Аудиториски вежби по

Дигитални телекомуникации 1

V семестар
 Glava 1
Teorema za zemanje na primeroci

1. Od signalot x(t) so furieva transformacija

{
1 − |fB| , |f | ≤ B
X(f ) =
0, |f | > B
se zemaat primeroci vo momentite nTs + t0 . Da se odredi i skicira modulot na
furievata transformacija na sempliraniot signal za:
1
(a) Ts = 4B , Ts = B1 , Ts = 3B
1
i t0 = 0
Ts Ts 1
(b) t0 = 2 , t0 = 4 i Ts = 4B
Za prviot sluqaj pod (b) da se objasni kako moe da se izvrxi rekonstrukcija na
originalniot signal od primerocite na sempliraniot signal.

n
2. Od signalot od prethodnata zadaqa se zemaat primeroci vo momentite t = 2B + B1 .
Dali sempliraniot signal moe da se rekonstruira i dokolku moe da se objasni
kako?
2

Rexenija na zadaqite od glava 1

1. Zemanjeto primeroci od daden signal e ekvivalentno na mnoenje na istiot so

niza od dirakovi impulsi so vrednost razliqna od nula za momenti t = nTs + t0 ili
∑
∞
xδ (t) = x(t) δ(t − nTs − t0 )
n=−∞

∑
∞
xδ (t) = x(nTs + t0 )δ(t − nTs − t0 )
n=−∞
ova doaǵa od svojstvoto na dirakov impuls
x(t)δ(t − t0 ) = x(t0 )δ(t − t0 ).
Drugo vano svojstvo na dirakoviot impuls koe ḱe go koristime ponatamu e:
x(t) ∗ δ(t − t1 ) = x(t − t1 ).
Vrednosta na furievata transformacija na sempliraniot signal e dadena kako:
∑
∞
Xδ (f ) = z[x(t) δ(t − nTs − t0 )]
n=−∞

Za polesna rabota ḱe izvrxime razvivanje na povorkata od dirakovi impulsi vo

furiev red na istata (povorkata e periodiqna so perioda Ts , xto znaqi deka moe da
bide razviena vo furiev red, za da ne nastane zabuna se koristat razliqni brojaqi
vo dvata domeni):
∑
∞ ∑
∞
n
δTs (t) = δ(t − mTs − t0 ) = xn ej2π Ts t
m=−∞ n=−∞

Kade xn e furiev koeficient i se dobiva od ravenkata:

∫ Ts
1 2
δTs (t)e−j2π Ts t dt
n
xn =
Ts − T2s

bidejḱi vo intervalot od − T2s do T2s ima samo eden dirakov impuls, koj pozi-
cioniran vo momentot t = t0 sledi deka
∫ Ts
1 2 1
δ(t − t0 )e−j2π Ts t dt = e−j2π Ts t0
n n
xn =
Ts − T2s Ts
od kade za furievata transformacija na sempliraniot signal se dobiva:
1 ∑
∞
x(t)e−j2π Ts t0 ej2π Ts t ]
n n
Xδ (f ) = z[
Ts n=−∞

1 ∑ −j2π Tn t0 1 ∑
∞ ∞
n
j2π Tn t
X(f − )e−j2π Ts t0
n
Xδ (f ) = e s z[x(t)e s ] =
Ts n=−∞ Ts n=−∞ Ts
 3

kade za dobivanje na:

n n
X(f − ) = z[x(t)ej2π Ts t ]
Ts
e iskoristeno svojstvoto za modulacija kaj furieva transformacija.
(a)
1
(1) Bidejḱi vai deka Ts = 4B ≤ 2B
1
, nema da nastane preklopuvanje na pomestenite
verzii od furievata transformacija na originalniot signal vo furievata trans-
formacija na sempliraniot signal i modulot na istata e daden na slednata slika.

| Xδ(f)|
4B

− 4B 4B f

(2) Bidejḱi vrednosta na Ts = B1 > 2B

1
moe da se zakluqi deka ḱe nastane preklop-
uvanje na pomestenite verzii od furievata transformacija na originalniot signal
vo furievata transformacija na sempliraniot signal. Ova preklopuvanje e dadeno
na slednata slika.

| Xδ(f)|
B

− 4B 4B f

1 1
(3) Tuka Ts = 3B < 2B pa povtorno nema da postoi preklopuvanje na pomestenite
verzii od furieata transformacija na originalniot signal vo furievata trans-
formacija na sempliraniot signal. Modulot na furievata transformacija na sem-
pliraniot signal e daden na slednata slika.

| Xδ(f)|
3B

− 4B 4B f

(b)
(1) Tuka brzinata na zemanje na primeroci e pogolema od minimalno dozvolenata,
spored toa nema da ima preklopuvanje na spektarot na originalniot signal vo spek-
tarot od sempliraniot signal, no bidejḱi t0 = T2s ḱe ima promena vo fazniot spektar
na sempliraniot signal. Sempliraniot signal sega ḱe go ima sledniot oblik:
1 ∑ −j2π Tn T2s 1 ∑ −jnπ ∑
∞ ∞ ∞
n n
Xδ (f ) = e s X(f − ) = e X(f − ) = 4B (−1)n X(f − n4B)
Ts n=∞ Ts Ts n=∞ Ts n=∞
4

| Xδ(f)|
4B

− 4B 4B f

Modulot na furievata transformacija na sempliraniot signal e daden na sledniot

grafik.
(2) Vo ovoj sluqaj amplitudskiot spektar ostanuva ist kako i vo prethodniot
sluqaj, no poradi t0 = T4s ḱe ima promena vo fazniot spektar na sempliraniot signal.
Furievata transformacija na signalot ḱe bide dadena so:
1 ∑ −j2π Tn T4s 1 ∑ −j nπ
∞ ∞
n n
Xδ (f ) = e s X(f − ) = e 2 X(f − )
Ts n=∞ Ts Ts n=∞ Ts
Modulot na furievata transformacija na sempliraniot signal e daden na sled-
niot grafik.

| Xδ(f)|
4B

− 4B 4B f

Rekonstrukcijata na originalniot signal moe da se izvrxi so propuxtanje na

primerocite na sempliraniot signal niz niskopropusen filter koj ima frekven-
ciska karakteristika ednakva na Ts vo intervalot |f | ≤ B i 0 vo intervalot 3B ≤ |f |.
Dokolku se koristi idealen niskopropusen filter so frekvenciska karakteristika
{
Ts , |f | ≤ fg
H(f ) =
0, |f | > fg
kade B ≤ fg ≤ 3B i niz nego se propuxtat primerocite na sempliraniot signal
togax izlezniot signal ḱe bide ednakov originalniot signal t.e.
( ∞ ) ( )
∑ n 1 n 1 2fg sin 2πfg t
xr (t) = xδ (t) ∗ h(t) = x( + )δ(t − − ) ∗
n=−∞
4B 8B 4B 8B 4B 2πfg t
∑
∞
n 1 2fg sin 2πfg (t − 4B
n
− 8B
1
)
xr (t) = x( + ) .
n=−∞
4B 8B 4B 2πfg (t − 4B − 8B )
n 1

Vo gornata ravenka, h(t) e impulsniot odziv na filterot koj se dobiva so inverzna

furieva transformacija na negovata frekvenciska karakteristika. Rekonstrukci-
jata vo frekvenciski domen e definirana so ravenkata Xr (f ) = Xδ (f )H(f ) i istata e
skicirana na slednata slika.

2. Primeroci od signalot se zemaat vo momentite t = nTs + t0 , pa pri sporedba

n
so t = 2B + B1 moe da se utvrdi deka Ts = 2B
1
i t0 = B1 . Bidejḱi vai Ts ≤ 2B
1
se
 5

Xδ ( f )
4B

− 4B 4B f

−4B
1
4B H(f )

− fg fg f

Xr ( f )
1

dobiva deka originalniot signal moe da se rekonstruira od sempliraniot sig-

nal. Rekonstrukcijata moe da se izvrxi so propuxtanje na signalot niz idealen
niskopropusen filter so zasiluvanje vo propusniot del ednakvo na Ts i graniqna
frekvencija fg vo opsegot B ≤ fg ≤ T1s − B. Bidejḱi vo naxiot sluqaj Ts = 2B se
dobiva deka fg = B.
6

Glava 2
Impulsno kodna modulacija

1. Na vlez na ramnomeren kvantizer doaǵaat 4 primeroci so slednite amplitudi

izrazeni vo V : 0.12, −0.87, 0.634, 0.8. Primerocite se so perioda Ts = 125µs. Kvan-
tizerot e uniformen so q = 16 nivoa vo intervalot pomeǵu −1V i 1V .
Da se opredelat vrednostite na primerocite na izlez od kvantizerot.
Kvantiziranite primeroci doaǵaat na vlez vo koderot, koj moe da bide
(a) binaren koder M = 2, an ∈ {−1, 1}.
(b) kvaternaren koder M = 4, an ∈ {−3, −1, 1, 3}.
Za sluqaite pod (a) i (b), da se odredi kodiraniot signal, signalizaciskata i
bitskata brzina, i minimalniot propusen opseg potreben za prenos na kodiraniot
signal ako simbolite se tretiraat kako Dirakovi impulsi.

2. Da se opredeli odnosot signal xum od kvantizacija za signal so amplitudi vo

opsegot [−1, 1], pri xto gustinata na verojatnost ima triagolen oblik simetriqen
vo odnos na nulata
{
c(1 − |u|), |u| ≤ 1
p(u) =
0, |u| > 1
Kvantizacijata e ramnomerna, a kodiranjeto na kvantiziraniot signal se vrxi so
8 biti po primerok, pri xto se dobiva IKM signal.
Zakluqeno e deka posakuvaniot odnos signal xum e za 12 dB povisok od oprede-
leniot. Odluqeno e da se zgolemi odnosot signal xum na posakuvanata vrednost
so zgolemuvanje na brojot na kvantizaciski nivoa L. Da se opredeli promenata na
potrebniot opseg za prenos na novodobieniot IKM signal.

3. Od eden signal so ograniqen opseg so 3 kHz se zemaat primeroci so brz-

ina koja e za 1/3 povisoka otkolku Najkvistovata brzina. Maksimalnata dozvolena
grexka vo amplitudata pri kvantizacijata iznesuva 0.005 od maksimalnata ampli-
tuda U/2.
∑∞ Kvantiziranite primeroci binarno se kodiraat pri xto se dobiva sig-
nalot n=−∞ an δ(t − nT ), kade an imaat vrednosti 1 ili -1.
(a) Da se opredeli minimalnata xirina na propusniot opseg na idealen sistem
za prenos na kodiraniot signal, a da nema intersimbolska interferencija pri od-
luquvanjeto.
(b) Kako ḱe se promeni odnosot signal xum od kvantizacija za sluqajot pod (a)
ako opsegot opredelen pod (a) se zgolemi za dva pati. Da se komentira ova.

4. Od eden signal so graniqna frekvencija fmax = 5 kHz i amplitudi vo opsegot

[−1, 1], pri xto gustinata na verojatnost na pojavuvanje na amplitudite e
{
c(1 − |u|), |u| ≤ 1
p(u) =
0, |u| > 1
se zemaat primeroci. Dobieniot diskretiziran signal se kvantizira i kodira vo
M -aren digitalen signal, pri xto M = 4. Za prenos na dobieniot digitalen signal
na raspolaganje e propusen opseg od 20 kHz.
Da se opredeli odnosot signal xum od kvantizacija ako e potrebno da se garantira
deka ne postoi intersimbolska interferencija pri odluquvanjeto vo priemnikot.
 7

5.Daden e M -aren digitalen signal, pri xto M = 16.

Da se opredeli minimalniot potreben opseg za prenos na podatoci so brzina
12 kbit/s bez intersimbolska interferencija.

6. Eden signa so spektar vo opsegot od 300 Hz do 4000 Hz ima amplitudi vo opsegot

[−1V, 1V ]. Od ovoj signal se zemaat primeroci so Najkvistova brzina i potoa prime-
rocite uniformno se kvantiziraat so q = 64 nivoa. Da se presmetaat i sporedat
potrebnite frekvenciski opsezi i srednata moḱnost na xumot od kvantizacija koga
kvantiziranite primeroci se prenesuvaat kako binarni ili kvaternarni signali.
8

Rexenija na zadaqite od glava 2

1. Qekorot na kvantizacija iznesuva

Umax − Umin U 2
∆u = = = = 0.125
L L 16
Za da gi opredelime vrednostite na primerocite na izlez od kvantizerot, mora
da proverime vo koj interval paǵaat tie. Redniot broj na intervalot na koj tie
pripaǵaat (reden broj 0 odgovara na intervalot najbliski do Umin , a L − 1 odgovara
na intervalot najblisku do Umax ) e informacijata koja se kodira i prenesuva niz
sistemot. Granicite na l-tiot (l = 0, · · · , L − 1) interval se Umin + l · ∆u i Umin + (l +
1) · ∆u. Vo naxiot sluqaj Umin = −1. So preureduvanje na neravenstvoto za gornata
granica se dobiva deka l < Umin
∆u
+v
. Znaqi, za prviot primerok proveruvame

−1 + l · 0.125 ≤ 0.12 < −1 + (l + 1) · 0.125

odnosno
1 + 0.12
l< = 8.96
0.125
odnosno l = 8. Sliqno, za vtoriot primerok se dobiva
1 − 0.87
l< = 1.04
0.125
odnosno l = 1. Ponatamu za tretiot primerok
1 + 0.634
l< = 13.072
0.125
odnosno l = 13 i za qetvrtiot
1 + 0.8
l< = 14.4
0.125
odnosno l = 14.
Binarnata pretstava na rednite broevi za intervalite vo koi pripaǵaat vrednsotite
na v (8, 1, 13, i 14) iznesuvaat 1000, 0001, 1101, 1110.
Ako M = 2 togax eden bit se mapira vo eden simbol. Zemajḱi deka bitot 0 se
preslikuva vo vrednos −1, a bitot 1 se preslikuva vo vrednost 1, na linija se
prenesuvaat vrednostite 1−1−1−1, −1−1−11, 11−11, 111−1. Vo ovoj sluqaj brojot
na biti po primerok e n = log2 L = 4 pa bitskata brzina e Rb = T1s log2 L = 32 kbit/s.
log2 L
Signalizaciskata brzina e Rs = T1 log = 32 ksym/s. Potrebniot opseg za prenos e
2M
1 Rs
fg = 2T = 2 = 16 kHz.
Ako M = 4 togax dva bita se mapiraat vo eden simbol, pa sekoj od primerocite
se preslikuva vo dva simbola. So grupiranje na bitite vo grupacii od po 2 biti
pretstavite za intervalite stanuvaat 20, 01, 31, i 32. Za na linija postoi mapiranje
na vrednostite 0 vo −3, 1 vo −1, 2 vo 1 i 3 vo 3, pa na linija se prenesuvaat vrednosti
1 − 3, −3 − 1, 3 − 1, 31. Bitskata brzina ostanuva isto kako vo prethodniot sluqaj
log2 L
t.e. Rb = T1s log2 L = 32 kbit/s. Signalizaciskata brzina e Rs = T1 log = 16 ksym/s.
2M
1 Rs
Potrebniot opseg za prenos e fg = 2T = 2 = 8 kHz.

2. Da zabeleime deka od uslovot

∫ ∞
p(u)du = 1
−∞
 9

se dobiva vrednosta na konstantata c = 1.

Prvo ja naoǵame moḱnosta na signalot
∫ 1 ∫ 1
1 1 1
Ps = u (1 − |u|)du = 2
2
u2 (1 − u)du = 2( − ) = .
−1 0 3 4 6
Moḱnosta na xumot od kvantizacija e

∆u2 22 1 1
PNq = = = = = 5.0863 · 10−6
12 12 · L2 3·L2 3·2 2n

kade e zemeno deka brojot na biti po primerok e n · k = 8 (k = log2 M = 1). Odnosot

signal xum iznesuva

Ps
= 32768
PNq
ili

Ps
= 45.15 dB.
10 log10
PNq
Ako e potrebno da se zgolemi odnosot signal xum za 12 dB so zgolemuvanje na L
togax

Ps Ps
10 log10 − 10 log10 = 12 dB
PNq1 PNq
ili

PNq L2
10 log10 = 10 log10 12 = 12 dB
PNq1 L
odnosno
12
L1 = L · 10 20 = 4L.
Novata vrednost za brojot na biti po primerok e

n1 · k = log2 L1 = n · k + 2 = 10.
1 log2 L n
Potrebniot opseg za prenos e fg = 2Ts log2 M
= 2Ts
. Odnosot pomeǵu potrebnite
fg1 n1
opsezi za prenos e fg
= n
= 1.25.

