Maj Pirih

Električni naboj

Vsebina dokumenta je avtorsko zaščitena. Gradivo je v dani obliki dostopno brezplačno in povsem in brez
omejitev uporabnikom na voljo za osebno uporabo kot npr. za namene učenja in / ali izvajanja pouka. Gradiva
brez dovoljenja upravljavca portala ni dovoljeno objavljati na drugih spletnih portalih, spletnih učilnicah ipd.
Gradivo je brezplačno dostopno na
https://si.openprof.com/wb/poglavje:električni_naboj/2291/?utm_source=pdf.

OpenProf.com, oktober 2022

 1 OpenProf.com

1 Električni naboj za osnovno šolo

Življenje brez električnih naprav je danes že težko predstavljivo. Električne naprave
poganja električni naboj. Vanje vstopa in po njih se pretaka po žicah.
Osnovne lastnosti električnega naboja lahko opazimo pri pojavih statične elektrike. S
statično elektriko se v vsakdanjem življenju pogosto srečamo. Poglejmo si nekaj primerov.

Primer

Statična elektrika nas lahko strese, ko se v lepem vremenu dotaknemo av-

tomobila, ki se je ravno pripeljal.

Primer

Ko si potegnemo jopo iz umetnih materialov čez sveže umite lase, lahko

slišimo prasketanje isker. To so električne razelektritve, ki jih v popolni temi
lahko tudi vidimo. Povsem podobne so majhnim strelam.

Primer

Napihnjen balon nekajkrat podrgnemo ob volneno jopo in ga približamo

steni. Opazimo lahko, da se balon na steno "prilepi". Balon smo z drgnjenjem ob
jopo naelektrili, kar povzroči privlak med balonom in steno.

Primeri opisujejo pojave, ki se pogosto dogajajo med telesi, na katerih je prisoten

električni naboj. V nadaljevanju si poglejmo, iz kje naboj izhaja in kako se telesa naelek-
trijo.

1.1 Nosilci električnega naboja

Električni naboj se skriva v atomih, iz katerih je sestavljeno vsako telo. Da bi bolje
razumeli električni naboj, si moramo torej podrobneje pogledati zgradbo samega atoma.
Atom je sestavljen iz:

• atomskega jedra in

• elektronske ovojnice.

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

https://si.openprof.com/wb/poglavje:električni_naboj/2291/?utm_source=pdf
 2 OpenProf.com

Atomsko jedro sestavljajo:

• protoni,
• nevtroni,
ki so med seboj trdno povezani.
V elektronski ovojnici pa se gibljejo elektroni.
Električni naboj je, podobno kot masa, ena od lastnosti delcev v atomu (osnovnih
delcev) in sicer:
• protoni imajo pozitivni naboj,
• elektroni imajo negativni naboj,
• nevtroni pa nimajo naboja.

Shema zgradbe atoma

Nosilci naboja so torej elektroni in protoni, saj imajo svoj električni naboj.

1.1.1 Naboj elektronov in protonov

S poskusi so ugotovili, da imajo vsi elektroni in protoni enako velik naboj. Temu
naboju pravimo osnovni naboj, označimo pa ga z e0 . Električni naboj merimo z enoto
ampersekunda, ki jo označimo z As.

Osnovni naboj je po velikosti enak:

e0 = 1, 602 · 10−19 As

Naboji protonov in elektronov se ločijo po predznakih, saj elektroni nosijo negativni,

protoni pa pozitivni naboj:

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

https://si.openprof.com/wb/poglavje:električni_naboj/2291/?utm_source=pdf
 3 OpenProf.com

• Naboj elektrona je:

−1, 602 · 10−19 As

• Naboj protona je:

+1, 602 · 10−19 As

1.1.2 Električno nevtralen atom

Atomi imajo običajno enako število elektronov in protonov. Ker pa imajo:

• naboji elektronov nasproten predznak od

• naboja protonov,

je skupni električni naboj atoma enak 0 As. To pomeni, da je atom električno nev-
tralen.

1.2 Naelektrtitev teles

Podobno kot atomi, so tudi telesa okrog nas običajno električno nevtralna. Lahko pa
se zgodi, da se naelektrijo. Poglejmo, kako in zakaj pride do naelektritev.
Vsako telo je zgrajeno iz atomov. V atomskih jedrih so protoni in nevtroni močno
povezani skupaj. Elektrone, ki se gibljejo okoli atomskih jeder, pa je iz atomov precej
enostavno odtrgati.

Primer

Vzemimo volneno krpo in plastični glavnik, ki sta na začetku električno

nevtralna. Ko pa telesi nekajkrat podrgnemo med seboj, pa z glavnikom iz krpe
odtrgamo nekaj elektronov. Tako elektroni iz atomov krpe preidejo na glavnik.

