
bah, in sicer tako, da so na računalniku zadve sekundi drugegaza kontrolnih osebah ter pri pacientih s poškodbo možganov na področju
drugim pokazali deset obľazov in obenem posamezna l,mena. Za- levega in desnega dela moŽganov36
tem so bili dľug za drugim pokazani samo obľazi, in preiskovanci
naj bi povedali imena. Po prvi seľiji se pacienti s poškodbo moźga-

35 P.i-. 36
Solman et a|.20IŻ P.irr,. Moran et lL 2OO5.

38 39

L
Orientiranje v prostoru
Iskanje svežnja ključev in pozabljanje imen lahko torej potola-
ženivzamete v zakup kot nekaj noľmalnega: to ni razlog zavzne-
mirjenost in pľedvsem ne povod za skľb, da gre moľda zazačętek
demence. Toda kakšno zvezo ima to z navigiranjem? Da človek ne
ve, kje se mudi, spada na mojem strokovnem področju med klasične
simptome' pľibližno tako, kakoľ spada hitrejši srčni utrip na stro_
kovno področje inteľnista. Ko psihiateľ preiskuje pacienta, spada
h klasični ľutini' da mu zastavIjapľeprosta vprašanja, kakor na pri-
meľ: ,,Koliko je zdĄ uľa in kateri dan v mesecu je danes?", se
"Kje
zdaj mudite?" ali celo: ,,Kdo sre?"
Vsak študent medicine se uči: Kdoľ neznaodgovoriti na to zad_
nje vprašanje, mu gľe umsko precej slabo. Zares dobro ne gľe niti
tistemu, ki ve, kdo je, toda ne ve, kje se tľenutno mudi. Kdor pa
v nasprotju s tem ne ve samo tega, katerega dne smo, umsko sicer
udi ni ravno v dobľi kondiciji ali pa je kratko malo samo na dopu-
stu! Kajtí na dopustu je številnim ljudem povsem vseeno za čas, in
tako je tudi dobľo. Komur na dopustu ni vseeno za čas, ta se morda
celo med svojim dopustom - vsaj v glavi - mudi v podjetju pľi delu.
Ča'orra, prostorska in osebnostna oľientacija spadajo med naše
osnovne umske sposobnosti; pri pacientih z demenco se ta oľienta-
cija zmanjšuje točno v tem vrstnem ľedu _ čas, kľaj' oseba. Seveda
lahko kdo, ki je umsko že močno prizadet, pogleda tudi na svojo
uro (če jo oseba ima in ve' kje se mudi) in mi pove čas. Toda to ni
odločilno, ampak gľe za to, da pri vse močnejšemumskem upadanju
popuščataprizadevaĄe, da bi človek ohranil kontľolo nad seboj in
svojim življenjem, in zavest o tem' v kakšen kontekst je umeščena
situacija tubaj in zdaj: Kd'or je dementen, mu je manj maľ za da-
tum in uro dneva. Tä oseba gre redkeje iz hiše, vedno slabše ra-
zume svojo okolico - neposredno okolico, velikega, daljnega sveta
pa tako in tako ne - in čez čas tudi sama sebe nę razlme več prav
dobro, ker si lahko vedno manj zapomni. Na koncu osrane samo
še lupina, človękova zunanjost; njegov um' njegova nezamenljiva
osebnost, njegove posebnosti in svojskosti teľ njegova osebna zgo_
dovina pa so izgubljeni.
40
Ni pa ,,izgubljena" samo oseba, ampak tudi z njo povezana
sta-
.ia swari. Kdor tľpi za demenco,
tudi ne ve več, zaka1 gre; pozaL:''
i,'^.k^i ppľavkar hotel napraviti,
in marsikaj naredi večkrat' pa tega
'l" ljudmi se počasi kľha, najprej stik z
op^rĺ Tudi odnos drugimi
z
otroštva, na koncu pa tak čIovek ne prepozna
,r^nriirzgodniega
partnerja in lastnih otľok. Hkľati izgine zavest
łečnirizakonskega
dementni pacienti ne trpijo samo za
o preteklosti in prihodnosti:
(zgodnji simptom), ampak za popolnim
i.rouno dezoľientiranostjo
časnosti, zaradi česa živijo samo še od tręnutka
izbrisom sleherne
tľenLltkov ne povezuje permanęn'
do trenutka, pri čemeľbudnih
tÍIazavęst, ampak
si sledijo ločeno. Sicer pa se ni potrebno spľaše_
ne moľe več skľbed zase, ali
vati,kaj pľide najprej, ali to, da človek
_
daĺakaj ne misli več ali paizginjanje ljudi in swari vse pogo-
je
ieno dľugo z dľugim'
Kako močno odvisna od učen.ia je ravno prostorska oľientacija,
nekažď1osamo londonski taksisti. Tudi pri povsem normalnih
otľo-
cihraz|ićnegaizvora se dazeIo lepo pokazati, da se prostorska orien-
ac]ja da obvladati bolj ali manj dobľo - pač odvisno od tega, kak_
šen tľening ima človek za seboj. otroci in mladostniki, ki so zrasli
v indijskih sanskrtskih šolah, se pľi testih posebej dobro izkažejo
pri orientaciji v prostoru. Kako je to mogoče? Kakor latinščinaje
tudi sanskrt mrtev jezik iz indogermanske jezikovne družine, ven_
daĺ je še napľej eden izmedŻŻ priznanih narodnih jezikov Indije in
ga v večini indijskih šol poučujejo na sekundarni stopnji kot tretji
jezik, za hindijem in angleščino.Sanskrt je star več ko 3.000 let,
pisali so ga v različnih pisavah in sistematiziľali so ga že več stole_
tij pred Kľistusovim ľojswom' Hindujci ga imajo za sveti jezik in
pľi veľskih obľedih ga upoľabljajo še dandanes, kajti vsi pomembni
veľski spisi (Vede in Upanišade) so napisani v sanskrtu. Najstarejša
izmed štirih Ved je Rigveda, veľski spis o bogovih' silah, močeh in
naravi, in v tem spisu - kakor tudi sicer v preostali sanskľtski lite-
raturi - je pľostoľ razdeljenv deset prostoľskih smeľi: poleg zgoľaj
in spodaj obstaja osem stľani neba, torej ne samo sever, jug, vzhod
in zahod, ampak tudi severovzhod, severozahod, jugovzhod in ju-
gozahod. Umskemu kodiranju prostora je toľej ljudem, ki so pre-
jeli temeljito ízolsrazbov sanskrtu, dala pečat ta shema osmih strani
41
neba. To določa na neki način kvaliteto spoznavnega zemljevida, igľa
toľej pomembno vlogo pri določanju lastnega kľaja v svetu' Ljudje,
ki so socializirani v takem ,,gledanju na svet", gledajo na pľostor' na
svoj svet, na povsem določen način - približno tako, kakor na po-
vsem poseben način gleda šahist figure na šahovnici ali kakoľ glas-
beniki doživ|jajo na poseben način svoja glasbila. V tej zvezi nika_
kor ne gre samo zanekĄ imen smeľíprostoľa' ampak geocentrično
sanskrtsko razumevanje pľostora prežema mnogo dejaunosti usah-
daĺljega žiuljenja, tako v šoli kakor tudi v družinskem okolju, in te
dejavnosti ljudje skupinsko vadijo pri veľskih vajah in kulturnih
običajih in se jih s tem intenzivno učijo'
l
2.3 Lotosovi CVetoVi (levo) nlkakor nimajo vedno le osem listov. Če pa
so stĺlizirano upodob|jeni kot manda|a, imajo največkrat obliko osmih
venčnih listov, s katerimije simboliziranih osem strani neba (primera
v sredini in desno).
V sanskĺtskih šolah je posredovanje zĺaĄao osmih stľaneh neba
zelo aktiven proces. Smeri v prostoru in njihovega kultuľnega po_
mena učencęm ne samo posredujejo, ampak jih tudi spodbujajo,
naj jih uporabijo pri svojih usakodneunih uajałl, na pľimer pľi ju_
tranji in večerni moliwi, in pri tem dobijo bodisi od učitelja ali od
starejših šolarjev zelo natančna navodila' Ti koľigirajo šolarje pľi
napakah in jih poučijo' kako se je mogoče v pľihodnje izogníti na-
pačni oceni smeri neba.37
37 Pri^. Mishra et al.2009
42
Če deset- do štiľinajstletne šolarje iz sanskľtskih šol vprašate po
na prostem ali celo v zaprtem prostoru' vam bo 87
.ĺneľehneba
izmed njih dalo pľavilne podatke, v nasprotju z njimi pa
.,dr,o,kou
samo 43
odstotkov srednješolcev s hindijem.38 Neka nadaljrya ra'
ziskavaje
to potrdila na še bolj presenetłiv način: Najprej so 51 in-
diiskih šolskih
otrok v staľosti od enajst do petnajst let vprašali po
in potem v prostoľu -.', in usi so
,trrn.h neba - najprej na prostem
pravilne podatke. Pri podobni raziskavi, izpe\1aniv Żenevi, ni
đali
v katerem so jih
oovedaĺ pľave strani neba niti en otrok v prostoľu,
zavęzali oči teľ ga v
lestirali.]9 Zatemso poskus okrepili: otľoku so
krogu zavneli za tri cęle obrate in eno četrtino obľata. A tudi tedaj
ie bilo še vedno B0 odstotkov sanskrtskih šolaľjev sposobníh, da so
oovedali pravo stľan neba. Potem so otroke_ševedno zzavezanimi
ił1nĺ- okoli nekaj vogalov odpeljali v neki dľug pľostoľ, jih ponovno
zayrteliZatÍi CeIe obrate in eno četľtino obrata ter jih potem spet
vpľašali po stľaneh neba. (Pri tem so v vseh pľimerih paziIi, da
otľoci po vľtenju niso stali v isti smeľi kakor predtem in da vodja
poskusa, ki je otroke vrtel in z Ąimi govoril teľ jih spľaševal o sme-
ľeh, ni ostal na istem mestu.) In tudi tedaj je 56 odstotkov otrok
še vedno rešilo nalogo _ torej po zavezavi oči, po vrtljaju zatri ceIe
obľatę in eno četľtinoobrata, po pľehodu v drugi prostor izza ne-
kaj vogalov in po nadaljnjem vľtljaju zatrí cele obrate in eno četr-
tino obľata okľog lastne osi tęr še vedno zzavezanimi očmi! Kdor
je svojšolski čas preživel v sanskľtski šoli' nosi strani neba tako ľe-
koč vedno s seboj, in sicer v natančni ločljivosti 45 stopiĄ, zato
razpolaga s prefinjeno sposobnostjo orientiranja.Ti poskusi doka-
zu.jejo to, kar medtem v celotni nevroznanosti čivkajo že vrabci na
strehah: ,,Duša prevzame sčasoma barve wojih misli," kakor je pľi-
pomnil že ľimski cesar Mark Avrelij. on sicer ni vedel ničesar o
nevľoplastičnosti, Vseeno pa je imel pravl
38
P.i-. Vajpayee 2008.
39
P.i.. Dasen et al.2006.
43
 2.5 Fotografija Živčne
Trening: Nevroni kakor mĺšice celice pod svetlobnim
mikroskopom. Ta posnetek
Naj se vrnem k svojemu ukradenemu navigacijskemu apaľatu. 1e umetniški izdelek in ne
Po kraji sem neprostovoljno doživel, kaj pomeni, če voznik dalj časa pokaŽe nevrona, kakršen
je ,,v resnici"| Zakaj ne? Če
sploh ni pozoren na to, kje se ravno mudi. To nalogo sem pľene-
hoče človek fotograíi raii
sel na stroj, ki mi je s prijetnim, blagim - da ne rečem ,,uspavajo- nevron, se mu dogaja tako
čim" - ženskim glasom spoľočal,kje sem. Umsko nalogo orientira_ kakor človeku, kl hoče v
nja in navigiranja, ki sem jo prej opravljal sam, sem torej prenesel zelo gostem pragozdu
na drugega, pľibližno tako, kakor človek zamerya hojo po stopni- fotograíi rati d revo' Človek
namreč Stopi nekaj korakov
cah s tekočimi stopnicami ali dvigalom. Kdoľ počne to pogosto'
nazaj, da bi ga dobil na
pride v tretje nadstropje lagodno in bľez sopihanja' toda ne sme se
sliko .,. in predenj se spusti
čuditi, da sę moľa takrat, ko odpovejo tekoče stopnice ali dvígalo, zavesa iz listov in vej.
močno znojiti in mora v najslabšem primeľu - če stanuje v devet- Drevesa ni več, zakrile so ga
najstem nadstropju _ pri izpadu elektľičnega toka zaprositi svojega bohotne sosednje rastline.
soseda v pľitličjuzazavetye. Ravno tako se dogaja v
moŽganih' V njih ni niti enega
Znano je, da rastejo samo trenirane mišice. Täko se dogaja tudi
posameznega nevrona kakor
z možgani. Seveda se pľi intenzivni uporabi ne povečajo celotni na tej sliki Tu je bila v nevron
možgani, toda vseeno se dogaja nekaj povsem podobnega: živčne Svetleča barvilna snov' ki bila potem osvetljena s svetilko.
vbrizgana 1e
celice (nevroni) v naših možganih obdelujejo infoľmacije v obliki Na tem posnetku zato ni videti vseh drugih, sosednjih nevronov in
električnih impulzov. Ti se po živčnihvlaknih pľenašajo z živčne predvsem ne 10.000 Steka1očih se živčnihv|aken'
celice na živčnocelico, na koncu kateľe so tako imenovane sinapse
(grafrka2.6). Danes se vsak gimnazijec uči, kako se električni impulz (ak-
cijski potencial) pľenaša v sinapsi preko kemičnih snovi (nevro-
tľansmiterjev ali živčnihpľenašalcev), zakatere obstajajo posebni
ľeceptoľji, ki s svoje strani odpirajo kanale za določene napete delce
(ionske kanale). Zanimivo je, česa se otroci v šoli ne učijo: Kaj naj
vse to pomeni? Impulz bi se vendar lahko prenese|z enega nevľona
na dľugega tudi brez kemičnega prenosa. Täko bi šlo hitreje, po-
rabilo bi se manj dľagocene eneľgije in bi bilo s tem tudi mnogo
bolj učinkovito. Zakaj toľej obstajajo sinapse? - To vprďanje ima
svojo težo, kajti človekovi možgani - uaši možgani!_ obsega)o pri-
bližno sto milijard živčnihcelic, od katerih ima vsaka živčnacelica
do 10.000 poYezav z dľugimi živčnimicelicami. Številoteh pove-
2.4ŻivČna celica pod električnim mikroskopom (iz'Spitzer 2OO2)'
zav - sinaps v vaših možganih tako znaša pľibližno milijon mili-
Priklop|jiva Živčna vlakna, ki se končajo z malimi živčnimĺkončiči, -
jaľd (10'5)! Morda si to zapomnite povsem pľepľosto: zaÍes 8Íe za
dobav|jajo električne impu|ze, ki se na koncih preko sinaps prenaša1o
po kemični poti na drug nevron' veliko povezav!

44 4t
Sledovi spomina Kako zelo sinapse stalno vznikajo, se preoblikujejo , sę Íazgta-
in se povsem na novo spet oblikujej o, zeIo
iuieio, se odstľanjujejo
Zakaj torď1obstajajo te sinapse? Na to vpľašanje ima nevrozna- 'iasno kažeio ravno študije s področja raziskav o delovanju možga-
nost danes jasen odgovoľ: keľ se sinapse nenehno spreminjajo, od- 'nov, izvedene v minulih letih (grafika Ż.8) Možgani torej niso sta-
'
visno od tega, ali so v rabi ali ne (grafika2.7) .Po daljši umski dejav- čĺĺ,amPak so neke vrste trajno gľadbišče:stalno in na vso moč
ooskušajo srrukturo
nosti rasti možganov sicer ne moľemo videti tako kakor ľast mišice, sistemd obdelaue podatkou, imenovanega mo-
ki po intenzivnem tľeningu odebeli, vendaľ pride v njih do izra-
se 'źga
n i, pri|agod i ti sp remenjeni m zahrevam.
zite spremembe. Sinapse se namreč debelijo, ko se upoľabljajo, in
zakľnevajo in končno odmrejo' ko niso v rabi.
dan 0 4 + B -ł 12 rł 16
r)

líl +
*

GĐ @ +
@ + t

ł <r
2.6Ž|včn| impulzi se prenašajo po sinapsi tako, da se pri prihodu
impulza (levo) majhni mešičkiv Živčnem končičuna koncu
Živčnega vlakna' ki vsebuje1o snov, imenovano živčniprenašalec
(nevrotranSmiter), zlije1o S Steno Živčnega vlakna (sredina), s čimer
Se Sprosti nevrotransmiter, in ta se veže z receptorji celice, ki prejme
impulz. S tem se vzburi naslednja celica (desno).
+
.>
2.8 V nekajdneh so zaradi novih izkušenj nastale nove sinapse.a] Na
stalnem gradbišču, imenovanem možgani, vidimo nenehne prezidave'
V nekaj dneh so se oblikovale nove sinapse (črne puščĺce)in že
obstoječe So Se Spet razgradiIe (bele puščice).Ko se učimo (od 9.
dneva), se oblikuje vedno več novih sinaps (učinkĺse vidijo v črtkastem
okviru '1 2. in 16. dan, tore1 štiri in osem dni po tĺstem, ko so se
moŽgani na področju prikazanega odseka Že neka1 naučĺli)'

t
2.7 Ko so sinapse obremenlene, spremenijo svojo velikost.ao Na levi je
upodobljena sinapsa, po katerl je bilo predtem prenesenega le malo
akcijskega potenciala. Temu ustrezno je zato bolj majhna. Po desni
sinapsi pa je predtem steklo veliko impulzov, zato je vidno zrasla.
Zaradi umske de.iavnosti se vaši možgani nenehno spreminjajo.
Zab ne moľemo ľeči,da imate možgane, tako kakoľ imate srce ali
ledvici. Ne, vi ste vaši možgani! V tem smislu so vaši možgani tudi
vaš najpomembnejši oľgan. (Saj vem, vaš kardiolog vam bo rekel,
da je vaš najpomembnejši organ vaše srce, v to, kaj vam bo rekel
vaš urolog, pa se nočem niti spuščati...) Vsak zdravnik specialist

40 Naľisano po: Toni ętal.7999 41

Na.i.a,,o po: Hofeľ etaI.2OO9.

46 47

Ł
ima svoj organ' in zanj je ta organ najpomembnejši. Kdo ima torej
prav? Pľav ĺmam jaz, kajti vaši možgani so edini organ' pľi pľesa-
diwi katerega bi bili vi (predpostavimo, da bi bilo kaj takega mo-
goče napraviti) ľaje daľovalec kakoľ prejemnik. Potem ko vam pľe-
sadijo novo srce ali novo ledvico' ste še vedno isti človek. Toda ko
bi vam pľesadili darovane možgane, bi se po opeľaciji darovalec
prebudil, se pogledal v ogledalu in se čudil, da je videti tak kakoľ
vi. Vas samih pa nę bi bilo več! Kajti to, kar iz vas dela vas, ni' te_
lesna lupina' ampak vaše življenje' vaše izkušnje, in vse to je nase-
ljeno v vaših možganih.
To je vedel že matematik in filozof Gottfried Wilhelm Leibniz -
pred več ko tľisto leti. Približno v istem času kakoľ Newton, a ne-
odvisno od njega, je odkľil integralni račun, toľej matematični po-
stopek, pri katerem seštevamo neskončno vęliko neskončno malih
enor, kliub remu pa, bi lahko rekli, dobimo jasen rezultac 17,3 na
pľimeľ aIi 29,7. Leibniz je komajda vedel, da so v glavi možgani;
na odkritje nevľonov in sinaps pa je bilo, nasprotno' tľeba čakati še
dvesto let. Leibniz je ugotavljal, da se v možganih dogaja ogľomno
swari, ki jih po eni strani niti ne opazimo, po dľugi strani pa imajo
jasen efekt. Tudi mi tega pravkar nismo predstavili prav nič dru-
gače. In Leibniz je sklepal, da vsota vseh teh vsot konec koncev ni
nič drugega kot naša oseba. S tem je na mah odkril nezavedne pro-
cese' naravo učenja in naravo naše individualnosti, ne da bi vsaj
malo poznal možgane; to je odkril zgoIj z ľazmišljanjem in ľačuna-
njem. BiI je prvi nęvroinfoľmatik!
ff0onofĺĺÚłľ
Wu,?!nqĺ xĺ d
olkľĺonb flĺu,'ĺľouďg(gÍź
Úcn(n/lltltÍĺ íll llliD d ÍĺqĺB
P5 ĺÍeľn.
JÁNuARIus MD cc.
?u fnb(n
Eť''?i(oĹ$ rŕt(ľn/Eil{0đĺbÍ$ĺl
tll Đ4noĺxt.
2'9 Gottfried WiIhelm Leibniz, prvi nevroiníormatik, in naslovnica spisa,
v katerem so bila prvič objavljena njegova razmiš|jan1a
48
čutenje, mišljenje in dejanja puščajov vaših
Ýaše doživ\1anje,
sledove, sledoue spomina, kakor jih imenujemo že več kot
možganih
".l17r. ĺ<^ko zeIo je ustrezna ta oznaka, nam je postalo zares jasno
'ł-",), nevroznanostjo: s tem, ko električni impulzi tečejo
^oarr"o
povezavah (sinapsah)' se te sinapse spľeminjajo tęÍ zato
l")'*'l'
ĺoli. pr.u.i"jo' Dolgoľočnoto povzroči, da si impulzi skozi vaše
"*|rrÄ",
utrjujejo stezice. Te utrte stezice so stľukturne sledi, t'orĄ
tlrcn. teoretične woľbę. Z možgansko biološkega vidika nasta-
""
desetletja nadvse natančno preiskujejo in jih ozna_
,rnĺ. ,.r-' sledi že
lujejo kot nevroplastićnost. Za to pa obstaja tudi zęlo pľeprosto
ime učenje'
Kdoľ se je v svojem življenju mnogo učil (ne ,,drilal", ampak
ie swaľi zares doživel in predelal),
ima v svojih možganih mnogo
ĺ.ai. Li mu omogočaio, da se v svetu znĄde in učinkovito ravna'
Pľavimo tudi: Umsko je ,,v dobri kondiciji".
Umsko uPadanje
Beseda demenca izvira iz latinskih izrazov de (dol) in mens (duša,
Íazlrrrĺ^, um). Čejo prevedemo dobesedno, dobimo pomen umsbi
upadali upadanje umskih sposobnosti.To ni nepomembno' kajti ka-
koľ pri vsakem upadu, sestopu, sta njegova dolžina in potek odvisna
od tega, kje se začne upad, sestop' Kdor stoji na morski peščiniin
začne sestopati navzdol proti višini moľskę gladine' za to ne potľe-
buje zelo veliko časa. Kdor pa začne sestop navrhu Mount Eveľesta,
bo dolgo časa ostal na visoki višini - čeprav bo nenehno sestopal.
Podobno se dogaja pľi demenci. Umska zmogljivost konec kon-
cev pojema zato' ker živčnecelice odmirĄo. Iz cele vľste študij o
najrazlične.iših oblikah odmiranja živčnihcelic pa vemo, da se pro-
ces odmiranja v začetku subjektivno praviloma niti ne opazi. Funk-
cijo nevronskih mrež (to pomeni mrež, obstoječih iz živčnihcelic)
je mogoče digitalno simulirati. Täke simulacije objektivno pokažejo,
da se nevľonske mręže pri odmiľanju posameznih nevronov obna-
šajo povsem drugače kakor na primer računalnik pri izpadu posa-
49
męznih gradnikov. če ľačunalnik ne deluje več, pravimo , d,a se je Vsakdo jeLe opaz|r, da starejši človek še točno ve, kaj
sesul. Z drugimi besedami, računalnik se ne kvari počasi kakor na tako dobľo.
.o l.dli na
njegovi poročni gostiji, ne more pa se več spomniti, kaj
pľimer kavč v vaši dnevni sobi (nihče ne ľeče:,,Moj kavč se je prav- včeraj. To je značilen znak, da se je pojavila de-
kar sesul"), ampak hipoma pľeneha delovati. Pri digitalno simulira-
i. ĺ'.lza kosilo
'.rn na časovno zelo odmaknjena stanja swaľi je še živ'
nih nevľonskih mľežah je drugače - večinoma funkcionirajo pov- ^rspomin in dogodki pa se nasprotno ne morejo več tako dobro
noua d.i'rrr"
sem neopazno še celo tedaj, ko jeizpadlo že 70 odstotkov živčnih v spominu' Dľuga posebnost hipokampusa pa je v tem,
uskladiščiti
celic. od te točke napfej potem delovanje opazno upada, a kolikor
Ąxv ĺjem, dľugačekakor v skoraj vseh drugih pľedelih
možganov,
tolikoje še vedno navzoče celo pri 85 odstotkih pokvaľjenih živ- vse življenje znovazrastejo.
źivčnecęIice
čnih celic. Šeleče je uničenih več kakor 90 odstotkov živčnihcelic,
mľežadeluje le še slabotno in potem sčasoma sploh ne deluje več.
Nič drugače ni pri swaľnih nevronih v možganih. Dandanes
vemo, da so pľi obolenjih možganov, pľi katerih živčnecelice pro-
padajo, obstajale znatnę poškodbe že dolgo pľedtem, preden so se
a
pokazali pľvi simptomi. Pri Paľkinsonovi bolezni - pri obolenju o
živčnihcelic, pľistojnih za kontrolo telesnih gibov - se prvi simp- -o
oo

tomi, kot so tresenje, okorelost udov in mišičnaotrplost - pravi- N

=
ro
loma pokažejo šele tedaj, ko je odmrla že prece) več kakoľ polovica IZ
a
živčnihcelic, specifičnih za to bolezen. E
)
Że v prejšnjem poglavju smo videli, da je pri Alzheimerjevi bo-
Iezni - ki je najpogostejši vzľok demence - najpr prizadet samo
manjši del možganov in šele kasneje se bolezen razširi na celotne CAS
možgane. Zato si )e torej mogoče prav dobro predstavljati (in o
2.'10 Upad umskih sposobnosti in simptomi demence
tem imamo ustrezne kazalnike), dazačnejo živčnecelice pľopadati
mnogo prej, preden se pokažejo subjektivno opazni in objektivno
dokazljivi simptomi bolezni. Govorimo tudi o rezeruni spoznauni
bapaciteti, ki jo človek ima in po kateľi lahko poseže, ko mu začne
zmanjkovati njegovih resursov za obdelavo. Kolikor večja je ta re- Nove celice V Starih moŽganih
zeľvna kapaciteta, toliko kasneje se opazi upad umskih sposobnosti.
Tä je odločilno odvisen od tega, kako dobro so bili možgani raz- V nevroznanosti je dolgo časa veljala dogma, da so človeške
viti pred upadom. živčnecelice povsem oblikovane že ob rojswu. Zatem - takšno je
To sliko moľamo dopolniti še z opozorilom' da v naših mož' bilo tľdno pľepričanje _ naj se ne bi več oblikovalę nove živčnęce-
ganih niso vsi podatki obdelani povsod v možganih, ampak so do_ lice, vsak dan pa naj bi nekateľe odmrle. Mene je to tako zęlo vzne-
ločeni predeli specializirani za določene funkcije. Kakor je bilo že miľjalo, da sem šel že pred leti preverit zelo ľazširjen ljudski glas, po
omenjeno, ima hipokampus ključno vlogo pľi oblikovanju novih kateľem vsak dan odmre približno 10.000 živčnihcelic'4ŻY znan-
vsebin spomina, in Álzheimerjeva bolezen ga prizadene že zelo zgo-
daj. Čenjegovo delovanje upada, se nove vsebine ne shranjujejo več 4Ż
Pri^.Spitzer 1996.

50 51

I-
swenih raziskavah glede tega sicer ni najti nobene utemeljiwe, ą
stanje swari je bilo vsekakor vznemiľIjivo. Čeizhajamo iz sto mili-
jard živčnihcelic in iz tega, da vsak dan odmre 10.000 živčnihce-
lic, pľepľost ľačunpokaže' da po tej domnevi človek, star 70 let, iz_
gubi 1,3 odstotka svojih živčnihcelic. To me je potem spet pomiľilo.
ZadĄa leta smo lahko še mnogo mnogo bolj pomirjeni' kajti
v teku devetdesętih let je postajalo vse bolj jasno, da pri miših in
podganah živčnecelice dejansko spet zrastejo; pľedtem je bilo to
že dokazano pri pticah pevkah. Potem se je sľedi devetdesetih let
vnel v nevroznansweni skupnosti silovit spor o tem, ali živčnece-
lice spet zrastejo tudi pri odraslih ljudeh. Tä spor je bil ploden,
kajti pľipeljal je do celę vľste raziskav, ki so mogle pojasniti stan.ie
swari: Z veľjetnostjo, ki meji že na gotovost, lahko rečemo, da v
skorji velikih možganov - toľej na podľočju,ki ga v biswu vidimo,
ko opazujemo možgane od zunď1_ pri odraslih ljudeh živčnece_
lice ne zrastejo ponovno'a3 Naspľotno pa v hipokampusu živčnece-
lice zlahka odmrejo, kakor je bilo že prikazano, po drugi strani pa
ľavno tu živčnecelice tudi ponovno zraste.io, tako na primer ľavno
zdaj rastejo rudi pri vas!
Todazakaj potem pľihaja do rasti možganov na povsem razIič-
nih mestih v možganih, če pa novi nevroni ponovno zrastejo samo
v hipokampusu? Poudaľiti je tľeba' da rast možganov in ponovna
rast nevronov nista eno in isto. Ko zaľadi ustľezne miselne dejav-
nosti predeli možganske skorje rastejo' sę ne oblikujejo dodatni
nevroni. Dogaja se le to, da nevľoni postajajo večji' kajti njihova
spojiščapostajajo debelejša, in obstaja več izľastkov drevesaste ob-
like, katerih ľazvejenost se prav tako veča' Rast enega predela mo-
žganske skorje toľej ne pomeni, da so tam nastali novi nevľoni, am-
pak da so sę že obstoječe strukture spľemenile.
Nekaj povsem drugega se dogaja v hipokampusu. Živčne celice
tam stalno delujejo pod polno obľemenjenostjo in zato tudi naj-
hitľeje odmrejo, ko nastopi še dodatna obľemenitev, kakor na pľi-
meľ stres. Vsekakor pa te odmľle celice zamenjajo na novo zrastle
živčneceIice. Z ľaziskavami na podganah je bilo na pľimeľ mogoče
43 Pri^. Bhaľdwaj et al. 2006.
5)
l--
nokazatl, da
se v hipokampusu vsak dan na novo tvori približno
źivčnihcelic. Kar zadeva hipokampus pľi človeku'
|_ooo ao 10'000
i'n d^rr' žaI nepoznamo nobene vľednosti' vendaľ pa ni mogoče
da bi bila ta níźjakakor pri podgani.
Jomnevari,
Pľed krarkim je bilo mogoče dokazati, da so tę novonastale
źivčĺece|ice
posebej učljive' Seveda bi lahko komentiľali: j.
"To
vendar še niso nič učile, so torej mlade in sveže." Vendar
ľik, saj se
Da srvaľ
ni tako preprosta. Nikakor namľeč ni normalno, da novo_
'nrrrrl. živčnecelice tudi delujejo, kď'1ti za svoje delovanje morajo
biti vendar vgrajene v obstoječa omreĄa. Tudi moj računalnik na
oisalni mizi namľeč nę postane prav nič hitrejši samo zato' ker sem
vgradil vani nekje nekaj čipov. Dodatni gradniki lahko koľistijo ob-
džlavi podatkov le, če imajo ustrezne povezave z že obstoječimi čipi.
Nič drugače ni pri na novo zrasdih živčnihcelicah. Zgolj njihova
navzočnost v možganih še nič ne koristi, kajti vpete morajo biti v
omrežje že obstoječih struktur. Samo tedaj lahko dajo svoj pľispe-
vek k delovanju celotnega sistema.
Kakoľ so pokazale nadaljnje raziskave, je ta vgradnj av že ob-
stoječe nevronske mreže celo pogoj, da novonastali nevľoni sploh
prežĺvijo.Če niso vgrajeni, po nekaj tednih spet odmrejo. Kako pa
poteka ta vgradnja? Z zelo spretno izvedenimi poskusi je bilo mo-
goče dokazati, da se novo nastalę živčnecelice vpnejo v mrežasto
povezavo pfaY s pomočjo tiste dejavnosti, zakatero so bile tako in
tako uswaĺjene: z učenjem.aa Pri tem pa je odločilno' da nę gÍe za
učenje česa preprostega' ampak morajo biti novo nastale živčnece-
lice obľemenjene s težkimi nalogami. V raziskavah s podganami se
je lahko dejansko pokazalo, da preproste učne naloge ne prepľečijo
odmiľanja novonastalih živčnihcelic v hipokampusu' zahtevne učne
naloge pa vsekakor. Nove živčnecelice morajo torej biti po svojem
,,ľojstvu" prav izzvanĺ da ostanejo pľi življenju.
Że nekaj let je znano, da pri podganah na novo zraste veliko
živčnihcelic pľedvsem tedaj, ko imajo možnost gibanja - na primeľ
s pomočjo tekalnega kolesa v kletki. To spoznanje je pomembno
tudi za ljudi. Pacienti me namreč pogosto vprašajo, kaj lahko sto-
44
Pri^. Shors 2oo9
53
rijo, da v starosti ohľanijo svojo umsko prožnost. Moj odgovor po-
gosto preseneti pacienta: ,,Pozabite na križankę in sudoku; pojdite
tečt!" Sodobne raziskave o delovanju možganov namľečkažejo, da
je najboljši džoging za možgane povsem enostavno džoging. Ven-
daľ pa tedaj, ko nastanejo nove živčnecelice, teh ni mogoče ohra-
niti pri življenju s tem, da prežvekujemo že obstoječe znanje. Na-
spľotno' človek sę mora učiti kaj zares težkega.
Katerę pa so tiste naloge", ki novim živčnimcelicam oči-
',težke
tno omogočajo prežívege? Pri teh nalogah ne gre za to, da bi po-
navljali na pamet naučeno. To je preveč lahko. Prav tako ni dovolj,
da se naučimo odkľivati preproste povezave _ na primer: Vedno ko
zazvoni zvonec' je na voljo jed. Čese žival (ali tudi človek) to na-
uči, se jizaćne v usdh nabiľati slina že tedaj' ko zYonęCzazvoni, a
še sploh ni na voljo nobene jedi' Täki pľeprosti učni postopki _ go-
vorimo o pogojnem, to pomeni naučenęm refleksu - novih živč-
nih celic ne ohranjajo pri življenju. Za to so potľebne naloge' pri
katerih se mora človek v določęnem kontekstu ustľezno obnašati
na podlagi aktualnih obstoječih signalov in v povezavi z znanjem,
pridobljenim v preteklosti. Tako ljudje (in tudi podgane) smiselno
načrtujemo prihodnost na podlagi prejšnjih izkušenj, poznavaĄa
okolja in na podlagi tega, kar zaznavamo pľav ta trenutęk _ na pľi_
meľ hrano ali sovražnika. Samo kdoľ glede tega pravilno načrtuje,
bo pokazal ustľezno smiselno obnašanje.
To zveni precĄ zapIeteno, in deloma tudi je zapleteno. Toda če
malo pľemislimo, vidimo, da gre Íavno zatisto, kar počnemo ljudje
vsak dan: nabiramo si izkušnje, poskušamo se znajti v svojem oko-
lju ter obvladujemo zahtęvę in spremenljivo usodo svojega vsakda_
njika' Pľedvsem pa imamo stalno opľavka z ljudmi: moramo oce-
njevati, se odločati in ukrepati, pri tem pa se stalno usklajevati z
dľugimi. Moramo načľtovatiin načľtespet zavreči, sklepati dogo_
vore teľ se jih dľžati'in še mnogo dľugega. Prav to _ t'orej živ\1e-
nje v vsej širini in globini - je tisto' kar ohranja pri življenju naše
živčnecelice, ki so pravkar nastale. Na kľatko ľečeno:namęsto s
križankami in sudokujem se pogosteje ukvarjajte s katerim izmed
svojih vnukov. In če nimate nobenega, si ga kľatko malo izposodite.
Te povezave je bilo mogoče še natančneje razkriti _ spet z razi-
>4
- s tem' da so z ľadioaktivnim sevanjem pľe-
:,^tnrÍIina podganah
'j],il' n^'r.nek novih živčnihcelic v hipokampusu. Tako obsevane
,i*^ĺi
pfeproste učne procese sicer mogle obvladati, pľi težjih pa
'. V ustreznem kľatkem prikazu piše ameriška nęvro-
?^
"aooira^ĺe. ľ.acey Shoľs, ki je skupaj zE|izabeth Gould bisweno
"""*r*.''i."
.^á"Ior^I^pri
tu opisanih odkľitjih: ,,Skratka, osnovne učne sposob-
niso bile
.-".ri podg"n z manj aIi z nĺčnovimi nevroni sorazmerno
Żivali paso se težko naučile novih povezav, tako na primer
|ru^"r'
zvok vedno zazveni pol sekunde pred dotikom
|rr^, d^določeni
da so novi nevroni nujniza učne pľo-
niihou. veke. Zato mislimo,
situacijah, ki
..r. ,"-o tedaj, ko so potrebni v povsem določenih
zahtevEo neki
umski napor' Z biološkega vidika je ta oblika speci_
žival pravzapľav ne bi hotela proizvĄati no-
alizacijezelo smiselna
nevronov zgollzato, da bi si zagotovila osnovne funk-
benih novih
ciie preżivet1a. Ko pa novo nastale
celice dozorijo, se raje uporabijo
d^že obsto ječe sposobnosti okrepijo in izpopolnijo. V jeziku
,áto,
psihologije pravijo temu učenje učenja."a5
Kaj pa to pomeni za človęka? Kaj se zgodi, ko se v človeku za-
ustavi oblikovanje novih živčnihcelic? ,,Blagoslovu" sodobne me-
dicine se imamo zahvaliti, da poznamo odgovor na to vpľašanje:
Rakavi bolniki, ki jih podvržejo kemoteľapiji, prejemajo zelo učin_
kovita zdľavila,|<lzatirajo worjenje novih celic. S tem se zavÍę Íast
tumorja' žal pa tudi povsem normalno woľjenje novih celic. To se
ne zgodi samo pľi laseh (ki zaradi kemoterapije izpadď1o) in v žę-
lodčno-črevesnemtľaktu (ki je zaradi kemoterapije pogosto pľiza-
det), ampak tudi v hipokampusu. Zato ni noben slučaj' da bolniki'
ki se morajo podvreči kemoteľapiji, trpijo zaradi spoznavnih defi_
citov. Tęžave imajo z učenjem novih swari in s spominom. V kli-
ničnęm jeziku zdaj temu pľavijo hemomoźganl ter s tem mislijo na
motnje spomina, pomanjkljivo koncentracijo, motnje pri iskanju
pľavih besed' težave pri učenju in na probleme pri ľavnanju v bolj
zapletenih situacijah. Pri tem morejo bolniki slej ko prej upoľabljati
povsem običajne sposobnosti, lahko torej živijo še naprej in preži_
vijo. Ko pa gÍe za dotlej neznane, težke naloge' postane bognitiuni
45
Sho..2009,str.52.
55
defcit očitrcn Prav to pa bi tudi pričakovali glede na zgoľaj nave-
dene raziskave na poskusnih živalih.
Povzetek
Demenca je upad, sestop umskih sposobnosti. Kakor vsak dľug
sestop traja tudi ta sestop dlje, če se človek navzdol spusti z večje vi-
šine. Toda ta višina - umska zmogljivost - je odvisna od treninga,
tako kakor zmogljivost mišice. Umski tľening _ učenje - se kakoľ
pľi mišici dogĄaavtomatično pri umskem in telesnem naprezanju.
Umsko se naprezamo, ko ĺe aktiuno spopadamo s suetrm'
Pri učenju se spľeminjajo sinapse, torej povezave med živčnimi
celicami. Zmogljivost možganov se poveča. Poleg tega pa v hipo-
kampusu, ki je pristojen za shľanjevanje novih informacij o stanju
swari, ponovno zrastejo novę živčnecelicę, ki pa ostanejo pri živ-
ljenju samo, če so zares obľemenjene. Učenje ne izkorišča samo
nevronskega hardveľa, ki je na voljo, ampak uporablja tudi na novo
zľastlo strojno oPľemo teľ jo ohľanja pri živ\eĄu. S tem je nekaj
jasno: koliko smo umsko zmog|)iví,je odvisno od tega, koliko se
umsko naprezamo.
Iz tega razloga se ukvarjamo v naslednjih poglavjih z mladimi
in njihovim izobraževaĄem. Kolikoľ višje se človek PoYzpne' to-
liko dlje bo nękoč trajal njegov sestop. Pa ne samo to.Izobrazba je
po enotnem mnenju zdľavnikov najpomembnejši dejavnik člove_
kovega zdtavja. To velja tako za umsko kakoľ za telęsno zdravje.In
ker je umsko zdravje odvisno tudi od telesnega, ima izobraževanje
kar dvojni učinek. In še več: izobrazevaĄe osvobaja - osvobaja od
mnogo pľisil, kajti kdoľ je izobražen,Iahko zavzame kritičen od_
nos do sebę in do svoje okolice; ni vsemu izročen na milost in ne-
milost, ampak se zmoľe ločiti od neposrednega sveta' Zaradi vsega
tega se stľes manjša' stres pa uničuje živčnecelice.
Danes se mnogo govori o vseživljenjskem učenju. Pri tem pa se
največkľat spregleda, da je temelj za to dobľo ízobĺaževanjevotrošwu
in mladosti. Tudi to nam bo v naslednjih poglavjih posralo jasno.
56
ą Šola'.Copy and paste
-nunesto
branja in pisanja?
Ko sem poskušal pred tridesetimi leti na svojem računalniku
,rrvič obdelati besedilo,
sem bil navdušęn nad možnostjo, da lahko
äel besedila,
cel stavek, odstavek alizgolj dolgo besedo kratko malo
oĺestavim z enega mesta
na dľugo. Obdelava bęsedila se je s tem
'rn^rno pospešila, kajti ni mi bilo treba česa še enkľat pisati, če se
ie pokazaĺo, da bo vsebina bolj ustrezna na kakem drugem mestu
|.r.dil". Tisti del sem kľatko malo pľestavil drugam. Besędilo sem
ĺnoĺalpotem pogosto še nekoliko spiliti, keľ nekatere zveze' Povę'
zave niso več ustrezale itd., toda določeni del
je vendar prišel na
pľavo mesto i" lę v delčku tistega časa, ki bi bil sicer potreben
:o
.
zaporlovno prcanje.
Danes sta copy and paste, prepisovanje in lepljenje besedila, tako
samoumevni dejavnosti vvseh pisaľnah tega sveta, da si sploh ni več
mogoče pľedstavljati, kako so pisma ali celo Ęige pisali včasih, ko
niso imeli na voljo te možnosti obdelave podatkov. Prav zato dela
na računalnikih milijone ljudi, ki morajo sestavljati in obdelovati
besedila: Računalnik nam odvzame delo!
S tem je računalnik na umskem področju dosegel to, kaľ so ne_
koč najprej dosegle močnejšeživali, potem mlini na vodo in vęteĄ
kasneje parni stroji ter še pozneje motorji z notranjim zgorevanjem
in elektromotorji: odvzeli so namfzično delo. V glavnem to sprva
za nas ni imelo nobenih posledic, kajti kdor rckaza svojim volom,
ki vleče plug, vsaj tekaševedno sam, obenem pa drži in vodi plug,
in tako sę tudi telesno precej razgibava. Biswęna raz|ika med ora-
njem in prekopavanjem njive z lopato je v hitrosti. Seveda ie ora-
nje z volom napoľno' toda v istem času obdela čIovek kľatko malo
več povľšine. Zvę|ikim traktorjem pa obdela še veliko večjo po-
vľšino, toda s tem je združena velika pomanjkljivost: človęk samo
še sedi in se telesno nič več ne napÍeza. Zaradi dolgega sedenja na
57
Úaktorju se mu v hľbtu pojavijo bolečine, ker hľbtne mišice niso
zaposlene in zakĺnevajo.
Videli smo že, da pri umskem delu ni nič dľugače: kdoľ se preda
navigiranju, ne trenira svojega poznavaĄa kraja, pogosto ne ve, k;ę
je,inzato se kdaj pa kdaj pojavi pri njem bolezenski znak, ki obi-
čajno nastopi šele v precej visoki starosti: Manjka mu pľostorska
orientacija.
Seveda bi lahko kdo aľgumentiral, da gre pľi navigiranju za po-
seben pľimer' V naspľotju z njim da je pač treba gledati na ľačunal-
nik pľi umskem delu pľavzaprav tako kakoľ na delo vola pri oľa-
nju: človek pač opravi v določenęm času kratko malo več dela' a se
moľa kljub temu naprezati. Toda ko bi bilo dejansko tako, bi bila
uporaba računalnika pri umskem delu pľav tako malo škodljiva ka-
koľ upoľabavola pľi oranju. Vendar pa obstaja celavrsta kazalnikov'
ki napeljujejo k domnevi' da se ľačunalnik ne obnaša tako. o tem
govori to poglavje - in o rem, kaj bi lahko ti vpogledi pomenili za
uporabo računalnikov kot dozdevnih učnih pľipomočkov v šolah.
Globina obdelave
V psihologiji učenja in psihologiji pomnjenia že več ko štiride_
set let ľaziskujejo globino obdelave infoľmacij o stanju swari. Ko_
likoľ globlje je infoľmacija o stanju obdelana' toliko bolje je shľa-
njena v spominu' S tem pa nikakoľ ni mišljeno, da se lahko človek
zaľes uči samo V rudniku ali pľi potapljanju, ampak gre bolj za um-
sho globino. Kaj naj bi to pomenilo?
Dolgo časa so domnevali, da gre pri učenju za polnjenje ,,skla-
dišča,pomnilnika" z vsebino. Govoľili so o kratkem, kľatkotraj-
nem in dolgotľajnem spominu ter s tęm dajali vtis, kot da gre pri
teh pomnilnikih za nekaj takega kot za škatle za čev|je' ki jih lahko
napolnimo s sťvarmi. Zatęmso ľaziskovali, kako se lahko posame-
zna infoľmacija o dejanskem stanju prenęse iz kratkotľajnega spo-
mina v dolgotrajni spomin. To nikakor ni nepomembno' kakoľ
smo že videli ob pogledu na različne funkcije hipokampusa in mo-
58
Oba morata sodelovati, da s tem omogočita dolgo-
,ganskeskoľje.
,Jčno Po-nJ''|''
'"--Tod^poleg tega načina gledanja lahko o spominu razmišljamo
druga.čen način. Ugotovili smo že, da sta obdęlava in
še na Povsem
infoľmacije o stanju stvari v možganih navsezadnje ena
,lrr"ni,.'
,^ ,.r" ,*"r. S tem,
ko se informacila o stanju stvari obdeluje - to-
tečejo preko sinaps impulzi z nevrona na
k" naših.možganih
;'łrrron-,
" sinapse spremenijo, in vsebina se s tem shľani v spo_
se
Koliko nevľonov in sinaps se ukvarja z informacijo o stanju
minu.
je vsekakoľ odvisno od globine predelovanja'
,wrrl, P"
oglejmo si o tem povsem preprost primeľ: Pľosim vas' da si pre-
besede in poveste, ali je beseda zapisaĺa z malimi
berete naslednje
ali velikimi črkami:
vręči _ KlÁDIVo - svetlikati se - oko - PR-
- teči _ KRI KAMEN -
Šĺĺĺ _ misliti - AWOMOBIL _ kl p -
LJUBITI - oblak - PITI - videti - knjiga - OGENJ - KOSTI -
iesti - TRAVA -
MORJE - kotaliti _ železo - DIHÄTI.
' Tojezelo lahka naloga! Bęsede lahko tudi berete ter pri vsaki po-
veste, ali je samostalnik ali glagol. To ježe nekoliko težje. Končno
lahko pľi opazovanju vsake besede pľeudaľite, ali označuje beseda
kaj živega ali kaj nežive ga. ZdĄ morate seveda še bolj premisliti!
Že v sedemdesetih letih minulega stoletja so izvędli mnogo po-
skusov, ki so potekali takole' Poskusne osebe si na ľačunalniku og-
ledu.iejo posamezne besede - vsako besedo točno dve sekundi. Po
laatkem premoľu sledi naslednja beseda. Poskusne osebe predtem
ľazdelijo v tri skupine po načelu naključja. Skupina I naj bi pri vsaki
besedi povedala, ali je zapisanazmalo ali veliko črko, skupina II naj
bi navedla, ali gre pľi posamezni bęsędi za samostalnik ali za gIa.
gol, in skupina III naj bi povedala, ali posamezna beseda označu1e
kĄ živega ali kaj neživega.
Skupine se toľej ne ločijo med seboj po tem' kaj vidijo in kako
dolgo kaj opazujejo. Edina ľazlika je samo v tem' kako preiskovanci
obdelajo posamezne besędę. Potem na koncu poskusa po nekaj dneh
vpľašajo preiskovance, kateľih besed se spomnijo. Pokazalo se je, da
je učinkovitost spomina odvisna od tega, kaj je predtem preisko-
vanec ,'V glavi" stoľil z besedami. Kolikor močneje je moral o njih
pľemišljevati - le malo o vprašanju, alĺ gre za pisavo z velikimi ali
59
malimi črkami, malo več pľi vpľašanju, ali gre za samostalnik ali zą vemo, da po eni strani ta sľediščaaktiviľajo ustľe-
Że dals časa pa
glagol, in kaľ pľecej pri vpľašanju, ali gre zakaj živegaali neživega -' dľažIjĄi, tako na primeľ središčizabatvę aktivirata gle-
-^i zttnaĺji
toliko več je ostalo v spominu.a6
T-^rrb^r, in sľedišćezagilanjese aktiviľa z gledanjem gibanja. Po_
Kako je to mogoče? Videli smo že' da se v možganih pľedelu-
i)r'rr*^pa je znano, da je odvisno tudi od naše pozoľnosti' kako
jejo informacije tako, da kot električni signali tečejo po sinapsah 2 '^ťr*í^so ta središča.a'Česmo pľi kaki swari zęlo pozorni na pri-
nevrona na nevron. S tem sinapse spľeminjajo svojo debelino' in barvo, se aktivirata naši središčiza|larve ĺn zato vidimo
l.,., o."u na
ľavno ta rast je tisto, čemur običajno pravimo učenje. Vendar pa se Pľav tako je pľi gibanju: če smo pozoľni na gi-
Ĺrru. uoli naranćno.
vse ne uľeja povsod v možganih, ampak obstajajo središčaza vid, le-to bolje in hitľeje zbudi pozornost.
baĺje, nam
sluh, tip, govoľjenje, načľtovanje in še mnogo dľugih. Natančneje
ręčeno: celo vsaka izmed teh funkcij je odvisna od součinkovanja
nekaj takih središčali celo več ducatov takih sľedišč.Pri vidu' na
primer, je dejavnih več ducatov sľedišč,ne pa recimo zgolj ,'središče
zavid". Zazaznavanje barv sta pľistojni dve središči, zazaznavan1e
gibanja eno središče, spet dľugo je pristojno zaopazovaĄe obľazov
in spet dľugo za bľanje črk.

s
:J
.-
E
o
o_
a
a
o
C
CJ
C
íÚ
-C
o

velike črke nasproti glagol nasproti Živo nasproti

malim črkam samostalniku neŽivemu

lateralno genikulatno jedro

3.ĺ Shematični prikaz tega, kako 1e pri testiranju spomina globina I
mreŽnica
obdelave vp|iva|a na učinkovitost ohranjanja v spominu. Kolikor globlja I

je obdelava, to|ĺko več ostane v spominu.

3.2 Človekov vizualni sistem je sestavljen _ podobno kakor pri opicah
_ iz več ducatov središč'aBVsak pravokotnik označuje specializirano

47
Pri''-'. Coľbetta l991, Corbetta et al' 1993
46 P.i-. Craik Er Locldlaľt 1972; Craik & Tulving 1975 48
P,i.. Felleman & Van Essen 1991.

60 61,

L
Središče, VSaka črta eno poznano povezavo. V tem vezalnem načrtu
vida je povsem spodaj mrežnica, na kateri se svetloba spremeni v
e|ektrične impulze. Ti gredo od tam preko vmesne postaje - preko
lateralnega genikulatnega jedra (Lateral Geniculate Nucleus; LGN) -
v moŽgansko skorjo, k1er informacije načełomatečejo v obe smeri,
na vezalnem načrtu torej ne Samo od spodaj navzgor (od preprostih
središč za kote in robove proti Višjim središčemza obraze in stvari),
ampak tudi nazaj' Lega središč, leŽečih v spodnji polovici slike, se da
pri posameznem človeku dandanes že točno do|očiti in celo izmeriti s
kvadratnimi milimetri.
In tako je pľi vsem: če smo pozorni na ka.i določenega - govo-
ľimo tudi o selektiuni pozornosti -, se aktíviľajo pľistojna sľedišča;
središčadelujejo zatem bolje in nam posredujejo tudi boljše ľezul-
t"t.. Č. smo na primeľ pľi naslednji sliki pozorni na obľaz, postane
naše sľediščeza obraze dejavnejše, in tako vidimo predvsem obľaz;
če pa smo, naspľotno' pozorni na hišo, postanejo posebej aktivna
dľuga središča'in tako bolj vidimo hišo.
,'ź
3'3 obraz ali hiša? Prekrivajoči se sliki s prikazom učinka selektivne
pozornosti
oz
l-
Ni čudno, da rnočnejša pozornost na posamezno infoľmacijo
vodi k temu, da se ta informacija optimalno shrani
staniu swaľi
^
aktivacija navsezadnje ne pomeni, da se
J roo.inu. Intenzivnejša
(več impulzov teče preko več sinaps), am-
.krepi samo obdelava
nrk se izboliša
tudi učenje (spremeni se več sinaps ali pa se isto šte-
,in.p' močneje spremeni ali pa oboje). Kdor v Alpah s pog-
lilo
ledom išče
planiko in jo potem o priliki dejansko zagleda, ne bo
rukoz!ah]<a pozabil' kdaj in kje točno je to bilo. Naši možgani so
rcrĄ pri navidezno tako pasivnem postopku' kot je zaznava-
celo
nie,zelo aktivni.
Možgani uporabijo obstoječe znaĄe, da obdelajo
orihajajoče infoľmacije' to pomeni, da spoznajo, kaj je pľed njimi,
i.r; to po*..'i za nekoga, kaj nekomu koristi ali škoduje in kaj naj
bi človek na podlagi vsega tega storil kot naslednje.
Mi sami toľej določamo, kaj se bo v naših možganih zgođlloz
vhodno infoľmacijo
_ ali jo samo povľšno obdelamo ter se takoj
zatem posvetimo naslednji swaľi alí pa se z njo temeljito ukvar-
jamo. Zaradi Ysega tega je nadvse razumljiv učinek, ki ga ima glo-
bina obdelave na shranjevanje: če se s kakim stanjem stvari teme-
l;ito ukvarjam' Potem vse njegove vidike in lastnosti zaznĄo različni
pľedeli možganov' Ta intenzivna obdelava z vseh mogočih vidikov
povzroći spľemembo številnih sinaps in s tem trajnejše shľanjeva-
nje te vsebine.
Površi nsko: d igita l ni med i1i zmanjšajo
globĺno obdelave
Misel sęveda velja tudi' če jo obľnemo: kolikor bolj površno
obľavnavamo kako stanje swari, toliko manj sinaps se aktivira v
možganih, kar posledično pomeni, da se manj naučimo. Ta uvid je
zelo pomemben, saj digitalni mediji in internet negarivno vplivajo
na učenje prav zaĺadi tega. Po eni stľani vodijo
- to je zda1 že puh-
lica - v večjo povľšnost, kaľ se da že čisto jezikovno ľazbrati iz poj-
mov, ki označujejo rabo: pľej so besedila bľali, danes
1ih za)amejo
OJ
z napÍavo skimmer, to pomeni' da so pouľšinsko posneta. Včasih se
je človek poglabljal v gradivo, danes namesto tega surfa, jadľa po
spletu (torej drsi čez vsebino). Znanijezikoslovec Noam ChomsĘ
je pred kratkim dejal v nekem intervjuju: ,,Z enim wítom ali pri-
spevkom za internet ni mogoče veliko povedati. To nujno vodi Ę
večji povľšinskosti."a9 In po premisleku je publicist Nicholas Carľ
-'<J
naslovil svojo knjigo o posledicah upoľabe interneta Tłle Shallows
(slov. Pliwine; glej 1. opombo; op. prev.).5o -
To ni siva teorija, kakor bo v nadaljevanju pokazala Íazpraya
o izkušnjah z digitalno tehnologijo v vrtcih in šolah. Če na inteľ-
aktivni tabli znamke Smart' občutljivi na dotik, kako besedo po-
vlečem z ľoko s točke A na točko B (jo torej samo premaknem na
drugo mesto na zaslonu), je to skoraj nekaj najbolj povľšinskega,
kar moręm stoľiti z besedo - še bolj površinsko, ker bi bilo pove-
zano še z manj gibi, bi bilo, ko bi z miško izvedel copy and paste. Če 3.4 Prenosniki za šolarje.
Desno znani oLPXXo-1 (serijski model Z nem-
ško tipkovnico)' levo komercialno
bi besedo prebral ali jo celo prepisal, pľi čemer bi se z njo v mislih izdelan model
ukvarjal (ne da bi medtem kliknil na kako stikalno polje), pa bi jo
miselno bolj poglobljeno obdelal, elektronski mediji pa to obde-
lavo oviľajo ali jo celo povsem preprečijo. Prenosnik OLPC Xo-l so ľazvili posebej za otľoke iz deželv
razvoju in na meji razvitosti. Ustanovitelj in predsednik nedobič_
konosnega dľušwa one Laptop per Cbiĺd (oLPC; s|ov.: En preno-
snik na otroka; op. pľev.) je bil Nicholas Negroponte, profesor na
Prenosnĺk za vsakega šolarja? sverovno znanem Massachusetts Institute of Technology (MIT) v
Cambľidgeu v ZDA. Doslej so izdelali že pľibližno dva milijona
Na največjem nęmškem sejmu izobľaževanja, to 1e Didacta, po- prenosnikov s trpežnim ohišjem' zaslonom, ki ne porabi veliko ele-
nujajo šolam številne digitalne medije. Cela vrsta podjetij zdaj že ktľičneenergije, in srčkanima ,,ušesoma" (antenama za brezžičniin-
proizvajaposebej za šolarje pľenosnike, kateľih opfemo je vsekakor ternet)' in to po zelo ugodni ceni (pľenosnik so označevali tudi kot
mogoče primerjati z običajnimi prenosniki. stodolarski pľenosnik, čeprav je bil prvotno skoraj dvakrat draĄi),
teľ ga razširili predvsem po Južni Ameriki. Približno po pol mili_
jona pľenosnikov so ľazdelili v Peruju in Urugvaju, 60.000 v Ar-
gentini in 100.000 v afriškĺRuandi. Tudi v Mehiki, Mongoliji, Ne_
palu, Nikaragvi, Paragvajuin Venezuęli so prenosniki oLPC Xo_ 1
a9 Cho-.Ę 2012' str.29. precej ľazširjeni, čepľavv manjšem številu.51
50 Knjiga je izšla v nemščini leta 2010 pri zložbi Karl Blessing Verlag z naslovom
IX/er bin ich, wenn ich online bin . . ., (v slovenščinipa leta 201 1 pľi Cankarjevi

založbiz naslovom Plituine' Kako inteľnet spľeminja naš način razmišĘanja, 51 'W'arschauer
bľanja in połnnjenja; op. prev.). P.i.. et al.20IŻ.

65
64
 Pľojekt so na1prej sprejeli z velikim navdušenjem ter ga dojemali
kot na mejnik na poti izobraževanja po vsem svetu, predvsem v rev-
nih dľžavah. Zakaj je šlo v resnici' pa razIaga1o kľitiki pľojekta .-
vsak na svoj način. Vodja Intela, podjetja zaizdelavo čipov, je bil ž.
od začetka zelo kritičen do projekta. Temu se skoraj ni treba čuditi,
kajti čip za OLPC Xo-1 je dobavila konkurenca. Tudi Billu Gatesu
ni ugajal šolski prenosnik' kajti njegovega operacijskega sistema ni
razvil Micľosoft (\X/indows), ampak gre zaverzijo sistema Linux.
Tudi Indija je bila prvotno na seznamu držav,ki so hotele na-
ľočitiOLPC XO_1, toda leta 2006 se je odrekla sodelovanju pri
projektu, kajti v Indiji - tako so utemeljili svojo odločitev - manj_
kajo pľedvsem učitel.ji in šolska poslopja. V tiskovnem sporočilu
z dnę 25 . julija 2006 so izraziIi mdi bojazen, da bi lahko bil šolski
prenosnik ovira na poti do cilja, ki je razvyanje kreativnih in ana-
litičnih sposobnosti otrok. Toda nujnejši so šolski pľostoľíin uči-
telji kakor pa posebno orodje.
Tudi pri nas (v Nemčiji; op. prev') zdaj nekateri že razmišIja1o
podobno. osľečimootľoke v tretjem svetu s prenosniki in
',Preden
internetom, bi se morali vprašati, ali ne potrebujejo kake nujnejše
pomoči. Največkľatjim primanjkujejo osnovne swari, kot so ľe-
cimo dobro izobražęni učitelji in električni tok v učilnicah," piše
UweÁfemann, ki ni zastopnik antropozofskih naukov, ampak ma-
tęmatik in elektrotehnik, nekdanji član predsedswa strokovne sku_
pine Informatika in tľetji svet v drušwu Gesellschaft für Informa-
tik.5'Ż Od leta 1987 do leta 1989 je bil pľofesor za informatiko na
univeľzi v Limi in tako iz lastne izkušnje precej dobro ve, kaj vJužni
Amerikipotľebujejo in česa ne.
Toda rudi človek, ki ne ve mnogo o razmerah v Južni Ameriki,
Afriki ter v drugih ľegijah v razvoju in na meji razvitosti, bo spre-
videl, da tamkajšnje izobraževalne mizerije ne povzroča pomanjka_
nje računalnikov in digitalnih medijev' ampak pomanjkljiva oskrba
šol z učitelji, ki so poleg tega slabo izobraženi ali so celo brezizo-
brazbe in večina izmed njih jih je rudi zelo slabo plačana. Tudi v in-
52 P'im' Afemann 20 1 1. (Gesellschaft
fĹiľ Informatik so ustanovili v Bonnu v
Nemčiji leta 1969, in sicer z namenom' da bi v dľužbi pospeševali informatiko
- op. pľev.)
66
na številnih šolah pogosto najnujnejše swaľi:
f.ostĺuktuľi manjkajo
"."]ĺ^, nkn^, stoli, mize, čista pitnavoda, elektľični tok, čisti zľak
',ir''^,,r* sežigajo v neposľedni okolici šolske zgradbe plastične
Te swari - dazaenkrat sploh ne govorimo o rednem zaj_
)äoĺao.l.
gotovo pomembnejše kakoľ pľenosni računalnik in
.rŕ" -'" Prav
inr.rn.,''i prildj uček'
polegrega manika v veliki meri tudi ustrezna digitalna vsebinaza
Kdor namľečhoče računalnik smiselno vklju-
nosredovanje znania.
predvsem okvirni pedagoški načrt in ustfezno
!,r'u šol., potrebuje
osebje. Toda oboje manjka. V najboljšem primeľu
izobraženo učno
tehnični uvod. Zdi se' da odgovorni govorijo učite_
,rezakrarck
"yr^, ,,Op^ru|te, kaj vse lahko delate z njimi," in to šele potem, ko
jen posel s temi napravami. Zgodilo se je celo, da več-
ie bil opravl
'iega
nabavljenih prenosnikov sploh niso dostavili. Täko po_
dela
,ol' U*. Afemann, da so v Peruju lęta 2009 od 290.000 naba-
vljenih pľenosnikov dostavili šolam samo slabih 115.000, ostanek
pa je obIežal v skladiščih. Zaradi pomanjkanja elektľike pa doba-
vljeni ľačunalniki pogosto sploh ne delujejo. V Ruandi ima na pľi-
meĺ samo pet odstotkov šol električni priključek ' Država siceľ so-
deluje pri projektu one Laptop per Child, toda kakšno korist naj bi
imeli od tega šolarji?
Tu pľedstavljene evalvacije projektov v Peruju in Urugvaju ter
dľugod imajo jasno spoľočilo:53 šolski otľoci, ki imajo prenosni ra-
čunalnik, se pri pľimeľljivih izpitih ne odrežejo bolje kakoľ šolarji
bľez prenosnika in svoje domače naloge opľavljajo manj radi. Po-
leg tega se je po kratkem času uporabe pokvaľilo veliko pľenosni-
kov in dve leti kasneje je samo še pľibližno petina šolarjev upora-
bljala prenosni računalnik, ki so ga prejeli.
Na podlagi teh izkušenj se je treba tudi bati, da bodo otľoci -
kljub vsej reklami in marketinškemu oglaševanjuza računalniško
podprte digitalne blagoslove na podľočju izobraževaĄa - verjetno
utľpeli več škode, kakoľ bodo imeli koľisti. Täko so morali oľgani-
zatorjiakcije one Laptop peľ Childleta2007 svoje prenosnike XO,
ki naj bi jih dobavili otrokom v tľetjem svetu' opremiti s protipor_
53
Pri.. preglednico pri: \íaľschatre r et aL 2OI2.
67

nografskimi filtri. Po poročilih sľedstev javnega obveščanjaso na-
mľečnigeľijski šolar.|i s svojimi prenosniki Xo brskali po porno-
grafskih1traneh. ,,Prizadevanja, da bi osnovnošolski pouk v Abuji
ko so šolarji deskali po
lodprli s prenosniki, so spodletela, potem
spl.i"ih ,ir".r.h s pornografskimi vsebinami"' je sporočila dľžavna
tiskovna agencija News Agency of Nigeľia in zatem razglasila' da je
projekt ,".r1kr"t končan.5a S projektom so potem vendarle lahko
najaljevali, in to samo zato' ker so hitľo razvili filtre ter jih name-
stili na vse računalnike.
Kdoľ misli, da je to osamljen primeľ, se moti' NaTajskem naj bi
se bila zaradi prenosnikov Xo še močneje razcveteLa otroška
porno-
grafrja.Tudi nasilnę videoigľe so medtem prilagodili Ijubkim ma-
iim pre.,os.'ikom XO, tako da Zabavno izobraževanje zaradi pro'
,r.g" dor,opa teh prenosnikov do spleta le še komaj pozna kakšno
t.h.'ičr',o mejo na svoji poti. V kaj se potem spremeni izobražęva'
nj e neízobrďzen ih, prep uščamdomišlj ij i bralca'
Uporaba digitalnih medijev v izobĺaźevalnih ustanovah nima
.,.",'.kih učinkov _ na kateľe pomislimo le ľedko ali sploh nikdar -
samo pľi neposľedni zlorabi: na svetovnem spletu ljudje več.Iaže1o
in ,r"rajo k"Ĺo. swarnem svetu in tam se tudi pogosteje obnašajo
r,
neotesano.5s Kdor stopi s klikom miške v navidezni svet, o njem
razmišlja znatno težje (ker gľe znatno počasneje) kakor pa tisti' ki
dojema swaľni svet. In kdor predebatira naučeno snov v swarni
skupini tľeh ljudi, jo bolje ohrani v spominu kakor tisti' ki o tem
kl.p"t" z dvema drugima s pomočjo zaslona in tipkovnice' Kakor
bomo pr.brali v naslednjih poglavjih, vodi upoľaba inteľneta tudi k
poslablanju spomina in - kljub raznovrstnim nasprotnim tľdiwam
tudi k slabljenju sposob-
o .po.ob,torti ,,digitalnih domorodcev" -
nosti iskanja infoľmacij in neľedko, dolgoľočno gledano, k inter_
netni odvisnosti. Pri digitalnih medijih v vrtcu in osnovni šoli toľej
v ľesnici nę 8rę zanič dľugega kot' za neke vrste uvajanje v "fiksa'
nje". VJužniKoľeji, na pľimeľ,deźeÍiznajvečjogostoto digitalnih
medijev v šolah, je bilo po podatkih tamkajšn.iega pľistojnega mĹ
5a M^h2oo7.
55 Toi" razloženo
še v naslednjih poglavjih'
68
duanajst odstotkou vseh šolarjev odvisnih od
nistľswa žeIeta20Ío
ínteľneta.56
Izraz digitaĺna demerlca ne prihaja zaman od taml Toda
nas (v Nemčiji; op. prev.) se vedno bolj širi odvisnost od
ĺsdi pri
in svetovnega spleta (prim. 12. poglavje), zato so že na
računalnika
voljo ustrezne
klinike za zdrĄenje. Jaz sam sem v minulih letih
soozĺavaI vedno nove paciente, odvisne od računalnika in spleta,
in vsakokľat znova sem osupnil, ko sem videl, kako hude posledice
ima lahko to odklonsko obnašanje'
Prenosniki in interaktivne table v šolskem
razredu'' resničnost
Febľuaľja 201i sem imel na Didacti pľedavanje o problemih
z digitalnimi mediji pri pouku, in po predavanju so me povabili,
naj si še enkrat ogledam, kako čudovito vse skupaj deluje, če se le
iotimo stvari na pravilen način. Z nekdanjim učiteljem in ľavna-
teljem osnovne šole (zdĄ je že osem let moj sodelavec v Tiansfer-
nem centľu za nevÍoznanostiin učenje /Transfeľzentrum fĺiľNe-
uľowissenschaften und Leľnen, ustanovljen Ieta Ż004; op. prev./)
sem maja 2011 obiskal neko šolo, ki je bila materialno opľemljena
na najboljši način, kar si ga je mogoče misliti.
Učno osebje na njej
sodeluje z medijsko informatiko sosednje univeľze, ki leži v bližini.
Univeľza delo učiteljev ne le znanstveno spremlja, ampak ga tudi
podpira: sistemski administrator skrbi zato, dastrojna in program-
ska opľema bľezhibno delujeta, in po potrebiizobražĄe učno ose_
bje. Učitelji so visoko motivirani; jih obi-
ena izmed učiteljic, ki sva
skala, pľihaja na primer iz Škotske, kjer so že predpľibližno enim
desetletjem v velikem slogu zamenjali šolske table z interaktivnimi
tablami. Naprave same so vrhunske kakovosti.
56
študentov, odvisnih od spleta, znaša7B2.O00 ali 12 o/o celotne štu-
',Število
dentske populacije, je lani spoľočilo ministľsrvo za 1avno upravo in vaľnost"
(Kim 2011).
69
 Interaktivna tabla je neke vľste nadpovpľečno velik ploski zaslon
(ali računalniškiprojektor s platnom
- na voljo so različni sisterni)
s priključenim ľačunalnikom; ta inteľaktivna tabla stoji v šolskeą
razrędu tam, kjer je stala šolska tabla, in je tudi pľibližno tako ve-
lika kakor običajna šolska tabla. Pri interaktivnih tablah, občutlji-
vih na dotik, sę da s klikanjem aktivirati pisalno oľodje.
3.5 |nteraktivna tabla namesto tab|e v nekem šolskem razredu
3.6 Šolar ,'piše'' s pisalnim orodjem po be|i projekcijski ploskvi.
Interaktivna tabla zazna po|ožaj pisalnega orodja ter sled, ki jo zapusti
gib, prolicira kot pisavo na ploskev,
70
3.7 lnteraktivne table in prenosnike po8osto uporabljalo v šolah v
kombinacijĺ.
Inteľaktivne table neredko uporabljajo hkrati s prenosniki. Täko
je mogoče isto vsebino prikazati na obeh napravah in odpade po-
treba, da bi vsebino na primer s table pľepisovali v zvęzkę'
Inteľaktivna tabla lahko tudi v tľenutku pokaže pripravljeno ta-
belsko sliko, katere vsebino lahko potem šolarji obravnavajo - če so
take vsebine pľogľamirane kot ,,objekti" - na primeľ s klikanjem in
premikanjem po zaslonu. Naslednja fotografija je bila posneta pri
pouku nemščine v nekem tretjem raztedu. Gre za besedne korene
teľ za predpone in pripone' s kombinacijo katerih je mogoče wo-
riti najľazličnejšebesede. Potem, ko so se javili in so bili pokĺicani'
so šolarji posamično tekli k interaktivni tabli teľ z roko povlekli
pľedpono ali pľipono k ustreznemu besednemu koľenu: ,,glĺick"
in ,,lich" sra se spremenila v ,,glücklich", in iz ,,freund" in ,,schafr"
so lahko na enak način sestavili besedo ,,Freundschaft".
71
 i.'äłnĺ- #' / '' ' Vsekakoľ dopušča,da učencu ni več treba pľe_
Nova tehnika
zagovoľniki poleg tega sanjajo, da tehnika
_,".'ur,i s table. Njeni
veliko časa za spontanost in uswarjalnost' Pa
|i^"e"r^neizmerno

ffi6ę ,7,
'^'-
,-!Ą
|

|
)
ie to ľes?
' N. podl.gi tega, kar smo uvodoma ľekli o globirri obdelave' si
oglejmo, katere posledice jmaza učenje digitalna
,.'krat natančneie
I ,.n,;
.,or.'l1.no., naših šolskih razredov. Z besedo ,'skoľajda"
7/?1,
ne mo-
., 'l '.Lv/ł i
,.un",i bolj površno, kakor da se je dotaknemo z ľoko teľ jo
-' l

*s'!ł
,Jn-,o
.tl,-ľł', na .l.ktron'ki
tabli povlečemo na dľugo mesto. Pľi tem ni tľeba
l'**Yĺ
Ĺesede niti
pľebrati ali se z njo ukvarjati v mislih. Globina obde-
lave je rcĺej
zelo pliwa, znatno manjša kakor pľi levem stolpcu na
sliki 3.1' Täm je moral človek besedo vsaj prebrati teľ ugotoviti,
ali jezapisanaz
maIo ali vęliko črko. Premik neke vsebine z gibom

orsta, pri čemer gre pľi vsaki vsebini

za ęnak gib, ne utrdi te vse-
bine. Pľepisouanje6i bilo v tem primeru že mnogo učinkovitejše'

3.8 objekte na interaktivni tabIl1e mogoče prestavljati

..i.i, :
3.9 Tukaj pa je Vajo mogoče Videtl tudl na šolskem prenosnikU, Saj Se
nanjo Samodejno prenaša. Beseda ,,Freundschaft" predtem še ni bĺla
obIikovana, tukaj pa je zdaj Že vidna'
kĄ pri njem bi moral človek besedo memoriľati teľ jo sam po-
novno uswariti - s smiselnimi gibi, tj. s sestavljanjem posameznih
znakov, ki dajo neki Pomen.
Pĺav zato, keľ računalnik odvzame šolar'jem umsko delo, npr.
pĺepisovanje, moramo ugotoviti, da ima ľačunalnik nujno negati-
ven učinek na učenje. To jasno pomanjkljiuost bi moľali pri pouku
vsi elektľonski pripomočki šele nadomestiti, a nę vidim, da bi to de_
lali. Naspľotno, tej pomanjkljivosti se pľidľužujejo še dľuge. Pogosto
se pojavijo motnje: nenadoma nekje zapiska, ker se je pľi enem iz-
med prenosnil<ov izpraznil akumulator, in pisk signalizira, da gaie
potľebno oskľbeti z elektľično energijo. To sicer ni posebno hudo,
toda nekdo - v pľimeru razreda, ki sva ga opazovala, je to rravzoči
sistemski administľator - mora za to poskrbeti, kajti dokler piska,
smiselni pouk ni mogoč. T|rdi v šoli se lahko, kakor sva doživęla s
sodelavcem, sesuje računalnik - potęm sploh ni več mogoče niče_
saľ delati. Navzoča učiteljica se je v takem pľimeľu zelo pľofesio_
nalno odzvala, ni kaj dosti oklęvala, ampak je šolarju kratko malo
relda: ,,Zda1pa se ľačunalnikune da več." Täko se je delo z raču'
nalnikom za te1a šolarja končalo.
Pri natančnem opazovanju se je pokazal še neki drug pojav, ki
ga s sodelavcem nisva pričakovala. Otľoci so se morali neľedko bo-

72 73
 *_

jevati s tehniko, to pomeni, da svojih nalog niso naredili posebej
dobro ali hitro zato, keľ so delali na prenosnih ľačunalnikih in in-
teraktivni tabli, ampak čepľausojih upoľabljali. Vedno znova so se
mučili z digitalno ,,podpoľo". Na sliki 3.11 lahko vidimo, kako se
je neki šolaľ povsem očitno prav mučil s pisanjem s pomočjo digi-
talnega medija. Kakor se vidi, otrok pravzapÍav zna pisati (čepľav
tudi ne povsęm bľez napak), toda z digitalnim ,'pripomočkom" ne
zna pisati.
Zaučke\e kakoľ tudi zauniverzitetne spremljevalce šole, ki sva
obiskala s sodelavcem, jeze|o moteče tudi dejswo, da proizvajalec
;o
uporabljenega operacijskega sistema pošilja skoľajda vsak dan po-
sodobiwe, ki jih je treba na vse ľačunalnike''ľočno"namestiti. Ka-
kor se izražąo, gľe pľi tem v glavnem za varnostne luknje, ki jih je
tľeba zamašiti, to ľej ne za izb o|)šave sistema. Ta zop r na v zđrževalna
de|apa morajo biti kljub temu izpeljana, kajd če na pľimer vdre
v sistem šole kak heker ter odtuji šolske naloge, moÍa za to nekdo
odgovatjati. Ko ne bi imeli sľeče, da jim je v ta namen na tazpo-
lago stľokovnjak (sistemski administrator univeľze), bi se vsak dan
prvo ufo ukvarjali s tem, da bi učitelj vsak računalnik posebej po-
sodobil. In konec koncev se tudi vedno znovapritožu1ejo nad okva-
rami. Šolskirazred pač ni pisaľna, v kateri se vsi civilizirano obna-
šajo, delajo in s swarmi skľbno ľavnajo, ampak pľostoľs 25 do 30
otroki, v kateľem je sem in tja kaľ živahno.

Klammeĺn flndęst du nur den

len Woĺtbausteinen neue Woĺ
eĺe dje Vorsilben und die Nact :

Gĺoĺl-
e're gťte
. ':;\:|.ĺi'., ,: .,. :.- ,

(-9e{ahĺ
' ' .' ' ..l :, }i ,Ĺlr" *:: '
. I' íw.Ą,n
l

(-PłJnkt-) a

ist inmeľ sehr

(-:'
"'qlłł4ŕ}i'1:'
. 1i ::i.:i
lpe młs dia Fahrschsing-

3.10 Če se med izpolnjevanjem besedila z izpuščenimimesti

računalnik nenadoma sesuje, učenec ne more dokončatl svojega dela
in mora iti na prisilni odmor.

Siceľ pa je mogoče enako swar doživeti tudi pri digitaliziľanem

glasbenem pouku. Šolarji,ki siceľ znajo igrati na klaviľ, imajo te-
žave pri muziciranju na elektronske klaviatuľe. Pľi njih zvoka ni
mogoče pravilno kontroliľati, glasbilo igra samo od sebe - kar na 3.11 Neki šolar se je pri pisanju mučil z elektronskim črtalnikom (levo
šolarje ne deluje motiviľajoče- in ľezultat (zvok) je pogosto klavrn zgoraj na zaslonu)' Zato Sem ga povabi|, naj isto zapiše na papir s
kemičnim svinčnikom' Za prĺmer1avo sem ta Iistek priložil na zaslon.
v primerjavi s pravim klavirjem.

