ribniko sodraki brezplani lokalni mesenik I december 2013 I potnina plaana pri poti 1310 ribnica

Sreno 2014 vam eli ekipa Utripa!

Dogodki kultura aktualno port astroloka napoved in vse, kar morate izvedeti ...

Masaa tui-na agar Barbara agar s.p.

BOJAN POGORELEC, BLESK D.O.O. KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS

Vsem prebivalcem koevsko-ribnikega obmoja elim ob praznikih in prihajajoem novem letu veliko zdravja, sree in miru.
DARILNI BONI tudi v prodajalni aba v Tu centru v mesecu decembru -10% na vse darilne bone v mesecu januarju -10% za ZA 50 MIN TUI-NA MASAO

SPLONA IN ZAKLJUNA DELA V GRADBENITVU *GRADBENA DELA

za pasivne in nizkoenergijske hie)

- novogradnja ali rekonstrukcija stanovanjskih in poslovnih stavb (subvencija

- celotna energetska sanacija stavb (subvencija za energetsko sanacijo do 7000 ) -adaptacija kopalnic in ostalih prostorov (izris tlorisa, izvedba vseh del na klju) - zunanja ureditev (tlakovanje dvori, asfaltiranje, izdelava karp) - sanacije (balkonov, plonikov, vlage v zidu, temeljev) - ruitvena dela (vodni izrez betonskih ali openih povrin)

*FASADERSTVO

- (brezplana barvna tudija, strokovni nadzor, kvalitetna izvedba)

(pripravimo vam celotno dokumentacijo za nepovratna sredstva 2400 , ugodni krediti)

*SLIKOPLESKARSTVO *POLAGANJE TALNIH OBLOG

- (keramika, kamen, parket, laminat, pvc)

*ISTILNI SERVIS

V MESECU FEBRUARJU IN MARCU PRIZNAMO 5% POPUSTA NA VSA DELA IN V NAPREJ SKLEPANA NAROILA

VESEL IN BOI O SREN 2014

tel.: 041-647-188, e-mail: blesk@siol.net, www.blesk.si

ivljenje vsakega od nas ima v novem letu svoj namen. Vendar vsi ne moremo ustvariti in dosei vsega, lahko pa s prijazno besedo, prijateljskim nasmehom in toplim objemom delamo udee. V letu, ki prihaja, vam elim obilo radostnih trenutkov v krogu vam dragih ljudi. Naj vas trenutki sree napolnijo z optimizmom in vztrajnostjo. Ohranimo upanje na lepi in bolji jutri za vse, kajti le tako bomo laje dosegli zastavljene cilje. Bodimo pogumni in z zaupanjem stopimo po novi poti, ki je pred nami. Zdruimo modrost in izkunje in se predajmo izzivom prihodnosti. Naj bo leto, ki prihaja SRENO za vse! upan Obine Ribnica Joe Levstek

ribniko sodraki
Izdaja
NOVI UTRIP D.O.O. OMERZOVA 29 1330 KOEVJE

UVODNIK

Dajmo, zganimo se, tudi na naem dvoriu ljudje lahko potrebujejo pomo ...
S tokratnim besedilom elim odpreti oi, da danes obstaja tiso in ena ideja, kako lahko pripomoremo k boljemu ivljenju ljudi, ki so pridni, pa vendar na robu preivetja. al jih je v Sloveniji kar 270.000 in al vse ve takih, ki redno hodijo v slubo. Naj navrem nekaj odlinih idej. Nekatere zahtevajo kaken evro, druge so za tiste, ki raje darujete v asu, za mnoge najdragoceneji valuti na svetu. Poznate dobrodelno akcijo Kruh za prjatla? Koncept je zelo preprost, saj kupcu v pekarni omogoa plailo dodatnega kruha za tiste, ki si ga ne morejo privoiti. Na spletu pie e mnogo ve o tej akciji, zato pozivam vse pekarne, da se odzovejo, obesijo napis in dajo moralno zagotovilo, da lahko plaa e eno truco kruha, ja, za prjatla. hrana mee v smeti Se kdaj vpraate, ali va sosed z lahkoto kida sneg? Vasih se nam nekatere stvari zdijo tako samoumevne, da niti ne pomislimo, da nekomu predstavljajo teavo. Ja, tudi tako lahko nekomu naredimo nekaj dobrega.

Vpisani v razvid medijev pod tevilko

1398

Uredila

BARBARA PRELESNIK KOJEK

Oglasno trenje

BARBARA PRELESNIK KOJEK

oblikovanje in tehnina ureditev

Artiks d.o.o.

Moj navdih za dobrodelnost je tudi ta, da nekomu v teh dneh poljete pismo, voilo. Ni nujno, da je to nekdo, ki ga res dobro poznate, mogoe je to le been znanec, pa vendar verjemite, da ga boste mono razveselili, e mu zaelite lepe praznike. Niti ni nujno, da mu voite za praznike, dovolj bo e, e ga vpraate, kako se ima. Kako preivlja dni Nekateri dobrodelnost trosijo s svojim prostim asom. Tako lahko darujete ure svojega asa in pouujete uenca, ki se teje ui, ali na primer ustanovite ustanovo, ki zbira denar, lahko pa organizirate prireditve, ki polepajo dan drugim. S tem, ko svoj dragoceni prosti as namenite skupnosti, veliko dobite nazaj. Ne v materialnem, ampak v zadovoljstvu in samo opogumite se, tovrstne oblike delati dobro za drugega so neprecenljiva izkunja.

Urejanje besedil
TANJA Turk

Soustvarjalci utripa

ROMANA NOVAK irena nimaC mari bojan marin sonja ibej MARUA PRELESNIK ZDEAR NADJA ZOBEC ANJA UEK KaTarina Urka JakovaC RoberT KosTadinoskI RUDOLF BALOH BARBARA ADLEI franCi konCilija MIHAEL PETROVI serGej ambroi

Foto naslovnice
ROMANA NOVAK

Razmiljam naprej ... Poznate projekt, ki so ga marca letos zaele lanice Lions kluba Mozaik iz Celja? Preuile so zakonodajo in zdaj na varen in zakonsko ustrezen nain vsak veer iz Mercatorja v zavetie za brezdomce nosijo hrano. Predvsem sadje, meso, slaice . Tisto, emur bi drugi dan potekel rok uporabe in hrana bi morala v reciklao ali smeti. Projekt se iri po Sloveniji, se bo kdo opogumil tudi v Koevju? Mogoe lahko raunamo na kakno dobrodelno organizacijo v Koevju? Seveda bi lahko tudi veja restavracija, tovarnika menza ali pa zgolj gostilna vzpodbudila, da se jim pridrui, npr. koevski Karitas ali pa Rdei kri in skupaj, po e uteenem vzorcu iz Celja, pomagajo, predvsem pa prepreijo, da se

Naj zakljuim takole: e boste izvedeli, da se je kdo odzval na moje besede, piite na nae urednitvo in z veseljem jih v naslednji tevilki objavimo, postavimo na piedestal dobrodelneev. Marua P. Zdear

Tisk

ParTner Graf, d. o. o., GrOSUPLJE

Naklada

KOEVSKI UTRIP 6.100 IZVODOV RIBNIKO SODRAKI UTRIP 3.300 IZVODOV

DO 10. FEBRUARJA 2014 V PRIMERU OBJAVE ISTIH OGLASOV, SLIKOVNEGA MATERIALA ALI BESEDILA V DRUGIH TISKOVINAH SI PRIDRUJEMO PRAVICO DO AVTORSKEGA HONORARJA.

oddaja oglasov in prispevkov

udovita stvar pri vsem dobrem, kar se je zgodilo, je to, da se lahko zgodi znova. (Nelson Mandela) Naj se v novem letu pozabi vse slabo in naj v vaih srcih ivi le misel na dobro. Nikoli ne veste, kdaj bo spet potrkalo na vaa vrata. Ekipa Utripa!

Za morebiten obisk tiskarskega krata se vam opraviujemo. Za oglaevanje v naem asopisu pokliite Ali piite na e-mail Ali na naslov
NOVI UTRIP D.O.O. OMERZOVA 29 1330 KOEVJE BARBARA PRELESNIK KOJEK - 031 655 986

noviutrip@novi-utrip.eu

Vabimo k sodelovanju vse, ki elite soustvarjati na mesenik. Utrip lahko berete na spletni strani: http://www.scribd.com/noviutrip

koevski in ribniko sodraki UTRIP lahko sedaj prebirate tudi na spletni strani: http://www.scribd.com/noviutrip
december 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / RIBNIKO SODRAKI UTriP

Optika Anita
Nove so iskrice sree in nove so sanje Ko leto se staro izteka pravi as je zanje vesel Boi in sreno 2014
Anita Osvald s.p., Majnikova 1, Ribnica, tel: 01 836 11 28
delovni as: pon: 9 - 12, 15 - 20 tor - pet: 9 - 14, 15 - 17 sob: 9 - 12

Prihajajoe leto 2014 ni danost, je dar. Izkoristite ga za doseganje vsega dobrega in lepega. Hvala cenjenim strankam za izkazano zaupanje in sodelovanje.
ZAETEK LETA JE PRAVI TRENUTEK, DA VSTOPITE V KROG NAIH POSLOVNIH PARTNERJEV.

Druba za raunovodske storitve in davno svetovanje

ekova 14, 1310 Ribnica tel: 01/8361 147, mob: 041/761 668, fax: 01/8369 141 email:

DAFIN

RIBNIKO SODRAKI UTriP / noviutrip@novi-utrip.eu / december 2013

d.o.o.

AKTUALNO
Bodo nadzorni organi Obine Ribnice, NO Obine, sveti javnih zavodov, ZD, O, javnih podjetij ter drugi organi in komisije za reevanje javnih zadev oz. problemov obanov e dolgo v udobni ilegali? Bomo e naprej zelo malo ali skoraj nikoli brali o njihovem delu v obinskem glasilu? e od prvih let demokracije je zame odprto vpraanje, zakaj ti nateti nadzorni organi nikoli ne delujejo javno, kot se to spodobi v demokraciji in kar pie v statutu obine in zakonih.

Kdaj demokracija za ljudi in zaradi ljudi tudi v Ribnici?!

Na ta absurdni problem sem e opozarjal. Nazadnje kot lan in nato e kot predsednik NO Ribnica, katerega delo bi moralo biti tudi javno, saj je to najviji obinski organ nadzora porabe finannih sredstev obine. Tedaj je polemika prila v javnost, v REETO. Kolikokrat in kdaj smo lahko v zadnjih 20 letih brali o delovanju tega organa v obinskem glasilu REETO? Ali pa ta organ mogoe ni potreben, je umeten, kot figov list za nedodelane probleme Obinskega sveta, za odmik od odgovornosti. Tudi za odmik od odgovornosti obinskih politinih strank, saj praviloma ravno stranke postavijo v NO svoje neodvisne (?) strokovnjake, da le-ti potem samostojno odloajo, kaj je prav in kaj ni na primer storil Obinski svet oz. svetniki, stranke. Stranke bi se lahko s svojimi neodvisnimi strokovnjaki tako in tako o vsem pravoasno posvetovale, da bi prav ravnale in druga drugo nadzorovale. Nikoli ne more imenovani nadzorovati tistega, ki ga je imenoval, in ta ima e najvijo oblast, ki so mu jo podelili volivci. Torej je tudi NO Obine oitno le izmikanje odgovornosti politinih strank, svetnikov za delovanje in rezultate. Nadzor obinskih svetov vrijo volivci na volitvah ali pa dravni organ, kot je to raunsko sodie ipd. To ve tudi politika. Mogoe pa je vmes potreba po zasluku, da je ele potem mnenje pravo? To delo namre obinski proraun, to je obane, tudi nekaj stane! Mogoe en defibrilator za reevanje ivljenj? Ko obiem spletne strani slovenskih obin, opazim velike razlike v informiranosti in odprtosti do javnosti. Obina Ribnica to al ni!? Ko pa obiem spletne strani obin v Avstriji, Nemiji, vici, gledam njihova glasila, pa je razlika e toliko veja, da ne vem, e je pri nas sploh prava javna demokracija ali pa je to vladavina zaprtih

Prav je, da javnost vedno pozna strankarsko pripadnost posameznih lanov v vseh organih, saj je to temeljna pravica volivca, ki sicer nima monosti za presojo in oceno dela stranke, da lahko na volitvah izbere komu, kateri stranki zaupa mandat za naslednja tiri leta. Kdo pa pravzaprav vodi lokalne politine stranke, ki jih obani iz skupnega prorauna financiramo za njihovo javno delovanje? Koliko so vodstva strank in njih delovanje poznana javnosti? Veliko jih je kar v udobni senci ilegale za javno delovanje. Kdo so torej lani obinskih organov, koga zastopajo, kdo je predlagatelj, kateri stranki pripadajo, kaj so rezultati tekoega dela in kdo je k temu kaj prispeval? Zakaj v obinskem glasilu o tem delu skoraj ni mo niesar prebrati? Gre vendar za astno delo, za javno skupno dobro, saj zastopajo obane, sosede, prijatelje, davkoplaevalce. Menda izvoljeni predstavniki ne delajo in odloajo samo za svojo korist in njihovo prikrito klientelo? e je temu tako, to ni demokracija in delovanje v slubi dravljanov, obanov, temve v slubi zaprtih krogov. Kaj je e koruptivno delovanje? Ali ni to podkupovanje in podmazovanje, skrb samo za korist svojih klientov na raun in kodo drugih zaradi pomanjkanja znanja in nepripravljenosti za poteno delo?

krogov? V vici in na Junem nemkem Tirolskem sem npr. takne javne objave, bistvene povzetke dela javnih organov lahko bral kar na javnih panojih, na vaki lipi ipd. Kdaj smo brali ali kje lahko preberemo o sestavi in delovanju Sveta za varnost obanov obine Ribnica, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu obine Ribnica, Komisije za prometno varnost obine Ribnica, Komisije za prometno vzgojo otrok in mladine obine Ribnica, ki so uradna posvetovalna telesa Policijske postaje Ribnica. e leta pa beremo o teavah krajanov zaradi prometa tekih tovornjakov v vasi Kot, a nisem e zasledil, da bi kateri od teh organov kaj storil na to temo. Sam sem se pred leti obrnil na nekaj teh organov, v katerih sedijo moji sokrajani, in sicer ko sem doivel prometno nezgodo s posledicami in sem potreboval pomo pri uradni obravnavi nesree, vendar do danes nisem prejel nobenega odgovora. Preprian sem, da nisem edini, ki sem izpadel iz obravnave omenjenih organov, ki naj bi delovali predvsem v obanovo dobro, seveda tudi v pomo policiji in politiki. Navedeni organi gotovo niso edini, ki so bolj ali manj v zelo udobni ilegali, kar je odraz kulture in odnosa obinske politike, lokalnih politikov, svetnikov, naih izvoljenih sokrajanov do obanov in njih problemov. S(m)o mogoe (nekateri) obani odve, tudi tisti peci na nevarni Opekarski cesti z zelo ozkimi ploniki, ki e leta akamo na odgovor na javno pobudo, in tudi tisti obani v Kotu? Ali ni e as za odgovornost in dejanja ribnike politike, da bi se ta zaprtost obinskih organov, ki sluijo obanom, spremenila, da bodo delovali javno in skladno s statutom, predvsem pa v korist vseh obanov? Franc Mihi

Obmona obrtno-podjetnika zbornica Ribnica je po 7-letnem premoru zopet predstavljala ribniko suho robo na milanskem sejmu, ki se je odvijal od 30. 11. do 8. 12. 2013.

