FIZIKA

NIHANJE, VALOVANJE, TERMODINAMIKA

Anita Prapotnik Brdnik
Maribor, 2010
Kazalo
1 Elastomehanika 4
1.1 Teoreticni uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4
1.2 Primeri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
1.3 Dodatne naloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
2 Nihanje - dinamika 8
2.1 Teoreticni uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
2.1.1 Ravnovesne lege . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
2.1.2 Vrste nihanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9
2.1.3 Lastno neduseno harmonicno nihanje . . . . . . . . . . . . . . . . . 9
2.1.4 Lastno duseno harmonicno nihanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11
2.2 Primeri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12
2.3 Dodatne naloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
3 Nihanje - kinematika 20
3.1 Teoreticni uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
3.1.1 Osnove Harmonicnega nedu senega nihanja . . . . . . . . . . . . . . 20
3.1.2 Gracna predstavitev nihanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
3.1.3 Lastnosti nedusenega nihanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
3.1.4 Energija pri nedusenem nihanju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25
3.2 Primeri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25
3.3 Dodatne naloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32
4 Duseno nihanje 34
4.0.1 Harmonicno duseno nihanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34
4.0.2 Harmonicno vsiljeno nihanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36
4.1 Primeri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38
4.2 Dodatne naloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39
5 Valovanje 40
5.1 Teoreticni uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40
5.1.1 Potujoce ravno valovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40
5.1.2 Stojece valovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42
5.1.3 Zvok, jakost in glasnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43
2
5.2 Primeri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44
5.3 Dodatne naloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49
6 Valovanje - Doplerjev efekt 51
6.1 Teoreticni uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51
6.1.1 Dopplerjev efekt pri odboju na oviri . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52
6.1.2 Dopplerjev efekt, ko se oddajnik in sprejemnik priblizujeta pod kotom 52
6.1.3 Dopplerjev efekt pri premikajocem se mediju . . . . . . . . . . . . . 52
6.2 Primeri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53
6.3 Dodatne naloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55
7 Temperaturno razsirjanje (krcenje) snovi 58
7.1 Teoreticni uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58
7.2 Primeri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59
7.3 Dodatne naloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61
8 Toplota, kalorimetrija 62
8.1 Teoreticni uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62
8.2 Primeri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64
8.3 Dodatne naloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66
9 Plinska Enacba 68
9.1 Teoreticni uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68
9.1.1 Plinska enacba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68
9.1.2 Plinske spremembe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68
9.1.3 Delo, toplota in sprememba notranje energije pri plinskih spremembah 70
9.2 Primeri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71
9.3 Dodatne naloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74
10 Prevajanje toplote 75
10.1 Teoreticni uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75
10.1.1 Kondukcija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75
10.1.2 Konvekcija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75
10.1.3 Radiacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76
10.2 Primeri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76
10.3 Dodatne naloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79
3
Poglavje 1
Elastomehanika
1.1 Teoreticni uvod

Ce palico dolzine l in precnega preseka S vzdolzno obremenimo s silo velikosti F, naj se

njena dolzina podaljsa (skrajsa) za l, polmer oziroma precna dolzina pa naj se skrajsa
(podaljsa) za r:
Spremembe dimenzij palice potemtakem dolocata enacbi:
F
S
= E
l
l
r
r
=
l
l
(1.1)
kjer je E Youngov modul ali modul elasticnosti in poissonovo stevilo. Modul elasticnosti
in poissonovo stevilo sta odvisna od materijala (glej spodnjo tabelo):
4
materijal E [10
10
N/m
2
]
aluminij 7 0,33
baker 11 0,35
beton 3-10 0.2
bron 10 0,33
guma 0,001-0,015 0,5
jeklo 20 0,3
steklo 6,5-9 0.19-0.3
titan 11 0,34

Ce vijacno vzmet vzdolzno obremenino s silo velikosti F, spremembo dozine vzmeti

dolocimo iz enacbe:
F = kx, (1.2)
kjer je k razteznostni koecient dane vzmeti.

Ce primerjamo enacbi (1.1) in (1.2) vidimo,
da palico lahko obravnavamo kot vzmet z razteznostnim koecientom:
k =
ES
l
.
Vec vzmeti lahko sestavimo v novo vzmet, tako da jih vezemo vsporedno ali/in za-
poredno.

Ce n vzmeti z razteznostnimi koecienti k
1
, k
2
do k
n
zvezemo vsporedno,
dobljena vzmet ima razteznostni koecient:
k = k
1
+ k
2
+ + k
n
,
ce pa jih zvezemo zaporedno, dobljena vzmet ima razteznostni koecinet k, ki ga podaja
enacba:
1
k
=
1
k
1
+
1
k
2
+ +
1
k
n
.
1.2 Primeri
1. Bakreno palico dolzine l = 2 m in premera 2r = 3 cm obremenimo s silo
F = 500 N. Za koliko se pri tem spremene dolzina, premer in volumen
palice.
Spremebo dolzine zice x dobimo iz Hookovega zakona:
F
S
= E
x
l
x =
Fl
ES
=
Fl
Er
2
=
500 N 2 m
11 10
10
N/m
2
0, 15
2
m
2
= 3 m, (1.3)
Spremebo dolzine in spremebo polmera pa povezuje enacba:
r
r
=
x
l
r =
xr
l
=
0, 35 3 m 0, 15 m
2 m
= 0, 08 m. (1.4)
Volumen zice racunamo kot volumen valja. Pred obremenitvijo je ta enak V
0
= lr
2
,
po obremenitvi pa V = l
n
r
2
n
, kjer sta l
n
in r
n
nova dolzina in polmer palice. Ker
5
se palica podaljsa za x in skrci za r, lahko zapisemo l
n
= l + x in r
n
= r r.
Novi volumen je torej:
V = l
n
r
2
n
= (l + x)(r r) = (l + x)(r
2
2rr + r
2
) =
(lr
2
2lrr + lr
2
+ xr
2
2xrr + xr
2
) .
Ker sta x in r majhni kolicini, lahko zanemarimo vse clene v katerih nastopajo x
2
,
r
2
in xr.

Ce se uporabimo izpeljana izraza za x in r iz (1.3) in (1.4), dobimo:
V = (lr
2
2lrr + xr
2
) =
_
lr
2
2lr
xr
l
+ xr
2
_
=

_
lr
2
2r
2
x + xr
2
_
= (lr
2
+ xr
2
(1 2)) =
_
lr
2
+
Fl
ES
r
2
(1 2)
_
=
= V
0
+ lr
2
F
ES
(1 2) = V
0
+
FSl
ES
(1 2) .
V =
Fl
E
(1 2) = 0, 003 mm
3
.
2. En meter dolgo vzmet s konstanto 10 N/cm razrezemo na tri enako dolge
kose in jih povezemo vsporedno. Koliksen je razteznostni koecient tako
dobljene vzmeti.
Razteznostni koecient originalne vzmeti oznacimo z k, razteznostni koecient enega
koscka vzmeti, po tem ko smo vzmet razrezali, pa z k
1
.

Ce zelimo sestaviti nazaj
originalno vzmet, moramo dobljene koscke vezati zaporedno. Torej lahko zapisemo:
1
k
=
1
k
1
+
1
k
1
+
1
k
1
=
3
k
1
,
k =
k
1
3
, k
1
= 3k = 30 N/cm.
Koscke sedaj sestavimo vsporedno, da dobimo razteznostni koecient iskane vzmeti
(k
n
):
k
n
= k
1
+ k
1
+ k
1
= 3k
1
= 9k = 90 N/cm.
3. Jekleno palico s presekom S = 2 cm
2
in dolzino l = 0, 5 m stisemo, tako da
se skrajsa za 0, 1%. Koliko dela opravimo pri tem?
Jekleno palico lahko obravnavamo kot vzmet z razteznostnim koecientom k =
ES/l. Energija taksne vzmeti, ko jo stisnemo za x se torej spremeni za:
W = k
x
2
2
=
ESx
2
2l
=
ESl
2
_
x
l
_
2
=
2 10
11
N/m
2
2 cm
2
0, 5 m
2
0, 001
2
= 1 J .
6
1.3 Dodatne naloge
1. Bakreno zico dolzine 2 m in jekleno zico dolzine 1 m povezemo eno za drugo in na
spodnji konec obesimo utez mase 5 kg.

Zici imata enaka presek 1 mm
2
. Za koliko se
podaljsata zici in za koliko se zmanjsata premera?
2. Lahka palica dolzine 80 cm je na krajiscih pripeta na dve enako dolgi vsporedni zici
enakega preseka. Prva zica je jeklena, druga pa bakrena. Koliko vstran od bakrene
zice je treba obesiti utez, da bo palica tudi po obremenitivi ostala v vodoravni legi.
7
Poglavje 2
Nihanje - dinamika
2.1 Teoreticni uvod
2.1.1 Ravnovesne lege

Ce telo postavimo v taksen polozaj, da je vsota vseh zunanjih sil in navorov, ki delujejo
nanj enaka nic, recemo, da se telo nahaja v ravnovesni legi. Pospesek telesa je takrat
nic in ce telo v ravnovesni legi miruje, bo se naprej mirovalo. Kaj pa se zgodi, ce telo
nekoliko izmaknemo iz ravnovesne lege oziroma, ce telo pride v ravnovesno lego z neko
hitrostjo? To je odvisno od vrste ravnovesne lege.

Ce telo v ravnovesni legi ima minimalno
potencialno energijo v primerjavi s potencialno energijo,
1
ki bi jo imelo, ce bi ga nekoliko
izmaknili iz ravnovesne lege, imenujemo taksno ravnovesno lego stabilna. Na primer,
kroglica, ki se nahaja na dnu kotanje je v stabilni ravnovesni legi.

Ce pa telo v ravnovesni
legi ima maksimalno potencialno energijo v primerjavi s potencialno energijo, ki bi jo
imelo, ce bi ga nekoliko izmaknili iz ravnovesne lege, imenujemo taksno ravnovesno lego
labilna. Kroglica, ki se nahaja na vrhu hriba je tako v labilni ravnovesni legi. Poleg
stabilne in labilne ravnovesne lege poznamo se indiferentno ravnovesno lego. V indiferentni
ravnovesni legi ima telo enako potencialno energijo kot bi jo imelo, ce bi ga iz ravnovesne
lege nekoliko izmaknili. Primer indiferentne ravnovesne lege je kroglica, ki miruje na
vodoravni povrsini.
1
Tukaj mislimo na splosno potencialno energijo in ne na potencialno energijo gravitacijske sile - glej
poglavje o potencialni energiji.
8

Ce telo nekoliko izmaknemo iz labilne ali indiferentne ravnovesne lege, se samo po

sebi nikoli ne bo vrnilo v isto ravnovesno lego.

Ce pa telo, ki se sprava nahaja v sta-
bilni ravnovesni legi iz nje nekoliko izmaknemo, se bo zacelo periodicno gibati okoli te
ravnovesne lege. Taksno gibanje imenujemo nihanje.
2.1.2 Vrste nihanja
Nihanje je torej periodicno gibanje telesa okrog stabilne ravnovesne lege.

Ce to gibanje
lahko opisemo s harmonicnimi matematicnimi funkcijami (sinus ali kosinus), potem taksno
nihanje imenujemo harmonicno nihanje. Harmonicno nihanje dobimo v primeru, ko je
sila, ki deluje na telo v okolici ravnovesne lege linearno odvisna od oddaljenosti telesa od
ravnovesne lege oziroma ce je potencialna energija te sile kvadrata funkcija oddaljenosti
od ravnovesne lege.

Ce telo oziroma nihalo izmaknemo iz ravnovesne lege, da zacne nihati, potem pa ga

prepustimo samemu sebi, imenujemo to lastno nihanje.

Ce pa ves cas nihanja na nihalo
delujemo z periodicno silo, tako da nihanje vzdrzujemo, imenujemo to vsiljeno nihanje.
Tipicen primer vsiljenega nihanja je, ko stars guga otroka na gugalnici.

Ce na nihalo pri nihanju delujejo le konzervativne sile, imenujemo taksno nihanje

neduseno, ce pa na nihalo delujejo poleg konzervativnih se zavirajoce nekonzervativne
sile, imenujemo taksno nihanje duseno.
2.1.3 Lastno neduseno harmonicno nihanje
Lastno neduseno harmonicno nihanje bomo opisali na primeru vzmetnega nihala. Klada
mase m naj miruje na gladki vodoravni podlagi. Klado s pomocjo vzmeti z razteznostnim
koecientom k pritrdimo na navpicno steno.
V navpicni smeri na klado delujeta gravitacijska sila in sila podlage. Sili sta nasprotno
enaki in je njuna rezultanta nic. Ko je vzmet neraztegnjena, v vodoravni smeri na klado
ne deluje nobena sila. Klada je torej v ravnovesju.
Sedaj pa klado premaknimo za x v desno. V vodoravni smeri bo na klado delovala
sila vzmeti.
9
Zato bo klada pospesevala proti ravnovesnem polozaju s pospeskom:
F
vzm
= ma , kx = ma , a = kx/m. (2.1)

Ceprav smo pospesek klade brez tezav zapisali, nam to ne pomaga kaj dosti. Klada se bo
namrec ze v naslednjem trenutku premaknila proti ravnovesni legi. S tem se bo spremenil
raztezek vzmeti x in s tem tudi pospesek klade. Pospesek torej ni konstanten, ampak se
s casom spreminja. To samo po sebi ni taksen problem, saj vemo kako iz spreminjajocega
se pospeska dobiti odmik telesa. Pospesek je treba namrec dvakrat integrirati po casu.
Tukaj pa nastopijo tezave. Poznamo pospesek kot funkcijo odmika in ne kot funkcijo
casa.

Ce zelimo pospesek integrirati, bi torej morali poznati se kako se odmik spreminja
s casom. Vendar to ravnokar zelimo izracunati. Nekako smo se ujeli za lasten rep: ce
zelimo dobiti odmik kot funkcijo casa bi ze morali poznati odmik kot funkcijo casa. Slisi
se nemogoce, vendar matematika tudi za to ima orodje: diferencialne enacbe.
Zapisimo pospesek kot dvojni odvod odmika po casu a = x. Negativni predznak
dobimo, ker pospesek kaze v levo, odmik pa merimo v desno. To vstavimo v enacbo (2.1),
da dobimo:
x = kx/m, x +
k
m
x = 0 (2.2)
Dobili smo homogeno diferencialno enacbo druge stopnje. Homogena pomeni, da v enacbi
ni konstantnega clena (pri vsakem clenu nastopa spremenljivka x), druge stopnje pa, da
v enacbi nastopa najvec drugi odvod spremenljivke. Ne bomo se spucali v podrobnosti
resevanja diferencialnih enacb. Povejmo le, da so matematiki diferencialno enacbo te
oblike ze resili. Resitev diferencialne enacbe:
x +
2
x = 0 , (2.3)
je namrec harmonicna funkcija
x = Asin(t + ) . (2.4)
kjer sta A in konstanti, ki jih dolocimo iz zacetnih pogojev (glej naslednje poglavje).
Kolicino pri nihanju imenujemo krozna frekvenca. Krozna frekvenca doloca kako hitro
nihalo niha oziroma koliko casa potrebuje za en nihaj. Vecji je , manj casa potrebuje
nihalo za en nihaj. S primerjavo enacb (2.2) in (2.3) ugotovimo, da je krozna frekvenca
vzmetnega nihala:
=

k
m
.
Povzemimo na kratko, kako dolociti krozno frekvenco poljubnega harmonicnega nihala:
a) Nihalo naj se nahaja v ravnovesni legi. Narisemo vse sile, ki delujejo nanj in
zapisemo ustrezne enacbe za ravnovesje sil in navorov.
b) Nihalo izmaknemo iz ravnovesne lege. Ponovno narisemo sile, ki delujejo na nihalo
in zapisemo ustrezne enacbe za pospesek oziroma kotni pospesek nihala (odvisno
od primera).
10
c) Pospesek zapisemo kot dvoji odvod odmika po casu (a = x) oziroma kotni pospesek
kot dvojni odvod zasuka po casu ( = ). Negativni predznak dobimo, ker
pospesek oziroma kotni pospesek pri nihanju vedno kaze v nasprotni smeri kot
merimo odmik oziroma zasuk.

Ce to ne bi bilo res, bi telo pospesevalo stran od
ravnovesne lege in ne bi dobili nihanja. Enacbo, ki smo jo dobili uredimo v obliko
x +
2
x = 0 in odcitamo krozno frekvenco.

Ce enacbe ne moremo urediti tako, da bi dobili zgoraj zapisano obliko, nihanje ni

harmonicno. V tem primeru naloge ne moremo resiti (razen ce slucajno ne poznamo
resitve dobljene diferencialne enacbe). Vendar tudi takrat, ob doloceni predpostavki
oziroma priblizku, dobljeno enacbo vseeno lahko uredimo v obliko x +
2
x = 0 in
nihanje obravnavamo kot harmonicno znotraj privzete predpostavke oziroma pri-
blizka. Najbolj znan taksen primer je primer matematicnega nihala. Koncna enacba,
ki jo dobimo, je oblike
+
g
l
sin = 0 . (2.5)
Moti nas sin v drugem clenu.