74 75
 Sodęlavci pri pľojektl pa se pritožujejo tudi nad tem, da šole
pľesedlajo s table na interaktivno tablo neľedko med počitnicami
in učitelji to izvedo šele pľvi šolski dan. To potem redno vodi do
,,nujnih primerov"; na take šole moľajo poslati sodelavce inštituta,
da pľipľavijo za učitelje hiľi tečaj o ravnanju z intęľaktivno tablo.
,,Po tľidnevnem tečaju lahko potem učitelji uporabljajo interak-
tivno tablo tako kakoľ prej tablo, to pomeni, da lahko kliknejo na
pisalno orodje in potem s pľstom ali svinčnikom kaj napišejo teľ
napisano z virtualno gobo zbľišejo," je o tem navihano dejal sode-
lavec, ki nas je povabil. Da, to je pač slaba organizacya, je iĄaviI.
In predvsem, tak postopek vključenih učiteljev ne motivira pľeveč.
Računalnik in internet v šoli? - Podatkovna
situacija
Čekdo trdi' da se učenci s pomočjo digitalnih medijev v šolah
boljše uči.io, je tľeba na1prej reči, da za to trditev še vędno ni do_
kaza. ,,Spodbudę za skoraj vse raziskave o učnem uspehu ob upo_
rabi ľačunalnikovv šoli so dale ter jih finančno podprle, ne slučajno,
ľačunalniškaindustľija in telefonske dľužbe," ugotavlja Uwe Afe-
mann, ki ima dosrop do notranjih informacij.5T Dejansko vse do
danes ni nobenę neodvisne raziskave, ki bi nedvoumno dokazala,
dajezgoIj zaľadi uvedbe računalnikov in zaslonov v šolske ĺazrede
učenje učinkovitejše.
Vdobrih strokovnih ľevijah ľesni avtorji zda)že petnajst let pi-
šejo, da ni nobenega pokazatelja o učinkovitosti ľačunalnikov za
učenje v šoli: Todd Oppenheimer je že \eta t997 opisal računal-
niško blodnjo. Pomanjkljiv učinek inteľneta na izobraževanje so že
leta 1998 označi|ikot internetni paľadoks.58
Vsekakoľ pa obstajajo študije, ki govorijo o naspfotnem, torej o
57 Aťemann2071.
58 Pri-. Kľaut et al.
1998
76
rcrĺ, da informacijska tehnologija negativno vpliva na izobraževa-
nje. Vpogled v opazovalne študije o učinkih ľačunalnikov v šolskih
razredih govoľi o pretežno negativnih rezultatih.59 Merjenje uspeš-
1osti šolaľjevpri učenju z računalniki in brez njih tako pokaže, da
iglaz računalniki podprto učenje negativen učinek na uspešnost.60
Ekonomista Joshua Angrist in Victor Laly sta po uvedbi računal_
nikov na izraelskih šoĺahodkľila, da je pri četrtošolcih upadla us-
pešnost pľi matematiki, in ugotovila še dľuge negativne učinke pľi
šolarjih višjih razredov pri dľugih šolskih pľedmetih.6' Drugi av-
rcr)ipri računalniškopodprtem bľanju niso mogli zaznatinobenih
negativnih učinkov, vendar pa so pozitivne učinke jasno izključi-
li.62 Joachim \7irth in Eckard Klieme sta na podlagi svojih ľaziskav
prišla do sklepa, da računalnik, uporabljen doma, služi predvsem
zaigranje v prostem času teľ tako skľajša čas za učenje za šolo.63
Keľ pľihaja pretežni del empiričnih ľezultatov iz ľaziskav o di-
gitalnih medijih v ZDA in ker se tamkajšnji šolski sistem razlikuje
od našega, je pomembno, da so nam o tem problemu na voljo tudi
podatki iz tukajšnjih raziskav o izobraževanju. Študija PISA velja
pľi nas zaljudi, ki odločajo naizobraževalno-političnem področju,
za usmerjevalno vodilo. Konęc koncev so bili v raziskavi PISA oce_
njeni podatki pľibližno četľtmilijona šolarjev, staľih petnajst let.
Tako obstaja tudi publikacija o povezavi med upoľabo računalnika -
doma in v šolskem ľazľedu - teľ osebnim šolskim uspehom.6a Ob
povľšnem pogledu na podatke so se zazdeli rezultati računalniško
podprtega učenja kaľ dobri. Täko je šolaľz ľačunalnikom pokazal
pľi matematiki in branju boljše ľezultate kakor šolar bľez računal-
nika. Če pa si ogledamo podatke bolj natančno' se pokaže povsem
drugačna slika. Čenamreč upoštevamo še vpliv hiše staľšev (do-
59 P.i-. Cuban 1993; opperrheimeľ 1997;Kjrkpaĺrick & Cuban 199B;
Borghans & Veel 2004.
60
P.i-. \X/englinsky 1998.
61 Pri..
Angľist & La,,y 2002.
62 Pri^.
Borman & Rachuba 2001; Rouse & Kruegeľ 2004.
63
vĺirth & Klieme 2003.
64
P.i-. Fuchs &'W ssmann2004.
77
hodki, raven izobľaženosti' poklic in tudi število knjig v gospodinj-
swu) in vpliv šole (velikost razreda, izobľaženost učiteljev, finančna
sľedswa za učne pripomočke in učila itd.), se pokaže naslednje: če
je doma računalnik, vodi to k nižjemu šolskemu uspehu, in če so v
šoli na voljo ľačunalniki' nima to nobenega vpliva na šolski uspeh.
To se nanaša tako na računanje kakor na branje.
Avtoľji te analize takolę komentiľajo svoje rezultate: ,,Że zgoli to,
da so doma na voljo ľačunalniki, vodi najprej do tega, da igrajo ot-
roci ľačunalniškeigre. To jih odvľačaod učenja in negativno vpliva
na šolski uspeh. [...] Kar zadeva uporabo računalnikov v šoli, sę
je po eni strani pokazalo, da imajo tiste šolarke in šolaľji'ki nikoli
ne uporabljajo ľačunalnika' le neznatno slabši uspeh kakor tisti, ki
upoľabijo računalnik nekajkľat na leto do nekajkľat na mesec. [...]
Po drugi strani so dosežki pri branju in ľačunanju tistih, ki upo-
ľabijo računalnik večkľatna teden' znatno slabši. In enaka slika se
pokaže tudi glede uporabe inteľneta v šoli."6'
_c
o pľogramske opreme ne pedagoškega koncepta, ne kadrovske1a Ía-
OJ
q
l
Y
a
o Kĺjub temu je šest izmed teh šol odklonilo računalnike, ko so jih
niko|i večkrat
na mesec
večkrat
ná fec]en
upolaba lačunaInika in spleLa
3,12Povezava med uporabo računaInika in svetovnega spleta na eni
Strani in šo|skim uspehom na drugi strani
65 Ft,.h, & \(/ ssmarrn 2004' stľ. 15 sl.
78
Kakor je príkazano na gľafiki 3.I2, je Povezavo med upoľabo
računalnika in svetovnega spleta na eni strani in šolskim uspehom
nadrugistrani mogoče pokazati s črko U, obrnjeno na glavo. Tleba
pa je upoštevati, da so ti podatki medtem že staľi pľibližnoeno de-
sedetje in dnevna ali večkratdnevna uporaba ľačunalnika tu sploh
ni prikazana.
Tudi neka ľaziskava na dęsetih šolah v ameľiških zvęznĺh drža-
vah Kalifornija in Maine ni pokazala pozitivnih učinkov učenja s
pomočjo šolskih prenosnikov.66 obsežna ameľiška raziskavao upo-
rabi računalnikov na teksaških šolah, katere stroški so znašali več
ko 20 milijonov ameriških dolaľjev, je prišla do zelo streznjujočega
rezĺItata: med 21 srednjimi šolami (razredi 6 do 8), na kateľih je
v letih od 2004 do 2007 v štirih skupinah dobilo prenosne raču_
nalnike 10.828 šolarjev' in 2.748 šolaľji iz 21 kontrolnih šol, na
katerih šolarji niso prejeli pľenosnikov, ni bilo nobenih biswenih
ľazlik v šolskem uspehu, kar so ugotovili s primerljivimi testi.67 Do-
sežki pri pisanju so bili pľi večini skupin učencev s pľenosnimi ľa-
čunalniki tendenčno slabši, dosežki pri matematiki pri sicer dobrih
učencih pa nekoliko boljši. Pri tem je bil pľogram zelo dobro opre-
mljen: učitelji so bili deležni posebnega svetovanja, ni manjkalo ne
zvoja ne tehnične podpore. Vsega tega na kontrolnih šolah ni bilo.
1eta2007 vpľašalio tem; šIo je za kontľolne skupine, ki naj bi ka'
sneje dobile kot ,,plačilo za sodelovanje" enako opremo kakor druge
šole. Te šole toľej niso maľale spľejeti pľenosnikov niti kot daľilo
zaradi izkušenj šo1, ki so že imele prenosnike.
Zaradi slabih študijskih rezultatov na šolah zagovorniki digital-
nih medijev vędno znova trdijo, daje treba vzrokza dosedanje ne-
uspehe iskati samo v težavah z implementacijo; ľačunalnikida so
vsekakoľ čudoviti učni pľipomočki, toda zaenkratjih ljudje še ne
uporabljajo pravilno' Temu ne ugovarja samo pľavkar opisana razi-
skava iz Tęksasa, pľi kateri ní bila ugotovljena nobena tęžava z im-
66 P.i-. \Warschauer 2006.
67
Pri-. Shapley et al. 2009
79
plementacijo' ampak tudi dejswo, da je bilo doslej vendaľ na voljo
že dovolj časa za razrešitev vseh problemov' Toda potem bi se mo-
ľala situacija spľemeniti' kajti poskusi bi moľali pokazati pozitivne
rezultate. A to se ni zgodilo. Dne 31. avgusta Ż006 je Wall Stľeet
Jouľnal izšel z naslovom: ,,Saying No To School Laptops", 7 . apĺiIa
2007 pa Washington Post z naslovom ,,Laptops Versus Learning",
in malo kasneje New York Times: ,,Seeĺne No Progľess' Some Scho-
ols Dľop Laptops".68 Niti najnovejše raziskave ne kažejo nobenega
preobrata, kar zadeva koristnost informacijske tehnike v šolah' ka-
kor govoľijo naslednji primeri.
ZgorĄ že opisani program one Laptop per Cbild (OLPC) ni bil
implementiran samo v deželah na me.ii razvitosti in v razvoju, am-
pak tudi v Biľminghamu v ameriški zvezni dľžavi Alabama. Mesto
je nabavilo približno 15.000 ľačunalnikov oLPC-Xo-1 in najpľej
naj bi jih razdelili vsem šolaľjem od 1. do 5. razreda. Toda količina
ľačunalnikovzato ni zadoščala,zato so od avgusta 2008 do marca
2009 šolarjem 4' in 5. razreda postľegli z njimi v cęloti in šolarjem
nižjih stopenj samo deloma. Evalvacija progľama' ki je medtem na
voljo, je razodela klavľne rezultate, in tako sę ni čuditi, da so pľo_
gram medtem pľekinili in ustauili! Samo petina šolarjev je upora-
bljala računalnik v šoli vsak dan' nasprotno pa približno tretjina
šolaľjev nikoli. Več ko polovica računalnikov je bilo po devetnaj-
stih mesecih pokvarjenih, sodelujoči učitelji so bili zagrenjeni za-
ľadi napak pľi stľojni opremi računalnikov ter zaradi manjkajoče
programske opreme in povsem nezadostne tehničrre kakoľ tudi pe-
dagoške podpoľe.69
Jacob Vigdor in Hęlen Ladd iz uľada National Buľeau of Eco-
nomic Research (NBER)' v Cambľidgeu v Massachusettsu delu-
joče ugledne miselne kovačnice empiričnega družboslovnega razi-
skovanja, sta se leta 2010 ukvaľjala z vpľašanjem, ali vodi uporaba
prenosnikov domak boljši izobrazbi šolarjev.7o Podatke sta dobila
z UpÍav javnih šol v zvezni dľžavi Seveľna Kaľolina in sta se tako
mogla v vzdoIžnem prerezu opreti na skupno več kakor pol milijona
68 HuzooT.
69 \(/"...h"u., et al.2012
70 Vigdo. & Ladd 2010.
80
šolskih let
šolarjev od 5. do 8. razreda. V tej starosti dobijo šolarji
pľenosnik' Rezultat: nabava pľenosnika in priključek na
,.'nnorro
sta povzročil a poslabšanje šolskega uspeha. Pri tem sta av_
L,'.rn.,
da nakup ľačunalnikasam po sebi govori bolj o tem,
ľoľja podčľrala,
da ie moral biri
ekonomski položaj zadevne družine v tistem času
dober. Će sploh, potem bi moľalo priti zaradi tega do
soya7'117eÍno
oozitivnega selekcijskega učinka v smislu boljšega šolskega uspeha.
' si.., pa ie tudi ta raziskava razkrila pouečaruje digitalnega pre-
oada med ľevnimi in bogatimi s pľiključiwijona internet. Tir se
rorej ljudje ne izobraŽuj ejo zaradi omrežja omrežij, ampak se za_
ľadivečzabave poneumljajo , zakar sta avtorja pľedložila dokazila.
Na tem mestu moramo navesti še ľaziskavo iz Romunije. Leta
2OO8 je ministľswo za kulturo, izobraževanje. znanost in bogoča-
stje izdalo socialnošibkim dľužinam s šoloobveznimi otroki vsega
skupaj kakih 35.000 dobropisov, vsakega v vľednosti pľibližno200
evÍoy, za nakup prenosnika.7l Rezultati so pokazali, da so ti otroci
sicer znali ľačunalnikbolje uporabljati kakoľ primerljivi otľoci bľez
ĺačunalnika, da pa je bil njihov uspeh pri matematiki slabši in da so
svoj prenosni računalnik upoľabljali predvsem zaigre.
Edino randomizirano kontroliľano raziskavo, ki 1e pokazaIa po-
zitiune učinke opremljenosti učečihse Ijudi s pľenosniki, sta obja-
vila Robeľt Faiľlie in Rebecca London.72 Prejemniki pľenosnikov
so bili seveľnokalifoľnijski študenti s kolidža v povprečni staľosti
25let.Taštudija torej ne pove ničesaľne o šolah ne o šolaľjih,kajti
najstnikov ni mogoče pľimerjati ne po obnašanju ne po nevrobio-
loški strani z deset let starejšimi ljudmi.
Portugalski in ameľiškiznansweniki so v letih 2005-2009 razi-
skovali vpliv priključka na širokopasovni internet na več ko 900
portugalskih šolah.73 Najprej so ugotovili, da se mnenja o vplivih
močno razhaja1o in da je o tem na razpolago samo malo podatkov.
To, kaľ so odkrili, pa je pomenljivo: pri šolaľjih devetih ľazredov
se je pokazalo znatno poslabšanje šolskega uspeha, kolikoľ bolj so
upoľabljali internet. Vpliv interneta je bil večji pri dečkih kakor
71 Pri-. Malamud & Pop-Eleches 2010
72 F"irli. & London 2009.
73 Pri-. Belo er al. 2010.
81
pri deklicah. Ker splet dečki raje uporabljajo za dejavnosti v pľo-
stem času kakor deklice, lahko izhajamo iz tega, da jim splet ško-
duje predvsem zaľadi odvľačanja pozornosti.
Aworji poleg tega zgroženo opozarją)o, da negativni učinki bo!
prizadenejo slabše kakoľ boljše šole. ,,Šole, ki so bile slabše že preá
uvedbo širokopasovnega inteľneta leta2OO5, so zaradi njega naj-
več trpele. To )e na ozadju digitalnega razkoraka posebej pomembna
ugotovitev."7a S tem imajo avtoľji v mislih dejswo, da se s povezavo
šol na inteľnet ne zmanjšuja, temveč.fŕ'nasprotno, pouečuje ľazko-
ľak med revnimi in bogatimi.
Zgodovina Strojev Za oviranje učenja
Kljub nasprotujočim si dejswom, podatkom in spoznanjem
šole (in celo vrtce) v tem času v velikem slogu opľemIjajo z raću-
nalniki' da bi izboljšali učenje' Zakaj rc ne more prinesti nobenega
pozitivnega rezuItata, je bilo izčrpno prikazano s pomočjo ustľez-
nih študij. Toda če je jasno, da ni mogoče doseči nobenega spod_
budnega učinka' zakaj sem se potem toliko trudil, da bi pokazal,
da tega sploh ni mogoče niti pľičakovati, saj je mehanizem delova-
nja obrnjen V nasprotno smeľ? Keľ o tem obstaj ajo že več kot pet_
najst let ustrezne študije' a jih nihče ne opazi! Ravno tisti, ki nam
vedno pridigajo, da se je tręba od zgodovine učiti - politiki in pe-
dagogi - , svojega lastnega opozorila ne jemljejo resno.
V svoji knjigi Lehľer und Maschinen: 7bchnologiegebrauch im
Klasserlzimmer seit ]920 (Učitelji in stroji: Uporaba tehnologije v
šolskem razredu od leta 1920) piše Larry Cuban, profesoľ na ug-
ledni Univerzi Stanfoľd v Kaliforniji in nekdanji višji šolski svetnik,
da cikli tehnološkega napredka, ki si sledijo, ne izpolnjujejo priča-
kovanj, ki jih vzbujajo zastopniki, in konec koncev vedno potekajo
enako. ,,Cikel se začne z velikimi obljubami razvíjaIcev in ľazisko-
valcęv tehnike. Novih oľodij učitelji v šoli skorajda ne sprejmejo in
74 Brlo et al. 2010, srr. 21
82
resničnega akademskega napľedka. fü p" spet vedno
ĺe pride do
7novapripeIje do enakih domnev o pomanjkljivi finančni podpori'
odpoľu učnega osebja in hromeči šolski biľokraciji. Tiditev pionir-
jev nove tehnike kliub temu nihče ne postavlja pod vpľašaj. Ker pa
je rľeba na obljubljeni napredek še naprej čakati, na koncu razgla-
si.jo' da so za neuspeh krivi stľoji. Kmalu zatem prodajo šolam na-
slednji rod tehnike, in dobičkonosni cikel se začne odzaćetka."75
In tako so pľišliv šolske razrede radio, televizija, magnetofon,
jezikovni laboľatorij, kino in video. Cliffoľd Stoll' avtor knjige .lĹ
licon Snabe oil (Silicijevo mazaštvo), je že leta 1995 primeľjal ra-
čunalnike v šoli s tam prej prikazovanimi filmi. V nekem intervjuju
za New York Times je iĄavIl:,,Radi smo jih imeli, kajti eno uro nam
ni bilo treba ľazmišljati. Radi so jih imeli učitelji, kajti celo uľo jim
ni bilo treba imęti nobenega pouka, in radi so jih imeli starši, ker
so naznanjalí, da je njihova šola tehnološko odlično opremljena.
Toda naučili se nismo ničesar."76
In zdaj so príšlidigitalni mediji. obljube so enake, stanje je
bedno, zato pa je tržni krik toliko neznosnejši. Če se torej moramo
od zgodovine učiti, zakaj potem ne začnejo politiki in pedagogi ta_
koj s tem? Da se niso ničesar naučili, vsekakoľ kaže poročilo delovne
skupine nemškega bundestaga ,,inteľnet in digitalna družba" z dne
2I. l0. 20lI.77 V njem je mogoče na 34. stľani kljub vsemu' kar
je prikazano v tem poglavju, in po cele strani dolgem in nęznosno
nepremišljenem hvalisanju digitalnih medíjev' brez enega sĺĺmega
kritičnega stauka, pľebrati: ,,Delovna skupina pľipoľoča[...] opľe-
mljenost vseh šolark in šolarjev na sekundarni stopnji I ín II z mo-
bilnimi računalniki." (Avtor ima pľed očmi nemški šolski sistem'
v kateľem obiskujejo otroci na pľimaľni stopnji osnovno šolo od
L do 4' razređa,zatem prestopijo na sekundaľni stopnji I v eno iz-
med ľazličnih oblik izobraževanja, ki jo zapustijo po 9. oz. 10. ra_
zredu, sekundarna stopnja II pa se konča z lI. oz. 12. razredom
izobraževanja; op. prev.)
75 N",r.d.no po:
Oppenheim er 1997, str. 46
76 Cuban
1986.
77 N"u.d.r.,o
po: Oppenheim er 1997, str. 48
83
Znanost proti gospodarstvu
Glede na ugotoviwe ni samo nerazumljivo, ampak predvserl
tudi nevzdržno, kako v tem času šole dobesedno tekmujejo med
seboj, kateľa bo nabavila več digitalnih medijev - torej strľieu zą
ouiranje učenja -, in kako radi se politikí fotografirajo s tako na-
pľavo, da bi izpričali svojo voljo do reform.
Dejansko pa s tem kažejo, da jim je čisto Vseeno za tiste, za ka-
tere tu pÍavzapraY gre _ za otľoke in mladostnike. Povsem očitno pa
jim gľe za gospodarske koristi. Čęsi natančneje ogledamo ustľezne
časopisne novice, nam postane zelo hitro jasno to, kar nam moľda
lahko pokaže naslednji primeľ: Bľazilski miníster zaznanost in teh-
niko, Aloizio Meľcadante, je na vprašanje, ali ne bi bilo boljše na-
mesto prenosnikov nabaviti za šole tablične računalnike, odgovoľil
takole: ,,Brazilska vlada bi kupila tablične računalnike, da bi s tem
proizvĄa\ce, kot je Foxconn Technology Group, spodbudila, da bi
te stvari izdelovali v deželi."78
V Nemčiji bi lahko vse to vzeli naznanje zvelikimzadoščenjem,
a tudi s pľecejšnjim cinizmom. Potem bi namreč lahko ľekli: Dobľo,
da nam v prihodnje ni tľeba več biti v skľbeh zaradi konkuľence iz
Brazilije, kajti tam mlade ljudi s stroji za ovfuanje učenja na vseh
podľočjih odvľačajo od tega, da bi razvijali svoj potencial uswarjal-
nosti in strokovnega znanja' Pľav tako nas iz istega razlogani tľeba
biti strah konkurence izJužne Koreje (tam bodo od leta 2015 opre-
mljeni s tabličnimi računalniki vsi prvošolci), Velike Britanije (50
odstotkov vseh šolskih razrędov že ima interaktivne table), Vene_
zuele (tam so nabavili že I,5 míIí1ona šolskih pľenosnikov) in Aľ-
gentine (tam je imel leta 2009 ľačunalnik vsak šolaľ).
Pa pustimo šalo ob strani. Ko gre za nabavo informacijske teh-
nologije v šolah, je treba pomisliti še na nekaj: v tem smislu gredo
za izolsraževaĄe znatne vsote, čeprav v zdajšnjih časih denarja ni
ľavno V izobilju, saj še vedno tľaja gospodaľska in finančna kriza.
V Veliki Bľitaniji, na pľimer, so že pred nekaj leti nabavili na šte_
vilnih šolah interaktivne table, zaradi česaľmoľajo zdaj vsako leto
78 Nau.d.no po: Lima & Dantas 2011
84
l3.000 pokvarjenih naprav z novimi, za ceno od 3.000
8.000 eyÍoÝ za tablo.
'a1Ílęnjati
do
Pľi povpľečni ceni 5.000 evrov znese to
Í*rcln področju vsako leto 65 milijonov evrov izdatkov zaizoÍ-lra-
ževaĺje'Tugre torej zavelike stroške, ki so jih napľtili izol:raževaI-
neÍnu sistemu, ne da bi bil dokazan kateľi koli pozitiven učinek ali
bi bili ovrženiznanijasni negativni učinkil Ko bi za ta denaľ nasta-
víli učitelje, bi se vedelo, da ta ukrep koľisti neposľedno šolarjem.
Na področju mędicine bi bilo takšno ravnanje nepľedstavljivo,
kakor nďs pokaže naslednji pľimer: Predstavljajte si notľanjega mĹ
ĺisŰazvęznę dežele, ki bi pľejel od svojega prijate|1anamig, da pľoti
srčnemu infarktu deluje aspirin. Ministeľ zato sldene, da to učinko-
vino pľimešajo pitni vodi teľ s tem vsem ljudem omogočijo pred-
nost pľeživetja. Potem pa bi statistik deset let kasneje slučajno ugo_
tovil, da se je od uvedbe tega ukrepa število umľlih povišalo, nakar
bi minister sklenil, da je tľeba aspiľin spet odstraniti iz pitne vode.
Človek komajda veľjame' toda na področju izobraževanja je
takšno ravnanje dejansko nekaj običajnega.79 Pred več kot desetle-
tjem so na primer v nemški zvęzni deželi Hessen začeli računanje v
PľYem razredu s teoľijo množic, keľ je nekomu prišlo na misel, da
morajo matematiko didaktično pľedstaviti tako, kakor .ie mogoče
pľedmet sistematično utemeljiti _ namreč dejansko s teorijo mno-
žic. Kako nenavadna je bila ta zamisel, postane jasno, če jo pľene-
semo na druge pľedmete: celotno biologijo je mogoče raz|ožiti z
genetiko in biokemijo, toda kljub temu ni prišlo nikomuľ na mi'
sel, dabi se morali prvošolci namesto z jeźi in vevericami ukvar-
jati s proteini in deoksiribonukleinsko kislino. Ko so potem opa,
ziIi, da je teoľija množic v prvem raztedu PravzapÍav pripeljala k
slabšemu uspehu v računanju, so teorijo množic spet čľtaliiz po_
uka. Täki klavľno načrtovani in izpeljani v izobraževa-
"poskusi"
nju so nekaj običajnega. Pľi tem je zanimivo, da pľizadevanje, da
bi na šolah dejansko izpe\ali poskuse, naleti pri vseh udeležencih
na največji odpor. Kľatko malo namreč trdijo, da v zveziz računaI-
niki v šoli sploh ni mogoče izvesti nobene ľaziskave, ker se z otľoki
ne sme eksperimentirati.
79
O t.. prim. tudi Spitzer 2010
85
 To je nesmisel' RazisĹave - v medicini in tudi pri otľocih - 5ę
p71išljanju in k raztresenosti ter ima poleg t'ega nezaželene stran-
celo morajo izpeIjati, če hočemo pokazati, da je nov ,,postopek" boljši ki segajo od golega motenja do otroške pornografije in
ske učinke'
od že uveljavljenega. Vse dľugo bi bilo iz etičnih ľazlogov zelo vpľa- Vse to izhĄa iz mehanizmov učinkovanja intelektualnega
nasiIja.
šljivo.80 In kakor smo videli, takšne raziskave glede vpľašanja, ali na naše možgane ĺn iz učinkov tega' da računalnik pręvzamę
dela
naj digitalni mediji in internet igrajo v šoli neko vlogo ali ne' ven-
intelektualno delo. Niti učinek niti mehanizem učinkovanja toľej
dar delajo, ne sicęr pri ĺras (v Nemčiji; op. pľev.), ampak dľugje.
ne govoľita v prid računalnika in spleta na šolah.
Pre u e č o b lj u b lj e n o i n p ľe m a l o i z le o rišče n o j e značilen n aslov knj i ge,
kí ima podnaslov Račurlalnilei u šokbem razľedu (Oversold and Un-
derused: Computers in the Classroom; op. pľev.) in jo je napisal
Larry Cuban, nekdanji predsednik Ameriškega združenja za razi-
skovanje pouka in profesoľ pedagoških ved na ugledni Stanfoľd
Universiry.8l Kdoľ zagovar)a, đase morajo šolam z javnimi sľed-
swi zagotoviti digitalni mediji, mora najpľej preveriti dokaz o nji_
hovih pozitivnih učinkih. Kakor smo prikazali zgoraj, imamo na
podlagi že obstoječih ľaziskav dobeľ razlog za domnevo, da pľeno-
sniki in intęraktivne table v šolah učni uspeh zmanjšujejo in s tem
otrokom šbodujejo.

Povzetek
Računalniki obdelujejo informacije, enako počnejo tudi učeči
se ljudje. Iz tega potem nekateri izpelju1ejo napačen sklep, da so
ľačunalnikiidealna učna oľodja. Vendar ravno Zato' keľ nam ra-
čunalniki odvzemajo umsko delo, prenosniki in interaktivne table
za šolo in pouk, ki.iih pripoľočajo na sejmu izobraževarya Didac'
tA, niso pľimerni zaizboljšarye učenja. To poľjujejo številne razi-
skave. Učenje predpostavlja samostojno intelektualno delo: koli-
kor bolj in pľedvsem kolikor globlje človek intelektualno obdeluje
kako snov, toliko dolgotrajnejše znaĄe pľidobi.
Ni nobenega zadovoljivega dokazazatľditerr da moderna infoľ-
macijska tehnika v šoli izboljša učenje. Tä tehnika vodi k povľšnemu

80 P.i-. Spitzer 2010 aa.

81 Cuban 2001.

8 87
4. shranimo"V m oŽganih ali oovęzan z računalniki in iskanjem po sYetovnem spletu (Google,
usklad iščimov obla ku? Łhoo, zaslon, iskalnik, modem, tipke, internet, računalnik), in za
ki niso imele nobenega opravka s tem (recimo:
16 dľugih besed,
miza,l,Jadivo, ľadiľka, klaviľ itd.). Besede so prihajale v slučajnem
vrstnem redu in so bile zapisane bodisi v modri ali pa v ľdečibarvi.
Poskusne osebę so moralę potem čim hitreje navesti vľsto barve, s
Česvojih možganov ne upoľabljamo' potem v njih ne nastajajo karcro je bila beseda zapisana.
sledi' to pomeni' da se ničesaľ ne učimo. Šelenedavno so znansťve_
niki z Univeľze Haľvard v strokovni reviji Science pľedstavili kaľ
štiľiposkuse, ki dokazujejo, da elektronski mediji neugodno učin-
kujejo na naše mišljenje in naš spomin. Razprava je imela lep na- Kdor ne Ve ničesar, Se Spomni na Google
sIov: Vpliui Googla na spomin. Kateľe posledice puščau našem miš-
f enju stalna dostopnost informacij.82 Pri tem delu ni šlo za to, da bi Misel' ki se je skrivala za tęm testom' je preprosta: Če kdo med
prĺkazali, kako delajo morilskę igre človeka nasilnega in kako za- ukvaľjanjem z določenimi, ne takoj rešljivimi vpľašanji pomisli na
ľadi njih otopijo naša čuswa - oboje je namľeč že dolgo poznano. splet ali na iskalnik Google, potem se pojma,,Google" in,,internet"
Naspľotno, šlo je za iskanje odgovora na vprašanje, kaj pomeni za umsko neizogibno aktivirata. Tä okrepljena aktivacija potem zavira
uporabo našega uma (in s tem dolgoročno za zmogljivost našega imenovanje barve - govorimo o tako imenovanem interferenčnem
uma), če se vse bolj zanašamo na digitalne medije. Keľ so te nove efektu -, kar ima za posledico, da se podaljšajo odzivni časi za íme-
ľaziskave zelo pomembne in so bile poleg tega objavljene v eni naj- novanje baľve. Pri lahkih vprašanjih' pri katerih so odgovoľi takoj
boljših znanswenih publikacij na svetu' bi jih rad tu podrobneje
pľedstavil. Ne obstaja še namreč vęliko ľaziskovalnih ľezultatov o
900 lahko rešljive naloge
tem, kaj počnejo z nami splet, Google in Facebook. teŽko rešljive naloge
Pľi prvem poskusu, ki ga je izvędla ameriška psihologinja Betsy 850 4.1 Čečlovek česa
ne ve, pomisli na
Sparrow skupaj s svojimi sodelavci, je moralo 46 študentov odgovo-
800 informacijsko tehniko
riti na32 vpľašanj. Polovica vprašanj je bila prav lahkĺh, nasprotno (na računalnike in
pa je bilo na drugo polovico vpľašanj kar težko odgovoriti. Vpra- 750
iskalnike), Zato opazimo
šanja so bila razvľščenav blokę s 16 vpľašanji, bodisi s pľepľostimi a
g 7oo po težko rešljivih
vprašanji najpre1 in potem s težkimi ali pa naspľotno. nalogah (črno) pri
Prepľosti vprašanji sta bili na primer: So dinozavľi izumrli? Je
3 650 lmenovanju barve
'- ob besedah, kot so
kisik kovina?
ooN ,,Google",,,Yahoo" in
Tu pa sta pľimeľa težkih vprašanj: Je Danska večja od Kosta- 550 ,,računalnik", Znatno
rike? Ima kľipton vľstno število 26? daljše odzivne čase
Po prvih 16 vprašanjih so morali pľeiskovanci opraviti tęst. Pľi 500 kakor pri kontrolnih
tem je šlo po eni strani za 8 besed, kateľih pomen je bil kakoľ koli 450 besedah. Po laŽe
rešljivih nalogah (belo)
82 400 je ta učinek nasprotno
Pri-.Spaľľow et al. 2001; naslov aĺrgleškega izvirnika: Google Effects on kontrol ne raču na ln iš ki le slabo izraŽen'
Menrory: Cognitive Consequences of Having Infoľmatioll at ouľ Fingeľtips. besede izrazi

88 89
na voljo, človek skorajda ne pomisli na inteľnet, kaj šele na iskal-
nik Google. Z računalnikom povezane besede se predtem ne ak-
tivirajo okrepljeno, interfeľenčni efekt je manjši in odzivni časi zą
imenovanje barv so ustľezno hitľejši. Kakor kažejo naslednje gľa-
fike, se je dogajalo točno tako, kakoľ so domnevali znansweniki.
,,Zdi kakor da smo progľamirani v tem smislu, da se obr-
se,
nemo na računalnik, ko naletimo na luknje v znanju," komenti-
ľajo avtorji to ugotovitev. Do aktivacije besed (čepľavdo znatno
nižje), povezanih z računalnikom, pľide celo po preprostih vpraša-
njih' kar razIagďso avtoľji v tem smislu, da iskanje znanja, in s tem
na splošno ukvarjanje z ryim, vodi k aktivaciji pomenov besed, kot
je ,,računalnik".
Pľi drugem poskusu so pľeiskovancem pľedstavili štirideset iz-
približno take vrste: Nojevo oko je večje od njegovih možga-
1av
nov. Vesoljsko plovilo Columbia se je ob vrniwi ľazletelo nad Te-
ksasom februar1a2003.
Preiskovanci so moľali rc izjave prebľati teľ jih preko tipkovnice
vnesti v računalnik' Pľi tem je polovica preiskovancev verjela (ker
so se tako glasila navodila), da bo vse to v računalniku shranjeno
(,,shľani vnos"). Nasprotno pa je dľuga polovica pľeískovancev iz-
hajalaíz tega, da bo računalnik po vnosu spet izbrisal iĄave (,,zbriši
vnos"). Poleg tega je bilo polovici preiskovancev v vsaki izmed obeh
skupin ľečeno,da si moľajo zapomniti izjave,
Prí tem poskusu je torej šlo za vsega skupaj štiri skupine - po ena
Zaysakega izmed štiľihekspeľimentalnih pogojev. To je še enkr-at
ponazorjeno v naslednji grafiki.

T
I
900 lahko rešljive naloge
teŽko reš|jive naIoge vnost
850
shranjeni izbrisani
800

q 750 o vnosi shľanjeni, vnosi izbľisani,

E o
a 700 izjave niso izjave niso
o o
'- o pomnjene pomnjene
650 o.
N
o ()
o 600 đ
šr ()
vnosi shranjeni, vnosi izbrisani,
550 c,)

izjave pomnjene izjave pomnjene

500 o
o"
450

400 4.3Zdvakrat dvo1nim ločevanjem nastane1o prĺ eksperimentu štĺri

Nike Target Google Yahoo skupine. Zato pravijo takemu postopku tudi dvonivojski dvoĺaktorski
načrt (2 x 2).

4.2 Čečlovek česa ne ve, pomlsli na iskalnike. Podrobna anaIiza o

posameznih tržnih imenih pri prvem poskusu Betsy Sparrow in njenih
Sodelavcev. Nike je izdelovalec športnih izdelkov, pri Targetu gre za Po vnosu podatkov so prejeli vsi pľeiskovanci kos papiľja, na ka-
verigo veletrgovin v ZDA. Google in Yahoo sta po vsem svetu najbolj teľega naj bi v ľoku desetih minut zapisali čimvečpľej zabeleženih
znana spletna iskalnika. tzjav, rcrej naj bi se jih aktivno spomnili. Pokazalo se je, da je imelo

90 91
navodilo zapomnite si" komaj kakšen učinek na kasnejše
''Pľosim, ĺaIoge povsem ali skoraj povsem pozabi1o."84 Swar hočejo kratko
dejansko pomnjenje. Največ si je zapomnil tisti, ki je ĺzhajal iz tęga,
6alo opraviti. ,,V mlajših otrocih t...l je potreba, da bi swaľ ure_
da bo računalnik takoj po njihovem vnosu izjave spet izbrisal. Kdoľ
dili, ['..] mnogo močnejša. Pogosto se je zgodilo, da so po dveh ali
pa je nasprotno veľjel, da bo računalnikiĄave po njihovem vnosu
ľeh dneh otroci ponovno prišli k voditeljici poskusa teľ zahtevali,
shranil, si je zapomnil soľazmerno mnogo manj.
d2 dokončajo nalogo"' je zapisa\a v svojem delovnem poročilu.85
Po njenih besędah ravno volja do reproduciranja povzroča, da se
naučeno vtisne v spomin, in ta volja je večja ravno pri neopravljeni
ĺalogi; to misel je ponazoriIa s to pľeprosto skico.
Človek pozabi to, kar je Že urejeno
Tä rezultat navsezadnje ni presenetljiv, ampak se povsem ujema
z vrsto ekspeľimentalnih ugotovitev in spoznanj, ki so bili prvič ob-
javljeni v psiholoških raziskavah v dvajsetih letih minulega stoletja. reproduciranje
Rusinja Bluma Zeigarnik, ki je delala pri znanem gestaltpsihologu
volja do
Kuľtu Lewinu v Berlinu, je s poskusi s 164 pľeiskovanci odkľila, da
reproduci ranja
nedokončane naloge v povprečju skoľajda dvakrat moč-
',ostanejo poskus
neje v spominu kakor dokončane".83 Tä učinek ima zdaj kar dve
imeni: učinek Zeigarnik in učinek cliffhangeľ (angleško: viseti na
klifu). s tem je mišljeno sdlno sredswo, da pripoved končaš ľavno
Ü opravljena naloga S = neopravljena naloga
na napetem mestu. To poznamo iz televizijskih nadaljevank. Del
nadaljevanke sę vedno konča ravno tedaj, ko postane najbolj na-
peto, in napeto čakamo na naslednji del' In tistega dela tudi ne za_ 4.4Skica o vplivu opravljenih in neoprav|jenih nalog na uspešno
pomnjenje, to pomeni na reproduciranje vsebine.86 Neopravljene
mudimo, kajti človek mora nenehno misliti na potrebo po tem, da
naloge tako rekoč potiska1o od leve proti desni proces, ki ga motivira
opravi neoprauljeno nalogo' Tudi v oglasnih sporočilih najdemo ne-
volja do reproduciranja, nasprotno pa opravljene naloge nimajo
redko najprej neľazrešenespote ali oglase, ki od opazova\cazahrc- nobenega učĺnka.
vajo, da sam ľazmišljanapľej' in tako v njegovih možganih okľe-
pijo vtis stanja swaľi. Tudi lastno nezadovoljswo ob doseženi rešiwi vodi do tega, da
Tä pojav najdemo v raznovrstníh zvezah celo v povsem običaj- si človek bolje vtisne v spomin dejansko stanje, saj nezadovoljswo
nem vsakdanjiku: jasne pľipombe in vpľašanjaso najboljše, kar vodi k temu, da se človek v duhu še naprej ukvarja s swarmi.s7
lahko ponudi človek zarazvo1 jezika svojega otroka. Povzročijo na- Iz istega leta kakoľ delo Blume Zeigarnikizvira tudi glavno delo
mľeč,da se v glavi še napľej kuha", da otrok swaľi še da- frlozofa Maľtina Heideggra' Bit in čas' Ko so se nanj obrnili s
',počasi pľi'
lje obdeluje. Bluma Zeigarnik je dejansko odkrila, da je učinek pri
otľocih znatno večji kakoľ pľi odraslih. ,,Zĺačilnoza otľoke je, da si 84 Zeigarnik
1927 , stľ' 8 1 ; poudarki so iz izvirnika.
včasih zapomnijo sp\oh samo neopravljene naloge in na opravljene 85
Zeigarnik 7927, str. 29.
86
Zeigarnik 1927, srr. 36.
83 Zeigarnik 1927, str. 8I 87
Zrigarnik 7927, str. 42.

c))
93
pombo' češda je njegova knjiga nepopolna, je odgovoľil: ,,Misleči
se tľajneje učijo iz manjkajočega." Na podlagi novejših raziskav o
spominu lahko dopolnimo' da že aktivni, toda neuspešni poskus,
da bi se spomnili kake besede (kako se reče po angleško hinavec?),
bolj koristi ohľaniwi besede (hinavec - ang. hypocrite) v spominu
kakoľ ponovno branje te besede. Neuspešni, nedokončani poskus
torej bolj koristi ohraniwi besede kakor ,'zgolj ponovno žvečenje".
Č. p".. neopravljene naloge bolje vtisnejo v spomin kakor opra-
vljene, iz tega sledi, da je za ohraĄanje v spominu škodljiva vsaka
dejavnost, ki kakšno stanje swaľi prikažekot opravljeno in to stanje
tako tudi dožiuljamo. Täkšna dejavnost je shľanitev kake vsebine v
pomnilniku: UREJENO! Govoľimo si: Swar sem odložil, po po-
tľebi jo lahko spet najdem, zdĄ se mi z n)o ni tľeba več ukvarjati.
In s tem hkľati prepľečimo' da bi se naši možgani potľudili ter bi
si hoteli še kaj zapomniti in v ta namen izpďrjati ustrezne postopke.
Učinek Zeĺgarnik je edenizmędmehanizmov, ki ľazjasnijo zgo-
raj príkazane izsledke, pľidobljene s poskusi. Drug mehanizem je
tako imenovano hoteno pozabljanje (ang. directed forgettirug) , ki je
bilo raziskano že pľed štiľidesetimi leti. Študenti,ki so jim po uče-
nju ľekli, da določenih vsebin ne bodo potľebovali za naslednji izpit,
se teh vsebin pozneje niso mogli dobro spomniti.ss Poskusne osebe
v zgoraj opisanem poskusu so se torej obnašale tako, kot da sploh
niso primorane zapomniti si vsa sporočila, saj jih po potrebi vendaľ
lahko tako in tako vsak čas spet poiščejo in najdejo na spletu. Pov'
sem podobno so zapisali avtorji uvodoma omenjene študije: ,,Ude-
leženci se očitno sploh niso naprezaIi, da bi se spomnili, kajti mi_
slili so' da lahko ta sporočila ponovno poiščejokasneje. Ker imamo
iskalnike stalno na voljo' je možno, da smo pogosto v stan.iu, ki
nam daje občutek, da si nam informacij ni tľeba zapomniti. Če jih
bomo potrebovali, jih bomo kratko malo poiskali."se
Kakor pri drugem poskusu so moľali udeleženci tudi pri treqęm
poskusu vnesti v računalnik tľideset izjav. Pri desetih izjavah se je
po vnosu stavka preiskovancem pokazalo obvestilo ,,Vaš vnos je bil
88 Pri.. Bjork1972.
89 Sp"..o* et al. 201 I, srĺ.777
94
shľanjen"' pri naslednjih desetih iz1avah se je pľikazalo obvestilo
je bil shranjen v mapi PODATK]," pri čemer se je ime
,,Vaš vnos
pape spľeminjalo _ lahko se je imenovala tudĺ PODATKI' INFO'
IMENA, sTVAzu ali TOČIG. Pri nadaljnjih dęsetih izjavah se je
po njihovem vnosu pokazalo obvestilo ,,Vaš vnos je bil izbrisan".
Vsak preiskovanec je imel toľej za seboj deset slučajnih serij z
vnesenimi izjavam| ki so bile zatem (1) shranjene, (2) shľanjene v
določenih mapah ali (3) izbrisane. Zatemje sledila naloga pľepo-
znavanja. Preiskovanci so spet videli vseh tridęset izjav' od katerih
pa jih je bilo petnajst rahlo spremenjenih. Preiskovanci bi moľali
navesti' a|i gre za povsem enako iĄavo, kakľšna je bila predtem vne_
sena, ali je bila iĄava po wipkanju shľanjena ali izbrisana in v ka-
teľi mapi je bila izjava shranjena, če jo je bilo potľebno shraniti. V
ta namen so imeli na voljo imena map kakoľ tudi možnosti, daiz-
berejo ,,nobena določena mapa'ś ali pa,,izbrisano". Spet se je poka-
zalo, da so se pľi nalogi prepoznavanjaodrezali preiskovanci znatno
najbolje tedaj, ko se jim je po vnosu izjave prikazalo obvestilo, da
je bil vnos izbrisan.
Končno pa so pľi četrtem poskusu postopali povsem podobno:
Preiskovanci so prebrali in vtipkali trideset izjav, ki so bile zatem
shľanjene v eni izmed šestih različnih map. Täko se je po vtipka-
nju pľikazalo na ľačunalniškemzaslonu na primeľ ,,Vaš vnos je bil
shľanjen v mapi PODATKI". Potem naj bi preiskovanci v desetih
minutah zapísaIívse izjave, ki so se jih spomnili, to pomeni, da naj
bi se aktivno spominjali. Na koncu pa so jih še vpľašali,v kateri
mapi je bila katera izjava shľanjena.
Ob natančni ľazčlembitega, kaj so si zapomnili, se je pokazaI
zanimiv yzoÍec_ o njem si oglejte spodnji grafični prikaz.Iťsavain
kľaj shrambe sta ostala v spominu v l7 odstotkih pľimerov, samo
izjavav 11 odstotkih, prav nič v 38 odstotkih pľimerov (znatno po-
gosteje) in samo kraj shrambe v 30 odstotkih primeľov (pľav tako
znatno pogosteje).
Ta rezultat komentirajo avtorji takole: ,,Ta vzorec odgovoľov
napeljuje k misli, da se ljudje [...] spomni jo krĄa, če si določene
infoľmacije niso mogli zapomniti. Ta podatek ponuja pľvi namig,
da se ljudje zveč)o veľjetnostjo spomnijo, kje je mogoče kaj najti,
95
kakor pa samih podrobnosti stvari, če izhĄĄo iz tega, da je infoľ- Človek pozabi na Spletu več kakor V realnosti
macija stalno na voljo in do nje pridemo na primer z dostoporn
do interneta."9o Ámeľiškiznansryeniki so raziskovali vpľašanje, kaj se zgodi, če
se skupaj spominja skupina treh oseb.e2 Skupine, sestavljene iz treh
oseb, so si ogledale kľatki film in zatem naj bi opisale, kaj so videle.
50 To so najprej stoľili kot posamezniki . Zatem so o filmu razprĄa\i
v skupini, bodisi v neposrednem stiku (ang. face to face) ali pa kot
45
posamezniki preko računalnika v neposredni digitalni izmenjavi z
40 drugimi. Ta izmenjava je koristila resnici' kajti zatem so še enkrat
vprašali vsako izmed treh oseb o natančni vsebini frlma. Izkazalo
35
se je, daje v pľimerjavi s spominjanjem posameznika spominjanje
.30
bo
4.5 Učinkovitost spomina (v celotne skupine bolj v skladu z ľesnico.
Poleg tega se je ľazkrilo naslednje pomembno spoznanje: Ka-
825 odstotkih tega, kar si č|ovek
OJ

- zapomni) za vsebino (kaj) sneje, vnekem tretjem tľenutku, se je učinkovitost spomina posame_
5zo
o_
kaj kakor tudi za kral shrambe
(kJe).! Kdor vnese inlormacije,
znika izkazaIa kot boljša' če do kolektivnega spominjanja ni prišlo
po elektronski poti, ampak v neposrednem stiku. Torej ni vseeno,
kl se zatem shranijo, si
zapomnl znatno manj tega ali si človek dejanska stanja, ki naj bi se jih naučil, pľisvoji v sku-
10 kaj kaj pini inteľaktivno in v neposľednem osebnem stiku ali pa ta skupina
(28 odstotkov), karje vnesel,
ĺn in
v primerjavi s tem, kam (47 nastane virtualno preko interneta. Razlogi za to so očitni: neposre_
5 kje kje
odstotkov) je informacijo dni osebni stik ponudi za predelavo znatno več gradiva in vodi v
0 vnesel.
bolj čusweno in globljo predelavo kakor znatno okľnjeni (bolj po-
vršen) stik preko zaslona in tipkovnice.
Ali naj to razumemo kot proces prilagajanja, kakor predlagajo Čeljudje predelajo informacije v pogovoľu inz razpravIjanjem'
avtoľji, ali kratko malo - analogno z navigacijskim sistemom v av- je to - po Vsem' kar vęmo - najgloblja možna oblika predelave.
tomobilu _ kotizraz naše mentalne udobnosti, prepuščampresoji Prav zato, ker so družbena bitja, ljudje ne delajo nič rajši od tega,
bralca. Človek je seveda lahko vedno na spletu in izhĄa iz pľedvi- da drug z drugim govorijo, in to počnejo vsak dan po več ur. Ven-
devarya, da nam bo ta pripomoček vedno na razpolago, podobno daľ pa dandanes v življenju mnogo mladostnikov to osebno izme_
kakor voda ín elektľični tok. Toda če vodo kdo zapre ali elektľični njavo nadomeščajodigitalna socialna omrežja' Čepľ"vso spletne
tok izpade, imam v kleti vedno pripľavljen zaboj mineľalne vode strani, do katerih pridejo' še tako privlačne, glasne in pisane' se bo
in nekaj sveč. In tudi sicer vemo, kaj je treba še storiti. Čemi pa v spominu kljub temu shľanilo manj kakoľ v neposľednem stiku.
hdo zapre dostop do znanja, kaj potem?Kateľe Ęige bi moľal imeti Globoko predelavo namręč omogoča - kakor bomo videli v nasled-
pripravljene v tem primeľu? In če je vse shranjeno v oblaku in se ta njem poglavju - samo resníčnaosebna komunikacija.
ľazkadi? Morda sem že kratko malo prestar, a to si nerad naslikam!

90 Sp"rro* et al. 201 1, str. 778.

91 Po' Spaľľowet al., Experiment 4 92 P.i-. Ekeocha & Bľennan 2008.

96 97
Povzetek
Kdor pľenese umsko delo na digitalne nosilce podatkov ali y
oblak, si poleg zmanjšanja neposľedne obremeniwe možganov na-
koplje še en nadaljnji problem: spremeni se motivacijsko izhodišče
zavtis v možgane nove informacije o stanjih swaľi. Če vemo, dą
smo si kje kaj shľanili' si s tem ne belimo več glave.
Że pred slabimi devętdesetimi leti namľečso gestaltpsihologi
raziskovali, kako na,,psihično polje" učinkuje,,napetost" zaradi ne-
opravljene naloge. Täkrat niso vedeli še ničesar o hipokampusu in
korteksu, mandljastem telesu in dopaminu, delovnem spominu in
pozoľnosti, o procesih snovanja od spodaj naYzgor in načľtovanja
odzgoraj navzdol in podobnem. Vsekakor pa so lahko že taktatiz-
vajali dobre poskuse! In tako so odkrili, da neuresničena nameľa
ostane v spominu v povprečju dvakrat močneje kakoľ uręsničena.
Kdor toľej po opľavljenem delu z računalnikom pľitisne na tipko
,,shrani", se ne sm čuditi, da naslednji dan ne bo več vęliko vedel.
Tä učinek pa seveda ni značilen samo za medije' Tudi informacij o
stanju swari, ki si jih zapišem v beležnico, si potem nisem več pri-
moran zapomnitil
Novejši poskusi pa kažejo, kako pomemben je ta učinek ľavno pľi
upoľabi digitalnih medijev. Njihova valenca nas napravi brezskĺbne
v odnosu do shľaniwe vsebine, saj vendar lahko vse (spet) najdemo
na spletu. S tem se dolgoročno izgublja stľokovno znanje, ki pa ga
potrebujem tudi za premišljeno ravnanje na spletu. S tem pa spet
omejim svoje prihodnje možnosti za samostojno umsko delo (na
spletu in dľugje) inzožim uporabo svojega spomina (odrasli se na-
mreč učijo predvsem s spajanjem novih infoľmaci) zže poznanimi).
S to osnovno držo oz. navado v odnosu do spleta pa se navsezadnje
odrečem še kontroli, ki jo imam nad seboj in nad svojo zavestno
umsko dejavnostjo. Z|as pred dolgoľočnimiučinki vsega tega je
komaj mogoče dovolj ľesno posvariti in z njimi se bomo pobliže
ukvaľjali v 1 1. in 12. pog|avju.
98
5. Spletn a druŽbena om re/1a'.
Facebook namest o face to face
Spletnih družbenih omrežy, kot sta Facebook in Google+, skoraj
ne moľemo odmisliti od sveta živ\enja mladih ljudi' Pri ljubezen_
skem zmenku v kavaľni si človęka ne gledata več drug drugemu v
oči, ampak vsak zase zľe v svoj pametni telefon - da bi morda svo-
jim prijateljem hitro witnila' kako kľasen je ta hip njun zmenek.
Šepľed nekaj leti so bila spletna socialna omret1a z nekaj de-
settisoči a|i z nekaj stotisoči člani ľazmeľoma majhna in so imela (v
Nemčiji; op. prev.) imena kot TeamUlm, Lobłlistenin StudiVZ.To
zadď1e omrežjeje za osemdeset milijonov evľov kupila neka nem_
ška založniškaskupina' ki pa je morala prav kmalu spoznati, da bi
lahko ta denar tudi skurila' kajti zgodilo se je nekaj, kar je pľi spletu
pogost pojav: veliki pogoltnejo male. Täko so tudi na mesto malih
spletnih socialnih omrežij stopila uvodoma omenjena čez ves svet
ľazpeta velika omrežja, kateľih število članov se meri v stotinah mi-
lijonov. Prava umetnija, bi lahko rekli: od Aristotelovega časa opi_
sujejo človekakot družbeno bitje (grško: zoon politiboz)' in tako ni
čudno, da mladi rod posega po tehniki, ki ji omogoča, da končno
v polnosti razvije to le vse preveč človeško lastnost.
Täko nam vsaj poľočavsak dan velika truma tabo imenouanih
stľokovnjakov. Ali naj ľaje zapišem, da nam o tem bleja? Vedno
znova namreč postrežejo z istimi trdiwami, ne da bi jih podkrepili
s podatki in dejswi. Zato je treba tu postaviti vprašanje: Kajje ľes
pľi tem? Kaj pravi znanost' zlasti raziskave o delovanju možganov?
99
Brezimnost
Najpľej je treba ugotoviti, da sta ľačunalnik in internet neveľ-
jetno mogočna pľipomočkaza brezimnost. V nobenem drugeą
socialnęm omľežjuni več avatarjev, vzdevkorł, lažnih naslovov, iz-
mišljenih identitet in drugih hlinjenih robavsov. In če nihče ne ve,
kdo si, se lahko bľez posledic obnašaš neotesano. In to ne napeljuje
samo tľum ljudi s kľiminalno energi jo, da ĺaspletu uganjajo svoje
umazano početje. Škoda, ki jo povzroča inteľnetni kľiminal' je ve-
lika; pri nas (v Nemčiji; op. prev.) je ta kriminal prizadel že več mi-
lijonov občanov.93 In celo povsem običajni ljudje ne jemljejo moľale
več pľav natančno; brž ko so na spletu, večlažejo,kar je dokazala
študija o pľimerjavi stvarne osebne konverzacije s komunikacijo po
e_pošti in po SMS-u.9a Sicer pa ljudje največ Iaže1o v e_sporočilih.
Anonimnost spleta povzroča posebne rcžave naakademskem po_
dľočju, kajti tam se zahteva umski napoľ in ta se tudi pľeverja' npr.
zizdelovanjem nalog. Na spletnih straneh, kotso Cheathouse (Hiša
prevaľe), Essaytown (Mesto spisov) inAcaDeľnon (AliasDemon), je
študentom omogočeno, da si naložijo izpitne naloge, jih kupijo in
si celo naľočijoizdelavo naloge o določeni temi.95 Po neki študiji
iz marca 20IŻ te strani vsaj v ZDA zelo pogosto uporabljajo. Keľ
inteľnet uporablja 95 odstotkov tamkajšnjih odľaslih, staľih med
18 in 29 let, in ker posežejo po iskalniku Google pri 65,5 odstotka
vseh internetnih iskanj, so v ZDA med letoma Ż003 in 2017 pri
iskalnih zahtevkih na Googlu preveľili gesla, ki napeljujejo k po-
skusu prevare, kakor na primeľ ,,free term paper"' ,,buy teľm pa-
peľ", ,'free college papers" ali ,,free research papers". Zatęmso pre_
iskovali časovni potek iskanj teh besed na spletu tęr ob tem odkrili
jasno odvisnost od akademskega leta: med semestľom so bili iskalni
zahtevkiznatno pogostejši in njihovo število se je večalo proti koncu
semestra; nasprotno pa se ti iskalni zahtevki med semesrrskimi po-
e3 P.itn. BITCOM 2008.
94 P.i-. Zimbleľ & Feldman 201l
95 Morg"r, & Vaughn 2010.
100
čitnicami skoľajda niso pojavljali.96 Splet torej omogoča simuliranje
xpskega dela na akademskem področju, in to simuliranje se očitno
doga1a kaľ v velikem slogu. Kako velik je dejanski obseg laži in hli_
ĺjen)a na akademskem področju pri nas (v Nemčiji; op. pľev.), po
rnojem ne moľe nihče povedati. Pľogramska oprema za boj pľoti
plagiatom je gotovo uspešna samo deloma; boj proti nezaupanju
in vzpostavljanjezaupanja sta veľjetno boljša ukrepa, kakoľ doka'
zu1ejo empirične šrudije o tem' Le slaba rcIažbaje dejswo, da je to
ravno V novejšem času pomagalo odkriti plagiate.
Šelez digitalnimi mediji omogočena brezimnost vodi tudi k
temu, da mladostniki prevzemĄo take oblike obnašanja, kakľšnih
iz strahu pľed družbeno kontrolo nękoč niso pokazali. Ena izmed
njih je mobing po spletu, toľej ponavljajoče se nadlegovanje, teže-
nje, pľisiljevanje in blatenje. Prej so to imenovali zalezovanje, toda
za obliko zalezovarya po spletu se je uveljavil angleški iztaz cyber-
ĺľlobbing (spletno nadlegovanje) ali kratko malo mobbing (mobing;
nadlegovanje). Ker pravijo stoľilcu tudi bully (tiľan, divjak), nje_
govo obnašan)e označuje1o tudi kot bullying (stiskati koga, zlona-
merno mu nagajati, tiranizirat'i ga). Ta pojav je znan šele približno
deset let.97 Spletno nadlegovanje je naravnano pľoti določeni osebi;
ta postane besna, obupana, počuti se nemočno in trpi za nespeč-
nostjo' ima bolečine v glavi in trebuhu. Spletno nadlegovanje je
medtem postalo v Nemčiji zastrašujoče pogostno. LętaZ}II jezdrav-
swena zavarovalnica Technikeľ Krankenkassę naľočilapľi družbi
Forsa dve ľepľezentativni anketi, od kateľih je vsaka zajela tisoč nem-
ško govoľečihmladostnikov med štirinajstim in dvajsetim letom
- v Severnem Poľenju-Vestfaliji98 in na celotnem zveznem podro-
čjull - in anketi sta ľazkľili: v Nemčiji je bilo žekdaj žrtev napada
spletnega mobinga 32 odstotkov vprašancev, v Seveľnem Porenju-
Vestfaliji pa 36 odstotkov. Po spletu ali po mobilnem telefonu so
neposredno grozilí vsakęmu petemu šolarju ali pa so ga žalíIi.Za-
96 Nevilĺe 20'ĺ 2.
97 P.i-' Reid et al. 2004; Scheidhauer et al. 2OO7;Ybaĺra& Mitchell 2004.
e8 Van Aalsr 201 1 .
99 Techniker Krankenkasse 201 l.
101
radi obrekovan)aje trpel vsak šesti šolar in pľi kakih desetih odstot-
kih je prišlo do zlorabe splęme identitete. Več kot vsak peti vpľa-
šanec si je mogel predstavljati, da bi lahko postal tudi sam storilec,
in vsak dvanajsti je bil že stoľilec.
Ob bľanju ustľeznih primerov se človęk ne more znebiti vtisa,
da je poleg anonimnosti za to kĺiva tudi vse večja socialna nekom-
petenca mladih uporabnikov. Keľ so štiri sošolke cele męsece nad-
legovale neko dekle, 1im je ta zagrozila s povľačilom(,,Pobila vas
bom"), in ko je za to ízvedelo vodswo šole, so jo naslednjo noč
spľavili v najb|i\o psihiatrično kliniko, da bi pľepľečiligľozečimo-
ľilski pohod.'00
Kot psihiater vedno znova opažam, da mladostniki ne vedo več,
kaj človek sme ľečiin česa ne sme - verjetno zato' ker sami le redko
s kom govoryo. Że kakih deset let se vsak dan ob sprejemu nujnih
pľimerov opaža na kliniki pojav, ki ga pľedtem ni bilo: gľožnjas
samomorom pľeko SMS_a. To človek siceľ hitľo vdpka, a to ima
tudi hitľe posledice _ ugotoviti je treba mesto mobilnega telefona,
s pomočjo policije poiskati ogľoženega ter ga pripeljati na urgentno
postajo na nadaljnje opazovaĄe. Vem, da je v svojem življenju že
skoraj vsak človek kdaj pomislil na samomor. To se neľedko zgodi
v kriznih situacijah, in kdor se tedaj lahko opľe vsaj na majhno so_
cialno mrežo, se lahko pogovori s svojim najboljšim prijateljem ali
svojo najboljšo prijateljico. Tedaj zelo veliko pomaga samo pristna
medčlovęška bližina, da sploh ne govoľimo o tem' kako koľistno
je, če kdo takemu človęku prisluhne in mu občasno ľečecelo ,,pri_
jazno besedo". Po spletu v takih situacijah ni mogoče storiti pľav
ničesaľ!In tistemu, ki bi to kljub temu poskušal, sem s tem pove-
dal, kaj ga čaka'
Taanalizanam jasno pove' da računalnik in splet ne spremenita
samo našega mišljenja, našega spomina in našę pozornosti' ampak
tudi naše socialno obnašanje. Te pojave ľaziskuje socialna nevrozna_
nost' tj. znanost o delovanju možganov' ki se osľedotoča na nevro-
biološke mehanizme socialnega doživ|janja in obnašanja.101 Njena
loo P.i-.
Porsch & Pieschl 2012.
101 P.i-. Spirzer2Oo4.
r02
najpomembnejša ugotovit ev je: Naši možgani so najpľej in predusem
s0cialni možgani.\02
Velik na Facebooku, majhen v moŽganih?
Skupina znanswenikov s kalifornijske (Jniveľze Stanford, ki jo
je vodil Roy Pea, je iskala odgovor na vprašanje, kako upoľaba - v
svetovnem merilu največjega _ spletnega socialnega omrežja Face-
book učinkuje na vrednote in čuswa, ki so v fazi razvoja, pri 3.46I
deklicah v starosti od osem do dvanajst let.103 S spletno anketo o
uporabi medijev in socialnem vedenju so se obrnili na več ko mí-
iijon mladih bralk revije Discouery Girlv vseh petdesetih dľžavah
ZDA. Dnevni čas uporabe medijev je znašal v tej skupini 6,9 ure.
Šloje torej za skupino povsem normalnih deklic, kajti do podobno
visokih izmeľjenih vľednosti glede časa' pľeživetega z mobilnim te-
lefonom, računalnikom, televizijo, videom in internetom, so pľed_
rcmže prišle druge študije.10a
Tä študija najprej pokaže, da pogosta upoľaba videov negativno
vpliva na uspešne socialne odnose. Tisti' ki se drug z drugim več
pogovarjajo neposredno, so v svojih socialnih odnosih uspešnejši.
ob tem se te deklice tudi na splošno počutijo bolj noľmalne in se
manj doživljajo' kot da so na obrobju. Poleg tega so ogledi videov,
telefoniranje in čas, preživet na spletu' v očimi zvezi s številom ta_
kih poznanstev, ki z vidika staršęv - kakor ga ocenjujejo deklice
-
negativno vplivajo na njihove hčere. Pokazalo se je tudi naspľotno:
kolikor več neposľedne komunikaci)e (ang. face to face) ima deklica'
toliko manj je (od staršev) nezaželenih spletnih poznanstev'
Kolikor več visi deklica na spletu, toliko pogosteje hkľati upo-
rablja tudi več dľugih medijev, predaja se torej večopľavilnosti (o
tem glej 1 0. poglavje). Če pa je nasprotno deklica več časa s prijate_
l02 o t.- prim. Adolphs 2009; Behľens et aI. 2009; Dunbar & Shultz 2007
103
Pri-. Pea er a|.2012.
l04 zud.ou, et al. 2010; o tem pľim. Spitzeľ 2010.
r03
ljicami v resničnem življenju, je manj nagnjena k večopľavilnosti --
tudi če se iz podatkov izľačunaskupni čas, izkoľiščenza upoľabo
medijev.r05
Poleg tega je zanimivo še tole: Kdor gleda več videov, kdoľ imą
lastni mobilni telefon, kdor ima v sobi lastni televizor, kdor je po-
gosteje na spletu in kdoľ je bolj podvľžen večopraviln osti, manj sPi.
Kdoľ pa ima, naspľotno, več resničnih poznanstev v stvarnem svetu'
več spi.106 Pomen spanjazazdravje in pľedvsem za učne pľocese smo
začeli odkrivati šele v zadnjem času. Dejswo' da je uporaba digital-
nih medijev PoYęzana z manj spanja, pa je povod za zaskľbljenost
za umsko zmogljivost naslednjega ľodu (o tem glej 12. poglavje).
Kdoľ meni, da deklic vendarle ne bi smeli oropati njihove multi-
medijske in spletne zabave' se moti, kakor je pokazala študija: Samo
deset odstotkov anketiranih deklic je navedlo, da jim njihovi spletni
prijatelji posredujejo pozitivna čuswa. Celo najbolj strastne uporab_
nice medijev so navedle, da doživ\ajo pozitivna čuswa predvsem ob
osebnih pľijateljih v ľesničnemsvetu.V nasprotju s tęm so negativna
čuswa pri polovici anketiranih deklic povezana s stiki na spletu. So
spletna dľužbena omreźjavir dobrih pľijateljev in sreče? Študijaje
to ľazkrinkala kot prazen tržni kľik' V ręsnici delajo digitalna so-
cialna omrežja naše otľoke in mladostnike osamljene in nesrečnel
Na podlagi ustreznih analiz swaľnih socialnih omrežy medtem
vemo celo to, da se sľečakakor tudi osamljenost moľeta v takih
omľežjih širiti po povezavah, ki štejejo do tľi korake (od osebe A do
osebe B, od osebe B do osebe C, od osebe C do osebe Č); sreča in
osamljenost nastopata v obliki grozda in nanju lahko konec koncev
gledamo kot na nalezljivo bolezen. Osamljenost se bolj širi preko
pľijateljev in manj preko družinskih članov ter deklice in ženske
močneje pľizadene kakor dečke in moške.l07 S tega vidika je poseb-
nega pomena ugotovitev, da so stiki preko spletnih socialnih omre-
žy znatno močneje povezani z negativnimi čuswi. Tu najdemo tudi
odgovor na vpľašanje , zakĄ se ljudje na spletnih socialnih omrež_
ro5 Pri-. Pea er al. 2012.
106 P.i-.
Pea et al. ŻOI2.
107 Pri-. Cacioppo
et al. 2009; Fowler & Chľistakis 2008
104
jih pogosto shupaj počutyo sanle, kakor v svoj i knjigi l lone Together
pľepľičljivo piše avtorica Sheľry Tuľkle, profesorica sociologije na
l4assachusetts Institute ofTechnology (MIT).108
,'Toda mladi ljudje vendarle še ne vedo' kako je treba tu pľa-
vilno ravnati. Samo bolje jih moľamo seznaniti z novimi mediji,
ĺzboljšati njihovo medijsko kompetenco," že slišim vzklikati me_
dijske pedagoge. To je noro, saj trditev, po kateľi naj bi imela me-
dijska kompetęnca ustrezen pozitivni učinek, zaenkrat ni dokazana
z ĺićimeľ.To je noľo tudi zato' ker ravno raziskave o delovanju mo-
źganov prej govorijo o naspľotnem. Nekatere študije namreč kažejo,
da raste ľavno tisti del možganov (pri primatih in tudi pľi človeku)'
ki se uporablja. Prav tako pa velja rudi nasprotno - če se možgani
ne upoľabljajo' potem v skladu s tem kĺnijo.
To ne velja samo za igranje violine, uporabo orodja, voźnjo ta-
ksija in učenje medicinskih dejstev za physikum. Tudi na socialnę
spretnosti' toľej na umsko sposobnost socialnega vživljanja (soci-
alnega mišljenja, . sposobnosti, da se človek vživi v drugega) in
sposobnost pravilnega socialnega ravnanja, vplivajo povsem dolo-
čeni deli možganov, in po najnovejših spoznanjih velikost teh delov
ľaste, če je človek socialno aktiven tęr s tem posebej aktiven tudi z;
teh možgansĺeĺhsredĺščlh.
Velikost moŽganov in velikost skupĺne
V nevroznanosti že nekaj časa razprĄajo o povezavi med veli-
kostjo možganov organizma in velikostjo skupine, v kateri ta orga-
nizem običajno živi'l09 Pľi tem pa na povęzavo s socialnim življe-
njem oľganizma nę kaže velikost celotnih možganov, ampak velikost
možganske skoľje, neokorteksa. In celo v njej so predeli, ki imajo
očitno pľav malo opravka s socialnim življenjem - na primer v zad-
njem pľedelu možganov namęščenividni sistem, ki je pri pľimatih
108
P.i-. Tuľkle 2011.
109
Pri-. Spiĺzer 2OI2,4. poglavje'
105
posebej izrazit. Primati nenehno upoľabljajo svoj čut vida, zato jih
včasih označujejo rudi kot ,,živali oči". Za socialne stike je gledanje
sicer pomembno, a se zaľadi tega posebej ne zahteva. Primati pač
vedno gledajo, vseeno kaj. Zato velikost možganov in velikost sku-
pine najbolj vidimo v soodnosni zvezi, če opazujemo samo spre-
dnje predele možganske skoľje, tako imenovani pľefrontalni koľteks
(PFC). Ime pľefrontalni korteks so na žalost nekoliko ponesľečeno
izbľali, ka)ti izraz pomeni dobesedno ,,pred spredaj ležečomožgan-
sko skoľjo". Beseda,,preŕrontalni" toľej v biswu ne pomeni nič dľu-
gega kakor to, kar leži ,,zares povsem spredaj", to pomeni' da gre za
sprednji del spredaj Iežečemožganske skoľje.
Osnovna misel pľi tem je preprosta: Če upoštevamo tiste pľedele
možganov, ki so - kot je znanol10 - pristojni predvsem za večplastne'
mentalne operacije, ki jih stalno uporabljamo za svojo socialno eksi-
stenco' potem je izraz našega socialnega živ\enja pač bolj pogo-
jen z velikostjo teh predelov. To naj ponazori Pręprost pľimeľ: za
igľanje tenisa potrebuje človek dobro tęlesno kondicijo, predvsem
pa krepko desno ľoko (vsaj pri desničaľjihje tako). Zato je obseg
desne nadlahti verjetno v močnejšemmedsebojnem odnosu s spo-
sobnostjo igľanja tenisa kakoľ na primer obseg levih meč' V kore-
laciji s to sposobnostjo igranja tenisa je tudi skupna mišičnamasa,
toda veľjetno v manjši meri kakoľ mišičnamasa igľalčevedesnice.
čeIni reŽen.1 sencnr rezenl
zatiInĺ reŽenj
temenski re
5.1 Človeškimožgani z leve strani (shematično), razdel1eni v štiri velike
,,reŽnJe" moŽganske skorje: spredaj čelni ali frontalni reženj, zadaj
zatiIni ali okcipitalni reŽenj, na področju temena temenski ali parietaIni
reženj in na področju senc senčni ali temporalni reŽenj'111
110 P.i-. Adolphs 2009; Behľens eta|.2OO9
I 1 Po' Spiuer 2002,
1
str. B.
106
Kolikor bolj kdo uporablja socialno mišljenje, toliko večje je šte-
vilo ljudi, s kateľimi je bol.i ali manj v rednih sdkih. Ima razvejeno
socialno mľežo. To socialno mrežo, prikazano na naslednji gľafiki, si
lahko predstavljamo kot skupino istosľediščnihkrogola z nď1manj-
šim krogom - z najboljšimi pľijatelji - okrog osebe v sredini. Kot
tak krog lahko - da omenimo dľugo skrajnost _ pľikažemo tudi
število ljudi, ki jih človek sploh pozna in jih na pľimer lahko ime-
nuje po imenu (pri tem gre v povpľečjuza kakih 150 oseb)' Toda
zflatno bolj sporočilni so manjši krogi, torej štiri do pet najboljših
prijateljev, ki jih ima kdo in ki so opredeljeni kot tisti, na kateľe bi
se v sdski človek vsekakoľ obrnil na pomoč (ang' suppoľt group, pod-
porna skupina; op. pľev.). Pomembna je tudi skupina dvanajstih do
petnajstih ljudi, ki jih označujemo kot dobľe pľijatel1e (ang. srym-
?ath! group, sočutna skupina; op. prev.) in katerih smft bi nas na
primeľ zelo pretresla. 12 1
znanct
dobrĺ
najboljši
@
prijatelji
prijatelji
5.2 Shematični prikaz zgradbe naših socialnih mreŽ' ,'Najbo|jših
p11ateljev" ma mo pri bl ižno peščiCo,,,dobri h prijatelJeV,, dva na jst
i
do petnajst, ,,ZnanCeV" pa približno 150.
112
P.i-.
Buys & Larsell 7979; Dunbaľ & Spors 1995
107
 Na splošno velja, da sá velikosti teh različnih mrež med sebo;
odvisne. Kdoľ ima veliko ,,najboljših pľi.iateljev", bo imel tudi ve-
liko ,,dobľih prijateljev" in tudi veliko znancev. Kakor je znano, 56
ženske socialno kompetentnejše kakor moški (siceľ pa spada ta ľaz-
lika med spoloma med nekaj ľedkih, ki vsaj nekoliko &žijo)' Za6
imajo ženske v povprečju tudi nekoliko večja socíalna omrežja ka-
koľ moški. Vemo tudi, da se v teh omľežjih pojavlja več istospol-
nih ljudi (moški imajo več moških pľijateljelr ženske pa več žensk),
da se ljudje močno razlikujejo po velikosti svojih socialnih omrežij
in da so te razlike deloma dedno pogojene.l13 Manj medsebojnega
odnosa pa je nasprotno męd značilnostmi osebe (kot sta na pľi-
mer plašnost in ľadovednost) in velikos{o socialnih omrežij osebe,
čepľavse je moglo o tem sprva domnevati.Ila
Naspľotno pa vplivata na velikost socialnih omreźIj spomin (ko-
liko ljudi si lahko zapomnim?) in sposobnost, da se vživímv ljudi
in razmišljam o tem' kaj drug človek prav zdaj misli (kako dobro
moręm sočustvovati z dľugimi?). Če vpľašamo ljudi po številu nji-
hovih dobľih prijateljev na splošno, opazimo, da je to število od-
visno od učinkovitosti pomnjenja. Tukaj igra torej očitno vlogo za-
pomnljivost. Dľugače pa je pri bisweno manjšem številu najboljših
pľijateljev, ki bi jih človek pľosil za pomoč, če bi se znašel v stíski.
To število ni povezano z učinkovitostjo pomnjenja'.ampak s spo-
sobnostjo, da se znamo vživeti v misli drugih Ijudi.ll5
V pľeteklih letih je bila objavljena Vľsta študij, ki so razkrile po-
vezayo med večplastnim socialnim vedenjem in velikos{o ali ak_
tiviranostjo posameznih možganskih modulov. Tako je na primeľ
mandljasto telo (amigdaloiđno telo) zelo tesno povezano s social-
nim mišljenjem. To telo se zelo močno aktivira pod vplivom te-
snobnega pogleda (široko razprtih oči). odkľili so, da obstaja po-
Yezava med volumnom mandljastega telesa in obsegom čIovekovih
socialnih dejavnosti.ll Tudi daleč spredaj, v sredini ležečidel pľe-
113 P.i-. Fow1eľ et
al.2009'
114 P.i-. Robeľts et
aI. 2008.
1 15
Pľim. Stilleľ & Dunbar 2007
116 Pri-. Bickart
et al. 201 I.
108
frontalnega korteksa je v tesnem odnosu z emPat\o do dľugih ljudi
velikostjo socialnega omreż1a.|17
11 z
Nadaljnji del možganske skoľje, orbitofontalni kortebs, je po-
sebnega pomena za socialno kognicijo. Tä del meji na rinencefalon
in kakor vohanje kodira tudi subjektiyno urednost kake swari (npr.
hrane). Pri socialnem obnašanju gľe stalno za vrednotenja (koga
Ínararfl, koga ľaje ne?), tako da ni nikakor čudno' da so pomemben
sestavni del naših socialnih možganov tudi ,,ocenjevalni možgani"'
Z neko študijo o prepľečevanju socialnega kaznovanja smo do-
kazali, da je aktivacija orbitofrontalnega korteksa v medsebojnem
odnosu s sposobnostjo, da se prilagajamo danemu socialnemu po-
ložĄu.|18 Volumen te možganske stľukture je torej tudi v neposľe-
dĺlizvezi s kognitivno socialno kompetenco' kakoľ je pred kľatkim
pokazala neka študija.ll9 Od nedavnega tudi Vemo' da obstaja pove-
zava med velikostjo oľbitofrontalnega koľteksa in velikostj o stuar-
nega sociaInega omrež1a kake osebe.l20 S statističnimi postopki so
ďokazaLi tudi, da se ta povezavakaže v čIovekovi sposobnosti vži-
vljanjav druge. Kdor se zna dobro vživęti v dľuge ljudi, bo to stoľil
pogosteje kakoľ kdo dľug, ki tega ne zna tako dobro. (To velja tudi
povsem na splošno: Kdoľ je v špoľtudober, se več ukvaľja s špor_
tom. Tako postaja še boljši' in njegove mišice rastejo.)
Avtorji te študije takole spregovorijo o svojih ugotoviwah: ,'Tä
obstoječi odnos med vzrokom in posledico po našem mnenju go-
vori, da velikost socialnega omrežja konec koncev določajo soci-
alne kognitivne sposobnosti. Te sposobnosti pa so spet odvisne od
nevronske substance, ki mora obdelati za to potrebne informacije
(v tem primeru volumen ključnih regij v čelnem režryu). Naši re-
zultati kažĄo [...], da povezavo med velikostjo možganov in veli-
kostj o socialnega omrežj a vzpostavlj a [socialno] mišlj enj e. "
1 2'
Ta domnevnavzročnapovezava jesicer verjetna, toda same sta-
117 P.i-. Lewis et al.2011.
l18
Prirr,. Spitzeľet a|.2007
119 Prirr-,. Powell
et al. 2010.
|20 Pri-. Powęll ęt al.2O1Ż'
r2r Po*.ll er al.2012, srr.4.
109
 tistične povezave še ničesar ne povedo o vzroku in učinku' Lahko
bi torej šlo za to' da imajo Ijudje z velikim ,,socialnim moduloą..
v možganih pač večja socialna omrežja. Saj vendar rudi iz dejswa,
da so košaľkarji v povprečju razmeroma višji, nikakor Íre Íroreľng
izpe\ati trdime, da vodi igľanje košarke k višji rasti telesa. Naspľo-
tno pa efekta nikakor ni težko pojasniti z učinkom selekcije ix
-
zdgztouo ne z učinkom treniranja: Kdor je visok' postane košaľkaľ.
MoŽgani rastejo s skupino
Toda kakšna je povezavamed velikostjo socialnih možganov in
velikostjo socialnega omrežja? Da bi si pľišliglede tega dokončno
na jasno, bi moľali izpeljati vzdolžno študijo, ki pa je iz etičnih ľa-
zlogov prepovedana: mlade ljudi bi namreč morali ľazdeliti v dve
skupini ter porem urediti, da bi eni rasli v velikih in drugi v ma-
lih socialnih omľežjih.Ko bi vsi odrastli' bi morali izmęriti njihove
možgane. Toda zares ni potrebe po nobeni etični komisiji, ki bi iz-
javila, da se taka študija ne sme izpe\jati|
Zato je pľav posebnega pomena študíjabľitanskih znansweni-
kov okrog Jer ma Salleta in Matthewa Rushwoľtha z oxfoľdske
univeľze, objavljena v strokovni ľevĄi Science.|zz Znanstveniki so
namľečraziskovali povezavo med velikostjo možganov in veliko-
stjo socialnega omrežja pľi opicah vľste rezus (Macaca mulatta) s
pomočjo natančnih anatomskih slik možganov príŻ3 živalih, ki so
predtem živele več ko eno leto v ľazličnovelikih socialnih skupinah.
opice so ĺzviraIe iz ľaziskovalne kolonije vsega skupaj 34 živaIi, pri
čemeľso bile druge živali vključene v dľuge študije.
Skupine so bile ľazličnovelike - obstajale so zelo majhne sku-
pine in skupine' v katerih je bilo do sedem živali. Sicer pa so z vsemi
živalmi ľavnali enako. Vse opažene ľazlike v možganih posameznih
živ aIi je zato mogoče r azložiti z velikostj o socialnega
o mľežja. Poka-
za|a se je povezavamed velikostjo skupine in volumnom možganov
r22 Prim. Sallet et al.201I
110
)
v tempoľalnem korteksu kakoľ tudi v delih prefrontalnega korteksa.
opazitini bilo nobenih negativnih povezavi možgani se niso skrčili
pri nobeni živali' ko se je velikost skupine povečala (in nasprotno).
V naspľotju s tem pa so pri opicah iz večjih skupin opazili porast
gostote sive substance v določenih arealih možganov; porast je zna_
šal pľibližnopet odstotkov za vsakega dodatnega člana skupine.
Da bi preverili trditev, da boljše socialno mišljenje konec kon-
cev vodi k uspešnejšemu socialnemu življenju in s tem k vzponu na
socialni hierarhični lestuici znotraj skupine, so avtorji ugotovili pri
vsega skupaj ena.istih samcih povezavo med socialnim položajem
(v odnosu do dľugih članov skupine) in velikostjo možganov. Pri
tem se je v nekem pľedelu prefrontalnega koľteksa pokazalaporast
velikosti ob vse večji socialni dominanci . Z vsako odstotno točko
rasti relativne socialne dominance se je v tem pľedelu gostota sive
substance povečala za 0,3I odstotne točkę. Kdor je torej v socialni
hierarhiji višje, bolj upoľablja svoje socialne možgane ter pospe-
šuje njihovo ľast. Täkšna je sklepna ugotovitev avtoľjev:
',Č. porr_
zalÍuęmo,lahko ľečemo,da večja socialna omrežjapovzročajospre-
membe v tistih predelih možganske skorje, ki se pľekľivajo s tistimi
aľeali ali mejijo na tiste areale, v kateľih sta gostota sive substance
in socialna dominanca odvisni dľuga od dľuge."
Nazadnje pa so avtorji še ľaziskali, kako dobro so pri živalih po-
vezani za socialno vedenje pľistojni areali možganov z drugimi pre-
deli možganov. Temu pravyo funkcii s ka kone ktiunlst' Dabi raziskali
to povezanost' so v senčnem režnju izbrali en del ter potem poi-
skali v možganih areale, katerih dejavnost je bila povezanaz dejav-
nostjo na ízbranem delu. Pri tem se je pokaza|afunkcijsba poueza-
nost s predelom v čelnem režnju. Intenzivnost tę povezave je bila v
medsebojnem odnosu z velikostjo socialnega omrežja.
Č. porr'am.mo, so ti rezultati pokazaIĺ, da živl)enjev večji sku-
pini krepi socialno kompetenco in vodi k rasti tistih arealov v mo-
žganih, ki podpirajo to socialno funkcijo' Ta poľast socialne kom-
petence se potem ustrezno izražav višjem socialnem položaju.
Česi zdaj ogledamo uvodoma omenjene podatke iz študije' ki
so jo izdelali Roy Pea in njegovi sodelavci, se ponuja sklep, da mora
upoľaba digitalnih socialnih medíjev, kot je Facebook, ki je ven-
111
dar povezana tudi z manj swarnlh stikov, voditi pľi otrocih tudi
k zmanjšanju uelihosti področij socialnib možganou in s tem tudi k
m a njš i soci a ln i kompeten ci.
Glede na tu ugotovljeno je zanimiva študija, ki jo je pľed krat-
kim objavil nevroznanstvenik Ryota Kanai in ki je na začetku od-
krila pri odľaslih pľeiskovancih ravno nasprotno.123 Raziskovali so
velikost posameznih področij možganov pri I25 pľeiskovancih in
poleg tega ugotavljali število njihovih prijateljev na Facebooku. Pľi
tęm se je razkrlIa pozitivna povezava' med številom prijateljev na
Facebooku in velikostjo temporalnih možganskih arealov. Kako je
to mogoče? Zakaj rc na videz ne gre skupaj? Ali torej vęndar, ka-
kor trdijo številni, poleg vsake študije, ki domnevno kaj dokazuje,
obstaja še druga študija' ki dokazuje naspľotno?
Da bi lahko odgovorili na to vpľašanje, sije potľebno študije
natančneje ogledati.
Kanai in njegovi sodelavci so pri svojih preiskovancih ľazisko_
vali tudi velikost njihovih resničnih socialnih omrežy' Pri tem so
upoľabili naslednjih devet vpľašan;':
1. Koliko gostov je pľišlo ob Vašem 78. oz.21. ľojstnem dnevu na
Vašo zabavo?
2. Čebi zdĄ obhajali zabavo', koliko ljudi bi povabili nanjo?
3. Koliko prijateljev imate zapisanih v svojem telefonskem imeniku?
4. Zapišite imena tistih, ki bi jim ľadi poslali SMS zaľadi pomemb_
nega prazničnega dogodka (rojstni dan, božič,novo delovno
mesto, opravljeni izpit itn.). Koliko ljudi je to?
5. Zapišite imena lpdi iz svojega telefonskega imenika, s katerimi
bi se radi sľečaliin se pogovorili v malí skupini (veliki do tri
ljudi). Koliko ljudi je to?
6. Koliko prijateljev še imate iz šolskega in študentskega časa in bi
se z njimi radi srečali na prijaznem klepetu?
7. Koliko pľijateljev imate na Facebooku?
8. Koliko prijateljev imate zunĄ šole oz. univerzę?
r23 Prim. Kanai et al. 2012.
112
)
). Zapišite imena prijateljev' katere bi lahko prosili, da Vam napra-
vijo kako uslugo, in veste, da bi jo tudi storili. Koliko ljudi je takih?
Pri presoji celotne študije je tľeba upoštevati, da so bila spletna
poznanswa in swarni prijatelji v zelo tesni zvezi. Pokazalo se je na-
ĺĺreć,da je velikost swaľnih socialnih omrežij tesno poveza na z ve-
likostjo digitalnih socialnih omľežij:kdor je imel veliko spletnih
prijarcI1ev,je imel tudi veliko swarnih prijateljev. Avtoľji to komen-
tirajo takole: ,,S tem je potrjena misel, da večina uporabnikov spleta
upoĺablja internetne socialne storiwę zaÍo, da ohranja že obstoječe
socialne odnose [offiine] ..."124
Študija je torej zajela odrasle ljudi, ki so bili že odrasli v tľe-
nutku' ko se je zače\a raziskava spletnega omrežja (Facebook je
splošno dostopen od leta 2008)' odrasli so zato upoľabljali Face-
book krad<o malo zato, da so razširili in poenostavili to, kaľ so v
socialnem smislu že tako in tako delali: v swarnem svetu so imeli
pľijatelje in znance in Facebook so uporabljali za komunikaci1o z
njimi. Konec koncev raziskava ne pove ničesar dľugega kot to, da
jevelikost swarnih socialnih omľežij preiskovancev tesno povezana
z njihovimi omrežji na Facebooku.
Y zgorĄ opisani študiji Roya Pee in njegovih sodelavcev pa je
bilo drugače. Pľi osem- do dvanajstletnih deklicah je bila ugoto-
vl)ena negatiuna poyezava med digitalnimi in swarnimi socialnimi
omľežji:deklica, ki je imela veliko spletnih prijateljic, je imela malo
stuarnib pľijateljic. Številoprijateljic na Facębooku je toľej u škodo
števila swarnih prijateljic. Kako je to mogoče?
Za ponazoĺĺtev tega opisa si oglejmo primeľ. Ko so se v osem-
desetih letih prejšnjega stoletja pojavili računalniki' so si jih kot
prvi omislili bolj radovedni in inteligentni ljudje. Ko bi bili, recimo
leta 19B5' pri dveh skupinah šolarjev * eni bi imeli računalnike in
drugi bi bili brez njih - bęležili šolske ocene, bi se povsem jasno
pokazalo tole: v šoli so boljši šolaľji' opremljeni z ľačunalniki,saj
so si vendaľ kupili računalnike pogosteje tisti, ki so bili bolj rado-
vedni in bolj inteligentni (mimogľede rečeno: gre za klasični selek-
lŻ4 Pri^. Kanai et aI.2OI2, str. 1332'
r13
 cijski učinek ali ,,pristľänskost izbiľe vzotca,',
kakoľ se tudi ľé}^\
Podatki iz študije PISÁ, o kateľih je tekla Inrcnzivnaľaba spletnih socialnih omrežy ne zmanjša samo šte-
-ľ
zgoľaj besed", L.u"i"
prijateljstev, ampak tudi socialno kompetenco - za ta
bih dvajset let kasneje ."rr'o käo. ĺ-" aáĹ"l"J""ll- vila swarnih
nik, ima slabši šolski.uspeh.125'"rp.ot.,o, pristojni možganski areali se skrčijo. Posledici sta stres in
Razlog za tako'r""j. Ĺil;;; '- ,.aÍfleÍ|
izguba samokontrole. Odpre sę socialna spiľala, obrnj ena
njen: računalnik se rlanes uporablja pľedvsem vse veĘa
za igranje,
'. ,"i"
ostaja za učenje za šolo manj časa.t26 ĺavzdol, ki ovira izpolnjeno življeĄe v skupnosti.
Poleg tega bo"tisti, kt'".J;i-
-:jł'L' stalno ubija pošasti ter je zato n"'grajen po natančno d6-
mišljenih vzorcih (ki moľajo vsebovati dob'er
ščepec,r"kl.;.rč1",*j.
so najučinkovitejši)'doživ'ja' povsem
običajen ĺ"l'u a"r,' tí ."]-
meroma dolgočasen. Zato ni samo skrajšan
čas zaučenje
Povzetek
š;i;,
ampak je tudi ohľomljena motivacija. '"
fü'.. torejjasno pokažejo razlikemed študijo Ryote Kanaija Spletna socialna omteź1a zadovoljujejo našo osnovno potľebo po
. in stiku s soljudmi. Veliko časa prebijemo z opľavljanjem in z zgod-
njegovih sodelavcev ter ľazmišljanjem o
študiji Roya P.. t;;ŕ;;-
vih sodelavcev teľ o ľasti nevľonov: kdor ima bami o vseh nam znanih ljudi, od prijateljev in sosedov do prego-
mnogo pľijateljev že
v začetku svojih dvajsetih let, lahko naprej voľno mogočnih, lepih in bogatih, ki so nam dandanes dostopni
goji svoje socialne stike
tudi s pomočjo ponudnikov spletnih skorajda izključno preko medijev.
kot je Facebo"k. .Io
bo njegove socialne sdke prav tako malo'ro.ĺ,šu' Kdoľ pa meni, da ima ta nova možnost same dobľe plati, se moti.
motilo L"Lo, upo."U" r"l
čunalnika pripravo študentskih referatov. Anonimnost interneta povzroča, da smo se primoľani manj nadzo-
Povsem dľugačepaje, čese rovati in se zaradi tega manj tľuditi za ustrezno socialno vedenje.
' v ľazvoju' Pri n.iih e]ektronski novi tęhniki posvečajo otroci, ki so Kdoľ si je svoje socialne kompetence že pľidobil po tradicionalni
še
mediji pouri- očľJnopreprečuj4o
nabiľanje izkušenj' potľebnih ,^rdr^ł poti (ang. ofiine, face to face), mu bodo spletna socialna omrežja
Ärroi. Kdoľ je Ĺ-
tih mnogo na Facebooku' se ustľezno ,.dk.|. " -i"ail' komaj kaj škodovala teľ jih bo uporabljal kakor telefon in faks ali
so.iaino angaźira v
ľesničnosti.To nujno vodi v socialno fľustľacijo, e-pošto, le da bodo imela bolj gladko uporabniško površino. Kdoľ
zaľadi kätere je
spletna skupnost prepojena z negativnimi pa nasprotno skoľajda še ni imel priložnosti, da bi ľazvil socialno
čuswi. Treba je ,_,poštá-
vati: pľi teh otľocih je bil čas, poľabljen vedenje, in kot otľok oz. mladostnik dobľšendel svojih socialnih
za neposredne socialn. stik"
(ang. stikov neguje po spletu, socialno toľej živi na spletu, ima dobľe mo-
face n face), v povprečju približno dv" uri, medtem ko so bili
na spletuv povprečju skoľaj sedem uľ. žnosti, da postane njegovo obnašanje zelo nepľimerno. Kakor smo
Mlada dekleta ,o
o1"r:: od navezovanja swarnih socialnih stikov _ -oľr..| videli, sporočajo najnovejše študije, da se za socialno vedenje pľi-
in zaradirega rr- stojni možganski aľeali ne razví1ajo normalno. Zazda1je težko pred-
pij?."',,Ko gre zato, dabi se naučili, kako se
družiti , łud*i,',rg;-
tavljamo'.da ne obstaja noben nadomestek videti vse posledice, vendar bi nam morale lę-te dati misliti. Mladi
za druženje riju'dĺii'," ljudje vedno manj vedo, kako se je tľeba obľniti v življenju, kaj si
povzema biswo nevroznansťvenica Abigail
Baird iz11.* yirp".
''' lahko privoščijo in kaj hočejo. Kľatko malo imajo pľemalo prilo-
125 Pĺim. žnosti, da bi to odkrili z dejanskimi izkušnjami v stvarnem svetu v
Fuchs & V ssm ann 2004.
126 osebnem sožitju z ljudmi.
Pri-. Viĺth & Klieme 2003.
127
Pri^.jhoméę2012.
Internet je poln spodletelih socialnih stikoĺ ki segajo od pľe-
128
Aldhou, 2012, str.44. warjaĄa, da je določeni človek nekdo drug, preko IagaĄa in vara-
nja vse tja do gľobe kriminalnosti. Na spletu Ijud1elaže)o, izvajajo

114
115
psihično nasilj e, odiľaj o, agresivno uswaľj aj o razp oIoženje' huj skaj o
in sramotijo, da se kar kadi! Kdo bi se potem čudil, da vodijo sple-
tna socialna omrežja pľi mladih uporabnikih predvsem v osamlje-
nost in depľesijo!
Najpomembnejši povzročitelji stresav naši sodobni družbi so po_
manjkljivo samouravnavanje, osamljenost in depresija. Povzľočajo
namľeč odmiranje živčnihcelic in s tem dolgoľočnokľepijo razvoj
demence. Pľi naših otľocih je nadomestitev pľistnih medčloveških
stikov z digitalnimi spletnimi omrežji dolgoročno lahko povezana
z zmanjšanjem njihovih socialnih možganov. Dolgoročno obstaja
nevarnost' da bosta Facebook Co. pripeljala do skľčenjanaših
celotnih socialnih možganov. Thko gledano je skľajno vznemirjajoče,
da medtem uporablja Facebook že pľibližno milijarda ljudi.
116
6. Baby TV ĺn devedeji podjetja
Ba by Einstein
V prejšnjih poglavjih v glavnem še nismo upoštevali, da se člo-
veški možgani v življenju razuijajo' Otľokovi možgani še niso ,,do-
končani" in se zato vanje vse še posebej hitľo vtisne: možgani se
zelo hitro učijo, medtem ko se še razvijajo, in se šele s tem zares
oblikujejo. To tuorjenje rnožganou - v dvojnem smislu, ka1ti gre za
izobraževarye v smislu izgradnje intelektualnih sposobnosti in za
razvoj v smislu nastanka odraslih možganov - je v središču tega in
naslednjih poglavij.
otroci in starostne boleznĺ
ZakĄ naj bi se v Ęigi, posvečeni otľokom, ukvaľjali zboleznijo
starosti _ z demenco? Da to ni nikakor absuľdno, se vidi ob pri_
meru starostne sladkorne bolezni. Tudi tu gre, kakoľ pove že ime,
zaboIezen staľosti. Zaradi napačne prehrane, ki vodi k prekomerni
teži, se telo slabše odziva na hormon inzulin. Tä se wori v trebušni
slinavki in skrbi za to, đaenergija iz hrane po potľebi pľispe v ce_
lice telesa. Če telo stalno prejema preveč hľane, sčasoma otopi za-
radi preveč izločenega inzulina; učinek inzulina popušča. Energija
- to pomeni sladkoľ v krvi - ne dospe več v celice telesa, ampak
ostane v kĺvi. Človek postane zaradi tega mlahav in utrujen kljub
vsej energiji vkĺvi, ker telo z njo ne ve več kaj početi. Visoka vľed-
nost krvnega sladkorja ima hude posledice za srce in žilni sistem,
oči, ledvice in tudi možgane: pacienti s starostno sladkorno bolez-
nijo ne samo pľej umrejo, ampak predvsem desedetja tľpijo zaradi
svoje bolezni (slepota, odpoved ledvic, amputacije, kapi).
Że nekaj let označujejo starostni diabetes tudi kot sladkorno bo-
Iezen tipa 2 _ ne samo zato' da ga jasno ločijo od sladkoľne bolezni
117
 dpa 1 (pri kateri se sploh več ne ťvori inzulin), ampak tudi zato,
in rnladostnike iz dľužinznizkimsocialnim položajem posebej po-
ker se ra bolezen medtem pojavlja tudi pri mladostnikih in otro_ ogÍožata prekomeľnatežain adipoznost' prav tako otroke in
cih. Najmlajši starostni diabetik v Nemčiji je star pet let. otľoški 1osto
mladostnike z migracijskim ozadjem in enako otľoke mater s pre-
zdravniki govorijo o epidemičnem porastu bolezni v mladih leđh.
komeľno težo ali adipoznostjo'
Kakoľ kažejo ľeprezentativni podatki beľlinskega Robert Koch-
Kdor se z dejavniki weganja srečuje že v otrošwu, bo z veliko
Instituta,l29 ima v Nemčiji 15 odstotkov (to je 1,9 milijona) otrok
verjetnostjo zbo|eI za sladkorno boleznijo tipa 2. Če kdo dobi sta-
in mladostnikov preveliko telesno težo, od rcga 6,3 odstotka rostno sladkorno bolezen pri osemdesetih letih, veľjetno ne umľe
(800.000) bolezensko preveliko telesno težo (so adipozni). De-
za njenimi posledicami. Da se namľečte pokažejo, je potreben čas.
lež otrok in mladostnikov s prekomeľno telesno težo se s staľostjo
Prav zato je porast staľostne sladkorne bolezni pri otľocih tako tra_
veča in je danes približno dvakrat višji kakor pľed dvajsetimi leti.
gičen: otroci so namreč še mladi in bodo zato učinke tega obolenja
Pri prekomerni teži ni nobene razlike med dečki in deklicami, je
doživlsaIi z vsemi posledicami - predvsem desetletja dolgo hiranje.
pa razlika zvidika socialnega sloja in migracíjskeg a ozadja. otroke

co
o 20 Napeljevanje k odvisnosti od Žretja
E
o
l/
o 15 Pľi tem razvoju je grozno to, da zan) niso kľivi otľoci, ampak
o-
10 mi odrasli. Mi ne samo dopuščamo' da naši otroci prebijejo vsak
6 dan pľibližnošest ur pred zasloni medijev, čeprav vemo, da to vodi
5
>N- k pomanjkanju gibanja in pľekomeľni telesni teži. Svoje otroke na-
oJo
E'N 0
3-6 7-10 14-17
ravnost bombaľdiramo z napačnimi nasveti, kaľ zadeva hrano. Med
zabavnim sporedom z risankami v običajnem nedeljskem jutru vi-
starostna skupina dijo otroci v povprečju vsakih pet minut ľeklamo v zvezi z źivili,
in skoľajda vsa živila, ki jih oglašajo na televiziji, so nezdrava'131
6.1 Delež otrok in m|adostnikov s prekomerno (sivo) in bolezensko Neka velika ameriška vzdolžna študija je pokazala, da 1e za pre-
prekomerno težo (črno), v odvisnosti od starosti' Prekomerno težo komeľno telesno težo krivo to otrokom namenjeno teleuizijs/eo ogla-
ima že 9 odstotkov trĺ- do šestletnikov, 15 odstotkov sedem_ do
šeuanje,l32to pomeni' da vemo nę samo to, da gledan je rcIevizije
desetletnikov in 17 odstotkov štirinajst do sedemnajstletnĺkov.
Pogostnost bolezenske prekomerne teže (adipoznosti) pri tri- dela otľoke debele, ampak vemo tudi zakaj: Otroci se učijo zelo
do šestletnikih znaša 2,9 odstotka in se preko 6,4 odstotka pri hitro, pa naj jim ponudimo kakršno koli vsebino. Poskusi s pľed-
sedem- do desetletnĺkih zviša na 8,5 odstotka pri štirinajst- do šolskimi otroki kažejo, da se otroci po nekaj ponoviwah oglasnih
sedem najstletn kih.130
i spotov naučijo njihovo vsebino in do proizvoda vzpostavijo pozi-

129
Anor,y-u.. Fettleibigkeit in Euľopa. Spiegel Online 19. 4.2007 131 Prim. Batada
et al. 2008; Cotugna 1988; Gamble & Cotugna 1999;
(www. spiegel.de / wissenschaft / mensch I O,I5lB,47BI67,00.html
; Haľľison & Marske 2005; Poweĺl et al. 2007 a, b; Ross et al. 198 1; Schwartz
dostop 13.6.2010).
et al. 2008; Spirzer 2004; Taras & Cage 1995; Thompson er al. 2008.
130 P.im.
www.kiggs.de. 13Ż Pri^.
Zimmerman c Bell 2010.

