RZJTHPJ Ah Ua 5 Ib 6 Eiurhd A

Глигор Тренчевски
Костадин Тренчевски
MATEMATIKA
za osmo oddelenie
PREDGOVOR
Nastavnata materija po matematika za VIII oddelenie, vo u~ebnikot e izloèna vo

~etiri temi, a sekoja tema e razdelena na soodveten broj - pottemi, od koi, sekoja
pretstavuva edna zaokruèna celina - nastavna edinka.
Vo prvata tema - Sli~nost na triagolnici, }e se zapoznaete so u{te eden vid na
preslikuvawe vo ramnina. Napomnuvame, dobroto sovladuvawe na ovaa tema }e vi ovoz-
moì lesno snao|awe vo re{avaweto na niza problemi od prakti~niot ìvot i uspe{no
sledewe na nastavata po fizika i drugite predmeti. Vo ovaa tema }e se zapoznaete i so
edna od najprimenuvanite teoremi - Pitagorovata teorema. Vo vtorata tema - Linearna
ravenka, linearna neravenka i linearna funkcija }e gi pro{irime i zaokruìme znaewata
za tie osnovni i najva`ni poimi vo celata algebra. Vo narednata, treta tema }e se zapoznaete
i }e re{avate Sistemi linearni ravenki. Vo ~etvrtata tema - Geometriski tela, }e se
zapoznaete so zaemnite odnosi na to~kite, pravite i ramninite vo prostorot. ]e
presmetuvate plo{tini i volumeni na geometriskite tela: prizma, piramida, cilindar,
konus i topka. Ovaa tema e od posebno zna~ewe za prostornata pretstava na svetot {to
n opkruùva.
Sekoja nastavna edinka vo u~ebnikot e pridruèna so nekolku re{eni primeri i kon
nea se dadeni dovolen broj zada~i za ve`bi.
Zada~ite za ve`bi se podeleni vo tri kategorii:
a) Zada~i so sino kruk~e . Toa se zada~i so koi se vr{i uve`buvawe na soodvetni-

te poimi i barawa vo nastavnata edinka.
b) Zada~i so violetovo triagolni~e . Toa se posloèni i pote{ki zada~i, ~ie

re{avawe e prosledeno so soodvetno upatstvo.
v) Zada~i zatvoreni so crveno kvadrat~e . Toa se zada~i, {to moàt da se koristat
za podgotovka na narednata lekcija.
Na krajot od sekoja tema dadeni se zada~i za povtoruvawe i utvrduvawe, kako i zada~i
za samokontrola. Sekoja od zada~ite za samokontrola nosi po 6 bodovi, koi moàt da
bidat podeleni na ednakvi delovi, ako zada~ata e podelena na podzada~i (pod a, b, v,...), a
skalata za samoocenuvawe e slednata: 0-22 (nedovolen), 23-35 ocenka 2, 36-50 ocenka 3, 51-
62 ocenka 4 i 63-72 ocenka 5.
Na krajot na u~ebnikot dadeni se odgovorite na site zada~i, upatstva za re{avawe,
kako i celosni re{enija i dokazi na posloènite zada~i. Vi prepora~uvame da gi
razgledate i re{enijata na pote{kite zada~i. Toa }e ve zainteresira i kaj vas da se
pojavi pogolem i s pogolem interes kon matematikata.
Avtorite
4
A PROPORCIONALNI OTSE^KI
I. 1. RAZMER
Na geografskite karti sekoga{ e napi{ano vo koj razmer e taa karta.
[to prakti~no zna~i toa? Ako razmerot e na primer 1 : 25 00 000, toa zna~i deka ako
rastojanieto me|u dve to~ki na kartata e 1 cm, vo prirodata toa rastojanie e
2 500 000 cm = 25 km, a ako na kartata rastojanieto e 2 cm, vo prirodata toa rastojanie e
2 . 25 km = 50 km. Zna~i razmerot na kartata pokaùva kolku pati rastojanijata na kartata
se namaleni vo odnos na vistinskite rastojanija vo prirodata. Od druga strana, pak, vo
u~ebnicite po biologija moè da vidite sliki na razli~ni kletki vo zgolemena forma
koi bez mikoroskop se nevidlivi. Ako slikata e zgolemena na primer 20 000 pati, moème
da kaème deka crteòt e pretstaven vo razmer 20.000 : 1.
Vsu{nost, i vo dvata prethodni primera se raboti za odnos na dva broja. Za dadeni
D
dva broja a i b, koli~nikot a : b, odnosno se narekuva razmer (ili odnos) na brojot a
E
sprema b. Brojot a se vika prv ~len, a brojot b vtor ~len. Samiot koli~nik N D E kako
realen broj se vika vrednost na razmerot. Na primer, vrednosta na razmerot 7 : 4 e 1,75.
Neka e daden razmerot a : b. Toga{ za razmerot b : a velime deka e obraten razmer na
razmerot a : b. Na primer, razmerot 5 : 3 e obraten razmer na razmerot 3 : 5.
Za dva razmera a : b i c : d velime deka se ednakvi, ako nivnite vrednosti se ednakvi,
D F
t.e. ako , odnosno ad = bc. Taka, na primer, razmerite 6 : 9 i 14 : 21 se ednakvi
E G
bidej}i 6 . 21 = 9 . 14 (=126). Zabeleùvame deka ako prviot i vtoriot ~len na razmerot
se pomnoàt ili podelat so ist broj, vrednosta na razmerot ostanuva nepromeneta. Taka,

i , pa ottuka .

êstopati dva ili pove}e razmera gi zapi{uvame zaedno. Na primer, razmerite a : b
i b : c moème da gi zapi{eme kako a : b : c. Taka, na primer, ako a : b : c = 3 : 4 : 5, toa
ozna~uva deka ako a = 3x za nekoe x, toga{ b = 4x a c = 5x. Navistina, a : b = (3x) : (4x)=3: 4 i
b : c = (4x) : (5x)=4: 5.
5
Razmerite od oblik a : b : c ili poop{to a1 : a2 : ... :an se narekuvaat prodolèni
razmeri. Dodeka na obi~nite razmeri, na primer a : b, nie mu pridruùvame realen broj
D
, kaj prodolènite razmeri toa ne e taka. Na prodolèniot razmer a : b : c mu
E D E
pridruùvame dva realni broja i no ne eden realen broj.
E F
Na primer nema smisla ako zapi{eme a : b : c =5.
Zada~a. Razmerite a) a : b = 3 : 5 i b : c = 5 : 6, b) a : b = 3 : 5 i b : c = 15 : 17, da gi zapi{eme

kako prodolèn razmer.
Re{enie. a) Prodolèniot razmer o~igledno }e bide a : b : c = 3 : 5 : 6.
b) Zabeleùvame deka vtoriot ~len (5) na prviot razmer e razli~en od prviot ~len
(15) na vtoriot razmer. Od a : b = 3 : 5 dobivame deka ako a = 3x toga{ b = 5x. Brojot x go
opredeluvame taka {to 5x = 15, od kade x = 3. Zatoa prviot razmer go zapi{uvame kako
a : b = 9 : 15, a za prodolèniot razmer dobivame a : b : c = 9 : 15 : 17.
Prodolèniot razmer ne se menuva ako broevite vo razmerot gi pomnoìme ili
podelime so ist broj. Na primer, a : b : c = 5 : 7 : 10 e isto {to i a : b : c = 10 : 14 : 20 ili, pak,
a : b : c = 15 : 21 : 30.
Ravenstvoto me|u dva razmera a : b i c : d se narekuva proporcija. Na primer proporcija
e ravenstvoto 5:7=15:21.
Sekoja proporcija e sostavena od ~etiri ~lena. Ako tri ~lena ni se poznati, ~etvrtiot
go opredeluvame ednozna~no.
DG
Imeno, ako a : b=x:d, toga{, E[ DG , pa [ .
E
Ovde se pretpostavuva deka ~lenovite na razmerot se razli~ni od nula. Neka e dadena
proporcijata a:b=c:d. So pomo{ na broevite a, b, c i d moè da se sostavat u{te 7 proporcii.
Na primer, od proporcijata 2:3=6:9 moàt da se formiraat i slednite proporcii: 3:2=9:6,
6:9=2:3, 9:6=3:2, 2:6=3:9, 6:2=9:3, 3:9=2:6 i 9:3=6:2.
Vo narednata lekcija a i lekciite {to sledat }e razgleduvame razmeri za koi dvata
~lena se dolìni na nekoi otse~ki.
1. Napi{i dva razmera so razli~ni vrednosti.

2. Koja e vrednosta na x, ako vrednosta na razmerot 2:x e: a) 1, b) 2, v) , g) ?

3. Daden e razmer ~ija vrednost e . Koja e vrednosta na obratniot na negoviot obraten

razmer? [to zabeleùva{?

4. Uprosti gi slednite razmeri: a) , b) , v) .

5. Najdi gi x i y taka {to da vaì a) [ \ , b) [ \ .
6. Najdi gi broevite x , y i z taka {to [ \ ] i [ \ ] .
7. Najdi go x od proporcijata a) 7 : x = 49 : 35, b) 5 : 2 = x : 3.
8. Najdi go x od proporcijata [ [
9. Izberi dva ednakvi razmera a : b i c : d, a potoa formiraj gi
site proporcii so pomo{ na broevite a, b, c i d.
6
I. 2. PROPORCIONALNI OTSE^KI
1. Na crteòt 1 dadeni se dve otse~ki $% i &' , ~ii dolìni se $% FP i

&' FP . Da go odredime koli~nikot od dolìnite na tie otse~ki pri merna edinica:
a) 1 cm, b) 1 mm, v) 1 m.
$% FP
Baraniot koli~nik e soodvetno : a) ,
&' FP
$% PP $% P
b) , v) .
&' PP &' P Crte` 1
Zabeleùvame deka koli~nikot od dolìnite na dve otse~ki ne zavisi od izborot na

mernata edinica, so koja se mereni.
$%
Definicija 1. Koli~nikot (ili $% &' ) od dolìnite na otse~kite
&'
$% i &' , pri ista merna edinica, se vika razmer na tie otse~ki.
$% FP
Zna~i, razmerot na dadenite otse~ki $% i &' (crt. 1) e ednakov na .
&' FP
1. Dadeni se otse~kite: $% FP i &' FP . Odredi go nivniot razmer. Dali }e se
promeni razmerot, ako nivnite dolìni bidat izrazeni vo decimetri (ili vo
milimetri)?
$%
Spored toa, za koi bilo dve otse~ki $% i &' , vaì N kade {to k e nekoj
&'
pozitiven realen broj.
$%
Namesto N ~esto pi{uvame $% N &' i velime otse~kata $% (odnosno
&'
dolìnata $% ) e proporcionalna na otse~kata &' (odnosno na dolìnata &' ) so
koeficient na proporcionalnost N .
$% &' $% &'
Ako N , toga{ . Za razmerite i velime deka se recipro~ni ili
&' $% N &' $%
obratni eden na drug.
2. Neka se dadeni sega dva para otse~ki $% &' i () *+
(crt. 2), takvi {to, razmerot na prvite dve da e ednakov so
$%
razmerot na drugite dve otse~ki, na primer: i
&'
() Crte` 2
.
*+
$% () $% ()
Bidej}i razmerite i se ednakvi, zatoa }e vaì proporcijata .
&' *+ &' *+
Definicija 2. Ako otse~kite $% &' () i *+ se takvi {to da vaì proporcijata

$% ()
, toga{ velime deka otse~kite $% i () se soodvetno proporcionalni so
&' *+
otse~kite &' i *+ .
7
$% ()
Ako vaì proporcijata (odnosno $% &' () *+ ), toga{ za sekoja od
&' *+
~etirite otse~ki velime deka e ~etvrta geometriska proporcionala na ostanatite tri
otse~ki.
2. Dadeni se tri otse~ki: $% FP &' FP i () FP . Odredi ja dolìnata
na otse~kata *+ , taka {to da vaì proporcijata $% &' () *+ .
Definicija 3. Ako otse~kite $% 01 i &' se takvi {to da vaì proporcijata
$% 01
, toga{ za otse~kata 01 velime deka e sredna geometriska proporcionala na
01 &'
otse~kite $% i &' , ili geometriska sredina na otse~kite $% i &' .
Na primer, geometriska sredina na otse~kite so dolìna 2 FP i 18 FP e otse~ka
~ija dolìna e 6 FP , bidej}i
Definicijata za proporcionalni otse~ki moè da se obop{ti i za proizvolen broj
na otse~ki. Imeno, ako otse~kite $ % & ' 0 1 i $% &' 01 se takvi {to, da vaì
$ % & ' 0 1
proporcijata N , toga{ velime deka otse~kite $ % & ' 0 1
$% &' 01
se soodvetno proporcionalni na otse~kite $% &' 01 , a brojot N se vika koeficient
na proporcionalnost.
3. Poznato e deka so zapisot $% FP e zadadena dolìnata (merata) na otse~kata $% .

Tuka brojot se vika meren broj, a kratenkata FP - merna edinica ili edinica
dolìna. Ako mernite broevi na dolìnite na dve otse~ki se i , dali moè da se
tvrdi koja od niv ima pogolema dolìna?
4. Dadeni se otse~kite: a) $% FP &' GP , b) $% FP &' GP ,
v) $% GP &' FP . Sporedi gi nivnite dolìni.
5. Dali }e se promeni razmerot na dve otse~ki, ako nivnite dolìni gi: a) zgolemi{ 3
pati, b) namali{ 2 pati?
6. Od to~kata $ na pravata S naneseni se ednopodrugo pet ednakvi otse~ki:
$% %& &' '( () Odredi gi razmerite:
$% &( $& $) &) $' %( &) $) %( .
7. Na crt. 3 zadadeni se otse~kite $% &' () *+ i
./ . Vrz osnova na crteòt odredi gi razmerite:
a) $% &' , b) $% () , v) () *+ ,
g) ./ *+ , d) *+ () . Crte` 3
8. Vo eden pravoagolen triagolnik eden od aglite iznesuva 30o. Kolkav e razmerot od

pomalata kateta i hipotenuzata na toj triagolnik?
9. Zapi{i deka otse~kite $% i 56 se soodvetno proporcionalni na otse~kite 01 i
34 . Odredi ja dolìnata na otse~kata 56 , ako: $% FP 01 FP 34 FP .
10.Ispitaj dali se proporcionalni otse~kite {to se dolgi:
8
a) GP FP FP i FP , b) FP FP FP i FP , v) FP FP FP i FP .
11. Otse~kite $% i 01 se soodvetno proporcionalni na otse~kite &' FP i

34 FP so koeficient na proporcionalnost N . Odredi gi dolìnite na

otse~kite $% i 01 .
12. Nacrtaj otse~ka $% i podeli ja na 4 ednakvi dela.
I. 3. DELEWE NA OTSE^KA NA
EDNAKVI DELOVI
Na crt. 4a daden e triagol-

nik $%& , kaj koj to~kite 0 i
1 ja razdeluvaat stranata $&
na tri ednakvi delovi (otse~ki).
Da si postavime zada~a i
stranata $% da ja razdelime na
tri ednakvi delovi.
Nasetuvame deka, ako niz
Crte` 4
to~kite 0 i 1 povle~eme
pravi S i T - paralelni so stranata %& (crt. 4b), toga{ tie }e ja razdelat i stranata
$% na tri ednakvi delovi.
Ovaa postapka za podelba na dadena otse~ka na ednakvi delovi se zasnovuva na slednata:
Teorema 1. Ako nekolku razli~ni paralelni pravi gi se~at kracite na daden agol i
od edniot negov krak otsekuvaat ednakvi otse~ki, toga{ tie i od drugiot krak na
toj agol otsekuvaat ednakvi otse~ki.
Dokaz. ]e razgledame slu~aj so tri paralelni pravi. Neka paralelnite pravi S T i
U gi se~at kracite na agolot $2% soodvetno vo to~kite $ $ $ i % % % i neka
2$ $ $ $ $ (crt. 5). Treba da dokaème deka 2% % % % % .
Za da go dokaème toa, niz to~kite $ i $ povlekuvame dve polupravi $0 i
$ 1 - paralelni so krakot 2% . Taka gi
dobivame triagolnicite 2$ % , $ $ 0 i $ $ 1
i paralelogramite $0% % i $ 1% % . Od
vtoriot priznak za skladnost na triagolnici
dobivame deka D 2$ % # D $ $ 0 # D $ $ 1 .
Ottuka sleduva deka 2% $0 $ 1 . No bidej}i
$ 0 % % i $ 1 % % , pa zatoa dobivame deka
2% % % % % .
Zada~a 1. Dadena otse~ka $% da se razdeli

na pet ednakvi delovi.
Re{enie: 1° Od to~kata $ povlekuvame
proizvolna poluprava $0 , {to ne ja sodrì Crte` 5
otse~kata $% .
9
2°. Na polupravata $0 izbirame proizvolna
to~ka 0 i otse~kata $0 so {estar ja nanesuvame
u{te ~etiri pati ednopodrugo na polupravata $0
(crt. 6). Taka na polupravata $0 dobivame pet
to~ki 0 0 0 0 i 0 takvi {to:
$0 0 0 0 0 0 0 0 0 .
3°. To~kata 0 ja soedinuvame so krajnata
to~ka % na otse~kata $% i niz to~kite
0 0 0 i 0 povlekuvame paralelni pravi so
%0 . Tie pravi }e ja razdelat dadenata otse~-
ka $% na pet ednakvi delovi (crt. 6).
Crte` 6
Zada~a 2. Dadena e otse~ka $% . Da se odredi

to~ka & , koja ja razdeluva otse~kata $% vo
razmer .
Re{enie: Na otse~kata $% treba da se odredi
to~ka & , takva {to $& &% . Za taa cel,
prvo, dadenata otse~ka }e ja razdelime
na ednakvi delovi (kako vo zada~a 1).
Potoa na otse~kata $% }e ja izdvoime otse~kata
$& , koja sodrì 4 takvi delovi (crt. 7).
Navistina imame: $& &% . Crte` 7
1. Razdeli ja otse~kata $% FP na tri ednakvi delovi.

2. Dadenata otse~ka $% razdeli ja na: a) 7, b) 11 ednakvi delovi.
3. Dadenata otse~ka $% razdeli ja na dva dela vo odnos .
4. Dadena e otse~ka so dolìna 01 D . Konstruiraj gi otse~kite $% i &' , ~ii dolìni

se $% D i &' D.

5. Dadena e otse~ka $% so dolìna S . Konstruiraj ramnostran triagolnik, ~ij peri-
metar e ednakov na S .
6. Dadena e otse~ka 34 so dolìna S . Konstruiraj triagolnik, ~ij perimetar e edna-
kov na S , a stranite da mu se odnesuvaat kako broevite .
7. Dadena e otse~ka $% FP . Na nejzinoto prodolènie (otkaj to~kata % ) odredi to~ka
0 , takva {to $0 %0 .
10
8. Na otse~kata $% odredi to~ka & , takva {to da vaì:
a) $% %& , b) $& $% .
9. Konstruiraj pravoagolnik, ~ij perimetar e / , a stranite da mu se odnesuvaat
kako broevite .
10.Konstruiraj dve kru`nici so centri vo to~kite A i B, takvi {to, tie da se dopiraat
odnadvor, a radiusite da im se odnesuvaat kako 3 : 2.
I. 4. TALESOVA TEOREMA
Nacrtajte proizvolen konveksen agol 021

i ozna~ete so A O i B O po edna to~ka soodvetno
na kracite 20 i 21 na toj agol. Na krakot 20
konstruirajte to~ka $ , taka {to 2$ 2$ .
Potoa niz to~kata $ povle~ete prava para-
lelna so pravata $% i nejziniot presek so 21
ozna~ite go so % (crt. 8).
Od konstrukcijata na to~kata $ imame
deka 2$ 2$ . Ottuka, i od $ % & $% , a vrz
osnova na teoremata vo I.3 zaklu~uvame deka Crte` 8
vaì i 2% 2% . Spored toa, vaì propor-
cijata 2$ 2$ 2% 2% ,t.e. otse~kite 2$ 2$ 2% i 2% , {to paralelnite pravi $%
i $ % gi otsekuvaat od kracite na agolot 021 se proporcionalni. Toa ne naveduva
na mislata deka }e vaì i slednoto poop{to tvrdewe:
Teorema 1. Ako kracite na eden agol se prese~at so dve razli~ni paralelni pravi,
toga{ otse~kite {to gi otsekuvaat ovie pravi od kracite na agolot,
se proporcionalni me|u sebe, t.e. ako $ % & $% , toga{ 2$ 2$ 2% 2% (crt. 9).
Ovaa teorema e poznata kako Talesova teorema*.

P
Ako koli~nikot 2$ 2$ e racionalen broj , kade P i
Q
Q se prirodni broevi, toga{ postoi otse~ka koja P pati se
sodrì vo otse~kata 2$ , i Q pati se sodrì vo otse~kata
2$ . Vo toj slu~aj, dokazot na Talesovata teorema sleduva
od teorema 1 (I. 3.). Ako pak koli~nikot 2$ 2$ ne e racio-
nalen broj, toga{ dokazot na Talesovata teorema e Crte` 9
pokompliciran.
Posledica 1. Ako $ % & $% , toga{ 2$ $$ 2% %% (crt. 9).
*Tales od gradot Milet e starogr~ki matemati~ar koj ìveel VII - VI vek pr.n.e. Spored
predanijata, Tales se smeta za tatko na gr~kata matematika. Toj bil trgovec, koj vo VI vek pr.n.e.
patuval vo Vavilon i Egipet.
11
2$ 2%
Dokaz. Neka $ % & $% (crt. 9). Toga{ vaì proporcijata , odnosno
2$ 2%
2$ 2% 2$ 2$ 2% 2% $$ %%
ravenstvoto . Ottuka , ili , odnosno
2$ 2% 2$ 2% 2$ 2%
2$ 2%
$$ %%
, {to treba{e da se dokaè.
Posledica 2. Ako edna prava e paralelna so edna strana na daden triagolnik

i gi se~e drugite dve negovi strani, toga{ taa otsekuva od nego triagolnik,
~ii strani se proporcionalni so stranite na dadeniot triagolnik.
Dokaz. Daden e D $%& i 01 & %& (crt. 10). Treba da dokaème deka
$0 $1 01
.
$% $& %&
Gledame, agolot %$& e prese~en so paralelni pravi 01 i
%& , pa vo soglasnost so Talesovata teorema imame:
$0 $1
. (1)
$% $&
Crte` 10 Niz to~kata M da povle~eme prava 03 paralelena so

stranata $& na D $%& , koja }e ja prese~e stranata %& vo
to~kata 3 (crt. 10).
Vo toj slu~aj za agolot $%& i 03 & $& , vo soglasnost so Talesovata teorema vaì:
$0 3&
.
$% %&
$0 01
No bidej}i 3& 01 , zatoa . (2)
$% %&
$0 $1 01
Od proporciite (1) i (2) dobivame .
$% $& %&
Vaì i obratnata teorema na Talesovata teorema:
Teorema 2. Ako dve razli~ni pravi, od kracite na eden agol, otsekuvaat

proporcionalni otse~ki, toga{ tie pravi se paralelni.
Dokaz*. Neka pravite $% i &' gi se~at kracite na agolot 021 i, pritoa

2$ 2& 2% 2' (crt. 11). Treba da dokaème
deka $% & &' . Niz to~kata & da povle~eme prava {to
e paralelna so prvata $% i neka taa go se~e drugiot
krak vo to~kata ' , t.e. neka &' & $% . Toga{ spored
teoremata 1, imame: 2$ 2& 2% 2' .
Ottuka, a vo soglasnost so pretpostavkata:
( 2$ 2& 2% 2' ), dobivame 2% 2' 2% 2' .
Spored toa, 2' 2' , t.e. ' { ' . Zna~i: $% & &' .
Crte` 11
*Za onie koi sakaat da gi pro{irat svoite znaewa.
12
Ovaa teorema ni dava u{te eden na~in za utvrduvawe na paralelnosta na dve pravi.
Posledica 3. Ako edna prava presekuva dve strani na triagolnikot i gi
razdeluva niv na proporcionalni otse~ki, toga{ taa prava e paralelna so
tretata strana na triagolnikot.
1. Kracite na agolot 021 se prese~eni so dve paralelni pravi $% i &' , pri {to
to~kite $ i & se od edniot krak, a to~kite % i ' od drugiot krak. Odredi ja dolì-
nata na otse~kata 2% , ako:
a) 2$ FP 2& FP 2' FP , b) 2$ FP $& FP %' FP .
2. Kracite na agolot 021 se prese~eni so dve pravi S i T , pri {to na krakot 20 se
dobieni otse~kite 2$ i $% a na krakot 21 - otse~kite 2& i &' . Ispitaj dali
pravite S i T se paralelni ili ne, ako: a) 2$ FP $% FP 2& FP i &' FP ,
Crte` 12 Crte` 13
b) 2$ $% 2& FP i &' FP .

3. Na crt. 12 pravite a,b,c i d gi se~at kracite na agolot $ . a) Koi od niv se paralelni i
zo{to?, b) Koi od niv ne se paralelni i zo{to?
4. Na crt. 13, kracite na agolot 2 se prese~eni so ~etiri pravi. Dokaì deka
a) ~etiriagolnikot $%&' e trapez, b) ~etiriagolnikot 3456 ne e trapez.
5. Nacrtaj agol 021 i dve paralelni pravi S i T koi gi se~at kracite. Neka S gi se~e
kracite 20 i 21 vo to~ki % i ' soodvetno. Najdi gi site odnosi me|u otse~kite
2$ 2% 2& 2' $% &' $& i %' koi se ednakvi na a) 2$ 2% , b) 2$ $% , v) 2$ 2& .
I. 5. PRIMENA NA TALESOVATA TEOREMA
Talesovata teorema nao|a {iroka primena vo geometrijata. Eve nekolku

primeri za toa:
Zada~a 1. Dadeni se tri otse~ki so dolìni D E i F . Da se konstruira nivnata
~etvrta geometriska proporcionala so dolìna [ , taka {to D E F [ , odnosno
EF
[ .
D
13
Re{enie. Crtame eden proizvolen agol 021 i
od temeto 2 po edniot negov krak gi prenesuvame
otse~kite 2$ D i $% E , a po drugiot krak ja
prenesuvame otse~kata 2& F (crt. 14 a ). Potoa gi
svrzuvame to~kite $ i & , a niz to~kata %
povlekuvame prava paralelna so $& , koja }e go
prese~e krakot $1 vo nekoja to~ka ' . Otse~kata
&' [ e baranata ~etvrta proporcionala na dadenite
otse~ki so dolìni D E F . Navistina, taa ja
zadovoluva proporcijata D E F [ .
Zada~ata moème da ja re{ime i na drug na~in,
kako {to e pokaàno na crte` 14 b). Od temeto 2 na
edniot krak gi prenesuvame otse~kite 2$ D i Crte` 14
2% E , a na drugiot krak ja prenesuvame otse~kata 2& F . To~kite $ i & gi povrzuvame,

a niz % povlekuvame prava paralelna so $& . Ako ' e prese~nata to~ka na taa prava so
krakot 21 , toga{ 2' [ e baranata ~etvrta proporcionala. Navistina, spored
Talesovata teorema vaì proporcijata D E F [ .
Zada~a 2. Dadena otse~ka $% da se razdeli na delovi, {to se proporcionalni na
otse~kite P Q i S .
Re{enie. Od to~kata $ povlekuvame poluprava $0 , koja
so otse~kata $% zafa}a nekoj agol. Potoa, na polupravata
$0 gi prenesuvame ednopodrugo dadenite otse~ki P Q i S
(crt. 15). Pritoa na polupravata $0 gi dobivame to~kite
$ $ i $ . To~kata $ ja soedinuvame so % , a niz to~kite $
i $ povlekuvame pravi paralelni so $ % . Tie }e ja prese~at
otse~kata $% vo to~kite & i ' . Vo soglasnost soTalesovata
teorema vaì
Crte` 15
$& &' '%
$& &' '% P Q S , odnosno .
P Q S
Zada~a 3. Vo trapezot $%&' kracite $' i %& se
prodolèni do presekot vo to~kata 0 (crt. 16). Poznati
se dolìnite na dvete osnovi: $% FP '& FP i krakot
$' FP . Da se odredi dolìnata na prodolènieto '0 .
Re{enie. Niz temeto ' povle~i prava '1 - paralelna so krakot

%& , koja }e ja prese~e dolnata osnova $% vo to~kata N. Vo
paralelogramot 1%&' }e bide 1% '& FP , pa zatoa:
Crte` 16
$1 $% 1% FP
14
Vrz osnova na Talesovata teorema (kracite na agolot $ se prese~eni so dve paralelni
pravi '1 i %0 ), imame $1 1% $' '0 , odnosno '0 , a ottuka, dobivame
deka '0 FP .
Zada~a 4*. Da se dokaè deka: Bisektrisata na sekoj vnatre{en agol na
triagolnikot ja razdeluva sprotivnata strana na delovi (otse~ki), {to se
proporcionalni na stranite koi go obrazuvaat toj agol.
Dokaz. Neka &' e bisektrisa na agolot & na triagolnikot $%& (crt. 17). Treba
da dokaème deka otse~kite $' i '% se proporcionalni na stranite $& i &% , odnosno
$' '% $' $&
deka vaì proporcijata , odnosno .
$& &% '% &%
Niz temeto % da povle~eme prava - paralelna so
bisektrisata &' , koja }e ja prese~e pravata $& vo to~kata
( (crt. 17). Pritoa se dobiva triagolnik %&( , za koj lesno
se pokaùva deka e ramnokrak (Zo{to?). Zna~i, &( &% .
Vrz osnova na Talesovata teorema (kracite na agolot $
se prese~eni so dve paralelni pravi &' i %( ),
Crte` 17
imame: $' '% $& &( , no, bidej}i &( &% , zatoa }e vaì
i $' '% $& &% .
1. Na edniot krak na agolot 021 od temeto 2 naneseni se ednopodrugo otse~kite

2$ $% i %& , koi se odnesuvaat kako broevite . Na drugiot krak e nanesena
otse~kata 2$ FP a niz to~kite % i & se povle~eni pravi %% i && paralelni
so $$ . Odredi gi dolìnite na otse~kite $ % i %& .
2. Daden e triagolnik $%& . To~kata 0 ja razdeluva stranata $& na dve otse~ki
$0 FP i 0& FP . Odredi go odnosot na rastojanijata na to~kite 0 i & od
stranata $% na '$%& .
3. Vo trapezot $%&' kracite $' i %&
se prodolèni do presekot vo to~kata 0 .
Odredi go prodolènieto '0 , ako:
$' GP %& GP &0 GP .
4. Na crt. 18, na kracite na agolot 021 ozna~eni
se to~ki $ % & i ' . Na krakot 21 odredi gi:
a)to~ka 5 , taka {to 2& 2$ 2' 25 ,
Crte` 18
b) to~ka 6 , taka {to 26 2' .
15
5. Na crt. 19 e: $% & &' & () & ./ &/ FP (. FP $& FP .
Odredi gi dolìnite na otse~kite: %' ') )/ ako %/ FP .
Crte` 19
Crte` 20
6. Daden e triagolnik $%& , vo koj %' e bisektrisa na agolot % . Odredi gi dolìnite

na otse~kite $' i '& , ako stranite na triagolnikot se dolgi:
$% FP %& FP i $& FP .
7. Niz temeto & na paralelogramot $%&' e povle~ena prava S , koja gi se~e
prodolènijata na stranite $% i $' soodvetno vo to~kite 0 i 1 (crt. 20). Dokaì
deka $% $0 $' $1 .
8. Dadena otse~ka $% FP razdeli ja na dva dela, koi se proporcionalni na otse~kite
D FP i E FP .
9. Razdeli ja otse~kata 01 FP na tri delovi, {to se soodvetno proporcionalni na
otse~kite: D FP E FP i F FP .
10.Konstruiraj ja ~etvrtata geometriska proporcionala [ za otse~kite:
a) D FP E FP F FP od proporcijata D E F [ .
b) D FP , E FP , F FP od proporcijata D E [ F .
11. Dadeni se tri otse~ki so dolìni D E F . Konstruiraj otse~ka ~ija dolìna [ e
DE DF EF
ednakva na: a) [ , b) [ , v) [ .
F E D
12. Dadena e otse~ka so dolìna D i otse~ka so edine~na dolìna. Konstruiraj druga
otse~ka ~ija dolìna e [ D , koristej}i ja proporcijata [ D D .
B SLI^NI TRIAGOLNICI
I. 6. SLI^NI FIGURI. SLI^NI TRIAGOLNICI

Na crt. 21, dadeni se dve karti na R. Makedonija vo ist razmer , a na crt.
22 i edna karta vo drug razmer .
Figurite (kartite) na koi e pretstavena R. Makedonija vo ist razmer (crt. 21 a, b) se
skladni figuri. Poimot skladnost na figuri vi e poznat od VI oddelenie. Kaj skladnosta
na figurite karakteristi~no e toa {to, za koi bilo dve to~ki ; i < i nivnite sliki
; c i < c vaì ravenstvoto ; c< c ;< .
Skladnite figuri imaat ednakva forma i golemina. Me|utoa, vo praktikata mnogu
~esto sre}avame predmeti i figuri, koi imaat ista forma no razli~ni golemini
(dimenzii). Takvi se, na primer, planovite na ista parcela vo razli~ni razmeri, potoa
snimkite na filmskata lenta i nivnite proekcii na filmskoto platno, fotosnimkite
napraveni od ist negativ vo razli~ni dimenzii (crt. 23), itn.
16
Crte` 22
Crte` 21 a) b) crt. 23
Figurite, koi imaat ista

forma, se vikaat sli~ni
figuri.
Figurite so koi e pretstavena R. Makedonija
na crte` 21a,b i crte` 22, isto taka se sli~ni.
Da vidime {to gi karakterizira sli~nite
figuri.
Ako gi odredime odnosite na rastojanijata me|u slikite na gradovite: a) Skopje i
Bitola, b)Bitola i [tip, i v) [tip i Skopje od kartite na crte` 21 i 22, }e zabeleìme
deka:
6% % > > 6
, odnosno 6% 6% , % > %> i > 6 >6 .
6% %> >6
Toa ne naveduva na mislata deka sli~nite figuri se soodvetni pri nekoe preslikuvawe, koe go ima
svojstvoto: Za koi bilo dve to~ki ; i < i nivnite sliki ; i < pri toa preslikuvawe vaì
ravenstvoto ; < N ;< , kade {to N e nekoj pozitiven realen broj. Toa preslikuvawe se vika
sli~nost, a brojot N se vika koeficient na sli~nosta.
Definicija 1. Figurata ) velime deka e sli~na so figurata ) , ako postoi
preslikuvawe od ) na ) , pri koe za sekoi dve razli~ni to~ki ; i < od ) i nivnite
sliki ; i < od ) , da vaì ravenstvoto ; < N ; < kade N e daden
pozitiven realen broj, koj se narekuva koeficient na sli~nost.
1. Za koi dve figuri velime deka se sli~ni? Navedi nekolku primeri na sli~ni figuri.
Ako figurata ) e sli~na so figurata ) , toga{ pi{uvame ) ) , ili koga sakame da
go istakneme i koeficientot na sli~nost.
Od definicijata za sli~ni figuri sleduva deka i skladnite figuri se sli~ni, so koeficient na
sli~nost N .
17
Relacijata sli~nost na figuri gi ima svojstvata na:
o
1 . Refleksivnost: Sekoja figura e sli~na sama na sebe (so koeficient na sli~nost
1), t.e. .
2o. Simetri~nost: Ako figurata F e sli~na na figurata ) , toga{ i figurata ) e
sli~na na figurata ) , t.e. ) ) ) ) .
3o.Tranzitivnost: Ako figurata ) e sli~na na figurata ) i figurata ) e sli~na na
figurata ) , toga{ figurata F e sli~na na figurata F2 t.e.
( ) ) , ) ) ) ) ) .
Op{tata definicija za sli~nost na dve figuri se odnesuva i za triagolnici. Me|utoa,
ako dvete figuri se triagolnici, definicijata za sli~nost dobiva poprost vid.
Definicija 2. Dva triagolnika $%& i $ %& velime deka se sli~ni, ako imaat
soodvetno ednakvi agli, a soodvetnite strani im se proporcionalni,
$%
%& $&
t.e. )$ )$ )% )% )& )& , N.
$ %
%& $&
Vo toj slu~aj pi{uvame D $%& D $ %& , kade {to k pretstavuva koeficient
na sli~nosta na D $%& vo odnos na D $ %&
2. To~no li e deka: a) Sekoi dve skladni figuri se i sli~ni, b) Postojat dve neskladni
figuri koi se sli~ni, v) Sekoi dve sli~ni figuri se i skladni, g) Ne sekoi dve
sli~ni figuri se i skladni?
3. Kako }e go odredi{ koeficientot na sli~nosta na figurata ) vo odnos na figurata
) , ako se poznati dva para soodvetni to~ki, na primer: $ o $ i % o % ?
4. Poznato e deka figurata ) e sli~na na figurata ) so koeficient na sli~nost

N . Kolkav e koeficientot na sli~nost na figurata F2 vo odnos na figurata ) ?

5. Dokaì deka ako figurata ) e sli~na na figurata ) so koeficient na sli~nost

N , toga{ figurata ) e sli~na na figurata ) so koeficient na sli~nost .
N
6. Za dve figuri e poznato deka: i . Za koja vrednost na N toa e mo`no?
7. Dadena e otse~ka 36 . Konstruiraj otse~ka $% , {to e sli~na na otse~kata 36 so

koeficient na sli~nost: a) N , b) N , v) N g) N , d) N .

8. Kako se promenuvaat (zgolemuvaat ili namaluvaat) rastojanijata me|u to~kite pri
sli~nosta so koeficient N , ako a) N ! , b) N ?
9. Dadeni se tri otse~ki $% FP &' FP i () FP . Odredi gi koeficientite
na sli~nost na otse~kite: a) $% i &' , b) &' i EF, v) $% i () .
10. To~ni li se slednite tvrdewa: a)( ) # ) i ) ) ) ) ) ,
b) ( ) ) i ) # ) ) ) ) , v) ( ) ) i ) ) ) ) ) ?
11. Odredete go vozdu{noto rastojanie od Bitola do Skopje koristej}i ja kartata na RM
vo razmer na crt. 21 b.
12. Nacrtaj dva triagolnika $%& i $ %& so dva para ednakvi agli: )$ )$c i )% )% c .
Proveri dali tie se sli~ni.
18
.I. 7. PRIZNACI ZA SLI^NOST
NA TRIAGOLNICITE
Definicijata za sli~nost na dva triagolnika vo sebevklu~uva sporeduvawe na site

{est osnovni elementi (trite agli i trite strani) na edniot triagolnik so elementite
na drugiot triagolnik. Me|utoa postojat minimum uslovi, koi ako bidat ispolneti,
triagolnicite }e bidat sli~ni. Tie uslovi se vikaat priznaci za sli~nost na
triagolnicite i vaàt za koi bilo dva triagolnika.
Prv priznak (AA). Dva triagolnika se sli~ni, ako dva agla od edniot triagolnik
se soodvetno ednakvi na dva agla od drugiot triagolnik.
Dokaz*. Neka se dadeni D $%& i D $ %& (crt. 24) i neka )$ )$ i )% )% . Treba
$% %& $&
da dokaème: )& )& i , odnosno deka '$%& '$ %& .
$ % %& $&
Od )$ )$ i )% )% sleduva deka i )& )& . Zo{to?
Neka, na primer, $% ! $ % i $& ! $& . Ako

na stranite $% i $& izbereme po edna to~ka 0
i 1 , taka {to $0 $ % i $1 $& , toga{ }e
dobieme triagolnik $01 , koj e skladen so
triagolnikot $ %& (vo soglasnost so priznakot
za skladnost &$& ).
Pravata $% moè da se zeme kako Crte` 24
transferzala na pravite 01 i %& , pa bidej}i
soglasnite agli )0 i )% se ednakvi (Zo{to?),
sleduva deka pravite 01 i %& se paralelni,
t.e. 01 & %& (crt. 24).
A spored posledicata 2 na Talesovata teorema,
$% $& %&
od 01 & %& dobivame deka .
$0 $1 01
Zna~i triagolnicite $%& i $01 se sli~ni.
Bidej}i: '$%& '$01 i '$01 # '$ %& , zatoa '$%& '$ %& .
1. Dali se sli~ni sekoi dva ramnostrani triagolnika?

Zo{to?
* Za onie koi sakaat da gi pro{irat svoite znaewa.
19
Vtor priznak(SAS). Dva triagolnika se sli~ni, ako dve strani na edniot
triagolnik se soodvetno proporcionalni na dve strani od drugiot triagolnik
$% $& ½
°
'$%& '$ %&
i aglite, {to se zafateni od niv, se ednakvi, t.e. $ % $& ¾ .
)$ )$ °¿
Tret priznak(SSS). Dva triagolnika se sli~ni, ako trite strani na edniot
triagolnik se proporcionalni na trite strani od drugiot, t.e.
$% %& $&
'$%& '$ %& .
$ % %& $&
Zada~a. Da se konstruira triagolnik $ %& {to e sli~en na daden triagolnik

$%& so koeficient na sli~nost N .

Re{enie. Konstrukcijata na baraniot triagolnik $%& e izvedena na crte` 25.

Prvo e konstruirana stranata $ % - soodvetna na $% pri uslov $ % $% .

Obrazloète kako e izvr{eno toa. Potoa niz to~kata % e povle~ena prava %& -
paralelna na stranata %& , koja ja se~e stranata $& vo to~kata & .
Izvedenata konstrukcija e baranata, bidej}i triagolnicite $%& i $%& imaat:
a) soodvetno ednakvi agli i b) soodvetno
$ % %& $& .
proporcionalni strani:
$% %& $&
Zabele{ka. Ovaa konstrukcija e izvedena za
slu~aj N . Postapkata ostanuva ista i koga
N ! , samo {to toga{ treba da gi prodolìme
stranite $% i $& na dadeniot triagolnik $%& .
2. Eden pravoagolen triagolnik ima eden ostar
agol 27o, a drug pravoagolen triagolnik ima
eden ostar agol 63 o . Dali se sli~ni tie Crte` 25
triagolnici? Zo{to?
3. Katetite na eden pravoagolen triagolnik se proporcionalni so katetite na drug pravoagolen

triagolnik. Dali se sli~ni tie triagolnici? Zo{to?
4. Formuliraj gi priznacite za sli~nost na dva pravoagolni triagolnici.
5. Dva ramnokraki triagolnika imaat pri vrvot: a) ednakvi ostri agli, b) ednakvi pravi agli,
v) ednakvi tapi agli. Dali tie triagolnici se sli~ni? Zo{to?
6. Osnovata i krakot na eden ramnokrak triagolnik se proporcionalni so osnovata i krakot na drug
ramnokrak triagolnik. Dali tie triagolnici se sli~ni? Zo{to?
7. Formuliraj gi priznacite za sli~nost na dva ramnokraki triagolnika.
20
8. Ispitaj dali se sli~ni dva triagolnika so strani:
a) FP FP FP i GP FP GP ,
b) GP FP FP i FP FP FP ,
v) FP FP FP i FP FP FP .
9. Stranite na eden triagolnik se dolgi: FPFP i FP ,
a najgolemata strana na nemu sli~en triagolnik e dolga Crte` 26
FP . Odredi gi dolìnite na drugite dve strani na
vtoriot triagolnik.
10.Kolku para sli~ni triagolnici ima na: a) crt. 26 a, kade {to 01 & $% , b)
crt. 26 b, kade {to (' & $% ? Zapi{i.
11.Vo triagolnikot $%& na crt. 27 e povle~ena otse~ka $' , taka {to
(&$' ($%& . Koi triagolnici na toj crte` se sli~ni? Crte` 27
12.Na crt. 28 nacrtan e triagolnik $%& i povle~eni se pravi ./ & $& i
01 & $% . Odredi koi triagolnici na toj crte` se sli~ni.
13.Neka triagolnikot $%& ima strani 3 cm, 4 cm i FP i '$ %& '$%&
so koeficient na sli~nost 3. Presmetaj gi perimetrite / i / na dvata
triagolnika i presmetaj go koli~nikot / : / . [to zabeleùva{?
Crte` 28
I. 8. ODNOS NA PERIMETRITE
NA DVA SLI^NI TRIAGOLNIKA
Kakva vrska postoi me|u perimetrite na dva skladni triagolnika?
Perimetrite na dva skladni triagolnika se ednakvi. Zo{to? Toj fakt moème
da go dobieme i kako specijalen slu~aj od vrskata me|u perimetrite na dva sli~ni
triagolnika. Taa vrska ni ja dava slednata:
Teorema 1. Perimetrite na dva sli~ni triagolnika se odnesuvaat kako nivnite
soodvetni strani.
Dokaz. Neka triagolnicite $%& i $ %& so strani D E F i D E F se sli~ni. Treba
/ D E F
da dokaème: N .
/ D E F
Od '$ %& DABC sleduva deka D E F N , odnosno D N D E N E F N F .
D E F
Ako gi sobereme soodvetnite strani na ovie ravenstva, dobivame:
D E F
D E F N D E F N , odnosno
DEF D E F
(bidej}i D E F / D E F / N N N ),
D E F
/ D E F
N. (1)
/ D E F
Vo specijalen slu~aj, koga dvata triagolnika se skladni, od toa {to N i od (1)
sleduva deka / / .
21
Zada~a. Najmalite strani na dva sli~ni triagolnika se dolgi: FP i FP , a zbirot
na nivnite perimetri e FP . Da se odredat perimetrite na tie triagolnici.
Re{enie. Ako so / i / gi ozna~ime perimetrite na triagolnicite, toga{ vo

/
soglasnost so gornava teorema imame: . A vrz osnova na svojstvata na proporciite,
/
/ / /
od dobivame: ,t.e. . Ottuka: / FP ,
/ / /
a / / FP .
Analogna teorema na teorema 1 vaì za soodvetnite visini, teì{nite linii i

bisektrisi. Ovde pod (dolìna na) bisektrisa }e ja podrazbirame dolìnata na delot
od bisektrisata {to leì vo vnatre{nosta na triagolnikot.
Teorema 2. Soodvetnite a) visini, b) teì{ni linii, v) bisektrisi, na dva

sli~ni triagolnika $%& i $ %& , se proporcionalni na soodvetnite strani.
Dokaz. a) Da gi razgledame visinite &' i & ' spu{teni od temiwata & i &
(crt. 29). Toga{ D $&' '$& ' , bidej}i i dvata se pravoagolni i imaat ednakov agol
(&$' (& $ ' , bidej}i D $%& D $ %& . Od ovde dobivame deka
&' & ' $& $& .

b) Da gi razgledame teì{nite linii &' i & ' povle~eni od temiwata & i &
soodvetno (crt. 30).
$ %
$& $ % $ ' $ % $&
Neka N . No, toga{ i .
$& $% $' $% $&
$%

Crte` 29 Crte` 31
Osven toa, (&$' (& $ ' , pa od vtoriot priznak za sli~nost dobivame deka
& ' $&
'$&' '$& ' . Ottuka pak sleduva deka .
&' $&
22
v) Da gi razgledame bisek-
trisite CD i C1D1 povle~eni
od temiwata C i C1 soodvetno
(crt.31).
Toga{ koristej}i deka

($&% ($& % dobivame Crte` 30

($&' ($&% ($& % ($& '

Osven toa (&$' (& $ ' , pa od prviot priznak za sli~nost dobivame
D $&' D $& ' . Ottuka sleduva deka &' &' $& $& .
1. Stranite ne eden triagolnik se dolgi: FP FP i FP . Odredi gi dolìnite na

stranite na nemu sli~en triagolnik, ~ij perimetar e GP .
2. Perimetrite na dva sli~ni ramnokraki triagolnika iznesuvaat: GP i GP .
Prviot od niv ima osnova dolga FP . Odredi gi dolìnite na stranite na drugiot
triagolnik.
3. Dve soodvetni strani na dva sli~ni triagolnika se dolgi FP i FP , a razlikata
na nivnite perimetri e ednakva na FP . Odredi gi perimetrite na tie triagolnici.
4. Stranite na eden triagolnik se odnesuvaat kako broevite , a perimetarot na
nemu sli~en triagolnik iznesuva FP . Odredi gi dolìnite na stranite na
drugiot triagolnik.
5. Stranite na eden triagolnik se dolgi FP FP i FP . Odredi gi dolìnite na
stranite na drug triagolnik, {to e sli~en na dadeniot, ako negoviot perimetar e

ednakov na od perimetarot na dadeniot triagolnik.

6. Neka $%& i $ %& se dva sli~ni triagolnika pri {to nivnite perimetri se
odnesuvaat kako . Kolkav e odnosot na zbirot od dolìnite na teì{nite linii
za dvata triagolnika?
7. Neka $%& i $ %& se dva pravoagolni sli~ni triagolnika. Dokaì deka radiusite
na opi{anite kru`nici se odnesuvaat kako soodvetnite strani. Dali ova tvrdewe
vaì i vo slu~aj koga triagolnicite ne se pravoagolni?
8. Koristej}i deka DKD EKE 3 , dokaì deka triagolnikot so strani KE KD i KD KE
FKF
KF
e sli~en so triagolnikot so strani D E i F .
23
I.9. ODNOS NA PLO[TINITE
NA DVA SLI^NI TRIAGOLNIKA
Vo prethodnata nastavna edinica vidovme deka odnosot na perimetrite na dva sli~ni

triagolnika e ist so odnosot na soodvetnite strani. Vsu{nost ova vaì za dolìnski
elementi vo triagolnikot. Imeno, takvi se, na primer, visinite, teì{nite linii,
bisektrisite, kako i radiusite na vpi{anata i opi{anata kru`nica. Slednata teorema
pokaùva deka za odnosot na plo{tinite na dva sli~ni triagolnika vaì drugo pravilo.
Toa e i prirodno da se o~ekuva bidej}i edinicata merka za plo{tina ne e ista so edinicata
merka za dolìna.
Teorema 1. Odnosot na plo{tinite na dva sli~ni triagolnika e ednakov na
kvadratot na odnosot na soodvetnite strani, odnosno na kvadratot na koeficientot
na sli~nost.
Dokaz. Neka '$ %& '$%& (crt.
32). Neka & ' i &' se soodvetnite
visini spu{teni od temiwata & i &
soodvetno. So P 1 da ja ozna~ime
plo{tinata na triagolnikot $ %& , a
so P da ja ozna~ime plo{tinata na
Crte` 32 triagolnikot $%& .

Toga{ 3 $ % & ' i 3 $% &' . Spored toa:

$ % & '
3 $ % & ' .

3 $% &'
$% &'

No vo sli~ni triagolnici odnosot na soodvetnite visini e ednakov na odnosot na

3 $ % $ % § $ % ·
soodvetnite strani, t.e. & ' $ %
N . Zatoa, ¨ ¸ N , i so toa
&' $% 3 $% $% © $% ¹
teoremata e dokaàna.
Zada~a. Edno ve{ta~ko ezero ima forma na triagolnik. Plo{tinata na ezeroto na

geografska karta vo razmer iznesuva FP . Kolkava e plo{tinata na
ezeroto?
Re{enie. Ako so 3 ja ozna~ime plo{tinata na ezeroto, toga{ spored prethodnata

FP § ·
teorema vaì ¨ ¸ , 3 FP ,
3 © ¹
3 FP NP

NP .
Zabele{ka. Ako ezeroto nema forma na triagolnik, kvadrat ili sli~no, toga{
negovata plo{tina moème da ja izmerime na sledniot na~in. Geografskata karta so
ezeroto ja pokrivame so proyirna milimetarska hartija (hratija podelena na kvadrat~iwa
so dimenzija PP [ PP ). Broime kolku mali kvadrat~iwa so strana PP se pod voda"
"
24
i na toj na~in pribli`no ja nao|ame plo{tinata na ezeroto na geografskata karta.
Za nao|awe na plo{tinata na ezeroto postapuvame kako vo prethodnata zada~a. Taka i
samite moète da ja opredelite plo{tinata na nekoi od na{ite ezera.
1. Plo{tinite na dva triagolnika se odnesuvaat kako . Ako najmalata strana na

pomaliot triagolnik e dolga 4 cm, najdi ja najmalata strana na pogolemiot triagolnik.
2. Neka perimetrite na dva sli~ni triagolnika se odnesuvaat kako 7 : 3. Presmetaj kako
se odnesuvaat soodvetnite plo{tini.
3
3. Koristej}i ja formulata U za opredeluvawe na radius na vpi{ana kru`nica vo
V
triagolnik, pokaì deka radiusite na vpi{anite kru`nici na dva sli~ni triagolnika
se odnesuvaat kako i soodvetnite strani na tie dva triagolnika. Pritoa moè{ da ja
koristi{ teorema 1 od I. 8. i teorema 1 od I. 9.
4. Poznato e deka za radiusot na opi{anata kru`nica 5 okolu triagolnik vaì
DEF
formulata 5 , kade D E i F se stranite, a 3 plo{tinata na triagolnikot.
3
Koristej}i ja ovaa formula, pokaì deka radiusite na opi{anite kru`nici na dva
sli~ni triagolnika se odnesuvaat kako i soodvetnite strani na tie dva triagolnika.
Pritoa moè{ da ja koristi{ teorema 1 od I. 8. i teorema 1 od I. 9.
5. Koristej}i ja Heronovata formula 3 V V D V E V F obidi se da najde{ nov
dokaz na teorema 1 za plo{tinite na sli~ni triagolnici.
I. 10. PRIMENA NA SLI^NOSTA NA TRIAGOLNICI
Svojstvata na sli~nite triagolnici nao|aat mnogu {iroka i raznovidna primena, ne

samo vo zada~ite za presmetuvawe, zada~ite za dokaùvawe, konstruktivnite zada~i,
tuku i vo praktikata. Na nekolku primeri }e ja pokaème nejzinata primena.
Zada~a 1. Da se odredi visinata na edno drvo spored dolìnata na negovata senka

(crt. 33).
Re{enie. Drvoto, ~ija visina $6
sakame da ja odredime, vo eden moment
neka frla senka dolga $% P . Zema-
me letva dolga P i ja postavuvame da
stoi normalno kon zemjinata povr{ina.
Letvata $6 , isto taka, frla senka, koja
vo istiot moment neka iznesuva, na
primer $ % P .
Crte` 33
25
Pravite 6% i 6 % na crte` 33 ni gi pretstavuvaat son~evite zraci {to pominuvaat niz
vrvnite to~ki 6 i 6 na drvoto i letvata.
Bidej}i son~evite zraci se paralelni i vo ist moment tie pa|aat pod ist agol kon
zemjinata povr{ina, zatoa pravoagolnite triagolnici $%6 i $ %6 }e imaat soodvetno
$6 $%
ednakvi agli. Spored toa, tie se sli~ni, pa }e vaì proporcijata , od kade
$6 $ %
$6
dobivame: , odnosno $6 . Zna~i, drvoto e visoko P .

Zada~a 2. Da se odredi rastojanieto me|u to~kite $ i % , od koi to~kata % e

nedostapna, na primer, taa neka se nao|a na nekoe ostrov~e (crte` 34).
Re{enie. Prvo, od to~kata $ }e ja trasirame i }e
ja izmerime dolìnata na edna proizvolna otse~ka
$& , a potoa so pomo{ na polski aglomer }e gi
izmerime aglite D i J . Na primer, neka pri toa
najdeme deka $& PD q i J q . Koga e toa
gotovo, na list hartija go crtame triagolnikot $ %&
vo razmer , koj e sli~en so triagolnikot $%&
$% $& Crte` 34
vo prirodata, pa }e imame: , odnosno
$ % $&
$% $ % . Spored toa, ako od crteòt ja izmerime dolìnata na otse~kata $ % i
nejziniot meren broj go pomnoìme so koeficientot na sli~nosta - , }e go dobieme
baranoto rastojanie $% .
Ako $ % FP , toga{ $% FP P . Zna~i, rastojanieto me|u
to~kite $ i % e P .
Zada~a 3. Da se dokaè deka presekot na dijagonalite na trapezot gi deli istite
na delovi {to se proporcionalni na osnovite na trapezot.
Dokaz. Neka e daden trapez $%&' , ~ii dijagonali se se~at vo
to~kata 2 (crt. 35). Da gi razgledame triagolnicite $%2 i
&'2 . Bidej}i ( ( i ( ( (Zo{to?), zatoa tie se sli~ni.
Soodvetnite strani na triagolnicite $%2 i &'2 , odnosno
stranite {to leàt nasproti ednakvite agli vo niv se:
$% i &' , %2 i 2' , $2 i 2& .
$% %2 $2
Spored toa, od '$%2 '&'2 sleduva deka ,
Crte` 35 &' 2' 2&
{to treba da se dokaè.
Zada~a 4. Da se konstruira triagolnik $%& , ako se
dadeni teì{nata linija WF i aglite D i E .
Re{enie. Analiza. Baraniot triagolnik $%& e
sli~en so sekoj triagolnik so dadenite agli D i E .
Zatoa celishodno e prvo da konstruirame nekoj sli~en
triagolnik $ %& na baraniot so proizvolna osnova
$ % i dadenite agli na nea (crt. 36). Crte` 36
26
Prvo ja konstruirame teì{nata linija &' na toj triagolnik. Gledame, taa ne e
skladna so dadenata teì{na linija WF . No, ako na polupravata &' , ja naneseme otse~kata
&' WF i niz to~kata ' povle~eme prava $% paralelna so $ % , }e go dobieme baraniot
triagolnik $%& .
Konstrukcijata proizleguva od napravenata analiza na zada~ata.
Dokaz. Triagolnikot $%& gi sodrì site dadeni elementi po golemina i polo`ba,
pa spored toa toj e re{enie na zada~ata.
Diskusija. Zada~ata ima samo edno re{enie ako D E q .
Pri re{avaweto na ovaa zada~a se posluìvme so pomo{niot triagolnik $ %& , koj
e sli~en so baraniot triagolnik $%& . Zatoa ovoj metod pri re{avawe na
konstruktivnite zada~i se vika metod na sli~ni figuri.
1. Odredi go rastojanieto me|u to~kite $ i % {to se nao|aat na sprotivnite bregovi

na edna reka (crt. 37), ako e %' & $( %& P &' P '( P .
2. Kratkiot krak na edna rampa e dolg P , a dolgiot
krak P . Kolku visoko }e se izdigne krajot na
dolgiot krak, ako krajot na kratkiot krak se spu{ti
za 0,5 m.
3. Na geografskata karta rastojanijata me|u tri
to~ki se: FP FP i FP . Najgolemoto od tie
rastojanija vo prirodata e NP . Odredi gi drugite
Crte` 37
dve rastojanija vo prirodata i razmerot na kartata.
4. Vo trapezot $%&' $% & &' , 2 e presek na dijagonalite. Odredi gi dolìnite na
otse~kite %2 i 2' , ako $2 FP 2& FP , i %' FP .
5. Osnovite na trapezot se dolgi FP i FP . Odredi ja visinata na trapezot, ako
prodolènijata na kracite se se~at na rastojanie FP od gornata osnova.
6. Dokaì deka trite sredni linii na eden triagolnik obrazuvaat triagolnik sli~en
so dadeniot.
7. Dokaì: Ako dve tetivi na kru`nicata se se~at, toga{ proizvodot od dolìnite na
delovite na ednata tetiva e ednakov so prozivodot od dolìnite na delovite na drugata
tetiva.
8. Daden e ramnokrak triagolnik $%& so osnova D FP i soodvetna visina K FP .
Konstruiraj sli~en triagolnik $ %& so soodvetna visina K FP .
9. Konstruiraj ramnostran triagolnik so primena na sli~nosta, ako e dadena negovata
visina.
10.Da se konstruira triagolnik sli~en so daden triagolnik $%& , ako e dadena edna
negova: a) visina, b) teì{na linija.
27
11.Niz to~kata S {to leì nadvor od kru`nicata N minuvaat pravi a i E , koi ja se~at
kru`nicata N soodveto vo to~kite $ % i & ' . Dokaì deka vaì ravenstvoto
6$ 6% 6& 6' .
12. Vo pravoagolniot triagolnik $%& (& q povle~ena e visinata &' od temeto
na praviot agol kon hipotenuzata. Kolku i koi parovi sli~ni triagolnici se
obrazuvani na crteòt?
V PITAGOROVA TEOREMA
I. 11. SLI^NOST VO PRAVOAGOLEN TRIAGOLNIK
(EVKLIDOVI TEOREMI)
Neka $%& e pravoagolen triagolnik so prav agol vo temeto & so kateti
$& E %& D i hipotenuza $% F (crt. 38).
Da ja povle~eme visinata &' K na triagolnikot
od temeto na praviot agol kon hipotenuzata. Pri toa
otse~kite $' EF i %' DF pretstavuvaat proekcii
na katetite E i D vrz hipotenuzata F . Visinata &'
go razdeluva dadeniot pravoagolen triagolnik $%&
na drugi dva pravoagolni triagolnika $&' i %&' ,
od koi sekoj e sli~en so dadeniot t.e.
D $&' D $%& (agolot D im e zaedni~ki), Crte` 38
D %&' D %$& (agolot E im e zaedni~ki).

D D E E
Od nivnata sli~nost sleduvaat proporciite: F i F , odnosno ravenstvata:
D F E F
E EF F i D DF F . (1)
Spored toa vaì slednata teorema.
Teorema 1. Sekoja kateta vo pravoagolniot triagolnik e geometriska sredina me|u

nejzinata proekcija vrz hipotenuzata i samata hipotenuza.
Od D $&' D $%& i D %&' D BAC sleduva deka i D $&' D &%' .

Navistina, (&$' ('&% - kako agli so zaemno normalni kraci (crt. 38).
Od sli~nosta na triagolnicite $&' i &%'
$' &'
sleduva deka: t.e. &' $' '% odnosno
&' '%
K DF EF . (2)
Spored toa, vaì slednava:
Crte` 39
28
Teorema 2. Visinata K vo pravoagolniot triagolnik, {to e povle~ena kon
h hipotenuzata, e geometriska sredina me|u proekciite DF i EF od katetite vrz
hipotenuzata.
Od nea sleduva slednava va`na:
Posledica. Normalata, {to e povle~ena od koja bilo to~ka na kru`nicata kon

eden nejzin dijametar, e geometriska sredina me|u otse~kite na koi taa go razdeluva
dijametarot.
Dokaz. Neka e dadena kru`nica

N & N $% - dijametar i &' A $%
(crt. 39). Ako to~kata & ja soedinime
so krajnite to~ki na dijametarot $% ,
}e go dobieme triagolnikot $%& vo koj
(& q (Zo{to?).
Vo toj triagolnik normalata &' e
visina, povle~ena kon hipotenuzata
$% , pa spored teoremata }e bide

Crte` 40 &' $' '% .
Zada~a. Da se konstruira otse~ka so dolìna [ koja e geometriska sredina na dve

otse~ki so dolìni a i b.
Na polupravata $0 so po~etok vo $ ja nanesuvame otse~kata $' D , a potoa so

po~etok vo ' ja nanesuvame i otse~kata '% E (crt. 40). Konstruirame polukru`nica
so dijametar D E nad $% , a od to~kata ' izdignuvame normala na otse~kata $% . Neka
& e prese~nata to~ka na polukru`nicata so normalata. Toga{, otse~kata &' }e ja ima
baranata dolìna [ DE , vrz osnova na gornata posledica.
Pri re{avaweto na slednive zada~i, elementite na pravoagolniot triagolnik }e gi

ozna~uvame: so D i E katetite, so F - hipotenuzata, so K -visinata kon hipotenuzata,
a so DF i EF - proekciite na katetite D i E vrz hipotenuzata F .
1. Dadeno e: D FP i F FP . Da se odredat: E DF EF i K .

2. Dadeno e: E FP i EF FP . Da se odredat: D F DF i K .
3. Dadeno e: EF FP i K FP . Da se odredat: D E F i DF .
29
4. Dadeno e: DF FP i EF FP . Da se odredat D E F i K .
5. Odredi gi dolìnite na stranite na pravoagolen triagolnik, ako
F FP i DF FP .
6. Edna od katetite na pravoagolen triagolnik e dolga FP , a nejzinata proekcija vrz
hipotenuzata e dolga FP . Odredi go perimetarot na toj triagolnik.
DE D E
7. Dokaète deka, za sekoj pravoagolen triagolnik vaì: a) K , b) .
F DF EF
8. Da se konstruira pravoagolen triagolnik, ako se dadeni DF i EF .
9. Konstruiraj geometriska sredina na dve otse~ki so dolìni
a) FP i FP , b) FP i FP .
10.Nacrtaj proizvolen pravoagolnik, a potoa konstruiraj kvadrat koj }e ima ista
plo{tina kako pravoagolnikot.
DE
11.Konstruiraj otse~ka so dolìna [ , ako e: a) [ DE , b) [ , v) [ D E F ,

g) [ D E kade D E i F se dadeni dolìni i D > E .
12.Presmetaj ja hipotenuzata na pravoagolen triagolnik ako negovite kateti se:
a) D FP E FP i b) D FP E FP .
I. 12. PITAGOROVA TEOREMA
Edna od najva`nite i najprimenuvani teoremi vo geometrijata e Pitogorovata

teorema*.
Pitagorova teorema: Plo{tinata na kvadratot nad hipotenuzata kaj sekoj

pravoagolen triagolnik e ednakva na zbirot od plo{tinite na kvadratite nad
katetite.
Dokaz. Spored Evklidovata teorema 1 (crt.

