1

PLITVO TEMELJENJE
Plitvo temeljenje je izvedljivo, e sta izpolnjena
pogoja:


dop dej
q q <

dop
i
dej
i
u u <
Pogoja veljata tudi v primeru, e temeljna tla pod
objektom na kakrenkoli nain izboljamo.

V nasprotnem primeru, moramo objekt temeljiti
globoko.

1.0 Najmanja globina temeljenja

Zmrzovanje temeljnih tal

na podlagi veletnih meteorolokih opazovanj
na podlagi izkuenj
priporoila: z = z
min
+ 10 do 20 cm

e je nadmorska viina manja od 500 m:
sredozemska klima: z
min
= 40 cm
kontinentalna klima: z
min
= 80 cm
v gorskem svetu:
neodvisno od klime: z
min
= 80 do 120 cm

olajave (pri manj pomembnih objektih):
na skali: brez ukopavanja, e ni dotoka vode
v nekoherentnih tleh: do 20%, e je talna voda
pod dnom temelja
2
v koherentnih tleh: do 20%, e je nivo talne
vode niji za ve kot 2 m pod dnom temelja

Osuevanje temeljnih tal

Nevarnost obstoji pri tleh, ki sestoje ob povrju iz
glin (CL, CI, CH) ali organskih meljih (OL, OI,
OH). Zaradi osuevanja se spremeni
prostorninska tea zemljine. Globino
razsuevanja doloimo po krajevnih izkunjah ali
s posebnimi terenskimi in laboratorijskimi
preiskavami.

Do izsuevanja tal lahko pride tudi zaradi
tehnolokih procesov pri industrijskih objektih.

Nevarnost izpiranja temeljnih tal

Nevarnost pri drobnih sipkih zemljinah, e je nivo
talne vode blizu dna temeljev. Raziskati je treba
zrnavost in kritine gradiente.

Nevarnost izluevanja in razpadanja tal zaradi
vpliva talne vode (odpadne vode)


2.0 Kontaktni tlaki ob dnu temeljev

Temelje dimenzioniramo na notranje sile in momente,
ki jih povzroata obteba objekta in kontaktni
(reaktivni) tlaki temeljnih tal.

3
e bi bili temelji gibki, bi bila razporeditev kontaktnih
tlakov enaka razporeditvi obtebe, s katero objekt
obremenjuje temelj. Togost (manja ali veja)
temeljev vpliva na razpored kontaktnih tlakov na
taken nain, da so po eni strani kontaktni tlaki v
ravnovesju z obremenitvijo temelja in po drugi strani,
da so upogibki temeljev kompatibilni s posedki
temeljnih tal.

Kontaktni tlaki so tako odvisni:
od stopnje togosti objekta,
od stopnje togosti temelja in
od deformabilnosti temeljnih tal.

3.0 Modeli tal
Ker lahko deformacije (upogibke) temeljev, ki so
veinoma betonski oz. armirano-betonski, dovolj
natanno izraunamo, je natannost izrauna
kontaktnih tlakov odvisna predvsem od natannosti
izrauna posedkov temeljnih tal. Ta pa zavisi od
izbranega modela s katerim opiemo ponaanje
temeljnih tal.

Temeljna tla sestoje iz razlino debelih plasti (zemljin
in/ali hribin), ki se med seboj razlikujejo po
prepustnosti, deformabilnosti in trdnosti.

Posamezna plast se pod razlino veliko obtebo
lahko ponaa elastino, plastino ali pa elasto-
plastino. Kompleksne nelinearne reoloke sovisnosti
4
lahko upotevamo pri izraunu kontaktnih tlakov le s
postopnimi numerinimi metodami (n.pr. MKE), e za
manje izspremembe napetostnih stan (stopnjevanje
obremenitve temeljnih tal) sicer nelinearne odnose
med napetostmi in deformacijami lineariziramo.

V vsakodnevni inenirski praksi se veinoma
posluujemo bolj enostavnih (priblinih) metod, kjer
temeljna tla (posamezno plast temeljnih tal)
obravnavamo kot elastino izotropen medij s
konstantno vrednostjo Joungovega elastinega
modula E in Poissonovega tevila , ali pa celo kot
tako imenovan Winklerjev polprostor, ki ga opiemo z
modulom reakcije tal k (kN/m
3
).