Naelektritev krpe in glavnika z drgnjenjem

Zdaj ima glavnik (naboje na sliki preštejemo) več elektronov kot protonov. Zanj
pravimo, da ima presežek elektronov.

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

https://si.openprof.com/wb/poglavje:električni_naboj/2291/?utm_source=pdf
 4 OpenProf.com

Če se zgodi, da ima telo presežek ali primankljaj elektronov, potem ni več

električno nevtralno. Takrat je telo naelektreno ali električno nabito. Ker imamo tako
negativne kot pozitivne naboje, je lahko tudi telo naelektreno:

• Negativno
Telo je naelektreno negativno, če ima presežek elektronov. Takrat ima več
elektronov kot protonov, torej ima več negativnega naboja.

• Pozitivno
Telo je naelektreno pozitivno, če ima primankljaj elektronov. Takrat ima manj
elektronov kot protonov, torej ima več pozitivnega naboja.

Primer

V zgornjem primeru smo krpi odtrgali nekaj elektronov, ki so prešli na

glavnik. Pri tem pa sta se naelektrili obe telesi:

• glavnik je naelektren negativno, saj je na njem presežek elektronov (več

negativnega naboja),

• krpa je naelektrena pozitivno, saj je na njej primankljaj elektronov (manj

negativativnega naboja).

Naelektritev krpe in glavnika z drgnjenjem

Na obeh telesih je velikost naboja enaka. To velja zato, ker elektroni, ki iz krpe
preidejo na glavnik, povzročijo enako velik:

• presežek elektronov na drugem telesu,

• primanjkljaj elektronov na prvem telesu.

Telo lahko naelektrimo z drgnjenjem. Pri tem pa se naelektri pozitivno

ali negativno.

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

https://si.openprof.com/wb/poglavje:električni_naboj/2291/?utm_source=pdf
 5 OpenProf.com

Katero telo bo elektrone oddalo in katero prejelo je odvisno od kombinacije mate-

rialov, ki jih drgnemo med seboj. Zato ne moremo vnaprej vedeti, katero telo se bo
naelektrilo negativno in katero pozitivno.

Po dogovoru velja, da se:

• plastična palica, ki jo podrgnemo ob volneno krpo, naelektri nega-

tivno.

• steklena palica, ki jo podrgnemo ob svileno krpo, naelektri pozitivno.

1.2.1 Naboj telesa

Videli smo, da pri naelektritvi pridejo elektroni iz enega telesa na drugega in s tem
na telo prinesejo svoj naboj. Zato je naboj telesa odvisen od števila elektronov, ki so:

• na telo prišli ali

• iz njega odšli.

Električni naboj teles označimo s črko e. Več elektronov kot jih telo sprejme ali odda,
večji bo njegov naboj.

Naboj telesa izračunamo z enačbo:

e = N · e0

kjer je N število prejetih ali oddanih elektronov, e0 pa osnovni naboj.

Če telo sprejme elektrone, je njegov naboj negativen. Če jih odda, pa je njegov

naboj pozitiven.

Primer

Stekleno palico podrgnemo ob volneno krpo. Pri tem 10.000 elektronov iz

palice preide na krpo. Izračunajmo naboj steklene palice.
Rešitev:

N = 10.000

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

https://si.openprof.com/wb/poglavje:električni_naboj/2291/?utm_source=pdf
 6 OpenProf.com

e0 = 1,602 · 10−19 As

Začetek izvajanja

Izračunajmo naboj steklene palice:

e = N · e0

Vstavimo podatke.

e = 10.000 · 1,602 · 10−19 As

Izračunamo.

e = 1,602 · 10−15 As

Konec izvajanja

Naboj na palici je torej e = 1,602 · 10−15 As.

Volnena krpa je naelektrena negativno, saj je prejela ravno toliko elektronov, kot
jih je oddala palica. Njen naboj je zato ravno nasproten naboju palice:

e = −1,602 · 10−15 As

1.3 Prevodniki in izolatorji

Vse snovi lahko v grobem razdelimo na take, po katerih se električni naboj:

• lahko giblje (pretaka),

• ne more gibati (pretakati).

Prvim pravimo električni prevodniki, drugim pa električni izolatorji.

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

https://si.openprof.com/wb/poglavje:električni_naboj/2291/?utm_source=pdf
 7 OpenProf.com

Primer

Elektična žica je sestavljena iz bakrenega jedra in plastične obloge. Baker

je dober prevodnik, po katerem se lahko pretakajo elektroni. Ker pa ne želimo, da
elektroni odtečejo drugam, je žica obdana s plastično zaščito, ki je dober izolator.

Naelektrimo lahko tako izolatorje kot prevodnike, vendar ne na isti način. Poglejmo
si, kako jih naelektrimo.