38) znaeme deka
E EF F i D DF F . 1)
Ako gi sobereme soodvetnite levi i
desni strani na ravenstvoto (1) dobivame
D E DF F EF F DF EF F .
No bidej}i DF EF F , zatoa vaì
a2 + b2 = c2 (2)
so {to teoremata e dokaàna.
Geometriskata interpretacija na ovoj dokaz
e slednata.
* Pitagora - golem starogr~ki matemati~ar i

Crte` 41 filozof, koj ìveel vo VI vek pr.n.e.
30
Ako &' e visinata spu{tena od temeto & na praviot agol (crt. 41), toga{ ovaa
prava go razdeluva kvadratot $%% $ nad hipotenuzata $% na dva pravoagolnika:
$'' $ i %'' % . Spored Evklidovata teorema imame
3$'' $ EF F E 3$&& c$c i 3%'' % DF F D 3%&& % .

So sobirawe na ovie ravenstva go dobivame dokazot.

Deka triagolnikot so strani 3, 4 i e pravoagolen znaele u{te starite Egip}ani.
Na Egip}anite im bil poznat i odnosot na broevite . Zatoa pravoagolniot
triagolnik so strani 3, 4 i se vika egipetski triagolnik. Triagolnikot, pak, so strani
5, 12 i koj, isto taka, e pravoagolen, bil poznat na starite Indijci. Toj triagolnik
go vikame u{te i indiski triagolnik.
Za svojstvoto na egipetskiot i indiskiot triagolnik znaele u{te starite isto~ni
narodi okolu 20 veka pr.n.e. Verojatno e deka Pitagora, koj patuval vo Egipet i Indija,
gi prenel vo Grcija matemati~kite znaewa na tie narodi od toa vreme. Se pretpostavuva
deka dokazot na teoremata e daden od Pitagora vo negovata {kola.
Svojstvoto na egipetskiot i indiskiot triagolnik moème da go koristime i za
trasirawe na prav agol, kako {to toa go pravele i starite Egip}ani. Da zememe edno
jaè dolgo 12 dm i na nego da go ozna~ime sekoj decimetar so nekoj beleg, na primer, so
vrzan konec! Ako taka podelenoto jaè go pricvrstime na ramen teren (ili na podot) vo
tretiot i sedmiot podelok od nego, a negovite krai{ta gi soedinime, toga{ agolot
pome|u stranite 3 dm i 4 dm e prav.
Od ravenstvoto (2) sleduva:
a2 = c2 b2 i b2 = c2 a2. (3)
Spored toa: Plo{tinata na kvadratot nad ednata kateta vo sekoj pravoagolen
triagolnik e ednakva na razlikata od plo{tinite na kvadratot nad hipotenuzata i
kvadratot nad drugata kateta.
Ako zememe predvid deka od dadenata plo{tina na kvadratot, dolìnata na negovata

strana e ednakva na kvadratniot koren od plo{tinata, toga{ od ravenstvata (2) i (3)
dobivame:
F D E D F E i E F D . (4)
So pomo{ na formulite (4) lesno moè da se odredi dolìnata na koja i da e strana
na pravoagolniot triagolnik, koga se dadeni dolìnite na drugite dve negovi strani.
Za Pitagorovata teorema vaì i nejzinata
Obratna teorema: Ako kvadratot nad najgolemata strana na eden triagolnik e

ednakov na zbirot od kvadartite nad drugite dve strani, toga{ toj triagolnik e
pravoagolen.
Dokaz*: Neka za triagolnikot $%& vaì

ravenstvoto $% $& %& (crt. 42). Da
konstruirame pravoagolen triagolnik
$ %& )& q so kateti $& $& i
%& %& .
* Za onie koi sakaat da gi pro{irat svoite znaewa. Crte` 42
31
Vrz osnova na Pitagorovata teorema za triagolnikot $%& imame:

$ % $& %& $& %& $% t.e. $ % $% .
Spored toa, konstruiraniot pravoagolen triagolnik $ %& e skladen na dadeniot
triagolnik $%& (vo soglasnost so priznakot za skladnost &&& ), a ottuka sleduva deka
i triagolnikot $%& e pravoagolen. So toa teoremata e dokaàna.
1. Koristej}i se so crt. 43 dokaì ja Pitagorovata teorema vo op{t slu~aj!

2. Razgledaj go crt. 44, nacrtaj, ist takov, izreì gi ozna~enite delovi od dvata kvadrata
i od niv probaj da sostavi{ eden nov kvadrat so strana ednakva na hipotenuzata na
pravoagolniot triagolnik.
Crte` 43 Crte` 44
3. Kaj Indijcite najden e crt. 45. [to pokaùva toj crte`? Dali toj e vo vrska so
Pitagorovata teorema?
4. Dali moàt dolìnite na stranite na
pravoagolniot triagolnik da gi imaat
slednite merni broevi, izrazeni so isti
dolìnski edinici: a) 15 , 36, 39,
b) 7, 12, 15, v) 13, 20, 25, g) 9, 12, 15?
5. Odredi ja hipotenuzata (s) na pra-
voagolen triagolnik, ako se poznati
negovite kateti:
Crte` 45
a) a=5 cm, b=12 cm, b) a=7 cm, b=9 cm,
v) a=8 cm, b=15cm, g) a=15,8 m, b=24,2 m.
6. Presmetaj ja ednata kateta, koga e poznata drugata kateta i hiptenuzata na
pravoagolniot triagolnik: a) a=14 cm, c=18 cm,
b) a=24 m, c=26 m, v) b=3,3 cm, c=6,5 cm, g) b=8,5 m, c=12 m.
32
7. Presmetaj go perimetarot i plo{tinata na pra-
voagolen triagolnik, ako se poznati hipotenuzata
i ednata kateta: a) c=65 cm, a=48 cm, b) c=28 cm, b=20 cm,
v) c=17 m, b=12,3 m.
8. Presmetaj go perimetarot na eden pravoagolen
triagolnik, ako e poznata negovata plo{tina
P=54 cm2 i edna negova kateta 12 cm. Crte` 46
9. Presmetaj go perimetarot i plo{tinata na {rafiraniot del od pravoagolnikot ABCD

(crt.46). Dimenziite se dadeni vo santimetri.
10. Skala dolga 6,5 m e potprena na yid. Do koja visina taa go dopira yidot, ako dolniot
nejzin kraj e na rastojanie od 4 m od yidot?
11. Edna od katetite na pravoagolen triagolnik e dolga 3 cm, a nejzinata proekcija vrz
hipotenuzata e dolga 1,8 cm. Odredi go perimetarot na toj triagolnik.
12. Kateta {to leì sproti agol od 30o e dolga b cm. Odredi go perimetarot na toj
triagolnik!
I. 13. PRIMENA NA PITAGOROVATA TEOREMA

VO KONSTRUKTIVNITE ZADAÎ
So primena na Pitagorovata teorema moàt da se re{at nekoi konstruktivni zada~i:
Zada~a 1. Da se konstruira kvadrat, ~ija plo{tina e ednakva na zbirot od

plo{tinite na dva dadeni kvadrata.
Re{enie: Dadenite kvadarti

neka se: edniot so strana a , a
drugiot so strana b (crt.47).
Da konstruirame pravoagolen
triagolnik, ~ii kateti se a i b
(strani na dadenite kvadrati).
Hipotenuzata c na konstruiraniot
pravoagolen triagolnik }e ni ja
dade stranata na baraniot kvadrat Crte` 47
(crt. 47). Navistina, vo soglasnost
so Pitagorovata teorema vaì c2= a2+ b2.
Zada~a 2. Da se konstruira kvadrat, ~ija plo{tina e ednakva na razlikata od

plo{tinite na dva dadeni kvadrata.
33
Re{enie: Dadenite kvadrati neka se: edniot so strana d, a drugiot so strana e, pri
{to d>e (crt. 48). Ako konstruirame pravoagolen triagolnik ~ija hipotenuza e ednakva
na d (stranata na pogolemiot kvadrat), a ednata kateta da e ednakva na e (stranata na
pomaliot kvadrat); toga{ drugata kateta f na toj triagolnik }e ni ja dade stranata na
baraniot kvadrat (crt. 48). Navistina spored Pitagorovata teorema: f 2= d2- e2.
Crte` 48 Crte` 49
Zada~a 3. Da se konstruira kvadart, ~ija plo{tina e dvapati pomala od plo{tinata

na daden kvadrat so strana c.
Re{enie: Konstruiraj ramnokrak pravoagolen triagolnik, ~ija hipotenuza da e

ednakva na stranata c na dadeniot kvadart! Kvadartot nad sekoja kateta od konstruiraniot
ramnokrak pravoagolen triagolnik e baraniot kvadrat (crt. 49).
Vo soglasnost so Pitagorovata teorema imame:
F
a2+a2=c2, odnosno 2a2=c2, a ottuka D .

Zada~a 4. Da se konstruiraat otse~ki so dolìni [ D E i \ D E , kade

{to a i b se dolìni na dve dadeni otse~ki (a>b).
Re{enie: Konstrukcijata na otse~kata [ D E se sveduva na konstrukcija na

pravoagolen triagolnik SAB so kateti 6$ D i 6% E (crt. 50 a). Toga{ hipotenuzata
na triagolnikot SAB }e bide baranata otse~ka x.

Vtorata barana otse~ka \ D E ,
pak, e kateta na pravoagolniot triagolnik
ABS (crt. 50 b), ~ija hipotenuza e dadenata
otse~ka a, a drugata kateta e otse~kata b.
Zada~a 5. Da se konstruira otse~ka

dolga Q , kade {to n=2, 3, 4, 5, 6, 7 , ...
Crte` 50
34
Re{enie: Da konstruirame pravoagolen triagolnik ASB, ~ii kateti se dolgi
$6 $% (crt.51). Hipotenuzata na triagolnikot ASB }e bide otse~ka dolga . Ako
otse~kata ja zememe za edna kateta, a otse~kata 1 - za druga kateta na pravoagolniot
triagolnik BSC, toga{ hipotenuzata na triagolnikot BSC }e ima dolìna . Na sli~en
na~in se konstruiraat otse~kite: 6' 6( 6) , itn; s dodeka ne ja dobieme
baranata otse~ka Q (crt. 51).
Crte` 51 Crte` 52
Otse~kata Q moè polesno da se konstruira i direktno vrz osnova posledicata na

teoremata 2 vo I. 11. Od [ Q Q gledame deka baranata otse~ka [ Q e geometriska
sredina me|u otse~kite so dolìni n i 1, ~ija konstrukcija e dadena na crt. 52.
1. Nacrtaj tri kvadrati, a potoa konstruiraj nov kvadrat, ~ija plo{tina }e bide ednakva
na zbirot na plo{tinite na prvite tri.
2. Konstruiraj kvadarat so plo{tina 7 cm2. (Vnimavaj: 7=16-9).
3. Dadeni se dve otse~ki so dolìni a i b. Konstruiraj otse~ki x i y, taka {to
[ D E \ D E .
4. Dadena e otse~ka dolga a. Konstruiraj otse~ka [ D .
5. Konstruiraj gi otse~kite: a) [ , b) [ , v) [ .
6. Konstruiraj gi otse~kite: a) [ D DF , b) [ D DF , kade {to a, b, c se dadeni

otse~ki.
7. Konstruiraj kvadrat {to ima ista plo{tina kako deltoid, ~ii dijagonali se
d1=6 cm i d2=7 cm.
35
I. 14. PRIMENA NA PITAGOROVATA TEOREMA
NA RAMNINSKI GEOMETRISKI FIGURI
So povlekuvaweto na nekoi otse~ki kaj odredeni geometriski figuri , tie }e moàt

da se razdelat na takvi delovi me|u koi }e ima i pravoagolni triagolnici. Primenata
na Pitagorovata teorema kaj taka sozdadenite pravoagolni triagolnici vo golem broj
slu~ai go ovozmoùva presmetuvaweto na nekoi nepoznati elementi kaj geometriskite
figuri.
1. So povlekuvawe na edna dijagonala vo pravoagolnikot istiot se razdeluva na dva
skladni pravoagolni triagolnika. So primena na Pitagorovata teorema na eden od tie
triagolnici, lesno ja presmetuvame dijagonalata, ako ni se poznati stranite na
pravoagolnikot. Ako, pak, ni e poznata dijagonalata i edna od stranite na pravoagolnikot
lesno ja odreduvame drugata strana.
Zada~a 1. Da se presmeta plo{tinata na pravoagolnik, ako se poznati
stranata a = 5 dm i dijagonalata d = 6,5 dm.
Re{enie: Prvo ja odreduvame dolìnata na drugata strana na pravoagolnikot:
E G D | GP .
Plo{tinata na pravoagolnikot e: 3 D E | GP .
2. Na crt. 53 e nacrtan kvadrat ABCD so strana a i okolu nego
opi{ana e kru`nica. Dijagonalata d go deli kvadratot na dva
skladni ramnokraki pravoagolni triagolnici, a taa e hipotenuza
na sekoj od tie triagolnici. So primena na Pitagorovata teorema
dobivame:
G D D D t.e. G D . (1)
Spored toa:
Crte` 53 Dolìnata na dijagonalata na kvadratot e ednakva na
proizvodot od dolìnata na negovata strana i brojot .
Bidej}i radiusot R na opi{anata kru`nica okolu kvadratot e polovina od negovata

dijagonala d, dobivame
D
5 . (2)

Da ja izrazime sega stranata a na kvadratot kako funkcija od negovata dijagonala d.
2 2 2 2 2 D G
Od pravoagolniot triagolnik ABC dobivame: a +a =d , 2a =d , . A ottuka nao|ame:

G G G G
D , t.e. D . (3)

Zada~a 2. Da se odredi stranata na kvadratot, ako negovata dijagonala e dolga 7cm.
G
Re{enie: D | (cm).

36
3. Na crte` 54 e nacrtan romb ABCD i se povle~eni
dvete negovi dijagonali. Poznato ti e deka dijagona-
lite na rombot se prepolovuvaat i se normalni edna
na druga. Spored toa, tie go razdeluvaat rombot na
~etiri skladni pravoagolni triagolnici. Kaj sekoj od
dobienite triagolnici hipotenuza e stranata na
rombot, a kateti se polovinkite od dijagonalite. So
Crte` 54
primena na Pitagorovata teorema na eden od dobie-
nite triagolnici, dobivame:

§ G · § G ·
D ¨ ¸ ¨ ¸ . (4)
© ¹ © ¹
Zada~a 3. Da se presmeta plo{tinata na eden dvor, {to ima forma na romb, ako se
poznati stranata a=45 m i edna dijagonala d1=54 m.
Re{enie: Plo{tinata na rombot moè da se presmeta na dva na~ina: ili so pomo{

na stranata i visinata ili pak so pomo{ na dvete dijagonali na rombot. Baranata
plo{tina nie }e ja odredime na vtoriot na~in. Od ravenstvoto (4) dobivame:

§ G · § G · § ·
¨ ¸ D ¨ ¸ ¨ ¸
© ¹ © ¹ © ¹
G
A ottuka , zna~i: d2=36.2=72(m). Zatoa:

G G
3 P .

4. Neka e daden ramnokrak triagolnik ABC (crt. 55) so osnova
$% D i krak $& E . Ako ja spu{time visinata h od vrvot C
kon osnovata a, taa }e go razdeli ramnokrakiot triagolnik na
dva skladni pravoagolni triagolnika. Hipotenuzata na sekoj od
tie triagolnici }e bide krakot b, a kateti se spu{tenata visina
h i polovinata od osnovata na ramnokrakiot triagolnik.
Ako se bara visinata, a se poznati osnovata i krakot, so
primena na Pitagorovata teorema na triagolnikot ADC nao|ame:

§D· §D·
Crte` 55 K E ¨ ¸ , t.e. K E ¨ ¸ . (5)
© ¹ © ¹
Zada~a 4. Plo{tinata na eden ramnokrak triagolnik e P=60 cm2. Da se odredi krakot
na toj triagolnik, ako osnovata mu e a=10 cm.
DK
Re{enie: Od formulata za plo{tina na triagolnikot 3 , imame

3
K FP .
D
A krakot go odreduvame od ravenstvoto (5):

§D· § ·
E ¨ ¸ K

¨ ¸

, a ottuka E FP .

© ¹ © ¹
37
5. Na crte` 56 nacrtan e ramnostran triagolnik ABC so
strana a. Ako ja povle~eme koja i da bilo visina, taa }e go
razdeli ramnostraniot triagolnik na dva skladni pravoagol-
ni triagolnika. Hipotenuzata na sekoj od tie triagolnici
§D·
}e bide stranata a, a kateti }e bidat: polovinata strana ¨ ¸
© ¹
i visinata h na ramnostraniot triagolnik.
So primena na Pitagorovata teorema na pravoagolniot
triagolnik ADC (ili DBC) moè da se presmeta visinata na Crte` 56
ramnostraniot triagolnik:

§D· D D D D D D
K D ¨ ¸ D , a ottuka: K .
© ¹
D
Spored toa: K . (6)

Visinata na ramnostraniot triagolnik e ednakva na proizvodot od polovinata
na negovata strana i brojot .
Formulata (6) za visinata na ramnostraniot triagolnik vo geometrijata se koristi

mnogu ~esto, a so pomo{ na nea se izveduvaat i drugi va`ni formuli, kako {to se:
formulata za presmetuvawe na plo{tinata na ramnostran triagolnik, formulite za
radius na vpi{anata i opi{anata kru`nica okolu ramnostraniot triagolnik i dr.
Taka, za plo{tinata na ramnostraniot triagolnik dobivame
D D D D D
3 K , t.e. 3 . (7)

Plo{tinata na ramnostran triagolnik e ednakva na proizvodot od ~etvrtinkata
od kvadratot na negovata strana i brojot .
Na crte` 57 nacrtan e ramnostran triagolnik ABC pa vo

nego i okolu nego e vpi{ana i e opi{ana kru`nica.
Znaete deka visinite na ramnostraniot triagolnik
istovremeno se i negovi teì{ni linii, a tie se se~at vo
edna to~ka koja ja deli sekoja teì{na linija na delovi vo
odnos 2:1 smetaj}i od temeto.
&2 5
Spored toa: , t.e. , a ottuka R=2r.
2' U
Bidej}i R+r=h, zatoa 2r+r=h, 3 r= h. Ottuka

U K a 5 K. (8)
Crte` 57
§D ·
Ako vo formulite (8) visinata h ja zamenime so izrazot za nea ¨ ¸ ,
© ¹
D D D D
}e dobieme: U K i 5 K , t.e.

D D
U i5 . (9)

38
Zada~a 5. Stranata na ramnostran triagolnik iznesuva a=12 cm. Da se odredi negovata
visina, plo{tinata i radiusite na opi{anata i vpi{anata kru`nica.
Re{enie: Zamenuvaj}i ja dolìnata na stranata a na ramnostraniot triagolnik vo

formulite (6), (7) i (9), nao|ame:
D
K | | FP

D
3 | | FP

D
5 | | FP

D
U | | FP

6. Konstruirajte pravilen {estagolnik ABCDEF, pa
vo nego vpi{ete i okolu nego opi{ete kru`nica (crt.
58). Ako centarot na pravilniot {estagolnik go
soedinime so sekoe teme, istiot se razdeluva na {est
skladni ramnostrani triagolnici. Spored toa,
plo{tinata na pravilniot {estagolnik }e bide:
D D
3 , t.e.

D
3 . (10)

Crte` 58
Od konstrukcijata na pravilniot {estagolnik jasno
e deka radiusot na opi{anata kru`nica e ednakov na stranata na pravilniot {estagolnik:
R=a. (11)
Od crte` 58 gledame deka radiusot na vpi{anata kru`nica e ednakov na visinata
na ramnostraniot triagolnik ABO, t.e.
D
U . (12)

Zada~a 6. Perimetarot na pravilen {estagolnik iznesuva 24 cm. Da se presmeta
negovata plo{tina, radiusot na opi{anata i radiusot na vpi{anata kru`nica.
Re{enie: Stranata na pravilniot {estagolnik, koga e poznat negoviot perimetar,

/
}e bide: D FP .
D
Baranata plo{tina e: 3 | | , a radiusite na

vpi{anata i opi{anata kru`nica se:
D
U | | FP i R = 4 cm.

39
7. Neka e daden ramnokrak trapez ABCD, so osnovi
$% D i &' E i krak $' %& F (crt. 59). Ako
niz temeto D povle~eme prava paralelna so krakot
BC, ramnokrakiot trapez }e se razdeli na romboid
BCDE i eden ramnokrak triagolnik AED. Taka
dobieniot ramnokrak triagolnik AED }e ima osnova
a-b i visina ednakva na visinata na ramnokrakiot
trapez. Visinata DF go deli ramnokrakiot
triagolnik na dva pravoagolni triagolnika. So
primena na Pitagorovata teorema na eden od tie
Crte` 59 triagolnici moème da ja odredime visinata na
ramnokrakiot trapez:

§ DE· §D E·
K F ¨ ¸ , odnosno K F ¨ ¸ . (13)
© ¹ © ¹
Zada~a 7. Edna niva ima forma na ramnokrak trapez so osnovi a=120 m i b=70 m i krak
c=65 m. Da se odredi nejzinata plo{tina.
Re{enie: Za presmetuvawe na plo{tinata na nivata potrebno e da ja znaeme visinata

na trapezot, zatoa }e ja odredime prvo nea:

§ DE· § ·
K F ¨ ¸ ¨ ¸ P
© ¹ © ¹
Baranata plo{tina na nivata }e bide:
DE
3 K P .

8. Neka e dadena kru`nica k (O, r) i edna nejzina tetiva
$% W (crt.60). Ako centarot O go soedinime so krajnite
to~ki na tetivata AB go dobivame ramnokrakiot triagolnik
ABO, ~ija osnova e dadenata tetiva AB, a kraci se radiusite
OA i OB.
Visinata OD, povle~ena od vrvot O kon osnovata AB, go
razdeluva triagolnikot ABO na dva skladni pravoagolni
triagolnika AOD i BOD. Pritoa, dolìnata na povle~enata
visina OD pretstavuva i centralno rastojanie na tetivata
AB od centarot O na kru`nicata, pa zatoa obi~no ja
ozna~uvame so d, t.e. 2' G .
Crte` 60
So primena na Pitagorovata teorema dobivame:

§W· §W·
G
U ¨ ¸ , odnosno G

U ¨ ¸ .

© ¹ © ¹
Ako, pak, e poznato centralnoto rastojanie d i radiusot r, toga{ dolìnata na
tetivata, }e bide:

§W· U G .
¨ ¸ U G , odnosno W
© ¹
40
Zada~a 8. Vo kru`nica so radius r=4 cm povle~ena e tetiva dolga t=6,4 cm. Da se odredi
centralnoto rastojanie na taa tetiva od centarot na kru`nicata.

§W· § ·
Re{enie: G
U ¨ ¸
¨ ¸ FP .
©¹ © ¹
1. Najdi ja dijagonalata na pravoagolnik, ~ii strani se:

a) a=7 cm, b=9 cm, b) a=6,2 cm, b=8,5 cm.
2. Vo oblasta na eden prav agol leì to~ka M, koja od negovite kraci e oddale~ena 4,8
cm i 1,4 cm. Odredi kolku e oddale~ena to~kata M od temeto na praviot agol.
3. Odredi ja stranata na kvadrat, ~ija dijagonala e 3 cm.
4. Presmetaj ja visinata na ramnokrak triagolnik, ako se poznati negovata osnova a=7
cm i krakot b=5,5 cm.
5. Odredi go radiusot na vpi{anata i opi{anata kru`nica na ramnostran triagolnik
so strana a=22,5 cm.
6. Vo pravilen {estagolnik so strana 4 cm vpi{i kru`nica i presmetaj go nejziniot
radius.
7. Presmetaj go perimetarot na pravoagolen trapez, koga se poznati negovite osnovi
a=5,7 cm, b=1,9 cm i visinata h=2,5 cm.
8. Vo kru`nica so radius 6,5 cm povle~ena e tetiva dolga 5 cm. Odredi go nejzinoto
centralno rastojanie.
9. Centrite na dve kru`nici so radius 3,9 cm se na rastojanie eden od drug 7,2 cm.
Odredi ja nivnata zaedni~ka tetiva.
10. Vo krug so radius r=13 cm povle~eni se dve paralelni tetivi so dolìni t1=10 cm i t2=24 cm.
Presmetaj go rastojanieto me|u tie tetivi, ako tie se nao|aat:
a) na ista strana, b) na razli~ni strani od centarot.
11. Dve kru`nici so radius 6 cm i 10 cm se dopiraat odnadvor. Presmetaj ja dolìnata
na otse~kata od nivnata zaedni~ka tangenta, {to e zaklu~ena me|u to~kite na
dopirawe.
12. Dadeni se dve kru`nici so radius r, od koi sekoja minuva niz centarot na drugata.
Izrazi ja dolìnata na nivnata zaedni~ka tetiva preku r.
41
ZA POVTORUVAWE I
UTVRDUVAWE - I
1. Pomalata od dve otse~ki se sodrì vo pogolemata 4 pati i ostanuva ostatok koj, pak,
se sodrì vo pomalata otse~ka to~no 5 pati. Kolku e dolga pogolemata otse~ka, ako
pomalata e dolga 1cm?
2.To~kata 0 ja deli otse~kata AB vo razmer $0 0% . Odredi gi dolìnite na
otse~kite $% i 0% , ako $% = 3,6 cm.
3. To~kata T ja deli otse~kata $% vo razmer m : n. Odredi gi razmerite $7 $% i 7% $% .
4. Dadena e otse~ka AB i nejzinata to~ka C, takva {to $& &% . Odredi gi razmerite:
a) $% %& , b) $& $% , v) $% $& .
D
F
5. Dokaì: Ako vaì proporcijata , toga{ vaì i proporcijata D E F G .
E
G E G
6. Vo ramnokrak triagolnik ABC so osnova $% FP i krak %& FP , bisektrisata na
agolot A ja se~e stranata BC vo to~kata S. Odredi ja dolìnata na otse~kata BS.
7. Vo trapezot ABCD ( $% & &' ) prodolènijata na kracite AD i BC se se~at vo to~kata
M. Ako: a) $' FP %& FP i &0 FP odredi go '0 ,
b) $' '0 i %& FP , odredi go rastojanieto &0 .
8. Za kolku treba da se prodolì otse~kata $% FP taka {to da vaì razmerot
$% %0 ?
9. Niz to~kata M {to leì na stranata AB od triagolnikot ABC e povle~ena otse~ka MN
paralelna na stranata AC. Odredi ja dolìnata na otse~kata BN, ako $0 0% ,
a %& FP .
10.Dokaì: Ako figurata F e sli~na so figurata F1 so koeficient k1, a figurata F1 e
sli~na so figurata F2 so koeficient k2 , toga{ figurata F e sli~na na figurata F2
so koeficient k=k1 . k2
11.Za tri figuri F1, F2 i F3 poznato e deka F1 F2 i F2 F3. Odredi gi koeficientite
na slednite sli~nosti: F2 F1, F3 F2, F1 F3 i F3 F1.
12.Agolot pri vrvot na daden ramnokrak triagolnik ima 36o. Dokaì deka, bisektrisata
na eden agol pri osnovata na toj triagolnik otsekuva od nego triagolnik {to e sli~en
so dadeniot.
13.Stranite na eden triagolnik se odnesuvaat kako broevite 3 : 5 : 9. Najkusata strana na
triagolnik sli~en so nego e dolga 6 cm. Odredete gi dolìnite na drugite dve strani
na vtoriot triagolnik.
14.Vo triagolnikot ABC vpi{an e romb, ~ij eden agol se sovpa|a so agolot A na
triagolnikot ABC. Odredi ja dolìnata na stranata na rombot, ako $% =12 cm,
$& =18 cm.
42
15.Kracite na eden trapez se dolgi 15 cm i 10 cm, a golemata osnova 33 cm. Pomalata
dijagonala go razdeluva trapezot na dva sli~ni triagolnika. Odredi ja dolìnata na
pomalata osnova i dijagonalata.
16.Dadena e kru`nica so radius 8 cm i edna to~ka S {to leì nadvor od nea. Odredi go
rastojanieto na to~kata S od centarot na kru`nicata, ako dolìnata na tangentnata otse~ka,
{to e povle~ena od to~kata S kon kru`nicata iznesuva 15 cm.
17.Vo kru`nica so radius 3,4 cm povle~eni se dve paralelni tetivi dolgi 6 cm i 3,2 cm.
Odredi go rastojanieto me|u tetivite, ako tie se nao|aat: a) na ista strana, b) na
razli~ni strani od centarot.
18.Daden e romb so strana a=5 cm i ostar agol 60o. Odredi gi dolìnite na negovite
dijagonali.
19.Edna ulica e {iroka 10 m. Na rastojanie 4 m od rabot na ulicata kon sredinata na
istata, postavena e skala dolga 12 m. Ako skalata od toa mesto ja potpreme na zgradata
od edna strana na ulicata, a potoa ja potpreme na zgradata od sprotivnata strana na
ulicata, do koja visina dostiga skalata na tie dve zgradi?
20.Eden top ima doseg 5 km, t.e. moè da isfrli granata na dale~ina najmnogu od 5 km. Ako topot e
oddale~en 3 km od eden pravoliniski pat, kolkav del od patot e pod udar na topot?
21.Daden e ramnokrak trapez so osnovi a=5,6 cm, b=1,6 cm i krak c=2,5 cm. Odredete ja
visinata i dijagonalata na trapezot.
22.Ramnostran triagolnik, kvadrat i pravilen {estagolnik vpi{ani se vo kru`nica so
daden radius r. Izrazete gi nivnite strani preku r i dokaète deka vaì:

D D D .
23.Dadeni se dve otse~ki so dolìni a cm i b cm i edini~na otse~ka. Konstruiraj otse~ka
D D
so dolìna x cm, taka {to: a) [ , b) x = ab, v) [ .
E E
ZA SAMOKONTROLA - I
1. To~no li e deka: ako vaì proporcijata a : b = c : d, toga{ vaì i proporcijata:

a) a : c = b : d, b) b : a = d : c ?
2. Dva pravoagolni triagolnika imaat po eden ednakov ostar agol. Dali tie se sli~ni?
Zo{to?
3. Stranite na eden triagolnik se dolgi: 9 cm, 15 cm, i 18 cm. Odredi gi stranite na drug
triagolnik, {to e sli~en so dadeniot, ako najdolgata negova strana e ednakva na
najkusata strana na dadeniot triagolnik.
43
4. Konstruiraj triagolnik koj }e bide sli~en so daden triagolnik ABC so koeficient na

sli~nost .

5. Konstruiraj triagolnik ABC, ako se dadeni aglite a i b i visinata hc .
6. Dokaì deka soodvetnite: a) bisektrisi, b) teì{ni linii na dva sli~ni triagolnika
se proporcionalni so soodvetnite strani.
7. Nacrtaj proizvolen triagolnik, a potoa konstruiraj kvadrat koj }e ima ista plo{tina
kako triagolnikot.
8. Vo edna kru`nica e vpi{an pravoagolen triagolnik so kateti dolgi 2,4 cm i 7 cm.
Odredi go radiusot na kru`nicata.
9. Od edno pristani{te istovremeno isplovile dva broda i toa edniot vo nasoka na
istok so brzina od 30 km na ~as, a drugiot vo nasoka na sever so brzina 22,5 km na ~as.
Kolku kilometri tie }e bidat oddale~eni eden od drug posle tri ~asa od trgnuvaweto?
10.Vo kvadrat so strana 9 cm edno teme e svrzano so sredinata na edna strana na koja ne
leì toa teme. Presmetaj ja dolìnata na povle~enata otse~ka. Napravi crte`.
11.Presmetaj go rastojanieto od koordinatniot po~etok od to~kata so koordinati:
a) A (5, 12), b) B (6, 8), v) C (3,4).
12.Presmetaj gi perimetarot, radiusot na vpi{anata i radiusot na opi{anata kru`nica
na ramnostran triagolnik ~ija visina e 18 cm.
44
A LINEARNI RAVENKI
II. 1. RAVENSTVO. IDENTITET. RAVENKA
Vo prethodnite oddelenija re{avavme ravenki. Sega }e go dopolnime toa znaewe {to

go imame za ravenkite. Za da go definirame poimot za ravenka, prethodno }e go
definirame poop{tiot poim za ravenstvo.
Definicija 1. Dva broja ili dva izraza svrzani so znakot " = " (ednakvi)
obrazuvaat ravenstvo.
Ravenstva se, na primer:
12 = 12, (1)
7 = 15, (1')
4 · (7 2) = 8 + 2 · 6, (1'')
5x 2x = 3x, (2)
4(y + 3) = 4y + 12, (2')
x2 = 3x, (3)
3x = x + 10. (3')
Kaj sekoe ravenstvo razlikuvame dve strani, leva i desna strana. Toa, vsu{nost se,
izrazite {to se nao|aat na levo i na desno od znakot " = " za ravenstvo.
Ravenstvata, kaj koi levata i desnata strana se broevi ili brojni izrazi, se vikaat
brojni ili numeri~ki ravenstva.
Takvi se, na primer ravenstvata (1), (1') i (1").

Brojnite ravenstva vsu{nost, se iskazi zapi{ani so matemati~ki simboli, pa spored
toa tie moè da bidat ili to~ni (vistiniti) ili neto~ni (nevistiniti).
Na primer, ravenstvata (1) i (1") se to~ni, a ravenstvoto 7 = 15 e neto~no ravenstvo.
45
Ako dvete strani (ili barem ednata) na ravenstvoto se izrazi so promenlivi, toa se
vika algebarsko ili funkcionalno ravenstvo.
Na primer, takvi se ravenstvata (2), (2'), (3), (3').
Algebarskite ravenstva moàt da bidat od dva vida, spored toa dali tie preminuvaat
vo to~ni brojni ravenstva za koi bilo vrednosti na promenlivite, ili ne.
Definicija 2. Algebarsko ravenstvo, koe za koi bilo vrednosti na promenlivite
preminuva vo to~no brojno ravenstvo, se vika identitet.
Na primer ravenstvata (2) i (2') se identiteti. Tie se to~ni (vistiniti) za koi bilo
vrednosti na x (odnosno u).
Da navedeme nekoi pova`ni identiteti:
a+0=a a·1=a
a+b=b+a ab = ba
(a + b) + c = a + (b + c) (ab) c = a (bc)
a (b + c) = ab + ac
Tie gi izrazuvaat poznatite svojstva na aritmeti~kite operacii.
To~nite brojni ravenstva, isto taka, se vikaat identiteti. Na primer, ravenstvoto
3 + 4 = 12 - 5 e identitet.
Definicija 3. Sekoe algebarsko ravenstvo {to ne e identitet se vika ravenka.
Na primer, ravenstvata x2 = 3x i 3x = x + 10 za x = 1 preminuvaat vo neto~ni brojni

ravenstva 1 = 3 i 3 = 11. Zna~i, tie ne se identiteti, tuku ravenki.
1. [to e ravenstvo? Kakvi vidovi ravenstva imame?

2. Objasni zo{to slednive ravenstva se identiteti:
a) 2x + 5 = 5 + 2x, b) 3(a + 2) = 3a + 6, v) 5x + 2x = 4x + 3x, g) 0 . x = 0.
3. Dokaì deka slednive ravenstva ne se identiteti:
a) a2 + 1 = 2a, b) 5x - 1 = 4x + 7, v) [ [ .
4. Odredi gi soodvetnite vrednosti na izrazite x2 i 3x za x = 0 i x = 3. Moè li da se
tvrdi deka ravenstvoto x2 = 3x e identitet? Dokaì deka toa ne e identitet.
5. Koi od slednite ravenstva se identiteti:
a) x - 2 = 2 - x, b) (x - 2)2 = (2 - x)2, v) D D , g) D D , d) x . 1 = x?
6. Proveri dali brojnite ravenstva se identiteti:
a) 33 + 43 + 53 = 63, b) (1 + 2 + 3 + 4)2 = 13 +23 + 33 + 43.
46
II.2. VIDOVI RAVENKI
Levata ili desnata strana na ravenkite se izrazi so edna, dve ili pove}e promenlivi.
Promenlivite vo ravenkite se vikaat i nepoznati. Tie moàt da bidat ozna~eni so
koi bilo bukvi, no voobi~aeno e da se ozna~uvaat so poslednite bukvi od latinskata
azbuka x, y, z,...
Spored brojot na nepoznatite, ravenkite moàt da bidat: ravenki so edna nepoznata,
ravenki so dve nepoznati, ravenki so tri nepoznati, itn.
Na primer, ravenki so edna nepoznata se

2x-5=0, |x2-1|=x, , ...
[ [
ravenki so dve nepoznati se

x+2y=5, x2+5y3-7xy=0, [ \ , ...
ravenki so tri nepoznati se
xyz=x+y+z, x2+y2+z2=1, x+yz=5y itn.
Ravenkite so edna nepoznata simboli~ki gi ozna~uvame so
f(x) = g(x), (1)
kade {to f(x) i g(x) se nekoi izrazi od nepoznatata x. Primer na ravenki so edna
nepoznata se ravenkite (3) i (3) vo II.1.
Znaete deka sekoj od izrazite f(x) i g(x) vo ravenkata (1) ima svoja definiciona
oblast D1 i D2. Tie moàt da se sovpa|aat ili da ne se sovpa|aat. Zaedni~kiot del
(presekot) od niv se vika definiciona oblast na ravenkata ili oblast na menuvawe na
nepoznatata vo ravenkata i obi~no se ozna~uva so D.
[
Na primer, definicionata oblast na ravenkata e mnoèstvo na
[ [

site realni broevi, osven broevite 0 i 2 (za x=0 ne e definiran izrazot , a za x=2 ne e
[ [
definiran izrazot ), t.e. D=R\{0,2}.
[
êstopati levata i desnata strana na edna ravenka se nekoi polinomi, i vo toj slu~aj
moème da zboruvame za stepen na ravenkata. Za stepen na ravenkata se zema pogolemiot
od stepenite na levata i desnata strana na ravenkata.
Na primer, ravenkata xyz=5 ima stepen 3, ravenkata x+x2+2x4=y5 ima stepen 5 itn.
No, prvata ravenka po odnos na sekoja od promenlivite x, y i z ima stepen 1, a vtorata
ravenka po odnos na x ima stepen 4, a po odnos na y ima stepen 5.
Vo ovaa tema }e razgleduvame linearni ravenki, t.e. ravenki so stepen 1, koi imaat
samo edna nepoznata. Takva e na primer ravenkata 2x-5(x+1)=4x+3.
47
1. Kakvi moàt da bidat ravenkite spored brojot na nepoznatite?
2. [to e definiciona oblast na edna ravenka so edna nepoznata?
3. Napi{i ravenka od tret stepen so dve nepoznati.
4. Napi{i edna ravenka so edna promenliva ~ija definiciona oblast e D=R\{0,1,2}.
II. 3. RE[ENIE NA RAVENKA
Neka e dadeno ravenstvoto: 4x = x + 6. (1)

Za da pokaème deka ravenstvoto (1) ne e identitet, dovolno e da pronajdeme barem
edna vrednost na x za koja toa preminuva vo neto~no ravenstvo. Gledame, za x = 1 toa
preminuva vo neto~no ravenstvo 4 = 7. Zna~i, ravenstvoto (1) ne e identitet, tuku ravenka
so edna nepoznata.
Da se pra{ame: Postojat li vrednosti na nepoznatata x (ako ima takvi), za koi
ravenkata (1) preminuva vo to~no brojno ravenstvo? Ili so drugi zborovi: Za koi
vrednosti na x soodvetnite vrednosti na izrazite 4x i x + 6 se ednakvi?
Za taa cel za nekoi vrednosti na x ja sostavuvame slednata tablica na soodvetnite
vrednosti na izrazite 4x i x+ 6:
x -3 -2 -1 0 1 2 3 4 5
4x -12 -8 -4 0 4 8 12 16 20
x+ 6 3 4 5 6 7 8 9 10 11
Od tablicava gledame: za x = 2 i dvata izraza 4x i x + 6 dobivaat ednakva vrednost 8.

Spored toa, za x = 2, ravenkata (1) preminuva vo to~no brojno ravenstvo 8 = 8.
Brojot 2 se vika re{enie ili koren na ravenkata (1). U{te velime: brojot 2 ja
zadovoluva ravenkata (1).
Definicija. Re{enie ili koren na edna ravenka so edna nepoznata se vika sekoja
vrednost na nepoznatata za koja ravenkata preminuva vo to~no brojno ravenstvo.
Od gornata tablica najdovme deka brojot 2 e re{enie na ravenkata (1). Me|utoa, od

tablicata ne moè da se zaklu~i dali ravenkata (1) nema i drugi re{enija. Zna~i, potpoln
odgovor na toa pra{awe tablicata ne moè da ni dade.
Odreduvaweto na site re{enija (koreni) na edna ravenka se vika re{avawe na
ravenkata.
Da se re{i edna ravenka, zna~i da se odredi mnoèstvoto na nejzinite re{enija.
Mnoèstvoto re{enija na ravenkata moè da se sostoi od eden, dva, tri, itn. broevi,
48
a moè da bide i prazno mnoèstvo ili beskone~no mnoèstvo. Da go pokaème toa na
slednite primeri:
Primer 1. Ravenkata x + 3 = 7 ima edinstveno re{enie 4, bidej}i samo za x = 4 taa
preminuva vo to~no brojno ravenstvo 7 = 7.
Primer 2. Ravenkata (x+3)(x-1)(x-5) = 0 ima tri re{enija:-3, 1 i 5. Toa go zaklu~uvame
ottamu {to: za x = -3 prviot mnoìtel (x+3) stanuva ednakov na nula, za x = 1 - vtoriot
mnoìtel (x 1) stanuva ednakov na nula, a za x = 5 tretiot mnoìtel (x-5) e ednakov na
nula. A {tom eden od mnoìtelite na proizvodot (x+3)(x-1)(x-5) e ednakov na nula, toga{
i toj }e bide nula. No, za sekoja druga vrednost na x nitu eden od trite mnoìteli ne e
nula, pa spored toa i proizvodot ne e nula.
Primer 3. Ravenkata x + 3 = x nema nitu edno re{enie, bidej}i za koja bilo vrednost na
x vrednosta na izrazot x + 3 e za 3 pogolema od samata vrednost na x.
Vo takov slu~aj velime deka mnoèstvoto re{enija na ravenkata e prazno mnoèstvo.
Primer 4. Ravenkata [ [ ima beskone~no mnoèstvo re{enija. Nejzino re{enie e
nulata i sekoj pozitiven realen broj, no ima i broevi koi ne se nejzini re{enija - site
negativni broevi. Spored toa, taa ne e identitet.
1. Proveri koi vrednosti na x od mnoèstvoto {-3,-2,0,1,2} se re{enija na ravenkata

x2 = 2- x.
2. Re{i gi slednite ravenki:
[
a) 3x - 5 = 7, b) , v) 3(x - 1)(x - 4) = 0 , g) y3 = y.

3. Sostavi ravenka so edna nepoznata, koja {to ima mnoèstvo re{enija:
a) {-2}, b) {-3,-1}, v) {0,1,4}, g) .
4. Za koi vrednosti na x vrednosta na izrazot 3x -5 e ednakva na: a) 0, b) 4, v) - 2?
Zapi{i go uslovot na zada~ata so ravenka!
5. Ispitaj za koi celi broevi od 1 do 7 se zadovoleni slednite ravenki:
[
a) x(x - 4) = 3x - 10, b) 2x - 3 = x + 1, v) [ ,

[
g) x(x2 + 11) = 6(x2 + 1), d) [ , |) x2 + 12 = 7x.

[ [
6. Proveri dali: a) x = 3 e koren na ravenkata , b) x = -6 e koren na ravenkata
[
[ , v) [ e koren na ravenkata 3x - 5 = x - 4, g) x = 0 i x = - 5 se koreni

na ravenkata x(x + 7) - 2x = 0.
49
II. 4. EKVIVALENTNI RAVENKI
Da gi razgledame ravenkite:
(x + 2) ( x 2) = 0, (1)
x(x + 2) ( x 2) = 0, (2)
x2 = 4. (3)
Ravenkata (1) ima dve re{enija: 2 i 2, a ravenkata (2) ima tri re{enija: 0, 2 i 2.
Gledame: sekoe re{enie na ravenkata (1) e re{enie i na ravenkata (2), no ne sekoe re{enie
na ravenkata (2) e re{enie i na ravenkata ( 1). Na primer, brojot 0 e re{enie na (2) no ne
e re{enie na (1).
Ravenkata (3) ima dve re{enija: 2 i 2, bidej}i samo kvadratite na tie broevi se ednakvi
na brojot 4.
Zabeleùvame: mnoèstvata od re{enijata na ravenkite (1) i (3) se sovpa|aat, t.e.
sekoe re{enie na ravenkata (1) e re{enie i na ravenkata (3) i obratno: sekoe re{enie na
ravenkata (3) e re{enie na ravenkata (1). Takvi dve ravenki se vikaat ekvivalentni.
Definicija. Dve ravenki se vikaat ekvivalentni, ako mnoèstvata na nivnite
re{enija se sovpa|aat.
I za dve ravenki, koi nemaat re{enija velime deka se ekvivalentni. Na primer,
ravenkite x 3 = x i 0.x = 3 se ekvivalentni, bidej}i mnoèstvoto re{enija i na ednata i na
drugata ravenka e prazno mnoèstvo.
Edna od osnovnite zada~i na algebrata e re{avaweto na razli~nite ravenki. Pri
re{avaweto na sekoja ravenka, obi~no istata ja zamenuvame so druga poprosta ravenka,
{to e ekvivalentna na nea. Potoa, taa ravenka ja zamenuvame so treta u{te poprosta,
itn., s dodeka ne dojdeme do najprostata ravenka, ~ii re{enija se o~igledni.
Koga dadenata ravenka }e ja zamenime so druga poprosta ekvivalentna na nea ravenka,
velime deka dadenata ravenka sme ja transformirale vo poprosta, koja gi ima istite
re{enija kako i dadenata.
1. Za koi dve ravenki velime deka se ekvivalentni?

2. Objasni zo{to ravenkite (x 1) (x 2) = 0 i (x 1) (x 2) (x 3) = 0 ne se ekvivalentni.
3. Ispitaj dali se ekvivalentni slednite parovi ravenki:
a) 3x 5 = 4 i 2x = 6, b) x + 2 = 0 i x(x + 2) = 0,
v) 2x(x 1) (x 3) = 0 i 5(x 1) (x 3) = 0.
4. Napi{i tri para ekvivalentni ravenki i tri para neekvivalentni ravenki.
50
II. 5. OSNOVNI SVOJSTVA
NA RAVENSTVATA I RAVENKITE
Neka a, b i c se proizvolni racionalni broevi.
Dobro vi se poznati slednive osnovni svojstva na brojnite ravenstva:
1o. Svojstvo na refleksivnost: a=a
2o. Svojstvo na simetri~nost: D EE D
o
3 . Svojstvo na tranzitivnost: (D E i E F ) D F
4o. Svojstvo na monotonost na zbirot: Ako kon dvete strani na edno to~no ravenstvo
a = b dademe eden ist broj c, pak, }e dobieme to~no ravenstvo, t.e.
(D E i F5 ) D F E F .
o
5 . Svojstvo na monotonost na proizvodot: Ako dvete strani na edno to~no ravenstvo
gi pomnoìme so eden ist broj c z 0, pak, }e dobieme to~no ravenstvo: ac = bc, t.e.
D E LF z DF EF .
Vrz osnova na gornite svojstva na brojnite ravenstva lesno gi dokaùvame i slednive
dve va`ni teoremi za transformacija na ravenkite:
Teorema 1. Ako kon dvete strani na edna ravenka

I [ J [ (1)
dodademe eden ist broj k ili ist izraz M [ {to e definiran za sekoja vrednost od h od
definicionata oblast ' na ravenkata (1), }e dobieme nova ravenka:
I [ N J [ N , (2)
odnosno, I [ M [ J [ M [ (2')
koja e ekvivalentna na dadenata.
Dokaz*: Treba da dokaème deka: sekoe re{enie na ravenkata (1) e re{enie i na

ravenkata (2), odnosno (2'); i obratno: sekoe re{enie na ravenkata (2), odnosno (2') e
re{enie i na ravenkata (1).
a) Neka x0 e re{enie na ravenkata (1). Toga{ }e vaì brojnoto ravenstvo
I [ J [ . (3)
Za x = x0 izrazot M [ dobiva to~no opredelena vrednost, t.e M [ e nekoj broj.
Ako brojot M [ go dodademe kon dvete strani na brojnoto ravenstvo (3), vo soglasnost
so svojstvoto 4o, }e vaì i ravenstvoto
I [ M [ J [ M [ . (4)
Zna~i, x0 e re{enie i na ravenkata (2').
b) Neka x1 e re{enie na ravenkata (2'), t.e. neka vaì brojnoto ravenstvo
I [ M [ J [ M [ . (5)
51
Ako kon dvete strani na ravenstvoto (5) go dodademe brojot M [ , }e go dobieme
ravenstvoto I [ J [ . (6)
Zna~i, x1 e re{enie i na ravenkata (1). So toa dokaàvme deka ravenkata (2') e
ekvivalentna na ravenkata (1). Sli~no se dokaùva deka i ravenkata (2) e ekvivalentna
na ravenkata (1).
Od teorema 1 sleduvaat slednite dve posledici:
Posledica 1. Sekoj ~len na edna ravenka moè da se prenese od ednata na drugata

nejzina strana, no so sprotiven znak.
Navistina, ako kon dvete strani na ravenkata I [ J [ M [ dodademe M [ ,

ja dobivame ravenkata I [ M [ J [ .
Da go primenime toa svojstvo na ravenkata 8x-2 = 5x + 7.
So prenesuvawe na ~lenot 5x od desnata strana na ravenkata so sprotiven znak, a
~lenot -2 od levata na desnata strana, isto taka so sprotiven znak, }e ja dobieme ravenkata:
8x - 5x =7 +2, koja e ekvivalentna na dadenata.
Posledica 2. Ako vo dvete strani na ravenkata ima identi~ni (ednakvi) ~lenovi,
tie moàt da se poni{tat (izostavat).
Primer: Neka e dadena ravenkata x2 + 3x = x2 - 6.

Zebeleùvame, vo dvete strani na ravenkata se sre}ava eden ist izraz [ . So dodavawe
kon dvete strani -h2, ja dobivame ravenkata [ , koja e ekvivalentna na dadenata.
Teorema 2. Ako dvete strani na edna ravenka

I [ J [ (1)
gi pomnoìme so eden ist broj N z , }e dobieme nova ravenka
I [ N J [ N (7)
koja e ekvivalentna na dadenata ravenka (1).
Dokaz*: Neka x0 e re{enie na ravenkata (1), t.e. neka e to~no brojnoto ravenstvo
I [ J [ . (8)
Ako dvete strani na ravenstvoto (8) gi pomnoìme so N z , vo soglasnost so svojstvoto
5o, }e vaì i ravenstvoto:
I [ N J [ N . (9)
Zna~i, h0 e re{enie i na ravenkata (7).
Neka sega, x1 e re{enie na ravenkata (7), t.e. neka
I [ N J [ N (10)

e to~no brojno ravenstvo. Bidej}i k z 0, zatoa i z .
N
52

Ako dvete strani na ravenstvoto (10) gi pomnoìme so brojot z , }e go dobieme
ravenstvoto I [ J [ . N
Zna~i, x1 e re{enie i na ravenkata (1).

So toa teoremata 2 e dokaàna. Vrz osnova na nea vr{ime transformacija na
ravenkite {to sodràt drobni ~lenovi vo ravenki bez drobni ~lenovi.
[ [ [
Primer. Neka e dadena ravenkata .

Re{enie. Za da se oslobodime od imenitelite vo ravenkata, dvete nejzini strani
gi mnoìme so brojot 12 (najmal zaedni~ki sodràtel za imenitelite 4, 2 i 3) i ja
dobivame ravenkata
[ [ [

(x +1) · 3 (x 3) · 6 = 2x ·4 + 5 ·12
koja e ekvivalentna na dadenata.
Posledica 3. Znacite na site ~lenovi na ravenkata moàt da se promenat vo

sprotivni, ako dvete strani na ravenkata gi pomnoìme so brojot -1.
Na primer, ravenkata 4x + 2 =-7 e ekvivalentna na ravenkata 4x 2 = 7.
1. Ako kon dvete strani na edno to~no brojno ravenstvo dodademe eden ist broj,
dali sekoga{ se dobiva pak to~no brojno ravenstvo?
2. Ako kon dvete strani na edno neto~no brojno ravenstvo dodademe eden ist broj,
dali sekoga{ se dobiva pak neto~no brojno ravenstvo?
3. Ako dvete strani na edno to~no brojno ravenstvo gi pomnoìme so eden ist broj,
dali sekoga{ se dobiva pak to~no brojno ravenstvo?
4. Ako dvete strani na edno neto~no brojno ravenstvo gi pomnoìme so eden ist
(koj bilo) broj, dali sekoga{ se dobiva pak neto~no brojno ravenstvo? Navedi primer!
5. Ako dvete strani na edno: a) to~no, b) neto~no brojno ravenstvo gi pomnoìme so
brojot 0, kakvo ravenstvo (to~no ili neto~no) se dobiva?
6. Kakva ravenka se dobiva, ako kon dvete strani na edna ravenka dodademe eden ist
broj ili eden ist polinom po odnos na nepoznatata?
7. Moàt li oddelni ~lenovi na edna ravenka da preminuvaat od edna na druga nejzina
strana i kako se slu~uva toa ? Pokaì go toa kaj ravenkata 7x 6 = 2x + 9.
53
8. Ravenkata x2 3x + 2 = 7 2x transformiraj ja vo ekvivalentna ravenka, vo koja:
a) ~lenovite so nepoznatata da se nao|aat na levata strana, a ~lenovite bez nepoznatata
- na desnata strana na ravenkata,
b) site ~lenovi da se nao|aat na levata strana na ravenkata.
9. Kako se osloboduvame od imenitelite na pomalite ~lenovi vo ravenkata? Pokaì go
toa na eden primer!
10.Transformiraj gi ravenkite vo ekvivalentni ravenki bez dropki:
[ [ [ [ [ [
a) [ [ , b) [ , v) [ , g) .

11.Dali se ekvivalntni ravenkite:
a) x= 3 i x2 = 3x, b) x = 3 i x + x2 = 3 + x2,
v) 3x(x 2) = 12 i x(x2) = 4?
12.Re{i gi slednite prosti ravenki:
a) x 3 = 8, b) 3x = 15, v) 20 x = 5, g) 21 = 7x, d) 4 x = 5, |) 10 = x +6.
II. 6. OP[T VID NA LINEARNA RAVENKA

SO EDNA NEPOZNATA
Neka se dadeni ravenkite so edna nepoznata:
[ [
[ , (1)

10x 2(x 1) = 3(x + 2), (2)
x(x 2) = (x 5) (x +1) . (3)
Ako dvete strani na ravenkata (1) gi pomnoìme so brojot 10 (NZS za 2 i 5), }e ja
dobieme ravenkata 10x 5(x 1) = 2(x +2) {to e ekvivalentna na dadenata.
Potoa, po osloboduvawe od zagradite, so prenesuvawe na site ~lenovi na ravenkata
od desnata na levata strana i izvr{uvawe na potrebnite uprostuvawa, ja dobivame
ravenkata:
3x + 1 = 0, (1')
koja e ekvivalentna na ravenkata (1).
Na sli~en na~in i ravenkite (2) i (3) moème da gi transformirame soodvetno vo
ravenkite:
5x 4 = 0 (2')
i 2x + 5 = 0. (3')
Gledame, sekoja od dadenite ravenki (1), (2) i (3) e ekvivalentna na nekoja ravenka od
vidot ax + b = 0, kade {to a i b se to~no opredeleni realni broevi.
54
Definicija. Sekoja ravenka so edna nepoznata h, koja moè da se transformira vo
ekvivalentna ravenka od vidot
ax + b = 0 (4)
kade {to a i b se dadeni broevi, se vika linearna ravenka so edna nepoznata.
Ovoj vid na linearnata ravenka se vika normalen vid na ravenkata.

Brojot a se vika koeficient pred nepoznatata x, a b - sloboden ~len.
Ako vo ravenkata (4) koeficientot a e razli~en od nula, toga{a taa u{te se vika i
ravenka od prv stepen so edna nepoznata. Ako, pak, a = 0, toga{ linearnata ravenka (4) ne
moè da se nare~e ravenka od prv stepen.
1. Koi ravenki se vikaat linearni ravenki so edna nepoznata?

2. [to e koeficient, a {to sloboden ~len na linearna ravenka vo normalen vid?
[ [
3. Ravenkata a) [ b) [ [ , dovedi ja vo normalen vid, a potoa

opredeli go koeficientot i slobodniot ~len.
II. 7. RE[AVAWE NA LINEARNI RAVENKI

SO EDNA NEPOZNATA
Re{avaweto na linearnite ravenki so edna nepoznata go vr{ime vrz osnova na primenata
na teoremite za transformacija na ravenkite i nivnite posledici. Pritoa, mo`ni se
slednive tri slu~ai:
I slu~aj: a z 0.
[ [ [
Primer 1. Da se re{i ravenkata .

Re{enie: Prvo se osloboduvame od dropkite vo ravenkata. Za taa cel dvete nejzini
strani }e gi pomnoìme so brojot 12. Ja dobivame ekvivalentnata ravenka:
6( x 2) 4(x 3) = 4 ·12 3(x 4).
Se osloboduvame od zagradite, izvr{uvaj}i gi nazna~enite operacii:
6x 12 4x+12 = 48 3x + 12.
Potoa, gi prenesuvame site ~lenovi od levata na desnata strana na ravenkata:
6x 12 4x +12 48 +3x 12= 0 i vr{ime uprostuvawe na izrazot na desnata strana.
Taka ja dobivame linearnata ravenka 5x 60 = 0, so koeficient a = 5 i b =60.
55
Go prenesuvame slobodniot ~len _60 od levata na desnata strana: 5x = 60, a potoa, dvete
strani na dobienata ravenka gi delime so koeficientot 5. Taka ja dobivame najprostata
ravenka x = 12, {to e ekvivalentna na dadenata. Od nea gledame deka brojot 12 e edinstvenoto
nejzino re{enie, a toa e re{enie i na dadenata ravenka.
Vo op{t slu~aj, linearnata ravenka ax + b = 0 (1)
ja re{avame koga prvo, slobodniot ~len b go prenesuvame na desnata strana na ravenkata,
a potoa pri a z 0, dvete strani na dobienata ravenka:
ax = -b (2)
gi delime so koeficientot a i ja dobivame ekvivalentnata ravenka:
E
[ .
D
E
Zna~i: Pri a z 0 linearnata ravenka ax + b = 0 ima edinstveno re{enie [ .
D
II slu~aj: a = 0, b z 0.
Primer 2. Da se re{i ravenkata 2x 1 = 2(x + 3).
Re{enie: 2x 1 = 2x + 6,
2x 1 2x 6 = 0,
0 · x 7 = 0.
Dobivame linearna ravenka, vo koja a = 0 i b = 7.
Od nea ja dobivame ravenkata 0 · x = 7.
Gledame proizvodot 0 · x za koja bilo vrednost na x e ednakov na nula. Zna~i, nema
vrednost na x za koja da e zadovolena ravenkata 0 · x = 7, t.e. taa nema re{enie. Bidej}i
dadenata ravenka e ekvivalentna na poslednata, zatoa i taa nema re{enie.
Spored toa: Pri a = 0, b z 0 linearnata ravenka ax + b = 0 nema re{enie.
Ravenka koja nema re{enie obi~no se vika protivre~na ravenka.
III slu~aj. a = 0 i b = 0.
Primer 3. Da se re{i ravenkata: 2x + 3 = 2(x 1) + 5.
Re{enie: Ako izrazot na desnata strana na ravenkata go transformirame, }e
zabeleìme deka toj e identi~en na izrazot {to se nao|a na levata strana na ravenkata
2x +3 = 2x +3.
Ako ja re{avame ravenkata, }e dojdeme do ravenkata
2x 2x + 3 3 = 0, odnosno 0 · x + 0 = 0.
Poslednata ravenka e zadovolena za sekoja vrednost na x, t.e. sekoj broj e re{enie na
taa ravenka. Zna~i, dadenoto ravenstvo ne e ravenka, tuku identitet.
56
Spored toa: Pri a = 0 i b = 0 linearnata ravenka ax + b = 0 e identitet, t.e. nejzinoto
re{enie e sekoj realen broj.
Od razgledanite primeri gledame, deka pri re{avaweto na linearnite ravenki so
edna nepoznata vo praktikata gi izvr{uvame slednite transformacii:
1o. Osloboduvawe od imenitelite na drobnite ~lenovi (ako ima takvi) vo ravenkata.

2o. Osloboduvawe od zagradite (ako ima takvi) vo ravenkata, izvr{uvaj}i gi
nazna~enite operacii.
3o. Gi grupirame ~lenovite {to ja sodràt nepoznatata na edna strana, a
slobodnite ~lenovi na drugata strana na ravenkata.
4o. Gi sveduvame sli~nite ~lenovi vo ravenkata.
5o. Dvete strani na dobienata ravenka gi delime so koeficientot pred nepoznatata
(ako toj koeficient ne e nula).
Vo nekoi slu~ai ravenkata moè da se re{i i polesno, koga }e se promeni ustanoveniot

redosled na gornive transformacii: Na primer: Ravenkata 5(x + 2) = 35 polesno moè da se
re{i, ne ako prvo se oslobodime od zagradata, tuku ako prvo gi podelime dvete strani na
ravenkata so 5. Taka dobivame, x + 2 = 7 t. e. x = 5.
Drug primer: Ravenkata 21 = 7x, so delewe na dvete strani so brojot 7, go dobiva vidot
3 = x, {to e isto so x = 3.
Da se re{at ravenkite so edna nepoznata:

1. a) (x 2) 9 = 21 x, b) 3x (2x 7) = 11 2x,
2
2. a) 2(x + 1)2 x2 = (x 1)2 , b) (x 5) 20 = (x+ 3)2.
3. a) 5x 3 = 3x + 28 (3x 4), b) 9x 18 = 4(x 1).
[ [ [ [
4. a) [ , b) [ .

[ § · § ·
5. a) , b) ¨ [ ¸ ¨ [ ¸ .
© ¹ © ¹
2 2
6. a) (x 5) (x 1) = 8, b) (x + 3)2 + 35 = (x 2)2.
57
[ [ [ [
7. a) , b) [ .

[ [ [ [ [
8. a) , b) .

II. 8. PRIMENA NA LINEARNA RAVENKA

SO EDNA NEPOZNATA
Re{avaweto na mnogu zada~i od fizikata, hemijata, algebrata, geometrijata i drugite

oblasti na naukata i praktikata se sveduva na sostavuvawe i re{avawe na linearna ravenka
so edna nepoznata. Toa se zada~i, vo koi zavisnostite me|u veli~inite ne se izrazeni so
ravenka, tuku se iskaàni so zborovi - tekstualno. Zatoa, pri nivnoto re{avawe,
neophodno e zavisnostite me|u veli~inite vo zada~ata da se izrazat i prevedat na
matemati~ki jazik so pomo{ na nekoja ravenka, a potoa, istata da se re{i.
Re{avaweto na takvite zada~i }e go pokaème so primeri.
Zada~a 1. Dvajca velosipedisti istovremeno trgnale na pat. Edniot trgnal od Veles

za Gevgelija, a drugiot od Gevgelija za Veles. Prviot minuval sredno po 15 km na ~as, a
vtoriot, {to trgnal od Gevgelija, minuval sredno po 12, 5 km na ~as. Po kolku ~asa od
trgnuvaweto tie }e se sretnat, ako rastojanieto me|u Veles i Gevgelija e 110 km?
Re{enie. Zada~ata prvo }e ja re{ime aritmeti~ki. Razmisluvame:

Po 1 ~as patuvawe od trgnuvaweto, velosipedistite }e go namalat rastojanieto me|u
sebe za 15 km + 12, 5 km = 27, 5 km. O~igledno e deka odgovor na zada~ata }e dobieme, koga
}e najdeme kolku pati se sodràt 27, 5 km vo 110 km. Presmetuvaj}i go koli~nikot
110 : 27, 5 nao|ame deka dvajcata velosipedisti }e se sretnat po 4 ~asa od trgnuvaweto.
Crte` 1
Da vidime sega, kako }e ja re{ime zada~ata algebarski so pomo{ na ravenka.

Vo zada~ata se bara da se opredeli samo eden broj, spored toa, samata zada~a n upatuva:
brojot na ~asovite {to }e gi pominat velosipedistite od trgnuvaweto do sretnuvaweto
da go ozna~ime so x. Potoa razmisluvame: Prviot velosipedist za 1 ~as izminuva 15 km,
a za x ~asa }e izmine (15x) km. Vtoriot velosipedist za 1 ~as izminuva 12, 5 km, a za x ~asa
}e izmine (12, 5 x) km.
58
Vo soglasnost so uslovot na zada~ata, izminatite pati{ta 15x i 12, 5x se delovi od
celiot pat 110 km, pa spored toa, ravenkata {to treba da ja sostavime, }e glasi
15x + 12, 5x = 110.
Pri sostavuvawe na ravenkata vo ovaa zada~a poèlno e da napravime skica kako na
crt. 1.
Potoa, sostavenata ravenka ja re{avame i go nao|ame nejziniot koren x = 4. Zna~i:
dvajcata velosipedisti }e se sretnat po 4 ~asa od trgnuvaweto, vo {to lesno se uveruvame,
ako ja izvr{ime potrebnata proverka.

