1.

MATRIKE IN SISTEMI LINEARNIH ENAČB

1.1 Matrike
Definicija 1.1: Matrika je pravokotna shema m · n elementov, ki so razporejeni v m
vrstic in n stolpcev. Dimenzijo matrike označimo z m × n.
Matrike označujemo z velikimi tiskanimi črkami A, B, C, . . . Splošno lahko matriko A zapišemo:
 
a11 a12 ··· a1n
 a21 a22 ··· a2n 
A=
 ... .. .. ..  (1.1)
. . . 
am1 am2 · · · amn
Oznaka elementa aij pomeni, da se ta element nahaja v i-ti vrstici in v j-tem stolpcu. Matrike
pogosto označujemo tudi z (aij ). Elementi matrike so lahko števila, izrazi, funkcije.

PRIMER 1.1
Primeri matrik:
 
2 3 −1    
−2 4 3 4 −5
A=  5 5 2 , B=
 , C=
8 1 1 2 2
−3 1 −1
Dimenzija matrike A je 3 × 3, matrike B 2 × 2 in matrike C je 2 × 3.

Definicija 1.2: Dve matriki sta enaki, če imata enaki dimenziji in se ujemata v vseh
istoležnih elementih.
1. S. Pustavrh: Matrike in sistemi linearnih enačb 2

Posebni primeri matrik

Definicija 1.3: Ničelna matrika je matrika, katere elementi so vsi enaki 0.
 
0 0 ··· 0

 0 0 ··· 0 

 .. .. . . .. 
 . . . . 
0 0 ··· 0

Definicija 1.4: Transponirana matrika AT k dani matriki A je matrika, ki jo dobimo

tako, da zamenjamo vrstice in stolpce matrike A.
PRIMER 1.2
Če je matrika  
2 3 −1
A= 5 5 2 ,
−3 1 −1
je njena transponirana matrika
 
2 5 −3
AT =  3 5 1 .
−1 2 −1

Očitno velja: (AT )T = A.

Definicija 1.5: Kvadratna matrika je matrika, ki ima enako število vrstic in stolpcev.
PRIMER 1.3
Matriki  
2 3 −1  
−2 4
A=  5 5 2 , B=

8 1
−3 1 −1

sta kvadratni. Matrika A je dimenzije 3 × 3, matrika B pa dimenzije 2 × 2.

Definicija 1.6: Glavno diagonalo matrike dimenzije m × n sestavljajo elementi

aii , i = 1, 2, . . . , min{m, n}.
PRIMER 1.4
Matrika A iz primera 1.3 ima na glavni diagonali elemente a11 = 2, a22 = 5 in a33 = −1.

Definicija 1.7: Diagonalna matrika je kvadratna matrika, v kateri so vsi elementi,

ki ne ležijo na glavni diagonali, enaki 0.
PRIMER 1.5
Matriki  
2 0 0  
−2 0
A= 0 5
 0 , B=

0 1
0 0 −1

sta diagonalni matriki.

1. S. Pustavrh: Matrike in sistemi linearnih enačb 3

Definicija 1.8: Enotska matrika je kvadratna matrika, ki ima na glavni diagonali

povsod število 1, drugod pa število 0. Enotsko matriko označimo z E
ali I.
PRIMER 1.6
Matriki  
1 0 0  
1 0
I= 0 1 0 , I=
 
0 1
0 0 1
sta enotski matriki.

Definicija 1.9: Kvadratna matrika je zgornjetrikotna, če so vsi njeni elementi, ki

ležijo pod glavno diagonalo, enaki 0.
PRIMER 1.7
Matriki  
2 3 −1  
−2 4
A= 0 5
 2 , B=

0 1
0 0 −1
sta zgornjetrikotni.

Definicija 1.10: Kvadratna matrika je simetrična, če je enaka svoji transponirani

matriki.
V simetrični matriki ležijo elementi simetrično glede na glavno diagonalo.

PRIMER 1.8
Matriki  
2 3 −1  
−2 4
A=  3 5 2 , B=

4 1
−1 2 −1
sta simetrični.

1.1.1 Računske operacije z matrikami

Za matrike bomo definirali operacije seštevanje, odštevanje in množenje matrik ter množenje
matrike z realnim številom. Operacija deljenje za matrike ni definirana.