118
119

)
tiven odnos: zdi se jim dobei in se odločijo zanj.I33 Kakoľ vemo že
več ko tri desedetja, So otľoci nagnjeni tudi k temu, da pľi proizvo-
dih posplošujejo, pľi čemer se od oglasa odvisna pozitivna drža pre-
naša z enega proizvoda na druge podobne proizvode.l3a Poleg tega
je znano, da otľoci posplošujejo tudi s pomočjo medijev; tako na
primeľ bręztežav prepoznajo televizijsko figuro na ovoju čokolade.
Y ZDAzačnĄo otľoci gledati televizijo v povprečju pri devetih
mesecih in 90 odstotkov vseh otrok že redno gleda t elevizí)o, preden
dopolnijo dľugo leto svojega živĽ1erya.I35 V skladu s tem televizij-
sko oglaševanje namensko nagovarja to starostno skupino, tako da
posledično ob vstopu v šolo otľok pozna več kakoľ dvesto blagov-
nih znamk oz. njihovih proizvodov.136 Samo v ZDA porabi ogla-
ševalsko gospodarswo vsako leto deset milijaľd dolaľjev zavpliva-
nje na prehľambene navade otrok, pri čemer odpade levji delež na
televizijsko oglaševanje. otroci, mlajši od pet let, vidijo vsako leto
več ko 4.000 oglasnih spotov za nezdrava žívila.I37
KľitičniÍazum pľi otrocih še ni ľazvit, zato so' sorazmerno ne-
zaščiteni,prepuščeniučinkom oglaševanja' Ko pa se potem nava_
dijo na živila, pľivlačno pľedstavljena v oglasih, se le še stežka od-
trgajo od njih.
V zadnjih letih se je povečalo število študij, s katerimi je bilo
mogoče dokazati neposredno povezavo med odvisnim vedenjem in
patološkimi prehranjevalnimi navadami.l38 Povedano dľugače: pľav
ima ljudski glas, ki že dolgo govori o ,,odvisnosti od žretja". Täko
postane ľazumljivo, zakaj tisti, ki so kot mladi ljudje gledali veliko
televizijskih ľeklam, sploh ne morejo drugače, kakor da se vędno
znova fiksajo (da uporabim o ízraz s scene mamil). Kajti kdoľ jé pro-
izvode, predstavljene v ľeklami, s tem, kakor kaže raziskava o delo-
133 Pri-. Borzekowski, Robinson 2001; Dixon et al.2OO7; Robinson et al
2007.
134 P.i.. Goldbeľg ła|' 1978.
135 P.i..
Zimmerman etal.2007.
136 Pri-. Gunrer et al.2005; McNeal 1992; Schor 2004.
r37 Pri^. Ganrz er aI.2007; Institute of Medicine 2006.
138 P.i-.
Spitzer 201 1 Dopamin und Käsekuthen; Fladung et al' 2009
120
vanju možganov, dolgoľoč.no naľobe nrłstaui svoj sistem nagrafeua-
nja in mora potem za enak učinek nagrade jesti vedno zrll
Mehanizem televizijskega oglaševanja s tem zdaleč presega zgolj
spoznavanje pľoizvodov in blagovnih znamk, kajti človek postane
poleg tega oduisen od določene oblike hrane, tako imenovane junk
food, bogate z maščobamiin ogljikovimi hidrati teľ fevne z vita-
mini in balastnimi snovmí. Tako dobimo pojasnilo' zakaj so z ra-
Zumom obdarjeni odľasli ljudje' ki vedo, kako nezdrava in pred_
vsem tudi neprijetna (psihično in fizično) je čezmeľnatelesna teža,
kljub temu debeli' Täke čezmeľnę rcže nę mara nihče ne zase ne za
svoje otroke. Vendaľ se k!ub temu pojavlja.
Ne veľjamem, da so živilski koncerni vse to vedęli že tedaj, ko
so določena žívilazačęliv velikem slogu pľodajati otrokom ter jih
oglaševati. Toda vse to je zelo dobro funkcioniralo in pľinašalo
mastne dobičkę. Zviđ1kacelotne dľužbeje epidemija pľekomerne
teže prava katastrofa: s pomočjo ľazpoložljivih objavljenih podat-
kov in spoznanj se da izračunati' da bo otrokom namenjeno tele-
vizijsko oglaševanje nezdľavih živil pľi nas (v Nemči.ii; op. pľev.)
dolgoročno vsako leto povzročilo 20.000 smrtnih žrtev kakor tudi
petnajst milijard evrov zdravswenih stľoškov. Oľganizem človeka,
ki je bil pľedebel že kot otľok, ima namreč dovolj časa, da z veliko
ver'jetnostjo razvije vsa kľoničnaobolenja - poleg starostne slad-
korne bolezni še raka, okvare kosti in sklepov do kroničnih psihič-
nih motenj, da jih omenimo samo nekaj.
Kaj bi lahko stoľili? Otľokom namenjeno oglaševanje nezdra-
vih živil bi morali nujno prepovedati, kakor so že storili na Šved-
skem, v Veliki Britaniji in Južni Koreji. Na Švedskem je sicer pľe-
povedan vsak otľokom namenjen oglas. Keľ ima v Veliki Britaniji
kar 32 odstotkov dečkov ter 31 odstotkov deklic med dľugim in
petnajstim letom prekomęľno telesno težo, od leta 2008 na tam-
kajšnji televiziji otľokom (to pomeni v oddajah pred27. uro) ne
smejo več kazati oglasov zanezdravaživila. Oglaševalsko gospodar_
stvo in zasebni oddajniki, financirani z oglaševanjem' so te ukrepe
kritiziľali kot pretiľane, vendar kljub sklicevanju na zmanjšanje
delovnih mest v oglaševanju tega ukrepa niso mogli preprečiti.
Upľavičeno, kĄti z delovnimi mesti se ne da vse utemeljiti
'
-
121
I
povsem zagotoYo pa ne ffpljenja in smrti številnih ljudi naslednje
generacije.
,,Izbira pľavilnih živil lahko postane za staľše hud pľoblem: stro-
ški, lagodnost, dostopnost' poznanost, udobnost, nagrajevanje in
pritisk skupnosti, vse to tekmuj e z že|jo staršev' da bĺ delali to, kar
je za otroka najbolj zdravo," piše v nekem komentarju o britanski
prepovedi oglaševanja nezdravih živil v televizijskem otroškem pro-
gramu' komentaľ pa je bil objavljen v mednarodni medicinski re-
viji 7he Lancet.|39 Tudi v Južni Koreji so to dojeli. Kako dolgo
bomo morali čakati pri nas, da se bo kaj zgodilo?
H rana za um
Debel orok ima v primerjavi z otrokom z noľmalno težo vse
živIjen1e manjše možnosti, da bo živel zdravo, ne nazadĄe zato,
ker debeli otľok po vseh pravilih postane debel odľasli.1a0 Kdor ni
nikoli doživel srečę, ki nastane ob telesnem gibanju (pohodnišwo,
plavanje, igľanje zžogo, plezan1e), bo vse živ|jenje doživljal svoje
telo dobesedno kot bľeme, pľzti njęmu in proti teži se bo bolj ali
manj neuspešno bojeval in bo ne samo živel manj časa, ampak bo
živel predvsem tudi bolj nesrečno.
Hľane ne potľebuje samo naše telo, ampak tudi naš um _ um_
sko hľano, to pomeni informacije, ki jih spľejema, da raste in se
oblikuje' In tudi tu lahko slaba hrana povzroči mnogo slabega. Że
pred leti sem o tęm napisal Ęigo, da bi ponazoľil, da naši možgani
sploh ne moľejo drugače, kakor da se razvĄď1o skladno z,'inputom",
ki mu ga dostavljamo.lal Kdoľ vidi pri gledanju televizije mnogo
nasilja ali igra na ľačunalniku nasilne igre, bo v swarnem življenju
praviloma postal nasilnejši. A o tem bomo tu vsekakoľ spregovo-
ľili Ie mimogľede. V nadaljevanju bi vam s pomočjo znanswenih
139 P.i-. Anonymus 20i0.
140 Pľim. Haľrington et al. 2010.
141 Pri-. Spitzer 2005.
122
študij ľad dokazal, da so digitalni mediji načeloma neprimerni kot
umska hranaza otroke, in to ne glede na (večinoma grozne) vse_
bine, s katerimi preobremenjujemo svoje otroke.
Täko kakoľ se mora naša prehrana prilegati naši prebavi, se moľa
tudi naša hranazaum prilegati našemu umu. Malčki ne prenaša.io
svinjske pečenke in kislega zelja, zatojih hranimo s kašo in hrano
za malčke. In kateľa umska hrana je pľimeľna za malčke?
malčku naj bi šlo nekoč boljše kakor nam. V življenju
',Našemu
še naj dobi vse možnosti, naj postane pameten, naj mnogo zna,inzato
ni nikoli prezgodĄ začeti z učenjem." Täko ďi podobno premiš_
ljuje veliko staršev. ,,Zato potrebuje moj otľok spodbudo, pravilno
igľačo,vsakovľstne tečaje od prvegaIetaživljenja naprej, od plavanja
zamalčkę preko gimnastike za malčke tja do kitajščine za malčke.,,
A keľ sta pogosto zaposlena oba dela staľšev, ker imajo staľši ko-
mĄ kaj časa in bi se v prostem času ľadi kdaj zares odpočili (npr.
pred televizorjem), imajo ravno ti starši slabo Yest' Zate' s stresom
obremenjene !udi, ki imajo otľoka, so v zadnjih letih tudi pri nas
na voljo posebej za malčke prikľojeni progľami na televiziji in
-
videih ali DVD-jih. Neka ameriška študija je to takole povzela:
,,Videi za malčke, ki so jih razvili zamesec dni stare otľoke, video-
igre za devetmesečne otroke in televizijske predstave za enoletnike
so zdaj že del vsakdanjiką."Áz Kaj na1si mislimo o tem ľazvoju?
Ga moľamo ľes jemati resno? Swari si oglejmo natančno in v po-
drobnostih.
Ba by TV
Glede dokumentacije o Gleviziji za malčke smo lahko na Spiegel
online dne 14.2.2011 pľebrali tole: ,,Gospodarswo, ki ga uswaľja
rcIevizija,je pred nekaj leti pľodrlo do nove ciljne skupine: do ljudi
męd 4 jn 24 mesęcĹ Täko imenovana TeIevizyaza malčke je med-
tem preľasla v 500 milijonov dolarjev težko industrijo. Medtem ko
142 Pri^.
fudeout & Hamel 2006, str.4
123
i
)
je bila še v šestdesetih letih vstopna starost za redno gledanje tele- Več kot 80 odstotkov dve_ do triletnikov že samostojn o priźge
vizije štiľi leta, znaša zdaj štiri mesece."143 Ta vir omenjam tu uvo- televizor, več kakor polovica otrok te starosti samostojno izbiľa med
doma zato, ker marsikateri bralęc morda še vedno ne veľjame ali pľogľami in več kakoľ 40 odstotkov otrok kaľ sami vstavijo video
ne more verjeti, kaj so glede tega ugotovile znanstvene študije. Z ali DVD v predvajalnik. Šecelo pľi mlajših otrocih (starih od 6 do
mojega vidika poIožaj namreč ni samo vznemirjĄoč. Ne, resen je! 23 mesecev) je to prav tako samostojno kakor samoumevno roko_
Kakor je bilo že omenjeno, v ZDA skorajda vsi dveletni otľoci vaĄe z zaslonskimi mediji presenetljivo pogosto' kakor je pokazala
redno gledajo rcIevizijo pa tudi DVD-je in videe. Pľi malčkih' mlaj- neka študija, l<l 1e zajeIa 1 .05 1 staršev z otroki' starimi do šest mese_
ših od enega leta, je to pľibližno eno uro na dan, pľi dveletnem cev.'a6 Siceľ pa je ta študija posebej glede uporabe televizije dokazala
otľoku pa več kakor uľo in pol. Vse to je v močnem nasprotju s to, kar je že dolgo splošno znano: ot'oci posnemajo, bar uidĺjo delati
Pripoľočili ameriških otrošbih zdraunikou, ki pri otrocih izpod dveh suoje staľše. Čestarši veliko gledajo televizijo, to delajo tudi otroci.
Iet jasno odklanjajo uporabo zaslonskih medijev in bi radi, da bi Če je ľaven izobľaženostiali dohodkov staľšev nižja, gledajo otrocí
bila pri otrocih, mlajših od treh let, upoľaba omejena na največ več televizije, pri čemeľje mogoče ta dva učinka statistično ločiti'
eno uro na dan.taa Povedano dľugače:ľevščinain neumnost staršev povzročata neod-
visno drug od drugega pri otrocih večjo uporabo medijev.
Ávtorji to komentirajo takole: ,,Tä študija dokumentiľa veli-
100 kansko vlogo staľševprl razvoju navad otrok glede uporabe medi-
jev' Ena tretjina otrok živi v gospodinjswih, v katerih staľši pu-
80 stijo televizoľ večino dneva kar prlžgan- ne glede na to, ali g" Ĺdo
:-
CJ
oCJ gleda ali ne. Zato ne pľeseneča,da v teh gospodinjswih otroci gle-
c 60
_c dajo znatno več televizije kakoľ drugi otľoci' Mnogo ,ta.š.,n pľ.Ĺij.
Y
n kaľ veliko časa pred televizoľjem ali ľačunalnikom, in ,p., ,o .",rr'o
C
o 40
a otľoci teh staršev tisti, ki prebijejo pred zaslonom znatno več časa'
ro
N Tietjina otľok, mlajših od pet let, ima z dovoljenjem staršev v svoji
ro
o 20
ru sobi televizor - največkrat zato, da se prepreči spoľ o tem, kaj naj
o
o bi kdo gledal. In tudi ti otroci pľebijejo več časa pred zaslonom.,,lai
f 0
3 6 I 1215182124 ob tem je tľeba dodati še to' da predvsem staľšiiz nižjih dľu-
žbenih slojev svoje otľoke aletiuno spodbujajo h gledanju televizi1e:
starost v mesecih ,'Kakoľ so pokazale razpÍave s starši v ustręznih fokusnih skupi-
nah, poskuša veliko staršev pozvati otľoke h gledanju televizije, da
lahko matere uredijo dľuge stvari' namesto da bi jĺm omejili čas,
6.2 odstotni de|eŽ otrok, starih do dveh let, ki uporabljajo Zaslonske
uporabljen za medye."Á8 To si zasluži posebno pozoľnost zato, ker
medije (TV ali DVD, video;ĺas
so dokazane negarivne posledice uporabe zaslonskih medijev za in-

143 P.i-. BuB 2011. 146 Prí^.

fudeout & Hamel 2006
I44 Pri^. Zimmeľman eĺaI.2OO7 a. 147
Rob..t. et al. 2005, str. 20.
145 P.i.n. s podatki pri: Zimmerma n et al. 2007 a, su. 47 5 148 Roberts
et al. 2005, str. 32.

r24
125

)
telektualni razvoj. Odnos staľšev iz nižjih slojev do medijev toľej ob 23. uľi jih je še vedno 200.000 in še opolnoči
gleda rcIevizijo
poveča socialne ľazlike in utľdi že ĺako in tako obstoječo nepravič- 50.000 otrok, mlajših od šest let.15o
nost glede ęnakih možnosti. Povsem očimo uporabljajo televizor števiĺni starši
kot otľoško
Zdí se, da ti starši ne vedo, kaj je dobro za njihove otroke, in va1uško', kakor je poŔ^r^l^ zgorĄ žeomenjena
velika študija o upo_
sploh imajo komaj kajvajev ľavnanju z malimi otroki, pa jim po- rabi zaslonskih medijev: ,,Veliko staršev gĺ.d" ,,"
medije Lo, ,r" u._
tem prepustijo televizijski aparat - to kaže naslednji navedek iz zgor- liko.pľednost in si sploh ne morejo pľ.ärt"r,!"ti,
kako bi lahko z
nj ega že omenj enega prisp evka na Sp ĺ' o n l i n e:,,Kriza usp avanj a otroki prebilí dan bľez televizije' videov ín DVD-jev.
i ege Ti mediji po-
v posteljicah ameriških malčkov: Ko je moral ponudnik kabelske otroke in dajejo staršem čas, da opravijo gospodinjská jela
1irjajo
televizije, ki je imel v svojem ľepertoarju oddajo BabyFirst, minulo ali pľeprosto dobijo nekaj časa zase. Hkra pa starši
v.jo, da .o
Ieto za nekaj ur ponoči ustaviti svoj program, je pľišlo v številnih otÍoci na uarnem' to pomeni, da se ne igrajo zunaj
in da v hiši ne
družinah do izrednega stanja. Ponudnik je prejel stotine telefon- uganjĄo neumnosti. Ce je na voljo več televizorjev,
pľedvajalnikov
skih klicev obupanih staršev, ki niso vedeli, kako naj potolažijo svoj DVD-jev in računalníkov, med brati in sestrami ne piĺhaja
áo ,po."
naraščaj.Kajti ta je navajen na to, da v spanje zdľkne s slikami, ki glede programa in poleg tega je poskľbljeno za to,
dasi lahko tudi
jih širi televizijska postaja BabyFiľst, toľej na primeľ z ľačunalniško staľšinemoteno ogledajo kaj, kar bi si radi.((l51
animiranimi inačicami akvarijev in mobilov'" Ko't glavni razlogzauporabo medijev starši pogosto
. navajajo to,
Moľda bo zdaj kdo menil, da so tu opisane oblikę obnašanja zna- kar. jebilo ľečeno zgoraj: otľoka je t..Ĺ" podp..tí in otľok
učil čim bolj zgodaj, čim več in čim hĺtr.j.. Tä misel
Ę- bi se
čilne pač za ZD A, kjer je televizor dobesedno vedno prižgan, 24 ur torej slu'ži bo-
na dan, od zibelke do par. Pa ni tako: tudi pľi nas (v Nemčiji; op. disi za pomiritev vesti pľi tistih starših ,-I. čr, dan
ne morejo bitĺ
pľev.) lahko ljudje po kablu ali satelitu źe|ęta gledajo Tbleuizijo za brez.televizije' ali pa kot neposľedna motiYacija
za starše, .r"1 ,uoj.
malčke. To televizijo uswarjajo in oddajajo posebej za gledalce, ki otroke spodbujajo h gledanju televizije: kakoľ štirje áa aL-
"Manj
sedh staľševpľavijo (3B odstotkov), da mislijo,
so še premlaái za Teĺ'ebajsbe (torej za tiste' ki so mlajši od dveh let). da se njihávi otroci
V Nemčiji pÍavzapÍav nimamo na voljo dobrega podatkovnega ob gledanju televizije predvsem učijo, in d śtarši
,. t.rtijo olajšane
mateľiala, ki bi zadeval uporabo zaslonskih medijev pľi prav majhnih ob misli na upoľabo medijev in učenje ter sę tako
počutijo manj
otrocih. Odvisni smo od statistik inštitutov za raziskavo tržišča'ki kľive ...(152 füda maľ se morejo malčki sploh učiti
od' zaslonov in
oskľbujejo gospodaľswo s spoznanji glede oglaševanja za otroke. zvočnikov?
Teh številk verjetno ni mogoče oceniti kot neodvisnih in objektiv- Ko je bila moja najmlajša hčístaľa devet mesece\ł
'
sem si z njo
nih. Stľokovnjakinja za medijeMaya Gotz (2007) kljub temu na- nekoč poskušal ogledati epizodo iz predstave Der Ltiwe ist tos (Lźv
vaja anketo, opravljeno pri729 mateľah v Nemčiji, po kateri sme je pľost). Vs1 od svojega otľošwa sem oboževalec
augsburškega lut-
gledati televizijo 13 odstotkov otrok, mlajših od enega leta, 20 od_ kovnega- gled ališčaAugs b urge r Pupp e n h is fu
, znanegapo srčkan ih li_
stotkov enoletnikov, 60 odstotkov dveletnikov in 89 odstotkov tri- kih z njihovimi smešnimi gibi in
letnikov.1a9 Poleg tega je znano, da sedi v Nemčiji pred televizoľjem
''"b'irĺ-i dvogovori. Da bi uswa_
ľil čim bolj popolno doživetje kina' sem si oskľb*el računalniškipro_
o6 zz. uri še vedno 800.000 otrok, ki spadajo v vrtčevsko obdobje, jektor in predvajalnik DVD-ja sem priključil
na napľavo za steľeo-

150 P.i-.
Spitzer 2005.
15r Rid.out
in Hamel, str. 32. Poudaľki so iz izvirnika.
14e 152
P.i-. Gotz2ooT Rid.out in Hamel, str. 32.

126 127

)
fonsko predvajanje. S hčerko sva sędela na kavču, in zęlo sem se
veselil. Mala Anna pa je bila zelo zmedena izmeniaie je pogledo-
vala na gibljive pisane slike na steni pred nama in na katerega iz-
med đvehzvočnikov ob stľani za nama. Ni bila sposobna povezati
tega, kar je videla, in tega, kar je slišala' torej na primer ugotoviti
povezavo med govorjenjem iz zvočnika in premikajočimi se usti
lutk. Slika in zvok sta prihajala iz razlĺčnihsmeri, zanjo sta toľej
moľala pľihajati iz raz\ĺěnih izvoľov in zato nista imela nič opľa_
viti drug z dľugim.
Ker sem se že desetletja ukvarjal z obdelavo podatkov v člove_
ških možganih in posebej tudizruzvo1em možganovv otroški dobi,
sem sicer že dolgo vedel, da mali oľoci še ne morejo celovito za-
znati slike in zvoka iz različnihizvorov, kajti tega se moľajo šele na_
učiti v stvaľnęm svetu (v kateľem prihaja slišana govorica iz ust, ki
se premikajo). Toda ko sem potem doživel pri svo.ii mali Anni to,
kar sem vedel že iz razískav, sem bil nad močjo učinka več ko osu-
pel. Anna je bila vendar zelo pľebujen otrok; hitľo je dojemala, znala
se je že presenetljivo dobľo zbrati in pľav lahko jo je bilo navdušiti
za vse in vsakogar. TodaAugsbuľger Puppenkistekot video zanjo ni
bila noben užitęk in tudi nobena zabava, ampak samo zmedenost!
V svoji nemoči sem po nekaj minutah ustavil pľedvajanje in se je_
zil nad samim seboj.
Zapomnimo si: čas, ki ga otrok, star manj ko tri leta, prebije
pľed zaslonskimi mediji, je zaprav\en čas. Pač ni isto, če gledajo
televizijo dvęletniki ali petletniki.'53
Za malČke kita1ščinana ZaSlonU?
Študijo iz|eta2003, ki bi jo rad kratko predstavil, sem opisal
že v ducatih publikacij in pľedavanj; zelo dobľo jo toľej poznam'
Učinka, pľedstavljenegav študiji, pa sam dotlej še nisem neposredno
opazoval in s tem zavestno dožiuel.
153
P.i*. Chľistakis & Zimmerman 2006.
r28
Kalifornijski znansweniki so hoteli pľi malčkih preveľiti vpliv
izkušeni s kakim tujim jezikom na njihovo .porob.rort ľazlikovanja
glasov določenega tujega jezika.Isa Kakoľ že vemo, se malčki
dľugi polovici svojega pľVega leta življenja učijo pľepoznavati "l".ti,,
gla-
sove mateľnega jezika. Da se to zgodi' potľebujejo ustrezen
,,input,,;
jezikmorajo toľej slišati. In govorca morajo tudi videti, da lahko
sli-
šano povežejo z videnim (z usti, s celim obľazom, ki izražačuswa,
verjetno tudi s celotno govoľico telesa in prav gotovo tudi v situa-
cijskem kontekstu). Videno prispeva k temu, da se da slišano ana_
llzirati.In pľi tem je za možgane pomembna pľedvsem sočasnost.
Ce se kaj vidi in sliši povsem sočasno _ do tísočinkesekunde
-, po_
tęm m,ra to biti med seboj povezano
- tako vsaj sklepajo malčkovi
možgani. Njihova možganska skorja dejansko deluje do tisočinke
sekunde natančno, kakor so pokazale ustrezne študije.l55
študije je bilo tole: novoľojenčeklahko še pľav dobro
'ozadje
razIikuje med pľav vsemi glasovi, ki na svetu sploh obstajajo.
Na_
sprotno pa se pri ęnoletnikih povsem jasno kaže učinek učenja
njihovega mateľnęga jezika' kajti ti otľoci lahko zęIo dobro razíi-
kujejo glasove tega jezika, medtem ko drugih glasov, ki se ne po_
javIjajo v materinščini, pľaktíčnosploh ne morejo
več razlikovati.
Lahko bi torej rekli, da so se koncentriľali na glasove svo.ie mate-
ľinščine;poznajo, kaľ so pogosto zaznali, in ne poznajo tega'
kaľ
(zan)e) očitno ne obstaja.
Znansweniki so šli v skupino malčkov, starih od devet do deset
mesecev' ter so jim dvanajstłľat v štiľihtednih predvajali
posned<e
kitajščine. Vsakokrat je Kítajec ali Kitajka po d'eset minut b.al"
ki-
tajsko besedilo, in potem so se orroci z njo oz. z njimpernajst
mi_
nut igľali. Pľítem so se izmenjavali štiľjeKitajci, t"ko ł" so malčki
prejeli ľazličnejezikovne ,,inpute" (skupni čas je znašal pľibližno
pet ur). Predtem so otľoke po načelu naključja ľazdelili rd've sku-
píni po šestnajst udeležencev. Ena skupina je bila deležna opisanega
pouka kitajščine(bľanje' igranje), druga pa je bila namesto t.g"
dž-
ležna enakega pouka' toda v svoji mateľinščini'v angleščinilMed
154
P.i-. Kuhl et al. 2oo3
155
P.i-. Spitzeľ2005.
r29
poukom so sedeli otroci v malih skupinah na tlęh na odeji, pľav se .ie pľi tem pokazalo, da so malčki,
ki so slišali samo angleščino,
blizu Kitajke ali Kitajca (slab meteľ pľoč);pri tem so imeli pogost mogli kveč.iemu povsem slučajno razlikovati
med tema d ema ki-
stik z očmi, in ,,učitelji" so se pogosto obľnili neposľedno na otroke. tajskima glasovoma. Malčki iz skupine' ki
se je učila kitajščino' pa
so se povsem očitno naučili razlikovati
glasova'
kajti odrázali so se
znatno boljše kakoľ malčki iz kontrolne skupine.
Da bi testiľali, kako jebil zaučenje pomemben
socialni stik, so
izdelali'DVD, ki je vseboval enak
s6s -"i.rĺ"l (in so na njem nastopile
iste'osebe) kakor pri pouku v živo. Potem
(] so neko dr'go ,k,rpir'o
C
o enako staľih otľok (povprečna staľost malčkov
na začetku: 9,3 me-
o s|1) sryt razdęIili, pľi čemeľje tokrat moglo po šestnajst
Ň60 malčkov
o gledad DVD ali pa samo poslušati zvočni
o 1k".1. iilo ..'"ko'
c kakor da bi poslušali zgoščenko). Ča. t.g" "r'"l
medijskega ,,po,rk",:1-.
bil enako dolg kakor pri pľvem eksperimžntu,
Ĺ
LĐc
p.ĺ ,.í'
le da jž uiĹ
Ň ŕF

pouku znatno več (49.866) kitajskih zlogov kakor p.íp.uL,, ziu".

Temu je'spet sledil postopek testiranja, re"zultati "
por,opk" p" ro pľav
50 tako prikazani na grafiki 6'3' Pokazalo se je,
d" .l.kľor'rLĺ-äaqi
kitajsko angleško CD DVD niso ničesar prispevali k učenju.
kitajsko
Ti rezultati so vkričečemnasprotju s številnimi multimedijskimi
v živo elektronski medij
ponudbami za malčke oz. njihove starše' ki za
to potľošijo veliko
6.3 Učinki kitajščineza malčke (pouk je trajal pet ur, razdeljenih na denarja, keľ hočejo za svojega otroka najboljše.
Toda če so malčki
dvanajst srečanj po 25 minut) pri devet do deset mesecev starih v najbolj budnem delu svojega č"r" ĺrport",rleni
mediju, k"r.-
otrocih (črni stolpec povsem levo) na sposobnost razlikovanja rega se _ v nasprotju z ľesničnimsvetom "d _
in ľesničnimi ljudmi ne
- testirano pri enoletnem otroku - kitajskih glasov v primerlavi s moľejo ničesar naučiti, potern se usega sbupaj
naučijo manj. Kdor z
kontroIno skupino (beli stolpec), ki 1e vadila v angleškem jeziku. namenom učenja posadi svojega malčka pľed
Raz|ika je bila statistično pomembna. Prav nobenega učnega učinka ni zarlán, wega, da bo
to negativno vplivalo na njegov umski razvoj.
imelo ne g|edanje ne poslušanje DVD'ja (temnosivi stolpec povsem Narrr""adni" malčki
desno) in tudi ne zgo|j posIušanje zgoščenke (svetlosivi stolpec)'156 pľetežnidel svojega živl1enjapoľabijo za spaĄe.
Siceľ pa iil,
ao1i1o
ali hranijo' morajo jih čistiti' kop"ti in neiovati.
Č.p" jil' ,^rr^,
(sorazmerno ľedkih) časovnih fazah,
ko rJ bud.'i, poro..'ĺ in dov_
Ana|iza glasovnih posnetkov teh ur kitajščine je pokazala, da so zetni, posadite pľed zaslonski medij, bi jih namesto
tega lahko v tem
otroci na dvanajstih sľečanjih zaznali vsega skupaj med Ż5.989 in času zaprĺi tudi v klet za pÍemo1. Pľed pisanimi
zasloni in zvočniki
42.I84 kitajskihzlogov (srednjavrednost: 33'IŻ0). S pomočjo testa se bodo namreč prav tako kakor v temni
kleti le malo naučili in s
zarazll'kovan1e dveh kitajskih glasov, ki se v angleščini ne po)av\ata, tem umsko ľasli. To poudarjam na tem mestu
zato' keľ ravno opi-
je bilo potem v staľosti enega leta preiskano, kako dobra je bila pľi sana šrudija dejansko izpričuje, dav zgodnjiotľoški
dobi zaslonskĺ
malčkih v obeh skupinah sposobnost razlikovanja. Po pričakovanju mediji niso le neprimerni za učenje, amp"k
c.lo močno orri."jo
učne učinke. In ker so mali otľoci pravi čudež
156 Po podatkih iz: Kuhl et al. 2003. učenja, s"j ne d.l"jo
ničesar dľugega rajši, kakor da se učijo, ter
se tako ir' ,"Ĺo u., d"n

130
13t
uči.jo, imajo stroji za oviranje učenja negativen vpliv na izobraže-
valno kariero otrok, kakoľ bo prikazano v nadaljevanju, 't0

5
Baby Einsteĺn -o
Baby W
o
'- DVD Baby
Baby Einstein 1e zveneče ime cele vrste DVD_jev' ki jih od leta o 0
q
2003 naveliko prodaja koncern Disney. Kakor pove že ime, naj bi CJ vsakod nevno
te DVD-je gledali malčki, staľšipa naj bi jih kupovali zato, da bi ()
q
bra nje
o 6.4 Ma|čki, stari od osem
ti malčki postali mali geniji _ v ta namen so izbľali ime E'instein. E
!O -5 do šestnajst meSeCeV,
Te DVD_je je mogoče kupiti ne le v ZDA, ampak tudí pri nas (v
@
I
katerim vsak dan berejo
Evropi; op. prev.), in dejansko prihaja do velikih nakupov, kajti 6 (levo), se boljśeodreŽejo pri
o
DVD_je Baby Einstein krepko oglašajo s sporočilom, da njihova '- .jezikovnem testu, nasprotno
-10
uporaba dela male malčke izredno bistre. Za ponudnike je to do_ o pa vodĺ uporaba posebej za
'Ň ma|čke izdeĺanih sporedov
nosen posel. Vprašanje pa 1e: DržĄo njihove tľdiwe? (J
(Baby TV in DVD 1i blagovne
Ameriški znansweniki so pri več ko tisoč malčkih in njihovih
-15 znamke Baby) v s|abši testnj
starših izvedli študijo, ki je pľvičjasno pokazala negativne učinke rezu ltat.l sB

uporabe medijev na intelęktual'ni razvoj ravno pri najmlajših.157

Starše so natančno povpľašali po navadah njihovih malčkov v zvezi
z uporabo medijev in potem so pri malih izvedli jezikovni test. Re-
zultat: malčki, ki gledajo Baby TV in DVD-je znamke Baby, po-
znď'1o znatno manj besed, rcrď1 zamu1ď1o v razvoju svojega goYora.
Täk učinek je bil močno izražen zlasti pri posebnih sporedih na
BabyTV in DVD-jih blagovne znamke Baby.
Čepa je nasprotno kateri od staršev otroku vsak dan bľal, se je
pokazal pozitivni učinek na razvoj njegovega govora. Tudi vsako-
dnevno pľipovedovanje zgodb je imelo precejšen pozitivni učinek,
prav tako poslušanje glasbe večkrat na teden (učinek je bil skoraj
tako velik kakor vsakodnevno pľipovedovanje zgodb); vsekakor pa
pozitivni učinek glasbe statistično ni bil pomemben.
Kako škodljívaje uporaba zaslonskih medijev, lahko ľazberemo
iz tega, da je pri malčkih negativni učinek na razvoj govoľa dvakľat
močnejšikakor pozitivni učinek bľanja. Povędano brez ovinkarje_
nja: Baby TV in DVD-ji znamke Baby so škodljivi za intelektualni
razvoj mď1hnih otrok'
Neka nadaljnja študija o učinkih gledanja televĺzijev zgodnjem
otrošwu na intelektualne sposobnosti v starosti vstopa v šolo jasno
govori o motečem učinku na kognitivne sposobnosti. Pri 7.797
otrocih so gledanje televízije (kakor so o njem poľočale matere)
v starosti manj kot tľi leta ter od tľi do pet let povezali s tęstními
vrednostmi za Vrsto kognitivnih funkcij (koncentľacija' spľetnost
bľanja, razumevanje jezika, matematične sposobnosti) pri otrocih,
starih šest let. Poleg tega sta bila v test zajeta socialn i izvor in inte-

158 Statistično
sta bila pomembna oba efekta; po podatkih iz: Zimmerman et a|
157 P.i-. Zimmerman et al.2007 b. 2007 b, slĺ.367

r32 r33
ligenčni kvocient (IQ) mater, da bi iz učinkov gledanja televizije
lahko izločili vpliv teh izmeľjenih meľ' Po tej študiji je znašalo gle-
danje televizije pred Úetjim letom življenja v povprečju Ż,2 ure ter
med metjim in petim letom življenja povprečno 3,3 ure. Pri šestih
letih so otľoci gledali televizijo v povpľečju3,5 ure vsak darr. Ce-
lotna primeľjava otrok, ki so veliko gledali televizijo (več ko tri ure
na dan), z otľoki, ki so jo gledali manj (manj kakor tri uľe na dan)'
1e razkrila jasen učinek gledanja televizije v smislu oviľanosti ko-
gnitivnih sposobnosti. Ta učinek se ni spremenil, tudi če so upo_
štęvali dodatno merjene vrednosti, posebej izrazit paje bil pľi gle-
danju televizije pľed ffetjim letom življenja.159
Če je tako, kako je potem mogoče, da tako pogosto slišimo ravno
nasprotno? odgovor je soľazmerno preprost: Grc za denarl Tako se
ne gľe čuditi , da je, na primeľ, po nekem poľočiluv strokovni re-
viji Science z dnę 4. B. 2007 koncern Disney podvomil o rezulta-
tih študije o Televiziji za malčke in DVD-jih Baby Einstein.I60 Po-
tem ko je Disney dve leti zaman poskušal ovľečiľezultate študije,
je začeI oktobra 2009 sprejem ati naza1 DVD-je in je strankam po-
vrnil stroške v celoti.16l Vodswo podjetja tega nikakor ni storilo iz
prijaznosti, ampak keľ se je balo, da bi utegnile ogorčene stranke
zahtevati še kaj več kakoľ samo vľačilo svojega denarja za nekoľi-
stne DVD-je. Saj so otrokom navsezadnje pĺízadali škodol Us_
pešen ľazvoj govoľa je nekakšna vstopnica za vstop v vsako izobra-
ževalno kariero. Kdor ima torej naspľotno probleme z razvojem
govora' bo v življenju z manjšo verjetnostjo izkoristil svoje pľilo-
žnosti in na primeľ pľidobil spričevalo visoke šole, ki je po ruz|ič-
nih ocenah (narejenih v tujini; op. prev.) vredno nekaj sto tisoč do
več kakor milijon dolarjev (dodatni zaslužek v času ceIega živl1e-
nja).'62 V številnih primerih gľe na sodiščihzatakezneske, kajti ne_
kateri staĺšizđĄtožijo konceľn Disney zaradi zavestno povzroče-
nega oškodovanja svojih otrok.
t59 P.im' Zimmerman & Chľistakis 2005.
160 Pri-. Bhattachaľjee 2007.
161 P.i-. Lewin 2009.
162 P.i-. Baum 2010; Bialik 201 Bľand Eĺ Xie 201 0; Longley 20 10
1;
134
)
Zasloni škod ujej o izobr aŽeva nj U
Če pľihaja že v vrtcu zaradi tega, ker otrok preživi preveč časa
pred zaslonskimi mediji, do upočasnitve in oviranosti v ľazvoju je-
zika in mišljenja, potem to neugodno vpliva na celotno otľokovo izo-
braževalno biografijo. Povedano drugače: preveč gledanja televizije
v predšolskem obdobju dolgoľočnonížaizobraževalnoľaven ljudi.
Na to kažejo podatki vzdolžne študije, v svetovnem merilu verjetno
sploh najboljše, o ľazvoju 1'037 novoľojenčkov do časa odraslosti.
Grę za pľospektivno kohortno raziskavo ob ľojswu, s čimeľje mi_
šljen naslednji metodični postopek:163 V mestu Dunedin, ki leži na
novozelandskem Južnem otoku' so od 1. aprlla 1972 do 3l. maľca
1973 evidentiľali vse novorojenčke in njihove dľužineteľ jih ka_
sneje v staľosti treh let prvič pľeiskali. V nadaljnjih časovnih razmi-
kih dveh do treh let (to pomeni tedaj, ko so bili srari per, sedem, de-
vet, enajst, tľinajst, petnajst, osemnajst in enaindvajset let) so potem
izvedIi nadaljnje ankete in pľeiskave. Nazadnje se je to zgodilo pľí
šestindvajsetih letih' ko jim je še vedno uspelo pľeiskati 980 (96 od-
stotkov) od 1.019 še živečihudeležencev študije.16a
Ko so bili otľoci staľi pet, sedem, devet in enajst let, so povpra-
šali njihove starše, koliko časa v povprečju gledajo oľoci ob koncu
tedna televizijo. Pri kasnejših anketah v starosti trinajst, petnajst in
enaindvajset let so udeležence same vpľašali'koliko časa gledajo te'
levizijo med tednom in ob koncu tedna. Täko so ločeno izľačunali,
koliko so gledali televizijo v otroštvu (pet do enajst let) in koliko v
mladosti (tľinajst do petnajst let). V starosti šestindvajset let so do_
sežene ravní izobraženosti uvrstili na skalo od ena (brez poklicne
kvalifi kacij e) do š tiri (univerzitetn a izo6 razba) . Nadalj e so zabeležili
socialno_ekonomski po\ožĄ izvorne dľužine(od ,,reven" do ,,bo-
gat") ter izmerili inteligenco (IQ) otľok. Študija je pokazala, da se
gledanje t'elevizlje otrok oz. mladostnikov prekľiva z dosegom nižje
ravni izobľazbe pľi starosti 26 Ięt. Kolikor več televizije gledajo
otroci v otľoštvu, toliko nižja je njihova izobľaženost, ko odľastejo.
163 P.im.
Silva & Stanton 1996.
164 Pri-. Hancox
er al.2005.
t35
 Seveda bi lahko kdo ugovarjal, češda gledanje televizije ne dela
ljudi neumnih, ampak da pač neumneži (in revni oz. ali revni) gle-
dajo več televizijo. Że da\j časa je znano, da ljudje nižjih dľužbenih
slojev dejansko porabijo več časa za gledanje televizije. Da bi torej
mogli določiti sprožilni dejavnik, je pomembno, da je mogoče ta
dva dejavnika (nižja inteligenca in nižji dohodek) izvzęti iz poveza-
nosti gledanj atďrevizĄez ravnijo izobraženosti. A tudi po izvzeť1u je
ta povęzaYa očitna in statistično pomembna. Z drugimi besedami:
vsekakor je res, da manj nadarjeni otľoci in otľoci ĺz nižjih družbe-
nih slojev gledajo več televizije, toda zgolj to še ne moľe pojasniti
povezanosti med gledanjem televizije in izobrazbo. Täko je ta po-
vezava ľealna in ni noben statistični izmislek.
r/a
končana univerza
80
60 poklic
40 šola
2A
ntc
0
<1 1,2 2-3 >3
vsakodnevno gledanje televizije,
merjeno v urah
6.5 Vpliv vsakodnevnega gledanja televizije V otroštvu in mladosti na
poklicno usposobljenost prl starosti 26 let. Vsak stolpec ustreza 100
odstotkom vsake podskupine, v katerih so gledali televizijo vsak dan
manj kakor eno U[o, eno do dve uri, dve do tri ure in več kakortri ure
(črno: nedokončano šolanje; temnosivo: uspešno končano šoIanje;
svetlosĺvo: pokl icna izobr azba', belo: u n iverzitetna izobrazba)'1 65
165 Podatki iz: Hancox et al. 2005, str. 616.
r36
Nadalje je zanimivo dejstvo, da je gledanje televizije v mladostni
dobi (trinajst do petnajst let) povezano predvsem z za?usthuijo šole
brez usabega spľičeuala; nasprotno pa 1e manj gledanja televizije v
dobi otrošwa najmočneje povezano z dosegom uniueľzitetne izo-
bľazbe. Pri pľvi ugotoviwi namľečni povsem jasno, kje je vzrok:
lahko gre za to, da mladostniki pľevečgledajo televizijo in zat'o za-
pustijo šolo; lahko pa gre tudi za to, da se v šoli dolgočasijo in zato
gledajo več televizije. Negativna povezava med gledanjem televizije v
otrošwu in dokončanjem univerzitetnega študija pa se nasprotno ne
da razložiti na ta način kot vzročno nevtralna. Tu velja samo sklepa_
nje, da gledanje televizije zmanjša ľaven dosežene šolske izobraz\e.
Nadalje so ugotovili, da gledanje televizije najobčutneje vpliva na
poklicno kvalifikacijo otľok s povprečno ravnijo inteligentnosti. Z
dľugimi besedami: manj nadaľjeni otľok prej ostane 6rezizobrazbe,
soľazmerno neodvisno od vsakodnevnega gledan jarcIevizije,in zelo
nadarjeni otrok pride tako in tako na univeľzo, pľav tako nęodvi_
sno od vsakodnevnega gledanja te\evizije.Kaj pa se zgodi s široko
množico v sredini, je bisweno odvisno od tega, koliko rcIevizije je
posameznik gledal v otľošwu.
Dandanes še ni mogoče izvesti vzdolžnih raziskav o vplivih da-
nes razšiľjenih digitalnih medijev na raven izobrazbe, doseženo v
žív\enju'Če pa spľejmemo kot smernice znane podatke, o katerih
smo govorili v tem poglavju, in poleg tega upoštevamo velikansko
plastičnost otroških možganov, to pomeni njihovo podvľženost
vplivom, potem moľamo posvariti in pozvati k pľevidnosti: Naším
otľokom ne smemo dopustiti, da bi večino svojega budnega časa
posvetili stvaľem in dejavnostim, pľi kateľih ni znamenj, da bodo
prinesle pozitivne posledice, obstajajo pa močni pokazatelji njiho_
vih negativnih posledic. Neki ustanovi pabrez kakľšnegakoli nad-
zoľa vsekakor ne smemo prepustiti svojih otrok svobodnemu trgu.
r37
Robot za malčka
Papero je ime ľobota ljubkega videza, velikega slabih 40 cm iĺr
težkega 5 kg, ki ga je japonsko podjetje NEC pľav posebej izdelalo
kot otľoškovaľuško.Ime je staľo že več ko deset let in je sinonim
za Paľtner-type Personal Robot' Swar je torej posebej zgrĄena zato,
da je človekova paľtnerica.
Papero ima ľazličnesenzorje in se lahko samostojno gibl.ie.
Lahko izgovori približno tľi tisoč besed in več ko dvesto jih ,,ľa_
zume", igra glasbo in pľepozna obraze. Robota je mogoče voditi in
programiľati z ľačunalnikom, in slike iz vanj vgľajene videokamere
mogoče ogledovati na iPhonu' preko katerega je mogoče z n)in
si je
tudi vzpostaviti zvezo iĺr celo (po vgrajenem zvočniku) govoľiti s
svojimi otroki. Papero lahko privzame ľazličnelastnosti znača1a -
pač glede na to, za kaj ľavno gre _ in je praviloma prijazen in vesel.
,.
ł.a
Jr
6.6 Robot japonskega podjetja NEC, ki ga je mogoče uporabiti kot
varuško
Če ta ľobot ravno lrima kaj delati, se vozi okľog in iščekak ob-
raz. Brž ko ga rrajde , se začne pogovaľjati' Lahko si zapomrri do tľi-
deset obľazov in zazna na pľimeľ tudi to, cla ga kdo poboža ali mu
pľisoli zaušnico. Njegovo ľavnanje nadalje ustreza načinu, kako go-
voľi irr se giblje, in kasneje se tega spominja. Če ga požgečkatepo
138
tľebuhu, se smeje. Znaígrativľsto igeľ, plesati ter na ukaz (dobljen
od ľačunalnika ali pametnega teleforra) izpeljati nekatere akcije.
V nekem videu podjetja NEC, ki prikazuje navdušeĺre otľoke
in pravo množico robotov, je mogoče najti naslednji komentaľ:
,,Robot varuška vzpostavi stike z otľoki s tem' da stopi v njihov
kľog doma, pľi varuški na njenem donru in v vrtcu. Medtem ko
otroke blago nadzira' jim omogoča nove izkušnje. Pľepričanismo,
da je lahko skupnost z roboti za otľoke močna učna izkušnja. [...]
Pľedmet našega sedarrjega raziskovanja niso roboti, ampak ideja,
kako z roboti živeti."|66
Ne upam si niti v rnislih naslikati, kaj pomeni za male orroke,
da niso skupaj z drugimi ljudmi, ampak z roboti. Ne veľjamem, da
se lahko od njih naučijo najpomembnejše' kaľ lahko dobi otrok v
vľtcu - socíalne kompetence in samouľavnavanje. Kakoľ vse, kaľ
je novega, so ľoboti za otroke za kľatek trenutek zabavno kľatko-
časje' Nič več. Upam!
Povzetek
V biswu je presenetljivo' kako mednarodni konceľni vedno
znova dosežejo' da potegrrejo za nos cele geneľacije ljudi v števil_
nih deželah sveta. Täko uswarjajo oddaje ĺn proizvĄajo DVD-je,
jih oglašujejo z opozorilom na pozitivne učinke na malčke (skoľajda
vedno govor1jo o učenju) ter jih uspešno pľodajajo, ne da bi ľaziskali
zatrjevane pozitivne učinke, kaj šele c{a bi jih dokazali'
Digitalni mediji so škodljivi za učen)e in s tem za umski razvoj
malčkov! Glede tega širijo laži s pomočjo mnogo izdatkov za ogla-
ševanje, keľ se da s tem zaslužiti denaľ. Kakor smo pokazali, cĺoka-
zuje mnogo študij, da ta programska oprema male otroke aktivno
oviľa pri učenju. Da se s tem uswarjajo tľpljenje in dolgoľočno vĹ
soki socialni in ekonomski stroški, je potem swaľ družbe. Pľav nič
manj ni presenetljivo, da se v zalrodnih družbah zaenkľat ne zmę_
166
***','....o.jp / pľoclucts / ľobot / el-r / video / index.html'
r39
n|jo za te rrečiste posle in njihove protagoĺriste celo nagľajujejo.
Täko je izĺrajditeljico in pľoducentko Tblebajskou Anne \7oods za-
ľadi njenih velikih zaslug pľi šiľjenjubritanske kulture v več ko sto
deželah sveta angleška kľaljica počastila z imenovanjem zaviteziĄo,
čepľav je bilo dokazano, da vodi pľi otľocih gledanje oddaje k jezi_
kovnim primanjkljajem.'67 Čeob tem pomislimo še na to, da gle-
danje televizije dokazano dela ljudi debele in da je debelost usoden
zdravsweni dejavnik weganja - da je toľej gospa \7oods sokľiva za
pľedčasno smrt stotisočev ljudi, kakor se da zlahka izračunati ję
-,
še toliko manj ľazumljivo, da udeleženi politiki in uswarjalci me_
dijev kaľ na splošno gledajo pľoč.
Raziskave o učinkih zaslonskih medijev, ki so dejansko na vo-
Ijo, že leta z vse večjo jasnostjo pričajo o njihovih negativnih učin-
kih. Kdoľ rcrej zdaj nosi odgovoľnost za najmanjše in najslabot_
nejše čIane naše dľužbe (ali pozna koga, za kogar to velja), naj mu
postane jasno, da ekľan ni dobľa varuška - in še manj dober uči-
telj! In zarc naj temu ustľezno ľavna.
167 P.i-. Lirrcbeľgeľ et al. 2005
Á0
7. ?ľ_enosni račUnalnik V VrtCU?
Za otroke učenje dobesedno otročje lahko; otľoci se zelo hitľo
1e
učijo. Kdoľ ne veľjame, naj kdaj s petletnim otľokom zaigta me-
mory.Nasprotno pa se odľasli učijo znatno počasneje. To zmanjše-
vaĄe hitľosti učenja v častr odľaščanja(toľej med desetim in dvajse-
tim letom življenja) ni rczu\tatdemence, ampak rezultat načeloma
smiselnega procesa prilagajanja in je s tem povsem normalno. Da
bi to razumeli' moram poseči nekoliko nazaj.
Hitro nasproti natančnemu
Vseeno je' kaj se učimo - teči ali govoriti, pľavilno se obnašati
ali pravilno se hraniti -, učiti se pomeni za možgane zelo pogosto
to, da na podlagi posameznih izkušenj najpľej ocenijo neznano
vľednost (,,meriwe"). Možgani malčka, ki se ravno uči teči, morajo
oceniti, koliko impulzov morajo poslati mišicam v hľbtu, zadn1ici
in hrbtni stľani nog, ko se zgornji del telesa nagne naprej. Č. po-
šljejo premalo impulzov, malček pade napľej' če jih pošljejo pľeveč,
pade nazaj. Robotr-r bi lahko pľogramiľali pravilno številko. Toda
malčka ni mogoče programiľati; on se sam pľogramiľa! Ko poskuša
Vstati' se ob zofi ali stolovi nogi dvigne in stoji, čepľavje ves majav.
Če se nagiba vse bolj naprej, pošljejo njegovi možgani mišicam v
hrbtu, zadnjici in nogah impulze, da bi pľepľečilenagibanje na-
prej. In merijo čas, ko malček ostane vzľavnan. Čeje čas daljši kakor
zadnjič,je bilo število odposlanih impulzov očitno bliže pľavi vred-
rrosd kakor zadnjič, in sę zato ne spremeni. Č. p" je bil čas krajši,
možgani zavľne.jo spremembo od zadnjič ter odpošljejo drtrgačno
število impulzov pri naslednjem nagibu naprej.
oglejmo si še neki drug primeľ: pľavilna prehľana. Mladi ste
še, ľojeni ste v ľodovitrrem okol.ju' toda še ne slutite, kaj se lahko jé
in kaj ne. Potem nekje naletite na rdęče jagode' ki vsebujejo slad-
141
kor in nekaj strupa _ česaľPa ne veste. Pri vsakem živilu pa je po-
membno vedeti, koliko .ie tľeba pojesti' da bili po eni strani siti in
se po drugi strani ne bi zastľupili. Täko prvič pojeste pet jagod, in
postanete prav kmalu spet lačni. Naslednjič pojeste štirideset jagod,
doživite zastrupitev, in gľe vam zares slabo. Ko jeste tretjič, ste to-
rej spet raje pľevidni in pojeste sedem jagod - vendar pa ste kmalu
spet lačni, toda sicer se počutite dobro. Čętrtičboste morda po-
jedli tridesetjagod in se boste počutili sitega, a tudi precej bolnega.
In tako gľe naprej, dokler se ne naučite pojesti petnajst jagod' da
boste (že) siti in (še) ne zastrupljeni.
Naj bosta učenje tekanja in učenje prehľanjevanja še tako raz-
lična, pa imajo možgani načeloma vendar isto nalogo: s pomočjo
p o sa izkušenj moľaj o o ceniti sp ĺošna vrednosti (Koliko imp ul-
m ezn i h
zov morajo pri kateľem nagibu naprej poslati kateľi mišici? Koliko
jagod kateľe velikosti, barve in kateľega okusaje treba pojesti?). Pľi
tem učnęm postopku moľajo možgani izpolniti dva naspľotujoča
si pogoja: po eni strani se moľajo naglo približati pravi vrednosti,
kajti sicer bodo mrwi' preden se bodo naučili do konca. In možgani
se morajo resnični vrednosti bližatiz majhnimi koraki, ka1 zveli-
kimi skoki bi samo poskakovali okrog ľesnice, ne bi pa pľispeli do
nje. Tu pa povsem očitno tiči problem: učenje mora napredouati z
uelikimi borabi (sicer človek že prej umre) in z maj hnimi boraki (si-
ceľ človek nikoli ne pride do resnice)' Ta pľoblem nastopi pľi vsa-
kem učenju in pri vsakem učečemse bitju, pa nĄ gre za ploskavca'
podgano, opico ali čIoveka! In tu obstaja samo ena rešitev, ki bi jo
rad ponazoľil s pomočjo slike.
Pľedstavljajte si, da stojite na igriščuza golf in hočete po mo-
žnosti s čim manj udaľci spľaviti žogico v luknjo. Potem se vam
dogĄa tako kakor pri pravkar opisanih možganih, ki se hočejo česa
naučiti - čisto vseeno česa: žogico hočete zelo hitľo spraviti v bli-
žino luknje, kajti samo tedaj boste imeli možnost, da jo vanjo tudi
zares spravite s čim manj udarci. V ta namen uporabljate v začetku
kľepke udaľce' zaradikarcrih leti žogica dalęč in se s tem hitro bli_
žate cíĽ1u.Toda ko ste v bližini luknje, kľepki dolgi udarci niso smi-
selni, saj vendar hočete naľavnost v luknjo. Zda) so primerni blagi
majhni udarci, ki sicer niso dolgi' So pa zato natančni. Pľi igľanju
142
golfa se torej bližamo cilju, če postaja razdaIja,ki jo žogapremaga
z vsakim udarcem, vedno krajša, kajd samo tedaj pridJm o
hift;v
bližino luknje in potem še točno vanjo.
cill
sta rt
cilj
sta rt
7.1 Prlĺgranju golfa se je smiselno bližaticilju najprejzvelikĺmĺin
bolj
nenatančnimi ter Zatem z manjšimĺ,pa Zato vedno natančnejšimi
premiki žoge (zgoraj), namesto da bj se odločali za vedno
enake
udarce (spodaj).
Pľi učenju je torej najboljš e začetiz velikimi koraki in potem za-
-
ľadi natančnosti stopati napľej z majhnimi' Zato seotroci naučijo
staľejši ljudje se učijo veliko bolj počasi. Z oznako,,r,"..1ši
|ritľ9 1n
ljudje" v tej zvezi niso mišljeni ljudje' stari več ko sedemdeset
lát,
vsi, ki so staľejši od sedemnajst let, kakoľ nam pľavijo razi-
1'p"L
skave o hitrosti spľeminjanja sinaps v starostnih obdoĹjih. '
. Učenje in igľanje golfa se razIikujeta' kajti pri učenju ni jasno,
kaj je cilj. Da bi igľanje golfaizenačili z učenjem' bi
g" Áo."lírpr.-
meniti v zbijanje lonca ter igrati z zavezanimi očmi. Tako bi po-
tem žogico udarili v kako smer ter nato dobili povratno informa-
143
cijo' ali je žogica po udarcu bliže luknje ali bolj oddaljena od nje
(,,topleje"' ,,hladneje"). Tudi pľi tej obliki igranja golfa ne bi bilo
smiselno žogico vedno pľevidno udariti samo en ali dva mętra da-
leč. Če pa pomislimo še na to, da otľoški možgani niso primoľani
spraviti samo na enem igriščueno žogo v eno lukĄo ampak igľajo
hkľati na tisočih igriščih(hkrati se učijo vse mogoče swari), nam
postane jasno, da možgani ne morejo enkrat ravnati tako in potem
drugače' toľej biti pľi prvem udaľcu pľevidni, potem iti daleč' po-
tem spet postati previdnejši itd. Pri tisočih hkľatnih nalogah lahko
možgani uporabijo samo eno strategijo: naprĄ se z vsako posame_
zno izkušnjo zelo veliko naučijo, se tako bliža1o ľesnici in potem
delajo vedno manjše korake. Hitrost mladosti in počasnost (in na-
tančnost) starosti potemtakem sploh nista slučajni, sploh pa ne po-
sledica bolezni v starosti, ampak izraz opt'imíranja učnih procesov
v življenjskih obdobjih. Preneseno na ljudi to pomeni' da staľejši
ljudje svet bolje poznajo kakor mlajši - dokler ostaja svet stabilen,
kar pomeni, da se ne spľeminja. Govori se o staľem mojstru z nje-
govimi pľetanjenimi izkušnjami. In govori se o tem' da se lahko
otľoci hitro prilagodijo najrazličnejšim razmeram.
S tega vidika se da zelo jasno opisati problem starejših ljudi v da-
našnjem svetu: mnogo stvaľi se zelo hitro spreminja, zato na števil-
nih področjih ni več pľedpostavk za stabilno okolje. Zato se lahko
I1uđjeznajdejo v položaju, ko vidijo, da so v svojem življenju ce-
nili vrednote iz svoje okolice, potem pa te vľednote ne veljajo več'
in so se naučili spľętnosti' po kateľih zdĄ ni več povpľaševanja.
Šestdesetletni izdelovalec violin izdeluje boljša glasbila kakor štiľi-
desetletni. Če pa naj bi zdaj presedlal na izdelovanje sintetizator-
jev, je izgubljen.
Mar to pomeni, da se odrasli sploh ne zna)o več učiti? Ne, a
učijo se drugače kakor majhni otľoci, namreč s povezovanjem no-
vegazže pľej spoznanim stanjem swaľi. Kakor je bilo povedano že
v pľvih poglavjih, se otľok uči nove vsebine tako, da uswaľja sledi
in s tem notranjo stľukturo; nasprotno pa se odrasli uči s tem, da
seže po stľuktuľah, ki so na voljo, teľ jih povezuje. Učenje otroka
torej ni enako učenju odľaslega' Otroci uswaľjajo nove struktuľe,
odrasli pa upoľabijo obstoječe struktuľe teľ jih s tem spreminjajo.
Á4
Kaj raste, ko rastejo moŽgani?
Možgani novoľojenčkaimajo samo približno četľtino(350 gra-
mov) teže in velikosti možganov odraslega človeka (l.300 do 1.400
gramov)' čeprav tako živčnecelice kakor tudi njihova povezovalna
vlakna že obstajajo in se po rojswu številčnole še komaj kaj povečajo.
V času razvojase možgani tako povečajo pľedvsem zaradi maščobe.
Pri tem gre za maščoboprav posebne vľste, imęnovano mielín, s ka-
tęľo tako imenovane Schwannove celice ovijejo živěna vlakna. Tä
ovojnica živčnihvlaken povzroči, da impulzi ne tečejo več počasi
(maksimalno 3 m/s) vzdoIž živčnegavlakna' ampak vzdolž njega
hitro (maksimalno 115 m/$ posbabujejo. To je pomembno zaro,
keľ so možgani modularno zgra1eni; možgani predelujejo informa-
cije predvsem s tem, da jih ducatekrat pošljejo sem ter Ąa med raz-
ličnimi moduli, ki so drug od drugega oddaljeni nekaj centimetrov.
Mielinizacija živčnihvlaken omogoča toľej hitrejše živčneim-
pulze. Čas, ki ga potľebujejo impulzi za pot od enega modula do
dľugega (razdalja, velika deset centimetľov) , znaša pľi hitrosti treh
metrov na sekundo približno 30 tisočink sekundę. Tä čas se zdi
morda kratek, vendar pa je za obdelavo informacij, ki obstaja ko-
nec koncev v tem, da impulzi pogosto tečejo sem teľ tja med različ-
nimi moduli, zelo dolg. Hitra izmenjava męd moduli pľedpostavlja
hitro pľevajanje impulzov, iz česar pa spet sledi' da modul, kateľega
povezovalna vlakna so še počasna, lahko prispeva k obdelavi po_
datkov samo malo ali pľav ničesar. S tem je počasna povezava med
živčnimivlakni v možganih nekaj takega kot mľwa telefonska li_
nija - fizično je na razpoIaqo, toda pľaktično ne deluje'
Że pred'približno sto leti so pľvičzasnovali zemljevid možganov
teľ na njih označiIi,kda1 oz. v kateľem zaporedju dozorijo živćna
vlakna, ki povezujejo posamezne aręale.168 Ob ľojswu so s hitľimi
vlakni povezani primarni senzorični in motorični aľeali. Grę za
pľedele, pristojne za obdelavo signalov, ki pľihajajo neposľedno iz
zunaĄega sveta (gledanje, poslušanje, tipanje) ali povzročajo pľe_
mikanje mišic. S tem si lahko dojenček nabira prve izkušnje če ga
168
P.i-. Flechsig 1920.
145
uščipnešv nogo, noga tľzne. Vendar pa informa clješe niso obdelane
zelo globoko, to pomeni, da se še ne pľevajajo hitľo naprej k dľu-
gim modulom. Šelekasneje so vlakna do nadaljnjih modulov do-
volj hitľa, in šele pľoti koncu razvoja med puberteto in še celo po
njej so s hitrimi vlakni opľemljene tudi povezave z zadnjimi mo-
duli v čelnem in temenskem režnju. Zarađitega razvojaso deli čel-
nega režnja pľi čIovektr šele v času pubeľtete funkcionalno povsem
povezani s pľeostalim dęlom možganov.169
{.
ł
7'2Prerezi č|oveškihmoŽganov po obarvanju maščobe s črnim
barvĺlom.]70 Levo zgoraj moŽganĺ novorojenčka, desno moŽgani otroka
v predšolski dobi, spodaj možgani odraslega' Pri dojenčku je samo
malo arealov povezanih s hitro prevodnimi vlakni.
r69 P.i,r-,. Fuste ľ 1995
170 Po: Flechsig1920.
146
Razvoj moŽ1anov nadomešča učitelja
Pri človeku so - v primeľjavi z dľugimi primati - zęIo zakas-
njeno zorenje možganov dolgo časa ocenjevali kot pomanjkljivost.
Šelev novejšem času je postalo jasno, da zorenje možganou pľau-
zd?rau nadomeščadobrega učiteĺjĺł.|7l Dober učitelj poskrbi, da pĺi
učenju začnemo s pľepľostimi swarmi. Šele ko se to naučimo, sle-
d11o težje naloge in potem še težje.
Vvsakdanjem življenju (to pomeni bľez učiteljev) smo izpostav-
ljeni najrazIičnejšim situacijam in dľažlja.iem, kateľih stľuktuľa sega
od ,,povsem preprostega" do ,,močno večplastnega". Dejswo, da se
možgani razvlja)o in najprej zmoľejo obdelovati sploh samo pľe-
pľoste strukture, za1otavIja, da se tudi možgani na1pre) učijo samo
pľeproste swaľi (obdelovati vedno pomeni tudi učiti se!). To mi_
sel bomo nekoliko natančneje razložiIi ob primeľu razvojagovora.
Raziskave o tem' kako odľasli govorijo z dojenčki in malčki, so
siceľ pokazale, da se odľasli po eni strani pľilagajamo malim ,,po-
govornim partnerjem", vendaľ le do nęke mere. Ko govorimo z do-
jeĺrčki'uporabljamo onomatopoijo in pretiľano melodijo govora.I7z
Toda že z malčki govorimo skoraj tako kakor z odľaslimi. Pľi tem
nikakor ne postopamo sistematično kakor učitelj pri jezikovnem
pouku. S tem je otľok med učenjem govora izpostavljen jezikov_
nemu okolju, ki se za njegove vsakokratne učne potrebe zmeni le
malo ali sploh nič. Noben človek sę z otľokom ne pogovarja samo z
enobesednimi stavki, dokler jih ta vseh ne spozna, porem preide na
dvobesedne stavke in potem s trobesednimi stavki čaka tako dolgo,
do otrok pľej ,,utrdi" vse dvobesedne stavke itd. Ko bi bili otľoci
odvisni od takega ,,za učenje primernega zapoređja"jezikovnih iz-
kušenj, se verjetno nihče izmed nas ne bi nikoli naučil govoriti.
171 P.i-. Spizer 1996.
172 Prim. Spitzer 2002
b Musik im Kopf.
147
 g lasba smisel čustva ,'višja" Kako da smo se potem naučili govoriti, čepľavsmo bili bľez
asociacijska skor.ja
trčitelja' ki bi sistematično predeloval snov? Keľ ,'v življen1u" za'
menjajo učitelja dozoľevajoči možgani. Šeenkľat, problem učenja
kompleksnih struktuľ, kakor na primeľ slovnice' obstaja v tem, da
zvok
se moramo nĄprej naučiti prepľoste struktuľe, potem nekoliko bolj
besede asociacijska skoľja

Zapletęne in zatem še bolj zapletene.l7a Tako se možgani najpľej na-

učijo fľekvence akustičnega ,,inputa", nato izdelajo zemljevide fre_
kvenc, potem zemljevide časovno spľeminjajočihse vzorcev fre-
ritem ,,višja" slušna skorja
kvenc (glasovi), takoj nato strniwe glasov (zlogi in besede); in nato
stľukture, ki spet tičijo v telr vzorcih, možgani obdelu.jejo naprej
in se jih učijo - na vsakokrat višji ravni (modulu) obdelave, in te
Višina tona 4.. E.. I .. O.. U ,,višja'' sI ušna skorja
ravni se ,,priklapljajo" druga za drugo.
Zorenjemožganov med postopkom učenja le-tega toľej ne oviľa,
ampak ga sploh šele omogoča v vsej njegovi zapletenosti: prav zato,
ker dozorevajo in hhrati obdelujejo informacije, se lahko možgani
20Hz...20kH2 pnmarna učijo u prauiĺnem zaporedju.To paspet zagotavl1a, da morejo mo-
slušna skorja
žgani sploh sprejeti zapletene povezave. Ko bi vi imeli že ob svo-
jem rojstvu možgane, kakršne imate zdaj, se veľjetno ne bi nikoli
naučili govoriti!
nihanja tlaka notranje uho Naslednja ilustľacija ponazaĺjaruzvoj možganov: v mo_
še enkrat

žgane teče približno Ż,5 mi|\ona,'inputnih" (vhodnih) vlaken (od

7.3 Močno poenoStaVlJen prikazrazvoja naše Sposobnosti govorjenja

Naše notranje Uho Spremeni nihanja tlaka v električne impUlze ter
1ih pošlje možganom. Govorni signali se tam šele povsem preprosto
obdelajo' to pomeni, da so zvočne írekvence preslikane v primarni
slušni skorji _ tako se imenuje prva postaja obdelave zvoka v korteksu
S tem nastane]o V primarni slušni skorji Živčne celice, pristojne za
določene frekvence (med 20 Hz in 20'0OO Hz)' Te ce|ice pa potem
Spet da]o svoj aktivaci1ski vzorec nasledn1i stopnji obdelave, na katerĺ
nastajajo živčnecelice, pristojne za frekvence, ki pogosto nastopajo
skupaj. Taki frekvenčni vzorci So npr' glasovi A, E, |, o, U' |z teh se
potem na naslednji stopnli obdelave sestavljajo zlogi,iz teh besede
(naslednja stopnla) in iz besed stavki (naslednja stopnja). povedi pa so
potem spet osnova za nadaljnje korake obdelave, pri katerih gre za
Smisel in pomen'r73 Vzporedno S tem Se obdelava ukvarja tucli z viš1no
tona, ritmom, čustvom in drugimi lastnostmi zvočnih signalov'
čutil, s površine telesa, iz notranjosti telesa) in pľibl. 1,5 milijona
,,outputnih" (izhodnih) vlaken vodi v efektoľske organe (mišice,
žleze). ,,Input" prispe v možganih najprej do preprostih koľtikalnih
modulov' ki pri dojenčku pošljejo signale neposredno pľeprostim
arealom na ,,outputni" strani' Na področju ,'inputa" in ,,outputa"
dozoľevajo v času razvoja povezave obeh z višjimi aľeali, ki lahko
iz ,,inputa" ekstrahirajo vse večjo meľo zapletenosti oz. zasnujejo
kompleksnejši ,,output". Praktično to pomeni: dojenček se lahko
kľatko malo samo odziva. Če ga uščipnetęv levo nogo' nogo pov-
Ieče nazĄ ali/in zakľiči. Njegovo vedenje je refleksno - do njega pľĹ
haja tu in z aj, brez načrta ali cilja. Nevľoni v ''višjih" arealih sicer
obstajajo, toda informaci.ja teče do teh arealov še prepočasi, tako
da je njihova vloga v funkciji možganov neznatna.

171 n. 174 Pot Spitzer 1996

"' Pľim. obšiľrrejšipľikaz v: Spitzer 1996; 2002 aLęrnerl

r48 r49
 senzorika motorika kompleksno5l
otrok odrase| č|ovek
AÁÁ ÄÁÁ
visoka

nizka
lll la^ ii-:,í-},*il
Ä
\
"aa*a AÁÄ AÁÁ
,,input" ,,output" \* ŕ ł...-'--. \ł
/ \
ď^'::ä3
7.4 Shematičn i prikaz razvoja možganov od do1enčka (levo)
do
odraslega (desno)' Samo nevroniv ,,niĄih",,,preprostih" arealih
sladko jesti ^';Ä.:"^
slad ko ne jesti
so pri
dojenčku Že povezanl S hitrimi vlakni in So S tem
,,online".175
7.5 Različen odziV na sladko pri otroku in odraSlem. otrokse odzove
refleksno : občutek,,sIad ko" brez ve kega ovi n ka rje n1a a ktivi ra a kcijo
To si ponazoľimo še s pomočjo dľugega primera. Če otroci vi-
l i

,,jesti"' Drugače je pri odraslem: input ',sladko'' ne aktivira reí|eksno

dijo sladoled, bi ga ľadi tudi oni jedli. Do t"ga odzivapride refle-
samo akcije ,,jesti", ampak tudi prikaže predstavi o ,,telesni postavi'' in
ksno in ga tudi z racionalnimi naspľotnimi argumenti ni mogoče ,,dieti", ki s svoje strani poskrbita za output ,,ne jesti".r76
zaustaviti. Če sladoled vidi kak odľasel človek' si pr.drta.,!a,
je sladoled sladek in okusen. Toda obenem ga prevevajo "ko
tudi
(vi_
soke, kompleksne) predstave o njegovi postavi, z vsemi spľemlja-
jočimi mislimi, kot sta zdravje,lepota itd. Tä pľedstava p",i.
,.r,'o Učenje z dojemanjem
Povezanaz načrtovanjem pľavilnih pľehľambenih navad, torej s ho-
tenim odločanjemzanekatera živila, primeľna za telo. T" p..árt"u"
Po rojswu poteka torej oblikovanje možganov na dveh ravnęh:
o dieti pa spet lahko aktiviľ a dejaĄe miren in ničesar jesti"
''ostati po eni strani se razvija)o hitre povezave med njihovimi moduli in
ter s tem obenem izIoči dejanje Mali otľob tega ne zmore,ker
',jesti',. po dľugi strani zaľadi učnih pľocesov nastajajo v teh modulih sledi
mu manjka ,,haľdver", s kateľímbi lahko v sebi že ľazvil pľedstavo
o vse večje kompleksnosti. oba oblikoualska pľocesavodita torej, re-
telesni postavi in dieti. Zato spomočjo takih misli tudi še ne
more čeno nekoliko poenostavljeno, k strukturiranju možganov' Pri tem
usmeľjati svojega vedenja.
je pomembno, da se po izteku določenih občutljivih period, učnih
Zapomnimo si: v razvoju možganov se v Vse bolj kompleksnih
faz ali razvojnih oken (za to obstaja veliko pojmov, ki imajo zelo
možganskih modulih shľanjujejo izkušnje, s katerimi se analizirajo
podoben pomen) v otrošwu v mnogovľstnih pogledih sploh ni več
čutilni podatki in se usmeľja vedenje. S tem postaja to vedenje vse
možno učiti. Vemo, da se strukture, ki so že zgrĄene, nagibljejo
bolj ciljno usmerjeno in dobro premišljeno, samousmerjeualno, in
k temu, da se utrjujejo, kakoľ tudi to, da se upoľablja)o že nastale
je vse manj podobno golemu ľefleksu.
utrte stezice, čeprav so na voljo tudi krajše po .I77

176 po. Spitzer 2010 Meclizin fĹiľ die Bildung.

l75 Po: Spizeľ 2010 Medizin ftiľ die Bildung. r77 Pri^. Spitzer 2002; Chang c Merzenich 2003

150
r51.
 V pedagogiki so že zgodĄ spoznali, kakšen pomen pri učenju
ima dojemanje sveta. Učenje se mora dogajati s sľcem, z možgani
in rolęami,je dejal že Johann Heinľich Pestalozzi (l746-1827). Że
pred njim, Ieta 17 47 , so ustanovili pÍvo ľealno šolo, v kateri naj bi
potekalo učenje ob realnih swareh v stvaľneln svetu. Zakajje sťvaľ-
nost tako pomembna? In zakal naj bi jo dojemali z rokami?
L1uĄe nismo satno živali oči (gIej 5. poglavje), ampak :lđiźiuali
gibanja: približno ena tľetjina naše možganske skoľje služi gledanju
in dľuga tretjina načľtovarrju inizvĄar\u gibanja (za vse dľugo je
pľistojna preostala tretjina). Ker gredo povezave med moduli mo-
žganov v obe smeri, ne moľejo le pľepľosti senzorični predeli ,,pou-
čevati" kompleksnejših sęnzoľičnihpľedelov' ampak tudi pľeprosti
motorični pľedeli''poučujejo" kompleksnejše motorične pľedele.
Pri otrocih v tem smislu pľi učenju ne igľa velike vloge samo čutnost
njihovih izkušenj s svetom' ampak tudi njihovi opravki s svetom.
O tem si oglejmo prepľost primeľ: prstne igre in števila. Po ce-
lem svetu odrasli učijo otľoke pľstne igľe, čeprav jih večkľatoce_
njujejo kot staromodno drobnaľijo - po geslu: ja, to počnejo
',No
že stoletja. To je pľaktičnastvaľ za čas, ko dežuje' saj imajo otroci
svoje pľste vendaľ vedno s seboj, in ti tudi nič ne stanejo' Če torej
že moľaš čas kako zabiti, če morajo biti otroci kako zaposleni, pa ni
na voljo nikogar in ničesaľ, potem se pač gľemo prstnę igre ... Mi-
ška kašo kuha ... - same staľokopitnosti! Čas bo, da v vrtce vstopi
21. stoletje in ta nesmisel s pľsti zamenjas čim pametnim, npľ. s
prenosnim računalnikom za vrtce."
Govorili smo že o tem' daiz razvojamožganov neposredno sledi
to, da pľejšnji prepľosti učni procesi odločilno vplivajo na kasnejše
zahtevnejše umske dejavnosti: kdor na spodnji ravni ni zapustil no_
benih jasnih, ostrih in pľepoznavnih sledi, se bo na višjih ľavneh le
stežka naučil abstraktnega mišljenja' kajti ,,input" višjih ľavni pľi-
haja s pľeprostejših ľavni.
Vidimo toľej, da obstajajo med ljudmi v otrošwu pridobljene,
od učenja odvisne razlike, ki se ohľanjajo vse v čas odraslosti ter do-
ločajo zmogljivost odraslih Ijudi. Täko na primer že dolgo vemo, da
človek glasov (fonov), ki jih ni slišal kot otrok, kasneje v dobi odra-
slosri sploh ne moľe razlikovati. To, kar na nižjih ľavneh ni moglo
r52
zapustiti sploh nobenih sledi, ker niso bili obdelani usrrezni vzorci,
se na višjih ľavneh sploh ne more več pokazati.
Za gledanje velja nekaj podobnega: ,,treniranje" prepoznavanja
obrazov iz naše okolice vodi do tega' da se nam vsem zdijo Japonci
pľecej enaki. InzaJaponce smo vsi Srednjeevrope1cízelo podobrri,
kajti učni pľocesi v našem otrošwu so poskrbeli za to, da smo ľaz-
vili veliko specializacijo za obraze, ki smo jih pogosto vidęIi. Pou-
seľn drugačne obraze zato shranimo V spominu samo kot ,,povsem
dľugačne", in pľi tem torcj ni natančnosti, ki jo siceľ uporabimo za
prepoznavo obrazov naših soljudi.
S tega vidika razvojne nevrobiologije so velikega pomena no-
vejše študije o utelešenju (ang. embodiment) miselnih procesov. Ko_
nec koncev gre Zato, da svoje telo od rojswa tako rekoč nosimo s
seboj okrog ter z njim osvajamo svet. Enako pomembne so telesne
izkušnje' na pľimer občutek,'toplega" ali ,,mrzlega" (kaľ se kasneje
prenese tudi na naša čuswa), ali ,,malega" oz. občutek
',velikega"
zato, da 1ekaj ,,zgorď1" ali ,,spodaj" (kar se kasneje prav tako pre-
naša na povsem dľuga področja). Pri tem gľę za veliko več kakor
zakdaj pa kdaj v pľedšolskipedagogiki omenjen pomen
"primaľ_
nih izkušenj", ki si jih sami nabiľamo in jih ne dobimo od dľugih
ali od medijev. Namesto tega je odločilno' da pri puščanjusledi
v pľepfostih pľeđelihmožganske skoľje telo neposredno sodeluje
in da lahko slęherna ,'višja" umska zmogljivost dospe na ustľezna
področja možganov samo po slędeh na teh prepľostih arealih' Po-
leg tega vemo, da so te sledi pľecej odporne na spremembe. Pove-
dano dľugače: to, kar je s sledmi zastavljeno, se kasneje le še ko-
maj kaj spremeni.rT8
178 P.i''-'. Clrang & Meľzelrich 2003
153
 Prstne igre in matematika pľostih račurrskih nalog v številčnempľostoru od ena do dvajset.
Zarc nihče rre uporablja svojih pľstov!
Šepľeden otroci ľazmišljajo o številkah, upoľabljajo svoje pľste
za štetje. Štetjena prste je bilo v rabi že v starem Egiptu. otľoci se

t
učijo štetja s prsti praktično v vseh kultuľah: prsti so vedrro pľed /.. )/ ''
ż /l

i*
yr. I /-r',
ť
,

očmi in na voljo, in tako jih je mogoče vedno povezati s številom u'ś. ,!

swari, ki naj bi jih prešteli. Tä način štetja je toľej senzomotoľična
dejavnost, s kateľo se človek ukvaľja, še preden postane štetje
glavi" (irr brez prstov) čista umska dejavnost.
,,v

Pľaktičnov vseh kultuľah se otroci štetja učijo s prsti, in skoraj

ś

'áŕ..r p I
Ľ- .,'
...
ľ-ś
.ry
t'*{' = ':{-
F

'ś
t-

povsod to deluje tako, kakoľje pľikazano na naslednji sliki: do pet

lahko šteje človek z eno ľoko. od številke šest pa ,r'o." .rpo."bi,i
obe ľoki, pri uporabi kateľih koľisti obe možganski polobli za tip
in motoľiko. Zato morapriti med obęma možganskima poloblama
do izmenjave infoľmacij, inzatoje potreben čas. Ker upoľaba mo-
žganov spreminja možgane - in konec koncev se prav s tem obli_
kujejo v naših možganih naravna števila lahko izha1amo iz tega,
-,
da so števila od šest do deset naložena v obe možganski polobli' na-
spľotno pa je za števila ena do pet dovolj ena možganska polobla'
7.7 Pri štetju S prsti Samo z eno roko pridejo Kitajci do deset
Da v naših možganih štetje nikakor ni zastopano samo s Po-
dobo naših pľstov' pokaže neki povsem pľeprost poskus. Zaprĺte,
pľosim' oči in si števila od ena do devet predstavljajte na neki črti.
Kakšrra je videti slika v vaši predstavi? Večina ljudi pľavi, da si pľed-
stavljajo vodoravno črto z enico na levi, ki ji sledijo števila od dve

* &&$v&
do devet pľoti desni stľani. Predstavljajmo si torej številsko pľe-
mico v pľostoru. Keľ si manjša števila raje predstavljamo na levi
stľani in višja raje rra desni in ker je desna možganska polobla pri-
stojna za levo stran in leva možganska polobla za desno stran, je

*ťł*ť$/ #&
z ustľeznimi poskusi mogoče najti v naših možganih kazalnike za

{,9ťł#ť} tako številsko prem ico.