Zada~a 2. Ako kon imenitelot na dropkata go dodademe brojot 20, koj broj treba da go dodademe

kon nejziniot broitel, taka {to, novodobienata dropka da bide ednakva na recipro~nata vrednost od
dadenata dropka?

Re{enie: Baraniot broj {to treba da go dodademe kon broitelot na dropkata, da go ozna~ime so

x. Ako gi izvr{ime privedenite promeni so broitelot i imenitelot na dropkata , }e ja dobieme

[ [
dropkata , t.e. .

Spored uslovot na zada~ata, taka dobienata dropka treba da bide ednakva na recipro~nata vrednost

na dadenata dropka , t.e. da bide ednakva na dropkata .

[
Ravenkata {to treba da ja sostavime }e bide: .

Ako ja re{ime, }e najdeme deka nejzinoto re{enie e x = 29.
Proveri, dali toe e re{enie i na zada~ata!
Zada~a 3. Zbirot na cifrite na eden dvocifren broj iznesuva 14. Ako kon toj broj dodademe 72,
}e dobieme broj {to e napi{an so istite cifri, no vo obraten red. Koj e toj broj?
Re{enie. Ako cifrata na desetkite na baraniot dvocifren broj ja ozna~ime so x, toga{ negovata
cifra na edinicite, }e bide 14 - x. Bidej}i edna desetka ima deset edinici, a x desetki }e imaat 10 x
edinici, zatoa baraniot broj }e bide 10x + (14 - x), a brojot {to e napi{an so istite cifri, no vo
obraten red, }e bide: 10(14 - x) + x.
Spored uslovot na zada~ata, baraniot broj 10x + (14 - x) koga }e go zgolemime za 72 treba da go
dobieme brojot 10(14 - x) + x. Taka doa|ame do ravenkata
10x +(14 - x) + 72 = 10(14 - x) + x.
Ako taa ravenka ja re{ime, nao|ame deka nejzin koren e x = 3. Spored toa, cifrata na desetkite na
baraniot broj }e bide ednakva na 3, a cifrata na edinicite }e bide ednakva na 14 3 = 11.
59
Bidej}i cifrata na edinicite (a, isto taka, i cifrata na desetkite) na koj bilo
dvocifren broj ne smee da bide pogolema od 9, zatoa velime, deka dobienoto re{enie
nema smisla.
Na ovoj primer najubavo moème da se uverime deka i pokraj toa {to ravenkata e
pravilno sostavena i re{ena, sepak, nejzinoto re{enie, moè da se slu~i, da ne e mo`no,
t.e. da ne gi zadovoluva uslovite na zada~ata. Vo takov slu~aj velime, deka zada~ata nema
re{enie.
Zada~a 4. Edna majka ima 35 godini, a nejziniot sin ima 11 godini. Po kolku godini
majkata }e bide 4 pati postara od svojot sin?
Re{enie. Baraniot broj godini da go ozna~ime so x, t.e. neka po x godini majkata }e

stane 4 pati postara od svojot sin.
Majkata sega ima 35 godina, a po x godini taa }e ima 35 + x godini.
Sega sinot ima 11 godini, a po h godini toj }e ima 11 + x godini.
Vo soglasnost so uslovot na zada~ata ja sostavuvame ravenkata
35 + x = 4(11 + x).
Koga }e ja re{ime ravenkata, nao|ame deka taa ima re{enie x = 3. Gledame deka
dobienoto re{enie e negativen broj x = 3. Toa pokaùva deka zada~ata pri dadenite
uslovi nema re{enie, t.e. majkata ne moè da stane 4 pati postara od svojot sin.
Me|utoa, ako zememe predvid deka vremeto vo odnos na nekoj moment moè da se izrazi
ili so pozitiven ili so negativen broj, vo zavisnost od toa dali toa se meri po ili pred
toj moment, toga{ dobieniot odogovor x = 3 godini pokaùva deka majkata pred 3 godini
bila ~etiri pati postara od svojot sin. Navistina, pred tri godini majkata imala
35 3 = 32 godini, a nejziniot sin toga{ imal 11 3 = 8 godini. Zna~i, pred 3 godini
majkata bila 4 pati postara od sinot.
Spored toa, ako go promenime uslovot na zada~ata da glasi: Edna majka ima 35 godini,
"
a sinot ima 11 godini. Pred kolku godini majkata bila 4 pati postara od svojot sin?",
toga{ }e ja dobieme ravenkata 35 x = 4(11 x) i zada~ata }e ima re{enie x = 3 .
Zada~a 5. Eden ramnokrak triagolnik ima perimetar 19 cm, a krakot mu e podolg od

osnovata za 3,5 cm. Da se odredat dolìnite na osnovata i krakot na toj triagolnik.
Re{enie: Vo zada~ata ima dve nepoznati veli~ini: dolìnata na osnovata i dolìnata

na krakot. Ako dolìnata na osnovata ja ozna~ime so x, toga{, spored uslovot na zada~ata,
dolìnata na krakot, }e bide: (x + 3, 5) cm.
60
Perimetarot na koj bilo triagolnik e ednakov na zbirot od dolìnite na negovite
strani, pa spored uslovot na zada~ata, ja sostavuvame ravenkata:
x + 2(x + 3, 5) = 19.
Taa ima re{enie x = 4. Zna~i: Dolìnata na osnovata iznesuva 4 cm, a dolìnata na
krakot 4 + 3,5 = 7,5 (cm).
Od razgledanite primeri gledame, deka pri re{avaweto na ovoj vid zada~i
neophodno e:
1o. Vnimatelno da se pro~ita i razbere tekstot na zada~ata.

2o. Da se utvrdi koja veli~ina }e se zeme za nepoznata i istata da se ozna~i so x ili
so druga bukva.
3o. Da se utvrdat zavisnostite me|u baranata i dadenite veli~ini vo zada~ata.
4o. So pomo{ na zavisnostite da se sostavi ravenkata.
5o. Da se re{i dobienata ravenka.
6o. Da se izvr{i proverka, dali re{enieto na ravenkata gi zadovoluva uslovite na
zada~ata ili ne.
1. Koj broj koga }e go namalime za 49 go dava istiot rezultat, kako i koga }e go podelime
so 8?
2. Koj broj koga }e go podelime so 8 dava koli~nik 15 i ostatok 5?
3. Ako zamisleniot broj go zgolemime 2 pati i od dobieniot proizvod odzememe 15, }e
go dobieme brojot 27. Koj e toj broj?
4. Ako kon zamisleniot broj dodademe 5 i dobieniot zbir go namalime 3 pati, }e go
dobieme brojot 6. Koj broj e zamislen?
5. Zbirot na tri posledovatelni celi broevi iznesuva 39. Koi se tie broevi?
6. Zbirot od polovinata, tretinata i ~etvrtinata od eden broj za 3 e pogolem od samiot
broj. Koj e toj broj?
61
7. Eden od dva komplementni agli e 4 pati pogolem od drugiot agol. Presmetaj ja
goleminata na sekoj od tie agli!
8. Ako dolìnata na stranata na eden kvadrat ja zgolemime za 3 cm, negovata plo{tina
}e se zgolemi za 57 cm2. Odredi ja dolìnata na stranata na dadeniot kvadrat!
9. Vo eden pravoagolen triagolnik ednata kateta e dolga 20 cm, a hipotenuzata e za 8 cm
podolga od drugata kateta. Odredi gi dolìnite na drugata kateta i hipotenuzata!
10. Osnovata na eden ramnokrak triagolnik e dolga 6 cm, a visinata mu e za 1 cm pokratka
od krakot. Kolkav e krakot?
11. Perimetarot na eden ramnokrak triagolnik e 21 cm, a krakot e za 3 cm podolg od
osnovata. Odredi ja osnovata na triagolnikot!
12. Dolìnite na trite strani na eden triagolnik se izrazeni so tri posledovatelni
celi broevi. Odredi gi dolìnite na stranite na triagolnikot, ako negoviot
perimetar iznesuva 24 cm.
B LINEARNI NERAVENKI SO EDNA NEPOZNATA

II.9. NERAVENSTVO I NERAVENKA
Znaeme, sekoj pozitiven realen broj a e pogolem od nulata, a sekoj negativen realen
broj b e pomal od nulata. Toa simboli~ki go zapi{uvame so zapisite (formulite) a > 0 i
b < 0.
Na brojnata oska pozitivnite realni broevi gi pretstavuvame so to~ki nadesno od
po~etokot O, a negativnite realni broevi - so to~ki nalevo od po~etokot O. Znaete,
isto taka, od dva realni broja a i b pogolem e onoj, {to e pretstaven na brojnata oska
nadesno od drugiot.
Definicija 1. Dva broja ili dva izraza (brojni ili algebarski) svrzani so znakot >"
"
(pogolem od) ili <" (pomal od) velime, obrazuvaat neravenstvo.
"
Primeri na neravenstva se slednite simboli~ki zapisi:

8 < 12, 4 · 5 > 52, a > b, x < x + 1, 3x 1 > x + 2, itn.
Kaj sekoe neravenstvo razlikuvame leva i desna strana i znak (ili nasoka)(< ili >)
na neravenstvoto.
Za dve neravenstva so ist znak na neravenstvo (dvete so znak <, ili dvete so znak >)
velime, deka se ednakvo naso~eni, a za dve neravenstva so sprotivni znaci na neraven-
stvoto (ednoto so znak <, a drugoto so znak >) velime deka se sprotivno naso~eni.
Na primer, neravenstvata 2x > 5 i x > 7 se ednakvo naso~eni, a neravenstvata
x < 5 i x > 8 se sprotivno naso~eni.
62
Ako dvete strani na neravenstvoto se broevi ili brojni izrazi, velime deka toa e
brojno ili numeri~ko neravenstvo. Ako, pak, dvete ili barem edna strana na
neravenstvoto e nekoj izraz so promenliva, toga{ toa se vika neravenstvo so promenliva
ili algebarsko neravenstvo.
Brojnite neravenstva, vsu{nost, se iskazi, so sekoe od niv ne{to se tvrdi, za koe
moè da se kaè deka e to~no ili neto~no.
Me|utoa, neravenstvata so promenlivi ne se iskazi, bidej}i za sekoe od niv ne moè
da se kaè deka e to~no ili neto~no. Tie stanuvaat iskazi, ako promenlivite vo niv se
zamenat so nekoi brojni vrednosti. Na primer, neravenstvoto x > 5 ne e iskaz. No za x = 3
toa stanuva nevistinit iskaz 3 > 5, a za x = 7 toa preminuva vo vistinit iskaz 7 > 5.
Promenlivite vo algebarskite neravenstva se vikaat u{te i nepoznati. Za nivno
ozna~uvawe, obi~no gi koristime bukvite h, u, ...
Ako za nekoj izbor na brojni vrednosti na nepoznatite x = x0, y = y0, dadeno neravenstvo
premine vo to~no brojno neravenstvo, velime, deka toj izbor na brojni vrednosti na
nepoznatite go zadovoluva toa neravenstvo. Na primer, x = 7 go zadovoluva neravenstvoto
x > 5, a x = 3 ne go zadovoluva.
Neravenstvata {to sodràt nepoznati moàt da bidat od dva vida, spored toa, dali
tie se zadovoleni za sekoj ili ne za sekoj proizvolen izbor dopu{teni vrednosti na
nepoznatite vo niv.
Definicija 2. Neravenstvo, {to e zadovoleno za sekoj proizvolen izbor na brojni

vrednosti na nepoznatie, se vika identi~no neravenstvo, ili samo kratko neravenstvo.
Usvoeno e i sekoe to~no brojno neravenstvo da se vika identi~no neravenstvo.
Definicija 3. Neravenstvo, {to ne e zadovoleno makar i samo za eden opredelen

izbor na dopu{teni brojni vrednosti na nepoznatite, se vika neravenka.
Na primer, neravenstvoto x + 1 > x e identi~no neravenstvo, bidej}i za koja bilo

vrednost na x levata strana e za 1 pogolema od desnata strana. A neravenstvoto x < 6 za x=8
ne e zadovoleno 8 < 6, pa spored toa, toa e neravenka.
Spored brojot na nepoznatite, neravenkite moàt da bidat: so edna, so dve, so tri ili
pove}e nepoznati.
Neravenkite so edna nepoznata imaat op{t vid:
f (x) < g (x) ili f (x) > g (x), (1)
a neravenkite so dve nepoznati imaat op{t vid
f (x, y) < g (x, y) ili f (x, y) > g (x, y). (2)
63
Ako vo neravenkite (1) i (2) izrazite f(x) i g(x), odnosno f (x, y), g (x, y) se celi racionalni
(polinomi) po odnos na nepoznatite, toga{ vo zavisnost od stepenot na tie polinomi,
neravenkite (1) i (2) moàt da bidat: od prv stepen ili linearni neravenki; od vtor
stepen ili kvadratni neravenki, od tret stepen, itn.
Nie }e razgleduvame samo neravenki od prv stepen so edna nepoznata.
Ponekoga{, pome|u stranite na neravenstvoto moè da stoi i eden od alternativnite
znaci, koi dopu{taat i ednakvost: d " (pomal ili ednakov na), ili t " (pogolem ili
" "
ednakov na). Na primer, neravenstvata d i d se vistiniti iskazi,
a neravenstvata t i 9 > 9 se nevistiniti izrazi (Zo{to ?).
1. Koj od slednive iskazi e vistinit, a koj nevistinit:

a) 5 > 2, b) 3 > 0, v) 4 < 7, g) 42 3 > 5 + 1?
2. Koe od slednive brojni neravenstva e vistinito, a koe nevistinito:

a) 5 3 · 2 > 4, b) 6 > 2, v) t , g) d ?
3. Proveri za koi vrednosti na [ ^ ` neravenstvoto e zadovoleno:

a) x + 4 < 7, b) x2 4 < 0.
4. [to moè{ da zaklu~i{ za razlikata a b, ako e to~no neravenstvoto:

a) a < b, b) a > b, v) a = b?
II. 10. SVOJSTVA NA BROJNITE NERAVENSTVA
Vrz osnova na svojstvata na razlikata na dva realni broja, zaklu~uvame deka vaì:
Ako namalenikot e pogolem od namalitelot, toga{ razlikata e pozitiven realen
broj , i obratno.
Ako, pak, namalenikot e pomal od namalitelot, toga{ razlikata e negativen realen
broj, i obratno.
64
Ovie dve svojstva n upatuvaat da gi usvoime slednite dve definicii:
Definicija 1. Brojot a velime deka e pomal od brojot b, ako i samo ako, razlikata
a b e negativen broj, t.e.
D E D E . (1)
Definicija 2. Brojot a velime deka e pogolem od brojot b, ako i samo ako, razlikata
a b e pozitiven broj, t.e.
D !E DE ! . (2)
Simbolot go ~itame: ako i samo ako" ili e ekvivalentno na".

" "
Na primer: 2 < 9, bidej}i 2 9 < 0,
1 > 6, bidej}i 1 (6) = 1 + 6 = 5 > 0.
]e pokaème deka brojnite neravenstva gi imaat slednive pova`ni svojstva:
1 o . D E E ! D , t.e. ako gi smenime mestata na levata i desnata strana na
neravenstvoto, toga{ treba da se promeni i nasokata na neravenstvoto vo sprotivna.
Dokaz. Od a < b soglasno (1) sleduva deka razlikata a - b e negativna. Toga{ pak razlikata
b - a }e bide pozitivna, t.e. b a > 0. Ottuka sleduva deka b > a.
2o. D E L E F D F (svojstvo na tranzitivnost).
Dokaz. Od a < b i b < c sleduva deka a b < 0 i b c < 0. Bidej}i zbirot na dva negativni
broja e isto negativen broj, pa zatoa }e bide (a b) + (b c) < 0 . Ottuka dobivame
a c < 0, pa }e bide a < c.

Neravenstvata a < b i b < c moàt da se obedinat vo edno neravenstvo a < b < c, koe se
vika dvojno neravenstvo, t.e.
a < b < c ( a < b i b < c). (3)
3 o. D E L P 5 D P E P , (4)
t.e. kon dvete strani na neravenstvoto moè da se dodade (ili odzeme) eden ist broj.
Na primer, ako kon dvete strani na to~noto neravenstvo 3 < 5 go dodademe brojot 7,
pak, dobivame to~no neravenstvo 3 + 7 < 5 +7, t.e. 4 < 12.
65
Od ova svojstvo sleduvaat slednive dve posledici:
Posledica 1. Ako vo dvete strani na neravenstvoto ima ednakvi ~lenovi, tie moàt
da se izostavat, t.e. D P E P D E .
Posledica 2. Sekoj ~len na neravenstvoto moè da se prenese od edna na druga strana,

samo pritoa, negoviot znak stanuva sprotiven.
Na primer, D! D !.
4o. D E L N ! D N E N , (5)
t.e. Ako dvete strani na neravenstvoto gi pomnoìme so eden ist pozitiven broj,
neravenstvoto ne ja menuva svojata nasoka.

Na primer, to~noto neravenstvo so mnoèwe na dvete negovi strani so 4, toa,

pak, preminuva vo to~no neravenstvo 3 < 10.
5 o. D E L N D N ! E N , (6)
t.e. Ako dvete strani na neravenstvoto gi pomnoìme so eden ist negativen broj,
neravenstvoto }e ja promeni svojata nasoka vo sprotivna.
Dokaz. Od a < b sleduva a b < 0. [tom broevite a b i k se negativni, toga{ nivniot

proizvod }e bide pozitiven, t.e. }e bide (a b) · k > 0, ak bk > 0, odnosno ak >bk.
Primer. Ako dvete strani na neravenstvoto 3 < 5 gi pomnoìme so brojot 2, }e
dobieme (3) · (2) > 5 · (2), odnosno 6 > 10.
1. Dali e vistinito neravenstvoto: a) t , b) d , v) a + k2 > a, g) a k2 < a?

2. Dali e vistinito neravenstvoto za sekoja vrednost na x :
a) 2x < 3x, b) x < x , v) x > x 3, g) x2 > x?
3. Razmeni gi mestata na levata i desnata strana na neravenstvoto:
a) 6 > x, b) 7 < 2, v) 8 > 2 x.
66
4. Na koi prosti neravenstva e ekvivalentno dvojnoto neravenstvo 5 < x < 9?
5. Od neravenstvata 2 < 6 i 3 < 5 obrazuvaj dvojno neravenstvo {to moè da gi zameni.
6. Kako na brojnata oska go pretstavuvame mnoèstvoto na site realni broevi, {to se
nao|aat pome|u broevite 2 i 7?
II. 11. BROJNA OSKA. INTERVALI
1. Poznato vi e {to e brojna oska. Na nea gi pretstavuvame realnite broevi so to~ki.

I brojnite neravenstva moàt da bidat pretstavuvani na brojnata oska. Na primer, na
brojnata oska neka na brojot a mu soodvetstvuva to~ka A, a na brojot b - to~ka B. Toga{,
geometriskata smisla na neravenstvoto a < b e vo toa, {to to~kata A na brojnata oska
leì nalevo od to~kata B; a ako e a > b, toga{ to~kata A leì nadesno od to~kata B.
Na primer, svojstvoto 1 o D E E ! D
(razgledano vo II. 10) geometriski e o~igledno: Ako
to~kata A na brojnata oska leì nalevo od to~kata
Crte` 2 B, toga{ to~kata B leì nadesno od to~kata A, i
obratno (crt.2). Ist e slu~ajot i so svojstvoto
o
2 ( D E i E F ) D F (svojstvo na tranzitivnost).
Ova svojstvo geometriski e, isto, o~igledno: Ako to~kata A na brojnata oska leì nalevo
od to~kata B, a to~kata B leì nalevo od to~kata C, toga{ to~kata A }e leì u{te ponalevo
od to~kata C (crt. 2).
2. Pri razgleduvawe na razni pra{awa svrzani so realnite broevi, ~esto go koristime
poimot interval. Nego go definirame:
Definicija 1. Neka a i b se dva realni broja, pri {to a < b. Interval e mnoèstvo na
site realni broevi x, koi zadovoluvaat edno od slednive dvojni neravenstva:
D d [ d E ; a < x < b; D d [ E ; D [ d E .
Realnite broevi a i b se vikaat kraevi na intervalot.

Intervalot opredelen so neravenstvoto D d [ d E gi sodrì kraevite a i b (crt. 3a).
Toj se vika zatvoren interval ili segment i se ozna~uva simboli~ki so [a,b]. Intervalot
opredelen so neravenstvoto a < x < b ne gi sodrì kraevite a i b (crt. 3b).Toj se vika
otvoren interval i se ozna~uva so (a, b).
Ako intervalot sodrì samo eden od kraevite, toj se vika poluotvoren interval i se
ozna~uva so [a, b), odnosno (a, b], a e opredelen so neravenstvoto D d [ E (crt. 3v), odnosno
D [ d E (crt. 3g).
67
Crte` 3
Razlikata b a se vika dolìna na intervalot.

Geometriski, intervalot pretstavuva mnoèstvo to~ki na del od brojnata oska, koi
leàt pome|u to~kite a i b. Na crteòt 3 polnite (odnosno praznite) to~ki pokaùvaat
deka kraevite a i b pripa|aat (odnosno ne pripa|aat) na intervalot (a, b).
Pokraj gornite intervali, razlikuvame i beskone~ni" intervali. Niv gi definirame
"
vaka:
Definicija 2. Mnoèstvoto na site realni broevi velime obrazuvaat interval od

f (minus beskone~nost) do + f (plus beskone~nost) i se ozna~uva so simbolot
(- f ,+ f ).
Definicija 3. Mnoèstvoto na site realni broevi x, koi se pogolemi (odnosno

pomali) od nekoj broj a, se vika interval od a do + f (odnosno od f do a) i se ozna~uva so
(a,+ f ), (odnosno so ( f , a)).
Tie se karakteriziraat so neravenstvata: x > a, odnosno x < a.

Zabele{ka. Simbolite f ,+ f ne gi smetame za broevi. So niv ne e definirana ni-
edna operacija. Usvoeno e, samo me|u niv i realnite broevi da se voveduvaat relaciite
na neednakvost.
Spored toa, intervalite ( f ,+ f ), (a, + f ) i ( f , a) moàt da se izrazat so
neravenstvata:
f < x < + f ; a < x < + f i f < x < a.
1. Po {to se razlikuva brojnata oska od sekoja druga prava?

2. Koi to~ki od brojnata oska soodvetstvuvaat na:
a) pozitivnite realni broevi, b) negativnite realni broevi?
3. Moè li intervalot da se sostoi samo od:
a) celi broevi, b) racionalni broevi, v) iracionalnite broevi?
68
4. Pokaì deka [ \ > [ \ @ . Odredi ja unijata i presekot na tie dva intervala.
5. Dadeni se intervalite (1, 5) i (3, 7). Odredi gi intervalite:

a) , b) , v) (1, 5) \ (3, 7).
6. Koi vrednosti na promenlivata [ ^ ` ja zadovoluvaat neravenkata:
a) 2x 3 < 5, b) x < 9, v) [ t ?
II. 12. RE[ENIE NA NERAVENKA.

EKVIVALENTNI NERAVENKI
Da ja razgledame neravenkata 4x 5 < 3x + 1.

Zabeleùvame, za x = 5 taa preminuva vo vistinit iskaz 4 · 5 5 < 3 · 5 +1, odnosno
15 < 16; a za x = 10 taa preminuva vo nevistinit iskaz: 4 · 10 5 < 3 · 10 +1, odnosno 35 < 31.
Za brojot 5 velime deka e re{enie na dadenata ravenka, a brojot 10 ne e nejzino re{enie.
Definicija 1. Sekoja vrednost na nepoznatata, za koja e zadovolena dadena neravenka,

se vika re{enie na taa neravenka.
Site re{enija na edna neravenka I [ ! J [ obrazuvaat edno mnoèstvo, koe se

vika mnoèstvo re{enija na neravenkata i obi~no se ozna~uva so M.
Da se re{i edna neravenka, zna~i, da se odredi mnoèstvoto re{enija na taa neravenka.
Definicija 2. Dve neravenki velime deka se ekvivalentni vo dadena brojna oblast,

ako nivnite mnoèstva re{enija vo taa brojna oblast se sovpa|aat (se ednakvi).
Primer. Neravenkite x 3 > 5 i x > 5 +3 se ekvivalentni, bidej}i i dvete se

zadovoleni samo za vrednostite na x pogolemi od 8. Vo soglasnost so definicijata,
dve neravenki moàt da bidat ekvivalentni vo edna brojna oblast, a da ne se
ekvivalentni vo druga brojna oblast. Na primer, neravenkite [ > 2 i x > 2 se

ekvivalentni vo oblasta na pozitivnite realni broevi. No, vo oblasta na site realni
broevi tie ne se ekvivalentni, bidej}i vo taa oblast prvata neravenka e zadovolena,
osven za x > 2, u{te i za mnoèstvoto brojni vrednosti na x {to se pomali od 2.
69
Dve neravenki se ekvivalentni vo dadena brojna oblast u{te i koga dvete nemaat
re{enija vo taa oblast.
Re{avaweto na dadena neravenka go vr{ime, taka {to istata ja transformirame vo
drugi poprosti, no ekvivalentni na nea neravenki, dodeka ne dojdeme do najprostata
neravenka, ~ie mnoèstvo re{enija e o~igledno.
1. [to e re{enie na neravenka?

2. Za koi neravenki velime deka se ekvivalentni?
3. Navedi primer na eden par ekvivalentni neravenki i navedi primer na eden par
neravenki koi ne se ekvivalentni.
II. 13. TEOREMI ZA EKVIVALENTNI NERAVENKI
Transformacijata na neravenkite vo poprosti ekvivalentni neravenki ja vr{ime

vrz osnova na slednive teoremi i posledici.
]e se ograni~ime samo na neravenkite od vidot I [ ! J [ , a neravenkite od vidot
I [ J [ , lesno moàt da se svedat na prviot vid.
Teorema 1. Ako kon dvete strani na dadena neravenka dodademe eden ist racionalen
izraz, koj e definiran za sekoj x od definicionata oblast D na neravenkata, }e dobieme
nova neravenka ekvivalentna na dadenata.
Neka e dadena neravenkata I [ ! J [ (1)
i eden racionalen izraz M [ , koj e definiran za sekoj [ ' . ]e dokaème deka

neravenkata I [ M [ ! J [ M [ (2)
e ekvivalentna na dadenata neravenka.
Dokaz. a) Neka x = x0 e edno od re{enijata na neravenkata (1), t.e. neka e I [R ! J [R .
Ako kon dvete strani na toa to~no brojno neravenstvo go dodademe brojot M [R -
brojnata vrednost na izrazot M [ za x = x0, vo soglasnost so svojstvoto 3o na brojnite
neravenstva, }e go dobieme neravenstvoto I [R M [R ! J [R M [R .
Spored toa, re{enieto na neravenkata (1) x = x0 e re{enie i na neravenkata (2).
70
b) Neka sega x = x1 e edno re{enie na neravenkata (2), t.e. neka vaì:
I [ M [ ! J [ M [ .
Ako od dvete strani na neravenstvoto go izostavime brojot M [ - brojna vrednost
na M [ za x = x1 }e go dobieme neravenstvoto: I [ ! J [ . Zna~i, koe bilo re{enie
na neravenkata (2) e re{enie i na neravenkata (1).
So toa teoremata e dokaàna. Od nea sleduvaat posledicite:
Posledica 1. Ako vo dvete strani na neravenkata ima ednakvi ~lenovi so isti znaci,
tie moè da se otfrlat.
Primer. Vo neravenkata 5x 2x + 3 > 8 2x gledame deka vo dvete strani se sre}ava eden

ist ~len (2h). Ako toj ~len go izostavime od dvete strani, }e dobieme ekvivalentna
neravenka 5x + 3 > 8.
Posledica 2. Sekoj ~len na neravenkata moè da se prenese od ednata na drugata

strana, ako pritoa se promeni negoviot znak vo sprotiven.
Primer. Dadena e neravenkata 4x 5 > 3x 2.

Po prenesuvaweto na ~lenot 5 so sprotiven znak od levata na desnata strana, a ~lenot
3x od desnata na levata strana, dobivame nova ekvivalentna neravenka 4x 3x > 5 2,
odnosno x > 3.
Teorema 2. Ako dvete strani na dadena neravenka se pomnoàt (ili podelat) so eden
ist pozitiven broj k, }e se dobie neravenka ekvivalentna na dadenata.
Dokazot na ovaa teorema e analogen na dokazot na teoremata 1, a so povikuvawe na

svojstvoto 4o na brojnite neravenstva.
Deleweto na dvete strani so pozitivniot broj k, znaeme deka moè da se zameni so

mnoèwe na dvete strani na neravenkata so recipro~nata vrednost , t.e.
N

I [ ! J [ .
N N
Posledica 3. Ako dvete strani na neravenkata imaat zaedni~ki pozitiven

mnoìtel, so nego moàt da se podelat dve strani na neravenkata, pri {to }e se dobie
neravenka ekvivalentna na dadenata.
71
Vo takov slu~aj velime deka neravenkata ja skratuvame.
Primer. Ako dvete strani na neravenkata 3(x 2) < 15 gi podelime so 3 (ili pomnoìme
so ), se dobiva ekvivalentna neravenka x 2 < 5.

Posledica 4. Neravenkata so drobni brojni koeficienti, moè da se transformira

vo neravenka so celi brojni koeficienti, ako dvete strani na neravenkata se
pomnoàt so pozitivniot najmal zaedni~ki sodràtel na imenitelite na dropkite.
Takvata transformacija se vika osloboduvawe od imenitelite.
Primer. Dadena e neravenkata [ [ .

Ako dvete nejzini strani gi pomnoìme so NZS na imenitelite, t.e. so brojot 6, }e
dobieme neravenka 2 (2x 7) < 3 (x + 1) 5 · 6 ekvivalentna na dadenata.
Teorema 3. Ako dvete strani na dadena neravenka gi pomnoìme (ili podelime) so

eden ist negativen broj N i ako ja promenime nasokata na neravenkata vo sprotivna, }e
dobieme neravenka, koja e ekvivalentna na dadenata, t.e.
N ª¬ I [ ! J [ I [ N J [ N ¼º
Dokazot na ovaa teorema e sli~en kako i na teoremite 1 i 2, samo so povikuvawe na

svojstvoto 5o na brojnite neravenstva.
Posledica 5. Ako dvete strani na dadena neravenka gi pomnoìme so brojot 1,

nasokata na neravenkata treba da se promeni vo sprotivna.
Primer. Ako dvete strani na neravenkata x > 7 gi pomnoìme so 1, taa go dobiva
vidot x < 7.
1. Koi od slednive neravenki se ekvivalentni i zo{to?

a) 6x 2 > 7 + 3x, b) 6x 3x > 7 + 2, v) 3x > 9, g) x > 3.
72
2. Najdi neravenka bez imenitel {to }e bide ekvivalentna na neravenkata:
[ [ [ [ [
a) , b) ! .

3. So koristewe na teoremite za ekvivalentnost na neravenkite i nivnite posledici
pokaì deka: a) [ ! [ [ ! , b) [ [ [ .

4. Dokaì ja teoremata 2.
II. 14. RE[AVAWE NA LINEARNA NERAVENKA

SO EDNA NEPOZNATA
Linearna neravenka so edna nepoznata e sekoja neravenka koja moè da se transformira

vo vidot
ax + b > 0 ili ax + b < 0,
kade {to a i b se koi bilo dadeni realni broevi.
Ako dvete strani na neravenkata 3x 2 < 0 gi pomnoìme so 1, taa }e premine vo vidot
3x + 2 > 0. Zatoa, dovolno e da ja prou~ime samo neravenkata
ax + b > 0. (1)
Pri ispituvawe na re{enijata na ovaa neravenka vo zavisnost od vrednostite na a i b,
}e razlikuvame tri slu~ai:
I. Neka a > 0. Ako b go prefrlime na desnata strana, a potoa dvete strani na neraven-
kata gi podelime so a, }e ja dobieme neravenkata [ ! E , a so nea i baranoto mnoèstvo
D
re{enija na neravenkata (1). Spored toa:
Pri a > 0, mnoèstvoto re{enija na neravenkata (1) se site realni broevi pogolemi
§ E ·
od E , odnosno 0 ¨ f¸ .
D © D ¹
II. Neka a < 0. So prenesuvawe na b na drugata strana, a potoa so delewe na dvete strani
E
na neravenkata so a, se dobiva neravenkata [ . Spored toa:
D
Pri a<0, mnoèstvoto re{enija na neravenkata (1) se site realni broevi pomali od
E § E·
brojot , t.e. 0 ¨ f ¸ .
D © D¹
73
III. Neka a = 0. Vo toj slu~aj neravenkata (1) go dobiva vidot
0 · x + b > 0, odnosno b > 0.
Ako b e pozitiven broj, neravenkata (1) e zadovolena za sekoj realen broj x, t.e.
0 f f 5 . A ako b e negativen realen broj, toga{ neravenkata (1) nema re{enie,
t.e. 0 .
Primer 1. Da se re{i neravenkata [ ! [ .

Re{enie. Prvo }e se oslobodime od dropkite vo nea, taka {to dvete nejzini strani gi
pomnoìme so 6 (NZS za imenitelite):
2 (x 3) 6 > 3 (x 1) 12.
Potoa se osloboduvame od zagradite i gi grupirame site ~lenovi {to ja sodràt
nepoznatata na levata strana, a slobodnite ~lenovi na desnata strana, i ja dobivame
ekvivalentnata neravenka: 2x 3x > 3 12 + 6 + 6, odnosno x > 3.
So mnoèwe na dvete nejzini strani so 1, dobivame x < 3.
Poslednata neravenka e zadovolena za sekoj realen broj pomal od 3. Zna~i, mnoès-
tvoto re{enija na dadenata neravenka go so~inuvaat site realni broevi od intervalot
( f , 3).
Mnoèstvoto re{enija na neravenkata grafi~ki moème da go pretstavime na broj-
nata oska so to~kite, {to leàt nalevo od to~kata 3 kako {to e pokaàno na crteòt 4.
Pritoa, delot od brojnata oska na koj leàt to~kite (broevite) za koi ne e zadovolena
neravenkata, obi~no, go precrtuvame (crt. 4).
Crte` 4 Crte` 5
Primer 2. Da se re{i neravenkata (x 2)2 3x < x( x 3).
Re{enie. x2 4x + 4 3x < x2 3x; 4x < 4.

Gi delime dvete strani so 4 i dobivame x > 1, t.e. mnoèstvoto re{enija na neravenkata
go so~inuvaat site realni broevi pogolemi od 1, t.e. M = (1, f ). Toa grafi~ki e pretstaveno
na crt ` 5.
74
Da se re{at neravenkite (1 5):
1. a) 3x 4 > 2 x, b) 5 2y < y + 8.
2. a) x (2 x) < 3x + 7, b) (x 3)2 < x(x + 1).
3. a) 2x 5 < x, b) 3( x 2) > x 1.
[ [ [ [ [
4. a) , b) ! .

\ \ \ [
5. a) ! , b) [ ! .

II. 15. PRIMENA NA LINEARNI NERAVENKI

SO EDNA NEPOZNATA
Linearnite neravenki so edna nepoznata nao|aat raznovidna primena vo matematikata

i praktikata. Na primer, re{avaweto na linearnite ravenki i neravenki so parametri
sekoga{ e prosledeno so re{avawe i na nekoja linearna neravenka so edna nepoznata.
Eve nekolku primeri za primenata na linearnite neravenki.
Primer 1. Za koi vrednosti na promenlivata x izrazot [ e realen broj?
Re{enie. Znaeme, kvadratniot koren e realen broj, samo, ako potkorenoviot broj e
nenegativen realen broj. Zna~i, izrazot [ }e bide realen broj, samo za vrednostite
na x, za koi vaì neravenkata [ t . Zna~i, dadeniot izraz }e bide realen broj za

vrednosti na [ t , odnosno ako [ ª« f ·¸ .
¬ ¹
Primer 2. Na kolku na~ini brojot 50 moè da se razdeli na dva celi pozitivni

sobiroka, ~ija razlika da e pogolema od 20?
Re{enie. Ako edniot sobirok e x, toga{ drugiot sobirok }e bide 50 x. Vo soglasnost

so uslovot na zada~ata broevite x i 50 x treba da se celi broevi, ~ija razlika e pogolema
od 20, t.e. treba da vaì neravenkata x (50 x ) > 20, kade {to x e priroden broj pomal od 50.
Ako ja re{ime neravenkata, }e vidime deka nejzinoto mnoèstvo re{enija e intervalot
(35, 50), t.e. 35 < x < 50.
75
Bidej}i nepoznatata x e priroden broj, taa moè da gi zema slednive vrednosti:
x = 31, 32, 33, ..., 49. Niv gi ima to~no 19. Toj broj ni pokaùva na kolku na~ini moè da se
izbere prviot sobirok, a na sekoj od niv mu odgovara po eden vtor sobirok 50 x. Zna~i,
postojat vkupno 19 na~ini.
Primer 3. Da se re{i neravenkata mx 5 > 3x m, kade {to x e nepoznata, a m e parametar.
Re{enie. Gi prenesuvame ~lenovite {to ja sodràt nepoznatata x na desnata strana,

a drugite ~lenovi na levata strana, pa ja dobivame neravenkata mx 3x > 5 m, odnosno
(m 3) x > 5 m.
Bidej}i koeficientot (m 3), vo zavisnost od parametarot m, moè da bide pozitiven
broj, nula ili negativen broj, zatoa }e razlikuvame tri slu~ai.
1. Ako e m 3 > 0, t.e. m > 3, toga{ dadenata neravenka }e ima mnoèstvo re{enija
P
[! .
P
2. Ako e m 3 < 0, t.e. m < 3, toga{ dadenata neravenka }e ima mnoèstvo re{enija
P
[ .
P
3. Ako e m 3 = 0, t.e. m = 3, toga{ poslednata neravenka go dobiva vidot 0 · x > 2. Vo takov
slu~aj taa ne e zadovolena ni za edna vrednost na x, t.e. nejzinoto mnoèstvo re{enija e
prazno mnoèstvo.
1. Za koi vrednosti na x dropkata [ }e bide pozitivna?

2. Za koi vrednosti na parametarot k re{enieto na ravenkata 2(3 x) = 3(k 2x) e:
a) pozitiven broj, b) nula, v) negativen broj?
3. Za koi vrednosti na parametarot m re{enieto na ravenkata
a) 2x m = m 2, b) 5m = 2x m, v) x + 3m = 9 e pogolemo od 3?
D [
4. Re{i gi slednive neravenki so parametri: a)2 (m x) < mx +5, b) D .

5. Re{i ja neravenkata so parametar: a) 1 + kx < 2k 3x, b) cx + c2 < 2x 6.
76
V SISTEM LINEARNI NERAVENKI
SO EDNA NEPOZNATA
II.16. RE[ENIE NA SISTEM LINEARNI
NERAVENKI SO EDNA NEPOZNATA
Mnoèstvo od dve ili nekolku linearni neravenki so edna ista nepoznata, za koi se
baraat zaedni~ki re{enija, se vika sistem linearni neravenki so edna nepoznata.
Primer. Ako promenlivata x treba, istovremeno, da gi zadovoluva uslovite:
x > 3, x > 1 i x > 5, toga{ ovie tri neravenki, velime, obrazuvaat sistem linearni
neravenki so edna nepoznata.
Re{enie na ovoj sistem linearni neravenki e sekoja vrednost na x, za koja i trite
neravenki od sistemot se zadovoleni. Ne e te{ko da zaklu~ime, deka re{enie na gorniot
sistem }e bide sekoj realen broj pogolem od 5, a mnoèstvoto re{enija intervalot
M = (5, f ).
Zatoa moeme da kaeme deka:
Daden broj x e re{enie na eden sistem linearni ravenki so edna nepoznata, ako ja
zadovoluva sekoja od neravenkite od dadeniot sistem. Mnoestvoto od site takvi
vrednosti x se narekuva mnoestvo re{enija na dadeniot sistem.
[ !
°
Na primer, brojot 3 e re{enie na sistemot ® [ ! , bidej}i 2×3-1=5>4, -3+5=2>0 i
°[
¯
3×3=9<10. Me|utoa, brojot 0 ne e re{enie, bidej}i prvata neravenka ne e zadovolena, bez
razlika dali ostanatite dve neravenki se zadovoleni.
Daden sistem linearni neravenki moe i da nema re{enie. Takov e, na primer,
[
sistemot ® [ ! , bidej}i ne postoi broj koj, istovremeno, e pogolem od 5, a e pomal od 1.
¯
1. Koga eden broj e re{enie na daden sistem linearni neravenki so edna nepoznata?
2. Navedi primer na sistem linearni neravenki so edna nepoznata koj nema re{enie.
3. Navedi primer na sistem linearni neravenki so edna nepoznata za koj edno re{enie
e brojot -1, a brojot 2 ne e re{enie na toj sistem.
77
II.17. RE[AVAWE NA SISTEM LINEARNI
NERAVENKI SO EDNA NEPOZNATA
Za da se re{i daden sistem od dve ili nekolku linearni neravenki so edna nepoznata,
prvo, treba da se re{i oddelno sekoja neravenka od sistemot, a potoa da se izdvoi zaedni~-
kiot del (presekot) od mnoèstvata na nivnite re{enija. Ako takov zaedni~ki del ne
postoi, t.e. ako toj e prazno mnoèstvo, sistemot na neravenki nema re{enie, ili
sistemot e protivre~en.
[ ! [
Primer 1. Da se re{i sistemot neravenki ® [ ! .
¯
Re{enie. Lesno nao|ame deka prvata neravenka e zadovolena za x > 3, a vtorata za x < 8.
Zna~i, re{enija na sistemot se site realni broevi pome|u 3 i 8.
Odreduvaweto na mnoèstvoto re{enija na sistemot, zna~itelno se olesnuva, ako
mnoèstvata na re{enijata na sekoja oddelna neravenka od sistemot bidat pretstaveni
na ista brojna oska. Toa go izveduvame, taka {to gi precrtuvame onie delovi od brojnata
oska na koi leàt to~kite za koi sekoja oddelna neravenka ne e zadovolena. Vo takov
slu~aj, neprecrtaniot del od brojnata oska (ako ima takov) }e ni go dade mnoèstvoto
re{enija na dadeniot sistem neravenki. Kako {to gledame, na{iot sistem neravenki
ima mnoèstvo re{enija odredeni so 3 < x < 8 (crt. 6), ili re{enija na sistemot se site
realni broevi od intervalot M =( 3, 8).
Primer 2. Za koi vrednosti na

parametarot k re{enieto na raven-
kata 3x k = 2 x }e bide pozitivno i
Crte` 6
pomalo od 5?
N
Re{enie. Otkako }e ja re{ime dadenata neravenka, dobivame [ . Spored uslo-

N
vot na zada~ata, nejzinoto re{enie treba da ja zadovoluva dvojnata neravenka ,

koja, pak, e ekvivalentna na sistemot neravenki:
N
°° !
®
°N
°̄
78
Prvata neravenka vo dobieniot sistem e zadovolena za k > 2, a vtorata za k < 18.
Zna~i, sistemot neravenki }e ima re{enija odredeni so intervalot 2 < k < 18.
Ottuka zaklu~uvame, re{enieto na dadenata ravenka }e bide pozitivno i pomalo od 5,
koga parametarot k zema vrednosti od intervalot (2, 18), t.e. koga e ispolnet uslovot
2 < k < 18.
Re{i gi sistemite linearni neravenki:
[ ! [ [ [
1. a) ® b) ®
¯ [ [ , ¯ [ ! [ .
[ [ ! [
° [ °
2. a) ® b) ® [
° [ [ , °
¯ ¯ [ ! [ .

° [ [ [ [ [
° °° !
3. a) ® [ ! [ b) ®
° [ °[ [ ! [
° [ °̄ .
¯ ,
4. Ispitaj za koi vrednosti na parametarot m ravenkata x 2 = 3(x m) ima

a) pozitivno re{enie, b) negativno re{enie, v) re{enie x= 0.
5. Za koi vrednosti na parametarot p izrazite a = 2p + 3, b = 4p 5 i c = p + 13 }e moàt da
bidat merni broevi na stranite na eden triagolnik?
79
G LINEARNA FUNKCIJA
II. 18. LINEARNA FUNKCIJA
Da go razgledame sledniov:
Primer. Po~etnata temperatura na vodata, {to e stavena vo lonec za zagrevawe, e 7°C.
Sekoja minuta temperaturata na vodata se poka~uvala za 3°C. Kolkava }e bide
temperaturata na vodata vo lonecot po x minuti?
Re{enie: Ako za 1 minuta zagrevawe temperaturata na vodata se poka~uva za 3°C, toga{
za x minuti zagrevawe taa }e se poka~i za (3x)°C. O~igledno e deka vrednosta na
temperaturata y (vo Celziusovi stepeni) na vodata zavisno od vremeto x (vo minuti)
moè da se odredi po formulata y = 7 + 3x.
Na sekoja vrednost na x i soodvetstvuva edinstvena vrednost na y. Zna~i, so formulata
y = 7 + 3x e zadadena funkcija.
Zakonot na poka~uvaweto na temperaturata na vodata, {to e izrazen so gornata for-
mula, e to~en samo za ograni~en vremenski interval, bidej}i znaete deka najvisokata
temperatura {to moè da ja dostigne vodata pri zagrevawe e 100°C.
Sored toa, funkcijata {to e zadadena so formulata y = 3x+ 7 }e ima definiciona
oblast (domen) D = [ 0; 31].
Odgovorot na zada~ata }e glasi: Baranata temperatura y na vodata }e bide: y = 3x+ 7,
kade {to [ > @ .
Vo praktikata, fizikata i matematikata ~esto se sre}avame so funkcii, {to se
zadadeni so formulata od vidot
y = ax + b,
kade {to x i y se promenlivi, a a i b dadeni fiksni broevi.
Definicija 1. Funkcijata I 5 o 5 {to e zadadena so formulata od vidot

\ D[ E , kade h i u se promenlivi, a a i b - dadeni broevi, se vika linearna funkcija.
Promenlivata x se vika nezavisno promenliva (ili argument), a y - zavisno promen-

liva (ili vrednost na funkcijata). Broevite a i b moàt da bidat koi bilo realni broe-
vi (vklu~uvaj}i ja i nulata) i se vikaat parametri na linearnata funkcija. Brojot a u{te
se vika i koeficient pred argumentot x, a b - sloboden ~len.
Ako se poznati parametrite a i b, linearnata funkcija e ednozna~no opredelena.
80
Ako linearnata funkcija ne e svrzana so nekoj konkreten problem (kakov {to e slu~ajot
vo razgledaniot primer), toga{ nejzinata definiciona oblast (domen) }e bide
mnoèstvoto R na site realni broevi, bidej}i izrazot ax + b ima smisla za sekoj realen
broj x.
Zatoa, obi~no, domenot na linearnata funkcija ne go soop{tuvame, a go podrazbirame;
i ~esto velime linearnata funkcija y = ax + b" namesto funkcija I 5 o 5 zadadena so
"
formulata y = ax + b".
Pri b = 0 funkcijata y = ax + b go dobiva vidot y = ax.
Funkcijata y = ax, kade {to [ 5 e specijalen vid na op{tata linearna funkcija
y = ax+b za b = 0 i u{te se vika funkcija na pravata proporcionalnost.
[
1. Funkcijata I 5 o 5 zadadena e so formulata: a) y = h + 5, b) y = x, v) \ ,

[
g) y = x2 3, d) \ . Koi od tie funkcii se linearni?

2. Dadena e funkcijata I so formulata y = 2x 3, kade {to [ ^ ` .
Odredi go mnoèstvoto na vrednostite na taa funkcija!
3. Funkciite I i J se zadadeni so tablicite:
a) b)
x 3 1 0 2 7 x 5 2 0 3 4
I (x) 0 2 3 5 10 J (x) 5 2 0 3 4
Pokaì deka I i J se linearni funkcii i istite izrazi gi analiti~ki!

4. Dolìnata na èlezna pra~ka pri 0°C e O P . Pri zagrevawe na sekoj 1°C dolìnata
na pra~kata se zgolemuva za 0, 00012 m, a pri ladewe na sekoj 1°C - taa se namaluva za
0, 00012m. Kolkava }e bide dolìnata O na pra~kata na temperatura W q& ? Izrazi ja
zavisnosta na pra~kata od temperaturata! Kakva funkcija e taa zavisnost?
5. Ednata strana na pravoagolnikot e dolga 3 cm, a drugata x cm. Na {to e ednakva
plo{tinata P na pravoagolnikot? Kakva funkcija e zavisnosta na P od h?
6. Eden col ima dolìna 24, 5 mm. Izrazi ja zavisnosta na dolìnata (y) na otse~kite
(vo mm) od brojot x na colovite. Kakva funkcija e taa zavisnost?
81
7. Zasitenite jaglevodorodi (ili parafini) imaat op{ta formula CnH2n+2, kade {to n
e brojot na jaglerodnite atomi vo molekulot, pri {to Q d . Izrazi ja zavisnosta
na vodorodnite atomi kako funkcija od brojot na jaglerodnite atomi vo molekulite
na zasitenite jaglevodorodi. [to e domen na taa funkcija?
8. Od 5 toni èlezna ruda se dobivaat 3 toni èlezo. Izrazi ja masata na dobienoto
èlezo (y) kako funkcija od masata na èleznata ruda (x). Kakva e taa funkcija i
{to e nejzin domen?
9. Eden cm3 bakar ima masa 8,9 g. Izrazi ja masata (y) na edno par~e bakar kako funkcija
od negoviot volumen (x).
10. Eden avion se dviì ramnomerno pravoliniski so brzina od 250 km na ~as. Pretstavi
go izminatiot pat na avionot kako funkcija na vremeto! Kakva funkcija se dobiva?
II. 19. GRAFIK NA FUNKCIJATA y = ax

Vo funkcijata y = ax, ~ija definiciona oblast e mnoèstvoto na site realni broevi,
parametarot a moè da bide pozitiven broj, nula, ili negativen broj.
Neka e dadena funkcijata y = 2x kade {to [ 5 i a = 2 > 0. Za da go konstruirame
nejziniot grafikot, ja sostavuvame tablicata:
x 4 3,5 3 2,5 2 1 0 1 1, 5 2 3 3, 5 4
y 8 7 6 5 4 2 0 2 3 4 6 7 8
Ako sekoj par soodvetni vrednosti na

promenlivite h i u od tablicata gi zememe za
koordinati na to~ka, }e gi dobieme to~kite:
(4; 8), (3,5; 7), (3; 6), (2,5; 5), (2; 4),
(1; 2), (0; 0), (1; 2), (1,5; 3), (2; 4), itn.
Gi konstruirame tie to~ki vo koordinatnata
ramnina (crt. 7). Zabeleùvame deka konstru-
iranite to~ki leàt na edna prava {to minuva
niz koordinatniot po~etok. Taa prava (crt. 8)
}e pretstavuva grafik na funkcijata y = 2x, kade
{to [ 5 .
Na ist na~in, moème da go konstruirame i
grafikot na funkcijata y = 2x, kade {to [ 5 i a = 2
< 0. Toj grafik (crt. 9), isto taka, pretstavuva prava,
koja minuva niz koordinantniot po~etok.
82
Crte` 7
Crte` 9
Ako vo formulata y = ax e a = 0, toga{ grafikot

na funkcijata y = 0x (odnosno y = 0) vo mnoèstvoto
na site realni broevi e samata x - oska, bidej}i
samo to~kite od nea imaat ordinata y = 0.
Spored toa, }e vaì slednava:
Crte` 8
Teorema: Grafikot na funkcijata {to e zadadena so formulata y = ax, [ 5 e

prava, koja minuva niz koordinatniot po~etok.
Ako definicionata oblast (domenot) D na funkcijata y = ax e nekoe podmnoèstvo od

5 ' 5 , toga{ i nejziniot grafik }e pretstavuva, isto taka, nekoe podmnoèstvo od
to~kite na pravata. Na primer: poluprava, otse~ka, ili oddelni to~ki.
Na crte` 10 pretstaveni se graficite na ~etiri funkcii:

\ [ \ [ \ [ i \ [.

Gledame: od vrednosta na parametarot a zavisi
agolot {to grafikot na funkcijata y = ax go zafa}a
so pozitivnata nasoka na x-oskata. Pri a > 0 toj
agol e ostar, a pri a < 0 toj e tap agol (crt. 10).
Zatoa parametarot a se vika u{te i aglov
koeficient na pravata, {to e grafik na funkcijata
y = ax.
Crte` 10
83

1. Nacrtaj gi graficite na funkciite: a) y = 3x, b) y = 3x, v) y = x, g) y = x, d) \ [.

2. Niz koi kvadranti minuva grafikot na funkcijata y = ax, ako e: a) a > 0, b) a < 0?
3. Eden bazen se polni od edna cevka, koja dava 12 litri voda vo minuta. a) Izrazi go
koli~estvoto voda (y) vo bazenot kako funkcija od vremeto (x) na polneweto!
b) Dobienata funkcija pretstavi ja grafi~ki i od grafikot pro~itaj kolku litri

voda }e ima vo bazenot po ~asa od po~etokot na negovoto polnewe?

4. Edno {i{e sobira 0,6 litri pivo. Izrazi go koli~estvoto pivo (y) vo litri, kako
funkcija od brojot na {i{iwata (x). [to e definiciona oblast na taa funkcija?
Funkcijata pretstavi ja grafi~ki!
5. Eden pe{ak minuva po 4 km na ~as. Izminatiot pat izrazi go kako funkcija od vremeto,
potoa dobienata funkcija pretstavi ja grafi~ki!
6. Od 100 kg bra{no se dobivaat 120 kg leb. Izrazi go koli~estvoto dobien leb (y) kako
funkcija od koli~estvoto bra{no (x).
7. Elektri~na struja jaka 1 amper od rastvorot na srebren nitrat oddeluva 1,118 mg
srebro za 1 sekunda. Izrazi go koli~estvoto na oddelenoto srebro (y) kako funkcija
od vremeto (x).
II. 20. GRAFIK NA FUNKCIJATA y = ax + b

Neka funkcijata e zadadena so formulata \ [ . Za da go konstruirame nejziniot

grafik, ja sostavuvame tablicata:
x 5 4 3 2 1 0 1 2 3 4 5

y 1 1 2 2 3 3 4 4 5 5

Potoa, vo kordinatnata ramnina gi konstruirame site to~ki, ~ii koordinati se

soodvetnite vrednosti na promenlivite x i y zemeni od tablicata.
Da vidime kade leàt taka konstruiranite to~ki na crte` 11.
84
Za taa cel vo istiot koordinaten sistem
da go nacrtame i grafikot na funkcijata
, za koj znaeme deka e prava {to minuva
\ [

niz koordinatniot po~etok O(0, 0) i to~kata
A (2,1) (crt. 11).
Bidej}i koja bilo vrednost na izrazot

\ [ sekoga{ e za 3 pogolema od sood-

vetnata vrednost na izrazot [ , zatoa

ordinatata na sekoja to~ka od grafikot na Crte` 11

funkcijata \ [ }e bide za 3 pogolema

od soodvetnata to~ka na grafikot na funkcijata \ [.

Znaeme, grafikot na funkcijata \ [ e

prava, zna~i i grafikot na funkcijata

\ [ e prava. Taa e paralelna na pravata

\ [ i leì za 3 edinici nad nea vo nasoka

na u - oskata. (crt. 12)
Vo op{t slu~aj vaì slednava:
Crte` 12
Teorema: Grafikot na linearnata funkcija \ D[ E [ 5 e prava.
Sli~no kako kaj funkcijata y = ax i tuka vaì: Ako definicionata oblast (domenot)
na linearnata funkcija y = ax + b ne e mnoèstvoto 5 na site realni broevi, tuku nekoe
podmnoèstvo od 5 , toga{ i nejziniot grafik, isto taka, }e bide nekoe podmnoèstvo
od to~kite na pravata, na primer: poluprava, otse~ka, ili oddelni to~ki.
Bidej}i polo`bata na pravata vo ramninata e ednozna~no opredelena so dve razli~ni
to~ki, zatoa za crtawe na grafikot na linearnata funkcija dovolno e da se opredelat
koordinatite samo na dve to~ki od grafikot.
85
Nacrtaj gi graficite na slednite funkcii:
1. a) y = x+1, b) y = 2x-3.

2. a) y = -3x+0,5, b) y = x+ .

3. a) y = -2x+4, b) y = 4x-3.
II. 21. ZAEMNA POLO@BA NA GRAFICITE

NA NEKOI LINEARNI FUNKCII
Da vidime sega, kako od vrednostite na parametrite a i b zavisi polo`bata na grafi-
kot na funkcijata y = ax + b vo koordinatnata ramnina.

Na crte` 13 nacrtani se graficite na linearnite funkcii: \ [ \ [ i

\ [ . Gledame deka i trite funkcii imaat eden ist koeficient D , a se

razlikuvaat samo po slobodniot ~len b.
Nivnite grafici se tri paralelni pravi

koi ja se~at y- oskata soodvetno vo to~kite A(0;
3), O(0; 0) i B(0; 2), ~ii ordinati se ednakvi na
slobodniot ~len b vo formulata na soodvetnata
funkcija.
Zna~i, grafikot na linearnata funkcija
y = ax + b ja se~e y - oskata vo to~kata (0, b),
~ija ordinata e ednakva na b.
Na crte` 14 nacrtani se graficite na
funkciite:
Crte` 13

\ [ \ [ \ [ i \ [.

Gledame, nivnite grafici ja se~at y - oskata vo ista to~ka A (0, 2) (site imaat slobodni
~lenovi b = 2), a so pozitivnata nasoka na x-oskata zafa}aat razli~ni (ostri ili tapi)
agli.
86
Ako a > 0, grafikot na funkcijata

\ D[ E ( \ [i \ [ ) so pozitivnata

nasoka na h-oskata gradi ostar agol; a ako

D(\ [i \ [ ), toga{ toj agol e tap

(crt. 14).
Koeficientot a se vika aglov koeficient na
pravata, {to e grafik na funkcijata y = ax + b.
Ako a = 0, toga{ formulata na linearnata
Crte` 14
funkcija go dobiva vidot y = 0x + b, t.e. y = b. Toga{
na koja bilo vrednost na argumentot x soodvetstvuva edna ista vrednost na funkcijata
- ednakva na b. Vo takov slu~aj, grafikot na
funkcijata y = b }e bide prava {to e paralelna so
apcisnata oska, a }e ja se~e ordinatnata oska vo
to~ka, ~ija ordinata e ednakva na b. Na primer,
graficite na funkciite y = 4 i y = 3 nacrtani se na
crte` 15.
Ako a = 0 i b = 0, toga{ linearnata funkcija go
dobiva vidot y = 0x + 0, odnosno y = 0.
Vo takov slu~aj, za proizvolni vrednosti na
argumentot x, funkcijata sekoga{ dobiva vrednost
nula. Bidej}i, samo to~kite od apcisnata oska imaat
ordinati nula, zatoa grafikot na funkcijata y = 0,
Crte` 15
}e bide samata apscisna oska (crt. 15).
1. Vo ist koordinaten sistem nacrtaj gi graficite na funkciite:

y = 2x 3 i y = 2x +1. Kakva zaemna polo`ba imaat graficite na tie funkcii?
2. Nacrtaj gi graficite na funkciite y = 2x 4 i y = x + 5 vo ist koordinaten sistem.
Opredeli gi koordinatite na prese~nata to~ka na graficite!
o
3. Nacrtaj go grafikot na funkcijata y=1,5x 6. Odgovori na pra{awata: 1 . Za koi
vrednosti na x funkcijata dobiva: a) vrednost nula, b) pozitivni vrednosti,
v) negativni vrednosti? 2o. Kako se menuva promenlivata y (raste ili namaluva)
koga x raste? 3o Na koe mnoèstvo se preslikuva intervalot [4; 8]?
87
4. Bez da go nacrta{ go grafikot na funkcijata y = 2x + 3 utvrdi koja od slednite to~ki
mu pripa|a na grafikot: A (0; 3), B (1; 4), C (2, 1), ' .
5. Bez da go nacrta{ go grafikot na funkcijata y = 2x + 4 odredi vo koja to~ka grafikot

ja se~e: a) y - oskata, b) x - oskata.
6. Nacrtaj go grafikot na funkcijata y = 3x +6. Za koja vrednost na x izrazot 3x + 6
dobiva vrednost nula? Odredi go mnoèstvoto vrednosti na x, za koi e:
a) 3x +6 > 0, b) 3x + 6 < 0.
II. 22. RASTEWE, OPA\AWE I NULA NA LINEARNA FUNKCIJA
Za brojnite funkcii }e vovedeme eden nov poim - nula na funkcija.

Neka funkcijata I 5o5 e zadadena so formulata \ I [ . Nuli na funkcijata f gi
vikame onie vrednosti na argumentot x za koi vrednosta na funkcijata e nula, t.e. x=a
e nula na funkcijata \ I [ , ako f (a )=0. Zna~i, nuli na funkcijata \ I [ se site
koreni na ravenkata I [ = 0.
E
Linearnata funkcija y = ax + b, a z 0, ima edinstvena nula [ koja e re{enie na
D
ravenkata ax + b z 0. Funkcijata na prava proporcionalnost y = ax, a z 0 ima isto taka
edinstvena nula i taa e x = 0.
Za brojnite funkcii isto taka, se voveduvaat, i poimite za rastewe i opa|awe na
edna funkcija. Me|utoa, ovie poimi nie }e gi definirame samo za linearnite funkcii.
Definicija. Za edna linearna funkcija y=f(x) velime deka e raste~ka, ako od uslovot
x1<x2 sleduva deka f(x1) < f(x2). Za edna linearna funkcija y=f(x) velime deka e opa|a~ka, ako od
uslovot x1<x2 sleduva deka f(x1) > f(x2).
Primer 1. Funkcijata y = 2x-3 e raste~ka, bidej}i od x1<x2 sleduva

f(x2) - f(x1) = (2x2-3) - (2x1-3) = 2x2-2x1 = 2(x2-x1) > 0,
odnosno f(x1) < f(x2).
Primer 2. Funkcijata y = -3x+1 e opa|a~ka, bidej}i od x1<x2 sleduva
f(x2) - f(x1) = (-3x2+1) - (-3x1+1) = -3x2+3x1 = 3(x1-x2) < 0,
odnosno f(x1) > f(x2).
Nacrtaj gi graficite na funkciite od primer 1 i 2. Od niv zabeleùva{ deka za
raste~kata funkcija y = 2x-3 koga x go zgolemuva{ toga{ i vrednosta na funkcijata }e se
zgolemi, dodeka za opa|a~kata funkcija y = -3x+1, koga x go zgolemuva{, toga{ vrednosta
na funkcijata se namaluva.
Teorema 1. Ako koeficientot pred x vo edna linearna funkcija e pozitiven

broj, toga{ funkcijata e raste~ka, a ako koeficientot pred x e negativen broj,
toga{ funkcijata e opa|a~ka.
88
Slu~ajot koga koeficientot pred x vo edna linearna funkcija e nula ne e opfaten so
prethodnata teorema. Za proizvolna vrednost na argumentot konstantnata funkcija prima
ista vrednost, t.e. taa e konstantna. Konstantnite funkcii ne se nitu raste~ki nitu
opa|a~ki, {to moè da se sogleda od definicijata za raste~ka odnosno opa|a~ka funkcija.
1. Najdi gi nulite na funkcijata a) y = 3x+4, b) y = -3x+2, v) y = 4x.

2. Dali se raste~ki ili opa|a~ki slednite funkcii
a) y = 7x+3, b) y = -3x, v) y = 5, g) y = -4x+1, d) y = x+7?
3. Dokaì ja teorema 1.
II. 23. GRAFI^KO RE[AVAWE NA LINEARNA RAVENKA

SO EDNA NEPOZNATA
Neka e dadena nekoja ravenka so edna nepoznata:

I [ J [ . (1)
Znaete, izrazite na dvete strani na ravenkata (1) se odredeni funkcii od nepoznatata
x: \ I [ i \ J [ .
Re{avaweto na ravenkite so edna nepoznata (1) moè da ja dobie slednava prosta
geometriska interpretacija:
Neka funkciite \ I [ i \ J [ se grafi~ki pretstaveni vo ist koordinaten
sistem xOy. Nivnite grafici moàt da imaat edna ili pove}e zaedni~ki to~ki ili da
nemaat nitu edna zaedni~ka to~ka. Apscisite na zaedni~kite to~ki (ako ima takvi) na
graficite na dvete funkcii I [ i J [ se onie vrednosti na x za koi nivnite soodvetni
vrednosti se ednakvi. A tie vrednosti na x se tokmu baranite re{enija na ravenkata (1).
Vakviot na~in na odreduvawe na re{enijata na ravenkata (1) se vika nejzino grafi~ko
re{avawe.
Nie, tuka }e se zadrìme samo na grafi~koto re{avawe na linearnite ravenki so
edna nepoznata.
Neka linearnata ravenka so edna nepoznata e dadena vo op{t vid
ax + b = 0. (2)
Gledame, levata strana na ravenkata (2) pretstavuva linearna funkcija y = ax+b, a,
isto taka, i desnata strana e linearna funkcija y = 0, ~ij grafik e x - oskata.
Spored toa, grafi~ki da se re{i ravenkata (2), zna~i, da se odredi apscisata na
presekot na pravata y = ax+b i x - oskata.
Ako a z 0, grafikot na funkcijata y = ax+b ja se~e x - oskata vo edna edinstvena to~ka so
E
apscisa [ . Taa apscisa, vsu{nost, e i nula na linearnata funkcija, bidej}i za taa
D
vrednost na x vrednosta na funkcijata e ednakva na nula.
89
Zada~a 1. Da se re{i grafi~ki ravenkata 2x + 3 = 0.
Re{enie: Go crtame grafikot na linearnata

funkcija y = 2x + 3. Bidej}i toj e prava, dovolno e da
konstruirame samo dve to~ki od nego. Da zememe,
na primer, to~ki so apscisi x = 0 i x = 2. Za x = 0 imame
y = 2 · 0 + 3 = 3, a za x = 2 imame y = 2 · 2 +3 = 1. Pravata {to
minuva niz to~kite A(0, 3) i B(2, 1) e grafik na
funkcijata y = 2x + 3 (crt.16).
Za da ja re{ime grafi~ki ravenkata 2x + 3 = 0, treba
da ja odredime apscisata na prese~nata to~ka na pravata
AB i x - oskata.
Crte` 16
Od crteòt 16 gledame deka toa e to~kata S so

apscisa . Toj broj e baranoto re{enie na dadenata

ravenka.
[
Zada~a 2: Da se re{i grafi~ki ravenkata [.