Obrtni sejem Milano 2013

Milanski sejem (LArtignanato in Fiera) je najveji obrtni sejem v Evropi. To potrjujejo podatki, saj je letos sodelovalo 119 drav s celega sveta, nastopilo je 2900 razstavljavcev, sejem pa je v 9 dneh obiskalo 3 milijone ljudi! Poleg znailnih izdelkov iz posameznih drav je bila na sejmu mono prisotna kulinarika, znailna za nekatere drave, in tudi etno glasba. Slovenski paviljon je meril 190 m, na njem je razstavljalo in prodajalo svoje izdelke 18 udeleencev iz vse Slovenije, sodelovali pa so tudi tirje turistini informatorji Slovenske turistine organizacije, Zdravilia Krka, HIT Gorica in Terme Dobrna. Sam prostor je plaal SPIRIT Slovenija, postavitev paviljona, prevoz, prehrano in prenoitve pa vsak udeleenec sam. Za posameznega izdelovalca suhe robe se udeleba na milanskem sejmu ne bi finanno izla, zato je OOZ Ribnica prevzela celotno organizacijo in predstavila 21 izdelovalcev suhe robe ter KGZ

Ribnica. Z dodano maro na izdelke je tako pokrila celotne stroke, na drugi strani pa ponovno predstavila kakovostne izdelke, ki se izdelujejo v ribniki dolini. Podelili smo ogromno vizitk, vejim trgovcem podrobneje predstavili kapaciteto izdelovalcev in se z nekaterimi dogovorili za obiske pri posameznih suhorobarjih.

nabor turistine ponudbe vkljuil tudi Rokodelski center. Glede na izkunje zbornice, ki je v letih 20012006 samostojno organizirala nastop slovenskih rokodelcev v Milanu, priakujemo nova naroila za suho robo in povean obisk s strani italijanskih turistov.

Slovenski udeleenci sejma smo z zanimanjem opazovali predstavitve nekaterih drav, ki so kljub oddaljenosti (Argentina, ile, Vietnam, Kitajska, Avstralija ) veliko vloile v nastop, saj so gostom prodajale znailne izdelke, jedi, pijao in pripeljale razline glasbene skupine, ki so vseh devet dni izvajale znailno glasbo. Posamezniki iz teh drav so nam zaupali, da njihovo sodelovanje v celoti krije drava, ker se zavedajo uinkov pri tako velikem obisku. Na podlagi teh podatkov smo slovenski predstavniki ugotovili, da se mora tudi Slovenija v prihodnje bolje pripraviti na sejemski nastop. Kot organizator moram poudariti, da je sejem naporen, saj traja vsak dan od 10. do 22.30 ure zveer, pa vendar je vredno truda, saj sem preprian, da bodo e v kratkem asu vidni uinki. Besedilo in fotografija: Pavel Hoevar 5

Na sejmu smo propagirali tudi Rokodelski center Ribnica, ki nas je opremil z linimi prospekti v italijanskem jeziku. Center smo predstavili tudi milanskemu predstavnitvu Slovenske turistine organizacije, ki bo tako v svoj

december 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / RIBNIKO SODRAKI UTriP

AKTUALNO

Ljudska univerza Koevje v letonjem letu izvaja v sklopu izvajanja lokalne razvojne strategije po naelih pristopa LEADER projekt z naslovom ODPRIMO VRATA PODEELJU.

volne pri uencih spodbudil razmiljanje, kakno je bilo ivljenje neko. Projekt Odprimo vrata podeelju se bo zakljuil konec decembra 2014. V sklopu projekta bodo na oli oblikovani etno kotiki, kjer bodo vsi izdelki v okviru projekta tudi razstavljeni in naslednje olsko leto razstavljeni na boino novoletnem bazarju v O.Do takrat pa nas aka e skrivnostno odkrivanje in ohranjanje obrti preteklosti v najrazlinejih delavnicah. Utrinki iz O dr. Franceta Preerna Ribnica, mentorica Andreja Zdravi Bauer:

ra odposlancev Koevje, mentorica Nataa Bjelajac:

Inovativen projekt spodbuja ohranjanje kulturne krajine in domae obrti med mladimi osnovnoolci na obmoju od Koevja do Lokega Potoka. Ljudska univerza Koevje je vodilni partner v konzorciju. ostali partnerji pa so: O Ljubo ercer Koevje, O Zbora Odposlancev Koevje., O dr. Franceta Preerna Ribnica, O dr. Antona Debeljaka Loki Potok, Drutvo podeelskih ena Koevske, Drutvo podeelskih ena Ribnica in Turistino drutvo Loki Potok.

S praktinimi delavnicami elimo pri mladih iz urbanega in podeelskega okolja, spodbuditi zanimanje za ohranjanje kulturnega izroila, stare obrti ter eko-kmetijstva. Z vsebinami spodbujamo podjetnitvo pri mladih kar posledino pripomore k izboljanju kakovosti ivljenja na podeelju. Uenci so do sedaj v skupinah spoznavali pomen ekoloko pridelane hrane in ekokmetije, pomen zdrave in tradicionalne hrane. Pod vodstvom izkuenih mentoric drutev podeelskih ena Koevske in Ribnice ter predstavnice Turistinega drutva Loki Potok so pripravljali slastno marmelado iz razlinih. Marmelado so pripravljali iz sliv, banan, breskev, grozdja, jabolk Na vseh O je mamljivo zadialo po sladki marmeladiMarmelado so otroci dekorirali in jim pripisali marmeladna domiljijska imena. Nekateri pa so jo uporabili pri peki slastnih peciv in dobrot

Dekoriramo marmelado na O Zbora odposlancev Koevje Zavihali smo rokave in zaeli z delom. Prijazni gospe sta nam olupili sadje, mi pa smo ga narezali na drobne koke. Slivam smo odstranili koice in jih dali v drugo posodo. Kmalu je iz loncev zaelo tudi lepo diati. Zaupamo vam lahko, da smo si izmislili za vse marmelade domiljijska imena. Utrinki iz O Ljubo ercer, mentorica Aleksandra Kocjan Malnar: Uenci iz O Ljubo ercer smo spoznali postopek priprave marmelade. Uenci so povedali: Marmelada je zakon! V pikote sem dal arobni prah Marmelade s okolado e nisem videl. Ampak je res dobra. Projekt ODPRIMO VRATA PODEELJU se izvaja ob finanni pomoi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeelja. Organ upravljanja Programa razvoja podeelja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Maja Rupnik, direktorica Ljudska univerze Koevje

Koiimo slive na O dr. Franceta Preerna Ribnica

Delavnico smo posvetili temu, kako bi poleg prodaje ekoloko pridelanega sadja in marmelade e lahko trili to dobrino. Prili smo do ideje, da bi spekli pecivo, katerega sestavni del je naa marmelada ali sadje. Izdelali smo tudi knjiico receptov. Izvedba projekta skozi oi nekaterih uencev:

V mesecu novembru in decembru pa so bila sreanja namenjena delavnicam ohranjanje tradicije in domae obrti v regiji. Uenci in mentorji se seznanjajo s postopkom polstenja volne, od materiala do izdelka. V ta namen pripravljajo izdelke iz polstene volne. Verjamem, da bo starodavni nain polstenja

Delo v kuhinji mi je zelo ve. Med seboj se dobro razumemo in zabavamo, med tem pa e kaj skuhamo ali speemo. iva V asu trajanja projekta sem se veliko nauil in zelo zabaval. Kuhanje mi je bilo vedno velik uitek, ker imamo prijazno uiteljico.(Miha)

Utrinki iz O dr. Antona Debeljaka Loki Potok

VZDREVANJE ILC S.P. PRIGORICA 51, 1331 DOLENJA VAS TEL.:041 794 622
- IZPOSOJA OPAEV IN PUNTOV ZA GRADNJO - V najem oddamo dvosobno stanovanje 60m2 v Ribnici in Prigorici ter sobe za tuje delavce v Prigorici. - V Travni Gori oddamo v najem apartmaja 60m2 s estimi ali dvanajstimi leii za en dan/no ali ve dni.

Ob svetovnem dnevu hrane smo izvedli prvo delavnico z naslovom Pomen ekoloko pridelane hrane in eko kmetije. Odpravili smo se na kmetijo, ki se ukvarja z ekoloko rejo govedi. Ogled kmetije smo zakljuili s priboljkom domao klobaso s te eko kmetije ter toplim ajem in domaim pecivom. Utrinki iz O Zbo-

Kuhanje v O dr. Antona Debeljaka Loki Potok

elimo vam vesel Boi in sreno 2014!

6
RIBNIKO SODRAKI UTriP / noviutrip@novi-utrip.eu / december 2013

AKTUALNO

Obmona obrtno-podjetnika zbornica Ribnica od februarja 2012 izvaja projekt Izvajanje Nacionalne Poklicne Kvalifikacije Suhorobar, ki prehaja v zakljuno fazo in bo dokonan konec februarja 2014. O NPK suhorobar smo e pisali, pa naj kljub temu ponovimo, za kaj gre. NPK suhorobar bo javno veljavna listina certifikat, s katerim bo posameznik dokazoval, da obvladuje veine in znanja za doloeno dejavnost suhe robe.

Izvajanje NPK suhorobar v zakljuni fazi

v kateri je opisan pomen in postopek pridobivanja NPK, navedene pa so tudi panoge suhe robe, za katere bo mono pridobiti NPK. NPK suhorobar smo predstavili tudi na okrogli mizi v Koevju v okviru prireditve Les je nae bogastvo, kjer smo razstavljali tudi sedem ribnikih mizarjev in drugih predelovalcev lesa.

e pred tem pa bo pripravila pet delavnic, na katerih bodo podana konkretna navodila in postopki za pridobitev NPK.

V dosedanjem poteku projekta smo organizirali pet predstavitvenih delavnic za iro javnost, po dve predstavitveni delavnici za svetovalce pri pridobivanju NPK in za mentorje prakse pri pridobivanju znanj iz suhorobarstva. Izdali smo tudi lino brouro,

V mesecu decembru je OOZ Ribnica na Dravni izpitni center v Ljubljani vloila dokumentacijo za vpis v register izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Po registraciji bo OOZ Ribnica lahko pripravila dokumentacijo za prvi razpis za pridobitev NPK,

Priakujemo, da bo uspeno zakljuen projekt Izvajanje NPK suhorobar, ki ga sofinancira Evropski kmetijski sklad v okviru razvoja podeelja po programu Leader, dodatno promoviral in potrdil domicil suhe robe na naem koncu. O datumu zaetka izvajanja NPK suhorobar bo javnost obveena in pozvana, saj bo lahko vsak posameznik, ki ima znanje in obvlada veine izdelovanja suhe robe, podal vlogo za vkljuitev v postopek NPK. Pavel Hoevar, vodja projekta

Utrip, tako Koevski kot tudi Ribniko-sodraki, si e od maja 2012 lahko ogledate in preberete (in tudi prenesete na raunalnik ali tablico) na portalu http://www.scribd.com/noviutrip/.

Arhiv za vsakogar

Tako imate vedno na razpolago nekaken arhiv, o em in kdaj se je pisalo. e posebej je to prirono za tiste prispevke, ki niso vezani izkljuno na as izida (zgodovina, narava ) in jih je v vsaki tevilki Utripa ve kot polovico. eprav te strani nismo posebej propagirali, je tevilo ogledov doslej kar 15.285. Posamezne tevilke imajo povpreno med 100 in 600 ogledov, prepriljivo pa vodi Koevski utrip junija 2012, ki je bil pomotoma naloen dvakrat, s 1780 in 694 branji. Tudi vsako novo tevilko si tu lahko po navadi ogledate e kaken dan pred papirnato izdajo. e enkrat naslov: http://www.scribd.com/noviutrip/. Urednitvo

MONT elimo vam sreno in uspeno 2014

TESARSKA DELA: izdelava strenih konstrukcij stanovanjskih stavb, nadstrekov, brunaric,kozolcev, vrtnih paviljonov ...

Sevenek Peter s.p., eljne 5, 1330 Koevje

STROJNE INTALACIJE
Alojz Lavri s.p., Petrinci 9, 1317 Sodraica T: 041 827 035 alojz.lavric@gmail.com
CENTRALNE KURJAVE VODOVOD PLINSKE INTALACIJE KLIME TOPLOTNE RPALKE

gsm: 031 560 584

KLEPARSKA DELA: lebovi, obrobe, lote, dimnike obrobe ...

SUHOMONTANA GRADNJA: spueni stropi, predelne stene, mansardna stanovanja iz gips plo Knauf, termo izolacija

KROVSKA DELA: prekrivanje strehe od nabave potrebnega materiala do izvedbe strehe po vai izbiri in s pomojo naih predlogov in idej Tondach, Bramac, Creaton, Esal, Trimo ...

IZ VAJALEC montae strenih oken VELUX

email: peter.sevensek@amis.net

VESEL BOI IN SRENO NOVO LETO 2014

7

december 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / RIBNIKO SODRAKI UTriP