7.6 Štetje s prsti
Kita.jci postopajo dľugače,kakoľ ponazarja tudi nasledrrja risba.
Uporabljajo kombinacije pľstov kakoľ tudi določene poIožĄe pr-
stov in na ta način lahko štejejo z eno ľoko do deset' Šeleod šte-
vila enajst potľebujejo tudi drugo ľoko. Täko šele od števila enajst
uporabljajo obe možganski polobli. Seveda bi lahko kdo menil, da
to nič rre pomeni za abstľaktno uporabo števil pľi računanju, zlasti
če pomislimo, da odrasli ne uporabljajo prstov za ľeševanje pľe-
Pľi zelo pľeprosti nalogi vidijo pľeiskovanci najpľej eno število
(ľeferenčno število) in zatem dľugo število' ki je bodisi višje ali pa
nižje od ľeferenčnega števila. Potem morajo bodisi z desnim ali z
levim kazalcem pokazati, ali je po njihovem dľugo število višje ali
nižje od prvega. Poskus pokaže, da pľeiskovanci v povprečju hitľeje
odgovarjajo z levico, ko je število nižje od referenčnega števila, in
hitreje z desno ľoko, ko je število višje od ľefeľenčnegaštevila. Pľi
tem vse skupaj ni nič odvisno od vsakokľatnega konkľetnega števila:
toľej ni tako, da imajo vsa števila, ki so nižja od povsem določeĺrega
števila, svoj pľostoľ v desni možganski polobli irr vsa višja števila v
levi možganski polobli. Pač pa je lahko število Zastopano levo ali

t54 r55
desno - odvisno od tega, kateľo ľeferenčnoštevilo je bilo pokazano indvajset let, naj bi na računalniku rešili preprosto nalogo pľimeľ-
na1prej (torej od tega, kje točno na številski pľemici se mentalno
jarrja števil. Pľi tem je bil čas' potreben za navedbo, kateľo od dveh
pľavkar mudimo). V svoji glavi se lahko tako ľekočz ľokami pľe_
števil je višje, izmeĺ'jen v tisočinkah sekunde. Kitajce in Nemce so
prijemljemo vzdolž številske pľemice, tako da leži referenčno število
preiskovali tako, da so jih pľimerjali, kajti v njihovih kultuľnih kro-
v sredini in višja števila Iežyo na desni stľani našega predstavnega
gilr štetje s pľsti učijo na ľazličnanačina; Nemci uporabĺjajo prste
pľostora teľ s tem bolj v levi možganski polobli in nižja števila na
dľuge ľoke od števila šest napľej, Kitajci pa nasprotno šelę od šte-
levi strani številske prenrice in s tem bolj v desni možganski pol-
vila enajst. Zatransfer podatkov iz ene možganske poloble v drugo
obli'179Tä efekt nastopi celo tedaj, ko pľeiskovancem števil ne poka_
je potreben čas, in osnovna misel študije je bila, da bi pľi odraslih
žejo kot števila, ampak kot števnike. Efekt se toľej ne pokaže samo
izmerili ta čas.
zaradi naćina, kako števila (oz. besedilo) beremo.
Lahko bi menili, da gre pri rezultatu raziskave za povsem pľe-
proste posledice dejswa' da je za levo stľan našega telesa pristojna
desna možganska polobla, in narobe. Verrdar pa ni tako' kajti do

53
efekta pľide tucli tedaj, ko se odzovemo le z eno roko - da se torej
,,manjše" pľedeluje bolj levo in,,večje" bolj desno.'80 S tem ima šte_
vilska premica več opraviti s prostoľom okrog nas kakor pa z na-
šimi prsti ali našim telesom. Ta premica je drugačno, abstľaktnejše
notranje zastopswo števila kakor pa prsti (ki štejejo). In ľazvije se
kasneje, ker se temenski reženj (kraj številske pľemice v naših mo-
žganih) razv|je znatno kasneje kakoľ preprosti senzorični in moto-
ľičnipľedeli' ki igľajo vlogo pri štetju s pľsti.181 7.8 Katero števi|o je višje? Pod zaslonom Sta dve tipki, ĺn udeleŽenci
raziskave naj bi pritisnili tipko na strani višjega števila, ki 1e bodisi levo
Možgani torej obdeltrjejo števila na razIične načine: (1) kot serr-
ali desno' Uporabijo Se Samo pari števil, med katerima je razmĺk dveh
zoľičniin motoľični dogodek, ki je tesno povezan s pľsti' (2) kot kraj števil, od ,,1 3" oz' ,,3 1" do ,,18 20' oz. ,,20 1B"' Vsak preiskovanec reši
na številski premici v našem temenskem režnju in (3) kot besedo v 432takih nalog, in pri vsaki posameZni nalogi se čas, potreben zan1o,
govornih središčih. Seveda bi lahko kdo menil, da se pri ukvarjanju izmeri v tisočinkah sektlnc]e-
s števili - odvisno pač od te1a, za kaj gre - upoľablja kateri od teh
možganskih modulov. Načeloma je to ľes, vendar pa so ti moduli
Y zvezi z ręzulatĺ so bile tri swari znane že prej:
od takľat, ko se naučimo števila' med seboj v tesnem stiku, tako da
1. Naloge primerjanja števil so toliko težje (in se zanje poľabi
se vsakokľat aktiviľajo tudi drugi moduli.
toliko več časa)' kolikor višja so števila. Pľi pľimerjanju ,,2 4" smo
Na podlagi te osnovne misli so izvędli neko prav posebno študi-
toľej dejansko hitľejši kakoľ pri ,,I2 14".
jo.'82 Nemški in kitajski preiskovanci obeh spolov' staľi okrog pet-
2. Naloga pľimerjanja števil je posebej lahka (in odzivni časi so
kľajši) tedaj, ko je na eni stľani pľimeľjave enomestno in na drugi
179 P.i-. Dehaene et al. 1993. strani dvomestĺro število. Glede odgovora na vprašanje je večje:
180 P.i-. Fias r Fisclreľ 2005; Kaclosh 2008 'Kaj
181 Prinr. Gobel et
X ali )c(?" se lahko oclločimo pri vseh X > 0, ne da bi šteli in ľaz-
aI.200I;2004.
182 P.i-. Domahs et
mišljali o številu (to pomeni, ne da bi ga pľepoznali teľ ga uvrstili)
2010.
al.
(svetlosivi ploskvi v naslednji grafiki).

r56
r57
r 3. Kitajci pľeživijoskoľaj ves čas osnovne šole s tem, da se učijo
vęčtisoč znakov svoje pisave. S tem bisweno bolj treniľajo dekodi-
ranje znakov kakor nemški učenec, ki po pľibližno enem letu usvoji
skupaj s preglasi slabih trideset znakov nemške abecede teľ se po_
tem posveti dľugim stvarem, ne pa dekodiranju znakov. Täko se ni
čuditi, da so Kitajci pľi dekodiľanju znakov praviloma hitľejši od
Nemcev, da toľej števila prepoznĄo hitreje kakoľ mi.
Te tľi učinke jasno vidimo, ko opazujemo dejansko pridobljene
ľezultate študije. odzivni časi so pľi višjih številih daljši, pľimer-
javi,,8 10" in ,,9 11" sta (pľi Nemcih in Kitajcih) opazno hitrejši,
in Kitajci so pľi vsem skupaj hitľejši od Nemcev. Nemški preisko-
vanci so poleg tega počasnejšipri primerjanju števil od šest napľej,
to pomeni tedaj, ko se mora obdelati kako število, ki je višje od
pet. NasProtno pa kitajski preiskovanci pokažejo ustľezno upočas-
njenost šele pri pľimeľjavi ,,lO 12", ko vstopi v igro druga ľoka.
+
700
Nemci
G
680
+ Kitajci
E igľam? Odgovoľ znanosti je jasen: pľstnim igram!
Yq oqo
janja seveda niso ľazrešiles svojimi prsti' toda odzivni časi nakazu-
jejo, da oblikovanje možganov v vrtcu nikakor ni brez posledic za
funkcijo v nadaljnjem źĺvljenju. Że pribllžno sto let se ve' da so v
naši glavi pľsti in matematika drugz drugim zelo tesno prepleteni:
pľi vsaki matematični opeľaciji imajo tako ľekočvedno svoje pľste
v igri.183 Kajti abstraktna števila, količirre itd. so morali biti nekoč
vendar zajeti s pľsti ter tako prispeti v možgane. In pľav zaradi rcga
ima visoka umska zmogljivost za matęmat7ko veliko opľaviti z na-
šim ,,uprostoľjenim" telesom in še prav posebej veliko z našimi pľsti.
Povedano drugače: to, kako dobro znamo ravnati s svojimi
pľsti, in predvsem to, koliko smo imeli v svojem otrošwu pľilož-
nost ukvaľjati se z njimi, je pomembno za sposobnost ukvarjanja s
števili. Študije dokazu1e1o, da so tisti otroci, ki znajo v vľtcu bolje
delati s svojimi prsti, kasneje pri matematiki bol.iši, da torej tľęnira_
nje pľstov izboljšuje matematične sposobnosti.'Ba Četorej zaľes h -
čete, da bi čimvečotrok, ki so zdĄ v vrtčevski staľosti, kasneje po_
stalo stľokovryakov zamatematiko in informacijsko tehniko, čemu
moratę potem dajati prednost v vrtcu: prenosnikom ali pľstnim

'3 620

;
'Ń
600

o
o
580

- 560 Dojemanje sveta

I s4o
o
> s20
o Da bi mogli ľaziskati, kako vpliva rokovanje s predmeti na mo-
500
žgane,je treba raziskovalno spremljati učenje o predmetih. Vendar
l3 24 35 ą6 57 sB 9 810 911 1012 l1 13ĺ2141315ĺł161517ĺo rB17 1A 20 pa že vsakdo pozna kladivo in škar.je, in v tem smislu zdravih' mla-
naloga primerjanja dih pľeiskovancev ni več mogoče naučiti ničesar novęga. Zato se 1e
moj kolega Markus Kiefeľ domislil 64 novih, še neobstoječih objek-
7'9 Povprečni odzivni časi pri nalogah primerjanja števil pri nemškĺhin
kitajskih preiskovancih ter potek preproste krivulje, kĺ ponazarja učinek tov (angl. nobjects),jih s pomočjo računalniškegrafike tridimęnzi-
velikosti (črtkasti krivulji). Nemci se Znatno odmaknejo od te krivulje onalno naľisal ter jih poimenoval. Z njihovo pomočjo je bilo tako
od števiIa šest naprej, saj postanejo počasnejši (črna ploskev), Kitajci mogoče raziskati vlogo rokovanja s swaľmi pľi spoznavanju novih
pa naSprotno šeĺepo števiIu deset (temnosiva ploskev)' objektov in pojmov za pľedmete.

Rezultati 183 P.inr. Gersrmann 1924;1930.

pokažejo neke vľste senco otľoškegaštetja s pľsti
s tem
184 P.i-. Noel 2005;
pri ľačunanjr-r v dobi odľaslosti. Poskusĺre osebe svoje naloge pľimeľ- Garcia-Bafalluy & Noel 2008.

158 r59
 ÍBnolo
e belb
{B c}
lare ovon
7.10 Primeri neobstoječih predmetov, ki se jih je bilo treba naUčiti r85
Pri podrobnostib 1ebilo že dolgo jasno' da učenju pomaga, če je
hkrati v akciji tudi telo. Pesem ,,Naša četica koraka" se naučimo hi-
tľeje, če si jo ponazar.iamo tudi s kľetnjami. ,,Zavrtętizagan;alno ro-
čico" se človek nauči bolje, če z desno ľoko nakaže ustrezne (pa.'to-
mimske) gibezaganjaĄa.186 Na kratko: rokovanja so del posameznih
konkretnih spominov - zato govorimo tudi o epizodnem spominu.
Da bi ugotovili, ali je ĺ:udi našepojmzanĺ znanje (kaj je kladivo;
to' da je v hišah mogoče bivati; da je skodelica kuhinjska potreb-
ščinain da je vsaka kuhinjska potľebščinaneživi predmet itd.) naj-
tesneje povezano z rokovanji' je moralo 28 ulmskih študentov pľi-
dobiti pojmovno znanje o 64 neobstoječih predmetih - naučiti se,
katera je njihova slika, ime, pripadnost posamezni kategoriji, obris
in podrobna značilnost. Da so pri zapletenem učnem programu
(šestnajst srečanj' od katerih je vsako trajalo pľibližno devetdeset
minut) sploh sodelovali, smo moľali vsakemu plačati dvesto evrov.
Da bi ľaziskali, kakšen vpliv ima način učenja (dojemanje ali
samo nakazanje) na kasnejše znanje, so bili študenti razdeljeni v
dve skupini: v eni skupini se je moral posamezni učenec poleg tega,
đaje opazoval sliko in ime, naučiti kakega dejarya, ki bi bilo pove'
Zano z neobstoječim objektom (vtakniti, zagrabiti, rezati, vlagat|)
rcr ga prikazati s pantomimo. Nasprotno pa sta bila drugi skupini
pokazanaslika in ime, pri čemer so morali sodelujoči s kľogom po-
udariti relevantno podľobnost, na katero naj bi pľeiskovanec po-
kazal s kazalcem.
185 Po' Kieĺeľetal.2007.
186 Pri-. Soden-Fraunhofen et al. 2008.
160
7.11 Učen1e s pomočjo rokovanja z neobstoječimi predmetĺ187
Čeodmislimo štiľipreiskovance' ki so obtičali sredi poti in niso
vzdržali do konca poskusa, so se v obeh skupinah najprej enako
dobro učili: po koncu tľeninga so pľeiskovanci obvladali vseh 64
neobstoječih predmetov, pravilno so jih poimenovali teľ jih pľa_
vilno uvrstili v nadľejene kategoľije. Da bi izmęrili učni napredek,
so moľali preiskovanci že med posameznim treningom izvľšiti na-
loge, ki so obstajale Y tem' da so neobstoječe predmete poimeno-
vali ali jih uvrstili v kategorije. V ta namen so pľeiskovanci dľugega
za drugim gledali dva neobstoječa objekta in potem naj bi s priti-
skom na tipko navedli, ali spadata v isto kategoľijo ali ne. Od pe-
tega tľeninga naprej - neobstoječi objekti in njihova imena so bili
tedaj kolikoľ toliko že dobro znani - so uporabili inačico te na-
loge, tako da sta bili zdĄ pokazani samo imeni teh dveh predme_
tov - prav tako drugo za d.rugim. Preiskovanci naj bi spet navedli,
ali spadata omenjena neobstoječa objekta v isto kategori jo aIiv raz-
lični kategoľiji. Pľi obeh nalogah pokazalo, da preiskovanci iz
se je
skupine, zakatero so značilna še rokovanja, predmete razvľščajov
kategorije znatno hitreje.
Ko so slike neobstoječih objektov prikazane, je potrebno samo
pogledati, katere značilnosti imajo' Ko potem sodelujoči odkrije' v
kateľe kategorije spadajo posamezni neobstoječi objekti (s pomočjo
značilnosti), Iahko tudi pove, ali spadata oba v isto kategorijo ali
n.. Č. pa se pokažej o sumo imena neobstoječih objektov, moľa so-
delujoči pri reševanju naloge kar precej ľazmišljati (glej naďednjo
grafiko, desno): s pomočjo imena se mora spomniti neobstoječega
187 po' Spitzeľ 2010.
r6r
 -T
lľ'
predmeta, si tęga nazorno pľedstavljati, pľedstavljeno opazovati z vali s pľedmeti, pokazalo zgodnje aktiviľanje frontalnih motoľič-
očmi uma in kategoľiziľati neobstoječi predmet; potem se vse sku- nih področij možganov.
paj še enkľat ponovi z drugim objektom in zatem je tľeba primeľ- Iz tega se da sldepati' da so samo pri učenju s pomočjo ľoko-
jati obe kategoriji. Odzivni časi kažejo, da ľavno to aktivno umsko vanja s stvaľmi, ne pa zgo\ s kazanjem na te stvari, dejanja aktivi_
zmogljivost omogoča tľening v pľav razlíčnimeri. Kdor se pľi uče- rĄoči vzorci v možganih postali del naučene pojmovne struktuľe.
nju neobstoječih objektov ukvarja z njimi z rokovanjem' se pov- Povedano dľugače:način, kako se kaj učimo, vpliva na način, kako
sem očitno z n1imi umsko hitreje ukvarja kakor tisti, ki pľi učenju se naučeno shrani v možganih. S tem je tudi jasno: kdoľ se odpiľa
pokaže samo na pomembno podrobnost. svetu samo s klikom na miško, kakoľ zagovarjajo nekateľi medijski
pedagogi,189 bo o njem ľazmišljal znatno slabše _ namreč znatno
počasneje. Kajti kĺik z miško ni nič dľugega kakor oblika kazanja,
SLIKE BESEDE
in nikakor ne dejanje rokovanja s kako swarjo.
Kdor se torej šele pripravlja, da spozna svet, naj se torej nujno
3 3 obrne k swaľnemu .rr.tu. Če se z dejanskimi stanji ukvarjam s po_
močjo računalnika' bodo v mojih možganih šibkeje ľeprezentiľana,
G.
;2 kakor če bi z njimi rokoval. Vemo, da je mentalna hitľost zelo tesno
tt
,ł'l ć
ío ío povezana z inteligenco. Mentalna hitrost kaže na visok inteligenčni
'-
>L,' >\J
'E kvocient. Možno je celo, daíz razIik med odzivnimi časi izraču-
'Ň1 namo točke inteligenčnega kvocienta. Čebi to delali s tukaj pred-
N{
Ol -Ol
stavljenimi podatki, bi se pokazala zelo velika razlika (v razsežno-
o o
stih Einstein naspľoti idiotu - ne pretiravam!). Digitalno odkľivanje
sveta potemtakem dokazano vodi k znatno oviľanemu oblikovanju
0 0
12 3 4 12 3 4
možganov' kaj pa to pomení za psihični upad, je bilo že povedano.

krogi nalog krogi nalog

7.12 Učni napredek pri nalogi kategoriziranja. Prikazani so povprečni Svi nčn ik a l i tipkovnica?
odzivni časi preiskovancev, ločenih po učnih skupinah _ dejanje (črni
krogi) nasproti kazan1u (beli krogi) - po prvih štirih krogih nalog'1BB
Bľanje in pisanje sta osrednji kultuľni tehniki' ki se ju v naši
knjižni civilizaciji naučimo v otľoštvu.l90 Zanesljivo obvladanje
Z
drugimi besedami: kako dobro funkcionira mišljenje z na- knjižnega jezika bisweno prispeva k šolskemu in kasnejšemu po_
učenimi vsebinami, je pač odvisno od tega, kako so se udeleženci klicnemu uspehu. Zato je optimalno poučevanje branja in pisanja
učili te vsebine! Ta rezultat je bil potrjen še s tem, da so med na- v vrtcu in šoli velikega pomena za vsakega posameznika pa tudi za
logo uporabili 64-kanalni EEG in so potem podatke analizirali v celotno družbo.
koľelaciji z dogodki. Pľi tem se je samo v skupini, v kateri so roko-
189 P.in"'. npľ. Y/agneľ 2004.
188 Po' Spitzer 2010 l9o Pri-. Manger-r & Velay 2010

r62 163
 Premišljeno opismenjevanje, ki sloni na nevrobioloških načelih
učenja, branja in pisanja, bi lahko celo zmanjšalo bľalno-napiso-
valne težave' katerih vzľokl9l je spreminjanje možganskih arealov,
pristojnih za obdelavo jezika, ter tako prepľečevalo pogosto usodne
posledice za individuaIno izobruževalno biografijo. Vendar smo še
daleč od tega. Pedagoški kaos v Nemčiji, ki se med drugim izražav
popolni poljubnosti šolske pisave, pľipelje od časa do časa do tega,
da mora kak šolar ponavljati prvi razred, potem ko so se njegovi
starši preselili dva kilometra napľej, iz Berlina v Brandenburg.192
Čas bo torej, da nehamo z mečkanjem na državni ravni ter pri uče-
nju branja in pisanja uporabimo pravo védenje. To bomo tudi po-
tľebovali, ko se bomo morali odločiti, ali naj se otroci naučijo pisa-
nja kakor doslej s kredo in tablo oz. svinčnikom in papiľjem ali pa
se je tega mogoče naučiti tudi ob tipkovnici ľačunalnika.
Zarudivse večje ľazšir.jenosti medijev, ki omogočajo pisanje, sko-
"ii. rajda ni čudno, da dobijo otľoci vse pogosteje prvi stik s knjižnim
jezikom po tej poti, manj pa zl:raĄem Ęig in lastnoročnim pi-
sanjem na papiľ.193 Znanstvene raziskave ponujajo prve kazalnike,
ki govorijo, da ima vse večja digítalizacija pisanja, ki se začenja že
v otroški dobi, negativne posledice zabralno sposobnost otrok in
odraslih. Täko pelje učenje črk s tipkanjem na tipkovnico' v pri-
merjavi zvĄami pisanja s svinčnikom, k slabšemu uspehu pri pre-
poznavanju čľk.Čęse otľoci zvajami učijo pisanja latinskih črk19a
in odrasli neznanih fantazijskih črk195, lahko črke bolje raz|iku1ejo
od zrcalnih čľkkakor po vaji tipkanja čľks típkovnico.
Nevroznanswene ľaziskave s funkcionalno magnetnoľesonančno
tomografijo (fN4RT) poleg tega kažejo, da vodi prepoznavanje čľk,
ki smo se ga naučili s pisanjem s svinčnikom, k okľepljeni dejav-
nosti V motoričnih pľedelih možganov.196 Pri črkah, ki se jih čIovek
r91 P.i-. Birz et a|.2007.
192
P.i-. Schrnoll 2011.
1e3 P.i-. Mangen & Velay 2010.
194 Pri-. Longcamp et al. 2005.
195 Pri-.
Longcamp et al. 2008.
19 P.i-.
Longcamp et al. 2008; 201I
r64
nauči s pritiski na tipke na tipkovnici, pa ni tako. Iz tega se da skle-
pati, da puščasam oblikovanje čľks svinčnikom motorične sledi
spomina, ki se pľi zaznavanjučrk aktivirajo teľ olajšajo prepoznavo
črke v njeni vizualni pojavnosti. Täkšnezalranje zahtevane doda-
tnę motorične sledi v spominu vnos pľeko tipkovnice ne zapušča,
kajti gibi pri vtipkavanju niso v nobenem odnosu z obliko čľke.
Pri čľkahse toľej dogajapovsem podobno kakoľ pri predmetih:
z lastnoročnim pisanjem se jih bolje naučimo! Mišljenje je _ kakor
je bilo opisano že na začetku - vedno tudi utelešeno, kar so potrdile
številne študije o obdęlavi pojmov.l97 To daje povod za domnevo'
da je učenje črk s pomočjo pisanja s svinčnikom boljše kakoľ učenje
s tipkanjem ali klikanjem na digitalni pisalni aparat. Vsekakoľ so
glede tega zaenkľat na voljo samo indíci, dokončne in znansrvęno
tehtne ľaziskave moľajo to šele potrditi in so ta čas v naših labora-
toľijih šęv fazi načrtovanja. Täko je bil zaenkľat raziskan pospešu_
joč učinek' ki ga ima vadenje pisanja na prepoznavanje čľk,ni pa
še ľaziskan učinek tega vadenja na ľazumevanje besed ali celih be-
sedil.198 Toda ta kompleksnejša učinkovitost branja je posebnega
pomena zlast'í za šolsko in poklicno karieľo. Poleg tega so V pľete-
klosti raziskovali vaje pisanja samo pri odraslih, ľazen nekaj red-
kih izjem. Le malo podatkov pa je na volso za zainteľesiľano ciljno
skupino otrok, ki se po ení strani uči hitreje in po dľugi strani s
svojim učenjem stalno in skoľajda nenadomestljivo vpliva nazelo
osnovna podľočjamožganov.
Zarađíbliskovito napredujoče digitaLizacije naše družbe je ve-
likega pomena sistematično raziskovanje veľjetno pospešujočega
učinka, ki ga imajo vaje pisanja s svinčnikom in papiľjem na funk-
cionalno pismenost v pľimerjavi z učenjem z digitalnimi pisal_
nimi mediji. Preden upeljemo prenosnike u uľtec in osnzunĺ šolo, bi
morali uedeti' baj s tem storimĺ suojim otľokom! obstaja nevarnost'
da množičnipohod digitalnih medijev v vrtce in šole ne pospešuje
optimalno sposobnosti branja otľok. To, da dígitalne vaje pisanja
I97 Pri^. Hoenig et al. 2008; 2011; Kiefer 2005, Kiefeľ et al. 2008
198 Prim. Longcamp et al. 2005;2008;
201 l.
r65
 Y
morda ovirajo sposobnosti branja, bi lahko vse do dobe mladosti in pľi učenju abstraktnih pojmov, kot so števila. Kdor želi, da po_
odraslosti ogrožaIo šolsko in poklicno usposabljanje cele generacije. stanejo njegovi otroci marematiki ali strokovnjaki za informacij-
sko tehnologijo, naj poskrbi za prsrne igre namesto za prenosnike
v vrtcih. In kdor resno jemlje knjižni jezik, nĄ namesto tipkovnic
r
Ąe zagovarja svinčnike'
Povzetek
Možgani odľaslega človeka se bisweno razIikqlo od otroških
možganov, ko so ti šęv fazi razvoja' To pľepľosto dejswo spregle-
dajo pľaktično vsi ,,strokovnjaki", ki izražajo svoje mnenje o digi-
talnih medijih na podľočju izobraževanja.
Otľoci se učijo znatno hitreje kakor odrasli. Otľoci to moľajo
delati, kajti ničesar še ne znajo in svet moľajo hitro spoznati. Hkľati
morajo biti tudi natančni. oboje se posreči samo, če se v začetku
učijo hitro in kasneje počasneje. Zato se odrasli učijo znatno po-
nr časneje kakor otroci, in posledično za učenje pľi otľocih ne veljajo
enaki pľeudaľki kakoľ pri odraslih. V tem oziru so investicije v izo-
braževarye otľok v predšolskem obdobju daleč najbolj smiselnę.
Ena tľetjina naših možganov je pristo jna za to, da svoje telo gi-
bamo, to pomeni, da v svetu delujemo, ľokujemo z njim, torej ak-
tivno posegamo vanj in ga ne sprejemamo zgolj pasivn o. Ż, n
^-
š|<l izraz za dojemanje - begreifen, staľinsko: zdpo?asti _ opozarja
na pomen ľoke pri učenju. Prsti so zelo dobľi za štetje ne nazadnje
zato, ker so zelo ,,zgibni", tj' gibčni, okretni: v nasprotju z drugimi
pľimati, ki z rokami tekajo ali z ryimi p|ezďyo, so postale roke ljudi
zaradi pokončne hoje pľoste za novo vlogo kot fino orodje. To pa
pľedpostavlja intenzivęn trening fine motoľike v otľoštvu' Zato so
tako zelo pomembne prstne igre, pľi katerih je majhno dogajanje
predstavljeno tako, da v njem pľsti pľevzamejo vlogo oseb' živali
in swaľi. Z njihovo pomočjo se gibi gledališko povežĄo z dĄaĄi,
opisi in predstaviwami. ZaIa\e pomnjenje se gibom pogosto pľi-
dľuži govorna spľemljava v obliki otroških rim ali otľoških pesmi.
Roka nima pomembne vloge samo pri učenju konkretnih posa-
meznih stuari (če mi ne verjametę' potem kratko opišite polžaste
stopnice!), ampak tudi pľi pľidobivanju splošnega znanja (seman-
tični spomin; primerjaj študijo o neobstoječih pľedmetih) in celo

r66 167
r B Digitalne igre": slabe ocene
Igralne konzole spadajo med najbolj pľiljubljena darila za ljube
malčke. Gre za milijaľdno tržišče,na kateľem se za stľaĺrkedobese-
dno bojujejo svetovna podjetja' kot so Sony, Nintendo in Micľo-
soft. Zelo pogosto se pojavlja argument' da naj bi te napľave pľi
otľocih pospeševale učenje. Ko pa potem bolj natančno vprašaš, ali
se otroci dejansko učijo od Ąih in kaj točno so se naučili od njih,
največkrat slišišizmikajoč se odgovor ali pa sploh ne dobiš nobe-
nega odgovora. Pred nakupom take naprave si zastavi le malo star-
ševvprašanja, kot so, kaj se z otroki dejansko dogaja, ko potem zaľes
igrajo nanje, kako se razvijĄo in ali jim arazvojdolgoročrro koľisti.
Naokľog se je siceľ ľes govoľilo, da ima preveliko viľtualno iz-
vajan)e mračnega nasilja neugodne posledice,199 po drugi stľani pa
povsod trdijo, da pľitiskanje na nekakšne gumbe na majhnih škat-
licah pľav zares ne more škodovati; kdoľ pľi tem ne sodeluje, po-
stane obstľanec, izgubi socialne stike, zlasti z vľstniki in prijatelji.
Zanimivo je, da se zaze\o veliko staľšev zdi pľevladujočľavno so-
cialni aľgument. Moja sestľa' na primeg vzgĄa zelo vestno svoje
otroke in je vse kaj dľugega kot oboževalka digitalnih medijev, toda
nič ni inrela pľoti, da je njen enajstletnik za božičdobil v dar iPod.
Keľ gľe pľi tem aparatLĺzaigralno konzolo, pľeoblečeno v pľedvajal_
nik glasbe, izhajamv tem poglavju iz de.jswa, da obravnavana pro-
blematika igralnih konzol zadeva tudi proizvode, ki se tržijo dru_
gače, vendar imajo podobne funkcije. Siceľ pa moja sestra medtem
že deli moje pomisleke.
Vęliko igeľ obstaja v ľačunalniškiverzyiirr v veľziji igľalne koĺr-
zoIe. Że samo to kaže, da so tu meje tekoče in da je spoznanja o
enem izmed teh medijev mogoče prenesti na druge medije. Ker
obstaja računalnik dlje kakor igľalne konzole, obstaja o računalni-
ških igľah več spoznanj kakor o igľalnih konzolah.
199 Pri,-'-,. Kutĺreľ et al. 2008; Spitzeľ 2005
168
Računalniškeigre in šolski USpeh
Że dalj časa domnevajo, da obstaja med ľačunalniškimi igrami
in slabšim šolskim uspehom neka povezava. Kakoľ je bilo že ome-
njeno, je potrebno za d'okazovanje posledic kakega ukrepa upošte-
vati določena pravila znanstvenega postopka. Č. .. držimo teh
'-'.
pľavil, ne moremo izreči nobene prave' tľdne izjave. Kdoľ hoče
vedeti, ali je kako zdľavilo učinkovito, ali teoľija množic v pľvem
razredu vodi k boljšemu znanju matematike, ali igralne konzole
negativno vplivajo na šolski uspeh, moľa izvesti kontrolirane, ran-
domizirane raziskave.2oo
Że da\j časa domnevajo, da vplivaj o uideoigre, ki se igľajo rra igral-
nih konzolah, na slabši šolski uspeh, še zlasti, če ima šolski otľok
lastno igralno konzolo.2o1Tudi za mlade ljudi ima dan le štiriindvaj-
sęt ur; očitno je toľej' da čas' poľabljen za videoigre, ne moľe biti
več na razpoIago za domače naloge in za poglabljanje v učno snov.
Tudi glede tega so na voljo ustrezne študije.2o2 otľoci, ki igľajo vi-
deoigľe, porabijo v pľimerjavi z otľoki' ki sę z njimi ne ukvarjajo,
30 odstotkov manj časa zabranje in 34 odstotkov manj časazaiz-
delavo domačih nalog.2oo
Te študije so v seštevku sicer pomembne, veĺrdar imajo vse po-
manjkljivost, da so pľeiskovale samo statistične zvezę.Tepa o vzroku
in učinku ne morejo povedati ničesar. Täko je po teh raziskavah si-
ceľ verjetno, da vodijo videoigre k slabemu šolskemu uspehu; toda
lahko bi bilo tudi tako, da šolarji s slabim šolskim uspehom segajo
po igralni konzoli' da bi se zamodli ali kľatko malo povsem po-
zabili na šolo (in na svoj neuspeh). Če torej povzamemo' se argu-
ment glasi: videoigre ne vodijo k slabemu šolskemu uspehu, am-
pak slab šolski uspeh vodi do igľanja videoiger. Potemtakem naj bi
20o P.in-'. Spitzer 2010, 20. pogl.: Aus \7issen wiľd Harrdlung' Medizirr als
Modell trans1ationaleĺ Foľsclrung.
201 P.i-. Schmiclt & Vandewater 2008.
2o2 Pri^' Shaľif & Saľgcnt 2006; Valentine et al. 2005.
203 Pri-. Cummings & Vandeĺ.ateľ 2007.
169
r šlo za učinek izbire (kdoľ ĺma släbe ocene' igra), ne pa za učinek
tľeninga (kdor igľa, dobi slabe ocene).
Učenje z Worĺd of Warcraftom?
Da sę otľoci učijo pľi vsakem igľanju, že dolgo ni več nobeno
vpľašanje, ampak je jasno dokazano. Ne zastavlja se torej vpľaša-
nje, ali na otľokov razvoj vplivajo ľačunalniškeigre, ampak, kako
vplivajo: pozitivno ali negativno.20a Nekateri avtorji v videoigrah ne
vidijo pľoblema za učenje, ampak rešitev za problem učenja. Täko
Constance Steinkuehler iz Centra za pedagogiko na University of
\7isconsin-Madison predlaga, da naj bi pľoblem težav z bľanjem
pri številnih dečkih v nižjih šolskih razrędih ľešilis tem, da bi jim
ul, dovolili igrati videoigro Woľld ofWarcajł.2o5 Zvečko enajstimi mi-
lijoni igralcev (stanje: avgust 20Il) je Woľĺd of Warcafi v svetov-
nem merilu najbolj ľazši{ena spletna igra vlog z več igralci. Kdor
1o igra, mora plačati od i 1 do 13 evrov mesečnega prispevka; pľo-
izvď1a|ec, podjetje Blizzard Entertĺłinment,tako uswaľi na leto več
ko milijardo dolaľjev pľometa.
Pri tej igľi gÍezato, da postaneš del skupine, ki je v fantazijskem
svetu v vo1ni z drugimi skupinaĺni. K igľi spada to, da se lahko po-
govarjaš s svojimi sobojevniki (ne pa s sovľažniki). V ta namen so
med drugim na ľazpolago vnapľej pripravljeni kanaIi za klepet, na
kateľih lahko na pľimer postavljaš splošna vprašanja, se ukvaľjaš s
tľgovanjem ali lahko oľganiziraš obľambo pred napadalci. Do tľgo_
vanja (z najdenimi stvarmi in oľožjem) pa siceľ ne pľihaja samo med
igro' ampak tudi v swaľnem življenjtl s swarnim denarjem, kaľ vse
bolj zabľisuje mejo med virtualnim in swaľnim svetom. Sicer pa si
je hotel omenjeni sin moje sestľe že s svojo žepnino kupiti virtualne
pľipomočke, s katerimi bi bil v igľi (na svojem iPodu) uspešnejši.
Deklice pľeživijo z vicleoigľami vsega skupaj znatno maĄ časa
2o4 Prirn. Bavelier et al. 2010.
205 Pri.'-'. Constance Steinkuehleľ 2011
170
kakor dečki;206 manj so nagnjene k temu' da bi igrale nasilne igľe,
inzaradí iger zanemaľijo domače naloge samo približno polovico
tako pogosto kakoľ dečki.207 Pľoblemska skupina so torej dečki; vi-
deoigre in ľačunalniškeigľe zelo močno ogrožajo njihove intelek-
tualne sposobnosti. Da je ta nevarnost zelo sffaľna tudi pri nas (v
Nemčiji; op. pľev.), kažejo preiskave kľiminologa Christiana PfeiĹ
ferja, ki že govori o ,,izgubl.ieni geneľaciji mladih moškilr".208
Ker igľajo ľavno dečki bojevniške računalniškeigre in se obe-
nem tudi pogosto bojujejo z bralnimi težavami, Steinkuehlerjeva
pľedlaga, da bi dečkom, ki slabo berejo, bľanje približaIi z igro
Worĺd of Warcrrt. ,,Trditev' da liteľarni svet popkulture World of
Waľcľajłaposeduje samosto.jno intęlektualno vrednost in utegne
pomeniti mogočno pot' po kateľi bi mladę moške pľivedli do li-
teľatuľe' utegne biti v nasprotju z okusom številnih vzgojiteljev irr
ľaziskovalcev. Toda ľazpľave o dobľem okusu ne bi smeli zamenjati
z ÍazPravo o uporabnosti."209 Steinkuehlerjeva očita bolj tradicio-
nalno usmeľjenim pedagogom, da ,,svojo knjižno kulturo" že vna-
pľej ocenjujejo višje kakor kulturo omenjene vojaške igľe' in to da
je nedopustno. Naj toľej Goetheja in Schilleľja, Shakespearja in He_
mingwaya zamenjamo z viľtualnimi vojaškimi igrami, kakoľ pred-
laga ta ameľiška pedagoginja?
Glede tega ne bi ľad ľekel ničesar več, razen moľda to, da spa_
dam med bolj konseľvativne ljudi, ki ne verjamejo, da je vse' kaľ
je novo, že samo zaradĺ tega boljše od starega. Y tej zvezi najdemo
v nemški \X/ikipediji zanimiva pojasnila o možnostih komunika_
cije v omenjeni vojaški igľi: ,,Na razpolago so splošni ukazi, s ka-
teľimi lahko kaj poveš vsem bližnjim igľalcem ali zakričišna celot_
nem področju. [.. .] Neposľedna komunikacij a z igra|cl' naspľotne
fľakcije ni možna. Kar kdo napiše naľavnost' prevede igra v neľa_
zumljivo latovščino ..." Vnaprej pripravljerre floskule lahko torej
igralec zažene bolj ali manj daleč v navidezni svet' a vsekakoľ ne
206 P.i,-,-,. Robeľts et al. 2005.
Żo7 Pri^. Gentile et aI. 2007 .
208 P|.iff.' et łI.2007.
209 Steinktrehleľ 201 1, stľ. 13.
171
 Y
more ničesaľnapisati. Če to .''..no poskuša, igra uredi, da posta-
nejo njegove besede neľazumljive. Hoče torej pedagoginja dečke na
tak način naučiti pisanja in branja?
Igralec se sicęľ lahko od zapisanih dolgoveznih zmeľljivk v igri
ogľadi tudi z digitalnim filtrom, se lahko torej bľanju načrtno od_
reče. V novejših inačicah igre ima možnost, da se po mikrofonu in
zvočniku neposľedno pogovaľja z dľugimi igľalci - toľej mu sploh
ni treba več brati in pisati! Ne morem ra^)met| zakaj eľfuľtskime_
dijski pedagog Maľtin Geisleľ izľecno zagovarja to, da je bila pľvo-
osebna stręlska videoigra Cľysis 2Ieta 20lŻ odlikovana z nemško
nagľado za ľačunalniškoigro.z10
Ali naj igri World ofWarcrafi in Crysis 2 zamenjata pouk nem-
škega jezika? Zdi sę, da delovna skupina nemškega parlamenta to
zagovarja, kajti pľipoľočilaje, naj bi otroke pritegnili k videoigram.
škem razvoju dobil z daľ Sonyjev Playstation II (skupaj s tľemi
igrami, dovoljenimi za otľoke te starosti).
Da bi izključili vplive že obstoječih vedenjskih motenj in šol-
skih pľoblemov, so s tega stališčapľeiskali vse šolarje pred njihovo
udeležbo v ľaziskavi. S poskusom so začeli jeseni na začetku novega
šolskega leta. Nadalje so testirali inteligentnost' šolski uspeh in so-
cialno vedenje, in otroke so zatem po načelu naklučja razdelili v
dve skupini: eni so takoj dobili svojo igralno konzolo, drugi pa so
nasprotno moľali čakati štiri mesece.
102 P = 0,003
101 I predtem

Zdi sę, da sę temu mnenju pľidružujetudi Prostovoljni samonadzoľ íu

cío 100 ! zatem
filmskega gospodarswa, kajti vojaška igra World ofWarcľajł je Lájub L
_o
99
zelo visokemu potencialu za odvisnost pľosto dostopna od starosti P

o
!
12 let' medtęmko Cľysis 2 šele od starosti 18 let. 98

97

Podarjanje slabih ocen
Da bi lahko odgovoľili na vpľašanje, ali računalniške igľe ľes
poslabšajo šolski uspeh dečkov ali pa ne škodujejo in šolaľjise_
žĄo po igralni konzoli samo zato' da se zamotijo (selekcijski uči-
nek), se morajo izvesti zahtevne vzdolžne preiskave, ki pa so jih na
srečo že izvedli.
S pomočjo časopisnega oglasa so se obrnili na staľšedečkov
osnovnošolcev od 1. áo 3. taztedav starosti šest do dęvet let. Starše,
katerih dečki niso imęli še nobene igralne konzole, oni pa so se po_
igľavali z mislijo, da bi jim jo podarili, so naprosili, naj se javijo.
Staršem so rekli' da bo njihov fantza sodelovanje pri študiji o otro_
21o P.i-. Süddeutsche Zeitung,28.-29. 4. 2012.
96
videokonzola kontrolnaskupina
8.1 Uspešnost šolarjev pri testu branja na začetku raziskave (bela
stolpca) in po štirih mesecih (črna stolpca). Pričakovati je bilo porast
uspešnosti, saj med šolskim letom vadijo branje na vseh razrednih
stopnjah' To se je v kontrolni skupini (otrocl so dobili konzole šele
po končani raziskavi) tudi zgodilo; v skupini otrok, ki so dobiIi igraIne
konzo|e takoj na začetku raziskave, pa se ni pokazala večja uspešnost
v bran1u.211
Po določenem času, štiri mesece po začetku šolskega leta, so vse
otľoke ponoYno preiskali. Kakor že pľi uvodni preiskavi so morali
tudĺzdĄ starši in udeleženi učitelj izpolniti vpľašalnike o vedenju
211 Po podatkih iz: \7eis & Ceĺankosky 2OI0,tab.2

1.72
173
otfok v šoli in doma. Vsi fantje, ki so dobili konzolo, so štiri me-
sece kasneje še igrali nanjo (pľibližnoštiľideset minut na dan), in
večina (90 odstotkov) si je nabavila še dodatne igľe; več kakor po-
lovica je imela na konzoli najmanj eno dodatno igľo, ki še ni bila
pľedvidena za njihovo staľost. V kontľolni skupini si ni noben de-
ček nabavil nobene konzole kje dľugje, in v povpľečju so prebili
manj kakoľ deset minut na dan z videoigľami, npr. pri prijateljih.
Pri času, porabljenem za domače naloge, pa je bilo nasprotno: ta
čas je znašal v kontrolni skupini slabih 32 minut, v skupini zigra|-
nimi konzolami pa naspľotno samo približno 18 minut in je bil s
tem znatno kľajši.Zmanjšano zanimanje za šolo je vplivalo na us-
pešnost bľanja in pisanja: otroci z igľalno konzolo so bili na obeh
Upoštevajoč te ugotovitve ni čudno, da so anketiľani učitelji pri
otrocih z igĺalno konzolo poročali o znatno ueč šolsleih problemih;
nadaljnje anaIize so pokazale, da je šlo predvsem za učne pľobleme.
Nobenih negativnih posledic (pa tudi nobenih pozitivnih ne!) pa
igralna konzola kot darilo ni imela na šolski uspeh pľi matematiki.
Zakaj? Najprepľostejša razIagaje pač ta, da se šolarji v osnovni šoli
v svojem pľostem času tako in tako pľaktičnone ukvaľjajo z ma-
tematiko. Zato čas, poľabljen zaigranje, ne more biti izgubljen za
ukvaľjanje z matematiko v prostem času (glej grafiko 8.3).
Pri bľanju pa je dľugače. V pľostem času otľoci vsekakoľ ob-
časno berejo. In branja se človek pač nauči samo z bľanjem. Čeje
čas, ki je zato na razpolago, omejen z videoigrami' potem to nujno

področjih znatno slabši (glej gľafiki B.1 in 8.2). vodi k slabšemu uspehu' Pri branju je torej mogoče nekaj izpodľi-
niti, pri matematiki pa ne.

p = 0,001
101 P=0 ,018
ą)
100
f] predtem
n predtem
-Y
'Ń
oo
I zatem 51
I zätem
'.
OJ
50
:! 9B
c
JZ
E
() 49
97 c
o 48
I o
Y
LĄ 47
oĘ o
>o
4b
94
45

videokonzola kontrolnaskupina
8.2 Uspešnost šolarjev pri testu glede knjiŽnega jezika na začetku
razlskave (bela stolpca) in po štirih mesecih (črna stolpca).
Pričakovani porast zaradi vaj med šolskim letom na vseh razrednih
stopnjah 1e bil v kontroIni skupĺnĺ(otroci so dobili konzole šeIe po
koncu raziskave) jasno doseŽen, v skupini otrok Z igralnimi konzolami
pa je bil nasprotno le malenkosten,2l2
videokonzola kontrolnaskupina
8.3 Šolski problemi v obeh skupinah na začetku raziskave (bela
stolpca) in po štirih mesecih (črna stolpca) poizvecleni pri pristojnih
Učiteljih s pomočjo standardiziranih orodij' Porast problemov v skupini
otrok, ki so dobili igraIne konzole takoj na začetku raziskave, je bil
signifika nten,213

212 Po podatkih iz;'W'eis & Ceĺankosky 2OIO, :ab.2. 213 Po pod"tkih

iz: \7eis & CerarrkosĘ 20IO, tab.2.

174 175
r
--7
i Pri študiji je presenetljivo, da je bilo mogoče - kljub temu, da
je raziskava ttaja|asamo kľatek čas štiľih mesecev' in kljub dejswu,
da so videoigľe igľali tudi v kontrolni skupini (samo ne tako po_
gosto) _ jasno dokazati negativne posledice podarjene igľalne kon-
zoIe zašolski uspeh. Tako imenovana anaIiza poti je poleg tega po-
kaza|a, da so bili trčinki posledica ľĄaĄa vsakodnevne videoigre
in s tem odvisni od odmerka. Povedano dľugače: česar je veliko,
veliko škoduje.
ob izsledkih študije se seveda pojavlja vprašanje, ali se take štu_
di.ie sploh smejo napraviti: Se sme otroku podariti igľalna konzola,
da bi ugotovili, kako zelo mu škoduje? Mislim, da se sme, in si_
ceľ tedaj, ko ni nikomur prizade1ana dodatna škoda. Staľšiso ho-
teli tako in tako podariti svojemu otroku igľalno konzolo in so bili
po raziskavi informirani o njenih nevarnostih. O njih se je prej si-
ceľ domnevalo, povsem očitno pa se je njihov obseg podcenjeval.
il
Bi se siceľ starši poigravali z mislijo, da svojemu otroku podaľijo
igralno konzolo? Ker bodo spoznanja iz te študije potencialno ko-
ristila zelo velikemu številu otrok in ker so pomembna za presojo
dejavnosti, ki jo na Zahodu vsak dan izvaia dolge ure milijone ot-
ľok, je razmerje med koristmi in weganostjo te študije razmeroma
zelo ugodno.
Glede pomena rezultatov za nadaljĄi šolski razvoj otľok mo-
ľamo podčľtati,da je bila moč učinka na1večjapľiknjižnem jeziku,
toľej na področju pľidobivanja sposobnosti, ki jo lahko označimo
naravnost kot kulturno tehniko. Kdor ima težave s knjižnim 1ezi-
kom, bo imel kasneje pľobleme tudi pri drugih pľedmetih,2la zato
so učinki igralne konzole posebej zahľbtni' Tir se dogaja podobno
kakor pľi televiziji za malčke in pľi prenosnem ľačunalniku v vrtcu:
če opazujemo povľšno,se nam zdi, daje to otrokom v zabavo teľ
jih ,,stimulira". ob natančnejšem pogledu pa se pokaže' da otroci
s temi mediji ne morejo delati ľavno enega: učiti se in se - v pra-
oblikovati.
vem smislu besede -
ŻI4 Pri^. Rayner
et al' 2001
176
Socialni stiki ter navezanost na starše in
prijatelje
Mnogo staľšev (in z njimi naš ministeľ za kultuľo s svojo lavda-
cijo zastrelsko igro Crysis 2) ima računalniške igľe za del mladinske
kulture in zato iz stľahu pľed socialno izključenostjo dajejo svojim
otrokom na voljo ustľezno strojno in programsko opremo. To pa
je kar nenavadno: zabožič,praznik ljubezni, milijone staľšev po-
dari moľilske igre' da bi okľepili socialne sposobnosti svojih otrok
in bi pľeprečili možno osamljenost. NajmaĄ, kar lahko dandanes
dobi za božičnipľaznik moški osnovnošolec, je igľalna konzola ali
iPod. ,,Siceľ bo izgubil stike z vľstniki in pľijatelji in bi utegnil po-
stati obstranec," fľustľirano komentirĄo vzdoIž in povprek po de-
želi starši, kí tega pÍavzaprav nočejo. Pa je res, kar pravijo?
Jasno in dohončno rečeĺło:Ne! se glasi odgovor študije, ki se je
pobliže ukvarjala prav s tem vprašanjem: Kako vse večja upoľaba
zaslonskih medijev spreminja kakovost odnosov z druźino in pri-
)arcU?Żl5 Na podlagi razpoIožIjivlh podatkov so že dolgo domne-
vali, da zaslonski mediji pospešujejo odtujenost med starši in otľo_
ki ter slabijo socialne sposobnosti in odnose' Ševečjo jasnost so
prinesli razpoložIjivi podatki iz dveh zelo velikih ľaziskav o dolgo_
ročnem poteku razvoja osebnosti. Pri eni študiji, že omenjeni v 6.
poglavju, je bila v sľediščunovozelandska kohoľta 976 oseb, ki so
jih pri staľosti petnajst let med drugim vprašali o njihovih nava-
dah glede upoľabe zaslonskih medijev.2l6 Pokazalo se je, da se je za
vsako uro upoľabe zaslonskih medijev wegarrje zmanjšane naveza-
nosti na starše pouečalo za 13 odstotkov, weganje maĄše povęz'a-
nosti z vľstniki in prijatelji pa celo za24 odstotkov.
Zaradi staľosti podatkov (šolar'ji so bili v letih 19 87 l 88 staľi pet_
najst let) omogoča ta štuclija samo presojo učinka televizije. Drugi
zaslonski mediji takrat praktično še niso obstajali. Zaradi tega je
velikega pomena drtrga študija, ki je bila izpeIjana leta 2OO4 in je
Ż15 Prirn. fuchaľds et
al. 2010.
216 P.i,-'-,. Dick, Hancox Lancet2OO4; Dumm Haĺrcox 2005.
177
r zĄeIa 3'043 novozelandskih šolaľjevV starosti od štiľinajstclo pet-
najst let, ki so jih prav tako vpľašalipo njihovih navadah v zvęzi
-r-
z upoľabo zaslonskih medijev. Tudi ta raziskava je pokazala pove-
zavo med uporabo zaslonskih medijev in zmanjšano navezanostjo
na staľše.Neposľedna primerjava med gledanjem televizije in kon-
zolo je pokazala, da je imela konzola za okrog 20 odstotkov večji
negativni učinek na navezanost na starše.
Nadaljnje analize so pokazale, da igľanje iger na konzolah slabo
vpliva tudi na odnos z vľstniki in prijatelji. Primerjava obeh študij
iz istę države kaže poleg tega na znaten poľast upoľabe zaslonskih
medijev - s tľeh na šest uľ vsak dan, pri čemeľse je navezanost na
staľšein pľijatelje hkrati zmanjšala z vredn osti 29,5 (staľši) oz. 28
(pľijatel|l) na vrednosti 23 (staľši) oz.22,9 (prijateljĺ).
Upoštevajočte podatke so bojazni, da bi odpoved upoľabi za-
slonskih medijev lahko oslabila socialne stike otľok in mladostnikov,
.tl
povsem neutemeljene. Res je ľavno naspľotno, in to so dobro po-
trdile tudi nadaljnje eksperimentalne študije: zaslonski mediji ško-
dujejo sposobnosti vživljanja teľ socialnim sposobnostim in spľet-
nostim. Że pri razpravi o učinkih Facebooka smo videli, dazaradi
digitalnega medija trpijo ravno mladi upoľabniki (v staľosti od osem
do dvanajst let) v svojih socialnih odnosih in čuswih.
In kar zadeva empatijo, si zasluži posebno omembo naslednja
eksperimentalna študija ameľiškihpsihologov Brada Bushmana in
Cľaiga Andeľsona o učinkih medijskega nasilja na vedenje ljudi.
Delo ima naslov Comfortably numb (Udobno otopel).
Pľi laboratorijskem eksperimentu je sodelovalo vsega skupaj
320 osęb' pri katerih je šlo za običajne študente s kolidža, za. 160
moških in 160 žensk. Najpľej so jim povedali, da gľe za poskus,
pri kateľem naj bi ugotovili, katere igľe posebej ľadi igrajo. Po na-
ldjučnem izboľu so študentę dodęlili bodisi kaki nasilni videoigri
(Caľmageddon, Duke Nukem, MortalKombat in Futuľe Cop) aIi pa
kaki nenasilni videoigľi (GĺideľPro, 3D Pinball' Austin Powers in
Madness). Vodja poskusa je potem na budilki nastavil dvajset
Tetľa
minut, izročil preiskovancu daljši vpľašalnik in rekel: ,,Prosim, da
izpolnite tavpľašalnik, ko bo budilkazazvonila'Zaneko dľugo štu-
dijo bi rad dodal še nekaj vpľašanj, toda obljubljam vam' da bom
178
čez pľibližno štiľidesetminut nazaj. Prosim vas, da ne zapuščate
prostora' dokler se ne vľnem' kajti v zvezi zvideoigro vam moľam
zastaviti še nekaj vpľašanj, pľeden boste lahko odšli. vse jasno?,,217
Je
Vodja poskusa 1e zatem zapustil pľostoľ. Potem ko je pľeiskova_
nec dvajset minut igral, je budilka zazvoniIa, in igro 6i zdaj moľali
oceniti glede na njene različne lastnosti, kot so akcijskost, zabav-
nost, dolgočasnost in nasilje. Nadalje je bilo na vpľašalniku dvesto
dolgočasnih vpľašanj o osebnosti, a ta vprašanja so bila postavljena
zgolj zato, da je bil pľeiskovanec zaposlen.
Potem je vodja poskusa tľíminute po koncu videoigľe zunaj pľed
Vľati prostoľa za poskuse zavrteI magnetofonski trak, na katerem se
je slišal šestminutni fizični spoľ, ki so ga zaigraliigľalci. Predvajani
sta bili dve inačici: udeleženci poskusa so slišali dva pľepirajočase
moška' udeleženke pa dve prepiľajočise ženski. Spoľ je slišno nara-
ščal,slišati je bilo ropotanje stola kakor tudi glasove bolečin in stoke:
>To je moj gležen1, ti pľasec . .
' <
res? Kakšna smola.,
'A
rNe morem vstati.(
,Nimam sočutja',
'Lahko bi mi pomagal vsaj toliko, da se zľavnaml,
'Mislim, da si ľes noľ! Tebi naj bi pomagal? Potem gľem raje proč', -
je rekel' zapustil pľostoľ in zaloputniI zvrati.218
Ob tľesku vrat je vodja poskusa sprožil svojo štoparico' da bi iz_
meril, koliko časa potrebuje oseba v sosednjem pľostoru (sedeča ob
svojem vprašalniku), da pohiti na pomoč osebi, ki je edina ostala v
pľostoľu in je od bolečin še vedno zaznavno stokala.
Pri tem se ni pokazalo samo to' da so pľeiskovanci, ki so pravkar
(do pľed tľemi minutami) igľali nasilno računalniškoigľo, za to
po-
trebovali približno petkrat več časa kakor preiskovanci' ki so pravkaľ
igľali nenasilno igľo. Hujše je bilo, da nekateľi igľalci nasilnih iger
boja sploh niso opazili. In tisti, ki so ga opazili, so ga občutili kot
217 B,'.l,ĺn",-,
& Andeľson 2OO9, str.274'
218 Burllm"r'
8c Ancle ľson 2009 str. 275.
'
179
 Y

filma, ki so ga gledali predtem: po številnih nasilnih prizorih (Tłle

fazmeroma manj usodnega. Na kĺatko: kdoľ je pravkar doživel di-
Ruins,2008) so potľebovali znatno več časa kakor po nenasilnem
gitalne nasilne prizore,je bil otopel ob zaznanem stvarnem nasilju.
frImu (Nimls Island,2008). Seveda bi lahko kdo menil, da nasilni
p < 0,02 ljudje pač raje gledajo nasilni film, in zat'o nď1takega učinka nę bi
povzľočalfilm, ampak znač'Ą take osebe. Da bi to raziskali' so vso
-E
Ío 70 zadęvo še enkľat izvedli pľedvhodom v kino in pred predvajanjem
!
c filma. Pri tem se ni pokazala nobena razlikav vedenju (kasnejših)
f 60
L
(lJ
a opazovalcev. Z drugimi besedami: nasilni flm je imel ta učinek, da
50 so bili opazoualci zatem rnanj pľiprauljeni pomagati nemočnim ljudem.
;Ü
o Zdqlri lahko kdo vprašal, zakaj so bili obiskovalci kina znatno
E 40
o hitrejši od preiskovancev v laboľatoľiju, toda na splošno povsem
o_
o) 30 dľugačna situacija pri terenski raziskavi (tečešmimo in opaziš sti-
_o
E sko) ne dopuščaglede časa nobene pľimerjave z laboratorijskim po_
c
= 20
skusom (človek sedi in opľavlja neko dolgočasno delo teľ ob tem
o
o-
o
-tc
10 nekaj zazna v sosednjem prostoru).
lĄ
íU 0
nobenega nasilje
nasilja
videoigra Udobno otopel tudiv pogovornĺ oddaji
8.4 Koliko časa (v sekundah) potrebujejo preiskovanci, da pomagajo Tu in tam me zanese' da si ogledam kako televízijsko pogovorno
komu v stiski, potem ko so ravno igrali dvajset minut nenasilno
oddajo. To je nekaj posebnega, kajti nimam svojega televizorja, ka-
računalniško igro (beli stolpec) oz. nasilno računalniškoigro (črni
stolpec)?2re
koľ je znano, in tega medija ne cenim prav visoko. Pred desetletji
so si od njega obetali izobraževanje za vse' o čemer pľičadejswo' da
še vedno obstaja javno-pravnarcIevízíja, ki ima nalogo izobraževa-
V neki terenski ľaziskavi, torej v stvaľnem svetu zunaj labo_
ľatorija, sta avtorja še enkrat preveľila te ręzultate v nekem dru- rya. Kaj je nastalo iz te ideje, lahko vsak dan presodi vsakdo sam.
Tema ene izmed takih pogovoľnih oddajje bila,,nasilje v medĹ
gem sklopu. ob izhodu íz nekega kina so mladi ženski z nogo v
jih", in šlo je za ľačunalniškeigľe in zato,kaj lahko storimo ali kaj
mavcu padle iz rok beľgle. Lęźeč'ana tleh jih je zaman poskušala
bi morali storiti, da bi nastopili pľotínjihovim že desetletja doka-
spet pograbiti. To sceno, ki jo je zaigra|a igľalka, je neopazno opa-
zanim učinkom - pľihaja namľečdo več swarnega nasilja.22o
zoval znanstvenik' Męril je čas, ki so ga (po obisku kina) potľebo-
,,Nič," so se kakoľ vedno glasili odgovori navzočih igľalcev vi_
vali mimoidoči, da so očitno nemočni ženski pomagali spet priti
deoigeľ in menedžerja zabavnih dogodkov, kajti vse skupaj menda
do njenih bergel.
V tem teľenskem poskusu se je pri vsega skupaj i 62 mimoidočih
pokazalo, da je bil časovni Íazpon do izkazane pomoči odvisen od 22o Prim. Cline et al. 1973; Dľabman
& Thomas 1974;1976;Thomas et al.
1977;Linz et al. 19B9; Molitor Ec Hirsch 1994; Muĺlin &-Linz 1995;
219 Po podatkih iz: Bushman & Andeľson 2009, stt' 276 Barnett et al. 1997; Caľnagey et aL. Ż007 '

181
180
 Y I
i
I
ni nič drugega kakor nedolžna zabava.,,lJvesti je treba ostrejše
zakone o orožju," so menili dľugi, toda zastopnik strelskega drušwa
je bil proti. Kakor vedno se je v diskusiji govoľilo vsevpľek, toda ne-
kaj, kar sem opazil, mi je ostalo še dobro v spominu: Med oddajo
so pľedvajali dva kratka toľej vnaprej pripravljeno gra-
'posnetka",
divo' da bi demonstľiľali, kaj človek vidi oz. ďoživIja ob igľanju na
ľačunalniku ali konzoli: zelo swarno pľikazano nesmis lno uničę-
nje nekakšnih nasprotnikov. Po ogledu teh posnetkov so vsi udele-
ženci obsede|izgroženi, brez besed in pľizadeti _ razęn dveh: to sta
bila oba navzoča izkušena igralca. Edęn od njiju se je zaradi svoje
odvisnosti od igranja žę zdravil, drugi je bil še slej ko prej strasten
igralec. Njima se je zdelo to povsem normalno, zanju to sploh ni
bilo tako slabo, nič takega, zaradičęsar bi se moľali zgražatia|ibi
nam bilo celo odvratno. Celo na dodatno moderatorjevo vpraša-
nje se je odgovoľ glasil: Ne, kako naj bi to kakorkoli škodovalo? To
vendaľ ni nič slabega, človek je ob tem popolnoma hladen, je re-
kel mlajši odvisnik od igeľ. Ljudje se s tem nedolžno zabava1o in
srečujejo teľ se s tem učijo socialnih spretnosti' je menil menedžeľ
zabavnih dogodkov in vse to povezoval celo z mladinskim dęlom.
V biswu se je s tem že med samo oddajo pokazalo to, kar je že
desetletja dobro raziskano in o čemer govoľi to poglavje: gre za
otopelost zelo človeškesposobnosti vživ\aryav soljudi _ strokovni
izraz za to je desenzibilizacija' Grę za obliko nezavednega učenja,
ki je dobro dokazano celo v živalskih poskusih, pri človeku pa za-
deva tako misli in čuswa kakor tudi načine vedenja. Že pľed šti-
ľidesetimi led se je pokazalo, da se ljudje, ki vedno znova gledajo
nasilne filme, manj močno odzivajo na posamezne nasilne prizore
v filmih.z21 Vedenje poleg tega dopuščasklepanje s filma na resnič-
nost.Żz2 Raziskovanje se je najprej nanašalo na film in televizijo: Ko
so mladostnikom pokazali nasilni video ali video brez nasilja ter jih
zatem soočili s situacijo, v kateri so bili priča boja, v katerem so
nad dvema otrokoma izvajaIí telesno nasilje, so tisti, ki so predtem
22r Pri^. Cline et aI. 1973.
22Ż Pri^' Cline et aI. 1973; Drabman & Thomas 1974; Sakamoto 1994.
182
gledali nasilni film, vmes posegli znarno kasneje, torej so se manj
občutljivo odzvaIi na resnično nasilje.
Kar velja za pasiuno konzumiľanje filma in televizije, velja tudi
za aktiuno igmnje nasilnih iger na ľačunalniku in konzoli.2z3 Neka
študija med 150 osnovnošolskimi otľoki, staľimi deset let, je jasno
pokazala povezavo med digitalnimi nasilnimi igľami in otopelost-
jo do resničnega nasilja' Tudi neka japonska ľaziskava med 307 šo-
larji petega in šestega razredaje ugotovila, da se je po rabi nasilnih
videoiger zmanjšaIa temelj na človeškasp osobnost sočuswovanj a in
empatije.zŻa Tä učinek je dokazan ne samo pľi otrocih, ampak tudi
pri mladostnikih, kakoľ 1e pokazala neka raziskava med 229 m|a-
dimi, starimi od petnajst do devetnajst let.225 Otopelost se da do-
kazati celo z meľjenjem tełesnih funkcij, kot sta srčni utrip in izlo_
čanje znoja: če igra človek dvajset minut nasilno videoigľo' se sľčni
utrip upočasni in pľide do znojenja ob gledanju prizorov v videu,
ki pľikazujejo resnično nasiI1e.Ż26
Naš na svobodi, ęnakosti in socialni pľavičnostisloneči sistem
vľednot pľedpostaÚa temeljno sposobnost sočutja s soljudmi; samo
tako lahko naša družba funkcionira. Tu opisane študije pa dokazu-
jejo neprijetno dejswo, da aktivno in pasivno konzumiľanje fiktiv-
nega nasilja vodita v merljivo oropelost do swarnega nasilja. In to
ima spet za posledico' da je človek manj pľipravljen pomagati. Me_
dijsko nasilje spodkopava temelje našega družbenega sožitja. ,,Kaj je
lahko dobrega na tem' da ludje sploh počnejo kaj takega?" je med
pogovorno oddajo večkrat vprašala Gisela Mayer, matí v \7innen-
denu nesmiselno ustreljene mlade učiteljice. ,Je to ľes stvar okusa
vsakega posameznika?"
223 Pri-. Genrile et al.ZO}4;Anderson
et al. 2008
Ż24 Pri^. Sakamoto
1994.
2Ż5 Pri^. Barnett et aI. 1997.
226 Pri^. Carnagey
et al. Zoo7.
183
Povzetek
Kakoľ je znano, sesvoboda posameznika (in s tem tudi svoboda
njegovega dobrega okusa) konča tam' kjeľje svoboda drugih ogro-
žęna ali so drugi celo poškodovani' Zato je treba zelo resno vzeti
vpľašanje matere' katere hči je bila povsem nesmiselno ustľeljena pri
opravljanju svojega poklica. Ko je ponoreli strelęc vstopil in začel
okĺog sebe streljati, so se v razrędu ravno pogovaľjali o moji knjigi
Pozor, zaslonl (Voľsicht Bildschirm; op. prev.), torej o posledicah
medijskega nasilja v resničnem svetu.
Res je, da pľoizvĄalci nasilnih videoiger uswarjajo delovna mesta
in pľispevajo davke. Toda mar to zares hočemo? In bi morali za to
ľes podeljevali kulturne nagrade? Nekaterim so namľečvšečtudi
otľoška pornografija in tľda mamila, toda kljub temu pravi glede
tega družbena skupnost: ,,Stop, to pa gre predaleč!" Nasilje, za ka-
tero dobi igralec točke, kolikor bollj groz|jivo ga izva)a, pa imamo
nasprotno za vredno podpore. In nadstrankarska komisija bunde-
staga izľeka pľiporočila' da naj bi otroke čimbolj zgodaj pripeljali
do te oblike kulture.
Temu moramo opoľekati: Ni vseeno, kaj počnejo otroci in mla_
dostniki ves dan, kajti to puščav njihovih možganih sledove. Pri
ľačunalniškihigrah so taki sledovi: vse večja nagnjenost k nasilju,
otopelost do swarnega nasilja, socialna osamelost (!) in manjša mo-
žnost uspešnega dokončanja šolanja.
Če torej zares hočete, da bo vaš otrok pokaza|v šoli slabši us-
peh in se bo v prihodnje manj zanimal tako za vas kakoľ za svoje
prijatelje - d sdmo, če to zares hočete _, potem mu vendar podarite
igralno konzolo! S tem obenem pľispevate k večjemu nasilju v ľe_
sničnem svetu.
ĺ84
9. Digitalni domorodci: mit in
resničnost
Pojma digitalni domorodci (ang. digital natiue) ni mogoče pre-
vesti' kajti že v angleškem jeziku ne dľžipovsem; tudi zato o njem
razpravIja1o zelo pľotislovno'zz7 KĄ naj bi toľej razumeli pod poj_
mom,,digitalni domorodci"?
Izraz je vpelal ameľiški pedagog in publicist Marc Prensky, ki
ga je skupaj s pojmom digitalni imigranti upoľabil pred dobľimi
desetimi lęti v dveh člankih.228 Pojem označuje geneľacijo ljudi, ki
so bili rojeni po letu 1980 in so tako zrasli skupaj z računalnikom
in internetom kot samoumevnima sęstavinama okolja (kakoľ sta
bila včasih voda in električni tok, kasneje pa televizija). Leta 2010
je bila ta geneľacija stara med dvajset in trideset |et'. Zato govorijo
tudi o milenijcih29 ali _ opirajoč se na ízraz generacija X, ki ozna-
čuje ljudi, ľojene med letoma 1965 in 1980 - tudi o generaciji Y
(ľojeni po letu 1980). Spet drugi govorijo o net generdcijiz3\, avsí
so si edini v tęm, da je prišlo do preloma med starejšimi ljudmi in
tem novim ľodom in da bo to spremenilo življenje vseh nas.
Nekateri trdijo, da se moľajo naše izobľažęvalne ustanove sprę-
męniti, da ne bi povsem zastaľele ter postale odvečne.
',IJniveľze
izgubljajo svoj pomen za višjo ízobrazbo, kajti splet nezadržno po-
staja prevladujoča infrastruktura znaĄa. [...] Pľeobľazba univerze
je zato nujno potreba [. . .]," poudarjata Don Thpscott in Anthony
\7illiams v svoji kratki razpruví Uniuerzo 2I. stoletja je tľebt na nouo
iznajti: Sbmjni čas je že.23| Zanímivo je, da so te zahteve največkľat
povezane z j av ním p ozivo m k večj i tržno gospodarski usmeľiwi unĹ
227 Prí^' Thomas 2011.
228 Prim. PrensĘ 2001 a' b.
229 Millennials; prim.
Jones 201 I .
230 P.i-. Tapscot (2009).
23l T"pr.ott in \ /illiams 2010, stľ' 18.
185
yeÍz inz napotkom, da moľa biti učenje bolj skupinsko oz. osľe-
dotočeno na učence (ne pa da se dozdevno še danes povsod izvaja
golo poučevanje). Kajje ľes pri teh trdiwah?
Živl1en1e d igita l ni h domorodCeV
Pojem dĺg;tat natiue (digit'alni domorodec) prihaja od oznake
natiue speaker (naravni goYoľec jezIka) in označuje dejswo, da se
človek mateľnega jezika nauči in ga tudi obvlada dľugačekakor
tuj jezik. Človek misli in sanja v materinščini ter je z njo povezani
pogled na svet prevzeI bręz vsake kľitike; človek s tem sam postane
dęl ustrezne kultuľe in se - tudi to spada zraven - ustreznega na-
glasa (pľi govoľjenju in analogno pľi mišIjenju) ne bo nikoli zne-
bil. Keľ vsak človek zraste v določeni jezikovni skupnosti, ima vsak
materni jezik. Digital natiue temu ustrezno pomeni: digitalni do-
morodec ima svojo domovino v digitalnem svetu sodobne infor-
macijske tehnike. ,,Obstoj okolja s povsod dostopnimi digitalnimi
in na internetu slonečimi tehnologijami, kombiniran z aktivnim
ukvaľjanjem s temi novimi tehnologijami, vodi do ostre.išega pre-
Ioma med geneľacijami," opisuje znanswenik Chris Jones idejo, na
kateri sloni pojem dĺgłaĺnatiue.23Ż
Da si lahko uswarimo sliko, kaj to pľaktičnopomeni' nava_
jamo kratko ÍazpÍavoz naslovom Understanding tbe Dighal Nati.-
ues iz|eta 2008, v kateri najdemo naslednja dejswa' ki se nanašajo
na povprečnega 2 1 -Ietnika.
Ta je v povprečju:
. poslal oz. prejeI25O.000 e-spoľočilali kratkih spoľočil (sMS)'
. prebil s svojim mobilnim telefonom 10.000 ur'
. 5.000 ur igral videoigľe in
.3'500 ur preživel na socialnih omrežjih (npr. na Facebooku).233
232 201 1, stľ. 31.
1on
"
Ż33 Pri^' \Vindisch & Medman 2008, stľ' 36.
i86
Tipičen digítalni prapľebivalec je bodisi stalno na spletu ali
pa vsaj večino časa; s prijatelji in soľodniki je stalno v stiku po
e-pošti' z SMS-i in na socialnih omrežjih, vsak dan posluša več uľ
glasbo' in to tudi tedaj, ko na pľimer zvečer sedi pred televizorjem,
igra videoigľo. Zbudi ga mobilni telefon, in še preden vstane' pľe-
gleda prispele novice, ves dan ostaja na spletu, proti 23. uri po-
šlje zadnji SMS in v spanje ga ponesę glasba z iPoda ali mobilnega
telefona.
Kaj pomeni dolgoľočno ta način življeĄa? Jedigitalna ľevolucija,
kakor jo tudi kdaj pa kdaj poimenujejo, blagoslov ali pľekletswo?
Čeupoštevamo raziskavo o delovanju možganov' zlasti spoznanja
o nevľoplastičnosti ín razvoju možganov, kakor so bila prikazana v
prejšnjih poglavjih' lahko z gotovostjo rečemo tole: življenje digital-
nega domorodca zagotovo ne moľe ne imeti nečesa: nobenih posledic.
Zlata pri hod nost spleta
Internetno raziskovalno središčePeta-Research Center,ki ima svoj
sedež v ameľiškem glavnem mestu \ťashington' je dne 29.februaľja
2012 objavilo študijo z naslovom Prihodnost spleta. ZaĄo so med
28. avgustom in 31. oktobľom 2011 izvedli spletno anketo med
1.021 inteľnetnimi strokovnjaki. Ti so se morali odločiti za eno
izmed dveh iťyav o spletu in njegovih vplivih na umske sposob-
nosti naslednjega roda, in svojo odločitev so moľali utemel1iti. Za
približno 55 odstotkov vprašancev je bila ustrezna ta optimistična
ocena:
,,Let'a2020 bodo možgani večopravilno v denih najsmikov in
mlajših odľaslih ložičeni<povsęm dľugačekakor možgani ljudi' sta_
rejših od 35 let, in to bo imelo na splošno pozitivne posledice. Pľav
nič ne tľpijo zaradi kognitivnih izgub, medtem ko hitro opľavljajo
več osebnih in poklicnih nalog hkrati. Nasprotno' več se naučijo in
so zato bolj sposobni najti odgovore na globoka vprašanja, deloma
zato, ker jih učinkoviteje iščejoin lahko bolje črpajo na spletu ko-
lektivno dostopne infoľmacije. V seštevku vodijo spremembe v uč-
187
 Y
nem vedenju in mišljenju mladih ljudi povsem na splošno do po-
stnike pri Micľosoftu: ,,Tehnike in mehanizmi bliskovite menjave
zitivnih učinkov."23a
pozornosti (ang. rapid-fre attention sh łing) bodo zelo koristni,"23S
Slaba polovica vprašanih izvedencev (42 odstotkov) je na to gle_
in \ŕilliam Schrader, ustanovitelj nekega internetnega podjetja, jo
dala povsem drugače in se jim jezdela točna tale negativna ocena:
dopolnjuje: ,'Opiľajočse na sposobnost, da kot oľod.ie upoľablja
,,Leta2020 bodo možgani večopravilno v denih najstnikov in svojo motnjo pomanjkanja pozornosti (ADHD), se bo mladina lera
mlajših odraslih povsem drugače kakor možgani ljudi, sta-
'ožičeni, 2020 veselila kognitivnih sposobností, ki bodo daleč onkraj tega,
ľejših od 35 Iet' in to bo imelo na splošno hude in žalostne posle-
kar si lahko danes predstayl)am6."ztt
dice. Ničesaľsi ne morejo zapomniti, večino energije porabĺjo za
Susan Price, vodja inteľnetnega podjetja Firecat Studio, ugo_
to, da si izmenjujejo kratke socialnę novice' dasezabavĄo in da be-
varja moľebitnim skeptikom: ,,Tisti, ki se pľitožujejo nad dozdev-
žijo pľočod ľesnično poglobljenega ukvaľjanja z ljudmi in spozna-
nim pľopadom osnovnega razmišljanja' resničnega zanimanja in
nji. Niso sposobni temelnih razmislekov in tudi ne življenja v re-
socialnih spľetnosti v swarnih osebnih odnosih kakor rudi nad od-
snični skupnosti iz oči v oči. Da lahko sploh funkcionirajo, ľaje
visnostjo od tehnike, kľatko malo ne uvidijo potrebe, da moľamo
zelo nęzdravo visijo na spletu in mobilni teľminalski opremi. V se-
spľemeniti naše procese in oblike obnašanja, če se hočęmo prila_
števku vodijo spľemembe v vedenju in mišljenju mladih ljudi prav
goditi novi resn ičnosti."2a0
na splošno do negativnih u"ínkov.(235
Że omen1ena raziskovalka pľi Microsoftu Danah Boyd svaľeče
Avtorja študije posebej poudarjata, da so številni iz skupine 55
dodaja: ,'Če mobilnost mladih ljudi, povezanih ali nepovezanih na
odstotkov optimistov navędli, da ta pogled na swari bo\ izraža n1i-
splet, omejimo, bomo spodrezali njihovo sposobnost ľazvijanja soci-
hovo upanjekakoľ pa njihovo dojemanje dejanskih razmeÍ, tako da
alnih spľetnosti. [...] Strah nas je namreč samo tega' da bi se mladi
resnični rezultat ankete bolj ustreza razmerju 50 : 50 med optimi-
ljudje srečali s tujci, ki nam ne bi bili po volji |. '.)424l
sti in pesimisti. Täko vidimo, da so si izvedenci vse drugo kakor
Tukaj le v majhnih dľobcih prikazana pahljača mnenj ,,strokov_
enotni o tem' katere dolgoľočneposledice bo imel digitalni svet.
njakov" je toľej zelo optimistična, kar zadevaposledice infoľmacij-
Nekateri govorijo o tem, da se bodo pojavili ,,supertaskerji", ki
ske tehnike na umske zmogljivosti mladega roda. Pri rem se pred-
bodo zlahka opravljali več nalog naenkrat, da bodo iz spominskih
postaÚa, dasi lahko naš spomin zapomnihipeľpovezave in URL-ije
vsebin nastale superpovezave, med katęrimi se bo dalo preklapljati s
prav tako kakor dejswa in zgodbe, čepľavto z vidika raziskave spo_
pomočjo iztočnic in URL-jev.236 Neki futuľolog meni podobno ka_
mina zagotovo ne drži. Celo motnja pomanjkanja pozornosti je za-
kor žezgorď1navedeni avtorji, da se mora izobľaževalni sistem spľe-
nje ,,koristno orodje" in večopravilnost ,,zaželeno vedénje". Da ta
meniti in končno spoznati, da je vsakovrstna oblika odvrača-
',[...] pogled na stvari ne more držati, so pokazala že pľejšnja poglavja.
nja pozornosti medtęm pač. źe postala norma. Učitelji naj bi zato
Namesto da bi tu spet ponavljali naspľotne argumente' bomo zdaj
menedžment ľaznolikih infoľmacijskih tokov predali napre1."237
pľedstavili raziskavo, ki se ukvaľja neposľedno z digitalnim in od
Na spremembe v pozoľnosti in mišljenju gledajo optimisti na
interneta odvisnim vedenjem mlade generacije. KĄ zares zmorejo
splošno pozitivno. Täko piše Danah Boyd, strokovnjakinja za nĄ-
digitalni domorodci?
234 Ar-'d...or'& Rainie ŻOI2, str.2. 238 And.r.on & Rainie 2012, str.
235 A.'d...or' 9.
& Rainie Ż0I2, str.2. 239 Arrd...or, 8c Rainie 2012, srr. 10.
Ż36 Pri^'Andeľson & Rainie 2012.
240 Ar-rd"..o,r Ec Rainie 2012, str. 10.
237 Atrd.r.otr & Rainie 2012, srr.4.
241 A.'d...o., & Rainie 2OIŻ, str. 70.

