Neznani Clen Sorazmerja 1 1 0 2371

Janez Mihelčič, Boris Ðukić, Bojan Petek
Neznani člen sorazmerja
Vsebina dokumenta je avtorsko zaščitena. Gradivo je v dani obliki dostopno brezplačno in povsem in brez
omejitev uporabnikom na voljo za osebno uporabo kot npr. za namene učenja in / ali izvajanja pouka. Gradiva
brez dovoljenja upravljavca portala ni dovoljeno objavljati na drugih spletnih portalih, spletnih učilnicah ipd.
Gradivo je brezplačno dostopno na
https://si.openprof.com/wb/poglavje:neznani_člen_sorazmerja/2371/?utm_source=pdf.
OpenProf.com, maj 2023

1 OpenProf.com
1 Razmerja količin
Razmerje je primerjava količin po velikosti. Pove nam, kolikokrat je ena količina večja
od druge.
Primer
Mojca ima 2 jabolki, Kekec pa 1.

V jeziku razmerij bi rekli, da ima Mojca dvakrat več jabolk kot Kekec.
Zadeve si lahko poenostavimo, če razmerje izrazimo v matematični obliki. Če želimo

primerjati količini a in b, to z razmerjem zapišemo:
a:b
K zapisu razmerja dodamo še številske vrednosti količin.
Primer
Navežimo se na prejšnji primer. Označimo število Mojčinih jabolk z a in

število Kekčevih jabolk z b.
Razmerje jabolk med Mojco in Kekcem bi zapisali:
a:b=2:1
Če nakazano deljenje (2:1) še izračunamo, dobimo 2. To pomeni, da ima Mojca

dvakrat več jabolk kot Kekec.
1.1 Zapis razmerja

Naj bosta a in b velikosti dveh količin. V matematiki dve količini praviloma primer-
jamo tako, da zapišemo njun količnik v obliki deljenja ali pa ulomka:
a
a : b ali
b
Ta količnik imenujemo razmerje in ga beremo a proti b. Število a je prvi člen
razmerja, število b je drugi člen razmerja.
Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

https://si.openprof.com/wb/poglavje:neznani_člen_sorazmerja/2371/?utm_source=pdf
2 OpenProf.com
V razmerju moramo obe količini izraziti z enakima merskima enotama.
Za skupno mersko enoto izberemo manjšo mersko enoto. Razmerje potem zapišemo
samo s številoma, brez merskih enot.
Primer
Pravokotnik ima stranici a = 2 dm in b = 9 cm.

Zapišimo razmerje njegovih stranic.
Začetek izvajanja
a = 2 dm
b = 9 cm
Najprej moramo uskladiti enote, zato decimetre pretvorimo v centimetre.
a = 20 cm
b = 9 cm
Zapišimo razmerje.
a : b = 20 cm : 9 cm
Razmerje zapišemo brez enot.
a : b = 20 : 9
Razmerje stranic pravokotnika je 20 proti 9.
Konec izvajanja

3 OpenProf.com
1.2 Poenostavitev razmerja

Razmerje količin a in b lahko zapišemo kot ulomek ab , zato za razmerja veljajo enake
lastnosti kot za ulomke.
To pomeni, da moramo tudi razmerje poenostaviti, če je mogoče. Poenostavimo ga
tako, da ga:
• razširjamo
• ali krajšamo.
Razmerje je poenostavljeno, ko sta števili a in b:
• naravni števili
• in tuji števili
Takrat je največji skupni delitelj števil a in b enak 1.
Poenostavljeno razmerje je povsem enako prvotnemu razmerju - le drugače je za-

pisano. To bomo videli v nadaljevnaju pri računanju količnika razmerja. Poglejmo si
podrobneje, na kakšne načine lahko poenostavimo razmerje.
1.2.1 Razširjanje razmerja
Razmerje razširimo zato, da oba člena razmerja a in b pretvorimo v naravni števili.