INTERVJU
Erwin Michitsch je lovek tevilnih darov. Po uspeni banni karieri se je posvetil delu v koevarskem zdruenju Gottscheer Landsmannschaft iz Celovca, kjer e vrsto let prizadevno vodi pevski zbor, njegova ljubezen pa je tudi koevarska kuhinja. S prof. Horstom Kraulandom sta leta 1993 izdala knjigo koevarskih receptov, prav Erwin Michitsch pa velja za enega zadnjih praktinih poznavalcev kulinarike, ki je neko zaznamovala koevski vsakdanjik. A eprav ivahni 79-letni Gotenian skromno pravi, da je le kuharski amater, je udeleenke enotedenskega teaja koevarske kuhinje, ki ga je z Maridi Tscherne oktobra vodil v Koevju, s svojim znanjem, pa tudi vedrino in armom, ve kot preprial. Pripravil: Mihael Petrovi ml. Po kolenih do cerkve pogosta je bila penina kaa in poleti solata, pa kislo zelje, kisla repa Med priljubljene jedi je sodilo tudi sladko Boi je bil povezan z doloenimi obiaji, tudi kar se tie zelje s krompirjem. hrane. Kako ste ga praznovali na podeelju? Kdo pa je kuhal? Praznovanja boia ni mono primerjati z dananjim. Sveti veer je bil veinoma e dan postenja, ele v zadnjih Vedno mama. letih pred vojno so to tradicijo deloma opustili in morda Tudi v drugih druinah? zveer na mizo poloili manjo klobaso s kislim zeljem, to Tudi drugje. Ne morem se spomniti, da bi kjerkoli drupa je bilo tudi e vse. Pikoti so bili redkost, smo pa jedli gje kuhal kdo drug kot enske, po navadi je to bila mama. bel kruh, potico in podobne jedi. Boinih daril v sodobRazen e je bila sluajno bolna, in je moral za lonce stopiti nem smislu ni bilo, spominjam se, da sem kot otrok, bil mo. Ampak drugae moki niso nikoli skrbeli za hrano. sem najmlaji v hii, v jaslicah zmeraj nael dinarski kovaKot ste e rekli, je bilo meso na mizi samo ob nedeljah nec ali dva. Obiaj je bil, da so pod boino drevesce poloSamo ob nedeljah in takrat najvekrat kuhana govedina. ili iplink, kruh iz bolje, bele moke, ki je bil okraen z Erwin Michitsch kot so ga opremile udeleenke Goveje peenke ali esa podobnega skoraj ni bilo, razen golobkom ali drugo ustrezno podobo. Ta kruh je potem seveda pozimi, v asu kolin, ko smo jedli tudi svinjino, vse tri boine veere leal pod jelko, na sv. tri kralje pa so teaja Kuhanje je bilo na vasi po navadi enska domena. Kako lahko svinjsko peenko, predvsem pa v juhi skuhano svee ga razlomili in vsakemu dali koek, tudi ivini. svinjsko meso. ste se nauili kuhati vi? Kaj pa velikononi as? Kako pa je bilo s prazniki? Ob katerih prilonostih se je Kuhati sem se nauil pri mami. Se pravi, nauil ravno Vasih je bilo tako, da ljudje vseh tirideset dni pred veline, me je pa kuhinja e kot otroka veselila in mamo sem bolje jedlo? ko nojo niso jedli mesa. Kasneje, v novejem asu, pa je e opazoval, kako kuha, ter jo posnemal. Nekaj e v otrotvu, Bolja hrana se je kuhala ob osebnih praznikih, kakrni prilo v navado, da smo ob nedeljah dobili na mizo nekaj kadar je ni bilo doma in sem sam pripravil kakne malen- so bili rojstni dnevi, ter ob proenju, boiu, veliki noi in goveje juhe ali kaj podobnega. Ob petkih so gospodinje kosti, e bolj pa kasneje, ko sem odrastel. podobno, seveda, e so ljudje imeli monost kupiti meso, in skuhale fiol s kislim zeljem ali kislo repo, ki je bil zabeljen V kolikni meri ljudje pravzaprav sploh e obvladajo tra- e so si ga, kakor je bilo e povedano, sploh lahko privoi- z malo svinjske masti in ebulo, zraven pa smo jedli praen li. e se spomnim otrotva, pa je morda zanimivo tudi to, krompir. Ob strogih postnih dneh, kot so bili pepelnina dicionalno koevarsko kuhinjo? Rei moram, da med mojimi znanci skoraj nihe ve. da smo tedaj vso travo kosili rono, in takrat smo pri nas, sreda, veliki petek in delno velika sobota, je bila prepovePrav tako tudi mladi ne. Sam sem uravnan e nekoliko po v lasti smo namre imeli gostilno in priblino 50 hektarjev dana tudi svinjska mast. Fiol z zeljem ali repo smo takrat kmetijskih povrin, potrebovali pomo delavcev od drugje, zabelili s topljenim maslom, namesto praenega krompirja nekdanjih vzorcih in imam rad staro kmeko hrano. to je drugih ljudi iz vasi. Potem je mama ob petih ali estih pa smo jedli krompir v oblicah. Na em je koevarska kuhinja temeljila? zjutraj, ko je bila trava e mokra in je kosa bolje rezala, Na veliko soboto smo potem pozno popoldne li v cerKoevarska kuhinja je slonela na tem, da je lastne proi- koscem nesla zajtrk, obiajno je bila to kava in preprostej- kev k blagoslovu mesa. Blagoslovljena ivila, unko, klozvode, ki so bili pridobljeni v lastnem gospodinjstvu, po- a potica, e med deveto in deseto dopoldne pa juho ali base, salamo, jajca smo jedli ele v nedeljo zjutraj, kot rabila tudi za prehrano. Denarja je bilo malo, dokupilo se krompirjev gola in jabolni zavitek. Konja je bila teko se to e vedno pone. Pripovedovali so mi, da so pri nas je le tisto, kar je bilo nujno potrebno, denimo sol, sladkor, delo in ljudje so potrebovali veliko energije. v Gotenici prejnje generacije, predvsem enske, v noi z morda e jedilno olje, vasih ri, sicer pa najvekrat ni. Erwin Michitsch se je rodil leta 1934 v Gotenici. velike sobote na velikonono nedeljo ob treh zjutraj proti So pa obstajale tudi lokalne razlike cerkvi drsale po kolenih, in to precej dale. Videl pa tega Tam je ivel do septembra 1943, ko so so se Goteve nisem. Seveda. V razlinih krajih se je vselej kuhalo nekoliko niani po Hitlerjevem ukazu preselili na Spodnje razlino. Ni bilo enotnega recepta samega po sebi, zato so Ste se ob petkih postili tudi izven postnega asa, kot je v tajersko. Njegov oe je bil eden vodilnih naspronastajale razlike. Ena gospodinja je dodala eno, druga nenekaterih deelah e vedno navada? tnikov preselitve na goteniko-koevskorekem kaj drugega in tako naprej, pa glede na to, kaj je bilo pri obmoju, vendar je koevsko vodstvo opozicijo utiJa, kolikor se lahko spomnim, ob petkih nikoli nismo roki. e e sam kuham zelenjavno juho, ta nikoli ni isto alo z gronjami. Do konca vojne so Michitschevi jedli mesa, ki je bilo e tako redko na kroniku. Po navadi enaka. Ko grem na vrt, vzamem malo tega, pa malo onega bivali v Velikem Podlogu na Krkem polju. Tam je smo tako kot v postnem asu jedli fiol s kislim zeljem in spet nekaj tistega, tako da se recept nenehno spreminja. zael obiskovati osnovno olo. Po eksodusu koeali kislo repo, preganko s penino kao, spomladi morda e si pogledamo celotno Koevsko, pa so bile te razlike e vskih Nemcev v Avstrijo ob koncu vojne je olanje tudi sladko zelje s krompirjem. veje, saj so ponekod bolj uspevale ene kmetijske kulture, nadaljeval na Korokem in v Celovcu leta 1954 Krofe so gostje v gostilni dobili zastonj drugje pa druge. Pri nas recimo nismo poznali vleenih maturiral. V obdobju okoli pusta so bili, e se ne motim, kulinarino trukljev s slivami, ki smo jih na teaju kuhali ta teden. Z dokonanim gospodarskim teajem Trgovske najbogateji etrtki? Mesar je v vas prihajal enkrat tedensko akademije se je na priporoilo vodstva ole zapoV pustnem obdobju, ki se je zaelo kmalu po boiu in In kaken je bil normalen jedilnik med tednom v Gotenici? slil v Hypo-Adria banki, kjer je delal naslednjih trajalo do zaetka postnega asa, smo res, vsaj pri nai hii, tirideset let ter dosegel poloaj prokurista in odMeso smo jedli samo ob nedeljah in praznikih ter drujedli tudi meso. Ne govedine, temve kuhano prekajeno delnega vodje za podroje aktive in kreditiranja s gih posebnih prilonostih, in e to samo pri ljudeh, ki so svinjino in kot prilogo krompir ter kislo repo ali kislo zelje. 120 sodelavci. Ko mu je leta 1962 umrl brat Ernst, si to lahko privoili. Kakor se spomnim iz otrotva ko Pri nas se je temu, ne vem zakaj, v nareju pravilo etrtkov s katerim sta si delila domovanje, se je odloil za smo se morali odseliti, sem bil star malo manj kot sedem moiek. Vsak etrtek smo rekli: Danes je etrtkov mopredasno upokojitev, saj se zaradi oka ni ve util let je enkrat tedensko v vas priel mesar, in takrat smo iek, danes bomo kuhali prekajeno meso. Pustni torek sposobnega upravljati z milijonskimi zneski. ivi tisti, ki smo to zmogli, najvekrat kupili govedino, ki smo pa je bil vedno dan, ko se je jedlo kislo zelje. Taken je bil v entjakobu pri Celovcu. eli si, da bi s pevskim jo potem skuhali. Med tednom pa se je jedlo tisto, kar je obiaj, pustnega torka brez zelja ni bilo. zborom Gottscheer Landsmanschaft iz Celovca na bilo trenutno na razpolago. Ne sicer vedno isto, a tipina Pred koncem pustnega obdobja smo, spet vsaj pri nas, jed je npr. bila rumena podzemna koleraba s krompirjem, tonske nosilce posnel vse znane koevarske pesmi, a imeli smo namre gostilno, cvrli e krofe. Polnjeni so bili se zaveda, da bo elja ostala neuresniena. zraven pa poobedek, kot denimo krompirjev zavitek ali pa samo nekateri, veina pa ne, ker je bilo to tedaj zamudno jajne rezine, proseni narastek, vekrat tudi omlete. Zelo 8
RIBNIKO SODRAKI UTriP / noviutrip@novi-utrip.eu / december 2013

Erwin Michitsch: Kuhalo se je, kar je bilo pri roki

INTERVJU
opravilo, saj jih nismo polnili z iglo kot danes. V tistih dneh smo v gostilni pripravljali pustne zabave. Na pustno soboto, nedeljo, ponedeljek in torek smo imeli vedno veliko gostov, ki so se prili pokratkoasit. Krofe smo postavili na mizo in gostje so jih jedli brezplano. Pijao so plaali, hrana pa je bila zastonj. Enako, e sem e ravno pri tej temi, je bilo tudi na silvestrovo. Obiskovalcem, ki so prili praznovat staro leto, kot smo temu pravili, smo postregli s arkljem ali z drugimi poticami in podobnimi jedmi. Vsak si je vzel, kolikor je hotel, plaal je le pijao. Se spomnite e kaknega pustnega obiaja? Da, na pustni torek ni bilo dovoljeno ivati oziroma uporabljati igel. To je bil v oeh ljudi tabu. Pa veste, zakaj? Neko sem o tem povpraal mamo, saj so bili vendar vsi dnevi enaki, pa mi je odgovorila, da bi se potem ivilja vse leto zbadala z iglo v prste. Taken je bil odgovor. Rad bi si kupil polhovko, a V asu najinega pogovora je na vrhuncu sezona lova na polhe. Kakno vlogo so pravzaprav igrali v koevarski prehrani? V oktobru in novembru, preden so li spat, so bili najbolj rejeni in takrat so jih ljudje res zelo, zelo veliko lovili. Nastavljali so jim pasti, v katere so jih vsak dan ujeli kaknih deset ali dvajset. Potem so jih spekli ali pa iz njih skuhali juho, ki naj bi bila dokaj zdrava. Za pokodbe pa so uporabljali polhovo mast. Ali so jih tudi vlagali, ne vem. Kar se tie mene, polhov, po pravici povedano, nikoli nisem maral. Sem pa vekrat razmiljal, da bi si kupil polhovko, kakrne so ivali iz koukov e v mojem otrotvu, vendar bi me na Korokem domaini udno gledali, e bi z njo hodil naokoli, ker polhovk ne poznajo. Po izroilu naj bi polhe varoval Polhov moiek, ki se je znal poteno razjeziti nad preve vnetimi lovci. Ste ga kot otrok poznali? O ja, o njem so nam kar veliko pripovedovali in otroci smo se ga tudi bali. Odrasli pa ne ve, tisti asi so takrat e minili. Koliko pa ste v kuhinji uporabljali ostale gozdne proizvode? Pravzaprav razen gob ne ravno veliko. Spominjam se, da so se gobe precej suile. Suhe smo potem dodajali krompirjevim juham, ki so tako dobile udovit okus. Da bi kdaj jedli gobovo omako, se ne morem spomniti, rioto pa tudi zelo poredko. Jagodievja je bilo v Gotenici malo. Malin in robidnic sicer ve, borovnic pa ne, medtem ko brusnice pri nas sploh niso rastle. Veinoma smo jih jedli svee, e jih je bilo kakno leto res veliko, jih je mama nekaj tudi vkuhala. Navade, da bi marmelado kuhali v velikih koliinah kot danes, pa ni bilo. Kolikor se lahko spomnim, je mama marmelado obiajno skuhala iz sliv ali jabolk, ampak nikoli ve kot dva ali tri 3 do 4-litrske kozarce. Pozimi smo bolj jedli prekajeno meso in slanino. K temu bi morda dodal, da smo v asu kolin pripravili tudi tako imenovane mesne ocvirke. Surovo meso se je v mrzlem delu leta obdralo kaknih 14 dni, drugo pa je bilo treba ustrezno konzervirati. Mesne ocvirke smo tako izdelali iz priblino 34 cm velikih kock mesa z vratu ali s stegna, ki smo jih skupaj z mastnim mesom posolili in jih z nekaj licami vode v lastnem soku kuhali, dokler niso bili mehki. Ko so e skoraj razpadli in v njih ni bilo ve vode, smo mastne koke posebej raztopili in ocvirke prelili z vrelo maobo, da so se zaprle pore. Potem smo e tople ocvirke stresli v loneno posodo in jih zalite z mastjo uporabljali do maja ali junija. V asu do posta smo jih ob etrtkih, se pravi ob etrtkovih moikih, velikokrat jedli s krompirjevimi ganci. S krompirjevimi ganci? Ja, mama je pretlaila dva, tri kuhane krompirje, jih z moko vmeala v gance in skuhala, zatem pa z dvema licama oblikovala v majhne linike. Preliti s toplimi mesnimi ocvirki in kislim zeljem ali kislo repo so imenitno teknili. Cene je govoril koevarsko e sodim po v ZDA natisnjeni koevarski kuharski knjigi Alberta Belaya, ki med recepti navaja polento s friko, so vpliv na kulinarino kulturo imeli tudi gozdni delavci, med katerimi je bilo veliko Italijanov. Kako je bilo s tem v Gotenici? Friko sem poznal, eprav je vaani v Gotenici, kolikor nuje, se potepal ob potoku in tako naprej. O Gotenici smo otroci kasneje veliko govorili tudi s stari, zato so spomini ostali svei. Rei moram, da je lovek zelo, zelo ganjen, ko pride v kraj, kjer je bil doma. Hvaleen sem, da ste me peljali tja in da so me tam tako lepo sprejeli. V Gotenici sem preivljal sreno, lepo otrotvo. Mogoe res nismo imeli igra, kakrne imajo dananji otroci, a bili smo zelo zadovoljni. Moj oe je bil navduen hini mojster, veliko je delal z lesom, npr. gugalne konjike in podobno, v vasi smo imeli e kovaa, ki je tudi izdeloval tovrstne rei. Seveda vsega skupaj ni bilo veliko, bilo pa je tu. Ko se vrne domov, se vsega spet spomni. Spominjate se tudi e legendarnega gotenikega upnika Josefa Gliebeja, ki je ob preselitvi ostal v svoji upniji. Letos je minilo 140 let od njegovega rojstva upnik Gliebe je bil udovit lovek. Tu in tam je obiskoval hie ter tako prihajal tudi k nam. Hudo nam je bilo, ker ni odel z nami, tega ni mogel. Ostal je, mislim, da do leta 1948 ali 1949, potem pa se je moral preseliti v Dolenjo vas. Enkrat ali dvakrat smo ga tam obiskali, govoriti z njim je bilo krasno doivetje. Bil je duhovnik kot iz knjige. Takne duhovnike je treba iskati, resnino je ivel svojemu stanu primerno ivljenje. Zelo veliko je pomagal vasi, bil je izjemno priljubljen, zares kolosalen mo. Koliko ste nekdanji Goteniani, slovenski in nemki, e v stikih? al zaradi preteenega asa, navsezadnje je od selitve minilo e sedemdeset let, vedno manj. Smo pa dolgo ostajali v kontaktu, tudi zdaj ga deloma e ohranjamo z mlajimi, medtem ko so stareji e preteno pomrli. Stiki so se ohranili tudi s prebivalci Prigorice, Rakitnice in Dolenje vasi, pa z Goteniani, ki so se po vojni preselili v Koevje. Naa druina je v mestu denimo ostala povezana z gospo Obolt in njenimi svojci, pa s Senurjevimi iz Mrzlega Potoka, a kot reeno, zadnji Goteniani se poasi poslavljamo. Seveda pa elja po druenju ostaja, dokler si iv. Ta teden mi preprosto ni dalo miru, dokler nisem obiskal gospe Oboltove in potem e njenega sina Iztoka, ki ga e dolgo nisem videl, mislim, da vse od njihovega zadnjega obiska pri nas. V nai vasi smo se vedno dobro razumeli in veseli smo, kadar se imamo prilonost sreati. To je e vedno moja Gotenica Pa Gotenica, jo po tolikih desetletjih lahko prepoznate ali se je preve spremenila? Sredie vasi je ostalo skoraj nespremenjeno, stavbe so, e izvzamem potrebne posodobitve, zelo lepo obnovljene v skladu z nekdanjim stanjem. Hie ob robu vasi pa mi kajpada manjkajo. Ker pa sem vmes vendarle e nekajkrat bil doma in o Gotenici vedno govoril s stari, pa mi je kraj tudi taken, kot je zdaj, ostal doma. Pogream cerkev, pogream pokopalie, upnie, nekdanje stezice, ampak to je e vedno moja Gotenica. In e se za konec vrneva k hrani: kaj je najljuba jed Erwina Michitscha? Pravzaprav imam rad prikuhe. Ampak im stareji postajam, tem bolj me privlaijo prvobitne jedi, kot so ganci, krompirjev gola, pobolica, jabolni zavitek in kruhove rezine. Ali pa, esar tukaj tokrat sicer nismo kuhali, penina kaa. Doma si jo vekrat pripravim, tekne udovito in me spominja na dom. Pa rumena podzemna koleraba s krompirjem, ki smo jo doma jedli vsak teden, da je kot otrok e skoraj nisem ve mogel gledati. Zdaj jo spet kuham, e le dobim pravo rumeno kolerabo, ki jo je na Korokem zelo teko najti. Prej sem imel rad meso, zdaj pa ga ne potrebujem ve nujno, dovolj mi je zelenjava, zraven pa razne testenine ali krompirjev zavitek.

