ZEMJOTRES HAZARD - RIZIK

prof. Elena Dumova-Jovanoska

ZEMJOTRES
POIM I NASTANUVAWE
Zemjotresot e prirodna pojava koja e rezultat na nenadejno osloboduvawe na energija vo Zemjenata kora, koe predizvikuva pojava na seizmi~ki branovi.
Vo najop{t slu~aj zborot zemjotres definira potres, predizvikan bilo od priroden fenomen ili od nastan predizvikan od ~ovekot koj generira seizmi~ki branovi. Taka postojat zemjotresi predizvikani od geolo{ka aktivnost, no i od vulkanski aktivnosti, lizgawe na tlo, eksplozii vo rudnici i nuklearni eksperimenti.

ZEMJOTRES
POIM I NASTANUVAWE

Najgolemiot del od prirodnite zemjotresi se povrzani so tektonskata priroda na Zemjata. Takvite zemjotresi se narekuvaat tektonski zemjotresi. Zemjinata litosfera pretstavuva mozaik od plo~i koi se dvi`at.

ZEMJOTRES
RASED
Granicata na tektonskite plo~i vdol` koja se javuva lom se narekuva povr{ina na rasedot. Koga lomot na povr{inata na rasedot doveduva do nasilni pomestuvawa, na Zemjinata kora se osloboduva energija koja go predizvikuva zemjotresot. Ovaa energija e kombinacija od emituvani seizmi~ki branovi, toplotna energija od triewe na povr{inata na rasedot i raspukuvawe na karpite. Proceneto e deka pri toa samo 10% od oslobodenata enegrija se emituva vo oblik na seizmi~ki branovi, dodeka najgolemiot del se tro{i na pridvi`uvawe na rasedot i se osloboduva vo oblik na toplinska energija od triewe.

ZEMJOTRES
RASED

Vo geologijata rased ili linija na rasedot se podrazbira ramninski lom na karpa, {to pretstavuva dokaz za postoewe na relativno pomestuvawe.

ZEMJOTRES
RASED
Rasedot kaj koj dvi`eweto (prolizguvaweto) po povr{inata na rasedot e horizontalno se narekuva izbiva~ki rased (strike-slip) Rasedot kaj koj dvi`eweto (prolizguvaweto) po povr{inata na rasedot e vertikalno se narekuva potonuva~ki rased(dip-slip). Potunava~kiot rased mo`e da bide normalen (normal) i obraten (reverse) Kombiniran rased ima zna~itelni komponenti od dvata vida potonuva~ki i izbiva~ki

ZEMJOTRES
RASED
Dvete strani na ne-vertikalen rased se narekuvaat obesen yid (hanging wall) i potporen yid (footwall). Po definicija obeseniot yid se nao|a nad rasedot, a potporniot yid pod rasedot. Normalniot rased se javuva koga korata se pro{iruva. Obeseniot yid od rasedot se dvi`i nadolu vo odnos na potporniot yid. Kaj obratniot rased za razlika od normalniot, obeseniot yid se dvi`i nagore vo odnos na potporniot yid. Obratniot rased e indikacija za sobirawe na korata. Naklonot na obratniot rased e prili~no strmen, pogolem od 45o. Turka~kiot rased (thrust) ima ist na~in na dvi`ewe kako obratniot rased samo {to naklonot e pomal od 45o.

ZEMJOTRES
RASED

Izbivaweto (strike) e agolot {to ramninata na rasedot go zafa}a so geografskiot sver. Nurnuvaweto (dip) e agolot {to ramninata na rasedot vo vertikala go zafa}a so horizontalata.

ZEMJOTRES
RASED

Izmit-Turcija, zemjotresot od 1999 Desen-popre~en izbiva~ki rased (right-lateral strike-slip) pominuva niz razurnatata zgrada, Mo`e da se konstatira deka edna do druga se sosema razru{ena i neo{tetena zgrada, {to uka`uva na intenzitetot na zemjotresot no i na razlikite vo kvalitetot na konstrukciite.

