UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR

PREDMET
MATEMATIKA ZA EKONOMISTE

ORODJA, PROBLEMI, POSTOPKI, REŠITVE

ponovitev tehnik ter gradiva za vaje in seminarske naloge

Igor Dukanović

Maribor, 2016
Zahvala
Tekst pred vami je nastal v prostem odprtokodnem urejevalniku
matematičnih besedil LATEX. Risbe so narisane s prostim odprtokod-
nim paketom Gnuplot. Zahvala gre številnim nesebičnim prosto-
voljnim razvijalcem.
A res veliko zahvalo dolgujem prof. dr. Miklavžu Mastinšku in
prof. dr. Janku Marovtu za številne koristne ideje, popravke in
izboljšave tega gradiva.

2
Kazalo

1 Enačbe 5

2 Procentni račun 6

3 Obrestnoobrestni račun 8
3.1 Načelo ekvivalence glavnic . . . . . . . . . . . . . . 9
3.2 Konformno obrestovanje . . . . . . . . . . . . . . . 10

4 Množice 13

5 Kombinatorika 14

6 Zaporedja 15

7 Funkcije 16

8 Odvodi 20

9 Ekonomske funkcije in elastičnost 22

10 Funkcije dveh spremenljivk 25

11 Integralni račun 26

12 Matrični račun 26

13 Sistemi linearnih enačb 29

14 Sestavljene seminarske naloge 31

15 Navodila za seminarsko nalogo 32

3
16 Rešitve nekaterih nalog 32

1 Enačbe 32

2 Procentni račun 33

3 Obrestnoobrestni račun 34
3.1 Načelo ekvivalence glavnic . . . . . . . . . . . . . . 36
3.2 Konformno obrestovanje . . . . . . . . . . . . . . . 38

4 Množice 39

5 Kombinatorika 39

6 Zaporedja 40

7 Funkcije 41

8 Odvodi 48

9 Ekonomske funkcije in elastičnost 48

10 Funkcije dveh spremenljivk 48

11 Integrali 48

12 Matrični račun 48

13 Sistemi linearnih enačb 49

4
1 Enačbe

Pri reševanju problemov obrestno-obrestnega računa (glejte razdelek

3.2) se pogosto pojavijo enačbe kakšne navajamo v spodnjih zgledih.
Zato bomo najprej ponovili osnovne principe reševanja enačb, da
se lahko nato osredotočimo na načelo ekvivalence glavnic.
1. Rešite enačbe
x+3 =8 3x = 9
x
x−3 =8 3 = 8

(Zapišite postopek.) Kako se rešuje enačba, v kateri nastopa

seštevanje? Odštevanje? Množenje ali delenje?
2. Uporabite inverzno funkcijo, da rešite enačbo:
12
√
rm = 1, 07 x=9 ex = 2 ln x = 3

3. V enačbi najprej prenesite na drugo stran najbolj zunanjo op-

eracijo - operacijo, ki je zadnja na vrsti:
x2 +3
x+1 =2
Upoštevajte, da

x2 + 3
x+1
2
pomeni (x + 3) : (x + 1), torej imajo prednost izračuni v ok-
lepajih in je zadnja na vrsti operacija delenja. Zato najprej
prenesemo na drugo stran (x + 1).
4. a) Izpeljite b:
24
25 rm −1 r12 − 1
arm =b m .
rm − 1 rm − 1

5
 √
b) Koliko je b, če je rm = 12 1, 07? (Zapišite na vse decimalke,
ki vam jih da kalkulator.)
5. a) Izpeljite a:
24 12
25 rm − 1 12 rm −1
arm = Crm +b .
rm − 1 rm − 1
√
b) Koliko je a, če je rm = 12 1, 07?
c) Kaj pa če sta dana še b = 100 in C = 1500?
Navodilo: Končni rezultat (v nalogi c)) naj bo izračunan na dve
decimalki natančno. Rezultat v nalogi b) pa kar se da natančno
- na vsa mesta, kar jih da kalkulator.
6. Ponovite formuli D = b2 − 4ac in
√
−b ± D
x1,2 =
2a
ter rešite enačbo
x2 + 6x + 3
= 0.
x+7
7. Poiščite presečišče premice y = 4x − 2 in parabole y = x2 + 2.
Kaj opazite?

2 Procentni račun

1. Na tovarniško ceno izdelka (c0 ) si trgovina zaračuna 50 odstotno

maržo. Na tako oblikovano ceno (c1 ) je treba državi plačati 20
odstoten DDV. Za koliko odstotkov je končna - drobnoprodajna
cena (c2 ) višja od tovarniške?
2. Delnica se v ponedeljek, sredo in petek podraži po 6 odstotkov,
v torek in četrtek pa poceni po 9 odstotkov. Za koliko odstotkov
in kako se je v tem tednu spremenila njena cena?

6
 Navodilo: Najprej primerno označite vse spremenljivke.
3. a) Kvadratu se je stranica povečala za p odstotkov. Za koliko
odstotkov se je povečala površina?
b) Izračunajte še konkretno za primer, če je p = 10.
4. S katerim faktorjem (r) moramo pomnožiti dano številsko vred-
nost, da jo tako povečamo za šest odstotkov?
5. Letos smo izdelek prodajali po za dva odstotka višji ceni kot
lani. Ob tem smo proizvedli (in prodali) za pet odstotkov več
izdelkov. Za koliko odstotkov se je povečal prihodek? (Navodilo:
prihodek (P ) je produkt cene (c) in količine (x), P = c · x.)
6. Tri leta zapored se je cena izdelka višala za po dva odstotka
letno. Ob tem se je proizvodnja vsako leto povečala za pet
odstotkov glede na preteklo leto.
a) Za koliko odstotkov je končni prihodek višji od začetnega
(pred prvo podražitvijo)?
b) Za koliko odstotkov je začetni prihodek bil nižji od končnega?
c) Koliko odstotkov končnega prihodka predstavlja začetni pri-
hodek?
d) Po koliko odstotkov bi morali letno povečevati proizvodnjo,
da bi končni prihodek bil za 30 odstotkov višji od začetnega?
7. Število turistov se deset let enakomerno veča.
a) Za koliko odstotkov bo čez deset let večje, če se poveča vsako
leto za 7 odstotkov glede na preteklo leto?
b) Po koliko odstotkov bi se moralo število turistov povečati
vsako leto, da bi se v desetih letih podvojilo?
8. Inflacija je dvoodstotna. V državi so izdelali za štiri odstotke
več proizvodov. Za koliko odstotkov se je povečal BDP?

