Scribd Logo
Upload

Welcome to Scribd!

  • Stari Učbenik - Zgodovina 3 - 230107 - 102340 PDF

    Uploaded by

    Luka Švigelj
    191 views19 pages

    Original Title

    Stari učbenik – Zgodovina 3_230107_102340.pdf

    Copyright

    © © All Rights Reserved

    Available Formats

    PDF or read online from Scribd

    Did you find this document useful?

    Is this content inappropriate?

    Report this Document

    Copyright:

    © All Rights Reserved
    Download as PDF or read online from Scribd
    Flag for inappropriate content
    191 views19 pages

    Stari Učbenik - Zgodovina 3 - 230107 - 102340 PDF

    Uploaded by

    Luka Švigelj

    Copyright:

    © All Rights Reserved
    Download as PDF or read online from Scribd
    Flag for inappropriate content
    of 19
    3.5 Slovenci v predmaréni dobi SPOZNALI BOMO: S. predmartno dobo oznacujemo desetletja med propadom Ilirskih provine in /maréno revolucijo 1848. Slovenci jo imamo v zavesti predvsem kot &as Ziv- Ijenja in dela naSega najvegjega pesnika Franceta Preserna (1800-49). Prav zaradi njegovih Zivljenjskih teZav pa pogosto ne vidimo nekaterih velikih pre- mikoy v tedanjem razvoju slovenske narodne zavesti, [Osnovna znadilnost teh desetletij, v katerih se avstrijsko cesarstvo ni zaple- talo v mednarodne oborozene spopadi po vet kot ti- sofletnem obdobju pod skupnim vladarjem. Zato se je kljub dejstvu, da so bili razdeljeni med Kranjsko, Stajersko, KoroSko, Gorisko, Istro in Trst, da jih je Zivel del v lombardsko-beneskem kraljestvu, to, je na ozemlju nekdanje Benes- ke republike, in v dveh komitatih Ogrske, krepil obgutek skupnega jezika, ime- hain usode, Abecedna vojna oziroma iskanje najprimernejse skupne slovenske Pisave je zelo jasen izraz takSnih prizadevanj. Narodna zavest se je zlasti pri mlajsih svetnih in cerkvenih izobrazencih krepila. Zanimanje za jerikovna, narodopisna in zgodovinska ypraSanja je zacelo sprovati tudi politiéna. Raz pravljanje o teh temah je bilo zaradi hudega policijskega nadzora omejeno na ‘osebne stike, dijaske in Studentske literarne druZbe, ki niso spodbujale le k li- {erarmemu ustvarjanju, ampak tudi k zbiranju narodnega blaga in Sirjenju slo- venske in slovanske literature. Zato so bili pesniki in pisatelji, jezikoslovei, narodopisci in zgodovinarji hkrati tudi narodni buditelji (France Preseren, ki mu je vetina Ze takrat priznavala prvenstvo med pesniki, Je svojim delom ne le dokazoval jezikovne sposobnosti materinséine, ki je bi- Tokracija ni vpeljala v Sole in urade, ampak z izbiro jezika za pesnjenje opo- Zarjal na zyestobo narodu in nujnost svobode, ki mu bo omogotila kulturni razvoj, Koroski pesnik Urban Jarnik (1784-1844) ni le utrjeval pojma Slo- ‘venee med rojaki, ampak ga je vnesel tudi v neméko strokovno izrazoslovje in hkrati Ze 1826 opozoril na napredovanje germanizacije, ki je ogroZala se- ‘emo slovensko etni¢no mejo. Na Stajerskem sta na narodni razvoj vplivala zla- sti dva moza. Iz Gradca je vodil pravo mreZo za Sirjenje slovenskih in slovanskih knjig slovni¢ar in profesor verouka Jozef Mursec - ‘kov (1807-95), Med nji- ‘nije bilo zelo odmevno delo Antona Krempla (1790-1844) Dogodiviine sta- Jerske zemle (1845), prve slovenske zgodovine Slovencey, ki je mnoge vrnila 1848 Sil po Stajerski slovenske in slovanske knji ‘Na podlagi osebnih izku- ‘nj in spoznanj je Slomek izredno poudarjal pomen nizjih slovenskih Sol, stem je videl prednosti nedeljskih ponavljalnih, ker je bilo tam Ijudi lac *7eajativ slovenskem jeziku. Trivialke, Se bolj pa glavne in srednje ole, 24- SORZIIE Dalton Francéta Presérna, | 28 Dy Neserza ston pre izdaje Poezij France- ta Pregerna [i Noterne sion pig sovensto pisane zgodovine Slovencev DOGODVSINE ‘AJERSKE GEMLE. sLovanean otis in corinne ED Scanned with CamScanner 3s Jovan Vese! Koseski (1798-1884) ppt ikoncbesed uporabil besedo lovenija. Slovencem je Zelo znon tudi njegov ynuk, alpinist in pisatelj Julius Kugy (1858-1944) —— Kimetijfke in rokodelfie novize. ahead ob tite deve a Glava prve itevilke Novic ds Slovenija..., pesem, ki |e pri nesla Koseskemu primat med sloven- “© skim pesniki, je izSla leta 1844 kot posebna priloga Novic. SROWBRDA VR ee Tee i mreé niso odpravijale zaostajanja v sloven, ‘a Slovence predmaréne dobe. Od dy. ‘tine. Kot izredno zaveden Slovenec radi jezika in ciljev poutevanja nay ker izraZanju, ki je bilo tako znacilno 7 hovnikov je zahteval obviadanje materins

    You might also like