UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA
Koroška cesta 160
2000 Maribor

SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU:

»INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA V ŠPORTU«

VRSTE

IFORMACIJSKO

KOMUNIKACIJSKIH

TEHNOLOGIJ V ALPSKEM

SMUČANJU

Ime in priimek: Fredi ŠVIKART

Študijska smer: Športno treniranje
Nosilec predmeta: prof. dr. Dejan DINEVSKI

Datum: 07.03.2012
KAZALO VSEBINE
1. POVZETEK ____________________________________________________ 1
2. UVOD ________________________________________________________ 1
3. KAJ JE INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA _________ 1
3.1. Kaj je informacijska pismenost _________________________________ 2
4. KRATEK ZGODOVINSKI ORIS ALPSKEGA SMUČANJA _______________ 2
4.1. Zgodovina IKT v alpskem smučanju in športu nasploh ______________ 3
5. IKT IN ALPSKO SMUČANJE ______________________________________ 4
6. KOMUNIKACIJSKA SREDSTVA ___________________________________ 5
6.1. Telefon _____________________________________________________ 5
6.2. Prenosne radijske postaje _____________________________________ 6
6.3. Elektronska pošta (e-mail) _____________________________________ 7
6.4. Telefaks ____________________________________________________ 7
7. SREDSTVA ZA OBDELAVO PODATKOV ____________________________ 7
7.1. Računalnik __________________________________________________ 8
7.2. Programska oprema __________________________________________ 9
7.2.1. Urejevalniki besedil ________________________________________ 10
7.2.2. Urejevalnik računskih preglednic _____________________________ 10
7.2.3. Programi za izdelavo računalniških prosojnic___________________ 11
7.2.4. Zbirke podatkov in programi za delo z njimi ____________________ 12
8. MULTIMEDIJSKE NAPRAVE _____________________________________ 12
8.1. Digitalni fotoaparati __________________________________________ 12
8.2. Videokamere _______________________________________________ 13
8.3. Interaktivni simulatorji ________________________________________ 16
9. ZAKLJUČEK __________________________________________________ 18
VIRI_____________________________________________________________ 19
KAZALO SLIK

slika 1. Frekvence za radijske postaje ................................................................. 6

slika 2. Osnovne računalniške komponente (hardware) .................................... 9

slika 3. Primer štartne liste v programu Excel .................................................. 11

slika 4. Primerjava voženj v programu SX Video Compare V3.3 pro .............. 14

slika 5. Mozaičenje slik v programu Dart Trainer pro ....................................... 14

slika 6. Prikaz posameznih sklopov kamere ..................................................... 15

slika 7. Simulator alpskega smučanja ............................................................... 16

slika 8. Primer uporabe merilnih senzorjev ....................................................... 17

 1. POVZETEK
V seminarski nalogi bom na kratko predstavil tako zgodovino, kot tudi zgodovino
informacijsko komunikacijske tehnologije v alpskem smučanju. Nadalje bom navedel
in opisal informacijsko komunikacijska sredstva, ki se uporabljajo v alpskem smučanju,
tako pri samem treningu, kot tudi na tekmovanjih in drugih dejavnostih, ki se navezujejo
na alpsko smučanje.

2. UVOD
V današnjem času si ne moremo več zamišljati funkcioniranje družbe brez
informacijsko komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT). Enako pa z gotovostjo
lahko trdimo tudi za šport, pa naj si gre za rekreativni ali vrhunski šport. Takoj ko se
pojavi nov računalniški program, nova komponenta v razvoju komunikacije, že
»nastopa« tudi na področju športa. Ne moremo si več predstavljati športa brez radijskih
in televizijskih prenosov, brez internetne povezave, brez računalniške podpore. Kar je
bilo še ne tako dolgo nazaj »znanstvena fantastika«, je v današnjem času nekaj
povsem običajnega. Dejstvo je, da gre razvoj IKT z bliskovito hitrostjo naprej, kar je
bilo še »včeraj« najboljše, je »jutri« že zastarelo.
Šport mora slediti trendu razvoja na vseh področjih, kajti v kolikor temu ne bo tako,
lahko govorimo, da bi šport v takem obsegu, kot ga poznamo danes izumrl, tako na
področju kvalitete in napredka, kakor tudi na področju kvantitete, oziroma števila ljudi,
ki mu šport pomeni poklic, sprostitev ob gledanju tekem ali ukvarjanju z njim, kakor tudi
z vidika zdravstva.
V navedeni seminarski nalogi pa bom poskušal pobliže predstaviti IKT v alpskem
smučanju. Da pa bo bolj razumljivo, bom najprej predstavil nekaj osnovnih pojmov, ki
jih moramo nujno poznati za razumevanje vsebine.

3. KAJ JE INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKA

TEHNOLOGIJA
IKT lahko pojmujemo kot skupno uporabo računalniške strojne in programske opreme
ter pripomočkov in programske opreme za komuniciranje z namenom oskrbeti
organizacije in posameznike s potrebnimi informacijami, ki jih potrebujejo za svoje
učinkovito in uspešno delo ( Wechtersbach, 1993).

