EVROKOD 3: PROJEKTIRANJE

JEKLENIH KONSTRUKCIJ

Darko Beg
UL FGG

jesen 2007
 SEZNAM EC 3 STANDARDOV

• SIST EN 1993-1-1: Projektiranje jeklenih konstrukcij: Splošna

ppravila in ppravila za stavbe
• SIST EN 1993-1-2: Požarnoodporno projektiranje
• (SIST) EN 1993-1-3: Dodatna pravila za hladno oblikovane
tankostenske elemente in pločevine
• (SIST) EN 1993-1-4: Dodatna pravila za nerjavna jekla
• ((SIST)) EN 1993-1-5: Pločevinasti konstrukcijski
j elementi
• (SIST) EN 1993-1-6: Trdnost in stabilnost lupinastih konstrukcij
• (SIST)
( ) EN 1993-1-7: Trdnost
d in
i stabilnost
bil prečno obremenjenih
b j ih
ravninskih pločevinastih konstrukcij
 SEZNAM EC 3 STANDARDOV

• SIST EN 1993-1-8: Projektiranje spojev

• SIST EN 1993-1-9: Utrujanje
• SIST EN 1993-1-10:
1993 1 10 Žil
Žilavost
t materiala
t i l ini lamelarni
l l i lom
l
• (SIST) EN 1993-1-11: Projektiranje konstrukcij z nateznimi
komponentami iz jekla
• (SIST) EN 1993-1-12: Dodatna pravila za jekla visoke trdnosti
 SEZNAM EC 3 STANDARDOV

• (SIST) EN 1993-2: Jekleni mostovi

• (SIST) EN 1993-3-1:
1993 3 1 Stolpi
St l i in
i jambori
j b i
• (SIST) EN 1993-3-2: Dimniki
• (SIST) EN 1993-4-1: Silosi
• (SIST) EN 1993-4-2:
1993 4 2: Rezervoarji
• (SIST) EN 1993-4-3: Cevovodi
• (SIST) EN 1993-5: Pilotiranje
• (SIST) EN 1993
1993-6:
6: Žerjavne proge
 NAJPOMEMBNEJŠE ZNAČILNOSTI EC3 GLEDE NA
SEDAJ VELJAVNE STANDARDE IN PREDPISE
• konsistentna celota (obtežbe, material, dimenzioniranje,
konstrukcijsko oblikovanje in izdelava konstrukcij).
• metoda mejnih
j stanjj (ločeni
( delni faktorji
j za obtežbe in odpornost).
p )
• vpeljana je klasifikacija jeklenih prečnih prerezov
• vpeljana plastična analiza
• napotki za globalno analizo konstrukcij
• razvrstitev spojev po togosti in nosilnosti
• podrobni
d b i napotki
tki za račun
č nosilnosti
il ti ini togosti
t ti momentnih
t ih spojev.
j
• obravnavane so vse pomembne vrste jeklenih konstrukcij (stavbe,
mostovi,
i silosi,
il i stolpi,…)
l i )
Zanesljivost konstrukcij

S d = S k γS
Rd = Rd/γR
 Zanesljivost konstrukcij

Preglednica: Cilnji indeksi zanesljivosti v ENV 1993-1-1

Mejno stanje nosilnosti Mejno stanje uporabnosti
Razred varnosti
pspr βc pspr βc
Zmanjšana varnost ≈ 5·10-4 3.3 ≈ 1.6·10-1 1.0
Običajna varnost ≈ 7·10-5 3.8 ≈ 7.0·10-2 1.5
Povečana varnost ≈ 8·10-6 4.3 ≈ 2.3·10-2 2.0
 PREGLED VSEBINE
SIST EN 1993-1-1: Splošna pravila in pravila za stavbe
SIST EN 1993-1-1
1993 1 1 je
j osnovnii dokument,
d k t v katerem
k t so zbrana
b vsa
splošna pravila za projektiranje jeklenih gradbenih konstrukcij,
uporabna tudi v drugih delih EC 3 in posebna pravila za stavbe.
stavbe
Vsebina SIST EN 1993-1-1:
1 Uvod
1.
2. Osnove projektiranja
3. Materiali
4. Trajnost
5. Analiza konstrukcij
6. Mejna
j stanja
j nosilnosti
il i (razvrščanje
( j prerezov, nosilnost
il
prerezov, nosilnost in stabilnost posameznih elementov in
sistemov)
7. Mejna stanja uporabnosti
(SIST) EN 1993-1-2: Požarnoodporno projektiranje
• postopki za poenostavljeno kontrolo nosilnosti jeklenih toplotno
izoliranih ali neizoliranih elementov pri povišani temperaturi zaradi
požara
• navodila za račun povišanih temperatur v konstrukciji.

Am = OxL

V = AxL

Faktor prereza = Am/V

(SIST) EN 1993-1-3: Dodatna pravila za hladno oblikovane
tankostenske elemente in pločevine

• hladnooblikovani profili in pločevine, izdelani iz pločevin do

debeline 16 mm
• posebnosti: kontrola lokalnega izbočenja prečnih prerezov, vnos
k
koncentriranih
t i ih sil,
il stikovanje
tik j z zvarii in
i mehanskimi
h ki i veznimi i i sredstvi
dt i
• napotki za projektiranje strešnih leg (sodelovanje s krovnimi
paneli)
(SIST) EN 1993-1-4: Dodatna pravila za nerjavna jekla
• drugačen delovni diagram teh jekel
• pposebnosti ppredvsem ppri kontroli stabilnosti

50
45
40
Napetost [kN//cm ]

35
2

30
25
20
15
10
5
0
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16
Deformacija [%]

Nerjavno jeklo Običajno jeklo

 (SIST) EN 1993-1-5: Pločevinasti konstrukcijski elementi

• stabilnost ravnih ojačenih in neojačenih (vitkih) pločevin,

obremenjenih v lastni ravnini.
ravnini
• v delu 1-1 je obdelana samo metoda sodelujoče širine prečnih
prerezov brez vzdolžnih ojačitev, del 1-5 pa pokriva vse ostale
k t l za neojačene
kontrole j č iin ojačene
j č pločevine
l č i
(SIST) EN 1993-1-6: Trdnost in stabilnost lupinastih
konstrukcij
•več metod za analizo lupin (od najenostavnejše membranske
elastične teorije do najbolj zahtevne materialno in geometrijsko
nelinearne analize lupin ob upoštevanju značilnih začetnih
geometrijskih nepopolnosti).
•za primere enostavne geometrije (npr. cilindrične lupine) so podane
tudi formule za račun elastičnih membranskih napetosti in elastičnih
kritičnih napetosti.
 (SIST) EN 1993-1-7: Trdnost in stabilnost prečno
obremenjenih ravninskih pločevinastih konstrukcij

• Predstavlja dopolnilo dela 1-5 za primere dodatne prečne

obremenitve ortotropnih
p pplošč ((npr.
p zgornji
g j pas
p škatlastega
g
nosilca mostu ali stena silosa)
SIST EN 1993-1-8: Projektiranje spojev
• mehanska vezna sredstva ((vijaki,
j , zakovice in čepi,
p , injecirani
j vijaki)
j )
in zvari.
• klasifikacija ter račun nosilnosti, togosti in rotacijske kapacitete
spojev (z uporabo komponentne metode)
• varjeni spoji okroglih in pravokotnih votlih elementov
 Kategor.
Konstrukcijski detajl Zahte
detajla Kategor.
detajla
Konstrukcijski detajl Zahteve

Preglednica 8.7: Vozlišča paličnih nosilcev

Spoji z režo: Detajl 1): K in N spoji, okrogli votli profili: Detajla 1) in 2):
d0
Detajl 1):
Spoji z režo: Detajl 1): K in N spoji, okrogli votli
90 t0 - Potrebno je izvršiti ločeno
≥ 2,0 g kontrolo za pasove in polnilne
ti
-Potrebno je izvrši

ti
m=5 palice.

profili:
fili Θ Θ
- Z vmesne vrednosti
Za d ti razmerja
kontrolo za pasove
j

i
t

d
0
to/ti velja linearna
interpolacija med kategorijami
+e i/p 1
palice.
detajlov.
45 t0 - Kotni zvari so dovoljeni za
= 1,0 -Za vmesne vredn
priključevanje polnilnih palic

t0
ti
m=5
90
z debelino stene t ≤ 8 mm.
t /t velja linearna
≥ 2,0
- t0 in ti ≤ 8mm
- 35° o ≤ θ ≤i 50°

m=5 med kategorijami

ti b0/t0×t0/ti ≤ 25
Spoji z režo: Detajl 2): K in N spoji, pravokotni votli profili: -
- d0/t0×t0/ti ≤ 25
71 t0
≥ 2,0
b 0
- -Kotni zvari so do
0,4 ≤ bi/b0 ≤ 1,0
- 0,25 ≤ di/d0 ≤ 1,0
m=5
ti g - priključevanje pol
b0 ≤ 200 mm

t
h0

i
d0 - d0 ≤ 300 mm
Θ Θ - debelino stene t ≤
- 0,5h0 ≤ ei/p ≤ 0,25h0

i
t0

b
- - 0,5d0 ≤ ei/p ≤ 0,25d0
- -t0 in ti ≤ 8mm
eo/p ≤ 0,02b0 ali ≤ 0,02d0
g +e i/p 2

[e je-35°35° ≤ θ v≤smeri 50°

t i
36 t0 o/p ekscentričnost
= 1,0 izven ravnine paličja]
m=5
ti
-b0/t0×t0/ti ≤ 25
Θ Θ

i
t

d
Detajl 2):
0,5(b -d- b ) ≤/tg ≤×t /t ≤ 25
0

in g ≥ 2t
0 0 1,1(b
o i
0 -i b ) o i

3) in 4):≤ bi/b0 ≤ 1,0

Detajla-0,4
o
Spoji s preklopom : Detajl 3): K spoji, okrogli ali pravokotni votli profili:
+e i/p 1
- 30-0,25
% ≤ preklop ≤≤d100i/d%0 ≤ 1,0
- preklop
kl = (q/p)( / ) × 100 %
71
-b ≤ 200 mm

t
t0

i
i

b
≥ 1,4 - Potrebno 0 je izvršiti ločeno
ti kontrolo za pasove in polnilne
m=5
-d0 ≤ 300 mm

i
d
Θ Θ palice.