ZEMJOTRES
SEIZMOMETRI
Seizmometrite se instrumenti koi go merat i zapi{uvaat dvi`ewata na tloto, vklu~uvaj}i go i dvi`eweto predizvikano od seizmi~kite branovi pri zemjotresi, nuklearni eksplozii i drugi seizmi~ki izvori.

Seizmograf e drug izraz za seizmometar, iako e posoodveten na postarite instrumenti vo koi mereweto i zapi{uvaweto na zemjinoto dvi`ewe se kombinirani, dodeka vo novite instrumenti ovie dve funkcii se odvoeni. Dvata tipa na instrumenti obezbeduvaat kontinuirani zapisi na dvi`eweto na tloto.

ZEMJOTRES
SEIZMOMETRI
Inercijalnite seizmometri se sostojat od: Masa, nare~ena inercijalna masa, koja mo`e da se dvi`i vo odnos na ramkata na instrumentot, no e zaka~ena za instrumetot (so feder) taka {to taa se dr`i do ramkata koga nema dvi`ewe Sredstvo za zapi{uvawe na dvi`eweto vo odnos na ramkata, ili na silata potrebna da ja dr`i vo miruvawe

Profesionalnite seismi~ki observatorii obi~no koristat instrumenti koi merat na tri oski; sever-jug, istok-zapad i nagore-nadolu. Dokolku mo`e da se meri samo edna oska se merat vertikalnite pomestuvawa bidej}i davaat podobri zapisi od nekoi seizmi~ki branovi.

ZEMJOTRES
Seizmogrami

Seizmogramite se zapisi na seizmi~kite potresi napraveni so instrumenti seizmometri (seizmografi).

ZEMJOTRES
Seizmogrami
Prvite seizmografi skoro sekoga{ bile locirani vo astronomski laboratorii zaradi precizno definirawe na vremeto. Vo dne{no vreme GPS se koristi za precizno opredeluvawe na vremeto taka {to seizmometrite mo`at da bidat locirani bilo kade. Modernite instrumenti sposobni za zapi{uvawe na golemi potresi strate{ki se postavuvaat vo konstrukcii, za da obezbedat informacii za odgovorot na konstrukciite. Zgradata Transamerika Pyramida vo centarot na San Francisko

ZEMJOTRES
LOKACIJA NA ZEMJOTRESOT
To~kata vo koja zapo~nuva lomot pri zemjotres se narekuva fokus ili hipocentar. Dodeka poimot epicentar ja ozna~uva to~kata na povr{inata na zemjata koja se nao|a direktno nad hipocentarot. Polo`bata na hipocentarot se opredeluva vrz osnova na zapisite na seizmi~kite branovi vo pove]e to~ki na zemjinata povr{ina. Seizmometrite rasporedeni vo odredena oblast mo`at da se iskoristat za precizno opredeluvawe (vo tri dimenzii) na izvorot na zemjotresot, koristej}i go vremeto potrebno seizmi~kite branovi da stasaat od hipocentarot do seizmometrite.

ZEMJOTRES
RIHTEROVA SKALA
Spored Rihterovata skala na magnituda ili poto~no skala na lokalna magnituda M L , se dodeluva eden broj za opredeluvawe na koli~inata na seizmi~ka energija oslobodena za vreme na zemjotres. Toa e dekadna logaritamska skala, koja se dobiva so presmetuvawe na logaritam od kombinacija na horizontalna amplituda na najgolemoto pomestuvawe od nula, na zapis od Wood-Anderson-ov torzionen seizmometar. Porastot od eden stepen na ovaa logaritamska skala odgovara na 10 1.5 = 31.6 pati zgolemuvawe na oslobodenoto koli~estvoto energija, dodeka porastot od dva stepena odgovara na 10 3 = 1000 pati zgolemuvawe na energijata.

ZEMJOTRES
RIHTEROVA SKALA
Razviena e vo 1935 godina od Charles Richter vo sorabotka so Beno Gutenberg, dvajcata od California Institut of Technology. Prvi~nata namena na ovaa skala bila da gi definira i odvoi nekolkute pogolemi zemjotresi koi se slu~ile vo Kalifornija i pritoa da se koristat zapisi na potresite od eden to~no odreden instrument WoodAnderson-ov torzionen seizmometar. Razli~ni istra`uva~i predlagale pro{iruvawe na skalata na lokalna magnituda, najpopularni se; skala na magnituda na povr{inskite branovi i magnituda na dlabinskite branovi . Ovie tradicionalni skali na magnituda se seriozno potisnati so primenata na metodata za procena na seizmi~ki moment i skalata na momentni magnitudi koja odi so nea.