1
 3.1. Kaj je informacijska pismenost
Različni avtorji govorijo o IKT pismenosti, digitalni pismenosti, digitalni zmožnosti
oz. kompetenci, informacijski pismenosti, računalniški pismenosti. V evropskih
dokumentih za področje izobraževanja je uporabljen in opisan izraz digitalna
kompetenca, ki temelji na spodnjem opisu.
»Digitalna pismenost je zavedanje, drža in sposobnost posameznikov za ustrezno
uporabo digitalnih orodij in pripomočkov za identifikacijo, pridobitev, obravnavo,
integracijo, evalvacijo, analizo in sintezo digitalnih virov, gradnjo novega znanja,
oblikovanje medijskih izrazov in komunikacijo z drugimi, v kontekstu specifičnih
življenjskih situacij, z namenom omogočanja konstruktivnega družbenega
delovanja; in za razmišljanje o teh procesih.« (Martin in Grudziecki, 2006).

4. KRATEK ZGODOVINSKI ORIS ALPSKEGA

SMUČANJA
Alpsko smučanje je eden izmed športov, ki ima bogato in dolgo zgodovino.
Najstarejši viri, ki jih trenutno poznamo, izhajajo iz časa okoli 4000 let pred našim
štetjem. To so smučke, ki so jih izkopali arheologi na Švedskem v močvirju Hetting.
Po analizi naj bi bile izdelane pred približno 4500 leti.

Za začetek modernega obdobja oziroma obdobja športnega smučanja štejemo

pohod na smučeh Norvežana Fritdjofa Nansena s spremljevalci preko Grenlandije
poleti leta 1888. Do tedaj je bilo smučanje namenjeno zahtevam vsakdanjega
življenja v zimskem času, medtem ko zabavi in športu skoraj nič. Nansen je s svojim
pohodom dokazal koristnost uporabe smuči za premagovanje poti po tedaj
nepoznani notranjosti največjega otoka na svetu. Prečkati je moral številne snežne in
ledene ovire, se vzpenjati preko razbrazdanih gora in prečkati »belo puščavo«, po
kateri je na smučeh celo jadral.

V tem času se je torej začel razvijati tudi zabaven del smučanja, hkrati pa je bilo
samo vprašanje časa, kdaj se bo začelo uveljavljati tudi tekmovalno smučanje. Leta
1848 je bilo v mestu Tromsoe izvedeno prvo smučarsko tekmovanje. Leta 1866 so v
Oslu ustanovili prvi športni smučarski klub (Christiania Skiclub), dve leti kasneje pa
se je že začela resna organizacija smučarskih tekmovanj. Leta 1883 je bila

2
ustanovljena enotna norveška smučarska zveza (Norges Skivorbundet), ob koncu
stoletja pa se je razvoj ustanavljanja smučarskih klubov razširil še na ostale
skandinavske države in na srednjo Evropo.

Naziv alpsko smučanje se je pojavilo, ko so se začela prva tekmovanja v slalomu in

smuku in je bilo potrebno takšen način smučanja tudi pojmovno ločiti od klasičnega
oziroma nordijskega načina smučanja kot so teki in skoki.

4.1. Zgodovina IKT v alpskem smučanju in

športu nasploh
Razvoj IKT-ja v alpskem smučanju lahko beležimo v šestdesetih letih prejšnjega
stoletja, če ne upoštevamo telegrafskega in telefonskega prenosa rezultatov iz tekem
do časopisnih hiš in radijskih postaj, med večjimi tekmovanji.
O začetkih lahko govorimo, ko se pojavijo prve aplikacije v športu. Statistične analize
in numerične kalkulacije biomehaničnih raziskav so izvajali na velikih računalnikih
(angl. Main frame). Predvsem v biomehanični literaturi je možno zaslediti množico
člankov o uporabi računalnikov v športu. Pionirsko delo na področju športne analize
s pomočjo računalnika sta naredila Miethling in Perl. Njuni koncepti za modeliranje
športne igre segajo v zgodnja 80–leta. Računalnike so zelo kmalu začeli uporabljati
za shranjevanje informacij in dokumentov (Baca, 2006, 25 – 26).
V sredini 70-tih let so se pojavile prve baze podatkov na področju športa, kakor tudi
alpskega smučanja, ki so združevale dokumente in razne podatke, za kasnejše lažje
vodenje in odločanje. Takrat se tudi pojavi prva razlika med računalniško znanostjo v
športu in športno informacijo. Pod pojmom športna informacija razumemo predvsem
zbiranje in upravljanje dokumentov in podatkov, pod računalniško znanostjo pa
prenos informacij in procesov, znanosti, tehnike in sistematičnih aplikacij s področja
športa.
V zadnjih dveh desetletjih pa je IKT doživela neverjeten vzpon na vseh športnih
področjih. Odvisna pa je predvsem od razvoja informacijske tehnologije, kot je strojna
in programska oprema, informacijskega managementa in medijev. In alpsko smučanje
ni pri tem nobena izjema.