Z razširjanjem v razmerju odpravljamo:
• decimalna števila
• ali ulomke.
Razmerje razširimo tako, da oba člena pomnožimo z enakim, od nič ra-

zličnim številom.
a : b = (a · c) : (b · c)
Odpravljanje decimalnih števil v razmerju
Decimalna ševila v razmerju odpravimo tako, da razmerje pomnožimo z večkratnikom

števila 10. S katerim, je odvisno od najnatančnejšega decimalnega mesta v razmerju:
• z 10, če je najnatančneje decimalno mesto v razmerju desetina,

4 OpenProf.com
• s 100, če je najnatančneje decimalno mesto v razmerju stotina,
• s 1000, če je najnatančneje decimalno mesto v razmerju tisočina,
• in tako dalje.
Primer
Poenostavi razmerje 0,1 : 0,07.
Začetek izvajanja
V razmerjih z decimalnimi števili najprej odpravimo decimalna mesta:
0,1 : 0,07
Razmerje pomnožimo s 100, ker je v našem primeru stotina najnatančnejše

decimalno mesto v razmerju.
(0,1 · 100) : (0,07 · 100)
Uredimo prvi in drugi člen razmerja.
10 : 7
Konec izvajanja
Odpravljanje ulomkov v razmerju
Ulomke v razmerju odpravimo tako, da razmerje pomnožimo z najmanjšim skupnim

imenovalcem.
Primer
2
Poenostavi razmerje 3 : 23 .

5 OpenProf.com
Začetek izvajanja
2 3
:
3 2
Razmerje pomnožimo z najmanjšim skupnim imenovalcem, ki je v našem

primeru 6.
2·6 3·6
:
3 2
Krajšamo, prvi člen razmerja s 3 in drugega z 2.
2·2 3·3
:
1 1
Uredimo prvi in drugi člen razmerja.
4:9
Konec izvajanja
1.2.2 Krajšanje razmerja
Zaporedje krajšamo z namenom, da dobimo poenostavljeno razmerje, v katerem sta

člena zaporedja tuji naravni števili (njun največji skupni delitelj je enak 1).
Razmerje krajšamo tako, da oba člena delimo z enakim, od nič različnim

številom.
a : b = (a : c) : (b : c)

6 OpenProf.com
Primer
Poenostavi razmerje 48 : 20.
Začetek izvajanja
Podano razmerje poenostavimo v enem koraku tako, da ga delimo z

največjim skupnim deljiteljem:
48 : 20
Razmerje delimo z največjim skupnim deljiteljem, ki je 4.
(48 : 4) : (20 : 4)
Uredimo oba člena.
12 : 5
Razmerje je poenostavljeno, ker sta člena zaporedja 12 in 5 tuji naravni

števili (njun največji skupni delitelj je enak 1).
Konec izvajanja
Začetek izvajanja
Razmerje pa lahko krajšamo tudi tako, da ga postopno delimo s skupnimi

deljitelji:
48 : 20
Razmerje delimo skupnim deljiteljem 2.
(48 : 2) : (20 : 2)

7 OpenProf.com
Uredimo oba člena.
24 : 10
Dobljeno razmerje ponovno delimo s skupnim deljiteljem, ki je zopet 2.
(24 : 2) : (10 : 2)
Uredimo oba člena.
12 : 5
Razmerje je poenostavljeno, ker sta člena zaporedja 12 in 5 tuji naravni

števili (njun največji skupni delitelj je enak 1).
Konec izvajanja
1.3 Količnik razmerja in enakost razmerij
Če v razmerju nakazano deljenje tudi izračunamo, dobimo količnik razmerja, ki ga

označimo s k .
Količnik razmerja k nam pove, da je prvi člen k -krat večji od drugega

člena razmerja.
Takrat lako razmerje zapišemo v obliki:
a:b=k
Poglejmo si količnik razmerja v primeru.
Primer

8 OpenProf.com
Plesni tečaj obiskuje 12 deklet in 4 fantje.
Začetek izvajanja
Označimo število deklet z d in število fantov z f. Zapišimo razmerje:
d : f = 12 : 4
Izračunajmo nakazano deljenje 12 : 4.
d:f =3
Dobili smo količnik razmerja k = 3. Zdaj vemo, da je število deklet 3-krat

večje od števila fantov.
Konec izvajanja
Poglejmo si še, kako ugotovimo, če sta dve razmerji enaki.