3. Najkvistovata brzina e 2fmax = 6 kHz, a bidejḱi brzinata na zemanje na prime-

roci e za 1/3 povisoka od nea, taa iznesuva fs = 34 · 6 kHz = 8 kHz. Maksimalnata
grexka od kvantizacija po amplituda iznesuva ∆u/2 (za sluqajot koga primerokot e
na kraevite na intervalot na kvantizacija), pa imame

∆u U
≤ 0.005
2 2
odnosno

U
≥ 200.L=
∆u
Usvojuvame vrednost za L, koja e pogolema od 200, no koja e i stepen na 2. Ottuka,
L = 256. Imame 28 = 256 ≥ 200, pa n · k = 8. Graniqnata frekvencija na sistemot za
prenos e
10

1 log2 L n
fg == 32 kHz.
2Ts log2 M 2Ts
Ako opsegot se zgolemi za dva pati, togax n · k se zgolemuva za dva pati, odnosno
L se zgolemuva na

L1 = 2n1·k = 22n·k = (2n·k )2 = L2

Kako xto vidovme, odnosot signal xum e proporcionalen so L2 , pa imame
Ps
PNq1
10 log10 Ps
= 10 log10 L2 = 20 log10 28 = 48.16 dB.
PNq

4. Propusniot opseg na sistemot za prenos e

nfs
fg = = nfmax .
2
Ottuka, bidejḱi fg = 20 kHz i fmax = 5 kHz, dobivame n = 4. Znaqi

L = M n = 44 = 256.
Od zadaqa 4, odnosot signal xum e
1
Ps 6 L2
= 1 = = 32768
PNq 3L2
2
Ps
ili 10 log10 PNq
= 45.15 dB.

5. Dadena e bitska brzina Rb = 12 kbit/s. Signalizaciskata brzina e

Rb 12000 symbol
Rs = = = 3000 .
log2 M log2 16 second
Togax propusniot opseg e
1
fg = = 1500 Hz.
2T
6. Da zabeleime deka fmax = 4 kHz, U = 6V i q = 64. Ako M = 2, togax

log2 L
n= =6
log2 M
i
nfs
= nfmax = 24 kHz.
fg =
2
Srednata moḱnost na xumot od kvantizacija e
( )2
(∆u)2 1 U 3
PNq = = = .
12 12 L 4096
Ako M = 4, togax

log2 L
n= =3
log2 M
i
 11

nfs
fg = = nfmax = 12 kHz.
2
Srednata mokńost na xumot od kvantizacija e
( )2
(∆u)2 1 U 3
PNq = = = .
12 12 L 4096
Iako M = 4 rezultira vo potesen propusen opseg, a odnosot signal xum od kvan-
tizacija ostanuva ist, pogolema vrednost na M znaqi deka za da zadrime ista
verojatnost na grexka pri odluxuvanjeto kako za M = 2, mora da se zgolemi sred-
nata moḱnost za signalot. Ekvivalentno, ako za M = 4 sakame da zadrime ista
sredna moḱnost na signalot kako za M = 2, amplitudskite nivoa ḱe bidat pobliski
edno do drugo, pa ḱe se zgolemi verojatnosta na grexka pri odluxuvanjeto.
12

Glava 3
Napredni postapki na kvantizacija

1. Gustinata na verojatnost na pojavuvanje na amplitudite na eden signal e p(x) =

1 − |x| za |x| ≤ 1, odnosno p(x) = 0 za |x| > 1. Od ovoj signal se zemaat primeroci koi
se kvantiziraat so dve nivoa na kvantizacija, odbrani taka da srednata kvadratna
grexka e minimalna. (Da se koristat izrazite za centroidi).
Da se opredelat vrednostite na rekonstrukcija i odnosot signal xum od kvanti-
zacija.

2. Od eden signal so ograniqen opseg do fmax i amplitudi koi se pojavuvaat vo

opsegot [−1, 1], se zemaat primeroci so minimalnata brzina na zemanje na primeroci.
Del od nizata od primeroci e: {0.45; 0.1; −0.2; 0.8}. Tie doaǵaat na vlez na kompre-
sor so karakteristika y = 2x za 0 ≤ x ≤ 0.25 i y = 32 x + 13 za 0.25 ≤ x ≤ 1 (za pozitivni
x), i centralno simetriqna karakteristika vo odnos na dadenata za negativni x, a
potoa ramnomerno se kvantiziraat vo kvantizer so opseg [−1, 1], pri xto qekorot na
kvantizacija iznesuva 0.25.
(a) Da se opredelat vrednostite na primerocite po kompresijata i po kvantizaci-
jata.
(b) Ako kvantiziranite primeroci doaǵaat na vlez na ekspandor so inverzna karak-
teristika, od taa na kompresorot, da se opredelat vrednostite na primerocite na
negoviot izlez.
(v) Kolku iznesuva kvadratnata grexka za sekoj od primerocite, so primenet kom-
presor i ekspandor?

3. Gustinata na verojatnost na pojavuvanje na amplitudite na eden signal e p(x) =

1 za |x| ≤ 0.25 i p(x) = 1/3 za 0.25 < |x| ≤ 1. Neuniformna kvantizacija e izvedena
so koristenje na kompresor i uniformen kvantizer vo predavatelot i ekspandor vo
priemnikot so inverzna karakteristika na taa na kompresorot. Karakteristikata
na kompresorot e kako vo zadaqa 2. Kvantizacijata e izvedena so 8 kvantizaciski
nivoa (4 za pozitivni i 4 za negativni amplitudi).
Da se opredeli srednata kvadratna grexka od kvantizacija. Da ne se vrxat
nikakvi aproksimacii pri presmetuvanjata.

4. Da se razgleda kodiranje na sluqajnite promenlivi x1 i x2 koi se karakter-

izirani so zdruenata gustina na verojatnost:
{
15
7ab
, x1 , x2 vo regionot C
p(x1 , x2 ) =
0, ostanati x1 , x2
Regionot C pretstavuva razlika od pravoagolnikot so teminja vo [− a2 , 2b ], [− a2 , − 2b ],
[ a2 , − 2b ],
[ a2 , 2b ] i pravoagolnikot so teminja vo [− 2a , b ], [− 2a
5 3 5
, − 3b ], [ 2a
5
, − 3b ], [ 2a , b ].
5 3
Da se presmetaat bitskite brzini (vo bit/primerok) za uniformna kvantizacija
na x1 i x2 oddelno (skalarna kvantizacija) i zaedno (vektorska kvantizacija). Da
se opredeli razlikata vo bitskite brzini vo dvata sluqai ako a = 4b.

5. Od signal so graniqna frekvencija vo frekvenciskiot spektar ednakva na 5 kHz

se zemaat primeroci, a potoa dobienite primeroci vektorski se kvantiziraat, pri
xto se koristat 64 regioni na kvantizacija. Brzinata na prenos na informacija po
kodiranjeto na indeksite na vektorskiot kvantizer iznesuva 20 kbit/s. Da se opredeli
 13

dimenzijata na vektorskiot kvantizer i da se napixe izrazot za sredna kvadratna

grexka od kvantizacija.

6. Od signalot so graniqna frekvencija vo spektarot ednakva na 5 kHz se zemaat

primeroci, dobienite primeroci vektorski se kvantiziraat vo dve dimenzii, bina-
rno se kodiraat i prenesuvaat so bitska brzina od 20 kbit/s. Dvodimenzionalnite
vektori moat da se najdat vo eden od dvata regioni −4 ≤ x1 ≤ 0, −2 ≤ x2 ≤ 0
odnosno 0 ≤ x1 ≤ 4, 0 ≤ x2 ≤ 2, pri xto gustinata na verojatnost e uniformna, a
kvantizacijata se vrxi so regioni vo oblik na kvadrati.
(a) Da se opredeli brojot na regioni.
(b) Da se presmeta srednata kvadratna grexka od kvantizacija.
14

Rexenija na zadaqite od glava 3

1. Nivoata na rekonstrukcija za optimalna skalarna kvantizacija se odreduvaat

od: ∫ xi+1
xp(x)dx
yi = ∫xixi+1
xi
p(x)dx
dodeka granicite na regionite na kvantizacija se odreduvaat od
yi−1 + yi
xi =
2
za
xi , i = 0, 1, 2, ..., L
yi , i = 0, 1, ..., L − 1
Spored algoritmot za opredeluvanje na optimalen skalaren kvantizer potrebno e
da se odberat vrednosti za yi i potoa od niv da se zadadat granicite na regionite na
kvantizacija, so pomox na gornata formula. Posle odreduvanjeto na granicite na
regionite na kvantizacija potrebno e da se presmeta moḱnosta na xumot na kvanti-
zacija. Ponatamu vo opxt sluqaj se vrxi odreduvanje na novi vrednosti na rekon-
strukcija soglasno so goreopixanite ravenki. Od niv povtorno se presmetuvaat
novi vrednosti za granicite na regionite i nova vrednost za moḱnosta na xumot od
kvantizacija. Potoa se presmetuva relativnata grexka i se proveruva dali e do-
volno mala (soglasno so naxite baranja za sistemot). Dokolku relativnata grexka
ne e dovolno mala postapkata se povtoruva. Dokolku relativnata grexka e dovolno
mala, postapkata se prekinuva. Momentalnite vrednosti za nivoata na rekonstruk-
cija i za granicite na regionite na kvantizacija se optimalnite.
Za naxiot sluqaj imame simetriqna situacija i sluqaj so dve nivoa na rekonstuk-
cija i dva regioni na kvantizacija. Tuka poradi simetrijata na gustinata na vero-
jatnosta na pojavuvanje na signalot i faktot xto ni se potrebni samo dva regioni
za kvantizacija, moe vednax da gi odredime regionite za kvantizacija (dokolku
ova ne e ispolneto postapkata se sveduva na pogore opixanata postapka za opxt
sluqaj). Granicite na regionite za kvantizacija se dadeni so vrednostite x0 = −1,
x1 = 0 i x2 = 1. Spored toa
∫0
x(1 + x)dx 1
y0 = ∫−10 =−
(1 + x)dx 3
−1
∫1
x(1 − x)dx 1
y1 = ∫0 1 =
0
(1 − x)dx 3
Moḱnosta na xumot od kvantizacija e daden so:
∑1 ∫ xi+1 ∫ 1
1 1
PNq = (x − yi ) p(x)dx = 2
2
(x − )2 (1 − x)dx =
i=0 xi 0 3 18
Tuka e iskoristeno deka xumot od kvantizacija e ednakov za dvata regioni na kvan-
tizacija. Moḱnosta na signalot e dadena kako
∫ ∞ ∫ 1
1
Ps = 2
x p(x)dx = 2 x2 (1 − x)dx =
−∞ 0 6
spored toa odnosot signal xum od kvantizacija iznesuva:
1
Ps 6
= 1 =3
PNq 18
 15

Ps
10 log
= 4.78 dB
PNq
2. Poradi rasponot na signalot od -1 do 1 i qekorot na kvantizacija, koj iznesuva
∆u = 0.25, se dobiva deka brojot na kvantizacioni nivoa e:
U 2
L= = = 8.
∆u 0, 25
Oznakite na signalite koi se koristat pri rexavanje na ovaa zadaqa se dadeni na
slika 1.
Uq , l, bin

Нископропусен Одбирање на Квантизер и

филтер Компресор
примероци кодер
x (t ) x u

line

y (t ) y ur
Нископропусен
филтер Експандор Декодер

Figure 1. Sistem za prenos so kompresor i ekspandor

(a)Pri kompresijata se vrxi preslikuvanje na signalite od originalniot x domen

vo komprimiran u domen. So ova se postignuva vrednostite na signalot koi poqesto
se pojavuvaat (tie imaat pomali amplitudi) da se raxirat vo pogolem region, a
vrednostite na signalot koi poretko se pojavuvaat se komprimiraat vo pomal re-
gion. Kvantizacijata se izveduva so uniformni kvantizeri. So ovaa postapka se
postignuva neuniformna kvantizacija za signal so pomox na uniformen kvantizer.
U oskata na uniformniot kvantizer ja delime na L ednakvi kvantizacioni regioni
so nivoa na rekonstrukcija koi se naoǵaat na sredina od soodvetniot kvantizacion
region. Granicite na kantizacionite regioni se
{−1; −0.75; −0.5; −0.25; 0; 0.25; 0.5; 0.75; 1},
a soodvetnite nivoa na rekonstrukcija se
{−0.875; −0.625; −0.375; −0.125; 0.125; 0.375; 0.625; 0.875}.
Rekonstrukcionite nivoa se poznati i vo priemnikot i vo predavatelot, pa namesto
niv kon predavatelot ispraḱame cel broj (indeks) so koj go oznaquvame nivoto na
rekonstrukcija (toa odgovara na soodvetniot region na kvantizacija) i toa vo ras-
pored vo koj 0 odgovara na najniskoto kvantizaciono nivo t.e. na −0.875, a 7 odgovara
na najvisokoto t.e. 0.875.
Za primerokot so vrednost x1 = 0.45 imame deka vai deka 0.25 < x < 1, pa ja
koristime ravenkata na kompresorot za soodvetniot region i ḱe imame deka u1 =
2
3
· 0.45 + 31 = 0.633. Vo uniformniot kvantizer, bidejḱi 0.5 < u1 < 0.75, vrednosta na
rekonstrukcionoto nivo e UL1 = 0.625, a vrednosta na indeksot za ova rekonstruk-
ciono nivo e l1 = 6. Binarnata pretstava na ovoj indeks e 110, a signalot ispraten
na linija bi bil 11 − 1 (se koristi binarna modulaciska postapka i se izbegnuva
ednonasoqna komponenta). Povtoruvajḱi ja istata postapka za ostanatite primeroci
gi dobivame slednite vrednosti:
x u UL l bin line
0.1 0.2 0.125 4 100 1-1-1
-0.2 -0.4 -0.375 2 010 -11-1
0.8 0.866 0.875 7 111 111
16

(b)Ekspandorot ima inverzna karakteristika od taa na kompresorot, dadena so

slednata ravenka: 
 1
 2 ur , |u| < 0.5
y = 2 ur − 0.5, 0.5 ≤ u ≤ 1
3

 3 u + 0.5, −1 ≤ u ≤ −0.5
2 r
Vo priemnikot pri prenosot na x1 niz sistemot ḱe bide primena (dokolku nema
grexka pri prenosot) vrednost 11 − 1, koja odgovara na indeks 6. Spored toa priem-
nikot znae deka rekonstrukcionata vrednost e nivoto koe odgovara na taa vred-
nost t.e. ur1 = 0.625. Ovaa vrednost se nosi na ekspandorot. Bidejḱi vai deka
0.5 < ur1 < 1 za dobivanje na izlezot od ekspandorot se koristi pravata y = 32 ur − 0.5
izlezot od ekspandorot ḱe bide y1 = 0.4375. Znaqi deka dokolku vo naxiot sistem
za prenos na vlez dojde 0.45 na izlez od sistemot ḱe dobieme 0.4375. Za ostanatite
vrednosti ḱe dobieme:
x y
0.1 0.0625
-0.2 -0.1875
0.8 0.8125
(v) Srednata kvadratna grexka od kvantizacija moe da se presmeta so koristenje
na slednata formula:
L−1 ∫ xi+1
∑
D= (x − yi )2 p(x)dx
i=0 xi

Dokolku se napravat aproksimacii spored koi verojatnosta za pojavuvanje na sig-

nalot vo sekoj interval [xi , xi+1 ] e konstanta i ako za sekoj region vai yi = xi sred-
nata kvadratna grexka pri prenosot e dadena so slednata formula:
∫ U
1 U2 2 p(x)
D= ( ) dx
12 L − U2 dF (x) 2
2
dx

kade F (x) e karakteristikata na kompresorot vo toqka x.