7
3 Obrestnoobrestni račun

Pri vseh nalogah si je smiselno najprej skicirati časovno premico.

1. Neka država si je pred petdesetimi leti izposodila milijardo
dolarjev po 12 % letni dekurzivni obrestni meri. Rast njenega
gospodarstva je ta čas bila 6,08 % na letni ravni (dvoodstotna
inflacija na dolar, ob 4 % realni gospodarski rasti). Kolikšen
odstotek svojega dolga lahko ta država danes vrne?
2. Bill Gates si je izposodil milijon dolarjev na deset let po 30
% letni dekurzivni obrestni meri. Njegovo podjetje bo ves ta
čas imelo stoodstotno interno stopnjo donosnosti. Kolikšen
odstotek vrednosti njegovega podjetja bo čez deset let pred-
stavljal dolg?
3. a) Imamo načrt za projekt, katerega interno stopnjo donos-
nosti ocenjujemo na 15 %. Na banki ima naše podjetje
slabo boniteto (obravnavajo nas kot tvegano naložbo) in je
temu primerno visoka obrestna mera - 10 % letno. Ali naj
najamemo začetni kapital, da izpeljemo projekt?
b) Eko sklad nam ponuja subvencionirano ugodno tri odstotno
dekurzivno letno obrestno mero za projekt, katerega interno
stopnjo donosnosti ocenjujemo na en odstotek. Ali vza-
memo kredit?
4. Podjetje A ima 8 odstotno interno stopnjo donosnosti, podjetje
B pa 9 odstotno. Za kolikokrat se bo vrednost podjetja B v sto
letih več povečala od vrednosti podjetja A?
5. Julij Cezar je ostal dolžan en zlatnik. Koliko morajo njegovi
dediči vrniti danes (po 2000 letih), če je letna obrestna mera
vseskozi 5 odstotna?

8
 6. Ob začetkih prvih desetih let investiramo po milijon dolarjev
v podjetje, ki ves ta čas beleži 8 % interno stopnjo donosnosti.
Izračunajte vrednost podjetja ob koncu 12. leta.

3.1 Načelo ekvivalence glavnic

Pri vseh nalogah si najprej narišite časovno premico. Označite ter-

min, na katerega reducirate glavnice z E.
1. Ob začetkih prvih dveh let si izposodimo po a evrov. Dolg
bomo poravnali z (nominalno) enakima zneskoma po b evrov
ob koncih tretjega in četrtega leta. Letna dekurzivna obrestna
mera je 6 %. Zapišite ekvivalenco glavnic:
a) ob koncu četrtega leta,
b) ob koncu petega leta,
c) ob začetku prvega leta (razobrestite vse zneske).
2. a) Imamo 100 evrov in 100 dolarjev. Menjalni tečaj je 1,1
dolarja za evro? Koliko sta oba bankovca skupaj vredna v
dolarjih? Koliko v evrih?
b) Ob začetku lanskega leta smo vložili 100 evrov in ob začetku
letošnjega prav toliko. Koliko je skupna vrednost obeh
glavnic ob začetku letošnjega leta, če je v državi letna dekurzivna
obrestna mera 10 odstotna?
3. a) Podjetje petletni kredit milijon evrov vrne z enakimi letnimi
anuitetami po a evrov ob koncih prvega, drugega, tretjega,
četrtega in petega leta. Koliko je a, če je letna dekurzivna
obrestna mera 6 %?
b) Kaj pa če letne anuitete po a evrov vračamo samo ob koncih
drugega, tretjega, četrtega in petega leta?

9
 4. Podjetje najame tri milijone evrov kredita. Ob koncih prvega
in drugega leta vrne po pol milijona evrov (a). Ob koncu petega
leta prejme še milijon evrov kredita. Po koliko mora vračati ob
koncih 6., 7., 8., 9. in 10. leta, če je letna dekurzivna obrestna
mera 11 odstotna?
5. Zapišite ekvivalenco glavnic:
5 4 3 1 0
K a a b b
E

3.2 Konformno obrestovanje

Pri vseh nalogah si najprej natančno narišite časovno premico.

Označite termin, na katerega reducirate glavnice z E.
1. Babica ob koncu vsakega meseca vloži v banko po a evrov,
da bi ob koncu leta vnukinji kupila darilo za S evrov. Letna
dekurzivna obrestna mera je 6 odstotna. Kapitalizacija je mesečna,
obrestovanje je konformno.
a) Izrazite S z a.
b) Koliko privarčuje, če vlaga po 100 evrov?
c) Po koliko naj vlaga, če želi privarčevati 1000 evrov?
2. Prvih pet let smo ob začetkih mesecev vlagali po a evrov. Letna
dekurzivna obrestna mera je 11 %. Kapitalizacija je mesečna,
obrestovanje je konformno. Koliko prihrankov imamo ob koncu
šestega leta?
Koliko konkretno če smo vlagali po sto evrov?
3. Prvo leto ob začetkih mesecev vlagamo po a evrov, da bi ob
koncih mesecev v tretjem letu prejemali po b evrov. Izrazite b