Ce bi namesto sin imeli le , bi zgornja enacba
bila oblike x+
2
x = 0 in bi krozna frekvenca bila =
_
g/l. Spomnimo se, da ce je
dovolj majhen (tam nekje do 10

), lahko uporabimo naslednje priblizke: sin

tan in cos 1
2
/2 ali celo cos 1. Torej v primeru majhnih amplitud
v enacbi (2.5) lahko sin nadomestimo z in matematicno nihalo obravnavamo kot
harmonicno.
2.1.4 Lastno duseno harmonicno nihanje
Duseno nihanje dobimo v primeru, ko na nihalo deluje nekonzervativna sila, ki zavira
nihanje. Obravnavali bomo le primere, ko je ta sila sorazmerna s hitrostjo gibanja nihala
(

F
z
= v). Minus predznak v enacbi nakazuje, da je smer sile nasproten smeri hitrosti.
To pomeni, da sila kaze v nasprotni smeri gibanja nihala oziroma, da je sila zaviralna.
Duseno nihalo obravnavamo na enak nacin kot neduseno, le da imamo eno dodatno
silo. Hitrost zapisemo kot prvi odvod odmika v = x in po urejanju bi morali dobiti
diferenciralno enacbo oblike
x + 2 x +
2
0
x = 0
Resitev zgornje enacbe je:
x(t) = Ae
t
sin(t + ) , =
_

2
0

2
.
Resitev vsebuje stiri konstante. Amplitudo A in fazni kot dolocimo iz zacetnih pogo-
jev, krozno frekvenco in koecient dusenja pa razberemo iz dobljene diferencialne
enacbe. Opazimo lahko, da se krozna frekvenca dusenega nihala () razlikuje od krozne
frekvence enakega, vendar nedusenega nihala (
0
). Da bi razlikovali med obema frekven-
cama, krozno frekvenco pripadajocega nedusenega nihala (
0
) imenujemo lastna krozna
frekvenca.
11
2.2 Primeri
1. Utez mase m s pomocjo vzmeti z razteznostnim koecientom k obesimo na
strop. Izpelji krozno frekvenco tako dobljenega vertikalnega vzmetnega
nihala.
a) Dolzino neobremenjene vzmeti oznacimo z l. Ko na vzmet obesimo utez, naj
se ta zaradi mase utezi podaljsa za x
0
. V ravnovesni legi torej na utez delu-
jeta sila vzmeti velikosti kx
0
in gravitacijska sila velikosti mg. Z uporabo 1.
Newtonovega zakona lahko zapisemo
mg = kx
0
.
b) Sedaj utez povlecimo navzdol in spustimo. Utez bo zanihala.
Ko je utez za x odmaknjena od ravnovesne lege na njo se vedno deluje grav-
itacijska sila velikosti mg in sila vzmeti, ki ima tokrat velikost k(x
0
+x). Utez
pospesuje navzgor s pospeskom a. Z uporabo 2. Newtonovega zakona lahko
zapisemo:
k(x + x
0
) mg = ma kx + kx
0
mg = ma kx = ma ,
kjer smo uporabili zvezo mg = kx
0
, ki smo jo izpeljali pod tocko a).
12
c) Pospesek zapisemo v obliki a = x, saj je pospesek drugi odvod premika in
kaze v nasprotni smeri x-osi (od tod minus predznak). Dobimo:
kx = m x m x + kx = 0 x +
k
m
x = 0 .
Enacbo primerjamo z diferencialno enacbo x +
2
x = 0 in ugotovimo, da je
krozna frekvenca vertikalno nihajocega vzmetnega nihala
=

k
m
oziroma je enaka krozni frekvenci navadnega vodoravno nihajocega vzmetnega
nihala.
2. Izpelji krozno frekvenco za poljubno teznostno nihalo.
a) Ko je teznostno nihalo v ravnovesju, nanj delujeta gravitacijska sila in sila v osi
(os je tocka v kateri je nihalo pripeto in okrog katere se lahko prosto obraca).
Iz ravnovesja sil sledi, da sta obe sili po velikosti enaki. Tezisce telesa se mora
nahajati pod osjo, da bosta tudi navora v ravnovesju.
b) Teznostno nihalo zasucemo okoli osi za poljuben kot in ga spustimo. Nihalo
zaniha. Ko je nihalo odklonjeno za kot nanj se vedno delujeta gravitacijska
sila in sila v osi, vendar tokrat sili in njuna navora nista vec v ravnovesju. Kotni
pospesek nihala bomo dobili iz 2. Newtonovega zakona za navore. Izhodisce
koordinatnega sistema postavimo v os nihala. Navor sile v osi je tako nic.
Rocica gravitacijske sile je oznacena na spodnji sliki:
13
lahko zapisemo:
N = J mgr
g
= J mgl

sin = J,
kjer je l

razdalja med osjo in teziscem.

c) Upostevamo, da je kotni pospesek dvojni odvod zasuka in da ima nasprotno
smer od , torej = . Dobimo:
mgl

sin = J J + mgl

sin = 0 +
mgl

J
sin = 0 .
Enacba ni oblike x +
2
x = 0, saj v drugem clenu nastopa sin namesto .
Torej teznostno nihalo ni harmonicno nihalo. Lahko pa ga obravnavamo kot
harmonicno, ce so odkloni nihala iz ravnovesne lege majhni. Takrat lahko
upostevamo priblizek sin in dobimo, da je krozna frekvenca teznostnega
nihala za majhne odmike
=

mgl

J .
3. Ko se na 250 kg splavu vozi oseba z maso 70 kg, je le-ta potopljen za
dodatnih 4 cm. Ko oseba stopi s splava, splav pricne nihati. Koliksna je
frekvenca nihanja?
a) Na neoptezen splav v ravnovesju delujeta gravitacijska sila in sila vzgona, ki
po velikosti morata biti enaki:
14
F
g
= F
v
, mg = gV
p
, m = Sx
0
, (2.6)
kjer je m masa splava, gostota vode, V
p
volumen potopljenega dela splava,
S povrsina splava (vsporedna z gladino) in x
0
globina, do katere je splav po-
topljen.
b) Splav dodatno potopimo v vodo in spustimo, da zaniha. Ko je splav potopljen
za globino x+x
0
nanj delujeta gravitacijska sila in sila vzgona, vendar sili nista
vec v ravnovesju.
Dobimo:
F
v
F
g
= ma , V
p
gmg = ma , S(x+x
0
)gmg = ma , Sxg = ma .
Zadnjo enacbo smo dobili upostevajoc pogoj m = x
0
S iz a) (glej en. (3.11)).
c) Pospesek zapisemo kot a = x in enacbo uredimo:
mx + Sgx = 0 , x +
Sg
m
x = 0 .
Krozna frekvenca s katero zaniha splav je torej
=

Sg
m
. (2.7)
Povrsino splava izracunamo iz podatka, da se splav pogrezne za dodatnih x

=
4 cm, ko se na njem vozi oseba mase m
0
= 70 kg. Takrat namrec velja:
(m + m
0
)g = Sg(x
0
+ x

) ,
kjer je m masa splava, in x
0
globina do katere se potopi prazen splav.

Ce
upostevamo pogoj m = Sx
0
iz enacbe (3.11) dobimo:
m
0
g = Sgx

, S =
m
0
x

.
To vstavimo v enacbo (3.12) in za krozno frekvenco dobimo
=
_
m
0
g
mx

= 8, 3 s
1
.
15
4. Navpicni drog dolzine l z maso m je vrtljiv okoli vodoravne osi, ki gre skozi
njegovo zgornje krajisce. Drog je na spodnjem krajiscu z lahko vodoravno
vijacno vzmetjo s koecientom k pritrjen na steno. S koliksnim nihajnim
casom zaniha to nihalo, ce ga malo odmaknemo od ravnovesne lege?
a) V ravnovesno legi na drog delujeta sila gravitacije in sila v steni. Vzmet je
neraztegnjena in zato ne deluje na palico. Zaradi ravnovesja sil mora sila v
steni biti po velikosti enaka sili gravitacije, vsota navorov je pa avtomaticno
nic, saj se tezisce nahaja pod tocko vpetja:
b) Palico zanihamo. Ko z navpicnico oklepa kot , na palico ob gravitacijski sili
in sili v steni deluje se sila vzmeti. Gledamo navore na palico okoli vpetisca:
Sila stene ima prijemalisce v vpetiscu, zato je njen navor nic, navora sile grav-
itacije in sile vzmeti pa kazeta v list, saj obe obracata palico v smeri urinega
16
kazalca. Lahko zapisemo:
F
v
r
v
+ F
g
r
g
= J,
kjer je r
v
rocica sile vzmeti, r
g
pa rocica gravitacijske sile. Iz slike lahko preber-
emo, da r
v
= l cos in r
g
= l sin /2.

Ce upostevamo se, da se vzmet raztegne
za l sin ter, da je vztrajnostni moment palice okoli krajisca ml
2
/3, dobimo:
kl
2
sin cos + mg
l
2
sin =
1
3
ml
2
.
c) Upostevamo, da = in enacbo uredimo:
1
3
ml
2
+ kl
2
sin cos + mg
l
2
sin = 0 ,
+
3k
m
sin cos +
3g
2l
sin = 0 .
Zgornja enacba ni oblike +
2
= 0, torej ne gre za harmonicno nihalo.

Ce
pa nas zanimajo le nihanja z majhno amplitudo, lahko uporabimo linearna
priblizka za majhne kote sin in cos 1, da dobimo:
+
_
3k
m
+
3g
2l
_
= 0 .
Dobili smo diferencialno enacbo za harmonicno nihalo in lahko odcitamo krozno
frekvenco:
=

3k
m
+
3g
2l
.
5. Matematicno nihalo z dolzino vrvice l na katerem koncu se nahaja ma-
jhna kroglica mase m in radija r potopimo v tekocino z viskoznostjo in
ga zanihamo. Izracunaj s koliksno krozno frekvenco niha in koliksen je
koecient dusenja.
a) Ko se nihalo nahaja v ravnovesni legi, na kroglico delujeta gravitacijska sila
in sila vrvice. Obe sili sta v ravnovesju, zato sta po velikosti enaki. Ker se
kroglica nahaja pod vpetiscem, sta tudi navora obeh sil enaka.
17
b) Ko nihalo od ravnovesne lege odmaknjeno za kot , na kroglico delujejo grav-
itacijska sila, sila v vrvici in sila upora.
Koordinatni sistem postavimo tako, da bo x-os vzporedna s smerjo gibanja
kroglice, y-os pa s smerjo vrvice. Gravitacijsko silo razstavimo:
F
g,x
= F
g
sin , F
g,y
= F
g
cos .
Upostevajoc 2. Newtonov zakon za sile v smeri x osi, dobimo enacbo:
F
g,x
+ F
u
= ma , mg sin + 6rv = ma ,
mg sin + 6rl = ml,
kjer sta in kotna hitrost in kotni pospesek nihala.
c) Upostevamo, da = in = in enacbo uredimo:
mg sin + 6rl + ml = 0 ,
+
6r
m
+
g
l
sin = 0 .
Zaradi zadnjega clena, enacba ni oblike x + 2 x +
2
0
x = 0. Zato Uporabimo
priblizek za majhne kote sin , da dobimo
+
6r
m
+
g
l
= 0 ,
Od koder preberemo lastno krozno frekvenco, koecient dusenja in krozno
frekvenco:

0
=
g
l
, =
3r
m
, =
_

2
0

2
=

g
l

9
2

2
r
2
m
2
.
18
2.3 Dodatne naloge
1. S koliksno krozno frekvenco niha 2 m dolgo matematicno nihalo v dvigalu, ki se
giblje navzgor s pospeskom 2 m/s
2
?
2. Navpicni metrski drog z maso 1 kg je vrtljiv okoli vodoravne osi, ki gre skozi nje-
govo zgornje krajisce. V razdalji 70 cm od osi je na drog pritrjena majhna utez
z maso 0, 4 kg. Drog je na spodnjem krajiscu z lahko vodoravno vijacno vzmetjo
s koecientom 1 N/cm pritrjen na steno. S koliksno krozno frekvenco zaniha to
nihalo?
3. V U cevko nalijemo vodo. Vodo v enem kraku potisnemo navzdol in spustimo. S
koliksno krozno frekvenco zaniha voda?
4. Palica dolzine 2 m je na enem koncu vrtljivo vpeta v steno, na drugem pa z vzmetjo
pricvrscena na strop. V ravnovesnem stanju palica stoji vodoravno. Palico zasucemo
za 0, 05 rad in jo spustimo. S koliksno krozno frekvenco zaniha? Razteznostni
koecient vzmeti je 120 N/m, masa palice pa 0, 2 kg. Racunajte za majhne odmike
palice od ravnovesne lege.
5. Pokazi, da je koecient dusenja vzmetnega nihala, na katerega deluje zaviralna sila
oblike

F = v, enak = /2m, kjer je m masa utezi.
6. Pokazi, da je koecient dusenja matematicnega nihala, na katerega deluje zaviralna
sila oblike

F = v, enak = /2ml, kjer je m masa utezi in l dolzina vrvice
matematicnega nihala.
7. Pokazi, da je koecient teznostnega nihala, na katerega deluje zaviralna sila oblike

F = v, enak = l

/2J, kjer je J vztrajnostni moment teznostnega nihala, l

pa oddaljenost prijemalisca sile dusenja od osi nihanja.

19
Poglavje 3
Nihanje - kinematika
3.1 Teoreticni uvod
3.1.1 Osnove Harmonicnega nedu senega nihanja
V prejsnjem poglavju smo povedali, da vzmetno harmonicno neduseno nihanje opisuje
diferencialna enacba:
x +
2
x = 0 . (3.1)
Resitev zgornje enacbe je podana z izrazom:
x(t) = Asin(t + ) . (3.2)
Ta podaja odmik nihala od ravnovesne lege. Hitrost in pospesek nihala dobimo z odva-
janjem odmika:
v(t) = x(t) = A cos(t + ) , (3.3)
a(t) = x(t) = v(t) = A
2
sin(t + ) . (3.4)
Sedaj lahko preverimo, ce je resitev (3.2) zares resitev diferencialne enacbe (3.1):
x +
2
x = A
2
sin(t + ) +
2
Asin(t + ) = 0 .
Kot vidimo so odmik, hitrost in pospesek nihala odvisni od treh konstant: A, in .
Konstanto A imenujemo amplituda, konstanto krozna frekvenca in konstanto fazni
kot.
Krozna frekvenca
Krozna frekvenca doloca hitrost nihanja nihala. Ta konstanta nastopa ze v sami difer-
encialni enacbi (3.1), torej je odvisna od narave nihala (npr. koecienta vzmeti, dolzine
vrvice) in ne od zacetnih pogojev. Z drugimi besedami, isto nihalo bo vedno nihalo z isto
krozno frekvenco ne glede na to kako ga zanihamo. Krozno frekvenco za najbolj znana
nihala podaja spodnja tabela:
20
vzmetno nihalo =
_
k/m
k razteznostni koecient vzmeti
m masa utezi
matematicno nihalo =
_
g/l
g gravitacijski pospesek
l dolzina vrvice
teznostno nihalo =
_
mgl

/J
m masa nihala
l

oddaljenost tezisca nihala od osi

nihanja
J vztrajnostni moment nihala okoli
osi nihanja
sucno nihalo =
_
D/J
D koecient sucne vzmeti
J vztrajnostni moment telesa okoli
osi nihanja
Amplituda in fazni kot
Za razliko od krozne frekvence, sta amplituda in fazni kot dolocena z zacetnimi pogoji
oziroma odvisni sta od tega, kako zanihamo nihalo. Amplituda doloca najvecji odmik
nihala od ravnovesne lege, fazni kot pa v katerem delu nihaja smo zaceli nihanje (npr. ce
nihalo zacne nihati v ravnovesni legi je fazni kot nic, ce pa zacne nihati iz srkanje lege pa
90

ali 270

).
Zacetna pogoja, iz katerih moramo dolociti amplitudo in fazni kot sta obicajno zacetni
polozaj nihala (x
0
= x(0)) in zacetna hitrost nihala (v
0
= v(0)). Pokazali bomo kako iz
teh dveh podatkov dolocimo amplitudo in fazni kot. Polozaj in hitrost nihala sta podana
z izrazi (3.2) in (3.3).

Ce v ta izraza vstavimo t = 0 dobimo izraza za zaceten polozaj in
zacetno hitrost nihala:
x
0
= Asin( 0 +) = Asin v
0
= A cos( 0 +) = A cos . (3.5)
Da dobimo amplitudo, obe enacbi kvadriramo, se prej pa drugo delimo z :
x
2
0
= A
2
sin
2

v
2
0

2
= A
2
cos
2
.
Enacbi sestejemo:
x
2
0
+
v
2
0

2
= A
2
sin
2
+ A
2
cos
2
= A
2
(sin
2
+ cos
2
) = A
2
,
A =

x
2
0
+
v
2
0

2
(3.6)
Fazni kot najlazje dobimo tako, da izraz za x
0
delimo z izrazom za v
0
(glej en. (3.5)):
x
0
v
0
=
Asin
A cos
=
tan

,
tan =
x
0

v
0
(3.7)
21
Pri tem ne smemo pozabiti, da je tangens periodicna funkcija s periodo , sinus in kosinus
pa sta periodicni funkciji s periodo 2. Zato iz enacbe (3.7) dobimo dva kandidata za fazni
kot . Natancneje, ko na akumulatorju uporabimo funkcijo arcustangens, da izracunamo
fazni kot s pomocjo izraza (3.7), kot resitev dobimo kot med 0 in ali med /2 in
/2, odvisno od kalkulatorja. Poimenujmo to resitev
1
. Drugo resitev dobimo tako, da
resitvi
1
pristejemo kot . Tako dobimo resitev
2
, ki se giblje med in 2 oziroma med
/2 in 3/2. Pravo resitev dolocimo tako, da resitvi
1
in
2
vnesemo v enacbi (3.5) in
pogledamo, kateri kot nam da pravilna predznaka za x
0
in v
0
. Pravilno resitev pa lahko
ugotovimo tudi s pomocjo spodnje tabele:
predznak x
1
predznak v
1

+ + 0 /2
+ - /2
- - 3/2
- + 3/2 2
ali /2 0
Matematicno in teznostno nihalo
Vse, kaj povemo za vzmetno nihalo, velja tudi za matematicno in teznostno nihalo, ce
odmik x zamenjamo z zasukom , hitrost s kotno hitrostjo in pospesek s kotnim
pospeskom . Enacbe (3.1)-(3.4), (3.6) in (3.7) za matematicno in teznostno nihalo se
torej glasijo:
+
2
= 0 (3.8)
(t) = Asin(t + ) (t) = A cos(t + ) (t) = A
2
sin(t + ) (3.9)
A =

2
0
+

2
0

2
tan =

0

0
. (3.10)
Kotno hitrost smo oznacili z velikim namesto z malim , da bi jo lahko razlikovali od
krozne frekvence . Hitro lahko opazimo, da sta krozna frekvenca in kotna hitrost pri
matematicnem ali teznostnem nedusenem nihalu popolnoma razlicna pojma, saj je krozna
frekvenca konstanta, kotna hitrost pa se harmonicno spreminja.
22
3.1.2 Gracna predstavitev nihanja
3.1.3 Lastnosti nedusenega nihanja
Iz lastnosti harmonicnih funkcij lahko sklepamo o pomembnih lastnostih harmonicnega
nihanja.
Prva taka lastnost je, da se vrednosti harmonicnih funkcij sinus in kosinus gibljeta med
-1 in 1. Torej, ko v enacbah (3.2), (3.3) in (3.4) zamenjamo sinus in kosinus z 1 oziroma
-1 dobimo maksimalne vrednosti za odmik, hitrost in pospesek nihala. Tako se nihalo od
ravnovesne lege lahko najvec oddalji za amplitudo (v obe smeri), najvecja hitrost, ki jo
nihalo doseze je A, najvecji pospesek pa A
2
.
Sinus doseze enega izmed ekstremov (minimum ali maksimum), takrat ko je vrednost
kosinusa nic in obratno.

