SKLOP 2 Predavanja UML LIN ALGEBRA 1 2

UPORABNA MATEMATIKA V LOGISTIKI
za Višje šolsko strokovno izobraževanje
LINEARNA ALGEBRA
(MATRIKE, SISTEM LINEARNIH ENAČB)
1
LINEARNA ALGEBRA LINEARNA ENAČBA
SISTEM LINEARNIH ENAČB

Reševanje sistema dveh enačb z dvema
neznankama
Sistem dveh enačb z dvema neznankama rešujemo tako, da iz poljubno

izbrane enačbe izrazimo eno neznanko. Nato izraženo vstavimo namesto te
neznanke v preostalo enačbo.
Zakaj? Tako se znebimo izražene neznanke. Dobimo eno enačbo z eno
neznanko, ki je ni težko rešiti. Nato le še izračunamo manjkajočo neznanko. 2

Reševanje sistema dveh enačb z dvema neznankama
Primer 1: Reši sistem enačb:
Rešitev: 1.način – primerjalni način
3

Rešitev: 2.način - metoda nasprotnih koeficientov
4

Primer 2: Reši sistem enačb:
Rešitev: uporabimo metodo nasprotnih koeficientov
5

Reševanje sistema treh enačb s tremi
neznankami
Če imamo sistem treh enačb s tremi neznankami (glej sliko zgoraj), se najprej
znebimo ene enačbe in ene neznanke. Tako dobimo sistem dveh enačb z dvema
neznankama. Nato se spet znebimo ene enačbe in ene neznanke. Tako nam ostane le še
ena enačba z eno neznanko, ki pa je ni težko rešiti.
Če bi imeli npr. sistem 100 enačb s 100 neznankami, bi se najprej znebili ene enačbe
in ene neznanke. Dobili bi sistem 99 enačb in 99 neznank. Nato bi se spet znebili ene
enačbe in ene neznanke. Dobili bi sistem 98 enačb z 98 neznankami. Po naslednjem
koraku bi dobili sistem 97 enačb s 97 neznankami. Tako bi nadaljevali, dokler ne bi
dobili le ene same enačbe, ki pa je ni težko rešiti. Tako velike sisteme rešujemo z
računalniki.
6
LINEARNA ALGEBRA MATRIKA
Matrike so uporabne za zapis podatkov, ki so odvisni od dveh kategorij

ter za proučevanje koeficientov sistemov linearnih enačb in linearnih
transformacij.
7
Slike baznih elementov L(vi) zapišemo kot linearne kombinacije elementov baze W:
L (vi ) = a1i w1 + a2i w2 +  + ami wm , i =
1, 2,..., n
 a11 a12  a1n 

 
a a22  a2 n 
Tako dobljena števila zložimo v tabelo  21 , ki ji pravimo matrika.
     
 
 am1 am 2  amn 
Če je x= x1v1 + x 2 v2 +  + xn vn , je
L=
(v) x1 L (v1 ) + x 2 L (v2 ) +  + xn L (vn )
= x1 (a11w1 +  + am1wm ) + x 2 (a12 w1 +  + am 2 wm ) + ... + xn (a1n w1 +  + amn wm )
= (a11 x1 + a12 x 2 + ... + a1n xn )w1 + ... + (am1 x1 + am 2 x 2 + ... + amn xn )wm
Koordinata pri vektorju w j je skalarni produkt j − te vrstice (a j1 , a j 2 ,..., a jn ) z n − terico ( x1 , x 2 ,..., xn ).
MATEMATIKA 1 8 8
MATRIKA – OSNOVNI POJMI
ali krajše