45 t0 -e i/p
- Za vmesne vrednosti razmerja
t /t--velja
0,5hlinearna
0
≤ ei/p ≤ 0,2
= 1,0
o i
interpolacija med kategorijami
d0 b0 -- 0,5d0 ≤ ei/p ≤ 0,2
detajlov.
m=5 ti 56 h0
- Kotni zvari so dovoljeni za
-eo/p ≤ polnilnih
priključevanje 0,02b
, palic 0
ali
t0 z debelino stene t ≤ 8 mm.
ti
= 1,0 [e
- t in t o/p
0 ≤ 8mm i
je ekscentričn
m=5 t - 35° ≤ θ ≤ 50°
- b /tizven
×t /t ≤ 25 ravnine pali
0

0 0 0 i

3 - d0/t0×t0/ti ≤ 25
- 0,4 ≤ bi/b0 ≤ 1,0
Spoji s preklopom : Detajl 4): N spoji, okrogli ali pravokotni votli profili: - 0,25 ≤ di/d0 ≤ 1,0
- b0 ≤ 200 mm
- d0 ≤ 300 mm

i
i

b
71 t0 - - 0,5h0 ≤ ei/p ≤ 0,25h0
≥ 1,4 - - 0,5d0 ≤ ei/p ≤ 0,25d0

i
ti

d
m=5 Θ - eo/p ≤ 0,02b0 or ≤ 0,02d0

-e i/p [eo/p je ekscentričnost v smeri

izven ravnine paličja]
d0 b0

Definicija za p in q:
h0

50 t0
= 1,0 t 0
ti
m=5
4
(SIST) EN 1993-1-9: Utrujanje

• za standardne konstrukcijske detajle –

metoda razlik nominalnih napetosti
• nestandardni konstrukcijski
j detajlij –
metoda razlik geometrijskih napetosti
Privarjena pločevina
σnom

σ geom ,max = K σ nom

σgeom,max

• utrujanje spojev, v katerih se stikujejo votli profili

 SIST EN 1993-1-9, Trdnost utrujanja

1000

Raazlika normalnihh napetosti ΔσR [N/mm²] 1

160
140
125
112 2
100
1 90
80
100
71
m=3 63
56 3
50
45
40
36

1 Kategorija detajlaΔσC
2 Trajna trdnost
utrujanja pri
konstantni amplitudi
ΔσD
m=5

10
3 Spodnja meja razlike
napetosti ΔσL
2 5
1,0E+04 1,0E+05 1,0E+06 1,0E+07 1,0E+08 1,0E+09

V d žlji
Vzdržljivost, š il ciklov
število ikl N

Slika 7.1: Krivulje trdnosti utrujanja za razlike normalnih napetosti

 traku: puščice d
Kategor.
Konstrukcijski detajl
1)OpisPrečni spoji v Zahteve -Varjenje
Preglednica 8.3: Prečni čelni zvari detajla
pločevinah.
Brez podkorenskega traku: - Vsi zvari pobrušeni v smeri
iztečnih t
2) Spoji v pasnicah
1) Prečni spoji v pločevinah.
in po varjenj
puščice do ravnine pločevine.
- Varjenje se izvede ob pomoči

vpliv
stojinah
polnostenskih nosilcev pred
polnostenskih
2) Spoji v pasnicah in stojinah
pločevin m
iztečnih talonov, ki morajo biti
po varjenju odstranjeni. Na robu
velikosti
lik i nosilcev
sesta o nosilcev.
sestavo nosilce
il predd pobrušeni
sestavot v smeri delovanja
ploče in morajo biti zvari
pločevin
pobrušeni
ari
b š i
vpliv 112
za 3) Čelni zvari za popolno
t>25mm: nosilcev.
spajanje valjanih profilov brez
napetosti
napetosti do roba pločevine.
velikosti za lukenj v stojini za lažjo izvedbo - Obojestransko varjeni zvari,

112 t>25mm:
ks=(25/t)0,2 zvarov.
3) Čelni zvari
4) Prečni spoji v pločevinah s
za
kontrolirani z neporušnimi
preiskavami.
-Obojestr
popolno spajanje
spremenljivo višino ali širino, z Detajl 3):
kontrolira
ks=(25/t)0,2 nagibom ≤ ¼. Nanaša se na valjane profile, ki so
valjanih profilov brez preiskava
prerezani in ponovno zvarjeni.
5) Prečni
P č i spojiji v pločevinah.
l č i h - Nadvišanje
N d iš j zvara ne presega
lukenj
6) Čelni zvari za popolnov stojini 10%za Detajl 3):
širine zvara, z gladkim
spajanje valjanih profilov brez prehodom v površino pločevine.
lažjo
lukenj v stojini izvedbo
za lažjo zvarov.
izvedbo - Varjenje Nanaša se
se izvede ob pomoči
zvarov. iztečnih talonov, ki morajo biti
vpliv
velikosti 4) vPrečni
7) Prečni spoji pločevinah sspoji po v sorobu
varjenju odstranjeni. Na prereza
spremenljivo višino ali širino, z pločevin morajo biti zvari
nagibom ≤pločevinah s zvarjeni.
za
90 ¼. pobrušeni v smeri delovanja
t>25mm:
Prehod zvarov mora biti strojno napetosti do roba pločevine.
(25/t)0,2
ks=(25/t)02 obdelan, daspremenljivo
je brez zarez. - višino
Obojestransko ali
varjeni zvari,
kontrolirani z neporušnimi
širino, z nagibom ≤ ¼.
preiskavami.

Detajla 5 in 7:
5) Prečni spoji Zvari vizdelani v horizontalni
-Nadvišan
legi.
8) Kot detajl 3), vendar z luknjo - Vsi zvari pobrušeni v smeri
v stojini zapločevinah. 10% širin
lažjo izvedbo zvarov. puščice do ravnine pločevine.
- Varjenje se izvede ob pomoči
6)) Čelni zvariiztečnih za talonov, ki morajo pprehodom
biti
vpliv po varjenju odstranjeni. Na robu
velikosti popolno spajanje pločevin morajo biti zvari -Varjenje
za pobrušeni v smeri delovanja
90
t>25mm: valjanih profilov brez
napetosti iztečnih t
do roba pločevine.
- Obojestransko varjeni zvari,
ks=(25/t)0,2 lukenj v stojini za z neporušnimipo varjenj
kontrolirani
vpliv preiskavami.
lažjo izvedbo- Valjani zvarov.profili z enakimipločevin m
velikosti za dimenzijami brez razlik zaradi
90 t>25mm:
7) Prečni spojitoleranc.
9) Prečni spoji v varjenih
v
toleranc
- Nadvišanje zvara ne presega
pobrušeni
pločevinah
polnostenskih nosilcih brez s 20% širine zvara, z gladkim napetosti
ks=(25/t)0,2 lukenj za lažje varjenje. prehodom v površino pločevine.
spremenljivo
10) Čelni zvari za popolno - višino ali -Obojestr
Zvar ni pobrušen
spajanje valjanih profilov z - Varjenje se izvede ob pomoči
luknjami vširino, z nagibom
stojini za lažjo iztečnih ≤ ¼. ki morajo
talonov, kontrolira
biti
izvedbo zvarov. po varjenju odstranjeni. Na robu
11) PrečniPrehod zvarovpločevinmora preiskava
vpliv
spoji v pločevinah, morajo biti zvari
velikosti
valjanih
j profilih
p ali varjenih
j ppobrušeni v smeri delovanja j
80
za
t>25mm:
bitinosilcih.
polnostenskih strojno
t j obdelan,bd l do roba
napetosti da
d pločevine.D t jl 5
Detajla
- Obojestransko varjeni zvari,
ks=(25/t)0,2
je brez zarez. kontrolirani z neporušnimiZvari izde
preiskavami.
legi.
Detajl 10:
Višina nadvišanja zvara ne sme
presegati 10% širine zvara, z
gladkim prehodom v površino
pločevine.
l č i
12) Čelni zvari za popolno - Varjenje se izvede ob pomoči
spajanje valjanih profilov brez iztečnih talonov, ki morajo biti
lukenj v stojini za lažjo izvedbo po varjenju odstranjeni. Na robu
63 zvarov. pločevin morajo biti zvari
pobrušeni v smeri delovanja
napetosti do roba pločevine.
- Obojestransko varjeni zvari.
SIST EN 1993-1-10: Žilavost materiala in lamelarni lom
Podani so postopki izbire ustrezne kakovosti jekla glede na žilavost
materiala in lamelarni lom. Postopki so zelo enostavni in temeljijo
na uporabi pripravljenih tabel.
tabel

Slika 3.1: Lamelarni lom

Nihalo za Charpy-V test

(SIST) EN 1993-1-11: Projektiranje konstrukcij z nateznimi
komponentami
• obravnavane so natezne palice, ki so upogibno toge, odprte in
zaprte vitke jeklene vrvi in jeklene vrvi iz paralelnih žic
• podani so kriteriji za kontrolo mejnih stanj nosilnosti in
uporabnosti,
b i ter opisane
i ključne
klj č konstrukcijske
k k ij k zahteve.
h
 (SIST) EN 1993-1-12:
1993 1 12: Dodatna pravila za jekla
visoke trdnosti

• Del 1-1 obravnava jekla do trdnosti S460, del 1-2 pa prinaša

dodatna pravila za jekla do trdnosti S700.

