Univerza

v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Katedra za metalne konstrukcije

JEKLENE KONSTRUKCIJE I
JEKLENE KONSTRUKCIJE I

9.0 TLAČENE PALICE
Č

prof. dr. Darko Beg

Sodelavec: Blaž Čermelj
 8.1 Tlačene palice
p

Realne ppalice niso nikoli:

‰ idealno ravne → so geometrijsko nepopolne

ZNIŽANA
‰ idealno elastične → jeklene palice so elastoplastične MEJNA
NOSILNOST
‰ prisotne so zaostale napetosti (posledica načina
izdelave in obdelave)

π 2 EI
Zato Eulerjeva kritična sila N cr = 2 ne predstavlja realne
nosilnosti. lu
‰ VPLIV ELASTO
ELASTO-PLASTIČNEGA
PLASTIČNEGA MATERIALA

Fizikalno je nosilnost tlačenih palic omejena s polnoplastično nosilnostjo

Euler:
N pl = A f y
π E
2

Napetost tečenja fy vpliva na nosilnost le pri togih palicah z majhno

vitkostjo, pri vitkih pa ne. Za te je merodajna elastična uklonska
nosilnost
‰ VPLIV ZAOSTALIH NAPETOSTI

Zaostale napetosti
p so v notranjem
j ravnotežju:
j ∫σ R dA = 0

VALJANI VARJENI

σ R+ ≈ σ R− ≈ 0,3 f y
Visok nivo nateznih zaostalih napetosti
v okolici zvara.
Vpliv
p zaostalih napetosti
p na uklonsko nosilnost (pasnica
(p vroče
valjanega I profila)
A = b⋅t

Pri σ = f y se prične zunanji rob

plastificirati, in to pri obtežbi, ki je
manjša od N = A ⋅ f y .

Neugodno: zunanji rob se plastificira

σ = (σ N + σ R ) < f y najprej
j j – vpliv
li razporeda
d zaostalih
lih
napetosti.

Pri povečevanju obtežbe se cona

plastifikacije širi v notranjost prereza.
Vpliv
p zaostalih napetosti
p
π 2 ( EI )eff
N cr ,eff =
lu 2

MOČNA OS:
bt hT 2 ( b − 2 x ) t hT 2
( EI ) y =E ( EI ) y ,eff =E
2 2
( EI ) y ,eff b − 2x
=
( EI ) y b

ŠIBKA OS:
2(b − 2x ) t
3
2b3 t
2b
( EI ) z =E ( EI ) z ,eff =E
12 12
( EI ) z ,eff (b − 2x )
3
VEČJA RELATIVNA
=
( EI ) z b3 REDUKCIJA
Vpliv
p zaostalih napetosti
p

π 2E
σ cr = 2
λ
začetek plastifikacije

E
λ1 = π
fy

Vpliv zaostalih napetosti je največji v območju srednjih vitkosti (σ cr ≈ f y , λ ≈ λ1 ).

Vpliv zaostalih napetosti: upogibno in tlačeno obremenjene palice

‰ povečajo deformabilnost
Zaostale napetosti
p (zmanjšujejo togost – uklon!)
‰ne vplivajo na mejno
nosilnost, ki je dosežena pri
nekoliko večjih pomikih
‰ VPLIV GEOMETRIJSKIH NEPOPOLNOSTI
‰ geometrijske tolerance pri izdelavi (neravnost): w0,G ≈
L
−
L
‰ slučajna ekscentričnost osne sile: 1000  700

Mehanizem porušitve

i se nikoli
Realne palice i i
ne porušijo zaradi hipnega
uklona ampak zaradi
postopnega povečevanja
prečnih pomikov in
napetosti
p (tlak + upogib
p g -
vpliv TDR)

Doseženo
mejno stanje!

