VPRAŠANJA

1. Kateri je osnovni namen orodij ali instrumentov pri delu?

2. Kako se "olajšati delo" razlikuje od "zmanjšati delo"?

3. Kaj je "klanec" in kako vpliva na silo, potrebno za delo?

4. Kaj je vzvod in kakšno vlogo igra "ročica" pri njegovem delovanju?

5. Navedite primere osnovnih orodij, ki uporabljajo vzvode v svojem načrtu.

6. Opišite funkcijo "škripca" in kako deluje.

7. Kaj ločuje "pritrjeni" škripec od "gibljivega" škripca?

8. Razložite koncept "škriščevja" in njegove praktične uporabe.

9. Kako spreminjanje smeri vrvi vpliva na delovanje škripca?

10. Zakaj je razumevanje načel vzvoda pomembno za optimizacijo učinkovitosti pri delu?

1. Kaj opisuje izraz "moč"?

2. Podajte formulo za izračun moči.

3. Katera je enota moči in kako je definirana?

4. Če je naprava ocenjena s 1500 W, kaj to pomeni glede na količino opravljenega dela na sekundo?

5. Kako bi izračunali moč, če poznamo tako opravljeno delo kot tudi čas, v katerem je bilo opravljeno?

6. Prevedite enačbo 𝑃=�𝐴�𝑡� v slovenščino.

7. Če stroj deluje pri 2000 W, koliko dela opravi v 10 sekundah?

8. Pojasnite pomen enote "W" pri merjenju moči.

9. Če ima naprava moč 500 W, koliko dela opravi v 5 sekundah?

10. Kako je moč povezana z hitrostjo, s katero se opravlja delo?

1. Kaj je prožnostna energija?

2. Kako se napeta prožna telesa obnašajo zaradi spremenjene oblike?

3. Kakšna je formula za izračun prožnostne energije?

4. Kaj predstavljata simbola "wpr" in "kx" v formuli za prožnostno energijo?

5. Katera enota se uporablja za merjenje prožnostne energije?

6. Kako se stisnjena prožna telesa primerjajo z upognjenimi ali raztegnjenimi telesi v kontekstu
prožnostne energije?

7. Kaj se zgodi s prožnostno energijo, ko se oblika napetega prožnega telesa spremeni?

8. Kako bi izračunali prožnostno energijo, če bi poznali konstanto prožnosti in raztezek ali stis v telesu?

9. Kaj pomeni, če ima neko telo visoko prožnostno energijo?

10. Zakaj je razumevanje prožnostne energije pomembno v različnih tehničnih in znanstvenih

aplikacijah?

1. Kako se molekule v trdnih snoveh obnašajo v primerjavi s kapljevinami in plini?

2. Katera lastnost ločuje kapljevine od trdnih snovi?

3. Zakaj nimajo plini stalne oblike in kako se gibljejo molekule v plinu?

4. Kako bi opisali notranjo energijo trdnih snovi v primerjavi s kapljevinami in plini?

5. Kakšne so lastnosti molekul v trdnih snoveh glede na njihovo gibanje?

6. Kaj tvori gladino v kapljevinah in kako se gibajo molekule v njih?

7. Kaj omogoča plinom, da se razširijo po celotnem prostoru?

8. Katera snovna stanja imajo urejene in močno povezane molekule?

9. Kako se gibljejo molekule v plinu v primerjavi s kapljevinami?

10. Kako bi opisali notranjo energijo kapljevin v primerjavi s trdnimi snovmi?

1. Kako merimo temperaturo, in katere enote se uporabljajo za njeno merjenje?

2. Kaj je osnovna enota za temperaturo in kako je definirana?

3. Kako je Kalvinova skala definirana, in kakšno vrednost ima absolutna ničla?

4. Kako se temperatura meri na Celzijevi skali in kako se ta skala razlikuje od Kalvinove?

5. Zakaj ni mogoče doseči temperature 0K, in katera temperatura v Celzijevi skali se ji približuje?

6. Kako se temperature odčitajo v Celzijevih stopinjah, in kako se temperature sprememb merijo v

Kelvinih?