• v glavnem predvidena elastična analiza, saj so jekla manj

duktilna od običajnih jekel.
jekel

• za prečne prereze 1. in 2. razreda kompaktnosti se lahko

i k i i plastična
izkoristi l ič nosilnost
il prerezov.
 Športni stadion,
Berlin, Nemčija

Landmark tower,
Jokohama, Japonska Nosilnost 12000kN
Stebri – fy = 590MPa
(SIST) EN 1993-2: Jekleni mostovi
Obravnava vse posebnosti projektiranja jeklenih mostov, ki se
nanašajo predvsem na:
•izbiro materiala,
•mejna
mejna stanja uporabnosti (obdelana zelo podrobno),
podrobno)
•kontrolo nosilnosti in stabilnosti, vključno z zasnovo računskega
modela upoštevanjem shear lag efekta itd.
modela, itd
•kontrolo utrujanja.
(SIST) EN 1993-3: Stolpi, jambori in dimniki

Del 3-2: Stolpi in jambori

•obravnavani
b i so palični
lič i stolpi
t l i in
i palični
lič i
jambori, podprti z vrvmi
•prilagojeni
prilagojeni obtežni varnostni faktorji,
faktorji
•kontrola stabilnosti paličnih sistemov,
•obtežbi z vetrom,
•nevarnosti zaledenitve
•posebne zahteve za vrvi pri jamborih.
Del 3-2: Dimniki

• obravnavani so cilindrične in konične dimnike in stolpe, ki so lahko

konzolne konstrukcijej ali pa
p so podprti
p p z vrvmi
• posebnost je kontrola utrujanja zaradi nihanja prečno na smer pihanja
vetra, ki je pogosto morodajni kriterij za dimenzioniranje.
(SIST) EN 1993-4: Silosi
• Del 4-1: Silosi
konstrukcijska zasnova in dimenzioniranje vseh pomembnih
konstrukcijskih elementov okroglih in poligonalnih silosov
(plašč, lijak,…)
Del 4-2: Rezervoarji
projektiranje
j k i j nadzemnih
d ih jeklenih
j kl ih cilindričnih
ili d i ih rezervoarjev
j
za shranjevanje tekočin, za notranje pritiske od -100 mbar
do +500 mbar in projektno temperaturo plašča od -196196°CC
do +300 °C. Postopki so primerni za velike rezervoarje, pri
manjših
j jej dovoljen
j tudi poenostavljen
p j pristop.
p p
Del 4-3: Cevovodi

Statična nosilnosti zakopanih

p cevovodov za transport
p
tekočin in plinov pri sobni temperaturi (vplivi posedanja
okoljne zemljine , križanje zakopanih cevovodov s cestami,
železniškimi progami itd.)
(SIST) EN 1993-5: Pilotiranje
Podani so napotki za kontrolo nosilnosti in stabilnosti jeklenih
pilotov in zagatnih sten. Ta del se uporablja v tesni povezavi z EC 7
(
(geotehnika).
h ik )
(SIST) EN 1993-6: Žerjavne proge
Vsebuje navodila za projektiranje jeklenih žerjavnih prog,
prog ki med
drugim obsegajo zasnovo in računski model, mejna stanja
uporabnosti, kontrolo nosilnosti, stabilnosti in utrujanja.
 Povezani standardi
EN 1090 : Pravila za projektiranje, podana v EC 3, veljajo le, če
spoštujemo tolerance mer in ostale zahteve za izdelavo
konstrukcij v (SIST) EN 1090. (SIST) EN 1090 obsega
naslednje
l d j dele:
d l
•(SIST) EN 1090-1: Zahteve za ugotavljanje skladnosti sestavnih
delov konstrukcij
•(SIST) EN 1090-2: Tehnične zahteve za jeklene konstrukcije
• (SIST) EN 1090-3:
1090 3 TTehnične
h ič zahteve
ht za aluminijaste
l i ij t kkonstrukcije
t k ij
 Povezani standardi
SIST EN 1998-1: Potresnoodporno projektiranje konstrukcij –
jeklene konstrukcije obdelane v 6. pogl. – povsem nov pristop!!

POMEMBNA DUKTILNOST KONSTRUKCIJ

 Mehanske lastnosti jekla
• trdnost:
– fy (nosilnost prereza – γM0, stabilnost - γM1)
– fu (neto prerezi, vezna sredstva - γM2)
• duktilnost (plastična analiza, potres, tudi elastična
analiza)
• žilavost (nizke temperature, debele pločevine,
udarci): izbira materiala – Del 1-10
• lamelarni lom (varilne deformacije po debelini
pločevine) – Del 1-10
• odpornost na utrujanje – Del 1-9
• prostorsko napetostno stanje
Delni faktorji
j odpornosti
p
JEKLO
Stavbe Mostovi
γ M0 = 1,0
10 γ M0 = 1,0
10
γ M1 = 1,0 γ M1 = 1,1
γ M 2 = 1,
1 25 γ M 2 = 1,
1 25

BETON
γ C = 1,5

ARMATURA
γ S = 1,15
1 15
 Duktilnost

σ
S460
fu
1
1. ≥ 1,10
1 10
fu fy
S235
2. ε r ≥ 15%
fy
εu
3. ≥ 15
εy
εy εu εr ε
 SIST EN 1993-1-1: Materiali
Preglednica 3.1:
3 1: Nominalne vrednosti napetosti tečenja fy in natezne trdnosti fu
za vroče valjana konstrukcijska jekla
Standard Nominalna debelina elementa t [mm]
in t ≤ 40 mm 40 mm < t ≤ 80 mm
kvaliteta jekla fy [N/mm2] fu [N/mm2] fy [N/mm2] fu [N/mm2]

EN 10025-2

S 235 235 360 215 360

S 275 275 430 255 410
S 355 355 510 335 470
S 450 440 550 410 550

EN 10025-3

S 275 N/NL 275 390 255 370

S 355 N/NL 355 490 335 470
S 420 N/NL 420 520 390 520
S 460 N/NL 460 540 430 540
 Preglednica 3.1(nadaljevanje): Nominalne vrednosti napetosti tečenja fy in
natezne trdnosti fu za vroče valjana konstrukcijska jekla
Standard Nominalna debelina elementa t [mm]
in t ≤ 40 mm 40 mm < t ≤ 80 mm
kvaliteta jekla fy [N/mm2] fu [N/mm2] fy [N/mm2] fu [N/mm2]

EN 10025-4

S 275 M/ML 275 370 255 360

S 355 M/ML 355 470 335 450
S 420 M/ML 420 520 390 500
S 460 M/ML 460 540 430 530

EN 10025-5

S 235 W 235 360 215 340

S 355 W 355 510 335 490

EN 10025-6

S 460
460 570 440 550
Q/QL/QL1
 Preglednica 3.1:(nadaljevanje): Nominalne vrednosti napetosti
tečenja fy in natezne trdnosti fu za votle profile
Nominalna debelina elementa t [mm]
Standard
in t ≤ 40 mm 40 mm < t ≤ 65 mm
kvaliteta jekla
fy [N/mm2] fu [N/mm2] fy [N/mm2] fu [N/mm2]

EN 10210-1
S 235 H 235 360 215 340
S 275 H 275 430 255 410
S 355 H 355 510 335 490
S 275 NH/NLH 275 390 255 370
S 355 NH/NLH 355 490 335 470
S 420 NH/NHL 420 540 390 520
S 460 NH/NLH 460 560 430 550
EN 10219-1
S 235 H 235 360
S 275 H 275 430
S 355 H 355 510
S 275 NH/NLH 275 370
S 355 NH/NLH 355 470
S 460 NH/NLH 460 550
S 275 MH/MLH 275 360
S 355 MH/MLH 355 470
S 420 MH/MLH 420 500
S 460 MH/MLH 460 530
 Izbira materiala glede na lomno žilavost (SIST EN 1993-1-10)
Preglednica 2.1: Največje dovoljene debeline elementov t v mm
Charpy Charpy Referenčna temperatura TEd [°C]
Referenčna temperatura TEd [°C]
energija
Kval.
energija ppod- 10 0 -10 -20 -30 -40 -50 10 0 -10 -20 -30 -40 -50 10 0 -10 -20 -30 -40 -50
CVN 1
jekla kval.
CVN 10 pri T 0 -10 -20 -30 -40 -50 0 -10 -20 -30 -40 -50
[°C]
Jmin σEd = 0,75 fy(t) 0 σEd = 0,50 fy(t) σEd = 0,25 fy(t)

pri T S235 JR 20 27 60 50 40 35 30 25 20 90 75 65 55 45 40 35 135 115 100 85 75 65 60