188
189
 F
Generacija Googla: geniji alĺ omejeno
nadarjeni?
Kot generacija Googlaso označeni mlajši predstavniki digitalnih
domorodcev (rojeni po letu 1993), ki praktično nimajo nobenih
spominov na čas brez računalnikov, spleta in iskalnika Googla, ki
se je pojavil na spletu leta 1998. Ravno tej generaciji pľipisujejo
dandanęs posebne sposobnosti in spretnosti pri ľabi infoľmacij-
ske in komunikacijske tehnike, kakršnih mi, starejši digitalni imĹ
gľanti, nimamo. To tega pľihaja večinoma v komentaľjih in mnenj-
skih izjavah, ki se neprestano ponavljajo, njihova ľesničnost pa ni
bila dokazana.
Ravno temu vprašanju sta se posvetila znanswenika iz Bľitish
Library iz Londona.za2 Prečesala sta ręlevantno literaturo, zbraIain
ľazvrstila sta najpomembnejše izjave o generaciji Googla ter jih pri-
meľjala s tem' kar zares vemo na podlagi znanswenih študij' Po-
leg tega sta raziskovala nekaj, česar doslej ni ľaziskoval še nihčę, na-
mreč, kako je od starosti odvisno vedenje pri iskanju infoľmacij v
Iondonskem knj ižničemkatalogu.
Najprejje treba ugotoviti, da generacija Googla nikakor ne upo-
rablja spleta s amo zaiskanje informacij ali celo samo za učenje. Na-
spľotno' bisweni del upoľabe interneta je bil od vsega začetka ko-
munikacija med pľijatelji, do kateľe je včasih pľihajalo v osebni
izmeĄavi na šolskem dvorišču; nalaganje glasbe s spleta in igre so
prav tako bistvęni dejavniki uporabe. Čep.av se toľej splet nikakoľ
ne uporablja samo za iskanje informacij, se najpogostejša trditev o
inteľnetni generaciji nanaša prav na to: ,'Veliko je bilo že rečenega
o dozdevni ekspeľtizi o mladostnikih, ki uporabljajo elektronske
medije. Zlasti sę pogosto poudarja, daznĄo mladi ljudje upoľab-
ljati splet bolj uswaľjalno in bolje kakor njihovi učitelji, da znĄo
mladi kratko malo bolje rokovati s sodobno informacijsko tęhno-
logijo kakor njihovi starši in učitelji - skratka, da imajo tehnološko
242 Pri^.lVilliams & Rowlands 2007; Rowiands et al. 2008
190
zľlanje' Konec koncev je to zelo razširjeno mnenje o mladih ljudeh
in informacijski tehnologij i. "2a3
Ena od natančnih preglednic, ki so jih izdelali avtorji in upošte-
vajo znanstveno liteľaturo o vedenju mladih ljudi pri iskanju infor-
macij,kaže, dani razlogane za domnevo, da je to vedenje bo!še ka_
kor vedenje odraslih ljudi, ne za tľditev, da se je to vedenje v zadnjih
petnajstih letih sploh bisweno spremenilo. Pokazalo se je tudi, da
nagnjenost k povľšnosti pri iskanju na spleu ne zadeva samo mlade
uporabnike, ampak upoľabnike vsake starosti _ tudi profesorja!
Tukaj podajamo še nadaljnje rezultate njihove raziskave:
Mladi težko ovľednotijo pomen različnih virov; pogosto neznajo
ľazlikovati med avtoriteto dobrih virov (npr. znanstvenę ľaziskave)
in slabšimi viľi (mnenjske iĄave). Če že pľesojajo kakovost virov,
samo povľšno" in dejansko ,,niso ne sposobni ne voljni, da
"potem
bi ocenili vire informacij".złł
Prav zato, keľ splet omogoča tudi, da se vpľašanja zastĄajo
neposredno, namesro da bi iskanje omejili s spretno kombinacijo
iztočnic (povezanimi z logičnimi operateľji)' splet sploh ne vodi k
izboljšanju sposobnosti iskanja infoľmacij. To sta avtorja poudaľila
še na nekem drugem mestu: po,r"amemo, Iahko vsekakor re-
'Če
čemo, da je izboljšava ekspertize o priklicu informacij (ang. infor-
mdtion retrieual) izostala - na ironičen način _ zaradi pľeprostosti
uporabe digitalnih sistemov (kot je sistem \ŕorld \ŕide \7eb)."złĺ
In ker mladi ljudje sploh ne vedo, kako so lahko infoľm acye orga-
nizirane, po kateľi logiki se lahko povezujejo ter kaj je pomembno
in kaj ni, ne morejo posebej dobľo iskati po spletu.
V uvodu omenjena anękdota o tľeh učencih, ki bi morali izde-
lati refeľat o Gruziji, pa so ga o ameriški zvezni državi Georgii, z
mojega vidika zelo jasno ponazarjapľoblematiko iskanja na spletu:
za uspešno iskanje na inteľnetu človek potrebuje solidno osnovno
izobrazbo in predvsem popľejšnje znaĄe na podľočju,na kateľo je
usmerjeno iskanje.
243 Rowlands
et al. 2008, str. 302.
244 Gri--..
& Boening, navedeno po: '!íilliams & Rowlands 2007, str. 17
245 Yĺilli"-. & Rowlands 2007, stľ. 10.
191
 T
Kdor pa, nasprotno' kakem strokovnem podľočjuše ne ve Pľav
o Da gre pri generaciji Googla zageneracilo,,cur and pasre", je po
ničesar, mu tudi Google ne bo pomagal, da bi postal pametnejši.
Kdor pa že ze\o veliko ve, si lahko s pomočjo Googla ali drugih vĹ
rov priskľbi še najnovejšo, najpodrobnejšo in zadĄo informacijo,
ki mu še manjka. obstoječ'e poprejšnje znanje torej služi kot flter,
ki človeku omogoča, da iz petdesetih ali petsto tisoč ,,zadetkov" na
iskalniku izloči take, ki so pomembni oz. obetajo uspeh. Tega stľo-
kovnega znaĄa ne moręta nadomestiti nobeno vozniško dovolje-
nje za inteľnet in nobena medijska kompetęnca. Zato je nesmiselno
tľditi, da je naš spomin za vsebinsko znanje mogoče nadomestiti
s poznavanjem superpovezav in URL-jev. To dvoje ne wori kohe-
ľentnega strokovnega znaĄa in zato tudi ni pľimeľnokot filter.
K temu dodajmo še spoznanje (e|q 3'poglavje), da nam za-
vest, da lahko informacije o dejanskih stanjih vsak čas najdemo na
spletu, preprečuje, da bi shranjevali podatke v možganih. Kdor gre
na splet z notran1o držo, ki se glasi:
'o tej swari lahko vsak čas po-
guglam," se bo' kakoľ bilo že izčrpno prikazano, takega strokov-
je
nega védenja naučil zĹatno manj kakoľ pa nekdo, ki je brez take
naľavnanosti na poti iskanja informacij.
Nękateri drugi zelo razširjeni pogledi na generacijo Googla se
pľínatančnejšem pogledu izkaže)o kot miti, ki jih dejswa nikakoľ
ne podpirajo. Täko je že omenjena študija londonskih knjižničar-
jev pometla s celo vrsto pľedsodkov: Razširjeno mnenje, da se je
geneľacija Googla priučila sposobnosti uporabljanja računalnika
tako rękoč avtomatično s poskušanjem, je čisti mit.246 Tudi mne-
nje, da generacija Googla poglede enako starih znancev ceni višje
kakor poglede avtoľitet' kot so učitelji in učbeniki, se je izkazaIo
kot napačno. oceno, da gľe pri tej generacíjiza izvedence na po-
dročju iskanja informacij, sta avtorja študije označi|a celo kot ne-
vaľen mit. analiza liteľature zadnjih petindvajsetih let
''Natančna
ne kaže na nobeno izboljšanje (in tudi ne na nobeno poslabšanje)
sposobnosti, kako ravnati z infoľmacijami.K247
246 Prí^. Rowlands et al. 2008.
247 Rowland. et al' 2008, stľ. 300
192
mnenju avtoľjev študije ustrezna oznaka. Njunemu mnenju pritr-
jujejo številni s spleta pľeneseni refeľati in seminarske naloge ka_
kor zlasti še pri politikih razkriti nori pľimeri plagiatswa. Na srečo
v Nemčiji' tako kakor na primer tudi na Madžaľskem, ne poznamo
,,italijanskih razmęr" - italijanska pľavosodna ministľica Mariastella
Gęlmini si je svoj doktorski naslov prigoljufala, in je kljub temu os-
tala na pol'ožajuza8 _, ampak globoko spoštujemo akademsko delo.
Madžarski pľedsednik Pál Schmitt je moral odstopiti, ko so mu do-
kazali, da je najmanj 197 stľani svoje 2I5 strani dolge disertacije
pľepisal od drugih avtorjev.2a9
Površnost na mesto he rmenevti ke
Zapomnimo si: dostikrat opevane digitalne sposobnosti mlade
generacije ob pogledu od blizu izhlapijo' To zadeva še zlasti njihovo
domnevno spľetno ľavnanje z ĺnformacyami' Kdoľ se informiľa o
stvareh, dela to, kar že približno sto p tdeset let imenujejo herme-
nevtični lľog. Täk človek prepozna celoto po posameznostih in po_
sameznosti po celoti; sledi napotku o dobrem viru, in če ne morę
iti naprej, se vrne k dobremu viru' kajti dobeľ viľ pač vsebuje ve_
liko kazalnikov. Obdelava novega stanja swari pač ne gľe drugače
kakor s takimi krožečimi(ali - za optimiste med hermenevdki -
navzgor obrnjenimi spiralastimi) postopki. Digitalni domorodci ne
tekajo po tem herme nevtičnem krogu spozna nja zahíp na slepo kli-
kajo naokĺog in se nikoli ne vrnejo k dobremu viru; iščejohorizon-
talno (to pomeni: površno), ne pa vertikalno (ne gredo v globino)'
Resničnega znanja ni mogoče pľidobiti s pomočjo brskanja ali
preletavanja (ang' skimming) po medmrežju' ampakzaktivnim po-
jasnjevanjem, umskim rehtanjem in z vedno novim gnetenjem, s
postavljanjem pod vprašaj, analiziranjem in z novim spajanjem vse-
248 P.i.r,. Anonymus 201 l.
249 Pri^.Anonymus 2OI2; Mayer 2072.
193
 Y
bin. To je povsem nekaj dľugega kakor pľenašanje bitov in bajtov
litve dela med zelo veliko ljudi, nikakor pa ničesar ne prispevajo k
z ęne1a pomnilniškega medija na drugega. Videli smo, da je shľa_
osebnemu izobrazbenemu napredku posameznika. Ljudje niso ľibe,
njevanje podatkov o stanju stvari V možganih odvisno od globine
mravlje ali žuželke. Velike umske swaľitve nastajajo v možganih.
obdelave. Preletavanje in brskanje po medmrežju sta v nasprot'u s
Da, te stvariwe predpostavljajo izobraževanje (s pomočjo drugih)
tem površna procesa. Ni čudno, če potem človek zares ničesar ne
in izmenjavo z dľugimi: znanost pomeni pogovaľjati se z drugimi!
razumę in si mdi ničesaľne zapomni!
Enako velja za vse kulturne stvariwe, od katerih je znanost samo en
Iz vsega tega sledi, da zaradi novih digitalnih medijev ne po-
del. Toda posamezne swari, kot so Mona Liza, sonata V mesečini,
trebujemo nobenih novih univerz. Argument, da bo tehnika revo-
Sen kľesne noči, Faust, integralni ľačun'relativnostna teorija in dokaz
lucionaľno spremenila učenje, so navajali za vsako novo tehniko:
za Feľmatov zadnji teoľem, so nastale v zelo dobro ľazvitih mo-
za fi|m, ľadio, televizĺjo ín zdaj za ľačunalnikin splet. Znanswe-
źganih posameznika.
nik Chris Jones navaja vire iz časa pred pojavom inteľneta, ki go_ Zaenkrat ne moľem uvideti, kako bi lahko digitalni mediji po-
voľijo, da bi si lahko študenti sami izbraIi najboljše pľofesoľje iz speševali ta proces oblikovanja možganov, ga poglabljali ali na ka-
sveta. To je funkcioniralo že v časih radia, filma in televizije.
Je to kršęn koli način izboljšali. Dokazane so raznovľstne negativne
prineslo kako spremembo ob spoznanju, da se učenje zgodi, ko je
posledice, ne nazadnje z veliko jasnostjo pri geneľaciji digitalnih
vzpostavljen osebni odnos med mentoľjem in študentom, ko lahko
domorodcev.
prvi navduši drugega? Učiti se pomerui razpibati ogenj, ne pa napol-
niti sode. Računalniška metaforika o prenosu informacij - iz sple-
tnega učnega progľama v možgane _ le malo upošteva ta vpogled.
Tudi govoričenje o skupnem učenju ob računalniku ničesar ne Elektronske knjĺge namesto učbenikov?
spľemeni' kaj izkaže se kot prazno govoľjenje . Ż, v 5. poglavju
smo videli' da je pri učenju neposľedni stík boljši od posľedovanega
Zgodilo se je ravno na začetku knjižnega sejma leta 2011.
stika s pomočjo zaslona in tipkovnice. Premisleka vredno je tudi to,
Predstavili so študijo' ki jo je pripravil Forschungsschwerpunkt
da je rokovanje z digitalnimi mediji najprej vedno zelo osamljeno
Medienkonv eÍgenz iz Mainzaokrog profesorjev Stephana Fiissla in
početje: človek sedi pľed škatlo, stľmi vanjo in udarja po dpkov-
Matthiasa Schlesewskega. Raziskava naj bi bila dokazovala, da čIo-
nici. Ves set-up ni nastaÚen za dvaali tľi ljudi, ampak za posame_
vek pľi bľanju elektronskih kĄigz iPadom ohrani v spominu več
znika. To še bolj ve\azanovejše medije od iPoda in pametnega te-
kakor pri branju natisnjenih knjig.
lefona do tabličnega računalnika' Da naj bi bila ta stľojna oprema
V povzetku študije je pisalo tole: ,,Čepľavobčutijo pľeisko-
koľistna za skupno učenje' nikakoľ ni neposredno jasno in z mo-
vanci branje papirnatih stľani subjektivno kot prijetnejše inIaž4e,
jega vidika tudi sľednjeročnoin dolgoľočno ni verjetno.
govorijo naši možgani dľugačenjezik. Vsaj pľi bľanju na tablič-
Na tem mestu bo moľda tehnofil ugovaľjal, da s t. i. crowd- nem računalniku (iPad) se pri obdelavi novih infoľmacij kažď1o ne
sourcingom (množično zunanjeizvĄanje;op. prev.) in ĺęoĺektiunoin-
sicer zavestno zaznavne, a meľljive prednosti v primerjavi z e-ink-
teligenco nastajajo povsem nove oblike kolektivne obdelave podat-
ľeadeľjem (Kindle 3) in papiľnato stľanjo, ki se sicer ne razliku'
kov, in prednosti teh oblik še sploh ni mogoče pľedvideti. Rad bi jeta. Poleg tega vtisa' ki torej jasno kaže, da se naš s kulturo prežetĺ
mu odgovoril - skupaj s celo vľsto stľokovnjakov za inteľnet , da
- pogled na branje knjig in branje elektronskih knjig ne Ąemata z
je siceľ mogoče' da bodo te dejavnosti na tržiščuuspešne, keľ po-
našo nevľonsko resničnostjo' obstaja še neki drug upoštevanja vre-
stąaz njimi umsko delo cenejše zaľadi avtomatizac|je in porazde-
den rezultat. Razpoložljivi podatki nakazuje)o, da z višjo staľostjo

194 195
 T_
postaja pľednost obdelave podatkov na tabličnem računalniku
vedno večja."250
Malo kasneje mi je Deutsche Pľesseagentur (dpa) po e-pošti po-
slala vprašanje, kaj menim o tej študiji. Keľ pa nisem imel pľav no-
benega časa, da bi se ukvarjal s takimi vprašanji, ki vsak dan večkrat
priletijo k meni po elektonski pošti' sem vprašanje pľeposlal svo-
jemu prijatelju in sodelavcu Thomasu Kammerju, ki zaradi svoje
Znanstvene usmeriwę tako in tako bolje pozna informacije o elek-
tľofiziologiji in stimulaciji možganov. ogledal si je tiskovno spo-
ľočilo(ni šlo za znansweno dęlo, ampak le za tiskovno objavo) in
prišel do sklepa, daiztega, kar je bilo objavljeno, nikakor ni mo-
goče izpeljati zgorď1omenjenih sklepov. Ni bilo namreč dokazano
ne to, da človek s pomočjo tabličnega računalnika bolje sprejema
infoľmacije' in rudi ne, da to zadeva predvsem starejše ljudi.
Zatem je izšlo v dnevniku FrankfuľterAllgemeine Zeitung(F,\Z)
kritično poročilo o tej študiji251, kaľ je spet ogoľčilomainške avtorje
ter povzročilo, da je univerza predstavila nasprotni prikaz dejstev
in da so se pojavile ustľezne tiskovne izjave.z5z Pa še ni bilo dovolj:
vodja raziskave je osebno napadel mojega pryate\az e-pismom, ki
sem ga pľebľal:Kaj pa Vam je padlo na pamęt' da ga kritizirate,
saj je (Schlesewsky) bisweno bolj izkušen v teh swaľeh. Medtem
so postale elektronske knjige na knjižnem sejmu zelo priljubljene.
Tudi Deutschlandfunk je raziskoval zadevo teľ jo v svojem ma-
gazinu Campus und Karriere komentiral takole: ,,[...] študijo, ki
je tabličnemu ľačunalnikupri branju pripisovala prednosti v pľi-
merjavi s klasično knjigo, je v višini ene četľtinefinanciralo pod-
jetje MVB Marketing- und Verlagssęrvice GmbH, hčerinsko pod-
jetje wrdke Borsenverein des Deutschen Buchhandels. To podjetje
je imelo močan interes, da na knjižnem sejmu predstavi za tablični
računalnik ugodne rezultate mainške študije. V istem času je na-
mreč pľedstavílo lastni tablični ľačunalnik, s katerim je hotelo za-
služiti denar ob trgovanju v božičnemčasu. Mainška znanswenika
250 FĹissel, SchlesewsĘ Hosemann, Kĺetzschmar, P1eimling 2011, str.
5
251 Pri^. Fľimmeĺ 20 1 1 .
25Ż Pri^' SchlesewsĘ et al. 2011.
196
Schlesewsky in Fiissel zdĄ zagotavljaa, da sta za prodajni interes
podjetjaMVB' sofinancerja svoje študije' izvedela šele med knjiž-
nim sejmom."253
V svojem popravku se mainški avtorji pritožujejo, da je več ko
90 odstotkov komentarjev ,'bolj čuswene narave in jih ne zanima
objektivnost teme". In tudi na Deutschlandfunku je bilo slišati
od njih: ,'S tem dogodkom smo zdaj pohiteli, to vsekakoľ povem.
Tudi zato, keľ smo hoteli imeti smiselno in ne čusweno debato."254
Kakor ve vsak znanstvenik, ki objavlja v strokovnih ľevijah, pride
do take strokovne ÍazpÍave, če se delo predloži v objavo in gre po-
tem skozi znanstveni ľecenzijski postopek. Ravno tega pa mainški
znansweniki s svojo predstaviwijo podatkov niso storili' Sľam naj
bo tistega, ki gľdo mislil
Toda kaj sploh zaľes vemo o učinkih elęktľonskih knjig na bra_
nje? Najprej moľamo po temeljitem ľaziskovanju ľeči:zaľes ne gre
za nič takega, kaľ bi vzdrža\o standarde znanswęne pľesoje. Zlasti
kar zadęva majhne otľoke, je potľebna previdnost' kajti elektľon-
ske knjige so z razpoložljivimi (gibljivimi) slikami in besedilom, ki
ga nekdo bere, lahko za otroke koristne; toda lahko je tudi naspro-
tno, da namreč ti ,,dodatki" odvľačajo od besedila in s tem od bľa-
nja. Ameľiška pedagoginjaAmelia Moody je v svoji kratki ľazpravi
poudarila, da je veliko odvisno od kakovosti elektronskih knjig.25t
Do podobne ocene so prišli tudi ameľiška pedagoginja Tricia Zu-
ckeľ in njeni sodelavci v kratki razpravi, ki je zajela sedem ľando-
miziľanih in dvajset kvazieksperimentalnih študij o elekmonskih
knjigah za otroke v staľosti od dveh do enajst 1et.256
Nekoliko bolje so se odľezali elęktľonski učbeniki, vęndaľ so
tudi tu na voljo pľedvsem podatki íz poskusov s študenti (in ne z
učenci)' in ti podatki ne dajejo nobenega povoda za to, da bi se
hitro poslovili od tľadicionalne knjige.
Študije najprej pokaže1o, da se je mogoče z elektľonskimi uč-
253 Fittkau 2O7I,srr.2
254 Fittkat 201L,str.2
255 Moody 2010.
256 Zu.k , et al. 2009.
197
 T
beniki prav tako dobro učiti kakor s tradicionalnimi učbeniki. Psi-
holog James Shepperd in njegovi sodelavci zUniverze Floride so
to ugotovili v ľaziskavi s 382 študęnti psihologije, ki so se učili bo-
disi iz običajnega učbenika ali pa iz e-učbenika.zs7 Tudi psiholo-
ginja Annette Täylor zLJnivęrze v San Diegu med obojim ni od-
krila nobenih razlik'258 Toda učenje z elektľonskimi mediji je bolj
utrujajoče, kakor prikazuje infoľmatik Aĺdrew Dillon259 (1'992) v
svojem izčrpnem seznamu liteľature in kaľ so skoraj dve desetle-
l,
I tji kasneje potľdili psiholog \
illiam \ŕoody in njegovi sodelavci
zLJniverze Severnega Kolorada: ,,Č.p'"u poseduje kohorta seda_
njih študentov največje predhodno tehnološko znanje v primerjavi
z vsęmi študend' ki so kdajkoli prestopili prag univerzę' ti študenti
ne dajejo pred radicionalnimi učbeniki nobene prednosti elektron-
skim učbenikom - neodvisno od spola, navad v zvezi z uporabo
računalnika ali od domačnosti z računalniki. Tirdi niso odkľili no-
ĺsene zvezę s pľedtem že pľebľanimi elektronskimi knjigami ali s
splošnim dajanjem prednosti ęlęktľonskim knjigam: udeleženci
raziskave, ki so predtem že uporabljali elektronske knjige' so za
učenje kljub temu dajali pľednost tiskanemu besedilu"'so povze-
li avtoľji rezultate ankete, narejene med 91 študend (od tega 45
moških), ki so bili v povprečju stari devetnajst let.260
Poleg tega je učenje z elektronskimi knjigami manj učinbouito
kakor učenje s tiskanimi Ęigami. Vzľok zato 1e ne nazadnje mo-
goče najti v domnevnih pľednostih elektronskih knjig: kdor klikne
na pľeveč hiperpovezav, zlahka izgubi rdečo nit in moľa potem vęs
odstavek ponovno prebrati.261 In kompleksne gibljive ilustľacije
ali celo ,,educational videos" ne Ie odvračajo od pozornosti, ampak
Iahko v nenavajenih opazovalcih povzročijo tudi frustľacijo, kakor
je ugotovil družboslovec Thomas Huk (2006) na podlagi učenja s
257 Pri^' Sheppeľd et al. 2008.
258 Taylor 2OlI.
25e Pri^. Dillon 1992.
260 'Woody et al. 2010, srr.945.
Ż61 Pri^' Plass et al. 2003'
198
!
tridimenzionalnimi modeli.262 Končno pa tudi možnost povezave
z internetom, predvidena pri številnih elęktronskih knjigah, ne pri-
naša samo prednosti' ampak lahko prav tako vodi k več.ii raztrese-
nosti in s tem k nepozornosti.263
Če vprašate študente, kaj bi za učenje imeli rajši, elektronske
ali tiskane učbenike, boste pľesenečeni ugotovili, da se 75 odstot-
kov dozdevnih digitalnih domorodcev odloči za tiskane knjige in
samo 25 odstotkov za elektronske. To je maľca 20lI pokazala neka
ameľiška anketa med 655 študenti in študentkami, staľimi od 18
do 24leŕ6a
Na podlagi teh spoznanj se zdi pľoblematično, če politika misli,
da moľa glede tega dľveti napľej - kar se dogďsa na obeh stľaneh
Atlantskega oceana. Obamova administracija si je zastavila za ciI1,
da do leta Ż017 da na razpolago vsakemu šolaľju in študenru en
e-učbenik. Tudi evropske vlade )e zaje|a neke vrste digitalna vľo-
čica; tako hitro, kakor je le mogoče, hočejo v šolskih razredih in na
univeľzah ľazglasiti digitalno ľevolucijo. Pľi tem je le malokomu
jasno, da se mofa glede tega storiti veliko več, kakor da se vsebina
natisnjene knjige kľatko malo prenese v foľmat epub. In tako so
sredstva založb fokusiľana na maľketing in ne na vsebino. ,,ŽeleI
bi si, da bi vsaj deset odstotkov miselnega dela, ki se porabi za to,
da pridejo naprave v roke otrok, poľabili za razmíš\anje o tem, kaj
po teh napravah pride do otrok"'je dejal Robeľt Pondiscio, po_
znavalec scene v ZDA.265 V strokovni reviji Science smo lahko dne
30. marca 2012 prebrali nekaj podobnega: ,,Ni nobenih indiceĺ
dabi založĺ:ęinvestiľale potrební čas in trdo delo, s katerima bi [v
tiskanih Ęigah vsebovano] snov povzdignile na raven nove genę-
ľacije elektronskih učbenikov' Namesto tega večina založb peda-
goško vsebino kratko malo samo prenese v digitalni format, ne da
bi bilo dokazano, da bí bilo učenje izboljšano že zgoI1s tem."266 In
26Ż Pri^. Huk 200 .
263 Pri^. \7oody
et al. 2011.
Ż64 Pri^. onCampus
Reseaľch Student Panel 20 1 1
Ż65 Pri^.Toppo 2OI2.
266 Daniel & \X/illingham 2012,
srr. I57L
199
 7
kasneje so avtorji še dodali: ,,Če hoče vlada ta Pľoces zares pospe-
šiti, bi morala napľaviti koľakę, s katerimi bi pospeševala znanost
invztrĄa|apľi dokazih, da elektľonski učbeniki zares imajo to' kar
obljubljajo." Povedano dľugače: čas bo, da se ľavno na področju
pedagogike nę odločamo na podlagi tržnegakrika, ampak na pod_
lagi pľeverjenegaznan1a. Kakor sem pokazal že na drugem mestu'
pa smo še dalęč od tega.267
l
L
Povzetek
Kdoľ je bil ľojen sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja ali
kasneje, bo komajda mogel razumeti, kakšęn je bil videti svet brez
ľačunalnika in medmrežja, mobilnega telefona in iPoda, igralne
konzole in digitalnegate\evizorja. Ljudje te geneľacije so odrastli v
nekem drugem svetu; oblikovanje njihovih možganov so soobliko_
vale nevľoplastične spremembe. Čepa kdo misli, da je s tem zľastla
generacija digitalnih čudežnihotrok, se moti. Celo sffokovnjaki in_
foľmacijske tehnike so zelo raz|íčnegamnenja, in samo približno
polovica se jih glede tega nagiba k optimističnemu dojemanju.
Na podlagi spoznanj, skupaj zbranih v tej knjigi, moľam kot
nevrobiolog upoštevati dejswo' da lahko digitalni mediji pri mla_
dih ljudeh pľipeljejo do zastoja na poti izobraževanja, kajti uporaba
medijev zapusti komaj kaj senzomotoričnih vtisov in v socialnem
okolju se pojavljajo, kakor izvemo vedno znovaiz poľočil, znatne
spremembe in omejiwe.
Prędstava o digitalnem domorodcu, ki je računalnik in inteľnet
sprejel in razumel tako rekoč z materinim mlękom, se pri pogledu
od blizu razkĺye kot mit. Zaučenje nujno potrebno globino um_
skega dela je zamenjala digitalna povľšnost' Elektronski učbeniki
so v tej zvezi nada\jnji poučni primer, ki nam govori, đaizobraže'
vanja naslednjega ľoda pľav gotovo ne smemo prepustiti tržišču.
267 Pri^' Spitzeĺ 2010
200
'l 0. Večopravilnost: motena
pozo rn ost
Nęka ameľiškaštudija ugotavlja, da sodobni človek pľekine svoje
delo v povprečju vsakih enajst minut. Zazvoni nam mobilni te_
lefon, pa ga ne spravimo izžepa, keľ se nam je v žepu zataknil;
SMS-e in e-sporočila naznan1a zvočni znak in nanje _ ne glede na
to, kaj ľavno delamo - seveda takoj odgovorimo. Naše živIjenje v
,,digitalni dobi" je zaznamoyano predvsem s tem, da stalno delamo
vse mogoče stvari hkľati: z ľačunalnikom ľaziskujemo, poslušamo
glasbo, na mobilni telefon pišemo SMS_e in pravzaprav ravno zdaj
beremo časopisni članek. Y ozadju brni televizor in potem zazvoni
stacionaľni telefon.
Vse in hkrati: fenomenalni opĺs
Za hkratno opľavljanje več (lat. multi) naIog (angl. task) se je
uvelj avil izraz mu ltitas b ing (v sIov eĺščiní
: večop ravilnost; op. p ľev. ) -
v nemškem govoľnem področju tudi kot gIagoImultitasben.NĄprej
povejmo, da hkratno opravljanje ľazličnihdejavnosti ni značilno
samo za digitalne medije in da kdaj pa kdaj to požene čudne cve-
tove: ,,Všečmi je, če pri seksu beľem knjigo in telefoniľam. Veliko
swari lahko hkľati opravimo," je Ięta 2005 opisala svoj vsakdanjik
ameriška igľalka Jennifeľ Conelly.268
Vendar pa gre v nadaljevanju izključ no za medijski multitasking.
Zabralce, ki si pod tem ne morejo predstavljati še nič konkretnega,
bi pojav ľad opisal s pomočjo nekaj primerov, ki so vzeti iz študije iz
ZDA o medijskem konzumu mladostnikov.tGe Neki sedemnajstle-
268 Pri-. Kiľll 2007, str. e6'
269 Rid.o,rr er a|.2006.
20\
 Y
tnik tam takole opisuje svoj vsakdanjik ,,Vsako sekundo, ko sem na
spletu, se posvečam večopravilnosti. Ravno zda1 gIedam televizijo,
vsaki dvę minuti prečekiram svoja e-sporočila, berem sporočila, pe-
čem glasbo na CD in pišem to spoľočilo." Neka petnajstletna de_
klica pravi: ,,S kľatkimi sporočili (SMS-si) se stalno pogovarjam z
ljudmi, obenem si ogledujem svoja e_spoľočila,delam domače na_
loge ali igram računalniškeigľe, medtem ko hkrati telefoniram."
Neka šestnajstletnica dopolnjuje: ,,Dolgočasim se, če se ne do_
gaja vse hkrati, kajti pri vseh sľvareh so pavze. Počakati je namreč
tľeba, da se odpre spletna stľan ali da se konča televizijski oglas."
,,Kakor že običajno napravim svoje domače naloge že v šoli. Čę
ne' potem imam v svoji sobi v naročju knjigo, in medtem ko pri_
žigam svoj računalnik, se ukvaľjam s svojo matematično nalogo ali
pišem stavek. Ko nalagam svoje mejle, delam napľej domače na-
loge, in tako sčasoma vse uľedim," je komentiral neki štiľinajstle_
tni učęnec način' kako opravlja svoje domače naloge.
bljeni čas znašal 8'5 ure. Mladi ljudje torej ,,stisnejo,, 8,5 uľe
medii_
skega konzuma v 6,5 uľe, in sicer s tem, da hkrati upo."uli.i.,
ll*
kakor en sam medij - predvsem mobilni telefon ln ."t,'.'álr'iL.J
Nadalje se je pokazalo, da so dekleta bolj nagnjena kvečopravilnosti
kakor fan{e in da pľibližno15 odstotkov vprašan..rr,,'"činom",;
uporablja več kakor dva medija hkrati. Na dľugi stľani spektra 15
odstotkov pľaktično ne zapadav večopľavilnost;navedli so, da
,,iz-
ključno" ali ,,skoľajvedno" uporabljajo samo en medij. Čas medij-
skega konzuma skupaj znaša pľi prvi skupini 12 uľ in 29 minut'
pri drugi skupini pa 6 uľ in 38 minut na dan. Glede učenja za šolo
gledanje televizije
posIušanje gIasbe
branje

Mati nekega petnajstletnika je takole oľisala sliko, kako se njen videoigre

sin pripravlja na delo v ľazľedu: ,,Učbęniki so ležali neodprd v nje- računalnik

delanje domacih nalog
govi torbi, nasprotno pa je bil njegov prenosni računalnik vedno na računaInikÜ
odprt na njegovi pisalni mizi. Na zaslonu so bili odpľti kaki do- računalniške igre
kumenti o zgodovini' angleščiniali fiziki' toda pod njimi sta bili sĺVS i

skĺiti strani njegovega Facebooka in iTunesa. Pľeko slušalk je mi- deskanje po spletu
mogrede poslušal kak podkast in včasih, samo da bi njegovo spo- e-pošta
sobnost koncentľacije še bolj razcefraI, se je na YouTubu obenem
10 20 30 40 50 60 70 80 90
vrtel še kak video."270
deleŽ de1avnosti z medijem med hkratno
AmeľiškaKaiser Family Foundation je žeIeta 2005 temeljito (7o)
uporabo drugega medija
raziskala odnos do medijev pri 2.032 otrocih in mladostnikih v sta-
rosti od osem do osemnajst let.27t Otroci in mladostniki so izpolnili
podľoben vpľašalnik o upoľabi medijev na določen dan in o svo- 10.1 Medl1ska večopravĺlnost: delež časa, porabljenega Za določen
jem vedenju pri uporabi medijev. Poleg tega je od teh poskusnih med1, medtem ko uporabnik dodatno uporabĺja še vsaj en medij. Kdor
na primer dela svoje domače na|oge na računaĺniku (poudarjeno s
oseb 694 preiskovancev en teden izčľpno pisalo dnevnik o svojih
črnim), se pri 60 odstotkih tega časovnega raZpona medl.1sko dodatno
navadah pri uporabi medijev. Pokazalo se je, da mladostniki upo-
ukvarja še s čim drugim'273
rabljajo medije vsak dan 6,5 ure, glede na vse medije pa je upoľa-

Ż7o Pri^. o'Brian 2008. 272 Prim. Foehr

2006; Roberts et al. 2005.
Ż7I Pri^. Roberts 273 Po
et al. 2005 pod"tkih iz: Foehľ 2006.

202 203

\-
 T_
je zanimiva še ugotovitev, da učenci preživijo z večopľavilnostjopľi
domačih nalogah 30 odstotkov časa, ki je potreben za običajno vpi-
sovanje v zvezke.Vzporedno z delom s šolskim zvezkom torej upo-
rabljajo digitalne medije ali telefoniľajo. Čedelajo domače naloge
na računalniku, se pľibližno dve tľetjini porabljenega časa številni
ukvarjajo z drugimi rečmi.
Zapomnimo si: hkratna raba več medijev in s tem povezano
hkľatno opravljanje več nalog igrata zagotovo veliko vlogo v um-
skem živl.ienju mnogo mladih ljudi. V uvodu v to knjigo ÍazpÍe-
delnično naštete številke še presegajo tu navedene številke in doka-
zujejo, da je v minulem desetletju večopľavilnostporastla skoľajda
za dvakrat.
Dela Večopravilnost človeka pametnega?
Kako to hkratno ukvaľjanje z več mediji vpliva na nas? Posta-
jamo zaradi multimedijske okolice inteligentnejši, pametnejši? V
zadnjih desetih letih je bila fleksibilnost naših možganov jasno do-
kazana: možgani so biološka strojna opľema, ki se stalno prilagaja
vsakokratni programski opľemi - to pomeni: naši življenjski izku-
šnji. Torej ni vseeno, kaj smo doživeli' kajti vsaka umska dejavnost
zapusti v možganih sledi, in te sledi vplivajo na pľihodnjo dejav-
nost možganov.
V naših možganih niso shranjene samo podrobnosti - odvisne
od načina' kako smo se jih naučili _, ampak tudi splošni pomeni,
to pomeni kategorialno znanje, in celo način, kako ľešujemo na-
loge (glej 7 ' pogIav1e).Täko je vsak Kitajec preživel devet šolskih let,
da bi se na pamet naučil na tisoče pismenk, da bi jih prepoznal in
hitro razlikoval. Zato pľepozna znana števila hitľeje kakor mi, keľ
se je v pľepoznavaĄu tisoče simbolov namesto nekaj ducatov sim-
bolov vadil devet let in ne kakoľ mi eno do dve leti. In pri ukvarja-
nju s števili šest do deset mu gte Iažje, keľ jih je obdelal v isti mo-
žganski polobli kakor štęvila ena do pet'
Večopravilnost je tesno povezana s tem, kar dandanes v psiho-
204
,\-
logiji in kognitivni nevroznanosti označujejo kot bognitiuna lęontľo-
la.'7a Że v zgodnjem otrošwu se naučimo nadzorovati svoje misli'
kaľ na primer pomeni, da odmislimo nepomembne sťvari ter se
osredotočimo na konkľetno nalogo (več o tem v naslednjem po-
glavju). Gre torej za sposobnost, položeno v človeškemožgane in
obenem naučeno, ki je posamezniku bolj ali manj na razpo|ago.
To se da nazorno primerjati z našo sposobnostjo govoľa. Tlrdi go-
vorna središča so genetsko nameščena,toda prejeti morajo jezikovni
,,input", da lahko začnejo opravljati svojo funkcijo. To se posľeči
bolj ali manj dobro, kar vodi med ljudmi do ľazlik v obvladovanju
jezikav besedi in pisaví.
Če se je toľej tľeba kognitivne kontrole naučiti in če se način,
kako nadzorujemo svoje mišljenje, spreminja z našo potopiwijo
v multimedijski svet, potem večopľavilnost pač vpliva na sposob-
nost' s katero nadzorujemo svoje misli. Tä vpliv utegne biti pozi_
tiven: človek raste s svojo nalogo, inje nadzor toliko težji, kolikor
več srvaľi je treba spľemljati. Toda lahko je rudi negativen' kajti če
stalno dęlamo mnogo reči hkrati, lahko to vodi k površni obdelavi
mnogovrstnih in stalno spľeminjajočih se Možno je to_
''inputov".
rej, dazdolgoľočnointenzivno večopľavilnostjokrepimo svojo po_
zornost ali pa _ naspľotno - s tem v sebi povzročamo motnjo po-
manjkanja pozornosti. Možno bi bilo tudi, da ta dva učinka drug
dľugega izničita, tako da potem večopravilnost ne bi imela nobe-
nega učinka. Kaj v resnici velja?
Nadzor nad lastnĺm mišljenjem
ZnanswenikizUniverze Stanford so izvedli celo vľsto kognitiv-
nih testov z dvema skrajnima skupinama, da bi ľaziskali vpliv več_
opravilnosti na umsko zmogljivost. S pomočjo vprašalnika' ki je
bil razvit posebej v ta namen' so v skupini 262 študęntov univęľze
odkľili 19 študentov, ki so bili z odgovoľi na vprašanja zelo jasno
Ż74 Pri^.
Spitzeľ 2009, Selbstkontrolle'
205
 ł
nad sľednjo vrednostjo' kakor tudi 22 študentog ki so bili znatno
draŽljaj, kisi
ga je bilo treba interval za
pod sľednjo vrednostjo. Raziskovali so teźke med4ske multitasbe(e ključni znak zapomniti pomnjenje test
(ang. heauy ľľledia multitasker) oz. lahke rnedijske muĺtitaske(e (ang.
light media multitasber) teľ pľimeľjali obe slľajni skupini. (Nęka- -łł -łł
teri slovenijo multitasher kot večopravilnik; op. prev.)
Sposobnost preiskovancev, da s filtriranjem odmisli.io nepo-
membne draž|jaje in jih ne upoštevajo, so testirali s posebno nalogo,
tt ł |tł
pľi kateľi so se pľedtem že pokaza|e znatnę raz|ikę med posamezni-
200 ms 100 ms 900 ms 2000 ms
ki.275 Študentiso najprej zapravkratek čas videli dva pravokotnika, cas
pravilen
slabo sękundo naj bi ju poskušali ohraniti v spominu in so jih po-
odgovor: ,,Da"
tem povabili, naj sliko iz spomina pľimerjajo s sliko, pokazano za (pritisk na tipko)
dve sekundi, da bi potem povedďi, ali se je kateľi od pľavokotni_
kov moľda kaj obrnil. 10.3 Potek ene serije z motečimi draž|jaji pri testiranju sposobnosti,
da človek zna odmis|iti manj pomembne StVari. Poskusne osebe
naj bi naved|e, alĺ1e bila smer katerega od temnih pravokotnikov
spremenjena. Čeje bi|a spremenjena, naj bi s pritiskom na tipko
odgovorili z ,,da", če ne, pa Z ,ne".216

Uspešnost preiskovancev so izmerili. V ta namen so določili šte-

10.2 Naloga, prikaterinaj biodkrili, alise je pravokotnikvrtelalise ni
vrtel
Da bi nalogo otežili, je bilo na zaslonu pľi več seľijah mogoče
videti tudi pľavokotnike dľugačne barve, ki so služili za odvračanje
pozornosti. Število teh motęčih draźIjajev je bilo bodisi nič, dve,
štiľiali pa šest. S testom so hoteli ugotoviti, ali je to odvračanje po-
zoľnosti vplivalo na uspešnost pri testu.
vilo pravilno opaženih vľtenj, od kateľega so odšteli število napak.
Pri tem bi pričakovali' da se bodo pri testu slabše odrezali pľeisko-
vanci, ki ne bodo izvĄali večopravilnosti in zato poleg pomemb-
nih swaľi ne bodo stalno upoštevali tudi nepomembnih. In na-
sprotno' pľej bi pľičakovali, da bodo tiste, ki stalno opravljajo več
nalog hkĺati, nepomembni draźljaji maľlj odvračali od pozoľnosti.
Grafika I0.4kaže, da se je zgodílo povsem dľugače:nemultita-
skerji so nalogo dobro ľešili, neodvisno od tega, koliko dodatnih
dražljajev je odvľačalopozoľnost. Nasprotno pa se je pľi multita-
skeľjih uspešnost znatno slabšala z vse večjim številom motečih
dražIjajev.
Tudi pri neki drugi standaľdni nalogi o meľjenju umske zmo-
gljivosti so multitaskerjipokazali slabšo uspešnost. Tä zelo preprosta
naloga obstaja v opazovanju zaporedjačľk, pľi čęmer se na računal-
niškem zaslonu nova črka v rdeči pisavi na črnem ozadju pokaže za

275 Pri^.Vogel et al.Zo}5 276 po. Ophiľet

a|.20O9,Fig. iA.

206 207
0,3 sekunde. Med posamęznimi črkami je bila pavza slabih petih
sekund, med katero si je moľal pľeiskovanec zapomniti pľavkaľ vi-
deno čľko.Če je sledila črki A čľkaX- samo v tem primeru: A-X-,
je moral preiskovanec pritisniti tipko ,,da". V vseh drugih prime-
ľih - toľej če je čľkiA sledila kaka dľuga čľkakakoľ X (A - Y), če
je črki B sledila črka X (B _ X)' kakoľ rudi, če je kaki drugi črki
kakoľ čľkiA sledila kaka druga čľkakakor čľkaX (B - Y) - naj bi
pritisnil tipko ,,ne". Pri oteženi inačici testa so se prav ĺako za0,3
sekunde pľikazale med ľdečimačrkama še tľi druge črke v beli pi-
savi, ki pa naj jih preiskovanec ne bi upošteual. Spet je torej šlo za
p Í ezÍtje motečih đražI1aj ev.
s težka; pri njej vsakdo napľavi napake - vpľašanje je le koliko napak.
o
c B5 o
o
L .o........o
L
Poleg tega so izvedli preizkušen test za preverjanje učinkovito-
sti delovnega spomina. Pľi njem so pľeiskovanci spet videli zapo-
ľedje čľnihčrk na belem ozadju, vsako za pol sekunde, pľi čemer je
pavza med črkami znašala tri sekunde. Naloga je obstajala v tem, da
je bilo treba pľitisniti tipko ,,da", če je bila črka identična s pľedza-
dnjo čľko(2'bacb) ali s pľedpre dzadnjo črko (3'bacĺe)' ki jo je pľe-
iskovanec videl predtem. Vsako čľkona zaslonu si je torej moral
kratkoľočno zapomniti (za to 1e vendar pristojen delovni spomin)
in poleg tega izvesri primerjavo (prav tako v delovnem spominu)
z vsakim predtem videnim dražIjajem' Kot naloga 1-back je ta t'est
zelo lahek Je čľka,ki si jo pľavkar videl, enaka črki pľed njo? Nalogo
2-back je mogoče le stežka napraviti: Je črka, ki si jo pľavkar videl,
eĺaka predzadnji črki? V primeľjavi z njimaje naloga 3'bacb prav

=
iE 80 450
'o)
o 75 U'
o E 400
c
'c
+
U)
o- 70 multitaskerji
(o
r() 350
a
o
..O.. nemultitaskerji 'E
c 65
>a N 300
ą
o)
a
:o
o
f 60 250
0246 nemulti- multitaskerji
število motečih draŽljajev taskerji

10.4 Uspešnost l1udi, ki večopraviInost izvajajo ve|iko oz' malo aIi pa 1e
sploh ne izvajajo, pri izfiltriranju nepomembnih draŽljajevv odvisnosti
od števila motečih draŽljajev2l]
Pľi pľeprosti inačici tega testa ni bilo nobene razlike med mul-
titaskerji in nęmultitasker.ii. Pri težji inačici z dodatnimi motečimi
dražIjaji pa so multitaskerji potľebovali znatno več časa.
10'5 Srednje vrednosti odzivnih časov pri oteŽenem testu V skupinl
nemultitaskerjev in multitaskerjev2TB
Spet se je pokazalo, da so se multitaskerji v primeľjavi z nemul-
titaskeľji pľi nalogi 3-bacb slabše odľezali. Po pľičakovanju so bili
preiskovanci v obeh skupinah pri nalogi 3'back slabši kakoľ pri na-
Iogi 2'bacb, toda pri na|ogi 3-back se je pri multitaskeľjih znatno

277 Po. Ophir et a|.2009, Fig. 18. 278 Po pod"tkih iz: Oplriľ etaI.Ż0O9,Fig.2.

208 209
povečalo število napačnih odgovorov z ,'đa".Zanimivo je bilo, da
Potem so morali' glede na nalogo, pritisniti na eno tipko, če je šlo
so bili ti napačni odgovoľi z,,da" multitaskerjev pogojeni predvsem
za sodo število, ali na dľugo tipko, če je bilo število liho. Ali pa
s tem, da so v testu pľej videne čľkeočitno še vedno ostajale v de-
je bilo potľebno pritisniti na ustľezni tipki, ko je šlo za soglasnik
lovnęm spominu teľ sprožale (napačne) odgovore ,,da". Avtorji so
oz. za samoglasnik. Pľeiskovanec je moľal toľej klasificiľati bodisi
to ocenjevali kot opozorilo, da so imeli preiskovanci težave s tem,
število bodisi črko.
da bi nepomembne vsebine izključili iz svoje zavesti.
Test torej kaže, damultitaskerji zmorejo slabše prezreti ne samo
moteč'ę zunanje dražI1aje, ampak tudi lastne odvračajoče spominske
sodo / liho
število število
6
vsebine. Na splošno so bili toľej bolj dovzetni za raztresenost. šrrvllo 2b

s -a-
..c}..
multitaskerji
6 nemultitaskerji
o

6
L samoglaSnĺk / soglasnĺk
o 5
o Čnxn 2b
oo)
o 4
sE 'l0.7 Shematični prikaz naloge, pri kateri je š|o za zamenjavo naloge
)(J
(o 3
o_
(o ....,.,.o Če se pri tem testu naloga ponovi - številu sledi drugo število -,
c 2
o se preiskovanec odzove hitreje kakor pri zamenjavi naloge, če je toľej
'= treba klasificiľati najpľej število in zatem čľkoali naspľotno n4pr4
q)
1 čľkoin potem število. Tudi pri tej nalogi se je pokazalo, da imajo
2-back
>u)

3-back multitaskerji težave pri ľeševanjunapovedane naloge: upočasnitev

naloga
10.6 Delež napačnih odgovorov z,,da" prinalogi 2-back in pri na|ogi
3,back27s
Nazadnje so izvedli še en test, pri kateľem je šlo za
"prekla_
pIjanje" med različnimi nalogami. Preiskovanci so za 0'2 sekunde
najprĄ videli bodisi ,,število" bodisi ,,črko".fü j. pomenilo, da so
moľali v naslednji seriji paziti bodisi na število ali na črko. Po krat-
kem premoru so potem videli par število_čľka,ręcimo ,,2y)" ali,,a3".
njihovih odzivnih časov je bila pri zamen1avi naloge za 1,67 tiso-
čink sekunde uečja kakor v skupini nemultitaskeľjev.
Čeporrzamemo, lahko ľečemo,da rezultati raziskave kažejo, da
se pľi ljudeh, ki pogosto uporabljajo več medijev hkrati, pokažejo
problemi pri nadzoľu nad njihovim umom. ,,Multitaskerji imajo
već1e težave pri tem, da bi odmislili nepomembne dražl1aje iz oko-
lice [...], slabše prezrejo nepomembne draž\aje v svojem spominu
(nalogi 2'back in 3-back) in so manj učinkoviti pri izločanju nepo-
membnih nalog (zamenjava nalog)' Tazadnji rezultat je še posebej
pomemben, če pomislimo na osrednjo vlogo, ki jo igľa pľi večop-
ravilnosti zamenlava naloge. "280

279 Po pod"tkih iz:

ophiľ et al. 2009, Fig. 3. 280 Pri-. Ophir et al.2OO9,str. 15585

210 2rt
 Y
Sevęda bi kdo utegnil ugovaľjati' da ti rezultati kľatko malo po-
kažejo samo to' da so k večopravilnosti bolj nagnjeni
',neumnejši"
ljudje' kise slabše odľežejotudi pri drugih testih umske zmogljivo-
sti. Vendar pa ni tako, kajti cela vrsta dodatnih testov je pokazala, da
se skupine sicer ne ľazlikujejo dosti med seboj: ni razlik ne pri šol-
skih ocenah ne pri testih osebnosti ne pľi dľugih kognitivnih testih'
Povzetek
Zapomnimo si: pri ljudeh' ki pogosto uporabljajo več medijev
hkĺati, se kažejo pľoblemi pľi nadzoru nad njihovim umom. Pri vseh
umskih sposobnostih, potrebnih pri večopľavilnosti, se multitaskerji
odľežejo znatno slabše kakor nemultitaskerji. Celo pri zamenjavi na-
log' kar je pri multitaskeľjih vendar nekaj običajnęga' so multitaskerji
znatno počasnejši od nemultitaskeľjev'
S pomočjo teh poskusov pa ni bilo mogoče dobiti odgovoľa na
vprašanje' zakĄ prihĄa do teh ľazlik. V tej Ęigi smo o tem problemu
že pogosto spregovoľili. Mar gľe pri tem za učinek selekctje (kdoľ je
visok, raje igra košarko), to pomeni, mar nekateri ljudje iščejorajši
v širini čimvečinfoľmacij in s tem ľadi dopuščajo,da so raztreseni?
V tem primeľu bi potemtakem zavedno ďi nezavedno vzeli v zakup
manjšo uspešnost, da bi pač izživeIi svoj kognitivni slog' pa nĄ 1e ta
še tako neučinkovit. Áli pa morda gre pri temza učineb treniranja, to
pomeni, da vodi kľoničnasilovitavečopravilnost v spremembo kogni-
tivnega sloga? To bi pomenilo, da so izmerjeni učinki naučeni. Keľ pa
so pokazale že druge študije, da učenje lahko spremeni procese pozoÍ-
nosti in da lahko kľonična intenzivna uporaba medijev vodi v motnje
pozornosti, je z mojega vidika ta razlaga veľjetnejša. V tem pľimeru
bi multitaskerji akivno natręnirďi svojo površnost in neučinkovitost'
Mnenje, da se pač da preskakovati med nalogami sem ter tja in da je
to potľebno za učinkovito obdelavo podatkov, so razpoložljivi ręzultati
vsekakor razkľinkali kot samopľevaľo. Naj bo kakoľkoli že: večopravil-
nost ni nekaj, k čemuľbi morali spodbujati naslednjo generacijo ali kar
bi bilo treba pospeševati. Rajši se povsem osredotočimo na bisweno!
11. Samon adzor nasproti stresu
Programiľati ali biti pľogramiran sę glasi naslov neke knjige o na_
šem odnosu do informacijske tehnike. V njej avtor Douglas Rush-
koffobľavnava na različnę načine prikľiti vpliv digitalnih medijev
na naš samonadzor. Kaj je pravzapľav s tem mišljeno? In zaka1 je
samonadzor tako pomemben? V nadaljevanju bi rad kratko prika-
zal, kĄ je samonadzoľ, kako ga izvajamo, zakaj je za človeka tako
pomemben, kaj se zgodi, če ga izgubimo, in zakaj digitalni mediji
pľispevajo k njegovi izgubi.
lmeti se pod nadzorom: delovni spomin,
inhibicija ĺn fĺeksibĺlnost
Vsakdo pozna situacijo: Poletje je, človek teče mimo sladole-
daľne, in smehlja se mu sladoled Breskev Melba. Človek ni ne la-
čen ne žejen, toda ko vidi tako slasten sladoled - da, to bi bilo zdaj
Po drugi strani pa človek ve za svoj ne ravno privlačni
''tapravośś.
obseg trebuha in da ima povišan holesterol; prav tako se zaveda,
da se moľa nujno dľžatidiete, da bi po možnosti ostal zdrav do vi-
soke starosti. Da bi se uprl skušnjavi' bo zato napel moč svoje vo-
lje. To pomeni, da ne bo stoľil tega, kaľ bi rad zdaj spontano sto-
ľil, keľ ima pred očmi doĺpročrlicilj.
Tedaj pa nenadoma pľitečemimo pľijateljica in vpľaša' ali se ne
bi mogla ob sladoledu malo pogovoriti. In ker veste, da so za srečo
in dolgo živIjenjesocialni stiki pomembnejši od lepe postave,2sl pľi_
volite in uživate ob sladoledu'
281 P.i-.
House er al. 1988

212 2t3
 Y
V tem primeľu se pokažejo tľije odtenki samonadzoľa:
1. Pľed oči si zavestno prikličem dolgoročni cilj.
2. Zavestno se odľęčemnečemu, kar bi ľad zda.i storil.
3. Sem prilagodljiv in znam spremeniti pľavila, če je to smiselno.
Ti trije odtenki - (l) deĺouni spomin, (2)inbibicijdin (3) fleksi'
bilnost - so v biswu samo tri stľani iste swari' kajti če pred svojimi
očmi nimam nobenega cilja, tudi ni nobene potrebe, da bi opustil
kaj, kar bi ľad delal. Samo če se osredotočim na eno srvaľ, mę mo_
tnje ne zmotijo; tedaj sem tudi sposoben to swar đobroin hitro
urediti. In če v življenju ne znam pravil stalno pľilagajati okolici,
me pľiganjajo načęla in potemtakem samega sebe nimam pod nad-
zoľom.
Prosim, da si v 7. poglavju še enkľat ogledate ilustracijo 7.5. Na
desni strani so shematsko pľikazani postopki, ki potekajo v odľa-
slih možganih med uspešnim samonadzoľom: refleksne oblike ob-
našanja (,'jesti sladko", "jesti sladoled") so zavľte' in namesto tega
si čIovek prizadevaza dosego dolgoľočnih ciljev - za vitkost, lepoto
in zdravle. Pri samonadzoru gre vedno za inhibicijo refleksnega ve-
denja. Ne jej sladoleda. Ne zmęni se za stvaĹ ki odvľačapozornost.
Ä/a prepusti se svoji jezi. Namesto tęga ohranimo v vsakem polo_
žaju nadzor nad seboj - pľoti zunanjim draž\ajem in proti notfa-
njim afektom. Ta odpoved zunanjim in notranjim draž\ajem je
fleksibilni in načľtovani,'ne", ki se mora v čelnem režryu abtiuno
ohranjati, siceľ ga bo avtomatika tako rekoč povozila. Čečelni re-
ženj trenutno ne funkcionira dobro, ker smo na primer utrujeni
ali okajeni (ali v najslabšem primeru oboje), bo po vsej verjetnosti
spodletel tudi samonadzor.
Kakor vsakdo ve, se ljudje prece.i razlikujemo po tem, kako dobro
se imamo v oblasti' Od česa je to odvisno? Je naš samonadzor, naša
kontľola nad seboj (nekoč bi rekli: moč naše volje)' položen v naše
gene? Áli pa smo si ga pridobili' se ga naučili že v otrošwu in mla-
dosti? In: Ali se je sploh mogoče naučiti hoteĄa?
2r4
Učiti se hotenja je tako kakor Učiti Se
govorjenja
Za obvladanje materinščineje potrebnih stotisoče ,,jezikovnih
izkušenj" - vsakdo klepeta z malčkom. Te izkušnje - da človek sliši
govoľiti jezik in hkľati vidi obľaz, morda občuti še telesne dotike
in zazna vonj matere ali očeta _ naletijo na razvyajoča se govorna
središčain tam zapustijo svoje sledove. Preostalo opľavijo možgani:
možgani vendar niso kasetofon, niti trdi disk, siceľ bi vedno govo_
rili samo to, kar smo že kdaj ďišali. Nasprotno, iz raznovrstnega če-
bljanja številnih ljudi možgani izsesajo osnovne splošne besede ka-
koľ tudi splošna pravila za njihovo uporabo (slovnica, semantika,
pragmatika). Naša mateľinščinaje pomemben del izobraževanja. V
tej knjigi pogosto govorim o oblikouanju možganou, in primeľ sre-
diščza govor nam zelo jasno pove, kaj je s tem mišljeno: v možga-
nih nameščenagovorna središčanastanejo z biološkega vidika šele
v učnih procesih to, kar so pľi odľaslem človeku. Brez tega uče-
nja ne bi znali govoriti in kot odrasli ljudje ne bi imeli več nobe-
nih govoľnih središč.
Svoje materinščine se vsakdo nauči bľez guljenja in piflanja,brez
pouka v slovnici in sploh bľez vsakega pouka. Tu se dogaja enako
kakoľ pri tekanju - tudi tekanja se je vsakdo, ľazlično od primera
do primera, naučil kar tako' kajti u zabauo mu je bilo, da se je pog-
nal navzgoľ in gledal, aLibo za trenutek ostal zgoľaj ali pa bo takoj
spet štrbunknil na zadnjico. Po tisočih takih ,,štľbunkov", ki v spo-
minu ne ostanejo vsi posamično, Iahko stojimo pokonci in hodimo'
Prav tako je človeku u zabauo, če se s kom pogovarja. Nikogaľ ni, ki
bi moral bití šele motiviran, da se uči tekanja ali govoľjenja, in ne
poznam nobenega malčka, ki bi po nekaj tednih neuspešnih posku-
sov in po modricah na zadnjici sam sebí rekel: ,'Tekanje bom toľej
opustil." Tudi pogovori so veliko pľeveč zanimivi, da bi kdo v sta-
rosti treh ali štirih let prišel na misel, da bi se jím odľekel.
Jasno bi moralo posrari, kako se samodiscipline povsem za-
nesljivo ne naučimo. Zahteve:,,Disciplina!", ,,Zberi se vendarl" in
,,obvladaj se!", ki imĄo za cilj učenje samonadzora, so smiselne
215
približno tako, kakoľ 1e za razvo1govoľa koristna izjava: ,,No, zdaj
pa vendar že kaj ľeci!" Kar se zares učimo - tekanja, govorjenja, ho-
tenja -, moramo storiti sami od sebe!Kakoľ je bilo zapisano že v za'
četku, gre toľej pri razvoju samonadzora za situacije, v katerih člo-
vek igľaje vadi samokontľolo, nę da bi pri tem o n1ej razpĺavlja|.
Skupno vsakodnevno delo, skupinske špoľtne dejavnosti' glasbene
dejavnosti v skupnosti, igran1e gledališčain izvĄanje drugih iger
imajo konec koncęv za cil1 razvo1samonadzoľa.
Z našim hotenjem torej ni nič dľugačekakor s tekanjem in go-
voľjenjem. Tldi za razvoj sposobnosti samonadzora so potrebne
ľaznovrstne ustrezne izkušnje. Toda kateľe izkušnje trenirajo našo
voljo? Da bi tu videli swaľi jasno' nam bo pomagal pogled v zgo'
dovino človešwa_ natančneje rečeno: pogled na vsakdanjik ljudi'
ki so še živeli v razmerah kamene dobe. Da bi čIovek preživel kot
lovec in nabiralec, je moľal stalno ľavnati kontrolirano in načrto-
vano. Kdoľ pozimi ni pazil na ogenj in se ni pravočasno oskľbel
z gor|jivim mateľialom, 1e zmrzniI. Kdor je dopustil, da so ga pri
iskanju živť.zlahka zamotile raznovrstne dľuge swari, ki jih je na_
rava tudi ponujala, je umľl od lakote. Kdor je bil pri lovu samo tre-
nutek nepozoľen, je prav tako umľl od lakote ali pa je že predtem
umrl nasilne smrti. In kdor je imęl kak pľoblem in je hotel koga
povpľašatiza nasvet' se je moral odpľaviti na pot ter poiskati sta-
ľejšegačloveka, kar se je moralo zgoditi po načrtu, kajti takih ljudi
ni bilo veliko in tistih nekaj malo je bilo zelo zaposlenih (zlasti z
deljenjem nasvetov).
Takratni položĄ primeľjajmo z današnjim življenjem. Kdor je
lačen, odpre hladilnik; dsti' kogaľ zebe, vključi gretje' in kdor hoče
kaj izvedeti, pogugla. V prvih dveh pľimerih ni potrebno nobeno
načrtno nizan1e različnih ravnanj ob hkramem zaviraĄu odzivov
na dražIjaje' ki odvľačajo pozornost. V tretjem pľimeru bi bilo to
potrebno, dejansko pa do tega ne pľide: kakor smo videli v 10. po_
glavju, mladostniki v glavnem ne iščejoinformacij načrtno, ampak
sslepim klikanjem vsepovsod.
Ko se je iz|ovca in nabiralca človek pľelevil v kmeta in so se
hkľati oblikovale večje skupnosti teľ je v zvęzi s tem nastala večja
eksistenčna gotovost' so odpadle številne izkušnje, ki jih je človek
216
potreboval za samovodenje. Hkľati je postala ta sposobnost po-
membnejša kakor kdaj koli prej, kajti kmet je moral načrtovati za
znatno daljši čas kakor lovec in nabiľalec.
Samo predstavljajmo si, kaj bi bilo, ko bi iznajdba pisave peljala
k temu, da ljudje ne bi več govorili drugz drugim, ampak bi drug
z drugim komunicirali samo še s pomočjo pisnih spoľočil.To bi
imelo porazne posledice na razvoj govoľa naslednje generacije in s
tem vseh nadaljnjih ľodov. Kdoľ se ni naučil govoriti, tudi brati in
pisati ne zna. Lahko si pľedstavljamo, da imaza ľazvoj samonad_
zora podobnę učinke dobľo organizirana in vsęm potľebam ljudi
zadovoljujoča dtužba: nenadoma odpadejo vse pľiložnosti' ob ka-
teľih bi se lahko ljudje vadili v samokontroli. Funkcionalne kultuľe
so zato iznašle in gojile igranje. Pri igľi ljudje vadijo marsikaj, kar
tudi sicęr vadijo - poslušati in govoriti, stopiti k dľugemu in dľug
z drugim kaj delati. Vsekakor pa je igraĄe še posebej pomembno
za eno sposobnost, v kateri se človek konec koncev vadi samo pľi
igri: za sposobnost samonadzora. odkar obstajajo večje dľužbe, to-
rej ne obstajajo zaman igľe in igrače (toľej bultura igranja).
oglejmo si na primer dejavnosti, ki jih že dalj časa izvajď1o v
vľtcih. Skupaj prepevajo kako pesem. Pri tem ne prepeva vsak ti-
stega, kar mu ľavno pride na pamet' ampak nadzoruje svoje početje
ter se uglašuje z dľugimi. Prepevajo pesem in besedilo (Titje Ki-
tajci s kontrabasom) medtem spreminjajo. Pri tem se torej navodilo
(usi pojejo na a) shrani v spominu' Tä načrt se neposredno izvede,
kaľ se lahko posľeči samo, če se avtomatični ,,output" iz središčza
govoľ ponovno moduliľa v čelnem rcžnju in se šele potem pošlje
ven. Ta kontľola je feksibilna (in zdaj pojejo usi na i); pľavilo' ki ga
je treba vsakokrat upoštevati, se vedno znova spremeni, in tako se
tľenira kognitivna prožnost. Gibalne igre (Leti, leti ptica) imajo za
vajo samonadzoľa enako funkcijo, prav tako igre tekanja z določe-
nimi pravili. Pri mošwenih igrah morajo igralci upoštevati številna
pľavila, v vsaki situaciji pravo pľavilo. Vrtec je z razvojnega nevro-
biološkega vidika čisti tľening čelnega režnja! In pľi umski učinko_
vitosti čelnega režnja' zakatero gre tu' ne gre morda za govorjenje
ali ľačunanje, ampak za moč volje.
Tudi načľtnooblikovanje celotnih potekov kakega dela ne služi
217
ničemuľdrugemu kakor treningu samonadzora. Ena skupina ne- pojedo enega maľshmallowa takoj ali pa počakajo, da lahko nekaj
kaj gľadi, recimo hišo iz miz in stolov, ali koplje zunĄv peskovniku ĺninut kasneje pojedo dvę tako zaźeleĺiďadkariji. Nagrajeno je to-
majhno Vodino. Dľuga skupina je v hiši zaposlena s peko kolača. rej čakanje, in ravno rc je za majhne otroke ze\o težko.
Nihče ne liže testa, ampak vsi delajo za skupni cilj ter premagujejo
neposredno potľebo po sladkem. Ko pa kolač, iz katerega se kadi'
že stoji na mizi, zapojejo še pesem, in šele zatem se končno lotijo
jedi. Boljše sploh ni mogoče trenirati samonadzora.
Študije kažejo, da je v otrošwu in mladosti možno zelo učinko-
vito vaditi samonadzoľ, če v vrtcu in šoli gledajo na to, da usrvar-
jajo ustrezne situacije in pľi posameznem opravku poskrbijo, da
je pri njem vse načrtno in smiselno povezano'z8Ż To lahko funkci-
oniľa samo, če se otroci ob čem zabavĄo. Keľ me petje pesmi za-
bava, ne odneham po dveh tonih, tudi če kaj odtegne mojo pozot-
nost' Tako se učim dejavnost kontrolirano izpe\atido konca. To ne
velja le za vsako vrsto glasbe, ampak tudi za vse druge pomembne
dejavnosti za oblikovanje volje, kot so šport, gledališče in ľočno
uswaľjanje. Ko rišem ali slikam, imam na koncu neki rezultat, ki
ga lahko s ponosom pokažem dľugim, čę sęm ostal pri swari. Tako
se učimo biti pľi stuari|
11.1 Povsem preprost poskus, ki je stopil v zgodovino psihologije kot
test MarshmaIlow: Se lahko otrok upre skušnjavi?

Zdrav1e, Sreča in dolgo Žĺvljenje

Leta 1989 je bil v znanstveni strokovni reviji Science predstav-
ljen poskus, ki ne bi mogel biti preprostejši: otľok sedi za mizo, na
mizi pa sta sladkaľija in zvonec. Vodja poskusa reče ot'roku ,,ZdĄ
bom zapustil pľostoľ. Čez nekaj minut se bom vľnil, in če bom vi-
dęl, da sladkarije nisi pojedel, dobiš dve taki sladkariji. Če pa slad-
kaľijo predtem poješ, pozvoni z zYoncem. V tem pľimeľu se takoj
Vrnem' toda tedaj ne dobiš druge sladkarije." Vse skupaj je bilo te-
stiranje nadzora nad seboj - tako imenovani test Marshmallow. S
tem testom se preveľja' ali so otľoci sposobni odĺoga zadouoljitue
(angI' delay of gľatifcation). otroci so postavljeni pred izbiľo, da
282 pri^. Diamond et
aI. 2007; ZOII
Pri poskusu se je večina otrok bojevala s seboj teľ se upiľala sku-
šnjavi; toda konec koncev to ni tľajalo niti tľi minute. Nekateľi ot-
ľoci so pojedli marshmallowa takoj. Samo približno 30 odstotkov
otrok je odložilo svoj užitek, dokleľ se spet ni pojavil vodja poskusa,
na kar pa je bilo treba čakati tudi do petnajst minut. Kalifornij_
ski psíholog \7alter Mischel je ta poskus izvedel že srędi šestdese-
tih let s svojimi hčerami ter njihovimi pľijatelji in pľijateljicami.
Leta kasneje je opazil, da so tisti orroci, ki so se znali v dobi vrrca
bolje ,,obvladati", znatno bolje napľedovali y šoli, pri študiju in v
poklicu kakor tisti, ki se - kakoľ je napisal konec osemdesetih let
- niso imeli ,,v rokah".283
283 P.i-. Mischel et al. 1989.

2t8 219
 Y
Toda sposobnost samoobvladanja je mogoče dojeti tudi bľez
sladkarij in zvonca' Glede tega je treba samo vprašati starše, vzgo_
jiteljice in učitelje. Pľav to so napravili zelo natančno v že omenjeni
novozelandski vzdolžni raziskavi o razvoju dobrih tisoč otrok. Pri
starosti tri, pet, sedem in enajst let so izvedli različne ankete in teste;
tako starše kakoľ učitelje so temeljito izpľašali_ od starosti enajst
let tudi same otroke. Kasneje so otroke v rednih časovnih Íazmi'
kih nadalje preiskovali, in siceľ vse do dobe odraslosti. Pri tem se
je pokaza|o, da so zdravje, blagostanje in socialne življenjske oko_
liščineodvisni od višine samonadzora V otroštvu. Kdoľ se je imel
že kot otrok dobro v ľokah, je bil kot odrasel človek bolj zdľav (kar
je segalo od boljših zob do redkejšega pojava sladkorne bolezni),
zas\užilje več in znatno manj sta ga ogrožala socialne propadanje
in obubožanje, manj se je nagibal h kriminalnosti in je imel pred_
vsem znatno manj problemov z odvisnostjo (s kajenjem pri petnaj-
stih in z odvisnostjo od mamil pri šesdndvajsetih letih). Tudi tako
imenovane ,,mladostniške nęumnosti" (od kraje v trgovini do ne_
hotęne nosečnosti) so bilę znatno man.j opazne pri tistih, ki so se
imeli že kot otroci bolje v ľokah.
ZdĄ utegnekdo ugovarjati, da opisanih učinkov sploh ni pľine-
sel samonadzor, ampak so povezani z inteligenco in s tem, da pri-
hajajo otroci ,,iz dobre hiše": inteligentni ljudje se imajo bolje v ľo_
kah, otroci iz dobľih ÍazmeÍ prav tako. V tem oziľu so v raziskavi
posebej ocenili socialno-ekonomski poIožĄ in inteligentnost. In de_
jansko se je pokazalo, da ima to dvoje določen vpliv na izmeľjene
vrednosti steče, zdrav)a, dohodka, kriminalnosti itd' Tä vpliv je pri
teh dejavnikih približno tako velik kakor vpliv samonadzora in se
da statistično razme1itiod njega. Tudi s študijo o neugodnih posle_
dicah medijskega konzuma v otroštvu za uspešnost izobraževaĄa
v dobi odraslosti se je dalo dokazati, da socialno-ekonomski polo-
žaj ni dovolj za pojasnilo efekta (v Nemčiji na primer gledajo otľoci
prejemnikov izplači| Hartz IV /poseben nemški sistem socialnih
transferjev za najľevnejše; op. pľev./ vsak dan približno pol ure več
televizije). Gre toľej za lasten sistematični efekt samonadzora (imeti
sev rokah) na življenje odľaslih. In čepľavvsakdo ve za povęzavo
med inteligenco in redkim pojavom revščine, se samonadzoľ
220
,\-
I
komaj kdaj pojavi na zaslonu" dejavnikov, ki bisweno
',radaľskem
določajo živ\enje. Zato 6i bilo potľebno o tęm stanju swari napi-
sati pravzapľav celo knjigo.
Druge študije napeljujejo celo k misli, da lahko dober samo_
nadzor celo podaljša življenje' Med najboljše tovľstne študije spada
ľaziskava, pľi kateri so morali škotski znansweniki pokazati zęlo ve-
liko potrpežl.iivosti. Leta 1950 so raziskali osebnostne značilnosti
približno 1'200 otľok v staľosti štirinajst let - in potem so čakali
Jj Iet28a Tedaj so ugotavljali, kdo je kdaj umrl in kdo še živi. Pri
tem se je zelo jasno pokazal vpliv vestnosti osebe na njeno pľeži-
vetje: nevestni so bili z dvakľat večjo .ĺerjetnostjo že mrwi. Kdor
ravna s seboj in svetom po vesti, kdor se ima v rokah in ve, kako se
je treba znď1ti, torej ne le živi bolje, bolj zdravo in bolj srečno' am_
pakživi tudi znatno dlje'
Biswen razIogza ta učinek je pojasnila študija' omembe vredna
že zaradi preiskovancev, s kateľimi je bila izvedena: newyorška ľa-
zvojna psihologinja B. J. Casey je napravila magnetno resonančno
tomografijo 27 odraslim, ki so v šestdesetih letih pľejšnjega stole-
tja kot otroci sodelovali pľi testu Maľshmallow \walteľja Mische-
la.285 Toda zdaj se niso morali več upiľati skušnjavi marshmallowa,
kajti le ľedki odľasli kaže)o posebno ljubezen do te brezoblične bele
sladke mase, ampak je bila samokontrol a zdaj zahtevana od njih z
nalogami' pri kateľih so morali imeti na vajetih lastna čuswa' Po-
kazalo se je, da 1e bila de;avnost v tistih predelih čelnega režnja,ki
so, kakor je znano, pristojni za delovni spomin in nadzor čustev,
močnejša pľi tistih preiskovancih, ki so se imeli bolje v oblasti že
kot štiľiletniki. Naspľotno pa so bila klub poskusom samonad-
zora emocionalna središčaaktivnejša pri tistih, ki so že pri štirih le-
tih odpovedalí pri testu Maľshmallow. Kdor zna vse življenje bolje
kontrolirati svoja čuswa, ne pride samo bolje skozi življen je, am-
pak olajša življenje tudi soljudem.
284 Dr ry et al. 2008.
285 P.i-. Casey er al. 2011
2Ż1
 Y
Stres je odsotnost samonad zora
Marsikoga bo presenetilo, da obstaja med stresom in samonad-
zorom jasna povezava. Običajno pravimo: ,'Kakšen stres!", ko se
pokvarijo tekoče stopnice, tečemo v četrto nadstľopje in si s čela
bľišemo znoj. Dejansko pa smo s tem malim napoľom stres ľavno
zmanjšali! Stľes namręč ni ĺsto kakor telesni napoľ, ampak prava
telesna vaja prej zmanjša stľes.
Stres nastane zaĺadi pomanjkanja nadzora. Stľes ni odvisen od
tega, kakšen je primer objektivno, ampak od tega, kako doźiuljarno
obseg našega nadzora nad posamezno situacijo. To bi ľad pojasnil
z nekim pľimerom _ s poskusom na živalih. V kletki sedi podgana
in občasno dobi po žičnatem podu majhen električni šok. Šokboli,
zato se mu podgana poskuša izogniti. To ji je omogočeno, kajti v
kletko jevgrajena majhna svetilka, ki tik pred elektrošokom vsakič
vedno zasveti. Nadalje je v kle&i še tipka, na kateľo moľa podgana
pritisniti, brž ko svetilka zasveti. Če podgana to stori, ęlektľičnišok
izostanę. Če paje podgana prepočasna, sledi boleče doživetje šoka.
Čas med pľižigom svetilke in šokom je mogoče nastaviti tako, da
se podgani največkľat posreči izogniti se šoku. Tu in tam pa je ven-
darle prepočasna, in potem dobi šok.
Na apaľat za šok je v sosednjem pľostoru pľiključenaše ena
kletka. Tudi v tej kletki sedi podgana' Vedno, ko dobi podgana štev.
1 šok (ko se je torej prepočasi odzva|a na svetilko)' dobi šok tudi
podgana štev' 2. Sicer pa ni treba tej podgani ničesar delati. Nima
nobene svetilke in nobene ľočice,in svoje usode torej ne more prav
nič spremeniti. Naspľotno pa tudi ni pľimorana ničesar doseči, ni
ji treba torej biti na preźi, paziti na luč in potem hitľo pritisniti na
tipko. Je torej prava lenuhinja.
Katero od obęh podgan torej zdeluje stres? Veľjetno mislimo'
da podgano štev. 1. Biti mora namreč na preži, biti mora pozorna
in napeta; hitľo se moľa odzivati in je s tem na neki način ,,stalno
pod napetostjo", da ne bi slučajno dobila sunka toka. Drugače je s
podgano štev' 2, ki ničesar ne dela in dobi enak sunek toka kakoľ
druga podgana. Dejansko pa je ľavno naspľotno. To se lahko ugo-
tovi s tem, da se pľeiščejosimptomi stresa: visok krvni pritisk, ľane
222
na želodcu, motnje v rasti, impotenca, izguba libida, infekcijske bo-
lezni, karcinomi in med simptome spadajo ne nazadnje tudi odmľle
možganske celice. Vse to je mogoče opaziti pri podganí štev. 2, ki
je očitno trpelazaradi kroničnega stľesa' ne pa pri podgani štev. 1'
Ta ní doživljala nobenega stresa.
Tä poskus govori povsem jasno: stresa ne povzročajo neprije-
tne izkušnje, ampak občutek, da si jim prepuščen na milost in ne_
milost. Če'o.-o' da nimamo nobene možnosti vplívanja in nobe-
nega nađzora, to v nas sproži (kakoľ pľi podgani) kroničen stres. V
stresu smo vedno, ko nimamo več nadzoľa' Č" rr.mo' da je ob po-
nedeljkih šef vedno slabo razpoložen, zaradi tega ne bomo pľweč
trpeli. Če pa nam šefobčasno kakor iz jasnega neba pokaže svojo
slabo voljo, to sproži stres. Kdor se pogosteje smeji, živi dlje.286 Na_
sprotno s tem pa zakonska žena aIi partnerica' ki je slabe volje, ne
samo dokazano zmanjša življenjsko srečo moškega, ampak skrajša
tudi čas njegovega živlrjenja, kajti občutki sľečepraviloma delu-
jejo tako, da podaljšajo življenje.287 Konec koncev je to odvisno od
stľesa, ki gadoživljamoški, saj nikoli ne ve, kaj bo njegova žena sto-
rila kot naslednje. (Efekr velja seveda tudi v nasprorni smeri, ven-
daľ ni tako močan.)
Kronična odpoved Samonad ZorU
Motnje pom anjkanla pozornosri so nasprotje samonadzora: risri,
ki ga stalno kaj odvrača od pozornosti in se vľti okrog, svoje mo-
torike nima v svojih rokah, ampak ji je podložen. Pasivnost pred
zasloni in z ľačunalniškimiigrami dobesędno urjenje v motnjah
pomanjkanja pozornosti dokazano spľožata motnjo pomanjkanja
pozornosti. Ámeriški otroški zdravnik Dimitri Christakis in nje-
govi sodelavci so kot pľvi ugotovili, da gledanje televizije v zgo-
dnjem otrošťVu pogosto vodi v motnjo pomanjkanja pozoľnosti (to
286 P.ir''.
Abel & Kľuger 2010'
287 P.i-.
Headey et al. 2010.
z^/.1
 Y
pomeni do izgube samonadzora) v šolski dobi.288 Zakaj je tako' je vih sodelavcev kakor tudi v 6. poglavju izčrpno opisana raziskava
.'""or'o pokazala študija, objavljena jeseni leta 201 1 v ugledni Roberta Hancoxa in njegovih sodelavcev o negativnih posledicah
".1o
stľokovni revyi zapediatrijo Pediatľicsz\9 :vsega skupaj šęstdeset ot- gIeđaĄa televizije na telesno zdravje in umski razvoj.
rok, starih štiri lęta, so po načelu naključja razdelili v tľi skupine'
Prvi skupini so dali gledati moderno fantazijsko risanko s hitľimi
scenami (scena se je v povprečju menjala vsakih 11 sekund), dľugi nsanJe
poučnifilm
skupini realističen poučni film o življenju nekega dečka (zamenjava 0,6 hitra risanka
scene vsakih 34 sekund), ffetja skupina pa naj bi devet minut ľĹ
(Ú

o
sa!a. Zatęm so v vseh skupinah izvedli štiľipreproste teste v zvezi s
L
:Ń 0,4
!L
funkcijami čelnega reźĄa: o
1. Iz treh ploščicsestavljen stolp je bilo treba na določen način C 0,2
o
načrtno preoblikouati (pľoblem Hanojskega stolpa), kar 1efunkcija
(,

delounega spomina. a 0
o
glava-ľama-ko1eno-pľst na nogi (,,Ko rečem glava, se mo-
2. Test o)
L
rate dotakniti prsta na nogi, in ko rečem pľst na nogi, se moľate (E
-0,2
dotakniti glave"); pri tem testu gre za zauiranje ľef'eksnega rauna' o
nja ín ukrepati je ľeba v skladu z danimi pravili. -0,4

3. Različica testa Marshmallow zamerjerye sposobnosti odloga

zadouoljitue. test glava- štetje preobliko- odlog
4. Ponovitev števil v naspľotnem vľstnem redu (,,Povedal bom rama- koleno- nazĄ vanje zadovoljĺtve
prst na nogi stolpa
nekaj števil' in ti jih boš ponovil v naspľotnem Vľstnem rędu' Če
torej rečem 3-4, moraš odgovoriti 4_e")' tu gre pľav tako za funk-
11.2 Rezultati štirih testov o funkcijah če|nega reŽnja koncentraciji in
cijo de lounega spomina.
samonadzoru _ pri štiri|etnih otrocih v odvisnosti od tega, kaj so delali
V naslednji grafiki so dľug poleg dľugega primeľjalno pľikazani predtem: gledali hitro risanko (črni stolpci), gledali poučni fiIm (sivi
ľezultati štirih testov za tri skupine. stolpci) ali risali (beli stolpci).2eo
Jasno se vidi, da risanka s hitľimi scenami oslabi
našo sposob_
nost samonadzora' nasprotno pa koncentracija pri ľisanju znatno
izboljša samonadzoľ. Vendar pa pľed risankami' kakršne pľedva_ Vbiswu jesľamotno' da jeznanostšele jeseni \ęta2OI1 potrdila
jajo še zlasti otroški programi zasebnih oddajnikov, zelo veliko ot- to, kar je milijone staršev in starih staršev že dolgo vedelo: da po-
ľok ne prebije vsak dan samo nekaj minut, ampak tudi po več uľ' stanejo otroci povsem ,,zmedeni", ko na pľimer v nedeljo dopoldne
Večkrat smo že omenili, da pri tako fleksibilnih možganih otrok to cele ure gledajo na otroškem kanalu filmskę komedije. ,,Zatem ot-
ne morę imeti predvsem nečesa: nobenih učinkov. Prav o tem go_ rok kľatko malo ni več mogoče spraviti k nobęnemu delu," se pľi_
vorita na začetku omenjena študija Dimitrija Chľistakisa in njego- tožujejo matere' ko z menoj razpravljĄo po pľedavanjih o posledĹ
cah medijskega konzuma.
288 P'i-. Chľistakis a a|' 2004.
289 P.i.r. Lillard & Petersen 201 Ż9o Po. Lillard & Petersen 2001,
1 str' e4.