10
 z a, če je letna dekurzivna obrestna mera 5 odstotna. Kapital-
izacija je mesečna, obrestovanje je konformno.
4. Prvi dve leti ob začetkih mesecev varčujemo po a evrov, da bi
ob koncih mesecev v četrtem letu prejemali po b evrov. Izrazite
b z a, če je letna dekurzivna obrestna mera 8 %. Kapitalizacija
je mesečna, obrestovanje je konformno.
5. Prvi dve leti ob začetkih mesecev vlagamo po a evrov, da bi
prihranke izčrpali z dvema (nominalno) enakima dvigoma po b
evrov ob koncih tretjega in četrtega leta. Izrazite b z a, če je
letna dekurzivna obrestna mera 6 %. Kapitalizacija je mesečna,
obrestovanje je konformno.
6. Prvi dve leti ob začetkih mesecev prejemamo po a evrov. Ob
začetku četrtega leta vrnemo 1500 evrov (C), ob koncih mese-
cev v četrtem letu pa še po sto evrov (b). Izračunajte a, če je
letna dekurzivna obrestna mera 7 %. Kapitalizacija je mesečna,
obrestovanje je konformno.
7. Prva tri leta ob začetkih mesecev prejemamo po sto evrov
štipendije (a). Ob koncu tretjega leta vrnemo 3000 evrov. Ko-
liko še moramo vrniti ob koncu petega leta? Letna dekurzivna
obrestna mera je 1 %, obrestovanje je konformno.
8. Prva tri leta ob začetkih mesecev prejemamo po sto evrov
štipendije (a). Ob koncu tretjega leta vrnemo 3000 evrov. Po
koliko še moramo vračati ob koncih mesecev v šestem letu?
Letna dekurzivnaobrestna mera je 1 %. Kapitalizacija je mesečna,
obrestovanje je konformno.
9. Prvi dve leti ob začetkih mesecev vlagamo po a evrov, da bi ob
koncih mesecev v petem letu prejemali po b evrov. Izrazite b z
a, če smo ob koncu tretjega leta že dvignili 1000 evrov. Letna

11
 dekurzivna obrestna mera je 5 %. Kapitalizacija je mesečna,
obrestovanje je konformno.
10. Ob začetkih mesecev prva tri leta vlagamo po a evrov. Ob
koncu četrtega leta dvignemo B = 1000 in ob koncu petega
še C = 2000 denarnih enot. Ob koncih mesecev v šestem letu
prejemamo še po b = 100 d. e. Po koliko (a) moramo varčevati,
če je letna dekurzivna obrestna mera 7 odstotna? Kapitalizacija
je mesečna, obrestovanje je konformno.
11. Prvo leto ob začetkih mesecev vlagamo po a evrov. Tretje
leto ob koncih mesecev prejemamo po a evrov. Koliko (S)
imamo prihrankov ob koncu četrtega leta, če je letna dekurzivna
obrestna mera 7 odstotna? Kapitalizacija je mesečna, obresto-
vanje je konformno.
12. Prvo leto ob koncih mesecev prejemamo po 100 evrov. Dolg
vrnemo s tremi vračili po b evrov ob koncih drugega, tretjega
in četrtega leta. Koliko je b, če je letna dekurzivna obrestna
mera 6 odstotna? Kapitalizacija je mesečna, obrestovanje je
konformno.
13. Prvo leto ob začetkih prvih šestih mesecev prejemamo po 100
evrov. Po koliko (b) evrov moramo vrniti ob koncu prvega
in drugega leta, če je letna dekurzivna obrestna mera 4 %?
Kapitalizacija je mesečna, obrestovanje je konformno.
14. Dve leti ob začetku vsakega meseca vlagamo po a = 100 evrov.
Ob koncu tretjega leta prejmemo 1000 evrov. Kako visoko
mesečno rento bomo prejemali ob koncih mesecev v četrtem
letu, če je letna dekurzivna obrestna mera 8 %? Kapitalizacija
je mesečna, obrestovanje je konformno.
15. Kredit deset tisoč evrov (K) najamemo na pet let. Letna

12
 dekurzivna konformna obrestna mera je 9 odstotna. Kapital-
izacija je mesečna, obrestovanje je konformno.
a) Izračunajte mesečno anuiteto a.
b) Izračunajte mesečno anuiteto a′ , če nam prvo leto ni treba
vračati ničesar (in prvi obrok vrnemo šele po trinajstih
mesecih).
16. Prva tri leta ob začetkih mesecev vlagamo po a evrov. Ob kon-
cih mesecev v četrtem letu prejemamo po 3a evrov. Koliko (B)
še imamo ob koncu petega leta, če je letna dekurzivna obrestna
mera 4 odstotna? Kapitalizacija je mesečna, obrestovanje je
konformno.
17. Prvo leto ob koncih mesecev prejemamo po a evrov. Ob koncu
drugega leta vrnemo 6a evrov. Po koliko (b) še moramo vračati
ob koncih mesecev v tretjem letu, če je letna dekurzivna obrestna
mera 7,5 odstotna? Kapitalizacija je mesečna, obrestovanje je
konformno.

4 Množice

Navodilo: Zapis najprej poenostavite in množice narišite nad številsko

osjo.
1. Dani sta množici
A = {x ∈ IR||x − 3| < 1}
B = {x ∈ IR||x − 3| = 1}

Poiščite množice A ∪ B, A ∩ B, A \ B.
Narišite kartezične produkte B × B, A × A, A × B in B × A.
Koliko elementov imajo?

13
 2. Dane so množice
A = {x ∈ IR||x − 3| < 2}
B = {x ∈ IR||x − 4| ≤ 1}
C = {n ∈ Z|n2 − 6n + 5 = 0}
a) Poiščite množite A ∪ B, A ∪ B in A ∪ C.
b) Narišite množici A × B, B × A in B × B.
c) Koliko elementov ima kartezični produkt C × C?

