ŠTEVILSKI SISTEMI

Predmet ITK-t

Informatika s tehničnim komuniciranjem - teorija

 Uvod v številske sisteme
• Številski sistem ali številski sestav je sistem, v katerem so urejena števila.

• Če želimo podatke obdelovati z računalnikom, jih moramo pretvoriti v obliko, ki je

primerna za obdelavo z računalnikom.

• Vsako pretvorbo iz ene oblike v drugo obliko zapisa imenujemo kodiranje.

• Za predstavitev podatkov in naslovov uporabljamo v računalništvu štiri številske

sestave:
– (1) dvojiški ali binarni (na njem temelji delovanje računalnika), uporablja le dve
logični stanji:
• 1 (resnično - angl. true) in
• 0 (neresnično - angl. false),
– (2) šestnajstiški ali heksadecimalni (HEX),
– (3) redkeje desetiški in
– (4) redkeje osmiški.
 .
• Binarni sistem se v računalništvu namesto desetiškega uporablja ker:
tranzistorju je mogoče vrednost 1 in 0 preklapljati s poljubnim tokom.

• Če bi tranzistor imel 10 možnih stanj namesto dveh (od 0 do 9), bi bilo potrebno
signal prilagoditi na način, da bi vsaka vrednost v tranzistorju ustrezala
določenemu električnem nivoju signala.

• Takšen signal mora biti izjemno natančen - brez motenj ali šumov v signalu ter
brez padca napetosti, ki nastane zaradi upornosti vodnikov, po katerih se signal
prenaša, da ne pride do napake v dodelitvi vrednosti tranzistorju.

• Sodobna tehnologija in visoke frekvence delovanja procesorjev takšne natančnosti ne

omogočajo.
 .
Desetiški številski sistem

• Zelo dobro poznan številski sistem je desetiški številski sistem.

• Desetiški številski sistem imenujemo tudi dekadni (angl. decimal). Posamezno mesto
v številu imenujemo dekada.

Značilnosti desetiškega številskega sistema

 .
• Če želimo poudariti, da gre za desetiški zapis števila, na njegov konec dodamo
podpisano 10 (npr. 72810).

• Če imamo na voljo n dekad, lahko zapišemo 10n različnih števil (npr. s 3 dekadami
lahko zapišemo 103 = 1000 različnih števil).

• Če zapisujemo nepredznačena (pozitivna) števila, je največje število, ki ga lahko

zapišemo z n dekadami enako 10n - 1 (npr. največje število, ki ga lahko zapišemo s 3
dekadami, je 103 - 1 = 999).
 .
Dvojiški številski sistem

• Dvojiški (binarni; angl. binary) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.

• Edini vrednosti, uporabljeni v tem sistemu, sta 0 in 1.

• Ker je dvojiški številski sistem enostavno realizirati z elektronskimi vezji, ga

uporabljajo skoraj vsi računalniki, saj lahko vezja ponazorijo signal samo z
– 1 (električni tok je) ali
– 0 (električnega toka ni).
• Posamezno mesto v številu imenujemo bit (osnovna in hkrati najmanjša enota
informacije, ki lahko zavzame vrednosti 0 ali 1).

• Vsa števila v digitalnih računalnikih so zapisana v dvojiški obliki, kot nizi ničel in
enic.

• Takšno kodiranje podatkov je zelo zanesljivo in manj občutljivo na motnje pri

prenosu, zato se čedalje več uporablja (npr. digitalna glasba, digitalna telefonija,
digitalna televizija, ipd.).
 .

* MSB: angl. Most Significant Bit, najpomembnejši bit (bit z največjo težo),
* LSB: angl. Least Significant Bit, najmanj pomembni bit (bit z najmanjšo težo).
Značilnosti dvojiškega številskega sistema

• Števila, zapisana v dvojiški obliki, moramo ustrezno označiti, sicer jih ne ločimo od
desetiških.

• Na konec števila dodamo podpisano 2 (npr. 1011012) [ ali B (npr. 101101B) ].