Seštevanje in odštevanje matrik

Matriki enakih dimenzij seštejemo (odštejemo) tako, da seštejemo (odštejemo) njune istoležne
elemente:
A ± B = (aij ) + (bij ) = (aij + bij ) (1.2)
Če matriki nista enakih dimenzij, ju ne moremo sešteti oziroma odšteti.

PRIMER 1.9
     
−2 4 5 2 3 6
a) + =
4 1 1 −3 5 −2
     
−2 4 5 2 −7 2
b) − =
4 1 1 −3 3 4
1. S. Pustavrh: Matrike in sistemi linearnih enačb 4
     
2 3 −1 3 −1 4 5 2 3
c)  3 5 2 + 2 2 −2  =  5 7 0 
−1 2 −1 −1 3 −2 −2 5 −3
     
2 3 −1 3 −1 4 −1 4 −5
d)  3 5 2 − 2 2 −2  =  1 3 4 
−1 2 −1 −1 3 −2 0 −1 1

Lastnosti operacije seštevanje:

1. komutativnost: A + B = B + A;

2. asociativnost: (A + B) + C = A + (B + C);

3. A + 0 = A;

4. (A + B)T = AT + B T .

Množenje matrike z realnim številom

Matriko pomnožimo z realnim številom tako, da pomnožimo vsak njen element:

nA = (naij ) (1.3)

PRIMER 1.10
   
−2 4 −4 8
a) 2 · =
3 1 6 2
   
3 −1 4 −9 3 −12
b) −3 ·  2 2 −2  =  −6 −6 6 
−1 3 −2 3 −9 6

Lastnosti operacije množenja matrike z realnim številom:

1. komutativnost: mA = Am;

2. homogenost: m(nA) = n(mA) = (mn)A;

3. distributivnost: (m ± n)A = mA ± nA in m(A ± B) = mA ± mB.

Množenje matrik
Produkt AB matrik A in B je mogoče izračunati, če je število stolpcev matrike A enako številu
vrstic matrike B. Produkt matrik A in B izračunamo tako, da skalarno pomnožimo vsako vrstico
matrike A z vsakim stolpcem matrike B, kar pomeni, da izračunamo vsoto produktov istoležnih
elementov vrstice matrike A in stolpca matrike B.

PRIMER 1.11
     
−2 4 5 2 −2 · 5 + 4 · 1 −2 · 2 + 4 · (−3)
a) · = =
3 1 1 −3 3·5+1·1 3 · 2 + 1 · (−3)
 
−6 −16
=
16 3
1. S. Pustavrh: Matrike in sistemi linearnih enačb 5
   
2 3 −1 3 1 1
b)  2 5 3  ·  2 −2 2  =
−2 2 1 1 1 2
 
2 · 3 + 3 · 2 + (−1) · 1 2 · 1 + 3 · (−2) + (−1) · 1 2 · 1 + 3 · 2 + (−1) · 2
= 2·3+5·2+3·1 2 · 1 + 5 · (−2) + 3 · 1 2·1+5·2+3·2 =
−2 · 3 + 2 · 2 + 1 · 1 −2 · 1 + 2 · (−2) + 1 · 1 −2 · 1 + 2 · 2 + 1 · 2
 
11 −5 6
= 19 −5 18 
−1 −5 4

Lastnosti operacije množenje matrik:

1. produkt matrik ni komutativen: AB 6= BA;

2. množenje matrike A z enotsko matriko I: AI = IA = A;

3. asociativnost množenja: (AB)C = A(BC);

4. (AB)T = B T AT .

Inverzna matrika
Definicija 1.11: Kvadratna matrika A−1 je inverzna matrika kvadratne matrike A, če
velja:
A−1 A = AA−1 = I (1.4)
Inverzna matrika dane kvadratne matrike lahko obstaja ali pa ne. Kvadratno matriko, za katero
obstaja inverz, imenujemo obrnljiva matrika.

V nadaljevanju bomo potrebovali le inverzno matriko matrike dimenzije 2 × 2, ki jo za matriko

 
a b
A=
c d

izračunamo po formuli  
−1 1 d −b
A = . (1.5)
ad − bc −c a
Formulo 1.5 lahko hitro preverimo, če izračunamo A−1 A:

      
−1 1 d −b a b 1 ad − bc 0 1 0
A A= = = =I
ad − bc −c a c d ad − bc 0 −bc + ad 0 1

Enak rezultat dobimo, če izračunamo AA−1 .

