TEMEL SAMEC OD ARMIRAN BETON

Temelite samci od armiran beton se

proektiraat koga konstrukcijata nad
temelot e od armiran beton, koga e
potrebno {to poplitko fundirawe, koga
toa e ekonomski opravdano i sl.37
Temelite vo osnova mo`at da bidat so
razli~na forma i toa: kvadratna,
pravoagolna, mnoguagolna, kru`na, a taa
pred sé zavisi od optovaruvaweto,
rastojanieto pome|u stolbovite,
popre~­niot presek na stolbovite i dr.
Na sl. 37 {ematski e prika`an temel
samec od armiran beton.

Slika 37. Temel samec od armiran beton.

1
Vo zavisnost od sovitlivosta na temelot, temelite samci se delat na:
• kruti, ako (Jt → ∞)
• fleksibilni (sovitlivi), ako (0 ≤ Jt ≤ ∞)
Vo zavisnost od sovitlivosta se javuva razli~na raspredelba na
reaktiv­niot pritisok vo kontaktnata povr{ina. Pri presmetuvawe na
reaktivniot pritisok mo`e da se usvoi deka temelnata podloga e elasti~en
materijal, do­kolku tie pritisoci se mali vo odnos na nosivosta na
podlogata. Dijagramot na reaktivniot pritisok vo funkcija od
sovitlivosta na temelot ima sledna forma (sl. 38).

2
Slika 38. Formi na raspredelba na reaktiven pritisok.
Krutosta na temelot mo`e da se sporedi so koeficientot na apsolutna
krutost (k) i da se opredeli sovitlivosta na temelot.
Koeficientot na apsolutna krutost e daden so sledniot izraz:
Eb
J
k = 3
B A Eo
kade {to se:
k ‡ koeficient na apsolutna krutost,
J ‡ moment na inercija na popre~niot presek na temelot,
A ‡ pokratka strana,
B ‡ podolga strana, stranata dol` koja se proveruva krutosta,
Eb ‡ modul na deformacija na betonot,
Eo ‡ modul na deformacija na podlogata.

Ako temelot samec e so pravoagolna osnova so kostantna visina, toga{:

1
J = A ht3
12
3
1 3 1 Eb 1 Eb ht3 1 Eb ⎛ ht ⎞
k = A ht 3 = = ⎜ ⎟
12 B A Eo 12 Eo B 3 12 Eo ⎝ B ⎠ 3
Spored nekoi preporaki, se usvojuva slednata podelba na temelite spored
svojata krutost:

• mnogu krut temel k > 0,5

• krut temel 0,5 < k < 0,15
• sovitliv temel 0,15 < k < 0,05
• mnogu sovitliv temel k < 0,05

Ako temelot e so promenliva visina toga{ pri opredeluvawe na

momentot na inercija, odnosno koeficientot na apsolutna krutost mo`e
da se zeme sredna vrednost na visinata.

4
Slika 39. Dimenzii vo osnova kaj temel samec.
 TEMEL SAMEC KOJ PRENESUVA CENTRI^EN TOVAR

Centri~no tovaren temel samec od armiran beton e onoj temel koj vrz
podlogata prenesuva simetri~no (ramnomerno) optovaruvawe. Naj~est
slu~aj na vakov temel e temel pod stolb koj prenesuva samo vertikalen
tovar. Toj temel se izveduva simetri~no vo odnos na vertikalata koja
pominuva niz na­padnata to~ka na nadvore{niot tovar. Ako stolbot
prenesuva i horizontalen tovar i moment, vo toj slu~aj se vr{i
“centrirawe” i temelot samec se izveduva kako nesimetri~en. Na sl.40
{ematski se prika`ani temeli samci koi se centri~no tovareni.

5
Slika 40. Temel samec; a)centri~no; b)ekcentri~no tovaren.
 DIMENZII VO OSNOVA

Ako se zeme vo predvid pretpostavkata deka raspredelbata na

reaktiv­niot pritisok vo kontaktnata povr{ina e pra­voliniska so
vrednost pmax i uslovot za ramnote`a (ΣY = 0) se dobiva:

P + G = F σdoz

kade {to se:

P ‡optovaruvawe od stolbot,
G ‡sopstvena te`ina na temelot i po~vata nad nego,
F ‡potrebna povr{ina na osnovata na temelot,
σdoz ‡dozvolena nosivost na temelnata podloga.

Te`inata G ne e poznata, no mo`e da se izrazi kako proizvod me|u

volumenot i volumenskata te`ina na materijalot od koj se izveduva
istiot (nearmiran beton ) i po~vata nad nego.