Pred domaijo v Gotenici vem, niso jedli. So pa gozdni delavci, ki so ob tekem delu potrebovali kalorino hrano, pri nas kupovali slanino in jajca ter si v gozdu na odprtem ognju kuhali od doma prineseno polento, ki so jo prelili z zmesjo prepraenih kokov slanine, stopljenega sira in jajc. Pisatelj Fran Saleki Fingar, ki je bil konec 19. stoletja dve leti koevski mestni kaplan, je v spominih zapisal, da je s kronjarji v Koevje prihajalo blagostanje. Menda so v gostilnah kuhali jedi, ki ji niso poznali niti v Ljubljani. Imate s tem kakne izkunje? V Koevju sem z oetom, mogoe je bila vasih zraven tudi mama, nekajkrat bil. V Koevje se je pravzaprav odpravil samo, e je imel opravka z oblastmi, saj je Gotenica upravno sodila pod mesto. Takrat sva se po navadi ustavila v Schleimerjevi gostilni (stavba, kjer danes domuje fotograf Svete, op. M. P.), najvekrat ob desetih ali enajstih dopoldne, in jedla gola. Ve si nisva mogla privoiti. Drugae pa smo hodili v Ribnico, kamor smo na elezniko postajo dostavljali les. Tam smo, vsaj naa druina in drugi prevozniki lesa iz Gotenice, obiskovali Cenetovo gostilno. Pri Cenetu smo se poutili kot doma. Starega Ceneta sicer nisem ve poznal, no ja, poznal e, le ne morem se ve spomniti njegovega obraza, vem pa, da je govoril koevarsko. Za Goteniane je bila Ribnica v tem pogledu skoraj pomembneja od Koevja. Tudi moj najstareji, zdaj e pokojni brat Ernst, je obiskoval meansko olo v Ribnici. Tam je ivel v najeti sobi. Ker tedaj med Ribnico in Gotenico ni bilo prometnih povezav, da bi prevozil tistih 20 ali 25 kilometrov pa ni ni imel kolesa, je prihajal domov samo ob koncu tedna. V Koevje smo, kot sem e rekel, hodili zgolj po uradnih opravkih. Mi smo se peljali z zapravljivkom, ljudje, ki niso imeli konj, in taknih je bilo med starejimi zelo veliko, pa so ez Fridrihtajnsko pogorje v Koevje li pe. V eno smer tri ure ali nekaj taknega. Stiki ostajajo, le as tee Bivanje v Koevju ste izkoristili za obisk domae vasi, kjer e stoji vaa rojstna hia. Kakni so ob tem obutki, kakni so spomini na otrotvo v Gotenici? Omenil sem e, da sem bil star malo manj kot sedem let, ko smo se morali preseliti. In to je e starost, ko lovek v vasi marsikaj zazna. Poznal sem vse hie, vedel, kje kdo sta-

december 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / RIBNIKO SODRAKI UTriP

AKTUALNO
O tem, da je les najpomembneje naravno bogastvo Koevske, najbr ne more biti nikakrnega dvoma. Kakor na alost ne more biti dvoma tudi o tem, da te danosti ne znamo dovolj izkoriati. e slabe, danes jo izkoriamo celo manj, kot smo jo e pred nekaj desetletji. Da je temu res tako, navsezadnje dokazuje ivotarjenje neko prodornega Lika, pa zapiranje ag in e kaj. Prav zaradi tega se nam je v Koevju novembra zgodila e ena nova prireditev, Festival lesa. S festivalom je Obina Koevje v sodelovanju z Obino Ribnica, Gimnazijo in srednjo olo Koevje, Razvojnim centrom Koevje-Ribnica, Podjetnikim inkubatorjem Koevje, arhitektko Matejo Dekleva ter Obmonima obrtno-podjetnikima zbornicama Koevje in Ribnica po besedah organizatorjev elela povezati domae ustvarjalne potenciale z izobraevanjem in gospodarstvom, hkrati pa med obani, stroko in mladimi raziriti

Les je prilonost

preprianje, da je les tista surovina, ki nam ob pravilnem pristopu lahko omogoi gospodarsko preivetje. V okviru festivalskih dogajanj se je zato zvrstilo ve dogodkov, od okrogle mize na temo ekonomskih vidikov izrabe lesa, do predavanja o lesu kot dejavniku povezovanja lokalnih skupnosti, delavnice oblikovanja in razstave lesnih izdelkov. Del festivala je postal tudi sicer e uteeni nateaj za izbiro najboljega koevskega spominka. Letos je to gozdna jantarna zapestnica, ki sta jo zasnovala Jani Majerle in Mateja Oberstar iz Predgrada.

Kot so ob podelitvi priznanj udeleencem oblikovalske delavnice, s katero so tokratne festivalske dneve sklenili, poudarili pripravljavci, so z doseenim za prvi zadovoljni, saj je bila odzivnost ljudi zelo dobra. Okrogle mize se je tako udeleilo kar estdeset obiskovalcev, kar je bilo dale nad prvotnimi priakovanji, veliko zanimanja pa so vzbudili tudi razstavljeni lesni izdelki in fotografije ter predlogi hinih napisov, ki so jih pripravili oblikovalci. Zato nameravajo festival organizirati tudi naslednje leto, od njega pa priakujejo, da bo ljudi vzpodbudil k razmiljanju o tem, kako lahko bogastvo, ki se nam ponuja pred pragom, izkoristimo doma, saj je za nas z gospodarskega in razvojnega vidika najdraji tisti les, ki Koevsko na tovornjakih zapua neoplemeniten. Besedilo: Mihael Petrovi ml Fotografija: Obina Koevje

PORT IN REKREACIJA

V Beogradu je potekal tradicionalni sedmeroboj narodov, v postavi reprezentance Slovenije tudi Chad ANDOLJEK in Jot PAVLIN.

Ribnika plavalca zastopala barve slovenske plavalne reprezentance

prosto in tretje mesto na 50 m prosto. Slavil je tudi Jot Pavlin na 200 m prsno in osvojil tretje mesto na 50 m in 100 m prsno ter 400 m meano, Tim Zobec je osvojil tretje mesto na 50 m in 100 m hrbtno, Matej Padar pa je bil tretji na 50 m delfin. Med dekleti je Lucija Kous slavila na 100 min 200 m hrbtno ter osvojila drugo mesto na 50 m hrbtno. e naslednji teden 23. 11. 2013 so najstareji ribniki plavalci nastopili v Kranju. V mlaji kategoriji je slavil Jot Pavlin na 50 m in 100 m prsno. V stareji kategoriji med dekleti pa je Lucija Kous slavila na 100 m hrbtno.

V Beogradu se je med 5. in 7. decembrom 2013 odvijal kadetski plavalni sedmeroboj srednjeevropskih drav. Tekmovanja so se udeleili najbolji plavalci iz Srbije, Madarske, Poljske, Romunije, Makedonije, Bosne in Hercegovine in Slovenije. Slovensko plavalno reprezentanco sta zastopala tudi ribnika plavalca Chad Andoljek in Jot Pavlin. Jot je osvojil 6. mesto na 100 m in 200 m prsno, Chad pa je osvojil 8. mesto na 100 m prosto, 9. mesto na 50 m in 200 m prosto ter 11. mesto na 100 m delfin. Slovenska reprezentanca je osvojila konno tretje mesto za zmagovalci Madari in drugouvrenimi Poljaki. Naporen in uspeen mesec za ribnike plavalce

Plavalna tekmovalna sezona je v polnem zamahu in tekme se vrstijo kot po tekoem traku. Ribniki plavalci so v drugem delu novembra in zaetku decembra vsak vikend uspeno nastopali ter branili barve kluba.

Najmlaji ribniki plavalci so 30. 11. 2013 nastopili na mednarodnem tekmovanju Miklav v Ljubljani, kjer se je na drugo stopniko uspelo povzpeti Nadji Padar na 50 m prsno. Nadja je nato nastopila tudi v velikem finalu na 100 m meano med dekleti starimi 10 let ter osvojila konno esto mesto. V velikem finalu je med fanti starimi 10 let nastopil tudi Vid Lovin in osvojil konno esto mesto.

Naporen mesec se je zael s tekmovanjem v celjskem bazenu Golovec 16. 11. 2013, kjer so nai plavalci nastopili na tradicionalnem tekmovanju za pokal mesta Celja. Na zmagovalne stopnike med fanti je stopil Chad Andoljek, ki je slavil na 100 m prosto in 400 m meano ter osvojil drugo mesto na 200 m 10

Nato so se plavalci iz prestolnice drave preselili e v prestolnico tajerske in 7. 12. 2013 nastopili na Boievem memorialu, kjer se je zopet na stopnike uspelo prebiti Nadji Padar. Nadja je osvojila 2. mesto na 50 m hrbtno ter tretje mesto na 50 m delfin, 50 m prosto in v finalu na 200 m meano. Na drugo stopniko je stopil tudi Vid Lovin na 50 m delfin. ESTITAMO!

Chad in Jot v Beogradu Novike zapisal: Miha Koren, trener

Plavalni klub Inles Ribnica eli vsem plavalcem in njihovim starem, generalnemu sponzorju in ostalim sponzorjem ter obankam in obanom Ribnice miren boi ter veselo, zdravja polno leto 2014.

RIBNIKO SODRAKI UTriP / noviutrip@novi-utrip.eu / december 2013

Slatnik 20, Ribnica DELAVNICA: Lepove 23, Ribnica tel./fax.: 01/836 13 96 gsm: 031 367 722 (Miran) gsm: 041 707 938 (Anton)

IZDELAVA POHITVA PO VAI MERI

RAZREZ IVERALA ROBLJENJE Z ABS TRAKOVI SESTAVA POHITVA MONTAA NA DOMU POPRAVILA STAREGA POHITVA

apeterlin@siol.net www.apeterlin.net

ODKUP HLODOVINE RAZREZ OSTREIJ, NADSTREKOV,...

VESEL BOI IN SRENO 2014

Hydrovod
Zdravo, sreno in uspeno leto 2014!
Hydrovod d.o.o., Ljubljanska c. 38, 1330 Koevje

december 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / RIBNIKO SODRAKI UTriP

11

 kdor takrat noe, ko bi lahko, ne bo mogel tedaj, ko bo hotel

(John Heywood)

Telefon: 031 884 015

Mesarstvo Poje in Gostilna Urnjak Opekarska 1,1310 Ribnica

Vesele boine praznike, sreno Novo leto 2014 in obilo zdravja vam eli podjetje Lesoj d.o.o.

Vabljeni v Trgovino in mesarijo POJE, na ugoden nakup mesa in mesnih izdelkov. Poleg mesa lokalnih rejcev imamo tudi vse za koline po ugodnih cenah. Pripravili smo iroko in kakovostno ponudbo za vse elje, okuse in potrebe naih kupcev. GOSTILNA URNJAK vam nudi

pester meni malic poslovna ali druinska sreanja

Vesele praznine dni ter v zdravju in srei doseenih poslovnih in osebnih uspehov Vam v prihajajoem letu eli MESARSTVO POJE
PIPO-PRO d.o.o., Ljubljanska cesta 1, 1330 Koevje

obletnice jedi po naroilu catering

VESELE BOINE IN NOVOLETNE PRAZNIKE TER SRENO 2014

12
RIBNIKO SODRAKI UTriP / noviutrip@novi-utrip.eu / december 2013

VESEL BOI IN SRENO NOVO LETO 2014

Obmona obro-podjetika zborica Ribnica eli vsem svojim lanom, upokojenim obrikom, poslovnim parerjem in vsem obanom vesele boine praznike in veliko uresnienih poslovnih narov v let 2014

GORNJE LEPOVE 99, 1310 RIBNICA E: info@petek-transport.si / http://www.petek-transport.si t: 01 8374060 / f: 01 8361669

PETEK TRANSPORT, d.o.o.

Kolektiv podjetja Petek transport se zahvaljuje vsem poslovnim partnerjem za zaupanje. Prisrno vas vabimo k trdnemu in uspenemu sodelovanju tudi v prihodnje. Vsem elimo lepe praznine dni, v prihajajoem letu 2014 pa osebne sree in odline rezultate tako v poslovnem kot osebnem ivljenju.

37 let

Vrvarska 3, 1310 Ribnica, Slovenija, TEL 01 83 69 340

z vami

NOVO V RIBNICI!!!
RAUNOVODSKI SERVIS

Vsem poslovnim partnerjem in obanom elimo srene boicne praznike ter obilo zdravja in poslovnih uspehov v letu 2014!
Ljubljanska 7, 1330 Koevje tel.: 01 893 10 51 fax.: 01 893 10 50

bivi PUPAJ

e-mail: spatdoo@siol.net

ZA OGLAEVANJE POKLIITE: 031 655 986 ALI PIITE NA E-MAIL: noviutrip @novi-utrip.eu

SRENO AKCIJA DO 10.1. 2014 2014!

-nad 20 do 40 eur 5% popust, -nad 40 eur 10% popust

Odprto vse dni v decembru, tudi na praznike in 1. januarja 2014.

Hrano vam pripravimo tudi za domov.

december 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / RIBNIKO SODRAKI UTriP

13

Od . . do . . vam zaradi prenehanja dejavnosti nudimo popust za vse artikle, ki se plaujejo z gotovino. Popust velja do prodaje zalog.
ARTIKLI, PRI KATERIH SE OBRAUNAVA POPUST:
evlji za obutljivo nogo, copati, natikai, delovne obleke (v beli, modri, vijolini barvi) sprehajalne palice klistirji infra lu zobne prhe in etke, medzobne etke, zobne nitke uesni termometri merilci krvnega tlaka trakovi za telovadbo portni kozmodiski in kozmodiski za v avto terapevtske oge masana kad za noge infrardei maser lateks in gospodinjske rokavic rezilo za trdo koo, ipalci in pilice nohtov brivniki lupe termometri, alkoholmetri kondomi oblii preventivne nogavice za ile (dokolenke, visokostegenjske in hlane) grelni pasovi grelni kolenniki ionizator ortoze in pasovi

30LET TRADICIJE

DRUINSKO EBELARSTVO KOJEK Barbara Prelesnik Kojek s.p., Hrovaa 58, 1310 Ribnica tel: 01 836 22 39 gsm: 031 655 986 e-pota: cebelica.kojek@gmail.com

AGAR TRGOVINA
Vsem naim strankam se zahvaljujemo za - letno sodelovanje in elimo vesele boinonovoletne praznike in vse dobro v prihajajoem letu !
TRGOVINA Z ORTOPEDSKIMI IN MEDICINSKIMI PRIPOMOKI AGAR D.O.O., LIVOLD 27A, 1330 KOEVJE, TEL/FAX 01 895 45 34, GSM 041 746 312, DELOVNI AS: DELOVNIKI OD 900 DO 1630 IN SOBOTA OD 900 DO 1130

Pridelki naih ebel shranjeni v lini embalai za vae dobro zino in psihino poutje in obdarovanje tistih, ki jih cenite.
Sreno in medeno leto 2014!

darilni boni za nohtke modno frizerstvo geliranje nohtov tudi na nogah izdelava unikatnega nakita

Predhodno naroanje na: 031 365 241 Mojca Hoevar s.p. Lipovec 18, 1331 Dolenja vas

KOEVARSKI RECEPTI
Koevarske krompirjeve cmoke oziroma polpete je mono pripraviti na razline naine (ocvrte, peene ali kuhane), vendar najbolj teknejo ocvrti. --1 kg krompirja --2 jajci -- kg bele moke --sol --lahko tudi ocvirki, suho meso, svea zelia, vegeta --olje ali mast za cvrenje Krompir olupite in dobro operite. 14

Koevarski krompirjevi cmoki (polpeti) - Gttscheabar Khnellan

Nastrgajte ga s strgalom za jabolka. Nastrgan krompir dobro oemite, da odstranite im ve vode. Dodajte jajci in moko. Oblikujte polpete in jih ocvrite na vroem olju. Postreete jih lahko s solato ali kot prilogo k mesnim jedem. Opomba: e krompirja ne boste uporabili takoj po strganju, ga nastrgajte v skledo z vodo, da ne potemni. Varianti: Peeni: maso pripravite po zgornjem receptu, jo oblikujete v polpete in jih pri 180 C petnajst minut peete v peici. Kuhani: maso pripravite po zgornjem receptu, le da dodate e eno jajce in malo kruhovih drobtin, da je dovolj trda. Oblikujete jo v cmoke, jih povaljate v moki in skuhate v kropu. Kuhani so, ko splavajo na povrje. Postreete jih z omako. Recept po zapiskih Maridi Tscherne Fotografija: Mihael Petrovi ml.