3.1 Elastino izotropen polprostor

Ealstini modul in Poisonovo tevilo dobimo za
zemljino (hribino) s pomojo terenskih raziskav
(presiometer) ali s pomojo laboratorijskih raziskav
(triosne preiskave).

Obiajno s preizkusi doloimo kompresijski modul K
in strini modul G, elastini modul in Poissonovo
tevilo pa izraunamo po znanih enabah mehanike.

v
K

+
=
3
2
,
3
,
1


5
v
G




=
1
,
3
,
1
3


in

G K
KG
E
+
=
3
9


G K
G K
2 6
2 3
+

=

Da bi loili deformacijske parametre temeljnih tal od
deformacijskih parametrov temelja, bomo elastini
modul in Poissonovo tevilo tal oznaili z indeksom (s
... soil).

Nekaj izkustvenih vrednosti elastinih modulov
(velikostni red) za razline vrste zemljin je podanih v
spodnji preglednici.


Vrsta tal
( )
2
m N k E
s

ote 100 400
Org. gline 500 3000
idke gline 200 1000
Lahko gnetene gline 1500 3000
Srednje gnetene gline 2000 5000
Teko gnetene gline 3000 6000
Poltrdne gline 6000 50000
Trdne gline 8000 50000
Melji 3000 8000
6
Vrsta tal
( )
2
m N k E
s

Puhlica 4000 8000
Rahel pesek zaobljen 40000 80000
Rahel pesek ostrorob 50000 100000
Srednje gost pesek zaobljen 80000 160000
Srednje gost pesek ostrorob 100000 200000
Gramoz 100000 - 200000


3.2 Winklerjev model

Ta model temelji na takoimenovanemu modulu
reakcije tal k. Po definiciji je modul reakcije tal enak
koliniku med obremenitvijo in posedkom tal:

) (
) / (
) / (
2
3
m
m kN p
m kN k

=

Fizikalno lahko tolmaimo modul reakcije tal kot
konstanto vzmeti.

e obravnavamo temeljna tla kot Winklerjev
polprostor, to pomeni, da opiemo ponaanje
temeljnih tal s ponaanjem neskonno velikega
tevila, razlino monih vzmeti, ki podpirajo temeljni
nosilec.

e posamezne vzmeti med seboj niso povezane (kar
je najbolj pogost primer pri uporabi tega modela) je
posedek doloene toke povrja polprostora
7
(temeljnih tal) odvisen samo od obremenitve v tej
toki in se deformira za toliko, kot se skri vzmet pod
to toko. Taken opis obnaanja temeljnih tal je dale
od realnosti.













Temeljni nosilec na elastini podlagi (Winklerjev
polprostor).

Modul reakcije tal ni takna karakteristika tal, ki bi jo
lahko neposredno doloili bodosi s terenskimi, bodisi
z laboratorijskimi preizkusi.

Pribline vrednosti modula reakcije tal bi lahko dobili,
e bi n.pr. iz krivulje stisljivosti ) (
,
= , ki jo dobimo
pri edometrskemu preizkusu stisljivosti, izvrednotili
kolinike med ustreznimi normalnimi napetostmi in
posedki edometrskega vzorka. Takoj je razvidno, da
so ti koliniki (''modul reakcije tal'') odvisni od vrste
zemljine (tudi njene konsistence) in tudi od velikosti
8
vertikalne napetosti v vzorku oziroma obremenitve
vzorka.

Po drugi strani pa vemo, da je posedek nekega
temelja pri enako veliko obtebi, ki obremenjujejo
enaka temeljna tla (debelina, prepustnost,
deformabilnost in trdnost) odvisen tudi od njegovih
tlorisnih dimenzij in oblike (pravokotna tlorisna oblika,
krona tlorisna oblika, ...). im veja bo povrina
temelja, pri enaki obremenitvi enakih temeljnih tal),
tem veji bodo posedki temeljnih tal.

Iz navedenega sledi, da bi morali modul reakcije tal
doloiti za vsak temelj posebej glede:

na vrsto temeljnih tal,
na velikost obremenitve in
na obliko in velikost bremenske ploskve,

Podobno kot smo podali nekaj izkustvenih vrednosti
elastinih modulov za razline vrste zemljin, je mono
v literaturi tudi najti takne izkustvene vrednosti za
module reakcije tal za razline vrste zemljin. V spodnji
preglednici podajamo podatke Terzaghija, ki pa
veljajo za bremensko ploskev kvadratine oblike,
dimenzij 30 x 30 cm (k v kN/m
3
).