Primer 1:
Rešitev:
Primer 2:
Primer 3:
Primer 4:
Množenje dveh matrik

Funkciji KXL ustreza matrika, sestavljena iz stolpcev, ki predstavljajo K(L(vi)).
 b11 b12  b1m   a11 a12  a1n   c11 c12  c1m 

     
 b21 b22  b2 m   a21 a22
⋅
 a2 n 
=  c21 c22  c2 m 
                  PRODUKT MATRIK
     
 bl1 bl 2  blm   am1 am 2  amn   cl 1 cl 2  clm 
cij je skalarni produkt i-te vrstice prve matrike z j-tim stolpcem druge matrike
1 2 1
  Produktna matrika ima
 1 0 2 −1  0 1 1   −1 5 −3  enako vrstic kot prvi in
  = 
 0 1 2 0  −1 
2 −2  −2 5 −3  enako stolpcev kot drugi
  faktor.
0 1 0
17 17
Primer 5:


Uporaba Excela za računanje z matrikami

DETERMINANTA
DETERMINANTA
DETERMINANTA
Lastnosti determinant
RAČUNANJE DETERMINANT
Primer 6: Izračunaj vrednost determinante:

Determinante 3.reda:
Predznaki z desne strani so + - +. Vsak od treh izrazov desne strani je element

prvega stolpca v D matriki pomnožen z njegovim „minorom“. Monor je
determinanta drugega reda, ki je dobljena iz D brisanjem vrstice in stolpca v
katerem se ta element nahaja (npr. za 𝒂𝒂𝟏𝟏𝟏𝟏 brišemo prvo vrstico in prvi stopec
itd.). Če izračunamo minore dobimo, da je D:
Primer 7: Po Sarrusovem pravilu izračunaj vrednost determinante:
Skalarni produkt elementov neke vrstice ali stolpca s pripadajočimi koeficienti

imenujemo razvoj determinante po elementih neke vrstice ali stolpca.
Determinanta reda n:
Determinanta, ki pripada kvadratni matriki reda n, je enaka skalarnemu

produktu neke vrstice ali stolpca v matriki z vrsto pripadajočih faktorjev.
Razvoj po i-ti vrstici:

RAČUNANJE DETERMINANTE
Kot primer pokažimo razvoj determinante po prvi vrstici.
In nadaljujemo z razvojem tako, da izračunamo vrednosti sumandov, kar pa že znamo.
Primer 8: Določimo vrednost naslednje determinante z razvojem.

Primer 9a: Določimo vrednost naslednje determinante 4x4 z razvojem

a) po 3.vrstici in
b) po 2. stolpcu.
Pri izračunu
determinante
matrike je
najboljše izbrati
stolpec ali vrstico,
ki vsebuje največ
ničel – izračun je
krajši!
Primer 9b: Določimo vrednost naslednje determinante 4x4 z razvojem.

Vrednost dobljene determinante lahko izračunamo po Sarrusovem pravilu ali z

razvojem po prvem stolpcu.
Po Sarrusovem pravilu:
Primer 9b: Določimo vrednost naslednje determinante 4x4 z razvojem.
Zaradi preglednejšega zapisa bomo izpuščali zapisovanje matrik in

pisali samo determinante.
RANG MATRIKE
Rang matrike predstavlja število neničelnih vrstic v vrstični kanonični obliki

matrike; število neničelnih vrstic predstavlja število linearno neodvisnih enačb in je
enako številu pivotnih elementov. Rang matrike je torej enak številu linearno
neodvisnih vrstic matrike. Transponiranje matrike njenega ranga ne spremeni,
zato je rang matrike enak tudi številu linearno neodvisnih stolpcev matrike.
Če velja r = rang(A) = rang([A|b]), potem rešitev obstaja (rečemo tudi, da je
sistem konsistenten).
Konsistenten sistem ima:
• natanko eno rešitev, ko je število neznank n enako rangu r in
• neskončno mnogo rešitev, ko je rang r manjši od števila neznank n (rešitev je
odvisna od n−r parametrov).
RANG MATRIKE
Primer 10: Določite rang (B) naslednje matrike
Zamenjamo prvo in drugo vrstico in matriko preuredimo kot:
Podelimo drugo vrstico s 3 in dobimo naslednjo obliko:

Podijelimo sada drugi redak s brojem . Tada je
RANG MATRIKE
Primer 10:
rang (B) = 3
Inverzna (obratna) matrika