Ce to upostevamo in primerjamo enacbi (3.2) in (3.3), ugotovimo,
da nihalo doseze najvecjo hitrost ko gre skozi ravnovesno lego in podobno, ko je njegova
hitrost nula, je nihalo najbolj oddaljeno od ravnovesne lege.
Po drugi strani, ce primerjamo enacbi (3.2) in (3.4) ugotovimo, da pospesek lahko
zapisemo tudi kot a(t) =
2
x(t). Torej pospesek je nasprotno usmerjen in linearno
sorazmeren z odmikom nihala od ravnovesne lege. Z drugimi besedami, bolj ko je nihalo
23
oddaljeno od ravnovesen lege, vecji je pospesek nihala. Velja tudi, da ko se bo nihalo
nahajalo desno od ravnovesne lege, bo pospesevalo v levo in obratno, ko se bo nihalo
nahajalo levo od ravnovesne lege bo pospesevalo v desno.
Naslednja pomembna lastnost harmonicnih funkcij je njuna periodicnost. Z drugimi
besedami, nihanje je sestavljeno iz neskoncnega ponavljanja enega in istega vzorca. Temu
vzorcu recemo en nihaj. Zberimo vse, kaj smo zgoraj povedali in opisimo en nihaj.
Koordinatna os naj kaze v desno. Predpostavimo, da nihalo zacne nihanje v ravnovesni
legi in ima pozitivno zacetno hitrost. Nihalo se zaradi pozitivne hitrosti premika v desno.
Odmik je pozitiven in narasca, torej narasaca tudi pospesek, le, da je negativen. Ker sta
pospesek in hitrost nasprotno predznacena, nihalo pojema. Ko hitrost pade na nic, odmik
in pospesek dosezeta maksimalno vrednost, nihalo pa zacne pospesevati v levo. Hitrost
je sedaj negativna in narasca. Negativno predznacen je tudi pospesek, le, da pada, ker
se odmik zmanjsuje (ta je se vedno pozitiven). Ko nihalo ponovno prispe v ravnovesno
lego sta odmik in pospesek nic, hitrost pa je maksimalna (in negativno predznacena).
Nihalo nadaljuje gibanje levo od ravnovesne lege, odmik je negativen in se povecuje. S
tem se povecuje tudi pospesek, le, da je ta pozitiven. Hitrost in pospesek sta ponovno
nasprotno predznacena, torej nihalo zacne pojemati. Ko hitrost pade na nic, pospesek in
odmik dosezeta maksimum. Nihalo se giblje nazaj proti ravnovesni legi, hitrost narasca
in je pozitivna, pospesek pada in je prav tako pozitiven. Pada tudi odmik, ki pa je
negativen. Nihalo doseze ravnovesno lego, pospesek in odmik sta nic, hitrost je pozitivna
in maksimalna. S tem pridemo na zacetek in se zacne novi nihaj.

Cas v katerem nihalo opravi en nihaj imenujemo nihajni cas. Sinus in kosinus se
ponovita, ko se njun argument spremeni za 2. Torej, iz enacbe (3.2) sledi:
(t
1
+ ) (t
2
+ ) = 2 ,
kjer je t
0
= t
2
t
1
nihajni cas. Ker je vseeno kateri odsek gledamo, cas t
1
lahko poljubno
izberemo.

Ce vzamemo t
1
= 0, dobimo t
0
= t
2
oziroma t
0
= 2, od koder pa sledi:
t
0
=
2

.
Poleg nihajnega casa uporabljamo tudi izraz frekvenca, ki pa nam pove, koliko nihajev
naredi nihalo v doloceni casovni enoti oziroma
=
N
t
=
1
t
0
=

2
.
Opazimo lahko, da sta nihajni cas in frekvenca odvisni le od krozne frekvence oziroma
frekvenca in nihajni cas vsebujeta enako informacijo kot krozna frekvenca.
Nihalo se nahaja v ravnovesni legi v casih t = (N)/, kjer je N poljubno naravno
stevilo, fazni kot in krozna frekvenca.

Ce je N sod je hitrost nihala pozitivna, drugace
pa negativna. Nihalo se nahaja v skrajnji legi v casih t = ((N + 1/2) )/, kjer je N
poljubno naravno stevilo, fazni kot in krozna frekvenca.

Ce je N sod je odmik nihala
pozitiven, drugace pa negativen.
24
3.1.4 Energija pri nedusenem nihanju
Pri nedusenem nihanju ni nekonzervativnih sil, zato se celotna mehanska energija ohranja
(se ves cas nihanja ne spreminja). Pri nihanju se potencialna energija
1
pretaka v kineticno
energijo in obratno.

Ce se nihalo nahaja v skrajnji levi ali desni legi, je hitrost nihala
nic. Takrat nihalo ima maksimalno potencialno energijo, kineticna energija pa je nic.
Ko se nihalo priblizuje ravnovesni legi, kineticna energija narasca, potencialna energija
se zmanjsuje, dokler nihalo ne doseze ravnovesne lege. V ravnovesni legi je kineticna
energija nihala maksimalna, potencialna energija pa je nic. Nihalo se ponovno zacne
oddaljevati od ravnovesne lege, kineticna energija pada, potencialna energija naraca, vse
dokler nihalo ne doseze maksimalni odmik in se proces ponovi. V vsaki tocki nihanja je
vsota potencialne energije in kineticne energije konstantna in je enaka mehanski energiji.
Torej lahko zapisemo:
W
meh
= W
kin,max
= W
pot,max
= W
kin
+ W
pot
=
mv(t)
2
2
+ W
pot
Kaksno vrsto potencialne energije imamo je odvisno od sile, ki vzdrzuje nihanje. Pri
vzmetnem nihalu je to proznostna energija W
pr
= kx
2
/2, pri matematicnem in teznostnem
nihalu pa gravitacijska potencialna energija W
p
= mgh.
Pri harmonicnem nihanju je potencialna energija sorazmerna kvadratu odmika nihala
od ravnovesne lege (W
pot
x
2
), maksimalna potencialna energija in s tem tudi celotna
mehanska energija je potemtakem sorazmerna kvadratu amplitude.
3.2 Primeri
1. Harmonsko nihajoca tocka se v nekem trenutku nahaja na razdalji 1 m
od ravnovesne lege in se giblje s hitrostjo 1 m/s in pospeskom 1 m/s
2
.
Doloci lego, hitrost in pospesek tocke po casu 1 s.

Casovno odvisnost lege, hitrosti in pospeska nihala lahko zapisemo kot:

x(t) = Asin(t + ) , v(t) = A cos(t + ) , a(t) = A
2
sin(t + ) . (3.11)
Recimo, da zacnemo meriti cas, ko je nihalo od ravnovesne lege oddaljeno za 1 m
ima hitrost 1 m/s in pospesek 1 m/s
2
, kot je to podano v nalogi. Torej x(0) = 1 m,
v(0) = 1 m/s in a(0) = 1 m/s
2
. Ko v enacbe (3.11) vstavimo t = 0, dobimo:
x(0) = Asin , v(0) = A cos , a(0) = A
2
sin . (3.12)
Iz prve in tretje enacbe izrazimo :
a(0)
x(0)
=
A
2
sin
Asin
=
2
, =

a(0)
x(0)
= 1 s
1
.
1
Tukaj mislimo na splosno potencialno energijo in ne na potencialno energijo gravitacijske sile - glej
poglavje o potencialni energiji.
25
Amplitudo dobimo iz prve in druge enacbe pri (3.12), tako da enacbi kvadriramo,
uredimo in sestejemo:
x(0)
2
= A
2
sin
2
, v(0)
2
= A
2

2
cos
2
,
v(0)
2

2
= A
2
cos
2
,
x(0)
2
+
v(0)
2

2
= A
2
sin
2
+ A
2
cos
2
= A
2
(sin
2
+ cos
2
) = A
2
,
A =

x(0)
2
+
v(0)
2

2
= 1, 41 m.
Fazni kot dobimo iz prve enacbe pri (3.12):
x(0) = Asin , sin =
x(0)
A
, = 0, 8 .
Sedaj ko imamo amplitudo, frekvenco in fazni kot, iz enacb (3.11) lahko izracunamo
polozaj, hitrost in pospesek nihala po eni sekundi:
x(1 s) = Asin(t + ) = 1, 41 m sin(1s
1
1 s + 0, 8) = 1, 38 m,
v(1 s) = A cos(t + ) = 1, 41 m 1s
1
cos(1s
1
1 s + 0, 8) = 0, 3 m/s ,
a(1 s) = A
2
sin(t + ) = 1, 41 m (1s
1
)
2
sin(1s
1
1 s + 0, 8) = 1, 38 m/s
2
.
2. Matematicno nihalo z dolzino vrvice 3 m odklonimo za 2

v desno in ga
sunemo s kotno hitrostjo 0, 08 /s v levo. Koliksna je amplituda nihanja?
Kdaj gre nihalo prvic skozi ravnovesno lego? Koliksna je maksimalna
kotna hitrost, ki jo nihalo doseze?
Najprej izracunajmo krozno frekvenco:
=
_
g
l
= 1, 8 s
1
.
Nato iz enacb (3.10) dobimo se amplitudo in fazni kot. Koordinatni sistem obrnimo
tako, da bodo polozaji desno od ravnovesne lege pozitivni. Najprej spremenimo
zacetni odklon v stopinjah v radiane (2

= 0, 035 rad), nato pa izracunamo ampli-

tudo in tangens faznega kota:
A =
_

2
1
+
2
1
/
2
=

_
0, 035
2
+
(0, 08 s
1
)
2
(1, 8 s
2
)
2
= 0, 057 rad,
tan =

1

1
=
0, 035 1, 8 s
1
0, 08 s
1
= 0, 788 .
Temu tangensu ustrezata dva kota in sicer
1
= 0, 67 rad in
2
= 2, 47 rad. Ker
je polozaj nihala pozitiven, hitrost pa negativna, iscemo kot s pozitivni vrednostjo
26
sinusa in negativno vrednostjo kosinusa. Temu ustrezajo koti drugega kvadranta
oziroma koti med /2 in . Torej je fazni kot =
2
= 2, 47 rad.
Nihalo gre skozi ravnovesno lego, ko je njegov polozaj nic oziroma, ko x(t) =
Asin(t + ) = 0. Ker sinus ima nicle v tockah N, kjer je N poljubno celo
stevilo, velja:
t
N
+ = N ,
t
N
=
N

, N Z
0
.
Iscemo cas, ko gre nihalo prvic skozi ravnovesno lego. Torej N mora biti taksen, da
bo t
N
najmanjse pozitivno stevilo. To se zgodi pri N = 1. Za cas dobimo:
t =
2, 47
1, 8 s
1
= 0, 37 s .
Ostane namse, da izracunamo maksimalno hitrost. Iscemo maksimum izraza v(t) =
A cos(t + ). Ker je maksimalna vrednost funkcije kosinus 1, dobimo:
v
max
= A = 0, 1 m/s .
3. Na konec 1, 2 m dolge vrvice obesimo majhno kroglico mase 50 g (prvo
nihalo) na koncu 0, 7 m dolge vrvice pa kroglico mase 30 g (drugo nihalo).
Oba nihala odklonimo za 5

in spustimo. Izracunaj kot med vrvico in

navpicnico, kotno hitrost in kotni pospesek drugega nihala, ko je prvo
nihalo naredilo natanko tri nihaja. Nihali se med seboj ne motita.
Najprej izracunajmo krozno frekvenco obeh nihal:

1
=
_
g
l
=

9, 81 m/s
1, 2 m
= 2, 86 s
1
,
2
=
_
g
l
=

9, 81 m/s
0, 7 m
= 3, 74 s
1
.
Nihajni cas prvega nihala je t
1
=
2

= 2, 2 , torej iscemo polozaj, hitrost in

pospesek drugega nihala po casu t = 3t
1
= 6, 6 s. Drugo nihalo zanihamo tako,
da ga odklonimo in spustimo. Zacetna hitrost je torej
1
= 0, zaceten polozaj pa

1
= 5

= 0, 087. Amplitudo in fazni kot drugega nihala izracunamo iz enacb (3.10):

A =
_

2
1
+
2
1
/
2
=
1
= 0, 087 , tan =

1

1
= = /2 .
Sedaj pa lahko izracunamo polozaj hitrost in pospesek drugega nihala po casu t =
3t
1
= 6, 6 s:
x = Asin(t + ) = 0, 087 sin(3, 74s
1
6, 6 s + /2) = 0, 078 ,
v = A cos(t + ) = 0, 087 3, 74s
1
cos(3, 74s
1
6, 6 s + /2) = 0, 14 s
1
,
a = A
2
sin(t + ) = 0, 087 (3, 74s
1
)
2
sin(3, 74s
1
6, 6 s + /2) = 1, 1 s
2
.
27
4. Tri krogle radijev r
1
= 2 cm, r
2
= 5 cm in r
3
= 8 cm in mase po m = 1 kg
nanizemo na vrv (glej sliko). Izracunaj lastno krozno frekvenco tako
dobljenega nihala (os je na vrhu vrvi).
Prvo izracunamo vstrajnostni moment nihala okoli dane osi (l = 10 cm):
J
1
=
2
5
mr
2
1
+ m(r
1
+ l)
2
= 14, 6 10
3
kgm
2
,
J
2
=
2
5
mr
2
2
+ m(r
2
+ 2r
1
+ l)
2
= 37, 1 10
3
kgm
2
,
J
3
=
2
5
mr
2
3
+ m(r
3
+ 2r
2
+ 2r
1
+ l)
2
= 105 10
3
kgm
2
,
J = J
1
+ J
2
+ J
3
= 156, 7 10
3
kgm
2
.
Potem izracunamo se tesisce sistema glede na dano os:
l

=
m
1
x
1
+ x
2
m
2
+ x
3
m
3
m
1
+ m
2
+ m
3
=
=
m(r
1
+ l) + m(r
2
+ 2r
1
+ l) + m(r
3
+ 2r
2
+ 2r
1
+ l)
3m
=
=
3l + 5r
1
+ 3r
2
+ r
3
3
= 21 cm.
Krozna frekvenca tega teznostnega nihala je torej:
=

Mgl

J
=

3mgl

J
= 6, 3 s
1
.
28
5. Palico dolzine l = 1, 5 m in mase m = 1, 3 kg vrtljivo vpnemo na steno
a = 0, 3 m vstran od njenega krajisca. Palico odklonimo za
0
= 10

v desno in jo spustimo. S koliksno frekvenco zaniha palica? Koliksno

maksimalno kineticno energijo doseze? Koliksni sta njena kineticna in
potencialna energija, ko je palica odklonjena za
1
= 5

(potencijalna
energija v ravnovesni legi je nic)?
Izracunajmo prvo, s koliksno krozno frekvenco zaniha palica. Vztrajnostni moment
palice je:
J =
1
12
ml
2
+ ml
2
= 0, 5 kgm
2
,
kjer smo z l

oznacili oddaljenost med teziscem in vpetiscem palice (l

= l/2 a =
0, 45 m). Krozna frekvenca palice je torej:
=

mgl

J
= 3, 4 s
1
.
Naj bo potencialna energija palice v ravnovesni legi nic. Takrat je njena kineticna
energija maksimalna in je enaka mehanski energiji. Ko se nihalo nahaja v skrajnji
legi (je odklonjeno za amplitudo), je njegova kotna hitrost in s tem tudi njegova
kineticna energija nic. Takrat je njegova potencialna energija maksimalna in je
enaka mehanski energiji. Ker se mehanska energija nedusenega nihala ohranja,
lahko zaljucimo, da je maksimalna kineticna energija nihala, ki jo nihalo ima v
ravnovesni legi enaka maksimalni potencialni energiji nihala, ki jo nihalo ima, ko je
odklonjeno za amplitudo. Maksimalno kineticno energijo nihala torej izracunamo
preko maksimalne potencialne energije.
Ko je nihalo odklonjeno za kot , se njegovo tezisce dvigne za h (glej spodnjo sliko).
Odklon in visino h lahko povezemo z enacbo:
cos =
l

h
l

, h = l

(1 cos ) .
29
Maksimalna potencialna energija in torej tudi maksimalna kineticna energija je:
W
kin,max
= W
meh
= W
pot,max
= mgh = mgl

(1 cos
0
) = 87 mJ .
Ko je nihalo odklonjeno za
1
= 5

, je njegova potencialna energija:

W
pot,1
= mgl

(1 cos
1
) = 22 mJ ,
njegova kineticna energija pa:
W
kin,1
= W
meh
W
pot,1
= 65 mJ .
6. Maksimalna sila, ki vraca harmonicno nihalo v ravnovesno lego je 3
10
3
N, celotna mehanska energija nihanja pa 7 10
5
J. Koliksna je am-
plituda nihanja tega vzmetnega nihala?
Silo, ki deluje na nihalo, dobimo iz drugega Newtonovega zakona:
F = ma = mA
2
sin(t + )
in je maksimalna, ko je sin(t + ) = 1, torej:
F
max
= mA
2
= mA
k
m
= Ak . (3.13)
Celotna mehanska energija je sestevek kineticne in potencialne energije v poljubnem
polozaju nihala. Izberimo torej polozaj, ko je nihalo v skrajnji legi. Kineticna
energija je takrat 0, potencialna in torej tudi celotna mehanska energija pa je
W = kx
2
/2 = kA
2
/2 . (3.14)
Iz enacbe (3.13) izpostavimo k in vstavimo v enacbo (3.14), da dobimo amplitudo:
k =
F
max
A
, W =
F
max
A
A
2
2
= A
F
max
2
, A =
2W
F
max
= 4, 7 cm.
7. Pokazi, da se pri vzmetnem in zicnem nedusenem nihalu celotna mehan-
ska energija ohranja.
Vzmetno nihalo:
Mehansko energijo vzmetnega nihala v poljubnem casu t lahko zapisemo kot vsoto
proznostne in kineticne energije:
W
meh
=
mv(t)
2
2
+
kx(t)
2
2
.
V zgornjo enacbo vstavimo izraza za polozaj in hitrost nihala (glej enacbi (3.2) in
(3.3)):
W
meh
=
m
2
(A cos(t + ))
2
+
k
2
(Asin(t + ))
2
.
30
Uporabimo se izraz za krozno frekvenco =
_
k
m
in enacbo uredimo:
W
meh
=
mA
2
2
k
m
cos
2
(t + ) +
kA
2
2
sin
2
(t + )
=
kA
2
2
(sin
2
(t + ) + cos
2
(t + )) =
kA
2
2
.
Dobili smo izraz, v katerem ne nastopa cas. Torej se celotna mehanska energija
ohranja (je od casa neodvisna).
Teznostno nihalo
Mehansko energijo teznostnega nihala v poljubnem casu t lahko zapisemo kot vsoto
potencialne in kineticne energije:
W
meh
=
J(t)
2
2
+ mgh(t) , (3.15)
kjer je h visina na kateri se nahaja tezisce nihala v casu t. Visino merimo od tocke
na kateri se nahaja tezisce, ko je nihalo v ravnovesni legi. Prevzamemo namrec,
da je potencialna energija teznostenga nihala v ravnovesni legi nic. Vztrajnostni
moment nihala okoli osi nihanja smo oznacili z J, kotno hitrost nihala pa z (t).
Visino h(t) lahko izrazimo s pomocjo odklona (t) (glej sliko):
cos (t) =
l

h(t)
l

, h(t) = l

(1 cos (t)) ,
kjer je l

oddaljenost tezisca nihala od osi nihanja. Izpeljan izraz vnesemo v enacbo

za mehansko energijo (3.15):
W
meh
=
J(t)
2
2
+ mgl

(1 cos (t)) .
Za kosinusno funkcijo uporabimo priblizek za majhne kote (cos 1
2
/2), saj
je teznostno nihalo harmonicno le v tej limiti:
W
meh
=
J(t)
2
2
+ mgl

(1 (1
2
/2)) =
J(t)
2
2
+ mgl

(t)
2
2
, .
31
V enacbo vstavimo izraza za (t) in (t) (glej (3.9):
W
meh
=
JA
2

2
cos
2
(t + )
2
+ mgl

A
2
sin
2
(t + )
2
,
uporabimo se podatek, da =
_
mgl

J
in dobimo:
JA
2
cos
2
(t + )
2
mgl

J
+ mgl

A
2
sin
2
(t + )
2
=
=
mgl

A
2
2
(sin
2
(t + ) + cos
2
(t + )) =
mgl

A
2
2
.
Dobili smo izraz, v katerem ne nastopa cas, torej se celotna mehanska energija
ohranja.
3.3 Dodatne naloge
1. Tocka, ki sinusno niha ima najvecjo hitrost 40 cm/s, najvecji pospesek pa 60 cm/s
2
.
Koliksni sta frekvenca in amplituda nihanja? Zapisite izraze za casovno odvisnost
lege, hitrosti in pospeska telesa, ce se tocka v casu t = 0 nahaja v ravnovesni legi.
2. Telo z maso 0, 5 kg harmonsko niha s frekvenco 2 Hz in amplitudo 8 mm. Koliksna
je najvecja sila, ki deluje na telo?
3. Krizec mase 10 g visi na brezmasni verizici. Verizico primemo 3 cm nad krizcem
(tocka o) in krizec zanihamo. S koliksno frekvenco niha?
4. Matematicno nihalo z dolzino vrvice 3 m odklonimo za 2

na desno in ga sunemo
s kotno hitrostjo 0, 05 /s v desno. Za koliko je odklonjeno nihalo 1, 4 s po zacetku
nihanja? Koliksna je takrat njegova kotna hitrost?