Peene zemljine Rahle Sredje
goste
Zelo
goste
Suh ali vlaen pesek 13000 42000 160000
Pesek pod vodo 8000 26000 96000
9
Gline teko
gnetne
poltrdne trdne
( )
2
m N k q
u

100 - 200 200 - 400 > 4000
k (kN/m
3
) 24000 48000 96000

Za pravokotne temelje dimenzij B A , lahko po
Terzaghiju izraunamo modul reakcije tal po enabi:

B A
B
B A
k k
(

+
= ,
2
2
1

Modul reakcije tal lahko doloimo tudi tako, da za
konkretne podatke (oblika in velikost bremenske
ploskve, debelina in deformabilnost plasti temeljnih
tal) izraunamo posedek temeljnih tal . Modul
reakcije tal je potem enak:

q
k =

Kako se raunajo posedki tal pod razlinimi
bremenskimi ploskvami smo se uili pri predmetu
Mehanika tal.

Za pravokotne bremenske ploskve smo navedli
reitev Steinbrennerja. V tem primeru je posedek tal
odvisen od obtebe (q), irine ploskve (b), elastinega
modula tal in parametra f, ki je odvisen od razmerja
doline in irine bremenske ploskve (a/b) in
Poissonovega tevila () ter debeline sloja (z). Za
10
pravokotni temelj dimenzij 2a x 2b (2a ... dolina, 2b
... irina temelja), bi po Steinbrennerju izraunali v
centru temelja posedek povrja tal () kot skrek (s)
sloja debeline z v velikosti:

) ( ) 0 ( z u z u s
z z
= = =

( ) {
} 4 arctan ) 2 1 ( ) 1 (
2
) (
) (
ln
) (
) (
ln 1
2
x
AB
ab z
C a b
B D a
b
C b a
A D b
a
E
q
s s
s
s

+ +
+
(

+
+
+
+
+
=


2 2 2 2 2 2 2 2 2
, , , b a D z b a C z b B z a A + = + + = + = + =

( )
s
s
b
z
b
a
f
E
qb
x , , 4 =

Zgoraj navede enabe veljajo za gibke obtebe.
Povpreno vrednost posedka bi dobili v
''karakteristini toki''.

( )
s
i i
i
i
i
i
s
b
z
b
a
f b
E
q
, ,
4
1

=
=

Za posedek ''karakteristine toke'' temelja
kvadratine tlorisne oblike (a x a) je podal Schleicher:
11
( )
s
s
E
a q
2
1 95 , 0 =

Modul reakcije tal, bi za temelj kvadratine tlorisne
oblike lahko izraunali po enabi:

( ) a
E q
k
s
s
2
1 95 , 0
= =

V literaturi se pogosto navaja enaba:

a
E
k
s
82 , 0
=

ki pa velja za 3 , 0 =
s
in upotevanje debeline stisljivih
tal v velikosti z = 6 a.

Na podoben nain lahko doloimo modul reakcije tal
tudi za krono bremensko ploskev.

) ( ) 0 ( z u z u
z z
= =

{ | | }

2 2
cos cos ) 2 1 ( ) 1 ( 2
sin
1
) 1 ( 2
+
=
s s
s
s
s
E
r q

pomeni kot, ki ga oklepata viina tvorilka stoca, ki
ima vrh v globini z, osnovno ploskev - krono
bremensko ploskev pa na povrju temeljnih tal.

12
Schleicher je podal reitev tudi za posedek
''karakteristine toke'' krone bremenske ploskve.

( )
s
s
E
r q
2
1 89 , 0 = ( )
s
s
E
r q
2
1 58 , 1 =
e upotevamo debelino stisljivih tal v velikosti z = 6 r
in vrednost Poissonovega tevila = 0.3, izraunamo
posedek temeljnih tal in modul reakcije tal k po
enabah:

s
E
r q
4 , 1 =

r
E q
k
s
4 , 1
= =

Karakteristina toka za pravokotni in kroni temelj
13
V splonem lahko zapiemo, da je posedek
''karakteristine'' toke bremenske ploskve
kvadratine oblike enak:

) 1 (
,
2
s
s
s
s
v
E
C
C
a q

= =

in modul reakcije tal:

a
C
k
s

=

Sovinc (1955) je podal kolinike
ik
za izraun
posedkov povrja izven bremenske ploskve
kvadratine oblike c x c. Rezultate podaja v tlorisni
projekciji polprostora za obmoje kvadratne mree
11c x 11c; obremenjeni kvadrat
(k)
je v srediu te
mree. Posedek v centru izbranega kvadrata
(i)
izraunamo po enabi:

s
k ik i
C
c
q =

Koeficienti
ik
so podani za kvadratne mree 11c x
11c v preglednici I.




14
Preglednica I:

c c c c c c


c 0,950 0,380 0,180 0,115 0,083 0,068 c

c 0,380 0,295 0,165 0,100 0,073 0,062

c 0,180 0,165 0,114 0,095 0,070 0,060

c 0,115 0,100 0,095 0,072 0,068 0,055 5c

c 0,083 0,073 0,070 0,068 0,059 0,050

c 0,068 0,062 0,060 0,055 0,050 0,040
c 5c


4.0 VRSTE TEMELJEV IN NJIHOVO DIMENZIONIRANJE

4.1 Posamini ali tokovni temelji
Namen: za prenos obtebe posameznih stebrov na
temeljna tla.

Tlorisne oblike: kvadrat, pravokotnik, mnogokotnik
ali krog (A / B < 2).

Material: beton, armirani beton, zidani iz lomljenega
kamna v apneni ali cementni malti.
15












Raziritev temeljne ploskve:
b
h
= tan









16
Pri tokovnih temeljih predpostavimo, da se vpliv
obtebe od vrha proti dnu temelja raznaa pod kotom
. Za betonske temelje je 45
o
, za zidane temelje iz
kamna pa 30
o
.

= 90
o
-

Betonski temelji:

p
f b
h
k b
120
tan > =
0 . 2 tan 0 . 1 < <

p ... povprena vrednost kontaktnega tlaka
f
bk
... tlana trdnost betona

Po DIN 1045 so maksimalne vrednosti tan:

p Marka betona
(kPa) 15 20 25 30 35
100 1.0 1.0 1.0 1.0 1.0
200 1.26 1.10 1.0 1.0 1.0
300 1.55 1.34 1.20 1.10 1.0
400 1.79 1.55 1.39 1.26 1.17
500 2.0 1.73 1.55 1.42 1.31

Armirano-betonski temelji:

1 tan <
17
Zidani temelji iz kamna v cementni malti:

p
f b
h
k b
120
tan > =

( ) 10 10000 10
2 2
MB m N k mm N f
k b
= =

za lomljen kamen: 5 . 1 tan =
za obdelan kamen: 0 . 1 tan =

Zidani temelji iz kamna v apneni malti:

tan = 2

Zaradi razmeroma velikih viin in majhnih tlorisnih
dimenzij smatramo tokovne temelje zgrajene iz
betona ali iz kamnitega materiala kot absolutno toge
(trme):
4 , 0 > K

Absolutno togost temelja izraunamo po enabah:

3
12
|
.
|

\
|
=
A
h
E
E
K
s
b
ali
3
12
|
.
|

\
|
=
D
h
E
E
K
s
b


h ... viina temelja
A ... dalja stranica pri pravokotnem temelju
D ... premer kronega temelja

18
e so posamezni temelji absolutno togi in e so
manjih dimenzij od 4 m, se lahko privzame linearna
razporeditev kontaktnih tlakov:

y
y
x
x
y
y
x
x
w
e Q
w
e Q
F
Q
w
M
w
M
F
Q
p = =
min max,


Q ... Vertikalna centina sila
M ... Moment
F ... prerez temelja
w ... odpornostni momement temelja
e ... ekscentinost vertikalne sile


Za temelje pravokotne tlorisne oblike (A x B):

B A
e Q
B A
Q
p
x
2 min max,
6
=











19
e pade sila Q izven jedra prereza, so na nasprotnem
robu prereza (gledano na os prereza in silo Q)
kontaktni tlaki (p
min
) negativnega predznaka (nateg ...
po definiciji v geotehniki). V tem primeru izloimo
natezne kontaktne tlake, na ta raun pa poveamo
(ravnovesni pogoji) na drugem robu (tlane)
kontaktne tlake po enabi:

B c
Q
p
x
3
2
max
=
Minimalna oddaljenost sile Q od roba prereza (c
x
)
mora biti veja od 20% doline A. To pomeni, da je
dopustna najveja ekscentrinost 30% doline A.