Re{enie: Dadenata linearna ravenka moè grafi~ki

da se re{i i bez da se doveduva istata vo op{t vid.
Gledame, dvete nejzini strani se dve linearni funkcii

[
\ i y = 2 x. Gi crtame nivnite grafici vo ist

koordinaten sistem xOy. Od crteòt 17 gi odreduvame
koordinatite na prese~nata to~ka S na nacrtanite
grafici. Taa ima koordinati S(4, 2) i pokaùva deka za
x = 4 dvete funkcii dobivaat ednakva vrednost y = 2.
Spored toa, baranoto re{enie na dadenata ravenka e
[ - apscisata na prese~nata to~ka S na dvata grafika. Crte` 17
Zada~a 3: Da se re{i grafi~ki ravenkata 2x + 3 = 2x.
Re{enie: Koga }e gi nacrtame graficite na funkciite y = 2x + 3 i y = 2x, zabeleùvame

deka tie se dve paralelni pravi i nemaat nitu edna zaedni~ka to~ka. Spored toa,
dadenata ravenka nema re{enie.
90
Re{i gi grafi~ki ravenkite:
[
1. a) 2x 3 = 0, b) , v) x 1 = 0.

[
2. a) , b) [ , v) x + 3 = 0.

[
3. a) 3x = x +4, b) [ .

4. a) 3x 2 = 7, b) 2x + 5 = x.
[ [ [ [
5. a) , b) .

§ ·
6. a) 2x + 3 = 2(1 x), b) [ ¨ [ ¸ .
© ¹
ZA POVTORUVAWE
I UTVRDUVAWE - II

1. Proveri dali: a) x = 1 e re{enie na ravenkata [ [ , b) x = 2 e re{enie na
ravenkata (x + 1) (x +2) = 0.
[
2. Re{i gi ravenkite: a) (x + 7) (x + 3) = x (x 11), b) [ ,
v) 3x 14 (5x 8) = 9x 25.
3. Ispitaj dali se ekvivalentni ravenkite:

[
a) [ i 5 (x + 1) = 10x, b) x 3 = 1 i x2 1 = 15.

4. Proizvodot na dva posledovatelni celi broja e za 26 pomal od proizvodot na narednite
dva posledovatelni broja. Koi se tie broevi?
5. Proveri za koi vrednosti na [ ^ ` neravenstvoto 3x 5 > 6 2x

e zadovoleno.
6. Dadeni se intervalite A = (3, 3), B = [ 0, 8], i C = ( f , 5). Odredi gi intervalite:
a) $ % , b) $ % , v) % & , g) % & .
[ [
7. Re{i gi neravenkite: a) 3x 8 < 2 (x 1) , b) ! [ .

8. Smeni gi mestata na levata i desnata strana na neravenkata:
a) 5 x > 2x + 1, b) 12 < 4x, v) 2 > 2x.
9. Re{i gi sistemite linearni neravenki so edna nepoznata:
[ ! [ [ [ [
a) ® [ [ , b) ® [ ! [ , v) ® [ .
¯ ¯ ¯
91
10. Neka A = { a, b}, B = {1, 2, 3}. a) Odredi gi site funkcii od A vo B, b) site injekcii od A vo B.
11. Nacrtaj go grafikot na funkcijata y = 3x 2. Od crteòt odredi za koi vrednosti na
h: a) funkcijata ima vrednost nula, b) funkcijata dobiva vrednost 4.
12. Nacrtaj go grafikot na funkcijata y =2x +1. Od grafikot odredi za koi vrednosti
na x funkcijata dobiva: a) pozitivni vrednosti, b) negativni vrednosti.
13. Ako na sekoja klupa vo eden del od parkot sedat po 4 deca, za 2 deca }e nema mesto.
No, ako na sekoja klupa sedat po 5 deca, toga{ edna klupa }e ostane prazna. Kolku
deca bile i kolku klupi imalo?
14. Dokaì deka poluperimetarot na triagolnik e pogolem od koja bilo strana na
triagolnikot.
15. Nacrtaj go grafikot na funkcijata y = 4 x. So pomo{ na grafikot, re{i gi slednive
ravenki i neravenki: a) 4 x = 0, b) 4 x = 3, v) 4 x > 0, g) 4 x <0.
16. Funkcijata e zadadena so formulata y = x + 2 na mnoèstvoto D = [2, 5]. Nacrtaj go
grafikot na funkcijata i odredi go mnoèstvoto na nejzinite vrednosti.
17. Nacrtaj go grafikot na funkcijata y = 2x 7. So pomo{ na grafikot utvrdi za kolku
edinici se zgolemuva vrednosta na y, ako vrednosta na x se zgolemi:
a) od 2 do 5 , b) od -3 do 1.
18. Selata A i B se oddale~eni edno od drugo 7 km. Eden selanec trgnal od seloto B vo
nasoka {to e sprotivna na nasokata kon A, i se dvièl so brzina 4, 5 km na ~as.
a) Izrazi ja oddale~enosta (y) na selanecot od seloto A, kako funkcija na vremeto
(x), b) Nacrtaj go grafikot na dobienata funkcija.
19. Ako brojot na stepenite {to gi pokaùva termometarot so Celziusova skala, go
ozna~ime so x, a brojot na stepenite {to go pokaùva vo toj moment termometarot
so Farenhajtovata skala, go ozna~ime so y, toga{ zavisnosta pome|u tie dva broja

moè da se izrazi so slednava formula: \ [ . Grafi~ki pretstavi ja taa

funkcija i od grafikot opredeli: kolku stepeni }e pokaùva termometarot so
Farenhajtovata skala, ako vo toj moment termometarot na Celziusovata skala
pokaùva x = 15°C. Opredeli ja temperaturata na Celziusovata skala, koga
Farenhajtoviot termometar pokaùva 0°F.
20. Edna kada vo koja ima 420 litri voda po~nuva da se prazni preku edna cevka, od koja
istekuvaat po 8 litri voda vo 1 minuta. Izrazi go koli~estvoto na voda vo kadata
kako funkcija od vremeto na prazneweto! Nacrtaj go grafikot na dobienata
funkcija! Od nacrtaniot grafik opredeli kolku litri voda }e ostanat vo kadata po
34 minuti. Pro~itaj od grafikot za koe vreme }e se isprazni kadata!
92
ZA SAMOKONTROLA - II
1. Kolku re{enija ima ravenkata x(x 3)=0 i koi se tie?
[ [ [ [
2. Re{i gi ravenkite: a) , b) ,

v) 4(y + 3) (3y 2) + 3(1 4y) (y 1) = 59.
3. Kakva ravenka se dobiva ako: a) kon dvete strani na dadena ravenka dodademe eden ist
broj, b) dvete strani na ravenkata gi pomnoìme so eden ist broj k¹0?

4. Od eden top platno otse~eni se od negovata dolìna i ostanalo u{te 24 metri.

Kolku metri platno imalo vo topot?
5. Tatkoto sega e 4 pati postar od svojata }erka, a pred 3 godini toj bil 5 pati postar
od nea. Po kolku godini ima sega sekoj od niv?
6. Dadeno e edno neto~no brojno ravenstvo. Kakvo ravenstvo }e dobie{ (to~no ili
neto~no) ako dvete negovi strani gi pomnoì{ so: a) brojot nula, b) broj razli~en
od nula?
7. Dadeni se intervalite A = (2, 3] i B = [0, 8). Odredi: a) ja nivnata unija, b) go nivniot
presek.
8. Re{i gi neravenkite: a) 4( x + 1) > 12, b) 3x + 2 < 5.
9. Re{i go sistemot linearni neravenki so edna nepoznata
[ ! [ [ ! [ !
a) ® b) ® v) ® g) ®
¯ [ ! , ¯[ , ¯[ ! , ¯[ .
10. Grafikot na funkcijata y = kx + b minuva niz to~kata A(1, 3) i e paralelen so

pravata x 3y = 5. Odredi gi koeficientite k i b.
11. Odredi gi koordinatite na to~kata vo koja grafikot na ravenkata 3x 4y = 12 ja
se~e: a) x oskata, b) y oskata.
12. Za koja vrednost na koeficientot a, grafikot na funkcijata y = ax 3 }e minuva
niz to~kata A(1, 5)? Potoa nacrtaj go grafikot.
93
94
A LINEARNI RAVENKI SO DVE NEPOZNATI
III. 1. EKVIVALENTNI LINEARNI RAVENKI

SO DVE NEPOZNATI
Poimot ekvivalentni ravenki se odnesuva i za ravenkite so dve nepoznati, imeno:
Dve linearni ravenki so dve nepoznati se ekvivalentni ako mnoèstvata od

nivnite re{enija se sovpa|aat.
Da zabeleìme deka: za ravenkite so dve nepoznati vaàt istite svojstva (teoremi)

{to vaàt i za ravenkite so edna nepoznata.
Spored toa, ravenkite:
x y = 3, x = y + 3, x y 3 = 0 se ekvivalentni.
Neka e dadena ravenkata 2x + y = 5. (1)
Edna od nepoznatite, vo nea, da ja izrazime so pomo{ na drugata nepoznata, na primer,
nepoznatata y so pomo{ na x.
Ako ~lenot 2x go preneseme od levata na desnata strana, ja dobivame ravenkata
y = 5 2x, (1')
Ako nepoznatata x ja izrazime so pomo{ na nepoznatata y dobivame ravenka

x = y+2,5

koja, isto taka, e ekvivalentna na ravenkata (1).
Vo op{t slu~aj ako vo ravenkata ax+by=c e a¹0, toga{ moeme da ja dovedeme do
ekvivalentna ravenka od oblik
x = ky+n, (2)
95
a ako b¹0, toga{ moeme da ja dovedeme do ekvivalentna ravenka od oblik
y = kx+n. (3)
Sega se nametnuva slednoto pra{awe. Ako se dadeni dve ravenki od ist oblik, na
primer, (2), (3) ili, pak, ax+by=c, kako }e znaeme dali tie se ekvivalentni ili ne se
ekvivalentni? Odgovorot ni go davaat slednive teoremi.
Teorema 1. Ravenkite y = kx+n i y = k1x+n1 se ekvivalentni samo ako k=k1 i n=n1.

Dokaz. Da pretpostavime deka ravenkite y = kx+n i y = k1x+n1 se ekvivalentni.
Parot (0,n) e re{enie na prvata ravenka, pa mora da e re{enie i na vtorata ravenka.
Zna~i, mora da vaì n = k1×0+n1, t.e. n = n1. Parot (1,k+n) e re{enie na prvata ravenka, pa
mora da e re{enie i na vtorata ravenka. Zatoa k+n= k1+n1. Koristej}i deka n = n1 dobivame
deka i k = k1, i so toa dokazot e zavr{en.
Analogno se dokauva i slednava
Teorema 2. Ravenkite x = py+q i x = p1y+q1 se ekvivalentni samo ako p=p1 i q=q1.
Moe da se dokae i slednava
Teorema 3. Ravenkite ax+by = c i a1x+b1y = c1 se ekvivalentni samo ako postoi broj k
takov {to a1=ka, b1=kb i c1=kc.
Pravite ax+by = c i (ka)x+(kb)y = kc imaat ist koeficient na pravec i ist sloboden ~len,
pa zatoa tie se poklopuvaat. Teorema 3 tvrdi deka ako dvete pravi ax+by = c i a1x+b1y = c1 se
sovpa|aat, toga{ nivnite koeficienti se proporcionalni.
1. Koga dve linearni ravenki so dve nepoznati se ekvivalentni?

2. Najdi ~etiri re{enija na ravenkata:
a) 0x + 3y = 12, b) 2x + 0y = 6.
3. Proveri dali ravenkite se ekvivalentni:
a) x + y = 2 i 3x + 3y = 6, b) 2x + y = 8 i 2x + y + 2 = 10.
4. Izrazi ja nepoznatata y so pomo{ na x od ravenkata:
a) 2x + 3y = 5, b) 3x y = 1, v) 2(x y) = 3x + y.
5. Izrazi ja nepoznatata x so pomo{ na y od ravenkata:
a) 2x y = 4, b) y = 3x 5, v) x + y = 2x y.
96
III. 2. LINEARNA RAVENKA
SO DVE NEPOZNATI
Neka se dadeni ravenkite so dve nepoznati:
[ \ [
, (1)

3(x 2) 2(y 5) = x y, (2)
(x + 3)2 = x(x + 1) 2(y 5). (3)

Ako dvete strani na ravenkata (1) gi pomnoìme so brojot 6 (NZS za 3 i 2) }e ja
dobieme ravenkata 2(2x y) = 3x 6.
Potoa, po osloboduvawe od zagradata i grupirawe na ~lenovite {to sodràt
nepoznati, na levata strana, a na drugite ~lenovi na desnata strana, ja dobivame
slednata ravenka:
x 2y = 6, (1')
Na sli~en na~in i ravenkite (2) i (3) moème da gi transformirame soodvetno vo
ravenkite:
2x y = 4, (2')
5x + 2y = 1. (3')
Gledame, sekoja od dadenite ravenki (1), (2), (3) e ekvivalentna na nekoja ravenka
od vidot
ax + by = c, (4)
kade {to a, b i c se to~no opredeleni realni broevi.
Definicija. Sekoja ravenka so dve nepoznati x i y, koja moè da se transformira

vo ekvivalentna ravenka od vidot:
ax + by = c (4)
kade {to a, b i c se dadeni realni broevi, pri {to barem eden od broevite a i b e
razli~en od nula, se vika linearna ravenka so dve nepoznati.
Broevite a i b se vikaat koeficienti pred nepoznatite, a c sloboden ~len.

Spored usvoenata definicija, ravenkata 0x + 0y = c ne se smata za linearna, bidej}i
i a = 0 i b = 0.
Re{enie na edna linearna ravenka so dve nepoznati, kako i kaj sekoja ravenka so
dve nepoznati, se vika sekoj par broevi (x0, y0) za koj linearnata ravenka preminuva
vo to~no brojno ravenstvo.
97
Znaete deka: sekoj podreden par broevi [ \ geometriski moè da se pretstavi so
edna to~ka na koordinatnata ramnina. Spored toa, sekoe re{enie na linearnata ravenka
(4) geometriski moè da se interpretira so edna to~ka od ramninata xOy, a mnoèstvoto
re{enija na ravenkata (4) so nekoe mnoèstvo to~ki od istata ramnina.
Mnoèstvoto na site to~ki vo koordinatnata ramnina, ~ii koordinati (smetani kako
podredeni parovi broevi) se re{enija na ravenkata (4), se vika grafik na linearnata
ravenka so dve nepoznati.
]e pokaème deka vaì slednava:
Teorema: Grafikot na sekoja linearna ravenka so dve nepoznati e prava.
Dokaz. Linearnata ravenka so dve nepoznati ax + by = c pri b z 0 moè da se transformira

vo vidot
D F
\ [ . (4')
E E
Toa go postignuvame koga ~lenot ax }e go preneseme na desnata strana so sprotiven
znak, a potoa dvete strani na ravenkata }e gi podelime so brojot b z 0.
Koga ravenkata (4) ja transformirame vo vidot (4') velime deka nepoznatata y ja
izrazuvame so pomo{ na x, ili kako funkcija od x.
Znaeme deka, funkcijata {to e zadadena so formulata (ravenkata) (4') e linearna
funkcija, ~ij grafik e prava. Taa prava e grafik i na linearnata ravenka (4).
Sega da pretpostavime deka b = 0, no a z 0. Toga{ ravenkata (4) go dobiva vidot:
ax + 0 · y = c . (5)
F
Pri a z 0 imame [ . Zna~i, ravenkata (5) preminuva vo to~no brojno ravenstvo za
D
F §F · §F · §F · §F ·
sekoj par broevi, vo koj [ , a y proizvolen broj, na primer, ¨ ¸ ¨ ¸ ¨ ¸ ¨ ¸ itn.
D ©D ¹ ©D ¹ ©D ¹ ©D ¹
Spored toa, grafik na taa ravenka e

mnoèstvoto to~ki na koi apcisata im e
F
ednakva na , a ordinatata proizvolen
D
realen broj. Mnoèstvoto od takvite to~ki
obrazuva prava {to minuva niz to~kata
§F ·
0 ¨ ¸ i e paralelna na u oskata.
©D ¹
Na primer, na crt. 1 e nacrtan grafikot
na linearnata ravenka 2x + 0y = 6.
Crte` 1
98
Zna~i, i pri b = 0, no a z 0 grafikot na linearnata
ravenka (4), isto taka, e prava.
Bidej}i za konstrukcijata na pravata e dovolno
da znaeme najmalku dve nejzini to~ki, zatoa
grafikot na linearnata ravenka moème da go
nacrtame i samo so pomo{ na dve to~ki.
Primer. Da se nacrta grafikot na ravenkata

4x 2y = 9.

Re{enie. Za x = 0 dobivame 2y = 9 ili \ , a

za y = 0 dobivame 4x = 9 ili [ . Zna~i, parovite

§ · § ·
broevi ¨ ¸ i ¨ ¸ se dve re{enija na
© ¹ © ¹ Crte` 2
dadenata ravenka. Gi konstruirame to~kite

§ · § ·
$ ¨ ¸ i % ¨ ¸ i niz niv povlekuvame prava. Taa prava e grafik na ravenkata
© ¹ © ¹
4x 2y = 9 (crt. 2).
[ \
1. Uprosti gi ravenkite: a) 3(x 1) 5(y + 3) = 2x y, b) [ \ .

2. Najdi nekolku re{enija na ravenkata: a) x 4y = 7, b) 3x + y = 4.
3. Dadena e ravenkata 2x 5y = 9. Najdi go ona re{enie, za koe:
a) x = 0, b) y = 0, v) x = 1, g) y = 2.
4. Nacrtaj gi graficite na ravenkite: a) x + 2y = 6, b) x y = 3, v) 3x y + 1 = 0.
5. Nacrtaj go grafikot na ravenkata: a) 0x + 2y = 5, b) 3x 0y = 12, v) 2x + 0y = 0.
6. Nacrtaj go grafikot na ravenkata 2x y = 5 i od nego odredi gi re{enijata na
ravenkata, za koi: a) x = 0, b) y = 0, v) x = 3, g) y = 1.
7. Na grafikot na ravenkata x + 3y = 2 leì to~ka M so apcisa 5. Odredi ja
ordinatata na taa to~ka!
8. Vo ravenkata 3x +by = 5 odredi go koeficientot b, taka {to grafikot na
ravenkata da minuva niz to~kata C(1, 2).
9. Za koja vrednost na c grafikot na ravenkata 2x y = c }e minuva niz to~kata
T(1, 5)?
10. Ravenkite 2x 4y = 6 i x 2y = 3 se ekvivalentni. [to moème da kaème za nivnite
grafici?
99
B SISTEM OD DVE LINEARNI RAVENKI
SO DVE NEPOZNATI
III. 3. SISTEM OD DVE LINEARNI RAVENKI
SO DVE NEPOZNATI
Da ja razgledame slednava zada~a:
Zada~a: Zbirot na dva broja e ednakov na 11, a razlikata na prviot so vtoriot e 3.
Koi se tie broevi?
Nepoznatite broevi da gi ozna~ime so bukvite x i y. Toga{, uslovite {to treba da gi
zadovoluvaat broevite x i y lesno gi izrazuvame so ravenkite
x + y = 11 i x y = 3. (1)
Znaeme, sekoja od tie dve ravenki ima beskone~no mnogu re{enija, no re{enie na
na{ata zada~a }e bide samo onoj par broevi, za koj i dvete ravenki preminuvaat vo to~ni
brojni ravenstva.
Da go pobarame toj par broevi.
Za taa cel }e najdeme nekoi od re{enijata na sekoja od dvete ravenki.
Za prvata ravenka x + y = 11, odnosno y = 11 x eve nekoi od niv:
x 1 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 ...
y = 11 x 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 ...
i za vtorata ravenka x y = 3, t.e. y = x 3.
x 1 0 1 2 3 4 5 6 7 8 ...
y=x3 4 3 2 1 0 1 2 3 4 5 ...
Od tablicite gledame deka dvete ravenki imaat samo edno zaedni~ko re{enie
x = 7, y = 4. Spored toa, baranite broevi vo zada~ata se 7 i 4.
Navistina 7 + 4 = 11 i 7 4 = 3.
Ponatamu, }e dokaème deka ravenkite (1) ne moàt da imaat drugi zaedni~ki re{enija.
Postojat mnogu zada~i ~ie re{avawe se sveduva na odreduvawe na zaedni~kite re{enija
na dve ravenki so dve nepoznati.
Ako pred nas e postavena zada~a da gi odredime zaedni~kite re{enija na dve ravenki
so edni isti nepoznati, toga{ velime deka tie dve ravenki obrazuvaat sistem ravenki so
dve nepoznati.
Za da ozna~ime deka ravenkite (1) obrazuvaat sistem ravenki gi pi{uvame edna pod
druga i od levata strana postavuvame golema zagrada, na primer:
[ \
® (1')
¯[ \ .
100
Sistemot ravenki so dve nepoznati simboli~ki go ozna~uvame:
° I [ \
® (2)
°̄ J [ \
kade {to I [ \ i J [ \ se dadeni izrazi so dve promenlivi (nepoznati) [ i \ .
Definicija. Sekoj par vrednosti na nepoznatite (x0, y0), za koj i dvete ravenki na
sistemot (2) preminuvaat vo to~ni brojni ravenstva, se vika re{enie na sistemot
ravenki.
Na primer, najdovme deka sistemot ravenki (1') ima edno re{enie: (7, 4).
Da se re{i sistemot ravenki, zna~i, da se odredi mnoèstvoto od negovite re{enija.
Mnoèstvoto re{enija na ednata ravenka na sistemot (2) da go ozna~ime so M1,
a mnoèstvoto re{enija na drugata ravenka so M2. Toga{ mnoèstvoto M od zaedni~kite
elementi na M1 i M2, }e pretstavuva presek od M1 i M2, t. e. 0 0 0 .
Ako i dvete ravenki na sistemot (2) se linearni ravenki so dve nepoznati, toga{ toj
u{te se vika i sistem linearni ravenki so dve nepoznati.
Sekoj sistem linearni ravenki so dve nepoznati moè da se dovede vo op{t vid:
D [ E \ F
® (3)
¯D [ E \ F
kade a1, b1, c1, a2, b2, c2 se dadeni broevi.
Broevite a1, b1, a2 i b2 se vikaat koeficienti pred nepoznatite, a c1i c2 slobodni
~lenovi na sistemot (3).
1. [to e re{enie na sistem ravenki?

2. Koj e potreben i dovolen uslov parot (x0, y0) da e re{enie na sistemot ravenki
° I [ \
®
°̄ J [ \ ?
3. Proveri dali parovite broevi: (3, 2), (3, 9), (0, 2) i (1, 1) se re{enija na sistemot
[ \
ravenki ®
¯ \ [ D[ . E \

4. Sistemot linearni ravenki od oblikot ®D [ E \ se vika homogen sistem. Pokaì
¯
deka homogeniot sistem sekoga{ ima barem edno re{enie. Koe e toa re{enie?
[ \
5. Ako znae{ deka parot (1, 2) e re{enie na sistemot ravenki ® [ \ , najdi edno
¯
\ [
re{enie za sistemot ®
¯ \ [ .
(Upatstvo. Na koj na~in e dobien noviot od po~etniot sistem?)
101
III. 4. GRAFI^KO RE[AVAWE
NA SISTEM LINEARNI RAVENKI
SO DVE NEPOZNATI
Vidovme deka grafikot na sekoja linearna ravenka so dve nepoznati

ax + by = c, (1)
kade {to barem eden od koeficientite a i b e razli~en od nula, e nekoja prava p.
Neka e daden sistemot ravenki
[ \
® (2)
¯ [ \
Da gi konstruirame graficite na dvete ravenki vo sistemot (2) vo ist koordinaten
sistem (crt. 3). Gledame deka grafik na prvata ravenka e pravata p {to minuva niz to~kite
§ ·
$ ¨ ¸ i B(7, 0) a grafik na vtorata
© ¹
ravenka e pravata q {to minuva niz
to~kite C(0, 2) i D(4, 4).
Koordinatite na to~kite od pravata
p ni go davaat mnoèstvoto na site
re{enija na ravenkata x + 5y = 7, a
koordinatite na to~kite na pravata q ni
go davaat mnoèstvoto na site re{enija
na vtorata ravenka 3x 2y = 4 vo sistemot
(2). Spored toa, koordinatite na
Crte` 3
zaedni~kata to~ka (S) na dvete pravi p i q
}e ni go dadat zaedni~koto re{enie na
dvete ravenki, odnosno re{enieto na dadeniot sistem ravenki (2).
Od crteòt 3 gledame: pravite p i q imaat samo edna zaedni~ka to~ka S, ~ii koordinati
se x = 2, y = 1.
Taka nao|ame deka dadeniot sistem linearni ravenki (2) ima edinstveno re{enie
parot broevi (2, 1).
Vakviot na~in na re{avawe na sistemite linearni ravenki so dve nepoznati se vika
nivno grafi~ko re{avawe.
Kako {to gledame grafi~koto re{avawe na sistem linearni ravenki so dve nepoznati
se sostoi vo odreduvawe na koordinatite na zaedni~kite to~ki na dve pravi grafici na
ravenkite vo sistemot, nacrtani vo ist koordinaten sistem.
Znaete deka dve pravi vo ramninata moàt ili da se se~at, ili da se paralelni, ili da
se sovpa|aat (specijalen slu~aj na paralelnost). Kaj razgledaniot sistem (2) graficite
na ravenkite bea pravi {to se se~at vo to~kata S(2, 1) (crt. 3). Vidovme, sistemot (2) ima
edinstveno re{enie (2, 1).
102
Da gi razgledame i preostanatite dva slu~aja.
Primer 1. Da se re{i sistemot ravenki:
[ \
® (3)
¯ [ \
Ako od ravenkite nepoznatata y ja izrazime kako funkcija od x, go dobivame sistemot:
\ [
® (3')
¯ \ [
Gledame, pravite {to se grafici na ravenkite vo
sistemot (3) imaat ednakvi aglovi koeficienti, a razli~ni
slobodni ~lenovi. Toa zna~i, deka tie se paralelni i ja
se~at y -oskata vo to~kite (0, 5) i (0, 2) (crt. 4). Spored toa,
pravite y = 3x + 5 i y = 3x + 2 nemaat zaedni~ki to~ki. Zatoa,
sistemot (3'), odnosno (3) nema re{enie.
Deka dadeniot sistem ravenki (3) nema re{enie,
moème da se uverime i na ovoj na~in: Ako dvete strani na
vtorata ravenka vo sistemot (3) gi podelime so 2, go
dobivame sistemot
[ \
® (3'')
¯ [ \
Crte` 4
Ovoj sistem nema re{enie, bidej}i izrazot 3x y za edni isti vrednosti na x i y ne
moè da dobie razli~ni vrednosti 5 i 2. Spored toa i dadeniot sistem ravenki nema
re{enie.
Primer 2. Da se re{i sistemot ravenki
[ \
® (4)
¯ [ \
Ako dvete strani na vtorata ravenka gi podelime so 3, dadeniot sistem }e go dobie
vidot:
[ \
® (4')
¯[ \
Gledame, sistemot se sostoi od dve

ednakvi ravenki. Zatoa, nivnite grafici se
sovpa|aat (crt. 5). Koordinatite na koja
bilo to~ka od nivniot zaedni~ki grafik }e
bide re{enie na sistemot (4). Zna~i,
dadeniot sistem ravenki (4) ima beskone~no
mnoèstvo re{enija. Crte` 5
103
Od prethodnite razgleduvawa sleduva deka:
1o. Ako pravite - graficite na dadenite ravenki, se se~at: sistemot ima edinstveno
re{enie.
2o.Ako pravite se paralelni i razli~ni, toga{ sistemot nema nitu edno re{enie, i
3o. Ako pravite se sovpa|aat, toga{ sistemot ima beskone~no mnogu re{enija.
1. Re{i gi grafi~ki sistemite linearni ravenki:

[ \ \ [ [ \
a) ® , b) ® , v) ® .
¯[ \ ¯\ [ ¯ [ \
2. So pomo{ na grafici utvrdi koj od slednive sistemi ravenki: ima edno re{enie,
ima beskone~no mnogu re{enija, nema re{enija:
[ \ [ \ [ \
a) ® , b) ® , v) ® .
¯[ \ ¯ [ \ ¯ [ \
3. Proveri dali pravata 3x y = 5 minuva niz presekot na pravite:
x + 2y = 3 i 2x + y = 0.
4. Ispitaj grafi~ki dali sistemite od tri linearni ravenki so dve nepoznati imaat
[ \ [ \
° °
[ \ [ \
re{enie: a) ® b) ®
°[ \ , ° [ \ .
¯ ¯
5. Sostavi sistem linearni ravenki so dve nepoznati, koj:
a) ima edno re{enie, b) nema re{enie, v) ima beskone~no mnogu re{enija!
D[ \
6. Za koi vrednosti na a i b sistemot ravenki ® }e ima re{enie (3, 1)?
¯ [ E\
7. Napi{i koj bilo sistem linearni ravenki koj }e ima re{enie (1, 3).
8. Neka e daden sistem linearni ravenki. Dali re{enieto na toj sistem }e se promeni,
ako:
a)prvata ravenka ja pomnoì{ so nekoj broj k z 0,
b) vtorata ravenka ja pomnoì{ so nekoj broj k z 0?
104
III. 5. EKVIVALENTNI SISTEMI
Analogno na poimot ekvivalentni ravenki (vidi II.3) go voveduvame i poimot ekviva-

lentni sistemi ravenki.
Definicija. Dva sistema ravenki se vikaat ekvivalentni, ako mnoèstvata na

nivnite re{enija se sovpa|aat.
So drugi zborovi zna~i: Dva sistema ravenki se ekvivalentni, ako sekoe re{enie na
edniot sistem e re{enie i na vtoriot sistem, i obratno, ako sekoe re{enie na vtoriot
sistem e re{enie i na prviot sistem.
Obi~no, i za dva sistema ravenki koi nemaat re{enija velime deka se ekvivalentni.
Pri re{avaweto na sistemite ravenki, kako i pri re{avaweto na ravenkite,
neophodno e da znaeme koi transformacii moème da gi vr{ime so ravenkite na daden
sistem, a pritoa da bideme sigurni deka noviot sistem ravenki e ekvivalenten na dadeniot
sistem.
Transformaciite {to doveduvaat do ekvivalentni sistemi ravenki gi vr{ime vrz
osnova na tri va`ni svojstva (teoremi) na istite ravenki. Tie svojstva tuka }e gi dademe
bez dokaz.
Teorema 1. Ako koja bilo od ravenkite na sistemot ja zamenime so ekvivalentna na

nea ravenka, }e dobieme ekvivalenten sistem.
Na primer: Sistemite ravenki

[ \
° [ \
® i ®
°¯ [ \ ¯ [ \
se ekvivalentni, bidej}i prvite ravenki im se ekvivalentni, a vtorite ravenki im se
ednakvi.
[ \
Ravenkata 2x y = 16 ja dobivame koga dvete strani na ravenkata gi pomnoìme

so brojot 4.
Teorema 2. Od koja bilo ravenka na daden sistem edna od nepoznatite moème da ja

izrazime so pomo{ na drugata nepoznata i so dobieniot izraz da ja zamenime istata
nepoznata vo drugata ravenka. Toga{ novata ravenka zaedno so prvata ravenka }e
obrazuvaat sistem {to e ekvivalenten na dadeniot sistem.
[ \
Neka e daden sistemot ravenki: ®[ \ . (1)
¯
105
Od prvata ravenka nepoznatata x da ja izrazime so pomo{ na y. Ja dobivame ravenkata
x = 1 2y. Potoa, ako vo vtorata ravenka na sistemot, nepoznatata x ja zamenime so izrazot
1 2y, }e ja dobieme ravenkata 3(1 2y) 4y = 13, koja zaedno so ravenkata x = 1 2y }e obrazuva
nov sistem: ° [ \
® (2)

\ \ .
°̄
Vo sglasnost so teoremata 2 taka dobieniot sistem (2) e ekvivalenten na dadeniot
sistem (1). Sistemot (2) ima re{enie (3,1). Uveri se deka toa e re{enie i na sistemot (1).
Teorema 3. Ako gi sobereme soodvetnite levi i desni strani, na dvete ravenki vo

sistemot, }e dobieme nova ravenka, koja zaedno so edna od dadenite }e obrazuva nov
sistem ekvivelenten na dadeniot.
[ \
Neka e daden sistemot ravenki: ® [ \ . (3)
¯
Da gi sobereme pooddelno levite i desnite strani na dvete ravenki na sistemot (3),
pri {to ja dobivame ravenkata 7x + y = 5. Vo soglasnost so teoremata 3, sekoj od sistemite
ravenki:
[ \ [ \
® i ® (4)
¯ [ \ ¯ [ \
e ekvivalenten na dadeniot sistem (3).
Podocna so grafi~ko re{avawe na sistemite (3) i (4) lesno se uveruvame deka sekoj
od niv ima edinstveno re{enie (1, 2). Zna~i tie se ekvivalentni.
1. Dali slednive sistemi ravenki se ekvivalentni:
[ \ [ \ [ \ ° [ [
a) ® i ® , b) ® i ® ?
¯ [ \ ¯ \ [ ¯ \ [ °̄ \ [
[ \
2. Pokaì deka sistemot ravenki ® e ekvivalenten na sekoj od slednive dva
¯ [ \
[ \ [
sistema ravenki ® i ® .
¯ [ ¯ [ \
3. Primenuvaj}i transformacii vo soglasnost so teoremite 1, 2 i 3 najdi nekolku
[ \
ekvivalentni sistemi na sistemot ® .
¯ [ \
D [ E \
4. Dali sistemot ravenki ® e ekvivalenten so sistemot ravenki
¯D [ E \
S [ T \
® , kade a1, a2, b1, b2, p1, p2, q1,q2 se proizvolni broevi?
¯ S [ T \
106
(Upatstvo. Pogledni ja zada~ata 4 od III.3.)
[ \
5. Obidi se da go re{i{ sistemot ®
¯ [ .
[ \
6. Obidi se da go re{i{ sistemot ®
¯ \ .
III. 6. RE[AVAWE NA SISTEM LINEARNI RAVENKI

SO DVE NEPOZNATI SO METOD NA ZAMENA
Postojat pove}e metodi za re{avawe na sistemite linearni ravenki so dve

nepoznati. Nie }e koristime samo dva metoda: metod na zamena i metod na
sprotivni koeficienti.
Prviot metod da go ilustrirame so primeri.
Primer 1. Da se re{i sistemot linearni ravenki:
[ \
® (1)
¯ [ \ .
Re{enie. Od prvata ravenka na sistemot, nepoznatata u }e da ja izrazime so pomo{
na x. Go dobivame ekvivalentniot sistem
\ [
® (1')
¯ [ \ .
Koga vo vtorata ravenka na sistemot (1') nepoznatata y ja zamenime so izrazot
5 3x, vo soglasnost so teoremata 2 dobivame nov sistem
° \ [
® (1'')
°̄ [ [
{to e ekvivalenten na sistemite (1') i (1).
Gledame, vtorata ravenka na sistemot (1'') e so edna nepoznata. Koga }e ja re{ime,
nao|ame x = 1. Zamenuvaj}i ja najdenata vrednost na x vo prvata ravenka na sistemot (1''), ja
nao|ame vrednosta i na y: y = 5 3 · 1 = 5 3 = 2.
Zna~i sistemot ravenki (1'') ima re{enie x = 1, y = 2. Toa e re{enie i na dadeniot sistem.
[ \
® (2)
¯ [ \ .
Re{enie. Od vtorata ravenka da ja izrazime, na primer, nepoznatata x so pomo{ na y.
\
Pritoa dobivame [ . Potoa dobieniot izraz za x go vnesuvame vo prvata ravenka

na sistemot (2). Taka go dobivame ekvivalentniot sistem:
\
°° \
®
°[ \ . (2')
°̄
107
Prvata ravenka na sistemot (2) e so edna nepoznata i nejzinoto re{enie e \ .
Na krajot vrednosta \ ja zamenuvame vo vtorata ravenka na sistemot (2), pa dobivame:

[ Spored toa, baranoto re{enie e [ \ .

Od razgleduvanite primeri gledame deka re{avaweto na sistemot linearni
ravenki so dve nepoznati po metodot na zamena se sostoi vo slednoto:
10. Od ednata (koja bilo) ravenka na dadeniot sistem edna od nepoznatite (na
primer y), ja izrazuvame so pomo{ na drugata nepoznata (x).
2o. Dobieniot izraz za nepoznatata y go zamenuvame vo drugata ravenka na sistemot.
Dobivame ravenka so edna nepoznata.
3o. Ja re{avame dobienata ravenka so edna nepoznata x i ja nao|ame vrednosta na taa
nepoznata.
4o. Ja zamenuvame najdenata vrednost x na nepoznatata vo dobieniot izraz za drugata
nepoznata y i ja nao|ame vrednosta i na taa nepoznata.
Taka, dobienite vrednosti na nepoznatite x i y se re{enie na dadeniot sistem.
1. Re{i gi slednive sistemi ravenki:
[ \ [ \ [ [ \
® ® ® ®
a) ¯ [ \ , b) ¯ [ \ , v) ¯ [ \ , g) ¯ [ \ .
Po metodot na zamena re{i gi sistemite ravenki:

[ \ [ \ [ \ [ \
2. a) ® [ \ , b) ® \ [ . 3. a) ® [ \ , b) ® [ \ .
¯ ¯ ¯ ¯
[ \ [ \ [ \ [ \
4. a) ®[ \ , b) ® \ [ 5. a) ® [ \ b) ® [ \
¯ ¯ . ¯ ¯
6. Dovedi gi, prvo, sistemite ravenki do celi koeficienti, a potoa re{i gi po metodot
[ \ [ \
°°
°°

na zamena: a) ® b) ®
°[ \
°[ \

°̄ °̄
7. Dovedi gi, prvo, sistemite ravenki vo op{t vid, a potoa re{i gi:
° [ \ ° [ \ \
a) ® [ \ b) ®
°̄ °̄ [ \ [
108
III.7. RE[AVAWE NA SISTEM LINEARNI RAVENKI
SO DVE NEPOZNATI SO METOD NA SPROTIVNI KOEFICIENTI

[ \
® (1)
¯ [ \
Re{enie. Zabeleùvame, koeficientite pred nepoznatata y vo dvete ravenki se
sprotivni broevi. Zatoa, ako gi sobereme soodvetnite levi i desni strani na dvete
ravenki vo sistemot, ~lenovite {to ja sodràt nepoznatata y }e se poni{tat i }e dobieme
ravenka so edna nepoznata 7x = 14, t.e. x=2.
Vo soglasnost so teoremata 3 dobienata ravenka zaedno so edna (koja bilo) od ravenkite
na sistemot (1) }e obrazuva nov sistem
[
® (1')
¯ [ \
ekvivalenten na dadeniot.
Ako dobienata vrednost na nepoznatata x ja zamenime vo vtorata ravenka na sistemot
(1'), }e ja dobieme vrednosta na drugata nepoznata y, t.e. od 2 · 2 + 3y = 1 dobivame y = 1.
Zna~i, sistemot (1') ima re{enie x = 2, y = 1. Toa e re{enie i na dadeniot sistem.
°
Proverka: ® odnosno °®
°̄ °̄
[ \
® (2)
¯ [ \
Re{enie: Ako gi sobereme soodvetnite levi i desni strani na ravenkite vo sistemot
(2), pak, }e dobieme ravenka so dve nepoznati. Za da go re{ime ovoj sistem na na~in kako
prethodniot, istiot treba, prvo, da go zamenime so drug, ekvivalenten na nego, sistem,vo
koj koeficientite pred ista nepoznata da se sprotivni broevi. Toa moème da go storime
ili so koeficientite pred nepoznatata x, ili so koeficientite pred nepoznatata y.
Na primer:
Ako dvete strani na prvata ravenka gi pomnoìme so 2, a dvete strani vo vtorata
ravenka so 3, }e dobieme ekvivalenten sistem
[ \
® (2')
¯ [ \
vo koj koeficientite pred nepoznatata y se sprotivni broevi.
Gi sobirame soodvetnite levi i desni strani na ravenkite vo sistemot (2') i ja dobivame
ravenkata 23x = 92, t.e. x = 4.
109
Taa ravenka zaedno so edna (koja bilo) ravenka na dadeniot sistem, na primer, vtorata
ravenka, }e obrazuva nov sistem ekvivalenten na dadeniot
[
® (2'')
¯ [ \
Od vtorata ravenka, zamenuvaj}i vo nea x = 4, ja dobivame vrednosta i na nepoznatata y,
t.e. od 5 · 4 + 2y = 26 dobivame y = 3.
Zna~i, sistemot ravenki ima re{enie x = 4, y = 3.
Ovoj metod na re{avawe na sistemite linearni ravenki so dve nepoznati se vika
metod na sprotivni koeficienti ili metod na sobirawe.
Od razgledanite primeri gledame deka ovoj metod se sostoi vo slednovo:
1o. Dadeniot sistem ravenki go zamenuvame so drug ekvivalenten sistem vo koj

koeficientite pred edna ista nepoznata (na primer, y) se sprotivni broevi.
2o. Gi sobirame soodvetnite levi i desni strani na dvete ravenki vo dobieniot
sistem. Dobivame ravenka so edna nepoznata x.
3o. Ja re{avame dobienata ravenka so edna nepoznata (po x) i ja odreduvame vrednosta
na taa nepoznata.
4o. Ja zamenuvame dobienata vrednost na nepoznatata x vo edna od ravenkite na
dadeniot sistem, ja re{avame taa ravenka i ja nao|ame vrednosta i na drugata nepoznata y.
Taka odredenite vrednosti na nepoznatite x i y se re{enie na dadeniot sistem
ravenki.
Re{i gi slednive sistemi ravenki po metodot na sprotivni koeficienti:

[ \ [ \
1. a) ® [ \ , b) ® [ \ .
¯ ¯
[ \ [ \
2. a) ® [ \ , b) ® [ \ .
¯ ¯
[ \ [ \
3. a) ® [ \ , b) ® [ \ .
¯ ¯
[ \ [ \
4. a) ® [ \ , b) ® [ \ .
¯ ¯
Prvo dovedi gi sistemite ravenki vo op{t vid, a potoa re{i gi:
110
[ \ [ \
°° [ \ °°
5. a) ® b) ®
°[ \ [ \, °[ \
°̄ °̄ .
[ \ \
[ \ [
°°
°°

6. a) ® b) ®° [ \
°[ \ [
°̄
\ [ .

°̄ ,
III. 8. PRIMENA NA SISTEMITE LINEARNI RAVENKI

SO DVE NEPOZNATI
Re{avaweto na mnogu zada~i od matematikata, fizikata, tehnikata i praktikata {to

se iskaàni tekstualno, se sveduva na sostavuvawe i re{avawe na nekoj sistem linearni
ravenki so dve nepoznati. Nekoi od takvite zada~i, koi porano gi re{avavme so pomo{
na linearni ravenki so edna nepoznata, mnogu polesno se re{avaat so pomo{ na sistem
linearni ravenki so dve nepoznati.
Re{avaweto na takvite zada~i }e go pokaème na nekolku primeri.
Zada~a 1. Vo dva sada imalo po odredeno koli~estvo voda. Ako od prviot sad vo vtoriot
presipeme 3 litri voda, vo vtoriot sad }e ima 2 pati pove}e voda otkolku vo prviot. No,
ako od vtoriot presipeme 3 litri voda vo prviot sad, toga{ vo dvata sada }e ima po isto
koli~estvo voda. Po kolku litri voda imalo vo sekoj sad?
Re{enie. Neka vo prviot sad ima x litri voda, a vo vtoriot sad y litri voda.
Ako od prviot sad presipeme 3 litri voda vo vtoriot sad, toga{ vo prviot sad }e ima
(x 3) litri, a vo vtoriot sad }e ima (y + 3) litri .
Vo soglasnost so uslovot vo zada~ata, vo toj slu~aj, vo vtoriot sad }e ima 2 pati
pove}e voda otkolku vo prviot. Taa situacija ja izrazuvame so ravenkata 2(x 3) = y + 3.
Ako pak, od vtoriot sad presipeme 3 litri voda vo prviot sad, toga{ vo prviot sad }e
ima (x + 3) litri, a vo vtoriot (y 3) litri. Vo soglasnost so uslovot vo zada~ata, vo toj
slu~aj, vo dvata sada }e ima po isto koli~estvo voda, t.e. }e ja dobieme ravenkata
x+3=y3.
Spored toa, nepoznatite x i y treba da go zadovoluvaat sistemot ravenki:
° [ \
®
°̄ [ \
111
Dobieniot sistem ravenki e ekvivalenten na sistemot:
[ \
®
¯ [ \ .
Ako go re{ime toj sistem, dobivame x = 15, y = 21.
Odgovor: Vo prviot sad imalo 15 litri voda, a vo vtoriot 21 litar voda.
Zada~a 2. Zbirot na cifrite na eden dvocifren broj e ednakov na 11. Ako kon nego
dodademe 27 }e dobieme dvocifren broj {to e zapi{an so istite cifri, no vo obraten
red. Koj e toj broj?
Re{enie. Cifrata na desetkite na baraniot broj neka e x, a cifrata na edinicite
neka e y. Toga{ dvocifreniot broj e 10x + y, a brojot {to e zapi{an so istite cifri no vo
obraten red }e bide 10y + x. Vo soglasnost so uslovite na zada~ata go sostavuvame sistemot
ravenki:
[ \
®
¯ [ \ \ [
Koga }e go re{ime toj sistem ravenki, dobivame x = 4, y = 7.
Zna~i, baraniot dvocifren broj e 47.
Navistina: 47 + 27 = 74, brojot 74 e zapi{an so istite cifri no vo obraten red.
Zada~a 3. Zbirot na godinite na majkata i }erkata iznesuva 37. Pred edna godina majkata
bila 6 pati postara od svojata }erka. Sega, kolku godini ima sekoja od niv?
Re{enie. Sega majkata neka ima x godini, a }erkata y godini. Pred 1 godina majkata
imala (x 1) godini, a }erkata (y 1) godini. Vo soglasnost so uslovot na zada~ata lesno go
sostavuvame sistemot ravenki:
° [ \
®
°̄ [ \
Koga }e go re{ime sostaveniot sistem ravenki, nao|ame: x = 31, y = 6.
Najdenoto re{enie gi zadovoluva uslovite na zada~ata, spored toa: Sega majkata ima
31 godina, a }erkata 6 godini.
Zada~a 4. Agolot pri osnovata na eden ramnokrak triagolnik e 2 pati pogolem od
agolot pri vrvot. Odredi ja goleminata na aglite na toj triagolnik!
Re{enie. Znaete, aglite pri osnovata na ramnokrakiot triagolnik imaat ednakva
golemina. Goleminata na agolot pri osnovata da ja ozna~ime so x, a taa na agolot pri
vrvot - so y. Vo soglasnost so uslovot na zada~ata nepoznatite x i y treba da ja zadovoluvaat
ravenkata x = 2y.
Ako zememe predvid deka zbirot na trite vnatre{ni agli na sekoj triagolnik e ednakov
na 180o, nepoznatite x i y treba da ja zadovoluvaat u{te i ravenkata
x + x + y = 180o.
112
[ \
Koga }e go re{ime sistemot ravenki ® [ \ q dobivame x = 72o, y = 36o.
¯
Spored toa, dvata agla pri osnovata na ramnokrakiot triagolnik imaat po 72o, a agolot
pri vrvot ima 36o.
Zada~a 5. Eden rezervoar, koj sobira 2000 litri voda, }e se napolni od dve slavini za
20 min. Po kolku litri voda dava sekoja slavina vo minuta, ako se znae deka ednata od niv
dava 10 litri pove}e vo minuta, otkolku drugata slavina.
Re{enie. Neka ednata slavina dava x litri vo minuta, a drugata slavina - y litri vo
minuta. Za 20 minuti prvata slavina }e dade (20x) litri, a vtorata - (20y) litri.
Spored uslovite na zada~ata, gi sostavuvame ravenkite:
20x + 20y = 2000 i x = y + 10.
[ \
Koga }e go re{ime sistemot ravenki ® [ \
dobivame: x = 55, y = 45.
¯
Zna~i, ednata slavina dava 55 litri vo minuta, a drugata slavina dava 45 litri vo
minuta.
1. Razlikata na dva broja e 22, a nivniot zbir e 130. Koi se tie broevi?
2. Zbirot na dva broja iznesuva 73, a razlikata na prviot so vtoriot broj e 17.
Koi se tie broevi?
3. Eden broj e 5 pati pogolem od drug broj, a nivniot zbir e 78. Koi se tie broevi?
4. Dolìnata na eden pravoagolnik e 2 pati pogolema od negovata {irina. Kolkava e
dolìnata i {irinata na pravoagolnikot, ako negoviot perimetar iznesuva 21cm.
5. Agolot pri vrvot na eden ramnokrak triagolnik e 3 pati pogolem od sekoj agol pri
osnovata. Odredi ja goleminata na aglite na toj triagolnik?
6. Vo eden triagolnik eden od aglite e 5 pati pogolem od drugiot agol, a tretiot agol
e ednakov na zbirot od prvite dva agla. Kolkavi se aglite na toj triagolnik?
7. Vo eden pravoagolen triagolnik ednata kateta e za 4cm pomala od drugata kateta.
Ako sekoja kateta ja zgolemime za 3cm, toga{ negovata plo{tina }e se zgolemi
za 63cm2. Odredi gi dolìnite na katetite na toj triagolnik!
8. Dolìnata na eden pravoagolnik e 2 pati pogolema od negovata {irina. Ako
dolìnata na pravoagolnikot ja namalime za 4cm, a visinata ja zgolemime za
2cm, negoviot perimetar }e bide ednakov na 50cm. Odredi ja dolìnata i {irinata
na pravoagolnikot!
9. Ovo{nata gradina na edna u~ili{na zadruga imala 180 ovo{ni drvja, slivi,
kru{i i jabolka. Slivi imalo 2 pati pove}e otkolku kru{i, a jabolka imalo
tolku kolku {to imalo slivi i kru{i zaedno. Kolku drvja oddelno slivi, kru{i
i jabolka imalo vo gradinata?
113
10. Vo edna fabrika na tri oddelenija rabotat vkupno 460 rabotnici. Vo prvoto oddelenie
rabotat 2 pati pove}e rabotnici otkolku vo vtoroto, a vo tretoto oddelenie rabotat
36 rabotnici pomalku otkolku vo vtoroto oddelenie. Po kolku rabotnici oddelno
rabotat vo sekoe oddelenie?
11. Za 98 denari kupeni se 17 mali i golemi tetratki. Edna mala tetratka ~ini 4 denari,
a edna golema tetratka ~ini 9 denari. Po kolku tetratki od sekoj vid se kupeni?
12. Rasitnuvaweto na edna stodenarka izvr{eno e samo vo 5 - denarki i 2 - denarki, koi
na broj gi imalo 26. Najdi kolku imalo 5 - denarki, a kolku - 2 denarki.
13. Vo eden magacin ima 2 pati pove}e bra{no otkolku vo drug magacin. Ako vo prviot
magacin doneseme u{te 4 toni bra{no, a vo vtoriot magacin doneseme u{te 13 toni,
toga{ vo dvata magacina }e ima isto koli~estvo bra{no. Kolku toni bra{no imalo
vo sekoj magacin pooddelno?
V RABOTA SO PODATOCI
III.9. PRINCIP NA DIRIHLE
Da pretpostavime deka: edinaeset top~iwa treba da gi rasporedime vo deset kutii.

Toga{ jasno e deka, kako bilo da gi rasporeduvame top~iwata, neophodno e vo edna od
kutiite da smestime barem dve top~iwa. Ako, pak, se dadeni sedum top~iwa a samo tri
kutii, {to moème da zaklu~ime? Toga{ }e postoi barem edna kutija vo koja ima barem
tri top~iwa. Navistina, ako vo sekoja kutija stavime najmnogu dve top~iwa, toga{
vkupniot broj na top~iwa bi bil najmnogu 3 × 2=6, a ne sedum. Pritoa, da napomeneme deka
pri smestuvaweto na top~iwata vo kutiite ne e bitno dali imame nekakva strategija pri
smestuvaweto, na primer, dali sakame vo sekoja kutija da stavime pribli`no ist broj na
top~iwa, ili pak, sakame site top~iwa da gi staveime vo edna kutija i sli~no.
Prethodnite zada~i moème da gi obop{time so slednite zaklu~oci: Ako treba n+1
top~e da smestime vo n kutii, toga{ }e postoi barem edna kutija vo koja ima barem dve
top~iwa. Vaì, isto taka, i slednoto mnogu posilno tvrdewe. Neka n, p i k se prirodni
broevi i pritoa nk + p top~iwa, treba da gi rasporedime vo n kutii. Toga{ }e postoi
barem edna kutija vo koja }e ima barem k+1 top~e. Navistina, ako vo sekoja kutija se
smestat po najmnogu k top~iwa, toga{ vkupniot broj na top~iwa }e bide najmnogu nk,
a ne moè da bide nk + p kolku {to se pretpostavuva. Zabeleùvame deka ne sme vo sostojba
da tvrdime koja e taa kutija vo koja ima dve ili p+1 top~e, no, samo tvrdime deka postoi
takva kutija.
Prethodnoto tvrdewe e poznato kako princip na Dirihle, vo ~est na germanskiot
matemati~ar Dirihle (P. L. Dirihlet, 1805-1859). Principot na Dirihle go interpretiravme
preku smestuvawe na top~iwa vo kutii, no, kako {to }e vidime so slednive primeri ovoj
princip nao|a ~esta primena vo golem broj na zada~i. ]e navedime nekolku takvi primeri.
114
Primer 1. Sekoj od ~lenovite na edno dru{tvo od osum prijateli edna{ nedelno odi
vo bazen da pliva, na primer Ana odi na bezen sekoja sreda, Dragan odi sekoj petok itn.
Pokaì deka postojat dvajca prijateli koi odat na plivawe vo ist den od nedelata.
Re{enie. Bidej}i ima sedum dena vo nedelata, a prijatelite se vkupno 8 i 8>7,
od principot na Dirihle }e postojat dvajca koi odat na plivawe vo ist den.
Primer 2. Pokaì deka me|u deset prirodni broevi sekoga{ postojat dva broja koi
zapo~nuvaat so ista cifra.
Re{enie. Sekoj od desette broevi zapo~nuva so edna od devette cifri 1,2,3,4,5,6,7,8, 9,
pa spored principot na Dirihle }e postojat dva broja koi zapo~nuvaat na ista cifra.
Da zabeleìme deka takvo tvrdewe ne vaì ako barame poslednata cifra da im bide
ista. Zo{to?
Primer 3. Ivana, Ilinka i Irina berele jabolka i zaedno nabrale 17 kg jabolka.
Pokaì deka barem edna od niv nabrala barem 6 kg jabolka, ako se znae deka sekoja od niv
nabrala cel broj kilogrami.
Re{enie. Da prepostavime deka ne e vistina deka nekoja od niv nabrala barem 6 kg
jabolka. Toga{ sekoja od niv nabrala najmnogu po 5 kg jabolka, pa tie site zaedno nabrale
najmnogu 3×5=15 kg jabolka. Toa protivre~i na uslovot na zada~ata deka tie zaedno nabrale
17 kg jabolka. Zna~i, barem edna od niv nabrala barem 6 kg jabolka. Ovde koristevme deka
17=3×5+2>3×5.
Primer 4. Dokaì deka me|u ~etiri proizvolni prirodni broevi, sekoga{ postojat
dva takvi {to, nivnata razlika e deliva so 3.
Re{enie. Sekoj od dadenite ~etiri prirodni broevi go delime so 3 i go odreduvame
ostatokot pri delewe so 3. Ostatocite moàt da bidat 0, 1 ili 2. Zatoa, moème da
smetame deka dadenite broevi se 3k1+r1, 3k2+r2, 3k3+r3 i 3k4+r4, kade r1,r2,r3,r4Î{0,1,2}. Zna~i,
sekoj od ~etirite ostatoci r1, r2, r3 i r4 prima edna od trite mo`ni vrednosti. Spored
principot na Dirihle, postojat barem dva broja me|u niv, koi se ednakvi. Neka, na primer,
r2 = r4. Toga{ (3k2+r2) - (3k4+r4) = 3k2+r2 - 3k4 - r4 = 3k2 - 3k4 = 3(k2 - k4), pa ottuka 3|(3k2+r2) - (3k4+r4).
1. Petar vo dvata xeba ima vkupno 101 denar. Pokaì deka vo eden od xebovite Petar
ima barem 51 denar, pri pretpostavka deka vo xebovite nema moneta pomala
od eden denar.
2. Vo eden hotel ima dvokrevetni i trikrevetni sobi. Pokai deka vo hotelot ima
barem 34 sobi, ako se znae deka vo hotelot se smesteni 100 gosti.
3. Vo edno u~ili{te u~at 1000 deca. Pokaì deka ima barem tri deca vo toa u~ili{te
rodeni na ist datum (neobavezno ista godina).
4. Mite ima privrzok so ~etiri klu~evi. Bez da gleda so koj klu~ otvora vo temnica,
Mite uspeal da vleze vo svojot stan pri osmiot obid. Pokaì deka postoi klu~ so
koj Mite barem tripati se obiduval da ja otklu~i vratata.
115
III.10. POPULACIJA. PRIMEROK
êstopati vo sekojdnevnata praktika se javuva problem od edno mnoestvo da se

izdvojat i prebrojat onie elementi, koi imaat nekoe obeleje, odnosno koi se izdvojuvaat
so nekoe svojstvo. Na primer, ako vo edno oddelenie treba da se prebrojat u~enicite koi
imaat odli~en ili mnogu dobar uspeh zaedno, toa ne e nikakov problem. Isto taka, ne e
problem da se najde razmerot na ovie solidni u~enici sprema vkupniot broj na u~enici
vo oddelenieto. Me|utoa, ako treba da se najde kolkav e razmerot na lu|eto koi se povisoki
od 170 cm sprema vkupniot broj na iteli, situacijata e mnogu posloena.
To~niot razmer e nevozmono da se opredeli, bidej}i problem e da se opredeli nivniot
to~en broj, a posebno koga se ima predvid deka sekojdnevno brojot na iteli se menuva
(postojano edni umiraat i se ra|aat novi iteli). Me|utoa, kako {to }e vidime, i ovoj
problem moe da se re{i.
Vo slu~aj koga rabotime so golem broj podatoci, velime deka se raboti za statisti~ki
podatoci, a delot od matematikata {to se zanimava so obrabotka na takvite podatoci, se
vika matemati~ka statistika.
Ako od mnoestvoto S treba da se izdvojat i prebrojat onie elementi so dadeno svojstvo,
toga{ postapuvame na sledniot na~in. Od mnoestvoto S izbirame edno negovo
podmnoestvo U, pa se prebrojuvaat onie elementi od U koi go imaat baranoto svojstvo.
Mnoestvoto S se narekuva populacija, a podmnoestvoto U se narekuva primerok. Brojot
na elementi na populacijata se narekuva obem na populacijata, a brojot na elementite vo
primerokot se narekuva obem na primerokot.
Primer 1. Da go razgledame ve}e postaveniot problem na odreduvawe na brojot na
iteli vo R. Makedonija, koi se povisoki od 170 cm. Mnoestvoto gra|ani na R.
Makedonija e populacija, i znaeme deka obemot na ovaa populacija e okolu 2 000 000.
Izbirame edno podmnoestvo - primerok od 1000 gra|ani i }e gi prebroime onie od niv,
koi se povisoki od 170 cm. Neka me|u izbranite 1000 gra|ani ima 530 koi se povisoki od
170 cm. Bidej}i 2 000 000:1000=2000, nie vo primerokot na 2000 gra|ani sme birale po
eden, zatoa o~ekuvame deka brojot na gra|ani koi se povisoki od 170 cm vo celata Republika
da bide 530×2000=1 060 000.
Pritoa, ako sakame podatocite {to }e gi dobieme {to e mono pove}e da odgovaraat
na stvarnosta, treba vo izborot na tie iljada gra|ani - primerokot, da bidat zastapeni
site vozrasti i toa vo onoj procent vo koj tie se zastapeni vo populacijata.
Na toj na~in moeme da ja sostavime tabelava:
Visina povisoki od 170 cm 170 cm ili poniski

Gr|ani od primerokot 530 470
Gra|ani od populacijata 1 060 000 940 000
Primer 2. Vo edna fabrika se proizvedeni 15000 svetilki. Proizvoditelot saka da

go ispita kvalitetot na svetilkite, poto~no da proceni kolku od niv imaat vek na traewe
podolg od 1000 ~asa.
116
Za taa cel proizvolno se izbrani 200 svetilki i se podloeni na ispituvawe, za da
se vidi kolku od niv nema da pregorat po 1000 ~asa svetewe. Se pokaalo deka 180 svetilki
,,izdrale 1000 ~asa, a ostanatite 20 svetilki pregorele pred vreme. Zna~i, 10% od
primerokot e so lo{ kvalitet, a ostanatite 90% se so dobar kvalitet. Zatoa se o~ekuva
10% od populacijata (1500 svetilki) da bidat so lo{ kvalitet, a ostanatite 90% (13500
svetilki) da bidat so dobar kvalitet. Na toj na~in moeme da ja sostavime slednava
tabela:
Vek na traewe pomalku od 1000 ~asa pove}e od 1000 ~asa
Broj na svetilki od primerokot 20 180
Broj na svetilki od populacijata 13500 1500
1. [to e populacija, a {to primerok?