Inverzno matriko matrike A dimenzije 2 × 2 lahko izračunamo, če je ad − bc različno od 0, sicer

inverzna matrika ne obstaja.

PRIMER 1.12
Izračunajte inverzno matriko matrike
 
2 −1
A= .
−3 4
1. S. Pustavrh: Matrike in sistemi linearnih enačb 6

Rešitev: Po formuli 1.5 izračunamo:

   
−1 1 4 1 1 4 1
A = =
2 · 4 − (−1) · (−3) 3 2 5 3 2

Na primeru preverimo še lastnost A−1 A = I:

       
−1 1 4 1 2 −1 1 5 0 1 0
A A= · = = =I
5 3 2 −3 4 5 0 5 0 1

Lastnosti inverzne matrike:

1. (A−1 )−1 = A;

2. (AB)−1 = B −1 A−1 ;

3. (A−1 )T = (AT )−1 ;

4. (A + B)−1 6= A−1 + B −1 .

Matrične enačbe
Ker produkt matrik ni komutativna operacija, moramo pri reševanju matričnih enačb paziti na
vrstni red matrik v produktu. Predpostavimo, da poznamo matriki A in B, iščemo pa matriko
X. Ločimo dva tipa matričnih enačb:

• Iz enačbe AX = B izrazimo neznano matriko X tako, da levo in desno stran enačbe

pomnožimo z leve strani z A−1 . Ker je A−1 A = I in IX = X, ima enačba rešitev X =
A−1 B:

A−1 · / AX = B
A−1 · AX = A−1 · B
X = A−1 · B

• Iz enačbe XA = B izrazimo neznano matriko X tako, da levo in desno stran enačbe

pomnožimo z desne strani z A−1 . Ker je tudi AA−1 = I in XI = X, ima enačba rešitev
X = BA−1 :

XA = B / · A−1
XA · A−1 = B · A−1
X = B · A−1

PRIMER 1.13
Rešite matrični enačbi

a) AX = B in

b) XA = B,

kjer sta matriki    

1 2 3 2
A= , B= .
−3 4 −3 −1
1. S. Pustavrh: Matrike in sistemi linearnih enačb 7

Rešitev: V obeh primerih potrebujemo inverzno matriko matrike A:

 
−1 1 4 −2
A =
10 3 1
    
−1 1 4 −2 3 2 1 18 10
a) X = A · B = =
10 3 1 −3 −1 10 6 5
     
−1 3 2 1 4 −2 1 18 −4
b) X = B · A = · =
−3 −1 10 3 1 10 −15 5

Opazimo lahko, da matrični enačbi iz nalog a) in b) nimata enakih rešitev.

1.1.2 Naloge
1. Dane so matrike
     
2 −3 −1 5 3 −2
A= , B= in C = .
1 4 2 7 0 2
Izračunajte matrike:
a) A + 2B − C T b) AB, CB, AC c) 2I − AT B
d) BC − CA e) BC T − 4AT f ) (A2 − 2C + B)T
2. Dani sta matriki
   
2 0 1 1
A= , B= .
0 −1 3 2
Izračunajte matrike:
a) 2A − 3B b) AB c) (2I − A2 )(2I + B)
d) AT − B T e) AT B + B T A f ) 2(A − B T )(B − A)
3. Dani sta matriki
   
1 −1 2 2 0 −1
A= 2 1 3  in B =  −1 4 2 .
0 −2 1 0 3 2
Izračunajte matrike:
a) A + B T − 2I b) AB c) AB T
d) A(A − B T ) e) 2(A − B) + AB T
4. Naj bosta matriki
   
4 −1 5 −3 2 1
A= 0 2 3  in B =  1 −1 −2 .
−1 1 2 0 2 1
Preverite pravilnost naslednjih trditev:
a) AB 6= BA b) (AB)T = B T · AT

5. Izračunajte inverzno matriko (če ta obstaja) k dani matriki in preverite, da velja

AA−1 = A−1 A = I:
1. S. Pustavrh: Matrike in sistemi linearnih enačb 8
   
4 −2 −1 3
a) A = b) A =
3 1 4 1
   
5 2 0 2
c) A = d) A =
−4 0 −1 5

6. Izračunajte inverzno matriko matrike AB −1 + A−1 B, kjer sta matriki

   
2 1 1 1
A= in B = .
1 1 2 3

7. Rešite matrični enačbi

a) AX = B in
b) XA = B,
   
3 −1 1 0
kjer sta matriki A = in B = .
2 2 2 −3

8. Rešite matrični enačbi

a) AX = B in
b) XA = B,
   
−1 4 3 −5
kjer sta matriki A = in B = .
1 2 2 1

9. Prvi kupec je kupil 2 kg materiala A, 3 kg materiala B in 2 kg materiala C, drugi kupec

pa 4 kg materiala A, 2 kg materiala B in 1 kg materiala C. S pomočjo matrik izračunajte,
koliko je plačal vsak kupec, če stane 1 kg materiala A 5 EUR, 1 kg materiala B 3 EUR in
1 kg materiala 10 EUR.