20
V primeru armirano-betonskih temeljev, e tudi so
manjih dimenzij od 4 m, supozicija o linearni
razporeditvi kontaktnih tlakov ni upraviena.

Vpliv absolutne togosti temelja (K) na razporeditev
kontaktnih tlakov (p), posedkov temeljnih tal in temelja
() in upogibnih momentov (M) je prikazan na
naslednji strani za centrino obremenjen pravokotni
temelj z razmerjem stranic 6 = B A z razlino
absolutno togostjo K = , 0.2431, 0.0729 in 0.0243.
Podobne rezultate bi dobili tudi za drugana razmerja
stranic B A .

V praksi tudi za armirano-betonske temelje (e so
njihove dimenzije manje od 4 m) raunamo z
linearno razporeditvijo kontaktnih tlakov. V tem
primeru korigiramo izraunane upogibne momente
M
0
, izraunane za linearno razporeditev kontaktnih
tlakov, glede na absolutno togost temelja.

4 , 0 < K
0
8 , 0 M x M =
Za absolutno toge temelje (trme):
4 , 0 > K
0
M x M =
Koeficient je odvisen od razmerja stranic B A :
21 22
Dimenzioniranje betonskih temeljev ali zidanih
kamnitih temeljev:

Izraunati moramo takno velikost temeljne ploskve,
da kontaktni tlaki ne bodo presegli dopustne obtebe
temeljnih tal.

b z
G G Q Q + + =

prerez 1-1:
b a
Q
p =
1
,
prerez 2-2:
dop tal
B A
Q
p

=
2



















23
Dimenzioniranje armirano-betonskih temeljev:

Poleg velikosti temeljne ploskve (da kontaktni tlaki ne
bodo presegli dopustne obtebe temeljnih tal) je treba
izraunati e upogibne momente, prene sile in
potrebno armaturo v temelju.

b z
G G Q Q + + =

dop tal
B A
Q
p

=
b x b z x z x
x G x G
x p
M =
2
2

x b x z x
G G x p T =











24
Pri enostransko razirjenih pravokotnih temeljih (n.pr.:
prizidek) je treba poleg vsega natetega, preveriti e
statino kontrolo prereza 1-1:

b z
G G Q Q + + =

6 A e
B A
e Q
B A
Q
p
2 min max,
6

=

6 A e

B c
Q
p
3
2
max

=

e
A
c =
2














25
Izpolnitev pogoja:

dop tal
p <
max


zahteva pri velikih silah Q velike temelje (velike sile G
b

in G
z
). Bolj ekonomino je, da e pri raunu in
dimenzioniranju konstrukcije upotevamo ekscetrino
obremenitev stebra (sila Q v tem primeru ne deluje v
teiu prereza 1-1).

Raun izvedemo po obratni poti. Za izbrane dimenzije
temelja izraunamo:

B A
Q
p

=

in ekscentrinost sile Q' in ustrezne robne kontaktne
tlake p
max
in p
min
iz pogoja
dop tal
p <
max
.

Ko je lega rezultante Q' doloena, izraunamo pri
znanih velikostih in legah sil G
b
in G
z
e lego sile Q
oziroma dodatnega momenta M, e vzamemo silo Q v
teiu prereza 1-1.

Q z z b b Q
r Q r G r G r Q

= + +
1 1 1 1


Q
r G r G r Q
r
z z b b Q
Q
1 1 1
1

=



26
z z b b Q Q
r G r G r Q r Q M
1 1 1 1
= =



e pade sila Q izven jedra prereza 1-1, je treba
prerez 1-1 armirati.


4.2 Pasovni temelji

Namen: za prenos obtebe zidov na temeljna tla.

Tlorisne oblike:



















27
Obteba: v vzdolni smeri so obremenjeni z linijsko
obtebo, za katero suponiramo da je konstantna.
Raunamo jih na tekoi dolinski meter.

Togost pasovnih temeljev: ker ima vertikalni prerez
zidu velik vztrajnostni moment v primerjavi z
vztrajnostnim momentov vertikalnega prereza
pasovnega temelja, so pasovni temelji v vzdolni
smeri togi.

