Matrike Determinanta vsote matrik

Determinanta vsote matrik

Naj bosta
 A in B kvadratni
 matriki
 razsežnosti n × n. Že primer
1 1 1 1
A= in B = kaže, da v splošnem ne velja
Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo) 1 1 1 2

det(A + B) = det(A) + det(B).

Matjaž Željko
Res      
2 2 1 1 1 1
FKKT – Kemijsko inženirstvo = + .
2 3 1 1 1 2
| {z } | {z } | {z }
12. teden det=2 det=0 det=1
(Zadnja sprememba: 23. maj 2013) Kot kaže naslednji izrek, pa slednje velja, če se matriki A in B
razlikujeta le v eni vrstici (ali stolpcu).

1 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo) 2 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo)

Matrike Determinanta vsote matrik Matrike Determinanta vsote matrik

Izrek (Vsota determinant) Dokazati moramo torej, da je

 
Če se matriki B in C ujemata povsod razen morda v i-ti vrstici,  a11 . . . a . . . a 
 1j 1n 
je  .. .. .. 
 . . . 
det(B) + det(C) = det(A),  
det(A) =  bi1 + ci1 . . . bij + ci1 . . . bin + cin  =
kjer je A matrika, ki se z B in C ujema povsod razen morda v i-ti  .. .. .. 
 . . . 
vrstici, katere elementi pa so enaki vsoti istoležnih elementov  
 an1 ... anj ... ann 
matrik B in C.    
 a11 . . . a1j . . . a1n   a11 . . . a1j . . . a1n 
Če se matriki B in C ujemata povsod razen morda v j-tem    
 .. .. ..   .. .. .. 
stolpcu, je  . . .   . . . 

det(B) + det(C) = det(A), 
=  bi1 . . . bij . . . bin  +  ci1 . . . cij . . . cin  .
 
 .. .. ..   .. .. .. 
kjer je A matrika, ki se z B in C ujema povsod razen morda v  . . .   . . . 
  
j-tem stolpcu, katerega elementi pa so enaki vsoti istoležnih  an1 . . . anj . . . ann   an1 . . . anj . . . ann 
| {z } | {z }
elementov matrik B in C. det(B) det(C)

Drugi del trditve sledi iz prvega, saj je

det(B) + det(C) = det(B T ) + det(C T ) = det(AT ) = det(A).
3 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo) 4 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo)
 Matrike Determinanta vsote matrik Matrike Determinanta produkta matrik

Po definiciji determinante je
Determinanta produkta matrik

det(A) = ∑ sign(σ )a1σ (1) . . . (bi σ (i) + ci σ (i) ) . . . anσ (n) = Izrek (Produktna formula za determinante)
σ ∈Sn
Za poljubni matriki A, B ∈ Rn×n velja
= ∑ sign(σ )a1σ (1) . . . bi σ (i) . . . anσ (n) +
σ ∈Sn
+ ∑ sign(σ )a1σ (1) . . . ci σ (i) . . . anσ (n) = det(AB) = det(A) det(B).
σ ∈Sn
= det(B) + det(C). Naj bo A = [aij ] in B = [bij ]. Za elemente cij matrike C = AB velja
n
cij = ∑ aik bkj .
k =1

Označimo stolpce matrike A z ak , stolpce matrike C pa s cj :

   
a1k c1j
   
ak =  ...  , cj =  ...  ,
ank cnj

5 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo) 6 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo)

Matrike Determinanta produkta matrik Matrike Determinanta produkta matrik

Torej lahko gornjo formulo zapišemo tudi kot Računajmo

 n     
∑k =1 a1k bkj n
a 1k n
det(C) =  c1 c2 . . . cn  =
   ..   
 ∑  .  kj ∑ ak bkj .
cj =  .. = b =  n n n 
.
=  ∑ ak1 bk1 j ∑ ak2 bk2 j ∑
 ... akn bkn j 
∑nk =1 ank bkj
k =1
ank k =1 =
 k1 =1 k2 =1 kn =1 
n n n  
Ker želimo poudariti, da so sumacijski indeksi pri različnih
stolpcih med seboj neodvisni, bomo pisali raje
= ∑ ∑ ... ∑  ak bk j
1 1
ak2 bk2 j . . . akn bkn j  =
k1 =1 k2 =1 kn =1
n n n  
∑ ∑ ∑
n
bk1 j bk2 j . . . bkn j  ak1 ak2 . . . akn  .
∑ akj bkj j . =
k1 =1 k2 =1
...
kn =1
kj =1

V tej vsoti je n2 členov, vendar nas zanimajo le tisti, pri katerih

so sumacijski indeksi k1 , . . . , kn različni (sicer je
 ak ak . . . ak  = 0). Take nabore ustreznih indeksov pa
1 2 n
opišemo s permutacijo iz Sn .