Primer 11:
Postopek:
Izračun inverzne (obratne) matrike preko matrike kofaktorjev
−1 1
A= ⋅ adjA
A
Izračun determinante matrike A: det A = 153

 “Adjungirana” matrika je transponirana matrika kofaktorjev. Kofaktorji elementov vrste
po elementih prve, druge in tretje vrste so:
4 −1
A11 = ( −1) ⋅ = 4 ⋅ 2 − ( −1) ⋅ 7 = 8 + 7 = 15
1+1
7 2 Matrika kofaktorjev dane matrike je:

5 −1
A12 =( −1) =−1 ⋅ ( 5 ⋅ 2 ) − ( −1) ⋅ 8 =−18
1+ 2
⋅
8 2
5 4
A13 = ( −1)
1+ 3
⋅ =5 ⋅ 7 − 4 ⋅ 8 =3
8 7
−5 6
A21 =( −1) =− ( −5 ⋅ 2 − 6 ⋅ 7 ) =52
2 +1
⋅
7 2
3 6 Inverzna matrika je:
( 1)
2+ 2
A22 =− ⋅ =3 ⋅ 2 − 6 ⋅ 8 =−42
8 2
3 −5
A23 =( −1) =− ( 3 ⋅ 7 − ( −5 ) ⋅ 8 ) =−61
2+3
⋅
8 7
−5 6
A31 =( −1) =−5 ⋅ ( −1) − 6 ⋅ 4 =−19
3+1
⋅
4 −1 rešitev sistema je:
3 6
A32 =( −1) =−3 ⋅ ( 3 ⋅ ( −1) − 6 ⋅ 5 ) =33
3+ 2
⋅
5 −1
3 −5
A33 = ( −1) = 3 ⋅ 4 − ( −5 ) ⋅ 5 = 37
3+ 3
⋅
5 4
Cramerjevo pravilo
Cramerjevo pravilo
Primer 12: Reši sistem enačb
Rešitev: Uporabimo Cramerjev izrek 4x4

Primer 13:
10 
I1 I2 I3
Določi tokove v
12 V
20 
električnem
10 
krogu:
Označimo tokove in napišemo Kirchhoffove enačbe za

razvejišča I1= I2+ I3
in
kroge 10 I1+20 I2 = 12 (padec napetosti v levem krogu)
10 I1+10 I3 = 12 (padec napetosti v zunanjem krogu)
20 I2- 10 I3 = 0 (desni krog – enačba je odvečna, ker sledi iz prejšnjih dveh)
Matriko poenostavimo z Gaussovim eliminacijskim postopkom:
I1 − I 2 − I3 =0   1 −1 −1 0   1 0 0 0.72 
    
10 I1 + 20 I 2 =12   10 20 0 12  0 1 0 0.24
 
10 I1 + 10 I3 = 12  10 0 10 12   0 0 1 0.48 
   
= =
I1 0.72 =
A, I1 0.24 A, I1 0.48 A
MATEMATIKA 1 54 54
VAJA 1:
REŠITEV:
VAJA 2:
Naj število a pomeni število izdelanih izdelkov A in b število izdelanih izdelkov B.

Postavimo sistem enačb:
Odg a:
Program proizvodnje po podanih
pogojih predvideva proizvodnjo 8
enot izdelka A in 4 enote izdelka
B.
Dobiček:
VAJA 3:
 Tehnični koeficienti proizvodnje nam povedo, potrebno porabo kapacitet po