5 Kombinatorika

Naloge rešite samo z uporabo osnovnega izreka kombinatorike (po

potrebi tudi v inverzno smer).
1. V šolski menzi ponujajo dve juhi, tri glavne jedi, pet vrst solat
in en posladek. Na koliko načinov si lahko sestavimo kosilo (iz
natanko ene juhe, ene glavne jedi, ene solate in posladka)?
Namig. Ni pomembno, kako kosilo sestavljamo. Na pladenj
poglejte šele, ko je že sestavljeno (na blagajni na primer).
2. Trideset otrok tekmuje v teku. Na koliko načinov lahko mednje
razdelite po eno zlato, srebrno in bronasto medaljo?
3. Med tridesetimi sošolci so trije odlični. Na koliko načinov se je
to lahko zgodilo?
4. V zaboju je 50 izdelkov. Med njimi je pet slabih. Na koliko
načinov lahko iz škatle izberemo poljubnih pet izdelkov? Kaj
pa če naj bodo:
a) vsi dobri;
b) natanko štirje dobri;
c) vsaj štirje dobri;

14
 d) vsi slabi;
e) vsaj en dober.
5. Banka desetim podjetjem odobri rizična posojila. Na koliko
načinov ji lahko posojilo vrne:
a) vseh deset,
b) natanko devet,
c) natanko osem
podjetij?

6 Zaporedja

1. Seštejte:
a) 1 + 1, 08 + 1, 082 + ... + 1, 089 =
b) 1 + r + r2 + ... + r9 =
2 59
c) 1 + rm + rm + ... + rm =
Koliko sumandov je v posamezni delni vsoti geometrijske vrste?
2. Svetovne zaloge nafte so 20 milijard sodčkov. Od tega bomo
letos počrpali milijardo sodčkov. Vsako naslednje leto bodo
črpanje zmanjšali za 5 % glede na leto poprej.
a) Koliko bomo porabili v naslednjih dvajsetih letih?
b) Ali bodo zaloge zadoščale za naslednjih sto let (tisoč)?
c) Ali bodo zaloge zadoščale za vse prihodnje generacije?
D.N. Ista naloga ob bolj realistični predpostavki, da se poraba
nafte povečuje po 3 % letno.

15
 3. Dano je zaporedje s splošnim členom

4n − 1
an = .
2x
a) Predstavite prvih pet členov zaporedja na številski premici.
b) Dokažite, da je monotono.
c) Dokažite, da je 10 njegova zgornja meja.
d) Koliko členov in kateri so na intervalu (1.9,1.99)?
1
e) Koliko členov in kateri so v ε-okolici števila 2, če je ε = 100
1
(oziroma, če je ε = 1000 )?
f) Izračunajte limito a s pravili za limito kvocienta in vsote.
g) Koliko je natančna zgornja meja zaporedja in na katerem
najmanjšem intervalu so vsi členi zaporedja?
4. Koliko členov zaporedja s splošnim členom

4n + 1
an =
x+7
1
je v 1000 -okolici svoje limite?

7 Funkcije

1. Narišite graf kvadratne funkcije f (x) = x2 na intervalu [−1, 1]

1 1
ter (stokrat povečano) samo na intervalu [− 10 , 10 ]. Kaj opazite?
2. Ocenite ploščino lika med parabolo y = x2 − 1 in x-osjo. Skici-
rajte!
3. Narišite graf polinoma
p(x) = x3 − 4x2 .

16
 y
✻

✲x

4. Označite na sliki ničlo funkcije in določite njeno stopnjo.

5. Označite na sliki ničli funkcije in določite njuni stopnji.

y
✻

Točka je Točka je
ničla. ničla.
❥ ✙ ✲ x

6. a) Skicirajte graf polinoma

p(x) = (x − 1)(x − 2)(x − 3)

17
 b) Zapišite polinom p(x) v običajni obliki (zmnožite). Poiščite
ekstreme in prevoj.
c) Na katerih intervalih funkcija narašča? Na katerem inter-
valu je konveksna?
d) Narišite graf.
7. Uporabite Hornerjev postopek in zdelite

4x5 + 2x4 + 4x3 + 10x + 18

.
2x2 + x + 3
8. Kakšne stopnje je pol x0 na sliki?

y
✻

✲ x
x0

9. Narišite grafe funkcij podanih s predpisi

x−1
a) f (x) = x+1 ,
x2
b) g(x) = x −1 ,
2

x2 −1
c) h(x) = x2 .

18
10. Narišite graf racionalne funkcije (ničle, poli, asimptota, ek-
stremi)

x2 − 1
f (x) = .
x+2
11. Narišite graf racionalne funkcije

x+2
r(x) = .
x2 − 1
a) Na katerem intervalu je funkcija naraščajoča?
b) Kje je konveksna?
c) Za koliko se r(10) še razlikuje od asimptote?
12. Narišite graf ulomljene funkcije

2x2 + 4x + 1
f (x) = 1
2x + 7
13. Narišite graf racionalne funkcije
x3 − 2x2
f (x) = 2 .
x −1
14. V istem koordinatnem sistemu narišite grafe eksponentnih funkcij:

f (x) = 2x g(x) = ex h(x) = 10x .

Katere skupne lastnosti imajo? V čem se razlikujejo? Kako bi
izgledal graf funkcije i(x) = 1, 08x (8 % letna obrestna mera).
15. Narišite graf funkcije

1
f (x) = .
x2 + 1
19
 Izračunajte ničle, pole, asimptoto, lokalne ekstreme in prevoje.
16. Narišite graf funkcije
2
− x2
g(x) = e .
Asimptoto uganite. Pomagajte si z vrednostmi g(3) in g(10).