Material: beton, armirani beton, zidani iz lomljenega
kamna v apneni ali cementni malti.

Pri pasovnih temeljih je potrebno doloiti irino
temelja tako, da so kontaktni tlaki manji od dopustne
obtebe temeljnih tal.

Za preno smer pasovnega temelja veljajo enake
zahteve kot pri tokovnih temeljih (kot , razporeditev
kontaktnih tlakov v preni smeri in korekcija
momentov za armirano-betonske pasovne temelje).

e je absolutna togost pasovnega armirano-
betonskega temelja v preni smeri:

4 , 0 < K
0
M M =
4 , 0 > K
0
10 . 1 M x M =
28
4.3 Temeljni nosilci

Namen: za prenos obtebe stebrov in zidov na
temeljna tla.

Tlorisne oblike:




















Obteba: temeljni nosilci so obremenjeni v vzdolni
smeri z linijsko obtebo (tea zidu), s tokovnimi
silami in upogibnimi momenti (obtebe stebrov).

Material: armirani beton.
29
Togost temeljnih nosilcev: lahko so razlino togi (do
absolutno togih).

V preni smeri, e so irine temeljnih nosilcev manje
od 4 m in e velja, da je dolina temeljnega nosilca
veja od dvakratne irine nosilca, lahko privzamemo,
linearno razporeditev kontaktnih tlakov. V preni
smeri moramo doloiti irino nosilca v skladu z
zahtevami tokovnih ali pasovnih temeljev in jih po
potrebi armiramo.

Ker je glavna obteba temeljnih nosilcev v vzdolni
smeri, se v tej smeri tudi dimenzionirajo in armirajo.
Pri dimenzioniranju temeljnih nosilcev moramo
poznati razporeditev kontaktnih tlakov v vzdolni
smeri. Raun kontaktnih tlakov izvedemo naeloma
za 4 razline sluaje, ki se med seboj razlikujejo po
razmerju deformacij oziroma togosti konstrukcije,
temelja in temeljnih tal.

(a)





Deformacije konstrukcije in temelja (K < 0.4) so
enakega velikostnega reda kot so deformacije
temeljnih tal. Na notranje statine koliine konstrukcije
vplivajo posedki temelja oz. temeljnih tal. V proraunu
kontaktnih tlakov se vzame objekt kot celoto ali pa se
30
izvede raun kontaktnih tlakov iterativno tako, da se
izenaujejo premiki podpor gornje konstrukcije in
temelja.

(b)








Deformacije gornje konstrukcije so zanemarljive v
primerjavi z deformacijami temelja. Deformacije
temelja in temeljnih tal so enakega velikostnega reda
(K < 0.4). Raun kontaktnih tlakov izvedemo po
modelu za deformabilni temeljni nosilec s togo
zgornjo konstrukcijo.

(c)








Deformacije gornje konstrukcije so bistveno veje v
primerjavi z deformacijami temelja.
31
(c1)
Deformacije temelja in temeljnih tal so enakega
velikostnega reda (K < 0.4). Raun kontaktnih tlakov
izvedemo po modelu za deformabilni temeljni nosilec
s statino doloeno zgornjo konstrukcijo.

(c2)
Temeljni nosilec je absolutno tog napram temeljnim
tlem (K > 0.4). Raun kontaktnih tlakov izvedemo po
modelu, ki velja za absolutno tog nosilec.

(d)










Deformacije konstrukcije in temelja so enakega
velikostnega reda in zanemarljive v primerjavi z
deformacijami temeljnih tal (K > 0.4). Raun
kontaktnih tlakov izvedemo po modelu, ki velja za
absolutno tog nosilec.




32
4.3.1 Deformabilni temeljni nosilci s statino
doloeno zgornjo konstrukcijo

Zgornja konstrukcija, ki jo nosi temeljni nosilec je
statino doloena in obremenjuje temelj v tokah
( ) n k = K 1 s silami
k
P

in
k
M

.

Temeljni nosilec razdelimo na n elementov k z dolino
l
k
. Povpreno vrednost kontaktnega tlaka oznaimo s
p
k
. Nosilec statino obravnavamo kot prostolee
nosilec podprt v dveh tokah (n.pr.: 1' in n').