TEORJA NA KONSTRUKCIITE

prof. Elena Dumova-Jovanoska

asist. Sergej ^urilov

[TO E KONSTRUKCIJA
Najop{ta definicija na poimot konstrukcija bi bila,
konstrukcija pretstavuva sekoj objekt koj prenesuva
tovari vo prostorot od edno mesto vo drugo.

Izlo`bena sala, La Defense, Pariz, Francija

Stol~e

PREDMET NA TEORIJA NA
KONSTRUKCIITE
Predmet na razgleduvawe na
teorijata na konstrukciite, e
opredeluvawe na odgovorot
(vnatre{nite sili i deformacii) koi
se javuvaat vo konstrukciite kako
rezultet na dejstvo na razli~nite
tovari i vlijanija.

TOVARI
Postojani i korisni tovari
Stati~ki i dinami~ki tovari
od vakvata podelba na tovarite
proizleguva i su{tinskata podelba na
teorijata na konstrukciite kako
disciplina, i toa na statika i dinamika
na konstrukciite

Podvi`ni tovari

Postojani i korisni tovari

Postojani tovari se tovari koi deluvaat na
konstrukcijata neprekinato vo tekot na celiot
nejzin raboten vek.
Osnoven postojan tovar e sopstvenata te`ina na
konstrukcijata, no tuka se i tovarite na razli~na oprema
koja postojana se nao|a vo konstrukcijata.

Korisni tovari se tovarite za koi konstrukcijata

e sozdadena.
za edna mostovska konstrukcija toa e tovarot na vozilata
i lu|eto koi go preminuvaat,
za visokokatnicite, stadionite, razli~nite sali,
bolnici, u~ili{ta toa se lu|eto,
atmosferskite vlijanija kako {to e snegot, vetrot,
hidrostatskiot pritisok na teloto na branata, pritisok
na zemjata na potpornite yidovi i red drugi vlijanija

Stati~ki i dinami~ki tovari

dinami~kite tovari se promenlivi
vo tek na vreme {to doveduva do
inducirawe na inercijalni sili koi
dopolnitelno ja optovaruvaat
konstrukcijata, primeri:
dejstvoto na zemjotres,
dejstvoto na vetar
vlijanijata koi gi predizvikuva rabotata
na ma{ini so podvi`ni delovi (rotori)

Pd = Ps

Podvi`ni tovari
Podvi`nite tovari se tretiraat kako poseben
slu~aj na dinami~ki tovari. Ovoj tip na tovari vo
tek na vreme naj~esto ne go menuvaat svojot
intenzitet no ja menuvaat mestopolo`bata na
deluvawe predizvikuvaj}i na toj na~in dinami~ko
dejstvo. Primeri za takov tip na tovari se:
vozilo koe se dvi`i po most,
tovar koj se prenesuva so kranska greda vo hala i sli~no..
Me|utoa ovie tovari sepak se tretiraat kako stati~ki pri
{to za da se zeme predvid dinami~koto dejstvo intenzitetot
na tovarot se koregira so dinami~ki koeficient, pri {to so
{to se dobiva ekvivalenten stati~ki tovar.

Idealizizirano pretstavuvawe na
tovarite

Kontaktni
povr{ini

TIPOVI NA LE@I[TA
Podvi`no le`i{te
Podvi`noto le`i{te e vrska so podlogata koja
spre~uva translacija vo eden odreden pracec, vo
isto vreme ovozmo`uvaj}i pomestuvawe vo
normalniot na nego pravec i rotacija

TIPOVI NA LE@I[TA
Zglob (nepodvi`no le`i{te)
Zglobot e vrska koja spr~uva translacija
ovozmo`uvaj}i pri toa rotacija.

TIPOVI NA LE@I[TA
Vkle{tuvawe
Vkle{tuvaweto e vrska koja spre~uva sekakva
deformacija vo to~kata na potpirawe, t.e.
spre~eno e pomestuvaweto vo bilo koja nasoka i
rotacijata

TIPOVI NA KONSTRUKCII
Site konstrukcii kako realni tela se
trodimenzionalni, me|utoa vo zavisnost od nivnite
geometriski formi, tovarite koi gi nosat i
naponskata sostojba vo niv tie mo`at da se
podaelat vo tri osnovni grupi:

masivni konstrukcii
povr{inski nosa~i
liniski sistemi

Masivni konstrukcii

Brana (Hoover Dam)

Povr{inski nosa~i
Kaj ovoj tip na nosa~i ednata dimenzija
(debelinata) e zna~itelno pomala od drugite dve.

Dokolku povr{inata na povr{inskiot nosa~

e ramna stanuva zbor za plo~est nosa~,
dokolku istiot e tovaren so tovar normalen na
srednata ramnina stanuva zbor za plo~a,
dokolku pak, tovarot e paralelen so srednata
ramnina, nosa~ot se narekuva visok nosa~
({ajba).