8 Odvodi

1. Narišite parabolo y = x2 −1 ter tangento na njo v točki T (2, 3).

a) Poiščite ničle kvadratne funkcije, presečišče z y-osjo in na-
jprej narišite le parabolo.
b) Odvajajte y = x2 − 1.
c) Izračunajte smerni koeficient tangente k = f ′ (2).
d) Zapišite enačbo premice y = kx + n s tem smernim koefi-
cientom, ki se dotika parabole v točki T (2, 3).
e) Kje tangenta seka osi x in y? Narišite jo.
2. Uporabite pravilo za odvod produkta.

(x2 · x3 )′ =
3. Odvajajte
f (x) = x7,3 h(x) = xex

ln x
g(x) = x2 + 7x + 5 i(x) = x+1

Zapišite pravila, ki ste jih pri tem uporabili.

20
4. Uporabite pravilo za odvod sestavljene funkcije F (x) = f (u(x))

F ′ (x) = f ′ (u(x))u′ (x)

na funkcijah
f (x) = (x + 1)2 ,

g(x) = (2x + 1)7 ,

√
h(x) = 2x + 1,
√
i(x) = 100 − x2 ,

j(x) = e−x ,

x2
k(x) = e 2 ,

l(x) = ln 2x + 1,

m(x) = ln ex ,
5. Odvajajte obe strani enačbe

ex ex = e2x .
Levo stran odvajajte kot produkt u · v. Desno stran odvajte
kot sestavljeno funkcijo oblike eu .
Kaj opazite?
6. Rešite enačbo g ′′ (x) = 0 za Gaußovo funkcijo
2
− x2
g(x) = e = eu .

21
 Pri računanju prvega odvoda najprej uvedite in uredite novo
spremenljivko.
Pri računanju drugega odvoda zapišite ustrezno pravilo za odva-
janje.

9 Ekonomske funkcije in elastičnost

1. Dani sta funkciji ponudbe S in povpraševanja D

S = p − 2,
D = 4 − p.
(Uporabljamo angleške oznake: p - price, S - supply, D - de-
mand.)
a) Grafično in algebraično poiščite tržno ravnovesje.
b) Država vpelje 1 % davek na dodano vrednost. Kako se
ravnovesje spremeni? (Koliko sta novi ceni? Koliko odstotkov
manj izdelkov je prodanih?)
D.N. Izziv. Država zniža DDV z 20 na 19 %. Kako se spremeni
ravnovesje?
2. Narišite graf funkcije

x2 + 1
f (x) =
x
(ničle, poli, asimptota, lokalni ekstremi).
Poudarite del grafa, ki predstavlja funkcijo povprečnih stroškov.
3. Dana je funkcija skupnih stroškov
S(x) = 0, 01x2 + 7x + 1000000.

22
 a) Koliko so fiksni stroški? Koliko variabilni?
b) Izračunajte mejne stroške S ′ (x).
c) Trenutno izdelujemo sto izdelkov. Za približno koliko se
stroški povečajo, če se odločimo izdelati še en izdelek. Ali
bi se nam splačalo proizvodnjo povečati?
d) Cena je 200 d. e. Koliko je kratkoročno optimalno proizva-
jati?
S(x)
e) Zapišite funkcijo povprečnih stroškov S̄(x) = x .
f) Poiščite njen minimum.
g) Koliko je dolgoročno optimalno proizvajati?
4. Izračunajte elastičnost kvadratne funkcije y = x2 .
Komentirajte.
5. Dana je funkcija povpraševanja
p
x= 100 − p2 .
a) Izračunajte elastičnost.
b) Za približno koliko procentov in kako se spremeni povpraševanje,
če ceno p0 = 8 d. e. povečamo za 2 %?
6. Dana je funkcija povpraševanja

x = e1−2p .
a) Izračunajte elastičnost.
b) Za približno koliko procentov in kako se spremeni povpraševanje,
če ceno p0 = 8 d. e. povečamo (znižamo) za 1 %? Ali je
povraševanje elastično?
c) Kaj pa pri ceni p0 = 0, 1 d. e.?

23
 d) Poiščite točko mejne elastičnosti Ex,p = −1.
e) Zapišite funkcijo prihodkov (P = px).
f) Pri kateri ceni so prihodki največji?
7. Dana je funkcija povpraševanja

1
x= .
2p + 1
a) Izračunajte elastičnost.
b) Za približno koliko procentov in kako se spremeni povpraševanje,
če ceno p0 = 5 d. e. povečamo za 2 %?
8. Dana je funkcija povpraševanja
1
x= .
p+1
a) Izračunajte njeno elastičnost.
b) Narišite graf funkcije elastičnosti f (p) = Ex,p .
9. Dana je funkcija povpraševanja
p
x= 10 − 2p.
a) Izračunajte elastičnost.
b) Za koliko procentov in kako se spremeni povpraševanje, če
ceno p0 = 2 d. e. znižamo za 2 %?

24
10 Funkcije dveh spremenljivk

1. Dana je funkcija dveh spremenljivk

z = x2 + y 2 .
Izračunajte oba parcialna odvoda in poiščite minimum funkcije.
Koliko je vrednost te nenegativne funkcije v minimumu?
2. Dana je funkcija
p
z= 100 + x2 + y 2
a) Izračunajte parcialno elastičnost po x.
b) Za približno koliko odstotkov in kako se funkcijska vrednost
z spremeni, če ob nespremenjenem y povečamo samo x za
1 %? Trenutno je x0 = 4 in y0 = 14.
3. Dana je funkcija

z = x2 e2x+3y+10 .
a) Izračunajte parcialni elastičnosti.
b) Za približno koliko odstotkov in kako se funkcijska vrednost
z(1, 1) spremeni, če le x povečamo za 2 %?

25
11 Integralni račun

1. Funkcija mejnih stroškov je S ′ (x) = 2x + 10. Fiksni stroški so

25 d. se. Zapišite funkcijo skupnih stroškov.
2. Vpeljite nove neznanke in integrirajte:
R√ R 1
x + 1dx = x+1 dx =

2x
e2x dx =
R R
x2 +1 dx =

Namig: V zadnjem integralu je nova spremenljivka u = x2 + 1.