7. Kaj je specifična toplota snovi, in kaj nam pove?

8. Kako specifična toplota snovi vpliva na količino toplote, potrebne za segrevanje 1 kg snovi za 1 K?

9. Na kaj je računanje temperature odvisno?

10. Kaj so dejavniki, od katerih je odvisna temperatura?

1. Kako se snovi obnašajo glede na temperaturno raztezanje, ko se segrejejo?

2. Katera vrsta snovi razteza najbolj, medtem ko razteza najmanj?

3. Kaj vpliva na raztezek telesa zaradi segrevanja?

4. Kako deluje bimetal, in kakšno funkcijo opravlja pri doseganju visokih temperatur?
5. Kaj se zgodi z volumnom kapljevin med temperaturnim raztezanjem?

6. Kaj je anomalija vode, in zakaj je ta pojav voda izjemno pomemben?

7. Pri kateri temperaturi je voda najbolj gosta, in kaj se zgodi z njenim volumnom pri temperaturah od
0°C do 4°C?

8. Kako temperaturno raztezanje vpliva na obnašanje bimetala?

9. Kaj povzroča spremembo v volumnu vode med temperaturnim raztezanjem?

10. Zakaj je razumevanje temperaturnega raztezanja snovi ključno v različnih tehničnih aplikacijah?

1. Kako se temperatura razlikuje od toplote?

2. Kaj predstavlja temperatura snovi, in kako je povezana z gibanjem delcev v snovi?

3. Kaj je notranja energija snovi, in kako jo označujemo?

4. Kje je shranjena notranja energija snovi?

5. Katera dva pokazatelja vplivata na notranjo energijo telesa?

6. Kako notranja energija telesa spreminja zaradi prenosa toplote?

7. Na kakšne tri načine prehaja toplota med telesi?

8. Kaj pomeni prevajanje v kontekstu prenosa toplote?

9. Kako deluje konvekcija pri prenosu toplote?

10. Kaj je sevanje toplote, in kako se razlikuje od drugih načinov prenosa toplote?
ODGOVORI

1. Osnovni namen orodij ali instrumentov pri delu je olajšati izvajanje različnih nalog in opravil, tako
da omogočajo učinkovitejše delovanje, varnost, natančnost in produktivnost.

2. "Olajšati delo" pomeni izvajati isto nalogo, vendar z manjšim naporom ali trudom, medtem ko
"zmanjšati delo" pomeni zmanjšati količino opravljenega dela.

3. Klanec je nagnjena površina, ki omogoča dvigovanje ali premikanje bremena navzgor ali navzdol.
Sila, potrebna za delo, je odvisna od naklona klancu - čim bolj je klanec položen, manjša je potrebna
sila.

4. Vzvod je mehanični sistem, ki omogoča premikanje bremena z manjšo silo. Ročica, kot je ena od
komponent vzvoda, omogoča povečanje sile na enem koncu vzvoda ob manjši sili na drugem koncu.

5. Primeri osnovnih orodij, ki uporabljajo vzvode, vključujejo gugalnico, samokolnico, klešče in odpirač
za steklenice.

6. Škripec je orodje za dviganje bremena, sestavljeno iz kolesa z utorom in vrvi. Deluje tako, da
zmanjša potrebno silo za dvigovanje bremena.

7. Pritrjeni škripec ima vrv pritrjeno na enem koncu, medtem ko je v gibljivem škripcu vrv lahko
premakljiva. Gibljivi škripec omogoča enakomerno razporeditev bremena na več vrvic.

8. Škriščevje je sestavljeno iz gibljivih in pritrjenih škripcev ter omogoča večjo moč pri dvigovanju
bremen. Praktično se uporablja pri dvigovanju težkih predmetov, kot so tovorna dvigala.