7 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo) 8 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo)
 Matrike Determinanta produkta matrik Matrike Inverz matrike

Torej je
Inverz matrike
n n n   Če za matriko A ∈ Rn×n obstaja taka matrika B ∈ Rn×n , da je
det(C) = ∑ ∑ ... ∑ bk1 j bk2 j . . . bkn j  ak1 ak2 . . . akn =
k1 =1 k2 =1 kn =1 AB = BA = I,
n  
= ∑ bσ (1)j bσ (2)j . . . bσ (n)j  aσ (1) aσ (2) . . . aσ (n)  = pravimo, da je matrika A obrnljiva, matrika B pa inverz matrike
σ ∈Sn
A. Inverz matrike A označimo z A−1 .
n  
= ∑ sign(σ )bσ (1)j bσ (2)j . . . bσ (n)j  a1 a2 . . . an  = Opomba. Inverz matrike je dobro definiran pojem. Če sta B in
σ ∈Sn
C matriki, za kateri velja AB = BA = I in AC = CA = I, je
n
= ∑ sign(σ )bσ (1)j bσ (2)j . . . bσ (n)j det(A) =
C = C(AB) = (CA)B = B.
σ ∈Sn
n
= det(A) ∑ sign(σ )bσ (1)j bσ (2)j . . . bσ (n)j =
σ ∈Sn

= det(A) det(B T ) = det(A) det(B).

9 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo) 10 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo)

Matrike Inverz matrike Matrike Inverz matrike

Izrek Izrek
Če je A obrnljiva matrika, velja det(A) 6= 0 in Če je matrika A ∈ Rn×n obrnljiva, je obrnljiva tudi matrika A−1 in
velja (A−1 )−1 = A.
1
det(A−1 ) = .
det(A) Ker je A obrnljiva, velja

Iz produktne formule za determinante sledi A A−1 = A−1 A = I.

det(A) det(A−1 ) = det(AA−1 ) = det(I) = 1. Sledi

A−1 A = A A−1 = I.
Torej je det(A) 6= 0 in lahko zapišemo det(A−1 ) = 1
det(A) .
Po definiciji inverza torej pomeni, da je A−1 obrnljiva, A pa njen
inverz. Sledi A−1 = A.

11 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo) 12 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo)
 Matrike Inverz matrike Matrike Inverz matrike

Računanje inverza s pomočjo Gaussove eliminacije

Izrek
Če sta matriki A, B ∈ Rn×n obrnljivi, je obrnljiva tudi matrika Naj bo A ∈ Rn×n dana matrika. Iščemo matriko X ∈ Rn×n , da bo
AB ∈ Rn×n in velja AX = I. Skratka
     
(AB) −1
=B −1 −1
A . a11 . . . a1n x11 . . . x1n 1 ... 0
 .. ..  ·  .. ..  =  .. . . .. 
 . .   . .   . . . .
Računajmo an1 . . . ann xn1 . . . xnn 0 ... 1
| {z } | {z } | {z }
(AB)(B −1 A−1 ) = A(BB −1 )A−1 = AA−1 = I, A X I
−1 −1 −1 −1 −1
(B A )(AB) = B(AA )B = BB = I. Če z xj označimo j-ti stolpec matrike X , z bj pa j-ti stolpec
matrike I, vidimo, da je v gornji matrični enačbi pravzaprav
Torej matrika B −1 A−1 ustreza definiciji inverza matrike AB.
skritih n sistemov enačb:
Sledi
(AB)−1 = B −1 A−1 . Axj = bj , j = 1, 2, . . . , n,

kjer je bj = [0, . . . , 0, 1, 0, . . . , 0]T

| {z } | {z }
j−1 n−j
13 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo) 14 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo)

Matrike Inverz matrike Matrike Inverz matrike

Ker imajo sistemi enačb Axj = bj , j = 1, 2, . . . , n, isto matriko Zgled

koeficientov, jih lahko rešujemo hkrati. Če torej matriko A  
razširimo desno z identično matriko I, tj. 1 4
Izračunaj inverz matrike A = .
2 3
 
a11 a12 . . . a1n 1 0 . . . 0
 a21 a22 . . . a2n 0 1 . . . 0 
 
[A|I] =  . .. .. .. .. . . ..  ,
 . . . . . . . . 
an1 an2 . . . ann 0 0 . . . 1

in če jo lahko s pomočjo Gaussove eliminacije preoblikujemo v

 
1 0 . . . 0 b11 b12 . . . b1n
 0 1 . . . 0 b21 b22 . . . b2n 
 
[I|B] =  . . . . .. .. ..  ,
 .. .. . . .. . . . 
0 0 . . . 1 bn1 bn2 . . . bnn

je B = A−1 .
15 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo) 16 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo)
 Matrike Inverz matrike Matrike Inverz matrike