6
 G = β γb F D f
kade {to se:

γb - volumenska te`ina na betonot,

β - koeficient so koj se zema vo predvid razlikata pome|u
volumen­skite te`ini na temelot i po~vata nad nego.
Orientacionata vrednost na ovoj koeficient se dvi`i okolu 0.80-0,85.
h′ γp
β =1 − (1 − )
Df γb
Ako ravenkata so koja se opredeluva sopstvenata te`ina na temelot i
te`inata na po~vata nad nego se zameni vo uslovot za ramnote`a se
dobiva:

P + β γb F D f = F σdoz
a ottuka
P
F=
σ doz − β γ b D f
7
Za temel so kvadratna osnova se dobiva:

P
A=B=
σdoz − β γb D f

Vo slu~aj temelot da ima pravoagolna osnova potrebno e da se usvoi eden

odnos na {irinata i dol`inata. Ako toj odnos e

A
k=
B
toga{ A = kB i F = kB2 i se dobiva:

P
B=
k (σdoz − β γb D f )

8
СТАТИЧКИ ГОЛЕМИНИ

• МЕТОД НА ИСЕЧОЦИ

• МЕТОД НА ПЛОЧА

9
METOD NA ISE^OCI

10
Slika 41. Metod na ise~oci za opredeluvawe na stati~ki golemini.
Spored oznakite na gornata slika, stati~kite golemini se
presmetuvaat na sledniot na~in:

Qu = pn×F - transferzalna sila

Mu = Qu×s - napadni momenti

kade {to se:

F ‡ povr{ina na ozna~eniot ({rafiran) del,

s ‡ te`i{te na ozna~enata povr{ina.

11
 METOD NA PLO^A

12
Slika 42. Metod na plo~a za opredeluvawe na stati~ki golemini.
Spored oznakite na gornata slika stati~kite golemini se
presmetuvaat na sledniot na~in:

B − bo
Q u = pn F = pn A
2

B − bo
Mu = Qu ⋅ s = Q
4

13
 ‡ empiriska postapka, metod na -Lezer

Ovaa postapka bazira na rezultatite od modelskite ispituvawa izvr{e­ni

na temeli so konstantna ili so promenliva visina. Temelite samci koi se
presmetuvaat po ovaa postapka treba po forma da se pribli`ni na formite
od ispituvanite modeli (sl. 43).

P 1 P
Qu = A ( B − bo ) = ( B − bo )
BA 2 2B

P B b P
Mu = ( − o) = ( B − bo )
2 4 4 8

14
Slika 43.
 Metod na plo~a

empiriska postapka spored Lezer.

Ultimativnite momenti na sovivawe

se odnesuvaat za presecite I–I i II–II,
dodeka transverzalnite sili za
presecite III–III i IV–IV.

Slika 44.

15
Vo ponatamo{nite presmetki stati~kite golemini treba da se
reduciraat so slednite koeficienti:

• za temel so konstantna visina:

α = 1,94
β = 0,97
γ= 0,97

• za temel so promenliva visina:

α = 2,25
β = 1,11
γ = 1,34

kade {to se:

α – koeficient za redukcija na momentite koga se presmetuva
visinata na temelot,
β – koeficient za redukcija na momentite koga se presmetuva
potrebnata armatura,
γ – koeficient za redukcija na transverzalnite sili.
16
Vaka presmetanite golemini za Qu i Mu se odnesuvaat za celata dol`ina,
odnosno {irina na temelot. Nivnata raspredelba po soodvetnata strana ne
e ramnomerna. Najgolema vrednost ima pod stolbot, dodeka najmala na
kraevite (sl. 45).

Slika 45. Raspredelba na momentite na sovivawe po stranite na temelot.

17
• Visina na temelot

Visinata na temelot se presmetuva so pomo{ na stati~kite golemini vo

merodavniot presek, odnosno so pomo{ na ultimativnite momenti na
sovivawe ili transverzalni sili.

Visina na temel spored momentot na sovivawe:

Mu
hM = kh
bst

kade {to se:

hM ‡ visina na temelot,
Mu ‡ ultimativen moment,
bst ‡ stati~ka {irina na presekot,
kh ‡ koeficient na visinata.
18
b) Visina na temel spored transverzalnata sila

Qu
hQ =
k z τ r bst

kade {to se:

hQ ‡visina na temelot,
Qu ‡ultimativna transverzalna sila,
bst ‡stati~ka {irina na presekot,
kz ‡koeficient na krakot na vnatre{ni sili,
τr ‡dozvoleno napregawe na smolknuvawe.

