KOMBINATORIKA V vsakdanjem zivljenju moramo ve ckrat ugotoviti, koliko elementov ima mno neka kon cna mno zica.

a. Ce zica ni "prebogata", lahko njene elemente preprosto pre tejemo, vendar pa vedno ni tako. Oglejmo si naslednje primere: Primer 1: Na koliko na cinov lahko razporedimo crke A, B, C v vrsto? Primer 2: V 1. letnik tudijskega programa Strojni tvo je v tudijskem letu 2008/09 vpisanih 101 tudentov. Izbrati zelijo svojega predstavnika letnika, njegovega namestnika in organizatorja strokovnih ekskurzij. Na koliko na cinov lahko to storijo? Primer 3: Nogometni trener ima na razpolago 16 igralcev. Koliko razli cnih enajsteric lahko sestavi? Odgovori: Primer 1: 6, Primer 2: 166650, Primer 3: 4368.

Metode, ki nam omogo cajo, da brez direktnega pre etevanja dolo cimo tevilo elementov neke kon cne mno zice, spadajo v podro cje posebne matemati cne discipline - KOMBINATORIKE. Osnovni izrek kombinatorike Nesimetri cno kombinatori cno drevo: Z enim samim kovancem stavimo na igralnem avtomatu. V vsaki igri se lahko zgodi dvoje: ce stavo izgubimo, izgubimo vpla cani kovanec; ce stavo dobimo, izpla ca avtomat vpla cani kovanec in e dodatni kovanec. Odlo cimo se, da bomo stavili najve c tirikrat, ze prej pa kon camo igro, ce prislu zimo k za cetnemu e dva kovanca, ali pa ce ostanemo brez kovancev. S kombinatori cnim drevesom prika zimo vse mo zne poteke igre. Simetri cno kombinatori cno drevo: Prijatelji se odlo cajo za enodnevni izlet. Izbirajo med tirimi slovenskimi mesti, potujejo lahko z osebnimi avtomobili, vlakom ali avtobusom, v vsakem mestu pa si lahko ogledajo lmsko ali gledali ko predstavo. Na koliko na cinov lahko sestavijo izlet? 1

Kljub preprosti nalogi lahko iz nje razberemo naslednje pravilo, ki ga (v posplo eni obliki) imenujmo osnovni izrek kombinatorike : Naj bo proces odlo canja tak en, da poteka v k zaporednih fazah, pri cemer je v prvi fazi n1 ; v drugi fazi n2 ; .... in v k -ti fazi nk mo znih odlo citev. Pri tem je tevilo izborov v posamezni fazi neodvisno od tega, katere mo znosti smo izbrali v predhodnih fazah. Potem je mogo ce sestavljeni izbor opraviti na n = n 1 n2 na cinov. Izrek imenujemo v casih tudi pravilo produkta. Uporabljamo ga torej v primerih, ko najprej opravimo prvo izbiranje, nato drugo izbiranje, in tako naprej. Naloga pa je bistveno druga cna, ce moramo opraviti prvo izbiranje ali drugo izbiranje. Taborniki sestavljajo znake tako, da v vrsto obe ajo po dve ali po tri zastavice. Na razpolago imajo modro (M), rde co (R) in zeleno (Z) zastavico. Koliko razli cnih znakov lahko sestavijo? Posplo itev razmisleka te naloge nas pripelje do pravila vsote : Pri izbiranju se lahko odlo cimo za eno izmed n1 mo znosti iz prve mno zice izborov ali pa za eno izmed n2 mo znosti iz druge mno zice izborov, ki so nezdru zljivi z izbori iz prve mno zice. Potem imamo v celoti n = n1 + n2 mo znih izborov. Pravilo vsote lahko posplo imo na poljubno kon cno tevilo med seboj tujih si mno zic izborov. Permutacije Naj bosta A in B kon cni mno zici z mo cjo n: Zanima nas, koliko je vseh bijektivnih preslikav med mno zicama A in B: Z razmislekom in uporabo osnovnega izreka kombinatorike ugotovimo, da je takih preslikav n (n 1) (n 2) 3 2 1 nk

Ta produkt kraj e ozna cimo kot 2

n! = n (n Dogovor: 0! = 1

1) (n

2)

3 2 1

Sedaj se omejimo na bijektivne preslikave mno zice A vase. Bijektivno preslikavo kon cne mno zice vase imenujemo permutacija. Tako je tevilo permutacij mno zice z n elementi enako Pn = n! Z drugimi besedami: tevilo permutacij Pn nam pove, na koliko na cinov lahko razporedimo n elementov v vrsto. Ce zelimo posebej poudariti, da naj v vsaki razporedbi vsak element nastopi natanko enkrat, govorimo o permutacijah brez ponavljanja. Oglejmo si e permutacije s ponavljanjem. Razporedb dol zine n, v katerih na p mestih nastopa enak simbol, je p! - krat manj, kot je razporedb n razli cnih elementov (primer: razporedimo 1 belo in 3 rde ce kroglice v vrsto).
p Pn = n! p!

