Ucbenik2 PDF

Tadeja Kraner Šumenjak
in
Vilma Šuštar
MATEMATIKA
Maribor, 2010
2
CIP-kataložni zapis o publikaciji

Univerzitetna knjižnica Maribor
CIP številka
Avtor
Naslov publikacije/avtor, kraj, založnik
ISBN
Naslov knjižne zbirke in ISSN številka
COBISS-ID
Izdajo univerzitetnega učbenika je odobril Senat Fakultete za kmetijstvo in bio-
sistemske vede Univerze v Mariboru na xx. redni seji dne xxxx.
3
Naslov: Matematika - Univerzitetni učbenik
Avtor: Tadeja Kraner Šumenjak in Vilma Šuštar
Strokovni recenzenti: izr.prof.dr Jože Nemec in doc.dr. Aleksandra Tepeh
Jezikovni recenzenti:
Tehnični recenzenti:
Računalniški prelom:
Oblikovanje slik:
Oblikovanje ovitka:
Tipologija/vrsta publikacije:
Založnik:
Kraj založbe:
Datum izida: [dan.mesec.leto]
Različica (e-pub): R [številka]
URL (e-pub):
Sistemske zahteve (e-pub):
Programske zahteve (e-pub):

4
Poglavje 1
Predgovor
S tem delom želiva olajšati študentom na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske

vede študij pri predmetu matematika. Veliko vsebin v tem učbeniku je ponovitev
srednješolske snovi. Razlog za to je velika razlika v predznanju iz matematike
študentov, ki se vpišejo na našo fakulteto. Izogibali sva se dokazom trditev in
izrekov, ker meniva, da je cilj predmeta obvladanje matematičnih orodij v kmeti-
jstvu. V učbeniku je veliko zgledov, na koncu vsakega poglavja pa še naloge s
postopki za reševanje.
V Mariboru, september 2010
Vilma in Tadeja
5
Kazalo
1 Predgovor 5
I Osnove linearne algebre 15

2 Determinante 17
2.1 Definicija determinante . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17
2.2 Lastnosti determinant . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
2.3 Računanje determinant višjega reda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21
2.4 Naloge s postopki za reševanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
3 Matrike 25
3.1 Osnovni pojmi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25
3.1.1 Vsota matrik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25
3.1.2 Množenje matrike s skalarjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26
3.1.3 Produkt matrik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
3.1.4 Transponirana matrika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28
3.2 Kvadratne matrike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28
3.2.1 Enotska matrika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28
3.2.2 Zgornje trikotna in spodnje trikotna matrika . . . . . . . . . . 29
3.2.3 Adjungirana matrika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29
3.2.4 Inverzna matrika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30
3.3 Podobnostne transformacije in rang matrike . . . . . . . . . . . . . . 30
4 Sistemi linearnih enačb 35

4.1 Osnovni pojmi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35
4.2 Postopki za reševanje sistemov linearnih enačb . . . . . . . . . . . . . 36
4.2.1 Reševanje sistema dveh linearnih enačb z dvema neznankama . 36
4.2.2 Reševanje sistema m linearnih enačb z n neznankami . . . . . 37
4.2.3 Rešljivost sistema glede na rang matrike . . . . . . . . . . . . 43
6
KAZALO 7
4.3 Grafična predstavitev sistemov linearnih enačb . . . . . . . . . . . . . 47

4.3.1 Sistem dveh linearnih enačb z dvema neznankama . . . . . . . 47
4.3.2 Sistem linearnih enačb s tremi neznankami . . . . . . . . . . . 48
5 Linearno programiranje 53
5.1 Problem linearnega programiranja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53
5.2 Grafična metoda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54
5.3 Dualni problem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56
6 Vektorji 69
6.1 Osnovne definicije vektorjev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69
6.2 Osnovne operacije z vektorji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70
6.3 Linearna kombinacija vektorjev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71
6.4 Vektorji v pravokotnem koordinatnem sistemu . . . . . . . . . . . . . 72
6.5 Skalarni produkt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75
6.6 Vektorski produkt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77
6.7 Mešani produkt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79
6.8 Enačba premice v prostoru . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81
6.9 Enačba ravnine v prostoru . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82
II Osnove matematične analize 91

7 Procentni račun 93
7.1 Procentni in sklepni račun . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93
8 Raztopine 97
8.1 Mešanje raztopin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97
9 Zaporedja 103
9.1 Definicija in osnovne lastnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103
9.2 Aritmetično zaporedje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106
9.3 Geometrijsko zaporedje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107
9.4 Stekališča in limita . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108
9.4.1 ² - okolica točke a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108
9.4.2 Stekališče zaporedja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109
8 KAZALO
9.4.3 Limita zaporedja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109

10 Vrste 117
10.1 Vrste . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117
10.2 Vrste s pozitivnimi členi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119
10.2.1 Ugotavljanje konvergentnosti vrste z majoranto . . . . . . . . 119
10.2.2 D’ Alambertov kriterij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120
10.2.3 Raabejev kriterij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121
10.3 Absolutno in pogojno konvergentne vrste . . . . . . . . . . . . . . . . 122
10.4 Alternirajoče vrste . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122
11 Funkcije in njihove lastnosti 125

11.1 Funkcije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125
11.2 Realne funkcije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125
11.3 Linearna funkcija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129
11.3.1 Definicija in lastnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129
11.3.2 Oblike enačbe premice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132
11.4 Kvadratna funkcija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133
11.4.2 Oblike zapisa kvadratne funkcije . . . . . . . . . . . . . . . . . 135
11.4.3 Reševanje kvadratne neenačbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136
11.5 Potenčna in korenska funkcija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138
11.5.1 Potence z racionalnimi eksponenti . . . . . . . . . . . . . . . . 138
11.5.2 Koreni poljubnih stopenj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139
11.5.3 Definicija in lastnosti potenčne funkcije . . . . . . . . . . . . . 140
11.5.4 Definicija in lastnosti korenske funkcije . . . . . . . . . . . . . 143
11.6 Polinom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145
11.6.2 Deljenje polinomov in osnovni izrek o deljenju . . . . . . . . . 147
11.7 Racionalna funkcija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 148
11.7.2 Racionalne enačbe in neenačbe . . . . . . . . . . . . . . . . . 151
11.8 Eksponentna in logaritemska funkcija . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153
11.8.1 Definicija in lastnosti eksponentne funkcije . . . . . . . . . . . 153
11.8.2 Definicija in lastnosti logaritemske funkcije . . . . . . . . . . . 154
11.8.3 Število e in naravni logaritem . . . . . . . . . . . . . . . . . . 155
11.8.4 Primera uporabe eksponentne funkcije (eksponentna rast) . . 156
11.9 Trigonometrične funkcije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157
KAZALO 9
11.9.1 Radian . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157

11.9.2 Definicija kotnih funkcij v pravokotnem trikotniku . . . . . . . 158
11.9.3 Definicija kotnih funkcij v enotski krožnici . . . . . . . . . . . 159
11.9.4 Lastnosti in grafi kotnih funkcij . . . . . . . . . . . . . . . . . 159
11.9.5 Zveze med kotnimi funkcijami . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161
11.10Krožne funkcije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162
11.11Naloge s postopki za reševanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 164
12 Odvod 169
12.1 Limita in zveznost funkcije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 169
12.2 Definicija odvoda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 171
12.3 Geometrični pomen odvoda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 174
12.4 Pravila za odvajanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 175
12.5 L’Hospitalovo pravilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 177
12.6 Ekstremi funkcij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 178
12.7 Uporabne naloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 184
12.8 Taylorjeva formula . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 185
13 Integral 191
13.1 Nedoločeni integral . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191
13.1.1 Integral vsote dveh funkcij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 192
13.1.2 Integral produkta funkcije s konstanto . . . . . . . . . . . . . 192
13.1.3 Vpeljava nove spremenljivke ali substitucija . . . . . . . . . . 193
13.1.4 Integriranje po delih (per partes) . . . . . . . . . . . . . . . . 193
13.1.5 Integriranje nekaterih racionalnih funkcij . . . . . . . . . . . . 194
13.2 Določeni integral . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 198
13.2.1 Lastnosti določenega integrala . . . . . . . . . . . . . . . . . . 199
13.3 Zveza med določenim in nedoločenim integralom . . . . . . . . . . . . 200
13.4 Uporaba določenega integrala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201
13.4.1 Računanje ploščin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201
13.4.2 Računanje prostornine vrtenin . . . . . . . . . . . . . . . . . . 203
13.4.3 Računanje površine rotacijske ploskve . . . . . . . . . . . . . . 203
13.4.4 Računanje dolžine krivulje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 204
Slike
4.1 Rešljivost sistema linearnih enačb z n neznankami. . . . . . . . . . . 43

4.2 Premici se sekata. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48
4.3 Premici se prekrivata. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48
4.4 Premici sta vzporedni. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49
5.1 Zgled 27. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55

5.2 Slika za zgled 29. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58
5.3 Slika za zgled 29. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59
5.4 Slika za zgled 30. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61
5.5 Slika za zgled 31. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63
5.6 Slika za nalogo 1. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67
5.7 Slika za nalogo 2. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67
5.8 Slika za nalogo 3. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68
6.1 Vektor. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69
6.2 Seštevanje vektorjev. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70
6.3 Odštevanje vektorjev. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71
6.4 Vektor v pravokotnem koordinatnem sistemu. . . . . . . . . . . . . . 73
6.5 Trikotnik ABC. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74
6.6 Skalarni produkt. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76
6.7 Vektorski produkt. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77
6.8 Paralelepiped, ki ga določajo vektorji ~a, ~b in ~c. . . . . . . . . . . . . . 79
6.9 Enačba premice v prostoru. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81
6.10 Oddaljenost poljubne točke od premice. . . . . . . . . . . . . . . . . . 82
6.11 Enačba ravnine v prostoru. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83
9.1 Okolica točke. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109

9.2 Stekališče zaporedja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109
11.1 Ni graf nobene funkcije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127

11.2 Inverzna funkcija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129
11.3 Grafi linearnih funkcij iz zgleda 71. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130
11.4 Konstantna funkcija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131
10
SLIKE 11
11.5 Premica iz zgleda 72. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131

11.6 Vodilni koeficient je pozitiven. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133
11.7 Vodilni koeficient je negativen. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 134
11.8 Pomen diskriminante. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135
11.9 Teme in zaloga vrednosti kvadratne funkcije. . . . . . . . . . . . . . . 135
11.10Graf funkcije f (x) = x2 + 2x − 2. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137
11.11Potenčne funkcije z naravnim lihim eksponentom. . . . . . . . . . . . 141
11.12Potenčne funkcije z naravnim sodim eksponentom. . . . . . . . . . . . 142
11.13Potenčne funkcije s celim negativnim lihim eksponentom. . . . . . . . 142
11.14Potenčne funkcije s celim negativnim sodim eksponentom. . . . . . . 143
11.15Graf korenskih funkcij z lihim korenskim eksponentom. . . . . . . . . 144
11.16Graf korenskih funkcij s sodim korenskim eksponentom. . . . . . . . 145
11.17Predznak polinoma. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147
11.18Graf polinoma p(x) = x4 − x3 − x2 + x. . . . . . . . . . . . . . . . . . 147
11.19Sodi pol. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149
11.20Lihi pol. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149
11.21Predznaki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151
2
11.22Graf funkcije f (x) = x 2x−2x−2
2 −2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151
11.23Predznak funkcije h. . . . . . . . ¡. ¢. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152
x
11.24Grafa funkcij f (x) = 2x in g(x) = 12 . . . . . . . . . . . . . . . . . 154
11.25Grafa funkcij f (x) = log2 x in g(x) = log 1 x. . . . . . . . . . . . . . . 155
2
11.26Funkciji f (x) = ex in g(x) = ln x. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156
11.27Radian. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 158
11.28Prvokotni trikotnik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 158
11.29Enotska krožnica. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159
11.30Graf funkcije sinus. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 160
11.31Graf funkcije kosinus. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 160
11.32Graf funkcije tangens. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161
11.33Graf funkcije kotangens. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162
11.34Graf funkcije arkus sinus . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 163
11.35Graf funkcije arkus kosinus. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 163
11.36Graf funkcije arkus tangens. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 164
11.37Slika k nalogi 1. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 164
11.38Definicijsko območje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 167
12.1 Limita funkcije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170

12.2 Primer funkcije, ki nima limite. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 171
12.3 Diferenčni količnik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 173
12.4 Primer funkcije, ki ni odvedljiva. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 173
12.5 V limitnem postopku sekante preidejo v tangento. . . . . . . . . . . . 174
12 SLIKE
12.6 Geometrijski pomen odvoda. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 175

12.7 Globalni in lokalni ekstremi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 179
12.8 Primer funkcije, ki nima ekstrema. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 180
12.9 Predznaki prvega odvoda funkcije iz zgleda 110. . . . . . . . . . . . . 181
12.10Konveksnost, konkavnost in prevoj. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 182
12.11Graf funkcije iz zgleda 111. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 184
12.12Graf funkcije k nalogi 6. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 189
13.1 Riemannova vsota. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 198

13.2 Ploščina lika, ki je omejen z grafom pozitivne funkcije in x-osjo. . . . 201
13.3 Ploščina lika, ki je omejen z grafom negativne funkcije in x-osjo. . . . 202
13.4 Slika k zgledu 134. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 202
13.5 Ploščina lika, ki je omejen z grafoma dveh funkcij. . . . . . . . . . . . 203
13.6 Slika k nalogi 10. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 206
Tabele
5.1 Tabela za zgled 28. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57

5.2 Tabela za zgled 29. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59
5.3 Tabela za zgled 30. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60
5.4 Tabela za zgled 30 (dopolnjena). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61
5.5 Načrt prevoza za zgled 30. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62
5.6 Cene prevozov na posameznih relacijah. . . . . . . . . . . . . . . . . . 62
5.7 Tabela za zgled 31. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62
5.8 Cene prevozov na posameznih relacijah. . . . . . . . . . . . . . . . . . 63
11.1 Tabela za linearno funkcijo iz zgleda 72. . . . . . . . . . . . . . . . . 131

1
12.1 Tabeliranje funkcije f (x) = e x2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 169
12.2 Pravila za odvajanje funkcij. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 175
12.3 Tabela odvodov nekaterih elementarnih funkcij. . . . . . . . . . . . . 176
13.1 Tabela integralov elementarnih funkcij. . . . . . . . . . . . . . . . . . 192
13
14 TABELE
Del I
Osnove linearne algebre
15
Poglavje 2
Determinante
2.1 Definicija determinante

Vzemimo sistem 2 enačb z 2 neznankama:
a11 x + a12 y = c1
.
a21 x + a22 y = c2
Tedaj je rešitev sistema
c1 a22 − c2 a12
x=
a11 a22 − a12 a21
in
c2 a11 − c1 a21
y= .
a11 a22 − a12 a21
Opazimo, da v imenovalcu za rešitev x in y nastopajo le koeficienti na levi strani obeh
enačb. Še več, sistem ima rešitev le, če je a11 a22 − a12 a21 različen od 0. Definirajmo
sedaj ¯ ¯
¯ a11 a12 ¯
D = ¯¯ ¯ = a11 a22 − a12 a21 .
a21 a22 ¯
Rešitve sistema lahko sedaj zapišemo pregledneje:
¯ ¯
¯ c1 a12 ¯
¯ ¯
c1 a22 − c2 a12 D1 ¯ c2 a22 ¯
x= = = ¯¯ ¯
¯
a11 a22 − a12 a21 D ¯ a11 a12 ¯
¯ a21 a22 ¯
in ¯ ¯
¯ a11 c1 ¯¯
¯
c2 a11 − c1 a21 D2 ¯ a21 c2 ¯
y= = = ¯¯ ¯,
a11 a22 − a12 a21 D ¯ a11 a12 ¯¯
¯ a21 a22 ¯
17
18 POGLAVJE 2. DETERMINANTE
¯ ¯ ¯ ¯
¯ c1 a12 ¯ ¯ a11 c1 ¯
kjer je D1 = ¯¯ ¯ = c1 a22 − c2 a12 in D2 = ¯ ¯
¯ a21 c2 ¯ = a11 c2 − a21 c1 . Sheme
c2 a22 ¯
števil znotraj obeh navpičnih črt imenujemo determinante reda 2. Izkaže se, da
determinante igrajo pomembno vlogo pri reševanju sistemov linearnih enačb, kar
bomo podrobneje obravnavali v poglavju Sistemi linearnih enačb. Simbolično de-
terminanto reda n zapišemo na naslednji način:
¯ ¯
¯ a11 a12 a13 . . . a1n ¯
¯ ¯
¯ a21 a22 a23 . . . a2n ¯ X
¯ ¯
¯ .. .. .. . . .. ¯ = ±a1k1 a2k2 a3k3 , . . . , ankn ,
¯ . . . . . ¯
¯ ¯
¯ an1 an2 an3 . . . ann ¯
pri čemer aij predstavlja število v i-ti vrstici in j-tem stolpcu. Determinanti reda
n priredimo vrednost na ta način, da izračunamo vsoto vseh n! možnih produktov
n elementov tako, da vsebuje vsak produkt natanko en element iz vsake vrstice in
vsakega stolpca. Predznak produkta določimo tako, da preštejemo vse zamenjave
po dva elementa v razporeditvi k1 , k2 , . . . , kn , ki so potrebne, da preuredimo to
razporeditev v naravni vrstni red. Če je potrebnih sodo število razporeditev, tedaj
ima produkt pozitiven predznak, v nasprotnem pa negativen. Determinanto lahko
izračunamo tudi tako, da jemljemo zapored elemente iz posameznih stolpcev. Tedaj
dobimo X
D= ±ak1 1 ak2 2 ak3 3 , . . . , akn n .
Enovrstna determinanta ima vrednost:
D = |a| = a.
Dvovrsta determinanta ima vrednost:

¯ ¯
¯ a11 a12 ¯
¯ ¯
¯ a21 a22 ¯ = a11 · a22 − a12 · a21 .
Njeno vrednost torej izračunamo tako, da od vrednosti produkta členov na diagonali
od zgoraj navzdol proti desni odštejemo vrednost produkta členov na diagonali od
zgoraj navzdol proti levi.
¯ ¯
¯ 2 −8 ¯
Zgled 1. ¯¯ ¯ = 2 · 1 − (−8) · 3 = 2 + 24 = 26.
3 1 ¯
Trovrstno determinanto izračunamo takole:
¯ ¯
¯ a11 a12 a13 ¯
¯ ¯
¯ a21 a22 a23 ¯=
¯ ¯
¯ a31 a32 a33 ¯
2.2. LASTNOSTI DETERMINANT 19
= a11 · a22 · a33 + a12 · a23 · a31 + a13 · a21 · a32 − a13 · a22 · a31 − a11 · a23 · a32 − a12 · a21 · a33 .
Za pomoč si lahko prva dva stolpca determinante prepišemo. Prve tri člene iz zgorn-
jega obrazca sedaj predstavljajo produkti števil na diagonalah od zgoraj navzdol
proti desni, zadnje tri člene pa produkti na diagonalah od zgoraj navzdol proti levi
(glej zgled 2). Determinante višjih redov pa se računajo s pomočjo poddeterminant.
Zgled 2.
Enak rezultat dobimo, če pripišemo namesto prvih dveh stolpcev prvi dve vrstici.
2.2 Lastnosti determinant

(1) Naj bosta D in D0 determinanti reda n. Determinanto D0 dobimo tako, da vsako
vrstico determinante D zapišemo v stolpec. Potem velja, da sta njuni vrednosti
enaki:
¯ ¯ ¯ ¯
¯ a11 a12 a13 . . . a1n ¯¯ ¯¯ a11 a21 a31 . . . an1 ¯¯
¯
¯ a21 a22 a23 . . . a2n ¯¯ ¯¯ a12 a22 a32 . . . an2 ¯¯
¯ 0
D=¯ .. .. .. .. . ¯=¯ .. .. .. .. .. ¯ = D .
¯ . . . . .. ¯ ¯ . . . . . ¯
¯ ¯ ¯ ¯
¯ an1 an2 an3 . . . ann ¯ ¯ a1n a2n a3n . . . ann ¯
Zgled 3.
¯ ¯
¯ 2 3 −1 ¯
¯ ¯
D = ¯¯ 0 2 −3 ¯¯ = −4 + 72 + 0 − 0 − (−30) − 16 = 82.
¯ −8 5 −1 ¯
¯ ¯
¯ 2 0 −8 ¯¯
¯
D0 = ¯¯ 3 2 5 ¯¯ = −4 + 0 + 72 − 0 − (−30) − 16 = 82.
¯ −1 −3 −1 ¯
Posledica tega je, da vsaka lastnost, ki velja za vrstice, velja tudi za stolpce in
obratno. Zato lahko vedno, kadar govorimo o vrsticah, mislimo tudi na stolpce.
(2) Če v determinanti k eni vrstici (stolpcu) prištejemo poljuben večkratnik

druge vrstice (stolpca), se determinanta ne spremeni.
Zgled 4. Vzemimo determinanto D iz zgleda 3:
¯ ¯
¯ 2 3 −1 ¯¯
¯
D = ¯¯ 0 2 −3 ¯¯ = 82.
¯ −8 5 −1 ¯
Pomnožimo prvo vrstico s 4 in jo prištejmo k tretji vrstici:
¯ ¯
¯ 2 3 −1 ¯¯
¯
D = ¯¯ 0 2 −3 ¯¯ = −20 + 0 + 0 − 0 − (−102) − 0 = 82.
¯ 0 17 −5 ¯
(3) Če pomnožimo vse elemente kake vrstice (stolpca) z istim faktorjem, je
dobljena determinanta enaka prvotni determinanti pomnoženi s tem faktorjem. Ta
lastnost v drugi smeri pomeni, da lahko iz vrstice (stolpca) izpostavimo skupni
delitelj.
Zgled 5.
¯ ¯ ¯ ¯
¯ 2 3 ¯ ¯ 1 3 ¯
D = ¯¯ ¯=2·¯ ¯
¯ −3 2 ¯ = 2 · (2 − (−9)) = 2 · 11 = 22.
−6 2 ¯
(4) Če v determinanti med seboj zamenjamo dve vrstici (stolpca), determinanta
spremeni predznak. Njena absolutna vrednost pa se ohrani.
Zgled 6. Vzemimo ponovno determinanto iz zgleda 3:
¯ ¯
¯ 2 3 −1 ¯¯
¯
D = ¯¯ 0 2 −3 ¯¯ = 82.
¯ −8 5 −1 ¯
Zamenjajmo prvo in drugo vrstico:
¯ ¯
¯ 3 2 −1 ¯
¯ ¯
¯ 2 0 −3 ¯ = 0 + (−30) + 16 − (−4) − 72 − 0 = −82.
¯ ¯
¯ 5 −8 −1 ¯
(5) Determinanta z dvema enakima ali proporcialnima vrsticama (stolpcema)

ali z vrstico (stolpcem) samih ničel je enaka nič.
2.3. RAČUNANJE DETERMINANT VIŠJEGA REDA 21
Zgled 7. Determinanta z dvema enakima vrsticama:

¯ ¯
¯ 2 1 0 ¯¯
¯
¯ 1 2 1 ¯¯ = 2 − 2 = 0.
¯
¯ 2 1 0 ¯
Determinanta z dvema proporcionalnima vrsticama:
¯ ¯
¯ 2 −1 3 ¯
¯ ¯
¯ 6 −3 9 ¯ = 18 − 18 = 0.
¯ ¯
¯ 0 1 0 ¯
Determinanta z vrstico samih ničel:

¯ ¯
¯ 2 −1 3 ¯
¯ ¯
¯ 1 2 1 ¯ = 0 − 0 = 0.
¯ ¯
¯ 0 0 0 ¯
(6) Če so vsi elementi na eni strani diagonale enaki 0, potem je vrednost deter-
minante enaka produktu števil na diagonali.
Zgled 8. ¯ ¯
¯ 2 −3 1 −2 ¯¯
¯
¯ 0 1 −1 3 ¯¯
¯ = 2 · 1 · (−3) · 1 = −6.
¯ 0 0 −3 1 ¯¯
¯
¯ 0 0 0 1 ¯
2.3 Računanje determinant višjega reda

Naj bo dana determinanta D reda n
¯ ¯
¯ a11 a12 ... a1,j−1 a1,j a1,j+1 ... a1n ¯
¯ ¯
¯ a21 a22 ... a2,j−1 a2,j a2,j+1 ... a2n ¯
¯ . .. .. .. .. .. ¯
¯ . .. .. ¯
¯ . . . . . . . . ¯
¯ ¯
¯ ai−1,1 ai−1,2 . . . ai−1,j−1 ai−1,j ai−1,j+1 . . . ai−1,n ¯
D=¯ ¯.
¯ ai1 ai2 . . . ai,j−1 ai,j ai,j+1 . . . ain ¯
¯ ¯
¯ ai+1,1 ai+1,2 . . . ai+1,j−1 ai+1,j ai+1,j+1 . . . ai+1,n ¯
¯ . .. .. .. .. .. .. .. ¯
¯ .. . . . . . . . ¯
¯ ¯
¯ a a . . . an,j−1 an,j an,j+1 . . . ann ¯
n1 n2
Izberimo si poljuben element aij determinante D. Iz determinante D dobimo de-

terminanto reda n − 1, če iz determinante D izbrišemo i-to vrstico in j-ti stolpec.
Dobljena determinanta reda n − 1 pomnožena s faktorjem (−1)i+j je poddetermi-
nanta k elementu aij . Označimo jo z Aij .
¯ ¯
¯ 2 −1 0 ¯
¯ ¯
Zgled 9. Zapišimo vse poddeterminante determinante D = ¯¯ 4 5 −2 ¯¯ .
¯ 2 2 1 ¯
Poddeterminante¯ so: ¯
¯ 5 −2 ¯
A11 = (−1)1+1 ¯¯ ¯ = 1 · (5 · 1 − (−2) · 2) = 5 + 4 = 9,
2 1 ¯
¯ ¯
¯
1+2 ¯ 4 −2 ¯
¯
A12 = (−1) ¯ = −1 · (4 · 1 − (−2) · 2) = −(4 + 4) = −8,
2 1 ¯
¯ ¯
¯
1+3 ¯ 4 5 ¯
¯
A13 = (−1) ¯ = 1 · (4 · 2 − 5 · 2) = (8 − 10) = −2,
2 2 ¯
¯ ¯
¯ −1 0 ¯
A21 = (−1)2+1 ¯¯ ¯ = −1 · (−1 · 1 − 0 · 2) = −(−1 − 0) = 1,
2 1 ¯
¯ ¯
¯
2+2 ¯ 2 0 ¯
¯
A22 = (−1) ¯ = 1 · (2 · 1 − 0 · 2) = (2 − 0) = 2,
2 1 ¯
¯ ¯
¯
2+3 ¯ 2 −1 ¯
¯
A23 = (−1) ¯ = −1 · (2 · 2 − (−1) · 2) = −(4 + 2) = −6,
2 2 ¯
¯ ¯
¯ −1 0 ¯
A31 = (−1)3+1 ¯¯ ¯ = 1 · (−1 · (−2) − (0) · 5) = (2 + 0) = 2,
5 −2 ¯
¯ ¯
¯
3+2 ¯ 2 0 ¯¯
A32 = (−1) ¯ = −1 · (2 · (−2) − 0 · 4) = −(−4 + 0) = 4,
4 −2 ¯
¯ ¯
¯
3+3 ¯ 2 −1 ¯
¯
A33 = (−1) ¯ = 1 · (2 · 5 − (−1) · 4) = (10 + 4) = 14.
4 5 ¯
Determinanto D reda n izračunamo tako, da skalarno množimo katero koli vrsto

(stolpec) v determinanti z vrsto (stolpcem) pripadajočih poddeterminant:
¯ ¯
¯ a11 a12 a13 . . . a1n ¯¯
¯
¯ a21 a22 a23 . . . a2n ¯¯
¯
D=¯ .. .. .. .. . ¯=
¯ . . . . .. ¯
¯ ¯
¯ an1 an2 an3 . . . ann ¯
= ai1 Ai1 + ai2 Ai2 + . . . + ain Ain = a1j A1j + a2j A2j + . . . + anj Anj .
Tak način izračunavanja imenujemo razvoj po i-ti vrstici (j-tem stolpcu) .

¯ ¯
¯ 2 −1 0 ¯
¯ ¯
Zgled 10. Razvijmo determinanto D = ¯¯ 4 5 −2 ¯¯ iz zgleda 9 po drugi vrstici
¯ 2 2 1 ¯
in po tretjem stolpcu.
2.3. RAČUNANJE DETERMINANT VIŠJEGA REDA 23
Razvoj po drugi vrstici:

¯ ¯
¯ 2 −1 0 ¯
¯ ¯
D = ¯¯ 4 5 −2 ¯¯ = a21 A21 + a22 A22 + a23 A23 =
¯ 2 2 1 ¯
= 4 · 1 + 5 · 2 + (−2) · (−6) = 4 + 10 + 12 = 26.

Razvoj po tretjem stolpcu:
¯ ¯
¯ 2 −1 0 ¯
¯ ¯
D = ¯¯ 4 5 −2 ¯¯ = a13 A13 + a23 A23 + a33 A33 =
¯ 2 2 1 ¯
= 0 · (−2) + (−2) · (−6) + 1 · 14 = 0 + 12 + 14 = 26.
Vidimo, da se razvoj po vrstici oz. stolpcu, ki vsebuje ničle poenostavi, zato si

pri računanju vrednosti determinant vedno izberemo razvoj po stolcu oz. vrstici, ki
vsebuje največje število ničel.
¯ ¯
¯ 2 4 0 −4 ¯
¯ ¯
¯ −1 5 7 0 ¯¯
Zgled 11. Izračunajmo vrednost determinante D = ¯ ¯
¯.
¯ −1 3 −5 6 ¯
¯ 0 −2 0 0 ¯
Vidimo, da je v četrti vrstici največ ničel, zato bomo determinanto D razvili po
četrti vrstici:
¯ ¯
¯ 2 4 0 −4 ¯¯
¯
¯ −1 5 7 0 ¯¯
D = ¯¯ ¯ = 0 · A41 + (−2) · A42 + 0 · A43 + 0 · A44 .
¯ −1 3 −5 6 ¯
¯ 0 −2 0 0 ¯
Vsi členi razen drugega so nič, zato je

¯ ¯
¯ 2 0 −4 ¯
4+2 ¯
¯ ¯
D = (−2) · A42 = (−2)(−1) · ¯ −1 7 0 ¯¯ =
¯ −1 −5 6 ¯
= (−2)(·2·7·6+0·0·(−1)+(−4)·(−1)·(−5)−0·(−1)·6−2·0·(−5)−(−4)·7·(−1)) =
= (−2)(84 + 0 − 20 − 0 − 0 − 28) = (−2)(36) = −72.
Običajno izračunamo determinanto tako, da z upoštevanjem lastnosti determi-

nant posamezne vrste (stolpce) množimo in seštevamo tako, da dobimo v eni vrsti
(stolpcu) z izjemo enega elementa same ničle.
2.4 Naloge s postopki za reševanje

1. Rešimo enačbo ¯ 2 ¯
¯ x 3 2 ¯
¯ ¯
¯ x −1 1 ¯ = 0.
¯ ¯
¯ 0 1 3 ¯
Rešitev: Izračunamo determinanto:

¯ 2 ¯
¯ x 3 2 ¯
¯ ¯
¯ x −1 1 ¯ = −3x2 + 0 + 2x − 0 − x2 − 9x = −4x2 − 7x
¯ ¯
¯ 0 1 3 ¯
Dobimo enačbo:
−4x2 − 7x = 0.
Levo stran razstavimo:
−x(4x + 7) = 0
Imamo dve rešitvi:
x1 = 0,
7
x2 = − .
4
Poglavje 3
Matrike
3.1 Osnovni pojmi

Pravokotno shemo m × n števil, razporejenih v m vrstic in n stolpcev, imenujemo
matrika dimenzije m×n. Števila v shemi imenujemo elementi matrike. Element
aij leži v i-ti vrstici in j-tem stolpcu.
 
a11 a12 . . . a1,j−1 a1,j a1,j+1 . . . a1n
 a21 a22 . . . a2,j−1 a2,j a2,j+1 . . . a2n 
 . . . . .. .. 
 . . .. . . .. 
 . . . . . . . . 
 
 ai−1,1 ai−1,2 . . . ai−1,j−1 ai−1,j ai−1,j+1 . . . ai−1,n 
A= 
 ai1 ai2 . . . ai,j−1 ai,j ai,j+1 . . . ain 
 
 ai+1,1 ai+1,2 . . . ai+1,j−1 ai+1,j ai+1,j+1 . . . ai+1,n 
 . .. ... .. .. .. ... .. 
 .. . . . . . 
an1 an2 . . . an,j−1 an,j an,j+1 . . . ann
Matriko A lahko zapišemo krajše: A = [aij ]; i = 1, 2, . . . , m; j = 1, 2, . . . , n.
Zgled 12. Dana je matrika
· ¸
2 −1 0
A= .
4 5 −2
Dimenzija matrike A je 2 × 3. Njeni elementi so:
a11 = 2, a12 = −1, a13 = 0,
a21 = 4, a22 = 5, a23 = −2.
3.1.1 Vsota matrik
25
26 POGLAVJE 3. MATRIKE
Seštevamo lahko le matrike istih dimenzij. Dve matriki seštejemo tako, da

seštejemo istoležne elemente:
[aij ] + [bij ] = [aij + bij ], i = 1, 2, . . . , m; j = 1, 2, . . . , n.
Zgled 13.
     
2 −1 0 −1 0 6 1 −1 6
 8 3 −2  +  −7 −3 5  =  1 0 3  .
5 −11 7 6 4 −7 11 −7 0
Zgled 14.
· ¸ · ¸ · ¸
2 −1 0 −1 0 6 3 −1 −6
− = .
8 3 −2 −7 −3 5 15 6 3
3.1.2 Množenje matrike s skalarjem
Matriko A = [aij ] pomnožimo s skalarjem λ ∈ R tako, da z njim pomnožimo

vsak element v matriki:
λ · [aij ] = [λaij ].
Zgled 15. · ¸ · ¸
2 −1 0 6 −3 0
3· = .
8 3 −2 24 9 −6
Lastnosti vsote in množenja matrike s skalarjem
Naj bodo A, B in C matrike dimenzije m × n in s, t ∈ R poljubna skalarja.
1. Seštevanje je komutativno: A + B = B + A.
2. Seštevanje je asociativno: (A + B) + C = A + (B + C).
3. Obstaja nevtralni element 0 (matrika): A + 0 = A.
Pri čemer je 0 matrika samih ničel in je enake dimenzije kot matrika A. Imenu-
jemo jo ničelna matrika.
4. Vsaka matrika A ima nasprotno matriko −A: A + (−A) = 0.
Elementi matrike −A se od matrike A razlikujejo le po predznaku.
5. Distributivnost v matričnem faktorju: t(A + B) = tA + tB.
6. Distributivnost v skalarnem faktorju: (s + t)A = sA + tA.
7. Homogenost: (st)A = s(tA).
8. Obstaja nevtralni element za množenje (skalar): 1 · A = A.
3.1. OSNOVNI POJMI 27
3.1.3 Produkt matrik
Dve matriki lahko pomnožimo natanko takrat, ko je število stolpcev prve matrike
enako številu vrstic druge matrike. Naj bo torej A = [aij ] matrika dimenzije m × p
in B = [bij ] matrika dimenzije p × n. Potem je produkt C = A · B matrika dimenzije
m × n s splošnim elementom:
p
X
cij = aik bkj = ai1 b1j + ai2 b2j + ... + aip bpj .
k=1
Če gledamo na i-to vrstico matrike A in j-ti stolpec matrike B kot na vektorja,
potem je element cij matrike C = AB enak skalarnemu produktu opisanih vektorjev.
Skalarni produkt vektorjev bomo podrobneje obravnavali v poglavju Vektorji.
   
1 2 3 3 0
Zgled 16. Izračunajmo produkt matrik: A =  4 5 6  in B =  1 1 .
−3 −2 −1 −1 4
Matrika A je dimenzije 3 × 3, matrika B pa 3 × 2, torej bo matrika C = AB
dimenzije 3 × 2. Izračunajmo vrednosti vseh elementov:
c11 = 1 · 3 + 2 · 1 + 3 · (−1) = 3 + 2 − 3 = 2,
c12 = 1 · 0 + 2 · 1 + 3 · 4) = 0 + 2 + 12 = 14,
c21 = 4 · 3 + 5 · 1 + 6 · (−1) = 12 + 5 − 6 = 11,
c22 = 4 · 0 + 5 · 1 + 6 · 4 = 0 + 5 + 24 = 29,
c31 = −3 · 3 − 2 · 1 + 1 = −9 − 2 + 1 = −10,
c32 = −3 · 0 − 2 − 1 · 4 = 0 − 2 − 4 = −6.
Torej je
 
2 14
C = AB =  11 29  .
−10 −6
Lastnosti množenja matrik
1. Množenje matrik ni komutativno: AB 6= BA.
Zgled 17. Vzemimo matriki iz zgleda 16. Produkt BA ni samo različen od

produkta AB, vendar sploh ne obstaja, saj število stolpcev prve matrike ni
enako številu vrstic druge matrike.
Produkt matrik ni komutativen, tudi če obstajata oba produkta AB in BA.

Zgled
· 18.
¸ Izračunajmo produkta AB in BA za matriki
2 £ ¤
A= in B = −3 1 :
1
· ¸
−6 2
AB = ,
−3 1
£ ¤
BA = −5 .
Vidimo, da AB 6= BA.
2. Množenje matrik je asociativno: (AB)C = A(BC).
3.1.4 Transponirana matrika
Transponirano matriko k matriki A označimo AT in jo dobimo tako, da vsako

vrstico iz matrike A zapišemo v stolpec matrike AT : i-ta vrstica matrike A je i- ti
stolpec matrike AT .
   
a11 a12 a13 . . . a1n a11 a21 a31 . . . an1
 a21 a22 a23 . . . a2n   
  T  a12 a22 a32 . . . an2 
A =  .. .. .. . . .  , A =  . .. .. . . . .
 . . . . ..   .. . . . .. 
an1 an2 an3 . . . ann a1n a2n a3n . . . ann
 
3 0
Zgled 19. Zapišimo transponirano matriko k matriki A =  1 2  .
−1 4
· ¸
T 3 1 −1
A = .
0 2 4
3.2 Kvadratne matrike

Kvadratne matrike so matrike dimenzije n × n (imajo enako število vrstic in
stolpcev). Vsaki kvadratni matriki A lahko priredimo determinanto, ki jo označimo
det(A) ali |A|.
3.2.1 Enotska matrika

3.2. KVADRATNE MATRIKE 29
Kvadratni matriki, ki ima na diagonali števila 1, izven nje pa same ničle, pravimo
enotska matrika ali identična matrika. Označimo jo z I:
 
1 0 0 ... 0
 0 1 0 ... 0 
 
 0 0 1 ... 0 
I= .
 .. .. .. . . .. 
 . . . . . 
0 0 0 ... 1
Za vsako kvadratno matriko A velja:
AI = IA = A.
3.2.2 Zgornje trikotna in spodnje trikotna matrika
Kvadratna matrika je zgornje trikotna, če so pod glavno diagonalo same 0:

 
a11 a12 a13 . . . a1n
 0 a22 a23 . . . a2n 
 
 0 0 a33 . . . a3n 
 .
 .. .. .. . . .. 
 . . . . . 
0 0 0 ... ann
Kvadratna matrika je spodnje trikotna, če so nad diagonalo same 0:
 
a11 0 0 ... 0
 a21 a22 0 . . . 0 
 
 a31 a32 a33 . . . 0 
 .
 .. .. .. . . .. 
 . . . . . 
an1 an2 an3 . . . ann
3.2.3 Adjungirana matrika
e h kvadratni matriki A dobimo tako, da

Adjungirano (ali prirejeno) matriko A
jo transponiramo, nato pa vsak element aij zamenjamo z vrednostjo pripadajoče
poddeterminante Aij :
   
a11 a12 a13 . . . a1n A11 A21 A31 . . . An1
 a21 a22 a23 . . . a2n   A12 A22 A32 . . . An2 
  e  
A= .. .. .. .. ..  , A =  .. .. .. .. .. .
 . . . . .   . . . . . 
an1 an2 an3 . . . ann A1n A2n A3n . . . Ann
3.2.4 Inverzna matrika
Matrika A−1 je inverzna (ali obratna) k matriki A, če velja:
AA−1 = A−1 A = I.
Inverzna matrika matrike A obstaja natanko takrat, ko je det(A) 6= 0 in velja:
1 e
A−1 = · A.
det(A)
3.3 Podobnostne transformacije in rang matrike

Denimo, da imamo matriko A in v njej naredimo eno izmed navedenih podobnostnih
transformacij (elementarnih transformacij):
• Zamenjava dveh vrstic ali stolpcev.
• Množenje vrstice (stolpca) s poljubnim neničelnim številom.
• Vrstici (stolpcu) prištejemo drugo vrstico (stolpec) pomnoženo s poljubnim

neničelnim številom.
V tem primeru smo dobili matriko za katero pravimo, da je podobna prvotni ma-
triki. Podobnost matrik označimo s simbolom ∼ =. Rang matrike A dimenzije
n × m je r, če je r × r dimenzija največje podmatrike matrike A, ki ima neničelno
determinanto, kar zapišemo
rang(A) = r.
V praksi določimo rang tako, da s podobnostnimi transformacijami prevedemo dano
matriko na zgornje trikotno matriko. Izkaže se namreč, da se rang ne spremeni, če
izvedemo podobnostno transformacijo na matriki. Število od nič različnih členov, ki
jih lahko pri teh transformacijah namestimo na glavno diagonalo določa rang dane
matrike. Rang matrike bo igral pomembno vlogo pri reševanju sistemov linearnih
enačb.
Zgled 20. Določimo rang matrike

 
1 −2 3 0
 2 −1 0 4 
A=
 −2 −2
.
6 −8 
11 −10 9 16
3.4. NALOGE S POSTOPKI ZA REŠEVANJE 31
     
3 1 −2 0 3 1 −2 0 3 1 −2 0
 0 2 −1 4   0 2 −1 4   0 2 −1 4 
A∼
= ∼
 6 −2 −2 −8  =  0 −4 2 −8
∼ 
= 0

0 0 0 
9 11 −10 16 0 8 −4 16 0 0 0 0
Rang matrike je 2.

