ZBIRKA

1
8
6
1

-

1
9
1
8
1
9
1
8

-

1
9
4
1
1
9
4
1

-

1
9
4
5
1
9
4
5

-

1
9
5
4
1861 - 1918
1
8
6
1

-

1
9
1
8
1
9
1
8

-

1
9
4
1
1
9
4
1

-

1
9
4
5
1
9
4
5

-

1
9
5
4
2
1
Slovenci dobijo svojo narodno
zastavo v belo-modri-rdei barvi
leta 1848.
Pesem, posveena novorojeni
slovenski narodni zastavi.
ITAVNICA JE NARODNA NAPRAVA,
KTERE NAMEN JE DUHA BUDITI IN BISTRITI,
S PODUIVNIM ITANJEM ASNIKOV IN KNJIG
SLOVENSKIH PA TUDI DRUZIH NARODOV,
DUHA RAZVESELJEVATI
Z ZBRANIM PETJEM IN POTENIMI IGRAMI,
KAKOR V GLEDALIU.
V ITAVNICI SO OD ASA DO ASA POTENE VESELICE.
V NJIH SE SLIIJO GOVORI,
KTERI UIJO SVOJE UDE SVOJO BESEDO RABITI.
TUDI PETJE SE NE ZABI,
ZATO KER JE DUA VESELE DRUBE.
NAJIMENITNEJI NAMEN ITAVNICE PA JE:
IZOBRAEVATI PREPROSTO LJUDSTVO.
(IZ GOVORA A. GRAIA LETA 1864, ILIRSKA BISTRICA)
PRIJATLI! NIKDAR NE POZABIMO,
DA SMO SLOVENCI IN PA SLOVANI!
NE SRAMUJMO SE TEH SLAVNIH
IMEN!
BITI SLOVENSKE KERVI
BODI SLOVENCEM V PONOS!
JOSIP VIDMAR, NAROD IN DOMOVINA,
KOLEDAREK DRUBE SV. MOHORJA 1868
PRAVI RODOLJUBI BOMO,
AKO BOMO
SVOJE NARODNE PRAVICE
SPOTOVALI
IN SVOJ MATERIN JEZIK
V ASTI IMELI TER SE
ZA NJEGOVO VELJAVO POTEGOVALI.
JOSIP VIDMAR, NAROD IN DOMOVINA,
KOLEDAREK DRUBE SV. MOHORJA 1868
K
U
L
T
U
R
N
O
-
P
R
O
S
V
E
T
N
A

D
R
U

T
V
A
A1
Razne oblike kultuRno-pRosvetnega in dRugega dRutvenega ivljenja so za asa avstRijske
vladavine opRavile nepRecenljivo delo za kRepitev naRodne zavesti in dvig kultuRne Ravni
slovencev. dRutveno ivljenje je lahko zaivelo ele z ustavnimi spRemembami leta 1860, ki
so med dRugim dovoljevale ustanavljati kultuRna dRutva pRi vseh naRodih habsbuRkega
CESARSTVA.
pRvaoblikadRutvenegaivljenjaso italnice od 60. let 19. stoletjaso bile sRedie kultuRnega
ivljenja in politinega boja za obstanek. naRodno zavedna inteligenca je na italnikih
pRiReditvah bsedah z govoRi, Recitali in zboRovskim petjem dokazovalakultuRno samobitnost
in gojila naRodno zavest. pRva italnica na slovenskem etninem ozemlju nastane leta 1861 v
tRstu. po letu 1870 izgubijo na vitalnosti in nastajajo nove oblike naRodno buditeljskega in
kultuRnega delovanja pevska, godbena, tambuRaka, bRalna, pRosvetna, izobRaevalna in
dRuga dRutva, ki so se mnoila od 90. let 19. stoletja pa do pRve svetovne vojne. med vojno so
v glavnem pRenehala delovati, a so se po vojni kmalu obnovila. do konca leta 1927 je faistina
italija vsa dRutva Razpustila, dRutveno pRemoenje pa zaplenila.
Godbeniki drutva Svoboda iz Sv. Antona pri
Kopru leta 1906.
lani tamburakega drutva Sloga iz Jelan
leta 1925.
Tamburako-pevski klub Ilirska vila,
ustanovljen leta 1896, je deloval kot odsek
Ilirskega Sokola.
Tamburaki zbor drutva Venec s Kozine.
Pevski zbor iz Materije in gasilci leta 1921.
Dramsko drutvo Istra iz Kopra, ki je delovalo
v letih 19081909.
Tamburaki zbor Slovenskega izobraevalnega
drutva iz Dekanov, ustanovljenega
leta 1902. Prosvetno drutvo Volari iz earjev.
Hrpeljska godba iz obdobja 19211923.
Osnutek drutvene uniforme iz Dekanov
iz leta 1887.
8
6
10 9
7 5
3 2 1
4
A2
lani telovadnega drutva Orel Trnovo pri Ilirski Bistrici
(19091914). Traki Sokol na Proseku leta 1910.
Sokolski domv Ilirski Bistrici je bil dograjen
leta 1912.
enski odsek Ilirskega Sokola iz Ilirske Bistrice, ustanovljen leta 1908. Sprva so
gojili le moko telovadbo. ele po letu 1898 so se razvili tudi enski odseki.
Ilirski Sokol je bil ustanovljen leta 1904. Deloval je do prve
svetovne vojne in bil aktiven e nekaj let po njej. Leta 1910
se je preimenoval v Sokol v Ilirski Bistrici.
Pozdrav Na zdar! (Na zdravje!)
ekih Sokolov so sprejeli tudi
slovenski Sokoli in kasneje e Orli.
Telovadni odsek Izobraevalnega drutva
Slavnik v Klancu okrog leta 1914.
Tudi kroj uniforme so povzeli po ekemvzoru. Med Sokoli in Orli so bile razlike
le v barvi epice in pasa.
pRvo telovadno dRutvo na slovenskem je bilo osnovano v
ljubljani leta 1863 in si je nadelo ime juni sokol po ekem vzoRu.
na junem pRimoRskem je bil pRvi sokol ustanovljen leta 1867 v
iliRski bistRici (deloval je 4 leta), nato pa leta 1882 v tRstu. dRutva
je zdRuevala leta 1905 ustanovljena slovenska sokolska zveza,
sama dRutva pa so bila Razdeljena na upe. naRodno zavest
so telovadna dRutva kRepila s pRiRejanjem izletov, veselic,
gledalikih in glasbenih veeRov, novost pa je bila telovadna
ola. spRva niso bili politino usmeRjeni, na zaetku 20. stoletja
pa je pRilo do Razkola med libeRalno in kleRikalno usmeRjenimi
sokoli. tako so v okviRu kRansko-socialnih dRutev nastajali
telovadni odseki, ki so od leta 1905 zaiveli v telovadnih dRutvih
oRel, Razdeljeni na okRoja in od leta 1909 zdRueni v zvezi oRlov.
1 2 3
8
6 5
7
4
T
E
L
O
V
A
D
N
A

D
R
U

T
V
A
A3
Fran Venturini (18821952), uitelj, pevovodja in skladatelj, doma iz Boljunca. V
prvih dvajsetih letih tega stoletja je veliko naredil na kulturnempolju v dolinski obini.
Kot skladatelj je ustvarjal za cerkvene, posvetne in otroke zbore.
Leta 1906 so Vilharju kot
tretjemu Slovencu odkrili
spomenik v Postojni.
Miroslav Vilhar (18181871), rojen v Planini, ivel na Kalcu pri Kneaku,
je bil narodni buditelj Notranjske. Njegove pesmi, ki jih je pisal in uglasbil,
so bile tako priljubljene, da so ponarodele (Lipa zelenela je, Zagorski
zvonovi, Po jezeru...).
Leta 1862 je Simon Jenko napisal pesemBui morje Adrijansko, ki je postala, posebno
po uglasbitvi, himna Slovencev na Primorskemin Trakem.
Simon Jenko (18351869) je objavil pesemNaprej leta 1860. Potemko jo je Davorin Jenko
uglasbil, je postala glasnica nove dobe in izraz prizadevanj Slovencev k zedinjenju. Naprej zastava
slave je postala prva narodna himna Slovencev.
as taborskega gibanja in narodne prebuje so spremljale
skladbe bratov Ipavec, zdravnikov iz t. Jurija na
tajerskem. Vrsta njunih pesmi je postala narodna last.
Razglednice iz prve svetovne vojne so radi
opremljali z Gregorievimi verzi.
Simon Gregori (18441906) je bil e v svojemasu zelo priljubljen.
Zaradi preprostega izraza in melodinosti njegovih pesmi se ga je oprijelo
ime Goriki slavek.
pesmi so vedno Razgibavale naRode, jih naRodnostno spodbujale,
osveale in spRemljale v Revolucijah teR vojnah. z domoljubno in
RevolucionaRno pesmijo na ustih so ljudje oblikovali zgodovino.
najbolj znana pesnika domoljubnih pesmi v dRugi polovici 19. stoletja
sta bila simon jenko in simon gRegoRi. nekateRe njune pesmi, ki
so ju skladatelji tudi uglasbili, so postale tako populaRne, da so
PONARODELE.
v italniki dobi je imelo posebno vlogo zboRovsko petje, ki je
z domoljubno pesmijo kRepilo ljubezen do domovine, naRoda in
slovenskega jezika. pesmi so bile naRodne in umetne. ustvaRjalnost
skladateljev je bila med naRodnim pRepoRodom usmeRjena pRedvsem
v poudaRjanje naRodne samobitnosti, skladbe pa so bile pRiRejene
iRemu kRogu izvajalcev in so zato ostale ive do danes. teie je
bilo nanaRodno pRebudni vsebini tekstateR melodiji, ki je pRitegovala
iRoke mnoice. as naRodne pRebuje in taboRskega gibanja
spRemljajo skladbe bRatov ipavec, miRoslavavilhaRja, davoRinajenka,
hRabRoslava volaRia, hajdRiha, antona foeRsteRja, antona nedveda
in dRugih.
1 2 3
8 7
5
6
4
N
A
R
O
D
N
O
B
U
D
I
T
E
L
J
S
K
A

P
E
S
E
M
A4
Trgovina v Podgradu, last Slavoja Jenka.
Skladie Delavsko-konsumne zadruge v Bertokih, ki je
delovala od leta 1906.
Narodni domv Pobegih, odprt januarja 1904, sede vakih gospodarskih
in kulturnih organizacij.
Narodni domv Podgradu je bil zgrajen leta 1905. Vnjemso
imele sede kulturne in gospodarske organizacije.
Narodni domv Trstu, zgrajen leta 1904, je simbol narodnega
preporoda trakih in istrskih Slovencev. Vnjemso imele
prostore politine, gospodarske in kulturno-prosvetne
organizacije.
zaetki zadRunega hRanilnitva in posojilnitva so povezani
s taboRskim gibanjem. voditelji naRodnega pRepoRoda so
se zavedali, da ni mogoe pRiti do naRodne in kultuRne
osamosvojitve bRez tRdnih gospodaRskih temeljev. za
gospodaRsko osamosvojitev slovencev in hRvatov na
tRakem in v istRi so si pRizadevala politina dRutva in
stRanke, med temi najbolj dRutvo edinost. na njegovo
pobudo so ustanavljali nabavno-pRodajne in dRuge zadRuge,
konsumna dRutva in denaRne ustanove. spodbudo za
ustanavljanje posojilnic in hRanilnic je dala avstRija e leta
1883. slovenskakmetijskaposest se je zaRadi pRezadolenosti
vedno bolj kRila, zato je bilo potRebno ustanoviti slovenske
denaRne zavode, ki so postopno izboljevali ekonomski
poloaj kmeta. leta 1884 je bila ustanovljena posojilnica in
hRanilnica v kopRu, od konca 19. stoletja pa so te nastajale
e na podeelju.
1 2
5 4
3
Z
A
D
R
U

N
E

O
R
G
A
N
I
Z
A
C
I
J
E
A5
Politino drutvo Edinost (18741928)
je odigralo pomembno vlogo pri narodni
prebuji Slovencev na Trakemin v
Istri. Njegov ustanovitelj in dolgoletni
predsednik je bil Ivan Nabergoj. Dve leti
kasneje je zaelo izhajati tudi istoimensko
glasilo.
Leta 1902 je bilo v Pazinu ustanovljeno Politino drutvo za Hrvate in
Slovence v Istri z nalogo, da budi narodno zavest in brani narodove pravice
na vseh podrojih javnega ivljenja. Njegovo glasilo je postala Naa sloga.
Pivki tabor je bil
9. maja 1869 pri
Vilharjevemgradu Kalc.
Udeleilo se ga je 8-9
tiso ljudi.
Tabor v Kubedu 7.
avgusta 1870 je prebudil
istrske Slovence iz
politinega mrtvila.
Udeleili so se ga tudi
istrski Hrvatje, skupno
od 4 do 5 tiso ljudi.
8 5
1
2
Narodna delavska organizacija (NDO) je bila
ustanovljena leta 1907 v krogu Politinega drutva
Edinost. Njen socialni programje temeljil na nacionalni
osnovi.
Glasilo Jugoslovanske socialdemokrat-
ske stranke, ustanovljene v Ljubljani
leta 1896, nekaj asa pa je bil njen sede
tudi v Trstu.
Letak glasila Rdei prapor za 1.
maj 1899.
12 10 11
Delavsko podporno drutvo (prvotni naziv
Slavjansko podporno drutvo) je bilo
ustanovljeno leta 1879.
Pobudnik in
organizator
taborov v Dolini
in Brezovici pri
Materiji je bilo
Politino drutvo
Edinost.
3 4
7 6 9
leta 1867 je avstRija dobila novo ustavo z vRsto
libeRalnih zakonov, med kateRimi stazaslovence
najbolj pomembna tista o pRavici zdRuevanja
in o ustanavljanju dRutev. tako so se pojavile
ideje o potRebi oRganiziRanja zboRovanj, ki so
po ekem vzoRu dobila ime taboR. na taboRih
so bile poudaRjene politine, socialne in
naRodnostne zahteve. pRvi taboR naslovenskem
je bil leta 1868, na junem pRimoRskem pa so bili
taboRi na kalcu pRi kneaku (1869), v kubedu
(1870), dolini (1878) in bRezovici pRi mateRiji (1883).
vse taboRe je pReemal naRodni pRogRam,
oblikovan v letu 1848. idejazedinjene slovenije in
enakopRavnosti naRodov je dosegla v tem asu
viek in je zdRuevala pRipadnike vseh slojev.
pomembno naRodnopRebudno delo so
opRavljala tudi politina dRutva, ki so se
odlono zavzemala za naRodnostne pRavice,
ustanavljanje slovenskih ol, ekonomsko
samostojnost in jezikovno enakopRavnost.
pRve koRenine segajo v leto 1848, ko je bilo
pRvi omogoeno svobodno zdRuevanje
in zboRovanje, po letu 1870 pa so zaela
nastajati nova naRodna oz. politina dRutva.
pRedhodnice so bile italnice, siceR na videz
pRosvetna dRutva, ki pa so v zaetku delovale
izRazito politino.
13
P
O
L
I
T
I

N
O

G
I
B
A
N
J
E
A6
1
VJEKOSLAV SPINI (18481933), profesor, doma iz okolice
Kastva, vodja politinih drutev, poslanec v istrskem deelnem in v
dravnem zboru.
2
MATKO MANDI (18491915), profesor, doma iz okolice Kastva,
vodja trakih narodnih organizacij, poslanec v deelnem in v dravnem
zboru.
3
MATKO LAGINJA (18521930), doktor prava, doma iz Klane,
poslanec v istrskem deelnem in dravnem zboru na Dunaju.
4
OTOKAR RYBA (18651927), doktor prava, doma iz Trsta, poslanec
v dravnem zboru.
5
FRANJO RAVNIK (18321883), duhovnik, doma z Gorenjske,
narodni buditelj, poslanec v deelnem zboru.
6
SLAVOJ JENKO (18521907), trgovec, doma iz Ilirske Bistrice,
organizator in vodja kulturnega in gospodarskega ivljenja v Podgradu,
poslanec v istrskem deelnem zboru.
7
JOSIP KOMPARE (18581925), duhovnik, doma iz Krepelj na Krasu,
poslanec v istrskem deelnem zboru.
8
JOSIP VALENTI (18631919), uitelj, doma iz earjev, poslanec v
istrskem deelnem zboru.
1 2 3 4
5 6 7 8
S
L
O
V
A
N
S
K
I

P
O
S
L
A
N
C
I

V

I
S
T
R
S
K
E
M

D
E

E
L
N
E
M

Z
B
O
R
U
A7
1918 - 1041
1
8
6
1

-

1
9
1
8
1
9
1
8

-

1
9
4
1
1
9
4
1

-

1
9
4
5
1
9
4
5

-

1
9
5
4
Razglednice, s katerimi so Italijani med prvo svetovno
vojno propagirali prikljuitev Slovenskega primorja
in Istre k Italiji. Reke, ki se stekajo v Jadran, doloajo mejo Italije.
Pripadnost ozemlja k Italiji so dokazovali z
naseljenostjo Italijanov, ki bi se tako zdruili v dravo
z enimnarodomin eno vero.
2 1
3
P
R
O
P
A
G
A
N
D
N
E