19
• Kontrola protiv probivawe

Slika 46.
20
Od uslovot na ramnote`a na silite (ΣY = 0) se dobiva stati~kata visina na
temelot koj e osiguran od probivawe na stolbot niz nego.
Od gorenavedeniot uslov se dobiva:
ΣY = 0 TV − S = 0
‡ sili koi dejstvuvaat odozgora:

TV = τ Ft 0,5 2 Ft = 2 hst 2 [(ao + hst ) + (bo + hst )]

TV = 2hst [(ao + hst ) + (bo + hst )] τ

‡ sili koi dejstvuvaat odozdola:

S =P−R S = P − pn [ (2 hst + ao ) (2 hst + bo ) ]

So zamena vo ravenkata za ramnote`a se dobiva:

2 hst [ (ao + hst ) + (bo + hst ) ]τ − P + pn [ (2 hst + ao ) (2 hst + bo ) ] = 0

P − pn [(2 hst + ao ) (2 hst + bo )]

τpr =
2 hst [(ao + hst ) + (bo + hst )] 21
Ravenkata koja go definira uslovot za probivawe na stolbot niz
temelot }e ja izvedeme i na drug na~in:

S
τpr =
Fn Slika 47.
22
kade {to se:
S ‡ merodavna sila so koja se presmetuva probivaweto,
Fn ‡ povr{ina na obvivkata na zamisleniot paralelopiped.
S = P − Ab pn

Merodavnata sila so koja se kontrolira probivaweto e ednakva na:

Ab = (ao + 2hst ) (bo + 2hst )] P

pn = Fn = hst [ 2(ao + hst ) + 2(bo + hst ) ]
AB
kade {to se:
Ab ‡ povr{ina na bazata na piramidata vo ramnina na armaturata,
pn ‡ neto reaktiven pritisok.
P − Ab pn S
τpr = τpr =
2 hst [(ao + hst ) + (bo + hst ) ] 2 hst [(ao + hst ) + (bo + hst ) ]
Od gornite ravenki sleduva:
Ako osnovata na temelot e kvadratna, a stolbot centri~no optovaren so
kvadraten popre~en presek, gornata ravenka dobiva forma:
P − pn (2 hst + bo ) 2
τpr =
4 hst (bo + hst ) 23
Potrebnata dopolnitelna armatura se opredeluva spored naredniot izraz,
dodeka nejziniot raspored e prika`an na slednata slika.

S
Ak = 1,35 [ cm2 ]
σv

Slika 47. Dopolnitelna armatura

24
 Presmetanata armatura se rasporeduva spored skicata na sl. 48.

Mu
Ap =
k z hst σ v

Slika 48.
Raspredelba na
glavna aramatura

Za prakti~na primena mo`e da se ka`e deka vo podra~jeto na stolbot, na

dol`ina od 2×0,25B treba da se vgradi 70–80% armatura, a ostanatiot del vo
krajnite ~etvrtini.
25
 Koga temelite samci se so izdol`ena osnova, odnosno koga pokratkata
strana ne e podolga od tri dol`ini na stolbot, se prepora~uva na~inot na
armirawe prika`an na sl. 49.

Slika 49. Armirawe na temeli samci so izdol`ena osnova.

Vo podol`en pravec potrebnata armatura se raspredeluva ramnomerno,

dodeka vo pravec na pokratkata strana potrebnata armatura se
raspredeluva simetri~no na dol`ina od tri {irini na stolbot. Nadvor od
26
toa podra~je se usvojuva konstruktivna armatura.
 Koga temelite samci prenesuvaat golemi tovari, vrz podloga so golema
nosivost, koga dimenziite vo osnova se mali i koga napregawata vo betonot
se ednakvi na dozvolenite, toga{ vo gornata zona na temelot se javuvaat
pritisnati platna so piramidalen oblik. Ovie platna baraat potpora, a toa
se re{ava so toa {to armaturata se svitkuva na kraevite kako na sl. 50.

Slika 50. Formirawe na potpori za pritisnati platna.

27
Koga temelite samci od armiran beton se optovareni so golemi tovari,
imaat golemi kvadratni osnovi, postoi mo`nost na podigawe na rabovite
(aglite) na temelot od temelnata podloga. Poradi toa se predlaga istite da
se otse~at i temelot dobiva edna osmoagolna osnova.