Cez koliko casa gre nihalo prvic
skozi ravnovesno lego?
32
5. Utez z maso 0, 5 kg lezi na gladki vodoravni podlagi. Utez pripnemo na stransko
steno z vzmetjo s koecientom 40 N/m. Utez odmaknemo za 1, 2 cm v desno in
jo sunemo z zacetno hitrostjo 0, 3 m/s v levo. S koliksno frekvenco in s koliksno
amplitudo zaniha? Izracunaj odmik od ravnovesne lege, hitrost in pospesek nihala
1, 5 s po zacetku nihanja.
6. Palica dolzine 1, 5 m in mase 0, 8 kg je vrtljivo vpeta 0, 3 m vstran od krajisca. Palico
v casu t = 0 odklonimo za 4

v desno in jo sunemo s hitrostjo 0, 2 s

1
v levo.
Izracunajte frekvenco, amplitudo, fazni kot, cas v katerem gre palica prvic skozi
ravnovesno lego in cas v katerem je palica prvic v skrajnjem desnem polozaju.
7. Lesena klada mase 1 kg miruje na gladkih vodoravnih tleh pripeta na zid s prozno
vzmetjo z razteznostnim koecientom 500 N/m in je od zidu oddaljena za 10 cm.
Proti kladi vzporedno s tlemi prileti izstrelek mase 5 g s hitrostjo 400 m/s, pre-
bije klado in izstopi na drugi strani s hitrostjo 100 m/s. Koliksna je razdalja med
zidom in klado, ko je klada zidu najblizje ter tri sekunde po tem, ko se klada zacne
premikati?
8. Pokazi, da se celotna mehanska energija matematicnega nihala ohranja.
33
Poglavje 4
Duseno nihanje
4.0.1 Harmonicno duseno nihanje
Harmonicno duseno nihanje dobimo v primeru, ko enacbo gibanja nihala lahko zapisemo
v obliki diferencialne enacbe:
x + 2 x +
2
0
x = 0 (4.1)
Kot resitev zgornje enacbe je izraz ki podaja odmik nihala od ravnovesne lege v odvis-
nosti od casa:
x(t) = Ae
t
sin(t + ) . (4.2)
Hitrost in pospesek nihala kod funkcijo casa pa dobimo z odvajanjem zgornjega izraza:
v(t) = A
0
e
t
sin(t + arctan(/)) , (4.3)
a(t) = A
2
0
e
t
sin(t + 2 arctan(/)) , (4.4)
kjer
=
_

2
0

2
. (4.5)
Odmik, hitrost in pospesek nihala so odvisni od stirih konstant: zacetne amplitude (A),
krozne frekvence (), faznega kota () in koecienta dusenja (). Koecient dusnja in
krozna frekvenca sta odvisna od vrste nihala, zacetna amplituda in fazni kot pa od zacetnih
pogojev.
Amplituda in koecient dusnja
Ko primerjamo duseno nihanje z nedusenim, je prva razlika, ki jo opazimo, dodaten clen
e
t
pri dusenem nihanju. Ta clen pove, da amplituda pri dusenem nihanju ni konstantna
ampak eksponentno pada s casom. Teoreticno gledano, nihalo nikoli ne bo nehalo nihati, v
praksi pa bo amplituda s casom toliko upadla, da omiki vec ne bodo zaznavni. Kako hitro
bo amplituda padala je odvisno od koecienta dusenja . V casu 1/ bo amplituda padla
na priblizno 37% svoje vrednosti, v casu t
1/2
= ln2/ pa na polovico svoje vrednosti.

Cas
t
1/2
imenujemo razpolovni cas. Koecient dusenja je odvisen od velikosti sile, ki dusi
nihalo in vrste nihala. Spodnja tabela podaja koeciente dusnja za najbolj znana nihala
pri sili dusenja

F = v:
34
vzmetno nihalo = /2m m masa utezi
matematicno nihalo = /2lm
m masa utezi
l dolzina vrvice
teznostno nihalo = l

/2J
J vztrajnostni moment nihala
okoli osi nihanja
l

oddaljenost prijemalisca sile

dusenja od osi nihanja
Energija pri dusenem nihanju: Celotna mehanska energija se pri dusenem nihanju ne
ohranja, saj je sila dusenja nekonzervativna sila. V povprecju celotna mehanska energija
eksponentno pada s casom.
Gracna predstavitev dusenega nihanja
Krozna frekvenca in lastna krozna frekvenca
Druga pomembna razlika med dusenim in nedusenim nihalom je v tem, da duseno nihalo
niha pocasneje, kot bi nihalo enako le neduseno nihalo. To je razvidno iz enacbe (4.5),
kjer je krozna frekvenca dusenega nihala,
0
pa lastna krozna frekvenca oziroma krozna
35
frekvenca enakega le nedusenega nihala. Vecji je koecient dusenja, vecja je razlika med
lasno in dejansko krozno frekvenco.
Kriticno dusenje:

Ce natancneje pogledamo enacbo (4.5) opazimo, da frekvenca ni-
hanja dusenega nihala pade na nic, ko je koecient dusenja enak lastni frekvenci (=).
Temu pojavu recemo kriticno dusenje. Nihalo, ki je kriticno duseno vec ne niha, ampak se
eksponentno priblizuje ravnovesni legi. Enako se zgodi z nihalom, pri katerem je > ,
le da je eksponentno priblizevanje ravnovesni legi se pocasnejse.
4.0.2 Harmonicno vsiljeno nihanje
Harmonicno vsiljeno nihanje dobimo ko na duseno (ali neduseno) nihalo delujemo s silo
oblike

F =

F
0
sin(t). Diferencialno enacbo vsiljenega nihala zapisemo v obliki:
x + 2 x +
2
0
x = f
0
sin(t) , (4.6)
kjer je f
0
normirana sila, ki je za vzmetno nihalo enaka f
0
= F
0
/m, za matematicno nihalo
f
0
= F
0
/ml in za teznostno nihalo f
0
= F
0
l

/J. Pri tem smo z m oznacili maso utezi pri

vzmetnem in matematicnem nihalu, z l dolzino vrvice matematicnega nihala, z J vztra-
jnostni moment teznostnega nihala glede na os nihanja in z l

oddaljenost prijemalisca
vsiljene sile od osi nihanja.
Resitev diferencialne enacbe je navadna sinusna funkcija:
x(t) = Asin(t + ) . (4.7)
Enacbi za hitrost in pospesek nihala sta torej:
v(t) = A cos(t + ) ,
a(t) = A
2
sin(t + ) . (4.8)
Krosna frekvenca, amplituda in fazni kot pri vsiljenem nihanju
Krozna frekvenca s katero niha nihalo je enaka krozni frekvenci vzbujanja ( iz enacb
(4.7) in (4.8) je enaka iz izraza za silo

F =

F
0
sin(t)).
Amplituda in fazni kot tokrat nista odvisna od zacetnih pogojev ampak od sile vzbu-
janja in lastnosti nihala. Velja namrec:
A =
f
0
_
(
2

2
0
)
2
+ 4
2

2
, tan =
2

2
0

2
, (4.9)
Kjer je f
0
normirana sila, krozna frekvenca vzbujanja,
0
lastna krozna frekvenca in
koecient dusenja. Narisimo amplitudo kot funkcijo krozne frekvence:
36
Narisani krivuljo imenujemo resonancna krivulja. Opazimo, da je amplituda nihanja pri
zelo nizkih kroznih frekvencah enaka A = f
0
/
2
0
. Amplituda nato strmo narasca, dokler
ne doseze maksimuma pri krozni frekvenci:

max
=
_

2
0
2
2
.
Ko nihalo niha blizu te krozne frekvence, recemo, da se nahaja v resonanci. Pri majhnem
dusenju je amplituda takrat presenetljivo velika (v primeru popolnoma nedusenega nihala
celo neskoncna). Pri kroznih frekvencah visjih od
max
pa amplituda ponovno strmo pada.
Odvisnost faznega kota od krozne frekvence predstavlja graf:
Pri nizkih kroznih frekvencah sta torej sila in odmik v fazi (ko sila deluje v desno, se nihalo
premika v desno in obratno). Fazni kot narasca s krozno frekvenco vzbujanja. Ko je ta
enaka lastni krozni frekvenci nihala, nihalo za silo zaostaja za cetrt nihaja, pri neskoncni
krozni frekvenci pa bi fazni zaostanek narasel na pol nihaja (nihalo bi se premikalo v
nasprotni smeri sile vzbujanja.)
Energija pri vsiljenem nihanju
Amplituda nihanja ni odvisna od casa, zato se celotna mehanska energija vzbujenega
nihala ohranja kljub temu, da je koecient dusenja razlicen od nic. Namrec, nihalo iz sile
vzbujanja crpa energijo, ki jo izgublja z dusenjem. Koliko energije bo nihalo crpalo je
odvisno od vsiljene frekvence. Blizje je vsiljena frekvenca
max
, vec energije crpa nihalo,
saj je celotna mehanska energija sorazmerna z kvadratom amplitude nihanja.
37
4.1 Primeri
1. Klado mase m = 1, 5 kg povezemo s steno z vzmetjo z razteznostno kon-
stanto 75 N/m. Na klado deluje sila dusenja oblike

F = 5kg/sv. Izracunaj
koecient dusenja, krozno frekvenco nihala in odmik nihala od ravnovesne
lege eno sekundo po zacetku nihanja, ce je zacetna amplituda nihala
A = 5 cm in nihalo zacne nihanje v ravnovesni legi. Koliksna sila mora
delovati na nihalo, da bi to bilo kriticno duseno.
Lastna krozna frekvenca in koecient dusenja nihala sta:

0
=

k
m
= 7, 07 s
1
, =

2m
= 1, 67 s
1
.
Krozna frekvenca nihala je torej:
=
_

2
0

2
= 6, 87 s
1
.
V casu t = 0 se nihalo nahaja v ravnovesni legi. Torej
0 = x(0) = Ae
0
sin( 0 +) = A 1 sin , sin = 0 , = 0
V casu t = 1 s pa je oddaljenost nihala od ravnovesne lege:
x(1 s) = 5 cm e
1,67 s
1
1 s
sin(6, 87 s
1
1 s + 0) = 1, 1 mm.

Ce zelimo, da bi nihalo bilo kriticno duseno, mora veljati:

=
0
,

k
m
=

2m
, = 2

km = 21, 1 kg/s .
Na nihalo bi torej morala delovati sila dusenja oblike

F
dus
= 21, 2
kg
s
v .
2. Za nihalo iz prejsnje naloge izracunaj za koliko se zmanjsa amplituda po
treh nihajih ter cez koliko casa se amplituda razpolovi. Koliko nihajev
je to?
Razmerje med amplitudo na zacetku in amplitudo po treh nihajih je:
A
3
A
1
=
Ae
3 t
0
A
= e
3 t
0
= e

= 0, 01 .
Amplituda po treh nihajih torej pade na 1%. Amplituda se razpolovi v casu t
1/2
=
ln 2/ = 0, 4 s. To ustreza t
1/2
/t
0
= t
1/2
/2 = 0, 45 nihajem.
38
3. Nihalo iz prve naloge vzbujamo z harmonicno silo. Amplituda sile je F
0
=
5 N. Izracunaj s koliksno amplitudo niha nihalo pri kroznih frekvencah

1
= 3 s
1
,
2
= 10 s
1
in
0
. Pri koliksni frekvenci vzbujanja je amplituda
maksimalna in koliksna je?
ce upostevamo, da f
0
= F
0
/m = 3, 3 N, dobimo da pri frekvenci
1
= 3 s
1
nihalo
niha z amplitudo:
A =
f
0
_
(
2

2
0
)
2
+ 4
2

2
=
3, 3 N/kg
_
((3 s
1
)
2
(7, 07 s
1
)
2
)
2
+ 4(1, 67 s
1
)
2
(3 s
1
)
2
= 7, 8 cm,
pri frekvenci
2
= 10 s
1
z amplitudo:
A =
3, 3 N/kg
_
((10 s
1
)
2
(7, 07 s
1
)
2
)
2
+ 4(1, 67 s
1
)
2
(10 s
1
)
2
= 5, 5 cm,
pri frekvenci
0
= 7, 07 s
1
pa z amplitudo:
A =
3, 3 N/kg
_
((7, 07 s
1
)
2
(7, 07 s
1
)
2
)
2
+ 4(1, 67 s
1
)
2
(7, 07 s
1
)
2
= 14 cm.
Telo doseze maksimalno amplitudo pri:

max
=
_

2
0
2
2
= 6, 7 s
1
.
Amplituda nihanja je takrat:
A =
3, 3 N/kg
_
((6, 7 s
1
)
2
(7, 07 s
1
)
2
)
2
+ 4(1, 67 s
1
)
2
(6, 7 s
1
)
2
= 15 cm.
4.2 Dodatne naloge
1. Pokazi, da sta resitvi (4.2) in (4.8) (skupaj z (4.9)) zares resitvi diferencialnih enacb
(4.1) in (4.6).
2. Pokazi, da pri vsiljenem nihanju nihalo doseze maksimalno amplitudo ravno pri
krozni frekvenci
max
=
_

2
0
2
2
. Kaj se zgodi z amplitudo in z njeno odvisnostjo
od krozne frekvence vzbujanja, ce
0
< 2?
39
Poglavje 5
Valovanje
5.1 Teoreticni uvod
5.1.1 Potujoce ravno valovanje
V prejsnjem poglavju smo obravnavali nihanje enega nihala. Sedaj bomo pogledali, kaj
se zgodi, ce imamo celo mrezo med seboj povezanih nihal. V taki mrezi, eno nihalo
odklonimo in spustimo. Najprej bo to nihalo zacelo nihati, na to pa se bo to nihanje
preneslo na njegove najblizje sosede, na sosede od sosedov, itn., dokler postopoma ne
zacnejo nihati vsa nihala v mrezi. Recemo, da se je motnja (odmik enega nihala) razsirila
po celi mrezi nihal. Taksen pojav sirjenja motnje imenujemo valovanje. Mrezo sklopljenih
nihal (imenujemo jo medij) v naravi najdemo zelo hitro, saj so molekule v snovi povezane
tako, da jih lahko obravnavamo kot majhna, med seboj povezana nihala.
Odmik nihala (delca medija) pri enodimenzionalnem mediju na mestu x in v casu t
podaja enacba:
y(x, t) = Asin(t kx) , (5.1)
kjer so A, in k konstante, ki jih imenujemo amplituda (A), krozna frekvenca () in
valovno stevilo (k).

Ce gledamo posamicno nihalo na nekem izbranem mestu x

0
, dobimo navadno enacbo
za nihanje:
y(t) = Asin(t kx
0
) = Asin(t + ) ,
Vidimo, da je krozna frekvenca neodvisna od polozaja delca, torej vse tocke v mediju ni-
hajo z enako frekvenco. Frekvenco valovanja () in periodo valovanja (T) tako deniramo
kot frekvenco nihanja oziroma periodo nihanja poljubnega nihala (delca) v mediju. Velja:
=

2
in T =
2

.
Podobno lahko vidimo, da je tudi amplituda neodvisna od polozaja delca v mediju in
vsi delci (nihala) nihajo z isto amplitudo. Fazni kot pa je odvisen od polozaja. Vidimo
namrec, da velja = kx, kjer je x polozaj posamicnega nihala oziroma delca.
40
Poglejmo sedaj kako zgleda valovanje v nekem trenutku t
0
:
y(x) = Asin(t
0
kx) = Asin(kx + ) .
Kot vidimo je valovanje, ce ga zmrznemo v casu, sinusne oblike. Razmik med dvema
tockama z isto fazo v prostoru (npr. dvema maksimumoma oziroma dvema minimumoma)
imenujemo valovna dolzina :
=
2
k
.