10. Z dvema tovornjakoma, z manjšim in z večjim, so dva dni vozili gramoz. Manjši tovornjak
ima nosilnost 10 ton, večji pa 15 ton. Prvi dan so z manjšim tovornjakom opravili 5 voženj,
z večjim pa 3. Drugi dan so z manjšim tovornjakom opravili 4 vožnje in z večjim 6. S
pomočjo matrik izračunajte, koliko ton gramoza so prepeljali prvi in koliko drugi dan.

11. Prvi kupec je kupil 3 kg materiala A in 2 kg materiala B ter plačal 46 EUR. Drugi kupec je
kupil 5 kg materiala A in 3 kg materiala B ter plačal 74 EUR. S pomočjo matrik izračunajte,
koliko stane kg posameznega materiala.

12. Za izdelek I1 potrebujemo 3 enote surovine S1 in 2 enoti surovine S2 , za izdelek I2 pa 4

enote surovine S1 in 1 enoto surovine S2 . Na zalogi imamo 90 enot surovine S1 in 35 enot
surovine S2 . S pomočjo matrik izračunajte, koliko posameznih izdelkov lahko izdelamo, če
moramo porabiti vso zalogo surovin.

Rešitve
 
−3 7
1. a) A + 2B − CT =
7 16
     
−8 −11 −7 1 6 −10
b) AB = , CB = , AC =
7 33 4 14 3 6
   
0 17 2 −17
c) AT B = , 2I − AT B =
11 13 −11 −11
1. S. Pustavrh: Matrike in sistemi linearnih enačb 9
     
−3 12 4 −17 −7 29
d) BC = , CA = , BC − AC =
6 10 2 8 4 2
   
−13 10 −21 6
e) BC T = , BC T − 4AT =
−8 14 4 −2
   
2 1 −18 2 T −6 8
f) A = A · A = , (A − 2C + B) =
6 13 −9 16
     
1 −3 2 2 −6 −2
2. a) b) c)
−9 −8 −3 −2 3 4
     
1 −3 4 −1 −20 −16
d) e) f)
−1 −3 −1 −4 −16 −20
   
1 −2 2 3 2 1
3. a) A + B T − 2I =  2 3 6  b) AB =  3 13 6 
−1 0 1 2 −5 −2
   
0 −1 1 −1 −5 0
c) AB T =  1 8 9  d) A(A − B T ) =  3 −15 1 
−1 −6 −4 −3 2 −1
 
−2 −3 7
e) 2(A − B) + AB = T  7 2 11 
−1 −16 −6
   
−13 19 11 −13 8 −7
4. a) AB =  2 4 −1  , BA =  6 −5 −2 
4 1 −1 −1 5 8
 
−13 2 4
b) (AB)T = B T · AT =  19 4 1 
11 −1 −1
   
1 2 −1 3
5. a) A−1 = 10 1
b) A−1 = 13 1
−3 4 4 1
   
−1 1 0 −2 −1 1 5 −2
c) A = 8 d) A = 2
4 5 1 0
   
3 −3 5 3
6. AB −1 + A−1 B = , (AB −1 + A−1 B)−1 = 27 1
4 5 −4 3
   
−1 1 4 −3 −1 1 2 1
7. a) X = A B = 8 b) X = BA = 8
4 −9 10 −7
   
−1 1 2 14 −1 1 −11 7
8. a)X = A B = 6 b) X = BA = 6
5 −4 −3 9

9. Naj bo K matrika količin nakupljenega materiala obeh kupcev, pri čemer količine po
vrsticah pripadajo kupcema, količine po stolpcih pa posameznemu materialu. Naj bo še C
matrika cen za kilogram  posameznega
 materiala. Rešitev naloge je potem
  5  
2 3 2 39
K ·C = ·  3 = .
4 2 1 36
10
Prvi kupec je plačal 39 EUR in drugi 36 EUR.
     