3
 5. IKT IN ALPSKO SMUČANJE
Informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) so širok pojem, nadpomenka, ki
vključuje vse vrste komunikacijskih naprav ali aplikacij. Zajemajo radio, televizijo,
mobilno telefonijo, računalnik, medmrežje, programsko in strojno opremo, satelitske
sisteme, pomnilniške enote in mnogo drugih sodobnih tehnologij. Omenjene
tehnologije nudijo številne storitve, med njimi so videokonference in učenje na
daljavo. Tudi te storitve opredeljujemo kot IKT. Na področju izobraževanja nam IKT
nudi podporo pri učenju in poučevanju, predstavlja pa tudi razvoj poučevanja in okolja,
v katerem poučujemo ali se učimo.

Novljan IKT pojmuje kot informacijsko pismenost, ki jo dosegamo z določenimi

komunikacijskimi mediji (računalniški programi, medmrežje, videoposnetki in
njihove analize itd.). Opredeljuje jo kot sposobnost opredelitve informacijske potrebe,
pridobivanja, vrednotenja in uporabe informacij iz različnih virov (Novljan, 2002,
povzeto po Jurak, Kovač, Starc in Strel, 2007).

Sodobna IKT temelji na uporabi računalnikov in računalniških omrežij in sodobnih

metod informacijske tehnologije in tehnik. Računalništvo preučuje predstavitev in
oblikovanju informacij, algoritmične procesov za obdelavo informacij, računalniško
strojno opremo (hardware) in programske opreme (software). To doživlja hiter razvoj
in ima velik vpliv na vseh področjih dela in življenja v športu. Šport doživlja zelo
dinamičen in intenziven razvoj, zato je uporaba informacijske tehnologije pomemben
dejavnik za uspešno delovanje. Popolne in visoke kakovostne informacije, ter znanja
so bistveni viri za uspešno delovanje športnih tekmovanj in športnih treningov.
Učinkovito in hitro zbiranje shranjenih informacij s pomočjo informacijske tehnologije
omogoča hitro in učinkovito uporabo pri sprejemanju odločitev, ter izdelavi načrtov in
programov dela športnih delavcev, kakor tudi športnikov samih.

Iz vsega navedenega lahko torej laično razdelimo IKT, ki se uporablja v alpskem

smučanju na komunikacijska sredstva, sredstva za obdelavo podatkov in
multimedijske naprave.

4
 6. KOMUNIKACIJSKA SREDSTVA

6.1. Telefon
Je najbolj razširjeno komunikacijsko sredstvo, ki se trenutno uporablja v vseh
segmentih alpskega smučanja. Beseda »telefon« izhaja iz sestavljenih grških besed
tele, v prevodu daleč in phone, v prevodu glas. Opredelil se bom na mobilni telefon (ki
je največ v uporabi) ali tako imenovani GSM (Global System for Mobile
communications). Predstavlja pa telekomunikacijsko napravo, ki se uporablja za
prenos in sprejem govora (v večini primerov), po navadi med dvema osebama, včasih
pa tudi tremi ali več (konferenčni klic), Naprednejši GSM telefoni (t.i. pametni telefoni),
pa imajo zmeraj več funkcij, tako da jih že težko uvrščamo med telefone, prej lahko
rečemo, da so sredstvo za obdelavo podatkov, za komunikacijo in multimedijo.
Pametni telefoni so lahko trenerjem, kot tekmovalcem v veliko pomoč, predvsem v
tekmovalni sezoni, saj imajo združene skoraj vse funkcije moderne komunikacije, ki jih
le-ti potrebujejo v eni napravi. Funkcije, ki jih najpogosteje uporabljajo trenerji in
tekmovalci:
- pogovor z med tekmovalci in trenerji, z družino, prijatelji,
- pošiljanje kratkih sporočil SMS (Short Message Service) in MMS (Multimedia
Messaging System).
- koledar tekmovanj, treningov in drugih obveznosti z opomnikom,
- snemanje fotografij, videoposnetkov s treningov in tekmovanj (novejši že v HD
tehniki), obdelava videoposnetkov z ustreznimi nameščenimi programi in
analiza le-teh, možnost pošiljanja posnetkov določenim naslovnikom,
- brskanje po spletu, iskanje raznih podatkov, povezava z dokumenti v domačem
računalniku, rezervacije prenočišč ipd…
- urejanje podatkov s treningov in tekmovanj, vodenje raznih evidenc, tabel,
grafov v programih kot so Word, Excel, Power Point itd…,
- pomožne funkcije, kot je budilka, višinomer, kompas, štoparica, pregled
vremenskih razmer, GPS (Global Positioning System), za navigacijo do raznih
mest tekmovanj, treningov ipd….
Aplikacij ki jih premorejo sodobni prenosni telefoni je še dosti več, je pa odvisno od
vsakega posameznika, katere uporablja, oziroma zakaj jih potrebuje.