Za naxiot signal kvadratnata grexka na sekoj od primerocite za sistem koj ko-
risti kompresor e dadena vo slednata tabela:
x (x − y)2
0.45 1, 5 · 10−4
0.1 1.4 · 10−3
-0.2 1.5 · 10−4
0.8 1.5 · 10−4
3. Na vlez od priemnikot moat da dojdat samo 8 razliqni vrednosti i toa in-
deksite od 0 do 7. Sekoj od ovie indeksi odgovara na edno rekonstrukciono nivo koe
moe da bide od mnoestvoto na vrednosti:
{−0.875; −0.625; −0.375; −0.125; 0.125; 0.375; 0.625; 0.875}.
Ovie nivoa se nosat na ekspandorot i na negoviot izlez se dobivaat 8 vrednosti
yi , koi (spored karakteristikata na ekspandorot) ḱe bidat:
13 7 3 1 1 3 7 13
{− , − , − , − , , , , }
16 16 16 16 16 16 16 16
Srednata kvadratna vrednost na xumot na kvantizacija e dadena kako:
∑ 7 ∫ xi+1
D= (x − yi )2 p(x)dx
i=0 xi
 17

Tuka nepoznati ni se granicite na regionite na kvantizacija na x za koi krajno

rekunstrukciono nivo (na izlez od ekspandorot) e vrednosta na yi . Bidejḱi sekoe yi
odgovara na po edna vrednost za ULi potrebno e da go najdeme soodvetniot region
na x za koj rekunstrukciona vrednost e ULi . ULi pak e nivo na rekonstrukcija za
kvantizaciniot region (na u oskata vo kompresorot) odreden so vrednostite ui i
ui+1 . Spored toa treba da gi najdeme vrednostite na signalot x koi kompresorot
gi preslikuva vo intervalot [ui , ui+1 ]. Ovaa postapka poradi simetrijata na kom-
presorot ḱe ja razgleduvame samo za pozitivnite vrednosti na vlezniot signal x.
1
Za vrednosta na izlez od ekspandorot y = 16 , vlez vo ekspandorot, a istovremeno i
izlez od kompresorot uL = 0.125. Poradi uniformnata kvantizacija koja se koristi
vo kompresorot, regionot na kvantizacija za koj vai uL = 0.125 e u ∈ [0; 0.25]. Vo
kompresorot vrednosta x = 0 se preslikuva vo u = 0 i vrednosta na x = 0.125 se pres-
likuva vo u = 0.25. Spored toa za x ∈ [0; 0.125] vrednosta na izlezot od ekspandorot e
y = 161
. Sliqno se dobiva deka za x ∈ [0.125; 0.25] vrednosta na izlezot od ekspandorot
iznesuva y = 16 3
, za x ∈ [0.25; 0.625] vrednosta na izlezot od ekspandorot e y = 16 7
i za
x ∈ [0.625; 1] vrednosta na izlezot od ekspandorot e y = 13 16
.
Od gustinata na verojatnosta za pojavuvanje na signalot x se dobiva deka za x ∈
[0; 0.125] p(x) = 1, za x ∈ [0.125; 0.25] p(x) = 1, za x ∈ [0.25; 0.625] p(x) = 13 , za x ∈ [0.625; 1]
p(x) = 31 .
Od dosega izloenoto se dobiva deka srednata kvadratna vrednost na xumot na
kvantizacija e:
(∫ 0.125 ∫ 0.25 ∫ 0.625 ∫ 1 )
1 2 3 2 7 21 13 2 1
PNq = 2 (x − ) dx + (x − ) dx + (x − ) dx + (x − ) dx
0 16 0.125 16 0.25 16 3 0.0625 16 3
4. Dokolku koristime skalarna kvantizacija imame dva sluqai.
Vo prviot sluqaj na raspolaganje imame samo eden tip na uniformen skalaren
kvantizer i nego go koristime za dvata primeroci. Za kvantiziranje na prviot
primerok ḱe ni trebaat
a
l1 =
∆
kvantizacioni nivoa. Ako pretpostavime deka a > b togax za kvantizacija na vto-
riot primerok, pri koja ḱe ima ist xum od kvantizacija kako pri kvantizacijata na
prviot primerok ḱe ni trebaat:
a
l2 =
∆
pa za ovoj tip na kvantizacija za dvata primeroci ni trebaat:
a2
L1 = l1 · l2 =
∆2
Vkupniot broj na biti potrebni za da preneseme L1 nivoa e: n1 = log2 L1 , pa brojot
na biti po primerok e:
1 a
r1 = log2 L1 = log2
2 ∆
Vtoriot sluqaj koj go razgleduvame, pri koristenje na skalarna kvantizacija e
koga imame dva uniformni skalarni kvantizeri sekoj prilagoden na soodvetniot
primerok. Vo takvi uslovi, za kvantizacija na prviot primerok ḱe ni se potrebni:
a
l1 = ,
∆
a za kvantiziranje na vtoriot primerok se potrebni:
b
l2 = .
∆
18

Vkupniot broj na nivoa, koi moat da se ispratat vo ovoj sluqaj e ednakov na brojot
na kombinacii od kvantizacionite nivoa koristeni za prviot primerok i kvantiza-
cionite nivoa koristeni za vtoriot primerok. Toa iznesuva L2 = ∆ab2 . Vkupniot broj
biti potrebni za da se izvrxi prenos vo ovaa situacija e ednakov na:
ab
n2 = log2 2 ,
∆
a brojot na biti po primerok e polovina od ovaa vrednost (so n2 se prenesuvaat 2
primeroci) t.e.
1 ab
r2 = log2 2
2 ∆
Koga se koristi vektorska kvantizacija za da se dobie ista vrednost na xumot od
kvantizacija potrebno e povrxinata na koja moat da se pojavat x1 i x2 da se prekrie
so kvadrati so dimenzija ∆h∆. Brojot na takvi kvadrati za naxiot signal e ednakov
na
ab − 8ab
15
L3 = .
∆2
Brojot na biti potrebni za prenos na indeksite na regionite e:
7ab
n3 = log2
15∆2
Brojot na biti po primerok vo ovoj sluqaj e daden kako
1 7ab
r3 = log2 .
2 15∆2
Vo uslovi koga vai deka a = 4b ḱe imame:
16b2
1 1 60
r1 − r3 = log2 ∆2
28b2
= log2 = 1.55 bit/pr
2 15∆2
2 7
4b2
1 1 60
r2 − r3 = log2 ∆2
28b2
= log2 = 0.55 bit/pr
2 15∆2
2 28
6. (a) Brzinata na zemanje na primeroci e fs = 2fmax = 10 ksample/s, spored toa
na raspolaganje se Rfsb = 2 biti po primerok. Bidejḱi dimenzijata na vektorskiot
prostor iznesuva k = 2, sledi za pretstavuvanje na eden region od vektorskiot kvan-
tizer moe da koristime k · r = 2 · 2 = 4 biti. So 4 biti moe da pretstavime
maksimum 24 = 16 razliqni regioni. Za da dobieme podobri performansi (najmala
sredno kvadratno izobliquvanje po primerok) gi koristime site moni regioni,
sledi L = 16.
(b) Potrebno e regionot vo koj se pojavuvaat vrednostite na x1 i x2 da go podelime
na 16 kvadratqinja, pa dobivame deka dimenzijata na sekoe kvadratqe treba da bide
1h1.
Srednoto izobliquvanje po primerok e dadeno kako:
15 ∫
1∑
D= ||X − ci ||2 p(X)dX
k i=0 Ωi
kade ci e vektorot na rekonstrukcija za regionot i, a p(X) e gustinata na verojatnost
na pojavuvanje na vektorot X. Vektorot X e dvodimenzionalen vektor i se sostoi od
dva posledovatelni primeroci od originalniot signal: x1 i x2 . Bidejḱi sekoe od
ovie kvadratqinja ima isto sredno kvadratno izobliquvanje moe da go presmetame
srednoto kvadratno izobliquvanje samo za edno kvadratqe. Toa neka e kvadratqeto
koe se prostira vo x1 ∈ [0, 1] i x2 ∈ [0, 1]. Za ova kvadraqe poradi uniformnata
verojatnost na pojavuvanje na vektorot X vo celiot region ḱe vai deka vektorot
 19

na rekonstrukcija e na sredina od regionot t.e. c1 = 21 i c2 = 12 . Gustinata na

verojatnost na pojavuvanje na vektorot X = (x1 , x2 ) ja ima slednata vrednost:
{
c ((−4 ≤ x1 ≤ 0) ∩ (−2 ≤ x2 ≤ 0)) ∪ ((0 ≤ x1 ≤ 4) ∩ (0 ≤ x2 ≤ 2))
p(X) =
0 ostanati (x1 , x2 )
Koristejḱi deka: ∫ ∫
∞ ∞
p(x1 , x2 )dx1 dx2 = 1
−∞ −∞
1
se dobiva deka c = 16 Spored toa srednoto srednoto kvadratno izobliquvanje po
primerok ḱe bide dadeno kako:
∫ 1∫ 1
1 1 1 1
D = 16 [(x1 − )2 + (x2 − )2 ]dx1 dx2
2 16 0 0 2 2
So rexavanje na integralot se dobiva deka srednoto kvadratno izobliquvanje po
1
primerok e D = 12 .
20

Glava 4
Diferencijalna impulsno kodna modulacija i Delta modulacija

1. Neka e dadena niza od primeroci na signal:

1, 5; 2.6; 2.4; 1.1; 0.5; −0.3; −0.9; −1.8; −2.9
Da se izvrxi prenos na signalot i da se najdat razlikite pomeǵu originalniot
signal i preneseniot signal za sekoj primerok od istiot. Da se najde zaxtedata
vo biti po primerok vo odnos na IKM, dokolku na raspolaganje se ima uniformen
kvantizer so nivoa na rekonstrukcija ...-7, -5, -3, -1, 1, 3, 5, 7..., a prenosot se vrxi:
(a) So DIKM so 1 koeficient so vrednost 1 i so propagacija na grexka
(b) So DIKM so 1 koeficient so vrednost 1 bez propagacija na grexka
Signalot i grexkata vo predavatelot imaat uniformna raspredelba i opsegot na
vrednosti odgovara na toj dobien od dadenata niza.

2. Dadena e sluqajna stacionarna niza xn so nulta sredna vrednost i avtoko-

relaciska funkcija R(0) = 1, R(1) = R(−1) = 1/2 i R(k) = 0 za ostanatite k (kade
R(k) = E[x(n)x(n − k)]).
(a) Da se opredeli koeficientot na predikcija na prediktor od prv red za sig-
nalot xn , daden so x̂n = a1 xn−1 i soodvetnata sredna kvadratna vrednost na osta-
toqniot signal.
(b) Da se povtori (a) za prediktor od vtor red, daden so x̂n = a1 xn−1 + a2 xn−2 .

3. Dadeni se slednite vrednosti na avtokorelaciskata funkcija na eden diskreten

signal xn : R(1) = R(−1) = 0.9, R(2) = R(−2) = 0.8. Ovoj signal se propuxta niz
DIKM koder. Minimalnata sredna kvadratna vrednost na ostatoqniot signal za
prediktor od prv red e E[e2n ] = 0.19.
(a) Da se opredelat koeficientite na linearniot prediktor i minimalnata sredna
kvadratna vrednost na ostatoqniot signal, ako se primeni prediktor od vtor red.
(b) Da se opredeli odnosot na bitskite brzini i potrebnite propusni opsezi pri
koristenje na IKM koder i DIKM koder (od vtor red). Da se pretpostavi deka
opsegot na kvatnizerot vo dvata sluqai e proporcionalen so korenot od srednata
moḱnost na signalot xto se kvantizira i deka qekorot na kvantizacija e ednakov vo
dvata sluqai.

4. Daden e prenosen sistem vo koj govoren signal so frekvenciski spektar od 0

do 4 kHz se pretvora vo digitalen signal so pomox na Delta modulacija (DM).
Qekorot na DM e ∆ = 0.1 V . Poznato e deka signalot na govorot moe da se prenese
bez preoptovaruvanje na strmninata ako sistemot e proektiran za sinusoidalen test
signal so frekvencija fm = 800 Hz i amplituda ednakva na maksimalnata amplituda
na govorniot signal.
Da se opredeli:
(a) maksimalnata amplituda na test signalot pod uslov da ne se javi preoptovaru-
vanje na stmnina, ako odnosot signal granularen xum e 34.5 dB, a pri toa brzinata
na zemanje na primeroci fs bide najmala mona.
(b) xirinata na potrebniot propusen opseg na sistemot za prenos na DM signalot,
kako i na IKM signalot so odnos signal xum od kvantizacija koj iznesuva 34.5 dB.
Pri prenosot, vo dvata sluqai, se koristi binarna modulaciska postapka.
 21

Rexenija na zadaqite od glava 4

1. Vo zadaqata ḱe gi koristime slednite oznaki za signalot:

xn momentalen primerok od signalot,
x̂n predikcija za momentalniot primerok dokolku se koristi prediktor so akumu-
lacija na grexka,
x̃ˆn predikcija za momentalniot primerok dokolku se koristi prediktor bez aku-
mulacija na grexka,
x̃n rekonstruiran primerok.
(a) Pri prenosot so DIKM so akumulacija na grexka predavatelot i priem-
nikot imaat razliqna informacija pri generiranjeto na predikcijata na momen-
talniot signal. Tuka vo predavatelot predikcijata se dobiva vrz baza na momen-
talnite vrednosti, a vo priemnikot vrz baza na kvantiziranite vrednosti na prime-
rocite. Za naxiot sluqaj (poradi postoenje na samo eden koeficient na predikcija
so vrednost 1) predikcijata za momentalniot primerok (momentalniot primerok go
beleime so xn ) e dadena kako x̂n = xn−1 . Soglasno so kaanoto za prenos na prviot
primerok grexkata e dadena kako:
e1 = x1 − x̂1 = x1 − x0 = 1.5
Vo sistemot pretpostavuvame deka x0 = x̃0 = 0. Grexkata ja kvantizirame so uni-
formniot kvantizer koj ima granici na nivoata za rekonstrukcija dadeni so nizata
od parni celi broevi ... −6, −4, −2, 0, 2, 4, 6, ..., za koi rekonstrukcionite nivoa se
na sredina od kvantizacioniot region i se del od nizata ... , −5, −3, −1, 1, 3, 5, ....
Za kvantiziranata grexka ḱe dobieme:
ẽ1 = 1
Rekonstruiranite simboli vo priemnikot se dadeni kako x̃n = x̃n−1 + ẽn , a prviot
primerok na rekonstuiraniot signal e daden kako:
x̃1 = x̃0 + ẽ1 = 1
Razlikata meǵu originalniot primerok i rekonstruiraniot primerok e definirana
kako xn − x̃n , za prviot primerok e dadena kako:
x1 − x̃1 = 0.5
Za narednite dva primeroci imame deka:
e2 = x2 − x1 = 1.1
ẽ2 = 1
x̃2 = ẽ2 + x̃1 = 2
x2 − x̃2 = 0.6;

e3 = x3 − x2 = −0.2
ẽ3 = −1
x̃3 = 1
x3 − x̃3 = 1.4
Gledame deka grexkata meǵu originalniot signal i rekonstruiraniot signal vo
priemnikot vo naxiot sluqaj se zgolemuva so brojot na primeroci t.e. nastanuva
akumulacija na istata. Vrednostite za ostanatite primeroci se dadeni vo slednata
tabela.
22

n xn x̂n en ẽn x̃n xn − x̃n

4 1.1 2.2 -1.1 -1 0 1.1
5 0.5 1.1 -0.6 -1 -1 1.5
6 -0.3 0.5 -0.8 -1 -2 1.7
7 -0.9 -0.3 -0.6 -1 -3 2.1
8 -1.8 -0.9 -0.9 -1 -4 2.2
9 -2.9 -1.8 -1.1 -1 -5 2.1
(b) Za DIKM bez propagacija na grexka i vo priemnikot i vo predavatelot se
koristi istata informacija za sintetiziranje na rekonstruiraniot signal. Vo ovaa
realizacija na DIKM rekonstruiraniot momentalen primerok e x̃ˆn = x̃n−1 . Koris-
tejḱi gi pretpostavkite deka x0 = x̃0 = 0, x̃n = x̃n−1 + ẽn , en = xn − x̃ˆn za prvite tri
primeroci na signalot ḱe dobieme:
e1 = x1 − x̃0 = 1.5
ẽ1 = 1;
x̃1 = 1
x1 − x̃1 = 0.5;

e2 = x2 − x̃1 = 1.6
ẽ2 = 1
x̃2 = 2
x2 − x̃2 = 0.6;

e3 = x3 − x̃2 = 0.4
ẽ3 = 1
x̃3 = 3
x3 − x̃3 = −0.6
Se zabeleuva deka vo ovaa realizacija na DIKM ne doaǵa do akumulacija na grexka
i ralikata meǵu originalniot i rekonstruiraniot signal nikogax ne ja nadminuva
vrednosta na maksimalnata grexka od kvantizacija na signalot na grexka. Vo sled-
nata tabela se dadeni vrednostite za ostanatite primeroci od signalot:

n xn x̃ˆn en ẽn x̃n xn − x̃n

4 1.1 3 -1.9 -1 2 -0.9
5 0.5 2 -1.5 -1 1 -0.5
6 -0.3 1 -1.3 -1 0 -0.3
7 -0.9 0 -0.9 -1 -1 0.1
8 -1.8 -1 -0.8 -1 -2 0.2
9 -2.9 -2 -0.9 -1 -3 0.1
Od tabelite se zabeleuva deka vrednostite na signalot se dviat vo raspon od
−2.9 do 2.6, od kade sledi deka vrednostite na vlezniot signal navleguva vo 4 re-
gioni na kvantizacija na uniformniot kvantizer. Moe da se zakluqi deka na izlez
od kvantizerot da se dobijat maksimum 4 razliqni indeksi koi oznaquvaat rekon-
strukcioni nivoa, pa za prenos na eden primerok dokolku direktno go kantizirame
signalot (IKM) ḱe ni trebaat 2 biti. Rasponot na grexkata se dvii vo regionot
od −1.9 do 1.9 i moe da se najde vo 2 regioni na kvantizacija, pa za prenos na indek-
sot na kvantizacija ḱe ni bide potreben 1 bit po primerok. Znaqi za naxiot signal
imame zaxteda od 1 bit po primerok dokolku za prenos na vrednosta na primerokot
koristime DIKM namesti IKM.
 23