 
2 0 3
1. Izračunajmo inverzno matriko k matriki A =  −1 1 5  .
4 0 2
Rešitev:
¯ ¯
¯ 2 0 3 ¯
¯ ¯
det(A) = ¯¯ −1 1 5 ¯¯ = 4 + 0 + 0 − 0 − 0 − 12 = −8,
¯ 4 0 2 ¯
¯ ¯ ¯ ¯
¯ 1 5 ¯ ¯ −1 5 ¯
A11 = (−1) ¯¯
2 ¯ = 2,
¯ A12 = (−1) ¯¯
3 ¯ = 22,
¯
0 2 4 2
¯ ¯ ¯ ¯
¯ −1 1 ¯ ¯ 0 3 ¯
A13 = (−1)4 ¯¯ ¯ = −4,
¯ A21 = (−1)3 ¯¯ ¯ = 0,
¯
4 0 0 2
¯ ¯ ¯ ¯
¯ 2 3 ¯ ¯ 2 0 ¯
A22 = (−1) ¯¯
4 ¯ = −8,
¯ A23 = (−1) ¯¯
5 ¯ = 0,
4 2 −1 1 ¯
¯ ¯ ¯ ¯
¯ 0 3 ¯ ¯ 2 3 ¯
A31 = (−1) ¯¯
4 ¯ = −3,
¯ A32 = (−1) ¯¯
5 ¯ = −13,
1 5 −1 5 ¯
¯ ¯
¯ 2 0 ¯
A33 6¯
= (−1) ¯ ¯ = 2,
−1 1 ¯
 
2 0 −3
e =  22 −8 −13  ,
A
−4 0 0
 
2 0 −3
A−1 =  22 −8 −13  ,
−4 0 2
   1 
2 0 −3 − 4 0 38
1 e = − 1 ·  22 −8 −13  =  − 11 1 13  .
A−1 = ·A 8 8
det(A) 8 1
−4 0 2 2
0 − 14
2. Rešimo matrično enačbo AX = B, kjer je

   
2 3 −1 1 2 4
A =  3 2 −2  in B =  −3 0 −1 .
0 4 0 1 1 1
Rešitev: Najprej iz enačbe AX = B izrazimo matriko X. Če bi bila A, X in
B realna števila, potem bi X izrazili tako, da bi celo enačbo delili z matriko
A. Vendar, pri matrikah ne poznamo deljenja. Zato si pomagamo z inverzno
matriko. Torej celo enačbo pomnožimo z matriko A−1 . Ker množenje matrik
ni komutativno, je pomembno iz katere strani množimo. Da dobimo na levi
samo X, moramo z matriko A−1 pomnožiti iz leve:
A−1 · \ AX = B
A−1 · A · X = A−1 · B
I ·X = A−1 · B
X = A−1 · B
Poiščimo matriko A−1 :

¯ ¯
¯ 2 3 −1 ¯
¯ ¯
det(A) = ¯¯ 3 2 −2 ¯¯ = −12 − (−16) = 4,
¯ 0 4 0 ¯
¯ ¯ ¯ ¯ ¯ ¯
¯ 2 −2 ¯ ¯ 3 −2 ¯ ¯ 3 2 ¯
A11 = (−1) ¯¯
2 ¯ = A12 = (−1) ¯
3 ¯
¯ 0 0 ¯ = 0, A13 = (−1) ¯¯
4 ¯ =
4 0 ¯ 0 4 ¯
8, 12,
¯ ¯ ¯ ¯ ¯ ¯
¯ 3 −1 ¯ ¯ 2 −1 ¯ ¯ 2 3 ¯
A21 = (−1) ¯¯
3 ¯ = A22 = (−1) ¯
4 ¯
¯ 0 0 ¯ = 0, A23 = (−1) ¯¯
5 ¯ =
4 0 ¯ 0 4 ¯
−4, −8,
¯ ¯ ¯ ¯ ¯ ¯
¯ 3 −1 ¯ ¯ ¯ ¯ 2 3 ¯
A31 = (−1) ¯¯
4 ¯ = A32 = (−1) ¯ 2 −1
5 ¯ = 1, A33 = (−1) ¯¯
6 ¯ =
2 −2 ¯ ¯ 3 −2 ¯ 3 2 ¯
−4, −5,
 
8 −4 −4
e= 0 0
A 1 ,
12 −8 −5
   
8 −4 −4 2 −1 −1
1
A−1 = · 0 0 1 = 0 0 1 
4
.
4
12 −8 −5 3 −2 − 45
Sedaj pa še zmnožimo:

   
4 3 8 16 12 24
X = A−1 B =  1 1 1  = 1  1 1 1 .
4 4 4
31 19 51 4
4 4 4
31 19 51
Rezultat lahko pustimo v tem zadnjem zapisu, saj je preglednejši.
   
1 −2 0 −2 0 1
3. Izračunajmo det(A(B−I)), če je A =  3 1 −1  in B =  1 2 0 .
−1 0 2 0 −1 −2
Rešitev: Upoštevamo, da je I identična matrika in izračunamo izraz v ok-
lepaju.
     
−2 0 1 1 0 0 −3 0 1
B−I = 1 2 0 − 0 1 0 = 1 1 0 
0 −1 −2 0 0 1 0 −1 −3
     
1 −2 0 −3 0 1 −5 −2 1
AB =  3 1 −1  ·  1 1 0  =  −8 2 6 
−1 0 2 0 −1 −3 3 −2 −7
Sedaj izračunamo še determinanto:

¯ ¯
¯ −5 −2 1 ¯
¯ ¯
det(A(B − I)) = ¯¯ −8 2 6 ¯ = 70 − 36 + 16 − 6 − 60 + 112 = 96.
¯
¯ 3 −2 −7 ¯
Poglavje 4
Sistemi linearnih enačb
4.1 Osnovni pojmi

Sistem m linearnih enačb z n neznankami ima naslednjo obliko
a11 x1 + a12 x2 + a13 x3 + . . . + a1n xn = b1
a21 x1 + a22 x2 + a23 x3 + . . . + a2n xn = b2
.. .. .. .. .. .. .
. . . . . .
am1 x1 + am2 x2 + am3 x3 + . . . + amn xn = bm
Pri tem nam aij predstavlja koeficient pred j-to neznanko v i-ti enačbi (vrstici), bi
pa desno stran i-te enačbe. Vsakemu sistemu lahko priredimo matriko sistema
 
a11 a12 a13 . . . a1n
 a21 a22 a23 . . . a2n 
 
A =  .. .. .. . . .. 
 . . . . . 
am1 am2 am3 . . . amn
in razširjeno matriko sistema
 
a11 a12 a13 . . . a1n | b1
 a21 a22 a23 . . . a2n | b2 
 
[A|B] =  .. .. .. .. .. ..  .
 . . . . . | . 
am1 am2 am3 . . . amn | bm
Označimo še matriki dimenzije m × 1. Matrika neznank je
 
x1
 x2 
 
X =  .. 
 . 
xm
35
36 POGLAVJE 4. SISTEMI LINEARNIH ENAČB
in matrika desnih strani enačb

 
b1
 b2 
 
B= .. .
 . 
bm
Potem lahko zgornji sistem enačb krajše zapišemo kot matrično enačbo
AX = B.
Sistem, ki ima desno stran v celoti enako 0 (bi = 0, i = 1, 2, . . . , m) imenujemo
homogeni sistem, vse druge pa nehomogeni sistemi. Rešitev sistema je ure-
jena n-terica števil (x1 , x2 , x3 , . . . , xn ), ki zadošča vsem enačbam sistema. Glede na
število rešitev ločimo sisteme v tri skupine.
1. Protisloven sistem je nerešljiv oz. njegova množica rešitev je prazna množica.
2. Enolično rešljiv ali določen sistem ima natanko eno rešitev.
3. Nedoločen sistem ima neskončno množico rešitev.
4.2 Postopki za reševanje sistemov linearnih enačb

Sistema enačb sta ekvivalentna, če imata enako množico rešitev. Iz danega sistema
dobimo ekvivalentni sistem, če napravimo elementarne transformacije (preob-
likovanja), ki so:
• Poljubni enačbi lahko zamenjamo.
• Poljubno enačbo lahko na levi in desni strani pomnožimo (ali delimo) s poljub-
nim neničelnim številom.
• Poljubni enačbi lahko prištejemo drugo enačbo, pomnoženo z nekim od 0 ra-
zličnim številom.
4.2.1 Reševanje sistema dveh linearnih enačb z dvema nez-

nankama
Vzemimo sistem
x + y = 0
.
2x + y = 2
Sistem lahko rešimo na več načinov:
4.2. POSTOPKI ZA REŠEVANJE SISTEMOV LINEARNIH ENAČB 37
Zamanjava spremenljivk
Iz prve enačbe izrazimo spremenljivko x = −y

x.
Izraz −y vstavimo v drugo enačbo 2(−y) + y = 2
namesto spremenljivke x.
Dobili smo linearno enačbo z eno nez- −y = 2
nanko, ki jo uredimo in rešimo.
y = −2
Sedaj lahko izračunamo še spre- x = −(−2) = 2
menljivko x.
Rešitev sistema je R = {(2, −2)}.
Metoda nasprotnih koeficientov
x + y = 0
2x + y = 2
Prvo enačbo pomnožimo z (−2). −2x − 2y = 0
Pri spremenljivki x smo sedaj do- 2x + y = 2
bili nasprotna koeficienta.
Enačbi seštejemo. 0x - y = 2
In dobimo enačbo z eno neznanko y = −2
iz katere izračunamo y.
Vrednost spremenljivke y sedaj x + (−2) = 0
vstavimo v eno od začetnih
enačb.
Izračunamo x. x = 2
Rešitev sistema je R = {(2, −2)}.
4.2.2 Reševanje sistema m linearnih enačb z n neznankami

Cramerjevo pravilo
Matrika enolično rešljivega sistema ima determinanto D 6= 0. Take sisteme lahko

rešimo s pomočjo determinant po Cramerjevem pravilu. Imejmo sistem n enačb z n
neznankami in naj bo A matrika sistema ter detA 6= 0:
a11 x1 + a12 x2 + a13 x3 + . . . + a1n xn = b1

a21 x1 + a22 x2 + a23 x3 + . . . + a2n xn = b2
.. .. .. .. .. .. .
. . . . . .
an1 x1 + an2 x2 + an3 x3 + . . . + ann xn = bn
Potem je sistem določen, n-terico rešitev pa za vsak i = 1, 2, . . . , n izračunamo
detAi
xi = ,
detA
kjer je Ai matrika, v kateri i-ti stolpec zamenjamo s stolpcem na desni strani enačbe:
 
a11 a12 . . . a1,i−1 b1 a1,i+1 . . . a1n
 a21 a22 . . . a2,i−1 b2 a2,i+1 . . . a2n 
 
Ai =  .. .. . . .. .. .. . . ..  .
 . . . . . . . . 
an1 an2 . . . an,i−1 bn an,i+1 . . . ann
Zgled 21. Rešimo sistem enačb
2x + 3y − z = 0
x + y + z = 2
−3x + y − z = −8
s Cramerjevo metodo.
Zapišimo matriko sistema A in stolpec B:
   
2 3 −1 0
A =  1 1 1 , B =  2 .
−3 1 −1 −8
Izračunajmo potrebne determinante. Najprej

¯ ¯
¯ 2 3 −1 ¯¯
¯
detA = ¯¯ 1 1 1 ¯¯ = −2 + (−9) + (−1) − (−3) − 2 − 3 = −14.
¯ −3 1 −1 ¯
Determinanto detA1 dobimo tako, da v determinanti sistema detA prvi stolpec za-
menjamo s stolpcem B:
¯ ¯
¯ 0 3 −1 ¯¯
¯
detA1 = ¯¯ 2 1 1 ¯¯ = 0 + (−24) + (−2) − (−6) − 0 − 8 = −28. Na enak način
¯ −8 1 −1 ¯
dobimo:
¯ ¯
¯ 2 0 −1 ¯¯
¯
detA2 = ¯¯ 1 2 1 ¯¯ = −4 + 0 + 8 − 0 − (−16) − 6 = 14,
¯ −3 −8 −1 ¯
¯ ¯
¯ 2 3 0 ¯¯
¯
detA3 = ¯¯ 1 1 2 ¯¯ = −16 + (−18) + 0 − (−24) − 4 − 0 = −14.
¯ −3 1 −8 ¯
Nazadnje izračunamo neznanke:

detA1 −28 detA2 14 detA3 −14
x= detA
= −14
= 2, y = detA
= −14
= −1,z = detA
= −14
= 1.
S Cramerjevo metodo so torej rešljivi le sistemi, ki imajo determinanto matrike

sistema različno od 0 in to so le enolično določeni sistemi. Nedoločeni sistemi (z
neskončnim številom rešitev) imajo determinanto matrike sistema enako 0, zato jih
s tem postopkom ne moremo rešiti.
Gaussova eliminacijska metoda
Podobno, kot se rešuje sistem dveh linearnih enačb z dvema neznankama z

metodo nasprotnih koeficentov, se da reševati tudi sistem m enačb z n neznankami.
Ob tem ni potrebno, da je število enačb enako številu neznank. Za začetek si najprej
oglejmo sistem enačb:
x + y = 2
x − y = 0 .
3x + y = 2
Tak sistem je nerešljiv, saj prvima dvema enačbama odgovarja rešitev x = y =
1, vendar ta rešitev ne ustreza tretji enačbi. Zato zgornji sistem nima rešitev.
Nasprotno pa ima sistem
x + y + z = 6
x − 2y + z = 0
2x − y + 2z = 6
neskončno rešitev. Da je temu tako ugotovimo, če seštejemo prvo in drugo enačbo.
Vsota obeh enačb je tretja enačba. Zato je tretja enačba odveč in dobimo rešitev z
upoštevanjem samo prvih dveh enačb:
x + y = 6 − z
.
x − 2y = −z
Oglejmo si tri posebne rešitve tega sistema:
z = 0, x = 4, y = 2
z = 3, x = 1, y = 2
z = −2, x = 6, y = 2
Vzemimo sedaj sistem m enačb z n neznankami:
a11 x1 + a12 x2 + a13 x3 + . . . + a1n xn = d1

a21 x1 + a22 x2 + a23 x3 + . . . + a2n xn = d2
.. .. .. .. .. .. .
. . . . . .
am1 x1 + am2 x2 + am3 x3 + . . . + amn xn = dm
Zapišimo razširjeno matriko sistema

 
a11 a12 a13 . . . a1n | d1
 a21 a22 a23 . . . a2n | d2 
 
 .. .. .. .. .. ..  .
 . . . . . | . 
am1 am2 am3 . . . amn | dm
Z elementarnimi transformacijami (nad vrsticami) razširjeno matriko sistema prevedemo

v zgornje trikotno matriko:
 
b11 b12 b13 . . . b1n | c1
 0 b22 b23 . . . b2n | c2 
 
 0 0 b33 . . . b3n | c3 
 .. .. .. .. . 
 .. 
 . . . . . | ..  .
 
 0 0 0 . . . bkn | ck 
 .. .. .. .. .. . 
 . . . . . | .. 
0 0 0 . . . bmn | cm
Postopek imenujemo Gaussova eliminacijska metoda. Oglejmo si natančneje

omenjeno metodo na naslednjem primeru.
Zgled 22. Rešimo sistem enačb z Gaussovo eliminacijo
2x − 3y + 3z + w = 1
x + 2z + w = 16
.
x − y + 2z − 3w = −1
−2x + 2y + z + w = 2
Zapišimo razširjeno matriko sistema

 
2 −3 3 1 | 1
 1 0 2 1 | 16 
 
 1 −1 2 −3 | −1  .
−2 2 1 1 | 2
Z elementarnimi transformacijami jo želimo preoblikovati v zgornjetrikotno matriko.

Najprej zamenjamo 1. in 3. vrstico, in si na ta način na vrhu prvega stolpca prido-
bimo element 1, kar nam nekoliko olajša računanje, ni pa nujno potrebno:
 
1 −1 2 −3 | −1
 1 0 2 1 | 16 
 
 2 −3 3 1 | 1  .
−2 2 1 1 | 2
Prvo vrstica je že takšna kot v zgornje trikotni matriki, zato jo vse do konca ohran-
imo. Pod prvim elementom v prvem stolpcu so v zgornje trikotni matriki same 0 in
to želimo v prvem koraku dobiti. Po vrsti izvedemo naslednje transformacije:
• Prvo vrstico pomnožimo z (−1) in jo prištejemo k drugi.
• Prvo vrstico pomnožimo z (−2) in jo prištejemo k tretji.
• Prvo vrstico pomnožimo z (2) in jo prištejemo k četrti.
Paziti moramo, da transformacije izvedemo na celotni razširjeni matriki. Dobimo

 
1 −1 2 −3 | −1
 0 1 0 4 | 17 
 
 0 −1 −1 7 | 3  .
0 0 5 −5 | 0
Druga vrstica je sedaj tudi takšna kot v zgornje trikotni matriki, zato jo ohranimo
vse do konca. V drugi vrstici imamo na drugem mestu sedaj element 1. Če bi imeli
v drugi vrstici na drugem mestu element 0, bi zamenjali drugo vrstico s katero od
spodnjih vrstic. Pod tem elementom želimo sedaj dobiti same 0. Edini element, ki
še ni 0 je (−1) v tretji vrstici, zato drugo vrstico prištejemo k tretji
 
1 −1 2 −3 | −1
 0 1 0 4 | 17 
 
 0 0 −1 11 | 20  .
0 0 5 −5 | 0
Tudi s tretjo vrstico smo sedaj zadovoljni, zato jo v nadaljevanju ohranimo. Edini
element, pod diagonalo, ki še ni 0, je element v zadnji vrstici in tretjem stolpcu.
Zato tretjo vrstico pomnožimo z (−5) in jo prištejemo k četrti
 
1 −1 2 −3 | −1
 0 1 0 4 | 17 
 
 0 0 1 9 | 20  .
0 0 0 50 | 100
Če iz matrike zapišemo sistem enačb, dobimo trikotni sistem, ki je ekvivalenten

prvotnemu
x − y + 2z − 3w = −1
y + 4w = 17
.
z + 9w = 20
50w = 100
Iz zadnje vrstice izračunamo w: w = 100
50
= 50 ⇒ w = 2.
Iz tretje vrstice izrazimo neznanko z in vstavimo izračunano vrednost w:
z = 20 − 9w = 20 − 9 · 2 = 2 ⇒ z = 2.
Iz druge vrstice izrazimo neznanko y in vstavimo izračunano vrednost w:
y = 17 − 4w = 17 − 4 · 2 = 9 ⇒ y = 9.
Iz prve vrstice izrazimo neznanko x in vstavimo izračunane vrednosti ostalih nez-

nank:
x = −1 + y − 2z + 3w = −1 + 9 − 2 · 2 + 3 · 2 = 10 ⇒ x = 10.
Rešitev je 4-terica: (10, 9, 2, 2), torej je sistem enolično rešljiv.
S tem postopkom lahko rešimo tudi nedoločene in protislovne sisteme.

4.2.3 Rešljivost sistema glede na rang matrike
Če je A matrika sistema in A0 zgornje trikotna matrika ekvivalentnega sistema

(dobljena z Gaussovo eliminacijsko metodo), potem sta ranga matrik A in A0 enaka
in izkaže se, da sta enaka številu neničelnih vrstic matrike A0 .
V diagramu (glej slika 4.1) je predstavljena rešljivost sistemov linearnih enačb

glede na rang matrike sistema.
NEHOMOGENI SISTEMI HOMOGENI SISTEMI
rang ( A) = rang ( A | b) rang ( A) < rang ( A | b)

sistem je rešljiv vedno rešljiv
sistem je protisloven
rang ( A ) = n rang ( A) < n rang ( A) = n rang ( A) < n

nedoločen sistem trivialna rešitev:
določen sistem parametrična
(ena sama rešitev) (parametrična družina
rešitev) (0, 0,..., 0) družina rešitev
Slika 4.1: Rešljivost sistema linearnih enačb z n neznankami.
Za vsako od navedenih možnosti bomo naredili po en zgled.
(1) Nehomogeni sistemi

a) rang(A) = rang(A|B) in rang(A) = n Glej zgled 22.
b) rang(A) = rang(A|B) in rang(A) < n
Zgled 23. Rešimo nehomogeni sistem enačb s tremi neznankami
2x − 3y + z = 2
3x − 5y + 5z = 3 .
5x − 8y + 6z = 5
Zapišimo razširjeno matriko sistema in jo preoblikujmo z Gaussovo eliminacijsko

metodo na zgornje trikotno matriko.
Prvi korak.
Prvo vrstico ohranimo.
Da bi pridobili 0 na začetku druge vrstice, drugo vrstico pomnožimo z (−2) in ji
prištejemo prvo vrstico pomnoženo s (3).
Da bi pridobili 0 na začetku tretje vrstice, tretjo vrstico pomnožimo z (−2) in ji
prištejemo prvo vrstico pomnoženo s (5).
Drugi korak.
Prvo in drugo vrstico ohranimo.
Tretji vrstici prištejemo drugo pomnoženo z (−1):
     
2 −3 1 | 2 2 −3 1 | 2 2 −3 1 | 2
 3 −5 5 | 3  ≈  0 1 −7 | 0  ≈  0 1 −7 | 0  .
5 −8 6 | 5 0 1 −7 | 0 0 0 0 | 0
Vidimo da je rang(A) = rang(A|B) = 2, saj je v preoblikovani zgornje trikotni

matriki število neničelnih vrstic enako 2. Število neznank pa je 3. Ker je rang(A) =
2 < 3(število neznank), bomo imeli neskončno rešitev (slika 4.1). Poiščimo jih.
Zapišimo sistem enačb iz zgornje trikotne matrike
2x − 3y + z = 2
y − 7z = 0 .
0·z = 0
Zadnje enačbe sploh ne bi bilo potrebno pisati, vendar jo sedaj zaradi boljšega razumevanja
pišimo. Vprašajmo se, katera števila rešijo zadnjo enačbo. Vidimo, da za spre-
menljivko z lahko vzamemo katerokoli realno število. Zato je
z ∈ R.
Iz druge enačbe izrazimo y:

y = 7z.
Iz prve enačbe izrazimo x in namesto y pišemo sedaj 7z:
2x = 20z + 2,
x = 10z + 1.
Neznanki x in y sta odvisni od z. Za vsako realno število z bomo dobili neko trojico
rešitev, ki je oblike:
{(10z + 1, 7z, z)|z ∈ R}.
Množico rešitev imenujemo 1-parametrična množica rešitev, ker se izraža
s parameterom z. Lahko bi bilo parametrov tudi več. Število parametrov je
razlika med številom neznank in rangom matrike sistema. V našem primeru je
n − rang(A) = 3 − 2 = 1.
c) rang(A) < rang(A|B)
Zgled 24. Rešimo sistem enačb
x + y + z = 0
3x + 3y − 2z = 1 .
2x + 2y − 3z = 2
Zapišimo matriko sistema in jo z Gaussovo eliminacijo preoblikujmo v zgornje
trikotno matriko
     
1 1 1 | 0 1 1 1 | 0 1 1 1 | 0
 3 3 −2 | 1  ≈  0 0 −5 | 1  ≈  0 0 −5 | 1  .
2 2 −3 | 2 0 0 −5 | 2 0 0 0 | 1
Vidimo, da je
rang(A) = 2 in rang(A|B) = 3.
Sledi, da je
rang(A) > rang(A|B),
torej je sistem protisloven (slika 4.1). Izpišimo si zadnjo enačbo iz zgornje trikotne
matrike
0 · x + 0 · y + 0 · z = 1.
Torej je
0 = 1,
kar pa ni nikoli res, ne glede na to, katere x, y ali z bi si izbrali. Zato sistem ni
rešljiv.
(2) Homogeni sistemi z n neznankami

a) Rang(A) = n
Zgled 25. Rešimo homogeni sistem
x − y + z = 0
2x + y − z = 0 .
−x + 3y − 2z = 0
Zapišimo matriko sistema in jo z elementarnimi transformacijami preoblikujmo

v zgornje trikotno matriko. Pri homogenih sistemih nikoli ne pišemo razširjene
matrike sistema, saj vemo, da bo desna stran ne glede na transformacije vedno

enaka 0. Dobimo
     
1 −1 1 1 −1 1 1 −1 1
 2 1 −1  ≈  0 3 −3  ≈  0 3 −3  .
−1 3 −2 0 2 −1 0 0 3
Vidimo, da je
rang(A) = 3,
kar je enako številu neznank. Zato bomo imeli le trivialno rešitev (slika 4.1). Iz
zgornje trikotne matrike izpišimo sistem enačb:
x − y + z = 0
3y − 3z = 0 .
3z = 0
Iz zadnje vrstice sledi, da je z = 0. Iz druge potem sledi, da je y = 0 in iz prve, da
je x = 0. Res dobimo samo trivialno rešitev R = {(0, 0, 0)}.
b) Rang(A) < n
Zgled 26. Rešimo homogeni sistem enačb
−x1 − x2 + x3 + x4 = 0
x1 + 3x2 + 3x3 + x4 = 0
.
2x1 −2x3 − x4 = 0
x1 + 3x2 + 9x3 + 5x4 = 0
Zapišimo matriko sistema in jo preoblikujmo
     
−1 −1 1 1 −1 −1 1 1 −1 −1 1 1
 1 3 3 1   0 2 4 2   0 2 4 2 
 ≈ ≈ .
 2 0 −2 −1   0 −2 0 1   0 0 4 3 
1 3 9 5 0 4 8 4 0 0 0 0
V preoblikovani zgornje trikotni matriki imamo 3 neničelne vrstice, torej je
rang(A) = 3,
kar je manj od števila neznank 4. Torej bomo imeli neskončno rešitev (slika 4.1).
Poiščimo jih. Zapišimo sistem enačb iz zgornje trikotne matrike
−x1 − x2 + x3 + x4 = 0
2x2 + 4x3 + 2x4 = 0
.
4x3 + 3x4 = 0
0 · x4 = 0
4.3. GRAFIČNA PREDSTAVITEV SISTEMOV LINEARNIH ENAČB 47
Zadnjo enačbo reši katerikoli x4 ∈ R. Druge neznanke se bodo izražale z x4 , torej je

x4 parameter.
Iz tretje enačbe sledi:
3
x3 = − x4 .
4
Iz druge enačbe sledi:
3 3 1
x2 = −2x3 − x4 = −2 · (− x4 ) − x4 = x4 − x4 = x4 .
4 2 2
Iz prve enačbe sledi:
1 3 1
x1 = −x2 + x3 + x4 = − x4 + (− )x4 + x4 = − x4 .
2 4 4
Množica rešitev sistema je:
1 1 3
R = {(− x4 , x4 , − x4 , x4 )|x4 ∈ R}.
4 2 4
4.3 Grafična predstavitev sistemov linearnih enačb

4.3.1 Sistem dveh linearnih enačb z dvema neznankama
Točke, ki zadoščajo linearni enačbi z dvema neznankama, ležijo na premici v

ravnini. Reševanje sistema dveh enačb z dvema neznanakama predstavlja ugotavl-
janje medsebojne lege dveh premic. Rešitev sistema pa so točke, ki ležijo na obeh
premicah hkrati. Obstajajo tri možne medsebojne lege dveh premic, in zato tudi
trije možni izzidi pri reševanju sistema.
1. Določen sistem:
x + y = 0
.
2x + y = 2
Premici se sekata - imata eno skupno točko (2, −2) in to je tudi edina rešitev
sistema (slika 4.2).
2. Nedoločen sistem:
4x + 2y = 4
.
2x + y = 2
Premici se prekrivata - imata neskončno skupnih točk, zato ima sistem neskončno
rešitev. Rešitev je cela premica oz. točke oblike (x, 2 − 2x), kjer je x ∈ R.
10
y
y = - 2x + 2
5
y=-x
0 x
-5 -2.5 0 2.5
(2, - 2)
x
-5
Slika 4.2: Premici se sekata.
10
y
4 - 4x
y=
2
5
0 x
-2.5 0 2.5 5
-5 y = 2 - 2x
Slika 4.3: Premici se prekrivata.
Imamo 1-parametrična rešitev, saj za vsako vrednost parametra x dobimo

točno določeno rešitev sistema (slika 4.3).
3. Protisloven sistem:
2x + y = 4
.
2x + y = 2
Premici sta vzporedni, torej nimata nobene skupne točke, zato sistem nima
rešitve (slika 4.4).
4.3.2 Sistem linearnih enačb s tremi neznankami
Točke, ki zadoščajo linearni enačbi s tremi neznankami predstavljajo ravnino v

10
y = 4 - 2x
y
0 x
-5 -2.5 0 2.5 5
-5
y = 2 - 2x
Slika 4.4: Premici sta vzporedni.
prostoru. Reševanje sistema dveh enačb s tremi neznankami predstavlja ugotavljanje

medsebojne lege dveh ravnin. Rešitev sistema, pa so točke, ki ležijo na obeh ravninah
hkrati. Spet obstajajo tri možne medsebojne lege.
1. Ravnini se sekata. Presečišče dveh ravnin je premica. Rešitev sistema so vse
točke na premici (nedoločen sistem).
2. Ravnini sta vzporedni. Nimata nobene skupne točke. Sistem nima rešitve
(protisloven sistem).
3. Ravnini se prekrivata. Vse točke so skupne. Rešitev so vse točke na ravnini

(nedoločen sistem).
Vidimo, da sistem z dvema enačbama in tremi neznankami ni nikoli določen. Vedno
dobimo neskončno rešitev ali pa nobene. Kadarkoli imamo v sistemu večje število
neznank kot enačb, sistem ni enolično določen. Reševanje sistema treh enačb s tremi
neznankami predstavlja ugotavljanje medsebojne lege treh ravnin. Rešitev sistema
pa so točke, ki ležijo na vseh treh ravninah hkrati. Reševanja sistemov z več kot
tremi neznankami si grafično ne moremo predstavljati.

1. Dan je sistem enačb
5x − 6y + az = 3
2x − 3y + 2z = 2 .
4x − 5y + 2z = 1
a) Za katere vrednosti parametra a sistem ni rešljiv?

b) Za a = 4 rešimo dani sistem.
Rešitev:
a) Zapišimo razširjeno matriko sistema in jo preoblikujmo z Gaussovo elimi-

nacijo:
     
5 −6 a | 3 5 −6 a | 3 5 −6 a | 3
 3 −3 2 | 2  ≈  0 3 10 − 3a | 1  ≈  0 3 10 − 3a | 1  .
4 −5 2 | 1 0 −3 −2 | −5 0 0 8 − 3a | −4
Sistem ne bo rešljiv, ko bo rang(A) < rang(A|B), torej, ko bo
8 − 3a = 0,
3a = 8,
3
a= .
8
b) Če je a = 4, je preoblikovana matrika sistema
 
5 −6 a | 3
 0 3 −2 | 1 .
0 0 −4 | −4
Iz zadnje vrstice sledi:

−4z = −4,
z = 1.
Iz druge vrstice sledi:
3y − 2z = 1,
3y − 2 = 1,
y = 1.
Iz prve vrstice sledi:
5x − 6y + 4z = 3,
5x − 6 + 4 = 3,
x = 1.
Dobimo rešitev R = {(1, 1, 1)}.
2. Ugotovimo, za katere vrednosti parametra a ima homogeni sistem samo triv-

ialno rešitev
x + y + z = 0
ax + 4y + z = 0 .
6x + (a + 2)y + z = 0
Rešitev: Tudi to nalogo bi lahko rešili na podoben način kot zgornjo. Zapisali
bi matriko sistema, jo preoblikovali z Gaussovo eliminacijo in določili a tako,
da bi bil rang matrike enak številu neznank, to je 3. Kar pomeni, da nobena
vrstica ne bi smela biti v celoti ničelna. V primeru pa, ko imamo kvadraten
homogen sistem enačb (število enačb in število neznank se ujemata), lahko nal-
ogo rešimo še enostavneje. Velja namreč, če je rang matrike sistema rang(A)
enak številu neznank, je det(A) 6= 0 in, če je rang matrike sistema manjši od
števila neznank, potem je det(A) = 0. V našem primeru želimo, da je rang
enak številu neznank, torej mora biti determinanta različna od 0.
Izračunajmo determinanto matrike sistema
¯ ¯
¯ 1 1 1 ¯
¯ ¯
¯ a 4 1 ¯¯ = 4 + 6 + a(a + 2) − 24 − a − (a + 2) = a2 − 16.
¯
¯ 6 (a + 2) 1 ¯
Determinanta mora biti različna od 0:
a2 − 16 6= 0,
(a − 4)(a + 4) 6= 0,
a 6= 4,
a 6= −4.
Sistem ima samo trivialno rešitev za a ∈ R\{−4, 4}.
Poglavje 5
Linearno programiranje
5.1 Problem linearnega programiranja

Na veliko področjih kot so npr. logistika, ekonomija, kmetijstvo srečamo probleme,
ki jih lahko matematično zapišemo takole:
Določiti je potrebno vrednosti spremenljivk x1 , x2 , . . . , xs , ki zadoščajo naslednjim
pogojem:
x1 ≥ 0, x2 ≥ 0, . . . , xs ≥ 0
in linearnim enačbam ali neenačbam
a11 x1 + . . . + a1s xs T b1
.....................
am1 x1 + . . . + ams xs T bm
tako, da ima funkcija
z(x1 , . . . , xs ) = c1 x1 + . . . + cs xs
minimum ali maksimum. Takemu problemu rečemo splošni problem linearnega

programiranja. Pri tem sta m in s poljubni naravni števili. Koeficienti aij in cj
pri spremenljivkah v neenačbah in funkciji z so poljubna realna števila. Števila na
desni strani neenačb so pa vedno poljubna nenegativna števila. Linearne neenačbe
imenujemo omejitve. Funkciji z pa pravimo namenska ali kriterialna funkcija.
Vsak problem linearnega programiranja lahko rešimo s simpleks-metodo. Pove-
jmo, da brez računalnika lahko rešimo samo linearne probleme z majhnim številom
spremenljivk in pogojev. Mi bomo reševali le probleme, v katerih nastopata dve
spremenljivki x1 in x2 . Take probleme pa lahko rešimo z grafično metodo.
53
54 POGLAVJE 5. LINEARNO PROGRAMIRANJE
5.2 Grafična metoda

V tem primeru nam omejitve določajo konveksno območje (zaprto ali odprto) v
ravnini in zato je optimalno rešitev mogoče poiskati grafično. Grafično metodo
bomo razložili na primeru.
Zgled 27. Za obdelavo dveh kultur uporabljamo tri vrste strojev. Za prvo kulturo
potrebujemo na enoto površine 15 strojnih ur drugega in 30 strojnih ur tretjega stroja.
Za drugo kulturo pa potrebujemo na enoto površine 10 strojnih ur prvega in 60 stro-
jnih ur tretjega stroja. Ob tem imamo na razpolago 800 strojnih ur prvega, 1350
strojnih ur drugega in 5700 strojnih ur tretjega stroja. Kako bi morale biti zasejane
površine s prvo in drugo kulturo, da bi bil strojni park maksimalno izkoriščen? Ko-
liko strojnih ur posameznih strojev bomo potrebovali pri optimalnem programu setve?
Označimo z x1 površino prve kulture in z x2 površino druge kulture. Potrebujemo

10 strojnih ur prvega stroja na enoto površine druge kulture, kar skupaj znaša 10x2
strojnih ur. Na razpolago imamo 800 ur, zato je
10x2 ≤ 800.
Potrebujemo 15 strojnih ur drugega stroja na enoto površine prve kulture, kar skupaj
znaša 15x1 strojnih ur. Na razpolago imamo 1350 ur, zato je
15x2 ≤ 1350.
Potrebujemo 30 strojnih ur tretjega stroja na enoto površine prve kulture in 60 stro-

jnih ur tretjega stroja na enoto površine druge kulture, kar skupaj znaša 30x1 + 60x2
strojnih ur. Na razpolago imamo 5700 ur, zato je
30x1 + 60x2 ≤ 5700.
Tem omejitvam dodamo še dve
x1 ≥ 0, x2 ≥ 0,
ker površina kulture ne more biti negativna. Določimo še namensko funkcijo: za
kulturo x1 potrebujemo 45 strojnih ur, za kulturo x2 pa 70 strojnih ur, kar skupaj
znaša 45x1 + 70x2 , torej je
zmax = 45x1 + 70x2 .
Cilj je, da najdemo maksimalno vrednost funkcije zmax = 45x1 +70x2 na konveksnem
območju, ki je določeno z neenačbami. Pravkar zapisano strnimo.
Matematična formulacija problema:
5.2. GRAFIČNA METODA 55
x1 ≥ 0, x2 ≥ 0
10x2 ≤ 800
15x1 ≤ 1350
30x1 + 60x2 ≤ 5700
zmax = 45x1 + 70x2
Najprej bomo narisali premice:
x1 = 0, x2 = 0,
x2 = 80,
x1 = 90,
x1 + 2x2 = 190.
Slika 5.1: Zgled 27.
Vsaka linearna neenačba določa polravnino. Neenačba x1 ≥ 0 predstavlja vse točke

prvega in četrtega kvadranta vključno s ordinatno osjo. Neenačba x2 ≥ 0 predstavlja
vse točke prvega in drugega kvadranta vključno s abcisno osjo. Neenačba x1 ≤ 90
določa polravnino, ki je na desni strani ograjena s premico x1 = 90 (vzporednica
s ordinatno osjo). Neenačba x2 ≤ 80 določa polravnino, ki je navzgor omejena s
premico x2 = 80 (vzporednica z abcisno osjo). Nazadnje, dobimo še polravnino, ki
jo določa premica 30x1 + 60x2 = 5700 in vse točke pod njo. Presek vseh petih pol-
ravnin je konveksno območje šrafirano na sliki 5.1. Vzemimo sedaj poljubno točko iz
označenega območja, na primer (20, 20) in izračunajmo vrednost namenske funkcije

z v tej točki:
Z(20, 20) = 45x1 + 70x2 = 2300.
Od tod dalje sledi, da obstaja neskončno mnogo točk iz tega območja, katerim na-
menska funkcija priredi vrednost 2300 (vse točke, ki ležijo na premici 45x1 + 70x2 =
2300). Nas te točke ne bodo zanimale, ker iščemo rešitev linearnega problema.
Namreč znano je, če ima namenska funkcija maksimalno (minimalno) vrednost na
konveksnem območju, potem jo ima na robu konveksnega območja. Izračunajmo
vrednosti te funkcije v ogliščih O(0, 0), A(0, 80), B(30, 80), C(90, 50) in D(90, 0). Na-
menska funkcija tem točkam zaporedoma priredi vrednosti 0, 5600, 6950, 7550 in 4050.
Namenska funkcija maksimalno vrednost doseže v točki C, torej je C optimalna
točka. Do optimalne rešitve lahko pridemo po krajši poti: narišemo premico z = 0,
to je črtkana črta, ki poteka skozi koordinatno izhodišče. Lahko bi narisali, katero
koli drugo premico (npr. z = 1500). Premico z = 0 smo izbrali, ker jo najhitreje
narišemo. Povejmo, da je ta premica vzporedna premici z = 2300, še več vzporedna
je premici z = k, kjer je k ∈ R. Če premico z = 0 vzporedno premaknemo, doseže
namenska funkcija maksimalno vrednost v točki C, ki znaša 7550. Torej, da bi bil
strojni park maksimalno izkoriščen moramo posejati 90 enot prve in 50 enot druge
kulture. Pri takem programu setve potrebujemo 500 ur prvega stroja, 1350 ur drugega
stroja in 5700 ur tretjega stroja.
5.3 Dualni problem

Vsak problem linearnega programiranja (primarni linearni problem) ima svoj du-
alni linearni problem. Problema sta med seboj povezana tako, da imata enaki
vrednosti namenskih funkcij in da lahko dobimo optimalno rešitev prvega (pri-
marnega) takoj, ko poznamo optimalno rešitev drugega (dualnega). Oglejmo si
pojem primarnega linearnega problema in njegovega dualnega linearnega problema
na primeru. Še prej pa definirajmo prehrambeni problem linearnega programiranja.
Pri prehrambenem problemu imamo na voljo n krmil z znano sestavo in ceno. Iščemo
tako mešanico krmil, da bodo v njej vse sestavine v vsaj predpisani količini, ob tem
pa mora biti mešanica krmil najcenejša.
Zgled 28. Dve komponenti V1 in V2 lahko dobimo v dveh krmilih K1 in K2 . Prvo
krmilo vsebuje enoto prve in 4 enote druge komponente in stane 24 denarnih enot.
Drugo krmilo vsebuje 5 enot prve in enoto druge komponente in stane 25 denarnih
enot. Z nakupom želimo dobiti najmanj 17 enot prve in 11 enot druge komponente.
Določimo najcenejšo mešanico krmil.
Zaradi preglednosti si zapišimo podatke v tabelo 5.1.

5.3. DUALNI PROBLEM 57
Z x1 označimo količino prvega in z x2 količino drugega krmila. Ker ena enota

prvega krmila vsebuje eno enoto prve komponente in ena enota drugega krmila 5
enot prve komponente, imamo v mešanici skupaj
1x1 + 5x2
enot prve komponente. Upoštevati pa moramo, da želimo imeti najmanj 17 enot
prve komponente, zato je
1x1 + 5x2 ≥ 17.
Ker ena enota prvega krmila vsebuje 4 enote druge komponente in ena enota drugega
krmila eno enoto druge komponente, imamo v mešanici skupaj
4x1 + 1x2
enot druge komponente. Upoštevati pa moramo, da želimo imeti najmanj 11 enot
druge komponente, zato je
4x1 + 1x2 ≥ 11.
Tema dvema omejitvama dodamo še
x1 ≥ 0, x2 ≥ 0,
ker sta količini obeh krmil nenegativni. Če je cena enote prvega krmila 24 denarnih
enot in cena enote drugega krmila 25 denarnih enot, je
zmin = 24x1 + 25x2 .
Najprej moramo grafično rešiti sistem neenačb, ki nam da konveksno območje v
ravnini. Nato je potrebno še določiti, kje na tem območju ima kriterialna funkcija
minimalno vrednost. Strnimo pravkar povedano:
x1 ≥ 0, x2 ≥ 0
1x1 + 5x2 ≥ 17
4x1 + 1x2 ≥ 11
zmin = 24x1 + 25x2
K1 K2 količina
V1 1 5 17
V2 4 1 11
cena 24 25
Tabela 5.1: Tabela za zgled 28.

Slika 5.2: Slika za zgled 29.
Dobimo odprto konveksno območje na sliki 5.2. Narisali smo tudi premico z = 0.
Če to premico vzporedno premaknemo, tedaj se prvič dotakne konveksnega območja
v točki T (2, 3). Ta točka predstavlja optimalno rešitev za ta problem. Kar pomeni,
da sta v najcenejši mešanici dve enoti prvega in tri enote drugega krmila. Cena
znaša 123 denarnih enot. Če bi iskali najdražjo mešanico krmil, tedaj problem ne bi
imel rešitve.
Oglejmo si še njegov dualni problem. Pojem dualnega linearnega programa bomo
razložili na primeru.
Zgled 29. Dve komponenti V1 in V2 lahko dobimo v dveh krmilih K1 in K2 . Prvo

krmilo vsebuje enoto prve in 4 enote druge komponente in stane 24 denarnih enot.
Drugo krmilo vsebuje 5 enot prve in enoto druge komponente in stane 25 denarnih
enot. Z nakupom želimo doseči, da bomo imeli 17 enot prve in 11 enot druge kom-
ponente. Določimo mešanico obeh krmil tako, da bo vrednost komponent največja.
Zapišimo podatke v tabelo 5.2.