5
 6.2. Prenosne radijske postaje
Predvsem na treningu alpskega smučanja se za komunikacijo med trenerji in
tekmovalci največ uporablja odprta UKV zveza. Uporabljajo se ponavadi kanali, za
katere po zakonodaji ne potrebuješ izpita za radioamaterja. V spodnji razpredelnici so
navedene te frekvence.

Slika 1. Frekvence za radijske postaje

Ima pa v Sloveniji Smučarska zveza uradno registrirano frekvenco Slovenije 161.200

Mhz, na kateri je dovoljen pogovor s predhodnim soglasjem med klubom in zvezo.
Tu moram omeniti še naprave za merjenje časov na progi. Sedaj prevladujejo
časomerilne naprave z inovativnimi radijskimi fotocelicami Polifermo, z vgrajenim
oddajnikom. Navedel bom le nekaj osnovnih lastnosti, kot so sprejemanje časa preko
radijske postaje, prosto gibanje ob progi in možnost sprejemanja 6 vmesnih časov, ki
je vsak individualno označen. Prenašanje meritev preko radijske postaje, tudi z
določeno štartno številko, zelo enostaven je način za merjenja časov, zahvaljujoč
programu Training Light, ki je nameščen v uri. Možnost merjenja časa je do trem
tekmovalcem, ki so istočasno na progi. Tekmovalci lahko obdržijo isto štartno številko
in naredijo do 250 voženj, ki se avtomatično zabeležijo na uri. Možnost pridobitve
vrstnega reda glede na dosežek časov tekmovalcev, doseženih preko celotnega
procesa merjenja časov, v določeni vožnji ali za posameznega tekmovalca.

6
 6.3. Elektronska pošta (e-mail)
Je storitev, brez katere si sodobnega alpskega smučanja ne moremo več zamišljati.
Vse pogodbe, načrti, rezervacije prenočišč, razne prošnje, dopisi, načrti in ostala
sporočila potekajo po e-mailih. Je najbolj uporabljena storitev, ki jo omogoča svetovni
splet. Elektronska pošta omogoča, da si športniki, trenerji in drugi delavci, ki kakorkoli
delujejo v alpskem smučanju, ki niso v neposrednem stiku, s pomočjo računalnika
izmenjujejo sporočila. Prednost je tudi, da lahko isto sporočilo naenkrat pošljemo več
prejemnikom hkrati in tudi ne zahteva, tako kot telefon, da so na različnih koncih
omrežja hkrati navzoči vsi, ki jim je sporočilo namenjeno. Sprejeto sporočilo se ohrani
in ga lahko prejemnik prebere kadarkoli.
Ima pa kot vsa druga komunikacijska sredstva tudi dobre in slabe strani, kot so; velika
hitrost izmenjave sporočil, pošto lahko pošljemo več naslovnikom hkrati, sporočilo
lahko poleg besedila vsebuje tudi priponke, lahko je dokaz in nosi verodostojnost z
obeh strani in slabe, predvsem izgubljanje osebnega stika, pomanjkanje etike in
bontona, potrebna je določena tehnologija in komunikacijska pismenost, pa še kaj bi
se našlo.

6.4. Telefaks
Čeprav se še vedno uporablja, ga bom le omenil, saj prenos komunikacije preko
telefaksa, tako kot preko klasičnega pošiljanja pošte (pisma) strmo pada. Obstaja
namreč bolj racionalna in bolj varna možnost poslovanja v obliki računalniškega
programja, kjer s pomočjo treh najvažnejših komponent (računalnik, skener, modem)
dosežemo enak, a varnejši učinek.

7. SREDSTVA ZA OBDELAVO PODATKOV

Tu imamo v mislih temeljno orodje informacijske družbe – računalnik. V športu, še
posebej pa v alpskem smučanju, ki je po specifiki gibalnih in motoričnih sposobnosti
najkompleksnejši šport, si treninga in vrhunske priprave ni več moč zamišljati. Glede
na kompleksnost podatkov, ki se porajajo bodisi iz treningov ali tekmovanj, si njihove
obdelave brez računalnika ne moremo predstavljati. Uporablja se od najmlajših
selekcij, do vrhunskih tekmovalcev tako v amaterskem, kot tudi v profesionalnem
smučanju. Računalnik povezuje tudi spremljevalne panoge smučanja, od razvoja

7
smučarske opreme v tovarnah, individualnega razvoja opreme tekmovalca, vodenja
tekmovanj (prenosi, sodniki, delegati, vodstvo ipd…), meritve in obdelave časov na
tekmovanjih, organizacijo in logistiko tekmovanj in še mnogo drugega.
Ko imamo v mislih računalnik pa moramo omeniti tudi delitev na strojno in programsko
opremo, saj je eno brez drugega neuporabno.