Jmin J0 0 27 σ90 Ed =750,75
60 fy50
(t) 40 35 30 125 105 90 75 σEd 65= 0,50
55 f45 y(t)175 155 135 115 100 85 75
[[°C]] J2 -20
20 27 125 105 90 75 60 50 40 170 145 125 105 90 75 65 200 200 175 155 135 115 100
20 S27527 JR 60 20 50 27 5540 45 3535 3030 25 2520 15 20 809070 75 55 5065 40 55 35 3045 125 40 110 95
35 80 70 60 55
J0 0 27 75 65 55 45 35 30 25 115 95 80 70 55 50 40 165 145 125 110 95 80 70
0 27 J2 90-20 75 27 11060 95 50 75 6540 55 3545 35 30 155125130 105
115 9590 80 75 70 5565 200 55 190 165
45 145 125 110 95
M,N -20 40 135 110 95 75 65 55 45 180 155 130 115 95 80 70 200 200 190 165 145 125 110
-20
20 27ML,NL
ML NL 125-50
50 10527 18590160 75 135 110 60 95 5075 65
40 200170200 145
180 155 125130 105
115 9590 230 75200 65
200 200 190 165 145
S355 JR 20 27 40 35 25 20 15 15 10 65 55 45 40 30 25 25 110 95 80 70 60 55 45
J0 0 27 60 50 40 35 25 20 15 95 80 65 55 45 40 30 150 130 110 95 80 70 60
J2 -20 27 90 75 60 50 40 35 25 135 110 95 80 65 55 45 200 175 150 130 110 95 80
K2,M,N -20 40 110 90 75 60 50 40 35 155 135 110 95 80 65 55 200 200 175 150 130 110 95
ML NL -50
ML,NL 50 27 155 130 110 90 75 60 50 200 180 155 135 110 95 80 210 200 200 200 175 150 130
S420 M,N -20 40 95 80 65 55 45 35 30 140 120 100 85 70 60 50 200 185 160 140 120 100 85
ML,NL -50 27 135 115 95 80 65 55 45 190 165 140 120 100 85 70 200 200 200 185 160 140 120
S460 Q -20 30 70 60 50 40 30 25 20 110 95 75 65 55 45 35 175 155 130 115 95 80 70
M,N -20 40 90 70 60 50 40 30 25 130 110 95 75 65 55 45 200 175 155 130 115 95 80
QL -40
40 30 105 90 70 60 50 40 30 155 130 110 95 75 65 55 200 200 175 155 130 115 95
ML,NL -50 27 125 105 90 70 60 50 40 180 155 130 110 95 75 65 200 200 200 175 155 130 115
QL1 -60 30 150 125 105 90 70 60 50 200 180 155 130 110 95 75 215 200 200 200 175 155 130
S690 Q 0 40 40 30 25 20 15 10 10 65 55 45 35 30 20 20 120 100 85 75 60 50 45
Q -20 30 50 40 30 25 20 15 10 80 65 55 45 35 30 20 140 120 100 85 75 60 50
QL -20
20 40 60 50 40 30 25 20 15 95 80 65 55 45 35 30 165 140 120 100 85 75 60
QL -40 30 75 60 50 40 30 25 20 115 95 80 65 55 45 35 190 165 140 120 100 85 75
QL1 -40 40 90 75 60 50 40 30 25 135 115 95 80 65 55 45 200 190 165 140 120 100 85
QL1 -60 30 110 90 75 60 50 40 30 160 135 115 95 80 65 55 200 200 190 165 140 120 100
 Izbira materiala glede na lomno žilavost (SIST
EN 1993-1-10)
• Pri izbiri materiala igrajo najpomembnejšo vlogo:
– kvaliteta materiala (JR, J0, J2, K2, N, NL, M, ML, Q, QL)
– najnižja projektna delovna temperatura
(tempearturne karte v NA SIST 1991-1-5): nižja temperatura – slabša
lomna žilavost
– debelina pločevine: večja debelina – slabša lomna žilavost
– nivo napetosti v kritičnih detajlih, izračunan za nezgodno projektno
stanje s temperaturo kot vodilnim vplivom:

Ed = E { A [TEd ] + ∑ GK + ψ 1QK 1 + ∑ψ 2,i QKi }

Brez računa napetosti:
p vzamejo
j se najneugodnejše
j g j vrednosti iz tabele
(za σEd = 0,75fy(t) )
Referenčna temperatura je lahko nižja največ za 20o (mostovi) oziroma
35o (stavbe) glede na temperaturo
temperaturo, pri kateri je dosežena zahtevana
lomna žilavost materiala (J0 : 0oC, J2 : -20oC …) – NA SIST EN1993-1-10
 Izbira materiala glede na lamelarni lom
(SIST EN 1993-1-10)
1993 1 10)

Preglednica
l d i 3.1: Izbira
bi razreda
d kvalitete
k li v skladu
kl d z EN 10164
Razred Uporaba navodila
Vsi pproizvodi iz jjekla in vse debeline,, navedene v
1
evropskih standardih za vse vrste uporabe
Nekateri proizvodi iz jekla in debeline, navedene v
2
evropskih standardih in/ali nekatere vrste uporabe

s ≥ 30mm - kontrola na lamelarni lom obvezna

(parameter Z + SIST EN10164 ali ultrazvočna
kontrola). Pri dinamično obremenjenih
konstrukcijah obvezna ultrazvočna kontrola
Slika 3.1:
3 1: Lamelarni lom (l
(slovenski
ki NA)
 b) Oblika ainef ≤ 7mm
za nastanek ,
a 5 mm
deformacij lega zvarova) Višina zvara, Efektivna višina zvara aeff (glej sliko 3.2) = debelina a kotnega zvara Zi
od krčenja v T, X inefL≤
7 < a 10mm
pomembna
nastanek
za aef ≤ 7mm
s
7 < aef ≤ 10mm
a = 5 mm
a = 7 mm
a = 7 mm Za = 0
Za = 3
spojih deformacij od
10 < a ≤krčenja20mm
j
10 < aef ≤ 20mm a = 14 mm
a = 14 mm Za = 6
ef 20 < aeff ≤ 30mm a = 21 mm Za = 9
30 < aef ≤ 40mm a = 28 mm Za = 12
40 < aef ≤ 50mm a = 35 mm Za = 15
20 < aef ≤ 30mm
L (vogalni) spoji 50 < aef a > 35 mm a = 21 mm Za = 15
b) Oblika in lega 0, 7s

zvarov v T, X
Preglednica 3.2: Izbira razreda 30 < aef ≤ 40mm a = 28 mm Zb = -25
in L spojih s

kvalitete po EN 10164 enovarkovni

40 < aef ≤ 50mm kotni zvar Za = a0 =ali35 mm
L (vogalni) spoji Zb = -10
c) Vpliv kotni zvar z Za > 1 z navarjenim
s ≤ 10mm
Zahtevana vrednost ZRd50 , <a enovarkovni kotni zvar Z = 0 ali
a > 35 mm
Ciljna vrednost debeline ef matrialom
kotni zvar nizke trdnosti
z Z > 1 z navarjenim
a
Zb = -5
izražena s projektnimi Z-
Z matrialom nizke trdnosti
a

ZEd po materiala s 10 < s ≤ 20mm

vrednostmi po
EN 1993-1-10 na oviranje večvarkovni kotni zvari Zb = 0
EN 10164
ZEd ≤ 10 —
krčenja 20 <večvarkovni
s ≤ 30mm
delno in polno
kotni zvari z ustreznim vrstnim redom varjenja, da se zmanjša vpliv krčenja

Zb = 3
penetrirani zvari

10 < ZEd ≤ 20 Z 15 30 < s ≤ 40mm

delno in polno z ustreznim vrstnim redom varjenja, daZse= zmanj
5
20 < ZEd ≤ 30 Z 25 delno in polno penetrirani zvari b

40 <penetrirani
L (vogalni) zvari
s ≤ 50mm spoji Zb = 8
ZEd > 30 Z 35 c) Vpliv debeline s ≤ 10mm Zc = 2*
materiala s na 10 < s ≤ 20mm Zc = 4*
50 <delno
s ≤ 60mm
oviranje
in polno
krčenja
20 < s ≤ 30mm Zc = 6*
30 < s ≤ 40mm Zc = 8*
40 < s ≤ 50mm Zc = 10*

60 <penetrirani
s ≤ 70mm zvari 50 < s ≤ 60mm
60 < s ≤ 70mm
70
Zc = 12*
Zc = 15*
aeff aeff 70 < s Zc = 15*
d) Oviranje Prosto krčenje mogoče
s s 70 < s
krčenja zaradi
Majhno oviranje:
(npr. T spoji)
Zd = 0
L (vogalni)
ostalih delov
konstrukcijeoviranje:
spoji
Srednje veliko Prosto krčenje ovirano
(npr. diafragme škatlastih nosilcev)
Zd = 3

Slika 3.2:
3 2: Efektivna višina
d) zvara pri krčenju Majhno
Oviranje Prosto krčenje mogoče
M č oviranje:
Močno i j
Prosto krčenje ni mogoče
Z =5
(npr. vzdolžne ojačitve ortotropnih plošč) d

krčenja zaradi e)oviranje:

Vpliv (npr. T spoji)
Brez predgrevanja Z = 0 e
predgrevanja predgrevanje ≥ 100°C Z = -8
ostalih delov * Srednje veliko
Dovoljeno zmanjšanje Prosto
za 50% za material, krčenje
tlačno obremenjen vovirano
smeri debeline s pretežno statično
e

konstrukcije obtežbo.
oviranje: (npr. diafragme škatlastih nosilcev)
 Globalna analiza –
pomični okvir

Momentni spoj

Deformirana oblika Diagram momentov

 Globalna analiza – anatomija okvirne konstrukcije
Steber Plošča med
sekundarnimi nosilci

Primarni nosilec

Sekundarni nosilec

Temelj
Globalna analiza: Vertikalna obtežba

prenos sil

Horizontalna obtežba
z vetrom
Konstrukcija sestavljena iz dveh različnih nosilnih sistemov
 Globalna analiza
• Stavbe:
– elastična analiza,, teorija
j prvega
p g ali drugega
g g reda +
nepopolnosti (običajno)
– teorija drugega reda obvezna,
obvezna če je njen vpliv večji
od 10% - γcr < 10
– plastična analiza (kontinuirni nosilci,
nosilci okviri -
potres…)
• metoda
t d plastičnih
l tič ih členkov
čl k
• elastoplastična analiza (MKE)
 Globalna analiza
• Nadomestne geometrijske nepopolnosti pri analizi stavb –
zajemajo začetne geometrijske nepopolnosti in zaostale
napetosti

Af y
λ > 0.5
Ф N Ed
Ф

Globalne nepopolnosti Globalne in lokalne

nepopolnosti
Za geometrijske nepopolnosti lahko privzamemo tudi ustrezno
uklonsko obliko (pri okvirih je to običajno prva oblika).
 Globalna analiza
• Globalne geometrijske nepopolnosti
φ = φoα hα m
1
φo =
200
2 2
αh = , vendar ≤ α h ≤ 1, 0
h 3
⎛ 1⎞
α m = 00,55 ⎜1 + ⎟
⎝ m ⎠

m=2 m=4
m = število (nosilnih) stebrov
 Globalna analiza
• Lokalne nepopolnosti

Preglednica 5.1:
5 1: Projektne vrednosti amplitud nadomestnih
lokalnih nepopolnosti e0 / L

Uklonska
krivulja elastična plastična
po preglednici analiza analiza
6.1
e0 / L e0 / L
a0 1 / 350 1 / 300
a 1 / 300 1 / 250
b 1 / 250 1 / 200
c 1 / 200 1 / 150
d 1 / 150 1 / 100
 Globalna analiza
• Nadomestne horizontalne sile za globalne nepopolnosti
Q2

