Interval

Interval je v matematiki množica realnih števil, ki ležijo med dvema danima realnima številoma (na
realni premici). Ti dve števili imenujemo krajišči. Krajišči sta lahko vključeni v interval ali pa tudi ne.

Interval zapišemo na naslednji način:

pri čemer je a levo krajišče in b desno krajišče. Oklepaji so odvisni od vrste intervalov. In sicer velja
naslednjo pravilo:

• Oglati oklepaj označuje, da krajišče sodi k intervalu, npr: .

• Okrogli oklepaj označuje, da je interval brez ustreznega krajišča, npr: .

Vrste intervalov

Naj velja dogovor, da krajišči poimenujemo z a in b, pri čemer je . Ko ponazorimo interval

na številski premici, krajišča označujemo s posebnima simboloma. Z odebeljeno piko označujemo, da
krajišče sodi k intervalu, s puščico pa, da je interval brez krajišča.

Glede na to, ali krajišči intervala sodita k intervalu ali ne, ločimo več vrst intervalov:

Zaprti interval

Zaprti interval vključuje poleg vseh števil med a in b tudi obe krajišči; označimo ga z oglatim

oklepajem:

Zaprti interval simbolno zapišemo in definiramo kot:

Zaprti interval grafično prikažemo na številski premici kot:

Točki a in b sta vključeni v interval.

Odprti interval

Odprti interval ne vsebuje krajišč - vsebuje samo vsa števila med njima. Označimo ga z okroglim

oklepajem:

Odprti interval simbolno zapišemo in definiramo kot:

Zaprti interval grafično prikažemo na številski premici kot:

Točki a in b nista vključeni v interval.

Polodprti oz. polzaprti interval

V tem primeru ločimo med naslednjima intervaloma:

Levo odprti in desno zaprti interval

Označimo ga na levi strani z okroglim oklepajem in na desni strani z oglatim oklepajem:

Levo odprti in desno zaprti interval simbolno zapišemo in definiramo kot:

Desno zaprti interval grafično prikažemo na številski premici kot:

Točka a ni vključena v interval in točka b je vključena v interval.

Desno odprti in levo zaprti interval

Označimo ga na levi strani z oglatim oklepajem in na levi strani z okroglim oklepajem:

Desno odprti in levo zaprti interval simbolno zapišemo in definiramo kot:

Zaprti interval grafično prikažemo na številski premici kot:

Točka a je vključena v interval in točka b ni vključena v interval.

Določitev intervala

V nadaljevanju si bomo na konkretnem primeru pogledali kako določimo interval:

Primer

Določi naslednji interval: .

Najprej narišemo številsko premico in označimo oba zaprta intervala; pri tem bomo zaradi lažje
preglednosti risali intervale zamaknjene iz številske premice. Koordinata y v tem primeru ni
pomembna.

Kot vemo so v preseku dveh množic vsi tisti elementi, ki so hkrati v prvi in v drugi množici. V preseku
teh dveh intervalov so torej vsa števila med 2 in 3, vključno s številoma 2 in 3. To pa ni nič druga kot
zaprti interval med 2 in 3:

Simbolno to zapišemo kot:

Množica realnih števil kot interval

Množica realnih števil je tudi interval.

Množico realnih števil lahko zapišemo kot interval in sicer:

Enako lahko zapišemo še druge večkrat uporabljene podmnožice realnih števil:

Množica vseh pozitivnih realnih števil

Simbolno jo zapišemo kot:

Grafično jo prikažemo kot:

Množica vseh negativnih realnih števil

Simbolno jo zapišemo kot:

Grafično jo prikažemo kot:

Množica vseh nenegativnih realnih števil

Simbolno jo zapišemo kot:

Grafično jo prikažemo kot:

Množica vseh nepozitivnih realnih števil

Simbolno jo zapišemo kot:

Grafično jo prikažemo kot:

Reševanje linearnih enačb in
sistemov enačb
Linearno enačbo dobimo kadar z enačajem povežemo dva linearna izraza, v katerih nastopa
neznana količina na prvo potenco. Neznano količino ponavadi označimo z x.

Linearna enačba je v matematiki enačba, v kateri je vsak člen ali konstanta ali produkt
konstant s prvo potenco neznanke. Simbolno jo zapišemo kot:

pri čemer so

Primer

Zapiši primer linearne enačbe.