7.1. Računalnik
Glede na to, da je računalnik že v skoraj vsakem gospodinjstvu, ga bom predstavil le
v strnjeni obliki. Pri tem je potrebno omeniti še, da v alpskem smučanju prednjačijo
prenosni računalniki, v zadnjem času pa so v porastu tudi tablični računalniki, kar je
pogojeno s tem, da so smučarji in trenerji primorani v bolj «nomadski« način življenja,
zaradi neprestane selitve v različne države, kjer se odvijajo tekmovanja. Tu velja
omeniti še, da je računalnik tudi nepogrešljiv pripomoček pri izdelavi in testiranju nove
smučarske opreme, ki se nenehno razvija.
V ohišju računalnika najdemo matično ploščo (angl. motherboard,), ki vsebuje vsa
potrebna vodila in sisteme za povezavo ostalih delov. Ponavadi vsebuje:
- ležišče za procesor,
- ležišča za RAM module,
- AGP ležišče za grafično kartico,
- PCI ležišča za ostale (razširitvene) kartice,
- priključke vodil EIDE in SCSI za trde diske, disketne enote, CD-ROM enote,
DVD enote,...
- priključke za napajalnik,
- BIOS – ROM z osnovnim operacijskim sistemom za delovanje vhodno/izhodnih
enot,
- osnovna vhodno/izhodna vrata (tipkovnica, miška, vzporedna in zaporedna
vrata, USB...).
Na matični plošči je nameščen procesor, RAM, ROM-BIOS, grafična kartica, zvočna
kartica. Nanjo so priključene pomnilniške naprave (npr. trdi disk, DVD pogon)
in periferne ali zunanje naprave (npr. tipkovnica, miška, zaslon, tiskalnik, risalnik,
optični čitalnik, digitalni fotoaparat).
Na spodnji sliki so prikazane osnovne računalniške komponente.

8
Slika 2. Osnovne računalniške komponente (hardware)

7.2. Programska oprema

Programska oprema je nujno potrebna za delovanje računalnika. Neprenehoma se
spreminja in izboljšuje. Katere programe bomo namestili je odvisno od operacijskega
sistema, ki je nameščen na računalnik. Operacijski sistem je programska oprema, ki
nadzira delovanje strojne opreme in služi kot vmesnik med uporabnikom in strojno
opremo ali zagnanimi aplikacijami (uporabniškim programom) in strojno opremo. Na
osebnih računalnikih je največkrat nameščen operacijski sistem Windows podjetja
MICROSOFT (Windows Vista, Windows XP, Windows 7), sledi operacijski sistem
podjetja APPLE (Mac OS X) in odprtokodni operacijski sistem Linux.
Med množico uporabniških programov bom opisal le tiste, ki se najbolj pogosto
uporabljajo v alpskem smučanju, ostali programi, ki so prav tako nepogrešljivi v
alpskem smučanju so navedeni po posameznih poglavjih.

9
 7.2.1. Urejevalniki besedil

Urejevalniki besedil so zmogljivi programi, ki omogočajo vnos, popravljanje,

vstavljanje, brisanje kopiranje, premikanje, shranjevanje in oblikovanje besedil ter
tiskanje. Omogočajo izdelavo tabel; vstavljanje tabel in slik; izdelavo kazal, obrazcev,
opomb in hipertekstovnih povezav; spajanje dokumentov; uporabo besedil, ki so
pripravljena z drugimi urejevalniki, ter številne druge možnosti. S pomočjo predlog
in odstavčnih slogov je omogočeno enostavno oblikovanje daljših dokumentov, pa
tudi avtomatična izdelava kazal. Preverjanje črkovanja, ki je nepogrešljiva funkcija
urejevalnika besedil, pomaga uporabniku pripraviti besedilo brez tipkarskih napak v
izbranem jeziku. Najbolj znana urejevalnika besedil sta Microsoft Word iz zbirke
MS Office in brezplačni Writer iz zbirke Open Office.org.

7.2.2. Urejevalnik računskih preglednic

Urejevalniki računskih preglednic omogočajo izdelavo, oblikovanje in tiskanje

elektronskih preglednic; uporabo formul in matematičnih, statističnih, finančnih,
datumskih ter drugih funkcij; grafično predstavitev podatkov; uporabo orodij za
razvrščanje in filtriranje podatkov; uporabo orodij za iskanje cilja in optimizacijo ter
številnih drugih orodij, zaradi katerih postajajo nepogrešljivi za učinkovito delo v
sodobni pisarni. Elektronske preglednice je mogoče uporabljati v povezavi z
urejevalnikom besedil, računalniško predstavitvijo ali katerim drugim aplikativnim
programom. Z elektronskimi preglednicami lahko izdelujemo cenike, finančna
poročila, kalkulacije,zahtevne statistične analize in podobne dokumente. Najbolj
znana urejevalnika računalniških preglednic sta Microsoft Excel iz zbirke MS Office in
brezplačni Calc iz zbirke Open Office.org.
Na spodnji sliki je primer štartne liste v alpskem smučanju, v preglednici Excel.

10
slika 3. Primer štartne liste v programu Excel

7.2.3. Programi za izdelavo računalniških prosojnic

S pomočjo računalnika in programa za izdelavo računalniških prosojnic lahko

izdelamo najrazličnejše predstavitve. Osnova je zaporedje slik oziroma
predstavitvenih strani, ki lahko vsebujejo različne elemente: naslove, besedilo v
alinejah, grafikone, tabele, slike, zvok in film. To zaporedje slik lahko predvajamo
na zaslonu eno za drugo po vrstnem redu, ki si ga pripravimo vnaprej (diaprojekcija),
ali glede na trenutne potrebe poslušalcev. Najbolj znana programa te vrste sta
Microsoft Powerpoint iz zbirke MS Office in brezplačni Impress iz zbirke Open
Office.org.