Slika 51..
28
 KONSTRUKTIVNI KARAKTERISTIKI

Slika 52. Stesnuvawe na temel samec po visina. 29

 • KОНТРОЛА НА НАПРЕГАЊАТА

Kontrolata na napregawa se vr{i spored ravenkata:

R
pmax =
B
kade R e vkupen tovar vo kontaktnata ramnina:
R = P + Gt + Gp
kade Gt i Gp se soodvetno te`ini na temelot i po~vata nad nego.

Uslovot {to pmax treba da go ispolni e:

pmax = σdoz ± (3 – 5)% σdoz

odnosno dozvolenoto otstapuvawe iznesuva:

σ doz − pmax
Δ= ⋅100 = (3 − 5)%
σ doz
Vo slu~aj otstapuvaweto Δ da ne e vo gornite granici potrebno e da se
izvr{i korekcija na {irinata na lentovidniot temel.
30
TEMEL SAMEC KOJ PRENESUVA
EKSCENTRI^EN TOVAR VRZ
PODLOGATA

• случај на ексцентрицитет во
еден правец

• случај на ексцентрицитет во
два правци

31
 Dimenzii vo osnova i kontrola na napregawa

Dimenziite vo osnova i kontrolata na napregawa vo kontaktot

se opredeluva na ist na~in kako kaj ekscentri~no tovaren temel
samec od nearmiran beton.

• Stati~ki golemini
Stati~kite golemini i napregaweto na smolknuvawe vo
merodavnite preseci se opredeluvaat na ist na~in kako kaj
ekscentri~no tovaren temel samec od nearmiran beton.

• Visina na temelot
Visinata na temelot se opredeluva na analogen na~in kako kaj
темелот кој центрично го пренесува оптоварувањето so taa razlika
{to visinata se presmetuva so stati~kite golemini vo
karakteristi~ni preseci, odnosno preseci koi se poblisku do
maksimalno optovareniot rab na temelot.

32
 • Kontrola protiv probivawe
‡ ekscentricitet vo eden pravec

Slika 53.

33
 Tangencijalnite napregawa vo oddelni preseci vo slu~aj na
ekscentricitet vo eden pravec (sl. 53) se opredeluvaat spored slednata
ravenka:

S
τpr =
Fn

kade {to se:

S ‡ transverzalna sila koja go predizvikuva napregaweto τ,

Fn ‡ povr{ina vrz koja dejstvuva napregaweto τ.

34
Kaj ekscentri~no tovaren temel postojat ~etiri karakteristi~ni
povr{ini koi se sostaven del od zamisleniot paralopiped. Koga postoi
ekscentricitet samo vo eden pravec toga{ merodavni se dvete sprotivni
povr{ini i toa:

S1 S1 S2 S2
τpr ,max = = τpr , min = =
Fn (ao + hst ) hst Fn (ao + hst ) hst

kade {to se:

S 1 = pn,T1 F1 S 2 = pn,T2 F2

Merodavnoto tangencijalno napregawe iznesuva:

τpr , max + τpr ,min 2

τpr = ≤ γ1 τ a
2 3

35
‡ ekscentricitet vo dva pravci

Slika 54.
36
Tangencijalnite napregawa vo oddelni preseci vo slu~aj na
ekscentricitet vo dva pravci (sl. 52) se opredeluvaat spored slednata
ravenka:

S
τpr =
Fn

S1 S1 S2 S2
τpr ,1 = = τpr , 2 = =
Fn,1 (ao + hst ) hst Fn,2 (ao + hst ) hst

S3 S3 S4 S4
τpr ,3 = = τpr , 4 = =
Fn,3 (bo + hst ) hst Fn, 4 (bo + hst ) hst

kade {to se:

S1 = pn,T1 F1 S2 = pn,T2 F2 S 3 = pn,T3 F3 S 4 = pn,T4 F4

τpr , max + τpr ,min 2

τpr = ≤ γ1 τ a
2 3
37
TEMEL SAMEC SO NEPRAVILNA OSNOVA
Temelite samci naj~esto se izveduvaat so kvadratna ili pravoagolna forma
na kontaktnata povr{ina. Me|utoa, temelite samci mo`at da imaat i
nepravilna osnova, odnosno nesimetri~na forma ili forma koja ne e
voobi~aena. Na sl.55 prika`ani se dva primeri na temeli samci so
nepravilna osnova.

Slika 55.