Namesto parametrov a, b, c in d vstavimo konkretna števila:

Reševanje enačb

Reševanje problemov iz vsakdanjega življenja zahteva od nas nekoliko več napora, saj jih
moramo najprej prevesti v matematično jezik. Kadar enačbe rešujemo, to pomeni, da iščemo
vse take vrednosti neznanke x, za katere je izraz resničen. Pri tem sledimo spodnjim točkam:

1. Razumevanje problema

Najprej moramo problem razumeti. Razumeti moramo kaj je neznanka in kaj

konstanta, kateri podatki so na voljo, kakšni so pogoji in na kaj moramo biti pozorni.

2. Napišemo enačbo

Poiščemo zvezo med podatki in neznanko. Pri tem nam je lahko v pomoč, če se
spomnimo podobnih problemov, ki smo jih že reševali.

3. Rešimo enačbo ali sistem enačb

Iz enačbe izrazimo neznanke. Naš cilj je zapisati neznanke s pomočjo čim manj
ostalih neznank (če je možno tudi z nič neznankami). Ponavadi je reševanje enačb
oziroma sistemov enačb dolg postopek, zato je pomembno, da dobro preverimo vsak
korak reševanja.

4. Preverimo dobljeno rešitev

Rešitev vstavimo v prvotno enačbo. Včasih že z logičnim premislekom lahko

ugotovimo, ali je rešitev pravilna ali protislovna. Pri mnogih nalogah rezultat lahko
ocenimo na pamet. Računsko preverimo tako, da vstavimo rešitev v enačbo in na
koncu se mora enakost ujemati. Kadar je rezultat mogoče izračunati na več načinov,
se morajo rezultati med seboj ujemati.
Za lažje razumevanje zgornje točke pokažimo na realnem primeru:

Primer

Trgovec je obiskal dve državi zapored. V prvi državi je količino denarja najprej podvojil,
zatem pa zapravil 40cekinov. V drugi državi je svoj denar potrojil in nato
zapravil 20 cekinov. Tako mu je na koncu ostalo še 40cekinov. Koliko denarja je imel na
začetku?

1. Razumevanje problema

Najprej izpišemo podatke.

denar na začetku..................x
po obisku prve države...........2x-40
po obisku druge države.........3(2x-40)-20
denar na koncu.....................40

2. Napišemo enačbo

Denar po koncu druge države se mora ujemati z denarjem na koncu:

3. Rešimo enačbo

Zmnožimo (celo število

množimo z vsakim členom
iz oklepaja):

Člene prenesemo tako, da

na levi strani ostanejo samo
členi, ki vsebujejo
neznanko x (pri tem
moramo biti pozorni na
predznak):

Poračunamo:

Enačbo zdelimo s
številom 6:

Okrajšamo oziroma
zdelimo:

S pomočjo zgornjega izračuna ugotovimo, da je trgovec imel na začetku 30 cekinov.

4. Preverimo dobljeno rešitev

Rešitev lahko preverimo tako, da še enkrat preberemo nalogo in sproti računamo ob

predpostavki, da je imel trgovec 30 cekinov. Na koncu mora imeti 20 cekinov. Lahko
pa preverimo računsko:
 Neznanko x zamenjamo
z prej izračunano
vrednostjo - torej 30:

Zmnožimo:

Poračunamo vrednost v
oklepaju:

Zmnožimo:

Odštejemo:

S pomočjo zgornjega izračuna opazimo, da enakost velja. Torej je rešitev pravilna.

Posebni primeri rešitev enačb

Pri reševanju enačb pa naletimo včasih tudi na probleme. Oglejmo si dva primera:

Rešitev so vsa realna števila

Za lažje razumevanje si poglejmo naslednji primer:

Primer

Rešite enačbo:

Člene prenesemo
tako, da bodo na
levi strani samo
členi, ki vsebujejo
neznanko x (pozorn
i moramo biti na
predznak):

Poračunamo:

S pomočjo zgornjega izračuna opazimo, da enakost velja, vendar nimamo izražene

neznanke x. Taki enačbi pravimo identična enačba, njena rešitev pa je katerokoli realno
število.
Enačba nima rešitev

Tudi tukaj si za lažje razumevanje poglejmo naslednji primer:

Primer:

Rešite enačbo:

Člene prenesemo tako, da bodo

na levi strani samo členi, ki
vsebujejo neznanko x (pozorni
moramo biti na predznak):

Poračunamo:

S pomočjo zgornjega izračuna ugotovimo, da se neznanke izničijo in dobimo enakost, ki ne

more veljati pri nobenem realnem številu, zato ta enačba nima rešitve.