RIBNIKO SODRAKI UTriP / noviutrip@novi-utrip.eu / december 2013

VRT IN PREHRANA
vica) zelo poudarjajo pridelavo zdrave hrane na obmojih, ki leijo izven velikih pridelovalnih kompleksov oziroma na zavarovanih obmojih. Ker tukaj ne morejo konkurirati velikim pridelovalcem zelenjave, prav tako kot tudi pri nas se pri njih zane pridelovalna sezona v marcu in kona v novembru. V tem asu se pojavi domaa svea zelenjava v trgovinah in je tako tudi oznaena. V Avstriji imajo poleg vremenske Doma korenek ni nikoli tako lep kot uvoen. Katerega kupiti napovedi tudi napoved Uivajmo im ve zelenjave, tako nas povremena za trgatev in zivajo prehranski guruji. Uivajmo zelenjavo etev prvih pridelkov pargljev, jagod, eenj in sadje petkrat na dan, uivajmo lokalno Potroniki so tako obveeni in se vesein sezonsko pridelano, gibanje vsaj pol ure lijo skupaj s pridelovalci prvih plodov. Pri dnevno. Ministrstvo za zdravje skua z ob- Zdruenju za integrirano pridelavo zelenjaseno propagandno akcijo prepriati dra- ve Slovenije smo prav tako pripravili tabelo, vljane, kako pomembno je uivanje zdrave ki pove, kdaj se v Sloveniji prideluje domaa hrane, h kateri vsekakor sodita sadje in zele- zelenjava. Zato se nikar ne udite pri vaem njava. Popolnoma enak slogan lahko opazi- prodajalcu zelenjave, da nima slovenske somo v avstrijskih in vicarskih propagandnih late v januarju. akcijah, kjer s podobnimi plakati opozarjajo In kakne so pomanjkljivosti januarskega ljudi na zdravo prehrano. Vendar je zraven e nakupa solate iz rastlinjaka? Takna solata vsebuje zaradi neugodnih razmer (manj svetlobe, temperature, visoka zrana vlaga ) ve nitratov kot v normalnih razmerah. Tudi paradinik, ki ga dobimo v zimskih mesecih iz Holandije, nima pri vzgoji dovolj sonca, zato se mu ne razvije taken okus, kot ga pridelajo na Primorskem. parglje lahko uivamo le maja in junija opozorilo, naj ljudje uivajo sezonsko sadje in zelenjavo. Takrat je to tudi najokusneje, saj zraste po naravni poti in izkoristi vse naravne danosti. Prva solata, prvi krompir, prva jagoda, prvi stroji fiol e se le spomnite nekaj deset let nazaj, ko ni bilo na voljo celoletne ponudbe tega in onega, s kaknim uitkom smo pojedli prvi frin krompir. Ponekod so se otroci ob takni priliki vlekli za uesa, da so poastili in se na taken nain zahvalili za pridelek. Danes lahko pridelamo karkoli in kadarkoli (rastlinjaki, hidroponika), zato pa smo prikrajani za tista priakovanja in kasneje pri uivanju teko priakovane hrane.

Uivajmo sezonsko pridelano zelenjavo

Rdeo peso ob pravilni terminski setvi lahko pobiramo od junija do oktobra sajen por, ki prav tako dobro prenaa nizke temperature. Paziti moramo le, da ni obogaten z liinkami muhe, na katero moramo biti pozorni e v avgustu in septembru. Zato pa ni problematien brokoli, ki ga lahko pobiramo e dolgo pozimi, na primorskem celo spomladi. Za jesensko pridelavo bomo sadili brokoli ele v juliju.

V novembru in decembru, ko narava poiva in temperature onemogoajo kakrnokoli rast na prostem, si v naih toplih domovih lahko posejemo kreo ali pripravimo sojine in druge kalke in tako popestrimo prehrano. V lonek si lahko posejemo tudi baziliko in druge zaimbnice ter posadimo peterilj iz vrta. Ta naj bo v svetlem in hladnem prostoru in vedno pri roki.

Tako bomo obogatili na jedilnik, hkrati pa ne bomo odvisni od uvoza in volje trgovcev, ki nam v tem asu zelo radi zasolijo cene zdrave hrane. Ana Ogorelec KGZS Zavod Lj

V nam blinjih dravah (Avstrija, Nemija,

Kaj nam torej ostane? Repa, korenje zdravo ivljenje repa e, e, korenje pa Verjetno ne bomo posiljevali nae mladine le z zeljem, repo, korenjem in kolerabo, eprav tudi kdaj pa kdaj prija. Poleg teh tipinih vrtnin lahko gojimo v jesenskem asu radi, ki dokaj dobro prenese nije temperature, e ga le zavarujemo pred monimi slanami. Poleg solatnic, kot sta radi in endivija, se je zelo raziril tudi motovilec. Izbiramo lahko med ve sortami, med njimi so zanimivi liarji. Kmetje ga ez zimo posejejo v rastlinjake, ki niso ogrevani, kjer ga pobirajo skozi celo zimo. Zelo pogosto se v rastlinjaku motovilcu pridrui tudi rukola, ki je vse bolj popularna. Nekateri pravijo, da navadni solati izboljajo okus,e ji dodajo nekaj listov rukole. Poleg tega imamo lahko na vrtu po-

ALA MESECA

Pijanek se primaje v bar in nenadoma odide do edine enske v baru in jo strastno poljubi Ona takoj skoi pokonci in mu primae klofuto. Pijanek se opravii in ji odgovori: al mi je, mislil sem, da ste moja ena. Videti ste kot ona. Ma, ti ogabno in nivredno teslo pijano! zavpije ona nanj. Smeno, ree pijanek, tudi zvenite tako kot moja ena!
15

december 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / RIBNIKO SODRAKI UTriP

LJUDJE IN DOGODKI
Avgusta letos se je v sklopu etnoloke delavnice, ki jo vsako leto prireja Marko Smole iz Palave ie v Pleah, na Hrvakem za javnost uredilo muzejsko-etnografsko zbirko Pr Mnkenih na Travi pri Dragi. Organizator delavnice je bilo Slovensko etnoloko drutvo, pri njeni izvedbi pa smo sodelovali e Muzej Ribnica, Muzejsko drutva Ribnica, Turistinodrutvo Loki Potok in prostovoljci Pavle Adam iz Dragatua, Tanja Kovai iz Tolmina in Anja Moric iz Stare Cerkve. Zbrali smo se, da bi uresniili dolgoletno eljo lastnice zbirke Marte Steiner in v njenem skednju shranjene stare predmete za delo pri hii in na posestvu uredili v zbirko. Predmeti so pripadali dvema druinama: Nagli in Jane. Prvi lastniki hie s pripadajoim gospodarskim poslopjem so bili Naglievi, ki so se leta 1910 odselili v Severno Ameriko. Tam je leta 1938 Pavla Jane (poroena Mayer) od njih hio kupila za svojo mamo, Karolino Jane (rojeno Wolf ). Posestvo je odkupila z denarjem, ki ga je druini zapustil oe, Franc Jane, gostilniar v New Yorku. Po smrti matere Karoline sta posestvo podedovali njeni herki, Ema in Pavla. Dananja lastnica je Emina hi, Marta Steiner. Razstavljeni predmeti, ki jih je kar 275, veinoma sodijo v as na prelomu iz 19. v 20. stoletje in predstavljajo pripomoke iz vsakdanjega ivljenja kmeke druine iz tistega asa. Veinoma predstavljajo poljedelska orodja za obdelavo zemlje, za konjo in spravilo krme, za obdelovanje lesa za kurjavo, za delo v gozdu, orodja za nego in vprego goveda jarmi in podkve za vole, pasti za polhe ter naprave za pripravo

Etnografska zbirka Pr Mnkenih

mlenih izdelkov. Ohranjene in razstavljene so tudi razline potovalne skrinje, ki so jih gozdarji nosili s seboj na delo v hrvake gozdove in za pot v Ameriko, hino pohitvo, svetila (petrolejke), gospodinjski pripomoki, lonevina, pripomoki za osebno nego in okrasni predmeti.

V dobrem tednu dni smo vse predmete oistili in jih konzervirali z zaitnim sredstvom. Nekaj pokodovanih predmetov smo tudi popravili. Celotno zbirko smo popisali, izmerili in fotografirali, da bo lahko vnesena v podatkovno bazo Muzeja Ribnica. Nato smo zbirko po tematskih sklopih razvrstili v prostor skednja in kozolca. V sklopu zbirke smo uredili tudi prijeten kotiek s klopmi in mizo, omaro, gaperkom

Razstavni prostor v skednju kotiek s klopjo in mizo in udeleenci delavnice (od leve proti desni): Marko Smole, Blanka Bartol, Anja Serec Hodar, Tanja Kovai, Marta Steiner, Anja Moric in Pavle Adam; avgust 2013, lastnica fotografije: Anja Moric

in nabonimi slikami, ki spominja na notranjo ureditev hie. Tam lahko obiskovalec ob klepetu z lastnico posedi in zauti pridih nekega minulega asa. Delovni teden je minil v prijetnem vzduju, saj smo pri ureditvi zbirke sodelovali sami etnoloki navduenci, Marta pa je s svojimi kulinarinimi mojstrovinami in pozitivnostjo odlino skrbela za nae dobro poutje. Nekajkrat so nas obiskali tudi sosedje, ki jih je pritegnilo nae delo. Sosed Rudi nam je vekrat priskoil na pomo pri doloanju uporabe nekaterih predmetov, Marta pa nam je ob marsikaterem predmetu zaupala svoje spomine nanj in na ljudi, ki so ga uporabljali. Zbirka, imenovana Pr Mnkenih to je s starim hinim imenom, je bila uradno odprta v sklopu prireditev ob prazniku obine Loki Potok 12. oktobra 2013. Pomembna je zaradi dobro ohranjenih predmetov, ki celostno prikazujejo ivljenje in delo kmeke druine s preloma stoletij, in ker je prva etnografska zbirka na obmoju Dragarske doline oz. na robu nekdanjega poselitvenega obmoja koevskih Nemcev. To obmoje je v obdobju po 2. svetovni vojni, tako kot veino ozemlja, kjer so neko iveli koevski Nemci, zaznamoval izrazito negativen odnos do kulturne dediine, ki se je je zaradi njene nemkosti in zaradi ideolokih razlogov, zaradi katerih se je po vojni predvsem ruilo sakralne objekte, poskualo znebiti. V tem oziru je omenjena zbirka ena redkih ostalin koevarske zgodovine pri nas. Dejstvo, da je odprta za javnost, je ve kot dobrodolo. Anja Moric

KOLUMNA

Na zemlji mir ljudem?

dar mir je kakor srea, bolj ko teka za njima, manj ju ima. elimo si miru, vendar v nebekem sporoilu ljudem je mir v sredini kakor dobra vsebina v sendviu. elimo si miru, ne bi pa dali slave Bogu in ne bi mu bili po volji. Kdo pa e verjame v te pravljice o Bogu in biti Bogu po volji?! Skoraj nihe! In kdo e premore notranji mir? Skoraj nihe!

Bog prevzel pobudo in se priblial nam ljudem na nain, da je sam prevzel podobo loveka v Jezusu Kristusu. V tako veliastnem trenutku, ko je nebo poljubilo Zemljo in je Beseda meso postala ter se naselila med nami, je zbor nebekih angelov zadonel: Slava Bogu na viavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.

Slava Bogu na viavah

in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji. Boi je as miru, druine, veselja. Seveda ne smemo pozabiti na luke in okrasitev. Skoraj isto pravi greh bi bil, e bi ostali brez luk! Skoraj bi pozabil na darila, ki so v asu finanne krize tako zelo pomembna. (Sveto pismo, Evangelij po Luku 2,14)

In kaj ima to veze z zgoraj navedenim svetopisemskim tekstom, ki je nebeko sporoilo ljudem za tisti pravi boi, katerega vsako leto praznujemo v tem asu? Skoraj ni! Zakaj sem potem to napisal? Odgovor je preprost. Zato, ker skoraj vse, kar zganjamo okoli boia, nima ve nobene zveze s prvim boiem, zaradi katerega vsako leto praznujemo boi.

Pojdimo lepo po vrsti. iveti Bogu po volji pomeni iveti ljubee, poteno in odgovorno, in to osebno kakor tudi drubeno. Na to smo pa e skoraj pozabili. Banke si elijo prilastiti e tisto malo imetja, ki ga e nimajo v svoji lasti. Gospodarski subjekti morajo prinaati im ve dobika lastnikom, ne glede na rtve, kot so podcenjena delovna sila, odpuanja ali celo steaj podjetja in neporavnani rauni upnikom. Vse za doseganje cilja; im ve iztriti v dobrobit lastnikom kapitala. Da bi politika sluila ljudem, se po mojih obutkih niti pomisli ne. Poasi se spreminjamo v drubo, kjer samo e akamo, kaj nam bodo gospodarji zapovedali. Zapovedujejo nam, kako naj mislimo, kako se naj obnaamo in kaj naj ponemo. Celo godi jim, e smo mlahavi, brezbrini in apatini. Resda jim takni ne moremo veliko koristiti, koditi pa tudi ne. Veliko se pritoujemo in le malo storimo ast vsem svetlim izjemam. Kot takni pa pristopamo tudi do soloveka in druine. Posledice vsesplonega stanja utimo v osebnih stiskah, trpljenju, pomanjkanju, vasih celo tragedijah. Ali je mogoe kaj storiti? Seveda je. Ravno boi je dokaz temu. Ko sta bila lovek in Bog vsak k sebi, je

Bog nam svojega nebekega miru ne vsiljuje in nam ga ne ponuja kot cilj. Mir pridobimo tako, da damo slavo Bogu in ivimo po njegovi volji. Kaj pa to pomeni? Dati slavo Bogu pomeni, da rpamo notranjo mo od Boga, da bi lahko vsakodnevno iveli v skladu z Bojo voljo. iveti v skladu z Bojo voljo pa pomeni, da ivimo poteno in ne povzroamo krivic, da odpuamo nam povzroene krivice, da se trudimo iveti v ljubezni, spotovanju in slogi. Bog eli, da mislimo drug na drugega in se spodbujamo k dobrim delom in da z dobrim premagujemo zlo. Kakor je Bog prvi prevzel pobudo in nam je v Bojem Sinu Jezusu Kristusu prinesel ljubezen, upanje, mir in odreenje, tako naj po njegovem vzoru tudi vsakdo od nas prevzame prvi odgovornost za poteno, ljubee in odgovorno ivljenje. S tem bomo dali slavo Bogu in iveli po njegovi volji. Ve kot je Boje ljubezni, pravinosti in spotovanja do blinjega, ve je miru in dobre volje med ljudmi. Posledino je manj stisk in trpljenja. Spotovani! To leto se nepovratno poslavlja. Pred nami je praznovanje boia in novega leta 2014. Ne, tokrat vam ne bom zaelel veliko miru. elim vsem nam, da bi dali slavo Bogu in da bi iveli po Boji volji. Mir in vse dobro pa bosta prila sama od sebe. Pastor Toni Mrvi