2. Ako obemot na populcijata e 100 000, dali e dovolno obemot na primerokot
da bide 4? Objasni go odgovorot.
3. Na 100 prodadeni televizori vo edna prodavnica stignale 5 reklamacii vo
garantniot rok. Kolku reklamacii se o~ekuvaat na 1200 televizori?
4. Spored podatocite na Svetskata zdravstvena organizacija okolu 3% od lu|eto vo
tekot na ivotot zaboluvaat od epilepsija. Kolkav e toj broj na lu|e vo na{ata
Republika?
III.11. NASTAN. SIGUREN I SLUÂEN NASTAN
1. êsto velime: prirodata se nao|a vo postojano dvièwe. Sekojdnevno se odigruvaat

najrazli~ni pojavi. Mnogu od tie pojavi moème to~no da gi predvidime, ako gi poznavame
site pri~ini za nivnoto slu~uvawe i razvitok. Na primer, vodata vo zavisnost od
temperaturata i atmosferskiot pritisok, znaeme, moè da se nao|a vo edna od trite
mo`ni agregatni sostojbi: cvrsta, te~na ili gasovita sostojba. Meteorologijata, vrz
osnova na golem broj na podatoci, e vo sostojba da dade vremenska prognoza za narednite
denovi i koja vo najgolem broj slu~ai se ostvaruva. Takov e slu~ajot i so site prirodni i
op{testveni pojavi. Dvièweto vo prirodata se karakterizira i manifestira vo
postojanata promenlivost na sostojbite.
Sekoja promena na edna sostojba vo druga, se vika nastan (slu~ka ili sobitie). Na
primer, nastan e koga no}ta go smeni denot, koga vo proletta razlistuvaat drvjata, koga
}e se rodat bliznaci ili trojka. Nastan za slavewe e koga }e se dobie premijata na
loto, itn.
117
Celiot ìvot se sostoi od oddelni nastani, a uspe{noto snao|awe vo tie nastani
zna~i snao|awe vo ìvotot. Uspe{noto snao|awe, pak, vo nastanite podrazbira nivno
sledewe, prou~uvawe i predviduvawe. Najdobar primer za toa e meteorologijata, pri
{to nejziniot razvoj kako nauka, nesomneno, vodi kon poto~ni vremenski prognozi.
Na prv pogled izgleda deka nastanite ne moè da se predviduvaat. Me|utoa, nastanite
imaat nekoi op{ti karakteristikii i postojat zakonomernosti vo nivnoto slu~uvawe.
2. Predmetot na nivno prou~uvawe se naukite verojatnost i statistika.
Razlikuvame nastani koi se mo`ni i nastani koi se nevozmo`ni. Mo`ni nastani se,
na primer:
- uspe{no lansirawe na vselenski brod,
- uspe{en plasman na nekoj turnir,
- dobivka na loto, ako se kupi loz i dr.
Nevozmo`ni nastani se, na primer:
- prestanok na rotacijata na Zemjata okolu Sonceto,
- vo sostavot na vodata da se najde tret element,
- rekite da te~at vo sprotivni nasoki,
- Sonceto da izgree na zapad,
- da se izvle~e sino top~e od kutija vo koja ima samo beli i crni top~iwa, i dr.
Za nas pogolem interes na prou~uvawe se mo`nite nastani. Tie od svoja strana se
delat na sigurni nastani, koi pod odredeni uslovi mora da se slu~at i slu~ajni nastani
ili verojatni nastani, za koi postoi mo`nost da se slu~at, no postoi mo`nost i da ne se
slu~at.
Vo sigurni nastani spa|aat, na primer, slednive:
- po denot doa|a no}ta, a po no}ta povtorno doa|a denot,
- krajot na ìvotot e smrtta,
- sigurno e deka po izvesno vreme }e ima zatemnuvawe na Mese~inata ili na Sonceto,
- sigurno e deka }e se izvle~e belo ili crno top~e od edna kutija vo koja ima samo
beli i crni top~iwa i dr.
Postojat mnogu drugi nastani vo prirodata koi se sigurni. Tie se odnesuvaat pred s
na nekoi osnovni zakoni koi vaàt vo fizikata, hemijata, astronomijata, biologijata
itn., kako i posledici na nekoi logi~ki zakoni. No ponekoga{ ne e mo`no da se predvidat
nekoi nastani. Eve nekolku primeri na slu~ajni nastani:
- nedogovorena sredba so nekoj blizok prijatel na ulica,
- da pregori nova svetilka, verojatno, lo{ primerok,
- na prvi januari slednata godina da padne sneg,
- da se izvle~e belo top~e od kutija vo koja ima 2 beli i 7 crveni top~iwa, i mnogu
drugi.
Nastanite obi~no }e gi ozna~uvame so bukvite A,B,C,...
118
1. Koi nastani se vikaat sigurni nastani? Navedi nekolku primeri.
2. [to se navozmo`ni nastani? Navedi nekolku nevozmo`ni nastani.
3. Koi nastani se vikaat slu~ajni nastani? Navedi nekolku.
4. Kakov nastan e: da se najde detelina so ~etiri lista?
III. 12. SISTEMSKI I SLUÂEN

IZBOR NA PRIMEROK
Matemati~kata statistika e nauka koja se zanimava so obrabotka na golem broj

podatoci (statisti~ki podatoci). Statisti~koto mnoèstvo za koe sakame da dobieme
nekoi informacii ili nekoi negovi svojstva se vika statisti~ka masa ili populacija.
Vo princip, toa mnoèstvo ima ogromen broj elementi, a elementite moàt da bidat
site ìteli na eden grad ili na edna dràva, site ribi vo edno ezero, site zrna p~enica
vo nekoj region i sli~no. Vo osnova, postoi nekoja zaedni~ka osobina koja gi obedinuva
elementite na toa mnoèstvo. Ovaa osobina se vika obele`je ili karakteristika, a za
elementite od populacijata velime deka se od ist vid. Ispituvaweto na celata populacija
e nevozmo`no od slednive pri~ini: 1. Toa mnoèstvo, re~isi, sekoga{ ima ogromen broj
elementi {to ne e mo`no vremenski site da se ispitaat i 2. Objektite na toa mnoèstvo
~estopati se te{ko dostapni. Na primer, ne sme vo vo sostojba da gi izvadime site ribi
od ezeroto, da gi ispitame i, pak, da gi vratime nazad. Za taa cel, na proizvolen na~in
izbirame edno podmnoèstvo so zna~itelno pomal broj elementi, no za koe }e bideme
vo sostojba da gi ispitame pooddelno site negovi elementi, a potoa da donesuvame zaklu~ok
za celata populacija. Takvoto podmnoèstvo go vikame primerok. Brojot na elementite
na populacijata se vika obem na populacijata, a brojot na elementite na primerokot se
vika obem na primerokot.
Primer 1. Vo edna fabrika za akumulatori proizvedeni se 10 000 akumulatori. Za da
go ispitaat kvalitetot na akumulatorite proizvoditelite na proizvolen na~in izbiraat
50 akumulatori. Ispituvaweto na ovie akumulatori pokaàlo deka 47 od niv se ispravni,
a 3 neispravni. Bidej}i 10 000 : 50 = 200, zatoa se o~ekuva deka 3 · 200 = 600 akumulatori se
neispravni. Baraweto na neispravnite akumulatori me|u site 10 000 prakti~no e
neizvodlivo. Zatoa od fabrikata gi pu{taat site akumulatori vo promet, no o~ekuvaat
da dobijat reklamacija za okolu 600 akumulatori.
Izborot na primerokot e od su{tinska va`nost za dobivawe na pravilen zaklu~ok,
pa zatoa vo matemati~kata statistika se dava posebno vnimanie na ovoj problem. Najva`no
e izborot na primerokot da bide slu~aen. Za da bideme sigurni deka izborot na
primerokot navistina, e slu~aen, moème da pristapime kon sistematski izbor na
primerok. Toa }e go ilustrirame na slednive primeri.
119
Primer 2. Vo edna ambulanta se lekuvaat 3 540 gra|ani. So cel, da se izbere eden
primerok od pribli`no edna desetina od ovie gra|ani, nie moème da gi izbereme onie,
~ij reden broj na kartonot zavr{uva na primer na cifra 5.
Primer 3. Ako sakame da anketirame okolu 1 500 gra|ani vo Skopje, toa moème da go
napravime po telefon, yvonej}i, na primer, na site telefonski broevi {to zavr{uvaat
na 37. So toa, vsu{nost, }e se javime kaj sekoj stoti pretplatnik na fiksnata telefonija.
1. Edna medicinska ekipa, so cel, da ispita kolkav procent od gra|anite vo Makedonija

imaat negativna krvna grupa, oti{le vo edno u~ili{te i od 753 deca na{le deka 98
u~enici imaat negativna krvna grupa. Dali primerokot e dobro izbran? Kolku
gra|ani vo Makedonija imaat negativna krvna grupa?
2. Novinarite za da go proverat javnoto mislewe na gra|anite pred nekoj referendum
anketirale 500 polnoletni gra|ani. Potvrden odgovor na postavenoto pra{awe dale
356 ispitanici. Kolku se o~ekuva da bide brojot na gra|anite {to }e odgovorat
pozitivno na referendumot vo nekoj grad so 700 000 polnoletni gra|ani?
3. Frli vo vozduh 100 pati edna para i izbroj kolku pati }e padne broj". Toj broj
Q "
ozna~i go so n , a potoa presmetaj .

III. 13. VEROJATNOST NA SLUÂEN NASTAN
Igra~ite na loto znaat deka koga }e uplatat loto, imat mo`nost da dobijat sedumka".
"
Iako mo`nosta e mala, taa sepak postoi. Me|utoa, nevozmoèn nastan e nekoj da dobie
pari na loto, ako ne uplatil za igrata. No, ako nekoj gi popolnil site mo`ni kombinacii
(toa e samo teoriski, bidej}i se mnogu), toga{ negovata dobivka sedumka"na loto e
"
siguren nastan. Ako popolnime osum kombinacii, toga{ kolkava e mo`nosta za dobivka?
Poznato e deka od 39 broja moè na 15 380 937 na~ini da se izvle~at sedum broja. No,
igra~ot }e dobie samo na 8 izvlekuvawa. Zatoa, velime deka verojatnosta za dobivka na
sedumka" e
"
| .

Da rzgledame op{t slu~aj, ako se mo`ni n razli~ni nastani site me|u sebe ednakvo
mo`ni da se slu~at (t.e. ednakvo verojatni). Neka nastanot A se slu~uva, ako se slu~i
eden koj bilo od m nastani, takanare~eni povolni nastani. Pri tie pretpostavki ja davame
slednata definicija.
Definicija. Verojatnosta V(A) da se slu~i eden nastan A se vika razmerot (odnosot)
na brojot m na povolnite nastani i brojot n na site elementarni (povolni i nepovolni)
nastani, t.e.
120
P
9 $ =
. (1)
Q
Bidej}i n e brojot na povolni i nepovolnio nastani, dobivame d P d Q , a od ovde
imame d 9 $ d , (2)
t.e. verojatnosta na eden nastan e broj me|u 0 i 1, vklu~uvaj}i gi 0 i 1. Ako A e siguren
nastan, toga{ m = n, pa V(A) = 1. Ako, pak, A e nevozmoèn nastan, toga{ m = 0, pa V(A) = 0.
Primer 1. Da se odredi verojatnosta deka a) so frlawe na eden zar }e se padne {estka",
"
b) so frlawe na dva zara }e se padnat dve {estki", v) so frlawe na dva zara }e se padnat
"
petka" i {estka".
" "
Re{enie. a) Ako frlame eden zar, mo`ni se {est elementarni nastani: da se padne 1,
2, 3, 4, 5 ili 6. Me|u ovie nastani samo eden e povolen, a toa e ako se padne {estka".
"
Zna~i n = 6, a m = 1, pa baranata verojatnost e | .

b) Ako frlame dva zara, mo`ni se slednite 36 elementarni nastani:
(1,1) (1,2) (1, 3) (1, 4) (1, 5) (1, 6)

(2, 1) (2, 2) (2, 3) (2, 4) (2, 5) (2, 6)
(3,1) (3, 2) (3, 3) (3, 4) (3, 5) (3, 6)
(4, 1) (4, 2) (4, 3) (4, 4) (4, 5) (4, 6)
(5, 1) (5, 2) (5, 3) (5, 4) (5, 5) (5, 6)
(6, 1) (6, 2) (6, 3) (6, 4) (6, 5) (6, 6)
Samo eden nastan me|u ovie 36 e povolen, a toa e (6, 6). Zna~i, m = 1, a n = 36, pa baranata

verojatnost e | .

v) Imaj}i ja predvid diskusijata pod b), imame n = 36, a m = 2 bidej}i imame dve povolni

mo`nosti (5, 6) i (6, 5). Zatoa baranata verojatnost e | .

Za daden nastan A, so $ go ozna~uvame negoviot sprotiven nastan, koj se slu~uva,
toga{ i samo toga{, koga A ne se slu~uva. So drugi zborovi, povolnite elementarni
nastani za A (gi ima m) se nepovolni za nastanot $ i obratno. Za ovie dva nastana A
i $ velime deka se isklu~uvaat, no i deka se nadopolnuvaat.
Zna~i, za nastanot $ imame n m povolni slu~ai (nepovolni za A) i m nepovolni
QP
slu~ai (povolni za A). Zna~i , verojatnosta }e bide 9 $ Q
9 $ .
Zna~i, vaì 9 $ 9 $ . (3)
Da se navratime na primer 1 a). Sprotiven nastan na nastanot da se padne {estka"
"
e i nastanot da se padne 1 ili 2 ili 3 ili 4 ili 5. Za verojatnosta na $ dobivame

9 $ . Zabeleùvame deka 9 $ 9 $ , taka {to formulata (3) vaì.

121
1. [to e verojatnost na nekoj slu~aen nastan?
2. Dali moè verojatnosta na nekoj nastan da bide: a) 0,5; b) 0; v) 1; d) 1,1; |) 2?
3. [to e sprotiven nastan na nastanot A? Ako verojatnosta na nastanot A e r,
kolkava e verojatnosta na sprotivniot nastan?
4. Kolkava e verojatnosta deka so frlawe na eden zar }e se padne 3? Potoa, so
golem broj frlawa na zarot proveri go rezultatot.
III.14. EKSPERIMENTALNA PROVERKA NA REZULTATITE
Da se zapra{ame: [to vsu{nost zna~i, deka verojatnosta so edno frlawe na zar da

se padne petka" e ? Odgovorot e sledniot: Ako kockata - zarot ja frlime golem broj
"
pati, na primer, 1000, toga{ pribli`no | pati }e se padne brojot 5. Poto~no,

ako se padne 172 pati brojot 5, toga{ razmerot malku }e se razlikuva od . Vo

slu~ajov | , a | pa }e bide . Ako, namesto, 1000 pati

N
kockata ja frlime 100000 pati i pritoa k pati se padne brojot 5, toga{ }e
bide u{te pomal broj. So drugi zborovi, kolku pove}e obidi pravime, tolku pove}e
N
razmerot e poblizok do ( n e broj na obidi - frlawa na kockata, a k pokaùva kolku
Q
pati }e se padne 5).
1. Eden zar frli go 100 pati i broj kolku pati }e padne brojot 5 (k pati). Potoa
N
presmetaj ja razlikata . Potoa zemi dva zara i istovremeno frli gi 500 pati.

Neka k1 pati se padnat dve {estki zaedno i neka k2 pati se padnat 5 i 6. Potoa presmetaj gi
N N
razlikite i . [to zabeleùva{?

2. Zemi edna 5 - denarka, frli ja vo vozduh 200 pati i broj kolku pati }e se padne
N
broj". Ako toj broj na pojavuvawa e k, presmetaj ja razlikata . Zo{to namalitelot
"

e izbran da bide ? [to zabeleùva{?

Da napomeneme deka definicijata za verojatnost {to ja usvoivme se pokaùva deka e
"zadovoluva~ka" vo golem broj primeri. Me|utoa, so nea ne moème da presmetuvame
verojatnosti vo geometrijata. Strogata definicija na verojatnost bara mnogu
122
dopolnitelni znaewa. Ovde }e izneseme nekoi primeri od t. n. geometriska verojatnost,
koi intuitivno }e gi prifatime.
Primer 2. Da izbereme edna otse~ka AB i edna tretina od nejzinata dolìna da ja
oboime so crvena boja (crt. 10).
$ %
0 N
Crte` 10
Da izbereme proizvolna to~ka od otse~kata AV. Kolkava e verojatnosta deka }e

izbereme crveno oboena to~ka? Intuitivno e jasno deka taa verojatnost e $0 $% .

Moème eksperimentalno da se uverime vo toa, ako izbereme golem broj na takvi to~ki.
Sekoj izbor na to~ka od otse~kata AV moème da go napravime na sledniot na~in. Edno
lice ramnomerno pravoliniski go dviì molivot od A do B, od B do A, od A do B itn, a
vtoroto lice so zatvoreni o~i vo proizvolen moment veli stop". Vo toj moment prvoto
"
lice prestanuva so dvièweto i to~kata e izbrana. O~igledno deka vo ovoj slu~aj se
raboti za slu~aen izbor na to~ka od otse~kata AV.
Sledniot primer pokaùva kako eksperimentalno moè da se dobie brojot S .
Prepora~uvame da go izvedete toj eksperoment i da ja odredite pribli`nata vrednost na
brojot S .
Primer 3. Zemame edna igla so proizvolna
dolìna d. Potoa na eden list hartija povlekuvame
golem broj paralelni pravi, koi se na rastojanie od 2d
2d (crt. 11). Matemati~ki se pokaùva deka
verojatnosta na proizvolno frlena igla po 2d

pa|aweto vrz listot da se~e nekoja od pravite e . 2d
S
Zatoa, ako iglata ja frlite golem broj pati, na
Crte` 11
primer, 500 pati, i ako iglata k pati ja se~e nekoja

od pravite, toga{ }e bide broj blizok do S .
N
*Istoriski bele{ki. Za osnova~ na teorijata na verojatnost se smeta francuskiot
matemati~ar - amater od Tuluz, Pjer Ferma (1601 - 1665), koj po profesija bil pravnik.
Kon sredinata na XVII vek toj zaedno so francuskiot matemati~ar Blez Paskal (1623 -
1662) i Holan|anecot Kristijan Hajgens (1629 -1695) gi postavile osnovite na
verojatnosta. Glaven pottiknuva~ za razvojot na ovaa disciplina bile hazardnite igri,
no imalo i drugi pottiknuva~i na toj razvoj: osiguritelnite zavodi, demografskata
statistika, kako i teorijata i metodite za obrabotka na podatoci dobieni od nabquduvawe.
Podocna teorijata na verojatnosta bila nadgraduvana od golem broj matemati~ari.
123
3. Vo edna kutija se nao|aat 25 sini, 35 zeleni, i 40 crveni top~iwa. Koja e verojatnosta
da se izvle~e so edno izvlekuvawe: a) sino, b) zeleno, v) crveno top~e?
4. Koja e verojatnosta frlena kocka da go pokaè brojot 2? Proverete go rezultatot
eksperimentalno.
5. Sme ja zaboravile poslednata cifra na nekoj telefonski broj, pa treba da ja pogodime.
Koja e verojatnosta da se pogodi to~niot telefonski broj so edno vrtewe?
6. Koja e verojatnosta dve frleni kocki za igrawe da pokaàt zbir od 7? Proverete go
odgovorot eksperimentalno.
7. Edna to~ka se dviì so konstantna brzina v dol` edna kru`nica, postavena vo
koordinaten sistem, taka {to koordinatniot po~etok e centar na kru`nicata.
Kakva e verojatnosta deka vo proizvolen moment to~kata }e se najde vo prviot
kvadrant?
ZA POVTORUVAWE I
UTVRDUVAWE - III
1. Dadena e ravenkata 5h 2u = 1. Najdi dva para broevi koi se re{enija na dadenata

ravenka i dva para broevi koi ne se re{enija na dadenata ravenka.
2. Najdi sistem linearni ravenki ~ie re{enie e parot (2, 1).
3. Ako prvata i vtorata ravenka na eden sistem si gi promenat mestata, dali
novodobieniot sistem }e bide ekvivalenten so po~etniot?
[ \
4. Daden e sistem linearni ravenki ® [ \ . Re{i go ovoj sistem so: a) metod na
¯
zamena; b) metod na sprotivni koeficienti; v) grafi~ki metod.
[ \
5. Dali e dobro sistemot ® [ \ da go re{avame grafi~ki? Zo{to?
¯
6. Koj sistem e polesno da go re{avame so metodot na zamena, otkolku so metodot na
sprotivni koeficienti?
[ \
7. Re{i go sistemot linearni ravenki ® [ \ . [to zabeleùva{?
¯
124
[ \
8. Re{i go sistemot linearni ravenki ® [ \ . [to zabeleùva{?
¯
[ \
9. Re{i go sistemot linearni ravenki ® [ \ .
¯
D[ E\ DE
10. Najdi edno re{enie na sistemot ®F[ G\ F G , kade a, b, c, d se proizvolni broevi.
¯
D[ \
11. Odredi go koeficientot a, taka {to sistemot ® [ \ da ima re{enie od oblik (c, c).
¯
D[ \
12. Opredeli gi koeficientite a i b, taka {to sistemot ravenki ® da ima
re{enie (-1, 1). ¯ [ E\
° [ \ [
13. Re{i go sistemot ® .
°̄ [ \ \
14. Vo eden magacin imalo 2350 kg bra{no pove}e otkolku vo drug magacin. Sekoj den od
sekoj magacin se iznesuvalo po 280 kg bra{no, pa po pet dena vo prviot magacin
ostanalo 2 pati pove}e bra{no, otkolku vo vtoriot magacin. Po kolku kg bra{no
imalo vo sekoj magacin na po~etokot?
15. Dve deca zaedni~ki kupile edna kniga, koja ~inela 45 denari. Ednoto dete dalo 2
pati pove}e otkolku drugoto. Po kolku denari dalo sekoe dete?
16. Edna banknota od 50 denari rasitneta e vo 13 moneti: 5 denarki i 2 denarki. Kolku
imalo 5-denarki, a kolku 2-denarki?
17. Vo eden restoran ru~ale 15 lu|e, maì i èni. Sekoj ma` platil po 400 denari, a
sekoja èna po 325 denari za ru~ekot. Kolku bile maì, a kolku èni, ako site
vkupno platile 5550 denari?
18. Vo dve osnovni u~ili{ta ima vkupno 800 u~enici. Vo ednoto u~ili{te imalo 66
u~enici pove}e otkolku vo drugoto. Po kolku u~enici imalo vo sekoe u~ili{te?
19. Eden avion niz veter leta so brzina od 190 km na ~as, a sproti veterot leta so brzina
od 160 km na ~as. Da se opredeli brzinata na veterot i sopstvenata brzina na avionot!
20. Tatkoto sega e postar od sinot za 32 godini, a po 7 godini }e bide 3 pati postar od
sinot. Kolku godini ima tatkoto, a kolku sinot?
21. Tatkoto e 4 pati postar od sinot, a sinot e 27 godini pomlad od tatkoto. Kolku
godini ima sinot, a kolku tatkoto?
22. Vo dva sada imalo 36 litri te~nost. Ako od prviot sad preleeme vo vtoriot 2 litra,
vo dvata sada }e ima isto koli~estvo te~nost. Po kolku litri te~nost imalo vo
sekoj sad?
23. Imame dva rastvora od 30% i 55% solna kiselnia. Kolku litri treba da zememe od
prviot i vtoriot rastvor za da dobieme 50 litri rastvor od 50% solna kiselina?
24. Majstorot i negoviot u~enik trebalo vo edna smena da izrabotat 130 detali.
Majstorot ja natfrlil normata za 10%, a u~enikot - za 20%, pa taka, tie izrabotile
148 detali. Kolkava bila normata za majstorot, a kolkava - za u~enikot?
125
25. Koj e sprotivniot nastan na sledniot nastan: Pri frlawe na zar da se padne broj
pogolem od 2? Presmetaj ja negovata vrednost.
26. Vo eden klas ima 32 u~enika. Pokaì deka postojat barem dva u~enika ~ii prezimiwa
po~nuvaat so ista bukva i postojat barem dva u~enika rodeni na ist datum, no ne
mora ist mesec i ista godina.
27. Kolkava e verojatnosta so frlawe na zar da se padne neparen broj? Koj e sprotivniot
nastan i koja e negovata verojatnost?
28. Kolkava e verojatnosta od {pil so 52 karti so slu~aen izbor na edna karta da
izvle~e{: a) desetka, b) srce?
ZA SAMOKONTROLA - III
1. Najdi gi site parovi prirodni broevi, {to se re{enija na ravenkata:

a) x + y = 8, b) xy = 12.
2. Za koi vrednosti na s sistemot linearni ravenki nema re{enie:
[ \ [ \
a) ® b) ®
¯F[ \ , ¯ [ F\ ?
3. Za koi vrednosti na s sistemot linearni ravenki ima beskone~no mnoèstvo
[ \ [ \
re{enija: a) ® b) ®
¯ [ \ F , ¯F[ \ ?
4. Za koi vrednosti na a i b pravata y = ax + b minuva niz to~kite A (1, 2) i V (2, 5)?
5. Odredi ja to~kata vo koja grafikot na ravenkata 3x 4y = 12 ja se~e:
a) x - oskata, b) y - oskata.
6. Stara kineska zada~a: Vo eden kafez imalo pitomi zajci i fazani, koi zaedno imale
100 noze i 36 glavi. Kolku zajaci, a kolku fazani imalo vo kafezot?
7. Stara kineska zada~a: Edna prava trska, ~ija visina e 9 stopi, prekr{ena e taka {to
so vrvot da ja dopira zemjata na rastojanie 3 stopi od dolniot kraj na trskata.
Na koja viso~ina e prekr{ena trskata?
8. Zbirot na dva broja e ednakov na 299. Prviot broj pretstavuva 15% od vtoriot.
Koi se tie broevi?
9. Kolku e sega ~asot, ako izminatiot del od denot pretstavuva 20 % od denot {to
preostanuva?
10. Pokaì deka me|u 15 lu|e postojat trojca koi se rodeni na ist den vo nedelata.
11. Petar zamislil eden broj pome|u 51 i 100. Kolkava e verojatnosta deka Petar zamislil
prost broj?
12. Vo edna prodavnica od 30 prodadeni ma{ini za perewe, vo garantniot rok dobile
dve reklamacii. Vo prodavnicata imalo nara~ano 2 500 ma{ini. Kolku reklamacii
na ovie ma{ini se o~ekuvaat da pristignat po nivnata proda`ba?
126
A TO^KA, PRAVA I RAMNINA VO PROSTOROT
IV.1. ZAEMNI POLO@BI NA TO^KI, PRAVI

I RAMNINI VO PROSTOROT
Dve osnovni granki na geometrijata se: planimetrija i stereometrija. Planimetrija

e delot od geometrijata {to gi prou~uva ramninskite figuri, dodeka stereometrija e
delot od geometrijata {to gi prou~uva prostornite figuri. Vo izminatite godini se
sre}avavme so ramninski figuri (triagolnik, ~etiriagolnik, mnoguagolnik, kru`nica
i dr.), a vo ovaa tema cel na prou~uvawe }e bidat geometriskite tela kako prostorni
figuri (kocka, kvadar, piramida, topka i dr.). Za taa cel, neophodno e najprvo da se
zapoznaeme so osnovnite elementi od stereometrijata (to~ka, prava i ramnina) i so
nivnata zaemna polo`ba vo prostorot.
Znaeme deka to~ka, prava i ramnina se osnovni figuri vo geometrijata i niv ne gi
definirame. So nivna pomo{ moème da definirame novi poimi i da formulirame
tvrdewa, odnosno teoremi. Izvesen broj elementarni tvrdewa (svojstva) ne gi dokaùva-
me i gi vikame aksiomi, a so nivna pomo{ moème da gi dokaùvame ostanatite tvrdewa.
Od aksiomite edna ve}e ti e poznata, a toa e aksiomata za paralelnost, koja glasi:
Niz dadena to~ka {to ne leì na dadena prava, minuva edinstvena prava koja e paralelna
so dadenata prava.
Ovde }e se zapoznaeme so nekolku novi aksiomi i teoremi. Se dogovarame to~kite da
gi beleìme so golemite latinski bukvi (A,B,C,...), pravite so malite latinski bukvi
(a,b,c,...) a ramninite so golemite gr~ki bukvi ( 6 3 ).
127
IV. 1. 1. ZAEMNA POLO@BA NA TO^KA I PRAVA
Sekoja prava }e ja sfa}ame kako edno mnoèstvo ~ii{to elementi se to~ki. Zatoa za
edna to~ka $ i edna prava D to~na e samo edna od dvete mo`nosti:
- $ D i vo toj slu~aj velime, deka to~kata $ leì na pravata D , odnosno pravata D
minuva niz to~kata $
(crt. 1a),
- $ D i vo toj slu-
~aj velime, deka to~kata
$ ne leì na pravata D ,
Crte` 1
odnosno pravata D ne
minuva niz to~kata $ (crt. 1b).
Me|utoa, ne sekoe mnoèstvo od to~ki vo prostorot pretstavuva prava. Za pravite gi
prifa}ame slednive aksiomi.
A1: Na sekoja prava leàt bezbroj to~ki.

A2: Postojat barem tri to~ki koi ne leàt na ista prava.
A3: Niz koi bilo dve razli~ni to~ki minuva edinstvena prava.
Od aksiomata A3 proizleguva deka, ako sekoja od pravite D

i E minuva niz to~kite $ i % , toga{ pravite D i E se
sovpa|aat. Zatoa, za proizvolni pravi D i E to~na e samo edna
od mo`nostite:
I) D E = ,
II) D i E imaat samo edna zaedni~ka to~ka (crt. 2) i vo toj
slu~aj velime deka pravite D i E se se~at, Crte` 2
III) D = E , t.e. pravite se sovpa|aat.
Za tri ili pove}e to~ki velime deka se kolinearni, ako postoi prava koja minuva niz
tie to~ki. Zatoa aksiomata A2 moè da se formulira i vaka:
Postojat barem tri nekolinearni to~ki.
1. Objasni zo{to mnoèstvoto ^ $` ne moè da bide prava. Od koja aksioma proizleguva
toa?
2. Objasni zo{to mnoèstvoto od site to~ki vo prostorot ne pretstavuva prava. Od
koja aksioma proizleguva toa?
3. Nacrtaj dve kru`nici {to se se~at, a potoa objasni zo{to kru`nicite ne moème
da gi smetame kako pravi. Od koja aksioma proizleguva toa?
128
IV. 1.2. ZAEMNA POLO@BA NA TO^KA I RAMNINA
Sekoja ramnina }e ja sfa}ame kako edno mnoèstvo ~ii{to elementi se to~ki. Za

nagledno pretstavuvawe na ramninata, obi~no crtame paralelogram (crt.3), no toa ne
zna~i, deka ramninata se sostoi od to~kite vo toj paralelogram. Problemot doa|a ottamu,
{to se obiduvame to~kite od prostorot da gi preneseme vo ramninata na listot. Za edna
to~ka $ i ramnina 6 to~na e samo edna od dvete mo`nosti:
- $ 6 i vo toj slu~aj velime, deka to~kata $ leì na ramninata 6 , odnosno ram-
ninata 6 minuva niz to~kata $ (crt. 3a).
- $ 6 i vo toj slu~aj veli-
me, deka to~kata $ ne leì na
ramninata 6 , odnosno ramni-
nata 6 ne minuva niz to~kata
$ (crt. 3b).
Ne sekoe mnoèstvo od Crte` 3
to~ki vo prostorot pretstavu-
va ramnina. Za ramninite gi prifa}ame slednite aksiomi:
A4: Koi bilo tri nekolinearni to~ki opredeluvaat edna edinstvena ramnina,
koja minuva niz niv.
A5: Postojat barem ~etiri to~ki vo prostorot, koi ne leàt vo ista ramnina.
Za ~etiri ili pove}e to~ki vo prostorot velime, deka se komplanarni ako postoi
ramnina koja minuva niz tie to~ki. Zatoa aksiomata A5 moè da se formulira i vaka:
Postojat barem ~etiri nekomplanarni to~ki vo prostorot.

4. Listovite vo edna tetratka se pricvrsteni na dve mesta za koricata. Kolku
razli~ni polo`bi moè{ da napravi{ na eden list od tetratkata bez da go
otcepi{ od koricata? Kolku ramnini minuvaat niz dve razli~ni to~ki vo
prostorot?
5. Objasni zo{to mnoèstvoto to~ki od prostorot ne moè da pretstavuva
ramnina. Od koja aksioma proizleguva toa?
IV. 1.3. ZAEMNA POLO@BA NA PRAVA I RAMNINA
Za zaemnata polo`ba na prava i ramnina ja prifa}ame slednava aksioma.

A6: Ako dve razli~ni to~ki $ i % , od edna prava leàt vo ramninata 6 , toga{ i
sekoja to~ka od pravata a leì vo ramninata 6 .
Vrz osnova na ovaa aksioma, lesno }e opredelime {to se moè da bide presekot
D 6 na pravata D i ramninata 6 . Spored A6, ako dve to~ki od pravata D leàt vo
129
ramninata 6 , toga{ D 6 . Zatoa, za proizvolna prava D i proizvolna ramnina 6 to~na
e samo edna od mo`nostite:
- D i 6 nemaat zaedni~ki to~ki, t.e. D 6 i vo toj slu~aj velime, deka
pravata a e paralelna so ramninata 6 i pi{uvame D & 6 (crt.4a)
Crte` 4
- D i 6 imaat samo edna zaedni~ka to~ka R, t.e. D 6 ^3` i vo toj slu~aj velime
pravata a ja proboduva ramninata 6 (crt. 4b), a to~kata R se vika probod.
- sekoja to~ka od pravata D pripa|a na ramninata 6 , t.e. D 6 i vo toj slu~aj velime,
deka pravata D leì vo ramninata 6 (crt. 4v). Ako D leì vo 6 toga{, isto taka,
usvojuvame deka D i 6 se paralelni, t.e. D & 6 .
Spored toa, edna prava ili e paralelna so ramninata 6 (ako D 6 ili D 6 ),
ili pravata a ja proboduva ramninata 6 (ako D 6 ^3` ).
Teorema 1. Prava D i to~ka $ D opredeluvaat edinstvena ramnina 6 .
Dokaz*. Neka se dadeni prava a i to~ka $ D . Na pravata D izbirame proizvolni

razli~ni to~ki B i S (crt. 5). Toga{ to~kite $ , B i & ne leàt na ista prava, pa spored
A4 postoi ramnina 6 koja minuva niz $ , % i C. Spored A6 vaì D 6 .
Zna~i, pokaàvme deka postoi (barem edna)
ramnina 6 , koja minuva niz A i D 6 .
Dali moè da postoi i druga ramina 6 1 so istoto
svojstvo? Ne moè, bidej}i ako A 6 1 i D 6 1, toga{
A,B,C 6 1. Osven toa A,B,C 6 , pa spored aksiomata
A4 mora da vaì 6 1= 6 . So toa dokazot e zavr{en.
Crte` 5
IV. 1.4. ZAEMNA POLO@BA NA DVE PRAVI VO PROSTOR
Vo IV.1.1 vidovme deka za dve pravi a i b vaì samo edna od mo`nostite: a i b nemaat
zaedni~ki to~ki; a i b se se~at, t.e. imaat edna zaedni~ka to~ka; ili tie se sovpa|aat,
odnosno a = b. Analogno na teoremata 1 vaì slednata teorema.
130
Teorema 2. Ako pravite a i b se se~at, toga{ postoi edinstvena ramnina S takva
{to a S i b S.
Dokaz*. Neka pravite a i b se se~at vo to~ka S (crt.6). Na pravata a izbirame to~ka A

razli~na od S, a na pravata b izbirame to~ka V razli~na od S. To~kite A, V i S ne se
kolinearni, pa spored A4 postoi ramnina S koja minuva niz to~kite A, V i S. Od A6
sleduva a S (bidej}i A, S S) i b 6 (bidej}i V, S S). Zna~i, takva ramnina S postoi.
Ako S1, isto taka, e ramnina za koja a S1 i b S1, toga{ A, V, S S1. Od edinstvenosta vo
A4 sleduva deka S1= S. Zna~i ramninata S e edinstvena i so toa dokazot e zavr{en.
Neka ABCDA1B1C1D1 e kocka (crt. 7). Pravite a =
AV i b = SS1 ne leàt vo ista ramnina. Navistina,
koga tie bi leèle vo ista ramnina S, toga{ i
to~kite A,B,C i C1 }e leàt vo S {to o~igledno e
kontradikcija. Zna~i, postojat pravi {to ne leàt
vo ista ramnina i za takvite pravi velime deka se
razminuva~ki. Crte` 6
6. Na crte` 7 najdi nekolku parovi razminuva~ki pravi.
Definicija. Dve pravi a i b {to leàt na ista ramnina i nemaat zaedni~ki to~ki,
ili se sovpa|aat, se vikaat paralelni pravi i pi{uvame a & b.
7. Na crte` 7 najdi nekolku parovi paralelni pravi.

Vrz osnova na prethodnata diskusija gledame deka za dve pravi
vaì samo edna od mo`nostite:
- pravite se se~at (crt. 8a)
- pravite se paralelni
(ili se sovpa|aat vo specijalen slu~aj)(crt. 8b)
Crte` 7
- pravite se razminuvaat (crt. 8v).
Crte` 8
131
IV. 1.5. ZAEMNA POLO@BA NA DVE RAMNINI
Za zaemnata polo`ba na dve ramnini ja
prifa}ame slednata aksioma.
A7: Ako dve ramnini imaat edna zaedni~ka
to~ka, toga{ tie imaat barem u{te edna
zaedni~ka to~ka.
Od A7 neposredno zaklu~uvame deka ako S1 i
S2 se razli~ni ramnini koi imaat zaedni~ka to~ka
A, toga{ tie imaat barem u{te edna zaedni~ka
to~ka V, pa spored toa imaat i zaedni~ka prava
Crte` 9 AV. (crt. 9). No, osven pravata AV tie ne moàt
da imaat u{te nekoja zaedni~ka to~ka. Navistina, ako pokraj pravata AV imaat i
zaedni~ka to~ka S {to ne pripa|a na taa prava, toga{ spored teorema 1 pravata AV
i to~kata S opredeluvaat edinstvena ramnina koja gi sodrì pravata i to~kata.
Zna~i, mora da e S1 = S2, a ova protivre~i na na{ata pretpostavka deka S1 z S2.
8. Navedi nekolku para ramnini na crte` 7, koi {to se se~at.
Ako dve ramnini se ednakvi kako mnoèstva to~ki, t.e.
ako S1 = S2, za niv velime deka se sovpa|aat. Za niv ~esto
pi{uvame S1 { S2. Za dve ramnini da se sovpa|aat dovolno e
tie da imaat tri zaedni~ki nekolinearni to~ki (crt. 10).
Crte` 10
Definicija. Za dve ramnini S1 i S2 velime deka se paralelni (S1 & S2) ako tie
nemaat zaedni~ka to~ka ili se sovpa|aat.
9. Navedi nekolku para paralelni ramnini sprema crte` 7.

Spored prethodno kaànoto, gledame deka dve ramnini
S1 i S2 imaat samo edna od slednite dve zaemni polo`bi:
- tie se paralelni - crte` 11 (ili se sovpa|aat vo speci-
jalen slu~aj - (crt. 10)
- tie se se~at - crte` 9.
Crte` 11
10. Kolku pravi minuvaat niz: a) edna to~ka, b) dve razli~ni to~ki vo prostorot?
11. Kolku pravi opredeluvaat tri razli~ni to~ki {to ne leàt na ista prava?
12. Kolku pravi opredeluvaat ~etiri to~ki vo prostorot, takvi {to koi bilo tri
ne leàt na ista prava?
13. Dokaì deka ramnina i edna prava {to ne leì na nea ne moàt da imaat pove}e
od edna zaedni~ka to~ka.
132
14. Poznato e deka r S={M} i a & S. Kakva zaemna polo`ba moàt da imaat pravite
r i a?
15. Moè li presekot na dve ramnini da se sostoi to~no od 5 to~ki?
16. Dali e dovolno samo da se kaè:
a) Ramninata e opredelena so tri to~ki, b) Ramninata e ednozna~no opredelena
so dve pravi, v) Ramninata e ednozna~no opredelena so prava i to~ka? Koj uslov
treba da se istakne?
17. Neka ABCDA'B'C'D' e kvadar. Skiciraj gi ramninite opredeleni so: a) pravata
AB i to~kata C', to~kite A, D i B', v) pravite BD i B'D'.
18. Pravata r ja proboduva ramninata S. Dali moè na ramninata S da leì prava
{to }e bide paralelna na pravata r?
19. Kakvi zaemni polo`bi moàt da imaat dve pravi: a) vo ramnina, b) vo prostorot?
20. Kolku pravi moàt da se povle~at od dadena to~ka, koi se normalni na dadena
prava?
IV. 2. PARALELNO PROEKTIRAWE I ORTOGONALNO

PROEKTIRAWE
IV. 2.1. NORMALA NA RAMNINA
Definicija. Za pravata a }e velime deka e normalna na ramninata S, ako pravata

a e normalna na sekoja prava koja minuva niz probodot na pravata i ramninata
(crt. 12) i pi{uvame a A S.
No, za da proverime dali edna prava a e normalna
na S, dali ima potreba da proveruvame deka pravata a e
normalna na sekoja prava vo S {to minuva niz probodot
P (a takvi pravi ima bezbroj), }e go napravime sledniot
obid. Na karton postavuvame dva pravoagolni tria-
golnika taka {to }e pripoime dve kateti od triagol-
nicite, a ostanatite dve kateti neka leàt na kartonot
(crt. 13) pri {to zafa}aat agol razli~en od 0o i 180o.
Crte` 12
Pripoenite kateti opredelu-
vaat prava r, a drugite dve kateti
neka opredeluvaat pravi a i b.
O~igledno r A a i r A b. Ako sega
tret pravoagolen triagolnik go
postavime taka {to ednata kateta
se pripoi kon dvete sovpadnati
kateti, }e zabeleìme deka vto-
rata kateta celosno }e leì na
kartonot. Ako ovaa kateta oprede-
luva prava s (crt. 13), obidot poka- Crte` 13
ùva s A r.
133
Vsu{nost, obidot pokaùva deka vaì slednata teorema koja nema da ja dokaùvame.
Teorema 1. Ako edna prava p ja proboduva dadena ramnina 6 i e normalna na dve

razli~ni pravi od taa ramnina koi minuvaat niz probodot p 6 , toga{ pravata p
e normalna na ramninata 6 .
Ovaa teorema ima golema prakti~na primena. Na primer, vo grade`ni{tvoto, yidarot

so pomo{ na dve merewa moè da proveri dali nekoja cevka e normalna na nekoja ramnina.
]e navedeme u{te dve teoremi bez dokaz.
Teorema 2. Ako dve pravi a i b se normalni na edna ramnina 6 , toga{ pravite a i b

se paralelni.
Teorema 3. Niz dadena to~ka A moè da se povle~e samo edna prava koja e normalna na
dadena ramnina.
Vo teorema 3 lesno se pokaùva deka ne e mo`no od dadena

to~ka A da se povle~at dve normali kon dadena ramnina 6 .
Navistina, ako moè da se povle~at dve normali, toga{ tie
neka ja se~at ramninata 6 vo to~ki X i Y. Triagolnikot AXY
ima dva pravi agla: vo to~ka X i vo to~ka Y, {to e kontradikcija.
Neka A e proizvolna to~ka, a 6 proizvolna ramnina i A 6 .
Da povle~eme normala od to~kata A kon ramninata 6 . Neka A'
Crte` 14
e probodot na normalata so ramninata 6 . Dolìnata $$ ' se
narekuva rastojanie od to~kata A do ramninata 6 .
IV.2.2. PARALELNO PROEKTIRAWE
Zemete eden predmet, na primer, penkalo,

i nabquduvajte ja negovata senka vrz ramen list
hartija. So vrtewe na listot }e zabeleìte
deka dolìnata na senkata na penkaloto moè
da bide pogolema, ednakva ili pomala od
dolìnata na penkaloto. Vo sekoja fiksna
polo`ba na listot, vsu{nost, stanuva zbor za
paralelno proektirawe od pri~ina {to
son~evite zraci moème da gi smetame za
Crte` 15
paralelni.
Paralelnoto proektirawe go definirame na sledniot na~in. Neka e dadena ramnina
6 i prava r koja ne e paralelna so 6 (crt. 15). Niz proizvolna to~ka A od prostorot
povlekuvame prava paralelna so r i neka taa prava ja proboduva ramninata 6 vo to~ka A'.
Vo specijalen slu~aj, ako V 6 , toga{ V' se sovpa|a so V. So toa e definirano
preslikuvawe od mnoèstvoto na to~ki vo prostorot na ramninata 6 koe se narekuva
paralelno proektirawe.
134
To~kata A' se vika proekcija na to~kata A vrz ramninata 6 . Pravecot opredelen so
pravata r se narekuva proektira~ki pravec, a ramninata 6 se narekuva proekciona
ramnina.
1. Ako r e proektira~ki pravec za edna paralelna proekcija, koj e potreben i dovolen
uslov da to~kite A i V se proektiraat vo ista to~ka?
IV.2.3. ORTOGONALNO PROEKTIRAWE
Vo specijalen slu~aj ako pri paralelnoto proek-

tirawe proektira~kiot pravec e normalen na ramni-
nata 6 , dobivame ortogonalno proektirawe. Zatoa
ortogonalnoto proektirawe se zadava samo so proek-
cionata ramnina 6 . Ako to~kata A se proektira vo
to~ka A', toga{ za to~kata A' velime deka e ortogo-
nalna proekcija na to~kata A vrz ramninata 6
(crt.16).
Crte` 16
Ako paralelnoto proektirawe ne e ortogonalno,
toga{ velime deka e koso proektirawe.
Ako e dadena figura F, toga{ nejzina proekcija vrz ramninata 6 e mnoèstvo to~ki
{to se proekcii na to~kite od figurata F. Na crt. 17 a), b), v) dadeni se ortogonalnite
Crte` 17
proekcii na otse~ka AV. Zabeleùvame deka, ako AV & 6 , toga{ otse~kata A'V' e para-
lelna i ednakva na AB, a ako AV A 6 , toga{ proekcijata pretstavuva to~ka.
Na crte` 18 a),
b), v) dadeni se
ortogonalni
proekcii na prava a.
Zabeleùvame deka
nejzinata proekcija e
prava (crt. 18 a) ili
to~ka (crt. 18b).
Crte` 18
135
Na crte` 19 a), b) dadeni se proekcii na triagolnik. Zabeleùvame deka proekcijata
moè da bide triagolnik (crt. 19a), no, moè da bide i otse~ka (crt. 19b) dokolku A',V' i
S' se kolinearni to~ki.
Crte` 19
2. Vo proekcionata ramnina izberi: a) otse~ka, b) prava, v) triagolnik a potoa nacrtaj

gi soodvetnite ortogonalni proekcii.
Za ortogonalnite proekcii vaàt slednive dve teoremi.
Teorema 4. Za proizvolna otse~ka AB i nejzinata ortogonalna proekcija A'B' vaì

neravenstvoto $% t $c%c .
Teorema 5. Neka to~kata A ne leì vo ramninata 6 i neka A' e ortogonalna proekcija
na to~kata A vrz 6 , a B e proizvolna to~ka od 6 razli~na od A'. Toga{ vaì $$c $% .
I dvete teoremi se posledica na faktot deka hipotenuzata e pogolema od katetite.

Od teoremata 5 proizleguva deka rastojanieto od to~kata A do ramninata 6 e najkratkoto
od site rastojanija $% , kade V 6 .
3. Kolku ramnini minuvaat niz dadena to~ka, koi{to se normalni na dadena prava r?
4. Ako a i b se paralelni pravi, {to moè{ da kaè{ za nivnite sliki a' i b' pri
ortogonalna proekcija?
5. Ako a i b se normalni pravi, dali mora i nivnite sliki a' i b' da bidat normalni
pravi pri: a) paralelna proekcija b) ortogonalna proekcija?
6. [to pretstavuva proekcijata na ~etiriagolnik pri ortogonalno proektirawe? Dali
moè da bide triagolnik?
136
7. Neka A, V i S se tri kolinearni to~ki pri {to V leì me|u A i S. Dali pri
ortogonalna proekcija A', V' i S' se kolinearni i dali mora V' da leì me|u A' i S'?
8. Dokaì ja teoremata 4. Koga vaì ravenstvoto?
9. Dokaì ja teoremata 5.
10. Dali otse~ki so ednakvi dolìni pri ortogonalna proekcija se preslikuvaat vo
otse~ki so ednakvi dolìni?
IV.3. AGLI ME\U PRAVI I RAMNINI*
Neka a i b se neparalelni pravi vo prostorot. Toga{ tie ili se se~at ili se

razminuva~ki. Ako a i b se se~at, toga{ tie leàt vo edna ramnina 6 . Pod agol me|u
pravite a i b go podrazbirame agolot {to tie go obrazuvaat vo ramninata 6 . Ako
pravite se razminuva~ki,
izbirame proizvolna to~ka O i
niz nea povlekuvame pravi a' & a
i b' & b. (crt. 20) Pravite a' i b' se
se~at, pa, pod agol me|u razmi-
nuva~kite pravi a i b go pod-
razbirame agolot pome|u a' i b'.
Zna~i, vo sekoj slu~aj ago-
lot me|u dve pravi se sveduva na
Crte` 20
agol me|u dve pravi {to se
se~at. Da napomeneme deka, dve
pravi {to se se~at tie
obrazuvaat dva naporedni agla a nie se dogovarame da go zememe pomaliot od niv. Zatoa
ako M e agol me|u dve pravi, toga{ 0° d M d 90°. Ako pravite a i b se paralelni, toga{
usvojuvame deka agolot me|u niv e 0°.
1. Nacrtaj kvadar a potoa izberi nekolku pravi i opredeli gi aglite me|u niv.
Ako agolot me|u dve pravi e 90°, za pravite

velime deka se normalni. Neka se dadeni prava
a i ramnina 6 . Agol me|u pravata a i ramninata
6 e agolot pome|u pravata a i nejzinata
ortogonalna proekcija a' vrz ramninata 6 (crt.
21) i ozna~uvame ( (a, 6 ). Vo slu~aj koga prava-
ta a e normalna na ramninata 6 , proekcijata a' e
to~ka i toga{ dopolnitelno definirame deka
Crte` 21 ( (a, 6 ) = 90°.
137
2. Neka a 6 . Opredeli go agolot ) (a, 6 ).
Na kraj da zememe dve ramnini 6 1 i 6 2 koi ne se paralelni. Toga{ tie se se~at vdol`
nekoja prava p. Postavuvame ramnina P koja e normalna na prese~nata prava p (crt. 22).
Ramninata P gi se~e ramninite 6 1 i 6 2 vdol` pravite V i V soodvetno.
Crte` 22
Pravite V i V obrazuvaat dva naporedni agla D i E . Pomaliot od ovie dva agla go

vikame agol me|u ramninite 6 1 i 6 2. Zna~i, za agolot M me|u dve ramnini vaì
0° d M d 90°. Ako ramninite se paralelni, toga{ usvojuvame deka agolot me|u niv e 0°.
Ako agolot me|u dve ramnini e 90°, za ramninite velime deka se zaemno normalni.
Normalni se, na primer, ramninata na podot i ramninata na nekoj yid vo soba. Moè da
se dokaè tvrdeweto deka, ramninite 6 i P se normalni ako vo ramninata 6 postoi
prava a koja{to e normalna na ramninata P.
3. Otvori edna kniga taka {to dvete korici obrazuvaat nekoj agol. So pomo{ na
aglomer izmeri go toj agol.
4. Neka pravata p ja proboduva ramninata 6 . Razgledaj go agolot me|u pravata p i

proizvolna prava vo ramninata 6 . Koj od tie agli e najmal? (Moè{ da izbere{
list od hartija za ramnina 6 , a penkalo za prava p).
5. Neka ramninite 6 1 i 6 2 se se~at vdol` pravata p. Niz proizvolna to~ka od pravata
p povle~i pravi s1i s2 vo ramninite 6 1 i 6 2 koi se normalni na pravata p.
Dali ) (s1, s2) = ) ( 6 1, 6 2)?
6. Koj uslov e potreben i dovolen za proekcijata na triagolnikot AVS vrz ramninata
6 da bide otse~ka?
138
7. Neka 6 1 i 6 2 se dve ramnini, a s1i s2 se pravi takvi {to s1 A ¦ i s2 A ¦ .
Pokaì deka ) ( 6 1, 6 2) = ) (s1,s2).
8. Neka ramninite 6 1 i 6 2 se normalni. Ako niz proizvolna to~ka od prese~nata prava
izdigneme normala s na ramninata 6 1, kade }e leì pravata s?
9. Od to~kata M, {to leì nadvor od ramninata 6 , povle~ena e navednata otse~ka
0$ =12 FP , koja so ramninata 6 obrazuva agol od: a) 30°, b) 45°, v) 60°. Odredi go
rastojanieto od to~kata M do ramninata 6 .
10. Ednata kateta na eden ramnokrak pravoagolen triagolnik leì na ramninata 6 .
Hipotenuzata na toj triagolnik so ramninata 6 zafa}a agol od 30°. Da se odredi
agolot me|u drugata kateta i hipotenuzata.
11. Otse~kata AB so dolìna $% FP e paralelna na dadena ramnina 6 . Otse~kata
VA', kade A' e ortogonalnata proekcija na A vrz 6 , so 6 obrazuva agol od 60°. Da se
odredi dolìnata na otse~kata VA' i rastojanieto na otse~kata AB do ramninata 6 .
IV.4. GEOMETRISKI TELA
Predmetite koi{to n opkruùvaat okolu nas se razli~ni vidovi na fizi~ki tela.

Za site niv e osnovno {to tie se del (podmnoèstvo) od prostorot. Fizi~kite tela se
karakteriziraat i spored materijata od koja se sostaveni. Od geometriska gledna to~ka
nas ne n interesira materijata od koja se sostaveni, pa zatoa apstrahiraj}i go ova svojstvo
na fizi~kite tela gi dobivame geometriskite tela.
Dve svojstva se karakteristi~ni za geometriskite tela. Geometriskoto telo mora da
e ograni~eno od site strani. Toa zna~i, deka vo koja bilo nasoka vo prostorot, toa ne
moè da se protega do beskrajnost. Ednostavno, }e velime deka toa e ograni~eno. Vtoroto
svojstvo e povrzano so povr{inata na teloto. Granicata, koja go odvojuva delot od
prostorot koj go zafa}a geometriskoto telo od ostanatiot del nadvor od nego, se narekuva
povr{ina na teloto.
Povr{inata na geometriskoto telo go deli prostorot na vnatre{na i nadvore{na
oblast. Unijata na vnatre{nata oblast i granicata go so~inuvaat teloto. Sega moème
da definirame:
Geometriskoto telo e ograni~en del (podmnoèstvo) od prostorot, koj svojata granica
(povr{ina na teloto) ja sodrì kako podmnoèstvo.
Primeri za telo se: kocka, kvadar, topka, konus, cilindar, piramida i dr. Da ja
razgledame topkata kako geometrisko telo. Taa se definira kako mnoèstvo to~ki vo
prostorot koi se nao|aat na rastojanie ne pogolemo od R od nekoja fiksna to~ka O,
odnosno {X| 2; d R} (crt. 23a). Granicata (negovata povr{ina) vo ovoj slu~aj e sferata
{ ; 2; = R} i toa e podmnoèstvo na topkata.
139
Me|utoa, mnoèstvoto {X | 2; < R} (crt. 23b) ne e geometrisko telo, bidej}i vo sebe
ne ja sodrì granicata.
Povr{inata na geometriskoto
telo moè da bide sostavena od
ramni delovi (mnoguagolnici) i od
zakriveni povr{ini. Vo zavisnost
od toa, kakva e povr{inata, razli-
kuvame rabesti i val~esti tela.
Crte` 23
Geometriskoto telo {to e zagradeno samo od ramni povr{ini (mnoguagolnici), se

vika rabesto telo.
Geometriskoto telo {to e zagradeno samo so kriva povr{ina ili so krivi i ramni
povr{ini se vika val~esto telo.
Od rabestite tela, ponatamu }e gi izu~uvame prizmata i piramidata, a od val~estite

tela }e gi izu~uvame cilindarot, konusot i topkata. Rabesto telo, ~ija granica se sostoi
od kone~en broj mnoguagolnici, se vika poliedar. Mnoguagolnicite {to ja obrazuvaat
granicata na poliedarot se vikaat yidovi, a nivnite strani se narekuvaat rabovi na
poliedarot. Temiwata na mnoguagolnicite, isto taka, gi vikame temiwa na poliedarot.
1. Kolku a) yidovi, b) rabovi, v) temiwa, ima eden kvadar?
Pri crtaweto na geometriskite tela, nie, vsu{nost, gi crtame nivnite proekcii vrz
nekoja ramnina vo zavisnost od proektira~kiot pravec, odnosno nasokata od koja nie go
nabquduvame teloto. Bidej}i dolìnite na proekciite na otse~kite, vo op{t slu~aj, ne
se ednakvi na vistinskata golemina,
zatoa, pri crtawe na geometriskite tela,
ne sekoga{, se zapazuvaat dolìnite na
rabovite. Zatoa, stranite na kvadratot gi
crtame kako paralelogrami. Voobi~aeno
e geometriskite tela da gi crtame kako
da gi gledame odnapred, malku odozgora i
malku od levo ili od desno. Na crte` 24a
Crte` 24 nacrtana e kocka gledana od leva strana,
a na crte` 24b gledana od desna strana.
Koga kockata ja gledame, samo odnapred (nitu malku odozgora nitu od levo nitu od
desno) crteòt bi bil samo kvadrat i toa ne dava pretstava za kockata. Koga od istata
140
nasoka crtame konus ili cilindar bi dobile triagolnik i pravoagolnik, a toa ne dava
vizuelna pretstava za soodvetnoto telo. Koga bi gi gledale konusot i cilindarot malku
od visoko }e go dobieme crte` 25 a, b.
Zabeleùvame deka osnovite na
konusot i cilindarot ne gi crtame kako
kru`nici, tuku kako elipsi.
Voobi~aeno e nevidlivite rabovi
ili krivi linii da gi crtame so ispreki-
nati linii.
Crte` 25
2. [to e geometrisko telo?

3. [to e a) rabesto telo, b) val~esto telo?
4. [to se a) yidovi, b) rabovi, v) temiwa na poliedarot?
5. Dali od edno teme na poliedarot moè da izleguvaat samo
a) 2 raba, b) 3 rabovi, v) 4 rabovi?
6. Cilindar i konus se postaveni na horizontalna ramnina S. Nacrtaj kako }e izgledaat
ovie dve tela gledani odozgora.
7. Dadena e kocka ABCDA1B1C1D1. Nacrtaj ja ovaa kocka ako taa se nabquduva od pravec
opredelen so dijagonalata AC1.
B PRIZMA
PRIZMA
IV.5. POIM I ELEMENTI NA PRIZMATA
Neka p i p1 se dve paralelni ramnini, a p - edna prava {to gi se~e ramninite p i p1 (crt.
26). Na ramninata p da zememe eden koj i da bilo konveksen mnoguagolnik, na primer,
petagolnikot ABCDE i niz negovite temiwa da povle~eme pravi - paralelni na pravata p.
Taka povle~enite pravi }e ja probodat ramninata p1 vo pet to~no odredeni to~ki
A1B1C1D1E1, koi opredeluvaat drug petagolnik A1B1C1D1E1 vo ramninata p1 (crt. 26).
141
JJJJG
O~igledno e deka so translacija za vektor $ $ petagolnikot A1B1C1D1E1 }e se sovpadne
so petagolnikot ABCDE. Spored toa, tie se skladni: ABCDE # A1B1C1D1E1.
êtiriagolnicite ABB1A1, BCC1B1, CDD1C1, itn. se paralelogrami (crt.26) (Zo{to?).
Povr{inata, koja{to e sostavena od
dvata skladni petagolnika ABCDE i
A1B1C1D1E1 i pette paralelogrami ABB1A1,
BCC 1B 1,... (crt. 26b) go razbiva mno-
èstvoto to~ki od prostorot, {to ne
pripa|at na dve oblasti: vnatre{na i
nadvore{na. Unijata od taa povr{ina i
vnatre{nata oblast pretstavuva edna
zatvorena i ograni~ena prostorna oblast,
t.e. edno geometrisko telo i toa poliedar.
Crte` 26
Toj poliedar (crt. 26b) go vikame petagolna prizma.

Vo ramninata S , ako namesto petagolnik zememe drug mnoguagolnik, na primer:
triagolnik, ~etiriagolnik, odnosno {estagolnik, na sli~en na~in, }e dobieme i drugi
poliedri, koi se vikaat triagolna, ~etiriagolna, odnosno {estagolna prizma (crt. 27).
Site tie so zaedni~ko ime se vikaat prizmi.
Crte` 27
Definicija: Eden poliedar se vika prizma, ako dva negovi yida se dva skladni
mnoguagolnika, {to leàt vo dve paralelni ramnini, a drugite yidovi se paralelogrami
{to imaat po edna zaedni~ka strana so sekoj od spomenatite yidovi.
Dvata skladni mnoguagolnika se vikaat u{te i osnovi (ili bazi) na prizmata, a

paralelogramite - bo~ni (ili okolni) yidovi na prizmata. Site bo~ni yidovi na prizmata
velime deka ja obrazuvaat bo~nata povr{ina na prizmata.
142
Stranite na osnovite gi vikame osnovni rabovi na prizmata (AB,BC,...,A1B1,...-crt. 27),
a site drugi rabovi - bo~ni rabovi na prizmata (AA1,BB1,CC1,-crt. 27). Temiwata na
osnovite gi vikame temiwa na prizmata.
Otse~kite {to svrzuvaat dve temiwa na edna prizma, koi ne leàt na ist yid, se
vikaat prostorni dijagonali ili samo dijagonali na taa prizma.
Rastojanieto od proizvolna to~ka O1 od ednata osnova do drugata osnova, t.e.
rastojanieto od to~kata O1 do nejzinata ortogonalna proekcija O, se vika visina na
prizmata i ja ozna~uvame so N, t.e. 22 + (crt. 27).
Od definicijata na prizmata sleduvaat slednive dve va`ni svojstva na prizmata:
1°Site bo~ni rabovi na prizmata se paralelni i ednakvi me|u sebe, kako otse~ki od
paralelni pravi zaklu~eni me|u dve paralelni ramnini.
2° Sekoi dva osnovni raba {to leàt na ist bo~en yid na prizmata, se paralelni i
ednakvi.
1. [to e prizma, {to se bo~ni yidovi a {to e bo~na povr{ina na prizmata?

2. Koi se osnovni, a koi bo~ni rabovi na prizmata?
3. Nacrtaj edna ~etiriagolna prizma, a potoa povle~i gi site nejzini prostorni
dijagonali.
4. Koi svojstva gi imaat bo~nite rabovi na prizmata, a koi osnovnite rabovi {to
leàt na eden ist bo~en yid?
5. Kolku osnovni, a kolku bo~ni rabovi ima: a) triagolna, b)~etiriagolna, v) petagolna
prizma?
6. [to e visina na prizma?
IV.6. VIDOVI I PRESECI NA PRIZMITE
Vo zavisnost od toa dali osnovata na prizmata e triagolnik, ~etiriagolnik,

petagolnik, itn., prizmata soodvetno ja vikame triagolna, ~etiriagolna, petagolna, itn.
Razgledajte gi crteìte 26 i 27! Na niv se nacrtani po edna triagolna, ~etiriagolna,
petagolna i {estagolna prizma. Kako {to gledate, so neprekinati linii gi crtame site
vidlivi rabovi, a so isprekinati liniii - site nevidlivi rabovi.
143
Ako bo~nite rabovi na edna prizma se normalni na nejzinite osnovi, toga{ nea ja
vikame prava prizma. Vo sprotiven slu~aj, prizmata ja vikame kosa. Nie }e gi razgle-
duvame samo pravite prizmi. Kaj pravite prizmi visinata e ednakva na dolìnata na
bo~nite rabovi, a site bo~ni yidovi se pravoagolnici (Zo{to?).
Definicija: Prava prizma, na koja osnovite se pravilni mnoguagolnici, se vika

pravilna prizma.
Za pravilnite prizmi karakteristi~no e toa {to: Site osnovni rabovi se ednakvi

me|u sebe, a site bo~ni yidovi se skladni pravoagolnici.
Ramninata {to minuva niz edna dijagonala na osnovata na prizmata i niz eden nejzin
bo~en rab, se vika dijagonalna ramnina; a ramninskata figura {to se dobiva koga prizmata
ja prese~eme so dijagonalnata ramnina se vika
dijagonalen presek na prizmata. Na crte` 28
paralelogramot AA1C1C e eden dijagonalen presek na
nacrtanata prizma.
O~igledno e deka: sekoj dijagonalen presek na
prizmata e paralelogram, a kaj pravata prizma toj e
pravoagolnik.
Razlikuvame u{te presek {to se dobiva koga
prizmata ja prese~eme so ramnina paralelna na
osnovite na prizmata, nare~en paralelen presek
(crt. 29). O~igledno e deka kaj sekoja prizma para-
Crte` 28 Crte` 29 lelniot presek e figura skladna na osnovite na
prizmata.
1. [to pretstavuvaat bo~nite yidovi na kosata prizma? Dali moè me|u niv da ima i
pravoagolnik?
2. Ako site bo~ni yidovi na edna prizma se pravoagolnici, kakva e taa prizma?
3. Zo{to bo~nite yidovi na prizmata se paralelogrami?
4. Koi preseci na prizmata se vikaat dijagonalni? Koi prizmi nemaat dijagonalni
preseci?
5. [to pretstavuvaat dijagonalnite preseci na pravite prizmi?
144
6. Kolku dijagonalni preseci moàt da se napravat niz eden bo~en rab kaj:
a) triagolnata, b) ~etiriagolnata, v) petagolnata, g) n - agolnata prizma?
7. Kolku dijagonali, a kolku dijagonalni preseci moàt da se napravat niz eden bo~en
rab kaj: a) ~etiriagolna, b) petagolna, v) {estagolna prizma?
IV.7. PARALELOPIPED
Definicija 1. Prizma, ~ii{to osnovi se paralelogrami, ja vikame paralelopiped.
Zna~i, site yidovi na paralelopipedot se paralelogrami.