Računanje inverza s pomočjo Cramerjevega pravila

Zgled
 
1 0 1 Vrnimo se še enkrat k sistemu enačb Axj = bj , j = 1, 2, . . . , n. Če
Izračunaj inverz matrike A =  −1 2 −1 . pišemo  
2 −3 1 x1j
 x2j 
 
xj =  .  ,
.
 . 
xnj
lahko po Cramerjevem pravilu zapišemo

det(Bij )
xij = ,
det(A)

kjer je matrika Bij enaka matriki A, v kateri smo i-ti stolpec

zamenjali s stolpcem bj . Torej so vsi elementi v i-tem stolpcu
razen v j-ti vrstici enaki 0 in je det(Bij ) = (−1)i+j det Aji , kjer je
Aji poddeterminanta elementa aji v matriki A.
17 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo) 18 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo)

Matrike Inverz matrike Matrike Inverz matrike

Izrek Zgled
 
Če je det(A) 6= 0, je 1 4
Izračunaj inverz matrike A = .
2 3
1 e T
A−1 = (A) ,
det A
e prirejenka matrike A, torej matrika z elementi
kjer je A
e = [(−1)i+j det Aij ], kjer je Aij matrika, ki jo dobimo iz matrike
A
A, tako, da v njej odstranimo i-to vrstico in j-ti stolpec.

Opomba. V računski praksi skoraj vedno računamo inverz

matrike s pomočjo Gaussove eliminacije, saj bi morali pri
računanju inverza s pomočjo prirejenke izračunati n2
determinant reda (n − 1) × (n − 1) in eno reda n × n.

19 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo) 20 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo)
 Matrike Inverz matrike Matrike Inverz matrike

Zgled
 
1 0 1
Izračunaj inverz matrike A =  −1 2 −1 .
2 −3 1

21 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo) 22 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo)

Matrike Inverz matrike Matrike Inverz matrike

Inverz matrike je tesno povezan z reševanjem sistemov enačb. Zgled

Recimo, da imamo linearen sistem n enačb z n neznankami, ki    
ga v matrični obliki zapišemo kot 2 −5 3 2
Naj bo A = in B = . Reši matrično
−1 3 1 −1
Ax = b. enačbo
AX + B 2 = 7I.
Če je detA 6= 0, obstaja A−1 . Torej je A−1 Ax = A−1 b oziroma

x = A−1 b.

Sistem je torej enolično rešljiv. Njegovo rešitev izračunamo

tako, da najprej izračunamo A−1 , nato pa matriko A−1 ∈ Rn×n
pomnožimo z matriko b ∈ Rn×1 in dobimo x ∈ Rn×1 .

23 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo) 24 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo)
 Matrike Inverz matrike Matrike Inverz matrike

2. način

25 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo) 26 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo)

Matrike Inverz matrike Matrike Inverz matrike

Zgled
   
1 −2 5 0
Naj bo A = in B = . Reši matrično enačbo
3 1 5 −1

AX + XA = B.

27 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo) 28 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo)
 Matrike Inverz matrike Matrike Inverz matrike

Simultano reševanje sistemov

Matrična enačba AX = B, kjer sta A, B ∈ Rn×n dani matriki,

det(A) 6= 0, ima rešitev X = A−1 B. Ali lahko do te rešitve
pridemo brez množenja matrik A−1 in B?
Matrika B sestoji iz n stolpcev b1 , . . . , bn in le neznanke iz
prvega stolpca matrike X so zajete v tistih enačbah iz AX = B,
ki vsebujejo elemente prvega stolpca matrike B. Torej lahko
sistem AX = B obravnavamo kot n sistemov oblike Axi = bi ,
kjer je xi ravno i-ti stolpec matrike X , bi pa i-ti stolpec matrike
X . Gaussov postopek lahko v tem primeru shematično
zapišemo kot
[A|bi ] ∼ [I|xi ].
Ker pa pri vseh sistemih na levi strani nastopa ista matrika,
lahko rešitve združimo in dobimo
[A|B] ∼ [I|X ].
29 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo) 30 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo)

Matrike Inverz matrike Matrike Inverz matrike

Zgled
   
−1 1 2 0 3 −4
Naj bo A =  2 −1 3  in B =  7 13 −5 . Reši
−3 2 1 −5 −4 −3
matrično enačbo
AX = B.