Rihterova magnituda < 2.0 2.0-2.9 3.0-3.9 Mikro

Opis

Efekti od zemjotresot
Mikropotresi, ne se ~ustvuvaat. Voglavnom ne se ~ustvuvaat, no se registriraat. ^esto se ~ustvuvaat, no retko predizvikuvaat [teta. Zabele`itelno ni[awe na predmetite vo objektite, [umovi. Ne e voobaena zna~itelna [teta. Mo`e da predizvika seriozna [teta na slabo proektirani objekti vo potesni oblasti. Najmnogu mala [teta na dobro proektirani konstrukcii. Mo`e da bide destruktiven vo oblasti so radius do 100 miqi vo naseleni oblasti. Mo`e da predizvika seriozni [teti na golemi povr[ini. Mo`e da predizvika seriozna [teta vo oblast so radius od nekolku stotici miqi. Razurnuva~ki vo oblast so radius od nekolku iljadnici miqi. Niko[ zabele`an;

Povraten period okolu 8,000 na den okolu 1,000 na den 49,000 godi[no (procena.) 6,200 godi[no (procena.)

Minoren Minoren

4.0-4.9

Slab

5.0-5.9

Umeren

800 godi[no

6.0-6.9 7.0-7.9 8.0-8.9 9.0-9.9 10.0+

Silen Razru[uva~ki Ekstremen Ekstremen Ekstremen

120 godi[no 18 godi[no 1 godi[no 1 na 20 godini ekstremno redok (nepoznat)

ZEMJOTRES
SKALA NA MOMENTNA MAGNITUDA
Skalata na momentni magnitudi predlo`ena e vo 1979 godina od Thomas C. Hanks i Hiroo Kanamori kako prodol`uvawe na Rihterovata skala i se koristi od seizmolozite za da se sporedi energijata oslobodena pri zemjotres. Momentnata magnituda e bezdimenzionalen broj definiran kako

MW

M0 M0 2 2 16.1 = log 10 9.1 = log 10 dyn cm N m 3 3

Prednost na skalata na momentna magnituda e faktot deka ovaa skala nema goren limit nad koj jakite zemjotresi imaat ist intenzitet. Poradi ova momentnata magnituda denes e naj~esto koristena pri procena na intenzitetot na jakite zemjotresi.

ZEMJOTRES
SKALA NA MOMENTNA MAGNITUDA
Potencijalnata energija e akumilirana vo zemjinata kora vo oblik na napregawa. Za vreme na zemjotres ovaa akumulirana energija se transformira vo - puknatini i deformacii vo karpite - toplotna energija - emituvana seizmi~ka energija Seizmi~kiot moment M0 e merka za vkupnata energija koja se transformira za vreme na zemjotres. Samo mal del od seizmi~kiot moment M0 se pretvora vo seizmi~ka energija E koja ja registrira S seizmograf, ovaa vrednost mo`e da se proceni so slednata zavisnost:

E S = M 0 10 4.8 = M 0 1.6 10 5
Chou i Boatwright vo 1995 godina definirale energetska magnituda

Me =

ES 2 log 10 2.9 3 N m

ZEMJOTRES
MERKALIEVA SKALA
Merkalievata skala na intenzitet se koristi za merewe na intenzitet na zemjotres. Ovaa skala gi opi{uva efektite od zemjotresite na Zemjinata povr{ina, lu|eto, prirodnite objekti i proizvodite na ~ove~kiot trud so skala od 1 do 12, pri {to 1 ozna~uva slab zemjotres a 12 zemjotres koj predizvikuva kompletna destrukcija. Merkalievata skala proizlegla od masovno koristena skala od deset stepeni Rossi-Forel, koja bila revidirana od italianski vulkanolog Giuseppe Mercalli vo 1883 i 1902. Izrazot Merkalieva skala na intenzitet ili Merkalieva skala ne treba da se koristi osven ako ne se misli na originalnata skala od 10 stepeni od 1902 godina. Vo 1902 godina Merkalievata skala od deset stepeni bila pro{irena na dvanaeset stepeni od italijanskiot fizi~ar Adolfo Cancani. Taa podocna bila kompletno prerabotena od geofizi~arot August Heinrich Sieberg i stana poznata kako Mercalli-Cancani-Sieberg (MCS) skala. Ovaa skala bila u{te dva pati doplnuvana od Harry O. Wood i Frank Neumann i kone~no od Charles Richter. Denes ovaa skala e poznata kako Modificirana Merkalieva skala MMI.