Sedaj bomo z x1 označili vrednost prve in z x2 vrednost druge komponente.
x1 ≥ 0, x2 ≥ 0
x1 + 4x2 ≤ 24
5x1 + x2 ≤ 25
zmax = 17x1 + 11x2
Neenačbam ustreza konveksno območje na sliki 5.3. Namenska funkcija doseže
maksimalno vrednost v točki T (4, 5). Vrednost namenske funkcije je 123. Kar je
pričakovano, saj smo povedali, da je vrednost namenske funkcije primarnega in du-
alnega linearnega problema pri optimalni rešitvi vedno ista.
Kot smo že omenili lahko k vsakemu linearnemu programu priredimo dualni
linearni program. Pri tem velja, da iz primarnega dobimo dualnega tako, da matriko
koeficientov v neenačbah transponiramo (to, kar je pisalo v vrsticah piše sedaj v
stolpcih in obratno), neenačaje obrnemo, maksimum zamenjamo z minimumom,
koeficienti ciljne funkcije postanejo omejitve v neenačbah, omejitve pa koeficienti
ciljne funkcije dualnega programa.
V1 V2 cena
K1 1 4 24
K2 5 1 25
količina 17 11

P1 P2 P3
4 3 1
S1 900
5 2 3
S2 700
300 500 800 1600
Med problemi, ki se pojavljajo v kmetijstvu je zelo pogost tudi transportni prob-

lem. Transportni problem rešuje problem prevoza dobrin. Transportni problem je
definiran takole: imamo n izvorov dobrin in m ponorov dobrin, poznani so prevozni
stroški od posameznih izvorov do posameznih ponorov. Poznane so tudi kapacitete
izvorov in potrebe ponorov (ponudba, naročilo). Iščemo tak načrt prevoza, da bodo
prevozni stroški najmanjši. Če so kapacitete izvorov in ponorov enake rečemo, da
je transportni problem zaprt. Transportni problem je odprt, kadar so kapacitete
izvorov večje od potreb ponorov. Oglejmo si reševanje zaprtega transportnega prob-
lema na naslednjem primeru:
Zgled 30. Dva silosa oskrbujeta troje pitališč. Prvi silos lahko izda dnevno 900 enot
hrane, drugi pa 700 enot hrane. Prvo pitališče potrebuje 300, drugo pitališče 500 in
tretje 800 enot hrane na dan. Cena prevoza enote hrane od prvega silosa k prvemu
pitališču je 4, do drugega 3 in do tretjega eno denarno enoto. Prevoz enote hrane
od drugega silosa do prvega pitališča stane 5, do drugega pitališča 2 in do tretjega
3 denarne enote. Določimo tak načrt prevoza hrane, da bodo prevozni stroški naj-
manjši.
Zaradi preglednosti si zapišimo podatke v tabelo 5.3.

Najprej vpeljimo neznanki x1 in x2 . Količino hrane, ki bo pripeljana od prvega
silosa do prvega pitališča označimo z x1 , x2 pa naj bo količina, ki bo pripeljana od
prvega silosa k drugemu pitališču. Ker je potreba prvega pitališča 300 enot, bomo
od drugega silosa k prvemu pitališču pripeljali le 300 − x1 enot hrane. Podobno
lahko od drugega silosa do prvega pitališča pripeljemo 500 − x2 enot hrane. Podobno
razmišljamo tudi v preostalih primerih. V tabeli 5.4. smo vpisali količine pripeljane
hrane na vseh relacijah.
Omejitve dobimo na osnovi dejstva, da je transportirana količina hrane nenega-
tivna:
x1 ≥ 0, x2 ≥ 0
900 − x1 − x2 ≥ 0
300 − x1 ≥ 0
500 − x2 ≥ 0
x1 + x2 − 100 ≥ 0
P1 P2 P3
S1 x1 4 x2 3 900 − x1 − x2 1
900
5 2 3
S2 300 − x1 500 − x2 x1 + x2 − 100 700
300 500 800 1600
Tabela 5.4: Tabela za zgled 30 (dopolnjena).
Kriterialno funkcijo izračunamo tako, da posamezne količine pomnožimo s ceno pre-

voza na ustrezni relaciji:
zmin = 4x1 + 3x2 + 1(900 − x1 − x2 ) + 5(300 − x1 ) + 2(500 − x2 ) + 3(x1 + x2 − 100) =
x1 + 3x2 + 3100.
Najprej narišemo premice x1 = 0, x2 = 0, x1 = 300, x2 = 500, 900 − x1 − x2 = 0 in
x1 + x2 − 100 = 0, ki glede na omejitve določajo označeno območje na sliki 5.4. Kot
vzorčno namensko funkcijo smo izbrali premico z = 3100, torej narisali smo premico
y = − x3 , ki je na sliki 5.4 narisana črtkano. Če to premico vzporedno premikamo
navzgor, vrednost funkcije z raste. Optimalna rešitev je v točki (100,0). Prikažimo
še načrt prevoza v tabeli 5.5.
Tudi odprte transportne probleme lahko rešimo z uporabo metode linearnega
programiranja. Problem preoblikujemo v zaprti transportni problem. To naredimo
P1 P2 P3 Skupaj
S1 100 0 800 900
S2 200 500 0 700
Skupaj 300 500 800 1600
Tabela 5.5: Načrt prevoza za zgled 30.
tako, da dodamo navideznega potrošnika (ponor), h kateremu je pripeljana preostala

količina dobrin. Stroški na relacijah do tega navideznega ponora pa so 0.
Zgled 31. Imamo dva silosa in dvoje pitališč. Kapaciteta prvega silosa je dnevno
800 enot hrane, kapaciteta drugega pa 600 enot. Prvo pitališče potrebuje na dan
400 enot, drugo pitališče pa 700 enot hrane. Cene prevoza enote hrane dnevno med
posameznimi silosi in pitališči prikazuje naslednja tabela 5.6.
P1 P2
S1 6 5
S2 4 3
Tabela 5.6: Cene prevozov na posameznih relacijah.
Kako moramo razvažati hrano, da bo skupna cena prevoza minimalna? Rezultate

prikažimo v tabeli. Kolikšna je ta cena?
Uvedemo neznanki x1 in x2 ter dodamo navidezno pitališče P3 . Glej tabelo 5.7.
P1 P2 P3
S1 x1 6 x2 5 800 − x1 − x2 0
800
4 3 0
S2 400 − x1 700 − x2 x1 + x2 − 500 600
400 700 300 1400
Iz tabele 5.7. zapišemo omejitve:

x1 ≥ 0, x2 ≥ 0
800 − x1 − x2 ≥ 0
400 − x1 ≥ 0
700 − x2 ≥ 0
x1 + x2 − 500 ≥ 0
Izračunajmo še namensko funkcijo z:
zmin = 6x1 + 5x2 + 4(400 − x1 ) + 3(700 − x2 ) = 2x1 + 2x2 + 3700.
Problem je grafično rešen na sliki 5.5. V tem primeru ima problem neskončno
optimalnih rešitev, vse točke na daljici AB predstavljajo iskano rešitev problema.

Transportni stroški so 4700 denarnih enot. Prevoz za x1 = 200 in x2 = 300 je
prikazan v tabeli 5.8.
P1 P2
S1 200 300
S2 200 400
Tabela 5.8: Cene prevozov na posameznih relacijah.


1. Na voljo imamo dve krmili. V enoti prvega krmila 0, 4 prve sestavine in 0, 6
druge sestavine. V enoti drugega krmila pa je 0, 3 prve sestavine in 0, 7 druge
sestavine. V krmni mešanici moramo imeti najmanj 12 enot prve sestavine
in 42 enot druge sestavine. Upoštevati moramo, da sme biti največ 21 enot
druge sestavine iz drugega krmila. Določimo najcenejšo mešanico obeh krmil,
če vemo, da stane enota prvega krmila 12 denarnih enot in enota drugega kr-
mila 5 denarnih enot.
Rešitev: Z x1 označimo količino prvega krmila in z x2 količino drugega krmila.

x1 ≥ 0, x2 ≥ 0
0, 4x1 + 0, 3x2 ≥ 12
0, 6x1 + 0, 7x2 ≥ 42
0, 7x2 ≤ 21
zmin = 12x1 + 5x2
Iz slike 5.6 je razvidno, da je mešanica najcenejša, če imamo 35 enot prvega

in 30 enot drugega krmila ter stane 570 denarnih enot.
2. Kmetijska zadruga ima 150 ha zemljišča. Z letnim načrtom je sklenila, da
bo od tega najmanj 70 ha zasejala z dvema kulturama. Zaradi tehnoloških
postopkov mora drugo kulturo posejati na najmanj polovični površini prve
kulture. Vendar zasejana površina z drugo kulturo ne sme biti večja od za-
sejane površine s prvo kulturo. Zasejana površina z drugo kulturo pa ne sme
biti večja od 65 ha. Določimo program setve tako, da bo zasejana površina s
prvo kulturo največja.
Rešitev: Označimo z x1 površino s prvo kulturo in z x2 površino z drugo

kulturo.
x1 ≥ 0, x2 ≥ 0
x1 + x2 ≤ 150
x1 + x2 ≥ 70
x1≤ 2x2
x1 ≥ x2
x2 ≤ 65
zmax = x1
Na sliki 5.7 vidimo konveksno območje, ki zadošča vsem neenačbam, to je

petkotnik ABCDE, kjer je
A(35, 35), B(65, 65), C(85, 65), D(100, 50), E( 140

3
, 70
3
).
Takoj vidimo, da ima namenska funkcija z maksimalno vrednost v točki D.

Do rešitve lahko pridemo tudi drugače. Narišemo premico z = 0 (to je y os).
Če premico premikamo v desno (vrednost namenske funkcije se povečuje),
potem šrafirano območje zapusti v točki D, ki predstavlja optimalno rešitev.
Kmetijska zadruga mora zasejati 100 ha prve in 50 druge kulture.
3. Kmetijska zadruga želi sestaviti krmno mešanico iz dveh krmil. Prvo krmilo
kupuje pri njegovem proizvajalcu, drugo pa prideluje sama. V obeh krmilih
sta elementa A in B. V krmni mešanici želimo imeti najmanj 70 enot ele-
menta A in 90 enot elementa B. V prvem krmilu je 5 enot elementa A in 9
enot elementa B. V drugem krmilu je 7 enot elementa A in 5 enot elementa
B. Na vsako enoto prvega krmila moramo imeti v mešanici največ dve enoti
drugega krmila. V krmni mešanici pa ne sme biti več kot 13 enot drugega kr-
mila. Določimo program mešanja tako, da bo zadruga potrebovala minimalno
količino kupljenega krmila.
Rešitev: Označimo z x1 količino prvega krmila, ki ga zadruga kupuje in z x2

količino drugega krmila, ki ga prideluje sama.
x1 ≥ 0, x2 ≥ 0
5x1 + 7x2 ≥ 70
9x1 + 5x2 ≥ 90
x1 ≥ x22
x2 ≤ 13
zmin = x1
Problem je grafično rešen na sliki 5.8. Iskano optimalno točko T dobimo tako,
da izračunamo presečišče premic x1 = x22 in 9x1 + 5x2 = 90. Najprej prvo
enačbo pomnožimo z 2. Dobimo x2 = 2x1 , kar nato vstavimo v drugo enačbo
9x1 + 5(2x1 ) = 90.
Z nekaj malega računanja dobimo

90 180
x1 = 19
in x2 = 19
.
90
Program mešanja, ki ga mora sestaviti kmetijska zadruga je 19
enot prvega in
180
19
enot drugega krmila.
Slika 5.6: Slika za nalogo 1.


Poglavje 6
Vektorji
6.1 Osnovne definicije vektorjev

Vektor je geometrijska (ali fizikalna) količina definirana z velikostjo in smerjo (npr.
sila, hitrost, moment itd.). Običajno prikazujemo vektorje s puščico, ki ji označimo
smer. Vektorje označimo z črko nad katero je puščica (na primer ~a). Na sliki 6.1 je
točka A začetna točka in točka B končna točka vektorja. Včasih zapišemo vektor
tudi tako, da zapišemo puščico nad oznaki začetne in končne točke. Dolžina daljice
označuje velikost vektorja. Velikosti (dolžini) vektorja pravimo tudi modul vek-
torja. Vektor nič ~0 je vektor, pri katerem se začetek in konec ujemata; njegov
modul je 0, smer pa ni določena. Enotski vektor ima modul 1.
Kadar imamo količino, ki je podana le z velikostjo ne pa tudi s smerjo, ji pravimo
skalar (npr. gostota, temperatura, masa, moč itd.).
Vektorje običajno opazujemo v tridimenzionalnem prostoru. Če vektorja v pros-
toru ne smemo premikati, pravimo, da je vezan na točko. Kadar smemo vektor
premikati vzdolž premice na kateri leži, pravimo, da je vektor vezan na premico.
Če smemo vektor poljubno vzporedno premikati, pravimo, da imamo opravka s
prostim vektorjem. Dva prosta vektorja sta enaka, če sta enako velika in ju lahko
s paralelnim premikom premaknemo v isto začetno točko. Po takem premiku, se
morata tudi končni točki ujemati. Z drugimi besedami vektorja sta enako velika,
gledata v isto smer in ležita na vzporednih premicah. Vektorja vezana na premico
Slika 6.1: Vektor.
69
70 POGLAVJE 6. VEKTORJI
Slika 6.2: Seštevanje vektorjev.
sta enaka tedaj, ko lahko enega premaknemo vzdolž premice tako, da sovpada z
drugim vektorjem. Če sta vektorja vezana na točko enaka, tedaj imata isto začetno
in isto končno točko.
Dva vektorja sta nasprotna, če ležita na vzporednih premicah, sta enako velika
in kažeta v nasprotno smer. Nasprotni vektor vektorja ~a označimo z −~a. Če ležita
dva vektorja na vzporednih premicah (ali na isti premici) pravimo, da sta kolin-
earna. Trije (ali več) vektorji so komplanarni, če ležijo na isti (ali na vzporednih)
ravnini (ravninah).
6.2 Osnovne operacije z vektorji

Definicija 1. Vektorja ~a in ~b seštevamo tako, da premaknemo začetek vektorja ~b v
končno točko vektorja ~a (glej sliko 6.2). Vsota vektorjev
~a + ~b
je vektor, ki ima začetno točko v začetni točki vektorja ~a in končno točko v končni
točki vektorja ~b. Več vektorjev seštevamo tako, da začetna točka naslednjega vektorja
sovpada s končno točko predhodnega vektorja.
Vsota vektorja ~a in njegovega nasprotnega vektorja −~a je vektor nič, to je
~a + (−~a) = ~0.
Lastnosti vsote vektorjev
1. Za vsoto velja komutativnostni zakon: ~a + ~b = ~b + ~a.
2. Za vsoto velja asociativnostni zakon: (~a + ~b) + ~c = ~a + (~b + ~c).
Definicija 2. Razlika vektorjev ~a − ~b je vektor, ki ima začetno točko v končni točki

vektorja ~b in končno točko v končni točki vektorja ~a (glej sliko 6.3).
6.3. LINEARNA KOMBINACIJA VEKTORJEV 71
Slika 6.3: Odštevanje vektorjev.
Zgornji definiciji odštevanja vektorjev je ekvivalentna naslednja definicija: razlika

vektorjev ~a − ~b je vektor ~c, ki ga dobimo tako, da vektorju ~a prištejemo nasprotno
vrednost vektorja ~b, torej
~c = ~a + (−~b).
Definicija 3. Produkt m~a vektorja ~a s skalarjem m je vektor, ki je vzporeden vek-

torju ~a, je |m|-krat večji od vektorja ~a, enako usmerjen kot vektor ~a, če je m poz-
itivno število in nasprotno usmerjen, če je m negativno število. Za m = 0 pa m~a
predstavlja vektor nič.
Lastnosti množenja s skalarjem

Naj bosta ~a in ~b vektorja ter α in β skalarja, tedaj velja:
1. 1~a = ~a.
2. (α + β)~a = α~a + β~b.
3. α(~a + ~b) = α~a + α~b.
4. α(β~a) = (αβ)~a.
6.3 Linearna kombinacija vektorjev

Denimo, da imamo n vektorjev
a~1 , a~2 , . . . , a~n
in n skalarjev
α 1 , α2 , . . . , α n
in tvorimo naslednji izraz
α1 a~1 + α2 a~2 + . . . + αn a~n .
Tedaj imenujemo tako vsoto s skalarji pomnoženih vektorjev linearna kombinacija

vektorjev. Linearno kombinacijo v kateri so vsi koeficienti αi enaki nič imenujemo
trivialna linearna kombinacija. Vrednost trivialne kombinacije je vselej ~0. Če

je vsaj eden αi različen od nič, tedaj govorimo o netrivialni kombinaciji.
Vektorji
a~1 , a~2 , . . . , a~n
so linearno odvisni, če obstajajo števila
α1 , α2 , . . . , αn ,
ki niso vsa enaka nič, pa je vendar vrednost linearne kombinacije enaka ~0. Vektorji
so linearno neodvisni, če ne obstaja netrivialna linearna kombinacija, to je iz
α1 a~1 + α2 a~2 + . . . + αn a~n = ~0
sledi
α1 = α2 = . . . = αn = 0.
Dva vektorja sta linearno odvisna natanko tedaj, ko sta kolinearna. Trije vektorji
so linearno odvisni natanko tedaj, ko so komplanarni. Očitno velja: vektor ~a je
kolinearen z vektorjem ~b, če je
~a = α~b
za neki skalar α. Vektorji ~a, ~b, ~c so komplanarni, če je
~c = α~a + β~b
za neka skalarja α, β. Rečemo, da se vektor ~c linearno izraža oziroma je linearna

kombinacija vektorjev ~a in ~b.
6.4 Vektorji v pravokotnem koordinatnem sistemu

Denimo, da imamo pravokoten koordinatni sistem in v njem tri vektorje a~x , a~y , a~z
v smeri posameznih koordinatnih osi. V takem koordinatnem sistemu so vektorji
linearno neodvisni. Te vektorje lahko zapišemo tudi kot
a~x = ax~i,
a~y = ay~j,
a~z = az~k.
Pri čemer so ~i, ~j, ~k vektorji dolžine 1, ki ležijo v smeri x, y in z osi. Očitno so
ti vektorji linearno neodvisni. Pri tem so ax , ay in az koeficienti s katerimi so
pomnoženi ti vektorji.
6.4. VEKTORJI V PRAVOKOTNEM KOORDINATNEM SISTEMU 73
Slika 6.4: Vektor v pravokotnem koordinatnem sistemu.
Iz slike 6.4 vidimo, da lahko vsak vektor zapišemo kot vsoto
~a = ax~i + ay~j + az~k.
Ob tem imenujemo trojico števil ax , ay , az pravokotne koordinate vektorja (ali

komponente vektorja). Vektor lahko poslej zapišemo s pravokotnimi koordinatami
tudi tako
~a = (ax , ay , az ).
Naj bo ~a = (ax , ay , az ) in ~b = (bx , by , bz ), tedaj je
~a + ~b = (ax + bx , ay + by , az + bz ),
~a − ~b = (ax − bx , ay − by , az − bz ),
α~a = (αax , αay , αaz ).

Dolžino vektorja ~a bomo označevali z |~a| in jo izračunamo po formuli
q
|~a| = a2x + a2y + a2z .
−→
Krajevni vektor točke T je vektor ~r = OT od koordinatnega izhodišča O do
točke T . Koordinate točke T (x, y, z) so enake komponentam krajevnega vektorja ~r =
(x, y, z). Naj bosta T1 (x1 , y1 , z1 ) in T2 (x2 , y2 , z2 ) točki v ravnini, tedaj so komponente
−−→
vektorja T1 T2 enake razlikam koordinat končne in začetne točke vektorja
−−→
T1 T2 = (x2 − x1 , y2 − y1 , z2 − z1 ).
Slika 6.5: Trikotnik ABC.
Zgled 32. Pokažimo, da vektorji ~a = (−1, 3, 3), ~b = (0, 4, 2) in ~c = (3, 1, −4) ležijo
v isti ravnini.
Če vektorji ležijo v isti ravnini, tedaj se vsak izmed njih linearno izraža s preostal-
ima dvema. Zapišimo vektor ~a kot linearno kombinacijo vektorjev ~b in ~c. Torej ob-
stajata skalarja α1 in α2 , pri čemer je vsaj eden od skalarjev različen od 0. Zapišimo
~a = α1~b + α2~c,
nadalje je
(−1, 3, 3) = α1 (0, 4, 2) + α2 (3, 1, −4).
Kar velja za vektorje, velja tudi za komponente, zato dobimo tri enačbe
0α1 + 3α2 = −1
4α1 + 1α2 = 3 .
2α1 − 4α2 = 3
Iz prve enačbe izračunamo α2 = − 13 . Če drugo enačbo pomnožimo z 4 in jo

prištejemo k zadnji dobimo 15 = 18α1 , kar implicira α1 = 56 . Nazadnje še pre-
verimo, da izračunana α1 in α2 ustrezata drugi in tretji enačbi, kar pa prepuščamo
bralcu. Torej je
5 1
~a = ~b − ~c.
6 3
Zgled 33. Imamo točke A(5, 3, 7), B(7, 1, 3), C(2, 0, 5). Določimo točko S, ki je
razpolovišče stranice AB in izračunajmo dolžino stranice b. Koordinate točke S
−→
sovpadajo s komponentami krajevnega vektorja OS. Iz slike je razvidno, da je
−→ −→ 1 −→
OS = OA + AB,
2
kjer je
−→
AB = (7 − 5, 1 − 3, 3 − 7) = (2, −2, −4).
6.5. SKALARNI PRODUKT 75
Torej je
−→ 1
OS = (5, 3, 7) + (2, −2, −4) = (5, 3, 7) + (1, −1, −2) = (6, 2, 5).
2
−→
Stranica b leži nasproti oglišča B. Dolžina stranice b je enaka dolžini vektorja AC.
Vektor
−→
AC = (2 − 5, 0 − 3, 5 − 7) = (−3, −3, −2).
Izračunajmo še njegovo dolžino
−→ √ √
|AC| = 9 + 9 + 4 = 22.
6.5 Skalarni produkt

Definicija 4. Skalarni produkt dveh vektorjev je produkt absolutnih vrednosti obeh
vektorjev in kosinusa kota, ki ga vektorja oklepata (vektorja imata skupno začetno
točko):
~a · ~b = |~a||~b| cos ϕ.
Lastnosti skalarnega produkta
Naj bodo ~a, ~b in ~c vektorji.
1. Skalarni produkt je komutativen: ~a · ~b = ~b · ~a.
2. Skalarni produkt je distributiven: (~a + ~b) · ~c = ~a · ~c + ~b · ~c.
3. Za poljubno realno število k velja (k~a) · ~b = ~a · (k~b) = k(~a · ~b).
4. Če je skalarni produkt dveh vektorjev ~a in ~b enak nič, tedaj je
a) ~a = ~0, ~b 6= ~0 ali ~a 6= ~0, ~b = ~0.

b) ~a = ~0, ~b = ~0.
c) ~a 6= ~0, ~b 6= ~0 in cos ϕ = 0, to pa dalje pomeni, da sta vektorja ~a in ~b
pravokotna. Velja tudi obratno.
Naj bosta ~a = (ax , ay , az ) in ~b = (bx , by , bz ) taka od ~0 različna vektorja, ki imata

skupno začetno točko, oklepata kot ϕ in ϕ 6= 00 , ϕ 6= 1800 . Začetno točko smemo
poljubno izbrati, pa naj bo ta točka, kar koordinatno izhodišče O. S tem sta vektorja
~a in ~b hkrati tudi krajevna vektorja. Dobimo trikotnik OAB, ki ima v oglišču O
kot, ki je enak kotu ϕ med vektorjema ~a in ~b. Glej sliko 6.6. Po kosinusovem izreku
velja:
Slika 6.6: Skalarni produkt.
~ 2 = a2 + b2 − 2abcosϕ.
|AB| (6.5.1)
p
Ker je |AB| ~ = (bx − ax )2 + (by − ay )2 + (bz − az )2 , je |AB| ~ 2 = (a2x + a2y + a2z ) +
(b2x + b2y + b2z ) − 2ax bx − 2ay by − 2az bz = a2 + b2 − 2(ax bx + ay by + az bz ). Zaradi 6.5.1
velja
a2 + b2 − 2(ax bx + ay by + az bz ) = a2 + b2 − 2abcosϕ,
od tod dalje izpeljemo
ax bx + ay by + az bz
cosϕ = .
ab
Potem je
ax bx + ay by + az bz
~a · ~b = abcosϕ = ab ,
ab
če še pokrajšamo dobimo formulo za skalarni produkt vektorjev, če poznamo njune
komponente
~a · ~b = ax bx + ay by + az bz . (6.5.2)
Do iste formule lahko pridemo tudi na drug način, če upoštevamo lastnosti
skalarnega produkta
~a · ~b = (ax~i + ay~j + az~k) · (bx~i + by~j + bz~k) =
= ax bx |~i||~i|cos00 +ax by |~i||~j|cos900 +ax bz |~i||~k|cos900 +ay bx |~j||~i|cos900 +ay by |~j||~j|cos00 +

+ay bz |~j||~k|cos900 +az bx |~k||~i|cos900 +az by |~k||~j|cos900 +az bz |~k||~k|cos00 . Upoštevamo,
da je |~i| = |~j| = |~k| = 1 in dobimo formulo 6.5.2.
Kot ϕ, ki ga vektorja oklepata izračunamo po formuli
~a · ~b
cos ϕ = .
|~a||~b|
6.6. VEKTORSKI PRODUKT 77
Slika 6.7: Vektorski produkt.
Zgled 34. Izračunajmo kot med vektorjema ~a = (3, 4, 5) in ~b = (−3, 1, −4). Kot
med vektorjema je določen s formulo
(3, 4, 5) · (−3, 1, −4) −25
cos ϕ = √ √ = √ ,
50 26 5 52
kar pomeni, da je
−25
ϕ = arccos √ .
5 52
6.6 Vektorski produkt

Definicija 5. Vektorski produkt, označimo ga z ~a × ~b, je vektor ~c, ki stoji pra-
vokotno na ravnino, ki jo dana vektorja določata. Njegova dolžina je enaka ploščini
paralelograma, ki ima za stranici vektorja ~a in ~b, torej
|~a × ~b| = |~a||~b| sin ϕ.
Enaka je tudi dvakratni ploščini trikotnika, ki ima za oglišča skupno začetno točko
in obe končni točki vektorjev. Usmerjen pa je pravokotno na oba vektorja tako, da
so vektorji ~a, ~b in ~c desno orientirani (to pomeni, če vektorje vzporedno prenesemo
v skupno začetno točko, tedaj vidi opazovalec s končne točke vektorja ~c najkrajši
zasuk vektorja ~a v ~b v nasprotni smeri gibanja urinega kazalca (pozitivna smer). V
nasprotnem rečemo, da so vektorji levo orientirani.
Koordinate vektorskega produkta vektorjev ~a = (ax , ay , az ) in ~b = (bx , by , bz )
dobimo z determinanto in sicer
¯ ¯
¯ i j k ¯
¯ ¯
~a × ~b = ¯¯ ax ay az ¯¯ = (ay bz − az by , az bx − ax bz , ax by − ay bx ).
¯ bx by bz ¯
Zgled 35. Izračunajmo vektorski produkt vektorjev ~a = (3, 2, 1) in ~b = (−1, 4, 2) ter

ploščino paralelograma, ki ga vektorja določata.
Vektorski produkt vektorjev je določen z determinanto
¯ ¯
¯ i j k ¯
¯ ¯
~a × ~b = ¯¯ 3 2 1 ¯¯ = (0, −7, 14).
¯ −1 4 2 ¯
Ploščina paralelograma pa je enaka dolžini vektorja ~a × ~b, torej

√ √ √
|~a × ~b| = 0 + 49 + 196 = 245 = 7 5.
Zgled 36. Izračunajmo ploščino trikotnika z oglišči A(1, 0, 4), B(2, −3, 4) in C(−5, −1, 1).
−→ −→
Zapišimo vektorja AB = (1, −3, 0) in AC = (−6, −1, −3) in izračunajmo
¯ ¯
¯ i j k ¯
−→ −→ ¯¯ ¯
AB × AC = ¯ 1 −3 0 ¯¯ = (9, 3, −19).
¯ −6 −1 −3 ¯
√ √ √
Torej je 2S = 81 + 9 + 361 = 451. Ploščina trikotnika je 451 2
.
Lastnosti vektorskega produkta
1. Vektorski produkt ni komutativen: ~a × ~b 6= ~b × ~a, je pa antikomutativen. Če
faktorja med seboj zamenjamo, tedaj vektorski produkt spremeni predznak
~b×~a = −~a ×~b, kar sledi iz definicije vektorskega produkta. Pravtako se to lepo
vidi iz izračuna vektorskega produkta s pomočjo determinante. Če zamenjamo
dve vrstici, tedaj determinanta spremeni predznak, njena absolutna vrednost
pa se ohrani.
Zgled 37. Vzemimo vektorja iz zgleda 35. Produkt ~b × ~a=(0,7,-14).
2. Vektorski produkt je distributiven za seštevanje: (~a + ~b) × ~c = ~a × ~c + ~b × ~c.
3. Za vsako realno število k je: (k~a) × ~b = k(~a × ~b) in ~a × (k~b) = k(~a × ~b)
(homogenost za množenje z realnim številom).
4. Če je vektorski produkt dveh vektorjev ~a in ~b enak nič, tedaj je
a) ~a = ~0, ~b 6= ~0 ali ~a 6= ~0, ~b = ~0.

b) ~a = ~0, ~b = ~0.
c) ~a 6= ~0, ~b 6= ~0 in sin ϕ = 0, to pa dalje pomeni, da sta vektorja ~a in ~b
kolinearna. Ker je vsak vektor kolinearen s samim seboj, zato je vektorski
produkt vektorja s samim seboj je enak ~0.
6.7. MEŠANI PRODUKT 79
Slika 6.8: Paralelepiped, ki ga določajo vektorji ~a, ~b in ~c.
6.7 Mešani produkt

Definicija 6. Mešani produkt (~a × ~b) · ~c je število, ki je pozitivno, če so vektorji
desno orientirani in je negativno število, če so vektorji levo orientirani. Absolutna
vrednost mešanega produkta je enaka prostornini paralelepipeda, konstruiranega na
vektorjih ~a, ~b in ~c (slika 6.8).
Če je ~a = (ax , ay , az ), ~b = (bx , by , bz ) in ~c = (cx , cy , cz ), tedaj mešani produkt

najhitreje izračunamo z determinanto
¯ ¯
¯ ax ay az ¯
¯ ¯
(~a × ~b) · ~c = ¯¯ bx by bz ¯¯ .
¯ cx cy cz ¯
Za uporabo je pomemben geometrijski pomen mešanega produkta. Velikost vek-

torja ~t = ~a × ~b je ploščina paralelograma, ki ima za stranici vektorja ~a in ~b, njegova
smer pa je pravokotna na ravnino tega paralelograma. Skalarni produkt ~t · ~c pa je
produkt med velikostjo vektorja ~t in projekcijo vektorja ~c na vektor ~t, torej je to pro-
dukt med ploščino paralelograma, ki ima za stranici vektorja s stranicama ~a in ~b ter
projekcijo vektorja ~c na pravokotnico k ravnini paralelograma. Ta projekcija je po
absolutni vrednosti enaka višini paralelepipeda, zato je absolutna vrednost mešanega
produkta enaka prostornini paralelepipeda (prostornina je ploščina osnovne ploskve
pomnožena z višino).
Zgled 38. Dan je tetraeder z oglišči A1 (0, 2, 2), A2 (3, 0, −2), A3 (4, −3, 0), A4 (0, 0, −5).
Izračunajmo njegovo prostornino.
−−−→ −−−→ −−−→
Zapišimo vektorje A1 A2 = (3, −2, −4), A1 A3 = (4, −5, −2), A1 A4 = (0, −2, −7),
ti vektorji določajo tudi paralelepiped. Dani tetraeder ima enako višino kot ta par-
alelepiped, njegova osnovna ploskev pa je za polovico manjša od osnovne ploskve
paralelepipeda. Ker je prostornina piramide trikrat manjša od prostornine prizme,
ki ima enako veliko osnovno ploskev in enako višino kot piramida, je prostornina
tetraedra šestkrat manjša kot prostornina paralelepipeda. Torej je

¯ ¯
¯ 3 −2 −4 ¯
1 ¯¯ ¯
¯ = ± 1 69 = 23 .
V = ± ¯ 4 −5 −2 ¯
6¯ ¯ 6 2
0 −2 −7
Lastnosti mešanega produkta

Naj bodo ~a, ~b, ~c, d~ vektorji in k skalar.
1. Mešani produkt je homogen v vsakem faktorju. Tako je npr. (k~a × ~b) · ~c =

k(~a × ~b) · ~c.
2. Mešani produkt je distributiven v vsakem faktorju. Tako je npr. (~a × ~b) · (~c +
~ = (~a × ~b) · ~c + (~a × ~b) · d.
d) ~
3. Mešani produkt je 0, če
a) je vsaj eden izmed faktorjev enak vektorju nič. V tem primeru imamo v
deteminanti eno vrstico samih ničel.
b) so vsi vektorji različni od ničelnega vektorja in so komplanarni. Velja
tudi obratno: če so vektorji komplanarni, tedaj je njihov mešani produkt
enak 0.
c) sta dva faktorja enaka. V determinanti sta v tem primeru dve vrstici
enaki.
4. Če zamenjamo dva faktorja, tedaj mešani produkt spremeni predznak. Npr.
(~a × ~b) · ~c = −(~c × ~b) · ~a.
Zgled 39. Pokažimo, da so vektorji ~a = (1, 2, 1), ~b = (2, 0, −1) in ~c = (0, 4, 3)

komplanarni.
Mešani produkt vektorjev je določen z determinanto
¯ ¯
¯ 1 2 1 ¯
¯ ¯
(~a × ~b) · ~c = ¯¯ 2 0 −1 ¯¯ = 0,
¯ 0 4 3 ¯
kar implicira, da so vektorji komplanarni.

6.8. ENAČBA PREMICE V PROSTORU 81
Slika 6.9: Enačba premice v prostoru.
6.8 Enačba premice v prostoru

Premica je v prostoru enolično podana, če poznamo eno točko T0 = (x0 , y0 , z0 ) na
premici in vektor ~e = (a, b, c), ki leži na premici. Vektorju ~e pravimo smerni vektor
premice. Tedaj lahko poljubno drugo točko T (x, y, z) na premici poiščemo s pomočjo
enačbe
~r = r~0 + t~e
oziroma
(x, y, z) = (x0 , y0 , z0 ) + t(a, b, c).
Vektor r~0 je krajevni vektor točke T0 in t je poljubno število iz množice realnih
števil. Tej enačbi rečemo enačba premice v vektorski obliki. Če desno stran
zadnje enačbe preuredimo (vektor (a,b,c) pomnožimo s skalarjem in nato vektorja
seštejemo), dobimo
(x, y, z) = (x0 + ta, y0 + tb, z0 + tc).
Če primerjamo komponente, dobimo tri enačbe
x = x0 + at
y = y0 + bt ,
z = z0 + ct
kar imenujemo tudi parametrična enačba premice. Če iz teh treh enačb izrazimo
t, dobimo enačbo premice v kanonski obliki
x − x0 y − y0 z − z0
= = .
a b c
Oglejmo si, kako izračunamo oddaljenost d točke T1 = (x1 , y1 , z1 ) od premice, ki
je podana s točko T0 = (x0 , y0 , z0 ) in vektorjem ~e = (a, b, c). Zapišimo vektor
−−→
T0 T1 = (x1 − x0 , y1 − y0 , z1 − z0 ), ki skupaj z vektorjem ~e določa paralelogram (glej
−−→
sliko 6.10). Ploščina paralelograma je enaka |T0 T1 ×~e|. Po drugi strani pa je ploščina
−−→
paralelograma d|~e| (osnovnica krat višina). Torej je |T0 T1 × ~e| = d|~e|, kar nam pa
da iskano formulo
Slika 6.10: Oddaljenost poljubne točke od premice.
−−−→
|T0 T1 ×~e|
d= |~e|
.
Zgled 40. Zapišimo enačbo premice, ki gre skozi točki A(4, −1, 2) in B(1, −1, 1).
Izračunajmo tudi razdaljo točke C(1, 2, 3) od premice.
−→
Najprej zapišimo vektor ~e = AB = (−3, 0, −1), ki leži na premici skozi dani
točki. Sedaj vzamemo eno izmed točk, mi bomo vzeli točko A in zapišimo enačbo
premice v vektorski obliki
(x, y, z) = (4, −1, 2) + t(−3, 0, −1).
Za izračun oddaljenosti potrebujemo vektor, ki ima začetek v eni izmed točk, ki

−→
leži na premici in konec v točki C. Vzemimo vektor AC = (−3, 3, 1). Izračunajmo
najprej
¯ ¯
¯ i j k ¯
−→ ¯ ¯
AC × ~e = ¯¯ −3 3 1 ¯¯ = (−3, −6, 9).
¯ −3 0 −1 ¯
Oddaljenost nato izračunamo po formuli
−→ √ √ r
|AC × ~e| 9 + 36 + 81 126 63
d= = √ = √ = .
|~e| 9+0+1 10 5
6.9 Enačba ravnine v prostoru

Ravnina je v prostoru enolično podana, če poznamo točko T0 = (x0 , y0 , z0 ) na njej
~ = (A, B, C), ki je pravokoten na to ravnino, imenujemo ga
in neničelni vektor E
normalni vektor ravnine. Vzemimo sedaj poljubno točko T (x, y, z) v tej ravnini.
~ Torej je skalarni
Vektor, ki sega od točke T do točke T0 je pravokoten na vektor E.
produkt
E~ ·− −→
T T0
6.9. ENAČBA RAVNINE V PROSTORU 83
Slika 6.11: Enačba ravnine v prostoru.
enak nič. Če upoštevamo, da ima vektor, ki povezuje točki T in T0 koordinate

−−→
T T0 = (x − x0 , y − y0 , z − z0 )
je skalarni produkt
~ ·−
E
−→
T T0 = A(x − x0 ) + B(y − y0 ) + C(z − z0 ) = 0.
To enačbo preuredimo in dobimo
Ax + By + Cz − ax0 − By0 − Cz0 = 0.
Če zadnje tri člene, ki so brez neznank združimo D = −(ax0 + By0 + Cz0 ), dobimo
končno obliko enačbe ravnine v prostoru
Ax + By + Cz + D = 0.
~ je
Dolžino vektorja E √
~ =
|E| A2 + B 2 + C 2 .
~ dobimo
Če enačbo ravnine delimo z dolžino vektorja E
A B C D
√ x+ √ y+√ z+√ = 0.
A2 2
+B +C 2 2 2
A +B +C 2 2 2
A +B +C 2 A + B2 + C 2
2
Označimo sedaj z
A
a= √ ,
A2
+ B2 + C 2
B
b= √ ,
A + B2 + C 2
2
C
c= √
A2 + B 2 + C 2
in
D
d= √ .
A2
+ B2 + C 2
Enačbo ravnine lahko v tem primeru pišemo kot
ax + by + cz + d = 0.
Dolžina vektorja ~e podanega s koordinatami
~e = (a, b, c)
je 1, zato imenujemo enačbo ax + by + cz + d = 0 tudi normirana oblika enačbe

ravnine. Oglejmo si sedaj razdaljo neke poljubne točke s koordinatami T1 (x1 , y1 , z1 )
od ravnine podane z enačbo ax + by + cz + d = 0. Vzemimo vektor, ki gre od točke
T1 (x1 , y1 , z1 ) do poljubne točke na ravnini. Če pomnožimo skalarno ta vektor z
−−→
vektorjem ~e je ta produkt enak pravokortni projekciji vektorja T1 T na vektor ~e. To
−−→
pa je oddaljenost točke T1 od ravnine. Vektor T1 T ima koordinate
−−→
T1 T = (x1 − x, y1 − y, z1 − z).
Razdalja je
p = a(x1 − x) + b(y1 − y) + c(z1 − z).
To enačbo lahko preoblikujemo in dobimo
p = ax1 + by1 + cz1 − ax − by − cz.
Nazadnje še upoštevamo, da je −ax − by − cz = d, zato lahko zapišemo
p = ax1 + by1 + cz1 + d.
Izraz za p je pozitiven, če je vektor ~e usmerjen iz ravnine na tisto stran, na kateri je

točka T1 in je negativen, če gleda vektor ~e v nasprotno smer. V literaturi srečamo
tudi tole formulo
Ax1 + By1 + Cz1 + D
p=| √ |,
A2 + B 2 + C 2
če nimamo normirane oblike enačbe ravnine. Oglejmo si še kot med dvema ravni-
nama. Ti naj bosta dani v normirani obliki. Zato ju lahko zapišemo z enačbama
a1 x + b1 y + c1 z + d1 = 0
in
a2 x + b2 y + c2 z + d2 = 0.
6.9. ENAČBA RAVNINE V PROSTORU 85
Normalna vektorja obeh enačb imata torej koordinate
e~1 = (a1 , b1 , c1 )
in
e~2 = (a2 , b2 , c2 ).
Kot med obema normalnima vektorjema je enak kotu, ki ga oklepata obe ravnini. Če
uporabimo izračun kota med dvema vektorjema nato s pomočjo skalarnega produkta
dobimo
e~1 · e~2
cos ϕ = = a1 a2 + b1 b2 + c1 c2 .
|e~1 ||e~2 |
Pri tem smo upoštevali, da je dolžina obeh vektorjev enaka 1. Če ravnini nista
zapisani v normirani obliki, izračunamo kot med vektorjema po formuli
E~1 · E~2
cos ϕ = ,
|E~1 ||E~2 |
saj dolžina vektorja na velikost kota ne vpliva.
Zgled 41. Poiščimo ravnino, ki jo določajo tri nekolinearne točke A1 (1, 3, 0), B1 (4, −1, 2)
in C1 (3, 0, 1).
−−−→ −−−→
Če so točke nekolinearne, tedaj je vektorski produkt A1 B1 × A1 C1 od ~0 različen
in na ravnino pravokoten, zato ga lahko vzamemo za normalni vektor ravnine
¯ ¯
¯ i j k ¯
¯ ¯
E~ =− −−→ −−−→
A1 B1 × A1 C1 = ¯¯ 3 −4 2 ¯¯ = (2, 1, −1).
¯ 2 −3 1 ¯
Za določitev enačbe potrebujemo še eno točko na ravnini, mi bomo vzeli, kar točko
A1 . Tedaj je enačba ravnine
~ ·−
E
−→
T A1 = 2(x − 1) + 1(y − 3) − 1(z − 0) = 0.
Če uredimo, dobimo

2x + y − z − 5 = 0.
Druga možnost pa je, da v formulo Ax + By + Cz + D = 0 vstavimo koordinate

normalnega vektorja E ~ in eno izmed točk ravnine, naj bo to točka A1 , in dobimo
2 · 1 + 1 · 3 − 1 · 0 = D. Tedaj je D = 5, kar nam spet da iskano enačbo ravnine.