enoti proizvodnje. Za en kos izdelka P1 je potrebno 12/100 ure prvega in 16/200
ure drugega stroja, za kos izdelka P2 so ti kazalniki uporabe 12/80 ur prvega
stroja in 16/50 drugega stroja.
 Naj xi (i=1,2) pomeni število proizvedenih izdelkov P1 in P2.
12 12
Sistem enačb je naslednji: x1 + x2 =⋅ 12 0,875
100 80
16 16
x1 + x2 =⋅ 16 0,85
200 50
0,12 x1 + 0,15 x2 =10,5
0, 008 x1 + 0,32 x2 =
13, 6
Primer 3:
VAJA 4:
VAJA 5:
VAJA 6:
1 1 1
+ =
x1 x2 7,5 Kjer so x1, x2 in x3 spremenljivke, ki pomenijo število dni v
1 1 1 katerem skupine G1, G2 in G3 opravijo delo samostojno.
+ =
x1 x3 6
1 1 1
+ =
x2 x3 10
−1 1
A= ⋅ adjA
A
1 1 1 1
+ + = ⇒x= 5
Enačba za odgovor pod b): Vse skupine skupaj bi
10 30 15 x delo opravile v 5 dneh

SKLOP 2 Predavanja UML LIN ALGEBRA 1 2

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

SKLOP 2 Predavanja UML LIN ALGEBRA 1 2

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UPORABNA MATEMATIKA V LOGISTIKI

za Višje šolsko strokovno izobraževanje

SISTEM LINEARNIH ENAČB

Sistem dveh enačb z dvema neznankama rešujemo tako, da iz poljubno

SISTEM LINEARNIH ENAČB

Rešitev: 1.način – primerjalni način

SISTEM LINEARNIH ENAČB

SISTEM LINEARNIH ENAČB

Rešitev: uporabimo metodo nasprotnih koeficientov

SISTEM LINEARNIH ENAČB

Matrike so uporabne za zapis podatkov, ki so odvisni od dveh kategorij

 a11 a12  a1n 

Koordinata pri vektorju w j je skalarni produkt j − te vrstice (a j1 , a j 2 ,..., a jn ) z n − terico ( x1 , x 2 ,..., xn ).

MATRIKA – OSNOVNI POJMI

MATRIKA – OSNOVNI POJMI

MATRIKA – OSNOVNI POJMI

Množenje dveh matrik

 b11 b12  b1m   a11 a12  a1n   c11 c12  c1m 

Množenje dveh matrik

Množenje dveh matrik

Uporaba Excela za računanje z matrikami

Primer 6: Izračunaj vrednost determinante:

Predznaki z desne strani so + - +. Vsak od treh izrazov desne strani je element

Primer 7: Po Sarrusovem pravilu izračunaj vrednost determinante:

Skalarni produkt elementov neke vrstice ali stolpca s pripadajočimi koeficienti

Determinanta, ki pripada kvadratni matriki reda n, je enaka skalarnemu

Razvoj po i-ti vrstici:

Kot primer pokažimo razvoj determinante po prvi vrstici.

In nadaljujemo z razvojem tako, da izračunamo vrednosti sumandov, kar pa že znamo.

Primer 8: Določimo vrednost naslednje determinante z razvojem.

Primer 9a: Določimo vrednost naslednje determinante 4x4 z razvojem

Primer 9b: Določimo vrednost naslednje determinante 4x4 z razvojem.

Vrednost dobljene determinante lahko izračunamo po Sarrusovem pravilu ali z

Primer 9b: Določimo vrednost naslednje determinante 4x4 z razvojem.

Zaradi preglednejšega zapisa bomo izpuščali zapisovanje matrik in

Rang matrike predstavlja število neničelnih vrstic v vrstični kanonični obliki

Primer 10: Določite rang (B) naslednje matrike

Zamenjamo prvo in drugo vrstico in matriko preuredimo kot:

Podelimo drugo vrstico s 3 in dobimo naslednjo obliko:

Inverzna (obratna) matrika

Izračun inverzne (obratne) matrike preko matrike kofaktorjev

Izračun determinante matrike A: det A = 153

7 2 Matrika kofaktorjev dane matrike je:

Primer 12: Reši sistem enačb

Rešitev: Uporabimo Cramerjev izrek 4x4

Označimo tokove in napišemo Kirchhoffove enačbe za

Naj število a pomeni število izdelanih izdelkov A in b število izdelanih izdelkov B.

 Tehnični koeficienti proizvodnje nam povedo, potrebno porabo kapacitet po

You might also like