5 3 10 95
10. · =
4 6 15 130
Prvi dan so prepeljali 95 ton gramoza, drugi dan pa 130 ton.
1. S. Pustavrh: Matrike in sistemi linearnih enačb 10

11. Naj bo K matrika količin materiala, ki sta ga kupila kupca, in P matrika plačil obeh
kupcev. Če označimo z X matriko cen za kg posameznega materiala, je K · X = P . Od
tod sledi, da je
 −1    
−1 3 2 46 10
X=K P = · = .
5 3 74 8
Cena za kg materiala A je 10 EUR in za kg materiala B je 8 EUR.
 −1    
3 4 90 10
12. X = · =
2 1 35 15
Izdelamo lahko 10 izdelkov I1 in 15 izdelkov I2 .

1.2 Sistemi linearnih enačb

Definicija 1.12: Sistem m linearnih enačb z n neznankami je:

a11 x1 + a12 x2 + · · · + a1n xn = b1

a21 x1 + a22 x2 + · · · + a2n xn = b2
.. .. .. .. .. (1.6)
. . . . .
am1 x1 + am2 x2 + · · · + amn xn = bm
Rešitev sistema enačb je urejena n-terica (x1 , x2 , . . . , xn ), za katero je v vsaki od enačb vrednost
na levi strani enaka vrednosti na desni.

Števila aij , i = 1, 2, . . . , m, j = 1, 2, . . . , n, so koeficienti leve strani sistema in števila bi , i =

1, 2, . . . , m, so koeficienti desne strani sistema.

Če označimo z A matriko koeficientov leve strani sistema

 
a11 a12 · · · a1n
 a21 a22 · · · a2n 
A =  .. (1.7)
 
.. .. .. 
 . . . . 
am1 am2 · · · amn

ter z ~b vektor koeficientov desne strani in z ~x vektor neznank

   
b1 x1
 b2   x2 
~b = 
 ..  , ~x =  ..  ,
  
(1.8)
 .   . 
bm xn
lahko sistem zapišemo v matrični obliki

A~x = ~b. (1.9)

Pri sistemih linearnih enačb ločimo homogene in nehomogene sisteme linearnih enačb.
1. S. Pustavrh: Matrike in sistemi linearnih enačb 11

Definicija 1.13: Sistem linearnih enačb je homogen, če so vsi koeficienti na desni strani
sistema enaki 0, sicer je nehomogen.
Pri nehomogenem sistemu je na desni strani sistema vsaj eden od koeficientov različen od 0.

Nehomogen sistem m linearnih enačb z n neznankami ima lahko

- natanko eno rešitev,

- nobene rešitve,

- neskončno mnogo rešitev.

Homogen sistem m linearnih enačb z n neznankami ima lahko

- natanko eno ničelno rešitev (vrednosti vseh neznank so enake 0),

- neskončno mnogo rešitev.

Kdaj nastopi katera od možnosti, si bomo ogledali kasneje na primerih, najprej pa si bomo
ogledali reševanje dveh preprostih primerov sistemov.

Sistem dveh linearnih enačb z dvema neznankama je zelo preprost za reševanje. Uporabimo lahko
več različnih načinov. Na primeru si oglejmo način nasprotnih koeficientov, po katerem eno ali
obe enačbi pomnožimo tako, da dobimo pri izbrani neznanki nasprotna koeficienta. Nato enačbi
seštejemo, pri čemer se člena z nasprotnima koeficientoma odštejeta. Dobimo eno enačbo z eno
neznanko.

PRIMER 1.14
Rešite nehomogen sistem linearnih enačb:

3x − 2y = 4
4x + 3y = 11

Rešitev:
3x − 2y = 4 /·4
4x + 3y = 11 / · (−3)
12x − 8y = 16
−12x − 9y = −33
− 17y = −17
y = 1
Izračunali smo vrednost neznanke y. Vrednost neznanke x izračunamo tako, da izračunano
vrednost y = 1 vstavimo v eno od danih enačb, recimo v prvo enačbo:

3x − 2y = 4
3x − 2 · 1 = 4
3x − 2 = 4
3x = 6
x = 2

Dani sistem ima natanko eno rešitev, urejeni par (2, 1).
1. S. Pustavrh: Matrike in sistemi linearnih enačb 12

PRIMER 1.15
Rešite nehomogen sistem linearnih enačb trikotne oblike:

3x − 2y + 3z = 4
4y − 5z = −14
3z = 6

Rešitev: Rešimo ga tako, da najprej iz zadnje enačbe izračunamo vrednost z = 2, ki

jo vstavimo v predzadnjo enačbo in izračunamo y = −1, nato pa obe vrednosti za z
in y vstavimo v prvo enačbo in izračunamo x = − 34 . Rešitev sistema je urejena trojka
(− 34 , −1, 2).