11
 7.2.4. Zbirke podatkov in programi za delo z njimi

Programi za delo z računalniškimi zbirkami podatkov omogočajo učinkovit način

shranjevanja velikih količin podatkov. Omogočajo izdelavo, spreminjanje in dopolnitev
podatkovnih zbirk. Podatkovne zbirke z njihovo pomočjo preiskujemo oz. na njih
poizvedujemo, izdelujemo poročila, naredimo statistične obdelave in različne analize.
Z uporabo obrazcev poskrbimo za varen vnos podatkov. Najbolj znana programa te
vrste sta Microsoft Access iz zbirke MS Office in brezplačni Base iz zbirke Open
Office.org.

8. MULTIMEDIJSKE NAPRAVE
Med multimedijske naprave, ki se uporabljajo v alpskem smučanju štejemo digitalni
fotoaparat, videokamero in interaktivne simulatorje, katere bom tudi na kratko opisal.

8.1. Digitalni fotoaparati

Prvo kamero, ki jo je krmilil procesor je na trg izdalo podjetje Canon z oznako AE-1,
leta 1976. Od takrat se razvoj digitalnih kamer skokovito povečuje, tako v smislu
kvantitete, kakor tudi kvalitete. V alpskem smučanju prevladujejo kompaktne kamere,
torej tiste, ki so nekako uvrščene v nižji cenovni razred, saj ni potrebe po dragih DSLR
kamerah. Kamere so pomembne predvsem za izdelavo fotografij terena, izvedbe
posameznega elementa in v veliki večini za čisto običajno zajemanje trenutkov, ki si
jih želimo imeti v svojem albumu za spomin.
Drugače je seveda, če gledamo iz zornega kota spremljevalnih dejavnosti, kot so
novinarji – poročevalci, kateri rabijo vrhunske DSLR kamere, za zajem pomembnih
elementov na tekmovanjih, katere »prenesejo« kasneje do gledalcev, oziroma
bralcev. Fotografska oprema za fotografiranje športnih dogodkov v alpskem smučanju
se precej razlikuje od običajne, zaradi specifike poteka tekmovanj na prostem (vpliv
vremena, vlaga, sneg, mraz, velike hitrosti nepremočrtno gibanje itd…). Fotoaparati,
ki jih uporabljajo športni fotografi, so zmožni posneti veliko zaporednih posnetkov v
sekundi. Najnovejši digitalni zrcalnorefleksni fotoaparati naredijo tudi do 11 posnetkov
v sekundi. Neprekinjeno zajamejo več kot 100 posnetkov v seriji, preden se ustavijo
in začnejo shranjevati fotografije na kartico. Sistem samodejnega ostrenja ali
avtofokus (v nadaljevanju AF) je veliko bolj izpopolnjen kot tisti, ki jih najdemo v
kompaktnih digitalnih aparatih. Opazna je predvsem razlika v hitrosti in odzivnosti
ostrenja, kar pa je še posebej zaznati v slabih svetlobnih razmerah. Natančno in ostro
sledenje smučarju med gibanjem pa omogoča veliko število AF-točk v aparatu, ki so

12
zelo občutljive in natančne.
Visoka ISO-nastavitev omogoča zelo kakovostne posnetke pri fotografiranju v slabih
svetlobnih razmerah. Določeni aparati, namenjeni za športno fotografijo, imajo
možnost nastavitve do 12.800 ali celo 25.600 ISO, pri tem pa je kakovost posnetka
zadovoljiva. Visok ISO pride do izraza ter omogoča ostre fotografije pri tekmah alpskih
smučarjev, ki se odvijajo v slabih svetlobnih razmerah in kjer uporaba bliskavic ni
mogoča. Z visoko ISO-nastavitvijo in z uporabo svetlobno močnih objektivov dobimo
zelo kratke zaklopne čase, ki na fotografiji »zamrznejo« gibanje tekmovalca.
Tudi zgradba DSLR kamere za fotografiranje tekem v alpskem smučanju je posebna.
Ohišja profesionalnih fotoaparatov so po pravilu zatesnjena proti vodi in prahu.
Zatesnitve so tudi na vseh gumbih in premikajočih delih , ki preprečujejo, da bi voda
in kondenz prišla v notranjost aparata. Tekmovanja se odvijajo v vseh vremenskih
razmerah, zato mora biti tudi vsa druga fotografska oprema prilagojena fotografiranju
v različnih vremenskih razmerah.
Zelo pomemben del fotografske opreme pri športni fotografiji so objektivi. Objektivi, ki
jih uporabljamo pri športni fotografiji, so ponavadi večjih goriščnic, da bi se lahko s
fotografijo čim bolj približali motivu. Odvisno od panoge v alpskem smučanju se
ponavadi uporabljajo teleobjektivi z goriščnicami, večjimi od 200 mm (300,400, 600 in
več mm). Pri fotografiranju tekem v smuku in superveleslalomu, kjer se objekt premika
z veliko hitrostjo, uporabljamo objektive z zelo velikimi goriščnicami. Razlog je
predvsem ta, da večja razdalja med fotografom in motivom »ubije« hitrost premikanja,
zato ima fotograf več možnosti, da ujame zanimiv trenutek in pri tem dobi ostre
fotografije, hkrati pa ima AF-sistem v aparatu tudi več možnosti, da nastavi ostrino pri
določenem posnetku.
V tem segmentu kamer prednjačita proizvajalca Nikon in Canon, v zadnjem času pa
se jima vztrajno približuje tudi Sony.