224 ))5
 Y
Posebne omembe sę mi zdi še dejswo, da je čelni ľeženj posebej
,,občudjiv" ter ne deluje več tako dobro samo zaradi utrujenosti,
ampak na primer tudi zaľadi padca ravni kľvnega sladkorja (do ka-
terega povsem normalno pride približno dve uľi po zajtrku). Šele
pred kratkim je poskus z izkušenimi sodniki pokazal' da jih je do-
besedno ,'zapustil" njihov um, če za nekĄ časa niso ničesar jedli,
in so dokazano izľekali slabše sodbe '291 Kar velja za sodnike, velja
vselej za otroke s še ne povsem dobro dozorelim čelnim ľežnjem:
kdor gre v šolo bľez zajtrka, se ne bo mogel tako dobro koncentľi_
rati. In kdor _ kakoľ se dogaja pri nas (v Nemčiji; op. pľev.) vsak
dan pri milijonih otľok - nadomesti za1til<z gledanjem televizije
in gre potem v šolo, se obnaša pľibližno tako pametno kakor tisti,
ki se pľed tekmovanjem ustreli v desno in levo koleno.
Trenĺramo pozornost ob računalniku?
,'To morda ľes velja za gledanje televizije. Toda maľ rre obstajajo
študije, ki govoľijo o tem' da je mogoče svojo pozornost celo tre-
niľati ob ľačunalniku?" mi bodo zdaj oporekali ľavno tisti, ki radi
sedijo pred računalnikom, da bi postrelili napadalce iz tujih svetov'
in lahko navedejo celo zapis iz znanswene stľokovne revije Nature,
ki pravi, da igran1e akcijskih videoiger izboljša pozornost.292 Ne_
nazadn1e je ta študija ptav zaradi tega zbudila pozornost medijev.
Ugotavljali so, da se igľalci videoi ger bolje odzivajo na draž\aje, ki
odvračajo pozornost' kakoľ preiskovanci, ki ne igľajo videoiger (1.
eksperiment). Poleg tega lahko pri zelo hitrem zapovrstju đraž\a-
jev igralci v primerjavi z dľugo skupino natančneje navedejo šte-
vilo dražIjajev (2. poskus). Poleg tega se bolje odzivajo na dražIjĄe,
ki pľihajajo bolj z roba vidnega po\a (3' poskus), in je t. i. ĺĺttenti-
onal blink ,ff rt _ torej mežik oz' mežikanje pozornosti - pľi njih
manjši (4. poskus). To pomeni, da pľibližnopetino sekundę po na-
291 Pri-. Danzĺgeľ et al. 2010'
292 Prin . Green & Bavelier 2003.
226
stopu ęnega dražI)aja sledi drugi d'ražlja), ki pa se praviloma slabše
predela. To poslabšanje je pri igralcih videoigeľ ľazmeroma manjše.
Poskuse številka 1, 3 in 4 so izvedli s skupino osmih igralcev video-
igeľ in s skupino osmih pľeiskovancev, ki niso igrali teh iger, pri 2.
poskusu pa sta skupini obsegali po trinajst preiskovancev.
Pľi pozornejšem pogledu pa ti podatki nikakoľ ne dokazujejo
tega, kar naj bi dozdevno dokazovali: pľi tistem, ki boljše obde-
luje moteče dražIja1e, je prav mogoče, da jih pač slabše inhibira in
je motenost njegoue ?ozzrnosti uečja ( 1 . poskus). Nič drugače ne ve-
lja za tistega' ki se na mnogo dražI1ajev posebej hitľo odziva, kajti
mogoče je, da se na en sam dražIja) slabše koncentrira (2. poskus).
Kdor mora pľi stľeljanju na pošasti iz vesolja svojo pozornost stalno
usmerjati na ves zaslon' se s tem uči, kako svojo pozoľnost razde-
liti, in ne, kako jo fokusiľati (3. poskus).
Da bi razumeli rezultat četľtegaposkusa, moram poseči neko_
liko nazaj. Za obdęlavo dražI)Ąa v našem sistemu vida je potre-
ben čas, čepľavpoteka obdelava najprej avtomatično in zelo hitľo.
Tako lahko po ogledu scene, ki smo jo videli samo 1B0 tisočink se-
kunde, povemo' ali je bila v Ąej prikazanaživaI ali ne - torej veliko
prej, kot smo si sceno zavestno pľav ogleda\i.zg3 Dalahko tako hitľo
sploh kaj zaznamo' se moľa naš sistem vida zaščititipred pľeobre-
menjenostjo. To se zgodi z mežikom pozornosti, ptl' katerem proces
aYtomatične obdelave podatkov v našem sistemu vida zaustavi ob-
delavo nadaljnjih dražIjĄev, dokleľ ni mogoče spľejeti in obdelati
naslednjega dražIja1a. Ta postopek traja dobro četrtino sekunde in
pľi njem ne gľe za nobeno napako sistema, ampak je to pomem_
ben zaščitnimehanizem pred preobremeniwijo. Četrti poskus to-
rej kaźe, da si je tega mehanizma mogoče vsaj deloma odvaditi s
pogostim igranjem videoigeľ'
Potem pa je bil izveden še peti poskus, pľi kateľem je devet pre-
iskovancev, ki niso bili igralci videoigeľ, deset dni po eno uro na
dan igralo pľvoosebno strelsko videoigro (Medal of Honor). Kon-
trolna skupina pa je igľala nenasilno igľo Tbtris. ,,Ta igra vsebuje
zapleteno vizualno-motorično komponento, nasprotno pa akcijske
293 Thorp. et al. 1996.
))7
 so morali najmanj trikrat na teden v desetih minutah opraviti
videoigre zahteva1o ľazdelitev pozornosti oz. pogosto zamenjavo po- šest
zornosti. Pri Tetrisu se moľa igralec vedno osrędotočiti na eno samo nalog tľeninga, ki so se pri prvi poskusni skupini n".'"šal" p..d-
vsem na logično mišljenje, načrtovanje in ľeševanje problemov. V
swar, zaradí česar pri tej igľi ne bi pľičakovali opisanih sprememb
drugi poskusni skupini so trenirali šiľšopaleto umskih zmogljivo_
pozornosti," so zapisali avtorji študije.294
sti z nalogami s področja kľatkoročnega spomina, pozornosti' pro_
Vse te spremembe pa opisujejo, da so prvoosebne strelskę video-
stoľskega mišljenja in matematike. Kakor pri ustreznih komerci_
igre dejansko spremenile pozornost: Igrďec si pľi tem natrenira
motnjo pomanjkanja pozoľnosti! ,,Č.p'"r, se zdi igranje videoiger alno dostopnih programih za trening možganov je bila težavnost
nalog prilagojena vsakolĺľatnemustanju udeležencev, tako da je
pľecej dolgočasno, lahko te igľe kljub temu vodijo do radikalnih
sprememb vizualne pozornosti"' ocenjujeta svoje rezultate avtotja
bilo potľebno obvladati vedno nove izzive in da je bila uspešnost
treninga čim večja. Kontrolna skupina pa ni dobila nobęne naloge
Shawn Green in Daphne Bavelieľ in s tem bľalcu sugeľirata pozi-
za vĄo, ampak je morala med treningom odgovaľjati na neka ne_
tivne učinke, kar so potem mediji izčrpno razJragalĺ na dolgo in ši-
Dejswo pa je, daje ta študija jasno pokazala, da se z igra'
roko.295
pomembna vprašanja.
Po šesdh tednih testiranja so na začetku opľavljene teste po-
njem prvoosebnih strelskih videoiger čIovek odpove koncentraciji
novno izvedli teľ jih prime rjaIi z rezuItati uvodnih testov. Do konca
in samokontroli ter se spet spusti na raven mentalnega delovanja
jevzdrža\o II.430 udeležencev- ti so naredili uvodni in sklepni test
refleksnega avtomata.
teľ v povprečju opravili slabih 25 vaj treninga. Izmeľjeni sta bili iz-
Da se s pomočjo pľvoosebne strelske videoigre zaręs ne da na_
boljšanje pri štiľih nevropsiholoških testih (dosežek na koncu mi-
učiti nič drugega kakoľ streljanja, je medtem zelo jasno pokazala
nus dosežek na začetku) kakor tudi izboljšanje pri vsaki izmed še_
obsežna britanska študija.296 Avtorji so se obľnili na gledalce po-
stih na treningu neposredno opľavljenih nalog (prav tako dosežek
pulaľne angleške znanswene televizijske nanizanke Bang Goes Tbe
na koncu minus dosežek na začetku). Täk postopek je omogočal,
Theory, ki pomeni nekaj takega kot: Z enim samim udarcem je spet
da so lahko razlikovali med izboljšavami, odvisnimi od tľeninga, in
uničena neka teoľija. Gledďci so bili naprošeni, da sodelujejo pľi
splošnimi izboljšavami umske zmogljivosti. Z drugimi besedami:
šesttedenski raziskavi, ki so jo izvedli s pomočjo spleta' Prijavilo se
je 52.617 udeležencev, starih od osemnajst do šestdeset let, pľi ka- dalo se je ugotoviti, ali so udeleženci to, kar so vadili, mogli pre-
nesti tudi v druge situacije.
terih so najpľej s štiľimi nevropsihološkimi testi raziskali njihovo
Rezultati študije so bili jasni in streznjujoči. Nobena izmed enot
logično ľazmišljanje, veľbalni kľatkoročnispomin' prostorski de_
treninga ni prav nič spľemenila umske zmogljivosti udeležencev. V
lovni spomin in učenje parnih besednih asociacij. Ti testi so znani
vseh treh skupinah je pľišlopľi drugem testu do zelo majhnih iz-
in so zelo senzibilni, tako da jih uporabljajo tudi na kliničnem po-
boljšav, ki pa jih ni bilo mogoče pojasniti s treningom, ampak z
dročju kot teste za ugotav|jaĄe zmaĄšan1a umskih sposobnosti.
učinkom vaje pri testu (saj so vendaľ po šestih tednih ponovno op-
Vendar pa jasno pokažejo r:udi izboljšanje zmogIjivosti' če morda
ľavljali isti test). Nobenih izboljšav pa ni bilo opazitiv zvezizIogič-
pľide do njega'
nim mišljenjem, verbalnim kľatkoľočnimspominom, prostoľskim
Po narejenih testih so udeležence po načelu naključja ruzde'
dęlovnim spominom in učenjem novih miselnih povezav (asociacij).
lili na dve poskusni skupini in eno kontrolno skupino. Udeleženci
V naspľotju s tem pa so se vsi udeleženci I. in2. poskusne sku-
294 Grrrn pine znatno in statistično pomembno izboljšali pľi nalogah tľe-
Ec Bavelieľ 2OO3, st'r. 537.
295 G...., & Bavelier Ż003, str.536. ninga. Ceĺo udeleženci kontrolne skupine so postali nekoliko boljši
296 Pri-. Owen et al. 2010. pľi odgovaľjanju na nepomembna vprašanja (a statistično to ni bilo

228 ))q
podprto z dejswi). T. po-..ri avajavsekakoľ ima učni učinek'
vendar pa ta učinek prav nič ne koľisti pľi drugih nalogah, četudi
so te soľodne z vadenjem.
Avtorji so zato zelo jasno ocenili svoje podatke: ,,Po našęm mi_
šljenju ti rezultad ne dajejo nobenega dokaza za močno razšiľjeno
prepričanje, da računalniško uľjenje možganov pri zdravih ljudeh
izbolj ša splošno umsko zmogl1iv ost."297
Konec lera 2009 sta iskalnika Google in Yahoo personalizirala
iskalne zadetke; naše interęse pri brskanju zabeležyo. Zaradi pet-
sonaliziranja iskalnih zadetkov bomo dolgoročno vedno bolj pod
dominacijo teh podjetij in obdani s tako imenovanim fltrirnirn
mehurčhom.z98 Če Google, Facebook in Yahoo menijo, da nas do_
ločena dejanska stanja ne zanimajo, nam jih niti ne pokažĄo.Ta
informacijskotęhnična odpoved samoodločanju lahko vsem nam
dolgoročno nakoplje samo še več stresa, kajti ob tem poglavju nam
je postalo jasno: izguba samonadzora je bisweni spľožilec stresa.

Povzetek
Digitalni medili delujejo proti sposobnosti samona dzora in zato
sprožajo stres. S tem dejswom se bo moral ukvaľjati tisti, ki si priza-
deva, da bi v vľtcu in osnovni šoli več uporabljali medije. Predvsem
bi moral dokazati, da so dozdevne pľednosti zagotovo višje od pri-
sotne slabosti. Tisti, ki pľopagirajo, da je treba računalnik uporab-
Ijati ravno v otroški dobi' zaenkrat tega še niso dokazali.
Računalniško podpm tľening možganov pa obstaja v tem smislu,
da si lahko človęk z ígrami streljanja pritrenira motnjo pomanjka_
nja pozoľnosti. Splošna umska zmogljivost se ne izboljša' čeprav to
radi in pogosto trdijo ponudniki ustľeznih programov. Ob tem do_
dajmo, da še nikakoľ ne moľemo izreči dokončne besede o dolgo-
ročnih posledicah vse bolj računalniško podpľtega in na internetu
temelječega dela in oblikovanja prostega časa.
ob tem dodajmo še misel, o kateri zaenkrat skoľajda še ne raz_
pľavljajo, je pa pomembna zlasti v zyezi s samonadzorom in strę-
som. Ljudem se na splošno zdi kočljivo, da velika spletna podjetja
zbirĄo o upoľabnikih oľjaškekoličine podatkov. Čevi, dragi bra-
Iec, za kako storitev ne plačate ničesar' potem niste stranka, am_
pak roba' ki se prodaja. Ne smete se toľej čuditi, da stalno dobi-
Vate oglasna sporočila za podobne proizvode, odkar ste iskali nekaj,
kaľ je bilo zastonj.

Ż97 o*rn et al. 2010, 298 Filt.. Bubble,

str. 777 prim. Paľiseľ 2012; Green 2011

230 231

\-
12. Nespečnost, depresij a,
odvisnost in telesne posl ed ice
Škodl.|ĺ".posledice digitaIizacije našega sveta na najľazličnejše
načine ne zadevajo samo našega uma, ampak tudi naše telo. In ker
naš um biva v našem telesu, negativne telesne posledice še dodatno
vplivajo na naš ll*. Česi natančneje ogledamo vsako posledico, vi-
dimo, da se vsakič ponovno pokaže povezavamed telęsom in umom.
Celovito gledano so negativni učinki na telo in njihove posledice za
um zelo močan argument zatezo moje Ęige, ki pľavi, da digitalni
medijl našemu umu dolgoročno izredno škodujejo.
Spanje
Ljudje lahko vsekakor brez vsake hranę vzdržijo mesec dni. Na-
sprotno pa ni mogoče biti mesec dni bľez spanja. Zaradi odtego-
vanja spanja človek sicęr ne postane nujno psihotičen, kakor tu in
tam kdo tľdi' toda nekega dne postane tako utrujen, da dobese-
dno stoje zaspi oz. kratko malo ne more vęč ostati buden. Zgodi
se tako kakoľ pri dihanju: človek se ne more ubiti s tem, da bi pre-
nehal dihati' Najkasneje tedaj, ko bi postal nęzavesten' bi telo spet
zajelo zrak.In brž ko zaľadi pomanjkanja spanja človek omedli, si
telo že začne jemati to, kar potrebuje'
Da ljudje potrebujemo spanje, sploh ni vprašanje, nasprotno pa
je bilo dolgo precej nejasno, zakaj ga potľebujemo. ,,No, zato, da
se spočijemo," jih bo zdĄ mnogo ľeklo, ,,to se vendaľ opazi!" Toda
kljub temu to ni noben odgovor na vprašanje' ki se potem kľatko
malo glasi samo drugač e: Zakaj se moľa telo spočiti, in predvsem:
Zakaj na tak poseben način?
Raziskave spanja so počistile s številnimi zmotnimi pľedstavami
o spanju in so zamenjale napačna vprašanja s pravimi. Ko je namľeč
232
postalo jasno' da je spanje stanje' ki ga možgani aktivno uswaľijo,
in da to stanje siceľ pasívno ,,zď1ame" naše doživljanje, nikakor pa
ne naših možganov, in da poleg tega ni povezano z zmanjšanjem
dejavnosti možganor1je bila odpľavljena tudi teorija o spanju kot o
,,utľujenosti in počitku". Naši možgani ne počivajo, sploh pa ne v
spanju. In s tem je počasi postajalo jasno: naše telo bi morda lahko
bilo bľez spanja, naši možgarli pa ne|.
Vsak človek si nabira čez dan v glavnem raznovľstne izkušnje
-
spoznava nove ljudi in swaľi ter doživlja nove situacije. Da bi osta-
le te izkušnje dolgoročno shranjene v spominu' se moľajo v njem
zasidrati. To pa se zgodi med spanjem. Że več ko pol stoletja tudi
vemo, da spanje ni enakomerno stanje' kakor se nam kaže. V akti-
vaciji možganov se d'ogajajo spremembe' vsako noč približno v ští-
rih do petih ciklih -, ki segajo od ľahlega spanja preko globokega
spanja, ki potem spet pľeide v ľahlo spanje. Zatem se zdi' da so
možgani glede na svojo merljivo električno dejavnost budni, toda
spalec je še bolj atoničen in ga je še teže pľebuditi kakoľ iz globo-
kega spanja. To stanje so zaro poimenovali ludi paradobsno spanfe,
ker so možgani aktivni kakor v budnem stanju, obenem pa so od-
rezani odzunanjega svera: ne sprejemajo nobenih impulzov (naj-
višji pľag za prebujanje /nem. weckschwelle; op. pľev./) in nobenih
impulzov tudi ne oddajajo (mišice so zelo atonične). Keľ se med
to fazo oči buľno pľemikajo (rapid e4e mouemeną okrajšava: REM)
teľ so sanje posebej pogostne in intenzivne, govoľimo tudi o spa-
nju REM ali spanju s sarjami.
Potem ko smo v tem spanju prespali deser do petnajst minur,
sę vse začne od začetka z lahnim spanjem, globokim spanjem' la_
-
žjim spanjem in z drugo fazo REM. In tako gre do jutra približno
petkľat, pri čemeľse vidi, da se delęž globokega spanja manjša in
se delež spanjaREM povečuje. Sęveda smo še daleč od tega, da bi
razumeli vse podrobnosri, toda podoba spanja, kor se vedno jasneje
kaže znanosti' je nekako taka: v spanju se nove spominske vsebine
integľirajo v že obstoječ e znanje.z99 V ta namen se v fazi globokega
spanja pod vodsmom hipokampusa v možganski skoľji najprej ak-
299 Pri^.Tämminelr
et al. 2010.
233
 tivirajo in se potem v spanju s sanjami, ki sledi, povežejo s starej-
šimi spominskimi vsebinami in čustvi ter se znovaanaliziľajo _ naši
možgani toľej močno premišljujejo. Nenazadnje se ľavno zatokđaj
pa kdaj prebudimo z rešiwijo pľoblema, o katerem smo pľemiš-
ljevali zvečeľpredtem in že skoraj obupavali, ker ni bilo ľezultata.
Kakšen pomen ima spanje za funkcijo našega spomina, so med_
tem jasno pokazale številne ľaziskave - pri živalih in tudi pľi lju-
deh.300 Kdor se veliko uči, potrebuje več spanja, in kdor prebedi
noči, da bi se učil' si je sam kriv, če se mu ta račun ne izide. Pri tem
so namľečmožgani ovirani, da bi ponoči še enkĺat ponovili biswene
stvari - teľ s tem učvrstili to, kar smo se učili čez dan. Slikovito si
je mogoče funkcijo spanja predstavljati takole: poln poštni nabiľal-
nik (vmesni pomnilnik hipokampus) se izpľazni, ľazvrščenapisma
se odložijo v mapo (možganska skorja) in potem sledita pregledo-
vanje pisem in odgovarjanje nanje (v spanju REM).
Da bi pokazali, kako digitalni mediji dobesedno kľadejo spanje
številnim ljudem, sploh ni tľeba organizirati zabav LAN' ki so na
šolah, opľemljenihz ínformacijsko tehnologijo' še pred nekaj leti
potekale od petka zvęčer do ponedeljka zjutraj. Pri teh - medtem
pľepovedanih * dogodkih so šolarji povezali šolske računalnike, da
so pot m konec tędna preživeli s skupnim igranjem videoigeľ - naj_
večkrat z igranjem zelo nasilnih pľvoosebnih strelskih videoiger.3o1
Vsaka mati, vsak oče in vsak učitelj ve, kako pogosto so dandanes
utľujeni mladi ljudje, ker zvečer še deskajo po medmľežju, igrajo
videoigre in se sprehajajo po socialnih medijih. In da utrujeni šo_
lar odnese le malo od pouka, je potľebno omeniti zato' ker se ta
pľoblem pojavi na nemških šolah vsak dan v milijone primeľih.
Nespečnost je eden najpogostejših neželenih učinkov pri upo-
rabi digitalnih medijev. Neka pľed kratkim objavljena švedska štu-
di1a 1e ob pľimeru I.I27 takrat mladih ljudi, staľih od 19 do 25
let, pokazala, da so motnje spanja zelo pogoste tako pri moških ka'
300
P.i-' Derégnaucourt et al. 2005; Diekelmanrr & Born 2010; Diekelmann
et al.2071; Marshall& Boľn 2007;Plihal & Born 1997; Racs mány et al.
'Wagner
2009; Rasch etal.2007; etal.2O04;'!í'ilson & Mc Naughton 1994
301 P.i-. Spitzer 2010.
234
kor pri žęnskah. Te ugotoviwe so Zatem ponovno pľeveľili in potr-
dili pri nadaljnjih 4.163 pľeiskovancih, starih od 20 do 25let.302 S
povečanim pojavom motenj spanja je bila povezana zlasti večerna
upoľaba digitalnih medijev _ spletni klepet predvsem pri ženskah,
pisanje e-pošte in igľanje videoiger pri obeh spolih in rudi stalna
dosegljivost po mobilnem telefonu.
Kdor si z digitalnimi mediji krade spanje, nikakor ne stori ka-
valiľskega delikta, ampak hud zločin zoper svoje telo" Zmotno je
namreč verjeti, da premalo spanja sproži samo za kratek čas utruje-
nost. Premalo spanjavodi dolgoľočnokzmanjšani imunski obľambi
tęr zato k pogostejšemu pojavu infekcijskih bolęzni in rakastih obo'
Ien). Ztadí tega se poveča weganje za razvo1sľčno-žilnihobolenj,
bolezenske pľekomeľne teže in sladkorne bolezni.
Doslej najdaljšo raziskavo o posledicah kroničnega pomanjka-
nja spanja so izpeljali pri enaindvajsetih zdľavih pľeiskovancih, ki
so preživeli šęst tednov v nekem bunkerju pri enakomerni zasen-
čeni luči in brez zunanjih dražIjajev, ki bi nakazovali čas dneva.303
Po dobrem tednu pľivajanja so preiskovancem za tri tedne podalj-
šali njihov dnevno-nočni ritem na 28 ur in obenem skrajšali nji-
hov nočni spanec na 5,6 uľe' Potem je sledilo še devet dni oddiha.
Za ti rcdnę preiskovancem torej niso samo znatno skrajšali noč-
nega spanja, ampak so poleg tega tudi zmedli njihovo notranjo
uro, kakor jo poznap ljudje z neredno spalno łligieno _ tako ozna-
čujemo človekovo (zdľavo) ukvaľjanje s svojim spanjem. Täko je
bilo prvič mogoče tudi pľi človęku pokazatí, da vodi pomanjkanje
spanja v motnjo delovanja trebušne slinavke, ki po pľejemu hrane
običajno izloči inzulin, da lahko s hrano prineseno energijo sprej-
mejo tudi celice. To izIočan1e inzulina po jedi pa je moteno pľi kľo-
ničnem pomanjkanju spanja, zaradi česar pride do povišanja ravni
Lľvnega sladkorja. Pomanjkanje spanja toľej povzľočav pľesnovi
spremembe, ki peljejo V smeľ sladkorne bolezni. Poleg tega so opa-
zi|i, da se je bazalna presnova zmanjšala za osem odstotkov, da je
torej na splošno pľišlo do manjše poľabe eneľgije. ZgoĽ1matema-
302
P.i-. Thomée2012.
3o3 Pri*. Buxton et al.2012
235
 Y
tično gledano je to pomenilo, da se je telesna teža na leto povečala
za pľibližno pet kilogľam or. Że dolgo pa je znano, da je kronično
pomanjkanje spanja povezano s povečano verjetnostjo smľti.304
Tako zdĄ začenjamo razumeti vzroke epidemično ľazširjene
bolezenske prekomerne teźe pri otrocih in mladosmikih (glej 6.
poglavje). ogľoženi so zlasti fantje, ki preživijo z digitalnimi me-
diji mnogo časa.
Depresija
Ste že kdaj opazili, daje pred zaslonom videti le ľedko kdo zares
srečen? Toda po sprehodu, branju dobre knjige ali obisku prijate\a
se počutimo pľijetno, polni smo eneľgije in svojega dela se lotimo z
najboljšim razpoloženjem. Po dveh uľah gledanja televizije alivirtu_
alnega pokanja pa verjetneje ni tako; človek nima več volje do niče-
saľ. Pri mladostnikih vpliva to predvsem na šolo, toda z mediji po-
gojen odpoľ do šole ima znatne učinke tudi zunaj ľednega pouka,
npľ. ko gÍezato, da bi učenci sodelovali pri prostovoljni dejavno-
sti v šoli. Delež učencev, ki so pripravljeni delati kaj takega, je s 43
odstotkov pľi enajst- do dvanajstletnikih padel na devet odstotkov
pri sedemnajst- do osemnajstletnikih.305 Podobna usmeritev se kaže
pri dejavnostih (enkrat na teden ali pogosteje) v dľušwihin skupi'
nah. Tu se je udeležba pľi enajst- do osemnajsdetnikih zmanjšala s
83 odstotkov na 62 odstotkov, pľi čemer igľa odločilno vlogo me_
dijski konzum: kolikoľ večja je uporaba medijev, toliko manjša je
udeležba pľi skupnih dejavnostih v dľušwihin skupinah.
Dęlež tistih, ki se ne posvečajo nobeni organizirani prostoča-
sni dejavnosti, je v vseh starostnih skupinah najvišji pri intenziv-
nih uporabnikih medijev. Manjša udeležba pri skupinskih dejavno-
stih v odvisnosti od meľe vsakodnevne uporabe medijev se posebej
3o4 Primeri^i povzetek pregledrrice pľi: Gľandner et al. 2010.
305 Pri-. Paulus et al. 2012, str. 10.
236
močno kaže pľi trinajst- do šestnajstletnikih.3o6 Kakor ve vsakdo,
je čas med trinajstim in šestnajstim letom zelo kľitičen in za mlade
ljudi posebej oblikovalen. Tedaj,potrebujejo doživetja potrdiwe in
predvsem stike z vrstniki, da lahko najdejo svoje mesto v skupnosti.
V ta namen so potľebni swaľni stiki, ne pa srečanja s pošastmi iz
vesolja v viľtualnem pľostoru' ki jih je tľeba postreliti.
Poleg tega pa gľedo organizirane skupinske dejavnosti z roko v
roki z redno telesno dejavnostjo (94 odstotkov). Keľ se človek lę-
te vse bolj izogiba,je mogoče z vse višjo staľostjo (od enajstega do
osemnajstega leta) ugotoviti vse večje pomanjkanje telesne dejavno-
sti. To pomanjkanje znatno pospešuje medijski konzum: kdor pľe_
bije z digitalnimi mediji mnogo časa, se manj giblje z vsemi po_
-
sledicami zazdravje telesa in uma, ki jih to prinaša s seboj.
Täko se ni treba čuditi, da je že omenjena švedska študija od-
kľila jasno povezavo med upoľabo digitalnih medijev na eni strani
in pojavom stresa in depresije na drugi strani, zlasti pri mladih žen-
skah. Kľoničnistres zarađipomanjkljivega nadzora nad lastnim živ_
ljenjem ne sproža Ie pomanjkljive obrambe imunskega sistema, hor-
monskih in pľebavnih motenj, težav zmišičevjem, srcem in krvnim
obtokom, ampak tudi odmiranje živčnihcelic v možganih. V mo-
žganih nastajajo tudi pri odraslem človeku, kakoľ smo videli, mdr.
v hipokampusu, stalno nove živčnecelice. Stľes pa povzroča, da v
hipokampusu ponovno zľaste manj nevľonov.3o7 S tem prevlada
razgradn1a, in tako pride do pľizadetosti koncentracije in spomina.
Tudi kľoničnopomanjkanje spanja vodi v depresije, le-te pa spet
škodujejo spanju. Täko torej nastane začaranikrog motenega spa_
nja, slabega razpoloženja ter občutka pobitosti in utrujenosti. Po-
leg tega mladostniki s prekomeľno težo trpijo še zaradi svojega te_
Iesa, zaznamovani so, socialno izločeni in prav tako laže padejo v
depľesijo. Depľesija je s tem skupna zadn1aetapa sprememb telesa
in uma' ki jih povzročajo digitalni mediji.
Tudi v naslednjem razdelku obľavnavana pľoblematika odvi-
snosti je medsebojno povezana z motnjami depresije: več študij je
30 P.im. Paulus er al. 2012. str. 10.
307 P.i-. Holden 2003.
237
dokazalo, da pri odvisnosti od računalnika in svetovnega spleta de-
presije nastopijo bisweno pogosteje kakor pri ljudeh, ki imajo do
upoľabe medijev normalen odnos.398
Dokazana je bila tudi povezava med čezmerno uporabo spleta
in depresivno psihopatologijo.309 Tako so na primeľ britanski znan_
sweniki povpľašali 1.319 mladostnikov in mladih odľaslih o nji-
hovih navadah glede uporabe spleta in obenęm s pomočjo standar_
dnih leswic ugotovili simptome depresivnosti. Pri celotni skupini
je bila ruzvidna povezava med uporabo spleta in nagnjenostjo k
odvisnosti od interneta po eni strani ter obstojem simptomov de-
pľesivnosti po drugi stľani. Moški so bili močneje prizadeti kakoľ
ženske in pľedvsem so bĺlĺmlajšĺpreiskovanci znatflo močneje pri-
zadeti kakor staľejši.310 Majhna skupina osemnajstih pľeiskovancev
(1,2 odstotka) je izpolnjevala kľiterije inteľnetne odvisnosti; ti pľe-
iskovanci so bili sľednje močno do močno depľesivni in so internet
uporabljali predvsem zaigte in poľnografijo.
Z vpľašalnikipľidobljeni poda*i so sicęr pomembni, vendar
imajo šibko točko v tem, da so prave meľitve dejanskega vedenja
še natančnejšein zanesljive1še. Zato je posebnega pomena študija,
ki jo je februarja ŻOII izvedla Missouľi Univeľsity of Science and
Technology med216 študenti; pri tej raziskavi je bila ľaba inter-
neta meľjena neopazno in obenem z upoštevanjem varovanja oseb-
nih podatkov. Pľi tem so se pokazale statistično pomembne pove_
zave med več parametri upoľabe spleta in obstojem simptomov
depľesivnosti'31l
308
P.i-. povzetek pri: Fľłihlich & Lehmkuhl 2012.
309 P'i'''' Campbell et a|.2006; Young 8c Rogeľs 199B; Lam & Peng 2010
310 Pri-. Morrison & Gore 2010.
31 1 Kotikalapu di er
al. 2012.
238
Odvisnost
O potencialu za odvisnost od inteľneta in računalnikov je med_
tem navoljo že celavľsta študij, ki segajo od preproste statistike po-
javnosti (epidemiologija) do mehanizma učinkovanja (raziskave o
delovanju možganov). Vemo toľej ne samo to, da digitalni mediji
delajo ljudi odvisne, ampak vemo tudi, zakaj je to tako.
Razlikujemo med patološko ľabo interneta in odvisnostjo od ra-
čunalniških iger, čeprav se podatki spreminjajo in dobľe študije
-
torej študije, izpeljane s pomočjo večjega števila oseb in po možnosti
pľimerjajoč daljša obdobja _ nujno vedno caplja)o za realnostjo.
V Nemčiji je od leta 1997 do lęta 20IO ľaba internęta v skupini
štiľinajst- do devetnajstletnikov porasla s 6,3 odstotka na 100 od_
stotkov.
MĄa 2011 so znanstveniki Univerze v Liibecku in lJniverze v
Gľeifswaldu ob sodelovanju z nizozęmskimi kolegi iz Nijmegena
in Rotterdama predstavili Zveznęmu ministrstvu za zdravswo po-
ľočiloo internetrli oduisnosti.3|2 Kot repľezentativni naključno vzet
vzoÍec je služilo 15.024 Nemcev v starosti od 14 do 64 let, ki so
jih anketirali po telefonu. Skupni rezultat je pokazal,, da je interne-
tno odvisnih 1,5 odstotka vprašancev (1,3 odstotka žensk, I,7 od-
stotka moških). Šlo1. ljudi, ki so vsak teden pľebili na spletu v
"a
povprečju 29,2 ure. V starostni skupini štiľinajst- do štiľiindvajset-
letnikov je znašal delež lsudi z inteľnetno odvisnostjo 2'4 odstotka,
pľi štirinajst'do šestnajstletnikíh pa celo štiri odstotke. V tej sku-
pini so dekleta s 4'9 odstotka pred fanti (3,1 odstotka), kaľ je po-
sledica pľedvsem uporabe socialnih omrežij (pri 77 ,I odstotka od
inteľneta odvisnih deklet)' nasprotno pa fantje na spletu ľaje igrajo.
Nekatere sple tne dejavnosti so pri ljudeh, odvisnih od inteľneta,
posebej pogosto dokazane: nakupovanje po spletu313, čezmeľno
gledanje videa3ĺ4, intenzivna uporaba spletnih socialnih omrežij3l5,
31Ż Pri^. Rumpf et aI. 2OII
.
313 P.i-. Moľgan c Cotterr 2003.
314 Pri-. Kim et al. 2009,
Veaveľ et al. 2009
315 Prim. Michael & Michael 20
1 1 .
239
 T_
sPletnę klepetalnice3'6 in igranje po spletu317 kakor tudi intenzivna
nočna raba interneta3ls. Težko se torej znebimo vtisa, da študenti,
ki se spľehajajo pľedvsem po spletu, omejujejo svoje dejavnosti v
stvarnem svetu in se s tem socialno vse bolj izolirajo. Možnosti
interneta torej znatno okľepijo začaruni krog umika, strahu pľed
swaľnimi srečanji in nadal.injega umika - tazačarani kľog je znan
iz zdrav|1enja tesnobnih motenj. Cela vrsta študij zato jasno kaže
povezavo med osamljenostjo in rabo interneta.3le
Da bi vam kot bralcu dali pľiložnost oceniti lastno ogroženost
(ali ogroženost kake osebe, ki vam je blizu), so v spodnjem se-
znamtL3'o našteta standardna vprašanja, na katera je mogoče odgo_
voriti z (0) nikoli, (1) redko, (2) včasih' (3) pogosto a|i (4) ze\o po-
gosto. Pri 14 vprašanjih je torej mogoče doseči največ 56 rcčk (I4
x 4); pritęm so vse vrednosti, višje od polovice tega - torej višje od
2B -, jasno opozorilo na obstoj internetne odvisnosti.
Vprašanja o oceni obstoja odvisnosti od spleta321
1. Kako pogosto čutite, da vam .ie težko, čę morate prenehati upo-
ľabljati internet, ko ste na spletu?
2. Kako pogosto ste še naprej na spletu, čepľavste pravzaprav źe
hoteli končati?
3. Kako pogosto vam pravijo dľugi ljudje, npr. vaš partner' otroci'
starši ali pľijatelji, da bi morali internet manj uporabljati?
4. Kako pogosto ste raje na spletu, kakor da bi čas pľeživeliz dľu_
gimi, npr. s svojim paľtneľjem, z otroki, starši, pľijatelji?
5. Kako pogosto premalo spite' ker ste na spletu?
6. Kako pogosto mislite na internet, čeprav tisti trenutek niste na
spletu?
316 P.i-. Bonetti et al. 2010; Morahan-Martin & Schumachet 2003'
317 P.i'-'-'. Gľiffith 8c \íood 2000; LaBľie et a|.2003.
318 P.i-. Gangwisch et al. 2009.
319 Pri-. Bonetti et al. 2010l Kim et al. 2009; Morahan-Maľtin & Scl-rumaclrer
2003; \ťeaver et aL. Ż009.
320 Compul.i re Inteľnet Use Scale; po: Meerkerk et al. 2009'
32i P.i-. Compulsive Internet Use Scale; po: Meerkerk et al' 2009'
240
7. Kako pogosto sę veselite že naslednje spletne seje?
8. Kako pogosto razmišljate o tem' da bi morali prebiti na spletu
manj časa?
9. Kako pogosto neuspešno poskušate' da bi na spletu preživeli
manj časa?
10. Kako pogosto opravite svoje naloge doma v naglici, da bi lahko
šli prej na internet?
1 l. Kako pogosto zanemaÍ)atę svoje vsakdanje dolžnosti (delo' šola,
dľužinsko življenje), keľ ste ľajšina spletu?
12. Kako pogosto greste na internet tedaj, ko čutite v sebi pobitost?
13. Kako pogosto upoľabljate internet, da bi ubežali svojim skr-
bem ali da bi potlačili negativno razpoložeĄe?
14. Kako pogosto se počutite nemirnega, fľustľiranega aIĺ razd,ra-
ženega, ko ne morete uporabljati internęta?
V mednarodni primeľjavi zbuja pozofnost dejswo, da je v azij-
skih državah (Japonska, JuźnaKoreja,TĄvan) inteľnetna odvisnost
še znatno višja, za kar je moľda razIogv veliki nagnjenosti mnogo
tamkajšnjih Ijudi do tehničnih inovacij na področju igľačin zabave.
Pomislimo samo na Tamagočija, ki je pľišelna tržiščeleta 1996 na
Japonskem; pri njem gre v biswu za povsem absurdnega ęlektľon_
skega piščanca, ki zahteva naklonjenost lastnika in izraža potľebe
po jedi, pitju in spanju. VJužni Koreji pľenašajo po televiziji ľaču_
nalniške igre tako kakor pľi nas (v Nemčiji; op. prev.) tekme zve-
zne lige: Ijudje so ,,v živo" navzoči v vojni med pošastmi (nadzo_
rujejo jih poklicni igľalci), ki jo spľemljajo športni komentatorji.
Dejswo' da lahko računalniške igre povzľočajo odvisnost, je
znano žę dalj časa. Zlasti zahtevnejše igre Z mnogo dľugimi igralci
in komponento slučajnosti (kakršna je na pľimeľsplenaigra World
of Waľcrafi) imajo neredko katastľofalne učinke na življenje igral-
cev: ti povsem zanemarijo sebe in svoje vsakodnevnę dolžnosti, po-
stajajo zanemarjeni in vsak dan igľajo tudi do osemnajst uľ. Kdor
misli, da to zadeva samo nekaj mladostníkov, se moti.
Kĺiminološki raziskovalni inštitut Spodnje Saške (Kriminolo_
gisches Foľschungsinstitut Niedersachsen, KFN; op. prev.) je med
15.168 mladostniki, starimi petnajst let, opľavil ľeprezentativno
241
anketiranje ter ugotovil, daigĺa 4,3 odstotka deklet in 15,8 od-
stotka fantov vsak dan več kakoľ 4,5 ure računalniške oz. video'
igre. V tej študiji so kot odvisnike klasificirali 3 odstotke fantov in
0,3 odstotka deklet, kar pa pomeni, pľeľačunanona vsę nemške
devetošolce, približno 14.400 od ľačunalnika odvisnih mladostni_
kov (13.000 fantov in 1.300 deklet).322 Rezultate te študije potľ-
jujejo podatki iz raziskave Berliner Lĺingschnitt Medien, opravl1ene
med 1.156 berlinskimi osnovnošolci' Največji potencial za odvi
snost je imela po ugotoviwah te študije igaWorld ofWarcrart, zato
je vodja KFN Christian Pfeiffeľ zaht'ęvaI, da prepovejo prodajo te
igľe mladostnikom, mlajšim od osemnajst let (ta čas jo smejo pľo_
dajati ljudem, starejšim od dvanajst |er.). Z nevroznanstvenega vi-
dika se moramo s tem stľinjati.
Globoko v možganih je skupina živčnihcelic, pristojnih za ob-
čutke sľeče.Te celice se aktiviľajo' ko se nepričakovano zgodi kaj
pozitivnega, pri čemer igľa pomembno vlogo signalna snov dopa-
min. Po svoji aktivac1ji izJročijo te celicę tako imenovane endogene
opioide (ali endorfine) v čelnem režĄu, kaľ subjektivno doživljamo
kot nekaj pľijetnega. Że do\go je znano, da to središčeaktivirajo
praktično vse snovi, ki povzročajo odvisnost (kokain, amfetamin,
moľfij, heroin pa tudi alkohol in nikotin), zaradi česar ga nekateri
avtoľji označujejo tudi kot center za oduisnost (nem. Suchtzentľrłm,
jedľo nucleus accumbens; op. prev.). Tä center shľani, kakor so po-
kazale najpľej raziskave na podganah, za odvisnost značilne spomine
in povzroči pri čIoveku na primer to, da odvisnik, ki pride v stik
s starimi znanci, posluša ustrezno glasbo aIi zag\eda staro okolje,
ne moľe vęč vzdržati pritiska odvisnosti in postane povratnik. Že
več kakor desetle{e pa vemo' da tega centra za odvisnost ne aktivĹ
rajo samo mamila, ampak tudi digitalni mediji, na pľimer računal-
niška igra.323 Pľi tem je pomembno vedeti, da človek subjektivno
doživlja nagrado, ki pa načeloma nę sme biti vedno dostopna, ko
opľavi na računalniku kako dejanje (ko je npr. viľtualno ustľelil
nasprotnika)' Svojo vlogo moľa namreč odigľati tudi slučajnost;
322 Pri^' Rehbein et a|.2009, sĺr.22.
323 Pri^. Koepp et al. 1998.
242
od 50. let 20. stoletjaje znano, daje učinek, ki povzroča odvisnost,
najmočnejšipľav tedaj. Iztegaraz\ogavsebujejo vse uspešne raču_
nalniške igre to komponento naklučja; zavestno so toľej progľa_
mirane tako, da povzroča)o vedenje odvisnosti.
Y zgora1omenjeni študiji KFN-a Floriana Rehbeina in njego-
vih sodelavcev najdemo naslednji seznam značilnosti računalniških
igeľ, ki kažejo posebej visok potencial za odvisnost:
. podeljevanje virtualnih nagrad, odvisnih od časa, preživetega
pri igľi,
. podeljevanje posebej redkih in za igralcaposebej pľestižnih vir-
tualnih nagrad' pľi čemer se uporabljajo mehanizmi intermĹ
tentne okrepiwe (še zlasti intermitęntno variabilne in kotirane),
. pravila igľe so taka, dapovzľočajo uporabniku neposľedno škodo
(pri igľi), če igre ne igľa ľedno (perzistenten svet igre)'
. dolgotľajen sistem ľavni, ki je nastavljen tako, da za razvoj igrd'-
čevega lastnega načina igraĄado zadnje stopnje izkušenosti zah_
teYavztrajno in časovno potratno igľanje, kar traja več mesecev,
o pľostran in večplasten sYet igre' ki je nastavljen tako, da za spo_
znav anj e i n up o rab o r azp oIoźIjivih op cij igr aĄ a zahtev a v ztt aj no
in časovno potľatno igranje,
. večplastne naloge, ki jih lahko razľeši le uigľano in funkcionalno
dopolnjujoče se mošwo igľalcev in ki zato dajejo prednost moč-
nemu zavezujočemu značĄu socialne stľukture' tako da nayzoč-
nosti v svetu igre ni mogoče omejiti brez večjih notranjih odpo-
rov (občutek odgovoľnosti do soigralcev, slaba vest) in zunanjih
odpoľov (soigľalci grozyo z izĘjučiwijo iz skupnosti ali s pľeki-
niwijo stikov).324
odvisnost uswaľjajoči učinek interneta konec koncev sloni tudi
na fenomenu nepľedvidljivosd, kajti brž ko stopim z drugimi ljudmi
v stik na običajnih poľtalih, vstopi v igľo veliko naključij: včasih naj-
dem to, kar iščem(Google, Yahoo)' včasih ne; včasih ujamem ,,po-
sebno ugodno ponudbo", včasih ne (eBay); včasih se srečam s kom
324 R.hb.i., et aL 2009, str. 46.
243
 I

vse bolj povezujejo z vedenjem odvisnosti, še zlasti v luči novejših

ali celo najdem virtualnega prijatelja, včasih ne (Facebook) itd' Ni podatkov o ľaziskovanju delovanja možganov'327 Socialni umik in
čudno, da ravno socialni spletni mediji delujejo kot močan vrtinec' tesnobe so pogostni spremljajoči pojavi; razvije se spirala navzdol,
tako da številni mladi ljudje skoľajda moĄo biti stalno na spletu' in na njeni konici nista samo depľesija in socialna izoIacija, ampak
konec koncev iz strahu' da bi lahko kaj (ali srečanje s kom) zamudili' tudi mnogoteľa telesna obolenja, na pľimer bolezni sľčno-žilnega
Medijski konzum ne sproža samo odvisnosti od medijev' am_
sistema' obolenja gibalnega aparata (pomanjkanje gibanja, napačno
p^k r^r^áipomanjkanja samonadzora stopn.iuje tudi splošno
vede-
sedenje) - bolezni segajo vse tja do demence.
tudi zasvojenost od različnih snovi' Täko pľihaja
,'1. od,rir.ro.ti - Depresivna stanja preidejo včasih ravno v staľosti v dementni
do porr.""u. med rabo digitalnih medijev in razvojem vedenja
od-
proces pľopadanja, keľ z depresijo povezani dodatni stres in (pri
visnosti s tem _ rc je źe splošno znana resnica -, da človek neka_ pľibližno 60 odstotkih vseh depresivnih bolnikov) zaradi stresnih
teľe oblikę obnašanja (vključi računalnik in pred njim pľeživi
dolge
hoľmonov zvišani krvni sladkor škodujeta možganom' Stresni hor-
ure) uri teľ se jih s tem uči že v otroški in mladinski dobi' Tä po_
moni so vzrokza neposredno odmiranje živčnihcelic. Pľekomeľna
b olj dramatična'
v ezay a p a j e zaĺ adi izgub e samonadzora še mno go
težain sladkoľna bolezen dolgoročno povzľočata motnje v prekrvi-
kajti samouravnavanje je odločujočvarovalni dejavnik v razvoju wi, do katerih tako prihaja rudi v možganih, in lahko s svoje strani
,reje.rj" odvisnosti. Medijski konzum v otrošwu s tem ne zmanjša vodijo v demenco' Że v 6. poglavju smo opisali, da merljivi delež
,"-o'-ož.'o s zaizobrazbo325 in ohranitev zdĺav1av obdobju od- prekomeľne rcže povzročajo zaslonski mediji. Täko nastane kaľ več
raslosti32 kajti oboje je mogoče oceniti kot pokazatelja majhnega mehanizmov, ki pospešujejo razvoj demence s pomočjo digitalnih
'
samonadzo ra in to rej ko t dej avnik a w egan)a za v edeni e odvisnosti
:

medijev, kateľih učinki se najmanj seštevajo.

šolski osipniki zaidejo mnogo laže ,,na kriva pot" in začnejo kari-
..o odvisnosti, ki sę lahko pokaže v zasvojenosti od različnih snovi
ali pa tudi v vedenjski zasvojenosti' kakršna je medijska odvisnost'
Povzetek
Nespečnost, depresije in odvisnost so izľedno nevarni učinki
upo."b. digitalnih medijev, in pomena teh učinkov za celotęn zdľav-
sweni ľazvoj zdaj še mlade geneľacije skorajda ni mogoče pľece_
niti. ,,Kaj pa je to takega, če pač kdo kdaj ne spi?" jih bo razmi'
šljalo mnogo, toda podatkikažejo, da kronično odtegovanie spanja
,'. d.l" človeka samo kronično utrujenega, ampak tudi debelega in
obolelega za sladkorno boleznijo.
ob .m še dodajmo' da pľekomeľno težo ravno v zadnjih letih
Prav zato, keľ digitalne medije uporabljajo otľoci in mladostniki
in keľ ima ta skupina pľebivalswa vsaj načeloma pred seboj še zelo
dolgo življenje, imajo vse zdravstvene poškodbe' ki so jih povzročili
digitalni mediji, pľed seboj veliko časa in dolgoľočnolahko pľeidejo
tudi v mnogoteľe zaplete. Prepľosteje povedano: kobi igrala World
ofWarcrafisamo stari oče in staľa mati' to ne bi bilo tako slabo, kajti
dolgoľočnih zdľavswenih posledic svojega ravnan)atako in tako ne
bi več doživela. Keľ pa pľi nas (v Nemčiji; op. pľev.) vsak dan ve_
likega deleža svojega budnega časa z mediji ne pľeživitastara mati
in stari oče, ampak vnuk in vnukinja, mzramo razmišl.iati o dolgo_
ročno pričakovanih umskih in telesnih okvaľah.

325 Pri^. Hancox et al' 2005. 327 Pri^. Spitzeľ 201 1 , Dopamin ťľKĺłsekuchen.
326 Pri-. Hancox er al' 2004.

245
244
13. Glavo v pesek? - Zakal
Se nič ne zgodi?
Digitalni medi;i nas delajo odvisne in nam kradejo spanje. Ško-
dujejo spominu, nam ,'kľadejo" umsko delo in so zato načeloma
neustrezni za pospeševanje učenja na podľočjuizobraževanja. Na
naš um in naš odnos dľugega z drugim nimajo pozitivnih učinkov,
ampak prej številne stranske učinke: na sYetovnem spletu je več la-
ganja in varanja kakor v stvarnem svetu. Kdor s kiikom na miško
stopi v navidezni svet' lahko o njem razmišlja znatno slabše (zato,
ker lahko razmišlja znatno počasneje) kakor pa tisti, ki dojemajo
swarni svet. In kdoľ o pridobljenih informacijah o dejanskih sta-
njih razpľavlja v swarni skupini tľeh !udi, si jih bolje zapomni ka-
koľ tisti, ki o tem z dvema drugima razprav\a v spletni klepetal-
nici. Spletna socialna omrežja škodujejo socialnemu vedenju ter
pospešujejo tesnobe in depľesije. Kljub mnogovrstnim nasprot-
nim trdiwam o sposobnostih digitalnih domorodcev ľaba inteľneta
praviloma oviľa namensko iskanje informacij in samonadzor. Po'
manjkljivo razvyan1e možganov predvsem v fľontalnih delih, pľi-
stojnih za pozoľnost in socialne funkcije, vodi v motnjo pomanjka-
nja pozoľnosti in povečano depľesivnost. Raba digitalnih medijev
v vrtcu in osnovni šoli je s tem - zaľadi oblikovalnosti možganov,
ki je posebej močna v otroški dobi - dejansko primerljiva z zaf'ksa'
nostjo m|ađih|judĺz nevarnim mamilom. V Južni Koľeji, na pri-
mer' v deżeIi z največjo gostoto digitalnih medijev v šolah, je bilo
p o p odatkih tamkaj šnj e ga ministrswa za izob ražęv anj e že Ieta 20 I 0
dvanajst odstotkov vseh šolaľjev intęrnetno odvisnih.328
Temu moramo dodati še povsem preproste učne učinke zaľadi
nenehnega ,,zasipavaĄa" z določenimi vsębinami: seks v medijih
vodi k zgodnejšemu seksu pľi mladostnikih329, akcijske igre spod-
328 P.ito. Kim 2011.
329 Pri^. Brown et aI. 2006.
246
bujajo tvegano voźĄo z avtomobilom33o, scene z alkoholom v fil-
mih, ki jih predvajajo v kinu, k večjemu uživanju alkohola33l in v
filmu pľikazani samomor k več dejanskim samomorom (tu govo-
ľimo tudi o \ŕeľtherjevem učinku332). Zaradí vseh teh znanstveno
večkrat dokazanih negativnih učinkov digitalnih medijev na um in
telo mladih ljudi se zastĄavprašanje, zakaj se nihče ne pľitožiali
se vsaj ne jezi aIi se nę Vznemi . Zakaj se nič ne zgodi?
Šeenkrat se vrnimo k pedoskopu, omenjenemu na začetku: Je
mar hotel kdo takrat v otľocih povzľočitiokvaľe zaradi sevanja in
dolgoročno raka? So vlade podprle pedoskop v infoľmacijskih gra_
divih in ga je potem industľija povsod vpeljala zato, dabi pľebival_
swu zavestno škodovali? Je šlo za zaroto pokojninskih zavarovalnic' s
katero naj bi te s sevanjem cele generacije zaustavile grozečo presta_
ľanost prebivalswa, ki bi imela poÍazne posledice za pokojninske
zavarovalníce? Prepľičansem, da česa takega ne bi nihče resno tr-
dil! Politiki se spoznajo na umetnost razpravljaĄa, poznď1o razmerja
moči, obvladajo kovanje zavezništev, poznajo odľedbe in zakone,
toda le ľedko poznajo ľesničnisvet. Znanost praviloma razumejo
še manj in ignoriľajo njen pomen v naši kulturi. Ko sem imel ne-
koč pľiložnost, da sem takratnemu zdravstvenemu ministru pojas_
nil v 6. poglavju predstaÚene podatke, po katerih je po razpoložI1i-
vih spoznanjih televizijsko oglasno sporočilo, namenjeno otrokom,
v Nemčiji vsako leto odgovoľno za 15 miIyard evľov zdravswenih
stroškov tęr 20.000 mrffih, je bil njegov odziv dobesedno ničen.
Ni bilo nobenega presenečenja, nobene pľizadetosti, nobenega do-
datnega vprašanja - nič se ni zgodilo!
V nadaljevanju bom poskušal ľaziskati vzroke' zakĄ se nič ne
zgodi' Zakaj potiskamo glavo v pesek in nočemo videti, kaj se vsak
dan dogaja pľed našimi očmi?
330 P.i-. Beullens et al. 2011.
33r P.i*. Hanewinkel eraI.2OI2.
332 Pri^. povzetek pri: Spitzeľ 2OO4; prim' tudi:
Sisask &.'YärnikŻ0I2.
247
Nadstra n ka rsko neu pošteva nje
Po predavanjih ali med diskusijami me vedno znova nagovar-
jĄo, nĄ kdaj govorim s politiki' A to sem že večkľat storil, na pľi-
mer pred leti na neki razpravi strokovnjakov v komisiji za mladino
y zvęznem parlamentu. Ta razprava je trajaIa dvakrat dlje, kakoľ je
bilo predvideno, in poslancem se je vse skupaj zdelo zelo zanimivo.
Po približno šestih tednih sem pľejel dolg protokol, ki se je končal
zizjavo, da ne obstaja nobęna potreba po ukľepanju. Medijski lobi
je vmes očitno opravil temeljito delo'
V hessenskem deželnem zboľu sem bil povabljen v komisijo stro-
kovnjakov, ki naj bi razpravljaIao medi.|ih, a med ľazpľavo sem ugo-
tovil, da to ni bila nikakršna komisija stľokovnjakov; sestavljena je
l:iIaiz29lobistov in zastopnikov združeĄ itd. ter enega izvedenca _
mene samega. Medtem ko sem smel govoriti dodeljenih sedem mi-
nut' je moj sosed pri mizi witnil (na kaľ me je opozoril neki drug
sosed pľi mizi): demonizira medi.|e." Povsem očitno torej
''Spitzeľ
ni bil noben strokovnjak, kajti če izvedenci sedijo dľug z dľugim
za mizo ter ľešujejo pľoblem' potem gouorijo drug z drugim. Go-
spod pa je dal prednost tęmu' da 1e zabIďsa| v anonimno skupnost,
da bi mi okľnil ugled' namesto da bi se soočil z menoj. ,,Komisija
stľokovnjakov" sploh ne more pasti na nižjo raven!
Edino v baden-wiirttembeľškem deželnem zboru je prišlo glede
medijev do seje z izvedenci, ki si zaslužijo to oznako. Poslanci so
mi najprej optimistično pritľjevali, keľ je obstajalo nadstrankarsko
soglasje, da se nekaj mora premakniti. A vsę do danes se ni zgo-
dilo prav nič. Zakaj pa naj bi se politiki sploh ukvarjali z otroki?
otľoci nimajo na voliwah nobenega glasu, in zato o njih sicer ve-
liko govorijo, a zanje dejansko ničesaľ ne storijo. Politiki razmiš-
Ijajo o tem, kaj je dobľo za banke in gospodarswo, kaj za srednji
sloj in davkoplačevalca;kaj pa dejansko potrebujejo otľoci, jim je
v biswu precej vseeno.
To naj ilustrira naslednja anękdota. Keľ so v Sachsen-Anhaltu
zapr|i že veliko malih šol, otľoke v nekaterih kľajih v okolici Lut-
ľovega mesta \íittenberg pobiraj o ť1utra1 z avtobusom ter jih od-
pelje.io na kolodvor. Täm gredo na vlak, in tako zaradi prevažarya
248
i
I
i
šolskih otrok železniškapovezava ni ukinjena. Na wittęnbeľškem
kolodvoľu otľoci potem spet prestopijo na isti avtobus, ki 1ĺh 1e po-
biral in je ob progi pÍazęn pľevozil isto ľazdaljo' teľ se peljejo v šo1o.
Človek si raje sploh ne bi podľobneje predstavljal vsega prerivanja
ob dvakratnem pľestopanju (in sledov, ki jih te vsakodnevne izku_
šnje puščajov možganih otrok). Primer kaže: politično pľistojni ot-
rok ne jemljejo resno. Z njimi ľaje ravnajo kakoľ z živino, nikakor
pa ne kot z odraščajočimi,razumnimi soljudmi, s katerimi je treba
favnati s spoštovanjem - da, v biswu kot z biseri. Dvakratno pre-
stopanj e j e služilo za gospodaľsko_politično upravičevan j e železni'
ške linije in nikakor ne za dobrobit otľok! Je to osamljen primer?
ŻaI ne. Ko sem to zgodbo pripovedoval na nekem ,'bľanju" v knji-
garni Ruppľecht v Erlangęnu' sta se sama od sebe oglasila dva po_
'Tudi pľi nas v Gräfenbeľgu tako."
slušalca s pripombo: je
Posebno kĺičečprimeľ političnega neupoštevanja je poľočilo de-
lovne skupine ,,inteľnet in digitalna družba" nemškega bundestaga
o medijski kompetenci z dne2I.10. 201 1.333 Täke komisije zveznih
poslancev naj bi nadstrankarsko obdelale določene temę teľ izdelale
priporočila za ukľepe, ki naj bi presegali mandatno obdobje. Gre
toĺej zasoglasje o tęm' kaj je treba razrešiti in kaj je potrebno storiti
od nadstran-
zdaj ter v bližnji in celo v nekoliko daljši pľihodnosti.
kaľske komisije bi toľej pľičakovali utemeljeno in kĺitičnostališče.
Toda v omenjenem poročilu ni mogoče najti na nobenem mestu
kritičnih razmislekov na znanstveni podlagi, kakor so pľedstavljeni
v tej knjigi. V njem se že takoj na začetku govori o ,,velikem šte_
vilu dragocenih pobud", ki ,,si uspešno prizadevajo za pospeševa-
nje medijske kompetence". Nekľitičnostgľe celo tako daleč' da je
varsťVo mladoletnikov na podľočju medijev sprevľženo v sredsrvo
razpečevanja za med e, keľ da pri tem vaľstvtt ne gre samo ,,za ob-
rambo pred nevarnostmi' ampak _ moľda celo prednostno - za to,
da je tľeba vsakega človeka [...J" p..go,roľiti, naj sprejme ,,komu_
nikativne možnosti za oblikovanje lastnega življenja". Sodeč po
poľočiluspada k temu ,,tudi sposobnost' da človęk odpľe na plat-
333 Poročilo delovne komisije
,,inteĺnet in digitalna družba" nemškega
bundestaga z dne 27. 10. 201 1.
249
formi socialnega medija račun in kritično pľeveri, katere učinke ima
lahko to na lastno osebnost".33a V predšolsbi doblł o čem pa sploh
govoľijo poslanci?
Poročilo poroča z groz\1ivo jasnostjo, da odrasli izvoljeni pľed-
stavniki ljudswa, ki jim državl jani zaupajo in so nanje prenesli od-
gľuornost, niso sposobni vsaj mďo kritično preveľiti učinke' ki jih
ima uporaba digitalnih medijev! Izzelo veliko dobrih znanswenih
študij vemo, da digitalni mediji zagotovo škodujejo, in sicer v od-
visnosti o odmeľka (kolikor več' toliko bolj) in od žiuljerujsbe sta-
rosti (koIIkor mlajši je uporabnik, toliko bolj). Tega avtorji tęh nad_
stľankarskih pľiporočilniti ne omenjajol Nasprotno, sistematično
si zastirajo pogled na obstoječe znanje o ogľoženostizaradi digital-
nih medijev. Sploh ne upoštevajo, da se na spletu več Iažę, da se na
njem težje kaj najde, da na njem bolj površno ľazmišljajo in da se
na njem človek znatno slabše uči kakor v stvarnem svetu in da se
mora zato upoľaba spleta omejiti, zlasti glede na še razvijajoče se
možgane otľok in mladostnikov!
Da bi pripravili poľočilo, so povabili izvedence. Pľi teh pa je šlo
v biswu zaznanę lobiste podjetij s področja medijskega gospodar-
swa. Politiki torej rliso storili ravno tega, kar pričakujejo od medij_
sko kompetentnih mladih ljudi: niso si uswarili kľitične podobe o
resničnosti. Namesto tega so stoľili to' pred čimer so svarili: ujeli
so se na limanice medijev.
Ti izvedenci se med dľugim sklicujejo na poľočilozveznegami'
nistrstva za izob r ažev an1e in raziskov aĄ e iz |ęta 2009, ki nosi znaći-
len naslov: Med4sko izobražeuanje za razuoj osebnosti' za sodelouanje
u d.ružbenem źiuljenju teľ za razuoj učne in pridobitne sposzbnosti.Y
tem naslovu je zamolčano, da zaslonski mediji negativno vplivajo
na razvoj osebnosti' na udeležbo v swarni družbi in na intęIektu_
aIni razvoj (in s tem na možnosti pri izobraževanju in zaposliwi).
,,Delovna skupina priporoča [...] opľemljenost vseh šolark in
šolarjev sekundaľne stopnje I in II s prenosnimi ľačunalniki," se
334 Poročilo delovne komisije ,,inteľnet in digitalna dľužba" nemškega zveznega
parlamenta z dne 21. 10. 201 1, str. 5; poudarki so avtorjevi.
250
glasi komisijino pľiporoči\ozaravnan1e.335 Videli smo, kaj se zgodi,
če se to stori: študije so jasno dokazaIe, dazaradi tega tľpi izobra-
ževaĄe otrok.
V tem poľočilunajdemo kot nadaljnje priporočilo tole: ,,Dę-
lovna skupina priporoča deželam, naj gledajo na pedagogiko raču_
nalniške igre kot na nujno nalogo v medijski pedagogiki ter jo in-
tenzivno podpirajo. Računalniškeigľe je tľeba po eni strani označiti
kot medije in po drugi strani kot igre. Za osębni razvoj in za našo
kultuľo je pomen iger nespoľen. Da bi upoštevali to okoliščino, se
izrekamo za inteľdisciplinarno uveljavitev medijske pedagogike v
šoli in v pedagogiki prostega časa, pľi čemeľta medijska pedago_
gika vključuje računalniške igľe kot sestavni del konveľgentnega
medijskega sveta in naše kulture."336
So igre streljanja torej del naše kulture in jih moľa država zato
podpirati? Zdi se, da temu pritľjuje dejswo, da je morilska igra -
Crysis 2 - dobila leta Ż0I2 nemško nagrado za računalniško igro.
Politično gledano so to nagrado hotele podeliti vse stranke. ,,Pod-
Iagaza dodelitęv nagrade sta bila poľočilo BKM-ja za nemški bun_
destag z dnę 24. I0.2007 (glej: BT-Drs. 1617081) in sklep nem-
škega bunde staga z dne 2I ' Ż. 2008 na zahtevo fľakcij CDU/CSU
in SPD"' lahko preberemo na spletni straniZveznegazdružeĄaza
interaktivno zabaviščnoprogľamsko opremo (Bundesveľband In_
teraktiver Unterhaltungssoftware e. V.; op. prev.)337
Razprava, ki je sledila podeliwi nagrade 26. 4' zolz,kaže' kako
malo se polidki in medijski pedagogi spoznajo na zares dosro-
pno znanje o morilskih igrah: nobena beseda ni bila izrečena o
tem, kako te igre delajo človeka otopelega do nasilja in kako uti-
ľajo pot nagnjenosti k nasilju. Nekega politika iz vrst CDU, ki je
izrekęI kľitiko na ľačunpodeliwe nagrade, so ľdečiin zeleni be_
sno napadli, in celo v lastnih vľstah je zaznal odpor. Tako se je v
335 Poľočilo delovne komisije
,,inteľnet in digitalna dľužba" nemškega zveznega
paľlamenta z dne21. I0.2011, slľ' 34.
336 Poročilo delovne komisi.je
,,internet in digitalna družba" nemškega Zveznega
parlamenta z dne 2L 10. 201 1, str. 35 sl.
337 Pri^. rłwwdeutscheľ-comptrteľspielpreis.de.
25r
CDU-ju ravno oblikovalo dľušwo internetnih lobistov - CNetz,
katerega argumentacijo je tednik Die Zeit takole zabeležil s svo-
jimi besedami: ,,Kulturni politiki da niso imeli nobenih pomisle-
kov tudi glede filma Inglorious Basterds, v katerega je vendaľ od-
teklo več milijonov evľov iz sklada za pospeševanje filmov. 'V tem
filmu prizori, ki poveličujejo nasilje, za neka1krat presegajo obliko
prikazovanja nasilja v Cľjlsis 2.ć'
,,Do kritike iger [...], v katerih se strelja, ne prihaja niti več
znotra1CDU-ja," je komentiral Dłe Weĺt. Na podeliwi nagrade je
bil celo državníministeľ za kulturo Bernd Neumann (CDU), imel
je lavdacijo in ľačunalniškeigre 1e označiI kot ,,vodilni medij, ki ga
največ upoľabljajo mladi ljudje", vse skupaj pa je še pokomentiľal z
znamenitim stavkom Klausa\ owereita: ,,In tako je tudi dobro."338
Medijskemu pedagogu Martinu Geislerju se zdi smrt v ,,zak-
loniščuigľe" povsem sprejemljiva, po njegovem je ,,noľo", da kdo
veľjame, da bi te igre lahko negativno vplivale na mlade ljudi, in
ne more pľehvaliti igľe streljanja, kakoľ jel:rez komentarja (!) po-
ročaI Siiddeutsche Zeitung v pľispevku z naslovom Igm je buĺturna
dobrina. Temu je treba ugovarjati: Česo igre, pľi katerih so ljudje
nagrajeni za to, da ľealističnoupodobljene ljudi pobijajo, in prej_
mejo toliko več točk, kolikor kruteje se obnašajo, resnično del našę
kulture, potem je z našo kulturo nekaj naľobe!
U mor brez motiva
Na sodišču v Cottbusu sem bil izvedenec v nekem procesu za-
radi umora. Ker sem na splošno zelo zaposlen, oddajam izdelavo
izvedenskih mnenj za sodiščasvojim mlajšim sodelavcem, zato sem
torej zelo ľedko osebno pred sodiščem. V tem primeru pa je šlo za
nenavaden primeľ: šlo je za umor brez vsakega motiva. Mladi ob-
toženęc iz revnih socialnih Ía7'meÍje s svojim pľijateljem igral ves
dan bojno igro (pľosto dostopno od dvanajstega leta), pľi kateľi se
338 P.i.r't. Lindemann 2012
252
morata igľalca bojevati predvsem drugz dľugim teľ se udarjati in
brcati, ne nazadnje v obraz. In pľi tem je obtoženec proti svojemu
prijatelju virtualno stalno izgubljal' Zvečer, ko nista bila več pov_
sem trezna' sta naletela na približno petdesedetnega moškega, ki je
bil že četrti dan brez strehe, ker ni več zmogel plačati najemnine.
Povabila sta ga' naj prenoči v njunem stanovanju' Na poti tja so šli
dol po nekih stopnicah' poriv je pripeljal do tega, da se je moški
spotaknil, padel je navzdol, in potem ga je obdolženec brcnil v ob-
raz-in ni ga nehal bľcati, dokler žrtev ni nepľemičnoležala na tleh.
Täkoj zatem je storilec poklical svojo socialno delavko teľ jo obve_
stíl o svojem dejanju, a ta mu ni veľjela' tako da je tľuplo šęle na-
slednje jutro našel neki pešec. Fotografije trupla so kazale človeka,
katerega olsraza ni bilo več mogoče prepoznatí.
Storilec si šę sam ni zna\ pojasniti, kako je prišlo do tega de-
janja. Med procesom je postalo jasno, da se ta umoľ nę bi nikoli
zgodil, ko bĺ mladi moški preživel dan predtem na športnem igľí-
šču,pľi pihalni godbi ali v prostovoljnem gasilskem drušwu. Nje_
govo pľeteklost so zaznamovali odsotnost socialnih stíkov, labil-
nost in izkoľeninjenost, njegov sedanji položĄ pa frustľiranost in
bľezperspektivnost.
Čekak pedagog zares veľjame, da pretepanje in morjenje, ki
trĄata cele uľe, nimata zaakega mladega človeka nobenih posle-
dic, mu odrekam sleherno pedagoško (grško pais: otrok, agein: vo-
diti, navajati koga k čemu) kompetenco! Če se potem ta pedagog
še pritožuje, da nagrade za ľačunalniškeigre podeljujejo pretežno
po pedagoških merilih, postane jasno, kdo je povsem očitno ta go-
spod: lobist industrije morilskih iger.
Pľavi škandal je, da se javna sredswa porabljajo za nagrajeva-
nje pľogramske opreme, ki mladi ľod napeljuje k nasilju, da so se
politiki in pedagogi izpridili v kričačetržiščain da - onstľan vseh
strank - obstaja popolna imunosr do znansrveno dokazanih spo-
znanj. Politična levica se ľada predstavlja kot napredna, inzato za-
govarja nove medije, libeľalci hočejo gospodarsko svobodo, in so s
tem načeloma pľoti pravilom ali še zlasti pľoti prepovedim' in kon-
seľvativni tabor predstavlja dobičkonosno industrijo in bi se rad po
dľugi stľani znebil svoje podobe kot,,trdnjave tradicionalnę zavesti"
253
ter se s tem prav tako prilizuje medijem. Pika na i politične bľez-
izglednosti glede stališča,ki ga zagovarjamo v tej knjigi, je edina
nova politična sila, Pirati. Ti častijo digitalne medije, anonimnost
in brezmejno svobodo posameznika v njih in z ryimi. S tem je ne-
kaj povsem jasno: od politike, pa naj gre zakatero koli stranko, ne
smemo pričakovati, da se bo kaj zgodilo.
Kako bo sprejeta ta knjiga
Ker je to moja druga knjiga, kľitičnado medijev, že vem, kako
bo spľejeta - človek se vendar uči iz izkušenj. Nekaj mesecev po
objavi moje prve knjige, PozoĄ zaslonl v kateľi sem prikazal, da
veliko nasilja v medijih mlade ljudi dokazano dela nasilnejše, mi
je neki učitelj poslal e-pismo' v katerem se je vprašal' kako je ven-
dar mogoče, da je zvezno ministrswo za izobraževanje in razisko-
van.ie objavilo uničujočooceno moje knjige. osupel sem swar ra-
ziskal in dejansko ugotovil nekaj povsem nezaslišanega: potem ko
so mojo knjigo PozoĄ zaslonlstarši in učitelji navdušeno spľejeli, je
o njej avtor dr. Diľk Frank objavil uničujočokritiko - financirana
je bila z davkoplačevalskim denarjem, njen odpošiljatelj pa je bilo
zvezflo ministrswo zaizobraževanje in ľaziskovanje.339 Frank je kot
vir uporabil knjigo Eueľything bad is goodfor you nekega ameriškega
časnikarja, v kateri je priporočeno, naj se igľe streljanja uporabijo
privzgo1i za miľoljubnost, hambuľgerji in pomfrit pa za krepitev
zdravja. Kot drugi viľ navaja Frank monogľafijo medijskega peda-
goga \Wolfa-RĹiáigerja\Vagnerja, ki s sklicevanjem na Goetheja in
Fontana (toda brez poznavanjavsaj kake novejše ugotoviwe empi-
ľičnihraziskav) argumentira, da zaslonski mediji otrokom še pose-
bej olajšajo vstop v svet.340 Moj na znanswenih spoznanjih sloneči
prikazje bil napačno pľedstavljen' označen kot ,,površen" in bręz
sleheľne zYeze z resničnimi argumenti in podatki povsem ľaztľ-
339 Pri^. Frank 2005.
340 Pri-. lWagneľ 2004.
254
gan. Moj kridk se je skliceval na vsega skupaj lę dva viľa (1az pa na
približno štiristo)' od katerih je en vir že omenjena uničujočaknjiga
ameľiškega časnikarja. To je pouršno!
Tega nisem mogel sprejeti bľez koment arja, sĄ se je pri z
tem -
ministrswom za izol>raževanje in ľaziskovanje kot odpošiljateljem
- aľgumentiľalo absolutno neznanstveno in poleg tega sem bil jaz
kot oseba oblaten. Kdoľ družbeno pomembna spoznanja, prido-
blsenazznanswenimi metodami, pľedstavlja kot napačna, ľaYna ne-
odgovorno, kajti v negotovost spravlja starše in učitelje, ki jih upľa_
vičeno skrbi, ker otroci in mladostniki danes v povprečju prežívyo
pred zasloni več časa kakoľ pri kateľi koli drugi dejavnosti (tudi več
časa, kot ga porabijo za obisk šole)
- tazen za spanje.
Moja prošnja, naslovljena na ministľstvo, da naj natisnejo po-
pravek oz. ob)avijo nasprotni prikazdejstev3ar, da javnost ne bi bila
tako grobo napačno informiľana, je blla zavrĄena. Postopek kaže'
kako so mediji in politika nedostopni za kritiko in da skoraj ni mož-
nosti' da bi se kaj spľemenilo. Dejswo, da je gospod Fľank kratek
čas zatem svojo kľitiko znova objavil, prav tako ne govori o tem'
da bi mu šlo za informacijo, ki bi se ujemala z resnico in stroko.3a2
Tisti, ki je zdaj odgovoren za mladega človeka, ne sme čakati, da
pride glede tega do spremembe mišljenja in da bo odgovornost ne-
koč končno premagala trgovino. Tistemu, ki misli, da se bo poli-
tika odzvala na dezinformacyo,kaže ravno omenjeni pľimeľ,kako
se mori. Poliriki so odvisni od medijev; tistega, ki si jih napravi za
nasprotnika, mediji javno uničijo. Inprav zaradi tega se nič ne zgodi.
141 Ť
--'
lo je možno še vedno prebrati na spletni strani www.znl-ulm.de.
34Ż Pri^. Fľank 2005.
'ś(
 Y

M nistrstva, Cerkve, znanost, Amnesty

i
gledanju televizije spet prepoznajo figure in pesmi. Ponovitve ustľe_
zajo njihovim potrebam. T eba je ĺzhajati iz tega, da se učna vred_
lnternationa l? nost gledanega poveča, če o medijski vsebini otľoci skupaj s staľši
ali skľbnikom pľepevajo, govorijo in se igrajo."344 Niti besede pa ni
najti o tem, da se otroci izpod dveh let sploh ne morejo učiti s po-
Pravkar smo govorili o ministľswih za znanost in izobraževa-
močjo medijev in da tako zapravljajo čas, ko bi se lahko učili. Na-
nje ter o tem' kako sta ti ministrswi nekritično pľevzeli cilje go_
mesto tega se govori o ,,učni vrednosti gledanega", s čimer se pri-
spodaľswa, to pomeni pľoizvajalcev strojne in programske opreme'
kľito spoľoča, da se tukaj mali dejansko učijo.
Ťod" -". ne obstajajo kake druge institucije, ki bi opozaľjale na
Zamaniščetekritične pripombe. Täko tudi ministrswo zazdrav-
nevaľnosti digitalnih medijev, zlasti glede nazdraye naših otrok?
stvo ne svaľi pľed računalniškimi igľami. Povsem nasprotno' tistega,
Zvezna centrala za zdľavstveno infoľmiľanje je \eta Ż009 po na-
ki bi pomislil na kaj hudega' pomirjajo: ,,Računalniškeigre ne vo-
ročilu zveznega ministľst'ĺaza zdravswo izdala brošuro Dobro je
dijo avtomatsko v osamljenost. Računalnik in računalniškoigľo po-
pogledati tja ĺrl pristuhniti! Knji'ga nasuetua zd strzkrune pedagoške
^dłlrr* gosto uporabljajo skupinsko - tako kakor se dogaja pri televiziji,
o ,,uporabi medijeu u dľužini"(Gut hinsehen und zuhoren!
se lahko tudi računalniškeigre igrajo skupno ali se stľani na spletu
Ein Ratgeber fĹiľ pädagogische Fachkľäfte zum Thema ,,Medien_
obiščejoskupno. Tudi Xbox, Playstation in Game Boy lahko mo_
,rr.r,"l'r.rf i.' der Familie", op. avt.). V uvodu piše: ,,Tä brošura
bi
pri oľien- bilno igra vęč otrok skupaj."3a5 Kako lepo! Potęm streljajo vsi sku-
ĺada z medijskopedagoškega vidika pomagala staršem
paj ter se vadijo v socialni kompetenci - poznam medijske peda-
tiranju in ravnanju, da bi lahko medije vseh vľst s premislekom'
goge, ki to tľdijo povsem resno.
odgovoľno in >spľetno, vklučili v vsakdanje družinsko živ|jen1e'"
Kľitične drže ne zavzamejo niti tedaj' ko se v razdelku ,,Nevar-
N.i" druga broš,rr" z enakim naslovom nagovarja starše. Človek
nosti" govoľi o odvisnosti od računalnika in šolskih težavah. Täm
bi od nje ..rr.d" pričakoval nasvete. Namesto tega pa sledi pisana
najdemo naslednjo izjavo:,,Če otroka ne spravite več od zaslona,
zbirka án.kdot, Ĺi so večinoma brez komentarja in povsem brez
če se ne zanima več za svoje pľijatelje in pľijateljice, če postane šola
notranje poYęzaYe.
zanj nepomembna ali morda opuščanekatere prostočasne dejav-
oglejmo si primeľe; ,,Klara (staľa dve leti) gleda Telebajske' rcIe-
nosti, naj bi to staľšiľazumeli kot alaľmne signale. Vzľoki za to so
vizijsko nanizanko za malčke. Smeje se, ploska in steče k televizoľju,
pogosto zunaj elektronskih ponudb in se potem ,kažď1orv čezmerni
boĺa potem spet teče nazď1, napeto gleda ter se od časa do
""slon, upoľabi medijev: morda doživIja otrok v šoli stľes, sprt je s pľijate_
časazazíba'Njenemu očetu sę zdi, daoddaja 'paraźívce', predvsem
lji, postavljen je pred visoke zahtęvę, strah ga je pred neuspehom
te ponoviwe in ltopi papáTelebajskov'' Vsekakor je preveč izčrpan'
ali čuti druge obremenitve." Da bi vzrok torej utegnil biti v samih
d" ui l"i'ko Kari zdĄ ponudil kaj dľugega, in pľiložnost izkoľisti
medijih' če si mladi ljudje pri povprečni uporabi medijev sedem ur
zato, damimogrede beľe časopis. Kasneje vidi Klara spet pisane fi_
va- vsak dan ne pľidejo na jasno glede sebe in sveta, je v knjigi nasvetov
gure v nekem televizijskem časopisu, ki se pri njeni stari materi
za strokovne pedagoške delavce praktično izključeno, kajti vzroki
lja po tleh. Vznemirjena pokaže nanje in pravi: tTinki Binki' L_Li'
oĺpri, to Pođrubľiko,,O-2leti: dojenčki in mali
so Telebajski .r"343
otroci" lahko preberemo: ,,Všečjim je [" '] ko ob priložnostnem 344 Gurhinsehen und zuhoľen! Ein Ratgeber fĹiľ pädagogische Fachkľäfte zum
Thema ,,Mediennutzung in deľ Familie", stľ' 1B.
345 Gurhinsehen und zuhoľen! Ein Ratgeber ftiľ pädagogische Fachkräfte zum
343 ęrrhinsehen und zuh ren! Ein Ratgeber fiiľ pädagogische Fachkräfte zum
Thema ,,Mediennutzung in der Familie", str. 35.
Thema ,,Mediennutzung in deľ Familie", stľ' 15'

257
256
 za to so vendaľ zunaj elektronskih ponudb".346 Najka-
'pogosto
sneje na tem mestu bi bilo smiselno navesti nekaj znanih študij o
problematiki digitalnih medijev. Le-ti povzročajo probleme, ki jih
bľez medijev sploh ne bi imeli. Toda to so moľali v tem spisu oči-
tno aktivno prikľiti, torej zatĄit'i!
V brošuľi Dobľo je pogbdati tja in prisluhniti!, ki 1o je izdala
Zvezna centrala za zdravsweno infoľmiľan je, je ta vtis večkrat po-
trjen v desetem, zadnjem razdelku z naslovom Deĺa upoľaba medi'
jeu čloueha debebga, boĺnega in neumnega?. Zvęzna centrala tu ni-
kakor ne svaľi pred nevarnostmi ľabe medijev. Povezavo med rabo
medijev in prekomerno težo na primeľ najdemo v razdelku Me-
d4ski konzum in zuišeuaľlje teĺesne teže - začaraľlikrog?Tam|ahko
preberemo: ,,Stanje problema največkľat opisujejo kot precej pľe-
pľost, toda na prvi pogled verjetenzačarunikrog."zlĺ Začaranĺkrog
je torej samo pľvi pogled Verjeten", torej ga tajijo. Dalje potem
''na
piše: če součinkujejo pomanjkanje gibanja in druge okoli-
'Samo
ščine,bi se utegnila pľi otrocih in tudi pľi odraslih pojaviti pľeko-
meľna teža'Yzroki za prekomeľno težo so zelo ľaznovrstni in nji-
hovi medsebojni vplivi še niso povsem pojasnjeni."
To je nesmiselno! Kar počne tu ministrswo zazdravswo, je po-
dobno parolam tobačnega lobija v šestdesetih letih prejšnjega sto-
Ietja in naftnega lobija danes: Pljučni rak in segrevanje zemlje sta
večplastna in zamotana pojava, nič natančnega ne vemo' in zato
tudi ne smemo izrekati prehitrih sodb. in predvsem ni nobene po-
rl
lr
trebe po ukľepanju!
,,Pľi nastanku pľekomerne teže ne igľajo vloge samo navade v
zvezizgibanjem, ampak rudi dedne zasnove, problematične navade
v zvezi z jeĄo in vplivi okolja. Męd te vplive okolja spada na pľi-
meľ zelo pľometen in zazidan svet stanovanjskega okolja, ki lahko
v smislu besed otrokom zelo omeji prosto r za igraĄe." 3a8 Naš svet
346 Pri^. Gut hinsehen uncl zuhĺiľen! Ein Ratgeber fiir pädagogische Fachkräfte
zum Thema ,,Medierrnutzung in der Familie", stľ. 39'
347 Pr,,^. Gut hinsehen und zuhoren! Ein Ratgeber fiir pädagogische Fachkľäíte
zum'Ihema ,,Mediennutzung in deľ Familie", str. 65.
348 G.r, hinsehen und zuhoren! Ein Ratgeber ĺíiľpädagogische Fachkľä|te zum
Thema ,,Mediennutzung in deľ Familie", stľ' 65.
258
je takšen, kakľšen je
- tako trdi ministrstvo za zdravtvo -' tu ne
moremo ničesaľ storiti. In mediji nimajo pri tem nobene krivde.
Nikjer pa ni niti besede o študijah' ki pričujejo o jasnih poveza-
vah med medijskim konzumom in prekomerno težo in so bile ob-
javljene v najboljših medicinskih ľevijah na svetu!
ob vsem znanstvenem mateľialu, zbranem v tej knjigi, ni ra-
zumljivo, kako je mogoče z znansweneea vidika pisati tole: ,,Tä
vpľašanja so doslej le malo raziskovali, zaęnkratjih je tudi zaľadi
součinkovanja ruzličn1h vzrokov le težko pojasniti in ne dopuščajo
pľeprostih pojasnil o vzrokih in posledicah. Lahko bi na primer
domnevali, da imajo tisd, ki veliko gledajo televizijo, pogosto šol_
ske pľobleme, keľ veliko gledajo televizijo in s tem razumI)ivo iz-
gubijo veliko časa za učeĄe. Toda prav tako bi lahko domnevali'
da ti otroci veliko gledajo televizijo, ker imajo šolske probleme in
se hočejo s tem zamotiti.(349 fü je Lľatko malo podana napačna in-
foľmacija in dejswa so zamegljena. Niti besede ni najti o neštętih
študijah o negativnih učinkih digitalnih medijev na šolski uspeh,
osebnost in zdravje.
Kdor misli' da gre pri tej bľošuri moľda za osamljen pľimer,
ga moram razočarati. V brošuri Preprečeuanie oduisnosti u osnouni
šoli: teleuizija (Suchtpľävention in der Gľundschule: Feľnsehen; op'
pľev.)' ki jo je prav tako izdala Zvęzna centrala za zdravsweno in-
fo rmiranj e po n aľočiluzY ęznegami nistrs wa za zdr av sw o, naj demo
podobno taktiko zameglj ev an1a :,,S odo bno p reprečevanj e odvisno-
sti in mamil imazaizhodišče osnovni uvid' da ta čas ni nobene ce-
Iovite, nesporne teorije o nastanku in razvoju odvísnosti, ki bi vsaj
približno upoštevala ľaznovrstnost in zapletenost človekovih živ-
ljenjskih Íazmęt. Domneva se, da je treba vzrok za vedenje odvi-
snosti iskati v ľaznolikem svežnju vzrokov s področja uma ter s te_
lesnega in socialnega področja."35o
Temu moramo ugovarjati. Znanost namreč načeloma hoče raz-
jasniti zapletena dejanska stanja. Saj tudi jazkot zdravnik ne sro-
349 3urhinsehen und zuhłjren!
Ein Ratgebeľ fur pädagogische Fachkľälte zum
Thema,,Mediennutzul1g in der Famiĺie", str. 66.
350 Suchtprävention in
der Grundschule: Fernsehen, str. 6'
259
 talni mediji' In ker ľoke, ki te hrani, ne ugľizneš, tako od teh insti-
jim pred pacientom teľ mu ne pľipoveduj em o multikauzalni kom'
tucij na račun digitalnih medijev ni pričakovati ničesar kĺitičnega.
pliciranosti njegovega telesa. ,,Kaj imam in kaj je mogoče storiti?"
Täko na pľimeľ pľof. dr. Klaus Peteľ Jantke s Fľaunhofeľjevega in_
upravičeno sprašuje pacient. In čeprav vem, da je narava poljubno
štituta za digitalno medijsko tehnologijo (Frauenhofeľ_Institut fiir
kompleksna, imam odgovore na njegovavprašanja, lahko se sklicu-
jem na študije in poznam biološke osnove številnih telesnih funk_
Digitale Medientechnologie' IDMT; op. pľev.) ne more prehva-
liti ,,očarajočemoči računalniških igeľ nad otroki in mladostniki"
cij. Toda avtorjem te brošure očitno ne gre zaľes za pojasnitev, am-
in govori o tem' ,,da je mogoče Counter_Stľike (akcijska video-
pak prej zabagateIizíranje. Tako govorijo o gledanju televizije kot o
igra s streljanjem; op. prev') igrati približno tako agľesivno in tako
,,ponudbi izkušenj za otroke" z ,,izkušnjami samega sebe", s ,,soci-
zabavno kakor človek ne 1ezi se('353 V skladu s tem je mogoče na
alnimi izkušnjami " in,,izkušnjami swari", govorijo o,,zgledovanju
IDMT-ju obiskovati specialke za računalniško igro, ki posnemajo
po televizijskih junakinjah in junakih"35l' o ,,otrocih, ki veliko gle-
specialke na umetnostnih akademijah (slika 13.2). Vse skupaj je
dajo televizijo", pa trdijo: ,,Täko raziskave potľjujejo, da otroci, ki
seveda podpľto z 1avnimi sredswi. Četorej spregovori kak znan_
veliko gledajo televizijo, iz televizijskih vsebin neredko dobijo vzorce
swenik o digitalnih medijih, si moľamo zadęvo natančno ogle-
za >uspešno, ľavnanje in vedenje ali pa gledanje televizije uporabijo
dati. Če je o njih poln hvale, bi ga morali povpľašati, kdo ga za to
za to, ďa,se odklopi.jo( ter se preusmerijo od vsakdanjih težav"'352
_ televizije vodi plačuje.
Je to tľitičnipľemislek? Sploh ne!Veliko gledanja
v ľavnanje, trdijo tu, pľi čemeľ se pozorni bľalec spra_
''uspešno"
šuje, zakaj je beseda uspešrlo zapisana v narekovajih.
ŻaI pa ministrswo za zdravstĺo s svojim zamegIjevaĄem in

Řffi
napačno informacijo na tem podľočjuni edino. Tudi Ceľkve so
se spremenile v sostorilke digitalnih medijeił česaľna.ipľej sko-
ľajda ni mogoče veľjeti. Utrdila se je namreč podoba, da so Ceľkve
zadnji in obenem najstarejši braniki vrednot, kot so miľ, dľužina,
prijaznost do otrok in zdravje. ŻaI pa to ne velja več! Evangeličan-
ska Cerkev prireja simpozije, na katere so vabljeni samo pľedstav_
niki medijev in lobisti. Ni kritične besede. In evangeličanski župnik gPm&B FtffisTĽffi {Ł*55
je objavil knjigo, v kateri trdi, da otrokom agresivne igre dobro
denejo.
Če se zdi, da danes povsod in predvsem tam, kjer tega ne bi pri_ ĺ3.2 Ker Fraunhoferjev inštitut za dlgitalno medijsko tehnologijo ni
čakovali' odpoveduje že zdrav čIovęškirazum, naj bi vsaj znanost dovolil objave logotipa svojih specialk za igre (prim. http://www.idmt,
jasno spregovorila o nevaľnostih medijev' To znanost tudi dela, o fra u nhoíer'de/d e/vera nsta ltU ngen_meSSen/ga mes'maSter_ClaSS. htm l),
objav|jamo tUkaj ironični posnetek logotipa.
čemer govoľi ta knjiga. Pľoblematičnopa je, da medtem obstaja
že cę|avľsta institucij, deloma celo na univerzah in drugih resnih
raziskovalnih ustanovah, ki jih pretežno ali povsem financirajo digi_

351 P.i-' Suchtpĺävention in der Gľundschule: Fernsehen' stľ. 25 sl'

353
352 Su.htpľäv.ntion in der Grundschule: Fernsehen, str. 36' 1".rtk. 2009, str.75