H2=Ф∑N2 Ф∑N2
=ФQ2 ∑N2
Ф Q1
Ф∑N2

H1=Ф(∑N1-∑N2) Ф∑N1
=ФQ1 ∑N1
Ф∑N1
N [N]
ФN
Ф

ФN

N
 Globalna analiza
• Vplive teorije drugega reda lahko zajamemo na tri
načine:
a) “točen”račun po teoriji drugega reda (MKE) z upoštevan-
jem nepopolnosti. Če
Č so upoštevane samo globalne
nepopolnosti, potem se na nivoju posameznega elementa
izvrši kontrola stabilnosti z uklonsko dolžino,
dolžino enako
sistemski dolžini. Lokalne nepopolnosti so v tem primeru
zajete
j v uklonskih redukcijskih
j j χ
faktorjih χ.
Če so v globalni analizi zajete globalne in lokalne
nepopolnosti (pozor prostorski okviri!), na nivoju
elementa zadostuje kontrola nosilnosti prereza
Račun po teoriji drugega reda (MKE) z upoštevanjem
nepopolnosti
l ti (običajna
( bič j metoda)
t d )

globalna analiza

TDR + nepopolnosti

kontrola stabilnosti
elementa

interakcijska enačba
 Globalna analiza
b) Približno upoštevanje teorije drugega reda s faktorjem kδ, s katerim
povečamo momente od horizontalnih vplivov izračunane po teoriji
prvega reda.
d N Na nivoju
i j posameznega elementa
l kontrola
k l stabilnosti
bil i
enaka kot v a). Upoštevamo samo globalne nepopolnosti.

globalna
analiza

TPR + +
nepopolnosti

kontrola N IIEd = k δ N IEd ( H ) + N IEd ( q )

elementa M IIEd = k δ M IEd ( H ) + M IEd ( q )
1
interakcijske kδ =
enačbe lu = l 1
1−
α cr
 Globalna analiza
c) Račun po teoriji prvega reda. Na nivoju elementa se kontrola izvrši
z dejansko uklonsko dolžino, ki izhaja iz globalne nestabilnosti.
Ukl k dolžino
Uklonsko d lži določimo
d l či s pomočjo
čj tabel,
b l nomogramov…

1. uklonska oblika
globalna
analiza

TPR

kontrola
elementa cm = 0.90
0 90

interakcijske
enačbe
cm = 0.90
 Ocena faktorja
j elastične kritične obtežbe αcr ((Horne-ova metoda))
3. etaža ∑V = V 3 3

V3 = (1.35
(1 35 ⋅ g 3,k + 1.5
1 5 ⋅ q3,k ) ⋅ 2 ⋅ L ∑H 3 = H3
H 3 = 1.5 ⋅ 0.6 ⋅ W3,k δ h , Ed = w3 − w2
2. etaža ∑V = V + V2 2 3

∑H =H + H 2 2 3

δ h , Ed = w2 − w1

1. etaža ∑V = V + V + V
3 1 2 3

∑H =H + H + H
3 1 2 3

δ h , Edd = w1
Račun α cr ,i za vsako etažo posebej

α cr ,i = ⎜⎜ ∑
⎛ H Ed ,i ⎞ ⎛ hi ⎞
L L ⎟⎟ ⎜⎜ ⎟⎟
⎝ ∑ VEd , i ⎠ ⎝ δ h , Ed ,i ⎠

α cr = min(α cr ,1 , α cr ,2 , α cr ,3 )
Moment M
Eksperimentalno določena zveza
Moment – Rotacija za
različne vrste spojev

Rotacija φ
 Kompaktnost jeklenih prečnih
prerezov

• Odpornost proti lokalnemu izbočenju

• b/t

t b
 Preglednica: razvrščanje prečnih prerezov v štiri razrede kompaktnosti

Upogibna nosilnost
Razred Globalna analiza Rotacijska kapaciteta
prereza
dovolj velika, da omogoči razvoj
1. razred plastična plastična
porušnega mehanizma
omejena, razvoj plastičnega členka
2. razred plastična elastična (običajno razvoj prvega plastičnega
členka)
3. razred elastična elastična ne obstaja
elastična na
4. razred elastična ne obstaja
sodelujočem
j prerezu
p
Mpl
M
1. razred

Mpl,Rd,
Mpl
Mel,Rd
2 razred
2.

3. razred

4. razred
θ
1 c/t ≤ 72ε c/t ≤ 33ε

2 c/t ≤ 83ε c/t ≤ 38ε

3 c/t ≤ 124ε c/t ≤ 42ε

1 c/t ≤ 9ε c/t ≤ 9ε/α c/t ≤ 10ε/(α√ α)

2 c/t ≤ 10ε c/t ≤ 10ε/α c/t ≤ 10ε/(α√

√ α)

3 c/t ≤ 14ε c/t ≤ 21ε√ kσ), za kσ glej EN 1993-1-5

 Vitki prerezi

• Metoda
sodelujoče širine
(lokalno
izbočenje)

• beff = ρb
• ρ = ρ(λ)
Nosilnost vitkih prerezov

N M + Ne
N N fy
+ ≤
A eff Weff γM0
 Strižna podajnost pasnic – shear lag

Pri širokih pasnicah se zaradi strižne podajnosti pojavi neenakomeren

razpored napetosti (shear lag). Upoštevamo ga lahko z metodo tlačene
pasnice – v tlaku in nategu.
nategu
 Shear lag – sodelujoča širina
Pri stavbah shear lag upoštevamo le izjemoma. Pri standardnih vroče
valjanih in podobnih varjenih profilih ga zanemarimo, pri ostalih profilih
pa, če je izpolnjen pogoj:

Točnejši izračun – glej SIST EN 1993-1-5

 Nosilnost kompaktnih prerezov (M ali N)

• Tlačna, natezna nosilnost (1., 2., 3. R. K.)

Af y
N pll , Rd = (γM0 = 1,0)
γM0
• Natezna nosilnost neto prerezov
0,9 Anet fu
N u , Rd = (γM2 = 1,25)
γM2
• Pogoj duktilne porušitve: A (bruto)

N pl , Rd ≤ N u , Rd

Anet f yγ M 2
≥ ≈ 0,91
0 91 ( S 235) oziroma 00,97
97 ( S 355)!!
A 0,9 f u γ M 0
 Nosilnost kompaktnih prerezov (M ali N)

• Upogibna nosilnost

Wel f y
M Rd = (3. R. K.)
γM0
W pl f y
M Rd = (1., 2. R. K.)
γM0
 Nosilnost kompaktnih prerezov (M + N)

• 3. razred kompaktnosti
NEd
N Ed M y , Ed M z , Ed MEd
+ + ≤ 1, 0
N pl , Rd M y ,el , Rd M z ,el , Rd

• 1., 2. razred kompaktnosti (enoosni upogib)

N Ed A − 2 Af
n= a= ; a ≤ 0,5
Prerez Nivo osne sile MN.Rd/Mpl.Rd N pl , Rd A

n≤a 1.0
10
1.0
y y [n ≤ 0.1]
n>a (1-n)/(1-0.5a)
[[n > 0.1]] [[1.11(1-n)]
( )]
n≤a 0.1 M N .Rd
1.0
z z [n ≤ 0.2] 1.0
M pl , Rd

n>a ((n a)/(1 a))2

11-((n-a)/(1-a))
[n > 0.2] [1.56(1-n)(n+0.6)]
• 1.,
1 2.2 razred kompaktnosti (dvoosni upogib)

• I in H profili: α = 2, β = 5n ≥ 1,0
α β
⎡ M y , Ed ⎤ ⎡ M z , Ed ⎤ • okrogli votli profili: α = 2, β = 2
⎢ ⎥ +⎢ ⎥ ≤ 1, 0
⎣⎢ M Ny , Rd ⎦⎥ ⎢⎣ M Nz , Rd ⎥⎦ • ppravokotni votli profili:
p α = β = 1,66/(1-1,13n
( 2)

α=β≤6
kjer je n = NEd/Npl,Rd
Račun geometrijskih karakteristik značilnih prerezov
 Strižna nosilnost stojin
a
a α=
d
4, 0
kτ = 5,34 + pri α ≥ 1, 0
V d t d α2
V=R
5,34
kτ = 4, 0 + pri α < 1, 0
α2
R

Kompaktna stojina (SIST EN 1993-1-1) Vitka stojina (SIST EN 1993-1-5)

d 72 d 72
≤ ε α = ∞, > ε α =∞
t η t η
ali ali
li
d 31 d 31
≤ ε kτ , α ≠ ∞ > ε kτ , α ≠ ∞
t η t η
η ⋅ d ⋅t ⋅ fy χw ⋅ d ⋅ t ⋅ f y
V pl , Rd =
Vbw, Rd = , χ w = f (λw )
3 ⋅γ M1
3 ⋅γ M 0
 1 ... toga robna podpora

2 ... podajna robna podpora

3 ... η = 1.0 − 1.2

Toga robna podpora Podajna robna podpora

λw < 0,83 / η η η

0,83 / η ≤ λw < 1, 08 0,83 / λw 0,83 / λw

λw ≥ 1, 08 1,37 / ( 0, 7 + λw ) 0,83 / λw

χw
 Površina strižnega prereza Av
Vroče valjani I in H profili, obtežba vzporedna stojini A − 2bt f + (t w + 2r ) t f
tf
vendar ne manj od ηh w t w
r tw

Vroče valjani U-profili, obtežba vzporedna stojini A − 2bt f + (t w + r ) t f

tf

tw

Vroče valjani T-profili, obtežba vzporedna stojini 0,9 (A − bt f )

tf tf

Varjeni I, H in škatlasti profili, obtežba vzporedna stojini η∑ (h w t w )

tw tw
Varjeni
j I,, H,, U in škatlasti pprofili,, obtežba vzporedna
p ppasnicam A- ∑ (h w tw )

tf
tf
tw tw

Valjani pravokotni votli profili z enakomerno debelino stene:

obtežba vzporedna višini profila Ah/(b+h)

obtežba vzporedna širini profila Ab/(b+h)