1.3.1 Naelektritev električnih izolatorjev

Električni izolatorji so snovi, po katerih se elektroni ne morejo gibati. Vezani so na

posamezne atome. To pomeni, da je naboj na telesu statičen - ostaja na mestu.
V prejšnjem primeru smo že navedli dva materiala, ki sta električna izolatorja:

• volna (volnena krpa),

• plastika (plastični glavnik).

Primer

Naštejmo še nekaj značilnih izolatorjev:

• guma

• steklo

• suh les

• kemično čista voda

Izolatorje lahko naelektrimo z drgnjenjem ob druge izolatorje. Med drgnjenjem

odtrgamo nekaj elektronov iz enega telesa, ki nato preidejo na drugo telo. Pri tem se eno
telo naelektri pozitivno, drugo pa negativno.

Z drgnjenjem dveh izolatorjev se obe telesi naelektrita z enako velikim,

vendar nasprotnim nabojem.

Ker se elektroni ne morejo prosto gibati po izolatorju, je telo naelektreno na tistem

mestu, kjer mu odtrgamo ali dodamo elektrone. To pomeni, da je po naelektritvi ves
naboj zbran na površini izolatorja.

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

https://si.openprof.com/wb/poglavje:električni_naboj/2291/?utm_source=pdf
 8 OpenProf.com

1.3.2 Naelektritev električni prevodnikov

Električni prevodniki so snovi, po katerih se elektroni prosto gibljejo. Električni naboj

se torej lahko po telesu pretaka.

Primer

Nekaj značilnih prevodnikov:

• baker

• železo

• grafit

• živo srebro

• slana voda

• kisline

Za naelektritev prevodnih teles, je dovolj že dotik drugega naelektrenega telesa.

Primer

Z negativno naelektrenim glavnikom (izolatorjem) se dotaknemo nevtralne

železne palice (prevodnika). Ob dotiku se nekaj električnega naboja iz glavnika
prenese na palico.

Prenos naboja z dotikom med glavnikom in kovinsko palico

Naboj se po glavniku ne more premikati. Zato se ob dotiku iz glavnika prenese

le naboj v okolici dotikališča s kovinsko palico. Če želimo na palico prenesti več
naboja, moramo ob njo podrgniti celotno površino glavnika. Obe telesi sta na
koncu naelektreni z negativnim nabojem.

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

https://si.openprof.com/wb/poglavje:električni_naboj/2291/?utm_source=pdf
 9 OpenProf.com

Prevodnik se naelektri z nabojem iste vrste, kot telo, iz katerega je naboj

prišel.

Tudi pri naelektritvi prevodnika ostane ves naboj na njegovi površini. Vendar pa se
naboj enakomerno razporedi po celotni površini prevodnika. Razlog za ta pojav bomo
spoznali v gradivu Električna sila za osnovno šolo.

Prevodnika ne moremo naelektriti z drgnjenjem, saj se ves odtgani naboj v

trenutku prenese nazaj na mesto, od koder je prišel.

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

https://si.openprof.com/wb/poglavje:električni_naboj/2291/?utm_source=pdf
 10 OpenProf.com

2 Električni naboj - vaje

1. Kateri delci so nosilci električnega naboja?

2. Odgovori na vprašanja:

a S katero enoto merimo električni naboj?

b Kolikšna je velikost osnovnega naboja?
c Zapiši naboj elektrona in protona.
d Kakšen je naboj električno nevtralnega atoma in zakaj?

3. Odgovori na vprašanja:

a Kaj pomeni, da je telo naelektreno?

b Kdaj je telo naelektreno negativno in kdaj pozitivno?

4. Po kateri lastnosti ločimo električne prevodnike in izolatorje? Navedi nekaj značil-

nih električnih prevodnikov in izolatorjev.

5. Kako lahko naelektrimo električne izolatorje? Razloži, kaj se med postopkom do-
gaja in kje se nabere naboj?

6. Kako lahko naelektrimo električne prevodnike? Kaj se med postopkom dogaja?

7. Električno nevtralno kovinsko palico podrgnemo ob negativno naelektreno jopico.

Pri tem na palico preide 8.500 elektronov. Kolikšen je naboj na palici?

8. Električno nevtralni balon podrgnemo ob volneno jopico. Pri tem se na balonu

nabere naboj e = 2,323 · 10−15 As. Ali je balon elektrone sprejel ali oddal? Koliko
elektronov je prešlo med telesoma?

9. Ugotovi pravilnost naslednjih izjav:

a Elektroni so nosilci negativnega naboja.

b Osnovni naboj je e0 = 1,602 · 1019 As .
c Telo je naelektreno negativno, kadar ima presežek elektronov.
d Prevodnike lahko naelektrimo z dotikom drugega naelektrenega telesa.
e Izolatorje lahko naelektrimo z influenco.

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

https://si.openprof.com/wb/poglavje:električni_naboj/2291/?utm_source=pdf