R
A
Z
G
L
E
D
N
I
C
E
B1
Dopisnica s pesmijo Iga
Grudna.
PesemFranceta Bevka, objavljena v
reviji Dom in svet leta 1919.
VSloveniji in na Hrvakemso organizirali alne
manifestacije. Dopisnica, na kateri je Hinko Smrekar
upodobil trpljenje Slovencev, ki so ostali pod Italijo.
5. januarja 1921 je Rapalska pogodba stopila v
veljavo. VKopru so dogodek proslavili 3. aprila.
Obljube guvernerja Julijske krajine, da bo Italija itila
slovensko manjino v njihovi novi dravi. Spomenica, ki jo je mesto Piran izroilo guvernerju leta 1919.
General Petitti di Roreto, guverner Julijske krajine, govori
v Piranu 5. novembra 1918.
Izkrcanje italijanske vojske v Kopru 4. novembra
1918.
Telovadni odsek Izobraevalnega drutva
Slavnik v Klancu okrog leta 1914.
La sezione ginnastica del Circolo culturale
Slavnik di Klanec attorno al 1914. Piranani v priakovanju italijanske vojske.
s podpisom tajnega londonskega pakta leta 1915, ki je bil pogoj za vstop
italije v vojno na stRani sil antante, si je italija zagotovila ozemlje
pRimoRske in istRe. novembRa 1918 je italijanska vojska zasedla te kRaje.
do sRede leta1919 je julijsko kRajino, kot so poimenovali novopRikljueno
ozemlje, upRavljala vojaka upRava s sedeem v tRstu, nato je bil
ustanovljen geneRalni civilni komisaRiat nazasedenem ozemlju. s podpisom
pogodbe med italijo in takRatno dRavo sRbov, hRvatov in slovencev v
mestu Rapallo novembRa 1920 je bilo ozemlje dokonno pRikljueno k
italiji skupaj s 600 000 slovencev in hRvatov.
1 2
8 9 7
5 4
6
3
P
R
I
H
O
D

I
T
A
L
I
J
A
N
S
K
E

V
O
J
S
K
E
B2
italijanske pRedfaistine stRanke so z Resolucijo v
paRlamentu jamile, da bodo nacionalne manjine lahko
gojile svoj jezik, kultuRo in veRo. z nastopom faistine
vlade pa se je to v temelju spRemenilo, saj je bil e obstoj
nacionalnih manjin nezdRuljiv s faistino doktRino.
faistina RaznaRodovalna politika je slonela na zanikanju
obstoja dRugih naRodnosti v mejah italije, saj so te bile
umetno ustvaRjene po kRivdi bivih tujih vlad. tako je z
zakonitimi sRedstvi zbRisalazunanji videz obstojanacionalne
manjine. Razteptan je bil vodilni RazRed manjine, to je
sRednji sloj z inteligenco. izjema je bila le duhovina, ki se
je odtlej zdela edina Resna oviRa za asimilacijo. leta 1931 so
zaeli izvajati e kolonizacijo, ki naj bi dokonno izpeljala
italijanizacijo. izkoRistili so Revino slovanskih kmetov in
jih spRavili na boben.
RaznaRodovalno politiko je faistina italija izvajala
pReko tiska, ole, socialnih ustanov, sindikata in politinih
oRganizacij.
2
5 6 7 8
4
1 3
Naslovna stran knjiice Francesca Babudra.
e novembra 1918 je izel ukaz o
sumljivih in nevarnih osebah. e pod
vojako upravo je bilo tako interniranih
na Sardinijo in v druge kraje okrog
tiso oseb iz Julijske krajine, med njimi
voditelji strank, uitelji, odvetniki in
duhovniki.
Faistini plakat, ki prepoveduje uporabo slovanskega govora v
javnosti.
Razpuena 30.
septembra 1927.
Oktobra 1923 je traki prefekt izdal ukaz, da
morajo izhajati asopisi tudi v italijanskem
prevodu.
Ilirska Bistrica eleznika postaja. Po zdruitvi
trnovske in bistrike obine konec leta 1927 je
postala Villa del Nevoso. Ukinjeno septembra 1928.
Razpuena 11.
septembra 1927.
P
O
I
T
A
L
I
J
A
N

E
V
A
N
J
E
B3
1 2
5
7 8
3
4
6
Januarja 1926 je izel zakon o poitalijanevanju
priimkov ali, kot je v zakonu zapisano, o vrnitvi
priimka v prvotno obliko. Marca 1929 je bil sprejet
e zakon o zamenjavi osebnih imen, od julija 1939
pa je bilo prepovedano dajati otrokomtuja imena.
Prva stran seznama priimkov, ki jih je bilo treba
poitalijaniti. Vzadnji rubriki je zapisano, kdaj je
priimek izgubil italijansko obliko.
Izseljenci akajo v
Trstu na
ladjo za NewYork.
Prizor na sliki je iz asa
pred prvo svetovno
vojno.
Ostro kritiko faistine
raznarodovalne politike
in informacije so
prinaali le emigrantski
asopisi.
Za izvedbo projekta
kolonizacije je bil
ustanovljen leta 1931
Zavod za agrarni
preporod treh Beneij.
Vletih 19291934
je huda gospodarska
kriza pahnila kmete v
revino. Vpostopno
likvidacijo pa so le tudi
posamezne zadruge,
posojilnice in hranilnice,
ki so prej reevala imetja.
Obuboani kmetje
so odhajali v tujino s
trebuhomza kruhom,
njihove kmetije pa so
pokupili italijanski
priseljenci.
Materinski domv Ilirski Bistrici.
Asimilacijo so izvajale tudi skrbstvene ustanove
Opera Nazionale Maternit ed Infanzia, Lega
Nazionale in njena naslednica ONAIR ter Ente
Opere Assistenziali.
B4

O
L
S
T
V
O
P
o
l
i
t
i

n
a

i
n

p
r
e
d
v
o
j
a

k
a

v
z
g
o
j
a
faistina stRanka je v svoje oRganizacije vkljuevala
TUDI OTROKE. OPERA NAZIONALE BALILLA (ONB) je bila kultuRno-
RekReacijska ustanova z nalogo, da vsadi v otRoke ut
discipline, s poRtom kRepi fizino kondicijo, s pRedvojako
vzgojo pa vceplja militaRistinega duha. otRoke je delila po
spolu in staRosti. osnovnoolci od 6. do 14. leta so bili fantje
balilla, deklice pa male italijanke. od 14. do 18. leta so bili
fantje avantgaRdisti, dekleta pa mlade italijanke. sRedi 30. let
se je ONB pReimenovala v GIL (GIOVENT ITALIANA DEL LITTORIO)
in v oRganizacijo so bili spRejeti e pRedolski otRoci, ki so
postali otRoci volkulje. tako se je izvajala nasilna faizacija
otRok. vlanili so jih avtomatino ob vpisu v olo. nosili so
unifoRme. slovenskim otRokom so oblasti delile unifoRme
zastonj, saj so pRiakovale, dajih staRi ne bodo kupili. mnogi
so unifoRmo odklonili, epRav je bil izvajan moan pRitisk na
STARE IN OTROKE.
Otrok volkulje najmlaji pripadnik organizacije
GIL (Giovent Italiana del Littorio). Balilla pripadnik organizacije GIL.
Mala Italijanka. enske
organizacije so postale
del ONB leta 1929.
Balilla muketir. Organizirani so bili leta 1932 in so vkljuevali
osnovnoolce od 11. do 14. leta starosti.
Strunjan, 1930 uenci 2. razreda kot male
Italijanke in balille.
Seana, 30. leta. Na vejih dogodkih so morali biti
prisotni tudi olarji v svojih uniformah.
Organizacija moke mladine
je bila vojaka. Fantje
in mladenii so dobili
predvojako knjiico in so se
morali obvezno udeleevati
predvojake vzgoje.
Samostanska ola v Trnovem, 1936 male Italijanke
telovadijo.
1 2 3 4
5 7 6
B5
D
o

1
9
1
8
v slovenski istRi so se ljudske ole odpiRale od leta 1819, na bistRikem
pa od leta 1814 napRej. v zaetku je bil pouk v nemini in slovenini. leta
1849 je izel odlok, ki je doloal mateRinino kot uni jezik, leta 1867 pa
je temeljni dRavni zakon jasno doloil mateRni jezik za uni jezik v javnih
ljudskih olah. istRski deelni zboR je spRejel svoj zakon, po kateRem je
uni jezik doloal pokRajinski olski svet. tako so pRi ustanavljanju in
delovanju ol teR uvajanju mateRnega kot unega jezika naleteli istRski
slovenci na zagRizen odpoR italijanskih iRedentistov, ki so odloali v
deelnem zboRu.
v slovenski istRi, bRkinih in na iliRskobistRikem obmoju je v olskem letu
1914/1915 delovalo okRog 50 osnovnih ol.
Slovenski uitelji v Koprskemokraju leta 1912.
Uenci ole v Brezovici z uiteljemLudvikomerjavom.
Otvoritev ole v Trukah leta 1905.
Uenci dekanske ole leta 1907 in uitelji Ivan
Kuret, Helena Preeren in Katarina Kuret.
Uitelja Fran Jereb in Alojzij Bunc, med njima pa osapski dekan Josip
Kompare, deelni poslanec, zelo zasluen za razvoj ol in kulturnih
drutev v slovenski Istri.
Hrpelje okoli leta 1910. olarji in uitelj tefan ikovi.
1
4
3
6
2
5
B6
1
9
1
9

1
9
4
3
po konani pRvi svetovni vojni so vse ole, ki so zaRadi vojnih RazmeR delovale
okRnjeno, nadaljevale z Rednim olskim delom v statusu, ki so si ga pRidobile
v avstRo-ogRski. 1. oktobRa 1923 je bila spRejeta gentilejeva olska RefoRma,
ki je postopno odpRavila slovenino v vseh slovenskih olah. s tem se je
zael jezikovni genocid, bRez pRimeRe v takRatni evRopi, in kalvaRija pRimoRskih
uiteljev odpuanje, pRemeanje in pRisilne upokojitve. slovenske otRoke
so poslej pouevali italijanski uitelji, ponekod tudi slovenski uitelji, vendaR
v italijanskem jeziku.
Tretjeolci nije srednje ole v Ilirski Bistrici,
ustanovljene leta 1939.
Petoolke deklike samostanske ole v Ilirski
Bistrici leta 1936.
Giovanni Gentile, prosvetni minister v italijanski
vladi in avtor olske reforme.
Dekani, 1921 olarji in uitelj Bogumil
Medveek.
Z denarno
nagrado so
spodbujali
uenje
italijanskega
jezika.
6
7
5
3 2 1
4
Koprski
karabinjerji
predlagajo
premestitev
uiteljice
Furlanove,
ker je
slovenskega
porekla in zato
sumljiva.
B7
L
e
g
a

N
a
z
i
o
n
a
l
e
D
r
u

t
v
o

s
v
.

C
i
r
i
l
a

i
n

M
e
t
o
d
a
LEGA NAZIONALE (naRodna zveza) je bila ustanovljena leta
1891 kot naslednica ukinjene leta 1886 ustanovljene PRO
PATRIA-E z namenom, da goji italijanski jezik in kultuRo v
naRodnostno meanih kRajih pReko ol, vRtcev, potujoih
knjinic itd. ponekod je ob slovenski ustanovila e
italijansko olo ali pa italijanski oddelek, dRugod je
vpeljala le italijanino kot dRugi jezik. leta 1914 je imela
nacelotnem obmoju delovanja76 osnovnih ol in vRtcev.
ustanove naRodne zveze so bile potujevalnice za
slovenske in hRvake otRoke. e posebej je to pRilo
do izRaza v asu faizma, ko so dobile dodatno nalogo
poitalijaniti novo pRikljuene kRaje.
1 2
VKrkavah so olo odprli leta 1906.
v Razvoju slovenskega olstva ima velike zasluge
dRutvo sv. ciRila in metoda, ustanovljeno v ljubljani
leta 1886. glavni namen dRutva je bil naRodnoobRambni.
dRutvo je skRbelo za ustanavljanje in vzdRevanje
zasebnih ol in vRtcev v tistih kRajih, ki so bili najbolj
izpostavljeni nemki ali italijanski asimilaciji. osem let
kasneje se je ustanovilo e dRutvo sv. ciRilain metodaza
istRo, ki je v slovenski istRi odpRlotiRi ole (Rakitovec,
kopeR, lucija, sv. baRbaRa).
VLuciji sta bili dve oli slovenska ciril-
metodova in italijanska.
Ciril-metodova ola v Trstu pri
Sv. Jakobu. VTrstu sta pred prvo
svetovno vojno delovali dve CMoli.
Leta 1930 je bila ukinjena e zadnja slovenska ola zasebna
CMola v Trstu. Na fotografji je uiteljski zbor pred
razpustitvijo.
Propagandni razglednici Drutva sv. Cirila in Metoda.
1 2
5
3 4
B8
C
E
R
K
E
V
Lokev Dobri pastir. Kristus reuje ovco,
slovenski narod. Vozadju gorijo brkinske vasi.
Simbol terorja so elada in tri volkulje.
Vasu med obema vojnama in vojno
je slikar Tone Kralj poslikal ve
primorskih cerkva.
Vverskih prilikah je simbolino
prikazal trpljenje Primorcev pod
faizmom in z raznimi simboli kot so
nacionalne barve, Mussolinijev obraz
idr. nakazal dobre in slabe sile.
Samostanska ola olskih sester de Notre Dame v Ilirski
Bistrici je odigrala posebno vlogo, saj so sestre pouevale
uenke in gojenke internata naskrivaj tudi v slovenskem
jeziku.
Konkordat, uvod in 22. len, ki je prizadel narodne manjine.
Leta 1929 sta Vatikan in italijanska drava podpisala v
Lateranu pakt in konkordat. Po podpisu konkordata se je
poloaj duhovine v Julijski krajini poslabal.
Slivje prilika iz ivljenja kofa Martina.
kof Martin reuje revee slovenski narod pred
nasiljemfaistine politike.
Gojenke internata samostanske ole leta 1939. Med njimi
je veliko kasnejih partizanskih uiteljic.
1
7
5
2
8
po Razpustu dRutev,
STRANK IN USTANOV TISKA
je bila duhovina, ki je
skoRaj v celoti ostala
na svojem mestu, tista,
ki je zapolnila pRaznino,
nastalo po pReganjanju
in emigRaciji politikov in
uiteljev. oRganiziRana je
bila v zboRu sveenikov
sv. pavla. oRganizacije
kot maRijina dRuba so
postali sedei vzgojnega
IN PROSVETNEGA DELA.
zboRovsko petje se je
omejilo na ceRkvene
pevske zboRe, ki so gojili
tudi posvetno pesem.
opRavili so levji dele
pRi uenju mateRnega
jezika, ki so ga pouevali v
okviRu veRouka. faistine
OBLASTI SO SE ZAVEDALE
vloge duhovnikov in videle
v njihovem delovanju
zadnjo oviRo za asimilacijo
manjine. e v dobi
okupacijskega Reima so
vRsto domaih duhovnikov
zamenjali z vojnimi kuRati.
kasneje so kRajevne
oblasti naRtno izvajale
kampanjo pRoti posameznim
duhovnikom in zahtevali
zamenjavo. po letu 1930
so jih oblasti zaele e
kazensko pReganjati.
tudi medvojno so pRimoRski
duhovniki stali svojemu
ljudstvu ob stRani. velik
del jih je podpiRalo
NARODNOOSVOBODI L NO
gibanje, ve od njih pa tudi
aktivno sodelovalo v njem.
Lokev Kristus kralj. Kristus je sodnik. Med dobre je
uvrstil slovenski narod, ki trpi pod faizmom, med slabe pa
Mussolinija, predstavnika arijske rase in krivoprisenika.
Hrpelje, 1934. Pevci cerkvenega pevskega zbora.
Lokev Sejalec. Kristus seje podnevi dobro seme, ponoi pa drugi
sejalec z obrazomGabriela DAnnunzia ljuljko. Vozadju se nad
vasema Lokev in Preloe zgrinjajo rni oblaki.
Mladina iz Slivja in Markovine s slivarskimupnikom
ViktorjemBercetomna izletu na Slavniku.
3
9
4
6
10
Zbor sveenikov sv. Pavla , ustanovljen leta
1899, je zdrueval slovenske in hrvake
duhovnike. Od zaetka dvajsetih let je
opravljal nalogo narodno-obrambnega dela
na socialnemin kulturnempodroju.
B9

I
V
L
J
E
N
J
E

M
E
D

V
O
J
N
A
M
A
Koper suenje ribikih mre.
Gradnja ceste na Valeti pri Portorou.
enici z Brega Brici peljeta mleko v Trst.
eleznika postaja v usterni pri Kopru. Leta 1935 je bila
ukinjena Parenzana, eleznika proga TrstPore, zgrajena
leta 1902.
Od leta 1926 je imela traka druba Societ italiana servizi aerei
v Bernardinu bazo za hidroplane, ki so vozili turiste na progi Trst
Benetke Torino.
Med Piranomin Lucijo je v letih 19121953 vozil tramvaj.
Iz obdobja, ko je Italija osvajala Etiopijo.
Piran kmetje prodajajo svoje pridelke.
Nart za bonifkacijo nekdanjih koprskih solin. tudijo
je izdelal Istituto Federale di Credito per il Risorgimento
delle Venezie leta 1927.
3
6
2
5
8 9
7
1
4
Gradnja istilne naprave pri Cepkih.
Leta 1934 je bil v okviru javnih del, ki so blaila gospodarsko
krizo, zgrajen Istrski vodovod. Zajetje vode na izviru Riane
pri Zvroku ob cerkvi Sv. Marije Snene.
Galerija pri Kortinah.
12
11
10
B10
F
A

I
S
T
I

N
A

S
T
R
A
N
K
A
faizem je bil Rojen takoj po pRvi svetovni vojni, najpRej kot
bojevniko gibanje, novembRa1921paje bilaustanovljenastRanka
PARTITO NAZIONALE FASCISTA (PNF). vodjastRanke benito mussolini
je 22. oktobRa 1922 nasilno pRevzel oblast s pohodom na Rim,
vendaR mu je mandat izRoil kRalj in je dobil zaupnico od stRank.
v pRvi fazi do leta 1925 je kazalo, da bo samo RestavRiRal ustavno
avtoRitaRno dRavo. od 3. januaRja 1925 pa je dRava pRehajala v
totalitaRni Reim. v letih 19251929 so bile postopno ukinjene vse
demokRatine institucije. na dRubeno-socialnem podRoju je
faizem uvedel sodelovanje med delodajalci in delavci v koRist
pRvih in to leta 1927 uzakonil v ustavi dela. po letu 1929 se je PNF
pRaktino spojilaz dRavo. mussolini je postal edini vodja duce.
Januarja 1923 je bila ustanovljena MVSN faistina policija, v katero
so se preobrazile faistine kvadre. Koprska faistina centurija na elezniki postaji.
Casa del fascio v Ilirski Bistrici, nekdanji Sokolski
dom.
3 2 1
Faistina prireditev na Bistrikem. Faistina prireditev v Seani v tridesetih letih. Mussolini pregleduje enote v Koritnicah oktobra 1940.
6 5 4
B11
F
A