Ok li votli
Okrogli li profili
fili in
i cevii z enakomerno
k debelino
d b li stene 2A/
2A/π
 Interakcija striga in upogiba
Af fy

• Vpliv interakcije pri VEd ≥ 0,5Vpl,Rd

l Rd
hw
⎛ 2VEd ⎞
2
ht hw
ρ =⎜ − 1⎟ Aw ((1-ρ))fy
⎜V ⎟
⎝ pl , Rd ⎠
• Zaradi striga reducirana upogibna
VEd σ (M )
nosilnost:
V pl , Rd
Mf
⎡ ρ Aw2 ⎤ σ (M )
⎢W pl , y − ⎥ fy 1.0
⎢⎣ 4tw ⎥⎦
M y ,V , Rd = ≤ M y ,c , Rd τ (V )
γM0
ali 0.5 σ (M )
M y ,V , Rd = M f + ( M pl , Rd − M f )(1 − ρ ) ≤ M y , c , Rd

M f = Af ht M Ed
M f , Rd 1.0 M V , Rd
 Vpliv torzije na strižno nosilnost prereza

VEd ≤ V pl ,T , Rd τ t , Ed − strižna
t iž napetost
t t
pri enakomerni torziji
• I in H p
profili
τ w, Ed − strižna napetost
τ t , Ed
V pll ,T , Rd = 1 − V pll , Rd pri ovirani torziji
p j
1, 25 f y /( 3γ M 0 )

• U profili

⎡ τ t , Ed τ w, Ed ⎤
V pl ,T , Rd = ⎢ 1− − ⎥ V pl , Rd
⎢⎣ 1, 25 f y /( 3γ M 0 ) f y /( 3γ M 0 ) ⎥⎦
 Elastična kontrola pri kombinaciji napetosti

• Misesov pogoj tečenja – začetek plastifikacije (v eni točki)

2 2 2
⎛ σ x , Ed ⎞ ⎛ σ z , Ed ⎞ ⎛ σ x , Ed ⎞ ⎛ σ z , Ed ⎞ ⎛ τ x , Ed ⎞
⎜⎜ ⎟⎟ + ⎜⎜ ⎟⎟ − ⎜⎜ ⎟⎟ ⎜⎜ ⎟⎟ + 3 ⎜⎜ ⎟⎟ ≤ 1, 0
⎝ fy / γ M 0 ⎠ ⎝ fy / γ M 0 ⎠ ⎝ fy / γ M 0 ⎠⎝ fy / γ M 0 ⎠ ⎝ fy / γ M 0 ⎠

σx,Ed = vzdolžna napetost v opazovani točki

σy,Ed = prečna
č napetost v opazovanii točki
čki
τEd = strižna napetost v opazovani točki

• Ta pogoj je v primerjavi s kriterijem plastične nosilnosti prečnega prereza

zelo konservativen (npr. interakcija M-V)
 Uklonska
krivulja
Uklon
Prečni prerez Omejitve okoli S 235

tf z osi S 275
S 460
Uklonska
U o s a nosilnost
os ost z
S 355
S 420
t ≤ 40 mm
af
tf

tlačenih palic tf ≤ 40 mm
y–y 0 a

h/b > 1,2

z–z b a0
χ h/b > 1,2

Vroče valjani prerezi

1,1 y–y b a
40 mm < tf ≤ 100
z–z c a
1,0 NEd h y y
a0 Vroče h y y y–y 40 bmm <a tf ≤ 1
0,9 tf ≤ 100 mm
a valjani z–z c a

h/b ≤ 1,2
b
0,8
c prerezi z y–y d c
χ

0,7 tf > 100 mm

b z–z d c
d
06
0,6 tf ≤ 100 mm

Varjeni I-prerezi
tf tf y–y b b
tf ≤ 40 mm
0,5 z h/b ≤ 1,2
z–z c c
y y y y
0,4
b y–y
tf > 40 mm
z–z
tdcf > 100
c
d
mm
0,3
z z
0,2
katera-

Votli prerezi
vroče izdelani a a0
0,1 tf tf tf ≤
koli
40 mm
0,0
Varjeni I- hladno
katera-
y y y y oblikovani koli
c c
0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8 2,0 2,2 2,4 2,6
prerezi
2,8 3,0

Uklonske krivulje z tf tf > 400 mm

splošno (razen kot katera-
Varjeni škatlasti
z z b b
spodaj) koli
Uklonska krivulja a b c d prerezi h y y
Faktor nepopolnosti αLT 0,21 0,34 0,49 0,76 tw debeli zvari: a > 0,5tf
katera-
b/tf < 30 c c
z b koli
h/tw <30

N pl
U-, T- in polni

λ= → χ = χ (α , λ )
prerezi

katera-
N cr koli
c c

χ Aff y
N Ed ≤ N b , Rd =
L-prerezi

katera-
b b
γ M1 koli
Uklon stebrov s sestavljenim prečnim
prerezom

e0 = L/500

Stebri s sestavljenim prečnim prerezom in z

diagonalami oziroma prečkami v vlogi
polnilnih palic
 Uklon stebrov s sestavljenim prečnim
prerezom
Ned
Največja osna sila v pasnici Nch,Ed:
M Ed h0 Ach N 0 e0 + ( M Ed
I
)
N ch , Ed = 0,5 N Ed + , M Ed =
2 I ef N N
1 − Ed − Ed
N cr Sv
L
lu=aa π 2 EI eff
N cr = , I ef ≈ 0,5h02 Ach
L2
Sv = strižna togost palice s sestavljenim prerezom

Ved
χ ( lu = a ) Ach f y
N ch , Ed ≤ N b , Rd =
h0 γ M1

π M Ed Pojavi
P j i se zaradi
di vpliva
li
VEd =
Ach L teorije drugega reda
Bočna zvrnitev upogibnih nosilcev
 Bočna zvrnitev - splošno

M Ed fy
≤ 1,0 M b ,Rd = χ LT Wy
M b ,Rd γ M1
Wy = Wpl,y za 1. in 2. razred kompaktnosti
Wy = Wel,y za 3. razred kompaktnosti
Wy = Weff,y za 4. razred kompaktnosti

Ni nevarnosti bočne zvrnitve:

Wy f y
λ LT = λLT ≤ λLT ,0 = 0, 4
M cr
B č zvrnitev
Bočna it – vroče
č valjani
lj i in
i podobni
d b i profili
fili

⎧χ LT ≤ 1,0
1 ⎪
χ LT = , vendar ⎨χ ≤ 1
2
Φ LT + Φ 2
− βλ ⎪ LT 2
LT LT
⎩ λ LT

[ ( )
Φ LT = 0,5 1 + α LT λ LT − λ LT,0 + βλ LT
2
]
λ LT , 0 = 0,4 Uklonske
Prečni prerez Omejitve
krivulje
β = 0,75
,
Vroče valjani
lj i I- h/b ≤ 2 b
prerezi h/b > 2 c

h/b ≤ 2 c
Varjeni I-prerezi
h/b > 2 d
 Značilna toga torzijska opora
1
BZ krivulja a
0,9
BZ krivulja b
0,8 BZ krivulja c
0,7
BZ krivulja d
Uklon krivulja a
06
0,6
Uklon krivulja b
χ

0,5 Uklon krivulja c

Uklon krivulja d
04
0,4

0,3

0,2

0,1

0
0 0,2 0,4 0,6 0,8 1 1,2 1,4 1,6 1,8 2 2,2 2,4 2,6 2,8 3
λ , λ LT
 Bočna zvrnitev: Metoda tlačene palice
I1f−1
i f ,z =
A
Af + w
6

k c Lc M ,
Pi
Pri: λf = ≤ λ co y,y,el,Rd
i f ,z λ1 M y,Ed

λ co = λ LT,0 + 0.1
0 1 = 0.5
05

ni nevarnosti bočne zvrnitve (Lc ni prevelik)

kc – vpliv
p poteka
p momentov (k ( c = 0.6 do 1.0))

bočna podpora Če zgornji kriterij ni izpolnjen:

M y,Ed ≤ M b,Rd = 1.1χM y,el,Rd ≤ M y,el,Rd
χ = χ ( λ f , uklonska krivulja c ali d )
 Interakcija M – N:
enoosni upogib – elastična TDR brez bočne zvrnitve
q

wo N
w
1
kδ =
1− λ 2N

MI M I = M (q) + wo N
MII M II = kδ M I = kδ ( M (q ) + wo N )

N M II fy
σ max
II
= + ≤
A W γ M1
Interakcijske enačbe v SIST EN 1993-1-1
1993 1 1

N Ed M y ,Ed + ΔM y ,Ed M z ,Ed + ΔM z ,Ed

+ k yy + k yz ≤1
χ y N Rk M y ,Rk M z ,Rk
χ LT
γ M1 γ M1 γ M1

N Ed M y ,Ed + ΔM y ,Ed M z ,Ed + ΔM z ,Ed

+ k zy + k zz ≤1
χ z N Rk M y ,Rk M z ,Rk
χ LT
γ M1 γ M1 γ M1
 Preglednica B.1: Interakcijski faktorji kij za elemente, ki niso občutljivi
na torzijske deformacije
Interak-
Interak Vrsta Projektne predpostavke
cijski prečnega elastične lastnosti prečnega prereza plastične lastnosti prečnega prereza
faktorji prereza 3. in 4. razred kompaktnosti 1. in 2. razred kompaktnosti
⎛ ⎞ ⎛ ⎞
I-prerezi
p
ali
C my ⎜1 + 0,6λ y
⎜
N Edd ⎟
χ y N Rk / γ M1 ⎟⎠
(
C my ⎜1 + λ y − 0,2
⎜
) N Edd ⎟
χ y N Rk / γ M1 ⎟⎠
kyy pravokotni ⎝ ⎝
votli prerezi ⎛ N Ed ⎞ ⎛ N Ed ⎞
≤ C my ⎜1 + 0,6 ⎟ ≤ C my ⎜1 + 0,8 ⎟
(RHS) ⎜ χ y N Rk / γ M1 ⎟⎠ ⎜ χ y N Rk / γ M1 ⎟⎠
⎝ ⎝
I-prerezi
kyz kzz 0,6 kzz
RHS-prerezi
I-prerezi
kzy 0,8
, kyy 0,6
, kyy
RHS
RHS-prerezii
⎛
(
C mz ⎜⎜1 + 2λ z − 0,6
χ
) N
N Ed
/ γ
⎞
⎟⎟
I-prerezi
p ⎝ z Rk M1 ⎠