Ce ponovno vkljucimo cas, bomo videli, da se ta sinusna oblika premika v levo

oziroma desno stran. Iz sicer, ce je pred clenom kx negativni predznak, se sinusna slika
premika v smeri x osi, ce pa je pred clenom kx pozitivni predznak, pa se premika v
nasprotni smeri x osi. Zaradi tega obcutka premikanja sinusne slike, imenujemo taksno
valovanje potujoce valovanje. Hitrost, s katero se sinusna slika premika pa imenujemo
signalna hitrost c. Signalno hitrost, frekvenco in valovno dolzino povezuje zveza:
c = .
Podobno, kot je frekvenca oziroma krozna frekvenca pri nihanju odvisna le od vrste nihala,
je signalna hitrost valovanja odvisna le od lastnosti medija. V idealnem plinu je signalna
hitrost enaka:

RT
M
,
kjer je razmerje specicnih toplot, T absolutna temperatura (v kelvinih), R plinska
konstanta in M molska masa plina. V tekocinah je signalna hitrost enaka:
1/

,
kjer je stisljivost tekocine in gostota tekocine.
V trdni snovi razlikujemo med signalno hitrostjo longitudinalnega in signalno hitrostjo
transverzalnega valovanja. Transverzalno valovanje je valovanje pri katerem je smer
gibanja valovanja pravokotna na smer premikanja delcev medija, longitudinalno valovanje
je valovanje pri katerem je smer gibanja valovanja vzporedna s smerjo premikanja delcev
medija:
Signalna hitrost longitudinalnega valovanja v trdi snovi je:
_
E/ ,
41
kjer je E modul elasticnosti medija in gostota medija. Signalna hitrost transverzalnega
valovanja, ki se siri po struni napeti s silo F pa je enaka:

F
S
,
kjer je gostota strune in S presni presek strune.
5.1.2 Stojece valovanje

Ce valovanje potuje po nekem omejenem mediju in se na koncih tega medija popolnoma

odbije, kot rezultat dobimo putojoca valovanja enakih frekvenc in amplitud, ki potujejo
ena v eni in druga v drugi smeri medija. Ta valovanja se med seboj sestejejo (interferirajo)
in pri dolocenih frekvencah kot rezultat dobimo stojece valovanje, ki ga opisemo z enacbo:
y = 2Acos
_
t

2
_
sin
_
kx +

2
_
.
Kot vidimo iz enacbe, vse tocke nihajo v fazi in z enako frekvenco vendar pa z razlicno
amplitudo y
0
= 2Asin(kx+/2). Ker vse tocke nihajo v fazi (istocasno gredo gor oziroma
dol), nimamo vec obcutka, da bi se valovanje premikalo po prostoru, zato taksno valovanje
imenujemo stojece valovanje.
Stojece valovanje pa ne nastane pri vsaki frekvenci.

Ce je medij vrvica, ki je na obeh
koncih pritrjena ali pa valovanje vzbujamo v piscali, je na obeh koncih ali obakrat odprta
ali obakrat zaprta, potem stojece valovanje dobimo pri frekvencah:
42
L =
Nc
2
=
Nc
2L
,
kjer je l dolzina vrvice oziroma piscali, valovna dolzina stojecega valovanja, frekvenca
valovanja, c signalna hitrost valovanja in N poljubno naravno stevilo.

Ce je medij vrvica, ki je le na enem koncu pritrjena ali pa valovanje vzbujamo v piscali,

ki je na enem koncu odprta na drugem pa zaprta, potem stojece valovanje dobimo pri
frekvencah:
L =
(2N + 1)
4
=
(2N + 1)c
4L
5.1.3 Zvok, jakost in glasnost
Zvok je longitudinalno valovanje v frekvencnem obmocju od priblizno 16 Hz do priblizno
20 kHz
1
in tlacno razliko od 2 10
5
Pa do 20 Pa. Ko to valovanje pride do usesa zatrese
bobnic in ta impulz telo zazna kot zvok. Valovanja s frekvenco manjso od 20 Hz imenujemo
infrazvok, valovanja s frekvenco visjo od 20 kHz pa ultrazvok.
Ker se delci zraka premikajo, zvok prenasa neko energijo W. Energijski tok P oznacuje
koliko energije valovanje prenese na casovno enoto:
P = dW/dt ,
gostota energijskega toka ali jakost j pa oznacuje kolisno gostoto energije w = dW/dV
prenese valovanje na casovno enoto oziroma:
j =
P
S
=
1
2
c
2
A
2
=
(p
A
)
2
2c
,
1
meje se razlikujejo od osebe do osebe in so pogojene z dednostjo, spolom, starostjo, itn.
43
kjer je P energijski tok, S povrsina, na katero se razsiri valovanje, gostota medija, c
signalna hitrost valovanja, krozna frekvenca valovanja, A amplituda valovanja in p
A
amplituda tlacne razlike. Torej zvocnik z mocjo P, ki oddaja valovanje homogeno v cel
prostor, na razdalji r od zvocnika ustvarja zvok jakosti j = P/4r
2
, kjer je 4r
2
povrsina
krogle radija r.

Clovesko uho slisi zvok od jakosti j

0
= 10
12
W/m
2
navzgor. Zato jakost j
0
=
10
12
W/m
2
imenujemo tudi meja slisnosti. Vendar clovesko uho spremembo jakosti zvoka
za recimo 10
10
W/m
2
obcuti znatno bolj pri zacetni jakosti 10
11
W/m
2
kot pa pri zacetni
jakosti 10
2
W/m
2
. Zato vpeljemo glasnost, ki jo deniramo kot:
g = 10dBlog
j
j
0
.
Spremembo glasnosti za 10 dB clovesko uho obcuti priblizno enako ne glede na zacetno
jakost zvoka. Za obcutek koliksna glasnost je koliko glasnaso v spodnji tabeli navedene
glasnosti nekaterih znanih zvokov iz okolja:
Povzrocitelj zvoka glasnost [dB]
susljanje lista 10
sepet 30
brencanje komarja 40
normalen pogovor 50
veleblagovnica 60
gost promet 80
delovni stoji 100
rok koncert 110
meja bolecine 120-130
reaktivno letalo 140
Omenimo naj se, da daljsa izpostavljenost hrupu nad 80 dB povzroca predvsem psi-
holoske motnje kot npr. stres, jeza, manjsa delovna sposobnost in ze kratkotrajna iz-
postavljenost hrupu nad 120 130 dB pa povzroci bolecino in ima lahko za posledico
trajno okvaro sluha.

Clovesko uho tudi ni enako obcutljivo na vse frekvence. Najbolj slisi
frekvence okoli 3000 Hz.
5.2 Primeri
1. Putojoce valovanje na napeti struni opisemo z enacbo
y = 0, 02 msin(30t/s 4x/m) .
Doloci amplitudo, frekvenco, signalno hitrost in valovno dolzino valo-
vanja ter narisi kako se odmik tocke, ki je oddaljena za 3 m od izhodisca
spreminja s casom. Narisi tudi kako zgleda struna v casu 2 s.
44
Potujoce valovanje opisuje enacba:
y = y
0
sin(t kx) ,
kjer je y
0
amplituda valovanja, k valovno stevilo in krozna frekvenca. Iz enacbe
y = 0, 02 msin(30t/s 4x/m)
torej lahko razberemo, da y
0
= 0, 02 m, = 30 s
1
in k = 4 m
1
. Amplitudo ze
imamo, iz valovnega stevila in krozne frekvence pa izracunamo valovno dolzino,
frekvenco in signalno hitrost:
= /2 = 4, 78 Hz , = 2/k = 1, 57 m, c = = 7, 5 m/s .
Odmik tocke, ki je za 3 m oddaljena od izhodisca podaja enacba:
y = 0, 02 msin(30t/s 4 m
1
3 m) = 0, 02 msin(30t/s 12)
Gre za sinusno funkcijo z amplitudo 0, 02 m, ki ima nicle v casih t = (k +12)/30 s,
maksimume v casih t = ((2k + 0, 5) + 12)/30 s in minimume v casih t = ((2k
0, 5) + 12)/30 s, kjer je k poljubno celo stevilo:
y
t
0.3 0.2 0.1 0.1 0.2 0.3
0.02
0.01
0.01
0.02
V casu t = 2 s obliko strune podaja enacba
y = 0, 02 msin(30 s
1
2 s 4x/m) = 0, 02 msin(60 4x/m) .
Ponovno gre za sinusno funkcijo z amplitudo 0, 02 m, ki ima nicle v tockah x =
(k + 60)/4 m, maksimume v tockah x = ((2k 0, 5) + 60)/4 m in minimume v
tockah x = ((2k + 0, 5) + 60)/4 m, kjer je k poljubno celo stevilo:
45
y
x
2 1 1 2
0.02
0.01
0.01
0.02
2. Zapisi izraz za transverzalni harmonski val z amplitudo 0, 2 m in valovno
dolzino 2, 8 m, ki potuje s hitrostjo 13, 3 m/s v negativni smeri x-osi ter
ima ob casu t = 0 v tocki x = 0 odmik 0, 12 m.
Enacbo potujocega valovanja, ki potuje s hitrostjo c v negativni smeri x-osi, zapisemo
kot:
y = y
0
sin(t + kx + ) ,
kjer je y
0
amplituda valovanja, k valovno stevilo in krozna frekvenca. Iz podatkov
v nalogi, izracunamo potrebne konstante:
k = 2/ = 2, 24 m
1
, = 2 = 2c/ = 30 s
1
.
Enacba valovanja se glasi:
y = 0, 2 msin(30t/s + 2, 24x/m + ) .
Ostane nam le, da dolocimo . V casu t = 0 je tocka s koordinato x = 0 od
ravnovesja odmaknjena za 0, 12 m:
0, 12 m = 0, 2 msin(30/s 0 + 2, 24/m 0 +) = 0, 2 msin ,
sin =
0, 12m
0, 2m
= 0, 64 .
Dobimo torej:
y = 0, 2 msin(30t/s + 2, 24x/m + 0, 64) .
3. Izracunaj hitrost zvoka v zraku, kisiku, heliju in ksenonu pri normalnih
pogojih (T=20

, p=1 bar).
Hitrost zvoka v plinu podaja enacba:
c =

RT
M
.
46
Hitrost zvoka v zraku je torej:
c =

_
1, 4 8, 314 J/kmolK 293 K
28 kg/kmol
= 337 m/s ,
v kisiku:
c =

_
1, 4 8, 314 J/kmolK 293 K
32 kg/kmol
= 326 m/s ,
v ksenonu:
c =

_
1, 67 8, 314 J/kmolK 293 K
131 kg/kmol
= 176 m/s ,
in v heliju:
c =

_
1, 67 8, 314 J/kmolK 293 K
4 kg/kmol
= 1008 m/s .
4. Majhno eksplozijo pri gradnji zelezniske proge opazuje delavec, ki je od
nje oddaljen l = 800 m. Eno uho ima prislonjeno k tracnicam in zato
slisi dva poka. Koliksna je hitrost zvoka v zelezu, ce je gostota zeleza
= 7, 8 kg/dm
3
in proznostni modul zeleza E=2 10
11
N/m
2
? Koliko casa
po eksploziji slisi prvi pok in cez koliko casa drugega? Hitrost zvoka v
zraku je c
z
= 340 m/s.
Prvo izracunajmo hitrost zvoka v zelezu:
c
Fe
=
_
E/ = 5 km/s .
Torej zvok eksplozije, ki potuje po zelezu potrebuje: t = l/c
Fe
= 0, 16 s, da pride do
delavca. Zvok, ki potuje po zraku pa za isto razdaljo potrebuje t = l/c
z
= 2, 35 s.
5. Koliksna je frekvenca osnovnega tona l = 40 cm dolge klavirske strune z
maso m = 6 g, ki je napeta s silo F = 500 N?
Najprej izracunajmo hitrost zvoka v struni:
c =
_
F/S =
_
Fl/m = 183 m/s ,
kjer smo upostevali, da m = V = Sl oziroma S = m/l .
Valovna dolzina osnovnega tona strune je enaka dvakratni dolzini strune = 2l =
80 cm. Frekvenca osnovnega tona strune je torej enaka:
c = , = c/ = 228 Hz .
47
6. Doloci prvih pet frekvenc stojecih valov, ki jih vzbudimo v 30 cm dolgi
piscali, ki je a) odprta na obeh koncih in b) odprta na enem koncu.
Frekvence stojecih valov na l dolgi piscali, ki je odprta na obeh koncih podaja enacba
= Nc/2l ,
kjer je N zaporedna stevilka stojecega valovanja, c hitrost zvoka v zraku (c =
340 m/s) in l dolzina piscali. Frekvence prvih pet stojecih valov na obeh koncih
odprte piscali so torej:
N = 1 , =
340 m/s
0, 6 m
= 567 Hz ,
N = 2 , =
2 340 m/s
0, 6 m
= 1133 Hz ,
N = 3 , =
3 340 m/s
0, 6 m
= 1700 Hz ,
N = 4 , =
4 340 m/s
0, 6 m
= 2267 Hz ,
N = 5 , =
5 340 m/s
0, 6 m
= 2833 Hz .
Frekvence stojecih valov na l dolgi piscali, ki je odprta le na enem koncu pa podaja
enacba:
= (2N 1)c/4l .
Frekvence prvih pet stojecih valov na enem koncu odprte piscali so torej:
N = 1 , =
340 m/s
1, 2 m
= 183 Hz ,
N = 2 , =
3 340 m/s
1, 2 m
= 850 Hz ,
N = 3 , =
5 340 m/s
1, 2 m
= 1417 Hz ,
N = 4 , =
7 340 m/s
1, 2 m
= 1983 Hz ,
N = 5 , =
9 340 m/s
1, 2 m
= 2550 Hz .
48
7. Zvocnik oddaja zvok moci P = 20 W izotropno v pol prostor. Koliksna je
jakost zvoka na razdalji r = 3 m od zvocnika? Koliksna je tam glasnost
zvoka?
Jakost zvoka, ki ga oddaja zvocnik je:
j = P/S = P/2r
2
= 0, 35 W/m
2
,
kjer je S povrsina na katero se razsiri zvok.

Ce bi se zvok razsiril na celi prostor,
bi za S morali vzeti povrsino krogle radija r, ker pa se zvok razsiri le v pol prostor,
smo vzeli polovicno povrsino.
Glasnost zvoka na tej razdalji je enaka:
g = 10 log(j/j
0
) = 115db ,
kjer je j
0
= 10
12
W/m
2
najmanjsa jakost zvoka, ki ga se slisimo.
8. Majhen zvocnik oddaja zvok s frekvenco = 440 Hz enakomerno na vse
strani. Moc zvocnika pada enakomerno s casom in pade z P
0
= 1 W na
nic v petih sekundah. Koliksna sta amplitudi tlaka in odmika v oddal-
jenosti d = 5 m od zvocnika po treh sekundah? Temperatura zraka je
T = 300 K, masa kilomola zraka M = 29 kg, zracni tlak p = 1024 mbar,
razmerje specicnih toplot pa = 1, 4.
Moc zvocnika pade z 1 W na nic v petih sekundah. Po treh sekundah je torej moc
zvocnika P = 1 W(1 3 s/5 s) = 0, 4 W. Amplituda tlaka in odmika delcev zraka v
oddaljenosti d od zvocnika sta takrat:
P =
1
2
S
2
cA
2
, A =

2P
S
2
c
= 9 10
6
m,
P =
(p
A
)
2
S
2c
, p
A
=

2Pc
S
= 1 Pa ,
kjer
S = 4d
2
= 314 m
2
, = 2 = 2763 s
1
,
c =
_
RT/M = 347 m/s , =
pM
RT
= 1, 1 kg/m
3
.
5.3 Dodatne naloge
1.

Sirjenje vala je doloceno z enacbo y = 0, 02 cmsin(0, 4x/cm + 50t/s + 0, 8). Doloci
valovno dolzino, periodo, amplitudo, signalno hitrost ter hitrost gibanja medija ob
casu 0, 5 s na razdalji 1 cm. (15, 7 cm, 0.126 s, 0, 02 cm, 125 cm/s, 0, 876 cm/s)
2. Zapisi enacbo ravnega vala, ki se s hitrostjo 45 m/s siri v smeri pozitivne x osi in
ima amplitudo 10 cm in frekvenco 300 Hz (10 cmsin(1884t/s 41, 9x/m))
49
3. Valovanje s frekvenco 500 Hz se siri s hitrostjo 359 m/s. Koliko sta medsebojno
oddaljeni tocki, ki nihata z fazno razliko 60 rad? (6, 68 m)
4. S koliksno hitrostjo se siri zvok pri temperaturi 20

C, ce se pri temperaturi 0

C siri
s hitrostjo 331 m/s? (342 m/s)
5. 75 cm dolga jeklena struna na kitari je na enem koncu vpeta, na drugem pa navita
preko vijaka s premerom 1 cm. Struna niha v osnovnem nacinu in je uglasena
na frekvenco 660 Hz z instrumentom za uglasevanje, katerega natancnost pri tej
frekvence znasa 5 Hz. Za koliksen kot se lahko odvije vijak, ne da bi zaznali spre-
membo frekvence? Gostota jekla je 7, 8 g/cm
3
, proznostni modul pa 2 10
11
N/m
2
.
(0, 09 rad)
6. Droben zvocnik seva v zraku zvok s frekvenco 1000 Hz enakomerno na vse strani.
Na razdalji 1 m od zvocnika je amplituda delov enaka 0, 005 m. V koliksni razdalji
od zvocnika komaj se slisimo zvok, ce je slisna meja pri jakosti 10
12
W/m
2
? Hitrost
zvoka v zraku je 340 m/s, gostota zraka pa 1, 2 kg/m
3
. (200 km)
7. Stroj oddaja enakomerno na vse strani zvocni energijski tok 10
6
W. V koliksni
razdalji od stroja doseze glasnost 50 dB? Koliksna je glasnost v 10-krat vecji razdalji?
(30 dB)
50
Poglavje 6
Valovanje - Doplerjev efekt
6.1 Teoreticni uvod

Ce neki premikajoci se objekt (imenujmo ga oddajnik) oddaja valovanje frekvence

0
in
neki drugi premikajoci se objekt (imenujmo ga sprejemnik) to valovanje sprejema, potem
je frekvenca valovanja, ki jo sprejemnik zazna, razlicna od oddane frekvence
0
. Temu
pojavu recemo Dopplerjev efekt. Frekvenca, ki jo sprejemnik slisi je odvisna od hitrosti
in smeri gibanja sprejemnika in oddajnika:
smer gibanja frekvenca, ki jo slisi sprejemnik
=
0
c+vs
cvo
=
0
cvs
c+vo
=
0
c+vs
c+vo
=
0
cvs
cvo
frekvenca, ki jo slisi sprejemnik

0
frekvenca, ki jo odda oddajnik
c signalna hitrost valovanja
v
s
hitrost sprejemnika
v
o
hitrost oddajnika
51
6.1.1 Dopplerjev efekt pri odboju na oviri
Naj neko premikajoce se telo oddaja valovanje s frekvenco
0
. To valovanje naj se odbije od
neke ovire (zrcala) in pride nazaj do oddajnika. Zaradi Dopplerjevega efekta se frekvenca
sprejetega valovanja razlikuje od frekvence oddanega valovanja. Frekvenco sprejetega
valovanja izracunamo tako, da najprej telo obravnavamo kot oddajnik, zrcalo pa kot
sprejemnik, nato pa vlogi zamenjamo. Zrcalo namrec odda valovanje z enako frekvenco,
kot ga je sprejelo.
6.1.2 Dopplerjev efekt, ko se oddajnik in sprejemnik priblizujeta
pod kotom

Ce se oddajnik in sprejemnik ne priblizujeta (oddaljujeta) celno ampak pod nekim kotom,

sprejeto frekvenco racunamo na naslednji nacinu:
1. Narisemo zveznico med oddajnikom in sprejemnikom
2. Hitrosti oddajnika in sprejemnika razstavimo na komponenti vzporedni z zveznico
in komponenti pravokotni na zveznico.
3. Izracunamo frekvenco, ki jo slisi sprejemnik upostevajoc le komponenti hitrosti vz-
poredni z zveznico.
6.1.3 Dopplerjev efekt pri premikajocem se mediju
Zgoraj zapisane enacbe za spremembo frekvence so zapisane v sistemu v katerem medij
miruje.