1. Dokažimo, da so vektorji ~a = (1, 0, −2), ~b = (−1, 3, 0) in ~c = (0, −2, 2) linearno
neodvisni. Nato pa vektor d~ = (3, −9, 2) zapišimo kot linearno kombinacijo
teh vektorjev.
Rešitev: Vektorji so linearno neodvisni, če iz α1~a + α2~b + α3~c = ~0 sledi

α1 = α2 = α3 = 0. Če zapišemo vsako komponento vektorja posebej dobimo
α1 − α2 + 0α3 = 0
0α1 + 3α2 − 2α3 = 0 .
−2α1 + 0α2 + 2α3 = 0
Zapišimo matriko sistema in jo z elementarnimi transformacijami preoblikujmo

v zgornjetrikotno matriko:
     
1 −1 0 1 −1 0 1 −1 0
 0 3 −2  ≈  0 3 −2  ≈  0 3 −2  .
−2 0 2 0 −2 2 0 0 2
Rang osnovne matrike je 3, kar je enako številu neznank. Zato bomo imeli le
trivialno rešitev: α1 = α2 = α3 = 0. Naj bo sedaj d~ = α1~a + α2~b + α3~c. Če
zapišemo enačbo po komponentah, dobimo
α1 − α2 + 0α3 = 3
0α1 + 3α2 − 2α3 = −9
−2α1 + 0α2 + 2α3 = 2
Zapišimo razširjeno matriko sistema in jo z elementarnimi transformacijami

preoblikujmo v zgornjetrikotno matriko:
     
1 −1 0 | 3 1 −1 0 | 3 1 −1 0 | 3
 0 3 −2 | −9  ≈  0 3 −2 | −9  ≈  0 3 −2 | −9  .
−2 0 2 | 2 0 −2 2 | 8 0 0 2 | 6
Rang osnovne matrike je enak rangu razširjene matrike (ranga sta 3) in enak
številu neznank. Zato imamo eno samo rešitev: α1 = 2, α2 = −1 in α3 = 3.
Od tod dobimo
d~ = 2~a − ~b + 3~c.
2. Določimo x tako, da bosta vektorja ~a = (x, 2, 1) in ~b = ( x2 , −2, x) pravokotna.
Rešitev: Vektorja sta pravokotna natanko tedaj, ko je njun skalarni produkt

enak nič. Določiti moramo x tako, da bo ~a · ~b = 0. Kar nam da enačbo
x2
+ x − 4 = 0.
2
Če enačbo pomnožimo z 2 in razstavimo levo stran, dobimo rešitvi x1 = −4
in x2 = 2.
3. Preverimo, če sta vektorja ~a = (1, −2, 1) in ~b = (−3, 6, −3) kolinearna.
Rešitev: Izračunajmo njun vektorski produkt

¯ ¯
¯ i j k ¯
¯ ¯
~a × ~b = ¯¯ 1 −2 1 ¯¯ = (0, 0, 0).
¯ −3 6 −3 ¯
Ker je njun vektorski produkt enak ~0, sta vektorja kolinearna.
4. Pokažimo, da točke A(0, −1, 1), B(2, 1, −1), C(−2, 0, 0) in D(−4, −2, 2) ležijo
v isti ravnini.
−→
Rešitev: Če dane točke ležijo v isti ravnini, potem so vektorji AB = −
→
a =
−→ →
− −−→ −
→
(2, 2, −2), AC = b = (−2, 1, −1) in AD = c = (−4, −1, 1) komplanarni.
Torej moramo pokazati, da je njihov mešani produkt enak 0:
¯ ¯
¯ 2 2 −2 ¯¯
¯
(~a × ~b) · ~c = ¯¯ −2 1 −1 ¯¯ = 0.
¯ −4 −1 1 ¯
S tem smo pokazali, da točke ležijo v isti ravnini.
5. Poiščimo kot, ki ga oklepata premica p1 : x = 2t − 1, y = −2t + 1, z = t in

premica p2 , ki poteka skozi koordinatno izhodišče in točko A(1, −1, −1).
Rešitev: Kot med premicama je kot med njunima smernima vektorjema.

Zapišimo smerna vektorja obeh premic: s~1 = (2, −2, 1) in s~2 = (1, −1, −1).
Izračunamo
s~1 ·s~1 (2,−2,1)·(1,−1,−1) −1
cos ϕ = |s~1 ||s~2 |
= √ √
4+4+1 1+1+1
= √ .
3 3
Od tod je ϕ = 101o 50 .
6. Dani sta premici z enačbama ~r = (−3, 3, 3) + t(−2, 2, 1) in ~r = (−2, 0, −1) +

s(3, −1, 2). Izračunajmo presečišče premic.
Rešitev: Poiskali bomo koordinato točke, ki leži na obeh premicah. Lahko bi

se zgodilo, da sta premici vzporedni ali pa ležita v vzporednih ravninah, v teh
dveh primerih presečišče ne obstaja. Iz parametričnih enačb zapišemo sistem
dveh enačb z dvema neznankama. Imamo tri možnosti, izberimo
−3 − 2t = −2 + 3s,
3 + 2t = −s.
Če enačbi seštejemo, dobimo 2s − 2 = 0. Od tod je s = 1. Nato iz ene izmed

enačb izračunamo t = −2. Nazadnje še preverimo, če se koordinate obeh točk
ujemajo. Presečišče je točka P (1, −1, 1).
7. Poiščimo oddaljenost točke T (−3, 1, 2) od ravnine 2x − y + 2z − 4 = 0.
~ = (2, −1, 2)
Rešitev: Najprej izračunamo dolžino normalnega vektorja E
√
~ =
|E| 4 + 1 + 4 = 3.
Enotski normalni vektor ~e = ( 23 , −1 , 2 ) in d = √A2 +B

3 3
D 4
2 +C 2 = − 3 , kar vstavimo
v formulo p = ax1 + by1 + cz1 + d = 23 (−3) + ( −1 3

)(1) + 23 (2) − 43 = − 73 . Ker je
p negativen, je potrebno vzeti njegovo absolutno vrednost, torej razdalja je 73 .
8. Dana je premica p : x = 2t − 1, y = t + 2, z = 1 − t, ravnina π : 3x − 2y + z = 3

in točka T1 (−1, 2, −3).
a) Napišimo enačbo ravnine, ki poteka skozi točko T1 premico p.

b) Poiščimo presečišče premice p z ravnino π.
Rešitev: Vektor ~s = (2, 1, −1) je vektor na premici. Za t = 0 dobimo iz

enačbe premice točko T2 (−1, 2, 1), ki seveda leži na premici. Očitno je, da
−−→
vektor T1 T2 = (0, 0, 4) leži v ravnini. Vektor
¯ ¯
¯ i j k ¯
−−→ ¯ ¯
~s × T1 T2 = ¯¯ 2 1 −1 ¯¯ = (4, −8, 0)
¯ 0 0 4 ¯
~ ·−
je normalni vektor ravnine. Enačba ravnine je E
−→
T T1 = 4(x+1)−8(y −2) = 0
ali x − 2y + 5 = 0.
Iz enačbe
3(2t − 1) − 2(t + 2) + 1 − t = 3
izračunamo t = 3. Presečišče je točka P (5, 5, −2).
x−1 y+1 z−2 x
9. Zapišimo enačbo ravnine skozi paralelni premici 1
= −2
= 3
in 1
=
y+1
−2
= z−1
3
.
Rešitev: Iz x−11
= y+1
−2
= z−23
= t dobimo neko točko na premici, če parametru
t izberemo neko vrednost iz množice realnih števil. Naj bo t = 0, tedaj je
T1 (1, −1, 2) točka na prvi premici. Na enak način dobimo točko T2 (0, −1, 1)
−−→
na drugi premici. Vektorja ~s = (1, −2, 3) in T1 T2 = (−1, 0, −1) ležita na
ravnini in nista kolinearna, zato je
¯ ¯
¯ i j k ¯
−−→ ¯¯ ¯
~s × T1 T2 = ¯ 1 −2 3 ¯¯ = (2, −2, −2)
¯ −1 0 −1 ¯
normalni vektor iskane ravnine. Enačba ravnine je
2(x − 0) − 2(y + 1) − 2(z − 1) = 0
ali
x − y − z = 0.
Del II
Osnove matematične analize
91
Poglavje 7
Procentni račun
7.1 Procentni in sklepni račun

Tovarna načrtuje, da bo letos naredila 40000 parov obutve več kot lani. Ta podatek
nam sam v resnici ne pove veliko. Če je tovarna lani naredila 10000 parov obutve,
potem letos načrtuje izredno veliko povečanje proizvodnje. Če pa je tovarna lani
naredila 250000 parov obutve, pa načrtuje precej manjše povečanje proizvodnje.
Pomemben podatek je torej, kolikšna je bila proizvodnja lani, da lahko izračunamo
velikost povečanja. Podatek od lani imenujemo osnova (o), količino povečanja pa
delež (d). Kvocient med deležem in osnovo imenujemo relativni delež (r):
d
r= ,
o
40000 4
r= = .
250000 25
Relativni delež običajno izražamo v odstotkih oz. procentih (p%):
4 16
= = 0, 16 = 16%.
25 100
Splošen obrazec za izračun procentov p% je:
d
p% = · 100.
o
Sedaj se lahko vprašamo, koliko odstotno povečanje načrtuje tovarna, če je lani
naredila 250000 parov obutve.
1. način
40000
p% = · 100 = 16%
250000
93
94 POGLAVJE 7. PROCENTNI RAČUN
Načrtuje 16 % povečanje proizvodnje.
2. način
Lahko nastavimo tudi sklepni račun, pri čemer 250000 parov obutve predstavlja
100 %, 40000 parov obutve pa nam predstavlja iskano število procentov, torej x %.
250000 ...... 100%

40000 ...... x%
40000·100
x= 250000
= 16
Nekatere probleme je preprosteje rešiti s sklepnim računom, pri nekaterih prob-

lemih pa se lahko s sklepnimi računi zelo zapletemo. Običajno nalog, kjer gre za več
zaporednih podražitev in pocenitev, ne rešujemo s sklepnimi računi (Glej naloge s
postopki za reševanje).
Razmislimo sedaj še nekaj. V letošnjem letu bo tovarna torej naredila 290000
parov obutve. Naslednje leto pa načrtuje 40000 parov obutve manj. Za koliko pro-
centov bo zmanjšala proizvodnjo?
Izberemo enega od zgornjih načinov:

40000
p% = · 100 ∼
= 13, 8.
290000
Tovarna torej načrtuje 13, 8 % zmanjšanje proizvodnje.
Čeprav smo najprej povečali nato pa zmanjšali proizvodnjo za isti delež, se je os-
nova spremenila in smo dobili različna odstotka. Pri izbiri osnove moramo biti zato
pazljivi.
Kadar nas zanima, kolikšen delež predstavlja p% od neke osnove o, je izračun:

p
d= · o.
100
Zgled 42. Koliko je 15% od 700?

Odstotke izrazimo s stotiškim ulomkom, od pa nadomestimo z množenjem:
15
15% od 700 = · 700 = 105.
100
Če nam je bližji decimalni zapis pa:
15% od 700 = 0, 15 · 700 = 105.

1. Ceno nekega izdelka smo povečali za 20 % nato pa zmanjšali za 12 %. Razlika
med zadnjo in prvo ceno je 504 EUR. Izračunajte vse tri cene, po katerih smo
izdelke prodajali.
Rešitev: Če je prva cena (c1 ) naša osnova, potem prvo ceno obravnavamo kot
100%. Druga cena (c2 ) je za 20 % večja od c1 , torej predstavlja 120 % od c1 .
Torej:
120
c2 = · c1 .
100
Tretja cena c3 je za 12 % zmanjšana druga cena c2 . Sedaj nam osnovo 100 %
predstavlja c2 , c3 pa je 88 % od c2 . Nato upoštevamo še, kako je c2 izražen s
c1 :
88 88 120 132
c3 = · c2 = · · c1 = · c1 .
100 100 100 125
Tako smo drugo in tretjo ceno izrazili s c1 . Vemo še, da je razlika med zadnjo
in prvo ceno 504 EUR. Torej
c3 − c1 = 504.
Če za c3 vstavimo izraz, kako se c3 izraža s c1 dobimo enačbo z eno neznanko.

Izračunajmo sedaj vse tri cene:
132
· c1 − c1 = 504
125
7
· c1 = 504
125
c1 = 9000 EU R
120 120
c2 = · c1 = · 9000 = 10800 EU R
100 100
132 132
c3 = · c1 = · 9000 = 9504 EU R
125 125
Cene po vrsti so: 9000 EUR, 10800 EUR in 9504 EUR.
96 POGLAVJE 7. PROCENTNI RAČUN
2. Cena novega traktorja skupaj z 20 % davkom je 11820 EUR. Koliko stane

traktor s 5 % davkom?
Rešitev: Cena traktorja je naša osnova in predstavlja 100 %. Cena traktorja

z 20 % davkom torej predstavlja 120 %. Cena traktorja s 5 % davkom pa
105 %. Torej lahko nastavimo sklepni račun:
11820 ...... 120%

x ...... 105%
105·11820
x= 120
= 10342, 50 EU R
Cena traktorja s 5 % davkom znaša 10342, 50 EUR.

Poglavje 8
Raztopine
8.1 Mešanje raztopin

Raztopina je trdna, tekoča ali plinasta homogena zmes topljenca in topila. Masa
raztopine mr je vsota mase topljenca in mase topila.
mr = m(topljenec) + m(topilo)
Koncentracijo topljenca v raztopini največkrat izražamo s procenti. Na primer 20 %

raztopina natrijevega klorida pomeni, da 20 % mase celotne raztopine predstavlja
natrijev klorid (topljenec), ostalo pa voda (topilo).
Ta procent predstavlja razmerje med maso topljenca in maso raztopine. Imenujemo
ga masni delež topljenca in označimo z ω.
m(topljenec)
ω=
mr
Koncentracijo raztopine sicer lahko izrazimo tudi z množinsko koncentracijo

c, ki je razmerje med množino topljenca n in volumnom raztopine
n(topljenec)
c= ,
V (raztopina)
ali z masno koncentracijo γ, ki je razmerje med maso topljenca in volumnom

raztopine
m(topljenca)
γ= .
V (raztopine)
Raztopine nastanejo tudi z mešanjem, redčenjem ali koncentriranjem raztopin.
Naj bosta m1 in V1 masa in volumen prve raztopine, m2 in V2 masa in volumen
97
98 POGLAVJE 8. RAZTOPINE
druge raztopine, ko ju zmešamo, pa dobimo raztopino z maso m3 in volumnom V3 .

Velja, da se mase raztopin ohranjajo
m1 + m2 = m3 ,
volumni pa ne
V1 + V2 6= V3 .
Raztopine z zelo majhno koncentracijo lahko včasih zaradi lažjega računanja obrav-
navamo, kot da ohranjajo tudi volumen, saj pri majhnih koncentracijah, ne dobimo
velikih napak.
Ohranjajo se tudi mase topljenca:
m(topljenec 1) + m(topljenec 2) = m(topljenec 3)
in množine topljenca:
n(topljenec 1) + n(topljenec 2) = n(topljenec 3).
Če poznamo masni delež ω in maso raztopine mr , potem lahko izračunamo maso
topljenca kot njun produkt:
m(topljenca) = ω · mr ,
m(topljenec)
saj je ω · mr = mr
· mr = m(topljenec).
Če poznamo množinsko koncentracijo c in volumen V raztopine, potem lahko množino

topljenca dobimo, kot njun produkt
n(topljenca) = c · V,
n(topljenec)
saj je c · V = V (raztopina)
· V = n(topljenec).
Ker se pri mešanju raztopin ohranjajo tako mase kot množine topljenca, dobimo
dve pomembni formuli:
ω1 · m1 + ω2 · m2 = ω3 · m3 ,
c1 · V1 + c2 · V2 = c3 · V3 .
Formuli lahko v primeru mešanja več raztopin tudi posplošimo:
ω1 · m1 + ω2 · m2 + . . . + ωn · mn = ω · m,
c1 · V1 + c2 · V2 . . . cn · Vn = c · V.
Podobni formuli dobimo pri redčenju in koncentriranju raztopin. Pri redčenju

topilo dodajamo pri koncentriranju pa topilo odvzemamo (hlapimo). Na začetku
imamo torej raztopino z m1 , V1 , ω1 in c1 po redčenju oz. koncetriranju pa raztopino
z m2 , V2 , ω2 in c2 . Masa in množina topljenca se ohranja, zato velja:
ω1 · m1 = ω2 · m2 ,
c1 · V1 = c2 · V2 .

1. Na razpolago imamo 2 % in 5 % raztopino. V kakšnem razmerju ju moramo
mešati, da dobimo 4 % raztopino?
Rešitev: Podatki:
ω1 = 2
ω2 = 5
ω3 = 4
Iščemo razmerje: m1
m2
=?
Vemo: m1 + m2 = m3 in ω1 m1 + ω2 m2 = ω3 m3 ,
torej: ω1 m1 + ω2 m2 = ω3 (m1 + m2 ).
Znebimo se oklepaja:
ω1 m1 + ω2 m2 = ω3 m1 + ω3 m2 .
Člena, ki vsebujeta m1 , postavimo na levo stran enačaja, člena, ki vsebujeta

m2 , pa na desno stran enačaja:
ω1 m1 − ω3 m1 = ω3 m2 − ω2 m2 .
Izpostavimo:
m1 (ω1 − ω3 ) = m2 (ω3 − ω2 ).
Celo enačbo delimo z m2 (ω1 − ω3 ) in dobimo obrazec, za razmerje mešanja
raztopin pri znanih masnih deležih:
m1 (ω3 − ω2 )
= .
m2 (ω1 − ω3 )
Vstavimo znane količine in izračunajmo:
m1 4−5 1
= = .
m2 2−4 2
Raztopini moramo mešati v razmerju 1 : 2.
Obrazec za razmerje mešanja dveh raztopin, da dobimo raztopino z želenim

masnim deležem
m1 (ω3 − ω2 )
=
m2 (ω1 − ω3 )
si lahko zapomnimo, lahko ga izpeljemo, lahko pa si ga zapomnimo kot neke
vrste križni račun:
začetna masna deleža končni masni delež razmerje mešanja
2
5-4 1
4 =
5 4-2 2
2. Zmešali smo dva dela 5 % in tri dele 8 % raztopine soli. Kolikšna bo koncen-
tracija mešanice, ko bo iz nje izhlapela četrtina vode.
Rešitev: Najprej izračunamo, kakšna je koncentracija raztopine, ko smo

zmešali dva dela 5% in tri dele 8% soli. To lahko naredimo na dva načina:
1.način Po formuli: ω1 · m1 + ω2 · m2 = ω3 · m3 . Vstavimo podatke v enačbo:
5 · 2 + 8 · 3 = x · 5. Imamo 2 dela prve soli in 3 dele druge soli, zato rečemo,
da je masa prve raztopine 2 in masa druge raztopine 3. Masa mešanice pa je
potemtakem 5. Iz enačbe izračunamo x = 34 5
.
2. način Nastavimo križno razmerje”opisano v prejšnji nalogi.
”
začetna masna deleža končni masni delež razmerje mešanja
5
x
8- x 2
=
8 x-5 3
Rešimo enačbo in dobimo: x = 345
.
Torej smo dobili 6, 8 koncentracijo raztopine. Sedaj moramo še četrtino vode
izpariti. Zopet upoštevamo dejstvo, da je produkt masnega deleža topljenca in
mase raztopine na začetku enak produktu masnega deleža topljenca in mase
raztopine na koncu:
ω1 · m1 = ω2 · m2 .
Ker nas mase v resnici ne zanimajo, lahko rečemo, da je masa na začetku
m1 = 100 g, od tega je 6, 8 g soli in 93, 2 g vode. Ko izparimo 14 vode, nam
ostane 69, 9 g vode. Dobimo
6, 8 · 100 = ω2 · 76, 7,
torej koncentracija mešanice bo 8, 88%.

Poglavje 9
Zaporedja
9.1 Definicija in osnovne lastnosti

Zaporedje je funkcija a, ki vsakemu naravnemu številu priredi neko realno število
a : N −→ R,
a(n) = an .
Zaporedne funkcijske vrednosti a1 , a2 , a3 , . . . , an , . . . imenujemo členi zaporedja,
an pa splošni člen.
Zaporedje lahko podamo na tri načine.
1. Naštejemo vse člene zaporedja: (a1 , a2 , a3 , . . . , an , . . .) (zgled 43).
2. Podamo splošni člen zaporedja an (zgled 44). Zaporedje podano s splošnim

členom navadno označimo: {an }n∈N .
3. Zaporedje podamo rekurzivno, to pomeni, da podamo zadostno število prvih

členov, splošni člen pa izrazimo s prejšnjimi členi (zgled 45).
Zgled 43. Podano je zaporedje (1, 3, 5, 7, . . .).

Iz zgornjega zapisa razberemo, da je a1 = 1, a2 = 3, a3 = 5, a4 = 7. Z malo
razmisleka lahko zapišemo splošni člen zaporedja an = 2n − 1.
Zgled 44. Zaporedje je podano s splošnim členom an = 3n + 1. Zapišimo prve tri

člene zaporedja in 11. člen.
Člene zaporedja poiščemo tako, da namesto n vstavljamo naravna števila.
Prvi člen: a1 = 3 · 1 + 1 = 4.
Drugi člen: a2 = 3 · 2 + 1 = 7.
Tretji člen: a3 = 3 · 3 + 1 = 10.
103
104 POGLAVJE 9. ZAPOREDJA
...
Enajsti člen: a11 = 3 · 11 + 1 = 34.
Zgled 45. Zapiši prvih sedem členov rekurzivno podanega zaporedja: a1 = 1, a2 = 1
in an = an−2 + an−1 .
Prvi člen: a1 = 1.
Drugi člen: a2 = 1.
Tretji člen: a3 = a1 + a2 = 1 + 1 = 2.
V rekurzivno formulo za splošni člen najprej vstavimo 3, nato pa upoštevamo vred-
nosti za a1 in a2 in izračunamo.
Četrti člen: a4 = a2 + a3 = 1 + 2 = 3.
Peti člen: a5 = a3 + a4 = 2 + 3 = 5.
Šesti člen: a6 = a4 + a5 = 3 + 5 = 8.
Sedmi člen: a7 = a5 + a6 = 5 + 8 = 13.
Pri rekurzivno podanih zaporedji lahko člene računamo le po vrsti.

Zaporedje iz zgleda 45 je znano Fibonaccijevo zaporedje in se imenuje po Leonardu
Fibonacciju, sinu italijanskega trgovca iz 12. stoletja. To zaporedje se velikokrat
pojavlja v naravi. Poglejmo si čebele. Pri čebelah ima samec - trot, v nasprotju s
čebelami, le mater, saj se razvije iz neoplojenega jajčeca. Preštejmo, koliko pred-
nikov ima trot po generacijah. Naj bo prva generacija trot a1 = 1. Druga generacija
je njegova mati - matica a2 = 1. Tretja generacija so trotovi stari starši, oče in mati
od njegove matere a3 = 2 . Četrta generacija so trotovi prastarši, njegov stari oče
- je trot, zato ima samo mamo, njegova stara mati pa ima oba, torej a4 = 3. Če
bi razmišljali in seštevali še naprej bi videli, da ima trot v n-ti generaciji ravno an
prednikov, kjer je an n-ti člen Fibonaccijevega zaporedja.
Tudi število cvetnih in venčnih listov ter prašnikov in semen cvetlic pogosto ses-
tavljajo tako zaporedje, prav tako poganjki na steblu in luske v zaporednih vencih
smrekovega storža.
Podzaporedje zaporedja {an }n∈N je sestavljeno iz nekaterih členov zaporedja

{an }n∈N .
Zgled 46. Naj bo podano zaporedje naravnih števil: (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, . . .).
Potem je zaporedje sodih števil njegovo podzaporedje: (2, 4, 6, 8, . . .).
Zaporedje je naraščajoče, če je vsak naslednji člen večji ali enak prejšnjemu:
an+1 ≥ an , za vsak n ∈ N.
Zaporedje je strogo naraščajoče, če je vsak naslednji člen strogo večji od prešnjega:
an+1 > an , za vsak n ∈ N.
Zaporedje je padajoče, če je vsak naslednji člen manjši ali enak prejšnjemu:
9.1. DEFINICIJA IN OSNOVNE LASTNOSTI 105
an+1 ≤ an , za vsak n ∈ N.
Zaporedje je strogo padajoče, če je vsak naslednji člen strogo manjši od prejšnjega:
an+1 < an , za vsak n ∈ N.
Zaporedje je monotono, če je naraščajoče ali padajoče.
Zaporedje, ki z vsakim naslednjim členom zamenja predznak, imenujemo alterni-
rajoče zaporedje.
Zgled 47. Naraščajoče zaporedje: (−1, −1, 1, 1, 3, 3, 5, 5, . . .).

Strogo naraščajoče zaporedje: (−1, 1, 3, 5, . . .).
Padajoče zaporedje: (1, 1, 21 , 12 , 13 , 13 , . . .).
Strogo padajoče zaporedje: (1, 12 , 31 , . . .).
Alternirajoče zaporedje: (1, −1, 2, −2, 3, −3, . . .).
Zaporedje {an }n∈N je navzgor omejeno, kadar obstaja tako število M ∈ R, da

so vsi členi zaporedja manjši ali enaki od M . Število M imenujemo zgornja meja
zaporedja. Najmanjšo izmed zgornjih mej imenujemo natančna zgornja meja.
Kar z matematičnimi simboli zapišemo
an ≤ M, ∀n ∈ N.
Zaporedje {an }n∈N je navzdol omejeno, kadar obstaja tako število m ∈ R, da

so vsi členi zaporedja manjši ali enaki od m. Število m imenujemo spodnja meja
zaporedja. Največjo izmed spodnjih mej imenujemo natančna spodnja meja.
Krajše to zapišemo
an ≥ m, ∀n ∈ N.
Zaporedje je omejeno, če je navzgor in navzdol omejeno.
Zgled 48. Dano je zaporedje s splošnim členom an = n1 . Ali je zaporedje omejeno?

Izračunajmo prvih nekaj členov: {an }n∈N = (1, 12 , 13 , 14 , . . .).
Ali je zaporedje navzgor omejeno?
Vsi členi zaporedja so gotovo manjši od 1: n1 ≤ 1, ∀n ∈ N, torej je 1 zgornja
meja zaporedja. Vidimo, da ima zaporedje neskončno zgornjih mej, saj so vsi členi
zaporedja manjši tudi od 3, 27 , 15, itd. Ker je zaporedje očitno padajoče, so vsi členi
gotovo manjši ali enaki prvemu členu, zato je natančna zgornja meja kar prvi člen
zaporedja, to je število M = 1.
Ali je zaporedje navzdol omejeno?
Vsi členi zaporedja so gotovo večji od 0 (ker je n ∈ N): n1 ≥ 0, ∀n ∈ N, torej je 0
spodnja meja zaporedja. Zaporedje ima tudi neskončno število spodnjih mej, saj so
vsa negativna realna števila spodnje meje zaporedja. O natančni spodnji meji tega
zaporedja bomo lahko govorili, ko bomo spoznali pojem limite zaporedja.
Ker je zaporedje navzgor in navzdol omejeno, je omejeno.
9.2 Aritmetično zaporedje

Zaporedje je aritmetično, če je razlika sosednjih členov konstantna. Razliko označimo
z d in jo imenujemo diferenca. Pravkar povedano, zapišimo še z matematičnimi
simboli
an+1 − an = d, ∀n ∈ N.
Vsak člen aritmetičnega zaporedje lahko dobimo tako, da predhodniku prištejemo
d:
an+1 = an + d.
Za splošni člen aritmetičnega zaporedja an lahko izpeljemo uporaben obrazec:
an = an−1 +d =
= (an−2 + d) +d =
= an−2 +2d = . . . =
= a2 +(n − 2)d =
= a1 +(n − 1)d
Izpeljali smo:
an = a1 + (n − 1)d.
Naj bodo an−1 , an in an+1 trije zaporedni členi aritmetičnega zaporedja. Potem
je an aritmetična sredina sosednjih členov:
an−1 + an+1
an = .
2
Vsoto prvih n členov aritmetičnega zaporedja imenujemo n-ta delna vsota
aritmetičnega zaporedja in jo označimo z
n
X
sn = an = a1 + a2 + a3 + . . . + an .
j=1
Izkaže se, da jo lahko izračunamo po eni izmed naslednjih dveh formul:

a1 + an
sn = n ·
2
ali
n
sn = · (2a1 + (n − 1)d).
2
9.3. GEOMETRIJSKO ZAPOREDJE 107
Zgled 49. Izračunajmo vsoto prvih n naravnih števil?

Zaporedje naravnih števil je aritmetično zaporedje z diferenco d = 1, prvim členom
a1 = 1 in splošnim členom an = n. Zato je vsota prvih n naravnih števil enaka:
n
X 1+n
j = 1 + 2 + 3 + ... + n = n · .
j=1
2
1+100
Vsota prvih 100 naravnih števil je: 1 + 2 + 3 + . . . + 100 = 100 · 2
= 5050.
9.3 Geometrijsko zaporedje

Zaporedje je geometrijsko, če je količnik sosednjih členov konstanten. Količnik
označimo s q. Zapišimo še s simboli
an+1
= q, ∀n ∈ N.
an
Vsak člen geometrijskega zaporedja lahko dobimo tako, da predhodnika pomnožimo

s q:
an+1 = an · q.
Za splošni člen geometrijskega zaporedja lahko izpeljemo obrazec:
an = an−1 · q=
= (an−2 q)· q=
= an−2 · q2 = . . . =
= a2 · q n−2 =
= a1 · q n−1
Izpeljali smo
an = a1 · q n−1 .
Naj bodo an−1 , an in an+1 trije pozitivni zaporedni členi geometrijskega za-
poredja. Potem je an geometrijska sredina sosednjih členov
√
an = an−1 · an+1 .
Vsota prvih n členov geometrijskega zaporedja (n-to delno vsoto) izračunamo

tako:
a1 (q n − 1)
sn = .
q−1
Zgled 50. Poiščimo splošni člen in količnik q geometrijskega zaporedja: (1, 12 , 14 , 18 . . .).
Izračunajmo še vsoto prvih 10 členov zaporedja.
1
a2 1
q= = 2 =
a1 1 2
an = a1 · q n−1 = 1 · 2n−1 = 2n−1

a1 (q n − 1) 1 · (( 12 )10 − 1) − 1023
1024 2046 1023
s10 = = 1 = 1 = =
q−1 2
−1 −2 1024 512
Oglejmo si primer uporabe geometrijskega zaporedja. Obrestno obrestovanje

je obrestovanje, pri katerem se v vsakem naslednjem obrestovalnem obdobju obrestuje
začetni kapital z obrestmi. Na banko vložimo kapital A, ki se obrestuje po obrestnem
obrestovanju in letni obrestni meri p%. Zanima nas, koliko bo znašal naš kapital po
n letih.
p p
Po enem letu: A1 = A + 100 A = A(1 + 100 ).
p p p p p 2
Po dveh letih: A2 = A1 + 100 A1 = A1 (1 + 100 ) = A(1 + 100 )(1 + 100 ) = A(1 + 100 ).
p n
Po n letih: An = A(1 + 100 ) .
p n
Vrednost kapitala po n letih, je torej An = A(1 + 100 ) , to pa je ravno splošni
p
člen geometrijskega zaporedja z začetnim členom A in količnikom q = 1 + 100 .
Zgled 51. V začetku leta 2009 smo v banko vložili kapital 20.000 EU R. Kolikšna
bodo privarčevana sredstva ob koncu leta 2013, če se obresti pripisujejo vsako leto
(letna kapitalizacija) po 3, 75% obrestni meri?
Najprej premislimo, koliko let bo naš kapital na banki: n = 5.
p 5
Iščemo A5 = A(1 + 100 ).
Torej
3, 75 5 ∼
A5 = 20000(1 + ) = 24042 EU R.
100
9.4 Stekališča in limita

9.4.1 ² - okolica točke a
Naj bo ² > 0 pozitivno realno število in a neko realno število, potem je ²-okolica
točke a odprt interval (a − ², a + ²). Interval (a − ², a + ²) lahko zapišemo tudi kot
množico {x ∈ R; |a − x| < ²}. Absolutna vrednost razlike med dvema točkama
predstavlja razdaljo med tema točkama. V ²-okolici točke a so vse take točke x, da
je razdalja med a in x manjša od ²(Slika 9.1.).
9.4. STEKALIŠČA IN LIMITA 109
a -e a a+e R
0 1
Slika 9.1: Okolica točke.
9.4.2 Stekališče zaporedja
Število s je stekališče zaporedja {an }n∈N , če je v vsaki ²-okolici točke s neskončno
členov zaporedja (zunaj te okolice pa jih je lahko končno ali neskončno mnogo).
Zgled 52. Zaporedje (−1, 1, − 21 , 1, − 41 , 1, − 81 , 1, . . .) ima dve stekališči. Število 1 je

stekališče zaporedja, če vzamemo še tako majhen ², bo na intervalu (1 − ², 1 + ²)
neskončno mnogo členov zaporedja (vsak sodi člen je 1).
Število 0 je tudi stekališče, saj so lihi členi zaporedja vse bliže številu 0. Če vzamemo
zelo majhno okolico števila 0, bo v njej gotovo ležalo neskončno členov zaporedja.
Glej sliko 9.2.
a3 a 5 a7...
a2n
a1
-1 0 -e 0 + e
1- e 1 1+ e R
0
Slika 9.2: Stekališče zaporedja.
Za vsa zaporedja velja tako imenovani Bolzano Weierstrassov izrek, ki pravi,

da ima vsako omejeno zaporedje vsaj eno stekališče.
Zgled 53. Zaporedje iz zgleda 52 je omejeno in ima dve stekališči.
9.4.3 Limita zaporedja
Število a je limita zaporedja {an }n∈N , če poljubna ²-okolica točke a vsebuje
neskončno mnogo členov zaporedja, izven te okolice pa leži le končno mnogo členov.
Limito zaporedja označimo z
a = lim an .
n→∞
Zaporedje ima lahko kvečjemu eno limito a, ki je tudi edino stekališče zaporedja.
Takemu zaporedju rečemo konvergentno zaporedje in rečemo tudi, da zaporedje
konvergira k številu a. Zaporedje, ki nima limite je divergentno zaporedje. Če
ima zaporedje limito a, potem v vsaki okolici limite a ležijo vsi členi zaporedja od
določenega člena dalje, zato se z matematičnimi znaki definicija limite zaporedja

zapiše takole:
a = lim an ⇔ ∀² > 0, obstaja tak N ∈ N, da ∀ n > N velja : |a − an | < ².

n→∞
Veljajo naslednje trditve:
1. če je zaporedje naraščajoče in navzgor omejeno, je konvergentno;
2. če je zaporedje padajoče in navzdol omejeno, je konvergentno;
3. zaporedje je konvergentno natanko takrat, ko je omejeno in ima eno samo

stekališče (limito).
Zgled 54. Zaporedje s splošnim členom: an = n1 konvergira k številu a = 0.

Nekaj prvih členov zaporedja: {an }n∈N = (1, 12 , 13 , 41 , . . .). Torej
1
lim = 0.
n→∞ n
1
Prav tako konvergirajo k številu a = 0 zaporedja s splošnim členom an = nk
, kjer
je k poljubno realno število večje od 1. Velja
1
lim = 0, k ≥ 0.
n→∞ nk
Zgled 55. Zaporedje s splošnim členom an = (1 + n1 )n konvergira k številu e.

Prvi člen: a1 = (1 + 11 )1 = 2
Drugi člen: a2 = (1 + 12 )2 = 2, 25
Tretji člen: a3 = (1 + 31 )3 = 2, 37
itd.
Izkaže se:
1
lim (1 + )n = e,
n→∞ n
kar nam bo v pomoč pri računanju nekaterih limit zaporedij.
Lastnosti konvergentnih zaporedij
Naj bosta zaporedji {an }n∈N in {bn }n∈N konvergentni z limitama lim an = a in
n→∞
lim bn = b, potem veljajo spodnje lastnosti.
n→∞
1. Če zaporedju {an }n∈N dodamo ali odvzamemo končno mnogo členov, novo
zaporedje spet konvergira k a.
2. Vsako neskončno podzaporedje zaporedja {an }n∈N konvergira k a.
3. lim kan = k · lim an = k · a.
n→∞ n→∞
1 1
4. lim = = a1 , če je vsak an 6= 0 in a 6= 0.
n→∞ an lim an
n→∞
5. lim (an ± bn ) = lim an ± lim bn = a ± b.

n→∞ n→∞ n→∞
6. lim (an · bn ) = lim an · lim bn = a · b.

n→∞ n→∞ n→∞
lim an
an
7. lim = n→∞
= ab , če je vsak bn 6= 0 in b 6= 0.
n→∞ bn lim bn
n→∞
√ q
8. lim r an = r lim an .
n→∞ n→∞

1. Podano je zaporedje {2n − 7}n∈N = (−5, −3, −1, 1, 3, 5, . . .). Ali je monotono?
Rešitev: Sumimo da je naraščajoče. Preveriti moramo, da je vsak naslednji

člen večji od prejšnjega. Ker je členov neskončno, ne moremo preveriti vsakega
posebej. Zato preverimo, ali neenakost an+1 ≥ an velja za vsako naravno
število n:
an+1 ≥ an
2(n + 1) − 7 ≥ 2n − 7
2n + 2 − 7 ≥ 2n − 7
−5 ≥ −7
Zadnja neenakost res velja za vsak n, saj od n-ja niti ni odvisna. Torej za
vsak n ∈ N velja tudi an+1 ≥ an , zato je zaporedje zares naraščajoče, torej je
monotono.
2n2 +n+2
2. Izračunajmo limito zaporedja s splošnim členom an = 3n2 +1
.
Rešitev: Splošni člen najprej preoblikujemo tako, da števec in imenovalec

delimo z nk , kjer je k najvišja potenca, ki nastopa v zapisu splošnega člena.
Dobimo
2n2 + n + 2 (2n2 + n + 2)/n2
lim = lim =
n→∞ 3n2 + 1 n→∞ (3n2 + 1)/n2
2n2 n 2
n2
+ n2
+ n2
2 + n1 + n22
lim = lim .
n→∞ 3n2
n2
+ 1
n2
n→∞ 3 + n12
1
Sedaj uporabimo lastnosti za limito zaporedja in upoštevamo, da je lim k =
n→∞ n
0, ∀k > 0 (zgled 54):
2 + n1 + n22 lim 2 + lim n1 + lim n22 2+0+0 2

n→∞ n→∞ n→∞
lim 1 = 1 = = .
n→∞ 3 + n2 lim 3 + lim n2 3+0 3
n→∞ n→∞
Izračunali smo, da je dano zaporedje konvergentno z limito 23 .