9. Spreminjanje smeri vrvi pri škripcu omogoča uporabo sile za dvigovanje ali premikanje bremena v
različnih smereh, ne da bi bilo potrebno spreminjati sam škripec.

10. Razumevanje načel vzvoda je ključno za optimizacijo učinkovitosti pri delu, saj omogoča izvajanje
nalog z manjšim naporom in večjo učinkovitostjo, kar vodi k boljšim rezultatom in manjši utrujenosti
pri delavcih.

1. Izraz "moč" opisuje količino dela, ki je opravljena v časovni enoti.

2. Formula za izračun moči je 𝑃 = 𝑊/𝑡, kjer je 𝑃 moč, 𝑊 delo, in 𝑡 čas.

3. Enota moči je watt (W) in je definirana kot 1 watt = 1 joule / sekundo.

4. Če je naprava ocenjena s 1500 W, to pomeni, da naprava vsako sekundo opravi 1500 joulov dela.

5. Moč lahko izračunamo tudi, če poznamo opravljeno delo (𝑊) in čas (𝑡), in sicer z uporabo formule
𝑃 = 𝑊/𝑡.

6. Enačbo 𝑃= 𝐴�𝑡� lahko prevedemo v slovenščino kot "Moč je enaka delu deljenemu s časom."

7. Če stroj deluje pri 2000 W, opravi v 10 sekundah delo enako 20000 joulov.

8. Enota "W" v merjenju moči predstavlja watt in izraža količino dela, ki je opravljena v eni sekundi.

9. Če ima naprava moč 500 W, opravi v 5 sekundah delo enako 2500 joulov.

10. Moč je povezana z hitrostjo, s katero se opravlja delo, saj večja moč omogoča opravljanje dela
hitreje ali z večjo intenzivnostjo v enakem časovnem obdobju.
1. Prožnostna energija je energija, ki jo shranjuje telo zaradi spremenjene oblike, kot je raztezanje,
stiskanje ali upogibanje. To je energija, ki je lahko shranjena v notranji strukturi telesa zaradi
deformacije.

2. Napeta prožna telesa se zaradi spremenjene oblike obnašajo tako, da v sebi hranijo prožnostno
energijo, ki jo je mogoče sprostiti ob povratku v prvotno stanje. Na primer, ko se raztegnejo, shranijo
energijo, ki se sprosti, ko se vrnejo v svojo prvotno obliko.

3. Formula za izračun prožnostne energije je 𝑤𝑝𝑟 = ½𝑘⋅𝑥², kjer je 𝑤𝑝𝑟 prožnostna energija, 𝑘
konstanta prožnosti, in 𝑥 raztezek ali stis telesa.

4. Simbol "wpr" predstavlja prožnostno energijo, medtem ko "kx" predstavlja produkt konstante
prožnosti in raztezka ali stiska telesa v formuli za prožnostno energijo.

5. Enota, ki se uporablja za merjenje prožnostne energije, je joule (J).

6. Stisnjena prožna telesa imajo manjšo prožnostno energijo kot upognjena ali raztegnjena telesa, saj
se njihova spremenjena oblika ne razteza ali upogiba tako kot pri drugih. Raztegnjena ali upognjena
telesa imajo večjo prožnostno energijo, ker se večja deformacija skladišči kot energija.

7. Ko se oblika napetega prožnega telesa spremeni, se tudi prožnostna energija v njem spremeni. Na
primer, če se teleso raztegne, se prožnostna energija poveča, medtem ko se ob vračanju v prvotno
obliko sprosti.

8. Prožnostno energijo bi izračunali s formulo 𝑤𝑝𝑟 = ½𝑘⋅𝑥², kjer bi poznali konstanto prožnosti (𝑘) ter
raztezek ali stis (𝑥) telesa.

9. Če ima telo visoko prožnostno energijo, to pomeni, da ima sposobnost shranjevanja velike količine
energije zaradi spremembe oblike. Višja prožnostna energija lahko kaže na boljše lastnosti vzdržljivosti
in elastičnosti materiala.