I
S
T
I

N
O

N
A
S
I
L
J
E
13. julija 1920 so kvadristi pod vodstvomFrancesca Giunte zagali Narodni domv
Trstu, glavni sede gospodarske in kulturne dejavnosti Slovencev na Trakem.
Voliu v Kneaku. Leto 1921 je v zgodovini tega obmoja zapisano
zaradi faistinega nasilja na dan volitev v italijanski parlament 15.
maja, ki je pripeljalo do spopadov in smrtnih rtev na obeh straneh. Edinost, 12. april 1921.
Razdejana notranjost slovenske ole.
Unieni prostori delavskega
lista Il Lavoratore.
Glasovnici na volitvah leta 1921.
3 4
7 8
2
6
1
5
VMarezigah so se 15. maja 1921 domaini spontano uprli faistinim
nasilneem. Napadli so jih s kamenjemin tri faiste ubili.
Kripot, maj 1921. Faisti so se maevali za odpor
volilcev.
Februarja 1923 so sodili upornimmareganskimkmetom
in 8 faistom. Faiste so oprostili, osemMareganov pa je
bilo obsojenih na zaporne kazni od 4 let do 8 mesecev.
11 10 9
faizem si je izboRil vzpon na oblast z nasiljem. svoj pohod
je v julijski kRajini zael s poigom naRodnegadomav tRstu,
sedea slovenskih oRganizacij. najvejega sovRanika je
videl v delavski stRanki in slovensko-hRvakem nacionalnem
gibanju. zato so faistine ete, ki jih je v tRstu ustanovil
in vodil fRancesco giunta, napadale in poigale sedee
slovanskih in delavskih oRganizacij, kultuRne domove,
knjinice, telovadnice, tiskaRne.
faistino nasilje se je stopnjevalo v asu pRed in med
volitvami. paRlamentaRne volitve leta 1921 so bile najbolj
kRvave, saj so se ljudje spontano upRli nasilju faistinih
KVADER.
B12
P
R
O
T
I
F
A

I
S
T
I

N
O

G
I
B
A
N
J
E
K
o
m
u
n
i
s
t
i

n
a

s
t
r
a
n
k
a
lanska izkaznica iz leta 1925.
Pinko Tomai, organizator in vodilna osebnost
komunistinega gibanja v letih 19371940. Decembra
1941 je bil obsojen na smrt in ustreljen na Opinah.
Stara Gabrovica pred prvo svetovno vojno.
Med vojnama je bila vasica center protifaistinega gibanja, med vojno pa prava partizanska
prestolnica do njenega poiga maja 1944. Tu so komunisti pod vodstvomKolaria leta 1932
organizirali ciklostilno tehniko ena, ki je natisnila eno tevilko Kmetskega glasu.
Sreanje mladincev na Trstelju leta 1937. Med njimi
je tudi Tomai.
lanska izkaznica iz
leta 1925.
Internacionala, himna
mednarodnega delavskega
gibanja. Verze je napisal leta
1871 E. Pottier, uglasbil pa jo
je A. Degeyter 17 let kasneje.
1
10
6
11
2
5
INTERNACIONALA
(DELAVSKA HIMNA)
Vstanite sunji iz prokletstva,
prezirani od vseh gospod!
Zdaj stara pravda, pravda sveta,
nas klie v boj od vsepovsod.
Ves svet nasilja razruimo
do osnovanja, a potem
mi na, mi novi svet zgradimo;
svet bratstva in svobode vseh.
In to naj bo poslednji
odloilni na boj
za Internacionalo
sleherni trdno stoj!
Nikdo ne da nam odreenja
ne carji, kralji in ne bog:
osvoboditev iz trpljenja,
je delo naih lastnih rok!
Uniimo z roko smelo
ta jarem, ki nas vse tii!
Zdaj kujte bratje, kujte smelo
lovetvu lepe, srene dni !
In to naj bo poslednji
odloilni na boj
za Internacionalo
sleherni trdno stoj!
Trpinom zemlja nam na veke
po stari pravdi spada vsa...
Hajd v boj vsi s praporom razvitim;
naj stara pravda obvelja!
Ko vse lenuhe, parazite,
trinoge vse, sred slug in psov
raznesemo mi z bliskom, gromom,
ne bo ve solz in ne okov.
In to naj bo poslednji
odloilni na boj
za Internacionalo
sleherni trdno stoj!
(Iz Komunistinega koledarja za leto 1922)
Natale Kolari, r. 1908 v Sv. Barbari, emisar CK KSI. V
zaetku 30. let je organiziral partijsko mreo v slovenski
Istri in jo raziril do Ilirske Bistrice in Gorike. Leta 1933 je
bil obsojen na 12 let zapora. Septembra 1944 so ga Nemci
ustrelili kot talca.
Traki mladinci, pevci drutva Sv. Jakob, na izletu ob Soi leta 1938.
Plamen glasilo slovenskih
trakih mladincev.
Kmetski glas, glasilo Zdruene kmetske obrambe, je zanimiva komunistina izdaja
v slovenskemjeziku v tistemasu, ki je z razrednega stalia pisala o organiziranju
kmetov v povezavi s proletariatomin o boju za socialne in narodne pravice.
Letak italijanske sekcije
mednarodne Rdee
pomoi.
lanska izkaznica
mednarodne Rdee
pomoi, ki je skrbela
za pomo druinam
preganjanih.
Delo slovensko glasilo KS v Julijski krajini. Izhajalo je
v letih 19211926, do ukinitve stranke. Po letu 1926 je
izhajalo v ilegali, najprej na Gorikem, nato kot skupno
glasilo KSI in KSJ v tujini. V30. letih je izhajalo tudi
lokalno Delo.
7
12 14 13
8 9
3
4
v julijski kRajini je faizem
naletel na sploen odpoR,
ki je nastal pRedvsem iz
nacionalnih nagibov. odpoR
jebilspontaninoRganiziRan
teR celo oboRoen,
edinstven v evRopi v tistem
asu.
januaRja 1921 je bila
ustanovljena komunistina
stRankaitalije(ksi), vkateRo
sosevkljuilitudi slovenski
komunisti iz julijske
kRajine. v svoji zastavi je
nosila paRolo dRubenega
PREVRATA IN SOCIALNE
emancipacije. leta1926jebila
pRepovedana in poslej je
DELOVALA V ILEGALI. VODSTVO
je bilo v paRizu, zvezo s
teRenom pa so vzdRevali
emisaRji. oRganizacija se
je stalno obnavljala, saj
so vekRatne mnoine
aRetacije hRomile njeno
dejavnost.
politikaks se je spReminjala
pRedvsemv odnosu do dveh
VSEBIN: DO NACIONALNEGA
vpRaanjaindosodelovanja
z oRganizacijo tigR. v
pRvem obdobju je zanikala
obstoj nacionalnega
vpRaanja, apRila 1934
pa je s podpisom izjave
komunistinihstRankitalije,
avstRije in jugoslavije
PRIZNALA PRAVICO DO
samoodlobe in odcepitve
manjine. sodelovanje s
tigRovci je popolnoma
odklanjala zaRadi njihovih
teRoRistinih metod in
vezanja na kRaljevino
jugoslavijo. decembRa
1935 pa je z njimi podpisala
spoRazum. tako je bila
vzpostavljenaiRaljudska
fRonta, kateRe nalogaje bil
boj pRoti nacifaizmu.
nova faza v komunistinem
gibanju se je zaela leta
1937, ko se je iz emigRacije
vRnil pinkotomai. skupaj z
alojzem budinom je osnoval
pokRajinsko vodstvo in
RazpRedel oRganizacijsko
mReo do tolmina in
postojne. povezani so bili s
ks slovenije. pRipRavljali so
se na oboRoeno vstajo, do
kateRe bi pRilo v pRimeRu
spopada med italijo in
jugoslavijo in ki naj bi edina
pRipeljala do zdRuitve
SLOVENCEV.
B13
O
r
g
a
n
i
z
a
c
i
j
i

B
o
r
b
a

i
n

T
I
G
R
Traki mladinci na izletu v Povirju leta 1928. Med
njimi Marui, Bidovec in Milo.
Rateevo Brdo, 1937 sestanek pripadnikov TIGR
iz okolikih krajev.
Prva tevilka glasila organizacije. Izhajalo je
meseno in pod temimenompriblino leto dni.
Vodje tajne organizacije Borba, obsojeni na smrt in ustreljeni 6. septembra 1930:
Ferdo Bidovec, Franjo Marui, Alojz Vadnjal in Zvonimir Milo.
Viktor Bobek in Marija Urbani, lana TIGR iz Ilirske Bistrice. Bobek je bil do
leta 1932 med vodilnimi komunisti na temobmoju. Nato je organiziral in vodil
organizacijo TIGR na Ilirskobistrikem. Na drugemtrakemprocesu je bil obsojen
na smrt in ustreljen.
Albert Rejec,
politini vodja
TIGR-a.
Danilo Zelen, vojaki vodja
TIGR, padel v boju z italijansko
patruljo 13. maja 1941 na Mali
gori.
Traki mladinci na izletu v Tomaju leta 1929. To
je bila e edina mona oblika zdruevanja, ki pa
je dobila politino vsebino.
Letak organizacije
Borba iz leta 1929.
Po letu 1929 se je glasilo imenovalo Svoboda, po letu 1935
pa Ljudska fronta. Ves as ga je urejal Albert Rejec, najprej na
Gorikem, potemv Ljubljani, kjer je bilo tudi tiskano.
10
7
4
9
6
3
8
5
1 2
TIGR (okRajava za tRst-goRica-istRa-Reka) je bila mladinska naRodno-
RevolucionaRna oRganizacija libeRalne in katolike smeRi s paRolo
iRedentizma. po Razpustu mladinskih dRutev v tRstu in goRici so se
septembRa 1927 sestali njihovi voditelji na nanosu in ustanovili ilegalno
oRganizacijo tigR dali so idejo in nakazali oRganiziRanost. istoasno so
najbolj Radikalni mladinci v tRstu spontano ustanovili tajno oRganizacijo
BORBA, ki si je zadala za nalogo bRezkompRomisni boj pRoti faizmu in
njegovim RaznaRodovalnim ustanovam. posnemali so metode faistinih
kvadeR teR izvedli 99 teRoRistinih napadov. z aRetacijami leta 1930 in s
pRvim tRakim pRocesom se je konalo tRako obdobje delovanja. po
letu 1932 se je delovanje pReneslo na junopRimoRsko obmoje . tigR je
delno spRemenil vsebino in nain delovanja. navezal je stike s komunisti in
skupaj z njimi deloval v ljudski fRonti. tigRovci so bili podRejeni vodstvu v
sloveniji, kamoR se je umaknilo pRed pReganjanjem.
B14
P
R
E
G
A
N
J
A
N
J
E
K
o
n
f
n
a
c
i
j
a
Policijske kazni so delili e za malenkostna dejanja. Tako so se fantje
iz earjev ob odhodu k vojakomleta 1937 slikali v pozdravu z
dvignjeno pestjo. Kazen 2 meseca zapora in leto dni nadzorstva.
Otok Ponza eden od italijanskih otokov, kamor so
konfnirali politine nasprotnike.
Konfnirani na otoku Ustica leta 1927. Med njimi je
istrski komunist Rudolf Berneti.
lanki iz glasila Zveze jugoslovanskih emigrantov iz
Julijske krajine Istra.
Tremiti politini konfniranci pod obzidjem. Konfnacija
pomeni nasilno bivanje v tujemkraju, pod policijskim
nadzorstvomin z omejeno svobodo gibanja.
Skupina konfnirancev
na otoku Ventotene.
8
5
7
2
6
3
4
1
po etRtem atentatu na mussolinija leta 1926 je faistina vlada dopolnila
ustavo z dRastinimi ukRepi z zakoni za zaito dRave. tako je odpRla
dobo pRavnega teRoRja ustanovljeno je bilo posebno sodie za zaito
dRave, uvedena smRtna kazen in policijske kazni: svaRilo (izRekala ga je
policija), opomin in konfinacija (izRekali so jih na pRefektuRi).
B15
P
O
L
I
T
I

N
O

P
R
E
G
A
N
J
A
N
J
E
Z
a
p
o
r
i
Prva rtev iz Julijske krajine, ki jo je Posebno sodie obsodilo na
smrt, je bil Vladimir Gortan, lan istrske veje Borbe.
Koprski zapori, zgrajeni v asu Avstrije, so bili
preiskovalni zapori. Vasu faizma so bili vedno
napolnjeni s protifaisti slovenske, hrvake in
italijanske narodnosti. Porueni so bili po drugi
svetovni vojni.
enski zapori v Volterri.
Jetniko poslopje v Portolongoneju na Elbi.
1 5
6
2
posebno faistino
sodie je pRaviloma
sodilo v Rimu v zloglasni
auli iv. vletihod19271943
je bilo pRoti slovencem
in hRvatom v julijski
kRajini izpeljanih 131
pRocesov (od skupno 978
pRocesov), na kateRih
je bilo obtoenih 544
oseb (od skupno 4596
oseb). izReeno je bilo 42
smRtnih kazni, od teh 33
slovenceminhRvatom.
Pismo Tereze ehovin, ki ga je napisala v tolabo
sojetnicamv zaporih v Fraschettiju za veliko no leta 1943. Pesmi, ki ju je Pinko Tomai napisal v zaporu.
Jea v Forte Urbano pri Castelfrancu. Tu so prestajali
kazen obsojenci drugega trakega procesa. Ventotene jetniko poslopje.
7 8
3 4
B16
posebno sodie se je v asu svojega delovanja dvakRat pReselilo v tRst, kaR
je bilo zanesljivo znamenje, da bodo padle smRtne kazni. neposReden povod za
pRvi tRaki pRoces je bil napad nauRednitvotRakegafaistinegaasopisa
ILPOPOLODI TRIESTEfebRuaRja1930. obtonicajebilasestavljenapRoti 87osebam,
vendaR so jih pRijeli le 52. od teh je v pRvemdelu pRocesaod 1. do 5. septembRa
1930 stopilo pRed poRoto 18 oseb, ve kot leto dni kasneje pa e 30. sodba je
bila gRozljiva in je mono odmevala v tujih asopisih. tiRje mladi fantje so bili
obsojeni nasmRt, ostali nazapoRne kazni od 30 let do dveh let in pol, dvapasta
bilaopRoena.
Karabinjerska postaja v Semedeli, kjer so muili bazovike
rtve.
Bazovika gmajna, kjer so 6. septembra 1930 ustrelili
4 obsojence prvega trakega procesa.
Istra, glasilo Zveze jugoslovanskih
emigrantov, ob peti obletnici strelov na
bazoviki gmajni.
Sodna palaa v ulici Coroneo v Trstu, kjer je potekal proces.
Just Hvala, Pred ustrelitvijo.
Takole se je Akademska omladina iz Ljubljane
spomnila bazovikih rtev ob prvi obletnici
usmrtitve.
Spomenik na bazoviki gmajni.
VKranju pa so leta
1931 bazovikim
rtvamodkrili
spomenik.
1
3
6
2
4
7
5
8
P
r
v
i

t
r

k
i

p
r
o
c
e
s
B17
D
r
u
g
i

t
r

k
i

p
r
o
c
e
s
decembRa 1941 je posebno sodie ponovno zasedalo v tRstu. v pRipRavah na
vstopvvojnojemoRalaitalijanajpRej opRaviti z notRanjimsovRanikom. maRca
1940 so se zaele aRetacije in se konale po zasedbi ljubljanske pokRajine s
pRijetjem nekateRih emigRantov. skupno je bilo aRetiRanih okRog 300 oseb; 60
so jih postavili pRed sodie, 45 oseb so poslali v konfinacijo, ostali so dobili
svaRiloali opomin. na pRocesu so sodili komunistom, naRodnjakom (libeRalcem
in kRanskim socialistom) teR naRodnim RevolucionaRjem. obtoeni so bili
pRipadnosti nacionalistinemugibanju, ki jezvsemi znailnimi oblikami delovanja
Ruil integRiteto in enotnost dRave. pRoces je potekal od 2. do 14. decembRa
1941. izReenih je bilo 9 smRtnih sodb (od teh so 4 e isti veeR pomilostili na
dosmRtnojeo), 4soopRostili, ostalepasoobsodili naskupno978inpolletjee.
Viktor Bobek,
tigrovec, star 32 let.
Ivan Vadnjal,
tigrovec, star 40 let.
Poslovilno pismo
Simona Kosa.
Pinko Tomai, komunist,
star 26 let.
Na smrt
obsojeni
so bili
ustreljeni
15.
decembra
1941 na
Opinah.
Poslovilni pismi Pinka Tomaia staremin tovariem.
2 3
6 7
1
8 9
Ivan Ivani,
tigrovec, star 28 let.
Simon Kos, tigrovec,
star 30 let.
4 5
Matere, ljubice, ene,
ne pozabite na nas,
ko nas elezni ukaz,
smrti v naroje poene.
Usmiljene trpke omame
ne prosimo vas, ne solza,
saj teje od vsega gorja
bo breme ljubezni nam same.
Za brano na pot nam samo
dajte tih, topel poljub,
da nas ne premaga obup,
ko pride poslednje slovo.
In ko nas ne bo ve nazaj,
ne kliite nas v spomin
iz mrzlih zagrobnih temin
in nas ne rotite tedaj,
Naj zemljo nad sabo razgrnemo
in naj se mrtvake prikazni
oskrunjeni, strani, nakazni
k vam ivim na svet spet povrnemo.
Ljubite nas lepe in mlade,
kot ivi neko smo bili,
a k nam ne hodite v gosti
ez smrti brezdanje prepade.
Ne kratite mrtvih miru
ne iite sebi bolesti,
saj bomo ostali vam zvesti,
eprav bomo brez glasu
In brez bolein leali,
ni ve ljudje, le e snov -
in nemi samoti grobov
s prstjo bomo eno postali.
In ko se razkolje nebo
in ko iz loveke krvi
nov dan se neko zazori
nad alostno, rno zemljo,
Takrat ele vse nasmejane,
matere, ljubice, ene,
obiite nas sredi zelene,
dehtee, cvetoe poljane.
Takrat nas zbudite iz sna,takrat nam
mrliem povejte:
vstanite zdaj, ljubi, in glejte,
postali ste seme sveta!
Ivo Brni
B18
1941 - 1945
1
8
6
1