2. Optimalnite vrednosti za koeficientite na predikcija ai se dobivaat kako

rexenie na Yule-Walker ravenkite dadeni kako:
∑
p
R(j) = ai R(i − j), za j = 1, ...p
i=1

kade R(i) e avtokorelacionata funkcija na signalot xn za i rastojanie pomeǵu raz-

gleduvanite primeroci od signalot. Srednata kvadratna grexka, dokolku koefi-
cientite za predikcija se dobieni kako rexenie na Yule-Walker ravenkite, e dadena
kako:
∑
p
εp = R(0) − ai R(i)
i=0
(a) Poradi toa xto se bara koeficient na predikcija od prv red sledi deka p = 1.
Od Yule-Walker ravenkite se dobiva:

R(1) = a1 R(0),
pa a1 = 0.5. Srednata kvadratna vrednost na ostatoqniot signal moe da se presmeta
kako:
3
ε1 = R(0) − a1 R(1) =
4
(b) Za da dobieme prediktor od vtor red treba p = 2, po xto Yule-Walker ravenkite
go dobivaat oblikot: {
R(1) = a1 R(0) + a2 R(1)
R(2) = a1 R(−1) + a2 R(0)
So rexavanje na sistemot ravenki se dobiva a1 = 23 , a2 = − 31 . Srednata kvadratna
vrednost na ostatoqniot signal e:
1
ε2 = R(0) − a1 R(1) − a2 R(2) = .
3

3. Optimalnite vrednosti za koeficientite na predikcija ai se dobivaat kako

rexenie na Yule-Walker ravenkite dadeni kako:
∑
p
R(j) = ai R(i − j), za j = 1, ...p
i=1

kade R(i) e avtokorelacionata funkcija na signalot xn za i rastojanie pomeǵu raz-

gleduvanite primeroci od signalot. Srednata kvadratna grexka, dokolku koefi-
cientite za predikcija se dobieni kako rexenie na Yule-Walker ravenkite, e dadena
kako:
∑
p
εp = R(0) − ai R(i)
i=0
(a) Za naxiot signal imame dve ravenki:
ε1 = R(0) − a1 R(1) = 0.19
R(1) = a1 R(0)
Od kade se dobiva kvadratna ravenka po R(0):
R(0)2 − ε1 R(0) − R(1) = 0
Ovaa ravenka ima dve rexenija, nie ḱe go zememe samo pozitivnoto (avtokorelacijata
vo vrednost 0 e ednakva na moḱnosta na signalot i taa e sekogax pozitivna) koe
iznesuva R(0) = 1.
24

Imajḱi go R(0) moe da gi presmetame optimalnite koeficienti na predikcija za

prediktor vrz baza na 2 prethodni primeroci:
R(1) = a′1 R(0) + a′2 R(1)
R(2) = a′1 R(1) + a′2 R(0)
So rexavanje na ovoj sistem od ravenki se dobiva deka koeficientite na prediktorot
se a′1 = 0.947, a′2 = −0.0526. Srednata kvadratna grexka od predikcija e dadena kako:
ε2 = R(0) − a′1 R(1) − a′2 R(2) = 0.189
(b) Brojot na kvantizacioni nivoa koi se potrebni za odruvanje na dadena grexka
od kvantizacija zavisi od moḱnosta na signalot xto sakame da go kvantizirame. Ova
znaqi deka odnosot meǵu brojot na kvantizacioni nivoa potrebni za odruvanje na
fiksna greska od kvantizacija pri prenos na originalniot signal i signalot na
grexka pri predikcija e ednakov na odnosot na moḱnostite na ovie dva signala t.e.:
√
LDIKM εp
=√
LIKM R(0)
Za naxiot sluqaj ovie vrednosti se dadeni kako:
√
LDIKM ε2
=√ = 0.43
LIKM R(0)
Bidejḱi brojot na biti po primerok e daden kako n = log2 L i znaejḱi deka bitskata
brzina e definirana kako r = nfs , ḱe dobieme deka odnosot na bitskite brzini pri
prenos vo uslovi na koristenje na koristenje na DIKM i IKM e daden kako:
rDIKM nIKM − 1.2
=
rIKM nIKM
kade nIKM e brojot na biti po primerok za prenos na IKM signalot (ako direktno
go kvantizirame originalniot signal). Potrebniot opseg pri koristenje na binarna
modulaciska postapka e daden kako B = 12 nfs , spored toa odnost na opsezite potrebni
za prenesuvanje na informacijata e dadeno kako:
BDIKM nIKM − 1.2
=
BIKM nIKM
Se zabeleuva deka postoi zaxteda na biti kako i potreben opseg za prenos na
primerocite dokolku namesto IKM se koristi DIKM.

4. Od uslovot deka izobliquvanje od preoptovaruvanje na strmnina nema da se

javi, dokolku istoto ne se javi kaj sinusoidalen test signal so ista maksimalna
amplituda i fm = 800 Hz se dobiva deka:
dxt (t)
| |max ≤ ∆fs
dt
kade xt (t) = X sin 2πfm e test signalot, X e ampitudata na govorniot signal i na test
signalot, ∆ e qekorot koj se koristi pri delta modulacijata. Gornata ravekna se
sveduva na:
2πfm X ≤ ∆fs
t.e. ∆1 ≤ 2πffms X .
Od ravenkata so koja se odreduva moḱnosta na granularniot xum:
∆2 fmax
PNq =
3 fs
 25

i znaeḱi deka signalot na govorot ima uniformna raspredelba t.e. moḱnosta na

istiot e dadena kako:
X2
Ps =
3
za odnosot signal xum ḱe dobieme:
X2
Ps 3 X 2 fs 1
ANq = = ∆2 fmax
=
PNq 3 fs
fmax ∆2
so koristenje na ravenkite so koi go ograniqivme ∆, qekorot na delta modulacijata
za odnosot signal xum od granulacija dobivame:
X 2 fs fs2 fs3
ANq ≤ =
fmax 4π 2 fm2 X2 4π 2 fm2f
max
Od tuka se dobiva deka: √
fs ≥ 3
4π 2 fm
2f
max ANq

od kade minimalnata vrednost frekvencijata na zemanje na primeroci se dobiva so

koristenje na ednakvost i e fs = 65, 8 kHz, potrebniot opseg za prenos na ovoj signal
e daden kako B = 21 fs = 32.9 kHz. So koristenje na veḱe izvedeno neravenstvo i
zamena na vrednostite na fs , fm i na vrednosta ∆ = 0.1, za amplitudata na signalot
se dobiva X = 1.31.
(b) Pri prenos so IKM so binarna modulacija potrebniot opseg za prenos e
n
B = fs1 ,
2
kade n e brojot na biti po primerok, a fs1 e najkvistovata brzina za zemanje na
primeroci za naxiot signal i iznesuva fs1 = 2fmax = 8 kHz. Poradi uniformnata
raspredelba na signalot na govorot ḱe imame deka:
ANq = L2 ,
kade q e brojot na kvantizacioni nivoa. Se dobiva deka minimalniot broj na kvan-
tizacioni nivoa e √
Lmin = ANq = 53.
Za prenos na 53 nivoa potrebni ni se minimum n = ⌈log2 L⌉ = 6 biti po primerok, od
tuka se dobiva deka potrebniot opseg za prenos na IKM signalot iznesuva
1
BIKM = nfs1 = 24 kHz.
2
26

Glava 6
Digitalen prenos niz kanal so aditiven bel Gausov xum

1. Na slikata se dadeni tri signali.

s1 (t ) s 2 (t ) s3 (t )
1 1 1
2 2 2
0 2 4 0 4 0 1 2 3 4
t t t
1 1
− −
2
2

(a) Da se pokae deka signalite se ortogonalni.

(b) Dali moe x(t) da se izrazi preku trite signali ako:


−1, 0 ≤ t ≤ 1
x(t) = 1, 1≤t≤3

−1 3 ≤ t ≤ 4.

2. Na slikata se dadeni 4 signali:

s1 (t ) s 2 (t )

1
1 4 1 2 3 4
0 0
t t
−1 −1

s 3 (t ) s 4 (t )

1 1
1 3 1 3 4
0 0
t t

−2 −2

(a) Da se odredi dimenzijata na mnoestvoto na signali i da se opredeli mno-

estvoto na bazis funkcii.
(b) Da se iskoristat bazis funkciite za da se pretstavat signalite so vektori
s1 , s2 , s3 , s4 .
(v) Da se opredeli minimalnoto rastojanie pomeǵu bilo koj par vektori.

3. Da se opredeli srednata energija na mnoestvoto na M√P AM signali od ob-

likot sm (t) = sm ψ(t), za 0 ≤ t ≤ T , m = 1, 2, ..., M , kade sm = Eg Am , m = 1, 2, ..., M .
Signalite se ednakvo verojatni, a m = 1, 2, ..., M , a Am = (2m − 1 − M ) a2 .

4. Daden signal ima graniqna frekvencija od 1 M Hz i uniformna gustina na

pojavuvanje vo opsegot [−1, 1]. Od ovoj signal se zemaat primeroci so minimalna
 27

mona brzina, a potoa dobienite primeroci ramnomerno se kvantiziraat so 256

kvantizacioni nivoa. Informacijata seprenesuva so posredstvo na 4P SK signal,
kade sm (t) = A cos[2πf0 t + (m − 1) π2 ], 0 ≤ t ≤ T , kade m = 1, 2, 3, 4, a signalite se
ednakvoverojatni.
(a) Da se presmetaat signalizaciskata brzina i signalizaciskiot interval T .
(b) Da se pretstavat qetirite signali vo signalen prostor i da se presmeta sred-
nata energija na P SK signalot.

5. Dadeni se 4P SK i 8P SK konstelacii so radiusi r1 i r2 soodvetno. Da se

opredelat radiusite r1 i r2 taka xto rastojanieto pomeǵu dve sosedni toqki vo kon-
stelacijata e ednakvo na d. Da se opredeli odnosot na energiite na dvata signali.

ψ 2 (t )
ψ 2 (t )

d r1 r2
ψ 1 (t ) ψ 1 (t )
d

M =4

M =8

6. Dadeni se signalite sm (t) = am p(t) cos(2πf0 t) + bm p(t) sin(2πf0 t), m = 1, 2, 3, 4, kade

signalot p(t) se prostira od 0 do T i ima energija ednakva na 2.
Da se pretstavat vo signalen prostor signalite sm (t), m = 1, 2, 3, 4 i da se presmeta
srednata energija na signalot ako a1 = −0.5, b1 = −0.5, a2 = −0.5, b2 = 0.5, a3 = 0.5,
b3 = −0.5, a4 = 0.5, b4 = 0.5, a qetirite signali se ednakvoverojatni.
28

Rexenija na zadaqite od glava 6

1. Dokolku signalite se ortogonalni togax skalarniot proizvod pomeǵu dva ra-

zliqni signali ḱe bide ednakov na 0, a energijata na signalite ḱe bide razliqna od
nula. Za signalite s1 (t) i s2 (t) vai:
∫ ∞ ∫ 2 ∫ 4
1 1 1 1 1 1
s1 (t)s2 (t)dt = ( )( )dt + (− )( )dt = − = 0,
−∞ 0 2 2 2 2 2 2 2
za signalite s1 (t) i s( t) vai:
∫ ∞ ∫ 1 ∫ 2 ∫ 3 ∫ 4
1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1
s1 (t)s3 (t)dt = ( )( )dt+ ( )(− )dt+ (− )( )dt+ (− )(− )dt = − − + = 0,
−∞ 0 2 2 1 2 2 2 2 2 3 2 2 4 4 4 4
a za s2 (t) i s3 (t) vai:
∫ ∞ ∫ 1 ∫ 2 ∫ 3 ∫ 4
1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1
s2 (t)s3 (t)dt = ( )( )dt+ ( )(− )dt+ ( )( )dt+ ( )(− )dt = − + − = 0.
−∞ 0 2 2 1 2 2 2 2 2 3 2 2 4 4 4 4
(b) Bidejḱi signalite se ortogonalni moe da se formira signal x1 (t) = c1 s1 (t) +
c2 s2 (t) + c3 s3 (t) (dokolku signalite ne bea ortogonalni togax ḱe trebaxe da se odredi
mnoestvoto na ortogonalni signali so pomox na procedurata na Gram − Schmidt
i preku niv ḱe trebaxe da se pretstavuva signalot). Dokolku x(t) = x1 (t), togax
signalot moe da se pretstavi preku signalite s1 (t), s2 (t) i s3 (t). Koeficientite ci
se odreduvaat na sledniot naqin:

∫ T ∫ 1 ∫ 2 ∫ 3 ∫ 4
1 1 1 1
c1 = x(t)s1 (t)dt = (−1)( )dt + (1)( )dt + (1)(− )dt + (−1)(− )dt = 0,
0 0 2 1 2 2 2 3 2
∫ T ∫ 1 ∫ 2 ∫ 3 ∫ 4
1 1 1 1
c2 = x(t)s2 (t)dt = (−1)( )dt + (1)( )dt + (1)( )dt + (−1)( )dt = 0,
0 0 2 1 2 2 2 3 2
∫ T ∫ 1 ∫ 2 ∫ 3 ∫ 4
1 1 1 1
c3 = x(t)s3 (t)dt = (−1)( )dt + (1)(− )dt + (1)( )dt + (−1)(− )dt = 0.
0 0 2 1 2 2 2 3 2
Spored rezultatot signalot x1 (t) = 0, pa x(t) ̸= x1 (t) i signalot x(t) ne moe da se
pretstavi so pomox na signalite s1 (t), s2 (t) i s3 (t).

2. Dimenzijata na vektorskiot prostor e 4. So nabljuduvanje se dobiva deka

ortonormalniot bazis e daden so funkciite od dolniot grafik.

