Merjenje, fizikalne količine in enote 1.

Izračun absolutne napake

Absolutna napaka meritve je enaka natančnosti merila, če so vsi iz-
merki enaki. Kadar se zaporedni izmerki razlikujejo, napako lahko
tudi ocenimo. To storimo tako, da nekaj izrazito odstopajočih iz-
merkov zavržemo in izključimo iz nadaljnje obdelave, če sumimo,
da smo jih narobe odbrali. Nato izračunamo povprečno vrednost in
razliko posameznih izmerkov od povprečja. Ene tretjine izmerkov,
ki najbolj odstopajo od povprečja, ne upoštevamo. Izmed preosta-
lih dveh tretjin izmerkov poiščemo tistega, ki najbolj odstopa. Če
je število izmerkov majhno (denimo pet ali manj), je ta vrednost
kar ocena za absolutno napako. Zaokrožimo jo na eno številsko me-
sto. Za večje število izmerkov n mejno odstopanje delimo s n 1,
ga zaokrožimo na eno številsko mesto in to imenujemo absolutna
napaka. Povprečno vrednost zaokrožimo na tistem mestu, ki ustreza
absolutni napaki.

Bolj natančno absolutno napako izračunamo z IZRAČUN ABSOLUTNE NAPAKE

n n
(x xi )
2
(x xi )
2

x= i=1
. x= i=1
n(n 1) n(n 1)

Absolutno napako zapišemo z enim številskim mestom.

Zgled
V prvi vrstici tabele so zbrani izmerki dolžine predmeta, v drugi pa
njihova odstopanja od povprečja:

x [cm] 1,25 1,42 1,50 1,37 1,51 1,41

x x [cm] −0,16 0,01 0,09 −0,04 0,10 0,00

Povprečna vrednost je

1,25 cm + 1,42 cm + 1,50 cm + 1,37 cm + 1,51 cm + 1,41 cm

x= = 1, 41 cm
6
1,41 cm
= 1, 41 cm.

Tretjina vseh izmerkov je dve in med vrednostmi v drugi vrsti-

ci izpustimo dve, po velikosti največji: –0,16 cm in 0,10 cm. Na-
slednja največja je 0,09 cm. To delimo s 5 in 0,04 cm izbere-
mo kot oceno za absolutno napako. Rezultat meritve zapišemo:
x = 1, 41 cm ± 0,04 cm.

Fizika 1, © Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2012 1