-

1
9
1
8
1
9
1
8

-

1
9
4
1
1
9
4
1

-

1
9
4
5
1
9
4
5

-

1
9
5
4
D
R
U
G
A

S
V
E
T
O
V
N
A

V
O
J
N
A
Prva stran glasila Dela s pesmijo Otona
upania in lankomEdvarda Kardelja.
1
C1
1
9
4
1

1
9
4
3
Za ilegalno bivanje aktivistov in partizanov, za shranjevanje raznovrstnega materiala, pa tudi za lastno varnost so uporabljali naravna
zaklonia (jame, njivska zavetia), mnoino pa so vzniknile zemljanke in tajna skrivalia v hiah, kamnitih zidovih na njivah in v
gozdikih.
Ivan Cah - Iskra, rojen v Bertoih,
predvojni komunist in aktivist OF
od leta 1941.
Vincenc Kocjani - Marko, doma
iz Bertokov, predvojni komunist, eden
vodilnih aktivistov OF v slovenski Istri
od leta 1941.
Skupina Gabrovanov fotografrana v Trstu. Desno
stoji Franc Ivani - Luka, vodilni gabrovki in
istrski aktivist, padel decembra 1944.
Oskar Kovai, doma z Mosta na Soi, je
priel poleti 1941 v Istro kot prvi organizator
NOG. Skupaj z bratomLeonomsta na Plavjah
organizirala prvi odbor OF v slovenski Istri. 10.
decembra 1941 je bil aretiran in septembra 1942
obsojen na 30 let zapora. Umrl je januarja 1944
v Ljubljani.
Bertoi hia istrskega aktivista Ivana
Caha - Iskre, kjer je bil 11. aprila 1943
ustanovljen okroni komite KPS.
Vidko Hlaj - Franc ii, doma
iz Roa, organizator NOG v
slovenski Istri od zaetka leta
1943 in prvi sekretar KPS okroja
slovenska Istra.
pRimoRska je bila ob napadu na jugoslavijo v teki situaciji vodilni
antifaisti so akali na sojenje v tRstu, moki so bili vpoklicani v italijansko
vojsko, pRimanjkovalo je oRoja in vojakega kadRa. tako je bil centRalni
komite komunistine paRtije slovenije (kps) tisti, ki je zael oRganiziRati
naRodnoosvobodilno gibanje na pRimoRskem. ustanovili so komisijo za
pRimoRsko, ki je poleti 1941 zaela poiljati kot oRganizatoRje pRimoRske
emigRante, ti paso se naslonili nadomae pRotifaiste. iliRskabistRicaz bRkini
in tRst so bila aRia nog, bRkini pa tudi zibelka pRimoRskega paRtizanstva.
pRelomnico je pomenila pRva paRtijska konfeRenca za pRimoRsko decembRa
1942. med 12 okRoji na pRimoRskem sta bili ustanovljeni tudi istRsko teR
bRkinsko okRoje in posatvljena sekRetaRja. zaela sta oRganiziRati mReo
celic kps in odboRov osvobodilne fRonte (of), ki so se povezovali v Rajone in
okRoje, junija1943 paje bil ustanovljen okRaj zajuno pRimoRsko.
1 2 3
8
6 5
7
4
C2
N
A
R
O
D
N
O
O
S
V
O
B
O
D
I
L
N
O

G
I
B
A
N
J
E
1
9
4
1

1
9
4
3
septembRa 1941 je pRila v bRkine pRva skupina paRtizanov dolganova pRva
pRimoRskaeta, ki je iRilaidejo of in mobiliziRalanove boRce. 28. oktobRa1941
je bila pRi kilovah izvedena pRva paRtizanska akcija na pRimoRskem. apRila
naslednje leto je bila ustanovljena bRkinska eta, ki je izvajala akcije do
kapitulacije italije. italijanskavojskaje naodpoRnike akcije ostRo ReagiRala
samo 4. junija1942 je v bRkinih zgoRelo pRvih sedem vasi napRimoRskem, pobili
so 33 oseb, skoRaj 400 painteRniRali.
Ervin Dolgan - Janez, doma iz
Ilirske Bistrice. Kot organizator
narodnoosvobodilnega gibanja je
priel prvi na Primorsko junija 1941,
septembra pa je pripeljal prvih 8
partizanov na Primorsko.
Borci Pivke ete, med njimi Karlo Maslo in Franc
Segulin - Boro Kladivar.
Borci Brkinske ete leta 1943. Vprvem
obdobju so partizani tudi irili idejo OF po
vaseh, organizirali ljudi za sodelovanje in tudi
sami bili aktivisti OF.
Odhod mladoletnih brkinskih fantov v
partizane februarja 1943. Tako so se izognili
mobilizaciji v italijansko vojsko.
Tiralica za komandirjemBrkinske ete KarlomMaslom. Doma je bil z Ostronega Brda, vodil je
Brkinsko eto, nekaj asa je bil komandant Istrskega odreda. Skupaj z ErvinomDolganomsta 28.
oktobra 1941 izvedla prvo diverzantsko akcijo na Primorskem iztirjenje nemkega vojakega vlaka
pri Kilovah.
Rudi Mahni - Brkinc, prvi sekretar
KPS brkinskega okroja in kasneje
junoprimorskega okraja. Padel je
novembra 1943 v Beneki Sloveniji.
1
4 5 6
3
2
C3
S
p
l
o

n
a

l
j
u
d
s
k
a

v
s
t
a
j
a
kapitulacija italije 8. septembRa 1943 je na pRimoRskem
spRoila splono ljudsko vstajo: mnoine
manifestacije, RazoRoevanje italijanske vojske,
odpiRanje zapoRov, vzpostavitev ljudske oblasti
(postavljeno je bilo osRednje pRimoRsko vodstvo
naRodnoosvobodilni svet za pRimoRsko), splona
mobilizacija. nastale so nove paRtizanske enote:
slovensko-hRvaki istRski odRed, snenika oziRoma
bRkinska bRigada, pRva slovenska istRska bRigada in
tRaka bRigada. 16. septembRa je izvRni odboR of
izdal pRoglas o pRikljuitvi pRimoRske k jugoslaviji.
ODPOTOVALI SO POSLANCI NA ZBOR ODPOSLANCEV
slovenskeganaRodav koevje.
Franc Segulin - Boro
Kladivar, doma iz
Materije, ob kapitulaciji
Italije je vodil zdrueno
okroje Brkinislovenska
Istra, aretiran v Trstu,
kamor je bil poslan za
sekretarja KP, umrl v
Riarni.
Borci 1. slovenske istrske brigade, med njimi komandant Ivan
Kovai - Efenka in komisar Dragomir Beni - Brkin.
Koevje, 2. oktober1943
zasedanje prve slovenske
skupine.
Odposlanci na Koevskemzboru iz slovenske Istre, Brkinov in
z Bistrikega so se podpisali v spominsko knjigo.
1
2 3
4
5
C4
1
9
4
3

1
9
4
5


polet vstaje je za nekaj asa zaustavila nemka oktobRska ofenziva,
vendaR je vodstvo nog kmalu zaelo obnavljati svojo oRganizacijo in jo
izpopolnjevati. do septembRa1944 so bili pogoji zaRazvoj in delo zelo ugodni
in zaivelo je delo na vseh podRojih paRtizansko olstvo, pRopaganda,
saniteta, gospodaRstvo... zelo aktivni sta bili mladinska in enska
oRganizacija (zms in spz). poleti in jeseni 1944 so bile izvedene volitve, e
pRej upRavna ReoRganizacija, in oktobRa 1944 je bilo izvoljeno pRvo vodstvo
junopRimoRskega okRoja. ustanavljale so se nove paRtizanske enote.
jeseni 1944 in v zimi 1944/1945 je bilo delovanje nog otekoeno, posebno
v slovenski istRi, keR je sovRanik mono utRdil obmoje v pRiakovanju
zaveznikega izkRcanja v istRi. pomlad 1945 pa je pRinesla nov polet, ki se je
zakljuil z osvoboditvijo 1. maja1945 in pRevzemom oblasti v mestih.
Bunker v hii Avgutina Hrovatina na Badihi, izdelan
za lane okronega vodstva slovenske Istre.
Hrpelje novembra 1943. Aktivisti pred hio aktivistke Marije
Tul - Soe.
lani istrskega okronega
mladinskega vodstva v Trstu spomladi
1944.
Milan Guek - Javor, tajnik
okronega odbora OF za slovensko
Istro v bunkerju na Badihi.
Kozina, oktober 1943 mladinski aktivisti, na
desni je Sava Sosi .
lani okronega mladinskega vodstva organizacij
ZMS in SKOJ za slovensko Istro spomladi 1944.
Istrska aktivista Josip Miklavi - Boros in Mirko Markei - Bus ter
pripadnik Komande mesta Koper Karlo Boi.
lani okronega vodstva slovenske Istre in tehnike Snenik na
Badihi 1. januarja 1944. Levo stoji sekretar okronega komiteja
KPS Stanko Pervanje - Gruden.
lani okronega komiteja KPS za junoprimorsko okroje spomladi 1945.
Vsredini sekretar France Perovek.
1
4
7
2
5 6
8
3
9
C5
1
9
4
3

1
9
4
5


volitve v kRajevne naRodnoosvobodilne odboRe so se v junopRimo-Rskem
okRoju izvajale od julijapado novembRa1944, ponekod pase
zaRadi pRisotnosti sovRanika sploh niso izvedle. po nepopolnih podatkih je
od 287 volilnih enot volilo okRog 130 enot. obenem so izvolili e pRedstavnike
zaokRajne skupine. te so pohitele z ustanovnimi skupinami, kjeR so izvolili
izvRne odboRe, okRajna sodia in pRedstavnika za okRono skupino.
11. oktobRa 1944 se je v padeu pRvi sestala okRona skupina in izvolila
izvRni odboR, ki gaje vodil joe pRosen - Radivoj. v njem je bilo tudi mesto za
pRedstavnike duhovine in italijanskih pRotifaistinih oRganizacij.
Predvolilno zborovanje v magorju v Brkinih 7. julija 1944. Udeleilo se ga
je okrog 2000 ljudi.
proharjeva domaija v Padeu. Vnjej je 11. oktobra 1944 zasedala
ustanovna skupina NOO za junoprimorsko okroje.
lani okronega odbora OF novoustanovljenega junoprimorskega
okroja avgusta 1944.
2 3
1
C6
1
9
4
3

1
9
4
5
poleti in v zgodnji jeseni 1944 se je izvajala
tudi kampanja za populaRizacijo spoRazuma
titoubai in titovegagovoRanavisu 10.
septembRa 1944, kjeR je izRekel znamenite
besede tujega noemo, svojega ne damo!
in z njimi napovedal tRdno zahtevo po
pRikljuitvi pRimoRske in istRe k jugoslaviji.
v obalnih mestih se je italijansko
pRotifaistino gibanje od jeseni
1943 kRepilo in iRilo. oRganizaci-
jsko je bilo povezano na eni stRani
s kpi in cln v tRstu, na dRugi st-
Rani pa s slovenskim nog in paRtiza-
nskimi enotami. najbolj aktivni so
bili mladinci, lani komunistine
mladine, ki so izvajali sabotane in
dRuge akcije. oRganiziRani so bili v
gap (gRuppi dazione patRiottica) in
SOZBIRALI ZAPARTIZANEINAKTIVISTEIN-
foRmacije, hRano, oRoje, cigaRete,
sodelovali pRi mobilizaciji.
Citat iz govora na Visu.
Josip Broz - Tito,vodja
jugoslovanskega narodno-
osvobodilnega boja.
Revija Parade, ki je med
drugo svetovno vojno
izhajala v Kairu, je 3.
junija 1944 objavila na
naslovnici Titovo sliko
in natisnila lanek o
njem. Fotografje iz te
reportae so ponatisnili
tevilni listi po svetu.
Sporazummed Narodnimkomitejemosvoboditve Jugoslavije in
jugoslovansko kraljevo vlado, podpisan 16. junija 1944, imenovan na
kratko sporazumTitoubai.
Potrdilo z igomsabotane skupine GAP.
Organizirane so bile v vseh obalnih mestih. V
Izoli je GAP vodil Guerrino Degrassi - Darko, v
Kopru pa Alberto Lonzar. Konec oktobra 1943 je
bila ustanovljena e posebna skupina GAP, pod
vodstvomMaria Tula - Cicogne, kot nekakno
vojako koordinacijsko sredie za vse skupine
GAP od Trsta do Buj.
Alberto Lonzar - Oscar, doma iz Kopra,
pomemben sodelavec aktivistov slovenske Istre,
lan izvrnega odbora NOO za Loparski okraj. Zahvalna pisma, ki so jih poiljali Titu z zborovanj, za njegove besede o prikljuitvi k Jugoslaviji.
2
1
3
1
2 4 6
C7
C8
P
A
R
T
I
Z
A
N
S
K
I

T
I
S
K
tiskana beseda je bila zelo pomembna za iRjenje ideje of in vzpodbujanje
ljudi v boju pRoti okupatoRju. na junem pRimoRskem so delovale ves as
le ciklostilne tehnike, ki so Razmnoevale pRopagandno gRadivo letake,
asopise, osvobodilne liste, bRouRe. do kapitulacije italije sta na obmoju
slovenske istRe, bRkinov in iliRske bistRice delovali 2 tehniki v slovenski
istRi junopRimoRska tehnika, kasneje poimenovana na dom, in bistRa za
potRebe okRojailiRskabistRica. po kapitulaciji italije je na dom nadaljeval
z delom in se pReimenoval v snenik. apRila 1944 je bila za potRebe enske
oRganizacije in ustanovljenae tehnikaena. maRca1944 je okRoni odboR of
bRkini ustanovil tehniko slavnik, v pRedmestju tRsta pa je od decembRa 1943
delovalatehnikamoRje, ki se je kasneje pReselilav tRst.
junija1944 je bilanapRimoRskem izvedenaReoRganizacijatehnik in zadelovanje
ciklostilnih tehnik teR paRtizanskih tiskaRn je odslej skRbela pokRajinska
tehnikakps zaslovensko pRimoRje. takRatso bile zaRadi konspiRacije uvedene
Rke in tevilke zatehnike. snenik je postalaf35, slavnik n43, moRje pao44.
Vbunkerju tehnike Na dom. Skici je po prievanju izdelal Joe Pohlen.
Justin Miklavec - Oka, vodja tehnike Snenik
od oktobra 1943 do junija 1944.
Letak je izdelala ciklostilna tehnika Morje.
Bruno Stepan - eljko, kurir tehnike, ki je ves as njenega obstoja
skrbel za raznaanje literature.
Vhod v bunker tehnike Snenik pri
Klabjanovih v Ospu.
Propagandni tisk so raznaali kurirji.
1
5
2
4
6
3
7
C9
P
a
r
t
i
z
a
n
s
k
i

h
u
m
o
r
Jaz Ruse sodil sem napano Benito,
pravi Adolf mrano.
e zmago v rokah sem imel,
pa mi ta Medved jo je vzel.
C10
CIKLOSTILNATEHNIKA NA DOM SNENIK F-35
zaela je delovati 15. maja 1943 po nalogu okRajnega komiteja kps za juno
pRimoRsko. oRganiziRal jo je milan guek skupaj z vidkom hlajem in jo vodil
do junija
1943. najpRej je imela bunkeR v bivi ganjekuhi pod gabRovico, kmalu pa se
je pReselila v nov bunkeR, skopan v stRmem poboju hRiba tinjan, v bliini
beRtoev. poimenovali so jo na dom, vodstvo pa je pRevzel lado tRobevek
- jodi. novembRa 1943 se je pReimenovala v snenik in se pReselila naj-pRej v
jamo nad ospom, nato v gabRovico, maRca1944 zopet v osp, nato paponovno v
jamo nad ospom, kjeR je delovalado oktobRa1944. do oktobRa1943 jo je vodil
tRobevek, nato do junija 1944 just miklavc - oka, njega pa je nadomestila
anica cizej - maRjanca, vodja tehnike ena, ki se je konec maja 1944 zdRuila
s tehniko snenik. Razmnoevali so liteRatuRo za okRoji bRkini in slovenska
istRa, deloma pa so jo poiljali e na pivko in v tRst. zvezo s tehniko je imela
kuRiRskapostajap1.
C11
P
A
R
T
I
Z
A
N
S
K
O