Enakovredna oziroma ekvivalentna enačba

Če v linearni enačbi na obeh straneh prištejemo ali odštejemo isto število ali obe strani
pomnožimo ali delimo z istim od nič različnim številom, dobimo enakovredno (ekvivalentno)
enačbo, to pomeni enačbo, ki ima iste rešitve kot prvotna enačba.

Primer

Imejmo enačbo , ki ima rešitev . Poglejmo si nekaj enačb,

ki so enakovredne prvotni enačbi.
• Na obeh straneh enačbe prištejemo vrednost 2:

dobimo:

Po izračunu te enačbe dobimo rešitev:

• Na obeh straneh enačbe odštejemo vrednost 1:

dobimo

Po izračunu te enačbe dobimo rešitev:

• Obe strani enačbe množimo z vrednostjo 2:

dobimo

Po izračunu te enačbe dobimo rešitev:

• Obe strani enačbe delimo z vrednost 2:

 dobimo

Po izračunu te enačbe dobimo rešitev:

Ugotovimo, da je rešitev vseh enačb enaka - torej so si enačbe enakovredne.

Reševanje enačb višjih stopenj in razcepne enačbe

Z dosedanjim znanjem bomo znali rešiti tudi nekatere kvadratne enačbe ali enačbe višjih
stopenj. To so enačbe, v katerih neznanka nastopa z drugo ali celo višjo potenco. Takih enačb
se lotimo na naslednji način:

• Preoblikovnje enačbe

Z osnovnimi operacijami preoblikujemo enačbo v enakovredno enačbo, ki ima vse

člene na levi strani, na desni strani pa ostane samo nič.

• Združimo enakovredne člene

...kar pomeni, da enačbo (člene, ki se nahajajo vsi na isti strani) poračunamo.

• Razcepimo izraz na linearne člene

Poračunano levo stran (če se da) razcepimo na same linearne faktorje.

• Obravnava posameznih členov

Vsakega izmed razcepljenih (v najboljšem primeru linearnih) členov enačimo z nič.

Namreč, vemo, da je produkt (linearnih) faktorjev enak 0 samo v primeru, če je vsaj
eden od faktorjev enak 0:
Po zgornjem postopku kvadratno enačbo prevedemo na dve linearni enačbi, enačbo tretje
stopnje prevedemo na tri linearne enačbe itd. Enačba ima toliko rešitev kot je njena stopnja.
Takšni enačbi rečemo razcepna enačba.

Primer

Rešite enačbo:

Vse člene prenesemo na levo

stran (pozorni moramo biti na
predznak):

S pomočjo pravila za razliko

kvadratov
dvočlenika razstavimo levo
stran enačbe:

Vemo, da bo produkt enak nič ko bo ali . Zato ločimo dve

možnosti:

1.rešitev:

Člene prenesemo tako, da so na levi strani

samo členi, ki vsebujejo neznanko x:

Kar pomeni:
2.rešitev:

Člene prenesemo tako, da so na levi strani

samo členi, ki vsebujejo neznanko x:

Kar pomeni:

S pomočjo zgornjih izračunih ugotovimo, da sta rešitvi enačbe in .

Reševanje sistema dveh linearnih enačb

Najprej si poglejmo obliko sistema dveh linearnih enačb:

Sistem dveh linearnih enačb z dvema neznankama x in y je oblike:

pri čemer so

Rešiti sistem dveh linearnih enačb pomeni poiskati taki vrednosti za neznanki x in y, da bosta
zadoščali obema enačbama sistema. Sistem enačb lahko rešimo na več načinov, v
nadaljevanju si bomo ogledali dva.

Zamenjalni način

Sistem dveh enačb z dvema neznankama rešujemo na zamenjalni način tako, da iz poljubno
izbrane enačbe izrazimo eno neznanko. Nato izraženo vstavimo namesto te neznanke v
preostalo enačbo.