1.2.1 Gaussova metoda eliminacije

Žal niso vsi sistemi trikotne oblike in jih zato ne moremo rešiti na tako preprost način, kot je
bilo opisano v primeru 1.15, vendar se ob reševanju tega primera porodi ideja, da bi sistem, ki ni
trikoten, preoblikovali v trikotno obliko in ga enostavno rešili. Metoda, s pomočjo katere lahko
to storimo, se imenuje Gaussova eliminacijska (izločevalna) metoda.

Koeficiente sistema matrike A in vektorja ~b zaradi poenostavitve zapišemo v razširjeni matriki:

..
 
 a11 a12 · · · a1n . b1 
.
 a21 a22 · · · a2n .. b2 
 
 . .. .. .. .. ..  (1.10)
 .. . . . . . 
 
..
am1 am2 · · · amn . bm

Pri tem ne smemo pozabiti, da koeficienti v prvem stolpcu matrike pripadajo neznanki x1 , v
drugem stolpcu neznanki x2 itd.

Razširjeno matriko z matričnimi transformacijami pretvorimo v zgornjetrikotno matriko, kar

pomeni, da morajo biti koeficienti pod glavno diagonalo enaki 0. Pri transformaciji smemo:

- zamenjati med seboj poljubni vrstici,

- pomnožiti vrstico s poljubnim realnim številom, različnim od 0,

- vrstici prišteti večkratnik poljubne druge vrstice.

Uporabo metode bomo prikazali na primerih.

PRIMER 1.16
Rešite nehomogen sistem linearnih enačb:

x + 3y + 2z = 6
3x + y − 4z = −2
−2x + 3y + 5z = 6

Rešitev: Koeficiente sistema vstavimo v razširjeno matriko, nato pa jo z matričnimi

transformacijami preoblikujemo v zgornjetrikotno matriko.
1. S. Pustavrh: Matrike in sistemi linearnih enačb 13
 
..
 1 3 2 . 6  / · (−3) / · (−2)
.. ∼
/·1
 
 3 1 −4 . −2 
.
 
−2 3 5 .. 6 /·1
   
.. ..
 1 3 2 . 6   1 3 2 . 6 
∼ .. ..
/ · 9 ∼  0 −8 −10
   
0 −8 −10 . −20  . −20 
.. ..
   
0 9 9 . 18 / · 8 0 0 −18 . −36
Rešitev sistema izračunamo tako, da najprej iz zadnje enačbe −18z = −36 izračunamo
z = 2, vrednost vstavimo v drugo enačbo −8y − 10z = −20 in izračunamo y = 0.
Vrednosti z = 2 in y = 0 vstavimo še v prvo enačbo x + 3y + 2z = 6 in izračunamo x = 2.

PRIMER 1.17
Rešite nehomogen sistem linearnih enačb:

2x + y + 3z = 6
x + 2y − z = 2
−2x − 4y + 2z = 3

Rešitev:
 
..
 2 1 3 . 6  /·1 /·1
.. ∼
/ · (−2)
 
 1 2 −1 . 2 
..
 
−2 −4 2 . 3 /·1
   
. .
 2 1 3 .. 6   2 1 3 .. 6 
∼  0 −3 5 ... /·1 ∼  0 −3 5 ...
   
2  2 
. .
   
0 −3 5 .. 9 / · (−1) 0 0 0 .. −7
Enačba 0 · z = −7 nima rešitve, zato tudi sistem nima rešitve.

PRIMER 1.18
Rešite nehomogen sistem linearnih enačb:

2x1 − 4x2 + 6x3 = −2

−3x1 + 2x2 − x3 = −1
−4x1 − 8x2 + 20x3 = −12

Rešitev:
 
..
 2 −4 6 . −2  / · 3 / · 2
.. ∼
 /·2
 
 −3 2 −1 . −1
..
 