O
L
S
T
V
O
po kapitulaciji italije se je na pRimoRskem zael obnavljati pouk v
slovenskem jeziku v tako imenovanih paRtizanskih olah. nastajale
so nave nainov: samoiniciativno, ko so uitelji zaeli
kaR sami pouevati; oRganiziRano, ko so jih po navodilih nos za
slovensko pRimoRje ustanavljali odboRi of; ponekod pa so otRoke
pouevali duhovniki, ko zaRadi pRisotnosti okupatoRjani bilo mono
odpReti ole. odpiRali so se tudi veeRni teaji. obiskovala jih je
mladinanad 14 let staRosti, ki je konalaitalijansko olo in se tako
izpopolnjevala v slovenini. za uitelje in noRmalen potek pouka
so skRbeli Roditeljski sveti. pouk je tRajal 2 olski leti, Razen v
slovenski istRi, kjeR RazmeRe tega niso dopuale. pedagoko
metodine smeRnice so uitelji dobivali od pokRajinskegaolskega
nadzoRnika. pouk se je odvijal najvekRat v zasebnih hiah, keR
je okupatoR ole pogal ali zasedel. velik pRoblem so bile une
moi, saj jih je bilo malo, v slovenski istRi celo ni. zato so si tu
pomagali tako, da so v olah pouevale domae mladinke, pouk pa
je bil zelo poenostavljen. povsod je bilo poudaRjeno, da se moRa
pouevati v duhu of. v letih 19431945 je nanaem obmoju delovalo
164 paRtizanskih ol.
Marica epe - Eva, prva olska nadzornica za okroje
Brkini.
Breda Preinfalk, organizatorka partizanskega olstva v
slovenski Istri in prva olska nadzornica.
Uiteljica Sonja Dekleva Bregant z uenci v igrici, ki jo je sama pripravila. Nastopali so v oli v Divai leta 1944.
Rjave poleti 1944 olarji so nastopali
tudi na kulturno-politinih prireditvah, ki
so jih takrat imenovali miting.
Zora erbak - Magda, prva olska olska
inpektorica junoprimorskega okroja.
Marija Majnik - Majda,
zadnja olska nadzornica v
junoprimorskemokroju.
Zborna recitacija uencev ole Simon Gregori iz
Koane ob zakljuku prvega olskega leta.
Pionirji in lani istrskega okronega mladinskega vodstva v Podgorju leta
1944.
Pionirji so bili olarji od 7. do 14. leta starosti. Pionirsko organizacijo so
vodili uitelji ali mladinci. Pionirji so bili zelo aktivni. Sodelovali so na
kulturnih prireditvah, bili pa so tudi kurirji, obveevalci, straarji. Himna slovenskih pionirjev je nastala leta 1943.
1 2
5 6
8
3 4
7
9 11 10
C12
Iz pisma prosvetnega referenta za Primorsko Franceta
Bevka primorskimuiteljemjeseni 1943.
Slivje, 1944 uenci z uiteljico Rozo Firm. kofje maja 1944 uenci in uitelj Mirko Dujc.
olarji z uiteljico Hermino Ferluga na Plavjah leta 1944.
Urnik.
1
5 6
11
2
Slivje, 1944. Uenci z uiteljem upnikomViktorjem
Bercetom.
Pregarje spomladi 1945. Pionirji z vodjo vake pionirske
organizacije Danico Bubni.
Prosti spisi uencev.
Partizanske uiteljice z Bistrikega v Trstu junija
1945.
Una priprava.
12 13
7
9
8
10
14
3 4
C13
P
A
R
T
I
Z
A
N
S
K
A

S
A
N
I
T
E
T
A
paRtizansko zdRavstvo je obsegalo civilno saniteto, saniteto
v paRtizanskih enotah, bolninice in veteRinaRsko slubo.
zaRadi pomanjkanja zdRavstvega kadRa, teav s pRehRano in
sanitetnim mateRialom, je bilo nujno sodelovanje med civilnim
in vojakim zdRavstvom.
za oRganiziRanje in delovanje civilne sanitete so bili pRi
okRonem odboRu of postavljeni sanitetni RefeRenti. v
vojakih enotah je vsak bataljon imel svojega bolniaRja,
tab pa je imel RefeRenta za zdRavstvo. septembRa 1944 pa so
postavili bolniaRje tudi po etah.
na obmoju slovenske istRe, bRkinov in iliRske bistRice
so delovale naslednje zdRavstvene ustanove: okRona
bolninica bk1 v bliine beke, paRtizanska bolninica zalesje
v okviRu istRskega odReda, pRemina ambulanta in zasilna
bolninicakomande istRskegavojnegapodRoja, v snenikih
gozdovih pa blok svpb-s (bolninica snenik).
Ivan Matko - Imko, tudent medicine, okroni
sanitetni referent za slovensko Istro, je organiziral
bolninico BK1 in jo vodil do prihoda Kozaka.
Miklav Kozak, tudent medicine, vodja
okrone bolninice BK1, imenovane tudi
Bolnica Koper. Delovala je do septembra
1943 v gozdovih okrog vasi Beka.
Dr. Magomed Gadijev - Mia, vodja
partizanske bolninice Zalesje. Doma je bil ob
Kaspijskemjezeru, kot nemki ujetnik je na poti
v Italijo zbeal in se prikljuil Istrskemu odredu.
Blok partizanske bolninice Snenik, kamor se je
prikljuilo osebje partizanske bolninice Zalesje.
Vzaetku leta 1945 se je iz Ilirske Bistrice irila epidemija pegavega tifusa, ki so ga prinesli etniki in nedievci.
Po 1. septembru 1944 je bila partizanska bolninica Zalesje stalno ogroena, zato je tab Istrskega odreda
organiziral petkrat prenos ranjencev ez Pivko na Notranjsko.
1 2 3 4
5 7
8 9
Ranjene in bolne partizane so oskrbovali tudi zaupni
civilni zdravniki, negovali pa so jih domaini v svojih
domovih.
10
C14
jeseni 1943 so se zaele obnavljati paRtizanske enote, Razbite v nemki
ofenzivi in postopoma so se foRmiRale nove.
za delovanje paRtizanskih enot so imeli ugodne pogoje bRkini in
iliRskobistRiko obmoje, medtem, ko je bilo v slovenski istRi dRugae.
malo gozda, zaRadi gRievnatega sveta velika pReglednost, gosta mRea
pRometnih poti in sovRanih postojank vse to je naRekovalo, daso tu lahko
delovale le tevilno majhne opeRativne enote, ki so izvajale manje akcije.
18. septembRa 1943 je bilo to obmoje izloeno iz opeRativnega okviRa
pRimoRskega vojakega vodstva in podRejeno do konca decembRa 1943
Xiv. diviziji in 7. koRpusu. konec januaRja 1945 pa je ponovno pRelo pod
pRimoRsko poveljstvo tokRat 9. koRpus.
novinci iz slovenske istRe in bRkinov paso pomnoili tudi enote 7. koRpusana
dolenjskem in notRanjskem.
iz obmoja slovenske istRe, bRkinov, vRemske doline in iliRske bistRice je
padlo na bojiih doma in po jugoslaviji okRog 1200 boRcev.
PARTIZANSKA PRISEGA
Jaz, partizan Osvobodilne ljudske vojske slovenskega
naroda, ki se ob boku slavne delavskokmetske Rdee
armade Sovjetske zveze borim za osvoboditev in
zdruitev slovenskega naroda, za mir in bratstvo med
narodi ter za sreno bodonost delavnega ljudstva
p r i s e g a m
pred svojim narodom in bojnimi tovarii, da bom
oddal vse svoje sile in vse svoje sposobnosti v
boju proti faistinim tlaiteljem in barbarom ter
da ne bom odloil oroja, dokler ne bodo uresnieni
veliki osvobodilni cilji slovenskega naroda ter
delovnega ljudstva.
P r i s e g a m,
da se v tem boju ne bom ustrail rtev in teav ter
da bom, e bo potrebno, rtvoval za svoj narod tudi
svoje ivljenje.
C15
O
p
e
r
a
t
i
v
n
e

e
n
o
t
e
P
A
R
T
I
Z
A
N
S
K
E

E
N
O
T
E
ISTRSKI ODRED je bil ustanovljen postopoma. najprej sta bila formirana 7.
in 8. oktobra 1943 veji del taba in en bataljon. 1. bataljon je bil ustanovljen
med 15. in 20. oktobrom, 2. bataljon pa mesec dni kasneje. 3. bataljon
je nastal konec 1943 v dolu pri hrastovljah iz borcev bivih 1. slovenske
istrske brigade in trake brigade ter se je imenoval po padlem komandantu
trake brigade. najkasneje do 10. decembra 1943 je bil vkljuen v istrski
odred. naloge odreda so bile: zbiranje oroja, municije, opreme, mobilizacija,
varovanje in odpremljanje novincev in oroja, ruenje prometnih zvez in
napadanje sovranika, zaita civilnega prebivalstva pred sovranikom.
deloval je v slovenski istri (obasno) in v brkinih. 6. septembra 1944 je po
reorganizaciji postal 4. bataljon 9. brigade 18. divizije, 27. januarja 1945 pa
je bil vkljuen v 30. divizijo kot 4. bataljon bazovike brigade.
Borci 3. bataljona Istrskega odreda prihajajo na Kozjane marca
1944.
Kozjane, marec 1944 pri politini uri.
Artvie, april 1944 ob tabornemognju.
Mre poleti 1944 zborovanje. Borci Istrskega odreda so
organizirali mitinge in na njih tudi sodelovali.
Artvie, april 1944 vod za zvezo. Kozjane, marec 1944 na teaju rokovanja z minometom.
Ostrono Brdo, 14. marca 1944 pogreb odredovih borcev,
padlih dva dni prej na Stari Suici.
Tatre, junij 1944 lani taba nartujejo nove akcije. Obveevalni vod predaja raporta.
1
4
7 8
6 5
9
2 3
C16
BATALJON ALMA VIVODA je uradno spadal v sestavo 14. udarne trake garibaldinske brigade.
ustanovljen je bil 20. marca 1944 pri socerbu in se je poimenoval po padli miljski aktivistki. sestavljali
so ga veinoma italijani iz istrskih mest, najve iz milj. deloval je v slovenski in hrvaki istri, do
novembra pod vodstvom maria tula - cicogne. bataljon je bil 25. novembra 1944 unien v nemki
ofenzivi med kuibregom in topolovcem.
v sestavi nov in pos so delovale e druge italijanske enote, v katere so bili vkljueni tudi italijani
iz slovenske istre: na severnem primorskem divizija natisone, na dolenjskem pa 24. garibaldinska
brigada fontanot.
Obmoje delovanja Trake
brigade in Bataljona Alma
Vivoda.
Spominska ploa ob vhodu v Socerbsko jamo, posveena
ustanovitvi Bataljona Alma Vivoda.
Flavio Lazzarini, namestnik
komandanta 3. bataljona
Istrskega odreda Giovanni
Zol, padel 28. marca 1944 v
Trseku.
Pozivnica za vstop v narodnoosvobodilno vojsko Slovenije. V
zaetnih mesecih 1944 je v slovenski Istri izvajal mobilizacijo
3. bataljon Istrskega odreda Giovanni Zol, imenovan tudi po
svojemkomandantu Darkov bataljon.
Paolo Zaccaria - Zaro, lan miljske grupe GAP, zadnji
komandant bataljona od novembra 1944, padel 25.
novembra 1944 pri Hrvojih.
4 5
1 2
3
C17
Z
a
l
e
d
n
e

e
n
o
t
e
KOMANDA ISTRSKEGA VOJNEGA PODROJA (KIVP) je bila
ustanovljena marca 1944 na dolenjskem. v svoji sestavi je imela
komande mest ilirska bistrica, materija, koper, kasneje e t. peter
(danes pivka). njeno operativno obmoje je segalo od eleznike
proge postojna trst na severu do dragonje na jugu. to je bila zaledna
vojaka oblast z nalogami: utrditi vojako oblast v zaledju, izvajati
mobilizacijo, propagandno dejavnost, zbirati material za partizansko
vojsko, podatke o sovraniku, skrb za kurirske zveze, zdravstveno
slubo, sodstvo, transport.
lani sodstva Komande istrskega vojnega podroja (KIVP) na Sviakih
avgusta 1944.
Malija, v zaetku maja 1945. Borci Mornarikega odreda Koper.
Borci Komande mesta Koper fotografrani v aprilu 1945 v
Dilicah.
1
4
8
5
Franc Planinc - Frenk, doma iz rnomlja, komandant
KMKoper od njene ustanovitve, zelo priljubljen pri
svojih soborcih in prebivalstvu. 9. februarja 1945 si je
v bunkerju pod Hrpeljci samvzel ivljenje, potemko je
videl, da se s tovarii ne bo mogel reiti.
v zaetku avgusta 1944 je vrhovno vojako poveljstvo izdalo ukaz o
ustanovitvi mornarikih enot v obalnem pasu med soo in limskim
kanalom. zato je oktobra 1944 priel v slovensko istro poronik franc
dermota z nalogo, da s pomojo kivp formira MORNARIKI ODRED
KOPER (MOK). ta je najprej deloval v okviru km koper pod imenom
mornarika skupina pri km koper, ko pa se je tevilno okrepil, se je
osamosvojil in preimenoval v mok. njegova naloga je bila organizirati
mornarico novj v istri do reke mirne.
Krmci pod Marezigami februarja 1945. Poronik Dermota
(desno) fotografran s sestreljenimamerikimletalcem
CharlesomR. Daughertyem(levo) in domaimterencem.
Obveevalni skici s podatki o sovraniku.
Pripadnika KMIlirska Bistrica in komandant 2.
bataljona Tretje prekomorske udarne brigade Albert
Klun v Ilirski Bistrici 1. maja 1945.
Borci KMMaterija v Brkinih 1944.
Pripadniki KMMaterija na Vatovljah poleti 1944. Skrajno
desno stoji njen prvi komandant Tone Hudoklin.
9
6 7
10
2 3
KOMANDA MESTA KOPER (KMK) je prila v slovensko istro 19.
marca 1944 in je tu delovala do konca vojne. z utrjevanjem vojake
oblasti v sodelovanju s terenskimi odbori, z dokonno izvedbo
mobilizacije in odpremljanjem hrane in raznega materiala v brkine, je
opravila zelo pomembno nalogo. za prebivalstvo pa je veliko pomenila
njena prisotnost v zimi 1944/1945, saj so bili poleg mornarikega
odreda koper, to edini partizani v slovenski istri.
C18
V
a
r
n
o
s
t
n
o
-
o
b
v
e

e
v
a
l
n
e

e
n
o
t
e
novembra 1943 je bila osnovana VARNOSTNO OBVEEVALNA SLUBA (VOS) v slovenski istri,
decembra pa e v brkinih. glavne naloge vos-a so bile: odkrivanje ovaduhov, zbiranje podatkov o
sovranikovi moi in gibanju, spremstvo vodilnim vojakim osebam in aktivistom, izvajanje diverzantskih
in vojakih akcij. imela je varnostno in obveevalno slubo. aprila 1944 je bila izve-dena reorganizacija:
iz 3 vosovskih skupin junoprimorskega okraja so bile ustanovljene 4 ete v sestavi 5. BATALJONA1.
BRIGADE VOJSKE DRAVNE VARNOSTI (VDV). istrska skupina je postala 1. eta in je e naprej
delovala v slovenski istri. sredi aprila je bil ustanovljen e odsek za notranje zadeve (onz) z okronimi
izpostavami. OKRONA IZPOSTAVA ONZ je imela obveevalno in varnostno slubo NARODNO
ZAITO. avgusta 1944 je bila izpeljana reorganizacija onz ustanovljen je bil ODDELEK ZA
ZAITO NARODA(OZNA), ki je imel svoje pooblaence po novonastalih okrojih.
Ivan Zidar - Veljko, prvi naelnik Okrone
komisije VOS za Brkine, januarja 1944 ujet in
obeen na BrezovemBrdu.
Prisega narodnega zaitnika.
lani VOS za slovensko Istro, med njimi Danilo
Petrinja - Primo, odgovoren za obveevalno
slubo, in Ivan Grzeti - itomir, naelnik okrone
komisije VOS. Del 5. bataljona 1. brigade VDVnad Volami.
Izkaznica.
1
3
5 6
4
2
Albert Gruden - Blisk, komandant varnostnikov
okrone komisije VOS za slovensko Istro, nato
namestnik komandanta 5. bataljona 1. brigade
VDV, in Vidko Hlaj - Stane Grar, vodja junega
centra pokrajinske komisije VOS za Primorsko.
C19
Z
a
k
l
j
u

n
e

o
p
e
r
a
c
i
j
e
Borci 4. Jugoslovanske
armade v osvobojeni Ilirski
Bistrici.
Konne operacije pri
Ilirski Bistrici.
7. maja 1945 je bilo v Zagorju
podpisano premirje. Pripadniki KNOJ v osvobojeni Ilirski Bistrici.
Konne operacije za osvoboditev slovenske
Istre.
Depea okronega komiteja za
junoprimorsko okroje o zasedbi
obalnih mest.
Borci Komande mesta Koper, 4. bataljona
Bazovike brigade in 2. brigade KNOJ v Kopru
v zaetku maja 1945.
1
2
3 4 5
6 7 8
C20
P
o
s
e
b
n
i

b
a
t
a
l
j
o
n
i
po vstopu v vojno je italija izloala tujerodne vojake iz redne vojske in jih vkljuevala v nekakne
kazenske enote POSEBNE BATALJONE. odvzeli so jim oroje, bili so pod posebno vojako
disciplino in komando ter so opravljali razna dela. to so bili interniranci v vojakih uniformah. najve
jih je bilo na malarini sardiniji (e leta 1940 okrog 6000), nekaj pa tudi na siciliji in v kalabriji. konec
leta 1942 so nastali e DELOVNI BATALJONI, kamor so vkljuili e moke letnike 1924, 1925 in
1926, ki so jih mobilizirali od marca 1943 naprej. v obdobju 19401943 je bilo v teh enotah vkljuenih
okrog 35.000 italijanskih dravljanov slovenske in hrvake narodnosti.
Tik pred napadomna Jugoslavijo so italijanske oblasti mobilizirale moke
letnikov 1896 1914. Ker so jih kot tujerodne smatrali za nezanesljive, so jim
na rokave pripeli trak z oznako SP (politino sumljiv). Kasneje so stareje
letnike poslali domov, mlaje pa v posebne bataljone.
Sardinija, 1940. Pripadniki posebnega bataljona, zbrani iz raznih rodov vojske.
Sardinija maja 1941. Primorci v posebnembataljonu, potemko so bili izloeni
iz redne vojske.
1
2
3
okRog 60.000 slovencev in hRvatov iz julijske kRajine je po vstopu italije v
vojno 10. junija 1940 odlo z doma:
- mobiliziRani so bili v Redno italijansko vojsko in se boRili na fRontah v
sovjetski zvezi, gRiji, fRanciji in v afRiki (okRog 25.000);
- vkljueni so bili v posebne bataljone v sRednji in juni italiji, na siciliji teR
saRdiniji;
- nekaj jih je bilo e od pRej po jeah in v konfinaciji. po kapitulaciji italije,
so se tisti, ki so bili na seveRni stRani bojne Rte v italiji, vRnili domov in
se vkljuili v paRtizanske enote (nekaj pa so jih nemci poslali v taboRia
ali na pRisilno delo). tisti pa, ki so bili juno od bojne Rte, so se zbiRali v
zaveznikem taboRiu caRbonaRa, se odloili za vstop v nov jugoslavije
in se v pRekomoRskih enotah vkljuili v Redne enote nov in poj. njim so
se pRidRuili tudi tisti iz afRike, ki so dezeRtiRali iz italijanske vojske in se
pRedali zaveznikom. v pRekomoRskih enotah novj (okRog 35.000 boRcev),
so pRevladovali pRimoRski slovenci in istRani (okRog 27.000, od teh 22.000
pRimoRcev). njihov dele v naRodnoosvobodilnem boju ni pomemben le
zaRadi njihove tevilnosti, ampak tudi zato, keR so tvoRili jedRo pRvih enot
v novih Rodovih mlade jugoslovanske vojske. bojevali so se na bojiih po
vsej jugoslaviji: v dalmaciji, bosni in heRce-govini, Rni goRi, sRbiji, v bitki za
beogRad, nasRemski fRonti, v liki, goRskem kotaRu, istRi, v bojih zaslovensko
pRimoRje in tRst teR na koRokem.
odloitev teh boRcev v tujini za nov jugoslavije je bil pRavi plebiscit
pRimoRskih slovencev in istRanov za pRikljuitev k jugoslaviji. skupaj je
padlo okRog 5000 pRekomoRcev.
C21
P
R
E
K
O
M
O
R
S
K
E

