Negacija

e izjavo A zanikamo, dobimo nasprotno izjavo ali negacijo izjave A. To oznaimo z

znakom . Negacijo izjave A torej oznaimo z A. e je prvotna izjava pravilna, je negirana
izjava nepravilna. Seveda velja tudi obratno, e je prvotna izjava nepravilna, je negirana
izjava pravilna.
e pogledamo izjave iz prejnje definicije:

A: tevilo 7 je pratevilo.

D: Vsak pravokotnik je kvadrat.

E: Vsi robovi kvadra so med seboj pravokotni.

potem se negacije teh izjav glasijo:

A: tevilo 7 ni pratevilo. (n)

D: Vsak pravokotnik ni kvadrat. (p)

E: Vsi robovi kvadra med seboj niso pravokotni. (p)

Negacija negirane izjave je prvotna izjava: A=A.

Konjunkcija
Izjave na razline naine zdruujemo v sestavljene izjave. Sestavljeno izjavo, pri kateri hkrati
veljata izjavi A in B, imenujemo konjunkcija ali stik izjav. Oznaka za konjunkcijo je znak
. Izraz AB preberemo "A in B". Ker zahtevamo hkratno pravilnost obeh izjav, je
konjunkcija pravilna le, e sta obe izjavi pravilni.
Poglejmo primera:

Trikotnik ima tri stranice in hkrati 23=6.

Konjunkcija AB je pravilna, saj sta obe izjavi pravilni.

Toka T lei hkrati na premici q in na premici p. Zahtevamo konjunkcijo izjav:

o A: T lei na premici p.
o B: T lei na premici q. Konjunkcija je pravilna le, e se premici q in p sekata v
toki T ali e se pokrivata (sta identini).

Disjunkcija
Sestavljeno izjavo, pri kateri hkrati veljata vsaj ena od izjav A in B, imenujemo disjunkcija
oziroma razmik. Oznaka za konjunkcijo je znak . Izraz AB preberemo "A ali B". Za
pravilnost disjunkcije zahtevamo pravilnost vsaj ene od obeh izjav. Zato je disjunkcija
nepravilna le, e sta obe izjavi nepravilni.
Primera disjunkcije sta:

(24=7)(2+3=5)
Disjunkcija AB je pravilna, ker je druga izjava pravilna.

(2+3=6)(6 je liho tevilo)

Disjunkcija AB je nepravilna, ker sta obe izjavi nepravilni.

V vsakdanjem ivljenju besedico ali vekrat razumemo kot izkljuitev. V izjavi "Jaka je zdajle
v oli ali v kinu" je lahko hkrati pravilna samo ena od monosti, torej bodisi je Jaka v oli
bodisi v kinu.
V matematini logiki pa razumemo besedico ali kot izpolnitev oziroma pravilnost vsaj ene od
izjav, to pomeni, da lahko tudi obeh: "Jaka bo jutri vpraan zemljepis ali zgodovino."
Implikacija
IMPLIKACIJA je izjava oblike AB (beremo: "iz A sledi B" oz. "e A, potem B"). Izjavo A
imenujemo pogoj ali hipoteza, izjavo B pa posledica ali sklep.
Implikacija je nepravilna, e iz pravilnega pogoja sledi nepravilna posledica.
Implikacija je pravilna v vseh ostalih primerih.
Primer implikacije je:

e je tevilo deljivo z 9, potem je deljivo tudi s 3.

Sklep je jasen, saj velja 9=33. Ne velja pa obratno! e je tevilo deljivo s 3, ni nujno,
da je deljivo tudi z 9 (primer: 24 je deljivo s 3, ni pa deljivo z 9).

"e uspeno opravim maturo, mi stari kupijo avto." Stari so mi kupili avto. Ali to
pomeni, da sem uspeno opravil maturo?

Implikacija je nepravilna samo v primeru, ko iz pravilne predpostavke sledi nepravilen sklep.

V naem primeru bi to bilo, e bi uspeno izdelali maturo, stari pa nam ne bi kupili avta. e
nam stari kupijo avto, je implikacija pravilna ne glede na izid mature.
Ali iz AB sledi BA ?

Sklep AB , potem BA NE velja. Implikacija je nepravilna samo v primeru, ko iz

pravilne predpostavke sledi nepravilen sklep. Zatorej iz pravilnosti sklepa B ne
moremo ni sklepati o pravilnosti predpostavke A.