Sedaj bomo sestavljali nize dol zine n; vendar se bo v njih element n1 pojavil p1 -krat, element n2 se bo pojavil p2 -krat, ..., element nm se bo pojavil pm -krat (razporejali bomo torej m razli cnih elementov). Seveda je p1 + p2 + pm = n: tevilo takih nizov je enako
p1 ; p2 ; :::; pm Pn = n! p1 !p2 ! pm !

Variacije Naj ima mno zica A mo c r in mno zica B mo c n: Zanima nas tevilo injektivnih preslikav iz mno zice A v mno zico B (r < n) : V smislu razporejanja elementov v nize lahko problem predstavimo tako: koliko je vseh razporedb dol zine r; sestavljenih iz r elementov mno zice z n elementi. Take nize imenujemo variacije reda r brez ponavljanja iz n elementov.
r Njihovo tevilo ozna cimo z Vn :

Niz dol zine r predstavimo s predali, o tevil cenimi s tevilkami od 1 do r: Za prvi predal imamo na razpolago n elementov, za drugi predal n 1 elementov, 3

..., za r-ti predal n tako

r Vn = n (n

r + 1 elementov. Po osnovnem izreku kombinatorike je

1) (n

2)

(n

r + 1) :

Opomba: Variacij ne razlikujemo le po elementih, ki nastopajo v nizih, ampak tudi po vrstnem redu teh elementov.
r tevilo variacij Vn lahko predstavimo tudi kot r Vn = n! (n r )!

Sedaj si oglejmo e sestavljanje nizov dol zine r, v katerih je na posameznem mestu lahko katerikoli izmed n elementov. Take nize imenujemo variacije reda r r s ponavljanjem iz n elementov. Njihovo tevilo bomo ozna cili z (p) Vn in izra cunali kot
(p) r Vn = nr :

Opomba: tevilo variacij reda r s ponavljanjem iz n elementov je enako tevilu preslikav iz mno zice A z mo cjo r v mno zico B z mo cjo n (r < n) : Kombinacije O kombinacijah govorimo, ko v variacijah vrstni red elementov ni ve c pomemben. Kombinacije so pravzaprav podmno zice dane mno zice elementov. Kombinacije reda r izmed n elementov (brez ponavljanja) so podmno zice z r mo cjo r neke kon cne mno zice z mo cjo n: Njihovo tevilo ozna cimo s Cn :
r r tevilo kombinacij Cn je r!-krat manj e od tevila Vn ; saj vse variacije, kjer smo upo tevali razli cne vrstne rede sicer istih r elementov, tejemo kot en nabor. Tako je r Cn = n! (n r )!r !

n r

V casih sre camo tudi kombinacije, v katerih se posamezni elementi lahko ponavljajo. V takih primerih govorimo o kombinacijah s ponavljanjem reda r r izmed n elementov. Njihovo tevilo ozna cimo s (p) Cn in ga izra cunamo kot
(p) r Cn = n+r 1 r

Oglejmo si e naslednji problem: Kon cna mno zica A z mo cjo n je razdeljena na paroma tuje si podmno zice A1 ; A2 ; : : : ; Am ; z mo cmi n1 ; n2 ; : : : ; nm (n1 + n2 + + nm = n): Na koliko na cinov je mogo ce iz mno zice A izbrati r elementov, tako da jih je r1 iz podmno zice A1 ; r2 iz podmno zice A2 ; : : : ; rm 4

iz podmno zice Am ; pri cemer je seveda r1 + r2 + + rm = r? Take nabore imenujemo vezane kombinacije. Njihovo tevilo dolo cimo na osnovi znanja o kombinacijah in osnovnem izreku kombinatorike:
r1 ; r2 ; :::; rm Cn = 1 ; n2 ; :::; nm n1 r1 n2 r2 nm rm