Lastnost razmerja je njegov količnik k. Če imata dve razmerji enak količnik, npr. 3,
potem nam obe razmerji povesta isto stvar - da je prva količina 3-krat večja od druge.
Taki razmerji sta torej enaki.
Dve razmerji sta enaki, kadar imata enak količnik razmerja k.
Primer
Preverimo, če sta razmerji 3 : 2,5 in 6 : 5 enaki.

Če sta količnika razmerij k enaka, sta razmerji enaki. Za vsako razmerje posebej
izračunamo njegov količnik k.
Začetek izvajanja
Najprej za prvo razmerje:

9 OpenProf.com
3 : 2,5
Izračunamo količnik razmerja.
k1 = 3 : 2,5
k1 = 1,2
Konec izvajanja
Začetek izvajanja
Nato še za drugo razmerje:
6:5
Izračunamo količnik razmerja.
k2 = 6 : 5
k2 = 1,2
Konec izvajanja
Ker sta količnika podanih razmerij enaka k1 = k2 = 1,2, sta razmerji 3 : 2,5 in
6 : 5 enaki.
1.4 Sorazmerje
Sorazmerje označuje enakost dveh razmerij. Uporabimo ga za izračun neznane količine,
če poznamo v kakšnem razmerju je z neko znano količino. Poglejmo si sorazmerje na
konkretnem primeru.
Primer

10 OpenProf.com
Vemo, da sta števili deklet in fantov v razmerju 1 : 2. Zanima nas, koliko

je deklet, če je fantov 10.
Označimo:
• število deklet z d
• in število fantov s f.
Zapišimo razmerje:
d:f =1:2
Iz razmerja vidimo, da je fantov dva-krat toliko kot deklet. Zato sklepamo, da je

deklet 5.
Kaj pa, če je primer zapletenjši? Potem moramo neznano količino izračunati.

Najprej si pogljemo, kako zapišemo sorazmerje. Če sta dve razmerji enaki, potem
imata enak količnik k.
a:b=k
b:c=k
Takrat lahko zapišemo:
a:b=c:d
Dobili smo enačbo, ki jo imenujemo sorazmerje in jo beremo a proti b je kakor c
proti d. Zdaj vidimo, zakaj je sorazmerje isto kot enakost dveh razmerij.
Števili a in d imenujemo zunanja člena, b in c pa notranja člena sorazmerja.
Zapis a : b = c : d pomeni enakost ulomkov, zato lahko zapišemo:
Začetek izvajanja
a c
=
b d
Enačbo množimo s skupnim imenovalcem, ki je b · d.
a · (b · d) c · (b · d)
=
b d
Krajšamo.
a·d=b·c

11 OpenProf.com
Konec izvajanja
S tem preprostim računom smo prišli do pomembnega pravila:
V poljubnem sorazmerju je produkt zunanjih členov enak produktu no-

tranjih členov.
To pravilo uporabimo takrat, ko je eden od členov sorazmerja neznan in ga moramo

izračunati.
Primer
Iz sorazmerja x : 15 = 3 : 5 določi neznani člen.
Začetek izvajanja
x : 15 = 3 : 5
V poljubnem sorazmerju je produkt zunanjih členov enak produktu notran-

jih členov.
x · 5 = 15 · 3
5x = 45
Enačbo delimo s 5.
5x 45
=
5 5
Krajšamo.
x=9
Konec izvajanja

12 OpenProf.com
1.5 Reševanje besedilnih nalog s podanim razmerjem
Pri poenostavljanju (natančneje pri razširjanju) razmerja smo spoznali, da se razmerje

ne spremeni, če oba člena množimo z istim, od nič različnim številom.
Količini a in b, ki sta v razmerju, lahko zapišemo kot:
a:b
Če razmerje razširimo s poljubnim, od nič različnim številom x, dobimo povsem enako

razmerje:
ax : bx
Gornji zapis lahko razumemo, da smo oba člena razmerja zapisali z neko enoto x. Pri
tem pa ima:
• prvi člen: število takih enot enako a,
• drugi člen: število takih enot enako b.
Primer
Poglejmo si preprost primer:

V soku sta količini sirupa in vode v razmerju 2 : 13.
Označimo:
• količino sirupa: s
• količino vode: v
Zdaj lahko zapišemo razmerje:
s : v = 2 : 13
Ta zapis pomeni, da ima količina:
• sirupa velikost 2 enoti,
• vode velikost 13 enot.
Ker pa velikosti enote ne poznamo, jo lahko označimo z x. Zdaj pa iz razmerja

izpišimo podatka z neznano enoto:
s = 2x
v = 13x

13 OpenProf.com
V zgornjem primeru smo videli, kako lahko podano razmerje uporabimo za zapis
podatkov v nalogi. Tak zapis količin nam omogoča reševanje besedilnih nalog, v katerih
je podano razmerje.
Poglejmo si primer take naloge.
Primer
Ploščina pravokotnika je 135 cm2 , razmerje njegovih stranic pa 5 : 3. Izračunaj

dolžini njegovih stranic.
Računanja se lotimo po naslednjem postopku:
Stranici pravokotnika sta v razmerju 5 : 3, zato ju lahko zapišemo v obliki:
a = 5x
b = 3x
Velikosti enote x še ne poznamo. Vemo pa, da je enota x neka dolžina. Lahko jo
izračunamo, saj imamo v nalogi še podatek o ploščini trikotnika.
S pomočjo obrazca za ploščino trikotnika izračunajmo neznano enoto x :
Začetek izvajanja
a = 5x
b = 3x
p = 135 cm2
Zapišimo obrazec za ploščino pravokotnika.
p=a·b
Vstavimo podatke.
135 = 5x · 3x
Množimo člena na desni strani enačbe.
135 = 15x2

14 OpenProf.com
Za lažje računanje zamenjamo levo in desno stran enačbe.
15x2 = 135
Izrazimo x2 tako, da enačbo delimo s 15.
15x2 135
=
15 15
Krajšamo ulomka na obeh straneh.
x2 = 9
Rešitvi dane enačbe bi lahko bili:
x=3
x = −3.
Vemo pa, da je x neka enota za dolžino, zato ne more biti negativna.
Pravilna rešitev je zato:
x=3
Konec izvajanja
Sedaj, ko poznamo enoto x, lahko izračunamo stranici pravokotnika a in b.
Začetek izvajanja
Izračunajmo stranici:
a = 5x
b = 3x

15 OpenProf.com
Vstavimo x = 3
a=5·3
b=3·3
Izračunamo.
a = 15 cm
b = 9 cm
Konec izvajanja
Dobili smo stranici trikotnika, ki smo ju izračunali s pomočjo podane ploščine.

16 OpenProf.com
2 Neznani člen sorazmerja - vaje

1. Iz sorazmerja 4 : x = 21 : 7 izračunaj neznani člen!
2. Iz sorazmerja 0,24 : 0,6x = 0,16 : 0,48 izračunaj neznani člen!

9
3. Iz sorazmerja 6 16 : x = 5 56 : 6 14
11
izračunaj neznani člen!
4. Iz sorazmerja x : 1 14 = 3 : 0,5 izračunaj neznani člen!
5. Iz sorazmerja (x + 2) : 4 = (2x − 3) : 3 izračunaj neznani člen!
6. Kolikšna je dolžina pravokotnika s širino 15 cm, če sta dolžina in širina v razmerju

3 : 1?
7. Razmerje kotov α in β v trikotniku je enako 3 : 4. Izračunaj kot β, če je kot

α = 51◦ .
8. V živalskem vrtu imajo 21 opic, 7 slonov, 12 pelikanov in žirafe. Koliko mora biti
žiraf, da bo razmerje opice in slonov enaku razmerju pelikanov in žiraf?
9. Izračunaj neznane člene sorazmerij.
a x : 5 = 9 : 15
b 2:7=y:2
c 0,5 : 8 = a : 32
d (b + 2) : 3 = (b − 2) : 2
10. Izračunaj neznani člen sorazmerja x : 49 = 49 : x.

5 4
11. Izračunaj neznani člen sorazmerja 1 : 7 = 9 : a.
12. Izračunaj neznani člen sorazmerja x : 12.6 = 12.9 : 1.
13. Iz sorazmerja 5x : 8 = 25 : 2 izračunaj neznani člen.
14. Izračunaj neznani člen sorazmerja 390 : x = 5 : 54.
15. Mama je pri kuhanju polente uporabila naslednje razmerje:
• za en kilogram polente,
• uporabimo 3 litre vode.
Koliko litrov vode je mama uporabila pri kuhanju, če je porabila 300 g polente?