• Vsako od mest imenujemo bit. Bite štejemo od desne proti levi.

• Šteti začnemo z 0, takšna je tudi vrednost uteži tega mesta. Če imamo opravka z
osmimi biti, jih oštevilčimo od 0 do 7.

• Najmanj pomembni bit (LSB) je vedno bit z najmanjšo težo (utež 0).
Najpomembnejši bit (MSB) je vedno bit z največjo težo.
 .
Primer:

• Pri 12-bitnem dvojiškem številu je MSB bit številka 11, pri 16-bitnem številu pa bit
številka 15.
 .
Šestnajstiški številski sistem

• Šestnajstiški številski sistem imenujemo tudi heksadecimalni (angl. hexadecimal).

• V digitalnih računalnikih so vsa števila shranjena v dvojiški obliki.

• Nizi ničel in enic so nepregledni, težko si predstavljamo, za katero število gre.

• Zato jih običajno prikažemo v šestnajstiški obliki, saj štirje dvojiški biti
predstavljajo ravno eno šestnajstiško cifro

(npr. 1011 0001 0110 1110 2 = B 1 6 E16 = 4542210

• Računalniškim programerjem tako olajša zapis velikega števila bitov.

 .

Značilnosti šestnajstiškega številskega sistema

• Ker šestnajstiški sistem pozna 16 različnih cifer,

v desetiškem sistemu pa poznamo le 10 različnih (od 0 do 9),

moramo cifre šestnajstiškega sistema, ki predstavljajo desetiške vrednosti od 10

do 15, zapisati z drugačnimi znaki:
– cifra A v šestnajstiškem sistemu predstavlja število 10 v desetiškem sistemu
– itd. (glej tabelo zgoraj).
 Pretvarjanje med številskimi sistemi
Pretvarjanje iz desetiškega v dvojiški sistem

• Desetiško število pretvorimo v poljuben številski sistem z deljenjem:

– 1. Desetiško število delimo s tistim številom, v kateri sistem želimo pretvoriti

(če želimo pretvoriti v dvojiški sistem, bomo delili z 2).

– 2. Zapišemo nov rezultat ter ostanek.

– 3. Nov rezultat ponovno delimo ter zapišemo ostanek.
– 4. Ponavljamo koraka 2 in 3, dokler ne dobimo rezultata 0.
– 5. Preberemo ostanke deljenja od zadaj proti začetku (od spodaj navzgor).

• Pogosta napaka je neupoštevanje zahteve, da desetiško število delimo z 2 toliko

časa, dokler ni rezultat deljenja 0. Precejkrat se zgodi, da zadnje deljenje izpustimo.
 .
1. način – pretvorba z deljenjem

• Oglejmo si postopek pretvorbe na primeru števila 4710:

Ostanek pri pretvarjanju v dvojiški številski sistem je lahko le 0 ali 1.

 .
2. način – pretvorba z utežmi v tabeli

• 4710 pretvorimo z izdelavo preglednice do vrednosti uteži, ki ni višja od 47.

Pogledamo vrednosti uteži in zapišemo 1, pri čemer je utež najvišja vrednost, vendar
manjša ali enaka 47. V našem primeru je to pri utežni vrednosti 32.

Nato pogledamo, katera je naslednja vrednost, ki jo lahko prištejemo k 32 in ne

prekoračimo prvotnega števila 47. V našem primeru je to 8.
 .
Nato ponovno seštejemo 32 + 8 (kjer je vpisana 1) in preverimo naslednjo vrednost, ki jo
lahko prištejemo, in hkrati ne prekoračimo prvotnega števila 47.

Postopek ponavljamo, dokler skupni seštevek nima vrednosti 47.

V prazna polja vnesemo 0 in številko preberemo iz leve proti desni.

• Če želimo preveriti, ali smo izračunali pravilno, samo seštejemo vrednosti, kjer je
vpisan bit 1. V našem primeru 32 + 8 + 4 + 2 + 1.