8.2. Videokamere
Kamere so v alpskem smučanju nepogrešljive gledano tako s stališča trenerja in
tekmovalca, kakor tudi z stališča gledalcev. Razlika je le v namembnosti in cenovnem
razponu kamer. Za snemanje treningov in kasnejšo analizo so primerne že osnovne
izvedbe ročnih kamer. Za napredek vrhunskih tekmovalcev pa te ne zadostujejo več.
Zato se vrhunski tekmovalci odločajo za profesionalne kamere in pripadajočo
programsko opremo (npr. SX Video Compare v3.3 pro). Potrebne so namreč
primerjave položajev z drugimi tekmovalci v določenih elementih (npr. vhod v zavoj,
položaj telesa, sama izpeljava zavoja, pospeševanje iz zavoja).

13
slika 4. Primerjava voženj v programu SX Video Compare V3.3 pro

Napredne kamere omogočajo primerjave vožnje do 10 tekmovalcev hkrati, merijo se

lahko razdalje in prevožen čas dela elementa ali celotnega elementa skupaj, merijo
različne kote položajev tekmovalca v posameznem elementu. Pri nas je specializirano
podjetje SX Team Soft iz Kranjske Gore in se ukvarja predvsem z meritvami
kinematičnih in dinamičnih parametrov pri alpskem smučanju ter študijami tekmovalne
tehnike, na osnovi videoposnetkov in s pomočjo obdelava podatkov, v programu SX
Video Compare v3.3 pro, ki ima iz vidika biomehanike vrsto prednosti. (Dart Trainer
pro z modulom StroMotion).

slika 5. Mozaičenje slik v programu Dart Trainer pro

14
Za kvalitetne posnetke, ki so kasneje uporabni za analize, so potrebne tudi dobre
videokamere, kjer je najpomembnejša ločljivost in optika.

slika 6. Prikaz posameznih sklopov kamere

Opis osnovnih sklopov kamere

01. Objektiv.
02. Iskalo/ČB monitor.
03. Stikalo za vklop/izklop kamere in gumb – sprožilec za snemanje VTR.
04. Indikator stanja (način za snemanje/predvajanje).
05. Stikala: GAIN; OUTPUT/AVTO KNEE; WHT.BAL; MODE.
06. Gumb in indikator za vklop avtomatskega načina snemanja.
07. Preklopnik in tabela za nastavitev barvne korekture .
08. Zvočnik in gumb za nastavitev glasnosti.
09. Zaslon LCD.
10. Gumbi in stikala za upravljanje snemanja zvoka.
11. Mesto za namestitev akumulatorja.
12. Vzvod za snemanje kamere iz stativa.

Kamere, ki snemajo tekmovanja za potrebe televizijskih hiš, so v osnovi večje in

predvsem dražje. V samo sestavo se ne bi posebej osredotočal, saj jih je mnogo vrst.

15
Kot zanimivost bi dodal, da jih je na prenosu ene slalomske tekme ob progi
postavljenih od 5 do 7 stacionarnih kamer, seveda odvisno od konfiguracije terena.
Glede na hiter razvoj multimedijske tehnologije pa gre pričakovati, da bo v
tekmovanju alpskega smučanja pomoč videotehnologije še naprej neizbežna in
nadgrajena, saj beleži stvari, ki jih človeško ni zmožno zaznati. Ker pa so razlike v
vrhunskem alpskem smučanju vedno manjše, je še kako pomembna vsaka
malenkost, ki ti da tisto minimalno prednost, ki je lahko ključna na tekmovanju.

8.3. Interaktivni simulatorji

O športnih multimedijskih simulatorjih lahko rečemo, da temeljijo na športnih igralnih

konzolah. Prvo arkadno konzolo za alpsko smučanje je leta 1995 izdelalo podjetje
»Namco« z imenom »Alpine racer«. Šlo je bolj za igralni namen, kot pa virtualni trening
alpskega smučanja.