Temelot ima nepravilna osnova ako negovata kontaktna povr{ina ima

takva forma kaj koja centrifugalniot moment na inercija Jxy ≠ 0. Kaj
temelite so nepravilna osnova te`i{teto na kontaktnata povr{ina ne se
poklopuva so geometriskoto te`i{te. 38
• Kontaktni napregawa
Se pretpostavuva deka raspredelbata na reaktivniot pritisok vo kontaktnata
povr{ina e linearna {to mo`e da se prika`e so slednata ravenka:

p = ax + by + c

kade {to a, b i c pretstavuvaat konstanti.

Nepoznatite konstanti se opredeluvaat na toj na~in {to ravenkata za
reaktivniot pritisok treba da gi zadovoli slednite uslovi:
F F F
P = ∫ p ⋅ dF M x = ∫ y ( p ⋅ dF ) M y = ∫ x ( p ⋅ dF )
0 0
0
F
Pritoa treba da se znae deka: ∫ dF = F
0

Stati~kite momenti za te`i{nite koordinati se ednakvi na 0.

F F

∫ x ⋅ dF = 0 ∫ y ⋅ dF = 0
0 0

Isto taka momentite na inercija po definicija se:

F F F
Jx = ∫y
2
dF Jy = ∫x
2
dF Jxy = ∫ x ⋅ y ⋅ dF
0 0
0 39
So zamena na ravenkata za reaktivniot pritisok vo gorenavedenite
uslovi i so nivno sreduvawe se dobiva:

F F
P = ∫ p ⋅ d F = ∫ (a x + b y + c) d F = c F
0 0

F F
M x = ∫ y ( p ⋅ d F ) = ∫ (a x + b y + c) y ⋅ d F = b J x + a J x y
0 0

F F
M y = ∫ x ( p ⋅ d F ) = ∫ (a x + b y + c) x ⋅ d F = a J y + b J x y
0 0

So re{avawe na gornite tri ravenki se opredeluvaat nepoznatite

koeficienti:

Jx y Jx y
M y − Mx Mx − M y
Jx Jy P
a= b= c=
⎛ J 2 ⎞
⎛ J 2 ⎞ F
J y ⎜1 −
x y ⎟ y ⎟
J x ⎜1 −
x
⎜ Jx J y ⎟ ⎜ Jx J y ⎟
⎝ ⎠ ⎝ ⎠
40
Na kraj ravenkata na reaktivniot pritisok dobiva forma:

Jx y Jx y
M y − Mx Mx − M y
P Jx Jy
p= + x+ y
F ⎛ J 2 ⎞ ⎛ J 2 ⎞
J y ⎜1 − ⎟ J x ⎜1 − ⎟
x y x y
⎜ Jx J y ⎟ ⎜ Jx J y ⎟
⎝ ⎠ ⎝ ⎠

kade {to se:

Jxy ‡centrifugalen moment na inercija (mo`e da bide + ili −),

Mx ‡moment okolu oskata x (mo`e da bide + ili −),
My ‡moment okolu oskata y (mo`e da bide + ili −),
x, y ‡koordinati na to~kata vo koja se presmetuva reaktivniot
pritisok (mo`at da bidat + ili −),
p ‡reaktiven pritisok (+ pritisok, − zategnuvawe).
41
 TEMELI TOVARENI SO SILA NA IZVLEKUVAWE

Presmetuvaweto na temelite tovareni so sila na izvlekuvawe se sostoi

vo opredeluvawe na dimenziite na temelot, od uslovot temelot da se
sprotivstavi na optovaruvaweto samo so: svojata te`ina, te`ina na po~vata
nad nego i trieweto po potencijalnata povr{ina na lom i pritoa da se
obezbedi sigurnost da ne dojde do izvlekuvawe.

Nok r
Fs =
No

kade {to se:

Fs – koeficient na sigurnost,
Nokr – kriti~na sila na izvlekuvawe,
No – sila na optovaruvawe.

42
Silata na optovaruvaweto na temelot se opredeluva so posebna analiza na
tovari koi dejstvuvaat vrz temelot i zavisi od gornata konstrukcija.

Kriti~nata sila, pretstavuva reakcija na temelot, odnosno sila so koja

temelot se sprotivstavuva na optovaruvaweto i taa zavisi od te`inata na
temelot, te`inata na po~vata nad nego, kako i od trieweto po
potencijalnata povr{ina na lom.

Nok r = GT + GP + T

kade {to se:

GT – te`ina na temelot,
GP – te`ina na po~vata,
T – sila na triewe.