• Vaja: Na 1. način in 2. način pretvorite naslednja tri števila iz desetiškega v

dvojiški zapis:
3610 18510 23810
 .
Pretvarjanje iz dvojiškega v desetiški sistem
• Iz katerega koli številskega sistema pretvorimo v desetiški sistem na naslednji
način:

• 1. Najprej napišemo nad posamezne cifre ustrezne uteži.

• Pri tem pazimo, da:

– a) začnemo cifre šteti na desni stran;
– b) začnemo z utežjo 0;
– c) kot osnovo uteži damo številko, iz katerega številskega sistema
pretvarjamo.
• 2. Vrednost cifre pomnožimo z vrednostjo uteži in delne zmnožke seštejemo. Pri
tem je potrebno upoštevati, da je 0-ta potenca poljubnega števila enaka 1.

• Pogosti napaki:

• Neupoštevanje pravila, da začnemo uteži šteti od 0 dalje. Če začnemo šteti od 1

dalje, je pretvorjeno število preveliko za 1 potenco.

• Neupoštevanje pravila, da je x0 = 1 (npr. če napačno računamo 20 = 0, napačno

pretvorimo vsa liha števila).

Primer je na naslednji strani →

 .
1. način – pretvorba z utežmi v tabeli

• Poglejmo postopek pretvorbe na primeru števila 1011112:

Potek pretvorbe dvojiškega števila v desetiško

 .
2. način – pretvorba z utežmi nad biti

• Nad bite zapišemo uteži.

• Zadnji bit ima najmanjšo utež (0) in se z vsakim bitom povečuje za ena.

• Nato množimo posamezen bit z njegovo utežjo.

• Delne zmnožke med seboj seštejemo in dobimo vrednost v desetiškem sistemu.

 .
3. način – pretvorba s tabelo vrednosti

• V praksi si velja zapomniti desetiške vrednosti uteži za 16-bitna dvojiška števila.

Desetiške vrednosti uteži za 16-bitna dvojiška števila

Nad biti zapišemo vrednosti posameznih uteži in seštejemo le tiste, pri katerih ima bit vrednost 1.
 .
Pretvarjanje iz dvojiškega v šestnajstiški sistem in obratno

• Pretvarjanje števil med dvojiškim in

šestnajstiškim številskim sistemom je
enostavno.

• Posamezni števki šestnajstiškega

števila ustrezajo 4 biti dvojiškega
števila.

• Pri obeh pretvorbah si lahko

pomagamo s preglednico na desni:

Števila od 0 do 15 v desetiški, dvojiški in šestnajstiški obliki.

 .
• Stolpce preglednic najlažje oblikujemo po naslednjem načinu:

1. Stolpec za desetiško število:

- začnemo z vrednostjo 0 in
nadaljujemo do 15.
2. Stolpec za šestnajstiško število:
- začnemo z vrednostjo 0 in
nadaljujemo do črke F.
3. Stolpec za dvojiško število:
- začnemo z zadnjim bitom 20 (z
najmanjšo utežjo) in izmenično
vpisujemo 0,1 ...;
- v stolpec z utežjo 21 izmenično
vpisujemo po 2 ničli ter 2 enici
(0,0,1,1 ...);
- v stolpec z utežjo 22 izmenično
vpisujemo po 4 ničle ter 4 enice
(0,0,0,0,1,1,1,1 ...);
- v stolpec z utežjo 23 vpišemo 8
ničel ter 8 enic.
Števila od 0 do 15 v desetiški, dvojiški in šestnajstiški obliki.
 .
Iz dvojiškega v šestnajstiški sistem

1. način – pretvorba z utežmi v tabeli

• Postopek pretvorbe dvojiškega števila v šestnajstiškega:

1. Dvojiškemu številu na levi strani dodamo toliko bitov (vrednosti 0), daje njihovo
skupno število deljivo s 4 (da imamo dvojiško število, ki ima 4,8,12,16, 20 ... bitov).
2. Označimo skupine 4 bitov; smiselno je, da začnemo z označevanjem na desni
strani dvojiškega števila.
3. Vsak četverček dvojiškega števila pretvorimo v desetiško vrednost in nato v
šestnajstiško (npr. 1310 predstavlja D16).
4. Zapišemo rezultat.