Slika 7. Simulator alpskega smučanja

V računalniškem pogledu je simulator računalnik, ki v povezavi z zunanjo

napravo omogoči uporabniku boljši občutek za izvajanje neke aktivnosti
(računalniške simulacije). Simulator je torej pripomoček, ko želimo neko realno
aktivnost simulirati-prenesti v navidezno (virtualno) simulirano računalniško okolje.
Simulator nam torej omogoča (s pomočjo računalniške tehnologije, ki poskrbi za
vizualizacijo dejavnosti) najboljšo možno realno izvedbo aktivnosti v navideznem

16
okolju. V vrhunskem športu so sicer že kar nekaj let v uporabi profesionalni
multimedijski simulatorji, ki v povezavi z računalniško video-kineziološko analizo
posredujejo pomembne informacije. Te so namenjene ozkemu področju
profesionalcev-trenerjem, da bi od športnika pridobili pomembne podatke za
nadaljnje načrtovanje, spremljanje in analizo treninga. Uporabljajo se merilni senzorji,
s katerimi merijo sile, ki delujejo med smučarsko vezjo in smučko, med smučarskimi
čevlji in nogo smučarja ter podplatom čevlja. S temi sodobnimi napravami se lahko
zelo približamo realni situaciji na snegu, čeprav se meritve izvajajo v laboratorijih. Tu
je potrebno omeniti še vetrovnik, kjer smučarji; predvsem tisti, ki tekmujejo v hitrih
disciplinah; iščejo čim bolj aerodinamični položaj na smučeh.

V samem vrhu alpskega smučanja se za najboljše tekmovalce uporabljajo še druge

meritve, ki pa običajno mlajšim ekipam in slabšim tekmovalcem niso tako zelo
dostopne. Pri vrhunskih tekmovalcih uporabljajo merilne senzorje, s katerimi merijo
sile med smučko in vezjo, vezjo in smučarskimi čevlji ter med nogo smučarja in
podplatom smučarskega čevlja. Izvajajo se tudi razne meritve vibracij in meritve
izvedene v laboratoriju.

Slika 8. Primer uporabe merilnih senzorjev

17
Pri izdelavi multimedijskega športnega simulatorja, je potrebno v ta proces vključiti
velik spekter tehnologij (vizualna, računalniška, komunikacijska, športna,
multimedijska, elektronska ...). Strokovnjake različnih področij je potrebno združiti v
eno interdisciplinarno ekipo. Podjetja se takega pristopa poslužujejo šele v zadnjih
letih, zato pravih rezultatov še ni veliko. Tudi tehnologija je šele v zadnjih letih toliko
napredovala, da omogoča izdelavo multimedijskih simulatorjev. Bolj množična bo
uporaba, bolj se bodo izdelki cenili in postajali dostopnejši. Prvi interaktivni simulatorji
so se nanašali na manj zahtevne (tehnično), športne panoge, kot so kolesarstvo, golf,
veslanje. Ob hitrem napredku računalniške tehnologije pa so na trgih že simulatorji
skoraj za vse športne panoge. Osebno menim, da je to šele začetek in da bomo kmalu
priča simulatorjem, kakršni so dandanes še znanstvena fantastika.

9. ZAKLJUČEK
V nalogi sem zajel bistvene komponente in tehnologije, ki se nanašajo na dejavnosti v
alpskem smučanju. Še več jih je, ki bi jih lahko navedel. Morda bi moral opisati še
pripomoček pri kondicijskih treningih, predvsem pri aerobni vadbi. To je merilec srčnega
utripa Polar , brez katerega si treninga ni moč več zamišljati, saj je lahko trening premalo
intenziven ali pa, kar je še slabše, pride do pretreniranosti. No, takih naprav je še več.
Bistvo treninga v današnjem času je izgubil tisti prvotni namen športa. Vse prevečkrat
gre do skrajnih človeških zmožnosti, lahko trdim kar gladiatorstva in posledice so
prevečkrat zelo tragične. Duševne bolečine, trajna invalidnost in celo smrtni primer
(Ulrike Maier). Le kdaj bodo postavljene meje normalnega, oziroma kaj so meje
normalnega? Ampak to je že tema za filozofe. Toda alpsko smučanje ima svoj čar in to
ve vsak, ki se ali se je z njim kadarkoli ukvarjal.

18
VIRI
- Jurak, G., Kovač, M., Starc, G. in Strel, J. (2007). Informacijsko komunikacijske
tehnologije pri pouku športne vzgoje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za
šport.
- Novljan, S.: Informacijska pismenost. Knjižnica, 2002. - str. 7-24.
- Wechtersbach, R. (1993). Vrednotenje projekta Petra. Ljubljana: Zavod Republike
Slovenije za šolstvo in šport.
- Fijauž M., Uporaba Informacijsko komunikacijskih tehnologij pri pouku športne
vzgoje, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana 2011.
- (wiki.fmf.uni- lj.si/wiki, 2008)
- Moj mikro Februar 2008 | Bojan Stepančič
- lastne evidence iz arhiva,
- http://www.tesmasport.si/brezzicni-trenerski-komplet-racetime-2sf,
- http://simmedia.eu/za_medije/,
- http://sl.ip5.org/proidee.de
- http://www.webstatsdomain.com/domains/sxteamsoft.com/
- http://www.smucisca.net/nova/welcomepage/content/vsebine_o_smucanju/0

19