N N w0 kσ Plastifikacija
σ max = + ≤ fy
A W prereza
‰ GEOMETRIJSKE NEPOPOLNOSTI

Vpliv
V li geometrijskih
t ij kih nepopolnosti
l ti se llahko
hk na poenostavljen
t lj način
či upošteva
št
posredno z ustreznim dodatnim povečanjem geometrijskih nepopolnosti –
nadomestne (ekvivalentne) geometrijske nepopolnosti:
L L
‰ začetne geometrijske nepopolnosti: w0,G ≈ −
1000  750
nadomestne geometrijske nepopolnosti: w0 ( w0,G ,σ R ) ≈
L L
‰ −
350  150

Velikost nepopolnosti je odvisna od:

‰ razporeda in velikosti zaostalih napetosti

to dvoje je odvisno od
‰ geometrije in načina izdelave profila (npr.
(npr varjen
varjen, vroče valjan)
‰ GEOMETRIJSKE NEPOPOLNOSTI
‰ NOSILNOST JEKLENIH TLAČENIH PALIC

w0 A
η= brezdimenzionalna začetna nepopolnost
p p palice
p
W Glejj
Gl
uvod v
⎛1 ⎞
η ≤ ⎜ − 1⎟ (1 − N λ 2 ) zveza med nepopolnostjo in osno silo stabilnost
⎝N ⎠

Mejna
j nosilnost realnih palic:
p
N N mej
N= → v mejnem stanju: N → N mej , N mej = =χ
N ppl N pl , Rd

N pl ,Rd = A f y / γ M 1

⎛1 ⎞
η ≤ ⎜ − 1⎟ (1 − χλ 2 )
⎝χ ⎠
Na podlagi preizkusov je znana ocena za velikost η :

η  α ( λ − 0,2 )

η = 0 pri λ ≤ 0,2

λ = vitkost palice
α = faktor nepopolnosti

P t skupin
Pet k i prerezov po EC3:
EC3 A0, A,
A BB, C,
C D

Uklonska krivulja
j a0 b c d e
Faktor nepopolnosti α 0,13 0,21 0,34 0,49 0,76
 N mej
Brezdimenzionalna mejna nosilnost palice:χ =
N pl ,Rd
⎛1 ⎞
0 2 ) = ⎜ − 1⎟ (1 − χ λ 2 )
η = α ( λ − 0,2 → f (χ ) = 0
⎝χ ⎠
1
α ( λ − 0,2
, ) = −1 + χ λ 2 − λ 2 / : χ
χ

χ2
1
(
− 1 + α ( λ − 0,2 ) + λ 2
)χ
1
+λ2 φ = 0,5 ⎡⎣1 + α ( λ − 0, 2 ) + λ 2 ⎤⎦

= 2φ

2φ 1
χ min = ≤ 1,0 ; λ > 0,2
( 4φ )
2
1 ± − 4λ 2
φ + φ −λ
2 2
= 2
χ1,2 2
χ = 1,0 ; λ ≤ 0,2
 χ = χ ( λ ,α ) Pet evropskih krivulj: oblika prerezov, σ R

χ 1.0
0.9 a0
08
0.8 a
b A
0.7 c
0.6 d
Euler
05
0.5 B
0.4
0.3
0.2
C
0.1
0.0
0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 1.4 1.6 1.8 2.0 2.2 2.4 2.6 2.8 3.0
N pl
λ=
N cr
 Izbira uklonske krivulje glede na prečni prerez (SIST EN 1993-1-1)
Uklonska krivulja
Uklon S 235
Prečni prerez Omejitve okoli osi S 275
S 460
S 355
S 420
y–y a a0
Vroče valljani prereezi

z
tf
tf ≤ 40 mm

h/b > 1,2

z–z b a0
y–y b a
40 mm < tf ≤ 100
h y y
z–z c a
y–y b a
tf ≤ 100 mm

h/b ≤ 1,2
z–z c a
z y–y d c
tf > 100 mm
b
z–z d c
tf y–y b b
Vaarjeni I-

tf
tf ≤ 40 mm
pprerezi

y y
z–z c c
y y
y–y c c
tf > 40 mm
z z z–z d d

vroče izdelani katera-koli a a0

prerrezi
Vootli

hladno oblikovani katera-koli c c

Izbira uklonske krivulje
j glede
g na prečni
p prerez
p ((SIST EN 1993-1-1)) - nadaljevanje
j j
Uklonska
krivulja
Uklon
S 235
P č i prerez
Prečni O jit
Omejitve okoli
k li
S 275 S
osi
S 355 460
S 420
z tf
katera-
Varjeni škatlasti