• Oglejmo si postopek pretvorbe na primeru števila 1011112:

2. način – pretvorba s tabelo vrednosti
.
S pomočjo preglednice na desni:
1. Dvojiškemu številu na levi strani
dodamo toliko bitov (vrednosti 0), daje
njihovo skupno število deljivo s 4 (da
imamo dvojiško število, ki ima
4,8,12,16, 20 ... bitov).
2. Označimo skupine 4 bitov; smiselno je,
da začnemo z označevanjem na desni
strani dvojiškega števila.
3. Vsak četverček dvojiškega števila
preverimo v desni preglednici, ki kaže,
katero vrednost ima v šestnajstiškem
sistemu.
4. Zapišemo rezultat.

• Vaja: Na 1. način pretvorite naslednja števila iz dvojiškega v šestnajstiški zapis:

1001012 110012 101011102
 .
Iz šestnajstiškega v dvojiški sistem
1. način – pretvorba z utežmi v tabeli

• Postopek pretvorbe šestnajstiškega števila v dvojiški je:

1. Pretvarjamo vsako cifro šestnajstiškega števila posebej.
2. Najprej vsako šestnajstiško cifro pretvorimo v desetiško vrednost (npr. kjer je
črka A, je to desetiška vrednost 10).
3. Desetiško vrednost števke pretvorimo v dvojiško vrednost in jo zapišemo s 4-mi
biti (npr. 210 zapišemo: 00102) - torej pred dvojiško število dodamo toliko ničel,
da imamo skupaj 4 bite.
4. Zapišemo rezultat
5. Rezultate četverčkov združimo v eno binarno število ter na levi odstranimo
odvečne ničle.

• Oglejmo si postopek pretvorbe na primeru števila 2F16:

 .

2. način – pretvorba s tabelo vrednosti

• Za vsako šestnajstiško cifro v desni

preglednici pogledamo dvojiško
vrednost in jo prepišemo v rezultat.

• Rezultate četverčkov združimo v eno

binarno število ter na levi odstranimo
odvečne ničle.

• Vaja: Na 1. način pretvorite naslednja števila iz šestnajstiškega v dvojiški zapis:

3616 9D16 DA16

• Vaja (str.14):
.
Na 1. način in 2. način pretvorite naslednja tri števila iz desetiškega v dvojiški
zapis:
3610 18510 23810

• Vaja (str. 22):

Na 1. način pretvorite naslednja števila iz dvojiškega v šestnajstiški zapis:
1001012 110012 101011102

• Vaja (str. 24):

Na 1. način pretvorite naslednja števila iz šestnajstiškega v dvojiški zapis:

3616 9D16 DA16

 Pretvarjanje iz desetiškega v šestnajstiški sistem in obratno

Iz desetiškega v šestnajstiški sistem

1. način – pretvorba z deljenjem

• Pretvarjanje iz desetiškega v šestnajstiški sistem poteka po

istih korakih kot pretvarjanje iz desetiškega v dvojiški sistem.

• Katero šestnajstiško vrednost zavzame ostanek, je razvidno

iz preglednice na desni.

• Oglejmo si postopek pretvorbe na primeru števila 38110:

Ostanek je lahko le med 0 in 15.

• Ta pristop uporabljamo redkeje, ker je zahteven in se pogosto pojavijo napake..

 .
2. način – pretvorba v dveh korakih

• Hitrejša in enostavnejša je pretvorba v dveh korakih:

1. Desetiško število pretvorimo v dvojiško.
2. Dvojiško število pretvorimo v šestnajstiško.

• Vaja: Pretvorite naslednja števila iz desetiškega v šestnajstiški zapis:

8410 16810 20510

 .
Iz šestnajstiškega v desetiški sistem

1. način – pretvorba z utežmi v tabeli

• Oglejmo si postopek pretvorbe na primeru števila 3A516:

Potek pretvorbe šestnajstiškega števila v desetiško.