3. Izračunajte ploščino lika med parabolo y = x2 in premico y = 4.
Lik skicirajte.
4. Izračunajte ploščino lika med parabolama y = x2 +1 in y = 2x2 .
Lik skicirajte.

12 Matrični račun

1. Prvi dan prodamo eno enoto prvega, dve drugega in tri tretjega
izdelka. Drugi dan prodamo eno enoto prvega in dve tretjega
izdelka. Cene so 5, 10 oziroma 20 evrov.
Uredite podatke v vektorsko obliko. Prvi dan prodane količine
zapišite v vrstični vektor x1 , drugi dan x2 . Cene povzamite v
stolpčni vektor c.
a) Izračunajte prihodek P = xc.
b) Uporabite distributivnostni zakon (x1 +x2 )·c = x1 ·c+x2 ·c.
c) Menjalni tečaj je 1,1 dolarja za evro. Izračunajte na oba
načina še prihodek v dolarjih.
Kako bi se teh računov lotili, če bi izdelkov bilo 300?

26
2. Dane so matrike
     
1 2 2 1 1
A= B= X=
3 4 −1 0 3
Izračunajte A + B, B + A, 3A, A + A + A, A + X, A + AT ,
julij Avstrija Slovenija avgust Avstrija Slovenija
kmetijstvo 1 2 kmetijstvo 2 1
turizem 3 4 turizem -1 0

Kaj je ekonomska interpretacija matrike A+B, če ti dve matriki

predstavljata dobiček v juliju oziroma avgustu, kot ga opisujeta
tabeli (na naslednji strani)?
Zapišite tabelo, ki jo predstavlja matrika AT .
Naj zdaj matrika A predstavlja tabelo cen v forintih. Kaj je
ekonomski pomen matrike 3A, če za jen dobimo 3 forinte?
3. Izračunajte še
AB, BA, AX, XA, X T AT , AE, EA,
A(B + 2E), BA + 2EA, A2 .
Produkt lahko na primer predstavlja dvofazni proizvodni pro-
ces. Druga matrika opisuje vgradnjo surovin v polizdelke. V
prvi piše, koliko enot polizdelka potrebujemo za eno enoto končnega
izdelka.
(Opomba: Potence matrik se pojavljajo pri modelih, ki opisu-
jejo slučajna nihanja na borzah).
4. Izračunajte determinante zgornjih matrik A in B ter matrik
 
1 10
C=
4 40

27
 matrika C mala miza velika miza
deske 1 10
žeblji 4 40

in E. Zakaj ima matrika C determinanto enako nič? (Kaj smo

izdelali, če smo porabili 10 desk in 40 žebljev?)
5. Izračunajte inverze matrik A, B, C in E.
Za matriko A naredite še preizkus.
6. Izračunajte manjkajočo številko v razliki matrik:
     
1 2 3 1 3 4 0 −1 −1
1 1 1 − 4 1 5
   −3 0 −4 
 = 
0 7 8 2 6 6   −2 2
3 1 9 2 0 −1 1 1 10
7. Izračunajte manjkajočo številko v produktu matrik:

15 23

 
1 2 3  
1 1 3  7 10 
1 1 · 4 1=
 

0 55 
7 8  
2 6  25 64 
3 1 9

8. Rešite matrično enačbo

AX − X = D,
kjer je  
1
D= .
3
Matriko A bomo vzeli iz naloge 2 (oziroma 4).

28
 9. Formalno rešite matrične enačbe

XA + 2X − B = X

AX + XB = C

AX + (X T A)T = E 6 + E −1 + E T

A(X + B)C = D
10. Rešite matrično enačbo
XA2 − XB = C.
Matrike A, B in C vzemite iz naloge 2.

13 Sistemi linearnih enačb

1. Grafično in algebraično rešite sistem enačb

x + 2y = 3
2x + y = 3.
Koliko rešitev ima dani sistem dveh enačb?
Kaj so druge možnosti?
Kakšne transformacije so dovoljene pri reševanju sistema enačb?
2. Zmnožite matriki
  
100 3 1 10
 0 1 1  2  =
1 1 10 5
Kaj predstavlja rezultat? (V spodnji tabeli so podatki o vgrad-
nji surovin v končne izdelke za nemško gospodarstvo v času med
obema svetovnima vojnama in dejanska proizvodnja.)

29
 matrika A tank avto pohištvo
železo 100 3 1
plastika 0 1 1
les 1 1 10
količina (B) 10 2 5

3. Rešimo še nalogi 2 inverzno nalogo in sicer rešimo sistem enačb

100x1 + 3x2 + x3 = 1011
x2 + x3 = 7
x1 + x2 + x3 = 62 .
Koliko rešitev imamo?
4. Rešite sistem enačb
2x1 + x2 + 3x3 = 6
x1 + x3 = 1
x1 + x2 + 2x3 = 11 .
5. Rešite sistem enačb
2x1 + x2 + 3x3 = 6
x1 + x3 = 1
x1 + x2 + 2x3 = 5 .
6. a) Rešite sistem enačb
x1 + x2 + x3 + x4 = 4
x1 + x2 = 2.
b) Poiščite tisto posebno rešitev, pri kateri je x2 = x4 = 1.
7. Zapišite splošno rešitev sistema linearnih enačb, katerega razširjena
matrika po vseh korakih Gaußovega postopka izgleda takole:
 
1 1 1 1 4
 0 0 0 1 2 .
0 0 0 0 0

30
 8. Rešite sistem enačb
2x1 − x2 + 3x3 + x4 = 5
x1 + x2 + x3 + x4 = 4
3x1 + 4x3 + 2x4 = 9
4x1 + x2 + 5x3 + 3x4 = 13 .