splošno (razen kot spodaj) b b

koli
preerezi

h y y

tw debeli zvari: a > 0,5tf

katera-
b/tf < 30 c c
z b koli
h/tw <30
U-, T- in

prerezi

katera-
polni

c c
koli
L--prerezi

katera-
b b
koli
‰ Postopek dimenzioniranja pri tlačenih palicah (EC3)
1. Določimo vitkost (elastični uklon)
N pl A fy λ
λ= = ≡ 1., 2., 3. razred kompaktnosti
N cr N cr λ1
E , I , A → λ ,α
No Aeff f y λ Aeff
λ= = ≡ 4. razred kompaktnosti
N cr N cr λ1 A
π 2 EI lu E
N cr = λ= λ1 = π = 93,9 ε
lu2 i fy
2. Izberemo uklonsko krivuljo (α)
3. Določimo χ
χ = χ ( λ ,α )
4. Določimo projektno nosilnost
N Ed ≤ N b ,Rd = χ Af y / γ M 1 1.,, 2.,, 3. razred kompaktnosti
p
N Ed ≤ N b ,Rd = χ Aeff f y / γ M 1 4. razred kompaktnosti
‰ Izbira ppravega
g pprereza ppri tlačenih palicah
p
‰ prerezi s približno enakim vztrajnostnim momentom okrog obeh osi

‰ prerezi, pri katerih je material razporejen čim dlje od težišča – povečanje

vztrajnostnega momenta pri enaki površini prečnega prereza (omejitev je
kompaktnost)
VITEK
PREREZ!
a − 2t
= 32,9 a − 2t
t = 99,0 > 42 ε
t

A = 10cm ⋅10cm = 100cm 2 a = 30cm, t = 0,86cm a = 50,5cm, t = 0,5cm

104 cm 4 A = 100cm 2 A = 100cm 2
I= = 833cm 4 I = 14162cm 2 I = 41671cm 2
12
‰ Uklonske dolžine
‰ vedno kontrola nosilnosti glede na obe uklonski osi (bočno podpiranje je v
dveh smereh lahko različno)

POZOR: nesimetrični prerezi! I min = Iηη

imin = iη
l
λmax = u
iη
‰ UKLON TLAČENIH SESTAVLJENIH PALIC

Značilna polnila sestavljenega prereza v obliki:

‰ diagonal
di l
‰ prečk
‰ Izračun največje osne sile Nch,Ed,MAX
ch Ed MAX v posameznem segmentu pasov

Tlačna osna sila Nch,Ed,MAX je vsota:

‰ globalne osne sile NEd/2
‰ osnih sil od upogibnih momentov (dvojica sil na razdalji težišč pasov
h0) zaradi vplivov TDR
M Ed
N ch , Ed ,max ≈ 0,5 N Ed +
h0
N Ed e0
M Ed = N Ed ⋅ e0 kδ = ; Sv strižna togost
N Ed N Ed
1− −
N cr Sv
π 2 EI eff
N cr = VPLIV STRIGA
L2 POMEMBEN
I eff = 0,5h02 Ach
π M Ed
VEd =
L
Strižna togost elementov s sestavljenim prečnim prerezom:

Sistem
polnilnih
palic

nEAd ah02 24 EI ch 2π 2 EI ch
nEAd ah02 nEAd ah02 ≤
S 3 ⎡ Ad h03 ⎤ ⎡ 2 I h ⎤ a2
v
2d 3 d3 d ⎢1 + 3 ⎥
a ⎢1 +
2 ch 0
⎥
⎣ Av d ⎦ ⎣ nI b a ⎦

n število ravnin s polnili (vzporedne ravnine pravokotne na os upogiba)

Ad in Av označujeta prečne prereze polnilnih palic
Ach površina prečnega prereza posameznega pasu
Ib vztrajnostni moment prečke v ravnini upogiba
Ich vztrajnostni moment posameznega pasu v ravnini upogiba
‰ Kontrola stabilnosti

Kontrola stabilnosti palice s

sestavljenim prečnim prerezom

Kontrola lokalnega uklona

segmenta pasu z največjo osno
silo in z uklonsko dolžino lu = a.