Tako se znebimo izražene neznanke. Dobimo eno enačbo z eno neznanko, ki je ni težko
rešiti. Nato le še izračunamo manjkajočo neznanko.

Primer

Reši sistem naslednjih dveh enačb:

Zapišemo eno izmed enačb:

y izrazimo s preostalo enačbo (v

tem primeru je y že
izražen: ) in ga
vstavimo:

Dobili smo eno enačbo z eno

neznanko; izračunati moramo
neznanko x. Najprej odpravimo
oklepaj (celo število zmnožimo z
vsakim členom iz oklepaja):

Člene prenesemo tako, da imamo

na levi strani enačbe samo člene,
ki vsebujejo neznanko x:

Poračunamo:

Enačbo zdelimo s številom 3:

Okrajšamo oziroma zdelimo:

S pomočjo zgornjega izračuna smo dobili vrednost neznanke x. To vrednost vstavimo v eno
izmed enačb (katerokoli):

Rešitev sistema enačb je in .

Metoda nasprotnih koeficientov

Princip za reševanje sistema dveh enačb z dvema neznankama s pomočjo metode nasprotnih
koeficientov je naslednji:

• Eno ali obe enačbi pomnožimo tako, da dobimo pred isto neznanko v obeh
enačbah nasprotna koeficienta.

• Enačbi nato seštejemo in s tem izločimo eno neznanko.

• Izračunamo še vrednost izločene neznanke.

Opomba: Kadar rešujemo probleme iz vsakdanjega življenja, jih moramo najprej prevesti v
matematični jezik, potem pa pride na vrsto reševanje sistemov enačb.
Primer

Reši sistem naslednjih dveh enačb:

Recimo, da se želimo znebiti

neznanke x. Torej moramo prvo
enačbo pomnožiti z 2:

Poračunamo:

Enačbi seštejemo:

Izpišemo dobljeno enačbo:

Enačbo zdelimo s številom 4:

Okrajšamo oziroma zdelimo:

S pomočjo zgornjega izračuna ugotovimo, da je y = 4. To vrednost moramo sedaj vstaviti v

eno od enačb (recimo prvo) in izračunati še vrednost neznanke x:

Rešitev sistema enačb je in .

Reševanje sistema treh linearnih enačb

V problemu lahko nastopa tudi več neznank. Če iščemo vrednost za tri neznanke,
potrebujemo tri enačbe. Najprej si poglejmo obliko sistema treh linearnih enačb:

Sistem dveh linearnih enačb z dvema neznankama x in y je oblike:

pri čemer so in

Take sisteme rešujemo podobno kot sisteme dveh enačb z dvema neznankama. Zamenjalni
način je povsem enak, le da v tem primeru izraženo neznanko vstavimo v enačbo, kjer
ponovno izrazimo neznanko, katero vstavimo v prvotno enačbo. Podrobneje si
poglejmo metodo nasprotnih koeficientov.

Metoda nasprotnih koeficientov

Kot že vemo moramo enačbe množiti z določenimi števili in jih med seboj seštevati tako, da
"odpade" katera od neznank. Zaradi boljše preglednosti pišemo števila pred neznanko
(koeficiente) v matrike (vrstni red enačb lahko zamenjamo). Matrika je v splošnem naslednje
oblike:
Primer

Rešite sistem enačb:

Zapišimo v matriko:
Izračunajmo:

Enačbo Apo
množimo
z -1 in
seštejemo z
enačbo C:

Enačbo Apo
množimo
z (-3) in
seštejemo z
enačbo B:

Drugo
enačbo
pomnožimo
s 3, tretjo
z 2 in ju
seštejemo:

Drugo in
tretjo
enačbo
pomnožimo
z (-1):
Dobili smo zgornje trikotno matriko (to je matrika, ki ima same ničle pod diagonalo prvih 3
krat 3 števil). Izpišemo enačbe (koeficientu iz prvega stolpca moramo dodati x, iz drugega
stolpca y in iz tretjega stolpca z:

Iz tretje enačbe razberemo:

Vrednost spremenljivke z vstavimo v drugo enačbo:

Vrednost spremenljivk y in z vstavimo v prvo enačbo:

Rešitev sistema enačb je , in .