E
N
O
T
E
IZ JUNE ITALIJE V NOV JUGOSLAVIJE
na osvobojenem delu june italije so bili oktobra 1943 ustvarjeni pogoji za ustanovitev baze
narodnoosvobodilne vojske jugoslavije (novj). takrat so bili vzpostavljeni tudi stiki med zavezniki
in predstavniki novj. tako imenovani prekomorci so se najprej zbirali v zaasnem taboriu pri
tarantu, nato pa je zaveznika vojska odprla taboria za begunce in vojne ujetnike vseh narodnosti
v Carbonari.
17. novembra 1943 je glavni tab britanske armade priznal prekomorce za del zaveznike vojske,
jih oboroil in jim dodelil tabor v gravini, potem ko je 2600 jugoslovanov podpisalo izjavo za vstop v
novj. okrog 100 se jih je odloilo za vstop v zavezniko vojsko in enako tevilo za jugoslovansko
kraljevo vojsko. tako so se poslej v juni italiji, na ozemlju, ki je bilo pod anglo-ameriko vojako
upravo, pripadniki jugoslovanskih narodov svobodno opredeljevali za novj, se vojako organizirali
in se postopoma vkljuevali v enote novj na jugoslovanskih tleh.
Izkrcanje Tretje prekomorske udarne brigade na Visu marca 1944.
Vis, 12. september 1944 mimohod Tretje prekomorske udarne
brigade ob proglasitvi 1. dalmatinske brigade za proletarsko. Tito je
takrat v svojemgovoru spregovoril tudi o mejah nove Jugoslavije.
Artilerijciprekomorci v bitki za Knin novembra 1944.
Borci Tretje prekomorske udarne brigade po bitki za ibenik novembra
1944.
Vis, leta 1944. Letalci 1. lovske eskadrilje so se vrnili z bojnega
poleta.
Skupina borcev etrte prekomorske brigade odhaja na letalsko odmetovalno
akcijo leta 1945.
1 2
3 4
5 6
C22
IZ AFRIKE V NOV JUGOSLAVIJE
v afriki so prekomorske enote sestavljali primorci in istrani, ki so dezertirali iz italijanske vojske
k zaveznikom in tisti, ki so se po kapitulaciji italije umaknili pred nemci iz grije in otokov na
blinji vzhod. tam so bili najprej vkljueni v jugoslovansko kraljevo vojsko. ko pa so prodrle do
njih informacije o novj, so se decembra 1943 izjasnili zanjo, kar pa zaveznikom ni bilo po godu.
Razoroili so jih in premestili v kazensko taborie gineifa - fanara in ga preimenovali v Yugoslav
Camp (Partisans) - British Responsability. ko so britanci priznali novj, so prekomorci zaeli
odhajati v domovino. iz afrike je v novj prilo ve kot 6.000 primorcev in istrskih hrvatov.
PRVAPREKOMORSKABRIGADA
ustanovljena 20. 10. 1943 v Carbonari
DRUGAPREKOMORSKABRIGADA
ustanovljena 20. 10. 1943 v Carbonari
TRETJAPREKOMORSKABRIGADA
ustanovljena 7. 12. 1943 v Carbonari in Gravini
ETRTAPREKOMORSKABRIGADA
ustanovljena 7. 9. 1944 v Bariju, Brindisiju in v Monopoliju
PETAPREKOMORSKABRIGADAIvana Turia - Iztoka
ustanovljena 23. 12. 1944 v Splitu
PRVATANKOVSKABRIGADA
ustanovljena 16. 7. 1944 v Gravini
DRUGATANKOVSKABRIGADA
ustanovljena 6. 10. 1944 v Kolomni/Rusija
ARTILERIJSKAGRUPA8. KORPUSA
ustanovljena 30. 8. 1944 na otoku Visu
PRVALOVSKAESKADRILJANOVJ
ustanovljena 22. 4. 1944 v Benini/Libija
DRUGALOVSKAESKADRILJANOVJ
ustanovljena 1. 7. 1944 v Benini/Libija
PRVI LETALSKI LOVSKI POLK
ustanovljen 15. 5. 1945 v Zemuniku pri Zadru
PRVI LETALSKI MLADINSKI BATALJON
ustanovljen 26. 5. 1944 v Gravini
LETALSKI ODREDNOVJ PRI RAF
ustanovljen 2. 6. 1944 v Maison Blanche/Alirija
PADALSKI BATALJON
ustanovljen 15. 10. 1944 v Gravini
PRVI ODREDNOVJ NABLINJEMVZHODU
ustanovljen 6. 1. 1944 v Gineif/Egipt
PRVI ALIRSKI BATALJON
ustanovljen 18. 5. 1944 v Corso/Alirija
MINOMETNI BATALJON
ustanovljen 30. 6. 1944 v Gravini
PRVI PROMETNI AVTOBATALJON
ustanovljen 23. 9. 1944 v Bariju
DRUGI PROMETNI AVTOBATALJON
ustanovljen 1. 3. 1945 v Bariju
JUGOSLOVANSKI BATALJONSTALINGRAD
ustanovljen 8. 9. 1943 v Pesaru
BATALJONNOVJ VSASSARIJU
ustanovljen novembra 1943 v Sassariju/Sardinija
ITALIJANSKI BATALJONANTONIOGRAMSCI
ustanovljen 15. 6. 1944 na Visu;
dve eti z istimimenomsta bili ustanovljeni 1. 12. 1943 v Gravini
PEVSKI ZBORNOVJ SREKOKOSOVEL
ustanovljen 11. 9. 1944 v Bariju, njegov
predhodnik Yugoslav chor je bil ustanovljen 8. 8. 1943 v Costantini/Alirija
POMONI BATALJON
v partizanskemtaboru Gravina
POMONI BATALJON
v Traniju
POMONI BATALJON
v Grumo di Puglia
BATALJONKNOJ
PETI DOPOLNILNI BATALJON
ustanovljen pri vseh prekomorskih brigadah
PRVASREDOZEMSKABRIGADA
ustanovljena 19. 3. 1944 na Malti
PRVI SAMOSTOJNI SLOVENSKI BATALJONG JAZA
MAKEDONIJOustanovljen 24. 4. 1945 v Skopju, pred tem8. 9. 1943
eta Primorje v Kefaloniji, Krfu in Peloponezu
MLADINSKAPARTIZANSKABRIGADA
ustanovljena 16. 2. 1945 v begunskem taboriu El Shatt/Egipt
1. tankovska brigada na poti proti Splitu. oln P2 s posadko v luki Vis leta 1944.
Mornarji prekomorci so prili iz Afrike.
Prekomorski pevski zbor Sreko Kosovel je
vodil Rado Simoniti. Fotografran na turneji
v Parizu leta 1946.
7 8 9
PREKOMORSKE ENOTE NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE JUGOSLAVIJE
C23
V

z
a
v
e
z
n
i

k
i
h

e
n
o
t
a
h
italijanske in zaveznike oblasti so se upirale temu, da bi v partizansko bazo gravino hodili tudi
primorci in istrani, ki so bili italijanski dravljani. s sardinije so bili v prekomorske enote vkljueni
tisti, ki jim je uspelo zbeati in oni, ki so odli s sardinije v sklopu redne italijanske vojske (takrat
badoglieve) in so prebeali v partizansko bazo novj. ostale so prepeljali na korziko in jih vkljuili v
enote redne amerike vojske. tako je bilo 6.000 primorcev in istranov organiziranih v t. i. slovanske
ete, ki so imele svoje ofcirje in zastavo ter mono organizacijo narodnoosvobodilnega gibanja.
bil je to samostojen preskrbovalni polk v 7. ameriki armadi in se je v njeni sestavi udeleil bojev
v juni franciji. domov so se iz politinih razlogov (vpraanje meje med italijo in jugoslavijo) vrnili
ele novembra 1945.
na sardiniji je pokopanih 400 primorcev in istranov.
Korzika 1944 pripadniki slovanskih et. Korziki pokopalie slovenskih vojakov v Bastii.
Izjava, s katero so se izrekli pripadniki posebnega delovnega bataljona na
Sardiniji za NOVJ.
Odgovor taba 2698. tehninega preskrbovalnega
regimenta, v kateremso odklonili vkljuitev slovanskih
et v NOVJ, e da svoj dele k skupni stvari prispevajo
tudi v tej enoti.
Juna Francija 341. slovanska eta pred odhodomv Slovenijo
novembra 1945. Juna Francija avgusta 1945 eno izmed tabori slovanskih et.
1 2
3 4
5 6
C24
S
V
O
B
O
D
A

T
r
s
t

K
o
p
e
r
K
o
z
i
n
a
I
l
i
r
s
k
a

B
i
s
t
r
i
c
a
1
2
3
4
C25

I
V
L
J
E
N
J
E

M
E
D

V
O
J
N
O
V
z
p
o
r
e
d
n
a

o
b
l
a
s
t
8. oktobra 1943 je Izvrni odbor OF slovenskega naroda
razpisal Posojilo narodne osvoboditve v viini 50 milijonov lir
pod geslomVse za nao vojsko!
Slovenska Istra je oskrbovala obmoje 7. korpusa in osrednje
vodstvo NOG z raznimtehninimmaterialomiz Trsta in
drugod, s soljo iz istrskih solin, hrano, obleko itd. Material so
prevaali v Brkine in dalje z vozovi ali pa ga nosili na ramah.
Partizanski roni mlin na kamen. Z njimso mleli penico
in koruzo v jami nad Gabrovico.
1
2 3
evljarji partizanske delavnice na Kozjanah julija 1944.
Organizirane so bile partizanske delavnice za potrebe
partizanske vojske.
Kozjane, 1944. Po vaseh so delovale razuevalne postaje, kjer so
mladinke prekuhavale oblaila partizanom.
4 5
C26
U
r
a
d
n
a

o
b
l
a
s
t
Plavje, 1940 fantje odhajajo v italijansko vojsko.
Izkaznica za
dvigovanje podpore.
Nemki vojak pregleduje dokumente.
1 2
3
C27
S
O
V
R
A

N
I
K
O
V
O

N
A
S
I
L
J
E
R
i

a
r
n
a
nemci so kmalu po pRihodu v tRst spRemenili tRako istilnico Ria pRi
sv. soboti, dogRajeno leta 1913, v zbiRalie za tRanspoRte v nemka
taboRiain skladie naRopanegablaga. apRila1944 paje tu zaeladelovati
kRematoRijska pe in svojo gRozljivo nalogo opRavljala eno leto. tono
tevilo Rtev se ne bo dalo nikoli ugotoviti, vendaR se Rauna, daje tu umRlo
okRog 3.000 oseb slovencev, hRvatov, italijanov in idov, ki so sodelovali v
odpoRnikem gibanju.
Dvorie, kjer so vidni ostanki krematorija.
Trst, 1944. Od leve stojijo: poglavar SS Odilo
Globocnick, Gauleiter F. Rainer, komandant
Wehrmachta v JadranskemPrimorju general
Ludwig Kbler. Imena zapornikov, napisana na vrata in stene celic.
Palica, s katero so ubijali ali omamili rtve, preden so jih
odvlekli v plinsko sobo ali krematorijsko pe.
Vhod v celico.
1
3 5 4
6
2
C28
1945 - 1954
1
8
6
1

-

1
9
1
8
1
9
1
8

-

1
9
4
1
1
9
4
1

-

1
9
4
5
1
9
4
5

-

1
9
5
4
G
O
S
P
O
D
A
R
S
T
V
O
D
o

1
9
4
7
Izola, zadaj tovarna Arrigoni. Leta 1881 jo je postavila avstrijska druba Warhanek. Leta 1925 jo je prevzela druba
Arrigoni iz Trsta, zato je bila tudi po vojni njena generalna uprava v Trstu.
Predelovala je svee in slane ribe, zelenjavo, izdelovala paradinikovo mezgo, marmelado in june kocke.
Tovarna mila Salvetti je bila ustanovljena leta 1876 kot tovarna stekla. Leta 1910 je zaela z
novimproizvodnimprogramomin izdelovala milo, pralni praek, sodo itd.
Po vojni se je preimenovala v Ex Salvetti in bila v zaetku 60. let ukinjena.
Rudnik rnega premoga v Seovljah je ustanovila leta 1936 premogokopna druba Raa s sedeemv Rimu.
Po vojni je deloval obasno, ker ga je vekrat zalila voda. Delovati je prenehal leta 1970.
Tovarna rib De Langlade je ustanovila leta 1897 druba C. Depangher. Leta 1925 jo je kupila druba
De Langlade iz Genove. Tako je bil sede drube v Genovi, podrunica v Trstu, tovarna pa v Kopru.
Leta 1957 se je preimenovala v Ikro, dve leti kasneje pa je bila ukinjena.
Ladjedelnica San Giusto iz Pirana v asu med obema vojnama. Vnjej so
gradili tudi motorne in veje tovorne ladje. Leta 1948 se je pod novim
lastnikompreimenovala najprej v Piransko brodogradilite, nazadnje leta
1954 v Ladjedelnico Piran, ki je nato delovala e deset let.
Opekarna Nardone v Izoli je nosila ime po lastniku, ki je leta
1900 priel iz Furlanije. Leta 1947 je lastnik odel v Trst in leto
kasneje se je tovarna preimenovala v Rudo.
VKopru sta delovali po vojni dve ladjedelnici: ena last Koprana Nicolja
Depangherja, druga je bila Istria, last delnike drube iz Bologne. Sede obeh uprav
je bil v Trstu. Kmalu sta prenehali delovati.
VKopru je bilo etkarstvo mono razvito. Po koncu vojne so nadaljevali
z delomtrije obrati. Izdelovali so v glavnemmetle, krtae in opie. S
podravljenjempo letu 1947 je Roberto Schnabl je postal del tovarne Stil, iz
obrata Maria Marzarija je bila leta 1951 ustanovljena Tovarna metel, etk in
opiev, ki se ji je leto kasneje prikljuil e obrat bratov Jaksetich. Iz nje se je
kasneje razvila tovarna Iplas.
1
5
11
3
7
9
8
10
2
6
12
4
D1
D
o

1
9
4
7
P
o

1
9
4
7
gospodaRski obRati so v pRvem povojnem desetletju doiveli velike
spRemembe: veina jih je nadaljevala z delom, vendaR so spReminjali svoja
imena, lastnike in tudi dejavnost. nekaj so jih ukinili oziRoma zdRuili z
novonastalimi podjetji z novo dejavnostjo. najbolj Razvite so bile ivilska
industRija (izola, kopeR), ladjedelnitvo (piRan, kopeR), etkaRstvo (kopeR)
in solinaRstvo (seovlje, stRunjan).
po vojni je z aktivnostjo nadaljevala veina industRijskih obRatov.
RazmeRe za delo so bile zelo teke, zato je bila pRoizvodnja skRomna in je
le poasi naRaala. lastniki industRijskih obRatov so imeli svoje sedee
v tRstu (takRat v coni a) ali v italiji. obveze do lastnih podRunic so bili
pRipRavljeni izpolnjevati pod pogojem, da izdelke pRodajajo v coni a, kaR
pa jugoslovanska vojaka oblast (vuja) ni dovolila. tako so ti obRati pReli
pod upRavo komisije za upRavo naRodne imovine (kuni). med pRipRavami na
ustanovitev svobodnega tRakega ozemlja leta 1947 je vuja v veliki meRi
demontiRala tovaRniko opRemo in stRoje in vse odpeljala v jugoslavijo.
demontiRane so bile tudi vse napRave v Rudniku in odpeljan velik del Ribike
flote. to je povzRoilo upad pRoizvodnje in e vejo bRezposelnost. dRugo
veliko spRemembno stapRinesli nacionalizacijagospodaRskih oRganizacij in
uvedba samoupRavljanja leta 1951.
leta 1947 so zaela nastajati nova podjetja z novimi
dejavnostmi: v kopRu avtopodjetje adRija (potniki
pRomet), inteReuRopa (tovoRni pRomet) in stil
(pohitvo), v piRanu agmaRit (pomoRski pRomet), v
poRtoRou zaimba, v izoli mehanotehnika (igRae) in
v dekanih lama(kljuavnice in kovinskagalanteRija).
Avtopodjetje Adrija je bilo ustanovljeno 5. februarja 1947 kot naslednik
jeseni 1946 ustanovljenega Avtopodjetja Koper. Njegov vozni park je tel
najprej 10 kamionov. Leta 1948 so nabavili prvi avtobus. est let kasneje se
je preimenoval v Slavnik Koper.
Tovarna igra Mehanotehnika v Izoli je bila
ustanovljena 1. novembra 1952.
Prva igraa mehano, po kateri je tovarna
dobila ime.
Proizvodi tovarne Fructus iz Kopra. Podjetje je bilo osnovano leta 1908 kot
Conti Caldo S.A. za izdelovanje paradinikove mezge in mesnih izdelkov.
Kasneje je postal lastnik Consorzio agrario, po vojni pa je prela pod
upravo okrajne gospodarske zadruge in dobila novo ime.
Nova koprska avtobusna
postaja je zaela delovati
leta 1950.
1
7 8
4
2
D2
P
o