ψ 1 (t ) ψ 2 (t )
1 1

0 1 t 0 1 2 t

ψ 3 (t ) ψ 4 (t )
1 1

0 2 3 t 0 3 4 t
 29

Koristejḱi go dadeniot ortonormalen bazis signalite moat da se pretstavat

kako:

s1 (t) = 2ψ1 (t) − ψ2 (t) − ψ3 (t) − ψ4 (t)

s2 (t) = ψ1 (t) − ψ2 (t) + ψ3 (t) − ψ4 (t)

s3 (t) = −2ψ1 (t) + ψ2 (t) + ψ3 (t)

s4 (t) = ψ1 (t) − 2ψ2 (t) − 2ψ3 (t) + 2ψ4 (t)

(b) Pretstavata na signalite so pomox na vektori e dadena preku koordinatite
na signalite za soodvetnite bazis funkcii:

s1 = (2, −1, −1, −1)

s2 = (1, −1, 1, −1)

s3 = (−2, 1, 1, 0)

s4 = (1, −2, −2, 2).

(v) Rastojanieto pomeǵu dva signali e definirano od evklidskoto rastojanie
pomeǵu istite t.e. za dva signali i i j rastojanieto e definirano kako dij =
√ ∑N
n=1 (sin − sjn ) (N e dimenzijata na vektorskiot prostor) od kade za signalite
2

vo ovaa zadaqa se dobiva:

√ √
d12 = 12 + 02 + (−2)2 + 02 = 5
√ √
d13 = 42 + (−2)2 + (−2)2 + 12 = 25 = 5
√ √
d14 = 12 + 12 + 12 + (−3)2 = 12
√ √
d23 = 32 + (−2)2 + 02 + (−1)2 = 14
√ √
d24 = 02 + 12 + (3)2 + (−3)2 = 19
√ √
d34 = (−3)2 + 32 + 32 + 22 = 31
Od gorniot
√ rezultat se dobiva deka minimalnoto rastojanie pomeǵu bilo koi dva
signali e 5.

3. Energijata na signalot moe da se presmeta od negovata vektorska pretstava i

toa kako
Em = ||sm ||2 ,
kade ||sm || e evklidskoto rastojanie na toqkata sm od koordinatniot poqetok t.e.
∑
N
||sm || =
2
s2mi ,
i=1
a smi se koordinatite na toqkata sm vo N dimanzionalniot prostor. Srednata en-
ergija na mnoestvo od M signali, koi se ednakvo verojatni, moe da se odredi
30

∑M
kako Es = M1 m=1 Em . Za naxiot sluqaj signalot koj ima samo edna dimenzija (PAM
signalot e ednodimenzionalen signal), ḱe vai deka Em = s2m t.e. Em = Eg Am .
Togax srednata energija e dadena kako:
∑
M ∑
M
a2 Eg a2 ∑ 2
M ∑M
Es = s2m = Eg (2m − 1 − M )2 = (4 m − 2(M + 1) m + M (M + 1)2 )
m=1 m=1
4 M 4 m=1 m=1
Imajḱi gi vo predvid ravenstvata:
∑
N
N (N + 1)
i=
i=1
2
∑
N
N (N + 1)(2N + 1)
i2 =
i=1
6
za srednata energija na naxiot signal dobivame:
Eg a2 4M (M + 1)(2M + 1) M (M + 1)
Es = ( − 4(M + 1) + M (M + 1)2 )
M 4 6 2
M 2 − 1 a2
Es = Eg
3 4

4. (a) Od podatokot deka graniqnata frekvencija e fmax = 1 M Hz, se dobiva deka

frekvencijata na zemanje primeroci e fs = 2fmax = 2 M Hz. Od tuka moe da se dobie
bitskata brzina kako Rb = fs log2 q = 106 log2 256 = 16 M Hz. Bitskiot interval e
daden kako Tb = R1b = 0.0625 µs. Bidejḱi koristime modulaciska postapka so M = 4 so
eden simbol moat da se pretstavat k = log2 M = 2 biti, pa spored toa simbolskata
brzina e
Rb M sym
R= =8 ,
k s
a simbolskiot interval e
T = kTb = 0.125 µs.
(b) Bidejḱi imame PSK modulaciska postapka t.e. simbolite se
π
sm = A cos[2πf0 t + (m − 1) ] za 0 ≤ t ≤ T,
2
koristejḱi go ravenstvoto od trigonometrija
cos(a + b) = cos(a) cos(b) − sin(a) sin(b)
se dobiva deka:
π π
sm (t) = A cos[(m − 1) ] cos(2πf0 t) − A sin[(m − 1) ] sin(2πf0 t) za 0 ≤ t ≤ T.
2 2
PSK signalot e dvodimenzionalen signal, pa za negovo pretstavuvanje vo signalen
prostor treba da gi najdeme ψ1 (t) i ψ2 (t). Impulsot gT (t) vo naxiot sluqaj ima
oblik gT (t) = A za 0 ≤ t ≤ T i 0 nadvor od ovoj interval. Bazis funkciite za
4PSK signalot moe da gi izbereme (so nabluduvanje so cel da dobieme xto e mono
pomala kompleksnost)
√
gT cos(2πf0 t) A cos(2πf0 t) 2
ψ1 (t) = √ = √ = cos(2πf0 t)
EgT cos(2πf0 t) A T T
2
√
gT sin(2πf0 t) A sin(2πf0 t) 2
ψ2 (t) = √ = √ = sin(2πf0 t)
EgT sin(2πf0 t) A T2 T
 31

Ova doaǵa od ravenstvata

∫ T ∫ T
2 2 1 + cos(4πf0 t)
EgT cos(2πf0 t) = A cos (2πf0 t)dt = A2 dt
0 0 2
∫ T ∫ T
A2 A2 A2 T
= dt + cos(2πf0 t)dt =
0 2 0 2 2
∫ T ∫ T
1 − cos(4πf0 t)
EgT sin(2πf0 t) = A2 cos2 (2πf0 t)dt = A2 dt
0 0 2
∫ T 2 ∫ T 2
A A A2 T
= dt − cos(2πf0 t)dt =
0 2 0 2 2
Koristejḱi gi bazis funkciite signalot sm (t) moe da go pretstavime kako:
√ √
T π T π
sm (t) = A cos[(m − 1) ]ψ1 (t) − A sin[(m − 1) ]ψ2 (t).
2 2 2 2
Pa signalite sm (t) za m = 1, ..., M izrazeni preku bazis funkciite ḱe bidat:
√
T
s1 = (A , 0)
2
√
T
s2 = (0, −A )
2
√
T
s3 = (−A , 0)
2
√
T
s4 = (0, A )
2
Nivnata pretstava vo signalen prostor e dadena na dolniot grafik.

Energijata na signalite sm za naxiot sluqaj (so dve dimenzii) e Em = s2m1 + s2m2 .

∑M
Srednata energija e dadena kako Es = M1 m=1 Em , pa za 4PSK dobivame:

1 ∑ A2 T
4
A2 T
Es = =
4 m=1 2 2
5. Dokolku meǵu dve toqki od konstelacijata na P SK signal, povleqeme normala
poradi simetrija ḱe dobieme deka taa normala ja seqe otseqkata so dolina d na
32

2π
dva dela qija dolina e d1 = r sin( 2M ) = r sin( π8 ). Spored toa vai deka rastojani-
π
eto pomeǵu signalnite toqki vo konstelacijata iznesuva d = 2r sin( M ). Od ovde za
radiusot na prvata 4P SK konstalacija se dobiva:
d d
r1 = π = √ = 0.707d,
2 sin( 4 ) 2
a za vtorata P SK konstelacija dobivame:
d
r2 = = 1.3065d
2 sin( π8 )
Bidejḱi za srednata energija na PSK vai deka Es = ri2 , za da se dobie isto ras-
tojanie pomeǵu signalnite toqki treba da vai:
Es8P SK sin2 π
4
= = 3.41
Es4P SK sin2 π
8
t.e. treba srednata energija na 8PSK signalot da ja zgolemime za 3.41 pati vo odnos
na 4PSK signalot.

6. So nabluduvanje na signalite sm (t) = am p(t)cos(2πf0 t) + bm p(t)sin(2πf0 t) zakluqu-

vame deka stanuva zbor za QAM modulaciska postapka. QAM e dvodimenzionalen
signal. Spored toa potrebno e da najdeme dve bazis funkcii ψ1 (t) i ψ2 (t), istite gi
izbereme kako:
p(t) cos(2πf0 t) p(t) cos(2πf0 t)
ψ1 (t) = √ = √∫ = p(t) cos(2πf0 t)
Ep(t) cos(2πf0 t) T 2
p (t) cos2 (2πf t)dt
0 0

p(t) sin(2πf0 t) p(t) sin(2πf0 t)

ψ2 (t) = √ = √∫ = p(t) sin(2πf0 t)
Ep(t) sin(2πf0 t) T 2 2
p (t) sin (2πf0 t)dt
0
Spored ova signalite moe da gi pretstavime kako:
sm (t) = am ψ1 (t) + bm ψ2 (t)
Vo zadaqata ni se dadeni 4 signali i nivnata vektorska pretstava vo vektorskiot
prostor sostaven od ψ1 (t) i ψ2 (t) e:
s1 = (−0.5, −0.5)
s2 = (−0.5, 0.5)
s3 = (0.5, −0.5)
s4 = (0.5, 0.5)
Pretstavata na sm (t) za m = 1, 2, 3, 4 vo signalen prostor e dadena na dolniot grafik.
 33

Energijata na signalot sm (t) za QAM modulaciska postapka (poradi faktot xto

ima dve dimenzii) e Em = a2m + b2m . Srednata energija na 4QAM signalot za naxiot
signal e:
1∑ 1∑
4 4
Es = Em = (0.25 + 0.25) = 0.5
4 m=1 4 m=1
34

Glava 7
Optimalen priemnik i detektor za digitalno modulirani signali vo prisustvo na
AW GN

1. Binaren komunikaciski sistem gi koristi signalite s0 (t) = 0 za 0 ≤ t ≤ T i

s1 (t) = A za 0 ≤ t ≤ T , pri xto i dvata signali se ednakvi na 0 nadvor od inter-
valot (on-off signaliziranje). Demodulatorot se korelira so signalot s1 (t) i zema
primerok na izlez od korelatorot vo t = T . Da se opredeli optimalen detektor za
AW GN kanal i optimalen prag na odluquvanje pod pretpostavka deka signalite se
ednakvo verojatni.

2. Da se nacrtaat impulsnite odzivi na filtrite prilagodeni na signalite

dadeni na slikata.

s 2 (t )
s1 (t ) s3 (t )
2
1
1

T T
T
0 0 2 0 2
T t t T t

−1

Figure 2. Signalite s1 (t), s2 (t) i s3 (t)

3. Neka se dadeni dva signali od podolnata slika. Dokolku se koristi ko-

relaciski priemnik vo koj se vrxi korelacija so bazis funkcii, da se odredi izle-
zot od priemnikot, da se najde moḱnosta na signalot, moḱnosta na xumot i pragot
na odluquvanje na optimalniot priemnik dokolku signalite se ednakvo verojatni.
Spektralnata gustina na energija na xumot e Sn (f ) = N20 .

Figure 3. Signalite s1 (t) i s2 (t)

 35

Rexenie na zadaqite od glava 7

1. Na vlez vo korelaciskiot priemnik doaǵa oxumen signal daden kako:

r(t) = s(t) + n(t)
Vo priemnikot e implementiran korelaciski priemnik so signalot s1 (t), pa najprvo
signalot se mnoi so signalot s1 (t), a potoa ovoj nov signal se integrira i od nego
se zamaat primeroci vo momentot t = T . Spored toa na izlez od korelatorot se
dobiva: ∫ ∫ ∫
T T T
r= r(t)s1 (t)dt = s(t)s1 (t)dt + n(t)s1 (t)dt
0 0 0
Vo uslovi koga e ispraten prviot signal r = 0 + n, a∫ koga e ispraten vtoriot signal
T
se dobiva r = A2 T + n, tuka e iskoristeno deka 0 s21 (t)dt = A2 T , a n e sluqajna
promenliva koja ima gausova raspredelba. Srednata vrednost na n e
∫ T
E[n] = E[ n(t)s1 (t)dt]
0
Vo ovoj izraz samo n(t) e sluqajna promenliva, pa izrazot E[] koj e statistiqka
sredna vrednost se odnesuva samo na nego. Poradi E[n(t)] = 0 sledi deka E[n] = 0.
Varijansata na n e dadena kako σ 2 = E[n · n] − E2 [n].
∫ T∫ T ∫ T∫ T
E[n · n] = E[ n(t)n(v)s1 (t)s1 (v)dtdv] = E[n(t)n(v)]s1 (t)s1 (v)dtdv
0 0 0 0
∫ T
N0 2 N0 2
= s1 (t)dt = AT
0 2 2
Dadenovo ravenstvo sleduva od faktot deka energijata na s1 (t) e A2 T i deka za bel
gausov xum vai:
N0
E[n(t)n(v)] = δ(t − v)
2
Spored kaanoto gustinata na verojatnosta na pojavuvanje na vrednosta r vo uslovi
koga e praten s0 e:
2
1 −
(r−r 0 )2 1 − r 2
ρ(r|s0 ) = √ e 2σ 2
=√ e N0 A T

2πσ 2 πN0 A2 T
Gustinata na verojatnosta na pojavuvanje na priemniot vektor r vo uslovi koga e
praten s1 e:
(r−A2 T ))2
1 (r−r 1 )2 1 −
ρ(r|s1 ) = √ e− 2σ2 = √ e N0 A2 T

2πσ 2 πN0 A2 T
Optimalniot priemnik odluquva vrz baza na aposteriornata verojatnost t.e. od-
luquva za onoj signal koj ja maksimizira:
ρ(si |r)
Ako:
ρ(s0 |r) > ρ(s1 |r)
ḱe odluqime deka bil ispraten s0 (t), a ako:
ρ(s0 |r) < ρ(s1 |r)
ḱe odluqime deka bil praten vtoriot signal t.e. s1 (t). Poznavajḱi go baesovoto
pravilo moe da ja izrazime aposteriornata verojatnost na grexka kako:
ρ(r|si )P (si )
ρ(si |r) =
ρ(r)
36

Bidejḱi vo naxiot sistem P (s0 ) = P (s1 ), dobivame deka naxiot kriterium se sve-
duva na toa deka vo uslovi koga:
ρ(r|s0 ) > ρ(r|s1 )
odluquvame deka bil ispraten s0 (t), a vo uslovi koga:
ρ(r|s0 ) < ρ(r|s1 )
odluquvame deka e ispraten s1 (t). Ovoj kriterium e M L kriteriumot. Vrednosta na
r za koja se naoǵame na granica se narekuva prag na odluquvanje. Ovaa vrednost ja
dobivame ako gi izednaqime dvete gustini na verojatnosti:
ρ(r|s0 ) = ρ(r|s1 )
2 (r−A2 T )2
1 − r 2 1 −
√ e N0 A T
= √ e N0

πN0 A2 T πN0 A2 T
So sreduvanje na izrazot se dobiva deka ravenstvoto e ispolneto za vrednost na
2 2
r = A2T . Spored toa sekogax koga ḱe bide ispolneto r > A2T ḱe se odluquvame deka
bil ispraten s1 (t), a vo obratnata situacija se odluquvame deka bil ispraten s0 (t).

2. Prilagodeniot filter po definicija ja ima slednata vremenska forma:

h(t) = s∗ (T − t)
Prilagodenite filtri na signalite ḱe go imaat oblikot daden na slika 4. Ovie
signali se dobieni so rotiranje na s(t) okolu y oskata i nivno pomestuvanje vo desno
za vrednost T .