√
3
3. Izračunajmo limito zaporedja s splošnim členom an = √n +1+n .
4n3 +n
Rešitev: Kot v prejšnjem primeru najprej preoblikujemo splošni člen. Števec

3
in imenovalec delimo z n√2 , saj je to najvišja potenca, ki v izrazu nastopa.
3
Upoštevamo, da je n 2 = n3 . Torej
√ √ 3
n3 + 1 + n ( n3 + 1 + n)/n 2
lim √ = lim q =
n→∞ 4n3 + n n→∞
(4n3 + n)/n 2
3
q q
n3 1 n
n 3 + n 3 + 3 ( 1 + n13 + 11
n2 n2
= lim q = lim q =
n→∞ 4n3 n n→∞ 1
( n3 + n3 ) 4 + n2
q
lim 1 + lim n13 + lim 11 √
n→∞ n→∞ n→∞ n 2 1+0+0 1
= q = √ = .
lim 4 + lim 12 4+0 2
n→∞ n→∞ n
√ √
4. Izračunajmo limito zaporedja s splošnim členom an = n+2− n.
Rešitev: Kadar iščemo limito razlike korenov, si najprej izraz predstavljamo

v obliki ulomka, nato pa števec in imenovalec pomnožimo z vsoto korenov, ki
nastopata v števcu:
√ √ √ √ √ √
n+2− n ( n + 2 − n) · ( n + 2 + n)
lim an = lim = lim √ √ .
n→∞ n→∞ 1 n→∞ 1 · ( n + 2 + n)
V števcu sedaj faktorja pomnožimo oz. upoštevamo obrazec za razliko kvadra-
tov: (a − b)(a + b) = a2 − b2 . Dobimo
√ √
( n + 2)2 − ( n)2 n+2−n 2
lim an = lim √ √ = lim √ √ = lim √ √ .
n→∞ n→∞ n+2+ n n→∞ n + 2 + n n→∞ n + 2 + n
√ √
Ko gre n −→ ∞, gre izraz m = n + 2 + n −→ ∞.
Izraz pod ulomkovo črto zamenjamo z m in upoštevamo 3. lastnost konver-
gentnih zaporedij:
2 1
lim an = lim = 2 · lim = 0.
n→∞ m→∞ m m→∞ m
2+4+6+...+2n
5. Izračunajmo limito zaporedja s splošnim členom an = √
4n+3
.
Rešitev: Na števec 2 + 4 + 6 + . . . + 2n gledamo kot na vsoto prvih n-členov

aritmetičnega zaporedja. Prvi člen a1 = 2, zadnji člen an = 2n. Po obrazcu
sn = 21 (a1 + an ) sledi:
(2 + 2n)n
2 + 4 + 6 + . . . + 2n = = n2 + n.
2
Torej je
2 + 4 + 6 + . . . + 2n n2 + n
lim an = lim √ = lim √ .
n→∞ n→∞ 4n + 3 n→∞ 4n + 3
Dalje rešujemo kot v nalogi 3:
(n2 + n)/n2 1+ 1 1+0

lim an = lim √ = lim q n =√ = 1.
n→∞ n→∞ 4n + 3/n2 n→∞ 3 1 + 0
1+ n4
2n n
6. Izračunajmo limito zaporedja s splošnim členom an = ( 2n+1 ) .
Rešitev: Splošni člen preoblikujemo tako, da bomo lahko upoštevali dejstvo,

da je
1
lim (1 + )n = e.
n→∞ n
Delimo (2n) : (2n + 1) = 1 in ostanek je −1. Po osnovnem izreku o deljenju
polinomov lahko ulomek zapišemo
2n −1 1
=1+ =1+ .
2n + 1 2n + 1 −(2n + 1)
Torej je
2n n 1
lim an = lim ( ) = lim (1 + )n .
n→∞ n→∞ 2n + 1 n→∞ −(2n + 1)
Da bomo lahko uporabili lim (1 + n1 )n = e, moramo v imenovalcu drugega

n→∞
člena v oklepaju imeti enak izraz kot v eksponentu. Splošni člen zaporedja
preoblikujemo takole:
1 2n 1 1
lim an = lim (1 + ) 2 = lim ((1 + )2n ) 2 =
n→∞ n→∞ −(2n + 1) n→∞ −(2n + 1)
1 1
= ( lim (1 + )2n ) 2 .
n→∞ −(2n + 1)
1
Označimo A = lim (1 + −(2n+1)
)2n .
n→∞
1
Naš rezultat bo lim an = A 2 .
n→∞
Najprej pa poiščimo A:
1 1
A = lim (1 + )2n = lim (1 + )2n+1−1 =
n→∞ −(2n + 1) n→∞ −(2n + 1)
1 1 1
= lim (1+ )(2n+1)−1 = lim ((1+ )(2n+1) ·(1+ )−1 ).
n→∞ −(2n + 1) n→∞ −(2n + 1) −(2n + 1)
1
Ker je lim (1 + −(2n+1)
)−1 = 1, je
n→∞
1 1
A = lim ((1 + )(2n+1) = lim ((1 + )−(2n+1)(−1) =
n→∞ −(2n + 1) n→∞ −(2n + 1)
1
= ( lim (1 + )−(2n+1) )−1 .
n→∞ −(2n + 1)
1
Ker je lim (1 + −(2n+1)
)−(2n+1) = e, je
n→∞
A = e−1 .
Potem pa je
1 1 1
lim an = A 2 = (e(−1) ) 2 = e− 2 .
n→∞
7. Podano je zaporedje s splošnim členom an = 2n+2

4n−3
. Zapišimo prvih pet členov
zaporedja in ugotovimo njegove lastnosti (naraščanje, padanje, omejenost).
Ali je zaporedje, konvergentno (če je, zapišimo še njegovo limito)?
Rešitev:
2·1+2 2
Prvi člen: a1 = 4·1−3
= 1
= 2.
Drugi člen: a2 = 2·2+2

4·2−3
= 56 .
Tretji člen: a1 = 2·3+2
4·3−3
= 98 .
Četrti člen: a4 = 10
13
.
12
Peti člen: a5 = 17 .
Sumimo, da bo zaporedje padajoče, zato preverimo neenakost an+1 ≤ an :
an+1 ≤ an
2(n+1)+2 2n+2
4(n+1)−3
≤ 4n−3
2n+2+2 2n+2
4n+4−3
≤ 4n−3
2n+4 2n+2
4n+1
≤ 4n−3 .
2n+4 2n+2
4n+1
− 4n−3
≤ 0
(2n+4)(4n−3)−(2n+2)(4n+1)
(4n+1)(4n−3)
≤ 0
−14
(4n+1)(4n−3)
≤ 0
Zadnja neenakost je izpolnjena za vsak n ∈ N, saj je imenovalec vedno pozi-

tiven, števec pa negativen, kar skupaj da negativno število. Zato je zaporedje
padajoče. Ker je zaporedje padajoče, je gotovo navzgor omejeno s prvim
členom zaporedja, torej M = 2. Noben člen zaporedja ne bo negativen, zato
je zaporedje gotovo navzdol omejeno s številom 0. Ker je zaporedje navzgor in
navzdol omejeno, je omejeno. Ker je zaporedje padajoče in navzdol omejeno,
je gotovo konvergentno. Izračunajmo limito
2n + 2 1
lim = .
n→∞ 4n −3 2
8. Dano je zaporedje s splošnim členom an = 2n−17

n+1
. Dokažimo, da je zaporedje
naraščajoče. Izračunajmo limito danega zaporedja in ugotovimo, od katerega
člena naprej se vsi nadaljni nahajajo v ²-okolici limite za epsilon je ² = 10−2 .
Rešitev: Preverimo, da neenakost an+1 > an velja za vsak n ∈ N:

2(n+1)−17
> 2n−17
n+1+1n+1
(2n − 15)(n + 1) > (2n − 17)(n + 2)
.
2n2 − 13n − 15 > 2n2 − 13n − 34
−15 > −34
Zadnja neenakost res velja za vsak n ∈ N, torej velja tudi prva, ki je njej
ekvivalentna. Zato je zaporedje naraščajoče.
Limita zaporedja je
2n − 17
lim = 2.
n→∞ n + 1
V ²-okolici limite a = 2 se nahajajo vsi členi zaporedja za katere velja:
|an − a| < ².
Rešimo neenačbo za dane podatke. Ker je zaporedje naraščajoče, je limita a

gotovo večja od vseh členov zaporedja, zato je |an − a| = |a − an | = a − an .
Dobimo
a − an < ²
2 − 2n−17
n+1
< 10−2
19 1
n+1
< 100 .
19 · 100 < n + 1
1899 < n
To pomeni, da 1899. člen še ne leži v ²-okolici limite, vsi nadaljnji pa. Pravilen
odgovor bi se glasil: od 1900. člena dalje, ležijo vsi členi v ²-okolici limite.
Poglavje 10
Vrste
10.1 Vrste
Definicija 7. Naj bo dano zaporedje a1 , a2 , a3 , . . . Neskončno vsoto
a1 + a2 + a3 + . . . + an + . . .
imenujemo vrsta, števila a1 , a2 , a3 , . . . pa členi vrste. Vsoto
sn = a1 + a2 + a3 + . . . + an
imenujemo n-ta delna vsota vrste. Pri tem je s1 = a1 , s2 = a1 + a2 , . . . zaporedje
delnih vsot. Vrsta je konvergentna, če je konvergentno zaporedje delnih vsot. Če
zaporedje delnih vsot ni konvergentno pravimo, da je vrsta divergentna. Limito
zaporedja delnih vsot imenujemo vsota vrste.
Zgled 56. Vrsta
1 + 2 + 3 + ... + n + ...
n(n+1)
je divergentna, ker je zaporedje delnih vsot sn = 2
neomejeno.
Zgled 57. Vsota vrste
1 1 1
1+ + + ... + + ...
1! 2! n!
je e.
Zgled 58. Za vrsto
1 1 1
+ + + ...
1 · 5 5 · 9 9 · 13
dokažimo, da je konvergentna in določimo njeno vsoto.
Določiti moramo zaporedje delnih vsot, kar ni vedno enostavno. Uporabili bomo
1
naslednji postopek. Najprej uganemo splošni člen zaporedja an = (4n−3)(4n+1) . Zapišimo
117
118 POGLAVJE 10. VRSTE
A B 1
ta ulomek kot vsoto dveh ulomkov an = (4n−3)
+ (4n+1)
. Ker je (4n−3)(4n+1)
=
A
+ B
(4n−3) (4n+1)
= A(4n+1)+B(4n−3)
(4n−3)(4n+1)
= n(4A+4B)+A−3B
(4n−3)(4n+1)
, primerjamo člene na skrajni desni
s členi na skrajni levi, kar nam da 4A + 4B = 0 in A − 3B = 1. Od tod izračunamo
A = 14 in B = − 14 . Torej je an = 4(4n−3) 1 1
− 4(4n+1) . Zapišimo sedaj n-to delno vsoto
1 1 1 1 1 1 1 1 1 1
sn = ( 4 − 20 ) + ( 20 − 36 ) + ( 36 − 52 ) + . . . + ( 4(4n−7) − 4(4n−3) ) + ( 4(4n−3) − 4(4n+1) ).
1 1
Hitro vidimo, da je sn = 4 − 4(4n+1) . Izračunajmo še
1 1 1
lim = − = .
n→∞ 4 4(4n + 1) 4
Torej vrsta je konvergentna in ima vsoto 14 .

P∞ k k
Geometrijska vrsta je vrsta k=0 aq s splošnim členom ak = aq . Če je
q 6= 1, velja
n
X q n+1 − 1
sn = aq k = a + aq + aq 2 + . . . + aq n = a .
k=0
q−1
Vemo, da za |q| < 1 zaporedje q n konvergira k 0 in je zato

a
lim sn = .
n→∞ 1−q
Če pa je q = 1, je
n
X
sn = a = (n + 1)a.
k=0
To zaporedje je neomejeno, torej je vrsta divergentna.

Zgled 59. Izračunajmo vsoto geometrijske vrste
1 1 1
+ 2 + 3 + ....
5 5 5
1
Najprej izpostavimo 5
in dobimo
∞
1 1 1 1 1 X 1 k
(1 + + 2 + 3 + . . .) = ( 1( ) ).
5 5 5 5 5 k=0 5
Torej a = 1 in q = 15 , zato je
1 1 1 1 1 1
+ 2 + 3 + ... = ( 1) = .
5 5 5 5 1− 5 4
10.2. VRSTE S POZITIVNIMI ČLENI 119
Potreben in zadosten pogoj, da je vrsta konvergentna je:

Vrsta je konvergentna, če lahko za poljubno majhen ε najdemo takšen člen za-
poredja sn , da je za poljubno naravno število p izpolnjena neenačba
|sn+p − sn | < ε. (10.1.1)
Ta kriterij je v praksi neuporaben. V nadaljevanju bomo zato spoznali različne

kriterije za določevanje konvergentnosti vrst.
Iz 10.1.1 sledi
|sn+p − sn | = |an+1 + an+2 + an+3 + . . . + an+p | < ²,
od tod je
|an+p | = |(sn+p − sn ) − (sn+p−1 − sn )| ≤ |sn+p − sn | + |sn+p−1 − sn | < ² + ² = 2².
Ker je ² poljubno majhen, je

lim an = 0.
n→∞
Temu pogoju pravimo Cauchyevemu pogoj. Da ta pogoj ni zadosten se lahko

prepričamo, če opazujemo harmonično vrsto
1 1 1 1
1+ + + + ... + + ....
2 3 4 n
Njeni členi konvergirajo k 0, vendar je harmonična vrsta divergentna, pokazati se
da dokazati, da ne zadošča Cauchyevemu pogoju.
10.2 Vrste s pozitivnimi členi

Če imajo v vrsti a1 + a2 + a3 + . . . + an + . . . vsi členi pozitiven predznak, imenujemo
tako vrsto vrsta s pozitivnimi členi.
10.2.1 Ugotavljanje konvergentnosti vrste z majoranto
Denimo, da imamo dve vrsti s pozitivnimi členi:
u1 + u2 + u3 + . . . + un + . . .
in
v1 + v2 + v3 + . . . + vn + . . .
ter naj med istoležnimi členi velja relacija

un ≤ v n .
Če je druga vrsta konvergentna, tedaj je konvergentna tudi prva vrsta. Če pa je prva
vrsta divergentna, je tudi druga vrsta divergentna. Vrsto, katere konvergentnost
(ali divergentnost) poznamo imenujemo majoranta. Za preizkus z majoranto vza-
memo najpogosteje harmonično vrsto za ugotavljanje divergentnosti podane vrste
in geometrijsko vrsto s q < 1 za ugotavljanje konvergentnosti podane vrste. Temu
kriteriju pravimo tudi primerjalni kriterij.
Zgled 60. Z majorantno ugotovimo ali je dana vrsta
1 1 1 1
1 + √ + √ + √ + ... + √ + ...
2 3 4 n
konvergentna ali divergentna. Za majoranto vzamemo kar harmonično vrsto
1 1 1 1
1+ + + + ... + + ....
2 3 4 n
Če primerjamo istoležne člene ugotovimo, da so imenovalci v harmonični vrsti večji
od ustreznih imenovalcev preiskovane vrste. Zato so posamezni členi harmonične
vrste manjši od istoležnih členov preiskovane vrste. Ker je harmonična vrsta diver-
gentna, je tudi ta vrsta divergentna.
Zgled 61. Z majoranto ugotovimo konvergentnost vrste
1 1 1 1
1+ + 2
+ 3
+ ... + .
2·5 3·5 4·5 n · 5n−1
Za majoranto vzamemo geometrijsko vrsto
1 1 1 1
1+ + 2 + 3 + . . . + n−1 .
5 5 5 5
Vsi imenovalci v majoranti so manjši od ustreznih imenovalcev v preiskovani vrsti,
zato so členi majorante večji od členov preiskovane vrste. Ker je majoranta konver-
gentna z vsoto 54 , je tudi preiskovana vrsta konvergentna.
10.2.2 D’ Alambertov kriterij

P∞ an+1
Naj bo n=1 an taka vrsta s pozitivnimi členi, za katero obstaja lim , ki jo
n→∞ an
označimo s q. Če je q < 1, je vrsta konvergentna. Če pa je q > 1, je vrsta
divergentna. Kadar je q = 1 nam D’ Alambertov kriterij ne da odločitve in moramo
konvergentnost ali divergentnost vrste določiti z drugimi metodami.
10.2. VRSTE S POZITIVNIMI ČLENI 121
Zgled 62. Z D’ Alambertovim kriterijem ugotovimo ali je vrsta
3 32 33
1+ + 2 + 3 + ...
2·3 2 ·5 2 ·7
konvergentna ali divergentna.
Najprej moramo določiti splošni člen zaporedja an . Najprej zapišimo nekaj začetnih
členov zaporedja
3 32
a1 = 1, a2 = , a3 = 2 , . . . .
2·3 2 ·5
Opazimo, da v števcu ulomka nastopa geometrijsko zaporedje 30 , 31 , 32 , . . . , 3n−1 , . . ..
V imenovalcu ulomka pa sta dve zaporedji 20 , 21 , 22 , . . . , 2n−1 , . . . in aritmetično za-
poredje 1, 3, 5, . . . , 2n − 1, . . .. Splošni člen zaporedja je
3n−1
an = n−1 .
2 (2n − 1)
Zapišimo še
3(n+1)−1 3n
an+1 = = .
2(n+1)−1 (2(n + 1) − 1) 2n (2n + 1)
Z D’ Alambertovim kriterijem dobimo
3n
an+1 2n (2n+1) 3n 2n−1 (2n − 1) 3(2n − 1) 3
lim = lim n−1 = lim = lim = .
n→∞ an n→∞ 3 n→∞ 3n−1 2n (2n + 1) n→∞ 2(2n + 1) 2
2n−1 (2n−1)
Vrsta je divergentna.
10.2.3 Raabejev kriterij

P∞ an
Naj bo n=1 an vrsta s pozitivnimi členi in Rn = n( an+1 −1) ter lim Rn = R. Tedaj
n→∞
velja:
P∞
1. če je R > 1, vrsta n=1 an konvergira.
P∞
2. če je R < 1, vrsta n=1 an divergira.
3. če je R = 1, tudi ta kriterij ne da odločitve.

Zgled 63. Ugotovimo ali je vrsta
1 1 1 1
+ + + ... + + ...
1·2 2·3 3·4 n · (n + 1)
konvergentna.
Če uporabimo D’ Alambertov kriterij dobimo
1
an+1 (n+1)·(n+2) n
lim = lim 1 = lim = 1.
n→∞ an n→∞ n→∞ n + 2
n·(n+1)
Torej nam ta kriterij ne da odločitve. Če opravimo preizkus z Raabejevim kriterijem

dobimo
1
an n·(n+1) n+2
lim n( − 1) = lim n( 1 − 1) = lim n( − 1) = 2.
n→∞ an+1 n→∞
(n+1)·(n+2)
n→∞ n
Ker je limita večja od 1, je vrsta konvergentna. Za vajo lahko izračunate še njeno
vsoto.
10.3 Absolutno in pogojno konvergentne vrste

Vrsta a1 + a2 + a3 + . . . + an + . . . je absolutno konvergentna, če je konvergentna
vrsta iz absolutnih vrednosti posameznih členov
|a1 | + |a2 | + |a3 | + . . . + |an | + . . . .
Če je vrsta konvergentna, vrsta iz absolutnih vrednosti členov pa ne, pravimo, da je

taka vrsta pogojno konvergentna.
Za absolutno konvergentne vrste velja izrek:
Vsaka absolutno konvergentna vrsta je konvergentna.
Konvergentnost absolutno konvergentnih vrst ugotavljamo na enak način, kakor

ugotavljamo konvergentnost vrst s samimi pozitivnimi členi. Pri tem seveda velja,
da moramo vedno jemati absolutne vrednosti posameznih členov.
10.4 Alternirajoče vrste

Alternirajoča vrsta je vrsta v kateri se izmenjujejo pozitivni in negativni členi:
a1 − a2 + a3 − a4 + a5 − a6 + . . .
Alternirajoča vrsta je konvergentna, če se njeni členi po absolutni vrednosti stalno

manjšajo in limitirajo proti 0.
Zgled 64. Vrsta

1 1 1 1 1 1 1
1− + − + − + − + ...
2 3 4 5 6 7 8
je alternirajoča vrsta, katere členi so členi harmonične vrste v katerih pa se predznak
členov izmenjuje. Ta vrsta je konvergentna, ker je izpolnjen pogoj
1
lim an = lim = 0.
n→∞ n→∞ n
Seveda pa vrsta ni absolutno konvergentna, saj je vrsta v kateri so vsi členi opreml-
jeni s pozitivnim predznakom harmonična vrsta, za katero pa vemo, da je diver-
gentna.
Za pogojno konvergentne vrste velja naslednja ugotovitev:

Če je vrsta pogojno konvergentna, se da s primernim vrstnim redom členov
doseči, da ima nova vrsta poljubno vnaprej predpisano vsoto.

1. Izračunajmo
1 1 1 1
+ + + + ....
1·3 2·4 3·5 4·6
Rešitev: Zapišimo splošni člen zaporedja

1
an =
n(n + 2)
kot vsoto ulomkov (glej zgled 58)
1 A B
an = = + .
n(n + 2) n (n + 2)
Ker je
A(n + 2) + Bn n(A + B) + 2A 1
= = ,
n(n + 2) n(n + 2) n(n + 2)
je A + B = 0 in 2A = 1. Torej je A = 12 in B = − 12 . Splošni člen zaporedja
zapisan drugače je
1 1
an = − .
2n 2(n + 2)
Seštejmo n-členov zaporedja

1 1 1 1 1 1 1 1 1 1
sn = ( − ) + ( − ) + ( − ) + ( − ) + . . . + ( − )+
2 6 4 8 6 10 8 10 2n − 4 2n
1 1 1 1 1 1 1 1
+( − )+( − )= + − − .
2n − 2 2n + 2 2n 2n + 4 2 4 2n + 2 2n + 4
Izračunajmo
1 1 1 1 3
lim ( + − − )= .
n→∞ 2 4 2n + 2 2n + 4 4
Torej vrsta je konvergentna in ima vsoto 43 .
2. Raziščimo konvergenco vrste

1 1 1 1
1+ + + + ... + + ....
1! 2! 3! (n − 1)!
Rešitev: Z D’ Alambertovim kriterijem dobimo

1
an+1 (n − 1)! 1 · 2 · 3 · . . . · (n − 1) 1
lim = lim n!1 = lim = lim = lim = 0.
n→∞ an n→∞ n→∞ n! n→∞ 1 · 2 · 3 · . . . · (n − 1) · n n→∞ n
(n−1)!
Vrsta je konvergentna.
3. Ugotovimo ali je konvergentna vrsta
1 3! 5! 7! (2n − 1)!
+ + + + ... + .
2 2·4 2·4·6 2·4·6·8 2 · 4 · 6 · 8 · . . . (2n)
Rešitev: Z D’ Alambertovim kriterijem dobimo

(2n+1)!
an+1 2·4·6·8·...(2n)(2n+2) (2n)(2n + 1)
lim = lim (2n−1)!
= lim = ∞.
n→∞ an n→∞ n→∞ (2n + 2)
2·4·6·8·...(2n)
Torej vrsta je divergentna.

Poglavje 11
Funkcije in njihove lastnosti
11.1 Funkcije
Naj bosta A in B dve neprazni množici. Funkcija (preslikava) f , ki slika iz množice
A v množico B
f : A −→ B
je predpis, ki vsakemu elementu a iz množice A priredi en element b iz množice B
f
a 7−→ b.
V matematiki je bolj običajna oznaka
f (a) = b.
Množico A imenujemo definicijsko območje funkcije f (oznaka: Df ). Element b

imenujemo slika elementa a. Množica vseh slik elementov množice A je zaloga
vrednosti (oznaka Zf ). Zaloga vrednosti je podmnožica množice B: Zf ⊆ B.
Zgled 65. Vsako leto tehtamo pridelek (v kg). Definiramo lahko funkcijo, ki vsakemu
letu priredi količino pridelka.
Zgled 66. Na vremenski postaji redno merijo količino padavin (v mm). Definiramo
lahko funkcijo, ki vsakemu dnevu priredi količino padavin tistega dne.
11.2 Realne funkcije

V nadaljevanju bomo obravnavali le funkcije, ki slikajo iz neke podmnožice real-
nih števil v množico realnih števil. Taki preslikavi f : R −→ R pravimo realna
125
126 POGLAVJE 11. FUNKCIJE IN NJIHOVE LASTNOSTI
funkcija. Predpis funkcije običajno zapišemo v obliki y = f (x). Spremenljivko x

imenujemo neodvisna, spremenljivko y pa odvisna spremenljivka.
Definicijsko območje
Definicijsko območje Df realne funkcije je množica
Df = {x ∈ R; f (x) ∈ R}.
Zgled 67. Ali lahko definiramo funkcijo f : R −→ R s predpisom f (x) = x1 ?
Odgovor je ”ne”, saj je f (0) = 10 nedefiniran izraz.
Dobro definirana funkcija je g : R\{0} −→ R, s predpisom g(x) = x1 .
Preprosto povedano, je definicijsko območje funkcije množica takšnih realnih števil,
ki jih lahko vstavimo v izraz za predpis funkcije in ga nato znamo izračunati. Ker
1
f (0) =
0
ne znamo izračunati, zato x = 0 ni v definicijskem območju funkcije f .
Zaloga vrednosti
Naj bo x0 ∈ Df in f (x0 ) = y0 potem pravimo, da ima funkcija f v x0 vrednost y0 .
Zaloga vrednosti Zf je množica vseh vrednosti, ki jih funkcija f zavzame:
Zf = {f (x); x ∈ Df }.
Graf funkcije
Graf funkcije f je množica vseh urejenih parov (x, f (x)), kjer je x ∈ Df :
Gf = {(x, y); x ∈ Df , y = f (x)}.
Graf realne funkcije je podmnožica R × R ravnine in ga običajno predstavimo v
pravokotnem koordinatnem sistemu.
Asimptota funkcije
Asimptota je krivulja (najpogosteje premica), ki se v neskončnosti (±∞) približuje
drugi krivulji (grafu funkcije), ne da bi jo dosegla.
Zgled 68. Ali je množica točk na sliki 11.1 graf funkcije? Odgovor je negativen.
Definicija funkcije je, da vsakemu elementu iz definicijskega območja priredi en el-
ement iz zaloge vrednosti. Na naši sliki pa sta številu x prirejena kar dva elementa
y1 in y2 . Zato množica točk na sliki ni graf nobene funkcije.
11.2. REALNE FUNKCIJE 127
Slika 11.1: Ni graf nobene funkcije.
Začetna vrednost
Začetna vrednost funkcije f je vrednost funkcije pri x = 0, torej število f (0).
Točka (0, f (0)) je presečišče grafa funkcije f z ordinatno osjo.
Ničla funkcije
Število x1 je ničla funkcije natanko takrat, ko je vrednost funkcije v x1 enaka 0:
f (x1 ) = 0. Točka (x1 , 0) je presečišče grafa funkcije f z abscisno osjo.
Pozitivnost in negativnost
Funkcija f je pozitivna na intervalu (a, b), če za vsak x ∈ (a, b) zavzame samo
pozitivne vrednosti: f (x) > 0, ∀x ∈ (a, b). Graf funkcije na intervalu (a, b) leži nad
abscisno osjo.
Funkcija f je negativna na intervalu (a, b), če za vsak x ∈ (a, b) zavzame samo
negativne vrednosti: f (x) < 0, ∀x ∈ (a, b). Graf funkcije na intervalu (a, b) leži pod
abscisno osjo.
Naraščanje in padanje funkcije

Funkcija f naraščajoča na intervalu (a, b), če za vsak x1 , x2 ∈ (a, b) velja:
x1 < x2 ⇒ f (x1 ) ≤ f (x2 ). Gledano iz leve proti desni gre graf funkcije navzgor.
Funkcija f padajoča na intervalu (a, b), če za vsak x1 , x2 ∈ (a, b) velja:
x1 < x2 ⇒ f (x1 ) ≥ f (x2 ). Gledano iz leve proti desni gre graf funkcije navzdol.
Sodost lihost
Funkcija je soda, če za vsak x ∈ Df velja enakost: f (−x) = f (x). Graf funkcije je
simetričen glede na ordinatno os.
Funkcija je liha, če za vsak x ∈ Df velja enakost: f (−x) = −f (x). Graf funkcije je
simetričen glede na koordinatno izhodišče.
Večina funkcij ni niti sodih niti lihih.
Kompozitum funkcij ali sestavljena funkcija

Naj bosta f : A −→ B in g : B −→ C realni funkciji. Potem je kompozitum
funkcij g in f funkcija g ◦ f : A −→ C s predpisom (g ◦ f )(x) = g(f (x)).
Na poljuben element x ∈ A najprej deluje funkcija f in ga preslika v element
f (x) ∈ B. Nato pa na element f (x) deluje še funkcija g in ga preslika v element
g(f (x)) ∈ C. Kar zapišemo
f g
x 7−→ f (x) 7−→ g(f (x)).
Kompozitum ni komutativen, to pomeni, da f ◦ g 6= g ◦ f .
Zgled 69. Podani sta funkciji f (x) = x + x2 in g(x) = ex . Poiščimo funkciji f ◦ g

in g ◦ f .
(f ◦ g)(x) = f (g(x)) = f (ex ) = ex + (ex )2 = ex + e2x
2
(g ◦ f )(x) = g(f (x)) = g(x + x2 ) = e(x+x )
Inverzna funkcija
Naj bo funkcija f : X −→ Y in naj vsako vrednost iz množice Y zavzame natanko
enkrat. Potem lahko definiramo inverzno funkcijo f −1 : Y −→ X, pri čemer velja:
f −1 (f (x)) = x, za vsak x ∈ X,
f (f −1 (y)) = y, za vsak y ∈ Y.
Zgled 70. Poiščimo inverzno funkcijo funkcije f (x) = 5x − 1.

To je linearna funkcija, ki vsako vrednost iz zaloge vrednosti zavzame natanko enkrat,
zato njena inverzna funkcija obstaja. Predpis zanjo poiščemo tako, da najprej za-
menjamo vlogi odvisne in neodvisne spremenljivke:
y = 5x − 1 ⇒ x = 5y − 1.
Sedaj pa iz zadnje enakosti izrazimo y:

x+1
y= .
5
Inverzna funkcija ima predpis:
x+1
f −1 (x) = .
5
11.3. LINEARNA FUNKCIJA 129
Poglejmo kompozituma:
f −1 (f (x)) = f −1 (5x − 1) = 5x−1+15

= x za vsak x ∈ Df in
f (f −1 (x)) = f ( x−1
5
) = 5 · x−1+1
5
= x za vsak x ∈ Df −1 .
−1
Vidimo, da funkcija f zadošča pogojem za inverzno funkcijo.
Graf inverzne funkcije dobimo z zrcaljenjem prvotne funkcije preko simetrale

lihih kvadrantov (slika 11.2).
y = 5x +1
y=x
simetrala lihih
kvadrantov
1 1
y= x+
5 5
Slika 11.2: Inverzna funkcija.
11.3 Linearna funkcija
11.3.1 Definicija in lastnosti
Funkcija f : R −→ R s predpisom f (x) = kx + n, kjer sta k in n poljubni realni

števili, je linearna funkcija. Definicijsko območje in zaloga vrednosti je množica
R. Konstanta n je enaka začetni vrednosti, saj je f (0) = n. Točka (0, n) je presečišče
z ordinatno osjo. Ničla linearne funkcije je število x0 , za katerega velja f (x0 ) = 0,
torej je rešitev linearne enačbe: kx0 + n = 0. Graf linearne funkcije je premica.
Zgled 71. Narišimo grafe linearnih funkcij f (x) = x + 1, f (x) = 2x + 1, f (x) =

−3x + 1. Grafi so na sliki 11.3.
Slika 11.3: Grafi linearnih funkcij iz zgleda 71.
Koeficient k imenujemo smerni koeficient. Večji po absolutni vrednosti je

smerni koeficient, bolj strma je premica (glej sliko 11.3). Če je smerni koeficient
negativen k < 0, je linearna funkcija padajoča. Če je smerni koeficient pozitiven
k > 0, je linearna funkcija naraščajoča. Če je smerni koeficient enak 0, dobimo
konstantno funckijo y = n za vsak x ∈ R, njen graf je premica vzporedna abscisni
osi (glej sliko 11.4). Premice z istim smernim koeficientom so vzporedne (glej sliko
11.3).
Naj bosta (x1 , y1 ) in (x2 , y2 ) poljubni točki na premici. Smerni koeficient je razmerje
med razlikama ordinat in abscis poljubnih dveh točk na premici:
y1 − y2 a
k= = .
x1 − x2 b
To razmerje imenujemo tudi diferenčni količnik. Smerni koeficient ab nam pove: ko

se x poveča (zmanjša, če je b negativen) za b enot, se y poveča(a > 0) ali zmanjša
(a < 0) za a enot. To nam lahko pomaga pri risanju premic. Po drugi strani pa
je smerni koeficient k enak tangensu kota ϕ, ki ga funkcija oklepa z x-osjo, kar
zapišemo
k = tanϕ
Zgled 72. Narišimo premico y = 35 x − 2.

Da narišemo premico, potrebujemo dve točki, ki ležita na premici.
1. način
Točki si vedno lahko izračunamo. Glej tabelo 11.1.
11.3. LINEARNA FUNKCIJA 131
Slika 11.4: Konstantna funkcija.
x y = 35 x − 2
0 −2
1 − 75
Tabela 11.1: Tabela za linearno funkcijo iz zgleda 72.
Dobimo dve točki T1 (0, −2) in T2 (1, − 75 ) ter ju vrišemo v koordinatni sistem in
skoznju narišemo premico.
2. način
Takoj opazimo, da bo šla premica skozi točko T (0, −2), saj je −2 začetna vrednost.
Sedaj pa upoštevamo pomen smernega koeficienta 53 . Če se x poveča za 5 enot, tedaj
se y poveča 3 enote, kar nam da točko na premici (slika 11.5).
Slika 11.5: Premica iz zgleda 72.

11.3.2 Oblike enačbe premice

Poznamo tri oblike enačbe premice.
Eksplicitna oblika: y = kx + n, o pomenu koeficientov k in n smo že govorili.
Implicitna oblika: ax+by −c = 0, kjer je ~n = (a, b) vektor pravokoten na premico.
Odsekovna oblika: m x
+ ny = 1; m, n 6= 0. Koeficienta m in n nam predstavljata
odseka na oseh: pesečišče z abscisno osjo je točka (m, 0), z ordinatno pa točka (0, n).
Enačba premice skozi dve točki

Poiščimo enačbo premice skozi točki (x1 , y1 ), (x2 , y2 ). Smerni koeficient premice
skozi ti dve točki je
y2 − y1
k= .
x2 − x1
Ko iščemo enačbo premice, se sprašujemo, kateremu pogoju mora zadoščati poljubna
točka (x, y), da bo ležala na premici. Vemo da je diferenčni količnik med poljubnima
točkama na premici enak k. Torej mora biti tudi diferenčni količnik med točkama
(x, y) in (x1 , y1 ) enak k:
y − y1
= k.
x − x1
Če zapišemo drugače, je enačba premice
y − y1 = k(x − x1 ).
Zgled 73. Zapišimo vse tri oblike enačbe premice, ki je graf linearne funkcije, za
katero velja f (4) = 3 in f (−4) = −1.
Ker je f (4) = 3 in f (−4) = −1, premica poteka skozi točki A(4, 3) in B(−4, −1).
Najprej izračunajmo smerni koeficient:
y2 − y1 −1 − 3 −4 1
k= = = = .
x2 − x1 −4 − 4 −8 2
Vstavimo znane podatke v enačbo
y − y1 = k(x − x1 )
in dobimo
1
y − 3 = (x − 4).
2
Izrazimo y, da dobimo eksplicitno obliko enačbe premice:
1
y = x + 1.
2
11.4. KVADRATNA FUNKCIJA 133
Da dobimo imlicitno obliko enačbe premice, damo vse člene na levo stran tako, da
nam na desni ostane le še 0 in pomnožimo celo enačbo z 2:
2y − x − 2 = 0.
Za odsekovno obliko pustimo člena z x in y na levi strani, prosti člen pa damo na

desno stran:
−x + 2y = 2.
Na desni strani želimo dobiti 1, zato celo enačbo delimo z 2 in dobimo odsekovno
obliko:
x y
+ = 1.
−2 1
11.4 Kvadratna funkcija

Funkcija f : R −→ R s predpisom f (x) = ax2 +bx+c; a, b, c ∈ R je kvadratna

funkcija. Števila a, b, c imenujemo koeficienti kvadratne funkcije. Definicijsko
območje kvadratne funkcije je množica R. Graf kvadratne funkcije je parabola z
enačbo y = ax2 + bx + c. Število c je konstantni člen oz. začetna vrednost funkcije,
saj je f (0) = c. Točka (0, c) je presečišče grafa funkcije z ordinatno osjo. Število
a je vodilni koeficient. Če je a = 0, je predpis funkcije f (x) = bx + c. To pa je
linearna funkcija, ki smo jo obravnavali v prejšnjem poglavju. Zato predpostavimo,
da je a 6= 0. Vodilni koeficient vpliva na to, kako strma je parabola, in na to, ali
je parabola obrnjena navzdol ali navzgor. Večji po absolutni vrednosti je vodilni
koeficient, bolj strma je parabola. Če ja a > 0, je parabola obrnjena navzgor. Če je
a < 0, je parabola obrnjena navzdol. Glej sliki 11.6 in 11.7.
1
y = 2x2 y = x2 y = x2
2
Slika 11.6: Vodilni koeficient je pozitiven.

1 2
y = -2x 2 y = -x2 y = - x
2
Slika 11.7: Vodilni koeficient je negativen.
Ničli x1 , x2 kvadratne funkcije, sta rešitvi kvadratne enačbe ax2 + bx + c = 0, ki

ju dobimo po obrazcu, ki ga ne bomo izpeljevali
√
−b ± D
x1,2 = ,
2a
kjer je
D = b2 − 4ac
diskriminanta kvadratne funkcije. Glede na vrednost diskriminante ločimo tri možnosti
(slika 11.8).
√
a) Če je D >
√
0, ima enačba dve različni realni rešitvi: x1 = −b+2a D in
x2 = −b−2a D , kar pomeni, da ima funkcija dve ničli. Parabola seka abscisno os
v dveh različnih točkah.
√
b) Če je D = 0, ima enačba le eno rešitev, saj je x1,2 = −b±
2a
0
= −b
2a
. Rečemo, da
ima funkcija eno dvojno ničlo. Parabola se dotika abscisne osi.
c) Če je D < 0, enačba nima realnih rešitev in funkcija nima ničel. Parabola
nima nobene skupne točke z abscisno osjo.
Za ničli kvadratne funkcije veljata tudi Vietovi formuli:

b c
x1 + x 2 = − in x1 · x2 = .
a a
Teme je točka T (p, q), v kateri ima kvadratna funkcija minimum oz. maksimum.
Če je a > 0 ima funkcija v točki T (p, q) minimum. To pomeni, da pri x = p zavzame
najmanjšo vrednost q. Njena zaloga vrednosti je Zf = [q, ∞).
Če je a < 0 ima funkcija v točki T (p, q) maksimum. To pomeni, da pri x = p
D>0 D=0 D<0

a>0
x1 x2 x x1,2 x x
a<0
x1 x2 x x1,2 x x
Slika 11.8: Pomen diskriminante.
zavzame največjo vrednost q. Njena zaloga vrednosti je Zf = (−∞, q] (slika 11.9).

Koordinati temena lahko izračunamo po obrazcih:
b D
p=− , q=− .
2a 4a
Premica x = p je simetrala parabole.
a>0
y x= p a<0 y
T ( p, q )
zf q
p x
c
q x
T ( p, q )
zf x= p
Slika 11.9: Teme in zaloga vrednosti kvadratne funkcije.
11.4.2 Oblike zapisa kvadratne funkcije
Vsako kvadratno funkcijo lahko zapišemo v treh oblikah.

Splošna oblika: f (x) = ax2 + bx + c.
O pomenu koeficentov a, b, c smo že govorili.
Temenska oblika: f (x) = a(x − p)2 + q.

Pri čemer je a vodilni koeficient, T (p, q) pa je teme parabole.
Oblika za ničli: f (x) = a(x − x1 )(x − x2 ).

Pri čemer je a vodilni koeficient, x1 , x2 pa sta ničli kvadratne funkcije oz. rešitvi
kvadratne enačbe ax2 + bx + c = 0.
Zgled 74. Zapišimo vse tri oblike predpisa kvadratne funkcije, za katero velja f (−2) =
10, f (1) = −8 in f (2) = −6.
Ker nimamo podanega temena ali ničel, začnemo s splošno obliko kvadratne funkcije:
f (x) = ax2 + bx + c. Najprej moramo določiti koeficiente a, b, c.
Ker je f (−2) = 10, je 10 = a(−2)2 + b(−2) + c.
Ker je f (1) = −8, je −8 = a(1)2 + b(1) + c.
Ker je f (2) = −6, je −6 = a(2)2 + b(2) + c.
Dobimo sistem treh enačb s tremi neznankami in ga rešimo: a = 2, b = −4, c = −6.
Splošna oblika kvadratne funkcije je f (x) = 2x2 − 4x − 6.
Obliko za ničli, dobimo tako, da predpis za funkcijo v splošni obliki razstavimo:

f (x) = 2(x2 − 2x − 3). Izraz v oklepajih lahko razstavimo po Vietovih pravilih ali po
obrazcih s pomočjo diskriminante. Dobimo ničli x1 = 3, x2 = −1 in obliko za ničli:
f (x) = 2(x − 3)(x + 1).
Za temensko obliko potrebujemo koordinate temena, ki ju izračunamo po obrazcih:

b −4
p=− =− =1
2a 2·2
in
D b2 − 4ac (−4)2 − 4 · 2 · (−6)
q=− =− =− = −8.
4a 4a 4·2
Temenska oblika kvadratne funkcije je: f (x) = 2(x − 1)2 − 8.
11.4.3 Reševanje kvadratne neenačbe
Reševanje kvadratne neenačbe ax2 + bx + c > 0 pomeni iskanje množice števil,

za katera bo funkcija f (x) = ax2 + bx + c pozitivna. V množici rešitev neenačbe
ax2 + bx + c < 0 pa so števila, za katera je funkcija f (x) = ax2 + bx + c negativna.
Kvadratno neenačbo ax2 + bx + c > 0 ali ax2 + bx + c < 0 rešimo tako, da

najprej poiščemo morebitne ničle kvadratne funkcije f (x) = ax2 + bx + c. Nato
z upoštevanjem predznaka vodilnega koeficienta a skiciramo približni potek grafa
kvadratne funkcije f . Nato pa zapišemo interval ali unijo intervalov, na katerem

(katerih) je kvadratna funkcija pozitivna ali negativna.
Zgled 75. Rešimo kvadratno neenačbo x2 + 2x − 2 > 0.
Zanima nas, za katere x bo funkcija f (x) = x2 + 2x − 2 pozitivna. Poiščimo ničli

kvadratne funkcije f (x) = x2 + 2x − 2:
D = b2 − 4ac = 4 + 8 = 12,
√ √ √
−b + D −2 + 12 −2 + 2 3 √
x1 = = = = −1 + 3,
2a 2 2
in √ √ √
−b − D −2 − 12 −2 − 2 3 √
x2 = = = = −1 − 3.
2a 2 2
Skicirajmo parabolo. Ker je vodilni koeficient a = 1 > 0, bo parabola obrnjena
navzgor. Funkcija je pozitivna za tiste x, kjer parabola leži nad abscisno osjo (slika
11.10). Rešitev je unija intervalov:
√ √
x ∈ (−∞, −1 − 3) ∪ (−1 + 3, ∞).
-1 - 3 -1 + 3 x
Slika 11.10: Graf funkcije f (x) = x2 + 2x − 2.