⎛ N Ed ⎞ ⎛ N Ed ⎞
C mz ⎜⎜1 + 0,6λ z ⎟⎟ ≤ C mz ⎜⎜1 + 1,4 ⎟⎟
χ N / γ ⎝ χ N / γ M1 ⎠
kzz ⎝ z Rk M1 ⎠
z Rk

⎛ N Ed ⎞
Pravokotni
≤ C mz ⎜⎜1 + 0,6
⎝
⎟⎟
χ z N Rk / γ M1 ⎠
⎛
(
C mz ⎜⎜1 + λ z − 0,2
χ
)N
N Ed
/ γ
⎞
⎟⎟
votli prerezi
⎝ z Rk M1 ⎠

(RHS) ⎛ N Ed ⎞
≤ C mz ⎜⎜1 + 0,8 ⎟⎟
⎝ χ z N Rk / γ M1 ⎠

Pri I- in H-prerezih ter pri pravokotnih votlih prerezih, obremenjenih s tlačno osno silo in enoosnim
upogibom My,Ed , lahko privzamemo kzy = 0.
 Preglednica B.2:
2 Interakcijski faktorji
f kij za elemente, ki so občutljivi
č
na torzijske deformacije
Interak- Projektne predpostavke
cijski elastične lastnosti prečnega prereza plastične lastnosti prečnega prereza
faktorji 3. in 4. razred kompaktnosti 1. in 2. razred kompaktnosti
kyy kyy iz preglednice B.1 kyy iz preglednice B.1
kyz kyz iz preglednice B.1
B1 kyz iz preglednice B.1
B1
⎡ 0,05λ z N Ed ⎤ ⎡ 0,1λ z N Ed ⎤
⎢1 − ⎥ ⎢1 − ⎥
⎣ (C mLT − 0, 25 ) χ z N Rk / γ M1 ⎦ ⎣ (C mLT − 0 , 25 ) χ z N Rk / γ M1 ⎦
⎡ 0,05 N Ed ⎤ ⎡ 0,1 N Ed ⎤
≥ ⎢1 − ⎥ ≥ ⎢1 − ⎥
kzy ⎣ (C mLT − 0, 25 ) χ z N Rk / γ M1 ⎦ ⎣ (C mLT − 0,25) χ z N Rk / γ M1 ⎦

for λ z < 0,4 :

0,1λ z N Ed
k zy = 0,6 + λ z ≤ 1 −
(C mLT − 0,255) χ z N Rk / γ M1
kzz kzz iz preglednice B.1 kzz iz preglednice B.1
Preglednica B.3: Faktorji nadomestnega upogibnega momenta Cm v preglednicah B.1 in B.2
Cmy , Cmz in CmLT
Momentni diagram območje
zvezna obtežba koncentrirana obtežba

-1 ≤ ψ ≤ 1 0 4ψ ≥ 0,4
0 6 + 0,4ψ
0,6 04

0 ≤ αs ≤ 1 -1 ≤ ψ ≤ 1 0,2 + 0,8αs ≥ 0,4 0,2 + 0,8αs ≥ 0,4

0≤ψ≤1 0,1 - 0,8αs ≥ 0,4 -0,8αs ≥ 0,4
-11 ≤ αs < 0
-1 ≤ ψ < 0 0,1(1-ψ) - 0,8αs ≥ 0,4 0,2(-ψ) - 0,8αs ≥ 0,4
0 ≤ αh ≤ 1 -1 ≤ ψ ≤ 1 0,95 + 0,05αh 0,90 + 0,10αh
0≤ψ≤1 0 95 + 0,05α
0,95 0 05αh 0 90 + 0,10α
0,90 0 10αh
-1 ≤ αh < 0
-1 ≤ ψ < 0 0,95 + 0,05αh(1+2ψ) 0,90 - 0,10αh(1+2ψ)
Za elemente pomičnih okvirov se za faktor nadomestnega upogibnega momenta vzame Cmy = 0,9 oziroma CMz = 0,9.
Cmy , Cmz in CmLT je potrebno določiti glede na potek upogibnih momentov med sosednjima točkama podpiranja kot sledi:

faktor momenta os upogiba točke podpiranja v smeri

Cmy y-y z-z

Cmz z-z y-y

CmLT y-y y-y

 Vezna sredstva in spoji – SIST EN 1993-1-8
1993 1 8

• Vezna sredstva:
– navadni vijaki
– injecirani vijaki
– prednapeti vijaki
– zakovice
– čepi

• Spoji:
– togost
– nosilnost
il
– duktilnost
 Vijaki

Nominalne vrednosti napetosti tečenja fyb in natezne trdnosti fub vijakov

Trdnostni razred
4.6 4.8 5.6 5.8 6.8 8.8 10.9
vijaka

fyb ((N/mm2) 240 320 300 400 480 640 900

fub (N/mm2) 400 400 500 500 600 800 1000

Standardni premeri lukenj za vijake:

do = d + 1mm za vijake M12 in M14
do = d + 2mm za vijake M16 in M24
do = d + 3mm za vijake nad M27
Značilna neduktilna porušitev vijakov 12.9
12 9 v strigu
Razpored lukenj za vijake
 Nosilnost vijakov
• strižna nosilnost:

Fv , Rd = 0.6 f ub A / γ Mb Fv , Rd = 0.6(0.5) fub As / γ Mb

• natezna nosilnost:

Ft , Rd = 0.9 f ub As / γ Mb

• interakcija nateg - strig:

Fv , Ed
Fv , Rd Fv ,Ed Ft ,E d
1.0 + ≤ 1, 0
Fv ,Rd 1 4 Ft ,R d
1,

0 29
0.29
Ft , Ed
1.0 1.4 Ft , Rd
 • nosilnost na bočni pritisk:

k1α b f u dt
Fb , Rd =
γM2
e1 p1

e2 d0 k 1 = f ( e 2 , p 2 ) ≤ 2 , 5
d0 d0
p2 e1 p 1
αb = f ( , ) ≤ 1, 0
i
Prestrig d0 d0

Porušitev ppo neto prerezu

p
 Nosilnost prednapetih vijakov
k s nμ
Fp ,C = 0, 7 fubb As Fs , Rd = Fp ,C
γM3
Opis ks
Vijaki v običajnih luknjah.
luknjah 1,0
Vijaki v povečanih ali kratkih podaljšanih luknjah z vzdolžno osjo luknje pravokotno na
0,85
smer delovanja obtežbe.
Vijaki v dolgih podaljšanih luknjah z vzdolžno osjo luknje pravokotno na smer delovanja
0,7
obtežbe.
Vijaki v kratkih podaljšanih luknjah z vzdolžno osjo luknje vzporedno smeri delovanja
0,76
obtežbe
obtežbe.
Vijaki v dolgih podaljšanih luknjah z vzdolžno osjo luknje vzporedno smeri delovanja
0,63
obtežbe.

Torni koeficienti µ za prednapete vijake

Razred torne površine (glej 1.2.7 –
Torni koeficient μ
referenčni standard 7.
7 skupine)
A 0,5
B 0,4
C 0,3
D 0,2
 Čepi

Upogibni moment v čepu

Dolgi
g spoji
p j
Pri Lj>15d potrebna redukcija projektne
strižne
iž nosilnosti
il i Fv,Rd¸s faktorjem
f k j βLf
(deformabilnost veznih pločevin)

L j − 15d
β Lf = 1 −
200d
vendar

β Lf ≤ 1, i β Lf ≥ 0,
1 0 in 0 75
 Nosilnost skupine
p veznih sredstev

Za projektno nosilnost skupine veznih sredstev se lahko vzame:

– vsota nosilnosti na bočni pritisk Fb,Rd posameznih veznih sredstev, če za
vsako vezno sredstvo velja Fv,Rd ≥ Fb,Rd
– produkt števila veznih sredstev in najmanjše projektne nosilnosti
kateregakoli veznega sredstva, če pogoj Fv,Rd ≥ Fb,Rd ni izpolnjen
 Strižno iztrganje dela pločevine
• Simetrična skupina vijakov, obremenjena s centrično obtežbo
f u Ant f y Anv
Veff ,1, Rd = +
γM2 3 ⋅γ M 0
Kjer je:
Ant neto
t prerez območja
b čj pločevine
l č i v nategut
Anv neto prerez območja pločevine v strigu

• Skupina vijakov, obremenjena z ekscentrično obtežbo

0,5 Ant fu f y Anv
Veff ,2, Rd = +
γM2 3 ⋅γ M 0
 Kotniki, priključeni preko enega kraka
2, 0(e2 − 0,5d 0 )t f u
Spoj z enim vijakom: N u , Rd =
γM2
β 2 Anet fu
Spoj z dvema vijakoma: N u , Rd =
γM2
β3 Anet fu
Spoj s tremi vijaki: N u , Rd =
γM2

Kjer je:
β 2 in β3 redukcijska faktorja, odvisna od razmaka p1
Anet neto prečni prerez kotnika
 Vrsta stikov
Vrste zvarov in varjenih Vrsta zvarov
Čelni stik T-stik Preklopni
p stik
spojev
j
Kotni zvar

Kotni zvar v Luknja

odprtini

V V

Polno penetrirani X K
čelno zvar
U J

Dvojni U Dvojni J

Delno penetrirani Dvojni U

čelni zvar
K
a Dvojni V

Čepasti zvar
zvari ob zaobljenih
j robovih
Zvari ob zaobljenih
Glej sliko desno
robovih
 Kotni zvari
• amin = 3mm
• max(6a,30mm)
( ) ≤ Lw ≤ 150a, sicer dolgi
g spoji
p j
 Kotni zvari

a fu
σ ⊥ 2 + 3(τ ⊥ 2 + τ & 2 ) ≤
( β wγ Mw )
σ⊥ τ⊥ σ⊥ ≤
fu
γ Mw
τ&
ali
fu
v& 2 + v 2 ⊥ + n 2 ≤
3β wγ Mw
n
v⊥
v&
a
 Polno penetrirani čelni zvari