Figure 4. Prilagodenite filtri vo vremenski domen

3. Poradi ravenstvoto s2 (t) = −s1 (t), signalot e ednodimenzionalen so bazis

funkcija
s1 (t)
ψ(t) = √
Es1 (t)
Es1 (t) = A2 T
{
√1 ,
T
0 ≤ t ≤ T2
ψ(t) =
− √1T , T2 ≤ t ≤ T
 37

Na vlez vo priemnikot doaǵa signalot

r(t) = s(t) + n(t)
Izlezot od korelatorot e:
∫ T ∫ T
r= s(t)ψ(t)dt + n(t)ψ(t)dt
0 0

{ √ r =s+n
A T + n, ako e ispraten s1 (t)
rm = √
−A T + n, ako e ispraten s2 (t)
Kade n sledi gausova raspredelba so sredna vrednost 0 i varijansa
∫ T∫ T ∫ T∫ T
E[n · n] = E[ n(t)n(v)ψ(t)ψ(v)dtdv] = E[n(t)n(v)]ψ(t)ψ(v)dtdv
0 0
∫ T 0 0
N0 2 N0
= ψ (t)dt =
0 2 2
Spored kaanoto sledi deka uslovnata gustina na verojatnost na pojavuvanje na
primeniot signal r vo uslovi koga e praten s1 (t) e:
√
1 (r−s1 )2
1 (r−A T ))2
− −
ρ(r|s1 ) = √ e =√
2σ 2 e N0
,
2πσ 2 πN0
dodeka uslovnata gustina na verojatnost na pojavuvanje na r vo uslovi koga e praten
signalot s2 (t) e: √
1 (r−s2 )2 1 (r+A T ))2
− −
ρ(r|s2 ) = √ e 2σ2 = √ e N0
2πσ 2 πN0
kade ∫ T ∫ T
s1 = s1 (t)ψ(t)dt, s2 = s2 (t)ψ(t)dt
0 0
Poradi faktot deka signalite se ednakvo verojatni sledi deka optimalniot priem-
nik se sveduva na M L priemnik. Za M L priemnikot koga:
ρ(r|s1 ) > ρ(r|s2 )
se odluquvame deka bil ispraten s1 (t), a koga:
ρ(r|s2 ) > ρ(r|s1 )
se odluquvame deka bil ispraten s2 (t). Vrednosta na pragot za koja dvete uslovni
verojatnosti se ednakvi e:
√ √
(r + A T )2 = (r − A T )2
xto se sveduva na prag na optimalno odluquvanje rprag = 0.
38

Glava 8
Verojatnost na grexka za detekcija vo prisustvo na AW GN

1. Binarni signali so verojatnost na pojavuvanje P0 = P1 = 0.5 doaǵaat na vlez

na priemnik vo prisustvo na aditiven Gausov xum so spektralna gustina na sredna
moḱnost N0 /2. Dvodimenzionalnite signalni vektori se dadeni so s1 = (15V, 15V ) i s2
= (−7V, −7V ). Da se opredeli praviloto na odluquvanje xto ja minimizira grexkata.
Da se skiciraat regionite na odluquvanje vo dvodimenzionalnata ramnina na priem-
niot vektor r. Da se presmeta verojatnosta na grexka.

2. Daden e binaren digitalen signal, pri xto ”0” i ”1” se ednakvoverojatni.

Za prenos na ”0” se koristi signalot −p(t) cos(2πf0 t), a za prenos na ”1” se koristi
signalot 3p(t) cos(2πf0 t). Da se pretpostavi proizvolen oblik na signalot p(t) vo in-
tervalot od 0 do T. Energijata na signalot p(t) iznesuva E. Na vlezot na priemnikot
deluva aditiven Gausov xum so konstantna spektralna gustina na sredna moḱnost
N0 /2.
(a) Da se opredeli priemnikot koj ja minimizira verojatnosta na grexka i re-
gionite na odluquvanje.
(b) Da se opredeli verojatnosta na grexka na ovoj priemnik vo zavisnost od sred-
nata moḱnost na digitalniot signal.
(v) Da se povtorat (a) i (b) ako za prenos na ”0” se koristi −p(t) cos(2πf0 t), a za
prenos na ”1” se korsiti 3p(t) sin(2πf0 t). Kako se menuva srednata moḱnost na digi-
talniot signal i verojatnosta na grexka vo priemnikot vo odnos na (b).

3. Daden e antipodalen signal pretstaven vo signalen prostor so vektorite s1

= −2 i s2 = 2. Na vlezot na priemnikot deluva i bel Gausov xum so sredna vrednost
0 i spektralna gustina na sredna moḱnost N0 /2.
(a) Da se opredeli verojatnosta na grexka za ovoj signal.
(b) Da se opredeli verojatnosta na grexka za sekoj od slednite xest sluqai i da
se sporedi so taa od (a):
-s1 = 0, s2 = 2,
-s1 = 0, s2 = 4,
-s1 = (2,
√ 0),√s2 = (0, 2), √ √
-s1 = ( 2, 2), s2 = (− 2, − 2),
-s1 = −4, s2 = 0, s3 = 4,
-s1 = −4, s2 = 0, s3 = 4, s3 = 8.
(v) Kakvo e vlijanieto na verojatnosta na grexka i na srednata energija vo site
sluqai, ako signalnite toqki se pomestat vo nasoka na ψ2 oskata za dve edinici, ili
nadolu vo nasoka na −ψ2 oskata isto taka za dve edinici.

4. Predavatelot ispraḱa eden od qetiri signali po kanal so aditiven Gausov

xum so spektralna gustina na sredna moḱnost N0 /2. Sekoj branov oblik e dobien
kako kombinacija od tri signali: ϕi (t) = E cos(2πfi t), fi = i/T, i = 1, 2, 3. Traenjeto na
signalite e T sekundi i toa vo intervalot od 0 do T. Qetirite signali se dadeni
so s1 (t) = ϕ1 (t), s2 (t) = ϕ2 (t), s3 (t) = ϕ3 (t) i s4 (t) = ϕ1 (t) + ϕ2 (t) + ϕ3 (t).
(a) Dali ϕ1 (t), ϕ2 (t) i ϕ3 (t) formiraat ortogonalno mnoestvo na signali?
(b) Da se skicira optimalniot priemnik za ovoj sistem.
(v) Da se opredeli mnoestvoto na signali koi ja davaat istata verojatnost na
grexka, no so pomala sredna energija.
 39

∑∞
5. Daden e digitalen signal n=−∞ an gT (t − nT ) pri xto an zema vrednosti od
mnoestvoto {..., −3a, −a, a, 3a, ...}, a energijata na signalot gT (t) iznesuva 1. Ednax
se prenesuva kvaternaren signal (M = 4), a ednax binaren signal (M = 2). Srednata
moḱnost na signalot ostanuva ista vo dvata sluqai. Digitalniot signal doaǵa na
vlez na priemnikot oslaben za 100dB. Na vlez na priemnikot deluva i bel Gausov
xum so konstantna spektralna gustina na sredna moḱnost N0 /2. Priemnikot e takov
da obezbeduva minimalna verojatnost na grexka.
(a) Da se opredeli verojatnosta na grexka vo dvata sluqai. Koga e taa pogolema?
Da se opredeli i propusniot opseg na sistemot za prenos vo dvata sluqai.
(b) Ako digitalniot signal amplitudno se modulira so mnoenje so cos(2πf0 t), dali
vaat istite zakluqoci?

6. Da se opredeli verojatnosta na grexka za sekoe od slednite signalni mno-

estva:
-s1 = (0, d), s2 = (0, 0), s3 = (d, 0), s4 = (d, d),
-s1 = (−d/2,√ d/2), s2 = (−d/2,√ −d/2), s3 = (d/2,
√ −d/2), s4 = (d/2,
√ d/2),
-s1 = (−d/ 2, 0), s2 = (0, −d/ 2), s3 = (d/ 2, 0), s4 = (0, d/ 2).
Sekoj od qetirite signali e ednakvoverojaten, a na signalot se dodava aditiven
Gausov xum so konstantna spektralna gustina na sredna moḱnost N0 /2. Da se opre-
deli i srednata energija potrebna√ za prenos na sekoj
√ od signalite. Za sekoj od
trite primeri, ako ψ1 (t) = 2/T cos(2πf0 t), ψ2 (t) = 2/T sin(2πf0 t). da se pretstavat
signalite vo oblikot si (t) = ai ψ1 (t) + bi ψ2 (t).

7. Od signal so graniqna frekvencija fm = 5M Hz i uniformna raspredelba na

amplitudite vo opsegot na kvantizerot se zemaat primeroci. Dobieniot signal
ramnomerno se kvantizira so L kvantizaciski nivoa. Odnosot signal xum od kvan-
tizacija iznesuva 65536. Kvantiziraniot signal se kodira so M −aren signal so
gT (t) koj ima oblik na pravoagolen impuls so traenje T i amplituda 1. Signal-
izaciskata brzina iznasuva 1/T = 40M symbol/s. Verojatnosta na pojavuvanje na sekoj
od M signali e ednakva. Srednata moḱnost na signalot na izlezot od predavatelot
na otpornost od 1Ω iznesuva PT = 5W. Dobieniot digitalen signal se prenesuva niz
idealen sistem propusnik na site frekvencii, koj vnesuva slabeenje od 50dB, i doaǵa
na vlez na priemnikot. Na vlezot na priemnikot deluva i aditiven Gausov xum so
konstantna spektralna gustina na sredna moḱnost N0 = 10−14 W/Hz. Priemnikot e
takov da obezbeduva minimalna verojatnost na grexka.
Da se opredeli verojatnosta na grexka pri odluquvanjeto vo priemnikot.

8. Za ostvaruvanje na ednokraten M −aren digitalen prenos se koristat signalite

s1 (t), ..., sM (t). Na vlezot na priemnikot deluva i AW GN so spektralna gustina na
sredna moḱnost N0 /2.
(a) Ako
{
1, (i−1)T
M
≤ t ≤ iT
M
si (t) =
0, za ostanati t
za i = 1, ..., M, da se pretstavat ovie signali vo signalen prostor so ortogonalen
bazis i da se presmeta verojatnosta na simbolska grexka koristejḱi ja granicata
na unija.
(b) Da se povtori (a) ako s1 (t) = A cos(2πF0 t + 2πi∆f t), i = 1, ..., M za 0 ≤ t ≤ T i
si (t) = 0 za ostanati t, pri xto ∆f e minimalnoto mono rastojanie koe obezbeduva
40

ortogonalnost pomeǵu signalite (M −arna F SK).

9. Za slednite signali:
(a) si (t) = Ag(t) cos(2πfo t + 2 i−1
M
π), za i = 1, ..., 8,
(b) si (t) = Ag(t) cos(2πfo t + 2π∆fi t), za i = 1, ..., 8,
(v) si (t) = Ai g(t), za Ai = (2i − 1 − M ) √21·2
A
, za i = 1, ..., 8
vo uslovi koga Eg(t) = 2 da se odredi brojot na dimenzii, pretstavata na signalite
vo signalen prostor, potrebniot opseg za prenos na istite, verojatnosta na simbol-
ska grexka, srednata energija i spektralnata efikasnost. Signalite se prenesuvaat
niz kanal na qij kraj im deluva AW GN xum so σn2 = N0 /2.
 41

Rexenija na zadaqite od glava 8

1. Praviloto na odluquvanje xto ja minimizira grexkata e M AP praviloto.

Poradi ednakva verojatnost na signalite P0 = P1 = 0.5, ova pravilo se sveduva na
M L praviloto. M L praviloto vo prisustvo na Gausov xum so nezavisni komponenti,
se sveduva na praviloto na minimalno rastojanie. Regionite na odluquvanje se
dobivaat so povlekuvanje na simetrala na otseqkata xto gi povrzuva dvete signalni
toqki i region R1 e regionot vo koj lei s1 , a region R2 e regionot vo koj lei s2 .
Go koristime izrazot za verojatnost na grexka za binarni signali:

d
) Pe = Q(
2σn
kade d e rastojanieto pomeǵu signalnite toqki, a σn2 e varijansata na xumot. Rasto-
janieto pomeǵu signalnite toqki e
v
u N
u∑ √ √
d = t (s1i − s2i )2 = 2 · 222 = 22 2.
i=1

Varijansata na xumot e

N0
σn2 =
2
pa se dobiva
√
22 2 22
Pe = Q( √ ) = Q( √ ).
2No N0

2. (a) Potrebno e prvo da se pretstavat signalite vo signalen prostor. Oznaqu-

vame s1 (t) = −p(t) cos(2πf0 t) i s2 (t) = 3p(t) cos(2πf0 t). Zabeleuvame deka se raboti za
ednodimenzionalni signali, bidejḱi e s2 (t) = −3s1 (t), t.e. dvata signali se linearno
zavisni. Da opredelime bazis. Zemame bazis funkcija

p(t) cos(2πf0 t)
ψ1 (t) = √
Ep(t) cos(2πf0 t)
Energijata na signalot p(t) cos(2πf0 t) e
∫ T ∫ T
2 2 1 E
Ep(t) cos(2πf0 t) = p (t) cos (2πf0 t)dt = p2 (t)dt = .
0 2 0 2
Togax √
2
p(t) cos(2πf0 t).
ψ1 (t) =
E
Pretstavata na signalite kako vektori e
√
E
s1 = −
2
√
E
s1 = 3 .
2
Priemnikot koj ja minimizira verojatnosta na grexka e priemnik so minimalno
Evklidsko rastojanie. Regioni na odluquvanje se:
42

√
E
R1 = {r|r < }
2
√
E
R2 = {r|r >
}.
2
Odluquvame vo prilog na s1 koga r ∈ R1 , a vo prilog na s2 koga r ∈ R2 .
(b) Za presmetka na verojatnosta na grexka ja primenuvame formulata
d
Pe = Q( )
2σn
√
E N0
kade d = 4 2
i σn2 = 2
. Dobivame:
√
4E
Pe = Q( ).
N0
-
(v) Ḱe pokaeme deka signalite s1 (t) = −p(t) cos(2πf0 t) i s2 (t) = 3p(t) sin(2πf0 t) se
dvodimenzionalni signali. Ova moe da se pokae, na primer, pokauvajḱi deka
dvata signali se ortogonalni:
∫ ∞ ∫ T
1
s1 (t)s2 (t)dt = p2 (t) sin(4πf0 t)dt = 0.
−∞ 0 2
Posledniot integral e ednakov na nula, bidejḱi se integrira proizvod od sporo-
promenliva funkcija so brzopromenliva funkcija. Dvete bazis funkcii se
√
2
ψ1 (t) = p(t) cos(2πf0 t)
E
i
√
2
ψ2 (t) = p(t) sin(2πf0 t).
E
Pretstavata na signalite kako vektori sega e:
√
E
s1 = (− , 0)
2
√
E
s2 = (0, 3 )
2
bidejḱi vai deka
√
E
s1 (t) = − ψ1 (t)
2
i
√
E
s2 (t) = 3 ψ2 (t).
2
Za presmetka na verojatnosta na grexka e potrebno da se presmeta rastojanieto d
pomeǵu signalite:
√ √
E E E √
d= + 9 = 10 = 5E.
2 2 2
Da zabeleime deka ova rastojanie e pomalo otkolku ona od (b), pa i verojatnosta
na grexka ḱe se zgolemi vo odnos na onaa od (b):
 43

√
5E
Pe = Q(
).
2N0
Srednata energija na signalot vo dvata sluqai e ednakva i iznesuva

1 E E 5
Eav = ( + 9 ) = E
2 2 2 2
odnosno
2
E = Eav .
5
Verojatnosta na grexka izrazena preku odnosot E/N0 vo sluqajot (b) e:
√ √
8Eav 1.6Eav
Pe = Q( ) = Q( ),
5N0 N0
a vo sluqajot (v) e:
√
Eav
Q( ).
N0

3. (a) Da gi oznaqime signalite so s1 = −a i s2 = a, kade a = 2. Verojatnosta na

grexka e

d 2a
) = Q( √
Pe = Q( ).
2σn 2N0
Da ja izrazime srednata energija preku a :

1
Eav = (a2 + a2 ) = a2 = 4
2
odnosno
√
a= Eav .
Taka dobivame:
√ √
d 2 Eav 8
Pe = Q( ) = Q( √ ) = Q( ).
2σn 2N0 N0
(b) Sluqaj 1: Ako stavime s1 = 0, s2 = a, imame deka d = a i

1
Eav = a2
√ 2
odnosno a = 2Eav , pa dobivame:
√ √
d 2 2Eav 2 Eav
Pe = Q( ) = Q( √ ) = Q( √ ).
2σn 2N0 N0
Kako vrednost, dobivame:
√
2 2
Pe = Q( √ ).
2N0
√
Sluqaj 2: Ako stavime s1 = 0, s2 = a, imame d = a, a = 2Eav , odnosno dobivame ist
rezultat za Pe vo funkcija od Eav /N0 , kako vo sluqaj 1. Kako vrednost, verojatnosta
na grexka e pomala od taa vo sluqaj 1 i e ednakva na:
44

4
Pe = Q( √ ).
2N0
√
Stavame s1 = (a, 0), s2 = (0, a), kade a = 2. Imame d = 2a i Eav = a2 = 4,
Sluqaj 3: √
odnosno a = Eav . znaqi
√ √
d 2Eav Eav
Pe = Q( ) = Q( √ ) = Q( √ ).
2σn 2N0 N0
Kako vrednost
√
4
Pe = Q( √ ).
N0
√ √
Sluqaj 4: Stavame s1 = (a, a), s2 = (−a, −a), kade a = 2, pa dobivame d = 2 2 i
1
Eav = (2a2 + 2a2 ) = 2a2 = 4
2
√ √
taka xto a = Eav /2 i d = 2 Eav . Dobivame
√ √
d 2 Eav 2Eav
Pe = Q( ) = Q( √ ) = Q( √ ).
2σn 2N0 N0
Kako vrednost: √
8
Pe = Q( √ ).
N0
Sluqaj 5: Se raboti za ternaren signal, M = 3. Ako stavime s1 = −a, s2 = 0, s3 = 0,
kade a = 4, dobivame d = a i
1 2 32
Eav = (a2 + 0 + a2 ) = a2 =
3 3 3
√
odnosno d = a = 3E2av . Verojatnosta na grexka e:
√ √ √
M −1 d 4 3Eav 4 3Eav 4 8
Pe = 2 Q( ) = Q( √ ) = Q( √ ) = Q( ).
M 2σn 3 2 · 2N0 3 4N0 3 N0
Sluqaj 6: Ako stavime a = 4, odnosno s1 = −a, s2 = 0, s3 = a, s4 = 2a, imame d = a i

1 3
Eav = (a2 + 0 + a2 + 4a2 ) = a2 = 24
4 2
√
2Eav
odnosno d = a = 3
. Verojatnosta na grexka e:
√ √ √
M −1 d 3 2Eav 3 Eav 3 8
Pe = 2 Q( ) = Q( √ ) = Q( √ ) = Q( ).
M 2σn 2 3 · 2N0 2 3N0 2 N0
(v) Ako signalnite toqki se pomestat vo nasoka na ψ2 oskata za dve edinici, ili
nadolu vo nasoka na −ψ2 oskata isto taka za dve edinici, verojatnosta na grexka
kako vrednost nema da se promeni. Srednata energija na signalite ḱe se zgolemi,
pa ḱe se zgolemi i verojatnosta na grexka vo funkcija od Eav /N0 .