11.5 Potenčna in korenska funkcija

11.5.1 Potence z racionalnimi eksponenti
Izraz an imenujemo potenca, pri čemer je a ∈ R osnova in n eksponent. Za

naravne eksponente je potenca definirana kot produkt n faktorjev a:
an = a · a · a . . . a (n f aktorjev).
Za ničelni eksponent n = 0, je potenca definirana:
a0 = 1.
Za negativne cele eksponente je potenca definirana z zvezo:
1
a−n = , a 6= 0.
an
Za poljubne racionalne eksponente je potenca definirana z zvezama:

1 √
am = m
a,
n √
m
am = an .
Pravila za računanje s potencami:
Naj bosta a, b ∈ R in naj bosta m, n ∈ Q, potem veljajo spodnja pravila.
1. Produkt potenc z istima osnovama: an am = an+m .
an
2. Kvocient potenc z istima osnovama: am
= an−m , a 6= 0.
3. Potenciranje potence: (an )m = anm .
4. Potenciranje produkta: (ab)n = an bn .
an
5. Potenciranje kvocienta: ( ab )n = bn
, b 6= 0.
11.5. POTENČNA IN KORENSKA FUNKCIJA 139
11.5.2 Koreni poljubnih stopenj
Naj bo n ∈ N in a ∈ R. Število n-ti koren iz a je tisto število x, za katerega

velja, da je xn = a. Torej √n
a = x ⇔ xn = a.
Število n imenujemo stopnja korena, x pa korenjenec. Potence sodih eksponen-
tov vedno vrnejo nenegativno število. Potence lihih stopenj pa vrnejo nenegativno
število, ko potenciramo nenegativno osnovo, in negativno število, ko potenciramo
negativno osnovo.
Zgled 76.
32 = 9 (−3)2 = 9 02 = 0
33 = 27 (−3) = −27 03 = 0
3
Naj pri tem opozorimo, da ima potenciranje pri računanju prednost, zato je
−32 = −9.
√
Če bi torej želeli izračunati x = 4 −2, bi morali poiskati tako število x, da bi
veljalo x4 = −2. Vemo, da tako število ne obstaja.
Koreni sodih stopenj so torej definirani le za nenegativna števila (a ≥ 0). Medtem
ko so koreni lihih stopenj definirani za vsa realna števila (a ∈ R).
Pravila za računanje s koreni:
n √
Vsak koren se da z zvezo a m = m an preoblikovati na potenco. Potem za
računanje lahko uporabimo pravila za računanje s potencami. Iz pravil za računanje
s potencami so izpeljana tudi pravila za računanje s koreni.
Naj bosta a in b pozitivni realni števili, m in n pa naravni števili. Potem veljajo
spodnja pravila.
√ √
1. n am = ( n a)m ,
√ √ √
2. n ab = n a · n b,
p √
na
3. n ab = √n , b 6= 0,
b
p √ √
4. m n a = mn a,
√ √
5. np amp = n am ,
√
6. √
n
an = a, če je n liho število in
n
an = |a|, če je n sodo število.
Delno korenjenje
V rezultatih nikoli ne zapisujemo korenov velikih števil, če to ni potrebno. Velika
števila zapišemo kot produkte popolnih kvadratov (pri kvadratnem korenu) in vsak
faktor posebaj korenimo.
Zgled
√ √77. Delno√ korenimo.
√ √
√ 8 = 4 ·
√ 2 = 4 · 2√ √2 √
= 2 √ √
1620 = 4 · 81 · 5 = 4 · 81 · 5 = 2 · 9 · 5 = 18 5
Podobno ravnamo tudi pri višjih korenih.
Zgled
√ 78.
√ Delno korenimo.
√ √ √
3
135 = 27 · 5 = 3 27 · 3 5 = 3 3 5
3
Racionalizacija ulomkov
Racionalizacija ulomka pomeni, da ulomek, ki vsebuje korene, preoblikujemo tako,
da v imenovalcu ni korena.
Če je imenovalec enočlenik, storimo to tako, da števec in imenovalec pomnožimo
s korenom, ki nastopa v imenovalcu.
2
Zgled 79. Racionalizirajmo ulomek √
3 5
.
√ √ √
2 2· 5 2· 5 2 5
√ = √ √ = =
3 5 3 5· 5 3·5 15
Če je imenovalec vsota dveh števil, števec in imenovalec pomnožimo z razliko istih
dveh števil. In obratno, če je imenovalec razlika, števec in imenovalec pomnožimo z
vsoto istih dveh števil.
Zgled 80. Racionalizirajmo
√ √
ulomka: √
2 2·( 3+1) 2·( 3+1) 2·( 3+1)
√
3−1
= √
( 3−1)(
√ = 3−1
= 2
√ √ √3+1)√ √ √ √ √ √ √
3 3( 3− 2) 3( 3− 2)
√ √ = √ √ √ √ = = 3( 3 − 2)
3+ 2 ( 3+ 2)( 3− 2) 3−2
11.5.3 Definicija in lastnosti potenčne funkcije
Funkcijo f : R −→ R s predpisom f (x) = xn , kjer je n ∈ Z imenujemo potenčna

funkcija. Za n = 0 in n = 1 dobimo linearno funkcijo, zato ju ne uvrščamo med
prave potenčne funkcije. Potenčne funkcije razdelimo v štiri skupine. Grafi funkcij
posamezne skupine se po obliki ne razlikujejo. Različne so le strmine krivulj.
Potenčne funkcije z naravnim lihim eksponentom (večjim od 1)
Definicijsko območje je množica realnih števil: Df = R. Ničla je število 0: f (0) =

0. Zaloga vrednosti je množica realnih števil: Zf = R. Vse potenčne funkcije z
naravnim lihim eksponentom so naraščajoče in lihe funkcije. Graf katerekoli funkcije
iz te skupine poteka skozi tri značilne točke: (−1, −1), (0, 0), (1, 1).
Zgled 81. Poglejmo si grafa dveh predstavnikov te skupine: f (x) = x3 in g(x) = x5

(slika 11.11).
y = x5 y = x3
Slika 11.11: Potenčne funkcije z naravnim lihim eksponentom.
Potenčne funkcije z naravnim sodim eksponentom
Definicijsko območje je množica realnih števil: Df = R. Ničla je število 0: f (0) =

0. Zaloga vrednosti je množica nenegativnih realnih števil: Zf = R+ ∪{0}. Vse
potenčne funkcije z naravnim sodim eksponentom so naraščajoče na intervalu (0, ∞)
in padajoče na intervalu (−∞, 0). Potenčne funkcije z naravnim sodim eksponentom
so sode funkcije. Graf katerekoli funkcije iz te skupine poteka skozi tri značilne točke:
(−1, 1), (0, 0), (1, 1).
Zgled 82. Poglejmo si grafa dveh predstavnikov te skupine: f (x) = x2 in g(x) = x4

(slika 11.12).
y = x4
y = x2
Slika 11.12: Potenčne funkcije z naravnim sodim eksponentom.
Potenčne funkcije s celim negativnim lihim eksponentom
Funkcije so definirane povsod razen v 0: Df = R \ {0}. Ničel ni. Zaloga vrednosti

je množica vseh realnih števil razen 0 : Zf = R\{0}. Vse potenčne funkcije z lihim
negativnim celim eksponentom so padajoče in lihe. Graf katerekoli funkcije iz te
skupine poteka skozi dve značilni točki: (−1, −1), (1, 1) in ima navpično asimptoto
x = 0 ter vodoravno asimptoto y = 0.
Zgled 83. Poglejmo si grafa dveh predstavnikov te skupine: f (x) = x−1 in g(x) =
x−3 (slika 11.13).
y = x -3
y = x -1
Slika 11.13: Potenčne funkcije s celim negativnim lihim eksponentom.

Potenčne funkcije s celim negativnim sodim eksponentom
Funkcije so definirane vsepovsod razen v 0: Df = R\{0}. Ničel ni. Zaloga vred-

nosti je množica pozitivnih realnih števil: Zf = R+ . Vse potenčne funkcije s celim
negativnim sodim eksponentom so padajoče na intervalu (0, ∞) in naraščajoče na
intervalu (−∞, 0). So sode funkcije. Graf katerekoli funkcije iz te skupine poteka
y = x-4
y = x -2
Slika 11.14: Potenčne funkcije s celim negativnim sodim eksponentom.
skozi dve značilni točki: (−1, 1), (1, 1) in ima navpično asimptoto x = 0 in vodor-
avno asimptoto y = 0.
Zgled 84. Poglejmo si grafa dveh predstavnikov te skupine: f (x) = x−2 in g(x) =
x−4 (slika 11.14).
11.5.4 Definicija in lastnosti korenske funkcije

√
Korensko funkcijo n-ti koren f (x) = n x za n ∈ N definiramo kot inverzno
funkcijo potenčne funkcije f (x) = xn . Ker so koreni lihih stopenj definirani za vsa
realna števila, koreni sodih stopenj pa le za nenegativna realna števila, ločimo dve
skupini korenskih funkcij.
Korenske funkcije z lihim korenskim eksponentom
Funkcije te skupine lahko v splošnem zapišemo kot

√
f (x) = n x, n = 2k − 1, k ∈ N
in so inverzne funkcije k potenčnim funkcijam z naravnimi lihimi eksponenti. Pogoj,

da inverzna funkcija obstaja je, da (v našem primeru potenčna) funkcija zavzame
vse vrednosti iz zaloge vrednosti natanko enkrat. Ta pogoj je izpolnjen, zato je
korenska funkcija z lihim korenskim eksponentom definirana kot
√
f (x) = n x ⇔ (f (x))n = x.
Definicijsko območje so vsa realna števila: Df = R, saj je zaloga vrednosti potenčnih

funkcij √z naravnimi lihimi eksponenti množica realnih števil. Ničla je število 0:
f (0) = n 0 = 0. Zaloga vrednosti je množica realnih števil: Zf = R, saj je definici-
jsko območje potenčnih funkcij z naravnimi lihimi eksponenti tudi množica realnih
števil. Te korenske funkcije so naraščajoče in lihe. Graf korenske funkcije z lihim
korenskim eksponentom dobimo tako, da graf potenčne funkcije z ustreznim ekspo-
nentom prezrcalimo preko simetrale lihih kvadrantov.
√
Zgled 85.√ Poglejmo si grafa dveh predstavnikov funkcij te skupine f (x) = 3
x in
g(x) = x (slika 11.15).
5
3
y= x
y=5 x
Slika 11.15: Graf korenskih funkcij z lihim korenskim eksponentom.
Korenske funkcije s sodim korenskim eksponentom
Funkcije te skupine lahko v splošnem zapišemo kot

√
f (x) = n x, n = 2k, k ∈ N
11.6. POLINOM 145
in so inverzne k potenčnim funkcijam z naravnim sodim eksponentom, le da moramo

dodati en pogoj. Potenčne funkcije z naravnim sodim eksponentom, zavzamejo
vsako vrednost (razen 0) dvakrat. To pomeni, da bi potem korenska funkcija
vsakemu številu lahko priredila dve vrednosti. To pa ne bi bila več funkcija.
√
Zgled 86. Iščemo število 9. Ker je koren definiran kot inverz potence, velja
√
9 = x ⇔ x2 = 9.
Vprašajmo se, katero število moramo kvadrirati,

√ da bomo dobili rezultat 9. Kvadri-
ramo lahko tako 3 kot tudi −3. Zato bi 9 lahko imel dve rešitvi.
√
Po dogovoru koreni sodih stopenj vedno vrnejo pozitivno število. Zato je 9 = 3.
Iz tega pa sledi, da so korenske funkcije s sodimi korenskimi eksponenti definirane
kot inverzne funkcije pozitivne veje ustreznih potenčnih funkcij.
Definicijsko območje so nenegativna realna števila Df = R∪{0}, saj je ta množica
tudi zaloga vrednosti potenčnih
√ funkcij s sodimi naravnimi eksponenti. Ničla funkcije
je število 0: f (0) = n 0 = 0. Zaloga vrednosti so nenegativna realna števila:
Zf = R∪{0}, ker po dogovoru koreni s sodimi korenskimi eksponenti vedno vrnejo
pozitivno število. Korenske funkcije iz te skupine so naraščajoče in niti sode niti
lihe. Graf korenske funkcije dobimo tako, da preko simetrale lihih kvadrantov prezr-
calimo pozitivno vejo grafa potenčne funkcije z ustreznim eksponentom (tako kot
dobimo vse inverzne funkcije, če poznamo prvotno funkcijo).
√
Zgled 87.√ Poglejmo si grafa dveh predstavnikov te skupine funkcij: f (x) = x in
g(x) = x (slika 11.16).
4
y= x
4
y= x
Slika 11.16: Graf korenskih funkcij s sodim korenskim eksponentom.
11.6 Polinom
Polinom stopnje n je funkcija p : R −→ R definirana s predpisom:
p(x) = an xn + an−1 xn−1 + . . . + a1 x + a0 ,
kjer so koeficienti an , an−1 , . . . , a1 , a0 ∈ R in an 6= 0. Koeficient an imenujemo

vodilni koeficient, a0 je konstantni člen, n pa je stopnja polinoma. Polinom
stopnje nič p(x) = a0 , a0 6= 0 je konstantna funkcija. O njej smo govorili že v
poglavju o linearni funkciji. Polinom prve stopnje p(x) = a1 x + a0 , a1 6= 0 je
linearna funkcija. Polinom druge stopnje p(x) = a2 x2 + a1 x + a0 , a2 6= 0 pa je
kvadratna funkcija.
Definicijsko območje polinoma je množica R. Ničle polinoma so rešitve enačbe
p(x) = 0. Polinom stopnje n ima kvečjemu n realnih ničel. Število x0 je k-kratna
ničla polinoma p, če je p(x) = (x − x0 )k q(x) in q(x0 ) 6= 0. Število k imenujemo
stopnja ničle x0 . Polinom spremeni predznak v ničlah lihe stopnje, v ničlah sode
stopnje pa ne. To pomeni, da graf polinoma v ničlah lihe stopnje seka abscisno
os, v ničlah sode stopnje pa se je le dotakne. Začetna vrednost polinoma je a0 ,
kar pomeni, da graf polinoma seka ordinatno os v točki (0, a0 ). Daleč stran od
izhodišča (x → ±∞) se graf polinoma vede podobno kot vodilni člen an xn , torej
gredo vrednosti polinoma proti ∞ ali −∞ odvisno od predznaka vodilnega člena
an xn .
Zgled 88. Narišimo graf polinoma p(x) = x4 − x3 − x2 + x.
Graf seka ordinatno os v točki (0, 0), saj je f (0) = 0. Da najdemo ničle polinoma,
moramo rešiti enačbo
x4 − x3 − x2 + x = 0.
Izraz na levi strani enačaja razstavimo
x(x − 1)2 (x + 1) = 0.
Potem je:
x1 = 0 ničla 1. stopnje,
x2 = 1 ničla 2. stopnje,
x3 = −1 ničla 1. stopnje.
Ničle nam razdelijo abscisno os na štiri intervale: (−∞, −1), (−1, 0), (0, 1), (1, ∞).
Na vsakem posameznem intervalu ima funkcija ves čas enak predznak (pozitivna ali
negativna). Da bi določili predznake polinoma na posameznih intervalih, si moramo
izračunati vrednost polinoma v nekem x, ki ni ničla polinoma. Izračunajmo npr.
f (2) = 24 − 23 − 22 + 2 = 6 > 0. Ker je 2 ∈ (1, ∞), je vrednost polinoma v vsaki
točki tega intervala pozitivno število. Ker je x = 1 ničla 2. stopnje, polinom v tej
ničli ne spremeni predznaka in ostane na intervalu (0, 1) tudi pozitiven. Ker je x = 0
11.6. POLINOM 147
ničla 1. stopnje, polinom spremeni predznak in je na intervalu (−1, 0) negativen. Ker

je x = −1 ničla 1. stopnje, polinom spremeni predznak in je na intervalu (−∞, −1)
pozitiven (slika 11.17).
+ + +
-1(L)
- 0 2 x
(L)
1(S)
Slika 11.17: Predznak polinoma.
Daleč stran od izhodišča se graf vede kot potenčna funkcija f (x) = x4 . Torej
x → ∞ ⇒ p(x) → ∞
in
x → −∞ ⇒ p(x) → ∞.
Namesto, da smo računali vrednost funkcije v x = 2, bi za določitev predznaka
zadostovala tudi samo ugotovitev o vedenju funkcije daleč stran od izhodišča.
Sedaj lahko narišemo graf polinoma p(x) = x4 − x3 − x2 + x (slika 11.18).
Slika 11.18: Graf polinoma p(x) = x4 − x3 − x2 + x.
11.6.2 Deljenje polinomov in osnovni izrek o deljenju
Osnovni izrek o deljenju

Naj bo p polinom stopnje st(p) = n in q polinom stopnje st(q) = m, kjer je
n > m. Potem obstajata enolično določena polinoma k in r, da velja
p(x) = k(x) · q(x) + r(x),
kjer je st(k) = n − m in m > st(r) ≥ 0.

Polinom k imenujemo količnik, polinom r pa ostanek pri deljenju polinoma p s
polinomom q.
Zgled 89. Delimo polinom p(x) = 3x4 +x3 +5x2 +3x+1 s polinomom q(x) = x2 +1
in zapišimo osnovni izrek o deljenju.
Delimo vodilna člena. 3x4 : x2 = 3x2

To bo sedaj prvi člen kvocienta. (3x4 + x3 + 5x2 +3x+1):(x2 + 1)=3x2 + x + 2
Pomnožimo polinom q s členom 3x2 . 3x4 + 3x2
Spremenimo predznak. −3x4 − 3x2
Polinomu p prištejemo dobljeni poli- x + 2x2 +3x+ 1
3
nom.
Ponovimo. Ker je x3 : x2 = x, bo to
drugi člen kvocienta.
Pomnožimo polinom q s členom x. x3+ x
Spremenimo predznake. −x3− x
Seštejemo. 2x2 +2x+ 1
Postopek ponavljamo. 2x2 + 2
−2x2 − 2
2x− 1
Ker smo dobili polinom stopnje manjše od 2, se naše deljenje konča, dobljeni poli-
nom r(x) = 2x − 1 imenujemo ostanek, polinom k(x) = 3x2 + x + 2 pa količnik.
Osnovni izrek o deljenju za dana polinoma p in q se glasi:
3x4 + x3 + 5x2 + 3x + 1 = (3x2 + x + 2) · (x2 + 1) + (2x − 1).
11.7 Racionalna funkcija

Racionalna funkcija je kvocient dveh polinomov

p(x) an xn + an−1 xn−1 + . . . + a1 x + a0
f (x) = = ,
q(x) bn xn + bn−1 xn−1 + . . . + b1 x + b0
pri čemer polinom q ni ničelni polinom.
Racionalna funkcija je definirana povsod razen v ničlah imenovalca. Torej
Df = R\{x ∈ R; q(x) = 0}.
11.7. RACIONALNA FUNKCIJA 149
Ničle imenovalca zato imenujemo tudi točke nedefiniranosti oz. poli. V teh
točkah ima funkcija navpično asimptoto. Če je pol soda ničla imenovalca, funkcija
v polu ne spremeni predznaka (slika11.19). Če je pol liha ničla imenovalca, funkcija
v polu spremeni predznak (slika11.20).
y y x
x1
x1 x
Slika 11.19: Sodi pol.
x1 x1
Slika 11.20: Lihi pol.
Ničle funkcije so tista realna števila x, za katera velja f (x) = p(x)

q(x)
= 0, to
je natanko takrat, ko je števec p(x) = 0. Ničle racionalne funkcije so torej ničle
polinoma v števcu. Graf racionalne funkcije se v okolici ničel obnaša podobno, kot
pri polinomih: v ničlah sode stopnje se dotakne abcisne osi, v ničlah lihe stopnje pa
jo seka.
Daleč stran od izhodišča (x −→ ±∞) se graf racionalne funkcije približuje neki
krivulji, vendar je nikoli ne doseže. Tej krivulji pravimo asimptota. Vzemimo
poljubno racionalno funkcijo
an xn + an−1 xn−1 + . . . + a1 x + a0
f (x) =
bm xm + bm−1 xm−1 + . . . + b1 x + b0
in v števcu in imenovalcu izpostavimo vodilna člena
an−1 xn−1 a1 x
an xn (1 + an xn
+ ... + an xn
+ anax0 n )
f (x) = bm−1 xm−1 b1 x b0
.
bn xm (1 + bm xm
+ ... + bm x m + bm x m )
Ko gre x −→ ±∞, sta vsoti
an−1 a1 a0
+ ... + n−1
+ ,
an x an x an xn
bm−1 b1 b0
+ ... + +
bm x bm xm−1 bm xm
n
zanemarljivo majhni. Rečemo lahko, ko gre x −→ ±∞, gre funkcija f (x) −→ bamnxxm .
Torej se racionalna funkcija daleč stran od izhodišča vede podobno kot kvocient
vodilnih členov. Natančno enačbo asimptote dobimo z deljenjem obeh polinomov,
pri čemer dobimo količnik k(x) in ostanek r(x). Spomnimo se osnovnega izreka o
deljenju polinomov
p(x) = k(x)q(x) + r(x).
Delimo zgornjo enakost s q(x) :
p(x) r(x)
= k(x) + .
q(x) q(x)
p(x)
Torej lahko racionalno funkcijo zapišemo tudi drugače f (x) = q(x)
= k(x) + r(x)
q(x)
. Pri
r(x)
velikih x, je izraz q(x)
zanemarljivo majhen in je zato enačba asimptote enaka
y = k(x).
Pri iskanju enačbe asimptote ločimo tri možnosti.

1. n < m
Stopnja števca je manjša od stopnje imenovalca. Kvocient polinomov p in q
je k(x) = 0, zato je enačba asimptote y = 0.
2. n = m
Stopnja števca je enaka stopnji imenovalca. Kvocient polinomov p in q je
k(x) = abnn , zato je enačba asimptote kvocient vodilnih koeficientov y = abnn .
3. n > m
Stopnja števca je večja od stopnje imenovalca. Kvocient polinomov p in q je
polinom k stopnje n − m. Enačba asimptote je enaka y = k(x).
Graf funkcije lahko seka asimptoto in sicer jo seka pri tistih x ∈ R, ki rešijo
enačbo r(x) = 0. Začetna vrednost racionalne funkcije je enaka kvocientu kon-
stantnih členov f (0) = ab00 . Točka (0, ab00 ) je presečišče grafa funckije z ordinatno
osjo.
2
Zgled 90. Narišimo graf racionalne funkcije f (x) = x 2x−2x−2
2 −2 .
2
Ničle: rešimo enačbo x − 2x − 2 = 0. √ √
Izračunamo diskriminanto in poiščemo ničli, ki sta: x1 = 1 − 3 in x2 = 1 + 3,
obe prve stopnje.
Poli: rešimo enačbo 2x2 − 2 = 0 in dobimo dva pola prve stopnje, ki sta: x1 = 1 in
11.7. RACIONALNA FUNKCIJA 151
x2 = −1.
Asimptota: števec in imenovalec sta iste stopnje, zato je asimptota enaka kvocientu
vodilnih koeficientov. Enačba simptote je y = 12 .
Presečišče z ordinatno osjo: je točka T (0, 1).
Predznak funkcije: pola in ničli nam razdelijo abscisno os na pet intervalov. Na
√
intervalu (1 − 3, 1) vemo, da je funckija pozitivna, saj je f (0) = 1. Obe ničli
in oba pola so lihe stopnje, zato pri vsakem od njih funkcija f spremeni predznak
(slika11.21). Sedaj, ko smo določili vse lastnosti, lahko narišemo funkcijo.
+ + +
-1
- 1- 3 1
- 1+ 3 x
Slika 11.21: Predznaki
1
y=
2
1- 3 1+ 3
x2 −2x−2
Slika 11.22: Graf funkcije f (x) = 2x2 −2
.
11.7.2 Racionalne enačbe in neenačbe
Kot za vse enačbe, tudi za racionalne veljajo pravila:

1. Obe strani enačbe smemo deliti ali množiti z od nič različnim številom ali
izrazom.
2. Na obeh straneh enačbe lahko prištejemo ali odštejemo isto število (izraz).
Reševanje racionalnih enačb si poglejmo na primeru:
2
Zgled 91. Rešimo enačbo (x(2x−x−2)
2 −2) = 2.
Najprej razmislimo, za katera števila izraz na levi strani ni definiran. Če bi bil
x = 1 ali x = −1, bi v imenovalcu na levi strani enačaja dobili 0. Če velja x 6= 1
in hkrati x 6= −1, potem je (2x2 − 2) neničeln izraz in lahko z njim pomnožimo obe
strani enačbe, da se znebimo ulomka. Torej
x2 − x − 2 = 2(2x2 − 2).
Dobimo kvadratno enačbo. Vse člene damo na levo stran
3x2 + x − 2 = 0.
Rešitvi te enačbe sta: x1 = −1 in x2 = 23 . Na začetku smo razmislili, da x 6= −1,
zato je rešitev le x = 32 .
Tudi reševanje racionalnih neenačb si poglejmo na primeru.
(x −x−2) 2
Zgled 92. Zanima nas, za katere x-e graf funkcije f (x) = (x+2)(x−3) leži nad grafom
funkcije g(x) = x + 1.
Pri tistem x, kjer graf funkcije f leži nad grafom funkcije g, zavzame funkcija
f večjo vrednost od funkcije g. Rešiti moramo torej neenačbo f (x) > g(x) oz.
(x2 −x−2)
(x+2)(x−3)
> x + 1. Enačbo si uredimo tako, da damo vse člene na levo stran
neenačaja in levo stran uredimo (damo na skupni imenovalec ter imenovalec in števec
razstavimo √ √
(x + 1)(x − 1 − 5)(x − 1 + 5)
> 0.
(x + 2)(3 − x)
√ √
Na levi strani smo sedaj dobili novo funkcijo h(x) = (x+1)(x−1− 5)(x−1+ 5)
(x+2)(3−x)
. Določimo
njen predznak. √ √
Ničle funkcije h so: x1 = −1, x2 = 1 − 5, x3 = 1 + 5. Vse ničle so lihe stopnje.
Pola funkcije h sta: x1 = −2, x2 = 3. Oba sta lihe stopnje.
Izračunajmo h(0) = − 32 in določimo predznak funkcije (slika 11.23).
+ + +
-2
- 1- 5 -1 - 3 1+ 5
-
x
Slika 11.23: Predznak funkcije h.
Rešitev neenačbe je množica

√ tistih x ∈ R, za
√ katere je funcija h(x) > 0, torej je
rešitev x ∈ (−∞, −2) ∪ (1 − 5, −1) ∪ (3, 1 + 5).
11.8. EKSPONENTNA IN LOGARITEMSKA FUNKCIJA 153
11.8 Eksponentna in logaritemska funkcija

11.8.1 Definicija in lastnosti eksponentne funkcije
Funkcijo f (x) = ax za a > 0 in a 6= 1 imenujemo eksponentna funkcija, ker

ima spremenljivko v eksponentu. Za a = 1 dobimo trivialen primer eksponentne
funkcije, to je konstantna funkcija f (x) = 1, zato to možnost izločimo iz definicije
eksponentne funkcije. Eksponentna funkcija je definirana za vsa realna števila Df =
R. Ničle eksponentne funkcije so rešitve enačbe ax = 0. Ta enačba nima rešitev,
zato eksponentna funkcija nima ničel. Zaloga vrednosti eksponentne funkcije so
pozitivna realna števila Zf = R+ , saj je izraz ax > 0, za vsak a > 0 in za vsak
x ∈ R. Začetna vrednost je f (0) = a0 = 1, zato je presečišče grafa eksponentne
funkcije z ordinanto osjo točka Ty (0, 1).
Če je a > 1 je funkcija f (x) = ax naraščajoča. Daleč stran od izhodišča pa velja
naslednje:
x −→ ∞ ⇒ f (x) −→ ∞ in x −→ −∞ ⇒ f (x) −→ 0.
Če je 0 < a < 1 je funkcija f (x) = ax padajoča. Daleč stran od izhodišča pa velja
naslednje:
x −→ ∞ ⇒ f (x) −→ 0 in x −→ −∞ ⇒ f (x) −→ ∞.
Iz ugotovitev o vedenju funkcije daleč stran od izhodišča sledi, da ima graf ekspo-
nentne funkcije vodoravno asimptoto, ki je abscisna os (y = 0).
Zgled 93. Izračunajmo

¡ 1 ¢x nekaj funkcijskih vrednosti in narišimo grafa funkcij f (x) =
x
2 in g(x) = 2 (slika 11.24).
x −3 −2 −1 0 1 2 3
1 1 1
y = f (x) = 2x 8 4 2
1 2 4 8
x ¡ ¢x −3 −2 −1 0 1 2 3
y = g(x) = 12 8 4 2 1 1
2
1
4
1
8
¡ 1 ¢x
Graf funkcije f (x) = a−x = a
dobimo tako, da graf funkcije f (x) = ax
prezrcalimo čez ordinatno os.
y y
8 8
7 7
6 6
5 5
x
æ1ö
4 4
y=2 x
y = ç ÷
3 è2ø 3
2 2
1 1
-3 -2 -1 1 3 -3 -2 -1 1 2 3
2
x x
¡ 1 ¢x
Slika 11.24: Grafa funkcij f (x) = 2x in g(x) = 2
.
11.8.2 Definicija in lastnosti logaritemske funkcije
Logaritemska funkcija f (x) = loga x je inverzna funkcija k eksponentni funkciji

f (x) = ax , zato je logaritem definiran takole:
x = loga y ⇐⇒ ax = y, a > 0, a 6= 1.
Ker sta funkciji f (x) = ax in f −1 (x) = loga x inverzni velja:
f (f −1 (x)) = x =⇒ aloga x = x, x ∈ R+ ,
f −1 (f (x)) = x =⇒ loga ax = x, ∀x ∈ R.
Za računanje z logaritmi velja še:
a) Logaritem produkta je vsota logaritmov posameznih faktorjev:
loga (x · y) = loga x + loga y.
b) Logaritem kvocienta je logaritem razlike deljenca in delitelja:

µ ¶
x
loga = loga x − loga y.
y
c) Logaritem potence je produkt eksponenta in logaritma osnove:

loga xc = c loga x.
11.8. EKSPONENTNA IN LOGARITEMSKA FUNKCIJA 155
loga x
d) Prehod na novo osnovo: logb x = loga b
.
Definicijsko območje logaritemske funkcije je Df = (0, ∞), saj je R+ zaloga vrednosti

eksponentne funkcije. Zaloga vrednosti logaritemske funkcije je Zf = R, saj je R
definicijsko območje eksponentne funkcije. Ničlo logaritemske funkcije izračunamo
iz enačbe f (x) = 0 =⇒ loga x = 0. Iz definicije logaritma sledi, da je to natanko
takrat, ko je x = a0 , torej je x = 1 ničla logaritemske funkcije. Če je a > 1,
je logaritemska funkcija naraščajoča, na robovih definicijskega območja pa se vede
sledeče:
x −→ 0 =⇒ f (x) −→ −∞ in x −→ ∞ =⇒ f (x) −→ ∞.
Če je 0 < a < 1, je logaritemska funkcija padajoča, na robovih definicijskega območja

pa se vede sledeče:
x −→ 0 =⇒ f (x) −→ ∞ in x −→ ∞ =⇒ f (x) −→ −∞.
Iz ugotovitev o vedenju funkcije na robovih definicijskega območja sledi, da ima graf

logaritemske funkcije navpično asimptoto, ki je ordinatna os (x = 0).
Zgled 94. Narišimo grafa funkcij f (x) = log2 x in g(x) = log 1 x. Lahko bi izračunali
2
nekaj vrednosti. Ker vemo, da sta to inverzni funkciji funkcij iz zgleda 93, imamo
vrednosti že izračunane, le da v tabelicah zamenjamo vrednosti x in y. Dobimo grafa
na sliki 11.25.
y y
3 3
2 2
y = lo g 2 x
1 1
1 2 3 5 7 8
-1
1 2 3 4 5 6 7 8
x -1
4 6
x
y = lo g 1 x
-2 2 -2
-3 -3
Slika 11.25: Grafa funkcij f (x) = log2 x in g(x) = log 1 x.

2
11.8.3 Število e in naravni logaritem

Število e je limita zaporedja

1 n
e = lim (1 + )
n→∞ n
ali vsota vrste
X 1 ∞
1 1 1 1
e=1+ + + + + ... = ( ).
1 1·2 1·2·3 1·2·3·4 n=0
n!
Število e je iracionalno število, kar pomeni, da nima končnega decimalnega zapisa

(podobno kot število π). Njegov približek je e ∼= 2, 7.
Naravni logaritem imenujemo logaritem z osnovo e in ga označimo z ln. Naravni
logaritem je inverzna funkcija eksponentne funkcije z osnovo e, to je f (x) = ex . Ker
sta si funkciji f (x) = ex in g(x) = ln x inverzni, sta njuna grafa simetrična glede na
simetralo lihih kvadratnov (slika 11.26).
y = ex
ov
nt
ra
v ad
ihk
lih
ala
etr
sim
y = ln x
Slika 11.26: Funkciji f (x) = ex in g(x) = ln x.
11.8.4 Primera uporabe eksponentne funkcije (eksponentna

rast)
Ekonomija
Na banko vložimo glavnico (kapital) A, obrestna mera pa znaša p%. Po enem
p p
letu bomo imeli v banki A+A 100 = A(1+ 100 ) denarja. Če se ne dotikamo glavnice in
p 2
ostane obrestna mera nespremenjena, bomo po dveh letih imeli na banki A(1 + 100 )
p n
denarja in po n letih A(1 + 100 ) denarja.
11.9. TRIGONOMETRIČNE FUNKCIJE 157
Zgled 95. Naj bo glavnica A = 1000 EU R, obrestna mera 5%. Po 10 letih bomo
na banki imeli 1000 · 1, 0510 ∼
= 1629 EU R.
Včasih nas zanima, koliko časa moramo imeti denar na banki, da se bo njegova
vrednost podvojila. Rešiti moramo enačbo 1000 · 1, 05n = 2000 oz. 1, 05n = 2.
To je eksponentna enačba, ki jo rešimo s pomočjo logaritmov. Na obeh straneh
logaritmiramo. Ponavadi uporabimo kar logaritem z osnovo 10, ki ga označimo
log10 = log. Dobimo naslednjo enačbo:
log 1, 05n = log 2.
Upoštevamo pravilo o logaritmiranju potence (pravilo c) in dobimo:
n log 1, 05 = log 2.
log 2
Izrazimo n: n = log1,05 .
S kalkulatorjem izračunamo n ∼
= 14, 2. Torej se bo naš kapital podvojil v približno
14 letih.
Na obrestno obrestovanje, ki je opisano zgoraj lahko gledamo tudi kot na ge-

ometrijsko zaporedje, kar je opisano v poglavju Zaporedja.
Razmnoževanje
Kadarkoli imamo opravka s povečanjem ali pomanjšanjem neke populacije na
določeno časovno obdobje, lahko to opišemo z eksponento funkcijo. Poglejmo si
enostaven primer. V prvem letu imamo 10 zrn pšenice. Če vsako od teh zrn v
naslednjem letu rodi 10 novih zrn jih imamo 100, vsako od teh stotih zrn v nasled-
njem letu rodi 10 novih in jih imamo 1000 in tako naprej. Rast populacije pšenice
lahko opišemo s funkcijo f (x) = 10x . Če za x vzamemo 5, bomo dobili število zrn
pšenice po 5 letih.
Pri statistiki obravnavamo trend, ki je v veliko primerih eksponenten in govori
ravno o spreminjanju velikosti populacije glede na časovno komponento.
11.9 Trigonometrične funkcije
11.9.1 Radian
Radian je enota za merjenje ravninskih kotov in je definiran kot razmerje med dolžino
krožnega loka, ki ga kot določa, in polmerom (slika 11.27). Kot velikosti en radian
l l
j j= (rad )
r
r
Slika 11.27: Radian.
je kot, pri katerem je dolžina krožnega loka enaka dolžini polmera. Pretvorbi med
radiani in stopinjami:
µ ¶◦
180
1rad = ,
π
³ π ´
1◦ = rad.
180
Razmerje med dolžinama, kar radian je, nima enote, zato rad običajno ne pišemo,
razen kadar je to potrebno zaradi boljšega razumevanja in preglednosti.
11.9.2 Definicija kotnih funkcij v pravokotnem trikotniku

Glej sliko 11.28.
Sinus kota je kvocient med kotu nasprotno kateto in hipotenuzo:
sin α = ac , sin β = cb .
Kosinus kota je kvocient med kotu priležno kateto in hipotenuzo:
cos α = cb , cos β = ac .
Tangens kota je kvocient med nasprotno in priležno kateto:
tan α = ab , tan β = ab .
Kotangens kota je kvocient med nasprotno in priležno kateto:
cot α = ab , tan β = ab .
Slika 11.28: Prvokotni trikotnik.

11.9.3 Definicija kotnih funkcij v enotski krožnici

Glej sliko 11.29.
Enotska krožnica ima središče v koordinatnem izhodišču in polmer dolžine 1 enota.
Kot ϕ je kot med pozitivnim krakom abscisne osi in premičnim krakom.
Presečna točka T (x, y) je presečišče premičnega kraka kota ϕ z enotsko krožnico.
Kosinus kota ϕ je abscisa presečne točke T .
Sinus kota ϕ je ordinata presečne točke T .
Tangens kota ϕ je ordinata točke U , v kateri premični krak kota seka premico
x = 1.
Kotangens kota ϕ je abscisa točke V , v kateri premični krak kota seka premico
y = 1.
y
U
tan j
y =1 1
cot j V
T
sin j
j
-1 cos j 1 x
-1
x =1
Slika 11.29: Enotska krožnica.
11.9.4 Lastnosti in grafi kotnih funkcij
Na kotne funkcije lahko gledamo kot na realne funkcije.
Lastnosti funkcije sinus f (x) = sin x

Definicijsko območje so vsa realna števila: Df = R.
Zaloga vrednosti je: Zf = [−1, 1].
Funkcija sinus je periodična z osnovno periodo 2π: sin(ϕ + 2kπ) = sin ϕ, ∀k ∈ Z.
Ničle funkcije so x = kπ, k ∈ Z.
Maksimum funkcije je vrednost 1 in ga doseže pri x = π2 + 2kπ, k ∈ Z.
Minimum funkcije je vrednost −1 in ga doseže pri x = 3π2
+ 2kπ, k ∈ Z.
Funkcija sinus je pozitivna na intervalih (2kπ, π + 2kπ); k ∈ Z. Če gledamo v enot-

ski krožnci so to koti v prvem in drugem kvadrantu.
Funkcija sinus je negativna na intervalih (π + 2kπ, 2π + 2kπ); k ∈ Z. Če gledamo
v enotski krožnici, so to koti v tretjem in četrtem kvadrantu.
Sinus je liha funkcija: sin(−ϕ) = − sin ϕ.
-2p -p p 2p
-1
Slika 11.30: Graf funkcije sinus.
Lastnosti funkcije kosinus f (x) = cos x

Definicijsko območje so vsa realna števila: Df = R.
Zaloga vrednosti je: Zf = [−1, 1].
Funkcija kosinus je periodična z osnovno periodo 2π: cos(ϕ + 2kπ) = cos ϕ, ∀k ∈ Z.
Ničle funkcije so x = π2 + kπ, k ∈ Z.
Maksimum funkcije je vrednost 1 in ga doseže pri x = 2kπ, k ∈ Z.
Minimum funkcije je vrednost −1 in ga doseže pri x = π + 2kπ, k ∈ Z.
Funkcija kosinus je pozitivna na intervalih (− π2 + 2kπ, π2 + 2kπ); k ∈ Z. Če gledamo
v enotski krožnici so to koti v prvem in četrtem kvadrantu.
Funkcija kosinus je negativna na intervalih ( π2 + 2kπ, 3π
2
+ 2kπ); k ∈ Z. Če gledamo
v enotski krožnici so to koti v drugem in tretjem kvadrantu.
Kosinus je soda funkcija: cos(−ϕ) = cos ϕ.
-2p -p p 2p
-1
Slika 11.31: Graf funkcije kosinus.

sin x
Lastnosti funkcije tangens f (x) = tan x = cos x
Definicijsko območje so vsa realna števila razen ničel funkcije kosinus:
Df = R\{ π2 + kπ; k ∈ Z}.
Zaloga vrednosti so vsa realna števila: Zf = R.
Funkcija tangens je periodična z osnovno periodo π: tan(ϕ + kπ) = tan ϕ, ∀k ∈ Z.
Ničle funkcije so ničle sinusa: x = kπ, k ∈ Z.
Poli funkcije so ničle kosinusa: π2 + kπ; k ∈ Z.
Funkcija tangens je pozitivna na intervalih (kπ, π2 + kπ); k ∈ Z. Če gledamo v

enotski krožnici, so to koti v prvem in tretjem kvadrantu.
Funkcija tangens je negativna na intervalih (− π2 + kπ, kπ); k ∈ Z. Če gledamo v
enotski krožnici, so to koti v drugem in četrtem kvadrantu.
Tangens je liha funkcija: tan(−ϕ) = − tan ϕ. Graf funkcije je na sliki 11.32.
-2p -p p 2p
-1
Slika 11.32: Graf funkcije tangens.
Lastnosti funkcije kotangens f (x) = cot x = cos x

sin x
Definicijsko območje so vsa realna števila razen ničel funkcije sinus:
Df = R\{kπ; k ∈ Z}.
Zaloga vrednosti so vsa realna števila: Zf = R.
Funkcija kotangens je periodična z osnovno periodo π: cot(ϕ + kπ) = cot ϕ, ∀k ∈ Z.
Ničle funkcije so ničle kosinusa: x = π2 + kπ, k ∈ Z.
Poli funkcije so ničle sinusa: kπ; k ∈ Z.
Funkcija kotangens je pozitivna na intervalih (kπ, π2 + kπ); k ∈ Z. Če gledamo v
enotski krožnici, so to koti v prvem in tretjem kvadrantu.
Funkcija kotangens je negativna na intervalih (− π2 + kπ, kπ); k ∈ Z. Če gledamo v
enotski krožnici, so to koti v drugem in četrtem kvadrantu.
Kotangens je liha funkcija: cot(−ϕ) = − cot ϕ. Graf funkcije je na sliki 11.33.
11.9.5 Zveze med kotnimi funkcijami
Osnovne zveze med kotnimi funkcijami

sin2 x + cos2 x = 1 1 + tan2 x = cos12 x 1 + cot2 x = 1
sin2 x
Kotne funkcije komplementarnih kotov

Komplementarna kota imata vsoto 90◦ .
sin( π2 − ϕ) = cos ϕ cos( π2 − ϕ) = sin ϕ tan( π2 − ϕ) = cot ϕ cot( π2 − ϕ) = tan ϕ
-2p -p p 2p
-1
Slika 11.33: Graf funkcije kotangens.
Prehod na ostri kot

sin(π − ϕ) = sin ϕ cos(π − ϕ) = − cos ϕ
sin(π + ϕ) = − sin ϕ cos(π + ϕ) = − cos ϕ
Adicijska izreka
sin(α ± β) = sin α · cos β ± cos α · sin β
cos(α ± β) = cos α · cos β ∓ sin α · sin β
Kotne funkcije dvojnih kotov

sin(2ϕ) = 2 sin ϕ · cos ϕ cos(2ϕ) = cos2 ϕ − sin2 ϕ
11.10 Krožne funkcije
Pogoj, da lahko neki funkciji poiščemo inverzno funkcijo je, da začetna funkcija
zavzame vsako vrednost iz zaloge vrednosti natanko enkrat. Vemo, da je sinus pe-
riodična in vsako vrednost iz zaloge vredosti zavzame neskončno mnogokrat. Zato
si izberemo del definicijskega območja, kjer funkcija zavzame vsako vrednost iz za-
loge vrednosti natanko enkrat, in poiščemo inverzno funkcijo le na tistem delu. Za
funkcijo sinus je to interval [− π2 , π2 ], za funkcijo kosinus interval [0, π] in za funkcijo
tangens (− π2 , π2 ).
Arkus sinus f (x) = arcsin x

Funkcija arkus sinus je inverzna funkcija k funkciji sinus na intervalu [− π2 , π2 ]. Njeno
11.10. KROŽNE FUNKCIJE 163
definicijsko območje je interval Df = [−1, 1], zaloga vrednosti pa Zf = [− π2 , π2 ]. Graf

funkcije arkus sinus je na sliki 11.34.
p
2
-1 1
p
-
2
Slika 11.34: Graf funkcije arkus sinus
Arkus kosinus f (x) = arccos x

Funkcija arkus kosinus je inverzna funkcija k funkciji sinus na intervalu [0, π]. Njeno
definicijsko območje je interval Df = [−1, 1], zaloga vrednosti pa Zf = [0, π].
Graf funkcije arkus kosinus je na sliki 11.35.
p
2
-1 1
Slika 11.35: Graf funkcije arkus kosinus.
Arkus tangens f (x) = arctan x

Funkcija arkus tangens je inverzna funkcija k funkciji tangens na intervalu (− π2 , π2 ).
Njeno definicijsko območje so vsa realna števila Df = R, zaloga vrednosti pa je
interval Zf = (− π2 , π2 ).
Funkcija arkus tangens ima dve asimptoti z enačbama: y = − π2 in y = π2 .
Graf funkcije arkus tangens je na sliki 11.36.
p
2
-1 1
p
-
2
Slika 11.36: Graf funkcije arkus tangens.