Ce se medij premika, najprej z Galilejevimi transformacijami preidemo v sistem
v katerem medij miruje in nato izracunamo sprejeto frekvenco. To storimo tako, da od
vseh hitrostih vektorsko odstejemo hitrost medija.
52
6.2 Primeri
1. Podmornice gledajopod vodo, tako da spuscajo ultrazvocno valovanje.
To se odbija od mirojocih se ali premikajocih se ovir in se vraca nazaj k
podmornici. Neka podmornica se giblje proti nepremicni steni. Frekvenca
odbitega ultrazvocnega valovanja, ki ga podmornica sprejme je za k = 5%
visja kot frekvenca oddanega valovanja. Iz tega podatka izracunaj hitrost
podmornice, ce ves, da je hitrost ultrazvoka v vodi 1482 km/h.
Podmornica naj odda valovanje s frekvenco
0
. Nepremicna stena potem slisi valo-
vanje s frekvenco:

1
=
0

c
c v
, (6.1)
kjer je v hitrost podmornice in c hitrost ultrazvoka v vodi. Valovanje se od stene
odbije in vrne nazaj k podmornici, ta pa ga slisi s frekvenco:

2
=
1

c + v
c
. (6.2)
Enacbo (6.1) vstavimo v enacbo (6.2) in dobljeni izraz uredimo:

2
=
0

c
c v
c + v
c
=
0

c + v
c v
,

0
=
c + v
c v
,

2

0
1 =
c + v
c v
1 ,

0
= k =
c + v (c v)
c v
=
2v
c v
,
k(c v) = 2v , kc = (2 +k)v , v =
kc
2 +k
,
v = 1482 km/h
0, 05
2, 05
= 36 km/h .
2. Policijski avtomobil se z vklopljeno sireno priblizuje kriziscu s severne
strani s hitrostjo v
a
= 100 km/h. Iztocasno se z vzhoda s hitrostjo v
b
=
60 km/h kriziscu priblizuje osebni avtomobil. Koliksno frekvenco sirene
slisi voznik avtomobila, ko je od krizisca oddaljen za a = 100 m, policijski
avtomobil pa za b = 50 m. Osnovna frekvenca policijske sirene je
0
=
1000 Hz, hitrost zvoka v zraku pa c = 340 m/s.
Oba avtomobila in center krizisca tvorita pravokotni trikotnik:
53
Hitrosti avtomobila in policijskega avta razstavimo na komponenti vzporedni s
hipotenuzo tega trikotnika in komponenti pravokotni na hipotenuzo trikotnika.
Frekvenca, ki jo slisi osebni avtomobil potemtakem je:
= arctan
a
b
= 63, 4

, =
0
c + v
bx
c v
ax
=
0
c + v
b
cos
c v
a
sin
= 1083 Hz .
3. Vlak se priblizuje zelezniski postaji s hitrostjo v
1
= 80 km/h z juzne
strani ter pri tem oddaja zvocni signal frekvence
0
= 2000 Hz. Koliksno
frekvenco slisijo potniki na postaji, ce a) je brezvetrje, b) piha veter s sev-
era s hitrostjo v
2
= 20 km/h, c) piha veter z juga s hitrostjo v
3
= 15 km/h?
Hitrost zvoka v zraku je c = 340 m/s.
a) V brezvetrju potniki na postaji slisijo frekvenco sirene:
=
0

c
c v
1
= 2140 Hz .
54
b) Ko piha veter s severa s hitrostjo v
2
moramo prvo preiti v sistem v katerem zrak
miruje. To bomo storili tako, da bomo od hitrosti vlaka in hitrosti potnikov
odsteli vektor hitrosti vetra oziroma pristeli hitrost v
2
v smeri severa (veter
piha v smeri juga). Vlak se giblje s hitrostjo v
1
proti severu. Ko mu pristejemo
v
2
v smeri severa, dobimo hitrost v
1
+v
2
v smeri severa. Potniki mirujejo. Ko
jim pristejemo v
2
v smeri severa dobimo, da se potniki v sistemu, v katerem
zrak miruje, gibljejo v smeri severa s hitrostjo v
2
. Frekvenca sirene, ki jo slisijo
je torej:
=
0

c v
2
c (v
1
+ v
2
)
= 2142 Hz .
c) Ko piha veter z juga s hitrostjo v
3
postopamo na podoben nacin, kot v tocki
b). Vlaku in potnikom moramo pristeti v
3
v smeri juga. Vlak se v sistemu
mirujocega zraka torej giblje s hitrostjo v
1
v
3
v smeri severa, potniki pa s
hitrostjo v
3
v smeri juga. Potniki torej slisijo frekvenco:
=
0

c + v
3
c (v
1
v
3
)
= 2138 Hz .
6.3 Dodatne naloge
1. Avtomobil, ki oddaja zvocni signal s konstantno frekvenco zapelje mimo opazovalca,
ki stoji ob robu ceste. Dokler se avtomobil priblizuje opazovalcu, ta slisi zvok
frekvence 450 Hz, ko pa avto zapelje mimo in se oddaljuje od opazovalca, ta izmeri,
da je frekvenca zvoka, ki ga tokrat slisi 400 Hz. Izracunaj hitrost avtomobila, ce je
hitrost zvoka v zraku 340 m/s. (20 m/s)
2. Resilni avtomobil vozi po vodoravni cesti s hitrostjo 25 m/s. Njegova sirena oddaja
signal s frekvenco 500 Hz. Koliksno frekvenco zvoka zazna voznik v avtomobilu,
ki vozi po isti cesti v nasprotni smeri s hitrostjo 15 m/s tako da se oddaljuje od
resevalnega avtomobila? Koliksno frekvenco pa bi slisal, ce bi se resevalnemu vozilu
priblizeval? Koliksno frekvenco slisi voznik avtomobila, ki vozi v isti smeri kot resilec
s hitrostjo 20 m/s pred resilcem? Koliko frekvenco slisi ta isti voznik, ko ga resilec
prehiti? (445 Hz, 563 Hz, 508 Hz, 493 Hz)
3. Podmornici A in B plujeta ena proti drugi. Kapitan podmornice A izmeri, da se
je frekvenca ultrazvoka, ki ga je podmornica A oddala in se je od podmornice B
odbilo, ter vrnilo nazaj k podmornici A, zvisala za 10%. S koliksno hitrostjo se giblje
podmornica B, ce se podmornica A premika s hitrostjo 50 km/h, hitrost ultrazvoka
v vodi pa je 1482 km/h? (20, 6 km/h)
4. Ko so policijski avtomobil s prizgano sireno, opazovalec A in opazovalec B v polozajih
prikazanih na sliki, opazovalec A izmeri, da slisi sireno s frekvenco 1005 Hz, opazo-
valec B pa z 1015 Hz. S koliksno hitrostjo pelje policijski avto? Ali pelje z leve proti
desni ali pa iz desne proti levi? Oba opazovalca mirujeta. Vetra ni. (100 km/h na
desno)
55
5.

Coln vozi s hitrostjo 5 m/s vzporedno z obalo od zahoda proti vzhodu (glej sliko
spodaj levo). Ko je coln najblizje opazovalcu na obali (na sliki oznacen z O), spusti
zvocni signal frekvence 600 Hz. Kaksno frekvenco slisi opazovalec na obali, ce piha
jugozahodni veter s hitrostjo 10 m/s? Kaksno frekvenco pa bi slisal, ce bi se ladja
oddaljevala od obale (pravokotno na obalo) s hitrostjo 5 m/s? (OPOMBA: jugoza-
hodni veter piha iz jugozahodne proti severovzhodni smeri in v nasem primeru z
obalo oklepa kot 45

.) (600 Hz, 610 Hz)

6. Stojimo na obali in opazujemo ladjo ki pluje vzporedno z obalo (glej desno sliko).
Ko je ladja v polozaju 1 spusti zvocni signal in mi zabelezimo frekvenco 1000 Hz. V
naslednji minuti se ladja premakne iz polozaja 1 v polozaj 2, kjer ponovno spusti
zvocni signal. Tokrat zabelezimo frekvenco 989 Hz. Koliksna je hitrost vetra, ki
piha iz morja proti kopnem pravokotno na obalo. Predpostavi, da se ladja ves cas
giba enakomerno in da je oba zvocna signala spustila enaka sirena (opazovalec na
ladji obakrat slisi enako frekvenco). Ali je izracun natancen? Preveri kaj dobis, ce si
se pri drugi frekvenci zmotil le za 1 Hz (izmeril si frekvenco 990 Hz oziroma 988 Hz).
Hitrost zvoka v zraku je 340 m/s. (30 m/s, 1, 7 70 m/s)
56
57
Poglavje 7
Temperaturno razsirjanje (krcenje)
snovi
7.1 Teoreticni uvod
Pri spremembi temperature se telesu spremenijo dolzina in volumen. Recimo, da je neko
telo pri temperaturi T
0
dolgo l
0
, potem je pri temperaturi T njegova dolzina enaka:
l = l
0
(1 +T) , T = T T
0
. (7.1)
Koecient imenujemo temperaturni koecient dolzinskega raztezka in je odvisen od
snovi, iz katere je telo. Vecina snovi ima pozitiven koecient , kar pomeni, da se pri
segrevanju sirijo, pri ohlajanju pa krcijo. Le redko je negativen.
Tudi na tekocine ima temperatura podoben vpliv, le da tokrat ne moremo govoriti o
spremembi dolzine ampak o spremembi volumna.

Ce je namrec V
0
volumen tekocine pri
temperaturi T
0
, pri temperaturi T ima ta tekocina volumen:
V = V
0
(1 +T) , T = T T
0
, (7.2)
kjer je temperaturni koecient volumskega raztezka in je ponovno odvisen od vrste
tekocine. Podobno kot pri trdni snovi, tudi vecina tekocin se pri segrevanju siri, kar
pomeni, da imajo pozitiven koecient . Le redko je pri tekocinah negativen. Zelo znan
taksen primer je voda med 0

C in 4

C. Ta pojav imenujemo anomalija vode.

Pri trdni snovi sta temperaturni koecient volumskega raztezka in temperaturni koe-
cient linearnega raztezka povezana z enacbo:
= 3 . (7.3)
Da povezava drzi, lahko pokazemo na primeru raztezanja pravokotne posode s stranicami
dolzin a
0
, b
0
in c
0
. Volumen posode je V
0
= a
0
b
0
c
0
. Pri dvigu temperature za T se
dolzine stranic razsirijo na a, b in c. Novi volumen posode je tedaj:
V = abc = a
0
(1 +T) b
0
(1 +T) c
0
(1 +T) =
58
a
0
b
0
c
0
(1 +T)
3
= V
0
(1 + 3T + 3
2
T
2
+
3
T
3
) .
Ker je koecient reda velikosti 10
5
K
1
, je
2
reda velikosti 10
10
K
2
,
3
pa celo reda
velikosti 10
15
K
3
. To pomeni, da je vpliv clenov z
2
in
3
na spremembo volumna
zanemarljivo majhen in te clene lahko izpustimo. Dobimo:
V = V
0
(1 + 3) .

Ce rezultat primerjamo z enacbo (7.2) vidimo, da drzi zveza (7.3). Tudi ce posoda ni
pravokotne oblike, pri izracunu volumna moramo zmnoziti tri dolzine (drugace ne bi
dobili enoto m
3
). To pomeni, da bi v vsakem primeru dobili clen (1 + T)
3
in s tem
tudi enak rezultat.
Na podoben nacin sklepamo, da je temperaturni koecient povrsinskega raztezka enak
2 oziroma
S = S
0
(1 + 2T) , T = T T
0
, (7.4)
kjer je S
0
povrsina telesa pri temperaturi T
0
, S pa povrsina telesa pri temperaturi T.
7.2 Primeri
1. Z jeklenim trakom izmerimo dolzino bakrene palice pri temperaturi 0

C
in dobimo vrednost 1250, 0 mm. Koliksen odcitek bi dobili pri temperaturi
50

C? Temperaturni koecient dolzinskega raztezka za baker je 1, 4

10
5
K
1
, za jeklo pa 1, 2 10
5
K
1
.
Dolzino bakrene palice pri temperaturi 0

C oznacimo z l
01
(l
01
= 1250, 0 mm). Pri
50

C bo dolzina bakrene palice:

l
1
= l
01
(1+T) = 1250, 0 mm(1+1, 410
5
K
1
(50

C0

C)) = 1250, 875 mm,

vendar to se ni dolzina, ki jo izmerimo. Jekleni trak, s katerim merimo se namrec
tudi raztegne. En meter jeklenega traku pri 0

C bo pri 50

C dolg:
l
0
= 1 m(1 + 1, 2 10
5
K
1
(50

C 0

C)) = 1, 0006 m.
Dolzina bakrenega traku, ki jo zmerimo z jeklenim trakom bo torej:
l = l
1
/1, 0006 = 1250, 125 m.
2. Ura z nihalom iz medenine je tocna pri temperaturi 0

C. Za koliko za-
ostaja dnevno pri temperaturi 20

C? Temperaturni koecient dolzinskega

raztezka medenine znasa 1, 9 10
5
K
1
.
Nihajni cas matematicnega nihala, na cigavem principu ura deluje, je podan z
enacbo:
t
0
=
2

= 2

l
g
,
59
kjer je krozna frekvenca za matematicno nihalo, g teznostni pospesek (g =
9, 81 m/s) in l dolzina nihala. Naj bo pri temperaturi 0

C dolzina nihala l
1
. Nihajni
cas nihala je takrat:
t
01
= 2

l
1
g
.
Pri temperaturi 20

C se dolzina nihala spremeni na l

2
= l
1
(1 + T), nihajni cas
nihala pa na:
t
02
= 2

l
2
g
= 2

l
1
(1 +T)
g
= t
01

1 +T .
V enem dnevu oziroma 24 urah nihalo pri 0

C naredi N nihajev, kjer:

N =
24h
t
01
.
Ko se temperatura spremeni, ura se vedno racuna, da N nihajev pomeni en dan.
Pri 20

C pa za N nihajev ura v resnici potrebuje:

t = N t
02
=
24h
t
01
t
01

1 +T = 24h

1 +T = 24, 00912 h .
Ura torej na dan zaostaja za 0, 00912 h oziroma 32, 8 s.
3. Stekleno posodo z volumnom 1000 cm
3
do roba napolnimo z zivim sre-
brom pri temperaturi 0

C.

Ce posodo in zivo srebro segrejemo do 100

C,
iztece preko roba 15, 2 cm
3
zivega srebra. Izracunaj linearni razteznos-
tni koecient stekla, ce je volumski razteznostni koecient zivega srebra
18 10
5
K
1
.
Pri temperaturi 0

C in posoda in zivo srebro imata volumen V

0
= 1000 cm
3
. Pri
100

C se volumen zivega srebra spremeni na:

V
1
= V
0
(1 +T) = 1000 cm
3
(1 + 18 10
5
K
1
(100

C 0

C)) = 1018 cm
3
.
Ker preko roba iztece 15, 2 cm
3
zivega srebra, je prostornina posode pri 100

C V
2
=
1018 cm
3
15, 2 cm
3
= 1002, 8 cm
3
. Od tod lahko izracunamo linearni razteznostni
koecient stekla. Velja namrec:
V
2
= V
0
(1 +
2
T) = V
0
(1 + 3T) ,
V
2
V
0
= 1 + 3T ,
V
2
V
0
1 =
V
2
V
0
V
0
= 3T ,
=
V
2
V
0
3V
0
T
=
2, 8 cm
3
3 1000 cm
3
100

C
= 0, 93 10
5
K
1
.
60
7.3 Dodatne naloge
1. Betonska avtocesta je zgrajena iz posameznih plosc dolgih 14 m. Kako sirok mora
biti razmik med njimi pri temperaturi 20

C, da v temperaturnem obmocju od
20

C do +60

C ne pride do krivljenja plosc? Razteznostni koecient za beton je

11 10
6
K
1
.
2. Za koliko se poveca povrsina krogle iz aluminija s polmerom 10 cm, ce jo segrejemo
za 50

C?
3. V hladnem poletnem jutru je voznik tovornjaka natocil 5000 l nafte v zvrhano polno
cisterno.

Cez dan se je ozracje mocno segrelo, tako da je bila opoldne temperatura
za 23

C visja kot zjutraj. Koliko litrov goriva je zaradi raztezanja izteklo iz cis-
terne? Temperaturni koecient volumskega temperaturnega raztezka za nafto je
9, 5 10
5
K
1
, temperaturni koecient dolzinskega raztezka za jeklo, iz katerega je
narejena cisterna, pa je 1, 1 10
5
K
1
.
61
Poglavje 8
Toplota, kalorimetrija
8.1 Teoreticni uvod
Vzemimo dve telesi razlicnih temperatur in jih staknimo skupaj. Opazimo, da se bo telo
z visjo temperaturo ohlajalo, telo z nizjo temperaturo pa segrevalo, vse dokler telesi ne
bosta imeli enake temperature. Med telesi je prislo do izmenjave toplote. Telo z visjo
temperaturo je oddalo toploto, zaradi cesa se je ohladilo, telo z nizjo temperaturo pa je
to toploto sprejelo in zato se je segrelo.
Kaj pa sploh je toplota? Poglejmo, kaj se je s telesi dogajalo na nivoju molekul.
Molekule telesa z visjo temperaturo imajo visjo kineticno energijo. Ko dve telesi prideta
v stik, molekule trkajo med seboj in se kineticna energija z hitrejsih molekul prenasa na
pocasnejse.

Ce telesi postavimo tako, da lahko izmenjujeta toploto, recemo da sta telesi v termicnem
stiku (kontaktu). Med telesi, ki so v termicnem kontaktu, se bo topota izmenjavala tako
dolgo, dokler na koncu ne bosta imeli enake temperature. Takrat recemo, da sta telesa v
termicnem ravnovesju.
Koliko toplote bo neko telo oddalo ali sprejelo in koliksna bo koncna temperatura
teles, je odvisno od mase posamicnega telesa, njegove sestave, zacetne temperature in od
tega ali telo vmes spremenilo agregatno stanje.
Toplota, ki je telo odda (sprejme) je enaka:
Q = mcT ,
kjer je m masa telesa, c specicna toplota (koecient, ki se odvisen od vrste materiala)
in T sprememba temperature.