Presmetuvaweto na ovoj tip na temeli }e se sprovede po dve postapki:

• klasi~na postapka,
• metod na Sarač.
43
Klasi~na postapka

Pri presmetuvaweto na temelot po klasi~na postapka se usvojuva

vertikalna potencijalna ramnina na lom. Na sl. 67 prika`an e temel
tovaren so sila na izvlekuvawe i raspored na komponentite na
kriti~nata sila.

Slika 67. Temel tovaren so sila na izvlekuvawe ‡ klasi~na postapka.44

 Te`inite na temelot i po~vata nad nego se opredeluvaat vrz baza na
nivnite volumeni i toa:
GT = Vt×γb
kade {to se:
Vt ‡ volumen na temelot,
γb ‡ volumenska te`ina na betonot.

GP = Vp×γp
kade {to se:
Vp ‡ volumen na po~vata nad temelot,
γp ‡ volumenska te`ina na po~vata.

Silata na triewe koja se javuva kako posledica na trieweto po

potenci­jalnata povr{ina na lom se opredeluva spored slednata ravenka:
T = τ×F
kade {to se:
τ ‡ tangencijalno napregawe,
F‡ povr{ina po koja se raspredeluva tangencijalnoto napregawe.
45
Tangencijalnoto napregawe mo`e da se opredeli spored poznatiot
kriterium na lom:

τ= c + σ×tg ϕ

Silata na triewe koga postoi pove}eslojna po~vena sredina se

opredeluva spored slednata analogna ravenka:

n
T = L ∑ hi (ci + σi ⋅ tg ϕi )
i =1

kade {to se:

ci ‡ kohezija na oddelen po~ven sloj,

L ‡ obikolka na temelot vo osnova,
hi ‡ visina (debelina) na oddelen po~ven sloj,
σi ‡ normalno (horizontalno) napregawe vo sredinata na slojot,
tg ϕi ‡ koeficient na vnatre{no triewe na po~vata vo toj sloj.
46
Uslovite vo koi se nao|a temelot nalo`uvaat normalnoto napregawe da
se opredeli spored slednata ravenka:

σ= γp×h×ko
kade {to ko pretstavuva koeficient na po~ven pritisok vo miruvawe.
Za opredeluvawe na koeficientot na po~veniot pritisok vo miruvawe
se koristi sledniot odnos:
v
ko =
1−v
kade {to ν e Poasson-ov koeficient.
Za slu~aj na Rankinova sostojba na napregawe koeficientot ko se
opredeluva spored slednata ravenka:

ko = 1 − sin ϕ
Vo delot na temelot kade postoi kontakt pome|u betonot i po~vata
koeficientot na triewe mo`e da se zeme kako:
2
f = tg δ = tg ( ϕ)
3
47
 Metod na Sarač

Ovaa postapka za re{avawe na temeli tovareni so sila na izvlekuvawe

bazira na eksperimetalnite ispituvawa {to gi izvr{il Prof. d-r. Sarač
(1970). [emata na temelot za presmetka po ovoj metod e dadena na sl. 68.

Slika 68. Temel tovaren so sila na izvlekuvawe ‡ metod na Sarač. 48

Kriti~nata sila se opredeluva spored ravenkata:

Nok r = γ t 3 Kϕ′ , p + Ac c t 2 Kc, p + GT + GP

kade {to se:

GT ‡te`ina na temelot,
GP ‡te`ina na po~vata,
K′ϕ,p , Kc,p‡bezdimenzionalni koeficienti koi zavisat od
koeficientot na formata λ i od agolot na vnatre{no
triewe ϕ. Ovie koeficienti dijagramski se dadeni za
karakteristi~ni vrednosti na λ i ϕ (dodatok 8),
γ ‡volumenska te`ina na po~vata,
t ‡visina na poremeteniot del od po~vata,
c ‡kohezija na po~vata,
Ac ‡koeficient koj se koristi koga po~vata e koherentna.

49
Koeficientot na oblikot λ se opredeluva na sleden na~in:

t
λ=
d
kade {to se:

t = hp + ht/2,

d ‡ dijametar na kontaktnata povr{ina na temelot.

Koeficientot na oblikot λ za pravoagolen temel so dimenzii a i b se

opredeluva na sleden na~in:
t 4ab
λ= de =
de π

Koeficientot Ac e voveden za da se opfatat nekoi specifi~nosti na

odnesuvaweto na temelite vo koherentni materijali.

Ac = 0,5 ‡ kratkotrajno optovaruvawe

Ac = 0,0 ‡ dolgotrajno optovaruvawe
50