 .
2. način – pretvorba z utežmi nad biti

• Vaja: Pretvorite naslednja števila iz šestnajstiškega v desetiški zapis:

9516 4316 BE16

 Seštevanje dvojiških števil
• Za seštevanje dvojiških števil veljajo enaka pravila kot v desetiškem sistemu,
upoštevamo le, da imamo na voljo samo dve cifri, 0 in 1:
1. Števila, ki jih seštevamo, morajo biti desno poravnana.
2. Seštevamo vsak stolpec posebej.
3. Ko je sodo število enic je rezultat 0, ko je liho število enic je rezultat 1.

• Glede na to, katere vrednosti bitov seštevamo, upoštevamo spodnjo preglednico:

Pravila za seštevanje dveh dvojiških števil.

 .
• Primer - želimo sešteti števili: 11012 in 101112:
1. Števili napišemo vsako v svojo vrstico tako, da sta desno poravnani.
Če imata dvojiški števili različno število bitov, manjkajoče bite z vrednostjo 0
dopišemo na levo stran števila.

2. Seštevati začnemo na desni strani pri uteži 1 in sicer: 1 + 1.

Iz zgornje preglednice vidimo, da je v tem primeru rezultat 0 in prenos 1.
 .
3. Nadaljujemo z naslednjim stolpcem, kjer moramo spet med seboj sešteti dve
enici. Rezultat je znova 0 in prenos 1:

4. V naslednjem koraku moramo sešteti tri enice. Rezultat je vtem primeru 1, tudi
prenos je 1:
 .
5. Tako nadaljujemo, dokler ne zmanjka enic. V našem primeru moramo prvotnima
številoma na levi strani dodati ničle, ker moramo sešteti še prenos. Končni
rezultat je:
 Seštevanje več dvojiških števil
1. način – zapis seštevka enic

• Kadar sta v stolpcu dve enici, seštevamo enako kot prikazano na prejšnjem primeru.

• Prenos je opravljen, kadar seštevamo 2 ali več enic. Kolikor je enic, tolikšna je
vrednost v desetiškem zapisu (npr. če imamo 5 enic, je to v dvojiškem zapisu 101,
torej vpišemo rezultat 1, ker je to zadnja števka; prenos 0 pa v stolpec spredaj ter 1
še v naslednji stolpec spredaj).

Seštevanje štirih dvojiških števil.

 .
• Preverimo, tako da najprej pretvorimo vsako dvojiško število v desetiško in nato
desetiška števila seštejemo:

11010112 = 10710

1011010 = 90

1010111 = 87

1101010 = 106

Rezultat: 1100001102 = 39010

 .
2. način – deljene števka enic

• Kadar so v stolpcu več kot 3 enice: seštejemo število enic in jih nato delimo z 2:
ostanek podpišemo, celoštevilska vrednost pa nam pove, koliko enic moramo
prenesti v predhodni stolpec. Npr. kadar je v stolpcu 5 enic, velja (5:2 = 2 ost.1),
kar pomeni, da je rezultat 1, preneseta se 2 enici v predhodni stolpec).

• Primer seštevanja štirih števil na oba načina:

1. način – zapis seštevka enic 2. način – deljene števka enic

 .
Vaja: Seštejte binarna števila in naredite preizkus:

1. 2.

Preverjanje: 73 + 54 = 127 Preverjanje: 237 + 179 = 416

3.

Preverjanje: 58254 + 39321 = 97575

4. Seštejte binarna števila na 1. način

in na 2. način ter naredite preizkus:

1 1 0 1 1 0 12
Preverjanje: 31 + 13 + 62 + 3 = 109
Rešitev za: 4. Seštejte binarna števila na 1. način in na 2. način ter naredite preizkus:“
.
1. način – zapis seštevka enic 2. način – deljene števka enic