Ce telesu temperatura pade, odda toploto, ce telesu
temperatura naraste pa sprejme toploto. Pri tem pa telo vseskozi mora ohraniti svoje
agregatno stanje. Toploto, ki jo telo sprejme oziroma odda lahko zapismo tudi kot:
Q = CT ,
kjer je C toplotna kapaciteta in C = mc oziroma C =

m
i
c
i
, ce je telo na katerega se
nanasa toplotna kapaciteta sestavljeno iz vec razlicnih materialov.
62
Pri menjavi agregatnega stanja teles se tudi sprosca oziroma dovaja topota. Telesu
namrec moramo dodati toploto, ce zelimo, da iz trdnega agregatnega stanja preide v
tekoce in iz tekocega v plinasto. Po drugi strani pa telo, ki iz plinastega agregatnega
stanja prehaja v tekoce ter iz tekocega agregatnega stanja v trdno, oddaja toploto. Koliko
toplote bo telo pri prehodu agregatnega staja prejelo oziroma oddalo je odvisno od mase
telesa in vrste materiala. Velja namrec:
Q = mq
t
oziroma Q = mq
i
,
kjer je Q toplota, ki jo je telo oddalo (sprejelo), m masa oziroma del mase telesa, ki je spre-
menil agregatno stanje, q
t
talilna toplota in q
i
izparila topota. Talilna in izparilna topota
sta koecienta, ki sta odvisna od vrste materiala, iz katere je telo narejeno. Talilno toploto
uporabljamo pri prehodu iz trdnega v tekoce agregatno stanje in obratno, izparilno toploto
pa pri prehodu iz tekocega agregatnega stanja v plinasto in obratno. Snov lahko spreminja
agregatno stanje le pri doloceni temperaturi, ki pa je odvisna od tlaka. Temperaturo, pri
kateri neka snov prehaja iz trdnega v tekoce agregatno stanje in obratno imenujemo tem-
peratura talisca
1
, temperaturo, pri kateri snov prehaja iz tekocega v plinasto agregatno
stanje in obratno pa temperatura vrelisca
2
.

Ce je temperatura snovi nizja od temperature
talisca se snov nahaja v trdnem agregatnem stanju, med temperaturo talisaca in temper-
aturo vrelisca v tekocem agregatnem stanju, nad temperaturo vrelisca pa v plinastem
agregatnem stanju. Pri prehodu iz enega v drugo agregatno stanje se telesu kljub izmen-
javi toplote temperatura ne spreminja.
Specicne, talilne in izparilne toplote za nekaj najbolj znanih materialov so zbrane v
spodnji tabeli:
snov c
v
[J/kgK] q
t
[kJ/kg] q
i
[MJ/kg]
alkohol(etilni) 2400 10,4 0,85
aluminij 900 400 11,4
baker 390 134 5,06
dusik 0,740 25,5 0,2
helij 3,115 5.23 0,02
jeklo 130 24,5 0,87
kisik 0.660 13.8 0.21
led 2100 gl. voda gl. voda
para 2000 gl. voda gl. voda
srebro 230 88,2 2,33
voda 4200 336 2,26
zlato 130 64,4 1,58
zelezo 450 13,8 0,35
Spremembo temperature telesa pri dovajanju toplote pa prikazuje spodnja slika:
1
temperatura talisca vode pri atmosferskem tlaku je 0

C
2
temperatura vrelisca vode pri atmosferskem tlaku je 100

C
63
8.2 Primeri
1. Posodo z 0, 5 kg ledu pri temperaturi 10

postavimo na grelec, ki proiz-

vaja toplotni tok 0, 8 kW. Koliksna je temperatura snovi v posodi tri
minute po tem, ko smo jo postavili na grelec?

Cez koliko casa voda
izhlapi? Toplotno kapaciteto posode lahko zanemaris.
V treh minutah oziroma sto-osemdesetih sekundah grelec odda toploto:
Q
1
= Pt = 0, 8 W 180 s = 144 kJ .
Po drugi strani, da segrejemo led na nic stopinj Celzija, potrebujemo toploto:
Q
2
= mc
l
T = 0, 5 kg 2, 1 kJ/kgK 10 K = 10, 5 kJ,
da led stalimo pa potrebujemo toploto:
Q
3
= mq
t
= 0, 5 kg 336 kJ/kg = 168 kJ .
Iz izracunanega vidimo, da grelec odda dovolj toplote, da led segrejemo do 0

C,
premalo pa, da bi ves ta led stalili. Po treh minutah delovanja grelca dobimo torej
mesanico vode in ledu pri temperaturi 0

C.

Ce zelimo led izpariti, ga najprej moramo segreti na 0

C, nato staliti, potem nastalo

vodo segreti do 100

C in na koncu vodo se izpariti. Toplota, ki jo potrebujemo je

torej:
Q = mc
l
(T
1
T
2
) + mq
t
+ mc
v
(T
3
T
2
) + mq
i
=
0, 5 kg 2, 1 kJ/kgK 10 K + 0, 5 kg 336 kJ/kg+
0, 5 kg 4, 2 kJ/kgK 100 K + 0, 5 kg 2260 kJ/kg = 1519 kJ ,
P =
Q
t
, t =
Q
P
= 32 min.
64
2. V toplotno izolirani posodi zmesamo 2 kg ledu pri temperaturi 20

C,
2 kg vode pri 0

in 1 kg vode pri 30

. Kaj dobimo in koliksna je koncna

temperatura mesanice?
Da led segrejemo na nic stopinj Celzija potrebujemo toploto:
Q
1
= mc
l
T = 2 kg 2, 1 kJ/kgK 20 K = 84 kJ ,
da ta led stalimo pa toploto:
Q
2
= mq
t
= 2 kg 336 kJ/kg = 672 kJ .
Po drugi strani, da bi se voda pri 30

C ohladila na 0

C, mora oddati toploto:

Q
3
= mc
v
T = 1 kg 4, 2 kJ/kgK 20 K = 126 kJ .
Vidimo, da je toplote, ki jo voda odda, dovolj da led segrejemo na nic stopinj Celzija,
ni je pa zadosti, da bi ves led stalili. Torej bo koncna temperatura zmesi ledu in
vode 0

C.
Poglejmo se koliko vode in koliko ledu imamo. Voda, ki je na zacetku pri nic
stopinjah Celzija ostane taksna kot je (ne sodeluje v izmenjavi toplote). Voda, ki
je na zacetku pri 30

C ostane voda in se ohladi na 0

C. Led pa se segreje na nic

stopinj Celzija in se deloma stali. Toplota ki je na razpolagi za taljenje ledu je:
Q = Q
3
Q
1
= 126 kJ 84 kJ = 42 kJ .
Masa ledu, ki jo lahko stalimo s to kolicino toplote je:
Q = m
t
q
t
, m
t
=
Q
q
t
=
42 kJ
336 kJ/kg
= 0, 125 kg
Na koncu torej imamo m
v
= 1 kg + 2 kg + 0, 125 kg = 3, 125 kg vode in m
l
=
2 kg 0, 125 kg = 1, 875 kg ledu.
3. Bakren kalorimeter mase m
1
= 300 g vsebuje m
2
= 500 g vode pri temper-
aturi T
1
= 15

C. Vanj polozimo kos bakra mase m

3
= 560 g pri temper-
aturi T
2
= 100

C. Po dolgem casu izmerimo, da je temperatura vode v

kalorimetru T
k
= 22, 5

C. Koliksna je specicna toplota bakra? Kalorime-

ter je toplotno izoliran od okolice.
Kos bakra je kalorimetru in vodi oddal toploto:
Q
1
= m
3
c
b
(T
2
T
k
) ,
voda in kalorimeter pa sta sprejela toploto:
Q
2
= m
1
c
b
(T
k
T
1
) + m
2
c
v
(T
k
T
1
) .
65
Ti dve toploti morata biti enaki, torej:
Q
1
= Q
2
, m
3
c
b
(T
2
T
k
) = m
1
c
b
(T
k
T
1
) + m
2
c
v
(T
k
T
1
) ,
m
3
c
b
(T
2
T
k
) m
1
c
b
(T
k
T
1
) = m
2
c
v
(T
k
T
1
) ,
c
b
=
m
2
c
v
(T
k
T
1
)
m
3
(T
2
T
k
) m
1
(T
k
T
1
)
= 383 J/kgK.
4. V posodo v kateri se nahaja m
l
= 0, 5 kg ledenih kock s temperaturo
T
l
= 10

C nalijemo m
v
= 2 kg vode s temperaturo T
v
= 50

C. Ko-
liksno temperaturo ima snov v posodi, potem ko se vzpostavi ravnovesje?
Posoda je od okolice toplotno izolirana. Specicna toplota ledu je c
l
=
2100 J/kgK, specicna toplota vode c
v
= 4200 J/kgK, talilna toplota ledu
pa q
t
= 336 kJ/kg.
Da led segrejemo na T
0
= 0

C potrebujemo toploto:
Q
1
= m
l
c
l
(T
0
T
l
) = 10, 5 kJ ,
da led stalimo, pa potrebujemo toploto:
Q
2
= m
l
q
t
= 168 kJ .
Po drugi strani, da vodi temperatura pade na T
0
= 0

C, mora oddati toploto:

Q
3
= m
v
c
v
(T
v
T
0
) = 420 kJ
Voda torej odda dovolj toplote, da ves led stalimo. Na koncu bomo torej imeli vodo
pri koncni temperaturi T
k
med 0

C in 50

C. Voda se bo ohladila na T
k
in bo pri
tem oddala toploto. Led bo to toploto sprejel in se bo zaradi tega segrel na 0

C, se
stalil in nastala voda se bo segrela na T
k
:
m
v
c
v
(T
v
T
k
) = Q
1
+ Q
2
+ m
l
c
v
(T
k
T
0
) ,
m
v
c
v
T
v
m
v
c
v
T
k
= Q
1
+ Q
2
+ m
l
c
v
T
k
m
l
c
v
T
0
,
m
v
c
v
T
v
+ m
l
c
v
T
0
Q
1
Q
2
= m
l
c
v
T
k
+ m
v
c
v
T
k
,
T
k
=
c
v
(m
v
T
v
m
l
T
0
) Q
1
Q
2
c
v
(m
l
+ m
v
)
= 23

C.
66
8.3 Dodatne naloge
1. S koliksne visine bi morala pasti svincena kroglica, da bi se segrela za 50

C? Kroglica
prevzame 80 % Razpolozljive energije.
2. Koliko toplote potrebujemo, da izparimo 1 kg ledu s temperaturo 20

C pri tlaku
1 bara? Koliko casa bi potrebovali za to, ce bi imeli na voljo grelnik z mocjo 2 kW?
3. Za prhanje potrebujemo na minuto 3 l vode s temperaturo 38

C, ki je dobimo z
mesanjem vodne pare s temperaturo 100

C pri tlaku 1 bar in vode iz vodovoda s

temperaturo 12

C. Koliko vodne pare in koliko hladne vode porabimo na minuto?

4. Kovac vrze vroco zelezno podkev z maso 0, 4 kg v posodo z 1, 6 l vode pri temperaturi
20

C. Posoda je zelezna in ima maso 0, 3 kg. Koncna temperatura vode v posodi

znasa 25

C. Koliksna je bila zacetna temperatura podkve?

5. V posodo v kateri se nahaja 0, 5 kg ledenih kock s temperaturo 10

C nalijemo 2 kg
vode s temperaturo 50

C. Koliksno temperaturo ima snov v posodi, potem ko se

vzpostavi ravnovesje? Posoda je od okolice toplotno izolirana.
6. V kalorimetru s toplotno kapaciteto 750 J/K je 1, 5 l vode s temperaturo 20

C. V
kalorimeter vrzemo 2, 5 kg zeleza s temperaturo 800

C in pocakamo da se vzpostavi
ravnovesje. Koliko gramov vode izpari?
7. V kalorimetru s toplotno kapaciteto 750 J/K je 1, 5 l vode s temperaturo 20

C. V
kalorimeter vrzemo 2, 5 kg zeleza s temperaturo 800

C in pocakamo, da se vzpostavi
ravnovesje. Koliko gramov vode izhlapi? Izparilna toplota vode je 2, 26 MJ/kg,
specicna toplota zeleza pa 457 J/kgK.
67
Poglavje 9
Plinska Enacba
9.1 Teoreticni uvod
9.1.1 Plinska enacba
Idealni plin je plin, ki ustreza naslednjim trem pogojem: a) volumen molekul je zane-
marljiv v primerjavi z volumnom plina, b) plinske molekule ne intereagirajo med seboj,
c) trki med molekulami in steno posode so prozni. Plini cigava temperatura je dosti visja
od temperature vrelisca in tlak dovolj nizek, da so molekule zadosti narazen, se priblizajo
zgornjim zahtevam in jih v praksi lahko obravnavamo kot idealne pline. Splosno plinsko
enacbo za idealni plin zapisemo kot:
pV = nRT , (9.1)
kjer je p tlak plina, V volumen plina, n mnozina snovi, T temperatura plina (izrazena v
Kelvinih) in R splosna plinska konstanta, ki znasa R = 8314 J/kmol K. Mnozina snovi
nam pove, koliko delcev (atomov, molekul, ionov) imamo v plinu. V enem kilomolu
snovi je namrec 6, 022 10
26
delcev. Mnozino snovi lahko izrazimo s pomocjo mase m
in kilomolske mase snovi M. Kilomolska masa snovi nam denira, koliksno maso ima en
kilomol te snovi. Velja namrec:
n =
m
M
oziroma pV =
m
M
RT .
9.1.2 Plinske spremembe
O plinskih spremembah govorimo, ko nekemu plinu spreminjamo volumen, temperaturo
in/ali tlak. Pri plinskih spremembah plinu ne dodajamo ali pa odvzemamo delcev, zato
njegova mnozina snovi ostaja konstantna in iz plinske enacbe sledi:
PV
T
= konst . (9.2)

Stiri najbolj znacilne vrste plinskih sprememb so:

68
1. Izotermna sprememba je sprememba pri kateri je temperatura konstantna. Iz (9.2)
sledi sepV = konst.
2. Izobarna sprememba je sprememba pri kateri je tlak konstanten. Iz (9.2) sledi se
V
T
= konst.
3. Izohorna sprememba je sprememba pri kateri je volumen konstanten. Iz (9.2) sledi
se
p
T
= konst.
4. Adiabatna sprememba je sprememba pri kateri je entropija konstantna oziroma je
reverzibilna sprememba pri kateri ni izmenjave toplote z okolico.
Za adiabatno spremembo veljajo se zveze:
pV

= konst. , TV
1
= konst. in T

/p
1
= konst. , (9.3)
kjer je razmerje med specicnimi toplotami ( = c
p
/c
V
) in je = 1, 67 za enoatomne
pline oziroma = 1, 4 za dvoatomne pline.
Obicajno imamo vec plinskih procesov, ki si sledijo. Da si lazje predstavljamo, kaj se
dogaja, risemo grafe. Najbolj pogosto plinske spremembe predstavljamo na grafu p(V)
(tlak v odvisnosti od volumna), lahko pa uporabimo tudi druge grafe, kot na primer T(V)
in T(p). Na spodnji sliki so predstavljeni prej opisani procesi na grah p(V), T(V) in
T(p).
1 izobarna sprememba
2 adiabatna sprememba
3 izotermna sprememba
4 izohorna sprememba
Pri izobarni spremembi je tlak konstanten. Na grah p(V) in T(p) to predstavimo z
vodoravno oziroma navpicno crto. Za izobarno spremembo velja tudi V/T = k, kjer je k
poljubna konstanta.

Ce to zvezo nekoliko obrnemo, dobimo T = k V , kar je enacba za
premico na grafu T(V). Izotermna sprememba je v grah T(V) in T(p) predstavljena kot
vodoravna crta, ker T = konst.. Velja pa tudi pV = k od koder sledi p = k/V , kar je
enacba za hiperbolo na grafu p(V). Pri izohorni spremembi na grah T(V)in p(V) dobimo
navpicno crto, na grafu T(p) pa premico, saj iz p/T = k sledi T = k p. Na obliko grafov
za adiabatno spremembo sklepamo iz enacb (9.3).
69
9.1.3 Delo, toplota in sprememba notranje energije pri plinskih
spremembah
Plin, ki gledano s prostim ocesom miruje, je sestavljen iz delcev (molekul, atomov), ki se
gibljejo v poljubnih smereh. Zaradi svojega gibanja ti delci imajo neko kineticno energijo.
Torej celoten plin, kljub temu da navidez miruje, ima kineticno energijo enako sestevku
kineticnih energij posameznih delcev. To energijo imenujemo notranja energija plina in jo
obcutimo kot temperaturo. Visja je temperatura neke snovi, hitrejse so molekule v njej.
Za idealni plin velja:
W
n
= mc
v
T , (9.4)
kjer je W
n
notranja energija plina, m masa, T absolutna temperatura (v Kelvinih) in c
v
specicna toplota pri konstantni prostornini, ki je odvisna od vrste plina.
Notranjo energijo plina lahko spreminjamo na dva nacina. Prvi nacin je, da opravimo
delo na plinu oziroma, da plin opravi delo na okolico, drugi nacin pa je, da plinu dovedemo
oziroma odvedemo toploto. Prvi zakon termodinamike namrec trdi, da je vsota dela in
toplote enaka spremembi notranje energije:
A+ Q = W
n
, (9.5)
kjer je A delo, Q toplota in W
n
sprememba notranje energije.

Ce opravimo delo na
plinu je A pozitiven, ce pa plin opravi delo na okolici, je A negativen. Podobno, ce
plinu dovedemo toploto, je Q pozitiven, ce pa plinu odvedemo toploto, je Q negativen.
Pripomnimo naj, da je sprememba notranje energije neodvisna od procesa ampak le od
zacetnega in koncnega stanja plina
1
, dokler sta delo in toplota odvisna od procesa.
Delo je vezano na spremembo prostornine plina. Velja namrec:
A =
_
p dV (9.6)
Od tod lahko dobimo delo, ki ga okolica opravi na plinu za razlicne plinske procese:
1. Izohora: Pri izohorni spremembi je sprememba volumna nic, zato velja:
A =
_
V
0
V
0
p dV = 0 .
2. Izobara: Pri izobarni spremembi je tlak konstanten, zato velja:
A =
_
V
1
V
2
p dV = p
_
V
1
V
2
dV = p(V
2
V
1
) = pV .
3. Izoterma: Iz plinske enacbe izrazimo tlak:
pV = nRT , p =
nRT
V
,
1
Stanje plina dolocajo volumen, temperatura, tlak in mnozina snovi plina. Pri tem te zikalne kolicine
niso neodvisne ampak so med seboj povezane s plinsko enacbo.
70
ter vstavimo v enacbo (9.6):
A =
_
V
1
V
2
p dV =
_
V
1
V
2
nRT
V
dV = nRT
_
V
1
V
2
dV
V
dV =
= nRT(lnV
2
lnV
1
) = nRT ln
V
2
V
1
.
4. Adiabatna sprememba: Pri adiabatni spremembi je Q = 0, zato iz I zakona termod-
inamike (9.5) velja
A = W
n
= mc
v
T .
O toploti smo govorili v prejsnem poglavju. Pri izotermni spremembi je toplota nasprotno
enaka delu, saj je sprememba notranje energije nic. Pri izohorni spremembi je toplota
enaka spremembi notranje energije, ker je delo enako nic. Pri adiabatni spremembi je
toplota nic po deniciji, pri izobarni spremembi pa je topota denirana kot Q = mc
p
T
kjer je c
p
specicna topota pri konstantnem tlaku.