10. Razumevanje prožnostne energije je ključno v različnih tehničnih in znanstvenih aplikacijah, saj
omogoča oceno ravni energije, ki jo je mogoče shraniti ali sprostiti v različnih sistemih, kar je
pomembno za načrtovanje in razvoj materialov, konstrukcij in naprav.

1. V trdnih snoveh so molekule tesno zložene in ohranjajo svojo obliko, medtem ko se molekule v
kapljevinah premikajo bolj prosto, medtem ko v plinih molekule niso tesno povezane in se gibljejo
popolnoma neodvisno.

2. Glavna lastnost, ki ločuje kapljevine od trdnih snovi, je sposobnost kapljevin, da nimajo stalne
oblike in tvorijo gladino.

3. Plini nimajo stalne oblike, ker molekule v plinu nimajo tesne strukture in se gibljejo prosto ter se
razširijo po celotnem prostoru. Gibanje molekul v plinu je naključno in nepredvidljivo.

4. Notranja energija trdnih snovi je običajno višja kot pri kapljevinah in plinih, saj so molekule v trdnih
snoveh tesno povezane in imajo manj prostora za gibanje.

5. Molekule v trdnih snoveh imajo omejeno gibanje in vibrirajo na mestu, zaradi česar so trdne snovi
običajno bolj stabilne in ohranjajo svojo obliko.
6. Gladino v kapljevinah tvori površinska napetost, ki se oblikuje zaradi interakcije med molekulami na
površini kapljevine. Molekule v kapljevinah se gibljejo prosto, vendar so med seboj nekoliko povezane
zaradi privlačnih sil med njimi.

7. Plini se razširijo po celotnem prostoru zaradi svoje visoke stopnje gibljivosti in nizke gostote.
Gibanje molekul v plinu omogoča, da se plini enakomerno porazdelijo po prostoru.

8. Trdne snovi imajo urejene in močno povezane molekule. To stanje omogoča trdnim snovem, da
ohranjajo svojo obliko in strukturo.

9. Molekule v plinu se gibljejo hitreje in bolj naključno kot molekule v kapljevinah, ki so bolj urejene in
imajo močnejše medmolekularne sile.

10. Notranja energija kapljevin je običajno nižja kot pri trdnih snoveh, saj so molekule v kapljevinah
bolj gibljive in imajo več prostora za gibanje, kar pomeni manjše medmolekularne sile.

1. Temperaturo merimo s termometrom, ki lahko vključuje živo srebro, alkohol ali digitalno
tehnologijo. Za merjenje temperature se uporabljajo enote Kelvin (K), Celzij (°C) in Fahrenheit (°F).

2. Osnovna enota za temperaturo je Kelvin (K), ki je definiran kot 1/273,16 dela termometrične
temperature trojnega točkovnega voda.

3. Kalvinova skala je definirana tako, da je absolutna ničla postavljena na 0K, kar pomeni, da je
temperatura, pri kateri so molekule in atomi v snovi v stanju s čim manjšo možno energijo.

4. Temperatura se meri na Celzijevi skali, kjer je temperatura 0°C postavljena na ledišče vode,
medtem ko se Kalvinova skala razlikuje, saj je absolutna ničla postavljena na 0K.

5. Ni mogoče doseči temperature 0K, ker bi to pomenilo popolno odsotnost molekularnega gibanja,
kar je teoretično nemogoče doseči. Temperatura, ki se ji približuje, je -273,15°C.

6. Temperature odčitamo v Celzijevih stopinjah tako, da izmerimo stopnjo ogrevanja ali hlajenja snovi.
Temperaturne spremembe pa se merijo v Kelvinih, kjer je 1K enako 1°C.

7. Specifična toplota snovi je količnik, ki meri, koliko toplote je potrebno, da se en kilogram snovi
segreje za 1K. Pove nam, kako dobro snov zadržuje toploto.