1. Iz grafov na sliki 11.37 preberimo lastnosti funkcij (definicijsko območje; zaloga
vrednosti; ničle; začetna vrednost; intervale, kjer je funkcija pozitivna/negativna;
intervale, kjer funkcija narašča/pada; sodost/lihost funkcije).
y
4
a) b) c)
y 3
2 y 2
1
1 1
-4 -3 -2 -1
-3 -2 -1 1 2 3 4 x
1 2 3 4 x -3 -2 -1 1 2 3 x
-1 -1
-1
-2
-3
Slika 11.37: Slika k nalogi 1.
Rešitev:
a) Števila na abscisni osi, za katera obstaja graf funkcije, so v definicijskem
območju. Vidimo, da za −2 in 2 graf funkcije ne obstaja (pravokotnica
skozi −2 ali 2 ne seka grafa funkcije), zato ti dve števili nista v definicijskem
območju, vsa ostala pa so. Torej Df = R\{−2, 2}.
Zalogo vrednosti iščemo podobno kot definicijsko območje, le da tokrat opazu-
jemo ordinatno os. Števila na ordinatni osi, za katera graf funkcije obstaja
(pravokotnica skoznje seka graf funkcije) so v zalogi vrednosti, ostala pa ne.
Vidimo, da za števila večja ali enaka 1 graf funkcije ne obstaja, za druga pa
obstaja. Torej Zf = (−∞, 1).
Ničle so števila na abscisni osi, kjer graf funkcije seka x os: x1 = −3, x2 = 3.
Začetna vrednost je število na ordinatni osi, kjer graf funkcije seka os: f (0) =
−1.
Intervale pozitivnosti in negativnosti gledamo na abscisni osi. Funkcija je poz-
itivna, kjer graf funkcije leži nad abscisno osjo, in negativna, kjer graf funkcije
leži pod abscisno osjo. Funkcija je pozitivna na (−∞, 3) ∪ (3, ∞). Kadar je
območje sestavljeno iz več intervalov (kot v tem primeru) jih povežemo z op-
eracijo ”unija”, saj je interval množica. Intervali pozitivnosti in negativnosti so
vedno odprti. Funkcija je negativna na (−3, 3)\{2, 2}. Števili −2 in 2 moramo
izločiti, saj zanju funkcija niti ne obstaja. Intervale naraščanja in padanja
gledamo na abscisni osi (vprašamo se, za katere x funkcija narašča/pada).
Funkcija narašča na (−2, 0) ∪ (2, ∞). Intervali naraščanja in padanja so vedno
odprti. Funkcija pada na (−∞, −2) ∪ (0, 2).
Funkcija je soda, saj je njen graf simetričen na ordinatno os (če bi ga prepognili

po ordinatni osi, bi se prekril).
b) Definicijsko območje: Df = (−∞, −1) ∪ (1, ∞). Puščica na robu grafa

pomeni, da točka na katero kaže ni na grafu.
Zaloga vrednosti: Zf = [−1, 0) ∪ (0, 1], lahko zapišemo tudi tako: Zf =
[−1, 1] \ {0}.
Ničel in začetne vrednosti ni.
Funkcija je pozitivna na (1, ∞).
Funkcija je negativna na (−∞, 1).
Funkcija narašča na (−2, −1) ∪ (1, 2).
Funkcija pada na (−∞, −2) ∪ (2, ∞).
Funkcija je liha, saj je simetrična glede na koordinatno izhodišče (če levi del
zavrtimo za 180◦ okoli izhodišča, ravno prekrijemo desni del).
c) Definicijsko območje: Df = R\{−2, 1}.

Zaloga vrednosti: Zf = R\{0}.
Ničel ni.
Začetna vrednost je: f (0) = 1.
Funkcija je pozitivna na (−2, 1) ∪ (1, ∞).
Funkcija je negativna na (−∞, −2).
Funkcija narašča na: (−∞, −2) ∪ (−2, 1).
Funkcija pada na: (1, ∞).
Funkcija ni niti soda niti liha.
2
2. Dana je funkcija f (x) = √x . Izračunajmo f ( x2 ) in 2
.
x+1 f (x)
2
Rešitev: Podana je funkcija f (x) = √x . Iščemo pa f ( x2 ). V predpisu
x+1
2 2
( )
funkcije f (x) moramo povsod x zamenjati z izrazom x2 . Torej f ( x2 ) = √x2 .
x
+1
Če se da, dobljeni izraz poenostavimo:

2 4 4 4 4
f( ) = q = q = q = √ .
x x2 x2 + 1 x x2 ( x2 + 1) x x2 x2 + x2 x 2x + x2
2
Vemo, da je f (x) = √xx+1 . Iščemo f (x)
2
. Torej namesto f (x) v zadnji izraz
vpišemo predpis funkcije f in poenostavimo izraz:
√
2 2 2 x+1
= x2 = .
f (x) √
x+1
x2
2+x
3. Poiščimo definicijsko območje funkcije f (x) = x2 −1
.
Rešitev: Vemo, da racionalna funkcija ni definirana le v polih, to je v ničlah

imenovalca.
x2 − 1 6= 0
(x − 1)(x + 1) 6= 0
x 6= 1
x 6= −1
Torej je definicijsko območje dane funkcije Df = R\{1, −1}.
√
4. Poiščimo definicijsko območje funkcije f (x) = x2 − x − 6.
Rešitev: Vemo, da so sodi koreni definirani le za nenegativna števila. Koren-

jenec mora biti torej večji ali enak 0, da bo kvadratni koren definiran.
x2 − x − 6 ≥ 0
(x − 3)(x + 2) ≥ 0
Dobili smo kvadratno neenačbo. Reševanje kvadratne neenačbe je opisano v

razdelku 11.4.3. Ničli sta: x1 = −2 in x2 = 3. Vodilni koeficient je: a = 1 > 0,
zato je parabola obrnjena navzgor. Pogledamo, kje parabola leži nad abscisno
osjo. Rešitev dobljene neenačbe je enaka definicijskemu območju finkcije f :
Df = (−∞, −2] ∪ [3, ∞).
ln
√2x−2 .
5. Določimo definicijsko območje funkcije g(x) = x+3
Rešitev: V predpisu funkcije nastopajo trije kritični izrazi:

√
• Ulomek Imenovalec mora biti različen od 0: x + 3 6= 0.
• Logaritem Logaritmant mora biti strogo večji od 0: 2x − 2 > 0.
• Sodi koren Korenjenec mora biti večji ali enak 0: x + 3 ≥ 0.
Dobili smo tri pogoje, ki morajo biti vsi hkrati izpolnjeni.

Pogoje preoblikujemo.
√
x + 3 6= 0 ∧ 2x − 2 > 0 ∧ x + 3 ≥ 0
x + 3 6= 0 ∧ 2x > 2 ∧ x ≥ −3
x 6= 0 ∧ x > 1 ∧ x ≥ −3
Pogledamo, kje so vsi trije pogoji izpolnjeni (slika 11.38).
x ³ -3
x >1
x¹0
-3 0 1 x
Slika 11.38: Definicijsko območje.
Definicijsko območje funkcije g je:
Dg = (1, ∞).
Poglavje 12
Odvod
V tem poglavju bomo obravnavali funkcije, ki slikajo iz podmnožice realnih števil v

množico realnih števil, to so realne funkcije.
12.1 Limita in zveznost funkcije

Za lažje razumevanje novega pojma si oglejmo naslednji zgled.
Zgled 96. Vzemimo funkcijo
1
f (x) = e x2 .
Definirana je povsod razen v točki x = 0. Namreč pri x = 0 izraz − x12 ni defini-
ran. Zanima nas, kako so funkcija f obnaša v okolici točke 0. Vzemimo interval
[−0, 5; 0, 5] in izračunajmo vrednost funkcije v nekaterih točkah, glej tabelo 12.1.
x f (x) = e− x12
−0, 5 0, 0183
−0, 4 0, 0019
−0, 2 1, 3888 · 10−11
−0, 1 3, 72 · 10−44
0, 5 0, 0183
0, 4 0, 0019
0, 2 1, 3888 · 10−11
0, 1 3, 72 · 10−44
1
Tabela 12.1: Tabeliranje funkcije f (x) = e x2 .
Če x zavzame vrednosti, ki so z leve ali desne strani dovolj blizu točke 0, tedaj
se vrednosti funkcije f (x) bližajo točki 0. Opazimo tudi, da funkcija vrednosti 0 ne
169
170 POGLAVJE 12. ODVOD
Slika 12.1: Limita funkcije.
zavzame. Pravimo, da f (x) limitira k 0, ko gre x proti 0, kar zapišemo
lim f (x) = 0.
x→0
To ponavadi preberemo takole: limita funkcije f (x), ko gre x proti 0 je enaka 0.
Oglejmo si sedaj čisto splošno situacijo. Imamo funkcijo f , ki je definirana

povsod na neki okolici točke a, razen morda v točki a sami (funkcija je lahko v točki
a definirana ali pa tudi ne). Vrednost funkcije v točki a nas ne zanima pri iskanju
limite.
Definicija 8. Število b je limita funkcije f (x), ko gre x proti a,
lim f (x) = b,
x→a
če za vsako pozitivno število ε obstaja tako pozitivno število δ, da iz |x − a| < δ in

x 6= a sledi |f (x) − b| < ε.
Izraz lim f (x) = b preberemo: limita funkcije f (x), ko gre x proti a, je enaka
x→a
b. Za lažje razumevanje si oglejmo sliko 12.1. Z drugimi besedami lahko limito
opišemo takole: če si izberemo še tako majhno pozitivno število ε, lahko najdemo
okolico točke a (odprt interval dolžine 2δ), v kateri so (z izjemo morda točke a)
vrednosti funkcije f (x) od b oddaljene za manj kot ε.
Zgled 97. Ni pa nujno, da limita vedno obstaja. Vzemimo funkcijo f (x) = x1 . Ali
obstaja lim f (x)? S slike 12.2 je jasno, da ta limita ne obstaja. Če se bližamo točki
x→0
0 z leve, potem gredo vrednosti funkcije proti −∞; če se bližamo točki 0 z desne pa
gredo vrednosti proti ∞.
12.2. DEFINICIJA ODVODA 171
Slika 12.2: Primer funkcije, ki nima limite.
Definicija 9. Naj bo funkcija f definirana na okolici točke a. Funkcija je zvezna v

točki a, če za vsako pozitivno število ε obstaja tako pozitivno število δ, da iz |x−a| < δ
sledi |f (x) − f (a)| < ε.
Funkcija f je zvezna v točki a, če je njen graf v tej točki nepretrgan. Nepretrganost
grafa pomeni, da je funkcija v točki a definirana in da je limita funkcije v točki a
enaka funkcijski vrednosti f (a), to je
lim f (x) = f (a).

x→a
Funkcija je zvezna na množici X, če je zvezna v vsaki njeni točki. Če je funkcija
zvezna v vsaki točki definicijskega območja, pravimo, da je zvezna. Funkcija iz
primera 97 ni zvezna v točki x = 0, saj v tej točki ni niti definirana.
12.2 Definicija odvoda

Funkcija f naj bo definirana na zaprtem intervalu [a, b]. Izberimo si točko x0 ∈ [a, b].
Naj bo h majhno od nič različno število tako, da je tudi točka x0 + h ∈ [a, b].
Vzemimo izraz
f (x0 + h) − f (x0 )
,
h
ki ga imenujemo diferenčni količnik funkcije v točki x0 . Ta izraz je odvisen od h.
Kakšna je vloga diferenčnega količnika? Na sliki 12.3 smo točko z abciso x0 označili z
A in z B točko, ki ima abciso x0 +h. To sta točki A(x0 , f (x0 )) in B(x0 +h, f (x0 +h)).
Skozi ti dve točki napeljimo premico, ki jo imenujemo sekanta funkcije f . Zapišimo

smerni koeficient premice skozi ti dve točki
f (x0 + h) − f (x0 )
.
(x0 + h) − x0
Opazimo, da je smerni koeficient sekante ravno enak diferenčnemu količniku.
Definicija 10. Odvod funkcije f (x) v točki x0 je enak limiti
f (x0 + h) − f (x0 )
f 0 (x0 ) = lim .
h→0 (x0 + h) − x0
Funkcija je v točki x0 odvedljiva, če obstaja limita diferenčnega količnika. Če je
funkcija odvedljiva v vsaki točki definicijskega območja, tedaj pravimo, da je funkcija
odvedljiva.
Zgled 98. Vzemimo funkcijo f (x) = x3 in izberimo za točko x0 = 2. Diferenčni
količnik za funkcijo f v točki 2 je
f (2 + h) − f (2) (2 + h)3 − 8 h3 + 6h2 + 12h + 8 − 8
= = = h2 + 6h + 12.
h h h
Odvod v točki 2 je
f 0 (2) = lim (h2 + 6h + 12) = 12.
h→0
Zgled 99. Vzemimo funkcijo f (x) = x2 in pokažimo, da je funkcija odvedljiva na

celi realni osi. Naj bo x poljubno realno število, pokažimo, da obstaja limita
f (x + h) − f (x) (x + h)2 − x2 x2 + 2xh + h2 − x2
lim = lim = lim =
h→0 h h→0 h h→0 h
= lim (2x + h) = 2x.
h→0
Pokazali smo, da je funkcija odvedljiva. Njen odvod je
f 0 (x) = 2x.
Zgled 100. Ali je funkcija f (x) = |x| odvedljiva v točki x = 0?

Ker je
f (x + h) − f (x) f (0 + h) − f (0) |0 + h| − |0| −h
lim = lim = lim = lim = −1
h↑0 h h↑0 h h↑0 h h↑0 h
in
f (x + h) − f (x) f (0 + h) − f (0) |0 + h| − |0| h
lim = lim = lim = lim = 1,
h↓0 h h↓0 h h↓0 h h↓0 h
zato lim f (0+h)−f

h
(0)
ne obstaja, obstajala pa je leva (lim) in desna limita (lim).
h→0 h↑0 h↓0
12.2. DEFINICIJA ODVODA 173
Slika 12.3: Diferenčni količnik.
Slika 12.4: Primer funkcije, ki ni odvedljiva.

Slika 12.5: V limitnem postopku sekante preidejo v tangento.
Neposredno iz definicije sledi, da je neka funkcija odvedljiva v točki x natanko

tedaj, ko je v tej točki odvedljiva z leve in z desne strani in sta levi in desni odvod
enaka. Torej funkcija v točki 0 ni odvedljiva. Je pa ta funkcija zvezna, kar pomeni,
da lahko iz tega primera vidimo, da ni vsaka zvezna funkcija tudi odvedljiva.
12.3 Geometrični pomen odvoda

Kot smo že povedali je diferenčni količnik smerni koeficient sekante skozi točki
A(x0 , f (x0 )) in B(x0 + h, f (x0 + h)). Ko se s številom h približujemo vrednosti
0, se točka B bliža točki A (glej sliko 12.5). V limitni legi sekanto skozi točko A
imenujemo tangenta na krivuljo. Torej, smerni koeficient sekante preide v smerni
koeficient tangente. Zapišimo geometrični pomen odvoda:
Definicija 11. Odvod funkcije f 0 (x) je enak tangensu kota, ki ga oklepa tangenta v
točki x na ustrezno krivuljo s pozitivno smerjo abcisne osi (glej sliko 12.6).
Če je funkcija v točki x0 odvedljiva, tedaj obstaja tangenta na graf funkcije f ,

ki ima smerni koeficient enak f 0 (x0 ) = tan ϕ. Zapišimo še enačbo tangente na graf
funkcije v tej točki:
y − f (x0 ) = f 0 (x0 )(x − x0 ).
Odvod je dober pripomoček pri raziskovanju funkcij oziroma pripadajočih grafov.
Spomnimo se: če je smerni koeficient negativen, potem linearna funkcija pada.
Če je smerni koeficient pozitiven, pa linearna funkcija narašča. Poglejmo si oba
mejna primera. Če je smerni koeficient enak 0, tedaj je linearna funkcija konstantna
in je graf vzporeden abcisni osi. Navpična premica, pa ni graf nobene linearne
funkcije. Sedaj bomo ta spoznanja povezali z odvodom in dobili splošne ugotovitve
12.4. PRAVILA ZA ODVAJANJE 175
Slika 12.6: Geometrijski pomen odvoda.
za poljubne funkcije. Velja: če je f 0 (x) > 0, funkcija f v točki x narašča. Če pa je
f 0 (x) < 0, funkcija f v točki x pada. Preden bomo te ugotovitve dejansko uporabili
na konkretnih primerih, moramo povedati še pravila za odvajanje funkcij.
12.4 Pravila za odvajanje

Odvod funkcije f izračunamo tako, da izračunamo limito ustreznega diferenčnega
količnika (glej zgled 99). Z pravkar omenjenim postopkom izpeljemo naslednja prav-
ila, pri čemer je k konstanta. Funkciji f in g pa sta odvedljivi.
(k)0 = 0 odvod konstante

(k · f (x))0 = k · f 0 (x) (odvod produkta funkcije s konstanto)
(f (x) + g(x))0 = f 0 (x) + g 0 (x) (odvod vsote dveh funkcij)
(f (x) − g(x))0 = f 0 (x) − g 0 (x) (odvod razlike dveh funkcij)
(f (x) · g(x))0 = f 0 (x) · g(x) + f (x) · g 0 (x) (odvod produkta funkcije s konstanto)
0 (x)g 0 (x)
( fg(x)
(x) 0
) = f (x)g(x)−f
(g(x))2
(odvod količnika dveh funkcij)
Tabela 12.2: Pravila za odvajanje funkcij.
S pomočjo teh pravil in definicije odvoda lahko dokažemo tudi odvode elemen-
tarnih funkcij (tabela 12.3.).
Naredimo nekaj zgledov.
Zgled 101. Izračunajmo odvod funkcije f (x) = 4x2 . Po pravilu za odvajanje pro-
dukta funkcije s konstanto je f 0 (x) = 4(x2 )0 . Odvod potence (x2 )0 = 2x, zato je
f 0 (x) = 4(2x) = 8x.
(xn )0 = nxn−1
(ax )0 = ax ln a
(ex )0 = ex
(loga x)0 = x1 loga e
(ln x)0 = x1
(sin x)0 = cos x
(cos x)0 = − sin x
(tan x)0 = cos12 x
(cot x)0 = − sin12 x
Tabela 12.3: Tabela odvodov nekaterih elementarnih funkcij.
Zgled 102. Odvajajmo funkcijo f (x) = (x3 + 2x − 5). Najprej uporabilo pravilo za
odvod vsote funkcij. Omenimo, da očitno pravilo velja tudi za vsoto (razliko) večih
funkcij. Dobimo
f 0 (x) = (x3 )0 + (2x)0 − (5)0 .
Za odvod prvega člena uporabimo pravilo za odvod potence (x3 )0 = 3x2 (glej zgled
101), odvod (2x)0 = (2x1 )0 = 2 · 1x0 = 2 in odvod konstante je 0, kar nam da
f 0 (x) = 3x2 + 2.
Zgled 103. Naj bo f (x) = sin x cos x, tedaj je po pravilu za odvod produkta funkcij
f 0 (x) = (sin x)0 cos x + sin x(cos x)0 . Sedaj uporabimo pravili za odvod obeh elemen-
tarnih funkcij in dobimo
f 0 (x) = cos x cos x + sin x(− sin x) = cos2 x − sin2 x.
x2 −1
Zgled 104. Naj bo f (x) = x2 +1
. Potem je po pravilu za odvod količnika dveh funkcij
0 (x2 − 1)0 (x2 + 1) − (x2 − 1)(x2 + 1)0 2x(x2 + 1) − (x2 − 1)2x 4x

f (x) = 2 2
= 2 2
= 2 .
(x + 1) (x + 1) (x + 1)2
Imejmo sestavljeno funkcijo (g ◦ f )(x) = g(f (x)) in naj bosta f (x) = u in g(u)
odvedljivi funkciji. Potem je tudi sestavljena funkcija g ◦ f odvedljiva in velja
(g ◦ f )0 (x) = g 0 (f (x))f 0 (x)(odvod sestavljene funkcije).
Zgled 105. Odvajajmo funkcijo h(x) = (x + 2)3 . Funkcijo h lahko sestavimo iz
dveh funkcij f (x) = x + 2 = u in g(f (x)) = g(u) = u5 , torej je h(x) = g(f (x)).
Izračunajmo f 0 (x) = 1 in g 0 (f (x)) = g 0 (u) = 5u4 = 5(x + 2)4 . Po zgornjem pravilu
je
h0 (x) = g 0 (f (x))f 0 (x) = 5(x + 2)4 .
12.5. L’HOSPITALOVO PRAVILO 177
Za konec razdelka si oglejmo še primer uporabe geometrijskega pomena odvoda.

Zgled 106. Določimo tangento na krivuljo y = x3 + x − 4 v točki x = 2.
Izračunajmo najprej odvod y 0 = 3x2 + 1. Tangenta na krivuljo v točki x = 2 ima
smerni koeficient kt = y 0 (2) = 13. Če je y = x3 + x − 4, je y(2) = 6. Točka v kateri
računamo tangento je torej (2,6). Enačba tangente je
y − 6 = 13(x − 2)
ali
y = 13x − 20.
12.5 L’Hospitalovo pravilo

V razdelku limita funkcije smo povedali, da je funkcija f (x) v točki x0 zvezna, če je
lim f (x) = f (x0 ).
x→x0
Lahko pa se zgodi, da ima funkcija v neki točki limito, ki pa ni enaka funkcijski

vrednosti npr.
sin x
lim = 1.
x→0 x
Omenjeno limito bomo razrešili z L’Hospitalovim pravilom. Če v funkcijo f (x) =

sin x
x
vstavimo x = 0, dobimo f (0) = 00 . Točko x0 imenujemo točka nedoločenosti,
če iz funkcijskega zapisa f (x) dobimo enega izmed rezultatov
0 ∞
, , ∞ − ∞, 0 · ∞, 00 , ∞0 , 1∞ ,
0 ∞
sicer je pa funkcija pa je v okolici točke x0 definirana.
Zapišimo L’Hospitalovo pravilo. Naj bosta f (x) in g(x) funkciji, ki sta v okolici
točke x0 zvezno odvedljivi (funkcija je odvedljiva in odvod je zvezna funkcija) in naj
bo lim f (x) = lim g(x) = 0 ter g 0 (x0 ) 6= 0. Tedaj, če obstaja
x→x0 x→x0
f 0 (x)
lim ,
x→x0 g 0 (x)
obstaja tudi
f (x)
lim
x→x0 g(x)
in velja
f (x) f 0 (x)
lim = lim 0 .
x→x0 g(x) x→x0 g (x)
V primeru, da je tudi lim f 0 (x) = lim g 0 (x) = 0, tedaj postopek ponovimo, če sta
x→x0 x→x0
funkciji zvezno odvedljivi na okolici točke x0 . V primeru, ko pa je g 0 (x0 ) = 0 in je
f 0 (x0 ) 6= 0, je
f (x)
lim = ∞.
x→x0 g(x)
Pravilo velja ob analognih predpostavkah tudi za primer, ko je lim f (x) = lim g(x) =
x→x0 x→x0
∞. Ostali primeri nedoločenih izrazov pa se prevedejo na ta dva ( 00 in ∞
∞
) s prepros-
timi preureditvami.
Zgled 107. Izračunajmo sedaj

sin x cos x 1
lim = lim = = 1.
x→0 x x→0 1 1
12.6 Ekstremi funkcij

Naj bo funkcija f (x) odvedljiva, tedaj lahko izračunamo f 0 (x), ki je spet funkcija
spremenljivke x. Če je f 0 (x) odvedljiva funkcija, lahko s ponovnim odvajanjem
dobimo drugi odvod, ki ga označimo
(f 0 (x))0 = f 00 (x).
Če je tudi drugi odvod odvedljiva funkcija, dobimo s ponovnim odvajanjem tretji
odvod, ki ga označimo f 000 (x). Če se da funkcija n-krat zaporedoma odvajati,
dobimo po n korakih n-ti odvod funkcije f , ki ga označimo z f (n) (x).
Zgled 108. Funkcija f (x) = x3 ima prvi odvod f 0 (x) = 3x2 , drugi odvod f 00 (x) = 6x,
tretji odvod f 000 (x) = 6 in f (n) (x) = 0 za n ≥ 4.
Višji odvodi so odlično orodje za iskanje ekstremov funkcij. Ekstrem je lahko

maksimum ali pa minimum. Za boljše razumevanje si narišimo poljubno funkcijo
(glej sliko 12.7). Iz slike ni težko razbrati najmanjše in največje vrednosti funkcije.
Funkcija doseže minimalno vrednost v točki, ki ima abciso a in maksimalno vrednost
v točki, ki ima abciso b. Če bi se omejili na manjše intervale, npr. na interval (-3,-
1), tedaj funkcija v točki A tudi doseže maksimalno vrednost. V matematiki zato
govorimo o lokalnih in globalnih ekstremih. Zapišimo definicije:
Definicija 12. Funkcija f ima v točki x0 lokalni minimum, če obstaja okolica U
točke x0 , da je
f (x) > f (x0 ) za vsak x ∈ U .

12.6. EKSTREMI FUNKCIJ 179
Slika 12.7: Globalni in lokalni ekstremi.
Definicija 13. Funkcija f ima v točki x0 lokalni maksimum, če obstaja okolica
U točke x0 , da je
f (x) < f (x0 ) za vsak x ∈ U .
Definicija 14. Globalni maksimum oziroma največja funkcijska vrednost funkcije

f na intervalu [a, b] je v točki x0 , če je
f (x) < f (x0 ) za vsak x ∈ [a, b].
Definicija 15. Globalni minimum oziroma najmanjša funkcijska vrednost funkcije

f na intervalu [a, b] je v točki x0 , če je
f (x) > f (x0 ) za vsak x ∈ [a, b].
Če je funkcija f zvezna na intervalu [a, b], tedaj zavzame globalni minimum
v katerem od krajišč intervala [a, b] ali pa v kaki točki lokalnega minimuma. In
podobno, če je funkcija f zvezna na intervalu [a, b], tedaj zavzame globalni maksi-
mum v katerem od krajišč intervala [a, b] ali pa v kaki točki lokalnega maksimuma.
Če ima odvedljiva funkcija f v točki x0 lokalni ekstrem, je f 0 (x0 ) = 0 (Fermatov
izrek). Poglejmo si še geometrično interpretacijo. Tam, kjer ima krivulja najvišjo
ali najnižjo točko, je tangenta vzporedna z abcisno osjo, njen smerni koeficient je
enak nič. Ker pa je smerni koeficient enak vrednosti odvoda v tisti točki, je odvod
enak nič.
Ne velja pa obratno, to pomeni, da iz f 0 (x0 ) = 0 ne sledi nujno, da ima funkcija
v točki x0 ekstrem. Torej, ničla odvoda ni nujno ekstremna točka. Ničlam prvega
odvoda bomo rekli stacionarne točke. Oglejmo si naslednji zgled.
Slika 12.8: Primer funkcije, ki nima ekstrema.
Zgled 109. Vzemimo funkcijo f (x) = x3 . Odvod f 0 (x) = 3x2 ima vrednost 0 v točki
x0 = 0. V točki (0,0) pa funkcija nima ekstrema (glej sliko 12.8).
Kako poiščemo lokalne ekstreme? Za določanje ekstremov funkcije bodo pomem-

bni višji odvodi. Zapišimo splošno pravilo: Naj bo funkcija f (n)-krat zvezno
odvedljiva. Na bo f 0 (x0 ) = f 00 (x0 ) = f 000 (x0 ) = . . . = f (n−1) (x0 ) = 0 in f (n) (x0 ) 6= 0.
Potem velja:
1. če je n sodo število in f (n) (x0 ) < 0, tedaj ima f v x0 lokalni maksimum.
2. če je n sodo število in f (n) (x0 ) > 0, tedaj ima f v x0 lokalni minimum.
3. če je n liho število in f (n) (x0 ) 6= 0, tedaj ima f v x0 nima ekstrema.
Mi bomo v večini primerov uporabljali naslednjo pravilo.

Naj bo funkcija f odvedljiva in naj bo prvi odvod v točki x = x0 enak nič
0
f (x0 ) = 0. Potem velja:
1. če je drugi odvod v točki x = x0 negativen f 00 (x0 ) < 0, tedaj ima f v x0 lokalni
maksimum.
2. če je drugi odvod v točki x = x0 pozitiven f 00 (x0 ) > 0, tedaj ima f v x0 lokalni
minimum.
3. če je drugi odvod v točki x = x0 enak nič f 00 (x0 ) = 0 in je tretji odvod v točki
x = x0 različen od nič f 000 (x0 ) 6= 0, tedaj ima f v x0 prevoj.
Iskanje ekstrema si velikokrat olajšamo tako, da opazujemo predznak odvoda f 0 (x)

na dovolj majhni okolici točke x0 . Velja:
+ + - +
0 1 3
Slika 12.9: Predznaki prvega odvoda funkcije iz zgleda 110.
1. če je levo od x0 odvod f 0 (x) pozitiven, desno od x0 pa f 0 (x) negativen, je v x0

maksimum.
2. če je levo od x0 odvod f 0 (x) negativen, desno od x0 pa f 0 (x) pozitiven, je v x0

minimum.
3. če v točki x0 odvod f 0 (x) ne spremeni predznaka, pa v x0 ni ekstrema.
To drugo pravilo je uporabno takrat, ko drugi odvod funkcije ne obstaja ali pa

je preveč kompliciran.
Zgled 110. Poiščimo lokalne ekstreme funkcije
f (x) = x5 − 5x4 + 5x3 + 9.
Najprej poiščimo stacionarne točke, to so ničle prvega odvoda. Ker je f 0 (x) =

5x4 − 20x3 + 15x2 = 5x2 (x − 1)(x − 3), so x1,2 = 0, x3 = 1, x4 = 3 rešitve enačbe
f 0 (x) = 0. Ker je f 00 (x) = 20x3 − 60x2 + 30x, je f 00 (0) = 0, f 00 (1) = −10 in f 00 (3) =
90. Od koder sledi, da ima funkcija v x = 1 lokalni maksimum in v x = 3 lokalni
minimum. Ker je f 00 (0) = 0, poiščimo nadaljni odvod f 000 (x) = 60x2 − 120x + 30.
Ker je f 000 (0) = 30, ima funkcija v točki x = 0 prevoj.
Določimo ekstreme še z uporabo prvega odvoda. Narišimo ničle prvega odvoda
na številsko os (glej sliko 12.9). Če je x < 0, tedaj je f 0 (x) > 0 (funkcija na
intervalu (−∞, 0) narašča)). Če pa je 0 < x < 1, tedaj je f 0 (x) > 0 (funkcija tudi
na tem intervalu narašča) . Torej v točki x = 0 odvod ne spremeni predznaka, zato
je v tej točki prevoj. Oglejmo si, kako je z odvodom desno od točke x = 1. Če je
1 < x < 3, je f 0 (x) < 0 (funkcija na intervalu 1 < x < 3 pada) , zato je v točki
x = 1 maksimum. Ker je levo od točke x = 3 odvod f 0 (x) > 0 (funkcija na intervalu
(3, ∞) narašča), je v točki x = 3 lokalni minimum.
Z odvodom je povezana tudi konveksnost in konkavnost funkcije. Najprej si ogle-

jmo obe definiciji. Funkcija f je na intervalu (a, b) konveksna, če velja: Izberimo
poljubni točki x1 in x2 iz tega intervala. Potem daljica, ki povezuje točki (x1 , f (x1 ))
in (x2 , f (x2 )) leži nad lokom krivulje. Če zapišemo enačbo premice skozi ti dve točki
f (x2 ) − f (x1 )
y = f (x1 ) + (x − x1 ),
x2 − x1
Slika 12.10: Konveksnost, konkavnost in prevoj.
potem je vrednost funkcije za poljuben x ∈ (x1 , x2 ) manjša od y, ki ga dobimo iz

enačbe premice. Funkcija f je na intervalu (a, b) konkavna, če velja: Izberimo
poljubni točki x1 in x2 iz tega intervala. Potem daljica, ki povezuje točki (x1 , f (x1 ))
in (x2 , f (x2 )) leži pod lokom krivulje (glej sliko 12.10). Potem je vrednost funkcije
za poljuben x ∈ (x1 , x2 ) večja od y, ki ga dobimo iz enačbe premice. Funkcija f je na
intervalu (a, b) konveksna, če je drugi odvod na tem intervalu pozitiven: f 00 (x) > 0
za vsak x ∈ (a, b). Funkcija f je na intervalu (a, b) konkavna, če je drugi odvod na
tem intervalu negativen: f 00 (x) < 0 za vsak x ∈ (a, b). Točki v kateri pa je f 00 (x) = 0
pravimo prevoj. V prevojni točki torej graf preide iz konveksne v konkavno obliko
ali obratno.
Sedaj imamo vsa orodja, da se lahko lotimo risanja grafov funkcij. Za risanje
grafa funkcije bomo določili:
1. Definicijsko območje
2. Sodost, lihost
3. Ničle
4. Začetno vrednost
5. Asimptote
6. Ekstreme, prevoje
7. Konveksnost, konkavnost
Zgled 111. Podrobno analizirajmo funkcijo
(x + 1)(x − 2)
f (x) = .
x−3
Poiščimo najprej ničle funkcije
(x+1)(x−2)
f (x) = x−3
= 0 ⇔ x = −1 ali x = 2.
Ničli sta x1 = −1 in x2 = 2 ter sta obe prvega reda. Ulomljena racionalna funkcija
ima pole v ničlah imenovalca
x − 3 = 0 ⇔ x = 3.
Ker racionalna funkcija v polu ni definirana, je definicijsko območje funkcije
Df = R−{3}.
Funkcija ima začetno vrednost f (0) = 23 . Če delimo polinom x2 − x − 2 s polinomom

x − 3, dobimo
x2 −x−2 4
x−3
=x+2+ x−3
.
Torej je premica y = x + 2 poševna asimptota grafa funkcije.

Odvod funkcije
(2x−1)(x−3)−(x2 −x−2) x2 −6x+5
f 0 (x) = (x−3)2
= (x−3)2
.
Kandidate za ekstreme iščemo med ničlami prvega odvoda

x2 −6x+5
(x−3)2
= 0 ⇔ x = 5 ali x = 1.
Za x < 1 je f 0 (x) > 0 in za 1 < x < 5 je f 0 (x) < 0, zato je v točki x = 1 lokalni
maksimum. Za x > 5 pa je f 0 (x) > 0, zato je v točki x = 5 lokalni minimum.
Izračunajmo še ustrezni vrednosti f (1) = 1 in f (5) = 9. Nazadnje določimo še
intervale na katerih je funkcija konveksna in konkavna. Zato izračunajmo drugi
odvod
(2x − 6)(x − 3)2 − (x2 − 6x + 5)2(x − 3) 8(x − 3)
f 00 (x) = 4
= .
(x − 3) (x − 3)4
Ker enačba f 00 (x) = 0 ni izpolnjena za noben x iz definicijskega območja, zato
funkcija nima prevojev. Ker je f 00 (x) < 0 za vsa realna števila, ki so manjša od
3, je na intervalu (−∞, 3) funkcija konkavna. Ker pa je f 00 (x) > 0, za vsa realna
števila, ki so večja od 3, je funkcija na intervalu (3, ∞) konveksna. Na sliki 12.11
smo narisali graf funkcije.
Slika 12.11: Graf funkcije iz zgleda 111.
12.7 Uporabne naloge

Zgled 112. Funkcija prihodka nekega podjetja za dani izdelek ima obliko P (x) =
−x2 + 9x, z x smo označili proizvedeno količino izdelka. Funkcija skupnih stroškov
pa je S(x) = x2 + x + 2. Ugotovimo optimalno proizvodno količino glede na največji
dohodek in izračunajmo ta dohodek.
Dohodek podjetja je D(x) = P (x) − S(x) = −2x2 + 8x − 2. Iščemo maksimum
te funkcije. Izračunajmo prvi odvod
D0 (x) = −4x + 8.
in ga enačimo z nič
−4x + 8 = 0 ⇔ x = 2.
Drugi odvod D00 (x) = −4, torej je v točki x = 2 res maksimum. Izračun je potrdil
nam že znano dejstvo, da kvadratna funkcija z negativnim vodilnim koeficientom v
temenu doseže maksimalno vrednost. Torej točka T (2, 6) je teme funkcije. Največji
dohodek bo 6 pri proizvedeni količini 2.
Zgled 113. Kateri izmed pravokotnikov z obsegom 5m ima največjo ploščino?
Označimo z a in b stranici pravokotnika. Obseg pravokotnika je O = 2a + 2b in
ploščina P = ab. Vemo, da je 2a + 2b = 5 ali a = 5−2b 2
. V formulo za ploščino
12.8. TAYLORJEVA FORMULA 185
vstavimo a in dobimo
5 − 2b 5
P = b = −b2 + b.
2 2
Iščemo maksimum funkcije P (b). Izračunajmo prvi odvod P 0 (b) = −2b + 25 . Če ga
enačimo z nič −2b + 25 = 0, dobimo b = 54 . Iz zgleda 112 vemo, da je v tej točki
maksimum. Iskani pravokotnik ima stranico a = 54 in stranico b = 45 .
12.8 Taylorjeva formula

V tem razdelku bomo pokazali, da lahko poljubno dovoljkrat zvezno odvedljivo
funkcijo aproksimiramo s polinomom. To nam pomaga pri računanju vrednosti
zapletenih funkcij, prav tako je Taylorjeva formula uporabna pri numeričnem inte-
griranju (glej poglavje Integral).
Naj bo funkcija f zvezna funkcija, definirana na zaprtem intervalu med x0 in x,
ki je na odprtem intervalu med x0 in x vsaj (n+1)-krat odvedljiva. Potem za vsak
x obstaja primerno število ϑ med 0 in 1, da je
2 3 n
f (x) = f (x0 )+ (x−x
1!
0) 0
f (x0 )+ (x−x
2!
0)
f 00 (x0 )+ (x−x
3!
0)
f 000 (x0 )+. . .+ (x−x
n!
0)
f (n) (x0 )+Rn ,
n+1
pri čemer je Rn = (x−x 0)
(n+1)!
f (n+1) (x0 +ϑ(x−x0 )). Ta formula se imenuje Taylorjeva
formula, zadnji člen Rn pa ostanek. Izrazu na desni pravimo razvoj funkcije v
Taylorjevo formulo okoli točke x0 . Če je funkcija taka, da postane Rn pri dovolj
velikem n poljubno majhen, v tem primeru formulo zapišemo v obliki
(x − x0 ) 0 (x − x0 )2 00 (x − x0 )3 000
f (x) = f (x0 ) + f (x0 ) + f (x0 ) + f (x0 ) + . . .
1! 2! 3!
in jo imenujemo Taylorjeva vrsta. Funkcijsko vrednost v točki x lahko v tem primeru
izračunamo s poljubno natančnostjo, če seštejemo dovolj zaporednih členov. Koliko
členov pa moramo sešteti je razvidno iz ostanka.
Zgled 114. Razvijmo funkcijo f (x) = xex v Taylorjevo vrsto okoli točke x0 = 0
Zapišimo prve štiri neničelne člene.
Zapišimo najprej odvode:
f 0 (x) = ex (1 + x), f 00 (x) = ex (2 + x), f 000 (x) = ex (3 + x), f (4) (x) = ex (4 + x).
Izračunajmo še vrednosti v točki 0:
f (0) = 0, f 0 (0) = 1, f 00 (0) = 2, f 000 (0) = 3, f (4) (0) = 4.

Taylorjeva vrsta za funkcijo se glasi

x x2 x3 x4
f (x) = + 2 + 3 + 4 + ...
1! 2! 3! 4!
ali
x3 x4
f (x) = x + x2 + + + ....
2! 3!
Iz razvoja funkcije sin x takoj vidimo, da je
sin x
lim = 1.
x→0 x
Namreč
sin x x2
=1− + ...
x 3!
, če gre x proti 0, tedaj so vsi členi na desni strani od drugega naprej poljubno blizu
vrednosti 0.
Zapišimo še nekaj primerov razvoja funkcij v Taylorjevo vrsto okoli točke x0 = 0:
2 3
ex = 1 + 1!x + x2! + x3! + . . .
3 5 7
sin x = x − x3! + x5! − x7! + . . .
2 4 6
cos x = 1 − x2! + x4! − x6! + . . .