−4 −8 20 . −12 /·1
   
.. ..
 2 −4 6 . −2   2 −4 6 . −2 
∼  0 −8 16 . −8  / · (−2) ∼  0 −8 16 ... −8 
.
.
   
. .
   
0 −16 32 .. −16 /·1 0 0 0 .. 0
1. S. Pustavrh: Matrike in sistemi linearnih enačb 14

V zadnji vrstici so vsi koeficienti enaki 0, zato jo izpustimo. Iz predzadnje vrstice zapišemo
enačbo −8x2 + 16x3 = −8. V enačbi sta dve neznanki, zato izberemo x3 = a, a ∈ R.
Ker je neskončno mnogo možnosti za izbor vrednosti parametra a, ima sistem neskončno
mnogo rešitev. Najprej izračunamo x2 = 1 + 2a, nato pa iz enačbe 2x1 − 4x2 + 6x3 = −2
še x1 = 1 + a.

PRIMER 1.19
Rešite homogen sistem linearnih enačb:

x1 − 2x2 + 2x3 = 0
3x1 + x2 − 2x3 = 0
−2x1 − 3x2 + x3 = 0

Rešitev:
 
..
 1 −2 2 . 0  / · (−3) /·2
.. ∼
/·1
 
 3 1 −2 . 0 
..
 
−2 −3 1 . 0 /·1
   
. ..
 1 −2 2 .. 0   1 −2 2 . 0 
. .
∼ 0 7 −8 .. / · 1 ∼ 7 −8 .. 0 
   
0 
  0
. ..
  
0 −7 5 .. 0 / · 1 0 0 −3 . 0
Iz zadnje enačbe −3x3 = 0 izračunamo x3 = 0, nato pa še x2 = 0 in x1 = 0. Sistem ima
torej ničelno rešitev.

1.2.2 Naloge
1. Rešite naslednje nehomogene sisteme linearnih enačb algebrsko in grafično:
a) 4x − 2y = 7 b) 3x − 4y = 22
−3x + 4y = −4 −3x + 4y = −24

c) 12x + 11y = 85 d) 4x − 2y = 7
30x + 25y = 185 −12x + 6y = −21
2. Rešite nehomogena sistema linearnih enačb:
a) 3x − 2y + 3z = 4 b) 4x = 2
4y − 5z = −14 2x − 3y = −2
3z = 6 6x + 5y − z = 9
3. Rešite nehomogene sisteme linearnih enačb:
a) 3x1 − x2 + 2x3 = 13
x1 + 3x2 − 2x3 = −7
−4x1 − 2x2 + x3 = −3

b) 6x1 − x2 + x3 = 17
−2x1 + 3x2 + 2x3 = −3
3x1 − 2x2 − x3 = 7
1. S. Pustavrh: Matrike in sistemi linearnih enačb 15

c) 5x1 − 2x2 + x3 = 10
2x1 + 3x2 + 2x3 = 10
−3x1 + 4x2 + x3 = −2

d) 3x1 − 2x2 + 7x3 = 4

−4x1 + 5x2 − x3 = 6
−2x1 + 6x2 + 12x3 = 10

e) 5x1 − 2x2 + 3x3 = 0

−3x1 + 3x2 + 5x3 = −5
x1 − 2x2 + 6x3 = −7

f) −3x + 2y + 7z = −4
5x − y − 14z = 9
x + 3y − 6z = 5

g) −3x1 + 2x2 − x3 + 7x4 = −1

x1 − 2x2 + 2x3 − 8x4 = −1
3x1 + 4x2 + x3 − 4x4 = 7
−x1 − 6x2 − x3 + x4 = −7

h) 5x1 − x2 + 2x3 + 3x4 = 0

−2x1 + 2x2 − x3 + x4 = −5
x1 + 3x2 + x3 + 2x4 = −1
5x1 + 2x2 − 2x3 − x4 = −4

i) x1 + 3x2 − 2x3 + 3x4 = 6

−4x1 + x2 + 4x3 + 3x4 = 2
4x1 − 3x2 + 2x3 − 8x4 = −6
4. Rešite homogene sisteme linearnih enačb:
a) 4x − 3y + z = 0 b) 4x1 − 5x2 + 2x3 = 0
−2x + y − 3z = 0 −3x1 + 4x2 − 5x3 = 0
x + 2y + 6z = 0 2x1 − 2x2 − 6x3 = 0

c) 4x1 − 2x2 − x3 + x4 = 0
2x1 + 3x2 + 2x3 − x4 = 0
x1 − 3x2 − x3 + 2x4 = 0
−x1 − x2 + 2x3 − 2x4 = 0

5. Dva tovornjaka vozita zemljo. Če prvi tovornjak opravi 3 vožnje in drugi 4, skupaj prepel-
jeta 93 m3 zemlje. Če pa prvi tovornjak opravi 5 voženj in drugi 3, prepeljeta skupaj 111
m3 zemlje. Koliko m3 zemlje lahko pelje naenkrat posamezen tovornjak?