Paralelopipedite, kako i sekoja prizma moàt da bidat pravi ili kosi (crt. 30).
Definicija 2. Prav paralelopiped, na koj osnovite mu se pravoagolnici, se vika u{te

i pravoagolen paralelopiped ili kvadar (crt. 30b).
Kvadarot vi e dobro poznat na site. Site negovi yidovi se pravoagolnici, pa zatoa

koi i da bilo tri raba {to izleguvaat od edno negovo teme se dva po dva zaemno normalni
(crt. 30).
Dolìnite na tri
rabovi {to izleguvaat
od edno isto teme na
kvadarot se vikaat di-
menzii (dolìna, {i-
rina i visina) na
kvadarot (crt. 30).
O~igledno e deka:
kvadarot {to ima dve Crte` 30
ednakvi dimenzii pretstavuva pravilna ~etiriagolna prizma, a kvadar na koj trite
dimenzii mu se ednakvi, se vika kocka (crt. 30 v).
Paralelopipedot ima ~etiri dijagonali AC1 ,DB1 ,BD1 i CA1 (crt. 31).
Teorema 1. Dijagonalite na paralelopipedot se se~at vo edna to~ka i se prepo-

lovuvaat od nea.
145
Dokaz*: Da gi razgledame dijagonalite BD1 i CA1 (crt. 31). Tie leàt vo dijagonalniot
presek BCD1A1. Bidej}i ~etiriagolnicite ABCD i ADD1A1 se paralelogrami, zatoa i
dijagonalniot presek BCD 1A 1 e paralelogram. Zna~i, dijagonalite BD1 i CA1 na
paralelopipedot, kako dijagonali na paralelogramot BCD1 A1 se se~at vo to~kata O i se
prepolovuvaat od nea. Se dokaùva deka i drugite dve dijagonali AC 1 i DB 1 na
paralelopipedot se se~at vo istata to~ka O i se prepolovuvaat od nea.
Yidovite na paralelopipedot {to nemaat zaedni~ki temiwa se vikaat sprotivni yidovi.
Teorema 2. Sprotivnite yidovi na paralelopipedot se paralelni i skladni.
Dokaz*: Da gi razgledame sprotivnite yidovi ABB1A1 i

DCC1D1 na paralelopipedot (crt. 31). Bidej}i site yidovi na
paralelopipedot se paralelogrami, zatoa: AB & DC, AA1 & DD1.
Spored toa, yidovite ABB1A1 i DCC1D1 na paralelopipedot se
paralelni.
Od toa {to site yidovi na paralelopipedot se parale-
logrami sleduva deka rabovite AD, BC, B1C1 i A1D1 se paralelni
JJJG
i ednakvi. Spored toa, pri translacija za vektor $' yidot
ABB1A1 }e se sovpadne so sprotivniot yid DCC1D1 na parale-
lopipedot (crt.31). Zna~i, tie se skladni.
Crte` 31
Teorema 3. Kvadratot od dijagonalata na pravoagolniot paralelopiped (t.e.

kvadarot) e ednakov na zbirot od kvadratite na trite negovi dimenzii.
Dokaz: Dimenziite na kvadarot (na crt. 32) neka se

$% D $' E i $$ F a dolìnite na dijagonalata na
kvadarot i dijagonalata na negovata osnova da gi ozna~ime
so d i d1, t.e. neka &$ G i $& G (crt. 32). Znaeme deka,
kaj kvadarot bo~niot rab e normalen na ramninata na negovata
osnova. Zna~i, triagolnikot A1AC e pravoagolen. Od nego
imame: d2 = d12 + c2 . A od pravoagolniot triagolnik ABC
(AB A BC) imame: d12=a2+ b2.
Ottuka dobivame: d2=a2+ b2+ c2.
Crte` 32
Posledica: Dijagonalite na kvadarot se ednakvi. (Zo{to?).
146
Bidej}i trite dimenzii na kockata se ednakvi a = b = c, zatoa, vo soglasnost so gornava
teorema za nejzinata dijagonala d, dobivame:
d2=a2+ a2+ a2 ili d2=3a2, odnosno G D .

Na primer, ako kockata ima rab a = 8 cm, nejzinata dijagonala }e bide dolga:
G D | (cm).
1. Koja prizma se vika paralelopiped? Vo {to e razlikata me|u prav i pravoagolen

paralelopiped?
2. Kakva figura e presekot na edna kocka i ramnina {to e normalna na edna nejzina
dijagonala?
3. Dali moè kockata da se prese~e so edna ramnina, taka {to, da se dobie presek:
a) ramnostran triagolnik, b) ramnokrak triagolnik, v) pravoagolnik, g) kvadrat,
d) trapez?
4. Odredi ja dolìnata na dijagonalata na kvadar, ako negovite dimenzii se:
a) 3 cm, 4 cm, 12 cm, b) 2 cm, 3 cm, 6 cm!
5. Odredi ja dolìnata na dijagonalata na kocka, ~ij rab e 18 cm!
6. Odredi go rastojanieto od temeto na kocka do negovata dijagonala, ako nejziniot
rab e e dolg 1 m!
7. Poznati se dve dimenzii na eden kvadar 12 cm i 21 cm i dolìna na dijagonalata
29 cm. Odredi ja negovata treta dimenzija!
IV. 8. MRE@A NA PRIZMA
Povr{inata so koja e ograni~ena

prizmata, da zamislime, deka e
razreàna po eden bo~en rab i po
site (osven po eden) osnovni rabovi
na nejzinite osnovi. Ako potoa site
nejzini yidovi gi soborime (leg-
neme) vo edna ramnina, }e dobieme
figura, koja se vika mreà na priz-
mata (crt. 33).
Crte` 33
147
O~igledno e deka bo~nata povr{ina na sekoja prava prizma se razviva vo eden op{t
pravoagolnik ABCD, {to e sostaven od tolku pravoagolnici, kolku {to prizmata ima
bo~ni yidovi. Toj pravoagolnik ima dolìna ednakva na perimetarot na osnovata na
prizmata i visina ednakva na visinata na prizmata (crt. 33).
Zada~a: Da ja nacrtame mreàta na edna pravilna triagolna prizma so osnoven rab

a = 1,5 cm i visina H = 2 cm.
Bo~nata povr{ina na pravilnata triagolna prizma

se sostoi od tri skladni pravoagolnici, ~ii strani se a
i H, a nejzinite osnovi se ramnostrani triagolnici so
strana a. Koga toa go znaeme, crtaweto na mreàta stanuva
vaka: prvo crtame eden do drug tri pravoagolnici so
strani a = 1,5 cm i H = 2 cm, a potoa nad sprotivnite strani
na koj i da bilo od niv crtame u{te dva ramnostrani
triagolnika so strana a = 1,5 cm. Taka ja dobivame baranata
mreà na pravilnata triagolna prizma (crt. 34).
Zo{to ni e potrebno crtaweto mreì na geometri-
skite tela? Crte` 34
Mreìte gi koristime za pravewe (sklopuvawe) modeli na telata, a, isto taka, tie

ni pomagaat i za presmetuvawe na plo{tinata na povr{inite na tie tela.
Za da napravime (sklopime) model na prizmata potrebno e prvo, da ja nacrtame
nejzinata mreà na karton, a potoa da ja ise~eme i kartonot da go previtkame po
isprekinatite linii. Ako sakame taka sklopeniot model na prizmata da ostane sos-
taven, potrebno e so hartija za lepewe (selotejp) da gi pokrieme (zalepime) yidovite na
prizmata {to se zdruùvaat.
Crte` 35 Crte` 36
Na crte` 35 i 36 nacrtani se mreìte na edna pravilna {estagolna prizma i edna

prava ~etiriagolna prizma, ~ija osnova e ramnokrak trapez. Napravete modeli na tie
prizmi.
148
1. Nacrtaj mreà na pravilna petagolna prizma, ~ij osnoven rab e a = 1,5 cm i visinata
H = 5 cm.
2. Nacrtaj mreà na {estagolna prizma, ~ij osnoven rab e 1,2 cm, a visinata 4 cm.
3. Nacrtaj ja mreàta na kocka, ~ij rab e a = 2cm!
4. Nacrtaj ja mreàta i napravi model na pravilna {estagolna prizma, ~ij osnoven
rab e a = 2cm i visinata H = 5 cm.
5. Kolku oski na simetrija ima mreàta na pravilna triagolna prizma {to e nacrtana
na crte` 34?
6. Pravoagolnik so dolìna 9 cm i {irina 6 cm pretstavuva bo~na povr{ina na edna
pravilna triagolna prizma. Nacrtaj ja mreàta na taa prizma! (Vnimavaj, mo`ni se
dve re{enija.)
7. Nacrtaj ja mreàta i napravi model na pravilna {estagolna prizma kaj koja
pogolemiot dijagonalen presek pretstavuva kvadrat. Ako osnovniot rab na prizmata
e 2 cm, kolakava e visinata na taa prizma?
8. Nacrtaj mreà i napravi model na kvadar, koj ima dolìna a = 2cm i {irina b = 3cm,
a dijagonalniot presek mu pretstavuva kvadrat. Kolkava e visinata na toj kvadar?
9. Nacrtaj mreà na kvadar so strani a = 2cm, b = 3cm i c = 4cm, a potoa presmetaj ja
negovata plo{tina.
IV.9. PLO[TINA NA PRIZMA
Poimot plo{tina na geometriskite sliki (zatvoreni i ograni~eni ramninski

oblasti) ni e poznat od minatata godina.
Granicata na sekoe geometrisko telo pretstavuva nekoja povr{ina, koja ja vikame
povr{ina na geometriskoto telo.
Povr{inata na prizmata, znaete, se sostoi od dva skladni mnoguagolnika - osnovi na
prizmata i odreden broj paralelogrami - bo~na povr{ina na prizmata.
Definicija: Pod plo{tina na povr{inata na edna prizma, ili kratko, plo{tina

na prizmata, }e go podrazbirame zbirot od plo{tinite na dvete nejzini osnovi i
plo{tinata na nejzinata bo~na povr{ina.
149
Ako plo{tinata na prizmata ja ozna~ime so R, a plo{tinata na nejzinata osnova
(baza) so V, a plo{tinata na bo~nata povr{ina - so M, toga{, vo soglasnost so gornava
definicija, }e vaì formulata:
P = 2B + M
Toa e op{ta formula za presmetuvawe na plo{tinata na koja i da bilo prizma.
Ako gi razgledame crteìte 33, 34, 35, 36 zabeleùvame, deka bo~nata povr{ina na
sekoja prava prizma vsu{nost, pretstavuva, eden pravoagolnik, ~ija dolìna e ednakva
na perimetarot na osnovata na prizmata, a visinata mu e ednakva na visinata na prizmata.
Spored toa, vaì:
Teorema: Plo{tinata na bo~nata povr{ina na prava prizma e ednakva na proizvodot

od perimetarot na osnovata i visinata na prizmata, t.e.
M = L ·H
IV.9.1. PLO[TINA NA KVADAR I KOCKA
Kvadarot e prava ~etiriagolna prizma ~ii osnovni i bo~ni yidovi se pravoagolnici.

Ako dimenziite na kvadarot gi ozna~ime so a, b, c (pri {to c e visina), toga{ plo{tinata
na osnovata e B = ab, a bo~nata plo{tina }e bide
M = (2a + 2b)c = 2ac + 2bc. Spored toa, formulata za plo{tina glasi:
P = 2B + M = 2ab + 2ac + 2bc, t.e. P = 2(ab + ac + bc).
Kockata e ograni~ena so {est skladni kvadrati. Ako dolìnata na rabot na kockata
ja ozna~ime so a, toga{ plo{tinata na sekoj od {este kvadrati }e bide ednakva na a2, pa
formulata za plo{tina na kockata glasi:
P = 6 a2.
Zada~a 1. Eden kufer ~ii dimenzii se: dolìna a = 1 m, {irina b = 6 dm i visina c = 25

cm treba da se obvie so platno. Kolku m2 platno e potrebno?
Re{enie: Zada~ata se sveduva na odreduvawe na plo{tinata na kuferot, ~ii dimenzii

se poznati. Pred da gi zamenime mernite broevi na dimenziite vo formulata za plo{tina
na kvadar, tie dimenzii treba da gi izrazime vo isti edinici merki. Vo na{iot slu~aj,
ako sakame baranata plo{tina na kuferot da ja dobieme vo m2, toga{ negovite dimenzii
}e gi izrazime vo metri: a = 1m, b = 6dm = 0,6 m, c = 25cm = 0,25m, pa }e dobieme:
P = 2(ab + ac + bc) = 2(1 · 0,6 + 1 · 0,25 + 0,6 · 0,25) = 2 (m2).
Zna~i, za obvivawe na kuferot potrebno e 2 m2 platno.
150
Zada~a 2: Da se presmeta rabot na kocka, ~ija plo{tina iznesuva P = 384 cm2.
Re{enie: Bidej}i povr{inata na kockata ja so~inuvaat {est skladni kvadrati, zatoa

3
plo{tinata na sekoj od tie kvadrati }e bide: D

FP , a ottuka ja odreduvame

i dolìnata na rabot na kockata D FP .
IV.9.2. PLO[TINI NA NEKOI PRAVILNI

I NEKOI PRAVI PRIZMI
So primeri }e go pokaème presmetuvaweto na plo{tinata na nekoi pravilni i

pravi prizmi.
.
Zada~a 3. Da se presmeta plo{tinata na pravilna ~etiriagolna prizma so osnoven
rab a = 5 cm i visina H = 12 cm.
Re{enie: Pravilnata ~etiriagolna prizma za osnova ima kvadrat. Plo{tinata na

nejzinata osnova e B = a2, a plo{tinata na bo~nata povr{ina }e bide M = 4aH.
Zna~i, plo{tinata na pravilna ~etiriagolna prizma }e bide:
P = 2B + M = 2a2 + 4aH, odnosno P = 2a(a + 2H).
Ako vo dobienata formula zamenime a = 5 cm i H = 12 cm, dobivame:
P = 2a(a + 2H) = 2 · 5 (5 + 2 · 12) = 10 · 29 = 290 (cm2).
Zada~a 4. Da se presmeta plo{tinata na pravilna triagolna prizma, ~ij osnoven rab

e a = 6 cm, a visinata e H = 10 cm.
Re{enie: Kaj pravilnata triagolna prizma osnovite se ramnostrani triagolnici

§ D ·
¨¨ % ¸
© ¸¹ , a bo~nata povr{ina se sostoi od tri skladni pravoagolnici (M = 3aH).
Spored toa, formulata za plo{tina na pravilnata triagolna prizma glasi:

D §D ·
3 % 0 D+ D ¨¨ + ¸¸ .
© ¹
§ ·
Ottuka dobivame: 3 ¨¨ ¸¸ | FP .
© ¹
Zada~a 5. Da se presmeta plo{tinata na pravilna {estagolna prizma, ~ij osnoven

rab e a = 2 cm, a visinata e H = 7,5 cm.
D
Re{enie: Kaj pravilnata {estagolna prizma e % , a M = 6aH.

151
Spored toa, formulata za plo{tina na pravilnata {estagolna prizma }e glasi:
D
3 % 0

D+ D D+
D D + .
Ottuka dobivame:

3 D D + | ,46=110,76
t.e. P | 110,76 (cm ). 2
Zada~a 6. Da se presmeta plo{tinata na prava triagolna prizma, ~ija visina e

H = 8 cm, a za osnova ima pravoagolen triagolnik so kateti a = 2,4 cm i b = 3,2 cm.
Re{enie: ]e ja presmetame prvo plo{tinata na osnovata:

DE
% FP .

Za presmetuvawe na bo~nata plo{tina potrebno e da se znae i hipotenuzata c na
osnovata. So primena na Pitagorovata teorema nao|ame deka:
F D E FP .
Potoa ja presmetuvame bo~nata plo{tina:

M = (a +b +c) H = (2, 4 + 3, 2 + 4) · 8 = 9,6 · 8 = 76,8 (cm2).
Baranata plo{tina na dadenata prizma e
P = 2B + M = 2 · 3,84 + 76,8 = 7,68 + 76,8 = 84,48, t.e. P = 84,48 (cm2).
Zada~a 7. Da se presmeta plo{tinata na prava ~etiriagolna prizma, ~ija visina e

H = 12 cm, a osnovata e romb so dijagonali d1 = 8 cm i d2 = 6 cm.
Re{enie: Prvo ja presmetuvame plo{tinata na osnovata na prizmata:

G G
% FP .

Za presmetuvawe na plo{tinata na bo~nata povr{ina potrebno e da ja opredelime
dolìnata na osnovniot rab na prizmata. So primena na Pitagorovata teorema, nao|ame
deka:

§ G · § G · §· §·
D ¨ ¸ ¨ ¸ ¨ ¸ ¨ ¸ FP .
© ¹ © ¹ ©¹ ©¹
Bo~nata plo{tina e: M = 4aH = 4 · 5 · 12 = 240 (cm2), a plo{tinata na prizmata

P = 2B + M = 2 · 24 + 240 = 288 (cm2).
Zada~a 8. Da se presmeta plo{tinata na prava ~etiriagolna prizma ~ija visina e

H = 14 cm, a osnovata e ramnokrak trapez, ~ii paralelni strani se dolgi a = 9 cm, b = 4 cm,
a krakot c = 6,5 cm.
152
Re{enie. Za presmetuvawe na plo{tinata na trapezot (osnovata na prizmata) potrebno
e da ja opredelime visinata na toj trapez (crt. 36). So primena na Pitagorovata teorema
visinata na ramnokrakiot trapez }e bide:

§DE· § ·
K F ¨ ¸ ¨ ¸ FP .
© ¹ © ¹
D E K
Potoa nao|ame deka: % FP ,

a M = (a + b + 2c) · H = (9 + 4 + 2 · 6, 5) · 14 = 26 · 14 = 364 (cm2).
Na krajot lesno ja nao|ame i baranata plo{tina na dadenata prizma, taa }e bide:
P = 2B + M = 2 · 39 + 364 = 78 + 364 = 442 (cm2).
1. Presmetaj ja plo{tinata na kvadar ~ii dimenzii se:

a) a = 6,4 cm, b = 5 cm, c = 3,5 cm, b) a = 1,8 dm, b = 1 dm, c = 7,5 cm.
2. Plo{tinata na edna kocka e 150 cm2. Opredeli go nejziniot rab.
3. Izrazi ja plo{tinata na kockata kako funkcija, od nejzinata dijagonala!
4. Presmetaj ja dijagonalata na kocka, ~ija plo{tina e 150 cm2.
5. Bo~nata plo{tina na edna pravilna ~etiriagolna prizma iznesuva 240 cm2, a visinata
1 dm. Opredeli ja plo{tinata na taa prizma.
6. Presmetaj ja plo{tinata i dolìnata na dijagonalata na pravilna ~etiriagolna
prizma so osnoven rab a = 11cm i visina 2,5 dm.
7. Plo{tinata na pravilna ~etiriagolna prizma iznesuva 288 cm2, a, samo nejzinata
bo~na plo{tina iznesuva 169 cm2. Opredeli ja visinata na prizmata!
8. Da se opredeli plo{tinata na pravilna {estagolna prizma, ako se poznati nejzinata
visina 5 cm, i dolìnata na nejzinata najgolema dijagonala d = 13 cm.
9. Vo salata na eden restoran se nao|aat 4 stolbovi, koi imaat forma na pravilna
{estagolna prizma so osnoven rab 25 cm i visina 5,5 m. Kolku m2 platno e potrebno
za nivno obvivawe?
10. Prava prizma so visina 12 cm, za osnova ima ramnokrak trapez, ~ii paralelni strani
se dolgi 9 cm i 3 cm i visina 4 cm. Odredi ja plo{tinata na taa prizma.
153
11. Prava prizma so visina 8,5 cm za osnova ima ramnokrak triagolnik. Presmetaj ja
plo{tinata na prizmata ako ramnokrakiot triagolnik ima osnova a = 5 cm i krak
b = 6,5 cm.
12. Osnovata na prava prizma e romb so dijagonali 3 cm i 4 cm, a dijagonalata na bo~niot
yid e dolga 6,5 cm. Opredeli ja plo{tinata na prizmata!
IV.10. VOLUMEN NA PRIZMA

IV.10.1. OP[TO ZA VOLUMEN NA TELATA
Na crte` 37 pretstavena e pravilna ~etiriagolna prizma ABCDA1B1C1D1. So nejziniot

dijagonalen presek ACC1A1 dobivame dve pravi triagolni prizmi, koi imaat skladni osnovi
i skladni visini. Tie dve triagolni prizmi, gledame, imaat zaedni~ki yid - dijagonalniot
presek ACC1A1, no nemaat nitu edna zaedni~ka vnatre{na to~ka. Za niv velime, deka se
dve sosedni prizmi, a za sekoja od niv velime deka e del (t.e. podmnoèstvo) od pravilnata
~etiriagolna prizma.
Da si zamislime: ednata triagolna prizma, na primer, ABCA1B1C1 da ja dviìme na
nekoj na~in (so rotacija i translacija) taka {to, taa da se sovpadne so drugata triagolna
prizma CDAC1D1A1. Toa }e go postigneme ako temiwata A,B,C,A1,B1,C1 na prvata triagolna
prizma gi dovedeme da se sovpadnat soodvetno so temiwata C,D,A, C1,D1,A1, na vtorata
triagolna prizma (crt. 37). O~igledno e deka, pri toa, povr{inata (granicata) i
vnatre{nosta na ednata }e se sovpadne so povr{inata i vnatre{nosta na drugata.
Za dve tela, koi na nekoj na~in moàt da se sovpadnat vo
site svoi delovi, velime deka se skladni (kongruentni). Na ' &
primer, dvete triagolni prizmi na crte` 37 se skladni.
Poimot volumen na geometriskite tela go voveduvame, $ %
na sli~en na~in, kako i poimot plo{tina na geometriskite
sliki.
Volumenot na edno geometrisko telo T, {to simboli~ki
go ozna~uvame so V (T) ili samo so V, go razgleduvame kako ' &
veli~ina od poseben vid, koja gi karakterizira
geometriskite tela i gi ima slednive svojstva (aksiomi za $ %
volumen): Crte` 37
1°. Sekoe geometrisko telo ima to~no opredelen pozitiven volumen, t.e. V (T)>0.
2°. Ako telata T1 i T2 se skladni, toga{ V (T1 ) = V (T2 ).
154
3°. Ako teloto T e sostaveno od delovi (sosedni tela) T1 i T2 , {to nemaat zaedni~ki
vnatre{ni to~ki, toga{ V (T) = V (T1) + V (T2 ) .
4°.Kocka so rab 1cm se zema deka ima volumen 1cm3 .
Volumenot na teloto, kako i sekoja druga veli~ina, moè da se meri i izrazuva so

broevi. Da se izmeri volumenot na edno telo zna~i, da se odredi kolku pati se sodrì vo
nego volumenot na drugo telo {to e primen za edinica. Brojot, koj pokaùva edinicata
merka kolku pati se sodrì vo (ili kakov del e od nea) volumenot {to go merime, se vika
meren broj na toj volumen.
Pri izbiraweto na edinicite merki za volumen prakti~no se pokaàlo tie da bidat
usoglaseni so edinicite merki za dolìna na otse~kite. Na primer, od dolìnskite
edinici: m, dm, cm i mm, se izvedeni merki za volumen: metar kuben (m3), decimetar kuben
(dm3), santimetar kuben (cm3) i milimetar kuben (mm3).
Eden metar kuben (m3) e volumenot na kocka so rab dolg 1m.
Dve tela, {to imaat ednakvi

volumeni, se vikaat ednakvo
golemi (ili ekvivalentni).
Od svojstvata 2° i 3° sleduva
deka:
Ednakvo golemi se: a) sekoi
dve skladni tela, b) sekoi dve te-
la koi se sostaveni od soodvetno
skladni delovi (crt. 38), v) sekoi Crte` 38
dve tela, koi moàt da se dopol-
nat so skladni delovi do dve
skladni tela.
IV.10.2. VOLUMEN NA KVADAR I KOCKA
Teorema: Volumenot na kvadarot e ednakov na proizvodot od negovite tri dimenzii,

t.e.
V=a·b·c
155
Crte` 39
Dokaz: Vo zavisnost od toa, dali dimenziite a, b i c na kvadarot se izrazeni vo pri-

rodni, racionalni ili iracionalni broevi, }e razlikuvame tri slu~ai:
a) Dimenziite na kvadarot neka se izrazeni so prirodni broevi, na primer a = 7 cm,

b = 4 cm i c = 5 cm (crt. 39).
Osnovata na kvadarot moè da se razbie na B = ab = (7 · 4) cm2 = 28 cm2. Nad sekoj od tie
ab = 28 cm2 od osnovata moème da postavime po 1 cm3. Zna~i, na celata osnova na kvadarot
moème da postavime vkupno 28 cm3. Na toj na~in dobivame eden plast (sloj) od kocki
visok 1 cm, {to ja pokriva osnovata na kvadarot. Takvi plastovi vo celiot kvadar moàt
da se postavat 5, bidej}i visinata na kvadarot ima c = 5 cm. Spored toa, volumenot na
dadeniot kvadar }e bide V = abc = (7 · 4 · 5) cm3 = 140 cm3 .
b) Dimenziite na kvadarot neka se izrazeni so racionalni broevi, na primer,

D P E P i F P.

156
Racionalnite broevi a, b i c moème da gi dovedeme na zaedni~ki imenitel i dobivame
S T U
D ,E iF (vo na{iot slu~aj D P, E P i F m).
Q Q Q
§ ·
Ako delot ¨ ¸ od metarot go zememe za nova dolìnska edinica, toga{ o~igledno
Q © ¹
e deka taa edinica }e se sodrì vo dimenziite a, b i c na kvadarot, soodvetno p, q i r pati
(vo na{iot slu~aj 15, 10 i 8 pati). Spored toa, dimenziite na dadeniot kvadar vo novite
edinici }e bidat izrazeni so prirodnite broevi p, q i r; pa negoviot volumen }e bide
ednakov na pqr novi kubni edinici.
O~igledno e deka, starata kubna edinica (metar kuben) }e sodrì n3 (203 = 8 000) novi
kubni edinici. Zatoa, za da go odredime volumenot na dadeniot kvadar so starite kubni
edinici, proizvodot p q r treba da go podelime so brojot n3. Taka dobivame:
STU S T U
9 ili 9 .
Q Q Q Q
S T U
No, bidej}i D E, F , zatoa i vo ovoj slu~aj }e bide V = abc.
Q Q Q

Vo konkretniov slu~aj, kvadarot so dimenzii D P E Pi F P ima volumen

9 P .

v) Moè da se dokaè deka formulata za volumen na kvadarot V = abc vaì i koga
negovite dimenzii se izrazeni so iracionalni broevi, no za toa se potrebni
dopolnitelni znaewa.
Bidej}i kockata e specijalen slu~aj na kvadar, kaj kogo site dimenzii se ednakvi, t.e.
b = c = a , zatoa formulata za presmetuvawe na volumenot na kockata glasi:
V = a · a · a, t.e. V = a3. Zna~i:
Volumenot na kockata e ednakov na kubot od dolìnata na nejziniot rab.
Na primer, kocka so rab a = 9 cm, }e ima volumen: V = a3 = 93 = 729 (cm3).
Ako so B i H gi ozna~ime soodvetno plo{tinata na osnovata i dolìnata na visinata

na kvadarot, toga{ formulata V = abc, koga }e zememe predvid deka ab = B i c = H moè da se
zapi{e u{te i vo sledniov vid:
V = BH
157
IV.10.3. VOLUMEN NA PRAVA PRIZMA
Neka e daden kvadar ABCDA1B1C1D1 (crt. 40). O~igledno e deka

so dijagonalniot presek BDD1B1 dadeniot kvadar se razdeluva
na dve skladni triagolni prizmi ABDA1B1D1 i BCDB1C1D1, bidej}i
osnovite im se skladni pravoagolni triagolnici (DABD @ DBCD)
i imaat ednakvi visini. Spored toa, tie se i ednakvo golemi,
t.e imaat ednakvi volumeni. Toa, pak, zna~i deka volumenot na
sekoja od dobienite triagolni prizmi e ednakov na polovina
od volumenot na dadeniot kvadar.
Dadeniot kvadar so osnovni rabovi a i b i visina H ima
volumen ednakov na abH. Ako volumenot na ednata triagolna
prizma go ozna~ime so V, toj }e bide ednakov na: Crte` 40
DE+ DE
9 + .

Bidej}i osnovata na triagolnata prizma e pravoagolen triagolnik so kateti a i b,
DE
zatoa izrazot vsu{nost, pretstavuva, plo{tina na nejzinata osnova. Ako izrazot
DE
go ozna~ime so B, ja dobivame formulata:

V = BH.
Zna~i, volumenot na prava prizma, ~ija osnova e
pravoagolen triagolnik, e ednakov na proizvodot od
plo{tinata na osnovata i dolìnata na nejzinata
visina.
Da zememe sega edna, koja i da bilo, prava tri-
agolna prizma ABCA1B1C1 (crt. 41). Da ja prese~eme
taa prizma so edna ramnina, koja minuva niz rabot
Crte` 41 CC1 i e normalna na bo~niot yid ABB1A1. Toga{ }e bide:
CD A AB i C1D1 A A1B1(crt. 41).
'
Gledame, dadenata triagolna prizma se razdeluva na dve drugi
( &
triagolni prizmi, ~ii osnovi se pravoagolni triagolnici. Ako so
B, B1 i B2 gi ozna~ime soodvetno plo{tinite na osnovite na dadenata
$ %
prizma i dobienite od nea dve drugi triagolni prizmi, a so H - nivnata
zaedni~ka visina; toga{ volumenot na dadenata triagolna prizma
}e bide: V = B1H + B2 H = (B1 + B2)H = BH, bidej}i e B1 + B2 = B.
Na krajot, da zememe i edna, koja i da bilo, prava prizma. Neka '
toa bide, na primer, petagolna prizma na crte` 42. Gledame deka so ( &
dijagonalnite preseci ACC1A1 i ADD1A1 {to minuvaat niz bo~niot
rab AA1, dadenata petagolna prizma se razdeluva na tri triagolni $ %
prizmi.
Crte` 42
158
Ako plo{tinata na osnovite na dobienite triagolni prizmi gi ozna~ime so B1,B2 i B3
a nivnite volumeni so V1, V2,V3 toga{, }e imame:
V1 = B1H, V2 = B2H, V3 = B3H.
Bidej}i volumenot (V) na dadenata prizma e ednakov na zbirot na volumenite na
dobienite triagolni prizmi, zatoa toj }e bide:
V = V1 + V2 + V3 = B1H + B2H + B3H = (B1 + B2 + B3)H.
No bidej}i zbirot od plo{tinite na osnovite na triagolnite prizmi B1 + B2 + B3 e
ednakov na plo{tinata na osnovata na dadenata petagolna prizma (B), dobivame deka:
V = BH.
Na ist na~in, i sekoja druga prizma moème da ja podelime na odreden broj triagolni
prizmi, pa spored toa vaì slednava:
Teorema: Volumenot na sekoja prava prizma e ednakov na proizvodot od plo{tinata

na osnovata i visinata, t.e.
V = BH.
Pravilnata ~etiriagolna prizma za osnova ima kvadrat, zatoa plo{tinata na nejzinata

osnova }e bide B = a2, a volumenot: V = a2H.
Kaj pravilnata triagolna prizma osnovata e ramnostran triagolnik, ~ija plo{tina
D D
e: % , pa spored toa, formulata za volumen glasi: 9 + .

Osnovata na pravilnata {estagolna prizma e pravilen {estagolnik, ~ija plo{tina
D D
e: % , pa spored toa, formulata za volumen glasi 9 + .

Zada~a 1. Da se presmeta volumenot na prava prizma, ~ija visina e H = 9, 5 cm, ako
za osnova ima ramnokrak triagolnik so osnova a = 5 cm i krak b = 6, 5 cm.
Re{enie: Za presmetuvawe na plo{tinata na ramnokrakiot triagolnik (osnova na

prizmata) potrebno e, prvo, da ja opredelime visinata na toj triagolnik. So primena na
Pitagorovata teorema, nao|ame:

§D· §·
K E ¨ ¸ ¨ ¸ FP .
©¹ ©¹
DK
Potoa nao|ame: % FP , a volumenot e:V = BH = 15 · 9, 5 = 142, 5 (cm3).

159
Zada~a 2. Vo eden sad {to ima forma na prava prizma so osnova ramnokrak trapez,
staveno e 8,4 dm3 voda. Do koja visina }e se napolni sadot, ako ramnokrakiot trapez ima
paralelni strani a = 34 cm, b = 16 cm i krak c = 15 cm?
Re{enie: Bidej}i vodata vo sadot }e zazeme ista forma kako i sadot, zatoa zada~ata
se sveduva na opredeluvawe na visinata na prizmata, koga se poznati nejziniot volumen
i rabovite pri osnovata.
9
Bidej}i volumenot na prizmata e V = BH, zatoa + .
%
Za da ja re{ime zada~ata, prvo, treba da ja presmetame plo{tinata na osnovata, t.e.
plo{tinata na ramnokrakiot trapez. So primena na Pitagorovata teorema, prvo, ja
opredeluvame visinata na trapezot:

§DE· § ·
K F ¨ ¸ ¨ ¸ FP .
© ¹ © ¹
D E K
Zna~i: % FP .

9
Bidej}i V = 8, 4 dm3 = 8 400 cm3, zatoa + FP .
%
Spored toa, sadot }e se napolni do visinata H = 28 cm.
Zada~a 3. Eden mermeren stolb ima forma na pravilna {estagolna prizma so osnoven
rab a = 32 cm i visina H = 4 m. Da se odredi masata na toj stolb vo kilogrami.
Re{enie: Poimot masa na edno materijalno telo vi e poznat od fizikata. Taa se meri
vo gramovi (g), kilogrami (kg) ili toni (t). Znaete deka, masata na 1 cm3 od nekoja materija
izrazena vo gramovi se vika gustina na taa materija, koja se ozna~uva so s. Sekoja materija
ima opredelena gustina. Na primer, destiliranata voda na 4°S ima gustina 1, èlezoto
ima gustina s = 7,8; bakarot - s = 8,9; mermerot s = 2,7 itn.
Koga }e kaème, deka gustinata na mermerot e s = 2,7, toa, zna~i, deka 1 cm3 mermer ima
masa 2,7 g. Ottuka e jasno, deka baranata masa M na mermerniot stolb vo na{ata zada~a }e
bide ednakva na proizvodot od negoviot volumen i gustinata s = 2,7, na mermerot t.e.
M = Vs.
Spored toa, prvo }e go presmetame volumenot na stolbot:
D +
9 | | FP .

Toga{ }e bide: M = Vs = 1063000 · 2,7 = 287010 (g) .
Zna~i, mermerniot stolb ima masa | 287 kg.
160
1. Presmetaj go volumenot na pravilna ~etiriagolna prizma so osnoven rab 4 cm i
visina 13,5 cm.
2. Presmetaj go volumenot na pravilna triagolna prizma so perimetar na osnovata 16,5 cm

i visina 10 cm.
3. Presmetaj go volumenot na kocka, ~ija plo{tina iznesuva 96 cm2.
4. Da se opredeli dijagonalata na kocka, ~ij volumen e 64 dm3.
5. Kolku kutii, dolgi 3 dm so {irina 2,5 dm i debelina 8 cm, moàt da se smestat vo eden
sandak so dimenzii 1,5 m, 1 m i 0,8 m?
6. Dimenziite na eden kvadar se: 30cm, 1m i 9m. Odredi go rabot na kocka {to ima ednakov
volumen so toj kvadar!
7. Rezervoar vo forma na kvadar ima dimenzii 9 m, 4 m i 2,5 m. Za kolku vreme }e se

napolni toj, ako vo nego se vlevaat po 5 litri vo sekoja sekunda?
8. Kako }e se promeni volumenot na kockata, ako nejziniot rab:

a) se zgolemi 3 pati, b) se namali 2 pati?
9. Od tri metalni kocki so dolìni na rabovite 3 cm, 4 cm i 5 cm izliena e edna kocka.

Odredi go rabot na taa kocka.
10. Eden bazen ima forma na pravilna ~etiriagolna prizma so osnoven rab vnatre 1,4 m.
Kolku litri voda treba da se ispu{ti od bazenot, taka {to nivoto na vodata vo nego
da se spu{ti za 18 cm?
11. Kolkava sobna povr{ina moème da pokrieme so 0, 64 m3 {tici ako tie se debeli 2,5 cm?
12. Kolkava e masata na eden list cinkova lamarina {to ima forma na kvadar so dolìna
2 m, {irina 1,2 m i debelina 2 mm? Cinkot ima gustina 7,1.
13. Treba da se napravi cisterna vo forma na pravilna ~etiriagolna prizma so osnoven

rab 1,5 m. Kolku treba taa da e dlaboka, za da sobira 90 hektolitri?
161
V PIRAMIDA
IV. 11. POIM I ELEMENTI NA PIRAMIDATA
Vo ramninata S neka e daden eden konveksen mnogua-

golnik, na primer, petagolnikot ABCDE, a nadvor od ram-
ninata S da zememe edna proizvolna to~ka S (crt. 43).
Ako to~kata S ja soedinime so sekoe teme od petagol-
nikot ABCDE, }e dobieme i pet triagolnici: ABS, BCS, CDS,
DES i EAS.
Povr{inata, {to e sostavena od petagolnikot ABCDE
i pette triagolnici koi imaat edno zaedni~ko teme S,
go razbiva mnoèstvoto to~ki od prostorot na dva dela:
vnatre{en i nadvore{en. Unijata od taa povr{ina i
vnatre{niot del pretstavuva edna zatvorena i
ograni~ena prostorna oblast, t.e. edno geometrisko telo,
Crte` 43 i toa poliedar. Toj poliedar go vikame petagolna
piramida (crt. 43).
Ako vo ramninata S , namesto petagolnik zemevme drug mnoguagolnik, na primer
triagolnik, ~etiriagolnik, odnosno {estagolnik, na sli~en na~in, }e dobievme drugi
poliedri, koi se vikaat: triagolna, ~etiriagolna, odnosno {estagolna piramida (crt.
44). Site tie so zaedni~ko ime se vikaat piramidi.
Definicija: Eden poliedar se vika piramida, ako eden yid e mnoguagolnik, a drugite
yidovi se triagolnici so edno zaedni~ko teme i po edna zaedni~ka strana so
mnoguagolnikot.
Crte` 44
Mnoguagolnikot go vikame osnova (ili baza) na piramidata; triagolnicite {to imaat

zaedni~ko teme S, gi vikame bo~ni yidovi na piramidata, a to~kata (temeto) S - vrv na
piramidata.
Site bo~ni yidovi na piramidata velime deka ja obrazuvaat bo~nata povr{ina na
piramidata.
162
Stranite na osnovata gi vikame osnovni rabovi na piramidata (AB, BC, CD... na crt.
43), a site drugi rabovi - bo~ni rabovi na piramidata (AS, BS, CS, ... na crt. 43).
Piramidite gi crtame kako na crteìte 43 i 44. So neprekinati linii gi crtame
site vidlivi rabovi, a so isprekinati linii - site nevidlivi rabovi.
Visina na piramidata se vika otse~kata od normalata {to e povle~ena od vrvot kon
ramninata na osnovata na piramidata (SO na crt. 44). Visina na piramidata ja vikame
u{te i dolìnata na taa otse~ka, odnosno rastojanieto od vrvot do ramninata na osnovata
na piramidata i ja ozna~uvame so H.
1. [to e toa osnova, bo~na povr{ina, vrv, visina na piramidata?

2. Dali moè visinata na piramidata da se sovpadne so eden bo~en rab na
piramidata?
3. Dali moàt nekoi bo~ni yidovi na piramidata da bidat normalni na osnovata?
Ako moè, kolku najmnogu takvi bo~ni yidovi moè da ima piramidata?
4. Kolkav najmal broj na: a) yidovi, b) temiwa, v) rabovi moè da ima eden poliedar
i koj e toj poliedar?
IV. 12. VIDOVI I SVOJSTVA NA PIRAMIDITE.

DIJAGONALEN PRESEK
Zavisno od brojot na stranite na osnovata, piramidite moàt da bidat: triagolni,

~etiriagolni, petagolni, itn.
Triagolnata piramida u{te ja vikame i tetraedar. Bidej}i site yidovi na tetraedarot
se triagolnici, zatoa, koj i da bilo od niv moè da se zeme za negova osnova.
Kaj nekoi piramidi moè da se slu~i site bo~ni rabovi da se
ednakvi eden na drug, a kaj drugi da ne e takov slu~aj.
Da razgledame edna piramida so ednakvi bo~ni rabovi, na primer,
neka e takva ~etiriagolnata piramida SABCD na crte` 45. Neka O e
ortogonalna proekcija na vrvot S vrz ramninata na osnovata na
piramidata SABCD kaj koja e 6$ 6% 6& 6' (crt. 45).
Ako to~kata O ja soedinime so temiwata A, B, C i D }e gi dobieme
pravoagolnite triagolnici SOA,SOB, SOC i SOD. Tie triagolnici se
skladni, bidej}i imaat skladni hipotenuzi i edna zaedni~ka kateta
OS. Od nivnata skladnost, sleduva deka i drugite kateti im se ednakvi,
t.e. deka 2$ 2% 2& 2' .
Crte` 45
163
Toa zna~i, deka okolu osnovata na razgleduvanata piramida moè da se opi{e
kru`nica, ~ij centar e vo podno`jeto na visinata na taa piramida.
Ako razgledame i druga, koja i da bilo, piramida so ednakvi bo~ni rabovi, o~igledno
e deka }e dojdeme do ist zaklu~ok. Zna~i, vaì: Osnovata na koja i da bilo piramida so
ednakvi bo~ni rabovi e tetiven mnoguagolnik, ~ij centar na opi{anata kru`nica e vo
podno`jeto na visinata na taa piramida.
Definicija: Piramida so ednakvi bo~ni rabovi, ~ija osnova e pravilen mnoguagolnik,

se vika pravilna piramida.
Za pravilnite piramidi karakteristi~no e toa {to: site osnovni rabovi se ednakvi

me|u sebe, a site bo~ni yidovi se skladni ramnokraki triagolnici.
Visinata na koj i da bilo bo~en yid na pravilnata piramida, {to e povle~ena kon
soodvetniot osnoven rab, se vika apotema na piramidata (SM na crt. 46).
Crte` 46
Apotemite na pravilnata piramida se ednakvi (Zo{to?).
Pravilna triagolna piramida, kaj koja bo~niot rab e ednakov na osnovniot rab, se
vika u{te i pravilen tetraedar.
Na crte` 46 nacrtani se pravilna triagolna, ~etiriagolna i pravilna {estagolna
piramida, na ~ie razgleduvawe posebno }e se zadrìme. Za niv }e gi upotrebuvame slednite
oznaki:
Dolìnata na osnovniot rab }e ja ozna~uvame so a, na bo~niot rab - so s, na visinata
- so H i na apotemata - so h.
]e pokaème deka gornive ~etiri elementi a, s, H i h na pravilnite piramidi ne se
nezavisni eden od drug, odnosno ako se poznati koi i da bilo dva od niv, lesno moàt da
se odredat i drugite dva elementa.
Od crte` 46 gledate deka ortogonalnite proekcii na bo~niot rab SA i apotemata SM
vrz ramninata na osnovata na pravilnite piramidi, vsu{nost, pretstavuvaat, radiusi R i
r na opi{anata i vpi{anata kru`nica na pravilniot mnoguagolnik {to e osnova na
pravilnata piramida.
164
Dolìnite na tie radiusi R i r, kako {to ni e poznato, se funkcii od dolìnata na
stranata a na pravilniot mnoguagolnik i toa:
D D
- kaj ramnostraniot triagolnik: 5 U

D D
- kaj kvadratot: 5 U

D
- kaj pravilniot {estagolnik: 5 D U .

Zna~i, so pomo{ na tie formuli lesno gi odreduvame radiusite R i r koga e poznata
dolìnata na osnovniot rab a na soodvetnata pravilna piramida.
Od druga strana pak, od pravoagolnite triagolnici SAO, SOM i SMC so primena na
Pitagorovata teorema imame
- DSAO: s2 = H2 + R2, odnosno H2 = s2 H2
- DSOM: h2 = H2 + r2, odnosno H2 = h2 r2

§D·
§D·
- DSMC: V K ¨ ¸ , odnosno K V ¨ ¸ .
© ¹ © ¹
Zada~a: Pravilna ~etiriagolna piramida ima osnoven rab a = 14 cm i bo~en rab

s = 25 cm. Da se odredat visinata i apotemata na piramidata.
Re{enie: Od pravoagolniot triagolnik SAO (crt. 46b) imame:

§D ·
D

+ V 5 V ¨¨ ¸¸ V
© ¹

| FP .

Apotemata h moème da ja odredime ili od pravoagolniot triagolnik SOM ili od
DSMC (crt. 46b). Od DSMC dobivame:

§D· § ·
K
V ¨ ¸
¨ ¸ FP .
©¹ ©¹
Zna~i, dadenata piramida ima visina H | 23 cm i apotema h = 24 cm.
Presekot {to se dobiva, koga piramidata }e se prese~e so ramnina, koja minuva niz
vrvot i edna koja i da bilo dijagonala na osnovata, se vika dijagonalen presek na
piramidata.
165
1. Piramidata ~ija osnova e: a) ramnokrak triagolnik, b) pravoagolen triagolnik,
v) romb, g) romboid, d) ramnokrak trapez, |) deltoid, dali moè da bide so ednakvi
bo~ni rabovi? Zo{to?
2. Koi piramidi gi vikame pravilni? Koj e neophoden i dovolen uslov za da bide edna
piramida pravilna?
3. Ako osnovata na edna piramida e pravilen mnoguagolnik, dali taa mora da e
pravilna?
4. Ako bo~nite rabovi na edna piramida se ednakvi eden na drug, dali taa mora da e
pravilna?
5. Dali kaj pravilnata piramida postoi to~ka {to e ednakvo oddale~ena od site
temiwa i od vrvot na piramidata?
6. Edna pravilna ~etiriagolna piramida ima osnoven rab 10 cm i apotema 13 cm. Odredi
ja visinata na piramidata!
7. Pravilna {estagolna piramida ima osnoven rab 4 cm i visina 5, 5 cm. Odredi ja
nejzinata apotema!
8. Pravilna triagolna piramida ima osnoven rab 6 cm i bo~en rab 4 cm. Odredi ja
visinata i apotemata na taa piramida!
9. Pravilna ~etiriagolna piramida so osnoven rab a = 10 cm ima visina H = 12 cm.
Odredi go bo~niot rab i apotemata na piramidata!
10. Odredi ja visinata na pravilen tetraedar, ~ij rab e a = 8 cm!
11. Dali moè dijagonalniot presek na piramidata da bide: a) ramnokrak triagolnik,
b) pravoagolen triagolnik, v) ramnostran triagolnik?
12. Ako eden pravilen tetraedar go ise~eme v dol` trite bo~ni rabovi i taka dobienata
figura ja rasklopime i postavime vo ramnina, kakva figura }e dobieme?
IV.13. MRE@A NA PIRAMIDA
Ako osnovata i bo~nite yidovi na piramidata gi rasklopime i postavime site da

legnat vo edna ramnina, }e ja dobieme mreàta na piramidata.
Da ja nacrtame mreàta na pravilnata triagolna piramida so osnoven rab a i bo~en
rab s.
Baranata mreà na pravilnata triagolna piramida ja crtame vaka: Od nekoja to~ka S
opi{uvame kruèn lak so radius {to e ednakov na bo~niot rab s na piramidata
(crt. 47a). Potoa, po opi{aniot kruèn lak, so {estar tri pati go prenesuvame osnov-
niot rab a na piramidata kako tetiva na toj lak. Soedinuvaj}i gi dobienite to~ki na
166
kru`niot lak so to~ka-
D ta S, a potoa i po red edna
6 E
so druga, }e dobieme tri
V V ramnokraki triagol-
nici, {to ni gi pret-
D D D stavuvaat bo~nite yido-
D vi na pravilnata tria-
V D D golna piramida. Na
D D krajot nad eden osnoven
V rab go konstruirame i
Crte` 47 ramnostraniot triagol-
nik - osnova na pirami-
data. Taka ja dobivame baranata mreà na pravilnata triagolna piramida (crt. 47a).
Mreàta na pravilna triagolna piramida moè da se nacrta i na drug na~in, kako na
crte` 47b. Tuka, prvo, nacrtana e osnovata na piramidata, a potoa nad sekoj nejzin rab e
konstruiran po eden ramnokrak triagolnik so krak, {to e ednakov na bo~niot rab s na
piramidata.
Na sli~en
na~in ja crta-
me i mreàta
na pravilna
~etiriagolna
i pravilna {e-
stagolna pira-
mida.
Na crt. 48a
i b nacrtana e
na dva na~ina
Crte` 48
mreàta na ed-
na ~etiriagol-
na piramida so ednakvi bo~ni rabovi, ~ija osnova e pravoagolnik so dimenzii a = 2 cm i
b = 1 cm, a bo~niot rab na piramidata e s = 2, 5 cm. Objasni ja postapkata kako e nacrtana
taa.
1. Nacrtaj ja mreàta i napravi model na pravilna triagolna piramida, ~ij osnoven

rab e a = 5 cm i bo~en rab c = 8 cm.
2. Kolku oski na simetrija ima mreàta na pravilna triagolna piramida, {to e
nacrtana na: crt. 47a, b) crt. 47b?
3. Nacrtaj ja mreàta na pravilna ~etiriagolna piramida, ~ij osnoven rab e a = 3 cm i
bo~en rab s = 7, 5 cm.
167
4. Nacrtaj ja mreàta i napravi model na ~etiriagolna piramida so ednakvi bo~ni
rabovi s = 7 cm, a osnovata na piramidata e pravoagolnik so dimenzii a = 5, 5 cm i
b = 3 cm.
5. Nacrtaj ja mreàta i napravi model na pravilen tetraedar, ~ij rab e a = 6 cm.
6. Nacrtaj ja mreàta i napravi model na triagolna piramida so ednakvi bo~ni rabovi
s = 7cm, ~ii osnovni rabovi se a = 3 cm, b = 4, 5 cm i c = 6 cm.
7. Nacrtaj ja mreàta na triagolna piramida so ednakvi bo~ni rabovi c = 5 cm, a
osnovata e ramnokrak triagolnik so osnova a = 3 cm i krak b = 4 cm.
8. Nacrtaj ja mreàta na edna triagolna piramida so ednakvi bo~ni rabovi c = 7 cm,
a osnovata e pravoagolen triagolnik so kateti a = 3 cm i b = 4 cm.
9. Nacrtaj mreà na edna piramida, presmetaj gi plo{tinite na site nejzini delovi,
a potoa soberi gi tie plo{tini.
IV.14. PLO[TINA NA PIRAMIDA
Da se opredeli plo{tinata na edna piramida, zna~i da se najde zbirot od plo{tinite

na site nejzini yidovi. Povr{inata (granicata) na piramidata se sostoi od eden
mnoguagolnik - bo~na povr{ina na piramidata, i opredelen broj triagolnici - bo~na
povr{ina na piramidata. Ako plo{tinata na osnovata na piramidata ja ozna~ime so B, a
plo{tinata na bo~nata povr{ina - so M, toga{ za plo{tinata P na piramidata vaì
formulata:
P=B+M
Plo{tinata na piramidata e ednakva na zbirot od plo{tinite na nejzinata osnova i
nejzinata bo~na povr{ina.
Od site vidovi piramidi, nie }e se zadrìme, samo na presmetuvaweto na plo{tinata na
pravilnite piramidi i plo{tinata na nekoi piramidi so ednakvi bo~ni rabovi.
]e pokaème deka vaì slednata:
Teorema: Plo{tinata na bo~nata povr{ina na sekoja pravilna piramida e ednakva
na poluproizvodot od perimetarot (L) na osnovata i dolìnata na apotemata (h) na
/K
piramidata, t.e. 0 .

Dokaz: Plo{tinata na eden bo~en yid (ramnokrak triagolnik) na pravilnata n - agolna

DK
piramida e ednakva na , kade {to a e dolìnata na osnovniot rab, a h - dolìnata na

apotemata na piramidata. No, bidej}i bo~nata povr{ina na pravilnata n- agolna piramida
se sostoi od n skladni triagolnici, zatoa nejzinata plo{tina }e bide:
DK QDK
0 Q .

Ako zememe predvid deka na = L, kade L e perimetar na osnovata, toga{ dobivame:
/K
0 .

168
Od op{tata formula za plo{tinata na piramidata i dokaànata teorema lesno gi
dobivame i formulite za plo{tina na pravilnite: triagolna, ~etiriagolna i {estagolna
piramida.
D DK
Za pravilnata triagolna piramida, bidej}i e % ,a 0 zatoa formu-

lata za plo{tina glasi:
D DK D§D ·
3 %0 , odnosno 3 ¨¨ K ¸¸ .
© ¹
DK
Za pravilnata ~etiriagolna piramida, bidej}i e B=a2 , a 0 DK zatoa

P = B + M = a2 + 2 ah, odnosno P = a (a + 2h).
D 0 DK DK
Za pravilnata {estagolna piramida, bidej}i e % , , zatoa:

D §D ·
3 %0 DK , odnosno 3 D ¨¨ K ¸¸ .
© ¹
Pravilniot tetraedar, bidej}i e ograni~en so ~etiri skladni ramnostrani tria-
golnici so strana a, zatoa formulata za negovata plo{tina glasi:
D
3 D .

Plo{tinata na nepravilnite piramidi ja nao|ame, koga, prvo, }e gi najdeme pooddelno
plo{tinite na site nejzini yidovi, a potoa istite gi sobereme.
Zada~a 1. Da se presmeta plo{tinata na pravilnata triagolna piramida, koja ima
osnoven rab a = 6 cm i visina H = 8 cm.
Re{enie: Prvo treba da ja presmetame apotemata na piramidata. Nea ja dobivame so
primena na Pitagorovata teorema za pravoagolniot triagolnik SOM (crt. 46a), od kade
{to:
D
K + U , a bidej}i U
, toga{

§D ·

§ ·
K + ¨¨ ¸¸ ¨¨ ¸¸ | FP .
© ¹ © ¹
Baranata plo{tina na piramidata }e bide:
D§D · § ·
3 ¨¨ K ¸¸ ¨¨ ¸¸ |
© ¹ © ¹
, t.e. 3 | FP .
Zada~a 2. Da se presmeta plo{tinata na pravilna ~etiriagolna piramida, ~ij osnoven
rab e a = 10 cm, a bo~niot rab s = 13 cm.
169
Re{enie: Prvo, }e ja presmetame dolìnata na apotemata na piramidata:

§D·
K
V ¨ ¸ FP
©¹
Potoa, ja presmetuvame plo{tinata na piramidata:
P = a(a + 2h) = 10(10 + 2 · 12) = 10 · 34 = 340 (cm2).
Zada~a 3. Da se presmeta plo{tinata na pravilna {estagolna piramida, ~ija visina

e H = 8 cm, a bo~niot rab s = 10 cm.
Re{enie: So primena na Pitagorovata teorema na pravoagolniot triagolnik AOS

(crt. 46 v) prvo, go opredeluvame, radiusot na opi{anata kru`nica R okolu osnovata.
Toj }e bide:
5 V + FP .
Bidej}i R = a, toa zna~i, deka osnovniot rab na dadenata piramida }e bide a = 6 cm.
Potoa ja opredeluvame i dolìnata na apotemata na piramidata od pravoagolniot
triagolnik SOM (crt. 46 v), pa dobivame:

§D· §·
K V ¨ ¸ ¨ ¸ | FP .
©¹ ©¹
Baranata plo{tina na piramidata e:
§D · § ·
3 D ¨¨ K ¸¸ | ¨ ¸ ,
© ¹ © ¹
t.e. P | 265,14 cm2.
Zada~a 4. êtiriagolna piramida so skladni bo~ni rabovi i visina H = 6 cm za osnova

ima pravoagolnik, ~ii dimenzii se: a = 16 cm i b = 5 cm. Da se presmeta plo{tinata na taa
piramida.
Re{enie: Kako izgleda edna takva piramida i nejzinata mreà, moè da se vidi na
crte` 49. Plo{tinata na nejzinata osnova }e bide B = ab, a bo~nata povr{ina ja so~inuvaat
~etiri ramnokraki triagolnici, od koi dva po dva se skladni.
Ako visinite na neskladnite bo~ni yidovi gi ozna~ime so ha i hb, toga{ plo{tinata

na bo~nata povr{ina }e bide:
DKD EK
0 E DKD EKE .

Spored toa formulata za plo{tina na ~etiriagolna piramida so skladni bo~ni rabovi
i osnova pravoagolnik, glasi:
P = ab + aha + bhb.
170
Crte` 49
Prvo, }e gi opredelime bo~nite visini ha i hb so pomo{ na Pitagorovata teorema od

pravoagolnite triagolnici SOM i SON (crt. 49a).

§D·
KD
+ ¨ ¸ FP ,
©¹

§E·
KE + ¨ ¸
FP .

© ¹
Potoa ja opredeluvame plo{tinata na dadenata piramida:
P = ab + aha + bhb = 16 · 5 + 16 · 16, 5 + 5 · 10 = 80 + 104 + 50 = 234 (cm)2.
1. Presmetaj ja plo{tinata na pravilna triagolna piramida so osnoven rab 5 cm i bo~en

rab 6 cm.
2. Presmetaj ja plo{tinata na pravilna ~etiriagolna piramida so osnoven rab 3 cm i
bo~en rab 7,8 cm.
3. Presmetaj ja plo{tinata na pravilna {estagolna piramida so osnoven rab a = 14 cm i
bo~en rab s = 2, 5 dm.
4. Presmetaj ja plo{tinata na pravilen tetraedar so rab 12 cm.
5. Mreàta od pravilen tetraedar nacrtana e vo forma na ramnostran triagolnik so
strana 12 cm. Odredi ja visinata na tetraedarot.
6. Kolku }eramidi se potrebni za pokrivawe na edna ku}a, ~ij pokriv ima forma na
pravilna ~etiriagolna piramida so osnoven rab 9 m i bo~en rab 7,5 m, ako za
pokrivaweto na 1 m2 potrebni se 15 }eramidi.
171
7. Pravilna ~etiriagolna piramida so osnoven rab a = 8 cm ima plo{tina 448 cm2.
Opredeli ja visinata i bo~niot rab na piramidata.
8. Pravoagolen triagolnik so kateti a = 3 cm i b = 4 cm pretstavuva osnova na edna
triagolna piramida so ednakvi bo~ni rabovi dolgi po 8 cm. Presmetaj ja plo{tinata
na taa piramida.
9. Bo~nata plo{tina na edna pravilna triagolna piramida iznesuva M = 144 cm2. Odredi
go osnovniot rab na piramidata, ako nejzinata apotema e dolga 12 cm.
10. Apotemite na pravilna ~etiriagolna piramida se ednakvi na osnovniot rab na
piramidata. Najdi formula po koja }e se presmetuva plo{tinata na takvite pravilni
~etiriagolni piramidi, a potoa presmetaj ja plo{tinata na edna takva piramida,
~ij rab e dolg 12 cm.
11. Pravilna ~etiriagolna piramida so osnoven rab a = 11 cm ima plo{tina 792cm2.
Odredi go bo~niot rab i visinata na taa piramida.
12. Plo{tinata na edna pravilna ~etiriagolna piramida, iznesuva 90 cm2, a plo{tinata
na nejzinata bo~na povr{ina e 65 cm2. Presmetaj gi dolìnite na osnovniot rab i
visinata na taa piramida.
IV.15. VOLUMEN NA PIRAMIDA
Od podebel karton (ili lamarina) da

napravime modeli na pravilna ~eti-
riagolna piramida i pravilna ~etiri-
agolna prizma, takvi {to, tie da imaat
skladni osnovi i ednakvi visini.
Od modelot na prizmata da ja otfrlime
ednata negova osnova, a modelot na pira-
midata neka e bez osnova (crt. 50), taka
{to, tie da stanat dve kutii.
Crte` 50
Ako modelot - piramida go napolnime
so siten pesok (ili voda), a potoa pesokot go presipeme vo modelot - prizma, }e
zabeleìme deka modelot - prizma }e se napolni do gore so pesok duri po tretoto
presipuvawe.
Ako napravime sli~en obid i so nekoi drugi modeli na piramida i prizma, koi imaat
skladni osnovi i ednakvi visini, }e dojdeme do ist zaklu~ok, imeno deka:

Volumenot na piramidata e 3 pati pomal (pretstavuva ) od volumenot na prizmata,

koja ima osnovi i visina ednakvi na osnovata i visinata na piramidata.
Bidej}i volumenot na prizmata e ednakov na proizvodot od plo{tinata na osnovata i
dolìnata na visinata, t.e. na BH, od gornite obidi nasetuvame deka }e vaì slednata
teorema.
172

Teorema: Volumenot na piramidata e ednakov na od proizvodot na plo{tinata

na nejzinata osnova i dolìnata na visinata, t.e. 9 %+

Od gornava teorema lesno gi dobivame i specijalnite formuli za plo{tina na

pravilnite piramidi, i toa:
D D +
- za pravilna triagolna piramida 9 + , t.e. 9 ,

D +
- za pravilna ~etiriagolna piramida 9 D + , t.e. 9 ,

D D +
- za pravilna {estagolna piramida 9 + , t.e. 9 .

Zada~a 1. Da se opredeli volumenot na pravilnata ~etiriagolna piramida, ~ij bo~en
rab e ednakov na osnovniot rab a = 8 cm.
Re{enie: So primena na Pitagorovata teorema, prvo, }e ja odredime visinata na

piramidata. Od pravoagolniot triagolnik SAO (crt. 46 b) pri s = a = 8 cm, imame:

§D · § ·
+ V 5
D ¨¨
¸¸

¨¨ ¸¸ | FP .
© ¹ © ¹
Volumenot na piramidata, }e bide:
D +
9 | , t.e. V | 121, 6 cm3.

Zada~a 2. Kolkava masa ima edna pravilna triagolna piramida od bakar so osnoven
rab a = 6 cm i bo~en rab s = 10 cm, ako znaeme deka gustinata na bakarot e 8,9?
Re{enie: Masata na piramidata }e ja dobieme, koga nejziniot volumen }e go pomno-

ìme so gustinata na bakarot. Zatoa, prvo, go presmetuvame volumenot, no za pres-
metuvawe na volumenot potrebno e da ja znaeme visinata na piramidata.
Visinata na piramidata }e ja dobieme so primena na Pitagorovata teorema na
pravoagolniot triagolnik SOA (crt.46 a).

§D ·
§ ·
+ V ¨¨ ¸¸ ¨¨ ¸¸ | FP .
© ¹ © ¹
D +
Spored toa, 9 | , t.e. V | 48, 8 cm3.

Baranata masa M, }e bide: M = V · s = 48, 8 · 8, 9 = 434, 32 (g).
173
Zada~a 3. Da se presmeta volumenot na pravilna {estagolna piramida so osnoven rab
a = 4 cm, ako plo{tinata na nejziniot najgolem dijagonalen presek iznesuva 26 cm2.
Re{enie: Najgolemiot dijagonalen presek kaj pravilnata {estagolna piramida
pretstavuva ramnokrak triagolnik, ~ija osnova e 2R, a visinata vo isto vreme mu e i
visina na piramidata. Spored toa, formulata za plo{tina na toj presek }e glasi:
5 +
3 d.pr. 5+ .

Bidej}i, pak, Rd.pr. = 26, a R = a = 4 cm, zatoa od ravenkata 26 = 4H nao|ame + FP .

Baraniot volumen na piramidata }e bide:
D +
9 , t.e. V | 90 cm3.