Nekdo bi mi lahko ugovarjal, e, kaj se pa grem, saj si vsi ljudje elimo miru. To je verjetno res. Ven16

RIBNIKO SODRAKI UTriP / noviutrip@novi-utrip.eu / december 2013

KOLUMNA
Advent (lat. adventus) v dobesednem prevodu pomeni prihod. Dogaja se meseca decembra in je as duhovne priprave na Gospodovo rojstvo, na boine praznike. Advent pomeni tudi duhovni preobrat, kar pomeni, da si lovek lahko prizadeva tudi za pravinost, solidarnost in zmernost. Zato ima adventni dotik ve pomenov. Obiajno takoj pomislimo na telesni dotik, ki pa je praviloma zelo osebnosten in vedno vkljuuje razdajanje in sprejemanje. Duhovni dotik pa je vija raven medlovekih odnosov, kjer gre za kozmoloko razsenost dotikanja

Adventni dotik

Delovni as: delavniki od 1000 do 1700 sobota od 1000 do 1300

Bamba Tanko Franc, s.p., Prena 4A, 1310 Ribnica t 01 836 21 01 | f 01 836 92 12 | m 041 643 004 e bamba.sp@siol.net

Buonarroti udovito upodobil kot dotik boje in Adamove roke. Drugi kozmoloki dotik pa se je zgodil pred 2000 leti, ko je z rojstvom Jezusa Kristusa Bog postal lovek, ko sta se na edinstven nain poljubila Nebo in Zemlja. Podobnega dogodka sestopanja Boga k loveku ne pozna nobena druga religija. Vsi ljudje dobre volje ob praznovanju boia tako vsako leto znova na ponotranjen nain doivljamo auditus fidei, nekakno posluanje razodete vere v sklopu bojega odreitvenega narta, objavljenega v knjigi vseh knjig. To me nagiba, da vas vse prijazno povabim, da v letonjem adventu postanemo bolj loveki, odprti ter obutljivi in solidarni do soljudi, do vseh, ki potrebujejo nao pomo v materialnem in duhovnem smislu ... To so nai najbliji, ki ivijo v stiski, ki je ni teko prepoznati, zato nikar ne hodimo mimo njih! Kako pa naj to storimo? Samo dotakniti se jih moramo in prie bomo presenetljivi obojestranski srei! Franci Koncilija

Na ravni telesnega dotika je zame najlepi dotik matere in otroka, ki je prvinski, pristen, popoln, neomajno zaupen, predan in neznansko osreujo ... V kozmolokem pomenu pa me v tem veselem decembru nagovarjata dva veliastna dotika, ki sta se e uresniila v loveki zgodovini in se na poseben nain ponavljata vedno znova. Prvi se je zgodil na zaetku, ko je Bog ustvaril loveka in mu dal ime Adam. Ta prizor je v Sikstinski kapeli Michelangelo

Zadnji sem si zaelel kolerabe. Zagledal sem jo v trgovini in takoj sem se spomnil znailnega sladkastega okusa in vonja. A ko sem jo doma olupil in poskusil, je imela okus ... Pravzaprav ga ni imela kaj dosti, pa e ta je bil bolj po neem industrijskem kot pa po kolerabi ... No ja, jed je z ostalo zelenjavo in dodatki, ki seveda vkljuujejo tudi nekdanjo i jo liicu ... Oliverja Mlakarja, postala isto spodobna enolonnica, a dale od kolerabe, kakor se je spomnim. Podobne teave imam vasih s krompirjem, odkar prihaja od vsepovsod. Nekateri postajajo rni e v trenutku, ko jih olupi, drugi so prepredeni s udnimi strunami Brrr Zakaj je e dobro, da uvaamo, recimo, esen iz Kitajske, hren iz Avstrije, paradinik iz Nizozemske, kolerabo pa iz ...? Ker tako pravita Evropa in ostali demokratini svet, s pridrueno komunistino Kitajsko.

Koleraba

Pravijo nekako takole: k vam lahko kdorkoli od kjerkoli pripelje karkoli, da boste imeli vejo izbiro in nije cene. In nam pripeljejo vse, od iPhonov in evljev do kolerabe. In ker veina teh stvari prihaja iz okolij z bistveno cenejo delovno silo, je doma marsikdo postavljen pred vpraanje, ali bo tudi on delal napol zastonj ali pa sploh ne bo delal. Je pa res tudi to, da mnogi vsaki znova odtevajo dneve do zaetka prodaje novega modela iPhona. A si upam e danes napovedati, da za ogromno veino Slovencev prihod recimo petnajste izdaje statusnega Applovega telefona ne bo novica dneva, saj se bodo morali ukvarjati z druganimi problemi. In med srenejimi bodo tisti, ki si bodo lahko sami pridelali krompir. Pa kakno kolerabo, seveda. Bojan Marin

PRODAMO HIE: VELIKE LAE, Ortnek, energetsko varna hia izdelana do III. podaljane faze, leto izgradnje 2009 iz odlinih gradbenih-Les in izolacijskih materialov. 150 m2 uporabne povrine, velikost parcele 521 m2. Ob hii izdelana nadstrenica. Mona izvedba notranjih del z preizkuenimi izvajalci in vgrajenimi materiali po eljah kupcev na njihov stroek. Mono plinsko ogrevanje, cena 160.000,00 , Zniana cena 154.000,00 , Ponovno zniana cena 135.000,00 , umirjena cena 99.900,00 VELIKE LAE, Ortnek, energetsko varna hia izdelana do III. podaljane faze, leto izgradnje 2009 iz odlinih gradbenih-Les in izolacijskih materialov. 150 m2 uporabne povrine, velikost parcele 523 m2. Ob hii izdelana nadstrenica. Mona izvedba notranjih del z preizkuenimi izvajalci in vgrajenimi materiali po eljah kupcev na njihov stroek. Mono plinsko ogrevanje, cena 170.000,00 , Zniana cena 159.000,00 , Ponovno zniana cena 140.000,00 , umirjena cena 99.900,00 STARA CERKEV- Koblarji, Stanovanjska hia (12,5x8 m2) potrebna kompletne obnove, mona tudi novogradnja na obstojeem temelju- upotevajo se e plaani prispevki, vsa infrastruktura na parceli, neto uporabne povrine 97 m2, velikost parcele 610 m2, brez obremenitev, zgrajena pred letom 1967, cena 58.000,00 nova cena 49.000,00 RIBNICA, center- Hia stoji v centru Ribnice, na mirni lokaciji z vrtom, velikost parcele 556 m2, CK na olje, el. voda, zgrajena pred letom 1967, takoj vseljiva, brez obremenitev,kompletno opremljena, cena 139.000,00 LOKI POTOK, Lazec, prodamo stanovanjsko stavbo (gostinski objekt) v izmeri 87 m2 in dva poslovna prostora v izmeri 85 m2 in 199 m2 ter dvorie v izmeri 1649 m2 primerno za turistino dejavnost z idilino okolico, zgrajeno leta 1989, vsa infrastruktura, CK na olje in trda goriva, takoj vseljivo, cena 133.000,00 DOLENJA VAS- olska ulica, prodamo starejo stanovanjsko hio potrebno obnove v tlorisni izmeri 73 m2 z gospodarskim poslopjem v izmeri 54 m2, zgrajeno pred letom 1967. Celotna parcela je velika 1134 m2. Vsa infrastruktura. Cena je 61.000,00 RIBNICA- Goria vas, prodamo starejo stanovanjsko hio 91 m2 z gospo. poslopjem 49 m2 zgrajeno pred letom 1967 primerna za ruenje- nadomesna gradnja, parcela velikosti 728 m2, vsa infrastruktura na parceli. Cena 37.000,00 RIBNICA- Hrovaa, prodamo nedokonano stanovanjsko hio, zaetek gradnje letea 1981 v izmeri 10x9 m2, izdelane intalacije, notranji ometi in fasada,vsa infrastruktura na parceli,dostop se ureja, velikost parcele 1044 m2, cena 118.000,00 RIBNICA- lebi, prodamo stanovanjski hii, del stanovanjske hie je vseljen 6x6 m2, ima vso infrastrukturo, CK na olje in paneli, zgrajen leta 1996, stareja hia izdelana pred letom 1967, je primerna za adaptacijo ali ruitev- gradbeno dovoljenje pridobljeno, velikost parcele je 882m hia in dvorie, 1123 m2 sadovnjak . Mona je tudi zamenjava z drugo nepreminino v bliini Ljubljane- doplailo, vseljivo v 4 mesecih, cena 104.000,00 VELIKE LAE, Raica Knej, na idilini vaki lokaciji, 19 km iz Ljubljane, prodamo kmetijo z pomonimi gospodarskimi objekti zgrajenimi pred letom 1967, primerno za vzrejo konj ali pridelavo drugih pridelkov, cca 4.000 m2 zazidljivega zemljia, vsa infrastruktura na parcelah, skupna izmera vseh zemlji travnikov, panikov in gozda je cca 6 Ha, mona takojna uporaba , cena za celotno posestvo je 180.000,00 LOKI POTOK- Podpreska, prodamo starejo stanovanjsko hio 40m2 z gospo. poslopjem, zgrajeno pred letom 1967 primerna za ruenje- nadomesna gradnja, parcela velikosti 680 m2, vode ni na parceli, elektrika je odklopljena, brez

cena 55.000,00 VELIKE LAE- strogi center, prodaVIKENDI: mo gradbeno parcelo v izmeri 925 KOEVJE-KOLPA- Maverc, 150 m od reke m2, Vsa infrastruktura na ali ob parceli. Kolpe v vasi Maverc prodamo stano- Pridobljena Lokacijsa informacija o gradvanjsko hio 7,60 x 5,10 m, zgrajeno leta nji. Cena za m2 je 49,00 2011 do druge gradbene faze- pod streho, voda in elektrika na parceli velikost KMETIJSKE PARCELE: parcele 516 m2, brez obremenitev, cena RIBNICA- v k.o. Ribnica, prodamo gozd v 41.000,00 izmeri 32442 m2, dostop urejen, zanimi KOEVJE-KOLPA- Maverc, 150 m od reke va lokacija, cena za m2 je 0,45 Kolpe v vasi Maverc prodamo stanovanjsko hio 7,60 x 5,10 m, zgrajeno leta ODDAMO V NAJEM 2011 do druge gradbene faze- pod strePOSLOVNI PROSTORI: ho, voda in elektrika na parceli velikost parcele 267 m2, brez obremenitev, cena RIBNICA Gorenjska c., v najem oddamo poslovni prostor za mirne dejavnosti v 35.000,00 KOEVJE-KOLPA- Maverc, 150 m od reke izmeri 51,48 m2 v drugem nadstropju, Kolpe v vasi Maverc prodamo stano- zgrajen pred letom 1967, obnovljen leta vanjsko hio 7,60 x 5,10 m, zgrajeno leta 2004, parkirni prostor, takoj vseljivo cena 2011 do druge gradbene faze- pod stre- najema 300,00 - upotevani tudi e vsi ho, voda in elektrika na parceli velikost stroki, predplailo., garancija parcele 420 m2, brez obremenitev, cena RIBNICA Zlata ribica v najem oddamo poslovni prostor za mirne dejavnosti 40.000,00 SODRAICA- Travna gora, prodamo vi- v izmeri 59,58 m2 v pritliju, zgrajen kend hiico v 7x7 v skupni izmeri cca 2 x leta 2011, takoj vseljivo, cena najema 50 m2, velikost parcele je 894 m2 zgraje- 395,00 neto plus stroki, predplailo., na je bila leta 1980 in se nahaja v mirnem garancija idilinem okolju. Je kompletno opremlje- RIBNICA, Merharjeva ulica, oddamo v na( odkup opreme je nujen), ogrevanje z najem poslovni prostor v izmeri cca 200 kamini na trda goriva. Cena je 70.000,00 m2 zgrajenega leta 1999, primeren za mirno dejavnost, proizvodne storitve, , plus dogovor za opremo fitnes studio itd,vsa infrastrukura, parkirna mesta ogrevanje na olje, cena najema POSLOVNI PROSTORI : 990,00 neto meseno, plus stroki, ga LJUBLJANA martinska, BTC, Poslovni rancija, predplailo prostor v izmeri 36,07 m2 se nahaja v pritliju ob glavnem vhodu- frekventna RIBNICA, strogi center, na top lokaciji lokacija, poslovne zgradbe Tangram, oddamo v najem poslovni prostor v izzgrajen leta 1995 vsa infrastruktura, CK, meri cca 96 m2, stavba zgrajena pred takoj vseljivo, brez obremenitev, vpis v letom 1967, kompletno obnovljen- intalacije, ogrevanje in fasada, za mirno deZK se izvaja, cena 180.000,00 KOEVJE, center, biva Oprema, proda- javnost, vseljivo po dogovoru- upotevamo manjo proizvodno tovarno, velikost ti gradbena dela, cena najema za mesec treh poslovnih prostorov je 1766 m2 je 700,00 neto plus stroki, predplailo ter deleu na celotnem zemljiu okrog garancija obremenitev. Cena 20.700,00

stavb v izmeri 1674 m2 zgrajenih leta 1975, 1986 in 1989, vsa infrastruktura v PRODAMO STANOVANJA: poslovnih zgradbah, takoj vseljivo, viina AKTUALNO: stropov od 6 m do 8,5 m, ogrevanje na RIBNICA, Knafljev trg, dvosobno staolje, moen tudi posamezen nakup dolo- novanje z balkonom in kletjo v izmeri ene poslovne hale, brez ZK obremeni- 63,11m2, zgrajeno leta 1978, v etrtem tev, skupna cena je 550.000,00 nadstropju, CK , vsa infrastruktura, takoj vseljivo, cena 60.000,00 . PARCELE: RIBNICA , strogi center- enosobno 46,20m2, zgrajeno leta 2007, v prvem GRADBENE: TREBNJE- MALE DOLE pri STEHINJI VASI, nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dva Prodamo stavbno zemljie z poruenimi parkirna mesta, cena 85.000,00 . objekti, dvorie v izmeri 92 m2, stano- RIBNICA , strogi center- dupleks 49,20m2, vanjska stavba v izmeri 55 m2, gospodar- zgrajeno leta 2007, v drugem nadstrosko poslopje v izmeri 20 m2 in panik v pju, CK na plin, takoj vseljivo, dva parkirizmeri 1041 m2, ( celotna velikost parcele na mesta, cena 85.000,00 . je 1208 m2), komunalna ureditev je izde- BOHINJSKA BISTRICA, center, Trg svolana, zanimiva kmeka idila in lokacija, bode, dvosobno stanovanje v izmeri cena 46.900,00 zniana cena 39.000,00 60,03 m2 v drugem nadstropju z kletjo in parkirnim mestom v izmeri 15 m2 vse , super cena 30.500,00 VELIKE LAE- Karlovica, na lepi lokaciji zgrajeno leta 2008, vpisano v ZK, takoj prodamo gradbeno parcelo v izmeri vseljivo, cena 139.000,00 zniana cena 1338 m2 z pridobljenim gradbenim do- 130.000,00 , dodatno zniana cena voljenjem za stanovanjsko hio v izmeri 119.000,00 , super cena 110.000,00 7x9 m ter zaeto gradnjo izdelano do RIBNICA , strogi center- enosobno prve ploe, vsa infrastruktura ob parceli, 38,65m2, zgrajeno leta 2007, v drugem nadstropju, balkon, klet, CK na plin,vsa cena 76.000,00 SODRAICA, na Pesku, prodamo grad- infrastruktura, etano urejeno,takoj vsebeno parcelo v izmerah 927 m2, z ure- ljivo, dva parkirna mesta, cena 69.500,00 jeno dostopno potjo, vsa infrastruktura . v neposredni bliini, brez obremenitev. RIBNICA, Kolodvorska, prodamo troCena za m2 je 35.00 . sobno stanovanje z uporabno povr SODRAICA, na Pesku, prodamo grad- ino 76,60 m2 ki se nahaja v tretjem beno parcelo v izmerah 928 m2, z ure- nadstropju vestanovanjske hie, jeno dostopno potjo, vsa infrastruktura zgrajene pred letom 1967, stanovanje v neposredni bliini, brez obremenitev. je bilo obnovljeno leta 2005, balkona Cena za m2 je 35.00 . ni,kompletna infrastruktura, vseljivo SODRAICA, na Pesku, prodamo grad- v enem mesecu, cena 69.400,00 beno parcelo v izmerah 860 m2, z ure- KOEVJE- strogi center TZO, prodamo jeno dostopno potjo, vsa infrastruktura trosobno stanovanje v skupni izmeri v neposredni bliini, brez obremenitev. 126 m2 z balkonom in kletjo v prvem Cena za m2 je 35.00 . nadstropju, zgrajeno leta 1977 z vso in SODRAICA, na Pesku, prodamo grad- frastrukturo, etana lastnina v zakljuku beno parcelo v izmerah 771 m2, z ure- ureditve, vseljivo v dveh mesecih. Cena jeno dostopno potjo, vsa infrastruktura 130.000,00 v neposredni bliini, brez obremenitev. elimo vam vesel Boi in sreno zdravo Cena za m2 je 35.00 . in uspeno Novo Leto 2014 VELIKE LAE, Karlovica, parcela se nahaja ob asfaltirani cesti v vasici Karlovica KUPIMO: v izmeri 1259 m2, ima pridobljeno delno dokumentacijo za gradnjo- projekt, pla- Tel. 01 8362-101 an komunalni prispevek, vsa infrastruk- Fax 01 8369 212 tura ob parceli, zanimiva sonna lokacija, GSM 041 643-004

december 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / RIBNIKO SODRAKI UTriP