260 26r
 Y
Kot minister za geneĺacije, Jrtrži.'o, ženske in integracijo v de-
želi Severno Porenje-Vestfa\ya 1e Aľmin Laschet prevzeI pokrovi-
teljswo nad dľžavnim Pľojektom LAN za starše (Projekt Elteľn_LAN;
op. pľev.)' pľojektom, ki so ga za pospeševanje igľalske kompetence
posebej staršev in učiteljev pri igľah Tłuckmania foreuer, Counteľ'
Strike in Warcľajł111pľiklicali v živ|jeĄe proizvď1alci iger in Zve-
zna cenÚ aIa za politično izob r ažev anj e.
V svoji spľemni besedi piše ministeľ (nisem mogel dľugače,kot
da sęm v oklepajih dodal nekaj kľatkih komentaľjeĐ: ,,Zaslonske
igľe so mędtem postale pomemben sestavni del kultuľe mladih. (To
žaI dĺźi.)Starši in pedagogi si te očaranosti ne znajo vedno razlo-
žiti. (Tudi to dľži.)Pogosto manjkajo znanje in osebne izkušnje z
viľtualnimi svetovi igľe. (Da, na sręčo znajo staľši in učitelji početi
s svojim časom kaj boljšega kakor z virtualnimi avtomobili div-
jati po virtualnih tekmovalnih stezah in virtualno pobijati viľtu-
alne teroriste ali naspľotnike v vojni. Na tem mestu se zdaj začne
propaganda' plačana z davki.) Iz tega neznanja raste.io pľedsodki
in negotovost glede tega' kako nove oblike igeľ vplivajo na razvoj
odraščajočih. Tudi infoľľnacijski med4ĺ tu ne poskrbijo uedno za jas-
nost:?oglsto poudarjajo, kako računalľlišbeigľe negatiuno
upliuajo na
razuoj otrok' Hkrati pa podčrtujej o tudi možnosti za pridobitev po-
membnih kĘučnih kuaĺ.ifkacij [.'.] Swaľna in senzibilna ÍazpÍava
o ľačunalniškiigri [je] za konstruktiven dialog med generacijami
izredno pomembną."35a
To besedilo - ki ga je podpisal minister - skorajda ne more bolj
sprevreči dejstev. Kakor staľšem ni treba jemati mamil, da bi izve_
deli, kako škodljiva so, jim tudi ni treba streljati v videoigrah' da bi
vedeli, kaj to dela z njihovimi otľoki. Z|asti matęte to vsak dan vi-
dijo in čutijo. Zato tudi ne gÍe za nobene predsodbe, ampakza jasno
pľesojo' kako negativno to vpliva na otroke - ne nazadnje zato, ker
je znanost to vedno znova in zelo jasno dokaza|a. Kdoľ glede tega
trdi, da obstajajo nejasnosti, zavęstno |ažęin zamegljuje.
Kdoľ ne strelja, zaprav\a možnosti za bljučne kuaĺifhacije. Ka'
teľe pa na.i bi bile te kvalifikacije, gospod ministęr? Računalniške
354
1^ntk Ż009,str.75
262
igre delajo človeka debelega, neumnega, nasilnega in otopelega. Kot
šestkľatni oče vem, kako tęžko je včasih svojim otľokom postaviti
meje. Toda kdoľ tega ne zna ali noče stoľiti, ni dober oče in dobra
mati' Staľši vedo, da njihovi triletni otroci nimajo čelnega režnja, ki
bi jim dovoljeval, da bi znali s sladkarijami ,,pametno" ravnati' Če
hočete za svojega otľoka najboljše, se morate dogovoľiti za omĄi-
tve ter omejiwe vpeljati in izpeljati, tudi proti otľokovi volji, če ne
gre dľugače. Pri računalniških igľah ne gľe nič dľugače. Tu sploh
ne gre več za stuarno ľazPrauo,
Celo nevladne organiza cije (Non- Gouernme n t-orgdni zatio n s,
NGos), kakršni sta Amnesty International in Gľeenpeace, ki nista
ravno znani po svoji izbiľčnosti, se obnašajo do medijev opazno to_
lerantno. Moľda je za to vzrok v tem, da medij e potrebuj ej o za svoj o
publiciteto in jih imajo s tem za zaveznike, s katerimi si nočejo po-
kvaľiti odnosov' Naj bo kakoľkoli že: ne vidim nobene družbeno
pomembne institucije, kí bi se ukvarjala s tem ali bi bila tudi pľi-
meľna za to, da bi raziskovala negativnę posledice dígitalnih me-
d\ev za naše zdravje in naše ĺzobraževan1e ter bi opozaľjala nanje.
Povzetek
,,Pomisli, vsi tľpijo za digitalno demenco' pa tega nihče ne
opazi|" Samo cinik bo ľekel' da drugače pač ne more biti' kajti k
biswu demence navsezadnje spada to' da je človek nekritičen, ne
more več pravilno razmišljad in predvsem ne moľe več ľazumeti, kaj
se okľog njega resnično dogaja. Prav zato, ker smo že vsi digitalno
dementni' nihče ničesar ne opazi in predvsem nihčę ne protestiľa.
Ciniku opoľekam: Položajje sicer resnično ľesen, toda ko bi bil
bľezupen, te knjige ne bi napisal. Vendar pa to poglavjekaže, da
je ravno zato, ber smo z digitalnimi mediji danes zasipani od jutľa
do večera in od zibelke do gľoba, možno vedno težje jasno videti,
kaj medíji deIajo z nami. Politiki tega nočejo ali ne morejo videti,
Ceľkve menijo, da si ne smejo polcvariti stika z mladimi geneľaci-
jami, nekateľi profesoľji (medijski pedagogi) so plačani za to, kar
263
 Y
je v naspľotju z znanswenimi infoľmacijami, z javnim denarjem
plačane institucije, namenjene svetovanju in informiranju, ne po_
jasnjujejo, ampak zamegljujejo in pľikľivajo, pristojni ministľswi
za zdravje íll izotsraźevanje pa vse to naľočata. Celo neodvisne in
nadstrankarske komisije povsem odpovedujejo in se izpridijo v tr-
Piratska stľanka Nemčije; op. prev.) ne bi sodelovali, kajti anarhični
pirati pač raje ostajajo anonimni in zavĺačapsleheľna pľavila - pa
četudi gľe za vaľswo orok. Täko in tako hočejo legalizirati mamila
in se ne bodo pridružili političnemu konsenzu, s kateľim bi lahko
za1eziIi negativne učinke digitalnih medijev na naše izolsraževanje,

žno kľičanjein lobiranje. opozorili smo že' da celo strokovnjaki iz zđravjein s tem na našo dľužbo.Zastopniki vseh drugih stľank pa

mednarodnega medijskega zasebnega gospodarswa ocenjujejo, da naj bi vsekakor spremenili mišljenje. Otroci in mladosmiki jih si-
bo do leta 2020 samo približno polovica učinkov medijev pozitiv_ cer niso volili, vendaľ se ne smejo izogniti svoji odgovornosti za na-
nih. V nasprotju s tem pri branju poročila delovne skupine nem' slednji rod _ bodisi kar zadeva njegovo izobraževan1e bodisi kar za-
škega zveznega parlamenta ''internet in digitalna dľužba"o me_ deva zagotovitev njegove socialne varnosti. ,,Pľihodnost oblikujmo

dijski kompetenci opazimo popolno odsotnost kritike' Kako se je smiselno in odgovoľno!" - tako vsi govoľijo. Pľimimo jih za besedo!
lahko to zgodilo?
Medijĺ uniči.io do medijev kľitičnega politika. To vedo vsi, zato
sę nič ne zgodi' V te1 zvezi se čudimo zlasti dejswu, da ravno po-
litična levica divje brani svobodo medijev, čeprav digitalni mediji
dokazano prispevajo k temu, da imajo otľoci iz revnejših socialnih
slojev še manjše možnosti za družbeno napredovanje. Vemo, da
otroci staršev z nizkimi dohodki in nižjo izobrazbo več gledajo te-
Ievizljo in več igľajo računalniškeigre, naspľotno pa otľoci pľęmo_
žnih staľšev ľaje berejo knjige. Zavladnękoalicije med SPD (Soci-
aldemokratska stranka Nemčije; op. prev.) in Griinen (Zeleni; op'
prev.) bi to moralo biti pravzaprav zadosten tazlog, da bi zaustavile
pour.- nesocialnę posledice medijev. Zeleni bi lahko model eko-
loškega davka prenesli na medije, kajti konec koncev gÍe za ceno
nęgativnih posledic proizvodov, ki jo plačujemo vsi in ki ni zajeta
v ceni proizvoda (gospodarswenik govori o negatiunih eksteľnalite-
tah) . Libętalci bi lahko opozorili na to' da jim gre za svobodo posa-
meznika (ne za svobodo trgov) in da je ta svoboda ogroźena zaradi
vsepričujočnosd digitalnih medijev, zlasti ker ta njihova vsepriču-
jočnost zelo vpliva na sposobnost odločanja o sebi. In konservativni
tabor skupaj s Cerkvami bi lahko priklical v zavest temeljne vľed-
norc Zahoda, ki se jih zaľes splača braniti, to so miĄ ljubezen do
b\ižnjega,družina in solidarnost s tistimi, ki potrebujejo solidarnost.
V biswu bi torej lahko šlo za soglasje vseh političnih sil, da bi pre-
prečili grozečo digitalno demenco. In vsakdo bi imęl ľazlog, da se
pridruži tęmu konsenzu. Edino Piraten (Piratenpartei Deutschland,

264 265
1 4. Kalje treba"storiti?
Digitalni mediji so del naše kulture. Zv1šĄejo našo pľoduktiv-
nost, lajšajo nam življenje in so pomemben dejavnik zabaviščnega
sveta. Brez digitalne obdelave podatkov bi se naš sodobni svet _ od
oskľbe z živťripreko mobilnosti in uprave do medicine - sesul' Ne
more torej iti za to' da bi se bojevali pľoti digitalnim medijem ali
da bi jih celo odstranili. Vemo pa tudi: digitalni mediji imajo vi-
sok potencial za odvisnost ter dolgoľočno škodu.jejo telesu (stľes'
nespečnost, pľekomerna t'eža _ z vsemi njenimi posledicami) in
pľedvsem umu. Možgani krnijo, če niso bolj obľemenjeni' stres
uničuje živčnecelice in na novo zľastle celice ne preživijo, čę se ne
upoľabljajo. Za digitalno demenco je v biswu značilna vse večja
človekova nesposobnost, da bi v polnem obsegu upoľabljal in nad-
zira\ svoje umske zmogljivosti' to pomeni mišljenje, hotenje' ukre-
panje - pri čemer bi videl, kaj se ľavno dogaja, kje človek je in ko-
nęc koncev celo kdo je. Začne se začaľanikrog' ki ga worijo izguba
nadzora, vse močnejšiumski in telesni propad, socialno pľopada-
nje, osamelost' stres in depresija; ta začarani kľog omeji življenjsko
kakovost ter vodi za nekaj let V prezgodn.io smľt'
Umski Upad: odvisen je od izhodiščnevĺšĺne
Mehanizmi in sovplivanje učinkort ki jih v tej knjigi skupno
označujemo kot digitalna demencĺł,so bili v prejšnjih poglavjih opi-
sani posamezno. Y naslednji ilustľaciji so ponovno strnjeno pľi_
kazani. Vidimo, da obstajajo škodljivi in ugodni vplivi na razvĄa-
nje možganov. Najpomembnejša misel ilustracije je, da dosežena
raven razvitíh možganov odločilno vpliva na kakovost in 徥aĄe
upada. Prav gotovo igrajo pri tem vlogo tudi dedni dejavniki. Teh
pa nimamo v svojih rokah * še ne; a to se lahko spremeni. Ob se_
266
danjem stanju medicinskega raziskovanja in na njem slonečih ukľe_
pih preprečevanja in terapije nam tako ostaja samo ena možnost:
darazvyamo svoje možgane ter s tem podpiramo svoj um teľ da iz_
ključimo vse, kar je temu na poti.
Kako pomemben jezapotek umskega upada izhodiščnipoložĄ
oblikovanosti možganov, j e p okazala ena naj pomemb nej ših raziskav
o staľanju, ki je bila kdajkolí izpe|jana. Zdravniku in znansweniku
Davidu Snowdonu zUnivęrze v KentucĘju je uspelo prepričati
678 redovnic iz reda ubogih šolskih sester Naše Ljube Gospe (School
Sisteľs of Notre Dame), starih od 76 do I07let, da so se vključile v
vzdolžno študijo - dovolile so, da so jih vsako leto pľeiskovali in
testiľali, po smrti pa so bile pľipľavljene darovati svoje možgane za
znanstveno pľeiskavo.355 Podobne študije so sicer obstajale tudi že
predtem, tako so na primer pľeiskali več ko 20.000 ameriškíh zdľav-
nikov, da bi ugotovili, kako kdo źivi in zaľadi česa umre.356 Poseb_
nost raziskavę o redovnicah (Nun Study, kakor so jo označili tudi
v znanstvenih kľogih) pa je v tem, da so vse udeleženke vstopile v
red v svojih mladih letih in so vse živele zelo pľepľosto' predvsem
pazeIo podobno živ\enje. Aľhivi samostano\r' v katerih so redov-
nice živele, so ponujali vpogled v življenjepise udeleženk in njihove
umske dejavnosti pred desetletji. Tako so na primer lahko ugoto-
vili' da so tiste sestre, ki so v svojih življenjepisih, sestavljenih pri
22 Ietíh, napisale več pozitivnih čuswenih vsebin, v svoji staľosti
izkazaIe za 2,5 faktorja man.iše weganje smľtnosti.3'7
Sestra Maria je bila izredna udeleženka raziskave.35s Do svojega
84.letaje bila dejavna kot učiteljica in jezatumorjem umrlav 101.
letu starosti, umsko še vedno zeIo živahna. Niti testi, naľejeni leto
dni pľed njeno smľ{o, s katerimi naj bi ugotovili umsko zmogljivost,
niso pokazali nobenih bolezenskih posebnosti. V živem naspľotju
s tem pa so bili njeni možgani polni bolezenskih sprememb, zna-
čilnih za Alzheimeľjevo demęnco (šlo je za multiple Alzheimer.ieve
355 P.i-. Snowdon 2001.
356 P.irn. Belanger et al. 1988.
357 Pri-. Danner et al. 2001.
358 P.i-. Snowden 1997.
267
plake). V raziskavi o redovnicah so odkrili celo vľsto oseb, kakršna Z oblikovanjem moŽganov proti razpadanju
je bila sestra Maria, ki so vse do smľti zmogle reševati zahtevne um- moŽganoV
ske naloge' pľi obdukciji pa so na možganih odkrili jasne znake že
obstoječe obolelosti za demenco (Álzheimeľjevo bolezen).
Prav zato, ker so možgani naš najbolj plastični, najfleksibilnejši
varnost in skupnost organ - usmeľjen v samooblikovanje od zibelke do mľwaškega
izobraževanje aktivna udeležba,
gibanje izobraŽevanje dajanje Ín pomaganje odra_, niti nimamo tako slabih možnosti, da s pravilnim ravnanjem
zdruva prehrana druŽina
vnuki in prostovoljno delo z našimi možgani bisweno prispevamo k umskemu zdravju.V tem
sm isel no
petje, smejanje
glasba smislu lahko napľavimo celo ogľomno swari. In nasprotno lahko
špoÍt
gledališče
stres opustimo maľsikaj, kaľ našim možganom ne de dobro. Čegledamo
VečopraVllnost
stalno žezgolj s časovnega vidika, so digitalni mediji daleč najpomembnejši
o
co zaznavanje na spletu brezposelnost
o sveta z odvisnost bolezen
dejavnik, ki tu negativno vpliva. Temu se pridľužujejo še posledíce,
,N
o
E
ľokami
računalniške pomanjkdnje spanja
prekomernateža
ki segajo od nezadostnega učenja v dobi zgodnjega otrošwa preko
o igÍe socialno prcpadanje
E
6 nizka izobruzbo
pomanjkanja socialnih stikov in doživetij sľečev dobi otrošwa tęr
o osamljenost
dvojezič- igralne napačna prehĺana pľeko manjkajočega kognitivnega nadzora v dobi odraslosd do kľo-
nost konzole depresija, demenca
o težavev šoli ničnih bolezni, ki nas v višji staľosti vedno občutneje omejujejo,
TV smrt
DVD motnje pozornosti obremenjujejo teľ nam krajšajo življen)e. Kaj lahko torejstoľimo?
video
motnje rczvoja govora Kdor je pľed zaslonskimi mediji preživel mnogo časaževsvojih
zelo rosnih letih, ni dobil več svoje vstopnice za oblikovanje mo-
otroštvo mladost 20-50 staÍost Visoka starost žganov: noľmalen razvoj govora. Kdor pa naspfotno odraščadvoje-
zično in oba naučena jezika upoľablja vse žĺvljen)e, doseže višjo izo-
14.1 MoŽgani Se oblikujejo VSe žlvl]enje; njihoVVZpon ln upad (sivo bľazbo. Täko tudi ni čudno, da v primerjavi s soljudmi, ki govorijo
podloženo), pozitivni in negativni dejavniki samo en jezik, ak človek zboli za demęnco v povpľečjutri do štiri
leta kasneje, kakor je pokazala ľaziskava med 184 pacienti.3'9 Ker
v večini primerov dvojezičnost ni rezultat nadaľjenosti (genetike),
Pri Alzheimerjevi demenci sę bolezenske spremembe torej ne ampak jo pogojujejo okoliščinę(ľazličenizvor staršev ali izselitev
moľejo prepľečitiz umsko dejavnostjo. Vendaľ pa je lahko ízobra' staľšev)'prikazuje ta ľaziskava zelo jasno učinke umske dejavnosti
ženi um celo znatno bolj bolan kakor slabotęn um' ne da bi to opa- na kasnejši umski upad, to pomeni na razvoj demence.
zili.Te poYezave si je mogoče prav tako pľedstavljati kakoľ pove- Tä spoznanja glede dvojezičnosti in demence imajo velikanski
zave na telesnem področju: dvigalec uteži, ki je zbolel za mišično družbeni pomen' kakor so izračunali ameriški znanstveniki: Ko bi v
atľofiio, bo še dolgo časa močnejšikakor večina drugih ljudi' ki ne ZDA mogli začetek demence odložiti za dve leti, bi to dolgoročno
tÍpť]o zaÍadi obolenja mišic - kratko malo zato, ker se začne upad pripeljalo do zmanjšanja števila za demenco obolelih ljudi v pľebi-
na vľhuncu njegovih moči in potem počasi napreduje. Pľi umskih valsffu za približno dva milijona.360 Zatoje pomembno, da so bili
zmogljivostih se načeloma dogĄa prav tako, samo da je tu učinek
znatno močnejši,kajti možgani so bolj plastični kakoľ vsak drug 35e P.i-. Bialystok er a|.2007.
oľgan našega telesa. 360 P.i-. Brookmeyer et al. 1998

268 269
ti omenjeni podatki iz|eta2007 že tri leta kasneje ponovno potľ-
jeni. Täkrat so analizo izboljšali ter so preiskovali samo paciente, ki
jih je domnevno napadla Alzheimerjeva demenca.361 Od vsega sku-
pĄ2II pacientov sta bila 102 pacienta dvojezična in 109 enojezič
nih. Ugotovili so, da se je zače|a simptomatika demence pľi dvo-
jezičnih pacientih kazati 5,ĺ leta kasneje kakoľ pri pacientih, ki so
obvladali samo en jezik.Ta učinek je torej močnejšikakor učinek
vseh ta čas znanih zdraviIproti simptomom Alzheimerjeve bolezni.
Po mnenju sodelujočih znanswenikov je vzrok za ta fenomen
utemeljen v tem' da ljudje, ki obvladajo dva jezíka, svoje možgane
stalno nadzoľujejo na pľav poseben način, kajti vedno moľajo pa-
ziti tudi na to, da pri govorjenj u ne uporabliajo enega izmed obeh
jezikov. Vemo' da sta pľi dvojezičnih osebah oba jezika stalno hkľati
aktívna.36zTako se pri dvojezičnih preiskovancih, na primeľ, pri po-
imenovanju pľedmetov v enem jezlku hkľati aktivirajo tudi besede
v dľugem )eziku.363 Potreben je torej nenehen kognitivni nadzor,
da se zatľe ta aktivacija. Kaj se tore.i dvojezični človek kar naprej uči
in vadi? SamonadzorlV skladu s tem kaže vrsta raziskav, da imajo
dvojezični ljudje boljše rezultate pri testih o izvršiwenih funkcijah
(o katerih zdaj že vemo' da gre pľi njih za đľugooznako za samo_
kontrolo).364
V 10' poglavju smo ľazložili, da vodi pogostna večopľavilnostv
slabitev umskih zmogljivosti' ki jih običajno označujemo kot kon-
centľacija in pozornost. Pľi zamenjavi ľazličnihnalog se je na primer
pokazalo, da multitaskeľji uporabijo zato 170 tisočink sekunde več
kakor nemultitaskerji. Multitaskerji toľej nimajo svojega uma tako
dobľo ,,v rokah", odvadili so se izvľšilnih funkcij. Täko ni čudno,
da so se dvojezični preiskovanci pri podobnem testu ob zamenjavi
nalog odrezalí za 60 tisočink sekunde bolje od preiskovancer,, ki so
obvladali samo svojo materinščino.365 Tä pľimerkaže, daso odstopi
361 Pri-. Craik et al. 2010.
36Ż Pri*. Van Heuven et al. 2008.
3 3 Pri-. Dijkstra 2005; Marian & Spivey 2003.
364 Pri^. Calson & Meltzoff2008; Martin-Rhee & Bialystok 2008'
3 5 P'i-. Prior & Mac'Jľinney 2010.
)7n
od,,noľmalnega" poteka oblikovanja možganov in razpadanja mo-
žganov (na ilustraciji 14.1 sivo podložena krivulja) možni v obeh
smeľeh. Primeľjava kaže, daje negativni učinek digitalnih medi-
jev precej izrazite1ši kakoľ pozitivni učinek dvojezičnosti. Kaže pa
tudi, da digitalni mediji delujejo na naš um na najrazličnejšena_
čine in poleg tega v časovno bisweno večji meľi kakor pa poznani
razlićni pozitivni vplivni dej avniki.
Kar je bilo ľečenoglede digitalne motnje razvojagovora in dvo-
jezičnosti, velja smiselno - kakor smo pojasnili v ustreznih poglav_
jih te knjíge - tudi za nasprotje' ki vlada med motnjo pomanjka-
nja pozornostizaradi igeľ stľeljanja in več samonadzoras pomočjo
glasbe in špoľta, za naspľotje med medijskim poneumljan)emzgo|j
sklikom na miško in dojemanjem sveta. Velja pa atdi zanaspľotje
med pasivnostjo in odvisnostjo po eni stľani ter aktivnim predelo_
vanjem in reflektiranjem igralskih vlog kakor tudi pľevzemanjem
odgovornosti zase in za druge v okviru smiselnega dela. V nadalj-
njem poteku živIjenjase potem pridľužijo še nasprotja bolezen na-
spľoti zdľavju, osamljenost naspľoti skupnosti kakor tudi depľe_
sija, demenca in zgođĄasmrt naspľoti sreči, aktivni udeležbi in
dolgemu življenju.
Po podatkih zvezne1a ministrswa za dĺužino,starejše, ženske
in mladino živi v Nemčiji ta čas 1,3 milijona za demenco obolelih
ljudi, in to število sę bo do leta2050 podvojilo teľ zrastlo na2,6
milijona ljudi.,nn Letni stroški za oskrbo in nego znaša1o, odvisno
od obračunske osnove, od 30 do 40 milijard evľov. Koliko nas bo
Ieta 2050 stala digitalna demenca danes mlade generacije, ne zna
nihče natančno izračunati' toda dovoljena naj bo, kakoľ pravijo An-
gIeži, educated guess (dobesedno: izšolana domneva).
Čebi v ZDA (s priblížno 32O milíjoni pľebivalcev) odložitev
demence za dve leti dolgoľočno vodila v zmanjšanje števila za de_
menco obolelega prebivalswa za dva milijona ljudi, bi ta efekt,
preľačunanna število nemškega prebivalswa (približno 80 milijo_
nov pľebivalcev), zmanjšal število za demenco obolelih za 500.000.
Vendar pa dvojezičnost odloži začetek demence za pet let neod-
-
366 P.i-. www.wegweiser-demenz.de.
271
visno od učinkov inteligence, pozornosti in dosežene ľavni celotne
izobĺazbe.
Temu je treba dodati še učinke, ki jih imajo večopľavilnost, z
navigacijsko napravo podpľta vožnja z avtomobilom' stres in manj-
kajoč samonadzoľ kakor tudi negativna čuswa in osamljenost. Na
razpoIago nimamo veliko zanesljivih številk' toda pomislimo: več_
opravilnost upočasni odzivni ćas za 170 tisočink sekunde, dvoje-
zičnost pa ga pospeši za 60 tisočink sekunde.
Četorej izhď1amo iz tega, da digitalni mediji delujejo samo
pľibližno tako negativno na naš um, kakor deluje dvojezičnost po-
zitivno, in če pri tem pustimo ob stľani vse dľuge učinke - če to-
rĄ izhajamo iz simptomi dęmence začnejo kazati pet let
tega, da se
prej, kajti upad sledi z nĺžjevišine-, potem to znese 7,25 milíjona
več za demenco obolelih ljudi v prebivalswu (500.000 obolelih pri
dveh letih ustreza številu 1,25 milijona pri petih letih). Po zgoraj
navedenem številu ministrswa za družino bi to pomenilo približno
podvojitev današnjega števila za demenco obolelih. Toda zaradi de-
mogľafskega razvo1a bo leta ŻO5O že tako in tako dvakrat več obo-
lelih za demenco kakor danes. Če hočemo izľačunatiposledice za
leto 2050' moramo torej izhajati iz podvojiwe tega števila' Stro-
ški za oskľbo in nego bi s tem znašali od 60 do 80 milijaľd na leto.
V 6. poglavju smo izračunali, koliko nas bo v pľihodnosti vsako
leto stala z medijsko ľeklamo pogojena prekomerna teža: 15 mi'
Iijard evrov. Tä znesek se mora torej še prišteti. Naj nam bo pred
očmi' da so to povsem previdne ocene' ki puščajopovsem ob stľani
večino učinkov digitalnih medijev' Realistično gledano gre torej za
stroške, ki podvojijo ali potrojijo pľevidno ocęno. Cre torej za sto-
tine milijard letno.
)7)
Učimo Se od ukvarja nJa Z drugimi
nevarnostmi
Ko se spľašujemo'kaj lahko storimo ali bimorali storiti zaradi
tega stanja, se nakazuje odgovoq da bi morali ľavnati tako, kot se
ukvarjamo s podobnimi problemi. Alkohol dela človeka odvisnega,
škoduje telesu in umu ter vodi v socialni propad, osamljenost, de-
presijo in pľezgodnjo smľt. Hkľati je alkohol del naše kulture in
uživa ga mnogo ljudi. Kako ľavnamo ob tem? Vidimo nevaľnosti,
zato obdavčimo alkohol, da bi dostop do njega otežili ravno mla-
dim ljudem in obrobnim socialnim skupinam. Vemo namľeč,da se
ravno v otrošwu in mladosti postavljajo temelji za odvisno vedenje
in da redno uživanje visokih količin alkohola hitro pripelje do padca.
Kolikoľ pľej se začne uživan)e alkohola, toliko hitreje se razvije
odvisnost. Pred nekaj leti so zato z ustreznimi davki umerno obdav-
čili tako imenovanę alkopop pijače. Täk ukrep ni bil uspešen samo
v Nemčiji. Deluje povsod. Pri cigaľetah ľavnamo pľav tako: z nji-
hovo podľažiwijo zmanjšamo število zaradi pljučnega ľaka povzro_
čenih smrti v pľebivalswu.
Študijevedno znovakažď1o, da je podobno tudi pri novih me_
dijih omejitev odmerka edini ukrep' ki dokazano zmanjša nevar-
nosti, ki izhajajo ĺz n)ih. Dokazano je tudi, kaj ne deIď1e: pojasnje_
vanje in dobri nasvęti. Na zavojčke cigaľet lahko mirno napišemo'
da kajenje ubija - pa to moti le ľedko kateľega kadilca. Na podlagi
velikega števila dobrih študij s tisoči pľeiskovancev vemo' da kam-
panje pojasnjevanja, ki apeliľajo na Íazlm in posredujejo informa_
cije, ne dosežejo ničęsaľ.V neki kľatki razpravi, objavljeni v stľo-
kovni ľeviji Nature, piše: ,,[.'.J podatki kažejo, da posegi v okviľu
šole, ki otroke seznanjajo s posledicami prehrane in športa, nimajo
tako rekoč nobenega učinka.(367 Čeinformiranje o nevarnostih to-
baka, alkohola in ilegalnih mamilali o pozitivnih posledicah športa
in dobľe pľehrane dokazano nima nobenega učinka' od kod bi bilo
potem mogoče čľpatioptimizemza tľditev' da je to pri digitalnih
367 Lurtig et al. 2072, stĺ. 28.
)7Ą
medijih drugače? Vendaľ pa nekateri kakor molilni mlinček po_
navljajo, da so ľavno pojasnjevanje in dobri nasveti pľavo sľedswo
za spopadanje s problemom uporabe medijev. Kar potrebujemo - ni več mogoče odmisliti skoľajda od nobenega delovnega mesta.
tako slišimo vedno znova _, sta vozniško dovoljenje za splet in več
medijske kompetence.
Vozniško dovoljen je za splet?
Brez dvoma je Nemčija najuečja avtomobilska nacĺ1a na svetu:
vsako sedmo delovno mesto je neposredno ali posredno odvisno od
avtomobila -bręz avtomobila ne gľe. Kdoľ ne znavozití avtomo-
bila, je manj kvalificiran. Ali nę bi bilo potem v biswu povsem Io-
gično, da bi vozniško dovoljenje pridobili v šoli? V ZDÁ, kjer tudi
ne gre bľez avtomobila, so ta korak napľavili že zdavnaj. Pri nas (v
Nemčiji; op. pľev.) pa ne. GimnazĄa|<ot šola, v kateri doseže člo_
vek osemnajsto leto žĺv\eĄa in bi se zato lahko potegoval zayoz-
niško dovoljenje, je na razpo|ago za pouk nemščine, matematike,
jezikov, naľavoslovja in humanističnih ved ter morda celo špoľta,
glasbe in umetnosti' ne paza obvladovanje živIjenja na splošno. Si-
cer bi vendar moľali učiti rudi kuhanje, čiščenjein vodenje ľaču-
nov _ tako se glasi aľgument zagovornikov ,,klasičnih" gimnazi1-
skih predmetov, ki nikakor ne marajo, da bi se ta noľma zrahljala
zaradi modnih malenkosti, ki se jih je tako in tako mogoče naučiti
,,v življenju". Pľegovorno nesposobnost za źĄeĄe nekateľih di_
plomantov - na čelu vseh so raztreseni profesorji z dvęma levima
rokama - pa nasprotna stran neredko navď1a kot aľgument' da je
skľajni čas za odpravo tega ,,snobizma klasikę" gimnazij.
Tä precej stari disput je ozaĄe, pred kateľim se je v minulih le-
tih vse ostľeje tazpravI1aIo o tem' ali naj se najnovejši dosežek civi_
liziranega sveta - informacijska tehnika - povzdigne na raven šol-
skega pľedmeta. Zdi se, da veliko govoľi v prid tega: tudi kdoľ se
ne ukvaľja neposredno s pridobivanjem in obdelavo infoľmacij,
potrebuje računalnik - v kliniki, v kateri delam, na primer čistilka
(za naročanje čistilnih sredstev), medicinska sestra (za dokumenta-
274
cijo), zdravnik (za vse in vsakogaľ) in tudi šef (ki si ne moľe privo-
ščitiluksuza, da ne bi delal z računalnikom). Skľatka: ľačunalnika
Zato naj bi bilo vendar dobro, da bi se bilo že v šoli mogoče nau-
čiti ravnanja z digitalnimi medijĺ in si pridobiti neke vrste uozniško
douoljenje za račurlalnile in splet.
Če gledamo tako, se zdi povsem logično uvesti šolski pľedmet
tehnika"' Po drugi strani pa potĺebujemo tudi mo-
',infoľmacijska
torne žage in pečice, avtomobile in napotnice, pa vendaľ ukvarja_
nja z vsem tem ne povzdignemo na ľaven šolskega predmeta. Na to
niti ne pomislimo! Pľi spletu in ľačunalniku pa je dľugače.očitno
na to dvoje ne gledajo samo kot na orodji za določene naloge, am_
pak kot na orodji za sĺźmoučenje. Če verjamemo gurujem za učenje
z e-gľadiui, zdbĺruno učenje, ľačunaĺniškopismenostin mediisko kom-
petenco, gre pľi računalniku zanekęvrste visokotehnološko inačico
nĹirnberškega lijaka' s katęrim bo pľi naših otrocih učenje končno
potekalo kar samo od sebe - po tisočletjih mučenja s piflanjem.
Mnogo staršev živi v negotovosti in že samo iz tega raz|oga
kupijo svojemu otľoku računalnik. ,,Naj jim gľe nekoč boljše ka-
koľ nam. Zato svojim otľokom ne smemo kratiti tega' kar bi jim
lahko v življen1u pomagalo uspeti. Kdor ne zna upoľabljati ľaču-
nalnika, nima dostopa do blagrov sodobne družbe (približno tako
kakor tisti, ki ne zna brati)." Täko ali podobno misli veliko staršev.
To vem zaÍo, ker pogosto pľejemam pisma in e-sporočila, v kate-
rih me glede tega starši ali stari staľši prosijo za nasvet. In tudi aľ-
gumentiranje javnih institucij gre v isto smer.
Negotovost se neznansko povečuje ravno v zadĄem času' saj
računalnike kupuje vedno več vrtcev in šol, in tako sę s tem pove-
zani problemi pojavljajo pred očmi vsak dan. Kakšni so dejanski
učinki računalnika na šolski uspeh, smo izčrpno raz|ožili. Čeima
ľačunalnik sploh kak učinek, potem je ta negatiuen.
Ob tem še dodajmo, da je ľačunalnikdraga in obenem krat-
kotĄna gospodarska dobrina, kajti če po tľeh letih sploh še de-
luje, je vsekakor povsem zastaľel in je s tem bľez vrednosti. Potem
je potreben đenarza nabavo novega' in tako gľe naprej. Le še ko_
maj kak izdelek iz tega cenovnega razĺeđaima tako visoko ceno ob
)7\
 tako kratki amortizacijski dobi. Le kateri potrošnik iz skupine so-
Medijska kompetenca?
cialno šibkih občanov bi na primer kupil avtomobil, ki bi imel po
dvanajstih do osemnajstih mesecih le še polovico vrednosti in ga
Kakor smo prikazaIi v 72. poglavju, ima v Južni Koľeji, deželi
z verjetno najbolj intenzivno uporabo digiralnih medijev v sverov-
po tľeh letih nę bi bilo več mogoče popraviti ali obnoviti, kęr se to
kľatko malo ne bi več splačalo? Šolein vrtci pa tega sploh ne bi po- nem merilu ta čas, dvanajst odstotkov mladih ljudi izrazite simp-
čeli, toda pri računalnikih delajo vsi iĄemo,kar proizvajalce zelo ve_
tome odvisnosti. ob tem ozadju se zdi, da so zahteve po več vadbe
seli. Res je, da se je mogoče na ľačunalrrikuučiti tuje besede, kajti
v medijski kompetentnosti v vrtcu in osnovni šoli še posebej us-
meľjene v napačno smeľ. Kaj bi rekli vi, ko bi hotel kdo uvesti v
računalnik je veliko bolj potrpežIjiv kakor človek' Noľo je samo
vľtcu ali kot šolski predmet vaje kompetęnce v alkoholu? ,,otroke
to, da za to uporablja računalnik le malokateri dvanajstletnik' Na_
moramo čim bolj zgodaj navaditi na odgovorno ľavnanje z alko-
mesto tega stľeljajo v videoigľah teľ počnejo druge poneumljajoče
holom. Samo tako bodo mogli obstati v današnjem svetu s preve'
in agresivnost spodbujajoče neumnosti.
Posebej kritično je tľeba oceniti dejswo, da sę s kľilaticami ka-
liko ponudbo alkohola in drugih mamil."
Tistega, ki meni, dazdaj retoľično pľetiľavam, naj spomnim, da
kor ,,medijska kompetenca" ustvaľja ľaYno v negotovih starših iz
so bili na sekundarni stopnji I dejansko izvedeni ustľezni poskusi.
socialno bolj šibkih slojev uwara, da napravijo nekaj dobľega, če
Mladostnike so hoteli obvarovati pred uživanjem mamil, zato so
svoj borni denar vtaknejo v strojno in programsko opremo, ki pa
jim dali od 8. ľazľeda naprej pri predmetu spoznavanje družbe na
se hitľo staľata' ,,Če svojega otroka ne posadite že od malega pred
razpolago tako imenovani kovček mamil. V njem so bili ľaznovrstni
ľačunalnik' je njegova usoda zapečatena in bo delal kot delavec za
vzorci pľepovedanih mamil in osebnih pľipomočkov, ki naj bi in-
tekočim trakom ali kot smetat ki prazni smetnjake," sugeľira in-
foľmirali o tem' kaj vse obstaja in kako je to nevarno.To p" mlado-
dustrija - in številni pedagogi veselo soglašajo s tem, kar vodi do
stnikov nikakoľ ni zadrža\o pľed konzumíranjem ilegalnih mamil.
tega, da še zlasti starši z manj denarja mislijo, da si morajo za na_
Naspľotno: kovček je prebudil zanl'man1e! Kdor še ni bil seznanjen
raščajodtľgati od svojih ust za računalnik. ',Če je medijska kom_
zzadevo,je postal radoveden najkasneje pľi pouku s kovčkom z ma_
petęnca tako pomembna kakor kompetenca branja, potem že mo-
mili. Pri pouku sicer ni bilo mogoče izživęti te radovednosti, popol-
ľamo investirati v zaslonske medije, čeprav je rcźko."
dne ali zvečer pa vsekakor. Täko je bil kovček z mamili spet preg_
Vse skupaj )e zvlaća Íavno zato, ker starši sploh ne moľejo ve-
nan iz šole' kajti povzročil je prav nasprotno od tega, kar bi moral.
deti, da bo novi računalnik doma škodoual šolskemu razvoju nji'
hovega otroka' čepľav jim je vendar veliko do tega razvoja. Ne be-
Nič dľugače ni z računalnikom in spletom v Vrtcu in osnovni
šoli: njun učinek se na sceni mamil označuje kot poskusno fksanje
rejo namreč publikacij o multivariatni analizi podatkov iztaziskave
(nem. anfixen)' s čimer je povsem na splošno mišljeno ,,prebujanje
PISA' ampakv dobri veri dajo denar za dobľo svojega otľoka in mu
radovednosti"' v miljeju mamil pa posebej nagovaľjanje koga, ki še
s tem obenem škodujejo . ZeIo rcźko ľazumem' zakaj ljudje ľavno
ni jemal mamil, naj si zda) pľvičda injekcijo z mamilom. Kdoľ je
na tem področju ne pľevzamęjo nobene odgovornosti za pridobi_
prišel v stik z digitalnimi mediji že v mladíh letih, se je zeIo ver)e-
tev več infoľmacij. Profesorji medijske pedagogike in politiki do-
tno že zelo zgodaj tudi naučil, kako in kje je mogoče priti do vseh
puščajo,da jih vedno znovaz\oĺabijo kot tľžnękričačeindusrije, s
pľepovedanih ali od staršev vsaj nezaželenih vsebin.
tem pa gospodaľsko in zdravsweno škodujejo ravno tistim' za katere
Vsekakoľ obstajajo tehtni razlogi, zakĄ bi mi odľasli marsika-
trdijo (ali pa so zato pooblaščeni), dazagovar)ajo njihove interesę.
tero vsebino radi zadržali pľočod otľok, kajti vemo, da so mož_
gani odraščajočihposebej plastični in ,,sčasoma prevzamejo barvo

)7-7
276

!,
misli", kakor je lepo povedal rimski cesaľ Mark Avrelij. Možgani
odraslih ljudi _ tako vsekakor smemo argumentirari z nekaj nevľo-
biološke podpore - so v primeľjavi z njimi dokončani' so le malo
sprejemljivi in so s tem odporni pľoti slabim mislim. ZeIo do|go
traja, preden te misli ,pustijo barvo". Pri otrocih pa je drugače.ZeIo
hitro se učijo, in karkoli se naučijo, ima tisto dobre možnosti, da
se jih pľime za use žiuljenje. Zato hočemo dľžatiotroke proč od di-
gitalnih medijev tako dolp, kolikor je mogoče.
,,Kar zadevaľačunalniške igľe, so poleg otrok, ki niso nikoli igrali
na igralni konzoli, dľugi otroci, pľi kateľih spada ta v vsakdanjik.
V skladu s tem se każejo pri otľocih tudi razlike v njihovi medij_
ski kompetenci," lahko beremo v brošuri, ki jo je za starše izdala
Zveznacentrala zazdravswęno informiľanje.368 S tem toľej staršem
jasno priporočajo, naj svojim otľokom podarijo igľalno konzolo.
Kdo bi pa namreč hotel imeti nekompetentnega otroka?
Zame je to kristalno jasen škandal, da namreč javna ustanova
tako očitno oglašuje proizvod, ki poleg tega otľokom dokazano
škoduje' Ševečji škandal paje, dajes tem staľšem rečena neľesnica:
ne obstaja namreč noben kazalnik, po kateľem bi igľalna konzola
vodila do večje medijske kompetence, a kazalnika ni niti za to, da
bi bila medijska komPetenca sploh za kaj dobra. Nasprotno, že sam
ízraz je prav potuhnjen' uswarja namreč napačen vtis, da je ukvaľ_
jaĺje z digitalnimi mediji pľav tako pomembno kakor sposobnost
prebrati bęsedilo. Iztaz,,medijska kompetenca" so namľečpovsem
p ľiličiliizr azu,,6 r aIna kompetenca", in s tem j e ukvarj anj e z digĺtaI-
nimi mediji jezikovno postaÚeno na isto ľaven kakoľ bľanje knjig.
V tem oziru sledimo Angležem in Amęričanom, ki govori1o o me'
dia ĺiteracy (medijska kompetenca) in literacy (kompetenca branja).
Pogosto se sliši trditev, da gre pri medijski kompetenci za,,ključno
kompetenco",,,jed..'o kompetenco" oz. za,,kultuľno tehniko". Če
pa pogledamo na to pľi dnevni luči, vidimo, da z medijsko kompe-
tenco ni mišIjeno ne programiľanje ne zmožnost logičnega mišIje-
nja (Boelova algebra) in tudi ne druge osnovne, z zaslonskimi me-
3 8 Bľo..l'iiľe der Bundeszentľale ftiľ gesundheitliche Aufklärung 2009 b,
stľ.23.
278
diji povezane umske sposobnosti, ampak nič drugega kakoľ površno
poznavanje razširjene pľogramske opfeme za uporabnike. Kdor ne
veľjame t'ega, nĄ kdaj, ko šolarji delajo z računalniki, pogleda, kaj
dejansko spoznavajo pľi predmetu ,,informacijska tehnika": sla-
bosti izdelkov največjih svetovnih podjetij s pľogramsko opľemo _
woľda, excela in power pointa. Kdor torej computer ĺiteracy enači
z literacy, postavlja pomen obvladovanja nekaj trikov in predvsem
ukvarjanja z veliko problemi in napakami izdelkov podjetja Micro-
soft na isto stopnjo, na kateri sta branje Goetheja in pisanje spisov.
To pa je nezaslišano!
Pľi pojmu medijska kompetenca je poleg tegazavĄĄoče to, da
za rabo računalnika in spleta ni potľebna nobena posebna sposob-
nost (razen nekaj klikov z miško in povľšnega poznavanjaprogram-
ske opreme za uporabnika, ki pa si ga lahko vsak pľidobi v nekaj
urah). Bolj kot to je potrebna trdna osnouna ali splošna izobľazba.
Če si čIovek pridobi to (ne s pomočjo ľačunalnika in spleta, kajti
splošno izobrazlso potrebuje človek že zato, da juupoľablja), lahko
tudi na spletu najde veliko in se nadľobno informira. Kdoľ pa (še)
ničesaľne ve, tudi s pomočjo digitalnih medijev ne bo postal pa-
metnejši. Potľebuje namrečpľedhodno znanje o določenem podro_
čju, da lahko potem poglobi svoje poznavanje.
Kdoľ tega ne verjame, naj v iskalnik kdaj vnese iskanje kake
sťvari, o kateri nima zaľes nobenega pojma. Tedaj bo hitľo opazil,
da mu tudi Google ne moľe pomagati. In velja nasprotno: kolikor
več vęm o kaki swari, toliko pľej bom našel o njej na spletu še zad_
nje podrobnosd, ki jih zaenkrat še ne poznam, toliko prej bom na-
šel kaj novega in zanimivega in toliko hitreje bom dokončalsvoje
raziskovanje . Za rešítevsvojih problemov potľebuj ęmo izuedence _
zdľavnike in inženirje, pravnike in gospodaľswenike, fizike, ke-
mike in biologe, dľužboslovcę in humaniste. Vsi ti se odlikujejo
po tem' da imajo v svoji stroki dobro znanje in imajo pregled čez
svoje strokovno področ.je, kar jim dovoljuje, da v številnih prime-
rih takoj ravnajo pľavilno ali primeľno, sicer pa siznĄo hitľo pľi'
dobiti še več strokovnega znanja, da lahko potem pravilno sklepajo,
se odločajo in delujejo.
Predstavljajte si, da svojemu zdravniku potožite o bolečinah na
279
levi strani pľsi, in on se takoj obrr'. k svojemu računalniku ter po-
gugla pojem ,,sľce". Temu zdravniku verjetno ne bi vęč zaupali - in
to upľavičeno!Razpolagati bi namreč moĺa|z dovolj strokovnega
znanja,da bi lahko najprĄ s pravilnimi vprašanji natančneje poiskal
izvoľ bolečin - vseeno' v katerem pľedelu so - ter s tem omejil do-
Iočene možne vzroke oziroma jih izključíl.Google vam lahko siceľ
v desętinki sekunde pokaže več ko pol milijona zadetkov na temo
,,bolečine v prsih", toda navsezadnje je ľavno to pľoblem: samo
tisti'
ki se spozna na swar' si lahko s temi podatki kaj pomaga. Šeleko
je zdravnik omejil možne vzroke, opravil dodatne preproste prei_
skave tęr izpe]r1al nadaljnje apaľativne ali laboľatorijske pľeiskave,
pri svojem pľizadevan.iu, da bi postavil pravo diagnozo' pa ni pri-
šel naprej, mu lahko iskanje po spletu zelo pomaga. Pri zelo veliko
zdľavilih so opazni medsebojni vplivi ob hkratnem jemanju drugih
zdľavil; njihove učinke krepijo ali slabijo ali pa to pelje k povsem
drugim nepričakovanim učinkom. Ker je na voljo tisoče zdravil in
lahko ima vsako z vsakim take medsebojne učinke, je nad tem ko-
majda še mogoče imeti pregled. Ob tem dodajmo še to' da zaľadi
več bolezni ravno staľejši ljudje pogosto jemljejo deset ali celo več
zdravil,kar potem uswarja zares večplastno sliko. V tem primeru je
specializirano iskanje po spletu seveda pravi blagoslovl
DŽogin1Za moŽgane?
Skoľaj vsak dan me kdo vpraša, kaj lahko stori, da bi ostal v sta_
ľosti umsko bister. Misel, ki se skriva zatem vprašanjem in ki jo
včasih tudiizrazíjo, se glasi pľibližno takole: ,,Żiri^ zdravo, vsak
dan imam za zĄtrk kosmiče, pijem pomarančni sok in zeleni čaj,
vsak drugi dan opľavim sprostiweni tek in dvakĺat tedensko grem
v sudio za fitnes. Zdaj pa bi ľad kaj storil še za svoj um' Mi pri-
poročate ľeševanje kľižank ali rajši reševanje sudokuja ali pa obsta-
jajo še boljše swari' na računalniku na primer braingym ali kako se
že temu ľeče...?"
To dejansko obstaja na računalniku: Lęta 2009 so Američani za
280
to potrošili 300 milijonov dolarjev, leta2OO7 samo 80 milijonov in
leta2005 zgolj dva milijona.369 Tudi staľa mati in stari oče naj bi to-
rej zdĄ - za pteprečitev demence _ končno sedla pred ľačunalnik.
Če torej grozečeÁlzheimerjeve bolezni ni mogoče zaustaviti z ta-
čunalnikom' kako potem? Z mojegavidika je predstava, da vse tri
geneľacije nezna1o početi s svojim prostim časom ničesar boljšega
kakor _ podpľti z đenarjemdavkoplačevalcev - sedeti pred zaslo_
nom ter pokati po nezemljanih, prav grozĽ1iva' Hitro rastoče tľži'
ščetorejl Pa nam bo to rudi kaj pľineslo?
Veliko teh izdelkov oglašujejo z iĄavo, da je znanost ugotovila,
da so možgani plastični in se pod obremeniwami spľeminjajo. To
je res. Res je tudi, da so raziskave na podganah, ki so jih imeli za-
prte bodisi v dolgočasnih klętkah ali pa v zanimivem okolju, poka-
zaIe, da ima zanimivo okolje pozitiven učinek na možgane in nji-
hovo zmogljivost: živali se pri opľavl jaĄu raz|ičnih nalog odzivĄo
bolje oziroma hitľeje; imajo večje možgane ter večje ali številnejše
živčnecelice in več sinaps.37o Ko o tem razmišIjamo' nam te štu-
dije, pľenesene na ljudi, ne povedo pravzapÍaY ničesar o učinkih do_
datnih stimulacij, ampak samo nekaj o učinkih kľonične depľiva-
cije. Eksistence tistega' ki živi povsem normalno, ker ima opľavka
s stvarmi in ljudmi - ,,je sľedi živl,1enja", kakor pravimo
-, v bisffu
ni mogoče primerjati z življenjem laboratorijske podgane v kletki.
Kljub temu na veliko oglašujejo npr. gimnastiko za možgane, džo_
gingza možgane, tľening možganov, in predvsem digitalne inačice
teh dejavnosti se vedno bolj prodajajo. Vendaľ pa znansweno ni
dokazano' da bi imeli ti izdelki pozitivne in tudi opazne učinke na
dejansko živ|jenje (glej tudi 1 1. poglavje).
Z džogingomzamožgane torej ni nič. Avrnimo se k prvotnemu
vprašanju: Če grozeče Alzheimerjeve bolezni ni mogoče zaustaviti
z računalnikom, kako potem? odgovor na to vprašanje nam po-
maga najti natančnejšivpogled v omenjeno liteľaturo o podganah v
kletkah (sicer pa tudi o opicah). Pľi teh ľaziskavah obogateno oko-
369 P.i-. Aamodt &'!í'ang 20}7;Boyd
20II.
37o Pri^. Glasper er al. 2010; Leuner
8c Shors 2010; Rosenzweig & Bennett
1996.
281,
lje (ang. enriched enuironment) ni obstajalo samo iz igrače, ampak
tudi iz tekalnih koles' pľedvsem pa so bile navzoče tudi druge ži-
vali - vľstnice, s katerimi se je dalo dobľo pľeganjati čas. Pri tistih
podganah' ki telesno vadijo, zľaste v hipokampusu, toľej tam, kjer
pľi Alzheimerjevi bolezni pľopade največ živčnihcelic, znatno več
živčnihcelic. Podgane v dĺužbivrstnic živijo tudi dlje kakor pod-
gane v ločenih kle*ah. Človek kot najbolj socialno izmed vseh bi-
1je razvi| ľazmeľoma velike možgane teľ jih odtlej upoľablja pred-
vsem za socialne interakcije. Teh ne more imeti nikoli dovolj celo
naš nagrajevalni sistem, ki je obenem naš učni sistem, v nasprotju z
dľugimi dejavnostmi, ki nas začnď1o počasi dolgočasiti.371 Najboljše
oko\e za človeka je potemtakem druženje z drugimi ljudmi na sve-
žem ztaku, kajti doživljanje narave dokazano krepi skupnost.372 In
čIovek jevzdrž\ivo bitje; v hitľem sprintu sę sicer ne moľe kosati s
konji' gazelami in leopardi' v maratonskem teku pa vsekakoľ.373 Če
gledamo na stvaľi s tega vidika' vidimo, da na Zahodu veliko sta-
rejših ljudi ne živi bisweno drugače kakor podgane v ločenih klet-
kah: so sami v majhnih stanovanjih, malo se gibljejo in večinoma
imajo ľedke vsakodnevne socialne stike. Kdor živi tako, bi si moral
hitro ,,nabaviti" kakega vnuka, in kdor si ga ne more, naj bi si ka-
kega izposodil. Mlad človek je neizčrpen vir vprašanj, zahtev, dru-
gačnih mnenj' pľovokacij in smešnic - veliko boljši viľ kakoľ za-
sloĺr. In za mladostnike so staľejši ljud.ie pľav tako boljša družba
kakor zasloni, kajti ob njih se lahko brusijo. Ladje za križarjenje in
igriščaza golf so v pľimeľjavi z vnuki dolgočasni' V skladu s tem je
treba z nevroznanstvenega vidika umestiti njihov reladvni pomen
v preventivi Alzheimerjeve bolezni.
In tako na uvodoma postavljeno vprašanje največkrat večkľatna
dan odgovarj"-' ,,Č. resno mislite na džoging za možgane za um-
sko čilost v staľosti' potem mirno ugasnite zaslon, pa naj bo tele-
vizijski ali ľačunalniški'pokličite k sebi svojega vnuka ter se z
371
P.i-. Spiueľ 2009, Neugieľ und Lernen. V: Nervenheilkurrde 28: 652-654
372 Prim. Spitzer 2009, Natur und Gemeinschaft. V: Nervenheilkunde 28:
773-777.
373 Pri^. Bľamble & Lieberman 2004:Hecht2004'
282
sprehodite po gozdu. S tem se krepi tudi doživljanje skupnosti' in
tako bosta postala oba srečna in bosta dosegla sto let." Najboljši
džoging za možganeje džogingl
Ne dopustite, da vam kričačirnedijskega
trga ukradejo pamet
Videli smo, da se vzvezi z mediji širi veliko neľesnic, predvsem
pa se na veliko upoľablja taktika zamegljevan j^.Kqje mogoče sto-
riti pľoti temu? No' ne dopustite, da bi vas to zmedlo! Bodite kri-
tični, zastavljajte dodatna vprašanja, zahtevajte podatke in poizve_
dite, kje lahko pridete do dobľih študij (to je takih' ki so objavljene
v resnih znanswenih revijah).
V razpľavah o medijih se neredko sliši argument, da obstaja
za vsak ręzultat kake študije druga študija, kí dokazuje nasprotno.
Temu je mogoče povsem pľepľosto opoľekati: Obstajajo dobre in
obstajajo slabe študijel Zaponazorit'ev si oglejmo primer. Prędstav_
ljajte si, da bi radi izvedeli, ali so moški in ženske enako alí raz_
lično veliki' Zato razdelite vpľašalnik, v kateľega lahko vsakdo vpiše
svojo velikost. Pľítem ima štiri možnosti: (A) manjši od l50 cm,
(B) med 150 in 155 cm, (C) l55 do 160 cm, (D) višjíod 160 cm.
Rezultat vašega anketiranja bi se potem glasil za Nemčijo približno
takole: dobľih 90 odstotkov vseh občanov je višjih od 160 cm, pri
čemer ni kake omembe vľedne razlíke med moškimi in ženskami'
Toda vsakdo ve' da so moški v povprečju višji od žensk. Kako da
ta študija nima tega rezultata? Odgovor je povsem pľepľost: meľ-
jenja so izvedli tako, da so veliko število izmeľjenih vrednosti (na-
njim mľečveč ko 90 odstotkov) glede ene možnosti odgovoľa (D: 160
cm in višji) združili. Navzdol so siceľ merili difeľencirano, proti
sredini in navzgor pa naspľotno sploh ne. Merilni instrument je
bil zunaj tako imenovanega dinamičrrega področja velikosti, ki jo
je bilo tľeba izmeriti. V takih primerih se dobi to, čemur pravijo v
statistiki učinek stropa. Vsak študent empiľičnegadľužboslovja, ki
283
 se je V prvih semestrih dobro naučil svoje obrti, pozna te swari in
bi bil zato pľeviden pri razIagi teh podatkor'. Če pa menite' da je
ta pľimer preveč skrajen in se v znanosti ne pojavlja, potem' pro_
sim, beľite naprej.
Velika študija37a, ki io jenaročila DAK'Gesundhęit (nemška bol-
niška zavarovalnica; op. prev.) in so jo izpeljali znansweniki Uni-
verze iz Ltineburga' je bila osredotočena na uporabo medijev in
njeno povezavo s šolskim uspehom in obnašanjem v prostem času
pri vsega sku Pą 5.B40 šolarjih različnih vrst šole (povprečna starost:
l4,4leta) ter je pokazala med drugim naslednje: pri mladostniku
ni bilo zaznati nobene povezave med njegovo upoľabo medijev in
številom njegovih pľijateljev in prijateljic' Poleg tega se je zdelo, da
intenzivni uporabniki medijev bolj gojijo socialne stike kakor prei-
skovanci s podpovprečno uporabo medijev. Tä študija zavrača s tem
celo vrsto študij, ki ugotavljajo' da vodi upoľaba digitalnih medi-
jev do manj socialnih stikov in do osamljenosti (glej 5. poglavje).
Pľi tem pa je ta študija s skoraj 6'000 anketiľanimi učenci pov-
sem očitno reprezentativna. So torej stvaľi zares povsem drugačne?
Študijo si oglejmo natančno: število prijateljstev in pogostnost
kakega skupnega početja s prijatelji sta bila v tej študiji zajetazvpra'
šanjem: Koliko prijateljev oz. pryarc\ic imaš? Možnosti odgovoľa
so bile: (Ą nobenega, (B) enega oz. eno' (C) dva ali tri, (D) štiri
ali več. Pľi anketiľanju se je pokazalo, da ima več ko 90 odstotkov
vpľašancev štiľi ali več prijateljev - neodvisno od spola aIi trĄaĄa
vsakodnevne uporabe medijev. Iz tega so avtorji sklepali: ',Število
pľijateljstev ni povezano z obsegom uporabe međijev." Tä novica
se je kmalu zarcm pojavila v enostľanskem strnjenem čIanku v Ęi_
eglu.Tam smo potem lahko prebrali: ,,Nasprotno pa uporaba me-
dijev očitno komajda kaj vpliva na število pľijateljev."
Gotovo ste že opazili, da ti podatki načeloma ustrezajo bolj zgo_
ľaj navedenemu' povsem absurdnemu primeru. Povsem jasno je, da
je navzoč učinek stľopa' kajti niso merili tam, kjer prihaja do de_
janskih sprememb merjene velikosti.
Sicer pa ne smete zalpati nobenemu stľokovnjaku, dokler ne
374 Pri^. Paulus et a|.2012.
t
284
raziščete'od koga dobiva zadevnaoseba svoje dohodkel Kakor smo
v tej knjigi že večkrat ugotavljali, ima digitalni lobi mnogo denarja
ter ga upoľablja za to, da se uveljavi.
Sex and Crime
Zaka1 imĄo (predvsem moški) mladostniki dozdevno nenasitno
zanimanje, da bi gledali videe (ali bi radi v njih interaktivno sodelo-
vali), v kateľih se drugi Ijudje bodisi pretepajo ali pa se parijo? od-
govoľ je povsem prepfost: Ker ne izviramo izljudi, ki jih to ne bi
zanimalo. To ni moje osebno mnenje, ampak je spoznanje, ki se da
znanstveno dobro podkľepiti. To, kar bi moľda radĺ označiIi zgolj
kot ,,neumno navado" ali kot spretno strategijo izdelovalcev pro-
gramov' ki naj bi zvabilamnožice, da bi si ogledale siceľ cenene in
slabe programe, ima v ľesnici globlje vzroke.
Ljudje razodęvamo med vsemi bitji sicer najbolj večplastno in
po obliki obenem najľazličnejšesocialno vedenje, a to nas nę sme
slepiti, da bi spregledali, da je to vedenje biološko zakoreninjeno
že v socialnem vedenju naših pĺednikov vse od opic. Täko naj ne
bi bile samo za mlade moške, ampak :ľudizamoške opice infoľma-
cije o drugih moških opicah in seksualno ravno aktivnih ženskih
opicah posebej pomembne zato'ker je ľavno od teh osebkov konec
koncev odvisen njihov osebni repľodukcijski uspeh.375
Dokazano je, da pri pavijanih in šimpanzih kakovost odno_
sov znotľaj skupine neposredno vpliva na možnost preživetja po-
tomcev.376 Glede na lastno vedenje se da iz tega neposľedno skle_
pati, da je vsakovľstno poznavanje socialnih odnosov pomembno
za posameznega člana skupine in ima zato pridobitev ustľezne in_
formacije posebej visok pomen' Povedano drugače: če gre za lastno
preživetje in predvsem za lastno ľeprodukcijo vedno v okviru ene
skupine, potem je aktivno zbiraĄe vtisov o članih drugih skupin
375 Pri^. Bercovitch 19BB; Van Noordwijk
& Van Schaik 2001.
376 Prim. Alberts et a|.2003; Goodall 1986;
Silk er a|.2003;\x/iddig et aI. ZO04
285
 T
merje moči) - na kľatko: ,,Sex and Crime sells," kakoľ ved-no znova
evolucijska prednost; takšno vedenje je torej podprto s selekcijo.
poudaľjajo oglaševalski stľategi.
Ali rečeno povsem na kratko: opice rade opazu1ejo druge opice.377
Tako ni čudno, da opazovanje drugih pľimatov dožívlja)o primati Z evolucijskobiološkega vidika bi lahko še dodali: tisti dvanajst
kot nagrado in se na pľimer odľečejo celo hľani, da si lahko ogle- do šesmajst let staľi mladostniki moškega spola' ki pred 100.000
leti niso imeli nobenega veselja, da bi starejše op^roriIrpri ľavsanju
dajo videe dľugih primatov, kakoľ je pokazaIa ustrezna študija.378
Te povsem splošne preudaľke je mogoče pľeveriti s poskusom.
ali parjenju, so se ľazmnoževali z manjšo veľjetnostjo in zato niso
V ta namen so znansweniki z Univeľze Duke v Severni Karolini postali naši predniki. Samo tisti, ki je točno vedel, kdo je s kom teľ
zakaj in kako, je imel tudí ustľezen reprodukcijski uspeh.
upoľabili ekspeľiment, pri katerem so mogli moški rezusi z gibom
pogleda izbirati med sokom na eni stľani in sokom plus opazova_ Kaj ďedi íz tega? Mislim, đaz vidika teh ugotovitev nikakor
njem slike na drugi strani.379 V poskusu so sodelovali člani opičjega
ni mogoče sklepati, da bi moľali biti mladostniki danes naľavnost
kľdela (štiri samice in osęm samcev), v katerem je bila socialna hie-
bombaľdirani s seksom in nasiljem. V nasprotnem primeľu bi mo_
raľhija čvrsto Vzpostavljena in poleg tega s pomočjo ustreznih testov
rali z istim argumentom upľavičevatitudi hranjenje otľok z viso-
tudi jasno merljiva. Znansweniki so lahko količino sadnega soka kokaloľičnohľano, kajti evolucija jih je prav tako
'progľamiľala,,,
da sladkor in maščobouživajo v visokih količinah, 3. ,á tĺ hranili
spreminjali teľ tako ugotavljali, ali posamezna opica sliko opazuje
na voljo _ kaľ se v daljni pľeteklosti ni zgodilo prav pogosto. Evo-
posebej rada ali posebej nerada. Če je opica določeno sliko opazo-
lucijske korenine potreb našega telesa (siľov kolač in pomfrit) in
vala posebej rada, jes tem vzela v zakup tudi manj soka, da je lahko
našega uma (sex & cľime) prej opozarjajo na zanke, ki jih ima pľi-
gledala sliko. Slika, ki jo je opica nerada gledala, je moľala biti v
naspľotju s tęm poveza na z več soka' Količina sadnega soka je bila pľavljene za nas naša kultuľa s tem, da nam omogoča, da te potľebe
stalno zadovoljujemo. Iz biti nikako r neizhĄamoratil
s tem tako rekoč valuta, s kateľo je bila opica plačana za opazova' ,,Če tako ho-
čejo tisti tam' potem že morabiti kaj na teml,, ta pogosto slišani
nje njej ljubih oz. za opazovan1e njej neljubih slik. Pľi slikah je šlo -
argument ne velja ne za otľoke, maščoboin sladkor in ne za mla_
po eni strani za obraze dľugih opíciz skupine' ločenih po tem, ali
so bile v hieľarhiji nad poskusno źivď'jo ali pod njo, ali pa je šIo za
dostnike, seks in nasilje!
slike ,'zadnjih delov" štirih ženskih članic skupine.
Svoje rezultate so opisali avtoľji takole: ,,Vrednost, ki so jo pri-
pisovale opice pľiložnosti, da so gledale določene slike, je odsevala
subjektivno zaznan pomen slik za uravnavanje socialnega vedenja. Medicina in izobraŽevanje
Č.p'"r, so bile poskusne živali žejne, so žrwovale sok, da so gledale
minantnih samcev' to da za o gled ob ľa_
zadn1ice samic ali ob r azę do
Navajeni smo, da svet delimo _ na medicino in izobľaževanje,
na tęlo in um, na naravoslovje in duhoslovno znanost. Toda vedno
zov podrejenih opic so morale biti plačane s sokom."380 Celo opice
gÍę pravzaprav za nas. In ľavno zgoraj prikazani pľimeľ nam zelo
torej ,,plačajo" zato, da lahko na zaslonu opazu1ejo slike, ki izľecno
jasno kaže, kako so biologija in kultura, naša telesnost in naše med-
prikazu1ejo seksualnost in nasilje (dominantnost, agľesivnost in ľaz-
sebojne naklonjenosti najtesneje pľepletene. Te povezave šele začę-
377 pri^. Anderson 1996; Sackett 1966. nja1o ľazumevati, kajti šele zađnjaleta kaľ naprej rušimo pregrade
378 P.i-. Andrews et al. 1995. med znanstvenimi disciplinami. Täko obstaja ekspeľimentalna.tĺLa
379 Pri^. Deaner et al. 2005. pľav tako kakor molekularna egiptologija, matematična lingvistika
380 P.i-. Deaner et al.2005, sv.544'

286 287
ali evolucijsko literaľna ve 4^.ž" 74rse, da dospemo do novih iĺr bi-
swenih vpogledov v nas same šele teda.i, ko povežemo Povseln raz'
lična področja spoznanj.
Izobĺaźevan1e je po neki veliki bľitanski študiji najpomembnejši
dej avnik zdľavj a, in naspľotno je zdravje naj pomembnej ši dej avnik
umske zmogljivosti.382 Da zdľav duh prebiva v zdravem telesu, je
mnogo več kakor star latinski izľek. To spoznanje se vedno znova
pojavi v na.jľazličnejšihpodobah v najrazličnejšihpovezavah: džo_
ging ima za posledico rast nevľonov, telesne civilizacijske bolezni
(prekomeľna teža, visok krvni pritisk, sladkorna bolezen) vodijo v
demęnco. Ples zavira demenco. Čelni reženj se razvija ob špoľtu,
glasbi' gledališču,umetnosti in vsem, kaľ počnemo z rokami'
Možgani lsręzizobraźęvanja so kakoľ knjiga brez čľk.Zato smo
v tej knjigi na nĄrazIičnejšihmestih govorili o oblikovanju mož-
ganov' in siceľ vedno v povezavi s swaľmi, ki se upirajo običajni
deliwi na naravoslovje in humanistično znanost.383 Enako ve|1aza
digitalno demenco. Kdor vidi v demenci samo biokemično iztirje-
nost, si ne moľe pojasniti, zakĄ dvojezičnost koga obvaruje - vsaj
statistično - celih pet let pred obolelostjo za demenco ali zakĄ je
lahko 10 1 leto stara redovnica' katere možgani so polni amiloidnih
plakov in fibľil proteina tau' umsko poYsem noľmalna in čila'
Za ľesnični napredekv medicini inizobraževanju je potreben ce_
lovit pristop, ki se moľa poleg tega Íaztęzati čez dolgo časovno ob-
N"predek je namreč mogoče doseči in ga tudi izmeľiti samo
"o.j..
tedaj, če imamo dolgoľočno vizijo. Toda kakor v znanosti, ki go-
voľi o spremembah podnebja, tudi tu ne gre samo za posamęzne
dejavnosti tukaj in zdaj, ampakza naš globalni blagoľ čez štiľideset
let. In še en skupni problem imata digitalna demenca in segrevanje
zemlje: velik obseg škode, če nę bomo ukrepali danes.
381 P.i-. Spitzeľ 2012, 1. pogl.
382 Pri-. Marmot 2010.
383 o t.- pľimerjaj tudi Spitzeľ 20i0, Mediziĺr liir die Bildung
288
Povzetek
Digitalni mediji vodijo do tega, da svoje možgane upoľabljamo
manj, s čimer njihova zmogljivost polagoma pojema. Ti mediji po-
leg tega pri mladih ljudeh ovírajo ľast možganov; umska zmogIji-
vost torej ostaja vnaprej pod možno ľavnijo. To nikakoľ ne zadeva
samo našega mišIjenja, ampak tudi našo voljo, naša čustva in pľed'
vsem naše socialno vedenje. Učinki teh medijev so bili dokazani na
različne načine in potekajo pľeko različnih mehanizmov, ki jih je
bilo mogoče vse bolje pojasniti z taziskavami, zlasti z ľaziskavami
o delovanju možganov.
Zakonec nekaj povsem pľaktičnihnamigov, kajti vsakdo lahko
kaj stori zase in je za to tudi povsem osebno poplačan _ tu je te-
meljna razlíka med pľoblemi digitalne demence in pľoblemi se-
grevanja zemlje.
. Zdravo se prehľanjujte! Najpogostejše bolezni si nakopljemo s
hľano, kaľ pa ne bi bilo potrebno. Jejmo brusnice' brokoli' ob-
časno kvadratek čokolade in spijmo kozaľec čľnegavina, pojejmo
tudi nekaj ľib (po možnosti majhne, kajti velike ľibe so požrle
majhne in pľi tem so v sebi nakopičile njihove škodljive snovi).
. Vsak dan pol uľe gibanja je najboljše, kar lahko stoľite za svoje
telo (npr. tecite na delovno mesto ali po nakupih in nazaj).
. Poskušajte biti manj ,,v mislih". Zavestno si prizadevajte svojo
pozornost usmeriti v tukaj in zdaj! Neka v strokovni reviji Science
objavljena študija38a je pritľdila prastaľemu nasvetu učiteljev me_
ditacije, da se moramo osredotočiti na tukaj in zdaj, ne pa biti v
mislih kje drugje. Komur se to posreči, je na .plo3,'o sľečnejši,
kdor pa tuhta (zlasti V starosti o preteklosti), je manj srečen.385
. Lotite se samo swari, ki so tudi izvedljive. Nagnjeni smo k remu,
da si postavljamo pľevisoke zahteve. V biswu nam lahko pľi tem
samo spodleti in smo potem Ie še bolj razočaĺani. Na ta način si
sami nakopljemo neuspeh in se delamo nęsľečne'
384 Killi,lg.*oľth & Gilbert 2010
385 P.i-. Brassen et aI.2OI2.
289
. Pomaga.ite drugim. Velike študije so pokazale, da
je pomagati možganske areale. Botoks ne preprečuje samo gub od smeha' am-
za tistega, ki pomaga,386 in da denar osrečuje samo ti- pak tudi občutke sreče.
"d."uii'o . Bodite aktivni in premagujte ovire! Kdo počuti bolje _ viso_
stega, ki
denar izdĄa za druge'387 se
. Kłľzadevadenaľ: denar ne dela č1oveka ne sľečnega ne zdľavega. kogoľski tuľist, ki se je na goro odpelja| z žičnico,ali pohodnik,
kĺ je na goľo splezal? Povsem jasno je, da tisti' ki pľide gor poteč
Povsem naspľotno _ misel nanj podžiga skopost in veča
osamlje_
se, kajti ponosen je na svoj uspeh in ob pogledu odzgoraj uživa
nost.388In čežehočętedenar nujno potľošiti'ga porabite za do_
potľebujejo povsem drugače kakoľ ta, ki je gor prišel z žičnicoali z avtomo-
godke in ne za stvari. Swari se po-starajo' zar)avijo'
Čedalje bolj so nam v bremę in bilom' takoj zdľvel v kavarno in s seboj vzel še spominek, toda
i.or,o. in na njih se nabira pľah'
naspľotno: koli- sploh ni opaziI gozda, zraka in tišine.
nas vlečejo doĺ. pri dogodkih pa se dogaja pľav
nami, toliko bolj rožnati se nam zdijo' ohranjamo
. Poenostavite svoje živ\eĄel Kupimo si kosilnico, na kateri lahko
koľ dlje ro
"a sedimo, se z njo peljemo inz njo povsem udobno kosimo, hkrati
jih v spominu in postajajo del nas - razen' če postanemo demen-
pomagajo' pa si kupimo še tľenažeľ,s katerim lahko kolesarimo ali veslamo,
tni. Toda v tem pľimeru nam tudi swari nič več ne
. občasno povsęm zavestno poslušajte glasbo. Raziskave o delo- ker se dandanes vendar rako malo gibljemo. Oboje morda ku-
omeji dejavnost pimo celo v isti trgovini. Skratka, upoľabljamo tekoče stopnice,
vanju možganov so dokazale, da že sama glasba
za strah' ter obenęm poveča de_ dvigala in se z avtomobilom vozimo v studio za fitnes, aživl1enje
-oĺg"r'rkĺĹaľęalov, pľistojnih kakoľ bi si lahko uľedili veliko bolj prepľosto: manj swaľi in manj ter-
j"rr.'ärt za srečo pristojnih arealov' Z ďobro glasbo ľavnajte
'z ne bi smeli uživati med de_ minov zahteva manj nege, manj vzdrževanjain manj obveznosti.
d'obrojedjo: ne ęnega ne drugega
kon- .
lom ali í drrig"l.r. Tudi to je sicer možno' toda pri popolni
Skoľajda na vse' kaľ spľavi V pogon naše centre za srečo, se soraz-
merno hitľo navadimo. Najpomembnejša izjema so: drugi ljudje.
centľaciji imamo več od tega'
. Prepevajtę, kajti to je zelo idr^ro. Če si ne upate ali vas je strah' Nasmeh, dobľi pogovori, skupen obrok, majhna skupna dejav_
nost _ to je snov, ki nam podarja napolnjeno živIjeĄe. Skupna
d" Ĺĺ uá, utegnil kdo slišati, si pojte v avtomobilu' Nastavite
si
kratko večeľjas tľemi prijatelji nas napľavi veliko bolj srečne in spľoži
oddajnik z giásbenimi naslovi, ki so vam všeč'in glasbo
veliko več kakor tristo virtualnih stikov na Facebooku.
malo prepevalt e ztav en.
. S-ehijajie se, četudi vam trenutno ni ľavno do tega! Naša čuswa . Preživite čas v prosti naľavi, kajti to dobľo dene telesu in umu.
žIęz in
niso nikakršne enosmernice, ki pel.jejo od možganov đo
Naše življenjsko zadovoljswo poveča že sam pogled na tľavnike in

mišic. Naši možgani namreč prejemajo informacije

tudi iz te_ dľevesa.389 Kdor gleda po operaciji žoIčnikavzeLenje, zapusti bol'

lesa ter se s tem razkri1ejo lastno čusweno stanje: Kdor nena- nišnico en dan pľej kakor pacient, ki ima pred oknom zidovę.390
doživi . Če imate otľoke, velja vse to še posebej zanjel
doma začuti razbi)aĄe sľca, lahko že samo zaradi
rcga
ampak je vča- . In last, but not least' izogil:a)te se digitalnih medijev. Človeka
stľah, in človek ne joka samo zato' keľ je žalosten'
ker joka' Nič drugače ni s smehom' Kdor namreč dejansko delajo _ kakor je bilo tu že večkrat zapisano -
sih žalosten tudi
"ato, debelega, neumnega, agresivnega, osamljenega, bolnega in ne-
smeje, tudi bręz raz\oga, podpiľa za dobra čuswa
pristojne
se
srečnega. Pri otrocih omejite odmerek, kajti to je edino, kar ima

38 P.i-. Brown et aL.2003.

389 Prim. \ einstein e r al. 2009
387 P.itr-r. Dunn et al. 2008.
39o P.i-. Ulľich 19B4.
388 P.i-. Vohs et al.2006.

Ż90 29r

,2.
 ě
dokazano pozitivni učinek. Vsak dan, ki ga otrok p reživibrez di- Zahvala
gitalnih medijev, je pridobljen čas.
. Zanašo celotno družbo velja: Ko gre za naše blagostanje in za oh-
ranitev naše kulture, nimamo ničesar drugega kakoľ glave nasled-
nje generacije. Nehajmo jih sistematično onesnaževati!
Nekateľe osebe _ sorodniki in prijatelji so pľebrali celoten ľo-
-
kopis ali nekateľe njegove dele ter so mi zelo pomagali z dragocenimi
korekrurami in kľitičnimimislimi. Za t'o se zahva\ju1em Dagmar
Bľummeľ, Michaelu Frítzu, Georgu Gronu, Thomasu Kammeľju'
Gudrun Kelleł Raineľju Lorenzu in Manfredu Neumannu. Moja
tajnica Julia Ferreau je morala cele tedne prenašati šefa, zakaterega
je bila nastajajoča knjiga pomembnejša od urejanja marsikaterega
upľavnega postopka. In naša knjižničaľkaBirgit Sommeľ se zaradi
šefa, zelo lačnega informacij,ni nikoli počutila preobremenjeno,
ampak je bila zelo potľpežljiva.
Za navęzavo stika z zaIožbo Droemeľ izrekam posebno zahvalo
gospe in gospodu Rupprecht' ki sta z dušo in telesom knjigaľnaľja.
Gospodu Thomasu Tilcherju iz zaIožbe Droemeľ se zahvaljujem'
da je fino obrusil suľovi diamant (tako je označi| moje besedilo).
Domnevam, da je imel kot izkušen lęktor že pogosto opravka z av-
torji, ki sploh ne maľajo, da bi njihova besędila kdo korigiral. In
tako me je z izbiro besede (,,diamant") pri najinem pľvem pogo_
voľu poskušal prijateljsko pripľaviti na svoje številne popľavke. Ni
pa slutil, da že dolgo vemizlastne izkušnje, kakšen blagoslov je do_
ber lektoľ. Ne spadam namľečmed avtoľje, ki se jezijo na korek-
ture svo.iega rokopisa, ampak med riste, ki se veselijo, da jim kdo
pomaga' da svoje delo opľavijo še boljše, kakoľ bi ga lahko kdajkoli
sami. Kolikor ueč možganou pregleda besedilo pred tiskom, toliko laźje
ga pztem možgarli bralceu usrkajo in razumejolTo se vedno opazi te-
daj, ko beľemo kako Ęigo'ki je oddaljena od možga nov! Needless
to say:Yse napake so moje. Last, but ruot ledst se zahvaljujem tudi
gospe Maľgit Ketteľle iz založbe za njeno neutľudno prizadevanje
za snĺar pri realizaciji tega knjižnega projekta. K'jig" se zares po_
sreči samo, čezanjo ljudje gorijo.