31 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo) 32 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo)
 Matrike Inverz matrike Matrike Inverz matrike

Zgled
Za različne vrednosti parametra α reši matrično enačbo
     
2 1 α −1 1 1
X +X = .
1 2 1 1 1 −1

33 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo) 34 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo)

Matrike Inverz matrike Matrike Inverz matrike

Zgled
Zapiši kakšen sistem linearnih enačb s 4 neznankami, katerega
rešitev lahko zapišemo v obliki
       
x1 −1 1 0
 x2   0   3   1 
 x3  =  −1  + α  0  + β  2  , α , β ∈ R.
       

x4 1 −2 1

35 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo) 36 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo)
 Matrike Inverz matrike Matrike Inverz matrike

Zgled
Naj bo A nilpotentna matrika in r njen red nilpotentnosti.
Dokaži, da je

(I − A)−1 = I + A + A2 + . . . + Ar −1.

37 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo) 38 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo)

Matrike Inverz matrike Matrike Elementarne matrike

Elementarne matrike
Zgled
Naj bo A kvadratna matrika razsežnosti n × n, n > 1, katere vsi Elementarne transformacije na vrsticah lahko predstavimo z
elementi so enaki 1. Dokaži, da je množenjem z elementarnimi matrikami.

(I − A)−1 = I − n−1
1
A. Elementarna matrika tipa I je matrika Eij (α ), ki je vsota
identične matrike in matrike, katere j-ti element i-te vrstice je α ,
drugi elementi pa so enaki 0. To je torej matrika Eij (α ) = [epq ],
kjer je 

1, p = q,
epq = α , p = i, q = j,


0, sicer.

39 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo) 40 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo)
 Matrike Elementarne matrike Matrike Elementarne matrike

Elementarna matrika tipa II je diagonalna matrika Ei (α ), ki ima Izrek

na diagonali števila 1 povsod, razen v i-ti vrstici, kjer je
Elementarne vrstične operacije tipov I, II in III na matriki lahko
neničelni element α . To je torej matrika Ei (α ) = [epq ], kjer je
izvedemo tako, da matriko z leve pomnožimo z elementarnimi
 matrikami tipov I, II in III.
1, p = q 6= i,

epq = α , p = q = i, Naj bo A matrika razsežnosti n × m.


0, sicer. Oglejmo si najprej produkt Eij (α )A. Po formuli za produkt
matrik je
Elementarna matrika tipa III je matrika Pij , ki jo dobimo iz
identične matrike tako, da v njej zamenjamo i-to in j-to vrstico, (
n
Apq + α Ajq , p = i
kjer je i 6= j. To je torej matrika Pij = [epq ], kjer je (Eij (α )A)pq = ∑ (Eij (α ))pk Akq = .
k =1 Apq , p 6= i


1, p = i, q = j ali p = j, q = i Torej smo i-ti vrstici matrike A prišteli z α pomnoženo j-to
epq = 1, p = q in p 6= i, p 6= j vrstico matrike A.


0, sicer.

41 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo) 42 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo)

Matrike Elementarne matrike Matrike Elementarne matrike

V drugem primeru si oglejmo produkt Ei (α )A. Po formuli za Izrek

produkt matrik je
Elementarne matrike tipov I, II in III so obrnljive.
(
n
α Apq , p = i
(Ei (α )A)pq = ∑ (Ei (α ))pk Akq = . Izračunamo lahko, da je Eij (α )−1 = Eij (−α ), Ei (α )−1 = Ei (α −1 )
k =1 Apq , p 6= i in Pij−1 = Pij .
Torej smo i-to vrstico matrike A pomnožili z α .
V zadnjem primeru pa si oglejmo produkt Pij A. Po formuli za
produkt matrik je

n

Ajq , p = i
(Pij A)pq = ∑ (Pij )pk Akq = Aiq , p = j .
k =1


Apq , sicer.

Torej smo i-to in j-to vrstico matrike A zamenjali med seboj.

43 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo) 44 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo)
 Matrike Elementarne matrike Matrike Elementarne matrike

Izrek Zgled
Vsako obrnljivo matriko lahko zapišemo kot produkt Zapiši matriko  
elementarnih matrik. −3 1 −1
 −2 2 −1 
Ker lahko s pomočjo Gaussove eliminacije preoblikujemo
2 −1 0
[A|I] ∼ [I|A−1 ], obstajajo zaporedje elementarnih matrik, da je
Fn Fn−1 · · · F1 A = I. Torej je A = F1−1 · · · Fn−1
−1 −1
Fn . kot produkt elementarnih matrik

45 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo) 46 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo)

Matrike Elementarne matrike

47 Matjaž Željko Matematika II (FKKT – Kemijsko inženirstvo)