1. Odvajajmo funkcijo h(x) = e2x .
Rešitev: Funkcijo h lahko sestavimo iz dveh funkcij f (x) = 2x = u in

g(f (x)) = g(u) = eu . Izračunajmo f 0 (x) = 2 in g 0 (f (x)) = g 0 (u) = eu = e2x .
Po pravilu za odvod sestavljene funkcije je
h0 (x) = g 0 (f (x))f 0 (x) = 2e2x .
2. Odvajajmo funkcijo h(x) = ln(1 − 2x).
Rešitev: Funkcijo h lahko sestavimo iz dveh funkcij f (x) = 1 − 2x = u in

g(f (x)) = g(u) = ln u. Izračunajmo f 0 (x) = −2 in g 0 (f (x)) = g 0 (u) = u1 =
1
1−2x
. Po pravilu za odvod sestavljene funkcije je
2
h0 (x) = g 0 (f (x))f 0 (x) = .
1 − 2x
3. Poiščimo odvod implicitno podane funkcije x2 + y 2 + x = 1.
Rešitev: Enačbo odvajamo po spremenljivki x in pri tem upoštevamo, da je

y sestavljena funkcija spremenljivke x in jo je potrebno tako tudi odvajati. Na
koncu izrazimo y 0 . Torej je
2x + 2yy 0 + 1 = 0
ali
1 + 2x
y0 = − .
2y
x
4. Določimo enačbo tangente na graf funkcije f (x) = x−1
v taki točki, da bo ta
tangenta vzporedna s premico x + y = 7.
Rešitev: Premici sta vzporedni natanko takrat, ko imata isti smerni koefi-
cient. Smerni koeficient premice x + y = 7 je −1. Tangenta0
na graf0
funkcije
x
f (x) = x−1 v točki x ima smerni koeficient f 0 (x) = (x) (x−1)−x(x−1)
(x−1)2
= −1
(x−1)2
.
Da dobimo abciso iskane točke moramo rešiti enačbo
−1
= −1
(x − 1)2
ali
(x − 1)2 = 1.
Če levo stran kvadriramo in na obeh straneh odštejemo 1, dobimo
x2 − 2x = 0.
Rešitvi sta x1 = 0 in x2 = 2. Dotikališče prve tangente je v točki (0, 0) in

druge v točki (2, 2). Zapišimo še enačbi obeh tangent:
y = −x
in
y = −x + 4.
5. Izračunajmo naslednje limite:

3
a) lim xx2 −1
−1
x→1
x
b) lim x
x→∞ e
x
e2
c) lim
x→∞ −x
d) lim 1−cos
x2
x
x→0
e) lim ( sin1 x − 1
tan x
)
x→0
Rešitev:
a) Če vstavimo v funkcijski izraz x = 1, dobimo 00 , kar pomeni, da lahko

uporabimo L’Hospitalovo pravilo
x3 − 1 3x2
lim = lim .
x→1 x2 − 1 x→1 2x
Sedaj smemo krajšati, ker je x 6= 0. Zato je lim 3x = ∞. Rezultat, ki smo

x→1 2
ga dobili, je bil pričakovan, saj ima ulomljena racionalna funkcija v točki
x = 1 pol.
∞
b) V tem primeru dobimo izraz oblike ∞
, kar pa pomeni, da so izpolnjeni
pogoji za uporabo zgornjega pravila
x 1 1
lim = lim = = 0.
x→∞ ex x→∞ ex ∞
V naslednjih dveh primerih bomo uporabili pravilo, ki pravi, da je limita

produkta funkcije s konstanto enaka produktu konstante z limito funkcije.
x x 1 x
e2 e2 e2
c) lim = − lim = −∞ = − lim 2
= −∞
x→∞ −x x→∞ x ∞ x→∞ 1
d) lim 1−cos
x2
x
= 0
0
= lim sin
2x
x
= 12 lim sinx x = 21 .
x→0 x→0 x→0
1 1
e) Pri funkciji −sin x
dobimo nedoločeni izraz ∞ − ∞. Z ureditvijo
tan x
ulomka na skupni imenovalec sin1 x − tan1 x = 1−cos
sin x
x
dobimo v točki 0
0
nedoločeni izraz 0 in lahko uporabimo L’Hospitalovo pravilo
lim 1−cos x sin x
= lim cos = lim tan x = 0.
x→0 sin x x→0 x x→0
6. Podrobno analizirajmo funkcijo f (x) = (2x − 1)(x + 3)2 .
Rešitev: Funkcija je definirana za vsa realna števila in ni ne soda in ne liha.

Ničle funkcije so x1 = 12 in x2,3 = −3. Funkcija seka ordinatno os v točki
(0, −9). Odvod polinoma je
f 0 (x) = 6x2 + 22x + 12.

Slika 12.12: Graf funkcije k nalogi 6.
Ker je 6x2 + 22x + 12 = 0 natanko tedaj, ko je x = −3 ali x = − 32 , zato sta ti

dve točki stacionarni točki Izračunajmo še drugi odvod
f 00 (x) = 12x + 22.
Ker je f 00 (−3) = −14 < 0 in f 00 (− 32 ) = 14 > 0, zato ima funkcija f v

točki E1 (−3, 0) maksimum in v točki E2 (− 23 , −12, 7) minimum. Funkcija je
konkavna na intervalu (−∞, − 11
6
) in konveksna na intervalu (− 116
, ∞). Sedaj
imamo vse potrebno, da lahko narišemo graf funkcije (glej sliko 12.12).
Poglavje 13
Integral
13.1 Nedoločeni integral

V prejšnjem poglavju smo dani funkciji f iskali odvod f 0 . Osnovna naloga v tem
poglavju pa bo poiskati tako funkcijo F , da bo njen odvod F 0 enak dani funkciji f .
Definicija 16. Naj bo f funkcija definirana na intervalu I. Če je F taka funkcija
na tem intervalu, da je
F0 = f
pravimo, da je F nedoločeni integral funkcije f . Običajno nedoločeni integral za
funkcijo f označimo s Z
F (x) = f (x)dx.
R
Zapisu
R dx pravimo integralski znak, funkciji f (x) rečemo integrand in F (x) =
f (x)dx je prvotna funkcija (primitivna funkcija) ali integral. Določevanju prvotne
funkcije pravimo integriranje.
Videli smo, da je (f (x) + C)0 = f 0 (x). Kar pomeni, če iščemo nedoločeni integral
funkcije f 0 (x) ni enolično določen, pač pa do aditivne konstante natančno, kar že
samo ime pove. Velja:
Če je F nedoločeni integral funkcije f , je njen nedoločeni integral tudi funkcija
G, G(x) = F (x) + C, kjer je C ∈ R poljubna konstanta, in vsak nedoločeni integral
funkcije f ima obliko F (x) + C.
R
Zgled 115. Izračunajmo x2 dx. R
Ker je (x3 )0 = 3x2 , je ( 31 x3 )0 = x2 . Torej je x2 dx = 13 x3 + C, kjer je C ∈ R
poljubna konstanta.
R
Zgled 116. Izračunajmo cos R xdx.
0
Ker je (sin x) = cos x, je cos xdx = sin x+C, kjer je C ∈ R poljubna konstanta.
191
192 POGLAVJE 13. INTEGRAL
Tabelo integralov nekaterih elementarnih funkcij dobimo iz tabele 12.3 odvodov

elementarnih funkcij.
R 1
R xr dx = r+1 xr+1 + C, r 6= −1
1
R x
dx = ln |x| + C
R e dx = ex + C
x
R ax dx = ln1a ax + C, a > 0, a 6= 1
R sin xdx = − cos x + C
R cos xdx = sin x + C
1
R cos2 x
dx = tan x + C
1
R sin2 x
dx = − cot x + C
√ 1 dx = arcsin x + C = − arccos x + C1
R 1−x2
1
dx = arctan x √
+C
R x2 +1
1
√ dx = ln(x + 1 + x2 ) + C
R 1+x2 √
√ dx = ln(x + x2 + a + C
2
x +a
Tabela 13.1: Tabela integralov elementarnih funkcij.
13.1.1 Integral vsote dveh funkcij
Če imata funkciji f in g nedoločena integrala, ga ima tudi njuna vsota in velja
Z Z Z
(f (x) + g(x))dx = f (x)dx + g(x)dx.
Torej integral vsote je vsota integralov. R R

To pravilo hitro izpeljemo. Naj bo F (x) = f (x)dx in G(x)R = g(x)dx. Potem
0 0 0
je (F (x) + G(x))
R = F (x) R+ G (x) = f (x) + g(x) in zato je (f (x) + g(x))dx =
F (x) + G(x) = f (x)dx + g(x)dx.
13.1.2 Integral produkta funkcije s konstanto
Če ima funkcija f nedoločen integral, ga ima tudi funkcija kf , kjer je k ∈ R in velja
Z Z
(kf (x))dx = k f (x)dx.
Torej, pri integriranju lahko konstantni faktor prestavimo pred integralski znak.
13.1. NEDOLOČENI INTEGRAL 193
R
Poglejmo si še izpeljavo tega pravila.
R Naj bo F (x) = R f (x)dx. Tedaj je
0 0
(kF (x)) = kF (x) = kf (x). Zato je (kf (x))dx = kF (x) = k f (x)dx.
Oglejmo si uporabo obeh pravil.
R R R R 6
Zgled 117. Izračunajmo (x5 + 3x2 + 1)dx = x5 dx + 3x2 dx + 1dx = x6 +
3 6
3 x3 + x + C = x6 + x3 + x + C.
13.1.3 Vpeljava nove spremenljivke ali substitucija

R
Če ima funkcija f (t) nedoločeni integral F (t) = f (t)dt in je t(x) odvedljiva
funkcija, ima nedoločeni integral tudi funkcija f(t(x))t’(x) in velja
Z Z
0
f (t(x))t (x)dx = f (t)dt.
To pravilo
R sledi iz odvoda
R sestavljene funkcije (F (t))0 = F 0 (t)t0 (x) = f (t)t0 (x).
0
Zato je f (t)t (x)dx = f (t)dt.
R
Zgled 118. Izračunajmo (3x + 5)10 dx.
Ker je (3x + 5)10 polinom bi ga lahko eksplicitno izračunali in nato integrirali po
členih. Vendar bi omenjen postopek vzel kar nekaj časa in zato v praksi ni uporaben.
Naj bo t = 3x + 5, potem je dt = (3x + 5)0 = 3dx. Zato je
R R R 11 11
(3x + 5)10 13 3dx = (3x + 5)10 3dx = 13 t10 dt = 13 t11 + C = 13 (3x+5)
1
3 11
+ C.
R
Zgled 119. Izračunajmo ( x22x+3 )dx.
+3x+2 R R
Naj bo t = x + 3x + 2, potem je dt = (2x + 3)dx. Sledi ( x22x+3
2
+3x+2
)dx = 1t dt =
ln |t| + C = ln |x2 + 3x + 2| + C.
Iz zgleda 119 sledi naslednje pravilo. Če je funkcija f odvedljiva, velja

Z 0
f (x)
dx = ln |f (x)| + C. (13.1.1)
f (x)
13.1.4 Integriranje po delih (per partes)
Ta metoda izhaja iz formule za odvod produkta dveh funkcij. Spomnimo se
(u(x)v(x))0 = u0 (x)v(x) + u(x)v 0 (x).

Torej je po definiciji nedoločenega integrala

Z Z
u(x)v(x) = u (x)v(x)dx + u(x)v 0 (x)dx.
0
Od tod dobimo
Z Z
0
u(x)v (x)dx = u(x)v(x) − u0 (x)v(x)dx
ali krajše Z Z
udv = uv − vdu.
R
IntegracijaR po delih je uporabna, kadar je integral vdu na desni enostavnejši od
integrala udv na levi. Bistvo te metode je, da integrand spretno zapišemo v obliki
dveh funkcij, od katerih bo potrebno eno odvajati in drugo integrirati. Z u označimo
funkcijo, ki jo bomo odvajali in z dv funkcijo, ki jo bomo integrirali.
R
Zgled 120. Izračunajmo integral ln xdx.
Ker funkcije ln x ne znamo integrirati, naj bo u = ln x in dv = dx. Potem je
du = x1 dx in v = x. Torej lahko zapišemo
Z Z
1
ln xdx = x ln x − x dx = x ln x − x + C.
x
R ax R
R Z integracijo poR delih lahko rešimo tudi vsak integral oblike e p(x)dx, ln(ax)p(x)dx,
cos(ax)p(x)dx, sin(ax)p(x)dx, kjer je p(x) polinom in a od nič različna kon-
stanta. V teh primerih polinom odvajamo, preostalo funkcijo pa integriramo. Od
stopnje polinoma pa je odvisno, kolikokrat zaporedoma bomo uporabili integracijo
po delih (na vsakem koraku se stopnja polinoma za 1 zmanjša).
R
Zgled 121. Izračunajmo integral xex dx.
R Naj bo u = x Rin dv = ex dx. Potem je du = dx in v = ex . Torej lahko zapišemo
xex dx = xex − ex dx = xex − ex + C.
13.1.5 Integriranje nekaterih racionalnih funkcij
Racionalna funkcija je kvocient dveh polinomov. Naša naloga sedaj bo izračunati

integral Z
f (x)
dx,
g(x)
kjer sta f (x) in g(x) polinoma. Če je polinom v števcu večje ali enake stopnje
kot polinom v imenovalcu, tedaj polinoma najprej delimo. Naj bo kvocient q(x) in
ostanek r(x). Tedaj je
f (x) r(x)
= q(x) + .
g(x) g(x)
Ker je integral vsote dveh funkcij vsota integralov le-teh, je
Z Z Z
f (x) r(x)
= q(x) + .
g(x) g(x)
R r(x)
Ker je q(x) polinom, ki ga znamo integrirati, je sedaj cilj najti integral g(x) , pri
čemer je stopnja polinoma v števcu manjša od stopnje polinoma v imenovalcu. Ogle-
jmo si nekaj najpreprostejših primerov.
R 4 3 2 +x+1
Zgled 122. Izračunajmo integral x +x x+x 3 +1 dx.
Ker je stopnja polinoma v števcu večja od stopnje polinoma v imenovalcu, poli-
noma zdelimo
x4 + x3 + x2 + x + 1 x2
= (x + 1) + .
x3 + 1 x3 + 1
Torej je Z 4 Z Z
x + x3 + x2 + x + 1 x2
dx = (x + 1)dx + dx.
x3 + 1 x3 + 1
Prvi integral na desni strani bomo z lahkoto izračunali, tudi drugi integral nam ne
bo delal težav, saj smo take integrale že reševali. Če zapišemo
Z Z
x2 1 3x2
dx = dx,
x3 + 1 3 x3 + 1
R 2
potem opazimo, da je števec odvod imenovalca (glej 13.1.1). Torej je 13 x3x 3 +1 dx =
1 3
3
ln |x + 1| + C. Rešitev našega začetnega integrala je
Z 4
x + x3 + x2 + x + 1 x2 1
3
dx = + x + ln |x3 + 1| + C.
x +1 2 3
R 3
Zgled 123. Izračunajmo 2x+5 dx.
Tudi ta primer lahko rešimo z enako metodo kot prejšnji primer. Integral malo
preuredimo in dobimo Z Z
3 3 2
dx = dx.
2x + 5 2 2x + 5
Tedaj je Z
3 2 3
dx = ln |2x + 5| + C.
2 2x + 5 2
Na enak način kot zgled 123 lahko uženemo vsako racionalno funkcijo, ki ima
v imenovalcu polinom prve stopnje (linearni faktor). Seveda, če bi bila stopnja
polinoma v števcu večja ali enaka od stopnje polinoma v imenovalcu, potem bi
polinoma najprej zdelili, to bo veljalo tudi v nadaljevanju. Sedaj bomo reševali
racionalne funkcije, ki bodo imele v imenovalcu polinom druge stopnje (kvadratno
funkcijo). Vemo, da ima kvadratna funkcija lahko dve različni realni ničli, eno ničlo,
ki je dvakratna ali pa nima realnih ničel. v nadaljevanju bomo vse tri možnosti
proučili na primerih. Pripomnimo, da se pri uvedbi nove spremenljivke integral
pogosto spremeni v integral ulomljene racionalne funkcije.
R 2x
Zgled 124. Izračunajmo x2 −5x+6 dx.
2x 2x
Racionalno funkcijo x2 −5x+6 = (x−3)(x−2) lahko pišemo v obliki vsote parcialnih
A B
ulomkov x−3 + x−2 , pri tem sta A in B konstanti (to velja, če je stopnja števca
manjša od stopnje imenovalca). Torej je
2x A B
= + . (13.1.2)
(x − 3)(x − 2) x−3 x−2
Če odpravimo ulomke tako, da pomnožimo obe strani enačbe 13.1.2 z (x − 3)(x − 2),
dobimo
2x = A(x − 2) + B(x − 3)
ali
2x = x(A + B) − 2A − 3B.
Ker morajo biti koeficienti pri istih potencah spremenljivke x na obeh straneh enaki,
sledita od tod enačbi A + B = 2 in −2A − 3B = 0. Rešitev teh dveh enačb je A = 6
in B = −4. Sedaj lahko začetni integral zapišemo
Z Z Z
2x 6 4
dx = dx − dx = 6 ln |x − 3| − 4 ln |x − 2| + C.
x2 − 5x + 6 x−3 x−2
Metoda s parcialnimi ulomki je uporabna v vseh primerih, pri katerih je števec
nižje Rstopnje od imenovalca. Ničle polinoma v imenovalcu pa so realne in enkratne
2x2 +41x−91
npr. (x−1)(x+3)(x−4) dx. Bralcu prepuščamo, da reši omenjen integral.
R 3
Zgled 125. Izračunajmo x2 +6x+9 dx.
R 3
R 1
Vzemimo t = (x + 3), potem je dt = dx. Sledi x2 +6x+9 dx = 3 (x+3) 2 =
R dt R −2 −1 3
3 t2 = 3 t dt = −3t + C = − x+3 + C.
R x−1
Zgled 126. Izračunajmo (x+1) 2 dx.
Tudi ta primer bomo rešili z uvedbo nove R spremenljivke.

R t−2VzemimoR t t = (xR +2 1),
x−1
potem je dt = dx in x − 1 = t − 2. Sledi (x+1) 2 dx = t2
dt = t2
dt − t2 =
2 2
ln |t| + t + C = ln |x + 1| + x+1 + C.
Ostane nam primer, ko je polinom ulomka realno nerazcepljiv. Spet bomo ločili
dve možnosti glede na stopnjo števca.
R 1
Zgled 127. Izračunajmo integral x2 +2x+3 dx.
Naš cilj je uporabiti formulo
Z
1
2
dt = arctan t + C. (13.1.3)
t +1
Kvadratno funkcijo x2 + 2x +R3 razcepimo naR vsoto kvadratov (temenska oblika)
1
x2 +2x+3 = (x+1)2 +2. Torej je x2 +2x+3 dx = (x+1)1 2 +2 dx. Preden vpeljemo novo
spremenljivko in uporabimo formulo 13.1.3 v imenovalcu izpostavimo 2. Dobimo
R 1
R 1 1
R 1 1
R 1
2
(x+1) +2
dx = (x+1)2 dx = 2 (x+1)2 dx = 2 ( x+1
√ )2 +1
dx.
2( 2
+1) ( 2
+1) 2
x+1 √1 dx.
Naj bo t = √ ,
2
potem je dt = 2
Torej je
1
R 1
√
2
R √ 1 √
2
R 1
√
2
2 ( x+1
√ )2 +1
dx = 2 ( x+1
2
√ )2 +1
dx = 2 t2 +1
dt = 2
arctan t + C =
2 √2
2
arctan( x+1
√ ) + C.
2 2
R 4x+1
Zgled 128. Izračunajmo še integral x2 +2x+3 dx.
V tem primeru ravnamo takole. Števec ulomka 4x + 1 razcepimo na večkratnik
odvoda imenovalca plus konstanta 4x + 1 = 2(2x + 2) − 3. Potem je
R 4x+1 R R R
x2 +2x+3
dx = 2(2x+2)−3
x2 +2x+3
dx = 2 x22x+2
+2x+3
1
dx − 3 x2 +2x+3 dx.
Prvi integral rešimo z uvedbo nove spremenljivke ali pa upoštevamo, da je števec
odvod imenovalca. Drugi integral pa smo rešili v zgledu 127. Torej je
R 4x+1 √
2
2
x +2x+3
dx = 2 ln |x 2
+ 2x + 3| − 3 2
arctan( x+1
√ ) + C.
2
R
Za konec si bomo ogledali, kako rešujemo integrale oblike √ax2dx +bx+c
. Ločili
bomo dva primera glede na predznak koeficienta a (a < 0 ali a > 0).
R
Zgled 129. Izračunajmo √2x2dx−x+3 .
Opazimo,√da je vodilni Rkoeficient tročlenika R pozitiven a = 2. Najprej v imenovalcu
izpostavimo 2, dobimo √2x2dx−x+3 = √12 √ 2dxx 3 . Nato tročlenik x2 − x2 + 23
x −2+2
R
dopolnimo do popolnega kvadrata in dobimo (x − 14 )2 + 16 23
. Torej je √12 √ 2dxx 3 =
x −2+2
1
R
√ dx 1
√ 1 2 23 . Sedaj vpeljemo novo neznanko t = x − 4 , potem je dt = dx. Sledi
2 (x− 4 ) + 16
R R
√1 √ dx1 2 23 = √1 √ dt . Upoštevali bomo formulo
2 (x− 4 ) + 16 2 2 23 t + 16
Z √
dt
√ = ln(t + t2 + a) + C.
t2 + a
Slika 13.1: Riemannova vsota.
R q q
Dobimo √1 √ dt = √1 ln(t + t2 + 23
)+C = √1 ln(x − 14 + x2 − x
+ 32 ) + C.
2 t + 23
2 2 16 2 2
16
R dx
Zgled 130. Izračunajmo integral √4−2x 2.
R 1
Upoštevali bomo formulo √1−t2 dt = arcsin t + C. Najprej v imenovalcu iz-
R dx 1
R R
postavimo 2, dobimo √4−2x 2 = 2
√ dx1 2 = 21 √ dx√x 2 . Sedaj vpeljemo novo
1− 2 x 1−( )
R 2
R dt√2 √
2
neznanko t = √x2 , potem je dt = √dx2 . Sledi 12 √1−(
dx
x
√ )2
= 1
2
√
1−t2
= 2
arcsin t +
√ 2
2
C= 2
arcsin( √x2 ) + C.
13.2 Določeni integral

Pojem določenega integrala je nastal ob računanju ploščin in prostornin. Naj bo
funkcija f (x) na intervalu [a, b] zvezna in povsod pozitivna. Zanima nas ploščina
lika, ki je omejen z grafom funkcije, abcisno osjo in premicama x = a in x = b
(glej sliko 13.1). Približno lahko ploščino lika izračunamo tako, da ga razrežemo na
navpične trakove. Pričakovati je, da bomo najbolj natančen rezultat dobili v limiti,
ko gredo širine trakov proti 0.
Približno vrednost te ploščine izračunamo takole: Razdelimo interval med a in
b na n delov, za kar potrebujemo n − 1 delilnih točk, ki jih po vrsti označimo
x1 , x2 , . . . , xn−1 , kjer je a < x1 < x2 < . . . < xn−1 < b. Označimo še a = x0
in b = xn . Širine delnih intervalov označimo z δ1 , δ2 , . . . , δn (so lahko različne),
torej je δ1 = x1 − x0 , itd. Število δk je očitno pozitivno in pomeni širino k-tega
podintervala. Na vsakem podintervalu si izberemo poljubno točko ξk , to je točka na
13.2. DOLOČENI INTEGRAL 199
k-tem podintervalu. Nato tvorimo produkte
f (ξ1 )δ1 , f (ξ2 )δ2 , . . . , f (ξn )δn .
Produkt f (ξk )δk je ploščina pravokotnika, ki ima za osnovnico δk , za višino pa funkci-

jsko vrednost f (ξk ). Ta produkt je približno enak ploščini k-tega pasu. Sedaj vse te
produkte seštejmo
n
X
f (ξk )δk = f (ξ1 )δ1 + f (ξ2 )δ2 + . . . + f (ξn )δn .
k=1
To vsoto imenujemo Riemannova vsota funkcije f (x) pri dani delitvi na podin-
tervale intervala [a, b].
Rb P
Določen integral I = a f (x)dx je končna limita vsote lim nk=1 f (ξk )δk , ko
gredo vse širine δk delnih intervalov proti 0, torej n → 0. Interval [a, b] imenujemo
integracijski interval, števili a in b spodnja in zgornja meja integracije, x pa
integracijska spremenljivka.
Ali limita vedno obstaja? Če je funkcija zvezna in nenegativna, tedaj se da
pokazati, da limita obstaja in je eno samo število - ploščina lika med krivuljo in ab-
cisno osjo (glej sliko 13.1 ), kakorkoli izbiramo vmesne točke xk in kakorkoli izbiramo
točke ξk na podintervalih. Pravimo, da je f integrabilna na intervalu [a, b].
13.2.1 Lastnosti določenega integrala
1. Če v določenem integralu zamenjamo meji med seboj, integral spremeni samo
predznak
Rb Ra
a
f (x)dx = − b
f (x)dx.
2. Če sta obe meji enaki, je vrednost integrala enaka 0

Ra
a
f (x)dx = 0.
3. Če je f na intervalu [a, b] zvezna in c ∈ (a, b) poljubno število, je
Rb Rc Rb
a
f (x)dx = a
f (x)dx + c
f (x)dx.
13.3 Zveza med določenim in nedoločenim inte-

gralom
Zapišimo osnovni izrek integralskega računa:
Naj bo funkcija f zvezna na [a, b]. Če je funkcija F poljuben nedoločeni integral
za funkcijo f , je Z b
f (x)dx = F (x)|ba = F (b) − F (a).
a
Torej takoj, ko znamo izračunati nedoločeni integral, znamo izračunati tudi določeni
integral, ki je razlika vrednosti nedoločenih integralov na zgornji in spodnji meji,
kar pa je po absolutni vrednosti enako ploščini liki med krivuljo in abcisno osjo.
Nazorneje bomo to prikazali v naslednjem razdelku.
Preden začnemo s konkretnimi primeri si oglejmo še pomembno lastnost določenega
integrala.
Če sta funkciji f in g integrabilni na intervalu [a, b], α in β pa poljubni realni
števili, je funkcija h(x) = αf (x) + βg(x) tudi integrabilna na intervalu [a, b] in velja
Z b Z b Z b
(αf (x) + βg(x))dx = α f (x)dx + β g(x)dx.
a a a
R2
Zgled 131. Izračunajmo določeni integral 0 (x2 + 1)dx.
Najprej izračunamo nedoločeni integral
Z
x3
(x2 + 1)dx = + x + C = F (x).
3
Nato izračunamo vrednost funkcije F (x) pri zgornji in spodnji meji F (0) = C ter
F (2) = 83 + 2 + C. Dobimo
Z 2
8 8
(x2 + 1)dx = F (2) − F (0) = + 2 + C − C = + 2.
0 3 3
V nadaljevanju bomo konstanto C izpuščali, ker pri odštevanju odpade.
R0
Zgled 132. Izračunajmo še določeni integral −1 (x3 )dx.
R 4 R0 4
Nedoločen integral (x3 )dx = x4 , potem je −1 (x3 )dx = x4 |0−1 = − 14 .
Zgled 133. Poglejmo si uporabo Taylorjeve formule in približno izračunajmo ploščino

2
pod Rkrivuljo f R(x) = e−x na intervalu od 0 do 1.
1 −x2 1 4 6 3 5 7
0
e = 0 (1 − x2 + x2 − x6 + . . .)dx = x − x3 + x10 − x42 + . . . |10 = = 1 − 13 +
1 1 1
10
− 42 + 216 − . . . ≈ 0, 7474
13.4. UPORABA DOLOČENEGA INTEGRALA 201
Slika 13.2: Ploščina lika, ki je omejen z grafom pozitivne funkcije in x-osjo.
13.4 Uporaba določenega integrala

13.4.1 Računanje ploščin
Če je funkcija f zvezna in pozitivna na intervalu [a,b] je ploščina lika, ki ga graf

funkcije f omejuje z x osjo na intervalu [a,b]:
Z b
S= f (x)dx.
a
Glej sliko 13.2. Koliko pa je ploščina lika med grafom negativne funkcije in x osjo
na intervalu [a,b] (glej sliko 13.3)? Zlahka ugotovimo, da je ploščina lika enaka
absolutni vrednosti določenega integrala na intervalu [a,b]:
Z b
S=| f (x)dx|.
a
Zgled 134. Določimo ploščino lika, ki ga omejujeta abcisa in parabola y = 1 − x2 .

Najprej skicirajmo graf funkcije (slika 13.4). Ploščina je
Z 1
x3 1 1 −1 4
S= (1 − x2 )dx = (x − ) |−1 = (1 − ) − (−1 − )= .
−1 3 3 3 3
Slika 13.3: Ploščina lika, ki je omejen z grafom negativne funkcije in x-osjo.
Slika 13.4: Slika k zgledu 134.

13.4. UPORABA DOLOČENEGA INTEGRALA 203
Slika 13.5: Ploščina lika, ki je omejen z grafoma dveh funkcij.
Imejmo funkciji f in g, zvezni na [a,b] in taki, da je f (x) ≥ g(x) za vsak x

iz tega intervala (slika 13.5). Ploščina lika, omejenega z grafoma funkcij f in g in
premicama x = a ter x = b je
Z b
S= (f (x) − g(x))dx.
a
Ta formulo velja tudi, če je katera izmed funkcij negativna.
13.4.2 Računanje prostornine vrtenin
Določeni integral lahko uporabimo tudi za računanje prostornine telesa, ki ga dobimo

tako, da lik, ki je omejen z grafom funkcije f in z x osjo na intervalu [a,b], zavrtimo
za 360◦ okoli osi x. Telo, ki ga dobimo imenujemo rotacijsko telo ali vrtenina.
Prostornina je Z b
V =π f 2 (x)dx.
a
13.4.3 Računanje površine rotacijske ploskve
Površino rotacijske ploskve, ki jo dobimo tako, da lik, ki je omejen z grafom funkcije

f in z x osjo na intervalu [a,b], zavrtimo za 360◦ okoli osi x, izračunamo po formuli
Z b p
P = 2π f (x) 1 + (f 0 (x))2 dx.
a
Zgled 135. Zavrtimo krožnico x2 + y 2 = 1 okoli x osi. Izračunajmo volumen in

površino nastalega telesa.
Napišimo enačbo krožnice za tisti del, ki leži nad x osjo:
√
f (x) = y = 1 − x2 .
R1 3
Torej je V = π −1 (1 − x2 )dx = π(x − x3 )|1−1 = π(1 − 31 − (−1 + 31 )) = 4π in P =
R1 √ q R
3
x2 1 1
2π −1 1 − x2 1 + 1−x 2 dx = 2π −1 dx = 2π(x)|−1 = 4π. Izpeljali smo volumen in
obseg krogle z radijem 1 enoto.
13.4.4 Računanje dolžine krivulje
Določeni integral lahko uporabimo tudi za računanje dolžine krivulje grafa funkcije
f na intervalu [a,b]. Dolžina krivulje je
Z bp
s= 1 + (f 0 (x))2 dx.
a
Zgled 136. Izračunajmo dolžino premice y = 1 − 2x na intervalu [−1, 1].

Dolžina premice je
Z 1p √
s= 1 + (−2)2 dx = 2 5
−1

R
1. Izračunajmo integral (x − 1)(x + 1)dx.
R R
Rešitev: Ker je (x − 1)(x + 1) = x2 − 1, je (x − 1)(x + 1)dx = (x2 − 1)dx =
R 2 R 3
x dx − 1dx = x3 + x + C.
R √
2. Izračunajmo integral ( x − x12 )dx.
R √ R 1 R 3
−1 3
Rešitev: ( x − x12 )dx = x 2 dx − x−2 dx = x2
3 − x−1 + C = 23 x 2 + x1 + C.
2
R√
3. Izračunajmo x x2 + 1dx.
R √
Rešitev: Vzemimo t = x2 + 1, potem je dt = 2xdx. Sledi x x2 + 1dx =
R 1 √ R √ R√ R 1 3
2x x 2 + 1dx = 1 2x x 2 + 1dx = 1 tdt = 1
t 2 dt =
1 t2
+C =
2 2 2 2 2 3
2
1 3
3
(x2 + 1) 2 + C.
R ln2 x
4. Izračunajmo x
dx.
R ln2 x
R
Rešitev: Vzemimo t = ln x, potem je dt = x1 dx. Sledi x
dx = t2 dt =
3
t3
3
+ C = ln3 x + C.
R
5. Izračunajmo sin6 x cos xdx.
R
Rešitev: Vzemimo t = sin x, potem je dt = cos xdx. Sledi sin6 x cos xdx =
R 6 7 7
t dt = tt + C = sint x + C.
R
6. Izračunajmo sin(5x + 3)dx.
R
RRešitev:
1
Naj bo t = 5x R+ 3, potem je dt = 5dx.
R Sledi sin(5x + 3)dx =
5
· 5 sin(5x + 3)dx = 15 5 sin(5x + 3)dx = 15 sin tdt = 15 (− cos t) + C =
1
− 5 (cos(5x + 3)) + C.
R
7. Izračunajmo tan xdx.
sin x
Rešitev: Ker je tanRx = cos x
in (cos
R x)0 = − sin x, vzamemo t = cos x. Tedaj
sin x
je dt = − sin xdx in cos x
dx = − 1t dt = −ln|t| + C = −ln| cos x| + C.
R
8. Izračunajmo integral (x2 − 1) ln xdx.
3
Rešitev: Naj bo u = ln x in dv = (x2 −1)dx. Potem je du = x1 dx in v = x3 −x.
R 3 R 3 3
Torej lahko zapišemo (x2 − 1) ln xdx = ( x3 − x) ln x − ( x3 − x) x1 dx = ( x3 −
R 2 3 3
x) ln x − ( x3 − 1)dx = ( x3 − x) ln x − ( x9 − x) + C =
R
9. Izračunajmo integral x2 cos x.
Rešitev:R Naj bo u = x2 in dvR = cos dx. Potem je du =R 2xdx in v = sin x.

2 2 2
RTorej je x cos x = x sin x − 2x sin xdx = x sin x − 2 x sin xdx. Integral
x sin xdx izračunamo tako, da za ta integral še enkrat uporabimo integracijo
po
R delih. Naj bo u = x Rin dv = sin xdx. Tedaj je du = dx, v = − cos x in
x sin xdx = −x cos x + cos xdx = −x cos x + sin x. Skratka
R R
x2 cos x = x2 sin x − 2 x sin xdx = x2 sin x − 2(−x cos x + sin x) + C =
x2 sin x + 2x cos x − 2 sin x + C.
Slika 13.6: Slika k nalogi 10.
x2
10. Izračunajmo ploščino lika, ki je omejen s krivuljama y = 5
in y = x − 65 .
Rešitev: Najprej moramo določiti integracijske meje in skicirati grafa obeh

funkcij (Slika 13.6). Določiti moramo prvi koordinati presečišč obeh krivulj.
Dobimo ju iz enačbe
x2
5
= x − 56 .
Če enačbo pomnožimo s 5, dobimo
x2 − 5x + 6 = 0.
Tako je x1 = 2 in x2 = 3. Iskana ploščina je enaka

R3 2
S= 2
(− x5 + x − 65 )dx = 1
30
.
Literatura
[1] J. Brenčič, F. Lazarini, Splošna in anorganska kemija: za gimnazije, strokovne

in tehniške šole, DZS, Ljubljana (1992).
[2] N. Bukovec, J. Brenčič, Kemija za gimnazije 1, DZS, Ljubljana (2000).
[3] M. Fošner, A. Fošner, Matematika[elektronski vir]: univerzitetni učbenik, Fakul-

teta za logistiko, Celje (2008).
[4] D. Kavka, Matematika v srednji šoli, Modrijan, Ljubljana (2006).
[5] P. Legiša, Matematika:drugi letnik, DZS, Ljubljana (1997).
[6] J. Lep, Matematika z vajami in nalogami - Priročnik za samostojni študij - 1.

zvezek, Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru, Maribor (1995).
[7] J. Lep, Matematika z vajami in nalogami - Priročnik za samostojni študij - 2.

zvezek, Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru, Maribor (1995).
[8] P. Mizori Oblak, Matematika za študente tehnike in naravoslovja, 1.del, Fakul-

teta za strojništvo, Ljubljana (1994).
[9] G. Pavlič, M. Rugelj, J. Šparovec, D. Kavka, Planum, Modrijan, Ljubljana

(2006).
[10] M. Radić, Sistemi linearnih jednadžbi i linearno programiranje, Školska knjiga,

Zagreb (1974).
[11] A. Vadnal, Linearno programiranje, DMFA Slovenije, Ljubljana (1994).
[12] I. Vidav, Višja matematika, DMFA Slovenije, Ljubljana (1994).
207
Stvarno kazalo
²-okolica točke, 108 padajoča na intervalu, 127

pol, 149
Cramerjevo pravilo, 37 polinom, 146
potenčna, 140
determinanta, 18
pozitivna na intervalu, 127
razvoj po stolpcu, 22
prevoj, 182
razvoj po vrstici, 22
racionalna, 148
diferenčni količnik, 171
realna, 125, 169
diferenca, 106
sinus, 159
določen integral, 199
soda, 127
elementarne transformacije, 36 tangens, 160
točka nedoločenosti, 177
funkcija, 125 začetna vrednost, 127
asimptota, 126, 149 zaloga vrednosti, 125
definicijsko območje, 125 zvezna, 171
eksponentna, 153 zvezna v točki, 171
graf, 126
inverzna, 128 Gaussova eliminacijska metoda, 40
kompozitum funkcij, 128
integral
konkavna na intervalu, 182
integralski znak, 191
konveksna na intervalu, 181
integrand, 191
korenska, 143
integriranje, 191
kosinus, 160
nedoločeni, 191
kotangens, 161
integriranje po delih, 193
kvadratna, 133
liha, 128 koren, 139
limita, 170 kotne funkcije, 158
linearna, 129
naraščajoča na intervalu, 127 L’Hospitalovo pravilo, 177
navpična asimptota, 149 linearna kombinacija vektorjev, 71
negativna na intervalu, 127 linearno programiranje
ničla, 127 dualni linearni problem, 56
odvedljiva, 172 grafična metoda, 53
208
STVARNO KAZALO 209
namenska funkcija, 53 radian, 157

odprt transportni problem, 60
omejitve, 53 sekanta, 172
prehrambeni problem, 56 sistem enačb, 35
primarni linearni problem, 56 določen, 36
splošni problem, 53 homogeni, 36
transportni problem, 60 nedoločen, 36
zaprt transportni problem, 60 nehomogeni, 36
protisloven, 36
maksimum skalar, 69
globalni, 179
lokalni, 179 tangenta, 174
matrika, 25 Taylorjeva formula, 185
adjungirana, 29
vektor, 69
enotska, 29
enačba ravnine v prostoru, 83
inverzna, 30
enačba premice v prostoru, 81
kvadratna, 28
enotski, 69
množenje s skalarjem, 26
kolinearni vektorji, 70
podobna, 30
komplanarni vektorji, 70
rang, 30
krajevni, 73
spodnje trikotna, 29
linearno neodisni vektorji , 72
transponirana, 28
linearno odvisni vektorji, 72
vsota, 26
mešani produkt, 79
zgornje trikotna, 29
nasprotni, 70
minimum
nič, 69
globalni, 179
produkt vektorja s skalarjem, 71
lokalni, 178
prosti, 69
obrestno obrestovanje, 108 razlika vektorjev, 70
odvod, 172 seštevanje, 70
drugi, 178 skalarni produkt, 75
tretji, 178 vektorski produkt, 77
vezan na premico, 69
parabola, 133 vezan na točko, 69
teme, 134 vrsta, 117
poddeterminanta, 21 absolutno konvergentna, 122
potenca, 138 alternirajoča, 122
premica, 129 D’ Alambertov kriterij, 120
enačba, 132 divergentna, 117
smerni koeficient, 130 geometrijska, 118
produkt, 27 konvergentna, 117, 119
210 STVARNO KAZALO
majoranta, 120
pogojno konvergentna, 122
Raabejev kriterij, 121
s pozitivnimi členi, 119
Taylorjeva, 185
vsota, 117
zaporedje, 103
alternirajoče, 105
aritmetično, 106
divergentno, 109
Fibonaccijevo, 104
geometrijsko, 107
konvergentno, 109
limita, 109
monotono, 105
naraščajoče, 104
natančna spodnja meja, 105
natančna zgornja meja, 105
navzdol omejeno, 105
navzgor omejeno, 105
omejeno, 105
padajoče, 104
podzaporedje, 104
spodnja meja, 105
stekališče, 109
strogo naraščajoče, 104
strogo padajoče, 105
zgornja meja, 105

Ucbenik2 PDF

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Ucbenik2 PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Tadeja Kraner Šumenjak

CIP-kataložni zapis o publikaciji

Naslov: Matematika - Univerzitetni učbenik

Avtor: Tadeja Kraner Šumenjak in Vilma Šuštar

Strokovni recenzenti: izr.prof.dr Jože Nemec in doc.dr. Aleksandra Tepeh

Datum izida: [dan.mesec.leto]

Različica (e-pub): R [številka]

Sistemske zahteve (e-pub):

Programske zahteve (e-pub):

S tem delom želiva olajšati študentom na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske

V Mariboru, september 2010

I Osnove linearne algebre 15

4 Sistemi linearnih enačb 35

4.3 Grafična predstavitev sistemov linearnih enačb . . . . . . . . . . . . . 47

II Osnove matematične analize 91

9.4.3 Limita zaporedja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109

11 Funkcije in njihove lastnosti 125

11.9.1 Radian . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157

4.1 Rešljivost sistema linearnih enačb z n neznankami. . . . . . . . . . . 43

5.1 Zgled 27. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55

9.1 Okolica točke. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109

11.1 Ni graf nobene funkcije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127

11.5 Premica iz zgleda 72. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131

12.1 Limita funkcije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170

12.6 Geometrijski pomen odvoda. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 175

13.1 Riemannova vsota. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 198

5.1 Tabela za zgled 28. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57

11.1 Tabela za linearno funkcijo iz zgleda 72. . . . . . . . . . . . . . . . . 131

13.1 Tabela integralov elementarnih funkcij. . . . . . . . . . . . . . . . . . 192

Osnove linearne algebre

2.1 Definicija determinante

Dvovrsta determinanta ima vrednost:

2.2 Lastnosti determinant

(2) Če v determinanti k eni vrstici (stolpcu) prištejemo poljuben večkratnik

(5) Determinanta z dvema enakima ali proporcialnima vrsticama (stolpcema)

Zgled 7. Determinanta z dvema enakima vrsticama:

Determinanta z vrstico samih ničel:

2.3 Računanje determinant višjega reda

Izberimo si poljuben element aij determinante D. Iz determinante D dobimo de-

Determinanto D reda n izračunamo tako, da skalarno množimo katero koli vrsto

Tak način izračunavanja imenujemo razvoj po i-ti vrstici (j-tem stolpcu) .

Razvoj po drugi vrstici:

= 4 · 1 + 5 · 2 + (−2) · (−6) = 4 + 10 + 12 = 26.

Vidimo, da se razvoj po vrstici oz. stolpcu, ki vsebuje ničle poenostavi, zato si

Vsi členi razen drugega so nič, zato je

Običajno izračunamo determinanto tako, da z upoštevanjem lastnosti determi-

2.4 Naloge s postopki za reševanje

Rešitev: Izračunamo determinanto:

3.1 Osnovni pojmi

3.1.1 Vsota matrik

Seštevamo lahko le matrike istih dimenzij. Dve matriki seštejemo tako, da

3.1.2 Množenje matrike s skalarjem

Matriko A = [aij ] pomnožimo s skalarjem λ ∈ R tako, da z njim pomnožimo

3.1.3 Produkt matrik

Lastnosti množenja matrik

1. Množenje matrik ni komutativno: AB 6= BA.

Zgled 17. Vzemimo matriki iz zgleda 16. Produkt BA ni samo različen od

Produkt matrik ni komutativen, tudi če obstajata oba produkta AB in BA.

2. Množenje matrik je asociativno: (AB)C = A(BC).

3.1.4 Transponirana matrika

Transponirano matriko k matriki A označimo AT in jo dobimo tako, da vsako

3.2 Kvadratne matrike

3.2.1 Enotska matrika