Mehanske lastnosti polno penetriranih čelnih zvarov morajo

biti vsaj take, kot nominalne (projektne) mehanske lastnosti
osnovnega materiala –
računski dokaz nosilnosti ni potreben
(enak kot za osnovni material)

– tehnologija varjenja N N
– izurjeni varilci
– kontrola kakovosti
 Sodelujoče širine v neojačanih T spojih
• Neojačani I in H profili
beff = tw + 2 s + 7 k t f ,
kjer je:
tf f y, f
k= ⋅ vendar k ≤ 1, 0
t p f y, p
f y, f napetost tečenja pasnice
f y, p napetost tečenja pločevine

Razdalja s se izračuna na naslednji način:

- pri valjanih I ali H profilih: s=r
- pri varjenih I ali H profilih: s= 2a
f y, p
Pri beff < ⋅ bp potrebna ojačitev spoja
fu , p
• Neojačani
j škatlasti in U pprofili
beff = 2tw + 5t f , vendar beff ≤ 2tw + 5k t f
 Spoji

Osnovna načela projektiranja spojev:

• Ravnotežje
R t žj
• Nosilnost
• Duktilnost
D ktil t

p
VEd
p
p MEd

p
 Razdelitev spojev po togosti

M togi spoj
M
Ф
8K / 25K
delno togi spoj

EJp

0,5K Lp

EJ p
členkasti spoj K=
Lp
Ф
8K – nepomični okviri
25K – pomični okviri
 Razvrstitev spojev po nosilnosti

M
polno nosilni spoj
p p j

Mpl,Rd
delno nosilni spoj

0,25 Mpl,Rd
členkasti spoj

Ф
 1 2
1 2
2

3 3

Vozlišče = panel stojine v strigu + spoj Levo vozlišče = panel stojine v strigu + levi spo
Desno vozlišče = panel stojine v strigu + desni spoj
a) Enostranska konfiguracija vozlišča b) Dvostranska konfiguracija vozlišča

1 panel stojine stebra v strigu

2 spoj
3 komponente (npr. vijaki, čelna pločevina)

Deli vozlišča prečka-steber

Preglednica 6.1: Kazalec na pravila za uporabo
Osnovne komponente Komponenta Projektna Togostni Rotacijska
vozlišč nosilnost koeficient kapaciteta
p
VEd

Panel stojine stebra

1 6.2.6.1 6.3.2 6.4(4)
v strigu
VEd

6.4(5)
Panel stojine stebra
2 6.2.6.2 6.3.2 in
v prečnem tlaku 6.4(6)
Fc,Ed

Ft,Ed

Panel stojine stebra

3 6.2.6.3 6.3.2 6.4(5)
v prečnem nategu

Ft,Ed

Pasnica stebra v
4 6.2.6.4 6.3.2 6.4(7)
upogibu

Ft,Ed

Čelna pločevina v
5 6.2.6.5 6.3.2 6.4(7)
upogibu

Ft,Ed
Vezni kotnik v
6 6.2.6.6 6.3.2 6.4(7)
upogibu
Preglednica 6.1: Kazalec na pravila za uporabo
Osnovne Komponenta Togostni Rotacijska
Projektna nosilnost
koeficient p
kapaciteta
komponente
vozlišč
Pasnica in stojina nosilca
7 6.2.6.7 6.3.2 *)
ali stebra v tlaku
Fc,Ed

Ft,Ed
8 Stojina nosilca v nategu 6.2.6.8 6.3.2 *)

Ft,Ed Ft,Ed
v nategu:
Pločevina v nategu ali - EN 1993-1-1
9 6.3.2 *)
tlaku v tlaku:
Fc,Ed Fc,Ed - EN 1993-1-1
s pasnico stebra:
- 6.2.6.4
s čelno pločevino:
10 Vij ki v nategu
Vijaki Ft,Ed 632
6.3.2 6 4(7)
6.4(7)
- 6.2.6.5
z veznim kotnikom:
- 6.2.6.6

11 Vijaki v strigu 3.6 6.3.2 6.4(2)

Fv,Ed

Vijaki v bočnem pritisku Fb,Ed

(v pasnici nosilca, pasnici

12 36
3.6 632
6.3.2 *)
stebra, čelni pločevini ali
Fb,Ed
veznem kotniku)
*) Informacija v tem standardu ni na voljo.
 Nadomestni
Nado est T-element
ee e t
1. Način: Porušni mehanizem v tanki pločevini FT,Rd

4 M pl ,1, Rd
FT ,1, Rd =
m n m m n

2. Način: Porušni mehanizem z istočasno odpovedjo pločevine in vijakov

F T,Rd
(srednje debele pločevine)

2 M pl ,2, Rd + n∑ Ft , Rd
FT ,2, Rd = ΣFt,Rd
m+n ΣF t,Rd
n m m n
3. Način: Porušitev vijakov (debele pločevine)
F T,Rd

FT ,3, Rd = ∑ Ft , Rd

ΣF t,Rd ΣFt,Rd
 j j j
stebra v strigu
Komponenta
enostransko vozlišče ali dvostransko
Togostni koeficient ki
Preglednica 6.11: Togostni Panel stojine neojačen, vozlišče z nosilcema približno ojačen enake
enostransko vozlišče ali dvostransko vozlišče z
koeficienti osnovnih stebra v strigu višineenake višine
nosilcema približno
k
komponent t vozlišč
lišč k1 =
0,38 AVC
0,38 AVC k1 = ∞
βz k1 = ∞
k1 =
z je β naz sliki 6.15;
ročica, podana
β je transformacijski parameter, določen v 5.3(7).
Stojina stebra neojačen
j z je ročica podanaojačen
ročica, j na sliki 6
6.15;
15;
v tlaku 0,7 beffβ,c , wc t wc je
k2 = transformacijski parameter, določen v 5.3(7)
k2 = ∞
dc
Stojina stebrabeff,c,wc
v je sodelujoča
neojačen širina, določena v 6.2.6.2 ojačen
tlaku
vijakov v nategu ali
0,7 spoj
Stojina stebra ojačen ali neojačen vijačeni
neojačen
bvarjeni
eff ,c , wc t
z eno vrsto
spoj wc
ojačen varjeni spoj
v nategu
0,7b
k2t = k2 = ∞
k3 =
eff ,t , wc wc
dc k3 = ∞
dc
beff,t,wc je sodelujoča širina stojine stebra v nategu iz 6.2.6.3. Pri vozlišču z eno samo vrsto
b ffv nategu je potrebno
vijakoveff,c,wc
je sodelujoča širina, določena v 6.2.6.2
za beff,t,wc vzeti manjšo od efektivnih dolžin ℓeff
(posamezno ali kot del skupine vijakov), podanih v preglednici 6.4 za neojačeno
pasnico stebra ali v preglednici 6.5 za ojačeno pasnico stebra.
3
Pasnica stebra 0,9A eff t fc
v upogibu k4 =
m3
( eno vrsto
(za t ℓeff je najmanjša efektivna dolžina (posamezno ali kot del skupine vijakov) za to vrsto
vijakov v vijakov, podana v preglednici 6.4 za neojačeno pasnico stebra in v preglednici 6.5
nategu) za ojačeno pasnico stebra;
m je določen na sliki 6.8.
3
Čelna 0,9A eff t p
pločevina v k5 =
m3
upogibu ℓeff je najmanjša efektivna dolžina (posamezno ali kot del skupine vrst vijakov) za to
(za eno vrsto vrsto vijakov, podana v preglednici 6.6;
vijakov v m je v splošnem podan na sliki 6.11, za vrsto vijakov v previsnem delu čelne
nategu) pločevine pa je m = mx , kjer je mx določena na sliki 6.10.
3
Vezni kotnik v 0,9A eff t a
upogibu k6 =
m3
ℓeff je efektivna dolžina veznega kotnika iz slike 6.12;
m je določen na sliki 6.13.
Vrste vozlišč paličnih nosilcev iz
votlih profilov

K vozlišče KT vozlišče N vozlišče

T vozlišče X vozlišče Y vozlišče

DK vozlišče KK vozlišče

X vozlišče TT vozlišče

DY vozlišče XX vozlišče
 Način Osna obremenitev Upogibna obremenitev
Slika 7.2: Načini porušitve za vozlišča
z okroglimi votlimi profili
a

f
Preglednica 7.1: Območje
veljavnosti za varjena 0,2 ≤ di / d0 ≤ 1,0
vozlišča, v katerih se 2. razred kompaktnosti
p in 10 ≤ d 0 / t0 ≤ 50 v splošnem
p
stikujejo okrogle votle vendar 10 ≤ d 0 / t0 ≤ 40 pri X vozliščih
polnilne palice in okrogli 2. razred kompaktnosti in 10 ≤ di / ti ≤ 50
votli pasovi
λov ≥ 25%

g ≥ t1 + t2

Preglednica
P l d i 7.2:
7 2 Projektna
P j k
Porušitev stene pasu v stiku s polnilnimi palicami - T in Y vozlišča
osna nosilnost varjenih
spojev med okroglimi
votlimi polnilnimi palicami
γ 0, 2 k p f y 0 t 02
in okroglimi votlimi pasovi N1,Rd = (2,8 + 14,2 β 2 ) / γ M 5
sin θ 1

Porušitev stene pasu v stiku s polnilnimi palicami - K in N vozlišča z

režo ali preklopom

k g k p f y 0 t 02 ⎛ d ⎞
N1,Rd = ⎜⎜1,8 + 10,2 1 ⎟⎟ / γ M 5
sin θ 1 ⎝ d0 ⎠
i θ1
sin
N2,Rd = N1, Rd
sin θ 2
Zahvaljujemo se za vašo pozornost
Inženirska zbornica Slovenije