1. Presmetaj go volumenot na pravilna ~etiriagolna piramida so osnoven rab a = 6 cm

i bo~en rab c = 9 cm.
2. Keopsovata piramida vo Egipet ima za osnova kvadrat so strana a = 234 m.
Piramidata e visoka 148 m, presmetaj go nejziniot volumen.
3. Volumenot na edna pravilna ~etiriagolna piramida e B = 405 cm3, a visinata H = 15cm.
Odredi go osnovniot rab na piramidata.
4. Pravilna ~etiriagolna piramida so osnoven rab 8 cm ima volumen 576 cm3. Opredeli
gi visinata i plo{tinata na taa piramida.
5. Osnovniot rab na edna pravilna {estagolna piramida e 4,5 cm, a plo{tinata na
pogolemiot dijagonalen presek e 72 cm3. Presmetaj go volumenot na piramidata!
6. Visinata na edna pravilna ~etiriagolna piramida e H = 7 cm, a plo{tinata na
dijagonalniot presek e 19, 73 cm2. Presmetaj go volumenot na piramidata.
7. Plo{tinata na bo~nata povr{ina na edna pravilna ~etiriagolna piramida iznesuva
65 cm2, a osnovniot rab e a = 5 cm. Opredeli go volumenot na piramidata.
8. Presmetaj go volumenot na pravilna triagolna piramida, ~ij osnoven rab e a = 9 cm,
a bo~niot rab e c = 15 cm.
9. Izvedi formula za presmetuvawe volumen na pravilen tetraedar so rab a.
10. Presmetaj go volumenot na pravilen tetraedar so rab 1 dm.
11. Masivna metalna kocka so rab 6 cm pretopena e vo pravilna ~etiriagolna piramida,
~ij osnoven rab e ednakov na rabot na kockata. Kolkava }e bide visinata na
piramidata?
12. Kako }e se promeni volumenot na edna pravilna piramida, ako: osnovniot rab go
zgolemime 2 pati, a visinata ja namalime 2 pati, b) osnovniot rab go zgolemime
3 pati, a visinata ostane nepromeneta?
174
G CILINDAR
IV.16. POIM I ELEMENTI NA CILINDAROT.
PRESECI NA CILINDAR
]e pokaème deka nekoi povr{ini

moàt da bidat obrazuvani so dvièwe
na dadena linija vo prostorot.
Neka s e proizvolna ramninska kriva,
koja vo specijalen slu~aj moè da bide i
prava, a p - edna nepodvi`na prava nare-
~ena oska, koja so krivata s leì na ista
ramnina (crt. 51)
Da zamislime deka krivata s se vrti,
(rotira) vo prostorot okolu dadenata ne-
podvi`na prava p. Pri toa, vrtewe pret-
postavuvame deka krivata {to rotira i
oskata na vrteweto se taka zaemno cvrsto
svrzani, {to proizvolnata to~ka 0 V
sekoga{ obrazuva kru`nica k so centar Crte` 51
2 S , ~ija ramnina e normalna na oskata
p (crt. 51). Pritoa, se obrazuva edna povr{ina koja se vika rotaciona povr{ina.
Zna~i, rotaciona povr{ina se vika povr{inata, koja se obrazuva pri vrteweto
(rotacijata) na edna kriva, okolu dadena nepodvi`na prava, nare~ena oska na vrteweto.
Krivata s {to ja obrazuva rotacionata povr{ina se vika nejzina generatrisa.
Ako generatrisata e prava paralelna na oskata na vrteweto, toga{ dobienata rotaciona
povr{ina se vika u{te i kru`na cilindri~na povr{ina. Rotacionata i kru`nata
cilindri~na povr{ina se zakriveni (val~esti) povr{ini. Toa, zna~i, deka nieden niven
del ne moè da se sovpadne so del od ramnina.
Od gornoto sleduva deka presekot na koja i da bilo rotaciona povr{ina i edna ramnina
{to e normalna na oskata na vrteweto, sekoga{ e kru`nica.
Definicija 1. Telo, koe e nastanoto so vrtewe na nekoja figura okolu nekoja

nepodvi`na oska na vrteweto, se vika rotaciono telo.
Da go razgledame vrteweto na pravoagolnikot ABCD okolu edna negova strana, na

primer, okolu stranata CD (crt. 52). O~igledno e deka pravata CD, okolu koja se vrti
pravoagolnikot ABCD, }e pretstavuva oska - na vrteweto. Spored toa, site to~ki od
stranata CD ostanuvaat nepodvi`ni. Sprotivnata strana AB na pravoagolnikot, {to
e paralelna na oskata na vrteweto, }e obrazuva povr{ina koja e del od nekoja kru`na
cilindri~na povr{ina. Drugite dve strani, pak, AD i BC na pravoagolnikot, }e obrazuvaat
dva skladni paralelni kruga so centri vo to~kite D i C i radius U $' %& .
175
Povr{inata, koja e sostavena od kru`nata cilindri~na
povr{ina {to e obrazuvana od otse~kata AB i dvata skladni
paralelni kruga {to se obrazuvani od otse~kite AD i BC (crt. 52),
go razbiva mnoèstvoto to~ki od prostorot ({to ne pripa|aat)
na dve oblasti: vnatre{na i nadvore{na. Unijata od taa povr{ina
i vnatre{nata oblast pretstavuva edna zatvorena i ograni~ena
prostorna oblast, t.e. geometrisko telo, koe go vikame prav kruèn
cilindar.
C
Postojat i drugi vidovi cilindri, no bidej}i nie }e razgleduvame
samo pravi kru`ni cilindri, zatoa prosto }e gi vikame samo
cilindri.
Definicija 2. Cilindar se vika teloto {to e ograni~eno so edna cilindri~na

povr{ina i dva skladni paralelni kruga.
Dvata skladni paralelni kruga se vikaat osnovi (ili bazi) na cilindarot, a delot od
kru`nata cilindri~na povr{ina zaklu~en me|u osnovite - bo~na povr{ina na cilindarot.
Radiusot na sekoja osnova se vika radius na cilindarot, a otse~kata AB vo sekoja nejzina
polo`ba pri vrteweto, se vika generatrisa na cilindarot.
Pravata {to minuva niz centrite na osnovite na cilindarot se
vika oska na cilindarot, a otse~kata od nea me|u centrite na osnovite 3 4
- visina na cilindarot. 2
Cilindarot go crtame kako na crte` 53. Prvo, go crtame pravo-

agolnikot MNQP so osnova MN - dijametarot na cilindarot i visina
MP - visinata na cilindarot (crt. 53). Osnovite na cilindarot gi
crtame kako elipsi i toa, zadniot del na elipsata pri dolnata osnova
na cilindarot go crtame so isprekinati linii. 0 1
2
1. Pravoagolnikot ABCD se vrti okolu stranata AB. [to obrazuva
HWY
pri toa vrtewe: a) to~kata C, b) to~kata D, v) stranata BC, g) stranata
CD, d) stranata AB?
Od na~inot na koj nastanuva rotacionoto telo cilindar, sleduva deka:
- Site generatrisi na cilindarot se ednakvi i paralelni me|u sebe.

- Sekoja generatrisa e normalna na ramninite na osnovite na cilindarot.
- Visinata na cilindarot e ednakva i paralelna na sekoja generatrisa na
cilindarot.
Dolìnite na radiusot, visinata i generatrisata na cilindarot }e gi ozna~uvame

soodvetno so bukvite R, H i s.
176
Kaj cilindarot }e gi izdvoime slednite preseci:
1°. Presekot {to se dobiva koga cilindarot }e se prese~e so ramnina, koja e paralel-
na na ramninite na osnovite na cilindarot, se vika paralelen presek (crt. 54 a). Toj
sekoga{ e krug skladen na osnovite.
2°. Presekot {to minuva niz oskata na cilindarot se vika oskin presek. Toj sekoga{
e pravoagolnik, ~ii strani se: dijametarot na osnovata i generatrisata na cilindarot
(crt. 54 b). Vo specijalen slu~aj oskiniot presek na cilindarot moè da bide i kvadrat.
Toa }e bide koga generatrisata na cilindarot e ednakva na dijametarot na osnovata.
Cilindar, na koj oskiniot presek e kvadrat, se vika ramnostran cilindar.
2. Koj presek kaj cilindarot se vika: a) paralelen presek, b) oskin presek?
Kakva figura pretstavuva sekoj od niv?
3. Navedi nekolku primeri na predmeti koi imaat forma na cilindar.

4. Opredeli go radiusot i generatrisata na cilindarot, {to se dobiva koga pravoa-
golnikot so strani a = 7 cm i b = 4 cm se vrti okolu:
a) stranata a, b) stranata b,
v) simetralata na stranata a, g) simetralata na stranata b!
5. Dali kaj prav cilindar postoi to~ka, {to e ednakvo oddale~ena od sekoja to~ka na
kru`nicite na dvete negovi osnovi? Koja e taa to~ka?
6. Presmetaj ja plo{tinata na oskiniot presek na cilindar, ~ii radius i visina se:
a) R = 4 cm, H = 7 cm, b) R = 1, 8 cm, H = 5 cm.
7. Opredeli ja dolìnata na dijagonalata na oskiniot presek na cilindar so radius
1,5 dm i visina 4 dm.
8. Kolkava plo{tina ima oskiniot presek na ramnostran cilindar so radius R = 1 dm?
9. Plo{tinata na oskiniot presek na eden ramnostran cilindar iznesuva 2,25 dm2.
Opredeli gi radiusot i visinata na cilindarot.
10. Plo{tinata na oskiniot presek na eden cilindar, so visina 32 cm iznesuva 416 cm2.
Odredi go radiusot na cilindarot.
11. Vo cilindar so visina 15 cm postavena e ramnina paralelna na oskata na cilin-
darot na rastojanie 4 cm od nea. Ramninata otsekuva od kru`nicata na osnovata na
cilindarot kruèn lak 60o. Najdi ja plo{tinata na dobieniot presek.
12. Ako bo~nata povr{ina na cilindarot ja ise~eme dol` edna generatrisa, toga{ kakva
figura dobivame?
177
IV.17. CRTAWE MRE@A NA CILINDAR
Da zememe edna kutija od kon-

zerva, {to ima forma na cilin-
dar, i da ja izreème po kru`-
nicite na osnovite i po edna
generatrisa, kako {to e poka-
àno na crte` 55a. Ako potoa
kutijata ja razvieme, taka {to
nejzinata bo~na povr{ina, zaed-
no so osnovite da gi postavime
da legnat vo edna ramnina, }e ja
dobieme mreàta na cilindarot
(crt. 55b). Kako {to gledame:
Crte` 55
Mreàta na cilindarot se sostoi od dva skladni kruga i eden pravoagolnik.
Pravoagolnikot }e ima dolìna ednakva na perimetarot na osnovata (L = 2pR) i visina

ednakva na visinata na cilindarot.
Zada~a: Da se nacrta mreàta na cilindarot so radius R = 0,8 cm i visina H = 2,5 cm.
Re{enie: Prvo, ja crtame razvienata bo~na povr{ina na cilindarot, t.e.

pravoagolnikot so dolìna 2pR i visina H = 2,5 cm. Dolìnata 2pR koga ni e poznat
radiusot, lesno moè da se presmeta. Bidej}i e R = 0,8 cm, nao|ame deka: 2pR | 2 · 3,14 · 0,8 =
5,024 (cm) | 5 (cm).
Dolìnata pR moè prib-
li`no da se opredeli i kons-
truktivno kako hipotenuza na
pravoagolen triagolnik so
kateti R i 3R (crt. 56a). Ako
dolìnata pR e opredelena,
toga{ lesno ja opredeluvame i
baranata dolìna 2pR.
Koga s toa e gotovo, go cr-
tame pravoagolnikot so dol-
ìna 2pR = 5 cm i visina
H = 2,5 cm. Na krajot od dvete
strani na toj pravoagolnik crta-
Crte` 56
178
me po eden krug so radius R = 0,8 cm, koi se dopiraat do nego. Taka ja dobivame baranata mreà
na cilindarot (crt. 56b).
Model na cilindar moème da napravime na sledniov na~in:
Na par~e karton (ili lamarina) prvo ja crtame mreàta na cilindarot po dadenite
negovi dimenzii, potoa nea ja se~eme; pravoagolnikot go svitkuvame da stane bo~na povr-
{ina na cilindarot, a krugovite gi preklopuvame kako na crte` 55a. Sklopeniot model
za da ostane trajno sostaven, potrebno e krugovite i bo~nata plo{tina, kade {to se
zdruùvaat, da gi zalepime.
1. Nacrtaj ja mreàta na cilindar, ~ii dimenzii se:

a) R = 1 cm i H = 3,5 cm, b) R = 1,5 cm, i H = 2,5 cm.
2. Nacrtaj ja mreàta i napravi model na ramnostran cilindar, ako e:
a) R = 1,4 cm, b) H = 5 cm.
3. Nacrtaj ja mreàta na polucilindar (telo {to se dobiva koga cilindarot }e se
prepolovi so eden negov oskin presek), ako: R = 2 cm i H = 6,5 cm.
Potoa, napravi model na polucilindarot od karton!
4. Nacrtaj ja mreàta na bure {to ima forma na cilindar so radius na osnovata
4 dm i visina 1,2 m vo razmer 1 : 20.
5. Nacrtaj mreà na eden cilindar, a potoa presmetaj gi plo{tinite na ramninskite
figuri.
IV.18. PLO[TINA NA CILINDAR
Od definicijata i mreàta na cilindarot gledame deka negovata povr{ina (grani-

ca) se sostoi od dva skladni kruga i edna kru`na cilindri~na povr{ina - bo~na povr{ina
na cilindarot. Spored toa:
Plo{tinata na cilindarot e ednakva na zbirot na plo{tinite na dvata skladni kruga
- osnovite i negovata bo~na plo{tina, t.e.
P = 2B + M,
kade {to B e plo{tina na ednata osnova (krug), a M - plo{tina na bo~nata povr{ina na
cilindarot.
Znaete deka plo{tinata na krugot ja presmetuvame po formulata B = pR2. Bo~nata
povr{ina na cilindarot e kriva povr{ina, no koga taa }e se razvie vo ramninata od nea
se dobiva eden pravoagolnik, ~ija dolìna e ednakva na dolìnata na kru`nicata na
osnovata, a visinata e ednakva na visinata na cilindarot (crt. 55 b). Spored toa, }e vaì
slednava:
179
Teorema: Bo~nata plo{tina na cilindarot e ednakva na proizvodot od dolìna-
ta na kru`nicata na osnovata i visinata na cilindarot, t.e.
M = 2 S R · H.
Spored toa, plo{tinata na cilindarot }e bide:
P = 2B + M = 2 · S R2 + 2 S R · H, t.e. P = 2 S R(R + H).
Kaj ramnostraniot cilindar visinata e ednakva na dijametarot na osnovata, t.e.
H = 2R. Spored toa, formulata za plo{tina na ramnostraniot cilindar, glasi:
P = 2 S R(R + H) = 2 S R(R + 2R) = 2 S R · 3R, t.e. P = 6 S R2.
Zada~a 1. Da se presmeta plo{tinata na cilindar, ~ij radius na osnovata e 18 cm,
a visinata mu e 5 dm.
Re{enie: Ako sakame plo{tinata na cilindarot, {to treba da ja presmetame, da bide
izrazena vo dm2, toga{ i dolìnata na radiusot treba da bide izrazena vo dm, t.e.
R = 18 cm = 1,8 dm.
So zamena na vrednostite na R i H vo formulata dobivame:
P = 2 S R (R + H) | 2 · 3,14 · 1,8 · (1,8 + 5) = 6,28 · 1,8 · 6,8 = 76,8672 (dm2).
Zada~a 2. Bo~nata plo{tina na eden ramnostran cilindar e M = 72 dm2. Kolkava e
negovata plo{tina?
Re{enie: Bo~nata plo{tina na ramnostraniot cilindar e ednakva na:
M = 2 S RH = 2 S R ·2R odnosno M = 4 S R2. Bidej}i bo~nata plo{tina (M) e poznata,
0
od nea moème da ja opredelime vrednosta na S R2, t.e. S 5 .

Zamenuvaj}i ja najdenata vrednost na pR2 vo formulata za plo{tina na ramnostraniot
cilindar, dobivame: P = 6pR2 = 6 · 18 = 108 (dm2).
1. Presmetaj ja plo{tinata na cilindar, ~ij radius i visina se:

a) R = 3, 8 cm, H = 2, 5 cm, b) R = 7 cm, H = 4 dm.
2. Bo~nata plo{tina na ramnostran cilindar e M = 9 dm2. Presmetaj ja plo{tinata
na toj cilindar!
3. Presmetaj ja plo{tinata na ramnostran cilindar, ako e dadeno:
a) R = 1 dm, b) R = 15 cm, v) H = 1 m.
4. Plo{tinata na eden ramnostran cilindar e ednakva na 1701 cm2. Odredi go
radiusot na cilindarot.
5. Presmetaj ja plo{tinata na teloto, {to se dobiva, koga kvadrat so strana
a =7 cm se vrti okolu edna svoja strana!
6. Eden stolb za lepewe oglasi ima dijametar 8 dm, a e visok 2,3 m. Kolku m2
oglasi moàt da se zalepat na nego?
7. Kolku metri kvadratni lamarina e potrebno za izrabotka na 25 ednakvi }unci
za pe~ka, ~ija dolìna e 0,8 m, a dijametarot na otvorot iznesuva 12 cm?
180
8. Bo~nata plo{tina na eden cilindar iznesuva 188,4 cm2. Presmetaj ja plo{tinata na
toj cilindar, ako negovata visina e 7,5 cm!
9. Plo{tinata na bo~na povr{inata na eden cilindar iznesuva 141,3 cm2, a radiusot na
osnovata mu e 4,5 cm. Presmetaj ja plo{tinata na toj cilindar!
10. Edna kocka od drvo so rab 15 cm treba da se izdelka vo najgolem moèn cilindar.
Odredi ja plo{tinata na dobieniot cilindar!
11. Eden cilindar od drvo so dijametar 14 cm i visina 2 dm treba da se izdelka vo mo`no
najgolema pravilna ~etiriagolna prizma. Odredi ja plo{tinata na taa prizma!
12. Odredi go odnosot od bo~nata plo{tina na cilindarot i plo{tinata na negoviot
oskin presek.
IV.19. VOLUMEN NA CILINDAR
Za edna prizma velime deka e vpi{ana vo daden cilindar, ako

mnoguagolnicite na osnovite na prizmata se vpi{ani vo krugovite
na osnovite na cilindarot, a bo~nite rabovi na prizmata se genera-
trisi na cilindarot (crt. 57).
Na crte` 58 pretstaveni se tri skladni cilindri, vo koi se
vpi{ani po edna pravilna prizma i toa, vo prviot e vpi{ana pra-
vilna triagolna, vo vtoriot - pravilna {estagolna, a vo tretiot -
pravilna dvanaesetagolna prizma.
Crte` 57
Gledate deka osnovite na vpi-

{anite pravilni prizmi vo trite
skladni cilindri na crte` 58 se
pravilni mnoguagolnici {to se
vpi{ani vo skladni krugovi.
Crte` 58
Ako vo daden krug (ili vo skladni krugovi) vpi{u-

vame pravilni mnoguagolnici so pogolem i s pogolem
broj strani (crt. 59), o~igledno e deka perimetrite na
tie mnoguagolnici }e rastat i s pove}e }e se pribli-
ùvaat do perimetarot na krugot; a, isto taka, i nivni-
te plo{tini }e rastat i s pove}e }e se pribliùvaat
do plo{tinata na dadeniot krug. Crte` 59
181
Poradi toa, razbirlivo e deka i volumenite na vpi{anite pravilni prizmi vo
cilindarot, koga brojot na nivnite bo~ni yidovi stanuva s pogolem i pogolem, isto
taka, }e rastat i s pove}e }e se pribliùvaat do volumenot na cilindarot vo koj se
vpi{ani.
Toa ne upatuva na zaklu~ok deka za presmetuvawe na volumenot na cilindarot moème
da ja koristime istata formula {to ja izvedovme za volumen na prizmite:
V = BH.
Spored toa, }e vaì slednava:
Teorema: Volumenot na cilindarot e ednakov na proizvodot od plo{tinata na
osnovata i dolìnata na visinata, t.e.
V = BH.
No bidej}i B =pR2, zatoa V = pR2H.

Kaj ramnostraniot cilindar, znaeme deka H = 2R, pa spored toa, formulata za negoviot
volumen, glasi: V = pR2H = pR2 · 2R, odnosno
V = 2pR3.
Zada~a 1. Kolku litri voda sobira edno bure {to ima forma na cilindar so radius na
osnovata 3 dm i visina H = 10 dm?
Re{enie: Znaete deka litarot e edinica merka za volumen na te~nosti, koja e ednakva
(ekvivalentna) na volumenot od 1 dm3. Zna~i, volumenot na bureto izrazen vo litri e
ednakov na negoviot volumen izrazen vo dm3. Volumenot na bureto vo dm3 }e bide:
V = pR2H | 3,14 · 32 · 10 = 3,14 · 90 = 282, 6 (dm3).
Zna~i, bureto sobira 282, 6 l.
Zada~a 2. Bakarna ìca dolga 50 m ima masa 200 g. Presmetaj go dijametarot na ìcata,
ako gustinata na bakarot e s = 8,9 g / cm3.
Re{enie: Bidej}i masata e M = Vs, zatoa volumenot na ìcata }e bide:

0
9 FP .
V
9 5 9
Od V = pR2H dobivame deka 5 , ,t.e.
S+ S+
9 9
5 | FP .
S+ S +

Zna~i, dijametarot na ìcata e: G 5 FP PP | PP .

182
Zada~a 3. Pravoagolnik so strani a = 7, 5 cm i b = 3 cm se vrti okolu stranata a.
Da se presmeta volumenot na cilindarot {to pritoa se dobiva.
Re{enie: Stranata a }e bide visina na cilindarot, a stranata b }e bide radius na

osnovata. Volumenot na cilindarot }e bide:
V = pb2a | 3,14 · 32 · 7,5 = 211,95 | 212 (cm3).
1. Presmetaj go volumenot na cilindar, ~ij radius i visina se:

a) R = 2,6 cm, H = 7,2 cm, b) R = 4 cm, H = 1,2 dm.
2. Presmetaj go volumenot na ramnostran cilindar, ako: a) R = 6 cm, b) H = 20 cm.
3. Presmetaj kolku litri sobira eden lonec so dijametar na otvorot 5 dm i visina 5 dm.
4. Eden bazen {to ima forma na cilindar sobira 70,65 m3 voda. Opredeli ja dlabo~inata
na bazenot, ako dijametarot mu e 6 m.
5. Iskopan e bunar so dijametar na otvorot 1,5 m i pritoa e isfrleno 14,13 m3 zemja.
Presmetaj ja dlabo~inata na bunarot!
6. Presmetaj go volumenot na cilindar {to e visok 5 cm, a perimetarot na osnovata mu
e 12,56 cm.
7. Kolku treba da e visok eden kazan, za da sobira 125 litri, a da ima dijametar na
dnoto 5 dm?
8. Edna cisterna za benzin, {to ima forma na cilindar, dolga e 7,5 m i ima dijametar
na osnovata 1,6 m. Kolku litri sobira taa?
9. Edna bakarna ìca so dijametar na presekot 2 mm ima masa 280 kg. Opredeli ja
dolìnata na ìcata, ako s = 8,9.
10. Cilindar visok 2 dm ima volumen V = 14,13 dm3. Presmetaj ja negovata plo{tina.
11. Vo poluprazen cilindri~en sad so dijametar na osnovata 9,2 cm potopuvame eden kamen.
Opredeli go volumenot na kamenot, ako nivoto na vodata vo sadot se poka~i za 33 cm.
12. Presmetaj ja masata na eden èlezen detaq, {to e
prikaàn na crte` 60. Dimenziite se dadeni vo
cm, a s = 7,8.
Crte` 60
183
D KONUS
IV. 20. POIM I ELEMENTI NA KONUSOT.

OSKIN PRESEK
Vidovme deka kru`nata cilindri~na povr{ina e rotaciona povr{ina {to se dobiva

koga nejzinata generatrisa e prava paralelna na oskata na vrteweto. Sega }e se zapoz-
naeme so eden drug vid na rotaciona povr{ina, ~ija generatrisa e prava {to ja se~e
oskata na vrteweto.
Neka p e edna proizvolna nepodvi`na prava {to }e ja zememe
za oska na vrteweto, a s - nekoja prava {to ja se~e oskata p pod
ostar agol a vo nekoja to~ka S (crt. 61). Da zamislime deka
pravata s se vrti (rotira) vo prostorot okolu nepodvi`nata
prava p, taka {to postojano ja se~e pravata p vo to~kata S pod
ist agol a. Pri toa vrtewe na generatrisata s okolu oskata p,
o~igledno e deka normalata MO, {to e spu{tena od proizvolnata
to~ka 0 V i 0 S kon pravata p, obrazuva krug so centar O
i ramnina normalna na oskata p, a to~kata M obrazuva kru`nica
{to go ograni~uva toj krug.
Rotacionata povr{ina, {to ja obrazuva generatrisata s pri
ova vrtewe, se vika kru`na konusna povr{ina. Kru`nata
konusna povr{ina isto kako i cilindri~nata povr{ina e
Crte` 61
zakrivena (val~esta) povr{ina. To~kata S se vika vrv na
konusnata povr{ina.
Da go razgledame vrteweto na eden pravoagolen triagolnik
AOS (AO A SO) okolu edna negova kateta, na primer, okolu katetata
OS (crt. 62). O~igledno e deka: pravata OS, okolu koja se vrti
pravoagolniot triagolnik AOS }e pretstavuva oska na vrteweto.
Spored toa, site to~ki od stranata OS ostanuvaat nepodvi`ni.
Hipotenuzata AS na pravoagolniot triagolnik, {to ja se~e koso
oskata na vrteweto, }e obrazuva povr{ina {to e del od nekoja
kru`na konusna povr{ina, ~ij vrv e vo to~kata S. Drugata kateta,
pak, AO na triagolnikot, bidej}i e normalna na oskata na
vrteweto, }e obrazuva krug so centar O i radius 5 2$ (crt. 62).
Povr{inata, koja e sostavena od delot na kru`nata konusna
povr{ina so vrv S, {to e obrazuvana od hipotenuzata AS i krugot
K( 2 2$ ) {to e obrazuvan od katetata OA (crt. 62) go razbiva Crte` 62
mnoèstvoto to~ki od prostorot ({to ne pripa|aat) na dve

oblasti: vnatre{na i nadvore{na. Unijata od taa povr{ina i vnatre{nata oblast
pretstavuva edna zatvorena i ograni~ena prostorna oblast, t.e. edno geometrisko telo,
koe go vikame prav kruèn konus.
184
Postojat i drugi vidovi konusi, no, bidej}i nie }e razgledame, samo pravi kru`ni
konusi, zatoa }e gi vikame samo konusi.
Definicija: Konus se vika telo {to e ograni~eno so del od edna kru`na konusna
povr{ina so vrv S i eden krug.
Vrvot na konusnata povr{ina se vika vrv na konusot, krugot se vika osnova (ili
baza) na konusot, a delot od konusnata povr{ina zaklu~en me|u vrvot i osnovata - bo~na
povr{ina na konusot.
Radiusot na osnovata se vika radius na konusot, a otse~kata SA koja go svrzuva vrvot S
so koja i da bilo to~ka od kru`nicata na osnovata se vika generatrisa na konusot.
Pravata {to pominuva niz vrvot S i centarot na osnovata se vika oska na konusot,
a otse~kata SO od oskata me|u vrvot i centarot na osnovata - visina na konusot.
Od na~inot na koj nastanuva rotacionoto telo-konus, sleduva deka: site generatrisi
na konusot imaat ista dolìna.
1. Pravoagolen triagolnik ABC so prav agol vo temeto B se vrti
okolu katetata BC. [to obrazuva pri toa vrtewe:
a) temeto A, b) stranata AB, v) stranata AC, g) pravoagolniot
triagolnik ABC?
Dolìnite na radiusot, visinata i generatrisata na konusot
}e gi ozna~uvame soodvetno so bukvite R, H i s. Vsu{nost, toa se
dolìni na stranite na pravoagolniot triagolnik AOS (crt. 62),
pa spored toa, }e go zadovoluvaat ravenstvoto s2 = R2 + H2.
Konusot go crtame kako na crte` 63. Prvo, go crtame ramnokra-
kiot triagolnik ABS so osnova AB - dijametarot na konusot i krakot
AS - generatrisa na konusot (crt. 63). Kru`nicata na osnovata na Crte` 63
konusot ja crtame kako elipsa, pri {to eden nejzin del {to e ne-
vidliv go crtame so isprekinata linija.
Ako edna ramnina {to go se~e konusot minuva niz oskata
na konusot, toga{ presekot se vika i oskin presek na konusot.
Oskiniot presek na konusot e ramnokrak triagolnik (DSAC na
crt. 64), ~ii strani se: dve generatrisi i dijametarot na
osnovata na konusot.
Vo specijalen slu~aj oskiniot presek na konusot moè da
bide i ramnostran triagolnik. Toa }e bide, ako generatrisata
na konusot e ednakva na dijametarot na osnovata, t.e. ako s = 2R.
Konus, na koj oskiniot presek e ramnostran triagolnik,

Crte` 64
se vika ramnostran konus.
185
2. Kakva figura e presekot na eden prav konus so ramnina, koja e: a) normalna na oskata,
b) mine niz oskata? Koj od tie preseci se vika oskin presek?
3. Nabroj nekolku primeri na predmeti koi imaat forma na konus.
4. Opredeli gi dolìnite na radiusot i generatrisata na konusot {to se dobiva koga
ramnokrak triagolnik so osnova a = 6 cm i krak b = 5 cm se vrti okolu simetralata na
osnovata?
5. Dali vo prav konus postoi to~ka, {to e ednakvo oddale~ena od sekoja to~ka na
kru`nicata na osnovata i vrvot na konusot? Ako postoi, koja e taa to~ka?
6. Dali moè dolìnata na generatrisata na konusot da bide ednakva na: a) negovata
visina, b) radiusot na osnovata? Obrazloì go odgovorot!
Cr
7. Presmetaj ja plo{tinata na oskiniot presek na konus, ~ija generatrisa i radius na
osnovata se: a) s = 13 cm, R = 5 cm, b) s = 8cm, R = 4,8 cm, v) s = 4,5 cm, R = 2,7 cm.
8. Opredeli ja plo{tinata na oskiniot presek na ramnostran konus so radius na
osnovata R = 6 cm!
9. Presmetaj ja plo{tinata na oskiniot presek na konus ~ija visina e 15 cm,
a generatrisata s = 17 cm.
10. Plo{tinata na oskiniot presek na eden konus, ~ija visina e 9,6 cm, iznesuva 69,12 cm2.
Opredeli go radiusot i generatrisata na konusot!
11. Odredi ja plo{tinata na oskiniot presek na konus, ~ija generatrisa s = 6 cm e
navednata sprema ramninata na osnovata pod agol a) 60o, b) 45o, v) 30o.
12. Ako bo~nata povr{ina na eden konus ja ise~eme dol` edna generatrisa, toga{ kakva
figura }e dobieme?
IV.21. MRE@A NA KONUS
Da zememe eden konus od karton ili lamarina, pa da go izreème po kru`nicata na

osnovata i po edna generatrisa, kako {to toa e pokaàno na crte` 65 a. Ako potoa osnovata
i bo~nata povr{ina na konusot gi razvieme, taka {to da moème niv da gi postavime da
leàt vo edna ramnina, }e ja dobieme mreàta na konusot (crt. 65 b).
Zabeleùvame deka, bo~nata povr{ina na konusot se razviva vo eden kruèn ise~ok
(sektor) ~ij radius e ednakov na generatrisata (s) na konusot, a dolìnata na lakot - na
dolìnata na kru`nicata na osnovata (2pR). Spored toa, mreàta na konusot se sostoi
od eden krug i eden kruèn ise~ok (crt. 65 b).
Zada~a: Da se nacrta mreàta na konus, ~ij radius na osnovata e R = 1,2 cm, a
generatrisata s = 4 cm.
186
Re{enie: Prvo, }e ja nacrtame raz-
vienata bo~na povr{ina na konusot,
t.e. kru`niot ise~ok A1A2S, ~ij radius
e ednakov na s = 4 cm, a dolìnata na
lakot mu e ednakva so dolìnata na
kru`nicata (2 S R) na osnovata na
konusot. No, za da go nacrtame toj
kruèn ise~ok, potrebno e prethodno
da go odredime negoviot pripaden
centralen agol a.
Poznato vi e deka dolìnata na
kru`niot lak ja presmetuvame spo-
Crte` 65
S 5D
red formulata O , kade {to R

e radius na kru`nicata ~ij del e toj lak. Vo ovoj slu~aj, kaj na{iot kruèn ise~ok, {to
rte` 43 sakame da go nacrtame, radius e generatrisata s na konusot, a dolìnata, pak, na lakot
treba da bide ednakva u{te i so perimetarot na osnovata na konusot, t.e. treba da e 2 S R.
S VD
Spored toa, treba da postoi odnosot S 5 od kade {to baraniot centralen agol na

na{iot kruèn ise~ok }e bide:
q 5 q
D q .
V
Sega, so pomo{ na aglomer, go crtame
centralniot agol D ($6$ q , pa
okolu negovoto teme S opi{uvame kruèn
lak so radius s = 4 cm (crt. 66). Taka go
dobivame kru`niot ise~ok A1A2S. Potoa
koj i da bilo radius na kru`niot ise~ok
go prodolùvame (nadvor od lakot A1A2)
za otse~kata BO, koja e ednakva na radiusot
na konusot R = 1,2 cm. Na krajot od to~kata
O opi{uvame kru`nica so radius na ko-
nusot. Taka ja dobivame mreàta na dade-
niot konus.
Namesto generatrisata moè da bide
dadena visinata na konusot. Vo toj slu~aj,
generatrisata s na konusot ja opredeluvame
konstruktivno, kako hipotenuza na pra- Crte` 66
voagolniot triagolnik, ~ija edna kateta e
radiusot na osnovata (R), a drugata kateta e visinata (H) na konusot.
Ako sakame da napravime model na konus od karton, toga{, prvo, ja crtame negovata mreà
na par~e karton, a potoa ja se~eme. Koga kru`niot ise~ok }e go svitkame taka {to da stane
bo~na povr{ina na konusot, a krugot da go preklopime }e go dobieme baraniot model na
konusot.
187
1. Nacrtaj ja mreàta na konus, ~ii dimenzii se:
a) R = 1,4 cm, s = 3,5 cm, b) R = 3 cm i H = 4 cm.
2. Nacrtaj ja mreàta na ramnostran konus, ako e: a) R = 4, 2 cm, b) s = 7 cm. Pokaì deka
razvienata bo~na povr{ina na ramnostraniot konus e polukrug so radius s!
3. Nacrtaj mreà na polukonus (telo {to se dobiva koga konusot se prepolovi so eden
negov oskin presek), ako e R = 2,7 cm i s = 7 cm. Potoa napravi model na polukonusot!
4. Kolkav centralen agol ima kru`niot ise~ok, {to se dobiva so razvivawe na bo~nata
povr{ina na konus so radius 3 dm i generatrisa 1 dm.
5. Kolkav centralen agol ima kru`niot ise~ok, {to se dobiva so razvivawe na bo~nata
povr{ina na konus so radius 6 cm i visina 8 cm.
6. Kru`niot ise~ok, ~ij radius e 6 cm, ima centralen agol 150o. Toj kruèn ise~ok e
svitkan vo bo~na povr{ina na konus. Odredi go radiusot na dobieniot konus?
7. Polukrug so radius 7,2 cm e svitkan vo bo~na povr{ina na konus.
Kolkav e radiusot na osnovata na toj konus?
8. Visinata na eden konus e ednakva na radiusot na osnovata na konusot.
Kakov triagolnik e oskiniot presek na toj konus?
9. Vo koi slu~ai, agolot pri vrvot na oskiniot presek na eden prav konus }e bide:
a) ostar, b) prav, v) tap?
10. Kolkava e plo{tinata na kruèn ise~ok so radius r i dolìna l na soodvetniot lak?
IV.22. PLO[TINA NA KONUS
Kako {to vidovme, povr{inata (granicata) na konusot se sostoi od edna osnova (krug)
i edna kru`na konusna povr{ina - bo~na povr{ina na konusot. Spored toa:
Plo{tinata na konusot e ednakva na zbirot na plo{tinata na osnovata i plo{tinata

na negovata bo~na povr{ina, t.e.
P = B + M,
kade {to B e plo{tina na osnovata, a M - plo{tina na bo~nata povr{ina na konusot.

Osnovata na konusot e krug, pa zatoa B = pR2.
Bo~nata povr{ina na konusot e kriva povr{ina, no koga taa }e se razvie vo ramnina,
od nea se dobiva eden kruèn ise~ok (sektor), ~ij radius e ednakov na generatrisata (s)
na konusot, a dolìnata na lakot - na dolìnata na kru`nicata (2pR) na osnovata na
konusot.
188
Poznato ni e deka, plo{tinata na kruèn ise~ok e ednakva na poluproizvodot od
dolìnata na kru`niot lak i negoviot radius. Spored toa, }e vaì slednava:
Teorema: Bo~nata plo{tina na konusot e ednakva na poluproizvodot od dolìnata

na kru`nicata na osnovata i dolìnata na negovata generatrisa:
S 5 V
0 , t.e. M = pRs.

Ottuka sleduva deka, formulata za plo{tina na konusot, }e glasi:
P = B + M = pR2 + pRs, odnosno P = pR (R + s).
Kaj ramnostraniot konus, bidej}i e s = 2R formulata za negovata plo{tina }e glasi:
P = pR (R + 2R) = pR · 3R = 3pR2.
Zada~a 1. Pokrivot na edna kula ima forma na konus so generatrisa s = 4,5 m i dijametar
na osnovata d = 6 m. Kolku metri kvadratni lamarina e potrebno za pokrivawe na kulata?
Re{enie: Tuka doa|a predvid samo plo{tinata na bo~nata povr{ina na konusot, koja
ja presmetuvame spored formulata: M = pRs | 3,14 · 3 · 4,5 = 42,39.
Zna~i, za pokrivawe na kulata potrebno e 42,39 m2 lamarina.
Zada~a 2. Pravoagolen triagolnik ABC so kateti a = 4 cm, b = 7,5 cm se vrti okolu

katetata b. Da se presmeta plo{tinata na dobienoto rotaciono telo.
Re{enie: Pri toa vrtewe }e se dobie konus so radius R = a = 4 cm i visina H = b = 7,5 cm.
Za presmetuvawe na plo{tinata na dobieniot konus potrebno e da ja znaeme negovata
generatrisa.
Generatrisata na konusot e ednakva na hipotenuzata na pravoagolniot triagolnik
ABC, a }e ja opredelime so primena na Pitagorovata teorema:
V U + FP .
Potoa, so zamena na R = 4 cm i s = 8, 5 cm vo formulata za plo{tina na konusot, dobivame:
P = pR (R + s) | 3, 14 · 4 · (4 + 8,5) = 3, 14 · 4 · 12,5 = 3, 14 · 50 = 157 (cm2).
1. Presmetaj ja plo{tinata na konus, ~ij radius i generatrisa se:

a) R = 3, 5 cm, s = 1 dm, b) R = 8 cm, s = 2 dm.
2. Presmetaj ja plo{tinata na konus, ako e poznato:
V
a) R = 3, 5 cm, H = 12 cm, b) R = H = 5 cm, v) s = 18 cm, + .

3. Kruèn ise~ok, ~ij radius e 1,2 cm i centralen agol 150o, e svitkan vo bo~na povr{ina
na konus. Presmetaj ja plo{tinata i visinata na toj konus.
189
4. Presmetaj ja plo{tinata na ramnostran konus, ako e: a) s = 7 cm, b) R = 4 cm.
5. Polukrug so radius 8 cm e svitkan vo bo~na povr{ina na konus. Presmetaj ja
plo{tinata na toj konus!
6. Plo{tinata na oskiniot presek na eden konus e 192 cm2, a visinata mu e 16 cm.
Presmetaj ja plo{tinata na konusot!
7. Eden stolb vo forma na cilindar so dijametar na osnovata 9 dm i visina 2,5 m, zavr{uva
na vrvot so ramnostran konus, {to ima osnova kako i cilindarot. Presmetaj ja
plo{tinata na toj stolb!
8. Odredi go odnosot od plo{tinata na osnovata (B) i:
a) bo~nata plo{tinata (M), b) plo{tinata (P) na eden ramnostran konus.
9. Plo{tinata na osnovata na eden ramnostran konus e B = 157 cm2. Odredi ja bo~nata
plo{tina i plo{tinata na toj konus.
10. Plo{tinata na eden ramnostran konus e P = 129 dm2. Opredeli go negoviot radius.
11. Ramnokrak triagolnik so osnova 12 cm i visina 8 cm se vrti okolu svojata osnova.
Presmetaj ja plo{tinata na dobienoto rotaciono telo!
12. Kvadrat so strana 6 cm se vrti okolu ednata svoja dijagonala. Presmetaj ja plo{tinata
na dobienoto rotaciono telo!
IV.23. VOLUMEN NA KONUS
Za edna piramida velime deka e vpi{ana vo daden konus, ako

nejzinata osnova e mnoguagolnik - vpi{an vo kru`nicata na osnovata
na konusot, a vrvot i se sovpa|a so vrvot na konusot (crt. 67).
O~igledno e deka, bo~nite rabovi na piramidata, {to e vpi{ana vo
konus, se generatrisi na konusot.
Za edna piramida, pak, velime deka e opi{ana okolu daden konus,
ako nejzinata osnova e mnoguagolnik - opi{an okolu kru`nicata na
osnovata na konusot, a vrvot se sovpa|a so vrvot na konusot. Vo toj
slu~aj, bo~nite yidovi na opi{anata piramida }e ja dopiraat bo~nata
povr{ina na konusot. Crte` 67
Na crte` 68 pretstaveni
se tri skladni konusi, vo koi
se vpi{ani po edna pravilna
piramida i toa vo prviot,
e vpi{ana pravilna triagol-
na, vo vtoriot - pravilna
{estagolna, a vo tretiot -
pravilna dvanaesetagolna
piramida.
Crte` 68
190
Ako vo daden konus (ili vo skladni konusi) vpi{uvame pravilni piramidi so pogolem
i s pogolem broj strani (yidovi) (crt. 68), o~igledno e deka, plo{tinite na osnovite na
tie piramidi }e rastat i s pove}e }e se pribliùvaat do plo{tinata na osnovata na
konusot, a, isto taka, i volumenite na taka vpi{anite pravilni piramidi }e rastat i s
pove}e }e se pribliùvaat do volumenot na dadeniot konus.
Toa n upatuva na zaklu~ok, deka za presmetuvawe na volumenot na konusot moème da
%+
ja polzuvame istata formula so koja go presmetuvame i volumen na piramidite 9 .

Spored toa }e vaì slednava:

Teorema: Volumenot na konusot e ednakov na od proizvodot na plo{tinata na

negovata osnova i dolìnata na visinata, t.e.
%+ 5 +
9 , no bidej}i B = pR2, zatoa 9 .

Za opredeluvawe na volumenot na ramnostran konus (s = 2R) prvo potrebno e da ja

opredelime negovata visina. So primena na Pitagorovata teorema imame:
H2 = (2R)2 R2 = 4R2 R2 = 3R2, a ottuka + 5 5 .

Spored toa, formulata za volumen na ramnostraniot konus glasi:
S 5+ S 5 5 5
9 , t.e. 9 .

Zada~a 1. Eden kup pesok ima forma na konus so generatrisa s = 2,5 m i perimetar na
osnovata L = 12,56 m. Da se opredeli volumenot na pesokot?
Re{enie: Od poznatiot perimetar na osnovata L = 2pR, prvo, go nao|ame radiusot:

/
5 | P ,
S
a potoa so primena na Pitagorovata teorema - visinata na konusot:
+ V 5 P .
Volumenot na pesokot }e bide:
S 5 +
9 | , t.e. V | 6, 28 m3.

Zada~a 2. Kolkava masa ima oloven ramnostran konus so dijametar d = 8 cm, koga se
znae deka gustinata na olovoto e 11,4?
Re{enie: Prvo go presmetuvame volumenot na ramnostraniot konus:

S 5
9 | , t.e V | 115, 9 cm3

Masata na konusot }e bide: M = Vs = 115, 9 · 11, 4 = 1321, 26 (g), t.e. M | 1, 32 kg.
191
1. Presmetaj go volumenot na konus, ako se dadeni:
a) r = 7 cm, H = 6 cm, b) r = 3 cm, s = 5 cm, v) H = 3 dm, s = 3, 4 dm, g) s = 2 dm, H = R.
2. Presmetaj go volumenot na ramnostran konus, ako e dadeno:
a) R = 6 cm, b) s = 14 cm, v) H = 5 cm!
3. Visinata na eden konus e 4 m, a perimetarot na osnovata mu e 15,7 m.
Presmetaj go negoviot volumen!
4. Odredi kolku cm3 te~nost sobira edna ~a{a vo forma na konus so visina 7 cm i
dijametar na otvorot 9 cm!
5. Volumenot na konusot V = 10p cm3, a visinata mu e H = 12 cm.
Odredi go radiusot na konusot!
6. Plo{tinata na oskiniot presek na eden konus e 43 cm2, a radiusot mu e 4,3 cm. Presmetaj
go volumenot na toj konus!
7. Edno par~e lamarina, vo forma na kruèn ise~ok so radius 6 dm i centralen agol
216o e svitkano vo konus. Odredi go volumenot na dobieniot konus!
8. Da se presmeta volumenot na konus, ako plo{tinata na bo~nata povr{ina mu e
M = 15p cm2, a plo{tinata na osnovata B = 9p cm2.
9. Eden ramnostran cilindar i eden ramnostran konus se slepeni so svoite skladni
osnovi, ~ij dijametar e d = 6 cm. Da se odredi plo{tinata i volumenot na taka
kombiniranoto telo.
10. Ramnokrak triagolnik so osnova a = 2,8 dm i krak b =5 dm rotira okolu visinata.
Odredi go volumenot na dobienoto telo!
11. Kvadrat so dijagonala d = 8 cm rotira okolu edna svoja dijagonala. Da se presmetaat
plo{tinata i volumenot na dobienoto telo!
12. Romb so strana a = 5 cm i visina h = 4 cm rotira okolu edna svoja strana. Da se odredat
plo{tinata i volumenot na dobienoto rotaciono telo.
192
\ TOPKA
TOPKA
IV.24. POIM ZA SFERA I TOPKA.

ELEMENTI
Neka O e proizvolna to~ka od prostorot i R koj i da bilo pozitiven realen broj.
Definicija 1. Mnoèstvoto od site to~ki od prostorot, ~ie{to rastojanie od

dadena fiksna to~ka O e ednakvo na R, go vikame sfera i go ozna~uvame so S (O, R).
To~kata O ja vikame centar na sferata, a brojot R radius na sferata. Otse~kata {to

go soedinuva centarot na sferata so koja i da bilo to~ka M od nea, isto taka, ja vikame
radius na sferata, bidej}i 20 5 . Otse~kata, pak, koja soedinuva dve proizvolni to~ki
od sferata, se vika nejzina tetiva. A tetiva na sferata {to minuva i niz nejziniot
centar se vika dijametar na sferata. O~igledno e deka dolìnata na sekoj dijametar e
ednakva na dva radiusa, t.e. d = 2R.
Krajnite to~ki na koj i da bilo dijametar gi vikame dijametralno sprotivni to~ki
na sferata.
Potsetete se na definicijata na kru`nicata! Vo {to e razlikata me|u kru`nicata i
sferata? Vo {to se razlikuvaat definiciite na tie dve figuri (mnoèstva od to~ki)?
Znaete deka kru`nicata e kriva zatvorena linija vo ramninata, a kakva figura e
sferata?
Zamislete si deka edna polukru`nica so centar O i radius R
rotira okolu svojot dijametar AB (crt. 69). O~igledno e deka
pri toa vrtewe sekoja to~ka M od obrazuvanata rotaciona povr-
{ina e na rastojanie R od centarot na polukru`nicata. Zna~i,
taa rotaciona povr{ina e edna sfera S(O, R).
Spored toa, sferata moème da ja razgleduvame kako rotaci-
ona povr{ina {to se dobiva pri vrteweto na edna polukru`nica
okolu svojot dijametar.
O~igledno e deka sferata S(O, R) go razbiva mnoèstvoto
to~ki od prostorot ({to ne i pripa|aat) na dve oblasti: vnat-
re{na i nadvore{na. Unijata na sferata i nejzinata vnatre{na
Crte` 69
oblast pretstavuva edna zatvorena i ograni~ena prostorna oblast,
t.e. edno telo, koe go vikame topka.
Zna~i: Topka se vika teloto {to e ograni~eno so edna sfera.
Potsetete se na definicijata na krug! Topkata, sli~no na definicijata na krugot,
obi~no ja definirame vaka:
Definicija: 2. Topka e mnoèstvo na site to~ki od prostorot, ~ie{to rastojanie
od edna fiksna to~ka O ne e pogolemo od R i ja ozna~uvame so T [O, R].
193
Moème da zabeleìme deka sferata S(O, R) e podmnoèstvo od topkata T [O, R] i
pretstavuva negova granica.
Centarot, radiusot, tetivata i dijametarot na sferata S(O, R), isto taka, se vikaat:
centar, radius, tetiva i dijametar i na topkata T [O,R].
Niz centarot O na edna topka T [O, R] da postavime ramnina S. Presekot SÇT [O, R] e ramninska
figura koja se sostoi od site to~ki, ~ie rastojanie do to~kata O ÎS ne e pogolemo od R.
Zatoa, ovoj presek }e pretstavuva krug so centar vo O i radius R i se narekuva golem
krug.
Zna~i, golem krug e presekot na edna topka i ramnina, koja minuva niz centarot na
topkata.
Presekot na edna sfera S(O, R) so proizvolna
ramnina, koja minuva niz centarot na sferata, e
kru`nica so centar vo O i radius R i se narekuva
golema kru`nica.
Ako, pak, sferata S(O,R) ja prese~eme so ram- o
nina S za koja rastojanieto od O do S e c, pri
{to 0 < c < R , (crt 70), }e pokaème deka presekot
}e bide kru`nica, no so pomal radius. Neka O' e
ortogonalna proekcija na to~kata O vrz ramni-
nata S. Koristej}i deka 20 5 i 22c F
Crte` 70
(crt. 70), od pravoagolniot triagolnik OO'M
dobivame

U 02c 20 22c 5 F 5
i r }e bide radius na baranata kru`nica. Ovaa kru`nica se narekuva mala kru`nica.
Ako namesto presekot na sferata S(O, R) i ramninata S barame presek na topkata T(O, R)
i ramninata S, baraniot presek }e bide krug so istiot radius r so istiot centar O'.
Ovoj krug se narekuva mal krug.
Ako barame presek na topka T[O,R] ili sfera S(O, R) so
ramninata S pri {to to~kata O se nao|a na rastojanie R do
S, toga{ presekot }e bide edna to~ka T (crt.71). Vo toj slu~aj
za S velime deka e tangentna ramnina za topkata T[O, R],
odnosno sferata S(O, R), a T se narekuva dopirna to~ka. Ako,
pak, rastojanieto od to~kata O do ramninata S e pogolemo
od R, toga{ ramninata S i topkata T[O, R], odnosno sferata
S(O, R) nemaat zaedni~ki to~ki.
Na primer, ako Zemjata kako telo ja tretirame kako top-
ka, toga{ ekvatorot pretstavuva golema kru`nica. Isto taka,
proizvolno izbran meridijan e polukru`nica kako del od
golema kru`nica. Sekoja paralela, razli~na od ekvatorot Crte` 71
pretstavuva mala kru`nica.
194
1. Kakva figura e mnoèstvoto to~ki vo prostorot, koi od dadena to~ka T se oddale-
~eni 4,5 cm?
2. Kakva figura pretstavuva presekot na topka i ramnina?
3. Topka so radius 3,4 cm e prese~ena so ramnina, koja e na rastojanie 1,6 cm od centarot.
Odredi gi radiusot, perimetarot i plo{tinata na dobieniot presek!
4. Edna topka e prese~ena so ramnina, koja e na rastojanie 3 cm od centarot. Opredeli
go radiusot na topkata, ako dobieniot presek ima plo{tina 50,24 cm2.
5. Radiusot na edna topka e 1 dm. Presmetaj gi perimetarot i plo{tinata na presekot,
{to go prepolovuva radiusot na topkata?
6. Eden grad se nao|a na 45o severna geografska {irina. Odredi ja dolìnata na para-
lelata na koja se nao|a toj grad, ako znaeme deka radiusot na Zemjata e 6370 km.
7. Presmetaj go radiusot na topka, ako perimetarot na golemiot krug na topkata
e 18,84 cm.
8. Presmetaj go radiusot na topka, ako plo{tinata na eden nejzin golem krug e 78,5 cm2.
9. Niz koi dve to~ki od sferata moàt da se povle~at pove}e golemi kru`nici?
10. Tri paralelni ramnini go rasekuvaat dijametarot na topkata na ~etiri ednakvi
delovi. Odredi gi plo{tinite na dobienite preseci na topkata so tie ramnini, ako
topkata ima radius R= 12 cm.
IV.25. PLO[TINA NA SFERA
Sferata e kriva povr{ina isto kako i bo~nite povr{ini na cilindarot i konusot.

Vidovme deka i cilindri~nata i konusnata povr{ina uspeavme da gi razvieme" vo edna
"
ramnina, t.e. da gi napravime ramni. Me|utoa, sferata, za razlika od niv, po nikakov
na~in ne moème da ja razvieme" (so site svoi delovi da ja postavime) vo edna ramnina.
"
Zatoa, nemame mo`nosti da ja dobieme mreàta na sferata i od nea da sogledame kako }e
ja presmetuvame nejzinata plo{tina.
Za plo{tinata na sferata vaì slednata teorema, koja }e ja prifatime bez dokaz.
Teorema: Plo{tinata na sferata e ednakva na ~etirikratnata plo{tina na

nejziniot golem krug, t.e.
P = 4 · pR2, (1)
kade {to R e radius na sferata, odnosno topkata.
195
Ako ne e poznata plo{tinata na sferata, a treba da se opredeli nejziniot radius,
toga{ od formulata (1) lesno nao|ame deka:
3 3
5 , odnosno 5 , kade {to | .
S S S
Posledica. Plo{tinite na dve sferi se odnesuvaat kako kvadratite na nivnite

radiusi:
3 S 5 5
.
3 S 5 5
Zada~a 1. Okolu kocka so rab a = 6 cm opi{ana e sfera. Da se presmeta plo{tinata na

taa sfera.
Re{enie. Bidej}i site temiwa na kockata moraat da leàt i na opi{anata sfera

okolu nea, zatoa centarot na sferata }e se nao|a vo onaa to~ka od kockata, koja e ednakvo
oddale~ena od site nejzini temiwa. Taa to~ka e presekot na dijagonalite na kockata.
Spored toa, opi{anata sfera okolu kockata }e ima radius ednakov na polovina od
dolìnata na dijagonalata na kockata, t.e.
G D
5 FP .

Baranata plo{tina }e bide:

3 S 5 S S S FP .
Zada~a 2. Perimetarot na golemiot krug na edna topka e 9p dm. Da se presmeta

plo{tinata na topkata.
Re{enie: Od perimetarot na golemiot krug moème da go odredime radiusot na

topkata, t.e. od L = 2pR }e imame:
/ S
5 GP .
S S
Baranata plo{tina na topkata, toga{ }e bide:
P = 4pR2 = 4p · 4, 52 = 4p · 20, 25 = 81p | 254, 34 (dm2).
196
1. Presmetaj ja plo{tinata na topka, ~ij radius e: a) 3,5 cm, b) 1 dm, v) 14 cm.
2. Plo{tinata na topka e 452,16 cm2. Odredi ja plo{tinata na golemiot krug na topkata!
3. Plo{tinata na golemiot krug na edna topka e 9p cm2. Presmetaj ja plo{tinata na
topkata!
4. Presmetaj ja plo{tinata na povr{inata na Zemjata, koga znae{ deka dolìnata na
ekvatorot e 40 000 km.
5. Kako se odnesuvaat plo{tinite na dve sferi, ~ii radiusi se:
R1 = 2 cm i R2 = 3 cm?
6. Kako se odnesuvaat radiusite na dve sferi, ako nivnite plo{tini se odnesuvaat:
a) 1 : 4, b) 4 : 9, v) 4 : 25?
7. Kolku pati treba da se zgolemi dolìnata na dijametarot na sferata, taka {to
nejzinata plo{tina da se zgolemi: a) 4 pati, b) 9 pati, v) 25 pati, g) 100 pati?
8. Radiusite na dve sferi se 6 cm i 5 cm. Opredeli go radiusot na sferata ~ija plo{tina
e ednakva na: a) zbirot, b) razlikata od plo{tinite na dadenite sferi.
9. Kupolata na edna yvezdarnica ima forma na polusfera so dijametar 15 m. Kolku m2
bakarna lamarina e potrebno za pokrivawe na taa kupola, ako na otpadoci se smeta,
u{te 18%?
10. Radiusot na Mars, pribli`no, e ednakov na polovina od radiusot na Zemjata, a radi-
usot na Jupiter e 11 pati pogolem od radiusot na Zemjata. Kolku pati plo{tinata na
povr{inata na Jupiter e pogolema od plo{tinata na: a) Zemjata, b) Mars?
11. Dadena e kocka so rab a = 9 cm. Odredi ja plo{tinata na topka, {to e:
a) vpi{ana vo kockata, b) opi{ana okolu kockata.
12. Dokaì deka: ramnostran konus i polutopka, koi imaat skladni osnovi, imaat ednakvi
plo{tini!
IV.26. VOLUMEN NA TOPKA
Da zememe dve ~a{i od koi ednata ima forma na polutopka, a drugata forma na konus.
â{ite neka imaat ednakvi radiusi na otvorite, a dlabo~inite neka im bidat isto kolku
{to e radiusot na otvorite (crt. 72)
Ako imame dve takvi ~a{i, toga{ lesno se uveruvame
deka prvata polutop~esta ~a{a se napolnuva to~no so dve
polni konusni ~a{i voda. Toa ni pokaùva deka volumenot
na polutopkata e dva pati pogolem od volumenot na konusot,
{to ima radius i visina ednakvi na radiusot na polu-
topkata; a volumenot na celata topka }e bide ~etiri pati
pogolem od volumenot na toj konus.
Crte` 72
197
Bidej}i volumenot na konus, ~ija visina e H = R e ednakov na:
S 5 + S 5 5 S 5 5
9 , zatoa volumenot na topkata, }e bide: 9 .

5
Teorema 1: Volumenot na topka so radius R e ednakov na 9 . (1)

5
Zabeleùvame deka volumenot na topkata moè da se zapi{e vo oblik 9 3

kade R=4 S R2 e plo{tina na topkata.
Zada~a 1. Da se odredi masata na edno |ule (èlezna topka), ~ij dijametar e 14 cm,
ako s = 7,8.
Re{enie: Prvo, }e go presmetame volumenot na |uleto:
S 5
9 | t.e. V | 1437 cm3.

Masata na |uleto }e bide: M = Vs = 1437 · 7, 8 = 11208, 6 (g) | 11, 2 (kg).
Zada~a 2. Odredi go volumenot na topka, ~ija plo{tina e 100p cm2.
Re{enie: Od formulata P = 4pR2 }e go odredime radiusot na topkata:

3 S
5 FP .
S S
Baraniot volumen na topkata, koga se poznati nejzinata plo{tina i radius, }e bide:
5
9 3 S | FP .

1. Presmetaj go volumenot na topka, ~ij radius e: a) 2,5 cm, b) 4 cm, v)12 cm.
2. Da se presmeta plo{tinata i volumenot na topka, ~ij dijametar e:
a) 9 cm, b) 2,6 dm, v) 3 cm.
3. Kolku metri kubni staklena masa e potrebno za da se napravat 500 stakleni lusteri
vo forma na topka, so vnatre{en dijametar 32 cm, a nadvore{en dijametar 33,4 cm?
198
4. Imame dve ~a{i, od koi ednata ima forma na polutopka so radius R, a drugata for-
ma na konus so radius na osnovata R i visina 2R. Koja ~a{a sobira pove}e?
5. Vo edna kocka so rab a = 7 cm e vpi{ana topka. Presmetaj ja plo{tinata i volumenot
na taa topka?
6. [upliva metalna topka so nadvore{en dijametar 4 dm i debelina na yidot 5 cm, treba
da se pretopi vo masivna topka. Odredi go radiusot na dobienata topka!
7. Radiusite na dve metalni topki se: 7,5 cm i 4,5 cm. Odredi go radiusot na topkata {to
se dobiva koga dvete topki }e se pretopat vo edna. (Koristi deka 83 = 512 | 513).
8. Presmetaj go volumenot na atmosferata, ako znae{ deka taa e debela 200 km, a radiusot
na Zemjata e 6370 km.
9. Edna masivna topka od bakar ima masa 10 kg. Odredi go radiusot na topkata, ako
gustinata na bakarot e 8,9.
10. Tri metalni topki so radius 3 cm, 4 cm i 5 cm treba da se pretopat vo edna topka.
Odredi go radiusot na novata topka! (Koristi deka 63 = 216).
11. Eden rezervoar za voda se sostoi od polutopka so radius 4,5 m i eden cilindar so ist
tolkav radius na osnovata (crt. 73). Kolku hl voda sobira toj rezervoar, ako visinata
na cilindri~niot del od nego iznesuva H = 3 m?
Crte` 73
Crte` 74
12. Na crte` 74 nacrtani se: cilindar, konus i topka. Radiusite na osnovite na cilin-
darot i konusot se ednakvi na radiusot na topkata, a visinite na cilindarot i konusot
se ednakvi na dijametarot na topkata. Pokaì deka volumenot na cilindarot e ednakov
na zbirot od volumenite na konusot i topkata.
ZA POVTORUVAWE I
UTVRDUVAWE - IV
1. Kolku pravi opredeluvaat 4 razli~ni to~ki A, B, C i D takvi {to A, B i C se koline-

arni, a D ne e kolinearna so niv?
2. Kolku ramnini se opredeleni so 4 nekomplanarni to~ki vo prostorot?
199
3. Pravite a, b i c dve po dve se se~at. Ako pravite b i c leàt vo ramninata S, dali i
pravata a leì vo ramninata S?
4. Ramninata e opredelena so dve razli~ni paralelni pravi. Dokaì.
5. Dokaì deka, ako pravata p e paralelna so nekoja prava q koja leì vo ramninata S,
toga{ S 6 .
6. Presmetaj ja dolìnata $% , ako e poznato deka $c%c FP , $$c FP i %%c FP ,
kade A' i B' se ortogonalnite proekcii na to~kite A i B vrz ramninata S.
7. Plo{tinata na bo~nata povr{ina na edna pravilna triagolna prizma iznesuva
390 cm2, a nejzinata visina e 2 dm. Opredeli go volumenot na prizmata.
8. Prava prizma so visina 10 cm za osnova ima romb, ~ija strana e a = 5 cm i edna dijagonala
d1 = 6 cm. Presmetaj gi plo{tinata i volumenot na taa prizma.
9. Moè li metalna pra~ka, dolga 16, 5 cm da se smesti vo kutija koja ima forma na
kvadar ~ii dimenzii se: 12 cm, 9 cm i 8 cm?
10. Prava prizma so visina 8, 5 cm za osnova ima ramnokrak pravoagolen triagolnik so
hipotenuza od 4 cm. Presmetaj gi plo{tinata i volumenot na prizmata.
11. Kibritna kutija ima dimenzii 5 cm, 3 cm i 1,5 cm. Kolku takvi kutii treba da se
sloàt vo najmal paket {to }e ima forma na kocka? Presmetaj go volumenot na
takov paket.
12. Pravilen tetraedar ima plo{tina 62,28 cm2. Presmetaj gi negoviot rab i visinata.
13. Prava triagolna piramida so bo~en rab s = 9 cm za osnova ima ramnokrak triagolnik,
~ija osnova e a = 5 cm i krak b = 6,5 cm. Presmetaj ja plo{tinata na taa piramida.
14. Visinata na edna pravilna triagolna piramida e ednakva na polovinata od nejziniot
osnoven rab. Presmetaj ja plo{tinata na piramidata, ako a = 6 cm.
15. Pravilna ~etiriagolna piramida so osnoven rab a = 10 cm za dijagonalen presek ima
ramnostran triagolnik. Presmetaj gi plo{tinata i volumenot na taa piramida.
16. Radiusot na opi{anata kru`nica okolu osnovata na pravilna triagolna piramida e
R = 3 cm, a visinata na piramidata e H = 4 cm. Presmetaj gi plo{tinata i volumenot na
piramidata.
17. Kolku litri voda istekuva vo 1 sekunda od edna vodovodna cevka so dijametar na
otvorot 7 cm, ako brzinata na te~eweto na vodata e 3 m/s ?
18. Presmetaj ja plo{tinata na eden cilindar, ako plo{tinata na osnovata iznesuva
50, 24 cm2, a plo{tinata na oskiniot presek e 88 cm2.
19. Dijagonalata na oskiniot presek na eden cilindar, {to e visok 8 cm, ednakva e na
10 cm. Presmetaj gi plo{tinata i volumenot na cilindarot.
20. Rezervoarot za benzin na eden avtomobil ima forma na cilindar so vnatre{en

dijametar 0,3 m i visina 0,6 m. Rezervoarot e napolnet od negovata visina. So toa

koli~estvo na benzin dali moè avtomobilot da izmine 180 km pat, ako na 100 km
tro{i 14 l benzin. Ako moè, kolku litri benzin }e mu ostanat?
200
21. Plo{tinata na bo~nata povr{ina na eden prav konus iznesuva M = 36p cm2, a perimetarot
na osnovata mu e 9p cm. Presmetaj gi plo{tinata i volumenot na toj konus.
22. Romb so dijagonali d1 = 6, 6 cm i d2 = 4,2 cm se vrti okolu dijagonalata d1. Presmetaj gi
plo{tinata i volumenot na dobienoto telo.
23. Plo{tinata i volumenot na ramnostran konus izrazi gi kako funkcii od negovata
visina.
24. Ramnokrak trapez so osnovi a = 13 cm i b = 7 cm se vrti okolu: a) osnovata a,
b) osnovata b. Presmetaj gi plo{tinata i volumenot na dobienite tela.
25. Eden ramnokrak pravoagolen triagolnik so plo{tina 18 cm2 se vrti a) okolu
hipotenuzata, b) okolu edna kateta. Presmetaj gi plo{tinite i volumenite na
dobienite rotacioni tela.
26. Kolku grama zlato e potrebno za pozlatuvawe na 200 ednakvi top~iwa so dijametar 2 cm,
ako gi pokrivame so sloj debel 0,2 mm. Specifi~nata teìna na zlatoto e s = 9,4.
27. Ako olovna topka so radius 3 cm ja stavime vo cilindri~en sad so voda, ~ij radius na
osnovata e 4 cm, za kolku }e se izdigne nivoto na vodata vo sadot?
28. Olovna topka so radius 6 cm treba da se pretopi vo top~enca so radius 1 cm. Kolku
takvi top~enca }e se dobijat?
29. Od bakarna topka so radius 10 cm istegnata e ìca so dijametar 2 mm. Najdi ja
dolìnata na ìcata.
30. Od drvena kocka so rab a = 8 cm izdelkana e mo`no najgolema topka. Presmetaj kolku
procenti od materijalot odi vo otpadoci.
ZA SAMOKONTROLA - IV
1. Kolku pravi moàt da opredeluvaat ~etiri to~ki vo prostorot koi ne leàt vo ista
ramnina?
2. Za to~kite A, B i C vo prostorot neka vaì $% FP , $& FP i %& FP . Neka
A', B' i C' se ortogonalni proekcii na to~kite A, B i C vrz ramninata S. [to moè da
se kaè za to~kite A', B' i C'?
3. Plo{tinata na edna pravilna ~etiriagolna prizma, so osnoven rab a = 2,5 dm, iznesuva
92,5 dm2. Opredeli ja visinata na prizmata.
4. Presmetaj go volumenot na pravilna {estagolna prizma so osnoven rab 3 cm, ako
plo{tinata na pogolemiot dijagonalen presek iznesuva 72 cm2.
5. Plo{tinata na bo~nata povr{ina na edna pravilna {estagolna piramida iznesuva
M = 168 cm 2. Presmetaj ja visinata na piramidata, ako osnovniot rab e a = 6 cm.
201
6. Bo~nite rabovi na edna pravilna triagolna piramida se zaemno normalni i sekoj od
niv e dolg po 12 cm. Presmetaj gi volumenot i plo{tinata na piramidata.
7. Opredeli ja visinata na cilindar, ako radiusot na osnovata mu e R = 1,5 dm, a plo{tinata
P = 61,23 dm2.
8. Pravoagolnik so strani a i b se vrti edna{ okolu stranata a, a potoa okolu stranata
b. Odredi go odnosnot od volumenite na dobienite dve rotacioni tela.
9. Visinata na konusot e 12 cm, a agolot pri vrvot na negoviot oskin presek e 120o.
Opredeli ja plo{tinata na konusot.
10. Volumenot na eden konus e V = 27p cm3, a radiusot mu e R = 3 cm. Opredeli ja visinata na
toj konus.
11. Presmetaj ja plo{tinata na povr{inata na Mese~inata, koga znae{ deka nejziniot
radius e 1740 km.
12. Kako se odnesuvaat volumenite na dve topki, ~ii radiusi se R1 i R2?
202
TEMA I. SLI^NOST NA TRIAGOLNICI
I. 1 str. 6

2. a) 2, b) 1, v) 8, g) 4. 3.. 4. a) 3: 2, b) 3, v) 25 : 3. 5. a) x = 15, y = 5, b) x = 3, y = 6.