1
9
4
7

leta1951 je bilo po jugoslovanskem vzoRcu tudi v istRskem okRoju uvedeno
samoupRavljanje. 3. febRuaRja je bil spRejet odlok, da podjetja upRavljajo
delovni kolektivi pReko delavskih svetov. maRca so bile izvedene volitve v
delavske svete, ki so pRevzeli podjetja v upRavljanje. v zasebnih podjetjih
so imeli delavci najpRej pRavico soodloati skupno z lastnikom, kasneje pa
so bilatudi zasebna podjetja izenaena s tistimi, v lasti okRajnega odboRa.
Nova vinska klet podjetja Vino.
Tovarna kljuavnic in kovinske galanterije Lama v Dekanih je bila ustanovljena 28. decembra 1953.
Prostore je imela najprej v zadrunemdomu.
Vspomin na prevzempodjetja v upravljanje so
na proelja postavljali spominske ploe.
Traktor Fiat je bilo prvo vozilo Intereurope,
ustanovljene 10. februarja 1947.
5
9 10
6
3
D3

O
L
S
T
V
O
S
r
e
d
n
j
e

o
l
e
slovenska istRa je ele po vojni dobila slovenske sRednje
ole, saj jih, Razen oddelka na uiteljiu v kopRu v letih
18751909, v pReteklosti ni imela. RazmeRe za oRganiziRanje in
njihovo delovanje so bile teke, saj v kopRskem okRaju pRvo
leto ni bilo ne uiteljev ne dijakov, zato so ti najpRej pRihajali
iz cone a in dRugih kRajev pRimoRske. poleg kopRa je postal
nekakno olsko sRedie e poRtoRo, kjeR so se ole
nastanile v tuRistinih objektih.
to je tRajalo do zaetkapetdesetih let, ko so se ole pReselile
v kopeR, objekti paso bili spet namenjeni tuRistini dejavnosti,
ki se je zaela obnavljati.
Koper, 8. februar 1949 dijaki in profesorji slovenske
gimnazije. Delovati je zaela oktobra 1945 kot nija
gimnazija, marca 1947 pa je postala popolna.
Portoro, junij 1947 teajniki in dijaki uiteljia s profesorji
ob koncu prvega olskega leta. Leta 1953 se je uiteljie
preselilo v Koper.
Profesorji in prvi maturantje slovenske gimnazije v Kopru junija
1952.
Portoro, junij 1948 prvi letnik druge generacije dijakov
uiteljia z uiteljema Danico upan in HinkomUriem.
usterna, 28. april 1947 dijaki Pomorske in trgovske
akademije, kasneje Srednje pomorske ole, v njenih prvih
prostorih. Pouk se je zael marca 1947.
Dijaki 2. razreda nije gimnazije v Portorou z uitelji junija
1948. Ustanovljena je bila januarja 1947. Leta 1953 se je
preselila v Piran, po olski reformi leta 1958 pa se je zdruila v
osemletno olo.
Gojenke enske obrtne ole
Koper z ravnateljico Zoro
Lien junija 1951. ola je bila
ustanovljena leta 1949 in je
delovala do leta 1960.
Uenci Vinarsko-sadjarske ole kocjan pri praktinempouku aprila
1947. ola je zaela z rednimpoukomeno leto prej.
1
4
2
5
3
6
8 7
D4
O
B
N
O
V
A
v kopRskem okRaju je bilo med vojno unienih 1499 od skupno 6620
objektov. obnova je potekala poasi, keR je pRimanjkovalo tehninega
kadRa, delovne sile, mateRiala, pRevoznih sRedstev in pRedvsem denaRja.
v pRvem obdobju je za obnovo skRbela tehnina baza stRokovna ekipa
oseb, ki so nateRenu Reevali najnujneje pRobleme. od zaetkaleta1946
so na vaseh nastajale obnovitvene zadRuge, v kateRe so se zdRuevali
pogoRelci in dRugi. leta 1952 so se pRikljuile kmetijskim zadRugam kot
njihovi gRadbeni odseki. po letu 1947 pa so e nastajala pRva gRadbena
podjetja. po vaseh so zaeli najpRej s ienjem Ruevin, z deli za
pRezimovalia pogoRelcev, na javnih zgRadbah in komunikacijskih
objektih. v pRvem obdobju so v glavnem le obnavljali pokodovane
objekte, v dRugem pa so gRadili nove: komunikacije, gospodaRske
objekte, ole; leta 1948 pa so zaeli Rasti po vaseh zadRuni domovi
kot bodoa sRedia gospodaRskega in kultuRnega ivljenja. obnovo
so izvajali s iRoko mobilizacijo delovne sile, ki so se s pRostovoljnim
delom, kakoR so to imenovali, udeleevali delovnih akcij. oRganizacija
slovensko-italijanska antifaistina unija je skozi delovne bataljone
in mladinske delovne bRigade oRganiziRala udaRniko delo, ki so ga
vzpodbujali skozi tekmovanja. mladina je v delovnih bRigadah gRadila
tudi ceste in eleznike pRoge po jugoslaviji.
Sv. Anton vaani istijo teren.
23. novembra 1947 se je v marjah zakljuila ena od mladinskih delovnih akcij pri gradnji ceste marjeNova vas.
Seovlje, 1950 obnova mostu ez Dragonjo. Ankaran kopljejo jarke za vodovodne cevi.
1
4
2
5
3
Dekani, 1951 delovna eta Nebojsega na gradbiu
otrokega vrtca.
6
D5
Koper, april 1950 polaganje asfalta na Trgu Brolo.
Izola, 1948 gradnja slovenske osnovne ole.
Gradnja ceste marjeNova vas v novembru 1947.
Vletu 1953 so gradili
cesto za Bort.
Gradnja ceste ankaransko
kriieRiana leta
1950.
Koper, 1950 mladi traki Slovenci pomagajo graditi
stadion.
Koper, 1950 na mestu, kjer so stali koprski zapori, raste
slovensko-italijanska osnovna ola.
Gradnja ceste Rianarni Kal leta 1954.
Semedela, 1950 gradnja Slavnikovih gara.
kocjan, februar 1950 vinsko klet dananjega Vinakoper so zaeli
graditi leta 1949.
1
4
7
8
10
11
13
2
5
14
3
6
9
12
15
D6
Sv. Anton zadruni domso zaeli graditi leta 1949.
Vanganel, 1949 gradnja zadrunega doma.
Dekani zadruni domso zaeli graditi leta 1948.
kofje, 1951 gradnja zadrunega doma.
Pobegi-earji mladina isti teren za gradnjo zadrunega
doma.
Otvoritev zadrunega doma v Sv. Antonu leta 1951.
Pobegi-earji zadruni domleta 1949.
marje zadruni domso zaeli graditi leta 1948.
Mareganski zadruni domje e pod streho.
Kulturni domZmaga v Novi vasi so otvorili 1. maja 1953. Sv. Peter, 1953 gradnja kulturnega doma.
4
7
10
14 8
11
15
2
5
3
6
9
12 13
D7
Koper, 1950 zbor Mladinske delovne brigade Antonio Bonifacio ob
vrnitvi iz Zemuna.
Brigadirja.
Udarnik Vittorio Tinelli. Na
jakni brigadirske uniforme
nosi udarnike znake, na
rokavu pa in komandanta
delovne brigade.
3
2 1
D8

I
V
L
J
E
N
J
E

N
A

V
A
S
I
ivljenje na podeelju sta po vojni zaznamovala dva pojava: agRaRna
RefoRma, ki je imela tukaj dRugaen znaaj (ukinitev kolonata in vRnitev
na dRabah pRodanih kmetij v asu faizma), teR uvajanje Raznih oblik
zadRunih oRganizacij. novembRa 1945 je bila v kopRu ustanovljena okRajna
gospodaRska zadRuga, ki je po vaseh ustanavljala svoje podRunice.
junija 1947 ustanovljena okRona zadRuna zveza pa je kooRdiniRala delo
novonastalih zadRug. pRvaoblikaso bile ljudske nabavno-pRodajne zadRuge,
ki so imele nalogo Razdeljevati ivila, odkupovati pRidelke in pRodajati vse
tRgovsko blago. z ReoRganizacijo v zimi 1947/1948 so zaeli ustanavljati
kmetijske nabavno-pRodajne zadRuge v skoRaj vsakem kRajevnem odboRu.
v letih 1951 in 1952 so se pReimenovale v splone kmetijske zadRuge, ki so
se zaele zdRuevati po vaseh. nadaljnji Razvoj je pRipeljal do likvidacij
zadRug in ustanavljanja dRubenih kmetijskih posesti. v letih 19471953 so
delovale e kmetijske obdelovalne zadRuge. vendaR se zadRuno ivljenje
na podeelju ni obneslo.
Koper, 9.
februar 1947.
Agrarna reforma
je bila uradno
zakljuena dan
pred podpisom
mirovne
pogodbe z Italijo.
Proslavili so jo
s slavnostnim
zborovanjem
in z odkritjem
spominskega
obeleja.
Delitev odlokov.
Pue zadruniki obdelovalne zadruge Pue-
Krkave
Krog pri Seovljah, 1946 kolonska
druina Ernestini.
Babii zadruniki mlatijo. Vsakih 7 minut je
ena vrea polna. Eden prvih traktorjev v slovenski Istri.
1
2
4
3
5 6
D9
v kopRskem okRaju je pRevladovala mala posest. v obmoRskem pasu je
bil poudaRek na pRidelovanju zgodnje zelenjave, v notRanjosti pa na
vinogRadnitvu. slovenska istRa je bila bogata tudi s sadjem in oljkami. pRi
ivinoReji je bil zaRadi pomanjkanja ivinske kRme poudaRek na oveReji
in kozjeReji. v pRvih povojnih letih je pestilo kmeta veno pomanjkanje
semen, gnojil, kRopiva, saj je bila dobava iz jugoslavije nezadostna, po
uvedbi jugoliRe pa oteen tudi nakup v tRstu v takRatni coni a. kasneje sta
za Reevanje pRoblema skRbela zavod za pospeevanje gospodaRstva in
zadRuna poslovna zveza v kopRu.
Pue, december 1949 znailno istrsko ognjie.
Delo v vinogradu.
Pue, 1949 obiranje oljk.
Pomjan, marec 1950 plug vleejo istrski voli
bokarini. Malica.
Plavje, december 1952 v torklji druine
ok.
1
4
5
7
2
8
3
6
9
D10
K
U
L
T
U
R
N
A

D
E
J
A
V
N
O
S
T
tako kot ole so po vojni zaeli obnavljati tudi kultuRno-pRosvetna
dRutva, ukinjena pod faizmom. nastajala so tudi nova, saj je oblast
stala na staliu, da moRa pRiti kultuRa v vsak dom. najbolj ivahno je
bilo delovanje v letih 19471955, ko so z izgRadnjo zadRunih in kasneje
kultuRnih domov dRutva dobila tudi pRostoRe za delovanje. najbolj
RaziRjeni so bili pevski zboRi, dRamske skupine in godbe. gonilna sila v
dRutvih so bili najvekRat uitelji, ki so jih ustanavljali, vodili in tudi
sami nastopali.
na viji Ravni je bila kultuRna dejavnost v mestih, saj je bilo leta 1951
ustanovljeno v kopRu tudi polpoklicno gledalie, ki paje delovalo le
tRi sezone. skRbelo je tudi zaamateRske skupine po vaseh.
lani prosvetnega drutva Frenk iz Borta leta
1953.
Sv. Anton, 1954 pevski zbor PD
Svoboda na proslavi 50-letnice
drutva.
Dekani, 1952 brko opasilo.
Igralska skupina Prosvetnega
drutva Ivan Cankar iz Krkav
leta 1953.
Pevski zbor PD Branik iz marij
nastopa v koprskemgledaliu leta 1951.
Sv. Anton, 1953 dramska skupina PD
Svoboda v Goldonijevi komediji Pahljaa.
Gledalika predstava na Plavjah.
Sv. Peter, 29. junij 1952 folklorna skupina
domaega PD France Bevk.
Igralska skupina PD Branik iz marij.
kofje, 1948 nastop pevskega zbora Prosvetnega
drutva Istrski grmi.
Folklorna skupina PD Branik iz marij nastopa v
koprskemgledaliu leta 1951.
Ansambel Ljudskega gledalia Koper v
Cankarjevi drami Kralj na Betajnovi.
1
5
12
2
6
10
3
7
11
4
8
9
D11
Propagandni letaki za prikljuitev Julijske krajine k Jugoslaviji.
Bazovica, 6. september 1945 odkritje spomenika bazovikimrtvam. To je bila prva veja manifestacija za
prikljuitev k Jugoslaviji. Zbralo se je okrog 150 tiso ljudi.
Koper, 23. marec
1946 prihod
mednarodne
razmejitvene
komisije.
Piran, 3.
marec 1946
manifestacija za
prikljuitev k
Jugoslaviji.
Piran.
2
3 1
4
6 7
5
vpRaanje pRipadnosti tega ozemlja je vplivalo na ivljenje tukajnjih
pRebivalcev in na celotni dRubeni Razvoj. junija 1945 zakoliena moRganova
linija je loila mesto tRst od njegovega zaledja in tako pRetRgala dolgoletno
naRavno povezavo, zavRla pRetok blaga in dela. z moRganovo linijo je
bila julijska kRajina Razdeljena na cono a pod zavezniko in cono b pod
jugoslovansko vojako upRavo. v slovenskem delu cone b, vzhodnopRimoRskem
okRoju, je bil najviji upRavni oRgan poveRjenitvo pokRajinskega
naRodnoosvobodilnega odboRa za slovensko pRimoRje (ppnoo), v okRajih pa
okRajni naRodnoosvobodilni odboRi. poleg naloge povojne obnove na vseh
podRojih so ti oRgani sodelovali e v diplomatskem boju zamejo, ki je bil od
poletja 1945 pa do oktobRa 1946 zelo intenziven. na vsako zasedanje zunanjih
ministRov tiRih velesilali njihovih namestnikov, kjeR so odloali o meji
med italijo in jugoslavijo, in pRedvsem na sklepe teh zasedanj je bilo tReba
odgovoRiti. tako je bilo oRganiziRanih neteto manifestacij in odposlanih
veliko tevilo Resolucij na Razne naslove. viek teh dejavnosti je bil maRca
1946, ko je julijsko kRajino obiskala mednaRodna Razmejitvena komisija z
nalogo, da nateRenu doloi novo mejo, in kasneje, ko so odloali o pRedlogih
za mejo. komisija je namRe izoblikovala tiRi Razline pRedloge. o njih je nato
RazpRavljal svet zunanjih ministRov in se odloil za fRancoski pRedlog. od
konca julija pa do 26. oktobRa 1946 je v paRizu potekala miRovna konfeRenca. o
Razmejitvi v julijski kRajini je geneRalna skupina sklepala v noi iz 9. na 10.
oktobeR. spRejet je bil sklep: jugoslavija dobi ozemlje vzhodno od fRancoske
Rte, ozemlje zahodno od nje pa se Razdeli na dva dela zahodni del pRipade
italiji, iz junega dela (od devina do Reke miRne) pa se ustanovi svobodno
tRako ozemlje (sto). miRovna pogodba je bila podpisana 10. febRuaRja 1947,
15. septembRa pa je stopila v veljavo. tako je del slovenske istRe pRipadel
jugoslaviji, del pa je bil vkljuen v sto.
D12
V
P
R
A