Sklepni in procentni račun
Sklepni račun

Sklepni račun srečujemo v vsakdanjem življenju (stiskanje sokov, gradnja hiše,...). Pri
problemih iz sklepnega računa se ponavadi pojavljata dve količini, ki sta v enostavni
medsebojni zvezi. Ta zveza je lahko:
• premo sorazmerna
• obratno sorazmerna

Oglejmo si obe zvezi natančneje.

Premo sorazmerje

Količini sta premo sorazmerni, kadar:

• eno količino povečamo (zmanjšamo) za 2-krat, 3-krat,...
• se hkrati druga količina poveča (zmanjša) za 2-krat, 3-krat,...

Primer

Za 10 kilogramov jabolk plačamo 10 EUR. Koliko plačamo za 20 kilogramov jabolk?

Nalogo lahko rešimo na več načinov. Poglejmo si dva:

1.način

Pri povečani masi jabolk se poveča tudi količina zneska. Tako v nalogi prepoznamo premo
sorazmerje.

Sklepamo:
Uporabimo križni račun in dobimo:

Zmnožimo:

Enačbo delimo z 10:

Okrajšamo:

Za 20 kilogramov jabolk odštejemo 20 EUR.

2.način

Pri povečani masi jabolk se poveča tudi količina zneska. Tako v nalogi prepoznamo premo
sorazmerje. Torej velja, da je sprememba količine zneska za vsak dodani kilogram enaka,
zato si za lažji izračun izračunamo koliko je cena za 1kg jabolk. Sklepamo:

Torej, če potrebujemo 20kg jabolk je cena enaka dvajsetkratniku cene za 1kg jabolk:

Za 20 kilogramov jabolk odštejemo 20 EUR.

Obratno sorazmerje

Količini sta obratno sorazmerni, kadar:

• eno količino povečamo (zmanjšamo) za 2-krat, 3-krat,...
• se hkrati druga količina zmanjša (poveča) za 2-krat, 3-krat,...

Primer

8 zidarjev izdela fasado v petih dneh. Koliko dni bo delo potekalo, če so štiri zidarji odsotni.

Nalogo lahko rešimo na več načinov. Poglejmo si dva:

1.način

Število zidarjev in čas, potreben za izdelavo fasade, sta si v obratnem sorazmerju. Torej več
kot je zidarjev manj časa potrebujejo.

Sklepamo:

Opazimo, da se število zidarjev zmanjša za faktor 2, torej se zaradi obratnega sorazmerja

število dni poveča za 2. Neznanko iz znanih količin izračunamo po obrazcu:

4 zidarji bodo delo opravili v 10 dneh.

2.način

Število zidarjev in čas, potreben za izdelavo fasade, sta si v obratnem sorazmerju. Torej več
kot je zidarjev manj časa potrebujejo. Naloge se najlažje lotimo tako, da iz podatkov
izračunamo koliko časa potrebuje en zidar. En zidar mora torej opraviti delo kot bi jih
drugače opravilo 8 zidarjev, zato lahko sklepamo naslednje:

Torej, če imamo 4 zidarje, delo opravijo 4-krat hitreje kot en zidar:

4 zidarji bodo delo opravili v 10 dneh.

Procentni račun

Tudi procentni račun srečujemo v vsakdanjem življenju (podražitve, pocenitve,...).

Največkrat nas zanima kakšen je relativni delež:

Relativni delež

Velikokrat želimo povedati, kako velik del celote predstavlja določen delež. To razmerje
imenujemo relativni delež:
Primer

Na banki imamo 5000 EUR prihrankov in dvignili smo 500 EUR. Koliko je vrednost
relativnega deleža, ki ga predstavlja dvig?

Dvignili smo eno desetino vseh prihrankov oziroma relativni delež, ki ga predstavlja naš
dvig, je enak eni desetini.

Vsak relativni delež pa lahko zapišemo tudi s pomočjo procentov.

Zapis v odstotkih

Rezultat relativnega deleža lahko zapišemo kot ulomek, lahko pa ga zapišemo tudi v
odstotkih oziroma procentih.

To najlažje storimo z naslednjim obrazcem:

Splošni obrazec za procentni račun:

kjer d predstavlja del, o pa celoto.