MERKALIEVA SKALA
I. Instrumenten II. Lesen
Pove]eto lu\e ne go ~ustvuvaat. Gi ~ustvuvaat samo odreden broj lica i toa na povisokite katovi. Labavo zaka~enite predmeti mo`e da se ni[aat. Go ~uvstvuvaat lu\eto vo objektite osobeno na povisokite zgradi. Mnogumina ne sva]aat deka e zemjotres. Vozilata vo miruvawe mo`e malku da se pridvi`at. Vibracii sli~ni na onie pri minuvawe na voz. Vremetraeweto mo`e da se proceni. Vo objektite go ~uvstvuvaat site, nadvor ograni~en broj, preku den. No]e samo budnite. Go ~ustvuvaat skoro site, mnogumina se razbudeni. Iskr[eni ~inii i nekoi prozorci. Nestabilni objekti se prevrtuvaat. ^asovnicite mo`e da zaprat. Go ~ustvuvaat site, mnogumina se ispla[eni i begaat nadvor, se dvi`at nesigurno. ^inii, prozorci, stakla se kr[at, pa\aat knigi od polici, pote`ok name[taj se pomestuva ili prevrtuva, mestimi~no otpa\awe na malterot. Mali [teti.

III. Slab

IV. Umeren V. Re~isi silen

VI. Silen

VII. Mnogu silen

Te[ko e da se stoi, iskr[en name[taj, nezna~itelna [teta na dobro proektirani i izvedeni konstrukcii, lesna do umerena [teta na dobro izvedeni prose~ni konstrukcii. Zna~itelna [teta na lo[o izgradeni i slabo proektirani konstrukcii, iskr[eni oxaci. Go zabele`uvaat i lica vo vozila koi se dvi`at. Mali [teti vo specijalno proektirani konstrukcii, zna~itelna vo prose~ni konstrukcii so parcijalen kolaps. Golemi [teti vo slabo izvedeni konstrukcii. Pa\awe na fabri~ki oxaci, stolbovi, spomenici, yidovi. Te[kiot name[taj izmesten. Op[ta panika, zna~itelna [teta vo specialno proektirani konstrukcii, dobro proektirani ramkovni konstrukcii iskornati. Golema [teta vo prose~ni konstrukcii, so parcijalen kolaps. Zgradi izmesteni od temelite. Nekoi dobro gradeni drveni konstrukcii uni[teni, pove]eto yidani i ramkovni konstrukcii uni[teni so se temeli. Izvivawe na prugi. Samo nekolku, ako voop[to ima ostanati yidani konstrukcii. Uni[teni mostovi. Prugi mnogu izvitkani. Totalna [teta - skoro se e uni[teno. Liniite na terenot izvrteni. Objekti izvfrleni vo visina. Po~vata se dvi`i vo branovi i nabori. Golemi koli~ini na karpi mo`e da ja promenat pozicijata.

VIII. Destruktiven

IX. Razurnuva~ki

X. Uni[tuva~ki XI. Ekstremno uni[tuva~ki XII. Katastrofalen

ZEMJOTRES
EVROPSKA MAKROSEIZMI^KA SKALA
Evropskata Makroseismi~ka Skala (EMS) e osnova za ocena na intenzitet na zemjotres vo evropskite no i vo pove]eto drugi zemji. Izdanieto na ovaa skala od 1998 godina, koe pretstavuva podobrena verzija na test verzijata od 1992, poznata e kako EMS-98. Istorijata na EMS zapo~nuva vo 1988 godina koga Evropskata seizmolo{ka komisija (ESC), odlu~uva da ja revidira i nadgradi Medvedev-Sponheuer-Karnik skalata (MSK-64), koja vo nejzinata bazi~na forma bila koristena vo Evropa skoro ~etvrt vek. Posle skoro pet godini intenzivni istra`uvawa i ~etiri godini na test period, novata skala bila donesena. Vo 1996 godina na XXV Generalna asambleja na ESC vo Rejkjavik donele rezolucija so koja novata skala bila usvoena.