6. Dva elevatorja skupaj pretovorita v petih urah 1750 m3 tekočine. Koliko tekočine pretovori
v eni uri posamezen elevator, če sta včeraj skupaj pretovorila 2500 m3 tekočine in je prvi
elevator delal 8 ur, drugi pa dve uri manj?
1. S. Pustavrh: Matrike in sistemi linearnih enačb 16

7. Prvi kupec je kupil 2 kg materiala A, 3 kg materiala B in 1 kg materiala C ter plačal 43

EUR. Drugi kupec je kupil 3 kg materiala A, 2 kg materiala B in 1 kg materiala C ter
plačal 48 EUR. Tretji kupec je kupil 1 kg materiala A, 1 kg materiala B in 3 kg materiala
C ter plačal 39 EUR. Koliko stane kg posameznega materiala?

8. Izdelke A, B in C izdelujejo iz treh različnih surovin S1 , S2 in S3 . Za izdelek A potrebujejo

3 enote surovine S1 , 2 enoti S2 in 1 enoto S3 . Za izdelek B potrebujejo 2 enoti surovine S1 ,
3 enote S2 in 2 enoti S3 . Izdelek C pa izdelajo iz 1 enote S1 , 1 enote S2 in 2 enot S3 . Na
zalogi imajo 150 enot surovine S1 , 155 enot S2 in 115 enot S3 . Koliko posameznih izdelkov
naj izdelajo, da bodo porabili zalogo vseh surovin?

Rešitve
1. a) x = 2, y = 12 . Premici se sekata v točki (2, 12 ). Glejte sliko 1.1.
b) Ni rešitve. Premici sta vzporedni. Glejte sliko 1.2.
c) x = −3, y = 11. Premici se sekata v točki (−3, 11). Glejte sliko 1.3.
d) x = (2a + 7)/4, y = a, a ∈ R. Neskončno mnogo rešitev. Premici se prekrivata. Glejte
sliko 1.4.
2. a) x = − 34 , y = −1, z = 2
b) x = 12 , y = 1, z = −1

Slika 1.1 Slika 1.2

Slika 1.3 Slika 1.4

3. a) x1 = 2, x2 = −1, x3 = 3
b) x1 = 3, x2 = 1, x3 = 0
c) x1 = 3, x2 = 2, x3 = −1
d) Sistem nima rešitve.
e) x1 = 1, x2 = 1, x3 = −1
1. S. Pustavrh: Matrike in sistemi linearnih enačb 17

f) x = 2 + 3a, y = 1 + a, z = a, a ∈ R
g) x1 = a + 1, x2 = (−a + 2)/2, x3 = 3a, x4 = a, a ∈ R
h) x1 = 0, x2 = 0, x3 = 3, x4 = −2
i) x1 = a, x2 = 2 − a, x3 = a/2, x4 = a, a ∈ R
4. a) x = 0, y = 0, z = 0
b) x1 = 17a, x2 = 14a, x3 = a, a ∈ R
c) x1 = 0, x2 = 0, x3 = 0, x4 = 0
5. Označimo količino zemlje v m3 , ki jo lahko naenkrat prepelje prvi tovornjak, z x , in
količino zemlje v m3 , ki jo lahko naenkrat prepelje drugi tovornjak, z y. Zapišemo lahko
sistem enačb 3x + 4y = 93 in 5x + 3y = 111, ki ima rešitev x = 15 in y = 12. Prvi tovornjak
lahko prepelje naenkrat 15 m3 zemlje, drugi pa 12 m3 .

6. Prvi elevator pretovori v eni uri 200 m3 tekočine in drugi 150 m3 .

7. Kilogram materiala A stane 10 EUR, materiala B 5 EUR in materiala C 8 EUR.

8. Izdelajo lahko 25 izdelkov A, 30 izdelkov B in 15 izdelkov C.