Če s p označimo število odstotkov (procentov), potem v splošnem velja:

Zgornji obrazec si poglejmo na naslednjem primeru:

Primer

Na banki imamo 5000 EUR prihrankov in dvignili smo 500 EUR. Koliko je vrednost
relativnega deleža v odstotkih, ki ga predstavlja dvig?

Dvignili smo 10% vseh prihrankov oziroma relativni delež v odstotkih, ki ga predstavlja naš
dvig, je enak 10%.

Relativni delež in zapis v odstotkih

Med zapisom s procenti in relativnim deležem obstaja povezava.

Najprej zapišimo relativni delež:

Enačbo pomnožimo z

Enačbo preoblikujemo

Poznamo izraz za procentni

račun:

in zapišemo:

Odstotke (procente) lahko tako izrazimo z relativnim deležem:

Reševanje linearnih neenačb
Linearna neenačba je zapis sestavljen iz dveh linearnih matematičnih izrazov, ki ju
imenujemo leva in desna stran neenačbe. Povezuje ju neenačaj, ki je lahko eden od naslednjih
znakov:

• , ki pomeni strogo manjše

• , ki pomeni manjše ali enako
• , ki pomeni strogo večje
• , ki pomeni večje ali enako

V neenačbi nastopajo tudi spremenljivke, ki jih v tem primeru imenujemo neznanke.

Najpogosteje neznanko označimo s črko x.

V splošnem je linearna neenačba naslednje oblike:

kjer so a, b, c, d konkretna števila.

Primer

Primer linearne nenačbe:

Reševanje linearnih neenačb

Neenačbo rešimo tako, da spreminjamo dano neenačbo v enakovredno (ekvivalentno)

neenačbo. To pomeni, da ima isto množico rešitev vendar je po obliki preprostejša.

Pri reševanju neenačb uporabljamo naslednje postopke, ki so posledica lastnosti relacije

urejenosti realnih števil:
• levi in desni strani neenačbe lahko prištejemo isto število (oz. neznanko ali daljši
matematični izraz)
• levo in desno stran neenačbe lahko pomnožimo ali delimo z istim pozitivnim številom
(oz. neznanko ali daljši matematični izraz)
• levo in desno stran neenačbe lahko pomnožimo ali delimo z istim negativnim
številom, vendar se v tem primeru neenačaj v neenačbi obrne

Linearno neenačbo z eno neznanko (imenovano tudi neenačbo prve stopnje) rešimo tako, da
prenesemo člene z neznanko na eno stran, člene brez neznanke pa na drugo stran.

Opomba: Po uporabi katerega od zgornjih postopkih, še vedno dobimo neenačbo

enakovredno prvotni.
Primer

Ali sta neenačbi in enakovredni?

Preoblikujmo prvo enačbo:

Na obeh straneh odštejemo -5:

Poračunamo kar se da:

Preoblikujmo še drugo enačbo:

Pomnožimo z -1 (Pri tem moramo biti

pozorni, ker se neenačaj obrne!):

Opazimo, da pridemo do enakega izraza, zato je odgovor na zgornje vprašanje: Da, saj je za
obe množica rešitev enaka in sicer:

Rešitve linearnih neenačb

Za rešitev linearne neenačbe z eno neznanko velja natanko ena izmed naslednjih trditev:

Rešitev je realno število

Rešitev neenačbe je realno število, za katerega neenakost velja - torej, če vstavimo to število
namesto neznanke, dobimo pravilen zapis. Množica rešitev linearne neenačbe je interval, ki
je vsaj na eno stran ni omejen.
Primer

Reši neenačbo:

Na obeh
straneh
odštejemo 2x i
n 5:

Poračunamo
kar se da:

Delimo obe
strani s 6:

Neenačbo rešijo vsi x iz intervala .

Rešitev lahko tudi grafično predstavimo na številski premici. Iz teorije vemo, da odprti
interval grafično narišemo tako, da ga v mejah zaključimo s puščico.
Rešitev so vsa realna števila

Primer

Reši neenačbo:

Na obeh straneh
odštejemo x in
3:

Poračunamo kar
se da:

Izjava je vedno resnična, torej rešitev te enačbe so vsa realna števila.

Neenačba nima rešitve

Primer

Reši neenačbo:

Na obeh straneh
odštejemo x in
5:

Poračunamo kar
se da:

Izjava ni nikoli resnična, torej rešitev te neenačbe ne obstaja.