14 Sestavljene seminarske naloge

1. a) Narišite graf racionalne funkcije

x+2
f (x) = .
x2 − 1
b) Na katerih intervalih je funkcija naraščajoča?
2. a) Narišite graf racionalne funkcije

−x2 + 2x − 1
f (x) = .
x+2
(ničle, poli, asimptota, ekstremi).
b) Izračunajte elastičnost.
3. Dana je funkcija povpraševanja

1 2
x(p) = e100− 2 p .
a) Izračunajte elastičnost.
b) Pri kateri ceni so prihodki največji (Ex,p = −1)?

31
15 Navodila za seminarsko nalogo

Seminarsko nalogo izdelajte v Wordu. Naslovnica naj vsebuje vaše

osebne podatke: ime, priimek in številka indeksa ter naslov ,,Semi-
narska naloga iz matematike za ekonomiste” in datum. Datum naj
bo datum zagovora seminarske naloge na vajah.
Na drugi strani natipkajte besedilo naloge in poskusite tudi potek
reševanja vtipkati s pomočjo ,,Equation Editor-ja”. Risbe lahko
izdelate tudi prostoročno in jih skopirate v dokument.
Na koncu ”izvozite dokument v format PDF” in ga naložite v Moo-
dle (www.estudij.si).

16 Rešitve nekaterih nalog

1 Enačbe

1. Enačbe rešujemo z inverznimi operacijami. Na primer x = 9:3

oziroma 39 .
Inverz seštevanju je odštevanje in obratno. Naslednji takšen
par sta množenje in delenje.
√
2. rm = 12 12 1, 07 x = ln 2 x = e3 .
3.
x2 + 3 = 2(x + 1) ⇒ x2 − 2x + 1 = 0 ⇒ x1,2 = 1
4. a)
24
25 rm −1
b = rm 12 − 1
a
rm
b) a = 0, 419578717391b

32
 5. a)
12
12 rm − 1 rm − 1 1
a= (Crm + b) 24 25
rm − 1 rm − 1 rm
1,07C+12,3802971455b
b) a = 29,506494568 = 0, 0362632029208C+0, 41957871389b
c) a = 96, 35(C = 1500, b = 100)
6. Ulomek je enak nič, ko je števec enak nič.
x2 + 6x + 3 = 0
D = 62 − 4√ · 1 · 3 = 24
x1,2 = −6±
2·1
24

x1 = −0, 55
x2 = −5, 45

7. Edina rešitev enačbe x2 + 2 = 4x − 2 je x = 2.

Opazimo, da je premica dotikalnica (tangenta) parabole.

2 Procentni račun

1. Cena z maržo je za 80 odstotkov višja od tovarniške.

2. V tem tednu se je njena cena znižala za 1,37 %.
p2
3. a) Površina se je povečala za 2p + 100 odstotkov.
b) Površina se je povečala za 21 odstotkov.
4. Pomnožiti moramo s faktorjem 1,06.
5. Prihodek se je povečal za 7,1 %.
6. a) Prihodek se je povečal za 22,85 %.
b) Začetni prihodek je bil za 18,6 % nižji od končnega.

33
 c) Začetni prihodek predstavlja 81,4 % končnega. (Uporabili
smo enačbo:
p
P0 = P3 ⇒ p = 81, 4)
100
d) Proizvodnjo bi morali večati za po 7 % letno.
7. a) Število turistov se bo povečalo za 96,7 %.
b) Število turistov bi morali povečevati po 7,2 % letno.
8. BDP se je povečal za 6,08 %.

3 Obrestnoobrestni račun

1.
dolg: G50 = G0 1, 1250
premoženje : G′50 = G0 1, 060850
”Ganino premoženje predstavlja neznani odstotek (p) Ganinega
dolga”, zapišemo z enačbo takole:
p
G′50 = G50
100
in dobimo p = 6, 6.
Gana lahko danes vrne 6,6 % svojega dolga.
2.
dolg: G10 = G0 1, 3010
premoženje : G′10 = G0 210
p
Iz enačbe G10 = 100 G′10 dobimo p = 1, 3. Dolg predstavlja le
1,3 % vrednosti Microsofta.
3. a) Da.
b) Ne.
4. Za 2,5 krat.

34
5. Dediči so dolžni 2 · 1042 zlatnikov.
Toliko zlata ni v vsem nam znanem vesolju.
6. Najprej narišemo 12 let:

1 2 3 12 E

Nato z a označimo periodične investicije in s S njihovo skupno

vrednost ob koncu dvanajstega leta.

a a a a a a a a a a S

1 2 3 12 E

Včasih je koristno dodatno označiti, koliko let manjka do trenutka

E.

12 11 3 0
a a a a a a a a a a S
E
1 2 3 12

Torej prvi a se obrestuje 12 let, drugi 11,..., zadnji 3.

Nato seštejemo vse prispevke:

S = ar12 + ar11 + ... + ar3 ,

uporabimo formulo za vsoto desetih členov geometrijskega za-
poredja in vstavimo v kalkulator.
Vrednost podjetja ob koncu dvanajstega leta je 18 milijonov
248 tisoč 896 dolarjev in 58 centov.

35
3.1 Načelo ekvivalence glavnic

1. a) r = 1, 06

a a b b
E
1 2 3 4

ar4 + ar3 = br + b
b)

a a b b
E
1 2 3 4 5

ar5 + ar4 = br2 + br

c)

a a b b
E
1 2 3 4

Ugotavljamo, da ni pomembno, kateri termin E si izberemo, le

da vse zneske reduciramo na isti termin.
2. a) Skupaj imamo 210 dolarjev.
b) To je skupaj 210 današnjih dolarjev.
Vidimo, da vrednost bankovca določajo trije podatki: številka
na bankovcu, valuta in datum, ko ga imamo v lasti.