Ekvivalenca
EKVIVALENCA je izjava oblike AB (beremo: "izjava A velja natanko tedaj, ko velja izjava
B" oz. "izjava A velja, e in samo e velja izjava B").
Ekvivalneco imamo za pravilno,kadar sta obe izjavi A in B hkrati pravilni ali hkrati
nepravilni, torej kadar imata enako logino vrednost.
Primer ekvivalence je:

tevilo je deljivo s 15, e in samo e je deljivo s 5 in 3.

e tevilo ni deljivo s 15, potem ni deljivo z vsaj enim od faktorjev 5 ali 3. e pa je
tevilo deljivo s 3 in 5, potem pa je deljivo tudi s 35=15.

Pri ekvivalenci smo videli, da iz "AB " NE sledi "BA ". Ali pri ekvivalenci velja
podobno?

e sta A in B ekvivalentni, potem sta bodisi obe hkrati pravilni bodisi obe hkrati napani.
Potem pa sta tudi B in A ekvivalentni.
Velja torej: AB natanko tedaj, ko BA.
Vrstni red izvajanja loginih povezav
Podobno kot pri raunskih operacijah v tevilskih mnoicah tudi pri operacijah med izjavam z
oklepaji doloimo vrstni red izvajanja operacij. e oklepajev ni, je prioritetni vrstni red
naslednji: najvijo prioriteto ima negacija, nato po vrsti sledijo konjunkcija, disjunkcija,
implikacija in ekvivalenca.
Pri hkratnem izvajanju enake izjavne povezave velja pravilo zdruevanja od leve proti desni.
Primer: PQRS lahko zapiemo kot:
(P(Q(R)))S.
Kakna je razlika med izrazoma AB in (AB) ?

Vrstni red
AB lahko z oklepaji zapiemo kot (A)B (iz ne A sledi B).
V drugem primeru ni res, da iz A sledi B. Iz teorije implikacije vemo, da (AB) natanko
tedaj, ko (B)A velja.
Imamo torej izraza

(A)B in

(B)A ,

ki sta seveda razlina. Vrstni red in oklepaji so, kot smo videli, zelo pomembni.
http://www.nauk.si/materials/910/out/#state=1
Implikacija:
A B: e je v besedi matematika 5 rk, potem je 2 + 2 = 4.

Ugotovi, katera sestavljena izjava je pravilna, e ti povem, da sta izjavi "deuje" in "ceste so
mokre" pravilni.
e deuje, potem ceste niso mokre.

e so ceste mokre, potem ne deuje.

e ceste niso mokre, potem deuje.

Ekvivalenca:
A: tirikotnik je romb. (p)
B: tirikotnik ima vse stranice enako dolge. (p)
A B: tirikotnik je romb e in samo e ima vse stranice enako dolge.

Doloi vrednost naslednjih izjav. V okna vpii p ali n.

1. 0 < 1 1 < 0

2. 0 < 1 0 < 2

3. 1 < 0 2 < 0

e ima z ekvivalenco povezani dve pravilni izjavi, kakna je vrednost

ekvivalence, e obe izjavi zanika? P ali N?
Kakna pa je vrednost izjave e zanika dano ekvivalenco?

Z upotevanjem, da velja

AB=((B)(A))

, zapii pomensko enakovredne izjave.

a) "e je matematika lahka, tudi logika ni teka."
b) "e si sreen, tudi drugim privoi sreo."
c) "e si pravi uitelj, poskua pomagati dijakom v teavah."

---------------P, 3, P, NPP, e obe izjavi zanika, bo ekvivalenca pravilna, e zanika

ekvivalenco, bo dobljena izjava nepravilna
a) "e je logika teka, potem tudi matematika ni lahka."
b) "e drugim ne privoi sree, nisi sreen."
c) "e dijakom ob teavah ne poskua pomagati, nisi pravi uitelj."

Dana izjava "tevilo 6 je deljivo z 2 in 3 in ni deljivo s 4" je sestavljena, lahko jo razstavimo

na:

A: tevilo 6 je deljivo z 2.

B: tevilo 6 je deljivo s 3.

C: tevilo 6 ni deljivo s 4.

Reitev: A B C