N ch , Ed ,max ≤ N b , Rd = χ ( lu = a ) Ach f y / γ M 1
‰ TORZIJSKI IN UPOGIBNO TORZIJSKI UKLON
Oblike prečnih prerezov in torzijski ter upogibno-torzijski uklon

1. ali 2. RK 1. ali 2. RK

Ni nevarnosti Nevarnost upogibno- Nevarnost torzijskega

torzijskega uklona uklona
‰ Elastične kritične uklonske sile
π 2 EI y
N cr , y = 2
(upogibni uklon okoli močne osi)
l Dvojno
j simetrični
π 2 EI z prerezi
N cr , z = 2 (upogibni uklon okoli šibke osi)
l
1 ⎡ π 2 EIω ⎤
N cr ,T = 2 ⎢GI t + 2 ⎥ (torzijski uklon) Enojno simetrični
is ⎣ l ⎦ prerezi
N cr ,1 = N cr , y (1.
(1 (največja) uklonska sila pri upogibno-torzijskem
upogibno torzijskem uklonu)
1 ⎡ ⎛ zs 2 ⎞ ⎤
⎢( N cr , z + N cr ,T ) ± ( N cr , z + N cr ,T ) − 4 N cr , z N cr ,T ⎜ 1 − 2 ⎟ ⎥
2
N cr ,2,3 =
⎛ zs ⎞ ⎢
2
⎝ is ⎠ ⎥
2 ⎜1 − 2 ⎟ ⎣ ⎦
⎝ is ⎠
((2.,, 3. uklonska sila ppri upogibno-torzijskem
p g j uklonu))
I +I
is = y z + zs 2
A
zs koordinata strižnega središča glede na težišče prečnega prereza
‰ RAČUNSKI PRIMER: uklonska nosilnost stebra iz dveh HEA 800 profilov
p

¾ Izračun dolžine stebra, pri kateri postane kritičen torzijski uklon

S 235
HEA 800
A = 286 cm 2

I = 303400 cm
y
4

I = 12640 cm
z
4

I = 597 cm
t
4

I = 18290000 cm
ω
6

i = 32,6 cm
y

i = 6,65 cm
z
 π 2 ⋅ 21000 kN / cm 2 ( 303400 cm 2 + 12640 cm 2 ) 6,55 ⋅1010
N cr , y = N cr , z = = kNcm 2

l2 l2

⎡8100 kN / cm 2 ⋅ 2 ⋅ 597 cm 4 + ⎤
1 ⎢ 2 6⎥
=
2 ( 303400 + 12640 ) cm 4 ⎢ π 21000 kN / cm ⋅ 2 ⋅18290000 cm ⎥
N cr ,T 2

⎢⎣ l2 ⎥⎦
2 ⋅ 286 cm 2

0,685 ⋅1010
= 8736kN + kNcm 2

l2

Iz pogoja
N cr ,T < N cr , y

Sledi

l≤
( 6,55 − 0,685)1010 kNcm2 = 2591cm
8736kN
 6,55 ⋅ kNcm 2
N cr ( lu = 2591cm ) = 2 2
= 9757 kN
2591 cm

2 ⋅ 286 cm 2 ⋅ 23,5kN / cm 2
λT ( lu = 2591cm ) = λ y ( lu = 2591cm ) = = 1,17
9757 kN
9757kN

Torzijski
j uklon merodajen
j za:
‰ vse dolžine krajše od 25,9 m VELIKO IN
oz. RELEVANTNO
‰ vse vitkosti pod 1,17. OBMOČJE!