4. (a) Bidejḱi signalot s4 (t) e zbir od signalite s1 (t), s2 (t) i s3 (t), toj e lin-
earno zavisen od niv, pa dimenzijata na signalnoto mnoestvo e najmnogu 3. Za da
pokaeme deka taa e toqno∫ T 3, ḱe pokaeme deka trite prvi signali se ortogonalni
pomeǵu sebe. Ako i ̸= j, 0 si (t)sj (t)dt dava:
 45

∫ ∫
T
2 i j E2 T i−j
E cos(2π t) cos(2π t)dt = cos2 (2π t)dt = 0
0 T T 2 0 T
kade dvata integrali se ednakvi na nula bidejḱi vkluquvaat cel broj na periodi vo
intervalot [0, T ]. Znaqi, navistina dimenzijata na signalite e 3. Da najdeme bazis
funkcii. Stavame:

ϕi (t)
ψi (t) = √
Eϕi
za i = 1, 2, 3, kade
∫ T
i E2
Eϕi = E 2 cos2 (2π t)dt = T.
0 T 2
Znaqi
√ √
2 2 i
ψi (t) = √ ϕi (t) = cos(2π t)
E T T T
za i = 1, 2, 3. Pretstavata na signalite kako vektori e:
√
T
si (t) = Eψi (t)
2
za i = 1, 2, 3 i
√
∑ 3
T
s4 (t) = Eψi (t)
i=1
2
odnosno:
√
T
s1 = ( E, 0, 0)
2
√
T
s2 = (0, E, 0)
2
√
T
s3 = (0, 0, E)
2
√ √ √
T T T
s4 = ( E, E, E).
2 2 2
Srednata energija e ednakva na:
1 T T T T 3T 2
Eav = ( E 2 + E 2 + E 2 + 3 E 2 ) = E .
4 2 2 2 2 4
Rastojanieto pomeǵu koi da bilo dve signalni toqki e ednakvo na:
√
T 2 T 2 √
d= E + E =E T
2 2
a verojatnosta na grexka zavisi samo od ova rastojanie.
(b) Optimalniot priemnik za ovoj sistem ima tri paralelni granki, kade se vrxi
korelacija na priemniot signal r(t) so bazis funkciite ψ1 (t), ψ2 (t) i ψ3 (t) respek-
tivno, pri xto se dobivaat komponentite r1 , r2 i r3 na vektorot r. Potoa se bara
minimalnoto rastojanie do sekoja od signalnite toqki najdeni pod (a).
(v) Mnoestvoto na signali koi ja davaat istata verojatnost na grexka, no so
pomala sredna energija e qetiridimenzionalno mnoestvo na signali, kade
46

4
s4 (t) = ϕ4 (t) = E cos(2π t).
T
Togax, za bazisot moe da se zemat istite tri bazis funkcii kako pod (a), i se
dodava qetvrta bazis funkcija
√ √
2 2 4
ψ4 (t) = √ ϕ4 (t) = cos(2π t).
E T T T
Pretstavata na qetirite signali vo signalen prostor e:
√
T
s1 = ( E, 0, 0, 0)
2
√
T
s2 = (0, E, 0, 0)
2
√
T
s3 = (0, 0, E, 0)
2
√
T
s4 = (0, 0, 0, E).
2
Srednata energija e

1 T T T T T
Eav = ( E 2 + E 2 + E 2 + E 2 ) = E 2
4 2 2 2 2 2
odnosno pomala od taa pod (a). Rastojanieto pomeǵu koi i da bilo dve signalni
toqki e isto kako pod (a), pa i verojatnosta na grexka ostanuva ista.

5. (a) Se raboti za M −aren P AM signal vo osnoven opseg. Toa e ednodimen-

zionalen signal, pa za bazis funkcija moe da zememe

gT (t)
ψ(t) = √ = gT (t).
Eg
Koga e M = 2, imame vektori s1 = −a i s2 = a. Verojatnosta na grexka e

d
Pe = Q( )
2σn
kade d = 2a · 10−5 i σn2 = N0 /2. Faktorot 10−5 doaǵa od slabeenjeto na signalot za
100dB :

At
20 log10 = 100dB
Ar
kade At i Ar se predavatelnata i priemnata amplituda respektivno. Ottuka, Ar =
At · 10−5 . Predavatelnata sredna energija e
1
Eav = (a2 + a2 ) = a2 .
2
Znaqi
√
−5 2Eav
Pe = Q(10 ).
N0
Koga e M = 4, imame:
 47

3 d
Pe = 2 Q( )
4 2σn
kade povtorno d = 2a · 10−5 . Energijata e sega:
1
Eav = (2 · a2 + 2 · 9a2 ) = 5a2 .
4
Dobivame
√
3 2Eav
Pe = Q(10−5 ).
2 5N0
Verojatnosta na grexka vo sluqajot M = 4 e znaqitelno pogolema, bidejḱi e pret-
postavena ednakva energija na signalite vo dvata sluqai, M = 2 i M = 4. Propus-
niot opseg potreben za prenos e ednakov na polovina od signalizaciskata brzina.
Vo sluqajot M = 2, signalizaciskata brzina e:
1
= nfs = 2nfmax ,
T
a vo sluqajot M = 4 signalizaciskata brzina e
1
= n′ fs = 2n′ fmax = nfmax
T′
′
kade n′ = n/2 bidejḱi L = 2n = 4n .
(b) Ako digitalniot signal amplitudno se modulira so mnoenje so cos(2πf0 t),
vaat istite zakluqoci za verojatnosta na grexka vo zavisnost od odnosot na Eav /N
√0 ,
bidejḱi imame P AM vo opseg za koj vai deka rastojanijata pomeǵu signalite se 2
pati pomali, no i srednata energija e dva pati pomala. Xto se odnesuva do potreb-
niot opseg za prenos, toj e dva pati pogolem otkolku za P AM vo osnoven opseg,
bidejḱi moduliranite signali se AM2SO signali.

6. Zabeleuvame deka se raboti za dvodimenzionalni signali.

Sluqaj 1: s1 = (0, d), s2 = (0, 0), s3 = (d, 0), s4 = (d, d). Ova e QAM signal, no signal-
nite toqki ne se simentriqni po odnos na koordinatniot poqetok. Verojatnosta na
grexka e dadena so izrazot
√
M −1 d 2
PM = 1 − (1 − s √ Q( ))
M 2σn
kade d e horizontalnoto (odnosno vertikalnoto) rastojanie pomeǵu signalnite toqki.
Kaj nas e M = 4, pa dobivame
d 2 d
PM = 1 − (1 − Q( )) ≈ 2Q( ).
2σn 2σn
Ako sakame da go izrazime PM preku Eav /N0 imame
1
Eav = (d2 + d2 + 2d2 ) = d2
4
pa dobivame
√ √
Eav 2 Eav
PM = 1 − (1 − Q( )) ≈ 2Q( ).
2N0 2N0
Sluqaj 2: Ovde e s1 = (−d/2, d/2), s2 = (−d/2, −d/2), s3 = (d/2, −d2 ), s4 = (d/2, d/2).
Bidejḱi e i ovde M = 4 i horizontalnoto (vertikalnoto) rastojanie pomeǵu toqkite
ednakvo na d imame ist izraz kako vo Sluqaj 1:
48

d 2 d
PM = 1 − (1 − Q( )) ≈ 2Q( ).
2σn 2σn
Srednata energija e ovde:

1 d d d2
Eav = · 4[( )2 + ( )2 ] = .
4 2 2 2
Znaqi
√ √
Eav 2 Eav
PM = 1 − (1 − Q( )) ≈ 2Q( ).
N0 N0
√ √ √
Sluqaj √ 3: Ovde signalnite toqki se s1 = (−d/ 2, 0), s2 = (0, −d/ 2), s3 = (d/
√ 2, 0), s4 =
(0, d/ 2). Rastojanieto na signalnite toqki do koordinatniot poqetok e d/ 2, a isto
tolku e i vo sluqajot 2. Znaqi ovie signali moe da se dobijat od signalite vo
sluqajot 2, so rotacija za π/4. Bidejḱi so rotacija na signalite, nivnata energija
ne se menuva, ne se menuva nitu srednata energija. Isto taka, ne se menuvaat nitu
nivnite meǵusebni rastojanija. Znaqi, nema da se promeni verojatnosta na grexka
nitu vo apsoluten iznos, nitu vo zavisnost od√Eav /N0 vo odnos na taa√ od sluqajot 2.
Za sekoj od trite primeri, ako so ψ1 (t) = 2/T cos(2πf0 t), ψ2 (t) = 2/T sin(2πf0 t),
signalite moat da se pretstavat vo oblik si (t) = ai ψ1 (t) + bi ψ2 (t), za i = 1, 2, 3, 4 kade
(ai , bi ) se dadenite koordinati na signalite.

7. Prvo ḱe go opredelime M. Poaǵame od odnosot signal xum od kvantizacija, koj

za uniformna gustina na verojatnost i ramnomerna kvantizacija iznesuva

Ps
= L2 = 65536.
PNq
Ottuka L = 256. Treba da go opredelime n, a potoa i M od relacijata L = M n . Od

1
= nfs = 2nfmax
T
dobivame
1
T 40 · 106
n= = = 4.
2fmax 10 · 106
Znaqi M = 4. Verojatnosta na grexka e:

M −1 d
PM = 2 Q( )
M 2σn
kade d e rastojanieto pomeǵu signalnite toqki vo priemnikot. Bidejḱi e energijata
na gT (t) ednakva na
∫ T
Eg = gT (t)dt = T
√ 0
√ √ √
imame deka signalnite toqki se dadeni so −3a T , −a T , a T , 3a T , kade vovedovme
i faktor a, koj ne mora da e ednakov na 1. Vrednosta na a ḱe se dobie od uslovot da
e predavatelnata moḱnost ednakva na PT = 5[W ]. Vai

ET Eav
PT = =
T T
kade
 49

1
Eav = (2 · 9a2 T + a · a2 T ) = 5a2 T.
4
Znaqi

PT = 5a2 = 5[W ]
pa√ottuka a = 1. Rastojanieto pomeǵu signalnite toqki vo priemnikot ḱe bide d =
2a T · 10−2.5 , kade faktorot 10−2.5 e poradi slabeenjeto po moḱnost od 50dB. Ostanuva
uxte da se opredeli T. Od 1/T = 40 · 106 sleduva deka T = 2.5 · 10−8 . Koneqno, imame
√
3 2 2.5 · 10−8 · 10−2.5 3 10
PM = Q( √ ) = Q( √ ).
2 2N0 2 2

8. Bidejḱi site signali se ortogonalni, ortonormalniot bazis ḱe ima M funkcii

i sekoja od tie funkcii ḱe bide dadena kako:
si (t)
ψi (t) = √
Esi (t)
∫ iT
M T
Esi (t) = 1dt =
(i−1)T
M
M
Spored toa
√
M (i − 1)T iT
, za
ψi (t) = ≤t≤
T M M
Vektorskata pretstava na signalite e dadena kako:
√
T
s1 = ( , 0, 0, 0, ..., 0, 0, 0, 0)
M
√
T
s2 = (0, , 0, 0, ..., 0, 0, 0, 0)
M

...
√
T
sM = (0, 0, 0, 0, ..., 0, 0, 0, )
M
Rastojanieto meǵu bilo koi dva signali e:
v
uM √
u∑ 2T
dij = t (sin − sjn )2 =
n=1
M

kade sin e n-ta koordinata vo vektorskata pretstava na i-tiot signal. Verojatnosta

na grexka za M -arni ortogonalni signali soglasno so granicata na unija e dadena
kako: √
d T
Pe < M Q( ) = M Q( )
2σn M No
(b) Vo ovoj sluqaj povtorno imame M -arni ortogonalni signali kade sekoj signal
e daden kako:
si (t) = A cos(2πf0 t + 2πi△f t)
50

Bazis funkciite za sekoj od ovie ortogonalni signali se:

si (t)
ψi (t) = √
Esi (t)
∫ T
A2
A2 cos2 (2πf0 t + 2πi△f t)dt =
Esi (t) = T
2
0
√
2
ψi (t) = cos(2πf0 t + 2πi△f t).
T
Vektorskata pretstava na sekoj od signalite e:
√
T
s1 = (A , 0, 0, 0, ..., 0, 0, 0, 0)
2
√
T
s2 = (0, A , 0, 0, ..., 0, 0, 0, 0)
2
...
√
T
sM = (0, 0, 0, 0, ..., 0, 0, 0, A
).
2
Rastojanieto pomeǵu bilo koi dva signali od signalniot prostor iznesuva:
v
uM
u∑ √
dij = t (sin − sjn )2 = A T
n=1

Verojatnosta na simbolska grexka odredena od granicata na unija e:

√
d A2 T
Pe < M Q( ) = M Q( ).
2σn 2No

9. (a) So ogled deka signalite se dadeni kako

i−1 i−1 i−1
si (t) = Ag(t) cos(2πf0 t + 2 π) = A cos(2 π)g(t) cos(2πf0 t) − A sin(2 π)g(t) sin(2πf0 t)
M M M
Stanuva zbor za 8P SK signal. Bazis funkciite se dadeni kako:
g(t) cos(2πf0 t)
ψ1 (t) = √
Eg(t) cos(2πf0 t)
∫ T
Eg(t)
Eg(t) cos(2πf0 t) = g 2 (t) cos2 (2πf0 t)dt = =1
0 2
g(t) sin(2πf0 t)
ψ2 (t) = − √
E−g(t) sin(2πf0 t)
∫ T
Eg(t)
E−g(t) cos(2πf0 t) = g 2 (t) sin2 (2πf0 t)dt = =1
0 2
ψ1 (t) = g(t) cos(2πf0 t)
ψ2 (t) = −g(t) sin(2πf0 t)
Vektorskata pretstava na sekoj od signalite e dadena kako:
i−1 i−1
si = (A cos(2 π), A sin(2 π))
M M
Na sledniot grafik e dadeno pretstavuvanjeto na signalite vo signalen prostor.
 51