Neznani Clen Sorazmerja 1 1 0 2371

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Neznani Clen Sorazmerja 1 1 0 2371

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Janez Mihelčič, Boris Ðukić, Bojan Petek

Neznani člen sorazmerja

OpenProf.com, maj 2023

Mojca ima 2 jabolki, Kekec pa 1.

Zadeve si lahko poenostavimo, če razmerje izrazimo v matematični obliki. Če želimo

K zapisu razmerja dodamo še številske vrednosti količin.

Navežimo se na prejšnji primer. Označimo število Mojčinih jabolk z a in

Če nakazano deljenje (2:1) še izračunamo, dobimo 2. To pomeni, da ima Mojca

1.1 Zapis razmerja

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

V razmerju moramo obe količini izraziti z enakima merskima enotama.

Pravokotnik ima stranici a = 2 dm in b = 9 cm.

Najprej moramo uskladiti enote, zato decimetre pretvorimo v centimetre.

Razmerje zapišemo brez enot.

Razmerje stranic pravokotnika je 20 proti 9.

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

1.2 Poenostavitev razmerja

Razmerje je poenostavljeno, ko sta števili a in b:

Takrat je največji skupni delitelj števil a in b enak 1.

Poenostavljeno razmerje je povsem enako prvotnemu razmerju - le drugače je za-

1.2.1 Razširjanje razmerja

Razmerje razširimo zato, da oba člena razmerja a in b pretvorimo v naravni števili.

Razmerje razširimo tako, da oba člena pomnožimo z enakim, od nič ra-

Odpravljanje decimalnih števil v razmerju

Decimalna ševila v razmerju odpravimo tako, da razmerje pomnožimo z večkratnikom

• z 10, če je najnatančneje decimalno mesto v razmerju desetina,

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

• s 100, če je najnatančneje decimalno mesto v razmerju stotina,

• s 1000, če je najnatančneje decimalno mesto v razmerju tisočina,

Poenostavi razmerje 0,1 : 0,07.

V razmerjih z decimalnimi števili najprej odpravimo decimalna mesta:

Razmerje pomnožimo s 100, ker je v našem primeru stotina najnatančnejše

(0,1 · 100) : (0,07 · 100)

Uredimo prvi in drugi člen razmerja.

Odpravljanje ulomkov v razmerju

Ulomke v razmerju odpravimo tako, da razmerje pomnožimo z najmanjšim skupnim

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

Razmerje pomnožimo z najmanjšim skupnim imenovalcem, ki je v našem

Krajšamo, prvi člen razmerja s 3 in drugega z 2.

Uredimo prvi in drugi člen razmerja.

1.2.2 Krajšanje razmerja

Zaporedje krajšamo z namenom, da dobimo poenostavljeno razmerje, v katerem sta

Razmerje krajšamo tako, da oba člena delimo z enakim, od nič različnim

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

Poenostavi razmerje 48 : 20.

Podano razmerje poenostavimo v enem koraku tako, da ga delimo z

Razmerje delimo z največjim skupnim deljiteljem, ki je 4.

Uredimo oba člena.

Razmerje je poenostavljeno, ker sta člena zaporedja 12 in 5 tuji naravni

Razmerje pa lahko krajšamo tudi tako, da ga postopno delimo s skupnimi

Razmerje delimo skupnim deljiteljem 2.

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

Uredimo oba člena.

Dobljeno razmerje ponovno delimo s skupnim deljiteljem, ki je zopet 2.

Uredimo oba člena.

Razmerje je poenostavljeno, ker sta člena zaporedja 12 in 5 tuji naravni

1.3 Količnik razmerja in enakost razmerij

Če v razmerju nakazano deljenje tudi izračunamo, dobimo količnik razmerja, ki ga

Količnik razmerja k nam pove, da je prvi člen k -krat večji od drugega

Takrat lako razmerje zapišemo v obliki:

Poglejmo si količnik razmerja v primeru.

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

Plesni tečaj obiskuje 12 deklet in 4 fantje.