17

Vsaka beseda, vsak nasmeh, vsako dejanje, vsak objem; lahko prinese sreo ljudem... Spotovane lanice in nai prijatelji, ki spremljate nae delovanje ! elim, da bi sreo delili in da bi se v novem letu vekrat veselili; uivajte ivljenje, naj se vam izpolni vsako hrepenenje! MARINKA VESEL Predsednica DP RIBNICA:

Preteklost ivi samo za tistega, ki jo pozna, raziskuje, sprauje, je leta 1974 zapisal Golo Mann v svojem pomembnem eseju o Zgodovinski znanosti veraj in danes. Zgodovina, zavita v krlatno oblailo, me privlai in vabi, da jo poasi, neslino, vendar vztrajno in podrobno razkrivam in preuujem. Ve mi je spoznavanje preteklosti, ivljenje naih prednikov, njihov nain ivljenja in preivetja, naravna in kulturna dediina, ki se najlepe odraa na razglednicah, fotografijah, dokumentih in predmetih skozi razlina obdobja zgodovine nae ribniko-sodrake doline. Vabim vse, ki imate doma mogoe koek nae preteklosti iz nae doline, da mi le tega predstavite, da ga zabeleim, fotografiram, lahko mi ga za primerno ceno tudi ponudite ali podarite. Vesel bom vaega klica. Zbiratelj Peter Lesar, Kot pri Ribnici, 030 996 225 So trenutki, ki dajejo lepoto spominom in smisel prihodnosti. Naj se lesketajo tudi v prihodnjem letu Sreno 2014

Odzivi so objavljeni na podlagi pravice do odgovora na objavljeno informacijo v skladu z 42. lenom Zakona o medijih (Uradni list, RS, t. 110/2006). Odzive ne lektoriramo.

ODZIVI
razcveta. Ko se govori o gospodarjenju z lesom v obini in se ga oceni kot uspeno, al to lahko mono zavaja, saj manjkajo podatki, ki so potrebni za oceno uspeha. To je npr.: koliko znaa moen letni posek v gozdovih na obmoju obine? Ali je ta posek letni etat doseen ali pa les tudi ostaja neposekan, v lesni zalogi? Koliko od posekanega drevja in narejenih lesnih sortimentov, od kakovostnih hlodov do goli za kurjavo, se torej letno proizvede v obini? Koliko od tega se porabi in predela v obini, koliko lesnih hlodov in drugih sortimentov pa gre nepredelanih izven obine? Kakne cene so doseene pri gozdnih proizvodih? ele ti podatki ipd. bi pokazali, kako v obini uspeno gospodarimo z gozdom oz. lesom. Drugo pa je e vpraanje, koliko izdelkov iz lesa v obini letno naredimo z visoko dodano vrednostjo, ki so tudi trno uveljavljeni, menda niso to samo ribniki zobotrebci, ko to nekako pravi upan v lanku. Veselilo bi me, ko bi lahko prebral vsaj nekatere odgovore za dopolnitev ugotovitve uspenega gospodarjenja z lesom v ribniki obini in seveda e marsikje v Sloveniji. Franc Mihi

V obini Ribnica uspeno gospodarijo z lesom. Ali res?

V ribnikem Utripu, november 2013, berem v rubriki Aktualno prispevek Francija Koncilija z naslovom V obini Ribnica uspeno gospodarijo z lesom, v katerem avtor lanka pravzaprav predstavi pogled ribnikega upana Joeta Levstka na gospodarjenje z lesom v obini Ribnica. Iz vsebine izhaja naslov in zakljuek, to je, da je upan zelo zadovoljen z gospodarjenjem z lesom v obini. Nekateri podatki o tevilu izdelovalcev suhe robe, ki jih je ve kot 100, so res pohvalni. Zadnji odstavek lanka, ki govori o razvojnih nartih obine in preizkueni ribniki lesni nii suhi robi, pa priznam, da mi je teko razumljiv, eprav je vsebina polna velikopoteznosti in velikih priakovanj, kar vse je podano opisno, podano zelo atraktivno, ni pa nobene tevilne ocene, podatka, kaj, kje in kolikna so priakovanja oz. obeti v trni nii suhe robe, ki je e desetletje tudi ena glavnih tem razvoja obine. Ne razumem tudi povsem trditve, da je v Ribnici mono razvita lesna industrija, saj ni navedenih ustreznih podatkov. V lanku namre pie: Dve najveji podjetji za predelavo lesa, kjer izdelujejo konne

izdelke, kot so okna in vrata, zaposlujeta kar 450 delavcev. eprav sem veino delovne kariere bil v takni ribniki lesni industriji, ki je in e proizvaja okna in vrata, to je v Inlesu, te ugotovitve upana ne razumem ali pa nimam pravih informacij. Kot mi je poznano, imamo v Ribnici samo dva industrijska proizvajalca oken in vrat, to sta podjetji Inles d.d. in Inotherm d.o.o. Inles res proizvaja okna in vrata iz lesa, vendar v velikem deleu tudi iz PVC-ja in aluminija, pri emer so vhod za izdelavo lesenih oken in vrat e veinoma lesni polizdelki, ki jih le e finalno mehansko in povrinsko obdelajo, ne pa deske ali hlodi. e mi je prav poznano, Inles te polizdelke kupuje, veinoma jih zaradi zahtev kakovosti tudi veliko uvozi, in tako uporabi bore malo lesa iz ribnikih ali slovenskih gozdov. Drugi ribniki industrijski proizvajalec oken in vrat, Inotherm d.o.o., pa proizvaja samo vhodna vrata iz aluminija, ni pa iz lesa. Tako bi res teko ti dve industrijski podjetji in njune zaposlene, njun promet, kar lahko priteli k mono razviti ribniki lesni industriji. In zato se torej tudi v Ribnici ne potrebuje lesnopredelovalnega centra, kar je pravzaprav Inles e bil v svojih najboljih asih

PRODAM, PODARIM, KUPIM

Druina Volk v Ljubljani prodaja vrstno hio ali zamenja polovico za dvosobno stanovanje v Ljubljani. Nart si lahko ogledate na naslovu: Volk Lucija, Koevska Reka 14, 1338 Koevska Reka ali pokliete 01 8940 268. Bi se radi znebili odvenih knjig, prironikov, revij ...? Ne zavrzite jih! Raji jih podarite. Pokliite, pridem z veseljem, jih odpeljem in ohranim. Moj kontakt: 030 996 225 Prodamo domaijo v Kuelju stareja hia 60 m2, 18 dvorie, drvarnica, gospodarsko poslopje, kmetijska zemljia 7.300 m2, gozd 2.700 m2, elektrika, voda, kanalizacija, telefon, asfalt do hie, bliina Kolpe. Cena 39.000 EUR. Tel.: 041 956 061; 01 8954 416 (zveer) Prodam: pisalno mizo 750 x D 1500 x V 800 cm, omara 1200 x V 2005 x G 430 cm - ima drsna vrata, omara 800 x V 2003 x G 430 cm - ima steklena vrata, cena v kompletu - 950, dva stola - be barva, nepokodovano, razstavljeno eno leto, primerno za opremo pisarne. Tel.: 040 411 121 V centru Ribnice oddam lokal 50 m2 za trgovinsko ali storitveno dejavnost. Tel.: 040 540 540
Iem sopotnike Koevje-Ljubljana, za vsak dan popoldne in dopoldne. Delovni as 05.30 do 13.30 ure prva izmena, druga izmena 13.30 do 21.30 ure. Tel.: 070 355 117

RIBNIKO SODRAKI UTriP / noviutrip@novi-utrip.eu / december 2013

Policija svetuje
Bliajo se boino-novoletni prazniki in s tem tudi uporaba pirotehninih izdelkov, ki so ob nepravilnem ravnanju lahko zelo mote dejavnik. Predvsem so motei pirotehnini izdelki, katerih glavni uinek je pok. Nepremiljena, neprevidna in objestna uporaba piroPolicijska postaja Ribnica: tehninih izdelkov poleg povzroitve telesnih pokodb (opekline, raztrganine rok, pokodbe 01 / 8372-110 oi itd.) pogosto povzroi tudi materialno kodo in moti ivali ter onesnauje okolje. Da bi Interventna tevilka policije: prihajalo do im manj kritev zaradi uporabe pirotehninih sredstev, vam ponujamo nekaj NASVETOV in OPOZORIL. 113 Po Zakonu o eksplozivih in pirotehninih izdelkov kategorije 1, katerih glavni uinek je je dovoljeno uporabljati le ognjemetne izdelke izdelkih (ZEPI) so pirotehnini izdelki raz- pok, dovoljena le v asu od 19. do 31. decem- kategorije 1, ki so namenjeni takni uporabi. deljeni v posamezne kategorije: bra. Izdelki so v ta namen tudi oznaeni. Pirotehninih izdelkov kategorije 1 ni doUporaba pirotehninih izdelkov kategorije Uporabnikom pirotehninih izdelkov svetuvoljeno prodajati mlajim od 14 let (pasje 1, katerih glavni uinek je pok, je dovoljena le jemo, da le-te kupujejo v trgovinah, ki imajo od 26. decembra do 2. januarja. bombice, abice ). dovoljenje za prodajo pirotehninih sredstev. Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta sta- Odsvetujemo nabavo pirotehninih sredstev Pirotehninih izdelkov kategorije 2 ni dovoljeno prodajati mlajim od 16 let (rimske rosti je dovoljeno uporabljati pirotehnine iz- na rnem trgu, saj so ti izdelki dvomljive kasveke, rakete, baterije ). delke kategorij 1 in 2 le pod nadzorom starev kovosti in zato toliko bolj nevarni za uporabo. Zelo nevarna in prepovedana je kakrnakoli Pirotehninih izdelkov kategorije 3 ni dovo- ali skrbnikov. predelava ali domaa izdelava pirotehninih Predvsem bi radi opozorili, da so uporabniki ljeno prodajati osebam, mlajim od 18 let sredstev. pirotehninih izdelkov pozorni, kje uporablja(baterije, razne kombinacije ). Na koncu pa bi radi poudarili e en dejav Pirotehninih izdelkov kategorije 4 ni dovo- jo pirotehnine izdelke, da vedo, da je uporaba nik, in sicer, da smo pri uporabi pirotehninih ljeno prodajati osebam, mlajim od 18 let pirotehninih izdelkov kategorije 1, katerih sredstev pozorni tudi na prisotnost oziroma glavni uinek je pok, prepovedana v strnjenih (gre za ognjemetne izdelke, ki predstavljajo bliino domaih ivali. Domae ivali (psi, veliko nevarnost in so namenjeni za upo- stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bliini bolninic, v prevoznih make ) imajo zelo dobro razvit sluh in vsak rabo le strokovno usposobljenim osebam). sredstvih za potniki promet in na povrinah, moan pok utijo kot mono boleino oziroPri nas na trgu se ljudje obiajno sreujemo na katerih potekajo javna zbiranja. V stano- ma stres zaradi strahu. s pirotehninimi sredstvi kategorije 1 in 2. Marjan Ferko, vodja policijskega okolia vanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih Treba je poudariti, da je prodaja pirotehninih

Pirotehnina sredstva
Policijska postaja Koevje: 01 / 8939-700

Pirotehnina sredstva
Na Policijsko postajo Koevje prejemamo ve vpraanj in prijav obanov, ki se tiejo parkiranja vozil predvsem po mestu Koevje. Zaradi tega elimo obane opozoriti na spotovanje pravil parkiranja na javnih povrinah. Ustavitev in parkiranje vozil ureja Zakon o pravilih cestnega prometa, in sicer od 65. do 69. lena. Naj omenimo nekaj najpogostejih kritev v zvezi s parkiranjem: parkiranje na prehodu za pece, parkiranje na ploniku, kolesarski stezi, parkiranje na parkirnem mestu, oznaenem za invalide (brez veljavne parkirne karte), parkiranje v kriiu, na delu ceste, kjer je razdalja od parkiranega vozila in neprekinjene rte ali nasprotnega roba vozia ali druge ovire manja od 3 metrov, na mestu, na katerem bi parkirano vozilo zakrivalo postavljen prometni znak, na mestu, na katerem bi parkirano vozilo zaparkiralo drugo vozilo oz. dovozno pot na dvorie stavbe, do garae ipd., na poteh, namenjenih intervencijskim vozilom, parkiranje, kjer je to v nasprotju z omejitvami, prepovedmi in obveznostmi, izraenimi s prometno signalizacijo, itd. Parkirati je dovoljeno na mestih, ki so temu namenjena (parkirni prostori), ter na drugih mestih, pri tem pa moramo upotevati navedene zakonske dolobe oz. omejitve in predpisano prometno signalizacijo (prometne znake in talne oznabe). Viina globe za nepravilno parkiranje je 40 ali 80 EUR, odvisno od vrste prekrka oz. mesta nedovoljenega parkiranja. Teave pogosto beleimo tudi v blokovskih oz. spalnih naseljih, kjer si stanovalci prilastijo doloena parkirna mesta. Ko nekdo parkira na njihovo mesto, posledino pride do verbalnih konfliktov med udeleencema, namernim zaparkiranjem vozila in nemalokrat mora v teh sporih posredovati tudi policija. Oban si lahko fizino zavaruje svoje parkirno mesto, e je zemljie njegova last, ne more pa na javnem parkirnem mestu postaviti ovire, ki bi onemogoala parkiranje drugim, saj lahko javno parkirie uporabljamo vsi pod enakimi pogoji. Seveda lahko med stanovalci bloka obstaja dogovor o parkiranju na parkiriu okoli bloka, vendar pa ta dogovor ni vzrok za posredovanje in ukrepanje policije ali mestnega redarja, v kolikor na to parkirno mesto parkira nekdo drug, saj v tem primeru prekrek nedovoljenega parkiranja ni bil storjen. Navedeni spori so e pogosteji v zimskem asu, ko med stanovalci bloka pride do konfliktov zaradi ienja snega s parkiri. Obanom svetujemo, da izkaejo spotovanje do soseda, saj so za dobre odnose v stanovanjski skupnosti najpomembneji dobri sosedski odnosi. Obane opozarjamo, da v zimskem asu ob sneenju spremljajo obvestila Komunale Koevje, ki je odgovorna za ienje javnih parkiri. Upotevajo naj njihova navodila in s tem omogoijo pluenje parkiri. Pri tem je potrebna strpnost, saj tudi Komunala Koevje ne more oistiti vseh javnih parkiri takoj po koncu sneenja, ampak istijo povrine postopoma. Policisti jim pri tem pomagamo s tem, da poskuamo izslediti lastnike vozil, kateri svojih vozil ne umaknejo, izkljuno z namenom umika vozila. S tem, ko vozila ne umaknejo, namre onemogoijo ienje parkiria, posledino pa zaradi tega prihaja do slabe volje ostalih uporabnikov parkiria. V preteklem letu smo policisti beleili ve prijav pokodovanja vozil, ki niso bila odstranjena na podlagi zaprosila Komunale Koevje zaradi pluenja, pokodba pa je nastala pri samem pluenju. V izogib temu predlagamo vsem obanom, da dejansko upotevajo navodila oz. zaprosila pristojnih slub. eleli bi izpostaviti e parkiranje pri trgovskih centrih. Opozarjamo, da obani svoja vozila parkirajo na oznaena parkirna mesta, katerih je dovolj, in ne parkirajo tik ob vhodu v center ali celo na parkirno mesto, namenjeno invalidom, ki je v bliini vhoda. Policisti bomo e naprej opravljali kontrolo nad nepravilnim parkiranjem. Zoper kritelje bomo ukrepali v skladu z veljavno zakonodajo. Vsem obankam in obanom policisti Policijske postaje Koevje elimo vesele praznike in sreno novo leto 2014. Botjan Rckl, vodja policijskega okolia na PP Koevje 19