Ce povzamemo vse zgoraj povedano, lahko sestavimo naslednjo tabelo:

izobara izohora izoterma adiabata
A p(V
k
V
z
) 0 nRT ln(V
k
/V
z
) mc
v
(T
k
T
z
)
Q mc
p
(T
k
T
z
) mc
v
(T
k
T
z
) nRT ln(V
k
/V
z
) 0
W
n
mc
v
(T
k
T
z
) mc
v
(T
k
T
z
) 0 mc
v
(T
k
T
z
)
V tabeli indeks k oznacuje koncno stanje (koncno temperaturo, volumen ali tlak), indeks
z pa zacetno stanje (zacetno temperaturo, volumen ali tlak). Kot je razvidno iz tabele, je
pri zadnjih treh stolpcih prvi zakon termodinamike (9.5) avtomaticno izpolnjen, iz prvega
stolpca pa vidimo, da mora veljati: p(V
k
V
z
) +mc
p
(T
k
T
z
) = mc
v
(T
k
T
z
), od koder
lahko sklepamo na zvezo med specicnimi toplotami c
p
in c
V
:
c
p
c
V
=
R
M
.
9.2 Primeri
1. V vodi se pri temperaturi 21

C na globini 80 cm nahaja majhen zracni

mehurcek. Koliksna je gostota zraka v mehurcku? Upostevaj, da je
temperatura zraka nad vodo enaka temperaturi vode. Gostota vode je

v
= 1000 kg/m
3
.
Gostoto zraka v mehurcku dobimo iz plinske enacbe:
pV =
m
M
RT , =
m
V
=
pM
RT
.
71
Tlak v mehurcku pa je enak tlaku vode na tej globini oziroma:
p = p
0
+
v
gh .
Za gostoto zraka v mehurcku torej dobimo:
=
pM
RT
=
(p
0
+
v
gh)M
RT
=
=
29 kg/kmol (10
5
Pa + 1000 kg/m
3
9, 81 m/s
2
0, 8 m)
8314 J/kmolK 294 K
= 1, 28 kg/m
3
.
2. Pri temperaturi 20

in tlaku 1 bar imamo 5 litrov zraka. Zrak najprej

izohorno segrejemo, tako da njegov tlak naraste na 1, 2 bara. Nato ga izo-
barno razsirimo na volumen 15 l. Potem ga izohorno ohladimo na zacetno
temperaturo. Na koncu ga se izotermno stisnemo na zacetni volumen.
Narisi p-V diagram in zapisi tlak, volumen in temperaturo plina po vsaki
spremembi. Koliksna je masa zraka, ki nastopa v procesu? Izracunajte
se delo, toploto in spremembo notranje energije pri posamicnem procesu.
Specicna toplota pri konstantnem volumnu je 720 J/kgK, molska masa
pa 28 kg/kmol.
Zacetno temperaturo oznacimo z T
1
(T
1
= 20

C = 293 K), zacetni volumen z V

1
(V
1
= 5 l = 5 10
3
m
3
), zacetni tlak pa z p
1
(p
1
= 1 bar = 10
5
Pa). Po prvi
spremembi, naj bosta volumen, tlak in temperatura V
2
, p
2
in T
2
(p
2
= 1, 2 bar =
1, 2 10
5
Pa), po drugi spremembi V
3
, p
3
in T
3
(V
3
= 15 l = 15 10
3
m
3
), po
tretji spremembi pa V
4
, p
4
in T
4
(T
4
= T
1
). Po cetrti spremembi se plin nahaja v
zacetnem stanju. Namrec, ce sta temperatura in volumen enaka zacetni temperaturi
in zacetnem volumnu, iz plinske enacbe izhaja, da je tudi tlak enak zacetnemu tlaku.
Skicirajmo p(V) diagram. Na zacetku imamo izohorno spremembo, kar v grafu
predstavimo z navpicno crto. Sledi vodoravna crta za izobarno spremembo, nato
ponovno navpicna crta zaradi izohorne spremembe in na koncu se hiperbola, ki
predstavlja izotermno spremembo:
72
Izracunajmo manjkajoce podatke o tlaku, volumnu in temperaturi. Na zacetku
imamo:
p
1
= 10
5
Pa , V
1
= 5 10
3
m
3
, T
1
= 293 K.
Po prvi izohorni spremembi dobimo:
p
2
= 1, 210
5
Pa , V
2
= V
1
= 510
3
m
3
,
p
2
T
2
=
p
1
T
1
, T
2
=
p
2
T
1
p
1
= 352 K.
Po izobarni spremembi dobimo:
p
3
= p
2
= 1, 210
5
Pa , V
3
= 1510
3
m
3
,
V
2
T
2
=
V
3
T
3
, T
3
=
V
3
T
2
V
2
= 1056 K.
Po drugi izohorni spremembi pa dobimo:
T
4
= T
1
= 293 K, V
4
= 1510
3
m
3
,
p
4
T
4
=
p
3
T
3
, p
4
=
p
3
T
4
T
3
= 0, 3310
5
Pa .
Maso zraka dobimo iz plinske enacbe:
p
1
V
1
=
m
M
RT
1
, m =
Mp
1
V
1
RT
1
= 6 g .
Sedaj lahko izracunamo se delo, toploto in spremembo notranje energije. Pri prvi
izohorni spremembi imamo:
A
12
= 0 , Q
12
= W
n12
= mc
v
(T
2
T
1
) = 255 J .
Pri izobarni spremembi imamo:
A
23
= p
2
(V
3
V
2
) = 1200 J , W
n23
= mc
v
(T
3
T
2
) = 3041 J ,
Q
23
= W
n
A = 4241 J .
Pri drugi izohorni spremembi imamo:
A
34
= 0 , Q
34
= W
n34
= mc
v
(T
4
T
3
) = 3296 J .
Pri izotermni spremembi pa imamo:
Q
41
= A
41
= nRT
1
ln
V
1
V
4
= p
1
V
1
ln
V
1
V
4
= 549 J , W
n41
= 0 .
Preverimo se, ce so dobljeni rezultati smiselni. Notranja energija pred zacetkom
plinskih sprememb mora biti enaka notranji energiji po opravljenih plinskih spre-
membah, saj se plin nahaja v enakem stanju. Torej vsota vseh stirih sprememb
notranjih energij mora biti nic:
W
n
= W
n12
+ W
n23
+ W
n34
+ W
n41
= 255 J + 3041 J 3296 J + 0 J = 0 J .
Rezultati so torej smiselni.
73
9.3 Dodatne naloge
1. V plinarni kupujemo 5 kg plina v 10 l jeklenkah. Plin uhaja iz jeklenke, dokler se
tlak plina v jeklenki ne izenaci z zunanjim zracnim tlakom (1 bar). Ali dobimo iz
jeklenke vec plina pozimi pri temperaturi 20

C ali poleti pri temperaturi 30

C.
Koliksna je razlika obeh mas? Kilomolska masa plina je 58 kg/kmol.
2. Z balonom na vroci zrak bi radi leteli na visini 1000 m, kjer je zracni tlak 0, 9 bara
in temperatura 0

C. Temperatura zraka v kupoli balona je 45

C. Najmanj koliksno
prostornino mora imeti kupola, ce je skupna masa balona (brez zraka) in tovora
200 kg.
3. Z desetimi litri zraka z molsko maso 29 kg/kmol pri tlaku 1 bar in temperaturi 30 K
naredimo naslednjo krozno spremembo: a) zrak izohorno segrejemo, tako da se tlak
zvisa za 4 bare, b) nato ga izobarno razpnemo na 20 litrov, c) nadaljnje ga izohorno
ohladimo, da pade tlak na 3 bare, d) sledita izotermno razpenjanje in e) izobarno
stiskanje na zacetno stanje. Po vsaki spremembi izracunajte tlak, volumen, temper-
aturo, oddano oziroma sprejeto toploto, oddano (sprejeto) delo in spremembo no-
tranje energije. Narisite p-V diagram. Specicna toplota pri konstantnem volumnu
za zrak je 29 kg/kmol.
74
Poglavje 10
Prevajanje toplote
10.1 Teoreticni uvod
V tem poglavju bomo govorili o nacinih in o hitrosti prenasanja toplote. V ta namen
denirajmo toplotni tok:
P =
dQ
dt
.
Enota za toplotni tok je watt (W = J/s).
Toplota se lahko prenasa na tri nacina: s kondukcijo, konvekcijo in z radiacijo. Vsak
nacin si bomo ogledali posebej:
10.1.1 Kondukcija
Recimo, da se med podrocjem s temperaturo T
1
in podrocjem s temperaturo T
2
< T
1
nahaja pregrada. Molekule v tej pregradi naj bodo vezane na svojih mestih, okoli katerih
lahko nihajo. Toplota se s podrocja s temperaturo T
1
na podrocje s temperaturo T
2
prenasa tako, da jo molekule v pregradi podajajo ena drugi. Podobno kot na primer pri
gasenju pozara v starih casih, ko se je med gorecim objektom in izvirom vode ustvarila
veriga ljudi, ki so si med seboj dodajali vedra. Temu nacinu prenasanja toplote recemo
prevajanje toplote ali kondukcija. Toplotni tok, ki se prevaja skozi taksno pregrado je
enak:
P =
S
d
T ,
kjer je S povrsina pregrade, d debelina pregrade, T temperaturna razlika med mesti
oziroma objekti med katerimi se toplota prevaja (v nasem primeru T
1
T
2
) in koecient
toplotne prevodnosti, ki je odvisen od vrste materiala. Temperatura znotraj pregrade se
linearno spreminja od temperature T
2
do temperature T
1
.
10.1.2 Konvekcija
Tudi tokrat naj se med podrocjem s temperaturo T
1
in podrocjem s temperaturo T
2
< T
1
nahaja pregrada, tokrat pa naj bodo molekule v pregradi prosto gibljive. Za razliko od
75
prej molekule sedaj direktno prenasajo toploto s podrocja s temperaturo T
1
na podrocje s
temperaturo T
2
.

Ce ta pojav ponovno ponazorimo s pozarom, tokrat si ljudje ne podajajo
veder, ampak vsak svoje vedro sam nosi od izvira k gorecemu objektu in nazaj. Temu
nacinu prenasanja toplote recemo prestop toplote ali konvekcija. Racunanje toplotnega
toka pri konvekciji je zelo zapleteno, na splosno pa lahko recemo, da je ta nacin prenasanja
toplote hitrejsi od kondukcije.
10.1.3 Radiacija
Vsako telo s temperaturo oddaja elektromagnetne valove, ki jih drugo telo lahko sprejme.
Preko oddajanja in sprejemanja elektromagnetnih valov pa med telesi pride do izmenjave
toplote. Taksen nacin prenasanja toplote imenujemo radiacija ali sevanje. Koliko toplote
telo odda oziroma sprejeme, je odvisno od njegove temperature. Velja namrec:
j = eT
4
,
kjer je j gostota toplotnega toka (j =
dP
dS
), ki ga telo odda (sprejme), Stefan-Boltzmanova
konstanta ( = 5, 67 10
8
J/m
2
K
4
) in e emisivnost. Emisivnost se giblje med 0 in 1 ji
je odvisna od lastnosti povrsine telesa.
10.2 Primeri
1. Koliko premoga s sezigno toploto 20 MJ/kg je potrebno za enodnevno
ogrevanje stanovanjske hise z zunanjo povrsino sten 300 m
2
in debelino
sten 40 cm, ce je notranja temperatura za 20

C visja od zunanje? Stene

so iz opeke s toplotno prevodnostjo 0, 7 W/mK.
Toplotni tok, ki tece iz hise je enak:
P =
S
d
T = 0, 7 W/mK
300 m
2
40 cm
20

C = 10, 5 kW.

Cez dan torej hisa izgubi

Q = Pt = 10, 5 kW 24ur = 907, 2 MJ
toplote, kar pomeni, da za ogrevanje potrebujemo
Q = mq , m =
Q
q
=
907, 2 MJ
20 MJ/kg
= 45, 4 kg
premoga.
2. Stena je sestavljena iz dveh plasti, zunanje debeline d
1
= 4 cm in no-
tranje debeline d
2
= 20 cm s toplotnima prevodnostma
1
= 0, 06 W/mK
76
in
2
= 0, 65 W/mK. Kje je temperatura enaka T = 0

C, ce je zunanja
temperatura T
z
= 20

C, notranja pa T
n
= 18

C?
Toplotni tok, ki tece skozi zunanjo plast stene je enak:
P
1
=
1
S
d
1
(T
m
T
z
) ,
kjer je T
m
temperatura na stiku notranje in zunanje plasti. Toplotni tok, ki gre
skozi notranjo plast stene pa je enak:
P
2
=
2
S
d
2
(T
n
T
m
) .
V stacionarnem stanju oba toka morata biti enaka. Od tod lahko izracunamo tem-
peraturo na stiku notranje in zunanje plasti:
P
1
= P
2
,
1
S
d
1
(T
m
T
z
) =
2
S
d
2
(T
n
T
m
) ,

1
d
1
T
m

1
d
1
T
z
=

2
d
2
T
n

2
d
2
T
m
,

1
d
1
T
m
+

2
d
2
T
m
=

2
d
2
T
n
+

1
d
1
T
z
,
T
m
=

2
d
2
T
n
+

1
d
1
T
z

1
d
1
+

2
d
2
= 6

C.
Torej nekje v zunanji plasti najdemo temperaturo 0

C. Temperatura se zdolz plasti

spreminja linearno. Zdolz debeline d
2
= 4 cm se spremeni za 6

C(18

C) = 24

C
oziroma za 6 Celzijevih stopinj na centimeter (24

C/4 cm = 6

C/cm). To pomeni
,da je 3 cm stran od zunanjega roba zidu, temperatura enaka T = 0

C.
3. Okno zunanjih dimenzij 2 m1, 5 m je sestavljeno iz lesenega okvirja in
zasteklitve (glej sliko). Zasteklitev je sestavljena iz dveh steklenih plosc
debeline d
1
= 0, 5 cm in toplotne prevodnosti
1
= 0, 78 W/mK, med kater-
imi je d
2
= 3 cm zraka toplotne prevodnosti
2
= 0, 026 W/mK Izracunaj
koliksen toplotni tok uhaja skozi okno, ce v stanovanju vzdrzujemo tem-
peraturo 20

C, zunaj pa je 5

C. Toplotna prevodnost lesa je

3
= 0, 1 W/mK.
77
Celoten toplotni tok dobimo tako, da sestejemo toplotni tok skozi lesen okvir in
toplotni tok skozi zasteklitev.
Izracunajmo prvo povrsini lesenega okvirja in zasteklitve. Zunanje dimenzije okna
so a = 2 m in b = 1, 5 m, kar pomeni da je povrsina celotnega okna S = ab = 3 m
2
.
Iz slike je razvidno, da je leseni okvir sirok 7 cm, torej so dimenzije zasteklitve a
1
=
2 m0, 07 m = 1, 93 m in b
1
= 1, 5 m0, 07 m = 1, 43 m Povrsina zasteklitve je torej
S
1
= 1, 93 m 1, 43 m = 2, 76 m
2
, lesenega okvirja pa S
2
= 3 m
2
2, 76 m
2
= 0, 24 m
2
.
Sedaj lahko izracunamo toplotni tok skozi lesen okvir:
P
l
=
3
S
2
d
l
T =
0, 1 W
mK

0, 24 m
2
5 cm
(20

C (5

C)) = 12 W.
Toplotni tok skozi zasteklitev bomo izracunali tako, da bomo prvo izracunali toplotno
upornost zasteklitve. Ker so plasti v zasteklitvi zaporedno vezani, je toplotna
upornost zasteklitve enaka vsoti toplotne upornosti obeh steklenih plosc in zracnega
pasu:
R = 2R
s
+ R
z
= 2
d
1
S
1

1
+
d
2
S
1

2
=
2 0, 005m
0, 78W/mK 2, 76 m
2
+
0, 03m
0, 026W/mK 2, 76 m
2
= 0, 42 K/W.
Toplotni tok skozi zasteklitev je torej:
P
z
=
T
R
=
(20

C (5

C))
0, 42 K/W
= 60 W.
Celotni toplotni tok, ki uhaja skozi okno je pa:
P = P
l
+ P
z
= 72 W.
78
10.3 Dodatne naloge
1. Koliksen toplotni tok oddaja l = 100 m dolga cev v okolico s temperaturo T
0
= 0

C?
Cev polmera r = 5 cm je izolirana z d = 8 cm debelo plastjo tervola s toplotno
prevodnostjo = 0, 06 W/mK, po cevi pa tece voda s temperaturo T = 90

C.
2. V hladilni torbi s povrsino 1 m
2
in debelino stene 2 cm je 0, 5 kg ledu. Koliko casa
se temperatura v notranjosti ne dvigne nad 0

C, ce je zunanja temperatura 25

C
in je stena iz snovi s toplotno prevodnostjo 0, 035 W/mK?
3. Za ogrevanje hise s 30 cm debelimi opecnimi zidovi zunanje povrsine 500 m
2
pora-
bimo letno 5 t goriva. Koliko goriva bi prihranili, ce bi bila hisa oblozena s 5 cm
debelo plastjo stiropora? Toplotna prevodnost opeke je 0, 7 W/mK, stiropora pa
0, 05 W/mK.
79
Literatura
[1] Irena Drevensek Olenik, Bostjan Golob, Igor Sersa, Naloge iz zike za studente
tehnicnih fakultet, DMFA zaloznistvo, 2003.
[2] R.A. Serway, R.J. Beichner, Physics For Scientists and Engineers with Modern
Physics, Saunders College Publishing, 5th Edition, 2000.
[3] Slika za zacetni strani je objavljena pod GNU Free Documentation Licence, Version
1.2 (http:/www.gnu.org/copyleft)
80