Dokolku srednata povr{ina e zakrivena, so

ednostrana ili dvostrana krivina, stanuva
zbor za lu{pa.

Povr{inski nosa~i

Plo~a

Manastir, St. Louis, Missouri

Liniski sistemi
Elementite na liniskite sistemi imaat edna
dimenzija (dol`ina) zna~itelno pogolema od drugite
dve, dimenziite na popre~niot presek

Postojat tri osnovni tipovi na liniski elementi:

stap
greda
stolb

Element stap
Elentot stap pretsatuva liniski element na dvata
kraja zglobno povrzan so drugi elementi ili
podlogata i optovaren isklu~ivo so sila vo pravec na
oskata na elmentot {to predizvikuva aksijalna
sostojba na napregawa

Element greda
Liniskiot elementot greda pretstavuva element koj e
tovaren so tova normalen na oskata na elementot na {to toj
odgovara so svitkuvawe, kako rezultat na toa vo elementot
se akumiliraat momenti na svitkuvawe. Kako rezultata na
dejstvoto na popre~niot tovar se javuvaat i napregawa na
smolknuvawe. Grednite elementi mo`at da bidat tovareni
i so sili vo pravec na oskata na elementot {to doveduva do
edna poslo`ena sostojba na napregawa.

Elementot stolb
Kaj elementot stolb sli~no na elementot stap domimanten e
tovarot vo pravec na oskata na elementot, me|utoa stolbot
mo`e da primi i tovari normalni na negovata oska.

Piazza San Pietro, Rome, Italy. Ovoj impozanten plo{tad e opkru`en so 284 stolba.

Liniski konstruktivni sistemi

Prosta greda - toa e sistem sostaven od eden greden element
na edniot kraj potpren na podlogata so nepodvi`no
le`i[te a drugiot so podvi`no

Sovremena mostovska konstrukcija, Oakland, California

Liniski konstruktivni sistemi

Konzola - e isto taka sostaven od eden greden element,
me\utoa povrza so podlogata ili drug sistem samo na edniot
kraj i toa so potpolno vkle{tuvawe. Drugiot kraj na ovoj
element e sloboden

Konzolno izveden balkon

Liniski konstruktivni sistemi

Kontinualen nosa~ - e u{te eden tip na greden nosa~ vo koj
grednite elementi se potpreni na podlogata preku edno
nepodvi`no i pove}e podvi`ni le`i{ta. Stanuva zbor za
stati~ki neopredelen sistem.

New Antioch Bridge. California

Liniski konstruktivni sistemi

Ramkovi sistemi - se sistemi sostaveni od gredni elementi
i stolbovi koi se me|usebe naj~esto povrzani so kruta vrska
so {to e obezbedena geotriskata nepromenlivost na
sistemot. Vo zavisnost od toa kako se postaveni elentite na
ramkata postojat ramninski i prostorni ramki.

Berkeley Station, California

Ramninska ramka

Prostorna ramka

Liniski konstruktivni sistemi

Lak - pretstavuva liniski nosa~ so zakrivena forma, kako
stati~ki sistemi se sretnuvaat vo oblik na lak na tri zgoba,
lak so zatega, lak so dva zgloba i lak na dvata kraja
vle{ten. Zaradi zakrivenata forma kaj ovoj tip na nosa~i
dominantno e vlijanieto od aksijalnite tovari, dodeka
momentite na sovivawe se vtorostepeni.

Koloseum, 50 000 sedi{ta. Rome, Italy

Liniski konstruktivni sistemi

Re{etkasti sistemi - toa se sistemi ~ii{to elementi se isklu~ivo
stapovi, povrzani me|u sebe taka da formiraat triagolnici. Pri
toa sistemot oformen od stapovi mo`e da e vo edna ramnina, taka
da stanuva zbor za ramninska re{etka ili dokolku elementite se
prostorno rasporedeni - prostorna re{etka.

Podvi`en most, Sacramento reka Delta, Rio Vista, California

Liniski konstruktivni sistemi

Dokolku elementite se prostorno rasporedeni
prostorna re{etka.

Kristalna katedrala. (Garden Grove, California),

prostorna re{etka kompletno pokriena so staklo

Liniski konstruktivni sistemi

Kablovski sistemi primenata na novi materijali
vo grade`nata praksa, kako {to e ~elikot, dovede do
primena na novi konstruktivni sistemi, edni od niv
se kablovskite konstrukcii koi ovozmo`uvaat
premostuvawe na golemi rasponi.
Kablite se elementi so golema aksijalna nosivost,
no so minimalna nosivost na sovivawe.

Liniski konstruktivni sistemi

Kablovski sistemi primena

Rekata Rajna pokraj Dusseldorf, Germany

Liniski konstruktivni sistemi

Kablovski sistemi primena

Izlo`bena sala izrabotena izrabotena za svetskata

izlo`ba 1974, Spokane, Washington