6. Upatstvo. a) x = 2a, y = a i z = 4a. Odg. x = 6, y = 3, z = 12. 7. a) x = 5, b) x = 7, 5.
8. x = 6.
I. 2 str. 8

1. , ne. 2. 7, 5 cm. 3. Ne. 4. a) $% &' , b) $% &' , v) $% &' . 5. a) ne, b) ne.

6. . 7. a) , b) , v) , g) 2, d) . 8. 1 : 2. 9. $% 01 56 34 56 FP .

10. a) da (15 : 8 = 7, 5 : 4), b) ne, v) da (8 : 4 = 12 : 6). 11. $% FP 01 FP .
I. 3 str. 10
3. Upatstvo. Prvo podeli ja otse~kata na 5 ednakvi dela. 4. Upatstvo. Otse~kata
MN podeli ja na 4 ednakvi dela, a potoa na 5 dela. 6. Upatstvo. Otse~kata PQ
prvo podeli ja na 9 ednakvi dela. 7. Upatstvo. Otse~kata AB razdeli ja na
3 ( = 5 - 2) ednakvi dela, a potoa prodolì ja na 2 takvi dela na kaj to~kata B.
9. Upatstvo. Otse~kata so dolìna L razdeli ja na polovina i edniot del razdeli
go vo odnos 5 : 3. 10. Upatstvo. Otse~kata AB razdeli ja vo odnos 3 : 2.
I. 4 str. 13

1. a) FP , b) FP . 2. a) Da, b) ne. 3. a) D F , E G , b) D & E D & G E & F F &G .

5. a) 2& 2' $& %' , b) $& &' , v) 2% 2' .
203
I. 5 str. 15
1. $ % FP %& FP . 2. 2 : 3. 3. 1, 6 dm. 5. %' FP ') FP )/ FP .

6. '& FP $' FP . 7. Upatstvo. Koristi deka $0 $0 1& 10
i $' $1 &0 01 . 11. Baranata otse~ka }e bide ~etvrta geometriska
proporcionala vo proporcijata: a) a : c = x : b, b) a : b = x : c, v) a : b = c : x.
I. 6 str. 18

2. a) da, b) da, v) ne, g) da. $ % $% . 4. . 6. Samo za k = 1. 8. a) se
3. N

zgolemuvaat (k pati), b) se namaluvaat pati. 9. a) N , b) N , v) N .
N
10. Site tvrdewa se to~ni. 11. H | 107 km.
I. 7 str. 20
1. Da. 2. Da. 3. Sli~ni se vosoglasnost so vtoriot priznak za sli~nost. 5. Da.
6. Sli~ni se vo soglasnost so tretiot priznak za sli~nost. 8. a) da, b) da, v) ne.
9. 15 cm i 18 cm. 10. Tri para: DMNC ~DABC, DMEC ~DADC i DENC ~ D DBC, b)
DABC ~ DEDC, DAMC ~ DENC i DMBC ~ DNDC. 11.DADC ~ DBAC. 12. DABC ~
DMNC ~ DKBL ~ DSNL. 13. L = 12 cm, L1 = 36 cm, L1: L = 3.
I. 8 str. 23
1. 7, 5 cm, b1 = 12, 5 cm i c1 = 15 cm. 2. 9 cm, 13, 5 cm i 13 , 5 cm. 3. L1 = 10 cm,
L = 25 cm. 4. 6,2 cm, 9,3 cm i 12, 4cm. 5. 6 cm, 10 cm, 12 cm. 6. 2:3. 7. Upatstvo.
F KK KF
Koristi deka 5 . 8. hb : ha = a : b bidej}i aha = bhb, KD D E KD KD KF EF,
KF KD KE
KD KE
bidej}i bhb = chc. Zna~i, KE KD DEF .
KF
I. 9 str. 25
1. 6, 37 cm. 2. 49 : 9. 3. Ako koeficientot na sli~nost e k, toga{ e s1 = ks,
P1 = k2P pa za radiusot na vpi{anata kru`nica na sli~niot triagolnik dobivame
3 N3 3
U N NU . 4. Ako k e koeficientot na sli~nost, toga{ a1 = ka,
V NV V
b1 = kb, c1 = kc i P1 = k2P, pa za radiusot na opi{anata kru`nica na sli~niot
DEF ND NE NF NDEF
triagolnik dobivame: 5 N5 . 5. Ako k e koeficient na
3 N 3 3
sli~nost, toga{ a1 = ka, b1 = kb, c1 = kc, s1 = ks, pa za plo{tinata na sli~niot
triagolnik dobivame:
204
3 V V D V E V F NV NV ND NV NE NV NF N V V D V E V F
N V V D V E V F N 3 .
I. 10 str. 27
1. 30 m. 2. 3 m. 3. 22, 5 km, a razmerot e 1 : 250 000. 4. %' FP 2' FP .
5. cm. Upatstvo. Koristi go tretiot priznak za sli~nost. Koeficientot na sli~nost

e 1 : 2. 7. Neka tetivite se AB i CD a prese~nata to~ka e O. Toga{ )$&' )$%' kako
periferni agli nad lakot p $' i )&$% )&'% kako periferni agli nad lakot %& p.
Zatoa DAOC ~ DDOB, pa ottuka 2$ 2' 2& 2% , odnosno 2$ 2% 2& 2' .
8. Upatstvo. Prodolì ja visinata CD na triagolnikot ABC preku to~kata D do to~kata
D1 pri {to &' FP , a potoa niz D1 povle~i prava p & AB. 11. DSBC ~ DSDA bidej}i
)6%& )6'$ kako periferni agli nad lakot p $& , a osven toa agolot kaj temeto S im e
zaedni~ki. Od sli~nosta sleduva deka 6% 6' 6& 6$ , odnosno 6$ 6% 6& 6' . 12. Tri
para: DABC ~ DACD, DABC ~ DCBD i DACD ~ DCBD.
I. 11 str. 29

1. b = 12 cm, DF FP EF FP K FP . 2. a = 8 cm, c = 10 cm, ac = 6, 4 cm, h = 4, 8 cm.

3. a | 16, 2 cm, b | 10, 8 cm, c = 19, 5 cm, ac = 13, 5 cm. 4. a = 12 cm, E FP , c = 24 cm, K FP .
5. a | 6, 4 cm, b | 8 cm. 6. 12 cm. 7. Neka ABC e pravoagolen triagolnik so prav agol
vo temeto C i $% F %& D &$ E &' K e visinata spu{tena od temeto C.
DE
a) Od DBCD ~ DBAC sleduva h : b = a : c, K . b) Koristej}i deka a 2 = a c · c i
F
D E
b = bc · c dobivame
2 F . 10. Upatstvo. Ako a i b se stranite na pravoagolnikot,
DF EF
toga{ [ DE e stranata na kvadratot. 11. Upatstvo. x e geometriska sredina na
D
otse~kite: a) 2a i b, b) i b, v) a i b + c. 12. a) 13 cm, b) 5 cm.

I. 12 str. 32
4. a) da, b) ne, v) ne, g) da. 5. a) 13 cm, b) 11,4 cm, v) 17 cm, g) 28,9 m. 6. a) cm,
b) 10 m, v) 5,6 cm, g) 8,47 m. 7. a) L | 156,83 cm, P | 1052 cm2, b) 67,6 cm, P | 196 cm2,
v) L | 41 m, P | 72,2 m2. 8. 36 cm. 9. L | 52,81 cm, P = 104 cm2. 10. 5,12 m.
11. 12 cm. 12. (3 + )b | 4,73b.
205
I. 13 str. 35
1. Upatstvo. Najprvo konstruiraj kvadrat ~ija plo{tina e ednakva na zbirot od

plo{tinite na prvite dva kvadrata. 5. a) [ , b) [ , v) [ .

§ F· §F· § F· §F·
6. Upatstvo. a) [ ¨ D ¸ ¨ ¸ , b) [ ¨D ¸ ¨ ¸ .
© ¹ © ¹ © ¹ © ¹
I. 14 str. 41
1. a) 11, 4 cm, b) 10, 5 cm. 2. 5 cm. 3. 2, 1 cm. 4. 4, 2 cm. 5. r | 6,5 cm, R | 13 cm.
6. 3, 5 cm. 7. 14, 6 cm. 8. %) FP , &) FP , &' = 13 cm. 9. 6 cm. 10. 3 cm.
11. a) 7 cm, b) 19 cm. 12. $% U .
Zada~i za povtoruvawe i utvrduvawe - I - str. 42
1. 4, 2 cm. 2. 0% FP $% FP . 3. $7 $% P P Q , 7% $% Q P Q .

D F D F DE FG
4. a) 10 :7, b) 3 : 10, v) 10 : 3. 5. . 6. 3, 6 cm.
E G E G E G

7. a) 4,5 cm, b) 6 cm. 8. 6 cm. 9. 4, 5 cm. 11. N N ,N , N . 12. Upatstvo.

DABD ~ DCAB bidej}i i dvata triagolnika imaat agli 36 o , 72 o , 72 o .

13. 10 cm, 18cm. 14. 4, 8 cm. 15. Pomalata osnova e dolga cm, a dijagonalata 22

cm. 16. 17 cm. 17. Upatstvo. Odredi gi prvo rastojanijata d1 i d2 na sekoja tetiva
od centarot. Odgovor. a) 1, 4 cm, b) 4, 6 cm. 18. 5 cm i cm. 19. 11, 3 m i 10, 4 m.
20. 8 km. 21. h = 1, 5 m, d = 3, 9 m. 22. D U D U i a6 = r, pa a26 + a26 = 2r2 + r2 =
3r2 = a23. 23. Upatstvo. Baranata otse~ka x cm konstruiraj ja vrz osnova na
proporcijata: a) b : a = a : x, b) a : 1 = x : b, v) a :b = x : 1.
Zada~i za samokontrola - I - str. 43
1. a) da, b) da. 2. Da. 3. 4,5 cm, 7,5 cm i 9 cm. 6. Upatstvo. Neka DABC~ DA'B'C'.
a) Ako AA1 i A'A'1 se bisektrisi, koristej}i go prviot priznak za sli~nost prvo
dokaì deka DABA1 ~ DA'B'A'1. b) Ako AA1 i A'A'1 se teì{ni linii, koristej}i
go vtoriot priznak za sli~nost prvo dokaì deka DABA1 ~ DA'B'A'1. 7. Ako a i b
DK D
se osnovata i visinata na triagolnikot, toga{ [ K e stranata na

baraniot kvadrat. 8. 3,7 cm. 9. 112,5 km. 10. 10,06 cm. 11. a) 13, b) 10, v) 5.
12. / cm, r = 6 cm, R = 12 cm.
206
TEMA II. LINEARNA RAVENKA I LINEARNA NERAVENKA.
LINEARNA FUNKCIJA.
II. 1 - str. 46
3. a) Za a = 3 dobivame nevistinit iskaz 9 + 1 = 6, b) za x = 1 imame 4 = 11,
v) za x = 2 toa preminuva vo nevistinit iskaz ç2 ç= 2, odnosno 2 = 2. 4. Za x
= 0 imame 0 = 0; za x = 3 imame 9 = 9, no za x = 2 ravenstvoto x2 = 3x preminuva vo
nevistinit iskaz 4 = 6. 5. Identiteti se b), v) i d). 6. Tie se identiteti.
II. 3 - str. 48
1. Re{enija se 2 i 1. 2. a) 4, b) 3, v) 1 i 4, g) 0, 1 i 1. 3. Na primer: a) x = 2, b)(x
+ 3)(x 1) = 0, v) x(x 1)(x 4) = 0, g) x + 1 = x, 4. a) 3x 5 = 0, b) 3x 5 = 4, v) 3x 5
= 2. 5. Za a) 2 i 5, b) 4, v) 3, g) 1, 2 i 3, d) 1, 2, 3, 4, 5, 6 i 7, |) 3 i 4. 6. a), b), v), g) Da.
II. 4 - str. 50
2. x = 3 e re{enie na vtorata ravenka, no ne i na prvata ravenka. 3. a) da, b), v) ne
se ekvivalentni.
II. 5 - str. 53
1. Da. 2. Da. 3. Da. 4. Ne. Na primer, ako go pomnoìme so 0, dobivame to~no
ravenstvo. 5. Se dobiva: a), b), to~no brojno ravenstvo. 6. Se dobiva ekvivalentna
ravenka. 7. Moàt. 8. a) x2 - 3x + 2x = 7 2, b) x2 3x + 2 7 + 2x = 0. 10. a) 18x
2 = 5 6x, b) 2 + 2x = 4x 1, v) 3(2x 3) 2(x 1) = 12x + 12, g) 2(x 1) 3(x 2) = x +
3. 11. a) Ne se, b) se ekvivalentni, v) se ekvivalentni. 12. a) 11, b) 4, v) 15, g) 3,
d) 1, |) 4.
II. 6. - str. 55
3. a) 5h+6=0, a=5, b=6, b) 6x+4=0, a=6, b=4.
II. 7 - str. 57

1. a) 16, b) 1, 2. a) , b) . 3. a) 7, b) . 4. a) 12, b) 4. 5. a) 9, b) , 6. a) 2,

b) 4. 7. a) 5, b) . 8. a) 6, b) 4.

II. 8 - str. 61
1. 56. 2. 125. 3. 125. 4. 13. 5. 12, 13, 14. 6. 36. 7. 18o i 72o. 8. a = 8 cm. 9. 21 cm i 29 cm.
10. 5 cm. 11. a = 5 cm. 12. a = 7 cm, b = 8 cm, c = 9 cm.
II. 9 - str. 64
1. a), v) nevistinit, b, g) vistinit. 2. a) nevistinit. b), v), g) vistinit.

3. a) Zadovoleno e za xÎ{2, 1,0, 1,2}, b) za xÎ{ 1, 0, 1}. 4. a) a b < 0, b) a b > 0,
v) a b = 0.
207
II. 10 - str. 66
1. a), b), v), g) Vistinito. 2. a), b) vistiniti se za sekoj pozitiven realen broj, a
nevistiniti se za sekoj nepozitiven realen broj. v) vistinito za sekoj realen broj, g)
vistinito za sekoj realen broj, osven za x = 0. 3. a) x < 6, b) 2 > 7, v) 2 x < 8.
4. Ekvivalentno e na neravenstvata 5 < x i x > 9. 5. Upatstvo. Dvete strani na prvoto
neravenstvo podeli gi so brojot 2. Odgovor. Od 1 < 3 i 3 < 5 sleduva dvojnoto neravenstvo
1 < 3 < 5.
II. 11 - str. 68
1. Po toa {to na brojnata oska se izbrani dve fiksni to~ki {to im odgovaraat na
broevite 0 i 1. 2. a) {to se nadesno od po~etokot 0, b) nalevo od po~etokot 0. 4. (x, y) È
[x, y] = [x, y], (x, y) Ç [x, y] = (x, y). 5. a) (3, 5), b) (1, 7), v) (1, 3). 6. a), b) Za sekoj x Î { -3, -2, -1,
1, 2, 3}, v) za x Î {0, 1, 2, 3}.
II. 13 - str. 72
1. Ekvivalentni se: a), b), v), g). 2. a) x 2 2x < x + 1, b) 3x 4 > x 5. 3. a) 6x 3 > 2x + 5

[ [
6x 2x >5 + 3 4x > 8 x > 2, b) [ [ [ [ [ .

II. 14 - str. 75
1. a) 0 § · , b) M = ( 1, f ). 2. a) M = (9, f ), b) § ·
¨ f¸ 0 ¨ f¸ . 3. a) M = ( f , 5),
© ¹ © ¹
§ · § · § ·
b) 0 ¨ f ¸ . 4. a) M = Æ, b) M = Æ. 5. a) 0 ¨ f ¸ , b) 0 ¨ f¸ .
© ¹ © ¹ © ¹
II. 15 - str. 76
1. a) Za x Î ( f , 2), 2. a) k Î (2, f ), b) k = 2, v) k Î ( f , 2). 3. Za a) m Î (2, f ), b) m Î (1, f ),

D
b) Î ( f ,4). 4. a) Pri m t 2, [ ! ; a pri m < 2, [ , b) [ , x Î R.
P P
N N F F
5. Pri k t 3, [ , a pri k < 3, [ ! , b) pri c d 2, [ ! , a pri c > 2, [ .
N N F F
II. 17 - str. 79
1. a) 0 § · , b) M = Æ. 2. a) M = (2, f ), b) M = Æ. 3. a) M = (4, f ), b) § ·
¨ f¸ 0 ¨ ¸ .
© ¹ © ¹
§ ·
4. Za a) P § f · , b) P ¨ f ¸ , v) P . 5. Upatstvo. Izrazite za a, b i c treba da
¨ ¸ © ¹
© ¹
go zadovoluvaat dvojnoto neravenstvo a c < b < a + c, odnosno
§ ·
(2p + 3) (p + 13) < 4p 5)<(2p + 3) + (p + 13). Odgovor. Za S , odnosno za S ¨ ¸ .
© ¹
208
II. 18. - str. 81
1. Linearni funkcii se: a), b), v) i d). 2. f(D) = { 7, 5, 3, 1, 1, 3, 7}. 3. f(x) = x + 3, g(x)= x.
4. l = 2 + 0, 00012 to. Linearna funkcija. P = 3x. Linearna funkcija. 6. y = 24, 5 · x. Linearna

funkcija. 7. y = 2n + 2, n d 60. 8. \ [ . 9. y = 8,9x. 10. S = 250 t. Linearna funkcija.

II. 19. - str. 84
2. a) I i III, b) II i IV kvadrant. 3. y = 12x, b) 2 700 l. 4. y = 0, 6 x, D = N. 5. S = 4 t.

6. \ [ [ . 7. y = 1, 118x.

II. 21. - str. 87
1. Graficite se dve paralelni pravi. 2. S(3, 2). 3. 1o. a) Za x = 4, b) za x Î (4, f ), v) za x Î
( f ,4). 2o. y raste koga x raste. 3o. na intervalot [0, 6]. 4. Na grafikot mu pripa|aat
to~kite A(0, 3) i C(2, 1). 5. To~kata: a) (0, 4), b) (2, 0). 6. Dobiva vrednost nula za
x = 2, a) x Î( f ,6), b) x Î (6, f ).
II. 22. - str. 89

1. a) , b) , v) 0. 2. a) raste~ka, b) opa|a~ka, v) konstantna, g) opa|a~ka, d) raste~ka.

II. 23. - str. 91

1. [ , b) x = 15, v) x = 1. 2. a) x = 6, b) [ , v) x = 3. 3. a) x = 1, b) x = 3. 4. x = 3, b) [ .

5. a) nema re{enie, b) dvata grafika se sovpa|aat, t.e. ravenkata e identitet. 6. a) nema
re{enie, b) ravenkata e identitet, t. e. sekoj realen broj e nejzino re{enie.
Zada~i za povtoruvawe i utvrduvawe - II - str. 91

1. a), b) e re{enie. 2. a) x = -1, b) nema re{enie, v) [ . 3. a) tie se ekvivalentni,

b) ne se ekvivalentni. 4. 5 i 6. 5. Zadovoleno e za x = 3, x = 4 i x = 5. 6. a) [0, 3), b) (3, 8],
v) [0, 5), g) ( f , 8]. 7. a) M = ( f , 6), b) M = ( f , 2). 8. a) 2x + 1 < 5 x, b) 4x > 12, v) 2x < 2.
§ ·
9. a) 0 ¨ f ¸ , b) M = (1, f ), v) M = Æ. 10. a) {(a, 1), (b, 1)}, {(a, 2), (b, 2)}, {(a, 3), (b, 3)}, {(a, 1),
© ¹

(b, 2)}, {(a, 1), (b, 3)}, {(a, 2), (b, 3)}, b) {(a, 1), (b, 2)}, {(a, 1), (b, 3)} i {(a, 2), (b, 3)}. 11. a) Za [ , b) za

§ · § ·
x = 2. 12. Za [ ¨ f ¸ , b) za [ ¨ f ¸ . 13. Imalo 30 deca i 7 klupi. 14. Dokaz. Poznato
© ¹ © ¹
e deka vaì neravenstvoto a + b > c. Kon dvete negovi strani dodaj c, pa }e dobie{ a + b + c
DEF
> 2c, odnosno ! F , {td. 15. a) x = 4, b) x = 1, v) x < 4, g) x > 4. 16. y Î [1, 4]. 17.

Vrednosta na y }e se zgolemi: a) od 3 do 3, b) od 13 do 5. 18. a) y = 4, 5x + 7. 19. y = 77Fo,
209

[ | q& . 20. y = 420 8t. Posle 34 minuti vo kadata }e ostanat 148 litri voda.

Kadata }e se isprazni za 52,5 minuti.
Zada~i za samokontrola - II - str. 93

1. Dve re{enija x = 0 i x = 3. 2. a) x = 12, b) [
, v) y = 2. 3. a), b) ekvivalentna ravenka.

4. Upatstvo. Ako se otse~eni , toga{ ostanalo u{te od topot. Zna~i [ .

Odgovor. 40 m platno. 5. ]erkata ima 12 godini, a tatkoto 48 godini. 6. ]e dobie{: a)
to~no, b) neto~no ravenstvo. 7. a) A È B = (2, f ), b) A ÇB = [0, 3]. 8. a) M = (2, f ), b)
§ ·
0 ¨ f¸ . 9. a) M = (5, f ), b) M = ( f , 3), v) M = Æ, g) M = (2, 0). 10. N E .
© ¹
11. Vo to~kata: a) A(4; 0), b) B(0; -3). 12. Za a = 2.
TEMA III. SISTEM LINEARNI RAVENKI
III. 1. - str. 96
2. a) (0,4), (1, 4), (2, 4), (3, 4), b) (3, 0 ), (3, 1), (3, 2), (3, 4). 3. Ravenkite se ekvivalentni.

4. a) \ [ , b) y = 3x 1, v) \ [ . 5. a) [ \ , b) [ \ , v) x = 2y.

III. 2. - str. 99
§ · § · § · § ·
3. a) ¨ ¸ , b) ¨ ¸ , v) ¨ ¸ , g) ¨ ¸ .
1. a) x 4y = 18, b) 3y 4x = 13,
© ¹ © ¹ © ¹ © ¹
7. y =1. 8. 4. 9. c = 7. 10. Graficite se paralelni.
III. 3. - str. 101
2. I [ \ i J [ \ . 3. Re{enie e samo parot (0,2). 4. (0, 0) e baranoto re{enie.

5. (2; 1).
III. 4. - str. 104
§ ·
1. a) (3, 1), b) ¨ ¸ , v) (3, 1). 2. a) ima edno re{enie, b) nema re{enie, v) ima
© ¹
beskone~no mnogu re{enija. 3. Minuva. 4. a), b) ima re{enie. 6. a = 2, b = 2. 8. Ne.
210
III. 5. - str. 105
1. a) Da, b) da. 4. Sistemite ne se ekvivalentni, bidej}i (0, 0) e re{enie na edniot

§ · § ·
sistem, a ne e re{enie na drugiot sistem. 5. ¨ ¸ . 6. ¨ ¸ .
©
¹ © ¹
III. 6. - str. 108
§ ·
1. a) (8, 2), b) (3, 3), v) (3, 5), g) (2, 1). 2. a) ¨ ¸ , b) (1, 3). 3. a) (2, 1),
© ¹
b) (5, 1). 4. a) (1, 2), b) nema re{enie. 5. a) (6, 2), b) (3, 2). 6. a) (12, 20), b) (16, 15).
§ ·
7. a) ¨ ¸ , b) (2, 3).
© ¹
III. 7. - str. 110
§ · § ·
1. ¨ ¸ , b) ¨ ¸ . 2. a) (10, 7), b) (1, 2). 3. a) (2, 1), b) (3, 2). 4. a) (4, 1), b) (2, 1).
© ¹ © ¹
5. a) (2, 1), b) (7, 8). 6. a) (3, 4), b) (7, 2).
III. 8. - str. 113
1. 76 i 54. 2. 45 i 28. 3. 13 i 65. 4. 7 cm i 3, 5 cm. 5. 36o, 36o i 108o. 6. 15o, 75o, 90o. 7. 21, 5 cm
i 17, 5 cm. 8. 18 cm i 9 cm. 9. Slivi imalo 60 drvja, kru{i imalo 30 drvja, a jabolka imalo
90 drvja. 10. I 248, II 124. III 88 rabotnici. 11. Mali tetratki imalo 11, a golemi 6.
12. 5 - denarki imalo 16, a 2 - denarki 10. 13. 8 toni i 9 toni.
III. 9. - str. 115

1. Ako vo sekoj od xebovite ima pomalku od 51 denar, zna~i najmnogu 50, toga{ vo dvata
xeba ima vkupno ne pove}e od 2.50=100 denari, {to protivre~i na uslovot na zada~ata.
2. Ako vo hotelot ima najmnogu 33 sobi, toga{ vkupno moàt da se smestat najmnogu
33. 3=99 lu|e, {to protivre~i na uslovot na zada~ata. 3. Upatstvo. 2 . 365<1000. 4. Mite
imal 7 neuspe{ni obidi so 3 klu~a nesoodvetni za taa brava. Bidej}i 7=3 . 2+1, zatoa
postoi klu~ so koj Mite 3 pati se obiduval da otklu~i.
III.10. - str. 117

2. Ne e dovolen. Brojot 4 e mal. 3. 60. 4. | 60000.
III. 11. - str. 119
4. Slu~aen nastan.
III. 12. - str. 120
1. Primerokot e dobro izbran, bidej}i krvnata grupa kaj ~ovek ne se menuva do krajot na
ìvotot. Potoa pretpostavuvame deka toj faktor ne se menuva od edno do drugo naseleno
mesto. Vo R. Makedonija o~ekuvame da ima okolu 260 000 ìteli so negativna krvna
grupa. 2. 500 000.
211
III. 13. - str. 122
4. a) ne, b), v), g) da, d), |) ne. 5. Verojatnosta na sprotivniot nastan e 1 p. 6. 0, 33. 7. 0, 25.
III. 14. - str. 124

3. a) 9 , b) 9 , v) 9 . 4. Ima samo eden povolen nastan,

t.e. m=1, a brojot na site nastani e 6. Odg. a) 9 . 5. Zaboravenata cifra e

xÎ{0,1,2,3,4,5,6,7,8,9}. Odg. 9 . 6. Mnoestvoto na site elementarni nastani za

monite zbirovi i+j (1£ i, j £ 6) e 6 × 6=36, a od niv povolni nastani se samo 6: 1+6, 2+5, 3+4,

4+3, 5+2, 6+1. Odg. 9 . 7. 0,25.

Zada~i za povtoruvawe i utvrduvawe - III - str. 124

1. Re{enija se, na primer, (1, 3) i (3, 7), a ne se re{enija (0, 0), (1, 2). 2. Takov e sistemot
2 x + y = 3, x + y = 1. 3. Da. 4. (2, 1). 5. Ne e dobro, bidej}i pravite se se~at pod mal agol.
6. Vo slu~aj koga postoi koeficient pred x ili y ednakov na 1 ili 1. 7. Sistemot nema
§ ·
re{enie. 8. Re{enie e sekoj par broevi (x, 2x + 1). 9. (1, 1). 11. a = 0. 12. a = 3, b = 5. 13. ¨ ¸ .
© ¹
14. 6 100 kg i 3750 kg. 15. 30 g i 15 g. 16. 5 denarki imalo 8, a 2 - denarki imalo 5. 17. Maì
bile 9, a èni 6. 18. 367 i 433 u~enici. 19. Brzinata na avionot e 173 km /~as, a na veterot
15 km / ~as. 20. Tatkoto ima 41 godina, a sinot 9 godini. 21. Sinot ima 9 godini, a
tatkoto 36 godini. 22. 20 l i 16 l. 23. Od 30% kiselina treba da se zemat 10 l, a od 55%
kiselina da se zemat 40 l. 24. Normata na majstorot bila 80 detali, a na u~enikot 50
detali. 25. Sprotivniot nastan e "Pri frlawe na zar da se padne eden ili dva", a negovata

verojatnost e . 26. Verojatnosta e . Sprotiven nastan e da se padne paren broj, a

negovata verojatnost isto taka e . 27. a) . b) . 28. a) b) .

Zada~i za samokontrola - III - str. 126
1. a) (1, 7), (2, 6), (3, 5), (4, 4), (5, 3), (6, 2) i (7, 1), b) (1, 12), (2, 6), (3, 4), (4, 3), (6, 2), (12,
1). 2. a) Za c = 9, b) za c = 20. 3. a) Za c = 9, b) za c = 6. 4. Upatstvo. Re{i go sistemot
D E
ravenki ®D E . Odgovor. za a = 1, b = 3. 5. Vo to~kata a) A(4, 0), b) B(0,3).
¯
[ \
6. Upatstvo. Re{i go sistemot ravenki ® . Odgovor. 14 zajci i 22 fazani. 7.
¯ [ \
[ \
°
Na visina 4 stopi. 8. 39 i 260. 9. Upatstvo. Re{i go sistemot ravenki ® [ \ .
°̄

Odgovor. Sega e 4 ~asot. 11. . 12. 167.

212
TEMA IV - GEOMETRISKI TELA
IV. 1 - str. 132

1. Sleduva od A1. 2. Sleduva od A2. 3. Sleduva od A3. 4. Niz dve to~ki od prostorot
minuvaat bezbroj ramnini. 5. Sleduva od A5. 10. a) bezbroj, b) edna. 11. 3. 12. 6. 14.
Se se~at ili se razminuvaat. 15. Ne. 16. Ne. a) trite to~ki da ne se kolinearni, b)
pravite treba da se se~at ili da se paralelni, v) to~kite da ne leàt na pravata. 18. Ne.
19. a) da se paralelni ili da se se~at, b) da se paralelni, ili da se se~at, ili da se
razminuvaat. 20. Edna.
IV. 2 - str. 136
1. p & AB. 3. Edna ramnina. 4. a' & b'. 5. a) ne, b) ne. 6. êtiriagolnik ili otse~ka, a
triagolnik ne moè da bide. 7. A', B' i C' se kolinearni i pri toa B' leì pome|u A' i C'.
8. Ravenstvoto vaì ako AB & S. 10. Ne sekoga{.
IV. 3. - str. 138

2. 0o. 4. Najmal e agolot {to pravata p go zafa}a so nejzinata ortogonalna proekcija vrz
ramninata S. 5. Ravenstvoto vaì. 6. Potreben i dovolen uslov e ramninata na
triagolnikot ABC da e normalna na ramninata S. 8. s Í S2. 9. a) 6cm, b) 8, 46 cm, v) 10, 38 cm.
10. 45o. 11. %$c FP , a rastojanieto od otse~kata AB do ramninata S e | FP .
IV. 4 - str. 141

1. a) 6, b) 12, v) 8. 5. a) ne, b) da, v) da. 7.
IV. 5 - str. 143
5. a) osnovni rabovi ima 6, a bo~ni 3, b) osnovni rabovi ima 8, a bo~ni 4, v) osnovni

rabovi ima 10, a bo~ni 5.
IV. 6 - str. 144
1. Bo~nite rabovi se paralelogrami, a me|u niv moè da ima i pravoagolnik. 2. Prava
prizma. 3. Triagolnite prizmi nemaat dijagonali. 5. Pravoagolnici. 6. a) 0, b) 1, v) 2,
g) n 3. 7. a) nema dijagonali i dijagonalni preseci, b) dijagonali ima 10, a dijagonalni
preseci 5, v) dijagonali ima 18, a dijagonalni preseci ima 9.
IV. 7 - str. 147

2. Ramnostran triagolnik ili {estagolnik. 3. a) da, b), v) da, g), d) da. 4. a) 13 cm,
b) 7 cm. 5. 31,18 cm. 6. Neka dijagonalata e AC1 i go barame rastojanieto od C do AC1.
Stranite na pravoagolniot triagolnik ACC1 se i . Za visinata vo pravoagolen
DE
triagolnik vaì K (bidej}i ch = 2P = ab), pa baranoto rastojanie e K | P .
F
7. 16 cm.
213
IV. 8 - str. 149
5. Dve. 7. Visinata e 4 cm. 8. Visinata e 8 cm. 9. 52 cm2.
IV. 9 - str. 153

§ G ·
1. a) 143, 8 cm , b) 7, 8 dm . 2. 5 cm. 3. 3 ¨ ¸ =2d2. 4. 8, 66 cm2. 5. 312 cm2. 6. P= 1342 cm2, d = 29,
2 2
© ¹
78 cm. 7. 5, 48 cm. 8. 304, 77 cm2. 9. 33 m2. 10. 312 cm2. 11. 183 cm2, 12. 72 cm2.
IV. 10 - str. 161
1. 216 cm3. 2. 130, 83 cm3. 3. 64 cm3. 4. 6, 93 dm. 5. 200 kutii. 6. 30 cm. 7. Upatstvo. Presmetaj
go volumenot vo litri. Odgovor. 5 ~asa. 8. a) }e se zgolemi 27 pati, b) }e se namali 8
pati. 9. 6 cm. 10. 353 l. 11. 25, 6 m2. 12. 34, 08 kg. 13. 4 m.
IV. 11 - str. 163

2. Moè. 3. Moè najmnogu dva bo~ni yida da bidat normalni na osnovata. 4. a) Najmaliot
broj na yidovi e 4 i toa e mo`no kaj tetraedarot, b) najmaliot broj na temiwa e 4 i toa e
mo`no kaj tetraedarot, v) najmaliot broj na rabovi e 6 i toa e mo`no kaj tetraedarot.
IV. 12 - str. 166

1. a), b) moè, v), g) ne moè, d) moè, |) ne moè. 3. Ne mora. 4. Ne mora. 5. Da.
6. | FP . 7. 4,27 cm. 8. 2 cm. 9. Bo~niot rab ima dolìna | FP , apotemata
ima dolìna 13 cm. 10. 6,53 cm. 11. a) moè, b) moè, v) moè. 12. Ramnostran triagolnik.
IV. 13 - str. 167

2. a) edna oska, b) tri oski.
IV. 14 - str. 171
1. 51,72 cm2. 2. 54,93 cm2 3. 1514,22 cm2. 4. 249 cm2. 5. 5,7 cm. 6. 1620 keramidi. 7. Upatstvo.
Prvo opredeli ja apotemata na piramidata. Odgovor H | 23,7 cm, s = 24,3 cm. 8. 52,6 cm2 9. 8
cm. 10. P = 3a2. Za a = 12 cm se dobiva P = 432 cm2. 11. Upatstvo. Opredeli ja prvo apotemata
na piramidata. Odgovor. s | 31 cm, H = 30 cm. 12. a = 5 cm, H = 6 cm.
IV. 15 - str. 174

1. 95 cm3. 2. 2701 m3. 3. 9 cm. 4. H = 27 cm, P | 500 cm2. 5. 280, 6 cm3. 6. 37, 1 cm3. 7. 50 cm3. 8. 214, 3 cm3.
D
9. 9 . 10. 0, 12 dm3. 11. 18 cm. 12. a) }e se zgolemi 2 pati, b) }e se zgolemi 9 pati.

IV. 16 - str. 177
1. a) kru`nica, b) kru`nica, v) krug, g) bo~na povr{ina, d) otse~ka. 4. a) R = 4 cm,
s = 7 cm, b) R = 7 cm, s = 4 cm, v) R = 3,5 cm, s = 4 cm, g) R = 2 cm, s = 7 cm. 5. Takva to~ka postoi.
Toa e sredinata na visinata. 6. a) 56 cm 2, b) 18 cm 2. 7. 5 dm. 8. 4 dm2. R = 7, 5 cm,
214
H = 15 cm. 10. 6, 5 cm. 11. 69, 28 cm2. 12. Pravoagolnik.
IV. 18 - str. 180

1. a) 6, 87 dm2, b) 20, 68 dm2. 2. 13, 5 dm2. 3. a) 18, 9 dm2, b) 42, 4 dm2, v) 4, 7 m2. 4. 9, 5 cm. 5. 616 cm2.
6. 5, 8 m2. 7. 7, 54 m2 lim. 8. 289 cm2. 9. 268, 5 cm2. 10. 10, 6 dm2. 11. 988 cm2. 12. p.
IV. 19 - str. 183

1. a) 153 cm3, b) 603 cm3. 2. 1356, 5 cm3, b) 6, 28 dm3. 3. 137 l. 4. 2, 5 m. 5. 8 m. 6. 62, 8 cm3. 7. 6, 37 dm.
8. 15072 l. 9. | 10 km. 10. 33 dm2. 11. | 2, 2 dm3. 12. | 85 g.
IV. 20 - str. 186

1. a) kru`nica, b) krug, v) konusna bo~na povr{ina, g) konus. 2. a) krug, b) ramnokrak
triagolnik i toa e oskiniot presek. 4. R = 3 cm, s = 5 cm. 5. Postoi i taa moè da se dobie
kako centar na opi{anata kru`nica okolu koj bilo oskin presek. 6. a), b) ne moè. 7. a)
60cm2, b) 30, 72cm2, v) 9, 72 cm2. 8. 62,35 cm2. 10. R = 7,2 cm. 11. a) 15,59 cm2, b) 18 cm2, v) 15, 59 cm2.
IV. 21 - str. 188

4. 108o. 5. 216o. 6. Upatstvo. Generatrisata na konusot ima dolìna 6 cm. Odgovor. 2, 5 cm.
OU
7. 3, 6 cm. 8. Pravoagolen triagolnik. 9. a) ako R < H, b) ako R = H, v) ako R > H. 10. 3 .

IV. 22 - str. 189

1. a) 148, 5 cm2, b) 7, 03 dm2. 2. a) 176 cm2, b) 20 cm2, v) 174 cm2. 3. Upatstvo. Radiusot na kru`niot
ise~ok pretstavuva generatrisa na konusot. Opredeli go prvo radiusot na konusot.
Odgovor. P | 2, 67 dm2, H | 1, 09 dm. 4. a)115, 5 cm2, b) 151 cm2. 5. 151 cm2. 6. 1206 cm2. 7. 8, 34 m2.
8. a) 1 : 2, b) 1 : 3. 9. M = 314 cm2, P = 471 cm2. 10. 3, 7 dm. 11. 502, 4 cm2. 12. 160 cm2.
IV. 23 - str. 192

1. a) 307, 72 cm3, b) 37, 68 cm3, v) 8 dm3, g) 2,96 cm3. 2. a) 391 cm3, b) 1865 cm3, v) 154 cm3. 3. 26, 17m3.
4. 148,5 dm3. 5. 1, 58 cm. 6. 193, 5 cm3. 7. Upatstvo. Najdi go prvo radiusot na dobieniot
konus. Odgovor. 65, 1 dm3. 8. 37, 68 cm3. 9. P | 198 cm2, V | 218,45 cm3. 10. 9, 85 dm3. 11. P | 142
cm2, V | 67cm3. 12. Upatstvo. Dobienoto telo pretstavuva cilindar na kogo od ednata
strana mu e prilepen konus, a od drugata strana e izvle~en ist takov konus. Odgovor.
P = 80p | 251, 2 cm2, V = 80p | 251,2 cm3.
IV. 24 - str. 195

1. Sfera S(T, 4, 5 cm). 2. Krug, to~ka ili prazno mnoèstvo. 3. r = 3 cm, L = 18,84 cm, P = 28,
26 cm2. 4. R = 5cm. 5. L = 44, 4 cm, P | 157 cm2. 6. 28 287 km. 7. 3 cm. 8. 5 cm. 9. Niz dijametralno
sprotivni to~ki. 10. 339,12 cm2; 452,16 cm2; 339,12 cm2.
215
IV. 25 - str. 197
1. a) 153, 86 cm2, b) 12, 56 dm2, v) 2461, 76 cm2. 2. 113, 04 cm2. 3. 113, 04 cm2. 4. 509554140 km2. 5. 4 : 9. 6.
a) 1 : 2, b) 2 : 3, v) 2 : 5. 7. a) 2 pati, b) 3 pati, v) 5 pati, g) 10 pati. 8. a) 7, 81 cm, b) 3, 32 cm.
9. 416, 8 m2. 10. a) 121 pati, b) 484 pati. 11. a) 254, 34 cm2, b) 763, 02 cm2. 12. Ako radiusot na
osnovata e R, toga{ dvete tela imaat plo{tina 3pR2. Zabele{ka. Za plo{tina na polutopka
zemi ja predvid i plo{tinata na golemiot krug.
IV. 26 - str. 198
1. a) 65, 42 cm3, b) 268 cm3, v) 7234,56 cm3. 2. a) P = 254, 34 cm2, V = 381, 5 cm3, b) P = 21, 23 dm2, V = 9,
2 dm3, v) P = 28, 26 dm2, V = 14, 13 dm3. 3. 1, 175 m3. 4. â{ite sobiraat podednakvo. 5. P = 154 cm2,
V = 180 cm3. 6. 1, 67 dm. 7. Upatstvo. Dobienata topka }e ima volumen ednakov na zbirot
od volumenite na dvete topki. Odgovor. 8 cm. 8. 105 163 000 000 km3. 9. 6, 45 cm. 10. 6 cm.
S 5 S 5 S 5
11. 20983 hl. 12. 9. 97 S 5 9& .

Zada~i za povtoruvawe i utvrduvawe - IV - str. 199
1. 4. 2. 4. 3. Da. 4. Upatstvo. Izberi dve to~ki od ednata prava i edna to~ka od vtorata
prava. Tie se nekolinearni i opredeluvaat edna ramnina. Toa e baranata ramnina. Pokaì
deka taa ramnina e edinstvena. 5. Ako p ne e paralelna so S, toga{ p ja proboduva ramninata
S vo nekoja to~ka P. No, paralelnite pravi p i q opredeluvaat ramnina P i pritoa P Î P.
Pravata q minuva niz P (zo{to?), pa dobivame deka pravite p i q se se~at vo to~ka
P - kontradikcija. 6. 8, 06 cm. 7. 365, 5 cm3. 8. P = 248 cm2, V = 240 cm3. 9. Moè.
10. P | 89, 6 cm2, V = 34 cm3. 11. Paketot }e sodrì 150 kutii a negoviot volumen }e bide
3375 cm3. 12. a = 6 cm, H = 4,9 cm3. 13. 91cm2. 14. 47 cm2. 15. P | 360 cm2, V | 400 cm3.
16. P | 45 cm2, V | 15, 6 cm3. 17. 11, 5 litri vo sekunda. 18. 376, 8 cm2. 19. P | 208 cm2, V | 226 cm3.
20. Moè da pomine, i }e mu ostanat u{te 3,1 litri benzin. 21. P | 177 cm3, V | 140 cm3.

22. P | 51,4 cm2, V | 30,5cm3. 23. P = pH2, 9 S + . 24. a) P | 301 cm2, V | 452 cm3, b) P | 452 cm2,

V | 553 cm3. 25. a) P | 160 cm2, V | 160 cm3, b) P | 272 cm2, V | 226 cm3. 26. 975 g. 27. 2, 25 cm.

28. 216.29. km. 30. | 48%.

Zada~i za samokontrola - IV - str. 201
1. 6. 2. A', B' i C' se kolinearni i B' leì pome|u A' i C'. 3. 8 dm, 4. 280, 6 cm3. 5. 9, 2 cm.
6. V = 288 cm3, P = 341 cm2. 7. 5 dm. 8. V1 : V2 = (pb2a) : (pa2b) = b : a. 9. 2922,8 cm2. 10. 9 cm. 11. 38 026
656 km2. 12. R31 : R32.
216
AZBU^NIK NA POIMITE
- ravenki 50
Agol me|u - neravenki 69
- dve pravi 137 - sistemi ravenki 105
- dve ramnini 138
- prava i ramnina 137 Identitet 46
Aksioma za paralelnost 127 Interval 67
Apotema na piramida 164 -, beskone~en 68
Brojna oska 67 -, zatvoren 67
Bo~na povr{ina -, otvoren 67
- na konus 185 -, poluotvoren 67
- na piramida 162 Yidovi
- na prizma 142 -, bo~ni
Bo~ni yidovi - na paralelopiped 140
-na piramida 163 Kvadar 155
- na prizma 143 Kocka 155
Bo~ni rabovi Koeficient na proporcionalnost 7
- na piramida 163 Kolinearni to~ki 128
- na prizma 143 Komplanarni to~ki 129
Visina na Konus
- konus 185 -, prav kruèn 184
- piramida 163 -, osnova na 185
- prizma 143 -, vrv na 185
- cilindar 176 -, radius na 185
Verojatnost 120 -, mreà na 187
- na nastan 120 -, oskin presek na 185
Volumen na Linearna ravenka
- kvadar 155 - so edna nepoznata 55
- kocka 155 - so dve nepoznati 97
- piramida 172 -, normalen vid na 55
- prava prizma 153 -, grafik na 98
- telo 154 Linearna neravenka
Generatrisa na - so edna nepoznata 73
- konus 185 Linearna funkcija 80
- cilindar 176 -, grafik na 82
Geometrisko telo 139 Mreà na prizma 147
-, val~esto 140 - na piramida 167
-, rabesto 140 - na konus i cilindar 187, 178
-, yidovi na 140 Nastan
-, rabovi na 140 -, nevozmoèn 118
-, povr{ina na 140 -, slu~aen 118
-, temiwa na 140 -, povolen 120
Grafik na -, sprotiven 121
- linearna ravenka 98 Neravenka
- funkcija 82 - so edna nepoznata 63
Dijagonala na - so dve nepoznati 63
- kvadar 146 -, re{enie na 69
- kocka 147 -, linearna 64
- paralelopiped 145 Neravenstvo 62
- prizma 143 -, brojno 63
Dijagonalna ramnina 144 - so promenliva 63
Dijagonalen presek na -, algebarsko 63
- prizma 144 -, dvojno 65
- piramida 165 Odnos na perimetrite na dva sli~ni
Dimenzii na kvadar 145 triagolnika 21
Dijagram Odnos na plo{tinite na dva sli~ni
Evklidova teorema 28 triagolnika 24
Ekvivalentni Osnova na
- prizma 142
217
- piramida 168
Rastojanie od to~ka do ramnina 140
- konus 191
Ravenstvo 45
- cilindar 182
Ramnini 127
Paralelopiped 151
-, paralelni 132
-, dijagonali na 152
-, normalni 138
-, sprotivni yidovi na 152
Re{avawe na sistem linearni ravenki
Piramida
-, metod na zamena 104
-, pravilna 170
-, metod na sprotivni koeficienti 106
-, osnovni rabovi na 169
-, metod na grafi~ko re{avawe 109
-, vrv na 168
Pitagorova teorema 30 Sistem linearni ravenki
Plo{tina na - so dve nepoznati 100
- konus 194 -, homogen 101
- piramida 174 Sistem linearni neravenki 77
- prizma 155 Sli~nost
- sfera 201 -, koeficient na 17
- cilindar 185 -, priznaci za 19
Povr{ina Statisti~ka masa 119
-, bo~na 168, 148, 191 Sfera
-, rotaciona 181 -, mala kru`nica na 194
-, kru`na cilindri~na 181 -, golema kru`nica na 194
-, kru`na konusna 190 -, plo{tina na 195
Poliedar Talesova teorema 11
-, yidovi na 146 Tetraedar 163
-, rabovi na 146 -, pravilen 194
-, temiwa na 146 Tangentna ramnina
Populacija 124 - na topka 194
-, obem na 125 Topka
Pravi 133 -, radius na 193
-, paralelni 137 -, dijametar na 194
-, razminuva~ki 137 -, golem krug na 194
Primerok 125 -, mal krug na 194
-, obem na 125 -, centar na 193
Presek -, volumen na 197
-, paralelen 150, 183 Triagolnik
-, dijagonalen 150 -, Egipetski 31
-, oskin 183, 191 -, Indiski 31
Prizma Figuri 127
-, prava 149 -, prostorni 127
-, kosa 149 -, ramninski 127
-, pravilna 150 -, sli~ni 17
-, paralelen presek na 150 Funkcija
Proektirawe - na pravata proporcionalnost 81
- na to~ka 135 -, linearna 81
-, ortogonalno 135 -, nula na 88
-, paralelno 134 Cilindar
-, koso 135 -, prav kruèn 176
Proekcija 135 -, radius na 176
Proektira~ki pravec 135 -, oska na 176
Proporcionalni otse~ki 7, 28 -, ramnostran 174
Proporcija 6 -, oskin presek na 177
Razmer
-, obraten 5
-, vrednost na 5
-, prodolèn 6
Ravenka
- so edna nepoznata 47
- so dve nepoznati 47
-, nepoznati na 47
-, re{enie na 48
-, definiciona oblast na 46
218
SODR@INA
A PROPORCIONALNI OTSE^KI
I.1. Razmer ...................................................................................................................... .... 5

I.2. Proporcionalni otse~ki ........................................................................................ 7
I.3. Delewe na otse~ka na ednakvi delovi ............................................................... 9
I.4. Talesova teorema ................................................................................................... 11
I.5. Primena na Talesovata teorema ....................................................................... 13
B SLI^NI TRIAGOLNICI
I.6. Sli~ni figuri. Sli~ni triagolnici ................................................................ 16

I.7. Priznaci za sli~nost na triagolnicite ......................................................... 19
I.8. Odnos na perimetrite na dva sli~ni triagolnika ....................................... 21
I.9. Odnos na plo{tinite na dva sli~ni triagolnika ........................................ 24
I.10. Primena na sli~nosta na triagolnici ............................................................ 25
V PITAGOROVA TEOREMA
I.11. Sli~nost vo pravoagolen triagolnik (Evklidovi teoremi) .....................28

I.12. Pitagorova teorema ..............................................................................................30
I.13. Primena na Pitagorovata teorema vo konstruktivnite zada~i ............ 33
I.14. Primena na Pitagorovata teorema na ramninski geometriski figuri ...... 36
Zada~i za povtoruvawe i utvrduvawe - I .................................................. 42
Zada~i za samokontrola - I ................................................................................... 43
LINEARNI RAVENKI
219
A LINEARNI RAVENKI
II.1. Ravenstvo. Identitet. Ravenka .........................................................................45

II.2. Vidovi ravenki .......................................................................................................47
II.3. Re{enie na ravenka ...............................................................................................48
II.4. Ekvivalentni ravenki ..........................................................................................50
II.5. Osnovni svojstva na ravenstvata i ravenkite ..............................................51
II.6. Op{t vid na linearna ravenka so edna nepoznata .......................................54
II.7. Re{avawe na linearni ravenki so edna nepoznata .....................................55
II.8. Primena na linearna ravenka so edna nepoznata ........................................58
B LINEARNI NERAVENKI SO EDNA NEPOZNATA
II.9. Neravenstvo i neravenka .....................................................................................62

II.10. Svojstva na brojnite neravenstva .....................................................................64
II.11. Brojna oska. Intervali ........................................................................................67
II.12. Re{enie na neravenka. Ekvivalentni neravenki ........................................69
II.13. Teoremi za ekvivalentni neravenki ................................................................70
II.14. Re{avawe na linearna neravenka so edna nepoznata .................................73
II.15. Primena na linearni neravenki so edna nepoznata ....................................75
V SISTEM LINEARNI NERAVENKI SO EDNA NEPOZNATA
II.16. Re{enie na sistem linearni neravenki so edna nepoznata ......................77

II.17. Re{avawe na sistem linearni neravenki so edna nepoznata ...................78
G LINEARNA FUNKCIJA
II.18 Linearna funkcija .. ....................................................................................80

II.19. Grafik na funkcijata u = ah ........................................................................... 82
II.20. Grafik na funkcijata u = ah + b .................................................................... 84
II.21. Zaemna polo`ba na graficite na nekoi linearni funkcii .................86
II.22. Rastewe, opa|awe i nula na linearna funkcija ...........................................88
220
II.23. Grafi~ko re{avawe na linearna ravenka so edna nepoznata .................. 89
Zada~i za povtoruvawe i utvrduvawe - II .................................................. 91
Zada~i za samokontrola - II ......................................................................... 93
A LINEARNI RAVENKI SO DVE NEPOZNATI
III.1. Ekvivalentni linearni ravenki so dve nepoznati ...................................... 97

III.2. Linearna ravenka so dve nepoznati .................................................................. 95
B SISTEM OD DVE LINEARNI RAVENKI SO DVE NEPOZNATI
III.3. Sistem od dve linearni ravenki so dve nepoznati ................................... 100

III.4. Grafi~ko re{avawe na sistem linearni ravenki so dve nepoznati ... 102
III.5. Ekvivalentni sistemi ....................................................................................... 105
III.6. Re{avawe na sistem linearni ravenki so dve nepoznati
so metod na zamena .............................................................................................. 107
III.7. Re{avawe na sistem linearni ravenki so dve nepoznati
so metod na sprotivni koeficienti .............................................................. 109
III.8. Primena na sistemite linearni ravenki so dve nepoznati ................... 111
V RABOTA SO PODATOCI
III.9. Princip na Dirihle ........................................................................................... 114

III.10. Populacija. Primerok ....................................................................................... 116
III.11. Nastan. Siguren i slu~aen nastan ................................................................. 117
III.12. Sistemski i slu~aen izbor na podatoci ....................................................... 119
III.13. Verojatnost na slu~aen nastan ........................................................................ 120
III.14. Eksperimentalna proverka na rezultatite ................................................ 122
Zada~i za povtoruvawe i utvrduvawe - III ............................................... 124
Zada~i za samokontrola - III ....................................................................... 126
221
A TO^KA, PRAVA I RAMNINA VO PROSTOROT
IV.1. Zaemni polo`bi na to~ki, pravi i ramnini vo prostorot ...................... 127

IV.1.1. Zaemna polo`ba na to~ka i prava .................................................................. 128
IV.1.2. Zaemna polo`ba na to~ka i ramnina ............................................................. 129
IV.1.3. Zaemna polo`ba na prava i ramnina ............................................................. 129
IV.1.4. Zaemna polo`ba na dve pravi vo prostorot ................................................ 130
IV.1.5. Zaemna polo`ba na dve ramnini ..................................................................... 132
IV.2. Paralelno proektirawe i ortogonalno proektirawe ............................. 133
IV.2.1. Normala na ramnina ........................................................................................... 133
IV.2.2. Paralelno proektirawe .................................................................................... 134
IV.2.3. Ortogonalno proektirawe ............................................................................... 135
IV.3. Agli me|u pravi i ramnini ............................................................................... 137
IV.4. Geometriski tela ................................................................................................ 139
B PRIZMA
IV.5. Poim i elementi na prizmite ......................................................................... 141

IV.6. Vidovi i preseci na prizmite ......................................................................... 145
IV.7. Paralelopiped ..................................................................................................... 145
IV.8. Mreà na prizma ................................................................................................. 147
IV.9. Plo{tina na prizma ........................................................................................... 149
IV.9.1. Plo{tina na kvadar i kocka ............................................................................ 150
IV.9.2. Plo{tina na nekoi pravilni i nekoi pravi prizmi ................................. 151
IV.10. Volumen na prizma .............................................................................................. 154
IV.10.1. Op{to za volumen na telata ........................................................................... 154
IV.10.2. Volumen na kvadar i kocka ............................................................................... 155
IV.10.3. Volumen na prava prizma .................................................................................. 158
222
V PIRAMIDA
IV.11. Poim i elemeneti na piramidata ................................................................... 162

IV.12. Vidovi i svojstva na piramidite. Dijagonalen presek ............................ 163
IV.13. Mreà na piramida ............................................................................................. 166
IV.14. Plo{tina na piramida ...................................................................................... 168
IV.15. Volumen na piramida .......................................................................................... 172
G CILINDAR
IV.16. Poim i elementi na cilindarot. Preseci na cilindar ........................... 175

IV.17. Mreà na cilindar ............................................................................................. 178
IV.18. Plo{tina na cilindar ....................................................................................... 179
IV.19. Volumen na cilindar .......................................................................................... 181
D KONUS
IV.20. Poim i elementi na konusot. Oskin presek ................................................ 184

IV.21. Mreà na konus .................................................................................................... 186
IV.22. Plo{tina na konus ............................................................................................. 188
IV.23. Volumen na konus ................................................................................................. 190
\ TOPKA
IV.24. Poim za sfera i topka ....................................................................................... 193

IV.25. Plo{tina na sfera ............................................................................................ 195
IV.26. Volumen na topka ................................................................................................. 197
Zada~i za povtoruvawe i utvrduvawe - IV .................................................. 199
Zada~i za samokontrola - IV ............................................................................ 201
Odgovori i upatstva ............................................................................................................... 203
Azbu~nik na poimite .............................................................................................................. 217
223

RZJTHPJ Ah Ua 5 Ib 6 Eiurhd A

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

RZJTHPJ Ah Ua 5 Ib 6 Eiurhd A

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Глигор Тренчевски

Nastavnata materija po matematika za VIII oddelenie, vo u~ebnikot e izlo`ena vo

a) Zada~i so sino kruk~e . Toa se zada~i so koi se vr{i uve`buvawe na soodvetni-

b) Zada~i so violetovo triagolni~e . Toa se poslo`eni i pote{ki zada~i, ~ie

Zada~a. Razmerite a) a : b = 3 : 5 i b : c = 5 : 6, b) a : b = 3 : 5 i b : c = 15 : 17, da gi zapi{eme

1. Napi{i dva razmera so razli~ni vrednosti.

1. Na crte`ot 1 dadeni se dve otse~ki $% i &' , ~ii dol`ini se $% FP i

Zabele`uvame deka koli~nikot od dol`inite na dve otse~ki ne zavisi od izborot na

Definicija 2. Ako otse~kite $% &' () i *+ se takvi {to da va`i proporcijata

3. Poznato e deka so zapisot $%  FP e zadadena dol`inata (merata) na otse~kata $% .

8. Vo eden pravoagolen triagolnik eden od aglite iznesuva 30o. Kolkav e razmerot od

Na crt. 4a daden e triagol-

Zada~a 1. Dadena otse~ka $% da se razdeli

Zada~a 2. Dadena e otse~ka $% . Da se odredi

1. Razdeli ja otse~kata $%  FP na tri ednakvi delovi.

Nacrtajte proizvolen konveksen agol 021

Ovaa teorema e poznata kako Talesova teorema*.

Posledica 1. Ako $ % & $% , toga{ 2$  $$ 2%  %% (crt. 9).

Posledica 2. Ako edna prava e paralelna so edna strana na daden triagolnik

Crte` 10 Niz to~kata M da povle~eme prava 03 paralelena so

Teorema 2. Ako dve razli~ni pravi, od kracite na eden agol, otsekuvaat

Dokaz*. Neka pravite $% i &' gi se~at kracite na agolot 021 i, pritoa

b) 2$  $%    2&   FP i &'  FP .

I. 5. PRIMENA NA TALESOVATA TEOREMA

Talesovata teorema nao|a {iroka primena vo geometrijata. Eve nekolku

2% E , a na drugiot krak ja prenesuvame otse~kata 2& F . To~kite $ i & gi povrzuvame,

Re{enie. Niz temeto ' povle~i prava '1 - paralelna so krakot

1. Na edniot krak na agolot 021 od temeto 2 naneseni se ednopodrugo otse~kite

6. Daden e triagolnik $%& , vo koj %' e bisektrisa na agolot % . Odredi gi dol`inite

I. 6. SLI^NI FIGURI. SLI^NI TRIAGOLNICI

Figurite, koi imaat ista

Definicijata za sli~nost na dva triagolnika vo sebevklu~uva sporeduvawe na site

Od )$ )$ i )% )% sleduva deka i )& )& . Zo{to?

Neka, na primer, $% ! $ % i $& ! $& . Ako

1. Dali se sli~ni sekoi dva ramnostrani triagolnika?

* Za onie koi sakaat da gi pro{irat svoite znaewa.

Zada~a. Da se konstruira triagolnik $ %& {to e sli~en na daden triagolnik

3. Katetite na eden pravoagolen triagolnik se proporcionalni so katetite na drug pravoagolen

Re{enie. Ako so / i / gi ozna~ime perimetrite na triagolnicite, toga{ vo

Analogna teorema na teorema 1 va`i za soodvetnite visini, te`i{nite linii i

Teorema 2. Soodvetnite a) visini, b) te`i{ni linii, v) bisektrisi, na dva

(&$' (& $ ' , bidej}i D $%&  D $ %& . Od ovde dobivame deka

&'  & ' $&  $& .

Toga{ koristej}i deka

1. Stranite ne eden triagolnik se dolgi:  FP FP i  FP . Odredi gi dol`inite na

Vo prethodnata nastavna edinica vidovme deka odnosot na perimetrite na dva sli~ni

Zada~a. Edno ve{ta~ko ezero ima forma na triagolnik. Plo{tinata na ezeroto na

3    FP    NP

1. Plo{tinite na dva triagolnika se odnesuvaat kako    . Ako najmalata strana na

I. 10. PRIMENA NA SLI^NOSTA NA TRIAGOLNICI

Svojstvata na sli~nite triagolnici nao|aat mnogu {iroka i raznovidna primena, ne

Zada~a 1. Da se odredi visinata na edno drvo spored dol`inata na negovata senka

Zada~a 2. Da se odredi rastojanieto me|u to~kite $ i % , od koi to~kata % e

1. Odredi go rastojanieto me|u to~kite $ i % {to se nao|aat na sprotivnite bregovi

D %&'  D %$& (agolot E im e zaedni~ki).

Teorema 1. Sekoja kateta vo pravoagolniot triagolnik e geometriska sredina me|u

Od D $&'  D $%& i D %&'  D BAC sleduva deka i D $&'  D &%' .

Od nea sleduva slednava va`na:

Posledica. Normalata, {to e povle~ena od koja bilo to~ka na kru`nicata kon

Dokaz. Neka e dadena kru`nica

Zada~a. Da se konstruira otse~ka so dol`ina [ koja e geometriska sredina na dve

Na polupravata $0 so po~etok vo $ ja nanesuvame otse~kata $' D , a potoa so

Pri re{avaweto na slednive zada~i, elementite na pravoagolniot triagolnik }e gi

1. Na crte`ot 1 dadeni se dve otse~ki $% i &' , ~ii dol`ini se $% FP i

Definicija 2. Ako otse~kite $% &' () i *+ se takvi {to da va`i proporcijata

3. Poznato e deka so zapisot $% FP e zadadena dol`inata (merata) na otse~kata $% .

1. Razdeli ja otse~kata $% FP na tri ednakvi delovi.

Posledica 1. Ako $ % & $% , toga{ 2$ $$ 2% %% (crt. 9).

b) 2$ $% 2& FP i &' FP .

Od )$ )$ i )% )% sleduva deka i )& )& . Zo{to?

Neka, na primer, $% ! $ % i $& ! $& . Ako

Zada~a. Da se konstruira triagolnik $ %& {to e sli~en na daden triagolnik

Re{enie. Ako so / i / gi ozna~ime perimetrite na triagolnicite, toga{ vo

(&$' (& $ ' , bidej}i D $%& D $ %& . Od ovde dobivame deka

&' & ' $& $& .

1. Stranite ne eden triagolnik se dolgi: FP FP i FP . Odredi gi dol`inite na

3 FP NP

1. Plo{tinite na dva triagolnika se odnesuvaat kako . Ako najmalata strana na

D %&' D %$& (agolot E im e zaedni~ki).

Od D $&' D $%& i D %&' D BAC sleduva deka i D $&' D &%' .

1. Dadeno e: D FP i F FP . Da se odredat: E DF EF i K .

Zada~a 4. Da se konstruiraat otse~ki so dol`ini [ D E i \ D E , kade

Re{enie: Konstrukcijata na otse~kata [ D E se sveduva na konstrukcija na

4. Dadena e otse~ka dolga a. Konstruiraj otse~ka [ D .

6. Konstruiraj gi otse~kite: a) [ D DF , b) [ D DF , kade {to a, b, c se dadeni

Navistina, ako kon dvete strani na ravenkata I [ J [ M [ dodademe M [ ,