A
N
J
E

M
E
J
E
Piran, 1. maj 1945 proslava
ob osvoboditvi in delavskem
prazniku. Na balkonu so
organizatorji proslave
predstavniki piranskega CLN
s predsednikomLuigijem
Viezzolijem.
13. decembra 1945 se je v
Piranu velika mnoica ljudi obeh
narodnosti poslovila od Antonia
Seme, priljubljene osebnosti,
uitelja in enega od ustanoviteljev
socialistine stranke.
italijansko pRebivalstvo ni dejansko nikoli spRejelo nove povojne oblasti za
svojo, niti se ni hotelo pRikljuiti k jugoslaviji. nova oblast se je v zaetku
zelo tRudila, da bi pRidobila podpoRo istRskih italijanov: delavski sloj z
vizijo boljega ivljenja v novi socialistini dRavi; posebno pozoRnost
je posveala mestom glede oskRbe; skRbela je za dosledno dvojezinost,
paRitetno sestavo upRavnih oRganov itd. vendaR so bile okoliine
objektivne in subjektivne naRave takne, dani novaoblast nikoli dobilaiRe
podpoRe italijanskegapRebivalstva. niti takoj po vojni ne, ko so bile vezi med
slovenci in italijani zaRadi skupnegabojapRoti faizmu e najbolj mone, e
manj pa v naslednjih letih, ko so se RazmeRe dRastino spReminjale. Razlike
med zaostalim slovenskim zaledjem in istRskimi italijanskimi mesti so bile
pRevelike, da bi lahko italijani spRejeli slovence za svoje oblastnike. nekaj
podpoRe so le dobili: delno zaRadi RazRednegapRepRianja(izolski delavci),
delno zaRadi koRisti (koloni). del italijanskega pRebivalstva je nastopil
odkRito pRoti novi oblasti, veinapaje bilapasivnain je akalanaodloitev
o usodi tega ozemlja. dogajanja, ki so najbolj povzRoala nezaupanje v
novo oblast, so bila: moRganova linija med conama je oteila izmenjavo s
tRstom; Ravno tako uvedba novega denaRja (leta 1945 jugoliRe in leta 1949
dinaRja); stalnabRezposelnost, ki se je e povealaz demontao in odvozom
tovaRnikih stRojev in Ribikih baRk; keR istRa pRaktino ni imela svojih
kadRov, so ti pRihajali od dRugod s pRimoRske in kasneje tudi iz slovenije, ti
pa niso Razumeli specifike tega obmoja, kakoR tudi v slovenskem vodstvu
ne. zato je bilo stoRjenih ve napak v odnosu do italijanov, tudi v skladu
z naelom: kdoR ni z nami, je pRoti nam! nato je pRilo e do Razkola med
slovenci in tistimi italijani, ki so podpiRali oblast in z njo sodelovali.
povzRoil ga je leta 1948 infoRmbiRojevski spoR, ko je bila jugoslavija, po
nalogu sovjetske zveze, izkljuena iz komunistinega infoRmacijskega
biRoja. pRi odloanju za tita ali stalina so italijanski komunisti stopili v
veini na stalinovo stRan, kaR je pRineslo Razcepitev v komunistini paRtiji
sto, sindikatu in vseh mnoinih oRganizacijah. tu je e kRitino leto 1953,
ko je skoRaj pRilo do vojne med italijo in jugoslavijo in je bila conska
meja zapRta. posledica vseh teh dogajanj na politinem in ekonomskem
podRoju, ki jih je podpihovala e pRotijugoslovanska pRopaganda v tRstu,
je bilo mnoino izseljevanje italijanskegapRebivalstva. oblast se je poslej
naslonilanaitalijane iz tRstain blinjih mest, bive paRtizane, ki so se naselili
v istRskem okRoju, in tiste, ki so se pRiseljevali v kopRski okRaj iz hRvake
istRe in Reke, to je obmoja, ki je bilo e od leta1947 vkljueno v jugoslavijo.
1 2

I
I
D13
1
9
4
5

1
9
4
7
VJulijski krajini so se skrbno pripravljali na prihod razmejitvene komisije. Kraji so bili okraeni s slavoloki; napisi na hiah,
zidovih, mostovih so izraali voljo prebivalstva in govorili o rtvah za svobodo; lane komisije je na cestah vedno priakala
mnoica ljudi.
Na tisoe resolucij razlinih oblik in izdelave so poslali posamezniki in organizacije iz Julijske krajine, Slovenije in Jugoslavije
z zahtevami po pravini meji. Poslane so bile na razline naslovnike, najve pa Edvardu Kardelju, vodji jugoslovanske
delegacije na mirovni konferenci, v podporo in zahvalo.
3
6
1
2
4
5
Osapci gredo v rni Kal na zborovanje za prikljuitev k
Jugoslaviji.
Pomjan, 7. marec 1946 vaani gredo na zborovanje
ob prihodu razmejitvene komisije.
Podlabin, 15. marec 1946
lani razmejitvene komisije
na obisku.
7 8 9
D14
Jugoslovanska delegacija je 25. julija 1946 odpotovala iz Ljubljane v Pariz na mirovno
konferenco. Na elezniki postaji je bila velika poslovilna manifestacija.
lani jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci.
Slovenski predstavniki: vodja Edvard Kardelj (tretji od
leve v prvi vrsti), Joa Vilfan in Ale Bebler (prvi in
zadnji od leve v drugi vrsti).
Edvard Kardelj govori na
plenumu mirovne konference.
Ilirska Bistrica, 15. september 1947 proslavljanje prikljuitve k Jugoslaviji.
Otvoritvena sveanost mirovne
konference v Luxemburki palai v
Parizu.
Karikatura tirih zunanjih ministrov iz francoskega
asopisa La tribune des Nations. Od leve: Amerian
Byrnes, Francoz Bidault, Angle Bevin in Rus Molotov.
Glas zaveznikov, 18. februar 1947 zavezniki
asopis je objavil zemljevid nove dravne tvorbe.
Etnina karta iz gradiva za mednarodno
razmejitveno komisijo.
Mejna tabla med conama Svobodnega trakega
ozemlja pod Plavjami.
Jugoslovanska delegacija med
zasedanjem.
1
2
5
8
11
6
9
12 14
10
13
7
3
4
D15
svobodno tRako ozemlje (sto),
zamiljeno kot nova dRavna tvoRba s
svojim guveRneRjem, ni nikoli zaivelo
kot tako. zopet je bilo Razdeljeno med
dve vojaki upRavi, ki sta ga upRavljali
do njegove ukinitve, saj guveRneR ni bil
nikoli imenovan. tako se je nadaljeval
boj za to ozemlje. maRca 1948 so tRi
velesile podpisale tRojno izjavo, s
kateRo so hotele vRniti ozemlje sto-ja
italiji. po infoRmbiRojevskem spoRu, ko
je sovjetska zveza pRetRgala vse stike
z jugoslavijo, je tudi sto izgubilo svoj
stRateki pomen in ni pRilo do izpeljave
sklepa tRojne izjave. v naslednjih letih
so zahodni zavezniki Razmiljali o Reitvi
tako imenovanega tRakega vpRaanja z
Razdelitvijo sto-ja med obe dRavi in leta
1951 zaeli s pogajanji. naslednje leto
je bil v londonu podpisan pRvi londonski
spoRazum, po kateRem je italija dobila
ve vpliva v coni a. v coni b je bila zato
ukinjena upRavna enota istRsko okRoje,
njegove kompetence so pRele na okRaja
kopeR in buje, ki sta se e bolj navezala
na slovenijo oz. hRvako. leto 1953 je
bilo najbolj kRitino: najpRej je zaela
italija zbiRati vojsko na jugoslovanski
meji, pRepRiana, da hoe jugoslavija
okupiRati cono b; 8. oktobRa pa sta velika
bRitanija in zda izjavili, da bosta pRepustili
cono a italiji. odgovoR jugoslovanske
vlade je bil osteR: zapRla je mejo med
obema conama, napovedala mobilizacijo
IN UKAZALA VKORAKATI V CONO B. NAPETOST
je popustila decembRa, ko sta obe dRavi
odpoklicali vojsko, zahodna zaveznika
pa sta pRipRavila nov naRt za Reevanje
tRakega vpRaanja. vpRaanje
Razmejitve je bilo dokonno Reeno 5.
oktobRa 1954 s podpisom londonskega
memoRanduma, po kateRem je bilo ozemlje
Razdeljeno med obe dRavi po meji med
obema conama, z majhnimi spRemembami v
pRid jugoslavije.
Tudi v STO so bile mnoine demonstracije zaradi trakega vpraanja, vendar samo v kritinih obdobjih (1948, 1952, 1953).
Vletu 1953, najbolj kritinemglede trakega vpraanja, je jugoslovanski
predsednik Josip Broz - Tito o njemvedno spregovoril na zborovanjih po
Jugoslaviji in poudarjal, da Jugoslavija ne bo ve popuala.
Na vseprimorski proslavi ob 10. obletnici ustanovitve
primorskih brigad 6. septembra 1953 na Okroglici (zbralo
se je okrog 300 tiso ljudi), je predsednik Jugoslavije Tito
spregovoril tudi o trakemvpraanju.
Izjava zaveznikov 8. oktobra 1953, da prepuajo cono AItaliji, je sproila v coni B in po vsej Primorski vpisovanje prostovoljcev za
obrambo Trsta. Ustanovljena je bila brigada prostovoljcev pod vodstvomFranca Potonika.
Bivje, september 1953.
Koper, 17. april 1952.
Koper Izola
Koper, 5. november 1952.
Vpripravah na veliastno proslavo na Okroglici so s slavoloki okrasili mesta in vasi.
Piran, 10. oktober 1953. Koper, 28. marec 1952. Koper, 17. april 1952.
1
2
6 7 8
10 11 12
9
3
4
5
D16
Februarja 1954 so se v Londonu zaela
pogajanja in se zakljuila 5. oktobra s
podpisomlondonskega memoranduma. Za
Jugoslavijo ga je podpisal Vladimir Velebit.
8. oktobra je prila na kofje razmejitvena komisija in zaela na terenu postavljati novo
mejo.
Pred odhodomna novo dravno mejo.
Predsednik Tito v spremstvu Julija Beltrama
(levo), predsednika koprskega okraja in
nekdanjega Istrskega okroja, in Joeta
Bortnarja, delegata slovenske vlade pri vojni
upravi cone B.
Plavje proslava ob prikljuitvi k
Jugoslaviji.
Predsednik Tito v drubi istrskih antifaistov in
aktivistov Osvobodilne fronte.
Prihod jugoslovanskega garnizona na kofje.
e novembra 1954 je novoprikljuene kraje obiskal jugoslovanski predsednik Josip Broz - Tito.
Koper, 21. oktober 1954 poslovilno
sreanje dveh komandantov vojakih
uprav Wintertona (levo) in Stamatovia.
1
3
7
10
8
11
5
8
4
6
9
2
D17
I
T
A
L
I
J
A
N
S
K
O

P
R
E
B
I
V
A
L
S
T
V
O

o
l
s
t
v
o
po vojni so vse osnovne in sRednje ole Razen
dveh (pomoRska ola v kopRu in osnovna ola
v alaRi) nadaljevale z delom, ustanavljale
pa so se e nove ole ali samo oddelki
na slovenskih olah. nekateRe so kmalu
ugasnile, dRuge pa so vse bolj ivotaRile
zaRadi vedno manjega
tevila uencev in uiteljev. italijansko
olstvo je pRvi dve leti povsem ohRanilo
sistem, kakRen je bil v italiji. v osnovni oli
je to pomenilo 5 RazRedov, sRednja ola
pa je bila Razdeljena na stRokovne in ole
klasinegatipa, obe smeRi pae navije in nije
ole. najbolj RaziRjenanijastRokovnaola
je bila AVVIAMENTO, pRava sRednja ola je bila
Realna gimnazija (SCUOLA MEDIA UNICA), vija
sRednja ola pa klasina gimnazija (LICEO).
po letu 1950 so italijansko olstvo vedno
bolj usklajevali s slovenskim. z uvajanjem
osemletk so postopoma ukinjali Realne
gimnazije in AVVIAMENTE teR znova uvedli nije
gimnazije. italijanski uitelji veinoma niso
podpiRali takRatne oblasti. bili so dRubeno
neaktivni ali so celo delovali pRoti oblasti, ki
jih je zato smatRala za naspRotnike. tako so
mnoino zapuali delovna mesta, nekateRi
uRadno, veina na skRivaj. izpRaznjena
mesta so zapolnjevali slovenski uitelji, ki
so konali italijansko uiteljie. zaRadi
stalnega izseljevanja je tudi tevilo uencev
iz leta v leto upadalo. po letu 1952 je k temu
pRipomogel tudi odlok, da moRajo otRoci s
slovanskim pRiimkom obiskovati slovensko
olo, tudi e se niso utili slovence. pRed tem
je veljalo pRavilo, dahodijo italijanski otRoci
v italijanske ole, slovenski v slovenske, tisti
iz meanih zakonov pakot odloijo staRi.
Piran, junij 1949 dijaki znanstvenega liceja z uitelji: v drugi vrsta na levi stojita Maria Pia Urbani in Dina
Petronio, poleg sedijo Corinna Viezzoli, Guido La Pasquala, Cesare Brumen, Andreina Apollonio, ravnatelj
Paolo Sema, Giorgina Dolce, Tarcisio Benedetti in Oskar Kogoj.
Koper, junij 1954 dijaki liceji in profesorji: tretji z leve sedi Vladimir
Lenardi, poleg pa dijak Fulvio Tomizza, Vladimir Pient, Miroslav ekar,
Giovanni Rett, Sreko Vilhar, Clotilde Armandi, Mario Bratina e Joe Pohlen.
Koper, junij 1954 dijaki nije gimanzije z uitelji: od leve Kravar, Joe
Pohlen, Luigia de Belli, Lidia Steff, don Carlo Musizza, Marjan erjal in
Ercole Parenzan.
Koper, olsko leto 1953/1954 uenci 1. b razreda z uiteljico
Giuliano Verardo pred novo slovensko-italijansko olo.
Piran, junij 1951. Izola, junij 1947 uenci 5. razreda z uiteljico Felicito Pugliese.
1
4 5 6
2 3
D18
I
z
s
e
l
j
e
v
a
n
j
e
v kopRskem okRaju se je izseljevanje zaelo takoj po koncu vojne in je
v bolj ali manj monih valovih tRajalo do leta1957. najpRej so se izselili
pRivRenci faizmain inteligenca, ki je bilapRoti pRikljuitvi k jugoslaviji.
kasneje so se izseljevali e dRugi sloji zaRadi ekonomskih, politinih in
psiholokih Razlogov, tudi tisti, ki so imeli koRisti od nove oblasti (koloni).
del pRebivalstvaje odel legalno, z dovolilnicami jugoslovanske vojake
upRave, mnogi paso zapustili te kRaje naskRivaj. po 5. oktobRu 1954 so se
izseljevali po dolobah londonskegamemoRanduma, ki je dajal pRebivalcem
obeh con pRavico do svobodne izbiRe dRavljanstva. kRiteRijastabiladomicil
in pogovoRni jezik. izseljenci so lahko odnesli s seboj pRedmete zaosebno
Rabo, pohitvo, poljedelske pRidelke, oRodje, ivino, pRevoznasRedstva,
toRej skoRaj vse pRemino pRemoenje.
od leta1945 do 5. oktobRa1954 se je izselilo 9008 oseb, po tem datumu pa
do leta1958 e 16062, skupno toRej 25070 oseb, od teh nekaj ve kot 19000
italijanov. Trst, 1951 begunsko taborie pri Sv. Soboti. Opine, 1951 begunsko taborie.
1 2 3
D19
K
u
l
t
u
r
a
takoj po koncu vojne se je poRodila ideja o ustanovitvi umetnikega
kultuRnegadRutva. v kopRu je tako zaeldelovati encis (ENTE CITTADINO DELLO
SPETTACOLO), ki je vkljueval Razline dejavnosti (oRkesteR, zboR, dRamsko in
baletno skupino). pRiRejalje kvalitetne in dobRo obiskane pRiReditve v dvoRani
samostanasv. klaRe. italijanskakultuRnadRutvaso delovalav okviRu centRa
za ljudsko kultuRo (CENTRO DI CULTURA POPOLARE), ki je leta 1947 Razvil novo
obliko delovanja italijanske kultuRne kRoke, v kateRe so se vkljuila tudi
dotedanja dRutva, ki so jih imeli vsi veji kRaji. njihova dejavnost je bila
zelo Razvejana, izstopala pa je dRamska igRa. nadaljnja faza v Razvoju je bila
ustanovitev zveze italijanov istRskega okRoja maRca 1950, ki je pod svojo
stReho zdRuevala celotno dejavnost italijanskega ivlja s poudaRkom na
ohRanjanju njihove kultuRne identitete. po ukinitvi istRskega okRoja se je
Razdelila na zvezo italijanov kopRskega in bujskega okRaja, po pRikljuitvi
k jugoslaviji pa se je vkljuila v jugoslovansko manjinsko oRganizacijo
zvezo italijanov v istRi in Reki. v okviRu zveze italijanov so enkRat letno
oRganiziRali pRegled italijanske kultuRe zacelotno cono b in tudi lokalne po
mestih. aktivnost teh kRokov je v letu 1953 zaRadi izseljevanja zelo upadla
in zaela oivljati ele spomladi 1954, ko so odseljene lane nadomestili
na novo pRiseljeni italijani iz hRvake istRe in Reke. leta 1951 je bilo v kopRu
ustanovljeno polpoklicno italijansko gledalie TEATRO DEL POPOLO, ki paje
delovalo le tRi sezone. pRostoRe je imelo v leta 1949 obnovljenem kopRskem
gledaliu. odigRalo je sedem pRemieRnih pRedstav.
Koper, oktober 1950 festival italijanske
kulture.
Izola, 22. oktober 1950 festival italijanske kulture, ki ga je organizirala
Zveza Italijanov Istrskega okroja.
Prizor iz gledalike igre Carmen, ki jo je Teatro
del popolo uprizoril v sezoni 1953/1954. Teatro del popolo prizor iz komedije Fornaretto di Venezia.
Teatro del popolo prizor iz Goldonijeve komedije
Maevalna enska.
1 2
3 4 5
D20
V
O
L
I
T
V
E
do leta 1954 so bile v kopRskem okRaju izvedene tRojne volitve v
upRavne oRgane: pRve v letu 1945, dRuge leta 1950 in nato e leta
1952, to je po ukinitvi istRskega okRoja. najodmevneje so bile tiste
leta 1950. Razpisane so bile za 16. apRil, s tRemi stRankami na volilni
listi: slovensko-italijanska ljudska fRonta (silf) teR italijanski
socialistina stRanka sto in kRansko-socialna skupina. zmagala
je silf z ve kot 88 % glasov. najnijo podpoRo je dobila v okoljih z
italijanskim pRebivalstvom, Ravno tako je bil tam najveji odstotek
neveljavnih glasovnic.
Pomembnost upravnih volitev leta 1950 so dokazovali tudi slavoloki, s katerimi so krasili mesta in vasi: kofje, Izola, earji.
Koper, 16 april 1950. Marezige, 16. april 1950. Sv. Anton, 16. april 1950.
1
2
4 5 6
3
D21