36
3. a) Letna anuiteta znaša 237 tisoč 396 evrov in 40 centov.

K a a a a a
E
1 2 3 4 5

b) Letna anuiteta znaša 305 906,98 evrov.

K a a a a
E

4.

10 9 8 5 4 3 0
K a a K5 b b b b b

1 2 3 5 6 10 E

Kr10 + K5 r5 = ar9 + ar8 + br4 + br3 + ... + b

Podjetje mora vračati še po milijon 247 tisoč 957 evrov in 87
centov evrov.
5.
Kr5 = ar4 + ar3 + br + b

37
3.2 Konformno obrestovanje
√
1. rm = 12
1, 06
a a a a a a a a a a a a S
E
J F M D

12 11
arm + arm + ... + arm = S
a) S = 12, 326528342a
b) Babica privarčuje 1232,65 evrov.
c) Varčuje naj po 81,13 evrov.
2. Ob koncu šestega leta imamo 87,8182179855a evrov. Oziroma
8781,82 evra.

aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa S
E
1 2 5 6

3. Prejemamo po 1,10699172147a evrov.

4. Prejemamo po 2,44172167766a evrov.
5. Prejemka znašata po 13,1297200426a evrov.
6. Prejemali smo po 96,35 evra.
7. Ob koncu petega leta moramo vrniti še 668,97 evra.
8. Vračamo po 56,05 evra.
9. Prejemamo še po (2,38279968047a-89,83) evrov mesečno.
10. Vlagali smo po 92,24 evra.

38
11. Imamo 1,0074272562a prihrankov.
12. Vračamo po 461,15 evra.

4 Množice

1. A = (2, 4) B = {2, 4} A ∪ B = [2, 4] A ∩ B = A \ B = {}

2. A = (1, 5) B = [3, 5] C = {1, 5} A ∪ B = (1, 5] A ∩ B =
[3, 5) A \ c = [1, 5]

5 Kombinatorika

1. 2 · 3 · 5 · 1
2. 30 · 29 · 28
3.  
30 · 29 · 28 30
=
3·2·1 3
4.  
50 50 · 49 · 48 · 47 · 46
= = 2118760
5 5·4·3·2·1
 
45
a)
5
   
45 5
b) ·
4 1
     
45 45 5
c) + ·
5 4 1
 
5
d) =1
5
e) 2118759

39
6 Zaporedja

1.
1, 0810 − 1 r10 − 1 60
rm −1
s10 = s10 = s60 =
1, 08 − 1 r−1 rm − 1
2. a)
0, 9520 − 1
0, 95 − 1
3. d) Od šestega do devetinštiridesetega člena (44 členov).
e) Neskončno členov. Vsi od enainpetdesetega člena dalje.
g) [1.5,2)
4. Neskončno.

40
7 Funkcije

y y = x2 − 1
✻

✲
-1 1 x

-1

2.

y
✻

1
✲
8 x
-1 1 3 4

ymin
3.

41
 y
✻

1
✲x
1 2 3

-6

6.

y
✻

✲
-1 1 x

-1

9. a)

42
 y
✻

x2
f (x) = x2 −1

✲
-1 1 x

-1

b)

y
✻
1

✲
-1 1 x

-1

x2 −1
f (x) = x2

c)

43
 y
x2 −1
✻ f (x) = x+2

1
✲x
xmin

xmax -2 -1 1 2

-2

ymax

10.

y
✻ x+2
f (x) = x2 −1

xmin xmax
✲
-1 1 x

-2

11.

44
 y
✻

4
x2 +4x+1
f (x) = 1
2 x+1

1
-4 -2 ✲x
-1 1

12.

y
✻ f (x) = x3 −2x2
x2 −1

1
-2 -1 1 ✲x

13.

45
 y
y = 10x
10 ✻

y = ex

y = 2x
e
2
1
✲
-1 1 x
14.

y
✻
1

2
3

✲
-1 1 x
− √12 √1
2

15.

46
 y
✻
1

✲ x
−1 1

16.

47
8 Odvodi

8. x1,2 = ±1

9 Ekonomske funkcije in elastičnost

y
✻

✲ x
1

2.

10 Funkcije dveh spremenljivk

1. x = y = 0

11 Integrali

1. S(x) = x2 + 10x + 25

48
12 Matrični račun

2.
julij kmetijstvo turizem
Avstrija 1 3
Slovenija 2 4

13 Sistemi linearnih enačb

1. Edina rešitev je x = y = 1.
Enačbo lahko pomnožimo z od nič različnim številom ali tako
dobljeno enačbo prištejemo drugi enačbi. Smemo tudi zamen-
jati vrstni red enačb.
2. Rezultat je vektor stolpec [10016 12 202]T .
3. Rešitev je x1 = 100, x2 = 2 in x3 = 10, kar lepše zapišemo v
vektorski obliki kot
 
100
X =  2 .
10
( Pred drugo svetovno vojno je nek Mariborčan bil veleposlanik
kraljevine Jugoslavije v Berlinu. V Beograd je sporočil, da se
nacistična Nemčija pripravlja na veliko vojno. V svoj zagovor,
da ni vohunil, je nemškim oficirjem pokazal izračun podoben
zgornjemu. Povejte, kako je interpretiral, če je skozi berlinsko
železniško postajo videl peljati 10016 vagonov železove rude, le
12 vagonov plastike in 202 vagona lesa.

49
 Dandanes takšno matematično modeliranje redkeje uporabljamo
v vohunske namene a pogosteje za kvantificiranje odločevalskega
procesa. )
4. Sistem je protisloven.
5. Sistem ima neskončno rešitev.
 
1−a
X = 4−a 
a
6. a)  
2−b
 b
X= 
 2−a 
a
b) Iskana posebna rešitev je x1 = x2 = x3 = x4 = 1.
7.  
2−a−b
 b
X= .
 a
2

50