8. Višja specifična toplota snovi pomeni, da je za segrevanje 1 kg snovi za 1 K potrebno več toplote. To
pomeni, da ima snov večjo sposobnost zadrževanja toplote.

9. Računanje temperature je odvisno od več dejavnikov, kot so masa, temperatura in specifična

toplota snovi, ter vira ali vložene energije.

10. Temperatura je odvisna od različnih dejavnikov, vključno z vplivom sonca, geografsko lego, višino
nadmorske višine, vremenskimi pogoji, prisotnostjo vode ali vlage ter izolacijo ali prevodnostjo
materialov.
1. Snovi se običajno raztezajo, ko se segrejejo, kar pomeni, da se povečujejo v dolžini, volumnu ali
obliki.

2. Plini raztezajo najbolj, medtem ko trdne snovi raztezajo najmanj.

3. Raztezek telesa zaradi segrevanja je odvisen od začetne velikosti telesa, vrste snovi in spremembe
temperature.

4. Bimetal je sestavljen iz dveh trdnih kovinskih trakov z različnimi koeficienti raztezanja. Pri dovolj
visoki temperaturi se ena kovina bolj raztegne kot druga, kar povzroči ukrivljenje bimetala. To se lahko
uporabi kot stikalo ali regulator temperature.

5. Med temperaturnim raztezanjem se volumen kapljevin poveča, saj molekule kapljevin dobijo več
energije in se razširijo.

6. Anomalija vode je pojav, pri katerem je voda najgostejša pri temperaturi 4°C. To je pomembno, ker
voda, ki je hladnejša od 4°C, plava na površini, kar omogoča preživetje organizmov v vodnih
ekosistemih.

7. Voda je najbolj gosta pri temperaturi 4°C. Pri temperaturah od 0°C do 4°C se volumen vode
zmanjša, saj se molekule zaradi večjega urejanja približujejo in tvorijo stabilnejše strukture.

8. Temperaturno raztezanje vpliva na obnašanje bimetala tako, da povzroči ukrivljenje, saj se ena
kovina bolj raztegne kot druga ob spremembi temperature.

9. Spremembo v volumnu vode med temperaturnim raztezanjem povzroča povečanje

medmolekularnih razdalj med molekulami vode, kar se zgodi zaradi pridobivanja kinetične energije
pri segrevanju.

10. Razumevanje temperaturnega raztezanja snovi je ključno v različnih tehničnih aplikacijah, saj
omogoča načrtovanje materialov, konstrukcij in naprav, ki lahko zdržijo spremembe temperature brez
deformacije ali poškodb.

1. Temperatura je merilo za živahnost gibanja delcev v snovi, medtem ko toplota predstavlja energijo,
ki se prenaša med telesi zaradi razlike v temperaturi.

2. Temperatura snovi je merilo za povprečno kinetično energijo delcev v njej. Višja temperatura
običajno kaže na hitrejše gibanje delcev.

3. Notranja energija snovi je skupna kinetična in potencialna energija delcev znotraj telesa. Označuje
se lahko s simbolom "Wn".

4. Notranja energija snovi je shranjena v gibanju delcev ter v medsebojnih privlačnih in odbojnih silah
med delci.

5. Notranjo energijo telesa določata sprememba temperature in sprememba agregatnega stanja

telesa.

6. Notranja energija telesa se lahko spreminja zaradi prenosa toplote med telesi, bodisi prejemanja ali
oddajanja toplote.

7. Toplota lahko prehaja med telesi na tri načine: s prevajanjem, s konvekcijo in s sevanjem.
8. Prevajanje toplote je prenos toplote skozi material s toplotno energijo, ki se prenaša od molekule
do molekule.

9. Konvekcija pri prenosu toplote poteka s prenosom toplote s premikanjem fluida (tekočine ali plina),
kar ustvarja gibanje toplote po telesu.

10. Sevanje toplote je prenos toplote s pomočjo elektromagnetnih valov brez sredstva. Razlikuje se
od drugih načinov prenosa toplote, saj ne zahteva sredstva za prenos.