) ()') 293
 Y
Lite ratu ra
Aamodt S, \Wang A (2007) Exeľcise on the brain' New Yoľk Times (http://wrłw'
rrytimes.com/2o"ozĺttĺost"pinion/08aamodt.html?_r=2; dostop 20. 6. 2010)
Abel EL, Kĺugeľ ML (2010) Smile irrtensity in photogľaphs predicts longevity'
Psychological science 21: 542-544
Adolphs R (2009) The social brain: neural basis of social knowledge. Annual
Review of Psychology 60: 693-f 1'6
Afemann U (201 1) Ein Laptop macht noch keine Bildung' The European
(I2.4.2011) (www.theeurop."t-t.d. / uwe-alemann / 6335-ikt-in-der-
entwicklungszusammenaľbeit; dostop dne 25 . 3. 2012)
Álbeľts SC, \ŕatts HE, Altmannn J (2003) Queuing and queue-jumping:
long-term patterns of ľeproductive skew in male savannah baboons, Papio
cynáceph.lus. Animal Behaviour 5: 82l -840
Aldhous P (2012) 21st Century School. New Scientist 213 (Nr' 2B4B;2L 1'
2012):4Ż_45
Állman JM (1999) Evolving brains' Vł{ Freeman & Co, New Yoľk, NY
Andeľson JQ, Rainie L (2012) Millennials will benefit and suffer due to their
hyp.r.onr'..i.d lives. Pew Reseaľch Centeľt Internet & Ameľican Life Project
(February Ż9, 2012; pewinteľnet.oľg)
Anderson ]R (1998) Social stimuli and social rewaľds in primate leaľning and
cognition' Behaviouľal Pľocesses 42: I59-I75
Andrews M\ľ, Bhat MC, Rosenblum rÁ (1995) Acquisition and long_term
patterning oĺjoystick selection of [ood_pellet vs social'video ľeward by bonnet
macaques. Learning and Motivation 26:370-379
Angľist J, LavY (2002) New evidence on classroom computefs and pupil
leaľning. Economic Journal I|2:'l35_765
Anonymus (1999) Shoe'Fitting Fluoľoscope (pľibl' 1930-1940) oak fudge
Assocíat.d Üniversities (***.J'".''o.g / pip / collection / shoefi ttingfluoľ /
shoe.htm)
Anonymus (2006) Indisches Bildungsministeľium lehnt 100_Dollaĺ-Laptops
ab. Heise Online News (www.heise'áe / newsticker / meldung / Indisches-
Bildungsministeriumlehntl 00-Doilar-Laptop s-ab-1449 53'hrml; dostop dne
24.3.2012)
Anonymus (200B) information behaviour of the ľeseaľcher of the lutuľe'
1*-*.1i'.."". uk / media / documents / pľogrammes / reppľes l gg_fr
nal-
keynote-1 1 0 1 200B.pdf)
Anonymus (2010 a) Childhood obesity: affecting choices (Editorial)' The
Lancer 375 (20.2.2010): 6II
294
)
Anonymus (2011) Notes on a scandal (Editorial). Nature 471: 135_136
Ánonymus (2012) Honest woľk. The plagiaľism police deserve thanks foľ
defending the honour oft he PhD (Editoľ"ial). Nature 4B4: 141
Aľistoteles: Politik. Band 9 der \Werke in deutscher Übeľsetrung, begrĺilrdet
von
Eľnst Grumach, heľausgegeben von Hellmut Flashaľ, {ibersetzt"und"erläutert
SchĹitľumpĘ Ákademie Veľlag, Berlin ab 199 1 . Buch II-III (Bd 9 .2,
l9'] -Ę.!i.,
1991), Kapitel 6 Gtr. 59-60)
Baker S (2009) Die Numerati. Hanseľ, Miinchen
Banaji S, David Buckingham D (2010) young people, the Internet, and
Civic
Participation: An Overview of Key Finding. f.o- ,h. CivicrÜeb Project.
Inteľrrational Jouľnal of Learning and Međia2(1): l5-24
Bao S, Chan VT Meľzenich MM (2001) Cortical ľemodelling induced by
activiry of ventral tegmental dopamine neurons. Naĺve 4I2:ź9_83
Barnem MA, Vitaglione GD, Harper KK,
euackenbush S\X/, Steadman LA,
Valdez BS (1997) Late adolescenti experiences with and attitudes towaľd viłeo
games. Journal ofApplied Social psycholo gy 27: I3I6_1334
Bavelier D, Gľeen CS, Dye M\7G (2010) Childľen, \7iľed: For Better and foĺ
17'orse.
\ł Neuron 67:692-70I
Behľens TE, Hunt LI, Rushwoľth MF (2009) The Computation of Social
Behavior. Science 324: 1160-1164
Belanger C, BuľingJE, Eberlein K, Goldhaber SZ, Gordon D, Hennekens
CH' (Ch-airman), Mayľent SL, Peto R, Rosner B, Stampfer M, Stubblefield
Ę
\ /illen \( The Steering Committee of the Physicians' Health Study Reseaľch
Gľoup (198Đ,Pľelimina-ry Repoĺt: Findings fr.om the aspirin.ompo.r.r't of
the ong,oing Physicians' Health study. New England
Journal of M.dicine 3ig:
262-264
Belo R, Feľreira B Telang R (20 1 0) The Effects of Broadband in Schools:
E"'*":"^t:ľ'P^o'1ygal. NBR l orking papeľ. www.nber.oľg / public-html /
confeľ / 20i0 / sI2010 / PzuT / Belo-Fiľľeira-Telang'pdf "'
Bennett und Mitaľbeiter: The
'digital nativesĺ debate. Bľitish Jouľnal of
Educational Téchnology 39 : 77 5 _7 86, 5. Feb. 2008
Beľcovitch FB (19B8) Coalitions, coopeľation, and ľeproductive tactics among
adult male baboons. Animal Behavior 3G: llgg-120(;
Bessieľe K (2010) Effects of Inteľnet Use on Health A
ancl Depression:
Longitudillal Study. Jouĺnal ofMed Inteľnet Reseaľch 12:eđ
Beullens K, Roe K, Van den Bulck J (201 l) The Impact of Adolescents'
News
and Action MovieViewing on Risky Driving Behavioľ: A Longitudinal Study'
Human Communication Research 37 : 4BB:5OB
gĘ1dw-! RD, Curtis MA, Spalding KL, Buchholz BA, Fink D, Bjoľk_Erilason
T, Nordborg C, Gage FH, Dľuid H, EľiLsson PS, Frisén (2006) Ńeocortical
J
neurogenesis in lrumans is ľestricted to development. PNAS 103: 12564_12
568.
?c) ś
Bialystok E (2009) Bilingualism:äle good, the bad, arrd the indiffeľent.
Bilingualism: Language and Cognition 12:3-II
Bialystok E, Craik FIM (2009) Cognitive and linguistic pľocessing in the
bilirrgual mind. Cuľrent Diľections in Psychological Science 19 19_23
Bialystok E, Craik FIM, FľeedmarlM (2007) Bilingualism as a pľotectioll
against tlre onset of symptoms of dementia. Neuropsychologia45:459-464
Bialystok E, Cľaik FIM, Green D\7, Gollan TH (2009) Bilingual minds.
Psychological Science in the Public Inteľest I0: 89_Í29
Bialystok E, Viswanathan M (2009) Components of executive control with
advantages foľ bilingual chiĺdľen in two cultuľes' Cognition I12:494_500
Bickart KC, \ /right CI, Dautoff RJ, Dickeľson BC, Barrett LF (20 1 1)
Amygdala volume and social netwoľk size in humans. Nature Neuro science 14;
r63-164
Bickaľt KC, Y/ľight CI, DautoffRJ, Dickeľson BC, Barľett LF (2011)
Amygdala volume and social network size in humans. Natuľe Neuro science
1.63-164
BITCOM (2008) Pľesseinlormation: Fast 4 Millionen opfeľ von
Computer_ und Internet'Kĺiminalität. Repräsentative Umfrage des
Meinungsĺorschungsinstituts Foľsa im Aultrag des BITKoM (www.bitkom.oľg
/files / documents / bitkom-pľesseinfo_computeľkriminalitaet_ 06_07
-2008'
pdf)
Bjoľk RA (1972) Theoretical inrplications of diľected foľgetting. V: Melton A\
Martirr E (Hrsg.). Coding pľocesses in human memory, str.217_235. \7inston,
\ŕashington, DC
Bonetti L, Campbell MA, Gilmoľe L (2010) The relationship of loneliness
and social anxiery with chí1dľen's and adolescents' online communication.
CyberPsychology' Behavioľ, alrd Social Netwoľking 13.279_285
Borghans L, \ 7'eel B (2004) Are computer skills the new basic skills? The retuľns
to Computer' writing and math. Britain. Labotrľ Economics 11: 85_98
Boľman GD, LI Rachuba (2001) Evaluation of the Scientific Learl-ring
Coľpoľation's Fast-For\7ord Computeľ-Based Tiaining Pľogľam in the
Baltimore City Public Schools' Repoľt Pľepaľed foľ the Abell Founda tiol-t
Boľzekowski DL, RobinsonTN (2001) The 3O-second effect: an experiment
ĺevealing the impact of television commercials on food pľefeľences of
pľeschooleľs' Jouľrral of the Ameľican Dietetic Asso ciatiorL 10l 42_46
Boyd EB (201i) \7hy,,Bľain Gyms" may be the next big business' (wrvw
fastcompany' com l 17 603 IŻ / aľe_brain'gyms'the_next-big-business, dostop
dne 22. 3. 12)
Bľaak H, Thal DR' Ghebremedhin E, Tledici KD (201 l ) Stages of the
Pathologic Pľocess in Alzheimer Disease: Age Categories Fľom 1 to 100 Yeaľs.
Journal o| Neuropathology & Expeľirnental Neurology 7 0: 9 60_969
296
Bramble DM, Lieberman DE (2004) Endurance running and the evolution of
Homo. Nature 432: 345-352
Bľand JE, Xie Y (201 0) ' /ho Beĺrefits Most fľom College? Evidence foľ
Negative Selection in Heteľogeneous Economic Retuľns to Higheľ Edu cation.
American Sociological Review 75: 273*302
Brassen S, Gamer M' Peteľs J, Gluth S BĹichel C (2012) Don't Look Back in
Anger! Responsiveness to Missed Chances in Successítrl and Nonsuccesslul
Aging. Science 336: 612-614
Bľookmeyer R, Gľay S, Kawas C (1998) Projections of A]zheimeľt disease
in the United States and the public health impact of delaying disease onset.
American Journal of Public He alth 88: 1337*1342
Brown JD, ĽEngle Kl, Pardun CJ, Guo G, Kenneavy K, Jackson C (2006)
Sexy Media Matter: Exposure to Sexual Content in Music, Movies, Tele
vision, and Magazines Predicts Black and \Vhite Adolescents' Sexual Behavior.
Pediatrics 117 : 1018-1027
14:
Bľown S, Nesse RM, Vinokuľ AD, Smith DM (2003) Providing social support
may be moľe beneficial than ľeceiving it: Results from a prospective study of
moľtaliry. Psychological Science 14: 320_327
Bunge SA, Dudukovic, Thomason ME, Vaidya CJ, Gabrieli IDE (2002)
Immatuľe frontal lobe contributions to cognitive control in children: evidence
from flr4Rl. Neuron 33:301-311
Bushman BJ, Andeľson CÁ(2009) Comfoľtably numb: Desensitizing effects of
violent media orr helping otheľs. Psychological Science 20:273-277
BuB C (201 1) Glorzen, bis die Synapsen qualmen. Spiegel Online , 4. 2. 1011
(www.spiegel. de / kultur I tv I 0,fn8,742984,00.htm1, dostop dne 16.4.2012)
Buxton oM, Cain SV' O'Conner SĘ Poľter JH, D"try Jľ, Y/ang \ŕ, Czeisleľ
CA, Shea sA (2012) Adverse Metabolic Consequences in Humans of Pľolonged
Sleep Restriction Combined with Circadian Disľup tion. Science Tlanslational
Medicine (4) I29ra43 (DoI: 10.1126 / scitľanslmed'3 003 200)
Buys CJ, Laľsen KL (1979) Human sympathy gľoups. Psychological Report 45:
547-553
Cacioppo Jl Fowler JH, Christakis NA (2009) Alone in the crowd: The
structure and spľead ofloneliness in a large social netwoľk. Jouľnal of
Peľsonality and Social Psychology 97 : 977 _991'
Campbell AJ, Cumming SR, Hughes I (2006) Inteľnet use by the socially
feaľful: Addiction or theľaPy? CybeĺPsychology & Behavior 9:69_8I
Carlson SM, MeltzoffAN (2008) Bilingual experience and execurive
functioning in young children. Developmental Science 77 282-298
Caľnagey NL, Anderson CA, Bushman B] (2007) The efľect of video game
violence on physiological desensitization to real_life violence. Jouľnal of
Expeĺimental Social Psychology 43: 489_496
297
Caľr N (2008) Is Google stupid? Tlre Atlantic monthley, Juli 2008
^"Li,lg_'.
CaľľN (2010) Tlre Shallows. Noľton, NewYoľlĺ
Casey BJ, Somerville LH, Godib IH, Ayduk O, Fľank]in NT, Askľen MK,
Jonicĺes J, Beľman MG, Vilson NL, Téslovich T Gloveľ G, ZayasY, Mischel
w Shoda Y (20 1 1 ) Behavioral and neural coľĺelates of delay of gratification 40
yeaľs later. PNAS 10B: 14998_15003
ChomsĘ N (2012) The universal man. New Scientist zI3 (2856; 17.3.2012):
28-29
Chľistakis DA (2010) Inteľnet addiction: a 21(st) centuľy epidemic? Bnrc
Medicine B; 3
Christakis D, Zimmeľman Ę DiGuiseppe DL, McCarthy C (2004) Early
television exposuľe al-rd subsequent attentional pľoblems in childľen. Pediatľics
I13: 708-7 13
CIBER (2007), Inlormatiorr Behaviour oĺ the Researcheľ of the Futtrre
(,,Google Generation" Project), CIBER, Univeľsity College London, available
at: www.ucl.ac.uk/sĺais/ research/cibeľ/downloads/ (dostop 17 . 3' 2008)
Cline VB, Cľoft RG, Couľrieľ s (i973) Desensitization of children to televisiorr
violence. Journal of Peľsonality al-rd Social Psyclrolo gy 27: 360_365
Corbetta M (1993) Positron emission tomography as a tool to study human
visiol-r and attentiołl. Pľoceeclings of tlre National Academy of Scie nces USA 90:
10901-10 903
Coľbetta M et al. (1991) Selective and divided attention dtrľing visual dis
cľiminatiot-ls of shape, co1oľ and speed: Functional arratorny by positľon
emission tomogľaphy. Tlre Jouľnal of Neuroscienc e lI: 2383-2402
Cľaik FIM, Bialstok E, Freedman (2010) Delaying the onset of Alzlreirner
disease' Bilingtralism as a fľom ofcognitive reseľve' Neuľology 75: 1726_ĺ7Ż9
Craik FIM, Locklrart Rs ( 1972) Levels of pľocessing: a framewoľk loľ nremory
research. Jouľnal ofVeľbal Leaľning and Veĺbal Behavior II:671_684
Cľaik FIM, Tulving F' (1975) Deptlr oípľocessing and the ľetention of woľds iĺr
episodic memory. Jouĺnal of Expeľimental Psychology, Geneľal 104: 268_294
1Wins. Teacheľs
Cubal-r L (1993) Computers Meet Classľoom: Classroom
College Record 95: IB5-Z|1
Ctrban L, Kiľkpatľick H (1998) Computers Make Kids Smaľter_fught?
Téchnos 7:26-3I
Cummings HM, Varrdewateľ E'A' Relation of adolescerrt video game play to
time spent in otheľ activities. Aĺchives o[ Pecłiatľics Adolescent Me dicine 161
684-689
Dahlkamp J (2002) Das Gehiľn des Teľľoľs.Spiegel Onlirre B. II' 2002
Daniel DB, \willingham DT (2012) Electronic Textbooks: \Vhy the ľush?
Science 335: 1570 I57I
298
Daĺrner DD, Snowdon DA, Fľiesen w1/ (2001) Positive emotions irr eaľly life
and longeviqy: Findings from the Nun study. Journal of Peľsonaliry and Sácial
Psychology, B0: 804-8 13
Danzigeľ S, Levav J, Avnaim-Pesso L (201 1) Extľaneous factoľs in jtrdicial
decisions. PNAS i0B: 6889-6892
Dasen PR, Mishľa RC, Niľaula S, \ťassmann J (2006) Développement du
langage et de la cognition spatiale géocentľique. Enfance 5B:1-46_158
Dearreľ RO' Klreľa ÁV, Platt ML (2005) Monkeys pay per view: Adaptive
valuation of social irnages by ľhesus Macaque.. Cuľľ.niBiology 15: śąz-sąs
Ęe9 IJ,- Batry D, Pattie A, Gale CR (2008) Moľe intelligent, more dependable
clrildľen live loĺrger. A55-year longitudinal study of a ľep esentative saÄple of
tlre Scottish nation. Psychological Ścience ]'9: 874_8BO
Deeley Q et al. (2008) Changes in male brain ľesPonses to emotional faces lľom
adolescence to micldle age. Ne uľo-Ima ge 40: 389_397
Dehaene_Lambeľtz G, Dehaene S, Heľtz_Panniet (2OO2) Functional nerrro
imaging ofspeech peÍcePtion in infants' Science 29B:2013_2015
Derégnaucouľt S, Mitra PB Fehér O, Pytte C, Tcheľrrichovski o (2005) How
sleep affects the developmental learning of bird sollg. Natuĺe 433: 7IO*716
Diamorrd A, Baľnett \wS, Thomas J, Munľo S (2007) Pľesclrool pľogľam
improves cognitive contľol. Science 318: 13B7-13BB
Diamond A, Lee K (2011) Inteľventions showl-t to aid executive function
development in childľen 4 to 12 years old. Science 333:959_964
Diekelmann S, Boľn J (2010) Tlre memory function of sleep. Natuľe Reviews
Neuroscience I I : 1 14-126
Diekelmann S' BĹichel C, Boľn J, Rascłr B (2011) Labile or stable: opposing
Consequences foľ memoľy when reactivated during waking Ń"tu.'.
Neuroscience 14: 38l-386 "nd 'l..p.
DijkstraT (2005). Bilingual visual woľd ľecognition anc] lexical access. V:
Kroll JĘ De Groot AMB (Hg) Handbook ofbĺlingualism: Psycholinguistic
appľoaches, str. 179_201. Oxford Univeľsiry Pľess, New Yoľk, Ny
Dillon A (1992) Reading fľom papeľ veľsus scľeens: a cľitical review ofthe
empiľical literatuľe. Eľgonomics 35: 1297_1326
Dockrell S, Earle D, Galvin R (2010) Computeľ-ľelated postuľe and
discomfort inprimaľy sclrool clrildrerr: T1'e eff.cts of a sc_hool-basec1 eľgonomic
intervention Computeľs & Education 55: 27 6_284
:
Dommantr, Monika (2003) Duľchsicht, Einsicht, Vorsicht. Eine Gesclrichte deľ
Rontgenstrahlen 189 bis 1963. Znrich: Chronos Veľlag
Pyzalski J, Cross D (2009) Cybeľbullyirrg versus face-to_face
Pg:l.y rl,
bullying. A tlreoľetical and conceptual ľeview. Jouľnál ofPsychology, 217:
1 82-1 8B
299

Drabman RS, Thomas MH (r97a)ioes media violence increase childľent
toleľance for ľeal'life aggľession? Developmental Psychology 10: 4IB4Ż1
Drabman RS, Thomas MH (1976). Does watching violence on television cause
apathy? Pediatrics 57 : 329 -33 I
Dľaganski B, Gaseľ C, Busch V Schuierer G' Bogdahn U' May A (2004)
Neuioplasticity: changes in gľey matter induced by training. Nature 427:
3r1-312
Draganski B, Gaser C, Busch V Schuierer G, Bogdahn U, May A (2004)
Neuioplasticity: changes in gľey matteľ induced by tľaining' Nature 427:
3rr-312
Dľaganski B, Gaser C, Kempermann G, Kuhn HG, Vinkler J, Biichel C' May
A (2b0O Temporal and spatial dynamics of brain structure changes during
extensive learning' J Neuľosci Ż6:6314_6317
Duffin J, Hayter CR (2000) Baľing the sole. The ľise and íall of the shoe_fitting
fl uoroscope. Isis 91(2): 260-282
Dunbar RIM (1992) Neocoľtex size as a constľaint on gfollp size in primates.
Journal of Human Evolution 20:469493
Dunbaľ RIM, Shultz s (2007) Undeľstanding pľimate bľain evolution.
PhilTians RSoc B 362:649-658
Dunbar RIM, Spoors M (1995) Social networks, supPort cliques, and kinship.
Human Nature 6: Ż73_290
Dunn Ew Aknin LB, Noľton MI (2008) Spending money on others pľo motes
happiness. Science 319: 1687-1688
Ekeocha Jo, Brennan sE (2008) Collaboľative ľecall in face-to-face and
electronic gľoups' Memory 16: 245_Ż67
Elbeľt T Pantev C, \ŕienbľuch C, Rockstľoh B, Taub E ( 1 995) Increased use
the left hand in string playeľs associated with increased coľtical representation
ofthe fi ngeľs. Science Ż20:21_23
Ennemoser M, Schneider \ŕ (2007) Relations of television viewing and
ľeading: Findings from a. 'year longitudinal study. Journal of Educational
Psychology 99:349-368
Enquete-Kommission,,Internet und digitale Gesellschafť' (20I I) Zweiter
Zwischenbeľicht: Medienkompetenz. Dľucksache 1717Ż86' 2I. I0. 20I|
Felleman DJ, Van Essen DC (1991) Distributed hieľarchical pľocessing in the
primate cerebľal coľtex' Cerebral Cortex I: 1_47
Fittkau L (2011) Umstrittene Mainzeľ Lesestudie. GePálligkeircgutachten fiir
E-Book-Anbieter? Deutschlandĺtĺnk Campus und Kaľľiere, 28. |0' 201l
Foehr UG (2006) Media multitasking among American youth: Prevalence,
predictoľs and paiľings. Kaiseľ Family Foundation, Menlo Park, CA
(www.kff.oľg)
300
Fowleĺ JH' Chľistakis NA (2008) Dynamic spľead of happiness in a large social
netwoľk: longitudinal analysis oveľ 20 yeaľs in the FramĘham Heart S"tudy.
BMJ 337: a2338
Fowler JH, Dawes CT, Chľistakis NA (2009) Model of genetic vaľiation in
human social netwoľks. Proceedings of the National A.aŹemy of Sciences USA
106 1720-1724
Fľank D (2005) Vorsicht Bildschirm? \ŕie man sich gegen populistische
Thesen.zuľ \7iľkung von Feľnsehen und Computeľ *"pp".t''R."l schule in
Derrtschland 6: 1B_19 (wwwvdľbund'de / VDR_Zeitscłirift /PDF l Heft 6_
2005 / Voľsicht.pdf)
Frank LM, Brown EN, Sranley GB (2006) Hippocampal and Cortical place
Cell Plasticiry: Implications for Episodic Memoiy. Hippocampus I6:775-784
Frimmer V (201 1) Die E_Book_Lobby und ihľe Forschung. FAz 22. I0. 20II
(www. faz. net/-gr0-6ui3 a)
Frc;hlich J, Lehmkuhl G (2OI2) Computer und Inteľnet eľobern die Kindheit'
Vom normalen Spielveľhalten bis zur Sucht und deľen Behandlung. Schattauer;
Stuttgaľt
Fuchs T \7oessmann L (2004) Computeľs and student leaľnirrg: bivaľiate arrd
multi vaľiate evidence on the availabiliqy and use of .o'r-'p,-rt...žt home and at
school' CESifo \7oľking Paper 2004;1321 (wwwCESifo.de)
F-Ĺissel.S,-Schles9w^sĘ M, Hosemann J, Kretzschmar Ę Pleimling D
(201 1) Näheľe Infoľmationen zur Lesestudie: Unteľschiedliche Ĺesegeľäte,
unteľschiedliches Lesen? Foľschungsschweľpunkt Medienkonveľgenž,
Johannes Gutenberg Universität Mainz (wwwuni-mainz.de / do nloads /
medienkonveľgen"_1esestudie. pdf )
Gangwisch JE, Malaspina D, Posneľ K, Babiss LA, Heymsfield SB, Turneľ
JB,
Z1ymlt GK, PickeľingTG (2009) Insomnia and Sleep Duľation as Mediators
of of the Relationship berween Depression and Hypeľterrsion Irrcidence. American
Jouľnal of Hypeľtensio n 23: 62-69
Gentile.D (2009) Pathological video-game use among youth ages g- 1B: A
national study. Psychological Science Z0:
59 4-602
Gentile DA, Lynch PJ, LindeľJR, Valsh DA (2004)The effects of violent
video game habits on adolescent hostiliry aggressive behaviors, and school
peľformance. Journal of Adolescence 27 : 5_ż2
Gentile DA, Saleem M, Aĺderson CA (2007) Public policy and the eÍIects of
media violence on children. Social Issues and Policy Review I : 1 5-61
Geoľge A (20 12) Fred Stutzman. New Scientist 2I3 (2858; 3I.3.2OI2), str. 27
Gibson MA, Mace R (2003) Strong mothers beaľ moĺe sons in ruľal Ethiopia.
Biology Letters, Royal Sociery
Glaspeĺ ER, Morton JC, Gould E (2010) Errviľonmental influences in adult
netlľogenesis' V: Koob GĘ Moal MLE, Thompson RF (Hg.); Enryclopedia of
Behavioral Neuroscience, Vol1, stľ.485492 Academic Pľeis, Amsieľdam, Boston
301

GoodallJ (1986) The Chi,ĺ'panzeei"of Gorrrbe. Patteľns of Behaviour. Harvard
Universiry Press, Cambridge, MA
GopnikA, MeltzoffAN, Kuhl PK (1999) The scieĺrtist in tlre crib. Mirrds,
bľaiĺrs,and how children leaľn. \íilliam Morľow, New Yoľk
Graham-Rowe D (2002) Teen angst rooted in busy brain. New Scientist
(2365): 16
Gľandner MA, Hale L, Mooľe M, Patel NP (2010) Moľtaliry associated witlr
shoľt sleep duľation: The evidence, the possible mechanisms' and tlre future.
Sleep Mecl Rev 14: 19L-203
Green CS, Bavelieľ D (2003) Action video game modifies visual selective
attention. Nature 423: 534-537
Gľeen H (2011) Breaking out ofyour internet filter bubble. Forbes (http://
www.ĺoľbes. com/sites/woľk-in-pľogress/20 I1l0Bl29lbreakirrg-out_of-youľ-
internet_fi lteľ-bubb1e/)
Griffiths M, Vood RTA (2000) Risk factors in adolescence: The case of
gambling, video-game playing, and the Internet. Journal of Gambling Studies
16:199-225
Hancox RJ, Milne BJ, Poulton R (2004) Association berween child and
adolescent television viewing aĺrd adult health: a 1ongitudinal birth cohoľt
study. Lancet 364: 257-262
Hancox RJ, Milne B], Poulton R (2005) Association of television viewing
duľing childhood with poor educational achievement. Aľchives of Pedíatľics c
Adolescent Medicine 159: 6!4-6IB
Hanewinkel R, Sargent JD, Poelen EAB Scholte R, Floľek E, Sweeting H,
Hunt K, Karlsdottir S' Jonsson SH, Mathis Ę Faggiano Ę Morgensteľrr M
(2012) Álcohol Consumption in Movies and Adolescer-rt Binge Dľinking in 6
Euľopean Countries' Pediatrics l29 7 09_720
Hattie J (2009) Visible learning. Routledge, Oxon
Heacley B, Muffels R,' /agner GG (2011) Long_running German panel suľvey
shows that peľsonal and economic choices, notjust genes' matteľ foľ happiness'
PNAS 107: 17922-17926
Hecht J (2004) Evolution made us marathon ľunneľs. New Scientist 2474
Hinduja S, Patchin J\ŕ (2010) Bullying' cybeľbullying, and suicide. Aľ chives
of Suicide Research 14 : 206-22I
Holeľ SB, Mrsic-Flogel TD, BonhoefferT, Hiibeneľ M (2009) Experience
leaves a lasting stľuctural trace in cortical circuits. Nattrľe 457: 313_317
Holden C (2003) Future bľightel-ring for depression tľeatments. Science 302:
810-813
House JS, Landis KR, Umberson D (19BB) Social ľelationships and healtlr.
Scieĺrce 241:
'40_545
302
Y
Hu \Xĺ (2007) Seeir-rg No Pľogľess, Some Schools Dľop Laptops (wrvw.
nytimes. com l 2007 l 05 l 04l education / O4laptop'html / p".t'-'.. / ľssnyt?_
ľ= 1 &ei=5070&en=929 17 046ddel 4B7 }e<ex=I IB5B5 4400&adxnnl= 1..')
Huk T (2006) \ 7ho benefits fľom learning with 3D models? The case of spatial
abiliry. Jouľnal of Cornputer Assisted Learnin g 22: 392404
176
Jarrz KĘ Burrrs TL, Toľneľ JC, Lely SM, Paulos R, \willing MC, ] /aľľerr JJ
(2001) Physical activiry and bone measures in youĺrg.hildi..': The Iowa Í]one
Developmełrt Study. Pediatľics 107 : 13B7_B93
Jantke KP (2009) Faszirrationskraft von Computeľspielelr atrf Kinder und
Jugendliche und dje Einschätzung des Jugendschutzis. V: E'uľopäisches
Informationszentľum (Hg.): Europäisclres Symposium,,Spielewelteľr der
Zukurrft"' Drucknredienzentľum, Gotha
Jones C (2011) Sudents, the net genefation' and digital nátives. V: Thomas M
(Hg.): Deconstľuctirrg digital natives, 30_45. Routlědge' NewYork
Kanai R, Bahralni B, Roylance R, Rees G (2012) online social rretwoľk size is
ľefl ectecl in human brain stľucture. Pľoceedings ofthe Royal Socieq,B 279:
1327-r334
Karlsson MB Frank LM (2009) Awake replay of remote expeľie nces in tlre
hippocampus. Nature Neuroscience 12: 913_9IB
Keen A.(2012) Digital veľtigo. How today's online social revolution is clividing,
dirnirrishiĺ-rg, and disoľienting us. St' Martilrt Pľess, New Yoľk "
Killingswoľth MA, Gilbeľt DT (2010) A wandeľing mind is an unlrappy mirrd.
Science 330:932
Kim J, LaRose R, Peng \X/ (2009) Loneliness as dre cause and the effect
of pľoblematic intefnet use: Tlre relationship between inteľnet use and
psyclrological well_being. Cyber-Psychology 8c Behavioľ 1 z: 45 1_455
Kim S. South Korea ditching textbooks foľ tablet PCs. USAToday (Ż0.7 '2OII).
Associated Press www.usaroclay.com / tech / news I Z0I1-07-ZO- south-korea-
tablet-pc_n.htm
.
Kirkpatrick H, Cuban L (199B) Computeľs Make Kids Smaľter_Right?
Technos Quarteľly 7 (2) [www.technos.net l tq_O7 / 2cuban.htm)
Kirn \7 (2007) The autumn of the multitaskeľs. The Atlantic monthley,
November 2007
Klein-rann M (2009) Medieneľziehung als Herauslorderung zwischen
Pľäventiontĺnd Daueľinteľvention' Kinderäľztliche Pľaxis B0: 50_52
Klingberg-T Hedehus M, Těmple Esalz T (2000) Microstructure of tem poľo-
paľietal white matteľ as a basis for reading abiliry: Evidence fĺom diffusion
tensor magnetic ľesonance imaging' Neuron 25:493_500
Koepp MJ, Gunn RN, Lawrence AD, Cunningham VJ, Dagher A, Jones T,
Bľooks DJ, Bench CJ' Gľasby PM (199B) E'vidence foľ striaial dopamirre release
duľing a video game. Natuľe 393: 266_268
303
 D' Lutzen K (2012) Lohľ S (2007) Is Irrformation Overload a $ 650 Billion Drag on the Econon-ry?
Kotikalapudi R, Chellappan S, Montgo.mery F' \Tunsch Tlre New Yoľk Times 2'12.2007
Ar.o"i",íng depľessive .y-p'o'' in college students with irrternet usage
;.''g;ä i';.il.i á"," ir-',',p,ltwwwscľibŹ'com lđocl9395O152l12-Tech-soc- Lustig RH, Sclrmidt LA, Brindis CD (2012) The toxic truth about sugaľ'
Kcmwl-1) Nature 482 27-29
T, Sclreľlis 'W
Kĺaut R, Patterson M, Lun<lmark V Kiesler S, Mukopadhyay Machin S, McNally S, & Silvao (2007) New tecl-rnology in schools: Is theľe a
Iil;".; A social technology that recluces social involvemen
ii;t8i paradox:
1017-I03I
payofr The Economic Journal, l17: 11.45-1167
)'"a pśy.ľ'"l"glcälwellbeing? American Psychologist 53:
MacNeilage PĘ Davis BL (2000) On the oľigirr of iľlteľnal stftlcture of word
Kutner LA Olson CK, \ŕarner DE, Hertzog sM
(2008) Paľentš and son's |oľnrs. Science 2BB: 527_53I
A qualitative study' Jouľnal of Adoĺescent
ffi..,i.' orr ,rideo game play:
Maguiľe EA, Burgess N, Donnett JG, Frackowiak RSJ, Fľith CD, o'Keefe
Research Żł76_96
J (199B) Knowing where atrd getting theľe : A human navigatiot-r netwoľk.
LaBľieRA,ShatrerHJ,LaPlanteDA,\ťechsleĺH(2003)Coľľelatesofcollege Science 280:921-924
Health 52:
.,'a*, g"''uirng in th. U''ited States' Jouľnal oĺAmeľican College
Maguiľe EA, Gadian DG, Johnsrucle IS, Good CD, Ashburneľ J, Frackowiak
53-62
RSJ, Fľith CD (2000) Navigation_ľelated structural clralrge in the hippocampi
ofthe internet on '
Lam LI, Peng Z-\X/ (20i0) Etrect ofpathological use of taxi driveľs' Proceedings of the National Academy of Sćiences 97: 4398_
Med' 164:90l_906
;il * m?nt"l Health. Aľch Pediätľ AdoĚsc 4403

Lanier J (201 0) You are not a gadget' KnopĹ New

Yorl< Maguire EA, ] /oollett K, Spiers HJ (2006) London taxi drivers and bus dľivers:
a stľuctural MRI and rreuľopsychological analysis. Hippocampus 1 : 1091_
Larkirrs K (2003) Heret Lookillg at You' Kids' Foľ. thľee decades' the
110i
.ho. ."l..-"'-'ĺ best fľiend' Smithsonian magazine' J ĺ|y -20
03
ffi ;;;.;il;;. "
(www.s-ithsor'ianmag. con / history'aľchaeology / Heĺes-Lookirrg-at-You_ Mah P (2007) oLPC used by students to access porn (http://www.techľepublic.
Kids.html) com/blog/ tech-news/olpc-used-by-studenrs-ro,access-porn/8 B0)
(www'bpb'de /files /
Laschet A (2009) Elterĺr'LAN' Zusammen Spiele erleben' Malarnud O, Pop-Eleches C (2010) Home computer use and the developmer-rt
0HTQ'6' pdf ; dostop 20' 6' Ż010) of human capital. NBERl7orking Papeľs 15 B14, Natiorral Buľeau of
memory' V: Koob Ecorromic Researclr, Inc. (http://econpapeľs.ťePec.oľg / RePEc:nbľ:nbeľwo:
Leunęr B. ShorsTJ (Ż010) Synapse lormatiorl and
(Hg.): Encyclopedia ďBehavioral vol'ľ"""'
Neurosclettce'".! J' r5Br4)
MLE, Thompson RF
stt. 349_35 5. Acadernic Press, Amsteľdam'
Boston Malamud O, Pop-Eleches C (2011) Home Compurer Use and the
ľadiation hazard' Development of Human Capital. The QuaľteľlyJouľnal of Economics 126:
Lewis L, Caplarr PE (1950) The slroe-fr tting fluoroscope as a
987_10Ż7
Caliĺornia Medicine 7 2: 26_30
RIM (20] 1) Verrtľomedial Marcus GĘ Vijayan S, Bandi Rao S, Vishton PM (1999) Rule learning by
Lewis PA, Rezaie R, Brown R, Roberts N' Dunbar seven-month-old infants. Science 283 77 -BO
size'
;;;í;;;;í,rol,r-. pľedicts u,-'-derstanding o[ others and social netwoľk
Ń.uroimage s7 : l 6Ż4_1 629 Marcus GĘ Vijayn S, Bandi Rao S, Vishton PM (i999) Science 283: 77_80

Lillaľd AS, Peteľson J (201 1) The immediate impact of diffeľent rypes 9| _ Marian V, Spivey M (2003) Competing activarion in bilingual language
;l." ;;;; ,'g á]ita..ít executive function. Pediatrics 12& 655-649 processing: \X/ithin- and betweenJanguage comeririon. Bilingualism: Language
tablets to ĺuľe and Cognition 6:97-115
Lima MS, Dantas I (2011) Bľazil rnay buy education
manuíactureľs. School Iníormation System Marmot M (2010) Faiľ societies, healthy lives' The Maľmot Review. (www.ucl.
ac.uk(gheg/ marmotľeview)
LindemannT(2012)DieUtrionsfľontgegerrBallerspielebrockelt..WeltOnlirre
-(h,tp'//
**-'* eh.del 106234571 , dostop lI ' 5 ' 20IŻ) Maľshall L, Boľrr J Q007) The contribution of sleep to hippocampus-
desensitization and dependent memoÍy consolidation. f}ends in Cognitive Sciences lt:442_450
Linz D, Donnerstein E, Adams SM (1989) Physiologicat ,,
(]ommuntcatton ł(esearcn
judgments about lemale victirns of violence' Human Maľtin-Rhee MM, Bialystok E (2008). The development of two types of
1 509-522 inhibitoľy contľol in monolingual and bilingual childľen. Bilirrgualism:
Science 28B 449-45I Language and Cognirion 1 1: B1-93
LockeJL (2000) Movement patteľns in spoken language'

305
304
 Mayeĺ G (2012) Pľäsident Schmitt..häd., unwiiĺdig aus dem Arnt. Stern.de
(3.4.201Ż)
Mazoyer eta|. (1993) The cortical ľepľesentation oĺspeech' Jouľnal of
Cognirive Neuroscience 5: 467 -479
McGivern RĘ Andersen J, Byrd D' Mutter KL, ReillyJ (2002) Cognitive
efficiency on a matclr to sample task decreases at the onset of pubeľty in
childľen. Bľain and Cognition 50:73_89
Meeľkerk GJ, Van Den Eijnden R, Veľmulst AA, Gaľretsen HFL (2009)
The Compulsive Internet Use Scale (CIUS): Sorne Psychometfic Propeľties.
Cybeľpsychology & Behavioľ 12: I_6
MeltzoffAN, Moore MK (1977) Imĺtation of facial and manual gestuľes by
human neonates. Science I9B:75-78
Michael MG, Michael K (2011) The Fall-out fľom Emeľging Technologies:
on Matters of Surveillance, Social Netwoľks and Suicide' IEEE Technology and
Society Magazine 30: 15-lB
Milleľ G (2011) The Bľaint social network. Science 334: 578_579
Mischel \( Shoda Y' Rodľiguez ML (1989) Delay of gľatification in childľen.
Scieĺrce 244:933_938
Mishľa RC, Singh S, Dasen P (2009) Geocentric dead-reckoning in Sanskrit-
and Hindi-Medium school children. Culture & Psychology 15 386-408
Molitor Ę Hirsch K!7 (1994) Children's toleration of ľeal-life aggression alter
exposuľe to media violence: A replication of the Dľabman and Thomas studies.
Chitd Study Jo u nal 24: 19 I *207
Moody AK (2010) Using Electronic Books in the Classľoom to Enhance
Emeľgent Literacy Skills in Young Childľen. Jouľnal of Liteľacy and Technology
11:22-52
Mooľe RJ, Vadeyar S, Fulŕord J' Tyler DJ' Gľibben C, Baker PN, James D,
Gowland PA (2001) Aĺtenatal determination of fetal bľain activiry in lesPonse
to an acoustic stimulus using functional magnetic resonance imaging. Human
Brain Mapping 12:94-99
Moľahan_Martin J, Schumacher P (2003). Loneliness and social uses of the
Inteľnet. Computeľs in Human Behavior 19:659_671
Moran M, Seidenbeľg M, Sabsevitz D, Swanson S, Hermann B (2005)
The acquisition of face and person identiry in|ormation following anterioľ
temporal lobectomy. Journal ofthe International Neuropsychological Society
11 237-248
Moľeno S, Bialystok E, Barac R, Schellenberg G, Cepeda N, Chau T (201 1)
Short'Teľm Music Tiairring Enhances Verbal Intelligence and Executive
Function. Psychological Science 22: I 425-1,433
306
t
Moľgan C, Cotten sR (2003) The ľelationship between internet activities
and depressive symptoms in a sample of college freshnen. Cybeľpsyclrology
& Behavioĺ: Tlre impact of the Internet, multimedia and virtual ľealiry on
behavior and sociery 6: 133
Moľgan B Vaughn J (2010) The case of the pilfeľed paper: Implications of
online writing assisrance and web-based plagiarism detection services. Political
Science & Politics 43:755-758
Morrison CM, Gore H (2010) The ľelatiorrship berween excessive Internet use
and depression: a questionnaiľe-based study of 7 319 youĺrg people aĺrd adults'
Psychopathology 43l2I -126 :
MoBle T, Kleimann M, Rehbein Ę Pfeiffer C (2010) Media Use and School
Áchievement_Boys at Risk? British Journal of Developmental Psychology 2B:
699*725
Nelson CA, Luciana M (2001) Handbook of Developmental Cognitive
Neuľoscience. MIT Pľess, Cambľidge MA
Neugebaueľ o (1969) The exact sciences in antiquiry 2' Aufl' Doveľ
Publications, New Yoľk
Neville L (2012) Do economic equaliry ar-rd eeneľalized trust inhibit academic
dishonesry? Evidence fľom state_level search_engine queries. Psychological
Science (DOI: 10.1),77 I 0956797 611 435 980)
o'Bľian C (2008) How the Google geneľation thinks differently' The Times,
9.7.2008 ofcom (2007) Communications Market Repoľt: Converging
Communications Maľkets,
ofcom, August 2007 (http://stakeholders.ofcom.oľg.uk / binaries / reseaľch /
cmľ / ccm. pdf)
OnCampus Research Student Panel (20 1 1) Update: Electronic book and
eReader device repoĺt (Mätz201L) (www.nacs.org / LinkClick.aspx?fi le
ticket= uI ŕ2 NoXAp KQo/o 3 D & ab id =247 I k' mid- 3 2 I o)
ophiľ E, Nass C, 'wagneľ AD (2009) Cognitive control in media multitaskers'
PNAS doi I 10.1073 / pnas.O 903 620 106
Oppenheimer T (1997) The Computer Delusion. Atlantic Monthly 280 (1),
Juli.
osusky L (2007) Pornofilter ltiľ 100_Dollar_Laptop. Nigeľianische SchĹiler
surften aufSex_Seiten. Pressetext 24.7.2007 (pľessetext'com l print l 20 07O
724 016, accessed am 25. 3. 2012)
oswald lVD (20 1 1 ) Alzheimer_Schicksal odeľ Herausfordeľung?! Durchblick
28:3
Oswald'VD, Gunzelmann T, Ackermann A (2007) Effects of a multimodal
activation Program (SirnA-P) in ľesidents of nuľsing homes. Euľopean Review
ofAging and Physical Activiry 4:91-102
307
 Y
Oswald.wD, Gunzelrnanĺr T, Ruppľěcht R, Hagerr B (2006) Diffeľential effects
of sirrgle veľsus combined cognitivá and physical training witlr olde ľ adults tlre
SinrA"study in a 5-year peľspictiu.. European Jotrrrlaĺ ofAging 3: 179-192
Owen AM, Hampshiľe A, Gľahrr JA, Stenton R, Dajahni S, Buľns AS' Howard
RJ, Baltaľd CG (ż010) Putting bľain trainiĺrg to the tęst. Nature 465: 775_758
Paľiseľ E (2012) The filteľ bubble: \7hat the internet is hiding lľonr you'
Penguin Press
Pfeiffer C, M Ble T, Kleimann M, Rehbein F (2007) Die PlSA-Veľliefer_opfeľ
ilrľes Medierrkonsums. Kľiminologisches Foľschungsirrstittrt Niedeľsachsen
(KFN)
Patalong F (2003) Duľclrsichtige FĹií3e . Na, Sohntmann' da stľalrlst du! Spiegel
online (www.spiegel.de / ĺret'welt / tech / 0, 1 5 1 B,26807 1,0O'lrtrnl)
Paulus B Schumacher L, Sieland B (2012) Medienkonsun'r von Schülerinnen
und Sclriilerrr. Zusanmenhärrge mit Schulleistungen und Freizeiwerhalten.
Studie deľ Leupharra_Univeľsi ät LĹineburg, inr Aultľag cleľ DAK'Gesundheit,
Hambuľg
Pea R, Nass C, Meheula L, Rance M, Kumaľ A, Bamford H, Nass M' Simha
A'
Stillermarr B, Yarrg S, Zhou M (ŻOI2) Media use, face_to-face conrmunication,
media mtrltitaskiĘ, and social well_being among B_ to 12-yeaľ_old girls'
Developmerrtal Psyclrology 48: 3Ż7 _336
Plass JL, Chun DM, Mayer RE, Leutneľ D (2003) Cogĺritive loacl in.ľeadirrg
for.ign langtrage text;ith rnultimedia aids and the influeĺrce of veľbal and
"spatia biliti;s. Ćo-p.r,.'. irr Human Belravior 19:22I_243
Plihal\X/, Boľn J (1997) Effects ofeaľly and late noctuľnal sleep on declaľative
and pľoceduľal ,',_r.r-,-'ory. Journal of Cognitive Neuľoscience 9:534_547
liir Kindeľ und
Poľsch TPieschl S (20 12) Cybeľmobbing und seine Folgen
Jugendliche. Soziale Psychiatľie 0 1 / 20ĺŻ: 34-37
Powell J, Lewis PA, Dunbar RIM, García_Firrana M, Roberts N (2010)
oľbitaĺ prefľorrtal cortex volume correlates witlr social cognitive Competel1ce.
Neuľopsycholo gia 48: 3554_3562
(2012) orbital
Powell J, Lewis PA, Roberts N' Gaľcía'Finana M, Dunbar RIM
social ĺretwork An inaging study of.
p..fro.rtal cortex volunre predicts size:
i,]diuidu"l ĺlifferences it-, h,rma,,s. Pľoceedings of the Royal So ciety, publislrecl
online 1 Febľuaľy 2012 (doi:10.1098 l rspb.2011.2574)
Pľensky M (2001 a) Digital Natives, Digital Imrnigrants. On the Hoľizon 9 (5):
16
PrensĘ M (2001 b) Do they really think diffeľently?. Orr tlre Horizon 9 (6)'
1-6
PľioľA, Mac\7lrinney B (2010) A bilingual advantage in task swítchil-lg'
Bilirrgualism: Larrguage and Cogĺrition 13 : 253-262
308
Racsmány M, Conway M, Den-reteľ G (2009) Corrsolidation of Episodic
Memoľies During Sleep: Long-'fę.- Effects of Retrieval Pľactice. Psychological
Science 2l: 80-85
Ramus Ę Hauser MD, Milleľ C, Morľis D, Mehleľ J (2000) Language dis
crimination by human newborlrs ancl by cotton-top Tanraľin
-""k.yr. Science
288 349-351
Rasclr B, BĹichel C, Gais S, Boľn J (2007) odoľ cues cluring slowwave sleep
promPt declaľative memory consolidation. Science 315: 14ź6_1429
Rayner K, Fooľman BR, Peľfetti CA, PesetsĘ D, Seidenbeľg MS (2001) How
psychological science inlorms the teaching ofľeading. Psychological Science in
the Public Inreresr 2:31-74
Rehbein Ę Kleimann M, Mol3le T (2009) Computerspielabhängigkeit im
Ki1des und Jugendalter. Elnpirische Befunde zu Uľsaihen, DiĘnostik
und Komorbiditäten unter besonderer Beľticksichtigtrng spielirnLanenter
Abhängigke itslnerkmale. Kľiminologisches Foľschungsinsiitut Niedeľsachsen
(KFN) Schľiftenreihe Bd. 10B
Reid Ę Monserr J, Rives I (2004) Psyclrology's Contribution to Undeľstanding
and Managing Bullying within Sclrools. Educational Psychology in Pľactice 2"0:
24I-Ż5B
Richards R et al. (2010) Adolescent scIeen time and attachment to peeľs and
pafents. Archives of Pecliatľics & Adolescent Medicine 164: Ż58_262
fuchtel M (20 10) Digital c1evices cleprive Brain of needed downtime ' New Yoľk
Times 24.8.2010
Rideout V, Hamel E. The media family (2006): Electronic media in the lives
of infants, toddleľs, preschooleľs and tlreir paľents. Kaiser Family Foundation,
Menlo Paľk, CA
Rideout VJ, Foehr UG, Roberts DF (2010) Geneľation M2. Media in tlre lives
of 8-1B yeaľ olds. Kaiseľ Family Foundation, Menlo Park, CA (wwwk-ff.oľg)
Robeľts DĘ Foehľ UG, Rideout V Geneľation M (2005) Media in the lives
of
B_ 1 8 yeaľolds. Kaiser Family Fotrnclation, . 7ashington, DC (www.kff.oľg)
Robeľts SBG, \wilson R, Feduľek Ł Dunbaľ RIM (2008) Individual diffeľences
and_personal social netwoľk size and structuÍe. Peľsonality and Individual
Differences 44:954-964
Rosenzweig.MR, Bennett EL (1996) Psychobiology of plasricity: Effects of
tľaining and experience on braiĺr and behavior' Behaviouľal Bľain Research 78:
57-65
Rouse CE, Ií'uegeľAB, Maľkman L (2004) Putting Computerized Instľttction
to the Tést: A Ranclomizecl Evaluation of a ,,Scientifically-based" Reading
Program. NBER\woľking Paper 10 315. Cambridge, MA: National Buěau of
Economic Research
309
 Y

.Villians P] HtrrrtiI-rgton P, Fieldhouse M' Glrnteľ Slraľif I, Sargent JD (2006) Association beru,een television,
Rowlands I, Nicholas D, movie, arrcl video
game exposure and school peľfoľmance. Pediatrics
B, '{/ithey R, Jamali HR, Dobrowolski T, Tenopiľ C' (2008) The Google' . 1 1B: 1061_i070

g.r-,.."tio,], the irrfoľmation behaviouľ o| tlre ľeseaľcheľoF the futuľe. Aslib Sheppeľd JÁ, Gľace JL, Koch EJ (2008) Evaluatitlg
the electĺonic Téxtbook: is
Proceedings 60l. 290-310 it time to dispense with paper text? Téaching of Psichology
35:2-5
Rumpf H-T, Meyeľ C, I(r'euzer A, John U (2011) Prävalenz c1eľ Slroľs TJ (2009) Saving new bľain cells. Scientific
American 30O: 46_52
I''teri-'.tabĺ'ängigkeit.Beľicht an das Bundesministeľium Fíir Gestĺndheit.
SilkJB, Albens SC, Áltmann
Universität Liibeck. Gľeifswald & Liibeck 3I' 5' Ż0Il I Q0O3) Social bonds of female baboons en lrance
infant suľvival. Science 302: I23L_I234
RushkoffD (2010) Progľam oľ be pľogrammed. Solt Skull Pľess, Berkeley, CA
Singeľ AC, Fľank LM (2009) Rewarded Outcomes
E'nhance Reactivation of
Sackett GP (l966) Monkeys ľeared in isolation with pictures as visual inputl Expeľience in the Hippocampus. Neuron 64:9LO-92I
Eviderrce lor an innate ľeleasing mechanism. Science 154: 1468_1473
Sisask M, Väľnik A (2012) Media Roles in Suicicle
Pľevention: A Systematic
Saettler P (1990) The evolution oĺAmeľican educational techrrology' Review. fnteľnational Jouľrral of Enviľonnental
Reseaľch and Pubŕic H."iir' s,
Information Age Publishing' Greenwich, CT 123_T38

Saffľan JR, Aslin RN, Newport EL (1996) Statistical leaľning by B-moĺrth-old

witlr gľace' The nun study alrd the science of old age.
infants. Science 274: 1926-1928 ľ::ĺľ.?-1',o91\o*'"*
ľouľtn Łstate. Lotrdon

sakamoto A(1994) Video game use and the development of sociocognitive^ Snowdon DA (1997.) Aging and Ązlreimer's disease:
Lessons from the Nurr
abilities in children: Thr.. š.'ru.y. of elemelrrary school chilclren. Journal of Jtudy. l he Ueľontologisr 37: 150_l56
Applied Social Psycholo gy Ż4: 2I_42
Solman GJF, Cheyne JA, Smilek D (2012) Found
S, Cľoxot] and missed: Failing ro
Sallet J, Mars RB, Noonan MB Andeľsson JL, o'Reilly JX, Jbabdi recognize a search rarget despite moving it. Cognition
123: 100_1 18
PL, Jenkinson M, Miller KI, Rushwoľth MFs (2011) Social netwoľk size
Spaľrow B, Liu J, \ŕegneľ DM (201 i) Google e-ffects
affects rreuraĺ circuits irr macaqLles. Science 334:697_700 on memoly: Cognitive
Consequences of havirrg itrfoľmation at oLrr fngertips.
Sanclers CE, FieldTM, Diego M, Kaplalr M (2000) The ľelationslrip of inteľtret
Science s'as' ejia
use to depression and sociallsolarion among adolescents. Adolescence 35:
Spitzer M (1996) Geist im Netz. Spektrum, Heidelbeľg
237-242 Spitzer M.(.2000) Die Regelr lernen. V: Spitzer M:
Geist, Gehirn &
l\elvellhell kundę, srr. 1 4_17' Schat Latler' Stutrgarr
Sapolsky R (1992) Stľess, the aging bľain, 8c the mechanisms ofneuľon death.
MiT Press, Cambľidge, MA Spitzeľ M (2001) Lernen im Mtrtteľleib; H<iren, Tasten
und fuechen.
Neľvenheilkun de 20: 123_124
Scheitlrauer H, Hayeĺ T, Bull HD (2007) Gewalt an Schulen aln Beispiel
von Bullying. Akt*ll. Aspekte eines populären Themas. Zeitschľift liir So Spitzer M (2002) Leľnen. Ge]riľnforsclrtrng und die Schule
des Lebens.
zialpsychologie 38: I4l-I52 Spektrtlm Ą<ademischel. Veľlag' Heidelberi
Schirľmacher F (2009) Payback' \7aľum wir im Informationszeitalter Spitzeľ M (2002 a) Bttsen unc1 Gelriľlr. Nervenheilkun de 21: 164Ą65
gezwungen sind zu turr, *as wiľ nicht tun wollen, und wie wir die Kontľolle
íb., uni.. Denken zurĹickgewinnen' Pantheon, Míinchen Spitzeľ M (2002 b) Pokémon, Natuľschutz und Neuronen
fĹiľ Kategoľien.
Neľvenheilkun de 21: 269_27 I
Schlesewsky M, Kľetzschmar F, FĹissel S, Pleimling D (201 ] ) fuchtigstellung.
Pľessemittellul-lg cler UniveľsitätMainz (accessed I 1.5'2012) Spitzer M (2002 c) Deľ Musteľ' und Regelgeneľatoľ.
Nervenlreilkun<le 21:
326-328
Schmidt ME, Vandewateľ EA (2008) Media and attention, cognitiol-r, arrd
school achievement. The Future of Children 18: 63-85 Spitzer M (2005) CompLtteľ in deľ Schule? Nervenheilktur
de 24: 355_358
Schmoll H (201 i) Viele GrundschĹileľ konnen rricl-rt sclrľeiben ' FAZ 2' 9 '
Spitzeľ M (2005) Voľsicht Bildschiľm! Elektľorrische
20 1, str. 9
Medierr,
1
Gehirnenrwicklung, Gesundlreit und Gesellschaft. K]ett,
Stuttgaľt
Shapley K, Sheełran D, Maloney C, Caranikas-'ralkeľ F (2009) Evaluation oĺ
Spitzeľ M (2009a) GemĹitlich durrrpí, Neľvenheilkunde
th. T."", Te.hr'ology Irnrne rsion Pilot. Final Outcomes loľ a Fouľ-Yeaľ Study 28:343-346
(2O04_O5 to zoozjO8)' Pľepaľed lor Texas Education Agerrcy' Pre parecl by
Spitzeľ M (2009 a) \ /eľkzetrge des Geistes. Ne ľvenheilkun
Texas Centeľ for Eclucational Research, Austin, TX d,e; 28: 577 581

310 311
 M (2009 b) Multitasking-Nein danke! Nervenheilkun đeŻ8 86I_864 Sdller J, Dunbar zuM (2007) Perspective-taking and memory capaciry predict
Spitzer
social nerwoĺk size. Social Networks 29:93_104
Spitzer M (2009b) Neugieľ und Lernen. Neľvenheilkun de Ż& 652-654
Subľahmanyam K, Kraut R, Gľeenfield PM, Gross EF (2000) The impact of
Spitzer M (2009c) Natuľ und Gemeinschaft. Nervenheilkun de 28 77 3_777
home computer use on childľen's activities and development. Children and
M (2010) Aus \(issen wird Handlun-g' Medizin als Modell Computeľ Technology 1 0: 123_144
Spitzer
,r'*.l",io.r"l., Foľschung' V: Spitzer M: Aufkläľung 2'0, Kap' 20' Schattauer' Tämimi RM, Lagiou B Mucci lÁ, Hsieh C_C, Adami Ho, Tiichopoulos D
Stuttgart (2003) Average eneľgy intake amog
Pregnant women caľľying boy com paľed
M(2010) Computer in der Schule' The Good, the Bad' and the Ugly' with girl. British Medical Jouľnal 326: 1245-1246
Soitzer
Ńe..renheiLkun de 29: 5'-8 (wiedeľabgedruckt in: Spitzeľ M
(201 1) Dopamin
Tämminen J, Payne JD, Stickgold R, \famsley EJ, Gaskell MG (2010) Sleep
und Käsekuchen, Kap. 6) spindle activity is associated with the integration of new memoľies and existing
(wieder knowledge. The Journal of Neuroscienc e 30: 14356-14360
Soitzer M (20 0) Generation Google. Neľvenheilkun de 29 : 7 \1-7 16'
1

in: Spitzer M (20i 1) Dopamin & Käsekuchen, Kap' 17)

"Ĺg.d.u.kt
Tapscott D (2009) Grown up digital: The rise of the net geneľation. McGraw-
Hill, NewYork, NY
SoitzerM(2010aa)MedizinlĺirdieBildung.EinVegausdeľKĺise.Spektľum
Ákademischer Verlag, Heidelberg Täpscott D, \7illiams A (2010) Innovating the 21st centuľy univeľsity: Itt time.
EDUCAUSE Review 45 (I): 17-29
Spitzer M (2010 a) Schenken Sie doch_schlechte Noten. Neľvenheilkunde
29:

263-266 Täylor AK (201 1) Students Leaľn Equally'Well Fĺom Digital as From

Paperbound Texts. Teaching ofPsychology 38 Ż7B_28I
Spitzer M (2010 a) Schnell leben und jy1g steľben'^Neľvenheilkunde'
Kap'
1ii.a.osg.a."cki in: Spit'er M (201í) Dopamin & Käsekuchen'
12)
Thalemann R, Thalemann C, Albľecht U, Grii sser sM (2004) Exzessives
Computerspielen im Kindesalteľ. Der Neľvenarzt (2004; Suppl. 2): S186
SpitzerM(2010b)Aufkläľung2.0.GehiľnfoľschungalsSelbsteľkenntnis'
Schattauet Stuttgaľt Thomas M (201i) Deconstľucting digital natives. Routledge, New York
29: 419422 Thomas MH, Hoľton R\ŕ, Lippincott EC, Drabman Rs (1977) Desensitization
Spitzer M (2010 b) Dopamin und Käsekuchen. Nervenheilkunde
(ii.a.."ug.ar,r.ki i.,, śpit"".M (2011) Dopamin & Käsekuchen' Kap' 1) to poľtľayals ofreal life aggression as a function oftelevision violence. Journal
\Werbung of Personaliry and Social Psychology 35: 450458
Spitzer M (2010 c) Auswiľkungen von an Ki.ndeĺ gcľichteteľ
fiiľ
ungesunde'Nahrungsmittel. Něľvenheilkun de 29 : 7 I 1_7 1 6 Thomée s (2012) ICT use and mental health in young adults. Effects of
computer and mobile phone use on stľess' sleep distuľbances, and symptoms
Spitzeľ M (2011) Dopamin & Käsekuchen' Schattauet Stuttgaľt of depľession. Dissertation. Occupational and Environmental Medicini
Department of Public Heaith and Community Medicine Institute of Medicine
Spitzer M (20 1 1) Musik will gelernt sein- Neľvenheilkunde 3U 5Ż3-528
at Sahlgľenska Academy, Univeľsiry of Gothenburg
(ii.a.oĺg.a."clt in: Spitrer"M (2012) Nichtstun, Fliľten, Kiissen und andeľe
Tätigkeiten des Gehirns, Kap. 14) Thoľnhill R' Palmer CT (1999) A natural history of rape. MIT Pľess,
Cambridge MA
M (2012) Nichtstun, Flirten, Kiissen und andere Tätigkeiten des
Spitzer
Gehiľns. Schattauer, Stuttgart Thorpe S, Fize D, Maľlot C (1996) Speed of pĺocessing in the human visual
system. Natuľe 38I: 520_522
SpitzeľM(20IŻb)VomGeigenzumPhysikum.KortikalePlastizitätbeim
Nł.nschen. Nervenheilkunde 31 : 378_38 l Toni N, Teng EM, Bushong EA, Aimone JB , Zhao C, Consiglio Á, van Pľaag
H, Maľtone ME' Ellisman MH, Gage FH (2007). Synapse formation on
Spitzer M, Fischbacher U, Heľľnbeľger B-, Gron-G, Fehr E
(2007): The Neural
neurons born in the adult hippocampus. Nat Neurosci 10 727-734
Sigr-r"t.tr. of Social Norm Compliance. Neuron 56:185-196
Toppo G (2012) Obama wants schools to speed digital transition. USA- Today
Steinkuehler C (201 1) The mismeasure of boys: Reading and online 31.1.2012
\Wisconsin
Centeľ for
^

Vid"og"-... \ŕčERVo.ki''g Papeľ ľo:?9i1-? Turckle s (2011) ÁJone togetheľ. \Vhy we expect more from technology and
Educa?ion Research (\ŕCER), Scĺrool of Education, Univeľsity of 'Visconsin_
less from each other. Basic Books, New York, NY
Madison (http://www.wceľ.wisc.edu/)

312 313
 Y
UCL (Uĺriveľsiry College of Lonclon; ż00B; I'-'lo'-"tion behaviotrľ of tl-re
'i7arschaueľ M, Cottoll SR, Ames MG (2012) One Laptop per Child
...."..h., of tlre lutuľe. www'ucl'ac'uk Biľmingl-ram: Case study of a raclical expeľiment. Inteľnational Journal of
Leaľniĺlgancl Meclia 3: 6I-76
Ulľiclr RS (19B4) View through a window rĺay influence ľecoveľy fľom suľgery'
\7eaveľ III, JB, Mays D, Saľgent \7eaveľ S, Kannenbe rg -J7, Hopkins GL,
Science 2Ż4 420_4ŻI
Eroglu D, Beľnlraľdt JM (2009) Health_risk coľľelates of vic1eo_game playing
encoc1ing: A coĺnpaľison of
Vajpayee A, Dasen PR, Misl-rra RC (2008) Spatial among adults. Alnerican Jouľnal of Pĺeventive Medicine 37:299_305
Sanskľit_ and Hindi_medium schoois' V: Sľinivasarr N, Gupta AK,.Pandey J
\(/einstein N, Pľzybylski AK, Ryan RM (2009) Can Natuľe Make Us
(.a'J' Áau"rl..s in Cognitive Science, str'Ż55-265' Sage' New Delhi
Moľe Carirrg? Effects of Inrmersion in Natuľe on lntľinsic Aspiľations ancl
of
Valentine G, Marsh J, i)attie C' Childľen and young
people's !'9ľ: ": Gerreľosiry. Personaliry and Social Psychology Bulletin 35 1315_1329
and Skills' Research
tciror. educational purposes. Depaľtm*t ĺ"i.gd'rcáĺorr \ /eis R' CerankosĘ
les/ BC (2010) Effects o|video'game ownership on yotrng
ił.p*, nŘäzi, Lonáon'2001 ffi.d.rf'gou.uk/ľeseaľch/clata/trploadfi
boys'academic ancl behavioral functioning: A ľandonrized, controllecl stLrdy.
RR672.pdĺ) Psychological Science 21: 463-470
Van Aalst G (20i 1) Cyberrnobbing-Gewalt unteľ.Jugendlichen' Ergebnisse
U-f"i' i''' N R\X/' Tech n ikeľ Kĺankerrkasse \Tenglinsky H (1998) Does It Compute? The Relationship Berween Ed
. J'.. Ę'a*',ativán ŕoľsa-
ucational Technology ancl Achievement in Mathematics. Pľinceton, NJ: Policy
(199B)' oľthogľaphic neighboľhood
Van Heuven \&JB, DijkstraT, Gľaingeľ J In|ormation Center, Reseaľch Division, Educational Testing Service
;ŕ;;;. ;; b'h"gí'"í*"''arecognitioĺr'"Jouľnal of Mernory and Language 39:
\XriddigA, Beľcovitch FB, Stľeicli V|, Sauermann U, Nuľlrbeľg R Kraw
458-483
czakM (2004). A lorrgittrdinal allalysis of repľoductive skew in male rhesus
moves: tľans|er and rank
Van Noordwijk MS, Van Sclraik CP (2001) Career macaques. Pľoceedings ofthe Royal Society B 27I:819_826
by mal. long-tailecl macaques. Bebaviouľ 138 359-395
;h;il.';;;..i;io,.'. Villiams B Rowlands I (2007) Infoľmation be l'raviour of tlre reseaľcheľ of the
Delt Eiinden
Van Rooii A|, SchoenlnakersTM' VermLllst AÁ' Valt TJ"Vi." future. A British Library / JISC Study
gĺme adcllction: identification ot ad dlCted
n" vh..''l Ď ĺzor r) Onlirle video
\7ilsorr MÁ, McNaughton BL (r994) Reactivation of hippocampal ensemble
adolescent gamers. Acidiction 106: Ż05_Ż12
memories during sleep. Science 265: 676-679
Veenstľa R, Lindenbeľg S, oldehinkel AJ' De
\íiriteľ'AF'Veľhulst FC' orm^el
schools: A comparison of \íindisch E', Meclman N (2008) Ur-rdeľstanding tlre digital natives. Ericsson
]i; i;j, đ"l'ying
"'',1"ui.tĺ-i""tion
in áemerrtary
uninvolved preadolesce''ts. Developlnental Business Review i-2008 : 36-39
bullies, victims, bully / ui.t_i^Ár, "r,d
Psychology 41 672-682 \wirthJ' Klieme E (2003) Conrputeľnutzung. V: Deutsches PlSA'Konsortium
Home computer trse and (Hg.): PISA 2000: Ein diffeľenzierteľ Blick auf die Läncleľ deľ Bundesľeplrblik
Visdoľ ]L, Ladd HF (2010) Scaling the digital divide'
Papěr 16 07B (www.nber.oľg / papers / Deutschlancl, str. 195-209. Leske Budrich, Opladen
"",::,l:;;,'";il. ;,.'ŃsBŔw.'L"i'g
+

w16078) \MolfM (2007) Pľoust and the Sqtrid' T1re Stoľy and Science of tlre Reac1ing
Bľain. Haľpeľ Collins, New Yoľk, NY
Vogel EK, McCollough A\í, Machizawa MG
(2005) Neuľal measuľes ľeveal
in conľolli'-'g access to woľking memory' Nature 43B:
inclividual difiěľences Voody\X/D, Daniel DB, Bakeľ CA (2010) E-Books or textbooks: Students
t00-503 pľefeľtextbooks' Cornputeľs & Edtrcation 55:945_948
(2006) The psychological consequences of
Vohs KD, Mead NL, Goocle MR 'ŕoollett K, Spieľs HJ, Maguiľe EA (2009) Talent in the taxi: a model system
money. Science 3I4: 1154-1156 for exploľing expeľtise. Philosophical Tlansactiorrs ofthe Royal Society B 364:
\X/ (2001) Dopamine ĺespo.nses^conrply with r407-14r6
.Waelti B Dickinson A, Schuttz
s"'. of formal learning theoľy' Natuľe 4I2:43_48 Ybaľľa M, Mitchell K (2004) onliĺre aggľessor / taľgets, aggľessoľs, and
"r"""p,l.rrs target: A compaľison ofassociated youth characteľistics. Tlre Jotrrnal ofChi1d
\WagĺreľU, Gais S, Haider H, Verlegeľ R' Born J Q0o4) Sleep iĺrspiľesinsight'
Psychology ancl Psychiatľy 45: 1308_1316
Natuľe 427: 352-355
deľ Young KS, Rogeľs RC (199B) The ľelationslrip between depľession ancl Internet
\íaglrer líR (2004) Meclienkompetenz revisiteĺ1' Medierr als \7erkzeuge
ein pädagogisches Pľogramm' Kopaed Ve rlag'
Miirrchen addiction. CybeľPsychology & Behavioľ I: 25_28
'W.l-t"neig,-'l.,ng:
in tlre \7iľeless
\íarschaueľ M (2006) Laptops and Literacy: Learning Zei'garĺ'ĺikB\y'ĺ (1927) Unteľsuclrungen zur Handlungs_ urrd Affektpsyclrologie.
Classroom. Teacheľs College Pľess Psychologisclre Foľschung 9: 1_B5

3ĺ4 3r5
 T
Zimb|er M, Feldman Rs (2011) Liar' liał hard
drive on fire: How media context Slikovno grad ivo
41:2492-2507
iyi"g u.ľ'avior. Jouľnal oiApplied Social Psychology
" ",.
effects of electronic books
ZĺcketTA,Moody AK, McKenna MC (2009) The A
language o^u'::Ľ'j'
.- ŕ'.-ŕi"a.r*aľtĹn_to_Grade 5 studentt Liteĺacy and Research 40 : 47 _87
;;;h .y,i,#;'. l.'."ĺ oĺ Educational Computing Grafi b e: Manfred Spitzeľ

Fotogľafte: National Museum of Healh and Medicine, AFIĘ stľ.

20; Cronos Verlag, Zurich, sr. 21; Google Earth, srr. 28; zasebni
arhiv Manfred Spitzeľ: stľ. 35, 42, 44-45, 62,70-72,74-75, 146,
2I9, dpaPicture Allianc/Konrad Maurer str. 38; JeľľyTävin/Everett
stľ. 48; PANDA stľ. 65; NEC stľ. 138; Tobias \ /Ĺistefeld, str' 267.

317
316
 T
i

lmensko in stvarno kazalo E

Eclison, Thomas 13
Gould, Elizabeth 55
Green, Shawn 228
Grcenpeace 263
elektronska knjiga I 95-200
empatija 109, 178, 183
Gruzija 16,797

e-učbenik 19B, |99

civllizacijske bo|ezni 15' 2Ż8
A evolucija 15,286-288 H
Conelly, Jennifeľ 201
Afemann, Uwe 66 sl., 7 Hancox, Robert 225
Copy and Paste 57, 64
alkohol 7 sl., 19, 242' 247' 273, Ż77 Hayter, Charles 20
Crysis 2; 17Ż, 177 '25I s|.
Alzheimer, Álois 37 sl' F Heidegger, Martin 93
Cuban, Laľry 82, 86
Álzheimerjeva demenca 34 s|.' 50, hermenevtika 193-195
Facebook 24, 88, 99*105, fi 1-1 1 4,
267 s1.,270,281 sl. hipokampus 27-35, 50-53, 55
D 116, 178, 186 109, 202, 231,, 244, sl.,
Ämnesty International Ż56, 263 29r 58, 98
Anderson, CraigITS delo, opravljeno 98
Faiľlie, Robeľt B1 hranaza um 722 sl.
Angrist, JoshuaTT delovna sktrpina nemškega Zveznega
finančna kriza84 Huk, Thomas 198
parlamenta264
anonimnost (brezimnost) 100-102' ĺleksibilnost (prožnost) 54, 204,
115,254 demenca 69, 1,16 sl., 141, 245 ' 263
213 sl.,2I7
sl., 266-27 2, 28 1, 288 sl.
Apple 24 Fľank, Diľk 254 sl.
deĺar 7,20, ŻŻ, Ż4,84 sl.,99' I3I,
Aľistotel 99 I34, 139, 170, 196, Ż54' 264,275 Fuchs, Thomas 23 identiteta, osebna 15
j
I sl.' 281' ŻB5'2B9 Füssel, Stephan 197 igra 122, 152, 154-159, 168-172,
174,177-182,183 sl., 190, 202 sl.,
iI B depresija I I 6, 232, 236-238, 244-
217, 223, 227 s1., 230, 238, 241-
246, Ż66, Ż7|' Ż73' 2B9
Baby Einstein DVD 117, 13Ż' I34 243, 246, 25r-254, 257, 260-264,
! desenzibilizacija 1 82 G 278
BabyTV 117, 723-128, 132 sI.
'.1 Deteľ, Auguste 38 GameBoy 257 igľalna konzola 1 1, 168 sl., |72,
Baiľd, Abigail 114
r{
diabetes, tipa 1, 118 Games Masteľ Class 261 17 4*17 B, 182-1 84, 200, 27 B
Bavelier, Daphne 228
: diabetes, tipa 2, lI7 Gates, Bill 66 igre, prstne 1.52, 154-159,166
besedilo z izpuščenimimes 74
s\.

Didacta 64,69,86
łi Boyd, Danah iB8 sl. Geisleľ, Martin I72' 252 informaci.jska povodenj I 7
dieta 1 50 sl., 213 Gelmini, Maľiastella 193 inhibicija (zaviranje, zadrźevanje)
Braak, Heiko 34
Digital Natives 185 sl. 273 sl.
generacija Googla
1

branje 23, 57 sl., 60, 77 sl., 94' 102' 1 90-1 93

digitalni domorodci 68, lB5-l 87' inteligenca 15, 31,33, 135 sl., 163,
129, 133, 163-1 66, 1 69-17 J, 195- genetika 93,236,300
l 89 sl., l 9J, |95'199 sl., Ż46 194,220,272
l97, 203, 236, 249, Ż64, 27 6' 27 8 s|. gibanje 15, 18,29,32,53,60 sl.,
Dillon, Andrew 198 inteligenca, kolektivna 194
Bullying 101 I19' I22' I4I' ĺ52
disciplina Ż15' ŻB7 inteligenčni kvocient (I(D 133 sl.
Bushman, Brad 178 glasba 12, 16,23,132,138, 168,
dojemanje 151-153, 159-163' 166, r87, 190 interaktivna tabla (smartboaľd) 64,
188,200,271 glasbeniki, orkestralni 29 f.
69-76,84, 86
C domače naloge 16, 67,169,171' 174, internet (splet, medmre|Đ l tz' lą,
gledanje (konzum) relevizile 203, '
Caľr' Nicholas 11, 14, 64 20Ż_204 16, 19, 23, 25, 63-66, 68 s1., 7 6-83.
223,225 s1.,236,260
86 sl., BB-90, 94, 96-104, 1 1 3*1 1 5,
Casey,B. J.221 dopamin 98,Ż4z,245 globina pľedelovanja 59 185-187 , 188-194, 1.99 sl., 203,228,
Cerkev 25, 256, 260, 263 sl. Duffin, Jacalyn 20 Google 1I-1,3,24, BB-90, 99 s1., 230' 234, Ż38_241', 243 sl., 246,
Chomsky, Noam 64 dvojezičnost 269 -27 Ż, 28B r90-r93, 231, 243, 279 sl. 249 sl., Ż57' 264, 27 4_277, 279 sl.
Christakis, Dimitri 223 sl' džo ging za możgane 2B0 -2B3 G tz,Mayal26 iskanje informacij 68, I90-I92, Ż46

318 319
 T

izobľaževanje 166' 181' 195,Ż00, Leibniz, Gottfľied' ilhelm 48 možgani B' i1' 13_16, 18'27'29_36' 1 18-
odvisnost 7 sl., 19,68 sl., 100,
21 5, 220, 25O s|., 254-Ż56, 26Ż-265'
38 sI.,44-56,58-60,62 sl., 87-89, 122,772, 1.82, IB9 s1.,208,220,
Lewin, Kurt 92
287-288 9I s1.,94,98 sl., 102-i 17,121 sl., 225, 232-245, 250, 257, 2r9, 266,
|obi 25, Ż4B,2'B,2B5 128 sl., 137, 141 s1., 144'157, 159, 27I,273, Ż77
izolacija (osamitev), socialna 24' 245 Lokalisten 99 163*166, 184, tB7 sl., 192, 194- oglas, oglaševanje 24' 67,92, ĺI9_
London 26,Ż8 s|.' I90 196,200,204 s1.,214 s1.,223 sl., r22, 726, r32, r39, 17 2, 202, 230,
229 sl.' 233 sl., Ż37, 239' 242' 247,278,28t,287
London, Rebecca B1 245 s|., Ż49 sl., 266_27 2, 277' 2B0-
I okno, ľazvojno 151
lotosovi cvetovi 42 283,2BB-291,293
Jantke, Klaus Peter 2 1
lov in pobiralnišwo 15 okvare (poškodbe) zaradi sevanja 2l,
možgani, socialni 103' 109_1 12, 116
iezik ĄI,55,9Ż, 129 sL. |33, |35' ) Á'7
možganska skorja 33_35, 52' 59, 6Ż,
163 s]., 167, |7Ż,174' l76' l B5 sl'' OLPXXO-I 5,
105 sl., 109, I1r, 129, 152 s1.,233 sI.
I95, 205' 2I5, 269 s|., Ż7 4 N/ One Laptop per Child (OLPC) 65,
MP3-pľedvajalnik 11
jezikovni laboratorij 14, 83 67,81
mamila, ilegalna 19, 120,220' 184, multitasking 20i
Jones, Chris 186 242, 246, 259, 262, 265, 27 3, 277 oľientacija 27 40 s|.' 58
multitasking, medijski 201 '
mandala 42 otopelost 8,182-184
mandljasto telo 98, 108
K
Mark Avrelij 43' 278 P
Kammet Thomas 196,293 N
matematika 66,77 ,79, BI, 85, 154- pametni telefon (smaľtphone) 11, 99,
Kanai, Ryota 112, lI4 159, 167, 169, 17 5, 229, 27 4 nadarjenost 269 139, r94
Kiefer, Markus 159 materni jezik 129, 186 napačna informacija 25,259 sl. Papero 138
kita.jščina123, I28_I3I Mayeľ, Gisela 183 NASA 17 Parkinsonova bolezen 50
K-lieme, EckardTT medicina ŻO, 29, 3ĺ, 40, 55' 85 s|-, nasilje 7, 87' 116' 1ŻŻ' 168' I7B_ Pea, Roy 103 s1., 11 I, 113, II4
kn)iźni jezik 163 sI., 167, I74, 176, Ż66'2B7 sI. 184,251-254,286 sl.
pedoskop 19-21,247
kontrola 30, 40, 50, 98, 101, 173' medijska kompetenca I05,249 sl., navezanost napryate\e 1,77 sl.
periode, občutljive 151
175,205,214, Ż17 264,274-280 navezanost na starše 177 sl.
Personal Digital Assistant (PDA) 16
koľteks 34, 98, 10'' 148 medijska pedagogika, medijski navigacijski sistem 16, 27, 96
pedagogi 14, 25, I05' 163' 17Ż, Pexalozzi, Johann Heinrich 1 52,
korteks, orbitofrontalni 109 navigacijski sistem, satelitski 27
25 | sl., Ż54, 257, 263, 27 6 petje 2IB
koľteks, pľefľontalni 106' 10B' 111 Negľoponte, Nicholas 65
meditacija 289 Pľeiffeľ,Chľistian 17 I' 242
koľteks, temporalni (senčni) 111 nespečnost 101' 23Ż_236' 244' 266
Meľcadante, Noizio 84 physikum 29,105
krvni pritisk, visok 33, 222'288 Neumann, Bernd7,252
mežik(anje) pozornosti 226 sl. pisanje 14, 57,74 s1.,79,163-165,
kultura 7, 14, 19, 26, 81, 140, 154, nevron 15, 36,44 sl.,48-60, II4, r72, 174,235,279
migracijsko ozadje 118 sl.
171, r77, rB4, 186, r95,2r7,247, 149 sl.,237,2BB
ministrswo za zdravstvo 25' 239, plagiat i01, 193
Ż51 sI', 26Ż, 26(), 27 3, 2B7. 292 nevroplastičnost 43, 49' 187,200
256-260 Playstation 173,257
nobject 159
Mischel, Yaker 279,221 ples 2BB
L množičnozunanje \zvĄanje 194 politik 25, 82-84, 99, 140, 193,
mobing (nadlegovanje) 101 247, s1., 250-253, 255, 263 sl., 27 6
Ladd, Helen B0
mobing, spletni 101
o pomnjenje 14, 39, 58 sl., 92 sl., 108,
LAN za statše262
oblak t6, 59' BB ď., 96' 98 166
laptop (prenosnik) 64_ł 6, 79_Bĺ' 84, Moody, Amelia 197
86,1,59, 165, 167 motnja pozorn osri 8, 212, 223, oblikovanje možganov ĺ5l, l,59, 163' Pondiscio, Robert 199
227 s1.,230,246,271 195, 200, 21 r, 269_Ż7 2, 288 poskusi prevaľe 100
Laschet, Armin262
motnje spanja 234 s|., Ż37 odlog zadovolji tve 2I8, Ż24 povľšnost63, |9| , I93_I95, 200 2I2
Lavy,Yictor 77 '

320 321

power point 16,279
pozabljanje 40,94
pozonrosl B. ll ' l4 sl.. 23' 6l sl..
bz, ls, r 02. r 25, I BB sl., I 98, sl.,
2OI_2O7, ŻI2,214,216' 21B, Ż23'
Ż26_230, Ż4 I, 246, 27 0_Ż7 Ż, Ż89
pozornost, selektivna 62
pľelrratra 15, IŻ9, I3I_I35, 156
pľenosniki za šolaľje64_7 6' 79-B|,
84,86,165
PľensĘ Marc 185
Price, Susan 189
pľidobitev slike možganov 36
22,67,81
priključek na splet
ptoizvajai'ci živ\I 24
R Stoll' Cliffoľd 83
raba (upoľaba) medijev i 1 sl., 68, 76,
98, 103 sl., i11, I20' IŻ4_127,
I32 s|., I77 sl., 200, Ż02,204,
2I I sl., 234'238, 244_Ż46, 250,
Ż56_258, Ż7 4, 277, 27 9, 2B4
račurlalnik 7, t l_|4' 18 s|., Ż2-Ż4,
38, 49, 53, 57-59, 66-70,73-87 ,
89-92,94,97 s1', 100, 102 sl,
II3 sl., 122, IZ5, 127,138 sl., 141-
Á4, 15Ż, 157, 163 sl., 168' 176'
182 sl., 185, 190, t92,194-196,1'98,
ŻoO_ŻO4, 226, Ż30, Ż34, 238 s|.'
242, Ż44, 250, 257, 27 4_277,
279-281
ľačunalrriške\gre 7, 72, Ż3,
I72,177, I79_I81, I84,Ż02 s|''
223, 239, 24I-Ż43' 25 I_253, 257,
Ż6I_264,275' 27B
rast možganov 30_32, 36, 46, 52,
i05, 110_i1', I45 sl.,ŻB9
ľast nevľonov 52'55' II4'237,Ż88
raziskava o ľedovnicah 267 sl.
razkorak, digitalni B2
ľazpadanj e možganov 269 _27 Ż
razvoj govoľa 15, B2_r34,
216 sI.' 269, Ż7 ĺ
)zL
*:'
,""uoj ĺnožganov IzB, I47_I52, l87,
246,266
Rehbein, Florian243
rentgenski źar|<i 19 ' 2Ż
ľeZeľvna spoznavna kapaciteta 50
reženj, čelni ali fľontalni 106' 109,
nI , Á6, ŻI4, ŻI7 , 221, ŻŻ4_226,
242,263,2BB
robot za malčka 138_140
Rushkoff, Douglas 213
Rushworth, Matthew 1i0
S 177 sl., 190 s1., 195, 197 , 202, 213,
Sallet, Jér me 1 10
samokontľola (samonadzor) 25, 1I5,
|7 Ż, Ż13_225, Ż28,230 sl.' z44.
246,270-272
sanskľit 41_43
SchlesewsĘ Manhias 195 sl'
Scl-rmitt, Pá]. r93
Schľadeľ, \X/illiam 189
selekcijski učinek Bi' 172
Sex and Crirĺe285_Ż87
Shepperd, James 198
Shoĺs, Tľacey 55
sinapsa 15, 36, 44-49, 56' 59 sl., 63,
I43, Ż8l
sladkorna bolezen lÍ7 , I19, 12I '
220,235,244 sl.
7 B, 1'68-
sladkorna bolezen, starostna 117-I21
46-49'
sledi (sledovi) spomina
smeh 290 sl.
smer neba 37,4143
Snowdon, DavidŻ67
socialna (družbena) mreża 99 -704,
IO7 -l 16, 186 sl., 239, 246
socialni sĺiki 24, 4I, 97, 104, 106 s|',
ID, 114-116,13r, r39,168, r77-
1B1, 187, I94,2I3,237,Ż4Ż
147
' 253, Ż63, 269 , 28Ż' 2B4, z9I
Y
socialno vedenje 103, 108, 1, T
11 1 15,
173,246,285 sI.,2B9
spletna igľa vlog z več igra\ci 170
taksisr 26, 28 s1.,31-33, 41
Täpscott, Don 185
spanje 1I , 104, 126, I3I, IB7 , 232-
237 , 24r, 244, 246, 255 Tayloľ, Annette 198
Sparľow, Betsy B8, 90 TearnUlm 99
spomin, delovni 98, 209 sl., Ż|3 rckanje 142,215-21.7
sI.,
22I,2Ż4' 2ŻB sI. Telebajski 126, 140, 256
sreća 7 5, 104, l22, 2I3' 218_221' telesna teža, pľekomeľna (prevelika,
223, 236, 242, 269, 27 r, 283, 289- čezmerna) i 1 B sl., 12 1, 236, 258,
Ż91,293 288
staľost i \, 24, 3I' 33, 43, 54' 58, 8I' televizija 1 1 sl., 14, 18, 83, 103,
103,117 s1., 124 sl., 130 sl., 133, 1.r9-r28, 1.33-137, 140, 176-178,
135 s1.,143 sl., 159, 172-174, I B l-l BJ, 185' 194' Ż02 sl., 220,
223, 225 sl., 236, 241, 257, 259 sL,
215, 220 sl., 237, 239, 245, 250, 264
267, 269, 280, 282, 284, 289 teoĺije zarote 24
Steinkuehler, Constance 170 sl.
test Maľshmallow 21B sl., Ż2I,ŻŻ4
Tetris Ż27 sl.
stres 33, 35, 5Ż' 56' 1 15 sl.' 123' tipkovrrica 65, 68, , 163-167
91., 97 ,
213 s1.,222 sl.,230 s1.,237,245, 194
257 266, Ż72
' treniľanje' vaje pozoľnosti 226-23I
stľoji za oviľanje učenja82_84, I32
tľgovine s čev\i 19_21, 23
stľokovrrjaki, izvedenci 1 1, 1 6-1 B,
7', 99, 1Ż6, 159' 166 sl.' 1B7_189' trž'enje 22
r94,200,248,264,284 Turlde, Sherľy 105
stľoški c1igitalrre demence 139, 27 I sl.
Studi VZ 99
svinčnik 75 sI'' 163_167 U
učenje z ĺokovanjem s stvarmi 1 1,
r25,1.59-163, r94
učeĺrje 8, 14' 17,Ż2 s1.,41,48 sl.,
Š
53, 55 sI., 58, 60, 63, 69, 7 3, 7 6-79,
šola75_87, I02, ĺI2_I14, 120, 82-86,94, r05, 1r4, 123, r27, r29,
1'65
133 sl., 136 sl.,152,163,165,169, 131 sl., 139, 141-144, 147, 149,
174 sl., 184' 202 s|., ŻIB sl.,226, 151'_Í53'I59_I72' 182' 186' 190,
1.9 4, r9B-200, 203, 2r2, 21 5-218,
230, 234, 236, 24r, 246, 248 sl.,
25r, 255, 257, 259, 27 3-277, 284 2ŻB sl., 246, 259 269 275
' '
učenje v możganihŻ9-36
šolske ocerre 1l3,212
šolski uspeh 23,77_79' 8I, 114' 163, učenje v spanjtt 233
169 sl., 172 sl., 175 sl.' Ż59,275,2B4 trčinek stľopa 283 sl.
štetje 154_15B,166 učinek tľeniran ja l I0, 212
s|.,
študenti mediciłre 29, 31, 40 učinek Zeigarrr ik 92_9 4
3Ż)
 *'
učne faze 151
Udobno otoPel 178, 181-183
"'',"rlo.,
46, 49,
(nevľoznanost) 13, Ż5 s|', 43,
, 69 , BI, 84_86, 99 ' 10Ż' O avtorju
rc' , '1, 195 , 20o, 205, Ż2' , 233,
|59
umor brez mo vaŻ5Ż_Ż54 Ż47' Ż56-263, Ż81, 284, 287 s|',
293,3Ż4

Prof. dľ. dľ. Manfred Spitzer' rojen leta

Ż
večooravilnost (multitasking) l2' l04' I95B, je študiľal medicino, psihologijo
žíva|g\ban1a 15Ż
189,20l-20'' ŻO7 s|',2| l sl'' 270' in filozofijo ter sę.ie habilitiral na podro-
Ż72 žival oči 106, I52
:o čju psihiatľije. Dvakrat je bil gostujoči
velikost možganov 10'-1i', 14' sl' žongliranje 29 sl. sz
J pľofesoľ na lJniveľzi Haľvaľd. V UImu v
velikost skupine 1 05-1 1 5
Nemčij i vodi Univeľzitetno psihiatrično
videoigra, pľvoosebna strelska 172,
227 s1.,234 o kliniko in Thansfeľni center za nevÍoz-
\ľ'agneľ,1 /olĹRiidiger 254
videoiere IŻ,68, I23. |69-|7Ż' . /illiams, Aĺthony nanosti in učenje (Universität Ulm,
fi4_ť76' 178-l80' l83 sl., lB sl'.
1B5
\X/irth, Klinik fiir Psychiatrie). objavil je številne knjige, od kateľih sta
zo3, ŻŻ6_2Ż8, Ż3 4 s|., 242, 26I, Joachim 77
Ż62'276 \íoods, Anne 140
najbolj prodajani Lernen (Učenje) in Voľsicht' Bildschiľm! (Po'
Vigdoľ, Jacob B0 \íoody, \íilliam 198
zor, zaslon!). Na nemškem televizijskem kanalu za izobraževaĄe
vizualni sistem 61 'World of' /aľcraft
(\Wo\ĺł 170_17Ż, ARDalpha modeľiľa tedensko oddajo Um in možgani' Manfred
vo|ja 93, Ż13 s|., 2I6-2tB, 236' 263 Ż4I sL,245 Spitzer je eden najpomembnejših nemških raziskovalcev dęlova-
volja do repľoduciranja 93 \ítj8mann, Ludger Ż3 nja možganov. Le malo kdo je tako kakor on sposoben pľedstaviti
voznik avtomobila 1 8, Ż7, 29, 3Ż s|'' znanswena dognanja nazorno in s poudarkom.
44 X n !,r
vozniško dovoljerrje za splet (internet) Z ?.,ą \:' : .):, uť, .,,,, ,.-' * ?á\ }-J'U
'-ĺ.ť'i

r92,274-276
Xbox257 lł,
*1ł'i''|
ŕ
' /ł*;łľ }*;ľ-
?Ĺ(Ô
vrednore 9, 14, lo3, 109, 144, 183,
260,264 Y
1.t">
ay-,
vrtec' otľoški8, \9,64,68,82' 126' Yahoo 89 s|.,231'243
((" 4)-,.ĺłłvęe^-
135, t39, r41-r44,152, r59,163'
165' 167,176, Ż17_219, Ż30' 246,
275_277

Z I

zafiksanost (fiksanje) 68, 120, Ż46, l

)-7'7

zamenjava nalog 2I I sl., 27 0

zdravię 22, 16, 104,150,214'

2l B _2Ż1' 225, 237. ŻĄ4, 254' 2'6.
259 s|., 263_Ż65, 269, Ż7 I' 2B8
Zeigarnik, Bluma 92 sl.

325
324
 \ Manfred Spĺtze
rE
Brez računalnika, pametnega telefona
in svetovnega spleta dandanes v Življenju v
I
ne gre več. V tem pa se skriva velikanska
nevarnost, kajti ob intenzivni rabi teh ŕ
1)
,
7
medijev se sposobnosti naših moŽganov t
í)
zmanjšujejo. otroci in mladostniki preŽivijo
z digitalnimi medijiveč časa kakor v šoli.
v
To vodi V govorne in učne motnje, ŕ
pomanjkanje pozornosti, stres, depresije ď
in vse večjo nagnjenost k nasilju.
-Í!

ta n a d e m e n c
+)
a a
Ugledni raziskovalec delovanja moŽganov
D C' I
DO

Manfred Spitzer nakazuje v tej svoji knjigi o I

zaskrbljujoč r azv oj. Sta ršem od ločno svetuj e,
naj pri svojih otrocih omejijo kratkočasenje Ka ko sp ravl j a m o SC be n svoj e ot r o ke o b pa m
z dĺgitalnimi mediji, da otrok ne bo zaneslo
v digitalno demenco.
2., Žepna izdaja

I
L
u
'\ 'ł *
ż
1
tĄ
I tt
U
t
ISBN 978-3-70 86-09 42-3
o
] a

'lliljll|ľililll|Lilililll-
tł tl tł'. lll,' Il,' lj el'.t. r ĺl lll

,{ľ'
'q!ri*,:ľ* Mohoľjeva
Cclovec