december 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / RIBNIKO SODRAKI UTriP

asTROlOKI NaPOVeDNIK DECEMBER - JANUAR 2013

velike sanje, vendar se bo zanje treba poteno spotiti. Partner, ki ga boste s tem metali iz tira, bo tokrat zelo strpen, vendar pa zato ni manj strupen. Vi boste gnali svojo staro lajno jaz, jaz, jaz on pa bo dobro vedel, kaj hoe in vam ne bo popual v niemer. e se e na domaem terenu ne morete, se boste uspeli kaj zmeniti vsaj na tujem, vendar bo to bolj v smislu: rekla-kazala. Obeta se vam nekaj lahkega denarja, pri resnih stvareh pa je tudi pogoj ostreji.

OVEN: Vsekakor boste sanjali jezdite raje visoki val! Pri ljudeh krog. Lahko bi se malce kratko- sanjali globoke sanje. as razoniste brez ugleda, e pa vas k temu e modri upotevajo, je to to. asili s kaknim ljubezenskim romanom, e dolgo niste tega poeli. Zakaj ne? detja in zadovoljstva s sabo.

LEV: Zadnje ase se vam zdi, da morate dosti preve napraviti za denar, kar vam re energijo in morate marsikaj rtvovati na raun ugodnega vsakdana. as je nedvomno teak,

TEHTNICA: Tokrat bi morali o Tehtnicah govoriti glede na spol. Moki bodo uspeni osvajalci, enske pa se bodo pustile osvojiti. Ljubezen stane malo, daje pa veliko. Kar se

BIK: Sadovi minulega dela se vam lahko potrojijo, e boste sprejeli ponudbo, ki vam bo kakor na dlani. Dobro veste, da nimate majhnih apetitov, zakaj ne bi iz njih napravili realnosti. Redkokdaj se vsi elementi zloijo tako, da vam je treba samo e oblizniti prste. Nekaterim Bikom se obeta dediina.
sluili sami, nekaj pa bo primaknil partner sreni bodite, da ga imate! Vai prihodki niso v skladu z vaimi sanjami, pravzaprav so prav vae elje mono okrnjene, va vsakdan pa tudi trpi. Vi temu pravite, da nimate sree, vendar jo v resnici imate, le da je poasneja, kakor si potihem elite. Ne obupujte, nekaj je tudi na drugih! malo pa tudi je. S sabo ste zadovoljni in prav v tem je skrivnost. e boste lastni energiji pustili priti do sape, vam bodo tudi okoliine le na roko. Pa kaj se toliko ukvarjate s slubo,

DVOJKA: Nekaj boste za-

Vsem bralcem Astronapovednika elim sreen in upanja poln prehod v leto 2014. Premikamo se v drugo letu po t. i. koncu sveta, kakrnega poznamo, kakor se je to predvidevalo od pradavnin, in resnino ne bi smeli domnevati, da se to na neki ravni ni zares zgodilo. Vsaj za nekatere, med Pie: astrolog Ivan Crni katere pritevam tudi sebe (morda predvsem sebe). Kakorkoli e, as bi e bil, da se stara nesnaga poisti in da ljudem, ki se trudijo za im pozitivnim, zasije sonce, ne zgolj upanja, marve tudi preproste sree, da se jim breme, ki jih e predolgo tei, olaja. V vsem tem asu, kar piem Astonapovednik, sem se trudil ne zgolj z zvezdami, marve tudi s tem, da sem iril doloeno svobodomiselnost, ki je nujen pogoj za dobro poutje na svetu. Upam, da ste to tudi vi opazili. Lepe praznike!
dela je veliko in denarja malo. Koga to ne bi ivciralo. K srei je vsa re takna, samo kar se denarja tie. Ponudila se vam bo sijajna prilonost, ki vas bo osreila. Ne zamudite jo! malo pusti in prazni, dela ne bo, tako da se boste malo vrteli okrog vsakdanjih podrobnosti, z mislimi pa boste isto drugje in tudi dale pro! Partnerja ne bo doma, ker bo skakal naoslubenega ivljenja tie, bodo zagate velike. etudi ste moni, so zahteve prehude. Ne zmorete vsega, pa e stvari se vam sproti podirajo. Ampak morate vztrajati, ni umika! V ljubezni boste nali navdih.

STRELEC: Ko takole postopate drugod, niste ravno zadovoljni s sabo, vendar znate svoje postopke, e je treba, opraviiti. Pa kaj bi s tem, vi ste sreni od dne do dne, kaj vam je e drugega treba: odpravite se proti zenitu! Sreno pot! KOZOROG: Zanimivo je opaziti, da v celem letu ni bilo nobeno znamenje toliko ujeto v nek vzorec usode, kakor se je to primerilo Kozorogu. Nevenosti in teave v ljubezenskem ivljenju; boj za druino; in vrtoglavi uspehi na poslovnem podroju. Ta slika se ne spreminja niti ob koncu leta. Veliko ste tvegali, pazite vsaj za praznike na samopodobo! VODNAR: Malo boste med ljudmi in veliko sami s sabo. Zase boste postorili nekaj odloilnih potez, sicer pa bo nekoliko puobno. Premiljevali boste o starih asih in starih zapletih. Stvari vam bodo prihajale intuitivno. RIBI: Zaprli se boste vase in
obraunavali s starim in novim. Marsiesa ste sposobni, poenite se e, no, v svoje strasti! Storite, kar je treba storiti! Va vsakdan vam gre na ivce, bitka za majhnim denarjem tudi. Opogumite se in se lotite stvari na vliko! Komu bo pa uspelo, e ne vam?!

RAK: Malo v slubi ni sree, DEVICA: Ja, no, dnevi bodo

KORPIJON: Izkoristite mesec, da se poglobite vase! Odkrili boste svoje globine. Na misel vam bodo prihajali sodelavci in znanci. V slubi boste pridobivali, opravili velike rei,

VESELE PRAZNIKE IN SRENO NOVO LETO 2014

MONTAA VSEH VRST SENIL PO KONKURENNIH CENAH
ALUZIJE VENECIJANERJI LAMELNE ZAVESE RAZLINIH IRIN IN BARV SAMONAVIJALCI ROLO, NA VERIICI ROLETE PLASTINE ALI ALUMINIJASTE KOMARNIKI SAMOSTOJNI ALI V ROLETAH
Montaa senil Kova Jernej s.p. Gornje Lepove 68, 1310 Ribnica

Sreno

2014

Gregor Gruden s.p, Grajska pot 16, 1310 Ribnica

M: 041/370-490 E: grugreinfo@gmail.com izvajanje vseh vrst elektrointalacij, montaa strelovodnih sistemov, vzdrevanje elektrointalacij ...

T: 01 836 06 82 F: 01 836 06 82 M: 041 758 552

Pokl i i te na s in naj za sve t i t ud i pr i va s!

20

RIBNIKO SODRAKI UTriP / noviutrip@novi-utrip.eu / december 2013

Ve kot topla misel

Vesele boine praznike ter sreno, zdravo, uspeno in prijetno ogreto leto 2014
Konca vas 8, 1332 Stara Cerkev venmaalbertmrak@siol.net fax: 01 895 08 91 gsm: 041 617 506 - Albert gsm: 041 636 463 - Marko

VELIKA IZBIRA RABLJENE IN NOVE SMUARSKE OPREME MONOST NAKUPA STARO ZA NOVO, STARO ZA STARO KOMISIJSKA PRODAJA SERVIS SMUI, BOARDOV

G.T.S.P.ANDREJ ERJAVEC S.P. KOEVSKA CESTA 39, 1330 KOEVJE, TEL: 041-919-223

december 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / RIBNIKO SODRAKI UTriP

21

elimo vam vesele praznike ter sreno in varno vonjo v letu 2014.

Pooblaeni serviser in prodajalec vozil

Gornje Lepove , Ribnica tel: gsm: e-mail: urban.s@amis.net

MEGADOM JE VAA TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM, METALURGIJO, INTALACIJAMI IN KOPALNICAMI, ORODJEM, VIJAKI IN OKOVJEM, BARVAMI IN LAKI, BELO TEHNIKO IN MALIMI GOSPODINJSKIMI APARATI, ZABAVNO ELEKTRONIKO, POHITVOM (LOGO LES IN VSE ZA DOM IN VRT.

NOVO

NOVO

NOVO

NOVO
PONUDBA VELJA V RIBNICI

LEIA
elimo vam sreno in uspehov polno leto 2014!
AKCIJA

OBUTEV

- 30 %
Ob nakupu leia BREZPLAEN vzglavnik.

PIROTEHNINI IZDELKI
- 15 %
AKCIJA

KAMIN
Borneo V1

289
00

AKCIJA

AKCIJA
LESENE SANKE
90 cm

EVELJ - 20 %
POHODNI
Grisport 11205

PLOICE

mo 6 kw, premer dim. cevi 150 mm, prikop dim. cevi zgoraj, zmogljivost segrevanja 120 m2, barva siva ali rna, tea 63 kg, mere (v//g) 865 x 580 x 335 mm, vrsta kuriva drva, lesni briketi, premog.

UGODNO VSE ZA SUHOMONTAO

9152

7322

2545
MEGA CENA

399/m2
ODPRTO: pon.-pet. 7:00-19:00, sob. 7:00-13:00

MEGADOM PODSKRAJNIK, PODSKRAJNIK 102, 1380 CERKNICA, SLOVENIJA, tel.: 01/705 0 705 MEGADOM RIBNICA, OB ELEZNICI 4, 1310 RIBNICA, SLOVENIJA, tel.: 01/835 1 640 MEGADOM KRKO, CESTA KRKIH RTEV 135F, 8270 KRKO, tel.: 07/48 81 200, 07/48 81 222

www.megadom.si

Akcija velja do 31. 12. 2013 oz. do razprodaje zalog. Popusti se obraunajo na blagajni. Akcije se ne setevajo. Cene so v EUR z DDV. Slike so simboline. Pridruujemo si pravico do spremembe programa in cen. Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo.

22

RIBNIKO SODRAKI UTriP / noviutrip@novi-utrip.eu / december 2013

Delovni as: od ponedeljka do etrtka od 10.00 do 22.00, petek od 10.00 do 23.00, sobota od 12.00 do 23.00, nedelja in prazniki od 12.00 do 22.00

*
*

*
*

* *

Vrvarska 3, 1310 Ribnica, tel.: 01 / 836 03 67

**

**

* vam vesel Boi, elimo *v novem letu 2014 pa sree, zdravja in zadovoljstva.
MASAE terapevtske sproujoe ayurveda azijske endodermne kineziotapig PEDIKURA medicinska klasina GELeration manikura/pedikura (lak obstojen do 3 tedne)

* * *
*

delovni as: pon. - pet.: 9 - 19, sobota: zaprto

NEGA TELESA Kavitacija z RF ultrazvok elektrostimulaija radiofrekvenca solarij laser z RF

Merharjeva ul. 15, 1310 Ribnica

KOZMETIKA nege obraza, oblikovanje obrvi, depilacije obraza in telesa

DARILNI BONI
NOVOSTI:
FIZIO.FLEX
- Po pokodbah - Bolea hrbtenica - Boleine v vratu - Iias - Hernija - Odrevenelost rok, nog - Glavoboli

SRENO 2014

Bernarda Pahulje Tomi s.p., Nemka vas 14, 1310 Ribnica

DIAMANTNI PILING OBRAZA Naroanje na nae storitve tudi preko spleta: www.jans-masaza-kozmetika.com
Predhodno naroanje, infor.:

Svetovanje in prodaja profesionalne kozmetike BABOR, GERARD`S, LCN, GEHWOL.

041/99 33 16

Vesele boino novoletne praznike, v novem letu pa veliko zdravja, sree in zadovoljstva vam eli va optik Janez Pozni

Nagradna igra!
Ob nakupu kartu ali tonerjev gratis topli napitek v Kava bar Peronu!

TRGOVINA JANA Joe Jaki s.p., Kolodvorska cesta 16 a, 1330 Koevje gsm: 070/700-802, e-mail: trgovina.jana@siol.com, www.jjana.si

Sklepanje in podaljevanje naronikih razmerij - Mobitel

PAKET 2014

*20,99 z 2014 enotami, ki jih porabite po svoje

A R CEN SUPE

Toshiba 32W2333

249,9

A R CEN SUPE

79,99

A R CEN SUPE 9

299,9

garancije
INOX POLNILCI za klobase in salame

3 leta

Prestigio PMP3670
Diagonala zaslona:17,8cm Loljivost zaslona 800x480 Android 4.1 4GB notranjega spomina

Prenosnik Lenovo B575E

Procesor dvojederni AM E1-1500 Dual Core (1,48 GHz) Grafika :ATI RADEON HD7310 Pomnilnik:4GB, DDR, Zaslon 40 cm 15,6 -palni

UGODNO
Ugodno kuhinje Gorenje, Marles in Alples prodajni program
3l,5l in 7l
- Inox ohije - inox posoda - 4 dodatni nastavki

Originalne snene freze Honda e od 790

Popust na izbrana okna -30%

*Okna PVC U=1,0W/m2K *Okna lesena S/J, Macesen *Demontaa, montaa * Monost trojne zasteklitve U0,5w/m2K

NA IZBIRO NOTRANJA VRATA ODLINE KVALITETE!

OKENSKI SISTEM PETKOMORNI 76/82 STEKLO 4-16-4 u=1,0W/m2

499,9

299

BEKO WMB81244LA Pralni stroj

Energijski razred A+++ Zmogljivost pranja: 8kg Hitrost oemanja:1200 obratov Inverter motor 5 let garancije + DARILO Tablini raunalnik Prestigio PMP3670

Beko HSA29530
Energ.razred A++ Prostornina 284l 5 let garancije

Na izbiro tudi kaminske pei na drva in pelete

V prihajajoem letu elimo vsem strankam in poslovnim partnerjem sreno in uspeno leto 2014!