Verojatnosta na simbolska grexka za P SK signali pri visok odnos signal xum e

dadena kako: √
Es π
Pe ≈ 2Q( 2 sin )
N0 M
Srednata energija e dadena kako
1 ∑ 2
M
Es = (si1 + s2i2 ) = A2
M i=1
kade si1 i si2 se prvata i vtorata koordinata vo vektorskata pretstava na i-tiot
signal. √ √
2 2 π
2A sin M A2
Pe ≈ 2Q( ) = 2Q( 0.293 )
N0 N0
Minimalniot potreben opseg za prenos na signlite e:
1
B=
T
Ovoj opseg e dvapati pogolem od opsegot koj e potreben za prenos na signal so isto
traenje vo osnoven opseg. Bitskata brzina koja se postignuva e:
1
Rb = log2 M
T
Spektralnata efikasnost na sistemot e dadena kako:
1
Rb T
log2 M bit
η= = = log2 M = 3
B 1
T
s · Hz
(b) Signalot e 8 F SK i spored toa e 8 dimenzionalen. Bazis funkciite se dadeni
kako:
si (t)
ψi (t) = √
Esi (t)
∫ T
Esi (t) = A2 g 2 (t) cos2 (2πf0 t + 2πi△f t)dt = A2
0
ψi (t) = g(t) cos(2πf0 t + 2πi△f t)
Vektorskata pretstava na signalite e dadena:
s1 = (A, 0, 0, 0, 0, 0, 0, 0)
s2 = (0, A, 0, 0, 0, 0, 0, 0)
...
s8 = (0, 0, 0, 0, 0, 0, 0, A).
52

Srednata energija na signalite e dadena kako:

1 ∑∑ 2
M M
Es = s = A2
M i=0 k=1 ik
kade sik e k-tata koordinata vo vektorskata pretstava na i-tiot signal. Verojatnosta
na simbolska grexka e ograniqena od granicata na unija i iznesuva:
√
d A2
Pe ≤ M Q( ) = 8Q( ).
2σn N0
Minimalniot potreben opseg za prenos na ovoj signal e:
M
B=
2T
i se postignuva za minimalno rastojanie pomeǵu nositelite △f = 1
2T
. Bitskata
brzina e
1
Rb = log2 M
T
Spektralnata efikasnost na sistemot se presmetuva kako:
1
Rb T
log2 M 2 log2 M
= M
= = 0.75
B 2T
M
(v) Spored formata na signalite si (t) = Ai g(t) stanuva zbor za P AM signal vo
osnoven opseg, koj e ednodimenzionalen signal. Negovata bazis funkcija iznesuva:
g(t)
ψ(t) = √
Eg(t)
∫ T
Eg(t) = g 2 (t)dt = 2
0
g(t)
ψ(t) = √
2
Signalite pretstaveni vo vektorski oblik ḱe bidat:
7
s1 = (− √ A)
21
5
s2 = (− √ A)
21
...
7
s8 = ( √ A)
21
Na slednata slika e dadena pretstavata na signalot vo signalen prostor.

Srednata energija na signalot iznesuva:

M2 − 1
Es = Eg A20 = A2
3
kade
A
A0 = √ ,
42
 53

e amplitudata so koja se mnoi 2i − 1 − M . Verojatnosta na simbolska grexka e

odredena od:
M −1 d
Pe = 2 Q( ).
M 2σn
Rastojanieto meǵu dve toqki od vektorskata pretstava e
2A
d= √
21
√ √
7 2A2 7 A2
Pe = Q( ) = Q( 0.095 )
4 21N0 4 N0
Minimalniot potreben opseg za prenos na ovoj signal e
1
B=
2T
Bitskata brzina e:
1
Rb = log2 M
T
Spektralnata efikasnost na sistemot e:
1
Rb T
log2 M
η= = 1 = 2 log2 M = 6.
B 2T
54

Glava 10
Prenos na digitalni signali niz AW GN kanali so ograniqen opseg

1. Telefonski kanal propuxta frekvencii vo opsegot 300-3300 Hz. Potrebno

e da se proektira modem koj ḱe prenesuva podatoci so simbolska brzina od 2400
simboli/sek so cel da se postigne bitska brzina od 9600 bit/sek. Da se odbere
soodvetna QAM konstelacija, frekvencija na nositel i faktor na oblikuvanje na
impuls so kosinusno oblikuvan spektar koj go koristi celiot frekvenciski opseg.

2. Da se opredeli bitskata brzina xto moe da se prenese niz 4 kHz telefonski

kanal (vo opseg) ako se koristat slednite modulaciski metodi:
(a) binarna PSK
(b) 4PSK
(v) 8QAM.
Da se pretpostavi deka predavaetlniot impuls ima kosinusno oblikuvan spektar
so faktor na oblikuvanje α = 0.5.

3. Telefonski kanal ima opseg 600 − 3000 Hz.

(a) Da se proektira 4P SK sistem za prenos na podatoci so brzina 2400 bit/sek i
frekvencija na nositel f0 = 1800 Hz. Da se koristi kosinusno oblikuvana funkcija
vo frekvenciski domen.
(b) Da se povtori (a) ako bitskata brzina iznesuva 4800 bit/sek.

4. Opseg od 4 kHz se koristi za prenos na podatoci so brzina 9600 bit/sek. Ako

spektralnata gustina na sredna moḱnost na aditiven Gausov xum e N20 = 10−10 Hz
W
, da
se proektira QAM modulacija i opredeli srednata snaga xto postignuva verojat-
nost na simbolska grexka od 10−6 . Da se koristi impuls so kosinusno oblikuvana
funkcija vo frekvenciski domen so α ≥ 0.5.

5. Da se opredelat amplitudskata karakteristika na predavatelniot i priemniot

filter i verojatnosta na grexka vo zavisnost od srednata predavatelna energija, za
binaren telekomunikaciski sistem koj prenesuva podatoci so brzina 4800 bit/sek
po kanal so amlitudska karakteristika
1
|C(f )| = √ ( )2 , |f | ≤ B
1 + Bf

kade B = 4800 Hz. Na vlez od priemnikot deluva i AWGN so spektralna gustina na

sredna moḱnost N20 = 10−15 Hz
W
dokolku:
(a) Se vrxi prilagoduvanje vo predavatelot.
(b) Se vrxi prilagoduvanje vo priemnikot.

6. Binarna PAM se koristi za prenos na informacii niz kanal so ograniqen opseg.

Koga e isprateno am = 1, izlezot od demodulatorot (bez vlijanie na xumot) e


0.9, m = 0
xm = 0.3, m = ±1

0, za ostanati m

(a) Da se proektira ZF ekvalizator so 3 izvodi taka xto izlezot ḱe bide

 55

{
1, m=0
qm =
0, m = ±1
(b) Da se opredelat qm za m = ±2, ±3 so presmetuvanje na konvolucijata na impul-
sniot odziv na kanalot so impulsniot odziv na ekvalizatorot.

7. Da se odredi maksimalnata mona simbolska brzina za prenos na signali niz

povorka od predavatelen filter, kanal i priemen filter so frekvenciska karakter-
istika dadena na slikata:

1 X(f )

1
2

− 600 − 400 400 600 f [Hz ]

56

Rexenija na zadaqite od glava 10

1. Vkupniot propusen opseg na kanalot e

B = 3300 − 300 = 3000 Hz.
Za da moe da se postigne Rb = 9600 bit s
so simbolska brzina T1 = 2400 symb
s
potrebno
Rb bit
e da se transmitiraat k = 1 = 4 symb . Brojot na biti po simbol e k = log2 M , kade
T
brojot na toqki vo QAM konstelacijata e M = 16. Za da go iskoristime celiot
opseg koj ni e na raspolaganje potrebno e frekvencijata na nositelot da se naoǵa na
sredina od opsegot, a toa e na vrednost:
3300 − 300
f0 = 300 + = 1800 Hz.
2
Pri konstrukcijata na kosinusno oblikuvaniot filter najprvo kanalot koj go imame
na raspolaganje go nosime vo osnoven opseg t.e. go dobivame negoviot niskofrekven-
ciski ekvivalent. Opsegot na frekvencii koj go imame na raspolaganje vo niskofrekven-
ciskiot ekvivalent na kanalot iznesuva:
B
BN F = = 1500
2
(dokolku kanalot bexe na frekvencii okolu nulata t.e. bexe niskopropusen kanal
togax ḱe vaexe BN F = B). Za kosinusno oblikuvan filter vai deka:
1+α
BN F =
2T
kade α e roll-off faktorot na kosinusno oblikuvaniot filter. Od ravenkata se dobiva
deka
2BN F
α = 1 − 1 = 1.25 − 1 = 0.25.
T

3. Bidejḱi na raspolaganje imame kanal koj ne e niskopropusen istiot go ekvi-

valentirame so niskopropusen kanal so frekvenciski opseg BN F = 3000−600
2
= 1200 Hz.
(a) 4P SK ima 4 toqki vo signalnata konstelacija, pa spored toa k = log2 M =
bits
2 symb . Bidejḱi noseqkata frekvencija e na sredina od opsegot na kanalot znaqi
deka pri dizajniranjeto na sistemot gi imame na raspolaganje site frekvencii. Od
Rb = 2400 bit
s
i uslovot da koristime kosinusno oblikuvana funkcija vo frekvenciski
domen se dobiva deka
1 Rb symb
= = 1200 .
T k s
2BN F
α= 1 −1=1
T
Od kade sledi deka za oblikuvanje na signalite se koristi serija od filtri, koi vo
frekvenciski domen ja imaat slednata prenosna funkcija:
T πT |f | 1 π|f |
[1 + cos(πT |f |)] = T cos2 (
Xrc (f ) = )= cos2 ( )
2 2 1200 2400
(b) Dokolku Rb = 4800 bits
s
se dobiva deka
1 Rb symb
= = 2400 .
T k s
2BN F
α= 1 −1=0
T
Od ovde sledi deka samo filtrite koi imaat frekvenciska karakteristika pravoagol-
nik so fm = BN F = 1200 Hz moat da bidat rexenie za predavatelniot i priemniot
filter vo ovoj sistem.
 57

4. Bidejḱi vrxime prenos so QAM modulacija kanalot koj go imame na raspola-

ganje ne e vo sopstven opseg. Na raspolaganje imame opseg B = 4000 Hz, pa sledi deka
niskopropusniot ekvivalent ḱe ima BN F = B2 = 2000 Hz. Od ravenkite
1
Rb =
log2 M
T
1+α
BN F =
2T
so proba se dobiva deka edinstvenoto rexenie za koe vai deka 0.5 < α < 1 e M = 16
i za nego vai
1 Rb symb
= = 2400
T log2 M s
2BN F 2
α= 1 −1= .
T
3
Dokolku ima poveḱe rexenija se izbira ona so minimalna M so cel da se obezbedi
minimalna Eav . Verojatnosta za grexka za M QAM konstelacija e dadena kako
PeM QAM = 1 − (1 − Pe√M P AM )2 ,
√
kade dokolku se koristi |GT (f )| = |GR (f )| = |Xrc (f )| vai
√ √
M −1 3Eav
Pe√M P AM = 2 √ Q( )
M (M − 1)N0
so koristenje na inverzna Q funkcija se dobiva deka:
Eav = 24.7 · 10−9
Eav
Pav = = 529.8 · 10−7 .
T

5. Za da nema ISI potrebno e kaskadata od predavatelen filter, kanal i priemen

filter da go ispolnuva prviot najkvistov kriterium t.e.
X(f ) = GT (f )C(f )GR (f ).
Edno od monite rexenija e X(f ) da ima frekvenciska karakteristika koja odgovara
na kosinusno oblikuvana funkcija. Poradi BN F = 1+α 2T
, T1 = logRbM = 4800 symb
s
, a
2
bidejḱi prenosot e vo osnoven opseg (ova doaǵa od karakteristikata na kanalot),
BN F = B se dobiva deka α = 1. So ovoj sistem e izbegnata pojava na ISI, pa spored
toa primeniot signal ḱe bide:
yn = x0 An + nn
∫∞ ∫B
vrednosta na x0 = −∞ Xrc (f )ej2πf t df |t=0 = −B |Xrc (f )|df = 1, pa rastojanieto pomeǵu
signalite koi vleguvaat vo detektorot e d = 2A, a se oxumeni so sekvenca na xum
nn koja sledi Gausova raspredelba.
(a) Dokolku priemnikot e prilagoden na kanalot togax toj ḱe ima amplitudska
karakteristika dadena kako:
√ √ ( )2
Xrc (f ) f π|f |
|GT (f )| = = T (1 + ) cos( ),
C(f ) B 9600
a priemniot filter ja ima slednata amplitudska karakteristika:
√ π|f |
|GR (f )| = T cos( )
9600
58

Srednata energija na signalot e dadena kako

∫ B
2 1
Eav1 = A21 |GT (f )|2 df = A21 2( − 2 )
−B 3 π
Energijata na xumot e dadena kako:
∫ B
N0 N0
σ12 = |Xrc (f )|df =
2 −B 2
Rastojanieto pomeǵu signalite vo nivnata pretstava vo signalen prostor e:
√
2Eav1
d = 2A1 =
( 3 − π12 )
2

Verojatnosta na grexka e definirana kako

√
d Eav1
Pe = Q( ) = Q( )
2σ1 ( 3 − π12 )N0
2

(b) Dokolku priemnikot e prilagoden na kanalot vo takvi uslovi

√ π|f |
|GT (f )| = T cos( )
9600
√ √ ( )2
Xrc (f ) f π|f |
|GR (f )| = = T (1 + ) cos( )
C(f ) B 9600
Energijata na predadeniot signal e
∫ B
Eav2 = A22 |GT (f )|2 df = A22 ,
−B
a srednata varijansata na xumot e dadena kako
∫
N0 B 2 1
2
σ2 = |GR (f )|2 df = N0 ( − 2 )
2 −B 3 π
Verojatnosta na grexka e dadena kako
d
Pe = Q( )
2σ2
√
d = 2A2 = 2 Eav2
√
Eav2
Pe = Q( )
N0 ( 23 − π12 )
Od tuka se gleda deka za ista sredna predavatelna energija sistemot ima ista vero-
jatnost na grexka nezavisno od tipot na prilagoduvanjeto.

6. Bidejḱi se koristi F IR filter za ekvalizacija, sledi deka ekvaliziraniot

signal e
∑1
qm = cn xm−n
n=−1
Od tuka se dobivaat 3 ravenki
q−1 = x0 c−1 + x−1 c0 + x−2 c1 = 0.3c0 + 0.9c−1 = 0
q0 = x−1 c−1 + x0 c0 + x1 c1 = 0.3c−1 + 0.9c0 + 0.3c−1 = 1
q1 = x2 c−1 + x1 c0 + x0 c1 = 0.9c1 + 0.3c0 = 0
 59

So rexavanje na sistemot od ravenki se dobiva deka koeficientite na ekvalajzerot

se
c−1 = −0.4762
c0 = 1.4286
c1 = −0.4762
Za ostanatite koeficienti na ekvivalentniot filter se dobiva:
q−2 = 0.3c−1 = −0.1429
q2 = 0.3c1 = −0.1429
q−3 = 0
q3 = 0.
7. Za da izbegneme simbolska brzina, za dadenata kaskada treba da bide ispolnet
prviot najkvistov kriterium t.e.
∑∞
m
X(f − ) = const
m=−∞
T
Od grafikot se zabeleuva deka dokolku odbereme
1
= 1000
T
togax pomestenata verzija na kaskadata od filtri ḱe dobie oblik vo koj ḱe se pok-
lopuvaat delovite so vrednost X(f ) = 12 i nivniot zbir ḱe dade vrednost 1 kolku
i site ostanati delovi od gornata suma. Spored toa dokolku izbereme T1 = 1000
prviot najkvistov kriterium ḱe bide zadovolen i nema da se pojavi ISI, pa toa
voedno e i najgolemata simbolska brzina koja moe da se koristi vo sistemot. Ova
e ilustrirano na dolniot crte.
∞
n
∑ X(f − T)
n = −∞

1
2

1
− 600 − 400 400 600 = 1000 2 f [Hz ]
T = 2000
T