EVROPSKA MAKROSEIZMI^KA SKALA

Stepen
1. Ne osetliv 2. Edvaj osetliv 3. Slab

Eefekt
Ne se ~ustvuva. Oscilaciite se ~ustvuvaat samo od poedinci koi se odmaraat vo ku]ite, osobeno na povisokite katovi. Oscilaciite se slabi i se ~ustvuva vo vnatre[nosta od mal broj lu\e. Lu\e koi se odmaraat ~uvstvuvaat slabo ni[awe. Zemjotresot e po~ustvuvan vnatre od golem broj lu\e i od samo nekolkumina nadvor. Malkumina se budat (ako e no]e). Nivoto na oscilacii ne predizvikuva strav. Prozorci, vrati i ~inii zvonat. Obeseni predmeti se ni[aat. Zemjotresot e po~ustvuvan vnatre od pove]eto lu\e i od malkumina nadvor, mnogumina se budat (ako e no]e). Malkumina istr~uvaat nadvor. Zgradite treperat. Obeseni predmeti intenzivno se ni[aat. Porcelanot i stakloto se udiraat. Oscilaciite se silni. Najte[kite predmeti se prevrtuvaat. Vrati i prozorci treskaat (seotvaraat ili zatvoraat).

4. {iroko primeten

5. Silen

6. Mali [teti

Zemjotresot e po~ustvuvan od site vnatre i od mnogumina nadvor. Mnogumina se ispla[eni i istr~uvaat nadvor. Pomali predmeti pa\aat. Lesni [teti na mnogu prose~ni zgradi; pr. fini puknatini vo malterot i mali par~iwa od malterot pa\aat. Pove]eto se ispla[eni i istr~uvaat nadvor. Name[tajot se pridvi`uva i predmetite msovno ispa\aat od policite. Mnogu, prose~ni zgradi, do`ivuvaat umereni [teti; mali puknatini vo yidovite, parcijalen lom na oxaci. Name[tajot mo`e da e prevrten. Mnogu prose~ni objekti se o[teteni; oxaci pa\aat, se javuvaat golemi puknatini, nekolku objekti mo`e da do`ivet parcijalen kolaps. Spomenici i stolbovi pa\aat ili se usukani. Mnogu prose~ni objekti imaat lokalen lom a nekolku imaat lom na celiot sistem. Mnogu prise~ni zgradi do`ivuvaat lom. Pove]eto prise~ni zgradi do`ivuvaat lom. Prakti~no site konstrukcii nad i pod nivoto na zemjata se te[ko o[teteni ili uni[teni.

7. O[tetuva~ki

8. Te[ki [teti

9. Destruktiven 10. Mnogu destrukutiven 11. Uni[tuva~ki 12. Kompletno uni[tuva~ki

ZEMJOTRES
SEIZMI^KI HAZARD
Seizmi~ki hazard pretstavuva analiza na o~ekuvan zemjotres na proizvolna lokacija na zemjata.

ZEMJOTRES
SEIZMI^KI RIZIK
Seizmi~kiot rizik osven rezultatite od seizmi~kiot hazard gi zema predvid i ludostite na ~ovekot. Na{ata sigurnost osven od seizmi~kiot hazard zavisi i od kavalitetot na ona {to go gradime. Taka mo`e da se ~ustvuvame mnogu posigurno vo oblast so visok seizmi~ki hazard koga sme vo objekt izgraden so respekt kon site sovremeni soznanija za proektirawe seizmi~ki otporni konstrukcii. Od druga strana pak, i vo regioni so umeren seizmi~ki rizik mo`ni se seriozni {teti na objekti so niozok kvalitet na proektirawe i izvedba.